Skip to main content

Full text of "Carniola : izvestja Muzejskega drustva za Kranjsko = Mitteilungen des Museal-Vereines für Krain = comptes-rendus de l'Association du Musée de Carniole : nova vrsta"

See other formats 


'  J*:     -^  \ 


•,  _.-.  ^- 


\ 


•W'r\.Jl6w    r 


■^•^n^  ii 


I 


CARNIOLA 


IZVESTJA  MITTEILUNGEN 

Muzejskega  društva  za  Kranjsko  Des  Museal-Vereiiies  für  Krain 

COMPTES-RENDUS 
de  r  Association  du  Musee  de  Carniole 


Uredniki:  Die  Redakteure: 

Dr.  Jos.  Gruden,    Dr.  Jos.  Mantuani,    Dr.  Gv.  Sajovic, 

Redacteurs 


Nova  vrsta    —   Neue  Folge 

LETNIK  I. 

Nouvelle  Serie 


V  LJUBLJANI   1910 

l/.I>AJA  IN  ZAI  AfJA  MUZEJSKO  DRUŠTVO  ZA  KRANJSKO 

TISK  J.  HLASNIKA  NASLEDNIKOV 


Digitized  by  the  Internet  Archive 

in  2011  with  funding  from 

University  of  Toronto 


http://www.archive.org/details/carniolaizvestja01muze 


INDEX. 


Zgodovinski 
del. 


Historischer 
Teil. 


Histoire. 


Razprave, 

Dr.  Jos.  Mantuani, 
Zapuščinski  zapisnik  po 
škofu  Slatkonji 

Iv.  Grafenauer,  Ne- 
kaj iz  Prešernovega  pe- 
resa 

Pr.  Komatar,  Das 
Schloßarchiv  in  Auer- 
sperg 

L.  Pintar,  imeno- 
siovne  črtice 

Dr.  Jos.  Gruden, 
Verske  in  gospodarske 
razmere  bistriškega  sa- 
mostana v  reformacijski 
dobi 

Dr.  P.  Kidrič,  Kranj- 
ski    sotrudnik     knjige: 
.Die     Illyrischen     Pro- 
/••n    und    ihre    Ein- 
iiier* 

Dr.    R.    Molž,    Do 
nc!»ki  k  življenjepisu  Dr. 
Jakoba  Zupana 

M.  Pajk,  Rimska 
liniona  vstaja 

V.  Steska,  Slikar 
Andrej   Mcrrl« m 

Job.  Wester,  Kul- 
!  'Tki 

Dr.  Job.  Tominšek, 

K  poli'  '    ■ 

t<in.i    .\  . 

Žigon,  .S«  iitrk<t|  Lir- 
povti'.i 

A.  Aikerc,  l.judtko 
'  'an «kern 


Abbandlungen. 

—  Ein  Hinterlassen- 
schaftsprotokoll nach 
Bischof  Slatkonja 

—  Etwas  aus  der  Feder 
Prešerns 


—  Beiträge  zur  Orts- 
namenkunde 

—  Die  religiösen  und 
wirtschaftl.  Verhältnisse 
des  Klosters  Freuden- 
thal in  d.  Reformations- 
zelt 

—  Der  krainische  Mit- 
arbeiteram Werke:  .Die 
Illyrischen  Provinzen  u. 
ihre  Einwohner" 

—  Beiträge  zur  Bio- 
graphie des  Dr.  Jakob 
/upan 

—  f'  "  '  ■  "K 
des   I'  <iia 

—  Der  Maler  Andreas 
Herrlcin 

—  Nachlese  zur  Kullur- 
j."  '•  aus  den  J. 
1-.  V.) 

—  Zum  politisch.  Pro- 
-.m    (les    (irafen  A. 

perg    Im    J.   IWi<) 

—  NfKli  etwas  von 
Cot) 

l)aH  VolksschulwcAcn 
Im  l.albadur  Ditlrikle 
Im  Jahre   IHIU 


13 

118, 
226 


Dissertations.  Pag. 

—  Le  protocole  de  1'  lie- 
ritage  dresse  apres  la 
mort  de  1'  eveque  Slat- 
konja 4 

—  Fragments  inedits  de 
Prešern 

—  Arciiives  du  chäteau 
d'  Auersperg  20, 

—  £tudes  sur  les  noms 
des  lieux  72,  303 

—  Les  conditions  re- 
ligieuses  et  economi- 
ques  du  couvent  de 
Bistra    ä    !'  cpoque   de 

la  reforme  81) 

—  Le  collaborateur  car- 
niolien  (slovene)  de  1' 
ouvrage:  Les  provinces 
illyriennes  et  leurs  hal)- 

stants  97 

—  litudes  sur  la  bio- 
graphie  de  Jaques  Zu- 
pan 101 

—  F.niona  romaine  d' 
aujourd'  hui  1 13 

—  Le  peintre  M.  Andre 
Herrlein  IKT) 

lüudes  sur  I'  histoire 
de  la  clvllisation  de 
18-12  a   1849  192 

Sur  le  pr«)grannne 
pollti(|ue  de  Mr.  Anl. 
Auersperg  en   I8«.()  210 

Encore  un  mot  sur 
Mr.  Cop  211 

—  I-e»  čcoles  nrimnircs 
dans   r  nrrondlssemeiif 

de  Laybach  en   1810  222 


Slovstvo. 


Literaturbericht. 


Cronique  des  livres. 


Pag. 


Dr.  V.  Russ,  Nacli 
trägliches     zur    Jahrli.- 
Feier  1909  [Pajk] 
.  .  .  österr.-iinu;arisclie 
Buclihändler   -   Corres- 
potuienz  [Pajk] 

Fr.  Komatar,  Der 
Türkeiieinfall  in  Krain 
und  Kroatien  [Pajk] 

Dr.  V.  Deželic,  Slo- 
venci za  zjedinjenje  s 
Hrvatskom  god.  1848 
[Dr.  Ilešič] 

Dr.  H.  Zahnbrecher, 
Die  Kolonisationstätig- 
keit des  Hochstifts  Frei- 
sing in  den  Ostalpen- 
ländern [Dr.  Mai] 

H.  Kovač,  Ein  Zeh- 
entverzeichniss  aus  der 
Diözese  Aquilea  v.  Jahre 
1296  [Dr.  Mal] 

Dr.  Lj.  Pivko,  Zgo- 
dovina   Slovencev   [G.] 

J.  Barle,  Slika  sv. 
Kümmernisse  [Gruden] 

Dr.  Schmid,  Emona 
oder  Aquilina  [Pajk] 

Dr.  Deželic,  Pisma 
pisana  Dr.  Ljudevitu 
Gaju  [Dr.  Ilešič] 

Kotnik,  Beiträge  zur 
Volkslitteratur  Kärntens 
[Dr.  Ilešič] 

Leskien,  Zur  Kritik 
d.  altkirchenslawischen 
Codeks  Suprasliensis 
[Wester] 

Pick,  Die  schiffbaren 
Flüsse  in  Krain  u.  ihre 
Regulierung  [Pajk] 

Radics  P.  v.,  Ein- 
nahmen und  Ausgaben 
der  Stadt  Laibach  im 
Jahre  1581   [M.  Pajk] 

Dr.     W.    Schmid, 
Der  Goldmünzenfund  in 
Emona  [Pajk] 

I.  Merhar,  Valvasor 
als   Etnograph    [Lokar] 


—  Die  Slovenen  für 
die  Vereinigung  mit 
Kroatien  im  J.  1848 
[Dr.  Ilešič] 


—  Geschichte  der  Slo- 
venen [Dr.  Gruden] 

—  Ein  Bildniss  der  h. 
Kümmerniss    [Gruden] 


—  Briefe  geschrieben 
an  Dr.  Ljudevit  Gaj 
[Dr.  Ilešič] 


—  Un  mot  supplemen- 
taire  sur  le  Centenaire 
en  1909  [Pajk] 

—  Le  Courier  des  lib- 
raires  de  1'  Autriche- 
Hongrie  [Pajk] 

—  L'  Invasion  desTurcs 
en  Carniole  et  en  Cro- 
atie  [Pajk] 

Les  Slovenes  pour 
r  Union  avec  les  Cro- 
ates  en  1848  [Dr.  Ilešič] 

—  Les  Colonisations  de 
r  eveche  de  Freising 
dans  les  Alpes  orientales 
[Dr.  Mal] 

—  Un  röle  des  dimes 
du  diocese  d'  Aquilea 
de  r  an  1296  [Dr.  Mal] 

—  L'  historie  des  Slo- 
venes [Dr.  Gruden] 

—  Un  tableau  de  la 
Sainte  Wilgefortis  [G.] 

—  Emona  ou  Aquilina 
[Pajk] 

—  Lettres  a  Mr.  Ljud. 
Gaj  [Dr.   Ilešič] 

—  Etudes  sur  la  littera- 
ture  populaire  en  Ca- 
rinthie  [Dr.  Ilešič] 

—  Critique  sur  le  manu- 
scrit  Suprasliensis  [W.] 


—  Les  fleuves  navi- 
gables  de  la  Carniole 
et  leur  regulation  [Pajk] 

—  Recettes  et  depenses 
de  la  ville  de  Laybach 
de  r  an  1581  [M.  Pajk] 

—  Les  pieces  de  mon- 
naie  d'  or  trouvees  ä 
Emona  [Pajk] 

—  Mr.  Valvasor,  ethno- 
graphe  [Dr.  Lokar] 


78 
79 
80 

156 

159 

161 
161 
162 
162 

263 

266 

267 
267 

269 

269 
270 


Mali  zapiski. 

Dr.  Jos.  Mantuani, 

Poročilo  o  dež.  muzeju 

za  I.  1909 

.   .  .  Odlikovanja 

Dr.    Josip    Mal,    K 
teoriji  o  sloven.  županih 


Notizzen. 

—  Musealbericht  f.  das 
Jaiir  1909 

Auszeichnungen 

—  Zur    Theorie     der 
slovenischen    „župane" 


Melanies. 

—  Compte    rendu    du 
Musee  de  1909 

—  Distinctions 

—  Etudes  sur  les  „žu- 
pani" slovenes 


34 
81 
83 


Fr.  Perušek,  Ivan 
Šašelj :  Bisernice  iz  be- 
lokranjskega narodnega 
zaklada 

M.,  Spomin  na  Ana- 
stazija Griina 

Dr.  Fr.  Ilešič,  Bra- 
tovščina krščan.  nauka 
v  Trstu  in  na  Hrvatskem 

M.,  Nakupljene  umet- 
nine 

M.  Pajk,  Spomini 
na  turške  čase  v  Ljub- 
nem na  Gorenjskem 


—  Zum  Werke  Saselj's: 
Perlen  aus  dem  Volks- 
schatze der  Weißkrainer 

—  Erinnerung  an  Ana- 
stasius  Grün 

—  Die  Katechismus- 
bruderschaft in  Triest 
und  Kroatien 

—  Angekaufte  Kunst- 
gegenstände 

—  Erinnerungen  an  die 
Türkenzeit  in  Ljubno 
(Oberkrain; 


—  L'  ouvrage  de  Mr. 
Šašelj :  Perles  du  tresor 
des    Blancs-Carnioliens 

—  Souvenirs  d'  Ana- 
stasius  Grün 

—  Congregation  de 
catechisme  ä  Trieste  et 
a  Croatie 

—  Objets  d'  art  achetes 

—  Memoires  des  guer- 
res  turcs  a  Ljubno 
(Haute-Carniole) 


Pag. 

167,  294 
175 

175 
181 

306 


Prirodopisni 
del. 

Razprave. 

Dr.    Gv.    Sajovic, 

Ornitoiogika  za  1.  UK/J 
I.  Hafner,  Verzeich- 
nis der  bisher  in  Krain 
beobacht.  Großschmet- 
terlinge 

Slovstvo. 

F.  Seid!,  Die  in 
Krain  19(J7  beobachte- 
ten Beben  |Dr.  Sajovic) 

Beck  G.  V.,  Die  Ve- 
getation der  letzten 
Interglazialperiode  in  d. 
österreichischen    Alpen 

L.  Drganc,  Über  die 
geograph.  Verbreitung 
der  Wulfenien 

Dr.  Aug.  Ginzber- 
ger  .  Eine  Exkursion 
auf  (len  Krainer  Schnee- 
berg 

Dr.  B.  Zarnik,  \  cr- 
gleichende  Studien  über 
den  Bau  der  Niere  von 
fichidna  und  der  Repti- 
lienniere fDr.  P.  Grošeljl 

Beck  0.  V.,  Vegeta- 
tion^^tulllen  in  rlen  Ost- 
Alnm  |Dr.  Cjv.  Sajovic) 

kossmat  -  Diener, 
Die  Bellephorcnk.ilke 
von  O  d  ihre 

Br.icii     ,  im  j.S.) 

.  .  .  (jcologisclic  Spe- 
ziallcartf  d.  /islerr.-unij. 
Monarchie.  Bischoflack- 
idrla;  Cllll  •  KatJichacli 
(F.  S.) 


Naturhistori- 
scher Teil. 

Abhandlungen. 

—     Ornithologika     für 
das  Jahr  1909 


Literaturbericht. 


L'  Historie  na- 
turelle. 

Dissertations. 

—  L'  ornitholigie  en 
1909 

—  Tableau  de  grands 
papillons  que  1'  on  a 
trouves  jusqu'  ä  present 
en  Carniole 

Chronique  des  livres. 

—  Le  sismographe  en 
Carniole  (Dr.  Sajovic] 

—  La  Vegetation  de  la 
periode  entre  -  glaciale 
des  Alpes  autrichiennes 

—  Les  Wulfeniaceae 
et  leur  demeure 

'■ —  Un'  cxcursion  sur 
Mont  Schneeberg  en 
Carniole 

~  Etudescomparcossur 
la  stnicture  des  reins  des 
repliles  et  d'  Echicina 
[Dr.  P.  Grošelj) 

—  fitudes  sur  la  Vege- 
tation daiis  les  Alpes 
de  r  est  [Dr.  Sajovic) 

—  Les  Fiellesphores  de 
chaux  et  la  faune  des 
Brachinpocia  dans  l.i 
llaule-C  iiiiiiole   [l".   S  ) 

—  Carte  speciale  geo- 
loglqiie  de  l'Autriche- 
llongrie  [E.  S.) 


42 


52,   136, 
243 


79 

80 
80 

80 

164 
Itr) 

270 
273.  274 


Erw.  Janchen,  Die 

Cistaceeii  Österreich  - 
Ungarns  [Alf.  Paulin] 
....  Prirodopisiii  se- 
stavki V  ciriištveniii  pu- 
blikacijah do  leta  1910 
[Dr.  Gv.  SajovicI 


—  Naturhistorische  Auf- 
sätze   in    Vereinspubli- 
kationen bis  J.  1910. 
[Dr.  Gv.  Sajovic] 


—  Les  Cistaccae  de 
r  Autriche-Hongrie  [A. 
Paulin] 

—  Articles  sur  1'  Histoire 
naturelle  dans  les  pu- 
blications  de  1'  Associa- 
tion du  Musee  [Sajovicj 


Pag. 
276 

280 


Mali  zapiski. 

Dr.    Gv,    Sajovic, 

Muzejsko  poročilo  za 
leto  1909  (prirodopisni 
oddelek) 

L.  P(intar),  Stepna 
kurica  na  Kranjskem 
.  .  .  Prof  in  šol.  svet. 
Alfons  Paulin 
.  .  .  Naš  rojak  dr.  B. 
Zarnik  (Habilitacija  na 
vseučil.  v  Würzburgu) 


Dr.    Gv.    Sajovic, 

Bober  v  Emoni 
Dr.    Gv.    Sajovic, 

Želve  v  ljubljanski  oko- 
lici 

M.,  Društvo  za  raz- 
iskavanje  jam  na  Kranj- 
skem 


Notizzen. 

—  Musealbericht  f.  das 
Jahr  1909  (Naturhist. 
Abteilung) 

—  Das  Erscheinen  des 
Steppenhuhnes  in  Krain 

—  Zur  Biographie  des 
Botanikers    Alf.  Paulin. 

—  Habilitation  Dr.  Zar- 
nik's  auf  der  Würz- 
burger Universität 


—  Über  den  Biberfund 
in  Emona 

—  Über  das  Vorkom- 
men der  Schildkröten  in 
der  Laibacher  Umgeb. 

—  Gesellsch.  f.  Höhlen- 
forschung in  Krain 


Melanges. 

—  Le  compte  rendu 
du  Musee  de  1909  (Sec- 
tion  de  1'  Histoire  na- 
turelle) 

—  Le  Syrrhaptes  en 
Carniole 

—  Mr.  Alf.  Paulin 
botaniste 

—  La  these  d' agrega- 
tion  de  Mr.  B.  Zarnik 
docteur  en  Sciences  ä 
r  Universite  de  Würz- 
buorg 

—  Le  castor  ä  Emona 

—  Ce  que  1'  on  sait 
de  la  presence  de  la 
tortue  dans  les  environs 
de  Laybach 

—  Societe  d'  explora- 
tion  des  grottes  de  la 
Carniole 


39 

81 
81 

82 
177 

178 
180 


Društveni 
vestnik. 


Vereinsmittei-     Chronique  de 
lungen.  Societe. 


88,  182, 
306 


Slike. 

Bistriški  samostan  leta 
1724 

Andrej  Herrlein,  lastni 
portret 

Andrej  Herrlein,  Grof 
Rihard  Turjaški  in 
soproga  Bcatriks 

Andrej  Herrlei  n,  Po- 
krajina iz  ljubljanske 
okolice 


Bilder. 

Das  Kartliäuserkloster 
Freudenthal   1724 

Andr.  Herrlein,  Selbst- 
portrait 

—  Graf  R.  Auersperg 
samt  Gemahlin  Bea- 
trix 

—  Landschaftsbiid  aus 
der  Laibacher  Um- 
gebung 


Illustrations. 

Le  couvent  de  Bistra 
en  1724 

-  Le  Portrait  de  1'  au- 
teur 

--  Mr.  Richard  Comte 
de  Turjak  et  sa 
femme 

—  Paysage  des  envi- 
rons de  Laybach 


Krivokljuni  Kreuzschnäblcr  .   Loxies 

Želve  v  Ijubljan.  okolici      Die  Schildkröten  in  der      Tortucs    dans  les  envi- 

Umgebung  Laibachs         rons  de  Laybach 


Tab. 

1. 

Tab. 

111. 

Tab. 

IV. 

Tab. 

V. 

pag 

51 

Tab. 

11. 

Našim  p.  n.  čitateteljem! 


Cjlasilo  „Muzejskega  društva  za  Kranjsko"  stopa  s  to  številko  v  novo 
dobo  svojega  razvitka.  Izpremenilo  se  je  slovstveno  delo,  izpremenila 
se  je  podlaga  duševnega  obzorja  pri  domačih  —  in  izvenkranjskih  — 
omikancih,  pomnožene  železnice  so  nas  spravile  v  ožji  stik  z  drugimi 
deželami  in  kraljestvi,  zanimanje  za  našo  deželo  se  je  posplošilo  in  mi 
sami  se  ne  moremo  vstavljati  temu  mogočnemu  toku. 

Kakor  so  čudesa  naše  dežele  vsakemu  pristopna,  kakor  je  njihovo 
opazovanje  vsem  veščakom  in  strokovnjakom  priporočati,  tako  naj  bi 
bilo  tudi  naše  glasilo  —  vsaj  načelno  —  vsakemu  na  razpolago,  da 
priobčuje  tu  uspehe  svojega  opazovanja  v  svoji  materinščini. 

Ker  pa  našega  glasila  ni  mogoče  deliti  na  toliko  delov,  kakor  bi 
se  morebiti  prijavilo  razprav  v  raznih  jezikih,  ker  je  začela  že  razdelitev 
v  dve  ločeni  publikaciji  presegati  gmotne  moči  „Muzejskega  društva", 
zato  je  sklenil  letošnji  občni  zbor,  strniti  dosedaj  ločeno  izhajajoča 
„Izvestja"  in   „Carniolo"   v  eno  glasilo  pod  imenom   „Carniola". 

,,Carniola" 

bode  izhajala  od  sedaj  naprej  kot  pol  ig  loten  znanstven  časopis,  in 
bo  prinašala  v  četrtletnih  zvezkih  raznovrstnega  gradiva  za  zgodovino, 
zemljepisje,  naravoslovje  in  kulturne  odnošajc  kranjske  domovine. 

Vsem  prijateljem,  pisateljem,  čitateljem  in  udom  „Muzejskega 
društva"  se  priporočajo  v  nadaljno  blagohotno  podporo. 

Uredniki. 


An  unsere  F^.  T.  Leser! 

L)as  <')rgan  des  ^Musealvcrcins  für  Krain"  Irilt  mit  der  vorllcgi-nden 
Nummer  in  ein  ficues  Stadium  seiner  Fiiifwicklung.  Sowohl  das  lillc- 
rarische  Schaffen,  wie  auch  die  (irundlagcn  des  geistigen  Horizontes 
sind  —  f)ci  einheimischen    inid    außerkrainischen    (iebildeten  —  andere 

l 


geworden,  die  vermehrten  Eisenbahnlinien  brachten  uns  mit  anderen 
Ländern  und  Reichen  in  engere  Verbindung,  das  Interesse  für  unser 
Heimatland  ist  allgemeiner  geworden  und  wir  selbst  können  uns  dieser 
mächtigen  Strömung  nicht  mehr  entziehen. 

Ebenso  wie  die  Wunder  unseres  Landes  jederman  zugänglich  sind, 
wie  deren  Beobachtung  allen  Gelehrten  und  Fachleuten  anzuempfehlen 
ist,  ebenso  sollte  auch  unser  Organ  —  wenigstens  prinzipiell  — 
jederman  zu  Gebote  stehen,  damit  er  in  demselben  die  Resultate  seiner 
Beobachtungen  in  seiner  eigenen  Muttersprache  niederlegen  könne. 

Da  es  jedoch  ein  Ding  der  Unmöglichkeit  ist,  unser  Organ  in  so 
viele  Teile  zu  scheiden,  als  vielleicht  Abhandlungen  in  den  verschiedenen 
Sprachen  angemeldet  würden,  ferner  weil  schon  die  Zweiteilung  der 
Publikationen  unseres  „Museal -Vereins"  über  die  materiellen  Kräfte 
hinausgriff,  beschloß  die  letzte  Generalversammlung  die  beiden  bisher 
getrennt  erscheinenden  Teile  „Izvestja"  und  „Carniola"  in  eine  einzige 
Publikation  mit  dem  Namen   „Carniola"  zu  vereinigen. 

Die  „Carniola" 

wird  demnach  von  nun  an  als  polyglotte  wissenschaftliche  Zeitschrift 
erscheinen  und  in  Vierteljahrheften  mannigfaltigsten  Stoff  zur  Geschichte, 
Geographie,  Naturgeschichte  und  Kulturverhältnisse  des  Krainer  Heimat- 
landes bieten. 

Allen  Freunden,  Gelehrten,  Lesern  und  Mitgliedern  des  „Museal- 
Vereins"  empfehlen  sich  zur  weiteren  wohlwollenden  Unterstützung. 

Die  Redakteure. 


A  nos  lecteurs! 

L  Organe  de  1'  Association  du  Musee  de  la  Carniole  entre  avec 
le  present  numero  dans  un  nouvel  etat  de  son  developpement.  Les 
productions  litteraires,  ainsi  que  les  principes  fondamentaux  de  l'  horizon 
intellectuel,  ont  pris  une  autre  face  aussi  bien  chez  les  habitants  in- 
telligents  de  la  Carniole,  qu'  ä  1'  etranger.  L'  accroissement  des  voies 
ferrees  nous  a  fait  entrer  dans  des  relations  plus  resserees  avec  d'  antres 
pays;  1'  interet  pour  notre  pays  est  devenu  general,  et  nous-memes 
nous  ne  pourrions  plus  nous  soustraire  ä  ce  puissant  courant. 


De  meme  que  les  meneilles  de  notre  pays  sont  accessibles  ä  tout 
le  monde,  et  que  1'  etude  desquelles  se  recommande  ä  tous  les  savants 
ä  tous  les  connaisseurs,  de  meine  notre  Organe  devrait,  du  moins 
par  principe,  etre  ä  la  disposition  de  tous,  afin  que  chacun  puisse 
consigner  les  resultats  de  ses  observations  dans  sa  propre  langue 
maternelle. 

Cependant  comme  il  est  impossible  de  separer  notre  Organe  en 
tant  de  parties,  ainsi  que  cela  pourrait  avoir  lieu  pour  des  dissertations 
en  diverses  langues,  et  que  en  outre  les  publications  en  deux  parties 
de  notre  Association  depassent  nos  Forces  materielles,  la  derniere  assem- 
blee  generale  a  decide  de  reunir  en  une  seule  publication  les  deux 
parties  parues  separement  juqu'  ä  ce  jour,  cest-ä-dire  les  „Izvestja"  et 
„Carniola". 

La  „Carniola" 

paraitra  par  cons»iquent.  ä  partir  de  maintenant,  sous  la  forme  d'  une 
feuille  periodique,  savante,  polyglotte,  et  offrira  chaque  trimestre  un 
fascicule  d'  articles  divers  sur  1'  Historie  la  geographie,  1'  Historie  natu- 
relle et  la  vie  intellcctuelle  de  la  Carniole. 

Nous  nous  recommendons  ä  tous  les  amis,  ä  tous  les  savants,  ä 
tous  les  lecteurs  et  ä  tous  les  menibres  de  1'  Association  du  Musee,  et 
nous  les  prions  de  bien  vouloir  nous  accorder  leur  assistance. 


Les  Redacteurs. 


Zapuščinski  zapisnik  po  škofu 

Slatkonji. 

Priobčil  Dr.  Josip  Man  tu  a  ni. 

Zapisniki  imovine  po  umrlih  so  silno  važni  kulturno-zgodovinski 
viri.  Ne  kažejo  in  ne  pripovedujejo  samo,  kakšno  in  koliko  da  je  bilo 
imetje  umrlega,  ampak  nam  včasih  pomagajo  tudi  dognati,  odkodi  da 
izvira  kak  umotvor,  knjiga,  pohištvo  ali  orodje,  če  se  je  to  ohranilo 
do  naših  dni.  Tudi  za  izpremembe  posestva  so  včasih  neovržni  in 
zanesljivi  dokazi.  Za  kulturno  zgodovino  zasebnega  življenja,  za  pohištvo, 
imetje  in  orodje,  za  njihovo  trpežnost  in  obrabo  imamo  v  teh  zapiskih 
najboljše  podatke.  In  iz  teh  smemo  dalje  posredno  sklepati  tudi  na 
tehniko  in  na  snov  za  take  premičnine,  za  stvari,  ki  so  služile  včasih 
rodu  za  rodom  v  praktično  porabo.  S  tem  so  nam  dani  tudi  temeljni 
obrisi  za  domačo  zgodovino  zasebnega  gospodarstva,  ki  je  v  prejšnih 
dobah  neposredno  posegalo  tudi  v  tehniko  javnega  gospodarstva. 

Posamezni  zapuščinski  zapisniki  segajo  pa  s  svojim  pomenom  še 
mnogo  dalje.  Pojasnjujejo  nam  tudi  včasih  sila  važne  pravne  položaje 
in  pravne  homatije  z  njihovimi   posledicami. 

Niso  vsi  taki  inventarji  enake  vrednosti,  to  je  samoobsebi  umljivo. 
A  njihova  vsota  bi  bila  zmožna  razkriti  tajne  niti  in  vezi  ter  razrešiti 
marsikako  zagonetko,  ki  bi  bila  zgodovinsko  važna.  Naši  domači  odnošaji 
so  segali  daleč  preko  kranjskih  mej,  in  razmere  v  drugih,  celo  oddaljenih 
kronovinah  in  deželah  so  bile  z  našo  domovino  v  zvezi,  hi  to  dejstvo 
se  mnogokrat  zrcali  —  za  posamezne  obitelji  in  rodove  —  samo  še  v 
nekaterih  zapuščinskih  inventarjih. 

Tak  zapuščinski  zapisnik  ^  priobčujem  v  nastopnih  vrstah.  Glasi 
se  doslovno  in  natančno  prepisan  tako: 

„F(iirstlicher)  D(urchlaucht)  vunfers  genedigiften  hern  verordent 
Comiffarj  hochwirdiger  wolgeborner  Geftrenger  hochgelerter  Edl  veft 
lieb  herrn  vnd  frundt,  in  der  Irrung  fich  haltund  zwifchen  mein  als 
klager  an  ainem,  vnd   dem   hochvvirdigen  herrn  Bifchoff  Peter  zu  Trieft 

'  Izvirnik  v  kne/.o-nadškofijskeni  konzistorialnem  arhivu  na  Dunaju.  Nekatere 
točke,  a  nepopolno  prepisane,  je  priobčil  Kopal  lik  v  II.  zvezku  dela:  Regesten  zur 
Geschichte  der  Erzdiözese,  Wien  1894,  str.  9. 


annders  taills.  gib  ich  auf  f(ürstlicher)  d(urchlaucht)  Comiffion  wider 
gedachtn  Herrn  Bifchoff  diß  nachuolgundt  artigkl  mit  befchwerd  vnd 
klagueis  zuuernemen. 

Anfengklich,  wiewol  weylund  Bifchoff  Jerg  mein  vorforder  feiiger 
vil  fylber,  klainat^,  gülden  ring',  Leibgewant,  wein  vnd  vil  annder 
varunder  guetter"*,  nach  feinem  tod  verlaffen,  Inhallt  aines  hiuentarj, 
derselben  Sych  der  herr  Bifchoff  zu  Trieft,  alls  er  das  bifthumb  Wienn 
adminiftriet  (sie!)  vnderftanden  5,  die  Er  mir  an  ^  abgang  Zuegeftellt  fol 
haben,  fo  hat  Er  mir  doch  weder  diefelben  guetter  gar  noch  darfur 
den  Werdt  fonndern  den  wenigem  tail  zuegeftellt,  wie  Ir  mein  lieb 
herrn  nachuolguuder  maynung  vernemen  werdet. 

Nemblich  hat  der  herr  Bifchoff  von  Trieft,  von  den  Verwaltern 
des  Bifchofhofs  zu  Wienn.  derfelben  Zeit  in  parem  gelt  mer  dann 
taufent  dreyhundert  gülden  Reinifch  empfangen,  mer  von  ettlichen 
perfonen  fo  in  ^  den  Zehent  fchuldig  gewefen  in  die  taufent  gülden 
wert,  diefelben  er  in  fein  felbs  aygen  vnd  nichts  des  Bifthumb  Wienn 
nutz  gewent  hat. 

So  hat  man  dem  herrn  Bifchoff  von  Trieft  zwey  hundert  vierzehen 
Emer  wein  in  die  Newftat^  gefuert,  die  hiet^  man  dem  Bifthumb  zu 
nutz  derfelben  Zeit  die  achterin  ^°  vmb  zwelf^^  mugn  ^2  außchengken 
(sie!)  die  mir  der  herr  Bifchoff  von  Triest  zubezallen  schuldig. 

Dann  der  Irrung  halben  ^^,  fo  Jungkher  Ludwig  des  herrn  Bifchoff 
von  Trieft  vetter  anderthalb  Jahr  in  dem  Bifthumb  gethan,  mocht  ich 
diefelben  auf  vierhundert  gülden  achtn,  in  anfehung  das  er  mit  Jagern, 
Federspiel  ^*,  gefelfchaft,  Phertn  vnd  hunden  mer  dann  der  diener  in 
dem  Bifthumb  vaft  ^^  zehrlich  ^^  gewelen,  fo  wil  ich  es  doch  bey  den 
zway  hundert  gülden  Rheinisch  beleihen  laffen  die  mir  der  herr  Bifchoff 
von    Tr)'est    fchuldig    zubetzallen    zufambt    acht    phund    jihcning    die    er 


'  Kleinodien,  dragocenosti. 

*  goldener  Ringe,  zlatih  prstanov. 

*  fahrende,  bewegliche  Güter,  premičnine. 

*  unterstanden  (sc.  zu  nehmen),  smelo  prisvojil. 

*  ohne,  brez  (sc.  primanjkljaja). 

'  die  Ihnen  (sc.  den  Verwaltern),  kateri  so  )im  desetino  dolgovali. 

*  Wiener  Neustadt.  Dunajsko  Novo  Mesto. 

*  hätte  (man),  bi  bili  mogli. 
'•  Maß.  bokal. 

"  namreč:  Pfennige,  t.  j.  po  12  beličev. 

"  m/igen.  nam.  kennen,  bi  se  bilo  mftglo  (točiti  po   12  b.). 

"  der  Irrung  halber,  zaradi  motenja  v  posestvu. 

'*  Hokolarjl,  to  so  lovski  hlapci,  ki  negujejo  sokole. 

"  »ehr,  zelo. 

•*  tchfldlich.  potroftljiv,  škodljiv. 


mir  laut  des  erftn  receß  ""^  vmb  habern  vnd  ander  ding  fchuldig 
beliben. 

Weitter  als  der  Herr  von  Trieft  (sie !)  gemergkht,  das  Im  das 
bifthumb  wienn  nit  beleiben  mochte,  hat  Er  dem  Bifthumb  zu  Wienn 
zu  verderblichem  nachtail  vnd  Schaden  verUhaufft  vnd  außgefchengkht 
drew  taufent,  ain  hundert  vnd  Sybenundzwaintzig  Emer  wein  vnd  den 
merern  tail  die  achtern  vmb  drey  phening,  dar  auß  geloft  par  gelt, 
ain  taufent  newn  hundert  vnd  zwelf  gülden  fechs  fchilling  vnd  newn- 
vndzwainzig  phening  ain  haller  ^^,  welch  Wein  ^^  wo  fy  auf  die  recht 
Zeit  gehalten  worden  vnd  alfo  an  2°  not  außgefchenckht  auf  das  wenigeft 
drew  taufent  achthundert  vnd  funfundzwainzig  gülden  bieten  gollten  ^^ 
defhalben  der  herr  Bifchoff  von  Trieft  mir  den  abgang  der  Taufent 
newnhundert  zwelf  phunt  fechs  fchilling  Newnundzwaintzig  phening  vnd 
ain  Haller  Zubezallen  fchuldig 

Item  fo  hat  der  von  Trieft  (sie!)  auß  dem  Bifthumb  wegkhnomen 
alles  laut  aines  Inuentarj  Samaten  ^^  Tamaftkhen^'  vnd  ander  feiden 
Rogkh  2"*  gefuettert  vnd  ainfach  zwelf. 

Item  Tuchen  Rockh  gefuetert  vnd  ainfach  fechs,  Item  Wappen 
oder  Leibrogkh  ^^  Samaten  vnd  Seiden  gefuetert  vnd  ainfach  drew 
Samaten  Tamaftkhen  vnd  khermafin  ^"^  Seiden  wames^^. 

Item  vier  hupfche  niderlendifche  gewarchte^^  wanttuecher  ^^  mit 
pylden  ^'^  vunfer  Frawen  ^^  vnd  Sant  Jörgen. 

Item  Pangktuecher  ^^  gewarcht  zway. 

Item  Samaten  vnd  tuechen  piret^^  fechs  das  ain  Samaten  mit 
Zobln  34  gefuetert, 


"   Vergleich,  sprava,  poravnava. 

'8  heller. 

"  welche  Weine,  katera  vina. 

^°   ohne,  brez. 

*'   hätten  gegolten,  t.  j.  bi  bila  vredna. 

"  samten,  baršunast. 

"  damastene,  od  damasta. 

^*   Röcke,  suknje. 

2'   spodnja  suknja. 

^*  karmesinen,  karmezinasto  rdeče. 

2''  telovnik  z  rokavi. 

'*  gewirkte,  na  roko  tkan. 

"  Wandtuch,  Gobelin,  nastenska  preproga,  gobelin. 

^°  Bildern,  s  podobama. 

^'   naše  ljube  gospe,  t.  j.  Matere  Božje. 

'*   Banktücher,  naklopine  preproge. 

"   Biret,  pokrivalo  za  glavo. 

^*  Zobelpelz,  sobolovina. 


Item  fechs  Samaten  Tafchen 

Item  Leib  vnd  päd  pfaitten  ^5  mit  gold  und  leiden  außgenat  drey- 
undvierzikh 

Item  Siben  vnd  achtzig  Facilet  ^"^  mit  gold  vnd  leiden  ausgenat 
Item    fechs    Facilet  darauf  die    Antipfn  3'  aue    Regina  celorum  mit 
notn  ^^  außgenat  fambt  ainem  leinen  puechl  auch  mit  notn. 

Item  ettlich  ftukh  krainerifch  vnd  gutter  Leinbat  vnd  Zwilch  nach 
Inhalt  des  Inuentarj. 

Item  der  Herr  von  Tryelt  hat  auch  ain  kehlh  von  der  kappellen 
wegkh  genomen, 

Item  er  hat  vnder  andern  weylund  Bifchof  Jörgen  groffen  kleinaten 
ain  filber  verguld  fcheiern  ^^  mit  einer  hui  '*°  vnd  deffelben  Bilchof  Jorgn 
Wappen  zu  leinen  banden  genommen. 

Item  fünf  hulczen'*''  Löfl  mit  Sylberen  Stilln 

Item  fechs  Sibrene  (sie!)  gapl  ain  tail  vergult  etlich  mit  miten 
Zungen '*2. 

Item  fünf  fylber  vergulte  gegraben"*^  haftl  oder  gesperr'''*. 

Item  ain  Englifch  Ringl. 

Item    fyben    alt   filbren    phening  fambt  ainem  Turgkifchen  afperP^ 

Item  drey  gülden  Ring  mit  Amatiften  fambt  weylundt  Bischof 
Jorgn  Wapen  ring,  fo  Her  Hanns  Pruelmayr  in  ainem  fagkl  ver- 
petfchafft  hat. 

Item  Zwai  par  äugen  glüfer  mit  Syiber  umbiegt,  das  ain  mit  ainem 
Sylbren  Fueteralein. 

Item  allerley  muntz  gülden  vnd  filbren  Inhalt  des  Inventarj  fo  auf 
vierundtzwainzig  gülden  Reinifch  geschätzt  worden. 

Item  Syiber  pfand  fo  Barbara  Wefterin  wcilund  Bifchoff  Jörgen 
vmb  Neununduiertzig  gülden  verfetzt 


"  Leib-  und  Bade-Pfaiten  (Hemden),  podnevne  in  kopcijske  srajce. 

>♦  Tücher;  izraz  je  obsežen  in  more  značiti  i  rutice  i  servijete.  Vsekako  so 
platnene  rute. 

"  Antiphon,  antifona. 

"  .Musiknoten,  (glaske. 

*•  Doppelbecher,  t.  j.  podvojena  časa.  ena  zgoraj,  druga  spodaj. 

♦•  Eiul.  tok. 

*'  hftizernen.  lesene. 

*'  Mittelzinken,  t.  j.  %  «rednim  rogljem.  to  se  pravi  s  tictiii  roj^lji. 

*'  graviert,  z  vrezanimi  okraski. 

**  Schnallen,  zaponke. 

«»  Akče.  tur4kl  denar;  3  akče  =  1  para,  40  para  =  1  piaster  =^  120  akčev  =« 
1  piaster. 


8 

Item  drey  Cacedonen'*^  (sie!)  pater  noiter  die  drit  mit  Agltain ''^ 
vnd  Silber  vmblegt, 

Item  drey  Carallen  pater  noster  mit  filbcr  vergulten  Knopflein 

Item  ain  [chwartz  Agftainen''^  pater  nofter. 

Item  der  Her  Bifchof  von  Trieft  hat  auch  vber  das  die  hernach 
befchribn  klainat  vnd  gueter  auß  dem  Bifthumb  Wien  vnd  in  deffelben 
namen  empfangen  die  Er  vor  den  erftn  Comiffarj  nit  anzaigt  hat, 

Erftlich  von  weilund  Bartlme  Freyfleben  erben,  hat  Er  in  krafft 
aines  vermainten  Vertrags  ettlicher  Silber  klainat  halben  fo  weylund 
Bifchoff  Jörg  den  felben  Erben  fol  gefchafft  haben  Zu  feinem  tail 
daruon  genomen  filber  gefchirr  vber  Zwayhundert  guldn  wert. 

Item  mer  von  weylundt  Her  Sigmundn  keller  briefter  beneficiat 
Zu  VVienn  gelaffen  gueter,  hat  Er  etlich  bett  vnd  Petgwant  Zin  Kandln 
ain  Perlen  partn  ^"^  vnd  anders  genomen  dauon  der  Herr  Bifchoff  raittung 
vnd  bezallung  begert 

Item  Er  hat  auch  zway  Sylber  vergulte  opferkhaindl  fo  das  Capitl 
weylund  bifchoff  Jörgen  gefchengkht. 

Item  er  hat  vil  gueter  newer  Puecher  in  den  vier  facultetn  ^^  fo 
in  ainer  almar^^  geftanden  vergeben  vnd  wegkh  gefuert  die  vber  hundert 
gülden  werd  fein  vnd  bey  dem  Bifthumb  nit  mer  als  funfzehen  puecher 
gelaffn, 

Item  Er  hat  auch  kurtz  vor  feinem  ab  Zug  fich  der  lad  des 
officiolat  ambt  vnderftanden  vnd  was  darin  gewefen  genomen  vnd 
weder  official  noch  notarj  Jres  folds  bezallt,  das  ich  hiemit  wil  ge- 
meldet haben. 

Item  der  Bifchof  von  Trieft  hat  ain  groß  filber  Pegkh  ^2  vnd  Sylber 
kandl  fo  weilund  Bifchof  Jörg  in  Pontificalibus  gebraucht  aus  aigen 
gwallt  zu  feinen  Henden  genomen, 

Item  mer  hat  er  aus  Händen  Hainrichen  Pemerer  fyben  oder  acht 
groß  filbren  fchufl  empfangen,  dauon  Er  auch  vor  den  vorigen  Herrn 
Comiffarj  kain  meidung  gethan, 


**  Chaicedonen,  od  Kalcedona,  kamna  iz  vrste  kremenčev. 

*''  Bernstein,  jantar.  Vendar  je  pa  mogoče,  da  dotični  pisar  ni  natanko  ločil 
in  da  je  „Agstein"  pisal  v  smislu  „Achatstein".  V  terminologiji  16.  in  17.  veka  velja 
beseda  „Agstein"  brez  pristavka  za  ime  navadnega  jantarja,  če  ima  pa  še  kako 
določilo,  potem  služi  za  označenje  aliata. 

*^  Tu  je  brezdvomno  „ahat"  označen. 

^'  Perlenborte,  z  biseri  obšit  obrob  (t.  j.  morebiti  stola.) 

"  vier  Hauptzweige  der  Wissenschaft;  t.  j.  torej :  knjige  o  teologiji,  filozofiji, 
pravoznanstvu  in  zdravilstvu. 

^'  Kasten,  naš  izraz  „omara", 

"  Becken,  torilo,  umivalnik. 


Das  alles  ich  vber  die  taufend  gülden  acht^^  vnd  beger  den  von 
Trieft  darzue  Zuhalten,  das  er  folchs  alles  mite  ^'^  vnd  dem  Bifthumb 
zueftelle. 

Item  allem  nach  beger  ich  durch  euch  mein  lieb  Herrn  vnd  Frunt 
zu  erkhennen,  dem  Herrn  Bifchoff  von  Trieft  hab  dermaffen  zu  handln 
nit  geburn  wellen,  Darum  fey  Er  mir  alle  vnd  Yede  ftugkh,  wie  die  in 
den  Artigkheln  angezogen,  es  fey  in  gellt,  kleinatern,  Wein,  klaidern, 
haufrad,  Pargfchafft,  oder  der  felben  rechten  werdt  vnd  eftimation,  gar 
vnd  nichts  außgenomen,  laut  aines  glaubirdigen  Innentary  Zu  meinen 
Händen  Zu  ftellen  auch  feiner  adminiftration  guete  vnd  getrewe  Raittung 
Zuthun  fchuldig,  das  wil  ich  mich  alfo  der  pillikhait  nach  verftehen 
\  nd  wie  lieh  geburt  verdienen,  vermeldt  mein  darlegen,  vnd  behalt 
mir  weitter  beuor  alle  notturfft. 

Johans  Bifchof  zu  Wienn." 

Prvi  in  pristni  inventar  se  dosedaj  ni  našel.  To,  kar  imamo  pred 
seboj,  je  le  transumpt  ali  izpisek  iz  prvotnega  inventarja,  da  služi  za 
pravno  podlago  tožbi,  katero  je  vložil  škof  Janez  de  Revellis  zoper 
tržaškega  škofa  Petra  Bonomo.  Gotovo  je  bilo  v  pristnem  inventarju 
še  mnogo  drugih  stvari  navedenih ;  a  že  ta  izpisek  je  zelo  zanimiv. 

Pravni  položaj  je  temu  prepiru  dalo  gospodarstvo  Bonomovo. 

Slatkonja  je  umrl  26.  aprila  1522.  Dasi  je  imel  koadjutorja  v  osebi 
Lovanjskega  prosta  Konrada  Rennerja  od  2.  februarja  1519  sem,  in  dasi 
je  tega  cesar  Karol  V.  določil  za  naslednika  Slatkonjevega,  je  cesar 
Ferdinand  I.  vendarle,  ne  oziraje  se  na  Karolovo  listino,  imenoval  na 
izpraznjeno  stolico  tržaškega  škofa  Bonoma  upraviteljem  dunajske 
škofije  ^^.  To  se  je  zgodilo  brž  po  Slatkonjevi  smrti  ^''. 

Bonomo  je  pa  imel  mnogo  drugih  državnih  in  diplomatiških  do- 
stojanstev in  se  ni  mogel  osebno  brigati  za  upravo  škofije,  katero  je 
bil  Slatkonja  ravnokar  uredil.  Ferdinanda  ni  bilo  v  deželi,  ker  se  je 
odpeljal  na  Špansko,  njegova  soproga  Ana  je  morala  „zu  zeiten  an 
ander  ende  ziechen"  in  tako  je  dobil  I^onomo  vso  vladno  oblast  v  svoje 
roke  „bis  auf  weiteren  Befehl"",  To  namestništvo  je  |)a  posrebalo  vse 
moči    in    ves   čas    njegov,    kajti   razmere  so  bili;  takrat  na  Dunaju  silno 

"  achte,  cenim. 

*•  zahle,  povrne. 

**  Prim.:  Rej^csfcn  zur  Geschichte  der  Rrzdiözesc.  Wien  1!  (.1.  Kopallik), 
Str.  8.  -    Dom  in  Svet   19(J7. 

*♦  Starzcr:  Ocscliichtc  der  nicdcrOslerr.  Slaltlialtcrii,  str.  1.3«.).  —  Ik-iežka 
v  Re((estcn  z.  Gesch.  d.  BrzdiOz.,  Wien,  str.  8,  ki  trdi.  da  je  bil  Honoino  7.  februarja 
152ri  doloren  la  ikofa  duna|ske|{a,  |c  tako  tolmačiti,  da  je  bil  tedaj  od  l'erdiiiatula  i. 
rimski  kurljl  prezctitiran  za  ordinarija. 

"  Starzer  I.  c. 


10 

zmedene.  Vendar  bi  bil  pa  rad  zamenil  svojo  tržaško  škofijo  za  dunajsko. 
Zato  je  sprejel  upravo.  Za  duhovske  zadeve  je  določil  enega  izmed  njemu 
znanih  kanonikov,  za  dohodke  pa  svojega  stričnika  Ludovika  upraviteljem. 

Ta  je  bil  mlad  pridvornik,  pristaš  tedajne  humanistiške  struje, 
kateri  je  pripadal  tudi  Peter  Bonomo  sam.  Navajen  je  bil  vživati.  Začel 
je  tedaj  gospodariti  z  dohodki  po  svojih  načelih,  nastanil  se  v  škofiji 
in  razsipaval  ne  baš  obilno  škofijsko  premoženje. 

A  rimska  kurija  od  Ferdinanda  1.  prezentiranega  Bonoma  ni  po- 
trdila. Kaj  da  je  bil  vzrok  temu  ukrepu,  do  sedaj  ni  znano.  Obravnave 
v  tej  zadevi  so  se  vršile  ustmeno,  vodil  jih  je  pa  kot  kurijin  zaupnik 
kardinal  in  nadškof  solnograški  Matej  Lang  v  Rimu^^. 

Tudi  na  dvoru  Ferdinanda  1,  se  je  baš  v  istem  času  marsikaj 
izpremenilo.  Več  zaupnikov  je  bilo  odslovljenih,  med  njimi  tudi  Peter 
Bonomo.  Morebiti  ta  celo  v  prvi  vrsti.  Na  tem  mestu  nam  je  samo 
konstatirati,  to  dejstvo,  ne  da  bi  na  dolgo  in  široko  preiskavah  morebitne 
vzroke.  Da  je  bil  ta  mož  odslovljen  precej  nemilostno,  se  vidi  iz  tega, 
da  ni  dobil  —  po  tedanji  navadi  —  nikakršnega  primernega  priznanja 
v  obliki  materielnih  darov  ali  posestev.  Dne  1.  novembra  1523  je 
Ferdinand  I.  izdal  zakupcem  deželno-knežjih  mitnic  ukaz,  da  puščajo  dva 
voza,  katera  vozita  Bonomovo  „pohištvo"  z  Dunaja  v  Trst,  prosta  carine 
in  mitnine  skozi  svoje  mitnice.  Za  zasluge  pa  je  dobil  Bonomo  nekaj 
solnic  pred  tržaškim  mestnim  obzidjem^^.  Od  tedaj  škofa  Petra  ni  bilo 
nikdar  več  na  dvoru. 

Kot  naslednik  za  Slatkonjo  je  bil  imenovan  29.  novembra  1523 
Janez  de  Revellis,  takrat  kapiteljski  dekan  na  Dunaju  in  miloščinar 
nadvojvode  in  pozneje  cesarja  Ferdinanda  I. 

Ko  je  nastopil  svojo  službo,  je  začel  urejevati  škofijsko  premoženje. 
Po  zapisnikih  in  po  izjavah  je  izvedel,  da  je  Bonomo  s  svojim  stričnikom 
slabo  gospodaril,  da  je  porabljal  škofijske  dohodke  v  zasebne  svrhe,  da 
je  vino  prodajal  pod  ceno  ali  je  pa  celo  odvažal  v  Dunajsko  Novo 
Mesto,  kjer  je  zboroval  dvorni  svet.  Izkušal  je  doseči  korekturo  te  zadeve 
po  komisiji,  v  kateri  so  bili  škof  Dietrich  v  Dunajskem  Novem  Mestu, 
baron  Viljem  Celking,  Erazem  Dornberški  in  Janez  Cu  spin  lan, 
sami  pristaši  Bonomovi.  Stvar  se  je  silno  vlekla.  Upniki  po  Slatkonji 
so  zahtevali  od  njegovega  naslednika  Janeza  de  Revellis  poravnavo 
dolgov,  a  denarnice  so  bile  prazne,  dragocenosti  odnesene.  Škof  Janez 
je  v  pismu  z  dne  18.  februarja  1525  zahteval, *°  da  naj  se  razprave 
že   vendar   zaključijo,    da   bo   imel    mir   pred    upniki.    A  tega  ni  mogel 


'•*  Stanzen  1.  c. 

"  Starzer  str.  140. 

*°  Original  v  dunajskem  konsist.  arhivu. 


11 

doseči.  Ker  ni  bilo  sporazuma,  je  škof  proti  koncu  leta  1525  zažugal, 
da  se  bo  pritožil  na  dvor^^  Jeli  s  tem  kaj  dosegel  ali  ne,  to  se  ne  da 
dognati,  ker  ni  nobenega  akta  več  ohranjenega  o  tej  stvari. 

Njegova  tožba  zrcali  te  homatije  v  ostrih  potezah.  Bilo  je  mnogo 
nezdravih  odnošajev.  A  da  ne  sodimo  napačno  in  krivično,  upoštevati 
nam  je  kulturne  razmere  tedanjih  časov.  Postopanje  škofa  Bonoma  je 
brez  dvojbe  odklanjati.  A  tudi  de  Revellisovo  ravnanje  je  istotako  motriti 
z  vso  rezervo.  Njegove  zahteve  so  z  malenkostno  akribijo  sestavljene. 
Narekavalo  jih  je  koristolovstvo  ali  podobna  nagnenja.  Danes  bi  iskali 
resnice  na  sredi  med  obema  strankama,  a  vendar  še  bližje  dunajskega  škofa. 

Razen  pravnega  položaja  pa  nam  podaja  izpisek  iz  inventarja 
zanimive  kulturno-zgodovinske  poteze,  ki  so  za  nas  že  zategadelj  važne, 
ker  je  med  imenovanimi  stvarmi  nedvomno  mnogo  takih,  ki  so  prišle 
na  Dunaj  iz  naše  dežele.  In  Slatl:onja  je  imel  na  Kranjskem  celo 
vrsto  beneficijev,  od  katerih  je  dobival  dohodke  v  naturalijah.  Bil  je 
kanonik  ljubljanski,  župnik  v  Dobrničah,  prost  novomeški,  župnik  v 
Št.  Rupertu,  administratov  Pičanske  škofije,  župnik  v  Žužemberku  in 
pri  sv.  Petru  v  Ložu,  dalje  beneficiat  pri  altarju  sv.  Jurja  v  ljubljanski 
stolnici  in  župnik  v  'Moravčah. 

Kot  dunajski  škof  je  imel  še  s  posebnim  dovoljenjem  papeževim 
dohodke  od  škofije  v  Pičanu,  od  proštije  v  Rudolfovem,  od  župnije  v 
Moravčah  in  od  beneficija  pri  altarju  sv.  Jurja  v  ljubljanski  stolnici. 
Poslednji  se  je  odpovedal  šele  1517.  Seve,  da  te  službe  vkup  —  brez 
dunajske  škofije  —  niso  nesle  nad  sto  cekinov. 

Dohodki  kranjskih  beneficijev  so  se  brezdvomno  plačevali  tudi  v 
naturalijah,  kot  nam  svedoči  postavka  v  inventarju :  „ettlich  ftuckh 
krainerifch  vnd  gutter  Leinbat"  itd.  Gotovo  je  marsikaj  drugih  stvari 
od  njegove  imovine  tudi  s  Kranjskega  prišlo. 

Navzlic  temu,  da  je  dunajska  škofija  bila  slabo  dotirana,  nabralo 
se  je  škofu  precej,  za  one  čase  smemo  reči  mnogo  imovine,  kajti  bil 
je  varčen  gospodar. 

Kot  prejeto  gotovino  izkazuje  obtožba  vkup  4212  gl.  (razpoložnina, 
desetina,  cena  za  vino).  Zanimivo  je  za  nas  izvedeti,  da  je  zapustil  škof 
tolike  množine  vina ;  3367  vedrov ! 

Temu  odgovarja  tudi  vsebina  ostalega  zapisnika.  Dvanajst  baržu- 
nastih  in  svilnenih  sukenj,  O  suknjcnih  sukenj,  3  svilnate  spodnje 
suknje,  po  en  baržunast,  svilncn  in  škrlatnst  telovnik,  torej  garderoba 
knežjega  stanu. 

Posebne  vrednosti  je  moralo  biti  omenjenih  G  gobelinov,  katere  je 
prinesel  s  seboj  z  Nizozemskega,  kjer  se  je  mudil  v  spremstvu  cesarjevem. 

*'  Original  v  dunajskem  Iconsist.  arhivu. 


12 

Posebej  poudarjati  je  prevažno  dejstvo  kulture  prošlih  vekov,  da 
so  bili  omikanci  s  svojim  imetjem  v  individualnem,  osebnem  stiku. 
Individualizem  se  danes  pač  na  vsa  usta  hvali,  a  naše  premičnine  so 
navadno  brezznačni,  tvorniški  izdelki,  ki  naši  individualnosti  naravnost 
nasprotujejo,  a  mi  jih  vendarle  trpimo  v  svojem  obližju.  Slatkonjevi 
gobelini  so  kazali  podobe  sv.  Jurija,  patrona  njegovega  in  Matere  Božje, 
katero  je  mož  posebno  častil.  To  individualno  posebnost  je  kazal  tudi 
na  zunaj  v  nastenskih  preprogah,  tako  da  jo  je  moral  vsakdo  takoj  videti. 

Pri  postavkah  o  perilu  se  vidi,  da  ni  le  množina  odgovarjala  nje- 
govemu visokemu  stanu,  ampak  tudi  ustroj.  I  srajce  i  rutice  so  bile 
vezene  z  zlatom  in  svilo. 

Najzanimivejša  posebnost  je  bila  šestorica  rutic,  na  katerih  je  bila 
všita  antifona  „Ave  regina  coelorum",  besedilo  in  glaske.  To  je  zopet 
zelo  zanimiva  stran  individualnosti  škofove,  kot  posebnega  čestilca 
presv.  Device  in  kot  izurjenega  glasbenika.  Isto  velja  tudi  o  knjigi  s 
platnenimi  listi,  na  katerih  so  bila  brezdvomno  všita  liturgična  besedila 
z  glaskami  vred. 

Glede  njegove  osebnosti,  osobito  vnanjosti  njene,  nam  nudi  mal 
podatek  postavka,  omenjajoča  dve  dvojici  naočnikov,  to  pa  v  srebro 
kovanih,  kakor  pristoji  takemu  možu. 

Beležka  o  raznovrstnem  denarju  se  bržčas  nanaša  na  zbirko  rimskih 
novcev ;  kajti  on  sam  se  je  bavil  s  starinoslovjem  in  njegov  kancelar,  šta- 
jerski Slovenec  Tyffernus,  je  te  študije  škofove  strokovnjaško  pospeševal  ^2. 

Kot  učenjaka  in  pospeševatelja  vede  znači  Slatkonjo  postavka  o 
„množini  dobrih,  novih  knjig  vseh  štirih  fakultet".  To  se  zlaga  s 
pismom  Jakoba  Spiegelna  iz  1.  1514,  priobčenega  v  knjigi  „Isocrates 
de  regno  gubernando",  kjer  učeni  profesor  pohvalno  omenja  „množino 
dobrih  knjig",  katere  škof  celo  s  seboj  na  pot  jemlje,  da  se  bavi  ž  njimi 
v  prostih  trenotkih  ", 

Tako  nam  torej  riše  ta  zapuščinski  inventar  pravni  položaj,  posestvo, 
osebne  razmere,  individualno  pojmovanje  in  stremljenje,  okolico  in  osredje, 
v  katerem  se  je  gibal  naš  rojak  ter  nam  odpira  vpogled  v  tedanje  nazore 
in  kulturni  tok.  Za  podrobno  poznavanje  življenskih  razmer  je  torej  vele- 
važna  listina,  istotako  za  proučavanje  naših  kranjskih  odnošajev  in  njihove 
reciprocitete  v  drugih  deželah.  Suha,  a  pravniško  natančna  listina  nam 
podaja  za  zgodovinsko  filozofijo  in  etično  presojevanje  posameznikovih 
razmer  več  porabne  podlage,  nego  široko  razpredeni  životopisi. 


*2  Prim.  mojo  študijo  v  Dom  in  Svetu  1907. 
»'  Prim.  Dom  in  Svet  1907. 


13 


Nekaj  iz  Prešernovega  peresa. 

Ivan    Grafenaue r. 

1.    Še  neznana  Prešernova  balada. 

Dosti  znano  je  pač,  da  je  bil  Prešeren  kot  pevec  balad  najprvo 
učenec  Biirgerjev.  Ne  radi  tega,  ker  je  prevedel  njegovo  „Lenoro",  saj 
je  prevajal  tudi  iz  drugih  pesnikov,  ne  da  bi  bil  njihov  učenec,  ampak 
radi  značaja  prve  njegove  balade  „Povodnji  mosh",  ki  je  kakor  prevod 
„Lenore",  nastala  v  prvi,  nam  neznani  obliki  že  1.  1826.  —  Snov  je 
sicer  res  zajeta  iz  Valvazorja  („balada  is  Valvasorja"  Cbelica  I  40), 
toda  Prešeren  si  jo  je  izbral  —  to  je  čisto  jasno  —  ravno  radi  podob- 
nosti motiva  z  „Lenoro"  (pošastna  moč  dobi  oblast  do  deklice  radi 
bogokletnosti  ILenoraJ,  oziroma  prešernosti  [Povodnji  mož]  in  jo  pogubi). 
—  A  „Lenoro"  kakor  tudi  „Povodnjega  moža"  je  Prešeren  že  1.  1829 
priredil  za  I.  zvezek  „Krajnske  Cbelice"  in  potem  nam  dalje  časa  ni 
znana  nobena  Prešernova  balada  več.  Šele  1.  1836  je  prinesel  „Illyrisches 
Blatt"  v  4.  številki  (23.  januarja)  „Prekop"  in  ta  ima  že  povsem  drugačen 
značaj ;  enako  tudi  ostale  istočasne  ali  pozneje  nastale  balade.  Prehod 
(jd  prve  do  poznejše  dobe  v  Prešernovih  baladah  tvorijo  romance  njegove 
iti   „Krst  pri  Savici"  („Uvod"!) 

Zanimalo  bo  pač  vsakogar,  da  se  je  našla  nova  Prešernova  balada 
prve  dobe.  in  sicer  v  rokopisu  IV.  zvezka  „Krajnske  Čbelice",  ki  je  bil 
v  cenzuri  pri  Kopitarju  in  potem  v  tiskarni.  Zdaj  je  last  g.  sodnega 
nadsvetnika  Julija  F-*olca  v  Ljubljani;  našel  se  je  pod  streho  v  hiši  umrle 
gospe  Amalije  Pfeiferjevc.  hčere  Kastelčeve,  skupno  z  mnogim  drugim, 
deloma  zelo  dragocenim  rokopisnim  gradivom,  ki  ga  priobčujem  v 
„Času".    Naj  govori  zdaj  Prešeren  sam: 

Ponozhnjak. 
balada. 

Bil  korenjak  je  rasujsdan,' 

iJcvifhtva  tat,  vafvavz, 
Nobeno  boshjo  nozh  u^man 

iJckIizhov  sapcijvavz. 


•  Opomba  Kopitarjeva  ob  robu:  boc  iion  dclcvlt  Vlndobonensis  sed  rectc 
&  prior,  nam  ali  ter  narran-l  baec  vel  Celakowriky,  i-linniHi  alia  sni  inolinliir 
inrpte. 


14 


5     Is  sibelk  treh   nedolshen  jok 
Je  krizhal  do  nebef, 
Treh   nesakonfkih   mamiz   ftok, 
Se  je  raslegal  vmel. 

Vezhkrat  ga^  fajmafhter  fvaril, 
10  Ga  ftrafhil  je  s'  peklam 

Je  bil   fkopan,  pod  kofh^  je  bil 
Djan   obloshen   s'  kamnjäm. 

Al  famopafh,  fvarjenju  gluh 
Rasgraja  po  vafeh, 
15     Oftane  ftari  potepuh, 

Naklada  greh   na  greh.  ^ 


Stoji,  ftoji  famoten  kraj, 
Soselka**  is  treh  hifh, 
20     Stoji  vaf  INIofhna,  kjer  do  sdaj 
Ni   snan  bil  fantov  vrifh. 

In  tam  zvetfe  ko  lilje  zvet 

Nevidene  ljudem, 
Alenzhiza  rosha  deklet 

Le  snana  mal'  ozhem. 

25     V  Radolzo  gre  nedelfki   dan, 
Nebefhki   kruh  ushit, 
Sagleda  fant  moj   rasujsdan' 
Lepote  njene  fvit. 

Bersh^  fprafha,  kdo  je  lepa  hzher, 
30  Kje  fpi,  in  druj'ga  vezh, 

Zhes  Save  moft  hiti  svezher 
Od  hudih   shelj   gorfezh. 

Perklati  k'  njemu  fa  pajdalh, 
Pcrdrushi  zhuden  brät, 
35     Oblezhen  ko  Turfhki  mejafh, 
V  obrasi  vef  kofmat. 

>Le  bersh,*^  le  bersh,*^  prijatel   moj ! 

Le  hitro  s'  mano  sdaj, 
Imela  bova  vkup  nezoj 
46  Vefela'  direndaj.« 


I 


2  Namesto  tega  je  bilo  prej    Vezhkratov. 

^  Prej  po  pomoti   kosh. 

*  Prej    Sofedfka ;  d  je  prečrtan. 

'  Prej    Berfii ;  f  je  prečrtan  in  zgoraj  zapisan  s. 

'  Prej  kakor  zgoraj   berfh. 

''  Najprvo  je  bilo  zapisano  Vefeli,  potem  Vefelo,  nazadnje  Vefela;  pika 
nad  i  je  z  nožem  zbrisana.  Poteza  u  pri  a-ju  je  pa  napravljena  s  temnejšim 
črnilom. 


15 


Ker  rezhe  to,  sashene  fmeh, 

Sashene  ftrafhen  glaf, 
De  smersne  musik  po  kofteh 

Ni   fuh   nobeden  laf. 

45      >Le  bersh,"^  le  bersh,^  prijatel  moji 
Poln   godzov  je  fkedenj, 
Alenzhizo  moshim   nezoj, 

Bersh^  v'  fvate,  bersh^  v'  femenji«   - 

Ker  rezhe  to,  fe  flifhi  vrifh 
50  Volkov,  in  fov,  in   vran, 

Tak,  ko   sarjove  takrat  pifh. 
Bo   rjul   na  fodni   dan.^° 

>Le  bersh,^^  le  bersh,^^  prijatelj  moj  I 
Lej   fvatov  in  drushiz, 
55     Od  njih  kaj   flifhal  bofh   nezoj 
Kofmatih   govorizi«    — 

Ker  rezhe  to,  is  golih  plefh 

Se  Kleka  gerd  oblak 
Usdigne^^  poln  negudnih  vefh 
60  In  poln   peklenfkih   fpak. 

>Le  hitro,  hitro,    shenin   moji 

Neveften  flifhim  vos,^^ 
Per  nji  bofh  fpaval  ti  nezoj, 

Le  glej   de  ji   bofh  köf!« 

65     Perpelje  shenfki  fe  rogäzh 
Oftudno  ncpofhtčn 
Is  gadov  in  vfe  lortc  kazh 
Je  zhudno  vos^^  fpletfen. 

>Le  Itoj,  le  ftoj,  sdaj  shenin  moj! 
70  Al  ti  dcklč  bo  vfhezhf 

S'  Alenzhizo   lopo   ncz«ij 

Kdo  bi  ne  fhci   rad  Iczh?«    — 


•  V»c  itidkrat,  kakor  z({oraj,  najprvo   berfh. 

•  Verza  46.  in  48.  imata  opombo,  da  naj  se  /amcujala;  verz  46.    iiii.i    sprcd.ij 
itevilko  2,  verz  48.  pa  itcvilko  1. 

"Treba    je    ra/umcti    lako:    Tako.  kot  zarju!   |e  takrat   pIS,    tako  Ix)    rjul     n.i 
•odni  dan. 

"  Prvotno   bcrfh. 

"  Verza  58—59  popravljena  Sa  .  .  .  5?c  vsdijjne. 

"  Popravljeno  i/,  vof,   najprej  h  svinčnikom  potem  »  tcmne|bini  Črnilom. 

'*  Prej    v«il.  popravljeno  kakor  /|{ora|. 


16 

Perfhla  fta  na  morifha  kraj 
Tam  Satan  sh'  njim  vefel, 
75     Imel  vfo  nozh  je  direndaj 
Dokler  ni^^  svon  sapel. 

Leshalo  truplo  drugi  dan 

Je  na  morifhi  snak ; 
Tak  konez  vseP^  je  rasujsdan' 
80  Pregrefhen'  ponozhnjäk.   — 

V  izgled  in  nauk,  fantje!  vam 

Sloshena  je  poveft, 
Kdor  hodil  v'  vaf  bo  k'  deklizam, 

Prilhel  bo  slodju  v'  peft. 

Dr.  Prefhern. 

Pesem  je  v  rokopisu  na  tretjem  mestu,  druga  za  „Gloso",  a  je  s 
črnilom  prečrtana,  enako  kakor  „Romanza  od  Stermiga  grada"  (poznejša 
„Pesem  od  zidanja  cerkve  na  Šmarni  gori"),  ki  sledi  za  to  balado.  A 
prečrtal  je  ni  Kopitar  (to  pove  njegova  opazka),  ampak  Matija  Čop  še 
pred  Kopitarjevo  cenzuro,  ker  so  se  mu  zdeli  nekateri  izrazi  prerobati^'. 
V])liv  „Lenore"  se  kaže  nekoliko  v  izberi  snovi,  v  tehniki  pa  v  ponov- 
nem pozivu:  „le  bersh,  le  bersh  ..."  —  Kopitarjeva  opazka:  —  „nisem 
jaz  (Vindobonensis)  tega  prečrtal,  ampak  nekdo  drugi  pred  menoj  in 
sicer  po  pravici,  zakaj  drugače,  čisto  drugače  bi  bil  povedal  to  celo 
Celakovsky,  dasi  so  druge  njegove  stvari  dovolj  zanič  (sat  moliatur 
inepte)"  —  kaže  njegovo  razdraženost  in  sovražnost  zoper  Prešerna  in 
Celakovskega,  povečano  še  po  abecedni  vojski,  ki  se  je  bila  ravno 
tačas,  ko  je  „Cbelica"  bila  v  Kopitarjevi  cenzuri.  Podobno  osorno  se 
izraža  v  istem  rokopisu  tudi  v  opazkah  k  Vodnikovim  narodnim  pesmim. 
Ves  Kopitar! 

Stvarno  je  treba  opomniti  k  baladi,  da  Mošna  niso  Mošnje  pod 
Radovljico,  ampak  selo  onstran  brvi  Slovenskega  planinskega  društva, 
na   poti   iz    Radovljice   v    Kamnogorico,    na  desnem  bregu  Save.    Časih 


'^  Najprej  je,  potem  najprej  s  svinčnikom,  nato  s  temnejšim  črnilom  po- 
pravljeno v  ni.  Svinčnik  bržkone  Prešernov,  pero  Kastelčevo.  —  V  verzu  74.  je 
prvotno  s'  popravljen  v  sh' 

'*  Najprej  je  bilo  zapisano  konz  ušel,  pozneje  je  to  Prešeren  s  svinčnikom 
popravil  v  konez  vsel,  potem  še  Kastelic  s  črnilom. 

"  Prešeren  poroča  o  tem  Čelakovskemu :  „Zhop  (hat)  den  Kasteliz  bewogen, 
einige  unschuldige  Volkslieder,  die  gerade  die  letzten  in  dem  der  Censurbehörde  vor- 
gelegten Cahier  waren,  herauszureissen,  und  hat  nun,  um  ein  Beispiel  seiner  Strenge 
zu  geben,  eine  meiner  Balladen  wegen  ein  Paar  derber  Ausdrücke  damnirt."  Prešeren 
Čelakovskemu  29.  aprila  1833.  Ljubljanski  Zvon  II  49. 


17 

tam  ni  bilo  mostu  čez  Savo;  most,  ki  ga  omenja  Prešeren  v  tej  pesmi, 
je  oni,  ki  pelje  čezenj  cesta  v  Kamnogorico.  Nekdanje  morišče  je 
bilo  onkraj  Save  ob  tem  mostu. 


2.    Prešeren  in  narodna  pesem. 

Za  primero,  kako  je  Prešeren  popravljal  narodne  pesnu',  naj  objavim 
iz  ravnoistega  zbornika  rokopisov  dve  narodni  pesmi  „Zherni  Kof"  in 
„Lesica",  ki  jih  je  Kastelic  napisal  na  prvo  in  drugo  stran  cele  pole 
popiq'a  v  gajici  z  nekaterimi  pomotami  in  jo  je  Prešeren  lastnoročno 
popravil  (povečini  v  bohoričici).  Tiskani  sta  te  dve  narodni  pesmi  v 
„Krajnski  Cbelici",  V.  zvezek,  str.  61. — 62.  in  63. — 64.  Tekst  se  glasi, 
kakor  ga  je  najprej  Kastelic  zapisal: 

Zherni  kof. 

Prelepo  poje  černi   kos, 

Pa  lepše  poje  slavic  še. 

Pa  kosa  glavica  boli 

Boli   ga,  de  ga  umori   — 
5     Al  sničica  tak'  govori: 

O,  kaj   ti  pravim,  černi  kos! 

Kdor  koli   ima  Ijub'ce  tri, 

Ga  rada  glavica  boli   — 

Boli  ga  de  ga  umori, 
10     Kot  je  vmirila  ( 1 )  tebe  kos! 

Zdej  se  kos  za  gcrm  zapodi 

In  vse  štir  od  sebe  moli. 

Zdej    sničica  tak   govori: 

Prav  se  ti,  černi   kos!  godi   — 
15     .Si  djal,  de  lahko  boš  živci, 

Ker  imaš  Ijub'ce  lepe  trii 

De  ena  te  bo  hranila, 

Druga  tebe  oblačila. 

Per  tretji  bodeš  sladko  spal. 
20         Pa  černi  kos  tak  govori : 

O,  čakaj,  čakaj,  snic'ca  ti! 

Bo   Bog  že  dal   gorko  spomlad. 

Spomlad,  svetiga  Jurja  dan 

Se  bom  spet  f-krcval  (!)  čcrin  kos, 
25     Imel   spet   bodcm   Ijub'ce  tri: 

Ena  me  bode  hranila. 

Druga  me  bo  oblačila, 

Per  tretji  bodcm  sladko  spal 

Koder  bom   hodil,  koder  šel, 
30     I'owid   bom   žvižgal   ino  pel. 


18 

Prešernovi  popravki:  Verz  4.  je  prečrtan,  na  rob  je  zapisal 
Prešeren:  Tako,  de  f  me  rti  fe  boji;  enako  Cbelica  V.,  61,  — 
V.  10,:  je  je  prečrtan,  zgoraj  z  roko  Prešernovo:  bo;  enako  Cbelica  1,  c, ; 
vmirila,  prej  nmirila  (popr.  Kastelic),  Cbelica:  vmorila.  —  V.  11.:  se 
in  zapodi  je  prečrtano,  ob  strani  je  Prešeren  zapisal:  se  položi, 
nad  te  dve  besedi  pa  Kastelic  saluči  (!).  Cbelica :  Zdaj  tni  še  kos  za 
germ  zleti.  Čigavo  je  to?  —  V.  12.  je  prečrtan,  zgoraj  s  Kastelčevo 
roko:  Noge  (na  levem  robu  stoji  Vse  štir)  od  sebe  ta  pomoli.  Na 
desni  rob  pa  je  zapisal  Prešeren :  Bolan  leshi  milo  jezhi ;  enako  Cbelica, 
—  V,  13.:  Zde  j  je  prečrtano;  zgoraj  je  zapisal  Prešeren :  Spet;  enako 
Cbelica,  —  V.  15.:  Prešeren  je  prečrtal  najprej:  boš  živel,  kar  je 
nadomestil  z  obliko :  ta  živi.  Nato  je  ves  verz  s  popravkom  vred  prečrtal 
in  zapisal  na  rob:  De  lahko  shivel  bolh  U  djal ;  enako  Cbelica.  — 
V,  16.:  Prešeren  je  prečrtal:  Ker  imaš  in  lepe  ter  nad  prvo  zapisal: 
Kateri  ima,  a  tudi  to  je  prečrtal.  Cbelica  ima  prvotno  besedilo.  — 
V.  17,:  te  bo  hranila  je  prečrtano;  zgoraj  s  Prešernovo  roko:  Ijubiz 
na  desni  strani  hrani  ga,  a  oboje  je  zopet  prečrtano,  —  V.  18.: 
tebe  oblačila  je  Prešeren  nadomestil  z:  oblazhi  Ijubiz  a,  pa  je 
tudi  to  zopet  prečrtal.  —  Verz  19,  je  Prešeren  prečrtal  in  nadomestil  s 
sledečo,  zopet  prečrtano  verzijo:  In  se  per  tretji  fladko  fpi.  Prešeren  je 
hotel  torej  te  verze  popraviti  takole : 

Si  djal,  de  lahko  ta  živi 
Kateri  ima  Ijub'ze  tri 
De  ena  Ijubiz  hrani  ga 
Druga  oblazhi  Ijubiza 
In  se  per  tretji   fladko  fpi. 

A  to  verzijo  je  zopet  zavrgel  in  Cbelica  ima  prvotno  besedilo.  —  V.  24, 
je  prečrtan;  Prešeren  ga  je  nadomestil  takole:  Ne  bom  vezh  zherni  kof 
bolan;  enako  Cbelica  V.,  62,  —  V,  29,:  koder  šel  je  Prešeren  prečrtal 
in  nadomestil  z:  bom  vefel ;  enako  Cbelica. 


Lesica. 


Leži,  leži  stežičica, 
Po  nji  teče  lesičica. 
Petelin  mladi  sreča  jo 
Pa[t]   tak  lesica  govori: 
5      »Kam  mladi  greš  petelin  ti?« 
Al  mi  petelin  govori: 
Jez  gredein  k'  svoji  jarci  v  vas. 
Pa  tak  lesica  govori: 
Petelin  mlad'!  kaj   pravim   ti, 
10      Pokaži   meni   ti   leto 


19 

Kak  v  vasi  vaši  kure  spe. 
In  vzdignil  je  bedričico, 

Zdolej   vtaknil  glavičico   — 

Tako  v  naš'  vasi  kure  spe. 
15     Al  lesica  ga  je  zgrabila 

In  šla  je  z    njim  pod  brezico. 
Pa  tak  petelin  govori: 

Veš  kaj   lesica  I    pravim   ti   — 

Lepo  zahvali  ti  Boga 
20     Za  tak  lep'  mal  mlad'ga  mesa 
Lesica  vzdigne  tačico, 

Zahvalila  lepo  Boga 

Za  tak  lep   mal   mlad'ga  mesa. 

Pa  petelin  na  brezico  zleti 
25     In   tak  lefici  (!)  govori: 

Lesica,  pifhi  (!)  ti  me  v  rit! 

Sim  tvojih  špasov  kmalo   sit   — 
Lelica(!)  krog  je  skakala, 

Z  debelim   repam   mahala, 
30     De  brezico  bi  sekala. 

Prešernovi  j)opravki.  V  verzu  4.  je  Prešeren  najprej  prečrtal 
P  a  [t]  in  je  täk  izprenienil  v:  Tako;  potem  pa  je  na  robu  3.  in  4.  verz 
nadomestil  takole:  Je  petelina  frezhala  —  Tako  ga  ogovarjala — ;  enako 
Čbelica  V'..  63.  —  \'.  ").:  Al  mi  je  Prešeren  prečrtal  in  nadomestil  s: 
Tako;  enako  Cbelica.  —  V.  7.:  gredem  in  \  vas  je  prečrtano;  nad 
prvo  teh  besed,  nekoliko  na  desno,  je  zapisal  Prešeren:  v  vaf  in  zopet 
prečrtal;  jarci  je  izpremenil  v:  j  ar  iz  i,  na  desni  kraj  pa  je  zapisal 
(kot  nadaljevanje)  grem  \    vaf.  Čbelica:  Jest  v  vas  grem  k  svoji  jarčici 

—  V.  9. :  kaj  pravim  ti  je  prečrtano;  zgoraj  je  zapisal  Prešeren: 
povej  mi  ti,  kar  je  zopet  prečrtal  in  na  robu  nadomestil  s:  po  k  as  h  i 
ti.  Nad  ta  ti  pa  je  Kastelic  zapisal:  mi.  Cbelica  sledi  Prešernu.  — 
V.  10.   je  prečrtan,    ker  je  po  novi   Prešernovi  verziji   postal   nepotreben. 

—  V.  11.:  Kastelic  ga  je  (nad  vrsto)  poizkusil  pf)praviti  tako:  Kak'  kure 
spe  v'  nafhi  (!)  vasi.  F'reseren  pa  je  zapisal  na  rob:  Kak  tvoja  mlada 
jar'za  Ipi ;  enako  Čbelica.  —  V.  12.:  In  je  iz|)remenjen  v  Je;  je 
bedričico  je  prečrtano;  na  robu  Prešeren:  perutnizliizo ;  enako 
Čbelica.  -  V.  14,  je  Prešeren  ()rečrtal  in  izpremenil:  Tak  moja  lepa 
jarza  fpi  (zgoraj);  enako  Čbelica.  —  V.  IT),  jr  Prešeren  istotako 
prečrtal  in  zgf>raj  zapisal:  Je  sgrabila  lefiza  ga;  enako  Čbelica.  — 
V.  H).:  šla  je  je  prečrtano;  Prešeren  je  dodal  na  kontu  verza:  je 
(hla;  enako  Čbelica.  —  V.  18.:  Pred  lesica  je  Prešeren  vstavil 
modra,  pravim  je  prečrtal;  enako  Čbelica.  —  V.  20.  in  23.:  tak 
je  izprcmcnjen  v  taki,  lep  je  prečrtan  (Prešeren);  Čbelica  V.  ()3.  ozir. 
64.:    Za    tak    kos  mladiga  mcsd.    —    V,  24.:    Pa    je    Prešeren    prečrtal, 

'i* 


20 

petelin  je  po|)raviI  v:  Petelin,  brezi  co  v  brczco;  enako  Cbelica, 
V.  64.  —  V.  25.:  In  je  prečrtan;  tak,  popr.  tako  —  enako  Čbelica 
V.  26.:  pifhi  ti  me  je  prečrtano,  na  desni  je  Prešeren  nadaljeval 
obrezani  verz:  me  pifhi  ti;  enako  Cbelica.  —  V.  27.  je  prečrtan  brez 
nadomestila;  tudi  Cbelica  ga  nima. 


Das  Schloßarchiv  in  Auersperg.' 

Von  Fr.  K  o  m  a  t  a  r. 

Fortsetzung. 

434  1450  Jänner    30    (tercio    kalendis    januarii)     datum    Rome    apud 
sanctum  Petrum. 

Papst  Nikolaus  V.  erlaubt  dem  nobili  viro  Cristofforo  de  Rechberg 
und  adit  von  ihm  vorzuschlagenden  Personen  beiderlei  Geschlechtes,  sich 
einen  Beichtvater  halten  zu  dürfen,  der  auch  von  den  Reservatsünden 
die  Absolution  erteilen  wird. 

Inseriert  in  1451  April  2. 

435  1450    März    5    (feria    quinta     proxima     ante     dominicam     Oculi 
tempore  quadragesimali)  datum  in  Castro  .  .  .  Sonneck. 

Graf  Friedrich  von  Cilli  meldet  dem  venerabili  viro  et  domino 
decretorum  licentiato  magistro  Leonardo  des  Patriarchen  von  Aquileia 
in  partibus  extra  Forum  Julii  vicario  in  spiritualibus  generali  et  plebano 
in  Ponikchil,  daß  er  für  die  infolge  der  freiwilligen  Verzichtleistung 
des  discreti  Andree  Glogauer  clerici  Sambiensis  dioecesis,  seines  Sekretärs, 
freigewordene  Pfarrkirche  sancti  Ruperti  prope  Nassenfues  den  hono- 
rabilem  virum  dominum  Joannem  Harrer  presbyterum  Aquileiensis 
dioecesis  seinen  capellanum  et  commensalem  präsentiert  habe,  und 
bittet  ihn,  diesen  in  die  genannte  Kirche  einzuführen.  —  Besiegelt  war 
die  Urkunde  sub  appensione  signcti  .  .  .  consueti  des  Ausstellers.  — 
Am  unteren  Rande  stand:  Commissio  propria  domini  comitis.  Taxa 
X  marcarum. 

Kopiatbudi  Fol.  115  a. 

436  1450  Juli   26    (des    suntags    nach    sand    Jacobstag    des    heiligen 
zwelffpotten.) 

Herman  Kosiakker  versetzt  eine  Hube  seines  Gutes  zum  Schalken- 
tall,   auf    welcher   Gregorg    sitzt,    in    Topherniker   pharr   gelegen,    dem 

'  Vergl.  Mitteilungen  des  Musealvereines  für  Krain,  XVllI.  Jahrg.  108—187; 
XiX.  Jahrg.  37-58  und  99-140:  XX.  Jahrg.  161-245. 


21 

ersamen    herren    Fridrichen    .Mindorffer  für  15  geliehene  Pfund  guter 

Wien.  Pfen.,  einlösbar  alljährlich  14  Tage  vor  oder  nach  sand  Jorgen- 

tag.   —   Besiegelt  mit  den  Siegeln:  1.  des  Ausstellers,  welcher  2.  den 

edelen    vesten  Niklasen  den  Kosiakker,   seinen  Vetter,  um  die  Besiege- 

lung  bat. 

O r ig.  Pap.  —  Testamentslibell  Fol.  125  b.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel 
vom  grünen  Wachse,  1.  beschädigt,  2.  fehlt.  —  Wasserzeidien :  Kcinz  Fig.  176.  — 
Indorsat:  a)  Hern  Fridrich  .Mindarfr  saczbriff.  15.  jahrh.  b)  Herrn  Fridrichen 
Mündorffer  sazbrieff  per  ain  hueben  zum  Schalkhenthal  gelegen,  so  ihme  von 
Herman  Kosiaklier  versezt  worden  anno  1450.  16.  Jahrh. 

437  1450  September  9  (indictione  tertia  decima,  die  vero  nono  mensis 
septembris.  in  villa  sub  Castro  Novo  posita  et  ante  domum  habita- 
tionis  .  .  .  Jurse  Ogorellec,  ubi  ipse  dominus  capitaneus  pro  iure 
reddendo  .  .  .  sedere  solet). 

Andreas  de  Leo  pro  magnifica  communitate  Tergesti  capitaneus 
Castri  Novi  weist  die  Appellation  zurück,  weldie  die  Frau  Caterina 
Ungospocharin  gegen  den  Urteilsspruch  eingelegt  hat,  vermöge  welches 
sie  die  von  ihr  aus  der  Erbschaft  ciuondani  domini  Stcphanchi  Vin- 
chinbergcr  innegehabten  Güter  an  Adiatius  Prambergar  und  dessen 
Schwester  Agnes  stellen  sollte.  Presentibus :  Jacobo  de  sancto  Marco 
tabernario,  Jurse  Ogorellcv  etiam  tabernario  sub  Castro  Novo,  Jacobo 
Cerdone  de  Carian  districtus  Castri  Novi,  Andrea  de  Corotano,  Joanne 
de  Tergesto,  Luchessio  de  Postoina,  Jurse  de  Breixe?  pillipario,  oninibus 
quatuor  familiaribus  .  .  .  domini  capitanei.  —  Besiegelt  vom  Richter 
und  Hauptmann  Andreas  de  Leo.  —  Unterschrift  und  Signet  des  Roba 
de  Leo  civis  Tergestinus  publicus  imperiali  auctoritate  notarius  ac  prefati 
domini  capitanei  cancellarius  nee  non  in  hac  causa  notarius  rogatus, 
welcher  die  Urkunde  niederschrieb. 

Orig.  Perg.        An  roter  Seidenschnur  anhangendes  Siegel. 

4iiH   1450  November  2  (an  maniag  Allerseltag)  Laibach. 

Jorig    von    Tschernomel    verweser    der    haubtmanschaft    in    Krain 

beurkundet,   daß   Wilbalem    Mindorffer    vor   dem    Gerichte    heute    den 

anderen  Tag  hat  furgclragen  ain  hüben  zc  Sappelsach  zu  Irefncr  pharr 

gelegen,    darauf    Peter    siezet,    darauf  ir    mit    gerichtsj)o(en    geweisl   hiit 

von    der    behabnuss    wegen,    so    er   hintz  Sigmunden  Mindorffer  seineu 

Vetter  in  dem  landesrechtcn    hat  erlanget  nach   laut  des  behabbriefs,  so 

darumb    von    gericht    ist    ausgangen,    lis  wurde  ihn:  über  vier  Wochen 

der  dritte  Tag  erteilt. 

Orig.  Pap.      kückwärtü  aufgedrücktes  Sicj^el  vom  grünen  Wadisr.       Indorsat 
Purtratt  Wilh;ilin  .Mlndorfdr  11    l;i^.  .um»  1 1.7).  15.  jahrh. 

Diniitz,   kcgcatcn  5.  n"  10  Hegest. 


22 

430   1450  Dezember  24  (an  dem  heiligen  Cristahcndt). 

Bruder    Jörg    oberkelner    zu    Sittich    bestätigt  den   Empfang  von 

13  Pfund  Wien.  Pfen.  von  dem  edlen  und  vesten  Volkcliliarten  Awrs- 
perger  für  das  selgeredt.  —  Besiegelt  mit  dem  aufgedrückten  petsched 
des  Ausstellers. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  abgefallen. 

440  1451  April  2  (indictione  XIV.,  pontificatus  sanctissimi  in  Christo 
patris  et  domini  nostri  domini  Nicolai  divina  Providentia  pape 
([uinto  anno  quinto,  die  vero  Veneris  mensis  aprilis  secunda,  hora 
vesperarum)  acta  sunt  hec  in  Nova  Civitate  Saltzburgensis  diocesis. 

Leonardus  Erngrosz  de  Kastefin  diocesis  Saltzburgensis  publicus 
Sacra  imperiali  auctoritate  notarius  ac  insigni  opidi  Nove  Civitatis  tabellio 
iuratus  bestätigt,  daß  nobilis  vir  Cristofforus  de  Rechperg  die  Urkunde 
n°  434  vor\vies  mit  der  Meldung,  daß  er  den  nol)ilem  virum  Engelhardum 
Awrsperger  in  die  Zahl  der  in  dieser  Urkunde  erwähnten  acht  Per- 
sonen aufnahm. 

Orig.  Perg.  —  Kopialbiich  Fol.  165  a  bis  167  a.  ~  Signet  des  öffentlichen 
Notars. 

441  1452  Dezember  18  (am  montag  vor  sand  Thomastag  des  heiligen 
zvvelifpoten). 

Sigmund  Yger   verkauft  seines    Gutes   eine  halbe  Mühle  an  dem 

pach  Radell  bey  Klingenfels  und  in  der  pharr  Weissenkirichen  gelegen, 

Lehen   des  Bistums  Freising,    dem    edeln    und    vesten    Engelhart   dem 

Awrsperger   um  5  Pfund  Wien.  Pfen.   —   Besiegelt  mit  den  Siegeln: 

1.   des    edeln    und    vesten   Jörigen   Weichsselberger   vicztumb    in    Krain, 

des    Ausstellers    Schwagers,    2.    des    fürsichtigen,    erber    und    weisen 

Hannsen  Memynger  statrichter  ze  Laybach. 

Orig.  Perg.  —  Kopialbiich  Fol.  156  a  bis  157b.  -  Anhangendes  Siegel, 
1.  fehlt.  —  Indorsat:  Ain  kaiifbricf  von  Sigmunden  Ygger  umb  dy  niüll  an  der 
Radlln  unter  Kchlingefels,  so   er  Engelharten  von  Awrsperg  verkauft  hat.    15.  fahrh. 

442  1454  Februar  3  (an  sand  Blasentag). 

Larencz  Krumbach  verkauft  eine  Hube  —  Lehen  der  Cillier  Grafen 

—  gelegen  zu  der  Wlschicz  in  Guttenfelder  phar,  auf  welcher  Thumecz 

gesessen   ist,    dem    edlen    und    vesten    Engelharten  von   Awersperg   um 

20    gülden.     —     Besiegelt   mit   den    Siegeln    der   edlen    und    vesten : 

1.  Walthasars  des  Lambergars,  2.  Merten  des  Sniczenpawmer  dye  czeyt 

purkgraf  zu  Lozz. 

Orig.  Perg.  —  Zwei  anhangende  Siegel,  2.  beschädigt.  —  Indorsat:  a)  Umb 
die  Wolczicz  gen  Artnek.  15.  Jahrh.  b)  Ain  kaufbrief  umb  1  hueben  zu  der 
Woltschitz  in  Guettenfekier  pharr  gelegen,  dy  Larentz  Krumpacli  hern  Engclharten 
von  Awrsperg  verkauft  hat.    15.  fahrh. 


23 

443  1454  Dezember  9  (an  montag  nach  sand  NiUlastag)  Graz. 

Sigmund  Rogendorffer  verweser  zu  Grecz  beurkundet,  daß  Hanns 
der  Gsöler  nachfolgende  Pfandgüter  Hannsen  des  Scheyrer  bis  zur 
Rückerstattung  der  diesem  dargeliehenen  Geldsumme  behalten  kann: 
den  turn  zu  Scheyr  und  3  hof  darunder  gelegen  mit  aller  irer  zugehorung; 
1  mül  gelegen  under  Scheyr  bey  der  Saw ;  zu  Escheneben  3  hüben ;  zu 
Oberfresen  1  supp  und  3  hüben ;  zu  Jagerstain  1  hüben ;  in  der  Ryek 
1  perkgrecht  auf  21  ember;  zu  Esslitz  1  hüben;  halben  traidzehent  zu 
Scheyr:  4  hüben  zu  der  Glan  und  allerlay  zehent  daselbs ;  3  hüben  zu 
Tworischen;  der  zehent  zu  der  Retschitz  und  zu  der  Mitt  bei  Tiefer; 
das  dorf  under  dem  Kamnikg.  des  ist  1  supp  und  4  hüben ;  1  hüben 
undern  Weingarten;  1  hüben  am  Külein  an  sand  Marien  Magdalenperg 
und  das  perkgrecht  daselbs;  2  hüben  am  Hard  bey  dem  Kamnikg; 
ain  halbe  hüben  daselbs;  3\''2  hüben  hinderm  Kamnikg;  1  hüben  zu 
Globokch  und  was  zu  den  benanten  phandten  und  güetern  allen  gebort 
nichts  ausgeczogen.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Ausstellers. 

Orig.  Perg.  -  Anhangendes  Siegel.  —  Indorsat:  Diser  Pfandbrief  mit  iirll 
erkendt  ist  erledigt  und  alier  ansprach  frey  die  güeter  zu  Scheyer  betreffendt,  anno 
14.>4.  16.  Jahrh. 

444  1455  April  27  (geben  zu  der  Newnstat  an  suntag  nach  sand 
Jorgentag  nach  Christi  gepurt  1455,  unsers  reichs  im  1().  imd 
unsers  kaysertumbs  im  4.  jar). 

Kaiser  Friedrich  III.  berichtet  seinem  Getreuen  Jörgen  von  Tschar- 
nöml  seinem  rat  und  haubtman  zu  Adlspcrg  und  am  Karst:  Sein 
Getreuer  Engelhart  Aursperger  hat  sich  der  12  Pfund  Pfen.,  welche 
ihm  als  obristen  kamrcr  des  Fürstentums  Krain  und  an  drr 
.Warch  aus  dem  Vizedomamte  gereicht  wurden,  begeben,  wofür  der 
Auersperger  und  dessen  Erben  auf  seinem  sce  in  der  Zirgknitz  gelegen 
it)  seinem  layl  derselben  vischwaidl  gcwalt  und  macht  haben  sollen  zu 
irer  behausung  gehen  Aursperg  zc  vischen  nach  iren  notturftcn.  Auch 
darf  niemand  die  Auersperger  in  der  Ausübung  der  Fischerei  hindern, 
namentlich  die  von  Stegberg  nicht.  Besiegelt  war  die  Urkunde  mit 

dem  Siegel  des   Ausstellers.  Nach   der  Abschrift  im  Kopialbuchc 

stand  am  unteren  Rande:  Commissio  domini  imperatoris  per  dominmn 
Johannem  Urjgnad  consiliarium. 

Kopie  Pap.  des  16.  Jahrh.  —  Kopialhiich  Pol.  HO  a  bis  lila.  Teslanicnis- 
tihelt  Fol.  36b.  —  Indorsat  (nach  der  Abschrift  des  Kopialbuchcs)  lautete:  \':\n 
khayMrrlicIl  \ii,H\)\)r\K\  den  von  Aurnpern  erblichen  zu  /.irkhnllzcr  see  fischen  /u  lassen. 

Richter.   Die  F.  v.  A.  6!/7  dt.  liirk.    Archiv  jilr   Kunde   österreichischer 

Oeschichisquetlen  iH.'iS.  i'.f-t,  Regest       Radics.  Ilerlnird  Vlll   H  cit. 


24 

445  1455  September  12  (Freitag  nach  Maria  Geburt)  Wimiischgrätz. 

Die  Auersperger  Engelhart  und  dessen  Neffen  vergleidien  sich  mit  Ortolph, 
Wilhelm  und  Georg,  Vettern  und  Brüdern  von  Perneck,  wegen  Forderungen,  welche 
beide  zu  einander  hatten,  dahin:  Die  Feste  Reutenberg  samt  Kapellen,  dazu 
gehöriger  Mannschaft  und  Lehen  sollte  den  Pcrneckern,  die  Güter  Friedrichs  von 
Reutenberg  aber  samt  dem  Kirchenlehen  von  Roßeck  sollten  Engelharten  und 
dessen  Bruderssöhnen  gehören. 

Riditer,  Die  F.  v.  A.  697  cit.  =  Radics,  Herbard  VIII.  33  cit. 

440  1455  September  22  (an  sand  Mawriczentag)  Cilli. 

Ulreich  von  gotes  genaden  graf  zu  Cili  zu  Ortenburg  und  in  dem 
Seger  etc.  ban  ze  Dalmacien  Croacien  und  in  Windischen  landen 
verleicht  seinem  Getreuen  Engelharten  Awersperger  an  sein  selbs  und 
Hannsen  und  ander  seiner  bruder  und  geswistred  weylend  Volkarts 
Awerspergers  seines  bruders  kinder  stat  und  iren  erben  sun  und  toch- 
tern  folgende  Güter,  wann  die  ir  erb  waren,  zu  Lehen:  9  hüben  an  der 
Nidern  Schewnicz  und  das  perkchrecht  und  den  weinzehent  daselbs ; 
zu  Sagoricz  5  hüben ;  an  der  Dobra  2  hüben ;  1  muH  in  dem  Grundt  ; 
6  hüben  zu  Ober  Pranipach  und  allerlay  traydzehent,  perkchrecht  und 
weinzehent  daselbs,  alles  in  Trefner  pharr  gelegen;  und  ainen  hof  zu 
Schonstain  und  ain  perkchrecht  an  der  Paakch,  das  von  der  Kaczen- 
stainerin  herkomen  ist.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Ausstellers. 
—  Auf  der  Rückseite:  R*". 

Orig.  Perg.  —  Testamentslibell  Fol.  23b.  -—  Anhangendes  großes  Siegel  vom 
roten  Wachse  in  ungefärbter  Schale.  —  Indorsat:  Ein  lehenbrief  von  Ulrichen  Graf 
zu  Cyly,  Ortenburg  und  Steyr  (!)  etc.  umb  etlich  Stukh  und  Gueter  Engeiharten  an 
sein  selbs  und  Hansen  und  beder  seiner  Brueder  und  Geschwistret  den  von  Aursperg. 
n«  15.   17.  Jahrh. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  698  cit. 

447  1456. 

Des  Wilhelm  Harrer  auswexlbrüef  unter  der  Raschitsch,  so  er  Englharden 
von  Auersperg  geben  und  verwexlt  hat. 

Testamentslibell  Fol.  101  b. 

448  1457  Juni  13  (geben  zu  Krainburg  an  montag  nach  der  heiligen 
drivaltigkhaittag  nach  Kristi  geburd  im  1457,  unscrs  reichs  im  18. 
und  unsers  kaisertumbs  im  6.  jaren). 

Kaiser  Friedrich  III.  befiehlt  seinem  Getreuen  Merten  Snitzen- 
pawmer  seinem  phleger  zu  Laas,  dafi  er  den  Auerspergern  auf  dem 
Zirknitzer  See  zu  fischen  gestatte,  da  er  seinem  Getreuen  Engelharten 
Auersperger  und  dessen  Erben  erlaubt  hat,  auf  dem  see  zu  seinem 
geslos  Laas  gehörnt  seines  thails  dessen  fischer  zu  dessen  notturften 
ungeverlich  vischen  ze  lassen.    —    Besiegelt  war  die  Urkunde  mit  dem 


2o 

Siegel  des  Ausstellers.  —    Nach  der  Abschrift  des  Kopialbuches  stand 
am  unteren  Rande:  Commissio  domini  imperatoris  in  consilio. 

Kopie  Pap.  des  16.  Jahrh.  ~-  Kopialbiidi  Fol.  111b  bis  112a.  —  Testa- 
mentslibell  Fol.  36b.  —  Indorsat  (nach  der  Abschrift  des  Kopialbuches)  lautete: 
Ain  kaiserlicher  brief,  das  dy  von  Awrsperg  auf  Zyrkgnitzer  see  erbliclien  ze  fischen 
haben.  1457. 

449  1457  Juni  13  (geben  zu  Krainburg  an  montag  vor  sant  Veitztag 
nach  Cristi  gepurt  1457,  unsers  reichs  im  18.  und  des  kaiserthumbs 
im  6.  jaren). 

Kaiser  Friedrich  111.  vergleicht  sich  mit  seinem  Getreuen  Englharten 
Awrsperger  und  dessen  Vetter  Hannsen  Awrsperger  bezüglich  aller 
Forderungen,  so  diese  nach  ihrem  Vater  weilent  Volkhart  Awrsperger 
gegenüber  den  Grafen  von  Cilli  gehabt  oder  vermaint  haben  ze  haben. 
Auch  tauscht  er  mit  Engelharten  Awrsperger  die  von  diesem  innege- 
habten stuk  und  guter,  so  weilent  die  Katzenstainer  hinder  in  haben 
gelassen  und  welche  vom  Auersperger  auf  40  pfunt  phennig  geltz  ge- 
schätzt wurden,  um  ebensoviele  seine  gült  und  dazu  erblich  10  pfunt 
l^hennig  geltz.  auch  seiner  gult  in  seiner  herschaft  Mettling  gelegen. 
Der  Tausch  tritt  in  Kraft,  wenn  bis  zum  nächsten  sand  Michelstag  die 
beiderseitigen  Güter  besichtigt  und  nach  einem  gewondlichcn  und  land- 
leufigen  anslag  geschätzt  werden.  Besiegelt  war  die  Urkunde  mit 
dem  Siegel  des  Ausstellers.  -  Am  unteren  Rande  stand:  Commissio 
domini  imperatoris  in  consilio. 

Kopialbuch  Fol.  101  a  bis  102b. 

Richter,   Die  F.  v.  A.  698  cit.       Radics,   Herbard  VIII.  33  cit. 

450  1457  November  13  (an  suntag  nach  sand  A\crtentag). 

Andre  von  Kreyg,  Engelhart  von  Aursperg,  Nicias  von  Sichelberg, 
Anton  Iffkouitz,  Fridreich  A\indorffer  pharrcr  zu  sand  Jacob,  Sigmundt 
Mindorffer  sein  Ijrueder,  Hans  Weichselberger,  Jörg  Ciraczer,  Ficcnlz 
Froleych  bekennen,  daß  sie  alle  gemeinsam  dem  herrn  Sigmunden 
Sebriacher  und  seinen  Erben  schulden  3070  gueter  und  wolgewegiur 
gülden  Ungercn  und  ducaten,  rückzahlbar  am  nächsten  sand  Jorgentach. 
Besiegelt  war  die  Urkunde  mit  den  Siegeln  der  Aussteller. 

Kopialbuch  Fol.  14.5  a  bis  I4f)a 

4.">I    1457  Dezember  13  (an  sand  Luceintag)  Sittich. 

Prueder  Ulreirh  abbt  zu  Sittich  bestätigt,  daß  er  von  dem  i-dlm 
und  vesten  f:ng(lhartcn  von  Awrsperg  13  Rfund  guter  Wien.  I'fen.  für 
das   selgcret    empfangen   hat,   welches   die    Auersperger  all/ährlich   an 


26 

sand  Luceintag    we,^en   der  stift  uiul    ewigen    mess   zu  saiul   Jorigen  in 

sagrcr  zu  geben  verpflichtet  sind. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  beschädigtes  Siegel  vom  grünen 
Wachse.  —  Wasserzeichen:  Briquet,  Papiers  et  filigranes  des  archives  de  Genes, 
Genevc  18S8,  Fig.  119  =  Keinz,   Fig.  152. 

452   1458  Februar  28  (an  erichtag  vor  Oculi  in  den  vasten). 

Prüder  Hilari  prior  zu  Pletriach  und  der  convent  daselbs  cartuser 
Ordens  vollziehen  mit  dem  edlen  und  vesten  Engelharten  von  AwrspergU 
folgenden  Tausch.  Sie  geben  ihm  ihre  freien  eigenen  Güter:  das  dorf 
zu  sand  Larenczen  bei  dem  Ursprung,  des  10  hüben  sein  und  die 
vischvvaid    daselbs;    zu    Nereytzen   5    hüben;    zum    Polcz   5    hüben  und 

1  mül  daselbs,  mit  allen  Zugehörungen,  gelegen  in  Metligker  haubt- 
manschaft  und  in  Weyniczer  pharr,  ausgenommen  das  Landgericht 
auf  diesen  Gütern.  Der  edel  und  vest  Engelhart  von  Awrspergk  gibt 
dafür  dem  Kloster  für  freies  Eigen:  zu  Osrietz  8V2  hüben;  zu  Nustorff 
4  hui)en ;  am  Weinperg  1  hüben ;  zu  Salowitzsch  in  dem  dorf  den 
getraidzehent,  junget  und  hüner  und  von  etlichen  Weingarten  daselbs 
gelegen  weinzehent ;    Sela  auch  getraidzehent,    junget  und  hüner  allerlai 

2  tail  zu  nemben,  alles  gelegen  in  der  haubtmanschaft  Kreyn  und 
Weissenkircher  pharr.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln:  L  des  Klosters, 
welches  2.  den  edlen  und  vesten  Fridrichen  Prager,  3.  Jorigen  Wurcz- 
puhler  um  die  Besiegelung  bat. 

Orig.  Perg.  —  Testamentslibell  fol.  115a.  —  Zwei  anhangende  Siegel,  1.  fehlt. 
—  Indorsat :  Brief  in  dy  Metliii<>;  iimb  etlicli  ^uter,  die  mit  dem  von  Pletriach  ans- 
gewecliselt  sind,  n"  33,  15.  Jahrh. 

Richter,   Die  F.v.  A.  698  cif. 

45B   1458  Dezember  13  (an  sand  Luceintag)  Sittich. 

Prüder  Ulreich  abbt  zu  Sitich  bestätigt  von  dem  edlen  und  vesten 
Engelhardten  von  Awersperg  13  Pfund  Wien.  Pfen.  erhalten  zu  haben, 
welche  der  Auersperger  dem  Gotteshause  alljährlich  an  sand  Luceintag 
von  der  stift  sand  Jörgen  altar  hie  im  sagrad  geben  muß. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  unter  Papierdecke. 

454   1458  Dezember  22   (an    freytag   vor    dem    heiligen  Christag)    der 

gegeben  ist  zum  Slun  in  Krabaten. 

Graf  Doym  von  Frangepan  zu  Vegel,  zu  Czeng  und  zu  Modrusch 
etc.  grave  und  frau  Barbara  sein  eliche  gemahel  setzen  den  edlen  Paul 
Czendgraff  zum  Burggrafen  ihres  gsloss  und  der  herschaft  daselb  zum 
Slun  und  verschreiben  ihm  alle  nucz  und  randt  halbe,  so  zu  dem 
wenanten  ihrem  gsloss  gehört,  es  sey  in  wein,  in  gedrayd,  in  gelt,  von 
der  maut  oder  von  andern  dingen,  wy  dann  dy  nucz  genandt  sind. 
Im  sol  auch  zusten  das  pau  halbs  dy  sadt  auf  dem  veld,  so  man  zu 
dem  gsloss  pauedt,    zu    solher  sadt  er  auch  halben  sam  geben  sol  und 


27 

die  Aussteller  den  andern  halben  tail.  Die  Aussteller  sullen  anch  das 
wenant  pau  an  sein  muee  mit  ihrem  volkch  paucn  lassen  und  dyselben 
sadt  auf  dem  veld  mit  der  garben  tailen :  er  sol  auch  haben  all  vaü, 
so  im  gericht  gevallen  an  allayn,  was  dy  der  Aussteller  \  elUig  werden, 
dy  sol  er  gütiklich  halten  als  sie  im  des  vertrauen.  Die  Aussteller 
sollen  ihm  ein  Haus  in  der  Stadt,  wo  er  wohnen  soll,  einräumen,  in 
ihrer  Abwesenheit  dagegen  muß  er  sich  im  Schlosse,  in  welches  er 
ohne  ihre  Zustimmung^  niemanden  aufnehmen  darf,  aufhalten.  — 
Besiegelt  mit  den  Siegeln:  1.  des  Ausstellers,  der  2.  den  wolgeboren 
seinen  wruder  graf  AWrtein  von  Frangepan  um  die  Besiegelung  bat. 

Orig.  Perg.  —  Anhangendes  Siegel,  2.  fehlt  --  Indorsat:  Ain  verschreibung 
von  graf  Toym  von  Krabaten  auf  Paul  Zendgraff  lautund,  das  er  im  halbe  nutzung 
des  gesloss  zum  Slun  sein  leben  lang  verschreibt.   15.  Jahrh. 

Dimitz,  Regesten  5  n'^  17  Regest. 

455  1459  Februar  25  (Sonntag  Oculi) 

Vergleich  zwischen  Engelhart  von  Auersperg  und  Balthasar  von  Liechtenberg, 
das  Schloß  Castel  in  Sagor  betreffend,  daß  genannter  Liechtenberg  dem  Grafen 
Martin  von  Frangepan  um  4000  Gulden  eingeantwortet  hatte  und  wobei  Engelhart 
von  Auersperg  Bürgschaft  leistete. 

Richter:  Die  F.  v.  A.  698  cit. 

45()   J459  März  12   (1111    idus    martii,    pontificatus   domini    Pii    jiape  11. 
anno  primo)  datum  Rome  apud  sanctum  Petrum. 

Philippus  miscratione  divina  tituli  sancti  LaurciUii  in  Lucina 
presbvter  cardinalis  erlaubt  auf  Befehl  des  Papstes  dem  nobili  .lohanni 
Auspergar   sich   einen  Beichtvater  zu  halten.  Besiegelt   sub   sigillo 

officii  poenitentiarie.  —  Unier  der  Plika  lin/<s  steht:  Alb.  Scxtcrno. 
Jacobus  de  Scaputiis.  —  Auf  der  Plika  rechts  steht:  L.  de  Leys. 

Orig.  Perg.    -  Kopialbuch  Fol.  74  a.        Das  Siegel  fehlt. 

4.")?   1459.  Gegeben  zu  Arnoldstein. 

Gertrud  von  Auersperg  wurde  auf  Befehl  des  päpstlichen  Gesandten  und 
Kardinalpriesters  der  hl.  Cäcilia,  Guido,  vom  Archidiakon  in  Mannsburg  und  von 
den  Pfarrern  in  Harland  und  Radmannsdorf  im  Kloster  zu  Michclstetten  installiert. 

Richter,   Die  F.  v.  A.  707  cit.       Radics.   Herbard  VIII.  .'iß  cit. 
458   1460  Oktober  6  (an  mantag    nach    sand    f'rancisccntag)    Laibach. 

Caspar  Mcicz  des  hochgeborn  graf  Ulreichs  gravcn  zc  Schawmbirg 
etc.  seines  gncdigen  Herrn  verwcser  in  Krain  beurkundet,  daß  frau  liarbara 
weylent  .J'irgcn  des  Rosenbcrger  witib  iJcnhartcn  des  Paradeysir  hausfraii 
heut  für  gericht  kom  und  gab  zu  erkennen,  als  sy  den  schcrm  auf  die 
hernach  geschriben  stiikg  und  gucter,  mit  namen  auf  das  dorf  Prytnilsch 
mit  seiner  zugehorung.  des  (i  huebeti  sein,  und  1  perkncht  /u  Ciadni- 
stein  auf  'A)  eniber  mosl.    und    1   Weingarten    dabey,    zu  Dabraw  auf  .1 


28 

luiebeii  mit  yrer  ziij^ehoning",  zum  Mayrhoff  auf  A  hiiehoii  mit  yrcr 
ziigelionmjy,  am  Fiiert  auf  'A  hucben  mit  yrer  zugoliorung,  zum  Mayrhoff 
in  GurUvelder  veld  3Y2  luiebeu  mit  yrer  zugehorung,  und  zu  Podlog 
2V2  liiieben  mit  yrcr  zugehorung,  erlangt  von  der  800  ember  most 
wegen,  so  sy  Niklasen  Sicherberger  mit  einem  landesrechten  anbehabt 
biet  nach  laut  desselben  scherm  und  behabbriefs  von  gericht  darumb 
ausgangeu.  Nu  bieten  ir  Kunradt  Apj)holtrer  und  Engelhart  von  Awer- 
sperg  umb  selben  oberurten  scherm  auch  die  gueter  darine  begriffen 
mit  behabnus  und  allen  gerechtikaiten  und  kuntschaften  darauf  lautund 
nichts  ausgenomen  und  nach  darzu  umb  ein  behabnus  denselben 
Sicherberger  umb  50  phunt  phennig  selbander  berurend  ein  völliges  benugen 
getan  und  das  alles  genczlich  von  ir  abgeledigt.  Darauf  sy  nu  den 
bemelten  Appholtrer,  Engelharten  von  Awersperg  und  yren  erben 
sohlen  vorbegriffen  scherm,  behabbrief  und  ander  gerechtikayt  und 
kuntschaft  darauf  lautund  nichts  ausgenomen  mitsambt  der  egedachten 
behabnus  50  phunt  phennig  selbander  innehaltund  mit  allen  yren 
rechten,  kreften,  punten  und  artikeln  als  ir  die  gelaut  haben  und  der 
nach  einem  landesrechten  genyessen  biet  sullen  oder  mugen  wolt 
übergeben.  Und  die  oberurt  frau  Barbara  bat  darauf  ze  fragen,  ob  sy 
solh  übergab  der  bemelten  gerechtikayt  nichts  ausgenomen  wol  getun 
mocht.  Darauf  ist  von  den  landleuten  zu  recht  erkannt  und  erfunden 
worden :  die  oberurt  frau  Barbara  mag  solhcn  vorbegriffen  scherm, 
behabbrief,  auch  ander  gerechtikayt  und  kuntschaft  darauf  lautund 
mitsambt  der  ebedachten  behabnus  50  phunt  phennig  selbander  inne- 
haltund mit  allen  rechten,  kreften,  punten  und  artikeln  als  ir  das  alles 
gelaut  hat  und  nach  einem  landesrechten  genyessen  biet  sullen  oder 
mugen  den  egenanten  Conradten  Appholtrer,  Engelharten  von  Awersperg 
und  yren  erben  wol  übergeben.  Das  also  die  oftgenant  frau  Barbara 
getan  und  solhen  oftgemelten  scherm,  behabbrief,  auch  ander  gerech- 
tikayt und  kuntschaft  darauf  lautund  nichts  ausgenomen,  auch  die 
oftgenaut  behabnus  50  phunt  phennig  selbander  innehaltund  mit  allen 
rechten,  kreften,  punten  und  artikeln,  als  ir  das  alles  gelaut  hat  und 
des  nach  einem  landesrechten  genyessen  biet  sullen  oder  mugen  dem 
oberurten  Appholtrer,  Engelharten  von  Awersperg  und  yren  erben  heut 
vor  gericht  übergeben  hat.  Darauf  baten  die  ietzgemelten  A|)j)holtrer 
und  Engelhart  von  Awersperg  ze  fragen,  ob  in  und  yren  erben  solher 
oberurten  übergab  billich  ein  ubergabbrief  von  gericht  gegeben  wurde, 
der  inn  also  mit  voller  frag  und  urtail  der  landlcut  zu  recht  erkannt 
und  erfunden  worden  ist.  —  Besie/^elt  mit  dem  Siegel  des  Ausstellers. 

Orig.  Perg.       TesLanentslibell  Fol.  114  b.  —  Anhangendes  beschädigtes  Siegel. 

Dimi  t  z,  Regesten  5  n"  18  Regest. 


J 


29 

459   1460   Dezember  1    (an    mantag    nach    sand    Andres    des    heiling 
zwelfbatentag)  Laibach. 

Caspar  Melcz  des  hochgeboren  graf  Ulreichs  graven  ze  Schavvni- 
berg  etc.  seines  gnedigen  herren  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß 
Veyt  Spenglawicz  burger  ze  Laibach  vor  das  Gericht  drei  Kaufurkunden 
brachte:  a)  1429  April  27  =  Konmtar:  Das  Schloßarchiv  in  Auersperg 
/2°  357 ;  b)  1436  September  28  (an  freitag  sand  A\ichelsabent,  Fridrcich  und 
Hanns  gebrueder  die  Rawber  verkaufen  Veiten  Spenglawicz  um  65  Pfund 
Pfen.  2  Hüben  gelegen  in  Oblakcr  phar  auf  dem  Grossen  perg,  auf  der 
ain  Herant  Goczientschitz  siezt,  die  ander  ist  öd ;  c)  1436  November  7 
=  Komatar:  Schloßarchiv  n*^  386.  Veyt  Spenglawicz  bat  die  Landleute 
um  Erlaubnis,  diese  Kaufurkunden  samt  den  Besitzungen  an  Engelharten 
von  Awersperg.  da  dieser  sie  gekauft  hat,  zu  übergeben,  wozu  die 
Landleute  ihre  Zustimmung  erteilen;  überdies  stellen  sie  dem  Käufer 
einen    diesbezüglichen   gerichtlichen    Übergabsbrief  Besiegelt  mit 

dem  Siegel  des  Ausstellers. 

Orig.  Perg.  Das  Siegel  fehlt.  -  Indorsat:  Ain  iibergabbrief  vor  gcriclit 
der  landschrang  ausgangen  iimb  IUI  iiueben  amb  Grossen  perg  gelegen,  so  Veyt 
Spenglawitz  hern  Engelharten  von  Awrsperg  vor  gericht  übergeben  hat,  n"  24, 
15.  Jahrh. 

Richter,   Die  F.v.  A.  706  cit. 
4f)0   1460  Dezember  15  (an  mantag  nach  sand  Luceintagj  Laibach. 

Caspar  .Welcz  des  hochgeboren  graf  Ulreichs  graven  ze  Schawmberg 
etc.  seines  gnedigen  herrn  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Cristof 
Dachawer  und  Andre  Hesiber  anstat  fraun  Anna  Veiten  des  Platner  zu 
Cili  seling  wittib  des  yeczgemelten  Dachawer  swester  mit  voller  gewaltsam 
heut  für  gericht  komen  und  gaben  zu  erkeimen,  als  Hanns  Dachawer 
ir  brueder  seliger  auf  die  hernach  geschriben  stukg  und  guetcr:  am 
ersten  auf  fi  hueben  zu  Üobraw  in  sand  Bartliolmes  pharr  gelogen, 
darauf  Martin,  Jurse,  Maryna,  Matheus,  Jacob  und  Martin  gesessen 
sein,  und  auf  2  hiicben  zu  Doba  in  Weissenkyrcher  |)liarr  gelegen, 
darauf  Paul  und  Peter  gesessen  sein,  den  scherm  erlangt  von  der 
behabnus  wegen,  so  er  weilent  fraun  Barbara  Hannscn  des  Sicherberger 
seling  hausfrauen  auch  selingen  in  dem  landesrechten  getan  nach  laut 
desselben  scherm  imd  behabbrief  von  gericht  dariimb  ausgangiii.  das 
sy  nu  alles  ererbt  und  inne  hielten.  Nu  hieleii  in  lingelbart  von 
Awersperg  und  I\*ter  von  Obratschan  umb  solclun  oberurten  scherm 
auch  die  gu<-tcr  darinc  begriffen  mitsatnbt  der  behabnus  allen  knnt- 
schaftcn  und  gerechtikaiten  darauf  lautimd  nichts  ausgenonu-n  ein 
völliges  benugcn  getan  und  das  alles  genczlich  von  in  abgclciligt. 
Darum   ersuchten   die    (jcwulllrüt^cr  die    /.andiente   um    Übergabe  der 


30 

genannten  Güter  und  Gerechtigkeiten  an  Engelharten  von  Awersperg 
iiiid  i\'tern  von  OI)ratschan,  worauf  die  Landleute,  da  sie  damit  ein- 
verstanden waren,  diesen  beiden  eine  gerichtliche  Übergaburkunde 
ausstellen.    -  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Ausstellers. 

Orig.  Perg.  -  Anhangendes  Siegel.  Indorsat:  Ain  ubergabbiief  laut  auf 
Eiigelharten  von  Awrsperg  und  Petern  von  Obertschon  umb  etliche  giieter  zu  Dobraw 
in  sand  Bartimes  pharr  und  zu  Doba  in  Weissenkiriclier  pliarr  gelegen,  die  in  vor 
gericht  in  der  lantschran  übergegeben  worden  sind.   15.  Jahrh. 

Richter,   Die  F.v.  A.  706  cit. 

461   1461  Juni  29   (an  mantag  sand  Peters  und  Paulstag  der  heyligen 
zweifboten)  Laibach. 

Caspar  Melcz  etc.  veru'eser  in  Krain  beurkundet,  daß  Lienhardt 
Greyf  heut  vor  gericht  seinen  ersten  tag  geklagt  hat  hincz  Jacoben 
Siieperger  wegen  der  ihm  schuldenden  32  gülden  in  gokl  und  daß 
ihm  über  14  Tage  der  zweite  Tag  erteilt  wird. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse. 

4()2  1461  Juni  29  (=  n"  461)  Laibach. 

Caspar   Melcz    etc.  verweser   in    Krain  beurkundet,   daß  Engelhart 

von  Awersperg   seins   tails    heut   vor   gericht   seinen    ersten  tag  geklagt 

hat    hincz    herrn    Ulreichen    abht    zu    Sitich,    daß    die    Untertanen   des 

Klosters   zu    Runarsky    seinen    Untertanen   zu  Grassen   perg  Schweine 

im  Werte  von  40  Pfund  Pfen.  weggenommen  haben,   ohne   daß   ein 

Schadenersatz  seitens  des  Klosters  geleistet  wurde.  Der  Landesverweser 

erteilt  dem  Kläger  über  14  Tage  den  andern  Tag. 

Orig.  Pap.  ~  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse,  abge- 
sprungen. 

4(>.-5  1461  Juni  29  (=  n"  461)  Laibach. 

Caspar  Melcz  etc.  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Engelhart  von 

Awersperg   seins   tails   heut  vor   gericht   seinen    ersten    tag   geklagt  hat 

hincz  herren  Ulreichen  abbt  zu  Sittich,  umb  das  er  oftmal  an  in   begert 

und  beten  hat  rechtens  furkomens  und  beschau  gen  seinen  leuten  zum 

Runarsko    in    Oblakger   pharr   gelegen,    die    im    seins   tails    und    seinen 

leuten  zum  Grassen  perg  in  seinen  erdreich  und  grünten  daselbs  yrrung 

tini   und  in    und    sein    leut    im    daselbs    sein    erdrich    und    grunt    fridlas 

gemacht    und  darauf   rechtens  verzigen    hat   und    auch    dasselb    erdrich 

und  grunt  wert  ist  400  phunt  phennig.  Der  Angeklagte  hat  noch  nichc 

den  Schadenersatz  geleistet.    Dem  Kläger  wurde  vom   Landesverweser 

über  14  Tage  der  zweite  Tag  erteilt. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse,  be- 
schädigt.        Wasserzeichen:  Piekosiiiski  Franz  Dr.,  Sredniowieczne  znaki  wodne. 


31 

Krakau  1893.  (Wydawnictwo  akademii  umiejetnosci  w  Krakowie.)  Fig.  701  =-  Kirchner 
Ernst,    Die  Papiere  des  XIV.  Jahrhunderts  im  Stadtarchive  zu  Frankfurt  a.  M. 
und  deren   Wasserzeichen,  Frankfurt  a.  M.  1893,  Fig.  57. 
Dimitz,   Regesten  5  n°  19  Regest. 

464  146]  Juli  20  (an  mantag  nach  sand  Margrethentag)  Laibach. 
Caspar   Melcz  etc.  verwesen  in  Krain    beurkundet,    daß   Engelhart 

von  Awersperg  den  zweiten  Tag  geklagt  hat  hnicz  herrn  Ulrichen  abbt 
zu  Sitich  wegen  der  seinen  Untertanen  in  Grassen  perg  weggenom- 
menen Schweine.  Da  dem  Kläger  der  Schaden  noch  nicht  gutgemacht 
wurde,  erteilt  ihm  der  Landesverweser  über  4  Wochen  den  dritten  Tag. 
Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse,  beschädigt. 

465  1461  August  10  (an  mantag  sand  Larenczentag)  Laibach. 

Caspar  Melcz  etc.  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Lienhart 
Greyf  heut  vor  gericht  seinen  andern  und  endhaften  lag  geklagt  und 
anbehabt  hat  Jacoben  Sneperger  32  guidein  in  gold,  die  er  im  gelten 
soll  nach  laut  der  kuntschaft.  Der  Landesverweser  gibt  dem  Kläger 
Petern  Plassen  als  Gerichtsboten  mit,  der  ihm  des  Gutes  des  Angeklagten 
gewaltig  machen  soll. 

