Full text of "Misijonski škof Irenej Friderik Baraga [microform]"

See other formats

Dr. Franc JakliQ
Škof Friderik ^araga

&am JS:?4i

Matej Langus: Škof Friderik Baraga, Ljubljansko semenišče.

r-7

M I S I J O N S K I Š K O F

IRENEJ FRIDERIK BARAGA

SPISAL DR. FRANC JAKLIČ

1931

ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHOR JA V CELJU

Matej Langus: Škof Friderik Baraga. Ljubljansko semenišče.

MISIJONSKI ŠKOF

IRENEJ FRIDERIK BARAGA

SPISAL DR. FRANC JAKLIČ

,""./ »v

.,j'.-:\ ...'i- '■■' ■■■■■■-

1931

ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU

TO IZD AN JE JE REDNA PUBLIKACIJA
ZA ČLANE DRUŽBE S V. M O H G R J A

UNfVERSnV
OFCHIG^GO

NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU, R.Z.ZO.Z.

(FRAN MILAVEC, CELJE)

I. BARAGOVA MLADOST

v Mali vasi.

(1797—1799)

Dobre pol ure od posta)« Vel. Loke se senči ob cesti, ki
veže Trebnje z Žužemberkom, graščinica Mala vas, v kateri
«edaj domu je družina Lah. Kot pove vzidana plošča, se je
tu rodil L 1797, torej 8 let po izbruhu francoske revolucije,

Mala vas. .

•eden največjih mož našega naroda, očak naših misijonarjev,
ki je za vse veke zapisal ime slovenske domovine v zgodovino
najsevernejših pokrajin aineriških .Združenih držav — Fri-
derik Baraga. Enonadstropno poslopje je do danes ostalo
neizpremenjeno, iste sobe z istimi lesenimi stropi še stoje,
tudi petero gospodarskih poslopij' je še prav istih. Pod gra-
ščino se začne prijazna dolina; katere pa ne namaka žuboreč
potok, kajti do tukaj še sega Suha Krajina, ki se razprostira
med Dobrepol jsko dolino, Temenico in Kočevari jo ; izrazit
kraški svet je to; kapnica v vodnjakih in velike vaške luže
so edina voda.

TO IZDANJE JE REDNA PUBLIKACIJA
ZA ČLANE DRUŽBE SV. MOHORJA

'"1 X iL n.^'

i n

UNlVTEKSnV
OFCHICAGO

NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU, R.Z.ZO.Z.

(FRAN MILAVEC. CELJE)

L BARAGOVA MLADOST

v Mali vasi.

(1797—1799)

Dobre pol ure od postaje Vel. Loke se senči ob cesti, ki
veže Trebnje z Žužemberkom, graščinica Mala vas, v kateri
«edaj domuje družina Lah. Kot pove vzidana plošča, se je
tu rodil 1. 1797, torej 8 let po izbruhu francoske revolucije,

Mala vas.

•eden največjih mož našega naroda, očak naših misijonarjev,
ki je za vse veke zapisal ime slovenske domovine v zgodovino
najsevernejših pokrajin aineriških .Združenih držav — Fri-
derik Baraga. Enonadstropno poslopje je do danes ostalo
neizpremenjeno, iste sobe z istimi lesenimi stropi še stoje,
tudi petero gospodarskih poslopij' je še prav istih. Pod gra-
ščino se začne prijazna dolina, katere pa ne namaka žuboreč
potok, kajti do tukaj še sega Suha Krajina, ki se razprostira
med Dobrepol jsko dolino. Temenico in Kočevari jo ; izrazit
kraški svet je to; kapnica v vodnjakih in velike vaške luže
so edina voda.

Mala Tas spada pod župnijo Dobrnič, dokoder je še eno
uro hoda. Župnija je nastala 1. 1784 iz duhovni je, katero so>
bili ustanovili in oskrbovali stiski menihi-cistercianci, ki že
od 1. 1134 molijo in delajo v naši domovini. Župnijski za-^
vetnik je sv. Jurij, v stranskih oltarjih sta pa Žalostna Mati
božja in sv.^nton Padovanski.

Župna cerkev v Dobrniču.

Zraven oltarja sv. Antona je grobnica Jenčičev, Bara-
govih prednikov po materi. Malavaške graščine pa niso oni
zgradili. Valvazor omenja v svoji 11. knjigi grad Kozjak^
znan po Jurčičevem romanu Jurij Kozjak, oddaljen kake
tri četrti ure od Male vasi. Že v 13. stoletju je stal ta grad^
Turki so ga večkrat naskakovali, niso ga pa mogli zavzetij

T 17. stoletju se je sam zrušil v sedanje razvaline. Njegov
zadnji lastnik, grof Volk Engelbert Turjaški, ga pa ni
hotel obnavljati, ampak je 1.1670 rajši postavil graščino, ki
je po bližnjem selišču, katero je pa sedaj že izginilo, dobila

Baragova rojstna soba.

ime Mala vas. Najbližje selo je Knežja vas š podružno cer-
kvijo. Turjačani so se v Mali vasi mudili le na jesen ob
času lova na zajce in lisice, katerih je bilo v okolici nena-
vadno veliko; za stalno so pa v graščini bivali le njih
oskrbniki.

Mala vas spada pod župnijo Dobrnič, dokoder je še eno
uro hoda. Župnija je nastala 1. 1784 iz duhovnije, katero so
bili ustanovili in oskrbovali stiski menihi-cistercianci, ki že
od 1. 1134 molijo in delajo v naši domovini. Župnijski za-
vetnik je sv. Jurij, v stranskih oltarjih sta pa Žalostna Mati
božja in sv.J^nton Padovanski.

Župna cerkev v Dobrniču.

Zraven oltarja sv. Antona je grobnica Jenčicev, Bara-
govih prednikov po materi. Malavaške graščine pa niso oni
zgradili. Valvazor omenja v svoji 11. knjigi grad Kozjak^
znan po Jurčičevem romanu Jurij Kozjak, oddaljen kake
tri četrti ure od Male vasi. Že v 13. stoletju je stal ta grad.
Turki so ga večkrat naskakovali, niso ga pa mogli zavzeti;

v 17. stoletju se je sam zrušil v sedanje razvaline. Njegov
zadnji lastnik, grof Volk Engelbert Turjaški, ga pa ni
hotel obnavljati, ampak je 1. 1670 rajši postavil graščino, ki
je po bližnjem selišču, katero je pa sedaj že izginilo, dobila

■T ^ \

-"' J t *

Baragova rojstna soba.

ime Mala vas. Najbližje selo je Knežja vas s podružno cer-
kvijo. TurjaČani so se v Mali vasi mudili le na jesen ob
času lova na zajce in lisice, katerih je bilo v okolici nena-
vadno veliko; za stalno so pa v graščini bivali le njih
oskrbniki.

Leta 1752 je kupil malavaško posest Baragov ded, imoviti
domačin Bernard Anton Jenčič, ki je poslopja nekoliko
predelal; letnica 1755 na dimniku še spominja nanj. Soproga
Katarina, ki je bila po materini strani pl. Werth, mu je
rodila devet otrok. Vzgajati so jih jima pomagali hišni
duhovniki, ki so obenem vršili domače dušno pastirstvo, in
sicer od 1. 1753 do 1763 Krištof Tabenneth, potem Jurij Ze-
lenec, nato pa Talentin Terbar, ki je pa že v 30. letu umrl

v Mali vasi in bil pokopan v

dobrniški cerkvi pod oltarjem
sv. Antona, kjer še sedaj na-
grobni napis slavi njegovo
svetost in delovanje; za njim
je 1. 1780 prišel Anton Bolka,
poznejši dobrniški župnik. Sti-
ski beli menihi, ki so do 1. 1784
oskrbovali dobrniško duhov-
nijo, so bili prijatelji in več-
kratni gostje Jenčičevih.

Po smrti Antona Bernarda
Jenčiča je Malo vas podedo-
vala njegova tretja hči Marija
Katarina Josipina, Baragova
svetniška mati, rojena 21. mar-
ca 1. 1759. Dne 16. maja 1. 1792
jo je dobrniški župnik Tomaž
Zajec poročil s 361etnim Jane-
zom Nepomukom Barago, do-
tedanjim oskrbnikom miren-
skega gradu, vdovcem, ki ni
bil posebno premožen, pa obče
spoštovan kot skrben,prijazen,
pa odločen mož, visoke postave,
Slovenec po rodu. Kot poročni
priči se omenjata Anton Lak-
ner in Jožef Vuzeli.
O rodovini Baragovega očeta ne vemo ničesar. V 1. delu
Hacquetove Oryctographia Carniolica, izšle 1. 1778 v Lip-
skem, je spredaj velika risba Triglava. Pod sliko je pod-
pisan Fr. Ks. Baraga Ing. Ta Baraga, ki je torej bil še nekaj
let prej na Triglavu kot Hacquet, je očividno bil iz Cojzo-
vega kroga. Morda je bil z našimi Baragovimi kaj v rodu.
Petero otročičev jima je Bog dal. Prva dva, hčerka
Marija in sinček Vincencij Janez Nepomuk, sta kmalu« po
rojstvu umrla; gotovo sta s svojo priprošnjo pri Bogu po-
zneje ljubeče podpirala trude in napore svojega brata Fri-
derika.

r-VW' ' " ■ -

'¥>^M

1 ;-:■■■: /;;.,,,

"'".*-

' , -^ ^ f '

''4

■^

- ' " •

L^ 1 i — * ^'

Krstni kamen v dobrniški cerkvi

{stari), pri katorcra je bi! krščen

Friderik Baraga.

Dne 16. julija 1795 se je zakonskima rodila hčerka
Amalija, katero je do smrti vezalo najprisrčnejše prijatelj-
stvo z bratom. Skozi dolga leta mu je ona edina bila v to-
lažbo in oporo ; njene zasluge za Baragova dela so nedo-
povedljive.

Na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, 29. junija 1797
— istega leta se je rodil Prešernov prijatelj Matija Čop —
sta se pa razveselila ob rojstvu dečka, katerega je še isti
dan v Dobrniču krstil kaplan Anton Herman, in sicer na
imeni Irene j Friderik. Z imenom Irene j se pa Baraga nikoli

Grad v Trebnjem.

ni podpisoval. Za botra sta bila Andrej Zurbi in Juli jana
Abulner.

Burna doba je bila tedaj. V Baragovem rojstnem letu
1797 so Francozi prvič stopili na slovenska tla, ko so zasle-
dovali umikajočega se avstrijskega nadvojvodo Karla. Na
veliki petek je oddelek huzarjev zasedel Ljubljano, prina-
šajoč sloviensko pisani pomirjevalni proglas generala Ber-
nadotta. Kampoformijski mir je pa Slovenijo zaenkrat še
pustil pod Avstrijo in naša domovina je zopet veliko trpela
od umikajočih se Francozov in od Avstrijcev, ki so hiteli
v novo pridobljene beneške pokrajine.

V prijazni graščinici Mali vasi je torej Baraga shodil
ter spregovoril prve besede; slovenske besede so bile to in
do 9. leta ni znal drugega jezika. Ob desni strani vhoda v
graščino še sedaj stojijo tri lipe, ki so mu cvetele in šumele
prvih dvoje poletij.

v Mali vasi in bil pokopan v
dobrniški cerkvi pod oltarjem
sv. Antona, kjer še sedaj na-
grobni napis slavi njegovo
svetost in delovanje; za njim
je 1. 1780 prišel Anton Bolka,
poznejši dobrniški župnik. Sti-
ski beli menihi, ki so do 1. 1784
oskrbovali dobrniško duhov-
nijo, so bili prijatelji in več-
kratni gostje Jenčičevih.

ner in Jožef Vuzeli.
O rodovini Baragovega očeta ne vemo ničesar. V 1. delu
Hacquetove Oryctographia Carniolica, izšle 1. 1778 v Lip-
skem, je spredaj velika risba Triglava. Pod sliko je pod-
pisan Fr. Ks. Baraga Ing. Ta Baraga, ki je torej bil še nekaj
let prej na Triglavu kot Hacquet, je očividno bil iz Cojzo-
vega kroga. Morda je bil z našimi Baragovimi kaj v rodu.
Petero otročičev jima je Bog dal. Prva dva, hčerka
Marija in sinček Vincencij Janez Nepomuk, sta kmalu« po
rojstvu umrla; gotovo sta s svojo priprošnjo pri Bogu po-
zneje ljubeče podpirala trude in napore svojega brata Fri-
derika.

Dne 16. julija 1795 se je zakonskima rodila hčerka
Amalija, katero je do smrti vezalo najprisrčnejše prijatelj-
stvo z bratom: Skozi dolga leta mu je ona edina bila v to-
lažbo in oporo; njene zasluge za Baragova dela so nedo-
povedljive.

Grad v Trebnjem.

ni podpisoval. Za botra sta bila Andrej Zurbi in Julijana
Abulner.

Burna doba je bila tedaj. V Baragovem rojstnem letu
1797 so Francozi prvič stopili na slovenska tla, ko so zasle-
dovali umikajočega se avstrijskega nadvojvodo Karla. Na
veliki petek je oddelek huzarjev zasedel Ljubljano, prina-
šajoč slovensko pisani pomirjevalni proglas generala Ber-
nadotta. Kampoformijski mir je pa Slovenijo zaenkrat še
pustil pod Avstrijo in naša domovina je zopet veliko trpela
od umikajočih se Francozov in od Avstrijcev, ki so hiteli
v novo pridobljene beneške pokrajine.

Na trebanjskem gradu.

(1799—1806)

Baragov oče, pol graščak in pol kmet, je bil dober in
podjeten gospodar. Leta 1799 je prodal Malo vas in kupil
vse večji in bolj gosposki trebanjski grad, oddaljen od
Male vasi le eno uro hoda. Grad še sedaj krepko stoji,
ločen od vasi Trebnje po rečici Temenici in prislonjen ob
gozdnat grič. Tudi gospodarska poslopja so še ista. Pri vhodu
straži kamenit lev. Poslopje je izpeljano okoli majhnega,
Štirioglatega dvorišča, na notranji strani prvega nadstropja
je odprt hodnik na stebre. Zadaj za gradom tik bukovega
gozda je prostoren vrt, na katerega gleda odprto podstenje

(veranda). Lep in tih ko-
tiček je to. Baragova
brezskrbna mladost je
tu doživljala najlepše
hipe. H grajski posesti
je takrat pripadalo ve-
liko zemlje na desnem
bregu Temenice in tudi
več vinogradov.

Na tem gradu je ži-
vel Baraga od svojega
2. do 9. leta. Ta košček
zemlje mu je bil prav
do starosti ljub tudi za-
to, ker je v njem živela in umrla njegova srčno ljubljena
sestra Amalija. Z njo se je igral na vrtu in na pobočju krog
gradu, hodila sta k rečici, na spomlad sta poslušala kuka-
vico, pod večer sta strmela ob zboru ptičev, glasečem se iz
bližnjega bukovja; pozimi sta se sankala; iz visokih grajskih
oken se jima je odpiral širok pogled čez ravnice in griče.

V svojem 6. letu, 4. febr. 1805, je Baraga dobil še eno
sestrico, Antonijo, s katero sta tudi bila dolgo v tesnih stikih.
Dobra vzgoja staršev je oni neusahljivi vir, kateri žu-
bori skozi vse življenje otrokovo in ki nikoli docela ne
presahne. Naj otrok pozneje tudi zaide — dobra mladostna
vzgoja ga bo vedno opominjala na pravo pot in prav izrednih
protivnih vplivov je treba, da umolkne njen klic. Zato imata
velikanski delež pri poznejši Baragovi svetosti in apostolski
gorečnosti njegova roditelja, ki sta svoje tri otroČiče nad
vse skrbno odgajala. Oče je položil v dušo svojega edinca
kali resnosti, urejenosti, delavnosti in odločnosti, mati ga je
pa s svojo srčno milino navajala k ljubezni do Boga, k če-
ščenju Matere božje in k dobrodelnosti. Vsak dan je molila

Hodnik v trebanjskem gradu.

z vsemi tremi rožni venec, počasi hodeč po sobi ali po vrtu
gori in doli z njimi. Do ubožcev je imela zlato srce sloven-
skih mater. Miloščino je pa rada delila po otrocih, da. jih je
že od prve mladosti vzgajala k milosrčnosti; kadar je šla
obiskat bolnike na njih dom, so jo spremljali tudi otroci.
Kako lepe uspehe je žela od te srčne vzgoje, je prekrasno po-
kazala sinova dobrodelnost v kaplanski in misijonski službi.

Svojih otrok ni razvajala, čeprav je bil grad njih dom;
tudi jih ni navajala k ničemurnosti. Posebno skrbno je
pazila, kako druščino imajo.

Mati je vodila Friderika
in Amalijo tudi v župno cer-
kev, ki stoji takoj onstran
rečice. Sezidali so jo 1. 1645 in
posvetili Materi božji vnebo-
vzeti. Lepa gotsko - baročna
notranjščina, slovesno bogo-
služje, petje in glasba, božji
grob v svitu lučic: koliko naj -
plemenitejših vplivov je tu
delovalo na mladostno dušo!

Ko se je Frideriku začel
dramiti razum, sta mu rodi-
telja na jela domačega učitelja.
O prostem času je spoznaval
poljska in gozdna dela; slišal
je marsikaj o lovu, ki je po-
zne je pri Indijancih postal
zanj tako važen; tudi vesti o
tedanjih žalostnih dogodkih je
pazno poslušal.

Antonija, Baragova sestra. .

Naslikal Matej Langus.
Last gospe dr. Sajovičeve.

Eridrvel nad gornjo Italijo in jo 1. 1800 tudi zavzel. Ko je
il štiri leta nato kronan za dednega cesarja Francozov in
je grozeče obrnil oči proti Dunaju, so po naših krajih z
mrzlično naglico začeli graditi utrdbe, zlasti okoli Ljubljane.
Res so se 1. 1805 Francozi vdrugič približali slovenskim
deželam in 28. novembra so vkorakali v Ljubljano. To njih
drugo bivanje med našim ljudstvom je pa bilo v vse hujše
breme ko prvo; njih general Massena je razpisal ogromne
dajatve v denarju in blagu in gotovo je tudi Baragov oče
kdaj potožil čez težka bremena. Po zmagah na Moravskem,
kjer je Napoleon premagal Avstrijce in Ruse, je bil sklenjen
mir v Bra;tislavi in Francozi so vnovič zapustili Slovenijo.

Na trebanjskem gradil.

(1799—1806)

Baragov oče, pol graščak in pol kmet, je bil dober in
podjeten gospodar. Leta 1799 je prodal Malo vas in kupil
vse večji in bolj gosposki trebanjski grad, oddaljen od
Male vasi le eno uro hoda. Grad še sedaj krepko stoji,
ločen od vasi Trebnje po rečici Temenici in prislonjen ob
gozdnat grič. Tudi gospodarska poslopja so še ista. Pri vbodu
straži kamenit lev. Poslopje je izpeljano okoli majhnega,
štirioglatega dvorišča, na notranji strani prvega nadstropja
je odprt hodnik na stebre. Zadaj za gradom tik bukovega
gozda je prostoren vrt, na katerega gleda odprto podstenje

(veranda) . Lep in tih ko-
tiček je to. Baragova
brezskrbna mladost je
tu doživljala najlepše
hipe. H grajski posesti
je takrat pripadalo ve-
liko zemlje na desnem
bregu Temenice in tudi
več vinogradov.

V svojem 6. letu, 4. febr. 1803, je Baraga dobil še eno
sestrico, Antonijo, s katero sta tudi bila dolgo v tesnih stikih.

Dobra vzgoja staršev je oni neusahljivi vir, kateri žu-
bori skozi vse življenje otrokovo in ki nikoli docela ne
presahne. Naj otrok pozneje tudi zaide — dobra mladostna
vzgoja ga bo vedno opominjala na pravo pot in prav izrednih
protivnih vplivov je treba, da umolkne njen klic. Zato imata
velikanski delež pri poznejši Baragovi svetosti in apostolski
gorečnosti njegova roditelja, ki sta svoje tri otročiče nad
vse skrbno odgajala. Oče je položil v dušo svojega edinca
kali resnosti, urejenosti, delavnosti in odločnosti, mati ga je
pa s svojo srčno milino navajala k ljubezni do Boga, k če-
ščenju Matere božje in k dobrodelnosti. Vsak dan je molila

Hodnik v trebanjskem gradu.

z vsemi tremi rožni venec, počasi hodeč po sobi ali po vrtu
gori in doli z njimi. Do ubožcev je imela zlato srce sloven-
skih mater. Miloščino je pa rada delila po otrocih, da jih je
že od prve mladosti vzgajala k milosrčnosti; kadar je šla
obiskat bolnike na njih dom, so jo spremljali tudi otroci.
Kako lepe uspehe je žela od te srčne vzgoje, je prekrasno po-
kazala sinova dobrodelnost v kaplanski in misijonski službi.

Svojih otrok ni razvajala, čeprav je bil grad njih dom;
tudi jih ni navajala k ničemurnosti. Posebno skrbno je
pazila, kako druščino imajo.

Mati je vodila Friderika
in Amalijo tudi v župno cer-
kev, ki stoji takoj onstran
rečice. Sezidali so jo 1. 1645 in
posvetili Materi božji vnebo-
vzeti. Lepa gotsko - baročna
notranjščina, slovesno bogo-
služje, petje in glasba, božji
grob v svitu lučic: koliko naj-
plemenitejših vplivov je tu
delovalo na mladostno dušo!

Ko se je Frideriku začel
dramiti razum, sta mu rodi-
telja na jela domačega učitelja.
O prostem času je spoznaval
poljska in gozdna dela; slišal
je marsikaj o lovu, ki je po-
zneje pri Indijancih postal
zanj tako važen; tudi vesti o
tedanjih žalostnih dogodkih je
pazno poslušal.

V letu 1799, ko se je bila Baragova družina preselila
v Trebnje, so se pomikale ruske čete preko naših dežel proti
Italiji in tudi slovenski vojaki so morali za njimi zoper
Napoleona, tedanjega prvega francoskega konzula, ki je
pridrvel nad gornjo Italijo in jo 1. 1800 tudi zavzel. Ko je
bil štiri leta nato kronan za dednega cesarja Francozov in
je grozeče obrnil oči proti Dunaju, so po naših krajih z
mrzlično naglico začeli graditi utrdbe, zlasti okoli Ljubljane.
Res so se 1. 1805 Francozi vdrugič približali slovenskim
deželam in 28. novembra so vkorakali v Ljubljano. To njih
drugo bivanje med našim ljudstvom je pa bilo v vse hujše
breme ko prvo; njih general Massena je razpisal ogromne
dajatve v denarju in blagu in gotovo je tudi Baragov oče
kdaj potožil čez težka bremena. Po zmagah na Moravskem,
kjer je Napoleon premagal Avstrijce in Ruse, je bil sklenjen
mir v Bratislavi in Francozi so vnovič zapustili Slovenijo.

Antonija, Baragova sestra.

Naslikal Matej Langus.
Last gospe dr. Sajovičeve.

V ljubljanskih šolah. Smrt staršev.

(1806—1816)

Baraga se je v življenju veliko selil. Že z 9. letom se je
poslovil od domačih ter se šel v Ljubljano šolat. Naval na
ljubljansko normalko (osnovno šolo) je bil v tistih letih
tolik, da so morali veliko priglašencev odsloviti. Baraga se
pa sploh priglasil ni; da bi se tem laglje ohranil v nedolž-
nosti, ki je imela v takratnih revolucijskih in vojnih letih
še tem več sovražnikov, so mu namreč starši tudi v Ljubljani

HBi^.

." ■'■-'/,

. •'

• >. f -v

■* ^ Trt

m^^l^fl^BB^

"-,-'' .

, *

" 'A

J^n^HK^^^^H

. ' *

■

'■ !

^^^^^H^ ^ ''^*'

. . '--V'.

Ma^BaBBBB , -/* '

. ' , '•■^■^pi.<

.^^'

.jrf^BHMj

i»w^^nH^^V J

P> "^i^"" v^-^S^VJ^-V*

t *

irifitf^g^^gpB

Mo^aBJi^ 1

1 » jL*'» »

" ' ^ ^^StM

HSl^^^^^

B^k. ' *

^^^^'^^^i

Ž^fvJSfr - ^" ,• '

^^p

piroBffJB^B'* ' vi

PLl ^^HHHnL 1 ^^^A

^^b|^ž

WB. 1

Si ' ^JŽUbSB' .M^Smar'

Blrafluffllfir "^ itifffliM

lili i

■ Bi
BJIB

'SSSSSf^Tfi-M

^SB^^Bv^^^HI^

^^Enffl^ERfflnSuK

K "lUlfiira ^SU

■■ _ ''^W

^^m

ŽJaP

lil

mHI^^^^h

mSJ^bH^

^^bEI^HBh^^I

ll^^^^^gggjI^^.^I.-sraBsaaaaB

SaBtiflHBHHM

iSHBH^H

^^^^S^^a^^^BflB^^^g^^l

^UBh^ga

^^^^

^^B^H^IHO

^^^ssj^jj™

^^^s^^g

BIH^H^^^^^Hi

Syw«^a?Hmjn

^^EBmbbh

piiiH||

■H^^^^^HBSSH^&^ČSSžESm

^^^^

^^9

Nekdanje licejsko poslopje v Ljubljani, na sedanjem Vodnikovem trgu.

najeli dobrega in zanesljivega učitelja, ki ga je hodil po-
učevat na stanovanje ; izpite je pa Baraga hodil opravljat
na državno šolo in se je po svoji nadarjenosti in vestnosti
vedno izkazal. Na normalki so se posebno natančno učili
nemščine, ki je bila tudi učni jezik. Že v 2. razredu so začeli
z latinščino. Slovenščina se je pa poučevala le v 1. razredu
in ves napor duhovščine za njene večje pravice je ostal
brezuspešen.

O počitnicah je deček z veselim srcem pohitel domov.
Leta 1808 je pa smrt kruto segla v topli krog na trebanjskem
gradu. Enajstletnemu Frideriku je umrla njegova srčno
ljubljena mati, ko ji je bilo 49 let. Kako je zaihtel ob
žalostni novici! Do smrti mu je njena podoba lebdela pred
očmi, pa tudi njen vzvišeni zgled in njeni materinski nauki
so ga zvesto spremljali. Njene ljubezni je v življenju zelo
pogrešal.

Ko je dovršil normalko, je L 1809 prestopil na srednjo
Šolo kot reden učenec. Prav tisto leto je pa bilo vse ljub-
ljansko šolstvo začasno prekinjeno; zopet se je namreč začel

Francoski maršal Marmont, prvi guverner Ilirije.

bojni metež in francoske čete so gnale avstrijsko vojsko iz
Italije proti našim krajem. Avstrija je bila iz izžrebanih
mož in fantov ustanovila brambovske polke, ki pa tudi niso

V ljubljanskih šolah. Smrt staršev.

(1806—1816)

HKk-.

Jf-it-^ -^ ^

1
.1

1^*

^f^HoT 'fIT

lti

iH '

jBM

W^*'

fcrf

' Wwaflft'lftflft}JiufltfJM

11^

K^^^^st^^Big^l

■^

BfiP

SE5!i?ML*i

'^wiP^^

"^^HH^^jigSI

mBflHIJOlI

IHH^^^MUMS^^^^^

^^^^s

1^^^

HHH

sBbISSw8Bs^^^^'*'^^^^^»^!!S^^^'^^^E!^^

Nekdanje licejsko poslopje v Ljubljani, na sedanjem Vodnikovem trgu.

najeli dobrega in zanesljivega učitelja, ki ga je hodil po-
učevat na stanovanje; izpite je pa Baraga hodil opravljat
na državno šolo in se je po svoji nadarjenosti in vestnosti
vedno izkazal. Na normalki so se posebno natančno učili
nemščine, ki je bila tudi učni jezik. Že v 2. razredu so začeli
z latinščino. Slovenščina se je pa poučevala le v 1. razredu
in ves napor duhovščine za njene večje pravice je ostal
brezuspešen.

Ko je dovršil normalko, je 1. 1809 prestopil na srednjo
šolo kot reden učenec. Prav tisto leto je pa bilo vse ljub-
ljansko šolstvo začasno prekinjeno; zopet se je namreč začel

Francoski maršal Marmont, prvi guverner Ilirije.

bojni metež in francoske čete so gnale avstrijsko vojsko iz
Italije proti našim krajem. Avstrija je bila iz izžrebanih
mož in fantov ustanovila brambovske polke, ki pa tudi niso

nič opravili zoper prodirajoče Francoze. Ljubljanska po-
sadka se je umeknila na desni breg Ljubljanice, po tridnevni
oblegi so se pa tudi tu podali. Vse okoliške utrdbe in vsa
mestna vojaška skladišča niso nič pomagala. Medtem je bil

Valentin Vodnik.

Napoleon v dunajski okolici pri Aspernu sicer prvič pre-
magan, pri Wagramu si je pa zopet priboril venec zmage.
Dne 14. oktobra je bil sklenjen schonbrunnski (šenbrunski)
mir, ki je poleg drugih določb odrejal tudi ustanovitev nove
francoske pokrajine Ilirije, kateri je pripadala vsa tedanja
Kranjska, Goriška, Trst z Istro, zapadna Koroška in Tirolskia

do Pustriške doline pa Dalmacija do Kotora z Dubrov-
nikom vred. Komaj štiri leta je trajala Napoleonova Ilirija,
pa je vendar zelo Važna za nas Slovence. Ljudstvo ji je sicer
ostalo nenaklonjeno, ker se ni utegnilo pomiriti od novih
davkov in dajatev za francosko armado; zamislek ilirskega
kraljestva je pa bil ugoden za nas in slovenščina je takrat
prvič začela dobivati veljavo. Francija nam je z Ilirijo dala

Josip Valand, poznejši goriški nadškof, tedanji ravnatelj
ljubljanske centralne šole.

tudi svobodoljubno ustavo in vzorno pravo, Slovenci so
dobili novih kulturnih stikov in povsod je brstelo novo
življenje. Posebno so skrbeli Francozi za šolstvo; sam
maršal Marmont se je podrobno zanimal zanje! V osnovni
šoli je bila slovenščina učni jezik. V nižjih razredih srednje
šole, v tako imenovanem kolegiju, so se učili francoščine,
italijanščine, latinščine, računstva in verouka v slovenščini.
Višja gimnazija, ki se je v Ljubljani in v Dubrovniku
imenovala centralna (osrednja) šola, je za nekatere poklice
že sama zadoščala, toliko je nudila. Leta 1811 so pa ustanovili

nič opravili zoper prodirajoče Francoze. Ljubljanska po-
Sjadka se je umeknila na desni breg Ljubljanice, po tridnevni
oblegi so se pa tudi tu podali. Vse okoliške utrdbe in vsa
mestna vojaška skladišča niso nič pomagala. Medtem je bil

• }*•■

t'a VOL,
•.<^0 Ca.

Valentin Vodnik.

do Pustriške doline pa Dalmacija do Kotora z Dubrov-
nikom vred. Komaj štiri leta je trajala Napoleonova Ilirija,
pa je vendar zelo važna za nas Slovence. Ljudstvo ji je sicer
ostalo nenaklonjeno, ker se ni utegnilo pomiriti od novih
davkov in dajatev za francosko armado; zamislek ilirskega
kraljestva je pa bil ugoden za nas in slovenščina je takrat
prvič začela dobivati veljavo. Francija nam je z Ilirijo dala

■'- 7i

Josip Valand, poznejši goriški nadškof, tedanji ravnatelj
ljubljanske centralne šole.

še akademijo, nekakšno vseučilišče s štirimi stolicami; za
bogoslovje, modroslovje, pravoznanstvo, in zdravilstvo. Uči-
telji so pa morali vso snov narekovati iz rokopisov, ker
razen petero Vodnikovih knjig še ni bilo tiskanih slovenskih
učbenikov.

V šolskem letu 1809/10 so poučevali še po avstrijskem
načrtu, v novembru 1810 so pa vpeljali francoskega. Nižjo
srednjo šolo (kolegij) je vodil Valentin Vodnik, višjo (cen-
tralno šolo) pa poznejši goriški nadškof Valand, takratni
ljubljanski kanonik.

Baraga se je torej pod francoskim vplivom izvežbal v
slovenščini, v kateri je pozneje toliko lepega napisal. Naučil
se je pa tudi francoščine, kar mu je v misijonih silno prav
hodilo. Med njegovimi ljubljanskimi sošolci je bil tudi
Matija Cop, dočim je bil Prešeren par let za njima.

Komaj se je Baraga nekoliko potolažil za materino
smrtjo, mu je 20. oktobra 1812 umrl za vnetjem jeter še
skrbni oče, star 54 let. Težko se je mož ločil od svojih treh
sirot, od katerih je Amalija imela 17 let, Friderik 15, Anto-
nija pa šele 9 let. Svoje imetje je seveda zapustil svojemu
ljubljenemu edincu, naročivši mu, da naj se le še naprej
Šola, da bo kot izobražen mož še tem uspešneje gospodaril
na trebanjskem gradu. Tudi Baraga je imel takrat le ta
smoter pred očmi.

Za osirotelega Barago se je po očetovsko zavzel njegov
birmanski boter dr. Jurij Dolinar in ga vzel k sebi.

Ta blagi mož je bil sin jako ubožnih staršev iz Vovč
v Poljanski dolini, rojen 1.1764, Srednjo šolo je izvršil v
Ljubljani in v Gradcu. Tu je tudi zaprosil za sprejem v
osrednje duhovsko semenišče, v katero so jemali le naj-
boljše dijake iz vse Notranje Avstrije, kateri je pripadala
tudi Kranjska. Ne vemo, zakaj so ga odklonili. Ostal je pa na
graškem vseučilišču in se posvetil pravnim vedam. Dobil je
letno podporo 80 goldinarjev, pa jih je 53 takoj poslal
svojima ubožnima roditeljema. Iz Gradca je šel na Dunaj,
kjer je postal domaČi učitelj pri grofu Wiliczeku (Viličeku).
Tako zvesta duša je bil, da cel teden ni zatisnil očesa od
žalosti, ko je po nekaj letih zvedel, da je njegovega gojenca
Wiliczeka ubil konj. Leta 1798 je postal dr. Jurij Dolinar,
četudi ni bil duhovnik, profesor cerkvenega prava in cer-
kvene zgodovine na bogoslovnem oddelku ljubljanskega
liceja. Škof Brigido ga je 1805 imenoval za konzistorialnega
svetnika. Pod Francozi je predaval na ljubljanski akademiji
rimsko civilno pravo in Napoleonov zakonik. Dr. Dolinar je
stanoval na Mestnem trgu št. 26, v hiši sedanjega veletrgovca
Ant. Krisperja. Hiša je imela takrat številko 265 in je bila
last pradeda sedanjega lastnika, iz Italije se priselivšega

trgovca Alborghettija. V svojem stanovanju, odkoder se
celili 54 let ni preselil, je imel Dolinar nekak vzgojni zavod.
V njem sta se vzgajali tudi obe Baragovi sestri, in sicer pod
vodstvom krepostne Dolinarjeve soproge, ki je bila po rodu
plemkinja. Imela sta hčerko Anico, rojeno 6. septembra 1799,
torej dobri dve leti mlajšo od Barage, in sina Janeza, ki je
pozneje dosegel visoko državno službo. Oba otroka sta bila
nenavadno dobra in pred smrtjo je oče izrekel sinu Janezu
prelepo pohvalo: »Bil si mi dober otrok, nikdar nie v živ-
ljenju nisi razžalil.« j

Krisperjeva hiša v Ljubljani. V njej je Baraga kot dijak stanoval.

Kot vzgojitelj je Dolinar navajal svoje gojence k samo-
stojnosti. Zapovrstjo je bil eden od njih za reditelja in to-
variši so ga morali slušati. Ubožnejše dijake je imel Dolinar
po kar najbolj znižani plači. Tudi poznejši poreški škof
Peteani je bil Dolinarjev gojenec.

Pri Dolinar je vili se je mladi Baraga navzel izbranega
vedenja, da so ga pozneje še celo ameriški izobraženci ob-
čudovali. Učil se je modernih jezikov, risanja in glasbe.
Na počitnice je hodil z Dolinarjevimi na grad Bokalce pri
Ljubljani.

Leta 1812 je Napoleon doživel usodni poraz na Ruskem
in po tridnevni bitki pri Lipskem je njegova slava začela
ugašati. Konec leta 1813 je prenehalo ilirsko kraljestvo in
Avstrijci so zopet zasedli naše dežele. Dolinar je postal

2 ' Baraga

še akademijo, nekakšno vseučilišče s štirimi stolicami: za
bogoslovje, modroslovje, pravoznanstvo, in zdravilstvo. Uči-
telji so pa morali vso snov narekovati iz rokopisov, ker
razen petero Vodnikovih knjig še ni bilo tiskanih slovenskih
učbenikov.

Komaj se je Baraga nekoliko potolažil za materino
smrtjo, mu je 20. oktobra 1812 umrl za vnetjem jeter še
skrbni oče, star 54 let. Težko se je mož ločil od svojih treh
sirot, od katerih je Amalija imela 17 let, Friderik 15, Anto-
nija pa šele 9 let. Svoje imetje je seveda zapustil svojemu
ljubljenemu edincu, naročivši mu, da naj se le še naprej
šola, da bo kot izobražen mož še tem uspešneje gospodaril
na trebanjskem gradu. Tudi Baraga je imel takrat le ta
smoter pred očmi.

Za osirotelega Barago se je po očetovsko zavzel njegov
birmanski boter dr. Jurij Dolinar in ga vzel k sebi.

Ta blagi mož je bil sin jako ubožnih staršev iz Vovč
v Poljanski dolini, rojen 1.1764. Srednjo šolo je izvršil v
Ljubljani in v Gradcu. Tu je tudi zaprosil za sprejem v
osrednje duhovsko semenišče, v katero so jemali le naj-
boljše dijake iz vse Notranje Avstrije, kateri je pripadala
tudi Kranjska. Ne vemo, zakaj so ga odklonili. Ostal je pa na
graškem vseučilišču in se posvetil pravnim vedam. Dobil je
letno podporo 80 goldinarjev, pa jih je 53 takoj poslal
svojima ubožnima roditeljema. Iz Gradca je šel na Dunaj,
kjer je postal domači učitelj pri grofu Wiliczeku (Viličeku).
Tako zvesta duša je bil, da cel teden ni zatisnil očesa od
žalosti, ko je po nekaj letih zvedel, da je njegovega gojenca
Wiliczeka ubil konj. Leta 1798 je postal dr. Jurij Dolinar,
četudi ni bil duhovnik, profesor cerkvenega prava in cer-
kvene ^zgodovine na bogoslovnem oddelku ljubljanskega
liceja. Škof Brigido ga je 1805 imenoval za konzistorialnega
svetnika. Pod Francozi je predaval na ljubljanski akademiji
rimsko civilno pravo in Napoleonov zakonik. Dr. Dolinar je
stanoval na Mestnem trgu št. 26, v hiši sedanjega veletrgovca
Ant. Krisper ja. Hiša je imela takrat številko 265 in je bila
last pradeda sedanjega lastnika, iz Italije se priselivšega

trgovca Alborghettija. V svojem stanovanju, odkoder se
celili 54 let ni preselil, je imel Dolinar nekak vzgojni zavod.
V njem sta se vzgajali tudi obe Baragovi sestri, in sicer pod
vodstvom krepostne Dolinarjeve soproge, ki je bila po rodu
plemkinja. Imela sta hčerko Anico, rojeno 6. septembra 1799,
torej dobri dve leti mlajšo od Barage, in sina Janeza, ki je
pozneje dosegel visoko državno službo. Oba otroka sta bila
nenavadno dobra in pred smrtjo je oče izrekel sinu Janezu
prelepo polivalo: »Bil si mi dober otrok, nikdar me v živ-
ljenju nisi razžalil.« ■

Krisperjeva hiša v Ljubljani. V njej je Baraga kot dijak stanoval.

2 Baraga

iznova profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine
v ljubljanskem bogoslovnem oddelku lice ja.

Ohranilo se nam je zadnje Baragovo spričevalo iz fran-
coskih šol, izdano 9. avgusta 1815, in sicer Čez 2. leto huma-
niora, po naše čez 4. gimnazijski razred. Na njem so pod-
pisani ravnatelj Valand, od profesorjev pa Valentin Vodnik,
ki je učil grško in latinsko, in Matija Kallister, profesor
matematike. Rede je imel takele: latinščina odlično, grščina
dobro, francoščina odlično, stihoslovje odlično, verouk od-
lično, zgodovina odlično, nauk o govorništvu in pesništvu
zadostno, spisje zadostno, matematika dobro, vedenje prav
dobro.

Nato je tri leta obiskoval višjo gimnazijo pod Avstrijci
in jo je 1. 1816 tudi dovršil. Ohranjeno je v prepisu ravna-
telja kanonika Mateja Ravnikarja, poznejšega tržaškega
škofa, Baragovo spričevalo iz modroslovja v 1. 1815 in 1. 1816;
v njem ima v vseh štirih polletjih skoro same odlične rede.

Baraga je bil dedič trebanjske graščine, zato je moral
misliti na svojo bodočnost. Pri Dolinarjevih je bil spoznal
vso srčno plemenitost hčerke Anice, zato ni čudno, da si jo
je zamislil kot svojo bodočo živi jensko družico in trebanjsko
graščakin jo. V Mohorjevem koledarju iz L 1866 piše sodobnjk
o njej: »To dete sem poznal; bilo je lepo, ljubeznivo, sveto
in bogoljubno ko nebeški krilatec« O Baragi pa dostavi:
»Da je bil plemenit in blag, se mora sklepati že iz tega, ker
mu je Dolinar namenil svojo edino hčer.«

• ■ ■

Jurist na Dunaju.

(1816—1821)

Devetnajstletni Baraga je 9. oktobra 1816 zapisal v
dnevnik: »Proti poldne sem dospel na Dunaj, da tu nada-
ljujem svoje učenje.« Za gospodarstvo je bil še premlad,
zato ga je Dolinar poslal še na visoko šolo. Kot bodočemu
trebanjskemu graščaku so mu najbolj kazale pravne vede.
Izkaz 6 vpisu na vseučilišče mu je bil izdan 29. novembra.

Razen obveznih predmetov se je učil še vsega, od česar
je mogel pričakovati kakršnekoli koristi za bodočnost:
angleščine, francoščine, laščine in celo španščine, potem
govorništva, glasbe, zlasti pa risanja. Slikarsko navdušenje
ga je zlasti v letu 1818 tako obvladalo, da se je že njemu
samemu zdelo preveč. Sredi počitnic, 3. avgusta, se je tolažil
v dnevniku: »Kar je tako silno, navadno ne traja dolgo.«

Sestri Amaliji je poslal z Dunaja dve zbirki slik. Prva
zbirka iz 1. 1818 nosi nemško posvetilo: »Tebi, ljubljena
Amalija, za spomin od Tvojega Friderika«; na drugi strani
pa' pravi: »Naj bo vez najine ljubezni še bolj prisrčna,

•C

^•:-l~fi^*

■1

s^jj,?

en >^ N

O v ^ o

■ a

□

0»

<u
•g

o
c:

s
8

g .s ^^ -i. ^'

i
10

Cd
>
O)

•IH

-)*

tesna in močna,« Album vsebuje 50 okroglih sličic. Iz teh
zbirk je nekaj drobnih sličic tudi v tej knjigi. Predzadnja
je n. pr. ljubka slika vrtnice, spodaj pa pripomba: »Nežna
bratovska ljubezen — Ti poklanja cvetje to.« V drugi zbirki
je daljša pesem, izraz hrepenenja po domačih krajih in po
prosti naravi sploh; velemesto torej Barage ni moglo za
trajno prikleniti nase.

Vsa pisma do svojcev in tudi svoj dnevnik je Baraga
pisal v nemščini, čeprav so bili on in njegovi domači Slo-
venci. Nemščina je bila pač takrat obČevalni jezik izobra-
žencev in še celo Prešeren je pisal svojemu rojaku in pri-
jatelju Čopu po nemško. Tudi pisma obeh Baragovih sester
so pisana v nemščini.

Ko je bil Baraga na Dunaju daleč proč od sestre Amalije,
ki mu je postala druga mati, se je še bolj zavedel svoje nežne
ljubezni do nje. Tudi v svojih pismih je to večkrat izrazil.
Ljubezen do Amalije mu je bila ob velemestnih opasnostih
kot varovalno sidro in ga je ohranjala v plemenitosti.

V začetku julija 1819 mu je sestra sporočila, da se bo
omožila z Ljubljančanom Jožefom Egidijem Gresslomter mu
je svojega ženina in svojo srečo navdušeno opisala. Baraga
ji je 14. julija prisrčno čestital k sreči; omenil ji je, da je sicer
želel, da bi ostala neomožena in živela pri njem v Trebnjem,
ob misli na njeno sreČo pa rad žrtvuje vse te svoje načrte.

Da je bila nežna bratovska in sestrinska ljubezen med
Barago in Amalijo brez čutne primesi, se razvidi že iz tega,
ker je^ni spremljala prav nikaka ljubosumnost. V svojem
pismu ji namreč tudi tole pravi: »Pozdravi v mojem imenu
dobrega, vrlega, ljubega ženina! Vprašuješ me, ali ga bom
imel rad. O Amalija, kako bi ne imel rad moža, ki ljubi
mojo Amalijo in kateremu ona tako prisrčno vrača ljubezen!
Kako iskreno Ti želim to lepo srečo! Upam, da ti bo on svoje
ljubeče srce, ki Ti ga je tako nesebično podaril, tudi vedno
zvesto hranil.«

Dne 18. oktobra 1819 se je Amalija res poročila. Baraga
je bil do tega dne podaljšal svoje počitnice, katere je tisto leto
preživel na svojem gradu v Trebnjem. Ko se je v novembru
vračal na Dunaj, se je za štiri dni oglasil tudi v Gradcu pri
Dolinarjevem sinu, svojem bodočem svaku, kot je menil;
leto pozneje mu je pa ta na Dunaju vrnil obisk. Amalija se
je po poroki nastanila v Ljubljani in šele čez dolga leta se
je z možem preselila v Trebnje.

V Baragovih dnevnikih se omenja več njegovih dunaj-
skih prijateljev, po večini Slovencev: Jožef Koller, Jenko,
Mav, Dular in Mahin. Posebno prijatelja sta morala biti
s poznejšim pesnikom Koseškim, ker ga imenuje »moj ljubi
Vesel«. Ko je Baraga v avgustu 1817 obolel, sta ga rojaka

Luzar in Kavšek peljala k usmiljenim bratom. Kavšek ga
je vsak dan »kot angel« hodil obiskovat v bolnišnico in mu
nosil krepčil. S temi prijatelji je bil Baraga deloma tudi

Baragova sestra Amalija z družino.
Naslikal Matej Langus. Last gospe dr. Sajovičeve.

skupaj na stanovanju. Sicer še je pa na Dunaju večkrat
selil; oskrbe, kot jo je imel pri Dolinarjevih, seveda ni več
mogel najti.

tesna in močna.« Album vsebuje 50 okroglih sličic. Iz teh
zbirk je nekaj drobnih sličic tudi y tej knjigi. Predzadnja
je n. pr. ljubka slika vrtnice, spodaj pa pripomba: »Nežna
bratovska ljubezen — Ti poklanja cvetje to.« V drugi zbirki
je daljša pesem, izraz hrepenenja po domačih krajih in po
prosti naravi sploh; velemesto torej Barage ni moglo za
trajno prikleniti nase.

Vsa pisma do svojcev in tudi svoj dnevnik je Baraga
pisal v nemščini, čeprav so bili on in njegovi domači Slo-
venci. Nemščina je bila pač takrat občevalni jezik izobra-
žencev in še celo Prešeren je pisal svojemu rojaku in pri-
jatelju Čopu po nemško. Tudi pisma obeh Baragovih sester
so pisana v nemščini.

Ko je bil Baraga na Dunaju daleČ proč od sestre Amalije,
ki mu je postala druga mati, se je še bolj zavedel svoje nežne
ljubezni do nje. Tudi v svojih pismih je to večkrat izrazil.
Ljubezen do Amalije mu je bila ob velemestnih opasnostih
kot varovalno sidro in ga je ohranjala v plemenitosti.

Da je bila nežna bratovska in sestrinska ljubezen med
Barago in Amalijo brez čutne primesi, se razvidi že iz tega,
ker je ni spremljala prav nikaka ljubosumnost. V svojem
pismu ji namreč tudi tole pravi: »Pozdravi v mojem imenu
dobrega, vrlega, ljubega ženina! Vprašuješ me, ali ga bom
imel rad. O Amalija, kako bi ne imel rad moža, ki ljubi
mojo Amalijo in kateremu ona tako prisrčno vrača ljubezen!
Kako iskreno Ti želim to lepo srečo! Upam, da ti bo on svoje
ljubeče srce, ki Ti ga je tako nesebično podaril, tudi vedno
zvesto hranil.«

Diie 18. oktobra 1819 se je Amalija res poročila. Baraga
je bil do tega dne podaljšal svoje počitnice, katere je tisto leto
preživel na svojem gradu v Trebnjem. Ko se je v novembru
vračal na Dunaj, se je za štiri dni oglasil tudi v Gradcu pri
Dolinarjevem sinu, svojem bodočem svaku, kot je menil;
leto pozneje mu je pa ta na Dunaju vrnil obisk. Amalija se
je po poroki nastanila v Ljubljani in šele čez dolga leta se
je z možem preselila v Trebnje.

Luzar in Kavšek peljala k usmiljenim bratom. Kavšek ga
je vsak dan »kot angel« hodil obiskovat v bolnišnico in mu
nosil krepčil. S temi prijatelji je bil Baraga deloma tudi

Baragova sestra Amalija z družino.
Naslikal Matej Langus. Last gospe dr. Sajovičeve.

skupaj na stanovanju. Sicer se je pa na Dunaju večkrat
selil; oskrbe, kot jo je imel pri Dolinarjevili, seveda ni več
mogel najti.

V mladosti je bil šibek in bolehen, z rednim življenjem
in s počitniškimi potovanji se je pa vztrajno krepil. Peš si
je ogledal Češko in Moravsko, Bavarsko in Ogrsko. Opojnih
pijač se je že v mladosti ogibal.

Zgodaj je začel paziti nase in je vsako svojo nepremiš-
ljenost in napako v dnevniku odkritosrčno priznal in ob-
sodil. Tako n.pr. beremo v začetku 1.1817: »Previdno po-
čakaj s svojo sodbo o ljudeh in rečeh! Ne izreči je takoj po
prvih vtiskih!« Dne 20. maja je po svojem izletu v Hietzing
zapisal po slovensko: »Zakaj sem se ven podal?« Ko je bil
2. novembra prevzel službo pri nekem Sehrichu (Šrihu) —
uajbrž kot domači učitelj — , po 18 dneh se pa zopet drugam
preselil, je potožil: »Ta korak je bil eden od najbolj nepre-
mišljenih, kar sem jih kdaj storil. Iz tega moram posneti
nepozabni nauk: Kar delaš, delaj po pameti in glej na konec! «
Od zunanjih vtiskov in dogodkov se je rad vračal v svojo
notranjost. Spoznaval se je, obsojal in izpopolnjeval.

Svoje naravno spoznanje in svoje skušnje je polagoma
začel ožarjati in dopolnjevati z nadnaravno lučjo. Konec
leta 1819 je n. pr. sklienil, da se španščine ne bo več učil.
>Čemu mi bo? Odkrito priznam, da sem se je lotil iz same
ničemurnpsti. Ne ravnaj nikoli iz gole ničemurnosti!« Iz
istega nagiba je leto potem hotel pustiti še angleščino; pri-
stavi pa: »Do tega sklepa me je pripeljalo branje in raz-
mišljanje nekaterih mest iz zlate knjige Tomaža Kempčana.
ki so kot nalašč zame.« Tudi zaradi risan jase je 10. februarja
1820 vznemiril, ko je pravkar mislil prositi strokovnjaka,
da ga naj vpelje v slikanje z oljnatimi barvami; zbal se je.
da bi iz ljubezni do žaba. ve kdaj ne zanemaril važnih dolž-
nosti.

Iz teh opomb vidimo, da je nekatera navodila za du-
hovno življenje, ki si jih je sam dajal, sicer pretiraval ali
celo napačno umeval; njegova resnoba in njegovo strem-
ljenje po izpopolnjevanju pa vzlic temu lepo odseva iz njih.

Globlji pogled v njegovo dušo, ki je bila že takrat bogata
z ljubeznijo do Boga, nam nudijo le-te besede do sestre
Amalije: »Kadar se mi duša bavi z drugimi mislimi, mi
nastane v srcu pusta praznota, ki jo morem izpolniti le s tem.
da se dvignem v mislih k Bogu in njegovi večni ljubezni.
Moj duh poleti k Njemu v večne prostore.« Misel na sestro
in ljubeča čustva do nje so mu bila le kažipot k Bogu in
opozorilo na božjo neskončno dobroto; piše ji namreč: »Bog
sam Te mi je dal v dar, da me s tem darom spominja svoje
neizmerne ljubezni do nas. To zemsko čustvo, moja ljubezen
do Tebe, je po določbi vseniogočnega in večnega Boga le
sredstvo, s katerim pripravlja naša srca za nebeško veselje
ter nas vedno bolj vleče k sebi.« Hitro je zorel v Bogu.

V šoli sv. Klementa Dvofaka.

Baraga je imel zaročenko, Dolinarjevo Anico. Bil je
uverjen, da ga Bog kliče v zakon, ker so mu družinske
razmere tako kazale. Na Dunaju se mu je pa začel porajati

:ci"'f *A

4..

[J« - '

'■■'

,» ILi.- 1».,,*,«. -S-" ,

K v Si'-*"-? ', . , '.'
S_ Vil' V***'rts' ■■ ■* ' ^

■-■'TC >.»"■« II" -'* ■

t* ■- 'I' ■

T, '#■! ,

Sv. Klement Dvorak.

drugačen, še vse lepši živi jenski načrt. Sam »apostol Dunaja«,
sv. Klement Dvorak (Hofbauer) iz reda redemptoristov, mu
je bil v tej premeni za vodnika. Baraga se je seznanil z njim
12. julija 1. 1817; v dnevniku stoji namreč stavek: »Bil sem
pri o. Weintridtu, ki me je napotil k častitemu o. Hofbauer ju.«

Zgodaj je začel paziti nase in je vsako svojo nepremiš-
ljenost in napako v dnevniku odkritosrčno priznal in ob-
sodil. Tako n. pr. beremo v začetku 1.1817: »Previdno po-
čakaj s svojo sodbo o ljudeh in rečeh! Ne izreči je takoj po
prvih vtiskih!« Dne 20. maja je po svojem izletu v Hietzing
zapisal po slovensko: »Zakaj sem se ven podal?« Ko je bil
2. novembra prevzel službo pri nekem Schrichu (Šrihu) —
najbrž kot domači učitelj — , po 18 dneh se pa zopet drugam
preselil, je potožil: »Ta korak je bil eden od najbolj nepre-
mišljenih, kar sem jih kdaj storil. Iz tega moram posneti
nepozabni nauk: Kar delaš, delaj po pameti in glej na konec!«
Od zunanjih vtiskov in dogodkov se je rad vračal v svojo
notranjost. Spoznaval se je, obsojal in izpopolnjeval.

Svoje naravno spoznanje in svoje skušnje je polagoma
začel ožarjati in dopolnjevati z nadnaravno lučjo. Konec
leta 1819 je n. pr. sklenil, da se španščine ne bo več učil.
3>Cemu mi bo? Odkrito priznam, da sem se je lotil iz same
ničemurnosti. Ne ravnaj nikoli iz gole ničemurnosti!« Iz
istega nagiba je leto potem hotel pustiti še angleščino; pri-
stavi pa: »Do tega sklepa me je pripeljalo branje in raz-
mišljanje nekaterih mest iz zlate knjige Tomaža Kempčana.
ki so kot nalašč zame.« Tudi zaradi risan ja se je 10. februarja
1820 vznemiril, ko je pravkar mislil prositi strokovnjaka,
da ga naj vpelje v slikanje z oljnatimi barvami; zbal se je.
da bi iz ljubezni do zabave kdaj ne zanemaril važnih dolž-
nosti.

Globlji pogled v njegovo dušo, ki je bila že takrat bogata
z ljubeznijo do Boga, nam nudijo le-te besede do sestre
Amalije: »Kadar se mi duša bavi z drugimi mislimi, mi
nastane v srcu pusta praznota, ki jo morem izpolniti le s tem.
da se dvignem v mislih k Bogu in njegovi večni ljubezni.
Moj duh poleti k Njemu v večne prostore.« Misel na sestro
in ljubeča čustva do nje so mu bila le kažipot k Bogu in
opozorilo na božjo neskončno dobroto; piše ji namreč: »Bog
sam Te mi je dal v dar, da me s tem darom spominja svoje
neizmerne ljubezni do nas. To zemsko čustvo, moja ljubezen
do Tebe, je po določbi vsemogočnega in večnega Boga le
sredstvo, s katerim pripravlja naša srca za nebeško veselje
ter nas vedno bolj vleče k sebi.« Hitro je zorel v Bogu.

V šoli sv. Klementa Dvor aka.

Baraga je imel zaročenko, Dolinarjevo Anico. Bil je
uverjen, da ga Bog kliče v zakon, ker so mu družinske
razmere tako kazale. Na Dunaju se mu je pa začel porajati

Sv. Klement Dvorak.

Brž nato je zapisano: »25. julija popoldne sem opravil pri
C. o. Hofbauerju dolgo spoved. Ta dan mi mora ostati v ved-
nem spominu zaradi nedopovedljive milosti, katero mi je
Bog tam podelil.« Baraga je tudi poslej hodil k njemu k
spovedi ter se mu je vsega zaupal; ob večernih urah ga je
z drugimi vseučiliščniki, med katerimi je bil tudi poznejši
dunajski nadškof-kardinal Rauscher (Ravšer), obiska val na
njegovem stanovanju. Svetnik je torej našel dovolj prilož-
nosti, da mu je delil iz duhovnega bogastva sv, Alfonza
Ligvorijskega (f 1787).

V tistih letih se je Evropa sploh začela duhovno prenav-
ljati. Na Dunaju se jih je veliko izpreobrnilo in mesto je
imelo posebno močan verski vpliv na zunaj.

Ob Dvofakovem vodstvu je Barago vedno bolj pre-
vzemala misel, ki ga je bila tudi že prej kdaj obšla, le da
se ji ni bil resno vdal: da bi se kot duhovnik vsega dal
Bogu. Tudi sedaj ji zaenkrat še ni pritrdil, saj je še 31. okto-
bra 1819 zapisal v dnevnik: »Danes mi je prijatelj Baum-
gartner z veliko odločnostjo zatrjeval, da Netti (Anica) ne
bo nikoli moja žena. Jaz sem pa še z večjo odločnostjo na-
sprotno trdil. V nekaj letih se bo pokazalo, ako Bog da,
imam li prav ali ne.«

Pa se je še prej pokazalo. Že mesec pozneje, 1. decembra,
je namreč zapisal v dnevnik: »Želja po duhovskem stanu,
ki mi je vstajala že prej, v 3. letu modroslovja in zopet v
2. in 3. letu prava, se je 1. decembra vzbudila v meni s tako
silo, da sem se za trdno odločil, po dovršenih pravnih naujkih
stopiti v bogoslovje in postati duhovnik, če se bo najsvetejša
božja volja strinjala z mojo najprisrčnejšo željo.«

Baraga je pa imel nezlomljivo moč volje. Ob grobu mu
je dejal prijatelj Jacker (Jaker): »Ni bil eden od tistih, ki
se mudijo le pri praznih domišljijah in sanjah ter letajo od
rožice do rožice; ki torej vedno iščejo, pa nikoli ne najdejo
in sploh ne vedo, kaj bi radi. Naš škof se je ukvarjal le
s tem, kar je stvarnega. Kadar se je pa za kaj odločil, se je
tistega s tako silo lotil, da ga nihče ni mogel več odvrniti.«
In vso to moč volje je Baraga sedaj pridružil svojim novim
načrtom; zato je samo po sebi umljivo, da se mu je srce
hitro trgalo od zaročenke. Ko imenuje v pismu svojo sestro
Amalijo »dušo mojega življenja in mojega veselja. Nepojm-
ljiva je dobrota Večnega, ki mi je podaril Tvoje srce«, ali
ko ji v že omenjenem pismu pravi, da more le Bog utešiti
njegovo srce, nam postane jasno, da se ljubezen do hčerke
svojega botra in skrbnika ni bila kdove kako živo vnela. V
njegovem dnevniku mu prav nikoli srce ne prekipi od nje.
Pri njegovi zaroki sta bili torej odločali hvaležnost in pa
misel na bodočo dobro gospodinjo bolj nego zgolj srce.

Ob Dvorakovem vodstvu se mu je v duši budilo bogato
notranje življenje. Dne 20. januarja 1820 je zapisal v dnev-
nik: »Po navodilu bi. Alf onza Ligvorijskega sem začel z ob-
iskovanjem najsv. Zakramenta. Ne morem dopovedati, ko-
liko tolažbe čutim pri tem.« Redno je šel vsak dan molit pred
tabernakelj. Ko je bil nekoč v cerkvi ves zatopljen v mo-
litev, mu je berač, ki je klečal za njim, vzel klobuk in mu
pustil svojega, strganega. Baraga je zameno prepozno za-
pazil, a je tudi še potlej ostal v cerkvi. Šele opoldanski zvon
ga je dvignil. Na poti si je moral kupiti nov klobuk.

Razen ljubezni do evharističnega Jezusa mu je sv.Klement
Dvorak vcepil v dušo tudi trdno in brezpogojno zaupanje
v božjo previdnost. Baraga se ji je res skozi vse življenje
slepo prepuščal, potem pa ostal miren tudi sredi največjih
stisk. Svetniške besede je že kot akademik, ko je hrepenel
po višjih ciljih, a je bilo še vse temno pred njim, zapisal
8. oktobra 1820 v dnevnik: »Danes sem slišal zelo poučno
pridigo o zaupanju na Boga. To zaupanje ne sme biti čutno,
to se pravi, na Boga ne smemo samo takrat zaupati, če že
vidimo pota in sredstva, s katerimi nam hoče in more Bog
pomagati, ali če so nam znani primeri, kako je že tisočerim
pomagal iz enakih zadreg ter bo torej tudi nam pomagal.
Ne, tudi tedaj moramo neomahljivo vanj zaupati, ko ne
vidimo nobene možnosti več, kako bi se nam dalo še od-
pomoči; zaupati moramo, da bo tndi v takih prilikah ukrenil
z nami tisto, kar je za nas najboljše. Saj je vsemogočen,
neskončno dober in moder. More nam pomagati, hoče nam
pomagati. On zna najbolje porabiti sredstva v našo pomoČ.
Ce se le trdno nanj zanesemo, ne bo nikoli osramotil našega
zaupanja. In če bi se ne ozrl na naše zaupanje in bi nas vse
življenje pustil v največji bedi, moramo biti uverjeni, da nam
je za bodoče življenje pripravil še tem krasnejše plačilo, čim
trdnejše je vzlic vsem preskušnjam ostalo naše zaupanje.«

Iz ljubezni do Boga se je Baraga odpovedal risanju,
svojemu najljubšemu razvedrilu.

Da bi se pa v izbiri poklica ne prenaglil, se je najbrž
po Dvorakovem navodilu še naprej učil pravnih ved ter jih
je poleti 1821 dokončal. Kako prav so mu pozneje hodile!
Dne 21. avgusta 1821 mu je bilo izdano spričevalo o zadnjih
treh letih. Za leto 1818 je dobil: iz naravnega prava, iz
splošnega državnega, mednarodnega in kazenskega prava
kakor tudi iz državoznanstva v obeh polletjih same prve
rede z odliko. V 1. 1819: iz rimskega prava v prvem polletju
in iz cerkvenega prava v drugem polletju prvi red z odliko.
Za 1. 1820: iz avstrijskega zasebnega prava v prvem pol-
letju prvi red z odliko, v drugem polletju prvi red; iz na-
darbinskega prava v prvem polletju prvi red z odliko, iz

trgovskega in meničnega prava v drugem polletju prvi red.
Za 1.1821: iz političnih ved v obeh polletjih prvi red, iz
sodnega poslovanja in uradniškega stila v prvem polletju
prvi red z odliko, v drugem polletju prvi red.

Od januarja pa do srede maja 1821 se je v Ljubljani
vršil kongres evropskih vladarjev. Nad tisoč najvišjih urad-
nikov in plemenitašev iz vseh zveznih držav se je sešlo. Bara-
govi sestri sta doživljali
tiste dogodke od blizu,
on sam je pa bil takrat
še vedno na Dunaju.

Sv. Klement Dvorak
je 15. marca 1820 umrl.
Pred smrtjo je izposloval
svojim sobratom - re
demptoristom še dovo-
ljenje, da so se smeli
naseliti v Avstriji, dočim
je prepoved naseljevanja
za jezuite veljala do leta
1829. Baraga se je skraja
hotel pridružiti Dvofa-
kovi duhovni družini;
skrb za mlajšo sestro
Antonijo ga je pa pre-
usmerila, da je zaprosil
za sprejem v dunajsko
nadškofi jo in v dunajsko
bogoslovje.

Konec avgusta 1821
je prišel domov, uredit
svoje zadeve. Gotovo je
bila težka njegova pot
proti Dolinar jevi hiši
nasproti rotovža, sedanji
Krisper jevi hiši na vogalu Mestnega trga in Stritarjeve ulice,
v kateri je užil toliko dobrote in očetovske ljubezni, zdaj je
pa moral sporočiti profesorju in njegovi hčerki svojo pre-
membo. Dolinar je bil globoko veren, pobožen in pameten
mož in Baragi ni bilo težko pred njim; Anica je pa ob od-
povedi gotovo trpela, ko se ji je zrušilo lepo upanje. Miren
in brez vsake razdvojenosti je Baraga zapustil njih hišo.

Dr. Dolinar je bil pozneje njegov profesor v bogoslovju,
pa tudi sicer je Baraga ostal v ožjih stikih z njim. Tudi
Anica se je polagoma vdala v svojo usodo, zlasti ker je
začela bolehati; po petih letih, 27. julija 1826, je v svojem
26. letu umrla za sušico.

Grobnica Dolinar jevih pri Sv. Krištofu
v Ljubljani.

Leta 1838 je Dolinar stopil v pokoj, katerega je užival
še celili 20 let. Zadnja leta je bil popolnoma slep. Baragovo
škofovsko posvečen je in njegov škofovski obisk v domovini
je še dočakal. Umrl je 21. oktobra 1858, star 94 let. S hčerko
Anico počivata pri Sv. Krištofu v istem grobu.

V domovini je Baraga uredil tudi svoje časne zadeve.
Trebanjsko graščino je prepustil* svoji starejši sestri Amaliji.
Antoniji pa zapisal delež 5000 goldinarjev.

škof Avguštin Gruber.

Nato je sel v škofijski dvorec po odpustnico za v du-
najsko nadškofijo. Škof Avguštin Gruber ga je pa opozoril,
da mora po cerkvenem pravu ostati v ljubljanski škofiji.
Tako ga je obranil sprva Slovencem, potem pa Indijancem.

V ljubljanskem bogoslovju. Doba janzenizma. .

(1821—1824)

V sv. pismu beremo o bogatem mladeniču, ki ga je Jezus
ljubeče pogledal in ga pozval, naj razdeli vse svoje imetje
ubožcem ter se pridruži njegovim učencem in sodelavcem.
Mladenič ni sledil povabilu. Friderik Baraga je bil torej ves

trgovskega in meničnega prava v drugem polletju prvi red.
Za 1. 1821: iz političnih ved v obeh polletjih prvi red, iz
sodnega poslovanja in uradniškega stila v prvem polletju
prvi red z odliko, v drugem polletju prvi red.

Sv. Klement Dvorak
je 15. marca 1820 umrl.
Pred smrtjo je izposlova]
svojim sobratom - re-
demptoristom še dovo-
ljenje, da so se smeli
naseliti v Avstriji, dočim
je prepoved naseljevanja
za jezuite veljala do leta
1829. Baraga se je skraja
hotel pridružiti Dvofa-
kovi duhovni družini;
skrb za mlajšo sestro
Antonijo ga je pa pre-
usmerila, da je zaprosil
za sprejem v dunajsko
nadškofijo in v dunajsko
bogoslovje.

Konec avgusta 1821
je prišel domov, uredit
svoje zadeve. Gotovo je
bila težka njegova pot
proti Dolinarjevi hiši
nasproti rotovža, sedanji
Krisper jevi hiši na vogalu Mestnega trga in Stritarjeve ulice,
v kateri je užil toliko dobrote in očetovske ljubezni, zdaj je
pa moral sporočiti profesorju in njegovi hčerki svojo pre-
membo. Dolinar je bil globoko veren, pobožen in pameten
mož in Baragi ni bilo težko pred njim; Anica je pa ob od-
povedi gotovo trpela, ko se ji je zrušilo lepo upanje. Miren
in brez vsake razdvojenosti je Baraga zapustil njih hišo.

Grobnica Dolinar jevih pri Sv. Krištofu
v Ljubljani.

Leta 1838 je Dolinar stopil v pokoj, katerega je užival
še celili 20 let. Zadnja leta je bil popolnoma slep. Baragovo
škofovsko posvečenje in njegov škofovski obisk v domovini
je še dočakal. Umrl je 21. oktobra 1858, star 94 let. S hčerko
Anico počivata pri Sv. Krištofu v istem grobu.

V domovini je Baraga uredil tudi svoje časne zadeve.
Trebanjsko graščino je prepustilsvo ji starejši sestri Amaliji.
Antoniji pa zapisal delež 5000 goldinarjev.

škof Avguštin Gruber.

V ljubljanskem bogoslovju. Doba janzenizma.

(1821—1824)

drugačen; klic milosti je v njegovem plemenitem, veliko-
dušnem srcu našel vse lepši odmev. Velikost njegove žrtve
nam dobro dopovedo stavki ljubljanskega škofa Brigida iz
1. 1804, v katerih toži o pomanjkanju in žalostnem položaju
duhovščine. V splošnem so veljali ti stavki gotovo tudi za
čas, ko je Baraga vstopil .v bogoslovje, ker se v 17 letih
razmere še niso mogle docela preobrniti. Škof piše: »Žetev
je velika, a delavcev je malo. Tu in tam so verniki brez
dušnega pastirja. Vzrokov je v sedanjih hudih časih mnogo,
a prvi in glavni vzrok, tako sodimo, je preziranje duhov-
skega stanu. Mladina je že po naravi taka, da jo zgodaj mika
tisti stan, ki je bolj čislan ko drugi. Ker se sveto mašništvo
danes tako hudo prezira, se mladeniči, ki so mnogo obetali,
po dovršenem modroslovnem tečaju, iz strahu pred prezi-
ranjem, obračajo rajši k drugim vedam kakor k bogoslovju.
Vse se je zarotilo zoper duhovnike in vero. Proti nam se
druži zlobnost, zvijača in prevara, besnost in razbrzdanost
v besedi in pisanju. Sramotijo nas po knjižurah in izročajo
javnemu posmehu in porogi; že smo ljudem v pregovor.«

Dne 22. oktobra 1821 je Baraga vložil prošnjo, na ljub-
ljanski škofijski konzistorij za sprejem v semenišče. V njej
pravi: »Odločil sem se študirati bogoslovje, ker čutim izra-
zito nagnjenje do duhovskega stanu.« Hkrati je zaprosil
škofijstvo, naj mu pri vladi izposluje dovoljenje, da bi prva
dva letnika bogoslovja združil v enem letu, ker je modro-
slovje že dovršil in je tudi cerkveno pravo že na Dunaju
predelal. Na priporočilo škofij stva je 25. januarja 1822 pri-
šel pritrdilen odgovor vlade, z izrecno pripombo, da mora
prosilec obiskovati v 1. letniku tudi izredna predavanja iz
slovenščine.

Na vernih duš dan 1821 je Baraga vstopil v ljubljansko
bogoslovje. Dva dni pred božičem je prejel nižje redove.

Tudi v semenišču je bil seveda vsa tri leta vsestransko
vzoren in je navodila za duhovni napredek kar najmarlji-
veje izvrševal. Hišne predpise in vse predstojnike je vestno
slušal, za učenje je bil reden in marljiv, za molitev pa tako
goreč, da je s svojim zgledom tudi na druge spodbudno
vplival. Do tovarišev-bogoslovcev je bil izredno vljuden in
postrežl jiv pa resen in bolj vase zaprt, prav kot nam ga
opisujejo tudi njegovi poznejši ameriški znanci. V semenišču
je lahko nemoteno živel po svojih načelih, ker je bil starejši
ko večina tovarišev ter je imel kot bivši lastnik graščine in
kot izprašan pravnik še tem večji ugled. Duhovski stan je
Baraga že od nekdaj pravilno pojmoval kot neprestano
samoodpoved in kot žrtev za Boga in za duše.

V prvem letu je dovršil, kot mu je bilo od vlade naro-
čeno, nauke iz cerkvene zgodovine, stare zaveze in iz slo-

venščine; v drugem letniku novo zavezo, dogmatiko in
vzgojeslovje; v tretjem letu moralko, pastoralko in kate-
hetiko. Med profesorji je imel za staro zavezo in vzhodne
jezike znanega dr. Jakoba Zupana. Dr. Jurij Dolinar mu je
iz cerkvenega prava lahko dal odličen red, ker je bil Baraga
to stroko proučil že na Dunaju. Dolinar je bil vedno pravo-
vernega in cerkvenega duha ter je pomiloval napake tistega
časa; tudi o papeževem prvenstvu je imel pravilne nazore.

Knjižnica v ljubljanskem bogoslovnem semenišču.

Leta 1821 je jožefinska avstrijska vlada toliko popustila
od svojih nasilij do Cerkve, da je škofom vrnila nadzorstvo
nad bogoslovnimi semenišči.

Tako vsestransko vzoren je bil Baraga, da ga je škof
Gruber že na koncu drugega letnika, na sv. Mateja dan,
21. septembra 1823, posvetil za mašnika. S kakšnimi mislimi
in čustvi je novoraašnik klečal ob velikem oltarju ljub-
ljanske stolnice! Vsega se je predal Bogu.

Takoj naslednje jutro je imel že ob petih zjutraj zopet
v ljubljanski stolnici pri oltarju presv. Rešnjega Telesa tiho
novo mašo, pri kateri so bili navzočni le obe sestri Amalija
in Antonija in pa dr. Dolinar.

drugačen; klic milosti je v njegovem plemenitem, veliko-
dušnem srcu našel vse lepši odmev. Velikost njegove žrtve
nam dobro dopovedo stavki ljubljanskega škofa Brigida iz
1. 1804, v katerih toži o pomanjkanju in žalostnem položaju
duhovščine. V splošnem so veljali ti stavki gotovo tudi za
čas, ko je Baraga vstopil v bogoslovje, ker se v 17 letih
razmere še niso mogle docela preobrniti. Škof piše: »Žetev
je velika, a delavcev je malo. Tu in tam so verniki brez
dušnega pastirja. Vzrokov je v sedanjih hudih časih mnogo,
a prvi in glavni vzrok, tako sodimo, je preziranje duhov-
skega stanu. Mladina je že po naravi taka, da jo zgodaj mika
tisti stan, ki je bolj čislan ko drugi. Ker se sveto mašništvo
danes tako hudo prezira, se mladeniči, ki so mnogo obetali,
po dovršenem modroslovnem tečaju, iz strahu pred prezi-
ranjem, obračajo rajši k drugim vedam kakor k bogoslovju.
Vse se je zarotilo zoper duhovnike in vero. Proti nam se
druži zlobnost, zvijača in prevara, besnost in razbrzdanost
v besedi in pisanju. Sramotijo nas po knjižurah in izročajo
javnemu posmehu in porogi; že smo ljudem v pregovor.«

Dne 22. oktobra 1821 je Baraga vložil prošnjo^na ljub-
ljanski škofijski konzistorij za sprejem v semenišče. V njej
pravi: »Odločil sem se študirati bogoslovje, ker čutim izra-
zito nagnjenje do duhovskega stanu.« Hkrati je zaprosil
škofijstvo, naj mu pri vladi izposluje dovoljenje, da bi prva
dva letnika bogoslovja združil v enem letu, ker je modro-
slovje že dovršil in je tudi cerkveno pravo že na Dunaju
predelal. Na priporočilo škofij stva je 25. januarja 1822 pri-
šel pritrdilen odgovor vlade, z izrecno pripombo, da mora
prosilec obiskovati v 1. letniku tudi izredna predavanja iz
slovenščine.

Na vernih duš dan 1821 je Baraga vstopil v ljubljansko
bogoslovje. Dva dni pred božičem je prejel nižje redove.

Tudi v semenišču je bil seveda vsa tri leta vsestransko
vzoren in je navodila za duhovni napredek kar najmarlji-
veje izvrševal. Hišne predpise in vse predstojnike je vestno
slušal, za učenje je bil reden in marljiv, za molitev pa tako
goreč, da je s svojim zgledom tudi na druge spodbudno
vplival. Do tovarišev-bogoslovcev je bil izredno vljuden in
postrežljiv pa resen in bolj vase zaprt, prav kot nam ga
opisujejo tudi njegovi poznejši ameriški znanci. V semenišču
je lahko nemoteno živel po svojih načelih, ker je bil starejši
ko večina tovarišev ter je imel kot bivši lastnik graščine in
kot izprašan pravnik še tem večji ugled. Duhovski stan jo
Baraga že od nekdaj pravilno pojmoval kot neprestano
samoodpoved in kot žrtev za Boga in za duše.

V prvem letu je dovršil, kot mu je bilo od vlade naro-
čeno, nauke iz cerkvene zgodovine, stare zaveze in iz slo-

venščine; v drugem letniku novo zavezo, dogmatiko in
vzgojeslovje; v tretjem letu moralko, pastoralko in kate-
hetiko. Med profesorji je imel za staro zavezo in vzhodne
jezike znanega dr. Jakoba Zupana. Dr. Jurij Dolinar mu je
iz cerkvenega prava laliko dal odličen red, ker je bil Baraga
to stroko proučil že na Dunaju. Dolinar je bil vedno pravo-
vernega in cerkvenega duha ter je pomiloval napake tistega
časa; tudi o papeževem prvenstvu je imel pravilne nazore.

Kajižnica v ljubljanskem bogoslovnem semenišču.

Leta 1821 je jožefinska avstrijska vlada toliko popustila
od svojih nasilij do Cerkve, da je škofom vrnila nadzorstvo
nad bogoslovnimi semenišči.

Tako vsestransko vzoren je bil Baraga, da ga je škof
Gruber že na koncu drugega letnika, na sv. Mateja dan,
21. septembra 1823, posvetil za mašnika. S kakšnimi mislimi
in čustvi je novomašnik klečal ob velikem oltarju ljub-
ljanske stolnice! Vsega se je predal Bogu.

Spomin na ljubljansko škofijsko cerkev sv. Nikolaja,
v kateri je užil srečo teh dveh dni, mu je bodrilno svetil
tudi v severnoameriške samevajoče gozde in planjave.

Novom^ašnik, star nekaj nad 26 let, se je odpovedal tudi
letni renti 600 goldinarjev, ki mu jo je ponujala sestra.
V tistem pismu ji je dejal: »Poslej nimam na svetu nikake
dediščine. Ko bo On, kateremu je ime Ljubezen, prišel
pozvat svojega služabnika, mu bom odgovoril: Tukaj sem,
o Gospod; daj mi, kar je mojega; daj mi krono, ki si jo dal
svojemu apostolu Pavlu!«

Nepopravljivo napako je pa Baraga takrat zagrešil: za
sestro Antonijo tudi takrat ni dovolj poskrbel. Pred vstopom
v semenišče je bil vso svojo bogato dediščino prepisal na
sestro Amalijo. Res, da je bil tudi Antoniji zapisal lepo
vsoto 5000 gold., a njena bodočnost s tem le ni bila dovolj
zavarovana, kot se je kmalu pokazalo. Rento letnih 600 gold.,
ki mu jo je Amalija ponujala, bi bil zdaj ob novi maši lahko
prepustil mlajši sestri Antoniji celo, ali pa vsaj njen do-
bršen del. Tega pa, žal, ni storil, in sicer deloma zato, ker
za imovinske zadeve sploh nikoli ni imel dosti smisla, de-
loma je pa to zakrivila njegova velika, plemenita, a še
vedno preveč naravna ljubezen do Amalije. Te svoje nepaz-
ljivosti se je pozneje bridko kesal, ko se je je dodobra
zavedel. Iz Šmartina je nujno prosil Amalijo in njenega
moža, kot bomo videli, da naj že zaradi njega bosta veliko- ,
dušna do obubožane sestre, ki mu je bila v pismu potožila
svoje imovinske težave ter bolestno vznemirila njegovo
rahločutno vest.

Po novi maši je ostal še eno leto v semenišču, da je
dopolnil bogoslovno znanje. Rad je nastopal s pridigami po
ljubljanskih cerkvah. Prvič je pridigal v Trnovem.

Duhovniki so takrat nosili dolgo suknjo in škornje, za
v ratom kolar iz belih korald, na glavi pa visok, trd klobuk.
Njuhanje je bilo takrat splošno razširjeno in še sedaj
hranijo frančiškani Baragovo tobačnico.

Zadnjega maja 1. 1824 je Baraga poročil v Ljubljani
svojo mlajšo sestro Antonijo s Feliksom pl. Hoffern-Saal-
feldom, finančnim uradnikom v Ljubljani. Že Valvazor
omenja to staro plemiško kranjsko rodovino. Le šest let sta
bila poročena. Njun zakon je bil srečen, a brez otrok.

Jeseni 1. 1824 je dobil Baraga dekret za kaplani jo v
Šmartinu pri Kranju. Težka doba mrzlega in mrkega janze-
nizma in jožefinizima je bila takrat pri nas.

Iz Francije in iz Belgije se verske zmote janzenizma o
milosti, odrešenju in svobodi volje sicer niso razsejale med
našim ljudstvom; pač pa so se mu globoko zakoreninili na-
pačni nauki glede cerkvenega življenja.

Oltar presv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici, pri katerem je imel

Baraga novo mašo.

Spomin na ljubljansko škofijsko cerkev sv. Nikolaja,
v kateri je užil srečo teh dveh dni, mu je bodrilno svetil
tudi v severnoameriške samevajoče gozde in planjave.

Novomašnik, star nekaj nad 26 let, se je odpovedal tudi
letni renti 600 goldinarjev, ki mu jo je ponujala sestra.
V tistem pismu ji je dejal: »Poslej nimam na svetu nikake
dediščine. Ko bo On, kateremu je ime Ljubezen, prišel
pozvat svojega služabnika, mu bom odgovoril: Tukaj sem,
o Gospod; daj mi, kar je mojega; daj mi krono, ki si jo dal
svojemu apostolu Pavlu!«

Nepopravljivo napako je pa Baraga takrat zagrešil: za
sestro Antonijo tudi takrat ni dovolj poskrbel. Pred vstopom
v semenišče je bil vso svojo bogato dediščino prepisal na
sestro Amalijo. Res, da je bil tudi Antoniji zapisal lepo
vsoto 5000 gold., a njena bodočnost s tem le ni bila dovolj
zavarovana, kot se je kmalu pokazalo. Rento letnih 600 gold.,
ki mu jo je Amalija ponujala, bi bil zdaj ob novi maši lahko
prepustil mlajši sestri Antoniji celo, ali pa vsaj njen do-
bršen del. Tega pa, žal, ni storil, in sicer deloma zato, ker
za imovinske zadeve sploh nikoli ni imel dosti smisla, de-
loma je pa to zakrivila njegova velika, plemenita, a še
vedno preveč naravna ljubezen do Amalije. Te svoje nepaz-
ljivosti se je pozneje bridko kesal, ko se je je dodobra
zavedel. Iz Šmartina je nujno prosil Amalijo in njenega
moža, kot bomo videli, da naj že zaradi njega bosta veliko-,
dušna do obubožane sestre, ki mu je bila v pismu potožila
svoje imovinske težave ter bolestno vznemirila njegovo
rahločutno vest.

Po novi maši je ostal še eno leto v semenišču, da je
dopolnil bogoslovno znanje. Rad je nastopal s pridigami po
ljubljanskih cerkvah. Prvič je pridigal v Trnovem.

Duhovniki so takrat nosili dolgo suknjo in škornje, za
vratom kolar iz belih korald, na glavi pa visok, trd klobuk.
Njuhanje je bilo takrat splošno razširjeno in še sedaj
hranijo frančiškani Baragovo tobačnico.

Zadnjega maja 1. 1824 je Baraga poročil v Ljubljani
svojo mlajšo sestro Antonijo s Feliksom pl. Hbffern-Saal-
feldom, finančnim uradnikom v Ljubljani. Že Valvazor
omenja to staro plemiško kranjsko rodovino. Le šest let sta
bila poročena. Njun zakon je bil srečen, a brez otrok.

Jeseni 1. 1824 je dobil Baraga dekret za kaplanijo v
Šmartinu pri Kranju. Težka doba mrzlega in mrkega janze-
nizma in jožefinizima je bila takrat pri nas.

Oltar presv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici, pri katerem je imel

Baraga novo mašo.

V zakramentu sv. pokore so hoteli janzenisti obnoviti
staro strogost Cerkve, a so jo napačno tolmačili. Naj je bil
kes še tako globok in sklep še tako trden, so vendar zahtevali
za odvezo tudi to, da mora biti spovedanec že docela izpre-
obrnjen, to je, da je s prenovljenim življenjem dokazal, da
je grehu odmrl in postal čednosten. Zato spovedanci po več-

Baraga kot kaplan.
Naslikal Matej Langus. Last gospe dr. Sajovičeve.

krat niso dobili odveze. Sv. odveza torej janzenistom ni bila
dejanje božjega odpuščajočega usmiljenja, ampak le izjava
hladno opaziijočega gledalca, da se je grešnik že otresel
svoje grešnosti. Spovedanci bi bili radi izpolnili njih zahteve;
pa ker so se morali boriti zoper greh brez zakramentalne
milosti, je bila njih borba še tem težja. Izgubljali so pogum,
odvračali so se od spovednice in se malodušno vdajali grehom.

Kot mora je tlačila ljudi tudi trditev janzenistov, da je
Bog v svojem večnem načrtu večini ljudi odrekel zveličan je
in da jim zato^ tudi ne daje potrebnih milosti. Janzenisti so
poudarjali načela: Število izvoljenih bo veliko manjše ko
število pogubljenih, zato je pa tudi veliko več navideznih
spokornikov kot resničnih. In če je Bog večini ljudi odrekel
nebesa, sledi iz tega, da jim ne daje milosti sv, zakramenta.
Spovednikovo ravnanje pa mora biti v skladu z božjim
ravnanjem, zato naj ne da odveze onemu, ki ga je Bog

škof Anton Alojzij Wolf.

obsodil v pogubljenje. Spovednik, v katerega sili množica
slabo pripravljenih spokornikov in hoče od njega sv. odvezo,
mora im.eti toliko moči, da se bo upiral nerednim željam teh
navideznih spokornikov.

Trdi, kruti nauki! Kakor da bi Ijudomili Jezus ne bil
niti enkrat izpregovoril o božji neutrudljivi prizanesljivosti
in ljubezni do grešnikov, če le zastudijo greh in bi se ga za
bodoče radi izogibali.

Zakonske so z zmotnimi trditvami glede namena zakona
tako begali, da niti najbolj pošteni niso mogli vedeti, ali so
v milosti božji ali ne. Življenje jim je moralo postati težko,
sppvedovanje pa skoro nemogoče.

Z ženskami so tako prezirljivo ravnali, kot da one niso
umska bitja.

3 Baraga

Baraga kot kaplan.
Naslikal Matej Laugiis. Last gospe dr. Sajovičeve.

krat niso dobili odveze. Sv. odveza torej janzenistom ni bila
dejanje božjega odpuščajočega usmiljenja, ampak le izjava
hladno opazujočega gledalca, da se je grešnik že otresel
svoje grešnosti. Spovedanci bi bili radi izpolnili njih zahteve;
pa ker so se morali boriti zoper greh brez zakramentalne
milosti, je bila njih borba še tem težja. Izgubljali so pogum,
odvračali so se od spovednice in se malodušno vdajali grehom.

Kot mora je tlačila ljudi tudi trditev janzenistov, da je
Bog v svojem večnem načrtu večini ljudi odrekel zveličan je
in da jim zato tudi ne daje potrebnih milosti. Janzenisti so
poudarjali načela: Število izvoljenih bo veliko manjše ko
število pogubljenih, zato je pa tudi veliko več navideznih
spokornikov kot resničnih. In če je Bog večini ljudi odrekel
nebesa, sledi iz tega, da jim ne daje milosti sv. zakramenta.
Spovednikovo ravnanje pa mora biti v skladu z božjim
ravnanjem, zato naj ne da odveze onemu, ki ga je Bog

škof Anton Alojzij Wolf.

obsodil v pogubljenje. Spovednik, v katerega sili množica
slabo pripravljenih spokornikov in hoče od njega sv. odvezo,
mora imeti toliko moči, da se bo upiral nerednim^ željam teh
navideznih spokornikov.

Z ženskami so tako prezirljivo ravnali, kot da one niso
umska bitja.

3 Baraga

Glede sv. obhajila so napačno razlagali opomin sv. Pavla,
da naj človek samega sebe presodi, preden gre zaužit pre-
sveto Evbaristijo. Sv. obhajilo jim ni bilo kruh življenja, ki
nas slabotne krepi in poživlja, ampak le neko uradno zu-
nanje potrdilo, da je obhajanec grehu in sebi že popolnoma
odmrl ter živi samo še Bogu.

Prav iz tega razloga so sv. popotnico odlašali do skrajne
nevarnosti. Celo pri redovnicah najstrožjih redov niso od-

nehali od trdega načela. Z odlašanjem so seveda večkrat
zamudili še zadnje hipe.

Tudi mladini so odtegovali sv. obhajilo, dokler so le
mogli, ter jo plašili z božjimi ropi.

Nekaterim duhovnikom je bilo tako pojmovanje zakra-
mentov, zlasti sv. pokore, kaj dobrodošlo, ker jim je lajšalo
delo v cerkvi. Oni redki dušni paistir ji, ki so imeli več smisla
za Jezusove namere, so pa bili kajpada z delom močno
obremenjeni.

V bogoslužju so hoteli janzenisti — oziroma jožefinci,
kot se je njih veja v Avstriji imenovala — vpeljati prvotno

preproščino in so bili zoper vsak cerkven nakit in blesk.
Posebno so obsojali tako zvane ljudske pobožnosti: izpostav-
ljanje presv. Rešnjega Telesa, križev pot, rožni venec, bra-
tovščine in romanja.

V ljubljanski škofiji je uvedel avstrijski janzenizem
škof Herberstein (Herberštajn, 1773—1783). Pij VI. je sicer
v letu njegove smrti obsodil njegove zmote, med duhovščino
so se pa tako zakoreninile, da je še 1. 1831 Čop pisal Šafafiku,
kako »se tem nazorom klanja še velika večina kranjske
duhovščine«. Škof Anton Alojzij W'olf, poprej vladni svetnik
in poročevalec v Trstu, je bil velikodušen podpiratelj slo-
venskega slovstva; ustanovil je Alojzi jevišče, povišal do-
hodke župnijam, ki so bile pod škofijskim patronatom, po-
speševal je cerkveno petje itd. Skraja je bil uslužen državni
knez in je podpiral Cerkvi krivične cesarske naredbe; ko
se je pa mogočni Metternich pod vplivom kardinala Rau-
scherja drugače usmeril, se je preokrenil še on. V ljubljan-
skem bogoslovju so nehali z janzenizmom okrog 1. 1840,
med duhovščino in ljudstvom se je pa držal do konca 19. sto-
letja. Njegov najodločnejši rušilec je bil Luka Jeran s svojo
Zgodnjo Danico.

Ne smemo pa zamolčati tudi dobrih posledic, ki jih je
prinesel janzenizem. S svojimi strogimi zahtevami je pri
duhovščini in pri ljudstvu vzbudil večjo versko in nravno
resnobo. Že sodobniki so pisali o Slovencih, da je njih
mišljenje in življenje veliko manj posvetno kot po sosednih
deželah, kjer se janzenizem ni bil tako prijel. Slovenska
duhovščina, zlasti v ljubljanski škofiji, je bila stroga do
sebe in je dajala vernikom vedno lep zgled. Versko življenje
Slovencev se zlasti v dobi janzenizma ni osnovalo na medlih
čustvih, ampak na zanesljivi podlagi razodetih resnic. Jan-
zenizem je klical po brzdanju strasti in po samoodpovedi,
poglobil je nravno zavest ter dvignil nravno življenje.

Naslikal Baraga.

n. BARAGA KAPLAN

V Šmartinu pri Kranju.

(1824—1828)

V prvem letu bogoslovja je bil Baraga poslal svoji sestri
Amaliji lastnoročno sliko Dobrega pastirja, pod katero je
zapisal: :^ Podobica Ti kaže Dobrega pastirja, ki je dal živ-
ljenje za svoje ovce in ki jih devetindevetdeset popusti, če
se mu le ena izgubi. Ti poznaš Dobrega pastirja, kajne,
ljuba Amalija.«

Lepo nam označijo te besede ljubezen do duš, ki je že
v bogoslovju gorela v Baragi. In z vnemo dobrega pastirja
je tudi nastopil svojo prvo službo.

Na desnem bregu Save, le dobro četrt ure od Kranja,
stoji ob začetku šmartinske vasi cerkev sv. Martina ter gleda
izpod Šmarjetne gore po prostrani ravnini in njenih vaseh.
Zidana je v elipsi. Sliko sv. Martina na konju in z beračem
ob strani je izdelal Mencinger v vsej pestrosti. Na evange-
lijski strani je ob steni mogočna baročna prižnica z zlatim
reliefom, kako Kristus izroča sv. Petru ključe. Ob vhodu na
levi stoji krstni kamen. V cerkvi je skoro še vse tako, kot je
bilo, ko je Baraga ondi nastopil kaplansko službo. Isti Sveti
Duh še plava nad pridigarjem in na prižnici drži še ista roka
iz lesa ono sv. razpelo, ki ga je bil kupil Baraga. Nad stran-
skim oltarjem na evangelijski strani stoji Baragova lastno-
ročna slika sv. Alojzija, visoka kakih 80 cm, ki nosi zadaj
na platnu velik slovenski napis: »Po darovanju za spomin
Fridrik Barraga 1826.«

Baragovo ime se na listinah do odhoda v Ameriko več-
krat bere z dvema r-oma.

Tudi isto šmartinsko župnišče, zgrajeno že 1. 1735, še
stoji. V pritličju na desni je sedaj župnijska pisarna, pro-
storna soba z lesenim stropom; v njej je stanoval Baraga.
Za župnika je bil takrat v Šmartinu Jurij Kalan, ki ima na
levo od glavnih cerkvenih vrat svoj grob in spomenik. Eni sq
mislili, da mu je nagrobni napis zložil Prešeren, ki je bil
takrat v Kranju odvetnik.

V vasi živita dva, skoro povsem ločena življa: kmetje
in Sitarji. Sitarstvo so s seboj prinesli nemški priseljenci,
o katerih še sedaj pričajo nemška imena.

Baraga se je tako goreče poprijel dušnega pastirstva, da
mu je sestra morala že prvi mesec pisati, da naj se vendar

Dobri pastir.
Naslikal Friderik Baraga. Last gospe dr. Sajovičeve.

malo bolj pazi. On ji je pa odgovoril: »Dela se ne ogibljem,
v njem najdem svojo najslajšo uteho. Hočem in moram
delati, dokler me Bog ohrani pri dobrem zdravju. Zdaj je
najhujša potreba za delo, lepa setev je že visoko dorasla.
Ali naj hlapec, ki ga je Gospod poklical k žetvi, stoji pre-

n. BARAGA KAPLAN

V Šmartinu pri Kranju.

(1824—1828)

V prvem letu bogoslovja je bil Baraga poslal svoji sestri
Amaliji lastnoročno sliko Dobrega pastirja, pod katero je
zapisal: 3>Podobica Ti kaže Dobrega pastirja, ki je dal živ-
ljenje za svoje ovce in ki jih devetindevetdeset popusti, če
se mu le ena izgubi. Ti poznaš Dobrega pastirja, kajne,
ljuba Amalija.«

Lepo nam označijo te besede ljubezen do duš, ki je že
v bogoslovju gorela v Baragi. In z vnemo dobrega pastirja
je tudi nastopil svojo prvo službo.