Orig.  Pap.  -   Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen   Wachse. 

466  1461  November  2  (an  mantag  Allerseeltag)  Laibach. 

Caspar  A\elcz  etc.  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Lienhart 
Greif  heut  vor  gericht  hat  furtragen  den  hof  Sncpergk  mit  aller  seiner 
zugehorung  in  Laser  pharr  gelegen,  darauf  Jacob  Sneperger  gesessen 
ist,  darauf  der  bemelt  Lienhart  Greif  mit  gerichtslwten  geweist  von  der 
behabnus  wegen,  so  er  hincz  dem  bemelten  Sneperger  in  dem  landes- 
rechten  erlangt  hat  nach  laut  des  behabbriefs  von  gericht  ausgangen. 
Der  Landesverweser  erteilt  dem  Kläger  über  14  Tage  den  andern  Tag. 

Orig.  Pap.        Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen   Wachse. 

Uu    1461  November  2  (  -^  n"  466)  Laibach. 

Caspar  .Welcz  etc.  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Lienhart 
Greif  heut  vor  gericht  hat  aufgeben  Johannesen  Dietwiser  burger  /e 
I-aibach  solh  recht  des  furtragens  des  hofs  Snepcrgs  mi(  seiner  zuge- 
horung in  Laser  pharr  gelegen,  darauf  Jacob  Sne|)erger  gesessen  ist, 
darauf  der  bemelt  Lienhart  Greif  mit  gerichtsboten  geweist  von  der 
behabnus  wegen,  so  er  hincz  dem  obgetianten  Sneperger  in  dem 
landesrechten  erlangt  hat  luich  laut  des  behabriefs  von  gericht  darumb 
ausgangen.  Damit  er  solh  recht  des  furtragens  miczt  an  das  ende 
volfurcn  soll  und  mag  als  er  dasselbs  biet  sollen  tun,  ist  erkannt  und 
erfunden,  das  er  solh  aufgab  des  furtragens  woll  hat  miigeti  lim.  seit 
er  sein  ersten  tag  selbs  hat  furtragen. 

Orig.  Pap.        Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wüchse. 


32 

4(>S  1461  November  2  (-  /z"  466)  Laibach. 

Caspar  Melcz  etc.  verwesen  in  Kraiii  beurkundet,  daß  Erasem  Laser 

heut  vor  gericht  hat  furtragen  den  hof  Sneperg  mit  seiner  zugehorung 

in  Laser  pharr  gelegen,  darauf  der  Jacob  Sneperger  gesessen  ist,  darauf 

der  bemelt  Erasem  Laser  mit  gerichtsboten   geweist    von  der  behabnus 

wegen,  so  er  hincz   dem    bemelten    Jacoben    Sneperger    in  dem  landes- 

rechten    erlangt    hat    nach    laut    des    behabbriefs    von    gericht    darumb 

ausgangen.  Der  Landesverweser  erteilt  dem  Kläger  über  14  Tage  den 

andern  Tag. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse.  -  Wasser- 
zeichen, Briquet  Fig.  453. 

469  1461  November  13  (an  freitag  nach  sand  Mertentag). 

Jörg  Glanner  Bartholome  des  Glanncr  saugen  sun  tritt  dem  edel 
vesten  Engclharten  von  Awrspergk  und  seinen  Erben  für  die  ihm 
erwiesenen  manigfaldigen  lieb,  treu  und  frauntschaft  folgende  Erbgüter 
samt  den  diesbezüglichen  Urkunden  ab:  3  heuser  in  dem  margkcht  zu 
dem  Stanischnagk  und  in  der  abbtey  zu  Toppolcz,  zu  Oschschitnicz 
17  hueben  und  zu  Dobawicz  5  hueben  und  in  der  Treptschicz  in  dem 
Slat  17  hueben  nnd  1  Weingarten  dapey  und  zu  Herczogenpuchel  3 
hueben  und  zu  Ostrossin  2  hueben  und  2  Weingarten  und  an  der 
Radowin  4  hueben  und  an  der  Tribin  1  hueben  und  zu  Goricz  in  der 
banschaft  2  hueben.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln:  1.  des  edlen  und 
vesten  Niklasen  von  Sicherberg  auf  Bitte  des  Ausstellers,  wan  er  dye 
zeit  aigen  gegraben  insigel  nicht  en  hat,  auch  bat  dieser  die  edeln  und 
vesten  2.  Jorigen  von  Grecz  den  Eltern  und  3.  Merten  den  Sniczen- 
pawmcr  um  die  Besiegelung. 

Orig.  Perg.  —  Drei  anhangende  Siegel.  —  Indorsat :  Aiii  vcrschreibuiig  und 
übergab  etlicher  stugk,  gueter,  heuser  und  weingerten  in  Krabathen  gelegen,  die 
Jörg  Glanner  Engelharten  von  Awrsperg  lediklichen  verschriben,  geben  und  einge- 
antwurt  hat. 

Richter,   Die  F.  v.  A.  706  cit. 

470  1461. 

Vigulus  der  Aiiersperger  stiftet  3  Hüben  zu  Farn  bei  Naßenfuß  in  St. 
Ruprechts  Pfarre  (aquileische  Lehen)  zu  einem  Jahrgedächtnis. 

Richter,   Die  F.  v.  A.  722  cit. 

471  1462  Juli  24  (an  sambtag  sand  Jacobsabent). 

Ewscbius  Dyeprannt  verkauft  seines  freien,  eigenen  und  ledigen 
Gutes  folgende  Besitzungen  samt  allen  Zugehörungen  und  Einkünften 
und  mit  Wein-  und  Getreidezehend,  welche  schon  seine  Vorfahren 
besessen   und   welche   in    der    Grafschaft    Mcltling  gelegen   sind,   für 


33 

54  phunt  gelcz  iarleicher  gült  den  edlen  und  vesten  Engelharten 
von  Awrsperg  und  seines  brueder  sun  für  die  sich  der  obgenant 
Engelhart  von  Awrsperg  wissenleich  angenomen  hat,  und  allen  iren 
erben  um  ain  sum  gelcz.  Der  Aussteller  verkauft  folgende  Güter: 
zu  Michelsdorff  4  hueben,  auf  der  ain  Marin  Ambtman,  auf  der 
andern  Garde,  auf  der  dritten  Thomas  und  auf  der  vierden  Juri  gesessen 
sind ;  zu  Pettersdorff  1  hueben.  darauf  Michel  siezet ;  zu  Stopollsdorff 
3  hueben,  auf  der  ain  Martin  Schestakch,  auf  der  andern  Steffan,  auf 
der  dritten  Michell  gesessen  sind;  IV2  hueben  öder  daselbs  in  Schyeniczer 
pharr  gelegen ;  zum  Startschicz  1  öde  hueben ;  zu  Brestabicz  S""/,  öder 
hueben;  zu  Worche  2  hueben,  auf  der  ain  Tscherne,  auf  der  andern 
Martin  gesessen  sind ;  zu  Kacze  pey  Tschernamell  5  hueben,  auf  der 
ain  Symon,  auf  der  andern  Martin,  auf  der  dritten  des  Jursse  bitib, 
auf  der  vierden  Lienhartt  und  auf  der  fünften  Juri  gesessen  sind;  1 
hofstat  zu  Tschernamell ;  pey  Schyenicz  1  hueben,  darauf  Herman 
Pheyfferr  siezt;  zu  Hrast  ob  der  Lokchwicz  2  hueben,  auf  der  ain  Janes, 
auf  der  andern  Saye  .Würgt  gesessen  sind;  zu  Gricz  im  Tall  2  hueben, 
auf  der  ain  Urban,  auf  der  andern  Tscherne  gesessen  sind;  zu  sand 
Veytt  2  hueben.  auf  der  ain  Welle,  auf  der  andern  des  Kayser  wittib 
gesessen  sind ;  zu  Koroschkadorff  under  Meychaw  5  hueben,  die  aine 
Jursse,  zwo  der  Pauli,  Urban  aine  und  des  Pettern  wittib  aine  inne- 
habent;  zu  H^inigstain  under  dem  varst  1  hueben;  zu  Tewsentall  1 
hueben,  darauf  Tscherne  gesessen  ist.  Dem  Verkäufer  wird  der  Wieder- 
kauf dieser  Gü.er  innerhalb  der  nächsten  6  Jahre,  alljährlich  14  Tage 
vor  oder  nach  sand  Jörgentag,  vorbehalten,  er  soll  hinfür  ain  yedcs 
phunt  gelcz  derselben  54  phund  gelcz  20  phund  phennig  gueter  müns 
landesberung  geben,  doch  müns  die  als  guet  und  für  so  vill  zeucht 
als  ye£z  1  phund  phennig  get  nach  dem  gold.  —  Besiegelt  mit  den 
Siegeln:  1.  des  edlen  herrn  hern  Andres  von  Kreyg  des  Ausstellers 
herrn,  2.  der  edlen  und  vesten  Mcrten  des  Sniczenpawmer  und 
3.  liannsen  von  der  Dwerr. 

Ohg.  Perg.         Drei  anhangende  Siegel.  Inilorsal .    Kaufbrief   innl)   Dye- 

prarintsgut.    ->o    er    in    der   urafsch.ifl    Mettlinf»    ^clcncii,    Ijijiciliartcii    von    Awi'^pern 
verkauft  hat.   15.  Jahrh. 

Richter,   Die  F.  v.  A.  706  cit. 

472    14Ö2  Dezember  13  (an  sand  Luccintagj  Sittich. 

Ulrich  abbt  zu  Sittich  bestätigt  von  dem  edlen  und  vesten  lüigel- 
harten  von  Awrsperg  /.7  l'fund  guter  Pfen.  erhalten  zu  haben,  welche 
der  Auersperger  alljährlich  dem  (Jotteshausc  an  sand  Lucientag  vom 
der  slifi  sand  .lörgen  altar  hie  im  sagrad  geben  muß. 

Ong.  Pap.      Riickwürts  aufgedrucktes  Siegel  vom  roten  Wachse,  ahgcs/iriinnrii. 


34 

473  1462. 

Ein  Schukibrüef  von  Herrn  Ludwigen  Khasiakher   unib   36  Pfund  lautendt,  so 
er  denen  Zechleuten  des  Gotteshauses  zu  St.  Canzian  zu  bezalen  schuldig  verbleibt. 
Testamentslibell  Fol.  101  b. 

474  1463  Jänner  5  (Mittwoch  vor  Dreikönigtag)  Neustadt. 

Kaiser  Friedrich  III.  verleiht  den  Brüdern  Hans,  Wilhelm  und 
Georg  von  Auersperg  die  Erbmarschahviirde  von  Krain  wegen  ihrer 
Hilfeleistung  gegen  seinen  Bruder  Albrecht.  —  Besiegelt  war  die  Ur- 
kunde mit  dem  Siegel  des  Ausstellers. 

Valvasor,  Die  Ehre  des  Herzogtums  Krain,  X.  Buch,  298  Radics,  Herbard, 
VIII,  26  cit.  -  Richter,  Die  F.  v.  A.  707  cit.  —  Liinig,  Reichsarchiv  VII,  201,  203. 
—  Wurmbrand,  Collect.  294.  —  Lichnowsky  VII,  n°  731  Reg.  —  Dimitz,  Geschichte 
Krains  1,  277  cit.  Fortsetzung  folgt. 


Poročilo 

0  deželnem  muzeju  „ Rudolf inum"  za  1.  1909 

Podal   ravnatelj   dr.  Josip  Mantuani. 

OSOBJE: 
Vrhovno  upravo  ima  visoki  deželni  odbor. 

v 

Predsednik:     dvorni    svetnik    Fran  pi.   Sttklje,    deželni    glavar    na 

Kranjskem  itd. 
Referent:  prof.  Evgen  Jarc,  deželni  odbornik  itd. 

Ravnatelj    muzeja:  prof.  dr.  yosip  Mantuani. 

Prvi   asistent:  dr.   Gvidon  Sajovic  (naravoslovni  oddelek). 

Drugi    asistent:  dr.  Josip  Mal  (znanstveni    in    zgod.  oddelek). 

Prep  a  rat  o  r:  Fran  Dobomek. 

Nadzirateljica  tkanin  in  čipk :    gospa  Marija  Mantuani.  —  Pisarniška 
in  pomožna  sila:    gdč.  Ana  Kušar.    —    Vratar  in  hišnik:  Josip 

v 

Senk.  —  Snažiteljica :  Frančiška  Maver. 


Častna  služba  muzejskih  poverjenikov: 

Andrejka    Rtidolf  pl.  Livnogradski,    dr.,    c.   kr.    okrajni    komisar    v 

Postojni. 
Baraga  Janes,  nadučitelj  na  Koroški  Beli, 
Berlic  Janes,  župnik  v  Srednji  Vasi  v  Bohinju. 
Humek  Martin,  nadučitelj  v  Bohinjski  Bistrici. 
yelovsek  Gabrijel,  veleposestnik  na  Vrhniki. 


35 

Kappns  Adolf  pi.  Pichlstain,  župan  in  posestnik  v  Kamni  Gorici. 

Kušar  jfanes,  župan  v  Notranji  Gorici  pri  Ljubljani. 

Lavtišar  yosip,  župnik  v  Ratečah  pri  Kranjski  Gori. 

Lokar  yanko,  nadučitelj  v  Dobličih. 

Lovšin  Franc,  nadučitelj  v  Vinici. 

Megnšar  Rihard,  nadučitelj  v  Podzemlju. 

Podlogar  Leopold,  kaplan  v  Dobu. 

Renier  jfanes.  župnik  v  Krškem. 

Rtiper  yanes.  poštar  pri  sv.  Križu  blizu  Kostanjevice. 

Sedlar  Avgust,  c.  kr.  finančni  koncipist  v  Črnomlju. 

Sašelj  yanes,  župnik  v  Adlešičih. 

Setina  Franc,  nadučitelj  v  Črnomlju. 

Strahl  Karol  vitez,   deželno-sodni  nadstvetnik  v  p.  in  grajščak  v  Stari 

Loki  na  Gorenjskem. 
Zavrlnik  Hubert,  c.  kr.  notar  \   Žužemberku. 
Zois  Michelangelo,  baron.    c.  kr.  okr.  komisar  na  Dunaju. 
7.urc  yose,  posestnik  in  župan  v  Kandiji  pri  Novem  mestu. 


Muzejska  kronika. 

Muzejske  zbirke  v  narodopisni  dvorani  so  se  zaokrožile  s  tem,  da 
se  je  postavil  model  kmečke  kuhinje.  Naročena  vzbokla  (reliefna)  karta 
Vojvodine  Kranjske  z  merilom   1  :  25.000  se  še  ni  mogla  dovršiti. 

Poset  muzeja  se  da  za  letos  le  približno  določiti;  za  čas  od  janu- 
arja do  vštetega  aprila  ni  bilo  natančnih  podatkov  na  razpolago;  od 
1.  maja  do  31.  decembra  pa  je  j)osetilo  muzej  10.867  ljudi,  od  teh  jih 
je  bilo  v  času  od  st.|)lembra  do  decembra  ()(i2!).  Iz  tega  se  da  sklei)ati, 
da  bi  se  smelo  na  prvo  tretjino  leta  računati  približno  2000  ljudi ;  cela 
vsota  torej  okroglo   12.807  ljudi. 

Največje  izpremembe  so  se  izvršile  glede  osobja  deželnega  nuizeja. 

Po  daljši  in  mučni  bolezni  je  preminul  20.  februarja  1001)  hišnik 
deželnega  muzeja  g.  I*ran  K  o  bal,  ki  je  po  svoji  mnogoletni  |)raksi 
natančno  poznal  vse  zbirke  in  odnošaje  v  muzeju.  Ztian  je  bil  kot 
spremljevalec  posetnikov  po  muzejskih  zbirkah.  ü|)ravljal  je  tudi  v 
odsotnosti  kustosa  nekatere  uradniške  posle,  posebno  v  knjižnici  in  v 
arhivu.  7.  njim  je  dežela  izgubila  delavnega  in  pozornega  uslužbenca. 
Blag  mu  spomin! 

Kmalu  po  smrti  gosp.  K(jbala  je  |)rosil  gosp.  Lerdinand  S(  liulz, 
prcparator  in  asistent  deželnega  nuizeja,  po  dolgoU-tnem  službo\.in)ii  /a 
upokojit»;.    JJežehii  odbor  je  to   njegovo  želj«)  nvaževal  in  ga  s  30.  ;ipr. 

Ü 


36 

1909  odvezal  službovanja.  Tudi  z  gosp.  Schulzem  je  izstojiil  iz  deželne 
službe  mož,  znan  sirom  domovine  kot  izvedenec  v  svoji  stroki.  Največji 
del  sedaj  na  ogled  postavljenega  živalstva  je  on  pripravil  in  nagačil, 
mnogo  starin  izkopal  in  konserviral. 

Izpraznjeno  mesto  liišnika  je  oskrbovala  do  1.  maja  1909  hčerka 
rajnega,  gdč.  Ana  Ko  bal  o  v  a,  katera  je  že  svojemu  bolehnemu  in 
potem  smrtno  obolelemu  očetu    pomagala  in  ga  nadomestovala. 

S  1.  majem  1909  je  nastopil  službo  prejšnji  gledališčni  hišnik 
g.  Josip  Senk  kot  hišnik  v  deželnem  muzeju. 

Istega  dne  je  prevzel  službo  preparatorja  po  g.  Ferd.  Schulzu 
g.  Fran  Dobovšek. 

Naposled  je  stopil  iz  provizorično  upravljane  deželne  službe  z 
dnem  1.  septembra  1909  dotedanji  kustos  gosp.  dr.  Walter  Schniid. 
Dobil  je  ob  svojem  nastopu  muzejske  zbirke  nepopolne  in  večjidel 
neurejene.  Trudil  se  je  po  svoji  moči,  da  odpomore  tem  iiedostatkom. 
Nabavil  je  več  izložnih  omar  in  razstavil  mnogo  arheologičnega,  narodo- 
pisnega in  moderno-obrtnega  gradiva.  Za  vse  to  delo  mu  hrani  deželni 
muzej  hvaležen  spomin. 

Na  njegovo  mes'o  je  poklical  deželni  odbor  gosp.  dr.  Josipa 
Man  tu  an  i,  dotedaj  c.  in  kr.  kustosa  c.  in  kr.  dvorne  knjižnice  na 
Dunaju,  kot  ravnatelja, 

S  temi  izpremembami  muzejskega  osobja  je  v  zvezi  tudi  nadaljna 
ureditev  personalnih  razmer. 

Vis.  deželni  odbor  je  imenoval  g.  dr.  Gvidona  Sa  jo  vi  ca,  dotedaj 
volonterja  v  naravoslovnem  oddelku  deželnega  muzeja,  s  1.  novembrom 
1909  muzejskim  asistentom. 

V  seji  26.  novembra  1909  pa  je  sprejel  g.  dr.  Josipa  Mala, 
absolviranega  rednega  člana  c.  kr.  zavoda  za  avstrijsko  zgodovino  na 
dunajskem  vseučilišču,  kot  volonterja  v  deželni  muzej. 

Dne  27.  dec.  je  deželni  odbor  imenoval  gospo  Marijo  Mantuani 
nadzirateljico  tkanin,  čipk  in  vezenin,  a  gdč.  Ano  Kušar  nastavil  za 
pomožno  pisarniško  moč. 

Za  stalno  snažiteljico  je  dež.  odbor  določil  za  muzej  Frančiško 
Maver. 

V  zadnjem  četrtletju  so  se  izvršile  važne  in  prepotrebne  tehnične 
preosnove  na  poslopju  deželnega  muzeja.  Za  hišnika  se  je  stanovanje 
preuredilo  in  prenovilo,  in  hodnika  v  pritličju  zapadnega  trakta  sta  se 
proti  severnemu  in  južnemu  traktu  pregradila,  da  se  dajo  zbirke  zapreti. 
Prejšnje  preparatorjevo  stanovanje  se  je  prenaredilo  za  upravne  prostore, 
pisarne,  izj)iralnico  in  temnico.  Uvedel  se  je  telefon,  voda  za  izpiranje 
in  električna  luč.    Pri  teh    dobavah   in  napravah    se  je  oziralo   izključno 


37 

le  na  ljubljanske  obrtnike,  ki  so  pokazali,  da  znajo  delati  ravnotako 
dobro  in  lepo,  da  umetno,  kakor  kje  drugje. 

Izvrševali  so:  zidarska  dela:  Pontello  &  Serravalli,  mizarska: 
Ant.  Roj  in  a.  steklarska:  F.  Koli  mann,  ključavničarska:  J.  Weibl, 
pleskarska:  brata  Eberl,  slikarska:  Fran  Ks.  Stare,  vodovodne  inšta- 
lacije: L.  M.  Ecker,  pečarska:  Avg.  D  reise,  tapetniška:  I.  Cerne, 
pasarska  I.  K  reg  ar. 

Priredila  se  je  tudi  primerna   soba  za  predavanja. 

Razentega  se  je  v  sporazumu  z  deželnim  odborom  postavilo 
možnost  brezplačnega  obiskovanja  zbirk,  nakar  je  bilo  mogoče  široko 
podstavo.  Dalje  se  je  odredilo,  da  je  muzej  ob  dnevih,  določenih  za 
prost    vstop,    brezpogojno    in  brez    ozira  na  vreme    občinstvu    dostopen. 

Novi  priraščaj. 

A.    Kulturno-zgodovinski,  znanstveni  in  obrtopisni 

oddelek. 

I.    V   arheološkem    oddelku. 

V  tem  oziru  bodi  omenjeno  poročilo  gosp.  dr.  W.  Schmida  v 
„Carnioli"  HK)9  str.  166  nasl.  —  izmed  tam  imenovanih  pridobitev  je 
v  vsakem  oziru  najbolj  vrednostna  zlata  zaponka  (fibula),  katero  je  dež. 
odbor  kupil  od  deželnosodnega  nadsvetnika  g.  Jul.  Roleca. 

Preko  teh  pridobitev  je  beležiti  nakup  zbirke  gospe  pl.  Ullepitscheve 
v  Celovcu,  scstajajoče  iz  7.12  rimskih  in  drugih  novcev.  Rimski  so 
najbogatejše  zastopani.  —  Potom  darila:  I  obroč,  1  glandulo.  Dalje: 
model  stavbe  na  koleh.  izvršil  B.  Lergetporer,  več  rimskih  kamnov 
i/kopanih  v  Radovljici,  Adlešičih  in  v  Črnomlju,  več  starih  novcev, 
rimskih  in  poznejših. 

11.     V    k  u  1 1  u  r  n  o -zgo  d  o  v  i  n  ske  m    oddilku. 

Po  nakupu:  Staro  železno  ujetniško  verigo  in  1  ključ,  1  brošo 
z  drobnim  mozaikom  in  1  slonokoščeno  sobico,  I  francoski  novec, 
1  kolajno  s  F^rešernovim  portretom  od  umetnika  Se  ve  rja,  .'i  svilene 
rute  narodne  noše,  1  starinska  ura,  70  panjevih  končnic,  moška  belo- 
kranjska obleka  in  narodopisne  slike.  Kot  darila:  Od  neimenovanega 
domoljuba:  2  zlata  |)rstana  s  fasetiratiima  kristaloma,  f)")  srebrnih 
novcev  in  kolajn.  .'iT»  jeklorczov  (raznih  pokrajin),  7  litografij  (pokrajin), 
4  hcliogravure  v  okvirih  pod  steklom,  1  srebrno  čašo,  znotraj  pozlačeno 
s  podstavkom  vred,  2  srebrni  zaponki  za  čevlje  (iz  začetka  19.  veka), 
I   srebrno  labatiero,    '.i  cinaste    krožnike,    'i  porcelanastih    ki<»žnikov.    Ki 


38 

fotos;rafij  domačih  poslopij  in  ljudi,  6  praznih  okvirjev,  1  zlat  prstan, 
einajliraii,  1  zlato  uro  z  bitjem  (Cnrardier  Taitič),  1  j^rcelanast  tintniU, 
35  pokrajin,  na  steklo  z  roko  slikanih  (drobne  slikarije  za  laterno 
niagiko).  Nj.  ekscelenca  nadškof  grof  Pettenegg  je  podaril  muzeju: 
4  pečnice  (17.  veka),  plaketo  s  svojim  portretom  in  grbom,  3  kazule  in 
2  dalmatiki  (18.  do  19.  veka).  Preč.  g.  p.  Jeronim  Knoblehar,  O.  F. 
M.  je  dal  pastirski  prstan  misijonarja  in  apostolskega  vikarja  dr.  Ign. 
Knobleharja. 

111.    Za    umetniško    zbirko 

je  kupil  muzej  oljnato  sliko,  predstavljajočo  Devico  Marijo,  poleg  nje 
sv.  Nežo,  sv.  Boštjana  in  sv.  Štefana.  Rodoljub,  ki  noče  imenovan  biti, 
je  podaril  dva  svetlotiska  po  umotvorih  čeških  umetnikov:  Brožik, 
Svatebni  hra  v  Sachy  in  Hynais,  Järo,  oba  v  okvirju. 

IV.    Za    knjižnico. 

Razen  nadaljevanj  večjih,  v  snopičih  izhajajočih  del,  katera  so  bila 
že  preje  naročena,  je  dorastek  za  knjižnico  sledeči :  Bormann :  Moderne 
Keramik. —  Lehnert:  Das  Porzellan.  —  Katzer:  Der  Karst.  —  Flöricke: 
Deutsches  Vogelbuch.  —  Meringer:  Wörter  und  Sachen.  —  Forrer: 
Urgeschichte  des  Europäers.  —  Schmidlin :  Kirchliche  Zustände  in 
Deutschland  vor  dem  30  jähr.  Kriege.  —  Charmatz:  Oesterreichs  innere 
Geschichte,  I,  II.  —  Dopsch :  Forschungen  zur  neueren  Geschichte 
Oesterreichs,  V.  —  Dopsch  :  Die  ältere  Sozial  und  Wirtschaftsverfassung 
der  Alpenslaven,  —  Andree:  Votive  und  Weihgaben.  —  Ziegler:  Zoo- 
logisches Wörterbuch.  —  Friedensburg:  Münzen  i.  d.  Kulturgeschichte. 
—  Heiden :  Textilkunst  d.  Altertums  u.  d.  Neuzeit.  —  Meerwarth : 
Lebensbilder  aus  der  Tierwelt.  —  Antikvarično:  Kres,  letn.  V.  in  VI., 
Zvon,  letn.  1876,  1877,  1878  in  1880.  —  Kot  darilo  domoljuba,  ki 
noče  biti  imenovan :  Hottenroth :  Trachten  der  Völker,  v  2  zvezkih.  — 
Kürschner:  Deutscher  Litteraturkalender. 

V.    Za    pohištvo    in    upravne   potrebe. 

Za  izložbe  je  bilo  nabavljenih  več  omar,  med  katerimi  je  posebej 
imenovati  moderno  omaro  od  mahagoni-lesa  in  vitrino  za  idrijske  čipke 
(obe  delo  tvrdke  J.  Mathian),  dalje  vitrine  za  novce  (delo  mizarja  A. 
Bernika)  in  končno  velikih  železnih  vitrin  za  biologične  skupine  divjih 
kozlov  in  divjih  petelinov,  pri  katerih  je  izvršila  tektonična  železna  dela 
tvorniška  tvrdka  Žabkar,  steklarska  Fr.  Kollmann,  slikarska  prof.  P. 
Zmitek,  plastično  imitacijo  skalovja  B.  Lergetporer. 


I 


39 

Vsem  faktorjem,  Uateri  so  dosedaj  pripomooH  do  razvitka  našega 
muzeja,  bodisi  s  svojimi  nasveti,  bodisi  z  darili,  bodisi  s  posredovanjem 
za  nakupovanje  narodopisnih  predmetov,  izreka  muzejsko  ravnateljstvo 
svojo  toplo  zahvalo  in  združuje  ž  njo  prošnjo  za  nadaljno  podporo. 

B.    Naravoslovni  oddelek. 

Sestavil  dr.  Gvidon  Sajovic. 

Paleontologična   in    mineralogična    zbirka. 

Darila:  1  okristalovan  cinober  iz  Idrije,  14  vzorcev  tehnično 
obdelanega  cinobra  iz  idrijske  tovarne,  1  rutil  iz  Piska  (Češko),  1  uranov 
rmenec  —  4  vzorci  tehnično  obdelanega  urana  —  1  uranova  smolna 
ruda  —   1   torberit  (uranova  sljuda,  Cu  [UO2]  2P2  Og  -|-  8  H2O),    vse  iz 

v  v 

Sv.  Joachima  na  Češkem,  3  kosce  cerita  iz  Riddarhite  (Švedsko);  pd. 
g.  Fran  Janda,  c.  k.  rudniški  svetnik  v  p.  v  Ljubljani. 

Kupljeno:  1  konkrecija  glinatega  železovca  iz  Kamniških  planin 
(na  poti  od  Dolske  Skrbine  proti  vrhu  Kočne.  2300  m),  1  dreveneč  iz 
premogokopa  pri  Kočevju. 

Prirastek:  8  vrst  v  28  kosih. 

Botanična    zbirka. 
Pregledal  se  je  zopet  natančno  Pavlinov  kranjski  herbar,  v  katerem 
so  uničene  ali  močno  poškodovane  sledeče  rastline,  štev.:  60,   151,   174, 
235,  375,  399,  451,  585,  587.    Gosp.  svetnik    F^ivlin    se   je    naprosil    za 
tozadevne  dopolnilne  eksemplarje. 

Z  o  o  I  o  g  i  č  n  a    zbirka. 

Brezvretcnčarji. 

Invcntirala  se  je  Robičeva  zbirka  kranjskih  hroščev,  ki  šlcje  207()  vrst 
v  5^)15  eksemplarjih.    Urejevati  se  je  pričela   tnagazinirana  zbirka  školjk. 

Darila:  1  bramor  (gryllotalpa  vulgaris  Latr.),  1  veliki  kozliček 
9  (cerambyx  cerdo  L),  pod.  g.  dr.  \V.  Schmid  1  rak  (astacus  fluvialilis 
L)  iz  Koslerjevega  jarka  na  Barju,  pod.  dr.  .1.  Kosler. 

Na  ekskurzijah  je  vjel  muzejski  preparator  g.  Ir.  Dobovšek 
za  zbirko  kranjskih  metuljev  97  novih  vrst  v  119  eksemplarjih.  Med 
njimi  so  zlasti  zanimive  sledeče  vrste:  pa|)ilio  machaon  I.,  bimaculatus 
Mimcr  tCjolovcc,  Ui.  V.),  papilio  machaon  L.  ab.  rubromaculatus  (( iolovec. 
25.  IV„  nova  aberacija),  pieris  napi  L.  ab.  bryoniae  O.  (Črna  prst,  20.  VI., 
izvanredno  temen  eksemplar),  eurhloe  cardamines  L.  V  (I-jubljana.  4.  V., 
spodnja  krila  sr)  nenavadno  živo  rmeiia),  limenites  (.unilki  Sdiiff.  ab. 
rubruinactilata    (Ljubljana,    Hi.  VI.,    nova  aberacija),    neptis   lucilla  I',  ab. 


40 

(Golovec,  20.  VI.,  z  jako  ozkim  belim  pasom),  apatura  ilia  Scliiff.  tr. 
ad  ab.  eos  Rossi  d"  (Golovec,  24,  VI.),  ap.  ilia  ab.  eos  9  (Ljubljana,  30.  V.), 
argvnnis  niobe  L.  v.  eris  Meig.  ^  (Medvode.  25.  VI.,  zelo  temna  vrsta), 
arg.  hecate  Esp.  9  (Medvode,  2.  VIL,  zelo  temna  vrsta),  coenonympha 
oedippus  F.  (Tirna,  29.  VI.),  zcphyrus  quercus  L.  ab.  bellus  9  (Golovec, 
4.  VIL),  lasiocampa  quercus  L.  ab.  roboris  Schrk.  ^  (Golovec,  12,  VIL), 
sesia  spheciformis  F.  (Črnuče,  14.  VL),  anaitis  praeformata  Hb.  (Črna 
prst,  20.  VL),  larentia  alaudaria  Fr.  (Zelenica,  17.  VIL),  lar.  kollariaria 
H.  S.  (Črna  prst,  20.  VL),  lar.  adumbraria  H.  S.  (Črna  prst,  20.  VL), 
biston  stratarius  ab.  terrarius  Hf.  (Ljubljana,  21.  IV.),  gnophos  pullata  Fr. 
(Zelenica,  17.  VIL),  cidaria  caligraphica  HS.  (Črna  prst,  20.  VI. ,  največja 
redkost  za  našo  deželo),  tephroclystis  fenestrata  (Črna  prst,  29.  VL, 
zelo  redka  vrsta).  Poleg  tega  je  nalovil  še  za  magazinirano  zbirko  metuljev 
65  vrst  dnevnikov  (rhopalocera)  v  265  kosih  in  47  vrst  ponočnjakov 
(heterocera)  v  117  kosih. 

Prirastek:  212  vrst  v  504  kosih. 

Vretenčarji. 

V  zadnjih  letih  se  je  pojavila  v  prirodopisju  sploh  biologična  metoda. 
Vpeljala  se  je  z  velikim  uspehom  v  šole,  pa  tudi  v  muzeje.  Prirodopisne 
zbirke  vobče  občinstvo  zelo  zanimajo,  vendar  gre  nekako  mrtvo  mimo 
omar,  v  katerih  so  razstavljene  v  lepih  „vojaških  vrstah"  različne  živali 
in  okostnice.  Korake  pa  pospeši  mimo  omar,  ki  so  uapoljene  s  školjkami, 
hrošči  ali  prirodninami.  Kljub  temu  se  pa  nahaja  v  teh  zbirkah  cesto 
mnogo  dragocenih  vrst,  ki  so  stale  velike  vsote  denarja. 

Vse  drugače  vplivajo  na  občinstvo  biologične  skupine,  ki  predstavljajo 
nazorno  zanimive  pojave  iz  življenja  posameznih  živali.  Občinstvo  rado 
postoji  pred  njim  in  jih  opazuje.  Nikakor  ni  potrebno,  da  bi  nam  kazale 
te  skupine  celo  življenje  ene  živali  ali  pa  celo,  da  bi  bilo  razstavljeno 
vse  živalstvo  v  skupinah  —  ne  —  to  bi  bilo  preveč  utrudljivo  in  dolgo- 
časno za  gledalce  —  izgubilo  bi  učinek,  ki  ga  ima  sicer  v  majhnem 
številu.  Naloga  muzejskih  zbirk  ni  samo,  podati  obiskovalcem  kolikor 
največ  znanja ;  one  jih  morejo  tudi  vzgajati  k  samostojnemu  premišljevanju 
in  opazovanju  narave. 

Prva  večja  skupina  se  je  pričela  razstavljati  v  kranjskem  deželnem 
muzeju  L  1908  pod  naslovom  „Živalsko  kretanje".  Razstavljena  sta  do- 
sedaj  dva  oddelka:   „Kretanje  sesalcev"  in   „Kretanje  ptic". 

V  letu  1909  sta  se  razstavili  v  kranjskem  deželnem  muzeju  dve 
veliki  biologični  skupini;   „Divje  koze  na  paši"  in  „Divji  petelin  spomladi". 

Divje  koze  žive  v  družbah  po  naših  planinah.  Na  paši  so  zelo 
oprezne    in    postavljajo    varuha,    ki    jih    opozori    na   pretečo    nevarnost. 


41 

Tozadevna  skupina  nam  kaže  sledeči  prizor:  Na  strmi  pečini  stoji  star 
kozel  na  straži  —  v  majhni  gorski  kotlini  se  paseta  med  skalovjem 
brezskrbno  koza  in  kozlič. 

Skupina  divjega  petelina  predstavlja  snubljenje  te  zanimive  gozdne 
kure.  Živi  v  samotnem  iglovju  —  pari  se  glasno  pojoč  spomladi  —  poje 
vedno  zgodaj  zjutraj  na  drevesu  —  pri  tem  stegne  vrat  naprej,  —  krovno 
perje  na  glavi  in  na  vratu  naščeperi,  peruti  pobesi,  rep  postavi  v  kolo  — 
pod  drevesom  se  nahajajo  kokoši  —  mnogokrat  je  na  enem  mestu  več 
petelinov,  posebno  skušajo  mladi  petelini  izneveriti  starcem  družice. 

I.  Ribe   (pisces):     — 

II.  Dvoživke  (am  ph  i  bi  a):  rosnica  d"  (rana  agilis  Thom.)  Ra- 
kovnik pri  Ljubljani,  pd.  Fr.  Dobovšek  —  Freyerjeva  človeška  ribica 
(proteus  anguinus  Laur.  v.  Preveri,  Kumpolje),  pd.  neimenovan. 

III.  Plazilci  (reptiiia):  2  pozidna  martinčka,  <?  in  9  (lacerta 
muralis  Laur.),  navadni  martinček  (lacerta  agilis  L.),  ob  Gruberjevem 
jarku  vjel  in  podaril  g.  Fr.  Dobovšek  —  belouška  (tropidonotus  natrix 
L.)  iz  Otoč  ob  Savi,  pd.  g.  Fr.  Dobovšek,  2  progasti  belouški,  i  in  9 
(tropidonotus  natrix  L.  v.  persa  Pall.)  iz  Šmarne  gore,  pd.  baronica  Fdita 
Müller,  progasta  belouška  (mladič)  iz  Golovca,  pd.  g.  Fr.  Dobovšek  — 
Kobranka  ^  (tropidonotus  tessellatus  Laur.)  iz  Gruberjevega  jarka,  pd. 
g.  Fr.  Dobovšek,  mlada  kobranka  i ,  nenavadno  svetlo  barvana  pre- 
hodna vrsta  k  rumeni  kobranki  (trop.  tessellatus  var.  flavesccns  Werner) 
iz  Pekla  pri  Borovnici,  pd.  g.  dr.  Gv.  S.  —  leopardovka  (coluber  leopar- 
dinus  Bonap.)  iz  Dalmacije,  pd,  art.  stotnik  g.  Veith  —  gad  cT  (vipcra 
berus  L.)  od  izvira  Kamniške  Bistrice,  pd.  g.  davčni  oskrbnik  I.  Splihar. 

IV.  Ptice  (aves):  a)  Darila:  poljska  vrana  9  (corvus  frugilegus 
L.)  iz  ljubljanske  okolice,  pod.  g.  Ferd.  Schulz  —  siva  vrana  in  belični 
mladič  (corvus  cornix  L.  alb.)  iz  Št.  Vida  pri  Zatični,  i)(l.  g.  Oswald 
Facini  —  divji  petelin  (tetrao  urogallus  L.)  iz  Poljanske  doline,  |)(1.  cand. 
jur.  g.  Ivo  Tavčar  iz  Ljubljane,  divji  petelin  iz  Potokov  pri  Zalogu,  pd. 
trg.  g.  A.  Mejač  iz  Komende.  —  b)  Zamenjava:  Sadža  (syrrhaptes 
paradoxus  Pall.)  od  invazije  I.  IHHH,  vjel  pri  Mirni  peči  na  D(jlenjskem 
I.Rus  ml.  januarja  I.  1888;  zamenjal  prirodopisni  kabinet  giiima/ije  \ 
Novem  mestu.  —  c)  K  u|)  I  je  no:  lesna  sova  ?  (syrnium  aluco  L.)  z 
gnezdom  in  jajci  iz  Tržiških  gozdov  na  Gorenjskem  -  črna  žolna  (picns 
martius  L.)  iz  Dobrave  na  Dolenjskem. 

V.  Sesalci  (mammalia):  a)  Darila:  -i  (iiv)f  koze.  kozel  — 
koza  —  kozlič  (rupicapra  rupirapra  L.)  iz  Karavank,  pd.  baron  dr.  Karol 
Born  od  Sv.  Katarine  pri  Tržiču  —  veverica,  2  V  }  c/"  (scitinis  vulgaris 
L.)  iz  ljubljanske  okolice,  pd.  g.  I'crd.  Schulz.      -    h)  Kupljeno:  domači 


42 

pes  (canis  familiaris)  za  biologično  skupitio  „Krctanje  živali"  pri  tvrdki 
Lenoir  &  Förster   na  Dunaji. 

Prirastek:    19  vrst  v  30  ekscniplarjih. 

Prirodopisna  zbirka  se  je  i)oninožila  v  1.  1909  za  239  vrst  v 
562  kosih. 


Ornitologika  za  leto  1909. 

D  r.   G  v  i  d  o  n    s  a  j  o  v  i  C. 

Naslednji  ornitologični  zapiski  so  nadaljevanje  lanskih,  priobčenih  v 
1.  zvezku   „Carniole"  1.   1909. 

Tudi  letošnje  leto  sem  bil  navezan  ponajveč  sam  nase  in  na  poročila 
naših  dnevnikov.  Od  posameznikov  sem  dobil  kaj  malo  obvestil  za  katera 
se  vsem  pošiljalcem  prijazno  zahvaljujem. 

Malo  imamo  opazovalcev  ptičjega  življenja,  dasi  je  tako  zanimivo 
in  mnogolično.  Koga  ne  bi  razveselila  drobna  ptičica,  ki  skaklja  brez- 
skrbno z  veje  na  vejo,  izraža  svoje  čute  z  glasno  popevko  ali  si  pa 
spleta  na  občudovanja  vreden  način  domovje.  Nad  vse  zanimivo  je  žitje 
j)tic,  kadar  so  nam  znane  po  zunajnosti  in  glasenju.  Pri  spoznavanju 
pa  nas  jiodpira  najbolje  dobra  knjiga  z  zanesljivimi  slikami  in  opisi. 
Zelo  potreben  je  ojiazovalcu  tudi  ročni  zapisnik,  v  katerega  si  zapisuje 
zanimive  in  nenavadne  pojave  ptičjega  življenja  obenem  z  natančnimi 
podatki  o  okolici  in  vremenu.  Okraj,  ki  si  ga  izbere  opazovalec,  ne 
sme  biti  prevelik,  da  ga  laže  večkrat  pregleda.  Na  opazovalnih  izpre- 
hodih  ne  sme  nositi  preveč  vidne  obleke  in  mora  mirno  in  tiho  hoditi, 
da  ne  preplaši  ptic.  Dober  pripomoček  za  spoznavanje  ptic  je  med 
drugim  mala  sova,  ki  naj  jo  nosi  opazovalec  s  seboj  na  omenjenih 
izprehodih,  da  jo  lahko  večkrat  izpostavi.  Sova  zbere  hitro  okrog  sebe 
ptičji  rod  iz  bližnje  okolice.  V  zatišju  skrit  lahko  opazuje  najrazličnejšo 
ptičjo  družbo:  male  ptice  pevke  in  drzne  ujede,  ki  se  prijateljsko  družijo 
pri  napadovanju  skupnega  sovražnika. 

Posebno  vestno  naj  bi  se  opazovala  ptičja  selitev,  ki  je  velikega 
znanstvenega  pomena.  Spomladi  si  zapomnimo  kdaj  in  v  katerem  redu 
prihajajo  ptice  iz  tujine,  v  jeseni  pa  kdaj  in  kako  se  odpravljajo  iz 
domačih  krajev.  Pri  teh  opazovanjih  se  ne  sme  pozabiti  na  vremenske 
razmere:  toploto,  veter,  soince,  oblake  in  na  zračni  pritisk. 

Koncem  leta  naj  zbere  opazovalec  vse  podatke,  jih  uredi  in  objavi 
ali  jih  naj  pa  pošlje  na  prirodopisni  oddelek  deželnega  muzeja  v  Ljubljani, 
kjer  jih  bodo  sprejeli  vedno  z  veseljem. 


43 

Toliko  v  naglici  onim.  ki  se  hočejo  natančneje  baviti  v.  opazo- 
vanjem ptičjega  življenja.  Dobro  došlo  je  vsako  najmanjše  poročilo,  če 
je  le  zanesljivo. 

V  sledečem  sestavku  sem  se  oziral  semintja  tudi  na  podatke  muzejske 
ornitologične  zbirke.  Ker  pa  starejše  etikete-  niso  docela  zanesljive,  zato 
odklanjam  že  v  naprej  vsako  odgovornost,  da  se  ne  bodo  pripisovali 
potem  zopet  pogreški  meni,  kakor  se  je  to  že  enkrat  dogodilo. 

Novo  leto  se  je  pričelo  za  zimsko  življenje  ptic  z  enako  ostrostjo, 
kakor  je  bil  december.  Na  ljubljanskih  krmiščih  so  ostali  dolgo  časa  v 
mnogobrojnih  jatah  običajni  gosti ;  domači  in  poljski  vrabec,  ščiukovci, 
stniadi,  zelenci,  čopasti  skrjanci,  i.  dr.  Semintja  se  je  pomešal  med  nje 
tudi  gorski  strnad,  {plectroplicnax  yiivalis  L.).  Videl  sem  ga  na  krmiščih 
pod  Tivolijem  5.  januarja  in  pod  Gradom  27.  januarja.  Pinože  {fringilla 
montifTingilld)  so  ostale  nenavadno  dolgo  v  dolini.  V  ljubljanski  okolici 
sem  jih  opazoval  še  v  začetku  meseca  marca;  v  kranjski  okolici  sem 
videl  zadnje  jate  19.  marca  na  nekem  vrtu  nad  Kokriškim  dolom.  Ravan 
je  pokrival  takrat  7(S  cm  \  isok  sneg.  Po  ljubljanskih  nasadih  in  okoliških 
gozdovih  so  se  spreletavale  mnogolične  jate  različnih  senic  pomešane  z 
brglezi,  kraljički  in  deteli. 

Med  mnogovrstnimi  ujedami,  ki  jih  je  prignal  glad  v  bližino  člo- 
veških bivališč,  moram  omeniti  kocasto  kanjo  {archibideo  lagopns  Briinn?) 
Ta  je  za  našo  deželo  redka,  a  se  je  pojavila  letošnjo  zimo  v  precejšnjem 
številu.  Stara  samica  le  vrste  je  bila  ustreljena  2.  januarja  v  krumpcrških 
gozdovih  pri  Domžalah,  krasno  razvit  samec  pa  koncem  januarja  v 
Okrogliških  gozdovih  pri  Kranju.  Zanimivo  je,  da  se  je  pojavila  novembra 
I.  1907  na  Kranjskem  in  Nakelskem  polju  velika  jata  kocastih  kanj,  ki 
so  ostale  ondi  do  februarja  I.  1908.  V  tem  času  jih  je  bilo  ustreljenih 
v  kranjski  okolici  45 ;  vse  se  nahajajo  v  privatni  posesti,  ßila  je  to 
nenavadno  močna  jata  redkih  ujed,  ki  jih  je  najbrže  ostra  zima  gnala 
proti  južnejšim  krajem.  V  deželnem  muzeju  so  razstavljene  3  kocaste 
kanje:  ena  (*>,  inv.  štev.  61)  z  Dolenjskega  (I.  IHH(j)  in  dve  (  /,  inv.  štev.  (iO 
in  V,  inv.  štev,  59j  iz  Ijubljruiske  okolice.  Slednji  je  ustrelil  A.  (lalle 
pri  Šiški  I.   irK)l. 

Tudi  vodne  ptice  prisilita  mraz  in  glad,  da  se  morajo  zadovoljiti 
s  hrano,  katere  sicer  ne  pobirajo.  Takf)  se  je  poročalo  meseca  marca 
z  Dolenjskega  (!-.  Z.,  št.  5.3)',  da  so  se  preživljale  divje  race  {anas  boschas  L.) 
z  želodom.  (^Jkrog  Otočca  pri  Novem  mestu  —  tako  omenjeno  poročilo 
—  je  Krka  zelo  široka  in  jilitva.  Zato  prezimuje  fam  vsako  zim<»  na 
tisoče  divjih  rac.  Tu  uživajo  popolen  mir,  ker  jih  lastnik  gradu  in  lova 
ne  pusti  streljati  ali  kako  drugače  preganjati.  Ob  ju/nem  vremenu  dobe 

'  L.  Z.     -   Laibachcr  Xcitiint{. 


44 

dovolj  živeža  v  vodi  in  na  bregu;  slal)še  se  jim  pa  godi,  ako  zamrzne 
voda.  Takrat  mirujejo  navadno  čez  dan,  proti  večeru  se  pa  dvignejo  in 
odlete  v  l)ližnje  hrastove  gozdove  pobirat  želod.  Da  je  temu  res  tako, 
pričajo  v  tem  času    ustreljene   race,    ki    imajo   v  sebi    vse   polno  želoda. 

Ako  zamrznejo  vodevdoiini,  gredo  vodne  ptice  mnogokrat  ob  vodi 
navzgor  proti  izviru,  kjer  ne  zamrzne  navadno  voda  in  si  torej  lahko 
poiščejo  potrebne  hrane.  Tako  se  poroča  (S.,  štev.  65)^,  da  se  je  pritepla 
21.  marca  cela  jata  divjih  rac  poskušat  gorske  postrvi  v  vode,  ki  pritekajo 
izpod  Dobrče. 

2.  februarja  je  naznanjal  prvi  ščinkovec  s  svojim  prijetnem  „griču, 
griču"  Ljubljančanom  ob  7^/4  uri  zjutraj  ob  lepem  vremenu  na  kostanjih 
v  „Zvezdi"  prihod  spomladi.  Toda  spev  je  bil  prezgoden!  Lepim  febru- 
varjevim  dnevom  je  sledilo  zimsko  vreme  in  2L  februarja  je  zopet 
zapadel  visok  sneg. 

Kljub  mrzlemu  vremenu  se  je  pričel  pomladanski  prihod  ptic 
dokaj  zgodaj.  4.  januarja  se  je  prikazalo  v  ljubljanskem  Šolskem  drevoredu 
10  kavk  {corvus  monednla  L.).  Bil  je  jasen,  toda  mrzel  dan.  Zaradi  slabega 
vremena  so  morale  ostati  nekaj  tednov  v  mestu,  predno  so  mogle  odleteti 
na  svoja  gnezdišča.  —  Ob  Grubarjevem  kanalu  in  ob  Poljanskem  nasipu 
pri  Ljubljanici  sem  opazil  13,  januarja  bele  pastaričice  (motacilla  alba  L.) 
—  V  drugi  januarjevi  polovici  sta  letela  ob  jasnem  in  mrzlem  vremenu 
dva  močna  klina  (100 — 150  glav)  divjih  gosi  [anser  segcimn  L.)  nad 
Struževskim  poljem  pri  Kranju  nenavadno  nizko.  20.  februarja  se  je  pa 
poročalo  iz  Črnega  grabna  o  divjih  goseh,  da  so  letele  z  velikim  krikom 
nazaj  proti  jugovzhodu  (S.,  štev.  43).  —  14.  februarja  sem  videl  prvikrat 
škrjanca  {aiauda  arvensis  L.)  na  ljubljanskem  polju  pod  Rožnikom ; 
17.  februarja  pa  na  njivah  i)od  Golovcem.  —  9.  marca  je  priletela  v 
Ljubljano  prva  lastavica  (chelidon  urbica  L.,^).  Našli  so  jo  „Na  bregu", 
kjer  je  poginila  vsled  hladnega  vremena  (L.  Z.,  št.  56).  V  Kranju  se  je 
pokazala  prva  lastovica  (hirundo  rustica  L.)  18.  marca;  prenočila  je  v 
tujem  gnezdu  in  odletela  zjutraj  dalje.  Velikonočni  teden  so  prišle  v 
kranjski  okolici  vse  lastovice  na  svoja  gnezda.  V  radovljiškem  okraju 
so  videli  ob  jasnem  a  mrzlem  vremenu  j)rvo  lastavico  26.  marca  (G., 
št.  13)''  —  Črnoglavko  {sylvia  atricapilla  L.)  sem  videl  in  slišal  18.  marca 
ob  Va^O-  """i  dopoldne  (jasen  dan)  na  vrtu  nad  Kokriškim  dolom ;  sneg 
je  bil  še  78  cm  visok. 

Prvi  par  postojk  {tinnunculus  tinnunculus  L.)  se  je  spreletaval  nad 
ljubljanskim    gradom    28.    marca ;    zatem    sem    videl    eno  2.    aprila    nad 


^  S.   =  Slovenec. 
'  G.  =   Gorenjec. 


i 


45 

muzejem    v    Ljubljani.    \'elikonočni    teden   (6.  aprila  do   10.  aprila)  se  je 
naznanil  splošno  njihov  prihod  v  deželo. 

\'  prvi  polovici  aprila,  zlasti  okrog  10.,  so  se  pokazale  v  ljubljanski 
okolici  ob  vodah  različne  račje  vrste:  reglica  {anas  querquedula  L), 
krehlica  {anas  crecca  L.)  in  zvizgavka  {anas  pejiclope  Z.)  V  ljubljanski 
okolici  se  je  oglasila  prvikrat  kukavica  {cuculus  canorus  L.)  16.  aprila  na 
Drenikovem  vrhu  (SI.  N.,  štev.  88)'*.  Dan  pozneje  sem  jo  slišal  na 
Golovcu.  Na  Smarjetni  gori  pri  Kranju  se  je  oglasila  15.  aprila  (G., 
štev.  17).  —  14.  aprila  se  je  pokazala  na  ^i\r\n  grahasia  tukalica  {gallinula 
porzana  L.)  —  24.  aprila  sem  videl  na  Golovcu  J"  in  ^  od  kobilarja 
{oriolus  galbida  L).  Samec  je  zvedavo  popraševal :  „Kje  s'pa  bil?"  in 
tovariš  v  bližnjem  gozdiču  mu  je  veselo  odgovarjal:  „Tam,  kjer  ti!"  V 
Tivolskem    gozdu    v    Ljubljani    se    je  oglasil  30.  marca  (SI.  N.,  štev.  98). 

Zadnji    popotniki    so    se    vrinli    koncem    aprila  in  v  pričetku  maja. 

V  tem  času  se  je  pričelo  parjenje  in  gnezdenje :  samci  si  pridobivajo 
samice  z  lepimi  svatovskimi  oblekami  in  glasnim  petjem  in  iščejo  skupno 
z  njimi  pripravnega  prostorčka  za  gnezdišče. 

Pojoč  divji  petelin  \tetrao  nrrogallus  L),  ki  je  sicer  zelo  plaha  in 
oprezna  ptica,  pozabi  popolnoma  na  svojo  varnost  in  pripusti  sovražnika 
v  neposredno  bližino.  To  izrabljajo  lovci.  Prva  divja  petelina  sta  ustrelila 
letos  1.  aprila  dr.  Bretl  na  Kolovcu  in  dr.  Premrov  pri  Liliji  (SI.  N.,  štev.  74). 
Po  sporočilu  barona  Lazarinija  sta  pela  dva  divja  petelina  v  gozdovih 
pri  Boštanju  na  Dolenjskem.  V  tej  okolici  še  niso  bili  opazili  divjega 
petelina,  ki  je  na  Dolenjskem  sploh  zelo  redek.  V^  celem  jih  je  bilo 
ustreljenih  letos  v  naši  deželi  nekaj  nad  2(X). 

Dva  para  škorcev  {sturnus  vulgaris  L)  gnezdila  že  dve  leti  na 
stari  moki  (sorbus  aria)  pri  Bošlanjskem  gradu  na  Dolenjskem.  Kakor 
poroča  baron  Lazarini,  ni  bilo  prej  v  tej  okolici  nikdar  škorcev.  Omenjena 
para  sta  se  naselila  spomladi  1.  1907  v  dui)linah  moke,  odkoder  sla 
pregnala  vrabce. 

Iz  Tržiča  na  Gorenjskem  so  mi  poslali  samico  lesne  soi'e  {syrniiini 
aluco  L.)  s  3  jajci  in  gnczd(jm,  ki  ga  je  imela  v  hrastovem  dnphi. 
Zanimiva  je  ta  samica  v  toliko,  ker  je  živahno  rumenkasto  rjava.  Lesna 
sova  ima  navadno  sivo-rjavo  perje  v  najrazličnejših  variacijah;  rumenkasto 
ali  rdečkasto- rjavi  eksemplarji  so  redki. 

Gnezdo  planinskega  orla  {aquila  chrysaetus  L.)  so  dobili  na  Nanosu; 
opazovali  so  ga  pa  tudi  v  Triglavskem   pogorju   v   Bohinjski  dolini. 

Sredi  meseca  avgusta  so  se  pričele  ptice  selivke  zopel  |)ripra\ljali 
na  Jesenski  odhod  v  toplejše  kraje. 

*  SI.  N.  «  Slovenski  Narod. 


46 

Zadnjega  hudournika  {cypsehis  apits  L.)  sem  videl  v  Kranju 
17.  avgusta  zjutraj  pri  jasnem  vremenu.  —  Postojke  {tinnmiadus  tiniumcnhis 
L.)  so  odšle  iz  ljubljanske  in  kranjske  okolice  med  15.  in  18.  avgustom. 
—  V  drugi  polovici  avgusta  in  v  pričetku  septembra  se  je  pojavila  v 
ljubljanski  okolici  močviriia  uharica  {brachyohis palustris  Bechst.) ;  ustreljene 
so  bile  tri  in  sicer:  20.  avgusta  (j),  29.  avgusta  (J)  in  10.  septembra 
(<^).  —  2.  oktobra  se  je  prikazala  ob  Ljubljanici  in  ürubarjevem  kanalu 
Črna  maJiavka  {hydrochelidon  nigra  Boie).  Večja  jata  je  prišla  proti 
večeru  po  Ljubljanici  celo  v  mesto  do  šentjakobskega  mostu.  Večina 
teh  ptic  je  izginila  naslednjega  dne,  le  G  parov  je  ostalo  na  Ljubljanici 
do  6.  septembra.  Zanimivo  je  bilo,  da  so  se  te  ptice  držale  vedno  v  parih. 

26.  septembra  sem  videl  na  Ljubljanici  6  krehlic  {anas  crecca  L^. 
Začetek  oktobra  nam  je  prinesel  prve  kljunače  {scolopax  rusticola  L.), 
ki  so  se  pojavili  v  drugi  polovici  meseca  v  večjem  številu.  Po  zatrdilu 
posameznih  lovcev  je  bil  dohod  kljunačev  zelo  nepravilen  in  lov  na  nje 
zelo  zanimiv,  kakoršnega  že  dolgo  ni  bilo.  —  Tud\  cipe  {anthus  pratensis 
L),  so  prišle  letos  k  nam  izprva  v  zelo  malem  številu.  Šele  pozneje 
so  se  pojavile  mnogobrojnejše  jate,  toda  nikakor  ne  tako  mnogoštevilno 
kakor  sicer.  To  malo  in  zelo  koristno  ptico  bi  pač  moral  zakon  čuvati 
nekoliko  bolj,  naj  so  „slovenski  Lahi"  zadovoljni  s  tem  ali  ne!  — 
Velike  jate  divjih  rac  {anas  boscJias  L.)  so  letele  v  noči  od  11.  do 
12.  oktobra  vprek  Ljubljane.  Mestna  razsvetljava  jih  je  zelo  motila 
na  potu,  ker  so  krožile  z  glasnim  krikom  dolgo  časa  nad  mestom. 
Kasneje  so  se  izgubile  v  smeri  proti  Golovcu  (SI.  N.,  štev.  234).  — 
26.  oktobra  je  letela  preko  Ljubljane  jata  žerjavov  {gnts  grus  L.)  v  južni 
smeri.  Temperatura  je  ta  dan  zdatno  padla  (S.,  štev.  246). 

November  in  december  nam  nista  prinesla  nič  posebnega.  Zimsko 
življenje  se  je  pričelo  ugodno,  kajti  vreme  je  bilo  toplo,  sneg  je  naletaval 
le  par  dni  in  ni  obležal.  V  ljubljanski  okolici  in  na  Dolenjskem  so  se 
pojavile  v  precejšnjem  številu  lesne  sove  (syrnium  aluco  L).  Javili  so  mi 
jih  iz  ljubljanske  okolice  (Barje,  Golovec,  Rožnik)  7  in  z  Dolenjskega 
(Mirna)  4.  Tudi  kanj  {butco  buteo  L.)  je  bilo  letos  dovolj.  Priporočati  bi 
bilo  vsekakor  za  to  zelo  koristno  ujetlo  nekoliko  več  prizanesljivosti  od 
strani  lovcev.  Pomislite  koliko  koristi  čez  leto  in  ne  štejte  ji  v  zlo  malih 
zimskih  prestopkov,  ki  jih  napravi  vsled  gladu.  Naš  sloviti  prirodopisec 
Fran  Erjavec  ^  piše  o  njej:  „Posebno  preži  na  miši,  zato  jo  po  nekaterih 
krajih  tudi  „mišar"  imenujejo,  in  to  po  vsej  pravici.  Na  dan  podavi 
do  50  miši,  ako  jih  le  more  dobiti,  30  se  pa  sme  povprečno  računati 
na  dan.  Imel  sem  priložnost  že  več  teh  ptic  raztelesiti  in  pregledovati ; 
v  vseh    sem    našel    po   več    miši,    v  eni  celo  podgano,   v  eni  pa  na  pol 

'  Fran  Erjavec,   Domače  iii  tuje  živali  v  podobah,  1888,  11.  zv.,  pag.  184. 


47 

prebavljeno  belouško.  Ališar  tudi  rad  lovi  kače  in  celo  strupenega  gada 
ustrahuje  in  požre.  Ce  zraven  še  pomisliš,  koliko  potrebujejo  njegovi 
trije  ali  štirje  mladiči,  predno  so  godni,  potem  bodeš  lahko  presodil, 
koliko  škodljivega  mrčesa  pokonča  ena  sama  mišarjeva-  rodovina  tekom 
enega  leta".  Pa  tudi  mnogi  strokovnjaki  različnih  narodov  so  se  v 
novejšem  času  po  temeljitem  preiskovanju  prepričali,  da  poljska  kanja 
poljedeljcu  neprimerno  več  koristi,  kakor  pa  napravlja  lovcu  škode. 

Krmišča  v  mestu  so  ostala  precej  zapuščena,  ker  so  ptice  dobile 
zunaj  dovolj  hrane.  Oglašali  so  se  le  vrabci,  ščinkavci  in  čopasti  škerjanci. 

Z  ozirom  na  izredno  barvo  perja  morem  omeniti  le  dva  slučaja 
popolnega  beličenja  (albinismus  totalis). 

Lovec  O.  Facini  je  poslal  deželnemu  muzeju  belimo  sivo  vrano, 
(corvus  cornix  L.  alb.j,  ki  jo  je  ustrelil  31.  julija  v  šentvidski  okolici 
pri  Zatičini  na  Dolenjskem.  Doposlani  eksemplar  je  mlad  samec  popolno 
belega  perja  in  rožnatordečih  oči.  Tudi  rožena  kožica  na  kljunu  in  nogah 
je  črnkasto  rdeča.  \'  ornitologični  zbirki  deželnega  muzeja  v  Ljubljani 
se  nahaja  belična  vrana,  ki  jo  je  ustrelil  1.  1859  grof  A.  Marghcri  pri 
Otočcu  na  Dolenjskem  (inv.  štev.  152). 

Pri  Velikih  Laščah  je  dobil  muzejski  preparator  Fr.  Dobovšek 
5.  septembra  mladega  beličnega  vrabca  (passer  domesticus  L.  alb.),  ki  je 
komaj  zapustil  gnezdo  in  je  popolen  beličnik,  ker  ima  vse  v  to  potrebne 
znake  razvite.  V  zbirki  deželnega  muzeja  se  nahaja  6  vrabčjili  beiičnikov.^ 

Posamezni  izvanredni  gosti  so  obiskali  tudi  letos  našo  deželo. 
V  prvi  vrsti  je  bila  nad  vse  zanimiva 

invazija  malih  krivokljunov. 
(invasio  loxiarum  curvirostrarum  L.) 

V  življenju  živali  opazujemo  velikokrat  periodična,  pa  Uidi  ncj)ri- 
čakovana  potovanja,  ki  vzbujajo  našo  pozornost  in  zanimanje.  Različni 
vzroki  silijo  živali  na  pot.  Eden  glavnih  je  pač  skrb  za  hrano.  Preteče 
ali  hipoma  nastalo  pomanjkanje  živeža  odžene  iz  dežele  mnogo 
živalskih  vrst.  Naše  sclilkc  nas  ne  zapuščajo  toliko  vsled  mraza,  proti 
kateremu  se  lahko  zavarujejo  s  toplim  perjem,  kakor  |)a  vsled  nedo- 
stajanja  živil  v  zimskem  času. 

V  posameznih  okrajih  vlada  dolgo  vrsto  let  dobra  letina.  Ondolno 
živalstvo  ima  hrane  v  obilici  in  se  močno  zaplodi.  Naenkrat   |)a   nastopi 

su§a:    žareče    soince    sežiga    rastlinstvo,    vode    usihajo Potrebnega 

živeža  primanjkuje  mnogoštevilnemu  živalstvu,    zalo  se  selijo  posamezne 
živalske  vrste  v  velikih  družbah  iz  dežele  in  beže  pred  lakoto. 

Mfioge  živali  sili  skrb  za  zarod,  da  si  poiščejo  ob  času  ugodnejše 
kraje,    ki    jim    nudijo    varna   gnezdišča    in    zadostno    hrano    /a    mladiče. 

*  izvrttja  mii/(-|Hkc(4n  druAlva  za  Kranjsko   l'.KXi,  itcv.  1—2,  piiK'  ^'i'  '»  "ll' 


48 

Druge  poženejo  na  pot  zopet  različne  okolnosti :  gozdni  in  travniški 
požari,  povodnji,  vulkanski  izbruhi  itd.  Tuintam  pa  pravega  vzroka  sploii 
določiti  ne  moremo. 

Krivokljun  je  družabno  živeča  ptica,    ki  nima  stalnega  domovanja. 

Vse  življenje  je  na  potu.  Pomanjkanje  živeža  ga  goni  iz  kraja  v 
kraj.  Včasih  se  pojavi  ponekod  naenkrat  v  mnogoštevilnih  jatah  a  izgine 
potem  cesto  za  leta  in  leta. 

Lansko  leto  (1909)  so  zapustile  velike  družbe  malega  krivokljuna 
(loxia  ai}-virostra  L.)  severna  gnezdišča  in  se  pojavile  na  Danskem, 
Holandskem,  Škotskem,  Nemškem  in  na  severnem  Laškem.  Prvo  jato 
so  opazili  12.  junija  1909  na  otoku  Helgolandu  v  Nemškem  Severnem 
morju.  Krivokljuni  so  zašli  na  tem  poletu  nenavadno  daleč  proti  jugu. 
Mnogobrojne  jate  so  se  pokazale  v  Dalmaciji,  v  južnih  krajih  na  Ogerskem, 
da,  priletele  so  celo  na  otok  Korfu,  kjer  do  sedaj  še  nikdar  niso 
opazovali  krivokljunov. 

Na  tem  svojem  potu  so  priletele  invazijske  jate  krivokljunov  tudi 
v  našo  deželo  in  se  pomikale  skozi  njo  približno  od  26.  junija  do 
5.  septembra.  Posamezne  jate  so  se  pokazale  tudi  pozneje ;  deloma  so 
bili  to  novi  prišelci,  deloma  pa  zaostale  družbe.  Po  moji  sodbi  so  se 
prikazali  krivokljuni  v  celi  deželi  in  sicer  v  večjem  številu  na  Gorenjskem 
in  Notranjskem,  izpočetka  tudi  na  Dolenjskem.  Popolnoma  natančno  in 
podobno  tega  ne  morem  določiti  vsled  pomanjkljivih  podatkov  in  poročil. 

Zadnja  večja  invazija  krivokljunov  je  bila  1.  1888/89^.  V  posameznih 
krajih  Nemčije  so  se  pojavili  že  spomladi  1.  1888,  glavna  invazija  je 
trajala  približno  od  junija  do  avgusta  istega  leta,  vendar  so  opazovali 
še  nekaj  mesecev  potem  manjše  potujoče  družbe.  Na  avstrijskem  ozemlju 
so  se  pokazali  prvi  krivokljuni  potniki  tudi  že  leta  1888.  V  večjem 
številu  so  se  pa  pojavili  skoraj  v  vseh  krajih  naše  monarhije  na- 
slednje leto^,  tačas  so  obiskale  mnogobrojne  jate  krivokljunov  tudi  našo 
deželo^. 

Sam  sem  opazoval  preteklo  poletje  prihajanje  invazijskih  jat  redno 
dan  na  dan  v  obližju  Kranja,  kjer  je  iglovje  izvanredno  dobro  obrodilo. 

■^  Nekoliko  tozadevne  literature:  Moiiatschrift  des  deutschen  Vereins  zum 
Schutze  der  Vogelwelt,  .Jahrg.  1888.  Merseburg,  Gera,  Leipzig  und  Halle,  a.  S. 
Pag.  286,  287,  368,  370,  394,  407,  455.  -  Ibidem,  Jahrg.  1889,  pag.  79,  530. 

8  Ornithologisches  Jahrbuch,  Jahrg.  1890,  pag.  28,  38,  44,  90,  93,  96,  207.  — 
Tschussi  zu  Schmidlioffon,  Vict.  Ritter  v..  Zum  heurigen  Erscheinen  des  Fichten- 
kreuzschnabels, Nortiböhm.  Vogel-  u.  Oeflügelzeit.  in  Reichenb.,  II,  1889.  —  Isti: 
Zum  Kreuzsclmabelzug  im  Jahre  1888,  Die  Schwalbe,  Xlll,  1889.  —  Monatschrift 
des  deutschen  Vereins  zum  Schutze  der  Vogelwelt,  Jahrg.  1889,  pag.  434  — 
Schützenau  Alfred  v..  Zum  heurigen  Zuge  des  Kreuzschnabels  im  Jeschkengebirge, 
Nordbohm.  Vogel-  u.  Geflügelzeit,  in  Reichenb.,  II,  1889. 

^  Mitteilungen  des  Musealvereines  für  Krain,  Jahrg.  1890,  pag.  353. 


49 

V  iglatih  gozdovih  kranjske  okolice  (ponajveč  smerečje,  mešano  z 
jelovjem,  semintja  tudi  z  borovjem;  mecesni  so  redki),  sta  navadna 
mali  krivoklßm  \loxia  ainnrostra  L.)  in  veliki  krivokljun  [loxia  pityop- 
sittacus  Bechst^,  vendar  je  zadnji  zelo  redek.  Belopasasti  krivokljini  {loxia 
hifasciata  Chr.)  se  prikaže  samo  ob  času  invazije  v  družbi  malega  krivo- 
kljuna  in  takrat  zaostanejo  čestokrat  poedinci  v  deželi.  V  velikem  številu 
so  prišli  iz  severnih  krajev  1.  1889,  zlasti  na  Češkem  in  Aloravskem 
jih  je  bilo  mnogo^°.  Na  Kranjsko  so  dospeli  le  posamezniki^^  Muzejski 
preparator  Ferd.  Schulz  je  ujel  staro  samico  belopasastega  krivokljuna 
20.  oktobra  1.  1889  v  ljubljanski  okolici,  hrani  jo  ornitologična  zbirka 
deželnega  muzeja  v  Ljubljani  (inv.  štev.  841).  Istotam  je  razstavljen  lepo 
razvit  samec  zelene  barve,  ki  je  bil  ujet  tudi  v  ljubljanski  okolici  i.  1890 
(inv.  štev.  732).  Pred  leti  sem  opazoval  sam  parkrat  belopasaste  krivo- 
kljune  v  iglatih  gozdih  kranjske  okolice.  L.  1893  sem  imel  enega  celo 
v  kletki,  toda  živel  je  le  par  tednov.  Vsi  ti  eksemplari  so  pa  bili  zaostali 
gosti  od  invazije  v  1.  1889. 

Najmanjši  je  mali  krivokljioi  s  podolgastim  lahko  zakrivljenim 
kljunom,  ki  je  ob  korenu  do  10  vim  debel-  Kljukasti  čeljusti  se  križata 
tako,  da  sega  konec  spodnje  še  nad  gornjo.  Živi  po  smerečju  in  jelovju, 
redkokedaj  v  borovju.  Mnogo  večji  in  razmeroma  močnejši  je  veliki 
krivokljun.  Njegov  debeli  in  kratki  kljun  je  podoben  papiginemu  (latinsko 
ime!)  in  meri  ob  korenu  do  14  mm.  Oba  kljunova  dela  sta  na  koncu 
kaveljčasto  zavita.  Konec  spodnjega  presega  zelo  redko  gornji  del.  Teža 
5'5 — 6'5^.  Izmed  iglovja  ljubi  predvsem  borovje.  Belopasasti  krivokljun 
je  v  vsem  podoben  malemu,  a  ima  vprek  peruti  dva  bela  pasa. 

Zdelo  se  mi  je  potrebno,  da  podam  te  podatke,  predno  preidem 
do  invazije.  V  invazijskih  jatah  sem  opazoval  večjidel  le  malega  krivo- 
kljuna (loxia  curvirostra  L.),  semintja  so  bili  pomešani  v  jatah  tudi 
veliki  krivokljuni,  belopasastega  sem  videl  samo  enkrat. 

Večinoma  so  bili  samci  zamolklo  rijastordcči  ali  jia  rumenkasto- 
zeleni.  Le  malo  jih  je  imelo  perje  živordcče  ali  pa  mešane  barve. 
»Wladica  nisem  opazil. 

Prvo  jato  je  zagledal  v  kranjski  okolici  24.  junija  moj  bral,  ko 
sem    pri^l    H.    julija    sam   v  Kranj,    sem    jo   opazoval    skoraj    vsak    dan. 

'•  OrnilholoKlsches  Jafirtjuch.  Jahrg.  189().  pag.  7,  9,  28.  :J5.  .'W.  70.  95.  96,  99. 
119,  143,  172,  181.    -  Ibidem.  Jahr«.  IWM.  pa«.  115,  162,  171.  Miclid  !.,    Zum 

HcrJulzmje  fl.oxia  hifasciata  in  B/ihmen).  Vogi"!-  ntul  Cn-fltij^i-l/ritiiiiK,  II,  1KH9.  — 
YAkx  k.,  Wii.^ljin.li^;.  r  Kr.uiscliiial)fl.  Dic  Scliwalhi-,  ,\ill,  1KH'.>,  pa«.  47.},  .'VK). 
Hfš,  .V«. 

"  Ml»clliinj4cn  des  MtiHcalvcrcincs  ffir  Kraln.  .lahrg.  1H?K).  pag.  'J5.'J.  —  üriitlli<i- 
logiMrlicH  .lahrhiich.  .lahrjj.  1H9(),  pag.  75. 

4 


50 

Zanimiva  je  bila  zato,  ker  je  ostala  skoraj  sedem  tednov  na  enem  in 
istem  mestu.  Steki  je  80  do  90  ^^lav :  enkrat  sem  jih  naštel  manj,  drugič 
zopet  več.  Opazoval  sem  jo  lahko  natančneje,  ker  je  letela  vedno  čez 
naš  vrt  in  se  je  semintja  celo  vsedla  na  vrtne  smereke.  Prenočevala  je 
v  Čirčiškem  gozdu  (večinoma  same  smereke)  pri  Kranju  in  letela  vsako 
jutro  med  8.  in  9.  uro  čez  Kranj  na  bližnjo  Smarjetno  goro  na  pašo. 
Zvečer  med  ().  in  7.  uro  se  je  redno  vračala.  Ob  deževnem  vremenu 
je  ostala  v  gozdu.  Bili  so  sami  mali  krivokljuni.  Zadnjikrat  sem  jih  videl 
17.  avgusta  zjutraj;  dasi  sem  bil  pozneje  večkrat  v  omenjenem  gozdu 
in   na  Smarjetni  gori,  jih  nisem  zapazil  zatem  nič  več. 

Druga  jata  malih  krivokljunov  se  je  pasla  v  „Savskem  drevoredu" 
pri  Kranju.  Priletela  je  vsako  jutro  j)roti  9.  uri  iz  gozdov  pod  Storžičem. 
Prvikrat  sem  jo  zapazil  11.  julija,  zadnjikrat  6.  avgusta.  Družba  je  bila 
precej  močna.  Natančnejšega  števila  ne  morem  navesti,  ker  so  bili  vedno 
razkropljeni.  Opazoval  sem  to  jato  vsaki  dan  dopoldne  in  velikokrat 
tudi  popoldne.  V  tej  jati  sem  opazil  parkrat  tudi  večjo  vrsto. 

Tretjo  družbo  krivokljunatih  gostov  sem  videl  dvakrat  v  smerekovih 
gozdovih  pri  Okroglem,  kamor  sem  šel  na  izprehod.  14.  in  30.  julija. 
Jata  je  bila  zelo  močna,  Na  zadnjem  izprehodu  v  omenjeni  gozd 
(30.  julija)  sem  opazil  dva  belopasasta  krivokljuna,  ki  sta  prispela  k 
nam  v  družbi  malih  krivokljunov.  Z  visoko  donečim  „klip,  klip"  sta 
obrnila  mojo  pozornost  nase;  njihovo  perje  je  bilo  sivkasto-zelene  barve. 

Posamezne  invazijske  jate  sem  videl  še:  13.  avgusta  v  gozdovih 
ob  j)otu  Lesce-Bled.  Družba  je  bila  mnogobrojna  a  razkropljena.  Neka 
druga  (30 — 40  glav)  je  letela  24.  avgusta  v  zahodno-južni  smeri  čez 
Sorsko  polje  pri  Gašteju  ob  pol  6.  popoldne  pri  soinčnem  vremenu, 
medtem  ko  je  potovalo  kakih  20  krivokljunov  tri  dni  pozneje  ob  pol  1. 
popoldne  od  ürintovca  v  južni  smeri  čez  naš  vrt  nad  Kokriškim  dolom 
pri  Kranju.  Dan  je  bil  oblačen.  Ko  sem  bil  5.  septembra  na  Bledu 
se  je  dvignilo  iz  smerečja  pri  VVindischgraetzovi  vili  približno  50  krivo- 
kljunov ob  pol  3.  popoldne.  Odleteli  so  proti  Stolu.  Vreme  je  bilo 
oblačno  in   veterno.    V  vseh  teh  jatah  so  bili  le  mali  krivokljuni. 

Na  svojih  jesenskih  izprchodih  i)o  ljubljanski  okolici  nisem  zapazil 
nobene  invazijske  jate.  Pač  pa  vem,  da  so  ulovili  7.  novembra  ptičarji 
na  Golovcu  precejšnje  število  krivokljunov. 

Tudi  iz  Kranja  se  mi  ni  več  poročalo  o  njih.  Splošno  je  bilo  to 
leto  mnogo  več  krivokljunov  v  tej  okolici  kakor  sicer.  Po  mojem  mnenju 
izvira  to  odtod,  da  je  ostalo  tu  mnogo  posameznikov  od  invazijskih  jat 
pri  polnih  mizah  in  se  sparilo.  25.  decembra  sem  zapazil  v  Kranju  v 
smerečju  ob  potu  na  Smarjetno  goro  zopet  družbo  teh  živahnih  gostov 
(80—100  glav),    ki  se  je  zadržavala    po    zatrdilu    Kranjčanov  že  nad   14 


51 


dni  na  tem  kraju.  Mogoče  je  bila  to  kaka  zaradi  obilne  v  tem  kraju 
nahajajoče  se  hrane  zaostala  jata  ali  pa  se  je  že  vračala  nazaj  proti 
severu.  Vendar  bi  bilo  zadnje  še  malo  prezgodaj.  V  tej  jati  sem  zapazil 
par  velikih  krivokljunov. 

Kolikor  morem  sklepati  iz  svojih  opazovanj  na  vedenje  in  lastnosti 
krivokljunov  pri  invaziji  navajam  sledeče:  Jata  leti  vedno  skupaj,  podnevi 

navadno  v  jutranjem  času,  ponaj- 
več  visoko  v  zraku,  posebno  nad 
mestom  ali  pa  na  prostem  polju. 
Aled  letom  se  kličejo  posamezniki 
neprestano  z  glasnim  „klip,  klip" 
in  pazijo  skrbno,  da  se  ne  oddalji 
kak  član.  Vsled  glasnih  klicev  jih 
ni  težko  zapaziti. 

Potujejo    od    enega    iglatega 
gozda    do  drugega   in  se  ustavijo 

le  v  smerečju  ali  jelovju. 
Z  glasnim  krikom  se  spu- 
ste v  gozd,  kjer  se  takoj 
razkrope  i)o  drevju.  Ne 
nn'rujejo  nikdar.  Z  zado- 
Noljnim  „klop,  klop,  klop" 
se  oglašajo  venomer  naj- 
(Sestav.  po  Schmeiiu.j  ^r^e  zaradi  tega,  da  se  ne 

oddaljijo  posamezniki  preveč.  Veselo  in  urno  plezajo  po  vejah,  opri- 
jemaje  se  s  kljunom  kakor  papige.  Seme  si  izlušči  krivokljun  kaj  spretno 
in  hitro  iz  storža.  Navadno  se  obesi  nanj,  nmog(jkrat  ga  pa  tudi  odtrga 
in  odnese  na  vejo,  ki  se  mu  zdi  za  to  prij)ravna.  S  kavcljčaslim  kljunom 
dviga  lusko  za  lusko  in  izvleče  z  jezikom  seme  izpod   nje. 

Za  druge  gozdne  prebivalce  se  ne  zmenijo  in  iie  odlete  niti  pred 
človekom.  Splašeni  se  dvignejo  s  krikom.  Predno  zlete,  se  čiije  /iipo- 
redoma  tuintam  glasen  njihov  „klip.  kli|),  klij)",  iz  česar  sklc|)ani.  da 
imajo  postavljene  stražnike,  lo  moje  nnunje  potrjuje  še  dejstvo,  da  sem 
videl  vedno  nekaj  krivokljunov  na  najvišjih  drevesnih  vrlio\ili  dotičnega 
){ozda.  kjer  se  je  pasla  ostala  družba.  Ako  sem  po|)lašil  te,  so  dali 
omenjeno  znamenje,  nakar  se  je  dvignila  cela  jata,  čeprav  ji-  bil.i  po- 
j^ostokrat  oii  omenjenih  stražnikf)v  precej   fxidaljena. 

Proti  večeru  se  jata  zopet  zbere  in  (ulleti  na  prenočišče.  To  se 
zgodi  vedno  še  pri  belem  dnevu,  ponajveč  okrog  0.  ure  popoldne.  Dokler 
ostanejo  v  kraju  prenočujejo  vedno  na  istem  mestu,  o  čennir  me  je 
zlasti  prepričala  jata,  ki  je  vedno  prenočevala  v  čirčiškem  gozdu. 


OJ 


Driigi  izvanredni  ptičji  gost,  ki  je  obiskal  letošnje  leto  našo  deželo, 
je  sivi  jastreb  {vultur  monacltus  Z.).  Pokazal  se  je  na  Dolenjskem,  kjer 
ga  je  nstrelil  15.  oktobra  posestnik  Pezdirc  na  Verdünn  pri  Toplicah. 
Z  razpetimi  perutmi  meri  2'66  m.  Splošno  je  to  med  jastrebi  največja 
vrsta.  Vrat  ima  skoro  do  polovice  popolnoma  gol,  modrikaste  barve; 
na  koncu  vratu  ima  pernat  ovratnik,  na  vsaki  rami  pa  čop  gibljivih 
peres.  Stopala  so  do  polovice  s  perjem  pokrita ;  gornji  del  je  rumenkasto 
mesnate  barve.  Perje  je  vobče  temno-sivkasto-rjavo.  Prebiva  v  deželah 
ob  Sredozemskem  morju  in  sicer  največ  v  Aziji.  V  Evropi  jih  je  precej 
v  pokrajinah  ob  dolenji  Donavi.  Mnogo  jih  je  tudi  v  Slavoniji,  in  sicer 
predvsem  na  Fruški  gori.  V  Bosni  se  drže  okrog  Livna,  Travnika  in 
Posavine.  Iz  enega  izmed  teh  krajev  se  je  zaletel  omenjeni  jastreb  na 
Dolenjsko,  sledeč  najbrže  mnogoštevilnim  čredam  živine,  ki  jo  gonijo  iz 
ondotnih  krajev  k  nam. 

Ustreljeni  jastreb  še  ni  popolnoma  odrasel,  vendar  je  zelo  lep 
eksemplar  mladega  samca.  Hrani  ga  prirodopisni  kabinet  novomeške 
gimnazije.  Zadnjo  ptico  te  vrste  so  ustrelili  pri  nas  1.  1878  pri  Velikih 
Laščah  na  Dolenjskem.  Hrani  jo  ornitologična  zbirka  deželnega  muzeja 
v  Ljubljani  (inv.  štev.  1). 


Verzeichnis 

der  bisher  in  Krain  beobachteten  Grogschmetterlinge. 

Von  J.  Hafner. 

Fortsetzung. 

Sphingidae 

Acherontla  O. 

154.  atropos  L.  Nirgends  selten;  manches  Jahr  ziemlich  häufig. 
Die  Falter  der  I.  Generation  (Juni)  jedoch  selten.  —  Ende  August  bis  gegen 
Mitte  Oktober.  Das  Tier  ist  oft  an  Telegraphenpfählen  in  der  Nähe  der 
Kartoffelfelder  anzutreffen. 

Smerinthus  Latr. 

155.  quercus  Schiff.  Laibach,  Lichtfang,  17.  Juni  (Spl.),  9.  Juli  (Hafn.); 
ebenda,  Anfang  Juli  (Högl.);  Golovec  bei  Laibach,  29.  Juni  ein  frisch  ge- 
schlüpftes (^  gefunden,  bei  welchem  der  linke  LIinterflügel  um  einige  rnm 
kürzer  und  der  rechte  um  ebenso\iel  länger  ist  als  bei  normalen  Stücken 
(Hafn.);  Stein  (Doli.);  Rudolfswert,  14.  Mai,  3.  und  25.  Juni  (Hafn.);  Tscher- 
nembl,  c.  1.  Ende  Mai  (Spl.). 

156.  populi  L.  Überall.  Die  Raupe  auch  auf  Birke  gefunden  (Hafn.). 
Vom  zweiten  Maidrittel  an  bis  gegen  Ende  Juni  und  wieder  Ende  Juli, 
August.    Etwa    20  "/o   der   Sommerpuppen    ergeben  keine  zweite  Generation, 


53 

sondern  überwintern  mit  den  Herbstpuppen  (Nachkommen  der  zweiten 
Generation)  und  schlüpfen  im  ]Mai,  Juni  des  nächsten  Jahres.  Die  Falter 
der  Sommerbrut  sind  in  der  Regel  (namentlich  im  weiblichen  Geschlecht) 
viel  heller  und  haben  undeutlichere  Binden  als  jene  der  Frühjahrsbrut. 

157.  ocellata  L.  Nirgends  selten.  Im  ^lai  (etwa  vom  10.  an)  und 
im  Juni.  Eine  teilweise  zweite  Generation  im  Juli  und  August. 

Bei  einigen  gezogenen  Faltern  der  zweiten  Generation  ist  die  Grund- 
farbe braun  anstatt  grau,  die  Zeichnungen  verschwommen,  der  Vorsprung 
ober  dem  Innenwinkel  der  Vorderflügel  beinahe  gar  nicht  vorhanden. 
(Bischoflack,  Juli   1901,  M.  H.). 

Dilina  Daim. 

158.  tiliae  L.  Nirgends  selten.  \'on  Ende  April  bis  Mitte  Juli.  Eine 
zweite  Generation  wurde  weder  im  Freien  beobachtet  noch  durch  die 
Zucht  erhalten. 

a)  ab.  brunnescens  Stgr.  Nicht  selten;  ebenso  andere  überall  vor- 
kommende Aberrationen. 

Daphnis  Hb. 

159.  nerii  L.  Dieser  nicht  zur  Fauna  von  Krain  gehörige,  sondern 
als  Zugvogel  zu  betrachtende  Falter  wurde  öfters  gefangen  und  aus  ge- 
fundenen Raupen  gezogen:  Laibach;  Stein  (Doli.);  Tschernembl  (Buč.,  Spi.); 
Wippach;  Landstraß  (M.  H.i 

Sphinx  (L.)  O. 

160.  ligustri  L.  Dürfte  nirgends  fehlen,  ist  jedoch  nicht  häufig. 
Eine  zweite  Generation  wurde  nicht  beobachtet.  Juli. 

Die  Tiere  sind  im  Vergleiche  zu  deutschen  Stücken  sehr  groß.  Ein 
am  15.  Juli  1901  in  Laibach  geschlüpftes  7  besitzt  eine  Flügelspannung 
von    121 '/2'''"'    Hafn.i.   Nach   Rühl-Hartel   äußerst   115  ;«w. 

Protoparce  Burm. 

161.  convolvuli  L.  Lberail.  Manches  Jahr  sehr  häufig.  August  bis 
(Jktober.  Vereinzelt  auch  im  Juni  (1.  fjcncrationi.  Ein  <.  in  meiner  ."Sammlung 
mit  einer  Exp.  von   125  mm  (nach  Rühl-Bartel  äußerst  122  mni). 

Hyloicus  Hb. 

162.  pinastri  L.  Überall  in  Nadclholzwaldungcn,  wo  er  an  Stämmen 
anzutreffen  ist.  Ende  Mai  bis  August. 

Deilephila  < ». 

163.  vcspertilio  Esp.  Laibarh  in  der  I Dämmerung  auf  lUiiincn, 
(Spl.);  Podvtik  ^Steinbruch),  Raupen  in  Anzahl  auf  Epilobium  rosmarinifolium, 
bei  Ta(jc  unter  Steinen  verborgen,  Juli  'Högl.,  Winkl.).  Krainburg  (Novak); 
Mojstrana,  Lichtfang,  L3.  Juli  'Sriuving.  1.  Bei  Mojstrana  ab  15.  Juli  l'JOH  Kaiipcn 
in  Anzahl  (Ing.  Kautz;.  Auch  von  Kühl-Bartcl  '11.  Ban<l,  I.  Abt.  p.  60)  angtfiilirt. 

164.  hippophač»  Esp.  Rühl-Hartel,  H.  Band,  I.  Abt.  p.  67. 

165.  gallii  Rott.  Laibach,  abends  auf  Blumen,  (Spl.),  Stein  (Doli.). 
Sehr  Hellen. 

166  euphorbiac  L.  Nirtjcnd»  selten.  Ende  Mai,  Juni  und  wieder 
im  August.  Emige  i'uppcn  ergeben  keine  zweite  (jeneration,  sondern  über- 


54 

wintern  und  schlüpfen  dann  im  INIai,  Juni,  gleichzeitig  mit  den  Nachkommen 
der  Sommerbrut.  Ab.  rubescens  Garbowski  unter  Faltern  der  zweiten 
Generation  beobachtet. 

Zu  erwähnen  ist  ein  auffallend  großes,  bei  Landstraß  (INI.  H.)  erbeu- 
tetes Stück  mit  einer  Vordcrfiügellänge  von  39  7nm  (von  der  Wurzel  bis 
zur  Spitze  gemeßen);  nach  Berge-Rebel  30 — 34  tnm. 

167.  lineata   F. 

a)  V.  1  i  V  o  r  n  i  c  a  Esp.  Wahrscheinlich  nur  Zugvogel.  Wurde  überall 
beobachtet  und  ist  manches  Jahr  (namentlich  in  Unterkrain:  Feistenberg, 
Landstraß)  ziemlich  häufig.  Auch  auf  den  Alpen  erbeutet:  Vofihütte,  Licht- 
fang, 12.  Juli  (Schwing.).  Juli,  August. 

Chaerocampa  Dup. 

168.  elpenor  L.  Dürfte  nirgends  fehlen.  Fliegt  auch  zum  Licht  und 
wurde  am  Köder  wiederholt  beobachtet.  Das  Tier  ist  bei  Landstraß  (M.  H.) 
sehr  häufig.  Ende  Mai,  Juni   und  wieder  im  letzten  Julidrittel  und  im  August. 

MetopsiluS    Dune. 

169.  porcellus   L.    Wie  die  vorige  Art. 

Pterogon  B. 

170.  proserpina  Pall.  Podvtik  (Steinbruch),  Raupen  auf  Epilobium 
gefunden,  die  Falter  schlüpften  im  Mai,  (Winkl.).  Anfangs  Mai  ein  ver- 
flogenes Stück  an  einem  Graben  bei  Maria-Au  (nächst  Wippach)  gefangen  (Mn.). 

Macroglossa  Sc. 

171.  stellatarum  L.  Überall  häufig,  den  ganzen  Sommer  bis  in 
den  Herbst  und  nach  der  Überwinterung  im  Mai.  Das  Tier  überwintert 
gern  in  Häusern. 

Hemaris  Dalm. 

172.  fuciformis  L.  (bombyliformis  O.)  An  sonnigen  Lehnen,  auf 
Blumen  schwärmend.  Ende  Mai  (22.  Mai)  bis  Juli.  (Ob  eine  zweite  Gene- 
ration?) Laibach,  St.  Katharina;  Wocheiner  Feistritz,  11.  Juni  (Hafn.);  Crna 
Prst,  bei  1300  m  (Orozenhütte),  2  Stücke,  21.  Juni  (Spl.);  Mojstrovka,  1500  m, 
3.  Juli  (Schwing.);  Stein  (Doli.);  Feistritztal  bei  Stein,  26.  Juni  (Hafn.);  St.  Anna 
bei  Neumarktl,  17.  Juli  (Dob.);  Nanos,  im  Juni  (Mn.). 

173.  scabiosae  Z.  (fuciformis  O.)  Auf  Wiesen,  Ende  April  (24./IV.) 
bis  Juni  und  wieder  im  August.  Im  oberen  Savetale  später;  in  höheren  Lagen 
jedenfalls  nur  in  einer  Generation.  Laibach,  Domžale;  bei  Stein  häufig  (Doli.); 
Veldes,  24.  Juni  (Flschm.,  Schwing.);  Mojstrovka,  1500  m,  3.  Juli  (Schwing.). 
Feistenberg  (Hafn.);  Rudolfswert,  Ende  April,  Mai   (Buč.). 

Notodontidae. 

Cerura  Schrnk. 

174.  bicuspis  Bkh.  Laibach.  Im  Juli  1899  am  Stamme  einer  Birke 
ein  Gespinst  gefunden;  der  Falter,  ein  cf  mit  unterbrochener  Mittel- 
binde,  schlüpfte  am  2.  August.  In  einem  zweiten  ebenda  gefundenen  Ge- 


55 

spinste,  in  welchem  ich  die  Puppe  beobachten  konnte,  ging  diese  nach 
viermaliger  Überwinterung  ein.  —  Laibach,  Lichtfang  (.Winkl.).  Mojstrana, 
Lichtfang,   1903  iPflaum.  sec.  Schwingt. 

175.  für  cula  Cl.  Mojstrana,  Lichtfang,  8.  Juni  (Ing.  Schwing.).  Bei 
Gradišče  ob  Wippach   im  Juni   ein  Stück  an  einer  Ulme  gefunden  (Mn.). 

176.  bifida  Hb.  Laibach,  3.  Mai,  25.  August  (Hafn.);  ebenda,  Licht- 
fang I  Winkl.  i;  Radmannsdorf  iM.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni  (teste 
Schwing.);  Stein  i^DolI.i;  Ratschach   in  Unterkrain,  30.  ^lai  (M.  H.). 

Dicranura  B. 

177.  erminea  Esp.  Ziemlich  selten.  Bisher  nur  bei  Laibach  (Hafn.), 
Radmannsdorf  (M.i   und  bei  Lukowitz  (M.  H.)    gefunden.    Ende  Mai  bis  Juli. 

178.  vinula  L.  Raupen  überall  auf  Pappeln  und  Weiden  in  Anzahl 
zu  finden.  Der  Falter  erscheint  von  Mitte  April  an  und  kommt  im  oberen 
Savetale  noch  im  Juli  vor.  Eine  merkwürdige  Eiablage  wurde  von  Fritz 
Preissecker  am  12.  Juni  1909  ober  Manče  bei  Wippach  gefunden.  Die  Eier 
waren  in  vier  Gruppen  zu  15  bis  20  Stück  an  der  Rinde  einer  Pappel 
abgesetzt.  Die  unterste  Gruppe  war  etwa  ^]^  m  über  dem  Boden  abgelegt; 
die  anderen  drei  waren  weiter  oben  um  je  ^j^  m  von  der  unteren  resp. 
von  einander  entfernt.  Außerdem  waren  einige  Eier  auch  einzeln  verstreut 
an  der  Rinde  abgesetzt. 

StauropuS    Germ. 

179.  fagi  L.  Von  Ende  April  bis  August  fzwei  Generationen),  ziemlich 
selten.  Laibach,  25.  Juni,  11.  Juli  und  im  August  (Hafn.);  ebenda,  Licht- 
fang, 22.  April  ( Winkl. i;  Preska,  erwachsene  Raupe,  7.  Juli  (Hafn.);  Rad- 
mannsdorf (M.;;  Mojstrana,  Lichtfang,  8.  Juni  (Ing.  Schwing.);  ebenda,  Ende 
Juni,  Juli    teste  Schwing. l;  Landstraß,  2.   Mai  (Hafn.). 

Die  Raupe  auf  Schlehe  (Prunus  spinosa),  Edelkastanie,  Eberesche  und 
auf  Weide  gefunden  (Hafn.). 

Exaereta  Hb. 

18U.  uimi  Schiff.  Bei  Müttling  ein  Stück  gefangen  (Cvet.). 

Hoplitis    Hb. 

18L  milhauseri  F.  Laibach  (Tivoliwaldi,  am  Stamme  einer  Eiche 
ein  leeres  Gespinst  gefunden  (Hafn.).  Mojstrana,  Lichtfang,  Mai  (Winzig.). 
Feistcnbcrg,  Ende  Juni  1900  eine  erwachsene  Raupe  von  einer  Eiche  ge- 
klopft,   welche    sich  alsbald  einspann  und  am    12.  Juni    1901    ein  ^    lieferte. 

Drymonia  IIb. 

182.  vittata  Stgr.  Bei  Wippach  von  St  r  ec  k  fu  ß  (Berlin)  gefangen. 
In  der  »HcrI.  Knt.  Zeitschr.«  1891,  p.  44.'»  heißt  es:  »Diese  neue  Art  wurde 
am  22.  Mai  1890  in  Südkrain  tief  im  Wippacher  Tale  ungefähr  65  Meter 
über  dem  adriatischen  Meere  an  einer  l'apjx-l  gefunden,  leider  nur  in  einem 
einzelnen  d  « 

Hin  zweites  Stück,  cm  schönes,  frisches  ;,  wurde  am  In.  Juli  1907 
von  Hilf -Wien  bei  Fužine  ob  Haidens«  haft  gefangen.  !)as  Stück,  welches 
jetzt  in  der  Sammlung  des  Wiener  Hofinuseuiiis  steckt,  dürllc  einer 
zweiten    ^jeneration   angehören. 


56 

183.  trimacula  Esp.  Laibach,  Ende  Mai  1904  ein  abgeflogenes 
Stück  (Tavč.);  Stein  (Doli.);  Landstraß,  zwei  Stücke,  10.  Mai  (M.  H.);  Gor- 
janciberg,  an  der  Mauer  der  Kirche  St.  Niklas,  25.  Juni,  abgeflogen  (Hafn.); 
ebenda,  20.  Juni  1909  (Buč.). 

184.  chaonia  Hb.  Laibach,  an  einer  Mauer  ein  cJ* ,  24.  April  (Hafn.); 
ebenda  (Spl.);  Stein  (Doli.);  Landstraß,  18.  April  (M.  H.). 

Pheosia  Hb. 

185.  tremula  Cl.  Laibach,  c.  1.  15.  Mai,  Lichtfang,  12.  August  (Hafn.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  Juli  (teste  Schwing.);  Nanos,  ein  9   (Mn.). 

186.  dictaeoides  Esp.  Laibach,  Lichtfang,  5.  und  17.  August  (Hafn.); 
Mojstrana,  24.  Juli  am  elektr.  Licht  (Rgr.  Kautz). 

Notodonta  O. 

187.  ziczac  L.  Raupen  überall  auf  Weiden  und  Pappeln.  Die  Falter 
schlüpfen  im   April,  Mai  und  im  Juli,  August. 

188.  dromedarius  L.  Laibach,  Lichtfang,  Juli,  August,  einige  Stücke 
(Hafn.);  Stein  (Doli.);  Kankertal,  21.  Juli  1897  ein  Stück  (Hafn.);  Mojstrana, 
Lichtfang  13.  Juli  (Schwing.). 

189.  phoebe  Siebert.   Laibach,  Ende  Mai  1900  ein  Stück  an  einem' 
Baumstamme  und  ein  Stück  am  Licht   am    6.  August   (Hafn.);   Stein  (Doli.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  8.  Juni  (Ing.  Schwing.);    Landstraß,    ein  auffallend  ge- 
schwärztes Stück,  29.  Juli  (M.  H.). 

190.  tritophus  Esp.  Ein  auffallend  großes,  dunkles,  sehr  stark  ge- 
zeichnetes c? ,  Mojstrana  (teste  Schwing.);  ebenda,  16.  Juli,  Lichtfang,  ebenfalls 
ein  sehr  großes,  dunkles  ^  (Rgr.  Kautz). 

191.  trepida  Esp.  Laibach,  im  Mai  ein  totes,  defektes  Stück  ge- 
funden (Hafn.);  ebenda,  Lichtfang,  Ende  April  1909  (Spl.);  Stein  (Doli.); 
Feistenberg,  Ende  Juni  1900  eine  Raupe  am  Stamme  einer  Eiche  ange- 
troffen  (Hafn.). 

Spatalia  Hb. 

192.  argenlina  Schiff.  Laibach,  29.  Juli  (Bul.);  Mojstrana,  Lichtfang, 
Juli  (teste  Schwing.);  Ratschach  in  Unterkrain,  29.  Juni  (M.  H.);  Feistenberg, 
28.  Juli,  von   einer  Eiche  geklopft  (Hafn.). 

a)  ab.  pallidior  Horm.  Gradišče  ob  Wippach,  31.  Mai  1909;  nicht 
kleiner,  sondern  mindestens  ebenso  groß  als  die  Stammform  (Vorderflügel- 
länge über  18  mni)^  die  rötlichgelbe  Färbung  der  Oberseite  entbehrt  jedes 
grünlichen  Tones;  die  Fundzeit  spricht  für  eine  der  Sommergeneration 
ähnliche  Aberration  der  Frühlingsform  (Preiss.). 

Ochrostigma  Hb. 

193.  vel  i  t  ari  s  Rott.  Laibach,  1  9  am  Stamme  einer  jungen  Kastanie, 
4.  Juli  (Hafn.);  ebenda,  22.  Juni  (Spl.);  Preska,  ein  Stück  vom  Gebüsch  ge- 
klopft, 21.  Juni  (Hafn.);  Nanos,  ein  Stück  im  Mai  gefunden  (Mn.). 

Lophopteryx  Stph. 

194.  camelina  L.  Laibach,  Ende  April,  Mai,  nicht  selten;  ein,  aller- 
dings abgeflogenes  Stück  noch  im  August  (10.  August  1896)  gefunden  (Hafn.); 


57 

Stein     (Doli.);     Krmatal,     28.    Juni     (Flschm.i;     Mojstrana,     Lichtfang,     Juli 
(Schwing.i. 

195.  cuculla  Esp.  Stein  (Doli.);  Družinska  vas,  23.  Juli  1900  ein 
frisch  geschlüpftes  ^   am  Stamme  einer  Roßkastanie  gefunden  i^Hafn.). 

Pterostoma  Germ. 

196.  p  alpin  a  L.  Ende  April,  Mai  und  Juli  bis  Anfang  September, 
nicht  selten,  Laibach  iHafn.);  Stein  (Doli.);  Mojstrana  (^Ende  Juli  ein  ver- 
dunkeltes c^ ,  Galv.i;  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Feistenberg  (^Hafn.); 
Senožeče  iM.  H.);  Wippach  iHafn.l 

Ptilophora  Stph. 

197.  plumigera  Esp.  Laibach,  ein  Stück  an  einem  Zaun,  November 
(Dob.);  ebenda,  Lichtfang,  6.  Dezember  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Ratschach  in 
Unterkrain,  12.  Dezember  1903  (M.  H.);  in  der  Umgebung  von  Wippach 
Raupen  auf  Feldahorn  gefunden;  die  Falter  schlüpften  im  Dezember  {3.  bis 
20.  Dezember!  tHafn.). 

Phalera  Hb. 

198.  bucephala  L.  Überall  gemein.  Mai  bis  Juli.  Wahrscheinlich 
tritt  noch  eine  teilweise  zweite  Generation  auf,  da  ich  (bei  Feistenberg) 
bereits  Mitte  Juli  erwachsene  Raupen  gefunden  habe. 

199.  bucephaloides  O.  Feistenberg,  in  einem  Walde  ein  c?  am 
Boden  gefunden,  12.  Juli  1900  (Hafn.). 

Pygaera  O. 

200.  anastomosis  L.  Bei  Laibach  nicht  selten;  Stein  (Doli.);  Kronau 
an  einem  Felsen  gefunden,  11.  Juli  (Schwing.);  Rudoifswert,  erwachsene 
Raupen,  21.  Mai  (^Hafn.i.  Dürfte  auch  sonst  nirgends  fehlen.  Ende  Mai, 
Anfang  Juni  und  wieder  im  Juli,  August. 

201.  curtula  L.  Nicht  häufig.  Laibach,  ein  Stück  gezogen  (Hafn.); 
Stein  (Doll.i;  Mojstrana,  Lichtfang,  (f  der  rostroten  Form  (Tialv.);  Landstraß, 
20.   Mai   iM.  H.);  Wippach,  im   Mai   an   Wcidcnslämmen   iMn.i. 

202.  anachoreta  F.  Laibach,  April,  Mai  und  August.  Raupen  im 
Herbst  auf  Weiden  nicht  selten.  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtlang,  8.  Juli 
(kgr.   Kautzi;  Wippach,  im   Mai   an   Weidenstämmen   (^Mn.i. 

20.'i.  pigra  Hufn.  Laibach;  Stein  (Doll.j;  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende 
Juni  und  Juli  (^ teste  Schwing.);  Landstraß,  2ö.  Juli  (M.  H.);  Feistenberg 
^Hafn).   —   Mai  und  wieder  im  Juli. 

Thaumetopocidae. 

Thaumetopoea  iii> 

204.  processionca    L.    In  der    näheren    tmci    weiteren    Umgehung 
von   Laibach    ziemlich    häufig.    Netter    an    Kichrnstämmcn.    Auch    bei    K.id 
manns<lurf   (M.),    kudolf!«wcrt    «Hafn.;    und     I  .aM<Istr.i('    'M.    H  i     IjcdIj.k  liict 
Der  Falter  erscheint  im  August. 


58 

205.  pilyocanipa  Scliiff.  Am  Nanosabhangc  bei  der  Wippacher 
Burgruine  Anfang  April  1906  aut  Kiefern  zahlreiche  Nester  beobachtet. 
Die  Falter  schlüpfen   im  Juli  (Ilafn.). 

Lymantriidae. 

Orgyia  O. 

206.  g  o  n  o  s  t  i  g  m  a  F.  Nicht  selten,  Ende  Mai,  Anfang  Juni  und 
wieder  Ende  Juli,  August.  Laibach;  Mojstrana,  24.  Juli  ^  9  (Rgr.  Kautz); 
Landstraß,  25.  Juli  (M.  H.);  Wippach,  die  Raupe  Ende  Juni  auf  Rrombeer- 
hecken  fressend  (Mn.). 

207.  anticjua  L.  Dürfte  wohl  nirgends  fehlen.  Aus  überwintertem 
Gelege  gezogen  und  die  Falter  erst  in  der  zweiten  Julihälfte  erhalten 
(Hafn.).  Die  zweite  (Generation  September  bis  Anfang  November.  Das  Tier 
hat  hier  somit  nur  zwei  Generationen. 

Dasychira  stph. 

208.  fascelina  L.  Mojstrana,  Lichtfang,  ein  kleines,  scharf  gezeich- 
netes männliches  Stück  (36  mm  Exp.  Galv.);  Treffen,  e.  1.  1909  (Cvet.); 
Wippach,  Raupen   auf  Klee  (I\In.). 

209.  pudibunda  L.  Nicht  selten,  Mai,  Juni,  im  oberen  Savetale 
noch  im  Juli.  Laibach;  Lukowitz  (M.  H.);  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang, 
Juni,  Juli  (teste  Schwing.),  ebenso  19.  Juli  (Galv.);  Ratschach  und  Landstraß 
(M.  H.);  Wippach  (Mn.) 

Euproctis  Hb. 

210.  chrysorrhoea  L.  Überal  gemein,  von  Mitte  Juni  bis  Mitte 
Juli.  Ab.  punctigera  Teich,  mit  Übergängen  häufiger  als  rein  weiße 
Stücke. 

Porthesia  stph. 

211.  similis  Fuessl.  Nicht  selten,  in  Wäldern.  Juli  bis  Mitte  August. 
Laibach;  Stahovca  bei  Stein  (Hafn.);  Lancovo  bei  Radmannsdorf  (M.); 
Mojstrana    (Winzig);    Feistenberg    (Hafn.);    Landstraß    (M.  H.);    Nanos  (Mn.). 

Arctornis  Germ. 

212.  L.  nigrum  Muellcr.  Laibach,  Lichtfang,  5.  Juli  1901  (M.  H.); 
Stein  (Doli.);  Radmannsdorf  (M.i;  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni  —  Ende 
Juli  (teste  Flichm.,  Schwing);   Družinska  vas,  23.  Juli  1900  ein  sehr  großes 

9  (5472  ^^  Exp-  Flafn.). 

Stilpnotia  Westw.  u.  Humphr. 

213.  Salicis  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach  ziemlich  häufig; 
Stein  (Doli.);  Mojstrana,  an  Weiden  und  Lichtfang  (Schwing.);  Vratatal 
(Galv.);  Ratschach  in  Uberkrain  (M.j;  Wippach  (Mn.).  Wohl  auch  ander- 
wärts,   im  Juli. 


59 


Lymantria  Hb. 


214.  dispar  L.  Überall  gemein.  Soll  bei  Stein  fehlen?  (Doli.').  Die 
Art  erscheint  auch  in  den  >Lep.  aus  dem  Geb.  des  Trigl.  etc.«  von  Prof. 
Dr.  Rebel  nicht  angeführt.  —  In  der  zweiten  Julihälfte  und  im  August. 
Bei  Gradišče  ob  Wippach  bereits  am  27.  Juni  ein  ^  beobachtet  (Hafn., 
Preiss.i.    Auch  Mann  hat  die  J"  ^  schon  Ende  Juni   gesehen. 

215.  monacha  L.  Laibach  (Tivoliwald)  an  Baumstämmen,  nicht 
selten;  Preska  iHafn.);  Mojstrana,  Ende  Juli,  Lichtfang  (Galv.);  Vratatal 
iPericnik»,  21.  August  1896,  abgeflogen  (Hafn.);  Feistenberg  (Hafn.); 
Opatova  gora  bei  Landstraß   iM.  H.  i.    Ende  Juni  bis  August. 

Ocneria  Hb. 

216.  rubea  F.  Laibach,  ein  frisches  9  an  einem  Zaun  gefunden, 
21.  Juli   1903  iHafn.). 

Lasiscampidae. 

Malacosoma  Hb. 

217.  neustria  L.  Gemein.  Von  Mitte  Juni  bis  gegen  Ende  Juli. 
Laibach,  sehr  häufig;  Stein  iDoll.);  Lancovo  bei  Radmannsdorf,  21.  Juli 
(M.i;  Mojstrana;  Triglavgletscher,  30.  Juni  1908,  1  ^  erfroren  aufgefunden 
Hng.  Kautzi;  Landstraß  iM.  H.i;  Rudolfswert  (Hafn.);  Wippach  (Mn.i;  ebenda, 
Lichtfang,  30.  Juni,  7.  Juli  (Preiss.).  —  Auch  ab.  unicolor  Stgr.,  ab.  rufa- 
unicolor  Tutt.  und  ab.  pyri  Scop.    wurden   beobachtet. 

218.  castrensis  L.  Bei  Zelimlje  die  Raupen  auf  Wolfsmilch  ge- 
funden; die  Falter  schlüpften  im  Juli  (Bul.l;  auf  Bcrghulweiden  bei  Wippach 
die  Raupen  häufig  angetroffen   'Mn.i. 

Trichiura  stph. 

219.  crataegi  L.    .Mojstrana,  Lichtfang,  Herbst  (Winzig). 

Poecilocampa  Siph. 

220.  populi  L.  Laibach,  c.  I.  2.  November  (Hafn.);  SlL-in  (Doli.); 
Alllack  bei  Bischoflack,  \.  Oktober  (Tavč.);  Mojstrana,  Hcrbsl,  Lirhlfang, 
ein  großes  geschwärztes  ^  (Galv.);  Feistenberg,  Raupen  (Hafn.l;  Landstial.^, 
30.  Oktober,   12.  November  (.M.  H.). 

a)  V.  altic.  alpina  Frey.    Mojstrana,  Lichtfang,  Herbst  (Galv.). 

Eriogaster 

22L  rimicola  Hb.  Ein  ?  gezogen,  die  Raupe  auf  einer  Ijclie  bei 
Möttling  gefunden  (^Cvctko). 

222.  catax  L.  Raupen  auf  Schlehen,  Weißdorn  und  Eicliengebüs(  h. 
Tacen  unter  dem  Groükahlcnbcrge  (Hafn.,  Winkl.j;  Stein  (Doll.j;  Kadmanns- 
dorf  (M,;;  Ratnchach  in  Untcrkrain,  «.  Oktober  (M.  II  ';  Lan«lstraß,  e.  I. 
23.  Juni  O),  20,  Sr:.'-  '•  r  (M.  Ml;  Feistenberg,  r  I  Anlang  Oklubn 
(Hafn. K  Poclpcč  bei  i.  .je,  Raupen  Ende  Mai  (Hafn.;,  Wippai  h  R.iii|)in 
auf  Üornhcckcn  häufig;  iMn.). 


223.  lan  C  s  I  ti  s  1..  in  der  Um^rebunf]^  von  Laibacli,  Raupennester 
häutig;  Feistritztal  bei  Stein,  Raupen,  .">.  Juli  (Hafn.);  Lancovo  bei  Radmanns- 
dorf (M.);  Wippachtal  (Mn.).  Bei  einer  Zucht  schlüpften  mehrere  Stücke 
mit  weißlich-rotgrauer  (statt  rotbrauner)  Grundfarbe  (M.  II.). 

Die  Falter  Ende  März,  Anfang  April. 

Lasiocampa  Schrk. 

224.  quercus  L.  Überall  ziemlich  häufig  (im  J.  1908  ausnahmsweise 
selten).  Ende  Juni  bis  Anfang  August.  ICine  sehr  veränderliche  Art,  ins- 
besondere im  männlichen  Geschlecht,  wobei  die  Binden  der  Hinterflügel- 
oberseite sehr  breit  oder  sehr  schmal  werden  kann.  Die  Stücke  aus  dem 
oberen  Savetale  gehören  meist  der  alpinen  Form  an.  —  Ab.  fenestratus 
Gerh.,  ein  9  wurde  in  Laibach  gezogen   (18.  Juli   1903,  Hafn.). 

a)  V.  alpina  Frey.  Crna  Prst,  23.  Juli  (Penth.);  Mojstrana,  Lichtfang 
(Schwing.);  Kronau  (Ing.  Kautz).  Interessant  ist  die  Beobachtung  des  Ing. 
Kautz:  »Bei  Kronau  beobachtete  ich  ein  sich  setzendes  J"  welches  sich  bei 
einem  dort  liegenden  9  zu  schaffen  machte.  —  Das  9  war  tot,  ohne 
Kopf  und  ganz  steif.  —  Ich  nahm  es  mit  und  fing  damit  noch  IG 
anfliegende  c?  J  alle  jedoch   stark  geflogen«. 

b)  ab.  rob  o  ris  Schrk.  mit  Übergängen.  Nicht  selten  unter  der 
Stammform. 

c)  ab.  b  ur  digal  e  nsis  Gerh.  Kronau,  ab  ovo  2  c?  c?  24.  Juni  1909 
fing.  Kautz,  det.  Rbl.). 

d)  ab.  tenuata  Fuchs,  e.  1.  Laibach  (Hafn.),  Landstraß  (M.  H.). 

225.  trifolii  Esp.  Nicht  so  häufig  wie  fjuercus.  August,  September. 
Laibach  (BuL,  Hafn.);  Tersein  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Radmannsdorf  (M.); 
Mojstrana  (Flschm.),  ebenda  (Galv.);  Obergörjach  (teste  Schwing.);  Landstraß 
(M.  H.);  Möttling  und  Treffen  (Cvetko);  Vigaun  bei  Zirknitz  (Hafn.);  Seno- 
žeče, häufig  (M.  FI.),  Wippach   ebenfalls  häufig  (Hafn.,  Mn.). 

Macrothylacia  Rbr. 

226.  rul)i  1,.  Raupen  im  Herbst  überall  in  Anzahl  zu  finden.  Die 
Schmeterlinge  fliegen   in   der  zweiten  Maihälfte  und  im  Juni. 

Cosmotriche  Hb. 

227.  potatoria  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach  die  Raupen  in 
Anzahl,  die  Schmetterlinge  selten  zu  finden.  Letztere  schlüpfen  im  Juli  und 
Anfang  August.  Stein  (Doli.);  Landstraß,  5.  und  10.  August  (M.  H.);  Wippach, 
Raupen  in  Vielzahl  (Mn.). 

Epicnaptera  Rbr. 

228.  tremulifolia  Hb.  Laibach,  drei  Stücke  im  Mai  (Hafn.);  Stein 
(Doli.);  Radniannsdorf  [M.);  Mojstrana,  Mai,  zwei  J'  cf ,  ein  *'  (Galv.). 


61 


Gastropacha  O. 


229.  quercifolia  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach  ziemlich  häufig-; 
fliegt  gern  zum  elektr.  Licht.  Stein  (Doli.),  Feistritztal  bei  Stein  (^Hafn.), 
Mojstrana  (Schwing.,  Galv.),  Loitsch  (Hafn.),  Nanos  (Mn.X  Im  allgemeinen 
etwas  heller  als  z.  B.  deutsche  Stücke;  ein  im  Herbst  bei  ^Mojstrana  gefan- 
genes Stück  (cT)  wurdes  ogar  zu  v.  ulmifolia  Heuäcker  gezogen  (Galv."); 
ein  typisches  ^  dieser  Form  wurde  ebendort  vom  Ing.  Kautz  gefangen 
(2.  Juli  1908V  Juli,  August.  Bei  Wippach   sicher  eine  partielle  II.  Gener. 

230.  populilolia  Esp.  Laibach,  Lichtfang,  Mitte  Juli  1901  (M.  H.); 
Mojstrana,    Lichtfang.  .Anfang  Juli    (teste  Schwing.i;    ebenda,  28.  Juli  (Galv.). 

Odonestis  Germ. 

231.  p  run  i  L.  Laibach,  ziemlich  selten  (Hafn.);  Stein  (Doli.),  Mojstrana 
(Schwing.,  Galv.i,  Feistenberg  (Hafn.i,  Landstraß  (M.  H.),  Nanos  (^In.).  Ende 
Juni  bis  Anfang  August. 

Dendrolimus  Germ. 

232.  pini.   L.  Typische  Stücke  kommen   in   Krain   nicht  vor. 

a)  V.  montan  a  Stgr.  mit  Übergängen.  In  der  Umgebung  von  Liibach 
ziemlich  häufig.  Juni  bis  Anfang  August;  bei  günstiger  Witterung  bereits 
Ende  Mai:  im  J.  1904  am  25.  Mai  Kopula  durch  Anflug  erzielt  (BuD.  .Andere 
Fundorte:  Stein  iDoll.i;  Wocheiner  Feistritz  (Bul.i;  ebenda  am  17.  Mai  1909 
am  Aste  einer  Fichte  ein  Gespinst  gefunden;  der  Falter,  ein  auffallend 
dunkles  9  mit  fehlendem  inneren  Querstreifen  schlüpfte  bereits 
am  31.  Mai  'Haln.i.  Mojstrana,  Lichtfang,  28.  Juli  (Rgr.  Kautz i;  Ratschach 
und  Landstraß  in  Unterkrain  (M.  H.  i. 

Von  J.  Splichal,  Laibach,  wurde  ein  halbierter  Zwitter  gezogen.  Das 
interessante  Tier  befindet  sich  gegenwärtig  in  der  Sammlung  des  k.  k.  Notars 
M.  Hafner  in  Landstraß. 

Kreuzungen  von  ^V  der  Stammform  i  Puppen  wurden  aus  Deutschland 
bezogen;  mit  angeflogenen  </  <f  der  v.  montana  wurden  oft  vorgenommen. 
Das  Ergebnis  waren  meist  Übergänge,  mitunter  auch  typische  montana, 
nie  aber  typische  pini.  Es  dürfte  somit  v.  montana  als  die  philogc- 
netisch  ältere  Form  zu  betrachten  sein,  oder  ist  der  l-jnflul>  des  cT  als 
maßgebend  zu  bezeichnen. 

Endromididae. 

Endromis  < ). 

233.  verficolora  L.  Laibach,  Lichtfang  ^  und  ?  (Winkl.i;  auf  dem 
Golovec  sind  i^i  auf  Birken  zu  fm«lcn,  die  /  /  fliegcii  am  Vormittage  im  Suiuun- 
schcin,  I  •  '! ■•  ^T  ■•  '  '■  m  die  zweite  Aprilhälfle,  je  nac  li  der  Witterung.  -  Stein 
(Doli.);  '  lg,  ein  frisches  ^  abends  am  Boden  gelunden,  H.  April 
1901  (Hafn.);Wochctncr  Feistritz,  17.  Mai  1909  ein  große»  ^  (Exp.  83  Vj  »"«) 
am  Zweige  einer  Krlc  angetroffen  fHafn.);  Mojntrana,  2H.  Juni  190H  eine 
Kaufu-  'Ing  Kn-rv  Nano«*  ob  Wipparh,  Kanjjcn  auf  Weißbuche  gclnndin, 
9.  Jimi    1909     1 


62 

Lemoniidae. 

Lemonia  Hb. 

234.  taraxaci  Esp.  Stein,  an  einem  Brunnenrohr  sitzend  am  Morgen 
gefunden  (^DolL). 

235.  dumi  L.  Laibach,  TivoHwiesen,  manches  Jahr  ziemhch  häufig. 
Je  nach  der  Witterung,  nach  Mitte  oder  gegen  Ende  Oktober  und  Anfang 
November.  Im  J.  1Q04  bereits  am  13.  Oktober  (^Bul.).  Weitere  Fundorte: 
Preska  (Bul.);  Bischoflack,  eine  Raupe,  3.  Juni  (M.  H.^i;  Rudolfswert,  Wiesen 
an   der  Gurk  und  bei   St.  Michael  (^Buc.,  Novak);  Wippachtal,   Raupen  (^Mn.). 

Saturniidae. 

Philosamia  Grote. 

236.  cynthia  Dru.  Ein  nordamerikanischer  (eigentlich  ostindischcr) 
Spinner,  welcher  bei  Krainburg  wild  vorkommt.  Näheres  über  die  Ein- 
bürgerung unbekannt. 

Antheraea  IIb. 

237.  pernyi   Gučr. 

a)  v.  yamamai  Guer.  Dieser  ostasiatische  Seidenspinner  wurde  um 
das  J.  1867  (genaue  Angaben  konnte  ich  nicht  in  Erfahrung  bringen)  von 
einem  Gutsbesitzer  in  der  Nähe  von  Rudolfswert  in  Unterkrain  zwecks 
Seidengewinnung  in  großer  Menge  gezogen.  Die  Abtötung  der  gewonnenen 
Kokons  wurde  versäumt;  die  ausgeschlüpften  Falter  wurden  in  Freiheit 
gesetzt.  Das  Tier  akklimatisierte  sich  und  verbreitete  sich  rasch  im  ganzen 
Rudolfswerter  Bezirke  und  auch  darüber  hinaus.  Vor  zwei  Jahren  wurde 
es  bereits  bei  Seisenberg  und  auf  der  anderen  Seite  in  der  Nähe  von 
Gurkfeld  gefunden.  Die  Art  dürfte  somit  bald  auch  in  Südsteiermark  auf- 
treten. —  Die  im  Herbst  mit  dem  Laube  der  Eichen  und  Weißbuchen^ 
herabfallenden  leeren  Kokons  sind  in  den  Wäldern  um  Rudolfswert  nicht 
selten  zu  finden. 

Ich  fing  Ende  August  1895  bei  Družinska  vas  ein  ^  und  ein  ?  .  Ende 
Juni  1900  klopfte  ich  bei  Feistenberg  eine  erwachsene  Raupe  von  einer 
Eiche.  Das  Tier  fiel  aus  einer  Höhe  von  nahezu  3  7n  auf  den  Boden  und 
zog  sich  eine  erhebliche  Verletzung  am  Kopfe  zu,  so  daß  es  stark  blutete. 
Trotzdem  fraß  die  Raupe  noch  3  Tage,  spann  sich  dann  ein  und  lieferte 
am    10.  August    ein    tadcloses  ^ .  Im    Jahre   1908    wurde    yamamai    bei 

Rudolfswert  in   mehreren  Stücken  gefangen   (Buč.). 

Die  Art  kann  nun   ohne  weiters  zur  Fauna  Krains  gerechnet  werden. 

Perisomena  Wlk. 

238.  caecigena  Kupido.  Am  Nanosabhange  bei  Gradišče  ob 
Wippach.  Ich  klopfte  trotz  eifrigsten  Suchens  nur  eine  einzige  Raupe  und 
zwar  am  13.  Mai  1906.  Da  sie  noch  klein  war,  erkannte  ich  sie  nicht 
gleich  und  reichte  ihr  Feldahorn.  Sie  nahm  dieses  Futter  gern  an  und 
war  Ende  Mai   erwachsen.    Der  Falter,  ein  9  schlüpfte  am   10.  Oktober.    — 

'  Das  Tier  scheint  die  Weißbuclic  zu  bevorzugen. 


63 

Mann  traf  die  Raupen  nur  auf  Weißbuchen,  ein  einziges  Stück  auf 
einer  Zereiche,  welche  aber  in  der  Gefangenschaft  auch  die  Buche  zur 
Nahrung  wählte.   —   Auch  von  Streckfuß  wurde  caecigena  dort  erbeutet. 

Wann  die  Art  bei  Wippach  zum  erstenmal  gefunden  wurde,  konnte 
ich  nicht  feststellen.  Nach  einer  ^litteilung  von  H.  Gauckler-Karlsruhe  in 
der  >In  s  ekte  n-Börse*,  1898  p.  196,  soll  dieselbe  bei  Wippach  ent- 
deckt worden  sein,  was  jedoch  mit  der  Angabe  in  der  Originalbeschreibung 
iXeuentdecktes  europäisches  Nacht -Pfauen -Auge  etc.,  von  F.  J.  Kupido, 
Brunn  1825)  nicht  übereinstimmt,  wornach  caecigena  bei  Fiume  ent- 
deckt wurde. 

Die  erwähnte  Mitteilung  H.  Gaucklers  ist  jedoch  interessant  genug, 
um  sie  hier  folgen  zu  lassen,  ohne  Rücksicht  darauf,  daß  sie  in  einiger 
Beziehung  nicht  ganz  wahrscheinlich  klingt.  Doch  —  se  non  e  vero  e 
ben  trovatol 

»Auch  die  Auffindung  dieses  schönen  Spinners  fällt  in  die  erste 
Hälfte  (Anfang)  dieses  Jahrhunderts  und  zwar  soll  das  erste  Exemplar  in 
Krain   in   Oestcrreich   gefunden   sein. 

Wenn  schon  flavia  mit  einem  hohen  Preise  bezahlt  wurde,  so  geschah 
solches  bei  caecigena  in  noch  höherem  Grade,  es  kostete  zu  jener  Zeil 
1   Exemplar  130  Gulden   östcrr.  Währ. 

Bald  nach  Bekanntwerden  des  Fundortes  wurde  solcher  natürlich  von 
Entomologen  überfluthet  und  der  seltene  Spinner  war  bald  verschwunden. 
Es  wurde  nun  weiter  gesucht  und  das  Thier  in  der  Umgebung  von  l'iumc 
abermals  aufgefunden.  Leider  wurde  der  Fang  von  Liebhabern  und 
Händlern  systematisch  betrieben,  derart,  dass  die  Bexölkerung  jener 
(jegcnden  über  das  Thier  unterrichtet  wurde  und  Alles  dem  Fange  dieser 
gewinnbringenden  Seltenheit  oblag. 

Die  Folgen  eines  solchen  rücksichtslosen  Raubsystems  blieben  nicht 
aus;  binnen  wenig  Jahren  waren  beide  Fundorte  von  caecigena  enlblösst, 
zunächst  verschwand  das  Thier  im  Jahre  LS42  im  \\'ippaclithal ;  bei  Fiume 
hielt  sie  sich  noch  bis  Anfang  der  ISöÜer  Jahre. 

Hand  in  Hand  mit  dem  häufigen  Fangen  und  Finden  ging  auch  dir 
Preis  des  Thicres  herunter  bis  auf  12   Gulden   .      .« 

Saturn ia  Schrk. 

239.  pyri  Schiff.  Im  ganzen  Lande.  Stellenweise  ziemlich  häufig, 
z.  B.  bei  Stein  (Doli.),   Mojstrana  il^fiaumi,  Wippach  (Hafn.i.    Im   Mai. 

Am  5.  Juli  1907  fand  ich  längst  der  von  Sturje  nach  ZcjH  führenden 
Straße  an  zwei  ziemlich  weit  von  einander  entfernten  Stellen  im  (irase 
je  eine  erwachsene  pyri -Raupe.  Es  war  weder  ein  Baum  noch  ein  Strauch 
in   der  Nähe.    Wie  die    Raupen    dorthin    geraten    sind,    ist   mir   unerklärlich. 

240.  pav  oni  a  L.  Überall  gemein.  Von  Mitte  April  bis  Miiu-  Mai; 
bei  (fünstigcr  Witterung  auch  schon  Ende  März  beobachtet. 

Agiia  o. 

24  L  lau  L.  In  Buchenwäldern  überall  häufig.  Von  Mitte  April  bis 
gegen  Ende  Mai.  Auf  den  Obcrkram«-r  Bergen  noch  später:  (  riiii  l'ist, 
25,  Juni  (IKchni.,  Schwing.);  Mojstro\ka,  2.  Juli  (Schwing 


64 

Drepanidae. 

Drepana  Schrk. 

242.  falcataria  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach  auf  jungen 
Erlen  im  Mai  und  Anfang  Juni,  ziemlich  häufig;  die  zweite  Generation 
von  Mitte  Juli  bis  Mitte  August,  seltener.  Andere  Fundorte:  Stein  (Doli.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing.);  Ratschach  in  Unterkrain 
(M.  H.);  Feistenberg  (Hafn.). 

243.  harpagula  Esp.  Laibach,  Ewiger  Weg,  17.  Mai  1904  ein  9  aus 
einem  Gebüsch  gescheucht  (Hafn.);  Laibach,  Lichtfang,  23.  Juli  ein  $  und 
ein  9  ;   19.  August  ein  9  (Hafn,);  Luegg  bei   Rudolfswert,  16.  Mai  (Buč.). 

244.  lacertinaria  L.  Laibach,  an  einem  Zaun  ein  $  gefunden, 
19.  April   1899;  ebenda  ein  9  8.  August   1899. 

245.  bin  ari  a  Hufn.    Laibach,  Tivoliwald,  am  7.  Juli  1904  ein  frisches 
9  am  Blatte  einer  jungen    Kastanie    sitzend    gefunden   (Hafn.).    Im  Juni  bei 

Sturje  und  Obcrfeld  ob   Wippach  in  Eichenhecken   (Mn.). 

246.  cultraria  F.  St.  Katharina,  Nordseite,  24.  Mai  und  10.  Juli 
(Hafn.,  M.  H.);  Črna  Prst,  28.  Juni  bei  900  m  ein  9  ,  29.  Juni  J"  c? ,  zirka 
1200—1300  m  (Hafn.);  Mojstrana,  25.  Juli  (Ing.  Kautz);  Gorjancigebiet, 
Ende  Juli,  August  (=  II.  Generation,  Hafn.);  Nanos  und  Kouk,  2.  u.  4.  Juni 
(Preiss.).  Die  ^  ^  schwärmen  im  Sonnenschein.  Bei  trüben  Wetter  sitzen 
beide  Geschlechter  auf  jungen  Buchen. 

Cilix  Leach. 

247.  glaucata  Sc.  In  Hecken.  Laibach,  ziemlich  selten  (Hafn.); 
W^ocheiner  Feistritz  (Crna  Prst)  bei  700  w,  19.  Juni  (Dob.);  Ratschach  und 
Landstraß  in  Unterkrain  (M.  H.);  Senožeče  (M.  H.).  Im  Mai  und  wieder 
im  Juli,  August.  Bei  W' ippach  bereits  in  der  zweiten  Aprilhälfte  bis  August 
(Hafn.,  Mn.).    Nicht  häufig. 

Thyrididae. 

Thyris  O. 

248.  fenestrella  Sc.  Großkahlenbcrg,  St.  Katharina,  Juni,  Juli 
(Hafn.);  Wochein,  11.  luli  (Schwing.);  Vratatal,  14.  Juli  (Rgr.  Kautz);  Stein 
(Doli.);  Feistritztal  bei  Stein,  2G.  Juni  (Hafn.);  Ratschach  in  Unterkrain 
(M.  H.);  bei  Oberfeld  und  am  Nanosabhange  bei  Gradišče  ob  Wippach 
(Hafn.,  Mn.).  Nicht  häufig.  Sitzt  gern  auf  Blüten  von  Zaunreben  und 
Brombeeren. 

Noctuidae 

Panthea  Hb. 

249.  coenobita  Esp.  Laibach,  Tivoliwald  und  Golovec,  ziemlich 
selten,  Ende  Mai,  Anfang  Juni;  auch  im  August  gefangen,  darunter  Mitte 
August  ein  frisch  geschlüpftes  9  (Hafn.):   zwei  Generationen?  Andere  Fund- 


65 

orte:  Stein,  häufig  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang,  8.  Juni  (Ing.  Schwing.)  und 
von  Mitte  Juni  bis  Ende  Juli,  stets  sehr  einzeln,  auch  zu  letzterer  Zeit  noch 
reine  Stücke  i  teste  Schwing.  &  Galv.V 

Diphtera  Hb. 

250.  alpium  Osbeck.  In  der  Umgebung  von  Laibach,  an  Baum- 
stämmen und  an  Zäunen,  von  Mitte  Mai  bis  Mitte  Juni  (Hafn.);  auch  am 
Köder,  1.  und  12.  Juni,  frisch  iSpl.);  Stein  (Doli.);  Ratschach  in  Unterkrain, 
30.  Juli,   10.  August    und    Landstraß,    10.  August  (M.  H.).     2   Generationen  r 

Demas  Stph. 

251.  coryli  L.  Laibach,  ziemlich  selten,  an  Baumstämmen,  Ende 
April,  Mai  und  im  August;  Stein  (Doll.l;  Mojstrana,  Lichtfang,  17.  Juni  {Ing. 
Schwing.),  21.  Juli  (Galv.l;  Voßhütte,  Lichtfang,  12.  Juli  (Schwing.);  Feisten- 
berg,  22.  Juni  (Hatn.i;    Gradišče  ob  Wippach,    10.  Juli,  abgeflogen  (Preiss.). 

Acronicta  O. 

252.  leporina  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach,  nicht  selten, 
Mitte  Mai  bis  Mitte  Juni;  Raupen  im  Herbst  auf  Erlen.  Mojstrana,  Licht- 
fang, J"  iWing.) 

aj  ab.  bradiporina  Fr.    Wippach,   Köderfang,    10.  August  (Preiss.). 

253.  aceris  L.  Laibach,  nicht  selten;  Ende  Mai,  Juni  und  wieder 
Ende  Juli,  August.  Sitzt  gern  an  Kiefernstämmen.  Stein  (Doli.);  Radmanns- 
dorf iM.i;  Mojstrana  (Galv.i;  Wippach,  im  Mai,  Juni   (Hafn.,  Mn.). 

254.  mcgacephala  F.  Laibach  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  Ende  Mai  iWinz.i;  Feistenberg  (Hafn.);  Landstraß  (M.  H.); 
Wippach  iMn.);  Nanos  (Hafn.);  nicht  selten,  im  Mai  und  Ende  Juli,  August. 
Fliegt  auch  zum  Koder. 

255.  al  ni  L.  Laibach,  Lichtfang,  Mitte  August  1898  ein  abgeflogenes 
Stück  (Hafn.i;  ebenda,  eine  Raupe,  Herbst  1899  (Hafn.j;  Stein  (Doli.); 
y           na,  Lichtfang,   13.  Juli  (Schwing.);  ebenda,  Lichtfang,  ICnde  Juni,  Juli 

.  .;i.,    Schwing.),    auch    Ende    Juli    noch    in    frischen    Exemi)larcn    (teste 

Schwing.^;    eine  Raupe    Ende  Juni    1900    bei    Feistenberg   gefunden   (Hafn.). 

256.  str  i  gos  a  F.  Laibach,  Lichtfang,  ein  Stück,  4.  August  1899 
(Hafn.;. 

257.  Iridcns  Schiff  Einige  Stücke  bei  Haidcnschafl,  an  der  kranisch- 
küstcnländischcn  Grenze,  an  alten   Mauern   gefunden  (Mn.l. 

258.  psi    L.     Laibach,    Ende    Mai,    Juni    und    August,    nicht    selten; 
ins<lorf,    6.    Juli    (M.);     Mojstrana,    Lichtfang,    Juli    (Galv.,    .Schwing.); 

t  Mi- .j;./ijach,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing.;;  Feistenberg,  Ködrrfang, 
3.  Juli  'ilafn.;;    (;bcrfcld  ob   Wippach,    im  Juni,    von   Eichen  geklopft  (Mnl. 

259.  cuspis  Hb.  Laibach,  nicht  häufig,  im  Juni.  Auch  Mitte  August 
ein  frisch  geschlüpftes  Stück  gefunden  (Hafn.).  Mojstrana,  Lichtfang,  2 
frische  (f  ^ ,  23.  Juli    19<jy  n<gr.  Kaut/;. 

2(A).  auricoma  F.  Laibach,  Ende  April,  Mai  und  Juli,  August. 
Nicht  häufig.  Weitere  Fundorte:  Zwischenwässern,  13,  Juli  (Hafn.);  Altlack 
bei  His<:honack,   12.  August  ri'avc.j;  Radmannsdoif,  2(».Juli  (M.j;  Mojstrana, 


66 

19.    Juli,    Lichtfang    (Galv.);    Ratschach    in    Unterkrain,    1.    August    (M.    H.); 
Feistenberg,  24.  JuH  (Hafn.) 

261.  euphorbiae  F.  Laibach,  7.  Mai  (Hafn.);  Althick  bei  Bischoflack, 
19.  August  (Tavč.);  Mojstrana,  Juni,  Lichtfang,  Mojstrovka,  Juli  (Schwing.); 
Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang,  4.  August  (Hafn.); 
St.  Veit  ob  Wippach,  an  einem  Felsen,  26.  April  (Hafn.);  an  Felsenwänden 
des  Nanos  im  Mai  ejnige  Stücke  (Mn.);  Oberfeld  ob  Wippach,  am  August 
eine  Raupe  auf  Wolfsmilch  gefunden,  welche  am  27.  Juli   ein  9  ergab  (Hafn.). 

a)  V.  (ab.)  montivaga  Gn.  Mojstrana,   13.  Juli,  Lichtfang  (Schwing.). 

262.  rum  i  eis  L.  Überall  gemein.  Ende  April  bis  September.  Wahr- 
scheinlich  in   drei    Generationen. 

Craniophora  Sneil. 

263.  ligustri  F.  Laibach,  3.  Mai  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Altlack  bei 
Bischoflack,  11.  und  12.  August  (Tavč.);  Mojstrana,  Lichtfang,  28.  Juli 
(Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain,  IL,  17.,  25.  Juli,  13.  August  (M.  H.); 
Feistenberg,  Köderfang,  2.  Juli,  10.  August  (Hafn.);  Senožeče,  16.  August, 
3.  Oktober  (M.  H.). 

Agrotis  O. 

264.  strigula  Thubg.  Laibach  (M.  H.);  Feistritztal  bei  Stein,  5.  Juli 
(Hafn.);  Mojstrana,  13.  Juli,  Lichtfang  (Schwing.);  Baba,  Karawanken  (Galv.); 
Ratschach  in  Unterkrain,   1.  August  (M.  H.).    Selten. 

265.  polygona  F.  Feistenberg,  Köderfang,  21.  Juni  (Hafn.,  det. 
Baug-Haas). 

266.  Signum  F.  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste 
Schwing.);  Ratschach  in  Unterkrain,  27.  Juli  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang, 
mehrere  Stücke,  Ende  Juni,  Anfang  Juli  (Hafn.). 

267.  j  an  th  i  na  Esp.  In  der  Umgebung  von  Wippach  in  Hecken, 
nicht  selten,  Anfang  Juni  bis  gegen  Ende  August.  Beim  Schlagen  auf  die 
Hecken  schielk  das  Tier  blitzschnell  hervor  und  setzt  sich  etwa  6  bis  7 
Schritte  weiter  auf  ein  Blatt  der  Hecke,  wo  es  gefangen  werden  kann. 

268.  linogrisea  Schiff.  Ratschach  in  Unterkrain,  Köderfang,  Juli 
(M.  H.);  Gradišče  ob  Wippacli,  ein  Stück  aus  einer  Hecke  gescheucht, 
5.  Juli  (Preiss.). 

269.  fimbria  L.  Laibach,  Lichtfang,  20.  August  (Hafn.);  Stein 
(Doli.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang,  10.  Juli 
(Hafn.);  Senožeče  (M.  H.).    Ziemlich   selten. 

270.  augur  F.   Mojstrana,  Lichtfang  (Galv.);  Voßhütte,  8.  Juli  (Schwing.), 

271.  pronuba  L.  mit  ab.  innuba  Fr.  Überall  ziemlich  häufig,  Juni 
bis  Oktober.    Auch   im   Gebirge:   Voßhütte,  Lichtfang,  Juli   (Schwing.). 

272.  comes  Hb.  Mojstrana,  Lichtfang,  3.  August  (Rgr.  Kautz); 
Ratschach  in  Unterkrain,  20.  August  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang, 
28.  Juni  (Hafn.);  Senožeče  (M.  H.);  Wippach,  Köderfang,  3.  September 
(Hafn.);  Ende  Juni  bei  Gradišče  am  Nanosabhange  aus  Hecken  gescheucht  (Mn.). 

273.  castanea  Esp.    Nur: 

a)  V.  neglecta  Hb.  Laibach,  Köderfang,  6.  September  1899,  2 
Stücke  (Hafn.);  Ratschach  in  Unterkrain,  in  der  ersten  Septemberhälfte 
einige  Stücke  am   Köder  gefangen  (M.  H.). 


67 

274.  triangulum  Hufn.  Laibach,  Ende  Juni  ein  Stück  (Hafn.); 
Feistenberg,  Köderfang,    21.  Juni   (Hafn.). 

275.  baja  F.  Laibach,  Juli-September,  Xöderfang  (Hafn.,  SpL);  Alt- 
lack bei  Bischoflack,  20.  August  (Tavč.i;  Mojstrana,  Lichtfang-,  August  (teste 
Schwing. i;  Stein  (Doli.);  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain,  8.  bis  22. 
August  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang,  17.  Juli,  2.  August  (Hafn.). 

276.  speciosa  Hb.    Nur: 

a)  V.  arctica  Zett.    Mojstrana,  Lichtfang,  21.  August,  c?  (Rgr.  Kautz). 

277.  candelarum  Stgr.  Mojstrana,  Juli,  Lichtfang  (Schwing.,  Galv.); 
Nanos,  5.  August,  abgeflogen  (Wagn.). 

278.  c  nigrum  L.    Überall  häufig,  Juni,  Juli  und  August,  September. 

279.  ditrapezium  Bkh.  Mojstrana,  Lichtfang,  August  (teste  Schw.); 
Ratschach   in  L'nterkrain,  Köderfang,  im  August  (M.  H.l. 

280.  stigmatica  Hb.  Mojstrana,  13.  Juli,  Lichtfang  (Schwing.!; 
Stein  (Doli.);  Ratschach  in  Unterkrain,  22.  August  (M.  H.). 

281.  xanthographa  F.  Köderfang:  Laibach  (Spl.);  Ratschach  in 
Unterkrain  'M.  H.»;  Feistenberg,  ein  sehr  dunkles  Stück  iHafn.  vid.  Wagn.); 
Landstraß  und  Senožeče  iM.  H.);  Wippach,  häufig  (Hafn.».  Ende  August, 
September. 

ai  ab.  cohacsa  HS.  Ratschach  in  Unterkrain,  20.  August  (M.  H.); 
Wippach,  3.  September  'Hafn.l 

282.  rubi  View.  Laibach,  Köderfang,  6.  Juni,  defekt  (Spl.);  ebenda 
Köderfang,  21.  August,  2.  und  15.  September  (M.  H.). 

283.  brunnea  F.  Laibach,  Köderfang,  6.  Juni,  ein  scharf  gezeichnetes 
Stück  (Spl.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Galv.);  Stein  (Doli.);  Ratschach  in  Unter- 
Krain,  26.  Juli,  Köderfang  (M.  H.). 

284.  primulae  Esp.    Nur: 

a)  V.  conflua  Tr.    Mojstrana,  Lichtfang  <Galv.,  Schwing.). 

285.  depuncta  L.    Stein   (Doli.);  Senožeče,  6.  August   1901   (M.  H.). 

286.  margaritacea  Vill.  Mojstrana,  Lichlfang,  26.  August,  ein 
kleines  9  (^Rgr.  Kautz ). 

287.  multangula  Hb.  Mojstrana,  l.J.  Juli,  Lichtfang  (Schwing.); 
Wippach,  Lichlfang,  27.  Juli  (Preiss.i. 

aj  ab.  dissoluta  Stgr.  Mojstrana,  ein  9  (Galv.   vid.  Rbl.). 

288.  cuprca  Hb.  .Mojstrana,  in  einer  Bogenlampe  gefunden  (Schw.); 
Ende  Juni   auf  dem  obern   Nanos  auf  Disteln   (Mn.l. 

289.  ocellina  Hb.  Mojstrovka,  in  der  Nähe  der  Voßhüttc,  10.  Juli 
beobachtet  (Schwing.);  auch   auf  der  Baba  (Karawanken,  (iah.). 

290.  plecta  L.  Überall,  Mai  (bei  Landstraß  bereits  20.  April 
gefangen,  M.  H.,  Wocheiner  Feistrilz  noch  am  28.  Juni,  Lichtfang,  Hafn.) 
und   wieder  Ende  Juli,  August.    Licht-   und   Köderfang. 

29L  Icurogaster  Frr.  Wipjjuch,  Köderfang,  20.  August  1905  (je 
ein  Stück    Hafn.   und   Wagn.i. 

292.  s  im  u  lan  H  Hufn.  Laibach,  Lichtfang,  12.  Juli  (Hafn);  ebenda, 
8.  Juli  (Spl.j;  Voßhüttc,  8.  Juli  (Schwing.;;  Dcschmannhaus,  1 H.  Juli  (Ing. 
Schwing.) 

293,  '  ■•  :>ela  F.  Laibach,  Lichlfang,  ein  9,  2H.  September  illafn.l; 
Kronau,  L  .;,  auf  einer   Wiest',  30.  Jimi   (Ing.   Kaiilzi. 

5* 


68 

294.  hei  vet  in  a  B.  Mojstrana,   Lichtfang  (Galv.). 

295.  birivia  Hb.  Mojstrana,  Lichtfang,  zwei  nahezu  einfarbig  maus- 
graue c?  Š  (Galv.).  Wocheiner  See,  8.  August  1904,  ein  eintönig  mausgraues 
Stück,  ohne  jede  Zeichnung  (vgl.  Friedenfeldt,  Jahresb.  Wien.  ent.  V.  1904, 
pag.  4.  Rbl.). 

296.  de  cor  a  Hb.  Mojstrana,  Lichtfang,  zahlreich,  Stücke  mit  hellgelben 
Makeln  und  scharfer  dunkler  Wellenlinie  vorherrschend  (Galv.);  Obergörjach, 
Lichtfang,  August  (teste  Schwing.). 

a)  ab.  1  i  V  i  d  a  Stgr.  Mojstrana,  ein  9  (Galv.). 

297.  simplonia  HG.  Črna  Prst,  zirka  1300  w?,  ein  defektes  9  an 
einem  Felsen  gefunden,  28.  Juni  (Hafn.  vid.  Rbl.);  Mojstrana,  Lichtfang  und 
auf  Felsen  (Flschm.,  Schwing.);  Mojstrovka,  2.  und  3.  Juli,  auf  kleinen 
Felsvorsprüngen  und  auf  Schutthalden  im  Sonnenschein  ruhend  angetroffen 
(Schwing.).  Auch  im  Vratatal  (Aljaz-Haus)  20.  Juli,  und  Karawanken  (Golica- 
hütte,  18.  Juli)  mehrfach,  darunter  ein  prächtiges  schwarzberauchtcs  Stück 
(Galv.). 

298.  latens  Hb.  Ratschach   in  Unterkrain,   I.Juli   (M.  H.  det.  Wagn.). 

299.  forcipula  Hb.  Nur: 

a)  v.  nigrescens  Höfn.  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing.). 

300.  signilera  F.  Feistenberg,  21.  Juni,  18.  und  26.  Juli.  In  der 
Dämmerung  auf  Blumen   schwärmend;  auch  am  Köder  gefangen   (Hafn.). 

301.  put  a  Hb.  Im  Juni  auf  dem  südlichen  Abhänge  des  Nanos  zwei 
Stücke  an  einem  Stein  gefunden;  abgeflogen  (Mn.). 

302.  putris  L.  Laibach,  Köderfang,  6.  Juni  (Hafn.);  ebenda,  im 
August,  Licht-  und  Köderfang,  häufig;  auch  bei  Ratschach  (M.  H.),  Feistenberg 
(Hafn.),   Senožeče   (M.  H.)   und  Wippach    im    August    in   Anzahl    beobachtet. 

303.  cinerea  Hb.  Laibach,  ein  9  im  Grase  gefunden,  29.  Mai  (^Hafn.); 
ebenda  (Winkl);  vStein,  ziemlich  häufig  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang,  8.  Juni, 
ein  c?  (Ing.  Schwing.);  ein  sehr  großes  dunkles  9  Pisnicatal,  I.Juli  (Schwing.); 
anfangs  Mai  einige  bei  der  alten  Burg  Wippach  angetroffen  (Mn.);  Rudolfs- 
wert, ein  abgeflogenes  J'  im  Grase  gefunden,   16.  Mai  (Buč.). 

304.  exclamationisL.  Eine  der  häufigsten  Eulen,  Ende  Mai,  Juni 
und  wieder  in  der  zweiten  Julihälfte  bis  September;  auch  noch  im  Oktober 
gefangen  (Ratschach,  16.  X.  M.  H.)  Licht-  und  Köderfang.  Bei  Feistenberg 
auch  abends  auf  Blumen  schwärmend  beobachtet.  Von  Mojstrana  werden 
auch  die  Aberrationen  rufescens  Tutt  und  cos  tata  Tutt  (Galv.)  gemeldet. 

305.  nigricans  L.  Laibach,  24.  Juli,  1909,  ein  Stück  (Spl.  det. 
Bohatsch). 

306.  obeli  sc  a  Hb.  Laibach,  Mitte  September  1908  ein  defektes 
Stück   in  einem   Spinnengewebe  gefunden  (Hafn.). 

307.  cortice  a  Hb.  Črna  Prst,  Untere  Alm,  800  m^  aus  einem  Gebüsch 
gescheucht,  28.  Juni  (Hafn.);  Wocheiner  Feistritz,  Lichtfang,  28.  Juni  (Preiss.); 
Mojstrana,  Lichfang  (Schwing.);  Voßhütte,  Lichtfang,  Juli  (Schwing.). 

308.  y  p  s  i  1  o  n  Rott.  Überall  häufig  von  Mitte  Juli  bis  Oktober 
und  nach  der  Überwinterung  im  April. 

309.  scgetum  Schiff.  Überall,  Mai,  Juni  und  wieder  Ende  Juli  bis 
September.  Die  Frühjahrsgeneration  scheint  seltener  zu  sein.  Zu  erwähnen 
ist  ein  aberrativcs  Stück  ( i )  mit  hell  gelbbraunen  Aussenfeid  und  schwach 
dunkel    schattiertem    Mittel-  und   Wurzelfeld    (Ratschach,    25.  August    1902, 


69 

M.  H.  vid.  Rbl.i.    Ein  J  von   Landstraß   (25.  August  1907,  ^1.  H.   vid.  Rbl.) 
ist  auffallend   dunkel  und  scharf  gezeichnet. 

310.  trux  Hb.  Stein,  Park  der  Pulverfabrik,  im  September  1907  in 
Anzahl  erbeutet  (DoU.i,  darunter  auch  mehrere 

a)  ab.   o  1  i  V  i  n  a  Stgr. 

311.  saucia  Hb.  Laibach,  Ratschach  und  Landstraß  (M.  H.);  Feisten- 
berg,  Wippach  iHafn.';  Küderfang,  August  bis  Oktober;  nicht  selten.  Wippach, 
24.  Juli  tPreiss.i. 

a)  ab.  margaritosa  H\v.  Nicht  häufig  unter  der  Stammform. 

312.  crassa  Hb.  Nur: 

a)  V.  lata  Tr.  Wippach,  Köderfang,  August,  nicht  selten  (Hafn. ; 
Preiss.,  Wagn.). 

313.  praecox  L.  Ende  Juni  auf  dem  Kouk  ein  abgeflogenes  Stück 
gefunden  (Mn.). 

314.  prasina  F.  Laibach,  Tivoliwald,  14. Juni  1903  ein  9  am  Stamme, 
einer  Eiche  gefunden;  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Galv.,  Schwing.); 
Feistenberg,  ein  sehr  großes  ^  am  Köder  gefangen,  2.  Juli  (Hafn.). 

315.  occulta  L.  Laibach,  Tivoliwald,  ein  Stück  am  Stamme  einer 
Kiefer  gefunden,  23.  Juni   1893  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Winz.). 

Pachnobia  Gn. 

316.  rubricosa  F.  Laibach,  Köderfang,  19.  April  (Hafn.);  ebenda, 
ein  Stück  am  Stamme  einer  Kiefer,  abgeflogen,  10.  Mai  (Spl.);  ebenda, 
Lichtfang  (^Winkl.j,  Mojstrana,  Lichtfang  (Winz.). 

Epineuronia  Rbl. 

317.  popularis  F.  Laibach,  September,  Oktober,  Lichtfang.  Rad- 
mannsdorf,  3.  September  ßl.);  Obergörjach,  Lichtfang,  I"'nde  August  (teste 
Schwing.);  Mojstrana,  Lichtlang,  Herbst  (Winz.);  Ratschach,  Landslraß  und 
Senožeče,  September  (M.  H.).    Nicht  selten. 

318.  ce  spi  tis  F.  Stein  (Doli.).  —  >Anfangs  Mai  bei  der  alten  Hurg 
Wippach  die  erwachsene  Raupe  unter  Steinen  gefunden,  ich  nährte  sie  mit 
Gl  o  bul  ari  a  und  mit  Gras,  zwischen  deren  Wurzeln  sie  sich  Ende  Juni 
verpuppten«   (Mn.^. 

Mamestra  Hb. 

314.  Icucophaca  View.  Mojstrana,  Lichtfang,  S.  Juni  i Ing.  Schwing.); 
Katschach  in  Unterkrain,  7.  Mai  (M.  H.);  Senožeče,  Juli,  sehr  groß  (M.  H.); 
im  Mai  und  Juni  nicht  selten  überall  iu  der  Umgebung  von  Wippach,  teils 
an  Baumstämmen,  teils  an  Fciscnwänden ;  in  <ler  Färbung  blauer  als  Wiener 
Stücke  (Mn  f^ir.idi^i'c  fili  Wippach,  cm  ?  an  einem  Stein  gefunden,  23  Juni 
(Hafn.). 

320.  advcna  F.  Mojstrana,  Lichtfang,  3.  August  (Kgr.  Kaulz,  vid.  Rbl.). 

321.  tincta  Mrahm.    Mojstrana,   I.irhtf.mg,   F.n<lc  Juli  (teste  Schwing.). 

322.  nebu  losa  Ilufn.  y\n  Maumslamincn,  am  Licht  und  am  Köder. 
Ziemlich  häufig.  I^ibach,  Stein  iDoll.»,  Mojstrana  (Scliwing.),  Ralscliach  in 
Unterkrain  (M.  II.;,  Feistenberg  (llafn.i.    Im  Juni. 


70 

323.  brassicae  L.  Überall  ziemlich  häufig.  Licht  und  Köder.  Mai, 
Juni  und  wieder  Ende  Juli  bis  September. 

324.  persicariae  L.  Laibach,  nicht  häufig,  Juni,  Juli;  Stein  (Doli.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni,  Juli  (Galv.,  Schwing.);  Ratschach  in  Unter- 
Krain,   10.  Juni,   15.   und  23.  Juli  (M.  IL), 

a)  ab.  u  n  i  c  o  1  o  r  Stgr.    Mojstrana,  Lichtfang,  Anfang  Juli  (teste  Schw.). 

325.  oleracea  L.  Nirgends  selten,  Mai,  Juni  und  wieder  Ende 
Juli,  August. 

326.  all  ena  Hb.  Mojstrana,  Lichtfang,  27.  Juli,  dunkles,  auffallend 
rötliches  ^  (Rgr.  Kautz). 

327.  genistae  Bkh.  An  Zäunen;  fliegt  auch  zum  Köder;  Mai,  Juni. 
Laibach,  nicht  selten;  Stein  (Doli.);  Butterhof  bei  Neumarktl,  16.  Juni  (Hafn.). 
Radmannsdorf,  24.  und  29.  Juni  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  8.  Juni,  (Ing. 
Schwing.);  ebenda,  17.  Juli  (Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.); 
Feistenberg  (Hafn.). 

328.  dissimilis  Knoch.  Nirgends  selten;  die  zweite  Generation 
ziemlich  häufig.  Im  Mai  und  wieder  in  der  zweiten  Julihälfte  und  bis 
September. 

329.  thalassina  Rott.  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Schwing., 
Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain,  30.  Juli  (M.  H.);  Landstraß,  8.  und  30.  August 
(M.  H.);  Feistenberg,  Ende  Juli,  August,  Köderfang  (Hafn.);  Mitte  Mai  bei 
Oberfeld  nächst  Wippach  einige  aus  jungem  Eichengebüsch  gescheucht  (Mn.). 

a)  ab.  ach  at  es  Hb.  Laibach,  Köderfang,  S.Juni  1908  (Spl.  det.  Rbl.). 

330.  contigua  Vill.  Radmannsdorf  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Juli 
(teste  Schwing.);  Feistenberg,  Juli  und  August,  ziemlich  häufig,  Köder  (Hafn.). 

331.  pisi  L.  Laibach,  7.  April,  e  1.  11.  Mai  und  wieder  9.  August, 
e  1.,  23.  Oktober,  e  1.  (Hafn.).  Mojstrana,  Lichtfang,  Anfang  Juli  (teste  Schwing.); 
Radmannsdorf,  8.  Juni  (M,);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Landstraß, 
29.  Juli,  5.  August,  1.  September  (M.  H);  Feistenberg  ('Hafn.). 

Die  Raupe  öfters    an   Farnkraut   gefunden  und    damit  erzogen  (Hafn.). 

332.  trifolii  Rott.  Laibach,  28.  August,  e.  1.  (Spl.);  ebenda,  Lichtfang, 
15.  und  16.  Juli  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang,  2.  August  (Rgr.  Kautz).  Im 
Mai  und  Juni  nicht  selten  in  der  ganzen  Umgebung  von  Wippach  (Mn.); 
wurde  von  mir  dort  nicht  gefunden. 

333.  gl  au  c  a  Hb.  Triglav  (Penth.);  Mojstrana,  Lichtfang,  S.Juni  (Ing. 
Schwing.);  Voßhütte,  Lichtfang  und  an  Felsen,  in  der  ersten  Julihälfte  (Schwing.). 

334.  dentina  Esp.  Am  Licht,  am  Köder  und  an  Felsen;  auch  im 
Sonnenschein  auf  Blumen  schwärmend  beobachtet.  Mai,  Juni  und  Ende  Juli, 
August.  U.  a.  bei  Laibach  (nicht  häufig);  Stein  (Doli.);  Črna  Prst,  zirka 
1200  w,  28.  Juni  (Hafn.);  Mojstrana  Lichtfang,  Juli  (teste  Schwing.);  Vratatal, 
21.  Juli  (Galv.);  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain.  (M.  H.);  Brezje 
bei  St.  Barthlmä,  19.  August  (Tavč.j;  Feistenberg,  häufig  (Hafn.);  bei 
Wippach   (Mn.). 

a)  ab.  latenai  Pier.  Prisang,  10.  Juli  (Schwing);  Triglav,  zirka  1700  m 
(Penth.). 

335.  marmorosa  Bkh.  Nur: 

a)  v.  microdon  Gn.  Ursprung  der  vSteiner  Feistritz,  im  Sonnenschein 
auf  Blumen  schwärmend,  29.  Juni  (Splj;  Mojstrana,  Liciitfang,  18.  Juni  (teste 
Schwing.);  Mojstrovka,  2.  Juli,  bei  Tag  fliegend  (Schwing.). 


71 

336.  reticulaia  \'ill.  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni;  Voßhütte, 
Lichtfang,  12.  Juli  (Schwing.). 

357.  crysozona  Bkh.  Laibach,  an  Mauern  und  Steinen  sitzend,  nicht 
selten,  Juni,  Juli;  Vižmarje,  13.  August  iHafn.");  Stein  (DoU.'i;  Radmannsdorf, 
17.  Juli  (M.);  Mojstrana,  Ende  Juni,  Lichtfang  i Schwing.);  Ratschach  in  Unter- 
krain,  30.  Juni,  21.  und  30.  Juli  (M.  H.);  Wippach,  11.  Juni  (Spl.^;  Gradišče 
ob  Wippach,  26.  Mai,  an  einem  Felsen  iHatn.V  im  Juni  bei  Sturja  im  Wippach- 
tal mehrere  aus  Hecken  gescheucht  (Mn.). 

338.  s  er  ena  F.  Laibach,  18.  Mai,  22.  Juli  (Hafn.);  Stein  (Doli.); 
Radmannsdorf,  26.  Juni  (M.);  Stiege  in  der  Wochein,  aus  einem  Gebüsch 
gescheucht,  abgeflogen,  9.  Juni  iHafn.i;  Feistenberg,  nicht  selten  in  der 
zweiten  Julihälfte  am  Köder  iHafn.). 

339.  cappa  Hb.  Anfangs  Juni  auf  dem  Nanosabhang  ober  Gradišče 
ob  Wippach  an  Steinen  einige  gefunden;  die  Färbung  rötlich  (?)  i^Mn.j. 


Dianthoecia  B. 

340.  luteago  Hb.  Wocheiner  Feistritz,  Lichtfang,  28.  Juni  ein  ge- 
flogenes S  mit  breit  braun  beschatteten  äußern  Querstreifen  der  Vorder- 
flügel iPreiss. I.  St.  Johann  am  Wocheiner  See,  26.  Juni  (Flschni.,  Schwing.); 
Mojstrana,  Lichtfang.  Ende  Juni  (Schwing.) 

34L  caesia  Bkh.  Ursprung  des  Feistritzbaches  bei  Stein,  ein  Stück 
an  einem  Zaun  gefunden,  25.  Juni  1898  (Hafn.);  ebenda,  25.  Juli  (Spl.); 
Mojstrana,  Lichtfang  und  an  Felsen  (Schwing.,  Galv.);  Vratatal  (Galv.); 
Mojstrovka-Paß  1600  w,  Voßhütte  (Schwing.;.  An  den  Felsenwänden  des 
Kouk,  im  Juni  (Mn.). 

342.  filigram  a  Esp.    Nur: 

a)  V.  xanthocyanea  Hb.  Laibach,  ein  Stück  an  einem  Zaun  (M. 
H.,  det.  Baug-Haas);  Stein,  ziemlich  häufig  (Doli.);  IVsprung  der  Steiner 
FeistriLz,  ein  Frisches  9  an  einem  Felsen  gefunden,  29.  Juni  (Hafn.);  Veldes, 
24.  Juni  (FIschm.,);  Mojstrana,  Lichtfang  (teste  Schwing.). 

'»43.  magnolii  B.  An  den  Felsen  unterhalb  der  alten  Burg  Wippach, 
IL  und   12.  Juni    19<J5  ein  cT  und  zwei  9   9  gefunden   (Hafn.,  -Spl.). 

344.  albimacula  Bkh.  Wippach,  Lichtfang,  ein  9,  3.  Juni  1909 
(Preiss.). 

345.  nana  Kott.  Laibach,  in  der  zweiten  Maihälftc  und  Anlang  Juni, 
an  Baumstämmen  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Juli  (teste  Schwing.); 
KatHchach  in   L'ntcrkrain,  Anfang  Juni,  Landstraß,   16.   und   'l'.\.   Mai   (M.   H.). 

346.  Compta  F.   Mojstrana,    Lichtfang  ((jalv.). 

347.  C  apsi  n  Cola  Hb.  Ziemlich  selten.  Laibach,  I.Juni  und  1  L  August 
(Hain.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Juli  ((jalv.  et  teste  Schwing);  Mötlling  (Cvetko); 
Senožeče,  19.  Juli  (M.  H.;;  Wippach,  Lichtfang,   10.  Juni  (Prciss.). 

34S.  cucubali  Fucssl.  Selten.  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtl.m^^ 
(Galv.);  I^ndstraß.  14,  Atigtivt  (M.  H  i.  Feistenberg,  Knd«*  Juli,  Ködcrfang, 
defekt  (Hafn.). 

349.  carpophaga  Bkh.  Nicht  häufig.  Laibach,  29.  Juni,  19.  August, 

Lichtfang  'Hafn).   \'       '• '       '    t/,   ein    frisches    Stück    an    cincin    /.um, 

31.  Mai  (Hain.;,    M<.,  '.    «    liini.   dng.   Schwing  ).   Juli    K.alv). 


72 


Imenoslovne  črtice. 

L.    Pintar. 


Begune. 


v  III.  letniku  Izvestij  muzejskega  društva  str.  9  je  pri  osebnem  imenu 
Begun  (iJt.roVHl.  fugitivus)  gosp.  J.  Schcinigg  dostavil  opombo,  da  iz  tega 
osebnega  imena  izvira  krajevno  ime  Begunje  na  Gorenjskem  in  je  še  navedel 
iz  neke  listine  enajstega  stoletja  citat  >'in  villa  Begun  nominata^t.  —  Ta 
razlaga  je  po  mojem  prepričanju  prenagljena  in  popolnoma  napačna,  kajti 
če  začnemo  z  osebnim  imenom,  se  moramo  obenem  takoj  vprašati,  kje  bodi 
zveza  po  pomenu  in  s  kakšnimi  sufiksi  se  je  izpeljava  izvršila.  Ali  si  misli 
g.  Scheinigg  morda,  da  je  »begunje«  prosti  nomin.  plur.  (=  beguni  bie 
5(Üd)t(incjC,  Tefcrtcurc),  kakor  n.  pr.:  kopünje,  sršenje,  bogatinje,  poganje 
(namesto:  kopuni,  sršeni,  bogatini,  pogani.  Miki.  Vergl.  Gram.  III,  134)? 
Toda  temu  se  odločno  upira  naglas,  ki  je  pri  samostalnikih  s  končnico 
>-un«,  pa  naj  bodo  ti  ali  tujci  ali  domačini,  vedno  na  zadnjem  zlogu,  torej 
tudi  v  tem  slučaju  edinole  begun  in  nomin.  plur.  beguni  ali  begunje,  ne 
pa  begunje.  Analogija  z  Uskoki  v  Gorjancih  potemtakem  ne  bo  obveljala. 
Pa  odkod  bi  bili  ti  pribegi  in  emigranti  ?  Zgodovina  menda  ne  ve  nič  o 
njih   niti  pri   Radovljici   niti  pri  Cerknici. 

Pa  tudi  kot  stanovniško  ime,  napravljeno  s  sufiksom  »-jan«,  je  po 
mojem  mnenju  Begunje  (=  Begunjane)  nemogoča  tvorba,  ker  se  z  imeno- 
vanim sufiksom  izvajajo  naseljeniška  imena  samo  iz  lokalnih  pojmov,  ne 
pa  od  osebnih  imen,  in  bi  se  begunovi  ljudje  po  znanih  analogijah  imenovali 
pač  le  »begunovci«,  kakor  banovi  »banovci«,  hercegovi  »hercegovci«  itd. 
(Prim.  stsl.  KOlIOnor>l>ll,F>  Cononis  assecla,  —  pa  serb.  begovac,  t.  j.  izmed  begovih 
ljudi  ali  vojakov  kteri).  Sploh  pa  mislim,  da  je  pisava  Begunje  (namesto: 
Begune,  Begine,  Begne)  neopravičena  in  neutemeljena.  Tu  pa  nastane 
vprašanje,  kaj   naj   ime  pravzaprav  pomeni. 

Oglejmo  si  nekoliko  starejše  oblike  tega  imena.  V  listinah  enajstega 
in  trinajstega  stoletja  imamo  n.  pr.  za  Begune  pri  Cerknici  oblike  Vegun 
in  Vegaun,  enkrat  pa  celo  Vigonaf  (t.  j.  menda  mestnik  Begunah),  Valvasor 
pa  rabi  (VIII,  733)  za  isto  naselbino  obliko  Veichina,  za  gorenjske  Begune 
pa  Vigaun  (VII,  461;  XI,  298:  Schloß  Katzenstein,  welches  der  Crainer 
insgemein  Wegine  nennt,  hieß  ehedessen  Vigaun).  Ker  je  izmed  teh 
starih  oblik  ona  v  listini  enajstega  stoletja  (Schumi,  Urkund.  u.  Regestenb. 
I,  str.  58)  namreč  Vegun  najstarejša,  bi  utegnil  kdo  sklepati,  da  je  Vigaun 
po  razvoju  nemškega  diftongiranja  nastalo  iz  Vegun,  kakor  n.  pr. :  vStrau  iz 
Struga,  Lausach  iz  Lužah  itd.  In  vendar  se  mi  vsiljujejo  pomisleki  proti 
takemu  razlaganju,  kajti  jaz  smatram  prvi  zlog  v  imenu  Begune  za  osnovni 
fdebelskij  zlog,  ker  se  mi  to  iz  vseh  razlogov,  ne  samo  zaradi  naglasa,  zdi 
najverjetnejše,  v  drugem  nenaglašenem  zlogu  pa  iščem  že  derivativnih 
sufiksov,  mislim  si  pa  obenem,  da  se  ono  nemščini  lastno  diftongiranje 
dolgega  »u«  omejuje  le  bolj  na  naglašeni  osnovni  zlog,  da  pa  ne 
zadeva  slabejših  izvajalnih  zlogov.  Dasiravno  je  torej  oblika  Vigaun  zabelježcna 


I 


73 

samo  kot  nemška  oblika  za  slovenske  Weg^ine,  t.  j.  Begine  ali  Begune, 
je  vendar  ne  smemo  razlagati  po  nemškega  glasoslovja  pravilih,  češ  da  je 
po  razvoju  diftongiranja  nastala  iz  Vegun  (ali  Vigun\  kakor  Haus  (hiša)  iz 
starejšega  Hüs  ali  Kraut  izelje)  iz  Krut  itd.,  ampak  nasprotno  utegne  biti 
Vegun  le  tedaj  običajna  pisava  za  ''Vegoun  ali  Vigaun,  kar  bi  odgovarjalo 
za  končni  zlog  okrnjenemu  lokalu  slovenske  oblike  *vegovina  (t.  j.  nekoliko 
nagnjena  ali  naklonjena  ravninaV  Menjava  začetnega  >b«  in  »v«  nam  ne 
more  delati  nobene  preglavice  tudi  za  slovenščino  ne,  če  primerjamo 
vsporedne  oblike:  »bega,  begavica«  (rega  ber  Sailbfrofd)!  in  begati  (=  regati 
Cjuafen  Plet.  I,  16'  na  eni  strani,  na  drugi  pa:  vega,  vegavica,  vegati 
^Plet.  n,  754)  s  popolnoma  istim  pomenom  —  da  se  ne  sklicujem  še  na 
Miklošičevo  glasoslovje,  ki  pravi  na  str.  347,  da  se  tupatam  govori  »b«  za 
»v«,  torej  >bino*  za  >vino<,  da  ne  navajam  nadaljnih  zgledov:  Valentin 
Balant,  SSeinflof  Bajnof  itd. 

Če  pa  dalje  pomislimo,  da  se  napravljajo  izrazi  za  planjave  in  raz- 
prostranine  v  slovenščini  z  augmentativnimi  sufiksi  »-ava«  in  »-ina«  n.  pr. 
dobrava,  goličava,  goščava,  močava,  puščava  na  eni  strani,  na  drugi  pa 
golina,  močvina,  planina,  pustina  (puščina)  itd.,  pa  da  se  tudi  lahko  dd 
misliti  nepotrebna  sicer  in  torej  nekoliko  nenaravna,  pa  vendar  ne  popol- 
noma nemogoča  kumulacija  dveh  takih  sorodnih  sufiksov,  tedaj  bi  nas 
utegnilo  to  zapeljati,  da  bi  razlagali  n.  pr.  krčovina  (Okvciltc)  morda  po  teh 
stopnjah:  li  krč  ((^crcutC),  2)  *krčava  in  3)  krčavina.  Toda  tem  daljnim 
ovinkom  se  lahko  izognemo.  Kakor  dobimo  iz  pridevnika  »strm«  samostalnik 
»strmina<,  tako  iz  strmen  strmnina,  iz  strmec  strmčina,  iz  strmota  strmotina, 
iz  strmoča  strmočina  itd.  Poleg  pridevnika  vegast  imamo  pa  tudi  obliko 
vegav  (jc^icfi  in  iz  tega  si  prav  lahko  izvedemo  za  pojčm  nekoliko  nagnjene 
ravnine  po  navedenih  analogijah  samostalnik  vegavina ;  direktno  iz  samo- 
stalnika vega  (bic  2d)icfc)  ali  iz  prvotnega  pridevnika  veg  (H'l>n.  fc()icf)  bi 
dobili  seveda  le  *vežina.  —  Kakor  pa  izgovarjamo  »bükovna<  0-üud)cnUUilb) 
namesto  »bükovina«,  ker  se  predzadnjega  zloga  vokal  »i<  ne  more  vzdr- 
žati, če  ne  dobi   s  prvim   vred  tufli   naglasa,  kajti   na  četrtem  zlogu  od  konca 

nazaj  je  naglas  nemogoč,  da  bi  ostali  vsi  naslednji  trije  pa  brez  njega 

tako  smo  tudi  iz  oblike  »vögavina«  pod  vplivom  naglasa  izgubili  zlog  »i« 
ter  izgovarjali  »vcgav'na«,  in  ker  je  tudi  »a<  v  ncnaglašenem  zlogu  »av* 
lahko  oslabel  v    »o«,  tedaj    »vegov'na*    ali    »veguna«,  in    tako  so  menda 

nastale  one  oblike  v  listinah  Vegun,  Vigaun. 

Zdaj  se  pa  vpra.^a,  ali  se  strinja  lega  vseh  krajev  tega  imena  s  pojmom, 
ki  smo  ga  tu  izkombinirali.  Valvasor  temu  navidezno  oporeka,  ko  piše 
ni,  121;:  »B('-gine  ein  f^ronfs  Torf  bei  bciti  2rf)lo|l  MntUMiUnn  on  cim-m 
qejunbcn  friicfyrn  Crt  unlt-r  bciii  i^roficn  3d)iu'i'(^i-bivni-,  UH■Id)l•<^  nul)t  biiibiTt, 
boB  f«s  bonnoff)  cincž  gan^  ebnen  nnb  n)til)lbc)d)lnrf)ten  '!j^aufelbc<J  unb  iibcrnu'? 
DJflc*  Cbftfl  flenienc"  —  in  na  drugem  mestu  (XI,  29H}  zopet  naglasa  lego 
kraja  „in  finem  lieblidKni  ebnem  (^runbe  luo  ein  id)i)nf<5  ebne«  itnb  uu-ite« 
J^lb  fid)  ausbreitet."  Kdor  bi  torej  ob  mnogo  naglaševanc-m  \'al\asorjc\cm 
izrazu  „eben"  mislil  na  popolnoma  vodoravno  [)lanjavo,  bi  moral  reči, 
da  na.4a  razlaga  ne  drži,  vendar  bi  jaz  sodil,  <la  se  le  nekoliko  viseč  »vet 
poleg    ilirnc    nvojc    ra/'  nine    Ac    vedno    lahko    imenuje    „eben"  (ravcn\ 

če  tudi   ni   skrajno    v<><; ü    po    libelu.    Fiat    appluatio!  N.i   Ix'govino 

(bcgovo  zemljo,  terra  nobilis  cuiusdam  i  urcarumj  nam   na  Kranjskem  menda 


74 

ni  misliti.  Primeri  :  banovina,  kneževina,  Hercegovina,  kraljevina  itd.  Naj- 
naravneje  torej  ostanemo  pri  razlagi  »vegavina«  (lenissima  declivitas), 
kajti  z  begunom  (5''ii^^)^^''Hl)  ^'^^  ^^  vemo  kaj   začeti. 

Lanišče  —  Harland. 

Lanišče  so  na  nemško  prevajali  s  Harland  že  v  XIII.  stoletju  in  mislim, 
da  so  zadeli  pri  tem  glede  etimologije  pravi  pomen.  Vendar  pravi  Schumi 
(Archiv  II,  124)  omenivši,  da  njega  dni  ni  bila  fara  v  Šmarijah,  ampak  na 
Lanišču  (Valv.  II,  180),  takole:  »Lanišče  bedeutet  jedoch  einen  Hirschwald, 
Hirschrevier  so  wie  Landol  (urkundlich  Landol  und  Landau)  in  der  Pfarre 
Ubelsko  in  Innerkrain  nicht  mit  Haarthal,  Flachsthal,  sondern  mit  Hirschthal 
wiederzugeben  sein  wird.«  — Ta  razlaga  za  Lanišče  ne  bo  držala,  za  Landol 
pa  slučajno  že  lahko,  kajti  res  je,  da  imamo  v  staroslovenščini  samostalnik 
.IJllll»,  .laHH,  .laHHia  s  pomenom  »jelenka,  košuta,  srna,  divja  koza«  pa  da 
imamo  tudi  dosti  analognih  krajnih  imen  n.  pr.  Jelenj  dol  pri  Skocjanu, 
Jelenja  vas  (Ilirschdorf  pri  Starem  trgu  na  Črnomaljskem),  Jelenja  vas 
(Hirisgruben  pri  Kočevski  reki)  in  zopet  Jelenj  dol  (Hirisgruben  pri  Grča- 
ricah).  Primerimo  še  :  Goveji  dol,  Volčji  dol,  Medvedji  dol.  Kravja  dolina. 
Konjski  hrib,  Kozji  hrbet.  Pasja  ravan  itd.  —  Brez  pomisleka  pa  tudi  Landol 
še  ni,  kajti  v  navedenih  analognih  imenih  vidimo  vseskozi  v  prvi  polovici 
iz  živalskih  imen  s  priponko  »-j'b«  (oziroma  »-ji«)  izvedene  pridevnike  kot 
determinacijo  krajnim  pojmom  :  dol,  hrib,  hrbet,  ravan,  dolina,  —  združene 
pa  z  njimi  tako,  da  se  sklanjata  dosledno  obe  polovici,  pridevnik  in  samo- 
stalnik, torej  iz  Jelenjega  dola,  v  Jclenjem  dolu  itd.  —  Landol  je  pa  menda 
enotna  beseda,  torej  iz  Landola,  v  Landolu,  kakor  da  imamo  v  njej  tako- 
zvano  primaknenko  (ßlllnniinerücfuug),  kakor  n.  pr.  v  srbskem  izrazu  »jelen- 
rog«   (|)irjdjC]CltJci(j)  namesto  jelenov  ali  jelenji  rog.  (Vuk.  253.) 

Res  je  tudi,  da  imamo  že  v  staroslovenščini  iz  Jiami  (cerva,  jelenka( 
s  priponko  »-itjT>«  izvedeno  pomanjševalnico  JiaHHUinib  (hinnuleus,  jelenič 
ali  jelenče),  analogno  kakor  golobic,  prašič,  psič  iz  golob,  pras,  pes,  — 
toda  s  sufiksom  »-išče«  (=  hsko -)- je,  stsl.  Hnjnie)  iz  živalskih  imen 
navadno  ne  izvajamo  samostalnikov,  ki  bi  zaznamovali  kraj,  kjer  se  tiste 
živali  nahajajo.  V  to  nam  služita  navadno  sufiksa  »-ina«  in  »-jak«  n.  pr. 
jazbina  (Jadjšbailj,  gadma  (^ipcvlodjj,  lisičina  (5ud)žbau)  pa  golobnjak,  ovčjak, 
ribnjak,  svinjak,  zverinjak  itd.  —  Gadišče  v  pomenu  gadina  (Plet.  I,  205) 
in  ribišče  v  pomenu  ribji  trg  (Plet.  II,  452)  utegneta  biti,  kakor  se  mi  do- 
zdeva, samo  Cigaletova  iznajdba,  ki  pa  žalibog  pogreša  jasne  in  zanesljive 
analogije.  Krdvišče  (mršava,  slabotna  krava)  sploh  ni  rabljiva  in  pravilna 
oblika,  ampak  je  tudi  le  iznajdba  slovničarjev  in  slovnikarjev,  kajti  pravilno 
se  ima  glasiti  le  kravše  ali  kravšc;  sicer  pa  itak  nima  lokalnega  pomena 
kravnjdk  (kravji  hlev),  da  bi  nam  mogla  v  našem  primeru  služiti  za  analogon, 
če  bi  jo  sploh   živi  jezik  poznal. 

Pač  pa  se  izvajajo  n.  pr.  iz  rastlinskih  in  drugih  splošnih  imen 
s  sufiksom  »-išče«  krajna  imena,  ki  zaznamujejo  kraj,  kjer  se  kaj  nahaja 
(raste)  ali  se  je  nahajalo,  n.  pr.  gradišče,  gnojišče,  smetišče  pa  ovsišče, 
ječmenišče,  strnišče,  krompirjevišče,  korenjišče.  Ce  torej  čitamo  (Plet.  I,  359) 
obliko  jarišče  za  polje  z  jarim  žitom  obsejano  ((Sommerfclb),  nas  to  ne 
osupne  ravno,  ker  se  spomnimo  vsporednic  bobišče  (33ül)ncnnrfci'j  ozimčišče 


75 

t.  j.  njiva  z  ozimcem  ali  ozimino  obsejana,  repišče  (Üiübciuicf cv\  pšeničišče 
iii>ci5enfelb)  itd.  Če  bi  pa  našli  tam  jarišče  s  pomenom  jarčje  brdo  (SämiHer= 
fogel)  t.  j.  holmec  ali  pašnik,  kjer  se  jarci  ali  jareta  pašo,  tedaj  bi  se  nam 
zdelo,  da  moramo  tako  besedo  kot  novodobno  skovanko  odkloniti,  ker  nima 
potrebne  analogije  za  oporo,  —  vsaj  smo  videli  pri  zgoraj  naštetih  vzgledih, 
da  od  živalskih  imen  izvajamo  krajna  imena  ali  s  sufiksom  »-ina«  (kakor 
žolnina,  polšina  t.  j.  duplo,  v  kterem  prebiva  žolna  ali  polh)  ali  preko 
dotičnih  pridevnikov  s  sufiksi  »-ik«  (ribnik,  rakovnik,  kurnik),  ali  >-ica« 
(ribnica,  ovčnica»,  ali  >-jak<  ikurnjak,  ovčnjak)  itd.  najrajši  pa  da  stavimo 
pridevnik  vsporedno  s  samostalnikom  n.  pr.  Jarcß]e  selo,  Jarč[j]e  brdo, 
Jarčjla  dolina,  Zajč  ( Zajčji i  vrh,  Telč  (Telčji)  vrh,  Jarč  (Jarčji)  potok,  Volč 
(Volčji  I  potok  itd.  Ali  je  ime  malega  zasclja  v  svetokriški  občini  pri  Svib- 
njem  Volčji  mrt  enakšno  z  imenom  Volčje  brdo  r  Bržčas  dal  Na  »Volčjem 
brdu<  bi  se  recimo  po  Valvasorjevi  fonetiki  zapisalo  morda  »Volčim[b]rd'«, 
iz  česar  je  potem  poleg  znane  težnje,  da  se  srednji  spol  opušča  in  z  moškim 
nadomešča  m.  pr.  dober  vini  lahko  nastalo  >Volčji  mrt* ;  v  njegovem  so- 
sedstvu se  nahaja  tudi  Volčji  dol,  torej  WoHsthal  poleg  Wolfsberg.  — 
Apelativnika   >mrt*   sicer  ne  poznamo. 

Srbščina  je  tudi  še  ohranila  ime  >lane,  eta,  n.  =  srnic  ali  srnče 
(5Hcf)faIb)«  in  kolektivnik  >lanäd,  i,  f.  =  srnčad  ali  srnici  (Sicfltdlbcr),  toda 
>lanište<  je  vendar  samo  to,  kar  naše  laniščc,  namreč  ager  olini  lino  consitus 
f  abgeerntetes  J^tacfiefclb  '• 

Obširneje  sem  govoril  o  teh  tvorbah  na  »-išče*,  da  bi  pokazal,  da 
se  s  tem  sufiksom  navadno  ne  napravljajo  lokalnega  pomena  samostal- 
niki iz  živalskih,  ampak  iz  rastlinskih  imen.  Ne  bomo  se  torej 
spotikali  nad  samostalniki  hrastišče  (==  hrastje,  (Sid)engci"trüpp) ,  travišče 
(Öiraspla^i,  vrbišče  (  —  vrbje  25?eibenge^ij(,y,  pač  pa  se  jaz  spotikam  nad 
izrazi  kakor  »krtišče«  za  »krtina«  ali  »krtinjak«  (^Juiullinirf'Jlliigel)  ali  »čebe- 
iišče«  za  »čebelnjak*  ter  si  mislim,  da  so  jih  slovnikarji  vzeli  ne  iz  živega 
narodnega  jezika,  ampak  iz  svoje  po  nezadostnih  analogijah  delujoče  l)cst'(lo- 
tvornice.  Pač  imamo  n.  pr.  črvina  i5l^urnitod)),  mišina  (iJ^niljilod)!,  sršenjak 
(sršenje  gnezdo,  .C')Orni«nefti,  docela  neznani  so  pa  izrazi:  črvišče,  mišišče, 
sršenišče.  Edina  izjema,  ki  mi  pride  tu  na  misel,  je  m  r  a  v  I  j  i  šče  f?(moifen 
tjaufeni,  pa  še  tu  se  mi  vriva  domnevanje,  da  ima  naš  izraz  svojo  oporo 
na  izglagolskcm,  podobno  se  glascčcm  izrazu  »mrgoliščc«  t.  j.  kraj,  kjer 
vse  mrgoli  in  gomczi  mrčesa  in  razne  plibadi ;  srbščina  pozna  le  mra- 
vinjak,  t.  j.  mravljinjak.  Izglagolski  izraz  »kurišče«  (P'cucrstättc  od  kuriti)  ne 
daje  spotikljaja,  če  bi  pa  našel  »kurišče«  za  kurnik  ali  kurnjak,  bi  se 
mi  zdela  la  oblika  spotikljiva.  —  Podobne  iz  glagolske  tvorbe  so  »triščc« 
ali  »tcriSčc«  t.  j.  kraj,  kjer  tericc  tarejo  lan  —  ali  pa,  kjer  se  vse  tare 
ljudi  t.  j.  prenapolnjeno  senjmišče  in  »torišče«  ali  »tvoriščc«  (?lMrfiing«)lntto); 
ko  bi   pa  kd'.  Is    trditvijo,    da    je    »liirisče«    toliko  kol    »luijak«    (tiirjc 

luviičc,  ^UflL.., üicr;,  bi   nju   lega  iz  naštetih    razlogf»v   ne    mogel   verjeti, 

kakor  ne  morem  verjeti  trditvi,  če»  da  je  »lanisče«  .t">irid)rel)ier  t.  j.  kraj, 
kjer  jeleni  rulijo  in  rogovilijo. 

Nemiki  izraz  Ilarland  je  pa  istoveten  z  izrazom  Flachsfeld,  kajti  *cler 
Har*    pomeni   toliko  kot   »lan«  Ir^Iac^l.   Primeri   Schmellerjev  slovar   I,  1114. 

<ilc«lc  oblike  «Landau«,  ki  se  po  Schumijevi  trditvi  baje  v  lislinali 
nahaja  za  Landol,  bi  bilu  opomniti,  da  bi  jo  mogli  dejati  edino  zanikrnosti 


76 

lislinopiscev  na  rovaš,  kajli  namesto  Landol  je  mogoče  le  Landov;  nemški 
Land-au  bo  pač  le  loka  ali  ledina  na  obrežju  ali  na  polotoku,  od  vseh 
strani   od  vode  obdana  trata  ali  livada  na  otoku  je  pa  Insel-au. 

Trnovlje  in  Cerklje. 

Schumi  (Archiv  JI,  124)  pripoveduje,  da  je  imenovalo  ljudstvo  Cerk- 
ljansko cerkev  prvotno  »Marija  v  Trnu-  (SDtnvia  illl  ^Otlic)  po  mnogem 
trnju,  ki  je  tamkaj  rastlo  in  da  je  odtodi  najstarejše  ime  tega  kraja 
»Tyrneulach«  (Tirnovlach)  =  Trnovlje,  kar  pomeni  v  nemščini  »Dornstätten«. 
K  Marijini  cerkvi  so  pozneje  prizidali  še  dve  kapeli,  namreč  kapelo  sv. 
Tomaža  in  sv.  Mihela,  tako  da  je  dobila  zgradba  podobo,  kakor  da  so  tri 
cerkve  in  odtodi  baje  ime    »v   Cerkljah«    (|]irf(nd)). 

V  tej  razlagi  vidimo  dvakratno  neizpoznanje  naseljeniških  imen.  Prvič 
Trnovlje  nikakor  ni  Dornstätten,  kajti  Dornstätten  (ali  hciž  'J^oriltlC^)  bi  bilo 
slovensko  le  Trnje  (Trnovo)  ali  Trnovje  NB  neutrum  singularis  s 
kolektivnim  pomenom.  Prim.:  Hrastje,  Brezje,  Gaberje,  Javorje,  Lomovje 
(lUnicnlonlb,  ulmetum)  itd.  Trnovlje  je  namreč  iz  pravega  lokalnega  imena 
Trnovo  ali  Trnov  dol  ali  Trnov  log  izvedeno  nascljeniško  ime  Trnovljane 
(bic  X^OVlltfialcr),  gen.  Trnovijan,  dat.  Trnovljanbm  (skrčeno  Trnovljam),  lok. 
Trnovljanhh  (Trnovljah).  Kot  naseljeniško  ime  je  seveda  Trnovlje  množinsko, 
a  ne  edninsko  ime,  prvotno  seveda  masculinum,  dandanes,  ko  se  postanka 
in  bistva  takih  samostalnikov  več  prav  ne  zavedamo,  velja  pa  za  Femininum. 

Drugič  pa  tudi  Cerklje  nimajo  imena  od  treh  cerkva,  češ  da  je 
Cerkle  =  cerkve  (bic  [3]  ÄirdjCll).  Res,  da  se  sliši  v  gotovih  narečjih 
včasih  tudi  »v  cerklj«  namesto  »v  cerkvi«  (in  bet  ^irdjc),  kakor  n.  pr.: 
gvala  (nam.  glava),  ta  pralj  (=  ta  pravi,  bci"  ^)iid)ti(]c),  Voklo  (nam.  Lokva, 
t.  j.  luža  bic  Šadjc)  nem.  .^iilben  ali  .^ilbcii  (luža,  prim.  A^ilmteid)  iz  i^-)i(b'ntcid), 
kakor  2((in  iz  Silblli,  toda  naše  krajevno  ime  Cerklje  že  zaradi  genetiva 
Cerkljan  ne  more  biti  =  (3)  cerkve.  Pa  še  neki  moment  se  taki  razlagi 
upira.  Ce  bi  namreč  to  ime  pomenilo  toliko  kot  »cerkve»,  bi  pač  ne  rekli 
V  Cerklah,  ampak  pri  Ccrklah,  kakor  pravimo  n.  pr. :  Pri  treh  farah,  Pri 
treh   hišah.  Pri  cerkvi  (v  okrajih  Kostanjevica,  Litija,  Ribnica)  itd. 

Cerklje  je  namreč  naseljeniško  ime,  ki  je  moglo  biti  v  veljavi  še 
predno  so  k  Marijini  cerkvi  prizidali  kapelico  sv.  Tomaža  in  sv.  Mihela. 
To  naseljeniško  ime  Cerkevljane  (Cerklje)  imenuje  naseljenike  ali  stanovnike 
pri   cerkvi  (ecclesia  sanctae  Mariae). 

Povdariti  nam  je  še,  da  kolektivniki  v  singularu  tvorjeni  s  priponko 
»-ije«  v  slovenščini  za  b,  p,  v,  m  ne  vrivajo  P,  pač  pa  množinska  na- 
seljeniška  imena  napravljena  s  sufiksom  »-jan«,  da  torej  tudi  iz  tega  razloga 
Trnovlje  ne  more  veljati  za  Trnje  ali  Trnovje.  Prim.:  Vrbovje,  Bukovje 
(a  ne  Vrbovlje,  Bukovlje)  itd. 

Tudi  Voglje  (Winklern)  ne  bo  singularni  kolektivni  samostalnik,  ampak 
pluralno  naseljeniško  ime  Vogljanc,  kar  nam  spričuje  že  nemška  oblika,  ki 
je  lokalno  rabljeni  dativus  pluralis  od  naseljeniškega  imena  Winkler  (=  der 
im   Winkel   wohnende).    V  Vogljanl.h   (Vogljah,  bei   [inl   bcil  SKinfIcrn). 

Tudi  ime  vasice  »Dvorje«  je  tako  naseljeniško  ime  s  sufiksom  »-jan« 
izvedeno  iz  lokalnega  [jojma  »dvor«  (.Öüf).  Dvorjan  .S"")üflcr  (stsl.  ,tlU)nailMiri. 
aulicus),    nom.    plur.    Dvorjane    (bic    .^^öfler),    gen.    Dvorjan,    dat.    DvorjanLm 


/ 1 

(Dvorjam\  lok.  v  Dvorjanhh  (Dvorjah,  6ci,  in  bcn  i^öflernl  Da  je  ta  razlaga 
prava,  nam  izpričuje  še  dandanes  med  narodom  ohranjeni  genetiv  Dvorjan. 
Na  vprašanje  od  kod  se  odgovarja    »iz  Dvorjan,  iz  Cerkljan«. 

Prav  tako  mislim,  da  imamo  naseljeniška  imena  v  oblikah  »Orehovlje, 
Srakovlje«.  Podlaga  prvemu  mora  biti  pravo  lokalno  ime  Orehovo, 
Orehovec,  Orehovica  l9tiiBborf\  torej  v  Orehovljanhh  (^Orehovljah,  bei,  in 
ben  9hlBbÖrf(ern \  podlage  drugemu  pa  ne  znam  najti;  da  bi  smeli  misliti 
na  regativo  ptico   srako,  to  nikakor  ni   verjetno. 

Depaia  vas. 

Ta  naselba  ima  svoje  ime  po  osebnem  imenu  Depal,  pisati  bi  jo 
kazalo  menda  Depalja  vas,  kajti  Depaia  vas  bi  se  v  gorenjščini  bržčas  izgo- 
varjala Depava  vas.  Da  je  osebno  ime  Depal  slovanskega  izvira,  pa  ni 
verjetno,  marveč  je  videti,  da  sloni  na  germanščini.  V  Kottovem  slovniku 
je  sicer  citati  >Depolt,  Theobaldus«  kakor  da  imamo  v  imena  prvi  polovici 
grški  Oii)^  podobno  z  imeni  Theodorus  (Božidar)  ali  Theophilus  (Bogomil), 
vendar  mislim,  da  nam  je  izhajati  z  razlago  iz  korena  >thiud<  (^srvn.  diet) 
=  ljudstvo,  narod,  polk  in  iz  >\vald*  iiraltcil)  vladati  ali  pa  iz  »bald*  (fü^n) 
drzen,  pogumen.  Potemtakem  bi  bil  Theudobald  ali  Diepold  Ijudovlad  ali 
polkovlad,  oziroma  v  na^du  drzen,  med  ljudstvom  pogumen.  To  osebno 
ime  Diepold  se  je  različno  izpreminjalo  in  krčilo  ter  prišlo  preko  Debolt, 
Dopel  do  oblike  Depel  ali  Depal.  Depelsdorf  je  torej  =  das  Dorf  des  Depel. 
V  slovenščini  pa  svojilni  genetiv  nadomeščamo  s  svojilnim  pridevnikom 
tvorjenim  ali  s  priponke  »j*  ali  »ov*  ter  dobimo  iz  imena  Depal  na  vpra- 
šanje čegav  posesivnc  pridevnike  »Depalj,  Depalja,  Depaljc«  ali  »Dcpalov, 
Depalova,  Depalovo«.  Depalja  vas  ali  Depaiova  vas  se  imenuje  torej  po 
svojem  pr\em  ali  glavnem  naselniku  i županu)  Dcpalu. 

Podobna  imena  so  n.  pr.  Regcrča  vas  Üü'iicrsfbmf,  Pa\lja  vas,  Petrova 
vas,  Martinj   vrh   in  Martinja  \as  5JJnrtin?bin"f   itd. 

Nestoplja  vas, 

v  ubčmi  Kot  na  Črnomaljskem  imamo  sclo  z  imenom  Nestoplja  vas 
(Nestopelsdorf  .'Ij.  Tudi  to  ime  je  napravljeno  po  osebnem  imenu  Neuslopa. 
fJsti^ili  ali  ust^ipiti  je  toliko  kot  »umaknili  se«,  »ncuslopen«  je  tisti,  ki  se 
ne  umakne,  ne  odjcnja,  trdovratnež,  svojeglavec,  ali  v  boljšem  smislu  — 
vstrajncž,  slanovitnik.  Miki.  Lex.  palaeoslov.  433:  H('U<"r<>.lll.irii  tvnuijht'ion^^ 
assi''""  ki  se  ne  gane  proč.  Ccščina  pozna  prav  dobro  osebno  im«- 
»N-  ,  i«     (trdovratnež,    ki    ne    ustopi,    t.  j.   ne    odjenja),    pozna    pa    tudi 

krajno  ime  »Neustupov«  (mČHto  v  okr.  volickem).  Iz  osebnega  imena 
Nestopa  (iz  Ncvstopa,  Ncustopa)  imamo  svojilni  pridevnik  Neslopij  ali 
Nc^"  ■  -  ■  torej  Nestoplja  ali  Ncstopova  vas,  bož  Xürf  bi'<>  Nestop.  Ker  je 
v  >.  ^  in  pridevniku  Nestoplja  med  p  in  j  stoječi  I  vrinek  ali  epenleza, 
je  razvidno,  da  bi  se  pravzaprav  v  nemščini  moralo  ime  glasiti  Nestt)psd()rf. 
Prim.:  Podstupim,  PotcNtampium,  ^Ot«bnin,  no,n.<'T«V.IIimi  subire.  Kaplja 
vas  bad  Xorf  bc«  Kap,  Pavlja  vas  bo«  lorf  bce  Paul,  (rneča  vas 
r8(^rf nborf  ?),  ('jrneto\a  \as,  Biidganja  vas  till^iibiflailiebülj;,  1.  j.  Mudigonova 
vas,   Gorica  vas    ba«    Xorf  bed  (junk    ((jorislav,   (jurivuj?)    in  ^^Ücifciebürf 


78 

=  ba^o  ^inf  bc-Ž  ^^^eifert  (moža  v  trdem  boju\  ardentis  bcUatoris  vicus. 
Borik  in  Horivoj.  —  Valpča  vas  ^Hmtniamuobovf  pri  Trebnjem  in  pri  Metliki 
je  Valptova  vas  in  je  dober  prevod,  kajti  valpet  (bcr  ^lintiiiaini)  za  domačega 
upravnika  ali  vladatelja  je  stara  izposojenka  iz  srvn.  waltboto.  Tomaža  vas, 
t.  j.  Tomaževa  vas  boš  S'üvf  bcio  Jtjüllin^o  itd. 

Slovstvo. 

Dr.  Viktor  Russ:  Nachträgliches  sur  yahrhundertfeier  igog  {„Hq\xq^ 

Freie  Presse"  3071.   1910). 

Avstrijski  politik  in  član  gosposke  zbornice  priobčuje  v  tem  podlistku 
na  podlagi  izvirnih  listin  doslej  neznane  podatke  o  davčnih  preosnovah 
Francozov  na  Kranjskem.  Te  listine  so  iz  zapuščine  njegovega  deda 
dr.  Luke  Rusa,  ki  je  igral  v  Ljubljani  za  francoskih  časov  odlično  ulogo. 
Bil  je  rojen  1.  1767  v  Mirni  Peči  na  Dolenjskem  in  je  bil  od  1.  1796  do 
1825  odvetnik  v  Ljubljani.  Njegova  soproga  je  bila  hči  znanega  ljubljanskega 
veletržca  in  bankirja  Antona  Damiana.    Umrl  je  1.  1835  za  kolero. 

L.  1811  so  se  Francozje  lotili  urejanja  in  zboljšavanja  davkarstva  na 
Kranjskem.  Intendant  Baselli  se  je  obrnil  do  dr.  Rusa,  proseč  ga,  da  bi 
nasvetoval,  po  kakšnih  r^ačelih  se  naj  vrši  davčna  preosnova.  Dr.  Rus  je 
predlagal:  Izmed  obstoječih  katastrov  je  za  razdelitev  zemljiškega  davka 
najzanesljivejši  oni  iz  1.  1785.  Ker  so  pa  v  katastru  le  zaznamovani  kosmati 
dohodki  vsakega  posestva,  naj  se  pri  pravični  razdelitvi  zemljiškega  davka 
odteguje  pri  njivah  in  vinogradih  ^/3,  pri  travnikih,  vrtovih  in  ribnikih  Yg» 
pri  gozdovih  in  pašnikih  le  V4  *'^d'  stroškov  obdelovanja.  Vlada  je  odobrila 
te  predloge  in  Basellijev  naslednik  de  la  Moussaye  je  dne  15.  oktobra  1811 
publiciral  davčno  preosnovo  v  smislu  dr.  Rusovih  nasvetov.  Po  večjih  krajih 
so  osnovali  komisije,  ki  naj  bi  izdelale  primerne  načrte;  v  ljubljansko  je 
imenoval   Intendant  župana  Kokcila,  dr.   Rusa  in  Malitscha. 

Nadalje  nahajamo  v  zapuščini  dr.  L.  Rusa  podrobnosti  o  ljubljanskem 
trgovskem  sodišču,  ki  je  bilo  ustanovljeno  15.  aprila  1811.  1.  za 
kranjsko  deželo.^  Ker  so  člani  tega  sodišča  spoznali,  da  jim  kot  trgovcem 
manjka  pravnega  znanja,  so  razposlali  dne  10.  februarja  1812  na  trgovce, 
lastnike  rudnikov  in  velike  voznike  po  deželi  oklic,  naj  se  zavežejo  skozi 
2  leti,  1812  in  1813,  prispevati  večje  doneske,  da  z  njimi  plačajo  posebnega 
pravnega  konzulenta.  Prvi  subskripcijski  seznamek  obsega  imena  46  trgovskih 
tvrdk  (plačali  789  gold.),  7  rudnikov  (118  gold.)  in  3  veliki  vozniki  (35  gold.)^. 


'  Člani  sodišča  so  bili :  Predsednik:  Anton  Damian,  bankir  in  veletržec;  sodniki: 
Trgovci  Jeaii  Jager,  Leopold  Frörenteich,  Anton  Primiz,  Nikolaj  Gasperotti;  namest- 
nika: Trgovca  Simon  Leposchitz  in  Franc  Galle;  kancelist:  Gagliardo,  uradnik  pri 
generalnem  justičnem  komisariatu. 

2  Ker  so  ta  imena  važna  za  zgodovino  trgovine  in  rudarstva  na  Kranjskem,  je 
vredno  jih  navesti.  Trgovci  Alborgetti,  Alton,  Aicliholzer,  Ambrosini,  Bernbacher, 
Candutsch,  Castagna,  Damian  Anton,  Desclimann,  Donadieu,  Dreo,  Frörenteich,  Fridl, 


79 

Za  pravnega  konzulenta  z  letno  plačo  1200  gold.  so  nastavili  dr.  Antona 
Scheichenstuela^.  Ko  so  odšli  Francozje  iz  dežele,  je  nehalo  ljubljansko 
trgovsko  sodišče. 

Dr.  Rusa  nahajamo  1.  1812.  med  ljubljanskimi  občinskimi  svetniki,  ki 
jih  je  imenovala  francoska  vlada.'*  A  tudi  avstrijska  vlada  ga  je  visoko  čislala: 
L.  1819.  ga  je  vprašal  c.  kr.  okrožni  urad  ljubljanski,  če  bi  bil  pripravljen 
začasno  voditi  ljubljanski  magistrat.  Ni  znano,  če  se  je  dr.  Rus  odzval 
temu  pozivu.  M.  Pajk. 

Österreichisch-ungarische  Buchhändler- Correspondens.  Festnummer 

anlässlich  des  SO  jährigen  Bestehens  i86o — igio. 

Obsežna  slavnostna  številka  tega  časopisa  podaja  razvoj  in  sedanje 
stanje  avstro-ogrskega  knjigotrštva.  Kratki  sestavki  nas  seznanjajo  z  zgodovino 
knjigotrštva  posameznih  narodov  .A.vstro-Ogrske.  Tako  popisuje  dr.  Janko 
Slebinger  na  str.  56.  in  57.  prvega  oddelka  v  sestavku  »Der  slowe- 
nische Buchhandel«  delovanje  »Družbe  sv.  Mohorja«  in  »]\Iatice 
Slovenske«  ter  vseh  knjigarn  na  Slovenskem.  —  Peter  pl.  Radics 
poroča  v  članku  »Ig.  von  Kleinmayr&Fed.  Bamberg  in  Laibach« 
(str.  65 — 66  drugega  oddelka)  o  delovanju  te  knjigarne,  ki  je  že  imela  od 
16.  do  18.  stoletja  v  Ljubljani  nič  manj  kot  17  predhodnic.  Tvrdko  je 
ustanovil  I.  1782.  Celovčan  Ignac  Alois  Edler  von  Klcinmayr,  ki  je  istega 
leta  začel  izdajati  časopis  »Wöchentlicher  Auszug  aus  Zeitungen«,  od  1.  1784. 
imenovan  »Laibacher  Zeitung«.  Umrl  je  I.  1802  v  Žužemberku,  kjer  je  imel 
papirnico.    L.   1847  je  vstopil  v  tvrdko  kot  drug  Fedor  Bamberg  (f  18621 

I\l.  Pajk. 

F.  Seidl,  Die  in  Krain  iQoy  beobachteten  Beben.   Allg.  Bericht  mul 

Chronik  der  in   Osterreich   beobachteten   l:rdi)cben.  Offizielle  I'iihli- 

kation   der  Direktion   der    k.   k.  Zentralanstalt   für  Mete<)rolo}.jie  inul 

Geodynamik,  Nr.  IV.   \\)m. 

V  navedenem  poročilu  nam  podaja  pisatelj  skrbno  in  pregledno  se- 
stavljeno kroniko  potresnih  pojavov  na  Kranjskem  leta  1907.  Zanimivo  je 
dejstvo,  da  se  je  to  leto  število  zemeljskih  slrcsljajev  izdatno  zmanjšalo.  V 
vsem  letu  je  zabeleženih  le  60  sunkov  il.  1906  1(>5  sunkov  i,  ki  so  se 
pojavili  v  39  dneh  (I.  1906  56  potresnih  dni).  Med  javljenimi  potresi  je 
bilo  31   sporadičnih  (javljenih  samo  iz  enega  kraja),  vsi  ostali  so  se  sprožili 

Gallč.  Gasperottl  in  Mayer.  Griess  in  Hoinig.  Brata  iicymann,  Jacger,  Kuckh,  Kaslticr, 
Kaus,  Lederwasch.  Lajous.  Mülle  (Müller),  Mallitsch.  Pessiak,  Piller,  Paucr.  Prcinit/, 
Pichler.  Peschka,  Perko.  Pechani,  Rudolph.  Reiher  Ivan.  Reiher  Nik.,  Rciniscli.  Savlu -.clieg. 
Sernitz.  Seunig.  Tschernot,  Vogou  Valentin.  Wiirschbauer.  Wulsclier.  Zebuii.  Zc>clika 
('AcschVo'f).  Lastniki  rudnikov  Zois  (Bohinj  in  Javornik).  I.ucknianii  (Rischacli. 
bržkone  .kat^liach*.  t  j  Rateče  pri  Inižinah  na  Gorenjskem).  Urbanlschllsch  (Že- 
lezniki). Potnik  (Kamna  gorica),  PototschtJigg  (Krop.i^  Jaboriiig  (Tržič)  in  1'uclis 
(Kokra).  Veliki  vozniki  Fortuna.  lomscliil/.  In  Wiklur.  Nič  tiiso  dali  trgovci, 
laitniki  rudnikov  In  veliki  vo/niki  Dittel.  Kant/..  L.i  1'laie,  1'auer.  .Sclianli.  Sdnipeut/, 
Scotjurhicr.  Smučk.  Zwcyer.  Zifterer  In  Zollner. 

'  To  je  menda  o^e  onega  Aniona  pl.  Schruclicnslurla.  ki  »e  je  poročil  I.  IHIO. 
•  1'riujcevo  .liilljo. 

*  Gle)  ludl  Dtmitz,  Gesell.  Krams  IV.  .'MI. 


80 

v  dveh  ali  več  krajih  hkrati.  Najjačji  in  najobsežnejši  potres  je  bil  10.  maj- 
nika.  Svoj  cpicentrum  je  imel  v  ljubljanski  Savski  dolini  in  je  stresel  okolico 
približno  65  km  v  premeru.  Pri  tem  se  je  streslo  zidovje,  šipe  na  oknih 
so  zazvenele,  vrata,  pohištvo  in  po  nekaterih  krajih  tudi  ostrešje  se  je 
močno  zmajalo.  Škode  ni  povzročil  nikake.  Potres,  ki  je  zazibal  11.  februvarja 
ljubljansko  savsko  in  barsko  okrožje,  je  imel  35  hm  dolgo  glavno  os.  Vsi 
drugi  potresi  so  bili  »prav  slabi  sunki«  ali  celo  samo  »slabotna  gibanja«. 
Na  nočni  čas  (od  8.  ure  zvečer  do  8.  ure  zjutraj)  odpade  47  sunkov 
(78'4°/q),  na  podnevne  ure  jih  pride  torej  le  13  (21'6°/o).  Seveda  ne  izhaja 
ta  razloček  iz  bistva  podzemeljskega  delovanja.  Lahkih  vibracij  ljudje  med 
podnevnim  šumom  in  delom  ne  zapazijo;  nočna  tišina  je  pa  čutenju  po- 
tresnih stresljajev  bolj  ugodna.  Z  ozirom  na  letni  čas  pa  odpade  večji  del 
potresov  na  zimsko  polletje  (september-april.)  Dr.  Gv.  Sajovic. 

lieck  G.  v.,  Die  Vegetation  der  letzten  Interglazialperiode  in  den  öster- 
reichischen Alpen.  Lotos,  Prag,  Bd.  56,  1908,  Nr.  3.,  pag.  67. — 
77.  Priloženi  sta  dve  botanični  karti. 

Derganc  L.,  Über  die  geographische  Verbreitung  der  Wulfenien.  Allg. 
botan.  Zeitschrift,  XlV.  Jahrg.,   1908,  Nr.  10,  pag.    168.— 172.    8". 

Ginsberger  Aug.  Dr,  Eine  Exkursion  auf  den  Krainer  Schneeberg. 
Österreichische    botan.    Zeitschrift,    LlX.  Jahrg.,  Nr.  9.— 12.,   1909. 

F(ranz)  K(otnatar):  Der  Türkeneinfall  in  Krain  und  Kroatien 
im  Jahre  1511.  (Laibacher  Zeitung,   12.,   14.,   16.,   17.  Febr.  1910). 

Kar  pripoveduje  Valvasor  o  turškem  napadu  na  Kranjsko  1.  1511, 
potrjuje  poročilo  grofa  Bernarda  Frankopana  na  brandenburškega  mejnega 
grofa  Jurija:  Turki  so  prekoračili  Kolpo  pri  Metliki,  pustošili  posestva 
nemškega  viteškega  reda  in  prišli  do  Mehovega.  Komatarjev  sestavek 
obsega  dosti  več,  kakor  bi  sodili  iz  napisa.  Na  podlagi  ogrskih  virov  slika 
razmere  na  Hrvaškem  v  15.  in  v  začetku  16.  stoletja.  Ozki  so  bili  stiki 
Hrvaške  s  slovenskimi  deželami.  Celjski  grofje  so  širili  svojo  oblast  od 
štajerske  meje  do  bosenske  Krupe,  so  se  polastili  Zagorja,  dosegli  dedno 
bansko  čast  na  Hrvaškem,  stopili  v  rodbinske  zveze  z  jugoslovanskimi 
vladarji  in  sklenili  celo  dedno  pogodbo  z  bosenskimi  kralji.  Vztrajno  so 
stremili  po  ustanovitvi  jugoslovanske  države,  dokler  jih  ni  upropastila  brez- 
mejna častilakomnost  in  oholost.  Za  Maksimilijana  1.  in  Ferdinanda  I.  so 
zopet  iskali  Hrvatje  zaslombc  pri  Habsburžanih.  Ker  ogrski  kralj  Ludovik  II. 
ni  mogel  braniti  Hrvaške,  je  njegov  svak  Ferdinand  I.  premišljeval,  kako 
bi  pridobil  to  kraljestvo,  čeravno  so  ogrski  stanovi  odločno  protestirali. 
L.  1524  in  1526  je  celo  hrvaški  deželni  zbor  sklenil,  da  izroči  deželo 
Habsburžanom!    Vsled    bitke    pri    Mohaču    1.   1526  se  je  ta  načrt    uresničil. 

M.  Pajk. 


^(3](3]^^(^)|33^|^(^(g]^^^^13]^(^^(3](g]!3)(3](3]|§]|3] 


81 


Mali  zapiski. 


Nj.  Veličanstvo,  presvetli  cesar  je  z  Najv.  sklepom  z  dne  4.  ok- 
tobra 1909  odlikoval  muzejskega  ravnatelja  dr.  Josipa  Mantuani  za 
njegove  zasluge  na  znanstvenem  in  pedagoškem  polju  s  podelenjem  naslova 
C.  kr.   profesorja. 

Profesor  in  šolski  svetnik  Alfons  Paulin,  dolgoletni  društveni 
član,  je  prejel  17.  februvarja  t.  1.  za  svoje  zaslužno  delovanje  na  šolskem 
in  znanstvenem  polju  od  cesarja  vitežki  križec  Fran  Josipovega  reda.  Ne 
malo  je  društvo  lahko  ponosno  na  tako  častno  odlikovanega  člana,  ki  stoji 
že  več  kot  dvepetletji  v  vrstah  društvenih  somišljenikov.  Od  1.  1888.  do 
1.  1894.  je  bil  društveni  odbornik,  3.  januvarja  1890  je  imel  v  društvu 
zanimivo  predavanje  >Die  insektenfressenden  Pflanzen  in  Krain«,  ugled 
društvenih  publikacij  je  povzdignil  s  svojimi  strokovnimi  članki:  >Die  Bär- 
lappgewächse Krain.s<  ^Mitteilungen  1895),  >Über  einige  für  die  Flora 
Krains  neue  Arten,  Varietäten  und  Bastarde  aus  der  Farngattung  Aspidium 
Sw.<  (Mitteilungen  1896),  >Erechtites  hieracifolia«  (^Mitteilungen  1897), 
>Cber  die  geographische  Verbreitung  von  Daphne  Blagayana  Freyer» 
(Mitteilungen  1902 1;  poleg  tega  je  priobčil  več  zanimivih  bilježk  in  znan- 
stvenih recenzij.  Tudi  za  letošnji  letnik  nam  je  že  obljubljena  izpod  njegovega 
strokovnega  peresa  znanstvena  razprava  in  več  zanimivih  bilježk.  Častno 
odlikovanemu  članu  naše  najiskrenejše  čestitke! 

Nj.  Veličanstvo,  presvitli  cesar  je  z  Najvišjim  sklepom  z  dne 
28.  febr.  1910  odlikoval  pisatelja  Petra  pl.  Radicsa  s  podelitvijo  naslova 
cesarskega  svetnika. 

Stepna  kurica  na  Kranjskem.  V  16.  številki  dunajskih  publikacij 
»Mitteilungen  über  die  Vogelwclt<  (15.  avgusta  1908)  je  bil  priobčil  g. 
dr.  Gvido  Sajovic  kratko  notico  pod  naslovom  »Das  Steppenhuhn  in  Krain«. 
Taka  poročila  je  priobčil  g.  Sajovic  tudi  v  »Carnioli«  (I,  21 S  in  11,  53). 
Na  to  se  je  čutil  nenavadno  natančni  ornitolog  g.  dr.  Janko  Ponebšek 
dolžnega,  da  objavi  pod  istim  naslovom  pojjravljalen  sestavek  v  Tschusijevih 
publikacijah  »Ornithologischcs  Jahrbuch«  1909  (XX,  214—217),  v  katerem 
minucijozno-vestno  našteva  vse  tiste  znane  slučaje,  ko  se  je  stepna  kurica 
zaletela  v  na.4c  kraje.  Prvi  znani  tak  slučaj  se  je  dogodil  1.  1864,  ko  je 
baron  Oton  Apfaltrern  na  Mengeški  ravnini  ustrelil  to  za  nas  redko  azijatsko 
ptico.  Leta  18HH  je  vjel  Rus  pri  Mirni  peči  takega  ptiča  živega  in  ga  podaril 
naravoslovski  zbirki  novomeške  gimnazije.  Istega  leta  so  baje  tudi  pri  Mar- 
tinjaku  ob  Cirkniikem  jezeru  opazovali  dvojico  teh  gostov  iz  srednjeazijskih 
»tepij.  Leta  1896  je  baje  tudi  finančni  svetnik  g.  Jurij  Konšek  opazoval  na 
polju  med  kupo  m  Kranjem  eksotičnega  ptiča,  kterega  je  smatral  za  sttjjno 
kurico.  I.cta  19(J8  je  ustrelil  gajnik  pri  dvorni  pastušnici  v  Prestranku  g. 
Emil  Finger  kakih  200  korakov  od  gospodarskega  poslopja  žrebčarnc  Hih- 
izmed  pet  lakih  ptičev  enega  ter  ga  poslal  deželnemu   muzeju. 

'^-  '  i    živi   Hircr  v  srednjeazijskih   »tepih   od  kirgiške  stepi   pa 

do»c\'  ;.^-  1..  .,  KCga,  »pomladi  v  manjših  kitah,  jeseni  pa  v  večjih  jatah. 
Ix-ta   1M63  »o  bili  \drli  li  ptiči-po<lplatarji,    ki  imajo  po  svojem  čvrsto  raz- 

0 


82 

vitem  stopalu  tudi  ime  bunkastonoga  kokoš  (Fauslhuhn,  Syrrhaptcs  paradoxus), 
—  1863  torej  so  bili  vdrli  ti  ptiči-letavci  v  večji  množini  tudi  v  Evropo  in 
se  je  ta  vdor  razširil  od  Galicije  do  Islandije,  od  južne  Francoske  do  Faröer- 
otokov,  posamezni  razkropljcnci  pa  so  se  zaleteli  tudi  v  naše  kraje. 

Še  nekaj  o  imenu  tega  ptiča.  Nekteri  rabijo  v  slovenščini  namesto 
izraza  stepna  kurica  (rus.  CTClIHaa  Kypnil,a)  rajši  rusko  ime  »sadža«  (ca,pcal 
Tistim  bodi  opomnjeno,  da  bi  se  ta  oblika  v  slovenščini  morala  glasiti 
»saja«  ali  »saža«,  nikakor  pa  ne  niti  »sažda«  niti  »sadža«.  Iz  korena  »sed« 
(stopnjevano  »sad«)  dobimo  poleg  »seja«  (©i^ung)  tudi  »saja«  (fuligo),  t.  j. 
to,  kar  se  od  dima  v  sede.  Iz  korena  »sag«  se  pa  izcimi  v  slovenščini 
»saža«,  kakor  iz  vrag  vraža,  iz  reg  reža  i.  t.  d.,  dasi  morda  tudi  v  tem 
slučaju  »saja«  ni  nemogoča,  če  je  razlaga  »Žeje«  iz  korena  »žeg«  pravilna 
(Primeri  Izvestja  muz.   dr.  XVIII,  91). 

Ker  se  mi  vidi,  da  podlaga  »sad«  v  imenu  tega  ptiča  ni  nič  prav 
verjetna,  ampak  da  ima  »sag«  več  razlogov  zase,  tedaj  nam  je  dati  prednost 
obliki  »saza«.  Primeri  rus.  cai'ä,  srpasto  ukrivljena  draga,  peščena  v  morje 
segajoča  zanožina  (Pavlovsky,  Slovar  1040).  Morda  ima  ptič  svoje  ime  po 
teh  peščenih  dragah  in  zanožinah,  namreč  »sagah«  (stepih),  po  katerih  životari. 

Iz  korena  »sag«  dobim  s  sufiksom  »-j«  pridevnik  »saž,  saža,  saže.« 
(Primeri  »zdenča  voda«  Brunnenw^asser;  iz  »zdenec  -f~  j*  dobimo  namreč 
pridevnik  »zdenč,  zdenča,  zdenče«.)  Potemtakem  bi  bila  saža  uprav  po  sagah 
(stepih)  živeča  ptica,  torej   Stcppenhuhn!  L.  P. 

Naš  rojak  dr.  Boris  Zamik,  rodom  iz  Ljubljane,  se  je  habilitiral 
na  wurzburskcm  vseučilišču  za  prirodoslovno  stroko.  Svoje  nastopno  javno 
predavanje  je  imel  7.  marca  t.  1.  Inauguralnemu  naznanilu  je  bil  priložen 
list,  ki  je  obsegal  teze,  o  katerih  je  moral  razpravljati  pri  svojem  nastopu 
slovenski  mladi  strokovnjak,  da  je  dosegel  »veniam  legendi«.  Omenjeni  list 
se  glasi   naslednje: 

Insunt  Theses 

QUAS 

AD  VENIAM  LEGENDI  IMPETRANDAM 

DEFENDET 

BORIS  ZARNIK 

LABACENSIS 

PHILOSOPHIAE  DOCTOR 

D.  VII.  M.  MARTII  A.  MCMX 

INDE  AB  HORA  QUINTA  POST  MERIDIEM 

IN 

AULA  ACADEMICA  MINORE 

NOVi   UNIVERSITATIS    AEDIFICIl. 

WIRCEBURG1 
TYPIS    FRANZ    SCHEINER. 

Thesen:  I.  Es  gibt  in  der  Natur  keine  Erscheinung,  die  eine  vitalistische 
Annahme  notwendig  machen  würde.  —  II.  Die  Geschichte  der  Naturwissen- 
schaften   ist    ein    Prüfstein    für    die  Richtigkeit    der  physikalisch-chemischen 


83 

Auffassung  der  Lebensprozesse.  —  LH.  Es  gibt  keine  Tatsache,  die  mit  der 
Selektionslehre  im  Wiederspruch  stünde.  —  IV.  Es  besteht  weder  in  mor- 
phologischer noch  in  physiologischer  Hinsicht  eine  scharfe  Grenze  zwischen 
den  niedrigsten  Tieren  und  Pflanzen.  —  V.  Die  Tatsache,  dass  man  bisher 
bei  vielen  höheren  Pflanzen  keine  Centrosomen  gefunden  hatte,  ist  noch 
kein  Beweis,  dass  dort  keine  Centrosomen  vorhanden  sind.  —  VI.  Die 
Ergebnisse  der  vergleichenden  Anatomie  sind  bei  Reflexionen  über  die 
Phylogenie  der  Organe  vor  allem  zu  berücksichtigen,  die  Ontogenie  kommt 
erst  in  zweiter  Linie  in  Betracht.  —  VII.  Der  Versuch,  alle  mit  Kernfarb- 
stoffen tingierbaren  Elemente  des  Plasmas  unter  einem  Begriff  zusammen- 
zufassen, ist  als  misslungen  zu  betrachten.  —  Vlll.  Es  gibt  keinen  einwand- 
freien Beweis  dafür,  dass  die  Muskelsubstanz  reizleitend  ist.  —  IX.  Sind  die 
nach  der  Apäthyschen  Goldmetode  färbbaren  Fibrillen  das  reizleitende 
Element,  so  ist  die  Neuronenlehre  als  überwunden  zu  betrachten.  —  X. 
Die  Radiolarien  sind  Abkömmlinge  von  Gromiaartigen  Thalamophoren.  — 
XI.  Der  Entwicklungscyklus  von  Dicrocoelium  lanceatum  (^Distomum  lan- 
ceolatumi  verläuft  analog  der  Entwicklung  von  Distomum  macrostomum, 
mit  dem  Unterschied,  dass  die  zweite  Generation  in  Form  von  Cerkarien 
ins  Wasser  ausbricht.  Die  Infektion  kommt  durch  das  Trinken  von  unreinem 
Wasser  zu  Stande.  —  XII.  Würde  sich  die  Behauptung,  dass  die  Nephridicn 
vom  Amphioxus  gegen  die  Leibeshöhlc  geschlossen  sind,  auch  bestätigen, 
so  wäre  dadurch  an  ihrer  Deutung  als  Vorniere  nichts  geändert.  —  Xlll. 
Die  Behauptung,  eine  Doppelbildung  könnte  bei  den  in  der  Natur  gegebenen 
Lebensbedingungen  durch  nachträgliche  Verwachsung  zweier  gesonderter 
Keime  entstehen,  entbehrt  eines  jeglichen  experimentellen  Beweises.  — 
XIV.  Die  Vorfahren  der  Säugetiere  sind  nicht  in  der  Gruppe  der  Reptilien 
zu  suchen,  sondern  die  Säuger  und  die  Sauropsiden  sind  nur  von  einer 
gemeinsamen  Stammform  abzuleiten.  —  XV.  Für  eine  harmonische  Ent- 
wicklung der  biologischen  Wissenschaften  wäre  es  von  grosser  Bedeutung, 
wenn   man   Lehrstühle  für  Tierphysiologic  errichten   würde. 

Med  mnogobrojnimi  čestitkami  iz  prijateljskih  in  strokovnjaških  krogov 
je  posebno  zanimiva  iskrena  čestitka  slovitega  prirodopisca  P2rnesta  Haeckla 
iz  Jene.  —  V  poletnem  tečaju  1910.  bo  prcda\al  novi  slovenski  vseučiliščni 
docent    >o  >iplosni   morff)logiji   in   fizijologiji   žuželk.« 

K  teoriji  o  slovenskih  šupanih.  Na  lani  izišlo  razpravo  prof. 
Dopscha  (Die  ältere  Sozial-  und  Wirtschaftsverfassung  der  Alpcnslaven. 
GIcj  »Izvcstja«  XIX.  str.  52  sl.)  Odgovoril  je  Fcisker  v  > Viertcljahrschrift 
für  Sozial-  und  Wirtschaftsgeschichte«  VII,  1909,  nakar  je  istotam  (W.  in 
4.  snopič)    izsla  Dopschcva  replika. 

V  imenovani  razpra\i  je  skuhal  prof.  Dopsch  na  podlagi  prvotnih, 
vcčjidcl  urbarialnih  virov  dognati,  da  sujjpani,  ki  jih  tamkaj  nahajamo,  niso 
tvorili  posebne,  kvalitativno  različne,  privilegirane  ljudske  plasti,  da  to  niso 
bili  imoviti  naslcflniki  turkotatarskih  nomadskih  čet,  da  oni  župani  niso  bili 
potomci  kakega  pastirskega  plemstva,  kakor  je  I'eiskcr  izkusal  dokazati  na 
podlagi  ncdostatnih  in  deloma  napačno  umcvanih   podatkov,   -      marveč  da 

rri  imo    pred    ncboj   le  za  gotovo    dobo    nastavljene    nižje    uradnike    osobito 
gospodarskega  značaja,  kojim    »c    •■■    •  •  -('jem   dodala  še  nižja  sodna  oblast, 

V  svojem  o<Igo\oni  pobija  i  »koro  izključno  le  Dopsc  hcva  iz- 
vajanja o  županih  (§  3,   »tr.  23-52),    kot    glavnem  stebru,   %  katerim    stoji 


84 

in  pade  njegova  teorija.  Oglejmo  si   na  kratko  nekoliko   pobližje  posamezne 
točke  te,  deloma  precej   rezko  pisane  polemike. 

Peisker  pozna  v  prvih  svojih  spisih  samo  eno  vrsto  županov,  kot 
potomce  staroslov.  pastirskega  plemstva ;  pod  vplivom  VI.  Levca  je  začel 
ločiti  med  župani  -  plemiči  in  pa  župani  kot  niž.  gospodarskimi  uradniki. 
Dejansko  pa  niti  sam  ni  mogel,  niti  ni  poskušal  to  ločitev  pri  zgodovinskih 
virih  izpeljati.  V  zadnjem  odgovoru  na  Dopschevo  knjigo  pa  razlikuje  že 
3  kategorije  županov  in  Dopschu  v  isti  sapi  predbaciva,  da  mu  je  župan 
enkrat  oskrbnik  (villicus),  drugič  vaški    predstojnik,    tretjič  pa  oboje  hkrati. 

Malo  verjetno  je,  da  bi  v  isti  deželi  istočasno  imeli  3  kategorije 
bistveno  različnih  županov  od  plemiča  doli  do  podložnega  župana-kolona. 
Tudi  neprisiljeno  in  nepristransko  tolmačenje  virov  ne  more  teh  vrst  tako 
natančno  ločiti,  kakor  to  dela  Peisker  v  teoriji.  Različne  gospodarske  raz- 
mere in  neenako  podložno  razmerje  napram  zemljiški  gosposki,  stavijo  tudi 
gospodarskega  reditelja  podložnikov  v  različno  luč,  bistvo  župana  pa 
ostane  po  Dopschevih  izvajanjih  kljub  temu  isto,  česar  pri  Peiskerju  ni.  Na 
podlagi  raznovrstnih  virov  je  skušal  prof.  Dopsch  določiti,  kakšno  socialno 
mesto  so  zavzemali  župani. 

Dopsch  graja  dalje,  da  Peisker  ni  uporabil  ravno  najstarejših  virov 
(listine,  libri  traditionum)  ter  zanemaril  izrabo  krajevnih  imen.  Pri  sestavi 
svojih  statističnih  tabel  se  Peisker  ni  oziral  na  dejstvo,  da  sta  mnogokrat 
na  enem  in  istem  posestvu  živela  dva  ali  več  kmetov  (socii),  vsled  česar 
postanejo  župani  kot  (dozdevna)  posebna  ljudska  plast  še  bolj  brezpomembni; 
sicer  je  pa  že  to  drzen  poskus,  da  sklepa  Peisker  iz  županov  XIII.  stol.  s 
tako  gotovostjo  na  stališče  staroslovenskih  županov. 

Peisker  loči  dvojno  naselitev :  staroslovensko  enodvorsko  naseljenje 
gorovij,  v  katera  so  se  Slovenci  pred  Avari  in  Ogri  umaknili  in  pa  poznejše 
naselbine  nemških  veleposestev  s  slov.  koloni  in  izkuša  na  ta  način  tudi 
dokazati  razliko  med  starimi  in  novimi  župani.  Dopsch  pa  se  zavzema  za 
enotno  naselitev:  Slovenci  so  tudi  prvotno  zasedli  nižine  kljub  vsem 
sovražnim   navalom. 

O  krajevnih  imenih  je  Peisker  mnenja,  da  slovanska  topica  ne  kažejo 
vedno  na  slovensko  naselitev,  kajti  slovenski  pastir  in  ribič  sta  poznala 
reke  in  gore  daleč  notri  v  pustinjo,  ne  da  bi  stalno  ondu  bivala.  —  Imena 
živečih  oseb  kot  krajevna  imena  so  prvotno  (XIII.,  XIV.  stoletje)  zelo  ne- 
stalna, trajna  so  postala  še- le  s  tem,  da  so  se  v  urbarjih  pismeno  ustalila, 
in  še  potem  se  taka  imena  rada  umaknejo  novim. 

Novih  misli  in  novih  problemov  ta  polemika  ni  prinesla,  kvečjem,  da 
nam  je   izkušala  razjasniti  nekaj   nejasnih   pojmov. 

Ker  so  se  pri  teh  raziskavanjih  uporabljali  viri  iz  kranjskih  arhivov 
le  bolj  mimogrede,  zato  se  mi  ob  tej  priložnosti  ne  zdi  neumestno,  navesti 
nekaj  mest  iz  kranjskih  urbarjev,  ki  bodo  dosedanje  naziranje  v  marsičem 
izpopolnili,  razjasnili   oz.  popravili. 

V  prvi  vrsti  pride  tu  v  poštev  urbar  postojnske  graščine  iz  1.  1496  ^ 
in  pa  senožeški  urbar  iz  1.  1524^.  Primeroma  sta  to  sicer  novejša  urbarja, 
vendar    pa    nimamo    nikakega    povoda,    smatrati    naprave,    o    katerih    se    tu 


'  Kranjski  vicedoni.  arhiv  (Rudoifinum)  fasc.  1/42. 
2  Ibid.  fasc.  1/64. 


85 

govori,  za  popolnoma  nove,  prejšnjim    razmeram    neodgovarjajoče,    bistveno 
od  njih  različne. 

Kmečki  upori  koncem  XV.  in  v  prvi  polovici  naslednjega  stoletja  so 
sicer  lahko  vplivali,  da  se  je  sedaj  bolj  strogo  pazilo  tako  na  podložne 
kmete,  kakor  tudi  na  župane,  tako  sicer,  da  se  je  mogoče  takrat  vzela 
županom  nižja  sodna  oblast  igozdno  in  poljsko  sodstvo)  ter  si  gosposka 
prilastila  imenovanje,  ozir.  potrjenje  od  srenje  voljenih  županov.  Ali  v 
jedru  se  stališče  županov  tudi  sedaj  ni  izpremenilo,  ostali  so  i  nadalje 
nižji  gospodarski  uradniki,  kar  so  bili  tudi  poprej;  da  bi  pa  bili  prvotno 
privilegirana  ljudska  plast,  kot  potomci  starega  plemstva,  to  ne  odgovarja 
besedilu  virov.  Lastnega  razvitega  plemstva  Slovenci  niti  imeli  nismo,  ker 
je  tuja  frankovska  uprava  zamorila  one  kali,  iz  katerih  bi  se  prvotno  iz 
ljudstva  prosto  in  za  določen  čas  voljeni  voditelj  kedaj  povzdignil  do 
gospostva  nad  srenjo  in  do  dednega  plemstva.  Tako  pa  je  župan  tudi 
zanaprej  obdržal  iste  funkcije,  ki  jih  je  imel  preje:  upravljal  je  javna 
zemljišča,  skrbel  za  pobiranje  davkov  in  po  potrebi  zbral  vojnike  svojega 
okraja.  Bil  je  torej  pravi  ljudski  uradnik,  kar  že  ime  samo  priča.  Nemški 
vlastelini  so  te  stare  navade  sprejeli  in  tako  je  postal  sedaj  njemu 
podložni  župan  njegov  nižji  gospodarski  uradnik,  ki  ga  je  srenja  podložnikov 
iz  svoje  srede  po  stari  navadi  prosto  izbrala,  graščak  je  imel  kvečjem 
pravico  izvoljenca  potrditi.    Tako  je  imel   ta  župan  dvojno  stališče: 

I.  Na  spodaj  je  bil  neke  vrste  delegat  podložnih  kmetov,  ki  so  ga 
več  ali  manj  prosto  za  določen  čas  iz  svoje  srede  volili,  posredoval  je  med 
njimi  in  gosposko;  pri  določevanju  davščin  za  posamna  zemljišča  je  imel 
vedno  župan  prvo  besedo. 

H.  Na  zgoraj  je  bil  zaupnik  gosposke.  Moral  je  skrbeti,  da  so 
podložniki  opravljali  tlako,  dali  desetino  in  davščine  ter  nabiral  vojnike 
(^Aufgeboti.  Vsakeršen  primanjkljaj  pri  desetini  je  bil  župan  dolžan  gosposki 
iz  svojega  povrniti  ^.  Üalje  so  morali  župani,  če  ni  bilo  v  vasi  drugih 
podložnikov,  prenašati  do  sosednjega  župana  oskrbnikova  pisma,  kar  je 
bilo  za  časa  turških  navalov  posebne  važnosti.  Naj  navedem  obenem  tudi 
tozadevna  mesta  iz  urbarjev,  ki  sama  zase  dovolj  jasno  in  dosti  razločno 
govore: 

a)  Entgegen  Ist  der  Supan  schuldig  ainem  l'hlcgcr  vnnd  wen  Er  mit 
Im  nymbt  oder  schickht  Im  Jar  drcwmal  zugeben  .  .  .  Essen  vnd  trinckhcn 
vnnd  sonnst  wann  ain  Phlcger  mit  dem  gedachten  Suppan  verschafft,  <las 
Er  so!  das  aufpot  thucn,  auf  Kobat  zuschafcn  vnnd  die  /ins  abzufordern, 
das  Ist  Er  auch  schuldig  zuthucn  *. 

b)  iJaentgcgen  Ist  suppan  schuldig  anzuschaffen  die  Robat  vnnd  fucr 
des  Trayd  Zchennts  einzufucrcn  vnnd  dartzue  sehen,  <las  der  /chcnt  Recht 
geben  werde,  der  wird  in  des  I'hlegcrs  sladcl  gcfucrt,  daselbs  gedroschen 
oder  wohin  es  der  Ambtman  zufucrn  vcrordcnt,  daruon  wirdt  dem  pfarrrr 
der  (Juaranthcs  geben  zuuerslccn  der  \icrl  layl,  die  tröscher  vnndrrhclt 
der  Ammbtman  mit  dem  Cosstcn '. 


>  SenoieikI  urbar  (Rudolflnum.  f.  I  fA).  itr.  28. 

*  Ibid  .  atr   M  (l.a»ach;. 

*  ibid.,  ttr.  0  (Slip  Scnusctschach). 


86 

c)  Dvu^od  stoji  zopet  izrecno  pripomnjeno,  da  so  bili  župani  tlake 
prosti  ter  pred  bcnečansko  vojsko  (cesarja  INIaksimilijana  1.)  dolžni  samo 
»den  Türkenbrief  zu  tragen«,  za  časa  benečanske  vojske  so  pa  morali 
prenašati  vsa  pisma,  ki  jim  jih  je  dal   oskrbnika 

d)  Zupan  ni  imel  že  a  priori  strogo  določenega  in  omejenega  delo- 
kroga, marveč  je  moral  izvrševati  le  to,  kar  mu  je  oskrbnik  bodisi  prosto 
po  dogovoru,  bodisi  po  starem  običaju  ukazal,  ozir.  imel  pravico  ukazati. 
Od  množine  in  ]<ako\osti  prepuščenih  jim  pra\ic  je  bilo 
odvisno  tudi  socialno  stališče  županov;  nižja  sodna  oblast  se 
jim,  kolikor  se  doslej  more  razvidcti,  sploh  ni  več  prepuščala:  gosposke  so 
centralizirale  sodstvo  v  rokah  oskrbnikov  in  prodirajoče  rimsko  pravno 
naziranje  je  za  ta  posel  zahtevalo  veščih  mož. 

Was  aber  der  Supan  von  der  Supp  wegen  zuthun  schuldig,  ist  Im 
nit  wissent.  Er  hat  auch  bißher  nichts  gethan,  dann  mit  seinen  nachpavvrn 
geboten  was  Im  vom  Phleger  oder  Ambtman  aufgelegt  vnnd  beuolhen 
worden  ist '. 

Da  župani  niso  bili  dedni,  marveč  da  so  se  od  časa  do  časa  jemali 
iz  različnih  rodovin,  to  nam  istotako  spričujejo  viri:  Blas  Germell  Suppann 
hat  ein  ganntze  hueben  die  ettwann  pauU  Germell  sein  vatter  Inngehebt 
vnd  davon  gediennt  hat  2  M.  LXI  ß.  Den  selbenn  zins  diennt  er  noch 
wie  er  nit  suppann  war.  Die  weill  er  aber  Suppann  ist  gibt  er  nichtz 
dauon   dann  zu  weinachten  ain  Essenn  Visch  ^ 

Večjidel  so  podložniki  sami  imeli  pravico  izbrati  si  župana,  gosposka 
ga  je  le  potrdila:  Aincn  Supan  hat  die  nachperschafft  zuerwelen  vnnd 
ain  phleger  (vnd  Ammbtmanj  hat  In  zubestätten.  —  Ainen  supan  hat  die 
nachperschafft  auf  wolgefallen  der  herrschafft  zuerwelen  vnnd  die  herrschafft 
hat  In   zubestäten  ^. 

Ponekod  pa  je  bilo  županstvo  oprto  na  imejitelja  določenega 
posestva:  Item  welicher  auf  der  ebemelten  hueben  Ins  Ambt  Senosetschach 
gehörig  sitzt,  derselbig  Ist  alweg  Suppan.  Zu  der  selben  Sup  gebührt  Ime 
von  der  Weinmaß  von  ainem  yeden  Sam  ain  ß,  halben  tayl  Im,  vnd  der 
halb  tayl  der  kirchen,  vnnd  yeder  wirt  so  wein  verkaufft  gibt  Ime  ain  halbe 
Wein  vnd  welcher  ain  keller  oder  ain  Weingarten  vertawsst  oder  verkaufft, 
der  gibt  dem  supan  vier  Schilling,  damit  Er  denselben  tawsch  oder 
Kau  ff  bestät,  vnnd  voa  ainem  verkreutzten  Weingarten  get  dem  Supan 
VIII  ß  10. 

Tu  vidimo,  da  je  župan  oseba  javne  verodostojnosti  v  za- 
devah podložnih  kmetov :  kupne  pogodbe  in  podobne  zadeve  pravnega 
značaja  postanejo  še-le  potem  pravomočne,  ko  jih  je  župan  potrdil  oziroma 
pristojni  gosposki  prijavil. 

Kot  odškodnino  za  svoje  posle  uživa  župan  delno  prostost  davščin  in 
tlake,  dobiva  od  kmetov  svoje    župe    določene    deleže  —  tudi  tlako,    če  ni 


*  Ibid.,  St.  Katrein. 

'  Ibid.,  Str.  21  (Pototschach). 

8  Postojnski  urbar  (Rudolfiinim,  f.  1/42),  str.  39  (St.  Daniel). 

'  Senožeški  urbar,  str.  9,  34,  41  (Senosetschach,  Lasacli,  Niderdorf). 

'"  Ibid.,  Str.  45  (St.  Katrein). 


87 

zato  zadostovalo    že   samo    posestvo,    katero   je    skoro  vselej   ad  hoc  prejel. 
Po  večjih  župah   in  raznih  krajih   najdemo   različne  kombinacije. 

a)  Ainem  vedenn  Suppann  get  ab  an  seinem  zinß  von  wegenn  der 
Supp  Jährlich  LXß^\ 

b)  Pri  postojnskih  podložnikih  pri  Sv.  Ivanu  dobimo  opazko,  da  ist 
vsi  kmetje  dolžni  delati  tlako  za  popravo  gradu,  >allain  der  Suppann  so 
der  selbenn  Robott  frev  ^-. 

C)  Dem  Grauenprunner  Suppann  gehörundt  albeg  von  ainer  vedenn 
huebenn  zu  Ostem   2  avr  .  .  .  ^^ 

d)  Welcher  Suppann  zu  Slauing  ist,  der  hat  ain  halbe  hueben  öd  zu 
Kotschach,  dauon  dint  Er  L.'Kß.  Vnd  von  denselbenn  LX/?  pleibt  dem 
Suppann  XL/?  vnd  er  dient  gen  Adelsperg  die  überigenn  XXß.  —  Welcher 
Suppann  ist  (zu  Slauing  vnd  kotschach)  dem  gehörtt  von  der  Supp  wegenn 
aus  der  Obgeschribenn  Robatt  zunemen  vnd  Im  ze  arbaittenn  lassenn  II  tag 
zu  maen,  II  tag  Jettenn,  II  tag  schneidenn  vnd  II  tag  hew  Rechnen.  Der 
Suppann  ist  auch  selbs  der  Robatt  ledig  ^1 

PosestAO  katero  dobi  župan  za  odškodnino,  spada  k  uradu  župe. 
Nekatere  župe  imajo  več  takih  uradnih,  javnih  posestev,  ki  se  podeljujejo 
kmetom  v  najem.  Tudi  ta  zemljišča  se  imenujejo  >Supphueben*,  županca. 
Ce  pa  ta  zemljišča  niso  bila  cela  (1  huba),  marveč  le  del,  potem  se  ozna- 
čujejo na  kratko  kot  k  župi  spadajoča  =  suppa;  vendar  se  pa  suppa  rabi 
pogosto  tudi  v  pomenu  >Supphuba*.  Kajti  če  primerjamo  urbarje,  zapazimo, 
da  imajo  ponekod  župani  1  zemljišče  (1  Hufe)  prosto  davščine,  drugod  pa 
ravno  tako  eksemptno  suppo.  Ce  vzamemo,  da  je  bila  odškodnina  na  obeh 
krajih   ista,  potem  se  mora  tudi  količina  obeh   zemljišč  kriti. 

Velikost  župance  i Supphube,  Supanza^^l  ni  bila  večja  od  navadne 
»hübe»,  ker  plačajo  njeni  posestniki,  če  niso  župani  za  nekaj  manjše  davščine 
kot  od  drugih  navadnih  posestev.  Zopet  drugod  so  pa  te  davščine  od  žu- 
pance tako  majhne,  da  moramo  sklepati,  da  označuje  županca  le  kvaliteto 
posestva,  ne  glede  na  njegovo  kvantiteto  in  kvaliteto  imejitclja,  ker  tudi 
ncžupani  posedajo  župe.  Potemtakem  se  je  zval  vsak  kos  zemljišča,  —  ne 
glede  na  količino  — ,  ki  je  pripadal  župi  (uradu)  kot  taki  suppa,  supphuba. 
Mogoče  tudi,  da  so  ta  posestva  uživala  posebne  olajšave  ter  niso  dajala 
tolikih  davščin  kot  navadna:  v  tem  slučaju  bi  potem  tudi  ne  mogli  in 
ne  smeli  sklepati  iz  količine  davščin  na  velikost  zemljišča.""  Dejstvo  pa,  da 
posedajo  tudi  ncžupani  župe,  bi  nam  moglo  rešiti  zagonelko,  da  najdenif) 
na  enem  in  istem  kraju  iste  graščinske   gosposke  po  več  županov. 

Prvotno,  kakor  tudi  še  v  tem  času  pa  pomcnja  suppa  v  prvi  vrsti 
urad,    officium,    Amt:    Vund    zu   der  Supp   sol   der   Supan   haben   den   Zynns 


"  Postojnski  urbar,  »tr.   14  (Rciiicr  Supp). 

"  Ibid.  Str.  44. 

•»  Ibid.  »tr.  71. 

"  Ibid.  »tr.  .56.  57. 

'*  Izraz  m:  nahaja  enkrat  v  postojnskem  urbarju  iz  I.  I.Wt.    Rudolfliiuni.  f.  I;42. 

•♦  PrIm.  Postojnski  urf>ar.  str.  64;  Seno/.e*kl  urbar.  Siipp  Lusach.  Dopncli 
označuje  supp-u  .als  eine  quantitativ  bestimmt  karakirrisicrte,  Ober  dan  Maß  einer 
fiufe  hlnauß({elicndc  Brsltz({rOüc,  str.  •)9  s. 


88 

ainer  ganntzen  hueben.^'  Imejitelj  suppae  je  župan;  abstraktni  pojem  župe 
se  je  prenesel   na  teritorij  ^^  in  pozneje  na  posestvo  z  uradom  združeno. 

Peisker  odklanja  vsako  tako  in  enako  tolmačenje  besede  Supp,  a  nam 
zato  ne  da  ne  le  nobene  boljše,  ampak  sploh  nobene  razlage. 

Predstoječa  moja  izvajanja  in  podani  viri  govore  dovolj  jasno,  da 
župani  niso  nikaki  privilegirani  potomci  plemiških  pastirjev,  marveč  so  le 
na  določen  obrok  voljeni  nižji  uradniki  osobito  gospodarskega  značaja  s 
strogo   določenim  in  natanjko  omejenim   delokrogom.  £)(-.  Josip  Mal. 


m\3]mmmmmmm]\3}\3]mmm\^mmmmmmmmmmm 


Društveni  vestnik. 