Baragovo ime se na listinah do odhoda v Ameriko več-
krat bere z dvema r-oma.

Tudi isto šmartinsko župnišče, zgrajeno že 1. 1735, še
stoji. V pritličju na desni je sedaj župnijska pisarna, pro-
storna soba z lesenim stropom; v njej je stanoval Baraga.
Za župnika je bil takrat v Šmartinu Jurij Kalan, ki ima na
levo od glavnih cerkvenih vrat svoj grob in spomenik. Eni so
mislili, da mu je nagrobni napis zložil Prešeren, ki je bil
takrat v Kranju odvetnik.

V vasi živita dva, skoro povsem ločena življa: kmetje
in sitarji. Sitarstvo so s seboj prinesli nemški priseljenci^
o katerih še sedaj pričajo nemška imena.

Baraga se je tako goreče poprijel dušnega pastirstva, da
mu je sestra morala že prvi mesec pisati, da naj se vendar

Dobri pastir.
Naslikal Friderik Baraga. Last gospe dr. Sajovičeve.

križanih rok ter gleda, kako roparske ptice kradejo in
zobljejo zrelo zrnje? Ne, meni to ni d me tudi

imelo stati življenje.« ^

Svetost in delo sta že takral; bili Baragovo življensko
načelo.

V šmartinskih maticah, ki so bile takrat še vse nemške,
je Baragovo ime večstokrat zapisano. Dne 11. novembra 1824
je vpisal prvi krst, za katerim jih sledi še 192. Prvič je po-
kopaval 16. novembra, vseh pogrebov je imel 151. Poročil je
prvi par 10. novembra, nato je še 34krat podpisan v poročni
knjigi. Tovariši v kaplanski službi so mu bili Jakob Dolenc,
Andrej Valentinčič in Jakob Klobus.

Kot pridigar je Baraga kmalu zaslovel. Že po naravi je
imel nenavadne govorniške darove, katere je bil na Dunaju

tudi teoretično izobrazil.
Še bolj privlačna je pa bila
vsebina njegovih govorov ;
ljudstvo kaj takega še ni
bilo culo. Globoka resnoba,
čudovito združena s srčno
milino, je dihala iz Bara-
govih pridig; kar čutilo se
je, kako je sam ves prežet
od vsebine in kako ves živi
iz vere. Po več ur daleč so
ga hodili poslušat. Tudi
njegovi krščanski nauki so
bili tako privlačni, da je
bila cerkev tudi popoldne polna in so oddaljeni kar čez
poldne ostajali v Šmartinu. Z otroško ljubeznijo ljubiti Boga
ter mu služiti z veselim srcem — to je naročal ljudstvu.

Za otroke se je tako zavzel, da je kar v svoji sobi učil
brati in pisati take, ki niso zmogli šolnine za učitelja.

Še kot akademik je bil 5. avgusta 1819 pisal sestri pismo j^
ki je lepo razodelo njegove nazore o spovedi. Pravi namreč:
»Najhujša in najstrašnejša pregreha je nezaupnost do ne-
skončnega usmiljenja večnega Očeta. O, ko bi mogel sle-
hernemu grešniku, ki se s potrtim srcem želi vrniti k svojemu
razžaljenemu Očetu, pa se pod težo svojega neizmernega
zadolženja ne more vživeti v misel, kako bi mu neskončna
pravični Bog mogel prizanesti: 6, ko bi mOgel takemu greš-
niku seči v srce z besedami: Prijatelj, večna Pravica božja
je obenem tudi ljubezen večnega Usmiljenja!«

Kot spovednik je zdaj našel dovolj prilike, da uresniči
svojo željo in ruši hlapčevski strah pred Bogom, ki ga je
širil janzenizem. Zato se mu je pa nabralo toliko dela, da je

Šmartinska cerkev pri 'Kranju.

morala služkinja Mica ob nedeljah in praznikih že ob dveh
ali treh zjutraj hodit gledat v cerkev, ali že ne čakajo ljudje
pri spovednici. >Pri nas je kar naprej porcijunkula,« so se
Smartinci hvalili ob tako vnetem spovedniku. Bernard Smol-
nikar, Baragov znanec in poznejši krivoverec v Ameriki, je

Notranjščina šmartinske cerkve.
Prižnica, odkoder je Baraga tolikrat pridigoval množicam.

zapisal o njem: »Ko sem jaz zadnje leto služil na Kranjskem
v dušnem pastir stvu, sva si bila bližnja soseda, on v Šmartinu
pri Kranju, jaz pa v mestu Loki. Bil je z opravki tako pre-
obložen, ker so ljudje od blizu in daleč letali k njemu po
pouk, tolažbo in pomirjen je svoje vesti," da sva bila samo
enkrat skupaj.«

križanih rok ter gleda, kako roparske ptice kradejo in
zobljejo zrelo zrnje? Ne, meni to ni dano, če bi me tudi
imelo stati življenje.«

Svetost in delo sta že takrat bili Baragovo življensko
načelo.

Kot pridigar je Baraga kmalu zaslovel. Že po naravi je
imel nenavadne govorniške darove, katere je bil na Dunaju

tudi teoretično izobrazil.
Še bolj privlačna je pa bila
vsebina njegovih govorov;
ljudstvo kaj takega še ni
bilo culo. Globoka resnoba,
čudovito združena s srčno
milino, je dihala iz Bara-
govih pridig ; kar čutilo se
je, kako je sam ves prežet
od vsebine in kako ves živi
iz vere. Po več ur daleč so
ga hodili poslušat. Tudi
njegovi krščanski nauki so
bili tako privlačni, da je
bila cerkev tudi popoldne polna in so oddaljeni kar čez
poldne ostajali v Šmartinu. Z otroško ljubeznijo ljubiti Boga
ter mu služiti z veselim srcem — to je naročal ljudstvu.

Za otroke se je tako zavzel, da je kar v svoji sobi učil
brati in pisati take, ki niso zmogli šolnine za učitelja.

Še kot akademik je bil 5. avgusta 1819 pisal sestri pismo,
ki je lepo razodelo njegove nazore o spovedi. Pravi namreč:
»Najhujša in najstrašnejša pregreha je nezaupnost do ne-
skončnega usmiljenja večnega Očeta. O, ko bi mogel sle-
hernemu grešniku, ki se s potrtim srcem želi vrniti k svojemu
razžaljenemu Očetu, pa se pod težo svojega neizmernega
zadolženja ne more vživeti v misel, kako bi mu neskončno
pravični Bog mogel prizanesti: o, ko bi mogel takemu greš-
niku seči v srce z besedami: Prijatelj, večna Pravica božja
je obenem tudi ljubezen večnega Usmiljenja!«

Kot spovednik je zdaj našel dovolj prilike, da uresniči
svojo željo in ruši hlapčevski strah pred Bogom, ki ga je
širil janzenizem. Zato se mu je pa nabralo toliko dela, da je

Šmartinska cerkev pri Kranju.

morala služkinja Mica ob nedeljah in praznikih že ob dveh
ali treh zjutraj hodit gledat v cerkev, ali že ne čakajo ljudje
pri spovednici. >Pri nas je kar naprej porcijunkula,« so se
Šmartinci hvalili ob tako vnetem spovedniku. Bernard Smol-
nikar, Baragov znanec in poznejši krivoverec v Ameriki, je

Notranjščina šmartinske cerkve.
Prižnica, odkoder je Baraga tolikrat pridigoval množicam.

zapisal o njem: »Ko sem jaz zadnje leto služil na Kranjskem
v dušnem pastirstvu, sva si bila bližnja soseda, on v Šmartinu
pri Kranju, jaz pa v mestu Loki. Bil je z opravki tako pre-
obložen, ker so ljudje od blizu in daleč letali k njemu po
pouk, tolažbo in pomirjenje svoje vesti, da sva bila samo
enkrat skupaj.«

Za uspešno delovanje v spovednici je imel Baraga oba
glavna pogoja: toplo ljubezen do grešnika in neutrudljivo
skrb za njegovo dušo. Resnoba se je z dobrotljivostjo čudo-
vito družila. Sv. Alfonz Ligvorijski in sv. Klement Dvorak
sta po njem govorila vsej šmartinski okolici. Ob Baragovi
dobroti, modrosti in ljubeznivosti v občevanju so se izpre-
obračali tudi taki grešniki, ki so bili že obupali nad seboj.

V spovednici je bil tudi vešč dušni voditelj, saj je vedno
lahko zajemal iz lastnega notranjega bogastva. Tudi bolniki
so si ga zaželeli za zadnjo uro in po dolge ure daleč jih je
moral hodit previdevat. Nekoč ga je cerkovnik moral nesti
preko Save, ker je bila voda odnesla splav; legenda je pa
dostavila, da cerkovnik pri tem ni čutil niti najmanjše teže.
V štirih letih je pripravil v šmartinski župniji 69 bolnikov
za smrt, dočim so jih župnik, prvi kaplan in podružniški
duhovniki prevideli vsi skupaj le 35.

Na vse te trude je klicala Baragova osebna svetost bogat
blagoslov iz neba. Skrbno jo je sicer skrival, a je le pri-
svetila v javnost.

Vse je razdal, kar mu je donašala služba. Imel je navado
reči: »Kar daš siromaku, to boš sam imel; česar pa ne daš,
bodo imeli drugi.« Nekoč se je vrnil, ko je šel obhajat bol-
nika, bos domov, ker je spotoma podaril čevlje ubožcu.
Drugič zopet je na cesti našel bolnega berača, ki si ni mogel
pomagati; zadel ga je na rame in nesel v svoje stanovanje,
kjer mu je tako dolgo stregel, da si je opomogel. Svojo
boljšo hrano je pošiljal siromašnim bolnikom, sam se je pa
hranil s starim, plesni vim kruhom. Za praznike mu je sestra
Amalija iz Ljubljane ljubeče pošiljala različnega peciva in
sladkarij, uživali so pa vse to otroci in ubožci. Mesa skoro
nikoli ni jedel, ne pil vina. Obleke je imel malo, pa še tisto
ponošeno in zašito. Še v spanju se je mrtvičil: spal je na
deskah in slami, preprosto pregrnjeni. V sobi je sicer stala
lepo pokrita postelja, a prazna. Sobne oprave je imel prav
malo.

Vse te njegove žrtve so pa bile tem večje zanj, ker je
bil iz premožne hiše. Njegovo zdravje pa ob tej samoodpo-
vedi ni trpelo, z rednim in trdim življenjem si ga je še
okrepil.

O njegovih odnosih do svojcev je poučno pismo, ki ga
je pisal 8. januarja 1825 sestri Amaliji. V njem ji čestita,
ker je dobila za trebanjsko graščino zanesljivega najemnika,
ki je vrhu tega tudi dobro plačeval. Potem zaprosi njo in
•njenega moža: »Priporočam Ti najino rodno, preljubo sestro,
ki je pomoči zelo potrebna, kateri pa jaz nisem nič pomagal,
da sem Vama pomagal. Zdaj je lepa prilika, zdaj Vaju
prosim, predraga moja, pomagajta 'mi poravnati dolg, ki ga

imam do svoje Toni; pom.agajta ji iz stiske, iz katere ji jaz,
Čeravno sem nedopovedljivo bogat, ne morem prav nič po-
magati, ker imam skoraj vedno prazne roke in žepe. Prosim
Te torej, predraga Amalija, pomagaj ubogi Toni s tem, da
pregovoriš Jožefa v mojem imenu, naj ji čisto odpusti to,
kar mu je še dolžna, kot da bi iz glavnice ne bila nič dvig-
nila, da bo dobivala od 1. februarja dalje zopet obresti

Sv, Alojzij v šmartinski cerkvi.
Naslikal kaplan Baraga.

250 goldinarjev letno. Upam, da Jožef, ki je zdaj dobil od
zakupnika veliko gotovine, ne bo odrekel tej moji prošnji;
njemu ne bo tako težko, Antoniji bo pa izredno dobro delo.«
Takoj pa pripominja, da prosi to po lastnem nagibu in brez
vednosti Antonije.

Pismo zaključi: »Zdaj pa še nekaj! Na koncu svojega
zadnjega pisma imaš prav izborno misel, draga Amalija.
Yprašaš me, ali sta mi obe srajci prav, ki si mi jih pred
mojim odhodom iz Ljubljane naredila. Če prav razumem,
se to pravi: ako hočeš, jih lahko še nekaj dobiš. Zato Ti

Za uspešno delovanje v spovednici je imel Baraga oba
glavna pogoja: toplo ljubezen do grešnika in neutrudljivo
skrb za njegovo dušo. Resnoba se je z dobroti jivostjo čudo-
vito družila. Sv. Alfonz Ligvorijski in sv. Klement Dvorak
sta po njem govorila vsej šmartinski okolici. Ob Baragovi
dobroti, modrosti in ljubeznivosti v občevanju so se izpre-
obračali tudi taki grešniki, ki so bili že obupali nad seboj.

Na vse te trude je klicala Baragova osebna svetost bogat
blagoslov iz neba. Skrbno jo je sicer skrival, a je le pri-
svetila v javnost.

Vse te njegove žrtve so pa bile tem večje zanj, ker je
bil iz premožne hiše. Njegovo zdravje pa ob tej samoodpo-
vedi ni trpelo, z rednim in trdim življenjem si ga je še
okrepil.

O njegovih odnosih do svojcev je poučno pismo, ki ga
je pisal 8. januarja 1825 sestri Amaliji. V njem ji čestita,
ker je dobila za trebanjsko graščino zanesljivega najemnika,
ki je vrhu tega tudi dobro plačeval. Potem zaprosi njo in
njenega moža: »Priporočam Ti najino rodno, preljubo sestro,
ki je pomoči zelo potrebna, kateri pa jaz nisem nič pomagal,
da sem Vama pomagal. Zdaj je lepa prilika, zdaj Vaju
prosim, predraga moja, pomagajta mi poravnati dolg, ki ga

imam do svoje Toni; pomaga jta ji iz stiske, iz katere ji jaz,
čeravno sem nedopovedljivo bogat, ne morem prav nič po-
magati, ker imam skoraj vedno prazne roke in žepe. Prosim
Te torej, predraga Amalija, pomagaj ubogi Toni s tem, da
pregovoriš Jožefa v mojem imenu, naj ji čisto odpusti to,
kar mu je še dolžna, kot da bi iz glavnice ne bila nič dvig-
nila, da bo dobivala od 1. februarja dalje zopet obresti

Sv. Alojzij v šmartinski cerkvi.
Naslikal kaplan Baraga.

Pismo zaključi: »Zdaj pa še nekaj! Na koncu svojega
zadnjega pisma imaš prav izborno misel, draga Amalija.
Vprašaš me, ali sta mi obe srajci prav, ki si mi jih pred
mojim odhodom iz Ljubljane naredila. Če prav razumem,
se to pravi: ako hočeš, jih lahko še nekaj dobiš. Zato Ti

odgovorim z vso naglico: da, da, ljuba Amalija, čisto prav
sta mi, popolnoma prav.« Pa Bog ve, katera dva ubožca sta
najbrž tisti dve srajci nosila in za katere siromake je sestra
še zanapre j šivala in pošiljala!

Da bi pa svoj vpliv razširil preko vse Slovenije, je
Baraga prijel za pero.

Leto 1826 je tedanji papež Leon XII. slovesno proglasil
za sveto leto in za to priliko je več Slovencev objavilo pre-
mišljevanja, pesmi in opomine. Po njih zgledu je še Baraga
na osmih straneh izdal v osmerki »Opominjevanje enega
duhovnega pastirja na svoje ovčice v sredi svetega leta 1826.
Zložil Fridrih Barraga, kaplan.« V 18 kiticah po osem vrstic
govori o pravi pokori in opozarja na: nekatere pregrehe. Na
koncu je dodanih še osem kitic po štiri vrste z naslovom
iProšnja na Mater božjo v svetem letu«. Delce je vsebinska
precej prazno in tudi oblikovno slabo. Pesnik Baraga res ni
bil, tudi ni poznal od bliže Metelkovega Učbenika sloven-
skega jezika, ki je bil izšel eno leto poprej ter imel močan
vpliv na slovstvo.

Istega leta 1826 je Baraga spisal svoj sloveči molitvenik
>Dušna paša za kristjane, kateri žele v duhu in resnici Boga
moliti«. Izdal ga je v bohoričici, ki je za s rabila znak I,
za z znak s, za ž znak sh, za š fh, za c znak z, za č pa zh.
Ni ga izdal v metelčici, ki so jo baš v tistih letih 1825 — 1833
pisali nekateri Metelkovi prijatelji in ki ima za šumevce
cirilske znake, za nekatere druge glasove pa svoja posebna
znamenja.

Ohranjena je Baragova prošnja z dne 4. januarja 1827
na vlado, da bi se cenzura zadovoljila z enim izvodom, ker
obsega spis 54 pol; pri svoji vesti in duhovski zvestobi se
zavezuje, da ne bo v rokopisu niti besede izpremenil.

Isti dan je predložil rokopis škofij stvu v pregled. Cen-
zorja Albrecht in Vojska sta našla v njem dokaj jezikovnih
napak, tudi je bilo več delov knjige protivnih njunemu jan-
zenistovskemu prepričanju. Škof Wolf je 6. junija 1827 po-
vzel misli obeh ocenjevalcev in pripomnil: »Naposled je tudi
jezik tega rokopisa tak, da bi bilo treba skoro vsega popra-
viti, če bi naj knjiga izšla natisnjena; nesmiselno je namreč,,
v knjigah, namenjenih za kranjsko kmetsko ljudstvo, rabiti
preučen in nerazumljiv jezik; pogrešeno je tudi, ne upo-
števati napredka jezika, ako le pri tem razumljivost ne trpi.«

Baraga je svoj spis predelal in 23. decembra 1827 mu je
škofi jstvo dovolilo natis. Molitvenik je pa izšel šele 1. 1830.
O knjigi je zapisal Jožef Marn: »Veliko dobrih in lepih
molitvenikov smo Slovenci pozneje dobili, vendar posebno
starejši ljudje še sedaj radi segajo po Dušni paši, katera jim
zadostuje v vseh dušnih potrebah.« Vredno je pripomniti.

da je dr. Ivan Tavčar, ki je bil ljubljanski župan in hodil kot
patronski gospod k slovesnim opravilom v Trnovo, zahteval
zase >najlepše masne bukve Dušno pašo«, ki jo je bral
pri službi božji. Stanka Vraza je sicer v oči bodel njen jezik;
ob vseh svojih oblikovnih nedostatkih je pa knjiga vendar
tako ustrezala ljudstvu, da je doživela deset izdaj. Zadnjo
je oskrbela Mohorjeva družba 1. 1905 v 80.000 izvodih. Pred
petimi leti je izšla tudi v nemški prestavi pri Benzingerju
v Einsiedelnu.

-■-'-. ,1. ' S- <k .i^"~"^^l t-f- . ,

.j,;YrAKr.iltn^aAe,^u - <k$

\j|ri d e r i 1< SftratfHtj

-> Kipisn tt' libtlifd

■lllUlJSSUlilll

-jsy^;

Itfl fllll tlliljl I p iTllI III pirll IIll mijis o\^v

,/ufi. itt, jri

*■ ^ *K ^ "

\t' natiftih.huJev fo miloniivi ]Jirfl)t v-.->S
'■'- 'n. " Gofpod Gofpoi. ' , -^

', - , ANTaN-AJLGJS^'- ' - ,^^

LjttbJjanfii .Siikofao/ grudna j8a8,'do»oIitiir-l'-

J^LJUBLJANI i83o.
M^j? Joihef SatfenhsTg.

', Na prodaj' per, Janesu Kleinensu >
buiivove^ii.

Prvotna izdaja Dušne paše.

Knjiga vsebuje nauke in molitve. Prevevajo jo vodilne
Baragove dušnopastirske misli : Jezus je usmiljen do spokor-
jenega grešnika; človeška duša ima neskončno vrednost;
milost božja je nekaj nedopovedljivo lepega. Poleg na-
vadnih molitev in molitev za razne prilike ima knjiga ob-
širen nauk o spovedi in veliko obhajilnih molitev. Razložena
sta očenaš in zdravamarija, 12 lastnosti Kristusovih in 12
lastnosti Matere božje. Litanij je kar deset; potem opozarja
na poglavitne nevarnosti in na pripomočke za ohranjenje
čistosti. Dodane so tudi molitve za bolnike in umirajoče.
Baraga piše o najvažnejših resnicah sv. vere preprosto,
kratko in toplo, po ravni poti do srca.

Da bi pa svoj vpliv razširil preko vse Slovenije, je
Baraga prijel za pero.

Leto 1826 je tedanji papež Leon XIL slovesno proglasil
za sveto leto in za to priliko je več Slovencev objavilo pre-
mišljevanja, pesmi in opomine. Po njih zgledu je še Baraga
na osmih straneh izdal v osmerki »Opominjevanje enega
duhovnega pastirja na svoje ovčice v sredi svetega leta 1826,
Zložil Fridrih Barraga, kaplan.« V 18 kiticah po osem vrstic
govori o pravi pokori in opozarja na nekatere pregrehe. Na
koncu je dodanih še osem kitic po štiri vrste z naslovom
>Prošnja na Mater božjo v svetem letu«. Delce je vsebinska
precej prazno in tudi oblikovno slabo. Pesnik Baraga res ni
bil, tudi ni poznal od bliže Metelkovega Učbenika sloven-
skega jezika, ki je bil izšel eno leto poprej ter imel močan
vpliv na slovstvo.

Istega leta 1826 je Baraga spisal svoj sloveči molitvenik
>Dušna paša za kristjane, kateri žele v duhu in resnici Boga
moliti«. Izdal ga je v bohoričici, ki je za s rabila znak I,
za z znak s, za ž znak sh, za š Ih, za c znak z, za č pa zh.
Ni ga izdal v metelčici, ki so jo baš v tistih letih 1825 — 1833
pisali nekateri Metelkovi prijatelji in ki ima za šumevce
cirilske znake, za nekatere druge glasove pa svoja posebna
znamenja.

Isti dan je predložil rokopis škofijstvu v pregled. Cen-
zorja Albrecht in Vojska sta našla v njem dokaj jezikovnih
napak, tudi je bilo več delov knjige protivnih njunemu jan-
zenistovskemu prepričanju. Škof Wolf je 6. junija 1827 po-
vzel misli obeh ocenjevalcev in pripomnil: »Naposled je tudi
jezik tega rokopisa tak, da bi bilo treba skoro vsega popra-
viti, če bi naj knjiga izšla natisnjena; nesmiselno je namreč,
v knjigah, namenjenih za kranjsko kmetsko ljudstvo, rabiti
preučen in nerazumljiv jezik; pogrešeno je tudi, ne upo-
števati napredka jezika, ako le pri tem razumljivost ne trpi.«

da je dr. Ivan Tavčar, ki je bil ljubljanski župan in hodil kot
patronski gospod k slovesnim opravilom v Trnovo, zahteval
zase >najlepše masne bukve Dušno pašo«, ki jo je bral
pri službi božji. Stanka Vraza je sicer v oci bodel njen jezik;
ob vseh svojih oblikovnih nedostatkih je pa knjiga vendar
tako ustrezala ljudstvu, da je doživela deset izdaj. Zadnjo
je oskrbela Mohorjeva družba 1. 1905 v 80.000 izvodih. Pred
petimi leti je izšla tudi v nemški prestavi pri Benzingerju
v Einsiedelnu.

m/ma:

s a.

''■1

kriftjane, '

kerl sheld v' duhu in v"refni-
u Bogd moUtu

■ ,S p i / a 1
'Friderik Bara-«-«!

. * :

Kaplan y' Motli/tj,

■»t

numHjili

mM fu mm

v natir tih buliev to milojllivi Krflit - .'

X. Gofpod Gofpoi

, ^ANTON ALOJS,
ijubljandii .Siikof ao. grudna j8a8 dovolili.^

,-~ \ . .run. i'), ti . ' '

.<?%;¥; LJUBLJANI .830.
^^:^ilfn it Joshef Saisenherg.

Na prodaj pcr Janesu lUemeusu ,

Prvotna izdaja Dušne paše.

Knjiga vsebuje nauke in molitve. Prevevajo jo vodilne
Baragove dušnopastirske misli: Jezus je usmiljen do spokor-
jenega grešnika; človeška duša ima neskončno vrednost;
milost božja je nekaj nedopovedljivo lepega. Poleg na-
vadnih molitev in molitev za razne prilike ima knjiga ob-
širen nauk o spovedi in veliko obhajilnih molitev. Razložena
sta očenaš in zdravamarija, 12 lastnosti Kristusovih in 12
lastnosti Matere božje. Litanij je kar deset; potem opozarja
na poglavitne nevarnosti in na pripomočke za ohranjenje
čistosti. Dodane so tudi molitve za bolnike in umirajoče.
Baraga piše o najvažnejših resnicah sv. vere preprosto,
kratko in toplo, po ravni poti do srca.

Baragovo delovanje v Šmartinu je moralo izzvati odpor
janzenistov. Stanovski tovariši so ga začeli napadati in
obrekovati, naposled so ga proglasili za norca. V tej sovražni
osamelosti je imel Baraga le dva somišljenika in bodrilca:
sivolasega kranjskega dekana Avguština Slugo (f 1842) in
vodiškega župnika Jerneja Arkota (f 1868 kot novomeški
prost). Avguštin Sluga je bil eden od zadnjih članov zatrtega
cistercianskega samostana v Kostanjevici na Dolenjskem.
Ko so 1. 1810 hoteli Francozi ustanoviti v Kranju nižjo gim-
nazijo, je ponudil del župnišča zanjo. Baraga je na njegovo
pobudo postal slovenski nabožni pisatelj. Župnik Jernej
Arko je v Zgodnji Danici in v Drobtinicah priobčeval na-
božne članke in pesmi, ki njegovo protijanzenistovsko miš-
ljenje jasno označujejo.

Leta 1827 je Sluga povabil Barago v Kranj pridigat
zadnje tri predpepelnične dni. Veliko ljudstva se je sešlo
in Baraga je navdušeno in sijajno govoril o presv. Rešujem
Telesu. Janzenistom ni bilo pogodi.

Javno je pa završalo med Barago in njegovimi stanov-
skimi tovariši zlasti zaradi češčenja in bratovščine presv.
Srca Jezusovega. Janzenisti te pobožnosti niso mogli trpeti,
ker je poudarjala ljubezen božjo. Že od 1. 1783 so bile vse
bratovščine državno prepovedane, ljubljanski frančiškani
so pa jeseni 1827 le obnovili bratovščino Jezusovega Srca,
a samo za Ljubljano, na deželo se je pa niso upali naravnost
širiti. Baraga je zvedel zanjo in jo je vpeljal v šmartinski
okolici. Od 3. novembra 1827 so niu frančiškani pošiljali
vedno več vpisnih podobic, v januarju in februarju 1. 1828
jih je prejel kar 716. Imena priglašencev je vpisoval na
listke ter jih je pošiljal k frančiškanom ali naravnost ali
pa po posredovanju nekega obrtnika iz ljubljanskega Gra-
dišča. Za vpisnino šest krajcarjev so se v Ljubljani za ude
brale sv. maše.

Drugi povod za spor z janzenisti je bila pobožnost k
Materi božji, s slavo in častjo kronani. Ta pobožnost je bila
v Šmartinu že pred veliko leti ustanovljena. Ni bila to
prava bratovščina. »Kronarice Matere božje« so se ob ne-
deljah in praznikih le zbirale k skupnim molitvam. Baraga
je sprejemal nove priglašenke, vsega skupaj kakih 30 imen.
Tudi jim je sestavil »Bukvice kronaric Matere božje«, ki so
se v rokopisu širile med članicami.

Za to dvoje so torej prijeli njegovi nasprotniki. Staro-
loški dekan Jernej Božič je poslal 18. februarja 1828 ovadbo
na škofi jstvo, da šmartinski kaplan »širi neke skrivne bra-
tovščine«. Škofijstvo je seveda moralo slučaj preiskati. Naj-
prej je samo poizvedovalo, potem je pa pooblastilo Barago-
vega župnika Jurija Kalana, naj toženega kaplana zasliši po

osmerih predpisanih točkah. Dne 21. marca mu je župnik
stavil osmero vprašanj o omenjenih dveh bratovščinah, ali
jih res širi in kdo ga je v to zapeljal. Sedmo vprašanje je
bilo: »Ali Vam ni znano iz bogoslovja, da so vse bratovščine
odpravljene, razen ene?« Avstrijska vlada je bila namreč
vpeljala »Bratovščino dejavne ljubezni do bližnjega«.

Baraga je na vse točke jasno odgovoril. Vmes pravi:
»Zapeljal me ni nihče drugi kot mnenje, da bo koristilo

Vodiški župnik Arko, šmarnogorski kurat Jamnik in slikar Langus.
Langusova freska na svodu cerkve na šmarni gori.

ljudem, ki hočejo to molitev (k Srcu Jezusovemu) opravi jati,^
ako jim dam priliko zanjo. Odkar pa vidim, kako neljuba
je to mojim višjim, vsakega nakratko odslovim.« Na sedma
vprašanje je izjavil: »Res mi ni neznano, da je marsikaj
odpravljenega, kar je bilo dobro, in marsikaj uvedenega,
kar onega ne nadomesti. Toda o tem nisem jaz sodnik,
ampak moja dolžnost je sedaj, da se ukazom predstojnikov
docela podvržem.«

Župnik je poslal te Baragove odgovore na škofijstvo.
Pristavil je, da je bratovščina Jezusovega Srca po vsej

Baragovo delovanje v Šmartinu je moralo izzvati odpor
janzenistov. Stanovski tovariši so ga začeli napadati in
obrekovati, naposled so ga proglasili za norca. V tej sovražni
osamelosti je imel Baraga le dva somišljenika in bodrilca:
sivolasega kranjskega dekana Avguština Slugo (f 1842) in
vodiškega župnika Jerneja Arkota (f 1868 kot novomeški
prost) . Avguštin Sluga je bil eden od zadnjih članov zatrtega
cistercianskega samostana v Kostanjevici na Dolenjskem.
Ko so 1. 1810 hoteli Francozi ustanoviti v Kranju nižjo gim-
nazijo, je ponudil del župnišča zanjo. Baraga je na njegovo
pobudo postal slovenski nabožni pisatelj. Župnik Jernej
Arko je v Zgodnji Danici in v Drobtinicah priobčeval na-
božne članke in pesmi, ki njegovo protijanzenistovsko miš-
ljenje jasno označujejo.

Javno je pa završalo med Barago in njegovimi stanov-
skim^i tovariši zlasti zaradi češčenja in bratovščine presv.
Srca Jezusovega. Janzenisti te pobožnosti niso mogli trpeti,
ker je poudarjala ljubezen božjo. Že od 1. 1783 so bile vse
bratovščine državno prepovedane, ljubljanski frančiškani
so pa jeseni 1827 le obnovili bratovščino Jezusovega Srca,
a samo za Ljubljano, na deželo se je pa niso upali naravnost
širiti. Baraga je zvedel zanjo in jo je vpeljal v šmartinski
okolici. Od 3. novembra 1827 so mu frančiškani pošiljali
vedno več vpisnih podobic, v januarju in februarju 1. 1828
jih je prejel kar 716. Imena priglašencev je vpisoval na
listke ter jih je pošiljal k frančiškanom ali naravnost ali
pa po posredovanju nekega obrtnika iz ljubljanskega Gra-
dišča. Za vjDisnino šest krajcarjev so se v Ljubljani za ude
brale sv. maše.

Za to dvoje so torej prijeli njegovi nasprotniki. Staro-
loški dekan Jernej Božič je poslal 18. februarja 1828 ovadbo
na škofijstvo, da šmartinski kaplan »širi neke skrivne bra-
tovščine«. Škofi jstvo je seveda moralo slučaj preiskati. Naj-
prej je samo poizvedovalo, potem je pa pooblastilo Barago-
vega župnika Jurija Kalana, naj toženega kaplana zasliši po

Baraga je na vse točke jasno odgovoril. Vmes pravi:
»Zapeljal me ni nihče drugi kot mnenje, da bo koristilo

Vodiški župnik Arko, šmarnogorski kurat Jamnik in slikar Langus.
Langusova freska na STodu cerkve na Šmarni gori.

ljudem, ki hočejo to molitev (k Srcu Jezusovemu) opravi jati,^
ako jim dam priliko zanjo. Odkar pa vidim, kako neljuba
je to mojim višjim, vsakega nakratko odslovim.« Na sedmo
vprašanje je izjavil: »Res mi ni neznano, da je marsikaj
odpravljenega, kar je bilo dobro, in marsikaj uvedenega,
kar onega ne nadomesti. Toda o tem nisem jaz sodnik,
ampak moja dolžnost je sedaj, da se ukazom predstojnikov
docela podvržem.«

Župnik je poslal te Baragove odgovore na škofijstvo.
Pristavil je, da je bratovščina Jezusovega Srca po vsej

kranjski in deloma tudi po starološki dekaniji že močno
razširjena, in sicer bas po Baragovem prizadevanju. Pri-
pomnil je, da odgovarja kaplan le bolj splošno in ne na-
ravnost. Upa, da se bo poboljšalj ako se mu da ukor, pa
v prizanesljivi obliki, »saj je bil k temu protipostavnemu
ravnanju, kot se iz vsega vidi, le zapeljan«. Pohvali njegovo
brezmadežno dubovsko življenje in njegovo radodarnost.
Potem pripomni, da so nekatere ženske preveč navdušene
zanj, toda brez njegove vednosti. Tudi opozori škofijstvo,
da Baraga zaradi preobilnega spovedovan ja zanemarja pouk
otrok. Naposled predlaga, da bi ga premestili kam drugam.

Škof Wolf je 19. aprila 1828 sporočil starološkemu de-
kanu, da je šmartinskega kaplana že poučil in da upa — za
kar se je pa bil Baraga že pred preiskavo itak sam odločil — ,
da bratovščin ne bo več podpiral; dekan pa naj se le še
zanaprej bori zoper njih razširjevalce. Župniku Kalanu je
pa škof naročil, da naj kaplanovo gorečnost tako vodi, da"
bo vse stroke dušnega pastirstva enako upošteval.

Ko je Baraga pisal 6. novembra naslednjega leta škofu
Wolfu poslovilno pismo, je zapisal med drugim: »Naposled
prosim Vašo knezoškofijsko. milost za odpuščen je vseh mojih
pogreškov v duhovski službi. Prenagljena vnema, katere
skušnja še ni bila izčistila, me je bila v prvi službi zapeljala
k marsikakemu pretiravanju.«

To priznanje Baragovo je pa najbrž le bolj izraz nje-
gove ponižnosti. Ob vseh sovražnostih in sumničenjih stoji
velik pred nami.

Še istega leta 1828 je bil 22. maja prestavljen za tretjega
kaplana v Metliko. Zadnji krst v Šmartinu je vpisal 28. maja,
zadnji pogreb je imel 24. maja, tri dni prej pa zadnjo po-
roko. Njegov spomin se je Šmartincem tako globoko vtisnil,
da so še dolga leta s spoštljivo hvaležnostjo izgovarjali nje-
govo ime in da je njegova slika na odličnem mestu visela
po njih hišah. Tri leta in sedem mesecev se je m.udil med
njimi.

V Metliki.

(1828—1830)

Onstran Gorjancev, že na meji Bele Krajine proti
Hrvaški, leži v vinorodni okolici prijazna Metlika, nekdanja
močna trdnjava zoper Turke in starodavna postojanka kri-
žarskega reda. Bog je hotel imeti ondi Barago dve leti za
delavca v svojem vinogradu, potem ga pa tako onemogočiti,
da je moral obrniti svoje oči proti Ameriki, kjer ga je
čakalo še vse lepše delo.

Za župnika in dekana je bil v Metliki takrat Marko
Derganc, 53letni Anton Sadavin je bil prvi kaplan, drugi

iaplan pa Janez Zavrl. Župnija je štela okrog 6000 duš.
Ljudstvo je bilo dobro, pa versko in kulturno zanemarjeno
in je bridko potrebovalo vnetega odposlanca Dobrega pa-
stirja. Skozi Trebnje, kraj mladostnih spominov, se je Ba-
raga pripeljal s skromno opravo v Metliko. Nastanil se je
v eni izmed obeh sob sedanjega drugega kaplana. V maticah
— katere je pa pisal izključno le župnik in zato v Metliki
nimajo ne enega Baragovega podpisa — se omenja prvi
njegov pogreb 11. junija 1828; 125 pogrebov še sledi, krstov
pa 184

O Baragovem začetnem delu v Metliki nas pouči nje-
govo lastno pismo z dne 29. junija 1828 do vodiškega župnika

-^^/mk

■".:-. ?■ ■"■

?i^J^'^:|ft'^-:'':C^ ::■; ;:/;:£^

;AJ-

A-iJi,- -Hji

Metlika. (+ Baragovo stanovanje.)

Jerneja Arkota. Poslal ga je po neki ženski, ki se je iz
Karlovca vračala na Gorenjsko pa se je tudi pri njem
oglasila; Gorenjci so ga torej še vedno radi videli in obisko-
vali. V pismu poroča: »Tukaj sem, hvala Bogu, še vedno
prav zdrav, čeravno podnebje ni tako zdravo in zlasti voda
ne tako sveža ko na Gorenjskem; vendar je bolje, kot sem
pričakoval. G. dekan in moja dva ČČ. tovariša so dobri, zelo
prijazni in družni gospodje, s katerimi prav lahko shajam.
Župljani so menda tudi precej dobri, kot jih kaplana hvalita;
iz lastne skušnje namreč še prav nobenega človeka ne
poznam, ker zdaj poleti ni nikogar k spovedi. K z jutranji
in dopoldanski službi božji še precej radi prihajajo; pri
popoldanskem opravilu pa cerkev še vedno ni tako polna,
kot bi mogla in morala biti. Sploh se opaža na tem vinogradu
božjem, da je bil od nekdaj precej zapuščen. V veliko
tolažbo mi je, da imam doslej še vse nedelje dve opravili,
zjutraj in dopoldne, doma ali na kakšni podružnici, katerih
imamo 16, in popoldne krščanski nauk z izpraševanjem otrok

kranjski in deloma tudi po starološki dekaniji že močno
razširjena, in sicer bas po Baragovem prizadevanju. Pri-
pomnil je, da odgovarja kaplan le bolj splošno in ne na-
ravnost. Upa, da se bo poboljšal, ako se mu da ukor, pa
v prizanesljivi obliki, »saj je bil k temu protipostavnemu
ravnanju, kot se iz vsega vidi, le zapeljan«. Polivali njegovo
brezmadežno duhovsko življenje in njegovo radodarnost.
Potem pripomni, da so nekatere ženske preveč navdušene
zanj, toda brez njegove vednosti. Tudi opozori škofijstvo,
da Baraga zaradi preobilnega spovedovanja zanemarja pouk
otrok. Naposled predlaga, da bi ga premestili kam drugam.

Škof Wolf je 19. aprila 1828 sporočil starološkemu de-
kanu, da je šmartinskega kaplana že poučil in da upa — za
kar se je pa bil Baraga že pred preiskavo itak sam odločil — ,
da bratovščin ne bo več podpiral; dekan pa naj se le še
zanaprej bori zoper njih razširjevalce. Župniku Kalanu je
pa škof naročil, da naj kaplanovo gorečnost tako vodi, da
bo vse stroke dušnega pastirstva enako upošteval.

Ko je Baraga pisal 6. novembra naslednjega leta škofu
Wolfu poslovilno pismo, je zapisal med drugim: »Naposled
prosim Vašo knezoškofijsko milost za odpuščen je vseh mojih
pogreškov v duhovski službi. Prenagljena vnema, katere
skušnja še ni bila izčistila, me je bila v prvi službi zapeljala
k marsikakemu pretiravanjii.«

To priznanje Baragovo je pa najbrž le bolj izraz nje-
gove ponižnosti. Ob vseh sovražnostih in sumniČenjih stoji
velik pred nami.

Še istega leta 1828 je bil 22. maja prestavljen za tretjega
kaplana v Metliko. Zadnji krst v Šmartinu je vpisal 28. maja,
zadnji pogreb je imel 24. maja, tri dni prej pa zadnjo po-
roko. Njegov spomin se je Šmartincem tako globoko vtisnil,
da so še dolga leta s sjioštljivo hvaležnostjo izgovarjali nje-
govo ime in da je njegova slika na odličnem mestu visela
po njih hišah. Tri leta in sedem mesecev se je mudil med
njimi.

V Metliki.

(1828—1850)

Za župnika in dekana je bil v Metliki takrat Marko
Derganc, 53letni Anton Sadavin je bil prvi kaplan, drugi

iLaplan pa Janez Zavrl. Župnija je štela okrog 6000 duš.
Ljudstvo je bilo dobro, pa versko in kulturno zanemarjeno
in je bridko potrebovalo vnetega odposlanca Dobrega pa-
stirja. Skozi Trebnje, kraj mladostnih spominov, se je Ba-
raga pripeljal s skromno opravo v Metliko. Nastanil se je
v eni izmed obeh sob sedanjega drugega kaplana. V maticah
— katere je pa pisal izključno le župnik in zato v Metliki
nimajo ne enega Baragovega podpisa — se omenja prvi
njegov pogreb 11. junija 1828; 125 pogrebov še sledi, krstov
pa 184.

O Baragovem začetnem delu v Metliki nas pouči nje-
govo lastno pismo z dne 29. junija 1828 do vodiškega župnika

' v""'^V^/-~^?'73

Metlika. (+ Baragovo stanovanje.)

Jerneja Arkota. Poslal ga je po neki ženski, ki se je iz
Karlovca vračala na Gorenjsko pa se je tudi pri njem
oglasila; Gorenjci so ga torej še vedno radi videli in obisko-
vali. V pismu poroča: »Tukaj sem, hvala Bogu, še vedno
prav zdrav, čeravno podnebje ni tako zdravo in zlasti voda
ne tako sveža ko na Gorenjskem; vendar je bolje, kot sem
pričakoval. G. dekan in moja dva čč. tovariša so dobri, zelo
prijazni in družni gospodje, s katerimi prav lahko shajam.
Župljani so menda tudi precej dobri, kot jih kaplana hvalita;
iz lastne skušnje namreč še prav nobenega človeka ne
poznam, ker zdaj poleti ni nikogar k spovedi. K zjutranji
in dopoldanski službi božji še precej radi prihajajo ; pri
popoldanskem opravilu pa cerkev še vedno ni tako polna,
kot bi mogla in morala biti. Sploh se opaža na tem vinogradu
božjem, da je bil od nekdaj precej zapuščen. V veliko
tolažbo mi je, da imam doslej še vse nedelje dve opravili,
zjutraj in dopoldne, doma ali na kakšni podružnici, katerih
imamo 16, in popoldne krščanski nauk z izpraševanjem otrok

v cerkvi. Spovedovanja nimam, zato se pa marljivo bavim
s čtivom. Bog daj, da bi dobro, koristno in Bogu prav všečno
prebil čas, ki ga bom moral preživeti na tem kraju!«

Tudi Metličanom je Baraga najrajši govoril o božji
ljubezni do človeka in o božjem prizanesljivem usmiljenju
do spokor jenega grešnika, o božji previdnosti, o vrednosti
človeške duše in o zmagoviti moči božje milosti. Da bi jih.
še tem laže vodil k dobremu, je prevzel tudi popoldanski
krščanski nauk z litani jami. Tudi tu so daljni kar čez poldne
ostajali pri cerkvi, da so ga še popoldne slišali.

Notranjščina župne cerkve v Metliki.

Ostro je nastopil zoper razvade v ženski noši. V Novicah
za 1. 1879 piše n. pr. J. Navratil, da so Belokran jice takrat
začele nositi črne, iz volne tkane pasove, ki so bili na obeh
koncih razcepljeni na več prevoz, ki so jim padale zadaj
po belem, drobno nabranem, kratkem krilu. Te prevoze je
Baraga imenoval »črne repe« ter si veliko prizadel zoper
nje. Nekatere so hodile tudi preveč razgaljene. Zadel je
na hud odpor, a ni odnehal. Morda je pa šel malo preveč
v malenkosti, ko n. pr. beremo: »Boril se je tudi zoper pustne
seme. Pepelnično sredo so nesli nekateri pusta pokopat. Cela
truma jih je bila skupaj, ko so šli po mestnem trgu, grdo
našemljeni. Baraga, ki je prav ta čas v cerkvi molil, plane
na trg s sv. razpelom v roki, ga visoko dvigne pred njimi in
zakliče: ,Poglejte ga! Precej prvi dan posta ste ga začeli
znova križati!* Vsi so se hipoma razšli, le eden je ostal in

zaklical, da je kaplan pijan. Baraga mu je pa krotko od-
govoril . . ,« Sveta gorečnost ga je razjedala.

K spovedi so Metličani neradi hodili; janzenizem je
tako vplival nanje, da niti velikonočne dolžnosti niso vsi
opravljali. Baraga jih je pa šel kar po klopeh vabit k spo-
edi. Če se je kdo izgovarjal, da ni pripravljen, ga je peljal

v spovednico in ga sam pripravil. Po nekaj tednih so pa že
stale dolge vrste ob njegovi spovednici tik glavnega oltarja.

Tudi v Metliki je a^
svoji sobi imel nedeljsko
šolo za ubožnejše otroke.
Že prvi mesec jim je na-
ročil 60 abecednikov.
Deco je najprej naučil
brati in pisati, šele po-
tem je začel z veroukom.

V cerkvi še ni bilo
križevega pota. Baraga
je pa dobro vedel, kako
prav ta pobožnost budi
ljubezen do Jezusa in
drami duha spokornosti.
Hitro je šel na delo in že
28. oktobra, le štiri me-
sece po njegovem pri-
hodu v Metliko, se je
razvrstil svečan sprevod
proti cerkvi: fantje so
nesli 14 postaj, kupljenih
iz večine za Baragov de-
nar. »V veliko veselje mi
je bilo, da sem smel
lastnoročno obešati po-
dobe. Ne morem pove-
dati, kako so bili vsi
ganjeni. Mene so solze
oblivale, pa tudi naši župljani jih niso nikoli toliko prelili
ko tisto nedeljo. Stopil sem potem na lečo in s tolikim ognjem
pridigal, da so bili vsi solzni in se je iz mnogih ust potem
slišalo, da ostane ta dan Metličanom za vselej v spominu.«
Tako je pisal sestri. Še sedaj visi Baragovih 14 postaj kri-
ževega pota v metliški cerkvi. Nad vsakim okvirom je križ
s sulico in trsom z gobo. Postaje so iste, ko naše sedanje,
in ne one, katere je bil 1. 1804 določil ljubljanski škof
Brigido. Namesto postaj, vzetih zgolj iz ustnega izročila
(trojni Kristusov padec pod križem, njegovo srečanje z ma-
terjo Marijo in Veronikino dejanje usmiljenja), so namrep

4 Baraga

Postaja križevega pota v metliški cer-
kvi. Denar zanj je zbral Baraga kpt
\. metliški kaplan.

v cerkvi. Spovedovanja nimam, zato se pa marljivo bavim.
s čtivom. Bog daj, da bi dobro, koristno in Bogu prav všečno
prebil čas, ki ga bom moral preživeti na tem kraju!«

Tudi Metličanom je Baraga najrajši govoril o božji
ljubezni do človeka in o božjem prizanesljivem usmiljenju
do spokorjenega grešnika, o božji previdnosti, o vrednosti
človeške duše in o zmagoviti moči božje milosti. Da bi jih
še tem laže vodil k dobremu, je prevzel tudi popoldanski
krščanski nauk z litanijami. Tudi tu so daljni kar čez poldne
ostajali pri cerkvi, da so ga še popoldne slišali.

Notranjščina župne cerkve v Metliki.

Ostro je nastopil zoper razvade v ženski noši. V Novicah
za 1. 1879 piše n. pr. J. Navratil, da so Belokran jice takrat
začele nositi črne, iz volne tkane pasove, ki so bili na obeh
koncih razcepljeni na več prevoz, ki so jim padale zadaj
po belem, drobno nabranem, kratkem krilu. Te prevoze je
Baraga imenoval >črne repe« ter si veliko prizadel zoper
nje. Nekatere so hodile tudi preveč razgaljene. Zadel je
na hud odpor, a ni odnehal. Morda je pa šel malo preveč
v malenkosti, ko n. pr. beremo: »Boril se je tudi zoper pustne
seme. Pepelnično sredo so nesli nekateri pusta pokopat. Cela
truma jih je bila skupaj, ko so šli po mestnem trgu, grdo
našemljeni. Baraga, ki je prav ta čas v cerkvi molil, plane
na trg s sv. razpelom v roki, ga visoko dvigne pred njimi in
zakliče: ,Poglejte ga! Precej prvi dan posta ste ga začeli
znova križati!' Vsi so se hipoma razšli, le eden je ostal in

zaklical, da je kaplan pijan. Baraga mu je pa krotko od-
govoril . . .« Sveta gorečnost ga je razjedala.

K spovedi so Metličani neradi hodili; janzenizeni je
tako vplival nanje, da niti velikonočne dolžnosti niso vsi
opravljali. Baraga jih je pa šel kar po klopeh vabit k spo-
vedi. Ce se je kdo izgovarjal, da ni pripravljen, ga je peljal
v spovednico in ga sam pripravil. Po nekaj tednih so pa že
stale dolge vrste ob njegovi spovednici tik glavnega oltarja.

Tudi v Metliki je v
svoji sobi imel nedeljsko
šolo za ubožnejše otroke.
Že prvi mesec jim je na-
ročil 60 abecednikov.
Deco je najprej nančii
brati in pisati, šele po-
tem je začel z veroukom.

V cerkvi še ni bilo
križevega pota. Baraga
je pa dobro vedel, kako
prav ta pobožnost budi
ljubezen do Jezusa in
drami duha spokornosti.
Hitro je šel na delo in že
28. oktobra, le štiri me-
sece po njegovem pri-
hodu v Metliko, se je
razvrstil svečan sprevod
proti cerkvi: fantje so
nesli 14 postaj, kupljenih
iz večine za Baragov de-
nar. »V veliko veselje mi
je bilo, da sera sme i
lastnoročno obešati po-
dobe. Ne morem pove-
dati, kako so bili vsi
ganjeni. Mene so solze
oblivale, pa tudi naši župljani jih niso nikoli toliko prelil!
ko tisto nedeljo. Stopil sem potem na lečo in s tolikim ognjeni
pridigal, da so bili vsi solzni in se je iz mnogih ust potem
slišalo, da ostane ta dan Metličanom za vselej v spominu.«
Tako je pisal sestri. Še sedaj visi Baragovih 14 postaj kri-
ževega pota v metliški cerkvi. Nad vsakim okvirom je križ
s sulico in trsom z gobo. Postaje so iste, ko naše sedanje,
in ne one, katere je bil 1. 1804 določil ljubljanski škof
Brigido. Namesto postaj, vzetih zgolj iz ustnega izročila
(trojni Kristusov padec pod križem, njegovo srečanje z ma-
terjo Marijo in Veronikino dejanje usmiljenja), so namreč

4 Biiragn

Postaja križevega pota v metliški cer-
kvi. Denar zanj je zbral Baraga kot
. metliški kaplan.

jožefinci vstavili nove postaje, vzete iz sv. pisma (Jezus poti
krvavi pot, ujamejo ga, bičajo, s trnjem kronajo in obsodijo
pred Kajfo). Baraga ima tudi v svojih treh molitvenikih,
spisanih v kaplanski dobi, pravilni naš križev pot.

Njemu je pa prinesla ta slovesnost in pobožnost, od
L 1784 državno prepovedana, težke posledice: z župnikom
Dergancem je prišlo do spora in do popolnega preloma.

Iz svojega je dal Baraga prenoviti glavni oltar sv. Niko-
laja in oba stranska oltarja; prav tako je oskrbel novo cer-
kveno obleko pri župni cerkvi in pri podružnicah.

Ljudstvo mu je bilo za njegove trude in žrtve iz srca
hvaležno in iskreno vdano. Pri stanovskih tovariših pa tudi
tu ni našel umevanja. Značilen je tale dogodek: Kaplan
Sadavin je prišel nekoč vinjen domov in je velel Baragi,
da naj ga sezuje. Baraga je brez obotavljanja pokleknil in
ga sezul. Za plačilo ga je pa Sadavin z blatnim škornjem
sirovo udaril po glavi. Baraga je vstal, se zahvalil in šel.

Cez eno leto je bil Sadavin prestavljen in na njegovo
miesto sta prišla novomašnika Tomaž Cebašek in Franc Čuk.
Baraga pa ni postal prvi kaplan, marveč je ostal na tretjem
mestu, tako slabo je bil zapisan v škofiji. Oba nova kaplana
sta se pridružila župniku in sta Barago odurno zasmehovala
ter ovirala pri delu. Hotela sta tudi ljudstvo naščuvati zoper
njega, pa nista uspela.

Leta 1830 je Prešernov prijatelj Miha Kastelic prvič
izdal Kranjsko Čbelico. Istega leta je pri ljubljanskem
knjigarju Janezu Klemensu izšla Baragova Dušna paša na
503 straneh v osmerki, in sicer v 2000 izvodih. Natisnil jo je
Jožef Sassenberg. Knjiga ima spredaj sliko Dobrega pa-
stirja sredi ovac, pod njo pa napis: »Jaz sem dobri pastir
in poznam svoje ovce. Jan 10, 14.« Vlada je bila dala dovo-
ljenje za natis 9. aprila prejšnjega leta; na odloku sta pod^
pisana Schmidburg in Flodnig. Ljudje so tako željno segli
po novem molitveniku, da so ga takoj pokupili. Klemenšova
knjigarna je spravljala ogromne naklade na trg. Že naslednje
leto 1831 je tiskar Jožef Blaznik natisnil Dušno pašo v 3500
izvodih v večji in v 5000 izvodih v manjši obliki. Klemens
jo je potem še založil: 1. 1835 v 2000 izvodih, 1. 1836 v 4000
izvodih, 1. 1840 zopet v 4000 izvodih, 1. 1841 v 3000 izvodih,
1. 1845 kar v 5000 izvodih v manjši in v 2000 izvodih v večji
obliki, 1. 1852 v 2166 izvodih in 1. 1858 v 2000 izvodih. Obsež-
nost teh naklad spoznamo iz naklade Čbelice, katero so
tiskali le v 600 izvodih. Kako ogromno delo je torej izvršil
Baraga za Slovence tudi v kulturnem oziru!

Istega leta 1830 je Sassenberg natisnil in Klemens za-
ložil tudi drugo Baragovo knjigo v dvanajstercu na VI -f- 418

straneh, z naslovom: »Od počeščenja in posnemanja Matere
božje«. Papir in tisk pa nista bila tako dobra ko pri Dušni
paši. Knjiga ni izvirno Baragovo delo, temveč le prevod
Engstlerjevega latinskega »Premišljevanja preblažene De-
vice« iz 1. 1783, ki je pa zopet bilo le prevod iz francoščine.
Sprednji list ima sliko Brezmadežne z napisom: »Vsa lepa si,
moja prijateljica, in madeža ni v tebi.« V uvodu govori o
Marijini vzvišenosti, potem pa pravi: »Skazimo ji pa čast
in ljubezen posebno s posnemanjem njenih svetih zgledov,
to ji bo najljubše. Mislimo si v vseh okoliščinah svojega

Tri fare — metliška podružnica.

življenja: kako bi bila Marija v takih okoliščinah storila?
— in potlej si prizadenimo, storiti vselej po njenih zgledih.«
Pritožuje se, kako malo slovenskih knjig o Mariji je dotlej
izšlo, »dasiravno bi se spodobilo, da bi jih veliko imeli,
zakaj Marija je posebna patrona slovenskega ljudstva«. In
res, 1. 1769 je bil izdal o. Marko Pohlin prestavo Sailerjevega
latinskega »Marijinega Kempčana«, potem pa skozi 60 let
v slovenščini o Mariji ni nič izšlo. Isti o. Pohlin bi bil 1. 1783
rad izdal knjižico o brezmadežnem spočetju Marijinem,
toda ni dobil dovoljenja.

Razdeljeno je to Baragovo delo v štiri knjige, vsaka
knjiga pa v več razdelkov, kjer se razgovarjata Marija in
iijen služabnik. Zadnji razdelek govori o pobožnosti k
sv. Jožefu.

Med tiskom obeh knjig je Baraga 8. oktobra 1829 pisal
kranjskemu dekanu Slugi. To pismo nam nazorno kaže,
kako se je znal Baraga vzne jevoljiti, pa tudi pomiriti. Dekan
je bil namreč izrazil željo, da bi knjiga o Mariji kmalu
izšla, ker je bil tudi zanjo on dal Baragi pobudo. Baraga se
je res obrnil do kanonika Albrechta, kateremu je bil izročil
svoje delo, ker mu ga je bil škof Wolf nasvetoval in pri-
poročil; obenem je pa zaprosil škofovega kaplana Simona
Vovka, da naj pregleda tisk, kar mu je ta z veliko priprav-
ljenostjo obljubil. »Zdaj pa mi piše,« sporoča Baraga Slugi,
»da je za obe moji deli, za molitvenik in za prestavo knjižice
o Mariji, postavljenih več korektorjev, ki pa med stav-
ljenjem tiska ne izpreminjajo samo posameznih besed,
ampak bodo, kakor, prečastiti, iz pisma g. Vovka lahko sami
razvidite, premenili kar cele stavke po novi slavjanščini, ki
je našim kranjskim čitatel jem tako zoprna. To je zares od
sile in tudi nedopustno, kajti če je kakšno delo od škofije
in od vlade že potrjeno, ne sme med tiskanjem niti pisatelj
ničesar izpreminjati, še manj pa kak korektor. Pa ti naduti
ljubljanski korektorji, ki se zdijo samim sebi tako učeni,
ki pa so še študentje in nimajo niti najmanjše skušnje o
tem, kako počasnega umevanja so kranjski čitalci, zlasti na
deželi — : ti si dovolijo protipostavne svoboščine, da le mo-
rejo prodajati svojo pretirano in zoprno slavjanščino. —
Ah, ne morem Vam dopovedati, kako težko mi je to!«

Kaj pa so bili napravili »ti naduti ljubljanski študentje«?
Valentin Vodnik je začel od 1.1811 vrivati v slovenski be-
sedni zaklad tudi hrvaške, češke in ruske besede; isto sta
delala tudi Mate j Ravnikar in Franc Metelko. Mlada duhov-
ščina je držala z njimi, saj so si jo bili sami vzgojili v šolah;
ljudstvo pa novega pisanja ni razumevalo, prav tako tudi
starejša duhovščina ne.

Prelepi so pa naslednji Baragovi stavki: »Jaz sem knjigo
o Mariji, to neprecenljivo delo, z veliko marljivostjo pre-
stavljal v naš ljudski jezik, preprosto, jasno in razumljivo,
in neprestano klical Jezusa in Marijo. Zdaj pa Bog vedi,
kakšna bo izšla. Zato sem se vedno bal, prepustiti njen tisk
drugim, in sem ga želel sam oskrbeti; zdaj pa^ ko to ni več
mogoče, prepustim vse božji previdnosti in Marijinemu
varstvu; ne bom se več mešal v to, naj ti ljudje delajo, kar
hočejo. Bog je dovolj mogočen in lahko napravi tudi najbolj
neumljivo knjigo umevno in ljudem koristno, če je to k nje-
govi božji časti in k časti njegove preslavne Matere. Zato
hočem odslej ves uspeh te zadeve mirno prepustiti Bogu,
kateri ve, da sem vse storil, kar sem sploh mogel storiti,
zdaj pa ne morem ničesar več storiti. Hočem tudi večkrat

Boga prositi, da naj k večji časti njegove presvete Matere
podeli tej knjigi blagoslovljen uspeli med našim ljudstvom.«
Kaj mu je bil dekan Sluga, katerega je bil tudi v tem
pismu nagovoril z besedami: »Preljubi duhovni oče!«, se vidi
tudi iz sklepnih besed pisma: »Ostajam z otroško ljubeznijo
in prisrčnim spoštovanjem Vaši velečastnosti vdani in hva-
ležni sin v Kristusu.«

V Metliki je Baraga prevedel tudi sv. Alfonza Ligvorij-
skega »Obiskovanje Jezusa Kristusa v presv. Rešujem Telesu
in pozdravljanje Marije, prečiste Device«. Tudi ta knjiga
je dve leti ležala v rokopisu in šele 1. 1832, ko je bil Baraga
že v Ameriki, jo je založil Klemens in natisnil Blaznik v
6000 izvodih na IX + 381 straneh dvanajsterca. Spredaj je
naslikana monstranca v odprtem tabernakeljnu, katero mo-
lita dva angela; spodaj je stih iz 94. psalma: »Pridite, molimo
Gospoda in pokleknimo pred njim, ker on je Gospod, naš
Bog.« Knjiga vsebuje 31 obiskovanj presv. Rešnjega Telesa,
od katerih se vsako konča z Marijinim pozdravom. Dodane
so vsakdanje navadne molitve in pa prevod obrednika za
procesijo presv. Rešnjega Telesa. V uvodu je Baraga zapisal
značilne stavke: »Pri obiskovanju presv. Rešnjega Telesa,
v presveti druščini Jezusovi, boste prav spoznali, kako prazno
in ničemurno je vse posvetno veselje; spoznali boste, koliko
je vredna naša duša, za katero je Jezus toliko storil in trpel;
spoznali boste, kako velika hudobija je greh, ker je le za-
radi greha moral Jezus toliko trpeti. Tukaj boste prav spo-
znali, kako neskončno velika je Jezusova ljubezen do nas,
ubogih grešnikov, ker nas pri vsej naši nehvaležnosti in
hudobiji vendar ne zapusti in zavrže, ampak čaka ljubeznivo
našega spreobrnjenja. Z eno besedo: v obiskovanju presv.
Rešnjega Telesa najde vsaka duša največjih milosti, naj-
večjih pripomočkov za večno zveličanje in največje ove-
seljenje.«

Tudi za to delo ga je bil navdušil Sluga. Ker se je pa bal,
da bo Baraga prej odšel v Ameriko, preden bo knjigo
dokončal, ga je opozarjal, naj brž dovrši prestavo in oskrbi
tisk. Dne 9. avgusta 1830 mu je Baraga sporočil, da ima v
dveh izvodih že skoro vse na čisto prepisano. Potem pravi:
»Upam, da bo to delce našim ljubim Kranjcem, ki tako radi
kaj slišijo o našem ljubezni polnem Jezusu, zopet prav
dobrodošlo. In sedaj se Vam še enkrat zahvalim, da ste me
k temu delu vzpodbudili. Marsikatero prijetno urico sem že
doživel ob njem.« Knjigarnar Klemens je 1. 1837 knjigo zopet
izdal v 3000, 1. 1842 pa kar v 6000 izvodih.

Dne 6. septembra 1830 je Baraga zopet pisal Slugi. Pismo
je ohranjeno v škofijskem arhivu ljubljanskem in je zani-

mivo zato, ker je na njem edinem ohranjen Baragov pečat:
le Jezusovo ime IHS je na njem. V pismu pravi, da name-
rava »zopet začeti delce o Mariji, ali bolje, nadaljevati ga«,
ker ga je bil deloma že začel. V njem bo razložen, tako ob-
ljublja, tudi rožni venec. Ta spis pa ni nikoli izšel.

Dne 5. septembra 1830 je metliški novomašnik, poznejši
postojnski dekan, izbral Barago za slavnostnega govornika
pri novi maši. Torej je Baragov ugled kljub nasprotovanju
vendarle pri mnogo duhovnikih bil neomajen.

Naslikal Baraga.

m. ZA šE VIŠJIM VZOROM

Misel na misijone.

Baraga je uvidel, da se janzenistovsko-jožefinski duh
v škofiji še dolgo ne bo dal zatreti; o sebi pa je bil prepri-
čan, da se nikdar ne bo mogel sprijaznili z njim, marveč da
mu bo gorečnost ob vedno večji dušni bedi ljudstva še bolj
rasla pa ga tudi bolela, ker je bil v Šmartinu dal besedo, da
ne bo delal proti volji predstojnikov. Izpre videl je torej,
da je njegovo delovno področje drugje, izven mej škofije.
Leto za letom je potrpežljivo čakal, da mu božja previdnost
pokaže ta neznani cilj.

Francoska revolucija in njene posledice, zlasti v Cer-
kveni državi, so tudi misij onstvu jako škodile; ko se je pa
Evropa umirila, je pozornost za misijone zopet zrasla. Leta
1822 so v Lyonu ustanovili Družbo za širjenje vere, ki še
sedaj vsako leto za misijone največ nabere. Podobne družbe
so tudi drugje osnovali. Leta 1831 je bil izvoljen za papeža
Gregor XVL, ki je bil prej predstojnik Propagande (rim-
skega osrednjega urada za misijone in širjenje vere) ter je
tudi kot papež zvesto podpiral misijonstvo; pod njegovo
vlado je Cerkev zlasti v Ameriki lepo napredovala.

Dne 29. maja 1829, eno lelo po Baragovem prihodu v
Metliko, je na Dunaju ustanovil ondotni nadškof Edvard
Milde Leopoldinsko družbo v podporo severnoameriških
misijonov. V 37 letih, ko je bil Baraga v Ameriki, je nabrala
ogromno vsoto 1,244.085 goldinarjev. Večina teh prejemkov
je šlo za najbolj potrebno škofijo Cincinnati (Sinsinati),
ustanovljeno šele 1. 1821. Papež Leon XII. je Družbo potrdil
in ji naklonil velike odpustke. Njena pravila so že 15. maja
objavili vsi avstrijski listi, ker je bil družbin zaščitnik,
olomuški nadškof in kardinal Rudolf, iz cesarske hiše. Skoro
vsem duhovnikom v državi so poslali tudi nemški 3>Očrt
zgodovine cincinnatske škofije v Severni Ameriki«, ki ga je
bil na Dunaju dal tiskati cincinnatski generalni vikar Fri-
derik Rese, poznejši škof in Baragov prijatelj. Knjižica
obsega 60 strani in je le izvleček iz obširnejšega francoskega
poročila, ki ga je bila izdala lyonska Družba za širjenje vere,
katera je dotlej edina podpirala mlado severnoameriško
cerkev. Opisuje začetne trude svetniškega Edvarda Fen-
wicka, prvega cincinnatskega škofa. Evropski priseljenci so
versko čisto zapuščeni, ker nimajo duhovnikov; njih otroci
doraščajo brez zakramentov, mnogi še krščeni niso. Za božjo

Naslikal Baraga.

m. ZA ŠE VIŠJIM VZOROM

Misel na misijone.

Baraga je uvidel, da se janzenistovsko-jožefinski duh
v škofiji še dolgo ne bo dal zatreti; o sebi pa je bil prepri-
čan, da se nikdar ne bo mogel sprijaznili z njim, marveč da
mu bo gorečnost ob vedno večji dušni bedi ljudstva še bolj
rasla pa ga tudi bolela, ker je bil v Šmartinu dal besedo, da
ne bo delal proti volji predstojnikov. Izprevidel je torej,
da je njegovo delovno področje drugje, izven mej škofije.
Leto za letom je potrpežljivo čakal, da mu božja previdnost
pokaže ta neznani cilj.

Francoska revolucija in njene posledice, zlasti v Cer-
kveni državi, so tudi misij onstvu jako škodile; ko se je pa
Evropa umirila, je pozornost za misijone zopet zrasla. Leta
1822 so v Lyonu ustanovili Družbo za širjenje vere, ki še
sedaj vsako leto za misijone največ nabere. Podobne družbe
so tudi drugje osnovali. Leta 1831 je bil izvoljen za papeža
Gregor XVL, ki je bil prej predstojnik Propagande (rim-
skega osrednjega urada za misijone in širjenje vere) ter je
tudi kot papež zvesto podpiral misij onstvo; pod njegovo
vlado je Cerkev zlasti v Ameriki lepo napredovala.

Dne 29. maja 1829, eno leto po Baragovem prihodu v
Metliko, je na Dunaju ustanovil ondotni nadškof Edvard
Milde Leopoldinsko družbo v podporo severnoameriških
niisijonov. V 37 letih, ko je bil Baraga v Ameriki, je nabrala
ogromno vsoto 1,244.085 goldinarjev. Večina teh prejemkov
je šlo za najbolj potrebno škofijo Cincinnati (Sinsinati),
ustanovljeno šele 1. 1821. Papež Leon XII. je Družbo potrdil
in ji naklonil velike odpustke. Njena pravila so že 13. maja
objavili vsi avstrijski listi, ker je bil družbin zaščitnik,
olomuški nadškof in kardinal Rudolf, iz cesarske hiše. Skoro
vsem duhovnikom v državi so poslali tudi nemški »Očrt
zgodovine cincinnatske škofije v Severni Ameriki«, ki ga je
bil na Dunaju dal tiskati cincinnatski generalni vikar Fri-
derik Rese, poznejši škof in Baragov prijatelj. Knjižica
obsega 60 strani in je le izvleček iz obširnejšega francoskega
poročila, ki ga je bila izdala lyonska Družba za širjenje vere,
katera je dotlej edina podpirala mlado severnoameriško
cerkev. Opisuje začetne trude svetniškega Edvarda Fen-
wicka, prvega cincinnatskega škofa. Evropski priseljenci so
versko čisto zapuščeni, ker nimajo duhovnikov; njih otroci
doraščajo brez zakramentov, mnogi še krščeni niso. Za božjo

besedo pa kažejo največjo pripravljenost in tudi mnogi
krivoverci bi se dali pridobiti za Cerkev. Prebogata žetev
čaka duhovnike tudi v severnih, od Indijancev poseljenih
pokrajinah škofije. »Duhovnikov jim manjka in en sam, da,
en sam misijonar bi morda zadoščal, da bi se en cel rod teh
dobrih Indijancev pridobil za vero,« tako toži generalni
vikar. »Kolikokrat je škof Fenwick že klečal pred Bogom in
ga rotil, da naj mu pošlje duhovnikov!«

Baraga je prejel to knjižico na sv. Alojzija dan 1. 1829.
Do dna duše ga je pretresla in mu bila kot klic iz neba.
Tu okovi janzenizma in jožefinizma, neumevanje in pre-
ganjanje, tam pa svobodno apostolsko polje in prebogata
žetev. Dotlej še nejasno hrepenenje po drugačnih dušno-
pastirskih razmerah se mu je zdaj določno izoblikovalo.

Svojo veliko skrivnost je cela dva meseca hranil zase
in veliko molil. Dne 10. avgusta je pa oddal na škofi jstvo
tole prošnjo za odpustnico iz škofije:

Prečastiti knezoškofijski ordinariat!

Že več let gojim željo, iti v misijone in oznanjati
evangelij poganom, ki še ne poznajo Boga, ter jim z božjo
pomočjo kazati pot do zveličanja. Ta želja se mi je zlasti
zadnji dve leti zelo okrepila in razživila, dokler ni ob
poročilu o miši Jonih v Severni Ameriki, zlasti v cincinnat-
ski škofiji, došlem z Dunaja in razdeljenem po škofijah
in dekanijah, dozorela v trden sklep, katerega tu naj-
pokorneje sporočam svojemu preč. knezoškofijskemu or-
dinariatu.

Po zrelem večletnem preudarjanju in po skrbnem
raziskovanju božje volje sem se namreč zatrdno odločil,
da bom šel v Severno Ameriko na misijone ter tam z božjo
pomočjo prinesel luč vere vsaj nekaterim dušam, katere
še sedijo v temah poganstva in v senci smrti, in jih po
poti edino zveličavne vere pripeljal do nebeškega kra-
ljestva. Da bom pa mogel ta svoj trdni sklep pravilno
izvesti, prosim najpokorneje, da mi prečastiti knezoško-
fijski ordinariat izda odpustnico iz ljubljanske škofije,
pod pogojem, da prestopim v škofijo Cincinnati v Severni
Ameriki, ter da mi izposluje pri pristojnih oblasteh do-
voljenje za izstop iz c. kr. avstrijske države pod pogojem,
da vstopim v severnoameriške misijone.

To dvojno prošnjo predlagam prečastitemu knezo-
škofijskemu ordinariatu kot zelo nujno; saj ni zasebna
zadeva, marveč božja zadeva in ne gre zame, ampak za
one sirom.ake, ki navzlic dolgim dobam, ki so od postanka
krščanstva že pretekle, o teh za zveličanje neizogibno po-
trebnih naukih še nič ali pa premalo vedo.

Gotovo mu je bilo oko rosno, ko je pisal to pismo.

Škof Wolf je bil, kot je videti, z njegovim sklepom takoj
zadovoljen. Baragova gorečnost bi mu bila brez dvoma še
naprej delala neprilike, saj je bil škof še vedno vezan po
jožefinskih ukazih; zato se ga je rad iznebil. Bil je pa tudi
prijetno dirnjen, ker je Baraga nastopil čisto postavno pot,
ko je potrkal najprej pri svojem škofu in se je šele potem
obrnil na cincinnatski ordinariat.

Dne 26. avgusta je škof Wolf pisal vladi za Baragovo
potno dovoljenje. V vlogi pravi, da prav nič ne dvomi o nje-
govem misijonskem poklicu, saj je bil iz same ljubezni do
duhovskega stanu pustil že dovršeno pravoznanstvo in se
odpovedal graščini Trebnje. Tudi
izjavlja, »da se je odlikoval po po-
sebni, večkrat že kar pretirani
dušnopastirski vnemi in da je pod-
pisanemu škofu že pred nekaj leti
izrazil željo po misijonih; da je
bilo njegovo, ne vedno urejeno
vnemo treba večkrat krotiti in
brzdati, da pa izvirajo vsa njegova
prizadevanja iz pobožnega srca«.
Polivali ga, »da je zglednega živ-
ljenja in da vse svoje dohodke
prav nesebično obrača v dobre na-
mene«. Prosi vlado, naj ga pripo-
roči vodstvu Leopoldinske družbe
za podporo.

Dne 28. septembra je Baraga
dobil od škofije zaprošeno odpust-
nico. Škof Wolf pohvali v njej nje-
govo misijonsko namero. Odpušča ga — tako pravi uradni
slog — z bolestjo, pa z dobrohotnostjo. Tudi mu daje jako
lepo spričevalo: »Od 1. 1823, ko ste prejeli sv. mašniško po-
svečenje, ste se kot kaplan neprestano trudili za duše, jim
oznanjali božjo besedo in jih spovedovali ter ste se pri tem
svetem opravilu odlikovali z zrelostjo duha, z umer jenostjo,
s pobožnostjo, z usmiljenjem do ubogih in z brezmadežnim
življenjem, da ste si pridobili spoštovanje in ljubezen pri
duhovščini in tudi mojo naklonjenost.«

Nravna izpričevala res niso vselej odkritosrčna. Zdi se
pa, da je Wolf Barago resnično zacenil, zlasti odkar je bil
ta začel tudi knjige pisati.

Zdaj se je Baraga obrnil še na vodstvo Leopoldinske
družbe, da mu izposluje sprejem v cincinnatsko škofijo. Ta
mu je rade volje obljubila pomoč, a je izrazila željo, da bi
poslej rajši po škofijstvu uravnavala vso zadevo.

^^n^l "'"'^ t;M,

^HBl>s \- '>"

^^^^^^H

HB^^Bb^ ' '"^^ '"

pP^^-«.!^

^if^^HKSI

^H|

'^^^-'nlHl

Friderik Rese, poznejši škof,
Baragov prijatelj in pod-
piratelj.

58 ^

Dne 14. oktobra 1829 mu je došlo od vlade izšel jeniško
dovoljenje pod pogojeni, da ga cincinnatski škof sprejme
v svojo škofijo, ljubljanski pa odpusti. Ko se to zgodi, izgubi
pravico do plače iz verskega zaklada.

Ves vesel je Baraga pisal 4. novembra svoji sestri Ama-
liji, ki je bila o vseh njegovih dotedanjih težavah dobro
poučena in je tiho z njim trpela: »Brezmejna je moja radost,
da se je Bog ljubeče ozrl name ter uslišal moje preiskrene
prošnje in molitve, ki trajajo že več let.« Pove ji, da je vse
zadnje polletje Boga prosil, da naj Leopoldinsko družbo in
njegove duhovske in deželske predstojnike tako vodi, da bo
mogel z jasnostjo spoznati, kaj hoče Bog od njega; zdaj pa
z njegovo namero vsi čudovito soglašajo.

Vendar je bil zaradi počasnega uradnega poslovanja že
kar nestrpen. Vsakega dne se mu je zdelo škoda, zato je
6. novembra zaprosil škofa za dovoljenje, da takoj, ko bo
glavno delo v spovednici končano, odide v Francijo in
Anglijo ter si izpopolni znanje obeh jezikov; tam bi čakal
na sprejemno listino iz Cincinnatija. Že se odpoveduje
kaplanskemu mestu v Metliki in sploh službi v škofiji. Za-
hvaljuje se škofu za vse opomine in vsa svarila, ki mu jih je
z očetovsko dobrohotnostjo ustno in pismeno dajal, ter da je
njegovi misijonski nameri tako uspešno pomagal.

Dne 9. novembra pa mu je škof na zadnji strani nje-
govega pisma priobčil ukaz, da mora tako dolgo ostati na
svojem mestu, da pride sprejemnica iz Amerike, po katero
je bila pisala Leopoldinska družba.

Štiri dni nato, 13. novembra, je pa Baraga še sam napisal
latinsko prošnjo do škofa Fenwicka za sprejem. Glasi se
skoro doslovno tako, kot je bil pred dvema mesecema pisal
ljubljanskemu škofijstvu. V njej pravi, da je s solzami bral
poročilo, kako malo misijonarjev je tam, žetev pa tako
velika. Pripominja, da ima odpustnico iz škofije že v rokah,
da pa bo svoje listine šele potem poslal v Cincinnati, kadar
bo od tam dobil sprejemnico, da jih brez potrebe ne stavi
v nevarnost, da bi se izgubile. Na kratko popiše svoje do-
sedanje življenje in dostavi, da zna nemško, »ilirsko«, la-
tinsko, francosko, italijansko in angleško.

Prav je storil, da uradnih listin prošnji ni priložil, kajti
prošnja se je na potu izgubila in jp zaman čakal na odgovor.
Bog mu je hotel dati dovolj časa, da vse dobro preudari in
si s potrpežljivostjo in molitvijo nabere obilo milosti za
svoje bodoče misijonsko delo.

Dne 22. januarja 1830 je pisal sestri, da bo do sv. Jožefa
še čakal, potem bo pa prošnjo vnovič odposlal; trdno zaupa
na Boga in se mu vsega izroča na voljo; »On je Gospod,
njegova presveta volja se naj zgodi.«

%/tcvcTMiJi^i'''^ oi/Vw^»^ al/i^^?»^č CcuardC i7cnuft^ J ^I4>uj4t^

^A^ja^^MpLt tn ^tt^^t^, £^ t,f, tvnt^ra ^H-,^^y^ -^^^ , ,^^Ln^^ i,t^'X j^e.'L\c,u^if/,M.

Začetek in konec Baragove prošnje za sprejem v ameriške misijone.

Iz njegovih misijonskih misli in načrtov ga je 6. febru-
arja 1830 zdramilo obvestilo, da je njegovi mlajši sestri
Antoniji umrl mož Feliks pl. Hoffern. Njeno gmotno stanje
je bilo že poprej neugodno, zdaj se ji je pa še bolj poslab-
šalo. Lepša bodočnost se ji je obetala, ko si jo je Matija Cop,
Prešernov prijatelj in sošolec njenega brata, izbral za bo-
dočo življensko družico. Pa jo je tudi ta up kruto prevaral:
Cop je leta 1835 utonil v Savi. Obubožana aristokratinja je
izgubila dušno ravnotežje in se dolgo ni mogla umiriti.

Baraga je 5. aprila še enkrat napisal prošnjo v Cincin-
nati. To pot je pa dospela in je še sedaj shranjena v arhivu
univerze Notre-Dame Ind.

Dne 25. julija je poslal škofi jstvu prepis vseh potrebnih
listin s prošnjo, da jih overovi ter po Leopoldinski družbi
pošlje v Cincinnati. Dne 17. avgusta ga je škof Wolf pri-
poročil Leopoldinski družbi in mu dal skoraj do besede
tako spričevalo, kot ga je bil pred letom dni poslal na
avstrijsko vlado. Le to dostavlja, da bodoči misijonar te-
lesno ni močan in ga bolj priporoča njegova pobožnost, ki
daje mnogo upanja, da bo veliko dobrega storil.

Dne 22. septembra, na 7. obletnico svoje nove maše, je
pa Baraga dobil sprejemnico iz Cincinnatija. Generalni
vikar Rese ga v njej ljubeznivo vabi, da naj čimprej pride.
Kako se je Baragi duša vzradostila, kako se je zahvaljeval
Bogu! Vzvišeni cilj mu je šele sedaj, ko so bile vse težave
odstranjene, v vsej lepoti zablestel.

Takoj je obvestil ljubljeno sestro. Amalijina ženska
duša je pa zdaj plaho vztrepetala ob misli na njegovo
dolgotrajno, težavno in nevarno popotovanje proti indijan-
skemu ozemlju; živo si je predočila nevarnosti, ki ga čakajo
v misijonu. Baraga jo je pa potolažil s pismom, ki je prelepa
priča njegove svetniške samoodpovedi in njegovega juna-
škega zaupanja na Boga. Takole ji piše: »Pokarati Te mo-
ram, da tako skrbiš zame zavoljo zimskega mraza, lakote,
žeje in nevarnosti, ki me čakajo. Pusti, ljuba sestra, prosim
Te, vnemar vse te "malenkosti! Ko bi se misijonarji ozirali
na mraz, vročino, lakoto in žejo, na trud in nevarnosti in
podobne težave, bi ne bili še pripeljali toliko poganov v
Kristusovo stajo. Ako se trgovci ne izogibajo nobenega vre-
mena, nobenih težkoč in nevarnosti, da si pridobijo le neko-
liko časnega dobička, ki ga morejo uživati le do konca svo-
jega kratkega življenja, — bi li mar vse to moglo motiti
mene, ki nimam drugega namena, kot pridobivati duše za
nebesa? Pusti torej vse te prazne skrbi, ki Te tako žalosti jo,
kot pišeš, ter me vsega daruj Bogu!« Besede, vredne sv. Pavla!

Takoj se je začel pripravljati za na pot. Prodal je svojo
borno sobno opravo. Precej visoko razpelo hrani sedaj

gospa dr. Sajovičeva v Ljubljani. Dne 25. septembra je imel
v Metliki zadnji krst, 5. oktobra pa zadnji pogreb pri Treh
farah. Metliško ljudstvo je bilo silno potrto, ko je zvedelo,
da ga bo izgubilo. Zadnjo oktobrsko nedeljo je Baraga po
krščanskem nauku dodal še nekaj besed v slovo. Vsa cerkev
je začela na glas jokati in tudi sam od ganjenosti ni mogel
več govoriti. Brž je šel s prižnice ter prosil tovariša, da je
imel litanije namesto njega. Po prihodu iz cerkve se je
množica usula okrog njega, mu poljubljala roke in obleko
in glasno tarnala.

Drugi dan je dospel pred župnišče naročeni voz. Na
stotine vernikov se je zbralo, da se poslovijo od dobrega

Prosti ja v Metliki; pred njo dvorišče, kjer se je Baraga
poslavljal za na pot v Ameriko.

kaplana in še enkrat prejmejo njegov blagoslov. Na glas
so žalovali. Takrat se je pa dogodil mučen prizor: župnik
in dekan Derganc, ki ga je bila že dlje časa vznemirjala
Baragova priljubljenost pri ljudeh in ki je bil zdaj ob
tolikih dokazih ljubezni še bolj zadet, mu je začel javno
očitati, koliko novotarij je vpeljal, ter ga je vprašal, kdaj
bo poplačal dolg, ki ga je še pustil za cerkveno obleko in
oltarje. Baragi so stopile solze v oči in je v bridki užalošče-
nosti rekel: »Gospod dekan, veste, da nimam nič svojega. Če
hočete. Vam tole suknjo takoj pustim, drugega ne morem.«
Začel je slačiti svojo novo črno suknjo, ki jo je bil dal
napraviti za na pot v Ameriko, da je zakril svojo siromašno,
obnošeno obleko. Dekan je osramočen povesil glavo ter se
obrnil, ljudstvo je pa tako vzrojilo, da je moral korake
pospešiti. Tisti nepokriti dolg je bil namreč le malenkosten

in ga je potem sestra Amalija z nekaterimi Metličani tiho
poplačala.

Baraga je sedel na voz, vse je jokalo. Ljudje so ustav-
ljali konje, držali za kolesa in vlekli voz nazaj, da bi svojega
dobrotnika vsaj še nekaj hipov pridržali v svoji sredi.
Baraga je ves objokan še enkrat vsial in jih blagoslovil,
zdaj šele se je voz premeknil in odhiiel po trgu. Nekateri so
se kleče poslovili od njega, drugi so še daleč tekli za njim.
Še dolgo potem, ko je bil voz izginil za hišami, se je po trgu
slišal pritajen jok in tarnanje. Kot otroci za očetom, tako so
Metličani žalovali za dobrim dušnim pastirjem. Bilo je kot
v Miletu, ko je sv. Pavel jemal slovo.

Eden od obeh kaplanov je pa zavpil za Barago skozi
okno po nemško: »Ti, sveti Fric, Bog te nesi!«

Kot v Šmartinu, tako tudi v Metliki ljudje niso mogli
pozabiti Barage. Ko jih je kot misijonar in pozneje kot škof
prišel obiskat, so se kar trumoma zgrinjali okrog njega.

Ponekod se bere, da je dekana Derganca v kazen za
njegovo neprimerno ravnanje z Barago doletela usoda: da
je 13. avgusta 1853 skočil v Kulpo in utonil. To pa ni res,
ker ima metliška mrliška knjiga zapisano, da je dekan na
ta dan umrl za prsno vodenico in bil previden. Pač pa je
kaplan Čebašek kmalu po Baragovem odhodu v Železnikih
nenadoma umrl.

Baraga se je ha poti zamišljeno oziral na trebanjski
grad, na kraj svojih mladostnih spominov. Zaradi Boga ga
je bil zapustil in zdaj je drugi gospodaril v njem, dočim
njega pelje pot v neznano, hladno tujino. Dne 29. oktobra
se je ob pol devetih zvečer v Ljubljani poslovil od srčno
ljubljene Amalije in od Antonije. Čeprav sta z Amalijo
vedela, da gre po poti, ki mu jo je Bog jasno pokazal, je
vendar obema srce krvavelo ob slovesu. Graščakov sin,
izšolan pravnik, apostolski duhovnik in izvrsten nabožni
pisatelj se je ves ubog in osamljen poslovil od domovine.
Njegove zvezde so drugod sijale.

V Cineinnatiju.

(1831)

Svoje popotne doživljaje je Baraga Amaliji v pismih
sproti popisal. Dne 30. oktobra 1830 zvečer je že dospel
s poštnim brzim vozom v Gradec, na Vseh svetnikov jutro
ob šestih pa na Dunaj. Nepopisna hvaležnost do Boga ga je
prevzemala, ko je maševal v cerkvi, znani mu še iz aka-
demskih let. Tajnik Leopoldinske družbe, Lichtenberg, sicer
svetnega stanu, a ves goreč za misijone, ga je sprejel s sve-
tim veseljem in ga pri sebi nastanil; peljal ga je k raznim

vplivnim osebam ter mu oskrbel 400 goldinarjev podpore od
Družbe, čeprav Baraga ni nič prosil. Svetoval mu je, da naj
pisma iz Amerike do svojcev pošilja kar po Leopoldinski
družbi, prav tako naj mu ti po Družbi oddajajo pisma, da
bodo tembolj gotovo prišla. Na Dunaju je Baraga dobil tudi
različnih potrebščin za ustanovitev novega misij ona: vso
masno opravo, novo monstranco, lep obhajilni kelili, potem
masni kelih, oltarno ploščo s svetinjami, oltarne prte, masno
knjigo, burzo s posodicami za sv. popotnico in sv. poslednje
olje itd.

Po 12 dneh je odpotoval z Dunaja in preko Linza in
Passaua dospel s poštnim brzim vozom v Mlinchen; potem
se je peljal čez Augsburg, Ulm, Stuttgart in na ono stran
Rena. V Strassburgu je sprejel ponudeno mu trobarvno
francosko kokardo, jo pripel za klobuk in varno potoval
dalje. »Moram Ti sporočiti, preljuba sestra, da sem na potu
tako veselega srca, da Ti ne morem povedati, in čim bliže
prihajam svojemu zaželenemu cilju, tem bolj pogumno in
radostno mu hitim naproti. O Bog, h kako neskončni, čisto
nezasluženi sreči si povzdignil svojega služabnika!« vzklika
v pismu.

Dne 23. novembra popoldne se je preko Nancyja (Nali-
sija) in Meauxa (Moja) pripeljal v Pariz. Mesto je napravilo
nanj zelo slab vtis. Z žalostjo je gledal,' kako Francozi slavijo
spomenike padlim revolucionarjem — pravkar se je bila
končala julijska revolucija — in kako so cerkve prazne.
Ko je namreč zopet imel »neizmerno srečo«, kot pravi v
pismu, da je mogel maševati, je videl pri sveti maši le tri
osebe, čeprav je maševal v eni glavnih mestnih cerkva. Zato
se mu je iz žalostne duše izvil vzdih: »O ti ljuba Ljubljana,
kako majhna si v primeri s Parizom, vendar vidiš vsak dan
toliko svojih otrok pobožno hiteti v cerkve!« Sprva je na-
meraval ostati nekaj mesecev v Franciji in so mu tudi na
Dunaju veleli, naj se pomudi par mesecev v Parizu. Pa ga
ni strpelo. Svoje vtise še enkrat opiše 30. novembra iz pri-
stanišča Havre de Grace (Avr de gras): »V Parizu sein po-
stajal vedno bolj žalosten, čim dalje sem se mudil v njem.
Tam ni videti ne slišati drugega ko zaničevanje vsega sve-
tega in božjega ter brezumno uporniško hlepenje po svo-
bodi, katero pa po nesrečni zmedi pojmov vidijo le v tem,
da se naj človek oprosti vsega, kar bi blagodejno brzdalo
njegovo voljo, ki je tako izkvarjena in k zlemu nagnjena.«
V Havre de Gracu je dobil mladega duhovnika iz južne
Francije; lastni župljani so ga bili izgnali in odpravil se je
v New York (Nju Jork), da se razmere umirijo. Baraga je
bil vesel njegove družbe. Ladja na jadra je že čakala. Pred
odhodom je še enkrat pisal sestri. Ko se je izkrcal v New

Yorkii, ji je pa tudi brž opisal vso svojo prekomorsko vož-
njo. To pismo od 2. januarja 1831 je prvo Baragovo pismo
do sestre, ki se je v celoti ohranilo. Takole ji je pisal:

Preljuba Amalija!

Sedaj je vendar prišel srečni trenotek, ko Ti prvikrat
pišem iz novega sveta. Srečno smo prejadrali prostrani
ocean in zopet sem na suhi zemlji. Ne morem Ti povedati,
preljuba Amalija, kako hvaležen sem dobremu nebeškemu
Očetu, da vedno tako ljubeče skrbi zame.

Moram Ti na kratko opisati svoje potovanje iz Havre
de Graca do New Torka. Sicer se na tem potovanju ni nič
izrednega prigodilo, a ostalo mi bo za vedno v posebnem
spominu, ker je to moje prvo prekomorsko potovanje. Iz
Havre de Graca smo odjadrali 1. decembra nekako ob
10. uri dopoldne; poštna ladja iz Havre de Graca (kakšnih
10 do 12 jih je) odide namreč 1., 10. in 20. dan vsakega
meseca proti New Torku, prav tako gre tudi iz New Torka
ladja (teh ladij je tukaj tudi do 12) 1., 10. in 20. dan vsa-
kega meseca proti Havre de Gracu. Te ladje so napravljene
nalašč za potnike in za pisma; precej velike so, s tremi
jambori, prav lepe in snažne; malo blaga vzamejo s seboj
in hitro plovejo. Cena za prostor na ladji je različna, od
40 do 300 goldinarjev. Za prostor v skupni kabini se ne
plača več ko 40 goldinarjev; toda moraš imeti s seboj po-
steljo in potrebna živila, brezplačno se pa dobi udobno
ležišče, kakor tudi voda in ogenj. Dogovori se jih več
skupaj, da skrbijo za prehrano, in lahko prav poceni sha-
jajo,. Ce si pa še z enim potnikom najameš kajuto, dobivaš
hrano od kapitanske mize, ali tako zvano častniško hrano,
in plačaš 150 goldinarjev. Ako pa kdo najame lastno ka-
juto, dobi hrano od kapitanske mize ter vsakovrstne udob-
nosti, pa jih je treba dobro plačati s 300 goldinarji. Jaz
sem izbral najcenejše in vsa morska vožnja me je z vsem
stala le 52 goldinarjev.

Potovanje samo je pa bilo, to moram z veliko hva-
ležnostjo do Boga priznati, na splošno prav srečno. Takoj
prvi dan smo imeli zelo ugoden veter, ki je bil tudi na-
slednja dva dneva dosti dober ; 5. decembra pa (bila je
druga adventna nedelja) nas je spravil precej močan
vihar, ki se je vzdignil ob štirih zjutraj, v velik strah.
Ladja se je zibala od ene strani na drugo, kot bi se hotela
prevrniti. Vsi zaboji, kovčegi, zavoji itd., ki niso bili trdno
privezani, so se valili vsevprek, pri čemer se je marsikaj
pokončalo; vihar je strašno tulil med vrvmi jamborov;
takoj so zvili vsa jadra, pa eno od največjih, katerega
niso mogli dovolj hitro sneti, je vihar posredi razpral.

Valovi so se dvigali do strahovite višine in večkrat udar-
jali čez krov ladje. Skoro vsi smo ležali v svojih posteljah,
ki so trdno pribite, in smo se morali držati z obema ro-
kama, da nas ni ven vrglo. K sreči je ta vihar divjal le
poldrug dan in eno noč, ker sicer bi bili morali od gladu
pomreti; tisto nedeljo in v ponedeljek dopoldne popotniki
namreč niso skoro nič kuhali, sicer pa nam jed sploh ni na
misel hodila.

V ponedeljek dopoldne je blagovolil vsemogočni Go-
spodar narave ukazati vetru in valovom, morje se je po-
mirilo in imeli smo zopet mirno vreme. Ta vihar nas ni le
spravil v velik strah, marveč nas je tudi zanesel nekaj
sto angleških milj (angleška milja 1609 m) od prave smeri
in je našim popotnikom poškodoval tudi več predmetov,
meni pa ne, ker sem jih bil takoj odkraja previdno po-
stavil. Drugače je pa potovanje bilo srečno; imeli smo
skoraj vedno ugoden veter, izvzemši kakih pet ali šest dni,
in tako smo to veliko razdaljo od Havre de Graca do New
Torka prejadrali ravno v tridesetih dneh. Semkaj smo do-
speli 31. decembra baš ob tisti uri, ob kateri smo bili
1. decembra odšli iz Havre de Graca. In tako sem stopil še
v 1. 1830, ki je bilo zame tako pomembno, na novi svet, na
ozemlje mojega prihodnjega presrečnega poklica.

Mojemu zdravju pa morska vožnja ni bila k pridu.
Takoj drugi dan me je napadla tako zvana morska bolezen;
moral sem zelo pogosto bljuvati in vso pot nisem bil nič
kaj zdrav, dokler nisem zopet stopil na suho; zdaj se pa
zopet prav dobro počutim, še mnogo bolje, kot sem se v
Evropi, in tukajšnje podnebje mi prav prija. Od tu bom
odpotoval 4. januarja in nadaljeval svoje potovanje .proti
Cincinnatiju čez Philadelphijo (Filadelfijo) in Baltimore,
kjer ima nadškof Severne Amerike svoje sedež. Prometna
sredstva so tu tako izvrstna, da se pride od tu do Cin-
cinnatija v štirinajstih dneh. Upam torej, da bom kmalu
pripotoval na cilj in da ti bom iz Cincinnatija v treh
tednih že zopet pisal. Zdaj Te pa tudi prosim, da mi pišeš
na priloženi naslov, brž ko dobiš to pismo; pošlji pa
pismo na osrednje vodstvo Leopoldinske družbe. Piši mi
med drugim tudi to, ali si prejela vsa moja pisma, ki sem
Ti jih pisal s tega popotovanja, namreč dve z Dunaja,
eno iz Miinchena, eno iz Strassburga, eno iz Pariza, eno iz
Havre de Graca in to iz New Torka.