Novi  člani  »Muzejskega  društva  sa  Kranjsko«  od  i.  januarja 

t.  1. :  Berce  Jože,  dr.,  licejski  profesor  v  Ljubljani,  Betriani  Božidar,  učitelj 
v  Ribnici,  Blahna  Marija,  nadučiteljica  v  Ribnici,  Capuder  Karol  dr.,  gimna- 
zijski profesor  v  Gorici,  Cuk  Karol,  kaplan  v  Jesenicah,  Grašič  Josip,  župnik 
v  Beramu  pri  Pazinu  v  Istri,  Južnič  Rudolf,  gimnazijski  profesor  v  Ljubljani, 
Mal  Josip  dr.,  muzejski  asistent  v  Ljubljani,  Mantuani  Josip  dr.,  profesor, 
ravnatelj  deželnega  muzeja  v  Ljubljani,  Mlakar  Janko,  licejski  katehet  v 
Ljubljani,  Müller  Ivan,  župnik  v  Devici  Mariji  v  Polju,  Pavlic  Rado,  gimna- 
zijski profesor  v  Ljubljani,  Pilgram  Ivan,  meščanski  učitelj  v  Volšperku  na 
Koroškem,  Šinkovec  Avguštin,  župnik  v  Skofji  Loki,  Wirgier  Marija,  licejska 
učiteljica  v  Ljubljani,  Zupanec  Jernej,  župnik  v  Goricah  pri  Kranju.  C.  kr. 
štajerski  namestniški  arhiv  v  Gradcu.  C.  kr.  rudarsko  ravnateljstvo  v  Idriji. 
Frančiškanski  samostan  v  Ljubljani.  Kapucinski  samostan  v  Skofji  Loki. 
Okrajna  učiteljska  knjižnica  Ribnica-Lašče  v  Ribnici.  Knjižnica  goriških 
bogoslovcev.  Ljudska  knjižnica  »Narodne  Čitalnice«  v  Ribnici.  Knjižnica 
telovadn.  dr.   »Sokol«   v  Kranju. 


"  Senožeški  urbar,  str.  9.  —  Prim.  tudi  tozadevna  mesta  zgorej:  „von  wegen 
der  Supp". 

'ä  V  nekem  aktu  iz  XVII.  stol.  (Rudolfinum,  viced.  arhiv  f.  1/70)  čitam:  „die 
zwey  •A'mbter  oder  Suppen  Presser  vnnd  Wresouiz  genandt". 


Izdaja  in  zalaga  „Muzejsko  društvo  za  Kranjsko". 


Tisk  J.  Blasnikovih  nasl.  v  Ljubljani. 


Bistriški  samostan  i.  1724. 


Tab.  I. 


3 


"S 

t3 


C3 


C3 
M 


Verske  in  gospodarske  razmere  bistri- 
škega samostana  v  reformacijski  dobi. 

Po  arhivalnih   virih   spisal  dr.  Josip   Gruden. 

Novoversko  gibanje  šestnajstega  stoletja  je  prizadelo  najhujše  rane 
—  redovništvu.  Dočim  se  je  katoliški  kult  vzlic  naporom  protestantov 
na  zunaj  le  malo  iziiremenii,  dočim  je  svetno  duhovstvo  sicer  v  prak- 
tičnem življenju  sprejelo  od  lutrovcev  marsikatera  načela  in  navodila, 
pa  vendar  v  veliki  večini  ostalo  zvesto  cerkvi  in  njenim  naukom,  je 
zadel  redovništvo  popolen  poraz.  Komaj  najdemo  v  drugi  polovici 
16.  stoletja  na  Slovenskem  še  kak  samostan,  razen  nekaterih  ženskih 
konventov,  kjer  se  je  vzdržalo  redovno  življenje.  Večinoma  srečujemo 
prazna  samostanska  poslopja,  zapuščene  cerkve,  ki  jim  je  bil  le  kak 
posamezen  redovni  brat  samoten  čuvar.  Samostanska  posestva  pa  so 
prešla  v  upravo  deželnega  kneza,  ako  se  niso  ž  njimi  okoristili  bližnji 
plemiči.  Tako  podobo  razdejanja  in  propada  nam  kažejo  vsi  retlovi 
tedanje  dobe,  ne  izvzcmši  onega,  ki  je  veljal  za  najstrožji  red  katoliške 
cerkve  in  ki  je  ponosno  poudarjal,  da  ni  1)1!  nikdar  potreben  reforme, 
namreč  red  kartuzijanski. 

Izmed  štirih  slovenskih  kartuzijanskih  samostanov  („cartluisiae 
Slavoniae")  sta  le  dva  prebolela  težko  krizo,  namreč  Bistra  in  Zičc, 
dočim  sta  l*leterje  in  Jurjevo  propadla  vsied  lastne  onemoglosti,  njih 
zemljišča  pa  postala  last  novega  jezuitskega  reda,  ki  se  je  prav  takrat 
z  mladeniškim  ognjem  spustil  v  boj  z  luteranstvom.  A  tudi  |)rva  dva 
sta  morala  štiri  desetletja  bojevati  hud  boj  za  obstanek,  ki  je  skoraj  do- 
cela zalrl  redovno  življenje  in  jih  v  gospodarskem  oziru  privede!  na 
rob  propada. 

Nastopno  hočem  podati  zgodovino  Bistre  v  reformacijski  dobi, 
ker  je  tipična  za  usodo  sličnih  cerkvenih  ustanov  tedanjega  časa,  a 
vendar  doslej  še  premalo  znana  \ 

* 

■  (^  i>iviri;kem  Bamostanii  ttta  do»le|  največ  napisala  ilicin^cr  (Arcliiv  fiir  die 
l^ndc«^'  '■  tJc«  Hcr<o((liiMiH  Kralii  II.  »tr.  I'2(i  »I.)   In  Mllkowkz  (Die  KlOsIcr  In 

Kraln,   »Ir.  112  »I  ».     A  prvi   \c   rcformaclhko   dobo   p«»polnon»ji    prezrl.   pUcK' :  „Von 

7 


Glavni  vir  za  sledeče  podatke  so  uradni  akti  neke  komisije,  ki  je 
na  ukaz  tržaškega  škofa  Nikolaja  Coret  1.  1590.  napravila  natančen 
zapisnik  o  upravi  in  dohodkih  bistriškega  samostana.  Povod  tej  cenitvi 
je  bila  nameravana  ustanovitev  nove  Škofije  v  Gorici,  ki  se  ji  je  imela 
pridružiti  tudi  Bistra.  Glavna  poročevalca  sta  bila  Sebastian  Samujen, 
stolni  dekan  v  Ljubljani  in  Primož  Jobst,  bivši  prior  v  Bistri.  Akte 
hrani  poleg  mnogih  drugih  listin,  ki  se  tičejo  goriške  škofije,  Vatikanski 
arhiv  v  Rimu  2.    Iz  njih  posnamemo  sledeče: 

V  začetku  16.  stoletja  je  štela  bistriška  kartuzija  navadno  sedem 
do  osem  redovnikov;  vsaj  štirje  so  vedno  tamkaj  bivali^.  V  samostanu 
je  bila  tudi  šola  s  približno  dvanajstimi  učenci,  ki  jo  je  vodil  poseben 
učitelj.  Za  pastirovanje  je  bil  nastavljen  nek  svetni  duhovnik  kot  kapelan, 
ki  je  o  prazniških  dneh  imel  propovedi  za  ljudstvo  in  zato  dobival  od 
samostana  stalno  plačo.  Gospodarstvo  je  nadziral  ekonom.  Samostan 
je  imel  sodno  oblast  na  svojem  zemljišču,  tri  milje  na  dolgost  in  dve 
na  širokost.  Hudodelci,  ki  so  zaslužili  smrtno  kazen,  so  se  izročali 
ljubljanskemu    magistratu.    Prizivna    sodna    oblast   je  bil  deželni    glavar. 

Doba  propadanja  se  je  pričela  pod  priorjem  Petrom  (1539  —  1552). 
Poročilo  pravi  o  njem,  da  je  dal  obsežne  samostanske  soline  pri  Kopru 
v  Istri  za  100  let  v  dedni  zakup  in  si  je  izgovoril  na  leto  le  7  tovorov  soli 
za  domačo  rabo"*.  Vendar  je  pripisovati  te  gospodarske  nezgode  veči- 
noma le  tedanjim  nemirnim  časom,  ki  so  nakladali  cerkvam  in  samo- 
stanom huda  vojna  bremena  in  visoke  davke.  —  Usodnejša  je  bila  za 
samostan  vlada  njegovega  naslednika  priorja  Gregorja  (1552? — 15G4). 
Pod  njim  se  je  že  pojavil  vpliv  luteranstva.  Gregor  je  bil  sam  v  zvezi 
z  ljubljanskimi  protestanti  in  je  podpiral  Trubarjevo  književno  podjetje  ^. 
Akti  ga  slikajo  kot  zapravljivega  upravitelja.  Vinograde,  ki  jih  je  imel 
samostan  v  „Pasji  vasi"  („in  villa  canum")  pri  Kopru  je  skoraj  popolnoma 
uničil  in  velik  kos  zemljišča  v  bližini  Bistre  je  dal  nekemu  Janezu  Floch 
v  dedni    zakup    za    prav    neznatno    ceno.     Ker   ni    plačeval    davkov    in 

nun  an  (od  1.  1483.)  ist  durch  mehr  als  hundert  Jahre  kehi  Prior  bekannt;  die  Zeit 
der  religiösen  Bewegungen  in  Krain  Mess  auch  bei  dem  Stifte  Freudenthal  Vieles  in 
Vergessenheit  kommen"  (o.  c,  str.  128).  Drugi  jo  le  mimogrede  omenja  (o.  c,  str.  132). 

2  V.  A.  (Borghese  Ser.  1,  cod.  35.  C.  Processus  super  fructibus  monasterii 
sancti  Joannis  Baptistae  ordinis  Carthusianorum  in  Franz). 

3  Bistriški  samostan  torej  ni  imel  nmogo  redovnikov.  Če  upoštevamo,  da  je 
šele  celjski  grof  Friderik  leta  1426.  v  Bistri  dal  na  svoje  stroške  napraviti  tri  nove 
celice,  je  morala  prvotna  redovna  naselbina  za  časa  ustanovitve  1.  1260.  šteti  komaj 
štiri  do  pet  redovnikov.  V  Valvasorjevi  dobi  je  imela  Bistra  16  kartuzijanov.  (Valv. 
XI,  143)  poleg  mnogiii  bratov-laikov  („fratres  conversi"). 

■•  Iz  drugih  izjav  je  spoznati,  da  je  dobival   samostan   na    leto    14  starjev   soli. 
5  L.  1560.,  24.  februarja   piše  Kiombner  Trubarju:    „Der  Prior  von    Franz  hat 
auch  hiiff  pewilligt".   (Kostrenčič,  Urk.  Beiträge,  str.  3). 


91 

naklad  so  deželni  stanovi  zasegli  eno  zemljišče  in  dva  podložna  kmeta 
ter  vse  skupaj  prodali.  Okoli  leta  1564.  je  prior  Gregor  prestopil  k 
luteranom  in  menda  bil  odstavljen  od  svoje  službe  ^.  Ob  taki  vladi  se 
ni  čuditi,  da  je  tudi  redovno  življenje  popolnoma  propadlo.  Starejši 
menihi  so  izmrli,  naraščaja  ni  bilo  več.  Samostanska  šola  je  prenehala. 
Več  desetletij  je  bival  zdaj  v  Bistri  poleg  prijorja  le  še  en  redovnik  ali 
kapelan.    Celo  meniške  celice,    zapuščene   od  stanovalcev,    so  razpadle'. 

Zato  naslednji  priorji  niso  bili  toliko  redovni  predstojniki,  kolikor 
marveč  upravitelji,  ki  jih  je  red  pošiljal  v  Bistro,  da  so  skrbeli  za  božjo 
službo  v  samostanski  cerkvi  in  obvarovali  samostansko  imetje  večje 
škode.  To  nalogo  je  prav  dobro  izvršil  prior  Andrej  Vajvodič 
(1564 — 1581)  rodom  Hrvat  („de  Verovetica").  Poročila  hvalijo  njegovo 
modro  upravo  in  skrb  za  samostan.  Ko  je  umrl,  je  zapustil  svojemu 
nasledniku  15(X)  goldinarjev  v  gotovini.  Drugega  v  tedanjih  žalostnih 
razmerah  za  svoj  red  ni  mogel  storiti  ^. 

Višek  je  dosegla  kriza  za  vlade  Vajvodičevega  naslednika  priorja 
Primoža  Jobs  t  a.  Jobst  je  bil  izmed  zadnjih  kartuzijanov  na  Slo- 
venskem, ki  so  zvesti  ostali  svojim  obljubam  in  redovnenm  življenju. 
Triindvajset  let  star,  je  postal  že  upravitelj  v  Zičah  na  Štajerskem  (1579-82). 
Po  smrti  priorja  Andreja  je  prevzel  vlado  bistriškega  samostana.  Njegovi 
nasprotniki  so  sicer  o  njem  izjavili,  da  ni  na  dobrem  glasu,  vendar  mu 
ne  gre  odrekali  zasluge,  da  se  je  v  hudih  časih  vztrajno  boril  za  korist 
svojega  reda  in  da  mu  je  otei  zlasti  važno  postojanko  v  Bistri*^.  —  Tri 
leta  je  opravljal  Primož  Jobst  svojo  službo,  ko  naenkrat  poči  glas,  da 
hf>če  nadvojvoda  Karel  ustanovili  v  Gorici  škofijo  in  isti  vlelesili  tudi 
bistriški  samostan,  čigar    dohodki  so  bili  namenjeni  novemu  škofu.    Ta 


•  V  aktih  je  označen  navadno  z  imenom  „prior  apostata"  ali  „Ore|i»oriiis 
aposUita*.  Katalogi  priorjcv  in  bistriški  iic-kroloj;  ga  nič  ne  omtMijajo. 

'  I..  \r/.)l).  je  izjavil  Sebastian  Saniiijcn:  ,.  .  .  Supcrrioribiis  temp(>rii)iis  nI 
edtKtus  sit  habitasse  in  eo  monastcrio  pliires  monachos  siib  regiila  viventes,  secl  a 
niultis  anis  unicum  priorcm  cum  iino  conventuaii  vel  aliquo  capeilano". 

•  V  nekrologu  bistriškega  samostana  je  citati  sledečo  beležko:  „Die  (|iiart() 
mensis  huius  (Maii)  obiit  rev.  d.  d.  Andreas  Vaivoditscli  de  Verovetica  prior  vallis 
ioco<iae  alias  Fraenz.  qiii  fidelitcr  rexlt  hanc  domum  per  16  anos,  ciiiiis  anima  ct 
omniiim  fidcilnm  rrquiescant  In  s.  pacc.  amen  ano  1581.  fr.  Primus".  (Mittheilinigcn 
des  .Musealvereines  fOr  Krain  II,  58).  — -  Trditev  iMilkowiczeva  (o.  c,  str.  132l.  da  je 
moral  prior  Andrej  zaradi  poliiišklh  poslov  zanemarjati  upravo  samostanskega  pre- 
moženja, ni  resnična. 

•  Sebastian  Samujen  |c  Izjavil  pred  notarjem  Ivanom  M,  Spallia:  ..  .  pri- 
ore«  monachos  (uIhhc  famae  scd  proximum  (se  iianaAa  na  1'riiuoAa)  male 
.t:-' <•,  de   Incontinentia   pt.i.  ..  i  i.ni".    —     Vendar   je   trel)a    upoilevall    osiro   na- 

o    med    obema    upraviteljema.      Tudi    bi    v    tem    slučaju    ne    bila    umevna 
gorečnost  l'rlmozcva  za  obnovo  redovnega  2ivl|enja  v  iiUIri. 

7* 


92 

načrt  ni  bil  nov;  pojavil  se  je  izza  1.  15G0.  večkrat.  Cesar  Ferdinand  I., 
nadvojvoda  Karel  in  Ferdinand  II.  so  vztrajno  delovali  za  njegovo 
izvršitev,  a  našli  tudi  mogočne  nasprotnike  v  oglejskih  patrijarliih  in 
Benečanih.  Okoli  1.  1585.  je  zadeva  postala  posebno  pereča.  Tedanji 
graŠki  nuncij  Caligari  se  je  toplo  zavzel  za  nameravano  ustanovo,  prav 
tako  ljubljanski  škof  Janez  Tavčar,  ki  jo  je  imenoval  „opus  sanctum  et 
necessarium".  Caligari  je  v  ta  namen  I.  1586.  potoval  celo  v  Gorico, 
da  se  osebno  prepriča,  so  li  dani  vsi  potrebni  pogoji  za  ustanovitev 
nove  škofije  ''°. 

Glavne  dohodke  za  dotacijo  je  imel  dati  bistriški  samostan.  In  škof 
Tavčar  je  dobil  nalog,  naj  poroča  o  stanju  samostanskih  posestev  in 
njega  dohodkih.  Dne  11.  aprila  1586  se  je  Tavčar,  na  poti  v  Gorico, 
s  svojim  spremstvom  ustavil  v  Bistri,  da  izvrši  ukaz.  Toda  prior  Jobst 
ga  ni  hotel  niti  sprejeti,  temveč  je  zahteval  od  njega,  naj  mu  dokaže, 
da  je  pooblaščen  za  cenitev  od  redovnih  predstojnikov.  Ker  škof  ni 
imel  takih  listin,  je  moral  oditi,  ne  da  bi  kaj  opravil.  Celo  navadne 
gostoljubnosti  mu  kartuzijani  niso  izkazali.  Škodoželjno  je  nekdo  v 
nekrologu  zabeležil  opazko:  „Weil  er  aber  vom  Orden  nichts  zuzeig 
gehabt,  ist  er  mit  den  seinen  hungerig  und  durstig  unverrichter  Sach 
vom  Kloster  verreist  auf  Görz  zue"", 

Primoža  Jobsta  je  zaradi  te  upornosti  zadela  občutljiva  kazen. 
Nuncij  je  izposloval  v  Rimu  od  papeža  Siksta  V.  odlok,  s  katerim 
se  je  bistriški  samostan  začasno  prepustil  upravi  avstrijske  vlade. 
Nadvojvoda  Karol  pa  je  priorju  Jobstu  odvzel  upravo  in  njega 
samega  izgnal  iz  dežele.  Dve  leti  je  moral  zdaj  živeti  v  prognanstvu. 
Bival  je  deloma  v  Plcterjah,  deloma  pa  v  Zičah,  kjer  je  imel  za  koristi 
svojega  reda  prestati  enake  boje  kakor  v  Bistri.  Šele  1.  1588.  mu  je 
nadvojvoda  na  prošnjo  kartuzijanskih  komisarjev  patra  Klavdija  in  Petra 
dovolil,  da  se  sme  vrniti  v  Bistro,  in  mu  poveril  skrb  za  božjo  službo 
v  cerkvi. 

Uprava  samostanskega  premoženja  pa  I.  1586.  ni  prišla  v  prave 
roke.  Kakor  drugod:  v  Pletcrjah,  Velesovem,  Mekinjah  so  se  znali 
luterani  tudi  tu  vriniti  v  samostansko  gospodarstvo.  Upravitelj  F^istre  je 
postal  Janez  Hofmann,  posestnik  in  oštir  na  Vrhniki,  protestant  i)o 
mišljenju  in  hud  nasprotnik  katoličanov.  Graški  nuncij  se  je  nad  tem 
ukrepom  nadvojvodovim  bridko  pritoževal  in  zahteval,  naj  se  uprava  izroči 
kakemu  katoličanu,  duhovniku  ^^.  Dve  leti  je  Hofmann  samovoljno  gospo- 


'"  Reichenl)ergcr,   Niintiaturbcriclite   aus   Deutschland.    II.  Abteilung   I.  Hälfte. 
Germanico  Malaspina  und  Filipo  Sega  (Giovanni  Andrea  Caligari  in  Graz),  str.  448. 
"  Miltheil.  II,  48. 
'-  Rcichenberger  o.  c,  str.  467. 


93 

daril  s  samostanskim  premoženjem,  ne  da  bi  predložil  potrebnih  računov. 
Poročila  o  njegovi  upravi  so  vsa  zelo  neugodna.  En  del  nabranega 
denarja  in  pridelkov  je  na  povelje  nadvojvoda  Karola  izročil  kranjskemu 
vicedomu.  Porabili  so  se  za  delavce  v  idrijskih  rudokopih  („in  usum 
minerariorum")  ^^.  Leta  1588.  mu  je  nadvojvoda  upravo  odvzel  in  jo 
poveril  ljubljanskemu  stolnemu  dekanu  Sebastianu  Samujen  ^'*.  Ta  je 
skrbel  vsaj  za  božjo  službo  v  samostanski  cerkvi.  Od  preostalih  do- 
hodkov je  dal  po  lastni  izpovedi  500  goldinarjev  ljubljanskemu  škofu, 
500  pa  deželnemu  vicedomu. 

Medtem  so  tekla  pogajanja  za  ustanovitev  goriške  škofije  dalje 
in  so  bila  že  blizu  izvršitve.  Celo  oseba,  ki  je  imela  dobiti  novo  stolico 
je  bila  že  izbrana,  namreč  grof  Ivan  della  Torre.  L.  1590.  se  je  vršil  napo- 
minani  popis  samostanskih  dohodkov,  da  se  je  mogla  določiti  letna  svota, 
ki  bi  se  lahko  porabila  za  dotacijo  nove  stolice.  Dne  22.  jan.  je  dekan 
Samujen  v  škofijski  palači  v  Trstu  podal  svoje  poročilo,  23.  febr.  pa  se  je 
vršil  komisijski  ogled  v  Bistri  in  je  bil  zaslišan  Primož  Jobst,  „prior  in 
spiritualibus".  Zapisnik  o  gospodarskih  razmerah  in  dohodkih  je  za 
srednjeveško  samostansko  gospodarstvo  dovolj  značilen,  da  ga  vsaj  po 
vsebini  tukaj  podam. 

Dohodki  so  bili  dvoje  vrste:  v  gotovini  in  naturalijah.  —  Na  dači 
(census)  in  najemnini  Mocatio)  je  dobival  samostan  1288  goldinarjev  na 
leto.  Iz  tega  je  ravidcti,  da  se  je  le  majhen  del  posestev  doma  obdeloval 
in  je  bilo  največ  zemljišč  danih  v  zakup.  Temu  se  ni  čudili,  ker  nam  je 
znano,  da  so  Turki  ob  svojih  pogostih  napadih  mnogo  podložnih  kmetov 
odpeljali  v  sužnost  ali  pa  pobili  in  je  vsled  tega  že  proti  koncu  15.  sto- 
letja primanjkovalo  delavnih  moči  ^^  —  I^ohodke  v  pridelkih  je  dajala 
deloma  desetina  (decimac)  in  letna  dača  (census  anuus),  deloma  domače 
gospodarstvo.  Pšenice  je  bilo  dobiti  iz  letne  dače  81)  slarjev  (staria 
provincialia);  iz  desetine,  mlinjine  (pristojbina  za  mletje  žita  v  samostanskih 
mlinih)  in  z  domačih  njiv  pa  1  äO  starjev.  Prodajala  se  je  lahko  po 
2  gold.  20  krajcarjev  star.  —  Rži  se  je  dobilo  OU  starjev  na  leto, 
ječmena  28,  prosa  GO  starjev.  Vse  te  žilne  vrste  so  se  lahko  prodajale 
po  1  gold.  2(J  krajcarjev.  -  Turšice  je  bilo  170  slarjev  (po  I  gold); 
ovsa  200,  drugega  žita  iz  mlinjine  30  starjev.  Od  teh  pridelkov  se  je 
lahko  proflaio  IKO  starjev  pšenice,  50  turšice  in  M)  prosa;  drnj,'o  je 
slo    za    domačo    rabo.  Vino    je    dobival    samostan    dcirjma    za    «lačo  iz 

Solkana    na    CioriSkcm    (30    vrče\  »urnas«)    in    i/    Pasje    vasi    v    Kui 

(12    vr  deloma    ga    prideloval     v     lastnih     vinograrlih     na    Vipavskem 

"  Dn«  29.  aprila  I5H9.  poroča  kranjski  vlcedom  Nikolaj  lionhoino  iiadvnjvodii 
Karohi.  da  mu  je  Izro«*!!  dekan  .Samujen  im  «nid.  (.Rlu-inisch")  21  kiaj<arjrv  v 
gotovini  In  pa  nkuplčck  za  ;.llo  In  vino  v  zni-nku  rjOO  jjold..  skupaj  M.VJ  f^cildliiarjcv 
24  kr.  Za  la  denar  je  kupil  IKK)  Ijubljannklh  utarjcv  Alta.  vctMnoma  pšenice  In  jo 
poilal  v  Idrijo  (Vlccdomtki  arhiv  v  Kudolfiinunu  I.  b.  21) 

'*  Micln((er  In  Mllkowlc/  napačno  piiila  Samcjc. 

'^  (irudcn,  Cerkvene  razmere  me«!  Slovenci  v  pelnaJHleni  hlolelju.  alr. '.M. 


94 

(50  vrčev).  Vino  prve  vrste,  ki  je  označeno  za  lahko  in  kiselnato,  se  je 
prodajalo  po  1  c^old.  30  kr. ;  drugo,  ki  je  bilo  sladko,  po  2  gold.  40  kr. 
Doma  se  je  porabilo  za  družino  24  vrčev  lahkega  in  10  vrčev  sladkega 
vina.  —  Od  olja  (6  vrčev)  in  soli  (14  starjev)  ni  bilo  pričakovati  nikakih 
dohodkov,  ker  je  letni  pridelek  komaj  zadostoval  za  domačo  rabo.  —  Za 
les  iz  gozda  se  je  dobilo  približno  100  goldinarjev  na  leto,  vrhutega  še 
500  voz  drv,  ki  so  se  lahko  prodala  za  30  gold.,  če  se  niso  požgala  doma 
in  do  1400  desak  vrednih  približno  10  goldinarjev.  —  Živine  se  je  priredilo 
na  leto:  šest  do  sedem  jagnjet  ali  kozličcv,  dva  do  tri  voličke  in  prešičev, 
kolikor  jih  je  bilo  treba  za  družino;  štirje  so  se  na  leto  tudi  lahko  prodali 
približno  za  24  goldinarjev.  —  Za  želod,  pašnike  in  seno  se  je  dobilo 
25  goldinarjev,  za  pšeno  (3  starje)  3  gold.,  za  lan  6  gold.  —  Zadavek 
(ara)  pri  oddajanju  zemljišč  v  zakup  in  drugih  izpremembah  je  vrgel  na 
leto  100  goldinarjev.  Ribištvo  je  imel  samostan  v  Ljubljanici,  od  izvirka  pa 
do  mestnih  vrat,  pa  ni  donašalo  nikakega  dobička  in  je  služilo  le  domači 
rabi.  —  Stroški  so  bili  sledeči:  davki  in  deželne  naklade  438  gold.  32  kr.; 
plača  kaplanu,  ekonomu  in  drugim  uslužbencem  200  gold.,  mizarjem  in 
kovačem  za  popravila  40  gold.;  obdelovanje  vinogradov,  dovažanje  vina  in 
užitnina  200  gold.;  advokatu  (procuratori  causarum)  12  gold.;  za  po- 
pravo strehe  in  poslopij  100  gold.;  za  meso  in  postne  jedi  60  gl.  Skupni 
stroški:  1050  goldinarjev.  —  Čisti  dohodek  iz  samostanskih  zemljišč  in 
pridelkov  se  je  po  tej   cenitvi  določil   na  gotovih   1200  goldinarjev. 

Vendar  je  bila  ta  svota  premajhna  za  nameravano  dotacijo,  in 
nadvojvoda  Karol  je  umrl,  preden  je  mogel  izvršiti  načrt  (1.  julija  1590). 
Za  mladoletnega  Ferdinanda  je  prevzel  začasno  vlado  nadvojvoda  Ernst, 
ki  pa  ni  hotel  izvršiti  nikake  važnejše  stvari  v  škodo  svojega  naslednika. 
S  tem  je  bila  ustanovitev  nove  škofije  odložena,  Ernst  je  Bistro  vrnil 
kartuzijanom  s  pogojem,  da  jo  morajo  izročiti,  ako  bi  se  zopet  od 
njih  zahtevala,  v  prejšnji  namen ''^.  Primož  Jobst  je  bil  zopet  postavljen 
za  priorja  in  upravitelja  samostanu  (1592 — 1597).  Z  vso  vnemo  se  je 
lotil  dela,  da  obnovi  nekdanje  redovno  življenje.  Sezidal  je  novo,  obsežno 
poslopje  za  sprejem  tujcev.  Red  pa  je  izpraznil  Pleterje  in  Jurjevo, 
tamošnja  posestva  deloma  prodal,  deloma  dal  v  zakup,  redovnike  pa 
poklical  v  Bistro.  S  tem  se  je  zvišalo  število  kartuzijanov  na  pet  patrov. 
Jasno  se  vidi,  da  je  red  z  vso  silo  branil  svojo  ogroženo  postojanko. 

Toda  prišla  je  nova  kriza.  L.  1594.  je  postalo  vprašanje  o  ustanovitvi 
jezuitskega  kolegija  v  Ljubljani  pereče.  Tudi  to  zadevo  je  z  vso  vnemo 
pospeševal  škof  Tavčar^^.  Bistra  pa  naj  bi  se  po  njegovem  predlogu 
porabila  za  dotacijo  novega  kolegija. 

Prvič  omenja  ta  načrt  v  nekem  pismu  na  kardinala  Cintija  z  dne 
15.  aprila  1594^*.    V  njem    poudarja,    da    so    dohodki  ljubljanske  škofije 

'*  Knezoškofijski  arhiv  v  Ljubjani,  fasc.  IV,  št.  8,  9,  10,  11. 
"  Spomenica    na   papeža  V.  A.  (Borghese  111,  68  b,  fol.  93).    Korespondenca  v 
zadevi  vtelešenja  bistriškega  samostana:  Kn.-šk.  arhiv  1.  c. 
'»  V.  A.  (Borgiiese  Hi,  (58  b,  fol.  136). 


95 

premajhni,  da  bi  mofrel  sam  prevzeti  denarno  breme  za  ustanovitev 
kolegija  in  piše  dalje  doslovno:  „Zato  sem  se  lotil  iskat  drugih  sredstev 
in  ono,  ki  sem  ga  našel  se  mi  zdi  zelo  pripravno.  Prejšnja  leta  so  se 
za  vlade  nadvojvoda  Karola  blagega  spomina  vršila  pogajanja  za  usta- 
novitev dveh  škofij,  ene  na  Koroškem,  druge  na  Goriškem.  Predlog  je 
zelo  ugajal  papežu  Sikstu  V.  m  so  se  za  dotacijo  goriške  škofije  določili 
dohodki  kartuzijanskega  samostana  Bistra  („Franz"),  ki  je  bil  že  dolgo 
časa  zapuščen  in  je  le  še  kak  posamezen  redovnik  tamkaj  prebival. 
Zato  so  se  tudi  takrat  cenili  dohodki  od  tržaškega  škofa  in  določili  na 
1200  goldinarjev.  Uprava  samostanskega  premoženja  pa  je  bila  od  nad- 
vojvoda Karola  izročena  skozi  tri  leta  posebnemu  upravitelju.  Izvršitev 
tega  načrta  se  je  vsled  smrti  nadvojvodove  odložila.  Medtem  pa  sta  se 
vsied  papeževe  odredbe  dva  kartuzijanska  samostana  ^'',  ki  sta  bila  do- 
ločena za  vzdrževanje  alumnov  v  Gradcu,  kartuzijanom  vrnila  in  hkrati 
na  njih  prošnjo  tudi  Bistra,  s  pogojem,  da  jo  brez  obotavljanja  zopet 
izroče,  ako  bi  se  zahtevala  za  ustanovitev  škofije.  Ta  samostan  leži  v 
m()\'\  škofiji,  je  le  štiri  milje  od  Ljubljane  oddaljen,  na  kraju,  kjer  reka 
zelo  mirno  teče  in  nudi  navzgor  in  navzdol  zelo  ugodno  plovbo.  Do- 
hodki tega  samostana  nikakor  ne  zadostujejo  za  ustanovitev  škofije  in 
če  bode  prišlo  do  ustanovitve,  ne  bo  manjkalo  drugih  dohodkov  in 
pripravnejših  krajev.  Za  ustanovitev  ljubljanskega  kolegija  pa  so  zelo 
primerni.  Zato  prosim,  naj  Nj.  Svetost  potrdi  to,  ker  je  prevzv.  nad- 
vojvfjda  A\aksimilian  s  svojimi  svetovalci  določil  ....  da  se  namreč 
dohodki  imenovanega  samostana  za  vedno  odkažejo  ljubljanskemu 
kolegiju.  Ako  IxKie  (kar  vsi  upamo)  Nj.  Svetost  to  storila,  ne  bode  iz- 
vršila le  Bogu  dopadljivega  dela,  ampak  si  bode  s  to  veliko  dobroto 
za  vedno  storila  hvaležne  naše  dežele  .  .  .  ." 

Toda  kartuzijani  so  zvedeli  o  škofovih  načrtih  in  se  v  Rimu  z  vso 
silo  potegnili  za  ohranitev  Bistre.  Našli  so  tudi  močno  zaslombo  pri 
španskem  kralju  in  njegovem  poslaništvu,  V  nekem  pismu  z  dne  17.  sep- 
tembra I.7M  poroča  papežev  tajnik  Minucci  škofu  ravčarjn.  da  so 
kartuzijani  prekrižali  načrte  glede  Bistre,  češ,  da  so  samostan  že  ob- 
novili, da  morajo  za  Žice  in  Jurjevo  itak  plačevati  jezuitom  v  Gradcu 
visoko  letno  pcnzijo.  Ako  se  jim  vzame  še  Bistra  ne  bodo  imeli  nobenega 
samostana  na  Slovenskem  več.  Za  njihove  koristi  se  |)()teguie  pakr 
Quintana,  podpira  ga  španski  poslanik,  —  Tavčar  je  nato  K),  novembra 
iznova  predložil  obširno  spomenico  in  zavrnil  ugovore  kartuzijanov. 
Naposled  poudarja,  da  se  ne  stori  nobena  krivica,  če  se  samostansko 
premoženje  porabi  za  druge  cerkvene  namene.  „Papež  hoče.  da  mora 
biU  v  vsakem    samostanu    najmanj    12    redovnikov,    a    če    bi    jih    bilo  v 

••  2lte  Jn  JurJcvo. 


96 

Bistri  tudi  sto,  ne  bi  storili  toliko  dobrega,  kolikor  trideset  jezuitov,  ki 
bi  izpovedovali,  pridigovali  in  zavračali  heretike  ....  Kartuzijani  niso 
ljudje,  ki  bi  ustrezali  uauienom  svojiii  ustanovuikov,  še  mauj  pa  kaj 
koristili  v  sedanjih  potrebah".  —  Tudi  nadvojvoda  Ferdinand  se  je  pri- 
hodnje leto  v  nekem  pismu  na  papeža  Klemena  Vili.  zavzel  za  Tavčarjev 
predlog  (dto,  24.  aprila   1595). 

Uspeh  tega  ponovnega  posredovanja  je  bil  ta,  da  se  je  red  pričel 
pogajati.  V  imenu  nadvojvoda  je  graški  nuncij  Porcia  vodil  pogajanja  s 
kartuzijanskim  komisarjem,  patrom  Quintanom.  Naposled  se  je  poravnava 
sklenila  tako,  da  kartuzijani  prepuste  ljubljanskemu  kolegiju  Pleterje  z 
vsemi  zemljišči  in  premoženjem.  Dne  29.  decembra  1595.  se  je  stiski 
opat  Lovrenc  v  spremstvu  dveh  jezuitov,  pp.  Nikolaja  Koprivca  in  Lovrenca 
Norvega  podal  v  Pleterje  in  jim  izročil  posestva.    Bistra    je  bila  rešena. 

Primož  Jobst,  ki  je  v  teh  usodnih  časih  vladal  samostan,  je  imel 
zadoščenje,  da  njegovo  delo  ni  bilo  zaman.  Doživel  po  dolgi,  žalostni 
dobi  luteranstva,  da  so  se  zopet  naselili  njegovi  redovni  bratje  v  za- 
puščenih prostorih  bistriške  kartuzije  in  da  je  ondi  vzklilo  novo  življenje. 
Umrl  je  leta   1601. 

Njegov  naslednik  Avguštin  Brentius  (1597  —  1621)  je  cerkev  in 
samostan  popolnoma  prezidal  in  mu  dal  ono  obliko,  kakršno  je  imel 
do  najnovejšega  časa^o.  Po  pravici  ga  imenuje  bistriški  nekrolog  „ob- 
novitelja  vsega  samostana"  („reaedificator  totius  huius  domus").  Napeto 
razmerje,  ki  je  vladalo  med  ljubljanskim  ordinariatom  in  kartuzijani  za 
škofa  Tavčarja  in  priorja  Jobsta,  je  v  toliko  vplivalo  tudi  na  njegovega 
naslednika,  da  je  1.  1603.  dal  posvetiti  nove  oltarje  tržaškemu  škofu 
Ursinu  de  Berthis,  ne  pa  Tomažu  Hrenu,  pod  čigar  oblast  je  spadala 
Bistra.  Tudi  Hrenove  odredbe  glede  jubileja  1,  1605.  kartuzijani  niso 
hoteli  sprejeti  ^^  Pričela  se  je  precej  ostra  in  dolga  pravda  za  juris- 
dikcijo,  ki  je  bila  pa  naperjena  bolj  proti  škofu  Ursinu,  kakor  pa  proti 
bistriškim  redovnikom.  S  poslednjimi  se  je  škof  Hren'  zlepa  poravnal. 
Da  jim  izkaže  svojo  naklonjenost  in  poravna  nekoliko  nasprotstvo 
svojega  prednika,  je  Hren  podaril  samostanu  1.  1()09.  600  goldinarjev 
z  določbo,  naj  se  za  ta  denar  napravi  v  Bistri  udobnejša  in  lepša  celica, 
ki  bi  jo  rabil  sam  in  njegovi    nasledniki,    kedar    bi    se  mudil  v  Bistri  ^^. 

O  urejenih  razmerah,  ki  so  zdaj  vladale  v  samostanu,  priča  poro- 
čilo graškega  nuncija  Salvago,  ki  je  30.  oktobra  1.  1607.  obiskal  Bistro 
in  poslal  v  Rim  sledeče  poročilo  (datum  Vrhnika,  31.  oktobra  1607^2): 

^0  Nnša   slika   (Tab.  1)    kaže    bistriški    samostan,    kakršen    je   bil    pod    priorjem 
.Jakobom  Klopperjem  1.  1724.    Izvirna  slika  je  v  dež.  muzeju. 
2'  Izvestja  V,  str.  110. 
"  Valvasor  Xi,  str.  143. 
"  V.  A.  (Borgh.  II,   197-198). 


97 

„Včeraj  sem  obiskal  samostan  Bistro  (il  monastero  di  Franz) 
kartuzijanskega  reda.  Vzpodbujal  sem  se  zelo,  tako  nad  redovnim 
življenjem  menihov,  kakor  nad  skrbnostjo  in  pridnostjo  priorja.  Nič 
drugega  mi  ni  preostalo,  kakor  da  sem  pohvalil  njihovo  ravnanje  in  jih 
vzpodbujal,  naj  ostanejo  stanovitni  in  še  bolj  napredujejo  v  kreposti. 
Prijor  me  je  prosil,  naj  zaradi  pomanjkanja  duhovnikov  v  samostanu 
posredujem  pri  Vaši  presvetlosti,  da  dobi  od  papeža  dovoljenje,  naj  se 
dijakon  Gregorij  Fritz,  ki  je  zdaj  nastopil  24.  leto  posveti  v  mašnika, 
čeprav  še  nima  potrebne  starosti.  Dobrohotnost  priorjeva  zasluži  skrb 
Vaše  prevzvišenosti  in  potreba  samostana  mora  tudi  zbuditi  Vašo 
naklonjenost.     Zelo    želim,    da    bi    moja    prošnja    ne    bila    zaman  .  .  ." 

Po  viharjih,  ki  sta  jih  povzročila  luteranstvo  in  protireformacija, 
je  za  samostan  zopet  nastopila  doba  mirnega  razvoja. 


Kranjski    sotrudnik    knjige:     „Die    Illyrischen 

Provinzen  und  ihre  Einwohner.  Wien,    hi  der 

Camesinaschen  Buchhandhing.    1812". 

Dr.    Fr.    Kidrič. 

Kdor  bi  pisal  za  matični  zbornik  „Francozi  na  Slovenskem" 
statistično-etnografski  opis  Slovencev  Napoleonove  Ilirije,  najde  razvcn  v 
delih  Fl  Hacqueta  (Abbildung  und  I3eschreil)ung  der  Südwest-  und 
östlichen  Wenden.  Illyrer  und  Slaven,  Leipzig  1S02 — 5),  .1.  Rohrer  a 
(Versuch  über  die  slawischen  Bewohner  der  österreichischen  Monarchie) 
itd.  marsikak  migljaj  tudi  v  prvi  in  zadnji  nemški  knjigi,  ki  opisuje  pod 
zgoraj  navedenim  naslovom   ncno  državo  ob  Adriji  kot  priznano  celoto. 

Anonimni  pisatelj  se  ozira  sicer  bolj  na  bivšo  avstrijsko  nego 
obstoječo  francosko  upravo,  a  pozornost  zaslužijo  etnografski  podatki 
in  slovanska  krajevna  imena,  ki  spremljajo  luintatJi  ncmškf  in  italijanske 
fihlike.  Na  Kranjskem  je  označen  skoro  vsak  kraj  tudi  s  slovenskim 
imenom.  Ta  navada  se  je  bila  izza  Valvasorja  v  nemških  geografskih 
knjigah  nekako  udomačila.  Ig.  i\v  l.uca  je  sestavil  celo  obsežen 
za/namek  slovenskih  krajevnih  imen,  češ,  „v  mnogih  spisih  in  ludi  na 
nekterih  zemljevidih  se  navajajo  kraji  v  kranjskrm  narečju"  (Cieogr. 
Handbuch  II,  Wien  I7!H),  stran  1H2  (J).  Slovenska  inu  na  v  „Die 
lllyrischcn  Provinzen"  imajo  večinoma  , pravilno  knjižno  obliko,  tudi 
trdovratnega    ..lerglova"    natl<imešča   knjižni   „Triglav",    poleg  nemškega 


98 

„Stein"  stojita  dialektični  „KainliU"  in  knjižni  „Kamnik".  Pri  sestav- 
ljenkah iz  pridevnika  in  samostalnika  prevladnje  tendenca,  da  se  pišeta 
obe  besedi  z  veliko  začetnico:  Bochinfka  Sava,  Krainska  Gora,  Koroschka 
Bela.  Novo  Mesto  itd.,  tako  tudi:  Pod  Koren,  Na  Dongim,  Pod  Jelovim 
Berdam  itd.;  vendar  tudi:  Pred  jamo.  Pod  petschio,  Schkofja  loka, 
Knelhji  pol    —  Grafenvvej^  ^  itd. 

Za  pisavo  imen  in  še  par  drugih  stvari  pa  ni  odgovoren  avtor 
sam,  ki  pojasnujc  v  predgovoru:  „Ker  je  radi  dosedanje  osamelosti  teh 
pokrajin  tukaj  troje  in  še  več  pravopisov  v  navadi,  je  blagovolil  nek 
Kranjec,  ki  to  stvar  razume,  obenem  z  drugimi  priličnimi  popravki 
tudi  slovanska  krajevna  imena  in  še  več  drugega  za  izgovor  v  nemškem 
pravopisu  prirediti".  Kdo  hi  mogel  hiti  ta  Kranjec  in  kje  razven  v  imenih 
se  še  poznajo  njegove  korekture? 

Par  mest  je  značilnih:  „V  avstrijskem  državnem  jeziku  se  zovejo 
llirci  vsi  staroverci,  kakor:  Srbi,  Slavonci,  Dalmatinci,  Istrani,  Banačani, 
izvzemši  Rumunce  (Walachen)"  (str.  72).  Skoro  iste  besede  je  rabil 
1.  1810.  Kopitar  (Barth.  Kopitars  Kleinere  Schriften,  22).  —  „Tako- 
zvan  ilirski  jezik  je  poleg  slovenskega  (nebst  der  windischen)  najbližji 
staroslovanskemu  (altslavisch)"  (str.  72).  Tako  je  ugibal  o  domovini 
starobolgarskega  jezika  takrat  le  Kopitar,  ki  je  s  slovenizmom  že  sicer 
zelo  koketiral,  a  ga  še  ni  bil  proglasil  za  dogmo  (prim.:  Grammatik, 
d.  slav.  Spr.  in  Kr.,  St.  und  Kär.,  7;  Kl.  Schriften  32 — 33,  63).  —  Knjiga 
uči,  da  je  „zverižil"  po  „zelo  verjetnem  innenju  Dobrovskega"  med 
1.  10()4  — 1222  kak  prijatelj  slovanskega  obreda  cirilico  v  glagolico 
(str.  142 — 143).  Tudi  Kopitar  je  še  imenoval  leta  1810.  to  mnenje 
Dobrovskega  „verjetno"  (KI.  Schriften  66).  —  Med  „Windische"  šteje 
knjiga  tudi  provincialne  Hrvate  (^=  Kajkavce),  češ,  „prava  hrvaščina  je 
doma  pravzaprav  le  južno  od  Kulpe;    provincialna  hrvaščina  se  je  zvala 


'  Na  enačbo  knez  =  grof,  ki  jo  je  zagovarjal  lani  I.  Koštial  (IMK  XIX, 
48),  je  opozoril  že  nad  sto  let  poprej  prof.  I.  A.  Supp  an  tsch  i  tsch,  ki  je  pisal 
I.  1806.:  „Knes  bedeutet  im  Slavischen  einen  Fürsten  oder  regierenden  Grafen;  eine 
Benennung,  die  sich  unter  dem  Volke  in  Krain  ziemlich  verloren  hat,  indeß  sie  sich 
bey  andern  Zweigen  des  großen  slavischen  Stammes  noch  erhielt.  So  sind  z.  B.  die 
polnischen  und  russischen  Knese  allgemein  bekannt.  Aber  die  Krainer  kannten 
einstens  diese  Würde  auch,  und  zwar  an  den  Grafen  von  Cilli,  die  den  größten 
Theil  des  Landes  besaßen.  So  heißt  noch  heut  zu  Tage  das  Gut  Grafen  weg  (auf 
der  Straße  der  Grafen  von  Cilli  nach  Krain)  Kneshipot;  die  Grafenwiese  bey 
Radmannsdorf,  einer  ehemals  cillyschen  Herrschaft,  Kneshnik;  das  Dorf  Grafen- 
brunn in  Innerkrain,  Kneshäk.  Eine  Gegend  von  mehreren  Dorfschaften  unter 
der  Herrschaft  Adelsberg,  die  einst  auch  diesen  Grafen  zugehört,  Kneshia"  (Laibacher 
Wochenblatt  111,  štev,  33—34;  prim.  tudi  nepodpisanega  pisatelja  [urednika  Ulepiča?] 
reprodukcijo  Suppantschitscheve  razlage  v  lllyr.  Blatt  štev.  3  z  dne  16.  jan.  1840, 
str.  14,  opomba). 


99 

prej  »Windisch«  in  je  tudi"  (str.  71).  To  je  pa  zopet  nazor,  ki  ga  je 
branil  že  od  1.  1808.  vedno  izraziteje  Kopitar  (Grammatik  XX,  432; 
Kl.  Schriften  35.  61,  70,  125,  129;  Dobrovskemu  6.  II..  7. 'IV.,  20.  do 
24./X1.  1809.  l.I.  1810;  Istočniki  dlja  istorii  slav.  filologii  I.  33,  50—51, 
62,  74).  —  Za  poznamenovanje  Slovencev  kot  species  se  rabi  v  knjigi 
le  izraz  ., Winde-Windisch".  Ta  termin  je  bil  takrat  tako  domač,  da  je 
speljal  celo  dva  učena,  severna  Slovana,  da  ga  je  izkušal  uvesti  eden 
v  poljščino,  drugi  v  češčino:  S.  Linde  je  poznal  „windyjski  (JQzyk)  z 
krainskim  (SJownik  j^zyka  polskiego  I  [Warszawa  1807),  str.  XIII),  F. 
L.  Čelakovskv  pa  je  poročal  20.  decembra  1819  iz  Linea  prijatelju  VI. 
Kamarvtu,  da  se  uči  od  koroškega  Slovenca  „trochu  .  .  .  po  vindicku 
marlovat"  ter  mu  poslal  v  spomin  na  „vindicku  Umenku"  (^  muzo) 
slovensko  narodno  pesem  (Korespondence  a  zäpisky  Frant.  Celakovskeho. 
Vydal  František  Bily  1  [Sbirka  pramenu  ku  j)oznäni,  literarniho  života 
v  Čechach  na  Moravč  a  v  Slezsku.  Skup.  II.,  č.  10.,  V  Praze  1907], 
str.  26).  Terminus  „Slovene- slovenisch"  se  je  bil  začel  sicer  tik  pred 
korekturo  knjige  „Die  Illyrischen  Provinzen"  že  uvajati,  in  ga  je  rabil 
prilično  že  ravno  Kopitar  (prim.:  KI.  Schriften,  24,  28,  33,  35,  36, 
40,  45,  61,  70),  ki  ga  v  svoji  „Grammatiki"  še  ni  poznal, 
toda  „Windischer"  in  „Krainer"  sta  še  prevladovala  cela  desetletja  tudi 
pri  nemški  govorečih  ali  pišočih  Slovencih.  Značilno  za  „Die  Illyrischen 
Provinzen"  pa  je  opozarjanje,  da  se  imenujejo  „Winden"  „sedaj  jjrav- 
zaprav  le  Slovani  na  Koroškem  in  Spodnjem  Štajerskem"  (str.  71):  to 
razliko  med  rabo  termina  „Slovenec"  in  „Kranjec",  „Windischer"  in 
„Krainer"  je  poudarjal  namreč  zopet  ravno  Kopitar  (Grammatik  VI; 
Istočniki  I,   10). 

(domnevo,  da  je  Kopitar  r)  n  i  „  st  rok  ovn  j  a  ški  Kranjec", 
ki  je  uredil  v  knjigi  pravopis  slovanskih  krajevnih  imen  in  \riiiil  tuinlam 
§e  tudi  kak  svoj  stavek,  vsiljujoČo  se  radi  reprodukcije  mnogih  Kopitjir- 
jevih  misli,  pa  iz|)rcmcni  v  gotovost  Kopitarjevo  pismo  Zoisu  z  dne 
15,  novembra  1811.  V  dostavku  tega  |)isma  prosi  namreč  Kopitar 
slik  za  opremo  te  knjige  in  |)ravi:  „llcubner  natisne  do  konca  jamiarja 
1812  lep  oktav -zvezek:  '>Illyrien  und  seine  Linwohner«,  ki  ga  je  nek 
^Ic/ijski  učenjak  duhovito  skompiliral;  avlor  ?eli  /alo  I  do  (i  l).ikrort/(»v 
iz  llarcpieta  ali  od   kod  drugod. 

Ker  šopa  Haccjuetove  risbe  |)oni-srečene,  želiiu  dobili  |;i/  [m  Imli 
Meubner)  s  posredovanjem  in  po  direkciji  V.  M.  novo  napravljene 
natančne  risbe  prebivalcev,  n.  pr.  1  Gorenjca  /  ženo.  otrokom,  čbel- 
njakom,  1  lslri)anra,  1  Hrvata,  1  Moljaka  i.  t.  d.  |»o  podatkih  V.  M.; 
Ileubner  bi  rad  plačal  za  risbo  dukat  v  zlatu  in  §c  več,  čeravno  bi  rad 
izdal  ceno  knjigo". 


100 

Slog  Slezijca  je  moški;  slovanska  nomina  propria  popravljam  jaz: 

torej  če  pridejo  risbe,  |)otctn  kaj  posebnega  —  drugače  rajši  nič.  Qu'en 
dites-vous?"    (Iz    Jagič  -  Prijateljevega   gradiva    za   IV.  toni   „Istočnikov"). 

Kaj  je  odgovoril  Kopitarju  Zois,  ni  znano,  izšla  pa  je  knjiga  — 
brez  slik.  V  Ljubljani  bi  bili  seveda  radi  tudi  zvedeli  ime  Šlezijca- 
avtorja,  in  vidi  se,  da  se  je  obrnil  s  tem  vprašanjem  na  Kopitarja 
dr.  J.  Zupan:  Zupanu  odgovarja  namreč  Kopitar  dne  21.  aprila  1813, 
da  „je  avtor  Prov.  Illyr.  Woltersdorf"  (Istočniki  H,  255;  prim.  tudi 
Bohatta  H.  in  Holzmann  M.,  Deutsches  Anonymen -Lexikon,  Weimar 
1905,  III,  314).  Ta  Šlezijec  Wolters  d  orf  more  biti  le  statistik, 
kartograf  in  —  protestantski  nabožni  pisatelj  E.  G.  Woltersdorf, 
profesor  v  Vratislavi,  ki  je  izdal  istega  1.  1812.  na  Dunaju  pri  isti 
tvrdki  Heubner-Camesina  ludi  svoj  „Repertorium  der  Land-  und 
Seekarten". 

Zdi  se,  da  je  dal  inicijativo  za  Kopitarjevo  sotrudništvo  pri  knjigi 
založnik  Heubner  in  ne  avtor.  Heubner  je  bil  šele  ravnokar  prišel  z 
Lipsije,  kupil  Camesinajevo  knjigarno  in  stopil  s  Kopitarjem  skoro  v 
prijateljske  odnošaje  (prim.  Kopitar  —  Dobrovskemu  na  veliki  četrtek 
1812,  Istočniki  I,  256). 

Kopitar  je  j)okazal  svoj  interes  na  dobrem  glasu  knjige,  pri  kateri 
je  sodeloval  sam,  tudi  v  „Wiener  Allgemeine  Zeitung",  kjer  je  bil 
sourednik  (Petrovskij  N.  M.,  Pervye  gody  dejateljnosti  V.  Kopitarja, 
Kasanj  190(3,  243).  V  štev.  49.  z  dne  18.  junija  1813  omenjenega  lista 
je  ocenil  neki  L.  L.  knjigo  precej  pikro  in  naglašal  zlasti,  da  bi  na 
Dunaju  izišla  knjiga  ne  smela  imeti  o  vojaški  upravi  „toliko  krivih 
nazorov  in  napačnih  podatkov",  čemur  pa  je  uredništvo  pripomnilo: 
„Saj  se  lahko  kako  delo  na  Dunaju  tiska,  pa  v  Smirni  napiše  .  .  . 
upamo,  da  bodemo  mogli  prinesti  o  tem  delu,  ki  pričakuje  le  iz  Avstrije 
natančnih  popravkov  po  vseh  j)anogah,  še  vedno  bolj  popravljajočo 
oceno"   (str.  774). 

Nove  ocene  pa  ni  bilo  in  kriva  je  nekoliko  morda  tudi  politika. 
\'era  v  obstoj  nove  države  se  je  že  rahljala,  in  uredništvu  se  morda  ni 
zdelo  več  umestno,  poročati  o  jjopisu  „Ilirskih  provinc"  v  času,  ko  se 
je  že  računalo  kot  s  faktom  z  njih  razpadom.  Na  Kranjskem  se  je 
širilo  začetkom  leta  1813.  celo  „prerokovanje",  da  zasedejo  Avstrijci 
15.  februarja  istega  leta  zopet  Ilirijo.  Grof  Hohenvvart  je  poročal  dne 
10.  januarja  1813  o  tem,  obenem  z  drugimi  podrobnostmi,  cesarju,  in 
cesar  je  poslal  dne  19.  januarja  Ilohcnvvartovo  pismo  policijskemu 
prezidentu  v.  Hageru,  „da  si  ga  ogleda  in  ga  uporabi,  potem  pa  z 
morebitnimi  opazkami  in  spomini  vrne".  Hageru  je  v  prczidialnem 
predlogu    na    cesarja    dne    21.  januarja    sicer    naglasil,    da    „diši    to,  kar 


101 

omenja  grof  Hohenwart  na  koncu  o  povedki.  ki  stavi  zopetno  zasedanje 
Ilirije  na  15.  dan  prihodnjega  meseca,  o  poizvedovanju,  ki  ima  izvor 
menda  v  njegovi  lastni  radovednosti  in  ki  naj  daje  mero  in  smer  nje- 
govemu  lastnemu  obnašanju"  (akt  štev.  ^3-257  ex  1813  v  arhivu  dun. 
notranj.  ministrstva),  toda  par  mesecev  po  15.  februarju  1813  se  je 
„prerokovanje"  uresničilo. 


Doneski  k  življenjepisu  dr.  Jakoba 

Zupana. 

(Doba  od  I.  1785-1817.) 

Spisal   dr.   Rudolf  Mole. 

I. 

Najbolj  obsežen  življenjepis  dr.  J.  Z  u  p  a  n  a.  onega  navdušenega 
slovenskega  romantika  in  enega  izmed  najbolj  plodovitili  pesnikov 
„Cbelice",  nam  je  spisal  Fr.  Wiesthaler  v  „Ljubljanskem  Zvoim" 
I.  1885.  Upotrebil  je  vse  mogoče  vire,  ki  so  mu  bili  na  razpolago,  v 
glavnem  se  je  pa  naslanjal  na  A\arnovo  delo  (Jezičnik  1877).  Toda 
niti  Mam,  niti  Wiesthaler  nista  izčrpala  onega  obilnega  gradiva,  ki 
je  bil  položen  v  Kopitarjevih  pismih  na  Zupana.  A  ravno  ta 
pisma  nam  kažejo,  s  čim  se  je  pečal  Zupan,  i)redno  je  bil  imenovan 
za  profesorja  bf)goslovja  v  Ljubljani.  Poleg  teh  pisem  ^  so  mi  tudi 
dobro  služili  podatki  v  pismih,  ki  jih  je  pisal  Kopitar  Dobrov- 
skemu,  oziroma  Dobrovski  Kopitar  j  U".  Jako  važne  podatke  pa 
sem  dobil  v  neobjavljenih  pismih,  ki  jih  je  pisal  Kopitar  baronu  Z. 
Zoisu;  tupatam  je  dodan  tudi  koncept,  oziroma  pismo  Zoisovo^. 
Marsikaj  zanimivega  i/  le  dobe  se  nahaja  tudi  v  neobjavljenih  pismih, 
ki  jih  je  pisal  Zupan  mlademu  Rudežu,  sinu  .ložefa  kudeža,  graščaka 
V  Ribnici*. 

'  Neue  Briefe  von  Dobruvski,  Kupitar  und  aiulcrcn  Sful-  mul  Wcslslaveii. 
HrraiMKc){ebcn   von    V.   JajjK:.    IJerlin    IW>7.  V    postt-v    pridejo   sir.    182-270. 

(Ciliral  sem  to  delo  pod  II). 

'  Kriefwcchsel  /wi<iclieii  Dobrovsky  und  Kopll.ir  (IWW  -1K2H).  ileraiisye}^il)eii 
von  V.  Ja|;ie.    Berlin  IHKTi.   (Ciliral  4cm  pod  I) 

»)  DoIjII  •cm  jih  od  |{  dr.  Iv.  Prijalclja,  ki  je  oskrboval  prepis  Cojzove 
oslallnr,  ki  jo  namerava  lz<lali  dvorni  svetnik  n"**!'-  prof.  dr.  V.  pl.  Ja>{lt\  Obema 
gfnpodoma  Izrekam  Icm  potom  najvdane|»o  zalivalo! 

*  l'i-tma  MT  nahajajo  v  lukaj;njl  lic.  knjižnici;  nanje  me  |r  opo/orll  kustos 
g,  L.  Pintar.  za  kar  mu  bodi  izrečena  nujvdanej&a  zahvala! 


102 

Ta  razprava  ima  namen,  izpopolniti  ono,  česar  ni  dobiti  niti  pri 
Marnu,  niti  pri  Wiesthalerjii. 

Jakob  Zupan  (pravibio  Zupan  ^)  se  je  rodil  kot  kmetski  sin  dne 
4.  julija  1785,  v  Prevojah  pod  Brdom  v  kamniškem  okraju  na  Kranjskem. 
O  njegovi  mladosti  nam  ni  znano  mnogo.  Saj  niti  ne  vemo,  kje  je 
pričel  svoje  študije.  Wiesthaler  domneva,  da  je  Zupan  mogoče  študiral 
kje  na  Hrvaškem,  ter  misli  na  Varaždin,  ker  se  je  bil  Zupanu  posebno 
l^riljuliil  srbsko-hrvaški  jezik.  (L.  Z.  1885,  str.  32).  Vendar  se  mi  zdi, 
da  ima  ta  domneva  malo  podlage ;  ravnotako  bi  lahko  mislil  na 
Karlovec,  kjer  je  študiralo  tudi  mnogo  Slovencev.  Letna  poročila  in 
listine  ljubljanske  gimnazije  imenujejo  njegovo  ime  samo  1.  1802,  ko  je 
bil  slušatelj  matematike  in  fizike  v  takratnem  drugem  letniku  liceja 
(Wiesthaler  ibd.). 

V  obeh  predmetih  je  imel  v  obeh  tečajih  „izvrstno"  in  red  v 
nravnosti  se  je  glasil  „popolnoma  povoljno"  („ganz  gemäß").  Užival 
je  tudi  Thalhergovo  ustanovo.  Dne  22.  avgusta  leta  1802.  je  prosil  za 
sprejem  v  teologijo  (Wiesthaler  ibd.).  Po  dovršenih  teoloških  študijah 
v  Ljubljani  so  ga  poslali  na  vseučilišče  na  Dunaj,  ker  je  bil  še  premlad 
za  posvečenje  v  mašnika. 

Na  Dunaju,  kamor  je  prišel  1.  1806.  **,  je  stanoval  pri  piaristih  ter 
se  je  posebno  j)riljubil  tamošnjemu  rektorju  Langu,  ki  je  šel  mlademu 
navdušenemu  Kranjcu  zelo  na  roko.  Sploh  je  bil  Lang  jako  izobražen 
mož,  ki  se  je  zelo  zanimal  za  ljubljanske  šole  in  kranjske  razmere. 
Tako  piše  Kopitar  Zoisu:  „Supan  lässt  den  Vodnik  bitten,  im  nächsten 
Schreiben,  sey's  an  mich  oder  ihn,  einige  Neuigkeiten  von  den  Laibacher- 
schulen,  um  die  ihn  sein  Dir.  Lang  immer  fragt,  beizugeben".  (Pismo 
z  dne  3.  marca  1809). 

Kako  zelo  se  je  zanimal  Lang  za  Zupana,  nam  svedoči  sledeče: 
„Prof.  Supan  ist  ein  so  enthusiastischer  Patriot,  dass  sein  Convict- 
director,  der  ihn  sehr  liebt,  nur  Daten  zum  Lobe  Krains  aufsucht 
oder  ihn  abfragt,  wenn  er  ihn  aus  seiner  Melancholie,  der  er  ehevor 
sehr    soll    unterworfen    gewesen    seyn,    aufrichten    will". 

Za  bivanje  v  konviktu  je  zanimiva  sledeča  anekdota.  Med  drugimi 
sta   stanovala    v    konviktu    z   Zupanom    tudi    neki    Hruby,    ki   je   postal 


'  Lastnoročni  podpis  se  glasi  Supan.  V  i^orespondenci  Kopitarja  in  Dobrovskega 
se  nahajajo  oblike  Shupan  (I,  38),  potem  :KyiiaH'f.  (I,  83),  Supan  (I,  135).  V  pismu 
na  Dobrovskega  z  dne  21.  aprila  1810  piše  Kopitar:  „Der  junge  Dr.  Theologie  Siippan 
(so  verliunzen  die  Deutschen  unsere  Župane)  war  durch  das  imverhoffte  Geschenk 
Jhres  Siawins  überrasciit  (i,  135).    Cfr.  tudi  1,  180:  Jacob  Supan  (     iliyiKllIt). 

*  Cfr.  moj  članek:  „Ein  Beitrag  zu  Biographie  Jakob  Supans".  Carniola  1909, 
Str.  163,  164. 


103 

pozneje   zdravnik    (II,  212),    in   Madžar    Buzcv.    ki   ga   imenuje    Kopitar 
„snierdliva  maacarska  voffert"  (II,   191), 

Hruby  je  prišel  nekega  dne  h  Kopitaiju  in  mu  je  povedal,  da  je 
Buzcv  Zupana  založil  rektorju  Langu,  da  se  nekdaj  ni  udeležil  večerne 
molitve.  Ravnatelj,  ki  je  bil  sicer  pameten  mož,  se  je  smejal  tej  denun- 
ciaciji  in  je  le  obžaloval,  da  je  že  bil  napisal  izpričevalo  (II,  191  —  192). 
Zupana,  ki  se  je  mogoče  čutil  prizadetega,  je  ta  vest  zelo  vznemirila. 
Gotovo  je  napisal  Kopitarju  obupno  pismo,  ker  ga  mora  Kopitar  v 
prihodnjem  pismu  tolažiti,  da  sloni  cela  stvar  na  nerazpozumljenju  (II, 
192 — 193).  Buzcv  ni  zatožil  Zupana,  temveč  Hrubyja  in  druge.  Nespo- 
razumljenje  tiči  v  tem,  da  je  napisal  Kopitar  v  pismu  „jih",  kar  lahko 
pomeni  Zupana,  kakor  druge.  Lang  se  ni  kesal,  da  je  bil  dal  izpričevalo 
Zupanu,  temveč  Hrubvju  in  drugim.  Vse  je  bilo  torej  le  kloštersko 
blebetanje  (II,  193).  Iz  pisma  z  dne  18.  julija  1810  pa  sledi,  da  je  šlo 
res  za  neko  denuncijacijo;  povzročil  je  pa  ni  Buzcy,  temveč  nekdo 
drugi  (II,  194).  Zupan  pa  se  le  ni  mogel  potolažiti;  mislil  je  vedno,  da 
se  je  zameril  Langu.  Zato  mu  je  moral  Kopitar  naposled  zatrditi,  da  se 
ni  Lang  nikdar  pritožil  čez  njega  (II,   198). 

V  konviktu  so  živeli  tudi  drugi  Slovani,  ki  jih  je  Zupan  seznanjal 
z  našimi  razmerami  in  literarnimi  proizvodi.  Iz  nekega  pisma,  ki  ga  je 
pisal  Kopitar  Zoisu,  izvemo,  da  je  zahteval  Zupan,  naj  Vodnik  pošlje 
dvanajst  izvodov  „Pesmi  za  pokušino",  da  jih  razdeli  med  svoje  pri- 
jatelje. (Pismo  z  dne  3.  februarja  1809).  Razdelil  jih  je  potem  med 
Galičane  (Poljake  in  Rusine?).    (Pismo  3.  marca   1809). 

Na  Dunaju  je  občeval  z  rojaki,  ki  so  bili  slučajno  takrat  na  Du- 
naju. V  korespondenci  čitamcj  sledeča  imena:  Jenko,  Pervajne,  Zupančič 
(bodoči  profesor  v  Celju),  I^olinar^,  znani  Jurist;  največ  pa  je  občeval 
s  Kopitarjem. 

Zupan  je  poslušal  znamenitega  Jäh  na  v  hebrejščini  (i,  31).  Da 
se  je  resno  pečal  s  hebrejščino  in  imel  lepe  us|)ehe,  nam  kaže  dejstvo, 
da  se  je  Jahn  pozneje  vedno  rad  spominjal  svojega  učenca  in  nui  tudi 
dopisoval ". 

Velikega  pomena  za  Zupana  je  bilo  znanje  s  Kopitarjem.  Ce  sla 
se  moža  poznala  že  iz  Ljubljane,  ne  vemo.    Vsekakor   s(a    se  Zupan    in 

'  Inleresantno    je    sledeče    mesto    iz    Kopitarjevega    pisma,   dne    '.i.  febr.   1H()*.» 
.Vodnikovo   Historie   je   nčki  tudi  Dolinar  v' roke  dol)il,   nt   Judicium    ferro  t:   je 
neki  djal.  de   je   preže),   si    styliim    habcrct,   aber  so  sey  e<i  nlcbt  /ii  drucken  I 
Ich  habe  die  vorigen  {{Uien,  und  diene  letzte  Hclilimme  Nachriclil  al)  eodcru  .iiiclore 
Supan". 

*  Prim.  Ja|{ič,  II.  I'JH:  Jahn  le  snhitat.  -  Jnhnii  responsinn  lialies  stalim.  — 
Jahn  hrri  vidi  per  dua«  hora«,  rescrihet.  Interim  a((il  per  nie  ^ratlas  Ic  amal  iit 
ego  (II.  riT)). 


104 

Ko[)itar  spoznala  Isuialu  ;  Kopitar  je  namreč  prišel  začetkom  novembra 
na  Dunaj  in  že  5.  decembra  1808.  omenja  v  svojih  pismih  Zupana.  Gre 
za  neko  poizvedbo  in  tu  se  glasi:   „wie  mir  Supan  sagt". 

Bistro  Kopitarjevo  oko  je  kmalu  spoznalo  zmožnosti  mlajšega 
rojaka ;  postala  sta  dobra  prijatelja.  Kako  je  sodil  Kopitar  o  Zupanu, 
nam  pove  pismo  z  dne  23.  decembra  1808:  „E.  G.  haben  mir  die  Fata 
der  krainischen  Literatur  unter  Marcus,  Japel,  Linhart  etc.  in  früheren 
Jahren  oft  erzählt,  mit  Beisatz,  daß  ich  einst  vielleicht  selbst  in  diesen 
Weingarten  sollte  zu  arbeiten  kommen.  Wer  weiss,  ob  E.  G.  nicht  auch 
wegen  des  Lexicons  zum  Prophet  werden !  Auf  jeden  Fall  aber  bekommt 
Krain  einen  braven  Arbeiter,  auch  pro  lingua,  an  dem  Neffen  des 
Dechants  Supan,  der  noch  dieses  Jahr  als  Prof.  Jheologiae  ins  Vaterland 
zurückkommt.  Er  ist  ganz  der  Mann,  eine  neue  bessere  Übersetzung 
der  Bibel  zu  besorgen". 

Kopitar  ga  je  izkušal  na  vsak  način  pridobiti  za  delovanje  na  polju 
slovenskega  jezika.  Zato  je  celo  žrtvoval  marsikatero  uro  le  na  ljubo 
svojemu  prijatelju.  Zupanu,  ki  je  bil  dober  Orientalist,  ni  bilo  po  volji,  da 
bi  bil  ostal  Kopitar  nevešč  hcbrejščini,  zato  je  prihajal  vsak  dan  med 
5.  in  6.  uro  zvečer  h  Kopitarju,  „um  mich  —  Kopitar  Zoisu  dne  23.  jan. 
1809  —  soviel  ich  ertragen  kann,  zu  iniziren,  was  ich  mir  denn  wohl 
gefallen  lasse,  auch  um  ihn  selbst  noch  mehr  für  die  Slavität  zu 
gewinnen" ''.  Vidi  se,  da  se  je  Kopitar  le  svojemu  prijatelju  na  ljubo 
učil  hcbrejščine,  zakaj  dne  29.  aj)rila  1809  piše  sledeče:  „aber  nun  klopft 
wieder  Supan:  er  stiehlt  mir  manches  Stündchen:  aber  die  wenigstens 
für  den  Slavismus  und  die  neue  Bibelausgabe    nicht    verlohren    seyn?". 

Kojiitar  ni  mogel  zamolčati  staremu  mojstru  Dobrovskemu  svojega 
veselja,  tla  je  dobil  tako  marljivega  slavista.  Hvali  ga  kakor  Cojzu,  a 
izraža  tudi  nado,  da  se  mu  bode  i)osrečilo  kot  „Neffe  der  Principum 
in  Consistorio,  Theolog  und  Professor"  pridobiti  „eine  krainische  Lehr- 
kanzel an  Theologie". 

Se  preden  je  Zupan  odpotoval  v  domovino,  ga  je  izkušal  Kopitar 
priporočiti  svojemu  velikemu  mecenu.  Ze  23.  dec.  1808  piše  Zoisu :  „Ich 
mache  ihm  Hoffnung,  daß  er  bei  E.  G.  freye  Entree  haben  werde, 
worauf  er  sich  sehr  freut". 

Vest,  da  hoče  Zupan  prevajati  sveto  pismo,  je  Zoisa  zelo  raz- 
veselila. Dne  14.  jan.  1809  piše  Kopitarju:  „Wir  erwarten  mit  Sehnsucht 
den  Prof.  Suppan !  Er  wird  seinen  Landsleuten  sehr  willkommen  seyn, 
wenn  er  sich  darauf  verlegen  wird,  die  Bibelübersetzung  zu  rektifizieren. 
Man    hört    oft    Klagen    über    ungleiche  Orthographie  und  über  die  ger- 

'  Zoisu  ni  bilo  všeč  to  novo  delovanje  Kopitarjevo.  Zato  piše  v  konceptu  : 
„Supan  Hebräisch  —  nur  wenige  Stunden?". 


105 

manisierenden  Phrasen.    Sie    wünschen    auch   ein  größeres  Format  und 
frischere  Lettern,  bol  shive  zharke,  wie  sie  es  nannten  !" 

Vendar  Kopitar  ni  mogel  zamolčati,  da  se  boji,  da  bi  utegnil 
Zupan  izgubiti  veselje  in  navdušenje  za  delo  med  barbarskimi  janzenisti; 
zato  prosi,  naj  se  Zois  zavzame  zanj.  V  pismu  z  dne  1.  februarja  1809 
pravi  sledeče:  „E.  G.  müssen  ihn  (Supan)  aber  wohl  auch  ein  wenig 
in  Protection  nehmen :  sonst  würde  sein  heiliger  Enthusiasmus  unter 
barbarischen  Jansenisten  in  Gefahr  seyn  zu  verrauchen".  Ta  Kopitarjeva 
bojazen  je  bila  tembolj  upravičena,  ker  je  bil  Zupan  pod  vplivom  svojega 
strica,  dekana  in  kanonika  Zupana,  ki  je  bil  znan  kot  janzenist.  Kanonik 
Zupan  je  tudi  večkrat  dopisoval  svojemu  stričniku,  ki  je  jako  rad  čital 
njegova  pisma.  V  tem  oziru  primerjaj  Kopitarjevo  pismo  z  dne  12.  marca 
1809:  „Die  Visite  des  Ch.  Supan  hat  seinen  Neffen  ungemein  gefreut. 
Letzterer  bekommt  von  Alonsignore  seihst  eigenhändige  Briefe,  was  ihm 
natürlich  nicht  wenig  schmeichelt".  —  Na  priporočilo  Kopitarjevo  je 
odgovoril  Zois  kratko:  „Dem  Prof.  Supan  werde  mich  anbiethen!  nisi 
Jansenistae  abhorrent".  (7.,  12.  februarja   1809). 

Dne  5.  februarja  1809.  je  bil  Zupan  posvečen  v  mašnika;  novo 
mašo  je  daroval  najbrže  13.  febr.  1809.  Kmalu  potem  je  mislil  odpotovati 
v  domovino  ^*^,  Ostal  pa  je  vendar  še  do  septembra  na  Dunaju,  ker  si 
je  hotel  še  prej  pridobiti  doktorat,  ki  ga  je  dosegel  9.  septembra   1809  ^\ 

Dne  12,  sept.  180^X  je  Zupan  zapustil  Dunaj.  Po  petmesečnem 
občevanju  si  je  Kopitar  lahko  ustvaril  precej  jasno  sliko  o  svojem  rojaku. 
Spoznal  je  njegove  zmožnosti,  posebno  jezikovne,  a  videl  je  tudi  marsikak 
madež  na  njegovem  značaju.  Bal  se  je,  da  nui  utegne  ravno  njegovo 
častihlepje  škodovati;  v  tem  se  tudi  ni  motil,  kakor  nam  je  pokazala 
prihodnost.  A  Zoisova  bližina  bi  po  Kopitarjevem  nnieiiju  gotovo 
ugodno  uplivala  na  nadarjenega  mladega  Slovenca  ter  ga  bodrila  k 
resnemu  znanstvenemu  delu  ^^. 

V  Ljubljani  je  nastopil  svojo  prvo  službo  kot  kaplan  pri  Sv.  Petru, 
O  kakem  delu  ne  slišimo  sedaj  nič;  naji)rže  nui  je  nova  služba 
dala  mnogo  dela.  Tudi  pri  Zoisu  se  ni  oglasil  takoj,  zakaj  v  pisnui  z 
dne  3.  decembra  1H09  vpraša  Kopitar  Zoisa:  „War  Supan  noch  nicht 
bei  I:.  C?  Mir  bat  er  auch  noch  nicht  geschrieben".  Vendar  mislim, 
da  sc  je  kmalu  oglasil  ter  bil  sprejet  v  krog  tedanjih  literatov.  ki  se  je 
shajal  pri  Zoisu, 

••  l*rim.  Kopitarjevo  pismo    Zoi»u.  dne  3.  (tl)riJ.'ir|.i   IWK»:   „.  .  .  .  will  ir  den 
1,3«««  d.  primizlren  und   dann    nach  wenl^^cn  Wochen    nach   l.alhach   nl)ntlien  wird". 
*'  O  i/pilih  prim.  moj  že  citirani  članek. 
"  l'rlni.  mo)  članek. 

8 


106 

Kopitarju  ni  bilo  prav,  da  je  Zupan  samo  kaplan  v  Ljubljani  ter 
je  menil,  da  ga  bodo  nastavili  (pismo  K),  marca  1810)  za  notarja,  kar 
mu  pa  zopet  ni  bilo  po  volji,  ker  ni  hotel,  da  bi  bil  Zupan  „Geschäfts- 
mann", ampak  ga  je  hotel  videti  v  krogu  učenjakov  (II,  188).  Vendar 
mu  je  Zupan  zanikal,  da  bi  ga  mislili  postaviti  za  notarja.  Zato  mu  je 
Kopitar  6.  junija  1810.  odgovoril  sledeče:  „Von  ihrem  Notariat  ist,  wie 
ich  ja  sagte,  blos  ein  meiniger  Traum  der  Schöpfer;  was  kann  ich 
dafür,  wenn  erhitzte  Klostcrküpfe  wie  Hruby,  Träume  für  Facta  nehmen? 
was  nicht  ist,  kann  werden". 

Dne  18.  februarja  1811.  piše  Primic  Zupanu :  „Sa  boshji  zhaf,  naj 
oftanejo  na  Kranjfkim  =  post  nubila  Phoebus ;  njih  evangelion  od  biblie 
me  je  mozhno  rasveselil"   (II,  305). 

Iz  tega  sklepam,  da  se  je  bil  mogoče  Zupan  odločil  zapustiti 
Ljubljano  in  je  mogoče  javil  Primicu  svoj  sklep.  Morda  je  ta  vest  v 
zvezi  z  notico,  ki  jo  čitamo  v  pismu  Kopitarja  na  Zoisa:  „S+pan  schreibt 
mir,  Sivrich  ^3  habe  ihm  den  Anwurf  gemacht,  si  ipse  episcopus 
fieret  Illyrici,  an  pro  vicario  generali  vellet  ipsi  esse.  Talia  eblaterat, 
se  ridiculisans  et  alios!  Ceterum  puer  egregius,  si  laborare  vellet" 
(6.  junija  1810). 

V  Ljubljani  je  ostal  do  junija  I.  1811.,  ko  je  bil  prestavljen  kot 
kaplan  v  Smarije  pod  Ljubljano. 

K  tej  novi  službi  mu  je  Kopitar  čestital  dne  5.  junija  1811:  „De 
mutato  loco  gratulor  si  tibi  gratum,  sed  hoc  Optimum  quod  non  procul 
ab  urbe"  (II,  233). 

Posebno  veselje  pa  je  imel  s  to  premestitvijo  Primic.  Gotovo  je 
imelo  to  veselje  nekoliko  egoizma  v  sebi ;  zakaj  Primic  je  bil  doma  iz 
Zaloga  pri  Smarijah  in  je  tudi  v  počitnicah  zahajal  tja.  Zato  mu  piše, 
da  ga  veseli,  da  je  prišel  za  kaplana  v  njegovo  rojstno  župnijo,  kjer  bo 
imel  priliko  spoznavati  dolenjsko  narečje  (II,  272).  Prosil  ga  je  obenem 
tudi,  naj  potolaži  njegovo  mater,  če  bi  jo  videl,  ker  je  bila  kar  obupana, 
da  ni  postal  njen  sin  duhovnik  (II,  273).  Zupan  je  bil  v  resnici  zelo 
zavzet  za  Primčeve  sorodnike;  saj  mu  piše  Primic  sledeče:  „de  ti  je 
moja  rodovina  tako  pri  serzi  me  prav  mozhno  veseli,  ino  se  ti  sa  to 
prav  lepo  sahvalim"  (II,  291).  V  istem  pismu  ga  prosi,  naj  gre  njego- 
vemu bratu  pri  študijah  na  roko ;  to  prošnjo  mu  je  položil  že  v 
prejšnjem  pismu  na  srce  (II,  289). 

Zupan  bi  bil  moral  priti  v  Ribnico,  toda  ker  mu  ni  ugajal  značaj 
tamošnjega  župnika  in  ker  je  bil  bliže  Ljubljane,  se  je  rajši  zadovoljil  s 
Smarijami.  (Zupan  ^  Rudežu,  5.  januarja  1812). 


"  Sivrič  je  bil  učitelj  pri  Marmontii  v  Ljubljani,  potem  kanonik  pri  sv.  Hiero- 
nimu  v  Rimu. 


107 

Iz  Smarij  je  Zupan  prihajal  vsako  drugo  sredo  peš  v  Ljubljano. 
Ker  so  pa  bili  ob  sredah  ravno  semanjski  dnevi,  se  je  lahko  poslužil 
tudi  vozne  prilike.  (Zupan  —  Rudežu,   14.  februarja  1812). 

Das!  mu  je  Kopitar  čestital  k  mestu  v  Smarijah,  se  vendar  ni 
mogel  popolnoma  sprijazniti  z  novo  službo  mlajšega  prijatelja.  Hotel  je, 
da  bi  bil  ostal  v  Zoisovi  bližini,  ker  je  predobro  znal  in  vedel,  da  mora 
Zupan  vedno  imeti  poleg  sebe  človeka,  ki  ga  priganja  k  delu.  Saj  bi 
se  že  dobila  kaka  fara  v  Ljubljani  za  doktorja;  zdaj  je  bil  tudi  z  notar- 
jatom  zadovoljen;  to  bi  neslo  gotove  dohodke;  v  mestu  bi  imel  več 
časa,  imel  bi  prijatelje,  ki  bi  bili  njega  vredni ;  tam  bi  mu  bile  knjige 
na  razpolago.  Naj  se  torej  posvetuje  z  baronom  o  tej  stvari  in  naj  jo 
izpelje!  (II,  252j.  Vedel  je  prav  dobro,  kaj  premnogokrat  počenjajo 
kaplani  na  kmetih,  ker  jim  manjka  primerne  inteligentne  družbe.  Mogoče 
je  malo  pretirano,  a  v  mnogih  slučajih  jako  primerno  sledeče  Kopitarjevo 
mnenje:  „Sag  was  du  willst:  ich  weiss  auch  was  Kaplane  zu  thun 
haben:  Kartenspielen,  Zeitungicsen,  ausrichten,  essen,  saufen,  ut  cunni 
ne  meminerim,  qui  te  ita  exterruit  ut  nc  nominetur  quideml  Ergo  nee 
mihi  succense  si  quid  verius  di.xi,  nee  in  socordia  persevera".  (Pismo 
z  dne  1.  avgusta  1812,  II.  245). 

Te  odkritosrčne  in  zbadljive  besede  so  Zupana  dirnile  kaj  neprijetno. 
Gotovo  je  precej  ostro  odgovoril  zbadljivemu  Gorenjcu,  ki  se  mu  je 
29,  avgusta   1812  opravičil,  češ,  da  se  ne  bo  več  šalil  (II,  246). 

Dne  17.  (oktobra  1812  toži  Kopitar:  „O  quin  tu  rare  marcescis? 
nonne  in  urbe  posses  esse,  et  circa  baronem  ?  ut  et  ipsum  juvares  et 
ab  ipso  juvaveris!"  (II.  247). 

In  20.  aprila  1813  mu  piše  zopet:  „de  Ko[)lanarstvo  vidcbis  ut  te 
expedias!"  (II,  'ITyA).  Dne  \'A.  oktobra  \H\'A  ga  vpraša:  ..Sahitein  te 
theologiae  professorem?" 

Toda  usoda  je  hotela,  da  je  moral  Zu[)an  še  dolgo  časa  opravljati 
službo  kaplana  na  kmetih.  Šele  leta  1817.  je  |)ostal  profesor  teologije, 
„professor  publicus  palacobiblicus",  v  Ljubljani. 


S  čim  se  je  pečal  Zupan  od  onega  časa,  ko  jo  zapustil  DiniMJ  iii 
bil  imenovan  za  teološkega  |)rofc'Sorja  v  Ljubljani? 

Omenili  smo  že,  da  sta  govorila  Kopitar  in  Zupiiii  /r  ii;i  Dmiajii 
o  nf)vcm  prevodu  Sv.  pisma;  videli  smo  tudi,  s  kakim  veseljem  \v 
pozdravil  Zois  to  Kopitarjevo  vest.  /olja  po  novi,  oziroma  |)<tpravljeni 
izdaji  slovenskcf^a  Sv.  pisma  je  bila  splošna.  Za  tako  delo  je  lnl  Ztip.ni 
kot  ustvarjen,  /akaj  bil  je  dober  Orientalist  in  Grk.     lo  je  Kopitar  dobro 

8* 


108 

vedel.  Zato  je  tudi  izkušal  pregovoriti  svojega  prijatelja,  da  bi  se  lotil 
tega  hvaležnega  posla.  Kopitar  se  je  za  to  delo  tembolj  zanimal,  ker 
je  upal,  da  bo  izšel  prevod  v  novem  pravopisu. 

Ko  je  zapustil  Zupan  Dunaj,  je  izkušal  Kopitar  ob  vsaki  priliki 
osvežiti  sklepe,  ki  sta  govorila  o  njih,  ter  ga  je  priganjal  k  vztraj- 
nemu delu.  To  pa  je  znal  prav  dobro.  Le  pomislimo,  kako  je  dregal 
svojega  starega  mojstra  v  Pragi,  da  mu  je  bil  mnogokrat  že  skrajno 
neljub.  Ze  v  prvem  pismu  ga  izpodbuja  s  sledečimi  besedami:  „Werden 
Sie,  spes  nostra !  denn  gar  nichts  thun  pro  bono  pulcherrimae  dialecti 
linguae  pulcherrimae  (d.  i.  NB.  der  herrlichste  Dialekt  der  herlichsten 
aller  lebenden  Originalsprachen !)  Sammeln  Sie  doch  adagia,  proverbia 
und  —  in  ciuo  certe  tu  vel  maxime  proficies  —  Proselyten  für  unser 
Studiutn!  Hat  Sie  Vodnik  nicht  auch  angefeuert  zum  Mitwirken?  Wenn 
Sie  z.  B.  eine  Kopie  von  Vodnik's  Krainischer  alfabetischen  Wörter- 
sammlung nähmen,  dann  krainische  Bücher  lesen  (Dalmatini  Bibliam, 
Castelez,)  und  noch  mehr  die  Bauern  anhörten,  und  nondum  notata 
adnotirten!  Nonne  praeclarae  indc  symbolae  lexico  accederent  confici- 
endo?  Haben  wir  einmahl  ein  soviel  möglich  vollständiges  Lexicon, 
dann  würden  alle  Slavisten  nur  aus  unserem  Dialekt  räsoniren,  beweisen 
etc!"  —  (II,   182,   183). 

Torej  narodno  blago  naj  bi  nabiral,  pridobival  naj  bi  novih  učencev, 
skrbel  za  slovar! 

Dobrovski  je  bil  zelo  vesel,  zvedevši  ugodne  vesti  o  Zupanu  (prim. 
gori).  Zato  je  pridejal  pismu  na  Kopitarja  dne  1.  januarja  1810  (I,  82) 
dva  izvoda  Slavina  z  naročilom:  „eins  dem  krainischen  Geistlichen, 
von  dem  Sie  einst  Erwähnung  machten,  in  meinem  oder  ihrem  Namen 
zu  verehren.  Und  dieser  kr.  Geistliche  ist  mein  Hr.  Supan,  von  dem 
ich  meist  alle  meine  sanguinische  Hoffnungen  dem  Meister  berichte. 
Ergo  noli  me  confundere",  piše  Kopitar  Zupanu  dne  25.  januarja  1810. 
—  Tako  mu  pošlje  Kopitar  ta  izvod  kot  baptisma  Slavismi  (1,  182), 
temu  sledi  tudi  Pravoi)is,   „ut  sit  illi  confirmatio"  (I,    182). 

Ker  je  dobil  toliko  zakramentov  (I,  182),  misli  Kopitar,  bode  imel 
veselje  do  dela.  Toda  Zupan  je  bil  precej  molčeč,  da  ga  je  moral 
Kopitar  vprašati  (25.  januarja  1810):  „Am  Ende  werde  ich  glauben 
müssen,  mich  ohne  Wissen  und  Willen  bei  Ihnen  vermessen  zu  haben, 
da  sie  sich  so  zurückziehen.  Wissen  Sie,  dass  mich  nichts  so  verdrießt 
als  zudringlich  zu  scheinen,  auch  nur  zu  scheinen?  Ne  bodite  tako 
Shupansko  shtiman!"  (II,  184). 

In  10.  marca  1810.  vj)raša  zopet:  „I  kaj  pa  oni  delajo,  dulcissime 
amicorum?  Quid  de  novis  bibliis?  Quid  de  proverbiis?"   (II,   188). 


109 

V  enem  prihodnjih  pisem  si  ni  bil  Zupan  popohioma  na  jasnem, 
kaj  naj  počne,  in  je  najbrže  pisal  Kopitarju  o  tem;  zakaj  31.  marca  1810. 
mu  odgovori  takole:  „Mit  was  Sie  anfangen  sollen?  Quidquid  fueris 
adgressus.  benne  perficies:  ergo  tantum  fac  incipias,  seien  es  nun  pro- 
verbia  oder  nova  bibl.  versio". 

Zupan  se  je  medtem  vendar  odločil  ter  stopil  v  kolo  prevajalcev 
Sv.  pisma. 

Glavna  prevajalca  sta  bila  Zupan  in  Ravnikar,  kot  pomočniki  in 
sodniki  veljajo  Zupanov  stric,  kanonik  Zupan,  potem  Debevc  in  Balant, 
Skrinjar  in  drugi  (I,  195);  v  vsem  je  bilo  11  delavcev  (II,  281).  Novo 
Sv.  pismo  naj  bi  obsegalo  samo  četrtinko  starega  prevoda  itd.  Posebno 
važno  pa  je  bilo,  da  so  hoteli  izdati  pismo  s  pomožnimi  črkami  lat. 
abecede  po  vzorcu  Dobrovskega.  Zois  je  bil  tudi  pripravljen  podpirati 
vso  stvar  z  denarjem  (I,  214). 

Kako  se  je  Kopitar  zanimal  za  novi  prevod,  nam  kaže  vsa  kore- 
spondenca z  Zupanom.  \'edno  stoji  Zupanu  ob  strani  z  navodili  in 
predlogi.  (Prim.  tozadevna  mesta  II,  208,  II,  224,  11,  223  in  drugod). 

Kopitarju  se  je  zdelo,  da  gre  prevod  prepočasi  odrok ;  vzrok  je 
tičal  po  njegovem  mnenju  v  tem,  da  delajo  prevajalci  pri  sestankih.  Zato 
svetuje  Zupanu,  da  bi  bilo  dobro,  če  bi  samo  Ravnikar  in  on  prevajala 
ter  vsak  teden  čitala  svoje  prevode  drugim  (11,  218). 

Zupan  se  je  tudi  najbrže  odločil  za  to,  zakaj  že  9,  maja  1811.  ga 
vpraša  Kopitar:  „Tu  (juantuin  profccisti  in  versione  bibliorum?" 

Delo  je  toliko  napredovalo,  da  je  pisal  Kopitar  dne  27.  oktobra 
181 1.  Dobrovskemu  sledeče  :  „Supan  und  Ra  u  nich  er  arbeiten  I)  ra  v 
an  der  Übers,  der  hehr,  ßibel  (nolunt  enim  vcrsioncm  vertere.  AI)sol- 
verunt  vero  vix  priores  duos  Mosis :  episcopus  et  ordinatus  ad(|uicscunt)". 

.Medtem  sc  je  bil  Zupan  že  |)reselil  v  Smarijc  in  sc  ni  več  toliko 
brigal  za  prevod,  ludi  spoznamo  iz  Kopitarjevih  pisem,  ki  jih  je  pošiljal 
Dobrovskemu.  da  se  je  njegovo  mnenje  o  Zupanu  precej  izjiremenilo. 
F'o|)rei  je  bilo  \io\v.f  Zupanovega  imena  Ravnikarjevo  in  Zu|)an  je  veljal 
za  glavo  vsega  dela. 

F^revajalo  se  je  dalje.  Kako,  ne  moremo  reči.  Vsekak(j  lahko  skle- 
pamo, da  je  Zupan  Se  vcdn(i  delal  tur  prinašal  svoje  izdelke  v  Ljubljano 
oh  svojih  običajnih  posctih.  1/  ()isma  dne  22.  februarja  1812  izvemo 
ludi,  da  so  že  mislili  dati  posamezne  dele  v  tisk,  kar  se  pa  ni  /delo 
Kopitarju  primerno;  zahteval  je,  naj  bi  se  vse  delo  dalo  v  tisk  (11,247). 

Dne  2.  avgusta  1812.  je  Kopitar  že  lahko  sporočil  Dobrovskemu, 
da  so  kranjski  prevajalci  |)od  vodstvom  M.  Ravnikarja  že  skoro  izvršili 
knjigo  Pentatcvch  ;  zakaj  Ravnikar  se  je  hil  zelo  zavzel  za  stvar  (I,  277). 
V  novembru   1812.  \v  že  bil  preveden  (I,  2^)7). 


110 

Zadnjo  vest  o  tem  prevodu  srečamo  v  pismih  Kojiitarja  na  Zupana 
dne  13.  oktobra  1813,  kjer  svetuje,  naj  bi  se  izdala  l)iblija  kolikor  mogoče 
ekonomično. 

Kakor  se  zdi,  je  ostalo  le  pri  tem.  Zupan  se  morda  ni  več  pečal 
s  prestavo,  posvetil  se  je  s  tem  večjo  vnemo  nabiranju  narodnega  blaga. 
Kako  je  bilo  sploh  s  prevodom,  ne  vem;  skoro  gotovo  se  je  material 
uporabil  pri  prihodnji  Wolfovi  izdaji  Sv.  pisma. 

Le  obžalovati  moramo,  da  Zupan  ni  izvedel  započetega  dela. 
Upravičeno  lahko  trdimo,  da  bi  bil  postal  njegov  prevod  izboren. 

Tembolj  pa  moramo  z  veseljem  konštatirati  dejstvo,  da  se  je  Zupan 
bavil  v  tem  času  z  nabiranjem  narodnega  blaga.  Sad  tega  dela  je  po- 
ložen večinoma  v  onih  500  pregovorih,  ki  jih  je  prinesel  j)ozneje 
„Illyrisches  Blatt".  Oni,  ki  je  nagovoril  Zupana,  naj  nabira  pregovore, 
reke  itd.,  je  bil  zopet  Kopitar.  Kopitar  je  zasledoval  pri  tem  poseben 
namen.  Dobro  vemo,  da  je  Vodnik  nabiral  gradivo  za  svoj  slovar, 
da  je  to  delo  vedno  bolj  odlašal  in  da  ga  ni  nikoli  izvršil.  Spomnimo 
se  tudi,  kako  je  Kopitar  Vodnika  vedno  dražil  radi  njegove  počasnosti, 
češ,  da  bode  sam  prej  izdal  slovar.  Zato  je  tudi  pozval  razne  ljudi,  da 
so  začeli  nabirati  besedni  zaklad,  da  bi  enkrat  izpeljal  delo  do  konca. 
Tako  vemo,  da  je  Primic  ekscerpiral  Trubarja  (11,  182);  Jarnik  in  med 
drugimi  Zupan  sta  nabirala  izreke. 

Že  11.  oktobra  1809.  piše  Kopitar  Zoisu:  „Ich  denke  den  Juristen 
Primic  in  Gratz  aufzufordern,  ein  Lexicon  zu  machen,  und  den  Supan, 
krainische  Sprichwörter  auf  dem  Lande  zu  sammeln:  wenn  Vodnik  mit 
dem  Lexicon  nicht  eilt,  so  wird  ihm  wieder  wer  zuvorkommen".  — 
Tak  poziv  je  tudi  Zupan  v  resnici  dobil  že  4  dni  pozneje.  (Prim.  že 
citirano  pismo  II,   182 — 183). 

Zupan  se  je  poprijel  stvari.  Iz  pisem  izvemo,  da  se  hoče  Zupan 
zahvaliti  Dobrovskem.u  za  Slavina  na  ta  način,  da  mu  pošlje  „Collectio 
krainischer  Sprichwörter"  (I,  185).  Tako  čitamo  skoro  v  vsakem  Kopitar- 
jevem pismu,  kako  povprašuje  po  adagia,  proverbia  itd.  (Prim.  I,  195). 
V  nekem  drugem  pismu  se  govori  o  starih  pripovedkah,  šegah,  navadah, 
narodnih  pesmih.  Obenem  Kopitar  poziva,  naj  se  delo  tako  razdeli, 
da  naj  nabira  vsak  v  svoji  župniji  (II,  210).  Delalo  se  je  pridno;  kajti 
Kopitar  piše  20.  decembra  1811  veselo:  „ergo  Proverbia  graviter  undi- 
(juoque  congeruntur,  et  descriptiones  partiales  slavorum?"  (II,  228). 

V  pismu  dne  5.  januarja  1812.  je  poslal  Zupan  Rudežu  „bero 
krajnfkih  pregovorov"  ^'♦,    ki   je    mladega  moža  tako  razveselila,    da  jo  je 

'*  „Zum  Beweise  der  Aufrichtigkeit  dessen,  und  zur  ferneren  Bereicherung, 
und  gegenseitiger  Mittlieilung  folget  beyiiegenJ  meine  bisherige  Bera  krajnfi<ih  pre- 
govorov,  womit   icli  das  Vergnügen"    itd. 


111 

prepisal;  v  prihodnjem  pismu  nui  je  moral  Zupan  zatrditi,  da  mu  jih 
ie  poslal  kot  darilo  (14.  febr.  1812).  Podobno  zbirko  je  poslal  Zupan 
Kopitarju  v  avgustu  istega  leta;  Kopitar  se  je  zahvalil  zanjo  29.  avgusta 
1812  (II,  246).  Prihodnje  leto  je  dobil  Kopitar  zopet  novo  zbirko 
(17.  febr.  1813). 

V  dobi  desetih  let  prejšnjega  stoletja  igrajo  v  naših  literarnih  krogih 
zelo  veliko  vlogo  „Brižinski  spomeniki",  ki  so  se  ravno  takrat  našli. 
Posebno  veselje  je  imel  baron  Cojz,  ki  je  dobil  fragmente  (oziroma 
fragment)  po  Kopitarju.  Koj  je  napotil  Zupana  in  Kopitarja,  naj 
se  lotita  komentiranja  brizinskih  spomenikov,  in  sicer  separat  no  ^5. 

Dne  27.  novembra  1812  je  poročal  Kopitar  Dobrovskemu  sledeče: 
„Vodnik  et  Supan  commentantur  quisque  pro  le  tua  folia  carantanica, 
mihi  communicaturi,  et  ego  publicaturus  sum,  nisi  tu  ipse,  ante 
autem  nolim  declamari,  ne  .7';/.?,t(<  <v/<orfs- elegantuli  mihi  praeripiant.  ego 
certe  splendide  et  digne  edam,  si  et  vos  me  adjuveritis,  quoad  textum; 
nam  quoad  peccuniam,  bibliopola  libens  faciet,  sed  quod  mihi  statim, 
id  nune  et  Vodniko  et  Supano  subolet,  ne  sit  ser  biču  m  putius  ob  ch 
sonumi    Tu  nos  consolare?". 

Dne  Ö.  decembra  1812.  pravi  Kopitar  Dobrovskemu:  „Vodnik  et 
Supan  wollen  das  meiste,  auch  von  der  Homilie  (wobei  B.  Z.  das  deto 
auch  für  ded  genommen  hat)  entziffert  haben"   (I,  303). 

Kopitar,  ki  je  mislil  izdati  z  Dobrovskim  nove  spomenike,  je  težko 
pričakoval  dela  kranjskih  komentatorjev.  Dne  2.  febr.  1813:  „ —  expccto 
Vodniki  et  Supani  commentarios,  ut  recens  accedam"  (I,  321).  Dne 
13.  februarja  1813.  piše  Zupanu:  „Nune  nonnisi  vestras  Symbolas 
exspecto  ad  incii)iendum  commentarium  super  Carantanicis.  Nisi  brevi 
miserilis,    oleum  perdetis    et  operam  (uec  nominati   in   nobis)"   (11,  2r)|). 

Komentar  prvega  fragmenta,  ki  ga  je  komentiral  Vodnik,  je  dobil 
Kopitar  v  aprilu  I.  1813.  na  Dunaj.  Kopitar  se  mu  zahvaljuje  24.  aprila 
1813.  sledeče:  „(iratias  summas  de  misso  praeclaro  commcnlario.  Non 
(c  poenitcbit.  Nil  nune  decst  nisi  adhuc  /liupanianus,  post  himc  augelimi 
statim  me  accingam  ad  edcndutii  (tie  verbiini  mihi  comcdas)"  "'.  Ta 
komentar,  ki  je  natisnjen  v  .lagiču  II.  344 — 353,  je  p(»shil  Kopitar 
Dobrovskemu  dne  14.  )unija  1813.  \  Prago.  Da  nt  to  delo  nič  |)osel)- 
nega,  a  da  kaže  zanimanje  za  stvar,  o  tem  je  že  |)isal  Vidir  (1.  c,  fi!))- 
Ali  je  Zupan  poslal  tudi  svoj  komentar  na  Dunaj,  ne  vem;  najbrže  pa 
jc  Vodnikov  komentar  skuptjo  delo  V'ndnikovo  in  Zupanovo.    \'   Kojiitar- 


'*  Prim.  .Ia({(čcvo  notico  Iz  nekega  /oUovcKa  plMiia  /.  cinc  7.  novcmljra  IHI'2. 
Arch.  f.  «law.  \'\UUA^^.  XXIII.  tiK» 

'*  Vt.  Vidic.  Valcnlln  V«Mlnik.  «Itr  vt^U-  .-liovciiinclic  I )U liter.  Archiv  XXIII. 
ilr.  4'JfJ. 


112 

jevih    pismih    sploh    ne   čitarno    nič  več  o  kaUeni    komentarju,    ki  bi  ga 
bil  poslal  Zupan  na  Dunaj. 

V  Kopitarjevih  pismih  čitamo  tudi,  da  se  je  Zupan  med  tem  časom 
pečal  s  prevodom  T.  Kempčanove  „Hoje  za  Kristusom".  Za  ta  prevod 
se  je  zelo  zanimal  tudi  Kopitar  ter  mu  pošiljal  tudi  druge  slovanske 
prevode.  (Prim.  II,  str.  263,  264).  —  Toda  tudi  tega  dela  ni  Zupan 
dovršil. 

V  pismu  Zupana  Rudežu  dne  10.  marca  1813.  čitamo  sledeče: 
„Raunikcrs  ncurevidirtes,  verbessertes,  vermehrtes  Gebetbuch,  das  Jhr 
Hr.  Onkel,  der  Vikargeneral  ^'  zuerst  ins  Krainische  übersetzte,  hat  in 
Kürze  die  Presse,  und  ist  allerdings  werth,  von  Slavisten  studiert  zu 
werden.  Wird  das  einmahl  gedruckt,  so  kommt  mein  Schriftchen  zum 
Drucke,  und  sobald  es  fertig  ist,  sollen  Sie  gleich  eines  erhalten".  To 
delo  je  izšlo  kmalu  potem.  Kopitar  je  hotel  delo  naznaniti ;  zato  je 
pisal  Zupanu,  naj  mu  kaj  napiše  o  delu,  in  je  zahteval  posebno  še,  naj 
naglasa  zgodovino  dela,  naj  ne  pozabi  zaslug  kranjske  duhovščine.  Naj 
mu  le  da  navodila,  recenziral  bo  že  sam  (II,  256).  Toda  Zupan  se  je 
dal  prositi,  zakaj  niti  v  oktobru  (II,  259)  ni  še  imel  naprošenih  podatkov, 
da  jih  je  moral  urgirati. 

Ali  je  Zupan  sploh  napisal  one  podatke,  ne  vem.  Najbrže  je  ostalo 
le  pri  dobri  volji,  kakor  je  bilo  tudi  z  onim  delom  ^^  o  katerem  je  pisal 
Rudežu.    Vsekakor  ne  čujemo  nič  o  tem. 

Že  v  pomladi  1.  1811.  poziva  Kopitar  Zupana,  naj  prevede  Ko- 
rn en  s  k  ega,  kar  bi  njemu  prineslo  denarja,  ljudem  pa  korist  (II,  222). 
Tega  dela  se  je  Zupan  tudi  lotil,  kakor  lahko  posnamemo  iz  Primičevega 
lista,  kjer  ga  vpraša,  če  je  že  prevedel  Komenskega  (II,  251);  prevoda 
pa  ni  nikdar  izvršil. 

V  pismu  dne  27.  marca  1816  ga  poziva  Kopitar,  naj  prevede 
„Dies  irae",  ker  je  slovenski  prevod  zelo  slab. 

Za  Dobrovskega  je  izvršil  Zupan  v  tem  času  sicer  le  neko  meha- 
nično delo,  namreč  katalog  vseh  slovanskih  knjig,  ki  so  se  nahajale 
v  Zoisovi  knjižnici.  A  imelo  je  to  delo  za  Dobrovskega  velik 
pomen,  saj  je  bila  Zoisova  knjižnica,  kar  se  tiče  slovanske,  posebno 
jugoslovanske  literature  ena  izmed  največjih.  A  preden  ga  je  dobil,  je 
bilo  treba  jako  mnogo  pisanja.  Dobrovskega  je  delo  zelo  razveselilo. 
V  tem    oziru    piše    Kopitar  Zoisu   dne  13.  aprila  1811:    „Dobr.  schreibt 


"  To  je  knjiga  „Sveta  maša"  itd.  Natančnejši  naslov :  Fr.  Simonie,  Slovenska 
bibliografija,  str.  305. 

'^  Prim.  tudi  Primičevo  pismo,  dne  11.  februarja  181.'3:  „So  she  tvoje  bukvize 
natifnjene?  poshli  mi  jih  fkoraj!"  (II,  291). 


113 

mir  in  Betreff  des  Katalogs  der  Slavicorum  :  »für  den  Kat.  der  Slavicoruni 

danke    ich    H.   B.   Z.  und    H.  Zupan    verbindlichst.    Est  aliquid  prodire 

tenus«  — ". 

* 

O  kakem  gotovem  Zupanovem  delu  v  tej  dobi  ne  slišimo  ni- 
česar. Kje  tiči  vzrok?  Na  to  vprašanje  je  težko  odgovoriti.  Tembolj  se 
moramo  čuditi,  ko  vidimo,  da  je  bil  v  tridesetih  letih  eden  izmed  naj- 
marljivejših  delavcev  na  leposlovnem  in  znanstvenem  polju.  Se  bolj 
čudno  se  nam  zdi,  da  ne  slišimo  nikjer,  da  bi  se  bil  pečal  s  pesniko- 
vanjem.  In  vendar  vemo,  da  je  bil  najplodovitejši  pesnik  „Kranjske 
Cbelice"!  Ali  so  se  mogoče  uresničile  one  Kopitarjeve  slutnje,  da  ga 
utegnejo  dobiti  janzenisti  \  roke  ?  Nemogoče  ravno  to  ni.  Da  se  je 
mnogo  brigal  z  razpečavanjem  molitvenikov,  nam  kažejo  pisma,  ki  jih 
je  pisal  Rudežu.  Dne  28.  junija  1812.  mu  pošilja  Brunnerjev  molitvenik. 
Rudež  se  je  razveselil  daru ;  zato  sledi  v  prihodnjem  pismu  pravcata 
pridiga  (14.  okt.  1812).  Dne  10.  marca  govori  zoi)et  o  molitvenikih  ter 
pravi  med  drugim:  „Wie  ich  Jhncn  offenmiithig  bekennt  habe,  daß 
mich  nichts  so  glücklich  macht,  als  gute  Schriften  unter  den  A4enschen 
zu  verbreiten,  so  macht  mich  das  doppelt  selig,  wenn  das  nämliche 
unter  Freunden  geschieht  — ". 

Mogoče  mu  tudi  ni  ugajalo  vedno  Kopitarjevo  dreganje.  Vsekakor 
so  to  važna  vprašanja,  ki  bi  bila  vredna,  da  bi  se  pojasnila. 


Rimska  Emona  vstaja! 

Poroča  o  dr.   \V'.   Schmidovih   izkopavanjih  na  Mirju  ^ 
Milan    Pajk. 

Ze  d(jlgo  je  znano,  da  se  je  na  Mirju  ohranil  mestni  /iti 
rimske  limone:  Pri  Jakopičevi  hiši  zavije  smer  zidu  proti  severu, 
tvori  podlago  vrtnemu  zidu  za  starinsk(j  krakovsko  kapelo,  je  videti  v 
pročelju  sosednje  hiše  „Frtice"  (=  fortezza,  trdnjava),  potim  prekorači 
Emonsko  cesto  in  se  prikazuje  zopet  na  vrtu  hiše  nemškega  reda,  ilrži 
pod    razrušenimi    srednjeveškimi    zidovi    knežjega    dvorca    do    sedanjega 

'  Dr.  Walter  Sclimid,  AuH((rabun({en  In  limona  —  l..iil);KliiT  /.tilmin,  'JI. 'IX.. 
28./IX..  11./X..  27./X..  17./XI..  'Ä 'XII.  19fJ9.  -  rundbtriclil  ans  limona  -  LalbacIuT 
ZeitunK.  9 /IV..  13./V..  14./V.  1910.  -  Geld  und  Oi-ldc»wcrt  im  Alttrlum.  l'-ininc 
ftcrnrrkiin(4«:n  zu  dem  feinde  r/imlwhcr  rioldmflruen  auf  dt-ni  f)fut»clu*n  Cinindr  In 
i,dll>dch         Uibachcr  Zeitung.  H.,lll.,  <J  /111.  l'.MO. 


114 

deželnega  dvorca  in  zavije  tii  proti  zahodu.  Pri  začetku  Gradišča  med 
hišo  barona  Wurzbacha  iii  vnanjo  nunsko  šolo  so  bila  severna  mestna 
vrata.  Dalje  zasledujemo  zid  v  nunskem  vrtnem  zidu,  nato  zavije  proti 
jugu  in  se  prikazuje  v  zidu  hiše  in  vrta  gospe  Paichelove  na  oglu 
Rimske  in  Tržaške  ceste  ^. 

Sistematično  ni  bil  rimski  zid  na  Mirju  še  nikoli  preiskan; 
prvi  se  je  lotil  tega  dela  meseca  septembra  preteklega  leta  dr.  Walter 
Schmid  po  naročilu  nemškega  viteškega  reda,  lastnika  Mirja.  Povod 
k  temu  preiskovanju  je  dala  gradnja  državne  obrtne  šole,  ki  bo  stala 
na  Mirju,  na  svetu,  ki  ga  je  prodal  nemški  viteški  red  ljubljanski 
mestni  občini. 

Rimsko  mestno  obzidje  je  široko  v  zgornjem  delu  2'40  m, 
spodaj  306  m  in  je  zgrajeno  iz  skrbno  obsekanega  lomljenega  kamnja ; 
ob  mestni  strani  obzidja  se  vleče  5  m  širok  nasip  iz  ilovice,  ki  je 
obzidje  še  bolj  zavaroval. 

V  zidovju  so  odkrili  2'25  m  široka  mala  vrata  in  blizu  njih 
stanovanje  kirurgovo.  Našli  so  namreč  na  tem  kraju  razne  zdravniške 
j)ripomočke,  kakor:  igle,  lepo  ohranjeno  srebrno  žličico,  krasno  pati- 
nirano  pinceto  in  posodico  iz  brona;  poleg  tega  še  razne  keramične 
izdelke  —  tudi  v  barbotinski  tehniki  —  fibule,  med  njimi  bronasta 
kolenčasta,  najlepša  med  vsemi,  kar  so  jih  našli  v  Emoni  in  kos  skodelice 
iz  zelenožoltega  mozaičnega  stekla.  Ostanki  požganega  oglja  kažejo,  da 
so  hišo  pri  osvojitvi  Emone  sovražniki  z  ognjem  uničili. 

Poleg  omenjenih  vrat  so  odkopali  velik  stolp,  ki  sega  mogočno 
iz  rimskega  obzidja;  zgrajen  je  iz  obsekanega  in  lomljenega  kamnja  in 
nekoliko  pobeljen.  Njegova  sedanja  višina  znaša  4"50  /72,  zgoraj  je 
širok  5'88  m,  spodaj  6"85  m.  Masiven  je  in  brez  kamric;  najbrž  so  tu 
imeli  postavljene  metalne  stroje  za  obrambo  mesta.  Ta  stolp  je 
arheologična  znamenitost;  sklenili  so  ga  ohraniti  kot 
najstarejšo    stavbo   ljubljanskega    mesta. 

Od  stolpa  do  južnovzhodnega  ogla  Emone  je  ravno  tretjina  južnega 
obzidja.  Pričakovati  je  bilo,  da  se  nahajajo  tudi  v  drugi  tretjini  zidu 
enaka  vrata,  in  res:  tukaj  so  našli  ostanke  dveh  stolpov,  med 
njimi  pa  vrata.  Torej  je  imela  Emona  v  južnem  obzidju 
dvoje  vrat.  Vzhodnim  teh  dveh  vrat  so  odgovarjala  na  severni  strani 
Emone  že  zgoraj  omenjena  vrata  med  Wurzbachovo  hišo  in  nunsko 
vnanjo  šolo. 

Pri  kopanju  temelja  za  obrtno  šolo  so  našli  70  cm  pod  sedanjo 
površino  mozaik,  ki  je  bil  tlak  6  m  dolge  kvadratične  sobe.   Mozaikov 


^  Načrt  rimske    Emone   glej  v  „Mittlieilungen   des   histor.  Vereins   für   Krain" 
1861  in  Argo  IV,  1895,  Taf.  IV. 


115 

rob  obstoji  iz  širokega  črnega  in  ozkega  belega  pramena,  v  sredini  je 
bel  kvadrat,  ki  ga  obdaja  pisana  bordura  z  geometričnimi  liki,  mean- 
drova  črta  preprega  borduro;  kote  kvadrata  krase  biki.  To  je  najlepši 
mozaik,  ki  so  ga  kdaj  odkrili  v  Emoni.  Razni  okraski,  za- 
ponke, lasne  igle,  žlice,  bronasti  obročki,  fibule  in  steklene  posode,  ki 
so  jih  našli  na  istem  mestu,  so  dokaz,  da  je  tu  stanoval  bogat  mož. 
Značilno  je,  da  je  bilo  pod  mozaikom  mnogo  ožgane  prsti  in  ostankov 
starejših  stenskih  dekoracij.  To  ni  edini  slučaj  te  vrste :  V  podaljšani 
Gorupovi  ulici  so  našli  črn  mozaični  tlak,  pod  katerim  leže  istotako 
ostanki  nekdanjih  bivališč,  nedaleč  od  tega  kraja  nad  2  m  dolg  in 
približno  50  cm  visok  ostanek  stene;  pod  tlakom  te  stavbe  pa 
ostanke  starejše  zgradbe.  Torej  iz  teh  treh  slučajev  je  razvidno,  da  so 
na  požganih  razvalinah  postavili  nove  hiše.  Dekoracijski 
slog  starejšega  poslopja  je  preprostejši,  novejša  stena 
pa  kaže  živejše,  nemirnejše  barve.  Potemtakem  imamo 
ločiti  v  zgodovini  Emone  dve  dobi;  med  obema  je  bilo 
mesto  zažgano.  In  res  pripoveduje  Herodian^,  da  je  šel  leta  238. 
uzurpator  A\aksimin  Traški  pred  Emono,  ki  je  bila  zvesto  udana 
senatovemu  cesarju.  Tedaj  so  emonski  meščanje  prostovoljno 
zažgali  mesto,  da  bi  Maksiminu  otežkočili  prodiranje  proti  Italiji. 
Starejši  slog  obsega  torej  1.  in  2.  stoletje,  mlajši  pa  3. 
4.  i  n  5. 

Blizu  mestnega  obzidja  so  odkopali  veliko  hišo,  ki  je  49"8()  m 
dolga,  34"  10  m  široka.  V  središču  hiše  je  dvorišče,  obdano  od  peristil- 
nega  porlika  z  devetimi  kamenitimi  slopi  v  dolgost  in^ petimi  v  širokost. 
Na  teh  sloni  streha.  Stene  so  bele  in  rdeče,  nazidki  pa  -poslikani  s 
trstjem.  Na  severni  strani  hiše  jeosem  enako  velikih  (3'.")  m  X  43  m) 
izb,  v  severovzhodnem  kotu  hiše  pa  hipokavst  (kurilna  priprava);  |)od 
tlakom  je  33  cm  globok  kurilen  jirostor  (praefurnium),  ki  ga  vežejo  s 
hišnim  tlakom  stebriči  iz  pcščenca ;  ta  prostor,  ki  je  pokril  z  žgano 
opeko,  so  kurili  s  smrekovim  ogljem,  čigar  ostanki  so  se  ohranili.  V 
južnovzhodnem  kotu  hiše  je  kuhinja  z  ostanki  malega  ognjišča.  V  tem 
delu  hiše  so  na.šli  tudi  orožje,  med  drugim  štiri  krajše  meče  /  nožnico 
in  enega  daljšega.  V  hiši  je  bilo  precej  okrasa:  bronast  kipec  merjasca, 
masiven  bronast  ročaj  z  levjo  glavo,  lasna  igla  i/  sloiiove  kosti  / 
izrezljano  žensko  figuro,  srebrna  toaletna  žličica'  in  več  z  i  nia)lom 
vloženih  fibul.  Emonsko  keramiko  osvetljujejo  nuu>ge  posode  in  črtpinje; 
da  bi  bile  posode  bolj  trpežne,  so  pomešali  glino  s  kremenčevim  peskom. 
Posode  iz  terresigiiate  pa  kažejo  v  obliki,  kakor  v  tehniki  /c  propadanje 
stare    umetnosti.    Po/namo    lastnika    te    hiše.     V    sacellu    je    bil    namreč 

>  Glef  Klun.  Archiv  f.  d.  l.<inJc»Kc<»chlclitc  d.  Mer/    Ki.iln   IKiJ.  !itr.  lOl     l(>r). 


116 

postavljen  majhen  votivni  kamen  z  napisom :  „Nemesi  Angustae  sacrum 
Primitivianns  v(otnm)  s(olvil)  l(ihens)  m(erito)".  (Vzvišeni  Nemezi  po- 
svečeno. Primitivian  je  izpolnil  svojo  obljnbo  z  veseljem).  To  je 
prvi  oltar  na  Kranjskem,  ki  je  posvečen  Nemezi,  boginji  osvete. 

Tretja  emonska  hiša  se  je  našla  nekako  pred  prostorom, 
kjer  bo  stala  prihodnja  hiša  Goru|)ova  ulica  5.  Zaogljcneli  ostanki  lesa, 
raztopljene  svinčene  cevi  in  ožgana  zrna  kažejo,  da  je  hiša  pogorela. 
Med  razvalinami  nahajamo  zaogijcnelo  žito,  najbrž  je  bila  tu  žitnica 
rimske  hiše.  Med  okraski  so  našli  tečajne  (Scharnierfibel)  in  križne  fibule, 
bronast  pas  z  robnimi  srebrnimi  vložki,  toaletne  koščene  igle,  ki  so  na 
enem  koncu  ploščnate,  na  drugem  hranijo  v  žlebiču  mazilo,  2  bronasta 
zvončka,  ki  so  jih  otrokom  dajali  okrog  vratu. 

Pri  kanalizacijskih  delih  za  novo  obrtno  šolo  so  v  podaljšani 
Gorupovi  ulici  našli  cesto  ob  vnanji  strani  rimskega  obzidja 
ter  dvoje  mestnih  jarkov.  Cesta  leži  1*70 /«  pod  sedanjo  površino 
in  je  približno  10/72  široka;  posuta  je  s  30  cm  debelo  gramozno  plastjo. 
Med  cesto  in  mestnim  obzidjem  sta  dva  jarka;  notranji  je  13  m  širok, 
zunanji  7'88  m.  Od  vzhodnih  vrat  drži  naravnost  proti  severnim 
vratom  ob  Wurzbachovi  hiši.  To  je  bila  glavna  emonska  cesta; 
šla  je  dalje  po  Selenburgovi  ulici  proti  Savi  in  preko  Domžal  na  Trojane. 
Široka  je  približno   10  /7Z;    'SO  — 40  cm   globoko  je  posuta  z  gramozom. 

Rimske  kanale,  pokrite  z  rimskim  betonom,  so  našli  ob  kirur- 
govi  hiši  in  vzporedno  z  obzidjem  (1"48  m  visok,  90  cm  širok);  podobne 
dimenzije  (1'40  m  visok,  80  cm  širok)  ima  kanal,  ki  so  ga  odkrili  pri 
kopanju  temelja  nemškega  gledališča  v  Gradišču.  Vzporedno  s  kanalom 
teče  rimski  vodovod  (1'50  m  visok  in  75  cm  širok)  s  čisto,  še 
danes  pitno  vodo.  Rimljani  so  en  vodovod  napeljali  izpod  Rožnika, 
drugega  s  studenca  Slatek  (prim.  besedo  „slatina!")  pri  Kamnigorici  za 
Dravljami;  od  ondod  je  šel  skozi  Šiško  in  mimo  Cekinovega  gradu. 

Razen  Primitiviana  se  nahajajo  na  novo  izkopanih  napisnih  kamnih 
še  tile  emonski  meščanje:  Gallius  Exsoratus  (ime  so  našli  1.  1909. 
tudi  v  Carnuntu),  Caius  Attonius  Carpophorus,  Sextus  Vi- 
I)  u  n  n  i  u  s  Avitus  (neka  Vibunnia  se  je  našla  na  rimskem  kamnu  v 
Ljubljani  že  pred  leti),  L.  Barbius  (gens  Barbia  je  imela  zastopnike 
v  Lavriaku  in  v  Virunu),  Valerius  Aelianus,  zastavonoša  XIII.  legije. 
Ta  legija  je  bivala  I.  ()9.  v  Poctoviju,  koncem  1.  stoletja  v  Vindoboni. 
Elijanov  napisni  kamen  je  posvečen  bogu  Jupitru  Dolihenu,  torej 
sirskemu  solnčnemu  bogu.  Trinajsta  legija  je  bila  dvakrat  v 
orientu  in  tam  je  najbrž  Elijan  spoznal  sirskega  boga.  Pa  tudi  krščan- 
stvo je  že  bilo  razširjeno  v  rimski  Emoni.    Na  Mirju  so  našli  svetilko, 


117 

okrašeno  s  Kristusovim    monogramom ;    tudi   prstan   s  predrtim   križem 
so  izkopali. 