Zdaj pa pozdravljam prvikrat iz novega sveta vse
svoje sorodnike in znance, zlasti preljubo sestro Antonijo,
Tvojega dobrega, vrlega moža. Tvoje otročiče, potem preč.
g. Pavška, g. Friderika itd. Molite zame, tudi jaz se vas
spomnim pri vsaki sv. maši.

5 Baraga

Na ladji nisem mogel maševati, tu pa mašujem zopet
vsak dan; tu je veliko katoličanov in štiri katoliške cer-
kve, tu je tudi sedež katoliškega škofa. Z Bogom!

Tvoj srčno Te ljubeči brat Friderik.

Torej od 160 tedanjih newyorškili cerkva so bile le štiri
katoliške. Ob drugi priliki se je izrazil, kako močan vtis je
napravila nanj newyorška kultura, katera se je pa že takrat
brigala »le za časno in posvetno«. Ceste so bile lepe, skoro
še vse nove in vse uvrščene v ravne ceste, ki so bile ponekod
po več ko uro hoda dolge. Nev*' York je imel takrat 250.000
prebivalcev; bil je torej takrat šele dolga vas v primeri
s sedanjim sedemmilijonskim mestom.

Dne 4. januarja je stopil na parnik — prvič v svojem
življenju — in še do večera dospel v Philadelphijo, kt je
bila manjša, pa skoro še ličnejša ko New York. Za pet dni
se je ustavil pri izredno prijaznem župniku tamošn je nemške
cerkve in 9. januarja po nemško pridigal. Do 8. januarja je
imel vso pot kopno, tistega dne je pa začelo na vso moč
mesti. V Baltimoreu se je poklonil svojemu nadškofu, ki ga
je zelo ljubeznivo in demokratično sprejel. Kot brata sta si
podala roke. Baraga pač ni slutil, da se bo prav v tisti hiši
kot starček-škof zrušil pod težo prestanih naporov. Malo
pred mestom Kolumbus bi se bil kmalu smrtno ponesrečil,
ker so se konji splašili, a je bil k sreči z drugimi potniki tik
poprej stopil z voza in se šel v gostilno gret.

Ves utrujen, pa tudi ves srečen je 18. januarja 1831
dospel v Cincinnati, največje mesto Zvezne države Ohio
(Ohajo), kamor je bilo že v minulem poletju prišlo njegovo
pismo. Vsa vožnja od Dunaja ga je stala 365 goldinarjev,
pa saj je pot od New Torka do Cincirinatija štirikrat tako
dolga KO iz Ljubljane na Dunaj. Škof Fenwick se ga je
nadejal šele v maju. Zato ga je nad vse prisrčno sprejel, ko
se mu je šel drugi dan predstavit, S svojo svetostjo in
Ijudomilostjo je škof napravil nanj izredno globok vtis;
mislil je, da stoji pred sv. Frančiškom Šaleškim. Baraga ga
je prosil, da bi ga ne poslal misijonarit med evropske pri-
seljence, marveč prav gori na sever med Indijance. Škot je
bil njegove želje vidno vesel.

Mesto Cincinnati je bilo komaj 40 let staro; prej je tam
šumel pragozd. Imelo je 30.000 prebivalcev, med temi 2000
katoličanov, in le eno katoliško cerkev, ki je bila obenem
stolnica in v kateri sta se za službo božjo vsako nedeljo
vrstili angleška in nemška skupina. Vsa škofija je štela le
32.000 vernikov.

Škof Fenwick mu je predlagal, da bi čez zimo pastiroval
v mestu, na spomlad, ko se odtajajo jezera, bosta pa skupaj
šla na sever k Indijancem.

Sestri Amaliji je 21. januarja Baraga navdušeno opisal
svojega nadpastir ja, ki ga je bila sama ponižnost, prijaznost,
pobožnost in vnema za duše. Bil je pa škof Fenwick iž stare
angleške družine, ki se je bila ob splošnem odpadu Anglije
rajši izselila, kot da bi se bila izneverila pravi veri. Rodil
se je 1. 1768 v Marylandu (Merilendu) v Združenih državah;
stopil je pri Antwerpenu v Belgiji v dominikanski red,
bežal pred francoskimi revolucionarji nazaj v Ameriko in
misijonaril po državah Ohio in Kentucky (Kenteke). Nešteto
jih je spravil od krive vere in od napačnega življenja na
pravo pot. Ko je postal prvi cincinnatski škof, je imel le
12 katoličanov; potem se je pa njih število naglo dvigalo.
Dokler še niso imeli cerkva, so ob-
hajali službo božjo zraven velikih
lesenih križev. Tudi kot škof je
živel prav po redovniško: s petimi
duhovniki in štirimi bogoslovci je
bival v skromni hiši, v kateri je
nastanil tudi Barago.

Baraga je pastiroval Nemcem,
ob prostem času se je pa uril v an-
gleščini. Božja previdnost mu je pa
še bolj šla na roke: ISleten dijak iz
indijanskega rodu Otava, ki se je v
Cincinnatiju učil za duhovski stan,

ga je začel seznanjati tudi s svojo g^^^ ^^^^^^ ^^^^.^^^ ^. .^
materinščino. Znanje tujih jezikov Barago sprejel v ameriške
je Baragi že takrat zelo prav hodilo, misijone.

v vseh je spovedoval razen v slo-
venščini. Ko je bil od duhovščine nekoč sam doma, so ga
poklicali krstit črnca, ki se je smrtno ponesrečil, pa je bil
že prej izrazil željo po krstu; v angleščini sta se pogovorila.
Pismo z dne 19. marca, v katerem sestri to poroča, zaključi
z besedami: »Danes je praznik sv. Jožefa. Tu pri nas ni
zapovedan praznik, sicer bi Ti na ta dan ne utegnil pisati.
Ves dan mislim na svoje ljube sorodnike in znance, ki imajo
tega velikega svetnika za zavetnika, zlasti na dobrega Jožefa
in ljubo Josipino. Še vedno vas prav tako ljubim, kot sem
vas, ko sem bil še v domovini; živimo sicer v različnih delih
sveta in prostrano morje je vmes, vendar so nam misli in
srca vedno skupaj in ostanejo združena v ljubezni, dokler
nas ne bo nekoč božja ljubezen še ožje združila v deželi
ljubezni. Kmalu pride čas, upam, da še preden prejmeš to
pismo, ko bom šel kakih 800 ameriških milj (1287 km) dalje
proti severu med divjake, od katerih je že veliko spre-
obrnjenih. Odondod bom le poredkoma mogel pisati, ker

Na ladji nisem mogel maševati, tu pa mašujem zopet
vsak dan; tu je veliko katoličanov in štiri katoliške cer-
kve, tu je tudi sedež katoliškega škofa. Z Bogom!

Tvoj srčno Te ljubeči brat Friderik.

Torej od 160 tedanjih newyorškili cerkva so bile le štiri
katoliške. Ob drugi priliki se je izrazil, kako močan vtis je
napravila nanj newyorška kultura, katera se je pa že takrat
brigala s>le za časno in posvetno«. Ceste so bile lepe, skoro
še vse nove in vse uvrščene v ravne ceste, ki so bile ponekod
po več ko uro hoda dolge. New York je imel takrat 250.000
prebivalcev; bil je torej takrat šele dolga vas v primeri
s sedanjim sedemmilijonskim mestom.

Dne 4. januarja je stopil na parnik — prvič v svojem
življenju — in še do večera dospel v Philadelphijo, ki je
bila manjša, pa skoro še ličnejša ko New York. Za pet dni
se je ustavil pri izredno prijaznem župniku tamošn je nemške
cerkve in 9. januarja po nemško pridigal. Do 8. januarja je
imel vso pot kopno, tistega dne je pa začelo na vso moč
mesti. V Baltimoreu se je poklonil svojemu nadškofu, ki ga
je zelo ljubeznivo in demokratično sprejel. Kot brata sta si
podala roke. Baraga pač ni slutil, da se bo prav v tisti hiši
kot starček-škof zrušil pod težo prestanih naporov. Malo
pred mestom Kolumbus bi se bil kmalu smrtno ponesrečil,
ker so se konji splašili, a je bil k sreči z drugimi potniki tik
poprej stopil z voza in se šel v gostilno gret.

Ves utrujen, pa tudi ves srečen je 18. januarja 1831
dospel v Cincinnati, največje mesto Zvezne države Ohio
(Ohajo), kamor je bilo že v minulem poletju prišlo njegovo
pismo. Vsa vožnja od Dunaja ga je stala 365 goldinarjev,
pa saj je pot od New Torka do Cincinnatija štirikrat tako
dolga ko iz Ljubljane na Dunaj. Škof Fenwick se ga je
nadejal šele v maju. Zato ga je nad vse prisrčno sprejel, ko
se mu je šel drugi dan predstavit. S svojo svetostjo in
Ijudomilostjo je škof napravil nanj izredno globok vtis;
mislil je, da stoji pred sv. Frančiškom Šaleškim. Baraga ga
je prosil, da bi ga ne poslal misijonarit med evropske pri-
seljence, marveč prav gori na sever med Indijance. Škof je
bil njegove želje vidno vesel.

Škof Fenwick mu je predlagal, da bi čez zimo pastiroval
v mestu, na spomlad, ko se odtajajo jezera, bosta pa skupaj
šla na sever k Indijancem.

Sestri Amaliji je 21. januarja Baraga navdušeno opisal
svojega nadpastir ja, ki ga je bila sama ponižnost, prijaznost,
pobožnost in vnema za duše. Bil je pa škof Fenwick iz stare
angleške družine, ki se je bila ob splošnem odpadu Anglije
rajši izselila, kot da bi se bila izneverila pravi veri. Rodil
se je 1. 1768 v Marylandu (Merilendu) v Združenih državah;
stopil je pri Antwerpenu v Belgiji v dominikanski red,
bežal pred francoskimi revolucionarji nazaj v Ameriko in
misijonaril po državah Ohio in Kentucky (Kenteke). Nešteto
jih je spravil od krive vere in od napačnega življenja na
pravo pot. Ko je postal prvi cincinnatski škof, je imel le
12 katoličanov; potem se je pa njih število naglo dvigalo.
Dokler še niso imeli cerkva, so ob-
hajali službo božjo zraven velikih
lesenih križev. Tudi kot škof je
živel prav po redovniško: s petimi
duhovniki in štirimi bogoslovci je
bival v skromni hiši, v kateri je
nastanil tudi Barago.

ga je začel seznanjati tudi s svojo ^^^^ ^^^^^^ Fenwick, ki je
materinščino. Znanje tujih jezikov Barago sprejel v ameriške
je Baragi že takrat zelo prav hodilo, misijone.

tam ni pošt in se morejo pisma le ob dobrih priložnostih
pošiljati do Cincinnatija. Zbogom torej, preljuba Amalija,
in moli pridno s svojimi ljubimi otročiči zame, kot si mi
obljubila, kar me izredno veseli in tolaži.«

Iz Cincinnatija je hodil Baraga tudi na daljša misijonska
pota. V zvezni državi Indiani je nekoč naletel na Slovenca,
ki je bil prej v francoski službi, od tam je pa odšel v Ameriko.
Doma je bil iz Metlike in se je pisal Peter Pohek. Za ženo
je imel Alzačanko in se mu je dobro godilo; pa ker zaradi
prevelike daljave ni mogel v cerkev, je kot veren katoličan
sklenil vse prodati in se kje blizu cerkve nastaniti. Ko je
Baraga 10. avgusta 1851 z daljnega severa to pisal sestri, jo
je prosil, naj to sporoči tudi metliškemu dekanu. Torej je
v svoji plemenitosti že docela pozabil na vse metliške težave
in krivice.

Škof Fenwick je Baragi odločil indijansko misijonsko
postajo Arbre Croche (Arbr Kros), ležečo na vzhodni obali
Michiganskega (Mišigenskega) jezera. Dne 21. aprila 1831 se
je Baraga vzdignil na pot, ki je tako dolga kot iz Ljubljane
do Varšave. Odšel je dva tedna prej ko škof, da bi svoje
jezikovno znanje spotoma porabil za dušnopastirska opravila.
Svoje potovanje je 10. avgusta opisal sestri, 22. avgusta pa
Leopoldinski družbi, in sicer obakrat s skoro istimi besedami,
kot je to tudi pozneje večkrat storil: najprej je napravil
osnutek, potem ga je pa dvakrat prepisal. Včasi je pa kar
sestri naročil, naj njegovo pismo pošlje na Dunaj, ali pa
naj ga da brati prijateljem ali dobrotnikom misijona. Bara-
gova pisma iz prvih dveh let je po naročilu škofa Wolfa
1. 1835 prestavil in izdal višnjegorski župnik Janez Cigler v
knjižici »Bratovščina sv. Leopolda«.

Baragov popis tega potovanja proti njegovi prvi misi-
jonski postaji nam pokaže, kako je takratnim priseljencem
manjkalo duhovnikov in kako zapuščeni so bili glede vere.
Ponekod so tudi protestantje prišli k Baragi in ga prosili,
da je še njim govoril božjo besedo. Blizu mesteca Miamis-
burg je našel Slletnega starčka Irca, ki je bil napol slep in
gluh in že dolgih 50 let ni imel prilike za sv. zakramente.
Bival je z ženo v borni koči, kjer so stanovale še tri drugo-
,verke, versko povsem zanemarjene, s svojimi nekrščenimi
otroki. Vseh pet otročičev je Baraga krstil, zraven pa po-
tihem molil, da bi jih Bog ali k sebi vzel ali pa prestavil-
v ugodnejše okoliščine.

V Daytonu je počakal škofa in preko Detroita sta se
28. maja 1851 po odtajanem Huronskem jezeru pripeljala
do Arbre Crochea.

»Želje so mi izpolnjene; živim med nevednimi, veČina
poganskimi divjaki in nepregledno polje se odpira moji
delavnosti, ker po neskončnem usmiljenju božjem sem jaz
edini misijonar cincinnatske škofije, ki živim med samimi
divjaki,« je Baraga vzkliknil v omenjenem pismu do sestre.

Baragovi Indijanci.

Indijanci niso prvotni prebivalci Amerike. Pred njimi
je tam bivalo pleme, ki jih je po izobrazbi in umetnosti
daleč prekašalo; razvaline ogromnih okopov iz ila, starih

Indijanec Sioux s svojo družino.

do 2000 let, pričajo o njem. Indijanci so najbrž prišli preko
Beringovega zaliva iz srednje Azije; po telesnih in dušnih
svojstvih so namreč sorodni z Mongoli. V Južni Ameriki jih
je mnogo več ko v Severni; Mehika jih ima n. pr. do šest
milijonov, Združene države s Kanado vred pa le pol milijona.
Jezikovno se med seboj ločijo v 11 jezikovnih skupin, docela
različnih med seboj; vsaka od teh skupin ima pa zopet svoje
rodove, ki so si slični, kot so si n. pr. posamezne slovanske
skupine.

Tam, kjer niso beli vplivali nanje, so Indijanci ohranili
svoje temne nagone, ki znajo včasih zločesto izbruhniti. Z
belimi so bili in bodo ostali sovražniki. Najhujši med
severnoameriškimi Indijanci je rod Sioux (S ju) v Dakoti.

Iz Cincinnatija je hodil Baraga tudi na daljša misijonska
pota. V zvezni državi Indiani je nekoč naletel na Slovenca,
ki je bil prej v francoski službi, od tam je pa odšel v Ameriko.
Doma je bil iz Metlike in se je pisal Peter Pohek. Za ženo
je imel Alzačanko in se mu je dobro godilo; pa ker zaradi
prevelike daljave ni mogel v cerkev, je kot veren katoličan
sklenil vse prodati in se kje blizu cerkve nastaniti. Ko je
Baraga 10. avgusta 1851 z daljnega severa to pisal sestri, jo
je prosil, naj io sporoči tudi metliškemu dekanu. Torej je
v svoji plemenitosti že docela pozabil na vse metliške težave
in krivice.

Škof Fenwick je Baragi odločil indijansko misijonsko
postajo Arbre Croche (Arbr Kros), ležečo na vzhodni obali
Michiganskega (Mišigenskega) jezera. Dne 21. aprila 1831 se
je Baraga vzdignil na pot, ki je tako dolga kot iz Ljubljane
do Varšave. Odšel je dva tedna prej ko škof, da bi svoje
jezikovno znanje spotoma porabil za dušnopastirska opravila.
Svoje potovanje je 10. avgusta opisal sestri, 22. avgusta pa
Leopoldinski družbi, in sicer obakrat s skoro istimi besedami,
kot je to tudi pozneje večkrat storil: najprej je napravil
osnutek, potem ga je pa dvakrat prepisal. Yčasi je pa kar
sestri naročil, naj njegovo pismo pošlje na Dunaj, ali pa
naj ga da brati prijateljem ali dobrotnikom misijona. Bara-
gova pisma iz prvih dveh let je po naročilu škofa Wolfa
1. 1833 prestavil in izdal višnjegorski župnik Janez Cigler v
knjižici »Bratovščina sv. Leopolda«.

Baragov popis tega potovanja proti njegovi prvi misi-
jonski postaji nam pokaže, kako je takratnim priseljencem
manjkalo duhovnikov in kako zapuščeni so bili glede vere.
Ponekod so tudi protestantje prišli k Baragi in ga prosili,
da je še njim govoril božjo besedo. Blizu mesteca Miamis-
burg je našel Slletnega starčka Irca, ki je bil napol slep in
gluh in že dolgih 50 let ni imel prilike za sv. zakramente.
Bival je z ženo v borni koči, kjer so stanovale še tri drugo-
verke, versko povsem zanemarjene, s svojimi nekrščenimi
otroki. Vseh pet otročičev je Baraga krstil, zraven pa po-
tihem molil, da bi jih Bog ali k sebi vzel ali pa prestavil
v ugodnejše okoliščine.

V Daytonu je počakal škofa in preko Detroita sta se
28. maja 1831 po odtajanem Huronskem jezeru pripeljala
do Arbre Crochea.

»Želje so mi izpolnjene; živim med nevednimi, večina
poganskimi divjaki in nepregledno polje se odpira moji
delavnosti, ker po neskončnem usmiljenju božjem sem jaz
edini misijonar cincinnatske škofije, ki živim med samimi
divjaki,« je Baraga vzkliknil v omenjenem pismu do sestre.

Baragovi Indijanci.

Indijanci niso prvotni prebivalci Amerike. Pred njimi
je tam bivalo pleme, ki jih je po izobrazbi in umetnosti
daleč prekašalo; razvaline ogromnih okopov iz ila, starih

Indijanec Sioux s svojo družino.

do 2000 let, pričajo o njem. Indijanci so najbrž prišli preko
Beringovega zaliva iz srednje Azije; po telesnih in dušnih
svojstvih so namreč sorodni z Mongoli. V Južni Ameriki jih
je mnogo več ko v Severni; Mehika jih ima n. pr. do šest
milijonov. Združene države s Kanado vred pa le pol milijona.
Jezikovno se med seboj ločijo v 11 jezikovnih skupin, docela
različnih med seboj; vsaka od teh skupin ima pa zopet svoje
rodove, ki so si slični, kot so si n. pr. posamezne slovanske
skupine.

Leta 1860 so navalili na :^bledo polt« ob Mississippiju ter
strašno klali in zverinsko mnčili priseljence vseh narodnosti.
Država jih je potem polovila brez števila in po vep sto so jih
po raznih trdnjavah pobesili. Naš misijonar Pire je videl
tako skupino ujetih sinov pustinje, kako so mrko čakali na
vrv. V Severni Ameriki živijo zdaj Indijanci po »reservaci-
jah«; to so ozemlja, ki jih tujec ne sme prestopiti; ob njih
so posebne trdnjave za vojaštvo, ki varuje njih pravice pa
skrbi tudi za zdravnike, učitelje in uradnike, ki zlasti
pazijo, da jim kdo ne vtihotapi »ognjene vode«, to je žganja,
do katerega imajo Indijanci silno strast. Zadnja desetletja
se pa Indijanci Čezdal je bolj spajajo z belimi in potomci
teh mešanih zakonov so telesno krepki in nadarjeni, kot
sploh vsako križanje rodov obudi nove sile.

Baraga je deloval med rodovoma Otava in Očipve, ki
pripadata jezikovni skupini Algonkin, katera ima 14 rodov.
Nekdaj so morali biti zelo številni in mogočni; imeli so
visoko kulturo, o čemer priča njih čudovito bogati, gibljivi
in izraziti jezik; v neprestanih vojnah so pa posiroveli in se
zredčili. Rod Otava je ob Baragovem prihodu štel le še
4000 duš, Očipve pa 20.000. Otavani so bivali večinoma na
Dolnjem Michiganu, to je na polotoku med Huronskim
(Hjurnskim) in Michiganskim jezerom; Očipvejci so pa
živeli na južni obali Gornjega jezera (Lake Superior, izg.
Lejk Sjupirier), na tako zvanem Gornjem Michiganu, in na
zapadni obali tega jezera.

Huronsko jezero meri v površini 58.000 km^ (vsa dravska
banovina pa 16.000 km^), Michigansko 60.000 km^. Gornje je-
zero pa celo 81.000 km^ in je sploh največje od vseh jezer, ki
imajo sladko vodo. Vsa ta tri velikanska jezera imajo čisto
vodo in so izredno bogata rib, podnebje ob njih je pa mrzlo,
da so jezera velik del leta zamrzla. Posebnih naravnih lepot
gori ni, gozdi večinoma še sedaj pokrivajo oba Michigana.

Po tem velikanskem ozemlju so Indijanci svobodno ži-
veli ob lovu in ribarjenju. Evropski priseljenci jih niso gonili
proč, pač pa so jim zasedli in izsekali lovišča ter jih tako
izročili gladu in izumiranju, ker se Indijanec noče lotiti
kakšnega drugega dela. Z Evropci so prišle mednje tudi
razne bolezni, zlasti koze, ki so pomorile včasih po cele
naselbine, ker se Indijanci niso znali prav nič varovati.

Indijance Otava in Očipve je Baraga opisal v posebni
knjigi, ki je bila tudi na slovensko prevedena. Njegove
označbe pa veljajo le bolj o poganskih Indijancih ; krščanstvo
je namreč tudi nje čudovito prerodilo. Da bomo Baragovo
delovanje bolj razumeli, poglejmo nekoliko te sinove gozdov
in ob reči jI

f,-:

Pražnje oblečen Indijanec.

Telesne lastnosti Indijancev. Na splošno so
le srednjeveliki in srednjekrepki. Obraz imajo širok in
oglat. Njih 3>bakrena« polt je prav za prav le zagorela, in
sicer je pri starejših še bolj temna ko pri mladini. Njih
črne oči imajo nenavadno lep izraz. Lasje so črni in žimasti

Leta 1860 so navalili na 2>bledo polt« ob Mississippiju ter
strašno klali in zverinsko mučili priseljence vseh narodnosti.
Država jih je potem polovila brez števila in po več sto so jih
po raznih trdnjavah pobesili. Naš misijonar Pire je videl
tako skupino ujetih sinov pustinje, kako so mrko čakali na
vrv. V Severni Ameriki živijo zdaj Indijanci po »reservaci-
jah«; to so ozemlja, ki jih tujec ne sme prestopiti; ob njih
so posebne trdnjave za vojaštvo, ki varuje njih pravice pa
skrbi tudi za zdravnike, učitelje in uradnike, ki zlasti
pazijo, da jim kdo ne vtihotapi »ognjene vode«, to je žganja,
do katerega imajo Indijanci silno strast. Zadnja desetletja
se pa Indijanci čezdalje bolj spajajo z belimi in potomci
teh mešanih zakonov so telesno krepki in nadarjeni, kot
sploh vsako križanje rodov obudi nove sile.

Baraga je deloval med rodovoma Otava in Očipve, ki
pripadata jezikovni skupini Algonkin, katera ima 14 rodov.
Nekdaj so morali biti zelo številni in mogočni; imeli so
visoko kulturo, o čemer priča njih čudovito bogati, gibljivi
in izraziti jezik; v neprestanih vojnah so pa posiroveli in se
zredčili. Rod Otava je ob Baragovem prihodu štel le še
4000 duš, Očipve pa 20.000. Otavani so bivali večinoma na
Dolnjem Michiganu, to je na polotoku med Huronskim
(Hjurnskim) in Michiganskim jezerom; Očipve jci so pa
živeli na južni obali Gornjega jezera (Lake Superior, izg.
Lejk Sjupirier), na tako zvanem Gornjem Michiganu, in na
zapadni obali tega jezera.

Huronsko jezero meri v površini 58.000 km^ (vsa dravska
banovina pa 16.000 km^), Michigansko 60.000 km^ Gornje je-
zero pa celo 81.000 km^ in je sploh največje od vseh jezer, ki
imajo sladko vodo. Vsa ta tri velikanska jezera imajo čisto
vodo in so izredno bogata rib, podnebje ob njih je pa mrzlo,
da so jezera velik del leta zamrzla. Posebnih naravnih lepot
gori ni, gozdi večinoma še sedaj pokrivajo oba Michigana.

Indijance Otava in Očipve je Baraga opisal v posebni
knjigi, ki je bila tudi na slovensko prevedena. Njegove
označbe pa veljajo le bolj o poganskih Indijancih; krščanstvo
je namreč tudi nje čudovito prerodilo. Da bomo Baragovo
delovanje bolj razumeli, poglejmo nekoliko te sinove gozdov
in obrečij!

> ':

.,^^^^,

:*;■

*»

V^^^^^*"*^

? f

•J- .V5

^^^ffJ^ vLIE'

fV f0£

^WA

\-^^

fji

^ .\^-.-:

^^^'

■• - Vsi . . \-' I ^*-» , i

d^^^-^.W--

Pražnje oblečen Indijanec.

Telesne lastnosti Indijancev. Na splošno so
le srednjeveliki in srednjekrepki. Obraz imajo širok in
oglat. Njih >bakrena« polt je prav za prav le zagorela, in
sicer je pri starejših še bolj temna ko pri mladini. Njih
črne oči imajo nenavadno lep izraz. Lasje so črni in žimasti

ter jih le na tilniku prirezujejo; navadno jim tudi na sta-
rost ne osive. Čelo je nizko, usta široka. Brke in brado si
moški populijo, da se laže barvajo (lepotici j o). Hodijo dru-
gače ko mi: noge postavljajo v ravni črti eno pred drugo,
kot bi šli po ozki brvi; zato je njih gaz le ozka in gre
Evropec težko po njej. Ženske so kratkonoge in se pri hoji
neokretno zibljejo. Čute imajo zelo ostre in že od daleč
razpoznajo človeka; tudi sluh je izvrsten, zato potihem
govorijo in na lovu že iz šuma spoznajo zverjad.

Duševna svojstva. Med lepimi lastnostmi Indijancev
poudarja Baraga zlasti njih gostoljubnost, katere niti
osovraženemu belokožcu ne odrečejo. Indijanec rajši sam
strada, da le more drugega pogostiti. Med seboj si radi
poniagajo in skopuštvo silno sovražijo. Ne kradejo in ne
lažejo. Njih svobodoljubnost je brezmejna. Jako so občut-
ljivi, da jih že malenkost razveseli, pa tudi hudo užali.
Po večini so dobro nadarjeni in v šoli izvrstno uspevajo, če
se le potrudijo. Tudi lepe govorniške zmožnosti im.ajo.

Baraga je pa zapisal o njih, da imajo veliko več slabih
ko dobrih lastnosti. Njih lenoba je za nas nepojmljiva.
Možje ležijo po cele dneve v svojih kočah in pušijo, le glad
jih prisili k delu; tudi žene so lene. Indijanec je lahkomiseln
in se ne zmeni za bodočnost; kadar se jim je lov ali ribarstvo
dobro obneslo, je vsa okolica sita, potem pa stradajo. Brez
hrane lahko več dni vzdržijo, ker so od mladega utrjeni.
Zadolžijo se radi, a ne plačajo. Njih značilna poteza je tudi
maščevalnost, ki se druži s potuhnjenostjo in zahrbtnostjo:
kadar so užaljeni, se pota ji jo, a se še čez več let tako strastno
zmaščujejo, kot bi bili pravkar užaljeni. Do sovražnikov so
strašno neusmiljeni. Kadar pridejo v trajen stik z belimi, so
nekaj časa silno ponosni in domišljavi; ko pa uvidijo svojo
zaostalost in nezmožnost, se vdajajo topi malodušnosti, ne
da bi si znali pomagati.

Obleka. Do prihoda Evropcev so se oblačili v kože,
v Baragovem času so jim pa kanadski trgovci posredovali
blago iz evropskih tvornic. Obleko si krasijo s trakovi,
koraldami in kraguljčki. Na snago ne pazijo, se ne pre-
oblačijo, ne perejo in skoro nikoli ne umijejo. Za delavnik
nosijo srajco iz belega platna in suknjo do kolen; pozimi
oblečejo po vrhu še plašč z rokavi. Nosijo dokolenke, in
sicer tudi, če so bosi. Ženska delavniška obleka se skoro nič
ne loči od moške, le da imajo možje za pasom nož in mehur
za tobak. Ženske hodijo gologlave, moški si pa zataknejo
v lase nekaj peres. Možje si slikajo telo: iz sežganih kož
narede črn prah, nasu je jo ga na kožo, potem pa vbada jo
z iglami, ostrimi kamni ali z ribjimi kostmi razne like ali pa
podobe živali, ptic in rib, zlasti onih, ki so znak celega rodu.

Obraz si ppčrnijo, če žalujejo; za vesele slavnosti se pa
pobarvajo rdeče s črnkastimi progami in raznobarvnimi
pikami. Prazniška obleka je bolj pestra. Ljubijo žive barve,
zlasti rdečo; za barvno ubranost pa nimajo čuta. Navadno
imajo zrcala s seboj in se ogledujejo v njih.

Stanovanje in hrana. Ob Baragovem prihodu so
Indijanci stanovali le v vigvamih, to je kočah, narejenih
tako, da so v krogu ali elipsi zasadili v zemljo dolge drogove,
jih v sredi upognili in na vrhu zvezali; to ogrodje so pokrili

Jai — "••»Iv » i»^»*^ BI*

V v«?

-.1 ■, ,
• ; f '.ti

.' '' .

It
II

P ii»-^

-J«!*'

m^ m

Indijanska družina, prazniško oblečena.

Z brezovim lubjem, s pleteno slamo ali z bivoljimi kožami
in le na vrhu je ostala odprtina za svetlobo in dim; kajti
v vigvamu vedno gori in moški in ženske veliko kadijo.
Sobne opreme ne poznajo, kvečjemu dolgo klop, po kateri
polegajo, drugače pa čepijo na tleh na lubju. V vsakem
vigvamu živi po večini več sorodnih si družin; v njem pa
imajo tudi pse za lov in vožnjo, ki so skoro edina domača
žival. Tako preprosto obliko stanovanja jim je vsililo lovsko
in ribiško življenje, v katerem se morajo mnogo seliti.

Kuhinjska posoda je ali iz bakra ali pa iz lubja in
zasmoljena. Jedo kar z rokami. Za jed nimajo določenih
časov in jo uživa vsak zase. Jedo tudi pse, mačke, volkove
itd.; gabi se jim pa mleko, sir in maslo; tudi juho mečejo
proč in pijejo čaj namesto nje.

Duševna svojstva. Med lepimi lastnostmi Indijancev
poudarja Baraga zlasti njih gostoljubnost, katere niti
osovraženemu belokožcu ne odrečejo. Indijanec rajši sam
strada, da le more drugega pogostiti. Med seboj si radi
pomagajo in skopuštvo silno sovražijo. Ne kradejo in ne
lažejo. Njih svobodoljubnost je brezmejna. Jako so občut-
ljivi, da jih že malenkost razveseli, pa tudi hudo užali.
Po večini so dobro nadarjeni in v šoli izvrstno uspevajo, če
se le potrudijo. Tudi lepe govorniške zmožnosti imajo.

Obleka. Do prihoda Evropcev so se oblačili v kože,
v Baragovem času so jim pa kanadski trgovci posredovali
blago iz evropskih tvornic. Obleko si krasijo s trakovi,
koraldami in kraguljčki. Na snago ne pazijo, se ne pre-
oblačijo, ne perejo in skoro nikoli ne umijejo. Za delavnik
nosijo srajco iz belega platna in suknjo do kolen; pozimi
oblečejo po vrhu še plašč z rokavi. Nosijo dokolenke, in
sicer tudi, če so bosi. Ženska delavniška obleka se skoro nič
ne loči od moške, le da imajo možje za pasom nož in mehur
za tobak. Ženske hodijo gologlave, moški si pa zataknejo
v lase nekaj peres. Možje si slikajo telo: iz sežganih kož
narede črn prah, nasujejo ga na kožo, potem pa vbadajo
z iglami, ostrimi kamni ali z ribjimi kostmi razne like ali pa
podobe živali, ptic in rib, zlasti onih, ki so znak celega rodu.

Obraz si počrnijo, če žalujejo; za vesele slavnosti se pa
pobarvajo rdeče s črnkastimi progami in raznobarvnimi
pikami. Prazniška obleka je bolj pestra. Ljubijo žive barve,
zlasti rdečo; za barvno ubranost pa nimajo čuta. Navadno
imajo zrcala s seboj in se ogledujejo v njih.

Indijanska družina, prazniško oblečena.

Z brezovim lubjem, s pleteno slamo ali z bivoijimi kožami
in le na vrhu je ostala odprtina za svetlobo in dim; kajti
v vigvamu vedno gori in moški in ženske veliko kadijo.
Sobne opreme ne poznajo, kvečjemu dolgo klop, po kateri
polegajo, drugače pa čepijo na tleh na lubju. V vsakem
vigvamu živi po večini več sorodnih si družin; v njem pa
imajo tudi pse za lov in vožnjo, ki so skoro edina domača
žival. Tako preprosto obliko stanovanja jim je vsililo lovsko
in ribiško življenje, v katerem se morajo mnogo seliti.

Živinoreje skoro ne poznajo. Tudi poljedelstvo je
malenkostno in posadijo le nekaj krompirja, koruze, buč,
graha in boba. Edino poljsko orodje jim je motika. Radi pa
nabirajo divji riž, ki je sličen ovsu. Sladkor dobivajo iz soka
sladkornega javora, ki raste po gozdovih. Ko postane javor
zgodaj spomladi muževen, ga na več mestih navrtajo in po
žlebičkih teče sok v posode iz brezovega lubja. V bližini
postavijo vigvame in v njih kuhajo ta sok tako dolgo, da se
zgosti in strdi. Ko se shladi, ga zdrobijo v rumenkast prah.
Belokožci jim dajejo za ta sladkor obleko in živila. Sladkorni
sok je tudi dobra pijača.

Obrt. V Baragovem času so imeli čolne iz brezovega
lubja, ki je bilo sešito z lesenimi vitrami, zasmoljeno in
pritrjeno na lahko leseno ogrodje. Čoln je imel jamborček
in jadro. Le take čolne so namreč lahko prenašali med
ribarjenjem čez plitvine, slapove in brzice ter iz ene reke
v drugo. S temi čolni pa ne smejo veslati tik do brega, da
s krhkim lubjem ne zadenejo ob kamne ; zato že prej skočijo
ven in nesejo čoln, tovor in tudi potnike na breg. S seboj
imajo lubje, vitre in smolo, da vsako poškodbo sproti
zakrpajo.

V njih deželi zapade sneg tudi dva do tri metre visoko.
Da pa morejo tudi takrat na lov, rabijo krplje, to je močan,
lesen, volovski kambi podoben okvir, en do poldrug meter
dolg in 30 cm širok, prepleten s kitami srne ali pa z jermeni
iz srnine; znotraj sta počez dva kosa lesa, na katera naveže jo
prednji del čevlja, ker peta mora biti prosta in morajo le
prsti nositi krplje. Take krplje so lahke in se ne udirajo;
sneg se na njih ne nabira, ampak sproti zdrkne skozi jer-
mena. Kdor jih pa ni vajen, pri hoji veliko trpi, ker mora
eno krpljo zanašati okrog druge.

Pozimi se Indijanci vozijo tudi na saneh s pasjo vprego.
Sani so iz dolge deske, ki je spredaj navzgor zapognjena in
ima ob straneh nekaj ročic. Jako so porabne za potovanja
skozi zasnežene gozde, kjer ni ne potov ne gazi. Dva psa
lahko dolgo časa vozita par oseb in se ne upehata kmalu.

To bi bila — razen izdelovanja lokov, sulic in bo jevalnih
sekir (tomahavkov) — skoro edina moška obrt Otavanov in
Očipvejcev. Njih žene pa znajo dokaj dobro šivati in plesti
iz bičevja lepe preproge, delati lične košarice in glinaste
posode.

Lov in ribarjenje. O sebi Indijanci s ponosom
trdijo, da jim je sam Veliki duh ob stvar jenju odločil lov
in ribarjenje za vir prehrane, dočim je belim naložil polje-
delstvo in živinorejo. Lova so od mladega navajeni, že dečki
prožijo lok. Odrasli so v Baragovi dobi streljali tudi že
s puškami. Pravi strokovnjaki so v nastavljanju pasti in

zank. Medvede radi zalezejo v njih zimskem spanju. Lovne
živali so jim še bobri, vidre, ježevci, divje mačke, volkovi,
srne, jeleni, losi, turi in severni jeleni; teb, zlasti ko se v
jeseni selijo v krdelih vedno po isti poti proti jugu in na
spomlad nazaj na sever, na tisoče polovijo v posebne ograje.
Na lovu mine Indijanca vsa lenoba in po cele dneve sledi
živali. Srčni so, pa tudi oprezni in na lovu malokdo izgubi
življenje. V gozdu se razgledajo po solncu in zvezdah, po
mahu in po mladikah nekaterih dreves. Čudovito poznajo
vse značilnosti posameznih živali.

Krplje, puščice, škatlice in čolniček iz lubja, v kakršnem se je
vozil Baraga po misijonih. (Baragov dar Ljubljanskemu muzeju.)

Ribarijo z ostmi, trnki in mrežami, ki jih znajo raz-
pletati tudi pod led, potem pa preložijo v strupenem mrazu
po cele dneve na ledu.

Družinsko življenje. Ženska je Indijancu manj
vredno bitje, zato so zanemarjene, neuke in nesnažne. Ob
prihodu Evropcev Indijanci niso poznali stalnega zakona,
ampak so se za vsako malenkost ločili in znova poročali;
mož je lahko imel po več žena in tudi obratno; živeli so
torej kot živali. Pod vplivom belih se je pa vztrajno boljšalo,
še preden so sami postali kristjani; vendar pa je tudi še
Baraga našel slučaje mnogoženstva in mnogomoštva. Krščan-
skim Indijancem je pa zakon zelo svet; Baraga in Pire tudi
poudarjata, kako čisto preživijo svojo mladost.

Za poroko se po navadi kar starši domenijo in ne
vprašajo sina ali hčere za privoljenje. Zaroka in poroka sta
prav preprosti, srce ne pride dosti do izraza. Po poroki se
ženin priseli v vigvam nevestinih staršev, kjer pa ostane

tujec, dokler se mu ne rodi prvi otrok. Takoj po rojstvu
dobi otrok ime, navadno po kakšni živali in njeni lastnosti.
Spremljevalec našega misijonarja Čebulja se je n. pr.
imenoval Madvegven, to je Šumenje perutnic. Malokdo pa
ohrani prvo ime, ampak si izbere drugega, ali mu ga pa
drugi zdenejo po kakšni svojski lastnosti.

Vzgoja otrok je skrajno pomanjkljiva, ker starši slepo
ljubijo otroke ter jim vse dovolijo. Za umrlimi otroki dolgo
in po cela leta žalujejo, zlasti za najmlajšim, in se še krstiti
ne dajo, če je ta umrl brez krsta, da bi po smrti ne bili
drugje kot on; ce je pa najmlajši otrok krščen, je z njim
pridobljena tudi ostala družina. Telesno otrok skoro nikoli
ne kaznujejo, kvečjemu s postom, ki je pa hkrati utrjevanje
za poznejša pomanjkanja. Otroke učijo le bolj z zgledom
ko z besedo. Do staršev otroci nimajo dosti spoštovanja in
ljubezni. Če kateri od njiju zboli na lovu in morajo ostali
drugam, pustijo bolniku nekoliko hrane in kotliček za kuho,
kresilo in gobo, potem ga pa brezsrčno prepustijo njegovi
usodi.

Vera poganskih Indijancev. Verovali so v
dobre in zle bogove, v nižje in višje. Nobenega božanstva
pa niso pojmovali kot zgolj duhovno bitje, ampak kot
človeka, le da je neviden. Svečenikov v pravem smislu niso
poznali; v vsaki vasi je bilo določenih nekaj mož, da so peli
in bobnali pri daritvah, ki so jih opravljali zasebniki.

Dobra božanstva imajo po njih naziranju ozek stik z
zemljo in ljudmi. Zato pa so Indijanci od nekdaj svojo
deželo tako ljubili, ker so jo bogovi tolikokrat počastili
s svojo navzočnostjo. Zlih bogov so se še bolj bali ko dobrih
in so jim zato tudi bolj pogosto darovali, in sicer po navadi
tobakovo listje na skalah, o katerih so menili, da so njih
bivališča, zlasti če so imele podobo kakšne živali. V Baragovi
dobi so ob uspelem lovu radi darovali dele svojega plena.

Splošno razširjeni so bili med njimi verski spevi in
pesmi. Zvečer so se zbrali okrog ognja in se oglašali, pojoč
eden za drugim. Med petjem so neprestano udarjali na velik
boben, ki se je v tihih nočeh daleč razlegal. Baraga je
neštetokrat moral poslušati ta motni, žalostni odmev. Tako
so peli po več dni, včasih po cele tedne. Vmes so v posebnih
plesnih vigvamih skakali ves dan od enega konca do drugega
kot iz uma; ko se je eden utrudil, ga je izmenjal drugi.
Indijanski plesi so bili včasi zelo nenravni.

Pred vigvami so radi postavljali doprsne ali pa celotne
sohe bogov- varuhov, ovite krog glave z rutami; na stebre so
jim pa obešali pisane trakove ali pa ptičja peresa. Manjše
sobice so imeli tudi v kočah ali so jih pa kar s seboj nosili.

O posmrtnem življenju so bili po večini trdno prepri-
čani, le da so si ga različno mislili. Posmrtna sreča jim je
bila brez lova in ribarjenja neumljiva in nemogoča; zato so
dali rajnim vse lovske in ribarske potrebščine v grob. Ne-
kateri so verovali v preseljevanje duš.

Družabno življenje. Nekdaj so bili Indijanci
krepkeje organizirani. Ves rod je imel vrhovnega pogla-
varja, ki je svojo moč večkrat razširil tudi nad sosedne
rodove. Vsako selišče je pa tudi imelo svojega poglavarja.

Izdelki indijanske domače obrti: Torbe, lok, bojna sekira (tomaiiavk),.
rog, mirovna pipa, obtitala. (Baragov dar Ljubljanskemu muzeju.)

Obe oblasti nista bili dedni, izbrali so vselej najbolj hra-
brega, prebrisanega in zgovornega. Edine postave so Indi-
jancem bili ukazi poglavarjev in zborovanj. V Baragovih
časih so pa le še posamezne vasi imele svoje poglavarje in
še ti so imeli prav malo oblasti; vse pereče zadeve so se
obravnavale na zborovanjih.

Pred zborovanjem so poslali fante v sosedna selišča;
nesli so s seboj niz školjk na svilenem traku, ki je bil rdeč,
zelen, bel ali črn, kakršna je pač bila zadeva, ki so jo
mislili skupno preudariti. Če so pa hoteli pritegniti še
sosedni rod, so jim nesli poleg venca školjk še veliko in
umetno izdelano »mirovno pipo« (kalumet) iz rdečega ali
črnega kamna. Ce so člani povabljenega rodu na svojem

Vzgoja otrok je skrajno pomanjkljiva, ker starši slepo
ljubijo otroke ter jim vse dovolijo. Za umrlimi otroki dolgo
in po cela leta žalujejo, zlasti za najmlajšim, in se še krstiti
ne dajo, če je ta umrl brez krsta, da bi po smrti ne bili
drugje kot on; če je pa najmlajši otrok krščen, je z njim
pridobljena tudi ostala družina. Telesno otrok skoro nikoli
ne kaznujejo, kvečjemu s postom, ki je pa hkrati utrjevanje
za poznejša pomanjkanja. Otroke učijo le bolj z zgledom
ko z besedo. Do staršev otroci nimajo dosti spoštovanja in
ljubezni. Če kateri od njiju zboli na lovu in morajo ostali
drugam, pustijo bolniku nekoliko hrane in kotliček za kuho,
kresilo in gobo, potem ga pa brezsrčno prepustijo njegovi
usodi.

Pred vigvami so radi postavljali doprsne ali pa celotne
sohe bogov-varuhov, ovite krog glave z rutami; na stebre so
jim pa obešali pisane trakove ali pa ptičja peresa. Manjše
sobice so imeli tudi v kočah ali so jih pa kar s seboj nosili.

Izdelki indijanske domače obrti: Torbe, lok, bojna sekira (tomahavk),.
rog, mirovna pipa, obiitala. (Baragov dar Ljubljanskemu muzeju.)

zborovanju sklenili, udeležiti se posvetovanja, so to pipo
skupno popušili, če ne, so jo pa s školjkami vred vrnili.

Zborovanja se vrše ali na prostem ali pri poglavarju
ali pa v kakem drugem vigvamu. V sredi gorijo ognji, veliko
tobaka je pripravljenega, vsak prižge svojo pipo. Dolgo
molčijo in se držijo silno modro. Poglavar obrazloži zadevo,
nakar se tiho pogovarjajo, potem pa drug za drugim oglašajo
k besedi. Kdor se strogo ne drži zborovalnih predpisov in
običajev, ki so seveda očividno pretirani, je hudo kaznovan.
Cele dolge govore si zapomnijo tako, da vsak prevzame en
del in ga zato še posebno pazno posluša, doma pa sestavijo
celoto.

Poglavar je po navadi tudi sodnik in hkrati krvnik, če
niso že sorodniki izvršili krvne osvete.

Bolezen in smrt. Svojega zdravja Indijanec ne
varuje dosti. Ves vroč se uleže na lovu na zmrzlo zemljo ali
sneg in čaka živali. Sušica je med njimi zelo razširjena. Le
malo jih dočaka visoko starost.

V težki bolezni ali pa če mu je prestana bolezen pustila
neljube posledice, se poganski Indijanec kar usmrti. Življenje
pri njih sploh malo pomeni, zato tudi strahu pred smrtjo ne
poznajo in tudi ženske hladnokrvno pričakujejo konca,
mrmrajoč sihrtno pesem.

Strel izpred vigvama naznani sosedom smrt. Takoj za tem
se izvrši pogreb. Mrliča zavije jo v lubje in zagrebe jo v plitev
grob, poprej ga pa — če so pogani — bodrijo, naj se na
potovanju proti deželi duhov ne plaši pred težavami. Nad
grobom napravijo hišico iz lubja ali pa kar cel vigvam ter
se vsa družina preseli vanj. Na grob nosijo še dolgo časa
jedi, ki jih sicer požro psi, oni pa trdijo, da so jih použili
rajni. Vse sorodstvo mora dlje časa žalovati, to je, obraz si
črno barvati, ne se striči in nositi najslabšo obleko. Večkrat
pridejo h grobu jest in pit, bobnat in uprizarjat mrliški
ples. Tudi krščeni Indijanci se držijo teh starodavnih šeg,
kolikor niso v nasprotju s krščanstvom.

Pokristjanjevanjelndijancev. Do Baragove
dobe se je krščanstvo med Indijanci širilo skoro izključno
le po francoskih misijonarjih, ker je indijansko ozemlje
bilo pod vplivom takrat še francoske Kanade. Miši jonstvo
je namreč bistveno spadalo k francoskim kolonialnim
načrtom. Ko so si Francozi osvajali severnoameriške po-
krajine, so postopali povsem drugače ko Angleži. Angleški
priseljenci so bili namreč kmetje in so hoteli imeti lastno
zemljo, zato so potiskali Indijance počasi, pa vztrajno proti
zapadu. Poldrugo stoletje so rabili, preden so prišli do
gorovja Alleghany (Elegejne), zasedeno ozemlje je pa dobilo
čisto angleško lice in je bilo za kmetijstvo marljivo izrab-

Malik (totem) Indijancev. (Stoji v Linkolnovem parku v Chicagi.)

Ijeno. Leta 1840 je bilo v Združenih državah 13 milijonov
ljudi, ki so bili, razen v mestih, skoro sami kmetje. Francoski
kanadski priseljenci so pa bili iz večine trgovci, ki so seveda
hiteli tja, kjer je bilo največ domačinov. Iskali so stikov in
prijateljstva z njimi in jih niso tirali z njih zemlje, ki je
torej vzlic novim priseljencem ohranila svoj indijanski

zborovanju sklenili, udeležiti se posvetovanja, so to pipo
skupno popušili, če ne, so jo pa s školjkami vred vrnili.

Poglavar je po navadi tudi sodnik in hkrati krvnik, če
niso že sorodniki izvršili krvne osvete.

Y težki bolezni ali pa če mu je prestana bolezen pustila
neljube posledice, se poganski Indijanec kar usmrti. Življenje
pri njih sploh malo pomeni, zato tudi strahu pred smrtjo ne
poznajo in tudi ženske hladnokrvno pričakujejo konca,
mrmrajoč smrtno pesem.

Pokristjanjevanje Indijancev. Do Baragove
dobe se je krščanstvo med Indijanci širilo skoro izključno
le po francoskih misijonarjih, ker je indijansko ozemlje
bilo pod vplivom takrat še francoske Kanade. Misijonstvo
je namreč bistveno spadalo k francoskim kolonialnim
načrtom. Ko so si Francozi osvajali severnoameriške po-
krajine, so postopali povsem drugače ko Angleži. Angleški
priseljenci so bili namreč kmetje in so hoteli imeti lastno
zemljo, zato so potiskali Indijance počasi, pa vztrajno proti
zapadu. Poldrugo stoletje so rabili, preden so prišli do
gorovja Alleghany (Elege jne) , zasedeno ozemlje je pa dobilo
čisto angleško lice in je bilo za kmetijstvo marljivo izrab-

Malik (totem) Indijancev. (Stoji v Linkolnovem parku v Chicagi.)

značaj. Nešteto francoskih >kanadskih« trgovcev se je
poročilo z Indijankami. Otroci teh mešanih zakonov so bili
seveda katoličani. Za trgovci so prišli v deželo misijonarji,
ki so vodili in pospeševali priseljevanje katoličanov in ki so
bili do Indijancev še posebno dobri. Zaradi svoje nenravnosti
se Indijanci zaenkrat še niso oklenili krščanstva, njegov
vpliv se je pa le uveljavljal tudi na njih. Katoliškim
duhovnikom, svojim dobrotnikom, so bili hvaležni in vdani
in od rodu do rodu je šlo sporočilo, da se »črni suknji«
lahko vsak zaupa in bo pri njej vedno našel pomoč v stiski
in zavetje pred nasilnostjo belokožcev.

Zato so Indijanci že zaradi stoletne skušnje sovražili
Angleže in njih protestantsko vero, do Francozov in do njih
katoliške vere so pa imeli veliko zaupanje in nagnjenje.
Ako bi bili mogli francoski misijonarji — frančiškani, zlasti
pa jezuiti — nadaljevati začeto delo, bi bili Indijanci že
zdavnaj vsi katoliški; bili bi omikan, dober narod z lastno
kulturo.

Po spreobrnjenju so bili Indijanci katoliškim duhovnikom
še bolj vdani. Imenovali so jih le >nose, oče« ter se res kot
otroci vedli do njih. Vsi slovenski misijonarji so se prav
zato tako dobro počutili med njimi. Ob vsem uboštvu in ob
vsej oddaljenosti od kulture jim je vdanost in ljubezen
ovčic sladila težko delo. Katoliškim duhovnikom so se
Indijanci le takrat postavili po robu, če so bili nahujskani
od belih.

Indijansko ozemlje je bilo do Baragove dobe svobodno.
Na severu je mejilo na Kanado, ki je bila od 1. 1763 angleška,
na jugu pa na Združene države. Te meje pa niso bile strogo
določene, ker je bilo indijansko ozemlje le redko naseljeno
in s pragozdi pokrito.

Naslikal Baraga.

IV. BARAGA V ARBRE CROCHEU

Začetno delo v Arbre Crocheu.

(Od 28. maja 1851)

Na vzhodni obali Micliiganskega jezera leži že daleč
gori proti severu, in sicer ob globokem zalivu, kraj Little
Traverse (Liti Trevers). Indijanci — k rodu Otava so spadali
— so ga imenovali Vaganakisi, Krivo drevo, po francosko
Arbre Croche (Arbr Kros), ker je tam stalo neko krivo
drevo, pod katerim so se vršila vaška zborovanja. Krščanstvo
se jim je že v 17. stoletju po Francozih približalo; sprva so
bivali med njimi francoski jezuiti, pozneje so pa bili Arbre
Crocheani prideljeni starodavni misijonski postaji na otoku
Mackinac (Makinak) ob prelivu Michiganskega jezera v
Huronsko.

Čeprav je bilo indijansko ozemlje severno od Grand
Riverja, Velike reke, ki se izteka v Michigansko jezero,
svobodno, je ta pokrajina cerkveno vendarle spadala pod
cincinnatsko škofijo. Škof Fenwick pa ni imel misijonarjev;
zato so prosili na vse strani zanje. Ohranilo se je pismo
z 12. avgusta 1823, v katerem se odličnejši Arbre Crocheani
(Jastreb, Riba, Gosenica, Žerjav, Orel, Leteča riba, Medved
in Jelen) obračajo do predsednika Združenih držav za
katoliškega duhovnika. Pa ga niso dobili. Zato je nekaj let
pozneje pisal ,Beli ptič' o. Richardu (Risarju), generalnemu
vikarju detroitske škofije: »Pozdravljam črno suknjo (škofa)
iz Detroita in vrhovno črno suknjo (papeža) v Rimu, kakor
tudi velespoštovanega očeta (kralja) Francije ter jim prožim
roko. Sedaj je tu že toliko belih, da ne moremo več nastreliti
dovolj divjačine in preživljati svojih otrok. Tudi je tu
preveč žganja. V skrajni sili smo. Želimo imeti francoskega
(katoliškega) duhovnika, ki nas bo učil zmernosti in hoje
proti zveličanju. Nas Indijancev je 650 z ženami in otroki
vred.«

Naposled jim je 1. 1828 cincinnatski škof poslal svetnega
duhovnika Petra Dejeana (Dežeana), ki je Baragi lepo pri-
pravil pot. Bil je izredno delaven. Zgradil jim je iz lesa
novo cerkev na 10 oken, dolgo 18 m in široko 10 m, posvečeno
sv. Petru; zraven se je držala šola z dvema učilnicama, ena
za dečke in ena za deklice, in pa stanovanje za duhovnika.
Arbre Crocheani niso imeli ne voz ne konj, zato so morali

6 Baraga

vsa bruna znesti na ramah, včasi po 50 mož enega. Otroci
so v šoli stalno bivali in se učili tudi delati. Dejeanu je
pomagal učitelj in starejša učiteljica. Okrog cerkve so
Indijanci postavili kakih 20 hišic, ne več vigvamov. Krstil
je v dveh letih 224 oseb. Leta 1830 jim je spisal prvi
molitvenik v otavskem jeziku, a je privzel tudi iz sosednih
algonkinskih narečij več besed, da bi knjiga tudi tam
zalegla. Veliko je storil tudi za njih iztreznjenje.

Bil je pa šibkega zdravja in se je 1. 1830 moral vrniti
v Francijo. Ljudstvo je klečalo in jokalo, ko je odhajal.

Dne 28. maja 1831 jim je pa škof Fenwick osebno pri-
peljal Barago. Kdo bi dopovedal vso važnost tega dogodka!

Po končani službi božji jim je škof predstavil novega
dušnega pastirja ter obljubil, da misli za vedno ostati pri
njih. Več kot en mesec se je škof še pomudil pri njih. Z
29. majem je zaČel Baraga pisati krstno knjigo, katere
prednik Dejean ni imel. Za uvod je navedel glavne podatke
o sebi in imena naših krajev so bila sredi indijanskega
ozemlja prvič zapisana.

Okolico Arbre Crochea je slovenski misijonar Lavtižar
takole opisal: »Hribov v teh krajih ni. Dežela ni tako zelo
dolgočasna, zenilja je srednje dobra, drevje raznovrstno,
nekaterih dreves na Kranjskem ni, n. pr. ceder in nekega
borovca; sadja razen nekaj jablan ni; rdečih jagod in
borovnic je pa silno veliko. Divjačina je že vsa iztrebi jena.
Ptičev pevcev pride spomladi neizrečeno veliko, proti jeseni
pa zopet odrinejo; tudi je veliko divjih golobov, rac in
jerebic. Trava je majhna, cvetic prav malo in nič kaj
lepih.«

Indijanci so Barago takoj vzljubili, vsaka njegova želja
jim je bila ukaz. Če so šli za več dni v gozd, so mu prej
prišli dat roko in povedat, da jih zdaj nekaj časa ne bo
doma.

Baraga jim je sestavil cerkveni red: ob petih zjutraj je
zazvonilo angelsko češčenje, kmalu potem jih je zvon po-
vabil k maši, h kateri jih je tudi ob delavnikih veliko prišlo.
Pred mašo je molil starejši mož jutranjo molitev, drugi so
mu odgovarjali. Ob solnčnem zahodu je pozvonilo, zopet so
se zbrali v cerkvi k večerni molitvi, nakar jim je Baraga
razlagal krščanski nauk.

Učil jih je po tolmaču Otavanu, ki je dobro znal fran-
cosko, in je rojakom stavek za stavkom sproti prevajal.
Spovedoval je Baraga skoro slednji dan, in sicer po tolmaču,
pa ljudem to ni nič težko delo, ker je bil tolmač tudi izvrsten
kristjan.

Ob nedeljah in praznikih so se verniki kar po štirikrat
zbrali v cerkvi : zjutraj zgodaj k jutranji molitvi, ob 10. uri

k veliki maši, popoldne ob 3. uri k večernicam in krščan-
skemu nauku, ob solnčnem zatonu pa k večerni molitvi.

Baraga je na vseh misijonskih postajah najrajši tole
pridigal: Jezus Kristus, naš dobri pastir, je v presv. Rešujem
Telesu pričujoč; njegova ljubezen do nas je neizm.erna;
izgubljene, grešne ovčice so mu pa še najbolj pri srcu.

Posebno se je Baraga zavzel za šolo. Skraja mu jo je
j3omagala voditi 50letna učiteljica, ki je na škofovo prošnjo
iz same misijonske vneme prišla v Arbre Croche. Bila je
iz odlične detroitske trgovske družine, poprej je v rodnem
mestu vodila dekliško šolo ter se dobro naučila več indijanskih
narečij. V Arbre Crocheu je poučevala brezplačno. Po
njenem odhodu je pa Baragov tolmač učil 40 učencev in
učenk, in sicer je učil deklice le brati, dečke pa tudi pisati;
Baraga je pa po tem tolmaču učil otroke krščanskega nauka.
V šoli je bilo nekaj prav bistrih glavic. Pozneje je prišla
nova učiteljica, ubožna vdova iz Mackinaca, ki je bila na
tej in na naslednji misijonski postaji obenem tudi njegova
postrežnica. Z Barago seveda ni imela dosti posla, saj je bil
že v domovini z vsem zadovoljen.

Po dveh in pol mesecih je imel vpisanih že 72 krstov;
nekateri krščenci so bili stari že po 60 ali 70 let. Mnogim je
šel sam prigovarjat v njih umazane in zakajene vigvame in
včasi je bil kar ganjen, ko so se takoj podali klicu milosti.
Onim, ki so bili že krščeni, je izročil njih poganske sorodnike
in sosede, da so jih seznanili s Kristusovimi nauki. »Ne
morem povedati, kako sem ganjen in kakšno veselje me
sprehaja, kadar krščujem izpreobrnjence, posebno kadar
jih pride več hkrati. Enkrat sem krstil sedem, 12. julija pa
— o srečni, nepozabni dan — kar enajst poganov,« vzklika
22. avgusta 1831 v pismu do Leopoldinske družbe.

V tem pismu naslika tudi svoje evangeljsko uboštvo.
»Naša cerkev, šola in moje stanovanje je vse leseno in z
lubjem krito. Vse so postavili divjaki sami; lahko si torej
mislite, kakšno je. Kadar dežuje, moram pogrniti plašČ čez
mizo, na kateri imam knjige in pisarije, da se mi vse ne
zmoči. Nad posteljo odprem dežnik, sam se pa stisnem,
kolikor se da, v kotiček svoje izbice, kjer najmanj kaplja.
Ob vsem tem sem pa v svoji sobici veliko bolj srečen, kakor
so mnogi v svojih pozlačenih palačah. Cerkev je precej
prostorna, do 400 ljudi bi lahko šlo vanjo; upam pa, da bo
kmalu premajhna.«

Baragov prednik je bil dal postaviti tudi dve podružnici,
eno v čast Materi božji, eno pa v čast sv. Pavlu. Baraga je
šel večkrat tja. Tudi te dve cerkvici kakor tudi cerkev v

Arbre Crocheu so bile podobne našim skednjem, ker niso
imele stropa in se je videlo vse strešno ogrodje. Tudi Baragovo
stanovanje je bilo tako preprosto zgrajeno.

Ob tolmaču se je marljivo učil otavske indijanščine.
Sestavljal si je sproti slovnico in slovar, katerega se je
potem iz glave učil. Že ob prihodu med Indijance je sklenil
sestaviti otavski molitvenik z razlago krščanskega nauka in
škof Fenwick mu je obljubil denarno pomoč. Kako težka pa
je bila za Barago indijanščina, nam pove PirČevo pismo
z dne 1. maja 1836: »Dvakrat sem se že dal oplašiti od cele
vatle dolgih besed in od težkih nepravilnih besednih oblik
ter sem že bil izgubil vsako upanje, da se bom kdaj naučil
tega jezika; tretjič sem si pa naložil kot vestno dolžnost,
kar najbolje se ga naučiti. Gospod Baraga je šele v zadnji
jeseni (1. 1835) začel brez tolmača indijansko pridigati,
potem ko je pet let neumorno proučeval ta jezik.«

Prva Baragova indijanska zima je polagoma prišla.
Uvedla jo je viharna jesen, v kateri se ondotna jezera
skoro neprestano penijo; veliko ladij se je v tistih tednih
potopilo, 1. 1835 jih je n. pr. samo Michigansko jezero požrlo
kar 47. Začel je pritiskati strahovit mraz in zemlja je poldrug
meter na globoko zamrznila. Ko se je n. pr. Pire nekoč v
takem mrazu na potu izgubil, mu je znoj sproti ledenel, da
so padale kaplje, kot bi bile iz voska, na njegovo obleko.
Dne 4. januar ja 1832 je Baraga pisal na Dunaj: »V Arbre
Crocheu je zima dolga in ostra in še hujšo jo dela sever,
ki tu skoro brez prestanka strahotno buči. V sobi imam
železno peč, v kateri noč in dan brez prestanka gori, pa
vendar moram biti vedno v plašč zavit, da me ne zebe.
Dobri divjaki jako skrbijo zame; sempatja se zbero iz vse
vasi, gredo nasekat drv in mi jih nanosi jo visoko skladovnico
pred hišico.«

Dušnopastirskega dela je Baraga imel na zimo bolj
malo. ker so se Indijanci vsako jesen pomeknili proti jugu,
kjer so laže lovili divjačino in ribe. Zimske mesece se je
torej Baraga lahko še bolj učil njih jezika in tolmač, ki ga
pohvali kot vsestransko vzornega kristjana, je bil nepre-
stano pri njem.

V januarju je prišel po zamrzlem jezeru z nekaj Indi-
janci obiskat Barago njegov najbližji sosed, misijonar
Mazzuchelli (Madzukeli) iz Mackinaca, oddaljenega 80 km.
y svojem zapisniku je pripomnil, da je bila cerkev v Arbre
Crocheu tudi med delavniško mašo polna in da je našel
Barago srečnega ko v raju. Da, srečen je bil Baraga. »Ne-
izrečeno me tolaži in veseli, da sem tukaj,« vzklikne v ome-
njenem pismu. — A že v istem pismu se mu skali to veselje

in iz apostolskega srca mu privro prelepi stavki: »Samo to
me žalosti, da je ta kraj tako slabo naseljen. Divjaki mojega
sedanjega misijonskega okraja bodo, kot upam, kmalu vsi
pokrist janjeni, izvzemši nekaj hudobnih oseb, ki se krščanski
resnici trdovratno ustavljajo. Ko se bodo pa vsi spreobrnili,
pojdem s privoljenjem svojega škofa v drugo misijonsko
pokrajino, kjer je, kot sem z gotovostjo zvedel, veliko
divjakov, ki hrepene po kruhu življenja, pa ga ni, ki bi jim
ga lomil, in kamor sploh še ni prišel noben misijonar. Zelo
daleč proti severu je ta kraj in odločil sem se, iti za temi
ubogimi ovčicami Dobrega pastirja, če bo njegova presveta
volja.« V tišini in ob mirnem delu v Arbre Crocheu mu je
torej duh krožil še za večjim misijonskim delom in obstal
na južni obali Gornjega jezera.

Odslej je neprestano moledoval škofa za naslednika, pa
tudi iz domovine si je želel sodelavcev, kot piše Leopoldinski
družbi: »O, kako vesel sem in hvaležen Bogu, da sem
zapustil deželo, v kateri je obilo duhovnikov, ter prišel
semkaj, kjer so moji stanovski tovariši na stotine milj
vsaksebi. Ko bi nekateri od mladih, vnetih duhovnikov
vedeli, koliko blaženost uživajo misijonarji med divjaki in
koliko prilik se jim nudi, delati za dušni blagor bližnjega,
bi se jih navzlic vsem težavam in nevarnostim kaj odpravilo
v deželo, v kateri se malikovalcem oznanja beseda življenja.
Res, da morajo misijonarji v tej puščobni deželi veliko
pretrpeti, a še veliko večja je tolažba in duhovna radost, ki
jo uživajo.«

Sestri Amaliji je večkrat pisal, od nje pa dlje časa ni
dobil odgovora. Šele 10. 'marca 1832, torej tri četrti leta po
prihodu v Arbre Croche, se ji zahvali za prvo prejeto
pismo; iz njega je doznal, da se je prejšnje izgubilo. »Iz-
redno me je to zabolelo, a le malo časa, kajti misijonarji se
navadijo, to vem iz lastne skušnje, najpresrčnejša in naj-
nežnejša čustva hipno zatreti in Bogu žrtvovati. Naj se tudi
tu zgodi sveta božja volja. Saj On ve, da pišem le v Njegovo
čast in v izpodbudo svojega bližnjega, in prosim Ga, da bi
se vsa tista moja pisma izgubila, ki bi ne dosezala tega
namena. Že večkrat sem mislil nehati z vsem dopisovanjem
z Evropo; pa misel, da sem tolikokrat in tako trdno obljubil,
zlasti Leopoldinski družbi, da bom od časa do časa pisal,
in upanje, da so moja pisma komu morda le v izpodbudo,
me vedno zopet pripravi do pisanja. Z dopisovanjem pa bi
zato rad nehal, ker se zelo bojim, da bi mi ono dobro, katero
Gospod po mojem skromnem sodelovanju tukaj vrši, ne bilo
prišteto, če ga raznašam v svet.« V pismu pohvali svoje
vernike, da »so v splošnem dobri kristjani. Živijo v slogi in
bratski ljubezni in se greha jako bojijo. Prav radi in čezdal je

bolj pogosto prihajajo k spovedi.« S hrepenenjem čaka
pomladi, ko bo zopet spreobračal pogane in jih krščeval.
Sestri razodene, da ga na spomlad čaka še drugo Tesel je:
»Neki že krščeni divjak iz drugega rodu je prišel pred
nekaj tedni k meni in mi je pripovedoval, da bi se več
poganov iz njegovega rodu pokristjanilo, če bi prišel verski
glasnik k njim. Tega dobrega kristjana je ta obljuba
njegovih, še ne izpreobrnjenih sobratov zelo razveselila;
prišel je tri dni hoda daleč in mi je dal upanje, da bi se
morda dal tam ustanoviti zelo pomemben misijon. Dobil
sem tudi od drugod zagotovilo, da se bo veliko divjakov
spreobrnilo, če jim grem oznanjat evangelij. Ti me poznaš
in boš zato razumela, ko Ti pravim, da z besedami ne morem,
izraziti čustev, kakršna mi taka povabila in zagotovila
budijo v srcu. Tisočkrat in tisočkrat bodi hvala Bogu, da ne
živim zastonj med divjaki!« Opisu je ji neobljudenost dežele :
njena notranjost je gorata in porasla s pragozdi, le ob
jezerih živijo Indijanci. Kar jih je krščenih, so lov že precej
popustili in se živijo deloma od poljedelstva, ki pa spričo
peščene zemlje le slabo uspeva, deloma pa od pridobivanja
javorovega sladkorja. Spomladi se njih selo izprazni, vse
gre v bližnje gozde po sladkor; tudi njej pošilja v pismu
list sladkornega javora. Indijanci so svobodno ljudstvo,
državnih postav nimajo, le evangeljski nauki jim urejajo
življenje. »Oznanjevalec evangelija je njihov kralj. Misijo-
narju izkazujejo veliko spoštovanje in čudovito pokorščino,
da sem večkrat prav ganjen. Kar jim rečem, brez godrnjanja
in oporekanja takoj storijo.« Sporoča ji nekaj zanimivosti
iz pretekle zime: Čeprav v peči neprestano in močno gori,
mu je pitna voda, ki je stala le en korak proč od peči na
mizi, vendar zamrznila; prav tako tudi voda za umivanje,
čeprav jo je bil postavil pod samo peč. »Y januarju in
februarju je bilo nekaj dni tako mrzlih, da sem sv. mašo
pričel, a bi je skoro ne bil mogel dokončati. Vrčka, v katerih
imam masno vino in vodo, sem dal poprej segreti; pa preden
sem bil pri darovanju, je bilo že vse zamrzlo in sem moral
prebiti led, da sem mogel vliti vino in vodo v kelih. Pa
komaj sem vlil, je že pri tisti priči zamrznilo in ko sem
prišel do povzdigovanja, sem moral dolgo časa v kelih dihati,
da sem led nekoliko odtajal; še dlje časa sem moral dihati
pred sv. obhajilom, da sem mogel zaužiti presv. Kri.« Pismo
zaključuje s pozdravi do vseh prijateljev, znancev in sorod-
nikov, zlasti pozdravlja prof. Pavška, potem Amalijinega
moža in pa sestro Antonijo. »Povej jim, da se jih v ljubezni
vedno spominjam, četudi jih vselej po imenih ne omenjam.«
Ob zaključku pisma se imenuje njenega »presrečnega
brata«. Koliko tolažbe mu je torej vlival Bog!

Na Bobrovem oioku. Prvi otavski molitvenik,

(1832)

Za na spomlad 1. 1832 je dobil Baraga od treh krajev
povabilo in ko se je Michigansko jezero odtajalo in so vsi
Arbre Crocheani opravili velikonočno dolžnost, se je od-
pravil na misijonsko pot, katero je 1. julija opisal Leopol-
dinski družbi.

»Najprej sem se peljal na prav prijazen otok velikega
Michiganskega jezera, kateri je tako daleč od obale, da se
kot tanka meglica komaj malo vidi. Otok je precej velik in
se v kakib štirih urah obhodi; imenuje se Bobrov otok, ker
je nekdaj bilo tam mnogo bobrov. Na njem je vasica osmih
koč iz lubja. Prebivalci
se živijo z ribarjenjem
in s pridobivanjem slad-
kor ja. Več jih je zdva-
jalo nad uspehom tega
misijonskega podjetja;
jaz sem se pa le odpravil
z zaupanjem na Boga, ki
je obljubil, da bo sprem-
ljal svoje služabnike.

Srce mi je tolklo, ko
smo se bližali otoku.
Imam belo zastavo z
rdečim križem v sredi,
katero razvijem, kadar
grem v miši jon, da z njo

Baragova cerkvica v Manistiku.

označim svoj čoln. Ko smo se vozili proti otoku, smo imeli
prijeten veter, mirna zastava s križem je ljubko vihrala.
Ko so jo otočani, ki imajo, kot sploh vsi Indijanci, čudovito
oster vid, že od daleč zagledali, je dal še njih poglavar
svojo zastavo brž obesiti vrh svoje koče. Indijanci iz Arbre
Crochea, ki so me spremljali, so v tem videli jako ugodno
znamenje, kar me je docela pomirilo.

Ko smo se naposled približali Bobrovemu otoku, sem
videl skupino Indijancev, kako hite k bregu. Skoro vsi
otočani so se zbrali, da nas sprejmejo; možje so dvakrat
ustrelili iz pušk in s tem javili, da so misijonarjevega pri-
hoda zelo veseli. Komaj sem stopil iz čolna, so že prišli vsi
moški k meni, mi segali v roke ter me peljali v vas. Najprej
sem šel v poglavarjevo hišo, kjer se je več teh ubogih
divjakov zbralo in ki se me kar nagledati niso mogli, ker še
nikoli niso bili videli duhovnika.

Kdor ima posla s poganskimi divjaki te dežele, se mora
držati posebnih šeg. Zato jim nisem takoj povedal, po kaj

sem prišel, ampak sem se o drugih rečeh razgovar jal z njimi ;
nazadnje sem pa prosil poglavarja, da bi za prihodnji dam
sklical zborovanje, ker bi se o prav važni zadevi rad po-
menil z njimi. Res so se drugi dan zbrali in v svojem na-
govoru sem jim nakratko in s poudarkom dokazoval po-
trebnost in korist krščanske vere, naposled sem se pa obrnil
do poglavarja, da mi odgovori. Odgovoril mi je po svojem
posredovalcu, da so prav zadovoljni in srečni, ko vidijo
duhovnika na svojem otoku, ter da zelo hrepenijo po
krščanski veri. Lahko si mislite, s koliko radostjo je ta
odgovor napolnil misijonarjevo srce. Nekaj časa sem ostal
pri njih in jih učil in 11. maj je bil oni srečni dan, ko sem
krstil 22 teh divjakov.

Z Bobrovega otoka sem se peljal dva dni daleč proti
severozapadu v vasico Manistik onstran Michiganskega
jezera. Tudi tem divjakom sem bil pozimi sporočil, da jih
nameravam spomladi obiskati. Ko sem torej dospel, so me
sprejeli kar najbolj prijazno in so se misijonarjevega pri-
hoda silno razveselili. Videč pripravljenost in dobro voljo
teh ubogih divjakov, ki so le zato tako dolgo ostali pogani,
ker nikdar ni bilo nobenega blagovestnika k njim, se mi je
neizrečeno milo storilo ter me obenem oveselilo. Ganjen in
presenečen sem bil, ko sem videl, da so ti dobri ljudje začeli
graditi cerkvico iz lesa in lubja, še preden sem prišel k njim.
Niso pa domnevali, da bom tako kmalu dospel, zato je še
niso izgotovili. Ko sem torej videl, kako pridno so delali,
sem še jaz poprijel in pomagal ter s svojim zgledom še
svojih devet spremljevalcev izpodbudil k delu, da smo še
tisti dan cerkvico dogradili. Drugi dan sem jih sklical, bla-
goslovil najprej cerkev, potem maševal in jim pridigal. Ne
morem popisati, kako sem bil ganjen in Bogu hvaležen pri
tem cerkvenem opravilu. Misel, da na tem samotnem kraju,
sredi pragozda, kjer se je še pred kratkim razlegal krik
divjakov in so se opravljale zlemu duhu poganske daritve,
zdaj stoji ubog, a svet tempelj živega Boga, v katerem
se neomadeževano Jagnje daruje nebeškemu Očetu — ta
misel me je tako močno zagrabila, da sem jokal od srčnega
ganjenja in nisem mogel najti besed, da bi se Bogu zahvalil.
To je dobro, da Bog ne gleda na naše besede, saj vidi naša
srca. Ta cerkvica je sicer iz lesa in lubja, pa vendar menim,
da je bolj dragocen tempelj ko marsikatera z zlatom in
umetninami bogato obložena evropska cerkev, katero pa
obiskovalci skrunijo z mlačnostjo in celo z nedostojnim
vedenjem.

Blagoslovil sem to cerkvico v čast božjo, na ime njegove
deviške matere Marije. Ko sem bil namreč sklenil, darovati
svoje življenje v prid misijonom, sem bil obljubil naši ljubi

..#^^

nebeški Materi, da bom prvo cerkev, katero bora blagoslovil
med divjaki, posvetil v čast njenemu zavetniškemu imenu,
ker sem bil u ver jen, da ona neprestano prosi svojega Sina
za prospeh naših misijonov.«

Baraga je ostal precej dolgo med temi divjaki in vsi so
sprejeli sv. vero, do enega, ki je prevzetno zaupal le svoji
uvidevnosti in je tudi venomer trdil, da je že prej enkrat
živel in da je to že njegovo drugo življenje. Baraga se je
brez uspeha trudil z njim. Dne 15. maja je devetnajsterim
podelil sv. krst. Prinesli so mu svoje malikovalske in vra-
žarske predmete, katere je sežgal, namesto njih pa jim
razdelil mnogo podobic.

Iz Manistika se je vračal preko Bobrovega otoka. Tam
se je zopet pomudil več dni, jim maševal in jih zopet nekaj
krstil. Spreobrnjence je
navduševal za gradnjo
cerkve in že so se hoteli
lotiti dela, ko so prihru-
meli zakrknjeni pogani
in vpili nad Barago, da
hočejo živeti in umreti
v veri očetov. Še dolgo
potem ni bilo mogoče se-
zidati cerkvice na otoku.

Baraga se je vrnil
v Arbre Croche, pa ne
za dolgo, ampak je šel
še v tretji kraj, kamor
so ga bili že pozimi po-
vabili. To je bila vas La Grand Traverse, poldrug dan hoda
proti jugovzhodu. Zvedel pa je bil, da so tam očitni sovraž-
niki krščanstva, nahujskani od belopoltih trgovcev z rumom,
katerega so jim dajali v zameno za kožuhovino. Ti trgovci
so namreč dobro vedeli, da se morajo Indijanci pred krstom
za vselej in popolnoma odpovedati vsaki opojni pijači, a so
svoj umazani dobiček bolj cenili ko dušno zveličanje svojih
žrtev. Baraga je te Indijance presrčno vabil v sv. Cerkev,
pa ga niso poslušali in se jih je 3. junija dalo le 5 krstiti.
In še 10 let pozneje se je Pire pritoževal, da ondotnim Indi-
jancem manjka vsakega smisla za krščanstvo ter jih tudi
protestantovski agenti vzlic vsem obljubam, vladnim pod-
poram in darovom niso mogli pridobiti zase; ostali so vdani
poganstvu in pijančevanju.

Žalosten se je Baraga vrnil v Arbre Croche. Tam je
našel zopet nekaj novih priseljencev; poučil jih je in jih za
binkošti 22 krstil. Potem je kmalu imel svojo prvo procesijo
sv. Rešnjega Telesa med Indijanci. Za tisti dan so se najlepše

Sedanja cerkev v Manistiku.

sem prišel, ampak sem se o drugih rečeh razgovarjalznjimi;
nazadnje sem pa prosil poglavarja, da bi za prihodnji daa
sklical zborovanje, ker bi se o prav važni zadevi rad po-
menil z njimi. Res so se drugi dan zbrali in v svojem na-
govoru sem jim nakratko in s poudarkom dokazoval po-
trebnost in korist krščanske vere, naposled sem se pa obrnil
do poglavarja, da mi odgovori. Odgovoril mi je po svojem
posredovalcu, da so prav zadovoljni in srečni, ko vidijo
duhovnika na svojem otoku, ter da zelo hrepenijo po
krščanski veri. Lahko si mislite, s koliko radostjo je ta
odgovor napolnil misijonarjevo srce. Nekaj časa sem ostal
pri njih in jih učil in 11. maj je bil oni srečni dan, ko sem
krstil 22 teh divjakov.

Blagoslovil sem to cerkvico v čast božjo, na ime njegove
deviške matere Marije. Ko sem bil namreč sklenil, darovati
svoje življenje v prid misijonom, sem bil obljubil naši ljubi

nebeški Materi, da bom prvo cerkev, katero bom blagoslovil
m^ed divjaki, posvetil v Čast njenemu zavetniškemu imenu,
ker sem bil uverjen, da ona neprestano prosi svojega Sina
za prospeh naših misijonov.«

Baraga se je vrnil
v Arbre Croche, pa ne
za dolgo, ampak je šel
še v tretji kraj, kamor
so ga bili že pozimi po-
vabili. To je bila vas La Grand Traverse, poldrug dan hoda
proti jugovzhodu. Zvedel pa je bil, da so tam očitni sovraž-
niki krščanstva, nahujskani od belopoltih trgovcev z rumom,
katerega so jim dajali v zameno za kožuhovino. Ti trgovci
so namreč dobro vedeli, da se morajo Indijanci pred krstom
za vselej in popolnoma odpovedati vsaki opojni pijači, a so
svoj umazani dobiček bolj cenili ko dušno zveličanje svojih
žrtev. Baraga je te Indijance presrčno vabil v sv. Cerkev,
pa ga niso poslušali in se jih je 3. junija dalo le 5 krstiti.
In še 10 let pozneje se je Pire pritoževal, da ondotnim Indi-
jancem manjka vsakega smisla za krščanstvo ter jih tudi
protestante vski agenti vzlic vsem obljubam, vladnim pod-
poram in darovom niso mogli pridobiti zase; ostali so vdani
poganstvu in pijančevanju.

Sedanja cerkev v Manistiku.

oblekli, mladež je trosila cvetja evharisticnemu Jezusu in
travniki in gozdi so odmevali od njih petja in od strelov^
katere so možje prožili pri vsakem blagoslovu.

Indijanci z ozemlja Treh velikih jezer so s strahom
gledali, kako rinejo Združene države v njih južno ozemlje,
dočim so meje Kanade ostale ist^. Zato so iskali prijateljskih
stikov s Kanado in v vojni med južnimi in severnimi sosedi
so odločno stali na kanadski strani. Angležem je bilo prija-
teljstvo Indijancev zelo dobrodošlo; da si ga ohranijo, so
vsako poletje razdelili veliko darov mednje. Y avgustu so
vsako leto Indijanci sedli v svoje čolne, včasi kar po cele
družine, ter odbrzeli proti severu, največkrat na Drummon-
dov otok v severnem kotu Huronskega jezera.

Tudi v 1. 1832 so se Arbre Crocheani pripravljali za
odhod. Kot otroci, tako so prišli poprej k Baragi, ali jih
pusti. On jim je pa naročil, naj za nekaj tednov počakajo,
ker bo prišel škof Fenwick novokrščence birmat.

Dne 2. avgusta se je škof res pripeljal z ladjo. Smrt ga
je imela že zapisanega, zadnjič so ga pozdravili v svoji sredi.
Tudi njemu so bili Baragovi verniki otroško vdani in so se
tudi v malenkostih obračali nanj. Ohranilo se je n. pr.
pismo, v katerem ga je prosilo nekaj očetov iz Arbre Cro-
chea, naj bi poskrbel v Cincinnati ju za njih sinove, da bi se
pri dobrih mojstrih izučili rokodelstev. Zato je umljivo, da
so se škofovega prihoda srčno zveselili. Vsi so se zbrali na
obali in se postavili v dve vrsti, v eno moški, v drugo pa
ženske z otroki. Moški so trikrat ustrelili v pozdrav. Tudi
škof jih je bil zelo vesel. Birmal jih je 140,

Po škofovem odhodu je Baraga šel na Bobrov otok, v
Manistik in v La Grand Traverse obiskat svoje spre-
obrnjence ter je bil ganjen ob njih stanovitnosti; potem se
je odpravil proti Detroitu, da bi dal svoj otavski molitvenik
v tisk. 29. avgusta je prišel tja.

Baragi se je s tiskom zelo mudilo, da bi ga ne prehiteli
protestantovski pastorji, ki so imeli budno oko in odprto
denarnico. Dva meseca je nadzoroval tisk. Stanoval je pri
generalnem vikarju Richardu, ki je poprej tudi nekaj časa
misijonaril v Arbre Crocheu. V mestu je takrat divjala
kolera in je tudi vrsto črkostavcev zredčila. Vendar je
knjiga izvrstno uspela, čeprav je bila stava nenavadno dol-
gih in čudnih otavskih besed, katerih stavci niso prav nič
razumeli, skrajno težavna. Črke v molitveniku so bolj
majhne, toda jasne; tiskarnar jih je nalašč za Barago kuDil.
Tudi papir je bel in čist, črnilo dobro, vezava prvovrstna.
Knjižica, v kateri so bile otavske besede prvič natisnjene,
nosi naslov: »Ottawa Anamie Masinaigan. Wyastenong. Nin

Frederick Baraga. L. Whitney. Ogimisinakisan manda misi-
naigan. 1832.« Obsega 207 strani. Na prvih 57 straneh so
molitve, na vseh 83 nadaljnjih straneh pa nabožne pesmi,
ker Indijanec zelo rad poje; na zadnjih 58 straneh pa jim
razlaga krščanski nauk. V knjižici je tudi latinsko besedilo
za bogoslužje, zlasti za večernice. Škof je bil dal Baragi
212 dolarjev in ta vsota je zadoščala za 1000 izvodov.

Kolera je po Detroitu in okolici neusmiljeno morila.
Pri ljudeh se je pojavila velika spokornost in duhovniki so
imeli veliko dela. V Detroitu sta takrat delovala tudi re-
demptorista o. Hatscher (Hečer) in o. Sanderl (Zenderl), ki
sta bila v avgustu prišla na Rese-
jevo povabilo z Dunaja. Oba sta
bila še iz Evrope znana z Bara-
govimi. Baraga je v Detroitu takoj
poprijel pri duhovskem delu. Bog
ga je pa varoval, da ni tudi sam
obolel. Pač pa je njegov gostitelj
Richard 13. septembra podlegel ko-
leri. Baraga je bil ob smrti edini
pri njem in ga je tudi pokopal.

V Detroitu je Baraga zvedel
prežalostno vest, da je v kraju
Wooster (Vuster) Ohio umrl za ko-
lero tudi njegov preblagi dobrot-
nik, škof Fenwick. Ko se je vračal
z apostolskega potovanja, so ga
nenadoma napadli krči. Ustavil se 0^1,3,^^1 Richard, ki je pred
je pn katoliški družini in takoj so Barago tudi nekaj časa de-
poslali po najbližjega duhovnika, loval v Arbre Crocheu.
ki je pa bil deset ur daleč in je

prišel, ko je bil škof že mrtev. Škofa so zaradi nalezljivosti
kolere kar tam pokopali. Po dveh letih so pa truplo
prepeljali v grobnico cincinnatske stolnice. Nagrobni
napis po pravici pravi, da je bil »Ijudomil, pobožen in
delaven«.

O Baragovem bivanju v Detroitu je 17. septembra pisal
o. Hatscher Leopoldinski družbi: »Semkaj je došel vlč. g.
Baraga iz Arbre Crochea. Po bratsko mi gre na roke in mi
veliko pomaga, a se bo kmalu vrnil med svoje ljubljene
Otavane, med katerimi vrši čudeže zveličan ja. Jako je ubog
in živi kot trapist, pa je ob vsem tem presrečen. Jaz to
dobro razumem in bi bil rad deležen trpljenja in tolažbe
tega izrednega moža. V Arbre . Croche hoČe vzeti s seboj
mojega spremljevalca, br. Alojzija, ki bi naj tam izučil
nekaj Indijancev v kovaštvu in ključavničarstvu. To bo
velika dobrota za uboge Indijance, da jim ne bo treba hoditi

semkaj v mesto, ki je nekaj dni hoda oddaljeno in kjer je
njih poštenje v veliki nevarnosti.«

Ko se je Baraga konec oktobra 1832 z redemptoristom-
bratom vrnil v Arbre Croche, je že pritiskal jesenski hlad
in v njegovo stanovanje se je slišalo šumenje Michiganskega
jezera, ki so ga bičali jesenski viharji, preden ga je bila
prepregla in umirila ledena skorja.

Pred odhodom v Grand River.

Barago je- vedno silneje vleklo k bregovom Gornjega
jezera, odkoder so mu večkrat došla povabila. Dne 14. marca
1833 je pisal Amaliji v Ljubljano, da ne dobiva njenih
pisem, katera so bila po večini zelo obširna. Tudi svojih
pisem večkrat po cele mesece ne more oddati; ako se bo pa
izpolnila njegova prošnja in bo odšel dalje proti severu, bo
dopisovanje zanj še težje; »tam se morejo, kot se sliši, le
enkrat na leto pisma oddati in prejeti«.

Kakšno prošnjo tu misli? Prosil je škofi jstvo, naj mu
dovolijo zapustiti Arbre Croche, ki je že ves pokristjanjen,
ter oditi med pogane ob Gornjem jezeru; zdaj je pa ne-
strpno čakal na odgovor. V pismu namreč nadaljuje: »Bog
daj, da se ta moja prošnja izpolni! Vedno bolj hrepeneče
želim, ker sem zopet dobil nova poročila, kako željno bi
divjaki severnih krajev sprejeli duhovnika, če bi hotel
kateri k njim priti. O, kako mi to trga srce, ko vidim tako
blizu lepo priliko, oteti toliko duš pred večnim pogubljenjem,
a ne smem pohiteti tja, ker še nisem dobil dovoljenja! Ako
mi ga škofijstvo odreče, bo to moja najtežja preskušnja,
kar sem jih doslej moral prestati. Ti ubogi divjaki še nikoli
niso videli nobenega duhovnika, slišali so pa že o njih in
mnogi že kar na ta nejasna sporočila izražajo željo, sprejeti
dobre nauke teh ,služabnikov Velikega duha'. Ob takih po-
ročilih mi hoče srce počiti od bridkosti.« Omenja ji brez-
uspešne trude anglikanskih protestantov, da bi one divjake
dobili zase; Indijance je že po naravi vleklo h katoliški veri.

V tem pismu se Baraga tudi zahvaljuje sestri, ker mu je
sporočila, da mu je odposlala 18 oljnih Langusovih slik,
katere bi naj podpirale njegov verski pouk, pa tudi večjo
denarno vsoto in več cerkvenih potrebščin. Dobil bo vse to
seveda šele spomladi, ko se bo zopet odprl promet po jezerih.
Prosi jo, naj mu preskrbi dobrega strežnika, ki bi mu s svo-
jim delom lajšal stroške za hišna in druga dela in bi tisti
denar rajši šel v prid misijonu; naj da to oznaniti pri ljub-
ljanskih frančiškanih, dobrotniki misijona naj mu zložijo
300 do 400 goldinarjev za na pot, on ji pa prilaga natančen
načrt za njegovo potovanje do Detroita in Amalija naj mu
ga prepiše v več izvodih. Zahvaljuje se proštu Pavšku, ki

mu je povzročil silno veliko tolažbe«. Sestra naj mu poslej
nič več ne pošilja pisem po Leopoldinski družbi, ampak na
njegovega znanca Abbota (Ebeta) v Mackinacu.

V zimi 1832/33 je šel večkrat na svoje misijonske po-
družnice in je tudi tam bil vesel svojih spreobrnjencev.
V pismu do Leopoldinske družbe z dne 3. junija 1833 pa na-
kratko omenja svoje prvo daljše zimsko potovanje na krp-
Ijah, in sicer proti 80 km oddaljenemu Micbilli-Mackinacu.
Prvič si je torej navezal krplje na noge, odslej so mu bile
neprestane zimske družice in šele ob smrti so se mu noge
za stalno odpočile od njih. Prva pot mu je bila nepopisno
težka, ker mišic še ni imel utrjenih. Večkrat je od utruje-
nosti padel v sneg, indijanski spremljevalci so se ustavili,
da si je nekoliko odpomogel, potem je šlo zopet dalje in
dalje. Povratek je bil seveda še mučne jši, ker se ni bil dosti
odpočil; večkrat je menil, da sploh ne bo več mogel naprej.

Ko je spomladansko solnce raztajalo sneg in led ter so
v Arbre Crocheu opravili velikonočno dolžnost, je šel izpre-
obračat Indijance na otok Little Detroit v Michiganskem
jezeru. V omenjenem pismu je takole poročal na Dunaj:

»Imeli smo na tem potovanju vedno neugoden veter in
slabo vreme, vozili smo se pa v majhnem, slabem čolnu, da
smo bili večkrat v smrtni nevarnosti in se borili s silnimi
valovi, ki so nam vsak hip grozili s pogubo. Vendar smem
reči, da sem bil prav miren in brez vsega strahu, ker sem se
zavedal, da me vodi tja Dobri pastir, naj grem iskat izgub-
ljenih ovčic in jih k njemu vodit. Po mnogih težavah sem
s svojimi spremljevalci vendarle srečno dospel. Silno so se
razveselili ti divjaki, videč duhovnika v svojem kraju. Ostal
sem 8 dni pri njih in sem pri pouku spoznal, da imajo veliko
razumnost, dober spomin in — kar je še veliko več vredno
— tudi trdno voljo, natančno živeti po naukih krščanske
vere. 14. maj je bil dan najobilnejše sreče za te Indijance,
pa tudi zame je bil ta dan eden od najlepših, kar sem jih
doživel, ker sem krstil 22 teh Indijancev. Ostali prebivalci
otoka, ki se zaenkrat še niso izpreobrnili, niso krščanstvu
prav nič nasprotni, marveč so mi dali veliko upanja, da se
bodo tudi sami spreobrnili, ko bom zopet prišel k njim.
Obljubil sem jim, da jih bom obiskal še to poletje, in so-
glasno so mi obetali, da bodo medtem postavili leseno
cerkvico, za katero smo takoj poiskali primeren prostor.
Posvetiti jo mislim na čast sv. Jožefu, da bo ta veliki svetnik
Jezusa prosil, da bi se ondotni Indijanci zvesto in stanovitno
držali vere, katero so sprejeli.«

Na povratku so sicer imeli ugoden veter, zmanjkalo jim
je pa rib in krompirja, katerega so, bili dobili od ubožnih
otočanov. »Pa iznovič nam je božja previdnost pokazala.

kako ljubeznivo skrbi za nas. Ko smo veslali mimo majh-
nega skalnatega otoka, so Indijanci videli, da je vzletelo
mnogo velikih vodnih ptic (galebov) in so iz tega sklepali,
da te ptice ondi gnezdijo. Stopili smo torej na otok in našli
dar božje dobrote: 150 jajc, ki so bila debela in okusna kot
gosja.«

Spotoma se je oglasil pri spreobrnjencih v Manistiku in
se vzradostil ob njih vnemi. Hvali jih, kako radi molijo.
»Razen dolge in jedrnate jutranje in večerne molitve molijo
tudi po dvakrat ali po trikrat na dan rožni venec. Kadarkoli
utegnejo, vzamejo v roke indijanski molitvenik, ki sem ga
bil lani dal natisniti v Detroitu, in molijo ali pa pojejo iz
njega ter se iz glave učijo katekizma. Večina jih zdaj že zna
brati, drugi se pa marljivo učijo.« Na Bobrovem otoku je pa
bil žalosten, ko je zvedel, kako pogani nasprotujejo graditvi
cerkve in grozijo, da jo bodo takoj zažgali, če si jo bodo
kristjani upali postaviti. Niti bogati Baragovi darovi niti
njegova prijaznost jih niso mogli pomiriti; naposled so na
zborovanju vsaj toliko odnehali, da smejo kristjani daleč
v gozdu zgraditi cerkvico.

Ko se je vrnil v Arbre Croche, ga je za binkošti čakalo
izredno duhovno veselje: 44 oseb je krstil, izmed katerih je
bilo le 6 otrok, ostali pa vsi več ali manj odrasli, nekateri že
v sivi starosti. V Starem Arbre Crocheu, ki je pozneje dobil
ime Little Traverse in je bil kakih sedem ur oddaljen od
Baragove misijonske postaje ter je že od poprej imel
majhno cerkvico, jih je pa krstil 15.

Kako je Baraga s krščanstvom širil tudi kulturo, pove
njegovo pismo z dne 25^. avgusta 1833: »Življenje spreobrnje-
nih divjakov v tem misijonskem kraju je že precej podobno
življenju belih. V Arbre Crocheu je 36 dodelanih hiš, ki so
sicer lesene, pa prav trdne in pripravne. Gradijo tudi še več
drugih hiš, da jih bo župna vas kmalu imela 50. Tudi v po-
družnih vaseh so izpreobrnjeni Indijanci že začeli delati
namesto svojih bornih koč prav pripravne hiše in tako se
bodo tudi tukaj čedalje bolj pokazali časni blagri, ki jih
krščanstvo deli ljudem. Indijanci v Arbre Crocheu zdaj vsi
polje obdelujejo; zemlja v tem kraju pa ni kaj prida in
pridelujejo le turščico, sočivje, krompir in pa buče, ki imajo
prav dobro slast. Stop nimajo, zato turščico sami phajo in
potem kuhajo kašo iz nje. Vsaka vas ima mnogo prašičev
in kuretine, ponekod se že dobijo krave in celo konji, kateri
jim pa služijo le za ježo, ker so pota tod še preslaba. Njih
polje, ki so si ga bili napravili iz posekanih gozdov, je še
pretrdo in premalo očiščeno od korenin in štorov in se zato
ne da orati. Pa se bo tudi to kmalu izboljšalo.«

V vsem okolišu ni bilo razen Barage niti enega belo-
kožca.

Škof Fenwick je bil Baragi že ob prihodu v Arbre
Croche velel, da naj spreobrne ves rod Otava. Zato je Ba-
raga pozimi naročil nekemu Arbre Crocheanu, ki se je od-
pravljal na običajno zimovanje proti jugu, da naj gre v
oiavsko naselbino Grand River (Velika reka), tako nazvano
po reki enakega imena, tekoči od vzhoda v južni kot Michi-
ganskega jezera. Sedaj je tamkaj mesto Grand Rapids.
Govori naj jim o krščanstvu in o duhovniku, ki je priprav-
ljen na njih željo priti k njim. Mož je tako dobro opravil
svojo nalogo, da je ob spomladanskem povratku veselo
segel Baragi v roko in klical: »Vesela novica, moj oče,
vesela novica!« Njegovi južni bratje so z vesel jem pozdravili
Baragovo zanimanje zanje.

Baraga se je 7. junija peš odpravil na 450 km ali 100 ur
dolgo pot proti Grand Riveru. V Maškigongu ob jezeru je
krstil 21 Indijancev in jim maševal. Prva sv. maša v njih
ozemlju je bila to.

Reka Grand River je bila takrat meja med državo
Michigah, spadajoče že k Združenim državam, in med svo-
bodnim indijanskim ozemljem. Indijanska naselbina Grand
River je ležala na desnem bregu reke, nekako dan hoda
od njenega izliva v Michigansko jezero, sredi čudovito lepe
okolice. Na levem bregu, torej na ozemlju Združenih držav,
je pa bila nakupila dosti zemlje imovita in številna f rancosko-
kanadska družina, ki je bila izredno dobra ter je Barago
z veseljem pozdravila, kajti že več let ni bila videla kato-
liškega duhovnika. Stregli so mu na vse načine in mu
prepustili prazno hišo, katero so bili pred kratkim postavili
tik ob svoji hiši, za začasno bivališče in za kapelo, katero je
Baraga blagoslovil na čast Matere božje.

Vseh 10 dni, ko se je Baraga ondi mudil, so se Indijanci
2; jutra j in zvečer na čolnih vozili preko reke k njegovim
govorom. V teh 10 dneh je krstil v Grand Riveru 46 oseb,
v sosednih treh naselbinah pa 40. Pač bogata žetev za tako
kratko bivanje, dočim je protestantovski baptistovski pastor
že 9 let ondi stanoval in deloval, imel lično cerkvico ter
izdal velike vsote, pa je v 9 letih dobil za krst — le 10 oseb.
»O, kako tolažilni vidiki so to zame!« je mogel Baraga iž
srčnega prepričanja zapisati v pismu na Dunaj dne 26. ju-
nija 1833.

Medtem so se pa razmere v škofiji jako spremenile in
v živo posegle tudi v Baragove misijonske načrte.

Že škof Fenwick je želel odcepiti severno ozemlje od
ogromne cincinnatske škofije ter ustanoviti novo s sedežem
v Detroitu. Namera se je pa izvršila šele po Fenwickovi
smrti in poleti 1833 je bil Baragov podpiratelj Friderik Rese

posvečen za prvega detroitskega škofa. Baraga je bil seveda
prideljen njegovi škofiji.

Novi škof je na mah prekrižal vse Baragove načrte
glede novega misijona ob Gornjem jezeru. Potreboval ga je
v novi škofiji, ki je bila skoro brez duhovnikov.

Baraga je pa zdaj naslovil novo prošnjo nanj : da mu
dovoli, vrniti se v Grand River in ustanoviti stalen misijon.
Kakšni nagibi so Barago privedli do te prošnje?

V Grand Riveru je živelo okrog 900 poganov, katerih
jezik je Baraga že skoraj dodobra obvladal. Če bi se med
njimi ustanovil misijon, bi bilo v tem dobro preskrbljeno
tudi za njih severnejše katoliške rojake, ki so redno pri-
hajali čez zimo v njih ozemlje; poganski zimovalci bi se pa
ondi seznanjali s krščanstvom in ga zanašali s seboj proti
severu. V Grand Riveru je živelo že precej belokožcev,
zlasti trgovcev, in je bilo pričakovati še večjega dotoka
belih; zato je bilo treba te priseljence, ki so bili s svojimi
družinami vred versko silno zanemarjeni, pridobiti zopet
za vero in poštenje, da bi ne bili v tolik kvar Indijancem.
Tudi se je bilo bati živahnejšega misijonstva protestantov,
ki so v naselbini že imeli svojo cerkev.

Baraga je dobil od škofa privoljenje in je takoj začel
z delom, da preda svoj dotedanji misijon v Arbre Crocheu
v kar najbolj urejenem stanju drugim rokam.

* * *

V Arbre Croche so mu došli bogati darovi iz Ljubljane,
1100 gold. denarja in velik zaboj nabožnih predmetov. Sredi
ogromnega dela je v dneh od 18. do 29. julija sestavljal za-
hvalno pismo sestri Amaliji, katera mu je do teh darov
največ pripomogla. »Ah, moja preljuba Amalija! Kakšen
dar! Še svoj živ dan nisem imel kaj tako lepega in drago-
cenega, zlasti 6 Langusovih slik. Z gotovostjo lahko rečem,
da nisem v Združenih državah nikoli videl kaj lepšega. Bil
sem bas v Mackinacu, ko sem prejel (10. julija) ta zaboj.
Pokazal sem te čudovito lepe slike več gospodom, ki so že
veliko potovali in veliko videli, pa so priznali, da te slike
prekosijo vse, kar se more v tej deželi lepega videti. Ne
morem Ti izraziti svoje hvaležnosti. Razen vsakdanjega spo-
mina, ki ga za vse svoje misijonske dobrotnike darujem
pri sv. maši, bom še tudi zanaprej maševal za svoje še
živeče in že umrle dobrotnike.«

Nato je moral pismo zaradi dela prekiniti in 29. julija
je nadaljeval. Pravi, da ji piše, kakor tudi Leopoldinski
družbi, ponajveč v ponočnih urah, katere si odtrga od
svojega že itak kratkega spanja. Svoj novi misijon, kamor
se bo pod jesen odpravil, priporoča njej in njenim otročičem
v molitev.

Pismo je važno tudi zaradi njegovih rodbinskih odnošajev.
Pravi namreč: »Izredno me je presenetila vest, da se je na jina
sestra Antonija odločila, priti v Ameriko. Kjer višje koristi
govorijo, tam morajo srčna čustva molčati. Težko mi je, zelo
težko, imeti svojo srčno ljubljeno sestro tako daleč. Toda
ker mi tukaj za moj misijon ni prav nič potrebna, marveč
bi mi bila še v breme, moram svoja čustva zatreti in zadevo
odložiti. Če bi bil hotel taka čustva poslušati, bi sploh ne bil
prišel v misijon. Rajši vidim, da se vam zdim trd in
neobčutljiv, kot pa da bi nase jemal odgovornost pred
Bogom, ako bi ravnal proti svoji vesti.«

Resne, svetniške besede! Antonija se ni imela kam deti
in se je hotela umekniti k bratu. Baraga je pa živel le še za
Boga in za duše in ni hotel, da bi ga družinske vezi ovirale.
Za domače je bil že itak več ko dovolj storil, saj jim je bil
vse dal.

V pismu prosi potem Amalijo, da naj mu odslej pošilja
le denarja, ker je s cerkvenimi potrebščinami za sedaj dovolj
založen in bi bilo težavno, večje zaboje prevažati v Grand
River. Pač pa bo denarja zelo potreboval, ker bo ondi moral
vse iz tal zgraditi in vrh tega še učitelja plačevati. Pismo
piše med 11. in 12. uro ponoči. Opravičuje se, da grofu Hohen-
vvartu ne utegne poslati prispevkov za ljubljanski muzej. Ko
pozdravlja domače, dostavlja za Antonijo: »Naj ne bo ža-
lostna zaradi odklonilnega odgovora, ampak se naj čisto vda
v božjo voljo in se Bogu zahvali, da ji je pravočasno dal
spoznati svojo presveto voljo.« Iz prave, duhovske ljubezni
mu je prižuborel tudi zadnji stavek: »Pozdravljam prav
posebno Tvojega duhovnega vodnika in oČeta, kater,ega
srčno ljubim iz hvaležnosti za duhovne dobrote, katere vam
izkazuje.«

Tudi po Leopoldinski družbi se je 26. julija zahvalil
vsem ljubljanskim dobrotnikom za poslani denar in zaboj.
Bog ga je s to pošiljatvijo še potrdil v sklepu, da začne nov
misijon.

Y Arbre Crocheu so pa z žalostjo doznali o tej njegovi
nameri. Da bi ga priklenili nase, so začeli s pripravami za
novo, večjo cerkev. Izdelali je pa niso, marveč jo je šele
Pire blagoslovil 25. maja 1851, in sicer v čast Jezusu dečku
v templju. Ko je potem Baraga kot škof prišel na vizitacijo,
je zapisal v krstno knjigo: »Odslej se naj ta miši jon imenu je
Misijon presv. Jezusove mladosti.« Pircu so poslali iz Ljub-
ljane sliko Jezusa, sedečega v templju med učeniki postave,,
ki je nekdaj visela v gimnazijski kapeli. Ko jo je misijonar
Lavtižar 1. 1855 zagledal, se mu je ob mladostnih spominiL
inako storilo.

7 Baraga

Arbre Croche je Baraga izročil redemptoristom, ki so si
v Ameriki še vedno šele iskali misijonskih postojank.
O. Sanderl je z dvema laičnima bratoma — br. Alojzij je bil
že prej 10 mesecev tam — prevzel misijon.

Dne 25. avgusta 1833 je Baraga poslal na Dunaj zadnje
poročilo iz Arbre Crochea. Stanje misijona je prav povoljno.
V Manistiku je 6. avgusta krstil mlado Indi janko, posebno
>izvoljeno dušo«, ki je bila doma iz severnejših krajev, pa
je zapustila svoj poganski dom, da bi laglje živela po
Kristusovih načelih. V sosedni vasi — imena ne pove — so
postavili lično cerkvico v čast sv. Ignaciju Lo jolskemu, čigar
duhovni sinovi so toliko storili za Indijance. Tudi v Little
Detroitu je zrasla nova lesena cerkvica, katero je pa
blagoslovil na ime sv. Vincencija Pavelskega; ob odhodu
jim je dal pismo na misijonarja iz Green Baya (Grin Beja),
naj jih ori prevzame v duhovno oskrbo, saj imajo bliže do
tja ko do Arbre Crochea. Obiskal je tudi Bobrov otok, a so
bili prebivalci pravkar odšli v Kanado po angleške dari.
Zaradi vednih nasprotovanj poganov je bila kapela še vedno
šele do polovice zgrajena in še to so jim grozili zažgati;
zato so kristjani sklenili, preseliti se v Arbre Croche, kar je
Baraga z veseljem doznal.

Pismu je Baraga priložil tudi zemljevid celega misijon-
skega okoliša in natančen pregled o njegovih 9 katoliških
naselbinah.

Dne 25. avgusta je Amaliji še enkrat pisal kratko
pisemce, kateremu je priložil tudi nekaj listov kot spomin
na Little Detroit. Njegove misli in skrbi so bile že v Grand
Riveru. »Ah, tam bo težav!« vzklikne. Če se mu bo posrečilo,
zgraditi cerkvico, jo bo posvetil Devici Mariji, »ker to
kraljico vseh svetnikov neizmerno ljubim in častim in ker
za trdno upam, da neprestano prosi in bo prosila pri Bogu
zame in za moj misijon.« Sestro prisrčno prosi, naj zdaj še
tembolj moli zanj. »Priporoči to mojo zadevo tudi drugim
pobožnim dušam, zlasti še vnetim častilcem in častilkam
Matere božje! Daj za sv. maše in naj se darujejo sv. obhajila
in druge pobožnosti za dober uspeh tega novega misijona!«
Živo se je zavedal, da je le orodje v božjih rokah.

Na mali Šm.aren, 8. septembra 1833, se je poslovil od
svojih vernikov, med katerimi je deloval dobri dve leti.
Težko je moralo biti to slovo. Pač ni slutil, da mu bo Arbre
Croche kot škofu še nekoč izročen v oskrbo.

Arbre Crocheani so tudi še pozneje ostali dobri. Škof
Rese jih je pohvalil kot vzor izpreobrn jencev. Opojnih pijač
so se vestno izogibali, da trgovci z žganjem sploh v vas niso
smeli; če se je pa kateri le prikradel, mu je poglavar s sekiro
razbil posodo. Pire piše o njih, da jih večina ostanek se

življenje v krstni nedolžnosti; tudi fantje živijo čisto in
brez mladostnih zablod. Mnogi od njih so vsako nedeljo
prišli 12 ur daleč k sv. maši. Pire jih je učil umnega kme-
tijstva in sadjarstva, v čemer je bil sam strokovnjak. Iz
Ljubljane jim je dobival raznih semen. Z juga jim je
dovažal dobre pasme domačih živali in perutnine. Postavili
so v vasi žago in mlin. Mladino je dal izučiti v obrti. Cepil
jih je zoper koze, ki so še vedno strahovito redčile prebival-
stvo. V Ilirskem listu (Illyrisches Blatt) se L 1836 hvali,
da je naučil Indijance tudi žgance kuhati. >Kmalu so začeli

..*A£^^J'^^^j^

■^.■■'

Glavna cesta s cerkvijo v Harbor Springsu, Baragovem Arbre Crocheu.

novo jed po vsem misijonu kuhati in z vso slovesnostjo so
sprejeli v indijanščino tudi kranjski izraz zanjo; prav tako
besedo ,stope'.« Tako kulturen kraj je postala ta indijanska
naselbina, da je ameriška vlada pozneje dala tem Indijancem
vse pravice kulturnih državljanov in se jih ni upala pregnati
na zapad. Ker so se pa poganski Indijanci tudi še pozneje
prišel jevali v Arbre Croche, so Baragovi ondotni nasledniki
— Pire, Lavtižar in Mrak — tudi posihmal imeli dovolj
izpreobrnjenj. Na torišču Baragovega prvega misijonskega
delovanja so polagoma nastale* nove župnije in misijonar
Lavtižar se je 1.1855 zgrozil ob misli, da je bil »do 1.1845
v tej neizmerni okolici le en sam duhovnik«.

Dotok belih je pa tako naraščal, da je tudi ta okolica
kmalu izgubila indijanski značaj in se amerikanizirala.

Dne 25. avgusta 1833 je Baraga poslal na Dunaj zadnje
poročilo iz Arbre Crochea. Stanje misijona je prav povoljno.
V Manistiku je 6. avgusta krstil mlado Indijanko, posebno
>izvoljeno dušo«, ki je bila doma iz severnejših krajev, pa
je zapustila svoj poganski dom, da bi laglje živela po
Kristusovih načelih. V sosedni vasi — imena ne pove — so
postavili lično cerkvico v čast sv. Ignaciju Lojolskemu, čigar
duhovni sinovi so toliko storili za Indijance. Tudi v Little
Detroitu je zrasla nova lesena cerkvica, katero je pa
blagoslovil na ime sv. Vincencija Pavelskega; ob odhodu
jim je dal pismo na misijonarja iz Green Baya (Grin Beja),
naj jih on prevzame v duhovno oskrbo, saj imajo bliže do
tja ko do Arbre Crochea. Obiskal je tudi Bobrov otok, a so
bili prebivalci pravkar odšli v Kanado po angleške dari.
Zaradi vednih nasprotovanj poganov je bila kapela še vedno
šele do polovice zgrajena in še to so jim grozili zažgati;
zato so kristjani sklenili, preseliti se v Arbre Croche, kar je
Baraga z veseljem doznal.

Pismu je Baraga priložil tudi zemljevid celega misijon-
skega okoliša in natančen pregled o njegovih 9 katoliških
naselbinah.

Na mali Šmaren, 8. septembra 1833, se je poslovil od
svojih vernikov, med katerimi je deloval dobri dve leti.
Težko je moralo biti to slovo. Pač ni slutil, da mu bo Arbre
Croche kot škofu še nekoč izročen v oskrbo.

Arbre Crocheani so tudi še pozneje ostali dobri. Škof
Rese jih je pohvalil kot vzor izpreobrnjencev. Opojnih pijač
so se vestno izogibali, da trgovci z žganjem sploh v vas niso
smeli; če se je pa kateri le prikradel, mu je poglavar s sekiro
razbil posodo. Pire piše o njih, da jih večina ostane vse

življenje v krstni nedolžnosti; tudi fantje živijo čisto in
brez mladostnih zablod. Mnogi od njih so vsako nedeljo
prišli 12 ur daleč k sv. maši. Pire jih je učil umnega kme-
tijstva in sadjarstva, v čemer je bil sam strokovnjak. Iz
Ljubljane jim je dobival raznih semen. Z juga jim je
dovažal dobre pasme domačih živali in perutnine. Postavili
so v vasi žago in mlin. Mladino je dal izučiti v obrti. Cepil
jih je zoper koze, ki so še vedno strahovito redčile prebival-
stvo. V Ilirskem listu (Illyrisches Blatt) se 1. 1836 hvali,
da je naučil Indijance tudi žgance kuhati. >Kmalu so začeli

Glavna cesta s cerkvijo v Harbor Springsu, Baragovem Arbre Crocheu.

novo jed po vsem misijonu kuhati in z vso slovesnostjo so
sprejeli v indijanščino tudi kranjski izraz zanjo; prav tako
besedo ,stope'.« Tako kulturen kraj je postala ta indijanska
naselbina, da je ameriška vlada pozneje dala tem Indijancem
vse pravice kulturnih državljanov in se jih ni upala pregnati
na zapad. Ker so se pa poganski Indijanci tudi še pozneje
priseljevali v Arbre Croche, so Baragovi ondotni nasledniki
— Pire, Lavtizar in Mrak — tudi posihmal imeli dovolj
izpreobrnjenj. Na torišču Baragovega prvega misijonskega
delovanja so polagoma nastale* nove župnije in misijonar
Lavtizar se je 1. 1855 zgrozil ob misli, da je bil »do 1. 1845
v tej neizmerni okolici le en sam duhovnik«.

Dotok belih je pa tako naraščal, da je tudi ta okolica
kmalu izgubila indijanski značaj in se amerikanizirala.

v. BARAGA V GRAND RIVERU

Začetno delo.

(Od 21. septembra 1833)

»Zares daljna in težavna selitev! Ko sem bil v svoji
domovini prestavljen z ene kaplani je na drugo, sem vse
potrebno tam dobil: cerkev, vernike, šolo, stanovanje itd.;
tukaj pa moram vse to šele sam poiskati. Ni dovolj, poskrbeti
le za cerkev, šolo in stanovanje, ampak si moram vernikov
in šolarjev šele dobiti; in vprav to je najtežje,« piše
12. oktobra 1833 na Dunaj. Prav za desetletnico svoje nove
maše, 21. septembra, je bil po Micbiganskem jezeru in ob
reki Grand River prišel v svoj novi misijon. Takoj je šel
na delo. ^

Sklical je Indijance k zborovanju ter jim podrobno
razložil, kako misli med njimi širiti vero in omiko. Navzoči
so se brž razdelili v tri skupine: eni so izražali svojo
zadovoljnost; eni so molčali; nekaj jih je pa bil nahujskal
tamošnji protestantovski pastor in so se zdaj Baragi srdito
postavili po robu. Še enkrat jim je razložil pomen krščanstva
tudi za njih časni blagor. Privrženci pastorjevi mu niso
vedeli več oporekati in so mu le veleli, naj prepusti Grand
River protestantom, sam si naj pa više ob reki poišče lastno
misijonsko polje. Nato je Baraga odločno poudaril, da je
v vasi že precej več katoličanov ko protestantov. Ob pri-
hodu je bil namreč zopet več oseb krstil. Če so si torej
protestantje postavili cerkev, si jo bodo vendar smeli tudi
katoličani. In s tem je zmagal, ker so tudi pogani uvideli,
da bi delali krivico, če bi mu branili. Takoj so šli izbrat
in odmerit prostor za misijonsko postajo in bodočo misijon-
sko naselbino.

Poslej je imel Baraga na vseh svojih postojankah težke
boje s protestanti, četudi je bil osebno povsod spoštovan.
O vseh teh bojih pa v svojih pismih skoro dosledno molči.

Ker je bila hiša, v kateri se je bil ob prvem obisku
nastanil, onstran reke, Baraga je pa hotel živeti sredi med
Indijanci, je priredil na desnem bregu novo indijansko kočo
za kapelo in sebi v stanovanje. V šolo mu je prihajalo
25 Indijančkov in štirje beli, kateri pa spričo verske brez-
brižnosti staršev še krščeni niso bili. »Velik del prebivalstva

101

Indijanske deklice.

Združenih držav, zlasti na kmetih, nima prav nobene vere;
niti krščeni niso in so torej pravi pogani. Tudi tu v moji
soseščini je mnogo takih poganov,« potoži v omenjenem
pismu. Združene države so za malenkostno ceno prodajale
krasna zemljišča onstran reke in število belih priseljencev
je hitro raslo.

v. BARAGA V GRAND RIVERU

Začetno delo.

(Od 21. septembra 1833)

»Zares daljna in težavna selitev! Ko sem bil v svoji
domovini prestavljen z ene kaplani je na drugo, sem vse
potrebno tam dobil: cerkev, vernike, šolo, stanovanje itd.;
tukaj pa moram vse to šele sam poiskati. Ni dovolj, poskrbeti
le za cerkev, šolo in stanovanje, ampak si moram vernikov
in šolarjev šele dobiti; in vprav to je najtežje,« piše
12. oktobra 1833 na Dunaj. Prav za desetletnico svoje nove
maše, 21. septembra, je bil po Michiganskem jezeru in ob
reki Grand River prišel v svoj novi misijon. Takoj je šel
na delo. ^

Poslej je imel Baraga na vseh svojih postojankah težke
boje s protestanti, četudi je bil osebno povsod spoštovan.
O vseh teh bojih pa v svojih pismih skoro dosledno molči.

101

i£r;'

r-^

Vi V-Ui • S"

Indijanske deklice.

102

Baraga je še iz Arbre Crochea imel nekaj denarja, zato
se je takoj lotil zidave cerkve, šole in svojega stanovanja.
Iskal je rokodelca med belimi sosedi, pa je bil vsak na
lastnem zemljišču preveč zaposlen in so zato tudi navadni
delavci bili silno dragi. Sedel je torej na konja in po
sedemdnevni ježi, ki je bila zanj še tem. težja, ker konja ni
bil vajen, po gozdovih in močvirjih dospel v Detroit ter se
poklonil škofu Reseju. Šel se je priporočit tudi guvernerju
za Michigan, a ga ni našel doma. Pod jako neugodnimi
pogoji je v Detroitu dobil dva tesarja. Nazaj grede so imeli
le enega konja; zadnja dva dni jim je sredi samote tudi
pošel živež, tako da so vsi izčrpani od gladu in truda komaj
prišli v Grand River.

Dobil je še nekaj pomagačev in 14. oktobra so začeli
z delom. Zima je bila še nekam mila in oba Detroitčana sta
marljivo poprijela, stavba je pa le počasi lezla iz tal, ko je
bilo vse drago. Cerkev, šola in Baragovo stanovanje je bilo
pod eno streho; poslopje je bilo dolgo 15 m, široko 10 m in
visoko 4 m. Vse je bilo zelo na tesnem, pa še slabo izdelano
in neometano. Pri cerkvi ni bilo ne zvonika ne zvonov; na
kakšno znamenje so se ljudje zbirali k službi božji, ne
vemo ; Čebul j jih je pozneje n. pr. kar s trobento sklicavaL

Dne 1. decembra je Baraga prosil Leopoldinsko družbo
za denarno pomoč. Med drugim piše: »Veliko, res silno
veliko denarja je treba v tej tako neobljudeni in oddaljeni
deželi za nov misijon. Pa v luči krščanske vere vsi ti stroški
niso nič v primeri z ogromno koristjo, katera se doseže.
In ali ni ena sama neumrljiva duša več vredna ko vse
bogastvo sveta? Ali se Jezus Kristus ne bi rad dal znova
na križ pribiti, da reši le eno samo dušo, če bi se drugače
ne mogla rešiti? V svoji skrbi in stiski torej stopam danes
pred vas, preljubi dobrotniki v moji dragi domovini, kot
zastopnik svojih vsega pomilovanja vrednih divjakov. Svoji
roki stezam proti vam in vas prosim, da se usmilite svojih
nesrečnih bratov v tem delu sveta, ki po potih malikovalstva
slepo drvijo v svoje pogubljenje. S svojo molitvijo in
svojimi darovi lahko prav veliko pripomorete k odrešenj«
teh nesrečnežev. Ne prosim zase. Tisti, ki me poznajo, vedo,
da znam biti z malim zadovoljen. Ako pa vidim, da me zgolj
pomanjkanje denarja ovira pri reševanju ljubljenih bratov,
si želim biti bogat, da bi z minljivimi zakladi nesrečnim
sobratom mogel pripomoči k večnemu življenju.«

V Grand Riveru je Baraga še vedno imel tolmača. Tudi
tu mu je gospodinjila in pomagala v šoli ona postarna
vdova-ueiteljica, ki je že tudi v Arbre Cročheu poučevala
indijansko otročad.

103

Baragovo trpljenje. Zaobljuba zdržnosti od opojnih pijač.

(1834)

V Grand Riveru je imel Baraga težavno stališče.
Nasproti mu je stalo poganstvo z vso svojo temno zlobo,
oplojeno s strastmi belokožcev. Iz Baragovih pisem se vidi,
kako je trpel, molil in se boril; ponovno je prosil za duhovno
pomoč. Edina tolažba so mu bila pogosta izpreobrnjenja.
Dne 1. februarja 1834 je pisal: »Ako bi ne želel in upal,
privesti na pot zveličan j a nekoliko nesrečnih duš, bi za
ves svet ne hotel ostati tukaj, kjer je malikovalstvo z vsemi
svojimi hudobijami tako globoko zakoreninjeno.« Duh
demonske zlobe je ležal nad deželo.

Zlasti jih je dušilo pijanstvo, kot piše: »Tu ob Grand
Riveru je veliko trgovcev s kožuhovino, ki povsod lazijo
za Indijanci ter jim dajejo žganje v odmeno za kožuhovino,
da so Indijanci v naši okolici in še posebno v te j vasi skoro
vedno pijani. Govoril sem z nekaterimi od teh nesrečnih
trgovcev, ki prodajajo svoje duše, pa tudi duše ubogih
Indijancev peklenskemu sovražniku. Pa so me vselej zavrnili
s psovkami in grožnjami. Moje besede pri njih veliko manj
zaležejo ko pri najbolj sirovih divjakih in da bi se mašče-
vali nad menoj, donašajo Indijancem še več žganja in jim
živo prigovarjajo, naj me ne poslušajo in mi ne verjamejo,
mene samega pa obrekuje jo, kar le morejo. Pri takih
okolnostih je izpreobračanje poganov seveda zelo težavno.«
Potem jih pa opisuje: »Strašen je pogled na pijanega
divjaka, zlasti še na pijano žensko. V pijanosti so prave
furije. Veliko tukajšnjih indijanskih žen je brez nosu. Ko
sem prvič to zapazil, si nisem znal razložiti. Povpraševal
sem in zvedel, da se v pijanosti napadejo ko Ijute volkulje
in si odgrizejo nosove. Druge so brez prstov na rokah, ki so
jih izgubile v pijanskih pobojih. Moški planejo drug na
drugega s svojimi velikimi noži, katere nosijo vedno s seboj.«

Baraga je vedel, da imajo Indijanci le dvoje na izbiro:
ali pustiti opojne pijače, ali pa propasti. Zato je z vso silo
nastopal zoper prodajalce žganja, ki so kar besneli zoper
njega. »Moje življenje je tukaj v vedni nevarnosti,« piše
v istem pismu. »Vsak večer moram svoja vrata prav skrbno
in trdno zapreti, da me ne napadejo. Pred nekaj dnevi je
bilo v naši vasi posebno veliko divjakov pijanih. Neki
trgovec s kožami jim je prinesel toliko žganja, da so štiri
dni in štiri noči nepretrgoma pili. Naši kristjani so bili
zaradi tega silno žalostni, bili so pa tudi v nevarnosti. Eden
od mojih najboljših kristjanov bi bil v teh '^nesrečnih dneh
skoraj ob življenje. Pijan pogan je namreč prihrumel v nje-
govo hišo, grdo sramotil vero in ga hotel z nožem zabosfi.
Komaj se je rešil.«

104

Tudi nad Barago so se vzdignili, kot poroča: »Prav tisti
nesrečni dan sem imel tudi jaz obisk pijanih divjakov. Ko
so bili še daleč od moje hiše, me je zbudilo njih strahovito
tuljenje. Prišli so do mojih vrat, hoteli so vdreti in so
kričali na vso moč, pa nisem mogel ničesar razumeti. Izročil
sem se božji previdnosti ter ostal miren. Ko so videli, da ne
morejo noter, so se tuleč odstranili.«

Baraga pa v svoji skromnosti tu nekaj zamolči, kar nam
je zapisal Walter Elliot, misijonar-pavlist iz Detroita: »Ne-
razredčeno ohijsko žganje je bilo naprodaj po 25 centov
galon (4'5 1) . Trgovci so bogateli na račun propadajočih
Indijancev. Edini prijatelj Indijancev je bil Baraga. Pridigal
jim je v otavščini ter jih spravljal na boljša pota. To je
razljutilo pristaše baptistovskega misijonarja, ki so si med
trgovci brž poiskali zaveznikov. Ti trgovci so neko noč
naščuvali pijano tolpo, da naj napadejo Baragovo hišo. Bil
je pa pravočasno opozorjen na njih prihod in je vrata in
okna dobro zaprl. K sreči so bili preveč pijani, da bi bili
mogli vdreti. Ce bi se jim bilo to posrečilo, bi ga bili ubili.
Cele štiri ure je ta pijana drhal oblegala hišo. Njih tuljenje
je bilo grozno. Vsak hip je pričakoval, da bo nad streho iz
lubja zaplapolal ogenj in da bo tudi sam zgorel. Vendar je
prišla vest o hrušču na uho tudi ondotnemu maršalu Zdru-
ženih držav, ki je prišel in nasilneže razkropil. Med tem
peklenskim tuljenjem je Baraga ves čas klečal in molil.
Jasno mu je stalo pred očmi, koliko zlo je za njegovo
ljudstvo pijančevanje. Zato se je odločil, da se bo v zgled
žrtvoval. Tu v svojem stanovanju, obkoljen od napadalcev,
se je slovesno zaobljubil, da se bo od opojnih pijač poslej
vse življenje popolnoma vzdržal. Ta sklep je do smrti
zvesto držal. Večkrat je bil ves izčrpan, ker mu je bil ob
neužitni hrani želodec povsem opešal; včasi se je v svoji
premočeni obleki ves tresel od mraza; večkrat je bil v zimah,
kakršne so ob Gornjem jezeru, čisto premrl in bil kozarca
vina ali čašice žganja krvavo potreben. Pa je ob spominu
na nočni prizor v Grand Riveru vse take skušnjave odbil
ter daroval svoje pomanjkanje Odrešeniku, ki je bil prav
tako izkušan.«

Vendar ni Baraga nikoli obžaloval svojega prihoda v
Grand River. V veliko tolažbo so mu bila rastoča spre-
obrnjenja in vzorno življenje spreobrnjencev. Tako je bil
n. pr. najstarejši tamošnji poglavar poprej hud pijanec in
si njegova žena in deca še življenja niso bili svesti. Pa ga je
Baraga pridobil za krst in mož niti kaplje alkohola ni več
pokusil; v družini je postal krotak ko jagnje in je tudi
svojim rojakom prigovarjal, da naj se prepustijo blažilnemu
vplivu krščanstva.

105

V veliko tolažbo so Baragi bili tudi Arbre Crocheani.
Zima je bila tistikrat nenavadno mila, sneg je zgodaj
skopnel, za lov in za prestrezanje sladkornega soka je bilo
prav ugodno, zato se jib je veliko odpravilo proti jugu.
Dan hoda od Grand Rivera so si postavili začasne vigvame
in v svoji otroški vdanosti tako dolgo hodili moledovat
Barago, da jih je res šel obiskat. »Ni si lahko predstavljati,
kako težavna je pot skozi severnoameriške pragozde. Zdaj
je treba iti skozi puščave in z obema rokama devati veje
vsaksebi, kot bi človek plaval; zdaj je treba iti po pol ure
dolgih močvarah, v katerih bi se človek kmalu pogreznil;
zdaj zopet drži pot čez široke potoke po edinem šibkem
drevesu, ki ga Indijanci na bregu posekajo, da pade preko
potoka. Na tem potovanju mi je bilo treba po takem ozkem,
zibajočem se mostu iti čez reko, široko več ko 30 čevljev
(9 m) in zelo deročo in globoko. Divjake je zastran mene
jako zaskrbelo, ko smo prišli do reke. Jaz sem v božjem
imenu kar krenil na ta nevarni most. Pa komaj sem prišel
do srede, sem začel omahovati in kmalu bi bil padel v vodo.
Dobri divjaki so od žalosti zakričali, jaz sem pa le prišel
srečno čez. Divjaki tečejo po takih deblih ko veverice, včasi
tudi s težkimi bremeni na plečih.« Tako je poročal Baraga
7. marca 1834 na Dunaj.

Arbre Crocheani so ga v svojem pomladnem bivališču
prisrčno sprejeli. Z redemptoristi se še niso mogli dosti
zbližati, ker ti niso razumeli njih jezika. Njih zvestoba do
sv. vere je Barago močno genila. »Zelo prijetno sem bil pre-
senečen,« piše, »ko sem na sredi okoliša, kjer dobivajo sladkor,
našel majhno kapelo, ki so si jo ti dobri Indijanci zgradili, da
morejo v njej opravljati svoje molitve.« Stala je na slikoviti
višini, odkoder se je odpiral lep razgled po reki in jezeru.

Tri dni je ostal pri njih in jim maševal. Vsi so opravili
svojo velikonočno dolžnost in 15 jih je sredi pragozda prejelo
prvo sv. obhajilo. Eden za drugim so prihajali k njemu,
rekoč: »Oče, izprašaj me, morda znam za sv. obhajilo.« Tudi
krstil je tri odrasle.

Od njih je šel k jezeru v Maškigong prevideti dva
Indijanca. Tamošnjih 21 izpreobrnjencev mu je obljubilo,
zgraditi prostorno kapelo, ker so se tudi poganski vaščani
začeli zanimati za krščanstvo. Baraga jim je odkazal prostor
zanjo in obljubil, da jo bo blagoslovil na čast sv. Jožefu.

V Grand Riveru so delavci pohiteli z gradnjo cerkve in
Baraga je določil 20. april za njeno posvečonje. Dne 24. maja
je opisal to slovesnost. Kaj takega ondotni ljudje še niso
videli. Bil je lep pomladanski dan in vedra nebesna modrina
je čudovito soglašala z radostjo vernikov. Tudi velikanska
množica poganskih Indijancev in versko brezbrižnih belo-

106

kožcev se je uvrstila v procesijo, pred katero je krepak
Indijanec ponosno nesel križ ter ga pred cerkvijo zasadit
v tla. Cerkvena oprema je bila iz Evrope, večinoma iz.
Ljubljane, kakor tudi že omenjene Langusove slike.

Obranilo se nam je Baragovo pismo, katero je 13. junija
1834 pisal Francu Pircu, župniku v Podbrezjab, ki se je na
Baragovo pobudo vzlic svojim 49 letom odločil, da bo šel za
misijonarja v Ameriko. Rodil se je ta izredni mož 1. 1785
v Kamniku. V francoski dobi se je dobro naučil francoščine,
1. 1813 je bil posvečen za mašnika. Kot duhovnik je hotel
s sadjarstvom dvigniti kmetsko blagostanje, zato je zašajal
vzorne sadovnjake in pisal knjige o sadjarstvu; rotil je
kmete, naj vendar ne porabljajo žlahtnega sadnega soka
za žganje. Pire je bil trezna, praktična, pa nesebična in
plemenita narava; Indijanci so mu pozneje nadeli ime
Ganino dee, po naše Dobro srce. To Baragovo pisanje do
Pirča se začenja: »Vaše pismo, v katerem mi sporočate svoja
željo, priti v naše misijone, me je neizrečeno vzradostilo,
ker kaže o veliki vnemi, katero čutite v svojem srcu za
izpreobrnitev naših sobratov. Pisal sem v tej zadevi našemu
škofu, preč. g. Frideriku Rese ju, in upam, da Vas bo brez
pomislekov sprejel.« Daje mu podrobna navodila za na pot.
Naj ne jemlje veliko prtljage s seboj, tudi knjig ne, ker se
vse lahko tam kupi. Prinese na j pa masnih potrebščin, železne
klešče za hosti je, svetopisemsko konkordanco, mnogo podob,
rožnih vencev in križcev in pa platna, ki je v Ameriki zelo
drago. Kliče mu: »Bog Vas spremljaj na Vaši poti! Zadeli
boste na velike težave, pa čaka Vas tudi lepa krona v
nebesih, če boste te težave iz ljubezni do Boga in do bližnjega
voljno prenašali.«

Tega pisma pa Baraga ni oddal v Grand Riveru, ampak
šele pozneje v Detroitu, na kar sklepamo iz škofovega
lastnoročnega latinskega pripisa: »Č. g. Pirca bom rad
sprejel v svojo škofijo.« Ko je pa pismo dospelo v Podbrezjis^
Pirca že ni več našlo doma, odšel je bil proti Ameriki.

V septembru se je Baraga vzdignil na dva dni dolgo pot
do 6 koč, stoječih ob gornjem toku reke že na ozemlju
Združenih držav. Že prej jih je bil prišel kristjan iz Grand
Rivera pripravljat za krst. Res so se 4 družine spreobrnile,
ostali so pa Barago rezko zavrnili, da hočejo ostati v veri
očetov. Tudi drugam je šel in se po cele dneve mučil s
svojim rdeeekožnim spremljevalcem; pa vsi trudi so mu bili
sladki, ker so ga peljali do duš. Pire se v svojih pismih
večkrat pritožuje o komarjih, kako neusmiljeno so ga mučili
in zdelavali na potovanjih; Baraga pa o tej nadlogi vztrajalo
molči. Tudi strah pred zvermi ga je moral neprestano
spremljati, zlasti volkov je bilo veliko v tisti pokrajini.;:

107

Pred zimo je še enkrat hotel videti Maškigong. Dne
3. novembra piše, da so mu ti ljudje zopet pripravili veliko
duhovno veselje. Večina jih je bilo po 4 do 6 dni daleč proč

Franc Pire.

na lovu; ko jim j^ pa Baraga sporočil dan prihoda, so se
vsi zbrali v pravkar dograjeni cerkvici sv. Jožefa. Med
priglašenci za krst je bilo tudi 17letno indijansko dekle,r
katere oče je bil trd pogan in krščanstvu zelo sovražen; Ko

108

je dekle zvedela, kdaj bo prišel misijonar, je prosila očeta,
če sme iti v Maškigong. Mož je slutil o njeni nameri, pa ji
je naposled le dovolil, a ji tudi zažugal, da ji bo obe ušesi
porezal, če postane kristjana. Baraga jo je resno vprašal,
ali ob vseh grožnjah še vztraja pri svoji nameri. Ko je videl
njeno junaško pripravljenost za žrtve, jo je poučil in krstil.

Čez zimo 1834/35 je ostal v Grand Riveru. O božiču se je
razveselil svojih vernikov, ki so iz svojih oddaljenih lovišč
prišli molit novorojenega Kralja v svojo skromno cerkev.
Tudi stari in bolehni ljudje in 10 do 12letni otroci so dospeli
na krpljah. Ta mladež ga je živo spomnila na 12letnega.
Jezusa, ki je tudi od daleč potoval v tempelj.

V Grand Riveru je Baraga imel že nekaj nad 200 spre-
obrnjencev.

Slovo od Grand Rivera. V Ste. Clairu.

(1835)

Monroe, predsednik Združenih držav, je 1. 1824 izdal
geslo: »Amerika Američanom!« Pri tem je pa pravice Indi-
jancev popolnoma prezrl ter je sprožil celo misel, da naj se
preženo v divje ozemlje zapadno od Mississippija. Po 1. 1830
so njegovo geslo začeli dejansko izvajati. Nekatere indijanske
rodove so pregnali s silo kakor zver jad, n. pr. Potavotomijce,
ki so bili iz večine že vsi pokristjanjeni; te svobodoljubno
pleme se jim je pa postavilo po robu in veliko krvi je
teklo, preden so se umeknili. Ponavadi je pa vlada Zdru-
ženih držav delala drugače: najela je brezvestne agente,
ki so šli z alkoholom preslepiti preproste Indijance, da so
se v pijanosti s podpisom odpovedali lastninski pravici do
svojih ozemelj. Taka listina n. pr. slove:

»V 1. 1793 sta bila pričujoča Wabissipine in pa The
Black Tobacco (Blek Tebeko), ki sta se v korist gospodu
Dominiku Ducharmu (Dišarmu) prostovoljno odpovedala
zemlji od Portage (Portedž) of Kokalin do konca ravani,
okoli 40 juter na široko; in na drugi strani, nasproti
Portageu 4 jutra na široko iri 30 juter na dolgo. Imenovana
prodajalca sta zadovoljna in odskodovana z dvema sodčkoma
ruma. V potrdilo sta naredila svoji znamenji.« Dalje: »Pod-
pisani, ki imajo pravico do Portagea, so svoje pravice enako
prodali in jamčijo za vsako vznemirjenje. Dobili so pet
galonov ruma. Izjavljajo, da so s tem zadovoljni in plačani.«
^Slede podpisi.)

Meja Združenih držav je s silo in prevaro šla vedno bolj
proti severu. Ozemlje države Wisconsin (Uiskonsen) je
belokožce še posebno mikalo, ker je bilo z rudami in gozdi

109

silno bogato. Redko naseljeni in po večini še necivilizirani
Indijanci so vroče ljubili svojo domovino, a so rabili ta
prostrana ozemlja le za lovišča. Belokožci so pa poudarjali,
da je treba zemljo izrabiti in obdelati. Tako je prišlo do
žalostnega spora, v katerem je vsaka stran imela svoj prav.
Poleti 1834 se je po Grand Riveru raznesla vest, da misli
vlada pregnati Otavane z njih svobodnega ozemlja proti za-
padu. Časniki so sicer zatrjevali, da bo vlada njih zemljo kupila,
Indijancem pa se je vzbujal sum, da bo vlada tudi nje ukanila.
Baraga se je ob tej novici zelo vznemiril; saj je po očetovsko
ljubil nesrečne Indijance. Smilili so se mu, pa tudi zaskrbelo
ga je, bi li njegovi dobri spreobrnjenci v novih pokrajinah še
mogli vztrajati v živi veri. Sklenil je, da bo šel tudi preko
Mississippija z njimi, če bo le škof dovolil, saj drugega duhov-
nika, ki bi znal njih težki jezik, Otavani itak niso imeli.

V Arbre Crocheu je vest o vladnih nakanah povzročila tor
liko skrbi, da so šli zborovat k rojakom v Grand River. Pol-
krožna dolinica jih je sprejela vase. Vsi govorniki so soglašali
v sklepu: ne prodajati zemlje državi in se niti v pogajanja ne
spuščati z njo. Veliko upanja so stavili na svojega prijatelja
in dobrotnika Barago in tudi pogani so se ga zaupno oklenili.
Kako je bila tista ura ugodna za pokristjanjenje vsega otav-
skega rodu! En katoliški duhovnik je bil popoln gospodar njih
misli in njih čustev. Hipoma se je pa vse preobrnilo.

V februarju 1835 se je pojavil v Grand Riveru duhovnik
Andrej Viszoczky (Visocki), pomadjarjen Slovak, dober in
navdušen misijonar, za leto starejši ko Baraga. Pred kratkim
je bil dospel iz Ogrske ter po odloku škofa Reseja začel
delovati med francoskimi priseljenci v mestecu Ste. Claire
(Sent Kler) severno od Detroita ob enakoimenskem jezeru.
Predstavil se je Baragi in mu javil, da bo na škofov ukaz
©stal v Grand Riveru. Baraga se je začudil. Že itak je mislil
iti v Detroit, zdaj se je pa neutegoma odpravil do škofa.
Ta mu je res ponovil svoj ukaz, da naj zapusti Grand River
in spomladi gre h Gornjemu jezeru, kamor je bil že iz
Arbre Crochea zaprosil; čez zimo pa naj oskrbuje bivšo
Viszoczkega župnijo Ste. Claire.

Kaj se je bilo zgodilo? Baragov poznejši prijatelj Elliot
je pojasnil vso zadevo. Baragovo misijonstvo je namreč
imelo tudi za kulturni napredek Indijancev velikanski po-
men: lenobi in pijači vdane ubožce je polagoma preobrazil
v stalne naseljence, v trezne in delavne poljedelce in obrtnike
ter je po njih blažilno vplival tudi na ostale Otavane. Na
njih zemlji jim je hotel ustvariti lastno kulturo, kot sta
storila sv. Ciril in Metod med Slovani in kot so misijonarji
tudi drugod delali. Prav to pa ni godilo vladi Združenih
držav, katera je čakala, kdaj bo tudi Otavane razlastila, pa

110

je dobro vedela, da bo veliko laže opravila z zapitimi
divjaki kot pa s treznim, kulturnim rodom. Nalašč je
pošiljala cele roje trgovcev z žganjem mednje ter podpirala
rovanje protestantov zoper Barago, da omaje njegov blago-
dejni vpliv na Indijance. Obmejni ameriški škofje so se
z Rese jem vred potegovali za pravice Indijancev, ki so
obetali prebogato misijonsko žetev; pritisk vlade je pa
vedno naraščal in škof Rese se je moral ukloniti zahtevi,
da se Baraga izseli z otavske zemlje.

Baraga se nam tudi ob tem udarcu pokaže v vsej svoji
notranji veličini. Škofov odlok je sprejel kot odlok božje
previdnosti. Ko mu je težavna setev v Grand Riveru po
16 mesecih začela iti v klasje, jo je brez zagrenjenosti prepu-
stil drugemu in njegove misli so se iznova ljubeče obrnile h
Gornjemu jezeru. V njegovem pismu z dne 20. februarja ni
niti sence potvarjanja. Kdo drugi bi bil napisal vse drugačno
pismo, Baraga pa iz Detroita na Dunaj takole poroča: »V tem
mesecu se je naključila nepričakovana, pa zame zelo razvese-
ljiva sprememba v misijonu preblažene Device Marije ob
Grand Riveru. Lahko si mislite, kako nepopisno veselje mi je
napravil moj dobri škof, ko mi je povedal, da me je iznova
določil za ustanovitelja novega indijanskega misijona. Iz vsega
srca se Bogu zahvaljujem, da me je odločil, da tu v Ameriki
ustanavljam nove misijonske postojanke.«

V Ste. Clairu je Baraga našel majhno, podolgasto ka-
pelo in stanovanje, oboje zelo ubožno; miši in podgane
so se sprehajale po praznem poslopju. Ni imel ne šole ne
učitelja ne cerkovnika, še strežnika za maše ne. V Grand
Riveru se je poslovil od njega njegov tolmač; tam je tudi
ostala njegova postarna postrežnica in učiteljica, po nekaj
letih se je pa vrnila domov v Mackinac.

Močno ga je vzradostila pošiljka iz Evrope: sestra
Amalija mu je poslala po Leopoldinski družbi lepih darov,
zbranih po Ljubljani. Zlasti je bil vesel štirih lepih svečni-
kov, lične masne knjige in masne obleke. Vse to je takoj
odločil za svoj bodoči gornjejezerski misijon in je tudi v tej
pošiljki videl mig božje previdnosti. Dne 13. marca 1835
še je na Dunaj toplo zahvalil. V pismu pravi, da med
belokožci sicer prav udobno živi, a mu je ko ribi na suhem.
»Hrepeneče čakam na odhod h Gornjemu jezeru. Upam, da
se jih bo tudi tam veliko spreobrnilo h krščanski veri. O,
kako me ta misel dviga in navdušuje! O, da bi imel peroti
in bi mogel poleteti čez trdo zamrzla jezera ter biti čimprej
pri teh poganih!« Tako vzklika, potem pa nadaljuje: »Upam,
da se jih bo tam mnogo spreobrnilo ; pa saj Če se le eden ali
dva spreobrneta in zveličata, se misijonarju potovanje do

111

njih že izplača. Neskončno dobri Bog pa nam vselej veliko
Teč da, kot mi pričakujemo.«

Isti dan je pisal tudi Amaliji: >V tem svojem bodočem
misijonu bi mogel našo ljubo Antonijo dobro porabiti in
zopet zelo želim imeti jo pri sebi. Rad bi, da bi prišla
semkaj, še preden odpotujem, da bi lahko šla skupaj. Ven-
dar, kakor Bog hoče!« Njej in ostalim svojim misijonskim
prijateljem se zahvaljuje za pošiljko. Zdaj ima zaenkrat
vsega dovolj, želi si le 400 do 500 križčkov iz medi. Pač pa

Notranjščina cerkve Jezusove mladosti v Harbor Springsu, Baragovem

Arbre Crocheu.

bo potreboval veliko denarja. Tudi pisma za novi misijon
naj naslovi na Samuela Abbota v Mackinacu.

Baraga se je torej poslovil od rodu Otava. Kakšna je
bila pozneje njih usoda?

Leta 1854 je imel Indijanec iz sosednega rodu Očipve
v La Pointu pred Barago daljši govor, v katerem je tožil
o nesreči svojega ljudstva. Njegove zaključne besede so
bile: »Moj oče, ozri se po obrazih mojega bednega ljudstva!
Bolezen in glad, žganje in vojska nas hitijo ugonabljati.
Umiramo in venemo. Padamo na tla kot drevesa pod sekiro
belokožcev. Slabi smo, vi ste močni; mi smo le neuki Indi-
janci, vi imate vednost in znanje v svoji glavi. Rad bi od
vas pomoči in varstva. Nimamo ne hiš ne goved ne zemlje,
pa saj tega ne bomo dolgo pogrešali. Vetrovi bodo kmalu
šumeli okoli poslednje koče tvojih rdečekožnih otrok. Srce

110

je dobro vedela, da bo veliko laže opravila z zapitimi
divjaki kot pa s treznim, kulturnim rodom. Nalašč je
pošiljala cele roje trgovcev z žganjem mednje ter podpirala
rovanje protestantov zoper Barago, da omaje njegov blago-
dejni vpliv na Indijance. Obmejni ameriški škofje so se
z Resejem vred potegovali za pravice Indijancev, ki so
obetali prebogato misijonsko žetev; pritisk vlade je pa
vedno naraščal in škof Rese se je moral ukloniti zahtevi,
da se Baraga izseli z otavske zemlje.

Baraga se nam tudi ob tem udarcu pokaže v vsej svoji
notranji veličini. Škofov odlok je sprejel kot odlok božje
previdnosti. Ko mu je težavna setev v Grand Riveru po
16 mesecih začela iti v klasje, jo je brez zagrenjenosti prepu-
stil drugemu in njegove misli so se iznova ljubeče obrnile h
Gornjemu jezeru. V njegovem pismu z dne 20. februarja ni
niti sence potvarjanja. Kdo drugi bi bil napisal vse drugačno
pismo, Baraga pa iz Detroita na Dunaj takole poroča: »V tem
mesecu se je naključila nepričakovana, pa zame zelo razvese-
ljiva sprememba v misijonu preblažene Device Marije ob
Grand Riveru. Lahko si mislite, kako nepopisno veselje mi je
napravil moj dobri škof, ko mi je povedal, da me je iznova
določil za ustanovitelja novega indijanskega misijona. Lz vsega
srca se Bogu zahvaljujem, da me je odločil, da tu v Ameriki
ustanavljam nove misijonske postojanke.«

Močno ga je vzradostila pošiljka iz Evrope: sestra
Amalija mu je poslala po Leopoldinski družbi lepih darov,
zbranih po Ljubljani. Zlasti je bil vesel štirih lepih svečni-
kov, lične masne knjige in masne obleke. Vse to je takoj
odločil za svoj bodoči gornjejezerski misijon in je tudi v tej
pošiljki videl mig božje previdnosti. Dne 13. marca 1835
se je na Dunaj toplo zahvalil. V pismu pravi, da med
belokožci sicer prav udobno živi, a mu je ko ribi na suhem.
»Hrepeneče čakam na odhod h Gornjemu jezeru. Upam, da
se jih bo tudi tam veliko spreobrnilo h krščanski veri. O,
kako me ta misel dviga in navdušuje! O, da bi imel peroti
in bi mogel poleteti čez trdo zamrzla jezera ter biti čimprej
pri teh poganih!« Tako vzklika, potem pa nadaljuje: »Upam,
da se jih bo tam mnogo spreobrnilo; pa saj če se le eden ali
dva spreobrneta in zveličata, se misijonarju potovanje do

111

njih že izplača. Neskončno dobri Bog pa nam vselej veliko
več da, kot mi pričakujemo.«

Notranjščina cerkve Jezusove mladosti v Harbor Springsu, Baragovem

Arbre Crocheu.

bo potreboval veliko denarja. Tudi pisma za novi misijon
naj naslovi na Samuela Abbota v Mackinacu.

Baraga se je torej poslovil od rodu Otava. Kakšna je
bila pozneje njih usoda?

Leta 1854 je imel Indijanec iz sosednega rodu Očipve
v La Pointu pred Barago daljši govor, v katerem je tožil
o nesreči svojega ljudstva. Njegove zaključne besede so
bile: »Moj oče, ozri se po obrazih mojega bednega ljudstva 1
Bolezen in glad, žganje in vojska nas hitijo ugonabljati.
Umiramo in venenio. Padamo na tla kot drevesa pod sekiro
belokožcev. Slabi smo, vi ste močni; mi smo le neuki Indi-
janci, vi imate vednost in znanje v svoji glavi. Rad bi od
vas pomoči in varstva. Nimamo ne hiš ne goved ne zemlje,
pa saj tega ne bomo dolgo pogrešali. Vetrovi bodo kmalu
šumeli okoli poslednje koče tvojih rdečekožnih otrok. Srce

112

mi je težko, a ne morem odvrniti naše usode. Tako zelo lju-
bimo solnce, mesec, reke in gozde, pa jih bomo zapustili, ko
bomo kmalu spali v zemlji in se ne bomo več prebudili. To
in nič drugega ti moram povedati, moj oče.«

Žalostne besede! Pa veljale so tudi za južne sosede
Otavane. Že L 1835, torej takoj po Baragovem odhodu iz
Grand Rivera, so morali vse ozemlje prepustiti Združenim
državam; vsaka oseba je letno dobivala za to po 10 dolarjev.
Smeli so, kjerkoli so hoteli, obdelovati zemljo in za svojo
potrebo tudi povsod drevje sekati. Le lastniki zemlje niso
bili in država si je pridržala pravico, drugje jim odkazati
bivališča, in jih je res od nekod drugam preselila. Marlji-
ve jši Indijanci so kupili zemljišča nazaj od države v last.
Država jim je vzdrževala tudi šolstvo in katoliški misijo-
narji so kot njih učitelji do 1. 1865 dobivali nekaj državne
plače. Vlada je ob predaji zemlje dala Otavanom tudi
orodja, vozov in živine, poslala je mednje tesarske in druge
mojstre, postavila jim žage itd. Pa Indijanci se niso mogli
vživeti v kulturo belih. Mnogo se jih je izselilo v Kanado,
zlasti na otoke Huronskega jezera, ter so se tam pomešali
z Očipvejci. Nekaj jih je postalo tudi protestantov. Na
polotoku Michiganu jih živi sedaj še kakih 3000, a so že zelo
pomešani in se vtapljajo v belo pleme. Le v Montani in
Indiani je še kakih — 160 čistokrvnih Otavanov, ki so pa že
povsem amerikanizirani. Kmalu bodo torej le še imena rek
in jezer, gora in vasi pričala o prvih Baragovih rdečekožnih
duhovnih otrocih in ljubljencih.

Naslikal Baraga.

VI. BARAGA V LA POINTU

Prihod.

(27. julija 1835)

Za binkošti 1. 1835 je imel Baraga v Detroitu nemško,
francosko in angleško pridigo. Ondotnemu angleškemu du-
hovniku se je zdel kot eden izmed apostolov, ki so o prvih
binkoštih prejeli dar jezikov. Takoj drugi dan, 8. junija,
se je pa Baraga odpeljal — to pot že z brzoparnikom —
proti severozapadu. Še prej ko v dveh dneh je bil pri pri-
jateljski družini Abbotovi v Mackinacu, ki je pozneje tudi
drugim slovenskim misijonarjem izkazala veliko dobrot.
Parnik je čakal več dni; zato je Baraga še enkrat pohitel
v Arbre Croche, kjer so bili po odhodu redemptoristov v
državo Ohio brez dušnega pastirja. Indijanci Barage kar
proč niso pustili in le s težavo jim je dopovedal, da je njih
severnim bratom le še bolj potreben; obljubil jim je tudi,
da bo na škofijstvu prosil zanje, da dobijo duhovnika.

Ko se je vrnil v Mackinac, ga tam ni čakal škof, kot mu
je bil obljubil, ampak le njegovo pismo, da pred avgustom
ne more nikamor. Dne 4. julija je bil Baraga v Sault
Ste. Marie (Su sent Meri); že se je veselil svidenja z
ondotnim misijonarjem o. Hatscherjem, pa ta se je bil prav
tisto dopoldne odpeljal proti Ohio. Po šestih dneh je Baraga
odpotoval na počasni trgovski ladfi po Gornjem jezeru.
Strmel je, ko je sredi poletja videl ob obali led, debel za
nožev hrbet. Jutra so bila tako mrzla, da je moral čez talar
obleči še površnik in plašč. Celih 18 dni se je vozil po
Gornjem jezeru. Sestri Amaliji je poslal s tega potovanja
nekaj lastnoročnih sličic, tako n. pr. z otoka, kjer so prvič
prenočili, in iz kraja, kjer je prvič maševal.

Dne 27. julija 1835 je ladja obstala in Baraga je izstopil.
Bil je v La Pointu, na svoji tretji misijonski postaji, med
Indijanci iz rodu Očipve. »Dobro ljudstvo me je sprejelo
z nepopisnim veseljem,« poroča 9. avg. Leopoldinski družbi.

Kam ga je torej poklical Gospod?

»Jezik tukajšnjih Indijancev se le malo loči od otavskega.
Skraja sem mislil, da je razlika večja, ker me je motil
naglas,« je zapisal prvo jesen. Očipvejščina ima le 17 glasov;
glasovi 1, r, f, v in u ji manjkajo, zato Indijanci Baragovega
imena niso mogli pravilno izgovoriti. Pire je označil

8 Baraga

114

Očipvejce kot izredno nadarjene, a ne tako plemenite in
stanovitne v dobrem, kot so bili Otavani.

Med leti 1846 — 1867 so Očipvejci »prodali« ves polotok
Michigan in obe pokrajini Wisconsin in Minnesoto Združenim
državam. Nekaj se jih je na državne stroške izselilo onstran
Mississippija in so tam dobivali letno plaČo. Drugi so ostali
v deželi, a so morali bivati po 50 do 200 oseb skupaj v
reservacijah. Nekaterim je država dala enakopravnost z
belimi, a si je pridržala vsestransko nadzorstvo nad njimi;
te enakopravnosti z belimi so bili deležni po večini tisti
kraji, kamor je bil Baraga s svojimi sodelavci prinesel
krščansko kulturo. Število Očipvejcev je dandanes najbrž
večje, kot je bilo za Barage, ker so se zelo pomešali z belimi.
Nosijo se kot beli in znajo angleško; oni, ki so v reservacijah,
se pa vztrajno odtegujejo stiku z belokožci. Godi se jim
dosti dobro, država jim gre na roko, njih otroke izvrstno
vzgajajo katoliške redovnice. Vere so skoro vsi katoliške,
le na vzhodnem obrežju Huronskega jezera je kakih 600
protestantov in nekaj malega poganov.

Gornje jezero je skoro toliko ko Jadransko morje in
vzvalovi ob viharjih do 12 m visoko. Na zapadnem delu
južne obale tega jezera je stala Baragova misijonska postaja,
ubožna indijanska vas La Pointe (Lapojnt), in sicer na enem
izmed 12 otokov, ki se po svojem številu imenujejo
»Apostolski otoki«. Ptice selilke se spomladi in jeseni rade
ustavljajo na njih, zlasti golobov v juliju veliko prileti.
Podnebje je, kot sploh ob Gornjem jezeru, jako neugodno.
»Zares neprijazna dežela je to. Danes — tako piše Baraga
22. septembra 1855 — so padale prve snežinke in že nekaj
tednov kurijo tu sobe. Le dva meseca v letu se ne kuri.«
V 1. 1863 je postaranemu Baragi še 16. julija gorelo v peči.
Misijonar Čebulj je dve leti poprej pisal 2. februarja od
tam: »Prvi sneg je pri nas padel meseca oktobra; obležal je
in leži 4 čevlje na debelo in bo ležal, menim, do konca maja,
kakor je lani. Mraz je presilen, pred štirimi ali petimi dnevi
smo imeli — grozno se sliši — 35 stopinj mraza. Bil sem tako
zavit in zadelan, da od mene ni bilo drugega videti ko oči.
In— neverjetno, porečete — celo solze v očeh so mi
zamrzovale in mi oči skupaj vlekle, da sem jih moral kar
naprej mencati. Ubogi Indijanci so v svojih vigvamih silno
trpeli. Dne 10. decembra je tudi jezero zamrznilo. Zelo vesel
sem bil, ko sem prvič stopal po ledu. Varno in samozavestno
je stopala moja noga, kjer mi je poleti in jeseni srce
tolikokrat trepetalo; kjer je moja ladjica mnogokrat drzno
rezala valove ali plula čeznje; kjer se je nad mojo ladjico
razpenil marsikateri val ali pa se prelil blizu nje v globočino
in ladjico nekoliko za seboj potegnil, pa je od tam kot

115

preplašena ptica zopet sfrfotala navzgor; ali pa jo je val
kot muho vrgel v višavo in jo je močan veter prenesel ali
pa jo zagnal drugemu valu v šape, kjer se je borba iznova
začela. Medved v brlog, jezero pa pod led, dokler mu
pomlad ne odpre ledene ječe in meni ne podere mostu,
katerega je mogočni Stvarnik, mojster vseh stavbnikov,
v 10 urah tako strokovnjaško zgradil. Zares mogočna stavba,
prezala prikazen je led na Gornjem jezeru. Ni ga lepšega
marmorja, kot je ledena plast, ki pokrije jezero za pet
mesecev, vendar ne čez in čez, ampak kvečjemu le kakih
10 milj od brega.«

Tudi poletno podnebje je neugodno. Isti Čebul j piše:
»Posebno škodljive so mi poletenske vremenske izpremembe.
Včasi je vročina vsaj tako huda, če ne še hujša, kot na
Kranjskem. Nenadoma pa potegne sever in vroča soparica
se v petih minutah presuče v neznosen mraz. Zima je bolj
stanovitna in zato tudi bolj zdrava.«

Dežela je brez posebnih naravnih lepot, le solnčni zatoni
so menda ob jezeru divni.

V tej deželi in v tem podnebju je torej Baraga poslej
živel.

Baraga v La Pointu ni ustanovil novega misijona, ampak
je le oživil delo misijonarjev Alloueza (Alueza) in Marquetta
(Marketa) iz druge polovice 17. stoletja; to delo je pa bilo
že čisto razpalo, ker tisti prvi spreobrnjenci niso imeli
cerkvice v bližini.

V vasi La Pointe je imela kanadska francoska družba
svojo podružnico in nekaj ondi bivajočih uradnikov je
dajalo Indijancem, ki so tudi jako od daleč prihajali,
oblačila, živila in orodje v zameno za kožuhovino, za ribe
v sodcih in za drevesni sladkor. Poleg skladišč je bil zasajen
sadni in zelenjadni vrt. Vas je imela tudi že protestantovsko
šolo s 40 učenci.

Peščeni otok za kmetijstvo ni bil pripraven; Indijance
je živilo predvsem ribarstvo, zato so bivali ob jezeru in
Baraga je v čolnu lahko obiskoval vse svoje vernike.

Veselje Indijancev nad prihodom »črne suknje« je
Baraga takoj izrabil in jih tako navdušil za gradnjo cerkve,
da je v sedmih dneh že stala in jo je 9. avgusta blagoslovil
ter v njej maševal. Posvetil jo je na čast sv. Jožefu, »temu
tako mogočnemu priprošnjiku«, kot je 9. avgusta pisal Leo-
poldinski družbi. Stavbo pohvali, da je trpežna in dovolj
velika; dolga je bila 15 m, široka 7 m in 6 m visoka. V precej
visokem stolpu je visel majhen zvon, katerega je bil Baraga
dal uliti v Detroitu.

Za krstni pouk se jih je prav veliko priglasilo. V prvih
14 dneh jih je z otroki vred krstil 50.

116

»Ta teden — poroča v omenjenem pismu — bodo začeli
meni graditi stanovanje, v katerem bo tudi prostorna šolska
soba. Prav zelo sem zadovoljen in se Bogu ne morem dovolj
zahvaliti za to, da mi gre pri ustanavljanju novega misijona
vse tako nepričakovano dobro izpod rok, čeprav sem sedaj
brez denarja.« Ko je bil namreč stopil z ladje, je imel v žepu
— tri dolarje. Škof mu ne more ničesar dati, ker ga zidava
detroitske stolnice veliko stane, prav tako ga tare šolstvo in
vse druge cerkvene naprave; domačini ga tudi ne morejo
podpirati, ker so zelo ubožni, pa morajo kanadskim trgovcem
veliko dajati za obleko, katero je treba od daleč dovažati.
5>Srce me boli, ko vidim, da otroci nagi okoli letajo, pa bi jih
starši radi oblekli, ko bi le mogli. Kako rad bi jim to storil!
V Grand Riveru sem lahko pomagal, v Arbre Crocheu tudi,
ker sem imel dovolj podpor; tu pa nimam nič.« Vmes je
zapisal tudi stavek: »Pa dolgo ne bo moglo tako ostali, to že
zdaj vidim.« Rodil se mu je sklep, katerega je čez eno leto
uresničil: po zgledu drugih misijonarjev je šel v Evropo sam
po pomoč.

Misijonarji so trosili veliko denarja tudi v podporo
ženam, katere so po krstu morale ostaviti može, ki so imeli
po več žen. Veliko so jih stali tudi čolnarji in spremljevalci
za na pot.

Baraga je srčno želel začeti s šolo, a ni imel denarja za
učitelja. Na sestro Antonijo se je zopet spomnil in 4. avgusta
1835 omenil to svojo željo Amaliji. Zaželel si je tudi du-
hovnih pomočnikov, zato ji piše: »Ali se ne izplača še tako
velik trud, da se reši le ena sama duša? Toda tu se ne rešuje
po ena, ampak na stotine. Daj vendar svojega Karla poučiti
v francoščini in angleščini, morda mu bo Bog nekoč dal
milost, da bo postal misijonar! Ah, zakaj se ne odloči nekaj
kranjskih duhovnikov, ko dobivajo toliko nujnih vabil?«
Mali nečakinji Josipini naroča, da mora za njegov novi
misijon veliko moliti, ker ima tudi sv. Jožefa za zavetnika.

Najbrž je kmalu potem pisal Antoniji pismo, ki pa ni
datirano. Glasi se: »Zadnje pismo, katero sem od Tebe pre-
jel, je od septembra lanskega leta. V njem si mi sporočila
veselo vest, da misliš le še malo dni ostati v domovini, potem
pa k meni priti in biti vedno z menoj. Prosim Te, najdražja
Antonija, podvizaj se k meni! Še nikoli Te nisem tako želel
imeti pri sebi in še nikoli Te nisem tako potreboval kot
sedaj. Tu sem popolnoma sam in na tem lepem, zdravem in
jako obljudenem otoku mislim, če Bog da, preživeti svoja
ostala leta in tu napraviti središče svojega misijonstva. Kako
vesel bi torej bil, če bi Te za vedno mogel imeti pri sebi!
Ti bi tukaj šolo vodila in skrbela za časne potrebe svojega
Friderika, obenem bi pa tudi za svoj dušni blagor lahko

117

delala.« Prilaga ji angleško navodilo za potovanje. S seboj
naj pripelje misijonskega služabnika in nabere dosti pod-
pore, »kajti jaz sem skrajno ubog«. Prinese naj vsaj tisoč
križcev iz medi in naj kaj duhovnikov navduši za indijanski
misij on.

Delo v La Pointu pred prvim potovanjem v Evropo.

(1835 in 1836)

Že 9. avgusta 1835 je Baraga pisal Leopoldinski družbi:
>Devetdeset milj od tu je indijanska vas Fond du Lac (Fon
du Lek), kjer tudi veliko Indijancev želi sprejeti katoliško
vero. Od pobožnega trgovca s kožuhovino so slišali o veri
in duhovnikih in zelo radi bi enega videli tudi v svojem
kraju. Brž ko bom tu opravil najnujnejše misijonske posle,
bom šel za nekaj tednov tja. Tudi v deželi proti severo-
zapadu od tam je še več velikih jezer, ob katerih stanujejo
množice Indijancev, ki še vsi tavajo po poti večnega po-
gubljenja. Ali ni skrajno žalostno gledati, da se toliko duš
za večno pogubi ja, ker ni duhovnikov? Ah, zakaj se jih
nekaj ne odloči, da bi prišli pomagat tem ubogim poganom?«

Prve dni septembra je izvršil svojo namero; sedel je
v čoln iz lubja ter se z nekaj Indijanci odpravil proti Fond
du Lacu. Naselbina je ležala na rodovitni ravnici ob obali
pod prijaznimi griči. Peter Cotte (Kote), trgovec s kožami,
>redka izjema med temi brezbožneži«, je vso zimo poučeval
med Indijanci krščanski nauk. Že 30 let je živel med njimi
in gladko govoril očipvejščino. Preteklo leto mu je slučajno
prišel v roke Baragov otavski molitvenik iz 1. 1832; začel, je
zbirati ljudi v svoji prostorni hiši ter jih je najprej naučil
peti Baragove nabožne indijanske pesmi po francoskih na-
pevih, kateri so v molitveniku označeni; potem jih je učil
moliti in jih uvajal v krščanske resnice. Jutranja zora jih
je večkrat še našla zbrane v njegovi hiši, tako radi so peli.
molili in poslušali njegovo razlago.

Ko je zdaj Baraga stopil v Cottejevo hišo, so ga Indi-
janci že v lepi vrsti čakali. Pokleknili so in prejeli blago-
slov. Baraga se je dobremu Francozu javno zahvalil; potem
je ponovil z Indijanci poglavitne verske resnice in 6. sep-
tembra jih je krstil 21, tri dni nato pa še 30; 16 drugih je
bilo sicer tudi dovolj poučenih, a jih takrat ni bilo doma in
so pozneje prišli v La Pointe, da jih je krstil. Mnogi pa so
tudi tu ostali trdovratni v poganstvu.

Občutno mraz je že bilo, ko se je Baraga vrnil v La
Pointe; ni pa še imel zimske obleke in je prezebal v letni.
Nekajkrat je pisal v Detroit po suknjo, ki jo je pa šele
v novembru dobil. Bil je res ubog med ubogimi. Pire je

118

1. maja naslednjega leta z vso upravičenostjo omenil Leo-
poldinski družbi; »Vsi misijonarji, s katerimi sem se doslej
seznanil, so pravi biseri Cerkve. Živijo v uboštvu kot
apostoli. Zlasti še g. Baraga, katerega cenijo in spoštujejo
celo protestantje in divjaki.«

Dne 22. septembra 1835, na 12. obletnico svoje nove maše,
ko so v La Pointu že padale prve snežinke, potoži sestri
mimogrede, da ima »tudi veliko težav in zoprnosti«, katere
mu povzročajo »zlo misleči, kakršni se povsod dobijo«. Ne
pove pa, kaj je trpel od njih. Vsekakor so morali tisti za-
četni meseci v La Pointu biti izredno mučni zanj, ker je še
18 let pozneje, tik pred svojim škofovskim posvečenjem.
dejal o začetku dela v La Pointu: »Boril sem se z velikim
naporom z vsemi mogočimi zaprekami, težavami in naspro-
tovanji.« V veliko veselje mu je pa bil Fond du Lac. V pismu
pošilja sestri košček brezovega luba, rdeč list in sličico nove
detroitske stolnice. Pripominja, da je bil poslal Leopoldinski
družbi misijonski zemljevid škofije s prošnjo, da ga lito-
grafirajo; če ga še niso, naj ga Amalija dobi od tajnika in
da kopirati.

Jeseni je župnik Pire dospel v Ameriko. Da so Ameri-
čani njegovo ime pravilno izgovarjali, se je odslej pod-
pisoval Pierz. Ko se je ustavil v Detroitu, je prišlo na škofa
Reseja Baragovo poročilo o prelepih uspehih ob Gornjem
jezeru in nujna prošnja za dva duhovnika. Škof je pismo
pokazal Pircu, ki je ponudbo z veseljem sprejel. Dne 9. ok-
tobra se je že pripeljal v Sault Ste. Marie, kamor se je bil
o. Hatscher medtem že vrnil iz Ohio ; tam pa je na žalost
zvedel, da proti La Pointu do spomladi ne gre nobena ladja
več. Ponujal je sto dolarjev, če ga kdo v čolnu tja prepelje,
pa se zaradi nastajajočega ledu ni nikdo upal; po suhem
preko močvirij in pragozdov pa tudi ni mogel. Zato je krenil
v Arbre Croche k duhovniku Debreynu, po 14 dneh je pa
šel za čez zimo v 7 ur oddaljeni La Croix (La Krua, Sv. Križ) .
kjer je bil zelo prisrčno sprejet. Sam poglavar mu je od-
stopil del stanovanja, sam mu je kuril in. ga s svojim sinom
kot tolmač neprestano spremljal. »Imam hrane na izobilje
in na postelji na peresih sicer kratek, a sladak počitek,« se
je pohvalil v Evropo. Na spomlad je nameraval nadaljevati
pot do Barage.

S Pircem je prišel v Ameriko tudi Anton Merlak, misi-
jonski strežnik za Barago, katerega mu je bila dobila sestra
Amalija. Tudi on tisto jesen ni mogel dalje od Saulta. Bil
je dober in pobožen mož, za Baragovo apostolsko uboštv©
pa ni imel dovolj umevanja in se je po nekaj letih vrnil
v Evropo. Dne 31. avgusta 1876 ga je pod Žalostno goro pri

.119

Preserju povozil vlak, ko je vračal živino s tira. Tudi po
povratku iz Amerike je lepo krščansko živel.

Dne 28. decembra 1835 je Baraga pisal na Dunaj o svo-
jem delu. V uvodu se opravičuje, da že tri mesece ni pisal,
ker se pisma tako težko oddajo. »Pošte tu nimamo in pozimi
moramo poslati sla do Sault Ste. Marie, od tam gre potem
drugi do Mackinaca in tretji do Detroita, kjer je poštni
urad. Pisma rabijo do tja cela dva meseca, ker se more
potovati le po suhem na krpljah.« Prvo pismo bo zdaj mogel
Baraga oddati šele v juniju, ko bodo priplule prve ladje.

V pismu pravi Baraga, da število spreobrnjenj stalno
narašča. Čeprav se tudi iz La Pointa čez zimo mnogo Indi-
jancev preseli na jug. »Med temi novokrščenci je tudi naj-
starejša oseba tega kraja in bržčas vse okolice, Indijanka,
stara okrog sto let. Sicer ne ve, koliko je stara, kot sploh
Indijanci le redkokdaj vedo; pripoveduje pa o dogodkih,
ki jih je sama doživela in iz katerih sklepa star Kanadec, ki
že nad 53 let živi na tem otoku, da mora imeti že sto let.
Ta dobra starka je bila silno vesela, ko je prejela sv. krst.
Je prav dobrodušna stvarca in živi nedolžno ko otrok. Trdno
upam, da bo umrla v svoji krstni nedolžnosti. Trije njeni
pravnuki so bili hkrati z njo krščeni, njenega najmlajšega
vnuka, 40letnega moža, sem krstil na božič. Taki krsti
človeka močno ganejo. Zlasti razveseljivo je za misijonarja,
če krsti po cele družine naenkrat. Če stoji oče na desni,
mati s svojim dojenčkom pa na levi in še 4 do 5 otrok okrog
njiju ter vsi skupaj prejmejo milosti sv. krsta: o kako
razveseljivo in bodrilno je to! Na božič sem krstil več
družin,« veselo poroča.

Ti krščenci so mu pa prej prizadeli veliko truda, ker
piše: »Prezimovali so v gozdu, 5 milje (1 uro) proč od
mojega stanovanja. Da bi jih bolje pripravil za sv. krst, sem
en mesec vsak dan hodil k njim. Pozvonil sem in vsi so se
zbrali v prostorni koči. Ves mesec je bil zelo mrzel; najteže
je pa bilo to, da sem jih moral poučevati ponoči, ker so
podnevi ribarili ali pa nastavljali pasti. Pouk je po navadi
dolgo trajal in sem vselej pozno prišel domov. In tako imam
že 184 krstov vpisanih.« Vesel je, da je v vseh 5 mesecih
umrla le ena oseba, dveleten otrok, ker če bi jih več pomrlo,
bi Indijanci v svojem praznoverju takoj sklepali, da zaradi
krsta umirajo. V svojem stanovanju uči vsako jutro krščan-
ski nauk in staro in mlado rado prihaja; otroci pred vrati
nestrpno čakajo na znamenje zvončka.

Slučajno je tisto zimo prišel še en sel iz Saulta in
24. februarja je Baraga zopet mogel pisati Amaliji. Sporoča
ji, da bo šel v Rim in na Dunaj in da se bo tudi v domovini
oglasil. »Že parkrat sem Ti omenil, da sem v tem novem,

120

toliko obetajočem misijonu v skrajnem uboštvu. S tremi
dolarji sem prišel, brez živil in z jako malo obleke, čisto
sam, brez učitelja, brez postrežnika, brez vsega. Od dne do
dne bolj čutim težo svojega položaja. Tako ne more dalje iti;
misijon trpi veliko škodo. Saj sem z malim zadovoljen in
ne iščem ne koristi ne udobnosti za svojo osebo. Toda če
vidim, da zaradi mojega siromaštva misijon trpi; da misi-
jonska cerkev znotraj ne more biti izgotovljena; da tukaj
še ni šolskega poslopja, še manj pa učne moči; da moji
ubogi otročiči nagi okoli letajo (s solzami v očeh to pišem):
o potem si želim biti bogat, da bi svojim ubogim Indijancem
s časnimi zakladi neminljive zaklade večnega življenja pri-
dobil.« V Rimu na Propagandi, na Dunaju pri Leopoldinski
družbi in zlasti v domovini upa dobiti dovolj podpore.
Indijance je o svoji nameri že obvestil; ustrašili so se, da se
ne bo hotel več vrniti mednje, pa jih je potem pomiril. Na
Kranjskem bi rad zaČel z »Jožef o vo ustanovo«, ker je za-
ščitnik La Painta sv. Jožef. Člani se bodo ob vpisu zavezali
za vsakoleten prispevek in bo misijon na ta način imel
stalne, redne dohodke. Amalija naj že zdaj seznani njegove
prijatelje in znance s tem načrtom. V Ljubljani bo dal vtisk
dve indijanski knjigi; upa, da bodo dobrotniki pokrili vse
stroške. V septembru se bo odpravil na pot. Antonija naj ga
počaka v Ljubljani; če je pa že odšla proti Ameriki, jo bo
do svojega povratka nastanil v Detroitu, da se bo še bolj
izučila v francoščini in angleščini. Amalija naj mu ne piše
več. Sporoča ji, da je v zadnjem času krstil tudi 40 letnega
vaškega poglavarja, ki bo po smrti očeta, ki je še pogan,
postal nekak vrhovni poglavar celokupnega očipvejskega
rodu.

Drugi dan je Baraga k temu pismu dostavil, da mu je
pisemski sel prinesel veliko pisem, le od nje nobenega. Iz
Saulta mu poroča o. Hatscher, da ga tam čaka njeno pismo
s 5 cekini, katero bo spomladi s prvo ladjo poslal. Pa ga je
ta odlog vznejevoljil, ker nujno potrebuje denarja. O. Hat-
scher mu tudi poroča, da bo spomladi prišel v La Pointe
služabnik Merlak, za katerega se Baraga toplo zahvali svoji
sestri: »Amalija, s tem si mi izkazala neprecenljivo dobroto.«

Zima I. 1835/36 je bila dolga in ostra. Imel je več pro-
stega časa in je napisal kar 5 knjig: tri indijanske, eno slo-
vensko in eno nemško, katero je pa še na francosko prevedel
Čudovit delavec je bil!

1. Slovencem je napisal »Premišljevanje štirih posled-
njih reči«. Knjiga je šele 1. 1837 izšla v Ljubljani v Blazni-
kovi tiskarni in v Klemensovem založništvu, in sicer v dva-
najstercu na VI + 422 straneh. Spredaj je naslikana zadnja
večerja z napisom: »Kruh, katerega bom jaz dal, je moje

121

meso za življenje sveta. Jan 6, 52.« Prva polovica so pre-
mišljevanja, druga pa molitve. Zadnja molitev je k sv. Fran-
čišku Ksaveriju za spreobrnjenje nevernikov in jo je oči-
vidno namenil v pomoč svojim Indijancem. V uvodu pravi:
j-Preljubi moji Kranjci! Šest let je že preteklo, kar sem
zapustil našo ljubo kranjsko deželo, kar sem nehal božjo
besedo svojim preljubim Kranjcem oznanjati. Ali dasiravno
sem tako daleč od vas, več ko dva tisoč ur, je vendar moje

^■??r|^f^^^^'''-~^"^j?^^^^''Ti?^'=^'^^^Sf''?^^^

ž*

'' i*o]ii.ozIiiie Aiiicri&e. .«'''*'-'~'^"

. . , S^ndefili karana ^ ' '' (A t-^j

H!5>®<

1 , »^

gl^oliahonla olir^ni kapitana Janesa §miU pc»'-^^j^v >

. ,J nalifiul Joslief Blasnilt, iBSj. ^

srce vedno pri vas. Kakor sem vas prisrčno ljubil, dokler
sem še med vami bil, prav tako vas tudi še sedaj ljubim in
želim iz celega srca vašega zveličanja. Ker pa ne morem veČ
svetih resnic z besedo med vami oznanjati, sem vara spisal
le - te bukve. Prejmite jih v znak moje velike ljubezni do
vas in mojih srčnih želja za vaše zveličanje, moji preljubi
Kranjci!« S to knjigo je torej hotel Baraga poudariti svojo
ljubezen in hvaležnost do domovine, odkoder je prejemal
toliko umevanja in podpor. Svoje rojake je hotel še zana-
prej ohraniti naklonjene svojim indijanskim misij onom.

2. V nemščini je za člane in prijatelje Leopoldinske
družbe spisal knjigo »Zgodovina, značaj, šege in navade

120

toliko obetajočem misijonu v skrajnem uboštvu. S tremi
dolarji sem prišel, brez živil in z jako malo obleke, čisto
sam, brez učitelja, brez postrežnika, brez vsega. Od dne do
dne bolj čutim težo svojega položaja. Tako ne more dalje iti;
misijon trpi veliko škodo. Saj sem z malim zadovoljen in
ne iščem ne koristi ne udobnosti za svojo osebo. Toda če
vidim, da zaradi mojega siromaštva misijon trpi; da misi-
jonska cerkev znotraj ne more biti izgotovljena; da tukaj
še ni šolskega poslopja, še manj pa učne moči; da moji
ubogi otročiči nagi okoli letajo (s solzami v očeh to pišem):
o potem si želim biti bogat, da bi svojim ubogim Indijancem
s časnimi zakladi neminljive zaklade večnega življenja pri-
dobil.« V Rimu na Propagandi, na Dunaju pri Leopoldinski
družbi in zlasti v domovini upa dobiti dovolj podpore.
Indijance je o svoji nameri že obvestil; ustrašili so se, da se
ne bo hotel več vrniti mednje, pa jih je potem pomiril. Na
Kranjskem bi rad začel z »Jožefovo ustanovo«, ker je za-
ščitnik La Pointa sv. Jožef. Člani se bodo ob vpisu zavezali
za vsakoleten prispevek in bo misijon na ta način imel
stalne, redne dohodke. Amalija naj že zdaj seznani njegove
prijatelje in znance s tem načrtom. V Ljubljani bo dal v tisk
dve indijanski knjigi; upa, da bodo dobrotniki pokrili vse
stroške. V septembru se bo odpravil na pot. Antonija naj ga
počaka v Ljubljani; če je pa že odšla proti Ameriki, jo bo
do svojega povratka nastanil v Detroitu, da se bo še bolj
izučila v francoščini in angleščini. Amalija naj mu ne piše
več. Sporoča ji, da je v zadnjem Času krstil tudi 40 letnega
vaškega poglavarja, ki bo po smrti očeta, ki je še pogan,
postal nekak vrhovni poglavar celokupnega očipvejskega
rodu.

Zima 1. 1835/36 je bila dolga in ostra. Tmel je več pro-
stega časa in je napisal kar 5 knjig: tri indijanske, eno slo-
vensko in eno nemško, katero je pa še na francosko prevedel
Čudovit delavec je bil!

1. Slovencem je napisal »Premišljevanje štirih posled-
njih reči«. Knjiga je šele L 1837 izšla v Ljubljani v Blazni-
kovi tiskarni in v Klemensovem založništvu, in sicer v dva-
najstercu na VI + 422 straneh. Spredaj je naslikana zadnja
večerja z napisom: »Kruh, katerega bom jaz dal, je moje

121

meso za življenje sveta. Jan 6, 52.« Prva polovica so pre-
mišljevanja, druga pa molitve. Zadnja molilev je k sv. Fran-
čišku Ksaveriju za spreobrnjenje nevernikov in jo je oči-
vidao namenil v pomoč svojim Indijancem. V uvodu pravi:
>Preljubi moji Kranjci! Šest let je že preteklo, kar sem
zapustil našo ljubo kranjsko deželo, kar sem nehal božjo
besedo svojim preljubim Kranjcem oznanjati. Ali dasiravno
sem tako daleč od vas, več ko dva tisoč ur, je vendar moje

"^i

jii

I, J AN 0-V^

3/x. — ^"-- —

^pifiil v' nujufhldm jcsilid

milijonar pcf 0?-(>it» e - tmlljnHili na oiiikH Borenjig:« .)r:si'r:t , v\i
' frf.ii folno/.lmf AnipriF;?. _ i , ' >~4

l!iniUSH5Jilil|

Pi.Polt.ilionla ohnini liapitana Jancsa §mi£a por
shivljenji. (Glej Jfran e.)

Jiarifuil Joilicf Biaeuik, iSS?.

Sa vmiiliij iicr- Jaup<ii -UlomcHKii, liukvnfC")!«.

-.^

.^--»■c "-^'j-s .j;,;^.,*«'«- « i-ji

srce vedno pri vas. Kakor sem vas prisrčno ljubil, dokler
sem še med vami bil, prav tako vas tudi še sedaj ljubim in
želim iz celega srca vašega zveličanja. Ker pa ne morem več
svetih resnic z besedo med vami oznanjali, sem vam spisal
le - te bukve. Prejmite jih v znak moje velike ljubezni do
vas in mojih srčnih želja za vaše zveličanje, moji preljubi
Kranjci!« S to knjigo je torej hotel Baraga poudariti svojo
ljubezen in hvaležnost do domovine, odkoder je prejemal
toliko umevanja in podpor. Svoje rojake je hotel še zana-
prej ohraniti naklonjene svojim indijanskim misijonom.

2. V nemščini je za člane in prijatelje Leopoldinske
družbe spisal knjigo »Zgodovina, značaj, šege in navade

122

severnoameriških Indijancev«. Tudi ta knjiga je L 1837 bila
tiskana pri ljubljanskem Blazniku v osmercu na 200 straneh
v 2000 izvodih in je izšla v Klemensovi založbi. Istega leta
je izšel v Parizu pri Societe des bons livres v dvanajstercu
na 296 straneh tudi francoski prevod, katerega je Baraga
sam napisal. Na slovensko jo je pa menda prestavil Kek
pod naslovom »Popis navad in zadržanja Indijanov Polnočne
Amerike« in je pri Klemensu izšla v 4000 izvodih v osmercu
na 165 straneh. Slovenska prestava je zelo prosta, marsikaj
je izpuščenega, kar dokazuje že število strani. Slovenska in
nemška izdaja imata spredaj sliko, kako izprosi velikodušna
Pokahonta, hči indijanskega kralja, življenje ujetemu belo-
kožcu Jamesu (Džemsu) Smithu.

3. Očipvejcem je spisal molitevsko knjigo »Otchipwe
Anamie - — Masinaigan«. Izšla je tudi 1. 1837, in sicer v Parizu
pri Baillyju v šestnajstercu na 300 straneh. Očipvejska
beseda je bila tu prvič natisnjena! Spredaj je podoba Mari-
jinega oznanjenja, pod njo pa v očipvejščini Gabrielov po-
zdrav. V naši pisavi se ta pozdrav glasi: »Kičitva Marie.
gaganodamavihin, či vi mahkavendamiid Kije - Manito.
kaginig či mino - ijivebisiian.« Knjiga je le očipvejska pre-
delava njegovega otavskega molitvenika Anamie Masinai-
gan, kateri je pa tudi istega leta izšel v Parizu v 2. izdaji.
Tako je prišel v občo .rabo. Namenil je to novo izdajo pred-
vsem misijonarjem-začetnikom, zato ima več hvalnic fran-
coski napis. Knjiga je poslej doživela še več izdaj.

4. Očipvejcem je skoro doslovno po evangelijih sestavil
tudi »Življenje Gospoda Jezusa Kristusa, Jesus Obimadisiwin
oma aking«. Vmes so tudi vprašanja in odgovori iz kate-
kizma. Izšlo je 1. 1837 v Parizu pri Baillyju v šestnajstercu
na 211 straneh. Notri je tudi zložljiv zemljevid Svete dežele:

5. To knjigo je priredil tudi v otavščini in je prav tam
izšla na 206 straneh.

Ko se je Gornje jezero odtajalo, se je 26. maja po njem
odpeljal v Fond du Lac in je 14 dni ostal pri spreobrnjencih.
V pismu poroča 17. junija 1836, da je našel vse v najlepšem
redu. Čudi se novokrščencem, ker se tako stanovitno držijo
sv. vere, čeprav so brez duhovnika. Krstil je 14 oseb, katere
je tudi pripravil pobožni Cotte. Med njimi je bil tudi eden
od višjih poglavarjev z vso družino. Ta mož je prišel en dan
pred Baragovim odhodom k njemu in ga prisrčno prosil,
naj ostane pri njih, La Pointe pa odda drugemu. Baraga mu
je prijazno odvrnil, da mora ostati v La Pointu, kjer je
ljudstvu že večkrat zatrdil, da bo med njimi živel in umrl.
Upal pa je, da bo Pire kmalu prišel v Fond du Lac, zato so
takoj izbrali prostor za bodočo cerkvico.

123

V juniju mu je došel v La Pointe od Leopoldinske
družbe zaboj s cerkveno obleko in z več potrebščinami za
novo cerkev.

Baragova pisma in njegovi uspehi so napotili tedanjega
spirituala v celovškem bogoslovju, Martina Slomška, poznej-
šega škofa, da je 1. 1836 izdal na 48 straneh spis »Krščanska
beseda, katoliškim misijonom pomagati«. V njem opisuje
ustanovitev in delovanje Leopoldinske družbe in vabi Slo-
vence vanjo. Omenja nekdanje pokristjanjenje Slovencev,
zlasti toplo se spominja sv. Cirila in Metoda. Zelo spoštljivo
govori o Baragi in Pircu. »Ali hočemo pozabiti svetih mož,
bogaboječih misijonarjev, ki so zapustili svojo domačo de-
želo, kakor nekdaj galilejski ribiči, se prepeljali čez globoko
morje in zaupali v našo ljubezen, da jim bomo pomagali
z molitvijo in miloščino?« Potem zapiše pristno Baragov
stavek: »Tudi tistih duš je ena sama več vredna kakor zlato
in srebro vsega sveta, ker je Jezus, božji Sin, tudi zanjo
prelil svojo kri.«

Baragovo prvo potovanje v Evropo.

(29. septembra 1836 — 8. oktobra 1837)

Cerkvica sv. Jožefa v La Pointu je ob rastočem številu
kristjanov postala premajhna, njena notranjščina je še
vedno bila nedodelana. Treba je bilo šole in učitelja, za
Barago pa stanovanja, ker je še vedno stanoval v tuji hiši.
Kako naj oskrbi tisk in vezavo svojim knjigam? Te in še
druge misijonske potrebe so Barago prisilile, da se je
29. septembra 1836 vkrcal na ladjo. V Detroitu je dobil od
škofa popolno odobrenje svojega načrta, saj drugega mu
dobri mož itak ni mogel dati. Prosil ga je, da naj še kaj
misijonarjev pripelje s seboj, in da bi čimprej prišli, mu je
dal s seboj vse potrebne sprejemne listine s škofijskim
pečatom vred. Tudi več prošenj je po njem poslal v Evropo.

Iz Detroita se je Baraga prvič v življenju peljal po
železnici do New Torka. Vlak je vozil z brzino 45 km na
uro. Lokomotiva je vlekla »velike kočije po 24 oseb«. V
New Torku je dobil dve večji denarni pošiljki od Leopol-
dinske družbe, kateri mu je najbrž zopet izdrezala sestra.

Po 32 dneh viharne morske vožnje je dospel v Liverpool.
Hotel je spotoma videti Anglijo in prisluhniti njeni govorici,
zato je izbral to pot. Dne 23. decembra je pisal sestri Amaliji,
da pošilja za njenega soproga preko Trsta cel zaboj zanimi-
vosti. V Parizu bo moral zaradi tiska knjig dalj časa ostati.
Silno se veseli svidenja z njo. »To bo srečen trenutek! Malo
zakasnel sicer, a pomisli, da nisem zato prišel nazaj v Ev-
ropo, da bi delal po svojih čustvih, ampak da svoje misi-
jonske načrte čim najbolje uresničim.«

124

V Parizu se je res cela dva meseca ustavil. Težavni tisk
indijanskih knjig je stavcem in njemu povzročil veliko
napora. Lyonsko »Društvo za širjenje vere« je pokrilo vse
stroške za knjige. Indijanske knjige so izšle vsaka v 2000
izvodih. Ob nedeljah je imel nemške pridige.

Baragova sestra Antonija je bila že pred več tedni
prišla v Pariz in se je v nekem samostanu urila v francoščini
in angleščini. Z bratom pa cel mesec nista vedela drug za
drugega. V pismu z dne 10. januarja 1837, katerega je zaradi
prezaposlenosti v presledkih sestavljal več dni, pa: poroča
sestri Amaliji, da sta se pred dvema dnevoma prvič sešla,
in sicer takole: »6. januarja je izšel v nekem pariškem listu
članek, katerega Ti prilagam; morda bi bilo dobro, presta-
viti ga in s kratkim uvodom dati natisniti v Ljubljanskem
listu (Laibacher Zeitung). Neki Nemec, ki pozna Antonijo,
ga je bral in ji ga prinesel. Lahko si misliš, kako se je naša
dobra Antonija razveselila, ko je dobila to vest. Po mnogem
povpraševanju in iskanju me je naposled našla.« Tudi zanj
je bilo svidenje prav prisrčno. Domenila sta se, da bo
počakala v Parizu, da se vrne, potem bo pa šla z njim v
Ameriko. — V tem pismu naroča Amaliji, naj mu do konca
februarja preskrbi pri slikarju Langusu 14 slik, 12 jih naj
bo velikih 26X21 palcev (80X60 cm), in sicer Marijino
oznanjenje, Jezusovo rojstvo, 7 slik iz Jezusovega trpljenja,
vnebohod, prihod Svetega Duha in pa sv. Friderika. Sliki
sv. Ignacija Lojolskega in sv. Jožefa v delavnici pa naj bosta
veliki 6X4 čevlje (2X1^401). Vse naj bo preprosto in
poceni. Z Langusom sta bili obe Baragovi sestri osebno
znani; v poznejših pismih ga Antonija večkrat pozdravlja,
on je tudi vse tri naslikal.