Ob  glavni  emonski  cesti  so  našli  7"60  m  dolg  in  5"60  širok  prostor, 
ki  je  bil  odprt  proti  cesti.  V  kotu  tega  prostora  so  odkrili  mnogo 
ostankov  živega  srebra.  Tu  ne  more  biti  prirodno  najdišče  živega 
srebra,  ker  se  ta  rudnina  nikoli  ne  nahaja  v  aluvialnem  gramozu.  Stvar 
je  treba  tako  razlagati,  da  je  bila  tukaj  delavnica  zlatarja,  ki  mu 
je  služilo  živo  srebro  za  pozlačenje  srebrnih  posod.  Da  so  Rimljani 
amalgamirali  z  živim  srebrom,  \emo  iz  Plinija.  Na  tem  kraju  so  našli 
letos  21.  februarja  lonec  s  50  zlatniki  in  srebrnimi  palicami 
(Silberbarren).  Zlatniki  (aurei)  so  tako  dobro  ohranjeni,  da  najbrž 
sploh  niso  bili  v  prometu.  Najstarejši  je  iz  časa  cesarja  Maksimiana 
Herkulija,  Dioklecijanovega  sovladarja ;  na  eni  strani  vidimo  cesarjev 
bradati  lik,  na  drugi  njemu  najljubšega  boga  Herkula  (odtod  njegovo 
imel),  ki  davi  leva.  Ta  zlatnik  tehta  574  £r.  Ostali  zlatniki  se  porazde- 
Ijujejo  na  Konstantina  V'elikega  (306 — 337,  9  kosov),  Konstantina  11. 
(335 — 340,  1  kos).  Konstansa  I.  (335 — 350,  20  kosov)  in  Konstancija  II. 
(335 — .'361,  19  kosov).  Na  zadnji  strani  teh  zlatnikov  vidimo  navadno 
boginjo  zmage.  Najlepši  so  novci  Konstansa  I.,  posebno  oni  zlatnik,  na 
katerem  je  upodobljen  kot  princeps  iuventutis  v  popolni  ojiravi  z  žezlom 
v  levici,  v  desnici  držeč  bojni  znak  (signum).  Zlatniki  tehtajo  po  472 
do  4*17  ^r.  Najtežji  —  razen  zgoraj  imenovanega  iMaksirnianovega  —  je 
spominski  zlatnik  Konstansa  I.  z  napisom  „Gaudium  populi  Romani"  ; 
tehta  5'55  gr.  Četrtina  zlatnikov  ni  navedena  v  Cohcnovem  obširnem 
zaznamku  novcev.  Srebrne  palice  so  dolge  po  15  ilo  Ki  cm,  široke 
2-2  do  28  cm.  Njih  teža  iznaša  187  do  390  gr.  Niso  obdelane  in 
ne  nosijo  nobene  državne  znamke.  Torej  niso  služile  javnemu  prometu, 
temveč  so  bile  zasebna  last.  Najbrž  so  bile  z  zlatniki  vred  z  a  k  1  a  d 
k  a  k  e  g  a  takratnega  zlatarja,  ki  ga  je  v  časih  nevarnosti  za- 
kopal v  zemljo.  Pred  letom  361.  se  to  ni  zgodilo,  ker  so  vmes  novci 
Konstancija  II.  Blizu  zlatarjcve  hiše  so  izko|)ali  še  različne  dragocene 
predmete,  ki  dokazujejo,  da  so  imeli  v  malem  p  ro  v  i  n  ci  a  I  n  em  mestu 
dosti  zmisla  za  umetnost,  posebno  da  niso  ljubili  toliko  vnanjega 
sijaja  kakor  udobnost  notranjih  prostorov;  saj  to  je  višek  umetniške 
izobrazbe,  da  iščemo  estetične  užitke  predvsem  tam.  kjer  jih  lehko  sami 
in  vsak  dan  uživamo,  namreč  v  lastni  hiši.  Tu  vidimo  /lice,  fino  i/delane 
in  |K>srebrene  okove,  okrasek  v  obliki  bajeslovne  ptice  grifa,  lasne  igle, 
bronast  ročaj  žare  in  veliko  število  raznovrstnih  fibul.  Dosedanja  izko- 
pavanja na  Mirju  dok  a /ii  jejo  ne  pobit  no,  da  limona  ni 
bila  vojaški  tabor  (čast  rum),  temveč  rimska  kolonija  z 
vojaškim    a    tudi    /    civilnim   prei)i  v  a  Ist  vo  m,    /  obrtnim   in 


118 

trgovskim  življenjem  ter  z  vso  udobnostjo  rimskih  pro- 
vinc i  a  1  ii  i  h  mest. 

Nemški  viteški  red,  predvsem  njega  veliki  mojster  nadvojvoda  Evgen, 
ki  namerava  ustanoviti  na  Mirju  poseben  „Museum  Emonense", 
kaže  veliko  zanimanje  za  izkopavanje  na  Mirju.  Sedaj  nadaljuje  dr.  W. 
Schmid  svoje  uspešno  započeto  delo;  in  pod  njegovim  izkušenim  vodstvom 
bo  vedno  bolj  vstajala  starodavna  predhodnica  bele  Ljubljane. 


Das  Schloßarchiv  in  Auersperg. 

Von  Fr.  Komata  r.  Fortsetzung. 

475   1463  Jänner  10   (an    mantag   nach    der   heyling   dreyer   künigtag) 

Laibach. 

Caspar  Melcz  des  hochgeborn  graf  Ulreichs  graven  ze  Schawmberg 
etc.  seines  gnedigen  hern  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Johannes 
Dietwiser  burger  ze  Laibach  anstat  Lienharten  des  Greifen  heut  vor 
gericht  sein  vierden  und  endhaften  tag  hat  furtragen  den  hof  Sneperg 
mit  seiner  zugehorung  in  Laser  pharr  gelegen,  darauf  Jacob  Sneperger 
gesessen  ist,  darauf  der  bemelt  Lienhart  Greif  mit  gerichtsboten  geweist 
von  der  behabnus  wegen,  so  er  hincz  dem  benantcn  Jacoben  Sneperger 
in  dem  landesrechten  erlangt  hat  nach  laut  des  behabbriefs  von  gericht 
darum!)  ausgangen.  Da  ge^en  die  behabnus  des  Lienhart  Greif  auf 
jenen  Hof  niemand  Einsprache  erhob,  sprechen  die  Landleute  den  Hof 
dem  Kläger.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Ausstellers. 

Orig.  Perg.  —  Testamentslibell  Fol.  103  b.     -  Anhangendes  Siegel. 

47 G   1463  Februar  28  (am  Montag  nach  dem  Sonntag  Invocavit  in 

der  Fasten)  Neustadt. 

Kaiser  Friedrich  III.  verleiht  dem  Getreuen  Engelhard  Auersperger 
und  dessen  Vettern  Hans,  Wilhelm  und  Georg  von  Auersperg  wegen 
der  geleisteten  Dienste  und  des  Beistandes  gegen  seinen  Bruder 
Herzog  Alb  recht  während  der  Belagerung  von  Wien  die  Erlaubnis,  auf 
ihrem  Burgstall  Schönberg  ein  Schloß  und  Feste  zu  bauen  und  zu 
der  Wehr  zu  richten,  was  sie  und  ihre  Erben  mitsamt  dem  Burgfried 
innehaben  können.  —  Besiegelt  war  die  Urkunde  mit  dem  Siegel  des 
Ausstellers. 

WißgriU,  Schauplatz  I,  241  cit.  —  Richter,  Die  krainischen  Auersperge  im 
Archiv  für  Geschichte,  Staatenkunde,  Literatur  und  Kunst,  XII.  fahrg.  1821,  162 
cit.  Richter,  Die  F.  v  A.  706  cit.  ^  Radics,  Herbard  VIII,  28  cit.  -  Dimitz, 
Geschichte  Krains  I,  277  cit. 


119 

47 7    1463  Mai  12  (an  phfincztag  sand  Pangracientag). 

Mert  von  Frangipann  graf  ze  V'egel,  ze  Modriisch  und  ze  Czeng 
etc.  beurkundet,  daß  er  dem  edeln  seinem  sunder  lieben  und  getreuen 
Engelharten  von  Awrspergkch  und  dessen  Erben  sein  geslos  Lippowicz 
für  4000  guidein  verschrieben  hat.  Der  Aussteller  erstattete  von  dieser 
Schuld  dem  Engelharten  von  Awrspergkch  schon  1000  guidein  zurück, 
für  die  restlichen  3000  guidein  verschreibt  er  ihm  und  dessen  Erben 
seine  herschaft  und  gesloss  zum  Samobar  mit  allen  Zugehörungen  in 
aller  forme  und  mas,  wie  dies  auf  dem  Lippowicz  geschehen  ist.  Der 
Auersperger  darf  alle  Ämter  und  Mauten  in  der  Herrschaft  besetzen, 
die  Hälfte  der  Renten  und  Nutzungen  für  sich  als  Burghut  eintreiben, 
die  andere  Hälfte  dagegen  wird  in  einen  billigen  Anschlag  angeschlagen. 
Bringt  dieser  Anschlag  mehr  als  140  guidein,  welche  der  Auersperger 
Jährlich  zu  hofsold  erhält,  bekommt  den  Überrest  der  Aussteller;  beträgt 
jedoch  der  Anschlag  weniger  als  140  guidein.  muß  der  Aussteller  dem 
Auersperger  die  fehlende  Summe  auszahlen.  Weiters  dürfen  der  Aus- 
steller und  seine  Erben  die  Herrschaft  bei  den  Lebzeiten  Engelhards 
von  Auersperg  nicht  einlösen,  sondern  erst  nach  seinem  Tode,  dann  aber 
all/ährlich  14  Tage  vor  oder  nach  sand  Jorigcntag.  Die  Kosten  für  etwa 
notwendige  Baureparaturen  beim  Schloße  werden  dem  Auersperger 
vom  Aussteller  ersetzt.  Wenn  der  Aussteller  im  Bedarfsfälle  in  seinen 
landen,  herschaften  und  gepieten  eine  Steuer  anschlägt,  wird  er  auch 
in  der  Herrschaft  Samobor  eine  zeitlich  und  zimlich  steur  mit  Wissen 
der  Auersperger  anschlagen  unter  Voraussetzung,  daß  die  gucter  damioch 
pey  Stift  und  die  leut  pey  dienst  pcleibcn  mugcn  und  das  niemand 
überschätzt  werde.  Besiegelt  mit  den   Siegeln:    1.  des  Ausstellers 

der  2.  die  edeln  und  den  vesten  ritter  hern  Niklas  von  Sichcrwergk 
und  'i.  Andre  den  Mochenworter  haubtman  in  der  Medling  \i\\(\  oberisten 
drngkseczen  in  Krain  und  an  der  Marich  um  die  Bcsiegclung  bat. 

Orig.  Perg.  Drei  anhangende  Siegel.  Imlorsat:  Die  vcrsclireihuuj;  iiinb 
den  Samobar  von  tjraf  .Vk-rlcn  von  l'ran^ip.iin  clt.  Iicrn  l'.nneUi.irli-n  von  Awrsperj» 
umb  III"'    ({tilden  vi-rschriebcfi     15.  Jahrh. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  706  cit. 
47S    1463  Mai  15  (an  sonntag  sand  Sophfiatag). 

Mert  von  l'rangipan  graf  zc  Vegl,  ze  Modrusch  ntui  /n  C/cng  etc. 
beurkundet,  daß  auf  seine  Bitte  der  edel  vest  sein  smider  lieber  und 
gi-lreuer  Fingriharl  von  Awrs|)crgk  das  Schloß  Lippowicz,  darauf  er  von 
ihm  umb  ain  sum  gells  mit  seinem  brief  vcrsorlgt  ist  gewesen,  abge- 
treten, weil  er  ihm  einen  Teil  dieses  (Jeldcs  rückerstattvlc  und  den 
Rest  auf  Samobor  verscitrieb.  I jigelharl  von  Awrspcrgk  ühvrnahni  für 
den  Aussteller  eine  Bürg.siiiti/I  und  erhielt  dafür  naiii  laut  des  gtsclieft- 


120 

briefs    das    Schloß    Lippowicz.     Nun    verspricht    der    Aussteller,    den 

liiigelharten    von    Awrsperj^kch    von  dieser  Bürgschaft  zu   lösen,    und 

die   Auersperger  sollen   solhes    alles   liaben    auf   seiner  herschaft    und 

gesloss  Samobar  zusainbt  der  verschreibuiig,  so  seu  vor  von  ihm  darauf 

liaben  und  darczue  auf  anderm  seinem  guet.  —  Siegler  =  ^  m  4T7. 

Orig.  Perg.  —  Testamentslibell  Fol.  114  a.  —  Drei  anhangende  Siegel,  1. 
und  3.  beschädigt. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  706  cit. 

479  1463. 

Ein  Gerichts  Beliabiuis-  uiui  Scliermbbrüf.  so  Erasem  Lasser  auf  Jacoben 
Schneberger  Hof  zu  Schneberg  erlangt  und  soliche  seine  Behabnus  Engelharden  von 
Auersperg  übergeben  liat. 

restamentslibell  Fol.  116  b. 

480  1464  Jänner  23  (an  inantag  nach  sand  Angnesentag). 

Dorothe  Bartholnie  des  Glaner  seling  tochter  und  Casparn  des 
Lamberger  elichen  geinahel  vergleicht  sich  bezüglidi  des  Erbes,  das 
Jörg  Glaner  ihr  brueder  seliger  hinterlassen  hat,  unter  Beiziehung  der 
beiderseitigen  Freunde  mit  dem  edlen  und  vesten  Engelliarten  von 
Awersperg  obristen  kanirer  in  Krain  und  an  der  Marich,  der  dann  mit 
kaufe  und  brieflicher  kuntschaft  von  dem  ieczgemelten  ihrem  brueder 
seling  darimib  lautund  an  solh  erb  und  guet  komen  ist  und  innehat, 
folgendermaßen:  Also  das  ich  mich  meins  tails  für  mich  und  all  mein 
erben  solhs  obemelten  erbs  und  guts  mit  allen  den  briefen,  so  darüber 
lauten,  auch  aller  vordrung  erbspruch  und  gerechtikait  wie  oder  in 
vvelhermasse  auch  in  welhem  lande  und  gebiet,  die  der  berurt  Jörg 
Glaner  mein  brueder  seliger  hinder  sein  gelassen,  gen  dem  bemelten 
Engelhartcn  und  auch  dem  strengen  und  vesten  herrn  Hannsen  von 
Awersperg  obristen  marchschalh  in  Krain  und  an  der  March  und  iren 
erben  cntschlagen  und  verzigen  und  darüber  kuntschaft  geben  hab, 
damit  sy  nu  furbaser  bey  dem  berurten  kauf  brieflicher  kuntschaft  und 
gerechtikait  auch  dem  benanten  erb  und  guet  beleiben,  auch  all  brief 
und  kuntschaft,  so  dem  berurten  meinem  brueder  seling  lauten,  wo 
die  dann  in  behaltnus  und  verbanden  sein,  zu  solher  irer  gerechtikait 
heben  meins  tails  an  mein  und  meiner  erben  yrrung  und  hindcrnus 
und  da  entkegen  all  spruch  und  vordrung,  wie  oder  von  wem  die  von 
des  bemelten  Jörgen  Glaner  und  seins  berurten  erbs  und  guts  wegen 
herfurkomen  und  geübt  wurden,  als  die  desselben  Jörgen  Glaner  meins 
brueders  seling  erb  und  guet  auch  all  sein  erblich  gerechtikait  innehaben 
oder  noch  einbringen  und  genyessen  selbs  gen  meniklich  verantwurten 
und  vertretten  sullen,  als  oft  das  zu  schulden  kumbt  angeverd.  Als  ich 
dieselben  von  Awersperg  und  ir  erben  in  dem  berichtsbrief  in  geleicher 


121 

laut  von  in  ausgangen  gen  uns  angenomen  haben  auch  angeverd.  Ob 
auch  beschech,  das  durch  gots  schikung  der  benant  Jörg  Glaner  mein 
brueder  seliger  im  leben  wer  und  ze  lande  kome  und  solh  sein  erb 
und  guet  leiblich  ervadern  würde,  so  soll  solh  berurt  bericht  ainem 
tail  und  dem  andern  mit  allem  dem,  so  dazwischen  ausgangen  und 
gehandlet  ist  worden  an  schad  sein  und  .  .  . ''  und  kuntschaft  und  was 
ain  tail  von  dem  andern  der  Sachen  halben  emphangen  und  innehiet  .  .  J 
und  geantwurt  werden.  Auch  ob  von  unser  beder  tail  freunden  und 
gueten  leuten  oder  }  emands  zwischen  der  Sachen  und  solhem  egemelten 
erb  und  guet  und  icht  wer  gewesen,  dasselb  soll  mitsambt  den  oberurten 
dingen  gancz  geaint  und  gericht  sein  auch  angeverde.  —  Besiegelt 
mit  den  Siegeln  der  edlen  und  vesten:  1.  Casparn  des  Lamberger  der 
Ausstellerin  Gemahls,  2.  Casparn  des  Melczen  verweser  in  Krain  und 
3.  Erasem  des  Siayner  phleger  zu  Gortschach  der  Ausstellerin  Schwäger. 
Orig.  Perg.  —  Anhangendes  Siegel,  1.  beschädigt,  2.  und  3.  fehlt. 

481    1464  Mai  25  (an  freitag  nach  dem  heyling  Phingsttag). 

Anna  Jacoben  des  Sawer  des  Jungern  eliche  hausfrau  gibt  dem 
edlen  und  vesten  Larenczen  Krumbach  ihrem  vater  132  Pfund  guier 
Wien.  Pfen.,  welche  ihr  von  ihrem  früheren  hauswirt  Jacoben  dem 
(jlogowiczer  auch  dem  Jüngern  seling  vom  Heiratsgute  gebühren  und 
welche  ihr  Vater  einfordern  muß.  Nadi  Eintreiben  dieser  Summe  muß 
der  Vater  ihrem  Gemahl  Jacoben  Sawer  50  Pfund  guter  Wien.  Pfen. 
zu  Heiratsgut  geben  und  82  Pfund  guter  Wien.  Pfen.  nadi  eigenem 
Gutdünken  verwenden  und  sie  und  ihren  sun  den  lialthesarn  ülogo- 
wiczer  nach  seinem  willen  und  freuen  darine  bedenken  und  halden.  — 
Siegler:  die  Ausstellerin  bat  die  edlen  und  vesten  1.  lingellKirtcn  von 
Awersperg  obristen  marchschalh  in  Krain  und  an  der  Windischen  Marcli 
und  2.  Mcrten  Snyczenpemer ;  ihr  Gemalü  Jacol)  Sawer.  mit  dessen 
Einwilligung  die  obige  Versdireibung  und  Übergabe  gesdiah,  bat  3. 
seinen  Vetter  den  edlen  und  veslen  Niklasen  Sawer  um  die  liesiegelung. 

Orig.  Perg.  Testamentslihell  Fnl.  109a.  Drei  anhangende  Siegel,  alle 
beschädigt. 

4S2    1464    August    7    (geben    zu    der    Neustat    am    crchtag   vor   sant 
I^rentzentag  unscrs  kaisertuml)s  im    \'i.  jarc). 

Kaiser  Friedrich  Hl.  befiehlt  allen  Hauptlcutcn,  seinen  Getreuen 
Englharten  Auerspcrgcr.  welchem  er  seinen  see  in  der  /.ierklmit/  mit- 
sambt der  visrhwaid  daselbs  versthriheti  hat,  bei  der  Eiscficrci  nidil  zu 
belästigen.       Am  unteren  Runde  stand:  Commissio  domini  imperatoris. 

Kopie,  Pap.  des  10.  Jahrh. 

'  Wegen  dt-r  NAhw  unlr«crllclic*  Wort. 

9 


122 

483  1465  August  10  (an  sand  Larenczentag  des  heiligen  niartrer). 

Andre  Lamberger  phleger  in  der  Reyfnicz  verkauft  einen  Lehens- 
zehent  der  Aquileier  Kirche  zu  Grossen  pergk  auf  6  Hüben  —  Perecz 
sitzt  auf  2,  Mathia  Alsicz  aufl,  Herandt  sun  auf  2,  Esell  auf  1  Hube 
—  in  Oblacker  pharr  gelegen  dem  edlen  und  vesten  Engelharten  Awr- 
sperger  und  seinen  Erben  um  eine  Summe  gelts.  —  Besiegelt  mit  den 
Siegeln:  1.  des  Ausstellers,  der  2.  den  ersamen  und  gaistleichen  herrn 
dementen  pharrer  in  der  Reyfnitz  um  die  Besiegelung  bat. 

Orig.  Perg.  —  Testamentslibell  Fol.  115a.  —  Zwei  anhangende  Siegel. 

Dimitz,  Regesten  5  n»  20  Regest. 

484  1465. 

Ein  khayserlicher  Bevelch  an  den  Verweser  in  Crain,  khein  Reciit  Herrn  Sig- 
munden von  Sebriach  wider  Englharden  von  Auersperg  vor  iiim  ergehen  zu  lassen. 

Testamentslibell  Fol.  112  b. 

485  1466  Mai  4  (an  suntag  sand  Florianstag). 

Jacob  von  Raunach  und  Haidenraich  Oberburger  beurkunden,  daß 
sie  dem  erbern  Johan nesen  Meyresar  300  gute  gülden  Unger  und 
ducaten  gerecht  gold  und  wag  an  ainer  taiding,  die  sie  mit  ihm  anstatt 
des  wolgeporn  hern  hern  Wolfgangen  von  Walsse  geschloßen,  wofür 
sich  die  Aussteller  zu  rechten  selbgeschollen  gesatzt  haben,  sdiulden, 
rückzahlbar  am  nächsten  sand  Jorgentag.  —  Besiegelt  war  die  Urkunde 
mit  den  Siegeln:  1.  und  2.  der  Aussteller,  welche  3.  den  edlen  und 
strengen    ritter  hern  Merthen  von  Raunach   um  die  Besiegelung  baten. 

Kopie,  Pap.  des  15.  Jahrh. 

486  1466  Juni  1   (an  suntag   nach    den  heyligen  phingstag)    Neustadt. 

Wolfgang  von  Ballsee  her  zu  Thybein  und  am  Charst  obrister 
marschalk  in  Osteraich  obrister  druksas  in  Stayr  etc.  trifft  mit  dem 
erbern  Johannesen  Meyresar  hinsichtlich  aller  an  ihn  zu  erstattenden 
Schuldforderungen  eine  Einigung,  welche  auf  seine  Bitte  seine  Getreuen 
die  edlen  und  der  vest  ritter  her  Jacob  von  Raunach  und  Haidenraich 
Oberburger  zustande  brachten,  so  daß  Meyresar  vollkommen  entricht 
und  benuegig  gemacht  wurde.  —  Besiegelt  war  die  Urkunde  mit  den 
Siegeln:  1.  des  Ausstellers,  welcher  2.  den  edlen  seinen  lieben  getreuen 
Haidenraich  Oberburger  um  die  Besiegelung  bat. 

Kopie,  Pap.  des  15.  Jahrh. 

487  1467  Jänner  26  (an  mantag  nach  sand  Vinczencztag)  Sittich. 
Albrecht   Melcz  verordnet,  daß  der  Schuldbrief  m  485  dem  Abte 

Ulrich    und  dem   Konvent   von   Sittich   übergeben    werde,    wofür    das 


123 

Kloster  2  p.   Pfen.  für  das  ewige  Licht  in  sand   Cantziaii   stiften   soll, 
weil  dort  Johannes  Aleysser  begraben  ligt. 
Kopie,  Pap.  des  15.  Jahrh. 

488   1467  Juli  22  (an  sand  Marie  Magdalen etag). 
Güterteilung  in  der  Auerspergischen  Familie. 

Ich  Wilhalm  von  Awerspergk  obrister  marschalkh  in  Krain  und 
an  der  March  und  ich  Jörg  auch  von  Awerspergk  sein  bruder  anstat 
unser  selbs  und  unser  swester,  dafür  wir  uns  wissentlich  mit  dem  brief 
annemen,  ich  Pangracz  von  Awerspergk  obrister  kamrer  in  Krain  und 
an  der  .Warch  und  ich  Larencz  auch  von  Awerspergk  sein  bruder  anstat 
unser  selbs.  desgleichs  unsers  bruders  des  Volkharten  und  unser  swestern, 
dafür  wir  uns  auch  wissentlich  mit  dem  brief  annemen,  bekennen  all 
veraintlich  für  uns  und  all  unser  erben  und  tun  kund  mit  dem  brief 
aliermenigklich.  den  er  furkumbt,  die  in  sehent,  horent  oder  lesent,  als 
von  alles  des  erbs  und  guts  wegen,  so  unser  vatter  Volkart  und 
Engelhart  auch  gebruder  von  Awrsperg  salig  hinder  inn  haben  gelassen, 
es  sey  aigen,  lehen,  geistlich  oder  weltlich  vogtey  oder  kirchcnlehcn, 
gekaufts.  versaczts.  verdients,  aufligundes  oder  varundes  gut,  parschaft 
oder  geltschuld,  verbriefts  oder  unvcrbriefts,  ein  yedes,  wie  das  genant 
oder  wo  das  gelegen  sey,  nichts  ausgenomcn.  sunder  alles  hie  inne 
beslossen,  das  wir  solich  vermelt  erb  und  gut,  als  die  nächsten  natur- 
lichen erben  recht,  redlich  und  unwiderrueflich,  auch  gancz  ledigklich 
getailt  und  solich  taylung  auf  zwen  taill  auf  uns  (.cgenant  Wilhalmen 
und  Jörgen  gebruder  von  Awerspergk  und  unser  eegenante  swestern, 
dafür  wir  uns  wissentlich  mit  dem  brief  angcnomcn  haben,  aiii  taill 
und  aber  auf  uns  obbestimbt  Pangracz  und  Larencz  auch  gebruder  von 
Awersperg  mitsambt  unsern  berurten  geswistretten,  dafür  wir  uns  auch 
wissentlich  mit  dem  brief  angenomen  haben  auch  ain  taill  und  was  im 
auf  yedcm  solichen  taill  seins  tails  verfolgt  ist  mit  namen  ausgcczaigt 
und  gcscczl  haben,  taillen,  ausczaigcn  und  seczen  auch  wissentlidi  und 
in  kraft  des  briefs  als  hernach  gcschribcn  stet,  daran  uns  all  \\\\i\  citi 
ycdcn  in  sunderhait  wull   bcnugt  hat: 

Item  von  erst  so  ist  uns  obgenant  Wilhalm  und  Jörgen  gebrudcrn 
von  Awersperg  und  unser  bcnant  swester.  dafür  wir  ims  wissentlich 
angenomfn  haben,  an  solhem  angerurtcn  erb  und  gut  /u  geleichem 
erbtayll  verfolgt  und  gefallen  das  gesloss  Sclionbergk  mit  pau,  aklurn 
und  wysmaltcn,  mayrhoff,  stogk,  stain,  fyschwaid,  wasser  iiinl  rain, 
auch  der  gross  varst  daseihs,  auch  all  andre  hole/  und  hole/recht  und 
was  dann  zu  dem  obbemeltcn  gesloss  imd  forsten  gehört  oder  gehören 
Sfilt  oder  mocht  nichts  ausgenomcn  sunder  alles  hie  inne  beslossen. 
Item  und  auch  der  wald  zu  (leschics    und  der  wald  /u   Kremeiiic/  und 


124 

der  vvald  zu  Pades  und  wer  in  den  obgenanten  walden  kainerlay 
suchung  will  haben,  der  soll  das  mit  unsern  willen  tun  und  gen  Schon- 
bergk  darumb  stellen.  Item  uns  ist  auch  nachgefolgt  die  lehenschaft 
der  Pfarrkirchen  Rossegk  an  der  Topplicz  mit  den  paden  und  vogtey, 
rabat  und  alle  herrlikhait  und  genyes  daselbs  nichts  ausgenomen,  so 
einem  lehensherren  rechtlih  oder  billeich  gehört  oder  von  alter  herkomen 
ist.  Item  so  ist  uns  auch  nachgefolgt  die  lehenschafft  der  capplaney  an  der 
Obergurgk,  item  auch  alle  vogtey  so  unser  vorfarder  gehabt  vnd  nu 
an  uns  komen  ist  auf  allen  den  guttern,  was  von  unsern  vorfardern 
von  den  von  Schonbergk  gen  Sitich  auf  das  gotshaus  und  ander  ennde 
gestifft  und  geben  ist  worden,  desgeleichs  auch  all  andre  vogtey,  sy 
sein  erblich  oder  von  dem  leib,  wie  und  die  in  dem  register  der  erb- 
schafft oder  brieflichen  kuntschafften  ausgeczaichent  und  geschriben 
sten,  was  solicher  vogtey  nyderhalb  sand  Canczianer  und  Guttenfelder 
pfarren  gen  Schonbergk  werczs  gelegen  weren  aber  nichts  ausgenomen. 
Item  und  die  erbvogtey  auf  den  hernach  geschriben  guttern :  von  erst 
zu  Stükchendorff  auf  11  hüben;  i.^  zu  Darnach  auf  5  hüben;  i.  zu  Saleis 
von  3  hüben;  i.  zu  Lokwicz  von  2  hüben;  i.  zu  Artmansdorf  von  1  hüben; 
i.  zu  Lyppowicz  von  1  hüben ;  i.  zu  Dobraw  von  1  hüben ;  i.  zu  Klain 
Dulach  von  1  hüben ;  i.  und  auch  alle  vogtey,  die  sy  von  irem  leib  zu 
dem  geslos  Schonbergk  gefogt  haben. 

Item  auch  soll  ich  Wilhalm  von  Awerspergk  als  der  eltist  des 
namen  yecz  und  aber  nachmalens  nach  mir  albeg  der  eltist  manserb 
unsers  namen  von  Awrsperg  alle  unsre  erblichen  lehen  und  manschaft 
leichen  und  handien  als  sich  gepurt.  Item  so  ist  uns  erblich  gefallen 
und  verfolgt:  9  hüben  zu  Yebowicz;  i.  2  hüben  zu  Rutschewicz,  darauf 
Janes  und  Michel  siczent ;  i.  8  hüben  zu  Arlakchen ;  i.  2  hüben  zu 
Hynderpergk,  darauf  Tscherne  und  Janko  sizent;  i.  Gabrouigk  6  hüben  ; 
i.  zu  Pülan  3  hüben,  darauf  Juri  Nouagk,  Miklau  und  Jurse  Mosyna 
siczent;  i.  1  ode  hüben  zu  sand  Margreten,  die  hat  der  Miklaw  inne  ; 
i.  zu  Praprotsch  3  hüben,  darauf  Miklau,  Matko  und  Perkocz  siczent; 
i.  2  klaine  wysen  daselbs,  die  hat  der  Matko  inne;  i.  ein  muH  daselbs, 
die  hat  der  Miklau  inn ;  i.  ein  hofstat  zu  Sewsenberg,  die  der  Fisch- 
nawer  inne  hat;  i.  aber  ein  hofstat  daselbs  und  ein  hoff,  da  der  Czewn- 
dorffer  aufsiezt;  i.  zu  Plyschiuecz  5  hüben,  auf  2  siezt  Pauli,  auf  den 
andern  2  Juri,  auf  der  fünften  Juri  Nouagk;  i.  zu  Woltendorf  2  hüben, 
1  muH  und  ain  fischwaid,  das  alles  der  Mathia  Mulner  inn  hat ;  i.  zum 
Hoff  ein  muH,  die  der  Marko  inn  hat;  i.  zu  Garmuschad  ein  ode  hüben; 
i.  zu  Treuen  in  dem  markcht  10  hofstet,  darauf  gesessen  sein  Marin 
Genicz,  Jacob  Dobricha,  Andrey  Kuppar,    Anka  Johannicza,   Juri  Ferle, 

2  Das  oft  vorkommende  item  wird  durch  die  Kürzung  i.  wiedergegeben. 


125 

Paul  Schuster.  Nesa  Staindorferin,  Marin  Parfues,  Peter  Parfues  und 
Marin  Kurpacz ;  i.  zu  Hofstetten  6  hüben;  item  aber  ein  ode  hüben 
daselbs.  die  ist  der  kirchen  und  wan  sy  beseczt  ist,  so  dient  sy  erbvogtey 
auch  nach  laut  des  register ;  i.  ein  traidczehent  zu  Grossendulach ;  i.  zu 
der  Leyten  14  hüben;  i.  zu  Saleys  ein  hüben,  darauf  Crise  siezt;  i.  zu 
Douernigk  ein  hüben,  darauf  Primos  Skuryanicz  siezt ;  i.  zum  Logk  ein 
hüben,  darauf  Lukas  siezt;  i.  zum  Jordankall  2  hüben,  darauf  Janes 
und  Tscherne  sizent ;  i.  zu  Wolfsgruben  ein  hüben,  die  der  Juri  inn 
hat;  i.  ein  zehennt  zu  Morawtsch ;  i.  zu  Gunbitschcz  ein  hüben,  darauf 
Jurko  siezt;  i.  zu  der  Stauden  10  hüben,  darauf  gesessen  sind  Juri 
Suppan.  Matko,  .Watheus,  Janes,  Giemen,  Symon,  Zore,  Michel,  Marin 
und  die  zehente  die  ist  od  und  die  hat  der  Matheus  inn;  i.  zu  Kletsch 
4  hüben,  darauf  siczent  Martin  Wolff,  Janes,  Voltschiczs  und  aber  Janes 
WIko ;  i.  zu  sand  Michel  ein  hüben,  darauf  Giemen  Suppan  siezt ;  i.  zu 
Dewtschendorf  4  hüben,  darauf  Jarne  Suppan,  Marin,  Zore  und  Michel 
siczent;  i.  zu  der  Gruben  ein  hüben,  da  Steffan  auf  siezt  und  daselbs 
auch  ein  muH,  die  der  Lienhart  inne  hat ;  i.  zu  Wodigensdorf  3  hüben, 
darauf  Thumecz,  Marin  und  Primos  Ghotschewer  siczent;  i.  zu  Stransk- 
dorff  ein  hüben,  darauf  Tscherne  siezt;  i.  zu  Ambtmansdorf  16  hüben; 
i.  zu  der  Hulben  ein  hüben,  darauf  siezt  Juri  Kuntschicz ;  i.  zu  Varbonicz 
ein  hüben,  darauf  Marin  Esell  siezt;  i.  zu  Heydouicz  ein  hüben,  darauf 
Pauli  siezt;  i.  zu  Pirkhieytten  2  hüben,  darauf  siczent  Jacob  und  Gorsche ; 
i.  zu  Oberndorff  2  hüben,  darauf  siczent  Juri  und  aber  Juri  des  Kursner 
sun ;  i.  zu  Schobowicz  ain  hüben,  darauf  Gregor  Golob  siezt;  i.  zu  Trie- 
besdorf ein  hüben,  darauf  Marin  Wände  siezt;  i.  zu  Sagoricz  8  hüben. 
Item  zu  Sewsenberg  das  gemcur  des  geslos  und  12  hofstet  daselbs, 
die  inne  haben:  Valle  Reischakger,  Vie,  Jerne,  Symon  Schuster,  Giemen 
Mulncr,  Nesa.  Puchsenstainer,  Turpinka,  Sylbersagk,  Woifgang,  .luri, 
Gouedu ;  i.  das  feyllpad  daselbs;  i.  ein  akher  an  der  Gruben,  der  hat 
der  Mulncr  inn;  i.  2  wysen  daselbs;  i.  zu  Swercz  13  hüben;  i.  zu  Na- 
ralt  II  hüben;  i.  zu  Kyenach  4  hüben,  darauf  Giemen,  Marin,  Mathia 
und  Gregor  siczent;  i.  zu  Grossen  Lieplach  10  hüben:  i.  zu  Klaiii 
iJeplach  '»  hüben,  darauf  siczent  Jacob  Sup|)an.  Marin.  al)cr  Jacob,  die 
zwo  sind  f)d  ;  i.  zu  Pribsdorf  H  hüben;  i.  zu  Kall  4  hüben,  darauf  Sieffan, 
Juri.  ,V\arin,  und  Thomas  siczent;  i.  zu  Schewnicz  10  hüben  und  ein 
muH  und  ein  wyscn ;  i.  zu  Sagoricz  5  hüben,  die  Marinecz,  Pauli  und 
Primos  inne  haben;  i.  zu  Dobraw  ein  hüben,  darauf  Marin  sic/l ;  i.  /ii 
Swarczcnparh  ein  hüben,  darauf  Gregor  siezt;  i.  zu  Parbach  9 '/2 
hüben;  i.  zu  JVaprolschach  2  hüben,  darauf  Martin  Koleiiicz  und 
.Irn«c  siczent;  i.  zu  l*aunigarten  ein  hüben;  i.  zu  Aicli  7  hüben; 
i,  zum  Feld  2  hüben,  darauf  Philipp  utu\  Marin  siczent;  i.  /11  Prampadi 


126 

6  hüben;  item  die  akher  an  der  freyung  zu  Nassenfues,  hat  der  Mathe 
Pernegk  inn  und  ein  gartten  daselbs,  den  hat  der  Lausche  inn ;  i.  zu 
Martensdorf  ein  hüben,  da  Juri  auf  siezt;  i.  zu  Ober  Loknicz  9  Y2  hüben; 
i.  zu  Nyder  Loknicz  ein  hüben,  darauf  Martin  Suppan  siezt  und  ein 
muH  daselbs,  die  hat  Michel  Yebucz  inn;  i,  2  wysen  auch  daselbs;  i.  zu 
Neyrdorf  5  hüben ;  i.  zu  Stermecz  5  hüben  und  ein  muH ;  i.  zu  Gostinecz 
ein  hüben,  darauf  Martin  Zlade  siezt;  i.  zu  Czikaua  ein  ode  hüben;  i.  zu 
Pawmgarten  ein  hüben,  ain  muH  und  ein  wisen,  das  alles  der  Mikecz 
Zlade  inne  hat;  i.  zu  Edersperg  5  hüben;  i.  zu  Lukouigk  3  hüben,  die 
der  Martin  und  Juri  Kosar  innhaben ;  i.  zu  der  Lynden  ein  hüben  und 
ein  muH,  hat  der  Martin  inn;  i.  under  Rewttenberg  ein  hüben,  darauf 
Janes  Smid  gesessen  ist ;  i.  zu  Pawmgarten  2  hüben,  hat  der  Gregor 
inn ;  i.  zu  Pawlsdorf  2  hüben,  darauf  Peter  und  Jacob  siczent ;  i.  zu 
Truschin  3  hüben ;  darauf  Janse,  Juri  und  aber  Jense  siczent ;  i.  an  der 
Strassen  2  hüben,  darauf  Matheus  und  Jense  siczent;  i.  zu  Schonpuchell 
1  Y2  hüben,  die  hat  Juri  Webar  inn ;  i.  zu  Slawnsperg  7  hüben,  darauf 
Gregor,  Miklau,  Jansckh,  Janes,  Herman,  Tscherne  und  Jacob  Turman 
siezen  ;  i.  zu  Vepriach  3  hüben,  darauf  Zorecz  Suppan,  Pernhart  und 
Pernitsch  siczent;  i.  zu  Kressenpergk  6  hüben;  i.  zu  Altendorf  6  hüben, 
darauf  Jakell,  Martin  Lyposch,  Peter,  Jurse  sun,  aber  Peter  Kapun  und 
Janes  siczent ;  i.  zu  Swur  3  hüben,  darauf  Tscherne,  Jacob  und  Martin 
siezen;  i.  ein  klaine  wisen  daselbs;  i.  zu  Polan  2  hüben,  darauf  Gregor 
und  Paul  siczent;  i.  zu  Sagrad  4  V2  hüben,  darauf  Andre,  Tscherne, 
Mramor,  Pride,  Trocha  siczent ;  i.  zu  Bresouicz  8  hüben ;  i.  zu  Oberch 
3  hüben;  i.  zu  Tschelach  ein  hüben;  i.  zu  Vresnigk  ein  hüben,  darauf 
Andrey  siezt ;  i.  ein  garten  zu  Trag,  den  hat  der  Martin  inn ;  i.  ein  muH 
zu  Draschkuuecz,  die  hat  der  Gregor  inn ;  i.  zu  Gschies  3  hüben,  darauf 
Juri,  Vrban  und  Tscherne  siczent;  i.  zu  Forst  5  hüben,  darauf  Tscherne, 
Stulecz,  Koczyan,  Marin  Tscherne  Helias  sun  Marin  Vestschicz  und 
Helias  siczent ;  i.  auch  daselbs  haben  die  Helias  2  hüben  und  dienen 
dauon   14  emper  most ;  i.  zu  sand  Margretten  ein  haus. 

Item  ein  zehent  in  sannd  Ruprechts  pfarr  in  der  hernach  ge- 
schriben  dorffern  alle  zehentliche  rechten,  garben  und  jungat  und 
peynstogk,  aber  hiers  und  harr  haben  wir  nicht  zu  nemen :  Item  zu 
Neydcgk  hie  dyssolb  der  Neyrin  auf  8  hüben ;  i.  zu  Roy  auf  einer 
hüben;  i.  zu  Rorbach  auf  12  hüben;  i.  zu  der  Wart  auf  5  hüben;  i.  zu 
Farm  auf  5  hüben;  i.  zu  Aich  auf  7  hüben;  i.  zu  Pawmgarten  auf 
einer  hüben ;  i.  zu  Nyder  Krewssenpach  auf  7  hüben ;  i.  zu  Oberkrews- 
senpach  auf  3  hüben ;  i.  Prylog  auf  einer  hüben ;  i.  zu  Snegkcndorf 
auf  7  hüben  ;  i.  zu  Rawnigk  auf  5  V2  hüben ;  i.  zu  Greylaw  auf  6  hüben  ; 
i.  zu    sand    Ruprecht   auf  9  hüben;  i.  am    Perg  auf    11    hüben;    i.    am 


127 

Rain  auf  einer  hüben;  i.  zu  Kremen  von  dem  hoff;  i.  zu  Prieles  auf  7 
hüben;  i.  zu  Feystricz  auf  13  hüben;  i.  zu  Sagoricz  auf  5  hüben;  i.  zu 
Ober  Drachselpach  auf  7  hüben;  i.  zu  Nyder  Drachselpach  auf  8  hüben; 
i.  zu  Ober  .Wladotitsch  auf  8  hüben ;  i.  zu  Nyder  Alladotitsch  auf  8 
hüben;  i.  zu  Pyauicz  auf  6  hüben;  i.  zum  Feld  auf  10  hüben;  i.  zu 
Wildenczernigk  auf  3  ^'2  hüben;  i.  zu  Schernpuchell  auf  4  hüben;  i.  zu 
Rindertall  auf  3  hüben;  i.  zu  klain  Vichna  auf  10  hüben;  i.  zu  Pirgk 
auf  5  hüben  ;  i.  zu  Stainpach  auf  9  hüben ;  i.  zu  Kaluder  auf  5  hüben  ; 
i.  zu  Gomil  auf  3  hüben;  i.  am  Wydem  auf  3  hüben;  i.  zu  Werndorf 
auf  6  hüben;  i.  zu  dem  Hoff  auf  3  hüben;  i.  zu  Kerstetten  auf  8 '/2 
hüben ;  i.  zu  Turen  auf  einer  hüben ;  i.  zu  Gabriach  auf  2  hüben ;  i.  zu 
Skr)lnigk  auf  9  hüben ;  i.  zu  Brundorf  auf  5  hüben  ;  i.  zu  Pruklein  auf 
9  hüben;  i.  am  Pach  auf  2  hüben;  i.  im  Mayrhoff  auf  einer  hüben; 
i.  zu  Grossen  Vichna  auf  9  hüben;  i.  zuin  Forst  auf  7  hüben  und  auf 
einen  hoff;  i.  zu  Premstoll  auf  einer  hüben;  i.  zu  Cholben  auf  4  hüben; 
i.  zu  Gabriach  auf  4  hüben;  i.  zu  Dobouicz  auf  2  hüben;  i.  zu  Le- 
skowicz  auf  7V2  hüben;  i.  zu  der  Rupp  auf  1  ^'2  hüben;  i.  zu  Osredegk 
auf  (')  hüben;  i.  zu  Vodicz  auf  3  hüben;  i.  zu  Kladye  auf  5  hüben; 
i.  zu  Grecz  auf  3  hüben ;  i.  zu  Oberfranskh  auf  3  hüben ;  i.  zu  Vnder- 
fransk  auf  3  hüben  ;  i.  zu  Grossenkall  auf  8  hüben ;  i.  zu  Pirgk  under 
Kall  auf  2  hüben;  i.  zu  Tschresneuicz  auf  4  hüben;  i.  zu  der  Nunnen 
awen  auf  4  hüben ;  i.  zu  des  Mathia  awen  auf  4  hüben ;  i.  zu  Posartsch 
auf  5  hüben  ;  i.  zu  Sriednikg  auf  3  hüben  ;  i.  zu  Ober  Swinsko  auf  6 
hüben ;  i.  zu  Nyder  Swinsko  auf  (i  hüben ;  i.  in  dem  Egk  auf  einer 
hüben;  i.  zu  grossen  Czernigk  auf  7  V2  hiiben ;  i.  zu  klain  Czernigk 
auf  4  hüben;  i.  zu  Strasperg  auf  4  hüben  :  i.  zu  Gschies  auf  ()  Iniben  ; 
I.  zu  Rosenberg  auf  3^  ,  hüben;  i.  zu  Vnder  Chrast  auf  2  hüben;  i.  zu 
Ober  Chrast  auf  ö  hüben  ;  i.  zu  Slapp  auf  3  hüben  ;  i.  /u  Pcrnlall  auf 
3  hüben;  i.  zu  Sylewicz  auf  2  hüben;  i.  zu  Vederin  auf  3  hüben;  i.  zu 
F^ischofrawen  auf  2  Vj  hüben;  i.  zu  Kolben  auf  4  hüben  ;  i.  zu  Kesten- 
dorf  auf  H  hüben  ;  i.  zu  f>lach  auf  4  hüben  ;  i.  zu  Stermicz  auf  3  hüben  ; 
j.  zu  Hähern  auf  4  hüben;  i.  zu  Ober  Hirsenfeld  auf  f)  hüben;  i.  zu 
Nyder  Hirsenfeld  auf  9  hüben;  1.  zu  Kall  ob  dem  Tall  auf  I  Iniben; 
i.  zum  Tall  auf  fi  hüben;  i.  zu  ßerynegk  auf  7  Iniben;  i.  zu  Suchodol! 
auf  3  hüben  ;  i.  zu  Slauyn  auf  4  hulu-n  ;  i.  zu  Sciecz  auf  fi  hüben  ;  i. 
zu  Saxcn  Rawn  auf  5  hüben;  i.  am  Perg  auf  1  Iniben;  i.  zu  Prcyuall 
auf  4  hüben;  1.  zu  Obtschin  auf  einer  hüben;  i.  zu  Salog  auf  4  hüben; 
i.  zu  C^berpurh  auf  4  Iniben  ;  i.  zu  Nyderpui  h  auf  7  hüben  ;  i.  zu  Ro- 
senberg auf  einer  hüben;  i.  zu  Kosyagk  auf  4  hüben;  i.  zu  Sunowic/ 
auf  1  hüben ;  i.  am  Kalrz  auf  I  hüben,  in  iI«mi  obgenaiit  zcluiil  h.ibrii 
wir  von  dem  dryttail  2  laill  zu  nemcn. 


128 

Item  den  zehent  in  Trefiier  pfarr  zu  Oberponikhell  auf  9  hüben ; 
i.  bey  sand  Margreten  auf  2  hüben;  i.  zu  der  Stauden  auf  4  hüben; 
i.  zu  üevvtscheudorf  auf  2  hüben;  i.  zu  Weinpuchell  auf  4  liuben ;  i.  zu 
Vnder  Perntall  auf  6  hüben ;  i.  zu  Ober  Perntall  auf  7  hüben ;  i.  zu 
Praprotschach  auf  4  hüben ;  i.  im  markcht  zu  Treuen  auf  31  heusern ; 
i.  zu   Prampach  auf  6  hüben. 

hem  den  zehent  in  Ober  Nassenfuesser  pharr;  i.  am  Wydem  bey 
dem  pharrhoff  auf  3  hüben ;  i.  zu  Welesperg  auf  1  hüben ;  i.  zu  Ster- 
micz  auf  7  hüben ;  i.  zu  Gschies  auf  3  hüben ;  i.  zu  Paulsdorf  auf  1 1 
hüben. 

hem  den  zehent  in  Guttenwerder  phfarr;  i.  zu  Grossen  Polan 
auf  16  hüben;  i.  zu  Khiinpolan  auf  6  hüben  und  auf  2  mullen  daselbs; 
i.  zu  AUendorf  auf  8  hüben ;  i.  zu  Kressenperg  auf  6  hüben. 

hem  den  zehent  in  sand  Margreten  phfarr;  i.  zu  sand  Margreten 
auf  11  hüben;  item  zu  Oberdorf  auf  14  hüben;  i.  zu  Kestenholcz  auf 
6  hüben ;  i.  zu  Gritsch  auf  6  hüben ;  i.  zu  Geschies  ein  Weingarten ;  i. 
zu  Lyppenstain  ain  Weingarten. 

Item  den  zehent  in  der  Durrenkrain  und  in  Obergurkher  pfarr 
als  vill  uns  des  von  Glanern  herkomen  und  angeerbt  ist. 

Item  den  zehent  in  Douernigker  pharr  zu  Ambtmansdorf  auf  16 
hüben. 

Item  den  zehent  in  Honigstainer  pfarr  zu  Verchpetsch  auf  9 
hüben;  i.  aber  ein  zehent  in  Honigstainer  pharr;  i.  zu  Ober  Kamenicz; 
i.  zu  Posen;  i.  zu  Prietschin ;  i.  Tschesdorf;  i.  zu  Grubla ;  i.  zu  der 
Pagkh ;  i.  zu  Kosor  Kall. 

hem  ain  wald  zu  Lyppowicz ;  i.  ein  wald  ob  Landespreis  gen 
Langenpuch  und  all  die  wald,  die  uns  erblich  daselbs  mit  allen  iren 
dinsten  und  nuczen  angeerbt  und  angefallen  sein,  ausgenomen  den  forst, 
der  zu  der  hüben  Cziselpach  gehört  und  die  andern  gutter,  die  unsern 
vettern  Pangraczen  und  Larenczen  von  Awrsperg  in  taill  gefallen  sein 
daselbs,  umb  die  suUen  all  ir  wannung  in  den  vorbestimbten  walden 
und  holczern  haben  mit  allerlay  als  Jvon  alter  herkomen  ist. 

Item  auch  ist  uns  nachgefolgt  und  auf  unsern  taill  gefallen  die 
hernach  gcschriben  gutter  in  der  Mettling  gelegen : 

Item  zu  Horrenpogen  9  hüben,  darauf  gesessen  sein  Mathe, 
Jacob,  Smole,  Janes,  Tscherne,  Mayczin,  Juri,  Peter,  Juri;  i.  zu  Tuschen- 
tall 3  hüben,  darauf  Thomas,  Juri  und  Flauitsch  gesessen  sein. 

Item  der  Weingarten  Staripaull  halber;  i.  zu  Aich  5  hüben,  darauf 
Anthon,  Juri,  Larencz,  Iban,  Blas  gesessen  sein;  i.  zu  Lachina  6  hüben, 
darauf  Gregor,  Thoman,  Pauli,  Marlin,  Juri,  Oswalt  gesessen  sein ;  i.  zu 
Wardaricz   5  hüben,    darauf   siczent   Smole   Suppan,   Tscherne,    Kusche 


129 

Kumer,  Helias  Pfeiffer,  Kusche  Zagortschicz :  i.  zu  Lokwicz  3  hüben, 
darauf  siczent  Gardin,  Juri  und  Miklaus ;  i.  zu  Wuschendorf  4  hüben, 
darauf  siczent  Mixe.  Martin  Sabell.  Peter  .  .  .  ^  Mathe  Meich ;  i.  im 
Winkell  1  hüben,  da  der  Marin  Trebusch  auf  siezt ;  i.  zu  sand  Larenczen 
5  hüben,  darauf  siczent  Andre  Suppan.  Kusche,  Gregor  Chotschewer, 
Laure  und  Rade;  i.  zwen  garten  daseibs ;  i.  zu  Nareycz  3  hüben,  darauf 
Vrban  und  Gregor  siczent  und  dy  dritte  ist  od ;  i.  zu  Polcz  3  od  hüben ; 
i.  allen  den  zehent  auf  allen  guttern,  sovill  ir  in  der  Mettling  ligen  und 
von  Horenpogen  hergeschriben  Stent ;  i.  zu  Michelsdorf  4  hüben,  darauf 
siezen  .Warin  ambtman.  Thomas.  Gerde  und  Juri ;  i.  zu  Petersdorf  1 
hüben,  die  Michel  inne  hat;  i.  zu  Brestowicz  3^2  hüben,  auf  zwain 
siczent  .Wartin  und  sein  sun,  anderhalbe  ist  od;  i.  am  Perg  2  hüben, 
darauf  Tcherne  und  Marin  siczent;  i.  zu  Vnder  Chrast  2  hüben,  die 
Janse  und  Zaye  inne  haben ;  i.  zu  Koroschendorf  under  Maichaw  2 
hüben,  darauf  Jurse  und  Paul  siczent;  i.  zum  Forst  bey  Honigstain  1 
hüben;  i.  in  allen  weinczehenten  und  pergkrechten,  wo  und  in  wclicher 
pfarr  die  gelegen  und  uns  nach  laut  unser  kuntschafft  erblich  ange- 
fallen sein,  geleich  halbs  ember  weys  zu  tayllen;  i.  so  ist  uns  auch 
unser  mutterlicher  sacz  von  dem  von  Pernegk  ledikleichen  gefallen. 

Da  entgegen  ist  uns  obgenanten  Pangraczen  und  Larenczen  ge- 
brudern von  Awersperg  mitsambt  unsern  eegemelten  bruder  und  swester, 
dafür  wir  uns  wissentlich  mit  dem  brief  angenomen  habtn,  zu  geleichcm 
erbtaill  verfolgt  und  gefallen:  von  erst  mit  namen  das  geslos  Awersperg 
mit  dem  mayrhoff  und  puchell  und  mit  dem  forst  luid  akchern  und 
wysmatten,  auch  in  der  Salein  und  Raschicz,  und  auch  ungeverlich  mit 
aller  seiner  zugehorung,  mit  gericht,  stokh  und  galgen  und  fischwaid 
nichts  ausgenomen  als  von  alter  ye  darczue  grliort  liai  oder  ge- 
boren soll. 

Item  in  des  Rabarambt;  i.  Rab  ein  hüben,  darauf  Jursc  .sic/t;  i. 
under  dem  Klain  Osscinigk  ein  hüben,  darauf  Canczian  siezt;  i.  am 
Klain  Osselnigk  fi  hüben,  darauf  siczent  Juri  Su[)pan,  IJiko,  F'ynko, 
Martin  Koposchcz,  Jursc  und  Prasnigk;  i.  am  Pugied  1  hüben,  darauf 
Juri  siezt;  i.  zu  Kneya  2  hul)en  und  1  muH,  darauf  Mathia  und  Juri 
Stopar  siczent;  i.  an  der  Raschicz  13  hiibcn,  darauf  siczent  limrich. 
Primos,  aber  limrich,  Marin  Mulner,  Kukmagker,  Crisc  Schuster,  Jacob 
Smid,  -Steffan,  Gorsche,  Hanns  Smid,  Marin  Chrenicz,  Marin  Sluga. 
Hanse  Mulner;  i.  am  Kukmagk  1  hüben  und  ein  odc  inuKlal,  darauf 
Juri  sjczl;  i.  in  der  .Stauden  1  hüben,  1  akher  und  1  flikh  daseibs. 
die  vor  an  die  Raschicz  gehört  haben,  darauf  Gregor  sic/l,  i.  /u  der 
Od  2  hüben,  darauf  Hayncz    Smid   und   Pauli  siczent;    i.  am   Pirichabui 

*  Ein  unlencrhchc«  Wort,  am  \^u^^^:  befindlich. 


130 

1  hubeil,  darauf  Gregor  siezt;  i.  an  der  Strassen  I  liiihcn,  darauf  Michel 
Gardomilecz  siezt ;  i.  under  der  Wolagk  1  hüben  unti  1  wisniat,  die  der 
Martin  inne  hat;  i.  an  der  Woltschiez  4  hüben,  darauf  Juri  Opaickh, 
Steffan  Sinid,  Machne,  Peter  siezent;  i.  zu  Gritsch  1  hüben,  darauf 
Gregor  siezt;  i.  an  der  Karkobin  1  hüben,  darauf  Gregor  siezt;  i.  zu 
Galisch  2  hüben,  auf  der  einer  siezt  Prinios,  auf  der  andern  Gregor; 
i.  zu  Pleseh  1  hüben,  darauf  der  Krump  Marin  siezt;  item  under  dem 
Stermiez  3  hüben,  darauf  siezent  Andre  Moehor,  Juri,  Radislaw;  i.  ob 
dem  Stermiez  3  hüben,  darauf  siezent  Marko,  Peter  Moehor  und  F^ri- 
mos;  i.  im  Gerewt  6  hüben,  darauf  siezent  Gera  witib,  Steffan,  Paul 
Pereez,  Janes,  Michel,  Yaswiez;  i.  under  dem  Stain  1  hüben,  darauff 
Caspar  siezt;  i.  im  Deydingk  1  hüben,  darauf  Steffan  siezt;  i. 
am  Wann  1  hüben,  darauf  Gregor  siezt;  i.  zu  Grewt  1  hüben, 
darauf  Marin  Kursner  siezt;  i.  am  Purgkhait  1  hüben,  darauf  Janes 
siezt;  i.  zu  Mystomira  2  hüben,  auf  der  ein  siezt  Steffan,  auf  der 
ander  Martin;  i.  am  Furt  1  hüben,  darauf  Jure  siezt;  i.  zu  Gradiseh  1 
hüben,  darauf  Martin  siezt;  i.  im  Tai!  1  hüben,  darauf  Marin  siezt;  i. 
zu  Purgkstall   1    hüben,    darauf   Marin  Webar  siezt;    i.  under    dem   Perg 

2  hüben,  darauf  siezent  Miehel  und  Janes  Rogell;  i.  an  der  Sag  1  hüben, 
darauf  Peter  siezt;  i.  zu  Puedlog  6  hüben,  darauf  siezent  Jacob,  Crise, 
Lienhart,  Marin  Lypouiez,  Lienhart  Lisehnakh  und  Janes;  i.  im  Osre- 
degk  2  hüben,  darauf  Martin   und  Gregor  Schuster  siezent;  i.  am   Lass 

3  hüben,  darauf  siezent  Martin,  Vle,  Janes;  i  am  Jawbornigk   1   hüben, 

darauf  siezt  Lienhart;  i.  am  Gross    Osselnigk  7  hüben,    darauf  Gregor, 

Janes,  Martin  Suppan,  Thomas,  Pernhart,  Giemen,  Mathia  siezent;  i.  im 

Pluetigen  stain  6  hüben,   darauf  siezent   Jacob,    Laure,    Martin,  Gregor, 

Jurse,  Juri  Matschek;  i.  zu  der  Ayseh  1  hüben,  darauf  siezt  Janes  Nared 

und  alle  zehentliehe    recht    auf  den    obgeschribnen  guttern;    i.  auch  die 

maut  an  der  Raschicz  mitsambt  der  pheimig  gult  und  vogtey  der  dorf- 
fer  ungeferlich  mit  aller  ir  zugehorung. 

Auch  schullen  wir  und  unser  erben  für  und  für  ewigklieh  von 
dem  genant  geslos  Awersperg  die  kirehen  zu  sand  Canezian  leiehen  und 
die  vogtey  auf  iren  guttern  haben. 

Item  das  ambt  Salein;  i.  in  Tschrietes  2  hüben,  darauf  siezent 
Miklau  und  Matko ;  i.  zu  Hinderpuch  2  hüben,  darauf  siezt  Mathia;  i. 
zu  Klain  Lie|)lach  1  hüben,  darauf  Miklaus  siezt;  i.  am  Grades 
1  hüben  und  etlieh  akher  daselbs,  darauf  Janes  siezt;  i.  am 
Obern  Grades  3  hüben,  auf  den  zwain  siezent  Laure  und  Martin, 
die  dritte  ist  od;  i.  am  Grossen  Lotschnigk  6  hüben,  darauf  siezent 
Gorsehc,  Kmetiseh,  Paul  Drobiseh,  Martin,  Marin,  Jurse  Ruprecht;  i. 
sand  Johanns  perg  dorob  gelegen  mitsambt  dem  holez  auch  dem  wald 


131 

Medwedicz;  i.  zu  Verbitsch  3  hüben,    darauf  Gorsche.  Marin  und  Gre- 
gor siczent;    i.  under   dem    Weyer    1   hüben  und  1    muH    und   1   wysen. 

hem  zu  Rogatecz  3  hüben,  darauf  siczent  Mathia.  Juri  Suppan 
und  Martin;  i.  zu  Herczogtumb  1  hüben,  darauf  V'lreich  Phister  siezt; 
i.  zu  Smin,och  1  hüben,  darauf  Gregor  Kokoll  siezt;  i.  zu  Drenigk  2 
hüben,  darauf  Mathia  und  Crise  siczent;  i.  zu  Perg  ö  hüben,  darauf 
siczent  .Wosicz,  Jure,  des  Habele  sun.  Putrich,  Marin;  i.  zu  Purgkstall 
6  hüben,  darauf  siezen  Matko  Lukman.  Marin,  Kokoll,  Jarne,  Fricze, 
Peter;  i.  zu  Pyauitschpuchell  3  hüben,  darauf  siczent  Geran,  Thomas, 
Mathecz;  i.  zu  der  Kremenicz  3  hüben,  darauf  siczent  Jancs,  Matko, 
Giemen;  i.  zum  Prun  3  hüben  und  1  muH,  darauf  siezen  Crise  Fischer, 
Mike  Poczurall.  Pangracz  Hofner  und  auf  der  muH  der  Vingk;  i.  im  Winkel! 
1  hüben,  darauf  Pischekh  siezt;  i.  under  dem  Waldlein  2  hüben,  darauf 
siezen  Martin  und  Jurse;  i.  im  Selnigk  2  hüben,  darauf  siezen  Thomas 
und  Matheus;  i.  zu  Nuspawm  und  zu  der  Dürr  5  hüben,  darauf  siczent 
Peter,  iWartin.  Marin  iWuglicz,  Martin  Czimerman,  Jacob  Fuchs;  i.  in  der 
Salein  ö  hüben  und  4  muH,  darauf  siczent  Marin,  Ambtman,  Juri,  Cristan, 
Peter,  iWartin,  Phister,  Thomas  und  Andre;  i.  im  Lapuschnigk  1  hüben, 
darauf  .Wiche!  siezt;  i.  zu  Rogatecz  3  hul)en,  darauf  siczent  Peter,  Lucas 
und  Martin;  i.  zu  Pollan  1  hüben,  darauf  Mathe  siezt;  i.  zu  Weysagk 
6  hüben,  darauf  siezen  Mochor,  Juri,  Lucas,  Crise.  Matko  und  Gregor; 
i.  zu  Sapologk  ö  liul)en,  darauf  siczent  Martin  Hofner,  Juri,  Mike, 
.Warin  und  Gregor;  i.  under  dem  gslos  Awrsperg  2  hüben  luul  ein 
muH.  darauf  .Jörg  Taller  und  Caspar  siezen;  i.  zum  Luppoglaw  7  ganczer 
hüben,  darauf  gesessen  sind  Peter,  Marin.  Peter  Leben,  Andre.  Marin, 
Crise.  Laure.  Primos.  Matheus.  Gregor,  .lanse  Thumecz  und  Matheus 
Sneyder;  i.  und  auf  den  obgeschribtien  guttern  alle  zehentliche  rechten; 
i.  und  das  wysmat  gegen  Pyauitsclipuhell  gelegen,  auch  das  das  vor- 
czeitten  des  Krumbach  gewesen   ist  und   ungeferlich   was  des  ist. 

Item  auch  alles  das  holczrccht,  das  man  von  alter  gen  Awrsjierg 
gedient  hat. 

Item  das  ambl  /u  Oblagk;  i.  das  darf  zu  Michel  Oblagk.  darin 
l.')  hüben  sein,  darauf  siczent  (iregor  Su[)paii.  Caspar.  Canczian,  Mirlid, 
Lienhart,  Stcffan.  .lanes  Cicrschicz,  Marko,  .Miklau.  Gregor,  l"erlaii,  l'aiil. 
Juri,  CIcmcn  und  'Ihomas;  i.  I  ode  hüben  /um  l'irpawm,  i.  /n  Kalten 
J'run  1  hufjen,  darauf  siezt  Oswalt;  i.  zu  (irossenperg  H  hüben,  darauf 
siezen  fVimos,  Vrhan,  Giemen.  Perecz,  Primos,  Michel  und  zwo  sind 
od;  i.  zu  Radobligk  4  hüben,  darauf  siczent  Andre,  Peter,  alur  Andre 
und  ein  ist  od. 

Item  im  Nadlitschegk  M)  hüben  mit  aller  irer  /ugehorung  daselbs 
und  alle  zehcntliche    rechlcfi    auf  diu  ofjgeschribnen  guttern   /r   ntinen. 


132 

Item  das  amhl  in  der  .Wcttliiio;  i.  zu  der  Lakheii  8  hüben,  darauf 
siczent  Lucas,  Michel,  Tscherne,  Juri,  Schuller,  Marin  Stnole  und  Michel 
Wolf  und  Pauli;  i.  zu  Petersdorf  6  hüben,  darauf  siezen  Andre,  Tscherne, 
Maichin,  Paul  und  Iban;  i.  von  einem  Weingarten  zehent  daselbs;  i.  von 
drein  Weingarten  daselbs  den  zehent  halben  taill  zu  nemen;  i.  ein 
Weingarten  zu  Syenitsch,  der  genant  ist  Staripaull,  halber;  i.  in  einen 
perg  in  Tschernomler  pfarr  den  weinzehent  halben  taill;  i.  zu  der 
Lynden  8  hüben,  darauf  siezen  Wydc,  Tscherne,  Marin,  Kusche,  Marko- 
gmas.  Kusche,  Preltschicz,  Miklau  und  Peter  Pyntter;  i.  zu  Dresnigk  2 
hüben,  darauf  Martin  und  Iban  siczent;  i.  zu  der  Lokwicz  2  hüben, 
darauf  siczent  Mike  Suppan  und  Martin  Wukerman;  i.  ein  weinzehent 
in  dem  perg  Pleschiuecz  gegen  dem  dorf  Lokuicz  über  gelegen  halben 
taill  zu  nemen;  i.  zu  Wuschendorf  4  hüben,  darauf  siezen  Michel,  Ma- 
thia,  Jacob  Peyuicz  und  Martin  Chotschewer;  i.  im  Winkhel  1  hüben, 
darauf  siezt  Jacob;  i.  von  2  Weingarten  daselbs  den  zehent  halben  taill 
zu  nemen;  i.  zu  sand  Larenczen  5  hüben,  darauf  siczent  Juri  Mulner, 
Laure  Stakor,  Juri  Tumtschicz,  Martin  Kusche,  Kopriuecz  und  Crise, 
die  fünft  ist  od;  i.  2  garten  daselbs  und  ein  fischwaid  und  ein  mul  auch 
daselbs  bey  sand  Larenczen;  i.  zu  Rutschendorf  1  hüben,  darauf  siezt  Michel 
des  Zlade  sun;  i.  zu   Nareycz  2  hüben,  darauf  Crise  und  Maley  siczent. 

Item  des  Dieprants  gut;  i.  zu  Stopelsdorf  4  hüben;  darauf  siczent 
Martin  Schestagk,  Steffan,  Mike,  Michel;  i.  ein  ode  hüben  auch  daselbs; 
i.  zu  Sterfitsch  1  hüben,  die  ist  auch  od;  i.  zu  Kotsche  bey  Tscher- 
nomell  5  hüben,  darauf  siczent  Symon,  Martin,  Miklaus,  Lienhart  und 
Juri  Hofner;  i.  zu  Tschernomell  1  hofstat;  i.  bei  Syenitsch  2  V2  hüben, 
darauf  siezt  Herman  Pheiffer;  i.  zu  Gritsch  im  Tal  2  hüben,  darauf 
siezen  Vrban  und  Tscherne;  i.  zu  sand  Veyt  2  hüben,  darauf  siezen 
Wile  und  Gregor;  i.  zu  Koroschendorf  under  Maichaw  3  hüben,  darauf 
siczent  Vrban,  Peter  und  Marin  des  Paul  sun;  i.  zu  Tewffentall  bey 
Honigstain  1  hüben,  darauf  siezt  Tscherne;  i.  auf  den  obgeschribnen 
guttern  alle  zehentliche  rechten  zu  nemen. 

item  das  ambt  bei  Nassenfues;  i.  ain  Puklegk  1  hüben,  darauf 
siezt  Jacob;  i.  zu  Trobell  5  hüben  und  1  muH,  darauf  siezen  Janse, 
Drachseil,  Andre,  Matko,  Peterli  und  Oswalt;  i.  zu  Cziselpach  1  hüben 
und  der  farst  dabey,  darauf  Primos  siezt;  i.  zu  Langenpueh  3  hüben, 
darauf  siczent  Jure  und  Matheus  Poskokh;  i.  zum  Perglein  1  hüben, 
darauf  Janes  siezt;  i.  zu  Wyttendorf  5  hüben,  darauf  siczent  Nicias, 
Giemen,  Matheus  und  Jarne;  i.  zu  Radendorf  5  hüben,  darauf  siczent 
.Iure,  Jacob,  Jurko  und  Mike;  i.  zu  Czeruuecz  3  hüben,  darauf  siezen 
Crise  Wohner,  Marin  und  .lurse;  i.  und  1  wysen  auch  daselbs.  Die 
obgenanten    gutter    Langenpueh,    Perglein,    Wittendorf,    Radendorf    und 


133 

Czeruuecz  sullen  und  mugen  alle  ire  suchung  in  dem  wald  zu  Langen- 
puch  haben  mit  prennholcz.  czimerholcz,  pretter  und  alles  das  als  von 
alter  herkomen  ist  und  als  sew  vor  getan  haben  nichts  ausgenomen 
desgleichs  wad  und  oss  und  sullen  davon  nymant  diennen.  1.  zu  Pirgk 
4  hüben,  darauf  siezen  Iban,  Thomas,  Gregor  und  viense;  i  zu  Ausseczen 
tall  1  hüben,  darauf  Juri  siezt;  i.  zu  Eybesdorf  4  hüben  und  1  muH, 
darauf  siczent  Martin  Suppan,  Janse,  Matko  und  Michel  Zenitsch;  i.  zu 
Honigstain  6  hüben,  darauf  siczent  Marinicz,  Jure,  Gregor  und  Michel; 
i.  zu  Magensdorf  6  hüben,  darauf  siezen  Michel  Suppan,  Gorsche,  Peter 
Robar,  Janes  Radicz,  Jense  Cziselpach  und  Jane;  i.  die  grosse  wysen 
zu  Swur  und  Klingenfels;  i.  ein  Weingarten  im  Milczperg;  i.  ein  Wein- 
garten im  Weynigk;  i.  zu  Radell    auf  dem  ganczen  dorf  das  holczrecht. 

hem  der  zehent  in  Ober  Nassenfuesser  pharr;  i.  zu  Ober  Loknicz 
auf  7  hüben  den  drittaill  zu  nemen;  i.  zu  Cziselpach  auf  6  hüben  zehent 
drittail  zu  nemen;  i.  zu  A\alnig  auf  3  hüben  zehent  zway  tail  zu  nemen; 
i.  am  Puklegk  auf  1  hüben  zehent  zway  tail  zu  nemen;  i.  in  dem  mayr- 
hoff  zu  Ober  Nassenfues  zehent  traid  zway  tail  zu  nemen. 

Item  der  zehent  in  Guttenwerder  pharr  von  erst  zu  Sagrad  auf 
11  hüben  zway  tail  zehent  traid  zu  nemen;  i.  zu  Klynouigk  auf  6  hüben 
zehent  traid  den  drittail  zu  nemen;  i.  zu  Schuczen  auf  7  hüben  zehent 
traid  zway  tail  zu  nemen;  i.  auf  des  Schutter  hoff  den  zehent  traid  zway 
tail  zu  nemen;  i.  zu  Nyderdorf  auf  13  hüben  zehent  traid  zway  tail 
zu  nemen;  i.  auf  des  Preloger  hoff  zehent  traid  zway  tail  zu  nemen;  i. 
zu  Geschies  von  1  hüben  zehent  traid  zway  tail  zu  nemen;  i.  auf 
zwain  mullen  zehent  traid  zway  tail  zu  nemen;  i.  zu  Oberndorf  auf 
IG  hüben  zehent  traid  zway  tail  zu  nemen;  i.  zum  Tall  auf  9  hüben 
zehent  traid  zway  tail  zu  nemen;  i.  /u  Raddel  auf  12  hüben  zehent 
traid  zway  tail  zu  nemen. 

hem  in  allen  weinzehenten  und  pergkrechtcn  uo  und  in  wclicher 
pfarr  dy  gelegen  und  uns  erblich  angefallen  sein  nach  laut  und  kunt- 
schaft  geleich  halbs  ember  weys  zu  taillen.  Auch  sullen  und  wellen 
wir  ohgenant  Pangracz  und  Larencz  von  Awers[)erg  und  unser  erben 
und  nachkumen  zu  unser  gestifft  gen  Siiich  alle  |ar  raichen  und  geben 
13  pfunt  phennig  für  uns  und  iinscrn  vettern  zu  ewigen  czeilten.  Auch 
fto  ist  uns  Pangraczen  und  Larenczcn  und  unsern  geswistretten  das  gc- 
slos  Samobor  mit  aller  seiner  hcrrlikait  utui  zugehorung  nach  inhaltung 
unser    kuntschaft,    die  wir  darumb    haben  auf    unsern   tail,    na(  hgefolgt. 

(darauf  geloben  wir  all  obgenani  Wilhalm,  Jörg,  Pangrac/  und 
Larencz  vr>n  Aucrsperg  anshil  unser  selbs  auch  iitjscr  suestern  und 
brudcr  dafür  wir  uns  wissentlich  mit  dem  brief  angenornen  haben  luid 
für  all  unser  erben   in   krafft  des  gcgenwurtigen    bricfs  wir  all    und  ein 


134 

veder  besunderlich  an  sollicn  obbestimbten  geslossern,  stugken,  leuteii 
und  guttern  auch  dem  taill,  so  einen  yeden  besunderlich  oben  an  dem 
briet'  ausgeczaigt  und  benennet  und  in  solher  erbschaft  nachgefolgt  und 
desgeleichs  aber  einen  yeden  mit  namen  in  seinem  vermelten  taill  ge- 
seczt  und  liestimbt  ist  ein  ganczes  benugen  zu  haben  und  ein  taill  den 
andern  auch  ir  erben  bey  irem  zugetailten  erb  und  guttern,  was  sy  der 
inne  haben  und  in  solher  taylung  auf  sew  gefallen  und  oben  an  dem 
brief  geschriben  sein  ungeirret  und  unbekhumert  beleiben  zu  lassen, 
sy  auch  darinne  und  darumb  yecz  und  hinfur  zu  ewigen  czeitten  aller 
Zuspruch  und  vardrung  zu  vertragen.  Auch  ob  beschech  das  ein  tail 
oder  der  ander  umb  stugk  und  gutter  die  an  dem  kegenwurtigen  brief 
in  seinem  taill  geseczt  und  zu  taill  ausgezaigt  und  bestimbt  sein  von 
yemants  mit  dem  rechten  angesucht  und  bekhumert  wurde  umb  was 
ursach  oder  wie  sich  das  begab.  Geloben  wir  aber  für  uns  und  all 
unser  erben  dieselben  stugk  und  gutter  mitsambt  demselben  taill 
der  mit  recht  darumb  bekhumert  wer  auf  unser  selbs  czerung 
und  darlegen  zu  verantwurten  und  mit  dem  rechten  zu  vertre- 
tten  und  luit  demselben  taill  in  der  ursach  und  den  zusteen  und 
mit  zu  handlen  als  unser  selbst  Sachen  ungeferlich  sunder  vorbe- 
halten ob  auswendig  der  obbegriffen  tayllung  ychts  erfaren  wurde,  es 
sey  parrschaft  geltschuld  anligundes  oder  varundes  gut  auch  nichts 
ausgenomen,  das  soll  noch  zu  unser  aller  banden  und  taylung  sten 
angeferd.  Auch  ob  einer  oder  welher  under  uns  seiner  obberürten  stugk 
und  gutter  ains  oder  mer  verkauffen  oder  in  andern  wegen  an  werden 
und  verkumern  wolde,  der  soll  den  andern  taill  am  ersten  damit  be- 
notten  und  im  die  nach  billeichen  und  einen  landleuffigen  kauff  oder 
sacz  widerfaren  lassen,  doch  ob  derselb  taill  die  in  derselben  weys  und 
also  vertretten  will,  wolde  er  aber  die  also  nicht  haben  nach  in  der 
weis  vertretten  so  soll  und  mag  derselb  taill  mit  seinen  stugken  und 
guttern  furbasser  nach  allem  seinem  willen  handlen  und  die  nach  seinen 
frumen  keren  an  des  andern  taill  irrung  und  widersprechen  auch  ange- 
ferd, ausgenomen  die  zwa  geslos  Awersperg  und  Schonberg  mit  iren 
zugehorungen,  die  sullen  dem  namen  von  Awrsperg  frey  und  unver- 
khumert  beleyben  yedes  auf  dem  taill,  auf  den  das  dann  gefallen  ist. 
Auch  soll  nu  ein  yeder  taill  die  verlehenten  gutter,  auf  weihen  taill  die 
zu  taill  gefallen  sein,  mit  den  lehen  selbs  austragen  und  die  furbasser 
zu  lehen  emphahen.  War  auch  das  under  uns  obbemelten  taillen  ein 
taill  an  leibes  erben  das  sun  gehaissen  sein  abgieng,  das  got  lang  nicht 
enwelle,  so  sullen  die  bemelten  geslos  ein  yedes  mit  seiner  zugehorung 
auf  den  andern  taill  ledigklich  gefallen.  Wurden  aber  tochter  vorhanden, 
so  soll  ein  yede  derselbn  tochter  von  dem  erb  und  gut  mit  600  guidein 


135 

ausgesteuert  und  verhayrat  werden.  Wer  aber  das  einer  under  uns  oder 
welher  an  solhen  obbemelten  geslossen  mitsambt  den  stugken  und 
guttern  und  der  taylung  so  vor  aigenlich  begriffen  und  im  seins  tails 
nachgefolgt  ist  nicht  ein  ganczes  benugen  haben  und  dem  andern  taill 
umb  sein  taill,  so  im  nach  laut  des  kegenwurtigen  tailbriefs  hat  nach- 
gefolgt vermainet  schaden  zuzecziehen,  wie  sich  das  begab  auch  ein 
tail  den  andern  nicht  schermen  noch  auf  sein  selbs  darlegen  gen  ma- 
nigklich  verantwurten  wolde,  auch  solheni  allem  als  oben  an  dem  brief 
geschriben  stet  nicht  genczlich  und  treulich  nach  giengen  und  welher 
taill  dawider  tett  der  hat  gegen  dem  andern  taill  an  dem  solichs  ze 
prochen  wurde  vor  an  seine  rechten  verloren.  Was  auch  derselb  taill 
des  schaden  nem  kain  schaden  ausgenomen  denselben  schaden  allen 
mitsambt  dem  haubtgut  ist  nu  der  der  solich  taylung  über  für  und 
dawider  tet  mit  allem  dem  erb  und  gut  so  er  yecz  hat  oder  noch  hinfur 
gewinnet  wie  das  genant  oder  wo  das  gelegen  ist  nichts  ausgenomen 
schuldig  und  mit  dem  gegenwurtigen  brief  verbunden  abzulegen  und 
widerzukeren  auch  getreulich  und  ungeferlich.  Mit  urkund  des  briefs 
der  besigelt  ist  mit  unsern  obgenanten  Wilhalms  und  Pangraczens  von 
Awersperg  bayder  aigner  anhangunden  insigeln,  die  wir  für  uns  selbs 
und  für  unser  geswistret  dafür  wir  uns  dann  wissentlich  annemen 
angehangen  haben  und  zu  merer  geczeugnus  der  warhait  haben 
wir  obbestimbt  Wilhalm  und  Jörg  gebruder  von  Awrsperg  anstat 
unser  selbs  und  unser  swester  dafür  wir  uns  wissentlich  amiemen 
und  des  gleichs  ich  Pangrecz  und  Larencz  auch  gebruder  von  Awer- 
sperg auch  anstat  unser  selbs  und  unsers  bruders  und  swester  dafür 
wir  uns  auch  wissentlich  annemen  mit  Heys  gebetten  den  hochwirdigen 
in  got  vatter  und  hcrrn  herrn  Sigmunden  bischoven  zu  Laybach  unti 
die  edlen  herrn  herrn  Anndren  f res  herrn  zu  Kreyg  unsern  lieben  ohem 
und  herrn  Jörgen  und  herrn  Casparn  gebruder  von  Tschernomell.  das 
sew  Ire  insigell  an  diserj  gegenwurtigen  tailbrief  gehangen  haben  in 
und  allen  irc-n  nachkumen  und  erben  an  schaden,  darunder  wir  uns 
offtgenant  Wilhalm,  Jörg.  Pangrecz  und  Larencz  von  Awersperg  fiir 
uns  und  die  eegenanten  unsern  bruder  und  unser  swestern  dafür  wir 
uns  wissentlich  mit  dem  brief  annemen  und  für  all  unser  erben  ver- 
pintten  alles  das  war  und  stat  ze  halden  und  /u  volfiicren  das  oben  an 
dem  lirief  gcsrhrif)cn  stet.  Der  geben  ist  an  samid  Marie  Magdalene 
tag  nach  Kristi  gepurd   I4r»7. 

Zwei  fileichlautvndr   Orin    Peru.  TestarnenlsUhell  fol.  KMi.  a.         Sechs 

anhangende  Siegel,  hescfiuUml. 

Richter.  Die  F.  v.  Ä.  70H  cU.       Radien,  Herbard  VIII.  34  dt. 

Sihluü  folKt 


13G 


Verzeichnis 

der  bisher  in  Krain  beobachteten  Großschmetterlinge. 

Von  J.  Hafn  er. 

Fortsetzung. 

Bombycia  Stph. 

350.  viminalis  F.  Radmannsdorf,  e.  1.  18.  August  1890,  larva  in 
toliis  Salicis  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  mehrfach  (Winz.). 

Miana  Stph. 

351.  strigilis  Cl.  Laibach,  an  Zäunen;  fliegt  auch  zum  Licht  und 
Köder  (sehr  häufig),  Ende  Mai,  Juni;  Feistritztal  bei  Stein,  5.  Juli  (Hafn.), 
Radmannsdorf  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni,  Juli  (Galv.  et  teste 
Schwing.);  Ratschach  in  Unterkrain  und  Kumberg  (M.  H.);  Feistenberg,  von 
Eichen  geklopft  und  am  Köder,  häufig  (Hafn.);  Wippach  und  Kolk  (Hafn., 
Mn.,  Preiss.). 

a)  ab.  1  a  t  r  u  n  c  u  1  a  Hb.  Ebenso  häufig,  unter  der  Stammform. 

b)  ab.   aethiops  Hw.  Selten  unter  der  Stammform. 

352.  bicoloria  Vill.  Laibach,  an  einem  Zaun  ein  abgeflogenes  Stück 
gefunden,  22.  August  (Hafn.);  Senožeče,  ein  aberratives  Stück,  3.  August 
(M.  H.);  Wippach,  Ende  Juli,  August,  Köderfang,  nicht  häufig  (Hafn.). 

Bryophila  Tr. 

353.  raptricula  Hb.  Laibach,  Lichtfang,  an  Zäunen  und  an  Baum- 
stämmen, selten,  Ende  Juli,  August. 

a)  ab.  deceptricula  Hb.  Ebenso. 

354.  ravula  Hb.  v.  ereptricula  Tr.  In  der  Umgebung  von 
Laibach,  Ende  Juni,  Juli.  Ratschach  in  Unterkrain,  1.  und  20.  Juni,  Juli 
(M.  H.j;  Rudolfswert,  Raupe  (Hafn.). 

Die  in  der  ersten  Maihälfte  erwachsene  Raupe  ist  an  Straßen - 
rainsteinen  in  Anzahl  zu  finden.  Sie  hält  sich  tagsüber  in  kleinen 
Vertiefungen   auf,   über  welche  sie  einen  Deckel  gesponnen  hat. 

355.  algac  F.  mit  ab.  mcndacula  Hb.  und  Übergängen,  Ratschach 
in  Unterkrain  (M.  H.),  Feistenberg  (Hafn.),  Wippach  (Hafn.),  Juli,  August, 
am  Köder,  nicht  selten. 

356.  mural  is  Forst.  Landstraß,  27.  Juli  (M.  H.);  Möttling  (Cvetko); 
Wippach,  an  Mauern  und  Steinen,  nicht  häufig,  22.  Juli,  IL  August, 
3.  September  (Hafn.). 

357.  p  e  r  1  a  F.  Laibach,  Lichtfang,  28.  Juli,  3.  August  (Hafn.),  I>engen- 
feld,  an  Felsen  (Galv.);  Senožeče,  Köderfang,  im  August  mehrere  Stücke  (M.  H.). 


137 


Diloba  B. 


358.  caeruleocephala  L.  Laibach,  im  Oktober  am  Licht  häufig. 
Die  Raupe  öfter  auch  an  Eberesche  gefunden.  Die  Art  dürfte  nirgends 
fehlen;  wurde  auch  in  Gebirge  beobachtet:  Crna  Prst,  2ö.  Juni,  Raupe 
(Flschm.,  Schwing.). 

Valeria  stph. 

359.  oleagina  F.  Laibach,  Lichtfang,  eine?',  16.  April  1909  l^Spl.); 
Küderfang,   18.  April  (Dob.);    ebenda,  Lichtfang,  26.  März   1910  (^Hafn.). 

Celaena  Stph. 

360.  matura  Hufn.  Feistcnberg,  Köderfang,  in  der  ersten  August- 
häiJle,  nicht  selten  'Hafn.i;  Adelsberg,  Köderfang,  19.  August  (Preiss.); 
Senožeče  (M.  H.i;  Wippach,  20.  August  (Hafn..). 

H  ade  na  Schrk. 

361.  porphyrea  Esp.  Laibach,  Köderfang,  September,  nicht  selten 
(Hafn.,  Spl.l;  Altlack  bei  Bischoflack,  Ende  August  (Tavč.);  Stein  (Doli.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  zahlreich  (Galv.';  Ratschach  und  Landstraß,  September, 
Köderfang  (M.  H.l;  St.  Barthlmä,  ein  defektes  Stück  an  einem  Baumstamm 
gefunden,   15.  Oktober  (Hafn.i. 

362.  funer  ea  Hein.  Laibach,  Tivoliwald,  ein  frisches  ^  am  Fuße 
einer  Eiche  gefunden,   12.  Juni   1901   (Hafn 

363.  solieri  B  Senožeče,  Köderfang,  3.  September  (M.  H.i;  Wippach, 
nicht  selten   am  Köder,    August,   Anfang    September  (Hafn.,  Preiss.,  Wagn.). 

364.  adusta  Esp.  Voßhütte,  Lichtfang,  S.Juli  (Schwing.);  Stein  (Doli.). 

365.  zeta  Tr.    Mojstrana,  Lichtfang,  28.  Juli  (Galv.). 

a)  V.  pernix  HG.    Mojstrovka,    1.  Juli,  an  Felsen  sitzend  (.Schwing.). 

366.  maillardi  HG.  \'oßhütte,  Lichtfang,  8.  Juli,  Mojstrana,  Lichtfang, 
Mojstrovka,  an  Felsen,  Juli   (Schwing.). 

.367.  gcmmea  Tr.  Wcißcnfcls  (M.);  Senožeče,  Köderfang,  30.  Juli  (M.  H). 
36H.  rubrirena  Tr.    Mojstrana,  Lichtfang,  ein  ^  (Winz.). 

369.  monoglypha  Hufn.  Laibach,  nicht  selten,  an  Baumstäniincn 
und  am  Köder.  Stein  'Doll.i;  Mojstrana,  Lichtfang  (Schwing.,  (iah.);  Voßhütle, 
Lichtfang,  12.  Juli  (Schwing.);  Ratschach  in  Untcrkrain  (M  H.);  Feistenbcrg, 
häufig  am  Köder  (Hafn.i.  Juni  August 

370.  lithoxylca  F.  Laibach,  an  Zäunen,  nu  lii  ii.iuiig  juiii,  Juli; 
Stein  (Doli.);  Kadmannsdorf,  12.  Juli  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  G.Juli  (Kgr. 
Kautzi;  Ratschach  in  Lnlerkrain,  2U. — 28.  Juli  (M.  H.I;  Landstraß,  25.  Juli 
(M  11  ,  FciMcnbcrg,  am  Köder,  sehr  häufig,  Juni,  Juli;  Wippach,  26.  Juli 
(Preis»,). 

37L  <tublustri!i  Esp.  Mojstrana,  Lichtfang,  l-.nde  Juni  (l'lschm., 
Schwing). 

372,  rurca  K.    Nur: 

a;  V.  alüpccurus  E«p.  I.nlil(ang,  Eiule  Juli  (l«-sle  N  liuiiig.). 

373.  hcpatira  Hb.  -um  i"mI,;;  Kronau,  2 L  Juni  (lng  Kaut/.); 
Fcistcnhrrg,   K/ldrrlan;'.   2H     luni.   4     luli  (Hafn.) 

10 


138 

374.  scolopacina  Esp.  Laibach,  ein  Stück  (M.  H.);  Stein  (Doli. 
vid.  Rbl.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Juli,  selten. 

375.  basilinea  F.  Stein?  (Doli.).  Die  Provenienz  des  Stückes 
nicht   sicher. 

376.  secalis  L.  Laibach,  nicht  selten,  Ende  Juni  bis  August; 
Ratschach  in  Unterkrain,  27.,  30.  Juli  und  25.  August,  Landstraß,  22.  August 
(M.  H.);  Feistenberg,  sehr  häufig,  von  Mitte  Juni  bis  August  (Hafn.);  Senožeče, 
13.  September,  defekt  (M.  H.);  Wippach,  20.  August,  Köderfang  (Hafn.). 
Auch  im  Gebirge:  Triglavgletscher  (2400  m)  ein  lichtes  Stück,  26.  August 
(Ing.  Schwing.).   —  Ab.  secalina  Hb.  wohl  überall  unter  der  Stammform. 

a)  ab.  nictitans  Esp.  Feistenberg,  Köderfang,  25.  Juni,  3.  Juli  (Hafn.). 

b)  ab.  leucostigma  Esp.  Laibach,  28.  Juni,  1.  Juli  (Hafn.);  Feisten- 
berg,  28.  Juni  (Hafn.). 

Aporophyla  Gn. 

377.  lutulenta  Bkh.  Stein  (Doli.  det.  Rbl.);  Ratschach  in  Unterkrain, 
Köderfang,  einige  Stücke,  Oktober  (M.  H.). 

378.  nigra  Hvv.    Berge-Rebel,    Schmetterlingsbuch,  IX.  Aufl.,  p.  204. 


Ammoconia  Ld. 

379.  caecimacula  F.  Laibach,  nicht  häufig,  Ende  September, 
Oktober,  Köderfang  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Radmannsdorf,  21.  September, 
14.  Oktober  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  zwei  helle  Stücke  (Winz.);  Ratschach 
und  Landstraß  in  Unterkrain,  häufig,  20.  —  30.  September  und  Anfang 
Oktober  (M.  H.);  Feistenberg,  4.  Oktober  und  Rudolfswert,  14.  Oktober, 
Köderfang  (Hafn.). 

Polia  O.  Tr. 

380.  serpentina  Tr.    Stand.  Reb.  Cat.  p.   179. 

381.  polymita  L.  Radmannsdorf  (M.);  Mojstrana,  21.  August,  auf 
einem  Zwctschkenbaum   (Ing.  Schwing.),    ebenda,  Lichtfang  (Winz.). 

382.  flavicincta  F.  Rudolfswert,  14.  und  15.  Oktober,  vier  Stücke 
an  Steinen  gefunden  (Hafn.);  ebenda,  noch  Anfang  November  (Buč.);  Ra- 
tschach in  Unterkrain,  8.  Oktober  (M.  H.);  Wippach,  am  Nanosabhange  bei 
der  Burgruine,  am  8.  Oktober  ein  ^  an  einem  Fclsblock  gefunden  (Hafn.); 
ebenda,  Ende  Mai  zwei  erwachsene  Raupen;  die  Falter  schlüpften  im 
Oktober  (Hafn.).  —  Die  meisten  Stücke  zeigen  sehr  wenig,  einige  gar 
keine  gelbe  Beschuppung. 

383.  xanthomista  Hb.    Nur: 

a)  V.  nigrocincta  Tr.    Mojstrana,  Lichtfang,  zahlreich  (Galv.). 

384.  canescens  Dup.    Adelsberg,  29.  September  1904  (Galv.). 

385.  Chi  L.  Laibach,  Tivoliwald,  an  Baum-,  vorzugsweise  Kiefern- 
stämmen, Ende  August  (31.  VIII.)  bis  Ende  September,  nicht  häufig.  Stein, 
häufig  (Doli.);  Egg  ob  Podpeč  (M.  H.);  Lces  (M.);  Veldes,  8.  September 
(Hafn.);  Weißenfels,  29.  September  (M.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.). 
Wippach   (Hafn.).  —   Durch   die  Zucht  bereits  Ende  Juli   erhalten. 


139 


Brachionycha  Hb. 


386.  nubeculosa  Esp.    Mojstrana,   15.  April,  Lichtfang-  (Winz.). 

387.  sphinx  Hufn.     Laibach,    an    einem    Baumstamm,    7.  November 
1903  (Hain.);  ebenda,  11.  November  1908,  nach   dem  Schneefall,  Lichtfang 
(Hafn.);  Stein,  nicht  selten  (Doli.);  ^Mojstrana,  Lichtfang,  zwei  gelbliche  c?  cT 
(AVinz.  —   Galv.);    Ratschach    in    Unterkrain,    November    (M.  H.).   —  Große 
Exemplare. 

Miselia  O. 

388.  oxyacanthae  L.  Laibach,  nicht  häufig  (^Hafn.,  Spl.);  Stein 
(Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang,  drei  Exemplare  (Galv.).  In  Unterkrain  häufig: 
Ratschach  und  Landstraß  (M.  H.),  Feistenberg  und  Rudolfswert  (Hafn.).  Im 
Oktober  am  Köder. 

Chariptera  Gn. 

389.  viri  dana  Walch.  Feistenberg.  Ende  Juni,  Anfang  Juli,  Köderfang, 
16  frische  Exemplare  (Hafn.);  Landstraß,  e  larva  20.  Juni  {^1.  H.V,  Wippach, 
Köderfang,  ein  Stück,  27.  Juni  (Preiss.). 

Dichonia  Hb. 

390.  aprilina  L.  Laibach,  Tivoliwald  und  Golovec,  manches  Jahr 
nicht  selten,  an  Eichenstämmen,  Ende  September,  Oktober.  Raupe  Mitte 
Mai  erwachsen;  bei  Tage  an  Eichenstämmen  in  Rindcnspallen  zu  finden. 
—  Mojstrana,  ein  cT  (Winz.);  Radmannsdorf,  7.  Oktober  (M.);  Landstraß, 
15.  September   (M.  H.l 

391.  convergens  F.  Laibach,  am  Stamme  einer  Eiche  im  Tivoli- 
walde, 1.  Oktober  und  e  larva  14.  (Oktober  (Hafn.);  ebenda  e  I.  24.  August 
(Spl.);  Landstraß,  20.  September  (M.  H.). 

Thecophora  l.d. 

392.  fovea  Tr.  Ende  Mai  1907  bei  Gradišče  ob  Wippach  eine 
Raupe  vom  Eichengebüsch  geklopft.  Der  Falter,  ein  9  ,  schlüpfte  am 
2Ö.  Oktober  (Hafn).  —   Außerdem  Staud.  Rcb.  (at.  p.    1H2. 

Dryobota  Ld. 

393.  protea  Bkh.  Laibach,  ein  </"  an  einem  Zaun  gefunden,  9.  Oktober 
1908  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichlfajig,  Herbst,  ein  lebhaft  gezeichnetes  <f  (Winz.); 
I^ndstraß,  c  larva  7.  September  (M.  H.). 

Dipterygia  Stph. 

394.  «cabriuHcula  L.  Kudtr.  Ratschach  imd  Landstraß  (M.  H.), 
Feistenberg,  häufig  Hlafn.).  Ende  Juni  -  Anbist;  Wi|)pa»  h,  Köderfang, 
13.  August  (Harn). 

Hyppa  Dup. 

395.  rectilinca  Esp.  Woch.  Feistritz,  14  Juli  (l'cnih.);  Mojstrana, 
Lichtfang  und  an  Felsen  (Schwing.;. 

lO» 


140 


Rhizogframma  T,d. 


396.  de  t  er  s  a  Esp.  St.  Katharina,  an  Kiefernstämmen,  3Ü.  Juni, 
5.  Juli  (Hafn.);  Steinbüchel,  28.  August  (M.);  Mojstrana  (Galv.);  Ratschach 
in  Unterkrain,  Juli  (M.  H.);  Feistenberg-,  Köderfang,  Juli  (Hafn.);  Loitsch, 
ein  cT  an  einem  Zaun,  2.  Juli  (Hafn.);  Senožeče  (M.  H.);  Ende  Juni  bei 
Wippach   an  Mauern   einige  gefunden   (Mn.). 

Chloantha  Gn. 

397.  p  o  1  y  o  d  o  n  Gl.  Wahrscheinlich  in  zwei  Generationen.  Laibach, 
1.  Juni,  abgeflogen  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang,  1  ^  (Winz.);  Stein  (Doli.); 
Landstraß,  18.  Juli,  10.,  15.,  22.  August  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang, 
21.  Juli   (Hafn.). 

398.  hyperici  F.  mit  ab.  dilutior  Wagn.  Im  Juni  bei  Wippach 
einige  an  alten  Mauern  gefunden  (Mn.);  ebenda  im  August  (Wagn.).  Gradišče 
ob  Wippach,  Köderfang,   10.  August,  defekt  (Hafn.). 

Callopistria  Hb. 

399.  purpureofasciata  Piller.  Laibach,  Tivolivvald  und  (Jolovec, 
nicht  häufig;  sitzt  gern  an  Farnkräutern.  B'eistenberg,  von  Kastanien  geklopft 
und  aucli   am  Köder  gefangen.  (Hafn.).    Von  Mitte  Juni   bis  Anfang  August. 

400.  latreillei  Dup.  An  den  Abhängen  des  Nanos  bei  Wippach 
an  Felsen;  fliegt  auch  zum  Köder,  Juni,  Anfang  Juli  und  wieder  Ende 
August,  September.  Nicht  selten. 

Polyphaenis  B. 

401.  sericata  Esp.  Ratschach  in  Unterkrain,  23.  Juli,  1.  August 
(M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang,  17.  und  18.  Juli  (Hafn.);  Rudolfswert, 
Köderfang,  24.  Juli   (Buč.). 

Trachea  Hb. 

402.  atriplicis  L.  Wohl  überal ;  stellenweise  häufig;  am  Licht  und 
am  Köder,  jedoch  auch  an  Zäunen  zu  finden.  Mai  bis  September,  in  zwei 
Generationen. 

Euplexia  stph. 

403.  lucipara  L.  Jedenfalls  in  zwei  Generationen,  jedoch  nicht 
häufig.  Laibach,  Köderfang,  13.  Juni  (Hafn.);  Stein  (l)oll.);  Radmannsdorf, 
12.  Juni  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  13.  Juli  (Schwing.);  Ratschach  in 
Unterkrain,  27.  Juli  und  im  August,  Landstrafi  10.  und  15.  August  (M. 
H.);  Feistenberg,  Köderfang,  28.  Juni  (Hafn.);  Möttling  (Cvetko);  Wippach, 
Ende  Mai  einige  aus  Gesträuch  gescheucht  (Mn.);  ebenda,  Köderfang, 
20.  August  (Hafn.). 

Phlogophora  Tr. 

404.  SCI  t  a   Hb.     Stand.   Keb.   Cat.   p.    185. 


141 
Brotolomia  Ld. 

405.  meticulosa  L.  Überall  gemein.  April,  Mai  und  August  bis 
Oktober. 

Mania  Tr. 

406.  maura  L.  Laibach,  Köderfang,  Juli  bis  Anfang  September; 
Stein  häufig  (Doll.^;  Altlack  bei  Bischoflack  i^Tavč.);  Mojstrana,  17.  Juli 
(Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Landstraß,  sehr  häufig,  Ende  Juni 
—  August  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang,  vier  Stücke,  Juli  (Hafn.h  Wippach, 
Köderfang,  August,  nicht  selten  (Hafn.i. 

Naenia  stph. 

407.  typica  L.  Überall,  ziemlich  selten.  Laibach;  Stein  (Doli.); 
Ratschach  in  unterkrain  (M.  H.i;  Feistenberg,  Köderfang,  3.  und  4.  Juli  (^Hafn.). 

Jaspidea  B. 

408.  celsia  L.  Ratschach  in  Unterkrain,  vom  22.  September  bis 
10.  Oktober  1902  fünf  Stücke  am  Köder  gefangen  (M.  H.). 

Hydroecia  Gn. 

409.  n  i  et  i  t  a  n  s  Bkh.  Laibach,  Köderfang,  6.  September  (Hafn.), 
8.  September  (Spl.»;  Stein  (Doli.);  Ratschach  in  Unterkrain,  5.  September 
(M.  H.);  Rudolfswert,  auf  einer  Blüte  gefunden,   5.  September  (Hafn.i 

410.  petasitis  Dbld.     Stein:  ein  9  'Doli.  vid.  Rbl.). 

Gortyna  Hb. 
41L  ochracea  Hb    Stein,  nicht  selten  (_Doll.). 

Nonagria  O. 

412.  cannac  O.  Stein,  aus  im  Schilf  gefundenen  Raupen  mehrere 
Stücke  gezogen  (Doli.  det.  Rbl.). 

Calamia  Hb. 

413.  lu losa  Hb.  Laibach.  Lichtfang  ein  9  ,  21.  September  1909  (Winkl.). 

Leucania  Hb. 

414.  paHcns  L.  Laibach,  Kodcrfang  iM.  H.i.  I'cisienbcrg,  Koficrfang, 
10.  August  !'  '  Landstraü,  Köderfang,  4.,  K»  und  22.  August  (M.  II.); 
Wippach,  K( ^',   20.   August   (Hafn). 

a)  ab,  cctypa  Hb.    Wippach,  Köflerfang,  2(>,  August  (Ha(n,), 
4ir>.  »cirpi  l)up,     \Vii»pach,    Lichtfang,    H.  Juni  ( Preis».!.    tl)rnda  im 
August  am   Koder   nicht    »eilen,    zu  ab.  dac  l  ygl  id  is  HS.  gehörig  (Hafn,), 


142 

416.  putrescens  Hb.  Wippach,  Ködcifang,  August,  nicht  selten 
(Hafn.). 

417.  CO  m  m  a  L.  Črna  Prst,  este  Terasse,  1200  w,  im  Sonnenschein 
schwärmend,  28.  Juni  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Schwing.);  Gorjanci,  im 
Sonnenschein  auf  Blumen  schwärmend,  25.  Juni  (Hafn.). 

418.  andereggii  B.     Übergang   zu  v.   C  in  i  s  Frr.    Mojstrana,  ein  9 
am   18.  Juli  1909  (Rgr.  Kautz). 

419.  L  album  L.  Laibach,  ein  Stück  an  einem  Baumstamme,  30.  Juni 
(Hafn.);  ein  Stück  e  1.  28.  September  (Spl.);  Ratschach  in  Unterkrain  und 
Senožeče,  ziemlich  häufig  am  Köder,  August,  September  (M.  H.);  Wippach, 
Mai  und  Juni  an  alten  Mauern  frisch  ausgekrochen  gefunden,  wo  die 
Puppen  zwischen  den  Fugen  der  Steine  sich  fanden  (Mn.);  ebenda  Köderfang, 
August  (Hafn.). 

420.  vi  tel  lina  Hb.  Laibach,  Köderfang  im  September,  nicht  selten; 
Stein  (Doli,);  Ratschach  in  Unterkrain,  25.  September  (M.  H.);  Gradišče  ob 
Wippach,  Ende  Mai  ein  schlechtes  Exemplar  an  einem  Felsen  gefunden 
(Mn.);  Wippach,  Köderfang,  20.  August  und  3.  September,  mehrere 
Stücke  (Hafn.). 

421.  evidens  Hb.  Mojstrana,  28.  Juli,  Lichtfang,  ein  sehr  großes 
Stück  (40  mm  Exp.)  mit  breitem   dunklen   Mittelschatten  (Galv.). 

422.  albipuncta  F.  Laibach,  Ende  Mai  (selten)  und  Juli,  August 
(häufiger);  Stein  (Doli.);  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain,  Ende  Juli 
und  August  (M.  H.);  Feistenberg,  am  Köder  im  August  sehr  häufig  (Hafn.); 
Adelsberg,  Köderfang,  19.  August  (Preiss.);  Wippach,  ziemlich  häufig, 
August  (Hafn.). 

423.  lythargyria  Esp.  Stein  (Doli.);  Ratschach  und  Landstraß 
(M.  H.);  Feistenberg,  in  der  zweiten  Julihälfte  einzeln,  im  August  häufig  am 
Köder  (Hafn.);  Adelsberg,  Köderfang,  19.  August  (Preiss.);  Wippach,  am 
Köder  im  August  nicht  selten,  rotbraune  und  grubraune  Stücke  (Hafn.). 

424.  turca  L.  Feistenberg,  in  der  ersten  Augusthälfte  sehr  häufig 
am  Köder  (Hafn.);  Landstraß,  15.  Mai  und  Ende  Juli,  August  (M.  H.). 

Grammesia  stph. 

425.  trigrammica  Hufn.  Laibach,  geradezu  gemein,  am  Köder, 
Ende  Mai,  Juni;  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni,  Mojstrovka, 
Lichtfang,  12.  Juli  (Schwing.);  Kronau,  Lichtfang,  30.  Juni  (Ing.  Kautz); 
Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain  (M.  H.);  Feistenberg  (Hafn.); 
Wippach,  vor  Mitte  Mai,  mehrere  Stücke  aus  Ahornhecken  gescheucht  (Hafn.). 

aj  ab.  bilinea  Hb.  Unter  der  Stammform  nicht  häufig:  Laibach 
(Högl.,  Spl.);  Stein  (Doli.);  Woch.  Feistritz,  aus  Fichten  gescheucht,  11.  und 
25.  Juni  (Hafn.);  Ratschach  in  Unterkrain,  10.  Juni  (M.  H.);  Feistenberg, 
Köderfang,  25.  Juni,  defekt  (Hafn.);  Wippach,  Köderfang,  1.  Juni,  abgeflogen 
(Preiss.), 

Caradrina  O. 

426.  exigua  Hb.  Laibach,  Lichtfang,  24.  August  und  2.  September 
1901  (Hafn.);  Wippach,  nicht  selten  am  Köder  im  August,  Anfang 
September  (Hafn.); 


143 

427.  quadripunctata  F.  Cberal  häufig  vom  Mai  bis  September, 
vereinzelt  noch  im  Oktober,  an  Baumstämmen  und  in  Gebüschen;  fliegt  gern 
zum  Licht  und  zum  Köder. 

428.  sei  in  i  B.  Mojstrana,  Lichtfang,  Juni,  ein  scharf  gezeichnetes 
Stück  (Winz.,  det.  Galv.l;  Ratschach  in  Unterkrain,  ein  Stück,  17.  Juli  (M.  H.). 

429.  kadenii  Frr.    Staud.  Rbl.  Cat.  p.  197. 

430.  gilva  Donz.  Mojstrana,  15.  Juli,  Lichtfang,  ein  ganz  frisches 
Exemplar  (Schwing. i;  ebenda,  Lichtfang,  27.  Juni,  ganz  rein  und  Mitte  Juli 
verflogen,  je  ein  Stück  (teste  Schwing.). 

431.  respersa  Hb.  Mojstrana,  13.  Juli,  Lichtfang  (Schwing.);  Wippach. 
Lichtfang,  19.  und  23.  Juni  (Preiss.). 

432.  morpheus  Hufn.  Črna  Prst  (zirka  1200  m)  aus  Gebüsch 
aufgescheucht,  29.  Juni,  bei  1400  w,  20.  Juni  im  Sonnenschein  fliegend 
(Hafn.);  Kumberg,  24.  Juli  (M.  H.  vid.  Rbl.);  Gradišče  ob  Wippach,  Köder- 
fang, 10.  August,  stark  geflogen,  jedoch  wahrscheinlich  hieher  gehörig 
(Hafn.  vid.  Rbl.). 

433.  alsines  Brahm.  Stein  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang  (^Galv.); 
Woch.  Feistritz,  5.  Juli  (Penth.);  Feistenberg,  Köderfang,  28.  Juni  (Hafn.); 
Landstraß,  Köderfang,  5.  August  (M.  H.). 

434.  taraxaci  Hb.  Laibach,  Köderfang,  Ende  Juli,  Anfang  August, 
nicht  selten.  Mojstrana  und  Obergörjach,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing.); 
Ratschach  ]und  Landstraß  in  Unterkrain,  Köderfang,  Juli,  August  (M.  H.); 
Feistenberg,  Ende  Juli,  August,  häufig  am  Köder  und  auch  in  der  Dämmerung 
auf  Gartenblumen  (^Hafn.j. 

435.  ambigua  F.  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain,  nicht 
selten  am  Köder,  August  (M.  H.i;  Feistenberg,  Ende  Juli,  zwei  abgeflogene 
Stücke  fHafn.);  Wippach,  9.  Juni,  aus  Epheu  gescheucht  (Preiss.);  ebenda, 
Köderfang,  August,  September,  häufig  (Hafn.). 

430.  pulmonaris  Esp.  Licht-  und  Köderfang,  Feistenberg,  25., 
28.  Juni   und  3.  Juli   (Hafn.j. 

Hydrilla  B. 

437.  glulcosa  Tr.  Wippach,  im  August,  nicht  selten  am  Köder; 
dunkle  und  hellbraune  Stücke  (Hafn.). 


Acosmetia  stph. 

438.  caliginosa  Hb.     An   Waldrändern    im    Cirasc,    ziemlich    seilen. 
I^ibach,  3.  Juni,  Rudolfswcrl,    11.  Juni,  Feistenberg,  Ende  Juni   (Hafn.). 


Rusina  ^tph. 

439.  umbratica  Tioeze.  Köderfang,  Laibach,  1  Stück  (M.  H.);  Stein, 
häufii;  (iJoil.^;  Oher^orjach,  Lichtfang,  Ende  Juli  Mrstc  St  hwing  );  Mojstrana, 
cbcn**>,  k.i*  '  'i  m  L'ntrrkrain  (M.  ll.t,  Feistrnb<Tg.  häufig  (Main  i,  von 
Kndc  Juni  b  .  :an(»  AuKU'ii.  Em  p.iitu-ll  albmistiM  Ins  "^iiii  k  wurde  bii 
Katschach  gcfan^^cn  (M.  U.). 


144 

Amphipyra  O. 

440.  tragop  ogi  n  i  s  L.  Laibach,  ein  zerfetztes  9,  8.  November 
(Hafn.).  Die  Zucht  ab  ovo  ergab  die  Falter  gegen  Mitte  Juni.  Voßhütte, 
I.ichtfang,  12.  Juli,  (Schwing.);  Stein  (Doli.);  Ratschach  in  Unterkrain, 
25.  August  und  Landstraß,  17.  Juli,  Köderfang  (M.  H.);  Feistenberg,  Köder- 
fang, 10.  und  20.  Juli  (Hafn.);  Wippach,  anfangs  Mai  einige  verflogene 
Stücke  an  einer  Mauer  gefunden  (Mn.j 

441.  tetra  F.  Auf  dem  Nanos  ob  Wippach,  in  der  Rindenspalte 
einer  alten  Pappel  drei  Skücke  gefunden,  30.  Juli  1905  (Hafn.);  ebenda  an 
Felsen  (Wagn.). 

442.  livida  F.  Laibach,  Köderfang,  Ende  Juli  (M.  H.);  ebenda,  Licht- 
fang, Ende  September,  abgeflogen  (Hafn.);  Altlack  bei  Bischof  lack,  Köder- 
fang, 12.  August  (Tavč.);  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain,  Köderfang, 
August,  September  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang,   2.  und  4.  August  (Hafn.). 

443.  perflua  F.  Laibach,  Köderfang,  (Kavč.);  Altlack  bei  Bischof  lack, 
Köderfang,  26.  August  (Tavč.);  Mojstrana,  Lichtfang,  21.  August  (Rgr.  Kautz.). 

444.  pyramidea  L.  Licht-  und  Köderfang,  Laibach,  nicht  häufig; 
Stein  (Doli.);  Altlack  bei  Bischof  lack,  August  (Tavč.);  Radmannsdorf,  22.  Juli 
(M.);  Ratschach  und  LandstrafJ,  sehr  häufig  (M.  H.);  Feistenberg,  ebenfalls 
häufig  (Hafn.);  Rudolfswert  (Buč.);  Möttling  (Cvet.)  von  Anfang  Juli  bis  nach 
Mitte  Oktober. 

Taeniocampa  Gn. 

445.  gothica  L.  Laibach,  häufig  am  Köder,  Ende  März,  April;  Rad- 
mannsdorf, 8.  und  9.  April  (M.);  Lengenfcld  (Galv.);  Mojstrana,  Lichtfang, 
März  (Winz.);  Landstraß  (M.  H.);  Wippach,  anfangs  Mai  einige  an  Wein- 
gärtenmauern getpoffen  (Mn.). 

446.  miniosa  F.  Laibach,  nicht  häufig,  April  (Hafn.);  St.  Katharina, 
ein  Raupennest  auf  einer  Eiche  gefunden,  24.  Mai  (M.  H.);  Stein  (Doli.); 
Landstraß  (M.  H.);  Wippach,  29.  März,  Lichtfang  (Preiss.). 

447.  pulverulenta  Esp.  Laibach,  Licht-  und  Köderfang,  März, 
April  nicht  selten;  Landstrafi,  Raupen  auf  Eichen  gefunden;  die  Falter 
schlüpften  im  März,  April  (M.  H.);  Senožeče,  Köderfang,  April  (M.  H.). 

448.  stabilis  View.  Laibach,  an  Baumstämmen,  auch  am  Licht  und 
am  Köder,  März,  April,  nicht  selten.  Landstraß,  e  larva  (M.  IL);  Senožeče, 
Köderfang  (M.  H). 

449.  incerta  Hufn.  Laibach,  ziemlich  häufig,  Ende  März,  April,  am 
Köder,  auch  an  Baumstämmen;  Mojstrana,  Lichtfang,  März  (Winz.);  Land- 
straß (M.  H.);  Senožeče  (M.  H.). 

a)  ab.  fuscata  Hw.  Ebenfals  nicht  selten. 

b)  ab.  pallida  Lampa.  Laibach,  1  ^  an  einem  Baumstamm,  29.  März 
1904  CHafn.  vid.  Bohatsch). 

450.  opima  Mb.  Laibach,  Licht-  und  Köderfang,  nicht  häufig,  im 
April  (Hafn.  Spl.  Winkl.);  Landstraß  (M.  H.). 

451.  g  raci  lis  F.  Laibach,  Ende  März,  April,  am  Köder,  nicht  selten; 
Ratschach  in  Unterkrain  und  Senožeče  (M.  H.). 


145 

452.  munda  Esp.  Laibach,  nicht  selten  im  ]\Iärz,  April  am  Köder, 
Landstraß  (>I.  H.). 

a)  ab  Immaculata  Stgr.  Laibach,  Köderfang,  mehrfach;  Land- 
straß (M.  H.'. 

Panolis  Hb. 

453.  griseovariegata  Goeze.  Laibach,  im  April  einige  Stücke 
von  Fichten  und  Föhren  geklopft  (Hafn."»;  abends  an  Weidenkätzchen  ge- 
fangen (Dob.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  April  (Winz.). 

Mesogona  B. 

454.  oxalina  Hb.  Laibach,  Lichtfang,  ein  J" ,  2.  September  1899 
iHafn.i;  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni,  ein  auffallend  hell-rötlich-graues  ^ 
(Winzj;  Stein,  nicht  selten,  noch  im  Oktober  erbeulet  (Doli.);  Ratschach 
in  Unterkrain,  6.  Juli  (M.  H.). 

455.  acetoselae  F.  Laibach,  Köderfang,  5.  September  und  ein 
Stück  am  Zweige  einer  Föhre  gefunden,  19.  September  (Hafn.). 

Dicycla  r,n. 

456.  oo  L.  Wippach  und  Gradišče  ob  Wippach,  Köderfang  in  der 
zweiten  Junihälfte  (Preiss.).  Darunter  auch 

a;  ab.  renago  Hw. 

Calymnia  Hb. 

457.  pyralina  View.  Ratschach  und  Landstraß,  im  Juli  (M.  H.); 
Feistenberg,  29.  Juni,   17.  Juli,  Licht-  und  Köderfang  (Hafn.). 

458.  affin  is  L.  Feistenberg,  Köderfang.   18.  Juli  (Hafn.). 

459.  trapezina  L.  Laibach,  die  Raupe  nicht  selten  im  Mai  auf 
Eichen;  die  Falter  Ende  Juni,  Juli.  Stein  (Doli.);  M(jjstrana,  Lichtfang,  /\n- 
fang  August  (teste  Schwing.);  Ratschach  und  Landstraß,  Juni,  Juli  (M.  H.); 
Kumbcrg,  24.  Juli  (M.  H.j;  Feistenberg,  häutig,  Juli,  Anfang  August  (Hafn.). 
Ein  am  23.  Juli  1899  auf  dem  Ljubnik  bei  BischoHack  erbeutetes  Stück 
itiafn.)  dürfte  zu   ab   rufa    Tutt  gehören. 

Dyshorista  \A 

40(J.  fissipuncta  Hw.  Stein,  an  einer  Mauer,  5.  Juli  (Hain.);  ebenda 
(Doli.);  I^ndstraß,  18.  Juni  (M.  H.);  auf  dem  Laibacher  Moor  bei  Tresscr, 
ein  Stück  am  Stamme  einer  Wciflc,  10.  Juli  'Hafn.»,  \\'ip()ach,  Köderfang, 
18.  Juni  (PrciM.). 

Plastenis  iv 

401.rctUHa  \..  Mojstrana,  4.  Juli,  Raupe,  Imago  entwickelt,  12.  August 
(Schwmg  ),  «'  itfang  (Winz);  Ratsrhai  h  und  Landstraß  in  Un- 
terkrain, K'.d'  f;  '  i,  3,  Juli  —  8.  Augunl  (M.  II.);  Wijipach, 
18.  Juni,  4    lull 


146 

462.  subtusa  F.  Feistenberg,  Köderfanf]^,  13.  Juli  (Hafn.);  Wippach, 
aus  einem  Gebüsch  gescheucht,  abgeflogen,  15.  Juli  (Hafn.). 

Orthosia  O. 

463.  Iota  Cl.  Laibach,  häufig  am  Köder,  Ende  September,  Oktober 
(nur  die  dunkclgraue  Form).  Stein  (Doli.);  Egg  ob  Podpeč  (M.  H.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  ein   dunkles  9  (Winz.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.). 

464.  macilenta  Hb.  Mojstrana,  Lichtfang,  Herbst  (Winz.);  Ratschach 
in  Unterkrain  in  der  ersten  Oktoberhälfte  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang, 
4.  Oktober  Hafn.). 

465.  circellaris  Hufn.  Laibach,  Ende  September,  Oktober,  am 
Köder.  Stein  (Doli.);  Ratschach,  Landstraß  (M.  H.)  und  Feistenberg  (Hafn.) 
häufig;  Senožeče  (M.  H.). 

466.  hei  vol  a  L.  Laibach,  im  Oktober,  nicht  häufig.  Stein  (Doli.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  Herbst  (Winz.);  Ratschach  in  Unterkrain,  häufig  (M.  H.). 

467.  nitida  F.  Laibach,  Köderfang,  6.  September  (Hafn.);  Ratschach 
und  Landstraß,  im  September;  nicht  häufig  (M.  H.);  Feistenberg,  Köderfang, 
6.  September  (Hafn.). 

468.  1  i  tur  a  L.  Laibach,  ziemlich  häufig  am  Köder,  September, 
Oktober.  Stein  (Doli.);  Radmannsdorf,  31.  August  (M.);  Ratschach  und 
Landstraß,  Ende  August  bis  Oktober  (M.  H.). 

Xanthia  O. 

469.  citrago  L.  Laibach,  ein  Stück  von  einer  Eiche  geklopft) 
16.  September  (Hafn.);  Altlack  bei  Bischoflack,  Ende  August.  Köderfang 
(Tavč.);  Landstraß  in  Unterkrain,  e  larva,  Ende  August,  September  (M.  H.). 

470.  sulphurago  F.  Altlack  bei  Bischoflack,  Köderfang,  Ende 
August,  ein  ^  (Tavč.). 

471.  aurago  F.  Laibach,  Köderfang  (Dob.);  Altlack  bei  Bischoflack, 
Ende  August  (Tavč.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Herbst  (Winz.);  Ratschach  in 
Unterkrain,  Köderfang,  22.  September  (M.  H.);    ebenda,  4.  Oktober  (Hafn.). 

a)  ab.   fucata  Esp.   Mojstrana,  die  vorherrschende  Form   (Galv.). 

472.  lutea  Ström.  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain,  September, 
Oktober,  Köderfang  (M.  H.). 

473.  fulvago  L.  Laibach,  29.  August  und  Köderfang,  1.  Oktober 
(Hafn.);  vStein  (Doli.);  Altlack  bei  Bischoflack,  Ende  August  (Tavč.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  26.  August  (Rgr.  Kautz);   Landstraß,  Köderfang  7.  Sept.  (M.  H.). 

Hoporina  Blanch. 

474.  croceago  F.  Laibach,  am  Fuße  einer  Eiche  ein  Stück, 
30.  September  (Hafn.);  ebenda  e  1.  (Spl.);  ebenda,  Köderfang,  Ende  März 
(nach  der  Überwinterung,  Dob.,  Tavč.);  Ratschach  in  Unterkrain,  27.  März  (M. 
H.);  Senožeče  (M.  H.);  am  Fuße  des  Nanos  bei  Wippach,  anfangs  Mai 
von  Eichen  abgeklopft   (Mn.) 


147 

Orrhodia  Hb. 

475.  erythrocephala  F.  mit  ab.  impunctata  Spul,  und  ab. 
gl  ab  r  a  Hb.  Laibach;  fliegt  im  Oktober  spärlich,  nach  der  Überwinterung 
im  März,  April  oft  massenhaft  zum  Köder;  Ratschach  in  Unterkrain,  Köder- 
fang.   2.  November  (M.  H.);    Rudolfswert,    Köderfang,    14.    Oktober   (Hafn.). 

476.  vau  punctatum  Esp.  Laibach,  einige  Stücke  nach  der  Über- 
winterung im  März  am  Köder  erbeutet  iDob.,  Wink!.).  Senožeče,  Köderfang, 
Oktober  iM.  H.i;  Gradišče  ob  Wippach,   Köderfang,  29.  März  (Preiss.). 

477.  vaccinii  L.     Überall  gemein,  Köder,  September  bis  April. 

a)  ab.  spadicea  Hb.  Laibach,  einige  am  Köder  erbeutet  (Dob.); 
Feistenberg,    Köderfang;    4.  Oktober    (Hafn.). 

b»    ab.  mi.xta  Stgr.     Überall   und  ebenso  häufig  wie    die  Stammform. 

478.  ligula  Esp.  Ratschach  in  Unterkrain,  Köderfang,  6.  Juli  (M.  H. 
vid.  Bohatsch). 

479.  rubiginea  F.  Laibach  (Hafn.,  M.  H.);  Radmannsdorf  22.  Sept. 
CSl.);  Ratschach  in  Unterkrain,  häufig  (M.  H.^;  Feistenberg,  ebenso  (Hafn.). 
Am  Köder,  von  Mitte  September  an;  überwintert  (Spl.).  Auch  ab.  t  iger  i  na 
Esp.  und  ab.  u  n  i  c  o  1  o  r   Tutt.   darunter. 

480.  torrida  Ld.     Staud.  Rbl.  Cat.  p.  210. 


Scopelosoma  Curt. 

481.  satellitia  L.  Laibach;  Stein  (Doli.);  Radmannsdorf,  17.  Sept. 
(M.);  Ratschach  und  Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg  und  Rudolfswert  (Hafn.). 
Von  Mitte  September  bis  April.  Fliegt  im  Herbst  nur  vereinzelt,  nach  der 
Überwinterung  jedoch   massenhaft  zum   Köder. 

ai  ab.  brunnea  Lampa.  Unter  der  .Stammform   nicht  selten. 


Xylina  Tr. 

482.  semibrunea  Hw.  Ratschach  in  Unterkrain,  Köderfang, 
1.  Oktober  (M.  H). 

48.3.  socia  Rott.  Laibach,  im  September  und  nach  der  l'berwinlerung 
im  April,  an  Zäunen;  auch  am  Köder  gefangen  (Hafn.);  .Stein  (Doll.j; 
Katschach  und  Landstraß  (hier  bereits  20.  August,  M.  H.). 

4H4.  furcifera  Hufn.  Herbst  bis  April.  Nach  der  Überwinterung 
häufiger  anzutreffen.  Laibach,  Ende  März,  Anfang  April,  zicnilirli  liÜMfig 
am  Koder;  auch  an  Zäunen  und  an  liaumslämmcn  (lUil.,  Hain.,  M.  H.); 
Stern  ÜJoll.i;  Kadmannsdorf,  '>.  April  (M);  Mojstrana,  2 L  y\pril,  Lichlfiing 
(Winr.);  Katschach  in  Unterkrain,  16.  Oktober  (M.  H.);  Feistenberg,  Köder- 
fang, 4.  (Jktobcr  (^Hafn.j. 