Iz Pariza se je Baraga peljal v Rim na Propagando.
V Rimu je naletel na več Američanov, ki so se ondi učili
umetnosti. Nazaj grede se je za več dni ustavil v Trstu pri
družini Janeza Pavla Zupančiča, trgovca z železnino, ki je
bil zelo pobožen mož in je po Trstu veliko nabral za Ba-
ragov misij on.

Med tem se je tudi po Ljubljani raznesla vest o nje-
govem prihodu. Ilirski list je 4. februarja najbrž na Ama-
lij ino pobudo pisal o njem ter prestavil poročilo onega
francoskega lista. Pravi, da stavi njegov škof vse upanje
nanj in mu je o tem tudi dal naj častne j še dokaze.

Kakšna čustva so Barago obšla, ko je 6. aprila zopet
prišel v Ljubljano! Njegov odhod pred šestimi leti, potem
tako težavne, a tako bogate tri misijonske žetve! Kako vse
bolj praznih bi bilo teh šest let, če bi bil ostal v domovini!

Dne 11. in 12. aprila je bil v Šmartinu in v Kranju,
19. aprila je pridigal v ljubljanski stolnici. V Dobrniču,

125

svoji krstni cerkvi, je ob krsinem kamnu pokleknil ter se
celo uro zahvaljeval za milost sv. krsta, katero je med
pogani še toliko bolj doumel, ter ondi obnavljal krstno
obljubo. Tudi še na nekaj drugih krajih je imel cerkven
govor. V Novem mestu ga je n. pr. poslušal 17letni petošolec
Ignacij Knoblehar in se je ob njegovi gorki besedi tako
navdušil za misij onstvo, da je odslej s slastjo prebiral

Ignacij Knoblehar.

Baragova nadaljnja poročila iz Amerike ter tudi sam postal
veleugleden afriški misijonar in raziskovalec. Barago so na
njegovih potih po domovini povsod spoštljivo in prisrčno
sprejemali. Svojo zaobljubo zdržnosti od opojnih pijač je
tudi v Sloveniji zvesto držal. Imel je pa toliko dela za svoj
misijon, da je imel večno zadrego. Pri Blazniku je dal
natisniti »Premišljevanja štirih poslednjih reči«; nemški
>Opis šeg in navad Indijancev« je pa šele pozneje z Dunaja
poslal.

126

Iz Ljubljane je Baraga pisal tudi cesarju prošnjo, da
sme celovški bogoslovni profesor Bernard Andrej Smolnikar
z njim v Ameriko. Baraga se je v svoji plemeniti prepro-
stosti v presoji ljudi večkrat kruto prevaril; ni se pa zlepa
tako kot pri Smolnikarju. Ta čudaški in dušno vedno bolj
bolni mož in poznejši krivoverec je bil rojen leta 1795 v
Kamniku. Srednje šole in bogoslovje je dovršil v Ljubljani
in je pet let dušnopastirsko deloval v ljubljanski škofiji,
L 1825 je pa šel v Št. Pavel na Koroško k benediktincem.
V letih 1827 — 1837 je predaval v celovškem bogoslovju novo
zavezo. S Slomškom, ki je bil ondi spiritual, in celo s pesni-
kom Prešernom je bil dober znanec, ker je bil res izredno
nadarjen, duhovit in učen. Pa je že v domovini polagoma
izgubljal pravovernost, ker je vse povprek bral, zlasti pro-
testantovska dela. Svoje zmotne verske nazore je sicer pri-
krival, a so se vendar začeli javljati; zato so mu tla postajala
vroča in se je skušal odtegniti v Ameriko, deželo verske
svobode, kjer je hotel izdati knjige verske vsebine, za ka-
tere je že v Celovcu nabral gradiva. Zlasti papeštvo mu je
bilo napoti, češ, da kot zid loči kristjane. Pri razlagi
sv. pisma se je dal voditi le lastnemu razumu, ne pa nauku
Cerkve. Ko je od Slomška zvedel, da je Baraga v Ljubljani,
ga je v obširnem pismu prosil, da mu naj dobi dovoljenje
za v Ameriko.

Baraga je samo zaradi svojega misijona prišel v domo-
vino, zato se je le nekaj tednov pomudil v Sloveniji. Niti
ljubljena sestra Amalija ga ni mogla za dlje časa prikleniti
nase in le nekaj dni je ostal pri njej v Trebnjem, kjer je
tedaj bivala.

Kako je Baraga že takrat slovel po domovini, nam na-
zorno pove tudi ta okolnost: Nekaj ljubljanskih duhovnikov
je hotelo izdati knjižico »Pripomoček, sveti rožni venec
Bogu in Mariji dopadljivo moliti«. Prosili so pa Barago, da
naj pred odhodom v Ameriko napiše uvodno priporočilo.
Res ga je 14. aprila napisal in vanj izlil vse svoje srčno
prepričanje o vzvišenosti, potrebnosti in učinkovitosti mo-
litve, zlasti pa rožnega venca. Na koncu pravi: »Sedaj grem
zopet nazaj v Ameriko in bom skusil z božjo pomočjo še kaj
nevernikov k naši sveti veri spreobrniti in na pot zveličan ja
pripeljati. Ali prosim vas, pomagajte mi z gorečo molitvijo.
Misijonarji ne bodo nikoli nič opravili pri nevernikih, če jih
verni kristjani ne bodo podpirali z molitvijo.«

Ob svojem odhodu se je poslovil od rojakov s temle
pismom: »S čustvi najprisrčnejše zahvale za lep sprejem,
s katerim so me moji spoštovani rojaki počastili, zapuščam
domovino, svojo drago, svojo nepozabno domovino. Bridkost
ločitve mi zelo omiljuje tolaži jiva zavest, da se velika večina

127

niojih spoštovanih rojakov toplo zanima za vse, kar je ple-
menitega in svetega. Ta zavest mi bo ostala globoko zapisana
v srce in' domovina mi bo tem ljubša, čim več dolžnosti
imam, da jo spoštujem. — Čeprav me poklic, s katerim me
je Gospod v svojem usmiljenju oblagodaril, vodi na drugo
zemeljsko poloblo, vendar ne bo minul prav noben dan
mojega življenja, da se ne bi v dubu mudil med svojimi
ljubljenimi rojaki ter se veselil krščanskega duha, o katerem
sem med obiskom dobil tako lepe vtise. Dal Bog, da se v
večnem blaženstvu vsi snidemo v tisti pravi domovini, kjer
ne bo več ločitve!«

Iz Ljubljane se je odpeljal na Dunaj, da da Leopoldin-
ski družbi obračun o svojem dosedanjem delu in ji obrazloži
svoje potrebe. Toliko zanimanja je vzbudil, da je bil sprejet
celo pri cesarju, cesarici in cesarjevi materi Avgusti. Ta je
kmalu za njim poslala mnogo slik in križcev; nekateri so
bili prav umetno izdelani in z biseri okrašeni; njen mož,
umrli cesar Franc L, jih je bil prejel iz Jeruzalema. Baraga
je enkrat kosil tudi pri prej tako mogočnem Metternichu,
čigar soproga mu je obljubila, da bo med dunajskimi go-
spemi zbirala za njegov misijon. Na Dunaju je izposloval
potno dovoljenje za Smolnikarja in za češkega redovnika
o. Klementa Hammer ja, s katerim sta si poslej v Ameriki
ostala trajna prijatelja.

Z Dunaja je Baraga 25. aprila sporočil sestri Amaliji,
da ga Gospod bogato obsiplje z blagoslovom. Nad 6000 gold.
je nabral v Sloveniji in zlasti na Dunaju, prav tako mnogo
cerkvenih potrebščin. Tisti večer je dospel za njim na Dunaj
njegov drugi misijonski služabnik Andrej Češirek z Viča
pri Ljubljani. Sestro bodri, naj bo mirna in vesela; torej ji
je moralo slovo biti zopet zelo bridko. Obljublja ji, da ji bo
pisal z vsake postaje. Zahvaljuje se Metelku, ker je posre-
doval pri tisku njegove nemške knjige o Indijancih.

Preko Linza in Pariza je zopet prispel v Havre de Grace,
kjer se mu je pridružila sestra Antonija. Celih 12 dni so
morali čakati in šele 24. maja so odpluli. Morska vožnja,
katero je Amaliji opisal 15. julija 1837 iz New Torka, je bila
skrajno nepovoljna in so potovali celih 48 dni, ker jih je hud
vihar od 14. do 24. junija tiral proti severu. Ladja bi se
bila gotovo potopila, da ni bila pravkar nova in izredno
trdna. Baraga je bil ves zdelan, Antonija pa še bolj. Češirek,
ki je bil vedno dobre volje in za vse poraben in pripravljen,
jima je bil v veliko pomoč. Baragove pridige so bile popot-
nikom edina tolažba, tudi mnogo judov in protestantov ga je
hodilo poslušat. 230 oseb je štel 2. razred, pa je vse želelo,
da bi bila vsak drugi dan nedelja, da bi zopet slišali Baragov
govor. Zložil jim je in dan pred izkrcanjem razdelil nemško

128

pesem, katero so s solzami v očeh peli, ko so zagledali suho
zemljo. Tudi Angležem in Francozom jo je moral prestaviti.
Ob izkrcavanju 10. julija so bili razigrani ko otroci. »Mnogo
težav, bolezni, lakoie in žeje smo morali prestati na tej
dolgi vožnji; najbolj me je pa žalost ila izguba časa. Čas,
neprecenljiva dobrina!« vzklika v pismu.

V Ncvv Torku sta z Antonijo morala ostati še, cele štiri
tedne. Tovorna ladja, na katero so bili naložili njegovo
prtljago — tudi več zabojev pravkar natisnjenih indijanskih
knjig — , je namreč zadela na skalo in bi se bila skoro
potopila; morala je nazaj v Havre, da so jo popravili. V New
Yorku je Baraga pridno pomagal župniku nemške cerkve.
Antonija se je pa večinoma mudila pri družini avstrijskega
konzula, kjer so jo vsi tako vzljubili, da so s kočijo hodili
ponjo pred njeno stanovanje. Iz njenih pisem se vidi, kako
dobro ji je to delo. Vsa Antonijina pisma so dolga, da ji je
večkrat zmanjkalo prostora. Iz njih odseva njena duhovitost
in precejšna izobrazba, pa tudi velika samozavest. Zunanjost
je pri njej veliko pomenila. Po značaju je bila vedra in do
razigranosti živahna, vse drugačna ko brat ali ko Amalija.
Rada govori o naravnih lepotah, včasi tudi pomodruje. Njen
slog je šaljivo dražljiv in večkrat dolgovezen, njena nem-
ščina ne povsem brezhibna. Nič pristno slovenskega ni več
moči zaslediti na njej.

New York je napravil s svojo novostjo, resnostjo, vljud-
nostjo in bogastvom izreden vtis nanjo. Seznanila se je tudi
s Crookom (Krukom), bogatim lastnikom ladij, ki je imel
Barago tako rad, da ga je vsako leto obiskal ob Gornjem
jezeru.

Po reki ITudson so odpluli na počasni tovorni ladji
proti severu. V Buffalu je dal Baraga natisniti zvešček z
osnovnimi pravili očipvejske slovnice in z navodilom za
učitelja, kako naj indijanske otroke nauči lastnih imen, ki
se omenjajo v Jezusovem življenju. Na Erijskem kanalu je
celo Baraga zastrmel nad živahnim prometom in gledal,
kako so v 7 letih cela mesteca zrasla na obali.

Dne 8. septembra je Antonija Amaliji obširno popisala
svoje potne vtise. Za njeno versko naziranje so značilni tile
stavki: »Zelo tuje mi je v Ameriki versko življenje. Prvič
namreč bivam v deželi, kjer katoliška vera ne prevladuje,
in večkrat sem si mislila, kako se kak protestant ali žid
počuti pri nas. Naše cerkve so povsod najmanjše in najubož-
nejše, templji raznih krivih ver se pa košatijo v svojem
krasu. Američani si vso stvar seveda zelo olajšajo in kratko-
malo ne priznavajo nobene vere; vendar so prav dobri,
skromni, res vljudni ljudje in imajo gotovo najblažja

129

čustva. V srcu so cesto boljši kristjani ko oni, ki se prizna-
vajo h krščanstvu.«

Brat jo je peljal tudi k slapu Niagara, ki je nanjo silno
vplival. Potem sta se peljala dalje in dospela 24. avgusta
v Mackinac, kjer jo je pustil pri Abbotovi družini, dokler
mu v La Pointu ne zgradijo stanovanja. V omenjenem
pismu pravi Antonija: »Spomladi, ko dobim stanovanje, ko
se snidejo Indijanci in ko nastopim svojo četverno službo —
kot učiteljica, perica, kuharica in gospodinja — , bom poto-
vala tja in hočem biti zelo pridna. Rodbina, kjer bom ostala
čez zimo, je z našim Friderikom prav domača. Gospa je jako
srečna, da sem prišla, ker je njen mož le malokdaj doma,
kakor Tvoj Jožef, in nimata otrok, da je vedno sama. Dru-
žina je zelo imenitna in tu sploh najuglednejša.« Potem
pravi o bratu: »Naš Fri-
derik je pa tako znan,
da ve vsakdo kaj izred-
nega o njem. Čujem, da
mu pripisujejo nadčlo-
veške reči, ki jih more
vršiti le poseben ljub-
ljenec božji. Med Indi-
janci ga ni, da bi ne
poznal njegovega imena.
V Mackinac jih je iz
peterih pokrajin silno
mnogo prineslo prodajat
svoje pridelke, pa ga je
hotel vsak videti in z
njim govoriti. Mnoge sem obiskala v njih kočah. Ko so zve-
deli, da sem Baragova sestra, so mi vsi dajali roko, se mi
nasmihavali ter me ogledovali, dokler sem bila v koči, katero
sem (zaradi dima) zapustila z zasolzenimi očmi; potem so
hiteli ven, gledali za menoj in mi še na cesto klicali v slovo.
Ti ljudje so zelo dobrodušni, njih zunanjost je čedna, obraz
prijeten, oči črne in izrazite.« Šegavo še pristavi: »Naš
Friderik je postal ud Kmetijske družbe, kot ,sem čitala.
Veseli me, ker je on za gospodarstvo kakor nalašč.«

Za poznanje Baragove osebnosti je zelo važno tudi
drugo Antoni jino pismo do Amalije, pisano 6. oktobra iz
Mackinaca. O njem pravi: »Cisto drugo bitje je, kadar je
med svojim ljudstvom; vsi ga poznajo in vzljubijo, še
preden ga vidijo. Vso pot ga nisem videla tako srečnega kot
nekega večera tu v Mackinacu, ko je sedel med Indijanci
in prepeval iz novo natisnjenih knjig; mi vsi smo pomagali
peti. Ni bilo sicer lepo, o ne, kajti neizšolani glas teh ljudi
ne zveni prijetno, a bilo je Bogu všečno petje in srca vseh

9 Baraga

Cerkev v Mackinacu v Baragovem času.
Narisal o. Skola.

128

pesem, katero so s solzami v očeh peli, ko so zagledali suho
zemljo, ludi Angležem iii Francozom jo je moral prestaviti.
Ob izkrca vanju 10. julija so bili razigrani ko otroci. »Mnogo
težav, bolezni, lako(e in žeje smo morali prestati na tej
dolgi vožnji; najbolj me je pa žalostila izguba časa. Čas,
neprecenljiva dobrina!« vzklika v pismu.

V Ncvv Torku sta z Antonijo morala ostati še cele štiri
tedne. Tovorna ladja, na katero so bili naložili njegovo
prtljago — tudi več zabojev pravkar nalisnjenih indijanskih
knjig — , je namreč zadela na skalo in bi se bila skoro
potopila; morala je nazaj v Havre, da so jo popravili. V New
Vorku je Baraga pridno pomagal župniku nemške cerkve.
Antonija se je pa večinoma mudila pri družini avstrijskega
konzula, kjer so jo vsi tako vzljubili, da so s kočijo hodili
ponjo pred njeno stanovanje. Iz njenih pisem se vidi, kako
dobro ji je to delo. Vsa Antonijina pisma so dolga, da ji je
večkrat zmanjkalo prostora. Iz njih odseva njena duhovitost
in precejšna izobrazba, pa tudi velika samozavest. Zunanjost
je pri njej veliko pomenila. Po značaju je bila vedra in do
razigranosti živahna, vse drugačna ko brat ali ko Amalija.
Rada govori o naravnih lepotah, včasi tudi pomodruje. Njen
slog je šaljivo dražljiv in večkrat dolgovezen, njena nem-
ščina ne povsem brezhibna. Nič pristno slovenskega ni več
moči zaslediti na njej.

Po reki ITudson so odpluli na počasni tovorni ladji
proti severu. V Bulfalu je dal Baraga natisniti zvešček z
osnovnimi pravili očipvejske slovnice in z navodilom za
učitelja, kako naj indijanske otroke nauči lastnih imen, ki
se omenjajo v Jezusovem življenju. Na Erijskem kanalu je
celo Baraga zastrmel nad živahnim prometom in gledal,
kako so v 7 letih cela mesteca zrasla na obali.

Dne 8. septembra je Antonija Amaliji obširno popisala
svoje potne vtise. Za njeno versko naziranje so značilni tile
stavki: »Zelo tuje mi je v Ameriki versko življenje. Prvič
namreč bivam v deželi, kjer katoliška vera ne prevladuje,
in večkrat sem si mislila, kako se kak protestant ali Žid
počuti pri nas. Naše cerkve so povsod najmanjše in najubož-
nejše, templji raznih krivih ver se pa košatijo v svojem
krasu. Američani si vso stvar seveda zelo olajšajo in kratko-
malo ne priznavajo nobene vere; vendar so prav dobri,
skromni, res vljudni ljudje in imajo gotovo najblažja

129

čustva. V srcu so cesto boljši kristjani ko oni, ki se prizna-
vajo li krščanstvu.«

Brat jo je peljal tudi k slapu Niagara, ki je nanjo silno
vplival. Potem sta se peljala dalje in dospela 24. avgusta
v Mackinac, kjer jo je pustil pri Abbotovi družini, dokler
mu v La Pointu ne zgradijo stanovanja. V omenjenem
pismu pravi Antonija: »Spomladi, ko dobim stanovanje, ko
se snidejo Indijanci in ko nastopim svojo četverno službo —
kot učiteljica, perica, kuharica in gospodinja — , bom poto-
vala tja in hočem biti zelo pridna. Rodbina, kjer bom ostala
čez zimo, je z našim Friderikom prav domača. Gospa je jako
srečna, da sem prišla, ker je njen mož le malokdaj doma,
kakor Tvoj Jožef, in nimata otrok, da je vedno sama. Dru-
žina je zelo imenitna in tu sploh najuglednejša.« Potem
pravi o bratu: »Naš Fri-
derik je pa tako znan,
da ve vsakdo kaj izred-
nega o njem. Cujem, da
mu pripisujejo nadčlo-
veške reči, ki jih more
vršiti le poseben ljub-
ljenec božji. Med Indi-
janci ga ni, da bi ne
poznal njegovega imena.
V Mackinac jih je iz
peterih pokrajin silno
mnogo prineslo prodajat
svoje pridelke, pa ga je
hotel vsak videti in z
njim govoriti. Mnoge sem obiskala v njih kočah. Ko so zve-
deli, da sem Baragova sestra, so mi vsi dajali roko, se mi
nasmihavali ter me ogledovali, dokler sem bila v koči, katero
sem (zaradi dima) zapustila z zasolzenimi očmi; potem so
hiteli ven, gledali za menoj in mi še na cesto klicali v slovo.
Ti ljudje so zelo dobrodušni, njih zunanjost je čedna, obraz
prijeten, oči črne in izrazite.« Šegavo še pristavi: »Naš
Friderik je postal ud Kmetijske družbe, kot sem čitala.
Veseli me, ker je on za gospodarstvo kakor nalašč.«

Za poznanje Baragove osebnosti je zelo važno tudi
drugo Antonijino pismo do Amalije, pisano 6. oktobra iz
Mackinaca. O njem pravi: »Čisto drugo bitje je, kadar je
med svojim ljudstvom; vsi ga poznajo in vzljubijo, še
preden ga vidijo. Vso pot ga nisem videla tako srečnega kot
nekega večera tu v Mackinacu, ko je sedel med Indijanci
in prepeval iz novo natisnjenih knjig; mi vsi smo pomagali
peti. Ni bilo sicer lepo, o ne, kajti neizšolani glas teh ljudi
ne zveni prijetno, a bilo je Bogu všečno petje in srca vseh

9 Baraga

Cerkev v Mackinacu v Baragovem času.
Narisal o. Skola.

130

so bila ganjena od vneme ubogih, dobrih duš, ki so se z gor-
koto udeleževale svetega petja. Friderik je večkrat pozno
v noč pel z njimi, da je ohripel in ni mogel več glasno
govoriti.«

Pri Abbotovih je Antonija našla sličico, katero je bila
Baragi poslala nečakinja Josipina.

V Mackinacu se ji je dobro godilo. Po njenem tajnem
naročilu je Amalija poslala Abbotovim več stvari iz Ljubljane.

Baraga se je pa s služabnikom Češirkom po ladji od-
peljal dalje in 3. septembra dospel v Sault. Tam je takrat
misij onaril Pire. Baraga mu je prinesel od kurata Skopca,
ki je pozneje tudi prišel v ameriške misij one, iz Loma pri
Tržiču precej semen, katere je Pire razdelil med Indijance,
zase pa napravil tri vzorne zelenjadne vrtove.

Po Gornjem jezeru je vozila ena sama ladja in Baraga
je moral v Saultu ves mesec čakati nanjo. Kako težko mu je
bilo to! V Evropi je povsod tako hitel, da bi čimprej prišel
med ljubljene ovčice, na potovanju pa toliko zaprek! Svojo
žalost je 28. septembra izlil v daljšem pismu svoji sestri
Amaliji; pa se je tudi sedaj potolažil ob misli na božjo
previdnost.

Tudi v Saultu ni bil brez dela. Indijanci so brž zvedeli
zanj in so od vseh strani hiteli k njemu. Učil jih je v njih
jeziku, bral jim iz svoje nove knjige o Jezusovem življenju
in trpljenju in pel z njimi pesmi iz novega molitvenika.
Veliko jih je spovedal in mnogo jih je opravilo dolgo spo-
ved, ko jim ni bilo treba govoriti po tolmaču.

V Saultu je čakalo Barago nujno povabilo indijanskega
poglavarja iz Grand Portagea na severozapadni obali Gor-
njega jezera, napisano že 22. junija. O pravem času je prišlo,
kajti ladja je najprej peljala v Grand Portage in Baraga je
ondi ostal nekaj dni, Indijancem pa obljubil, da bo prišel
spomladi Pire za stalno mednje. Z ladjo se je potem peljal
v La Pointe. Jezero je že začelo zmrzovati. Dne 8. oktobra
1837 se je po več ko celoletni odsotnosti vrnil med svoje
vernike. Hrepeneče so ga čakali in so se ga silno razveselili.
Tudi on jih je bil vesel, ker so tudi v njegovi odsotnosti
vzorno živeli in molili.

Dne 29. novembra se je v Bostonu izkrcal tudi Smolnikar
in prevzel dušno pastirstvo med ondotnimi Nemci. Kanonik
Pavšek je bil prinesel za njim v Trst 187 dolarjev in pol za
Barago, katere mu je poslala Amalija, in pa nemško knjigo,
katero je tisto leto izdal dr. Jurij Dolinar o Jezusovem
trpljenju. Smolnikar mu je knjigo takoj poslal, na denar
je pa moral Baraga čakati še celo leto.

Smolnikar jeva duševna bolezen se je v Ameriki čedalje
bolj slabšala. Trdil je o sebi, da je božji poslanec, katerega

131

mora tudi škof poslušati. Potem je oznanjal, da ga je Kristus
posvetil za apostola, ki naj vse narode združi v eno cerkev.
Škofu je svetoval, naj pokliče Slomška iz Celovca za pridi-
garja. Nato je začel izobčevati neljube osebnosti, tudi papež
Id avstrijski cesar sta prišla na vrsto. Škofu je bilo sedaj
dovolj; ukazal je, pogojno še enkrat krstiti vse otroke,
katere je bil Smolnikar krstil. Ko mož ni več ustno mogel
oznanjati svojih zablod, je začel pisati knjige. Nič manj ko
deset jih je izdal. Prvi,
pisani v nemščini, je dal
naslov »Ereignisse« (Do-
godivščine). Poslal jo je
tudi Baragi, o katerem se
večkrat prav pohvalno
izraža; ker ga pa ni mo-
gel ogreti za svojo misel
o zedinjenju cerkva, ga
je izobčil, prav tako tudi
škofa Rese j a. Ko so ga
izgnali iz Bostona, je iz
Philadelphije v vseh mo-
gočih jezikih tako trdo-
vratno širil svoje zmote,
da je več tisoČ protestan-
tov pridobil zanje. Baraga
in Pire sta mu onemogo-
čila širjenje njegovih in-
dijanskih spisov po nju-
nem ozemlju, zato ju je
začel srdito napadati. O
božiču 1. 1869 je ta zme-
šani siromak umrl, od
vseh zapuščen, v iieki
philadelphijski bolnici,

star 74 let. Baraga ga v svoji plemenitosti v nobenem pismu
ne omenja, čeprav je moral bridke prestati radi njega.

Po vrnitvi iz Evrope. Generalni vikar.

(1838)

V zimi 1. 1837/38 je Baraga vodil priprave za povečanje
cerkve in sam poučeval otroke po knjigah, katere je bil dal
v Evropi natisniti. Spomladi so najprej njemu zgradili
skromno stanovanje, da je mogla Antonija priti iz Mackinaca.
Za stanovanje je dobila dve podstrešni sobici. Njena pisma
iz Amerike so velevažna za proučevanje Baragovega dela
in položaja v La Pointu; iz njih zvemo marsikaj, kar je
Baraga v svojih poročilih zamolčal.

^i^i - ..A. .as

Sedanja cerkev v Mackinacu.

132

Antonija v Ameriki pač ni pričakovala rožnatih razmer;
to pa, kar je v La Pointu našla, jo je v dno duše razočaralo.
Vzlic svoji telesni šibkosti je pa bila močnega duha in
vztrajne, železne volje; zato ni klonila, ampak je krepko
posegla v žalostne razmere.

Oba služabnika je Baraga kmalu odslovil ter opustil
kmetovanje, katerega se je bila skraja tudi Antonija z vne-
mo oprijela, Češirk je šel k Pircu, potem v Detroit in v
Minnesoto, naposled pa v koloradske zlate rudnike, kjer je
kmalu postal bogat in tako ugleden, da so ga trikrat izvolili
za državnega poslanca.

La pointsko cerkvico so razširili in okrasili njeno no-
tranjščino. Baraga je imel pri tem delu z neokretnimi in
lenimi Indijanci veliko težav in je moral sam delati z njimi.
Cerkev je bila lesena, a so jo ometali in pobelili. Osemnajst
Languspvih slik se ji je izvrstno podalo. Nad glavnim oltar-
jem je visela podoba sv. Družine: sv. Jožef v delavnici, pre-
sveta Devica sedi ob njem in šiva, dete Jezus pa gleda
svojega rednika pri njegovem trdem delu. Baraga je hotel
s tem vzvišenim vzorom delavnosti dramiti svoje Indijance
iz njih lenobe k marljivemu delu.

Ko so prezidavali cerkev, je Baraga nekoč padel z viso-
kega odra. Antonija, ki je bila zraven, je kar otrpnila in
potem obolela od strahu; Baragi se pa ni prav nič zgodilo.
Seveda ne zvemo tega iz njegovega, ampak iz Antonijinega
pisma.

Kmalu po svojem prihodu v La Pointe, 5. aprila 1838, je
pisala sestri v nagajivo veselem razpoloženju, kako je bila
šla z družbo osmih belokožnih znancev in z mlado indijansko
služkinjo v eno uro oddaljen gozdič gledat Indijance, kako
kuhajo sladkorni sok. Devet psov je na vozičku peljalo
živila z njimi. Vse je bilo razigrano, krasen pomladanski
dan je bil razgrnjen nad slikovito okolico, sneg se je talil
in delal mlake, da so morali hoditi v velikih ovinkih. V
vigvamu se je morala sezuti in se greti ob ognju. Nazaj
grede je do kolen brodila po vodi; prehladila se je in dobila
za več dni hud revmatizem. Pismo je mogla oddati šele
18. maja, pa pravi, da je prejšnji dan zopet zapadel debel
sneg.

Baraga se je pri vsej svoji zaposlenosti trikrat odpravil
v Grand Portage, potem je pa povabil Pirca tja, ki si je iz
Saulta želel med same Indijance. Na poti se je Pire oglasil
pri Baragovih, ki so ga pridržali za več ko en teden pri sebi.
Pire, izkušen mož, je 20. julija 1838 iz La Pointa opisal
Baragovi sestri Amaliji življenje njenega brata in njene
sestre. Takole pravi: »Radovedno sem pregledal vse okol-
nosti. Katoliška občina je tu zelo številna ter sestoji po ve-

133

čini iz Indijancev in mešancev, ki so vsi v Kristusu rojeni
otroci g. Barage. Vsak dan pobožno napolnijo cerkev in
imajo jutranjo molitev, mašo in vse dni tudi skupen pouk.
Ob uedeljali pa pridiguje g. Baraga po francosko, angleško
iu indijansko, ker je tukaj tudi nekaj kanadskih Francozov
in Angležev. Vsako nedeljo prejme nekoliko poganov sveti
krst. katere njih dobri pastir poišče in pouči v njih kočah.
Njegovo ime se povsod slavi. Brez dvoma je on v indijanski
deželi najbolj pobožen duhovnik in najboljši misijonar. Pa
kakor je Vaš brat odličen v dušnem pastirstvu, tako nevešč
je v gospodarstvu. Njegova neizmerna dobrota ga bo vedno
držala v apostolskem uboštvu. Lepo vsoto denarja, ki jo je
lani prinesel iz Evrope, je že razdal in bo kmalu trpel po-
manjkanje. Prezidava cerkve, ki bo v nekaj dneh dokon-
čaiia, ga je stala veliko denarja. — Gospa pl. Hoffern je tu
obče spoštovana in se zna prav dobro vživeti v ameriške
navade, Jako dobro govori francosko in angleško, zdaj se
bo morala naučiti še indijanščine. Zdi se, da je pri g. bratu
prav zadovoljna, brat pa z njo. Njuno gospodarstvo sestoji
iz dveh volov, dveh dobrih krav, 6 kokoši, ene mačke, pa
nobene miši. Ob hlevu je tudi majhna njiva, ki je pa ,po
amerikansko' obdelana. Na moj nasvet so krompir vendar
ojileli. Toda delavec, ki je bil dobro plačan, ni vztrajal pri
svojem delu in je dejal, da je pretežavno pleti brez rokavic.
Žensk pa ni moči pripraviti do tega, da bi plele; niti dober
zgled Vaše sestre jih ne gane, ker tega dela še nikdar niso
vi(h?!e. G. Baragi sem bil iz Saulta dvakrat poslal veliko
jabolčnih sadik, da bi ubo;':im Indijancem pripravil nove
prehrane: našel sem jih pa le še en ducat in ga. pl. Hoffern
jih goji zaradi prevelikega mraza v zabojih. Friderik je
preveč duhoven, da bi mogel veliko drugega delati kot to,
kar pelje naravnost proti nebesom. Svetoval sem mu, da naj
pred hišo zasadi vrt za zelenjavo, kar bo koristilo kuhinji,
njem'1 pa ob odmoru pripravljalo nedolžno veselje, ter sem
se mu za nekaj dni ponudil za vrtnarja; a sem dobil od-
govor, da mu je sedaj le še zidava cerkve in spreobrnjenje
še fako mnogih poganov pri s^^cu. Sestra pa je obljubila, da
bo moj nasvet čimprej uresničila. Ko sem g. Baragi razložil
več načrtov za preživljanje misijonarja in za dvig blago-
stanja ubožne cerkvene občine, ko sva v več nagajivih pre-
pirih skušala omiliti razliko med njegovimi preveč duhov-
nimi in mojimi "^e preveč posvetnimi nazori in ko sva se
sknpno posvetovala o nadaljnjem misijonskem delovanju
ter se vzaremno podkrepila, so me danes obvestili, da ladja
za Grand Portage jutri odide.«

Veliko zvemo iz tega pisma o Baragi: o njegovi usmer-
jenosti proti nadnaravnemu, o pomanjkanju smisla za časne

134

zadeve, potem da so obilni darovi iz Evrope hitro skopneli
in so Barago mnogi tudi brezvestno izrabljali, da je Anto-
nija imela še tem težje stališče.

Tudi na Dunaj je Pire 21. julija pisal o Baragi, kako ga
Indijanci ljubijo kot očeta. Ko ga je slišal v cerkvi peti
z njimi v njih materinščini, se mu je milo storilo. V Parizu
tiskane knjige je Baraga brezplačno razdelil med vse indi-
janske misijone in s tem ustvaril temelj za indijansko
šolstvo.

Langusove slike v La Pointu so Pirca tako navdušile, da
je poslej vseh 13 cerkva, kar jih je med Indijanci še postavil,
ozaljšal z izdelki tega domačega mojstra.

Ob prihodu v Grand Portage je Pire takoj videl, kako
dobro mu je Baraga zrahljal zemljo za Kristusovo setev.
Po Baragovih knjigah je v dveh mesecih tretjino ondotnih
Indijancev naučil citati.

Med tem je pa bila cerkev v La Pointu dodelana in prvo
nedeljo septembra 1838 jo je Baraga slovesno blagoslovil.
V pridigi jim je govoril o slovesnem posvečenju veličastnega
Salomonovega templja, potem pa razlagal, kako je ta njih
cerkev še vse bolj sveta in spoštovanja vredna.

Težave, ki so čakale na Barago ob njegovem prihodu
v La Pointe, se tudi pozneje niso hotele umekniti. Baraga
o njih seveda vztrajno molči v svojih pismih, Antonijino
pismo z dne 4, oktobra 1838 pa nam jih razodeva v vsej
resničnosti. Takole piše Amaliji:

»Ni bila prazna moja slutnja, da bom čez poletje imela
polno dela in da niti do pisanja ne bom prišla. V resnici je
tako in bi tudi danes ne pisala, če bi se ne bila prisilila, ker
se zadnji parnik za to jesen že pripravlja k slovesu, jaz bi
Te pa pred zimo rada še enkrat pozdravila in Te rešila skrbi
zame. Včasih moje roke počivajo, duh mi je pa neprestano
zaposlen, da mi je nemogoče pisati. Zares, ljuba Malka, če
hoče kdo to, kar tukaj gledam, mirno prenašati, je treba ali
močne duše ali pa imeti otopelo srce ali pa biti bitje, katero
se zemlje komaj dotika in vse neprilike veselo sprejme, se
nase nič ne ozira in le za nadnaravno živi, kot Friderik.
Tu ni tihega, patriarhaličnega, enoličnega življenja, kot bi
si morda kdo mislil. Tukajšnje življenje je razgibano in
težavno; treba je imeti bogato znanje in krepko voljo in
biti vedno pripravljen za boj. Ne smela bi tega reči, da bi
ne ostrašila mladih ljudi, ki se morda pripravljajo za ame-
riški misijon; toda še enkrat ponovim, da je pot težavna in
le oni naj jo začno, ki imajo dovolj poguma in moči, da ob
vsem, kar jih bo doletelo, ne bodo izgubili resnice izpred
oči ter se bodo tako borili, da z zmago ne bodo izzvali novih
bojev. Skušnjave so tako raznolike, tako silne in tako zvito

135

razpostavljene, da ne bo samo slabič, ampak tudi previdni
padel v njih, če le količkaj obrne pogled od svojega vzviše-
nega smotra. Zato naj slabič ostane doma. Kdor pa čuti v sebi
najčistejši namen, moč in vztrajnost, ta se od mojih besed
ne bo dal oplašiti; gotovo bo prišel in Bog z njim!

Zagotavljam Ti, da se s Friderikom ob vsej delavnosti
dobro počutiva. Ob nedeljah mi počitek prav prija, njemu
pa je všeč to, da ima petero pridig v tujih jezikih : francosko,
indijansko in angleško pridigo dopoldne, francosko in indi-
jansko pa po odpetih večernicah. In če more kje iztekniti
kakšnega bolnika, poje z Indijanci včasi pozno v noč pri
njem, ne da bi se utrudil. Indijanci imajo lepo navado, da
pri bolnikih pojejo in da večkrat obiščejo grobove svojih
sorodnikov ter jih posipljejo s cvetlicami. Drugače pa njih
značaj ni ljubezniv in je njih trma tolika, da bi se rajši dali
ubiti, kot pa bi delali po volji drugega, če jih ne ohraniš pri
dobri volji. Njih lenivost me ubija.«

Potem pravi: »Tu je vse neizrečeno drago, še rib ni
vselej dobiti, ker jih preveč lovijo. Zares velike skrbi imam
s prehrano. Saj poznaš Friderika glede tega: zase je skop,
za druge dober; denarja že nima nič več, gradba cerkve in
razne potrebščine njegovega ubožnega misijona so požrle
vse, kar je prinesel s seboj.

Z Bogom! Vidim, da Ti nisem še ničesar povedala, pa
moram že končati. O da bi bila bliže! Sama bi morala videti!

Sporoči vsem ljubim, dragim znancem moj pozdrav in
reci, da je vse dobro, če se vzame od prave strani. Jaz si
domišljam, da je okrog mene krasno, in se mi res tako zdi.«

Dne 7. septembra je škof Rese nepričakovano prišel v
La Pointe. Baraga in Antonija sta bila povabljena k urad-
niku ondotne trgovske družbe na čaj, ko je dospela ladja.
Antonija je porabila vse svoje kuharske spretnosti, pa. ob
uboštvu in osamelosti, v kateri sta z bratom živela, ni mogla
kaj prida pripraviti. Škof je videl uboštvo tudi v njuni sobni
opremi, saj še prave mize nista imela in jo je moral nado-
meščati lesen zaboj.

Indijanci so bili škofovega prihoda silno veseli; kajti
večina od njih poprej še nikoli ni videla nobenega škofa.
Neprestano so ga oblegali in vsak je hotel še posebej dobiti
njegov blagoslov. Dne 9. septembra je imel slovesno sv. mašo
in za kanadske Francoze francoski govor ; po maši je govoril
Indijancem francosko, Baraga je pa njegov govor sproti
prevajal v očipvejščino. Birmanih je bilo 112 oseb. Škofu
se je mudilo še na druge misijonske postojanke, zato se je
po par dnevih odpeljal.

Ob slovesu je imenoval Barago za generalnega vikarja
za vso' deželo Wisconsin. O tem visokem odlikovanju in težki

156

nalogi, ki je združena z njim, je pa ponižni Baraga le z ne-
kaj malo besedami črhnil na Dunaj.

Škofa Reseja poslej nikoli več ni bilo v La Pointe. Na-
porno delo mu je tako izpodjedlo zdravje, da se je še isto
leto odpovedal izredno težki škofiji. Nekaj časa je živel v
Rimu, potem pa na Westfalskem in je za tri leta preživel
Barago. Za njim je zasedel detroitsko stolico Peter Pavel
I.efevre, ki je Barago tudi visoko cenil ter mu je bil kar
moči naklonjen.

Pet let mirnega dela v La Pointu.

(1839—1843)

Ko je Baraga prezidal in preuredil cerkev in je bila
večina otoških Indijancev že krščena in poučena, se je za-
čelo zanj življenje, bolj podobno življenju ameriškega
župnika kot pa misijonarja. Le tri poročila, in še ta prav
kratka, je poslal Leopoldinski družbi.

Cerkev je imela oltar, prižnico — za one kraje nekaj
izrednega — , klopi in kor za pevce. Petje, francosko in indi-
jansko, je vodil plačan organist. Cerkvena občina je pla-
čevala tudi dva odrasla masna strežnika in enega cerkov-
nika. Vse te četverne službe so vršili kanadski Francozi, ki
so bili poročeni z Indij ankami. Nek nemški znanstvenik je
pozneje 1. 1852 obiskal La Pointe, kjer je takrat deloval
o. Skola. Bil je ganjen od lepega reda in vedenja v cerkvi,
katero je bil vpeljal Baraga. Med mašo so štirje pol Indi-
janci v belili roketib peli po latinsko, in sicer tako pobožno
in pravilno, kot bi razumeli vsako besedo. Med mašnikovim
blagoslovom so vsi verniki pokleknili, si z roko zastrli obraz
in se pobožno prekrižali.

V bolj oddaljene kraje, razen v Fond du Lac, Baraga
v teh letih ni hodil, ker za v La Pointe ni mogel dobiti
namestnika. Leta 1840 se mu je iz Pennsilvani je sicer ponudil
slovenski frančiškan o. Ivo Leveč, katerega je pa moral
zaradi njegove starosti odkloniti, ker La Pointe je zahteval
čilo moč. V Baragovih pisniih iz one dobe se zopet večkrat
čuje pritožba, zakaj se neče več duhovnikov iz Evrope
žrtvovati za poganske misijone. Celo Pire, ki ga je v pismih
do prijateljev sama vljudnost in prijaznost, se vidno raz-
buri, ko se spomni na mnogo tedanjih kranjskih duhovnikov,
ki so razen ob nedeljah in praznikih imeli kaj malo dela,
na tako potrebne misijone pa noben ni hotel iti. Za očipvej-
sko ozemlje, ki je bilo večje ko tedanje avstrijsko cesarstvo,
je bil Baraga edini misijonar: »Srce mi krvavi, ko mislim
na to gorje. Nečem se več vglabljati v ta razmišljanja, da
ne zapadem brezdušni žalosti,« pravi v nekem pismu.

137

Za šolo je polagoma dobil dobrih učnih moči. V krstno
knjigo je vpisaval skoro same novorojenčke, ker so Indi-
janci, ki se na prve pozive niso hoteli spreobrniti, tudi
pozneje ostali trdovratni v poganstvu.

V zimi 1. 1838/39 je zopet prijel za pero. Z velikim tru-
dom je sestavil novo očipvejsko knjigo Gete Dibadjimowin
gaie dach Nitam Mekate - Okwanaieg ogagikwewiniwan,
v kateri so bili nedeljski in praznični listi in evangeliji,
vmes pa vpletene še druge kratke svetopisemske zgodbe.
Dostavljenih je 12 pesmi, pri katerih je povedano, po ka-
terem francoskem napevu se pojejo. Hotel je knjigo dati
v tisk v Green Bayu, a bi bili stroški znašali 300 dolarjev,
katerih pa ni zmogel. Zato je izpro-
sil od Leopoldinske družbe, da je
po štirih letih dala knjigo tiskati
v Ljubljani pri Blazniku na 211
straneh v šestnajstercu; 1. 1843 je
izšla v 800 izvodih. Ljubljanska ti-
skarna se je odlično izkazala, da je
Baraga 27. avgusta 1844 pisal du-
najskemu nadškofu, predsedniku
Leopoldinske družbe: » lisk je jako
lep iii brez najmanjšega pog reška,
da se ne morem dovolj uačuditi
marljivosti onih, ki so imeli op 'avka
s popravljanjem, saj vendar niti
besedice indijanskega jezika ne
razumejo. Moji ubogi Indijanci so
teh knjig srčno veseli« Papir je res
izboren, črke precej majhne, a jako
lepe in razločne. Pod imenom Joseph

Blasnik je po indijansko naznačen njegov stan: »ogiraasina-
kisan mandan masinaigan.« — Prva izmed pesmi, božična,
se n. pr. takole glasi:

Noel - nagamowin Jaigwa sa Anjeniwag

Sur Fair: Nouvelle agreable. Biwindamagewag aking,

Bapinenimoda Kossinan Kije - Manito

Mimwendanda kideinaiig: Eji jaweniminang.

Kit odissigonan Bapinenimoda . . . itd.
Debeniminang.

V isti zimi je pisal Katolik gagikwe masinaigan. Kato-
liško pridigarsko knjigo, vsebujoče nekaj njegovih pridig.
Tudi ta knjiga je izšla šele 1. 1843, tudi pri Blazniku.

V juliju 1.1838 je Barago zapustila sestra Antonija.
Ljubila ga je in se ni plašila žrtev zanj, ob njem je upala

Detroitski škof
Peter Pavel Lefevre.

138

svoja leta lepo in plodonosno preživeti. Polagoma ji je pa le
začelo nedo^tajati poguma, zlasti ko je bil Baraga brez
denarja in ju je začela treti beda. Po odhodu služabnikov
Merlaka in Češirka se je čutila vedno bolj zapuščeno. Ba-
raga si je prizadeval, da bi ji osamljenost sredi Indijancev
in tujih trgovcev olajšal; pa njemu so bile duše nad vse in
se je ob njej čutil vedno bolj vezanega. Kot učiteljica sploh
ni dosti prišla v poštev in je ob vseh svojih gosposkih na-
zorih, težnjah in navadah morala opravljati vsa hišna in
nekaj časa deloma tudi poljska in hlevska dela. Vznemirjala
jo je skrb za bodočnost, če se bratu, ki ni nič pazil nase, kaj
pripeti. V skrajno neugodnem podnebju La Pointa je začela
bolehati in bala se je umreti v oddaljeni, zapuščeni deželi.
Zato sta bila ob slovesu oba zadovoljna. Brat ji je ob od-
hodu napisal 7 vrstic v raznih jezikih, da začetne črke
sestavljajo njeno ime. Začno se s slovensko vrstico: »Angel
božji naj Te vedno spremlja.«

Gredoč se je Antonija zopet ustavila za par mesecev
pri Abbotovih v Mackinacu. V oktobru se je oglasila pri
znancu o. Hammerju v Detroitu; začudil se je, ko jo je
videl vso shujšano. Potem je šla v Philadelphijo, da si
popravi zdravje. Tam je tudi odprla žensko višje vzgojeva-
lišče, v katerem je sama poučevala ženska ročna dela in
glasbo, pa tndi angleščino, nemščino, francoščino, italijan-
ščino in španščino. Njena izobrazba ji je torej omogočala
vse lepše stališče, kot ga je pa imela pri bratu. Ko jo je
drugo leto slučajno dobil Smolnikar, je potem v svoji knjigi
pripomnil, da niti Baraga takrat ni vedel, kam se je bila
obrnila. Torej si z bratom niti dopisovala ni več. Njen
vzgojni zavod je sicer zaslovel, ker so v tistih časih bile take
hiše v Ameriki še zelo redke; zaradi denarnih težkoč ga je
pa morala razpustiti. Dne 15. februarja 1842 je prosil Pire
pri dunajskem nadškofu podpore zanjo. Po 1. 1845 se je
preselila v Rim in je tudi ondi skozi več let vodila žensko
odgojevališče. Na svojem drugem potovanju jo je Baraga
s sestro Amalijo obiskal in 1. 1857 se je Amalija s hčerko
več mesecev mudila pri njej; ob tisti priliki se je Antonija
zopet nekoliko privadila slovenščine, katero je v tolikih letih
sredi tujine že skoro popolnoma pozabila. Z bratom sta si le
redko pisala.

Po odhodu Antonije je ostal Baraga brez sluge in brez
postrežnice. Opoldne mu je zadoščal kruh. Za jtrkoval in
večerjal je v hiši gospe Lacomb (Lakomb) ; njen nečak
Vincencij Roy (Roj), civiliziran Indijanec, podpiratelj ubož-
cev in tudi sicer blaga duša, je do smrti ostal v prijateljskih
stikih z Barago. Drva so mu prav poceni preskrbovali drugi.

139

kuril si je pa sam. Dobre duše so mu zastonj prale in šivale.
»Povem Ti, da še nikoli nisem bolj mirno, zadovoljno in
poceni živel kot sedaj in si ne želim nobene spremembe,
razen če bi imel biti tako star in slab, da bi si ne mogel sam
kuriti sobe. Rad bi sicer imel slugo, kot sem ga doslej tudi
vedno imel; pa to preveč stane. S 150 dolarji na leto udobno
shajam, čeprav je tu vse jako drago, in toliko moji Kanadci
radi prispevajo, več bi pa ne zmogli. O kolika sreča je za
človeka, če je prost vsega pozemskega in nima nobenih
posvetnih skrbi! Kako lahko ostane potem vedno z Bogom
združen!« piše 15. januar ja 1840 Amaliji.

Sporoča ji tudi, da se belokožci vedno številneje pri-
šel jujejo. Cerkev je tudi pozimi polna, čeprav takrat mnogo
Indijancev odide na jug. Pire je zdaj v Arbre Crocheu, zato
mora sam oskrbovati še Grand Portage. Toliko ima dela, da
niti v Green Bay ne utegne z rokopisom. »Pri tej priliki Ti
moram še povedati, kaj se je predvčerajšnjem dogodilo
našemu indijanskemu kralju. Indijanci in vlada Združenih
držav ga priznavajo za poglavarja očipvejskega rodu. Ima
veliko srebrno medaljo, tri prste v premeru, s podobo
predsednika Združenih držav, in pa veliko zastavo. Velik je
in neznansko debel — edini Indijanec, ki sem ga kdaj videl
debelega — ter zelo oblasten. Ta mož je torej hotel iti pred-
včeranjem z nekaj Indijanci, ki ga na njegovih potih vedno
spremljajo, čez led na celino k poganskim daritvam. Je
namreč še vedno pogan, dočim je njegov najstarejši sin,
36leten mož, eden od mojih najboljših kristjanov. Ko so bili
že več ko eno miljo od tega otoka, se je pod njim udri led,
da se je do vratu pogreznil v vodo, z rokami se je pa še
ujel. Ubogi mož se je kopal iz mrzle vode, led se je pa
sproti lomil. Med spremljevalci je bil tudi star Kanadec, ki
pripoveduje, da je bil indijanski vladar več ko eno uro v
tem žalostnem položaju, preden so mu mogli pomagati, ker
se uiso upali v bližino, da bi se še sami ne vdrli. Naposled
so mu vrgli dolg jermen in ga z veliko težavo izvlekli na
led. Sedaj je od velikega napora in prehlada hudo bolan.
Vsak dan ga obiščem, kar ga zelo veseli. Sem tudi njegov
tajnik. Kadar dobi pisma ali jih hoče pisati, pride k meni,
ker mi zaupa, kot pravi, da jih najbolj zanesljivo napišem,
in ker mene najbolj razume, kadar mu po indijansko tol-
mačim pisma, došla mu v angleščini ali francoščini.«

V juniju 1. 1840 je začel Baraga pisati slovenska »Zlata
jabolka« ter jih je že v septembru poslal Klemensu v Ljub-
ljano. Natisnjena so bila šele L 1844 pri Blazniku v osmercu
na 286 straneh. Ljudstvo je knjigo tako rado prebiralo, da
je doživela štiri močne natise, zadnjega, pomnoženega z

140

masnimi m.olitvam.i, 1. 1878. Ob izrekih svetnikov razlaga
Baraga najvažnejše kreposti, začenši s ponižnostjo in kon-
ča vsi z zedinjenjem z Bogom. V predgovoru razlaga naslov:
»Preljubi moji Kranjci! Duh božji, ki govori v sv. pismu,
pravi, da so besede, o pravem času izrečene, zlata jabolka.
Torej imenujem besede svetnikov po vsej pravici ,Zlata
jabolka'. Naš Gospod Jezus Kristus se je prikazal sv. Magda-
leni v podobi vrtnarja. Zares je Jezus vrtnar. Kakor pa
vrtnar med svoja lepa jabolka kakšno zeleno peresce vplete,
da je lepše videti, kadar jih na mizo da, tako sem tudi jaz
med besede svetnikov kakšno svojo lastno besedico vpletel.«
Čitateljem želi: »Bog daj, ljubi moji Kranjci, da bi vsi ta
zlata jabolka veselo uživali in da bi vam teknila v večno
življenje.«

V La Pointe se jih je toliko priselilo, da je tudi pove-
čana cerkev, ki je pa bila slabo zgrajena, po 3 letih postala
pretesna. Dne 7. oktobra 1840 piše Baraga Leopoldinski
družbi: »Prihodnjo pomlad, če me Bog ohrani pri življenju,
se bo zidala nova cerkev. Stavbna pogodba s tukajšnjo
trgovsko družbo je že narejena. Cerkev bo lesena in znotraj
ometana. Vse deske dosedanje cerkve se bodo porabile za
novo, ker so še čisto dobre; zato bo stala le 1000 dol., drugače
bi pa v tej silno dragi deželi nanesli stroški na več ko
1400 dol. Eden od tukajšnjih Kanadcev je tudi dosti spreten
kipar. On bi nam izdelal oltar. Da bi tudi bolj oddaljeni
slišali vabiti k službi božji, sem iz New Torka naročil pre-
cej velik zvon, ki tehta 477 funtov (267 kg) in je v New
Torku stal 178 dol.; 2. t. m. so ga pripeljali in Indijanci so
kar strmeli, ko so ga videli in slišali.« Ob sklepu pisma se
zahvali za 100 gold., katere je darovala neimenovana po-
božna gospa iz Salzburga.

Z Dunaja so Baragi obljubili denarno pomoč; zato je
spomladi 1. 1841 začel graditi cerkev. Postavili so jo precej
proč od prejšnje, da je katoliški del naselbine imel bliže
do nje. S prijaznega grička se je lepo razgledovala po
jezeru. Baragov naslednik o. Skola jo je narisal in 1.1849
poslal bratu Frančišku v Novo mesto.

Baraga je dal napraviti k novi cerkvi dva zvonika. Bila
sta pa tako slabo zidana, da se je ob nevihtah cerkev z njima
vred tresla, zato ju je dal o. Skola podreti in velel postaviti
le enega, pa tistega močnega. Ob novi cerkvi so napravili
tudi novo pokopališče; svet je bil precej močvirnat, Indi-
janci pa trupel ne pokopavajo radi v močvirnato zemljo,
zato je to pokopališče ostalo le malo izrabljeno.

Prvo nedeljo avgusta 1. 1841 je Baraga blagoslovil novo
cerkev. Ta dan mu je ostal v vednem spominu in je bil
mejnik nove dobe: od tega dne je Baraga vstajal pozimi ob

141

4'^^V ^ ,-*

štirili, poleti pa že ob treh, potem pa preklečal do maše dve
ali tri ure v m.olitvi in premišljevanju. Njegov generalni
vikar Jacker je dejal v pogrebnem govoru: »Od štirih do
petih zjutraj, ali včasi celo od treh do petih bi ga vselej
našel klečečega, izavitega v plašč, v sladki družbi z Gospo-
dom, in to ob vseh okoliščinah. Videli smo ga, kako je Bogu
daroval prvo jutranjo uro v temnih gozdih, ali ob bregu
jezera med bučečim viharjem, ali v svoji borni hišici, ali na
potovanjih v kakem skritem kotu gostilne, natlačene z gosti.
Opazovali smo ga, kako se je tega reda držal tudi takrat,
ko je z velikanskim naporom ves dan poprej potoval po vodi
ali po suhem, in celo takrat, kadar je bil šel šele po polnoči
k počitku.«

Na cerkvi je Baragi ostalo še 400 dolarjev dolga in grad-
bena družba jih je hotela imeti, zato je bil v veliki stiski. Dne
12. oktobra 1842 se je
z nujno prošnjo obrnil
do dunajskega nadškofa.
Prikrita trpkost zveni
iz te prošnje: »Saj ven-
dar ne delam tu za lastno
korist, kot trgovci, am-
pak le da se pogani spre-
obrnejo in novokrščeni
posvetijo. V tej divji,
nepriljudni, oddaljeni
deželi pogrešam vseh
udobnosti civilizacije. Ta

moja prošnja je prva te vrste in obljubljam, da ne bom več
vsiljiv, kakor hitro bo le plačan moj dolg na cerkvi, ampak
se bom zadovoljil s tem, kar mi boste sami od sebe pošiljali.«

Najbrž na Dunaju niso mogli razumeti, kako to, da je
prejšnja cerkev že v štirih letih postala nerabna in je bilo
treba nove. Vendar so mu nemudoma poslali 650 gold., a je
zaradi poštnih ovir mogel potrditi prejem, nakaznice šele
čez eno leto, denar je pa dobil še kesneje.

Baragova tretja cerkev v La Pointii.
Narisal o. Skola.

Baragova osebnost.

Baraga je bil srednje velik in suh, šele na starost je
nekoliko odebelel. Noge je imel nesorazmerno kratke, roke
majhne. Njegovi dolgi, v prečo po sredi glave razčesani
lasje so bili gosti, svetlorjavi in kodrasti; pozneje so bili
pa brez življenja, ker je zaradi hudega mraza moral biti
dobro pokrit. Krotke in umne oči so bile modre barve. Nos
je imel nekoliko upognjen. V pravilnih potezah obraza se je
izražala mirna dostojanstvenost.

140

masnimi molitvami, 1. 1878. Ob izrekih svetnikov razlaga
Baraga najvažnejše kreposti, začenši s ponižnostjo in kon-
ča vši z zedinjenjem z Bogom. V predgovoru razlaga naslov:
»Preljubi moji Kranjci! Duh božji, ki govori v sv. pismu,
pravi, da so besede, o pravem času izrečene, zlata jabolka.
Torej imenujem besede svetnikov po vsej pravici ,Zlata
jabolka'. Naš Gospod Jezus Kristus se je prikazal sv. Magda-
leni v podobi vrtnarja. Zares je Jezus vrtnar. Kakor pa
vrtnar med svoja lepa jabolka kakšno zeleno peresce vplete,
da je lepše videti, kadar jih na mizo da, tako sem tudi jaz
med besede svetnikov kakšno svojo lastno besedico vpletel.«
Citateljem želi: »Bog daj, ljubi moji Kranjci, da bi vsi ta
zlata jabolka veselo uživali in da bi vam teknila v večno
življenje.«

V La Pointe se jih je toliko priselilo, da je tudi pove-
čana cerkev, ki je pa bila slabo zgrajena, po 3 letih postala
pretesna. Dne 7, oktobra 1840 piše Baraga Leopoldinski
družbi: »Prihodnjo pomlad, če me Bog ohrani pri življenju,
se bo zidala nova cerkev. Stavbna pogodba s tukajšnjo
trgovsko družbo je že narejena. Cerkev bo lesena in znotraj
ometana. Vse deske dosedanje cerkve se bodo porabile za
novo, ker so še čisto dobre; zato bo stala le 1000 dol., drugače
bi pa v tej silno dragi deželi nanesli stroški na več ko
1400 dol. Eden od tukajšnjih Kanadcev je tudi dosti spreten
kipar. On bi nam izdelal oltar. Da bi tudi bolj oddaljeni
slišali vabiti k službi božji, sem iz Nevv^ Yorka naročil pre-
cej velik zvon, ki tehta 477 funtov (267 kg) in je v Ne^v^
Torku stal 178 dol.; 2. t. m. so ga pripeljali in Indijanci so
kar strmeli, ko so ga videli in slišali.« Ob sklepu pisma se
zahvali za 100 gold., katere je darovala neimenovana po-
božna gospa iz Salzburga.

Prvo nedeljo avgusta 1. 1841 je Baraga blagoslovil nove
cerkev. Ta dan mu je ostal v vednem spominu in je bi]
mejnik nove dobe: od tega dne je Baraga vstajal pozimi oL

141

štirili, poleti pa že ob treh, potem pa preklečal do maše dve
ali tri ure v molitvi in premišljevanju. Njegov generalni
vikar Jacker je dejal v pogrebnem govoru: »Od štirih do
petih zjutraj, ali včasi celo od treh do petih bi ga vselej
našel klečečega, zavitega v plašč, v sladki družbi z Gospo-
dom, in to ob vseh okoliščinah. Videli smo ga, kako je Bogu
daroval prvo jutranjo uro v temnih gozdih, ali ob bregu
jezera med bučečim viharjem, ali v svoji borni hišici, ali na
potovanjih v kakem skritem kotu gostilne, natlačene z gosti.
Opazovali smo ga, kako se je tega reda držal tudi takrat,
ko je z velikanskim naporom ves dan poprej potoval po vodi
ali po suhem, in celo takrat, kadar je bil šel šele po polnoči
k počitku.«

moja prošnja je prva te vrste in obljubljam, da ne bom več
vsiljiv, kakor hitro bo le plačan moj dolg na cerkvi, ampak
se bom zadovoljil s tem, kar mi boste sami od sebe pošiljali.«

Najbrž na Dunaju niso mogli razumeti, kako to, da je
prejšnja cerkev že v štirih letih postala nerabna in je bilo
treba nove. Vendar so mu nemudoma poslali 650 gold., a je
zaradi poštnih ovir mogel potrditi prejem nakaznice šele
čez eno leto, denar je pa dobil še kesneje.

Baragova tretja cerkev v La Pointu.
Narisal o. Skola.

Baragova osebnost.

142

Bolan ni bil nikoli. Silne telesne in dušne napore in
težave je z lahkoto prenašal, prav tako tudi glad in mraz.

Govoril je počasi, preudarno, jasno in s poudarkom.
Glas je imel prijetno barvan in gibljiv. Tudi kretnje so bile
preudarne in dostojanstvene. Vsa zunanjost je pričala o
dušni urejenosti in mirni dozorelosti; ob njej je njegova
spoštljiva prijaznost še tembolj učinkovala. Tudi njegova
pisava, lična in pravilna, priča o izredni urejenosti duha.
Bil je »vzor moža«, kot ga je označil ugleden protestant.
Bila ga je sama plemenitost, zato je pa tudi od drugih pri-
čakoval plemenitosti in če je kdaj ni našel, je to z žalostjo
poudaril in s tem silovito učinkoval. Ko je Baraga nekega
hotelirja, ki se je sirovo vedel, opozoril, da je v njem ven-
darle še boljši del njegove narave, je mož pokleknil in
prosil odpuščanja. Tako živo se je zavedal svoje neotesanosti.

Pod hladnim dostojanstvom se je skrivalo pristno slo-
vensko srce. Vincencij Roy poroča, da se je Baragi, ko je v
La Pointu pri božični polnočnici po očipvejsko bral evan-
gelij ter prišel do stavka, kako je Marija Dete v plenice
povila in v jasli položila, glas tresel in več minut od ganje-
nosti ni mogel dalje. Ob istem polnočničnem evangeliju je
drugi pot na glas zaihtel, da je moral s prižnice.

Svoji nečakinji Josipini je ob njenem 7. rojstnem dnevu
pisal pisemce, ki nam tudi pove, kako rad je moral imeti
svoje Indijančke. Za god mu je bila pisala svoje prve vrstice
in ljubeznivo ji je odgovoril. Takole ji pravi:

Preljuba moja Pepca!

Ne morem Ti povedati, kako sem se razveselil, ko sem
k svojemu letošnjemu godu tudi od Tebe prejel voščilce.
To je prvo pismo, ki si ga pisala svojemu tako ljubečemu
stricu. Prav skrbno ga bom shranil in če bom še tako star,
mi bo to prvo pisemce moje ljube Pepce vselej v veliko

veselje, kadarkoli ga bom
videl.

Preljuba tnoja Pepca!
Le prav rada se uči in
vedi hvalo Bogu, da Ti
daje priložnost, toliko
lepega in koristnega se
učiti. Koliko otrok bi se
rado česa naučilo, pa
nimajo priložnosti!

In kako dobro dene

v poznejših letih, če se

je človek v mladosti kaj

Naslikal Baraga. koristuega uaučil ! KoHko

143

jih celo življenje obžaluje, da so preživeli mlada leta v le-
nobi in se niso ničesar ali pa ne dovolj naučili. Vedno se
torej prav pridno uči, ljuba Pepca!

Bodi pa vedno tudi prav dobra in prijazna in srčno
rada slušaj svoje ljube starše in svojega g. učitelja! Po-
korščina je najbolj varna pot proti nebesom. Tudi moli
rada in z zbranostjo, po zgledu Jezusa, našega ljubega
Zveličarja, ki je že kot otrok tako rad molil in se mudil
v templju.

Preljuba Pepca! Vse najboljše Ti želim, le slušaj moje
nauke! Sploh vsak dober nauk slušaj, ki se Ti da. Zdaj si
še v nedolžnosti; Bog Ti jo ohrani za dolgo, da — za
vedno in večno!

Ah, varuj se prvega smrtnega greha! Ko je prvi korak
k hudemu storjen, sledi navadno kmalu še drugi. O da bi
nekoč ob strašnem sodnem dnevu mogla strogemu Sodniku
pokazati obleko krstne nedolžnosti še prav tako neomade-
ževano, kot jo imaš sedaj!

Zbogom, preljuba moja Pepca! K 7. rojstnemu dnevu
Ti želim vse dobro, zlasti pa, da bi vedno ostala prav po-
božna in pridna. Moli zame, kakor tudi jaz noben dan ne
pozabim moliti zate!

Tvoj ljubeči Te stric Friderik.

Baraga je bil po prirojenem značaju precej občutljiv
in razdražljiv; pa tema dvema lastnostima se ni zlepa vdal,
tako se je obvladal.

V La Pointu je imel hrano pri gospej Laconib. Ker ji je
pa mogel le prav malo plačevati, mu spričo lastnega uboštva
ni mogla kaj prida nuditi; kuhana koruza je prišla prav
pogosto na mizo. Nekoč pa ni gospodinja sploh ničesar več
imela in ga je prosila, naj si za tisti dan poišče drugje hrano.
Takrat se je pa razburil in ji jezno zaklical: »Kaj, Vi me hočete
sploh ven vreči!« Uboga
žena mu je pojasnje-
vala položaj, on je pa
bil tako razburjen, da je
še poslušati ni hotel ter
je hitel iz hiše v cerkev.
Gospa je jokaje šla za
njim, v cerkvi se je pa
pomiril, jo poslušal in na-
zadnje potolažil.

Kako svetniško se je
pa znal premagati, nam
pove tale slučaj, ki se je

prigodil tudi v La Pointu. Naslikal Baraga.

144

Leta 1841 se je sprehajal z odličnima laikoma Bellom in
Cliarpentierjem (Šarpantier jem) . Kar se mu približa poganski
Indijanec, že po zunanjosti ves propal, mu pljune v obraz
in se s porogljivim krohotom odstrani. Charpentier je vzkipel
od ogorčenja in ga je hotel udariti po licu, da bi maščeval
čast ljubljenega dušnega pastirja; Baraga ga je pa zadržal
in mu krotko dejal: »Le pustite ga! Pač ni znal kaj boljšega
napraviti.« Če bi Belle tega kot očividec ne poročal, bi skoro
ne mogli verjeti, ker so tudi poganski Indijanci vsakega
katoliškega duhovnika spoštovali, zlasti pa še Barago.

y stanovanju, hrani in obleki
je bil Baraga izredno skromen, te
stvari pri njem sploh niso prišle
v poštev. Meso je le malokdaj je-
del, po navadi se je hranil le s ča-
jem, sirom in prepečencem. Služab-
niki in postrežnice niso dolgo ostali
pri njem, ker so preborno in pre-
strogo^ življenje morali deliti z
njim, čeprav je drugim rad dajal,
kar je sebi odrekal. Na misijonskih
potovanjih, ki so izpolnila velik
del njegovega življenja, se mu je
pa scA^^eda še vse slabše godilo.

Njegove pridige so bile kratke

in preproste, saj so tudi poslušalci

bili preprosti. Pri sveti maši so le

možje peli koral, in sicer v latinščini,

pač pa so bile popoldanske večer-

nice (psalmi) v očipvejščini. Ob

sloNcsnih prilikah je en Francoz spremljal petje z violino,

drugi pa s flavto. Službo božjo je hotel Baraga imeti zelo

slovesno, da bi bila ljudstvu v kar največjo spodbudo.

Baraga je ljubil slovensko domovino, saj je še v tujini
pisal Slovencem koristne knjige in veliko molil za svoj na-
rod. Pa ko je postal dušni pastir Indijancev, so mu ti postali
vse in med Američani je postal popoln Američan. Celo nje-
gov obr3.z je bil na starost podoben indijanskemu. Vse nekaj
drugega ko Baraga je bil n. pr. misijonar Čebulj, kateremu
je domovina vedno stala pred očmi in je v pismih rad rabil
primere iz nje ter oživljal domače spomine; ko je 1. 1862
v Minnesoti srečal štiri slovenske fante, je bil od veselja
ves iz sebe. Jurij Godec je v Detroitu kar onemel, ko je
med molkom duhovnih vaj nenadoma začul Č^buljev slo-
venski »Hvaljen bodi Jezus Kristus«; siromak ni mogel dru-
gega spregovoriti kot: »Kaj, kaj, kako — pa ne Kranjec?«
Lavtižar je še tik, preden je zmrznil, zaključil zadnje pismo

Bankir Peter White, pro-
testant, Baragov prijatelj

145

iz Red Lakea: »Vsak teden po enkrat, pa večinoma še po
večkrat se mi sanja od Kranjskega, posebno od doma, in
tudi podnevi mi misli velikokrat tja gredo.« Ce so se kdaj
slovenski misijonarji sešli, so bili veseli ko otroci. Ob
vednem domotožju so Bogu iskali duš.

Kako zelo je ljubil Indijance, nam pokaže tale dogodek:
Leta 1850 ga je v L'Ansu nekoČ prehitel na cesti angleški
protestant Peter White (Uajt), predsednik marguettske Na-
rodne banke. Razgovarjal se je z Indijancem v gladki
očipve jščini. Ko je Baraga to slišal, ko je torej naletel na
izobraženega laika, ki se je potrudil in gladko naučil pre-
ziranega jezika njegovih duhovnih otrok, se mu je srčna
struna tako močno oglasila, da je pozabil na svojo hladno,
dostojanstveno vljudnost: takoj je stopil k njemu, ga pri-
jazno nagovoril in prisrčno povabil k sebi. Posebno srečnega
se je čutil, da je mogel pozneje prav temu prijatelju Indi-
jancev rešiti življenje: White se je bil na obali Gornjega
jezera v mrazu in snegu tako izgubil, da ni opazil, kako ob
skrajnem naporu svojih moči hodi v istem krogu, in bi bil
gotovo zmrznil, da Baraga ni poslal za njim treh Indijancev,
ki so ga že vsega onemoglega spravili na varno.

Naslikal Baraga.

Baraga

VII. BARAGA V UANSU

Prvič v L'Anse. Potem zopet v La Pointu.

(Od poletja 1843 do jeseni 1845)

Na sredi južne obale Gornjega jezera, desno od pol-
otoka Keweenaw leži ob Keweenawskem zalivu mesto
L'Anse (Lans). Ime je francosko in pomeni po naše lok, ker
je ondotna obala res izleknjena kot lok. Y Baragovem času
je stala nekoliko proč od sedanjega mesta enako imenovana
indijanska naselbina, v kateri je tudi neka kanadska trgov-
ska družba imela svoja skladišča ter Indijancem dajala blago
za kožuhovino. Že več let je bil pri tej družbi nastavljen
pobožni Francoz Peter Crebassa (Krebasa), ki je ob nedeljah,
ko ni imel prilike za sv. mašo, s svojo ženo Ano rad prebiral
sv. pismo in molil. Stari indijanski poglavar Penanši ga je
pri teh zasebnih pobožnostih večkrat obiskal in Crebassa
mu je razlagal osnovne verske resnice. Dobri starina je tako
vzljubil krščanstvo, da si je zaželel stalnega duhovnika v
L'Anse. Crebassa mu je omenil Barago in potem tako ni
imel miru pred njim, da je 1. 1840 res pisal Baragi v La
Pointe. Baraga je pa bil takrat v velikih težavah zaradi
nove cerkve in pismo ni imelo uspeha, prav tako ne povabilo
iz naslednjega leta. Ko je pa 1. 1843 Baraga zvedel, da je
prišel v L'Anse baptistovski protestantovski duhovnik in da
vabi ljudi v protestantovsko vero, se je v njem prvič vzbu-
dila želja po tem novem misijonu. Že 13. marca je Crebassa
dobil njegov pritrdilen odgovor : da bo v maju prišel in ostal
do konca julija; ako bo pa videl, da bi se jih veliko pri-
glasilo za krst, se bo pozneje za stalno naselil pri njih, če bo
le škof zadovoljen in če bo mogel dobiti naslednika za La
Pointe. Odkar je namreč bil La Pointe že skoro ves katoliški,
Baraga ni mogel več strpeti v njem; preveč ga je gnalo za
neumrjočimi dušami.

V juliju 1843 — ne v maju, kot je bil obljubil — se je
pripeljal na ladji k njim. »L'Anse je neprijazna, žalostna,
nerodovitna pokrajina, ki se z La Pointom še primerjati
ne da,« je zapisal leto pozneje. Protestantovski pastor je na-
ščuval Indijance zoper Barago, da so ga prav hladno spre-
jeli, nekateri so pa preteč zahtevali, da naj odide. Ali
Baraga jih je s svojo prijaznostjo in še bolj s svojim zna-
njem očipvejščine takoj pridobil zase. Crebassa mu je od-

147

stopil polovico stanovanja, da je lahko priredil zasilno
kapelo in šolo za krščanski nauk. Od 1. 1600, ko je v L'Ansu
deloval francoski jezuit Rene Menard, ni bilo tam ne stal-
nega duhovnika ne sv. maše.

Baraga je ostal tri tedne pri njih in jih okrog 50 krstil.
Ob odhodu jim je obljubil, da se bo na jesen vrnil, ta čas
naj pa ob nedeljah hodijo h Crebassi poslušat krščanski
nauk in molit. Dva Indijanca sta ga v čolniču peljala nazaj
v La Pointe in po njima
se je dobremu Crebassi
za vnemo in sodelovanje
še enkrat toplo zahvalil.

V La Pointe mu je
takoj nato došlo žalno
obvestilo od sestre Ama-
lije, da je postala vdova.
Njenega moža Jožefa
Gressla je 23. marca 1842
zadela kap. Pokopali so
ga na starem trebanjskem
pokopališču tik cerkve in
še sedaj je na desnem
cerkvenem zidu vzidana
njegova nagrobna plošča.

Dne 12.sept. 1843 je
Baraga pisal dunajskemu
nadškofu: »To jesen na-
meravam začeti z novim
misijonom ob Gornjem
jezeru, na kraju, ki je
180 milj od tu in kjer
upam rešiti mnogo duš,
kot so mi tamošnji po-
gani obljubili in zatrdili.
Tu v La Pointu se redko
še kak pogan spreobrne.

Gotovo jih bom tam mnogo več dobil kot tu. Ah, kolika
tolažba, kako neizrekljivo veselje, Jezusu Kristusu pri-
dobivati neumrljivih duš!«

Dne 24. oktobra 1843 je res prišel drugič in za stalno v
L'Anse. Indijanci so hiteli okrog njega in mu prijateljski
segali v roke. V štirih mesecih jih je zopet krstil 56, med
njimi tudi nekaj otrok, ki so kmalu potem umrli v krstni
nedolžnosti in pri Bogu s svojo priprošnjo podpirali Bara-
gove trude. Brž po prihodu je ustanovil tudi šolo; nekaj je
učil sam, nekaj so mu pa, kot pravi v pismu z dne 12. febru-
arja 1844, pomagale »nekatere pobožne in vešče osebe«,

10*

Stoletni Indijanec iz L' Ansa, katerega
je bil krstil Baraga.

VII. BARAGA V L'ANSU

Prvič v L'Anse. Potem zopet v La Pointu.

(Od poletja 1843 do jeseni 1845)

Na sredi južne obale Gornjega jezera, desno od pol-
otoka Keweenaw leži ob Keweenawskeni zalivu mesto
L'Anse (Lans). Ime je francosko in pomeni po naše lok, ker
je ondotna obala res izleknjena kot lok. V Baragovem času
je stala nekoliko proč od sedanjega mesta enako imenovana
indijanska naselbina, v kateri je tudi neka kanadska trgov-
ska družba imela svoja skladišča ter Indijancem dajala blago
za kožuhovino. Že več let je bil pri tej družbi nastavljen
pobožni Francoz Peter Crebassa (Krebasa), ki je ob nedeljah,
ko ni imel prilike za sv. mašo, s svojo ženo Ano rad prebiral
sv. pismo in molil. Stari indijanski poglavar Penanši ga je
pri teh zasebnih pobožnostih večkrat obiskal in Crebassa
mu je razlagal osnovne verske resnice. Dobri starina je tako
vzljubil krščanstvo, da si je zaželel stalnega duhovnika v
L'Anse. Crebassa mu je omenil Barago in potem tako ni
imel miru pred njim, da je 1. 1840 res pisal Baragi v La
Pointe. Baraga je pa bil takrat v velikih težavah zaradi
nove cerkve in pismo ni imelo uspeha, prav tako ne povabilo
iz naslednjega leta. Ko je pa 1. 1843 Baraga zvedel, da je
prišel v L'Anse baptistovski protestantovski duhovnik in da
vabi ljudi v protestantovsko vero, se je v njem prviČ vzbu-
dila želja po tem novem misijonu. Že 13. marca je Crebassa
dobil njegov pritrdilen odgovor: da bo v maju prišel in ostal
do konca julija; ako bo pa videl, da bi se jih veliko pri-
glasilo za krst, se bo pozneje za stalno naselil pri njih, če bo
le škof zadovoljen in če bo mogel dobiti naslednika za La
Pointe. Odkar je namreč bil La Pointe že skoro ves katoliški,
Baraga ni mogel več strpeti v njem; preveč ga je gnalo za
neumrjočimi dušami.

V juliju 1843 — ne v maju, kot je bil obljubil — se je
pripeljal na ladji k njim. 3>L'Anse je neprijazna, žalostna,
nerodovitna pokrajina, ki se z La Pointom še primerjati
ne da,« je zapisal leto pozneje. Protestantovski pastor je na-
ščuval Indijance zoper Barago, da so ga prav hladno spre-
jeli, nekateri so pa preteč zahtevali, da naj odide. Ali
Baraga jih je s svojo prijaznostjo in še bolj s svojim zna-
njem očipvejščine takoj pridobil zase. Crebassa mu je od-

147

Baraga je ostal tri tedne pri njih in jih okrog 50 krstil.
Ob odhodu jim je obljubil, da se bo na jesen vrnil, ta čas
naj pa ob nedeljah hodijo h Crebassi poslušat krščanski
nauk in molit. Dva Indijanca sta ga v čolniČu peljala nazaj
v La Pointe in po njima
se je dobremu Crebassi
za vnemo in sodelovanje
še enkrat toplo zahvalil.

Dne 12. sept. 1843 je
Baraga pisal dunajskemu
nadškofu: »To jesen na-
meravam začeti z novim
misijonom ob Gornjem
jezeru, na kraju, ki je
180 milj od tu in kjer
upam rešiti mnogo duš,
kot so mi tamošnji po-
gani obljubili in zatrdili.
Tu v La Pointu se redko
še kak pogan spreobrne.

Gotovo jih bom tam mnogo več dobil kot tu. Ah, kolika
tolažba, kako neizrekljivo veselje, Jezusu Kristusu pri-
dobivati neumrljivih duš!«

10*

Stoletni Indijanec iz L'A.n3a, katerega
je bil krstil Baraga.

148

katere je iz tega namena pripeljal s seboj iz La Pointa.
y šolo je hodilo 20 dečkov in 3 možje, 19 deklic in 9 žen.
Najprej jih je naučil branja in katekizma, potem pa še
pisanja in računstva. Eni so že prej ko v dveh mesecih znali
citati.

Nato pa sledijo v pismu važni stavki, odločilni za nje-
gove rdečekožce: »Ko preudarjam vse okolnosti, čedalje
bolj spoznavam božjo voljo, da tu ustanovim stalen misijon.
Zato sem kmalu po svojem prihodu začel pripravljati vse,
kar je treba, da se postavi majhna cerkev in hiša za misijo-
narja pa šola in nekoliko hišic za spreobrnjence; dokler
namreč živijo Indijanci raztreseni po gozdih v svojih kočah,
se ne bodo dali olikati (civilizirati) in naučiti delavnosti in

snažnosti. Zato sem skle-
nil, po zgledu nekdanjih
paraguajskih jezuitov
ustanoviti majhno re-
dukcijo (ločeno nasel-
bino) ter združiti div-
jake v eno vas okrog
cerkve. Mojim Indijan-
cem je ta misel prav po
godu in mi vsi obetajo,
da bodo poslej stanovali
v hišah in živeli kot beli.
Obljubil sem jim, da
bom že letos postavil
15 hiš; drugo leto jih
bom dal še veČ zgraditi, če le dobim kaj pomoči. Taka nasel-
bina bo precej stala. Naša poslopja so sicer vsa iz lesa, ki je
tukaj zastonj; delavce je pa le treba plačati in deske za tla
je treba razžagati na roko, ker vodnih žag tu ni. Ali kolik bo
dobiček, če se ta misijon ustanovi! Koliko sirovih divjakov,
ki sedaj bivajo po kočah, podobnih medvedjim brlogom, in
ki zato tudi temu primerno živijo, se bo potem civiliziralo in
spremenilo v kristjane in božje služabnike! Po mojih dose-
danjih računih bo ta naselbina stala 400 do 500 dolarjev.«
Kaj je Baraga opomnilo na paraguajske jezuitske re-
dukcije, imenovane tudi reservacije (strnjene naselbine)?
Prav tisto leto so odkrili blizu L'Ansa bakrene rudnike
in čedalje veČ tujcev se je prišel jevalo: Francozov iz Ka-
nade, Ircev, Angležev in Nemcev. Takoj so začeli graditi
ceste in hiše, nove naselbine s čisto evropsko civilizacijo so
bile v vidiku. Baraga je pa svoje Indijance dobro poznal in
je vedel, da jih bodo beli ali zapodili v gozde ko plaho
zverjad, ali pa obdržali in strahovito izrabljali, če takoj

Baragova cerkev v L' Ansu.

149

tudi sami ne sprejmejo civilizacije, ne opustijo svoje lenobe
in svojega nestalnega lovskega in ribiškega življenja, se sku-
paj ne naselijo ter marljivo ne oprimejo kmetijstva in obrti.

Da je položaj točno pogodil in obvladal, mu je po-
kazala bodočnost, zlasti pa sovraštvo belih, katerim je
iztrgal plen.

L'Anse je bil že od nekdaj trgovsko središče Indijancev.
Baraga je torej upal, da če bodo tamošnji domačini sprejeli
civilizacijo, bodo tudi drugi njihovi rojaki šli za njimi.

In še nekaj je nameraval z reservacijo: Vedel je, da so
katoliški Indijanci versko in nravno vse dotlej vzorni, do-
kler jih ne pokvarijo belokožci s svojim žganjem ali pa
pogani s svojo nenravnostjo. Zlasti mešani zakoni s pogani
so bili za marsikoga dostikrat usodni
in katoliški zakonci so kaj radi od-
padli od vere, ko so se preselili med
pogane.

Zato je hitro šel na delo. Za zi-
davo cerkve se je zopet pogodil z isto
kupci jsko družbo za kožuhovino, ki
mu je bila zgradila tudi la pointsko
cerkev. V juniju 1. 1844 je za silo že
maševal v njej. Tudi za bodoči cer-
kvici v Fond du Lacu in v Grand
Portageu, ki sta bila poleg La Pointa
še vedno v njegovi oskrbi, je iskal
podpore.

Prejšnjo jesen je bil La Pointe
prešel od dosedanje detroitske ško-
fije k novo ustanovljeni škofiji Milwaukee (Miluoki) na
zapadnem bregu Michiganskega jezera, ki je dobila v
Nemcu Janezu Martinu Henniju izbornega nadpastirja.
Novi škof je prosil Barago, naj La Pointe še naprej
upravlja, dokler mu ne bo mogel dobiti naslednika. Zato se
je v juliju 1844 Baraga začasno res mudil v svojem prej-
šnjem misijonu. Dne 14. avgusta je dospel škof Henni birmat.
Ko je videl novo cerkev, je dejal, da je lepša ko njegova
stolnica.

Baragi je došlo več denarnih podpor iz Evrope, zato je
v kratkem času plačal novo Tanško cerkev; 29. septembra
jo je kar najbolj svečano posvetil na čast Jezusovemu imenu.
>Moj Jezus, tvojemu imenu v čast sem postavil to hišo —
ta misel je v moje srce lila neizrekljivo veselje. Cerkev je
sicer majhna in lesena, pa bolj sveta, kot je bil Salomonov
tempelj, saj jo posvečuje s svojo resnično pričujočnostjo
On, ki ga nebesa in zemlja ne moreta obseči. On, čigar prvo

Janez Martin Henni,
nadškof v Milwaukee.

148

katere je iz tega namena pripeljal s seboj iz La Pointa.
V šolo je hodilo 20 dečkov in 3 možje, 19 deklic in 9 žen.
Najprej jih je naučil branja in katekizma, potem pa še
pisanja in računstva. Eni so že prej ko v dveh mesecih znali
citati.

Kaj je Baraga opomnilo na paraguajske jezuitske re-
dukcije, imenovane tudi reservacije (strnjene naselbine) ?

Prav tisto leto so odkrili blizu L'Ansa bakrene rudnike
in čedalje več tujcev se je prišel jevalo: Francozov iz Ka-
nade, Ircev, Angležev in Nemcev. Takoj so začeli graditi
ceste in hiše, nove naselbine s čisto evropsko civilizacijo so
bile v vidiku. Baraga je pa svoje Indijance dobro poznal in
je vedel, da jih bodo beli ali zapodili v gozde ko plaho
zverjad, ali pa obdržali in strahovito izrabljali. Če takoj

Baragova cerkev v L' Ansu.

149

^ -I

tudi sami ne sprejmejo civilizacije, ne opustijo svoje lenobe
in svojega nestalnega lovskega in ribiškega življenja, se sku-
paj ne naselijo ter marljivo ne oprimejo kmetijstva in obrti.

Da je položaj točno pogodil in obvladal, mu je po-
kazala bodočnost, zlasti pa sovraštvo belih, katerim je
iztrgal plen.

L'Anse je bil že od nekdaj trgovsko središče Indijancev.
Baraga je torej upal, da če bodo tamošnji domačini sprejeli
civilizacijo, bodo tudi drugi njihovi rojaki šli za njimi.

Zato je hitro šel na delo. Za zi-
davo cerkve se je zopet pogodil z isto
kupčijsko družbo za kožuhovino, ki
mu je bila zgradila tudi la pointsko
cerkev. V juniju 1. 1844 je za silo že
maševal v njej. Tudi za bodoči cer-
kvici v Fond du Lacu in v Grand
Portageu, ki sta bila poleg La Pointa
še vedno v njegovi oskrbi, je iskal
podpore.

Prejšnjo jesen je bil La Pointe
prešel od dosedanje detroitske ško-
fije k novo ustanovljeni škofiji Milwaukee (Miluoki) na
zapadnem bregu Michiganskega jezera, ki je dobila v
Nemcu Janezu Martinu Henniju izbornega nadpastir ja.
Novi škof je prosil Barago, naj La Pointe še naprej
upravlja, dokler mu ne bo mogel dobiti naslednika. Zato se
je v juliju 1844 Baraga začasno res mudil v svojem prej-
šnjem miši jonu. Dne 14. avgusta je dospel škof Henni birmat.
Ko je videl novo cerkev, je dejal, da je lepša ko njegova
stolnica.

Baragi je došlo več denarnih podpor iz Evrope, zato je
v kratkem času plačal novo Fanško cerkev; 29. septembra
jo je kar najbolj svečano posvetil na čast Jezusovemu imenu.
>Moj Jezus, tvojemu imenu v čast sem postavil to hišo —
ta misel je v moje srce lila neizrekljivo veselje. Cerkev je
sicer majhna in lesena, pa bolj sveta, kot je bil Salomonov
tempelj, saj jo posvečuje s svojo resnično pričujočnostjo
On, ki ga nebesa in zemlja ne moreta obseči. On, čigar prvo

Janez Martin Henni,
nadškof v Milwaukee.

150

stanovanje na zemlji so bile jasli, ne zaničuje borne hišice,«
piše 4. oktobra ves vesel na Dunaj. Veseli ga, da se bo v tej
cerkvi Jezusovega imena še tem lepše izpolnjevala Jezusova
obljuba: »Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam
bo dal.«

Je li Baraga s svojo indijansko reservacijo uspel?
Sam svojega dela ni obešal na veliki zvon in le bolj iz
drugih virov zvemo o njem.

Od vlade je kupil za indijanske družine precej zemlje,
jo parceliral in gori postavil enodružinske lesene hišice z
dimnikom iz opeke ali pa iz kamna. Baraga je deloma pre-
skrbel Indijancem tudi obleko in sobno opremo pa tudi
poljsko in gozdno orodje. Takih hišic je bilo zgrajenih prvo

leto kakih 20, potem se je pa njih
število hitro množilo; o. Skola jih
je 1. 1850 naštel 42. Vsaka družina
je dobila tudi 30 akrov (12 ha)
gozda, da ga iztrebi, zemljišče pa
ogradi in obdela. S to zemljiško
lastnino je hotel Baraga že v naprej
preprečiti namero države, da bi In-
dijance izgnala na zapad.

V reservaciji je delo za iztrez-
njenje Indijancev še tem lepše
uspevalo. Ljudsko blagostanje je
raslo in tudi civilizacija je med
njimi hitro napredovala.

Dne 24. oktobra 1844 se je Ba-
raga dunajskemu škofu zahvalil
za bogato pošiljko 2000 gold., kateri je neznan dobrotnik
priložil še 100 goldinarjev. S tem zneskom se je Baraga
izkopal iz dolgov, katere so mu bile nakopale njegove stavbe.

Frančiškanski misijonar
o. Oton Skola.

La Pointe prevzame o. Skola. Mrakov prihod.

(Oktober 1845)

Baragovo osemletno misijonstvo v La Pointu je nada-
ljeval slovenski frančiškan o. Oton Skola, doma iz ugledne
novomeške družine. Rodil se je 4. nov. 1805. V krstni knjigi
ima ime Schkola, v Ameriki ga je pa premenil v SkoUa. Kot
frančiškan je deloval na več krajih, o. Leveč ga je pa navdušil
za ameriške misij one in 24. septembra 1841 se je iz Trsta
odpeljal v novi del sveta. Cele tri mesece se je vozil po
morju in več ko 20 viharjev je prestal. Po Baragovem po-
sredovanju je stopil v detroitsko škofijo in tam tri leta de-
loval med belimi. Bil je spreten risar in je slike vseh misi-
jonov okrog treh severnoameriških jezer poslal ljubljanskim

151

frančiškanom; škoda, da so se izgubile. Za svoje vernike je
napravil več slik o škodljivosti alkohola. Plemenita, pristno
slovenska duša je bil; ljubil je petje in glasbo in harmonika
ga je vedno spremljala, da je ob njej pel — Marijine pesmi.
Baraga ga je hotel imeti za pomočnika v L'Ansu. Ko pa
je dospel tja, sta uvidela, da je stanovanje za dva pretesno
in tudi dohodki premajhni. Baraga mu je potem dobil od-
pustnico iz detroitske škofije in sprejemnico v milwau-
keejsko, da je Skola lahko prevzel La Pointe. Baraga ga je

It
i-

Baragova cerkev v La Pointu, kakršna je sedaj.

4. oktobra 1845 spremil tja in ga nekaj dni uvajal v delo.
Skola ni znal indijanskega in je pridigal in spovedoval po
tolmaču; pa so ga La Pointčani vendar s hvaležnostjo sprejeli.

Do Skolinega prihoda je bil Baraga krstil ondi 753 Indi-
jancev. Skola je bil svoje nove črede prav vesel; pritožuje
se pa, da jih belokožci in poganski rojaki zelo kvarijo,
zlasti še one, ki ne bivajo stalno na otoku.

Baraga ga je večkrat obiskal, tako n. pr. v septembru
1. 1847 zaeno z jezuitom o. Chonejem (Šonejem), s katerim je
ostal skoro poldrug mesec v La Pointu. Nekoč, ko je bilo več
sto Indijancev po denarnih opravkih prišlo tjakaj, je imel
Baraga mašo z leviti. Vsi navzoči so bili iznenadeni, ker kar
treh duhovnikov hkrati pri oltarju še nikdar niso videli.

152

Tudi o. Skola je moral v La Pointu živeti v uboštvu in
osamelosti.

Dne 22. septembra 1853 je sporočil na Dunaj o usodi
svojih Indijancev: »Lepi otok je še vedno v cvetočem stanju.
Nekaj nad 300 Indijancev še živi na njem, mnogo se jih je
pa že izselilo v Ortonogang, Lac de St. Croix (Lek de Sen
Krua) in po drugih krajih, da si poiščejo zaslužka. Ker se
pa vedno iznova sliši vest, da bodo Indijanci morali zapustiti

škof Ignacij Mrak.

ta otok, so razen dveh ali treh družin vsi sklenili, da se
rajši sami izselijo v zapadne pokrajine.« Res se jih je mnogo
izselilo.

O. Skola je ostal v La Pointu do 9. oktobra 1853, potem
je pa šel po naročilu škofa Hennija na zapad med Menoni-
mejce, kjer je imel krasne uspehe. Leta 1859 se je povrnil
v Evropo in je umrl na Trsatu 1. 1879.

V oktobru 1. 1853 je pa dospel v Arbre Croche, Pircu
v pomoč, Ignacij Mrak, poznejši Baragov naslednik na ško-
fijski stolici. Rodil se je 1. 1818 v Hotavljah v Poljanski do-
lini. Bil je zelo nadarjen in železne volje. Sedem let po

153

mašniškem posvečenju so ga Baragov zgled in njegova
pisma vzdignila proti indijanskim misijonom. Čudovito hitro
se je pri Pircu naučil otavščine. Dve leti sta družno delovala,
potem sta si pa delo razdelila: Pire je ostal v Arbre Crocheu,
Mrak je pa prevzel La Croix (La Krua), kjer je skromen in
delaven ostal še preko Baragove smrti, do svojega imeno-
vanja za škofa.

Baraga dušni pastir belili rudarjev.

, (1846—1847)

Okrog novega leta 1846 je poslal poganski poglavar neke
indijanske naselbine — najbrž iz Lac Vieux Deserts (Lek
Vje Deser) ali pa iz Lac du Flambeau (di Flambo) — k Ba-
ragi sla s prošnjo, naj pride in jih pouči v krščanstvu.
Neutegoma se je odpravil na pot. Tam je sklical zborovanje
in Indijancem prigovarjal, da naj se preselijo v L'Anse,
sicer jih bodo beli z žganjem Čisto upropastili. Indijanci so
na predlog pristali, izvršilo ga jih je pa le malo; v obeh
omenjenih krajih še danes biva nekaj poganskih Indijancev.

Vso to dolgo pot je Baraga tja in nazaj napravil na
krpljah. Ko jo 24. januarja 1846 opiše v pismu na Dunaj,
toži zlasti o prenočevanju pod milim nebom ob severnem
mrazu. »Še tako velik ogenj kmalu dogori, ker indijanski
spremljevalec vso noč spi, kot bi ležal v postelji na pernici.
Posebno težavno je prenočevanje ob burji in metežu, ko je
Človek zjutraj ves pokrit s snegom.« Na drugem mestu
omeni še poseben vzrok, zakaj ga je ob takih prenočevanjih
še tembolj zeblo: čez dan je obleka pri hoji od znoja ali
vsaj od izhlapevanja telesa postala vlažna, ponoči je pa
zmrzovala na njem in postala trda ko skorja.

V juliju je detroitski škof Lefevre prvič prišel birmat
v L'Anse. Ob tisti priliki je tamkaj ustanovil tudi družbo
treznosti, kakršnih je bilo v Ameriki že kakih 500. Nastale
so po zgledu Irske in Anglije, kjer je slavni apostol treznosti,
kapucin o. Mathew (Metju) 1. 1836 ustanovil prvo tako
družbo. Sicer se je vsak Indijanec že itak pri krstu moral
odpovedati hudiču in alkoholu; to društvo bi pa naj njih
zaobljubo še bolj poudarilo in podpiralo. Vsi, kolikor jih je
bilo že dovolj starih, so se priglasili. Po slovesni maši se je
škof ustopil pred obhajilno mizo, v rokah držeč sprejem-
nice, katere je bil po Baragovem navodilu in besedilu dal
v očipvejščini natisniti v Detroitu. Indijanci so drug za
drugim stopali predenj, pokleknili, dobili blagoslov in list,
na katerem je bila zaobljuba: »Jaz N. N. se popolnoma in za
vselej odpovem uživanju opojnih pijač in prosim Boga za
milost, da bi mogel izpolnjevati to obljubo.«

154

Indijanci so v L'Ansu tako zvesto držali svojo obljubo,
da je Baraga tri leta pozneje — 25. avgusta 1849 — mogel
zapisati: »Občudujem njih stanovitnost, s katero prema-
gujejo vse skušnjave in priložnosti, da zopet ne zaidejo v
pijančevanje, kateremu so bili pred spreobrnjenjem tako
zelo vdani. Mnogi od njih so imeli velike darove na voljo,
če bi se dali zapeljati v pijanost, pa so se takim darovom
rajši odpovedali, kot da bi sprejeli le en sam kozarec upijan-
Ijive pijače. Drugim so brezvestni belokožci pretili, da jih
bodo pretepli, če ne bodo marali piti; pa bi bili rajši tudi to
pretrpeli, kot pa se podali v nevarnost.«

Baraga je spremil škofa noter do Detroita, ker je nesel
tiskat zopet troje knjig, in sicer zelo pomnoženo izdajo
očipvejskega molitvenika, tiskanega 1. 1837 v Parizu, prav
tako drugo izdajo prestavljenih nedeljskih listov in evange-
. li jev, katere so mu bili pred tremi leti natisnili v Ljubljani,
in pa mali očipvejski katekizem. Cela dva meseca je moral
v Detroitu nadzorovati tisk. Vseh 3800 izvodov je stalo
680 dol., katere je pa takoj izplačal, ker je bil nedavno
dobil z Dunaja večjo vsoto.

Istega leta 1846 so v 3000 izvodih izšle v Ljubljani pri
Klemensu, natisnjene pri Blazniku v dvanajstercu na 462
straneh, Baragove »Nebeške rože«. Zadnja Baragova slo-
venska knjiga je to in jo je bil spisal že v La Pointu. V njej
obravnava šestnajst čednosti, v dostavku ima pa tudi mo-
litve za spreobrnjenje nevernikov. Tudi to knjižico so Slo-
venci jako radi čitali. Poleg Slomška je Baraga najbolj znal
pogoditi in gojiti versko čustvovanje svojih rojakov. Vse-
binsko so njegovi spisi kleni in jedrnati, iz jezika diha
gorkota duše in tudi oblikovno je za tiste čase dober.

Jeseni se je napotil proti Grand Portageu. Iz La Pointa,
kjer se je pomadil pri o. Skoli, se je odpeljal z napol Indi-
jancem Vizonom Gaudinom (Godenom) v njegovem majhnem,
le 18 čevljev (5'5 m) dolgem ribiškem čolnu z jamborčkom
in jadrom. Čoln je bil za vožnjo po majhnih vodah kot
nalašč, valovitemu Gornjemu jezeru pa ni bil kos. Skušeni
La Pointčani so ju pred odhodom resno svarili.

Na otoku Sand Island (Send A jlend) sta čakala ugodnega
vetra, da bi mogla jezero kar povprek prejadrati in si s tem
prihraniti 100 milj. Dan je bil nenavadno lep. Razvila sta
jadro, Vizon je veslal,- Baraga pa krmaril. Daleč sta že bila,
ko se je iznenada pojavil vzhodni veter; vznemiril je jezero
in gnal vedno večje valove, čolnič pa tiral proti zapadu.
Vihar je zabesnel in čolnič je tako divje plesal med pene-
čimi se in tulečimi valovi, da se je tudi izvežbani napol
Indijanec zbal in zaklical: »Noše, ki ga nibomin gabamač!
Oče, midva bova najbrž utonila!« Baraga, ki je mirno ležal

155

vznak ter molil brevir, ga je pomiril: »Kego segisiken,
Vison! Ne boj se, Vizon! Črna suknja ne bo utonila, ker
potem bi bilo ljudstvo na oni obali nesrečno.«

Čoln se je bližal obali 30 milj bolj južno, kot sta name-
ravala. Kaj, če se bo zaletel ob skalno obalo, ob kateri se je
lomilo divje valov je? Zopet je zavpil Vizon: »Kam naj
krmarim, oče?« Baraga, ki je še vedno ležal vznak in molil
ter sploh ni pazil na smer, mu je zavpil: »Kar naravnost
naprej!« In čudno! Natančno v izliv majhne rečice sta za-
vozila in se ob šestih zvečer izkrcala. Prvo, kar sta naredila,
je bil velik križ, 10 čevljev (3 m) dolg in 3 čevlje (1 m) širok.

Sf^*«*

Rudniška pokrajina ob Gornjem jezeru.

V naglici stesan iz sirovih debel, katerega so pozneje Indi-
janci in belokožci razrezali in kosce odnesli kot dragocen
spomin na svetega misijonarja. Baraga je krstil tisto rečico
Cross River, po naše Križeva reka. Z griča sta tisti večer še
dolgo potem gledala, kako je srd viharja le še naraščal in
kako so se drevili ogromni valovi s šumečimi belimi grivami
po nepregledni jezerski planjavi. Dva dni sta morala hoditi
do Grand Portagea. ^ „ „

v v "i"

Dne 19. junija 1847 je Baraga pisal na Dunaj: »Zadnja
leta se je moja delavnost razširila. Približno dva dni hoda
od tu so odkrili več bakrenih rudnikov, v katerih zdaj
pridno kopljejo. To je privabilo množico ljudi v to poprej
tako prazno in zapuščeno deželo; med njimi je večina kato-
ličanov: Ircev, Nemcev in Francozov. Dne 11. januarja 1. 1.
sem se odpravil na misijonski obisk v te rudnike in sem se

156

pomudil tri tedne v njih. Obstrmel sem nad hitrim napred-
kom civilizacije. Na več krajih sem našel prav čedne hiše
in njih sobe okrašene s preprogami in lepo opravo; celo
klavir sem videl, ki ga je mlada Američanka prav strokov-
n jaški igrala. Kakih 250 katoličanov sem našel v teh rudnikih,
pa jih je še več, katerih to pot nisem videl. Imel sem s seboj
vse, kar je potrebno za sv. mašo, krst itd. Mnogo otrok sem
krstil in skoro vse katoličane spovedal. Hodil sem okrog in
rudarjem vsak večer pridigal, zdaj angleško zdaj nemško,
kakor so pač bili. Torej bo dežela ob Gornjem jezeru vendar
enkrat dobila prebivalce in civilizacijo. Govori se o majhnem
mestu, katero mislijo sezidati tri dni daleč od tu.«

Vele važni stavki!

Keweenawski polotok s svojim zaledjem, kjer je do
takrat ob lovu in ribarjenju živelo le par tisoč Indijancev,
je naenkrat zaslovel po svojem bakru in srebru. Belokožci
so drli tja. Baraga od tistega hipa že ni bil več zgolj indi-
janski misijonar, ampak je dobil novo, čedalje širšo in
čedalje težjo nalogo: da pravilno usmeri tok katoliških
priseljencev, da jim pastiruje in da tem naraščajočim mno-
žicam preskrbi cerkva in duhovnikov.

Pred njegovimi očmi so iz pragozda vidoma rasle nove
naselbine. Najprej so napravili načrt, potem izsekali pra-
gozd in tako hitro zidali, da so na enem koncu že stale lepe
stavbe, na drugi strani so pa še šumeli stoletni orjaki.

Ysake tri ali štiri mesece se je za več tednov odpravil
v rudniško ozemlje. Kolikokrat je z naporom stopal preko
gričev in preko dolin, katere so bile na spomlad preplavljene
z vodo! Kolikokrat so ga krpi je težile! In sam je moral na
hrbtu prenašati vse oltarne potrebščine. Šel je pa že čez
50. leto. Maševati je moral kar po zasebnih hišah.

V omenjenem pismu tudi poroča Leopoldinski družbi, da
je na željo detroitskega škofa in duhovščine že spisal očip-
vejsko slovnico, zdaj pa sestavlja še slovar. Pri obojem mu
je pomagal Francoz Benjamin Clautier (Klotje) iz L'Ansa,
ki je dobro znal očipvejsko, pa je bil tudi v slovniških vpra-
šanjih bolj doma ko Baraga. Spomladi bo šlo, kot upa, oboje
v Detroitu v tisk, a se že naprej boji velikih stroškov.

V pozni jeseni se je odpravil iz rudnikov v svoj ljub-
ljeni Fond du Lac in 12. januarja 1848 je opisal Leopoldinski
družbi svoje delo in svojo težko vrnitev. Ob spominu na
veselje, ki je zažarelo na obrazih divjakov, ko so zopet
videli svojega znanca, katoliškega misijonarja, se mu vri-
nejo trde besede pod pero: »Evropski duhovniki, ki so
marsikje eden drugemu na potu, pa nečejo priti v ta za-

157

puščeni kraj, bodo dajali Bogu odgovor, ker bi se lahko
veliko poganskih duš rešilo, če bi jim prihiteli Gospodovi
služabniki na pomoč.«

V Fond du Lacu jih je več krstil. Med njimi tudi 90letno
starko, ki je bila čisto slepa in zelo bolna. Prav sama je
ležala v vigvamu, ker so jo sorodniki po kruti indijanski
navadi brezbrižno prepustili usodi, ko so šli na zimska
lovišča. Usmiljena krščanska družina jo je pa hodila
oskrbovat in ji je vzbudila hrepenenje po krstu. Baraga se
je s svojim spremljevalcem z veliko težavo splazil v za-
kajeni, nesnažni brlog. Kako si je moral delati silo, da je
ostal notri! Ko jo je pozdravil, ga ni zapazila in šele njena
krščanska oskrbovalka jo je opozorila nanj. »Noše, noše,
javenimihin! Oče, oče, usmili se me!« je zaprosila. Pomiloval
jo je, naslikal ji nebeško veselje in pot do njega ter ji
razložil temeljne verske resnice. Ko jo je potem malo
izprašal, je videl, da je še dovolj dobro razumela. Rekel ji
je, da jo bo prišel drugi dan krstit, ko jo bo poprej še malo
poučil. Pa komaj je stopil iz vigvama, mu je nekaj reklo,
da jo naj takoj krsti. Res se je vrnil in jo krstil. Presrečna
je bila. Drugo jutro je pa zvedel, da je že ponoči umrla.
>Kdor ima verno srce, si lahko misli, s kako nedopovedljivim
veseljem je ta novica napolnila moje srce,« pristavlja v pismu.

»Vrnitev je bila zelo težavna, zlasti od Fond du Laca do
La Pointa. Veliko težavnih misijonskih potov sem že imel,
a ta je bil najtežji. Predlanskim sem prehodil to pot v štirih
dneh, zdaj sem pa ob silnem trudu rabil zanjo 7 dni. To pa
zato, ker je bil moj spremljevalec in vodnik nenadoma
obolel, ko sva bila v divji samoti prav na pol pota. Zvečer
ga je napala bolezen in vso noč ni mogel zatisniti očesa;
govoril je, da ne bo niti eno miljo mogel več naprej. Tista
noč je bila strašna. Daleč naokoli nobene žive duše. Tam
ostati nisva mogla, ker sva bila z živežem slabo preskrbljena.
Bila sva sredi pragozda, na gričevju brez potov, v silnem
mrazu. Vsiljevala se mi je misel, da bo tu najbrž konec
mojega zemskega potovanja, če mi umrje spremljevalec. —
Pa to ni bila volja Dobrega pastirja, ki hoče po svojem
neskončnem usmiljenju še dalje rabiti to slabo orodje.
Mojemu spremljevalcu je toliko odleglo, da je mogel drugo
jutro vstati in počasi hoditi. Nesti pa ni mogel ničesar.
Moral sem si torej vso prtljago zadeti na hrbet in jo nositi
ne le tisti dan, ampak več dni zapored, po debelem snegu
čez hribe in doline, kar se mi prej še ni bilo pripetilo. Pa sem
bil zadovoljen, da je le moj spremljevalec mogel naprej.
Že podnevi je bilo težavno, še huje je pa postalo zvečer;
na najinem počivališču sem namreč moral nasekati drv, ker
je mojega spremljevalca zelo zeblo in sem se bal, da bo

158

obležal, če se bo prehladil.« S poslednjimi napori sta se
privlekla do Sioux (S ju) River. Tam sta zakurila tri velike
ognje in s tem dogovorjenim znamenjem javila Indijancem
na otoku La Pointe, da sta v stiski in da naj pridejo ponju.
Od tam do L'Ansa potovanje sicer ni bilo več nevarno,
moral je pa še vse štiri dni nositi vso prtljago. »Posebna
težava na teh zimskih potovanjih je za duhovnika brevir.
Podnevi ga ni mogoče opraviti, ker je dan itak kratek ter
je treba skrbeti, da se kolikor mogoče daleč pride, mora
torej biti opravljen zjutraj pred zoro in zvečer pri svitu
ognja, kar je za oči večkrat zelo naporno. Pa misijonarjeva
hvaležnost do Boga mu slajša tudi to dolžnost.«

Brez dvoma bi bil dobil spregled od brevirja za take
težavne slučaje. Pa ni hotel prositi zanj, ali ga pa ni hotel
porabiti, če ga je imel, tako visoko je cenil to prelepo
duhovsko molitev. Z njo je klical blagoslov na svoje delo.

Pismo, v katerem je iz L'Ansa potovanje opisal svojim
misijonskim dobrotnikom, zaključi z besedami: »Tu živim
zadovoljen in Bogu hvaležen, ljubeč in ljubljen kot oče med
svojimi otroki.«

Štirje slovenski duhovniki: Baraga, Pire, o. Skola in
Mrak so bili še vedno edini dušni pastirji severnega Wiscon-
sina, vzhodne Minnesote in severnega polotoka Michigana.
Te pokrajine so torej takrat tvorile izključno in izrazito
slovenski misijon. Slovenci so s ponosom izgovarjali imena
teh slovenskih apostolov in jih radi podpirali. Tako je n. pr.
1. 1847 Metelko vseh 617 gold., ki jih je dobil kot honorar za
nabožno knjižico »Duhovno zrcalo«, izročil ljubljanskemu
škofijstvu, naj jih pošlje tem štirim slovenskim misijonarjem.

Najbrž v 1. 1847 so imeli odposlanci vsega otavskega
rodu veliko zborovanje, na katerem so sklenili Barago spre-
jeti v svoj rod, torej za svojega pravega člana, če bo le
detroitski škof privolil. Baraga je takrat deloval med rodom
Očipve, pa je njegovo apostolsko delovanje tudi Otavanom
še vedno prinašalo blagoslov, zlasti njegovi spisi. Škof Le-
fevre je odposlanikom seveda z največjim veseljem dal pri-
voljenje, saj se je tudi on zavedal svetništva in nepopisnih
zaslug Baragovih. Velika množica otavskega rodu se je
sešla, imeli so svoje narodne obrede in plese, potem so pa
najslovesneje proglasili Barago za Otavana. Sin slovenske
matere je torej od otrok pragozda dobil izraz in dokaz naj-
večjega spoštovanja in največje ljubezni.

Trudi in nevarnosti v letih 1848 — 1851.

Takoj po vrnitvi iz Fond du Laca je Baraga šel na
krpljah obiskat raztresene vernike po keweenawskih rud-
nikih. Povsod je razsejal veliko tihega veselja. Najbrž je to

159

potovanje dalo povod protestantovskemu listu New-York
Observer, da je napisal lep članek o katoliških misijonarjih,
zlasti o Baragi, o katerem pravi, da je že čez 60 let star, pa
se še vedno vsega daruje za svoj misijonski poklic: »Minulo
zimo,« piše, »je na krpljah potoval čez neobljudene pokra-
jine iz L' Ansa noter v Copper Harbor (Koper harber), na
severu keweenawskega polotoka, 57 milj (92 km) daleč, in
sicer samo zato, da bi krstil otroka, p katerem je slišal, da
utegne umreti.« Ko Baraga omeni v pismu do Leopoldinske
družbe ta članek, pripomni pod črto o svoji navidezno visoki
starosti: »Jaz sem 51 let star; moja skoraj že ISletna miši jon-
ska služba in zlasti moja težavna zimska potovanja so me pa
tako zdelala, da mnogi, ki me prvič vidijo, menijo, da sem
že 60 let star. Vse v večjo čast božjo!« O svojem zimskem
potovanju v Copper Harbor pa pristavi, da je tam opravil
tudi druge misijonske posle. »To pa je gotovo, da bi jaz in
vsak drugi katoliški misijonar rad šel ne samo 57, ampak
tudi 570 milj daleč, in sicer zgolj zato, da bi eno samo ne-
umrljivo in neskončno dragoceno dušo s krstom dobil za
večno zveličanje.«

Leta 1848 je izbruhnila na Dunaju in po Avstriji revo-
lucija. Baraga se je zbal, da bo Leopoldinska družba nehala
delovati in bo on ostal brez pomoči. Prav oddehnil se je, ko
je z Dunaja dobil pomirilno pismo.

Pozimi je prirejal 4. izdajo očipvejskega molitvenika,
ki je bil že zopet pošel, pa so še celo jezuiti iz Kanade in
misijonarji drugih indijanskih rodov prosili zanj. »Indijanci
jako ljubijo svoje molitvenike in jih tudi na potovanja jem-
ljejo s seboj, da na krajih, kjer prenočijo, berejo in pojejo
iz njih. Videl sem Indijance, ki so še na smrtni postelji
prosili, da se jim njih molitvenik položi v grob na prsi, da
bi tako rekoč z molitvenikom v roki stopili pred Jezusov
sodni stol.« Tako piše 25. avgusta 1849.

Iz istega pisma tudi zvemo, da se je bil v februarju
zopet odpravil na misijonsko pot; ne pove nam pa, kam;
najbrž v rudniški okoliš. Lepo je uspel, a je pri tem prišel
dvakrat v smrtno nevarnost. Takole pripoveduje:

»Ker mi je bila pot dobro znana, sem se odpravil čisto
sam, z vsemi cerkvenimi potrebščinami na hrbtu. Skraja je
šlo kar dobro; bilo je nekaj gazi in moje krpi je so bile
lahke. Obiskal sem več majhnih naselbin, kjer sem pridigal
in krščeval. Nekega dne pa, ko sem imel le 10 milj (16 km)
do bližnje vasi, je sneg, ki je prejšnji dan na debelo zapadel,
zakril in zabrisal pot. Kmalu sem uvidel, da bom. im.el velike
težave, vrniti se pa nisem hotel, ker sem želel priti v vas,
ki leži na visokem gričevju in gre pot do nje čez hribe in
doline. Sneg je bil čedalje bolj debel in, ker je bil še čisto

160

svež, tako mehak, da se mi je noga pri vsaki stopinji glo-
boko udirala in sem jo le z veliko težavo potegnil ven. Nič
ni bolj utrudljivega ko gaziti debel nov sneg. Kake tri ure
sem tako hodil, ko so mi začele pojemati moči. Nisem pa
izgubil poguma ne zaupanja na Dobrega pastirja, kateremu
sem iskal izgubljenih ovčic. Nekoliko sem se odpočil, potem
pa gazil dalje. Pa kmalu sem tako oslabel, da prtljage nisem
več mogel nesti; zato sem jo obesil na drevo in šel naprej,
pa čedalje bolj počasi; že komaj sem gazil, zlasti navkreber.
Večkrat sem že mislil, da se bom od onemoglosti zgrudil ter
se ne bom mogel veČ vzdigniti; če bi pa bil obležal, bi bil
gotovo zmrznil, ker je bilo strahovito mraz, jaz pa od sla-
bosti že nisem več mogel nabrati drv in zakuriti. Pa sem se
le poganjal naprej, a sem pri vsakem koraku moral počivati.
Naposled sem se privlekel na kraj, odkoder je do omenjene
vasi samo še tri četrti ure hoda; pa sem bil že tako zaniČ,
da sem za to kratko pot rabil skoraj še tri ure.

Ko sem se bil zjutraj vzdignil na pot, sem mislil, da
bom okrog enajstih dopoldne prišel v vas; dospel sem pa
šele ob petih zvečer. Dobri vaščani so se čudili in me pomi-
lovali, ko so me videli tako onemoglega. Drugo jutro so
poslali mladega moža po prtljago, katero sem bil pustil
na potu.«

Potem pripoveduje naprej:

»Y drugi silni nevarnosti sem bil na tem misijonskem
potovanju, ko sem se vračal domov. Bil sem čisto sam in
sem imel do bližnje hiše 30 milj (48 km). Rajši bi pa bil
v enem dnevu tam, kot pa da bi bil prenočeval pod milim
nebom in na snegu. Prav zgodaj sem se torej ob luninem
svitu odpravil na pot. Dokler sem hodil skozi gozd, je bilo
vse dobro, ker me veter ni mogel ovirati. Ko pa sem prišel
iz gozda, je peljala moja pot čez velika zamrzla jezera in
veter, ki mi je bril naravnost v obraz, se je izprevrgel v
vihar. Bil je tako Ijut, da me je večkrat skoro vznak podrl,
pa tako leden, da sem menil, da mi bo kri po žilah zastala.
Zopet sem mogel le počasi naprej, pot je pa bila še tako
dolga! Vrh tega sem večkrat zgrešil smer. O kaki poti ni bilo
sledu, vse je bilo zabrisano in sem moral kar naravnost iti.
Pa to je bilo silno težavno, ker večkrat niti deset korakov
nisem videl pred seboj ; vihar je s snegom tako metel, da sem
bil kakor z gosto meglo obdan.

S tem viharjem sem se moral boriti 17 milj (27 km) daleč
in imeti krpi je vedno na nogah. Če bi me bila obšla kakšna
slabost, da bi bil moral le kake pol ure počivati, bi bil v tako
ledenem viharju gotovo zmrznil. Prav tisti dan je bilo neko-
liko Kanadcev na potu; enemu so odmrznila ušesa, drugemu

161

uos. Meni se sicer ni zgodilo nič hudega, le koža na obrazu
se mi je olupila, ko sem bil doma.«

Koliko takih smrtnih nevarnosti je Baraga pač doživel,
katerih pa ni nikjer popisal in je njih sloves nesel s seboj
v grob! Šele ob sodnem dnevu, ko bo vse prišlo na dan,
bomo zvedeli, kaj je storil in prestal za Boga in za duše.

V juliju 1849 je nesel svoj očipvejski molitvenik natisnit
v Detroit. 3500 izvodov je stalo 600 dol., Leopoldinska družba
mu je bila poslala 391 dol., ostalo pa posamezni dobrotniki.
Ko se je vračal domov, se je drugi dan vožnje po Huron-
skem jezeru vzdignil tolik vihar, da takega mornarji še niso
bili doživeli. Polovico vsega tovora so pometali v vodo ter
se z vso hitrostjo obrnili proti obali. Da je še hitreje šlo, so
kurili parne kotle s slanino, katero so vozili s seboj. Šele v
pristanišču so opazili, da ima kotel hudo poškodbo. Popotniki so
se morali z drugo ladjo vrniti v Detroit in vožnjo iznova začeti.
Ko je spomladi 1850 prišel škof Lefevre vdrugič birmat v
L'Anse, ga je Baraga zopet spremil v Detroit, kjer je skozi
poltretji mesec skoraj neprestano, noč in dan, pri Jabesu Foxu
nadzoroval natis svojih dveh obširnih in slavnih knjig.

Prva knjiga so očipvejska »Katoliškega kristjana pre-
mišljevanja o večnih resnicah. Katolik Emaniad o Nanagata
wendamo-masinaigan«. To je najobširnejše, pa tudi naj-
boljše Baragovo indijansko nabožno delo. Stavki so pre-
prosti in kratki, misli jasne, prav kot je treba pisati za
preprosto ljudstvo. Začenja z razlago božiča, Indijancem naj-
bolj priljubljenega praznika, in z drugimi dogodki, katerih
se spominjamo v božični dobi. Okrog sto strani govori o
Jezusovem trpljenju, potem o njegovem vstajenju in vnebo-
hodu ter o prvih krščanskih binkoštih. Razlaga očenaš,
zdravamarijo, božje in cerkvene zapovedi, sv. mašo, vse
zakramente in štiri poslednje reči. Posebno pažnjo obrača
indijanskim narodnim pregreham: pijači, igranju za denar
in nenravnim plesom. Knjigo je namenil vsem severnim
indijanskim rodovom, ker je bil s svojimi spisi očipvejščino
razširil kot občevalni jezik vseh severnoameriških Indi-
jancev, katerega je šele pozneje izpodrinila angleščina.
Knjiga obsega 712 strani v žepni obliki šestnajsterca, da so
jo Indijanci laže nosili s seboj.

Še važnejša je pa druga od teh dveh knjig: njegova
slovnica očipvejskega jezika, »A theoretical and practical
grammer of theOtchipwelanguage«. Strokovn jaško veledelo
je to. Po dolgotrajnih in težkih razmišljanjih je moral
Baraga šele sam dobiti ključ do očipvejskega jezika, ki je
sicer lepo pravilen in nima dosti izjem, a je nenavadno bogat
z oblikami, zlasti glagolskimi. Pri samostalnikih očipvejščina
nima spola, ki se torej mora razpoznati šele iz drugih stav-
il Baraga

162

kovih besed. Glagol ima deveterno spregatev in vsaka od
teh deyetih vrst ima zopet svoje posebne trdilne, nikalne,
pripovedovalne in dvomilne oblike, torej skupno 36 spre-
gatev; pa tudi od teb ima vsaka zopet lastne naklone, čase,
število itd. Vsega skupaj pozna torej očipvejski glagol kakih
3000 oblik. Kolika težava za tujerodca! Vsi besedni razpoli
se prelivajo v glagol, da je očipvejščina res glagolski jezik
in se v njej da vse izraziti z glagolom. S kolikim trudom je
Baraga to razbiral! — Tudi nadzorovanje tiska je bilo
skrajno naporno, ker je bilo nakopičenih polno sličnih oblik
in je bilo treba paziti na prav majhne razlike. Pa se je delo
vendar izvrstno posrečilo. Tisk je jasen, črnilo čisto, papir,
bel in tudi usnjena vezava okusna in trpežna. Knjiga ima
dodanih nekaj razgovorov med misijonarjem in poganskim
Indijancem, da bi se misijonarji, ki se bodo učili jezika iz
knjige, čim najhitreje seznanili z najpotrebnejšimi izrazi.
Vsega skupaj ima knjiga 576 strani.

Baragova slovnica je ostala do danes podlaga, na kateri
so jezikoslovci proučevali tudi druge indijanske jezike.
Leta 1878 je priredil Abbe Lacombe iz reda oblatov v Mont-
realu drugi natis na 422 straneh v mali osmerki.

Za obe knjigi je Baraga dobil denar od Leopoldinske
družbe, zato je L septembra 1850 s pismom vred poslal nje-
nemu predsedniku, dunajskemu nadškofu, v zabojčku tudi dVe
slovnici in eno Premišljevanje. Tudi v Ljubljano je po Leopol-
dinski družbi poslal nekaj izvodov. Glede slovarja pripominja,
da bo imel še precej dela z njim, preden bo goden za tisk.

V Detroitu je bil Baraga v neprestanem pismenem stiku
s svojimi verniki iz L'Ansa. Ob nedeljah je pridigal po an-
gleško, francosko in nemško.

Preden je zapustil mesto, mu je škof pridružil mladega
belgijskega duhovnika Angela van Paemela, da bi ga v
L'Ansu uvedel v očipvejščino in v misijonstvo. V pismu ga
Baraga pohvali, da je svet mož in zgleden duhovnik ter da
resno želi vse življenje ostati v indijanskih misijonih. To
pot se Baraga ni zmotil. Paemel je bil resnoben mož, resnega
ponašanja pa toplega srca; k še tako oddaljenim bolnikom je
rad hitel, v čolnu in v majhnih pasjih saneh je veliko preždel.

Domov prišedši je Baraga, kot sam pravi, neprestano od
jutra do večera sestavljal in dopolnjeval svoj očipvejski slovar.

Pozimi je pa zopet moral v rudniško ozemlje. Prvikrat
je imel doma namestnika. Rudarjem je še vedno maševal po
zasebnih hišah in nosil vse potrebno s seboj. Dne 2. aprila
1851 poroča o zopetni smrtni nevarnosti:

»Bilo je konec januarja, ko je mraz najbolj strupen.
Vračal sem se iz rudnikov. Prenočil sem v hiši, odkoder je
bilo do bližnje hiše 30 milj (48 km) . Navadno sem prehodil

163

to pot v 10 do 12 urah; zdaj je bilo pa vse drugače. Čez dan
in čez noč je sneg na debelo zapadel in hoja po njem je bila
izredno težavna. In po tem debelem snegu sem moral gaziti
čisto sam več ko 30 milj daleč in le po posebno dobrotni
skrbi božje previdnosti sem ostal živ. Ob sedmih zjutraj
sem zapustil hišo, kjer sem bil prenočil, in sem začel gaziti.
V nogah sem kmalu začutil utrujenost, vendar sem hodil ves
dan naprej, seveda prav počasi. Proti 5. uri zvečer — na-
vadno sem bil ob tej uri že pri omenjeni hiši — sem bil baš
na pol poti. Bilo je grozno! Več ko 15 milj naokoli nobenega
človeškega bivališča, jaz pa v debelem, mehkem snegu v
temni in strahovito mrzli noči sam, čisto sam, brez ognja,
pa tako izmučen, da že več stati nisem mogel. Kaj naj sto-
rim? Ni mi kazalo drugega kot iti naprej ali pa zmrzniti.
Izročil sem se božji previdnosti, ki me je že tolikokrat
čudovito obvarovala, nadaljeval sem svojo pot in rinil na-
prej in naprej, celo noč, prav počasi, ter sem se ob sedmih
zjutraj primetel do zaželene hiše, v največje začudenje
njenih prebivalcev. Štiriindvajset ur sem s krpi jami na
nogah brez prestanka gazil debeli in mehki sneg, brez po-
čitka in tudi brez hrane, razen nekaj kruha.

Nisem se mogel Bogu dovolj zahvaliti, ko sem se bil
približal hiši. Ponoči, ko je mraz neusmiljeno pritiskal, mi
je bilo večkrat prišlo na misel, da bom obležal in zmrznil,
preden bom prišel do ljudi. In res prav izredna pomoč
dobrega nebeškega Očeta me je podpirala, da sem v tolikih
naporih mogel vzdržati. V vseh okolnostih svojega življenja
sem imel prav trdno zaupanje na božjo pomoč, ta dogodek
mi ga je pa le še bolj utrdil.«

Čebul j nam je opisal še eno izredno Baragovo življensko
nevarnost, ne pove nam pa, kdaj se je bila pripetila. V
zgodnji pomladi, ko se je led Gornjega jezera tajal in lomil,
se je Baraga vračal z napol Indijancem Newagonom iz Fond
du Laca proti L'Ansu, pa je spotoma hotel obiskati tudi
rudniško naselbino Ontonagon na zapadni strani Kewee-
nawskega polotoka, nasproti KAnsu. Po nakopičenih sne-
ženih plasteh sta že prišla do La Pointa. Oba sta bila težko
obložena: Baraga je nosil masne posode in masno obleko,
Newagon pa oltarne prte in druge cerkvene potrebščine
ter živež. Da si skrajšata naporno pot, sta se odpravila iz
La Pointa proti Ontonagonu naravnost čez zamrzlo jezero.
Nekaj časa je prav dobro šlo. Kar se pojavi jugozapadnik
ter začne gnati valove, ki so razbijali in drobili ledeno plast
nad seboj. Popotnika naenkrat zagledata med ledom, na
katerem sta stala, in med obalo zeleno vodo jezera, ki se je
vedno bolj penila v valovih. Od strahu sta kar onemela.
Čebulj je bil prišel nekoč v podobno stisko, pa pravi, da je

11*

164

takrat v slabi pol uri jug tako daleč odtiral njun ledeni kos
od ostale ledene plasti, da je sploh nista več videla. Baragov
spremljevalec je že pričakoval gotove smrti, ker je videl,
da valovi lomijo ledeno površino v vedno manjše kose. Bil
je kot blazen. Baraga ga je miril in bodril, naj zaupa v
Boga, ter mu je pel očipvejske pesmi. Mahoma se je pa veter
presukal in gnal led z obema popotnikoma proti obali, in
sicer naravnost proti Ontonagonu, kjer sta se izkrcala. Bog
ju je torej čudovito ohranil in prav tja pripeljal, kamor
sta hotela priti.

Leta 1851 je Baraga dal v Bad Riveru, ležečem blizu
La Pointa, postaviti cerkvico, kjer so bili tudi prezbiterianci
otvorili svoj misijon. Pa kot izvemo iz Čebuljevega pisma
z dne 20. januar j a 1863, so nalašč tako dolgo mirno čakali,
da je bila Baragova cerkvica izgotovljena; nato so jo pa
nasilno vzeli in spremenili v hlev. Ameriška vlada jih je
skrivaj podpirala, zato vse Baragove pritožbe niso nič za-
legle. Yan Paemela so hoteli celo v goreči smoli mučiti, pa
so za njih nakano zvedeli la pointski Indijanci in so kato-
liškemu duhovniku trumoma prihiteli na pomoč.

Naslikal Baraga.

VIII. BARAGA APOSTOLSKI VIKAR
V SAULT STE. MARIE

Predlagan za apostolskega vikarja.

(1852)

Dne 9. maja 1852 se je v obmorskem mestu Baltimoru
sešel cerkveni zbor za Severno Ameriko; 6 nadškofov, 27
škofov in okrog 150 duhovnikov se je zbralo na njem. Ena
izmed resolucij je bila tudi prošnja, da naj bi Rim ustanovil
9 novih škofij in dva apostolska vikariata, in sicer naj bi
bila oba apostolska vikarja (namestnika) posvečena škofa.
Eden od teh dveh predlaganih vikariatov naj bi obsegal
polotok med Gornjim in pa Michiganskim jezerom, tako zvani
Gornji Michigan (Upper Michigan) . Škofje so predlagali tudi
osebe, primerne za novo ustanovljene škofije oziroma vika-
riate, a je vse ostalo strogo tajno. Škof iz Chicage (Šikage)
je nesel resolucije v Rim in jih je papežu še osebno obraz-
ložil in priporočil.

Za kandidata za gornjemichiganski vikariat cerkveni
zbor pač ni bil v zadregi. Dolga leta je bil Baraga ondi skoraj
edini sejalec božje besede in on je bil tisti, ki je privabil
Pirca, o. Skolo in Mraka med uboge Indijance. Iz lenih,
zapitih in sirovih poganov je Baragova brezprimerna de-
lavnost in požrtvovalnost naredila delavne, trezne, vedno
bolj olikane, nravne in pobožne kristjane, ki so se naselje-
vali v lepih vasicah in izpreminjali pragozd v rodovitne
njive. O veliki večini otavskih in očipvejskih katoličanov je
mogel Baraga reči s sv. Pavlom, da jih je v Jezusu Kristusu
rodil on. Bil je izreden mož, spreten v vsem, česar se je
lotil. Bog ga je obsipal s trpljenjem, pa mu je izpolnjeval
vsako prošnjo, saj je Baraga molil in prosil in gorel le za
božjo čast in za blagor duš, nase nikoli ni mislil.

Prvo vest, da je on kandidat cerkvenega zbora za vika-
riat Gornji Michigan, je Baraga prejel 27. junija 1852 od
milwaukeejskega škofa Hennija, ki mu je pisal: »Zdi se, da
Vas božja previdnost kliče za vrhovnega pastirja ob Gor-
njem jezeru. Tedaj boste skrbeli tudi za moje ovce, ki so
žal tako zapuščene.« S tem je mislil na sosedne indijanske
naselbine. Isti škof mu je mesec dni potem sporočil: »Zdaj
zavisi le še od svetega očeta, ali bo na Gornjem jezeru
ustanovljen apostolski vikariat ali ne. Mislim, da lahko

166

z gotovostjo računate s tem, da boste morali sprejeti breme
na svoje rame.«

Polagoma se je vest razširila tudi med verniki.

V odgovor na ta obvestila je Baraga zapisal v dnevnik:
»Zgodi se božja volja! Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak
svojemu imenu daj čast!«

Potem je pa v L'Ansu mirno naprej pastiroval ter pisal
svoj očipvejski slovar. Od časa do časa se je pa odpravil v
keweenawske rudnike, ki so od meseca do meseca rasli.

V juliju 1852 je izgubil svojega prvega sodelavca Fr.
Pirca, ki je odšel v šentpavelsko škofijo v Minnesoto, katero
so tri leta poprej Združene države kupile od Indijancev.
Tam je še dolga leta deloval med rdečekožci ter je še v
svojem 85. letu oskrboval kar 12 misijonskih naselbin. Šele
5 let po Baragovi smrti se je po svojem 38letnem indijan-
skem miši jonstvu, star 88 let, vrnil v Slovenijo. Umrl je
1.1880 v ljubljanskem stolnem župnišču v svojem 94. letu.
Ameriška vlada je Pirčeve zasluge javno priznala in eno
izmed novih mest Minnesote po njem imenovala Pierz.

Dne 4. januarja 1853 je Baraga končal z delom za slovar.
Dolga leta ga je sestavljal »z velikim trudom«, kot sam
pravi. Rokopis je obsegal nič manj ko 1700 strani. Tretjega
marca, ko so Indijanci zopet šli za sladkorjem in so poprej
opravili velikonočne zakramente, se je odpravil z rokopisom
v Cincinnati. Naravnal se je preko vsega michiganskega pol-
otoka do Bay de Noguette (Noket) ob Michiganskem jezeru,
za kar je potreboval 10 dni. »Prve 4 dni sem moral hoditi
peš, deloma tudi na krpljah, ker je v gozdih ob Gornjem
jezeru snega še 3 do 4 palce na debelo,« pravi v poročilu,
katero je dal v Cincinnati ju natisniti. »Tako potovanje je
utrudljivo, ker je treba prenočevati v gozdu in zbog mraza
skoraj celo noč ni mogoče zaspati. Od Bay de Noquette sem
se na saneh peljal po ledu do Green Baya z 8 drugimi
osebami. Prvi in drugi dan je bil led prav dober in trden;
ko smo se pa tretji dan že bližali Green Bayu, je bil čezdal je
slabši in vedno bolj razpokan. Čez več takih razpok smo
srečno prišli in vodnik nam je zatrdil, da ni nevarnosti.
Prišli pa smo do razpoke, kjer je bil led slab; udri se je
pod nami in hipno so bili konji, sani in vseh 9 oseb v vodi,
več ko 1 miljo proč od brega. Nekaj strašnega je bilo to!
Eni so plavali proti trdnemu ledu, drugi so si pomagali
s kosi ledu. Jaz sem sedel na saneh na zadnjem sedežu in ko
smo se vdrli, sem kmalu dosegel led; visel sem na njem,
nanj se pa nisem mogel pognati. Bil sem zavit v debel plašč,
ki je postal v vodi neizrečeno težak, sleči ga pa nisem mogel.
Ko se tako trudim, kako bi prišel iz vode, mi priskoči na
pomoč sopotnik, ki se je bil že rešil, in me potegne na led.

167

Potem smo izvlekli še konje, ki so bili do vratu v vodi:
To se je prigodilo 9. m^arca, ko je bilo izredno mrzlo. Sever
je ostro bril preko ledu in obleka je v nekaj minutah pri-
mrznila na nas, da smo se komaj mogli geniti, K sreči je
bilo do svetilnika le še tri milje. Hitro smo se pripeljali tja
in tako dolgo tam ostali, da smo se odpočili in ogreli.«

Baraga je potem v Detroitu dejal, da se je ob nezgodi
bolj bal za slovar kot za lastno življenje, ker še enkrat ga
sestavljati bi bilo zanj popolnoma nemogoče. V škofijskem
dvorcu je premočene liste razkladal po sobi in sušil.

Spoznal je, da detroitska tiskarna ne bo zmogla težkega
dela, zato se je po veliki noči odpeljal v Cincinnati in se je
dogovoril s Hemannovo tiskarno. Stanoval je pri o. Ham-
merjui kateremu je bil na Dunaju izposloval izseljeniško
dovoljenje in ki je bil sedaj župnik pri ondotni nemški
cerkvi Matere božje. Baraga je tudi tam vsako nedeljo pri-
digal. Tri mesece in pol je nadzoroval tisk, 9. julija je bil
slovar natisnjen.

Knjiga ima naslov: »A dictionary of the Otchipwe lan-
guage, explained in Englisb. Tbis language is spoken by the
Chippewa Indians, as also by the Ottawas, Pottawotomis and
Algonkins, with little difference.« Po naše: »Slovar očipvej-
skega jezika, razložen v angleščini. Ta jezik se govori pri
Indijancih Čipeva, kakor tudi pri Otavanih, Potavotomijcih
in Algonkinih, z majhno razliko.« Obsega 622 strani. Prvi
del je očipvejsko-angleški, drugi pa angleško-očipvejski.
V slovar je vpletenih celo nekaj slovenskih besed z označbo
Illyr. Baraga pravi o njem: »Precej popoln je — tako po-
poln, kolikor sploh more biti prvi poskus takega dela po-
poln.« Pri sestavljanju mu je posebno pomagal indijanski
poglavar Assinins, po katerem se zdaj imenuje pošta v
Baragovem L'Ansu.

Baraga je s slovarjem izvršil prav tako ogromno delo
kot s slovnico. S tema dvema knjigama si je pridobil tudi
v jezikovni vedi nesmrten sloves. Že sami te dve knjigi bi
delali čast enemu celemu človeškemu življenju.

Ker je očipvejščina glagolski jezik, ima mnogo besednih
tvorb, ki se sploh ne dajo točno prevesti. Včasi je za eno
samo indijansko besedo treba celega stavka; tako n. pr.
pomeni bakadeši: lačen je, da vzbuja sočutje; ali miskobage:
listje na drevju je porum.enelo. Po tem. slovarju so jeziko-
slovci sestavljali slovarje še za druge indijanske jezike.

Ponatisk je preskrbel v Montrealu 1. 1878 isti Abbe La-
combe, ki je preskrbel tudi ponatisk Baragove slovnice.
Jacker, Baragov prijatelj in sodelavec, je hotel slovar pre-
delati in je že 20 let zbiral snov; ob neki nezgodi na Michi-
ganskem jezeru se mu je pa ves rokopis izgubil.

168

Baraga je svojo očipvejsko slovnico in svoj očipvejski
slovar sestavil predvsem iz misijonskega namena, da bi se
indijanski misijonarji laže in prej naučili jezika, ki je tako
izreden, da ga je označil neki slovenski izseljenec, da je
»včasi kakor kakšno cvrčanje ali žvižganje, včasi pa kakor
Topotanje ali vzdihovanje«.

Prijatelji in tudi nadškof Purcell so Barago zadržali v
Cincinnatiju, češ, da bo vsak hip prišla iz Rima listina, da je
imenovan za apostolskega vikarja. Nadškof ga je celo k sebi
vzel na stanovanje in Baraga je moral nekajkrat z njim na
birmo, da je pridigal nam.estu njega v jezikih, ki jih nad-
škof ni dobro znal. Baraga je v Cincinnatiju sicer za gotovo
zvedel, da ga je sv. oče imenoval za apostolskega vikarja.
Sestri Amaliji je sporočil od tam: »Kar so več ko 16 let
o meni govorili, v pismih pisali in v časopisih poročali, se
mi je zdaj res zgodilo.« Listine pa le ni bilo, zato se Baraga
ni več protivil domotožju po svojih Indijancih in rudarjih
in se je 4. avgusta po jezerih odpeljal proti L'Ansu.

Od 1. 1852 se Baraga tudi mesa, ki ga je itak že tudi prej
le prav poredkoma užival, ni več doteknil, razen če je bil
primoran jesti pri tujih ljudeh. V mrzlem gornjejezerskem
podnebju in ob vseh nepopisnih telesnih in dušnih naporih
je bila ta njegova nova samoodpoved še tem težja. Kolika
sila — telesna in duševna — je bila v njem!

Posvečeni apostolski vikar Gornjega Michigana
s sedežem v Sauli Ste. Marie.

(1. novembra 1853)

Po vrnitvi iz Cincinnatija je Baraga ostal v L'Ansu le
dva dni; takoj se je odpravil v ontonagonske in keweenaw-
ske rudnike in miši jonaril do 26. septembra, hkrati pa od
imovitejših zbiral darove za potrebe svojega bodočega apo-
stolskega vikariata.

Dne 13. oktobra mu je škof Lefevre sporočil, da je do-
spela v Detroit listina (breve), s katero je papež Pij IX.
29. julija ustanovil gornjemichiganski apostolski vikariat
in njega imenoval za apostolskega vikarja; 1. novembra,
na vseh svetnikov dan, bo prejel v Cincinnatiju škofovsko
posvečenje kot naslovni škof amyzonijski (nekdanja Amy-
zonia je v nadškofi ji Stauropolis, severno od Kavkaza). M
listini pravi papež o Baragi, da ga priporočajo »pobožnost,
verska gorečnost in misijonski uspehi med Indijanci«.

Apostolski vikariati, ki se ustanavljajo samo v misijon-
skih krajih namestu rednih škofij, so podrejeni naravnost
sv. stolici; brž ko pa so cerkvene razmere v njih urejene, se
izpremenijo v redne škofije.

169

Baraga se je konec oktobra napotil proti Cincinnatiju.
Tako ubog je bil, da so mu v Detroitu morali kupiti vse,
kar je bilo potrebno za škofovsko posvečen je. Pri prijatelju
OoHammerju je v Cincinnatiju opravil tridnevne duhovne
vaje.

Dne 1. novembra L 1853 je Baraga prejel v cincinnatski
stolnici sv. Petra škofovsko posvečen je.

Cincinnatska stolnica, v kateri je bil Baraga
posvečen za škofa.

Torej prav v tistem mestu, kamor je bil kot preganjani
metliški kaplan poslal svojo prošnjo za sprejem v misijone.

Posvetil ga je tamošnji nadškof Purcell, soposvečevalca
sta pa bila škof Lefevre iz Detroita in škof Henni iz Mil-
waukeeja. Njegov prijatelj o. Hammer je bil tudi navzoč.
Hkrati z Barago je prejel škofovsko posvečenje tudi jezuit
o. Jurij Alojzij Carrel, ravnatelj tamošnjega kolegija
sv. Frančiška Ksaverijskega, in sicer za škofijo Covington

170

(Kovingten) v zvezni državi Keiitucky. Obema je govoril
škof Spaulding iz Louisvilla (Luisvila), ki je tudi prihitel na
izredno slovesnost. Kot vodilo svojega govora je vzel besede
iz 3. Mozesove knjige: 2> Tisti pa, ki je veliki duhovnik med
svojimi brati in je bilo na njegovo glavo izlito olje mazi-
Ijenja in ki je bil posvečen, da se oblači v sveta oblačila^
naj ne bodi s svetega mesta, da ne oskruni Gospodovega
svetišča; kajti olje svetega mazil jen ja njegovega Boga je
na njem.«

Veliko duhovnikov in ljudstva se je bilo zbralo v stol-
nici. Baraga pa svojega največjega dneva ni nikjer opisal.
Prvo škofovsko mašo je daroval v cerkvi sv. Marije,
kjer je bil za župnika njegov prijatelj o. Hammer. Bila je

natlačeno polna. Svete obrede je Ba-
raga opravil z veliko točnostjo in lah-
koto. Po maši in popoldne po večer-
nicah je lepo govoril o Materi božji.
V znak spoštovanja — pa tudi zato,
ker je bil sam prereven, da bi si kupil
— mu je župnija podarila zlato ško-
fovsko verižico s križcem, v katerem
so bile vdelane sv. relikvije.

Prvič je delil zakrament sv. birme
v Stonelicku (Stounliku) v Ohio, in
sicer 34 otrokom. Nadškof ga je spre-
mil tja in napravil vernikom, ki so
bili po narodnosti Angleži, Francozi
in Nemci, veliko veselje, da so slišali
njega in Barago pridigati vsak v svo-
jem jeziku.

V cincinnatski cerkvi sv. Janeza je
Baraga imel potem še enkrat škofovsko
mašo, po maši pa pretresljivo resen govor o večnem zveli-
čanju. Poslušalci so poznali njegovo apostolsko uboštvo in
so mu zbrali 60 dolarjev za potne stroške. Torej niti za pot
ni imel.

Zraven svojega apostolskega vikariata je moral sprejeti
v oskrbo tudi dele sosednih škofij, po večini indijanska
ozemlja. In sicer mu je detroitski škof izročil 5 okrožij
(counties) na Dolnjem Michiganu ter mu vsako leto dajal
200 dol. kot prispevek za cerkvene potrebščine. Škof Henni
iz Milwaukeeja mu je dal zapadno obalo Gornjega jezera,
škof iz Hamiltona v Kanadi pa severno. Tudi šentpavelski
škof mu je oddal nekaj naselbin. Iz Saulta je pa že Pire
pastiroval po nekoliko kanadskih misijonih iz škofije To-
ronto onstran jezera in ti so seveda ostali tudi Baragi na
skrbi.

Cincinnatski nadškof
Janez Purcell, ki je Ba-
rago posvetil za škofa.

171

Za svoj vikariat, ki je štel 10.000 vernikov — polovico
Indijancev in polovico belokožnih rudar j ev in trgovcev — je
pa imel Baraga le dva duhovnika: v L'Ansu je bil van
Paemel, v Saultu Ste. Marie pa jezuit o. Menet (Mne) ; in pa
tri cerkve: v L'Ansu, Mackinacu in Saultu.

Škofijski grb, ki si ga je Baraga izbral, je prav značilen
zanj. Razdeljen je v tri polja. Nad njimi je napis: »Unum
est necessarium, Eno je potrebno.« Pod napisom sta običajna
škofovska znaka: škofovski klobuk in dolga vrvica s čopi.
V levem polju je Jezusov monogram IHS s križcem zgoraj
in tremi žeblji spodaj. V desnem polju je pa Marijin mono-
gram, nad katerim je zvezda, pod njim pa prebodeno srce.
Spodnje polje ima sidro, križ in srce, znake za vero, upanje
in ljubezen. Koliko vsebine je torej Baraga dal svojemu grbu !

Kot škof je ostal ubožen misi-
jonar, kot je bil prej, le da je imel
še nove skrbi in bridkosti, katere
so ob njegovem nežnem čutu za
dolžnost še tembolj rasle. Bog je
od njega veliko zahteval, pa mu
je tudi veliko dal.

* * *

Za sedež gornjemichiganskega
vikariata je Baraga izbral mestece
Sault Ste. Marie (Su Sent Meri) ob
prelivu Gornjega jezera v Huron-
sko. Po slovensko bi se imenovalo
Devica Marija na Slapih, ker se ob njem vali voda čez skalovje
in dela slapove. Takoj onstran vode je že Kanada. Lavtižar
je 1. 1854 Sault takole opisal: 2> Mesto je še majhno, kakor
kakšna večja vas na Kranjskem; hiše so vse lesene, pa
večinoma prav čedne, zunaj pobeljene; znotraj so stene
pokrite z raznobarvnim papirjem, tla pa s preprogami.
Cerkev je lesena, pa prostorna; v zvoniku je zvon, ki še
enega centa nima. Prebivalci so kanadski Francozi, Irci in
Američani, večinoma katoličani. Indijanci so se morali
umekniti pred Evropci. V majhni trdnjavi je 50 vojakov.
Da bi se ladje mogle izogniti slapu, koplje okoli tisoč mož
četrt ure dolg kanal; od teh je polovica Nemcev. Zdaj sta
tukaj dva jezuita, Francoza; eden govori tudi nemški, eden
— o. Menet iz Nantesa (Nanta) v zapadni Franciji — pa
poljsko, ker je bil 14 let v Galiciji; pri sebi imata tudi dva
redovna brata, ki oskrbujeta cerkev, šolo, vrt, kuhinjo in
vse potrebno po hiši. V posebni stavbi poučujeta dve redov-
nici, francoski uršulinki, deklice. Protestantje imajo v vasi

Baragov škofovski grb.

170

i^vv

i9'i^^

!^^

(Kovingten) v zvezni državi Keiitucky. Obema je govoril
škof Spaiilding iz Louisvilla (Luisvila), ki je tudi prihitel na
izredno slovesnost. Kot vodilo svojega govora je vzel besede
iz 3. Mozesove knjige: »Tisti pa, ki je veliki duhovnik med
svojimi brati in je bilo na njegovo glavo izlito olje mazi-
Ijenja in ki je bil posvečen, da se oblači v sveta oblačila,
naj ne bodi s svetega mesta, da ne oskruni Gospodovega
svetišča; kajti olje svetega mazil jen ja njegovega Boga je
na njem.«

natlačeno polna. Svete obrede je Ba-
raga opravil z veliko točnostjo in lah-
koto. Po maši in popoldne po večer-
nicah je lepo govoril o Materi božji.
V znak spoštovanja — pa tudi zato.
ker je bil sam prereven, da bi si kupil
— mu je župnija podarila zlato ško-
fovsko verižico s križcem, v katerem
so bile vdelane sv. relikvije.

L ^^ i. ^ .?-•■• 'i

Cincinnatski nadškof
Janez Purcell, ki je Ba-
rago posvetil za škofa

171

Za svoj vikariat, ki je štel 10.000 vernikov — polovico
Indijancev in polovico belokožnih rudar jev in trgovcev — je
pa imel Baraga le dva duhovnika: v L'Ansu je bil van
Paemel, v Saultu Ste. Marie pa jezuit o. Menet (Mne) ; in pa
tri cerkve: v L'Ansu, Mackinacu in Saultu.

Baragov škofovski grb.

Za sedež gornjemichiganskega
vikariata je Baraga izbral mestece
Sault Ste. Marie (Su Sent Meri) ob
prelivu Gornjega jezera v Huron-
sko. Po slovensko bi se imenovalo
Devica Marija na Slapih, ker se ob njem vali voda čez skalovje
in dela slapove. Takoj onstran vode je že Kanada. Lavtižar
je 1. 1854 Sault takole opisal: »Mesto je še majhno, kakor
kakšna večja vas na Kranjskem; hiše so vse lesene, pa
večinoma prav čedne, zunaj pobeljene; znotraj so stene
pokrite z raznobarvnim papirjem, tla pa s preprogami.
Cerkev je lesena, pa prostorna; v zvoniku je zvon, ki še
enega centa nima. Prebivalci so kanadski Francozi, Irci in
Američani, večinoma katoličani. Indijanci so se morali
umekniti pred Evropci. V majhni trdnjavi je 50 vojakov.
Da bi se ladje mogle izogniti slapu, koplje okoli tisoč mož
četrt ure dolg kanal; od teh je polovica Nemcev. Zdaj sta
tukaj dva jezuita, Francoza; eden govori tudi nemški, eden
— o. Menet iz Nantesa (Nanta) v zapadni Franciji — pa
poljsko, ker je bil 14 let v Galiciji; pri sebi imata tudi dva
redovna brata, ki oskrbujeta cerkev, šolo, vrt, kuhinjo in
vse potrebno po hiši. V posebni stavbi poučujeta dve redov-
nici, francoski uršulinki, deklice. Protestantje imajo v vasi

172

dve cerkvi in eno šolo.« O Baragi pristavi; »Škof ima za
stanovanje izbo v leseni hišici.« Torej niti lesene hišice ni
imel vse na uporabo; jezuitska je bila in je imel pri njih
le eno sobico in pa hrano.

Lesena cerkvica je bila torej prva Baragova stolnica,
sobica v leseni hišici pa njegova škofijska palača.

Sault Ste. Marie so Indijanci — tudi tam je bival rod
Očipve — imenovali Baotig. Že od nekdaj so bili tam na-
seljeni, ker je ondi zelo veliko rib, zlasti belic in sardel.
Prvi duhovnik, ki je okrog leta 1615 prišel mednje, je bil

' '^•^ -i^a^^^^^'/. .)§^-^a«^.-

*"■« Ti,

m:m

Sault Ste. Marie malo pred Baragovim prihodom.

frančiškan Le Caron (Karo). Nekaj časa je med njimi delo-
val tudi jezuit Izak Jogues (Žog), ki je 18. oktobra 1646 umrl
pod udarcem indijanske bojne sekire in bil lani z ostalimi
kanadskimi mučenci proglašen za svetnika. Francoz Lusson
(Liso) je proglasil naselbino z okolico za francosko last ter
je pred zastopniki 14 indijanskih naselbin tako vzneseno
proslavljal veličino Francije in njenega kralja LudovikaXIV.,
da so divjaki zamišljeno strmeli. Misijon, ki se je bil komaj
začel, je pa bil zažgan ob krvavem spopadu med rodovoma
Sioux in Očipve. Šele Baragov znanec o. Hatscher ga je
L 1834 obnovil. Jeseni 1. 1836 je dospel tja Pire iz La Croixa.
Saultski beli naseljenci so bili le po imenu katoličani, ker
so bili predolgo brez duhovnika. Pire je baš prav prišel, ker
sta se prav takrat bila priselila dva protestantovska pastorja.
Leta 1837 je zgradil leseno cerkev in stanovanje za du-
hovnika; slovenski misijonar je torej oskrbel najpotreb-
nejše za prvega slovenskega škofa. Versko življenje se je pod
Pircem hitro dvigalo, veliko poganov se je dalo krstiti in
tudi precej protestantov se je spreobrnilo. Iz Saulta je

175

ustanovil Pire več misijonov med Indijanci. V Saultu je
ostal do 1. julija 1838, na kar smo ga srečali pri Baragi in
njegovi sestri v La Pointu. Ko se je pozneje naselil v Arbre
Crocheu, je od tam oskrboval tudi Sault, dokler se niso
leta 1846 naselili jezuiti.

Baraga si je izbral Sault Ste. Marie za sedež vikariata,
ker je imel od tam še dosti ugodne zveze z vsemi svojimi
verniki. Zaradi protestantov je pa bilo prepovedano cer-
kvene obrede opravljati javno, zunaj cerkve; tudi sv. po-
potnico so morali naskrivaj nositi bolnikom.

i^^fer-r--< r

■^Žfc.''

^ y^<.v I- r ^Ki&r

^^w^::^.

^. S.„VV V,.«V,J«^^^

Baragova škofijska cerkvica v Sault Ste. Marie in
njegovo stanovanje zraven. Oboje je zgradil Pire.

Prvi dve škofovski okrožnici.

(1853)

Baraga je že kar v Cincinnatiju izdal svoji prvi dve
škofovski okrožnici, angleško in indijansko. Vsebinsko sta
sicer povsem različni, obe pa preveva prisrčen in topel dih
očetovske ljubezni do njegovih duhovnih otrok; zato se
večkrat ponavlja njegov nagovor: »Moji ljubljeni otročiči!«

A. Angleška okrožnica se v uvodu spominja Boga, ki
nam je dal ves svet v last in nas nameril za nadnaravno
srečo božjega uživanja; pošilja nam tudi nesreče, ker nismo
pokorni njegovi volji. Potem omenja poglavitne dolžnosti
do Boga:

1. Opominja jih na srečo sv. vere, katera mora biti trdna;
saj se opira na božjo resničnost. S svojim slabotnim raz-
umom pač ne moremo obseči vseh verskih resnic, ker govo-
rijo o neskončnem Bogu. Vera nam mora biti smernica za
življenje ter biti zares živa in bogata dobrih del. 2. Opozarja
jih na molitev, katero smo že zato dolžni opravljati, ker

174

smo v vsem odvisni od Boga. Kristus nam je pa to sladko
dolžnost še posebej naročal ter nas je z lastnim zgledom
navajal k molitvi. Kristjan brez molitve je kar vojak brez
orožja. Nekatere lepe prilike za molitev jiin še posebej pri-
poroča. Spominja jih na božjo vsepričujočnost, zato se z
Bogom lahko povsod razgovarjamo v molitvi. Nedelja jim
bodi svet dan, torej je ne smejo skruniti s še večjimi grehi.
3. Iz zavesti o božji vsepričujočnosti jim mora vznikniti
strah pred bogokletnim in nedostojnim govorjenjem. Še
pred duhovnikom bi se sramovali takih pogovorov, kaj šele
pred Bogom! 4. Potem jim govori o pokorščini do Boga,
sv. Cerkve, predstojnikov in staršev. 5. Od vseh dolžnosti
najbolj sveta je pa dolžnost ljubezni do Boga. Vsak otrok

že itak ljubi svojega očeta; ali bo-
mo torej do nebeškega Očeta brez
ljubezni? Bog je pa nam še izrecno
zaukazal, da ga naj ljubimo, in tudi
določil, kako naj se ta naša ljube-
zen do njega kaže v dejanju. Iz
ljubezni do Boga izvira ljubezen
do domačih, do sorodnikov in pri-
jateljev, pa tudi do sovražnikov.
Podrobno jim razlaga besedilo prve
in največje zapovedi: »Ljubi Go-
spoda, svojega Boga, z vsem svojim
srcem in z vso dušo in z vso mpČjo
in z vsem mišljenjem!«

V uvodu jim je lepo rekel:
»Prvikrat vam po teh vrsticah go-
vorim kot vaš vrhovni pastir in
škof. Naj vam gredo te besede do
srca, kot tudi meni prihajajo iz
srca. To srce je vas vedno ljubilo, dragi moji otročiči, pa
še nikoli tako po očetovsko kot sedaj.«

B. Indijanska okrožnica je bila tiskana na desetih stra-
neh. Stavki v njej so kratki, misli preproste in jasne.
Začenja se takole:

»Frederic Baraga, Kitchi - Mekatewikwanaie. Ninidja-
nissidog Saiagiinagog, Weweni kid anamikoninim. Friderik
Baraga, škof. OtroČiči moji, ki vas ljubim, srčno vas pozdrav-
ljam.« Potem jim razlaga, da je zdaj postal naslednik
apostolov, zato naj njegove besede večkrat prebirajo; oni,
ki sami ne znajo brati, naj prosijo druge, ki jim naj radi
ustrežejo. Govori jim o sreči prave vere, zato se je naj
zvesto držijo. Tudi verske skrivnosti moramo trdno verovati
in se zanesti na Jezusa,, ki nam jih je razodel. Spominja jih
na večno plačilo po smrti, pa tudi na večno kazen. Le eno

Sv. Izak Jogues, indijanski

misijonar-mučenec iz

Družbe Jezusove.

175

je potrebno I Zato moramo dvigati duha od posvetnosti k
večnosti. To življenje je kratko in njegov pomen je le ta,
da nas pripravi za posmrtnost. Napačen je nauk anglikan-
skih pridigarjev, da zadostuje že sama vera brez dobrih del.
Že otroke morajo poučiti in vaditi v sv. veri. Opozarja jih
na potrebnost molitve in jim priporoča posamezne molitve.
Bog je povsod pričujoč, zato se naj človek boji grešiti pred
njim. Goreče jim priporoča ljubezen do Boga, ki nas mora
vzpodbujati tudi k največjim žrtvam. Svari jih pred pijan-
čevanjem in nečistostjo.

Za vsakim važnejšim stav-
kom še poudarja: »To si do-
bro zapomnite!« Ta Baragova
okrožnica je prva uradna cer-
kvena listina, pisana v jeziku
severnoameriških Indijancev.
Kot je posvetil sveti Pavel
grščino, ko je pisal svojim ver-
nikom v njej, tako je Baraga
blagoslovil in počastil očipvej-
ščino, da je kot naslednik apo-
stolov izpregovoril svojim ver-
nikom po njej.

Drugič v domovino.

(1854)

Za svoj vikariat je Ba-
raga potreboval vsaj še deset
duhovnikov pa stanovanje in
opremo zanje, potem več cer-
kva z vsem potrebnim, šolo z
učitelji itd. Zato se je odločil,
da se bo kar iz Cincinnatija, ne da bi se prej vrnil med svoje
vernike, odpravil v Evropo po duhovnike in po zadostno
denarno podporo. Spotoma se je hotel pokloniti tudi papežu.

Dne 26. novembra je njegova ladja odplula iz New Torka
in po enajstdnevni mirni vožnji se je izkrcal v Liverpoolu,
odkoder ni imel daleč do irskega glavnega mesta Dublina,
kjer je za svoje irske rudarje hotel dobiti duhovnika. Dub-
linski nadškof ga je gostoljubno sprejel in mu rad dovolil,
da je 10. decembra zvečer pridigal v stolnici o misijonstvu.
Ljudstvo mu je po pridigi zbralo večjo vsoto za njegov
misijon. Poslal je v tamošnji dnevnik poziv na duhovščino,
če bi se kateri priglasil za njegov vikariat. Takoj se je
oglasil duhovnik Lavrencij Dunne, ki je bil doma iz Dublina
in je že pet let miši jonaril med južnoafriškimi Kafri. Bil

Irski duhovnik Lavrencij Dunne,

ki se je prvi oglasil za Baragovo

novo škofijo.

174

smo v vsem odvisni od Boga. Kristus nam je pa to sladko
dolžnost še posebej naročal ter nas je z lastnim zgledom
navajal k molitvi. Kristjan brez molitve je kar vojak brez
orožja. Nekatere lepe prilike za molitev jim še posebej pri-
poroča. Spominja jih na božjo vsepričujočnost, zato se z
Bogom lahko povsod razgovarjamo v molitvi. Nedelja jim
bodi svet dan, torej je ne smejo skruniti s še večjimi grehi.
3. Iz zavesti o božji vsepričujočnosti jim mora vznikniti
strah pred bogokletnim in nedostojnim govorjenjem. Še
pred duhovnikom bi se sramovali takih pogovorov, kaj šele
pred Bogom! 4. Potem jim govori o pokorščini do Boga,
sv. Cerkve, predstojnikov in staršev. 5. Od vseh dolžnosti
najbolj sveta je pa dolžnost ljubezni do Boga. Vsak otrok

B. Indijanska okrožnica je bila tiskana na desetih stra-
neh. Stavki v njej so kratki, misli preproste in jasne.
Začenja se takole:

»Frederic Baraga, Kitchi - Mekatewikwanaie. Ninidja-
nissidog Saiagiinagog, Weweni kid anamikoninim. Friderik
Baraga, škof. Otročiči moji, ki vas ljubim, srčno vas pozdrav-
ljam.« Potem jim razlaga, da je zdaj postal naslednik
apostolov, zato naj njegove besede večkrat prebirajo; oni,
ki sami ne znajo brati, naj prosijo druge, ki jim naj radi
ustrežejo. Govori jim o sreči prave vere, zato se je naj
zvesto držijo. Tudi verske skrivnosti moramo trdno verovati
in se zanesti na Jezusa,, ki nam jih je razodel. Spominja jih
na večno plačilo po smrti, pa tudi na večno kazen. Le eno

Sv. Izak Jogues, indijanski

misijonar-mučenec iz

Družbe Jezusove.

175

je potrebno! Zato moramo dvigati duha od posvetnosti k
večnosti. To življenje je kratko in njegov pomen je le ta,
da nas pripravi za posmrtnost. Napačen je nauk anglikan-
skih pridigarjev, da zadostuje že sama vera brez dobrih del.
Že otroke morajo poučiti in vaditi v sv. veri. Opozarja jih
na potrebnost molitve in jim priporoča posamezne molitve.
Bog je povsod pričujoč, zato se naj človek boji grešiti pred
njim. Goreče jim priporoča ljubezen do Boga, ki nas mora
vzpodbujati tudi k največjim žrtvam. Svari jih pred pijan-
čevanjem in nečistostjo.

Drugič v domovino.

(1854)

Dne 26. novembra je njegova ladja odplula iz New Yorka
in po enajstdnevni mirni vožnji se je izkrcal v Liverpoolu,
odkoder ni imel daleč do irskega glavnega mesta Dublina,
kjer je za svoje irske rudarje hotel dobiti duhovnika. Dub-
linski nadškof ga je gostoljubno sprejel in mu rad dovolil,
da je 10. decembra zvečer pridigal v stolnici o misijonstvu.
Ljudstvo mu je po pridigi zbralo večjo vsoto za njegov
misijon. Poslal je v tamošnji dnevnik poziv na duhovščino,
če bi se kateri priglasil za njegov vikariat. Takoj se je
oglasil duhovnik Lavrencij Dunne, ki je bil doma iz Dublina
in je že pet let misijonaril med južnoafriškimi Kafri. Bil

Irski duhovnik Lavrencij Dunne,

ki se je prvi oglasil za Baragovo

novo škofijo.

176

^■^-5'','

je pa nekoliko šibkega zdravja. Baraga ga je vzel s seboj
v Pariz, da se priuči še francoščini.

V Parizu je šel Baraga v St. Sulpice (Sen Silpis), kjer je
bilo semenišče za zunanje misijone. Dva bogoslovca sta se
mu takoj ponudila; ker sta pa bila že določena za Indijo,
ju je odklonil. Nato je sklical vse bogoslovce in je s pred-
sedniškega sedeža motril njih obraze. Oči so mu obstale na
mladem človeku mirnih, umnih, lepih in odločnih potez.
Bil je to Martin Fuchs — v Ameriki se je podpisoval Fox
(Foks) — iz Konigsberga, bivši pruski častnik, zelo nadarjen
in prav izvrsten govornik. Tudi on je bil že določen za

Indijo, a Baraga ga je hotel imeti,
ker je že znal nemško in francosko.
Poklical ga je v svojo sobo in Fox
je potem zapisal v dnevnik: >Od
škofa Barage sem odšel kot od naj-
boljšega in najbolj obzirnega očeta.«
Ker ni znal angleško, ga je Baraga
poslal v dublinsko semenišče.

Baraga je potem preko Kolna
dospel v Munchen. Bavarski kralj
Ludovik ga je povabil na obed in
ondotno Ludovikovo misijonsko dru-
štvo mu je obljubilo 2000 renskih gol-
dinarjev podpore. V Linzu je obiskal
škofa Riidigiera, znanega borca in
trpina iz nemškega verskega boja.

Smoter potovanja je bil Baragi
seveda Dunaj, sedež Leopoldinske
družbe. Nastanil se je pri svojem
rojaku, poznejšem ljubljanskem
škofu Jerneju Vidmarju, tedanjem ravnatelju Avguštineja.
S hvaležnostjo se je hitel poklonit svojemu dolgoletnemu
podpiratelju, dunajskemu nadškofu Mildeju, in ostalim od-
bornikom Leopoldinske družbe. Dne 23. januarja jim je iz-
ročil spomenico o svoji škofiji in njenih kričečih potrebah.

Dne 26. januarja je po 17 letih zopet dospel v Ljubljano.
Zgodnja Danica je zapisala tistega dne: »Ravno smo zvedeli,
da bodo danes popoldne ob petih naš rojak, preč. g. škof
Friderik Baraga, po železnici prišli z Dunaja v Ljubljano.«
V Ljubljani je bil Anton Alojzij Wolf še vedno za škofa in
Baraga ga je šel pozdravit. Drugi dan po prihodu je že ob
petih zjutraj maševal v stolnici pri oltarju presv. Rešnjega
Telesa, ki mu je bil kot novomašni oltar še vedno drag. Kako
vestno je Baraga napolnil z delom in trudom za Boga in za
duše vseh teh 30 let, ki so potekla od novomašnega jutra 1
Obiskal je tudi svojega botra in dobrotnika, osamelega

Martin Fox,
odličen BaragOT duhovnik.

177

starčka dr. Jurija Dolinarja, ki je štiri leta potem umrl.
Danica je ob Dolinarjevi smrti še posebej poudarila, da je
bil velik prijatelj m.isijonstva. Veliko je molil za misijone
in gotovo ni prezrl misijona svojega birmanca in gojenca.

Dne 29. januarja, na spominski dan sv. Frančiška Šale-
škega, je Baraga pridigal v stolnici o grehu. »Kako jih
Ljubljančani čislajo, je posebno pokazala v nedeljo ško-
fijska cerkev, ki je bila pri njih nemški pridigi s poslušalci
iz vseh stanov natlačena,« po-
roča Zgodnja Danica, potem
pa slavi tudi Baragove za-
sluge za indijansko slovstvo.
Zmotno pravi, da ima Baraga
kakih 10 duhovnikov v škofiji.
Vabi duhovnike in bogoslovce,
da se mu jih naj nekaj pri-
ključi. Imenuje ga »biser v
cerkvi Kristusovi«. Poprosi
tudi za denarno podporo za
Baragove misijone in obljub-
lja, da bo seznam darovalcev
vselej v listu sproti objavljen.
Res beremo nekaj mesecev
imena oseb, ki so prispevale
za indijanske misijone, a ti
prispevki so bili znatno
manjši ko prispevki za Kno-
bleharjev afrikanski misijon,
ki je bil Luku Jeranu, ured-
niku Danice, kot bivšemu
udeležencu še ^posebno pri
srcu. V 6. številki je Zgod-
nja Danica prinesla pozdravni
sonet Matevža Hladnika, ki
imenuje Barago »najmilejšo zvezdo obnebja Slovenije v<,
katera »se je dvignila med neznabogov roje«.

Baraga v svoji ponižnosti o svojih trudih in uspehih ni
rad govoril in je tudi v pridigah po Sloveniji rajši obrav-
naval temeljne verske resnice. Pa so navzlic temu množice,
ki so ga povsod navdušeno pozdravljale, dobro vedele, da
je ta sveti mož, ki je dvignil čast domovine tudi onstran
morja, poseben božji izvoljenec.

Zadnjega januarja se je Baraga pripeljal v Trebnje,
v kraj svoje mladosti, kjer je zdaj živela njegova ovdovela,
že 60letna sestra Amalija. Dekan Rozman mu je šel z du-
hovščino in ljudstvom daleč naproti, zvonovi so mu peli in
topiči veselo pokali v pozdrav. Prisrčno je moralo biti tudi

12 Baraga

Amalija, Baragova sestra^
na stara leta.

178

to njegovo snidenje z ljubljeno sestro, ki je vse dni živi jen ja
zvesto delila njegovo veselje in njegovo žalost. Sam Bog
mu jo je bil poslal kot razumevajoče in tolažečo spremlje-
valko na njegovi težki poti. Pred 23 leti ji je krvavelo srce,
ko je kot preganjan kaplan odhajal v mrzlo tujino; solze
radosti pa so ji zdaj zalile oči, ko je stopil, prebogat z za-
slugami, v škofovski obleki prednjo in ji dal svoj škofovski
blagoslov. Na svečnico je imel Baraga blagoslovitev sveč in
slovesno škofovsko sv. mašo, potem pa pridigo. Vse je pri-
čakovalo, da bo govoril o svojem misijonu in o Indijancih,
pridigal jim je pa o uboštvu. Ni mu bilo težko govoriti
o ljubezni do uboštva, saj je njegov bivši grad onstran
Temenice še vedno ponosno stal, a ni nosil njegovega imena.
Ljudstva se je bilo toliko sešlo, da je bilo tudi pokopališče
polno in so morali stražniki paziti na red. Pevci so Baragi
v cerkvi zapeli pozdravno pesem, ki jo je bil nalašč za to
slovesnost zložil Emanuel Tomšič in katero je potem 9. marca
priobčila tudi Zgodnja Danica. Po maši je imel Baraga še
nemško pridigo o darovih Svetega Duha in je birmal svojega
7letnega pranečaka Jožefa Friderika Gressla, vnuka Amalije,
ki je pozneje postal častnik pri kranjskem 17. polku v Ce-
lovcu (umrl 1880).

Dekan je pripravil sijajno kosilo za visokega gosta, za
duhovščino in za uradništvo. Baraga je pa rekel, da ni
vajen take gostije; vzel je na krožnik nekaj krompirja in
fižola, pojedel, se prijazno poslovil in šel v svojo sobo.

Samo še en dan se je potem pomudil pri sestri.

Dne 3. februarja je obiskal rodno Malo vas in svojo
krstno župnijo Dobrnič. Tudi to pot je skoraj pol ure molil
pri krstnem kamnu in solze so ga tako oblivale, da se je
tudi navzočnim inako storilo. Potem je .šel naravnost k
oltarju ter imel dolg govor o krstu in o milosti božji.

Preko Novega mesta se je peljal v Metliko, kjer je bil
sredi bridkosti dozorel za indijanski misijon. Kolika razlika
med tedanjim odhodom in sedanjim škofovskim prihodom!
V nedeljo 5. februarja je množici, ki je prihitela iz vse
okolice, pridigal o m.olitvi, o misli na božjo pričuj očnost in
o štirih poslednjih rečeh. Nazaj grede je še enkrat obiskal
Dobrnič in gradič Malo vas; tam se je v enournem pomenku
s tedanjim lastnikom Treotom tako raznežil, da je jokal.
Tudi na trebanjskem gradu se je — zadnjič v življenju —
pri svojcih še enkrat malo pomudil. Amalija je bila opazila,
kako siromašno je oblečen. Brž mu je naredila nekaj parov
spodnje obleke. On je pa vzel le nekaj malega, vse drugo je
podaril siromakom. Ko ga je sestra opomnila, da je zanj
napravila, je odvrnil: »Zame je dovolj, če imam toliko, da
se lahko preoblečem.«

179

Ko se je peljal proti Ljubljani, je v Višnji gori obiskal
tudi svojega bivšega metliškega tovariša Antona Sadavina,
ki je tam živel v pokoju. Sivolasi SOletni starček je bil ves
srečen, da je pred smrtjo mogel Barago prositi odpuščen ja
za svojo neljubeznivost do njega, zlasti ker ga je bil takrat
v vinjenosti s škornjem udaril po glavi. Na obe koleni je
padel pred njim, ga ihte prosil odpuščenja in mu potožil,
da ga je tisti dogodek skozi vsa leta pekel v duši. Baraga ga
je ves ganjen brž dvignil, prisrčno objel in poljubil.

Tudi svoje prvo kaplansko mesto, Šmartin pri Kranju,
je hotel še enkrat videti. Od petka 10. februarja do nedelje
popoldne je ostal tam. Spremljal ga je njegov prijatelj in
podpiratelj njegovega misijona, kanonik Novak. Duhovščina
in ljudstvo so ga kar najsvečaneje sprejeli. V soboto je v
Šmartinu maševal, popoldne je pa šel v Kranj, ondi obiskal
dekana in okrajnega glavarja in sprejel odposlanstvo me-
ščank, ki so mu izročile lep misijonski dar. Zvečer ga je
dekan spremil v Šmartin. Več znanih družin je obiskal v
njih hišah in kočah. »V nedeljo je pa bila v Šmartinu velika
slovesnost, h kateri je privrelo veliko ljudstva iz vseh kra-
jev,« piše Danica. »V pridigi so blagrovali zbrane vernike,
da so v pravi krščanski veri vzrejeni. Ko so pa rekli, da jih
zdaj ne bodo več videli, je bila žalost velika, Po sv. maši,
kakor tudi prej ta dan, so jih njih nekdanje ovčice obilno
obiskovale ter jim z mnogoterimi znaki in darovi izkazovale
svojo ljubezen.« Popoldne je imel še kratek poslovilen govor.

Proti večeru se je vrnil v Ljubljano in se oglasil v Alo j-
zijevišču. V kapeli, katero so bili dijaki slavnostno ovenčali
in razsvetlili, je imel blagoslov, potem jih je pa še v učil-
nicah obiskal.

Dne 13. februarja sta s sestro Amalijo odpotovala proti
Rimu. V Postojni ga je pozdravila duhovščina, zbrana okrog
dekana, kateremu je bil Baraga kot metliški kaplan pridigal
pri novi maši. »Duhovniki so se vsi srečne šteli, tako slove-
čega amerikanskega škofa in slavnega rojaka videti, in se
niso mogli prečuditi njegovi ponižnosti in priljudnosti,« je
pisala Danica.

Od Trsta do Ancone (Ankone) sta se z Amalijo vozila
z ladjo. Papež Pij IX. je Barago dvakrat izredno ljubeznivo
sprejel, 27. februarja in 5. marca. Vidno je bil vzradoščen,
ko mu je Baraga poklonil po en izvod očipvejskega slovarja
in očipvejske slovnice. Papež mu je podaril zlat masni kelih.

Sestra Amalija je Barago zlasti zato spremila v Rim,
da sta obiskala sestro Antonijo v njenem dekliškem vzgoj-
nem zavodu. Enkrat je Baraga tudi v Rimu nemško pridigal.

Preko Firence sta se po suhem vrnila v Slovenijo in
16. marca dospela v Ljubljano.

12*

180

V Šmartinu je bil Baraga obljubil Ločanoni, s katerimi
je nekoč kot sosedni kaplan imel ožje stike, da bo tudi
k njim prišel. Na predvečer praznika sv. Jožefa se je res
pripeljal v Škof jo Loko in zvonovi in topiči so veselo jav-
ljali njegov prihod. Na praznik je pridigal o čednostih
sv. Jožefa. Enajst duhovnikov mu je streglo pri maši. »Silno
velika množica se je zbrala,« poroča Zgodnja Danica. »Prav
prijazno in ljubeznivo so se pogovarjali in povedali marsikaj
mikavnega od svojih Indijancev, kako dobri kristjani so,
potem ko se k sv. veri spreobrnejo.« Obiskal je tudi uršu-
linski in kapucinski samostan. Proti večeru je šel še v Staro
Loko, kjer je imel rožni venec in litanije. »Kako veliko je
bilo veselje prebivalcev te fare, se lahko povzame iz tega,
da so nazaj gredočemu škofu med veselim petjem zvonov
razsvetljevali cesto z lučicami, razstavljenimi po oknih.
Mali otroci niso bili zastonj opomnjeni, da si naj ta veseli
dan dobro vtisnejo v spomin, ker kaj takega gotovo ne bodo
več doživeli,« je poročevalec pisal Danici.

Na praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca, je imel
Baraga slovesno sv. opravilo pri ljubljanskih frančiškanih,
ki so tisti dan imeli župnijsko proščenje. Govoril je o lepoti
molitve angelskega češčenja. Drugi dan, na nedeljo, je pa
pridigal pri sv. Petru o Jezusovi krotkosti, ponižnosti, po-
trpežljivosti in ljubezni do nebeškega Očeta.

V Ljubljani je obiskal tudi bogoslovno semenišče,
gimnazijo, nunske in druge šole. Mladini je posebno pri-
poročal, da se naj varuje greha. Višjegimnazijci so mu
zložili 42 gold. za misijone.

Tudi povsod drugod, kjerkoli se je ustavil, so mu ljudje
radi prinesli za misijone. Siromašna ženica mu je darovala
vse svoje imetje — en krajcar, in ta dar uboge vdove ga je
tako razveselil, da ga je posebej spravil in nesel Indijancem
pokazat, da bi uvideli, kako radi bi Slovenci še bolj poma-
gali misijonarjem, če bi bili bogati. V Ljubljani je nekoč
dejal: »Ne želim biti bogat; pa bi le rad imel obilo denarja,
da bi lahko veliko razdal v dobre namene.«

Razume se, da tudi na tem svojem obisku domovine
ni pokusil opojne pijače. O razmerah v Sloveniji je bil
dobro poučen in je to večkrat nehote pokazal.

Dne 28. marca je po 32 dnevnem bivanju v domovini
Ljubljano za vselej zapustil. Po uredništvu Zgodnje Danice
se je rojakom zahvalil za vso ljubezen, »posebno ker so njih
besede tolikanj radi poslušali, kakor tudi, da so zložili toliko
lepih darov za uboge Indijance; kar jih še toliko bolj veseli,
ker so pri marsikaterih videli, da so si sami v svoji revščini
pritrgali, da so mogli podariti kakšen dar.« List še pristavlja:

181

»Pri nas so bili le malo časa, ali kdo more popisati, koliko
dobrega je njih apostolsko vedenje tukaj obrodilo!«

Odpeljal se je po železnici v Celje, kamor ga je z neka-
terimi duhovniki spremil kanonik Novak. V Celju ga je
čakalo 40 duhovnikov. Pri opatu je bil slavnosten obed.
Baraga je obiskal vse gimnazijske razrede in dijakom pri-
srčno govoril. Njegova osebnost je vse očarala.

S celjskim opatom se je s pošto peljal v Slovenj Gradec.
Kosilo je bilo naročeno v poštni gostilni. Osem duhovnikov
ga je prišlo pozdravit in je s svojo ponižnostjo in iskreno
ljubeznivostjo takoj pridobil tudi njih srca. Danica tudi
piše, da je pred hišo in po mestu mnogo ljudstva čakalo,
da bi videli preslavnega moža, in ko je Baraga stopil iz
poštne gostilne, so vsi klečali, da jih je blagoslovil. Poštar
Gole je bil še dolgo potem ponosen na to, da je smel Baragi
postreči, in je rad poudarjal, da tako slovečega in imenit-
nega gosta še svoj živ dan ni imel.

Iz Celja se je Baraga napotil proti Šent Andražu k
škofu Slomšku, ki mu je do Tavberga poslal svojo kočijo
naproti. O snidenju Barage s Slomškom prav pripominja
Ljubljanski list: »Videla in razgovorila sta se dva cerkvena
kneza, ki sta si po svojem mišljenju in po svoji vnemi za
duše tako sorodna.«

V Šent Andražu je Baraga obiskal tudi bogoslovce.
Četrtoletnikom je govoril o časti in dolžnostih duhovnika.

Ondotna slovenska dekleta so imela prav takrat v lavre-
tanski cerkvici poleg Šent Andraža duhovne vaje. Baraga
jim je maševal in pridigal o čistosti ter jim je stavil mlade
Indijanke za zgled sramežljivosti.

S Slomškovim privoljenjem sta se mu priglasila za
misijon brata Jožef in Jurij Reš, doma iz Brez. Pa sta se mu
že ob prihodu v New York izneverila in je Jožef prevzel
pastirovanje Nemcev, Jurij je pa postal redemptorist.

Slomšek je spremil svojega gosta do Šent Pavla in
30. marca se je Baraga za vedno poslovil od slovenske zemlje.

Nekaj dni se je pomudil v Gradcu in je 2. aprila pridigal
v stolnici ; 4. aprila je pa dospel na Dunaj in ostal tam več
ko tri tedne. Tudi to pot je stanoval v Avguštineju. V tem
času, 8. aprila, mu je Ljubljanski list prinesel poslovilno
nemško pesem Bernarda Tomšiča. Na Dunaju je Baraga
zato tako dolgo ostal, ker se mu je zdelo prav, da zastopa
pri poroki cesarja Franca Jožefa z Elizabeto severnoameri-
ško cerkev, ki je prejemala z Dunaja toliko podpor. Navzo-
čih je bilo 70 škofov. Cesar mu je podaril zlat naprsni križec
z verižico in zelo dragocen prstan z ametistom, obdanim
z diamanti. Baraga je v Ameriki, ko je bil v veliki denarni
stiski, zlati križec z verižico prodal, a si je dal poprej na-

j 82

praviti njega natančen posnetek. Takrat pač ni mislil, da mu
bo ta križec za nekaj let podaljšal življenje in — trpljenje.
Cesar m.u je dal tudi dva keliha v romanskem slogu; enega
uporabljajo še sedaj marquettski novomašniki pri posvetilni
maši. Cesarica Elizabeta mu je pa podarila škofovski prstan,
ki ima na dragulju vrezano Jezusovo ime.

Tiste tri tedne, ko je bil Baraga na Dunaju, je prejel iz
vse države veliko denarja, dragocenosti in cerkvenih po-
trebščin za svoj apostolski vikariat.

Dne 29. aprila se je odpeljal proti Pragi. Tam mu je
podaril bivši cesar Ferdinand 1000 gld. V Monakovem je pri
nadškofu zvedel, da ga kralj Ludovik želi sprejeti. Šel je
k njemu in dobil bogate darove. Tudi Ludovikova misijonska
družba mu je naklonila obljubljenih 2000 gld.

Dne 5. maja je bil v Parizu. Y zavodu za zunanje misi-
jone (Missions Etrangeres) se je mudil dva tedna, da so se
zbrali vsi priglašeni duhovniki. Med njimi je bil tudi Lav-
rencij Lavtižar, rojen L 1820 v Srednjem vrhu pri Kranjski
gori. Bil je zelo nadarjen in izredno pobožen, pa tako po-
nižen, krotak in ljubezniv, da je bil ljubljenec svojih tova-
rišev, ki so se radi pošalili z njim in mu ponagajali. Po
mašniškem posvečen ju je bil šest let kaplan v Trebnjem,
tri leta pa na Dobrovi. Njegovi prijatelji so že poprej do-
mnevali, da ga bo duhovska vnema pognala v misijone, in
sicer v afriške. Sam se je pa čutil nevrednega in nezmožnega
za ta vzvišeni poklic, o katerem je vzkliknil prijatelju :
»Srečen pač res, kdor je od Boga v misij on poklican!« Pa že
10. maja ga je zadela ta sreča; poslovil se je od svoje srčno
ljubljene matere ter odšel za Barago. Bil je nežno čuteča
duša, ki je srčno ljubil slovensko deželo, in ta ljubezen do
domovine zvesto proseva iz njegovih pisem, čeprav bi jo bil
pod misijonskim navdušenjem pred seboj in pred drugimi
rad prikril. Tudi škofa Barago je iskreno ljubil, škof pa
njega. Z Barago se je takrat odpravil tudi dijak Pire, nečak
misijonarja Franca Pirca, pa je potem neznano kam odšel.

Izmed Baragovih novih bogoslovcev je treba še posebej
omeniti Edvarda Jackerja. Doma je bil v Ellwangenu na
Wiirtemberškem. Starše je imel vzorno katoliške) in sicer je
bil oče sloveč gimnazijski profesor, ki je spisal več knjig.
Sin Edvard je dolgo iskal poklica. Nekaj časa je študiral
bogoslovje, potem v Miinchenu modroslovje, a ni našel
miru. Da bi prišel glede bodočnosti na jasno, je bil tri leta
zasebni učitelj v Belgiji. Postal je benediktinec; ko je pa
zvedel, da Baraga nabira duhovščino za svoj apostolski
vikariat, se mu je z navdušenjem pridružil. Šele v misijon-
skem poklicu je našel dušni mir. Bil je zlata duša, ves goreč
za blagor duš in se je tako mučil zanje, da je od preutruje-

183

nosti dosti prezgodaj umrl. Svoje Indijance je po očetovsko
ljubil, zaradi česar ga je Baraga še posebno cenil in rad
imel. Ker je bil dober jezikoslovec, je v evropske znanstvene
liste rad pisal o indijanščini. Gospodarskih darov pa ni imel
in so ga grdo izrabljali; ob smrti niti beliča ni zapustil.
Previdel je Barago za smrt in ob pogrebu imel v cerkvi
žalni govor. Baragov naslednik Mrak mu pa ni bil naklonjen.
Vsega skupaj je dobil Baraga 11 duhovnikov, oziroma
takih, ki so mislili postati duhovniki v njegovi škofiji.

V Parizu mu je misijonska družba naklonila še celili
10.000 frankov in obilo cerkvenih potrebščin. Z Ircem
Dunnejem je potoval iz Pariza v London in Liverpool. Od
tam se je od rojakov pismeno še
enkrat poslovil. Pismo začenja z be-
sedami: »Za vedno se poslavljam
od Evrope.«

V tem poslovilnem pismu tudi
omenja, da je zvedel, da je njegov
portret dobro zadet. Prijatelji so ga
bili namreč naprosili, da bi jim,
kakor tudi ostalim dobrotnikom mi-
sijona, pustil svojo sliko za spomin.
Litografijo je izdelal Kriehuber
(Krihuber); izdala sta jo pa dva
založnika; Hofelichova (Hefelihova)
vdova v osmerki, in sicer z nem-
škim naslovom, Rauh (Rau) pa v
folio z angleškim napisom. Tudi
Matej Langus ga je v Ljubljani
portretiral.

Iz Liverpoola se je preko Halifaxa (Helefeksa) v 10 dneh
pripeljal z brzoparnikom v Boston, od tam pa v New York.
Dunne ja je takoj poslal v Sault Ste. Marie, sam je pa hitel
v Washington (Uošingten) prosit od države kos zemljišča za
zidavo nove cerkve in drugih misijonskih stavb v Saultu
ter za carinsko olajšavo za cerkvene potrebščine, ki jih je
s seboj pripeljal. Pa je vlada odbila obe prošnji. Potem se
je vrnil v New York, da počaka svoje duhovnike, ki so se
vozili z jadrnico, da jih je vožnja manj stala, in rabili 45
dni. Baraga je med tem v New Torku dvakrat birmal in
veliko pridigal, neko nedeljo kar petkrat. Naposled so se
duhovniki pripeljali. Lavtižar je 26. julija pisal iz New
Torka: »O kako je bilo moje srce veselo, ko kmalu potem
ljubeznivi škof sami pridejo na ladjo, nas z nenavadno pri-
ljudnostjo pozdravijo in povedo, da so nas težko čakali in
bili v velikih skrbeh za nas.«

Edvard Jacker, Baragov
duhovnik in zaupnik.

184

l ■':.;^:^.'.s.: V

- *"'

^^iy

■V-'-

■ rf.^p-rf^ttj V„ 'I . '< „> "Vi. . --•(

■■ft.^

»a?
tfSs

Kriehuber: Baraga. (Litografija.)

V jutru 21. avgusta 1854 je Baraga dospel v Sault
Ste. Marie. Ljudstvo ga je slovesno sprejelo in vojaška
posadka mu je prožila topove v pozdrav. Veliko pisem ga
je že čakalo. Slavje škofovskega posvečenja je minilo in
težke skrbi so prežale nanj.

Od 10. avgusta 1854 je Baraga redno pisal svoj dnevnik, ki
se je v celoti ohranil. Ni ga namenil za javnost, saj ga je pisal
v treh ali štirih jezikih in je včasi celo isti stavek večjezičen.

185

Urejanje apostolskega vikariata.

(1855—1856)

Po svojem povratku iz Evrope se je Baraga le dva dni
ustavil v Saultu in se je takoj 25. avgusta 1854 odpeljal na
svojo prvo škofovsko vizitacijo, ki je seveda bila povsem
drugačna, kot so vizitacije v rednih škofijah.

Zakaj pa je Baraga tako neprestano obiskoval svoj
vikariat, da je dobil priimek »potujoči škof«?

1. K temu so ga prisilile neurejene razmere. Ljudstvo je
bilo deloma šele izpreobr-
njeno, po večini je živelo
med drugoverci; nauki pro-
testantovskih pridigarjev so
bili zato še tembolj nevarni
zanje. Svoje vernike pa je
Baraga najbolj poznal in jih
je znal najuspešneje voditi
skozi nevarnosti. Njegova iz-
redna priljubljenost pri Indi-
jancih in pri belih mu je pri
tem tudi veliko pomagala.

2. Tudi njegova duhov-
ščina je potrebovala nepre-
stanih navodil. Baragovi du-
hovniki so prišli od vseh
strani, niso poznali ne raz-
mer ne vseh potrebnih jezi-
kov: Marsikoga je moral
predčasno posvetiti, ko še ni
bil končal vseh bogoslovnih
naukov, ker je bilo pomanjkanje duhovnikov po več
krajih že kar kričeče. Duhovniki so morali živeti v apo-
stolski preproščini in revščini in so bili potrebni pogostnih
vzpodbud. Kdo pa jim je mogel lepše posvetiti na njih
trnjevo pot ko njih škof, ki se je od svojega prihoda v Ame-
riko moral boriti za najpotrebnejše?

3. K potovanju je Barago silila tudi njegova izredna
vestnost. Menil je, da bo šele potem mogel biti miren, če bo
povsod sam zraven in bo sam pomagal, kolikor bo le zmogel.

Vodnika na njegovih dolgih in težkih potovanjih po
suhem in po jezerih sta mu bila Viljem Mirron in napol
Indijanec John Bouche (Žan Buš).

Najprej se je odpravil v La Pointe, kjer po Skolinem
odhodu že skoro eno leto niso imeli duhovnika. Noben od
poznejših dušnih pastirjev ni hotel biti dlje časa pri njih,
dokler ni 1. 1860 dospel naš rojak Čebul j in ostal celih

John Bouche, Baragov spremlje-
valec na potovanjih.

184

^ «

(

■,•■

1(1

i ' ^ ' '"

«1

tr/

^'-

( J

1 «.

i.j

'-,

'■ ...-^^

'^-4

-" ' .

. *

'' -'^ i 5

A?t'

'?*%

. 4'

«?

Kriehuber: Baraga. (Litografija.)

Od 10. avgusta 1854 je Baraga redno pisal svoj dnevnik, ki
se je v celoti ohranil. Ni ga namenil za javnost, saj ga je pisal
v treh ali štirih jezikih in je včasi celo isti stavek večjezičen.

185

Urejanje apostolskega vikariata.

(1855—1856)

Zakaj pa je Baraga tako neprestano obiskoval svoj
vikariat, da je dobil priimek »potujoči škof«?