485.  ingrica  HS.    Mojstrana,   Lichtfang,  Herbst,  ein  frisches  c/" 'Winz.V 

486.  orni  t  opus  Rott.  An  Zäunen,  Haumstänuncn,  nainenllich  an 
Kiefern,  fliegt  auch  zum  Köder.  Laibach,  häufig.  Stein  (Doli.);  Kadmanns- 
dorf, 10.  April  ^M.);  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain  (M.  II.); 
R'.  ■  "  rrt  ^Mafn);  September  bi»  April.  Wippach,  anfangs  Mai  von  I.irhcn 
i\j^:  „.  .,jft  (Mn.j, 


148 


Calocampa  stph. 


487.  vet  usta  111>.  J.iübach;  Stein  (13ull.);  Ralschach  in  Unterkrain 
(M.  H.);  Wippach  (Mn.).  Vom  Herbst  bis  zum  Frühjahr,  an  Zäunen,  nach 
der  Überwinterung  auch  am  Köder. 

488.  exoleta  L.  Herbst  bis  April,  l^aibach,  nach  der  tiberwinterung 
oft  massenhaft  am  Köder;  Raupen  auf  jungen  Weiden  gefunden  (Hafn., 
M.  H.);  Lancovo  bei  Radmannsdorf,  im  .September  (M.);  Ratschach  in 
Unterkrain  und  Landstraß  (M.  H.);  Wippach,  Raupe  auf  Chenopodium  nicht 
selten,  Juni  (Mn.). 

489.  solidaginis  Hb.  Mojstrana,  l^ichtfang,  zwei  ^   ^  (Winz.-Galv.). 

Xylomiges  Gn. 

490.  c  o  n  s  p  i  c  i  1 1  a  r  i  s   L.  und 

a)  ab   inte  r  m  c  d  i  a  Tutt 

b)  ab.  melaleuca  View.  Laibach,  an  Zäunen  und  bei  Straßenlaternen 
von  Mitte  April  bis  Mitte  Mai  nicht  gerade  selten;  Stein  (Doli.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  21.  April  (Winz.-Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  JI.); 
Möttling  (Cvet.). 

Lithocampa  Gn. 

491.  ramosa  Esp.  Mojstrana,  13.  Juli,  Lichtfang,  abgeflogen  (Schwing.); 
Kunberg,  ein  sehr  schönes  Stück,  24.  Juli  (M.  H.). 

Chalophasia  Stph. 

492.  platyplera  Esp.  Im  Juni  bei  Oberfeld  ob  Wippach  einige 
auf  INIarrubium   gefangen   (Mn.). 

493.  lunula  Hufn.  Laibach,  am  11,  August  1909  ein  abgeflogenes 
Stück  am  Stamme  einer  Ulme  angetroffen;  ebenda  22.  Mai  ein  Gespinst 
an  einem  Stein  gefunden,  der  Falter  schlüpfte  am  2.  Juni  (Hafn.);  ebenda, 
15.  Juni  und  bei  Landstraß  am  8.  Juli  gefangen  (M.  H.);  Ende  Juni  bei 
Gradišče  und  Slap  ob  Wippach   einige  an  Mauern  gefunden   (Mn.). 

Cucullla    Schrk. 

494.  prenanthis  B.  Laibach  (F.  Schmidt,  Verh.  zool.  bot.  Ver. 
1854,  p.  111);  ebenda  an  einem  Baumstamme  ein  frisches  ^  gefunden, 
10.  Mai   1901   (Hafn.);  Landstraß,  aus  Raupen   in  Mehrzahl   erzogen  (M.  H.). 

495.  verbasci  L.  Im  Juni  auf  dem  Nanos  die  Raupen  häufig 
gesehen  (Mn.). 

496.  scrophulariae  Capieux.  Laibach,  Raupen  in  Anzahl  gefunden; 
sie  waren  vielfach  angestochen  (M.  H.,  Spl.);  Lancovo  bei  Radmannsdorf 
(M);  Wocheiner  See,  26.  Juni  (Flschm.,  Schwing.);  Mojstrana,  Lichtfang, 
Anfang  Juli  (^teste  Schwing.);  Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg  (Hafn.).  Die 
Falter  schlüpfen  im  Mai,  Juni. 

497.  lychnitis  Rbr.  Feistenberg,  e  larva,  Ende  Mai,  Anfang  Juni 
(Hafn.  det.   Wagn.). 

498.  blattariae  Esp.  Laibach  (F.  Schmidt,  Verh.  zool.  bot.  Ver.  1854, 
p.    1  1  1  j.  Wippach  (Streckfuß). 


149 

499.  tanaceti  Schiff.  Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg,  drei  Raupen 
im  Juli  1900  auf  Vermut  gefunden;  ein  Falter  schlüpfte  bereits  am  18.  August 
1900;  eine  Puppe  überwinterte  und  lieferte  den  Falter  am  29.  Juni  1901; 
die  dritte  Puppe  ging  ein. 

500.  umbratica  L.  Überall  an  Zäunen;  auch  in  der  Dämmerung 
auf  Blumen    schwärmend.     Ende    Mai,   Juni    und   wieder    Ende  Juli,  August. 

501.  lucifuga  Hb.  Laibach,  an  Zäunen  nicht  selten,  im  Mai;  auch 
in  der  zweiten  Julihälfte  frische  Stücke  angetroffen;  Großkahlenberg,  5.  Mai 
(Hafn.);  Mojstrana,  Anfang  Juli  (Ing.  Schwing.)  und  Ende  Juli,  Lichtfang 
(teste  Schwing.);  ebenda,  kleine  Stücke  (Galv.);  Luegg  bei  Rudolfswert, 
13.  Mai,  ein  frisches  9  auf  einem  Blatte  gefunden  (Hafn.);  ebenda  am 
8.  Juni  eine  fast  erwachsene  Raupe  auf  Hieracium  angetroffen,  die  Puppe 
überwinterte  (Hafn.i. 

502.  lactucae  Esp.  Lancovo  bei  Radmannsdorf,  25.  Mai  (M.); 
Treffen  (Cvet.);  Feistenberg,  e  1.  5.  Juni  (Hafn.);  Landstraß  (M.  H.). 

503.  chamomillae  Schiff.  Laibach,  an  Zäunen  und  an  Baum- 
stämmen in  der  zweiten  Aprilhälfte  und  anfangs  Mai,  nicht  häufig  (Hafn.); 
Treffen  iCvet). 

504.  absin  th  i  i  L.  Laibach,  ein  Stück  an  einem  Zaun  gefunden, 
Juli  1896  iHafn.»;  ebenda  (Högl.). 

Eutelia  IIb. 

505.  adulatrix  Hb.  Im  Mai  bei  Wippach  und  Gradišče,  teils  auf 
Pflanzen  frisch  gefunden  (Mn.i;  bei  Gradišče  ob  Wippach  am  4.  August 
19(J7  ein  Stück  aus  einer  Hecke  gescheucht,  ein  Stück  am  Köder  gefangen 
(Hafn.j. 

Anarta  Hb. 

506.  myrtilli  L.  Laibach,  Tivoliwald,  ein  c/'  am  19.  August  1899 
abends  auf  Haidekraut  sitzend  gefunden  (Hafn.);  Kronau,  30.  Juni,  ein  J" 
der  Stammform  zwischen  Führen  fliegend  erbeutet   (Ing.  Kautz). 

507.  cordigcra  Thubg.  Crna  Prst,  Gipfel,  26.  Juni  (FIschm.);  Krma. 
28.  Juni  ^Flschm.,  Schwing.).  Mojstrovka,  1. —  L3.  Juli.  An  letzterer  Lokalität 
wurden  die  Schmctlcriinge  aus  den  Legföhren,  auf  deren  Asten  sie  jedenfalls 
bei  Nacht  sitzen,  morgens  aufgescheucht.  Später  sassen  sie  auf  den  I'.Iülen 
von  Erica  und  Rhododendron,  sind  aber  äu'W'rst  flüchtig  und  daher  schwer 
zu  erbeuten.  Auch  sehen  sie  in  der  Ruhe  als  im  l'lnge  einer  dorl 
vorkomnu-n<lcn  P»icncnspezics  ähnlich,  wodurch  man  oft  getäuscht  wird 
(Schwing.! 

508.  mclanopa    J  linbg. 

a)  V.  ru  pestra  11  s  Mb.   Triglav,  2400  w,  2."».  Juli  (Spitz). 

5(K).  n  igri  t  a  B.  Triglav,  am  L  Juli  lOOS  auf  I'clstn  sitzend,  ein 
präthtigc«  frinch  geschlüpftes  ^ ,  ausgezeichnet  durch  überaus  schai  Ic  s(  hnce- 
wci(3e  Zeichnung  im  Saunifclde  der  VordcrHügel  (Ing.  Kautz). 

Heliaca  lls. 

''■•  ■  --f'l)ral.i  -«  L'bcrall  auf  Wie*><-n.  an  \VaMränd<iii  und 
auf    Vk  ,    l'.ndi'   April     bis   Anlang    Juni.     Scheint     jcdix  li    im    obcicii 

Savctalc  zu  fchh-n 


150 


Heliothis  O. 


511.  on  on  i  s  F.  Laibach,  St.  Katharina  (Hafn.);  Radmannsdorf  (M.); 
Feistenberg  (Hafn.).  Auf  Wiesen  und  grasreichen  Berglehnen,  in  Sonnen- 
schein schwärmend.  Ziemlich   selten,  Mai  und  Ende  Juli,  August. 

512.  dipsacea  L.  Aufwiesen  und  an  grasreichen  Abhängen  im 
Sonnenschein  schwärmend.  Mai,  Juni  und  Ende  Juli,  August,  Laibach,  nicht 
häufig;  Stein  (Doli.);  St.  Katharina,  häufig  (Hafn.);  Radmannsdorf  (M.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni,  Juli  (teste  Schwing,  und  Winz);  Landstraß 
(M.  H.);  Rudolfswert  (Hafn.);  an  den  Abhängen  des  Nanos  und  des  Kolk, 
häufig. 

513.  scutosa  Schiff.  Ober  Poganitz  bei  Rudolfswert  auf  einer  Wiese 
am  Waldrande  ein  ^  gefangen,   11.  Juni   1900  (Hafn.). 

514.  peltigera  Schiff.  Im  Juni  bei  Gradišče  ob  Wippach  auf 
Skabiosen  (Mn.);  ebenda,  ein  abgeflogenes  Stück,  am  22.  Juni  1907  (Hafn.); 
ebenda,  5.  Juli  1907  und  auf  der  Policawiese  bei  Wippach  am  15.  August 
1905  je  ein  Stück  gefangen  (Preiss.). 

515.  arm  iger  a  Hb.  Laibach,  Köderfang,  Ende  August,  September 
(Hafn.);  im  Juni  hinter  Oberfeld  ob  Wippach  auf  den  grasreichen  Hutweiden 
einige  gefangen,  aber  alle  ziemlich  abgeflogen  (Mn.);  Wippach,  Köderfang, 
August   (Hafn.). 

Pyrrhia  Hb. 

516.  umbra  Hufn.  Laibach,  Lichtfang,  ein  Stück  im  August  (Hafn.); 
Radmannsdorf,  12.  August  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Juli  (teste  Schwing.); 
Ratschach  in  Unterkrain,  14.  Juni,  27.  Juli,  4.  August,  Landstraß,  8.  August 
(M.  H);  Feistenberg,  in  der  Dämmerung  auf  Blumen  schwärmend,  auch  am 
Köder  nicht  selten,  Juli,  August  (Hafn,);  Senožeče  (M.  H.);  Wippach,  häufig 
am  Köder,  August,  Anfang  .September  (Hafn.). 

Acontia  Ld. 

517.  lucida  Hufn.  Im  Juni  bei  Wippach  und  bei  St.  Veit  ob  Wippach 
auf  Berglehnen  auf  wilden  Malven  geflogen,  die  meisten  waren  hell  in  der 
Färbung  (Mn.);  Gradišče  ob  Wippach,  23.  Juni  1907  ein  Stück  im  Grase 
gefunden  (Preiss.) 

518.  lue  tu  osa  Esp.  An  trockenen  Abhängen,  im  Sonnenschein 
schwärmend;  setzt  sich  gerne  auf  Blumen  und  im  Gras.  Laibach,  Ende 
Mai  (M.  H.);  ebenda,  12.  August  (Spl.);  Ratschach  in  Unterkrain,  August 
(M.  H.);  Landstraß,  25.  April,  24.  Mai,  8.  August  (M.  H.);  Feistenberg, 
17.  Juni,  21.  Juli  Lichtfang,  10.  August  Köderfang  (Hafn.);  an  den  Nanos- 
abhängen  bei  Wippach  ziemlich   häufig  im  Mai,  Juni  und  wieder  im  August. 


Eublemma  Hb. 

519.  suava  Hb.  An  den  Nanosabhängen  bei  Oberfeld,  bei  der 
Burgruine  und  bei  Gradišče  ob  Wippach,  in  der  zweiten  Junihälfte  bis 
gegen   Mitte  Juli.    Das  Tier    fliegt    aufgescheucht    aus    dem   Grase  und  setzt 


151 

sich  in  einer  Entfernung  von  etwa  vier  bis  sechs  Metern  wieder  ins  Gras. 
Wenn  der  Schatten  des  Sammlers  auf  den  Falter  fällf,  fliegt  er  gleich 
wieder  fort.  Die  aufgescheuchten  selteneren  9  9  verkriechen  sich  ins  Gras 
und  sind  oft  schwer  zu  finden.  Die  Flugzeit  dauert  von  zirka  halbeil 
vormittags  bis  zum  Abend.  Die  c?  <?  fliegen  auch  gerne  zum  Licht  (Hafn., 
Mn.,  Preiss.). 

520.  jucunda  Hb.  Dr.  Rothe,  Verz.  p.  28.  (?) 

Thalpochares  Ld. 

521.  velox  Hb.  Gradišče  ob  Wippach,  Lichtfang,  7.  August  1905 
(Preiss.). 

522.  dardouini  B.  Wippach,  Lichtfang,  11.  Juni  1909  (Hafn.); 
Burgruine,  Köderfang,   1.  August   1905  (Preiss.). 

523.  polygramma  Dup.  Bei  Oberfeld,  bei  der  Burgruine  und  bei 
Gradišče  ob  Wippach,  Licht-  und  Köderfang,  auch  auf  Steingeröll  gefunden, 
10.  und   18.  Juni,  4.,  10.,  und  25.  Juli   und  4.  August  (Hafn.,  Preiss.,  Wagn.). 

524.  communimacula  Hb.  Gradišče  ob  Wippach,  Lichtfang,  ein 
d",  4.  August  1907  (Hafn.). 

525.  purpurina  Hb.  Mitte  Juni  auf  dem  südlichen  Abhänge  des 
Nanos  ober  Gradišče  einige  gefangen  iMn.);  ebenda  und  bei  der  Burgruine 
aus  dem  Grase  aufgescheucht  und  ein  Stück  am  Köder  gefangen,  15.  August 
1907  (Hafn.). 

526.  ostrina  Hb.  Mitte  Juni  an  der  Straße  von  Oberfeld  nach  Zoll 
auf  einer  Hutweide  geflogen   (Mn.l 

527.  parva  Hb.  Ende  Juni  bei  Oberfeld  ob  Wippach  einige  auf 
Hutweiden  gefangen  (Mn.). 

528.  viridula  Hb.  Im  Juni  zwei  Stücke  am  südlichen  Nanosabhange 
ober  Gradišče   gefangen   iMn.l. 

529.  elychrysi  Kbr.  Dr.  Kothe,  Verz.  p.  29  (?) 

Erastria  o. 

530.  uncula  Cl.  Auf  feuchten  Wiesen,  selten.  Laibach,  19.  Juni  (Hafn); 
Wiesen  bei  Podutek,  12.  Mai,  zum  Teil  schon  abgeflogen  (M.  II.);  Land- 
straß, 4.  Juni  und   14..    15.  August  (M.  H.);    Prcscrje,   10.  Juli   (Hafn.). 

531.  pussilla  View.  Auf  Waldblöf.^en,  Wiesen  und  in  Hecken;  fliegt 
auch  zum  Köder.  Laibach,  24.,  31.  Mai,  25.  Juni,  IL  August  (Hafn.); 
Stein  (iJoll.t;  Mojstrana,  Juni  (FIschm.);  Obergörjai  li,  Lichttang,  Ende  Juli 
(teste  Schwing.);  /irovnira,  27.  Juli  (Galv.j;  Katschach  in  Unterkrain,  1.  Juli, 
2.  Aujfust  'M.  H.);  LandstraCJ,  8.  und  15.  August  (M.  H.);  Fcistcnbcrg, 
Köderfang.  27.  Juli  /Hafn»;  Prečna  bei   Rudolfswert,   13.   Mai  (Huč.l. 

532.  dcccptoria  Sc.  In  Wählern  um  Idria  (Scopoli).  Die  Art  fehlt 
sonst   überall   in   Krain. 

533.  fasciana  L.  f'bcrall  gemein.  Ende  Mai  bis  gegen  Mitt«*  Juli. 
Wahrsrhcinlich  nur  eine  Generation.  lici  Wipparh  wurde  Ende,  Juli,  August 
eine  ^  -  •  '<-  •  >  -  i,  ,  i  .  .  •''  hr  stark  zu  ab.  gueneei  Falloii  lunneigt. 
Ein  t;.j  1  wuich'  von  Eni/.  Preisscc  kei  ant  29  Juli 
1905  am   Licht  gefangen. 


152 

Rivula  Gn. 

534.  s  er  i  ceal  is  Sc.  In  Hecken;  fliegt  auch  zum  Licht  und  zum 
Köder.  Ende  Mai  bis  September.  Stellenweise  nicht  selten.  Laibach  (Hafn., 
Scop.);  Stein  (Doli.);  Radmannsdorf  (M.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni, 
Obergürjach,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing.);  Landstraß,  20.  Juni, 
20.  August,  10.  September  (M.  H.);  Feistenberg,  28.  Juli,  2.  und  10.  August 
(Hafn.);  Wippach,  Köderfang,  13.,  20.  August,  3.  September  (Hafn.);  ebenda, 
18.  Juni  (Preiss.). 

Prothymnia  Hb. 

535.  viridaria  Cl.  In  lichten  Waldungen,  auf  Waldblößen,  an 
Waldrändern,  auf  Berglehnen,  im  Grase;  überall  ziemlich  häufig.  April, 
Mai  und  Juli,  August.  Im  Gebirge  wahrscheinlich  in  nur  einer  Generation 
(Ende  Juni,  Juli). 

a)  ab.  m  o  d  e  s  t  a  Carad.  Unter  der  Stammform  nicht  selten.  Im 
Gebirge  Oberkrains  fast  ausschließlich   in   dieser  Form  (Rbl.). 

Emmelia  Hb. 

536.  t  rabe  ali  s  Sc.  Auf  Wiesen  und  grasreichen  Lehnen,  stellen- 
weise häufig.  Mai,  Juni  und  wieder  Ende  Juli,  August.  Laibach,  am  Bahn- 
damm bei  Udmat,  nicht  selten  (Spl.),  auch  am  Licht  (Hafn.^l;  Stein  (13oIl.); 
Bischoflack  (Ilafn.);  Wocheiner  Feistritz,  Lichtfang  (Preiss.);  Obcrgörjach, 
Lichtfang  (Schwing.);  Ratschach  in  Unterkrain  und  LandstrafS  (M.  H.); 
Feistenberg  und  Rudolfswert  (Hafn.);  Wippachtal,  häufig  (Hafn.). 

Metoponia  Gn. 

537.  koekeritziana  Hb.  Dr.  Rothe,  Verz.,  p.  29.;  Berge-Rebel, 
Schmetterlingsbuch,  IX.  Aufl.,  p.   274. 

538.  vespertalis  Hb.  Stand.  Reb.  Cat,  p.  233.  Im  Küstenlande, 
nahe  an  der  krainischen  Grenze,  hinter  Lokavec  am  Abhänge  des  Caven 
wurden   von  Mann  zwei  Stücke  dieser  Art  im  Juni   gefangen. 

Scolioptery  Scoliopteryx  (ierm. 

539.  libatrix  L.  Überall  ziemlich  häufig;  September,  Oktober  und 
nach   den  IJberwinterung  bis  Juni. 

Calpe  Tr. 

540  capucina  Esp.  Laibach  (Schmidt,  Verh.  zool.  bot.  Ver.  1854, 
p.  111.);  Neuming  in  der  Wochein,  am  9.  Juni  1909  eine  erwachsene 
Raupe  gefunden;  der  Falter,  ein  grofJes  c?  (Expans.  4972  ^^)  schlüpfte 
am  4.  Juli  (Hafn.).  Ratschach  in  Unterkrain,  Köderfang,  21.  und  23.  Juli, 
drei   Stücke  (M.  H.). 


153 


Telesilla  HS. 


541.  amethystina  Hb.  Landstraß,  Köderfang,  2.,  29.  Juli,  10.  August 
(M.  H.),  Feistenberg,  Köderfang,  3.  Juli,  defekt  (Hafn.j,  Wippach,  ziemlich 
häufig  am  Köder,  13.  und  20.  August  i^Hafn.). 

Abrostola  O. 

542.  triplas  i  a  L.  Laibach,  Lichtfang,  14.  August  (Hafn.);  Stein 
iDoll.i;  Radmannsdorf,  27.  Juni  uM.i;  Mojstrana,  Lichtfang,  5.  Juli  (Schwing.); 
Wippach,  im  Juni,  einzeln  um  Gräben  auf  Nesseln  (,Mn.);  ebenda,  11.  Juni, 
4    Juli  'Preiss.),  Köderfang,  20.  August  (Hafn.). 

543.  asclepiadis  Schiff.  Mojstrana,  Lichtfang  (Galv.);  Ratschach  in 
Unterkrain  und  Senožeče,  Köderfang  (M.  H.). 

544.  tripartita  Hufn.  Stein  iDolI.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni, 
Voßhütte,  Lichtfang,  9.  Juli  (Schwing.);  Ratschach  in  Unterkrain,  24.  Juni, 
Senožeče,  13.  Augnst  [Sl.  H.j. 

Plusia  O. 

545.  c  au  reu  m  Kusch.  Stein?  (Doli.).  —  Die  Provenienz  des  Stückes 
nicht  sicher. 

546.  deaurata  Esp.  Laibach  i Schmidt,  Verh.  zool.  bot.  Ver.  1854, 
p.   lili. 

547.  mene  ta  F.  Stein  i  Doli.);  Wocheiner  See,  Raupe  erwachsen  Ende 
Juni  auf  Aconitum  iFlschm.,  Schwing.!;  Mojstrana,  Lichtfang,  20.  August 
tRgr.  Kautzi. 

548.  variabilis  Pillcr.  Crna  Prst,  1400  w,  einzelne  Raupen  am 
20.  Juni  schon  erwachsen  iHafn.,  Spl.);  13.  Juli  erwachsene  Raupen  in  Anzahl 
und  auch  schon  einen  frischen  Falter  gefunden  (M.  H.);  Mojstrovka,  Raupe 
bei    17(J0  m,  e  l.   30.  Juli   (Schwing.);  Triglav,  circa   1800  m  il'cnlh.). 

549.  modesta  Hb.  Mojstrana,  22.  Juli   1908,  Nachtfang  (Ing.  Kautz), 

550.  chrysitis  L.  Laibach,  30.  Mai,  eil.  Juni,  Lichtfang  19.  August, 
Dobrova  24.  Mai  iHafn.);  Stein  (Doll.j;  Mojstrana,  Lichlfang,  Ende  Juni 
(lcr>te  Schwing.»;  Ratschach  in  Tnlerkrain  (M.  II.i;  Landstraß,  9.  Juni  (M.  H.); 
Fcislenbcrg  (.ilafn.i;  im  Juni  b^-i  Maria-Au  nächst  Wippach  auf  U'icscn  nicht 
selten   (Mn.i;  Wippach,  Kodcrfang,  August  (Hafn.i. 

55 L  chryson  Esp.  Feistenberg,  25.  Juli  ein  sehr  grosses  cf  (Expans. 
48  mm)  aus  einer  Hecke  gescheucht  (^Hafn.) 

552.  bractca  F.   Mojstrana,  Lichtfang,   15.  Juli   (Schwing.). 

553.  fcstucae  I-.  Laibach,  in  der  Dämmerung  auf  Hlumcn  schwär- 
mend,   29.  und    30.  Juli    (Spl.);    Mojstrana,    24.  Juli,    Nachtfang  (Ing.   Kautz). 

554.  V  argcntcum  Esp.  Mojstrana,  27.  August,  Nachlfang,  stark 
geflogen  (Ing.  Kautzj;  außerdem  Staud.   Rcb,  Tat.  p.  237. 

555.  gutta  fin.  I^ibarh  <M.  H.i;  ebenda,  Lichtfang  1.  C)ktf)bcr  (Hafn); 
ebenda  Anfang  Oktober  in  f  »eHellnchaft  von  gamma  im  Sonnenschein  auf 
iiliimen  »chwiirmend,  mehrfach  angetroffen  (I)ob.);  Stein  (Doli.);  Katscharh 
in  Intrrkram.  2.<  Juli,  1.  Oktober  iM.  H.);  Wippach.  ans  einer  Hecke  ge- 
H<-heurht,  23    Juni  iHvfn,). 

556.  ehaleytes  Etp.  Stand    Heb.  (  at.,  p    23K. 

11 


154 

557.  p  u  1  C  h  r  i  n  a  H\v.  Laibach,  Golovec,  ein  frisches  Stück  am  Zweige 
eines  Weidenstrauches  gefunden,  31.  Mai  1898  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Moj- 
strana, Lichtfang,  Ende  Juli   (teste  Schwing,   et  Galv.). 

558.  jota  L.  Im  Juni  auf  dem  Nanos  in  einem  Gebüsch  ein  Paar  in 
copula  gefunden  (Mn). 

559.  gamma  L.  Überall,  vom  Frühjahr  bis  November,  besonders 
häufig   vom  August  bis  Oktober,    fliegt  auch  gern  zum  Köder.  Überwintert. 

560.  n  i  IIb.  Bei  Haidenschaft  ein  Stück  auf  einer  Wiese  im  Juni  auf 
Kleeblüten  gefangen  (Mn.). 

561.  interrogationi  s  L.  Radmannsdorf,  3.  August  (M.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  Schwing.,  Galv.);  Steiner  Alpen  (Ing.  Schwing.) 

562.  ain  Hochenw.  Kankertal,  aus  einem  Gebüsch  gescheucht,  21.  Juli 
1897  (Hafn.);  Kankersattel  (Doli.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Schwing.,  Galv.). 

Euclidia  O. 

563.  m  i  Cl.  Auf  Wiesen,  im  Grase;  von  Mitte  Mai  bis  Mitte  Juni. 
Eine  zweite  Generation  wurde  nicht  beobachtet.  Laibach,  ziemlich  selten; 
Abhänge  des  St.  Katharinaberges,  ziemlich  häufig;  Nanos  ob  Präwald, 
1200  m,  19.  Juni  (Preiss.);  W'ippach,  auf  den  Wiesen  hinter  der  Burgruine, 
nicht  selten. 

564.  glyphica  L.  Aufwiesen,  überall  gemein,  vom  letzten  April- 
drittel bis  gegen  Ende  August.  Die  beiden  Generationen  beinahe  ohne 
Intervall. 

Leucanitis  Gn. 

565.  stoli  da  F.  Staud.  Reb.  Cat.  p.  244. 

Grammodes  Gn. 

566.  algira  L.  Laibach.  Lichtfang,  Juli  1899,  ein  abgeflogenes  Stück 
(Hafn.);  in  der  Umgebung  von  Wippach,  insbesondere  an  den  Abhängen 
des  Nanos,  in  Hecken  ziemlich  häufig;  auch  am  Köder  in  Anzahl  beobachtet. 
Ende  Mai  bis  September. 

567.  geometrica  F.  Ende  Juni  ein  ganz  abgeflogenes  Exemplar  bei 
Haidenschaft  auf  einer  Hutweide  angetroffen  (Mn.);  Wippach,  mehrere  Stücke 
im  August  am  Köder  gefangen  (Hafn.,  Preiss.,  Wagn.). 

Pseudophia  Gn. 

568.  lunaris  Schiff.  Laibach,  in  der  zweiten  Maihälfte  und  Anfang 
Juni  manches  Jahr  ziemlich  häufig  am  Köder  (Spl.,  Winkl,);  Stein  (Doli.); 
Preska,  ein  Stück  aus  einer  Hecke  gescheucht,  20.  Mai  1896  (Hafn.); 
Feistenberg  (Hafn.);  Wippach,  Licht-  und  Köderfang,  je  ein  abgeflogenes 
Stück  am  1.  und  am  19.  Juni  (Preiss.);  im  Juni  aut  dem  Nanos  aus  Buchen- 
gesträuch gescheucht  (Mn.). 


155 


Anophia  Gn. 


569.  leucomelas  L.  Wippach,  aus  Raupen  gezogen;  die  Falter 
schlüpften  im  Juni  (Mn.\  Ebenda,  Köderfang  im  August  und  Anfang  Sep- 
tember, in  Anzahl  (Hafn.,  Preiss.). 

Aedia  Hb. 

570.  funesta  Esp.  Laibach,  Lichtfang,  6.  Juni  (Spl.");  Ratschach  in 
Unterkrain,  Köderfang,  20.  Juni,  26.  Juli  iM.  H.);  Feistenberg,  ein  frisches 
Stück  an  einem  Zaun  gefunden,  20.  Juni;  sodann  mehrfach  am  Köder 
beobachtet;  das  Tier  ist  sehr  scheu  und  am  Köder  nicht  leicht  zu  fangen 
(Hafn.,). 

Catephia  o. 

571  alchymista  Schiff.  Laibach,  an  Zäunen,  31.  Mai,  7.  und  14.  Juni 
(.Hafn.;;  Aßling,  6.  Juni  (M.). 

CatOCala  Sehr. 

572.  fraxini  L.  Laibach,  am  Stamme  einer  Föhre  ein  c?  angetroffen, 
13.  September  1899  (Hafn.);  ebenda,  an  Telegraphenpfählen  zwei  Stücke 
gefunden  iBul.i;  ebenda,  einige  Stücke  am  Köder  gefangen  (Dob.);  Lukowitz 
(M.  H.  i;  Stein,  nicht  selten  iDoll.l;  Altlack  bei  Bischoflack,  Köderfang,  mehr- 
fach, August  iTavč.i;  Wocheiner  Feistritz,  ein  defektes  Stück  am  9.  September 
1887  gefangen  (Hafn.i;  Mojstrana,  Lichtfang  (Winz.);  Feistenberg  (Hafn.). 

573.  electa  Akh.  Die  häufigste  Catocala;  Juli  bis  September;  an 
Zäunen,  Baumstämmen  und  am  Köder,  Laibach;  Stein  (Doli.);  Altlack  bei 
Bischoflack  iTavč.i;  Ratschach  und  Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg  i^Hafn.); 
kudolfswcrt  iBuč.i;  Wippach.  Ein  Stück  mit  rötlichem  Hinterleib  (jedoch 
nicht  so  stark  wie  bei  pacta  L.)  wurde  bei  Laibach  gefangen  (Kavč.). 

574.  elocata  Esp.  Laibach,  Köderfang,  6.  September  (Hafn.);  Altlack 
bei  Bischoflack,  August  ('Tavč.i;  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Feisten- 
berg, an  .Mauern,  häufig,  auch  am  Koder  beobachtet,  August  (Hafn.i;  Wippach, 
nicht  selten,  Ende  Juli  bis  .September;  Nanos,  Raupen  an  I'appclslämmcn 
und  Puppen  am  Fuße  der  Pappeln  unter  der  Rinde  und  unter  Steinen 
gefunden,  30.  Juli  (^Hafn.j. 

575.  puerpera  Giorna.  Wippach,  Köderfang,  Ende  Juli  bis  Mitte 
August  (Preiss.,  Wagn.j.  Bei  Budanje  ob  Wippach  am  4.  Juli  eine  erwachsene 
Raupe  auf  Pappelgcbüsch  gefunden,  welche  am  4.  August  ein  grofies,  schön 
gezeichnetes   9    ergab  (Hafn.). 

576.  nupta  L.  I^aibach,  nur  zwei  Stücke  am  Köder  gefangen,  l-'-iidc 
August  (Hafn.,  M.  H.;;  FeiHlrilzlal  bei  Stein  zwei  Stücke  an  Fclst-n  gt-fuiiden, 
Mitte  Juli  (Spl.j;  Altlack  bei  Bischoflack  (Tavč.);  Wocheiner  Feistritz,  zwei 
Stücke  an  Mauern,  18.  Auf^st  1895  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichllang  (Winz.); 
Wipparfi,  KihJi-  Juni  ein  Stück  an  ein'-r  Mauer  (Mn);  cbcnd.i,  11.  August 
cm   defektes  .Stuck   am   emem    Baumstamme  gefunden   (llafn.). 

577.  dilecta  Hb.  I^ibach,  Stadiwald.  Köderfang  (Hügl.);  Senožeče, 
Küderfang,     M    \l  >   Wippach,  Köderfang,  M.  Juli   (Prciw.), 

11* 


156 


Slovstvo. 

De&elič  Velimir  dr.,  Slovenci  sa  sjedinjenje  s  Hrvatskom  god.  1848. 

Vjestnik    kr.    hrvatsko -slavonsko-dalmatinskega    arkiva.    God.    XII., 
sveska  1.  i  2.,  Zagreb  1910. 

V  vseučiliški  knjižnici  zagrebški  se  nahaja  sveženj  spisov  iz  1.  1848. 
iz  knjižnice  dr.  Lj.  Gaja,  nabiralnih  pol  za  podpise  prošenj  slovenskih 
krajev  ob  Savi,  ki  žele  biti  združeni  s  Hrvatsko.  Prošnjam  se  vidi,  da  so 
jim  podpise  zbirali  preprosti  ljudje,  ki  niso  bili  bas  izurjeni  stilisti.  Te 
prošnje  ali  >pooblastila«  so  pisana  večinoma  nemški!  Povod  jim  je  pred 
vsem  gospodarskega  značaja.  V  Jelačiča  so  imeli  ti  Slovenci  popolno 
zaupanje;  bansko  njegovo  dostojanstvo  jim  je  tako  imponiralo,  da  ga  v  eni 
izjavi   imenujejo    »kralja  v   Zagrebu«  ^ 

Tako  na  pr.  prosi  5  vasi  v  krškem  (ena  v  kostanjeviškem)  okraju^: 
>\Vir  unterthänigste  arme  Leute  von  Land  Krain  von  Bezirk  Gurkfeld  und 
von  Pfare  Zirkle  wir  bitten,  wenn  es  möglich  ist,  weil  wir  schon  Nächsten 
sind,  sollen  wir  noch  Brüder  werden,  dasz  wäre  das  Land  Krain 
mit    Kroatischen    geschloszen   .   .  .«    (76  podpisov). 

Druga  taka  izjava  je  iz  župe  Leskovca  in  Cerkelj  v  krškem  okraju 
(100  podpisov)^;  najvdaneje  prosijo:  »den  Herrn  König  von  Agram,  das 
Sie  uns  beyhilflich  seyn  möchten,  indem  wir  keine  Rewöller  seyn,  nur 
dasz  unsere  Gaben  gemildert  werden,  und  unter  Krowatzien  wollen 
wir  einverstanden  seyn,  wie  bcy  ihnen  die  Regierung  wird,  so 
möchten  wir  auch  haben  .  .  .«  (Podpis  občine  Malo  Mraševo  v  cerkljanski 
občini,  4.  junija). 

In  zopet  izjavlja  276  posestnikov  iz  okraja  Kostanjevica  —  Sv.  Križ: 
>.  .  .  wollen  lieber  unter  den  Schutz  des  Herrn  Ban  in  Agram  sich  unter- 
ziehen, wenn  wir  von  Sr.  Majestät  unsers  Kaisers  Ferdinand  unter  Agram 
übergeben  worden  sind«.  (Sv.  Križ,  6.  junija  1848). 

Zopet  drugi  iz  nekaterih  vasi  cerkljanske  in  krške  občine  v  krškem 
okraju  zahtevajo:  ».  .  .  daß  wir  unter  Ihre  Regierung,  wie  es  in  Kroatien 
ist,  seyn  möchten«. 

Slično  se  jih  izjavlja  105  iz  sv.-kriške  občine.  Mnogoštevilni  so  podpisi 
iz  sevniškega  okraja.  Podpisani  se  zavezujejo,  da  nočejo  privoliti  v  nobeno 
nemško  zvezo,  »ampak  k  slovenskemu  svezu,  to  je:  s  Kranjci  in  Hrvati 
želimo  in  hočemo  biti  vkup«  (163  podpisov),  a  na  to  nemški:  »Wir 
Gemeindeinsaßen    aus    dem    Bezirke    Rann,    Zillierkreis    in    Steiermark    .  .  . 


'  Kako  je  Jelačičevo  banstvo  vplivalo  na  Slovence,  nam  priča  dogodba,  ki 
jo  po  „Südslav.  Ztg."  pripoveduje  „Ljubljanski  Časnik"  (dne  17.  septembra  1850): 
Kmetje  iz  Dolenjske  in  Štajerske  so  prišli  k  banu  in  so  ga  vprašali,  ali  naj  volijo 
občinske  predstojnike  (takrat  nova  uredba)  ali  ne,  češ,  na  bana  zaupamo,  da  bo 
povedal  pravico,  ker  so  Hrvati  sami  prosili,  da  bi  jim  postal  glavar,  in  ker  je  ban 
prijatelj  cesarjev.  Ban  jih  je  sprejel  ljubeznivo  in  jih  poučil,  a  kmetje  so  se  vrnili 
veseli,  ker  so  slišali,  kako  koristen  je  občinski  red. 

^  Imena  nekaterih  vasi  pač  Deželic  ni  pravilno  čital, 

^  Občina  Tekavec  ? 


157 

wir  sind  Slaven.  Nachbarn  mit  Krain  und  Kroatien,  Brüder  die  einerlei 
Muttersprache  reden,  vereint  leben ,  wünschen  künftighin  immer  zum 
slavischen  Bunde  oder  dessen  Nation,  wie  wir  jemals  waren,  beibehalten 
zu  werden  .  .  .« 

V  celem  je  peticioniralo  iz  krškega  okraja  12  vasi,  iz  kostanjeviškega 
33  vasi;  v  sevniškem    okraju    samem    se  je  nabralo    preko    1000  podpisov. 

Podpisana  je  občina  M.  Mraševo  (M.  Mrascha\  in  sicer:  Mathias 
Jurezhigh  Jurečiči,  češ,  > Bestätigung  dessen  Überbringer».  Izjavo  sv.-kriško 
je  podpisal  Mihael  Štefanič  in  v  potrdilo  se  zopet  sklicuje  na  >Über- 
bringer  dieses*.  Istotako  želi  izjava  iz  Pristave  itd.,  »das  weitere  von 
Überbringer  dieses  sich  durch  mündliches  Reden  und  Bitten  zu  über- 
zeugen«. Enako  iz  Bušeče  Vasi  itd.  Na  eni  sevniški  izjavi  so  pa  naravnost 
imenovani  pooblaščenci:  Anton  Dvošek  l  r),  Anton  Mirt,  Martin  Kriegel. 

Kdo  da  je  gibal  ves  ta  posavski  pokret,  nam  doslej  ni  znano;  zdi 
se  mi,  da  se  je  stvar  započela  v  preprostejših  slojih,  ki  so  1.  1848.  šli 
pred  vsem  za  socialnimi  svrhami.  S  to  mislijo  se  ujema,  kar  nam  poroča 
celjski  kaplan  Orožen  Ignacij  meseca  maja  1.  1848.;  takrat  so  v  Celju 
pričakovali  neko  hrvatsko  deputacijo,  vsaj  vest  o  njej  se  je  bila  raznesla. 
Orožen  je  mogel  verjeti  to  vest  —  »so  viel  ist  gewiß  —  je  pisal  Muršcu 
24.  maja*  —  daß  die  Bauern  aus  den  Bezirken  Rann,  Reichenburg, 
Lichtenwald  und  einigen  an  der  Grenze  gelegenen  Bezirken  mittelst  De- 
putationen in  Dobova  mit  den  Kroaten  über  Vereinigung  beyder  Teile 
und  über  Aufhebung  der  Zollinie  unterhandeln«. 

V  direktni  zvezi  z  Deželičnim  odkritjem  pa  je  to,  kar  razpravljam  v 
»Bleiweisovem  Zborniku«  na  str.  282.  v  3.  opombi  pod  tekstoma  Zasledil 
sem  v  nekaterih  novinah  poročilo  o  mnogoštevilni  »kranjski«  (slovenski) 
deputaciji,  ki  je  6.  junija  hrvatskemu  saboru  izročila  peticijo  o  zvezi  s 
Hrvatsko  z  več  tisoč  podpisi.  Ta  »kranjska«  deputacija  mi  je  bila  dosle 
zagonetka;  razgonctnila  nam  jo  je,  evo,  Deželičeva  objava.  Ta  slovensko- 
hnatski  pokret  je  mogel  dali  povod  poloficielni  brošuri,  ki  so  jo  koncem 
maja  1848  uradni  okrožni  posli  širili  med  narodom,  brošuri  »Kranj  Kranjčani« 
(spisal  »Odkritosrčni  Kranjc«);  ta  brošura  je  —  zlasti  z  gospodarskega 
stališča  —  v  nebo  povzdigovala  zvezo  z  Nemci  in  odvračala  od  Hrvatov 
/^»Bleiwcisov  Zbornik«  31U — 311).  Sploh  je  želja  po  zvezi  s  Hrvatsko  tem 
bolj  stopala  v  ospredje,  čim  bolj  so  Nemci  tudi  slovenske  dežele  silili  v 
Frankfurt  Hb.,  str.  305).  S  tem  se  povsem  strinja  dejstvo,  da  Dcžcličevc 
izjave  istotako  odbijajo  zvezo  s  Frankfurtom,  kakor  si  žele  zveze  s  Hrvatsko. 

Ta  politična  misel  pa  svcdoči,  da  so  podpisanci  vendar  bili  informirani 
o  čisto  političnih   vprašanjih   burnega  1.   184K.    Naj   omenim   tole: 

Takoj  začetkom  aprila  meseca  1848.  se  je  iz  (!elovca  širila  spomenica 
s  slovenskimi  zahtevami;  med  temi  je  bila  tudi  točka  o  zvezi  s  Hrvati,  a 
ta  točka    je       -     pač    kol  prcradikalna  nekje    na  poti    po    Slovenskem 

('najbrž  pod  vplivom  mož,  kakor  sla  bila  Hlciweis,  Miklošič)  izginila  iz 
•  oficijelnih«  »lovennkih  zahtev.  Kljub  icniu  je  okrožnica  s  to  vsebino  sredi 
maja  krožila  med  narodom  ter  imela  takrat  več  tisoč  podpisov  * 

*  Korespondenca  dr.  Jos.  Muric«  v  „Zborniku"  Malice  Slov    l'XM.   I'-MT». 
»  Prim.  tudi  ibid..  «tr.  '.HJl. 

*  Bldwdftov  Zbornik,  2K<). 


158 

Ta  Majerjeva  okrožnica  je  bila  namenjena  gotovo  avstrijski  vladi,  a 
je  mogla  dati  povod,  da  so  se  drugi  s  sličnimi  prošnjami  obrnili  do  drugega 
faktorja,  ki  je  tu  prišel  v  poštev,  do  banske  vlade  v  Zagrebu.  Sicer  pa 
je  Jelačičev  nastop  moral  sam  indirektno  zbuditi  vso  pozornost  slovenskega 
Posavja,  ki  po  svoji  naravni  legi  nagiblje  v  Zagreb,  zlasti  vest  o  saboru,  ki 
se  je  sestal  baš  prve  dni  meseca  junija. 

Da  so  se  te  slovenske  peticije  našle  baš  v  Gajevi  ostalini,  to  si 
razlagam  s  tem,  ker  je  Jelačič  leta  1848.  Gaju  odkazal  diplomatična  ali 
»inostrana  djela«".  Pri  Gaju  so  pa  obtičale  najbrž  zato,  ker  je  Gaja  baš 
začetkom  junija  doletela  znana  Miloševa  afera  in  ga  potisnila  v  ozadje;  a 
pozneje  je  vojna  absorbirala  vse  zanimanje. 

Značilno  je,  da  so  o  tem  kmetskem  pokretu  čisto  molčale  Blei- 
weisove  >Novice« ;  Bleiweisu  se  je  kakor  Slomšku  kaj  takega  zdelo  preradi- 
kalno.  —  Dodatno  k  tem  peticijam  priobčuje  Deželic  še  pismo,  ki  ga  je 
pisal  1.  1848.  Fr.  Muršič   »od  Mure  v  slovenjih  Goricah«   Gaju. 

Znano  je,  kako  vrlo  se  je  1.  1848.  pri  volitvah  držal  ptujski  okraj. 
Predno  so  šli  ljutomerski  kmetje  k  volitvam  v  Ptuj,  jim  je  Fr.  Muršič  v 
Cezanjevcih  govoril^  in  ta  svoj  govor  poslal  Gaju,  češ,  naj  sodi,  »je  li  je  krivo 
ili  pravo*.  Nagovarja  jih  kot  »brate  Slavensko  Ilirske  kervi«  ter  govori  o 
vprašanju,  ki  so  ga  baje  »ravnitelji«  mariborskega  okrožja  v  pismih  raz- 
poslali vsem  večjim  »varošem«  slovenskim,  ki  ga  pa  okrajna  oblastva  niso 
narodu  priobčili  —  v  Ljutomeru  so  o  tem  zvedeli  od  graščinskih  komisij 
v  Ormožu,  Veliki  Nedelji  in  Lukavcu  —  o  vprašanju:  »Kaj  mi  Slovenci 
mislimo  ?  jeli  očemo  z  drugemi  slovenskimi  narodi,  to  je,  z  Ilirci  Horvackemi 
deržati,  ali  z  Nemci«.  In  to  vprašanje  je  hotel  v  Cezanjevcih  Muršič  s  kmeti 
pretresti.  Nekdaj  silni  »Ilirci«  so  se  razdelili  in  stopili  pred  razne  krone 
(Hrvati  pod  ogrsko,  »mi  i  Kranjci  i  Korošci«  smo  se  združili  z  Nemci),  le 
»Ruski  Slavenci,  kojem  skoro  niti  broja  ne  znamo«,  imajo  svojega  čara.  (Citira 
Danico  1835),  izdajica  je,  kdor  trdi,  da  je  »Slovencev  le  mala  šaka«.  Nam 
je  držati  z  našimi  brati,  »čemo  učeni  Slovensko  Ilirski  materinski  jezik  na 
novo  kao  naši   susedi,  brati  Horvati  itd.  i  Kranjci  podiči«. 

In  ti  tako  »ilirski«  ogovorjeni  kmetje  so  se  pokazali  pri  volitvah  kot 
najodločnejši  Slovenci.  O  Muršiču  samem  glej  »Korespondenco  dr.  Jos. 
Muršca«,  str.   268,  odn.   126—129. 

Za  ilustracijo  razmer  naj  priobčim  tu  še  dopis,  ki  so  ga  prinesle  Miloš 
Popovičeve  belgrajske  »Srbske  Novine«  v  »Dodatku  k  št.  70  od  30.  julija 
1848«: 

'''  Iz  Zagreba,  11.  Maja.  Pisma,  koja  nam  iz  gornji  strana  naše  do- 
movine dolaze,  sva  se  slažu  u  tome,  da  je  narod  slovenskih  krepko  prionuo 
za  narodnost  svoju  i  da  neče  da  zna  za  svezu  nemačku  (deutscher  Bund). 
Istina  je,  da  su  u  onim  stranama  raspisani  izbori  za  taj  nemačkij  parlament 
i  da  seljak  slovenskij  dolazi  na  mčsta  izbora.  No  kad  tamo,  on  zajedno  iz- 
javlja, da  neče  da  bira  poslanika,  preteči  svakome  slabome  svome  bratu, 
koji  bi  se  mašio  u  taj  posao,  da  če  mu  živu  ruku  odseči.  U  Seonice 
(Liehtenwald)  na  Stajeru  došli  su  seljaci  da  izberu  poslanika  te  izabravši  ga 
kazaše     mu,    da     ako    neizradi     tamo     u    Frank  fu  rtu,     da    se    svi 

''  Gradja  za  povijest  knj.  hrv.  VI,  str.  347, 

"  Ne  v  Ptuju,  kakor  piše  Deželic.  Cezanjevci  je  vas  med  Branekoni  (gradom) 
in  Ljutomerom  ob  Muri, 


159 

Slovenci  slože  s  Hrvatskem  i  Sla\"onijom,  nek  ijni  se  ne 
vrati  živ  kuči.  Pa  kad  na  tone  prista,  bogme  zlo,  i  jedva  ti  se  živ  kur- 
talisa,  izjavivši  svečano,  da  on  neče  tamo  da  ide.  I  na  tome  stvar  ostane. 
Iz  nekoji  mesta  slovenski  (istina)  otišli  su  poslanici  u  Frankfurt;  no  tu  izbor 
ne  bijaše  čist  posao.  Tako  se  n.  pr.  u  Optaju  (I  Pettaui  na  malom  Stajeru 
obavi  izbor  sasvim  nezakonitim  koncem.  Bilo  je  tu  146  izbornika  i  varošana 
i  seljaka,  koji  se  skupiše  na  dan  izbora  svi  glavom.  No  116  izmedju  nji, 
sami  knezovi  seoski  i  gdekoji  varošanin,  izjaviše,  da  oni  neče  da  šilju  po- 
slanike u  tudje  zemlje  i  Bog  ti  znao  za  čie  babe  dušu;  no  ostali  30  (po- 
najviše  gladni  beamtera,  boječi  se  izgubiti  kao  tudjinci  belij  svoj  slovenskij 
hlebi  izaberu,  ni  pet  ni  devet,  čoveka,  koji  medjutim,  kao  Slovenac  i  uvi- 
divši  krivnju  posla,  ne  otide.  Ima  opet  drugi  mesta,  gde  se  ceo  narod  us- 
protivio  izboru,  no  beamteri,  držeči  se  onoga:  »tres  faciunt  coUegium«,  iza- 
braše  izmedju  sebe  i  poslaše  u  Frankfurt  poslanika.  No  narod  je  protestaciju 
svoju  izložio  protiv  takovog  samovoljstva.  Mrzota  ti  je,  brate  moj,  slušati 
sve  istinite  pripovesti,  kako  su  beamteri  gatali  i  zanovetali,  da  narod  zaslepe 
i  sklone  na  izbor.  Tu  bi  ti  jedan  kazao,  da  sve  nove  slobode,  koje  ijm  je 
car  podelio,  ne  imaju  sile,  dok  njiovima  poslanicima  ne  izvade  dopuštenja 
i  potvrdjenja  u  Frankfurtu.  Drugij  bi  opet  kazivao,  da  če  pasti  pod  batine 
hr\atske  i  pod  robiju  madjarsku  i  Bog  ti  ga  zna  pod  sto  ne  sve,  ako  ne 
izberu  za  Frankfurt.  Eto  vam  krasnij  karakter  zastupnika  velike  i  tobože 
j  edine  Germanije  kod  nas  na  Stajeru,  Kranjskoj  i  Koruškoj.  Na  čast  ti  ij, 
tanka  i  plavokosa  Teutonie!  i  blagodaričemo  ti  svi  Slovenci  od  Dobrača 
pa  do  Sutle,  od  Mure  pa  do  sinjeg  mora,  ako  ij  ukloniš  iz  krila  našeg,  pa 
primiš  u  blagoslovena  i  jedino  spasujuča  naručja  svoja! 

Dr.  Fr.  Ildič. 

Dr.  Franz  Xazcer  Zahtthrecher,  Die  Kolonisafionstätigkeit  des 
Jloclistifts  Fyeising  in  den  Ostalpcnländern.  (ßeitrii^e  /ur 
üeschichte,  Topographie  und  Statistik  des  Erzbistums  Müiichcu 
und  Freising  von  Dcutinger  und  Specht;  X.  Band,  neue  Folge  IV. 
Band.  München   1907.  Lindauer.  S.  S.  ÖG— 1:^9). 

Na  podlagi  listin,  tradicijskih  knjig  in  urbarjev  nam  opisuje  pisatelj 
razvoj  freisinAkcga  posestva  v  vzhodnih  Alpah,  njega  naselitev,  obdelovanje 
in  upravo.  Nadrobno  nam  pripoveduje  o  mnogih  obmejnih  bojih  med  Havari 
in  Slovenci,  ki  so  se  v  2.  polovici  6.  stoletja,  po  odhodu  I  .angobardov  v 
Italijo,  začeli  naseljevati  po  zapuščenih  krajih  ter  so  se  po  dolinah  in  ob 
rekah  pomikali  vedno  bolj  proti  zapadu.  Bavarski  vojvoda  Tassilo  II.  je  pa 
skuAal  tu  na  vzhodu  utrditi  svoje  stališče  in  se  tako  okrepiti  napram  pro- 
dirajočim  Frankom,  kot  pionirji  v  slovenskih  deželah  pa  naj  bi  bili  inisio- 
narji.  In  kot  pozneje  na  1'omorjanskcm  zgodilo  se  je  enako  tudi  tu  kamor 
je  priicl  blagovctitnik  s  križem  v  roki,  lam  je  zasadil  kmalu  tudi  vojščak 
svoj  meč.  Na  meji  je  ustanovil  Tassilo  II.  I.  769.  benediktinski  samostan 
Innichcn,  »da  bi  %c  pripeljali  neverni  Slovenci  na  pravo  pot«,  s  čimer 
»o  frcisin^ki  Akorjc  prevzeli  prevaino  nalogo.  Innirhcn  so  bila  vrata  do 
Koroške,  Kranjske  in  !^tajcr»kc.  Ob  reki  Dravi  »o  prodirali  škofje  vc<lno 
bolj  proti  vzhotlu  in  jugu  ter  ni  pridribivali  nove  zemlje  za  koloniz.u  ijo, 
tako,  (U  so  se   že  pred   letom   H22.   naselili   ob   Vrbskcm  jezeru.  Ud   tod  kol 


160 

iz  središča  so  naselili  najprej  bližnjo  okolico,  potem   so  pa  obrnili  svoje  oči 
na  Kranjsko,  Štajersko  in  Avstrijsko. 

Leta  973.  podari  cesar  Oton  II.  freisinškemu  škofu  Abrahamu  vse 
ozemlje,  ki  tvori  porečje  selške  Sore,  katero  posestvo  je  Henrik  II.  (1002  in 
1011)  zopet  nekoliko  razširil.  Iz  središča  Škofje  Loke  so  prodirali  (kakor 
nekoč  iz  Innichena)  kolonizatorji  proti  jugovzhodu,  na  ljubljansko  polje  in  na 
zapad  v  selško  ter  poljansko  dolino.  Tudi  na  Dolenjskem  so  imeli  škofje 
svoja  posestva  okrog  Mokronoga,  Škocjana,  Šmarjete  in  Bele  cerkve,  ki  pa 
so  bila  šestkrat   manjša  od  škofjeloških. 

Na  Štajerskem  so  dobili  škofje  prva  posestva  v  dar  šele  leta  1007. 
(Oberwelz,  Lind  in  Katsch  v  murski  dolini),  na  Sp.  Avstrijskem  pa  v  istem 
stoletju  obširna  zemljišča  ob  Donavi  in  reki  Ibbs.  —  Začetkom  12.  sto- 
letja neha  doba  darov,  zato  so  pa  tem  pogosteje  kupne  in  menjalne 
pogodbe,  ker  so  škofje  tako  s  tujimi  posestvi  lastna  zaokrožili,  kar  je  bilo 
v  gospodarskem  oziru  posebne  važnosti. 

Kar  se  tiče  takrat  slovenskih  dežel  so  bile  jako  pičlo  obljudene,  zato 
so  jih  škofje  začeli  naseljevati  z  Nemci.  Na  lepo  in  rodovitno  ravan  med 
Kranjem  in  Loko  so  privedli  svoje  bavarske  rojake  (officium  Bavarorum) 
in  zasnovali  okrog  slov.  Zabnice  več  nemških  vasi.  Ob  desnem  bregu  polj. 
Sore  so  škofje  naselili  Korošce  (officium  Karentanorum).  Še  dandanes  spo- 
minjajo osebna,  vodna  in  krajevna  imena  tod  na  nemško  naselitev.  V  samotne 
in  gozdnate  kraje  sedanje  Sorice  je  škof  Emihon  1.  1283.  naselil  nemške 
Tirolce  iz  pustriške  doline. 

Zahnbrecher  se  je  lotil  tudi  raziskavanja  krajevnih  imen;  vendar  je  v 
tem  delu  svoje  razprave  popolnoma  nesamostojen  in  se  naslanja  večinoma 
na  rezultate  avstrijskih  raziskovalcev  (Krones,  Kammel,  Redlich).  Mestoma 
razpravlja  o  vsem  tem  preveč  teoretično.  Redke  slovenske  naselbine  na 
Avstrijskem,  Zgor.  Koroškem  in  Štajerskem  so  utonile  v  nemškem  morju, 
prebivalci  so  bili  zasužnjeni,  narodno  plemstvo  pa  se  je  strnilo  z  nemškim 
veleposestvom.  Slovenske  naselbine  je  absorbirala  nemška,  od  državne  oblasti 
podpirana  premoč;  le  imena  voda,  gora  in  krajev  spominjajo  še  sedaj  na 
slovensko  prošlost. 

Naseljevali  so  se  pa  Slovenci  družabno,  v  vaseh,  —  medtem  ko  so 
Nemcu,  posebno  po  goratih  krajih,  ljubša  selišča  (Einzelhofsystem).  Obde- 
lovali so  polje  in  vinograd  ter  se  pečali  z  živinorejo,  —  posebno  z  drobnico; 
vrhutega  so  cvetele  tudi  raznovrstne  panoge  obrti,  trgovstva  in  rudarstva. 
Tudi  ta  stran  razprave  je  preveč  teoretično  opremljena;  enako  se  ponav- 
ljajo v  §  4  stvari,  ki  jih  dobiš  v  vsaki  pravnozgodovinski  učni  knjigi,  vse 
preveč  splošnega  značaja,  kar  bo  laiku  bolj  ugajalo  kot  strokovnjaku.  Tu 
nam  pripoveduje  pisatelj  o  roboti  in  o  davščinah,  o  sodstvu,  upravi  in  urad- 
ništvu.  Napačna  je  trditev,  kot  da  bi  bavarska  in  slovenska  huba  označevali 
narodnost  imetnika,  —  tu  moramo  marveč  misliti  na  gotovo  kvantita- 
tivno, dosedaj  še  ne  določeno  razliko  posestva.  Splošno  se  podložnim 
kmetom  škofov  ni  slabo  godilo,  saj  pravi  srednjeveška  prislovica,  »da  ni 
slabo  bivati  pod  krivo  (^=  škofovsko)  palico«.  Škof  Abraham  (okoli  980) 
je  posvečal  posebno  pozornost  svojim  kolonijam  (najstarejši  slovenski, 
takozvani  freisinški  spomeniki!). 


161 

Te  kolonije  freisinških  škofov  so  bile  v  gospodarskem,  narodnem  in 
verskem  oziru  posebno  za  Slovence  dalekosežnega  pomena:  bile  so  nosi- 
teljice  kolonizacije,  germanizacije  in  krščanstva  ter  so  tudi 
v  pravnem   oziru  pritisnile  podložnim   deželam   bavarski  pečat. 

Dr.  y.  Mal. 

Karl  Kovač,  Ein  Zehetttverseichnis  aus  der  Diösese  Aquileja  vom 

y.  I2q6.    i-Mittfilungen    des    Inst,    für    österr.  Geschichtsforschung, 

Bd.  XXX,  4.   1909.  S.  S.  607—637). 

Za  spoznavanje  kurialncga  finančnega  gospodarstva,  kakor  tudi  za 
topografijo  in  gospodarske  razmere  celih  pokrajin  važni  viri  so  zlasti 
desetinski  zapiski  (libri  receptorum  decimae).  En  tak  zapisek  pobiranja 
desetine  v  oglejskem  patriarhatu  se  je  ohranil  v  fasc.  131.  Cameralia,  vati- 
kanskega arhiva,  ki  je  obenem  najstarejši  dosedaj  znani  desetinski  register 
in  zaznamek  farä  in  beneficiatov  naših  pokrajin. 

V  omenjeni  razpravi  so  odtisnjeni  zapiski  prejemkov  papeževih  sub- 
kolektorjev  Pagana  della  Torre  in  Jakoba  V^idemskega,  ki  sta  pod  generalnim 
kolektorjem  Jernejem  Quirini  pobirala  v  oglejskem  patriarhatu  desetino,  ki 
jo  je  1.  1295.  razpisal  Bonifacij  VIII.  »pro  negotio  regni  Siciliae*.  —  V 
furlanskem  delu  se  naštevajo  prebende  po  njih  odvisnosti  ali  pripadnosti 
skupaj,  vendar  pisatelj  posameznih  krajev  tu  ni  identificiral,  na  Spod. 
Koroškem.  Spod.  Štajerskem  in  Kranjskem  pa  moremo  iz  razporedbe  in 
razvrstitve  far  in  beneficijev  popolnoma  dobro  spoznati  kolektorjevo  pol. 
Tu  naletimo  na  nekatera  krajepisno  znamenita  imena  in  druga,  ki  se  ne 
dajo  z  gotovostjo  določiti;  >Thotundorf«  bo  morda  Tutendorf,  »Zremsenik* 
pa  niso  Kresnice,  marveč  Cemšenik  nad  Zagorjem,  enako  St.  Vitus  ultra 
Laybacum  St.  \'id  nad  Ljubljano  (ne  pri  Zatičnil.  Zanimivo  je  dejstvo,  da 
se  med  farami  dolenjske  marke  našteva  tudi  >Sichcrbcrch«,  sedaj  provi- 
zorično  Hrvatski   priklopljen   kranjski   Aumberk.  Dr.   Jos.   Mal. 

Dr.  Ljudevit  Pivko,  Zgodovina  Slovencev    1.  snopič.  (I^oljudno  znan- 
stvena knjižnica.  Izdaja  Slovenska  Šolska  Matica  \    Ljubljani). 

Izza  Trdinove  dobe  je  to  prvi  poizkus  sistematične  slovenske  zgodo- 
vine. Pisatelj  jo  je  namenil  učiteljstvu,  da  se  more  samo  poučiti  o  domači 
zgodovini  in  z  njo  buditi   domoljubje  pri   mladini. 

Težavno  je  spraviti  našo  zgodovino  v  organično  celoto  m  jo  poraz- 
deliti v  posamezne  dobe,  težavno  zaradi  tega,  ker  so  imeli  posamezni  deli 
slovenskega  ozemlja  razne  gospodarje  in  se  je  narodno  življenje  po  takih 
krajih  samostojno  razvijalo.  Ta  tcžkoča  se  pojavlja  tudi  v  Pivkovi  knjigi. 
Slovensko  zgodovino  je  razdelil  pisatelj  v  šest  dob:  prva  doba  do  leta  568. 
'slovenski  vckj;  druga  doba  od  I.  56K.  do  I.  K()(J  (pogansko  slovenski  \ck); 
tretja  o<l  I.  800  do  I.  1276.  fvck  ponemčcvanja  in  propadanja  v  tlačanstvo); 
četrta  od  I.  1276.  do  I.  1550.  (vek  najhujših  narodnih  stisk);  peta  <><!  1  I  .'»r»0. 
do  1.    1 KOO    (vek  verskih    bojev  ali    novi    vek);    iesta   doba    od    I.    1800    do 

nailih   dni   'vck  na"  -' 'a  preporoda  ali  naš  vek).        Na   prvi  pogled   se  vidi, 

da  je   razflclitev  i/  .   prvih   dveh  dob,  popolnoma  s\r)jc\()ljna.   Včasih   so 

vnanji  razlogi  (pričetck  habsburške  oblasti,  francosko  gospf)dsi\o)  včasih 
notranji  fpričetck  novosjovenske  književnosti  (T),  narodni  preporodi  povod 
delitve     Zakaj  naj  bi   bil  čas  od  I.  1276.  do   1550.    »vek   najhujših  narodnih 


162 

stisk«  ?  Nič  večje  in  nič  manjše  narodne  stiske  nahajamo  preje  in  pozneje. 
In  verski  boji  niso  trajali  do  1.  1800.  Že  okoli  I.  1618  je  bil  boj  s  prote- 
stanstvom  popolnoma  končan. 

Izmed  šesterih  dob  so  v  prvem  zvezku  (108  str.)  obdelane  tri.  Že  iz 
tega  se  da  sklepati,  da  pisatelj  ni  segel  globoko.  Komaj  glavni  obrisi  so 
površno  začrtani.  Prav  zato  pa  je  zlasti  tretja  doba  zelo  medla.  Knjigi 
manjka  živahno  opisanih  zgodovinskih  oseb  in  konkretnih  dogodkov,  ki  na- 
pravijo še  le  zgodovino  zanimivo  in  vplivajo  na  mladinsko  srce.  —  Kulturna 
zgodovina  zgodnjega  srednjega  veka  se  nič  ne  omenja.  Vse  kar  zvemo  o 
dobi  med  1.  843 — 1276  je  nekaj  imen  koroških  vojvodov  in  mejnih  grofov. 
Vsaj  češki  kralj  Otokar  (katerega  pisatelj  vedno  imenuje  »Premisel  II.)  bi 
bil  vreden  večje  pozornosti.  Površnost  v  posameznih  poglavjih  včasih  prav 
neprijetno  dirne.  Kaj  naj  rečemo  ako  se  mladostna  doba  sv.  Cirila  in  Metoda 
odpravi  s  sledečima  stavkoma:  >Brata  Konstantin  in  Metod  sta  bila  rodom 
iz  Soluna  ob  Egejskem  morju,  kjer  sta  se  naučila  že  v  mladosti  slovanskega 
jezika.  Rada  sta  sprejela  ponudbo  moravskega  kneza  Rastislava  in  šla 
1.  863  na  Moravsko«.  Tudi  krivih  sodeb  in  trditev  je  v  knjigi  polno.  —  V 
interesu  slovenskega  učiteljstva  in  mladine  je  želeti,  da  bi  bili  prihodnji 
zvezki  temeljitejši.  Dr.  Jos.  Gruden. 

Janko  Barle,  Slika  sv.  Kümernisse  u  kapeli  v  Velikoj  Mlaki.  (Prc- 
štampano    iz    „Prosvjete",  Zagreb   1909.    Naklada  piščeva   28  str.). 

Mala  knjižica  je  zanimiv  donesek  k  razvoju  srednjeveških  legend. 
Slika  sv.  Kümernisse,  ki  je  tu  opisana,  izpričuje  da  je  nekdaj  tudi  po 
Slovenskem  in  Hrvaškem  bila  razširjena  ona  ljudska  zmota,  ki  je  iz  obleče- 
nega Kristusa  na  križu  napravila  legendarno  devico  Kümernisso  ali  Wilge- 
fortis  in  o   njej   zasnovala  raznovrstne  pripovedke.  Dr.  Jos.  Grnden. 

Dr.  Walter  Schtnid,  Emona  oder  Aguilina?  (Laibacher  Zeit.,  r)./IV,, 
6./IV.,  7./IV.,  8./IV.   1910). 

Alf.  Müllner  stellte  in  seinem  Werke  »Emona«  (Laibach  1879)  die 
Hypothese  auf:  »Die  römische  und  vorrömische  (tauriskische)  Emona  lag 
nicht  an  der  Stelle  von  Laibach,  sondern  um  Sonn  egg,  dort  wo  das  Dorf 
Brunndorf  sich  befindet,  während  an  der  Stelle  von  Laibach  sich  aus 
dem  ursprünglichen  Militärlager  eine  Handelstadt  mit  eigenem  Namen  und 
selbständiger  Bevölkerung  entwickelte,  welche  in  späterer  Zeit  den  Rang 
der  alten  Stadt  Emona  ablief  und  Bedeutung  behielt,  als  Emona  lange  in 
der  Geschichte  untergegangen  war.«.  Diese  Behauptung  wurde  durch  ander- 
weitige Forschungen  zu  Falle  gebracht,  doch  hat  man  in  letzter  Zeit  wieder 
mit  einer  Warscheinlichkeit  derselben  gerechnet.  Dr.  W.  Schmid  weist  die 
Unhallbarkeit  der  Müllnerschen  Hypotese  nach.  Im  Folgenden 
die  Hauptzüge  seiner  Beweisführung: 

Müllner  beruft  sich  auf  einen  in  Laibach  gefundenen  Weihaltar,  der 
das  Gedächtnis  des  T.  Vellius  Onesimus  (oder  Onesiphorus,  Onesidorus) 
feiert,  der  Mitglied  eines  sechsgliedrigen  Ratskollegiums  und  des  Priester- 
kollegiums der  Augustalen  in  PZmona  sowie  Mitglied  eines  fünfgliedrigen 
Kollegiums  in  Aquileja  und  Parenzo  war:  »  ...  In  memoriam  T(iti)  Velli(i) 
Ones(imi)  IIIIII  vir(i)  et  Aug(ustalis)  Emon(ae),  Hill  vir(i)  Aq(uileiae)  Paren(tii).« 
In  der  Nähe  fand  man    eine    zweite   Inschrift,  in  der  die  gleichen    Würden 


163 

genannt  werden:  »imi  \-\r(\)  Aqui(leiae)  Aug(ustalis)  Parent(ii')*.  Die  Erklä- 
rung der  Abkürzung  Aq  und  Aqui  für  >Aquileja*  ist  ganz  naheliegend 
und  findet  sich  auf  unzähligen  Münzen  als  Bezeichnung  der  Prägestätte. 
Jedoch  Müllner  ergänzt  Aquil  zu  Aquilinae  und  konstruiert  so 
die  H\-pothese.  daß  Aquilina  der  Name  einer  römischen  Siedlung  an  der 
Stelle  des  heutigen  Laibach  sei.  Zur  Bekräftigung  seiner  Behauptung  beruft 
er  sich  auf  die  Kirchengeschichte  des  Sozomenus,  der  einen  Fluß  Aquilis 
erwähnt,  in  den  die  Argonauten  ihr  Schiff  gebracht  hätten,  nachdem  sie 
es  von  Emona  weg  beiläufig  400  Stadien  mit  Walzen  am  Lande  fortge- 
zogen hatten.  Aquilis  hält  Müllner  für  den  Laibachfluß,  die  Stadt  an  dem- 
selben habe  Aquilina  castra  oder  kurz  »Aquilina*  geheißen.  Allein  nach 
Sozomenus  mündet  der  Aquilis  in  den  Eridanus  (Po).  Weiter  erwähnt 
Müllncr  die  Angabe  des  Zosimus,  wonach  Alarich  auf  dem  Zuge  von 
Emona  nach  Xorikum  im  Jahre  408  den  Fluß  Aquilis  und  das  apenninische 
Gebirge  überschreiten  mußte.  Diese  Stelle  erklärt  Dr.  Schmid  in  der  Weise, 
daß  Alarich  von  Emona  in  die  oberitalienische  Ebene  zog,  dann  den  Fluß 
Aquilis  und  das  apenninische  Gebirge,  worunter  Zosimus  hier  und  an  anderen 
Stelle  die  Alpen  meint,  in  einem  Passe  (Predilr  Plöcken?^  überschritt,  um 
nach  Norikum  zu  gelangen.  Wenn  der  Geograph  Stephanus  Byzantinus  eine 
Stadt  in  Illyrien  >Akylina  polis  Illyrike«  nennt,  so  ist  damit  nicht  gesagt, 
daß  dies  Laibach  sei. 

Das  Hauptbeweismittel  Müllners  ist  die  Peutingersche  Tafel. 
In  derselben  werden  für  Emona  folgende  Entfernungen  an- 
gegeben :  12  Meilen^  von  Nauportus,  9  Meilen  zur  Sta- 
tion Saus  Fluvius  und  18  Meilen  zur  Station  A  c  e  r  v  o.  Müllner  legt 
das  Hauptgewicht  auf  die  neun  Meilen  (=^  1332  i'm)  zur  Station  am 
Saveflusse,  die  er  bei  Črnuče  sucht,  wo  1901  die  Überreste  einer  römischen 
Brücke  zum  Vorschein  gekommen  sind.  Für  Laibach  stimmen  die  13'32/v;/ 
allerdings  nicht,  aber  auch  nicht  für  Brunndorf.  Von  Tauzherhof  bei  Črnuče 
auf  der  Straße  nach  Laibach  und  weiter  über  Lavrica  und  Babna  Gorica 
bis  Kremenica  sind  zusammen  178  km,  von  Kremcnica  nach  Brunndorf 
kommen  noch  2  dazu,  die  Entfernung  1332  km  wäre  bei  Babna  (jorica 
mitten  im  Moore  zu  suchen.  Die  Station  Saus  fluvius  dürfte  nach  Dr.  Schmids 
Vermutung  nicht  am  Flußübergange,  sondern  nördlich  in  der  Richtung 
gegen    Mann-»burg  zu   suchen   sein.  Anders  steht  es   hingegen    mit   den 

Entfernungen  Emonas  von  Nauportus  und  Acervo,  die  MüUnc-r  aus  dem 
Spiele  läßt.  Die  Entfernung  vom  Oberlaibacher  Bahnhofe  bis  zum  Eingänge 
in  die  Rimska  cesta  in  Laibach  beträgt  1776  k///.  Dies  stimmt  überein  mit 
der  Entfernung  der  l'eutingersrhcn  Tafel  von  Emona  nach  der  bürgci  lichtn 
Niederlassung  Naiiprirtus,  die  auf  der  Hochfläche  Hrusexica  ober  dem  ( )bcr- 
laibacher  Bahnhofe  zu  suchen  ist,  nämlich;  12  Meilen  (  17  H  km).  lUi  Log 
trifft  man  einen  Meilenstein  mit  der  Ziffer  VIII  (d.  h.  8  Meilen  =  1184  /w 
von  Emona i;  unweit  von  ihm  steht  der  Kilometerslein  12  8  km  (von  Laibacli 
' '  net;,  wobei    1  km   abzuziehen   ist.   da  die   heutige   KilonieUMzählung   m 

liie  des  Laibac  her  Haiiptpostgebäu<les  beginnt,  während  die  roinist  he 
Straße  1  km  weit  von  dort  in  Emona  einmündete.  Im  Zusammenhange  damit 
verzeichnet  das  Itincrarium  Hierosolymitaniim  zwischen  Log  un<l  Kamen  Potok 
die  mutatio  ad   Nonum  (d.  i.  den   l'fer<Icwcch»el   beim   neunten   M<-ilenstein). 


'  R«»mlH.he  Melle        H«J  m 


164 

Damit  stimmt  auch,  daß  man  in  Brezovica  einen  römischen  Meilenstein  in  der 
Entfernung  von  4  römischen  Meilen  (von  Emona)  fand.  Acervo  ist  wahrschein- 
lich in  Draga  oder  Hudo  bei  Weichselbnrg  zu  suchen.  In  Stranska  Vas  bei 
Hudo  fand  man  einen  INIeilenstcin  mit  der  Angabe  44  Meilen  von  Neviodunum 
(Drnovo  bei  Gurkfeld).  Acervo  ist  nach  der  Peutingerschen  Tafel  von  Ne- 
viodunum 46  Meilen  (also  2  Meilen  weiter  als  der  Meilenstein  in  Stranska  Vas), 
von  Emona  18  Meilen  entfernt.  Emona  ist  also  vom  Meilenstein  in  Stranska 
Vas  20  Meilen  (=  296  km)  entfernt.  Und  wirklich  beträgt  die  Entfernung 
zwischen  der  Laibacher  Deutschordenskirche,  wo  das  Osttor  der  römischen 
Stadt  Emona  war,  längs  der  Unterkrainer  Straße  bis  Stranska  Vas  30  ktn^ 
was  bis  auf  400  m  übereinstimmt.  Die  Entfernung  dagegen  zwischen 
Stranska  Vas  und  Kremenica  bei  Brunndorf,  in  deren  Richtung  Müllner  alte 
Straßenspuren  für  eine  Römerstraße  sucht,  beträgt  nur  238  km. 

Übrigens  sprechen  auch  praktische  Erwägungen  dagegen,  daß  die 
römische  Hauptstraße  aus  Italien  von  Nauportus  nach  Brunndorf  und  von 
da  über  das  Moor  bei  Lavrica  nach  Laibach  geführt  hätte,  statt  den 
festen  Boden  am  Westrande  des  Moores  zu  benützen.  —  So  widerlegt 
Dr.  Schmid  Müllners  Hypothese,  daß  die  Römerstadt  Emona  in  Brunndorf  zu 
suchen  sei.  Brunndorf  war  zur  Römerzeit  nur  ein  »Weiler,  der  zu  Augustus 
Zeiten  im  Jahre  14  von  den  im  Sommerlager  bei  Nauportus  meuternden 
Soldaten  geplündert  wurde  (Tacitus  Annal.  1,  20:  direptis  proximis 
V  i  c  i  s  ipsoque  Nauporto)  und  in  dem  sich  wegen  seiner  Abgeschiedenheit 
von  der  Heeresstraße  noch  eine  größere  Anzahl  von  Inschriften  erhalten  hat«. 

Der  Meilenstein  von  Stranska  Vas  bei  Hudo  bezeugt,  daß  dort  das 
Territorium  von  Neviodunum  begann;  »hier  war  man  schon  in  Pannonien, 
während  Emona  bekanntlich  noch  zu  Italien  gehörte.  Die  Grenzen  zwischen 
beiden  Provinzen  werden  die  Höhen  Goli  Vrh,  Veliki  Laz,  Gatinski  Boršti, 
Kovačevec  und  Bersin  gebildet  haben  (heute  ungefähr  die  Grenze  zwischen 
der  Bezirkshauptmannschaft  Laibach  Umgebung  und  der  Bezirkshauptmann- 
schaft Littai  Gerichtsbezirk  Wcichselburg).  Und  es  dürfte  nicht  bloßer  Zufall 
gewesen  sein,  sondern  dem  Gesetze  der  geschichtlichen  Kontinuität  ent- 
sprechen, daß  im  9.  Jahrhundert  die  Kreina  marcha,  Carniola,  neben  Ober- 
krain  auch  Laibach  und  seine  Moorumgebung  umfaßte,  während  sich  jenseits 
der  östlichen  Grenzberge  die  Windische  Mark  ausbreitete«.         M.   Pajk. 

Dr.  Boris  Zarnik :  Vergleichende  Studien  über  den  Bau  der  Niere 
von  Echidna  und  der  Reptilienniere.  (Habilitationsschrift.  Mit 
10  Tafeln  und  41  Figuren  im  Text.  Jena,  Verlag  von  Gustav 
Fischer,  1910). 

Pisatelj  je  po  srečnem  slučaju  prišel  v  last  enega  eksemplarja  redkega 
avstralskega  kljunatega  ježka  (Echidna  aculeata  Cuv.)  in  se  je  lotil 
hvalevrednega  dela,  da  mu  preišče  ustroj   o  bi  s  t  i. 

V  dveh  ozirih  smemo  imenovati  njegovo  delo  jako  uspešno.  Na  eni 
strani  je  ugotovil  pisatelj  v  vsem  grobem  anatomskem  ustroju  tako  veliko 
sorodstvo  ježkovih  obisti  z  obistmi  višjih  sesalcev,  da  jih  lahko  nazivljemo 
»tipično  sesalske«.  Obenem  pa  so  njegova  raziskovanja  iznova  potrdila 
upravičenost,  da  stavljamo  kljunaše  v  sistemu  v  neposrednjo  bližino  onih 
primitivnih    bitij,    iz    kterih    se  je  razrastlo  deblo  placentalij.     Premnogi 


165 

primitivni  znaki,  ki  jih  je  našel  v  ustroju  obisti  nam  pričajo  o  tem  in  nam 
deloma  tudi  kažejo,  kako  si  imamo  predstavljati  postanek  diferencijacij  v 
višjih  redovih  sesalcev;  taki  prvotni  znaki  so  n.  pr.  enotnost  obisti,  ne- 
popolni razvoj  in  maloštevilnost  dolgih  pentelj,  brezskladnost  obistne  sredice. 

Na  drugi  strani  pa  se  je  pisatelju  posrečilo  v  finejšem  ustroju  ježkovih 
obisti  odkriti  nektere  znake,  ki  tako  jasno  spominjajo  na  razmere  pri  pla- 
zilcih, da  si  jih  težko  razlagamo  drugače  kot  s  pomočjo  filogenetskega  so- 
rodstva, dasi  se  tudi  sedaj  še  ni  posrečilo  nedvoumno  homologizirati  vseh 
onih  sesalskih  in  plazilskih  obistnih  delov,  kolikor  jih  sploh  smemo  smatrati 
skupnim. 

Omenjam  naj  pred  vsem  najdbo  neogenskega  pasa  na  periferiji 
ježkovih  obisti.  V  tem  pasu  namreč  pri  ježku  tudi  po  končanem  embrio- 
nalnem  razvoju  še  vedno  poganjajo  nove  obistne  cevke,  v  skorji  obisti 
ostane  torej  celo  v  starosti  plast  embrijo  nalnega  staničja,  iz  kterega  ne- 
prestano rasto  nedorastle   > pritlikave  obistne  cevke«. 

To  pa  je  znak,  ki  ga  izgube  vsi  višji  sesalci  že  ob  porodu  ali 
par  dni  po  njem,  pri  plazilcih  pa  ostane  neogenska  cmbrionalna 
plast  ohranjena  tudi  v  poznejšem  življenju.  Ako  vrhutcga  vpoštevamo,  da 
je  pisatelj  našel  pri  ehidni  obistna  telesca  komaj  malo  bolj  široka  kot 
je  glavni  del  cevke,  ki  pri  višjih  sesalcih  zaostaja  v  relativni  debelosti 
trikrat  do  štirikrat,  tedaj  nas  tudi  ta  značaj  mnogo  bolj  spominja  plazilskih 
odnošajev    kakor  pa  sesalskih. 

Ko  pisatelj  končno  hoče  primerjati  gotove  dele  sesalskih  in  pla- 
zilskih obisti,  najde  z  ehidno  najbolj  sorodne  znake  pri  gekonih,  enem 
najbolj  primitivnih  redov  razreda  plazilcev,  in  sklepa,  da  se  predniki 
sesalcev  in  plazilcev  strnejo  samo  ob  korenini,  ki  je  pognala  iz  skupnih 
prednikov. 

Omenimo  naj,  da  v  prilog  tej  hipotezi  govori  tudi  paleontologija,  ki 
je  v  pcrmičnih  in  triadnih  ter  o  mor  fi  h  odkrila  kolektiven  tipus,  ki  spaja 
v  sebi   lastnosti   nekterih   redov   plazilcev,  a  se  obenem   približujejo  sesalcem. 

Razprava  je  opremljena  z  mnogimi  lepimi  slikami,  ki  jih  je  prav  skrbno 
izvršil  pisatelj  sam.  Dr.  Pavel  Grošelj. 

Beck  G.  v.,  VegetatioHsstudien  in  den  Ostalpen.  II  Die  illyrische 
und  mitteleuropäische  alpine  Flora  im  oberen  Sazwtale  Krains. 
Sitzunj^sberichte  der  kaiserjiclu-ii  Akademie  der  Wissenschaften  in 
Wien,  mathem.-naturu.  Klasse.  lid.  CXVII.  Abt.  !..  1*K)H,  |)a«. 
97 — löö.  8^.    1    rastlinski  zemljevid. 

V  navedeni  razpravi  je  priobčil  pisatelj,  ki  se  zelo  zanima  za  Kranjsko 
oetano,  obilo  zanimivejša  gradiva.  V  končnem  pregledu  je  zbral  vse  važ- 
ncjic  točke  in  jih  je  pregledno  razvrstil.  Dasiravno  se  ne  more  \  sem  po- 
polnoma pritrditi  in  so  mnoge  še  zelo  hipotetične,  jih  vendar  priobčiijcrn, 
ker  bodo  gotovo  zanimale  domače  rastlinoslovce  in  jih  bodo  izpodbudile  k 
razmotrivanju  tega  ali  onega  vprašanja. 

Zaključni   prrglcd  je  razdeljen   na   sledeče  odstavke: 
>1.     Ilirske    rastline    so    se    priselile    iz  zaprtega    ilirskega    ozemlja    v 
zgornjo    kranjsko    savsko    dolino    najbrže    med   dorjanci   in    kranjskim    Sne- 
intkom  na  Uolenjsko  m  odtod  v  zgornjo  savsko  dolino.    Iz  I)olcnjskcgu  hu 


166 

se   bržčas    razširile    večinoma    v   toplejši    dobi    tudi    na    Štajersko    in    dalje 
proti  severu. 

2.  Cvetana  Šmarne  gore  pri  Ljubljani  ima  25'6''/q  ilirskih  rastlin,  ki 
so  pa  po  savski  dolini  navzgor  vedno  redkejše  in  rastejo  zlasti  na  pri- 
sojnem apnenčevem  skalovju  in  diluvialnih  gramoznih  plasteh.  Na  savskem 
bregovju  med  Javornikom   in  bleškim  mostom  pri  Lescah  jih  je  le  še  13'2°/q. 

3.  V  tej  meri  kakor  pada  stopoma  število  ilirskih  rastlin  v  zgornji 
savski  dolini,  se  množi  predalpsko  in  alpsko  rastlinstvo;  ilirske  rastline  iz- 
ginejo v  predalpski   vegetaciji  približno  pri   nadmorski  višini  800—1000  m. 

4.  Hmeljasti  gaber  (ostrya  carpinifolia  Scop.)  in  mali  jesen  (fraxinus 
ornus  L.)  rasteta  poslednjič  na  levem  pobočju  Save-Dolinke  pri  Kranjski 
gori  v  nadmorski  višini   750  —  800  m. 

5.  Na  južnem  robu  Karavank  je  ozek,  komaj  350  m.  širok  pas  ilirskih 
rastlin,  katerega  zgornja  meja  leži  pri  900 — 800  m.  nadmorske  višine.  Ta- 
isti se  zožuje  od  Žirovnice  po  dolini  navzgor,  se  konečno  raztrga  na  manjše 
dele  in  izgine  pri  Kranjski  gori,  kjer  doseže  savsko  podolje  naznačeno 
nadmorsko  višino. 

6.  Na  severnem  pobočju  Triglavskega  pogorja  dobimo  ilirske  rastline 
v  večji  množini   le  zahodno  od  Mojstrane  pri  vhodu  v  Vrata. 

7.  Na  bleškem  gradu  za\zemajo  ilirske  rastline  samo  še  17'4^/q  vse 
cvetane. 

8.  Nasprotno  napravljajo  na  levem  bohinjskem  pobočju  nad  Nomenom 
in  Bistrico  sredi  predalpske  vegetacije  nekak  otok  kraške  lesne  formacije, 
v  kateri  je  še  23  "/q   ilirskih  rastlin. 

9.  Omenjeno  najdišče  kaže  v  višini  480 — 800  m.  sredi  predalpskega 
pasa  ravno  tako  ugoden  razvoj  ilirske  cvetane,  kakor  na  Šmarni  gori  v 
višini   310 — 675  m.  sredi  gorske  vegetacije. 

10.  Posamezne  ilirske  rastline  segajo  še  do  Savice. 

11.  Osamljena  najdišča  ilirske  cvetane  od  Radovljice  po  dolini  navzgor 
so  ostanki  prodiranja  ilirske  cvetane  v  kserotermični  postglacialni  periodi 
med  Gschnitz  in  Daunstadijem.  Tudi  tukaj  rastejo  ilirske  rastline  v  družbi 
srednje-evropske  alpske  vegetacije  in  ne  kažejo  nikake  zmožnosti  razširjevanja. 

12.  Vegetacija  pogorskega  pasa  zgornje  savske  doline  ima  izdatno 
število  predalpskih  in  alpskih  rastlin.  Na  Šmarni  gori  jih  je  43  vrst,  to  je 
208 °/q  vse  cvetane. 

13.  V  savski  soteski  med  Medvodami  in  Smlednikom  raste  31,  med 
bleškim  mostom  in  Javornikom  71  predalpskih  in  alpskih  rastlin;  na  po- 
slednjem najdišču  405  *'/q  vse  cvetane.  Naselile  so  se  v  hladnejši  periodi 
postglacialne  dobe,  pod  Radovljico  gotovo  že  v  würmski  ledeni  dobi. 

14.  Kserotermično  dobo  med  Gschnitz  in  Daunstadijem  so  prestale 
na  mestu  ravnotako  kakor  srednje  evropsko-alpsko  rastlinstvo  na  strmih 
bregovih  Soče  v  gorki   goriški   kotlini. 

15.  Izpodrivanje  alpske  cvetane  iz  savskega  podolja  tudi  še  sedaj  ni 
zavzelo  velikega  obsega,  kljub  temu,  da  se  je  umaknila  ločnica  večnega 
snega  v  Julijskih   alpah   do   višine   2600  m. 

16.  Vsled  vsako  leto  ponavljajočega  se  naplavljanja  semen  se  je  na- 
selilo na  savskem  produ  od  Mojstrane  navzdol  23  predalpskih  in  alpskih 
rastlin.  Mnoge  izmed  njih  so  bile  zanesene  daleč  navzdol,  tako  da  dobimo 
še  pri  Črnučah  in  Jezici   na  Ljubljanskem   polju   na  savskem   produ   11   vrst. 


167 

17.  Spodnja  višinska  meja  predalpskega  pasa,  označena  po  mnogo- 
goštevilnih  predalpskih  rastlinah,  pelje  sedaj  okrog  Blegaša  pri  Železnikih 
in  Jelovice  nad  Kropo  proti  Boh.  Beli,  zatem  okrog  vzhodnega  in  severnega 
Triglavskega  predgorja  v  dolino  Save-Dolinke,  kjer  se  združi  s  karavanško 
tovrstno  mejo  med  Gozdom   in  Kranjsko  goro. 

18.  Apnenčevo  skalovje  v  zgornji  savski  dolini  je  poraščeno  pod 
1000  m.  nadmorske  višine  od  Kranjske  gore  do  Most  z  številnimi  alpskimi 
rastlinami,  posebno   pa  pri  Koroški  Beli   in   Žirovnici. 

19.  Tudi  pritlikovo  borovje  l^pinus  mughus)  je  tipično  razvito  pri 
vhodu  v  Pišenco  poleg  Kranjske  gore  v  višini  800 — 839  m.,  v  savskem 
podolju  med  Kranjsko  goro  in  Logom,  na  severnozahodnem  vznožju  Jere- 
bikovca  pri  Mojstrani  in  pri  Koroški  Beli.  Pritlikovi  borovci  rastejo  po  dolini 
navzdol  do  Dovjega. 

Kljub  svoje  zanimivosti  nas  delo  vendar  ne  more  docela  zadovoljiti, 
ker  so  posamezna  važna  vprašanja  prepovršno  obdelana.  Sicer  se  ozira  pi- 
satelj na  poznane  kranjske  botanike  iPaulin,  Drganc,  Krašan,  Deschmann, 
Fleischmann,  Graf,  Scopoli,  Voss),  toda  za  stavljeno  nalogo  to  ne  zadostuje, 
ampak  je  potrebno  popolnoma  natančno  poznanje  krajevnih  rastlinskih  raz- 
mer in  to  se  ne  more  pridobiti  na  parkratnem  potovanju  skozi  deželo. 
Bati  se  je,  da  so  se  že  nekoliko  preveč  udomačila  na  škodo  znanstva  pre- 
iskavanja  in  izvajanja  na  podlagi  takozvanih  »flüchtige  und  unzureichende 
Durchforschungen.  < 

Tako  se  n.  pr.  trdi  o  cvetlici  >satureja  montana  L.«,  ki  raste  na 
enem  samem  kraju  na  Dolenjskem  in  potem  šele  v  Bohinjski  dolini,  da  se 
je  priselila  tjekaj  preko  Dolenjskega.  Zakaj  neki  bi  je  ne  pripeljala  v  bo- 
hinjsko dolino  bližnja  pot  čez  Črno  prst,  kjer  se  nahaja  po  Paulinu  zclu 
pogosto  na  drugi  strani.  Ravno  isto  velja  še  za  druge  rastline,  ki  se  naha- 
jajo le  poredkoma  na  dolenjskem  ozemlju,  v  večjem  številu  pa  v  bohinjski 
dolini  in  na  Črni  prsti.  Zaradi  tega  je  v  Beckovi  razpravi  še  mnogo  vpra- 
Janj,  ki  čakajo  končne  rešitve. 

Besedilo  motijo  nekatere  netočnosti  pri  zemljepisnih  imenih,  tako 
n.  pr. :  llovca-\Vald  i  napaka,  ki  izvira  najbrže  iz  specialnega  avstrijskega 
zemljevida)   pravilno  Jelovica,  Jerctikouz   pravilno  Jcrcbikovec   i.   dr. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 


Mali  zapiski. 


/z'an  Saielj,  Bisernice  ia  helokranjskvfra  narodnega  naklada 
V  Adle^ičah  nabral  I.  S.,  župnik,  I.  Založilo  »Katoliško  tiskovno  društvo« 
v  Ljubljani.  Tink  I.  Krajec  nas),  (sie!  Tiskal  i.  Krajca  naslednik),  v  Rudul- 
fovcm.    19(i0.   m.   H".   .129  str.,   II.    19<J9.   264   str.   in   7   podob. 

Čeprav  )c  izici  prvi  zvezek  že  prcdveč  nego  tremi  leti,  sem  vendar 
mnenja,  da  se  knjiga  sedaj,  ko  je  izAcl  tudi  drugi  zvezek,  oceni  celotno  še 
enkrat,  in  da  se  po  moči  popolni  tolmač  knjigi,  katerega  je  putrcbna  /a 
ra/umrvanjc  Zatorej  mislim,  da  je  koristen  trud,  ki  sem  ga  vložil  v  tt> 
delo,  da  razbislnm  nekatere  nejasne  strani  in  odpravim  očitne  ))ogreškc 
ter  povpeAim   umcvanje   pe«ni   samih   m   rabo  slovarčka 


168 

Iz  pesni  zbranih  v  teh  dveh  zvezkih  je  jasno,  da  imamo  razlikovati 
dve  glavni  plasti  narodnega  pesništva  in  pripovedovanja  v  Beli  Krajini. 
Prva  plast  je  hrvaška  ali  morebiti  bolje  rečeno  štokavska,  druga  je  kaj- 
kavska  (ali  slovenska).  Pa  tudi  prva  plast  ni  jednotna;  najstarejše  pesmi  so 
ijekavske,  t.  j.  jezik  je  južni.  Take  oblike  so:  vjerna,  lijepa,  mjesec,  pjevati, 
bijela  itd.  Druga  oblika  je  ikavska,  t.  j.  jezik  je  zapadni:  divojko,  lipo,  misec 
itd.  Tretja  oblika  je  ekavska,  t.  j.  vztočni  jezik:  lepa,  devojka,  pevati  itd. 
Tudi  že  rabi  prihodnjik  s  pomožnim  glagolom  bum,  nm.  hoču,  ču.  —  Sicer 
pa  v  eni  in  isti  pesmi  najdeš  oblike  iz  vseh  treh  narečij.  N.  pr.  31  ^  Lepa 
Kata.  31^2  ^-  '^^o.  31 3  pa  pjesme  ne  pjevale.  —  24  ^  Vsu  krščansku 
vjeru  razpoznala.  24  ^  Eto  tebi  lipo  premaliče.  14  ^°  U  planinah  snegi 
prekopnijo.  —  Temu  se  ne  bodemo  čudili.  —  Uskoki  so  pribežali  iz  Bosne, 
kjer  so  govorili  ijekavščino,  pred  Turki  v  Hrvatsko  deželo  in  en  del  je  bil 
nameščen  v  Senju.  Ker  je  prebivalstvo  Senja  čakavsko  in  ikavsko,  priučili 
so  se  s  časom  tudi  ikavščine.  Ko  so  potem  1.  1612.  morali  Uskoki  zapustiti 
Senj,  jih  je  vlada  naselila  deloma  v  Zumberku.  Tu  so  stanovali  v  bližini 
hrvaških  kajkavcev;  nekaj  pa  se  jih  je  naselilo  na  Kranjskem  v  Metliškem 
okraju,  kjer  so  s  časom  pozabili  svoj  materinski  jezik  in  jim  rabi  samo  še 
v  narodnih  pesnih.  Oni  del  Uskokov,  ki  je  ostal  pravoslaven  ali  je  pristopil 
v  unijatstvo,  je  ohranil  svoj  štokavski  jezik  in  svoje  prvotne  običaje  do 
dandanašnjega  dne.  Oni  del  pa,  ki  se  je  pokatoličanil,  je  prišel  pod  civilno 
oblast  avstrijsko  in  v  teku  stoletij  so  šola,  ured  in  cerkev  temeljito  izpre- 
menili  jezik  prvotnih  štokavcev.  —  Dejstvo,  da  so  mnogo  časa  bivali  v 
Senju  in  njega  okolici  in  da  je  ob  morju  vladala  v  mestih  italijanščina, 
nam  pojasnjuje  tudi  to,  da  so  z  morja  seboj  prinesli  mnogo  italijanskih 
besedi,  kterih  so  se  priučili  v  občevanju  z  meščani  in  na  morju  z  Itali- 
jani (Benečani),  s  kterimi  so  vodili  vedne  boje.  Pa  tudi  to  je  mogoče,  da 
so  prihajali  k  njim  zidarji  in  drugi  rokodelci  z  Reke  ter  so  zanesli  k  njim 
nektere  italijanske  besede;  nekaj  pa  so  jih  tudi  vojaki  prinesli  iz  Italije, 
dokler  je  še  Avstrija  gospodovala  v  Benečiji  in   Lombardiji. 

Druga  plast  je  že  povsem  slovenska;  jezik  in  vsebina  se  znatno  raz- 
likujeta. Prvotna  plast  se  odlikuje  po  pristni  narodni  naivnosti  ter  je  jasni 
odsev  prirodne  narodne  duše.  Vsi  umni  tvori  so  izliv  narodne  duše  brez 
tuje  primesi,  ktero  so  pozneje  šola,  cerkev  in  urad  med  nje  zanesli.  V 
slovenski  dobi  so  predmeti  narodne  poezije  navadno  pobožne,  asketske 
vsebine;  vse  se  nanaša  na  onkrajno  življenje  ter  je  osladno  po  svojem 
moralizovanju. 

Prva  knjiga  ima  tele  odstavke:  I.  Pregovori  in  reki.  II.  Pesni,  A)  pri- 
povedne. B)  lirične  (lirske).  C)  a)  kolednice  in  božičnice,  b)  kresnice,  c) 
zdravice,  d)  posmrtnice.  C)  pobožne.  D)  vojaške.  E)  različne  pesmi.  III. 
Vraže,  prazne  vere,  narodni  običaji.  IV.  Bajeslovne  stvari.  V.  Pripovedke  in 
pravljice.  VI.  Slovarček  in  slednjič  še  tolmač  neznanih  besed,  ki  se  naha- 
jajo  v  narodnih  pesmih  (pesnih). 

Druga  knjiga  ima  tole  vsebino:  I.  Pregovori  in  reki.  II.  Pesmi,  A) 
pripovedne.  B)  lirične.  C)  Pobožne  in  moralne.  D)  a)  vojaške,  b)  otroške,  c) 
beraške.  E)  Šaljive  in  zabavljice.  III.  Vraže,  praznovere  (prazne  vere)  in 
narodni   običaji.    IV.  Pripovedke  in  pravljice.   V.  Slovarček. 

Vže  preje  sem  omenil,  da  se  ne  smemo  čuditi,  ako  nahajamo  vse 
vprek  oblike   vseh   treh  narečij,  ijekavskega,  ikavskega  in  ekavskega.   Vendar 


169 

po  mojem  mnenju  ni  krivo  tej  mešanici  samo  bivanje  Uskokov  v  različnih 
krajih,  nego  najbrže  tudi  nespretnost  zapisovalcev.  Kdor  hoče  natančno 
beležiti  narodne  pesmi,  mora  jezik  temeljito  poznati  in  ne  sme  ljudi 
nikdar  opozarjati  na  to,  da  hoče  zbrano  blago  objaviti,  ker  se  potem 
navlašč  pačijo  in  hočejo  pokazati,  da  so  izobraženi,  narodno  blago  pa  se 
čuje  najboljše  iz  ust  nepismenih  ljudi.  Zato  je  tudi  drugi  zvezek  veliko 
slabši  nego  prvi,  ker  so  domačini  sami  zapisovali  pesni  in  pri  tem  po  svoje 
popravljali. 

Sicer  pa  se  bodemo  prepričali  pri  pretresu  posameznih  pesni,  da  so 
stari  jezik  že  mnogo  predrugačili.  Pevci  sami  ne  razumejo  več  mnogih  besedi, 
pa  tudi  ne  smisla  in  vsebine  posameznih  granesov.  Ortografija  je  čisto 
slovenska;  oni  ne  razlikujejo  več  „č  in  č",  pišejo  „čerka"  m.  „čerka",  „ču" 
m.  „ču",  „hoču",  čud  m.  „čud",  „plača"  m.  „plača",  „sreča"  m.  „sreča", 
„črna"  m.  ),crna"  itd.  Po  kajkavskem  vteku  izpuščajo  „v"  pred  1-om,  n.  pr. 
„latek"  m.  „vlatek",  pred  s-om  in  z-jem  n.  pr.  „zel"  m.  „vzel",  „se"  m.  „vse", 
„seh"  m.  „vseh".  Tudi  mnogo  nemščine  se  je  navleklo  v  jezik;  seveda  je 
temu  kriva  posebno  vojaščina,  kjer  se  slovenščina  grdo  mrcvari.  Vtek 
slovenščine,  ali  recimo  gorenjščine  pa  se  kaže  v  tem,  da  zamenjujejo  prvotni 
„u"  z  „o",  n.  pr.   „k  onemo   mojemo  kmetico;  Jezos;  poškico;  jonak"   itd. 

V  predgovoru  (pristopu)  opisuje  pisatelj  „Belo  Krajino".  (Tako  piše 
prav  v  prvem  zvezku;  v  drugem  že  piše  „Belokranjci"  m.  „Beli  kranjci",  na 
„Črnokranjskem"   m.   na  „Črnem   Kranjskem". 

Pregovori  se  odlikujejo  po  jedrnatosti.  Pripovedne  pesni  so  do  ma- 
lega vse  iz  pr\e  plasti.  Kakor  smo  že  omenili,  je  jezik  v  nekaterih  pesnih 
še  zelo  podoben  pravi  stokavščini,  v  drugih  manj,  v  novejših  pa  povsem 
slovenski.  Zatorej  pa  tudi  ne  želimo  z  gospodom  izdajateljem,  da  bi  se 
Žumberčani  zopet  vrnili  pod  Kranjsko  upravo,  kjer  bi  svoj  lepi  čisti  jezik 
tako  pokvarili,  kakor  je  slovenski  jezik  potujčen.  Čim  se  začenjajo  pesni  o 
svetnikih  in  o  Mariji,  pojema  pesniška  svežosl  in  jezik  je  povsem  slovenski, 
seveda  pokvarjen  z  nemškimi  tujkami,  rekli  in  nemško  skladnjo.  Mcil 
lirskimi  pesnimi  so  starejše  biseri;  slovenske  so  že  medlcjše.  Kolednice, 
kresnice,  posmrtnice,  pobožne  ter  moralne  pesni,  kakor  tudi  vojaške  in 
različne  so  vse  iz  novejše  dobe  in  po  jeziku  in  po  vsebini  manj  vredne. 
-  Prav  zanimive  so  vraže,  prazne  vere  in  narodni  običaji.  Bajeslovno 
blago,  pripovedke  in   pravljice  so  očividno  iz  prve  plasti. 

Da  so  bili  Beli  Kranjci  nekdaj  pristni  štokavci,  to  vidimo  iz  njihovega 
besedišča,  kjer  je  vse  polno  besedi,  ki  so  bile  prvotno  samo  pri  štokavcih 
v   rabi. 

Tako  so  tudi  premnoge  turške  bi-scde  v  njih  jeziku;  pa  tudi  sp(jniini 
o  „(jomirski  djcvojki"  [gojmcrski.  Gomirje  je  neki  pravoslavni  samostan  v 
Hrvatski],  o  „Carigradu",  o  „Moravi"  [reki  sestavljeni  iz  Bolgarske  in 
Srbske  Moravč,  ki  se  z  Ibrom  vred  izliva  izpod  Smcderevega  \  hunaj),  o 
Hctrovaraidmu  (m.  Petrovaradinu,  mestu  in  trdnjavi  v  Slavoniji,  nasproti 
Novemu  Sa<lu  ob  desnem  bre^ii  I>unaja!;  imena  „Omcr"  in  „Omerica",  ki 
%e  nahajata  samo   v   srbskih   narodnih  pesnih. 

Kakor  «»mo  rekli,  je  driij^i  zvezek  spinan  o<l  ljudi,  ki  so  preveč  v  šolo 
hodili,  da  bi  zapinavali  činti  narodni  jezik,  ne^o  so  ga  popravljali;  pa  so 
zopet  premalo  i/obra>.<-ni,  da  \)i  vedeli  ceniti  natančno  belržcnjc  naiodncga 
bUf{a.    /atorcj  ponuja    ta  z>czck    man)    zaupanja    v   vernosi  zabcl(*žriiili    n:i- 

12 


170 

rodnih  umotvorov,  nego  prvi.  Težko  se  da  določiti,  kaj  spada  v  štokavsko 
in  kaj  v  slovensko  dobo,  ker  se  kažejo  med  obema  skrajnostima  mnogi 
prehodi.  Tako  so  v  I.  zv.  1—12,  17,  IS  a  in  d,  37—44,  46,  53,  67—69, 
127,  130  6^  134  štokavske,  54,  62 — 64,  66  že  bolj  kajkavske,  ostale  pesni  in 
povesti  so  slovenske.  V  drugem  delu  1 — 12,  17  a,  39,  42  a  b,  43,  46,  48, 
60,  72,  74  a  d,  127,  134,  so  prvotno  štokavske;  vse  druge  so  kajkavske  ali 
slovenske. 

Oglejmo  si  po  vrsti  vse  kose  in  kjer  je  treba,  pristavimo  tolmač  ne- 
znanih besed  ali  pa  poskusimo  zaslediti  pravilno  obliko  teksta.  —  Strani  so 
označene  z  veliko  številko,  vrstice  od  zgoraj  so  označene  z  malimi  številkami 
zgoraj,  vrstice  od  spodaj  z  malimi  številkami  spodaj,  s.  =  srbski,  stsl.  = 
starislovenski,  n.  =  nemški,  t.  ^turški,  it.  =  italijanski.  3^  hora  (ura)  po- 
menja  čas,  in  sicer  pravi  čas.  g.  xrciofK-^  tempus.  34  kaj,  nima  nič  skup- 
nega z  našo  vprašalno  čestico  „kaj",  nego  stoji  m.  ko,  kä  (kao)  +  i  =  kakor 
tudi.  5-^  dražica-lažica.  Kdor  draži,  vedoma  neresnico  govori.  3'*dra- 
žica  ni  lažica  =  \vas  sich  liebt,  das  neckt  sich.  7^  oglavnik  ni  uzda, 
nego  povodec,  Halfterstrick.  8^*^,^^  ako  pravijo  ljudje  res  „kokoški  ca", 
potem  je  to  vtek  slovenščine;  pravi  štokavec  bi  dejal  „kokoščica". 
10^°  kak  oš,  tiskovna  pomota  m.  kokoš.  10^.,  n  ar  ač  aj  odpišejo  opo- 
roke. Ta  oblika  glagola  je  analožna  tvorba  po  primeru  „nositi,  prinašati". 
Sicer  nosni  „q"  =  poročati  ne  sme  menjati  svoje  oblike.  Tudi  ogrski  Slovenci 
govore  „poračati"  m.  poročati.  11^  „tor"  je  ograja  za  živino,  kjer  ta  svoje 
odpadke  tere,  (toriti  ==  srati);  b  o  r  je  it.  beseda  „boro"  =  denar,  nastala  je 
iz  nemške  „bar",  bares  Geld.  —  Nima  živine  in  ne  denarja.  15^^  vz  =  s.  uz 
stsl.  vTjzI  =  pri,  poleg.  21  .,2  „tamo  zbere  momce  in  junake",  —  „momce" 
je  analožna  oblika  po  nominativu  „momci"  —  („momak"),  pravilno  „momke". 
22^^  „dosveti  se"  je  napravljeno  po  narodni  etimologije  prema  besedi 
svet  =  consilium.  —  Prava  štokavska  beseda  je  „dosjeti  se"  (stsl.  setiti  se,  = 
spominjati  se).  23^  štilaj  =  postavi,  stelle  auf  (iz  vojaščine).  24^  kinčen, 
je  kontaminacija  srbskega  pret.  trpnega  deležnika:  kičen  (kititi)  in  beseda 
„kin  č"  magj.  kincs.  24^^  k  ak  o  ^=  kakor.  31^  go  rak  ==  grenak,  gorjup.  32^o 
š  t  i  h  ek,  ubod  (Stich).  35^  pojt=^poiti,  pojti,  poči.  38  ^  „Mjesec  kal  a  izza 
Carigrada,  za  njim  k  al  a  ta  danica  zveza".  G.  izdajatelj  tolmači,  da  se  pravi 
kalati  =  kopati  se.  Čudno  bi  bilo  kopanje  v  kalu.  Smisel  teh  besedi  je: 
mesec  zapada  in  za  njim  zapada  danica  (ob  vzhodu  solnca),  it.  calare, 
zvišine  spuščati  v  nižino,  zapadati,  nižati  se,  giniti.  —  38  ^  sec'te  =  sedite, 
s.  sedjite.  Cim  se  izpusti  „i"  se  izpremeni  „dj"  v  „č".  39*^  srdaštva  pra- 
vilna oblika  je  srdašce,  srdašca  =  srčece.  395  sn  i  1  a  =  snijela  =  znesla. 
43^^  vada  =  svada,  prepir.  62,3  „sveta  mati  božja",  stih  zahteva  „božija", 
„škura  ročka"  (it.  scuro,  oscuro,  temen;  I.  obscurus).  633  „Telo  prošlo 
na  solnčni  prah"  („na  prah"  se  ne  odhaja  in  mera  zahteva  „v"  ^^ Telo 
prošlo  v  solnčni  prah.  65^°  na  grobu  zrastla.  Mera  zahteva  „na  grob". — 
V  Črni  gori  rabi  tožilnik  na  vprašanje  kje?  „na  tron  sjedi"  =  „na  tronu 
sjedi".  68^  Ga  v  an.  V  samostanu  Trnoši  v  Jadru  je  bil  z  desne  strani  pri 
vratih  naslikan  gol  starec,  kterega  so  opasale  kače  ter  ga  koljejo  in  mu 
pijejo  sise.  Kakor  roditelji  navadno  različne  podobe  po  cerkvah  in  samo- 
stanih tolmačijo  deci,  tako  je  meni  moj  oče  pravil,  da  se  oni  starec  zove 
„Bogati  Gavan"  in  da  je  bil  poleg  vsega  svojega  bogatstva  tako  trd  in 
nemilosti  v,  pa  ga  je  Bog  obsodil.    Vuk  Rječnik.   —   Pregovor:   „Ako  nijesam 


171 

Gavan,  nijesam  ni  siromak".  72^3  proti  gradu  milo  rozijuje.  Tako  je 
tiskan  ta  stih  tudi  pri  Streklju  I,  629.  Kaj  pomenja  „rozijuje"  .  .  Zastonj 
iščeš  take  besede  v  besednjakih.  Najbrže  se  pevec  ni  več  zavedal  prave  besede, 
ali  pa  je  zapisovalec  krivo  slišal.  Menda  je  pač  „proziruje"  =  gleda.  86  ^ 
laj  en=  ohlajen,  s.  ladjan.    92'  Boj  med  Savo  in  Dravo.,    m.  „Moravo". 

—  94 7  ,Ja  imam  jen  prstenek  zlati".  Mera  zahteva  obliko  „imadem".  — 
96  ft  brdila  množ.  sr.  je  oni  kraj  na  statvah,  kjer  stoji  brdo  =  Weber- 
blatt. 965  čunek  =  čolnič,  c e v  =  \V eberspule.  95  2  sur  =  siv  2  t.  beseda 
„soro".  101 2  oče  =^ hoče.  102  2  j  er  sen  i c  a  =  jara  pšenica.  105  '  Iz  Petro- 
varaždina.  Petrovaraždina  ni;  pomotoma  namesto  „Petrovaradina".  115  ^^ 
kita  =  str6k  ipušeljc).  116^  1  j  u  h  t  =  luft^zrak,  vzduh.  125"*  už  m.  uz 
(vzi.  126*  otje  =  hoče.  126^  obrše  =^  obršje  (ob-vršije),  gornji  del 
vinograda.  135^  k  r  a  h  t  =  Kraft  ^=  moč.  1378  b^"k  davati  pri  igri 
„Bank    halten".    137*    kec=kljun,    adut    (ä    toutl    136 5    kaput    suknja 

capotoi,  dr  pa  t  i  'drapati,  dreti).  145  2^°  t  a  1  at  i  =  deliti.  145  2  Seringer  = 
Žerinjkar.  151^^  jemljedo  (znadu.  imadu,  peljadu  itd.  m.  imaju,  znaju, 
jcmlju».  151^^  omegli,  megla  se  ji  dela  pred  očmi  =  medli.  153^  Tretjo 
pa  samo  svojo,  m.  „sam  svojo".  166 •*  tam  =  tjakaj.  178*  regulaš  = 
vojak  redovite  vojske.  177*  „z  a  k" -^^  zakaj ,  zač;  vujna=^ujna.  178  3 
kopice  =  ženske  nogavice.  1802  s  o  1  i  k  a-=  babje  pšeno  (pr.  slana).  186^ 
bodljaj  (bod  1  j  ak  ^Weißdorn],  mac  i  ka  =  mačica  (vrbina).  krčelj, 
hypericum.  kuča=  strok,  snop,  kita.  187'  zlog  =  (Fuge),  sklep,  spah, 
stih).  1903^^  staunil,  str(p)niti  se  =  zgostiti  se,  o  kruhu,  ako  ni  vzšel  ter 
ni  rahel.  190,2  zub==m.  zob,  i,  oves.  192^  izraslo  (m.)  izrasla.  193,q 
rastavica,  pomanjševalna  beseda  za  „razstavck",  več  po  koncu  postavljenih 
snopov.  1933  čed  o  =  hočejo  (čedu),  čir  k  a  (čerka,  hčerka).  191^  runka 
(na  str.  192.  runjka;  ta  poslednja  oblika  je  pravilna,  r  u  n  j  a  v  =  kosmat). 
200*  t  ur§ica  =  turščica.  215*  d  e  b  el  ka  =  dcbcljača,  turščica.  2195  m  a- 
lenica=malin.  mlin.  220  4  s  t  o  ž  i  n  a -=  velik  stog.  236*  v  enega  na  m 
„ne  sme". 

11.  3'zagvozdena  (pravilno  s.  zagvoždjcna.  si.  zagvožjcna,  od  zagvoz- 
diti.  5*  ni  tora  m.  tvora.   11^^  sezava  in  1  P*  zazava  (ktero  je  pristno  ?). 

—  Pesen,  Ive  parilnik*  je  v  mnogih  stvareh  zagonetna.  12^  „Lenila  se 
jahuka  zelena,  ne  od  vetra,  ne  od  sunca  žarka"  itd.  Očividno  je  prva  be- 
seda kriva,  ker  nima  nobenega  pomena,  jabolka  se  ne  more  leiiiti  od 
vetra,  Najbrže  stoji  mesto  „ielija  se"  =  ziblje  se.  12  5  4  za  Ivana  n  e  par  i - 
on  joga,  zak'  je  Ive  velpar  ion  j  ica.  —  Ako  je  pravilen  naslov  pesni 
„parilnik",  tedaj  jo  po  krivici  zašel,  j  v  neparionjega  in  vciparionjica  m. 
neparionoga  in  velparionica.  Pa  tudi  „nepari<jni"  i  „vclpaiioiiiia"  nisla 
printna;  ker  enkrat  ne  more  bili  Ive  neparilnik  v  drugič  pa  velparilnik**. 
122  bermct       Wehrmut.   rak  i  j  a  (arabska  beseda).        žganje.   13'"duglje 

—  dulje.  2.  stopnja  od  dugo  dolgo.  M^nviknuli,  oviknuti,  prf.  glagnl. 
navaditi  »e.  16*  za  njo  majka  guste  glase  Aalje.  —  Očevidna  napaka. 
Kaj  »o  gosti  glasovi?  —  Treba,  da  stoji  „puste"  glasove     glas  o  nosrcfi. 

•  V  hrv,  nAr,  pr-inih  M.  H.  2.  odlo.  Iciukc  pjesmc  1.  /vr/.ka  roniJitiCL-  in  hiiiatlf 
|e  na  Hir.ml  24M    ii.t.!<»v  I  •  '      ^'      n  pl)nnlcn*  (     Hopro«  pljnnec). 

••  Bencdj  |r  vijk   11^         ,  ,      1     V  lmriiriv;iiil  (h-hmI  sIovi-Iji  U\  »Iv/i  i{r«'i'iCHji 

l«kolr:  ,S(o  je  Maru  za  Ivana  dala.  jo  |c  Ivun  Uirskii  pijunlcu*. 

Vi* 


172 

16*  stari  svekre  (vok.  m.  nom.),  kaj  (kä  i),  milani  (miljeni),  čačko 
(otec).  16'  kaj  milana  =  kä  i  miljena.  16g  omerka  m.  Omerka,  lastno 
ime,  kakor  Omer.  20^  Ko  =  kao,  kakor.  245  junuj  =  i  u  onoj.  24, q 
kapenak  (pogl.  1.  483  k  apen  i  k.  —  plašč),  t.  b.  26^  landrovec  = 
vandrovec.  887  pri  ara  ti  (vb.  frequentativum)  od  glagola  „orati".  86^  kol- 
č  e  C  e  =  voziček,  zibka.  So"*  oster  mešter  kujem,  je  neumevno.  oster 
meč  der  kujem,  „de"  je  t.  beseda  in  pomenja  „daj";  „r"  =  stsl.  „že",  prim. 
kako-r,  ka-r.  86^"  zrelce  m.  žrelce.  der  =  ded,  dej!  žrelo  =  studenec,  „nijeno" 
nima  smisla.  Pesen  18.  b.  kaže  pravo:  „pod  zeleno  zdence".  4l3Štuke 
zvoniti  =  ob  smrti  se  zvoni  v  več  odmorih  (štuk),  5  stücke  läuten.  473 
s  e  k  s  a  r  (stara  šestica  =  20"5  vinarjev).  58  d  a  m  u  h  =  domov.  68  1  o  - 
biča  =  ljubica.  65g  unem  =  u  onem.  67^  saj  k  a  ^=  ladja  t.  beseda. 
672  p  o  fal  j  e  n  o  =  z  napakami  obloženo.  683  kop  in  m.  kopina.  683  nešto 
=  neče  =  ne  hočejo.  7O5  \  am --=  ven,  izven,  razven.  —  81"*  čačka  po- 
trkeče,  povsem  neumevno  zveriženo  iz  čačka  protrkat  če  =  priteče 
(Srbin  rabi  cesto  prihodnjik  nam.  nezloženega  dovršnega  glagola,  reči  če 
=  reče).  81^  prazen  pitek  domigeče  =  donijet  (donesti)  če.  88^  bum- 
bur  =  bumbul  (^perz.  beseda  bülbül)  =  slavec,  mera  zahteva  „ljube"  ne 
„ljubijo"  in  bumbera  mlada,  kakor  je  v  88^.  „88^  Ko  ga  un'  pre- 
važa =  koga  un' ^=^  (v  njem)  prevaža.  88^  vučakovskem  grado  =  u 
čakavskom  gradu.  85^  dila  =  deska  =  mrtvaški  oder.  92^  ruha  = 
obleka,  ruho  (prim.  rjuha).  98g  bil'  ga,  bil'  ga  p  o  d  i  1  a,  m.  pokadila.  94"* 
snoči  mi  je  št  a  ta  došla,  it.  staffeta  —  človek  ki  dirja  na  konju,  da  prinese 
hitro  poročilo,  ali  poročilo  samo.  95^  Pred  pesnijo:  Boj  se  ostaviti  čačko, 
majko!  manjka  številka  71.  983  slavon  =  slavuj,  slavulj  =  slavec.  98q 
oran  et  i,  prav:  uraniti.  98^5  Al  na  delo  joli,  joli  vadi;  joli  vadi 
trava  diteljina!!  Povsem  neumevno.  „al'  na  delo  ali  na  livado,  na  livadi 
trava  deteljina.  —  98  j  o  (m.  je)  ljubiti,  pa  j  e  ostaviti:  (srbski  tožilnik  ž.  sp. 
ni  ju,  nego  je),  kakor  je  pravilno  na  drugem  mestu  napisano.  IIÜ32  Ki 
se  lepo  zadrže  in  Marijo  počaste.  Tukaj  je  jasen  vtek  pokvarjene 
slovenščine,  ki  stavlja  dovršnike,  kjer  bi  morali  rabiti  nedovršniki  (ki  se 
lepo  vedejo,  in  Marijo  časte).  118  tišca  =  tic'ca  =  tičica.  II843 
zahteva  mera  mesto  „deklice"  in  „device",  „dekle,  deve".  114'*  se  tri 
neso  teško  tovori  j  o  (vse,  tovor).  117^^  če  zjutraj  zmiraj  gori  grem. 
—  „zmiraj"  je  na  tem  mestu  popolnoma  neumevno,  menda  m.  zarana  (zgo- 
daj, rano).  122^  u  do  v  =  vdov.  1222  pof  al  i  1  =  pohvalil.  I227  opcet  =^ 
ofcet  =  Hochzeit.  126^  tuš  (n.  Tusch,  dumpfer  Schall,  eine  festliche  Be- 
grüssung  mit  Trompeten-  u.  Paukenschall,  bes.  beim  Gesundheitstrinken). 
126^*^  Iše  ^=  i  še.  131g  q  ,q  Vas  objamcm,  poljubim  lice;  vam 
podam  roko  m.  vas  objemam,  ljubim  lice,  dajem  roko.  182,0  potent  = 
lettera  patente  =  odprto  pismo,  184^^  Petrino  m.  Petrinjo.  187^  ro- 
zinkraut  m.  roženkraut.  141^  čedo  =  čedu.  127^  Stih  zahteva  v  po- 
slednji vrstici  pesnice  „bedačeka"  m.  bedaka. 