2. Tudi njegova duhov-
ščina je potrebovala nepre-
stanih navodil. Baragovi du-
hovniki so prišli od vseh
strani, niso poznali ne raz-
mer ne vseh potrebnih jezi-
kov. Marsikoga je moral
predčasno posvetiti, ko še ni
bil končal vseh bogoslovnih
naukov, ker je bilo pomanjkanje duhovnikov po več
krajih že kar kričeče. Duhovniki so morali živeti v apo-
stolski preproščini in revščini in so bili potrebni pogostnih
vzpodbud. Kdo pa jim je mogel lepše posvetiti na njih
trnjevo pot ko njih škof, Ici se je od svojega prihoda v Ame-
riko moral boriti za najpotrebnejše?

3. K potovanju je Barago silila tudi njegova izredna
vestnost. Menil je, da bo šele potem mogel biti miren, če bo
povsod sam zraven in bo sam poraagal, kolikor bo le zmogel.

Vodnika na njegovih dolgih in težkih potovanjih po
suhem in po jezerih sta mu bila Viljem Mirron in napol
Indijanec John Bouche (Žan Buš).

John Bouche, Baragov spremlje-
valec na potovanjih.

186

12 let med njimi. Baraga se je pomudil v La Pointu enajst
dni. Ves čas je pridno spovedoval, zlasti Indijance. Sam jili
je moral pripraviti za sv. birmo. Že od nekdaj je bil prežet
od veličine tega zakramenta in v svojih knjigah obširno
govori o njem. V La Pointu je birmal okrog sto Indijancev
— prva njegova birma v lastnem apostolskem vikariatu je
bila ta.

Ko je pripeljal irskega duhovnika Dunneja v novo ru-
darsko mestece Ontonagon, kjer je tudi blagoslovil novo
cerkev, in ko je spovedal ondotne Indijance, ker Dunne ni
znal njih jezika, se je vrnil v Sault. Tam ga je čakalo več

pisem »dobre in slabe

vsebine«, kot sam ome-
nja. Bogosloven Henriku
Thielu (Tilu), ki je bil
doma iz Plannovra, je
podelil tonzuro in štiri
nižje redove. Takoj nato
se je z ladjo vrnil v
L'Anse. Duhovnik, ki je
za Barago prevzel ta mi-
ši jon, ni znal očipve jsko.
zato je moral Baraga
tudi tu skozi 12 dni učiti
in spovedovati Indijance.
Birmal jih je 43. Ko je
pred svojimi rdečekožci.
katere je bil skoro vse
sam krstil in pripravil
za sv. zakramente, prvič
stal v škofovski obleki
s škofovsko palico, se je zjokal od genotja. Še bolj ganjeni
so bili njegovi verniki, ki so pač že videli katoliškega škofa,
a v sladki materinščini jim še noben ni bil spregovori]
nadpastirskih besed, kot jim jih je Baraga.

Šele 7. oktobra je utegnil imeti v Saultu prvo slovesno
škofovsko mašo.

Prvi novomašnik, ki ga je Baraga posvetil, je bil Thiele :
21. oktobra je prejel mašniško posvečen je. Drugi dan je imel
v Saultu novo mašo. Baraga mu je pridigal, potem ga je pa
takoj poslal v novo rudarsko mestece Eagle Harbor (Igl
Harber).

Iz Saulta se je Baraga peljal v Mackinac, kjer je bilo
javno pohujšanje povzročilo žalostne verske razmere. Prosil
je in karal, opominjal in na pravo pot spravljal, pa mu je
Mackinac še dolgo potem prizadeval težke bridkosti. Vpeljal
je bratovščino brezmadežnega Srca Marijinega za spre-

Cerkev v Ontonagonu. Postavil Baraga.

187

obrnjenje grešnikov, da- bi bila Marija za ta najbolj ne-
srečni kraj njegovega vikariata še prav posebna priproš-
njica. Skoraj cel mesec je ostal tam.

Ko se je po novem letu 1855 vrnil v Sanlt, se je lotil
pisanja svoje zadnje otavske knjige Kagige Debwewinan,
po naše Večne resnice. V začetku marca je bila že napisana.
Na Mrakovo pobudo je še šolski katekizem prestavil na
očipvejščino.

Prve dni maja, ko se je odtajalo Huronsko jezero, je
odpotoval na prvi pokrajinski cerkveni zbor v Cincinnatiju,
ki je bil zbran od 3. do 20. maja. Nadškof je zopet naprosil
Barago, da je parkrat pridigal v stolnici namestu njega in
o binkoštih delil sv. birmo. Ves svoj prosti cas pa je Baraga
porabil za pregledovanje tiska svoje
knjige, ki je izšla na 367 straneh
šestnajsterca. Dne 20. maja je pri-
ložil pismu do sestre tudi en po-
skusni list iz nove knjige.

Za svoje škofijske šole je v
Cincinnatiju najel šest učiteljev.

Ko se je vrnil domov, je nada-
ljeval svoja potovanja po vikar iatu.
Mesec za mesecem, leto za letom je
bil na potu, dokler se ni od popolne
izčrpanosti zgrudil. Zdaj ga vidimo
ob Gornjem jezeru, zdaj v indijan-
skih miši Jonih Dolnjega Michigana,
katere je upravljal. Vsem Indijan-
cem svojega vikariata je moral
ostati redni dušni pastir, ker se ra-
zen slovenskih duhovnikov ni zlepa kdo hotel naučiti težke
indijanščine. Tako je Baraga n. pr. 3. julija 1855 v Abita-
waiingu »ves dan spovedoval«, kot je razvidno iz dnevnika;
teden nato je pa na Bobrovem otoku spovedoval tri dni
skoraj neprestano. Dnevnik imenuje vedno veČ misijonskih
posta jic, ki so kmalu dobile lastne dušne pastirje in cerkve.

Dne 28. julija 1855 je poslal Baraga sestri Amaliji
pismo, katero je potem priobčil Ljubljanski list. V njem
ganljivo omenja veseli obisk na Bobrovem otoku: »Mnogo
starih Indijancev in Indi jank je prišlo k meni in so me kleče
prosili za blagoslov, pa hvaležno pristavili: ,Oče, ti si me
krstil, prav ti; dolgo je že od tega.' Drugi so dejali: ,Moji
starši so mi pripovedovali, da si me ti krstil, takrat sem bil
jaz seveda še čisto majhen otrok.' Zdaj pa imajo že sami več
majhnih otrok okrog sebe. Vsi so bili veseli, da so od svojega
starega misijonarja prejeli škofovski blagoslov.« Birmal jih
je 44. Dve bolni Indijanki v sosedni hiši sta bili z6lo žalostni,

Henrik Thiele, kateremu je

Baraga prvemu podelil

mašniško posvečen je.

188

ker nista mogli k birmi. Ko je Baraga to zvedel, ju je šel
spovedat, drugo jutro pa obhajat in birmat.

V tem pismu tudi omenja, da je kar ostrmel, ko je v
Cross Villageu (Kros vileč. Križna vas) slišal Lavtižarja po
otavsko govoriti in pridigati. »Po dobrem pol letu pridiguje
bolje, kot sem jaz na koncu drugega misijonskega leta.
Seveda, takrat še ni bilo ne slovnice ne slovarja ne kakšne
druge knjige. Vsi se čudijo njegovemu napredku,« piše.

Baragov drugi novomašnik jebiljacker, katerega je poslal
v La Pointe, tretji pa Fox. V avgustu sta bila posvečena.

Jeseni 1855 se je Baragi ponudil nemški duhovnik Wei-
kamp, ki je dotlej v Chicagi vodil en moški in en ženski
tretjeredniški samostan, pa se je z zidavo nove cerkve silno
zadolžil in je hotel svoje redovnike in redovnice spraviti
v misijone. Baraga je za dušno pastirstvo in za šolstvo veliko
pričakoval od njih. Pa je bil kmalu razočaran. Celo s škofom
iz Chicage je imel neprilike zaradi teh ljudi.

Dne 22. julija 1856 je Lavtižar omenil v svojem pismu:
»Ubogi škof je bil pozimi (1855/56) tukaj in ni imel ne enega
dolarja.« Vse velikanske zneske, katere je bil Baraga nabral
v Evropi, je torej v dobrem letu porabil. V svojem vikariatu
je iinel zares kričeče potrebe. Posebno vešč gospodar pa
tudi ni bil in so ga mnogi brezvestno izkoriščali.

Največ so ga stale šole. Indijanci niso dosti marali za
svoje indijanske, od države plačane učitelje, ampak so
hoteli znati angleško. Zato se je več protestantovskih uči-
teljev priselilo mednje. Baraga je torej moral skrbeti za
katoliške angleške učitelje in jih večinoma sam plačevati.
Pa so nekateri od njih tako pohujšljivo živeli, da je nekje
potožil, da bi bilo skoraj bolje imeti protestante.

Denarja ni imel, za šole ga je pa moral nekje dobiti, zato
je šel 9. maja 1856 v Cincinnati nabirat prispevkov. Kako
težka mu je morala biti ta pot! Pa jo je sprejel kot vajo
v ponižnosti. Slučajno se je v Cincinnatiju sešel s Smolni-
karjem, ki je nosil in prodajal svoje knjige okoli in je tudi
njemu začel razlagati svoje zmedene verske nazore. Baraga
ga je na kratko zavrnil, za kar ga je pa Smolnikar na mestu
prav prostaško ozmerjal.

Ob vseh svojih trudih in potovanjih je bil Baraga dotlej
čil in zdrav. Na Vse svete 1856 pa v dnevniku prvič potoži,
da je od 500 milj dolge vožnje v odprtem čolnu obolel na
želodcu, proti koncu decembra je pa od prehlajenja za
nekaj časa skoraj čisto oglušil.

Človek bi sodil, da je Baraga v prvih škofovskih letih
užil veliko duhovnega veselja, kot ga je bil n. pr. prva misi-
jonska leta v Arbre Crocheu, saj sta njegova duhovska
vnema in ljubezen do žrtev našli še veliko bolj hvaležno

189

polje. Zato kar osupnemo, ko za Vse svete L 1856 beremo
v dnevniku opombo: »Danes je moja tretja obletnica ško-
fovskega posvečen j a. Zelo žalosten dan. Najrajši bi dejal
z Jobom: Oni dan naj se povrne v temo!« Da je moral silno
trpeti, se vidi iz opombe k 15. decembru: »Zopet so me obšle
misli, da bi se odpovedal. Ko bi le vedel, kaj je božja volja!«

Kaj ga je tako mučilo?

Pri svojih belokožcih — rudarjih in trgovcih. — je videl
prav veliko zlega, v svojih duhovnikih pa večkrat silno
šibke in nepopolne delavce,
zato se mu je bodočnost apo-
stolskega vikariata odražala
v čedalje bolj temni luči. V tej
malodušnosti je začel skoraj
zdvajatitudi nad lastnim zve-
ličan jem, kakor da bi velik del
krivde nad neuspehi nosil sam.

Konec novembra 1856 je
za svoje duhovnike izdal la-
tinska Statuta (odloke). Po
očetovsko jih navaja k sve-
tosti in k delu za Boga in za
duše. Da bi tudi drugod po-
magal krščanskim načelom do
zmage, je ta Statuta poslal še
drugim sosednim škofom.

V zimskih mesecih je bil
večinoma doma v Saultu, v
svoji leseni hišici. Z veselo
požrtvovalnostjo je opravljal
tudi navadna dušnopastirska
dela ter lajšal jezuitu o. Me-
netu, saultskemu dušnemu pa-
stirju, duhovsko službo. Dne
1. decembra 1856 beremo v Baragovem dnevniku: »To jutro
mi je o. Menet povedal, da me je bil prišel iskat brat Fran-
čiška Granta, da bi šel previdet njegovega brata. O. Menet
mu je dejal: ,Ali res menite, da bo škof hotel opolnoči iti
k vašemu bratu?' In tako je mladi mož odšel, ne da bi mi bil
mogel sporočiti svojo željo. Jaz sem pa takoj, ko sem to
zvedel, hitel z obhajilom k bolniku in sem ga dal tudi
v sv. olje.« In k 12. decembru je zapisal: »Danes zjutraj so
me klicali onstran reke Ste. Mary k starki, ki je že jako
priletna in že čisto otročja. Obhajal sem jo in ji podelil
sv. poslednje olje.« V Saultu so stanovale razne narodnosti,
zato je Baraga zaporedoma vsako nedeljo v drugem jeziku
pridigal ali jim pa tudi isto nedeljo govoril v vseh njihovih

Baragov duhovnik G. B. Weikainp.

188

ker nista mogli k birmi. Ko je Baraga to zvedel, ju je šel
spovedat, drugo jutro pa obhajat in birmat.

V tem pismu tudi omenja, da je kar ostrmel, ko je v
Cross Villageu (Kros vileč, Križna vas) slišal Lavtižarja po
otavsko govoriti in pridigati. »Po dobrem pol letu pridiguje
bolje, kot sem jaz na koncu drugega misijonskega leta.
Seveda, takrat še ni bilo ne slovnice ne slovarja ne kakšne
druge knjige. Vsi se čudijo njegovemu napredku,« piše.

Baragov drugi novomašnik je bil Jacker, katerega je poslal
v La Pointe, tretji pa Fox. V avgustu sta bila posvečena.

Dne 22. julija 1856 je Lavtižar omenil v svojem pismu:
»Ubogi škof je bil pozimi (1855/56) tukaj in ni imel ne enega
dolarja.« Vse velikanske zneske, katere je bil Baraga nabral
v Evropi, je torej v dobrem letu porabil. V svojem vikariatu
je imel zares kričeče potrebe. Posebno vešč gospodar pa
tudi ni bil in so ga mnogi brezvestno izkoriščali.

189

polje. Zato kar osupnemo, ko za Vse svete 1. 1856 beremo
v dnevniku opombo: »Danes je moja tretja obletnica ško-
fovskega posvečenja. Zelo žalosten dan. Najrajši bi dejal
z Jobom: Oni dan naj se povrne v temo!« Da je moral silno
trpeti, se vidi iz opombe k 15. decembru: »Zopet so me obšle
misli, da bi se odpovedal. Ko bi le vedel, kaj je božja volja!«

Kaj ga je tako mučilo?

Pri svojih belokožcih — rudarjih in trgovcih — je videl
prav veliko zlega, v svojih duhovnikih pa večkrat silno
šibke in nepopolne delavce,
zato se mu je bodočnost apo-
stolskega vikariata odražala
v čedalje bolj temni luči. V tej
malodušnosti je začel skoraj
zdva jati tudi nad lastnim zve-
ličan jem, kakor da bi velik del
krivde nad neuspehi nosil sam.

Baragov duhovnik G. B. Weikamp.

1. decembra 1856 beremo v Baragovem dnevniku: »To jutro
mi je o. Menet povedal, da me je bil prišel iskat brat Fran-
čiška Granta, da bi šel previdet njegovega brata. O. Menet
mu je dejal: ,Ali res menite, da bo škof hotel opolnoči iti
k vašemu bratu?' In tako je mladi mož odšel, ne da bi mi bil
mogel sporočiti svojo željo. Jaz sem pa takoj, ko sem to
zvedel, hitel z obhajilom k bolniku in sem ga dal tudi
v sv. olje.« In k 12. decembru je zapisal: »Danes zjutraj so
me klicali onstran reke Ste. Mary k starki, ki je že jako
priletna in že čisto otročja. Obhajal sem jo in ji podelil
sv. poslednje olje.« V Saultu so stanovale razne narodnosti,
zato je Baraga zaporedoma vsako nedeljo v drugem jeziku
pridigal ali jim pa tudi isto nedeljo govoril v vseh njihovih

190

jezikih. Ljubka je pripomba k 18. decembru: »Vsak večer po-
učujem dva mlada Indijančka; predvčerašnjim. sem ju začel
ter ju bom učil vso zimo, če bosta le hotela prihajati.« Tudi še
kot škof si torej ni štel pod čast, potrpežljivo se truditi z dvema
divjačkoma; tudi v njiju je videl neskončno vrednost duše.
V letu 1856 je Baraga pisal sestri Amaliji: »Zvedel sem,
da ima po moji smrti iziti moj življenjepis. Še tega se
manjka! Ali bi mi radi podaljšali in pomnožili moje trp-
ljenje v vicah? Rotim Te pri presvetem imenu Jezusovem,
da vržeš v ogenj vse, kar bi utegnilo služiti v to. Gorje Ti,

ako mi tega ne storiš in ako
mi ne sporočiš, da si res vse
sežgala!«

Tak sloves je torej že
takrat užival in tako iz srca
ponižen je bil.

Baragova prižnica v Sault Ste. Marie. Žalost in sramoten je je do-
živel, kot opomni v dnevniku.
Duhovnika je moral odsloviti iz vikariata. Nazaj grede se je
pridružil šesterim Kanadcem, ki so potovali proti Saultu.
Dvakrat je v gozdu prenočil na prostem. V noči od 21. na
22. januar je bilo 40" mraza in Baraga je bil v veliki nevar-
nosti, da mu premrzne ves obraz. Pa mu je sredi gozda prišel
na misel stavek: »Bog ničesar ne stori ali ne dopusti, česar bi
tudi ti sam ne izbral, če bi le mogel tako dobro pregledati
ves potek dogodkov, kot ga On!« Zavest o božji previdnosti,
ki je bila že na Dunaju v jasni, mili luči stopila predenj,
ga je skozi vse življenje zvesto spremljala in ga v najtežjih
hipih postavila na trdna tla.

Konec marca 1857 se je Baragi priglasil za sprejem
sloveči poznejši misijonar Jožef Buh. Takrat je bil v četrtem
letniku ljubljanskega bogoslovja. Baraga mu je odpisal, da
naj pride, če zna potrebne jezike. Buh je pa šele L 1864
prispel v Ameriko, in sicer v šentpavelsko škofijo k Pircu
v Crow Wing (Kro Ving).

IX. BARAGA REDNI ŠKOF SAULTSKI

Škof v Sault Ste. Marie.

(1857—1865)

Ko je bil Baraga tri leta apostolski vikar, je poslal
v Rim poročilo, kako se razmere v vikariatu hitro urejajo
in kako se množi število vernikov, duhovnikov in cerkva.
Dne 23. aprila 1857 je prejel iz
Rima obvestilo, da je sv. stolica
4. januar ja povzdignila Gornji
Michigan v redno škofijo Ma-
riopolitansko (Sault Ste. Marie)
in jo podredila cincinnatski
nadškofiji. S tem so vse misi-
jonske postaje vikariata po-
stale redne župnije. Papež je še
v posebnem pismu izrazil Ba-
ragi pohvalo za njegovo delo.

Baraga bi bil takrat lahko
odložil skrb za dele sosed-
nih škofij, katere je uprav-
ljal. Koliko truda, bridkosti
in stroškov bi si bil s tem
prihranil, saj jih je v lastni
škofiji imel več ko dovolj!
Pa je tudi to breme požrtvo-
valno nosil do smrti.

Baragov škofijski sedež
v Sault Ste. Marie,

Bridkosti so se vedno iznova valile nanj. »Zares ima
preč. škof težko breme; marsikaterikrat mora piti iz grenke
čase bridkosti,« je pisal Lavtižar 11. avgusta 1857 v domo-
vino. Baraga sam je v maju zapisal v dnevnik: »Ves dan sem
izdeloval načrt, da se odpovem in vrnem v indijanske mi-
ši jone. Zgodi se tvoja volja, Gospod Bog!« In še pozneje
najdemo slično tožbo.

Država mu je prispevek za šolstvo, katero mu je tako
zelo bilo pri srcu, le neredno izplačevala. Svojih bogoslovcev
ni mogel nikamor poslati, morali so se kar pri posameznih
duhovnikih šolati in vzgajati. Zlasti Mraku in Jackerju je
večkrat poveril to težko nalogo.

190

jezikih. Ljubka je pripomba k 18. decembru: »Vsak večer po-
učujem dva milada Indijančka; predvčerašnjim sem ju začel
ter ju bom. učil vso zimo, če bosta le hotela prihajati.« Tudi še
kot škof si torej ni štel pod čast, potrpežljivo se truditi z dvema
divjačkoma; tudi v njiju je videl neskončno vrednost duše.
V letu 1856 je Baraga pisal sestri Amaliji: »Zvedel sem.
da ima po moji smrti iziti moj življenjepis. Še tega se
manjka! Ali bi mi radi podaljšali in pomnožili moje trp-
ljenje v vicah? Rotim Te pri presvetem imenu Jezusovem,
da vržeš v ogenj vse, kar bi utegnilo služiti v to. Gorje Ti.

ako mi tega ne storiš in ako
mi ne sporočiš, da si res vse
sežgala!«

Tak sloves je torej že
takrat užival in tako iz srca
ponižen je bil.

Novo leto 1857 se mu je
začelo z novimi težavami.
Med verniki v Mackinacu in
St. Ignacu ter med njih dušnim
pastirjem je nastal tako oster
spor, da so se štirje Indijanci
prišli v Sault pritožit. V sil-
nem mrazu, kakor ga ljudje
že dolgo niso pomnili, se je
Baraga — 60. leto je bil že
izpolnil — po debelem snegu
na krpljah vzdignil k njim.
Žalost in sramotenje je do-
živel, kot opomni v dnevniku.
Duhovnika je moral odsloviti iz vikariata. Nazaj grede se je
pridružil šesterim Kanadcem, ki so potovali proti Saultu.
Dvakrat je v gozdu prenočil na prostem. V noči od 21. na
22. januar je bilo 40" mraza in Baraga je bil v veliki nevar-
nosti, da mu premrzne ves obraz. Pa mu je sredi gozda prišel
na misel stavek: »Bog ničesar ne stori ali ne dopusti, česar bi
tudi ti sam ne izbral, če bi le mogel tako dobro pregledati
ves potek dogodkov, kot ga On!« Zavest o božji previdnosti,
ki je bila že na Dunaju v jasni, mili luči stopila predenj,
ga je skozi vse življenje zvesto spremljala in ga v najtežjih
hipih postavila na trdna tla.

Konec marca 1857 se je Baragi priglasil za sprejem
sloveči poznejši misijonar Jožef Buh. Takrat je bil v četrtem
letniku ljubljanskega bogoslovja. Baraga mu je odpisal, da
naj pride, če zna potrebne jezike. Buh je pa šele 1. 1864
prispel v Ameriko, in sicer v šentpavelsko škofijo k Pircu
v Crow Wing (Kro Ving).

Baragova prižnica v Sciult Ste. Marie.

IX. BARAGA REDNI ŠKOF SAULTSKI

Škof v Sault Ste. Marie.

(1857—1865)

Ko je bil Baraga tri leta apostolski vikar, je poslal
v Rim poročilo, kako se razmere v vikariatu hitro urejajo
in kako se množi število vernikov, duhovnikov in cerkva.
Dne 23. aprila 1857 je prejel iz
Rima obvestilo, da je sv.stolica
4. januarja povzdignila Gornji
Michigan v redno škofijo Ma-
fiopolitansko (Sault Ste. Marie)
in jo podredila cincinnatski
riadškofiji. S tem so vse misi-
jonske postaje vikariata po-
stale redne župnije. Papež je še
v posebnem pismu izrazil Ba-
ragi pohvalo za njegovo delo.

Baraga bi bil takrat lahko
odložil skrb za dele sosed-
nih škofij, katere je uprav-
ljal. Koliko truda, bridkosti
in stroškov bi si bil s tem
prihranil, saj jih je v lastni
Škofiji imel več ko dovolj!
Pa je tudi to breme požrtvo-
valno nosil do smrti.

Bridkosti so se vedno iznova valile nanj. »Zares ima
preč. škof težko breme; marsikaterikrat mora piti iz grenke
Čase bridkosti,« je pisal Lavtižar 11. avgusta 1857 v domo-
vino. Baraga sam je v maju zapisal v dnevnik: »Ves dan sem
izdeloval načrt, da se odpovem in vrnem v indijanske mi-
ši jone. Zgodi se tvoja volja, Gospod Bog!« In še pozneje
najdemo slično tožbo.

Baragov škofijski sedež
v Sault Ste. Marie.

192

Čim bolj so se razmere v škofiji urejale, tem^ bolj je bilo
Baragovo delovanje podobno delovanju drugih škofov. Zato
hočemo iz dobe sedmih let (1858 — 1865) omeniti le one do-
godke, ki so za poznanje Baragove osebnosti ali pa za raz-
voj njegovega misijonskega dela bolj važni.

Leto 1858.

Cincinnatski nadškof je za začetni teden maja sklical
2. pokrajinski cerkveni zbor. Baraga se ga je moral
udeležiti, hotel je pa hkrati dati v tisk novo izdajo treh
svojih indijanskih knjig. Ne vemo pa, zakaj je izbral daljšo
in težjo pot preko Toronta ob Ontarijskem jezeru. Skraja
se je moral čez led in sneg peljati s sanmi, v katere so bili
vpreženi psi.. Prenočeval je — škof — po kočah kar med
indijanskimi družinami ali pa po zapuščenih vigvamih brez
vrat in oken. Še spotoma si ni dal miru, ampak je učil,
krščeval, birmoval in prevideval. V Cincinnati ju je dal v tisk
1. otavski Katolik anainie masinaigan, 2. isti molitvenik
v očipvejščini, 3. očipvejski Gagikwe masinaiga;n. Stroške je
pokril nekaj s pošiljko monakovske Ludovikove misijonske
družbe, nekaj so pa prispevali Cincinnačani sami. Na nad-
škof ovo željo je v mestu zopet izvrševal vsa mogoča ško-
fovska opravila.

Tedaj, ko se je Baraga mudil v Cincinnatiju, je v Na-
polju umrl drugi največji slovenski misijonar Ignacij
Knoblehar. "

Na Dolnjem Michiganu se je bilo med Indijanci raz-
paslo pijančevanje in ga z vsemi svojimi opomini, pridigami
in proglasi ni mogel zajeziti. Tudi ob Gornjem jezeru je
videl veliko žalostnega, da je 1. novembra 1858 zopet potožil
v dnevnik: »Peta obletnica mojega posvečen ja. Žalostna je.
Preteklost me žalosti, sedanjost muči, bodočnost vznemirja.
Neskončnokrat rajši bi bil indijanski misijonar!« Veliko
gorja so mu prizadevali duhovniki. Potreboval jih je in
ker je bil predobrodušen, ni bil izbirčen in je verjel vsa-
kemu priporočilu, potem je pa vse zlo sebi pripisoval. Manj
vredni duhovniki so bili oblastni in drzni do njega, ker so
se zavedali, kako jih potrebuje. Nekje je n. pr. eden, ki je
bil vdan pijači, osnoval zoper škofa lastno stranko v župniji.
Ko ga je Baraga prišel zasliševat, mu je eden od župljanov
z dvignjeno roko zapretil. Pa še isti dan je prav tisto desnico
nesrečno izgubil.

Leto 1859.

Dne 1. februarja 1859 je Baraga zabeležil v dnevnik
žalostno vest, katero mu je bil sporočil Pire, da je namreč
v noči od 3. do 4. decembra minulega leta na Red Lake
(Rdeče jezero) visoko gori v Minnesoti zmrznil misijonar

193

Lavtižar, ki je bil komaj pred 5 leti prišel z njim v Ameriko
in mu je bil še vedno drag, čeprav ga je bila ljubezen do
zapuščenih Indijancev nagnila, da se je odzval Pirčevim
vabilom in odšel v šentpavelsko škofijo. Pire ga je peljal

škof Baraga, kot ga je v New Torku portretiral neznan ameriški slikar.

Original ima g. Jožef Gressel pl. Baraga na Dunaju, natančno kopijo pa

njegova sestra, gospa dr. Sajovičeva v Ljubljani.

v pogansko naselbino Red Lake ob enakoimenskem jezeru,
kamor sta dospela na dan pred velikim Šmarnom. Tam je
med malikovalci živelo kakih 10 katoliških družin, po večini
Baragovih krščencev, ki so se pa bili v tej samoti versko
skoraj že čisto zanemarili. Lavtižar jevi trudi so obetaili

13 Baraga

192

Čim bolj so se razmere v škofiji urejale, tem bolj je bilo
Baragovo delovanje podobno delovanju drugih škofov. Zato
hočemo iz dobe sedmih let (1858 — 1865) omeniti le one do-
godke, ki so za poznanje Baragove osebnosti ali pa za raz-
voj njegovega misijonskega dela bolj važni.

Leto 1858.

Cincinnatski nadškof je za začetni teden maja sklical
2. pokrajinski cerkveni zbor. Baraga se ga je moral
udeležiti, hotel je pa hkrati dati v tisk novo izdajo treh
svojih indijanskih knjig. Ne vemo pa, zakaj je izbral daljšo
in težjo pot preko Toronta ob Ontarijskem jezeru. Skraja
se je moral čez led in sneg peljati s sanmi, v katere so bili
vpreženi psi. Prenočeval je — škof — po kočah kar med
indijanskimi družinami ali pa po zapuščenih vigvamih brez
vrat in oken. Še spotoma si ni dal miru, ampak je učil,
krščeval, birmoval in prevideval. V Cincinnati ju je dal v tisk
1. otavski Katolik anainie masinaigan, 2. isti molitvenik
v očipvejščini, 3. očipvejski Gagikwe masinaigan. Stroške je
pokril nekaj s pošiljko monakovske Ludovikove misijonske
družbe, nekaj so pa prispevali Cincinnačani sami. Na nad-
škofovo željo je v mestu zopet izvrševal vsa mogoča ško-
fovska opravila.

Tedaj, ko se je Baraga mudil v Cincinnatiju, je v Na-
polju umrl drugi največji slovenski misijonar Ignacij
Knoblehar.

nesrečno izgubil.

Leto 1859.

195

škof Baraga, kot ga je v New Torku portretiral neznan ameriški slikar.

Original ima g. Jožef Gressel pl. Baraga na Dunaju, natančno kopijo pa

njegova sestra, gospa dr. Sajovičeva v Ljubljani.

13 Baraga

194

najlepše uspehe. Konec novembra je dobil povabilo k Indi-
jancem onstran zamrzlega jezera. Srečno je prišel k njim.
Na povratku ga je pa na ledu zajel strahovit snežni vihar.
Oči so mu začele pešati in ni več vedel za smer; tudi je bil
zaradi svojega uboštva prelahko oblečen in zaradi neza-
dostne hrane močno oslabel. V temi je taval po ledu, noge
so mu začele pešati. Nekaj časa se je po rokah plazil naprej,
potem je pa omagal. Drugo jutro so ga le kake četrt ure od
obale našli zmrzlega. Težka žalost je legla na vse okoliške
Indijance in starček Pire je še dolgo potenj, jokal za svojim
mladim tovarišem, ker ga je poznal, kako sveta, ponižna
duša je bil in kako je le za Boga in za duše živel. Na pasjih
saneh so Indijanci prepeljali Lavtižarjevo truplo v daljno
naselbino Crov^ Wing, bivališče Pirčevo, ki mu je na grob
postavil velik lesen bel križ. Pozneje so prepeljali Lavti-
žarjeve zemske ostanke v Duluth.

Dne 8. februarja 1859 je v Ljubljani umrl škof Wolf,
ki je bil v Baragovem življenju tako pomemben. Celih
34 let je vodil škofijo.

Tista zima je bila dolga in mrzla. Baraga je obolel na
revmatizmu.

V njegovem pismu z dne 23. junija" do Leopoldinskel
družbe beremo zanimivo poročilo o Bobrovem otoku. Tam
je bilo postalo vse drugače, odkar se je bilo naselilo nič
manj ko 300 mormonskih družin. Indijanci so šli vsi z otoka,
ker jim ni bilo več obstanka. Mormonci so ena izmed števil-:
nih verskih Ipoin, ki so zrasle iz protestantizma. Priznavajo
10 božjih zapovedi, ostalo so pa vzeli iz drugih, nekrščanskih;
verstev: od budistov so sprejeli nauk o preseljevanju duš,
od muslimanov mnogoženstvo in prepoved opojnih pijač, iz
poganstva razne vraže in čarovnije, iz judovstva pa duhov-
ško vlado. Pravijo, da bo Kristus kmalu zopet prišel na
zemljo. Versko so strpljivi, v nravnem oziru so pa na drugei
zelo kvarno vplivali. Delo spoštujejo in pravijo, da očiščuje:
dušo od grehov; njih pokorščina in njih vzdržnost od alko-!
hola sta brezpogojno trdni; s svojimi zmotnimi nazori glede
čistosti in zakona so pa tudi z Bobrovega otoka tako kvarili
vso okolico, da so jih prebivalci sosednih krajev, zlasti iz
Mackinaca, prišli z orožjem pregnat. Po njih odhodu so se
na otoku naselili Irci, ki so po svoji navadi grdo pijančevali,
in nekaj Nemcev in Francozov — torej sami katoličani.

Od njih se je Baraga peljal v Arbre Croche. »Na tem
obisku se mi je pripetil slučaj, kakršen se mi v indijanskih
misijonih še ni bil primeril. Mlada, 18 ali 19letna Indijanka,
ki je po zatrjevanju misijonarjev že več let pobožno živela
in pristopila vsako nedeljo k sv. obhajilu, je prišla k meni
in me prisrčno prosila, naj jo sprejmem v uršulinski samo-

195

stan v Saultu Ste. Marie. Ob tej prošnji Indijanke sem kar
osupnil, ker je pri tem narodu, podobno ko pri Judih in
drugih starodavnih narodih, le zakonski stan v čislih. Da bi
varno postopal, sem poklical njene starše ter jih povprašal
po njih hčeri, pa so povedalij da je imela že več snubačev,
a je vse odklonila in izjavila, da hoče ostati samska. Večkrat
sem jo vprašal, ali resno želi vse zapustiti in stopiti v samo-
stan, pa mi je zagotovila, da je to njena edina želja. Vzel
sem jo torej s seboj in sprejeta je bila v naš uršulinski
samostan. Če bo le vztrajala!«

Iz Baragovega dnevnika pa izvemo, da je ta Indijanka
— Margarita Sagima ji je bilo ime — že po nekaj dnevih

Prvi uršulinski samostan v Sault Ste. Marie.

začutila neodoljivo domotožje. Svobodoljubnost njenih de-
dov in babic se je prebudila v njej. Redovnice so videle, da
ta hči pragozda ne bo mogla vzdržati za samostanskim
ozidjem, zato so jo po devetih dneh poslale domov. Baraga
je takrat zapisal v dnevnik: »Iz Indijanca ni mogoče vzgo-
jiti duhovnika in iz Indijanke ne redovnice.«

. Izjeme so se pa le dobile. Tako je n. pr. Lavtižar 30. ja-
nuarja 1857 pisal: »Lansko leto je v Milwaukee umrla neka
redovnica-učiteljica, ki je bila Indijanka iz rodu Otava.
Rojena in vzgojena je bila od divjih Indijancev, tam nekje,
kjer je zdaj mesto Chicago. Bila je izredno nadarjena in je
govorila štiri jezike. Imela je tudi vse lastnosti, ki spadajo
k redovništvu. Naš škof (Baraga) in Mrak sta z njo govorila,
ko sta bila tam. Škoda, da je prezgodaj umrla — imela je
komaj 26 let. Indijanci so mi pravili, da živi v Cincinnati ju
še ena redovnica iz njih rodu.«

15*

194

najlepše uspehe. Konec novembra je dobil povabilo k Indi-
jancem onstran zamrzlega jezera. Srečno je prišel k njim.
Na povratku ga je pa na ledu zajel strahovit snežni vihar.
Oči so mu začele pešati in ni več vedel za smer; tudi je bil
zaradi svojega uboštva prelahko oblečen in zaradi neza-
dostne hrane močno oslabel. V temi je taval po ledu, noge
so mu začele pešati. Nekaj časa se je po rokah plazil naprej,
potem je pa omagal. Drugo jutro so ga le kake četrt ure od
obale našli zmrzlega. Težka žalost je legla na vse okoliške
Indijance in starček Pire je še dolgo potem jokal za svojim
mladim tovarišem, ker ga je poznal, kako sveta, ponižna
duša je bil in kako je le za Boga in za duše živel. Na pasjih
saneh so Indijanci prepeljali Lavtižarjevo truplo v daljno
naselbino Crow Wing, bivališče Pirčevo, ki mu je na grob
postavil velik lesen bel križ. Pozneje so prepeljali Lavti-
žarjeve zemske ostanke v Duluth.

Dne 8. februarja 1859 je v Ljubljani umrl škof Wolf,
ki je bil v Baragovem življenju tako pomemben. Celih
34 let je vodil škofijo.

Tista zima je bila dolga in mrzla. Baraga je obolel na
revmatizmu.

V njegovem pismu z dne 23. junija" do Leopoldinske
družbe beremo zanim^ivo poročilo o Bobrovem otoku. Tam
je bilo postalo vse drugače, odkar se je bilo naselilo nič
manj ko 300 mormonskih družin. Indijanci so šli vsi z otoka,
ker jim ni bilo več obstanka. Mormonci so ena iziried števil-:
nih verskih ločin, ki so zrasle iz protestantizma. Priznavajo
10 božjih zapovedi, ostalo so pa vzeli iz drugih, nekrščanskih
verstev: od budistov so sprejeli nauk o preseljevanju duš,
od muslimanov mnogoženstvo in prepoved opojnih pijač, iz
poganstva razne vraže in čarovnije, iz judovstva pa duhov-
sko vlado. Pravijo, da bo Kristus kmalu zopet prišel na
zemljo. Versko so strpljivi, v nravnem oziru so pa na druge
zelo kvarno vplivali. Delo spoštujejo in pravijo, da očiščuje
dušo od grehov; njih pokorščina in njih vzdržnost od alko-
hola sta brezpogojno trdni; s svojimi zmotnimi nazori glede
čistosti in zakona so pa tudi z Bobrovega otoka tako kvarili
vso okolico, da so jih prebivalci sosednih krajev, zlasti iz
Mackinaca, prišli z orožjem pregnal. Po njih odhodu so se
na otoku naselili Irci, ki so po svoji navadi grdo pijančevali,
in nekaj Nemcev in Francozov — torej sami katoličani.

195

stan v Saultu Ste. Marie. Ob tej prošnji Indijanke sem kar
osupnil, ker je pri tem narodu, podobno ko pri Judih in
drugih starodavnih narodih, le zakonski stan v čislih. Da bi
varno postopal, sem poklical njene starše ter jih povprašal
po njih hčeri, pa so povedali, da je imela že več snubačev,
a je vse odklonila in izjavila, da hoče ostati samska. Večkrat
sem jo vprašal, ali resno želi vse zapustiti in stopiti v samo-
stan, pa mi je zagotovila, da je to njena edina želja. Vzel
sem jo torej s seboj in sprejeta je bila v naš uršulinski
samostan. Če bo le vztrajala!«

Iz Baragovega dnevnika pa izvemo, da je ta Indijanka
— Margarita Sagima ji je bilo ime — že po nekaj dnevih

Prvi uršulinski samostan v Sault Ste. Marie.

Izjeme so se pa le dobile. Tako je n. pr. Lavtižar 30. ja-
nuarja 1857 pisal: »Lansko leto je v Milwaukee umrla neka
redovnica-učiteljica, ki je bila Indijanka iz rodu Otava.
Rojena in vzgojena je bila od divjih Indijancev, tam nekje,
kjer je zdaj mesto Chicago. Bila je izredno nadarjena in je
govorila štiri jezike. Imela je tudi vse lastnosti, ki spadajo
k redovništvu. Naš škof (Baraga) in Mrak sta z njo govorila^
ko sta bila tam. Škoda, da je prezgodaj umrla — imela je
komaj 26 let. Indijanci so mi pravili, da živi v Cincinnatiju
še ena redovnica iz njih rodu.«

15*

196

Dne 21. septembra je Baraga lahko zapisal v dnevnik:
»56. obletnica mojega mašniškega pos večen ja. Hvala Bogu!
18. obletnica mojega jutranjega premišljevanja. Bogu ne-
skončna hvala!«

Dne 13. oktobra 1859 je bil zanj vesel dan. Prišel je
namreč k njemu v Sault naš rojak Janez Čebulj, ki mu je
s svojo duhovsko vnemo, izredno nadarjenostjo, ponižno
potrpežljivostjo, otroško brezskrbnostjo in neporušljivo
vedrostjo delal veliko veselja. Rodil se je 1. 1832 na Virju
pri Velesovem. V Ljubljani je gimnazijo in bogoslovje od-
lično izvršil. Leta 1855 je pel novo mašo. Že v 4. letu bogo-
slovja se je bil seznanil z Barago, ko se je ta mudil v Ljub-
ljani, pa si zaradi staršev ni upal iti z njim. Ko sta mu pa
oče in mati kmalu potem umrla, je stopil z Barago v pismene
stike. Zadnjega maja 1858 mu je n. pr. Baraga pisal: »Pridite
takoj, in sicer za zmeraj! Prinesite rožnih vencev, križcev^
svetinj ic, perila, obleke, knjig, tudi masne oprave!« In
25. novembra ga je povabil: »Zakaj ne pridete? Pišite mi,
ali še bolje: pridite!« Čebul ju je pa škof Wolf branil v Ame-
riko, kot je razvidno iz neke Baragove pripombe, še bolj
pa iz pisma, ki ga je škof Wplf 9. junija 1858 pisal kranj-
skemu dekanu Kosu. Čebulj namreč ni bil tako previden,
kot je bil svoj čas Bai^aga, ki je najprej zaprosil pri ško-
fi jstvu za odhodnico in se je šele potem obrnil v Ameriko:
Čebulj je storil narobe, zato je pa tudi trdo naletel. Ogor-
čeno je škof pisal dekanu: »Vaš kaplan je bil danes tu.
Veliko je govoril o božjem klicu, ki ga čuti v sebi, iti v
Ameriko za misijonarja, nič pa o kanonični pokorščini, ki
mi jo je pri posvečen ju obljubil in katero je že s tem pre-
kršil, da je naredil korake za sprejem v neko severno-
ameriško škofijo, ne da bi bil svojemu škofu prej kaj po-
vedal. Odgovoril sem mu kratko, da ga ne pustim.« Po
Wolfovi smrti je pa Čebulj dne 22. avgusta 1859 le odšel iz
Ljubljane. Že na morju je pokazal svojo gorenjsko neustra-
šenost: ko je divjal vihar in se je vse skrivalo po notranjih
prostorih ladje, je on sedel na krovu parnika in gledal
divjanje voda. V New Torku so ga vabili, da naj ostane
v njih škofiji. On jim je pa moško odgovoril: »Malopridna
nestanovitnost in preklicana nezvestoba od mene bi bila, če
bi tako naredil Baragi, ki ima le petnajst duhovnikov!«

Svoj prvi obisk pri Baragi je Čebulj pozneje takole
opisal: »Naletel sem na globoko brozgo blata in snega in na
oster mra^, da sem stiskal roke pod plašč. Povprašal sem po
Škofu Baragi. Prijazen Američan se mi je ponudil za vodnika
ter me spremil v večernem mraku do škofovskega dvorca —
nizke lesene bajte, ki služi škofu za škofijski dvor in je-
zuitom, enemu patru in dvema fratroma, za samostan. O

197

siromaštvo! Tu se poslovim od svojega spremljevalca ter se
nekaj časa pomudim pred borno, leseno stavbico, stolno
cerkvico, ki je precej oddaljena od mesteca. Vse je bilo tiho
okrog reke Ste. Mary, ki spaja Gorenje jezero s Huronskim.
Prijazna lučka iz sobe škofa Barage me je zdramila iz misli
ter me privabila k vratom. Potrkam, vstopim. Začudenje,
razveseljenje, to se razume. Pol leta me že ni več pri-
čakoval, torej ga je nepričakovani prihod trudnega kranj-

(—

—

■:*»«n

•

v
X "t-^

' -

..1

X * "

•9 tR

J.-

•1

, M

šLju^

iOBs^

it-*Jm

s^nBjs

wi^KL

" 1

f nap

' V q|^

I'''''

^ B«

EaKfet'

Sh> j5ži

J
1

' 'Ž^^SSB^^HmB

rf ■

r^^i-j' ^

. . ■'• :.'i

Misijonar Janez Čebulj.

skega romarja še toliko bolj razveselil. V prijetnem po-
govoru nama je potekel večer. Razlagal mi je misijonske
težave in mi naposled izročil pravice, dane od sv. stolice
severnoameriškim misijonarjem, ki presegajo celo pravice
nemških ali pa avstrijskih škofov. Drugo jutro me je škof
Baraga poslal naprej po Gornjem jezeru, 250 angleških milj
daleč, v ogromni misijon Minnesoto Mine (Majn) ondotnemu
misijonarju Foxu v pomoč. Spremil me je do parnika in
pomagal nesti moje ropotije. V velikem blatu in snegu mu
je to bilo nekoliko težavno in ubogi usmiljeni gospod je
padel v gosto brozgo, da sem ga komaj izvlekel iz nje.«

Drugje pripomni Čebulj, kako je škofu Baragi pulil iz
rok svoji dve culi: »Pre vzvišeni, to vendar ne gre, da bi Vi,

196

Dne 21. septembra je Baraga lahko zapisal v dnevnik:
»36. obletnica mojega mašniškega posvečenja. Hvala Bogu!
18. obletnica mojega jutranjega premišljevanja. Bogu ne-
skončna hvala!«

Dne 13. oktobra 1859 je bil zanj vesel dan. Prišel je
namreč k njemu v Sault naš rojak Janez Čebulj, ki mu je
s svojo duhovsko vnemo, izredno nadarjenostjo, ponižno
potrpežljivostjo, otroško brezskrbnostjo in neporušljivo
vedrostjo delal veliko veselja. Rodil se je 1. 1832 na Virju
pri Velesovem. V Ljubljani je gimnazijo in bogoslovje od-
lično izvršil. Leta 1855 je pel novo mašo. Že v 4. letu bogo-
slovja se je bil seznanil z Barago, ko se je ta mudil v Ljub-
ljani, pa si zaradi staršev ni upal iti z njim. Ko sta mu pa
oče in mati kmalu potem umrla, je stopil z Barago v pismene
stike. Zadnjega maja 1858 mu je n. pr. Baraga pisal: »Pridite
takoj, in sicer za zmeraj! Prinesite rožnih vencev, križcev,
svetinjic, perila, obleke, knjig, tudi masne oprave!« In
25. novembra ga je povabil: »Zakaj ne pridete? Pišite mi.
ali še bolje: pridite!« Čebul ju je pa škof Wolf branil v Ame-
riko, kot je razvidno iz neke Baragove pripombe, še bolj
pa iz pisma, ki ga je škof Wolf 9. junija 1858 pisal kranj-
skemu dekanu Kosu. Čebulj namreč ni bil tako previden,
kot je bil svoj čas Baraga, ki je najprej zaprosil pri ško-
fi jstvu za odhodnico in se je šele potem obrnil v Ameriko:
Čebulj je storil narobe, zato je pa tudi trdo naletel. Ogor-
čeno je škof pisal dekanu: »Vaš kaplan je bil danes tu.
Veliko je govoril o božjem klicu, ki ga čuti v sebi, iti v
Ameriko za misijonarja, nič pa o kanonični pokorščini, ki
mi jo je pri posvečen ju obljubil in katero je že s tem pre-
kršil, da je naredil korake za sprejem v neko severno-
ameriško škofijo, ne da bi bil svojemu škofu prej kaj po-
vedal. Odgovoril sem. mu kratko, da ga ne pustim.« Po
Wolfovi smrti je pa Čebulj dne 22. avgusta 1859 le odšel iz
Ljubljane. Že na morju je pokazal svojo gorenjsko neustra-
šenost: ko je divjal vihar in se je vse skrivalo po notranjih
prostorih ladje, je on sedel na krovu parnika in gledal
divjanje voda. V New Torku so ga vabili, da naj ostane
v njih škofiji. On jim je pa moško odgovoril: »Malopridna
nestanovitnost in preklicana nezvestoba od mene bi bila, če
bi tako naredil Baragi, ki ima le petnajst duhovnikov!«

Svoj prvi obisk pri Baragi je Čebulj pozneje takole
opisal: »Naletel sem na globoko brozgo blata in snega in na
oster mra?;, da sem stiskal roke pod plašč. Povprašal sem po
škofu Baragi. Prijazen Američan se mi je ponudil za vodnika
ter me spremil v večernem mraku do škofovskega dvorca —
nizke lesene bajte, ki služi škofu za škofijski dvor in je-
zuitom, enemu patru in dvema fratroma, za samostan. O

197

Misijonar Janez Čebulj.

Drugje pripomni Čebulj, kako je škofu Baragi pulil iz
rok svoji dve culi: »Prevzvišeni, to vendar ne gre, da bi Vi.

198

ki ste škof, nesli moje stvari.« Baraga pa je vztrajal: »Ni-
kakor! Vi se morate varovati, jaz sem pa že star in navajen
takih reči. Škof sem in Yi me morate ubogati!«

V Minnesoti Mine je Čebulj našel Foxa »vsega v capah«,
kot je pisal domov, v tolikem siromaštvu je živel. Plačevati
je moral tudi dolg, ki ga je naredil z zidavo nove cerkve,
ki je bila največja in najlepša v škofiji. Imela je tudi prve
orgle, dočim so povsod drugod igrali na melodeon (podoben
fisharmoniki, prvotni obliki harmonija).

Dne 20. novembra 1859 je Baraga postavil Mraka za
generalnega vikarja indijanskih misijonov na Dolnjem
Michiganu. V dekretu ga je pohvalil, da si je pridobil veli-
kih zaslug za misijone, v katerih že 15 le^ deluje »z odlično
vnemo in modrostjo«. ',

Leto 1860.

Dne 6. februarja se je odpravil proti jugu v St. Ignace
in v Mackinac birmat ribiče, ki so bili le pozimi doma.
Njihov duhovnik Piret je iz Mackinaca poslal dva napol
Indijanca ponj, ki sta cerkvene in popotne potrebščine
zadela na rame, pa tudi več odej za prenočevanje, ker je
bilo zelo mrzlo. Baraga se je prve tri milje peljal na saneh,
potem pa si je zopet moral navezati krplje za na dolgo pot
skozi pragozd. Eden za drugim so hodili po neizhojeni poti.
Baraga je stopal zadnji. Težko je hodil zaradi svoje starosti
in vzlic hudemu mrazu je bil kmalu ves znojen. Opoldne
so počivali ob ognju, skuhali si čaj in prigriznili malo kruha.
Baragi so postale krplje pretežke in jih je moral odložiti;
v samih čevljih je pa tudi težko šel, ker se mu je globoko
udiralo. Tako se je mučil do večera. Prenočili so v zapu-
ščenem vigvamu brez vrat. Noč je še nekam dobro prespal,
ob štirih se je pa dvignil, da je že pred zoro odraolil del
brevirja. Po zajtrku si je zopet navezal krplje in vsa muka
prejšnjega dne se mu je obnovila; s strahom sta se vodnika
ozirala, če ni kje opešal. Zvečer je že komaj stal na nogah.
Pripravili so mu novo nočevališče: s krpi jami so odgrebli
sneg, nanesli nekaj dračja in ga pregrnili z odejo, zraven
pa zakurili ogenj, da prepotena obleka ni zmrzovala na
njem, ko je molil brevir. Za večerjo je bil zopet le čaj
s kruhom. Tisto noč je pa le malo podremaval, oči je imel
uprte v zvezdnati svod, ki se je bočil nad tiho, samotno
okolico. Naslednje jutro je že na vse zgodaj opravljal bre-
vir, po čaju si je pa zopet pritrdil krplje in ob poldesetih
so dospeli iz pragozda k zamrzlemu Huronskemu jezeru;
15 milj (24 km) hoda po gladkem ledu jih je še čakalo.
Komaj so pa stopili na led, so v daljavi zagledali dolg spre-
vod: na več ko 20 okrašenih saneh so se pripeljali Indijanci
iz St. Ignaca svojemu nadpastirju naproti. Tiho so poklekniK

199

na led, da jih je blagoslovil. Baragi so se od ganjenja orosile
oči. Potem so ga obstopili in mu nudili vsakovrstnih krepeil.
Urno so oddrčali čez gladki led.

V St. Ignacu je birmal skoraj sto oseb, med njimi tudi
več starčkov in stark. Celih 11 dni je ostal pri njih in jih
obiskoval tudi po kočah.

Iz Mackinaca je prišlo 19 okrašenih sani ponj. V cerkvi
je pridigal v štirih jezikih. En teden je ostal pri njih,
18. februarja je zdržema spovedoval 10 ur.

Ob povratku so ga do jezerske obali zopet peljali na
saneh, potem ga je pa z obema spremljevalcema zopet objel
pragozd. Zopet dva dneva
težke hoje na krpljah,
zopet dvoje prenočevanj
pod mrzlim nebom!

Dne 12. marca je za-
pisal v Saultu v svoj
dnevnik: »Velika milost,
tri polne ure (jutranjega
premišljevanja).« — Dne
15. aprila pa potoži: »Ve-
lika duhovna nesreča to
jutro! Namesto ob treh
sem vstal šele ob petih,
dve uri popolnoma iz-
gubljeni.« Kar najdaljši
pogovor z Bogom mu je
bil srčna potreba in naj-
večja sreča.

Ko se je odtajalo
Gornje jezero, je zopet
priplula prva ladja, vsa okrašena z zelenjem in od vseh
toplo pozdravljena. Baraga se je odpeljal na škofovsko
vizitacijo. Ladjo, na kateri se je vozil, je pa obkolil in
stisnil led, da 20 ur ni mogla z mesta; šele ko je zavel veter
in razgibal jezero, so se ledene plasti razmeknile.

Na več krajih so bili brez duhovnika in Baraga je po
več dni spovedoval, hodil previdevat, poročal in poučeval.
Tako je n. pr. 10. junija zapisal v dnevnik: »Nedelja. Dan
izrednega dela. Od štirih zjutraj do desetih ponoči sem
delal neprestano; izredno veliko spovedovanja, 5 govorov,
23 krstov; tri sem birmal. Cerkev je bila nabito polna.«

V Minnesoti Mine je bil obeh dušnih pastirjev, Foxa
in Čebul ja, srčno vesel. V tolikem uboštvu sta živela v svoji
leseni bajti, da niti najpotrebnejšega nista imela. Baraga je
bil vajen in utrjen v uboštvu in- skromnosti, pa sta se celo

Cerkvica v Minnesoti Mine, katero je
blagoslovil Baraga.

198

ki ste škof, nesli moje stvari.« Baraga pa je vztrajal: »Ni-
kakor! Vi se morate varovati, jaz sem pa že star in navajen
takih reči. Škof sem in Vi me morate ubogati!«

V Minnesoti Mine je Čebulj našel Foxa »vsega v capah«.,
kot je pisal domov, v tolikem siromaštvu je živel. Plačevati
je moral tudi dolg, ki ga je naredil z zidavo nove cerkve,
ki je bila največja in najlepša v škofiji. Imela je tudi prve
orgle, dočim so povsod drugod igrali na melodeon (podoben
fisharmoniki, prvotni obliki harmonija).

Leto 1860.

Dne 6. februarja se je odpravil proti jugu v St. Ignaca
in v Mackinac birmat ribiče, ki so bili le pozimi doma.
Njihov duhovnik Piret je iz Mackinaca poslal dva napol
Indijanca ponj, ki sta cerkvene in popotne potrebščine
zadela na rame, pa tudi več odej za prenočevanje, ker je
bilo zelo mrzlo. Baraga se je prve tri milje peljal na saneh,
potem pa si je zopet moral navezati krpi je za na dolgo pot
skozi pragozd. Eden za drugim so hodili po neizhojeni poti.
Baraga je stopal zadnji. Težko je hodil zaradi svoje starosti
in vzlic hudemu mrazu je bil kmalu ves znojen. Opoldne
so počivali ob ognju, skuhali si čaj in prigriznili malo kruha.
Baragi so postale krpi je pretežke in jih je moral odložiti:
v samih čevljih je pa tudi težko šel, ker se mu je globoko
udiralo. Tako se je mučil do večera. Prenočili so v zapu-
ščenem vigvamu brez vrat. Noč je še nekam dobro prespal,
ob štirih se je pa dvignil, da je že pred zoro odmolil del
brevirja. Po zajtrku si je zopet navezal krplje in vsa muka
prejšnjega dne se mu je obnovila; s strahom sta se vodnika
ozirala, če ni kje opešal. Zvečer je že komaj stal na nogah.
Pripravili so mu novo nočevališče: s krpi jami so odgrebli
sneg, nanesli nekaj dračja in ga pregrnili z odejo, zraven
pa zakurili ogenj, da prepotena obleka ni zmrzovala na
njem, ko je molil brevir. Za večerjo je bil zopet le čaj
s kruhom. Tisto noč je pa le malo podremaval, oči je imel
uprte v zvezdnati svod, ki se je bočil nad tiho, samotno
okolico. Naslednje jutro je že na vse zgodaj opravljal bre-
vir, po čaju si je pa zopet pritrdil krplje in ob poldesetih
so dospeli iz pragozda k zamrzlemu Huronskemu jezeru;
15 milj (24 km) hoda po gladkem ledu jih je še Čakalo.
Komaj so pa stopili na led, so v daljavi zagledali dolg spre-
vod: na več ko 20 okrašenih saneh so se pripeljali Indijanci
iz St. Ignaca svojemu nadpastirjn naproti. Tiho so pokleknili

199

na led, da jih je blagoslovil. Baragi so se od ganjenja orosile
oči. Potem so ga obstopili in mu nudili vsakovrstnih krepčil.
Urno so oddrčali čez gladki led.

V St. Ignacu je birmal skoraj sto oseb, med njimi tudi
več starčkov in stark. Celih 11 dni je ostal pri njih in jih
obiskoval tudi po kočah.

Iz Mackinaca je prišlo 19 okrašenih sani ponj. V cerkvi
je pridigal v štirih jezikih. En teden je ostal pri njih.
18. februarja je zdržema spovedoval 10 ur.

Na več krajih so bili brez duhovnika in Baraga je po
več dni spovedoval, hodil previdevat, poročal in poučeval.
Tako je n. pr. 10. junija zapisal v dnevnik: »Nedelja. Dan
izrednega dela. Od štirih zjutraj do desetih ponoči sem
delal neprestano; izredno veliko spoved ovanja, 5 govorov,
23 krstov; tri sem birmal. Cerkev je bila nabito polna.«

V Minnesoti Mine je bil obeh dušnih pastirjev, Foxa
in Čebulja, srčno vesel. V tolikem uboštvu sta živela v svoji
leseni bajti, da niti najpotrebnejšega nista imela. Baraga je
bil vajen in utrjen v uboštvu in skromnosti, pa sta se celo

Cerkvica v Minnesoti Mine, katero je
blagoslovil Baraga.

200

njemu tako zasmilila, da jima je dal svoj jedilni pribor,
katerega je jemal s seboj. V dnevniku se čudi Čebulju, da
se je tako hitro — še prej ko v pol leta — vživil v razmere
in se dobro naučil angleščine in francoščine. Prestavil ga je
v La Pointe in mu dal za očipvejščino dve leti odloga, da se
je priuči. Iz La Pointa je poslal potem Čebul j svojemu bra-
trancu Globočniku v Kranj tole pismo: »Tukaj presamevam
več ko polovico svojega časa v samoti, brez tovariša in brez
kuharja. Od malega Šmarna dalje si sam kuham. Tako
kpsilce si napravim, da mu ga ni enakega. Čaj in prepečenec
sta moja hrana, včasi mi kak Indijanec prinese tudi kakšno
ribo. Pijače imam dovolj; bistra, zdrava kapljica je sama
na sebi — iz jezera. Drva so prav poceni: vzamem sekiro in
se z njo malo zasučeva, pa pade drevesce in v pol ure se
prikaže dim iz moje lesene cerkvice; kuhinja, stanovanje
in cerkev je namreč vse pod eno streho. Sosedov sem imel
poleti veliko, pri oknih in pri vratih so mi noter lezli in
skakali: kobilice in komarji, ki tako grdo pikajo, da ko bi
v peklu ne bilo drugega ko ti komarji, bi se upiral doli iti.
Bogat sem pa tudi, da še nikoli ne tako v vsem svojem
življenju, saj imam zadovoljno, veselo srce. Škof Baraga so
mi irekli, ko sem jim eno na kitaro zabrenkal: ,To me pa res
veseli, da ste tako zadovoljni. Misijonar mora biti veselega
srca.' Le povejte vsem, da pod solncem ni srečnejšega člo-
veka, kot je med indijanskimi divjaki Viršekov Janez.« Po-
tem tudi piše o težavi, o kateri Baraga v svojih pismih
skoraj vedno molči: >Tu nima [človek posla samo z Indi-
jatuci, ampak tudi s številnimi krivoverskimi ločinami. S
protestantovskimi misijonarji smo v vednem boju, ki so
silno prekanjeni.«

Ko se je Baraga poleti 1860 odpravil na Dolnji Michigan,
je bilo vse njegovo potovanje ena sama nepretrgana žalost,
ko je gledal, kako se Indijanci utapljajo v pijači, ker so
jih belokožci kvarili. Veliko žalost in skrb mu je zadalo
tudi pismo jezuita o. Meneta, ki je dotlej opravljal dušno
pastirstvo v Saultu, zdaj mu je pa sporočil, da bo odšel.
Nastalo je bilo namreč nesporazumi jen je: Barago je pekla
zavest, da so kanadski Indijanci, ki so živeli onstran reke
Ste. Mary, versko silno zapuščeni. Opozoril je njih škofa v
Hamiltonu. Ta se je pa v pismu do jezuita du Ranqueta
(di Ranketa) vidno razburil in mu očital nedelavnost, na kar je
o. du Ranquet zapustil svojo postojanko. Baraga je pa bil to
pot v veliki zmoti, saj o. du Ranquet spričo svoje prezapo-
slenosti res ni mogel več storiti za Indijance. Ko je Baraga
to zadevo bolje spoznal, mu je bilo srčno žal. Zdaj mu je pa
še o. Menet, s katerim je Baraga zaradi njegovega neupog-
ljivega značaja že prej večkrat imel težave in tudi s svojo

201

"7^

ljubeznivostjo ni nič opravil pri njem, sporočil, da bo odšel
iz Saulta z obema redovnima bratoma, od katerih je eden
vodil šolo, drugi pa Baragovo gospodarstvo. Nenadoma je
torej Baraga izgubil tri važne moči; tako je bil potrt, da je
v Eagle Townu (Igl Taunu), kjer je bil dobil to pismo, ob
desetih komaj pridigal.

Na tistem potovanju je zopet obiskal Čebul ja, in sicer
že zopet na novem misijonu v Bayfieldu (Bejfildu) na celini
nasproti La Pointu, katerega je tudi moral oskrbovati. Naj-
brž se je takrat dogodilo prelepo dejanje Baragove poniž-
nosti: Čebul j je imel eno samo sobico z eno posteljo. Posteljo
je seveda zvečer odkazal škofu,
sam je pa hotel leči na tla. Toda
Baraga je zahteval, da naj njemu
prepusti prostor na tleh. »Vas je
treba varovati. Ravnajte se po moji
zapovedi, jaz sem Vaš škofi« je
odločil in Čebulj je moral leči na
posteljo, Baraga pa na gola tla
brez blazine, zavit samo v svoj
površnik.

Na vožnji proti Saultu je Ba-
raga dobil med potniki Gašpar ja
Schulteja (Šulteja), ki mu je tako
ugajal, da ga je vzel za strežnika
in oskrbnika. Ta mož je bil dobro
vzgojen, dovolj izobražen — znal
je celo nekoliko latinskega — in
vsestransko zanesljiv. Za denar mu
ni bilo in je iz višjih nagibov sto-
pil k Baragi v službo.

Ladja »Lady Elgin«, s katero
se je bil Baraga odpeljal iz Saulta, se je na povratku v vi-
harju potopila s 300 potniki. K sreči se je Baraga vračal
na drugi ladji.

V Saultu so razmetani papirji v njegovi hišici pričali,
da so jezuiti odšli in da je skrb za župnijo Sault in za vso
tamošnjo šolo zdaj padla nanj. Šolo je prepustil bogosloven
Terhorstu, ki je moral prevzeti tudi ves pouk deklic. Tudi
uršulinke so se namreč kmalu za jezuiti izselile. Bile so
Francozinje in jih je bil o. Menet poklical iz svoje domovine.
V Saultu so se morale neprestano boriti z raznimi težkočami,
čeprav jim je bil Baraga postavil lično hišico. Ko so dobile
prav v tistem času povabilo za v južno Kanado, so Sault
prav rade zapustile. Ta njihov nenaden odhod je pa Baragi
povzročil toliko težav in ga je tako zapekel, da je pozneje
odklonil njih prošnjo za povratek in zapisal v dnevnik:

Baragov strežnik in oskrb
nik Gašpar Schulte.

202

»Uršulinke hočejo nazaj priti. Naj ostanejo, kjer so! Ne
maram podložnikov, ki niso pod mojim nadzorstvom, da
pridejo in gredo, kadar se jim zdi.«

V avgustu je odšel Mrak v Evropo, da dobi kakšnega
duhovnika in kaj denarne podpore za škofijo. Baraga mu je
dal vse potrebne poverilne listine. Zgodnja Danica je ob
M rakovem prihodu izdala poziv na ljudstvo, ki je pa našel
precej gluha ušesa. Mrak tudi ni bil mož za to; ko se je
v pozni jeseni vrnil, je pripeljal samo bogoslovca Andreja
Andolška iz Ribnice s seboj.

Konec septembra je Čebulj že razveselil Barago s svojim
prvim očipvejskim pismom. Tudi indijanščine se je torej
kar mimogrede naučil.

Dne 16. oktobra 1860 je pisal Baraga v Rim zadnje nam
ohranjeno pismo do sestre Antonije, ki mu je bila pisala
9. septembra. Pisano je precej hladno. Sporoča ji, da je zve-
del od svoje nečakinje Marije, da je Amalijo v Trebnjem
zadela kap, kateri je sledilo delno otrpnjenje možganov, da
se svojega položaja še zaveda ne in samo še životari. Njej
pravi: »Veseli me, da se dobro počutiš«; torej ji je šlo v
Rimu dobro. O sebi piše: »Jaz sem vedno prav zdrav in
močan, kot v svoji mladosti.« Dela ima veliko, ker oskrbuje
tudi Sault. Če se zanima za njegovo delo, naj bere pisma, ki
jih še vedno pošilja Leopoldinski družbi. Pismo zaključuje:
»Ostani torej še zanaprej zdrava in še zanaprej moli zame,
kot tudi jaz vedno zate molim.« Pripiše ji svoj naslov —
torej sta si le še poredko pisala; to je razvidno tudi iz
obvestila v pripisu, da je Cooks (Kuks), na katerega je
poslala zadnje pismo, v New Torku že zdavnaj mrtev. Po-
slej izgine iz Baragovih pisem vsaka sled za Antonijo. Na
starost se je vrnila v Ljubljano, in sicer menda kot
popolna brezverka. Dne 21. maja 1871 je v šentpeterskem
predmestju št. 162 v ubožni podstrešni sobici umrla za
otrpnjenjem pljuč, stara 67 let. Ni se več zavedala, ko ji je
šentpeterski kaplan podelil sv. poslednje olje.

Na božično jutro je novomašnik Terhorst prvič zapel
glorijo. Baraga ga je pridržal v Saultu, ker sicer bi se sam
nikamor ne mogel geniti.

V 1. 1860 so Baragi postavili v Saultu novo stanovanje:
preprosto enonadstropno hišico iz lesa, lično ometano.

Leto 1861.

Dne 12. januarja 1861 je Baraga pisal v Trebnje, in sicer
poročeni nečakinji Mariji, ki je stregla svoji materi Amaliji;
njena dosedanja strežnica, hči Josipina, je bila namreč tudi
obolela. Povedal je, da se pravkar odpravlja na 50 milj od-
daljeno misijonsko postajo. »Malo me le skrbi, ker je te dni

203

silno mrzlo. Davi sem moral mleko, ki je od sinoči ostalo
v naši majhni obednici, z žlico kopati iz lonca, ker je bilo
zamrznilo ; k sreči je bila kava prav topla in je vse odtajala.
Tudi kruh je zmrznil. Voda v umivalniku je bila sam led.«
Potem toplo spregovori sestri Amaliji, ki je medtem že ne-
koliko okrevala: »Ti si torej še vedno slabotna. Pa kako
srečna si, da si sredi svojih dragih, ki Te ljubeče negujejo
in so skrbno pozorni nate. Če bi jaz bil pred smrtjo tako
dolgo bolan, kakšen revež bi bil! Tujec sem v tej daljni
deželi in vsi moji dragi ste daleč proč od tu. Vedno prosim
Boga, da me po kratki bolezni pokliče s tega sveta; vendar

Baragovo škofijsko stanovanje v Sault Ste. Marie,
zgrajeno 1. 1860.

prepuščam vse Njegovi najsvetejši volji.« Takrat pač ni
slutil, kakšno trpljenje mu je Bog prihranil za zadnji dve
leti. V pismu izraža svoje veselje nad misijonarjem An-
dolškom, ki se je že v enem mesecu toliko naučil angleškega,
da je pred božičem gladko pridigal, »da se mi je zdelo, kot
da bi bil pridigal v našem kranjskem jeziku«. Naposled
opominja sestro, da naj potrpežljivo, spokorno in vdano v
božjo voljo prenaša bolezen.

Dne 2. februarja piše Čebul j ; »S škofom Barago sva se
zmenila, da si bova pustila brado rasti, ker se z britjem
preveč časa izgubi. Na prihodnjem zboru severnoameriških
škofov v Cincinnatiju bo škof Baraga sprožil tudi vprašanje
zastran brade. Upam na ugoden uspeh.« Čebulja res vidimo
na slikah z brado.

Dne 7. februarja se je Baraga vrnil s potovanja. Ne
vemo pa, kam je bil šel. Na potu bi bil kmalu zmrznil. Pa

202

»Uršulinke hočejo nazaj priti. Naj ostanejo, kjer so! Ne
maram podložnikov, ki niso pod. mojim nadzorstvom, da
pridejo in gredo, kadar se jim zdi.«

Konec septembra je Čebul j že razveselil Barago s svojim
prvim očipvejskim pismom. Tudi indijanščine se je torej
kar mimogrede naučil.

Dne 16. oktobra 1860 je pisal Baraga v Rim zadnje nam
ohranjeno pismo do sestre Antonije, ki mu je bila pisala
9. septembra. Pisano je precej hladno. Sporoča ji, da je zve-
del od svoje nečakinje Marije, da je Amalijo v Trebnjem
zadela kap, kateri je sledilo delno otrpnjenje možganov, da
se svojega položaja še zaveda ne in samo še životari. Njej
pravi: »Veseli me, da se dobro počutiš«; torej ji je šlo v
Rimu dobro. O sebi piše: »Jaz sem vedno prav zdrav in
močan, kot v svoji mladosti.« Dela ima veliko, ker oskrbuje
tudi Sault. Če se zanima za njegovo delo, naj bere pisma, ki
jih še vedno pošilja Leopoldinski družbi. Pismo zaključuje:
»Ostani torej še zanaprej zdrava in še zanaprej moli zame.
kot tudi jaz vedno zate molim.« Pripiše ji svoj naslov —
torej sta si le še poredko pisala; to je razvidno tudi iz
obvestila v pripisu, da je Cooks (Kuks), na katerega je
poslala zadnje pismo, v New Torku že zdavnaj mrtev. Po-
slej izgine iz Baragovih pisem vsaka sled za Antonijo. Na
starost se je vrnila v Ljubljano, in sicer menda kot
popolna brezverka. Dne 21. maja 1871 je v šentpeterskem
predmestju št. 162 v ubožni podstrešni sobici umrla za
otrpnjenjem pljuč, stara 67 let. Ni se več zavedala, ko ji je
šentpeterski kaplan podelil sv. poslednje olje.

Na božično jutro je novomašnik Terhorst prvič zapel
glorijo. Baraga ga je pridržal v Saultu, ker sicer bi se sam
nikamor ne mogel geniti.

V 1. 1860 so Baragi postavili v Saultu novo stanovanje:
preprosto enonadstropno hišico iz lesa, lično ometano.

Leto 1861.

203

silno mrzlo. Davi sem m.oral m^leko, ki je od sinoči ostalo
v naši majhni obednici, z žlico kopati iz lonca, ker je bilo
zamrznilo ; k sreči je bila kava prav topla in je vse odtajala.
Tudi kruh je zmrznil. Voda v umivalniku je bila sam led.«
Potem toplo spregovori sestri Amaliji, ki je medtem že ne-
koliko okrevala: »Ti si torej še vedno slabotna. Pa kako
srečna si, da si sredi svojih dragih, ki Te ljubeče negujejo
in so skrbno pozorni nate. Če bi jaz bil pred smrtjo tako
dolgo bolan, kakšen revež bi bil! Tujec sem v tej daljni
deželi in vsi moji dragi ste daleč proč od tu. Vedno prosim
Boga, da me po kratki bolezni pokliče s tega sveta; vendar

Baragovo škofijsko stanovanje v Sault Ste. Marie,
zgrajeno 1. 1860.

Dne 2. februar ja piše Cebulj: »S škofom Barago sva se
zmenila, da si bova pustila brado rasti, ker se z britjem
preveč časa izgubi. Na prihodnjem zboru severnoameriških
škofov v Cincinnatiju bo škof Baraga sprožil tudi vprašanje
zastran brade. Upam na ugoden uspeh.« Čebulja res vidimo
na slikah z brado.

Dne 7. februarja se je Baraga vrnil s potovanja. Ne
vemo pa, kam je bil šel. Na potu bi bil kmalu zmrznil. Pa

204

se je devet dni potem vendar zopet vzdignil proti Detouru
(Detiiru), ležečemu južno od Saulta ob izlivu reke Ste. Mary
v Huronsko jezero. »Mnogo sem trpel zaradi mraza,« piše
sestri, »in bi bil enkrat kmalu zmrznil, pa sem je prišel do
neke hiše in se ogrel.« Ob povratku je bil bogat: celiti
4875 frankov so mu poslali iz Lyona. Takoj je naročil za
svoje cerkve 8 železnih zvonov, težkih od 80 do 460 funtov.
Duhovnikom je naročil, da naj pobirajo prispevke za cer-
kvene sedeže, sicer bodo cerr
kve brez vsakih dohodkov.

V Saultu je odstranil ne-
zmožnega učitelja in Terhorst
je moral poleg župnije pre-
vzeti še vso šolo. V priznanje
mu je Baraga daroval — par
novih čevljev indijanskega iz-
delka (mokasin).

Za 28. april je bil sklican
v Cincinnati 3. pokrajinski
cerkveni zbor. Da bi še do ta-
krat jezera že dovolj odta-
jala, ni bilo upanja, zato je
moral Baraga že na veliko-
nočni ponedeljek 1. aprila z
doma, in sicer peš do Alpene,
kjer je bilo Huronsko jezero
že odtajano. Na tej poti se je
Baraga preutrudil in je poslej
bolehal na srcu; naduha ga je

Eri hoji in pridiganju vedno
olj mučila. Ko je v Alpeni
bolan čakal na parnik, je po-
tožil v dnevnik: »Eden od naj-
bolj žalostnih dni mojega živ-
jenja. Naj me Bog obvaruje
takih dni. Temen dan, strahovit metež in vihar.«

V Cincinnatiju je pri slovesni zadušnici za umrlimi du-
hovniki Baraga imel cerkven govor, tako zelo je slovel po
svojih govorniških zmožnostih.

Dne 21. julija je sprejel dijaka Friderika Eisa v škofijo,
ki je 1. 1899 postal njegov tretji naslednik na škofijski sto-
lici. Starši so bili doma na Westfalskem,- pa so se preselili
v Ameriko, ko je imel deček šele 12 let. Fox je družino
poznal in postal pozoren na dečkovo nadarjenost; neka j časa
ga je sam učil, potem pa poslal Baragi.

Tisto poletje je Baraga prišel tudi v UAnse. Obiskal
ga je star Indijanec, njegov prejšnji znanec, ter ga je opo-

'- ''M

Škof Friderik Eis, katerega je

Baraga kot dijaka sprejel

v svojo škofijo.

205

zoril, da s svojo radodarnostjo Indijance le razvaja. Baraga
si je vzel prijateljski opomin k srcu in je tudi duhovniku
Terhorstu, katerega je bil s seboj pripeljal, zabičal, naj
Indijancem ničesar ne daruje. Prav tisti hip se je pa Baraga
ozrl skozi okno in zagledal staro, ubožno Indij anko, katero
je tudi že od prej poznal. V svoji dobrosrčnosti je takoj
pozabil na svoj prejšnji sklep in je zaprosil Terhorsta, naj
mu posodi tri dolarje, da jih bo dal ubogi ženici.

V septembru ga pa vidimo na popolnoma novi misijonski
postaji na vzhodni obali precej velikega Sugar Islanda
(Šuger Ajlenda, Sladkornega otoka), 20 milj vzhodno od
Saulta. V popolni osamelosti je živela tam majhna naselbina
Indijancev, beli jih niso bili še nič pokvarili, zato so bili
Baragi še posebno dragi. Vsako kočo je obiskal, krščanske
in poganske. Pogani so se njegovemu
vabilu radi odzvali in se skozi tri
tedne vsak dan trikrat zbrali k po-
uku. V Baragi je takoj zaživel
nekdanji indijanski misijonar. Pred
odhodom je določil vse podrobnosti
glede nove cerkve, ki jo bodo gra-
dili v čast sv. Jožefu in za katero je
vedel, da bo veliko stala, ker daleč
okoli ni bilo tesarjev. Res se je zopet
zelo zadolžil zaradi nje. V Saultu je
potem sam lastnoročno delal posa-
mezne predmete za to cerkev. Gotovo
je tudi pri svojih prejšnjih cerkvah večkrat tako storil, sicer
bi se ne bil lotil na starost teh del in bi tudi ne bil uspel;
pa je vse prejšnje slučaje zamolčal. Dnevnik nam pove, da
je 2. oktobra naredil tabernakelj, 5. oktobra je dodelal ol-
tarne stopnice, 9. oktobra je dovršil okvirje za oltarne slike,
od 9. do 12. oktobra je delal stojalce za masno knjigo, potem
pa okvirje za križev pot. Vse svoje izdelke je 23. oktobra
sam tja pripeljal na ladjici in je ljudem zopet lastnoročno
pomagal pri cerkvici, da jo je štiri dni pozneje lahko blago-
slovil. Potem je več ko en teden še ostal tam in učil, kršče-
val, spovedoval, obhajal in birmal Indijance. Svojo osmo
obletnico škofovskega posvečenja je med njimi tako lepo
preživel kot še nobene poprej.

V Cincinnatiju je imel v semenišču bogoslovca Honorata
Bouriona (Buriona), ki je bil stoprav v maju prispel iz
Francije. Ni še končal bogoslovja in šele 21 let je imel, pa
v Saultu Baraga zopet ni imel nikogar, sila je bila velika
in posvetil ga je za duhovnika. V Saultu je potem sam nad-
zoroval njegovo bogoslovno učenje. Po novi maši ga je

Baragova lesena cerkvica
na Sugar Islandu.

204

se je devet dni potem vendar zopet vzdignil proti Detouru
(Deturu), ležečemu južno od Saulta ob izlivu reke Ste. Mary
v Huronsko jezero. »Mnogo sem trpel zaradi mraza,« piše
sestri, »in bi bil enkrat kmalu zmrznil, pa sem le prišel do
neke hiše in se ogrel.« Ob povratku je bil bogat: celili
4875 frankov so mu poslali iz Lyona. Takoj je naročil za
svoje cerkve 8 železnih zvonov, težkih od 80 do 460 funtov.
Duhovnikom je naročil, da naj pobirajo prispevke za cer-
kvene sedeže, sicer bodo cer-
kve brez vsakih dohodkov-

V Saultu je odstranil ne-
zmožnega učitelja in Terhorst
je moral poleg župnije pre-
vzeti še vso šolo. V priznanje
mu je Baraga daroval — par
novih čevljev indijanskega iz-
delka (mokasin).

Za 28. april je bil sklican
v Cincinnati 3. pokrajinski
cerkveni zbor. Da bi se do ta-
krat jezera že dovolj odta-
jala, ni bilo upanja, zato je
moral Baraga že na veliko-
nočni ponedeljek 1. aprila z
doma, in sicer peš do Alpene,
kjer je bilo Huronsko jezero
že odtajano. Na tej poti se je
Baraga preutrudil in je poslej
bolehal na srcu; naduha ga je
pri hoji in pridiganju vedno
bolj mučila. Ko je v Alpeni
bolan čakal na parnik, je po-
tožil v dnevnik: »Eden od naj-
bolj žalostnih dni mojega živ-
jenja. Naj me Bog obvaruje
takih dni. Temen dan, strahovit metež in vihar.«

V Cincinnatiju je pri slovesni zadušnici za umrlimi du-
hovniki Baraga imel cerkven govor, tako zelo je slovel po
svojih govorniških zmožnostih.

Dne 21. julija je sprejel dijaka Friderika Eisa v škofijo,
ki je 1. 1899 postal njegov tretji naslednik na škofijski sto-
lici. Starši so bili doma na Westfalskem, pa so se preselili
v Ameriko, ko je imel deček šele 12 let. Fox je družino
poznal in postal pozoren na dečkovo nadarjenost; nekaj časa
ga je sam učil, potem pa poslal Baragi.

Tisto poletje je Baraga prišel tudi v L'Anse. Obiskal
ga je star Indijanec, njegov prejšnji znanec, ter ga je opo-

škof Friderik Eis, katerega je

Baraga kot dijaka sprejel

v svojo škofijo.

205

V septembru ga pa vidimo na popolnoma novi misijonski
postaji na vzhodni obali precej velikega Sugar Islanda
(Šuger Ajlenda, Sladkornega otoka), 20 milj vzhodno od
Saulta. V popolni osamelosti je živela tam majhna naselbina
Indijancev, beli jih niso bili še nič pokvarili, zato so bili
Baragi še posebno dragi. Vsako kočo je obiskal, krščanske
in poganske. Pogani so se njegovemu
vabilu radi odzvali in se skozi tri
tedne vsak dan trikrat zbrali k po-
uku. V Baragi je takoj zaživel
nekdanji indijanski misijonar. Pred
odhodom je določil vse podrobnosti
glede nove cerkve, ki jo bodo gra-
dili v čast sv. Jožefu in za katero je
vedel, da bo veliko stala, ker daleč
okoli ni bilo tesarjev. Res se je zopet
zelo zadolžil zaradi nje. V Saultu je
potem sam lastnoročno delal posa-
mezne predmete za to cerkev. Gotovo
je tudi pri svojih prejšnjih cerkvah večkrat tako storil, sicer
bi se ne bil lotil na starost teh del in bi tudi ne bil uspel;
pa je vse prejšnje slučaje zamolčal. Dnevnik nam pove, da
je 2. oktobra naredil tabernakel j, 5. oktobra je dodelal ol-
tarne stopnice, 9. oktobra je dovršil okvirje za oltarne slike,
od 9. do 12. oktobra je delal stojalce za masno knjigo, potem
pa okvirje za križev pot. Vse svoje izdelke je 23. oktobra
sam tja pripeljal na ladjici in je ljudem zopet lastnoročno
pomagal pri cerkvici, da jo je štiri dni pozneje lahko blago-
slovil. Potem je več ko en teden še ostal tam in učil, kršče-
val, spovedoval, obhajal in birmal Indijance. Svojo osmo
obletnico škofovskega posvečenja je med njimi tako lepo
preživel kot še nobene poprej.

Baragova lesena cerkvica
na Sugar Islandu.

206

vprašal, ali želi imeti pri njem hrano. Bourion si je seveda
predstavljal Baragovo domače življenje vsaj deloma tako,
kot so ga imeli francoski škofje, in je ponudbo z veseljem
sprejel. Ni vedel, da Baraga že 9 let doma ni pokusil mesa.
Zjutraj je prihajal na mizo prazen krompir, opoldne krom-
pirjeva juha s kruhom, zvečer pa zopet kakšna krompir-
jeva jed. Mladi duhovnik je en mesec zdržal, potem je pa le
poprosil za malo mesa. Baraga je prošnji ugodil, a s pri-
pombo, da se bo za kaplana posebej kuhalo, on bo pa ostal
pri dosedanji hrani. Bourionove prošnje je bil najbrž tudi
sluga Gašpar Schulte vesel, ker se je skoraj gotovo tudi on
že preob jedel trikratnega krompirja na dan.

Houorat Bourion, Baragov
■duhovnik.

Leto 1862.

V poročilu, ki ga je Baraga
30. avgusta 1862 poslal na Dunaj,
toži o rastoči bedi in draginji, ki jo
je povzročila vojska, ki se je bila
že v začetku leta 1861 vnela med
severnim in južnim delom Združe-
nih držav. Povzročilo jo je vpra-
šanje, ali morajo tudi južne zvezne
države odpraviti suženjstvo črncev,
katerih je tam okrog štirih milijo-
nov živelo v najbolj žalostnih raz-
merah. Po zgledu Anglije so bile
namreč severne zvezne države pro-
glasile svobodo črncev, katerih se je
nekoliko izselilo v zapadno Afriko
in iistanovilo lastno državo Libe-
rijo, ki se pa še do danes ne more sama vladati. Južne
države so suženjstvo zagovarjale s svojimi veleposestvi
in ogromnimi nasadi bombaža, ki bi bili z odpravo su-
ženjstva propadli. Ločile so se od Združenih držav in
osnovale lastno državno zvezo. Cela štiri leta je vojska
divjala z izredno krutostjo in niti krvava sedemdnevna
bitka pri Richmondu (Ričmondu) ni prinesla miru. Mi-
lijoni vojaštva so bili v orožju, stotisoči so obležali na
bojiščih, milijarde je stalo to prelivanje krvi. Šele januarja
1868 je Kongres proglasil tudi za premagane južne države
popolno Svobodo črncev. Finančno stanje Združenih držav
je bilo za dolgo let silno oškodovano.

Baragova škofija sicer ni izgubila mnogo moštva, pač
pa jo je trla huda draginja. Po gozdovih so se potikali
vojaški begunci ali pa oni, ki so se orožju odtegnili z begom
v Kanado.

207

Jacker je dejal ob Baragovi smrti: »S politiko se naš
pobožni škof nikoli ni posebno pečal in ni imela nikake
mikavnosti zanj, vendar je nas včasi kar osupnil s svojimi
opombami o evropski in ameriški politiki.«

V omenjenem poročilu pravi Baraga o sebi, da ga je do
zadnjega leta naduha zelo mučila. »Če sem le količkaj hodil,
sem v prsih čutil težave. Menil sem že, da bo treba nehati
s potovanji.« Pa vesel poroča dalje: »V začetku minule zime
sem si prav zaželel, da bi šel med Indijance, stanujoče tri
dni hoda odtod, ter jih kar največ spreobrnil. Na tistem
kraju nisem še nikoli bil, ker leži od rok in je težko pri-
stopen. Le malo upanja sem imel, da bi mogel priti do njih,

Pogled na grobnico Gresslovih na trebanjskem pokopališču.

poskusiti sem pa le hotel. Navezal sem si torej krplje, vzel
vodnika in se odpravil na pot. Komaj sem prehodil šele
miljo, sem začutil toliko tesnobo v prsih, da sem mislil, da
se bom zgrudil. Priporočil sem se Bogu in šel dalje; nisem
namreč mogel prenesti misli, da bi ne poskusil spreobrniti
tisto naselbino. In, hvala Bogu, tesnoba je začela popuščati
ter je docela izginila; več dni zapored sem potem po zelo
težavnih potih hodil, težav pa nisem nikakih več občutil.
Tretji dan sem prišel k Indijancem. Malo sem se odpočil,
potem sem jih začel obiskovati. Bili so pravi divjaki, ki niso
nič vedeli o Bogu in njegovem Sinu, katerega je poslal na
zemljo. Skraja sem imel malo upanja, kmalu se je pa po-
kazala moč božje besede. Zdaj jih je že več spreobrnjenih
in krščenih in upam, da se bodo z božjo pomočjo vsi spre-
obrnili. Zgradil jim bom majhno kapelo.

Komaj pa sem se bil vrnil s tega misijona, sem se že
pripravil, da grem na drugega, katerega so svoj čas že

206

Leto 1862.

V poročilu, ki ga je Baraga
30. avgusta 1862 poslal na Dunaj,
toži o rastoči bedi in draginji, ki jo
je povzročila vojska, ki se je bila
že v začetku leta 1861 vnela med
severnim in južnim delom Združe-
nih držav. Povzročilo jo je vpra-
šanje, ali morajo tudi južne zvezne
države odpraviti suženjstvo črncev,
katerih je tam okrog štirih milijo-
nov živelo v najbolj žalostnih raz-
merah. Po zgledu Anglije so bile
namreč severne zvezne države pro-
glasile svobodo črncev, katerih se je
nekoliko izselilo v zapadno Afriko
in ustanovilo lastno državo Libe-
rijo, ki se pa še do danes ne more sama vladati. Južne
države so suženjstvo zagovarjale s svojimi veleposestvi
in ogromnimi nasadi bombaža, ki bi bili z odpravo su-
ženjstva propadli. Ločile so se od Združenih držav in
osnovale lastno državno zvezo. Cela štiri leta je vojska
divjala z izredno krutostjo in niti krvava sedemdnevna
bitka pri Richmondu (Ričmondu) ni prinesla miru. Mi-
lijoni vojaštva so bili v orožju, stotisoči so obležali na
bojiščih, milijarde je stalo to prelivanje krvi. Šele januarja
1868 je Kongres proglasil tudi za premagane južne države
popolno svobodo črncev. Finančno stanje Združenih držav
je bilo za dolgo let silno oškodovano.

Baragova škofija sicer ni izgubila mnogo moštva, pač
pa jo je trla huda draginja. Po gozdovih so se potikali
vojaški begunci ali pa oni, ki so se orožju odtegnili z begom
v Kanado.

Hoaorat Bourion, Baragov
•duhovnik.

207

V omenjenem poročilu pravi Baraga o sebi, da ga je do
zadnjega leta naduha zelo mučila. »Če sem le količkaj hodil,
sem v prsih čutil težave. Menil sem že, da bo treba nehati
s potovanji.« Pa vesel poroča dalje: »V začetku mimde zime
sem si prav zaželel, da bi šel med Indijance, stanujoče tri
dni hoda odtod, ter jih kar največ spreobrnil. Na tistem
kraju nisem še nikoli bil, ker leži od rok in je težko pri-
stopen. Le malo upanja sem imel, da bi mogel priti do njih,

Pogled na grobnico Gresslovih na trebanjskem pokopčilišču.

poskusiti sem pa le hotel. Navezal sem si torej krplje, vzel
vodnika in se odpravil na pot. Komaj sem prehodil šele
miljo, sem začutil toliko tesnobo v prsih, da sem mislil, da
se bom zgrudil. Priporočil sem se Bogu in šel dalje; nisem
namreč mogel prenesti misli, da bi ne poskusil spreobrniti
tisto naselbino. In, hvala Bogu, tesnoba je začela popuščati
ter je docela izginila; več dni zapored sem potem po zelo
težavnih potih hodil, težav pa nisem nikakih več občutil.
Tretji dan sem prišel k Indijancem. Malo sem se odpočil,
potem sem jih začel obiskovati. Bili so pravi divjaki, ki niso
nič vedeli o Bogu in njegovem Sinu, katerega je poslal na
zemljo. Skraja sem imel malo upanja, kmalu se je pa po-
kazala moč božje besede. Zdaj jih je že veČ spreobrnjenih
in krščenih in upam, da se bodo z božjo pomočjo vsi spre-
obrnili. Zgradil jim bom majhno kapelo.

Komaj pa sem se bil vrnil s tega misijona, sem se že
pripravil, da grem na drugega, katerega so svoj čas že

206

Leto 1862.

V poročilu, ki ga je Baraga
30. avgusta 1862 poslal na Dunaj,
toži o rastoči bedi in draginji, ki jo
je povzročila vojska, ki se je bila
že v začetku leta 1861 vnela med
severnim in južnim delom Združe-
nih držav. Povzročilo jo je vpra-
šanje, ali morajo tudi južne zvezne
države odpraviti suženjstvo črncev,
katerih je tam okrog štirih milijo-
nov živelo v najbolj žalostnih raz-
merah. Po zgledu Anglije so bile
namreč severne zvezne države pro-
glasile svobodo črncev, katerih se je
nekoliko izselilo v zapadno Afriko
in ustanovilo lastno državo Libe-
rijo, ki se pa še do danes ne more sama vladati. Južne
države so suženjstvo zagovarjale s svojimi veleposestvi
in ogromnimi nasadi bombaža, ki bi bili z odpravo su-
ženjstva propadli. Ločile so se od Združenih držav in
osnovale lastno državno zvezo. Cela štiri leta je vojska
divjala z izredno krutostjo in niti krvava sedemdnevna
bitka pri Richmondu (Ričmondu) ni prinesla miru. Mi-
lijoni vojaštva so bili v orožju, stotisoči so obležali na
bojiščih, milijarde je stalo to prelivanje krvi. Šele januarja
1868 je Kongres proglasil tudi za premagane južne države
popolno svobodo črncev. Finančno stanje Združenih držav
je bilo za dolgo let silno oškodovano.

Baragova Škofija sicer ni izgubila mnogo moštva, pač
pa jo je trla huda draginja. Po gozdovih so se potikali
vojaški begunci ali pa oni, ki so se orožju odtegnili z begom
v Kanado. ,

Honorat Bourion, Baragov
■duhovnik.

207

Pogled na grobnico Gresslovih na trebanjskem pokopališču.

poskusiti sem pa le hotel. Navezal sem si torej krpi je, vzel
vodnika in se odpravil na pot. Komaj sem prehodil šele
miljo, sem začutil toliko tesnobo v prsih, da sem mislil, da
se bom zgrudil. Priporočil sem se Bogu in šel dalje; nisem
namreč mogel prenesti misli, da bi ne poskusil spreobrniti
tisto naselbino. In, hvala Bogu, tesnoba je začela popuščati
ter je docela izginila; več dni zapored sem potem po zelo
težavnih potih hodil, težav pa nisem nikakih več občutil.
Tretji dan sem prišel k Indijancem. Malo sem se odpočil,
potem sem jih začel obiskovati. Bili so pravi divjaki, ki niso
nič vedeli o Bogu in njegovem Sinu, katerega je poslal na
zemljo. Skraja sem imel malo upanja, kmalu se je pa po-
kazala moč božje besede. Zdaj jih je že več spreobrnjenih
in krščenih in upam, da se bodo z božjo pomočjo vsi spre-
obrnili. Zgradil jim bom majhno kapelo.

Komaj pa sem se bil vrnil s tega misijona, sem se že
pripravil, da grem na drugega, katerega so svoj čas že

206

Leto 1862.

V poročilu, ki ga je Baraga
30, avgusta 1862 poslal na Dunaj,
toži o rastoči bedi in draginji, ki jo
je povzročila vojska, ki se je bila
že v začetku leta 1861 vnela med
severnim in južnim delom Združe-
nih držav. Povzročilo jo je vpra-
šanje, ali morajo tudi južne zvezne
države odpraviti suženjstvo črncev,
katerih je tam okrog štirih milijo-
nov živelo v najbolj žalostnih raz-
merah. Po zgledu Anglije so bile
namreč severne zvezne države pro-
glasile svobodo Črncev, katerih se je
nekoliko izselilo v zapadno Afriko
in ustanovilo lastno državo Libe-
rijo, ki se pa še do danes ne more sama vladati. Južne
države so suženjstvo zagovarjale s svojimi veleposestvi
in ogromnimi nasadi bombaža, ki bi bili z odpravo su-
ženjstva propadli. Ločile so se od Združenih držav in
osnovale lastno državno zvezo. Cela štiri leta je vojska
divjala z izredno krutostjo in niti krvava sedemdnevna
bitka pri Richmondu (Ričmondu) ni prinesla miru. Mi-
lijoni vojaštva so bili v orožju, stotisoči so obležali na
bojiščih, milijarde je stalo to prelivanje krvi. Šele januarja
1868 je Kongres proglasil tudi za premagane južne države
popolno svobodo črncev. Finančno stanje Združenih držav
je bilo za dolgo let silno oškodovano.

Baragova škofija sicer ni izgubila mnogo moštva, pač
pa jo je trla huda draginja. Po gozdovih so se potikali
vojaški begunci ali pa oni, ki so se orožju odtegnili z begom
v Kanado.

Honorat Bourion, Baragov
•duhovnik.