149^,2  mimo  šeče  o  Marija  m.  mimo  šečejo  Marija,  in  mu  milo  go- 
vorila =  m.  govorijo.  (Vtek  slovenščine,  ki  o  spoštovanja  vrednih 
osebah  v  množini  govori.)  158**  podam  (m.  podajam).  156,o  hvaljen  bodi 
večni  Bog,  Oče,  Sin  in  sveti  Duh.  Rima  zahteva  „Buh"  m.  Bog.  —  IDSg 
t  r  e  t  i  C  a  :^  tratica.  160^  k  op  1  e  r  ec  —Kuppler,  p  o  s  red  n  i  k.  lÖSgkeljuh 
=^  kelih.   168^  vičana  =^^  navajena,  naučena  (navičan).    I687  gli'  =  glih  = 


173 

jednako.  167^  h  a  1 1  m  a  n  =  Hauptmann.  löS''  prefuntaš  =  Proviantbrod, 
komis.  168 '""  šil  bot  =-=  Schildwache.  1695^7  o  tarn  es  =  otmes.  170^ 
lušn  i  ilusten,  lustigV  170*  štuki  ^=  kanoni,  prim.  n.  Stück,  it.  p  e  z  z  o,  fr. 
piece).  1792  s  toč  iti  =  točiti  ^^^  drechseln;  crvotočan,  od  črva  izjeden. 
187-  Korana,  reka,  ki  teče  v  Savo.  Ob  Korani  leži  Karlovec.  I877  „A" 
—  divojke  pisane  kopice.  I884  murna  s.  nioma,  (prim  n.  Äluhme).  189^ 
i  pomumi  =  i  po  murni  fmomiX  IS97  unda  =  i  onda  =--  in  potem. 
1918  sopoče  =  ropočeV  sopotati,  soptati  =  röcheln,  (sopsti,  sapa). 
193^  nadrastiti  (drzen»,  naščuvati.  1938  i  še  -=^  i  še.  1979  ž  ban  j  = 
posoda.  198^'  t  lan  o  ==  tnalo.  202^  brlati  =  prljati  =  mazati.  203^ 
Mikota  im.  Mika',  (si.  vtekll  2048  7  Ona  imade  dva  traka,  dva  traka 
oba  zlata  m.  Ona  ima  do  dva  traka,  do  dva  traka,  oba  zlata.  2043  2 
Odnesel  ji  je  dva  traka,  dva  traka,  oba  zlata,  i  dva  pera  pavonova  m. 
Odnese  joj  do  dva  traka,  do  dva  traka,  oba  zlata,  do  dva  pera  paunova. 
20554  donesel  ji  je  dva  traka,  dva  traka  oba  zlata  i  dva  pera  pavo- 
nova m.  donese  joj  do  dva  traka,  do  dva  traka,  oba  zlata,  do  dva  pera 
paunova.  —  2002  a  joj  meni  ika  menel  o  joj  mene  i  ka  (kao)  mene  — ~  i 
kakor.  109'  čez  ^=  skozi  (skvozi).  209^  Mihate  hajduk  (Mihate,  vok.  m. 
nominativa  „Midhat",  turško  ime).  2095,  ,q  Midhate  =  m.  Midhatu  (samo 
namesto  imenovalnika  stoji  zvalnik,  nikdar  namesto  drugega  katerega  sklona). 
209^  s  i  g  d  a  =  vsegdar.  209,  za  metati,  prav.  za  metanje.  211^  tam 
vidi...  vojake  mrtve  ležati  (m.  ležeče).  211'  k  ab  an  ic  a  ^=  gaban  (plašč)! 
212g  in  j  u  (JI)  pravi.  2195  kmalo  (u)  potem  je  prisegel  k  vojakom  (za 
vojakai.  2193  to  da  1  zaradi  I  tega  so  bili  njegovi  stariši  jako  žalostni.  222, q 
legištre  in  prebirje  =  registre  in  brevirje.  229^  p  r  1 1  i  č  e  k  ^=  prt. 
235'  maniški  =  meniški.  235^  rum  are  =  numare.  vrtanec  =  okrogel 
kruh.  239^  h  i  1  j  ada  =  tisoča  (jiiinš  x''-'««""*)-  240^  bi  ago  ^^  živina.  2404 
k  r  i  že  m  te  —  krizme  ti.  247' s  e  n  j  e  =  senjem,  sejem.  249q  spek  m.  spet. 
Kakor  sem  že  v  tem  pregledu  pri  nekaterih  prilikah  omenil,  je  jezik 
precej  pokvarjen.  22O4,  22 1^  „odnesena"  m.  „odnesena".  2224  „privezi"  = 
m.  „privezi".  223'  stricovih  ^  m.  „stričevih".  223^°  „j  aj  čk  e"  =  m.  jaj- 
čeca. 223,7  ^*  tretje  jajce  ne  ubije  m.  „da  tretjega  jajca  ne  ubije". 
224*  soincc  pekoče  me  je  „očrnclo"  m.  očrnilo.  224,  ciganka  (se  je  zopet) 
naredila  „bolna"  m.  bolno.  2247  dokler  tega  dreva  ne  poseka  in  ga  (ne) 
vric  v  ogenj.  2252  Kaj  bomo  s  toliko  m.  tolikimi  prašiči.  228^  in  ni  več 
ozdravila  m.  ozdra\čla.  Svojemu  možu  je  rekla,  da,  ako  se  bo  še  ženil  po 
njeni  smrti,  ne  sme  zeti  druge  -^  m.  Svf)jcmu  možu  je  rekla,  ako  se  bo 
še  ženil  .  .  .,  da  ne  sme  itd.  228,  dokler  mi  tretjo  obleko  m.  tretje 
obleke  ne  prinesete.  231,,  začudeno!  =  m.  čudeč  se,  začudivši  se. 
249,  21.  Na  božjem  blagoslovu  je  vse  ležeče  (ist  alles  gelegen)  ^  Vse 
je  do  božjega   blagoslova.   249,   in   prašajo    „da    če  jim  je   suho"  m.  jeli 

jim   je   suho.    249  Kaj   mislite,  če   bo  kmalu   dež  m.   bo  li   kmalu  dež. 

Slovarček. 

nčdaj .    .1     n.    ^.   a/d.ija,    .i/'i.ih.i      pcrv.     .iždci,    rflžflcr,  aždcrha.    a/<l.iha, 

baba-tuUja'.    bacati   \i  Ijad'uli.  gr.  ({,'M,nr  (hoditi  1.    tmcina,  hatak,  Imtiivlje. 

•  Turki  pravilo  tirnici  la;«a-blll.  «Irniika  u*  prIm  n.  Wimdlnii*.  BolKorl  lma|() 
Uto  b«*«do  in  tu<h  .la^la  baV  \i  lf((n  .ha'  |c  nnnlala  „bnbaV  Kako  pa  )c  Iz  ,«a^ta* 
nuUla  .tutllja",  trga  «c  ne  vem  tolmačili. 


174 

(si.  hht).  Kij,  bat;  koruzni  strok;  noga  puške  (Maiskolben,  Gewehrkolben). 
gnjat.  (prim.  n.  „schlegel"  od  schlagen)  stegno,  badnik,  dan  pred  božičem  od 
glagola  bMUi,  ker  takrat  vso  noč  čujejo.  hadljati.  it.  bcn.  bagolar  =  premikati 
se  sem  ter  tja;  plapolali;  obotavljati  se,  neresno  delati,  halati.  metati  -—  gr. 
ßi'dXff,  pometati,  fr.  balayer.  balay  ^  metla.  Morebiti  jim  je  ostala  ta  beseda 
iz  francoske  dobe.  hanjati,  bnnjkati  se:  kopati  se  v  banji.  n.  wanne  iz  1. 
vannus,  f.  die  Futterschwinge,  bartuda,  batuda.  ital.  battuta,  ben.  batuda; 
zbita,  potlakana  tla  ^=  pravzaprav  „razbit  kamen",  bena.  t.  beseda,  bedak, 
(bed,  perz.  beseda,  zločest.)  —  bersa  1.  brisa,  ae.  vinske  tropine,  beteg. 
magj.  beseda,  bijcncija.  bitje  z  latinsko  končnico,  kakor  še  mnogo  drugih, 
ki  so  jih  Hrvatje  napravili  po  primeru  latinskih,  ker  jim  je  še  v  prvi  polovici 
prejšnjega  stoletja  rabila  v  javnem  življenju  latinščina,  blajsati  ^=^  plajhati. 
blazčc  (m.  blažče.  demin.  od  blago  =  živinče.)  blitva,  (gr.  i'h'rnv.  1.  blitum). 
bobovača  =  bobovnik.  bok.  stran,  bokač,  kdor  po  strani  gleda,  škili,  bolet. 
it.  bolletta,  buUetta  (1.  bulla:  bula,  prišč;  vodni  mehurček;  pečat;  pečatano 
pismo,  za  potrjilo  javnih  listin,  bonibak  =  bombaž  gr.  ßö/ißv^;  7,'xo^•,  sviloprejka. 
brasnja  =  brašno.  brazdjak.  ogrc.  ker  živi  v  brazdah.,  brazik  =  trak  (braz- 
da) proga,  plaz.  brSberin.  s.  breberina.  anemone  nemoiosa,  veternica.  brecati. 
kolcati  se.  n.  brechen,  (bruhati),  brukniti,  brekonja  kričač.  s.  breka,  vikanje. 
brinda.  s.  brundati  (mrmrati),  brklja  s.  kolec,  vejat  les  v  zemljo  zabit. 
brnkiee  =  brnjice  (brneti)  =  bučiti,  bučati.  bugariti.  hrvat.  s.  glasiti  se, 
cviliti,  popevati.  (posebno  žalostno),  bujica.  t.  beseda,  buj,  böjük  =  velik. 
buta.  it.  buttare  pomenja  tudi  brstiti  o  cvetju.  Tudi  prišč  se  razvija 
kakor  cvet.  candrati.  n.  zettern  z  vtaknjenim  n-om.  canipati.  it.  zampare, 
udarjati  z  nogo.  capa.  ben.  zampa,  zapa  =  živalska  noga.  capo.  prim.  it. 
chiappa,  ben.  capa  =  primi,  vgrizni.  cerik.  cerov  log  =  1.  cerrus.  n.  Zerr- 
eiche.  cavrati.  s.  čavrljati  (m.  čavrati).  cansati.  n.  zansen.  cimati.  it.  cimare, 
striči,  puliti,  vrhove  dlake  in  las  odpravljati,  cokelj  =  coklja.  it.  zoccolo  ^^  tenka 
opeka,  s  katero  se  pokrivajo  strehe;  obutalo  brez  pete;  obutalo  leseno;  pod- 
laga za  kipe,  stebre,  posode  itd.  cota.  n.  Zotte.  cvrzugati.  s.  cvrzukati. 
čambuk  onomatopoetska  beseda,  čamra.  s.  čamiti  =  zdeti,  čapra.  it.  chiappa 
ben.  capa  Hinterbacke  s  parazitskim  r-om.  čapsati.  it.  chiappare.  ben.  čapar  s 
pritaknenim  s-om.  čavkati.  kakor  čavka  (kavka)  gobezdljati.  čavljenjak. 
čavelj,  it.  chiaviglia  ben.  čaviglia.  čeden.  s.  čedan  t.  ta-dan.  celina,  kar  je 
na  kraju  ali  vrhu.  čemer.  s.  čemer.  t.  beseda  k'emer.  sreda  života,  pas  (drugo 
je  čemer,  strup,  čemerika).  čeprlj.  gl.  prlj.  čerape.  s.  čarapa,  čorap,  čerapa. 
t.  čorab.  čin.  žila  (pr.  činkav);  navidezna,  ne  resnična  žila.  činiti  se  (stvn. 
scinan.  nvm.  scheinen,  sc  =  č,  stvn.  „se"  se  izpreminja  v  slovenščini 
v  „č",  na  pr.  scouwan  ^=  čuvati),  čmar.  s.  danka.  čoban.  pastir,  perz.  beseda 
čoban,  čuban,  šiiban.  prim.  žban,  čorati,  čorav.  s.  čorav.  t.  beseda  k'or 
-—  slep.  (k'  =  č).  črn-črm  (črmen  =  rdeč)  rdečica,  zapala,  oteklina,  čubati 
se  ^=  šobiti  se.  čud  s.  čud,  stsl.  študs-nrav.  čuka,  čukec  =  s.  čuka,  čukac 
=  tuka,  tukac  =  pura,  puran,  čuvaren  (čuvati,  varovati,  hraniti),  dakaj  s. 
dakako.  ded,  osat.  s.  ded  in  dede.  Kratzdistel,  digtnant.  üöüiiavro^,  jekleni, 
pozlačeni  vrh  strelovoda,  divan,  perz.  beseda,  dvor,  svet,  zbor,  govor  (s.  zbo- 
riti  =  govoriti),  dizma.  žila  (v  kamenu).  it.  dismagare  =  s  pravega  pota 
spraviti,  menjati,  razlikovati,  kvariti,  dofiniti.  pr.  /initi.  dolgovanje.  Kar  dol- 
guje ženin  svojim  tovarišem,  kadar  stopi  v  zakon.)  dok,  dokler  (do-kl+lc-f-že). 
dosprimiti  s.   dospremiti    (prem  --^   directus,    spremiti  -^  dirigere).    dosvetiti 


175 

se.  =  s.  dosjetiti  se  (ljudska  etimologija  od  svet),  dovarkati.  n.  dovaljkati. 
dračiti  ( drač  =  kar  dere  ali  vleče),  drajsan  (vino  ki  dere  čreva).  drapan  (dra- 
pati  =  dreti).  drgHati.  pri  vožnjih  se  človek  na  slabih  potih  trese,  tako  da 
drgeče.  dflast.  s.  drljav.  krmežljiv  (dfljo,  dfljavacV  drljav.  (dreti  se),  drmati. 
s.  drmati  =^  tresti,  quassare.  drokofi  =^  m.  drokati.  drokniti  =  dregniti. 
—  drutn.  gr.  i^fjniin^-  =  p6t.  dtidan,  slabo  vino.  s.  dudati,  leno  hoditi,  menda 
vino,  ki  ne  teče  rado  skozi  grlo.  duhan.  magj.  dohäny.  dupljah,  it.  dop- 
piero-ere.  dupljati  =  lat.  duplicare.  diirafi.  it.  durare  trajati,  duriti.  s. 
drmiti  strmo  gledali,  durati,  durkati,  durkniii.  duniiti.  s.  turiti  (t  n  in  d 
menjata)  dusati,  dusniti  =  durati-durniti.  enolečic  —  jednolečič.  fajtati  = 
fatati,  hvatati.  fatljati.  it.  fattachiare,  čarati,  urekati.  fela.  magj.  beseda,  (fel 
polovica'  finiti.  it.  finire.  ßaza.  morebiti  svn.  vlansch.  Zipfel,  frudati  s. 
vrundati,  plesti  na  veliko  vreteno,  gobezdijati.  /učiti,  drseti,  n.  pfitzen 
ipfiilzen)  reißen,  herausbrechen,  herausplatzen,  /učkati,  /učketati,  fuUčkati. 
hr.  fučkati.  fundiiš  1.  fundus.  furla,  furlati.  it.  burla,  burlare,  šaliti  se,  norče- 
vati se.  gacati  ==  hacati.  n.  hatschen.  glisnica  (glistnica,  =  gliste.)  srvn.  ge- 
liste.  Geleiste.  gtohus.  1.  globus,  gnjaviti,  s.  pritiskati,  gneviti,  gnesti.  gnjara 
(idemi.  godina.  dež.  prim  leto  od  liti,  lijem,  grana.  s.  grana,  veja  in  kar 
je  podobno  veji,  rokav  reke;  gornji  del  noge  =  Rist.  nart.  g f čina  (gfdčina) 
=  velikan  s.  grdan  =  govori  se  „o  čemu  veliku  i  strašnu".    grden,  s.  grdan. 

(Se  nadaljuje)  Prof.  R.  Pertišek. 

Spomin  na  Anastasija  Griina.  Deželni  muzej  kranjski  je  dobil 
opravo  sobe,  v  kateri  je  delal  naš  nemški  dežclan  in  pesnik,  grof  Aleksander 
Auersperg.  Oprava  je  kulturno  zanimiva  sama  zase.  Kaže  nam  opravo 
graščaka  sredi  19.  veka  in  nam  tolmači  navade  in  potrebe  tedanje  dobe, 
ki  so  bile  seveda  tudi  njegove.  Zbrane  so  vse  zanimive  stvari,  od  rojstva 
do  groba.  Razen  oprave  je  prišla  v  muzej  tudi  Griinova  knjižnica,  iz  katere 
je  sam  črpal  svojo  vedo.  Med  to  literaturo  je  več  vrlo  zanimivih  publi- 
kacij, ki  imajo  tudi  ali  znanstveno  ali  bibliografično  vrednost.  Pripovedujejo 
nam,  s  katerimi  duhovi  je  Grün  občeval.  V  prvi  vrsti  so  bili  to  rimski 
klasiki,  ki  so  zastopani  jako  častno  v  izvrstnih  komentiranih  francoskih  in 
lahkih  izdajah,  osobito  iz  18.  veka.  Grških  pisateljev  je  manj.  Nemški 
prevodi  so  zastopani,  a  precej  slabo.  V  drugi  vrsti  so  juridične  in  upravne 
knjige,  ki  jih  je  rabil  kot  politik.  Kulturno -zgodovinskega  slovstva  je  pa 
presenetljivo  malo.  Več  knjig  orientalskega  slovstva  je  najbrže  po  osebnih 
zvezah  priilo  v  knjižnico;  Hammcr-Purgstall  je  pošiljal  Griinu  svoje  izdaje 
kot  dar.  Brczdvomno  je  bil  pri  teh  spisih  nemški  prevod  glavna  stvar  za 
grofa-pcsnika.  Njegove  vsakdanje  navade  komentira  \V2.  \'i\\\  večjidel  <»<1 
»morske   pene«    in   pa  drugo  orodje  in   razne  priprave. 

Posebno  zbirko  tvori  42  adrcs  in  diplom,  ki  jih  je  dobil  Grün  ob 
svoji  »cdcmdcsctictnici.  Portreti  njegovih  staršev,  starega  očeta  in  stare 
matere,  potem  nekaj  litografiranih  portrcl<iv  nemških  pesnikov  in  več  oljnatih 
»lik   njegove  icnc,  večjidel  cvetice,  zaokrožujejo  sobno  opravo.  M. 

liratovi^ina    kriiannkc^n  nauka   r    7'rs/n    in   tia    IIn'ati>ki'ni 

V  razpravi    'Počclkt   ^'  knji/c\nosti   \    1«.   sloklju»,  ki  sem 

jo  I.  1906    priobf'il  \  II  • lovino  in   narodopisje«, 

»cm   poročal   •>    'nitM    :  ^               .»   po  Štajerskem    sredi 


176 

18.  stoletja.    O  isti    bratovščini  na    Kranjskem    sem   pisal  v   »Izvestjih  Muz. 
društva  za  Kranjsko«. 

Tu  naj   dodam  dvoje  beležk,  ki  se  tičeta  Trsta  in  Hrvatske^: 

Dones  ta  2J.  Dan  tega  Mefsza  Aprila  v  Leitu  1773.  Je  Anton  Pertoi. 
V  shtivilu  nashih  v'  Chriftufsu  Lubefnivih  Bratou  Inu  Sefter  te  zhaftitlive 
Bratoushine  S.  Kerftianskiga  Nauka  Crainskiga  v'  Terfti  gori  ufet  (ufeta) 
inu  skufi  to  je  usih  Duhouskih  Gnad,  inu  Odpuftkou,  katiri  fo  te  S.  Bra- 
toufchine  od  Rimskih  papeshou  gnadlivu,  inu  miloftou  dodeleni,  vreden 
poftou  (vredna'  postala)  Sraven  tega  fe  uffakaterimu  na  fnaine  da,  de  ta 
Zegelz  po  fmerli  fc  more  temu  zhaltitlivimu  Duhouskimu  Uzheniku,  ali 
gospudi  Rectorju  od  te  S.  Bratoushine  nafai  poflat,  de  se  bode  potlei 
od  ufih  Bratou,  inu  Sefter  v'  kupei  ta  moHtou  fa  negovo  Dusho  opravila, 
inu  te  fvete  Mashe  brale,  kadire  se  tudi  fa  shive  bero.  Patrona  te  Svete 
Bratoushine  je  Mati  Boshja  od  Objeskaina,  fatega  volo  fe  tifti  Dan  fgudei 
dershi  ena  peita  Masha,  inu  Prediga,  v'  Nedelo  pak  katira  pade  potem  S. 
Gudi  Prezeffya  po  Meiftu  grede,  h  te  je  uffak  Brat,  inu  feltra  provablen 
prit,  inu  bode  poffebne  Odpuftke  fadubou,  kir  bode  te  otroke  hkerftian- 
skimu  Nauku  klizou,  inu  perpelou,  inu  ftemi  G.  Boga  proffou  fa  pogmireine 
te  S.  Bratoushine  katira  fa  drugi  zil,  inu  konz  ne  gori  poftaulena,  koker 
de  bi  ta  zhlovek  fadosti  podouzhen  v'  skriunuftach  te  S.  kath:  Rimske 
Vyre  bul  brumnu  shivu,  inu  Soye  Dushi  fvelizhaine  doffegou,  katiru  nam 
uffim  doffezhi  dodeli  Buh  ozha,  Buh  Syn,  Buh  S.  Duh.  Danu  v'  Terfti  koker 
Sgorei. 

Podpisani  so:  Valentinus  Ubedu  (?),  Cur:  inu  Congreg:  Prosel  (?), 
Georgis  Urbas,  P:  Josephus  Kozian. 

Na  zadnji  strani  lista:  dedit  4.  feb.  767.  Dedit  16.  Februarii  1777. 
Dedit  10.  Maij  778.  Dedit  27  Junij  779.  Dedit  4.  Junia  1780.  Dedit  1.  Julio 
1781.  Ded  9  7bra  (=  septembra)  1782.  —  List  ima  s  tinto  pisano  šte- 
vilko 253. 

Ta  listina  je  zanimiva  iz  sledečih  vzrokov:  1.  Menda  je  to  doslej  edina 
priča,  da  se  je  bratovščina  kršč.  nauka  širila  tudi  preko  Kranjske  v 
Primorje.  2.  V  Trstu  se  imenuje:  »Bratovščina  krščanskega  nauka  kranj- 
skega«; to  je  pač  jezikovno  nazivlje,  ki  naj  loči  slovensko  bratov- 
ščino od  italijanske,  in  je  zanimivo  radi  tega,  ker  kaže,  da  se  je  izraz 
»kranjski >  za  ime  našega  jezika  v  prvi  polovici  18.  stoletja  širil  tudi  v 
Primorju.  3.  Ta  listina  nam  kaže  vnanjc  postopanje  pri  sprejemanju  članov, 
opombe  > dedit  itd.«  pa  tudi,  da  so  bratovščinarji  očividno  vsako  leto  morali 
nekoliko  prispevati  za  bratovščinske  namene.  4.  Z  1.  1782  je  vse  prenehalo, 
ker  je  cesar  Jožef  II.   ukinil  bratovščine. 

V  znanih  »Historiah«  krapinskega  župnika  Štefana  Fučka  (Zagreb, 
1735),  ki  so  se  pred  25  leti  kot  knjiga  strahu  in  groze  čitale  tudi  po  Slov. 
Štajerskem,  nahajam   na  str.  246  si.  tole: 

>Osebujno  velika  proščenja  ima  Bratovčina  Navuka  kerščanskega  vu 
vsake  fare  Biskupie  Zagrebecke  podignjena,  i  naj  pervo:  kada  se  koji  ali 
koja  poda  i  zapiše  vu  rečenu  bratovčinu,  katerigoder  dan  čez  leto  tu  vučini, 
onda  stalno  proščenje  dobi,  ako  se  spove  i  pričesti.  Drugo  č  vsi  brati  i 
sestre  na  dan  svetka  ove  bratovčine  zadobe  obilno  proščenje,  ako  se  onda 
spovedu  i  pričeste.  ...  7.  Koji   doma  vuče  decu  ali  druge  nevmetelne   Boga 

'  Kar  je  tu  ležeče  tiskano,  je  v  izvirniku  (tiskovini)  s  črnilom  pripisano. 


177 

moliti  ali  drugi  navuk  kerščanski,  za  vsakikrat  dobe  sto  dni  proščenja.  8. 
Koji  okolu  idu  po  hišah  ali  vulicah,  nagovanajuč  decu  i  druge  nevmetelne, 
da  bi  na  navuk  krščanski  išli,  i  nje  peljaju  na  navuk,  za  to  za  vsaki  put 
dobe  sedem  let  proščenja  .  .  .< 

To  je  vsekakor  rano,  1.  1735.  Bratovščina  je  bila  sicer  mnogo  sta- 
rejša, a  na  Dunaju  je  bila  uvedena  šele  1.  1732.  in  se  je  glavni  pokret  te 
bratovščine  z  Dunaja  proti  jugu   obrnil  šele  okoli  1.   1755. 

Dr.  Fr.  Ilesič. 

Bober  v  Emoni.  —  De  fibro  Emonae  reperto.  Pri  lanskem  izko- 
pavanju stare  Emone  na  ljubljanskem  Mirju  so  našli  v  stranskem  kanalu 
velike  Primitivianove  hiše  med  drugimi  kostmi  bobrovo  desno  spodnjo  če- 
ljust z  močnim  glodačem,  nekaj  vretenc  in  nožnih  kosti.  To  so  najnovejši 
in  najmlajši  ostanki  bobra  na  Kranjskem,  ki  je  bil  nekdaj  v  Evropi  zelo 
razširjen,  toda  strastno  preganjanje  ga  je  tu  skoraj  docela  zatrlo. 

Najstarejše  bobrove  sledove  so  zasledili  v  velikem  številu  po  vsej 
Evropi  in  Severni  Ameriki  v  miocenskih  plasteh.  V  mostičarski  dobi  (pri 
nas  4.  in  3.  tisočletje  pred  Kristom)  so  se  bobri  nenavadno  močno  zaplo- 
dili  in  razširili.  Takrat  so  stavili  svoja  kopičasta  bivališča  tudi  ob  vodah  na 
Kranjskem.  To  dokazujejo  mnogoštevilne  izkopnine.  Ko  so  izkopavali  na 
južnem  obronku  Ljubljanskega  barja  ob  okrajni  cesti  na  Ig  1.  1875.  stavbe 
na  koleh,  so  našli  med  mnogovrstnimi  kostmi  6^1  q  bobrovih,  ki  so  prvikrat 
pričale  o  nekdanjem  bivanju  bobrov  v  naši  deželi  (navedeno  število  od- 
stotkov navaja  Ed.  Freih.  v.  Sacken  v  razpravi  >Der  Pfahlbau  im  Laibacher 
Moore«,  Mitteilg.  d.  k.  k.  Zentralkommission,  Jahrg.  II.,  1876,  pag.  24  —  34). 
Deželni  muzej  hrani  iz  omenjenega  najdišča  zelo  mnogo  bobrovih  ostankov; 
več  sto  nožnih  kosti,  nad  sto  lobanj  in  spodnjih  čeljusti,  mnogo  posa- 
meznih zob-glodačev  in  5  hrbtnih  vretenc.  Zanimive  so  zlasti  lobanje,  ki  so 
večinoma  močno  razvite  in  dobro  ohranjene.  Nenavadno  velika  je  lobanja 
inv.   štev.   2452,   ki   meri   v   dolžini   146  cm. 

Med  drugimi  izkopaninami  so  dobili  tudi  veliko  past,  ki  je  služila 
mostičarjem  baje  pri  lovu  na  bobre.  Pozneje  so  našli  na  Harju  še  več 
enakih  pasti,  ki  jim  pravijo  Barjani  »čolnički«.  Vendar  te  pasti  niso  mogle 
služiti  za  lov  na  bobre,  ker  imajo  premajhne  lovne  odprtine.  Sicer  tudi  ne 
spadajo  med  neolitične  predmete,  ker  so  obdelane  z  železnim  orodjem 
(žago  in  obličcm  ali  podobnim  nožem).  O  tem  je  že  razpravljal  prof.  Alf 
Müilncr  (^Argo,  Jahrg.  lil,  1H94,  »Die  räthselhaflcn  Fallen  vom  Laibacher 
Moore«,  pag.  153,  165  in  237i,  ki  poleg  drugih  razmotrivanj  poudaij.i 
zlasti  dejstvo,  da  sc  pasti  niso  našle  v  plasti  poznoneolitskih  najdenin, 
ampak  mnogo  viic  nad  njo.  Bolj  temeljilo  je  proučil  omenjene  pasli 
konscrvalor  berlinskega  etnografskega  muzfja,  F.d.  Krause,  v  svojem  obšir- 
nem delu  »Vorgeschichtliche  Fischercigerätc  und  neuere  Vergleichstiirke« 
(tvrdka  Borntragcr,  Berlin  19<)4),  ki  je  prišel  do  zaključka,  da  so  najbrže 
služile  za  lov  na  divje  race,  nikakor  pa  ne  za  bobre  ali  vidre. 

I-cta   1907.  m    19<»H.   so  naAli    v   mosličarskcm    najdišču   pri    Notranjih 
^fOricah,  ki  je  vsird    starinskih    lončenih    posod    in     kamenilega  orodja   sla 
rcjic  od   ižanskega,    meti  izkopanimi   koslnii    2  "/q  bobro\ih   (<lr.    \N'.   Scbiiini 
»Archcologischcr  Fundbcnrht  au»  Krain«,  Jahrbuch  für  Allertumskimdr  1909). 

Iz  poznr)Aih  dob  nimamo  nikakih  ostankov  ali  poročil  o  boiiru  na 
Kranjskem,    »lasi  jc  bil   v    tem   času   ic    mnogoštevilno    zaplojrn    po   F.vropi 


178 

Sicer  manj  poznan  v  južno-evropskih  deželah,  je  bival  v  klasičnem  veku  v 
velikem  številu  v  podonavskih  deželah,  po  sedanjem  nemškem  ozemlju,  v 
Britaniji  itd. 

Zaznamovali  so  ga  z  različnimi  imeni.  Grki  so  ga  nazivali  /.diirwn, 
?.nrai,  naöfoioi;  (Tiavninv^  Rimljani  pa  fiber  in  castor.  Aristoteles  (h.  a.  VIII, 
5)  navaja  za  vsako  grško  ime  posebno  žival,  toda  novejši  preiskovalci 
(Sundevall)  so  dognali,  da  značijo  vsa  štiri  grška  imena  le  bobra.  Besedi 
(Trct^fiiiDr  in  (TKTvniov  sta  barbarskega  izvora;  hira^  označuje  bobrovino, 
y.(((Ti(oii  pa  pomeni  lesnega  cepilca.  Latinsko  ime  fiber,  splošno  in  srednje- 
latinsko  biber,  bober,  bever,  slovensko  bober,  nemško  Biber,  keltsko 
bebros,  je  sorodna  beseda  z  viverra  (belični  dehor),  —  arabsko  wabr  — 
in  pomenja  sprva  majhno  žival  z  mehkodlakim  kožuhom.  Večina  raziskovalcev 
je  pa  mnenja,  da  je  prvotni  pomem  te  besede   »rjav«. 

V  Italiji  je  živel  bober  za  časa  Rimljanov  v  malem  številu  po  več 
krajih.  Strabo  omenja  njegova  bivališča  na  obrežju  ob  Padovem  ustju,  — 
v  okolici  Placencije  nas  spominja  nanj  ime  Bebriacum,  v  Laciju  potok 
Fibrenus,  —  Varro  ga  pozna  od  bregov  raznih  rek  v  Laciju  (»Ut  Aegypti 
in  flumine  quadrupcs,  sie  in  Latio  .  .  .  fiber«,  Varro,  De  lingua  latina  lib. 
V,  cap.  1 2,  §  79)  in  tudi  Plautu  iz  Umbrije  je  dober  znanec  (Arist.  VIII, 
5).  Kljub  temu,  da  so  bili  bobri  v  rimski  dobi  po  Italiji  še  precej  pogosti, 
je  malo  verjetno  domnevanje,  da  bi  dobil  Emonec  Primitivian  bobra  iz 
Italije.  Prometna  sredstva  so  bila  v  onih  časih  prepočasna  in  za  enak 
prevoz  nepripravna. 

Mnogo  verjetneje  je,  da  izvirajo  bobrovi  ostanki,  izkopani  v  emon- 
skih  razvalinah,  od  zaostalega  potomca  nekdanjih  mostičarskih  bobrov,  ki 
seveda  niso  naenkrat  poginili,  ampak  so  jih  le  sčasoma  zatrli.  Zatorej 
ni  izključeno,  da  so  dočakale  poedine  bobrove  družbe  še  rimskega  gospo- 
darstva nad  kranjsko  deželo.  Ljubljansko  barje,  ki  še  sedaj  slovi  po 
mnogoličnem  živalskem  življenju,  je  bilo  tedaj  zavetišče  mnogovrstnih  živali 
in  obenem  skoraj  gotovo  tudi  priljubljeno  lovišče  emonskih  lovcev.  Tu  je 
najbrže   tudi  Primitivian  iz  P^mone  ulovil  svojega  bobra. 

Emonske  bobrove  kosti  nam  izpričujejo  bivanje  bobrov  na  Kranjskem 
še  v  starem  veku,  kar  je  gotovo  zelo  zanimivo  za  zgodovino  kranjskega 
živalstva.  Dr.  Gv.  Sajovic. 

Želve  v  ljubljanski  okolici.  —  Testudines,  quae  prope  La- 
bacum  inventae  sunt.  V  začetku  marca  je  odkopal  posestnik  Fl.  Lisjak 
v  .Stopanji  vasi  pri  Ljubljani  na  njivi,  ki  leži  na  desnem  bregu  stare  struge 
Ljubljanice,  grobišče,  polno  zagonetnih  »lobanj«,  o  katqrih  so  ljudje  razno 
ugibali.  Zanimivo  najdišče  si  je  ogledal  tudi  muzejski  ravnatelj  prof.  dr.  J. 
Mantuani;  toda,  ker  je  bilo  le  napol  odkrito  in  vse  razdrobljeno,  kar  je 
bilo  izkopanega,  ni  bilo  mogoče  na  mestu  dognati,  ali  so  v  skrivnostnih 
poluoblastih  grudah  človeške  glave  ali  ne.  Pogrešal  je  v  prvi  vrsti  čeljusti. 
Zato  je  vzel  eno  izmed  dozdevnih  lobanj,  zavito  v  obilno  prsteno  odejo, 
s  seboj  in  je  odredil  —  znanstveno  edino  pravilno  postopanje  —  da  naj 
grobišče  popolnoma  odkrijejo,    izpero  in   fotografirajo. 

Slika  odkopanega  najdišča  je  bila  zelo  zanimiva.  Namesto  človeških 
lobanj  so  se  namreč  prikazali  koščeni  oklepi  želv.  Jaz  sem  si  ogledal  na 
Lisjakovi  njivi  odkrite  želvine  ostanke  15.  marca  v  družbi  muzejskega  pre- 
paratorja  g.  Dobovška. 


Želve  v  ljubljanski  okolici. 


Tab.  II. 


Slika  1. 


Slika  2. 


179 

V  dolžini  81  m  so  bile  9  —  23  cm  globoko  v  zemljo  zarite  želve. 
Večinoma  so  ležale  posamezno,  le  na  treh  mestih  so  bila  večja  skupna 
ležišča;  v  največjem  sem  naštel  36  želv  [tab.  U.,  slika  1.].  Izkopal  in  pregledal 
sem  jih  33.  Vse  so  ležale  na  trebušni  strani,  le  par  jih  je  bilo  obrnjenih 
narobe.  Ohranjeni  sta  bili  pri  vsaki  želvi  hrbtna  in  trebušna  črepinja; 
med  njima  so  bili  posamezni  koščeni  ostanki  glave,  hrbtenice  in  repa  ter 
vse  nožne  kosti  v  isti  legi,  kakor  jih  ima  želva,  kadar  jih  potegne  pod 
oklep.  Iz  tega  sklepam,  da  so  morale  poginiti  želve  na  mestu,  kjer  so  se 
našle.  Najbrže  jih  je  zasačila  huda  zima  v  preplitvem  prezimovališču  (želve 
prespe  zimo  zarite  v  zemljo;  glavo,  rep  in  noge  skrijejo  pri  tem  pod  oKlep). 
Najdeni  ostanki  so  bili  močno  prepereli.  Pod  roko  so  se  kar  drobili  in 
zaradi  tega  ni  bilo  mogoče  izkopati  in  dvigniti  celih  živali.  To  se  je  po- 
srečilo le  v  enem  slučaju  tab.  II.,  slika  2.].  Od  roženih  ploščic,  ki  pokrivajo 
želvin   koščeni   oklep,  nismo   dobili  niti  najmanjših   drobcev. 

Na  Lisjakovi  njivi  sta  se  našli  dve  vrsti  želv;  sklednica  ali  močvirna 
želva  I  Sumpf  oder  Teichschildkröte,  emys  orbicularis  L.)  z  nizko  hrbtno 
in  dvodelno  trebušno  črepinjo  ter  navadna  kornjača  (griechische  Land- 
schildkröte, testudo  graeca  L.)  z  visoko  hrbtno  in  enodelno  trebušno  čre- 
pinjo [tab.  II.,  slika  2] 

Nekdaj  je  bilo  živalstvo  Kranjske  veliko  mnogoličnejše  kakor  dan- 
danes. Obljudenje  in  obdelovanje  zemlje  sta  pregnala  oziroma  zatrla  mar- 
sikatero živalsko  vrsto  v  naših  pokrajinah.  Tudi  sklednica  je  bila  razširjena 
svoj  čas  po  Kranjskem  ob  stoječih  in  počasi  tekočih  vodah.  O  tem  nam 
priča  prvi  Valvazor,  ki  piše:  >Der  Schildkröten  werden  hiesiges  Orts 
genug  aufgesammelt  und  verspeist.  Seynd  unsren  gemeinen  Leuten  eigen- 
dlich  unter  dem  Namen  ,Skledenza'  bckandt*.  (Valvasor  »Die  Ehre  des 
Herzogthums  Krain<,  1689,  III,  453 1.  l'ri  posameznih  graščinah  so  imeli 
celo  posebne  ribnike,  ki  so  v  njih  gojili  želve.  (Valvasor,  ravnotam  XI, 
574).  Zatem  se  poroča  o  želvah  na  Kranjskem  šele  1.  1838.  v  muzejskem 
letnem  poročilu  (Landes-Museum  in  Herzogthume  Krain,  II.  Jahresbericht, 
1838,  16j.  To  poročilo  navaja  sklcdnico,  ki  jo  je  ujel  J.  Serniz  v  ribniku 
pri  Frilozju  ter  jo  živo  posL^)  muzeju.  Poročilu  je  pristavljcna  opazka: 
».  .  .  .  da  dieß  das  erste  Exemplar  ist,  das  als  freilebend  im  Lande  beo- 
bachtet wurde,  den  Beweis  hergestellt,  daß  auch  diese  Thierart  in  Krain 
einheimisch  scy«.  Želve,  za  časa  Valvasorja  (t.  j.  okoli  1.  1689.)  na  Kranj- 
skem še  pogostne,  so  bile  torej  v  četrtem  desetletju  devetnajstega  siolclja 
ie  zelo  redke. 

L.  1842.  je  izid  Freycrjev  zaznamek  delnega  kranjskega  živalstva  (H. 
Frcycr,  »Fauna  der  in  Krain  bekannten  Säugetiere,  Vögel,  Reptilien  und 
FiHchc«),  ki  določa  za  Kranjsko  sklcdnuo  in  kornjačo.  Kot  najdišči  navaja 
za  prvo  vrsto  Krupo  m  Pnlozje  pri  (jradcu  na  lielokranjskcni,  za  drug«»  pa 
gozd  Cavice  ob  Kolpi.  Te  podatke  je  posnel  po  Freyerju  tudi  Fr.  Erjavec 
v  tvojih  »iJomačih  in  tujih  živalih  v  podobah«  1873,  V,  9  in  16.  Hol)  kii- 
tično  je  prcinkal  Frcyerjcvc  podatke  De><  hmann  f^Millhrihingj-n  des  Museal 
Vereins  für  Kram,  1H66,  223:  »L'eber  da«»  Vorkommen  der  Schlamniscliild 
kröte,  Emy<»  lutaria  L.  (neda)  E.  orbicularis  L.,  opomba  pisateljeva)  in  Kr.iin«. 
Ko  mu  je  bil  namreč  prinesel  I.  1H6'».  dr.  Ahačič  jun.  živo  sklcdnico,  ki 
jo  je  bil  ujel  na  Ljubljanskem  barju,  se  je  obrnil  za  pojasnila  na  raznr 
strani.  .Stan    krakovAki   ribiči    so  mu    povedali,    da  je  bilo    nrkda)    na   liar)ii 


180 

dovolj  sklednic;  profesor  Konschegg  mu  je  pisal,  da  je  dobil  nekako  pred 
sedmimi  leti  (torej  1.  1858.)  živo  sklcdnico  od  ravnolam;  iz  Metlike  je 
došlo  obširno  poročilo  o  želvah,  ki  so  živele  posamezno  v  1.  182Ü — 1830. 
v  ribniku  pri  gospodarskem  poslopju  grada  Gradac,  vendar  so  bile  po 
mnenju  pisca  umetno  zaplojene.  Tako  je  prišel  Deschmann  na  podlagi 
dobljenega  gradiva  do  zaključka,  da  se  je  nahajala  na  Kranjskem  samo 
sklednica.  Isto  navaja  tudi  dunajski  herpetolog  Fr.  Werner  v  knjigi:  »Die 
Reptilien  und  Amphibien  Oesterreich-Ungarns  und  der  Occupationsländer«, 
1897,  7  in  17.  Zadnja  živa  sklednica  je  bila  ujeta  pri  Notranjih  Goricah  na 
Ljubljanskem  barju  I.  1890.  Hrani  jo  deželni  muzej  (inventar  o  plazilcih  in 
ribah   štev.   62). 

Iz  navedenega  lahko  sklepamo,  da  je  sklednica  edina  kranjska  vrsta 
želv,  ki  je  živela  v  preteklih  stoletjih  v  veliki  množini  po  naši  deželi,  a  je 
pričela  pozneje  izmirati,  tako  da  so  se  našli  v  devetnajstem  stoletju  le  še 
posamezni  eksemplarji.  Kornjača  pa,  kolikor  so  jo  baje  pri  nas  opazovali, 
izvira  iz  ribnikov,  v  katerih  so  jo  gojili  graščaki. 

Končno  preostane  še  zanimivo  vprašanje,  kako  so  zašle  želve  na 
prostor,  kjer  se  nahaja  sedaj  Lisjakova  njiva.  Pri  sklednicah  je  možnih  dvoje 
domnevanj.  Mogoče  je,  da  so  se  priselile  tja  po  Ljubljanici  z  Barja.  Ker  jim 
je  mesto  ugajalo,  so  ostale,  dokler  jih  ni  dohitela  smrt.  Lahko  je  pa  tudi, 
da  so  jih  redili  obenem  s  kornjačami  in  mogoče  še  drugimi  želvami  v 
ribniku  pri  Kodelovem  gradu,  kakor  je  bil  običaj  pri  drugih  graščinah.  (O 
tem  poročajo  v  že  navedenih  delih:  Valvasor,  Freyer,  Deschmann,  Erjavec). 
Ribnik  na  Kodelovem  posestvu  je  označen  še  na  Schmidburgovem  zemlje- 
vidu mesta  Ljubljane  iz  1.  1829.  na  levem  bregu  Ljubljanice.  Ker  se  je 
iztekal  vanjo,  je  bila  želvam  pot  do  nje  odprta.  Zato  ni  izključeno,  da  so 
zapustile  ribnik  in  se  naselile  na  omenjenem  kraju,  ki  jim  je  bolj  prijal. 
Vsaj  o  kornjačah,  ki  jih  ne  moremo  prištevati  kranjski  fauni,  je  možno  le  to 
domnevanje.  Dr.   Gv.  Sajovic. 

Društvo    sa    rasiskavan/e  podsemskih  jam    na  Kranjskem. 

Kranjska,  ki  obsega  v  zemljepisnem  in  prirodopisnem  oziru  zelo  zanimivo 
ozemlje,  slovi  že  od  nekdaj  po  svojih  podzemskih  jamah,  v  katerih  čaka 
še  dovolj  znanstvenega  dela  strokovnjake  raznih  strok.  V  to  svrho  se  je 
ustanovilo  po  iniciativi  dež.  predsednika,  barona  T.  Schwarza  društvo,  ki 
naj  neguje  sistematično  raziskavanje  in  proučavanje  podzemskih  jam.  Pri 
posvetovalni  seji  24.  febr.  t.  1.  se  je  izvolil  pripravljalni  odbor,  ki  se  mu  je 
poverila  sestava  pravil  za  novo  društvo.  Ko  je  ta  dovršil  svojo  nalogo,  je 
sklical  12.  majnika  ustanovni  občni  zbor  »Društva  za  raziskavanje  pod- 
zemskih jam  na  Kranjskem«.  Zborovanje  je  vodil  ob  navzočnosti  številnih 
zastopnikov  iz  znanstvenih  krogov  dež.  predsednik  sam,  ki  je  označil  v 
nagovoru  veliki  znanstveni  in  praktično-gospodarski  pomen  ustanavljajočega 
se  društva.  Po  pravilih,  ki  so  se  soglasno  sprejela,  pristopi  lahko  društvu 
vsak  državljan,  ki  se  zaveže  podpirati  na  katerikoli  način  društvene  težnje. 
Člani  so  pravi,  dopisujoči  in  častni.  Med  pravimi  člani  plačajo  na  leto  redni 
6  K,  podporni  12  K  in  dosmrtni  enkratni  znesek  200  K,  ki  se  lahko  vplača 
v  5  obrokih.  —  Društvo  vodi  odbor  osmih  članov,  v  katerega  so  bili  iz- 
voljeni: predsednik  baron  T.  Schwarz,  dež.  predsednik;  podpredsednika: 
prof.  dr.  J.  Mantuani,  muzejski  ravnatelj  in  W.  Schollmayer-Lichtenberg, 
gozdni   in  domenski   ravnatelj;  tajnika:   gimn.   učitelj   dr.  J.  Bischoff  in  gimn. 


ISl 

učitelj  dr.  J.  Cerk;  blagajnik  ing.  I.  Turk,  vodja  kern,  preizkuševališča;  od- 
bornika: prof.  Fr.  Orožen  in  stavbeni  svetnik  Iv.  Sbrizaj ;  preglednika  (izven 
odbora)  prof.  A.  Peterlin  in  finančni  tajnik  dr.  J.  Ponebšek.  Poleg  tega  pri- 
padajo odboru  odposlanci  dež.  vlade.  dež.  odbora,  dež.  muzeja  in  muzejskega 
društva  ter  vsi  načelniki  znanstvenih  sekcij,  ki  se  bodo  ustanovile  v  pod- 
ročju jamskega  društva.  —  Dr.  P.  Grošelj  nasvetuje  osnutek  posameznih 
odsekov,  kar  je  pa  toliko  časa  nemogoče,  dokler  ni  izdelan  poslovnik.  Na- 
meravani so  sledeči  odseki:  1.  speleološki,  2.  hidrografski,  3.  geografično- 
geološki,  4.  fizikalno-kemijsko-mineraloški ,  5.  botanično-zoološko-biološki, 
6.  fotografski.  —  Za  znanstveno  glasilo  se  določi  »Carniola«,  organ  »Mu- 
zejskega društva  za  Kranjsko«.  —  Doslej  šteje  društvo  56  pravih  članov, 
med  njimi  so  3  dosmrtni.  —  Ustanovitev  jamskega  društva  je  nedvomno 
važen  korak  do  novega  kulturnega  dela  v  naši  deželi. 

.Am  12.  Mai  1910  wurde  in  Laibach  die  Gesellschaft  für  Höhlen- 
forschung gegründet,  welche  die  allseitige  wissenschaftliche  Erforschung 
der  Höhlen  Krains  und  der  Nachbarländer  zum  Zwecke  hat.  Als  Mitglied 
kann  jeder  Staatsbürger  beitreten.  Die  Leitung  liegt  in  den  Händen  eines 
achtgliedrigen  Ausschusses,  als  dessen  Präsident  Freiherr  von  Schwarz, 
Landespräsident  von  Krain,  gewählt  wurde.  Als  wissenschaftliches  Vereins- 
organ wurde  die   >CarnioIa<,  Publikation  des   > Musealvereins«,  bestimmt. 

II  s'est  farme  le  12  mai  o  Ljubljana  —  Laibach,  ä  1'  iniciation  de 
Monsieur  le  President  de  la  province,  Theodor  baron  de  Schwarz  une  nou- 
velle  association,  ayant  pour  titre  Societe  d'  exploration  des  grottes  et 
dont  le  but  est  l'etude  universelle  scientifi(|ue  des  grottes  de  la  Car- 
niole,  ainsi  que  de  son  terrain  geographique.  Chacun  peut  devenir,  sans 
^gard  ä  la  profession  ou  au  sexe,  membre  de  cette  societe,  dont  la  direction 
sc  trouve  dans  les  mains  d'  un  comite,  compose  de  huit  personnes  et  sous 
la  prt-sidence  du  baron  de  Schwarz.  L'organc  de  la  „Societe  d'  exploration 
de  grottes"  est  la   »Carniola«.  M. 

Naktipljene  umetnine.  Deželni  odbor  sc  je  udeležil  nakupovanja 
umetnin  pri  zadnjih  dveh  razstavah.  Iz  II.  (Meduličeve)  razstave  je  nabavil 
za  deželno  galerijo:  BukovaC:  »Roman*.  —  Vidovič:  »Amica  quics«  in 
Rašica:  dva  motiva  iz  Ht-gunj.  —  Iz  III.  razstave  (slovenskih  umetnikov)  so 
pa  prišle    tc-le  slike   v  deželni   muzej:    I.  Grohar:     »Na  sedlu«.  K.   Ja- 

kopič: »Svež  sneg«.  —  M.  Jama:  »Breze*.  —  F.  Klemenčič:  »Študija«. 
—  S.  Magolič:  »Iz  mestnega  loga*.  -  H.  San  tel:  »Deček*.  —  P. 
/mitck:  »(»ozdna  tišina«. —  »Ribiška  koča«.  »Coklar*.  —  »Iz  Jesenic«. 
Dodal  je  ta  umetnik  še  »Dvorišče«.  —  Letošnje  leto  je  torej  muzeju  dalo 
prirastek    15  modernih   umotvorov. 

Razen  teh  je  ravnatcljst\o  kupilo  za  umetnišku-krajcpisno  /birko  veliko 
sliko,  prcdočujočo  Bistriški  samostan,  kakor  je  stal  I.  1724.  Slika  je  umetniško 
boljia,  nego  ho  navadno  lake  podobe.  Največjo  skrb  je  polagal  umetnik  na 
üamostansko  poslopje  m  na  cerkev.  Naslikal  je  to  časliljivo  stavbo  vrlo  /a 
nimivo,  t4ko  da  se  dajo  na  prvi  pogled  razločiti  stari  deli  od  novih.  Manj 
M>  ga  zanimala  gospodarska  poslopja,  kakor  se  zdi,  ali  pa  jim  tehnično  m 
bil  ko».  —  Obenem  s  to  sliko  je  priilobil  muzej  kot  darilo  se  štiri  svetniške 
pixlobc,   slikane   od   naAejja   rojaka   Bi/jaku   v    Kianju    1  KfjO.  M. 


18'2 


Društveni  vestnik. 

Nova  člana  »Musejskega  društva  sa  Kranjsko«  od  i.  maja  t.  1. 

Dr.   Vladimir  llcrlč,  c.   kr.   prof.    v    Kranju    in   Dr.   Pavel   Kozina,  c.   kr.   prof. 
v  Ljubljani. 

Poročilo  o  društvenem  delovanju  sa  leto  igog.  Dne  11.  febr. 
1910.  seje  vršil  v  Rudolfinu  občni  zbor  »Muzejskega  društva  za  Kranjsko«. 
Občni  zbor  otvori  predsednik  dež.  šol.  nadzornik  Fr.  I^evec.  Pozdravi  vse 
navzočne  člane  društva,  zahvaljujoč  se  jim  za  obilno  udeležbo.  To  kaže,  da 
se  člani  društva  čedalje  bolj  in  bolj  zanimajo  za  društvo,  kažejo  pa  vedno 
večje  in  večje  zanimanje  tudi  različna  druga  znamenja,  ki  so  se  pojavila 
v  okrilju  društva.  Prej  izredno  slabo  gmotno  društveno  stanje  se  sicer  tudi 
letos  ni  bistveno  izprcmenilo  ali  vsaj  upati  je,  da  se  napravi  tudi  tukaj 
preobrat  in  da  društvo  tudi  glede  finančnih  razmer  pride  v  redno  stanje. 
Društvo  prej  brez  doma  in  lastne  hiše  je  sedaj  dobilo  v  deželnem  muzeju 
svojo  sobo  in  s  tem  svoj  dom.  Deželni  odbor  se  je  velikodušno  spomnil 
društva  in  mu  je  poleg  navadne  letne  podpore  dovolil  še  1200  K  izredne 
podpore.  Gosp.  predsednik  zahvaljuje  slavni  deželni  odbor  za  naklonjenost, 
ki  jo  je  izkazal  društvu,  zahvaljuje  pa  tudi  g.  dež.  odbornika  prof.  J  ar  ca, 
ki  je  izposloval  pri  deželnem  odboru  omenjene  podpore.  Izreče  iskreno 
zahvalo  tudi  novemu  ravnatelju  dež.  muzeja  g.  dr.  M  an  t  uan  i  j  u ,  ki  je 
društvu  že  pripravil  prijeten  dom  v  muzeju.  Končno  se  zahvaljuje  slavni 
učni  upravi,  ki  letos  ni  samo  povišala  letno  podporo,  ampak  je  društvu 
naklonila  še  300  kron  izredne  podpore.  Opozarja  občni  zbor,  da  so 
je  društveni  odbor  že  posvetoval  o  tem,  da  se  izpremene  društvene  publi- 
kacije in   da  bo   odbor  stavil  občnemu  zboru  tozadevne  predloge. 

Društveni  tajnik  dr.  Cerk  poda  sliko  o  društvenem  delovanju  prete- 
čenega  leta.  29.  januarja  1909.  se  je  vršil  v  deželnem  muzeju  občni  zbor, 
dobro  obiskan  zaradi  tega,  ker  so  bile  med  drugimi  točkami  dnevnega 
reda  tudi  volitve  novega  odbora.  Izvoljen  je  bil  naslednji  odbor:  Z  vzklikom 
je  občni  zbor  izvolil  predsednikom  dosedanjega  predsednika  dež.  šolskega 
nadzornika  Fr.  Le  ve  a.  V  odbor  so  bili  izvoljeni  naslednji  gospodje:  dr.  J. 
Gruden,  Viktor  Steska,  Milan  Pajk,  Luka  Pintar,  dr.  Gvidon 
Sajovic,  dr.  Valter  Schmid,  dr.  Jakob  Žmavc  in   dr.  Jos.   Cerk. 

Odbor  se  je  konstituiral  sledeče:  podpredsednikom  se  je  izvolil  ravnatelj 
knezoškof.  pisarne  Viktor  Steska,  tajnikom  dr.  Cerk,  blagajnikom  prof. 
Milan  Pajk,  urednikom  »Carniole«  kustos  dr.  V.  Schmid,  urednikom 
»Izvestij«  prof.  dr.  Jos.  Gruden.  Delovanje  društva  se  da  zaznati  v  dveh 
smereh.  Ena  skrb  je  izdavanje  društvenih  glasil.  V  tem  oziru  društvo  upa, 
da  je  v  polni  meri  izpolnilo  svojo  dolžnost.  Obojno  letošnje  glasilo  je  tako, 
da  je  nanj  ponosen  lahko  vsak  društvenik.  »Izvestja«  obsegajo  letos  200 
strani  z  več  celostranskimi  slikami.  »Carniola«  obsega  179  strani,  ima  4 
tabele  in  58  slik  v  tekstu.  Izdavanje  takih  publikacij  pa  veliko  stane;  tako 
so  stala  »Izvestja^  1968  K  55  h,  »Carniola^  pa  2248  K  14  h.  Društvena 
statistika  izkazuje  prav  lepo  naraščanje  članov,  ki  jih  je  bilo  letos  265. 
Ima  še  enega  častnega  in  enega  dopisujočega  člana.  Posebnih  naročnikov 
so  imela   >Izvestja«    18,   »Carniola«    pa  4. 


183 

Nemila  smrt  je  tudi  letos  društvu  pobrala  marsikterega  člana.  V  Top- 
licah je  umrl  duhovni  svetnik  Ivan  Podboj,  preminul  je  dolgoleten  član  dr. 
Ivan  Hribar,  v  Idriji  je  društvo  izgubilo  rudn.  svetnika  Karla  Svobodo, 
v  Ljubljani  je  umrl  predsednik  >Društva  za  krščansko  umetnost*  prelat  Jožef 
Smrekar,  dolgoletni  član  in  večletni  društveni  odbornik.  Spomni  se  še 
društvenega  sluge  F.  Kobala,  ki  je  mnogo  storil  za  društvo.  Občni  zbor 
vstane  v  znak  sožalja  iz  sedežev.  Vis.  ministrstvo  za  bogočastje  in  nauk  je 
zvišalo  podporo  na  800  K,  zahvaliti  se  je  društvenemu  predsedniku,  ki  je 
podporo  izposloval  že  v  zadnjem  trenotku.  Podporo  300  K,  ki  jih  je 
društvo  dobilo  za  izkopanje  na  Mirju  je  društvo  porabilo  za  publikacije, 
zakaj  na  Mirju  je  pričel  izkopavati  Dr.  Schmid.  Slav.  dež.  odbor  kranjski 
je  naklonil  društvu  1200  K  izredne  in  800  letne  podpore.  Tudi  na  druge 
strani  se  je  obrnilo  društvo  za  podporo,  a  žal  brezuspešno.  Doseglo  se  je 
letos  vsaj   toliko,  da  se  bodo  v  prihodnje  podpore  redno  izplačevale. 

Notranje  delovanje  društva  se  je  kazalo  v  odborovih  sejah.  Društveni 
odbor  je  imel  preteklo  leto  3  seje.  Vsebina  teh  sej  je  orisana  že  prej. 
Društvo  tudi  letos  še  ni  doseglo  tega,  kar  je  želelo,  zediniti  vse  znanstve- 
nike ne  samo  Kranjske  ampak  vse  Slovenije,  pospeševati  znanstveno  delo- 
vanje, podpirati  medsebojno  spoznavanje,  vendar  pa  se  nadja,  da  se  to 
zgodi  v  bodoče.  Skrbel  bode  društveni  odbor,  da  se  uredi  čitalnica,  publi- 
kacije bodo  potem  lahko  dostopne,  prizadeval  si  bo,  da  z  urejeno  knjižnico 
in  predavanji  zanese  med  svoje  člane  svežega  duha  in  da  se  poživi 
znanstveno  delovanje  sploh. 

Društveni  blagajnik  prof.   Pa  j  k  poroča  o  gmotnem   društvenem  stanju. 

Doli  od  k  i. 

IVenos  iz  leta  1908 K  221  .T) 

Člatiarina  in  naročnina Kiöü" — 

Ohre>ti  poštne  lir;itiilnice  za  leto   1908 3-li.'t 

Podpora  naučnega  ministrstva  za  leto   1909 „  80()'  — 

izredna  podpora               ,             .»         »•          n  -^^  — 

Podpora  (lcželne(;a  odbora  za  leto   1909      ...           „  SOO  — 

I /rt-.]  na   piolpora „1200- 

(J(i:>kodiiina  dež    odbora  za  objavljanje    letnega    poročila  v   .Carnioli"     .     „  2.~)0 

Za  stare  letnike  in  posamezne  številke „  ".»(>7S 

Skupaj     .     .  K  r);}21-lH 

I /dat  ki 

7Lao*ia\e  uradniške  nat^rade  za  leto   1908    .     .  ...     K      1(>0 

Zaostale  pisateljske   nagrade  za   „l/.vestja"   /a   leto    V.HtH    .  89  — 

7.,,.t,i..  t,i    .i.iiskr  tiai^r.ide  za   .CarnIolo"  /a  leto   190K 2.'>.'{" — 

1  I  .izvestii"  1^10« r)ir>-— 

luk  11.  ■        .le-  I9r»<  ...  ..  v.nyrtTi 

Ve/ava   „  ...  .     .     ,  \^y 

Skupaj     ...     K  29<»7r»,'') 

,lzvei.t)a'    19Ü9; 

Uredniika   nagrada  ....     K  200" — 

Pl*alrl|<ikr  na^^T,^i\^■  .  -IH-i 

Slike            ...  „        <<'»».2 

TUk  .     .  ll<''2- 

Veuva  „       "K.»  — 


184 

„Carnlola"  1909: 

Uredniška  nagrada „  200' — 

Pisateljske  nagrade „  482" — 

Slike 184-88 

Tisk  in  vezava 1381  "26 

Ostali  izdatki  leta  U)09: 

Muzejski  sluga „       58-  — 

Tiskovine,  ekspedicija  in  drugo        „     20073 

Izdatki K  737604 

Dohodki „   532148 

Primanjkljaj K  205456 

Opominja,  da  za  malo  letnino  društvo  zelo  mnogo  nudi  svojim  članom, 
zato  pa  društveni  primankljaj. 

Namesto  odstopivšega  kustosa  dr.  W.  Schmida,  se  izvoli  v  odbor 
sedanji  muzejski  ravnatelj  dr.  M  an  tu  an  i.  Tedaj  pa  se  oglasi  k  besedi  dr. 
Beno  Sab  o  t  y.  Poudarja,  da  mu  čut  hvaležnosti  navdaja  besede  ki  jih  govori, 
slika  velike  zasluge  ki  jih  je  imel  odstopivši  urednik  »Carniole«,  za  to  in 
pa  za  društvo  sploh,  povdarjajoč  kako  dobra  in  delavna  moč  na  znanstvenem 
polju  je  dr.  Schmid.  Pri  nas  doma  se  večkrat  ne  pripoznajo  zasluge  različnim 
možem,  tujina  je  te  zasluge  dr.  Schmidu  že  priznala.  Dr.  Schmid  je  pravza- 
prav zbudil  zanimanje  za  važen  del  zgodovine  za  arheologijo,  njegova 
izkopavanja  na  Mirju  postajajo  vedno  zanimivejša.  Predlaga,  naj  tudi  domače 
društvo  pripozna  njegove  zasluge  za  domovino  in  društvo  in  naj  ga  voli 
dopisujočim  članom.  Občni  zbor  je  z  živahno  pohvalo  vzel  Sabotyjeve 
besede  na  znanje  in   sprejel   njegov  predlog. 

Nato  povzame  besedo  dr.  Gvidon  Sajovic.  Z  ozirom  na  sklep 
zadnje  odborove  seje  predlaga,  da  se  za  enkrat  opusti  dvojno  glasilo,  slo- 
vensko in  nemško  ter  naj  se  strne  v  enotno  poliglotsko.  Poda  za  svoj 
predlog  polno  dobro  podprtih  in  dobro  izbranih  razlogov.  Gmotno  stanje 
govori  za  enotno  glasilo,  to  bo  veliko  manj  stalo  in  lahko  nudilo  za  isto 
ceno  društvenikom  veliko  več.  Govori  za  enotno  glasilo  narodno-kulturni 
moment.  Ni  na  Kranjskem  polovico  Nemcev  in  polovico  Slovencev,  kakor 
bi  kdo  lahko  sodil  po  društvenih  publikacijah,  pečat  dvojezičnosti  naj  se 
odstrani  in  princip,  vsak  jezik  je  enakopraven,  obveljaj.  Pri  poliglotskem 
glasilu  bo  uničena  tudi  ost  politične  občutljivosti.  Po  dolgi  debati  in  raz- 
ličnih pomislekih  obvelja  naposled  odborov  predlog:  občni  zbor  sklene 
izdajo  enotnega  poliglotskega  glasila,  prepusti  pa  odboru,  da  ukrene 
vse  potrebno.  —  Dr.  Sajovic  se  občnemu  zboru  zahvali,  kazoč  da  bode 
novo  glasilo  zbiralo  več  znanstvenikov  nego  doslej  in  da  bo  to  najboljša 
pot  do  velikega  našega  smotra   —   do  bodoče  slovenske  visoke  šole. 

G.  predsednik  zaključuje  občni  zbor  zahvaljujoč  se  še  enkrat  za 
obilni  poset  in  živahno  zanimanje,  ki  ga  je  kazal   občni  zbor. 

Dr.  Jos.   Cerk,  tč.  tajnik. 

Izdaja  in  zalaga  „Muzejsko  dru.šlvo  za  Kranjsko". 


Tisk  J.  Blasnikovih  nasl.  v  Ljubljani. 


Tab.  III. 


Andrej  Herrlein 


Lastni  portret. 


Izvirna  >lika  v  di-iclno-stanovskein  strcIišcHi. 


Fot.  «Ir.  JotJp  Ccrk. 


Slikar  Andrej  Herrlein. 

Spisal  Viktor  Steska. 

Naši  veliki  slikaqi  18.  veka  so  drugi  za  drugim  legli  v  grob. 
Valentin  Mencinger  je  umrl  12.  marca  1759.,  Frančišek  Jelovšek 
31.  maja  1764.,  Fortunat  Wergant  31.  marca  1769.,  istotako  sta  zapustila 
svet  Frančišek  Jamšek  in  Anton  Cebej  (Zebey),  sebi  vrednih  naslednikov 
pa  ti  možje  niso  zapustili.  Kakor  splošno  v  Evropi  se  je  tudi  pri  nas 
v  drugi  polovici  18.  veka  mnogo  izpremenilo.  Cesarica  Marija  Terezija 
je  zlasti  1.  1747.  izpremenila  upravo  svojih  dežela.  Vsa  moč  naj  bi  se 
osredotočila  v  osrednji  vladi;  mestni  in  deželni  zastopniki  so  izgubili 
skoro  ves  vpliv.  Od  vladne  strani  so  se  pričele  tudi  cerkvene  preuredbe, 
ki  so  jemale  svetnim  duhovnikom  in  redovom  veljavo  in  pogum  za  nove 
naprave.  Obenem  se  je  ves  tok  javnega  mišljenja  nekoliko  zasukal.  Na 
mesto  umetnosti  je  stopila  veda,  ki  je  potegnila  skoro  vse  duhove  za 
seboj.  Umetnosti  je  ostalo  le  še  malo  prostora.  Osrednja  vlada  ni  imela 
časa  in  prilike,  da  bi  pospeševala  umetnosti,  krajevni  zastopniki  so  bili 
brez  vpliva,  cerkev,  ki  je  prej  največ  storila  za  umetnost,  je  imela 
vezane  roke.  Kako  naj  bi  umetniki  veselo  delovali,  če  jim  je  manjkalo 
vzpodbude  in  zaslužka?  Po  taki  lepi  pomladi  na  polju  umetnosti  v 
Ljubljani,  kakršna  je  bila  od  I.  170()  — 1770,  je  nastopila  nenadno  zima; 
vendar  tudi  v  tej  zimi  življenje  ni  popolnoma  zaspalo.  V  Kranju  so 
Leyerji  delali  častno  izjemo,  v  Ljubljani  sta  pa  nastopila  dva  slikarja, 
ki  sta  vredna  naše  pozornosti:  .lanez  Potočnik  in  i)a  Andrej  Ilerrlcin. 
O  tem  poslednjem  naj  sledi  tu  nekaj  vrstic. 

I. 

Andrej  Janez  Hcrrlcin  je  bil  rojen  v  VViirzburgu'  na  Bavarskem 
okoli  I.   1739.'^  Kdaj  in   kako  je  prišel   na   Kranjsko  ni  znano,   lülvard   |)1. 

'Jahresbericht  der  k.  k.  Musterhaupt-  und  l.chrcrbilchiunsschulr  /u  l,;iil);icli. 
\iH)H.  tU.  5. 

*  Mfiller-Slnger.  Allgemeine»  KOnsller-LcxIcon,  II.  IG?  piftc  o  nckcin  druni-in 
•likarju  Janezu  Andreju  Mcrrleinu,  kl  je  bll  rojen  v  WOrzburKii  I.  \T2ll  In  je  I.  I75M). 
umrl  V  F'uUll.   .Slikal  je   najrazno  >•  §lvarl     Njegova  risl);i  ji-  pravilna.    Izpeljava 

marljiva,  harvr  pa  ncokuine.  1...  j-  «Ivornl  «llkar  fuldskrt^a  ^kofa.  Njr|{ovi-  Hllko 
hranijo  nemiki  mu/c|i  l'rankfurt,  lJarni»tiidl,  KaHnel,  Ndrnbert^  in  l'ra^ja.  Oolovu 
je  bll  »orrMlnlk,  morda  hrairanrr  naiUri^a  dliknrja. 

1.'} 


186 

StrahP  sodi,  da  je  še  mlad  došel  v  Ljiil)ljano  in  da  ga  je  knez  Auersperg 
priporočil  za  učitelja  risanja  na  ljubljanski  normalki,  ki  je  bila  5.  no- 
vembra 1775.  otvorjena.  Na  tej  učilnici  so  izpočetka  delovali  ravnatelj 
Blaž  Kumerdej,  štirje  učitelji  in  en  namestnik. 

Grof  Edling  je  deloval  na  to,  da  bi  se  namestil  na  tej  šoli  tudi 
risarski  učitelj.  Res  je  dunajska  dvorna  kancelija  7.  maja  1778.  dovolila 
takega  učitelja,  da  bi  pouk  koristil  posebno  takim  učencem,  ki  bi  se 
posvetili  rokodelstvu  ali  umetnosti.'* 

Prvi  risarski  učitelj  na  ljubljanski  normalki  je  bil  Andrej  Herrlein, 
ki  je  službo  nastopil  1.  1778.  V  začetku  je  imel  malo  učencev  in  malo 
posla.  Šele,  ko  se  je  normalka  preselila  v  licejsko  poslopje,  t.  j.  od 
I.  1789.  dalje,  je  imel  na  teden  po  osem  ur.  Najprej  je  imel,  kakor  drugi 
učitelji,  plače  letnih  250  gold.,  pozneje  po  300  gold.,  kar  je  bila  za  ono 
dobo  dovoljna  plača. 

Že  1.  1804.  pa  je  stopil  Herrlein  v  pokoj.  Njegov  naslednik  je  bil 
Dunajčan  Vincenc  Dorfmeister,  ki  je  dobil  plače  letnih  400  gold.,  iz 
česar  smemo  sklepati,  da  je  nazadnje  tudi  Herrlein  toliko  dobival.^ 
Dve  tretjini  tega  zneska  je  potem  dobival  za  pokojnino,  namreč  266  gold. 
40  kr.  kovanega  denarja.  Po  odhodu  Francozov  s  Kranjskega  mu  je  bil 
ta  znesek  zopet  nakazan  18.  novembra  1814,  št.  16.291.'^ 

Plačo  so  pa  v  tistih  nemirnih  časih  Herrleinu  zelo  neredno  izpla- 
čevali. Šolska  komisija  toži  spomladi  1.  1781.,  da  Herrlein  že  poldrugo 
leto  ni  dobil  plače.  Ko  je  začetkom  1.  1782.  Herrlein  zopet  tožil  in 
prosil,  naj  mu  izplačajo  zaslužek  za  dve  leti  in  pol,  je  morala  šolska 
komisija  beračiti  na  Dunaju  za  1000  gold.  iz  državne  in  500  gold.  iz 
jezuitske  zaloge.  Leto  pa  je  preteklo  in  Herrlein  ni  dobil  zaslužene 
plače.  Naposled  so  mu  na  Dunaju  dovolili  pokritje  iz  normalnošolskega 
zaklada.' 

Jasno  je,  da  pri  teh  razmerah  Herrlein  ob  svoji  učiteljski  plači 
ne  bi  mogel  živeti.  Kje  je  torej  dobil  potrebne  zneske?  Delal  je  kot 
slikar  zasebno  za  cerkve  in  za  gospodo  in  si  pri  tem  potrebno  zaslužil. 

Časa  je  imel  dovolj  na  razpolago,  saj  je  učil  le  po  8  ur  na  teden, 
pa  dostikrat  še  teh  ne.  Ko  je  konec  prvega  polletja  1797.  francoska 
vojna  pod  Bernardottom  zasedla  Kranjsko,  so  šolarje  razpustili  domov. 
L.   1801.   so  šolsko  poslopje   porabili  za  vojaško  bolnico,  šole  so  se   pa 

'  E.  v.  Strahl,  Die  KunstzusUinde  Krains,  1884,  str.  33:  „Einer  schwäbischen 
Künstlerfamilie  entsprossen,  kam  er  schon  in  früher  Jugend  nach  Laibach". 

*  Apih  V  Letopisu  Matice  Slovenske,  1894,  str.  306. 

'  Jahresbericht  der  k.  k.  Musterhaupt-  und  L. -B. -Schule,  1868,  5. 

*  Arhiv  C.  kr.  dež.  vlade 
'  Apih,  1.  C,  str.  315. 


187 

potikale  po  raznih  samostanih,  na  pr.  frančiškanskem,  kapucinskem  in 
uršulinskem.^  Poleg  teh  izrednih  počitnic  je  pa  imel  Herrlein  tudi  še 
redne  počitnice,  ki  jih  je  pridno  uporabljal  v  korist  svoji  slikarsk 
umetnosti. 

Herrleinovo  risarsko  šolo  je  obiskal  16.  aprila  1791.  knez  Ivan 
Adam  Auersperg.  Herrlein  mu  je  pri  tej  priliki  pokazal  sliko  medvedjega 
lova  na  Igu,  ki  je  knezu  izredno  ugajala.  Cesar  Leopold  II.  je  namreč 
prišel  17.  marca  1791.  v  Ljubljano.  Spremljalo  ga  je  več  nadvojvodov 
in  knezov.  Tu  sem  je  že  dan  poprej  dospel  neapolitanski  kralj,  da  bi 
se  udeležil  medvedjega  lova  na  Igu.  Ta  lov  je  trajal  dva  dni,  17.  in 
18.  marca.  Priprave  so  bile  velikanske.  4500  gonjačev  je  8  milj  na 
okrog  gonilo  divjačino  in  zverjad  na  manjši  prostor.  Neapeljski  kralj  je 
res  ustrelil  17.  marca  medveda  in  volka  in  naslednji  dan  zopet  velikega 
medveda.  Herrlein  je  uporabil  to  priliko  in  pokazal  sliko  tega  lova 
prireditelju  knezu  Iv.  Ad.  Auerspergu,  ko  je  posetil  njegovo  šolo.^ 

Herrlein  je  bil  oženjen.  Svojo  zlato  poroko  je  obhajal  23.  maja  1813. 
Otroci  so  mu  pa  vsi  pomrli.  Hči  Rozalija  je  umrla  13.  junija  1778.  stara 
4''j  leta.  Leto  pozneje  23.  aprila  1779.  mu  je  umrl  sin  Janez  Nepomuk 
v  Kapucinskem  predmestju  štev.  50,  šele  en  mesec  star.  V  mestu  št.  148 
je  umrl  3.  febr.  1785.^°  Andrej  Herrlein,  samski  inženir,  20  let  star. 
Je  li  bil  tudi  ta  njegov  sin,  nisem  mogel  dognati;  verjetno  pa  je.  Bržkone 
je  bil  njegov  prvorojenec,  zato  mu  je  dal  ime  Andrej. 

Mnogo  je  Herrlein  deloval  v  društvenem  življenju.  L.  1794.^^  je 
vstopil  v  akademijo  Philoharmonicorum,  še  prej  1.  1783.  pa  v  družbo 
strelcev,  kjer  je  zavzemal  zvrstoma  najbolj  častna  mesta.  L.  1784.  so 
ga  izvolili  za  namestnega  strelskega  mojstra  (Unterschützen meislcr), 
leta  1803.  pa  za  strelskega  mojstra  (Oberschützciimcister).  V  tej 
časti  si  je  pridobil  mnogo  zaslug,  da  je  sezidal  1.  1804.  novo  strelišče 
v  Streliških  ulicah.  Prevzel  je  tudi  delnico  za  250  gld.^^  Pročelje  je 
f>krasil  s  freskami  sam;  žal,  da  se  slike  vsled  vremenskih  nezgod  niso 
ohranile.  L.  18(J6.,  po  smrti  Jakoba  Samassa,  je  dosegel  najvišjo  čast 
v  tej  družbi,  postal  je  ravnatelj.  Neizbrisen  spomin  pa  je  zapustil  strelski 
družl)i,  ker  je  vse  tedanje  ude  te  družbe  portretiral.^^  Izpod  I  lerrleino- 
vega  čopiča  visi  39  portretov  v  dvorani  novega  strelišča.  Številka  27. 
kaže    Herrleina    samega.    Te    portrete    je    slikal  sicer  brezplačno,  vendar 

•  Jahresbericht  etc..  1868,  str.  8. 

•  Dimilz.  Geschichte  Krains.  IV.  245. 
'"  Mrliška  matica  utolnc  cerkve. 

"  Blatter  aus  Krain.   18(/2.   144. 

"  Delo  je  trajalo  od  1.  aprila  do  2.  decembra   1804.  Stalo  je   l(i.«lH()  (^oi.!.  If)  kr. 
'*  \*.  v.  Kadics,    (jcMrhlcbte    d,   l.albacher   SclitilzcnjieHell.scIiaft     v   .Hl.'lU-r  iiiis 
Kraln",   IHT/i.  »tr.  01,  'M.  '»?>.   Ur2.         Dimitz,  Oenchlchte  Krains.  IV,  'i'.rj 

Vi* 


188 

omenja    Edv.    pl.    Strahl,    da  so  mu    člani  poklonili  za  vsak    portret   po 
en  cekinJ"* 

Pri  ljubljanskem  meščanskem  zboru  je  bil  pred  1.  1807.  načelnikov 
namestnik  (Capitänlieutenant)J^ 

Da  je  bil  prijazen  in  zato  splošno  priljubljen  mož,  spričuje  poto- 
pisec  Benedikt  Franc  Hermann, ^^  ki  se  ga  prav  laskavo  spominja  pišoč: 
ein  überaus  gefälliger  Mann,  er  besorgt  das  Zeichnungsfach  und  ist 
auch  selbst  ein  sehr  guter  Portraitzeichner. 

Herrlein  je  umrl  v  visoki  starosti  78  let,  dne  2.  maja  1817.  vsled 
oslabelosti,  in  sicer  v  tedanji  Spitalski  ulici  št.  269J' 

Njegov  glavni  dedič  je  bil  Janez  Kilian  Herrlein,  akademični  slikar 
in  zapriseženi  slikarski  in  umetniški  cenivec  na  Dunaju.  Ta  je  prosil  po 
svojem  zastopniku  Alojziju  Travnu  10.  nov.  1817.,  naj  se  mu  dovoli 
vzdigniti  obresti  domestikalne  zadolžnice  iz  1.  1789.^^  za  400  gld.  in 
državne  zadolžnice  iz  1.  1796.  za  200  gld.  Jasno  je,  da  je  Herrlein  umrl 
v  ugodnih  gmotnih  odnošajih. 

Herrlein  je  bil  risarski  učitelj,  zato  v  prvi  vrsti  risar.  Kakor  je 
moral  druge  poučevati  v  pravilnem  risanju,  tako  je  moral  tudi  sam 
najbolj  paziti  na  pravilnost  svojih  risb.  Pa  tudi  kot  kolorist  ni  napačen. 
Nekatere  njegove  slike  se  odlikujejo  po  lepih  barvah.  Slikal  je  navadno 
na  rdečo  podsnovo.  Njegove  slike  so  z  malimi  izjemami  precej  temne, 
le  glavne  osebe  imajo  bolj  žive  barve,  da  stopajo  nekoliko  bolj  v  ospredje. 
Jasnih,  svetlih  slik  izpod  njegovega  čopiča  je  malo,  na  pr.  slika  sv. 
Florijana  v  cerkvi  enakega  imena  v  Ljubljani. 

Mnogo  njegovih  slik  ni  originalnih.  Posnemal  jih  je  po  starih 
bakrorezih  ali  pa  tudi  po  starejših  domačih  slikah.  Kadar  je  pa  slikal 
izvirne  slike,  se  je  oziral  premalo  na  idealne  obraze,  kar  mu  pri  Mari- 
jinih slikah  očita  E.  vit.  Strahl,  češ,  da  je  kopiral  vsakdanje  ženske 
obraze.  Isti  sodi,  da  spominjajo  Herrleinove  slike  na  Veronca  Cignarolija, 
Benečana  Piazetta,  čeprav  ni  znano,  da  bi  se  bil  v  Italiji  učil. 

Posebno  veselje  in  veliko  spretnost  je  imel  za  portretno  slikanje.  Go- 
tovo nimamo  nobenega  domačega  slikarja  prejšnje  dobe,  ki  bi  bil  dovršil 
toliko  portretov.  Za  strelsko  društvo  jih  je  napravil  39,  za  licealno  knjižnico 
G,  mnogo  za  turjaške  grofe  in  za  posamezne  zasebnike.  Pri  teh  portretih 
pogrešamo    semintja    plastike   in   življenja,   natančno  so  pa  vsi  izdelani. 

'*  Ed.  v.  Strahl,  Die  Kunstzustände  Krains,  33. 

'5  Mittheil.  d.  Musealvereins  f.  Krain,  1893,   107. 

'*  Reisen  durch  Österreich,  Steycrmark,  Kärnten,  Krain  etc.,  Wien,  1781,  II,  18. 

"  Mrliška  matica  stolne  cerkve;  isto  Laibacher  Zeitung,  1.  1817.  —  Strahl 
piše  v.  C.  str.  33,  da  je  umri  „als  Greis  von  84  Jahren,  nachdem  er  das  Unglück 
hatte,  einige  Zeit  vordem  Tode  zu  erblinden".  Število  let  je  pač  netočno  zaznamovano, 

'^  Arhiv  C  kr.  dež.  vlade. 


189 

II. 
Herrleinove  slike  so: 

v  Ljubljani:  v  cerkvi  sv.  Florijana  na  velikem  oltarju  slika  sv. 
Florijana  iz  1.  1786.;  slika  sv.  Rozalije  iz  1.  1789.  To  sliko  je  prenovil  L. 
Grilc.  V  cerkvi  sv.  Jakoba:  Immaculata  za  advent  iz  1.  1814  ^^;  slikana 
je  neki  po  Kremser-Schmidtu.   V  frančiškanski  cerkvi:   Sv.  Trije  kralji.^'' 

V  frančiškanski  knjižnici  v  Ljubljani  portret  P.  Hugona  Vodnika, 
frančiškanskega  provinciala,  ki  je  bil  rojen  na  Brodu  pri  Škofji  Loki  1.  1716., 
(Simon)  in  je  umrl  v  Ljubljani   25.  junija   1785.^^ 

V  stolnici  je  v  zadnji  kapeli  na  listni  strani  mala  slika  sv.  Frančiška 
Ksav.  —  Na  Dizmovem  oltarju  je  pa  bila  slika  Marije  Pomočnice,  dokler  ni 
Jos.  Plank  sedanje  napravil. ^^  Kje  je  sedaj,  ni  znano. 

V  deželni  bolnici.  G.  konz.  svetnik,  kurat  Karel  Heidrich  je  našel  v 
nekdanji  bolnici  ob  Dunajski  cesti  pod  streho  lepo  sliko  Marije  Pomočnice. 
Marijina  in  Jezuščkova  obleka  je,  žal,  z  zlatom  obrobljena.  Slika  se  nahaja 
v  pisarni  duhovnijskega  urada  deželne  bolnice.  ^^ 

V  Gruberjevi  (Virantovi)  hiši  je  vrhu  stopnišča  na  oboku  freska,  ki 
alegorično  proslavlja  trgovino,  obrt  in   tehniko.   Napis  Herrlein  pinxit   1786. 

V  škofijskem   muzeju:  Jokajoči  sv.  Peter. 

V  licealni  knjižnici:^'*  Portreti  1.  generalnega  vikarja  dr.  Karola  pl. 
Peera  (t  1776),  2.  generalnega  vikarja  Jakoba  Schillinga,  3.  Sigmunda 
Antona  grofa  Hohenwarta,  dunajskega  nadškofa  (1730 — 1820),  4.  Sigmunda 
barona  Zoisa,  5.  Jurija  Jakoba  grofa  Hohenwarta.  predsednika  >kmc'tiškc 
družbe«,  6.  Huberta  grofa  Barbo,  tajnika  deželnega  glavarstva.  —  L.  1809. 
je  namreč  stavil  knjižničar  Wilde  predlog,  naj  se  prvim  ustanovnikom  licejske 
knjižnice  v  hvaležni  spomin  napravijo  portreti.  Predlog  je  deželna  vlada 
sprejela  in  Herrlcin  je  dobil  nalog,  naj  te  portrete  dovrši.  Za  vsak  portret 
je  bilo   določenih   25   gld.  ^^ 

V  Rudolfinumu:  Henrik  Hohn  ^*  je  daroval  muzeju  8  slik,  ki  jih  je 
naslikal  zanj  prijatelj  mu  Andrej  Herrlein,  pod  pogojem,  da  ne  pridejo 
nikdar  s  Kranjske  razen,  ko  bi  jih  darovavec  sam  nazaj  zahteval.  Te  slike 
je  Herrlein  dovršil  1.  1808.,  in  sicer  prvo  na  baker,  ostale  na  platno.  Slike 
so:  L  Amor  in  Venera  (00  y  43  cm),  2.  Bog  stvarnik,  3.  prva  človeka  pred 
grehom,  4.  prva  človeka  po  grehu,  5.  prva  človeka  izgnana  iz  raja,  6.  Abclova 
smrt,  7.  vesoljni  potop,  8.  Noetova  zahvalna  daritev. 


**  Heinrich  Mohn,  bürncrl.  Fiiichhindcr,  liat  das  schone  I^ild  M.iri;i  F.inpfänunis 
nebst  ver|{old.  Rahmen  am  liaiiptaltar  für  die  Nuvcnc  maciicn  lassen.  Znpn.  spomenica. 

»•  Slika  v  [Jom  in  Svetu.   Vf)b,  .'«. 

"  Danica.  1877.  ^31. 

"  Gustav  Dzlm<ikl.  I.aihach  und  seine  Umgebung.  ISTjO.  2.3. 

"  Iv,  Vrhovnik.  Danica.   V.H)r>.  :V)7. 

^*  Slovnlk  iimjelnikah  |u((oslavcn!iklli,  (xi  Iv.  Kukuljcvlča  Sakcinsku({a.  /aj^reli, 
1866.  11.3. 

"  Konrarl  Stephan.  OeMrhichtc  der  ilntstehunt;  und  Verwaltung;  der  k.  k. 
Studlen-Hibllolhck  In  l.albach.  ntr.  .>}.   -   Millliell.  d.  h.  V.  f.  Krain.   IK.^).'').  (>.3. 

»•  lliyr.  Blatt.   IMO,  str.  24'J. 


190 

Dalje  so  v  Rudolfinumu  še  nekatere  Herrleinove  slike:  portret  ljub- 
ljanskega kanonika  prof.  Jakoba  Knauerja.  Dr.  Sigmund  Graf  je  daroval 
muzeju  2  '/2    črevija    visoko  oljnato  sliko  predstavljajočo    psa   prepeličarja.  ^' 

Samassa  je  daroval  muzeju  dve  sliki,  predstavljajoči  prizore  iz  živ- 
ljenja. 2^  —  Polkovnikova  soproga  Avgusta  pl.  Borota  roj.  Malic  je  v  no- 
vembru 1906.  z  Dunaja  darovala  Rudolfinumu  štiri  oljnate  Herrleinove  slike 
iz  1.  1798.,  kažoče  Ljubljano  koncem  18.  veka,  poživljene  z  množicami  ljudi, 
kar  je  važno  za  spoznavanje  tedanje  noše.  ^^ 

Istotam  se  nahajata  dve  sliki  iz  zadnjih  Herrleinovih  let:  Sv.  Katarina 
v  rdeči  halji  in  sv  Barbara  v  modri  obleki.  A.  Herrlein  pinx.  1815  in  dva 
portreta  Antonije  Scheuchenstuel  in  Franca  Sinn  (1746 — 1809),  ki  je  bil 
pristav  bančnega  nadzorništva.  ^° 

Deželni  muzej  je  prejel  1.  1910.  iz  Srajbarskega  turna  (Thurn  am 
Hart)  dva  originalna  portreta  na  eni  sliki,  grofa  Riharda  Auersperg  in  gro- 
finje  Beatrice  Auersperg  roj.  grofinje  Falkenheyn,  ki  sta  bila  ded  in  stara 
mati  Anastazija  Grüna.  Pinxit  Herrlein  1774.^^ 

Na  strelišču:  Kakor  že  omenjeno,  je  naslikal  Herrlein  38  portretov 
članov  strelskega  društva  v  Ljubljani  ob  času,  ko  je  bil  on  načelnik.  Osebe, 
ki  jih  ti  portreti  kažejo,  so:  1.  Leopold  Egger,  tiskar,  2.  Kristjan  Göck, 
krojač,  3.  Ivan  Jakob  Samassa,  zvonar,  načelnik  1.  1803,  4.  Vincenc  Sa- 
massa ,  zvonar ,  5.  Martin  Dolinšek ,  puškar ,  6.  Bernard  Peško ,  trgovec , 
7.  Anton  Wallner,  puškar,  8.  Jakob  Appey,  trgovec,  9.  Nikolaj  Kreidel, 
preglednik  drž.  blagajne,  10.  Friderik  Exner,  sedlar,  11.  Ernest  Rosmann, 
doktor  prava,  12.  Franc  Zollner,  mestni  ranocelnik,  13.  Ivan  Graf,  steklar, 
14.  Ivan  Juri  Herleinsperger,  kovač,  15.  Karol  Wagner,  doktor  zdravilstva, 
16.  Vincenc  Vanino,  c.  kr.  deželne  registrature  uradnik,  17.  Franc  Pollak, 
špitalski  oskrbnik,  18.  Simon  Pessiak,  trgovec,  19.  Jos.  Ferdinand  Wagner, 
lekar,  20.  Tomaž  Dreo,  trgovec,  21.  Josip  Alborgetti,  trgovec,  22.  Mihael 
Kukh,  trgovec,  23,  Franc  Auerperger,  mestni  blagajnik,  24.  Mihael  Pessiak, 
trgovec,  25.  Anton  Reßmann,  graščinski  oskrbnik,  26.  Martin  Kamenisch, 
kavarnar,  27.  Andrej  Herrlein,  risarski  učitelj,  načelnik  1.  1804.,  28.  Va- 
lentin Dreo,  trgovec,  načelnik  1.  1806.,  29.  Dizma  grof  Barbo,  graščak, 
30.  Alojzij  baron  Tauffrer,  c.  kr.  okrožni  tajnik,  31.  Ivan  Nep.  Rosmann, 
doktor  in  apelacijski  svetnik,  32.  Anton  baron  Schvi'eiger,  graščak,  33.  Ivan 
Nep.  Wutscher,  trgovec,  34.  Anton  Rudolf,  trgovec,  35.  Alojzij  grof  Gava- 
sini,  c.  kr.  generalni  major,  36.  Žiga  Zois,  graščak  in  še  dva  druga  poleg 
nadvojvoda  Ivana,  ki  se  je  od  23. — 25.  junija  1807.  trajajoče  strelske  tekme 
udeležil  in  je  bila  vsled  tega  4.  oktobra  1807.  njegova  podoba  v  streliščni 
dvorani  obešena.  Freske  na  pročelju  starega  strelišča  iz  1.  1804  je  uničil 
časov  zob.  ^^ 

Brežice  ob  Savi.  V  frančiškanski  cerkvi:  Smrt  sv.  Jožefa  1780. 


"  lllyr.  Blatt,  1&37,  12. 

2«  Ibidem,  1841,  58. 

"  Laib.  Zeitung. 

"  Führer  d.  d.  Krain.  Landesmuseum,  str.  77. 

3'  Poročilo  prof.  dr.  Josipa  Mantuani. 

"  P.  pl.  Radics,  Blätter  aus  Krain,  1862,  104. 


191 

Dobrav  ica  pri  Igu:  Sv.  Gregor  Veliki  v  glavnem  oltarju;  sv. 
Ignacij.  ^^ 

Jezica  pri  Ljubljani:  Slika  sv.  Križa  na  listni  strani,  baje  kopija  po 
neki  dunajski  sliki.  Oltar  sta  darovali  1.  1802.  Terezija  Simonetti  in  Marija 
Soder.  ^^ 

Krško:  V  nekdanji  grajski  (Auerspergovi)  cerkvi  sv.  Duha  so  tri 
oltarne  slike  iz  1.  1775.:  1.  Prihod  sv.  Duha,  2.  sv.  Elizabeta,  posneta  po 
Schoonjansovi  v  križanski  cerkvi  v  Ljubljani,  3.   sv.  Mihael. 

Lesko  v  ec:  1.  Marijino  kronanje.  Barve  so  prav  lepe.  L.  1835.  je 
sliko  slabo  prenovil  M.  Brodnik,  bolje  1.  1901.  Lud.  Grilc,  2.  Sv.  Janez 
Nepomuk,  3.  Sv.  Fabian  in  Sebastian. 

Naklo.  Herrlein  je  narisal  načrt  za  veliki  oltar,  ki  ga  je  1.  1794.  iz- 
vršil Janez  Stimmer.  Tega  oltarja  sedaj   ni  več.  ^^ 

Novo  mesto.  V  frančiškanski  cerkvi:  1.  sv.  Anton  Padovanski. 
2.  Smrt  sv.  Frančiška.  Krasna  slika  iz  1.   1779. 

Orehek  (ž.  Hrenovice):  sv.  Florijan. 

Polhov  gradeč:  Marijino  rojstvo  v  velikem  oltarju. 

Postojna.  Cerkev  je  bila  na  novo  sezidana  1.  1777  in  posvečena 
1.   1798.  Herrlein  je  naslikal   zanjo  sv.  Frančiška  Ser.  1.   1796.^'* 

Rakitnik:  Marijina  zaroka. 

Razdrto:  Kronanje  Marijino. 

Sava  (ž.  Jesenice):  Oltarna  slika  na  ep.  strani  (200  X  127  tw): 
Sv.  Anton  Padovanski.  ^^ 

Senožeče:  1.  Sv.  Trojica,  2.  sv.  maša,  simbolična  slika. 

Smerja  (ž.  Prem):  sv.  Janez  Krstnik  1799. 

Stara  Loka.  V  Strahlovi  zbirki  se  nahaja  mala  slika  Darovanje  v 
templu  poleg  nekoliko  portretov.  Tu  je  tudi  Hcrrleinov  portret,  ki  ga  je 
narisal    z  rdečim   črtnikom  Josip   Hauptmann,    njegov  mnogoletni   prijatelj.  ^^ 

Šempeter  priN.  M.  Stene  te  cerkve  so  bile  znotraj  poslikane  s 
podobami  iz  Kristusovega  trpljenja.  Sedaj  o  njih  že  več  let  ni  nobenega 
sledu. '' 

.Šmarjeta  na  Dolenjskem:  za  postni  čas  se  rabi  lepa  slika  Kristusa 
na  križu.   Bila  je  nekdaj   na  Slapeh   med  zavrženo  šaro.  '*" 

Št  an  g  a.  Podoba  velikega  oltarja  kaže  sv.  Antona  Padovanskcga 
pred  Marijo  z  Ježuščkom   s  skupino  siromakov. 

Turjak.  V  turja.4kcm  gradu  so  portreti  starih  turjaških  grofov,  po- 
sneti po  starih   slikah,  v  naravni   velikosti   po  celi   dolžini.'" 

**  Poročilo  j{.  Jos.  Dustala. 

**  .Schumi.  Archiv,  II,   UiS. 

"  Zi^odovina  nakl.  farc.  str.  41. 

»•  MUlhcIluHKcn  d.  h.  V.  f.  Krain,  IHTZ-i.  52. 

"  Porf>čllo  župnika  Pr.  S.  Pokorna. 

■  Strahl,  o.  c.  .it). 

**  Ivan  Sak'lj.  /((rxl.  5>cmpcicrskc  farc.   II.    —  Strahl,  o.  c.  'M. 

«•  Jan.  Volčič,  Žlvljcnlc  prcbl.  I).  M.  In  sv.  Jožefa.  X.  2(i8.  In  /noti.  Srnarji-lski- 
farc,  44. 

♦'  Iv.  Kukuljcvlč  Sakcln»kl,  o.  c.   ll.J  Id.  In  Mltlii.   «1.  h.  V.  f.  Kiain.   IHT,!,  '2K 
.Der  Saal   und    da*  Audicn/zlnuticr   waren  chcnial»  mit  Aufwand  mcubllcrt  und  nill 


192 

V  Erbergovem  gradu  v  Dolu  je  bil  portret  barona  Erberga  in  mala 
slika  pod  steklom  maročanskcga  poslanika,  ki  je  1.  1780.  potoval  skozi 
Ljubljano."*'  V  tem  gradu  je  bil  tudi  portret  jezuita  Antona  Erberga 
(1695  — 1744),  ki  ga  je  Herrlein  s  tušem  narisal  po  drugi  sliki.  Sedaj  je 
v  cesarski  ročni  knjižnici  na  Dunaju  v  zbirki:"*^  Sammlung  der  größtenteils 
in  Kupfer  gestochenen  Porträts  geborener  Krainer.  '*'* 

Herrlein  je  ilustriral  tudi  knjige.  Svojemu  prijatelju  in  pod- 
porniku knjigovezu  in  založniku  H.  Hohnu  je  napravil  ilustracije  za 
knjigo:  SVETI  KRISHOVI  POT,  ki  je  izšla  i.  1806.  v  Ljubljani  v  velikosti 
9'8  X  16'5  cm.  Bakrorezi  so  natisnjeni  na  boljši  papir  kakor  besedilo.  Slik 
je  14,  pa  so  drugačne,  kakor  sedaj  navadne  pri  križevih  potih,  ker  se  prva 
postaja  začne  s  Kristusom,  ki  krvavi  pot  poti.  Imenuje  se  ta  vrsta  križevih 
potov  janzenistovska.  "^^ 

V  tretjem  zvezku  Hermanns  Reisen  durch  Österreich  se  nahajata  dve 
podobi,  namreč  kranjski  kmet  in  kmetica  v  narodni  noši.'*^  Pisatelju  se  je 
zdela  ta  noša  najznačilnejša  v  celi  južni  Avstriji.  Zato  je  edinole  ti  dve 
sliki  sprejel  v  svoje  obširno  delo.  Narisal  mu  jih  je  pa  Herrlein. 


Kulturnozgodovinski  paberki  iz  let 

1842-1849. 

Sestavil  prof.  Jos.  W  e  s  t  e  r. 

V  arhivu  deželnega  muzeja  Rudolfina  se  nahaja  rokopisna  knjižica 
v  mali  osmerki  (brez  invent.  štev.),  ki  bi  po  svoji  splošni  vsebini  sicer  ne 
zbujala  znanstvenega  zanimanja,  a  v  posameznem  nudi  dokaj  vero- 
dostojnih, tedanjo  dobo  kaj  dobro  osvetljujočih  podatkov  kulturnega  in 
zgodovinskega  značaja.  Ta  rokopis  je  namreč  oznanilna  knjiga 
škocjanske  fare  na  Dolenjskem ;  vezana  je  v  trdo  lepenko  in  šteje  236 
strani,  prvih  227  je  paginiranih  s  tekočimi  številkami,  228.  (nepagin.) 
ima  župnikovo  nemško  opazko,  zadnjih  8  pa  je  praznih.  Na  prvi  strani 

schönen  Porträten  der  Inhaber  dieser  Grafschaft  und  anderer  aus  dieser  Familie,  nach 
den  uralten  Originalstücken  von  der  Kunsthand  des  Herrn  And.  v.  Herrlein  copirt, 
in  Lebensgröße  behangen". 

♦2  Strahl,  o.  c.  35. 

*'  Iv.  Kukuljevic,  o.  c.  113. 

**  Mittheilungen  d.  h.  V.  f.  Krain,  1853,  92. 

^5  Iv.  Vrhovnik,  Slikar  Herrlein  ilustrator  slovenske  knjige,  Izvest.  Muz.  društva, 
1899.  137. 

*«  B.  Fr.  Hermanns  Reisen  durch  Österreich  etc.,  Wien,  1783,  III,  39:  „Keine 
Kleiderpracht  aber  zeichnet  sicii  in  diesem  Theile  der  österreichischen  Monarchie 
mehr  aus  als  die  Krainerische.  Ich  hoffe  Ihnen  kein  geringes  Vergnügen  zu  machen, 
indem  ich  Ihnen  gegenwärtig  zwey  Bilderchen  beylege" . 


Tab.  IV. 


Andrej  Herrlein: 

Grof  Rihard  Turjaški  in  soproga  Beatriks. 

(1774) 


Izvirna  stika  v  dež.  muzeju  v  i.jubljani. 
Fot.  dr.  Jofip  Ccrk. 


Tab.  V. 


o 
o 

o 

CO 


N 


O 
O. 


L. 

I 

'07 

u 

t: 

< 


193 

platnic  je  naslov:  Osnanila  v  Shkozianu  od  leta  1842 — 1849. 
Vsebina  se  nanaša  na  dobo  od  prve  nedelje  po  Novem  letu  (Dom. 
infra  Oct.  Circumcis.  D.  N.  1.  Ch.),  t.  j.  2.  januarja  1842.,  do  Velike  noči 
1849  (Dom.  Resurrect.  D.  N.  1.  Ch.),  t.  j.  8.  aprila  1849.  Na  koncu  ro- 
kopisa (pag.  228)  je  citati  naslednja  župnikova  opazka:  „Wird  dem  hi- 
storischen Landesverein  zu  Laibach  als  ein  wichtiges  Pfarrdocument  zur 
Aufbewahrung  u.  zur  allfälligen  Benützung  bei  der  Verfassung  der 
Landesgeschichte  eingesandt.  Pfarr  St.  Canzian  bei  Gutcnwerth  am 
15.  April   1849.  Joh.  Salokar  Pfr.  u.  Mandatar  des  Hist.  Vereines". 

Spisovalec  teh  oznanil  je  torej  župnik  Janez  Zalokar,  znani  slo- 
venski pisatelj,  sodobnik  in  prijatelj  Metelkov,  eden  izmed  tistih  redkih 
mož,  ki  so  hoteli  metelčico  uveljaviti.  Glaser  piše  v  svoji  slovstveni 
zgodovini,  da  je  ostal  Zalokar  zvest  prijatelj  metelčici,  dokler  je  bilo 
možno,  zakaj  še  1.  18-14.  je  spisal  v  „Extrabeilage  zur  Laibacher  Zeitung" 
članek:  „Noch  ein  Wort  über  die  neue  slovenische  Ortographie",  v 
katerem  še  vedno  zagovarja  metelčico,  dasi  je  že  od  1.  1840.  dalje  lahko 
veljala  za  odpravljeno.  V  tej  oznanilni  knjigi  pa  piše  dosledno  vse  slo- 
vensko besedilo  v  bohoričici,  le  na  par  mestih  je  nekaj  latinski  se 
glasečih  objav. 

Kakor  je  znano,  je  oznanilna  knjiga  nekak  tednik  žujinijskih  jioslov; 
ob  nedeljah  po  pridigi  se  ljudstvu  raz  prižnico  oznanjujejo  bogoslužni  in 
cerkve  ali  župnije  se  tičoči  posli  naslednjega  tedna.  Ti  podatki  sami  na 
sebi  nimajo  nikake  važnosti  za  poznavanje  dotične  dobe.  A  župnik  Za- 
lokar je  vpletel  med  ta  običajna  obvestila  tudi  še  druga  oznanila,  ki  so 
vredna,  da  se  tu  dokumentarno  zabeležijo.  Zakaj  na  podlagi  teh  objav 
dobimo  dokaj  jasen  pogled  v  naziranje  preprostega  ljudstva  in  v 
njega  navade  ter  razvade;  obenem  pa  nam  pričajo,  kako  previden  in 
skrben  dušni  pastir  je  bil  škocjanski  župnik  Zalokar.  Svoje  ljudi  je  k.ij 
dobro  poznal  od  dobre,  še  bolj  pa  od  slabe  strani,  in  tega  poznavanja 
tudi  nikoli  ne  prikriva.  Če  bi  današnji  Žkocjanci  čitali,  kako  je  Zalokar 
njih  prednike  dobrohotno  poučeval,  jim  razjasnjeval  pomen  in  n|)ravi- 
čenost  tlake,  kako  jih  je  svaril  pred  „puntom",  kaj  jim  je  povedal  o 
marčni  revoluciji  I.  1H4H.,  o  koristi  in  nevarnosti  nove  (južne)  želc/iic 
ceste,  ki  se  je  prav  v  tistih  letih  gradila,  kako  jim  je  razlagal  bistvo 
nove  ustave,  bi  se  čudili,  kako  malo  |)ravih  pojmov  so  imeli  takrat 
njih  dedje;  razun  tega  niso  znali  ne  sadnega  drevja  gojiti,  ne 
vinske  trte  obdelovati,  ne  grozdja  o  pravem  času  brati,  ne  hroin- 
pjrja  saditi,  niti  ž  njim  prav  ravnati.  Vsega  tega  jih  je  učil  njih  skrbni 
župnik  oh  nedeljah  s  prižnire  Hvale  jim  pri  tih  naukih  m  mogel  dosli 
i/rekati,  a  tem  čcAčc  jih  je  brez  ovinkov  pograjal  kot  Irne,  zanikanu- 
in  zagovcdne  „farmanc". 


194 

V  sledečem  hočem  navesti  dobesedno  nekaj  teh  Zalokarjevih 
oznanil.  Prvotno  besedilo  sem  točno  pridržal,  da  podam  tako  tudi  živo 
sliko  njegovega  jezika  in  sloga;  le  v  toliko  je  izpremenjena  oblika,  da 
sem  bohoričico  zamenjal  z  današnjo  gajico  in  da  sem  namestil  ločila 
tudi  tam,  kjor  so  v  izvirniku  izpuščena.  Ti  vzorci  znova  pričajo,  da  je 
bil  Zalokar  dober  stilist,  tako  da  njegovemu  slogu  tudi  po  dandanes 
veljavnih  pravilih  ni  dosti  prirekati ;  nekatera  poučna  oznanila,  kakor 
na  pr.  o  tlaki,  so  naravnost  retorični  sestavki,  ki  kažejo,  kako  dobro 
izobražen  jezikovni  čut  je  imel  Zalokar.  Iz  vsega  pa,  tudi  iz  osornili  in 
grajalnih  njegovih  besed,  veje  dobrohotnost  in  skrb  za  telesno  in  dušno 
blagostanje  Skocjancev. 

* 
*  * 

1.  Župnik  Zalokar  naroča  svojim  župljanom,  kako  jim  je  ravnati  z 
bolniki,  obolelimi  za  kozami. 

1845.  Dom.  Sexag. 

„Od  novomeške  Kresije  se  vam  oznani,  de,  ker  so  se  koze  v 
tem  kraji  zlo  razširile  in  posebno  tiste,  kteri  stavljenih  niso  imeli, 
narhuji  popadle,  naj  ljudje  gledajo,  de  tacih  bolnikov  ne  zapuste,  ali 
pa  po  nerodnim  ž  njimi  ne  ravnajo.  Naj  hiše,  kjer  so  taki  bolniki,  ne 
bodo  preveč  gorke,  naj  jih  vun  ne  pušajo,  naj  bodo,  kar  je  prav,  odeti, 
naj  jim  od  bezgoviga  cvetja  ali  pa  lipovega  mlačno  pijačo  napravijo, 
vina  pa,  ko  že  tako  veliko  vročino  terpe,  jim  nikar  ne  dajo.  Silno  napak 
je  misliti,  de  vino  bo  takim  pomagalo ;  se  ve  de  pomagalo  jim  bo  k 
smerti,  k  zdravju  pa  ne;  zakaj  v  vročini,  bodi  kakoršna  hoče,  torej  tudi 
v  vročinski  bolezni  ali  pa,  ko  se  pluča  obotavljajo,  je  vino  strup."  (pag.  96). 

2.  Oznanilo  o  „izučenem"  zdravniku  za  ljudi  in  živino. 

1846.  Dom.  V.  post.  Pent. 

„Ker  smo  dobili  semkaj  v  Skocjan  zučeniga  zdravnika,  se 
vam  oznani,  de  bolni  vsi,  kteri  pomoči  žele,  jo  tukej  dobe,  vsak  dan, 
in  tudi  za  živino  bolno,  če  hočejo."  (pag.  145). 

3.  Nravstvene  nevarnosti  nove  železnice. 
1846.  Dom.  quinq. 

„Se  nekaj,  farmanje,  bi  vam  rad  zdej  perporočil,  desi  vem,  de 
neradi  bogate,  kadar  vam  kaj  dobriga  svetvamo ;  pa  vendar  storil 
bom.  Vem,  farmanje,  de  eni  med  vami  čakajo,  de,  ko  se  bo  začelo  spet 
delati  na  železni  cesti,  pojdejo  tje.  Vem,  de  tudi  ženskih  nekaj,  ki 
niso  hotle  služit  iti,  na  to  čakajo.  Očetje  in  matere,  bratje  in  sestre, 
gospodari  in  žlahta,  prosim  vas  ter  prosim  za  Boga  in  za  vaše  duše, 
nikar  ne  perpustite  dekletamvtako  nevarnost  hoditi. 
Nobena  poštena  in  pametna   ženska  ne   gre  v  take  kraje,    in  ktera  gre, 


195 

je  že  zaznamnjana,  kaj  de  je.  Ktera  delati  hoče,  ima  dela  doma  dovolj. 
Vsej  iz  naše  fare  naj  nobena  ne  gre ;  pa  sej  naj  tudi  iz  druzih  far  ne." 
(pag.  135). 

4.  Zdravstvene  nevarnosti  ob  novi  železnici. 
1846.    Dom.  III.  Quadrag. 

„Po  volji  vikših  vam  tudi  oznanimo,  de  per  železni  cesti  se  je 
začela  in  se  zlo  razširuje  huda  in  kužna  vročinska  bolezen,  ki 
jih  vsak  dan  silno  veliko  prime  in  zlo  merjö,  po  10,  po  12  in  še  več 
en  dan.  Ni  za  take  reveže  tamkej  ne  hiš,  de  bi  pod  streho  bili,  ne 
postrežbe,  pod  kozolcmi  leže  brez  odeje  v  mrazu.  Prav  lahko  bi  se 
zgodilo,  de  bi  tako  bolezen  kter  tudi  k  nam  zanesel ;  zatorej  vam  to 
povemo,  de  bi  ne  hodili  tje,  dokler  nevarnost  ne  mine."   (pag.  136). 

5.  Vojakom  na  Ogrskem  naj  se  po  pošti  nič  ne  pošilja. 
1849.    Dom.  III.  Quadrag. 

„Po  povelji  novomeške  Kresije  ...  se  vam  oznani,  de  so  oficirji 
našiga  Regimenta  tistih  kompanij,  ki  so  zdej  na  Ogerskim, 
pisali,  de  žlahta  soldatov  tacih  naj  nič  pošiljajo  in  naj  ne  pišejo  tem 
soldatom,  ki  so  zdej  na  Ogerskim,  ker  pisma  take  težko  pridejo  do 
tistih  soldatov,  ki  niso  zmirej  v  enim  kraji,  in  se  dnarji  poslani  lahko 
zgube,  in  pa,  ker  soldatje  na  Ogerskim  tacih  darov  zdej  ne  potrebujejo, 
ki  so  z  vsim  potrebnim  preskerbljeni."  (pag.  224). 

6.  Dva  ukradena  vola  najdena. 
1846.  Dom  VI.  post.  pascha. 

„V  Krakovim  v  Gosi  so  predvčeranjem  dva  vola  najdena, 
ju  je  tat  mislil  mende  na  smenj  gnati ;  če  bi  kdo  po  njih  poprašoval, 
povejte  mu.  de  v  radelski  grešini  so."  (pag.   141). 

7.  Dvoje  zanimivih  oznanil  o  ženinih  in  nevestah. 
a)  1842.  Dom.  II.  post.  Epiph. 

„Se  vam  oznani,  kar  tiče  tiste,  ki  pridejo  k  |)oroki,  de  skušnja 
nas  je  učila,  de  nekteri  ženini  in  neveste  ne  vedo  dati  zapisati  imen 
svojih  staršev,  to  je,  ne  vedo,  kako  jim  je  ime  bilo;  posebno  pa 
jih  je  več,  ki  ne  vedo  povedati,  kako  so  se  njih  matere  po  svojih  starših 
pisale.  (>)dsihmal  ne  bo  nobeden  poročen,  dokler  ne  bo  prav  vedil  j»)- 
vedati,  kako  je  ženinovemu  očetu  ime,  kako  materi  in  pa,  kako  se  mali 
piScjo  po  svojih  starših.  Ravno  tako  tudi  od  nevestnih  staršev,  kako  jo 
ncvestnimn  očetu  ime,  kako  materi  in  pa,  kako  se  tudi  nevestna  tnali 
piše  po  svojih  starših.  Ktcri  tega  ne  bo  vedil,  ne  bo  v  poročivne  bukve 
zapisan  in  torej  tudi  ne  bo  poročen,  dokler  ne  bo  vedil  tega  |)ove(lati, 
ampak  bo  domu  poslan  vprašat.  De  ne  boste  torej  zaderžani.  se  vam  to 
oznani.  Tudi  morala  vsak  ženin  in  vsaka  nevesta  vediti  Nuniero  svoje 
hiAc  in  pa.  koliko  de  je  ktcri  star."  (pag.  2  in  3). 


196 

b)  1846.    Dom.  IV.  post  Epiph. 

„Se  vani  oznani,  de  ženini  in  neveste,  kteri  niso  še  24  let  stari 
in  imajo  še  živih  očeta,  k  |)oroki  morajo  tudi  očeta  perpeljati,  de  se 
bodo  pod  kri  žal  i,  de  pervoJijo  v  poroko.  Kteri  ne  bodo  tako  storili, 
ne  bodo  poročeni,  dokler  oče  ne  j^ride.  To  je  zdej  nova  ces.  postava." 
(pag.   133  in   134). 

8.  Zni)iiik  navaja  svoje  farmane  z  ostrimi  besedami  k  opreznosti, 
snagi  in  redu. 

a)  1842.    Dom.  II.  adventns. 

„Nekaj  časa  semkaj  vidim,  de  so  se  ljudje,  kar  jih  je  iz  spodnih 
vasi,  navadili  tukej  k  farni  cerkvi  po  mojim  vertu  hoditi,  in  kadar 
je  tmd  —  z  lučjo  gredo.  Ker  po  mojim  vertu  ni  nobena  ljudska  cesta, 
ker  po  mojim  vertu  ni  ne  bliže  ne  lepši  kakor  tam  po  cesti  v  cerkuv 
iti,  ker  s  to  navado  ljudje  meni  škodo  delajo,  in  bi  se  še  lahko  per- 
merilo,  de,  ko  z  lučjo  mem  kopičev  in  slame  hodijo,  bi  nas  še  morebiti 
požgali,  se  vam  oznani,  de  tega  nič  več  ne  terpim  in  ne  perpustim,  in 
če  bi  kter  za  to  prepoved  ne  maral,  bo  pervikrat  nazaj  na  cesto 
obrnjen,  če  bo  i)a  silo  delal,  bo  rubljen.  Dobro  ohranite!" 
(pag.  30). 

b)  1845.  Dom.  infra  Oct.  Nat.  D.  N.  I.  Ch. 

„Se  vam  oznani,  de  okoli  cerkve  in  po  britofi  ne  sme  nobeden 
srali  ali  kake  nečednosti  delati;  kteriga  bomo  taciga  najdli,  ga 
bomo  v  Strafingo  v  komesijo  poslali."  (pag.   130). 

c)  1846.  Dom.  infra  Oct.  Circumcis.  D.  N.  I.  Ch. 

„Tudi  se  vam  še  enkrat  oznani,  de  fanti  nov,  kteri  nimajo  se- 
dežev n  a  k  o  r  i ,  ne  terpim  na  kori,  in  bodo  štrafani,  če  bodo  na  kor 
hodili.  Ravno  tako  tudi  ne  terpim,  de  bi  se  na  postranske  oltarje 
naslanjali,  nanje  klobuke,  mrele,  cula  (!)  itd.  pokladali ;  bodo  štrafani, 
če  ne  bodo  marali.  Tudi  okoli  cerkve  nesnag  ne  terpim,  bodo 
štrafani,  ktere  bomo  najdli."  (pag.   131). 

d)  1847.  Dom  IV.  adv. 

„Aliquid  diccndum  de  luminaribus,  quibuscum  portantes  fa- 
cillime  incendia  causare  possent;  quod  ne  fiat,  summa  cautella  opus 
est.  (pag.  192). 

e)  1847.    Dom.  III.  Quadrag. 

„Kakor  so  vaši  otroci  vam  nepokorni,  tako  ste  tudi  vi 
nam  nepokorni  in  navajeni,  če  brič  s  palco  za  herbtam  ni,  ne 
bogati.  Dans  tjeden  smo  vam  oznanili,  kteri  de  nej  ta  tjeden  k  spovdi 
;iridejo,  in  niso  skorej  nič  prišli.  Gorenci  dolencam  očitajo,  de  so  leni, 
iM  moreni  reči,  kakor  ste  v  domačih  rečeh  in  v  vsim  zares  leni  in  nič- 
vredni gospodari,  tako  tudi  v  božjih  rečeh.  Če  vam  oznanimo  k  vašimu 


19t 

pridu,  te  dni  naj  ti  in  ti  pridejo  k  spovedi,  gotovo  jih  ni  ne  vlani  ne 
letaš.  Lenoba  to  stori,  de  ne  bogate.  Ce  rečem,  jutri  naj  pridejo 
k  spovedi  iz  Hrov.  broda  itd.  .  .  .,  berž  ko  ne,  de  ne  bodo  prišli.  Se 
bodo  raji  kak  drug  dan  vsi  po  svoji  glavi  nabrali  in  prišli,  de  jih  bo 
per  spovednicah  kakor  žerjavov,  in  ne  bodo  mogli  vsi  na  versto 
priti,  potlej  bodo  pa  izgovarjali  se  in  rekli,  de  ni  bilo  mogoče  veliko- 
nočne spovdi  opraviti.  O  gerdobija  ležnjiva!"  (pag.   162,   163). 

f)  1844.  Dom.  infra  Octav.  Corp.  Christi;  II.  post  Pent. 

To  nedeljo  je  bilo  oznanilo  o  otrocih,  ki  naj  pridejo  k  prvi  izpovedi. 
Med  drugim  stoji  napisano:  „Per  ti  perložnosti  moram  nekaj  staršev 
pohvaliti,  de  so  za  otroke  vendar  nekaj  skerbeii,  de  so  letaš  bolj  naučili 
jih  kakor  pa  vlani.  —  Vendar  jih  je  pa  nekaj  še  staršev  v  naši  fari, 
ki  otrok  dr  u  z  ig  a  ne  uče  kakor  jesti,  kleti,  krasti  itd. 
Nikoli  skorej,  kakor  se  meni  zdi  in  iz  otrok  spoznam,  per  svojih  starših 
nič  božjega  .ne  slišijo  in  nič  lepiga  izgleda  per  njih  ne  vidijo,  in  vender 
(žalostno  je  reči)  tacih  staršev,  kakor  kaže,  vest  ne  peče  in  se  ne 
spomnijo,  de  je  to  njih  dolžnost,  ko  je  velik  greh  jo  opustiti ;  nikoli 
mende  se  tacih  grehov  ne  spovdo.  Kaj  bo  per  sodbi?"  (pag.  79  in  80). 

8.  Posebno  neprijetne  preglavice  je  delala  župniku  poprava  cerk- 
venega stolpa.  Že  1.  1843.  sedmo  nedeljo  po  Binkoštih  je  pričel  Zalokar 
svoje  župljane  nagovarjati,  da  bi  vsak  po  svojih  močeh  prisi)evali  za 
neobhodno  potrebno  popravljanje  „turna  domače  cerkve."  A  vse  prošnje 
in  naročila  so  ostala,  kakor  pričajo  razna  oznanila,  brez  us|)cha.  Se 
1.  1845.  četrto  nedeljo  po  Binkoštih  prigovarja  nepokornim  ljudem,  da 
bi  vendar  prispevali  za  čast  svoje  cerkve.  Kdaj  da  se  je  stolp  res  po- 
pravil, se  iz  pričujoče  oznanilnc  knjige  ne  da  dognati.  Zanimivo  je 
zasledovati,  s  kakimi  razlogi  in  retoričnimi  sredstvi  prigovarja  Zalokar 
svojim  farmanom,  ki  so  bili,  kakor  je  videti,  sila  trdokorni  ljudje,  kadar 
je  šlo  za  kako  plačevanje. 

a)  1843.  Dom.  VII.  post  Pent. 

„Dans  teden  naj  pridejo  iz  vsake  vasi  dva  moža  k  meni,  se  bomo 
pogovorili  zavoljo  popravljanja  turna  domače  cerkve.  Naj 
pridejo  richtarji  in  pcrscženi  možje,  če  hočejf),  tudi  danes."   (pag.  -18). 

b)  1843.  Dom.  IX.  post  Pent. 

„Kar  tiče  popravljanja  turna,  sukj  se  uiikrat  z  možmi  tako  zgo- 
vorili,  de  bo  nas  eden  ta  teden  po  fari  šel  in  zanj  bral.  Pride  na 
vsak  grunt  po  3  f.  Pr^lovica  mora  biti  zdej,  druga  |)olovica  pa  prcc 
|>o  vsih  Svetih  Ictas.  Tisti,  ktcri  bo  zdej  vse  |)lačal  ali  dal,  bo  /.i|)js;iii, 
koliko  je  dal  i  listi  pa,  kteri  ne  \w  vsiga  zdej  d;il,  se  ho  |to(lkri/al.  de  bo 
gotov«)  f)  vsih  Svetih  dal,  kar  manjka.  I'armanje!  Skusilo,  kolikor  boste 
nar  bolj  mogli,    de    boste    lo   vkup    spravili,    ker    vidite    sami,    de    liinii 


m 

more  narejen  biti,  in  če  bi  se  odlašalo,  bi  potlej  le  veliko  več  škoda 
l)ila."  (pag.  49). 

C)  1843.    Dom.  XI.  post  Pent. 

„Farmanje !  Kakor  smo  bili  unkrat  z  možmi  se  zmenili,  smo  bili 
dozdej  poslali  trikrat  za  turn  brat.  V  spodnjim  kraji  niso  ljudje 
nič  pregovarjali,  ampak  so  vsi  pri  volji  bili  pomagati.  Hribovci  pa  so 
se  eni  poskrili  in  otroke  učili  legati,  de  niso  doma,  ki  so  bili ;  drugi 
pa  so  Gospodam  ne  le  debele  grobosti  delali  in  povedali,  ampak 
tudi  nobene  pomoči  ne  obljubili.  Gori  so  se  zgovarjali,  de  imajo  za 
svoje  cerkve  skrbeti,  kakor  de  bi  tiste  njih  fare  bile.  Mende  tedej  niso 
pod  Skocjan,  in  dozdej  nisem  še  vedil,  de  se  oni  ne  štejejo  pod  Skocjan 
v  faro.  Mende  imajo  tedej  oni  svoje  učenike  in  mašnike  v  hribih. 
Farmanje!  nikar  ne  mislite,  de  mi,  ki  za  turn  beremo,  za  se  beremo. 
Okoli  100  f  so,  večdelj  iz  spodnjih  krajev,  ljudje  dali.  S  temi  pa  ne 
moremo  nič  početi.  Torej  tisti,  kteri  so  jih  dali,  naj  pridejo  po  svoje 
dnarje,  jih  bomo  jim  nazaj  dali.  Nikoli  bi  jez  ne  bil  mislil,  de  so  naši 
hribovci  tako  grobi  in  za  farno  cerkuv  nič  vneti,  v  kteri  so  keršeni, 
kjer  ss.  zakramente  prejemajo  in  božjo  besedo  slišijo.  Vaši  spredniki  so 
tukej  cerkuv,  turn  zidali,  koliko  terpljenja,  vožnje,  plačila  je  bilo;  vi  pa, 
njih  otroci,  boste  pustili,  de  bo  to,  kar  so  oni  k  pridu  vas  vsih  pre- 
skerbeli  in  s  tolikim  trudam  in  kostanjem  dodelali,  konec  vzelo.  Far- 
manje!  ne  le  prosta  volja,  ampak  dolžnost  vaša  je,  cerkuv  v 
dobrim  stanu  ohraniti,  ker  je  vaša ;  kdo  drug  bo  za  vašo  cerkuv  skrbel 
kakor  vi?"  (pag.  50,  51). 

To  oznanilo,  namenjeno  za  11.  nedeljo  po  Binkoštih,  je  s  svinč- 
nikom prečrtano  in  nato  sledi  za  12.  pobinkoštno  nedeljo  ista  snov, 
samo  da  je  odstavek,  da  naj  pridejo  po  svoje  denarje  tisti,  ki  so  jih 
dali,  izpuščen  in  se  besedilo  v  predrugačeni  obliki  tako  nadaljuje : 

„Okoli  100  f  smo,  večdelj  v  spodnjih  krajih  zberačili ;  s  tem  pa 
ne  moremo  nič  početi.  Večdelj  so  v  naši  fari  Y2  gruntari,  če  eden  30 
grošev  k  temu  tako  potrebnimu  delu  vloži,  kaj  je  neki  to  taka  reč? 
Za  tožbe  pa  imajo  vselej  dnarjcv  dosti.  V  druzih  farah,  v 
Šentjernejski  itd.,  so  že  večkrat  in  več  dali.  Če  nočete  zdej  dati,  boste 
pa  mogli  poznej  več  dati,  ko  bo  veči  škoda.  Dokler  ne  bo  dnarjcv 
vkup  ali  pa  vsaj  podkrižana  obljuba,  ne  bomo  nič  začeli,  ampak  grušt 
bomo  odvzeli  in  turn  vremenu  in  vetrovam  prepustili.  Pa  ste  enkrat  se 
ustili,  de  hočete  še  četerti  in  veči  zvon  napraviti;  ta  bi  pa  še 
več  koštal,  turna  pa  nočete  pred  vremenam  ob  varovati.  Vem, 
de  niso  vsi  taki,  pa  hribovci  so  veči  delj.  Tistih,  kteri  imajo  kaj  uma, 
to  nič  ne  zadene.  Povem  vam  pa  vsim,  de,  če  v  kratkim  nočejo  ljudje 
ne  pernesti,  ne  obljubiti,    bomo    tistim,  kteri  so  kaj  vložili,  dnarje  nazaj 


199 

dali.  V  14  dneh  se  mora  to  skazati,  in  toliko  bomo  še  čakali.  —  Far- 
manjel  Sej  veste,  de  so  cerkvene  reči  vse  druge,  vse  sim  dal  po 
zastopnih  ljudeh  ceno  narediti ;  če  hoče  to  delo  kter  hribovcev  za 
manjši  plačilo  prevzeti,  če  bo  le  dobro  napravil,  mu  prav  rad  prepu- 
stim, bo  pa  dobiček  v  svojo  skrinjo  djal ;  če  bo  pa  manjkalo,  bo  pa 
dodal,  toda  vse  in  dobro  mora  narediti.  Hudo  je,  farmanje,  toliko  skerbi 
ne  zase,  ampak  za  vas  imeti,  pa  še  zgubo  in  škodo  terpeti,  in  pa  še 
zraven  debele  grobosti  požirati.  Le  v  nimar  pustite,  bomo  vidili,  če  bo 
kter  se  najdil,  de  bo  vam  turn  zastonj  popravil,"  (pag.  52,  53). 

d)  1843.   Dom.  XIV.  post  Pent. 