207

Pogled na grobnico Gresslovili na trebanjskem pokopališču.

poskusiti sem pa le hotel. Navezal sem si torej krplje, vzel
vodnika in se odpravil na pot. Komaj sem prehodil šele
miljo, sem začutil toliko tesnobo v prsih, da sem mislil, da
se bom zgrudil. Priporočil sem se Bogu in šel dalje; nisem
namreč mogel prenesti misli, da bi ne poskusil spreobrniti
tisto naselbino. In, hvala Bogu, tesnoba je začela popuščati
ter je docela izginila; več dni zapored sem potem po zelo
težavnih potih hodil, težav pa nisem nikakih več občutil.
Tretji dan sem prišel k Indijancem. Malo sem se odpočil,
potem sem jih začel obiskovati. Bili so pravi divjaki, ki niso
nič vedeli o Bogu in njegovem Sinu, katerega je poslal na
zemljo. Skraja sem imel malo upanja, kmalu se je pa po-
kazala moč božje besede. Zdaj jih je že veČ spreobrnjenih
in krščenih in upam, da se bodo z božjo pomočjo vsi spre-
obrnili. Zgradil jim bom majhno kapelo.

Komaj pa sem se bil vrnil s tega misijona, sem se že
pripravil, da grem na drugega, katerega so svoj čas že

208

jezuiti obiskovali. Le en dan hoda od tu je oddaljen, (Misli
na Baie de Goulais [Be de Gule] severno od Saulta.) Zjutraj
zgodaj sem se pogumno vzdignil na pot. Bal sem se, da bi
me zopet ne tesnilo v prsih, pa sem, hvala Bogu, ves dan
preko hribov in dolin z lahkoto in hitro hodil. Indijanci so
se začudili in razveselili, ko so me zagledali. Ostal sem
dolgo pri njih, vsak dan sem jim maševal in jih poučeval.
Pri tisti priliki jih je mnogo opravilo tudi prvo sv. obhajilo.

Posebno jih je razveselila
moja obljuba, da jim bom
spomladi dal postaviti majhno
cerkev, da mi ne bo več treba
maševati in oznanjati božjo
besedo v ubožni koči, ko zopet
pridem k njim.« V poletju 1862
jim jo je res postavil in se je
moral zopet zadolžiti zanjo.
V zimi 1861/62 se je bil
najbrž dogodil slučaj, ki ga je
Baragov bivši kaplan Bourion
opisal ob njegovi smrti. Naj-
prej pravi uvodoma: »Koliko-
krat je bil (škof Baraga) po
tri ali štiri dni brez vsake
jedi, ko je šel za indijanskimi
družinami v njih lovišča! Ko-
likokrat je po šest ali sedem
čevljev debelem snegu poto-
val 300 ali 400 milj daleč in se
je moral po rokah in nogah
plaziti čez strme skalnate
vrhove okrog Gornjega je-
zera! Kolikokrat je moral
bresti reke in bil do vratu v
vodi, nato pa moral dalje, ko
je od obleke kar teklo!« Po-
tem nadaljuje: »Ne mislite, da je to delal samo v začetku
svoje službe ali vsaj dokler je bil še čil in zdrav. Pred šestimi
leti sem bil duhovnik pri škofijski cerkvi v Sault Ste.Marie.
Škof je imel takrat 66 (?) let in njegovo zdravje je že vidno
pešalo. Zima je bila zelo ostra in imeli smo šest čevljev snega.
Nedavno sem bil dospel iz Francije in si skoraj iz hiše nisem
upal, tak mraz je bil. Škof je pa ostal vso tisto zimo kvečjemu
dva tedna doma. Hodil je od koče do koče in obiskoval Indi-
jance, ki so bili še pogani. Svojega najdišča je bil tako vesel,
da ko se je vrnil na kratek odnior in po masno vino, se je takoj
zopet odpravil proti svojemu novemu misijonskemu kraju, ki

Graščak Karel Gressl (z ženo),

sin Amalije. Gospa dr. Sajovičeva

je njegova vnukinja.

209

je bil daleč od Saulta; pa kadar je šlo za rešitev duš, ni nikoli
meril daljave. Več noči je spal na snegu, preden je prišel
mednje. Zbral jih je in jim oznanjal blagovest, krstil pogla-
varja in ves njegov rod in se je zopet vrnil domov, vesel, da
je satanu ugrabil toliko plena. Kot na slavnostnem vozu se je
škof vrnil v Sault: napol zmrzel je sedel na majhnih, nizkih
saneh, ki jih je vlekel mršav indijanski pes. Slučajno sem
takrat pogledal skozi okno, in ko sem videl svojega škofa
v takem položaju, nisem več mogel zadrževati solz.«

Dne 14. februarja 1862 je Baraga pisal nečakinji v
Trebnje: »Tvoje pismo od 3. januar ja sem predsinočnim
prejel. To pot pišem Tebi, ne Amaliji, ker praviš o njej, da
je za vse skoraj neobčutljiva in da skoraj ves dan prespi.
Jaz sem vedno zdrav in zopet lahko
delam dolga pota kot pred 40 leti.
Predvčerašnjim sem se vrnil s šest-
dnevnega napornega potovanja, ne
da bi bil na potu ali pa sedaj čutil
kakršnokoli težavo ali tesnobo.
Drugi teden, če Bog da, se boni
zopet vzdignil na štiri ali pet dni
dolgo pot, pa v nek drug kraj, kjer
so tudi Indijanci.« Pismo je kratko
in se Baraga opravičuje, da zaradi
dela ne utegne kaj več pisati.

Amalija je do poletja še živo-
tarila, dne 10. avgusta je pa umrla.
Na novem trebanjskem pokopališču
imajo Gresslovi ob zidu na levi svoje
ograjeno počivališče s kapelico, na

kateri je slovenski napis: »V tem znamenju boš zmagal.«
Prva plošča nosi Amalijino ime in njene življenske podatke;
zraven Amalije pa počiva njen sin Karel, ki je umrl že
leto pozneje, star šele 41 let; nagrobne besede: »Blagor
usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli,« pričajo, da
je tudi on moral biti še prav posebno dober in usmiljen.

Tako je torej dokončala svojo življensko pot Baragova
Amalija, ki je z molitvijo in s svojo nežno in skrbno sestrin-
sko ljubeznijo bratu lajšala in slajšala življenje. Njene
zasluge zanj in za njegove ameriške misijone so nepre-
cenljive.

Dne 15. avgusta je nečakinja Marija pisala Baragi o
smrti svoje matere. Baraga ji je 4. septembra odgovoril:
»Ljuba nečakinja Marija! Tvoje pismo od 15. avgusta, v ka-
terem me obveščaš o smrti moje preljube sestre, sem prejel.
Ker je bila prav za prav le predraga Amalija moja dopiso-

14 Baraga

Patrik Flannigan, Baragov
duhovnik.

208

jezuiti obiskovali. Le en dan hoda od tu je oddaljen. (Misli
na Baie de Goulais [Be de Gule] severno od Saulta.) Zjutraj
zgodaj sem se pogumno vzdignil na pot. Bal sem se, da bi
me zopet ne tesnilo v prsih, pa sem, hvala Bogu, ves dan
preko hribov in dolin z lahkoto in hitro hodil. Indijanci so
se začudili in razveselili, ko so me zagledali. Ostal sem
dolgo pri njih, vsak dan sem jim maševal in jih poučeval.
Pri tisti priliki jih je mnogo opravilo tudi prvo sv. obhajilo.

Posebno jih je razveselila
moja obljuba, da jim bom
spomladi dal postaviti majhno
cerkev, da mi ne bo več treba
maševati in oznanjati božjo
besedo v ubožni koči, ko zopet
pridem k njim.« V poletju 1862
jim jo je res postavil in se je
moral zopet zadolžiti zanjo.
V zimi 1861/62 se je bil
najbrž dogodil slučaj, ki ga je
Baragov bivši kaplan BourioB
opisal ob njegovi smrti. Naj-
prej pravi uvodoma: »Koliko-
krat je bil (škof Baraga) po
tri ali štiri dni brez vsake
jedi, ko je šel za indijanskimi
družinami v njih lovišča! Ko-
likokrat je po šest ali sedem
čevljev debelem snegu poto-
val 300 ali 400 milj daleč in se
je moral po rokah in nogah
plaziti čez strme skalnate
vrhove okrog Gornjega je-
zera! Kolikokrat je moral
bresti reke in bil do vratu v
vodi, nato pa moral dalje, ko
je od obleke kar teklo!« Po-
tem nadaljuje: »Ne mislite, da je to delal samo v začetku
svoje službe ali vsaj dokler je bil še čil in zdrav. Pred šestimi
leti sem bil duhovnik pri škofijski cerkvi v Sault Ste.Marie.
Škof je imel takrat 66 (?) let in njegovo zdravje je že vidno
pešalo. Zima je bila zelo ostra in imeli smo šest čevljev snega.
Nedavno sem bil dospel iz Francije in si skoraj iz hiše nisem
upal, tak mraz je bil. Škof je pa ostal vso tisto zimo kvečjemu
dva tedna doma. Hodil je od koče do koče in obiskoval Indi-
jance, ki so bili še pogani. Svojega najdišča je bil tako vesel,
da ko se je vrnil na kratek odmor in po masno vino, se je takoj
zopet odpravil proti svojemu novemu misijonskemu kraju, ki

Graščak Karel Gressl (z ženo),

sin Amalije. Gospa dr. Sajovičeva

je njegova vnukinja.

209

Dne 14. februarja 1862 je Baraga pisal nečakinji v
Trebnje: »Tvoje pismo od 3. januarja sem predsinočnim
prejel. To pot pišem Tebi, ne Amaliji, ker praviš o njej, da
je za vse skoraj neobčutljiva in da skoraj ves dan prespi.
Jaz sem vedno zdrav in zopet lahko
delam dolga pota kot pred 40 leti.
Predvčerašnjim sem se vrnil s šest-
dnevnega napornega potovanja, ne
da bi bil na potu ali pa sedaj čutil
kakršnokoli težavo ali tesnobo.
Drugi teden, če Bog da, se bom
zopet vzdignil na štiri ali pet dni
dolgo pot, pa v nek drug kraj, kjer
so tudi Indijanci.« Pismo je kratko
in se Baraga opravičuje, da zaradi
dela ne utegne kaj več pisati.

Amalija je do poletja še živo-
tarila, dne 10. avgusta je pa umrla.
Na novem trebanjskem pokopališču
ima jo Gresslovi ob zidu na levi svoje
ograjeno počivališče s kapelico, na

14 Baraga

Patrik Flannigan, Baragov
duhovnik.

210

valka v Trebnjem, preneha po njeni smrti moje dopisovanje
s Trebnjim samo po sebi. Tvoj te ljubeči stric Friderik
Baraga.«

Pa jim je vzlic temu še včasi pisal, le da prav poredko.
V letu 1862 je Baraga prejel iz Pariza zopet lepo vsoto
1428 dolarjev.

Tudi za cerkvico v Baie de Goulais je Baraga lastno-
ročno izdelal več predmetov.

Služabnik Schulte mu je v vseh skrbeh in bridkostih
zvesto in krepko pomagal. V znak priznanja in hvaležnosti
mu je Baraga podTelil tonzuro in dva nižja redova (ostiariat
in akolitat) ter ga je s tem še bolj navezal na Cerkev. Dobri

mož je ves vesel na lastno pobudo
pred škofom napravil zaobljubo,
da bo neporočen služil Bogu.

Svojo deveto obletnico škofov-
skega posvečenja je šel Baraga ob-
hajat zopet med Indijance na Sugar
Islandu.

Potem se je odpravil proti za-
padu, da bi v Minnesoti Mine po-
delil bogosloven Patriku Flanni-
ganu mašniško posvečenje. Baraga
je bil s to dobro irsko družino že
dolgo znan. Oče je bil kapitan, iz-
redno resen, a srčno blag mož. Ob
Baragovih obiskih je izpod njego-
vih košatih, sršečih obrvi pogledalo
pritajeno veselje. Mati Helena je
pa z dobrotami kar obsipala skrom-
nega in tako malo razvajenega si-
volasega škofa. Baraga jima je bil
obljubil, da bo njunega sina prišel v domačo cerkev posvetit.
Počasi je ladja plula, ker se je ob jezeru že delala prva
ledena plast. Iz Hancdcka (Henkoka) je Baraga šel peš in
Jacker in bogoslovec Flannigan sta ga morala večkrat po
cele ure peljati za roke, zlasti kadar je pot šla navkreber
ali pa nizdol.

Mašniško posvečenje in nova maša Flannigana sta verna
izraza apostolskega uboštva, ki je trlo Barago in njegovo
duhovščino. Naš rojak msgr. dr. Anton Ivan Rezek, ki je
v dveh velikih knjigah, iz katerih je z njegovim dovolje-
njem priobčenih mnogo slik tudi v tej knjigi, v angleščini
napisal zgodovino saultsko-niarquettske škofije in obširno
popisal Baragovo življenje, nam takole pripoveduje:

»Flanniganovo posvečenje so določili na nedeljo 16. no-
vembra. Dan poprej je Baraga dospel v Minnesoto Mine.

Kapitan James Flannigan,
Baragov prijatelj. Njegov
sin je bil Baragov duhovnik.

211

Prenočiti so mogli le v eni sobi in za postelje se niso pre-
pirali: Jacker kot najbližji gost se je na hodniku polastil
starega naslonjača, domači duhovnik Fox se je pa položil

\^0i!^

Msgr. dr. Antou Ivau Rezek.

kar na gola tla, a si je po neprevidnosti izbral za zglavje
prag vrat, ki so peljala v škofovo spalnico, ter je bil zjutraj
ob treh, ko je škof odprl vrata, prav brezobzirno moten v
svojem spanju. Novomašnik je prenočil pri sosedovih. Dijak

14*

2i0

valka v Trebnjem, preneha po njeni smrti moje dopisovanje
s Trebnjim samo po sebi. Tvoj te ljubeči stric Friderik
Baraga.«

Pa jim je vzlic temu še včasi pisal, le da prav poredko.
V letu 1862 je Baraga prejel iz Pariza zopet lepo vsoto
1428 dolarjev.

Tudi za cerkvico v Baie de Goulais je Baraga lastno-
ročno izdelal več predmetov.

Služabnik Schulte mu je v vseh skrbeh in bridkostih
zvesto in krepko pomagal. V znak priznanja in hvaležnosti
mu je Baraga podelil tonzuro in dva nižja redova (ostiariat
in akolitat) ter ga je s tem še bolj navezal na Cerkev. Dobri

mož je ves vesel na lastno pobudo
pred škofom napravil zaobljubo,
da bo neporočen služil Bogu.

Svojo deveto obletnico škofov-
skega posveČenja je šel Baraga ob-
hajat zopet med Indijance na Sugar
Islandu.

Potem se je odpravil proti za-
padu, da bi v Minnesoti Mine po-
delil bogosloven Patriku Flanni-
ganu mašniško posvečenje. Baraga
je bil s to dobro irsko družino že
dolgo znan. Oče je bil kapitan, iz-
redno resen, a srčno blag mož. Ob
Baragovih obiskih je izpod njego-
vih košatih, sršečih obrvi pogledalo
pritajeno veselje. Mati Helena je
pa z dobrotami kar obsipala skrom-
nega in tako malo razvajenega si-
volasega škofa. Baraga jima je bil
obljubil, da bo njunega sina prišel v domačo cerkev posvetit.
Počasi je ladja plula, ker se je ob jezeru že delala prva
ledena plast. Iz Hancocka (Henkoka) je Baraga šel peš in
Jacker in bogoslovec Flannigan sta ga morala večkrat po
cele ure peljati za roke, zlasti kadar je pot šla navkreber
ali pa nizdol.

Mašniško posvečen je in nova maša Flannigana sta verna
izraza apostolskega uboštva, ki je trlo Barago in njegovo
duhovščino. Naš rojak msgr. dr. Anton Ivan Rezek, ki je
v dveh velikih knjigah, iz katerih je z njegovim dovolje-
njem priobčenih mnogo slik tudi v tej knjigi, v angleščini
napisal zgodovino saultsko-marquettske škofije in obširno
popisal Baragovo življenje, nam takole pripoveduje:

»Flanniganovo posvečenje so določili na nedeljo 16. no-
vembra. Dan poprej je Baraga dospel v Minnesoto Mine.

Kapitan James Flannigan,
Baragov prijatelj. Njegov
sin j e bil Baragov duhovnik.

211

Prenočiti so mogli le v eni sobi in za postelje se niso pre-
pirali: Jacker kot najbližji gost se je na hodniku polastil
starega naslonjača, domači duhovnik Fox se je pa položil

Msgr. dr. Antou Ivau Rezek.

14*

212

Friderik Eis, poznejši marquettski škof, pa najbrž sploh ni
zaspal, ker v soboto zvečer ob devetih še ni bilo v hiši ne
koščka mesa ne grižljaja kruha in je bilo obojega treba šele
preskrbeti. Župnik Fox je dal štiri mesece staro tele, katero
mu je bil nekdo podaril. Dijaku Eisu in nekemu vaškemu
fantu je naročil, naj tele zakol jeta in deneta iz kože. Pod
drevesom pred župniščem sta izvrševala naročilo. Škof pa
ni nič vedel o di Jakovem ponočnem trudu in mu je velel,
naj v cerkvi vse pripravi. Najprej je postavil škofovski
sedež in ga zastrl z zasilnimi zavesami. Za sedež je čez
pol prežagal staro klop. Žeblje, kladivo, igle in drugo orodje
je vzel kar iz Škofove popotne torbe. Ob zori je bilo v cerkvi
in v kuhinji že vse preskrbljeno; manjkalo je le še kruha,
katerega je pa tudi preskrbel Fox: k sosedu je šel iskat na
posodo dva hleba. Ob desetih je Baraga med slovesno mašo
posvetil Flannigana. Mnogo ljudstva iz vse ontonagonske
doline se je bilo sešlo. Po maši je škof potrpežljivo čakal na
slavnostni obed, ker ni bil dovolil, da bi bilo kuharsko
osebje med mašo delalo in ne videlo posvečenja.«

Z zadnjo ladjo, ki je tisto leto še šla, se je Baraga vračal
proti domu. Bila je tovorna ladja. Kapitan mu je odstopil
svojo lastno kajuto, celih 10 dni so se vozili do Saulta.

V Saultu je moral odsloviti ondotnega novega duhov-
nika in vso zimo je moral zopet biti sam za vse. Še sluga
Gašpar je imel toliko neprilik, da se je menil, da bo šel
proč. Baraga bi bil v Saultu lahko nastavil Flannigana ali
pa si od drugod vzel duhovnika v pomoč, pa so se mu ljudje
povsod smilili. Za Baragovo škofijo so bili samo tisti duhov-
niki porabni, ki so znali vse potrebne jezike. Takih je pa le
malo dobil, ker so morali biti prežeti tudi z ljubeznijo do
apostolskega uboštva.

Leto 1863.

Leto 1863 se je za Barago slabo začelo. Obolel mu je
sluga in si je moral sam kuriti in kuhati, niti cerkovnika ni
več imel. Bil je torej škof, župnik, cerkovnik, kuhar in sluga
obenem, čeprav je bil star in bolehen. Dne 2. aprila je v ža-
lostni razpoloženosti pisal na Dunaj: »To mi je spričo moje
starosti jako težavno. Tako_ n. pr. sem moral oni dan iti k
neki bolni osebi celih 20 milj daleč; po ledu in snegu in v
silnem mrazu sem šel tja in nazaj* Imam več vasi, ki so
10, 12 ali 15 milj daleč. Najbolj žalostno pa je, ker ne vem,
kdaj bo konec tega, ko ga nim^am duhovnika, da bi ga mogel
poklicati semkaj. Vsak od mojih 15 duhovnikov je na svojem
mestu tako potreben, da z mirno vestjo nobenega ne morem
proč vzeti. Danes, na veliki četrtek, sem moral sveta olja
čisto sam posvetiti. To se sme seveda le v skrajni sili, katera
ne pozna nobene zapovedi. Morebiti se je danes to zgodilo

213

še kateremu zapuščenemu škofu na Kitajskem ali v kaki
drugi deželi Azije. Naj bo Bogu potoženanioja stiska!«

Tudi sosedne škofe je moledoval za enega duhovnika
vsaj za eno leto. Spomladi bi bil šel tako rad na misijonsko
pot, pa ni mogel. Izročil je Sault za nekaj časa jezuitu

0. Koblerju, sam pa se je odpravil v Detroit, trdno odločen,
da se ne vrne brez duhovnika. Pa ga tudi tam ni dobil.
Naposled so mu jezuiti za čez poletje poslali enega od svojih.

Dne 16. maja je izlil svojo potrtost v pismo do prijatelja
Jackerja: »Moj preljubi sin v Kristusu! Vi ste moja naj-
večja, po večini edina tolažba v mojih vsakovrstnih skrbeh
in ponižanjih. Posebno me je v dno srca razveselila junaška
beseda, katero sem danes bral v Vašem pismu: ,Če pa ne
bom dočakal, da bo moje mesto prevzel drug duhovnik,
moram biti tu zado-
voljen.' Da, zares, biti
popolnoma zadovoljen
z odredbami Vašega
škofa, ki jih z vso go-
tovostjo lahko sprej-
mete kot božje od-
redbe; to je najbolj
zanesljiva pot proti
Vaši večni sreči. Zdaj
Vam dam vse na iz-
biro ; moje odobren je
in moj šibki blagoslov Grob misijonarja Andolška v EagleHarboru.
imate nad vsem, kar

boste ukrenili. O, da bi bil jaz svetnik, da bi Vam mogel
podeliti močan blagoslov! Svojega uboštva in svoje nezmož-
nosti nisem še nikoli tako občutil kot sedaj. Vendar hvala
Bogu za vsa ta ponižanja, ki mi jih pripusti! Dobro mi je.
Gospod, da si me ponižal.«

Iz kako potrtega in ponižanega srca so privrele te
besede!

Leta 1863 je še Andolšek, katerega je Baraga imel tako
zelo rad, odšel v škofijo San Francisco. Leto po Baragovi
smrti se je pa zopet vrnil v marquettsko škofijo in umrl

1. 1882 v Eagle Harboru.

Pač pa se mu je 7. julija prišel dijak Janez Vrtin osebno
ponudit v Sault za njegovo škofijo — tisti torej, ki je za
Mrakom postal Baragov naslednik v škofovstvu. Rodil se je
17. julija 1844 v Dobličah v Beli Krajini. Oče se je bil
1. 1852 odpravil v Ameriko in se je po petih letih z dobrim
prislužkom vrnil domov. Dal je svojega najmlajšega sina
Janeza v novomeško frančiškansko gimniazijo. Leta 1863 se
je pa vsa družina preselila v Ameriko, in sicer v Houghton

212

Friderik Eis, poznejši inarquettski škof, pa najbrž sploh ni
zaspal, ker v soboto zvečer ob devetih še ni bilo v hiši ne
koščka mesa ne grižljaja kruha in je bilo obojega treba šele
preskrbeti. Župnik Fox je dal štiri mesece staro tele, katero
mu je bil nekdo podaril. Dijaku Eisu in nekemu vaškemu
fantu je naročil, naj tele zakoljeta in deneta iz kože. Pod
drevesom pred župniščem sta izvrševala naročilo. Škof pa
ni nič vedel o dijakovem ponočnem trudu in mu je velel,
naj v cerkvi vse pripravi. Najprej je postavil škofovski
sedež in ga zastrl z zasilnimi zavesami. Za sedež je čez
pol prežagal staro klop. Žeblje, kladivo, igle in drugo orodje
je vzel kar iz škofove popotne torbe. Ob zori je bilo v cerkvi
in v kuhinji že vse preskrbljeno; manjkalo je le še kruha,
katerega je pa tudi preskrbel Fox: k sosedu je šel iskat na
posodo dva hleba. Ob desetih je Baraga med slovesno mašo
posvetil Flannigana. Mnogo ljudstva iz vse ontonagonske
doline se je bilo sešlo. Po maši je škof potrpežljivo čakal na
slavnostni obed, ker ni bil dovolil, da bi bilo kuharsko
osebje med mašo delalo in ne videlo posvečenja.«

Z zadnjo ladjo, ki je tisto leto še šla, se je Baraga vračal
proti domu. Bila je tovorna ladja. Kapitan mu je odstopil
svojo lastno kajuto, celih 10 dni so se vozili do Saulta.

Leto 1863.

Leto 1863 se je za Barago slabo začelo. Obolel mu je
sluga in si je moral sam kuriti in kuhati, niti cerkovnika ni
več imel. Bil je torej škof, župnik, cerkovnik, kuhar in sluga
obenem, čeprav je bil star in bolehen. Dne 2. aprila je v ža-
lostni razpoloženosti pisal na Dunaj: »To mi je spričo moje
starosti jako težavno. Tako n. pr. sem moral oni dan iti k
neki bolni osebi celih 20 milj daleč; po ledu in snegu in v
silnem mrazu sem šel tja in nazaj. Imam več vasi, ki so
10, 12 ali 15 milj daleč. Najbolj žalostno pa je, ker ne vem,
kdaj bo konec tega, ko ga nimam duhovnika, da bi ga mogel
poklicati semkaj. Vsak od mojih 15 duhovnikov je na svojem
mestu tako potreben, da z mirno vestjo nobenega ne morem
proč vzeti. Danes, na veliki četrtek, sem moral sveta olja
Čisto sam posvetiti. To se sme seveda le v skrajni sili, katera
ne pozna nobene zapovedi. Morebiti se je danes to zgodilo

213

še kateremu zapuščenemu škofu na Kitajskem ali v kaki
drugi deželi Azije. Naj bo Bogu potožena moja stiska!«

Tudi sosedne škofe je moledoval za enega duhovnika
vsaj za eno leto. Spomladi bi bil šel tako rad na misijonsko
pot, pa ni mogel. Izročil je Sault za nekaj časa jezuitu
o. Kohler ju, sam pa se je odpravil v Detroit, trdno odločen,
da se ne vrne brez duhovnika. Pa ga tudi tam ni dobil.
Naposled so mu jezuiti za čez poletje poslali enega od svojih.

Dne 16. maja je izlil svojo potrtost v pismo do prijatelja
Jackerja: »Moj preljubi sin v Kristusu! Vi ste moja naj-
večja, po večini edina tolažba v mojih vsakovrstnih skrbeh
in ponižanjih. Posebno me je v dno srca razveselila junaška
beseda, katero sem danes bral v Vašem pismu: ,Ce pa ne
bom dočakal, da bo moje mesto prevzel drug duhovnik,
moram biti tu zado-
voljen.' Da, zares, biti
popolnoma zadovoljen
z odredbami Vašega
škofa, ki jih z vso go-
tovostjo lahko sprej-
mete kot božje od-
redbe: to je najbolj
zanesljiva pot proti
Vaši večni sreči. Zdaj
Vam dam vse na iz-
biro; moje odobrenje
in moj šibki blagoslov
imate nad vsem, kar
boste ukrenili. O, da bi bil jaz svetnik, da bi Vam mogel
podeliti močan blagoslov! Svojega uboštva in svoje nezmož-
nosti nisem še nikoli tako občutil kot sedaj. Vendar hvala
Bogu za vsa ta ponižanja, ki mi jih pripusti! Dobro mi je.
Gospod, da si me ponižal.«

Iz kako potrtega in ponižanega srca so privrele te
besede!

Leta 1863 je še Andolšek, katerega je Baraga imel tako
zelo rad, odšel v škofijo San Francisco. Leto po Baragovi
smrti se je pa zopet vrnil v marquettsko škofijo in umrl
1. 1882 v Eagle Harboru.

Pač pa se mu je 7. julija prišel dijak Janez Vrtin osebno
ponudit v Sault za njegovo škofijo — tisti torej, ki je za
Mrakom postal Baragov naslednik v škofovstvu. Rodil se je
17. julija 1844 v Dobličah v Beli Krajini. Oče se je bil
L 1852 odpravil v Ameriko in se je po petih letih z dobrim
prislužkom vrnil domov. Dal je svojega najmlajšega sina
Janeza v novomeško frančiškansko gimnazijo. Leta 1863 se
je pa vsa družina preselila v Ameriko, in sicer v Houghton

Grob misijonarja Andolška v Eagle Harboru.

214

(Hoton) na Gornjem Michiganu. Janez se je odločil za du-
hovstvo in Cebulj, očetov prijatelj, ga je napotil k Baragi.
Ker so bila zaradi še vedno divjajoče državljanske vojske
bogoslovna semenišča zaprta, ga je moral Cebulj začasno
vzeti v pouk in šele po sklenjenem miru je šel v milwau-
keejsko semenišče.

«"^-

-p#, , ' 7^ K,y^>^ ^'''^^s^vis^jfer^

, 1 ►u

škof Janez Vrtin.

Dne 4. avgusta piše Baraga iz Cincinnatija na Dunaj, da
je prinesel indijanski molitvenik zopet v tisk. Leopoldinska
družba mu je poslala 1000 goldinarjev, katerih je še tembolj
vesel, ker mu darovi jako redko prihajajo, draginja pa
vedno le še raste. Cincinnati je bil poln vojaštva in topov
in Baraga si je prav zaželel svojega mirnega doma.

V tem pismu mu pridejo prvič bolj trde besede o Indi-
jancih izpod peresa. Gotovo je moral zadnja leta veliko

215

pretrpeti zaradi njih, ko pravi: »Poznam Indijance; 23 let
sem preživel med njimi in bi bil še sedaj pri njih, če bi me
ne bila božja previdnost drugam poklicala. Pa tudi še sedaj
jih nisem prost in jih tudi ne bom, dokler bom živ.« Zato
svojih 5 indijanskih misijonarjev še prav posebej pomiluje.

Med temi indijanskimi misijonarji je bil še vedno Igna-
cij Mrak. Po vrnitvi iz Evrope se pa v La Croixu ni mogel
več videti in se je hotel za vselej vrniti v ljubljansko
škofijo. Ko je Baragi to sporočil, mu je povzročil veliko
skrb in bolest, saj je Baraga Mraka, čeprav je bil včasi
preveč neupogljiv, jako cenil, zlasti ker je znal tudi in-
dijanščino. Prisrčno ga
je v pismu rotil, naj ga [T"
ne zapusti, in je tudi "-'
škofa Lefevra iz De-
troita prosil, naj ga po-
maga pregovoriti.

Baraga je škofu Le-
fevru pisal dne 26. de-
cembra izredno ostre
besede zoper vse one,
ki mu odvračajo du-
hovnike: »Ko so ladje
prihajale in odhajale,
sem. vedno upal, da se
mi bo pripeljal duhov-
nik, za katerega sem
bil pisal preč. rektorju
de Neve; sedaj pa vi-
dim, da ga ne bo. Kdor
mu je odsvetoval v to
škofijo, bo z menoj vred nosil odgovornost za mašniško
posvečen je, katero sem podelil bogoslovcu, ki se še ni
mogel dovolj pripraviti. Na nekaterih krajih moram imeti
duhovnike. Ta škofija ni, kot so druge, kjer so župnije
blizu skupaj in je stik poleti in pozimi lahak. Tukaj so pa
duhovniki ponekod po več sto milj vsaksebi, občevanje je
težko ali pa sploh nemogoče, zlasti pozimi. Tu imam bogo-
slovca, ki še ni dovolj pripravljen; prisiljen sem, da ga bom
poleti posvetil; in oni, ki z nasveti odvrača duhovnike, da
ne pridejo k meni, naj z njimi deli krivdo!«

Tisto leto je država morala iz indijanskih trdnjav po-
klicati večino svojega vojaštva, ker ga je potrebovala za
vojsko; kajti že 700.000 mož in mladeniče v je obležalo na
bojiščih. Država je bila tudi v velikanskih denarnih stiskah
in že par let ni več mogla Indijancem izplačati običajnih

Sedanja cerkev v Sault Ste. Marie.

216 .

podpor. Zato je njih gnev vzkipel, zlasti divji rod Sioux se
je ob Mississippi ju strahovito znesel nad belimi: moril je in
skrunil, otročiče so pribijali na stene hiš, ali so jim pa
sekali ude.

Leto 1864.

Leta 1864 je Baraga poslal dve poročili na Dunaj, ki pa
ne vsebujeta posebnih novic. Čez zimo je bil sam v Saultu,
poleti so mu pa zopet hodili detroitski jezuiti pomagat. Na-
posled so se za stalno domenili in po treh letih je o. Menet
zopet prevzel dušno pastirstvo v Saultu. Ljudstvo si je po
neprestanih menjavanjih že tako zaželelo stalnega dušnega
pastirja, da so mu ob prihodu doneli topovi v pozdrav. Od
takrat naprej jezuiti do danes zdržema oskrbujejo saultsko
župnijo.

Svoje decembrsko poročilo je Baraga zaključil: »Kljub
svoji starosti se vedno prav dobro počutim in upam, da bom
še dolgo v naših misijonih služil Gospodu. S svojimi duhov-
niki sem prav zadovoljen. Vneto in iskreno služijo Bogu in
voljno nosijo pomanjkanje in težave. Pomagam jim, kolikor
pač morem. Glede denarnih zadev sem povsem odvisen od
Evrope; kar prejmem od tam, to imam. Moja škofija nima
prav nobenih dohodkov, niti beliča ne.«

Poprej je vlada dajala majhne prispevke za indijanske
šole. Zdaj je pa še ta vir usehnil. In vsa draginja vojske je
težila Barago!

Zato je naslednje leto (8. junija 1865) v toplih besedah
izrazil veselje nad sklenjenim mirom, katerega so južne
države, v tridnevni bitki težko poražene, morale podpisati.
Ko se je država umirila, so se tudi Slovenci trumoma začeli
naseljevati v njej.

Naslikal Baraga.

X. BARAGA PRENESE ŠKOHJSKO STO-
LICO V MARQUETTE. BOLEZEN IN SMRT

Premestitev škofijske stolice v Marquette.

(V maju 1866)

Še ena naloga je čakala Barago: da poišče svoji škofiji
bolj ugodno središče, kot je bil Sault Ste. Marie, ter ji s tem
omogoči lepši razvoj.

Jezuitski misijonar o. Marguette raziskuje reko Mississippi.

To misel so sprožili duhovniki ob Gornjem jezeru, ki so
imeli do škofa zelo daleč, zlasti Jacker je silil Barago. Ba-
raga se je pomišljal, ker bi potem bil preveč oddaljen od
indijanskih misijonov detroitške škofije, katere je oskrbo-
val. Poleti 1865 je pa tudi on pristal na selitev. Eni so mu
svetovali Negaunee (Negani), drugi Hancock itd. Naposled
se je odločil za Marquette (Market) na vzhodnem delu južne
gornjejezerske obale in je pozneje, 24. marca 1866, Leopol-
dinski družbi obrazložil svoje nagibe:

1. Marquette je že s svojim imenom, katero je bil dobil
po slovečem jezuitskem misijonarju in raziskovalcu Missis-
sippi ja (umrl 1675), od nekdaj imel poseben čar zanj.

216 .

podpor. Zato je njih gnev vzkipel, zlasti divji rod Sioux se
je ob Mississippiju strahovito znesel nad belimi: moril je in
skrunil, otročiče so pribijali na stene hiš, ali so jim pa
sekali ude.

Leto 1864.

Poprej je vlada dajala majhne prispevke za indijanske
šole. Zdaj je pa še ta vir useknil. In vsa draginja vojske je
težila Barago!

Naslikal Baraga.

X. BARAGA PRENESE ŠKOFIJSKO STO-
LICO V MARQUETTE. BOLEZEN IN SMRT

Premestitev škofijske stolice v Marquette.

(V maju 1866)

Še ena naloga je čakala Barago: da poišče svoji škofiji
bolj ugodno središče, kot je bil Sault Ste. Marie, ter ji s tem
omogoči lepši razvoj.

Jezuitski misijonar o. Marguette raziskuje reko Mississippi.

To misel so sprožili duhovniki ob Gornjem jezeru, ki so
imeli do škofa zelo daleč, zlasti Jacker je silil Barago. Ba-
raga se je pomišljal, ker bi potem bil preveč oddaljen od
indijanskih misijonov detroitske škofije, katere je oskrbo-
val. Poleti 1865 je pa tudi on pristal na selitev. Eni so mu
svetovali Negaunee (Negani), drugi Hancock itd. Naposled
se je odločil za Marquette (Market) na vzhodnem delu južne
gornjejezerske obale in je pozneje, 24. marca 1866, Leopol-
dinski družbi obrazložil svoje nagibe:

1. Marquette je že s svojim imenom, katero je bil dobil
po slovečem jezuitskem misijonarju in raziskovalcu Missis-
sippi ja (umrl 1675), od nekdaj imel poseben čar zanj.

218

2. Mesto Sault Ste. Marie leži neugodno v kotu Gornjega
jezera, ki je bil takrat še ves divji in zapuščen. Prebivalci
so bili ubožni in necivilizirani, zato ni bilo pričakovati
kakšnega posebnega razvoja mesta. Marquette je pa bil sicer
tudi še majhno mestece, a se je naglo dvigal in se mu je
zaradi bližnjih rudnikov obetala lepa bodočnost.

3. Prometne razmere so bile v Saultu jako žalostne. Od
konca novembra do začetka maja so dobivali in oddajali
pošto le po slih na krpljah. Ni bilo ne cest ne potov, še
s konjem se skozi pragozde in preko močvirij ni moglo.

Baragova stolnica v Marquettu.

Ob Gornjem jezeru so pa že več let hiteli poštni vozovi po
lepih cestah in po več krajih so bile že izpeljane železnice,
drugod so jih pa hitro gradili.

4. Saultska cerkvica je bila majhna in borna, v Mar-
quettu so pa prav takrat gradili novo, prostorno in lepo, ki
je 1. 1866 postala ponos škofije. Posvečena je bila sv. Petru.
Baraga je 1. 1865 blagoslovil njen vogelni kamen. Njen dolg
ga je pa do smrti tri.

Zaprosil je torej v Rim za dovoljenje in je tudi osebno
šel prosit baltimorskega nadškofa-primasa Spaldinga in cin-
cinnatskega nadškofa Purcella, da sta pri sv. stolici podprla
njegovo prošnjo. Papež je 23. oktobra 1865 izdal pritrdilen
odlok in velel, da se naj škofija odslej imenuje Mariopolitana
et Marquettensis. Baragi se je pa ta naziv zdel predolg in
preneokreten, zato je Jackerju pisal: »Teh dveh naslovov

219

ne bom rabil, razen pri pismih v Rim; drugače bom pa vedno
zapisal ,škof Gornjega Michigana'.«

Ko se je v začetku maja 1866 odprl promet po jezeru,
je Baraga tiho odšel iz Saulta. Ljudje so zvedeli šele ob
odhodu ladje in se od njega še posloviti niso mogli. Prav
tako tiho je prišel — ne vemo natančno za dan — tudi v
Marquette. Katoličani in protestantje so ga prosili, če mu
smejo prirediti pozdravno slavje, pa je odklonil. Nastanil se

Sedanji Sault Ste. Marie. V sredi ob reki St. Marys River stoji župna
cerkev, zgrajena prav tam (+), kjer je stala Baragova škofijska
cerkvica; poleg nje je Baragova škofijska hišica. Onstran reke je že

Kanada.

je v predelani stari cerkvici. Stolnica, mesto in okolica so
mu takoj prirasli k srcu. Za župnika je poklical v Marquette
svojega prijatelja in zaupnika Jackerja, ki mu je moral
tudi pomagati pri upravi škofije. Po Baragovi smrti jo je on
vodil, dokler ni bil Mrak zanjo posvečen, pa tudi še potem,
ko je šel Mrak na vatikanski vesoljni zbor.

Dne 4. avgusta je Baraga poslal svoje zadnje lastno-
ročno pismo na Dunaj; vsa poznejša so mu pisali drugi, on
se je le podpisal. Kratko je to poročilo o njegOA^h zadnjih
vizitacijah.

Zadnjega avgusta je že posvetil Vrtina za duhovnika.
Prvo in zadnje mašniško posvečenje, ki ga je Baraga podelil

218

Baragova stolnica v Marquettu.

Ob Gornjem jezeru so pa že več let hiteli poštni vozovi po
lepih cestah in po več krajih so bile že izpeljane železnice,
drugod so jih pa hitro gradili.

Zaprosil je torej v Rim za dovoljenje in je tudi osebno
šel prosit baltimorskega nadškofa-primasa Spaldinga in cin-
cinnatskega nadškofa Purcella, da sta pri sv. stolici podprla
njegovo prošnjo. Papež je 23. oktobra 1865 izdal pritrdilen
odlok in velel, da se naj škofija odslej imenuje Mariopolitana
et Marguettensis. Baragi se je pa ta naziv zdel predolg in
preneokreten, zato je Jackerju pisal: »Teh dveh naslovov

219

ne bom rabil, razen pri pismih v Rim; drugače bom pa vedno
zapisal ,škof Gornjega Michigana'.«

VfV*..

~#^

afv*

^-1 » -s t"^ <ii

p, . ' *-">

5 i'." •

Sedanji Sault Ste. Marie. V sredi ob reki Si Marys River stoji župna
cerkev, zgrajena prav tam (+), kjer je stala Baragova škofijska
cerkvica; poleg nje je Baragova škofijska hišica. Onstran reke je že

Kanada.

Dne 4. avgusta je Baraga poslal svoje zadnje lastno-
ročno pismo na Dunaj; vsa poznejša so mu pisali drugi, on
se je le podpisal. Kratko je to poročilo o njegovih zadnjih
vizitacijah.

Zadnjega avgusta je že posvetil Vrtina za duhovnika.
Prvo in zadnje mašniško posvečen je, ki ga je Baraga podelil

220

v Marquettu, je bilo to. V Hancocku je Vrtinu pripravil oče
bogato novomašno pojedino; na njej je bil zlasti Čebul j
živa veselost za vse. Vrtin je postal brž nato župnik v
Houghtonu, kjer se je izkazal za izrednega gospodarja,
kot je sploh vsa njegova družina imela blesteče gospodarske
2;možnosti in je silno zabogatela; s svojo drugo župnijo
Negaunee je prevzel tudi celili 15.000 dolarjev dolga, pa ga
je v treh letih vsega poravnal.

V poletju 1866 so se redovnice naselile kar na treh
krajih Baragove škofije: v L'Ansu, v Saultu Ste. Marie in v
Hancocku. V L' Ansu je bil dotlej od države nastavljen
učitelj, Indijanci so pa hoteli imeti redovnice. Baragi je
v njih imenu pisal njegov stari prijatelj Crebassa, da naj
pride zadevo osebno uredit. Baraga je bil prihoda redovnic
iako vesel, da je pozneje dal njihovemu duhovnemu vodniku
Terhorstu svojo srebrno uro, ker ni imel denarja, da jo naj
proda in pokrije prevozne stroške za redovnice. Zdaj pa,
ko zadeva še ni bila urejena, je velel Terhorstu, Crebassi
in Indijancem, da naj pustijo dosedanjega učitelja na nje-
govem mestu. »Smili se mi. Ne jemljite njemu in njegovi
družini vzdrževalnine,« je odločil. Pozneje se je stvar ure-
dila in redovnice so prevzele, pouk. Pa je prišel državni
agent in jih je hotel pregnati iz šole. Indijanci so ga povabili
na svoje zborovanje in so ob svoji glasni zahtevi, da redov-
nice morajo ostati v šoli, okoli njega tako krepko in odločno
vihteli bojne sekire, da je agent postal s šolo redovnic takoj
»prav zelo zadovoljen«.

V Baliimoru zadene Barago kap.

(8. oktobra 1866)

Že pred leti so se Baragi začele tresti roke in noge (pa-
ralysis agitans). Ko se je 1. 1866 v Čebul jevem spremstvu
zadnjič peljal na ladji iz La Pointa proti Marquettu, se mu
je roka tako tresla, da je pri skupnem obedu vso juho iz
žlice sproti razlil. To je zapazil tudi kapitan, ki je sicer
~ veljal za hrapavega moža; prisedel je k škofu in ga prijel
z levico za glavo, z desnico mu je pa spoštljivo podajal jed.
Navzoči potniki so bili do solz ganjeni, zlasti gospe, ter so
se kapitanu v imenu človečanstva in krščanstva še posebej
prišle zahvalit za njegovo plemenito dejanje. Pa kapitan je
bil že itak ponosen na to, da je smel postreči možu, ki je bil
najbolj znana in spoštovana osebnost ob Gornjem jezeru.

Neprestano tresenje je Barago zelo utrujalo, ker je za
vsak gib potreboval veliko večjega napora volje.

V septembru 1866 je moral v Hancocku neki dan štirikrat
pridigati. Pri zadnjem govoru mu je začel pojemati glas in

221

dihanje je postalo tako težko, da je ljudstvu povedal, da
jim ne bo več mogel oznanjati božje besede. Od preutruje-
nosti mu je oslabelo srce, iz srčne oslabelosti se je pa razvila
huda naduha.

Bolehal je tudi za poapnjenjem žil (arteriosclerosis), ki
se je končala s kapjo na notranje organe.

Prvi udarec kapi je začutil že 26. oktobra 1865. V pismu
do Jackerja namreč vzklika: »Moj Bog, kaj je to? Komaj
še morem pisati. Moja desnica je ohromela. Kmalu ne bom
mogel več pisati.«

Usodni udarec ga je pa čakal na cerkveneni zboru v
Baltimoru, katerega je bil 19. marca 1866 v papeževem imenu
za vse škofe Združenih držav na 1. oktobrsko nedeljo sklical
ondotni nadškof-primas Spalding. Baraga je poveril vodstvo
škofije Jackerju in se je v zavesti dolžnosti z duhovnikom
Bourionom odpravil preko Chicage v Baltimore.

V Poročilih Leopoldinske družbe za leto 1867 piše jezuit
o. Weniger: »Ta cerkveni zbor je pač največji, kar se jih je
po tridentinskem zboru sešlo. OČi vse Amerike so bile
obrnjene proti Baltimoru. Izrednost in veličina dogodka je
priklicala tudi mnogo tujcev. Že v zgodnjih jutranjih urah
so oživele ceste mogočnega mesta in vse je hitelo proti
stolnici. Cerkveni blesk je drugoverce tako osupnil, da so
nemo strmeli. Mirno in slovesno se je pomikal svečani spre-
vod. Za križem so stopale množice klerikov v roketih, pojoč
koralne speve. Nato je v parih šlo 120 duhovnikov v drago-
cenih masnih oblekah. Za njimi so stopali provinciali raznih
redov, generalni vikarji in vodje semenišč v bogato vezenih
pluvialih. Potem je prišlo 40 škofov in 6 nadškofov, vsi s
škofovsko kapo in palico ter v zlato okrašenih škofovskih
oblačilih. Nato pa s polnim spremstvom preč. nadškof balti-
morski kot zastopnik papeža in predsednik cerkvenega
zbora. Krasno vreme je večalo slovesnost procesije in po-
udarjalo sijaj škofovskih oblek. Ceste so bile na gosto na-
tlačene, tudi vse hiše ob sprevodu so bile polne, celo na
drevju in strehah so bile množice.«

Med 47 cerkvenimi knezi je z naporom stopal tudi Ba-
raga. Tresel se je in bil truden do smrti.

Dne 7. oktobra se je še udeležil uvodne seje. Ko pa je
drugi dan nadškof Spalding, sedeč na vzvišenem prestolu,
z običajnimi obredi slovesno otvoril cerkveni zbor, je takoj
nato pozval zbrano ljudstvo, naj moli za škofa Barago, ki
je težko obolel in leži v bolnišnici sv. Neže. Tisto jutro,
8. oktobra 1866, so ga namreč našli na hodniku ob vznožju
stopnic v nadškofijski palači. Zadela ga je bila kap in je
zdrknil s stopnic. Naprsni križ — posnetek onega, katerega
mu je bil podaril cesar Franc Jožef — ga je pri padcu precej

222

ranil na prsih; odteklo niii je dosti krvi, drugače bi bil na
mestu umrl. Več zdravnikov ga je zdravilo. Podelili so mu
svete zakramente za umirajoče.

Ko si je opomogel iz nezavesti, so mu škofje svetovali,
naj si privzame pomožnega škofa. Res je v naglici imenoval
tri duhovnike kot najbolj vredne in zmožne škofovstva:
Mraka, Čebul ja in jezuita o. Kohler ja. Ko je Mraka imenoval
na prvem mestu, ni tega storil po srcu, ampak le po hladnem
razumu, zlasti ker je Mrak dobro znal indijansko. Po srcu
mu je bil najbliže Jacker. Poročila o njih osebnosti, zmož-
nostih in delovanju pa ni mogel podati, drugega zanesljivega
človeka, ki bi bil to storil, pa škofje v Baltimoru tudi niso
mogli dobiti, zato je bil Baragov predlog brez moči, česar
pa on ni zvedel.

Ko mu je Bourion sporočil željo škofov, da naj za nekaj
časa ostane v milejšem baltimorskem podnebju in se zdravi
v nadškofovi palači, ga je Baraga z globokim očitkom po-
gledal. Ni se mogel ločiti od kraja svojega 261etnega delo-
vanja. In ta strah, da bi ostal in umrl v tujini, ga je tako
vznemiril, da ga je iznova zadela kap.

Drugi dan je zvedel, da bi se škofje radi dodobra zme-
nili z njim o nasledniku. Pa se je tudi tega razgovora tako
zbal, da se je nemudoma odpeljal iz Baltimora proti domu
in se niti pri nadškofu ni poslovil. Silno dolga vožnja ga je
zopet tako zdelala, da ga je moral Bourion na rokah nositi
iz vlaka v vlak; oba sta mislila, da bo med vožnjo umrl. Bog
je pa hotel, da še dolgo pije iz čase trpljenja in z bridkostmi
dopolni svoje apostolsko delo.

Doma je bilo med tem vse narobe. Eden od duhovnikov,
katerega je Baraga zelo cenil, je v pohujšanje ljudstva in
v sramoto škofa ostavil svoje službeno mesto. Barago je ta
novica tako vznemirila, da ga je v tretje zadela kap in nekaj
časa ni mogel ne govoriti ne hoditi. Zvesti sluga Schulte mu
je spoštljivo in ljubeče stregel, bolj ko bi mu bil mogel
rodni brat. Že v štirih tednih se je bolnik tako popravil, da
je hodil — ker marquettskega župnika Jackerja takrat ni
bilo doma — tudi previdevat bolnike in poučeval otroke.
Kmalu je pa od napora zopet tako oslabel, da ni bil za
nobeno delo več in niti jesti ni mogel sam. Sedel je v na-
slonjaču, premišljeval in molil. Nekaj nedelj je še mogel
biti pri sv. maši, pozneje pa tudi tega ni več zdržal.

Zgodnja Danica je Slovencem sporočila vest o obolenju,
o delnem izboljšanju in o poznejšem poslabšanju spoštova-
nega misijonskega škofa. Tudi po Ameriki se je žalostna vest
hitro razširila.

Dne 28. januarja 1867 je Baraga narekoval Jacker ju
dve strani dolgo pismo za na Dunaj, katero se začenja: »Po-

223

prej sem bil vedno pri dobrem zdravju; ob začetku cerkve-
nega zbora v Baltimoru pa me je napadla težka bolezen, ki
še vedno traja in me dela nezmožnega za vsako opravilo.«

.'■>'■■>■"- i-:-.-K- . ..

Škof Baraga na starost.

Potem navaja poročilo nemškega ameriškega lista o nje-
govem obolenju in nadaljuje: »Še vedno čutim posledice
kapi. Ne morem pisati in le z veliko težavo in po dolgem

222

ranil na prsih; odteklo mu je dosti krvi, drugače bi bil na
mestu umrl. VeČ zdravnikov ga je zdravilo. Podelili so mu
svete zakramente za umirajoče.

Doma je bilo med tem vse narobe. Eden od duhovnikov,
katerega je Baraga zelo cenil, je v pohujšanje ljudstva in
v sramoto škofa ostavil svoje službeno mesto. Barago je ta
novica tako vznemirila, da ga je v tretje zadela kap in nekaj
časa ni mogel ne govoriti ne hoditi. Zvesti sluga Schulte mu
je spoštljivo in ljubeče stregel, bolj ko bi mu bil mogel
rodni brat. Že v štirih tednih se je bolnik tako popravil, da
je hodil — ker marguettskega župnika Jackerja takrat ni
bilo doma — tudi previdevat bolnike in poučeval otroke.
Kmalu je pa od napora zopet tako oslabel, da ni bil za
nobeno delo več in niti jesti ni mogel sam. Sedel je v na-
slonjaču, premišljeval in molil. Nekaj nedelj je še mogel
biti pri sv. maši, pozneje pa tudi tega ni več zdržal.

Zgodnja Danica je Slovencem sporočila vest o obolenju,
o delnem izboljšanju in o poznejšem poslabšanju spoštova-
nega misijonskega škofa. Tudi po Ameriki se je žalostna vest
hitro razširila.

Dne 28. januarja 1867 je Baraga narekoval Jacker ju
dve strani dolgo pismo za na Dunaj, katero se začenja: »Po-

223

prej sem bil vedno pri dobrem zdravju; ob začetku cerkve-
nega zbora v Baltimoru pa me je napadla težka bolezen, ki
še vedno traja in me dela nezmožnega za vsako opravilo.«

škof Baraga na starost.

Potem navaja poročilo nemškega ameriškega lista o nje-
govem obolenju in nadaljuje: »Še vedno čutim posledice
kapi. Ne morem pisati in le z veliko težavo in po dolgem

224

pripravljanju se podpišem. Vendar upam, da bo na spomlad
bolje. Cerkveni zbor mi je določil pom.ožnega škofa s pra-
vico nasledstva, a še ni odločeno, kdo bo. Tri imena so šla
v Rim, kot običajno, odločitev bo pa prišla šele prihodnje
poletje.« Tolaži se z mislijo na stanje škofije, zlasti pet
dobro vpeljanih redovniških šol ga veseli. V L'Ansu učijo
jožefinke tudi dečke in upa, da bodo vzgojile tudi kaj bo-
dočih duhovnikov.

Ohranila se nam je daljša Baragova nenatisnjena nem.-
ška molitev za moč in oporo v bridkostih. Lepa je, v svojem
hiranju in trpljenju jo je gotovo večkrat molil. Slovensko
takole slove:

»Vsemogočni, večni Bog, ljubeči Oče vseh ljudi, ki
vodiš vso našo usodo po sklepih svoje najvišje modrosti in
brez tvoje vednosti niti las ne pade z naše glave; z veliko
nesrečo si me obiskal in mojim šibkim ramam naložil težak
križ, ki ga morem nositi samo s tvojo pomočjo. Pa hvala ti
za to, ljubeči in neskončno modri Oče, ki svoje otroke časno
kaznuješ, da jih narediš večno srečne. Hvala ti za priložnost,
ki mi jo da ješ, da si s potrpežljivim prenašanjem vseh
zoprnosti naberem veliko zaslužen ja pred teboj, ako ostanem
ponižen, spokoren in zaupno vdan v tvojo najsvetejšo voljo.
Hvala ti za dokaze tvoje ljubezni, ki se mi, kot me uči
sv. vera, razodeva v teh odločbah tvoje previdnosti, kajti ti
tepeš le one, katere ljubiš, da njih čednost očistiš ter jih po
poti pokore pripelješ v svoje kraljestvo.

Tvoji svetniki na zemlji so morali veliko trpeti, preden
so si zaslužili večno življenje; in celo tvoj ljubljeni Sin,
nad katerim imaš veselje, je moral veliko trpeti in tako iti
v svojo slavo. Trpel je za nas in nam zapustil zgled, kako naj
še mi gremo za njim, ter nam je izrecno velel, da moramo
svoj križ nase vzeti in ga ponižno nestit^za njim, če hočemo
za njim v nebesa priti.

Zahvalim se ti torej, o najdobrotljivejši in najmodrejši
Oče, za te križe, katere mi pošiljaš in mi daješ priložnost,
biti v čem podoben tvojemu Sinu. Po njih me ponižuješ in
me opominjaš na vso prazno ničevost tega sveta. Po njih
me vodiš v ponižnosti, ki je odlična in neizogibno potrebna
krepost, če hočemo biti deležni tvojih obljub. Da, za vse to
se ti iskreno zahvaljujem, pa te tudi prosim, o ljubeči Oče,
daj mi v vseh mojih nesrečah poguma in moči! Pom^agaj mi
s svojo milostjo, da vsako trpljenje, ki mi ga pošlješ, tako
potrpežljivo prenašam, kot so ga nosili tvoji svetniki, kateri
so si z velikimi križi zaslužili tvojo posebno naklonjenost.

Brez tvoje pomoči ne morem tega, kar mi pošiljaš v dušni
blagor, prav porabiti. Zato te prosim, usmiljeni Oče, daj mi
pravo krščansko potrpežljivost v vseh nesrečah. Če je tvoja

225

najsvetejša volja in je k tvoji božji časti ter k mojemu
dušnemu pridu, da se mi trpljenje kmalu konča, te prosim
prav ponižno, odvzemi mi ga; vendar ne moja, ampak tvoja
najsvetejša volja se naj zgodi. Kar hočeš, kakor hočeš,
dokler hočeš ! Za vse to te prosim po Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, našem Gospodu in Zveličarju. Amen.«

Kako svetniško je znal trpeti mož, iz čigar razbolelega
srca je kipela taka molitev!

Dne 5. aprila 1867 je Baraga Jackerju zopet narekoval
pismo na Dunaj: »Moje stanje je ostalo zadnjih šest mese-
cev žal neizpremenjeno. Tako sem slab, da me komaj raz-
umejo, če hočem kaj povedati, in se komaj gibljem. Vsako
jutro vstanem in hodim po malem gori in doli po sobi, da
potem laglje v postelji strpim. Kdor me vidi ali sliši, komaj
verjame, da bom še en teden ostal živ, pa vendar životarim
in čakam na naslednika, ki bo to poletje prišel. Že štiri
mesece ne mašujem več. Zbral pa bom vse svoje moči, da
bom veliki četrtek maševal in posvetil sveta olja.« Zopet se
tolaži ob napredku škofije: »V skorji so vsa duhovska mesta
zasedena. Zdaj je tu 21 duhovnikov in le, ko bodo nastale
nove naselbine, jih bo treba več. Kolika razlika med sedaj
in takrat, ko se je škofija začela! Takrat sta bila tukaj samo
dva duhovnika, ki sta morala večinoma po zasebnih stano-
vanjih maševati; zdaj ima že vsaka večja naselbina svojo
cerkev. Naše cerkve se gradijo na stroške dotične soseske,
večji del stroškov pa mora vendarle nositi škofija. S šolami
smo dobro preskrbljeni. Misijonarjem zdaj ni treba toliko
trpeti ko nekdaj, ko so maloštevilni duhovniki morali po
slabih potih daleč hoditi. Zdaj so pota po večini dobra in
skoraj povsod se človek lahko pelje, po vodi ali pa po suhem.«
Le za duhovski naraščaj bo treba še kako poskrbeti, ker
doslej ni bilo ne učnih moči ne denarja.

Pismo, katero je Jacker pisal 28. junija v Baragovem
imenu Leopoldinski družbi, je pa trpek, pretresljiv klic
trpeče duše. Brez denarja je. Zdaj že brevirja ne more več
opravljati in komaj še govori. Premestitev škofijskega se-
deža iz Saulta v Marquette ga je veliko stala; na marquettski
stolnici je ogromen dolg 14.000 dolar jev, dohodkov od nje, kot
jih imajo druge škofije, pa nima nobenih, marveč mora tudi
njene tekoče potrebe sam kriti; tudi bolezen ga veliko stane.
»Upniki silijo vame, da naj plačam. Zato sem v skrajno
mučnem položaju in lepo prosim za izdatno pomoč. Moja
prošnja je zelo nujna, ker še nikoli nisem bil v toliki stiski.
Biti bolan, pa neprestano nadlegovan od upnikov, katerih
ne morem zadovoljiti, to je res žalostno. Rotim vas torej,,
da mi pomagate iz stiske.«

15 Baraga

226

Koliko gorja se je zbralo nadenj! Poleg telesnih bolečin
nositi še tolike dušne muke!

Nič manj žalostno ne zveni tudi zadnje Baragovo pismo
na Dunaj, katero je 26. julija 1867 počasi narekoval svojemu
prijatelju: »Letos nisem z Dunaja še nič prejel. Prosim vas
kar najbolj nujno, ne zapustite me v moji stiski. Nikoli še
nisem bil tako potreben denarne pomoči, kot sem sedaj.
Bolezen, ki me muči že deset mesecev, in stari dolgovi,
katerih ne morem plačati, me delajo zares nesrečnega. Če
letos ne bom dobil z Dunaja nobene pomoči, ne vem, kako
bo z menoj.« Potem pravi: »Še vedno moram, voditi to
škofijo ; naslednika letos še ne bo in oni, ki sem ga na prvem
mestu predlagal, je odklonil. Zato bo treba tri druga imena
poslati v Rim, da bo sv. oče enega izmed njih izbral.« Pismo
zaključuje: »Prosim vas torej še enkrat prav nujno, da me
to leto ne zapustite.« Z veliko težavo se je s tresočo roko
nerazločno podpisal.

Glede naslednika se je pa motil. Mrak ni bil odklonil,
ker poziva sploh dobil ni; v Rimu namreč še vedno niso
imeli podatkov o predlaganih treh.

Baragi je v njegovi bolezni nekaj oseb izročilo večje
vsote denarja, da si naj preskrbi boljšo postrežbo. Pa jim je
naravnost povedal, da denarja ne bo porabil zase, ampak za
škofijske potrebe. Rekel je, da zase noče imeti bolje, kot je
imel njegov Učenik.

Dne 11. novembra 1867 se je zgodilo nekaj nezaslišanega:
Baraga se je dal, truden in bolan do smrti, v snegu in mrazu
nesti štiri ure daleč v Negaunee, da je blagoslovil temeljni
kamen za novo cerkev. Ko je s tresočima se rokama sedeč
klesal v kamen križe in s slabotnim, pa razločnim glasom
klical blagoslov troedinega Boga, je sveta tišina zavladala
med množico.

Nekoč je dal poklicati Terhorsta, duhovnega voditelja
redovniške šole v L'Ansu. Iz omare mu je dal svojih zadnjih
20 dolarjev, katere mu je bila pobožna Irka pred kratkim
dala za boljšo hrano. Terhorst se je branil, Baraga mu je pa
rekel: »Jaz ne potrebujem zase nobenega denarja več.«

V pogrebnem govoru je Jacker omenil iz Baragovih
zadnjih dni, da je sedel na stolu in s sklonjeno glavo raz-
mišljal o svojih minulih duhovskih letih; tudi Šmartin in
Metlika sta prišla na vrsto. In ko je v duhu motril svoje
življenje, je dejal, da je nevreden služabnik Gospodov, ki
nima ničesar, na kar bi še za večnost mogel opirati, kakor
samo veliko usmiljenje Odrešenikovo in pa moč odpuščen ja
grehov, katero je Kristus podelil svoji Cerkvi. Od novega
leta ni skoro nič več zaspal.

227

Dne 15. januarja je Baraga dobil zadnje pismo od svoj-
cev; poslala mu ga je zopet nečakinja Marija s svojo hčerko.
Ko ga je Jacker vprašal, ali naj na pismo odgovori, je samo
še prikimal. Jacker ni bil dovolj poučen o Baragovih doma-
čih, za katere se škof že par let itak ni več dosti zmenil,
zato se v odgovoru 16. januarja in v smrtnem obvestilu
obrača do Baragove »sestre«. Opozarja jo, da naj v kratkem
pričakuje žalnega obve-
stila: »Ko pride to pismo
v Vaše roke, bo Vaš
Friderik gotovo žepre jel
krono iz rok nebeškega
Očeta.« Pove ji, da je škof
pred 12 dnevi (v noči
pred praznikom sv. Treh
kraljev) še enkrat prejel
sv. zakramente. Zdrav-
niki so izjavili, da niti en
dan ne bo več živel, pa
si je njegova krepka na-
rava še enkrat nekoliko
opomogla in so nekateri
celo upali, da bo boljši;
nato so pa bolniku za-
čele sile naglo pojemati
in to jutro je še enkrat
prosil za sv. obhajilo.
»Doslej ni niti za hip iz-
gubil zavesti, pač pa mu
je odpovedal govor, ker
le s težavo* sope in mu
je tudi jezik skoro čisto
ohromel. Le z velikim
naporom izpregovori še
včasi par besedi, drugače
pa mora svoje želje raz-
odevati samo z znamenji,
kar mu je pa zaradi njegove oslabelosti tudi zelo težko.«

Tu je Jacker pismo prekinil in nadaljeval drugi dan:
»Do tu sem bil prišel s svojim pisanjem, ko je dospelo Vaše
in Vaše nečakinje — zopet se Jacker moti — pismo z dne
15. decembra preteklega leta. Prebral sem ga preč. g. škofu,
ki ga je z velikim zanimanjem in veliko pozornostjo po-
slušal. Nato sem ga vprašal, naj li odgovorim, da ga veseli,
ko čuje o Vas in Vaši dobri nečakinji, ter jim.a sporočim,
kako mu gre. Prikimal je, več pa ni mogel povedati. Kar

15*

Cerkev v Negaunee, za katero je Baraga
tik pred smrtjo posvetil vogelnik.

228

se tiče oskrbe preč. gospoda, ima vse, kar želi. Njegova za-
dovoljnost z malim Vam je znana. Nekaj časa že skoraj prav
ničesar ne užije več. Njegov zvesti sluga Gašpar Schulte,
ki je že 7 ali 8 let pri njem, se noč in dan ne gane od njega.
Noben mu ne zna tako postreči in niti mara ne, da bi jaz ali
kdo drugi pri njem čul; neče, da bi imel kdo sitnosti z njim,
če ni že posebna sila. Tako prebije čas nekaj v postelji,
nekaj sedeč na stolu, ker mu je s tem dihanje olajšano ;
včasi malo zadremlje in potrpežljivo čaka Gospodovega
prihoda.«

Smrt.

(19. januarja 1868)

Omenjeno pismo je Jacker zaključil z besedami; »Ne
bo dolgo, ko boste zopet dobili pismo od mene.«

Res je tri dni potem, dne 19. januarja 1868, obvestil
Baragove sorodnike v Trebnjem, da je škof tisto jutro umrl.
Piše jim: »Če ste prejeli moje pismo od 17. t. m., boste vse-
bino tega pisma takoj ugenili. Kot smo že takrat pričakovali,
zemski boj Vašega preč. g. brata ni več dolgo trajal. Pred
eno uro — zdaj je ob treh zjutraj — je pobožni pastir zaprl
svoje oči. Brez drugega boja — le dihanje je bilo zadnjih
14 dni obteženo — je po kratkem dremanju umrl, in sicer,
kolikor bi človek po zunanje sodil, pri polni zavesti. Tako
je torej še doživel praznik Jezusovega imena, katero mu je
vedno bilo tako drago, za katero je delal in se žrtvoval,
katero je oznanjal poganom in do zadnje ure nosil v srcu.
Ne bi si bil mogel izbrati lepšega smrtnega dne. Tolažiti
Vas ni treba; svetniško življenje in blažena smrt Vašega
preč. g. brata sta najboljša tolažba.«

Dan pred smrtjo je Baraga izročil še slugi Schulteju
svojo oporoko z naročilom, da naj pazi na vse škofijske
listine ter jih izroči nasledniku. Ob smrti je bil samo sluga
pri njem in on mu je tudi zatisnil oči.

Truplo so v stolnici položili na oder. Dali so mu na roke
dragocen škofovski prstan, na glavo pa dragoceno škofovsko
kapo, ker druge Baraga ni imel. Tudi škofovsko palico so
položili obenj.

Silno mrzlo je bilo takrat, zato so celih 12 dni lahko
čakali s pogrebom, da je prispel zadnji od pričakovanih
duhovnikov. Le šest jih je bilo navzočih, med njimi
tudi Vrtin. Škof Henni iz Milwaukeeja se je sicer tudi
odpravil na pot in se je po železnici že pripeljal do
Green Baya; silen vihar je pa ustavil promet in škof se je
moral vrniti.

229

Dne 31. januarja je bil pogreb. Verniki vseh narodnosti
so napolnili škofijsko cerkev in vsi še vanjo niso mogli.
Tudi večina protestantov je prišla počastit odličnega moža

Kip škofa Barage v dobrniški cerkvi.

in kulturnega delavca. V Marquettu je tisti dan v vseh
obratih počivalo delo.

Truplo so z vsemi škofovskimi znaki vred položili k po-
čitku v grobnico, ki so jo bili že prej pripravili pod cerkvijo.

228

se tiče oskrbe preč. gospoda, ima vse, kar želi. Njegova za-
dovoljnost z malim. Vam je znana. Nekaj časa že skoraj prav
ničesar ne užije več. Njegov zvesti sluga Gašpar Schulte,
ki je že 7 ali 8 let pri njem, se noč in dan ne gane od njega.
Noben mu ne zna tako postreči in niti mara ne, da bi jaz ali
kdo drugi pri njem čul; neče, da bi imel kdo sitnosti z njim,
če ni že posebna sila. Tako prebije čas nekaj v postelji,
nekaj sedeč na stolu, ker mu je s tem dihanje olajšano;
včasi malo zadremlje in potrpežljivo čaka Gospodovega
prihoda.«

Smrt.

(19. januarja 1868)

Omenjeno pismo je Jacker zaključil z besedami: »Ne
bo dolgo, ko boste zopet dobili pismo od mene.«

Truplo so v stolnici položili na oder. Dali so mu na roke
dragocen škofovski prstan, na glavo pa dragoceno škofovsko
kapo, ker druge Baraga ni imel. Tudi škofovsko palico so
položili obenj.

229

Dne 31. januarja je bil pogreb. Verniki vseb narodnosti
so napolnili škofijsko cerkev in vsi še vanjo niso mogli.
Tudi večina protestantov je prišla počastit odličnega moža

Kip škofa Barage v dobrniški cerkvi.

in kulturnega delavca. V Marquettu je tisti dan v vseh
obratih počivalo delo.

Truplo so z vsemi škofovskimi znaki vred položili k po-
čitku v grobnico, ki so jo bili že prej pripravili pod cerkvijo.

230

Ameriški listi so o Baragovi smrti veliko pisali. Javnost
se je že takrat zavedela, kakšen dušni velikan se je zgrudil.
Jeranova Zgodnja Danica je v dveh februarskih številkah
prinesla žalno obvestilo, in sicer najprej (14. februarja) kot
govorico, potem (21. februar ja) pa kot potrjeno dejstvo.
Slovenski listi so zato le malo pisali o Baragovi smrti, ker
je javnost že dlje časa bila nanjo pripravljena.

Baragovi duhovniki in verniki so se bridko zavedali,
koga so izgubili. Leto potem je Mrak zapisal v Danici: »Zdaj
torej moram tu nastopiti mesto prednika, ki je bil kakor
svetnik. Saj si poprej nisem mislil, da ga ima ljudstvo v
toliki časti.«

Baragova marquettska stolnica je 2. oktobra 1879, prav
na dan Vrtino vega škofovskega posvečen ja, do tal pogorela.
Ni pa res, kot so nekateri tudi pri nas pisali, da je Baragovo
truplo takrat zgorelo in je v rakvi ostal le še pepel. Dr. Rezek
piše v Zgodovini marquettske škofije na str. 204 kot očividec
tole:

Ob misijonu konec aprila 1874 je škof Mrak dovolil, da
se grob odpre. Po nasvetu nadškofa Purcella so namreč ho-
teli Baragovo škofovsko palico in njegov škofovski prstan
ven vzeti. »Zemski ostanki so bili kakor živi, škof, misijonar
Cesney C. S. C., čč. gg. Eis, Langner, Brown in bogoslovec
Peter Menard so si jih ogledali. Ko je L 1879 požar upepelil
prvotno stolnico, so rakev dvignili iz grobnice in z dovo-
ljenjem škofa Vrtina zopet odprli. Telo je bilo še popolnoma
ohranjeno. Med zidanjem nove stolnice so zemske ostanke
začasno pokopali v pesek pred škofijsko hišo. Po dvajsetih
letih se je po darežl jivosti škofa Vrtina iz pepela stare kate-
drale dvignila veličastna nova kamnita stolnica. V jugo-
zapadnem delu kripte so zgradili krasno grobnico za mar-
quettske škofe. Pripravili so šest grobov, prvega je dobil
prvi marquettski škof. V septembru 1897 so izkopali Bara-
govo truplo. Čeprav je bilo še bolj izsušeno, je vendar ostalo
še celo, dasi so deske rakve v vlažnem pesku sprhnele.
Zemske ostanke svetniškega Barage so dali v jekleno krsto
in položili na pripravljeni prostor grobnice. Priče tega pri-
zora so bili: škof Vrtin, čč. gg. Bourion, Eis in bogoslovec
A. I. Rezek.«

Napis prvega predela grobnice slove po slovensko:

I. H. S. Tukaj počiva truplo prevzv. in preč. Friderika
Barage, doktorja bogoslovja, otavskih in očipvejskih Indi-
jancev apostola. Prvega škofa v Saultu Ste. Marie in Mar-
quettu. Rojen dne 29. junija 1797 na Kranjskem, Avstrija.
Posvečen za duhovnika v Ljubljani dne 21. septembra 1823.
Posvečen za škofa 1. novembra 1853. Umrl dne 19. januarja
1868. N. p. v m.

231

Baragova grobnica. Na levo od njega počiva škof Janez Vrtin, zgoraj

pa škof Ignacij Mrak.

L H. S.
HIC JACET CORPUS ILLMI AC REVDMI

FRIDERICI BARAGA, D. D.
OTTAWA ET CfflPPEWA INDIANORUM

APOSTOLI. IMI EPISCOPI
MARIONOPOLITANI ET MARQUETTENSIS.

NATUS DIE 29A JUNII, 1797, IN
CARNIOLA, AUSTRIA. ORDINATUS

PRESBTTER LABACI DIE 21A 7BRIS 1823.
CONSECRATUS EPISCOPUS lA

9BRIS 1853; OBUT DIE 19A JANUARII

1868.
R. I. P.

230

Ameriški listi so o Baragovi smrti veliko pisali. Javnost
se je že takrat zavedela, kakšen dušni velikan se je zgrudil.
Jeranova Zgodnja Danica je v dveh februarskih številkah
prinesla žalno obvestilo, in sicer najprej (14. februarja) kot
govorico, potem (21. februarja) pa kot potrjeno dejstvo.
Slovenski listi so zato le malo pisali o Baragovi smrti, ker
je javnost že dlje časa bila nanjo pripravljena.

Baragova marquettska stolnica je 2. oktobra 1879, prav
na dan Vrtinovega škofovskega posvečen ja, do tal pogorela.
Ni pa res, kot so nekateri tudi pri nas pisali, da je Baragovo
truplo takrat zgorelo in je v rakvi ostal le še pepel. Dr. Rezek
piše v Zgodovini marquettske škofije na str. 204 kot očividec
tole:

Ob misijonu konec aprila 1874 je škof Mrak dovolil, da
se grob odpre. Po nasvetu nadškofa Purcella so namreč ho-
teli Baragovo škofovsko palico in njegov škofovski prstan
ven vzeti. »Zemski ostanki so bili kakor živi, škof, misijonar
Cesney C. S. C, čč. gg. Eis, Langner, Brown in bogoslovec
Peter Menard so si jih ogledali. Ko je 1. 1879 požar upepelil
prvotno stolnico, so rakev dvignili iz grobnice in z dovo-
ljenjem škofa Vrtina zopet odprli. Telo je bilo še popolnoma
ohranjeno. Med zidanjem nove stolnice so zemske ostanke
začasno pokopali v pesek pred škofijsko hišo. Po dvajsetih
letih se je po darežljivosti škofa Vrtina iz pepela stare kate-
drale dvignila veličastna nova kamnita stolnica. V jugo-
zapadnem delu kripte so zgradili krasno grobnico za mar-
quettske škofe. Pripravili so šest grobov, prvega je dobil
prvi marguettski škof. V septembru 1897 so izkopali Bara-
govo truplo. Čeprav je bilo še bolj izsušeno, je vendar ostalo
še celo, dasi so deske rakve v vlažnem pesku sprhnele.
Zemske ostanke svetniškega Barage so dali v jekleno krsto
in položili na pripravljeni prostor grobnice. Priče tega pri-
zora so bili: škof Vrtin, čč. gg. Bourion, Eis in bogoslovec
A. I. Rezek.«

Napis prvega predela grobnice slove po slovensko:

231

Baragova grobnica. Na levo od njega počiva škof Janez Vrtin, zgoraj

pa škof Ignacij Mrak.

I. H. S.
HIC JACET CORPUS ILLMI AC REVDMI

FRIDERICI BARAGA, D. D.
OTTAWA ET CHIPPEWA INDIANORUM

APOSTOLI. IMI EPISCOPI
MARIONOPOLITANI ET MARQUETTENSIS.

NATUS DIE 29A JUNII, 1797, IN
CARNIOLA, AUSTRIA. ORDINATUS

PRESBTTER LABACI DIE 21A 7BRIS 1823.
CONSECRATUS EPISCOPUS lA

9BRIS 1853; OBUT DIE 19A JANUARII

1868.
R. L P.

Primerjaj! V levem kotu imaš zemljevid slovenskega ozemlja v isti meri kakor Baragovo misijonski

"8^

32!

KANADSKA JEZERA

BARAGOVO MISIJONSKO OZEMLJE

H 1 1 1 1 1

'O o so 100 150 lOO 250 K^

Podčrtam Kraji so mtsijonsKe postaje Baragove

ozemlje. Iz te primerjave ti bo šele jasno, kako velikansko je bilo divje ozemlje Baragovega misijona.

234

Leta 1897, ob stoletnici Baragovega rojstva, so odkrili
v dobrniški župni cerkvi na dan sv. Petra in Pavla njegovo
doprsno marmornato soho, izdelano od slovenskega celov-
škega kiparja Alojzija Progarja. Slovenski ameriški duhov-
niki so plačali nad polovico stroškov zanjo. Pod soho je
napis: »Irene j Friderik Baraga, roj. v gradu Mala vas
29. junija 1797 in isti dan krščen v tej farni cerkvi. Po
dovršenem pravoslovju na Dunaju in bogoslovju v Ljub-
ljani v mašnika posvečen 21. sept. 1823. Kapelan v Šmartnem
pri Kranju in v Metliki. Od leta 1831 misijonar Otava- in
Očipve-Indi jancev v Michiganu, Sev. Amerike ; v škofa po-

' Hr..

»Baragova šola« v Marquettu.

svečen l.novb. 1853; v Gospodu zaspal 19. jan. 1868 v Mar-
quette. Postavili častilci njegovi 1. 1897.«

Istega dne so tudi na malovaški graščini na levi strani
vrat odkrili spominsko ploščo, in sicer na stroške Julija
Treota, tedanjega lastnika graščine.

Ameriška vlada in javnost sta pa tako odlično proslavili
Baragovo ime, da se vsak dan na več krajih po neštetokrat
izgovarja, piše in tiska. Po Baragi se namreč imenuje
celo okrožje, čigar središče je Baragov L'Anse. Baragovo
ime nosi mesto v kotu Keweenawskega zaliva. Leta 1903 je
ena od najlepših marquettskih cest dobila naziv Baraga
Avenue (Evenju). Nasproti marquettski škofijski cerkvi
stoji župnijska šola z Baragovim imenom; z njo so hoteli
vsaj skromno poudariti Baragove zasluge za šolstvo in in-
dijansko jezikoslovje. Tudi eden od marquettskih poštnih
uradov nosi Baragovo ime.

235

Leta 1903 je ukazal marquettski škof Eis, že iz dijaških
let Baragov znanec, da naj vsi duhovniki s slavnostnimi
govori 1. novembra proslavijo 50letnico Baragovega ško-
fovskega posveČenja in obstoja marquettske škofije. Za tisto
priliko je izdal tudi poseben pastirski list, posvečen Bara-
govemu spominu; neha se z željo: »Prosim vas, prečastiti
gospodje, da goreče in vztrajno molite k Bogu, naj v svoji
dobroti čimprej razsvetli svojo Cerkev, da vpiše Friderika
Barago v knjigo svojih svetnikov.«

Sedanja marquettska stolnica, katero je zgradil škof Janez Vrtin in pod
katero počiva truplo Barage. Na desni zraven je »Baragova šola«.

Da, to je zdaj naloga nas Slovencev in pa severno-
ameriških katoličanov, da se takoj in z vso resnobo lotimo
dela, da bi Baraga čimprej dosegel čast oltarja. Dne 9. av-
gusta 1930 je msgr. dr. Rezek slovesno izročil sedanjemu
marguettskemu škofu Nussbaumu prošnjo za Baragovo pro-
glasitev za blaženega.

V slovenskem prevodu se ta prošnja glasi:
»Vaša Prevzvišenost ! Ako dvignete danes oči in se ozrete
po svoji stolnici, opazite nenavaden prizor. Možje in žene so
prišli od daleč, da počaste današnjo slovesnost. Velika misel
jih je združila, da so se odpravili na dolgo potovanje, prišli
Vas pozdravit in položit v Vaše roke prošnjo, da bi se pro-
glasil za blaženega eden Vaših prednikov. Če izvzamemo
morda en sam primer, moramo reči, da še noben ameriški
škof ni bil tako počeščen.

234

Leta 1897, ob stoletnici Baragovega rojstva, so odkrili
v dobrniški župni cerkvi na dan sv. Petra in Pavla njegovo
doprsno marmornato sobo, izdelano od slovenskega celov-
škega kiparja Alojzija Progarja. Slovenski ameriški duhov-
niki so plačali nad polovico stroškov zanjo. Pod sobo je
napis: »Irene j Friderik Baraga, roj. v gradu Mala vas
29. junija 1797 in isti dan krščen v tej farni cerkvi. Po
dovršenem pravoslovju na Dunaju in bogoslovju v Ljub-
ljani v mašnika posvečen 21. sept. 1823. Kapelan v Šmartnem
pri Kranju in v Metliki. Od leta 1831 misijonar Otava- in
Očipve-Indi jancev v Micbiganu, Sev. Amerike ; v škofa po-

»Baragova šola« v Marquettu.

svečen l.novb. 1853; v Gospodu zaspal 19. jan. 1868 v Mar-
quette. Postavili častilci njegovi 1. 1897.«

Istega dne so tudi na malovaški graščini na levi strani
vrat odkrili spominsko ploščo, in sicer na stroške Julija
Treota, tedanjega lastnika graščine.

235

Leta 1903 je ukazal inarquettski škof Eis, že iz dijaških
let Baragov znanec, da naj vsi duhovniki s slavnostnimi
govori 1. novembra proslavijo 50letnico Baragovega ško-
fovskega posvečen ja in obstoja marquettske škofije. Za tisto
priliko je izdal tudi poseben pastirski list, posvečen Bara-
govemu spominu; neha se z željo: »Prosim vas, prečastiti
gospodje, da goreče in vztrajno molite k Bogu, naj v svoji
dobroti čimprej razsvetli svojo Cerkev, da vpiše Friderika
Barago v knjigo svojih svetnikov.«

Sedanja marguettska stolnica, katero je zgradil škof Janez Vrtin in pod
katero počiva truplo Barage. Na desni zraven je »Baragova šola«.

Da, to je zdaj naloga nas Slovencev in pa severno-
ameriških katoličanov, da se takoj in z vso resnobo lotimo
dela, da bi Baraga čimprej dosegel čast oltarja. Dne 9. av-
gusta 1930 je msgr. dr. Rezek slovesno izročil sedanjemu
marquettskemu škofu Nussbaumu prošnjo za Baragovo pro-
glasitev za blaženega.

V slovenskem prevodu se ta prošnja glasi:
»Vaša Prevzvišenost! Ako dvignete danes oči in se ozrete
po svoji stolnici, opazite nenavaden prizor. Možje in žene so
prišli od daleč, da počaste današnjo slovesnost. Velika misel
jih je združila, da so se odpravili na dolgo potovanje, prišli
Vas pozdravit in položit v Vaše roke prošnjo, da bi se pro-
glasil za blaženega eden Vaših prednikov. Če izvzamemo
morda en sam primer, moramo reči, da še noben ameriški
škof ni bil tako počeščen.

236

Vaša Prevzvišenost! Danes so priromali sinovi in hčere
tega žilavega katoliškega naroda, iz katerega je izšel Fri-
derik Baraga, v Vaše škofovsko mesto in na grob, kjer
počivajo zemeljski ostanki škofa Barage. Doli v kripti, prav
pod altarjem, na katerem ste pravkar darovali presveto
daritev v njegov spomin, počiva med svojimi škofovskimi
tovariši prvi škof te škofije. Tako vzvišene so bile njegove
čednosti, da stoletna doba ni mogla zbrisati njegovega imena
iz spomina človeštva. Da, od njegove smrti, skozi celih 62
let, ga je rod za rodom ohranjal v pobožnem spominu kot
svetnika božjega.

Baragova spominska plošča na graščini Mali vasi.

Da je Baraga svetnik, o tem prav nič ne dvomimo. Toda
prišli smo sem z namenom, da poprosimo Gospoda, naj bi
očitno razodel svojo božjo voljo in povzdignil svojega slu-
žabnika Friderika na oltar v svojo čast in v čast svoje
Cerkve. In Vam, ki ste četrti naslednik Baragov na tem
škofovskem sedežu, se zaupno prepuščamo v vodstvo, dokler
ne bo izpolnjena naša iskrena želja.«

Uverjeni smo prav za trdno, da izredne junaške veli-
čine njegovih kreposti ne bo težko dokazati. Prositi pa
moramo Boga, da na Baragovo priprošnjo izvrši kak čudež.
Zato se k svetniškemu apostolskemu možu, ki je že na
zemlji imel toliko umevanja za vsako človeško gorje, v
svojih stiskah radi zatekajmo.

Na sodni dan bo Baraga stal poveličan pred nami. Iz-
polnilo se bo njegovo upanje in pričakovanje, katero mu je
svetilo v najtemnejše dni in katero je 4. oktobra 1844 iz
L'Ansa tako lepo zapisal v pismu do Leopoldinske družbe:

237

»Tu mi večkrat tudi najpotrebnejšega manjka. Pa ko-
lika tolažba, kako prebogato plačilo in kako nepopisno
veselje bo nekoč moj delež, ko me bodo na sodni dan
nekateri teh mojih dobrih otrok v Kristusu, ali prav za prav
vsi, kot upam, obstopili in govorili pred ostrim Sodnikom:
,Ta nam je prvi oznanjal tvoj božji nauk, pripovedoval nam
je o tvojem usmiljenju, katero si po svojem Sinu izkazal
ljudem, ter je napolnil naša srca z vero in ljubeznijo do
tebe/ O kako sem Bogu hvaležen, da me je poklical v te-
žavni, pa neizrekljivo tolažilni misijonski stan!«

Na Baragi so se prelepo izpolnile svetopisemske besede:
»Blagor možu, ki je bil brez madeža in ni šel za zlatom in
svojega zaupanja ni stavil v denar in zaklade! Kdo je ta
in hvalili ga bomo. Zakaj velike reči je delal v svojem
življenju.«

Bil je kot morski svetilnik, sam ves svetal, ki čez daljave
siplje svojo luč in tisočerim kaže pravo pot.

Rodila ga je pa slovenska mati.

Naslikal Baraga.

236

Vaša Prevzvišenost! Danes so priromali sinovi in hčere
tega žilavega katoliškega naroda, iz katerega je izšel Fri-
derik Baraga, v Vaše škofovsko mesto in na grob, kjer
počivajo zemeljski ostanki škofa Barage. Doli v kripti, prav
pod altarjem, na katerem ste pravkar darovali presveto
daritev v njegov spomin, počiva med svojimi škofovskimi
tovariši prvi škof te škofije. Tako vzvišene so bile njegove
čednosti, da stoletna doba ni mogla zbrisati njegovega imena
iz spomina človeštva. Da, od njegove smrti, skozi celili 62
let, ga je rod za rodom ohranjal v pobožnem spominu kot
svetnika božjega.

Baragova spominska plošča na graščini Mali vasi.

237

»Tu mi večkrat tudi najpotrebnejšega manjka. Pa ko-
lika tolažba, kako prebogato plačilo in kako nepopisno
veselje bo nekoč moj delež, ko me bodo na sodni dan
nekateri teh mojih dobrih otrok v Kristusu, ali prav za prav
vsi, kot upam, obstopili in govorili pred ostrim Sodnikom:
,Ta nam je prvi oznanjal tvoj božji nauk, pripovedoval nam
je o tvojem usmiljenju, katero si po svojem Sinu izkazal
ljudem, ter je napolnil naša srca z vero in ljubeznijo do
tebe.' O kako sem Bogu hvaležen, da me je poklical v te-
žavni, pa neizrekljivo tolažilni misijonski stan!«

Bil je kot morski svetilnik, sam ves svetal, ki čez daljave
siplje svojo luč in tisočerim kaže pravo pot.

Rodila ga je pa slovenska mati.

Naslikal Baraga.

VIRI IN SLOVSTVO

Baragovi in nazadnje Jackerjevi dopisi v Berichte der Leopoldinen-
Stiftung im Kaiserthume Osterreich v letih 1831 — 1868.

Baragova, Amalijina in Antonijina pisma. Nekaj jih je natisnjenih v
nemškem izvirniku in v prestavi. 44 neobjavljenih hrani ga. dr. Sa-
jovičeva v Ljubljani, ki ima tudi Baragov dnevnik iz dunajskih
dijaških let. V arhivu ljubljanskega ordinariata je drugih 12 pisem,
par jih pa hrani tudi dr. p. Hugo Bren.

Baragova Zgodovina, značaj, šege in navade severnoameriških Indijan-
cev. Nemški izvod 1837 v Ljubljani pri Blasniku.

Zgodnja Danica 1. 1849—1870.

Vončina dr. Leon: Friderik Baraga, prvi slovenski apostolski misijonar
in škof med Indijanci v Ameriki. Družba sv. Mohorja 1. 1869, str. 198.

Verwyst p. Chrysostomus, O. F. M. : Life and labors of Rt. Rev. Frederic
Baraga. Milwaukee, Wis. M.H.Wiltzins & Co., 1900. Str. VII + 476.
Ta holandski frančiškan je 7 let misijonaril v nekdanjih Baragovih
pokrajinah. Toliko pohvalnega in izrednega je čul o Baragi, da je
začel zbirati gradivo za njegov življenjepis. Mnogo podatkov je
dobil pri škofu Mraku. Čebulj mu je iz Vončine prestavil na an-
gleško Baragova poročila do Leopoldinske družbe, škof Vrtin mu je
dal v uporabo Baragov dnevnik, podatke o Baragovem življenju pred
. odhodom v Ameriko mu je pa poslal zgodovinar Josip Benkovič.

Rezek dr. Antoine Ivan: History of the diocese of Sault Ste. Marie and
Marguette. Houghton Mich. 1907. Vol I + IL Str. 393 + 401. Ver-
wystovo delo je kritično predelal in dopolnil.

Benkoviča Josipa članki o Baragi: Slovenec 1893, št. 15 — 17; Dom in svet
1897, str. 367— 370, 407—410, dostavek je priobčil Viktor Steska;
Koledar Družbe sv. Mohorja 1898, str. 55 — 40; Venec cerkvenih bra-
tovščin 1897, str. 83—87; Voditelj v bogoslovnih vedah 1901, str. 373—
375, 501—502,

Brena dr. p. Hugona O. F. M. članki: Katol. misijoni 1927/28, št. 5 in 6;
Glasnik najsv.Src 1927, str. 265— 267^ 212—214; Glasilo K.S.K.jed-
note 1927; Koledar Ave Maria 1931, str. 63—75, 83—87.

Burgar J. L.: Irenej Friderik Baraga, oče indijanske književnosti, Dom
in svet 1899, str. 346— 350, 407—412, 443—447, 474—477.

Drašček Alfred, C. M.: Škof Fr. Baraga, Miši jon. koledar 1929, str. 53— 55.

Ehrlich dr. L. : Friderik Baraga, veliki misijonar Indijancev. U. C. pro
Jugoslavia, III. knjižica. Ljubljana 1928.
Članek o Baragi v Slovenskem biografskem leksikonu L, str. 23 — 24.

The catholic Encyclopedia, New York 1913, II. 282—283, IIL 690, IX.
689—691.

Glonai- dr. Jož.: Hoffern Antonija v Slov. biogr. leks., str. 327.

HroTat p. Florentin: Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in

apostolski misijonar med Indijanci v severni Ameriki. Družba

sv. Moliorja 1887.

P. Oton Skola, apost, misijonar Indijancev v severni Ameriki. Cvetje

z vrtov sv. Frančiška 1889.

Lovrpnc Lavtižar, apostolski misijonar med Indijanci v severni

Ameriki. Drobtinice 1891, str. 140 — 164.
Levičnik dr. Alfonz: List iz zlate knjige. Dom in svet 1907, str. 209 — 217.
Mam, Jezičnik XXIII. 1. 1885, str. 39—41.
Prijatelj dr. Iv.: Baraga med jožefinci in janzenisti. Zbornik Slov. matice

1907, str. 9—14.
Simonič dr. Fr.: Slovenska bibliografija I. del, Ljubljana 1903 — 1905,

str. 15— 18.
Šafafik: Geschichte der siidslav. Literatur. Prag 1864.
Ušeničnik dr. Fr. : Rigorizem naših janzenistov. Bogoslovni vestnik 1925,

str. 1—49.
Wurzbach dr. Const. v.: Biograph. Lexikon des Kaiserthunis Dsterreich,

Wien 1857, str. 148 in 169.
Zaplotnik dr. J. L.: Janez Čebul j, misijonar v Ameriki. Misij, knjižnica,

6. zv., Ljubljana 1929.

Koledar Ave Maria 1918: Baragova sestra ga. Antonija pl. Hoeffern,

str. 61 — 68; isti Koledar 1931: Nekaj dodatkov k Baragovim življenje-
pisom, str. 32 — 58.

Srčna hvala vsem, ki so me napotili k temu delu ali mi kakorkoli
pomagali pri njem! Posebno se zahvalim g. nadškofu dr. A. B. Jegliču,
prof . dr. L. Ehrlichu, msgr. V. Steski in Fr. S. Finžgar ju. Prav tako gospe
dr. Sajovičevi, dr. p. Hugonu Brenu, dr. J. Šlebinger ju, msgr. dr. A.LRež-
ku, dr. Iv. Zaplotniku, dr. C. Potočniku, dr. A. Brezniku, dr.Fr. Trdanu,
dr. Jos. Malu, dr. Fr. Steletu, dr. St. Vurniku, prof. J. Pavlinu, dekanu
Mat. Šavsu, duh. svetnikoma Fr. Pokornu in Al. šarcu, ekspozitu Fr. Ko-
kelju, kaplanu Mih. Jenku, dr. Evgenu šoulavyju in g. Matiji Pogorelcu.

KAZALO

I. Baragova mladost.

V Mali vasi ...,,,, 5

Na trebanjskem gradu 10

V ljubljanskih šolali. Smrt staršev 12

Jurist na Dunaju ; 18

V šoli sv. Klementa Dvofaka 23

V ljubljanskem bogoslovju. Doba janzenizma 27

II. Baraga kaplan.

V Šmartinu pri Kranju 36

V Metliki . . 46

III. Za še višjim vzorom.

Misel na misijone 55

V Cincinnatiju 62

Baragovi Indijanci 69

IV. Baraga v Arbre Crocheu.

Začetno delo v Arbre Crocheu 81

Na Bobrovem otoku. Prvi otavski molitvenik 87

Pred odhodom v Grand River 92

V. Baraga v Grand Riveru.

Začetno delo 100

Baragovo trpljenje. Zaobljuba zdržnosti od opojnih pijač .... 103

Slovo od Grand Rivera. V Ste. Clairu 108

VI. Baraga v La Pointu.

Prihod 113

Delo v La Pointu pred prvim potovanjem v Evropo 117

Baragovo prvo potovanje v Evropo 123

Po vrnitvi iz Evrope. Generalni vikar 131

Pet let mirnega dela v La Pointu 136

Baragova osebnost . 141

VII. Baraga v L'Ansu.

Prvič v L'Anse. Potem zopet v La Pointu 146

La Pointe prevzame o. Skola. Mrakov prihod 150

Baraga dušni pastir belih rudarjev 155

Trudi in nevarnosti v letih 1848—1851 158

VIII. Baraga apostolski vikar v Sanlt Ste.Marie.

Predlagan za apostolskega vikarja 165

Posvečeni ap. vikar Gornjega Michigana s sedežem v Sault Ste.Marie 168

Prvi dve škofovski okrožnici 173

Drugič v domovino 175

Urejanje apostolskega vikariata 185

IX. Baraga redni škof saultski.

Škof v Sault StcMarie 191

Leta 1858—1864 192

X. Baraga prenese škofijsko stolico v Marquette. Bolezen in smrt.

Premestitev škofijske stolice v Marquette 217

V Baltimoru zadene Barago kap 220

Smrt 228

Viri in slovstvo 238

1*705

.B2J2

Jaklič

Misij onskiskof Irene j
Friderik Baraga

Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Books

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Misijonski škof Irenej Friderik Baraga [microform]"

See other formats