„Quod  attinet  reparationem  turris,  pecuniam,  quam  hu- 
cusque  collegimus,  adhuc  retinebimus,  usque  dum  spes  aliquantula 
affulgeat,  fore  ut  parochiani  forsan  pedetentim  adjiciunt,  ut  saltem  ver- 
nali  tempore  proxime  venturo  reparatio  ista  fiat."  (pag.  54). 

e)  1845.   Dom.  V.  post  pascha. 

—  „Per  ti  perložnosti  bodo  ali  donesli,  kar  je  rečeno  za  turn,  ali 
pa  se  bodo  podpisali,  kdaj  de  bodo  dali,  de  bomo  vedli  z  delavci  zgo- 
voriti  se."  (pag.  KM). 

f)  1845.   Dom  IV.  post  Pent. 

„Unkrat,  ko  sim  cegelce  pobiral,  ste  vsi  rekli,  de  boste  za 
turn  pernesli  precej,  kakor  hitro  bo  turn  začel  delati  se,  in  lejte,  no- 
beden zdej  nič  ne  pernese.  Prosim  tedej,  ne  odlašajte  vložiti,  kar 
ste  obljubili,  de  ne  bomo  zaderžani."   (pag.   107). 

10.  Laglje  je  bilo  nabrati  potrebno  vsoto  za  „nove  levite"  in 
„masni  plajšč";    zato  je  zadoščalo  eno  oznanilo. 

1847.  Dom.  I.  adventus. 

„Farmanje!  Ker  mi  za  našo  domačo  cerkuv  potrebujemo  za  vclkc 
praznike  novih  levitov  in  pa  eniga  mašniga  plajša  za 
velkc  praznike,  bomo  zdej  per  sprašovanji  brali  zanje  in  ste  prošeni, 
zakonski  in  ledki,  podeliti,  kar  ktcri  uterpi.  Ce  boste  več  dali,  bomo 
lepši  naredili,  če  pa  manj,  pa  manj  lepe.  Upam  pa,  de  če  boste  vero  in 
ajfer  pokazali  do  cerkve,  vam  bo  IJog  obilno  povernil.  Na  zadnje  vam 
bomo  pa  povedali,  koliko  smo  nabrali  in  vas  bomo  zahvalili."   (|)ag.  188). 

11.  Zanimiva  so  tista  oznanila,  v  katerih  govori  svojim  župljanom 
o  gos[)odarskih  zadevah.  Zalokar  je  bil  veščak  v  gospodarski  stroki, 
saj  je  bil  odličen  slovenski  strokovni  pisatelj.  Zato  je  pač  naravno,  da 
je  svojim  vernikom  ob  ugodtnh  prilikah  tudi  z  leče  povedal  marsikak 
dober  gospodarski  nauk. 

a)  IH-ri.    Dom.  X\'lll.  j.ost  Pent. 

„liog  nam  je  la  tjcdcn  lepo  vreme  dal,  naša  doli^nosl  ga  je  zato 
zahvaliti,  iip.imo  pa  tudi  od   njegoviga  usmiljenja,  de  bo  nan  (I)  tudi    ta 


200 

t  jeden  še  ga  dal.  Farmanje!  vaša  navada  je,  ne  zelene  pšenice,  ne  bele 
ajde  žeti,  ampak  čakate,  de  je  oboje  zrelo;  grozdje,  farmanje,  bi,  če 
l)i  še  ta  tjeden  hoteli  poterpeti,  dozorilo,  de  bi  dobro  vino  imeli, 
kjer  zdej  še  ni  dosti  zrelo,  ki  je  še  kislo.  Sej  mende  vender  jesiha  ne 
boste  namest  vina  perpravljali.  Jest  bi  rad,  de  bi  naše  vino  bolj 
v  čast  peršio."  (pag.  56). 

b)  Kaj  ugodno  priliko  za  tak  nauk    mu  nudi    evangelij  o  delavcih 
v  vinogradu. 

1844.    Dom.  Septuag. 

„Ker  je  dans  s.  evangeli  od  delovcov  v  vinogradu,  vam  hočem 
tudi  jez  nekaj  perporočiti,  kar  mislim,  de  bo  vam  k  pridu.  Vem,  de  je 
v  naši  fari  veliko  lepiga  in  dobriga  sadja,  veliko  lepih  sadnih 
dreves,  pa  vender  mislim,  de  jih  ni  nikoli  preveč.  Sej  veste,  kako 
prijetno  je  po  leti,  v  jeseni  in  po  zimi,  ako  se  žlahno  sadje  lahko 
povsot  dobi,  koliko  otrokam  in  odrašenim  zaleže,  kako  lahko  se  tudi 
proda  in  niarsikakšin  krajcar  zanj  dobi,  tako  de  od  tega  ni  treba  nič 
govoriti,  ker  je  povsot  znano.  Veste  pa  tudi,  de  imate  še  veliko  pre- 
storov,  kjer  bi  lahko  lepo  sadje  raslo  in  ga  ni.  Perporočim  vam  tedej, 
farmanje,  nasadite  si  toliko  sadnih  dreves,  kolikor  nar 
bolj  morete  zgodniga,  sredniga  in  pozniga  sadja,  žlahniga  in  navad- 
niga,  češenj,  češpelj,  hrušk,  jabelk,  breskov,  orehov  itd.  Nikar  ne  recite: 
kdo  bo  sad  dočakal  ?  Ker  veste,  de,  če  drevesa  pred  škodo  obvarjete  in 
lepo  oskerbljujete,  kmalu  sad  dočakate.  In  pa  spomnite  se,  de  so  vaši 
spredniki  ga  sadili  in  cepili,  in  vi  ga  zdej  vživate  in  ga  bodo  vaši 
otroci  za  vami.  Bodite  svojim  sprednikam  hvaležni  in  tudi  vi  kaj  taciga 
tistim,  ki  bodo  za  vami  peršli,  perpravite  ;  gotovo,  če  imate  dobro  serce, 
vas  bo  veselilo.  Tudi  ne  bo  toliko  tatov  sadja,  če  bo  povsod 
dovolj  ga.  Ker  se  bo  zdej  kmalo  pomlad  začenjala,  vam  perporočim, 
možje  in  fantje,  nasadite  in  nacepite  sadnih  dreves  povsot,  kjer  koli  se 
da  pred  živino  obvarovati,  tudi  clo  ob  germovji  in  po  hostah,  ne  po 
dvoje  ali  troje,  ampak  po  sto  in  sto.  Kaj  pa  škodi,  če  ga  bodo  otroci, 
pastirji  vživali?  Samo  po  nogradih  in  ob  njivah  visocih  dreves  ne 
sadite.  Po  gmajnah  in  po  vertih  pa  kolikor  narveč  morete.  Učite  se, 
fantje,  vsi  drevesa  cepiti,  de  si  boste  za  svoje  stare  dni  in  za 
druge  lepo  pomoč  perpravili.  Bogajte,  in  kolikor  nar  več  morete,  že 
Ictas  in  potlej  vsako  leto  to  storite  in  otrokam  perporočujte,  de  naj  ga 
zvesto  varjejo,  ker  bo  tudi  njim  k  pridu,  in  je  greh,  ga  hudobno  po- 
škodovati. Ce  bi  se  drevesa  včasi  bolj  očedila,  včasi  pognoile,  bi  vidili, 
kako  bi  rodile,  kakor  vinska  terta,  ki  ima  drevesno  natoro,  če  bi  je  ne 
očedili,  bi  malo  ali  pa  nič  ne  imela."  (pag.  68,  69). 


201 

čl  1847.  Dom.  XXIV.  post  Pent. 

„Mislim,  farmanje,  vam  danes  nekaj  o  d  letašne  letne  povedati, 
kar  vsim  morebiti  ne  bo  ljubo,  pa  vender,  ker  vam  dobro  želim,  ne 
morem  zamolčati.  Sploh  se  per  nas  vidi,  de  gospodarstvo  je  v 
našim  kraji  slabo.  Ljudje  ne  mislijo  nič  na  hude  leta,  ki  utegnejo 
priti,  nič  na  starost,  ko  delati  več  ne  boste  mogli.  To  bi  bilo  prav  po- 
trebno, de  bi  se  ljudje  spametovali  in  boljši  gospodariti  začeli.  Nikar 
ne  recite:  ni  mogoče.  Vse  je  mogoče  tistim,  kteri  hočejo.  So  eni  med 
vami,  ki  dobro    gospodarijo,  ti  zamorejo;     za  kaj  bi  drugi  ne  zamogli? 

Letašna  letna  je  po  svetu  večdelj  srednja,  v  nekterih  krajih  slaba; 
zatorej  je  žito  zmirej  še  zlo  drago ;  in  tudi  v  naši  fari  so  spodne  vasi 
precej  slabo  letno  letaš  imele.  Bo  treba  tedaj  zlo  zlo  varovati,  de  po- 
manjkanja preveliciga  ne  bo,  in  zdej  že  prec  od  začetka  je  treba 
varovati,  de  pozneje  prepozno  ne  bo.  Letašna  božja  šiba,  ki  je  nas 
obiskala,  po  božji  nezapopadljivi,  pa  vselej  pravični  in  Ijubeznjivi  mo- 
drosti, naj  k  pokori  vabi.  —  Bog  ima  v  svoji  shrambi  še  več  šib  hra- 
njenih, če  ena  ne  bo  izdala,  bo  drugo  v  roke  vzel;  če  lakot  ne  bo 
ponižala,  bo  vojsko  in  bolezni  poslal.  Bog  nas  obvari  pred  vsim  tem 
in  nam  daj  duha  prave  pameti. 

Vina  nam  je  letaš  Bog  precej  veliko  dal,  pa  se  bojim,  de  nam 
bo  malo  teknilo,  ker  je  slabo  in  v  kup  ne  bo  šlo.  Nar  slabši  vino 
imajo  per  nas  letos  tisti,  kteri  so  ali  iz  neumnosti  ali  iz  požrešnosti 
prezgodej  brali,  ko  grozdje  še  sladko  in  zrelo  ni  bilo.  —  Pšenice,  ajde 
ne  žanjete,  dokler  zrela  ni,  samo  grozdje  nezrelo  berete.  Boste 
vidili,  ko  bo  železna  cesta  dodelana,  kako  bodo  naše  vina  v  nemar 
pušene,  nobeden  jih  kupiti  ne  bo  hotel,  ker  bojo  iz  druzih  krajev  bolj- 
šiga  in  po  ceni  dovolj  dobili.  Tega  se  je  zlo  bati,  in  kaj  je  storiti? 
Vino  bolj  žlahno  napravljati,  de  bo  tudi  naše  vino  ime  in  slov  dobilo. 
—  Ne  mislite,  de  vam  prazne  reči  perpovedujem,  vaša  škoda  bo,  če 
ne  boste  poslušali.  Verjemite,  de  drugi  ljudje  tudi  kaj  vedo,  ne  le  vi. 
Vaši  izgovori,  de  gnije,  de  na  tla  pada,  so  prazni.  Poberite,  kar  pade 
in  škodo  terpi,  drugo  pa  pustite,  de  bo  dozorilo.  Ce  kaka  hruška  že 
zgodej  iz  drevesa  pade,  ali  boste  zato  hruško  čisto  otresli,  ki  nima  še 
zrelih  hrušk?  Ali  boste  belo  ajdo  poželi,  če  je  kako  zerno  na  nji  že 
černo  ?  Ali  boste  žele  precej  vse  posekali,  o  veliki  maši  že,  če  je  nekaj 
KJav  gnilih  ?  Ali  ni  boljSi  en  glaž  zrciiga  vina  kakor  c  ii 
poln  škaf  nezrel  i  ga,  s  rov  i  ga?  Tudi  zdrava  laka  srovina  bili  ne 
more,  kakf>r  nobena  ne.  Zatorej  vas  prosim,  farmanje,  de  se  Ix)  naše 
vino  slovilo,  de  kupci  bodo  per  nas  ostali,  ne  pa  dalej  šli,  bogajli-  in 
v»elej  čakajte,  de  Imi  gr»»zdjc  zrelo,  kakor  vselej,  in  bodi  vreme  kakoršno 
hnče,  čakate,  de  ajda  dozori,  in   je  prrj   ne  žanjete."   (pag.    I H.'{  —  I H.'>). 

M 


20'! 

12.  Najpomembnejša  izmed  Zalokarjevih  cerkvenih  oznanil  so  pač 
tista,  ki  se  nanašajo  na  tedanje  politične  razmere.  To  niso  več  suhoparna, 
objektivna  oznanila,  temveč  so  retorično  zasnovani  svarilni  govori,  v 
katerih  razlaga  župnik  bistvo  tlake,  pripoveduje  o  nemirnih  dogodkih 
po  Evropi,  o  bližanju  „punta",  o  dunajski  marčni  „revoluciji",  o  novem 
„katastru"  kranjske  dežele,  o  bistvu  konstitucije,  o  volitvah  v  državni 
zbor  frankfurtski  itd.  Iz  vsega  tega  je  razvidno,  da  je  Zalokar  pripravljal 
svoje  župljane  na  vse  tedanje  dogodke  in  prevrate  v  političnem  življenju. 
Čujmo  najprej,  kako  utemeljuje  opravičenost  tlake! 

1845.   Dom  IV.  post  Pent. 

„Farmanje!  Slišim,  de  se  punt  začenja  v  naših  krajih  in  nekaj  jih 
je  že  tudi  mojih  farmanov,  ki  so  začeli  ž  njimi  vleči.  Če  hočete,  far- 
manje, moj  svet  poslušati,  vam  bom  tukej  povedal  vse,  kar  k  ti  reči 
gre ;  zakaj  jez  se  bojim  za  vas,  ker  vem,  de  še  nikoli  iz  nobenega 
punta  nič  prida  ni  peršlo.  Poslušajte,  farmanje,  de  vam  povem,  kako 
se  je  tlaka  začela.  Veste,  de  so  v  nekdajnih  časih  vsi  vaši  gruntje 
grešinski  bili ;  potlej  pa,  ko  grešine  toliko  sveta  sami  niso  mogli  ob- 
delati, so  jih  med  svoje  hlapce  in  med  druge  ljudi,  kteri  so  hoteli, 
razdelili  in  jim  nekaj  svojiga  sveta  dali,  de  so  na  njih  smeli  hiše  in 
drugo  poslopje  postaviti,  si  njive,  travnike  narediti.  Tako  so  gruntje 
začeli  se.  Ker  pa  taki  gruntarji  grešinam  gruntov  niso  plačali,  ki  niso 
imeli  s  čem,  ampak  so  jih  le  tako  rekoč  od  grešin  v  najem  vzeli,  so 
bili  mitni  (najemni),  so  si  grešine  kaj  maliga  plačila  v  dnarjih  kakor  činž 
(obresti)  izgovorili,  drugo  pa,  ker  so  delovcov  potrebovali,  si  dela  2, 
3,  4  dni  v  tedni  peš  ali  pa  z  živino  izgovorili,  in  to  so  ljudje  tlako 
imenovali.  Tako  so  ljudje  grunte  (zemljiša)  prevzeli,  in  če  kter  ni  hotel 
kontrakta  deržati,  s  kterim  je  grunt  od  grešine  prevzel,  je  gospod  imel 
pravico  taciga  kmeta  iz  grunta  spoditi  in  grunt  drugimu  dati,  kakor 
ima  še  dan  današnji  vsak  pravico  štantmana  spoditi,  če  štantniga  kon- 
trakta noče  deržati.  Veliko  sto  let  so  kmetje  per  nas  tako  bili,  so  bili 
njih  grunti  mitni  in  jih  niso  v  last  imeli.  To  je  lej  ravno  tako,  kakor 
ako  bi  ti  imel  veliko  polja,  vinogradov  itd.,  de  bi  jih  sam  ne  mogel 
obdelati,  bi  kakšno  njivo  ali  pa  več  komu  dal,  de  bi  si  ondi  hišo  po- 
stavil in  bi  od  nje  živel,  tebi  pa  za  činž  vsako  leto  nekaj  v  dnarjih  pla- 
čoval,  drugo  pa,  postavim,  vsak  mesec  ali  tjeden  en  dan  tlake 
opravljal.  Če  bi  on  ali  pa  poznej  njegov  sin  se  ti  vstavil,  se  zoper 
tebe  spuntal  in  ti  ne  hotel  nič  več  tlake  opravljati,  bi  ti  pravico  imel, 
mu  njivo  spet  vzeli  in  jo  ali  sam  imeti,  ali  pa  komu  drugimu  spet 
tako  v  štant  dati. 

Rajnki    presvitli  Cesar    Jožef  je   grešinam    vkazal    svojim    kmetam 
pervoliti,  de  smejo    kmetje    svoje    grunte    nekoliko    plačati    ali    kaufrati 


203 

zato,  de  grešine  kmetov  ne  morejo  več  tako  lahko  kakor  kake  štant- 
mane  iz  gruntov  izgnati  in  jim  grunte  vzeti  kakor  poprej,  ampak  de 
jih  nekoliko  v  last  imajo.  Od  tistiga  časa  so  gruntje  večdelj  že  kaufrani, 
in  clo  malo  jih  je  že  zdej.  de  bi  ne  bili.  To  je  dobiček  bil  za  kmeta  in 
za  gospoda.  Pa  veste,  de  s  kaufertom  kmetje  niso  gruntov  popolnoma 
v  last  kupili,  zakaj  kaufert  je  bil  večdelj  clo  majhin,  po  60,  70,  80, 
100  f.  grunti  pa  so  bili  več  vredni,  po  600 — 1200  f  in  nekteri  še  več. 
Kmetje  niso  mogli  zmagati  toliko  plačati  in  grunte  popolnoma  od  grešin 
v  last  kupiti,  zatorej  je  še  veliko  koptala  grešinam  na  gruntih  ostalo. 
Od  tega  ne  še  plačaniga  koptalja  morajo  še  kmetje  činž  vsako  leto 
opravljati,  činžin  dnar,  kazen ;  drugo  pa  z  delam,  s  tlako,  peš  in  ži- 
vino, posebno  ker  grešine  za  svoje  posestva  delovcov  potrebujejo.  Tega 
koptalja,  ki  je  še  na  gruntih,  grešine  ne  morejo  zgubiti,  imajo  po  kon- 
traktih  pravico  do  njih,  in  s  puntanjem  kmetje  ne  morejo  nič  opraviti, 
ampak  se  le  še  bolj  nesrečne  store. 

Vidite,  farmanje  moji,  tako  so  te  reči,  in  prav  tako  vse  po  resnici 
in  nič  drugač  ne,  in  kteri  me  in  to,  kar  sim  povedal,  prav  umejo, 
lahko  spoznajo,  de  punt  je  hudobija,  ki  je  vsi  pravici  nasproti  in 
kontraktam  in  dolžnostim  in  so  kazni  vredni  in  nič  dobrega  ne  mo- 
rejo pernesti.  Če  bi  kontrakte  tako  lahko  ljudje  overgli,  kadar  bi  se  jim 
zdelo,  kakšna  bi  se  tudi  vam  godila,  ker  vsak  človek  ima  kakšen  kon- 
trakt  s  kom?  Kje  bi  bila  pravica?  Kje  poštenje?  Kje  vera  med  ljudmi? 
Kje  bi  kdo  mogel  kaj  svojiga  imenovati  in  brez  skcrbi  imeti?  Kje  bi 
kter  dolžnik  hotel   spoznati,  de  je  dolžnik? 

Vidite,  farmanje  moji,  kako  silno  vas  tisti  ali  iz  nevednosti,  ki  teh 
reči  ne  umejo.  ali  pa  iz  hudobije  golufajo,  ki  vas  šuntajo  in  k  pniitu 
vnemajo,  iz  ktcriga  nič  dobriga  priti  ne  more.  Vidite  tudi,  de  ni  hu- 
dobni duh,  kakor  pravite,  tlake  iznajdil,  ampak  vaši  sj)rcdriiki  so  z 
grešinami  v  take  kontrakte  radovoljno  pcrvolili  in  grunte  tako  prevzeli, 
ki  jih  plačati  niso  mogli,  in  vi,  njih  erbi,  ste  v  te  pravice  stopili,  in 
tudi  cesar  ne  bo  pervolil,  de  bi  ljudje  puntali  se  in  de  bi  sami  sebi 
pravico  delali  in  stare  kontrakte  zal«),  ki  so  jim  zoperni,  overgli.  Verje- 
mite mi,  de  s  puntam  razžalite  Boga,  ki  hoče,  tle  se  kontrakti  dcrže  in 
ki  zapoveduje  gosposki  pokoršinf)  in  ki  v  svetim  |)ismu  oznarnije,  de 
si  tist  sam  nesrečo  in  pogubljenje  nakopuje,  kteri  se  vikši  oblasti 
vstavlja.  Cesar  ima  soldatc,  ima  moč  vžugati  puntarje,  je  ena  kompanija 
t^>ldatov  premalo,  jih  bo  poslal  en  regiment,  dva,  tri,  če  bo  potreba. 
Kaj  boste  vi  storili?  Kaj  opravili?  Kakšno  sramoto  in  .škodo  boste 
imeli?  Ali  se  spomnite,  farmanje,  de  pred  več  letmi  so  se  bili  nekteri 
kmetje  zoper  tiirnsko  grcšino  spuntali?  Kaj  se  je  zgodilo,  ki  se  niso 
hoteli  podati?  Nekteri  so  bili  ubili,    nekteri    ncusmileno    tepcni.    nekteri 

ir 


204 

so  ob  vse  peršli.  Se  spomnite,  kaj  se  je  pred  3,  4  letnii  z  nekinii 
kmeti  Bajnovškimi  zgodilo,  ki  so  se  spuntali?  Cela  kompanija  soldatov 
je  peršla,  so  jih  tepli,  de  je  bil  strah,  so  jim  vse  pobrali,  kar  so  imeli, 
nekterim  so  pa  grunte  vzeli.  Po  cesarski  postavi  ima  gruntna  gosposka 
pravico  kmeta,  ki  se  punta,  abstiftati,  to  je,  ga  iz  grunta  spoditi,  če 
kontrakta  noče  deržati,  s  kterim  je  grunt  prevzel,  in  se  punta.  Kaj 
je  dozdaj  pomagalo  kmetam,  ki  so  se  puntali?  Ali  nimajo  zato  nič 
tlake  ? 

Verjemite,  farmanje,  de  jez  in  tudi  več  delj  grešin,  ki  imamo 
tlačane,  želimo,  de  bi  tlake  ne  bilo,  toda  pustiti  jo,  dokler  plačana  ni, 
ne  moremo  in  ne  smemo.  Ne  moremo  ker  tolciga  koptalja,  ki  je  v 
tlaki,  pogrešiti  in  zgubiti  ne  moremo,  in  ne  smemo,  ker  se  to  brez 
pervolenja  vikših  zgoditi  ne  sme.  Tlaka  bo  minula  morebiti  kterkrat,  in 
prav  resnično  želim,  de  bi,  pa  nikdar  ne  s  puntanjem.  Po  dveh  potih 
zamore  to  zgoditi  se:  1.)  če  kmetje  tlako  v  last  plačajo,  kakor 
so  jo  nekteri  že  v  klevevško  grešlno  plačali;  2.)  če  cesar  grešinam 
tlako  plača,  tode  bi  mogli  pa  kmetje  cesarju  to  počasi  poverniti. 
Nobeno  teh  dvojih  pa  se  naenkrat  zgoditi  ne  more,  ne  od  kmetov,  ker 
nimajo  vsi  toliko  dnarjev,  de  bi  mogli  grešinam  tlako  v  last  precej 
plačati,  ne  od  cesarja,  ker  tudi  cesarske  kaše  nimajo  tako  veliko 
dnarjev,  de  bi  za  vse  kmete  na  enkrat  tlako  plačale.  Verjemite,  far- 
manje, de  naš  milostivi  cesar  tudi  misli  na  vas,  tudi  on  ve,  de  tlako 
delate;  verjemite,  de  ni  boljšiga,  bolj  miroljubnega  serca  mem  njegoviga 
(ki  noče  nobenimu  krivice);  pa  z  eno  samo  besedo,  z  enim  ukazam 
se  to  ne  da  ovreči  in  grešinam  tolikšna  škoda  brez  povračila  narediti. 
Morebiti  in  upati  je,  de  naš  milostivi  cesar  že  davnej  misli  na  pota,  po 
kterih  bi  se  to  dalo  storiti ;  počakajte,  de  izpeljajo,  de  bo  brez  škode 
grešinam  in  vam.  S  puntanjem  bi  vi  utegnili  njegove  misli  in  sklepe 
(le)  razdreti  ali  pa  jih  še  bolj  v  daljne  čase  odriniti.  Ne  verjemite  šun- 
tarjem,  naj  bo  kdor  hoče  in  kjer  koli  hoče.  üolufajo  vas  in  v  nesrečo 
spravljajo,  ki  vam  ne  bodo  hoteli  potlej  nič  ne  poverniti  in  pomagati, 
ki  boste  škodo  imeli,  ampak  se  bodo  skrili  in  svoje  poprešne  besede 
tajili.  Pa  tudi  štrafani  bodo. 

Iz  tega  tedaj  lahko  spoznate,  farmanje,  de  punti  vas  gotovo  ne 
bodo  peljali  izpolniti  vaše  želje,  ampak  vas  bodo  v  prav  veliko  škodo 
spravili;  torej  nehajte  in  čakajte,  kar  bodo  vikši  sklenili!  Če  imate  pa 
kakšno  pravično  tožbo,  imate  kresijo  in  lantovž  in  druge  vikši,  ondi 
se  oglasite  in  pravice  išite,  ne  s  puntam.  Ktir  ima  pamet,  me  bo  zastopil 
in  se  potem  ravnal."  (pag.   107 — 112). 

13.  Župnik  daje  posestnikom  navodila,  kako  naj  se  ravnajo  pri  novi 
cenitvi    zemljišč.    Iz  raznih    njegovih    opominov    razvidimo,    kako  so  bili 


205 

kmetje  navajeni  cenilcem  vedoma  napačne  podatke  podajati,  da  so  se 
radi  prepirali  in  se  v  ta  namen  celo  „korajže  napijali"  itd. 

1845.    Dom  XVII.  post  Pent. 

„Farmanje!  Slišali  ste,  de  so  naš  presvitli  cesar  po  prošnjah  de- 
želnih stanov  pervolili,  de  bo  naša  krajnska  dežela  še  enkrat 
šacana,  zato  ker  so  se  povsot  ljudje  pertožili,  de  pervo  šacilo  ni  bilo 
po  resnici  in  pravici.  Ker  naš  presvitli  cesar  nočejo  nobenimii  krivice  in 
kmetiškiga,  tako  potrebniga  in  koristniga  stanu  nočejo  in  brez  velike 
škode  cele  dežele  tudi  ne  morejo  zatreti,  se  bo  pa  naša  dežela  še 
enkrat  cenila.  Ze  so  komisarji  poslani  in  bodo  precej  se  po  komi- 
sijah razšli.  —  Boste  že  zvedili,  kdaj  de  bodo  do  nas  peršli.  Prejden  pa 
se  to  zgodi,  vas  hočem,  farmanje,  od  teh  reči  nekoliko  podučiti,  ker 
veste,  de  je  na  tem  silno  veliko  ležeče. 

1.  Farmanje,  skerbite,  de  bo  vsak  per  svojih  delih,  per  njivah, 
travnikih,  nogradih  in  hostah,  in  de  bo  vsak  svoje  posestvo  odkazal  in 
de  ne  bo  germovje  za  nograde,  spašina  za  travnike  itd.  šacovano,  de 
tacih    pomot  potlej  popravljati  ne  bo  potreba. 

2.  Kar  boste  govorili,  govorite  s  premislikam  in  moško,  vsih 
nepotrebnih  besedi  in  okolistav  se  zaderžite,  tudi  vsiga  vpitja  itd.  se 
varujte,  ker  bi  vas  zato  le  zaničovali,  ne  pa  poslušali,  in  bi  tako  sami 
sebi  škodovali.  Možje,  rihtarji  in  persežniki  bodo  sicer  od  vsiga  mogli 
nar  bolj  odgovor  dajati,  pa  vender  tudi  gospodarji  vsak  od  svojiga. 
F-*ametne  in  umne,  ob  kratkem  zastopno  povedane  besede  se  perležejo 
in  jih  \sak  rad  posluša,  neumnih  pa  je  kmalo  preveč.  Torej  trezni 
bodite,  ne  pijani,  ker  pijanost  ne  da  nobene  prave  serčnosti, 
ampak  le  prav  veliko  neumnc^sti.  Bodite  manirlich  in  resnični,  pa  nič 
boječi  ne.  Resnica  bo  nar  bolj  veljala,  zvijača  in  laž  malo  časa  veljale. 
Me  bo  veselilo,  če  bodo  moji  farmanje  povsot  prav  pametno  in  možko 
govr)rili,  de  bo  čast  nam  in  k  pridu.  Zatorej  jjoprej  vse  |)rcrajlaj(c  in 
vse  premislite,  koliko  vsako  obdelovanje  košta  in  koliko  praviga  resnič- 
nega dobička  verze.  Moremo  biti  eden  za  vse  in  vsi  za  eniga, 
to  je,  vsi  vkup  deržati, 

'i.  —  Kteri  so  bolj  umni  in  zastopni  med  vami  in  znajo  prav  na 
kratko  vsako  reč  dopovedati,  tisti  naj  se  komesarjev  bolj  derže  in  naj 
zase  in  za  sosöde  po  resnici  in  pravici  govore  in  možem,  ki  bodo  ša- 
covali,  naj  pomagajo.  Nikoli  ne  recite,  ta  ;ili  t.i  njiva  je  boljši,  (udi  od 
sosedov  ne.  in  če  bi  tudi  sovražnik  bil. 

Farmanje!  Ker  naA  presvitli  cesar  nam  gotovo  doliro  lioirjo  in 
nas  nočejo  nesrečnih  storiti,  ker  mi  vemo,  de  davki  morajo  bili  in  je 
naia  dolžnost  tako  k  sreči  kraljestva  pomagati,  se  davkov  \\v  moremo 
ubraniti,  pa  tudi  povedati    vender    smemo,    de   bi   tudi   mi  radi  živ- 


206 

Ijenja  veseli,  ne  žalostni  bili,  in  de  jim  le  to  damo,  kar 
zamoremo,  ne,  kar  ne  zamoremo.  —  — "  (pag.  116 — 118). 

14.  Na  praznik  Marijinega  oznanjenja,  t.  j.  25.  marca  1848.,  torej 
1 1  dni  po  dunajskih  marčevih  dogodkih,  je  Zalokar  s  prižnice  povedal, 
kaj  se  je  zadnje  čase  po  svetu  prigodilo,  kako  se  je  revolucija  iz  Italije 
prek  Francije  in  Nemčije  razširila  tudi  v  Avstrijo  in  bruhnila  na  Dunaju 
in  v  Gradcu  na  dan.  Previdno  svari  svoje  ljudi  pred  nepremišljenimi  ko- 
raki, češ,  naj  rajši  počakajo  in  naj  ne  skušajo  sami  s  silo  kaj  doseči. 
„Kar  bodo  drugi  dosegli,  boste  tudi  vi".  S  temi  besedami  končava  svoje 
kaj  premišljeno  in  pomirljivo  sestavljeno  oznanilo. 

1848.  Dom.  III.  Quadrag.  Sab  a  to  antea,  die  festo 
Annunciat.  B.  M.  V. 

„Farmanje!  dans  14  dni,  1.  nedeljo  v  posti,  sim  vam  bil  že  nekaj 
med  pridgo  povedal,  de  se  čudne  reči  po  svetu  gode.  Takrat  še 
vi  niste  nič  vedli,  kaj;  zdej  pa  že  sami  veste,  de  se  hudo  vreme  že 
semkaj  vleče.  Ker  ljudje  veliko  govore  in  ne  vedo,  kaj  je,  vam  hočem 
dans  vse  razložiti,  kar  je  v  cajtingah  in  druzih  pismih,  ki  smo  jih 
doliili,  povedano,  de  boste  vedli,  kaj  de  je  in  kako  se  vam  je  v  tih 
čudnih  okolistavah  zaderžati.  Poslušajte! 

Znano  vam  je,  de  že  od  vlanske  jeseni  so  po  vsih  laških  de- 
želah strašni  puntje  in  zato  so  naši  soldatje  in  veliko  regimentov 
iz  druzih  estrajških  dežel  na  Laško  šli.  Kar  je  Laških  dežel  pod 
našim  cesarjem,  je  ondi  zdej  vse  polno  estrajških  soldatov  in  ni  še 
dozdej  ondi  nič  vojske  bilo  in  je  berž  ko  ne  tudi  ne  bo.  Med  tem  je 
ta  dan  pred  s.  Matijam  letaš  v  Parizu  na  Francoskim  na  enkrat 
strašin  punt  vstal,  tako  de  je  njih  kralj  Ludwik  Filip  mogel  be- 
žati (in  se  skriti).  Gerdo  so  kraljeve  hiše  po  tem  razrupali.  Če  vpra- 
šamo, zakaj  so  to  storili,  ne  moremo  v  cajtingah  nič  praviga,  veljavniga 
uržoha  najti.  Samo  to  najdemo,  de  je  perložnost  dala  k  puntu  prepoved, 
de  ne  smejo  na  balih  početi,  kar  bi  hotli.  Ta  francoski  punt  je  hitro 
per  hrumi!  v  nemške  dežele  in  v  vse  kraje;  zagnale  so  berž  punte 
nemške  dežele  per  Rajni,  virtenbergska,  hesenska,  pajerska,  in  so 
ljudje  persilili  svoje  kralje  jim  tri  reči  pervoliti:  1.  de  smejo 
pisati  v  cajtingah  in  v  druzih  bukvah,  kar  hočejo,  in  govoriti  tudi 
od  vikših,  kar  hočejo,  de  nobeden  jim  tega  ne  sme  braniti.  2.  Nazi  o - 
nalgardo,  to  je,  pravico,  de  ljudje  imajo  za  svojo  brambo  svoje 
soldate,  kralji  pa  spet  svoje,  kakor  de  bi  kralj  in  pa  ljudstvo  ne  bili 
vsi  eno,  ampak  sovražniki  med  seboj.  3.  Konstit učijo  (vstavo),  to 
je,  postavo  in  pravico,  de  podložni  vsih  krajev  smejo  vkup  priti  v  velko 
mesto,  smejo  izvoliti  po  postavi  svoje  namestnike,  de  bojo  za  njih  go- 
vorili   in   vkup  sklenili,  kar  je  kraljem  treba  dati  in  storiti   in  druge  na- 


207 

prave  po  deželah  napravljati.  Po  tem  je  14.  dan  tega  mesca,  ki  smo 
še  v  njem,  to  je,  ravno  pred  enajstmi  dnemi,  ko  smo  se  nar  manj 
nadjali,  zahrumil  punt  tudi  na  Du  na  ji  in  drugi  dan  potem  tudi 
v  Gradcu  in  so  persilili  našiga  milostiviga  in  dobriga  Cesarja  jim 
tudi  te  tri  reči  pervoliti,  namreč  prostost  v  govorjenji  in  pi- 
sanji, nazionalgardo  pa  konstitucijo.  Perve  dve  reči  je 
Cesar  precej  pervolil;  za  tretjo  pa  je  obljubil  poklicati  na  Landtag  na 
Dunaj  iz  vsih  dežel  nemških,  laških  in  slovenskih,  kar  jih  je  pod  Ce- 
sarjem, te,  ki  so  že  dozdej  imeli  pravico,  gospoda  in  burgerji,  na  land- 
tage  hoditi,  za  kmete  pa  še  posebe  več,  kmečke  ljudi  ali  pa  druge, 
ktere  bodo  kmetje  sami  izvolili  in  za  njih  govorili,  kakor  bo  v  kratkim 
oznanjeno,  kdaj  in  kako.  —  V  Gradcu  pa  niso  le  samo  to  hoteli,  kar 
Dunajčanje,  ampak  še  veliko  druzih  reči,  ki  so  jih  do  Cesarja  poslali, 
de  jim  naj  pervoli,  postavim,  de  bi  dac  nehal,  postava  za  štempclne 
druga  bila,  de  bi  sodbe  krajše  in  očitne  bile,  in  take  reči.  Teh  gra- 
carskih  reči  pa  ni  še  dozdej  nobena  pervolena,  ampak  je  obljubljeno, 
de  se  bo  od  teh  in  še  druzih  reči  na  velkim  landtagu  v  zboru  govorilo, 
in  kakor  bodo  vsi  vkup  tam  sklenili,  bo  veljalo.  —  Vas  tedej  opo- 
minjam, farmanje,  ostanite  per  dozdejni  postavi  mirni  in  čakajte,  kar 
bo  sklenjeniga.  Ne  bodite  silni,  neusmileni,  hudobni,  ampak  modri  in 
pametni,  de  ne  boste  v  škodo  peršli.  Vse  dozdejne  pravice  naj  se 
opravljajo  kakor  dozdej.  de  ne  boste  nikomur  škode  delali,  tudi  gospodi 
ne.  Poterpite,  de  greha  ne  bo,  in  pa,  de  ne  boste  sami  sebe  zavirali,  če 
bi  nepokojni  bili,  in  bi  se  morebiti  zavolj  vas  velki  zbor  tako  bcrž 
oznaniti  ne  mogel.  Govoriti  nam  je  zdej  scer  perpušeno,  pa  sami  si 
vendar  pravice  delati  ne  smemo  in  druge  ljudi  v  škodo  pcrpravljati. 

Ce  bojo  te  reči  dobre  ali  ne,  Bog  ve.  Upati  je,  de  bo  marsikako 
polajšanje  za  ljudi.  Na  drugi  strani  pa  se  bojim,  de  bo  ludi  veliko 
hudiga  iz  tega  peršlo.  Pervič  že,  skorej  vsak  bo  sol  dal.  Drugič, 
med  veliko  dobrimi  bukvami  bo  tudi  veliko  zapel  i  vili  in 
slabih,  ki  nevedna  mladost  rada  po  njih  seže  in  nejevero  in  strup  iz 
njih  pije.  Dalej  se  bojim,  de  bodo  ljudje  cerkuv  in  ktršanske 
nauke  Se  bolj  zaničovali  kakor  dozdej,  in  |)a  mislim,  de  v  taki 
pcrsilcni  naredbi  bo  zmirej  zerno  iti  kal  Ic/alo  |)riliodnili  pogostnih 
puntov.  —  iz  pu  n  to  v  je  m  a  lo  kd  a  j  sekaj  |)ri(la  p  c  r  šl  o.  V  čudnih 
časih  živimo,  samopaAnr)st  uka,  pametni  ljudje  se  jokajo.  I  Indobija  kra- 
ljuje. pf)^tenost  je  /aničovana,  vera  ugasuje,  mende  z  a  d  n  i  časi 
sveta  se  bližajo. 

Karmanjc!  Verjemite,  de  vam  dobro  hočem,  bogajle,  itosle  vidili, 
de  bo  prav.  Ko  bo  vihar  mititil.  nas  bodo  hvalili.  K.ir  bodo  drugi 
dosegli,  boste  tudi  vi."  (pag.    V.iH     '201j. 


208 

15.  Belo  nedeljo  1.  1848.  naznani  župnik  volivno  postopanje  za 
volitve  v  državni  zbor  v  Frankfurt.  Bile  so  to  posredne  volitve  po  vo- 
lihiili  možeh.  Dalje  se  tudi  še  napoveduje  volitev  v  državni  zbor  na 
Dunaju,  ki  bo  sklican  na  podlagi  Ferdinandove  konstitucije. 

1848.   Dom.  in  albis.  30.  april. 

„Po  povelji  vikših  Ljubljanskiga  lantovža  20.  dne  tega  mesca  in 
novomeške  kresije  23.  dne  tega  mesca  se  vam  oznani  ta  tako  velika 
in  imenitna  reč,  de  v  vsaki  fari  bo  pojutrišnjim  ob  9.  dopoldne 
vol  i  tu  v  tistih  mož,  kteri  bodo  potlej  v  vašim  imenu  in  kakor  od  vas 
pooblasteni  volili  može,  ki  pojdejo  čez  malo  dni  na  Nemško  v 
mesto  Frankfurt,  da  se  bo  tam  začelo  delo  in  tako  rekoč  osnova 
konstitucije  za  vse  nemške  dežele.  Vsi  posestniki  imajo  pravico  voliti, 
kteri  niso  zavoljo  kake  pregrehe  zaperti  ali  pa  kteri  od  vbogajme  ne 
žive.  Vsi  drugi  pa  imajo  to  pravico  in  oblast. 

To  volenje  bo  v  naši  fari  taköle.  Pojutrišnjim  ob  9.  zjutraj  imajo 
priti  semkaj  v  Skocjan  in  bo  tukej  v  farovžu  volenje  iz  vsih  vasi  go- 
spodarji, ne  le  iz  Mokronoške,  ampak  tudi  iz  Kerške  komesije,  Zakra- 
kovčanje,  in  bodo  od  500  duš  do  800  in  1000  izvolili  eniga  izmed 
sebe,  tako  bo  v  naši  fari,  ki  ima  čez  4000  '  duš,  8  ali  pa  7  izvolenih,  iz 
vsake  gmajnje  eden.  Od  Kresije  postavljen  komesar  per  ti  reči  per  nas 
so  g.  Andolšck,  c.  k.  Mokronoški  davkov  p'-ejemar.  Premislite  tedej, 
kteriga  boste  iz  vsake  gmajnje  ali  srednje  drugi  izvolili,  de  ne  bo 
volenje  predolgo  terpelo. 

Iz  naše  kresije  bo  tako  potlej  v  treh  krajih  od  teh  od  farmanov 
in  gmanj  ali  sredinj  izvolenih  mož  volenje  tistih  mož,  kteri  poj- 
dejo v  Frankfurt.  V  vsakim  teh  treh  krajev,  namreč  v  Novim  mestu,  v 
Kočevji  in  pa  na  Mirni  bodo  vsi  ti  prej  izvoleni  volili  enega  moža  ali 
pa  gospoda,  v  kteriga  imajo  zaupanje,  de  pojde  v  njih  imenu  v  Frank- 
furt. Tako  bodo  v  naši  dolenski  Kresii  za  to  izvoleni  3,  v  Ljubljanski 
Kresii  tudi  3,  v  postojnski  1,  tedej  iz  cele  naše  dežele  7.  Koroška 
dežela  je  tudi  pod  naš  Lantovž ;  v  celovški  Kresii  bodo  izvoleni  3,  v 
Blaški  pa  2,  to  jih  je  5.  Vsih  pa  na  Kranjskim  in  Koroškim   12. 

Iz  naše  fare  itd.  pojdejo,  kadar  bo  povedano,  ti  od  vas  izvoleni, 
de  bodo  v  vašim  imenu  volili  eniga,  kteriga  bodo  hoteli,  v  novo  mesto. 
V  novim  mestu  bodo  vsi  ti  od  far  in  sredinj  izvoleni  možje,  kteri  so  v 
kresiiskim  (?)  vkazu  k  novim  mestu  djani  — ,  volili  eniga,  kteriga  bodo 
hoteli,  de  imajo  zaupanje  vanj,  de  bo  v  njih  imenu  vedil  govoriti  za 
nje.  De  za  tako  veliko  opravilo  in  na  Nemškim,  kjer  le  samo  Nemško 
govore,  in  ko  bo  okoli  1000  tacih  iz  vsih  nemških  krajev  poslanih, 
prebrisanih  učenih  in  modrih  mož  in  gospodov  izbranih,  ki  bodo  velike 

'  „Catalogus  cleri"  za  1.  1848.  navaja  4190  duš. 


209 

reči  imeli  premisliti  in  presoditi  in  postaviti,  le  taki,  ki  so  nem- 
škiga  jezika  dobro  vajeni,  dobro  učeni,  skušeni  in  vse  potrebe 
naše  poznajo,  so  izvoliti,  sami  lahko  spoznate.    —   — 

Potlej,  ko  bo  v  Frankfurtu  to  delo  dodelano  in  od  vsih  podpisano, 
bo  (upamo)  v  naših  deželah  volenje  za  veliki  zbor  na  Dunaji, 
kjer  bodo  vsi  deželni  stanovi  iz  vsih  deželj  izbrani  in  tudi  kmetijski 
ljudje,  ali  tisti,  kteri  bodo  od  njih  izvoleni,  kakor  je  upati,  poslani,  de 
bodo  nove  postave  naredili,  in  za  kmete  tudi  posebno  (za  tlako  in 
druge  reči)  -  govorili  in  postavili.  Vidite  tedej,  kaj  je  to  in  kaj  in  kako 
vam  je  treba  vse  to  premisliti."   (pag.  204 — 207). 

16.  Zadnje  oznanilo    političnega   značaja  se  tiče  nove    konstitucije. 

1849.   Dom.  III.  Quadrag. 

„V  četrtik  11.  dan  sušca  je  leto,  kar  so  presvitli  Cesar  Ferdinand  I. 
vlani  svojim  Ijudstvam  konstitucijo  dali.  V  zahvalo  te  tolikšne  pri- 
godbe  bo  po  povelji  Ljub.  škofije  v  četertik  zjutrej  v  ta  spomin  peta 
maša  in  zahvaljna  pesem."  (pag.  225). 

.1,     * 

*  * 

Ob  sklepu  te  črtice  mi  bodi  dovoljenih  še  nekaj  splošnih  opazk  o 
zgodovinski  vrednosti  takih  paberkov  iz  oznaniliiih  knjig.  Župnik 
Zalokar  je  prav  dobro  uvideval  kulturnozgodovinsko  važnost  lake  knjige 
in  jo  je  tudi  poslal  deželnemu  zgodovinskemu  društvu  „zur  allfälligen 
Benützung  hei  der  Verfassung  der  Landesgeschichte".  Pomislimo,  koliko 
takih  dnjbtin  bi  se  dalo  nabrati  iz  oznaniliiih  knjig  drugih  kranjskih 
župnij  in  še  iz  starejših  dob.  Toda,  kje  se  hranijo  vse  te  knjige?  Dosti 
jih  ostane  gotovo  doma  v  župnijskem  arhivu,  nekaj  jih  je  izvestno  (udi 
v  škofijskem  arhivu,  toda  mnogo  se  jih  je  najbrž  tudi  že  pozgubilo  ali 
založilo.  Ali  bi  ne  bilo  umestno,  da  bi  se  vse  še  ohranjene  oznanilne  knjige 
shranile  na  enem  mestu,  ali  v  knezoškofijskem  ali  pa  v  kranjskem 
deželnem  arhivu  ?  Preiskovalcu  domače  zgodovine  bi  bilo  delo  s  tem 
olajšano  ali  sploh  omogočeno ;  zakaj  prav  v  teh  knjigah  utegne  najti 
toliko  zanimivih  in  važnih  podrobnosti,  da  z  njimi  lahko  zamaši  vrzeli, 
ki  molijo  kulturno  sliko  v  celoti.  Tudi  jezikoslovec  bi  našel  v  njih 
marsikako  drobtino,   ki  dcjslej  še  ni  zabeležena.^ 

'  Kar  je  v  oklepaju,  je  v  rokopisu  prečrtano. 

•  Tako    na   pr.    rabi    Zalokar   za    ljubljanske   ali    tržaški-    tiajdcMu'-ki-,    ki    so    jili 
imele  ikfKJanske  ienc  v  reji,  i/.raz  »cesarski  otroci".  1'ritJj.;    „V  soholo  d.ij  pti 
dejo  semkaj    liste    icne,    ktere    Imajo    cesarske    otroke,    s    svojimi    pisuiauii     po 
plačilo  za   •/,  leta."  (pa({.   17».  Ali; 

,—  naj  pridejo  po  plačilo    lisic   žene.   ktere   imajo    (eržaški    .i  I  i    |),i  l|ul) 
Ijantke  otroke  v  reji.'  (paij.  44).  Dalje: 


210 


K  političnemu  programu  Antona 
Auersperga  1.  1860. 

Priobčil   dr.  Jos.  Tominšek. 

Pravo  politično  —  ter  parlamentarno  —  delovanje  grofa  Antona 
Auersperga  se  začenja  z  letom   1860.^ 

Dne  29.  aprila  1.  1860.  je  bil  namreč  izvoljen  za  člana  „deržavnega 
svetovavstva"  (Reichsrat),  in  sicer  kot  zastopnik  Kranjske.  To  vest  so 
zabeležile  Bleiweisove  Novice  v  19.  listu,  dne  9.  maja,^  kot  novico  z 
Dunaja.  V  prihodnjem  (20.)  listu,  z  dne  16.  maja,^  pa  so  v  obliki 
dopisa  iz  Ljubljane  "*  novoizvoljenemu  državnemu  svetniku  posvečene 
sledeče  besede:  „Kakor  je  novica,  da  je  slavni  naš  grof  Anton  Auer- 
sperg  v  državno  svetovavstvo  poklican,  bila  radostno  sprejeta,  tako  bojo 
naši  rojaki  tudi  z  velikim  veseljem  brali  vrstice,  ki  smo  jih  posneli  iz 
nekega  gospod  grofovega  pisma  od  9.  t.  m.,  ktere  sicer  niso  namenjene 
občinstvu,  pa  se  nam  na  vsako  stran  tako  važne  zdijo,  da  nam  prijazni 
gospod  ne  bojo  zamerili,  da  jih  povemo  svojim  bravcom :  „„Da  bi 
pač  mogel  tako  srečen  biti""  —  pravi  v  omenjenem  pismu  grof 
Auersperg  med  drugim  gospodu  doktorju,  ki  mu  je  svoje  veselje  razodel 
nad  njegovim  pokHcom  v  državni  zbor  —  „„spol  niti  to,  kar  od 
mene  pričakujete  in  saj  nekoliko  koristiti  predragi 
deželi,  ki  me  je  rodila  in  k  t  er  o  serčno  ljubim?"" 

Tisti  „gospod  doktor,"  ki  je  bil  Auerspergu  častital  in  je  zdaj  s 
takim  veseljem  sprejel  Auerspergove  obljube,  je  bil  seveda  Bleiweis  sam. 

Kakor  pa  je  Bleiweis  z  veseljem  pozdravil  Auerspergovo  izvolitev 
in  kakor  se  je  požuril,  širši  javnosti  sporočiti  slovesno  obljubo  izvoljen- 
čevo  glede  koristij  —  „predrage  dežele",  tako  je  bil  neprijetno  izne- 
naden,  ko  se  grof  Auersperg  pri  prvi  dani  priliki  ni  oglasil  za  pravice 
prebivalstva  svoje  rodne  dežele.  Pri  seji  dne  21.  junija  se  je  namreč  pri 


„V  sredo  ob  9.  dopoldne  se  bo  za  cesarske  o  t  roke  plačilo  od  vlanskiga 
druziga  polleta  tukej  v  farovžu  delilo.  Kteri  imajo  take  otroke  v  reji,  naj  jih  v  sredo, 
semkaj  prepeljajo  in  svoje  kontrakte  naj  seboj  preneso."  (pag.  146). 

„Jutri  ob  9.  se  bo  plačilo  delilo  tukaj  v  farovžu  ženam  za  tiste  otroke 
ktere  imajo  iz  Lju  bi  jan  skiga  ali  Tržaškiga  Špitala."  (pag.  211). 

'  GI.  S.  Hock,  Anton  Auerspergs   (Anastasius    Grüns)    Politische  Reden  und 
Schriften,  Wien   1906  na  str.  IX. 
2  Novice  1860,  str.  151. 
5  Novice  1860,  str.  159. 
*  Ti  dopisi  izvirajo  redno  iz  Bleiweisovega  peresa. 


211 

razpravi  o  zemljiških  knjigah  naknadno  sprožilo  jezikovno  vprašanje; 
vse  narodnosti  so  odločno  zastopale  svoje  stališče,  zlasti  Madžari  in 
Hrvatje  (Strossmayr  !),  za  Slovence  pa  je  Auersperg  molčal. ^  V  Ljubljani 
je  to  zbujalo  sum,  ki  mu  je  dal  Bleiweis  v  pismu  do  Auersperga  (dne 
1.  julija)  v  toliko  (dasi  očitno  v  diplomatični  obliki)  duška,  da  je  državni 
svetnik  čutil  nekako  nezaupnico  in  da  je  smatral  za  potrebno,  svoje 
postopanje  v  obširnem  dopisu  pojasniti  in  s  tem  opravičiti.  Ta  Auer- 
spergov  dopis  z  Dunaja  z  dne  12.  julija,  se  je  našel  v  Bleiweisovi 
korespondenci. 

Glasi  se  tako: 

>Euer  Wohlgeboren!  Verehrter  Herr  Profeßor! 

Wenn  ich  Ihr  überaus  intereßantes  und  für  mich  so  schmeichelhaftes, 
mir  durch  Hrn.  Bürgermeister-Stellvertreter  Guttmann  überbrachtes  Schreiben 
vom  1*^^"  d.  M.  erst  heute  beantworte,  so  wollen  Sie  dieses  unfreiwillige 
Versäumniß  freundlichst  durch  den  Umstand  entschuldigen,  daß  ich  sowohl 
zur  Zeit  des  Hierseins  der  Laibacher  Deputation  ^  als  auch  seither  von  so 
vielseitigen  und  durch  ihre  Maßenhaftigkeit  fast  betäubenden  Gcschäfts- 
obliegenheiten  meist  ungewohnter  Art  in  Anspruch  genommen  war  und 
noch  bin,  daß  es  mir  fast  unmöglich  ward,  ein  Stündchen  freier  Mufie  zu 
erübrigen. 

So  sehr  ich  mich  durch  den  Beifall,  den  die  Novice  meiner  Ernennung 
zum  Reichsrath  zollten,  ermuntert  und  geehrt  fühlte,  so  nahe  geht  mir 
auch  der  in  Ihrem  Schreiben  implicite  ausgesprochene  Tadel  meines 
Schweigens  anläßlich  der  im  Reichsrathe  jüngst  per  incidens  verhandelten 
Sprachenfrage;  dieß  um  so  mehr,  als  mir  jener  Tadel  ein  unverdienter  zu 
sein  scheint  Sie  wissen  so  gut  wie  ich  selbst,  daß  meine    Ernennung  zum 

»  Prim.  Novice  1860.  str.  207.  213. 

•Ta  deputacija  ima  sledečo  zgodovino:  Z  razlogom,  da  so  priliranijo 
upravni  stroški,  je  baš  tedaj  sklenila  državna  uprava,  da  se.  kakor  drugim  manjšim 
deželam,  tudi  Kranjski  odvzame  deželno  glavarstvo;  Kranjska  bi  se  naj 
združila  s  Tržaško  In  Goriško  v  eno  glavarstvo  s  skupnim  sedežem  v  Trstu!  „In 
tako  se  bo  ravno  narobe  zgodilo,  kakor  smo  mislili,  da  tiamrcč  deželno  poglavarstvo 
za  Trža*ko,  Goriško  in  Kranjsko  pride  v  Ljubljano.*  pišejo  Novice  1860,  str.  199.  z 
dne  20.  junija  1860.  kot  dostavek  k  tej  „žalostni  novici."  ki  je  „predvčeranjim  osup- 
nila naše  mesto."  V  prih.  (26.)  številki  (27.  junija)  na  str.  207  pišejo  Novice  ob- 
širneje o  tej  nameri,  ki  se  namerava  takoj  Izvšiti :  s  1.  julijem  bo  Trž.iško  gl.ivarsivo 
prevzelo  opravila  dosedanjega  Kranjskega,  „konec  meseca  oktobra  pa  mha  blizr)  do 
malega  vse.  Ta  novica  je  poterla  celo  deželo  tako,"  da  je  .mestna  županija"  .sklenil, i, 
nemudoma  poslati  deputacijo  k  cesarju,  češ,  morda  se  še  da  /.abr.uiili  nesreča ; 
.zakaj  tudi  I.  1814.  je  bil  '/.).  novembra  že  ukaz  sklican,  da  se  ima  deželno  pogla- 
varstvo Kranjsko  podvreči  itajarskemu,  in  že  so  vozovi,  ki  so  tirali  kancclijske 
akte  v  Gradec,  bili  v  Krašnjl.  kar  je  prišel  16.  dcc.  ukaz,  ki  je  preklic  al  tinega". 
—  Dne  2.  julija  )e  odšla  «Icpiilatlja  na  Dunaj  (priin.  Novice  sir.  2 Ki)  in  je 
dosegla  toliko.  ,da  U)  |i  cesar  obl|iil>ili.  da  hc  bo  ta  reč  še  enkrat  previlarila". 
(Novice  II.  julija,  str.  223.)  —  S  to  deputacijo  je  došlo  na  Dunaj  tudi  Hielweisuvo 
pismo  »  I.  Julija  In  po  rxiluKlu  dcputacljc  je  pisal  Auersperg  svoj  odgovor. 


212 

Rcichsrathe  ganz  gegen  meinen  Wunsch  und  Willen,  gegen  meine  Neigungen 
und  Gewohnheiten  erfolgt  ist.  Gehorsam  und  Anstandsgefühl  verpflichteten 
mich  zur  Annahme  des  wahrlich  nicht  rosigen  Postens.  Ich  bin  ein  trotz 
meines  Sträubens  zum  Kriegsdienst  aßentierter  Soldat;  als  solcher  aber  will 
und  werde  ich  meine  Schuldigkeit  thun,  aber  ich  muß  auch  darauf  gefaßt 
sein,  daß  jene,  die  nicht  selbst  im  Feuer  stehen,  für  die  Beurtheilung 
meiner  Ptlichterfühlung  nicht  immer  den  richtigen  Maßstab  mitbringen. 

Ich  bin  ein  Freund  geordneten  Vorgehens  und  würde  es  noch  jetzt 
für  einen  Fehler  halten,  wenn  ich  in  der  Sitzung  vom  21.^'*^"  v.  M.  in 
Ihrem  Sinne  das  Wort  ergriffen  hätte.  Sich  an  einer  un vorgesehen  zur 
Unzeit  und  am  unrechten  Orte  zufällig  entbrannten,  die  Wogen  der  Leiden- 
schaften unvermittelt  aufbeschwörenden  Debatte  betheiligen,  hätte  soviel 
geheißen,  als  die  Maße  der  von  allen  Seiten  auf  ein  fremdes  Terrain  ge- 
schleuderten Steine  des  Anstosses  auch  meinerseits  (ohne  Noth  und  Aus- 
sicht auf  irgend  einen  Erfolg)  durch  einen  neuen  Stein  vermehren  zu 
wollen.  Die  Nationalität s-  und  Sprachenfrage  ist  —  ich  ver- 
kenne es  durchaus  nicht  —  eine  der  Lebensfragen  für  Österreich, 
die  gelöst  werden  muß,  aber  nach  meinen  Ermessen  im 
Wege  der  Verständigung  und  Versöhnung  am  besten  zu 
lösen  sein  wird.  In  dem  Comite  zur  Beurtheilung  des  Ministerialbudgets 
für  Cultus  und  Unterricht  wird  diese  Sache  zunächst  zu  betreten, 
dort  die  Vermittlung  der  Gegensätze  zu  versuchen  sein;  denn  dort  ist  der 
Ort,  wo  die  ganze  Sache  hingehört.  Ist  in  diesem  Comite  —  dem  ich 
zwar  nicht  angehöre,  da  ich  in  zweien  andern  beschäftigt  bin  —  durch 
ruhigen  Austausch  der  Meinungen  das  Terrain  derVerstän- 
digung  geebnet,  wird  die  Frage  dann  in  einer  reiferen, 
milderen  Form  vor  das  Plenum  gebracht  und  das  leitende 
Prinzip  festgestellt  werden  können.  Ist  das  Prinzip  aulge- 
stellt, so  ergibt  sich  dann  die  lohnende  Anwendung  auf 
die  praktische  De  t  ai  1  b  e  h  a  n  diu  n  g  in  Schule  und  Kirche,  in 
Amt  und  Geschäft  daraus  vom  selbst.  —  Daß  ich  ein  Herz 
für  die  Staatseinheit  Österreichs  habe,  ein  Herz  für  mein 
Heimatvolk  und  deßen  gedeihliche  Entwicklung  und  daß 
ich  in  diesem  Sinne  da  oder  dort,  wo  die  paßende  Gele- 
genheit dazu  an  mich  herantritt,  zu  wirken  trachten  werde, 
dasglaube  ich  Ihnen  nicht  erst  ausdrücklich  versichernzu 
sollen.  Ob  ich  darüber  Reden  halten  werde,  denen  zu  lau- 
schen der  Mühe  lohnt,  weiß  ich  nicht.  Ich  werde  nicht 
schweigen,  wenn  ich  ein  Intereße,  das  zu  vertreten  ich 
den  patriotischen  Beruf  in  meiner  Brust  fühle,  wirklich  ge- 
fährdet oder  bedroht  sehe  und  wenn  sich  kein  geübterer 
Mund  findet,  es  zu  vertheidigen.  Aber  bloß  reden,  um  nur 
geredet  zu  haben,  werde  ich  nie.  Ich  mache  kein  Hehl  daraus, 
daß  ich  zum  Schön-  und  Vielredner  keinen  Beruf  in  mir  fühle,  indem  die 
eigentliche  Rednergabe,  dieses  edle  Geschenk  des  Himmels  und  der  par- 
lamentarischen  Erziehung,  mir  fehlt  und  nicht  so  schnell  zu   erwerben  ist.^ 

^  Prim.  kar  se  o  Aucrspergu  v  tem  oziru  poroča  od  druge  strani  (Arnetii, 
Aus  meinen  Leben,  II,  146);  jaz  sem  citat  posnel  po  omenjeni  Hockovi  knjigi, 
Einleitung  VI :  „Er  (Auersperg)   besaß  weder   Schlagfertigkeit   noch    Geläufigkeit  im 


!213 

Darum  werde  ich,  wenn  ein  anderer  dasselbe,  was  ich  zu  sagen  hätte,  eben 
so  gut  oder  beßer,  als  ich  es  vermöchte,  bereits  gesagt  hat,  weder  die 
Zeit  und  Geduld  der  Versammlung  noch  die  Dinte  oder  Druckerschwärze 
der  Steno-  und   Typographen  nutzlos  vergeuden. 

Entschuldigen  Sie  freundlich,  verehrter  Herr  Profesor,  diese  etwas 
breit  gerathene  Erörtung  und  entziehen  Sie  mir  darum  ja  nicht  ihre  fer- 
neren gütigen  Mittheilungen,  durch  die  ich  auf  Manches  aufmerksam 
gemacht  werden  kann,  was  mir  bei  der  großen  Entfernung  von  meiner 
Heimat  vielleich  sonst  entgehen  könnte.  Ich  kann  es  nicht  genug  betonen, 
daß  ich  dafür  sehr  dankbar  und  meinem  Geburtslande  vielleicht  hie  und 
da  nützlich  werden  könnte,  wenn  ich  mit  ihm  durch  so  freundliche  und 
einsichtvolle  Vermittlung  wie  die  Ihrige  in  stetem  herzlichen  Zusammenhang 
zu  bleiben  vermöchte. 

Mit  dem  Ausdrucke  etc. 

Euer  Wohlgeboren 

Wien,  am   12.  Juli   1860.  aufrichtig  ergebener 

A.  Auersperg.« 

To  pismo  je  Bleiweis  jako  spretno  poral)il  v  tolažbo  domačinov 
in  za  moralični  pritisk  na  Auersperga,  ki  ga  je  čutil  pač  edino  Auer- 
sperg in  ki  ga  razumemo  tudi  mi  šele  zdaj,  ko  imamo  v  rokah  izvirnik 
pisma.  V  „Novicah"  z  dne  25.  julija  (str.  239.)  je  namreč  Bleiweis,  ne 
da  bi  naravnost  povedal,  odkod  ima  informacije  in  kdo  jih  je  povzročil, 
objavil  sledeči  (svoj!)  dopis  „Iz  Ljubljane".  „Ker  se  je  v  deržavnem  zboru 
preuzvišeni  gosp.  škof  Strossmajer  že  tako  krepko  oglasil  za  narodne 
pravice  slovanskega  naroda  in  ker  se  bratje  naši  na  Morvaškem  in 
Slavonskem  radujejo  že  nad  zaželjenimi  preuredbami,  ki  jim  jih  je  iz 
cesarjevih  rok  prinesel  novi  ban  Sokčevič,  za  pravice  slovenskega 
naroda  pa  se  na  veljavnem  mestu  še  ni  slišal  dosihmal  noben  glas, 
da  bi  se  tudi  njemu  dalo,  kar  se  daje  drugim  narodom  našega  cesarstva 
in  mu  tudi  po  pravici  gre,  -  dobivajo  Ncjvice  oil  mnogih  strani  v 
nekaki  boječnosti  pisane  pisma,  češ,  da  bo  slovenski  narod  spet  zadnji 
ali  da  se  mu  cel<'>  iic  bojo  dale  pravice,  ki  grejo  njegovemu  jeziku  v 
šolah,  kancelijah  itd.  Čeravno  se  verno  zanašamo  na  cesarjevo  besedo, 
ki  je  .  .  .  zagotovila  vsakemu  narodu  bre/  izjeme  njegove  pra- 
vice, in  čeravno  radostni  pričakujemo,  da  bojo  slavni  škof  diakovarski 
ludi  Slovence  pod  krilo  svojega  blagega  rodoljubja  vzeli  (ker  le 
Kranjci  imamo  svojega  rojaka  v  deržavnem  zboru,  vsi  drugi  Slovenci 
pa  nobenega),  moramo  v  tolažbo  boječim  za  gotovo  povedali,  da  (mli 
na&  j^rof  Anion   Auersperg,  čeravno  ni   v  zboru  21.  dan   |).   ni.   »svojega 

Sprechen,  urni  nur  wi»in  llini  lanjjtTf  Zeli  /ur  Vorht-rcilun^  m'Köniil  w.ir.  Iir.iililc 
er  od  *ch6nc  und  liefe  (jedanken,  .iIht  ;iu(  Ii  (Urse  in  »o  ll()lI)li^;l•t  I  «iriii  vor.  (|;iL^ 
e«  allr/ell    genußreicher  war,    wlne  kecle  /u  lenen.  als  sie  /ii   lionir.  1  ,i   ncdo- 

■tatck  |e  očllnr|r  nlopal  na  dnn  &ele  v  na<ilopnlh  letili.  ii  /riariliio  je,  d.i  |i-  lo  svoje 
fVo)«lvo  Auer«prri{  prd>il         opravičujoče  t  —  že  zdaj. 


214 

glasa  povzdignil«,  se  bo,  kadarkoli  bo  treba,  potegnil  za  »ljudstvo 
svoje  domovine«."  —  Nato  slede  deloma  v  izvlečku,  deloma  v 
doslovnem  prevodu  citati  iz  navedenega  Auerspergovega 
pisma,  in  sicer  tisti,  ki  smo  jih  zgoraj  označili  z  razprtim 
tiskom.  Odkod  ima  Bleiweis  te  citate,  je  dal  le  slutiti  iz  neke  mimo- 
grede dodejane  opazke  („nam  je  dalje  slavni  grof  zagotovil"). 

Ako  vse  te  vljudne  (Bleiweisove)  besede  pazno  čitamo,  nam  ne  bo  pri- 
krito, da  je  potrošen  po  njih  hud  poper  za  adresata  Auersperga ;  pomislimo 
le,  da  se  on  šele  na  —  tretjem  mestu  omenja  kot  branilec  naroda,  ki  ga 
zastopa,  in  da  se  v  tej  vlogi  apostrofuje  kot  —  kranjski  rojak  Slovencev. 
S  tem  se  je  Bleiweis  odzval  na  Auerspergovo  pikro  opazko  na  koncu 
drugega  odstavka  njegovega  pisma  („jene,  die  nicht  selbst  im  Feuer  stehen, 
für  die  Beurtheilung  meiner  Pflichterfüllung  nicht  immer  den  richtigen 
Maßtab  mitbringen"),  ki  meri  pač  tudi  na  —  Bleiweisa!  —  Istovetne  z 
direktnim  pozivom,  kam  naj  obrne  Auersperg  smer  svojega'  nastopa,  pa 
so  besede,  s  katerimi  zaključuje  Bleiweis  svoj  dopis:  „S  polnim  zau- 
panjem moremo  tedaj  pričakovati,  da  mož  s  takimi  domoljubnimi 
misli(mi)  in  ker  so  mu  naše  nadloge  dobro  znane,  bo  iskren  branivec 
naših  narodnih  pravic  v  državnem  zboru  in  da,  stopivši  v  kolo  s  gosp. 
škofom  Strossmajerjem,  se  bota  oba  krepko  potegnila  za  blagor  Avstrii 
vseskozi  zvestega  Jugoslovanstva  .  .  ." 

Besede  se  glase  kaj  enostavno  in  nedolžno,  a  kdor  presodi  po- 
ložaj, ta  sliši  v  njih  očitke  in  si  more  tudi  slikati  občutke,  ki  so  pač 
navdajali  Auersperga  ob  priporočenem  mu  —  pobratimstvu.  —  V 
vljudni  obliki  se  tu  že  borita  poznejša  politična  nasprotnika;  spoznavamo 
pa  tudi  že  oba :  Bleiweis  —  prebrisan  in  previden  ter  zato  uspešen 
organizator  in  propagator,  Auersperg  —  „ein  Freund  geordneten  Vor- 
gehens", kakor  pravi  sam. 

Ta  epizoda  nam  obenem  kaže,  da  je  v  Novicah  treba  iskati 
nekaj  več  nego  le  naivnih  notic  za  člane  Kmetijske  Družbe;  a  o  Blei- 
weisu  more  izreči  sodbo  le  tisti,  kdor  ga  študira,  obsodbo  seveda  vsakdo, 
kdor  le  „mimo  gre". 


Še  nekaj  Čopovega. 

Objavlja  Avg.  Žigon. 

Izpopolniti  mi  je  mogoče  z  novim  prispevkom  danes  ono  zbirko 
Čopovih  listov  in  osnutkov,  ki  jo  je  objavil  Zbornik  Matice  Slovenske 
zal.  1903.  (na  straneh  89—110).  V  IV.  poglavju,  ki  govori  o  celotnosti, 


215 

oz.  necelotnosti  tiste  „Levstik-Guttmanove"  zbirke,  sem  že  naglasi!  takrat, 
da  ima  vsaka  izmed  tam  objavljenih  listin  Čopovih  gori  v  desnem  kotu 
po  eno  svojo  črko  iz  abecede,  zaznamovano  s  svinčnikom  (kar  sem  tudi 
ponatisnil  tako.  kakor  sem  to  našel  v  izvirniku),  a  da  vrsta  črk  ni  po 
abecedni  zaporednosti  popolna,  ampak  pretrgana,  in  —  če  oklenem,  kar 
je  tam  manjkalo  —  takole  pomanjkljiva:  (a),  b,  c,  č,  d,  e,  (f,  g,  h),  i, 
j,  k,  (1),  m.  \'praševal  sem  že  tam,  ali  nam  je  šlo  v  izgubo  teh  pet 
listin?  Kar  ob  pregledovanju  rokopisov  licejske  knjižnice  zasledim  štiri, 
na  isti  način  kakor  v  Zborniku  V.  gori  v  desnem  oglu  prve  strani  s 
posamno  črko  zaznamovane  listine  izpod  Čopovega  peresa,  in  sicer 
zaznamovane  tudi  tu  s  svinčnikom,  in  —  celo  z  isto  roko,  kakor  tam 
takrat  v  Guttmanovi  skupini,  le  da  tu  s  črkami:  f,  g,  h,  1.  In  —  ravno 
te  črke  manjkajo  v  oni  vrsti,  ki  jo  je  objavil  1.  1903.  Zbornik  Matice 
Slovenske!  Potemtakem  se  nam  tu  zdaj  izpopolni  tista  abecedna  vrsta 
in  ž  njo  zbirka  listin  Čopovih,  vsa  od  b — m,  torej  vsa  do  edine  in  same 
pr\'e  črke  a,  ki  je  tudi  tu  nisem  našel  ohranjene.  Naj  sledi  ta  četvorica 
po  abecedni  zaporednosti  njihove  signature,  ne  po  kronološkem  njih  redu. 
Pripomniti  moram  le  še  nekaj  besed  o  pomenu  različnega  tiska  v 
tej  objavi.  Kar  stoji  tu  z  manjšimi  črkami  v  oglatih  oklepajih  [gelinder], 
je  v  izvirniku  Čop  sam  pač  prvotno  zapisal,  a  kesneje  prečrtal ;  kar  pa 
stoji  v  navadnem  tisku  med  dvema  navpičnima  oklepajema  |wehmüthiges|, 
je  Čop  pripisal  prvotnemu  tekstu  nad  črto.  Oglati  oklepaji  brez  manj- 
šega tiska  v  njih  [es],  pomenijo,  da  sem  dotično  posamno  črko,  ali 
dotični  kos  besede  dodal  jaz,  ker  je  očividno  ob  naglem  pisanju  Čopu 
le  v  peresu  ostala.  To  za  znanstveno  uporabo  objave.  Kdor  i)a  hoče 
citati  listino  le  radi  njene  vsebine,  naj  čita  kar  je  v  navadnem  tisku, 
brez  ozira  na  ta  označena  znamenja  ter  naj  kar  kratkomalo  j)resk()či 
vsa  oklenjena,  z  drobnejšim  tiskom   natisnjena   mesta. 

I.   Kos  lista  neznancu;  najbrže  Kopitarju. 

Lcmbcrg,  27.    lo''^   1825  f 
Lieber  Freund, 

Aus   Ihrem   lanf^en    Stillschwci^jcn    könnte  ich  zwar  schließen,  daß  .Sic 
bö^e  auf  mich   sinrl  aber  ich   will   lieber   voraussetzen,  daß  es   Ihnen   an 

Zeil,  Stoff  oder  Lust  mir  zu  schreiben  fehle.  Wie  dem  auch  sey,  i(  li  Uaiin 
meines  Thcil»  nicht  umhin,  Ihnen  wenigstens  Tür  die  ^jeschickten  Müciier, 
die  mir  vor  cini(;en  Tajjen  zu^jckommen  sind,  meinen  Dank  abzustatten. 
Die  firammatik  habe  ich  bereits  ziemlich  durc  h^ebliittert  —  ^r.imm;itis(  her 
Sinn,  Kleiü,  aufmerksame  licobachtun^j  des  Sprach^jebrauches  ist  dann  nicht 
tu  verkennen,  fiegcn  Kinzclncs  möchte  ich  freylich  Kinwendun^jcn  machen, 
wenn  Hinwendungen  von  einem,  der  sich  mit  diesem  (ie^cnstande  so  weni^; 
bc«chäftii;t   hat,   ni«  ht    überflUßijj   wilren.    So  »che   ich    keine»    hinreichcmlen 


216 

Grund,  warum  man  z.  B.  im  Alphabet,  um  einige  der  mißförmlichen  ncuert 
Figuren  zu  ersparen,  statt  r|  nicht  c,  statt  3  nicht  das  einfache  z,  statt  x 
nicht  das  gewöhnliche  x  gesetzt  hat.  Daß  diese  Buchstaben  sonst  anders 
lauteten,  oder  in  andern  Sprachen  anders  lauten,  hat  wenig  zu  sagen.  Statt 
des  F  hätte  wohl  auch  das  alte  ^  stehen  \  welches  den  polnischen  Druck 
(wo  es  freylich  etwas  anders  bezeichnet)  gar  nicht  entstellt.  Den  Gebrauch 
des  i*  finde  ich  viel  zu  häufig  — .  Da  dieser  Laut  es  ist,  der  unsere  Sprache 
so  klanglos  macht,  so  sollte  man  vielmehr  trachten,  wenigstens  in  der 
gebildetem  Rede,  den  Vocal,  den  er  vertritt,  vernehmlicher  zu  sprechen. 
Es  ist  daher  wohl  nicht  zu  billigen,  daß  man  sogar  kr?h  (Brot)  &c  schreibt 
—  auch  davon  abgesehen,  daß  dieß  die  Biegung  erschwert  —  krüh  zu 
schreiben  ist  kein  größerer  Uibelstand,  als  kräj,  däj,  was  man  doch  krej 
&c  aussprechen  muß.  Man  müßte  sich  wenigstens  consequent  bleiben.  Ich 
glaube  man  sollte  in  den  Fällen,  wo  das  «  in  der  Biegung  in  i  übergeht, 
oder  wo  es  bloß  Flexions-  oder  Ausgangslaut  ist,  lieber  y  schreiben,  womit 
auch  die  Pohlen  wenigstens  etwas  Ähnliches  bezeichnen,  und  man  könnte 
es  in  der  gebildetem  Aussprache  immer  etwas  mehr  hören  lassen,  als 
gewöhnlich.  Wir  Oberkrainer  sprechen  ohnehin  z.  B.  am  Ende  der  Infini- 
tive ein  förmliches  e.  Vielleicht  hat  schon  Kastelez  das  y  so  gebraucht, 
wenigstens  schreibt  er  im  Titel  seines  Buches  (mehr  kenne  ich  davon  nicht) 
zyl  darnach.  —  In  andern  Fällen  aber  könnte  man  den  Vocal  (mit  dem 
gravis  bezeichnet)  schreiben,  der  in  der  Flexion  zum  Vorschein  kommt. 
Wegen  ein  Paar  Interjectioncn  war  es  wohl  auch  nicht  nöthig  das  h  zu 
verderben.  Da  wir  sonst  nur  den  Laut  ä)  haben,  so  konnte  man  denselben 
wohl   mit  h  bezeichnet  seyn  lassen.   — 

pag.  4.  Golüf  (oder  goI?f,  denn  wir  sprechen  das  1  mouilliert,  und 
solche  Fälle  wird  es  wohl  viele  geben,  wo  aber  freylich  jeder  das  seinige 
wird  behaupten  wollen)  dieses  golüf  also  sehe  ich  noch  immer  von  goliti 
ableiten  —  das  Wort  ist  deutsch.  Schilter  III,  351  hat  ausdrücklich: 
gelf  obliquum,  fraus;  gelphheit  pravitas.  Kilianus:  ghelfs,  obliquus. 
Noch  in  den  Nibelungen  (2707  —  »tragen  gelfen  mut«)  erklärt  Zeune 
gelf  durch  falsch  (Hagen  zwar  durch:  keck,  übermüthig,  aber  kaum 
nöthig).  Sagen  Sie  doch  das  den  Herren,  damit  sie  sich  nicht  länger  mit 
der  Etymologie  von  goliti  bemühen,  die  ohnehin  gegen  alle  Analogie  ist. 
Uibrigens  mochte  der  Slawe  freylich  an  sein  goliti  anspielen  —  da  ihm 
die  Wurzel  fremd  war.  Es  findet  sich  diese  Bedeutung  von  ogoliti  auch  in 
andern  slaw.  Dialekten. 

pag.  5.  Der  echte  Oberkrainer  (der  nähmlich  die  Hosen  nicht  mit 
der  Hand  aufhält)  spricht  das  d  am  Ende  nie  wie  s,  sondern  wie  dei 
Castilianer  in  gleichem  Falle,  oder  wie  der  Engländer  das  harte  th,  der 
Grieche  das  i>  &c,  was  dem  Oberkrainer  bcy  der  Erlernung  dieser  Sprachen 
gut  zu  Statten  kommt.  Gegen  oder  über  die  Oberkrainer  ist  auch  sonst 
Mehreres  nicht  richtig  bemerkt,  so  z.  B.  sagt  der  Oberkrainer  nie  drushi, 
sondern  druji  (pag.  8).  Die  Unterscheidung  des  doppelten  fh  (p.  8)  ist 
richtig  —  doch  sagt  man  auch  im  hohen  Oberkrain  fhzhipljem  —  in 
fhiwam  aber  spricht  man  das  [sh]  schärfere  fh.  Wir  unterscheiden  aber 
auf   diese    Art    auch     [auchj    ein    doppeltes    sh    (doch    fällt    mir    kein  Wort 


'  können  —  je  ostalo  Čopu  v  peresu. 


217 

ein,  [das]  wo  wir  auf  die  schärfere  Art  das  sh  aussprechen  würden,  nähmlich 
so  wie  man  es  bey  Laibach  gewöhnHch  thut,  oder  wie  das  j  im  Französ. 
lautet,  wir  sprechen  es  wenigstens  [gelinder]  meistens  gelinder;  noch 
bestimmter  aber  unterscheiden  wir  ein  doppeltes  zh;  schärfer  in  zhefhna 
(wir  sprechen  nicht  i.i)  zhevli  &c;  gelinder  in  zheda,  zhaf.  So  würde  bey 
uns  jeder  lachen,  wenn  man  das  Zh  in  meinem  Nahmen  so  aussprechen 
würde,  wie  in  zhaf.  (A  propos:  Schreiben  Sie  doch  nicht  meinen  Namen 
Tschop  —  hier  heiße  ich  nicht  so,  man  spricht  das  Zh  ganz  anders  aus, 
und  ich  gebe  mir  gar  keine  Mühe  die  Aussprache  zu  berichtigen.  Schlagen 
Sie  im  Linde  [et]  c  z  o  p  nach,  so  werden  Sie  die  Ursache  finden.) 


2.    Kos  lista  drugemu  neznancu,   Kranjcu. 

Lemberg,  10.  April  1824.  g 
Lieber  Freund 

Dieß  ist  nun  schon  der  dritte  Brief,  den  ich  Dir  schreibe,  ohne 
Antworten  von  Dir  abzuwarten.  Daher  wirst  Du  beym  Empfang  desselben 
wohl  vermuthcn,  ich  habe  Dir  was  besonders  Wichtiges  zu  melden.  Dieß 
ist  nun  aber  keineswegs  der  Fall.  Die  Veranlassung  zum  gegenwärtigen 
Schreiben  ist  nur  ein  Brief,  den  ich  von  meinem  Laibacher  Freunde  u. 
Agenten  Masek  erhalten,  über  dessen  Inhalt  ich  Lust  habe,  mit  jemand  zu 
sprechen,  und  da  Laibacher  Sachen  hier  niemanden  interessieren  können, 
so  wende  ich  mich  an  Dich  —  Du  wirst  mir  diesen,  vielleicht  lästigen, 
Besuch  zugutehalten. 

Masek  meldet  mir  erstens,  daß  aus  meiner  Hoffnung  nach  I>aibach 
zu  kommen,  vor  der  Hand  nichts  wird,  die  Studien-Hof-("omm.  habe  dem 
Eisler  die  Pension  nicht  bewilligt,  sondern  nur  bemerkt,  daß  wenn  Eisler 
es  am  Laibacher  Gymnasium  nicht  länger  aushalten  könne,  er  an  ein 
minder  starkes  zu  übersetzen  sey,  wozu  sich  Eisler  natürlich  nicht  beque- 
men  will. 

Der  Präfckt  Hlad.  läßt  mir  sagen,  ich  möchte  auf  mein  Vaterland 
nicht  vergessen,  es  werde  sich  in  Laibach  bald  was  erledigen,  er  selbst 
scy  schon  alt  und  kalt  geworden,  u.  werde  bald  abtreten;  alsdann  würde 
einer  von  den  dortigen  Humlchrern  seine  Stelle  erhallen;  auch  soll  an 
allen  Lycecn  das  3'-*  Jahr  der  Philosophie  errichtet  werden,  folglich  auch 
zu  I.,aibach  &c.  Mas.  sagt  weiter,  es  verlaute  stark,  Rebizh  werde  nach 
Grät2  als  Prof.  der  Ästhetik  kommen  (!j.  Nach  Ostern  kommt  Louschin 
Prof.  d.  Mathcm.  in  Görz,  als  solcher  nach   Laibach. 

Zum  Bischof  von  Laibach  ist  ernannt  worden  —  —  der  Gub-R. 
Wolf  von  1  ricst  —  —  Kaj  fc  ti  sdl  r  I'a  fhkoda  ko  bi  govoril,  fcj  vcm, 
de  ravno  tako  miflifh,  kakor  jcft.  —  Der  vorige  Bschf  firubcr  hat  schon 
am  22.  März,  (wie  ich  eben  im  Beobachter  lese)  in  Salzburg  als  Fürsl- 
F.rzbi«k:hof  jurincn  Einzug  gehalten. 

.Sdaj  pa  fhc  nekaj,  —  Ic  fhkotla  de  tu'  nifi,  de  hi  fe  en  malo  zhcs 
take  rczf  '  ■  ■  vorila:  —  l'U-'  imafh  Masckovc  befcde:  »Drr  Herr  Uaiinic  her 
('}),  Mc.  (!•>>)  und  J'ausdick  ('"'"tic)  sind  als  —  Gubcrnial  Kiiili<r 

15 


218 

für  Innspruck  vorgeschlagen  worden«  —  dieß  doch  wohl  nur  so  zu 
verstehen  seyn  2,  daß  sie  um  die  dort  erledigte  geistliche  Gubernial- 
Ratsstelle  durch  das  Laibacher  Gubern.  eingekommen  sind,  und  in  Laibach 
in  dieser  Ordnung  anempfohlen  wurden.  Dem  R —  könnte  es  indessen 
doch  gelingen  —  al  meni  fe  sdi  de  ga  bo  fhe  grevalo  —  nikoli  is  dushele 
ni  bil,  perklanja  fe  mu  vfe  po  želim'  Kranju  —  zhe  v'  Tirole  pride,  mu  bo 
tako  vfe  puftö  in  dolgozhalno,  kakor  je  bilo  meni,  k'  fim  na  pervo  na 
Dunej  perfhel,  al  pa  tebi  v'  Rezi  od  konza  —  De  fe  pa  uni  reveshi  pod- 
ftopio  sa  kaj  takiga  profiti  —  take  nefpametne  lakomnofti  po  zhafti  fhe 
nifim  vidil  —  Mende  hozhjo  bersh  vfi  (hkofje  biti,  k'  je  Volf  poftal  —  De 
fo  lih  taki  moshje  kakor  on  —  al  faj  ne  veliko  flabfhi,  je  pazh  ref.  To 
je  ponishnoft!   —   &c. 


3.  Začrt  lista  neznanemu  Poljaku  o  Pan  Tadeuszu. 

h 

Es  sind    schon    wieder    einige  Tage    verflossen,   bevor    ich  Zeit  fand,  mein 
Schreiben  fortzusetzen.    Jetzt  1 

Ich  blieb  beym  Pan  Tadeusz.  lieber  diese[s  Ged]  (Dichtung]  Gedicht 
werden  wahrsch.  nicht  nur  die  Rozmaitosci  albern  urtheilen  (mit  Recht 
machen  [s]Sie  hinter  deren  »wyszczegolnia  si^  piQkncmi  myslami  drey  !(!!!) 
—  bey  diesen  Leuten  hat  Mickiewicz  scharfe  Züchtigung  der  Wafhjrschauer- 
Recensenten  noch  nicht  genützt!)  sondern  manche  andern  |  poln.  |  Zeitschriften 
u.  Leser.  Man  wird  sich  [nicht  ohne]  tadelnd  verwundern,  daß  Mick,  von 
der  Erhabenheit  Wallenrod  &c.  [so  herabgesunken]  zu  dieser  Gemeinheit  — • 
wofür  man  die  echt-epische,  und  doch  zugleich  auch  humoristische  Einfachheit 
des  Tadeusz  nehmen  wird  —  herabgesunken  sey,  ungefähr  wie  es  die 
Engländer  bey  der  Erscheinung  von  Byron's  Don  Juan  thaten,  die  auch 
lange  nicht  begreifen  wollten,  daß  Don  Juan  eine  so  große  Dichtung  sey 
wie  Childe  Harold.  In  humoristischer  Beziehung  läßt  sich  der  Tadeusz 
auch  wirklich  mit  Don  Juan  vergleichen,  (ungeachtet  des  so  sehr  verschie- 
denen Stoffes);  die  natürlichste  Vergleichung  aber  ist  freylich  mit  Göthe's 
Hermann  u.  Dorothea,  die  [Mick.]  dießmahl  der  ersterc  auch  gar  nicht  zu 
scheuen  braucht.  —  [ich  hebe  sage  diefs,  nachdem  ich  unmittelbar  nach  dem 
Tad.  oh]  Man  findet  zwar  im  Werk  des  letztern  allerdings  nicht  deutsches 
Gemüth,  oder  Charaktere  von  [d]  jener  sittlichen  Würde,  wie  nahmentlich 
der  von  Hermann's  Mutter;  aber  dafür  ist  dieses  Gemähide  des  polnischen 
Lebens  reicher,  mannigfaltiger  (freylich  ist  auch  [dieses]  hier  geschilderte 
Leben  an  sich  poet.  als  das  [deutsche]  in  Göthe's  Gedicht),  die  Auffassung 
u.  Darstellung  [und]  der  litthanischen  Naturscenen  lebendiger,  begeisterter 
und  —  ich  möchte  geradezu  sagen  [poetischer]  dichterischer.  (Das 
Ganze  noch  nationeller  |  volksthümlicher.)^  [Den]  Auch  einen  weithistorischen 
I  die    Handlung    hebenden  |    Hintergrund    hat   [der]    Tadeusz    mit    Hermann 


^  wird  —  ostalo  v  peresu.    Op.  priobč. 

'  Ta  stavek  je  Čop  pripisal  izven  teksta  ob  levem  robu  lista. 


219 

gemein;  j  so  wie  |  bey  diesem  [bildet  ihn]  die  französische  Revolution  |  mit 
ihren  Schrecknissen  ,  bildet  ihn  bey  je[m]nem  der  russische  Feldzug  vom 
Jahre  1812,  (nur  daß  |  dieser  doch  \  mehr  in  die  Handlung  eingreift^  und 
[beynahe  die]  gewissermassen  die  Grundlage  derselben  wird.  Kurz  dieses 
Gedicht  ist  eine  wahre  Epopöe  unserer  Zeit,  eben  so  sehr  wie  die  sonst 
so  unendlich  verschiedenen  Don  Juan  u.  Hermann  u.  Dorothea,  obwohl  es 
in  der  Form  [beynahe]  noch  mehr  homerisiert  als  [letzteres]  ersteres.  Und 
dann  ist  ein  |  wehmüthiges  |  Lied  der  Sehnsucht  nach  der  Heimath,  und 
j  doch  I  [selbst  dies]  schadet  selbst  dieses  elegische  Gefühl  der  epischen 
Objectivität  durchaus  nicht.  Ich  kann  mich  hier  in  kein  Detail  einlassen; 
nur  das  bemerke  ich,  daß  die  Beicht  des  Ks.  Robak  im  10.  Gesänge  der 
bekannten  des  Byron'schen  Giaour  gewiß  nicht  nachsteht.  Und  was  sagen 
Sie  zu  der  Versification,  zu  dieser  im  Polnischen  neuen  Behandlung  des 
Alexandriners?  [Er]  Dieser  unterscheidet  sich  von  dem  unförmigen  Feliriski'- 
schen  eben  so,  wie  der  eines  V.  Hugo,  [Sainte]  A.  de  [la]  Vigny,  Sainte- 
Beuve,  &c.  von  dem  |  steif-symmetrischen  |  des  Boileau  und  Delille.  Mickie- 
wicz  ist  auch  ohne  Zweifel  [zu  den]  durch  die  metrischen  Freyheiten  der 
neuen  [po]  franz.  poetischen  Schule  zu  den  scinigen,  der  bewegli[schjchen 
Cäsur,  dem  freyen  enjambement  (Ueberschlagen  des  Sinnes  [in  de]  aus 
einem  Verse  in  den  folgenden),  &c.  veranlaßt  worden;  [und  hat  sie  trefflich 
angewendet]  [aber]  es  gebührt  ihm  jedoch  das  Lob  der  glücklichsten  An- 
wendung derselben.  Was  werden  indessen  die  [altklassisclieii]  polnischen 
Kritiker  |  von  altem  Schlage  [,  die  selbst  in  der  französischen  Literatur 
etwas  zurück  zu  seyn  pflegen,  zu  Versen  sagen,  wie  die  folgenden: 


R^k^  daf  znak  \ 

On  patrzyl  J    ^-  P    '^• 


Sie  dürften  selbst  in  folgendem  die  rechte  Cäsur  vermissen: 

Slyhac  swisty  kul,  zamkow  chrz^sty,  sztQflow  dzwi^ki. 

Uibrigens  ist  dieses  Gedicht  auch  in  einer  andern  Beziehung  eine 
erfreuliche  Erscheinung.  Die  polnische  Poesie  droht,  wie  die  neuste  fran- 
zösische, in  nichtige  Phanlastcrey  auszuarten,  vorzüglich  durch  Leute,  die 
den  Mickicwicz  überbiethen  möchten.  Ein  neuer  Beweis  davon  ist  [miki  | 
Slowacki's  Kordjan,  den  ich  zwar  nur  ganz  flüchtig  durchgesehen,  dessen 
unnülhigc  Hexcreyen  u.  '  Tcufeleyen,  ja  ia]  [sclik-chlcj  Nachäffungen  der 
Faustischen  und  Manfredischen  (von  Byronj  ^  mich  aber  auch  wenig  zum 
lAi^cn  einladen  —  (um  vjVon  der  Kritik  des  närrischen  y\.  durowski 
I  will  I  nichts    zu   sagen, ^    der    (das  von  dem)   den,   wahrscheinlichen    eben    so 

*  Nad  te  besede  (c  zapihal  Čop  dniyo  vnriaiilo:  dlt-sir  hL'diMiti'iu!  im  In  licr- 
vortrilt. 

'  Tu  |e  ncka|  mest  tako  popravljenih,  da  ni  mogoče  izraziti  to  v  ponatiskii; 
znfo  bodi  fo  v  podfrini  opombi.  Tu  n.  pr.  )c  Cop  najpn-j  za|)lsal:  /Pt  iiftlivi-n,  .i  la 
I  .iiiHt  und  Marifrr«!  I\<,n  Byron»*  —  a  kcinc)c  tu  besedilo  tako  i/.dilal,  kakor  sem 
i(orl  natisnil. 

*  Čop  prvotno:  ,iim  von  der  Kritik  de»  nflrrisclu-n  A.  (jurowski  nichts  zu 
"K«^'*;  potem  pa  prctrlal  ,um"  tcr  vtaknil  i  will  |.  ,/ii"  pa  prezrl  prečrtati:  /alo 
tu  La  .zii*  brez  potrebe.  —  V  «ledcčem   .walirHclielnlicIien"  je  .en"  odveč"-;  pisn.i  lilba. 

15* 


220 

närrischen  A.  Ouinet  u.  sein  (so  viel  [er]  ich  aus  [der]  einer  Anzeige  in  einem 
deutschen  Blatte  schließen  kann)  [albern-]  phantastisches  Mystere  »Ahasuerus« 
mit  der  lächerlichsten  Emphase  preis't,  zunächst  wohl  nur  darum,  um  dem 
Mick,  etwas  Unangenehmes  zu  sagen.  (»Wyniesiony  nie  tylko  —  Czymbo- 
rasso!!!'  Unter  solchem^  Umständen  ist  es  gewiß  sehr  heilsam,  daß  ein 
[wahrer]  echter  Dichter  [mit]  [Gestalten  bringt,  wie]  mit  einer  Schöpfung  voll 
[echten]  wahren  u.  [doch]  poetischen  Lebens  hervortritt,  [wie  dieser  Tadeusz]; 
mit  Gestalten,  [die]  welche  nicht  Schatten  sind,  die  ein  künstlicher  Fieber- 
traum erzeugte.  Und  um  so  erfreulicher  ist  es,  daß  gerade  Mickiewicz 
dieses  thut,  den  man  sonst  beschuldigen  könnte,  die  poetische  Phantasterey 
in  [Pohlen]    |  der  poln.  Lit.  |  veranlaß[t]  zu  haben. 


4.   Kos  lista  Šafariku  o  slovenski  prozodiji. 

1 

Und  doch  müßte,  denk  ich,  die  vom  Accente  unabhängige  Quantität  eine 
allen  slaw.  Mundarten  gemeine  seynj  da  gerade  durch  die  verschiedene 
Acccntirung  dieselben  so  bedeutend  von  einander  abweichen.  Da  entsteht 
aber  vor  allen  die  Frage:  Haben  wir  außer  dem  Accent  sichere  Kenn- 
zeichen der  Kürze  und  Länge?  Oder:  Machen  im  Slavischen  die  Di[ph] 
phthongen  und  Positionen  immer  Längen,  und  haben  wir  von  Natur  lange 
Vocale,  und  wie  erkennen  wir  sie?  Die  Länge  der  Diphthongen  kann  man 
unsern  weniger  behaupten,  da  dieselben  in  den  slawischen  Mundarten  nicht 
ganz  das  sind,  was  im  Griechischen,  ja  nicht  einmahl  das,  was  die  deutschen 
Diphthongen,  weßwegen  auch  neuere  poln.  Sprachforscher  die  Diphthongen 
ihrer  vSprache  ganz  absprechen,  und  consequent,  wie  man  aw,  ow  etc 
schreibt,  auch  aj,  oj  (nicht  ay,  oy)  schreiben,  da  das  bisher  in  solchen 
Fällen  geschriebene  y  in  der  Flexion  in  ein  förmliches  j  übergeht,  und 
von  dem  vorhergehenden  Vocal,  mit  dem  es  einen  Diphthong  zu  bilden 
scheint,  getrennt  ausgesprochen  wird,  z.  B.  kray,  kra-ja  (ganz  anders  im 
Deutschen,  z.  B.  drcy,  drey-er,  wo  also  ey  ein  wirklicher  Diphth.  ist.)  Doch 
es  ist  hier  nicht  der  Ort,  dieses  weiter  auszuführen.  Eben  so  wenig  dürfte 
die  Position  bey  uns  wahre  Längen  machen,  schon  deßwegcn  nicht,  weil 
unsere  Organe  so  gewohnt  sind,  mehrere  Consonanten  nach  einander  ohne 
die  geringste  Schwierigkeit  auszusprechen,  dß  wir  durch  dieselben  zu  gar 
keinem  Verweilen  [genüthiget]  auf  dem  vorhergehenden  Vocal  genöthigct 
werden,  so  wenig  als  dieses  auch  im  Deutschen  der  Fall  ist.  Für  die 
Länge  der  einfachen  Vocale  aber  dürften  wir  wohl  kein  anderes  Kenn- 
zeichen 1^  haben,  als  den  Accent;  im  Krainischen  und  Pohlnischen  gewiß 
nicht;  denn  die  grofipohlnischcn  Dehnungen  sind  wohl  nur  eine  andere 
Art  von  Accent,  und  eben  so  dürfte  es  mit  dem  seyn,  was  man  im 
Pjöhmischen  für  accentlose  Längen  nehmen  will.  Ich  bin  zwar  mit  der 
letzten  Sprache  gar  nicht  näher  bekannt,  aber  schon  die  Autorität  Dobrow- 
sky's    (er  ist  ja  doch   wohl    Ihr    Rccensent    in    den   Wiener  Jahrb.  d.   Litt.?) 


'  Tu  je  Čop  oklepaj  v  listu  izpustil. 
**  Čitaj:  solchen;  pisna  hiba. 
'  Tu  prične  2.  stran  lista. 


221 

macht  mir  das  ganze  böhmische  und  slowakische  IMetricisieren  verdächtig. 
Ich  weiß  zwar,  wie  es  bhnde  Enthusiasten  in  Böhmen  dem  Dobrowsky 
übel  genommen  haben,  j^*^  daß  er  sich  in  gewissen  Dingen  nicht,  wie  sie, 
aus  verkehrtem  Patriotismus  [selbst]  freywillig  selbst  täuschen  wollte,  aber 
gerade  dieses  muß  ihn  in  der  Achtung  der  Besonnenen  um  so  höher  stellen, 
u.  hat  ihn  wirklich  gestellt.  [UiberhaiiptJ  Oder  [haben  etwa]  können  sich 
etwa  [diese]  jene  Eiferer  rühmen,  [durch]  durch  Uibertreibungen  &c.  &c. 
die  slawischen  Studien  mehr  gefördert  |  u.  zu  größerer  Bedeutsamkeit 
erhoben  zu  haben  i  zu  haben, ^^  als  Dobrowsky  durch  seine  echtkritischen 
Forschungen  r  [Wir  Slawen  haben  zwar  eine  herrliche  Sprache  und  viele  schätz- 
baren Eigenschaften,  aber  deßwegen  nicht  gerade  alles  besser  haben  und  in  allem 
besser  seyn  1  wollen  |  als  andere  Leute.] 

Aber  ich  sehe  ich  komme  von  dem  eigentlichen  Gegenstande  dieses 
Briefes  immer  weiter  ab,  und  belästige  Sie  mit  ungebührlich  [langen  Aus- 
einandersetzungen von]  weitläufigen  Bemerkungen  über  Dinge[nJ,  über  [diese] 
die  Sie  wahrscheinlich  meine  Meinung  gar  nicht  zu  wissen  verlangen. 
Entschuldigen  Sie  gütigst  |  die  Länge  |  dieser  Abschweifung,^-  und  sollte 
Ihnen  irgend  ein  Ausdruck  in  derselben  zu  absprechend  scheinen,  so  wollen 
Sie  denselben  ja  nicht  so  nehmen,  als  hätte  ich  für  Ihre  Ansichten  nicht 
die  gehörige  Achtung,  was  um  so  ungeziemender  wäre,  da  Sic  im  Gcbicthe 
der  slaw.  Philologie  u.  Literatur  ohne  Vergleich  umfassendere  u.  tiefere 
Forschungen  angestellt  zu   haben, ^^  als  ich. 

Für  die  mitgetheilten  litt.  Nachrichten  danke  ich  verbündlichst.  Ihre 
Abhandlung  über  die  Abkunft  der  Slaw.^''  habe  ich  mir  bis  nun  nicht 
angeschafft,  da  ich  glaubte,  es  sey  nur  eine  Uibersetz.  der  Schrift  von 
Surowiecki,  die  ich  im  Original  besitze. 

Schließlich  wiederhohle  ich  meine  Bitte  um  die  genauere  Bestimmung  der 
Zeit,  bis  zu  welcher  Sic  die  Notizen  über  unsere  Litteratur  unumgänglich 
brauchen   würden,  u.   verharre  mit   der  vollkommensten   Hochachtung  &c. 

[Mir  ergebenster  Diener 
MZh] 


"  Tu  skonča  vrsta  in  kaligrafsko  pisani  del  lista,  ki  se  inii  vidi,  da  ga  je  lioU-i 
Čop  odpoHlati :  a  tu  |e  prekinil  in  kcsnejc  le  še  t  jako  naglo  pisavo  si  začrtal 
koncept  nadaljnjili  misli. 

"  Cop    je   tu    prvotno    zapisal:    „die    slawischen    Studien    mehr    gefArdcrl    zu 

H  ■' '      ■   ' 'je  iiad    črto    pripisal,    kar  stoji    tu  zato  v  parantezi:  !  n.  zn    grAßrrcr 

i'  ■  rhobcn  zu  haben  \* \  vsicd  tega  dvakrat   .zu  haben"   tu  v  iialisku. 

"  Prvotno:  Bnischuldtgen  Sle  K^ti({<it  diese  Abschweifung,  -  a  kesneje  s 
lefnne|Aim  črnilom:  dic  Lflngc  dieser  Abschweifung. 

"  Tu  je  moral  ftc  neki  ^ayiiA  ostali  ob  naglem  pis;in|ii  v  mislih  Ci>|)u.  ker 
Aicer  ni  ta  .zu*   na  metilu. 

•«  tJer  Slawen.  Cop  misli  lu  fijifafikovo  knjigo,  ki  je  IzAln  I.  IK'JH.:  .Dhi-r 
die  Abkunft  der  Slawen  j  nach  Lorenz  Surowiecki  |  von  Paul  Joseph  Scliaffarik  .  .  . 
Ofen.  1828.  8»' 


')0') 


Ljudsko  šolstvo  v  ljubljanskem 
okrožju  leta  1810. 

Objavil  A.  Aškerc. 

V  ljubljanskem  mestnem  arhivu  leži  v  fascikeljnu  18.  francoske 
dobe  akt  2.,  obstoječ  iz  štirih  listov.  Ta  akt  ima  napis:  „Etat  des 
ecoles  elementaires  alleinands  et  carnioliennes  en  Car- 
niole    d  ans    le    Cercie    de    Laybach". 

Ta  zanimivi  zgodovinski  izkaz  o  stanju  ljudskega  šolstva  je  bil 
sestavil  Jožef  Walland,  „chanoine  et  surintendant  d' ecoles  elemen- 
taires"  18.  aprila  1810. 

Ker  je  letos  ravno  100  let  izza  tistega  časa,  objavljam  ta  izkaz. 
Prepričan  sem,    da  utegne   zanimati    naše    šolnike  in  izobražence  sploh. 

Akt  je  sestavljen  v  francoskem  jeziku  in  obsega  učni  načrt 
„elementarnih"  šol,  potem  imenik  učiteljskih  moči  s  plačami 
vred  ter  seznam    šolskih    krajev   v  ljubljanskem  okrožju. 

1.   Učni  načrt. 

V  rul)riki  „opombe"  (franc. :  remarques)  stoji  pred  učnim  načrtom 
samim  stavek:  „Les  petites  ecoles  allemands  et  carniolines  etoient 
jusqu'  ä  present  sous  la  survieillance  d'  eveque,  de  son  consistoire  et 
d'  un  surintendant  general". 

Za  tem  sledi  učni  načrt,  ki  ga  podajam,  kakor  se  spodobi  za 
tak  historičen  dokument,  v  francoskem  originalu.    Glasi  se: 

„Dans  la  premiere  classe,  destinne  aux  plus  petits  enfants, 
on  enseigne  ä  connoitre  les  lettres,  ä  čpeler,  le  commencement  ä  lire, 
ä  compter   par  coeur,    le  religion    et  le  commencement   ä  ecrire. 

Dans  la  seconde  classe:  la  religion,  les  Clements  de  la  langue 
allemande  et  d'  Orthographie,  ä  lire  les  livrcs  et  les  escrits,  a  compter 
en  chiffres,  ä  čcrire  en  allemand  et  latin. 

Dans  la  troisieme  classe:  la  religion  et  I'  exposition  de  I'  evangile, 
les  regles  de  la  langue  allemande  et  de  1'  ortographe,  ä  bien  lire,  ä 
bien  ecrire  en  allemand  et  latin  ce  qu'  on  diete,  les  diverses  especes 
de  compter,  et  ä  former  les  escrits  le  plus  communes  dans  la  vie 
humaine  par  exemple:  des  quittances,  des  billets  d' Obligation  etc. 

Dans  la  quatrieme  classe,  destinne  ä  ceux,  qui  ne  poursuivent 
pas  leurs  etudes,  mais  qui  veulent  s'  appliquer  aux  arts,  ä  la  negociation 


223 

et  autres  metiers,  on  enseigne  pendant  le  cours  de  deux  annees  le 
perfectionnement,  de  lire  et  d'  ecrire  bien,  de  compter  et  de  fornier  les 
ecrits  les  plus  iiecessaires  dans  la  vie  humaine,  le  style  allemand  ;  outre 
cela  r  architecture,  la  geometrie  populaire,  la  geographie,  la  Stereometrie 
la  mechanique,  1'  histoire  naturelle  et  les  Clements  de  la  physique  et 
aussi  la  religion. 

Dans  les  ecoles  rurales  consistantes  en  deux  classes  on  n'  enseigne 
que  la  religion,  ä  lire,  ä  ecrire,  ä  compter,  les  Clements  de  la  langue 
allemande  et  ä  former  quelques  ecrits  les  plus  necessaires". 

2.   Šole  in  uciteljstvo. 
A.    V    Ljubljani. 

„Ecole  normale  ä  Laibach  consistante  en  4  classes. 

Eggenberger  Jean,  Directeur  et  professeur  d' art  pedagogique. 
Appointement  600  f.^  Fond  publique. 

Wruss    Andre,  catechiste.    Appointement  400  f.  Fond  publique. 

Dorfmeister  Vincent,  maitre  ä  dessigner.  Appointement 
500  f.  F.  p. 

Sicherl  George,  precepteur  de  la  41i£il!^  classe.  Appointement 
400  f.  F.  p. 

Gol  lob  Joseph,  precepteur  de  la  langue  allemande.  Appointe- 
ment r/X)  f.  F.  j). 

Strohmayer  Frederic,  maitre  ä  ecrire.  Appointement  400  f.  F.  |). 

Winscheg  Joseph,   precepteur.    Appointement  400  f.  F.  p. 

Jessenovitz    Urbain,    precepteur.    Ai)|>ointement    400  f.  F.  p. 

Kopitar  Andre,  adjoint  et  aide  d'  ecole.  Api)oititement  250  f.  F.  p. 

Klander  Matthieu,  regent  d' ecole.  Ai)|)ointement  120  f.  I\  p. 

B.     Ljubljanska    predmestja. 

St.    Pierre,    faubourg    de    Laib.icli.  Siipp.iii    Anloiiu-, 

precepteur    et    organistc.    Appointement    120  f.  I'ondalioii    de    Schilling. 

20  „  r  egiise. 

10   „  ecolage. 

Tlrnau,  faubourg  de  Laibach.  —  Kuss  harlheUini,  prt'-- 
ceplcur.    Appointement  78  f.  F.  p. 

„  .'K)  „  d'  «irdre  leutonique. 

„  H  ^  (l'culagc. 

'  l'rl  Hvotiili  ^lo)l  znnk  f.  nll  fl.  Itr  xr.  —  k.ir  bi  portu-iij.ilo  florliis  goldi- 
narje In  kra)car)c-.     Da  iil  lill  p.i    Inicl    Uid^cnbcrKcr   MH)  ({Ul.  pljic'c,    nll    je  v(*r|rtiii)  V 


224 

Au  couvent  des  Ursulines,  ecoles  des  filles  consistante  en 
une  ecole  ititerieure  et  ime  exterieure.  9  Religieuses.  Appointement 
135  f.  F.  p.  conime  remuiieration.  Chaque  religieuse  re9evoit  aiinuel- 
ment  une  reniiiiieration  de  15  fl. 

St.  Pierre,  faubourg  de  Laibach.  Ecole  des  filles.  — 
Suppan  Uršule,  maitresse  d'  ecole.  Appointement  25  f.  F.  p.  conime 
römurieration. 

C.    Izven    Ljubljane. 

Ig-g-,  paroisse  et  village,  —  Skubitz  Sebastian,  precepteur  et 
organiste.    Appointement  27  f.  1'  eglise. 

„  150  „  collecte   de  grains    evalue  en  numeraire. 

Pelland,  paroisse  et  village.  —  Nothar  Jean,  precepteur  et 
marguillier.    Appointiment  70  f.    Collecte  de  grains, 

Seirach,  paroisse  et  village.  —  AI  brecht  Martin,  precepteur 
et  niarguiiicr.     Appointement  70  f.    Collecte   de   grains   et  5  f.  ecolage. 

Laak,  ville  et  paroisse.  —  Widmar  Paul,  precepteur  et  organiste. 
Appointement  54  f.  Fondation  particuliere,  71  f.  1'  eglise,  77  f.  collecte 
de  grains,  80  f.  ecolage.  —  N  a  v  o  d  a  Blaise,  aide  d'  ecole  et  margu- 
illier.   Appointement  25  f.  1'  eglise ;  80  f.  ecolage. 

Laak,  ville,  au  couvent  d'  Ursulines,  ecole  de  filles.  9  religieuses. 
Tout  le  convent  regoit  sa  pension  de  fond  public  pour  chaque  religi- 
euse 200  fl. 

Krainbourg",  ville  et  paroisse.  Ecole  de  trois  classes,  — 
Al  brecht  Andre,  directeur  et  catechiste.  Appointement  150  f.  fon- 
dation particuliere.  —  Seh  u gel  Simon,  precepter  de  la  SiiH?  classe. 
Appointement  200  f.  fond  public  d' ecoles.  —  Petermann  Andre, 
precepteur  de  la  lil£  classe.  Appointement  150  f.  Fond  public  d'  ecoles, 
50  f.  ecolage. 

Pripomnje.  La  charge  du  precepteur  de  la  2.  classe  est  vacante. 

Cette  ecole  (v  Kranju  namreč)  etant  encore  en  erection  est  en 
pcril  de  cesser,  parceque  les  precepteurs  ne  recoinent  pas  leurs  appo- 
intements  de  fond  public.  On  leur  avanya  par  deux  ans  la  somme 
nomme  provisoirement  de  fond  public  d'  ecole;  mais  cette  annce  la 
haute  Regence  n'  osa  pas  en  faire  1'  assignation.  La  bourgeoisie  de 
Krainbourg  s'  engagea  ä  fonder  les  appointements  des  precepteurs, 
mais  les  dimes,  qui  devroint  fournir  ce  fond,  sc  trouvent  encore  en 
contestation.  —  NB.  Mü  Barthelemy  Stritter,  organiste  a  prčsente  des 
reseignements  et  certificats  assez  bons  et  suffissants  pour  etre  employe 
ä  V  ecole  primaire  de  Krainbourg,   ou  quelqu'  autre. 


225 

Höflein,  paroisse  et  village.  —  Pototschnig  Barthelemy,  pre- 
cepteur  et  organiste.  Appointement  64  f.  40  ^  kr.  Fond  public;  14  f. 
9  j  xr.  r  eglise;  37  f.  collecte  de  grains ;   10  f.  ecolage. 

Kropp,  endroit  de  miniere  et  paroisse.  —  To  ma  s  ch  owi  tz 
Joseph,  precepteur  et  organiste.  Appointement  74  f.  Fondation  particu- 
liere;  21   f.  1'  eglise;   17  f.  collecte  de  grains;  24  f.  ecolage. 

Neumarktl,  bourgade.  —  Pibernik  Antoinc,  precepteur  et 
organiste.  Appointement  94  f.  Fondation  particuličre ;  25  f.  30  xr. 
r  eglise;  27  f.  collecte  de  grains;  50  f.  ecolage.  —  Peharz  Joseph,  aide 
d'  ecole.    Appointement  70  f.  Fond  public. 

Radmannsdorf,  ville  et  paroisse.  Catechistc  et  premier  pre- 
cepteur, Appointement  250  f.  Fondation  particuličre ;  50  f.  collecte  de 
grains.  —  Esc  h  Jean,  second  precepteur  et  organiste.  Appointement 
22  f.  Fond  public;  150  f.  Fondation  particuličre;  20  f.  I'  eglise;  40  f. 
ecolage. 

Vig^aun,  village  et  paroisse.  La  charge  du  jirecepleur  vacante. 
Appointement   18  f.  1' eglise;   182  f.  collecte  de  grains;  8  f.  ecolage. 

Kronau,  village  et  paroisse.  —  Hribar  Antoine,  precepteur  et 
organiste.  Appointement  120  f.  Fond  public  d'ecoles;  14  f.  39  xr. 
r  eglise;  43  f.  collecte  de  grains;  20  f.  ecolage. 

Mannsbourg:,  village  et  paroisse.  —  Krahl  Christophe,  pre- 
cepteur et  organiste.  Appointement  17  f.  Fondation  particuličre;  12  f. 
r  eglise ;  220  f.  collecte  de  grains ;  5  f.  ecolage. ' 

Stein,  ville  et  paroisse  au  couvent  de  cordeliers.  3  cordeliers. 
Appointement  80  f.  Fond  public;  168  f.  Fondation  particuličre.  —  En 
mčme  endroit  čcole  de  filles.  Petschnig  Cecile,  veuve,  maitresse 
d'  ecole.    Appointement  81   f.  54  xr.  Fond  particuličre. 

Aich,  village  et  paroisse.  —  Pengou  George,  precepteur  et 
marguillier.  Ap()ointement  8  f.  1' eglise;  62  f.  collecte  de  grains;  ()  f. 
ecolage. 

Moräutsch,  village  et  paroisse.  —  Mayer  Aloys,  |)recepteur 
et  organiste.  Ap[)ointcmcnt  50  f.  1"  eglise;  170  f.  collecte  de  grains; 
ß  f.  ecolage. 

♦     *     ♦ 

Kdor  hi  sc  čudil,  da  se  v  ui'^ncm  načrtu  i/recno  lu-  navaja  slo- 
venski ali  —  kakor  bi  se  bil  tiste  čase  imenoval  —  kranjski  jezik. 
ta  naj  pa/no  čila  napis  Wallandovemu  poročilu,  kjer  stoji:  „Flal  di-s 
čcoies  allctnandes  et  carnioliennes  .  .  ."  Ecoles  allemandes  so 
ncmAkc  iole  in  kol  aniiihc/a  sl<»ji  zapisano:  ecoles  r  a  r  n  io  I  ie  n  n  es, 
t.  j.   kranjske  ali  slovenske  šole.     To  je  jasno.    Vrhutega  imamo  v 


22H 

mestnem  arhivu,  francoska  doba,  fasc.  3,,  akt  13.  še  za  pričo  Valentina 
Vodnika  samejija,  ki  v  svojem  j)oročilu  ^  na  municipalno  komisijo  dne 
28.  marca  1.  1812.  piše  med  drui^im :  „V  1.  razredu:  gladko  čitanje 
nemškega,  francoskega  in  deželnega  jezika  .  .  .,  gramatična  umet- 
nost v  deželnem  jeziku,  na  podlagi  katerega  naj  se  uče 
drugi  deželni  jeziki  .  .  ."  Tako  je  pisal  pred  sto  leti  Vodnik 
popolnoma  v  duhu  Komenskega.  Inicijativo  za  organizacijo  šolstva  v 
Iliriji  je  bil  dal,  kakor  je  znano,  maršal  Marmont  1.   1810. 


Das  Schloßarchiv  in  Auersperg. 

Von  Fr.  Komata r.  Schluß. 

489  1467  Anglist  5  (an  sand  Oswald). 

Thcilung  oder  Verglficluing  zvischen  Wilhelm  und  Georgen  von  Auersperg 
Herrn  zu  Schönberg  und  Pangrazen,  Lorenzen  und  Volkharden  von  Auersperg  Frey- 
herrn unib  das  Gschloß  Samobor. 

Testamentslibell  fol.  105  b. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  708  cit.  =  Radics,  Herbard  VIII,  35  cit. 

490  1467  August  7  (am  freytag  vor  sand  Larenczentag). 

Ulreich  abbt  ze  Sittich  und  der  gancz  convent  daselbst  beurkunden, 
daß  Pangracz  von  Awrsperg  mit  den  Klostedeuten  zu  Runnskh  ge- 
sessen wegen  der  drei  Äcker,  dy  gelegen  sind  under  dem  Grassenperg 
lind  die  Pangraczen  Awrsperger  und  seinen  Brüdern  gehören,  in  Streit 
geraten  ist,  und  daß  der  Auersperger  diese  Äcker  jetzt  dem  Kloster 
Sittich  gegeben  und  den  Klosterleuten  zu  Runnskh  unter  der  Bedingung 
hat  ausfolgen  laßen,  daß  sie  den  Auerspergern  jährlich  zu  sand 
Mertenstag  zwei  Kapaune  reichen.  —  Besiegelt  mit  dem  klain  auf- 
gedrukten  insigel  des  Abtes. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse.  — 
Wasserzeichen:  Briquet  Fig.  252. 

491  1467. 

Mathiasen  Zellenbergers  Aufsandtscopy  an  Herrn  Pangrazen  von  Auersperg  per 
ein  öde  Hueben. 

Testamentslibell  fol.  123  b. 

492  1468  April  13  (an  mitichen  vor  dem  heyligen  Antlastag). 
Prueder  Cunradt  die  zeyt  prior  und  der  gancz  convendt  zu  Sitich 

bestätigen  für  das  Jahr  1467  von  dem   edlen    und    vesten  Pangraczen 

^  To  Vodnikovo  poročilo  sem  bil  objavil  1.  190.'}.  v  „Ljubljanskem  Zvonu" 
na  str.  342—344.  Pis. 


227 

von  Awrsperg  ]3  Pfund  Pfen.    erhalten  zu  haben,  welche  der  Auers- 
perger  von  seiner  vodren  stift  jarleich  zu  sand  Luceintag  geben  muß.  — 
Besiegelt  mit  dem  chlain  aufgedrukchten  insigel  des  Konventes. 
Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  unter  der  Papierdecke. 

493  1468  August  10  (an  sand  Larenczentag). 

Bruder  Christan  prior  und  der  gancz  convent  zu  Frenicz  carthuser 
Ordens  beurkunden,  daß  sie  gegeben  haben  dem  edlen  und  vesten 
Larenczen  Krumpach  zu  Igdorff  und  Pynosa  seiner  eleichen  wirtin  umh 
die  lieb  und  begier,  die  diese  zu  dem  Gotteshause  hegen,  ir  yedeni 
besunder  oder  baiden  mit  einander,  wann  die  Aussteller  mit  dem  brief 
ermant  werden,  einen  dreisiker  oder  dreisikch  mess  und  darnach  einen 
ebigen  jartag  in  dem  Gotteshause  nach  des  Ordens  gwanhait  nach  irer 
baider  tod,  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Klosters. 

Orig.  Perg.  —  Anhangendes  Siegel.  —  Indorsat:  Ain  verschreibung  vom 
prj'or  zu  Fränntz  dem  Larentzen  Krumpach  und  seiner  wirtin  von  wegen  ainer  be- 
geung  nach  ihrem  tod  und  abgangk  in  yrem  closter  ze  lialten  verschriben.  No.  28. 
15.  Jahrh. 

494  1469  April  1  (die  prima  aprilis)  Aquileia. 

Andreas  Dei  et  apostolice  sedis  gratia  episcopus  Ferentini  et  pro 
serenissimo  domino  nostro  in  patriarchatu  A(|uilciensi  in  spiritualibus  et 
temporalibus  vicarius  et  gubernator  generalis  verleiht  dem  Diakon  Jakob 
quondam  Hebardi  Auspergher  die  Priesterwürde.  Besiegelt  mit  dem 
Siegel  des  Ausstellers.  —  Rechts  unter  dem  Buge,  von  anderer  Hand: 
V.  de  Sanctoninis  canc(elarius)  man(dato)  s(ub)s(cripsit). 

Orig.  Perg.  Testamentslibell  Jol.  24  b.  ~  An  brauner  Seidensdunir  an- 
hangendes Siegel.  Indorsat:  Domini  Jakobi  Aursperger  testimonium  ad  presbite- 
ratus  ordinem  promoti.  No.  99.  17  Jahrh. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  70S  cit.       Radics,  /fcrbard  VIII.  36  cit. 

495  1469  April  29  (penultima  die  mensis  aprilis)  Laibach. 

Frater  Andreas  sacrae  theologiae  humihs  Icctor  sedis  ajiostolicac 
nee  non  revcrendissimi  in  Christo  patris  et  domini  domini  Laurentii 
divina  Providentia  episcopi  Ferariensis  per  universam  (lermaniam  legati 
de  lalere  in  principatu  Carniole  et  in  singulas  ipsius  provincias  commis- 
sarius  ordinis  sancti  Augustini  fratrum  eremitarum  erteilt  die  Absolution 
den  gcncrosis  ac  magnac  nohilitatis  dominis  domino  I.aurentio  militi  de 
Auspurg  et  Wolrtiardr*  frairi  suo,  weil  sie  eine  Beisteuer  geleistet  haben 
[)rf»  cxtcrminio  hacreticae  pravitatis  Hohcmicae  genlis,  und  die  lirlaubnis 
sich  einen  Beidifvatcr  hallen  zu  dürfen.  Besiegelt  war  die  Urkunde 
vnm  Aussteller. 

Knpialhuffi  fnl    ICH  h  hin  169  a. 

Richter.  Du-  r.  v.  A.  712  dt.       Radics,  llcrluird  VIII.  2!)  cit. 


228 

4!)()   ]469  September   10   (an   siintag    nach    unser   lieben    frauntag   der 
gepurd). 

Doyni  von  Frangepan  graf  zu  Vegel,  Czeng  und  Modrusch  etc, 
verspricht  dem  edlen  herrn  Pangreczen  von  Aursperg  ol)risten  erbkamrer 
in  Krain  und  an  der  Windischen  March  die  wolgeborn  junckhfrau 
Anna  seine  tochter  innerhalb  dreier  Jahre  zur  Gemahlin'^  zu  geben.  Im 
Falle  des  Ausstellers  Ablebens  vollziehen  seine  Gemahlin  Barbara  und 
seine  Erben  dies  Versprechen;  sollte  dieses  nicht  erfüllt  werden,  so  ver- 
fallen der  Aussteller  und  seine  Erben  der  Buße  von  6000  gueter  wol- 
gewegner  gülden  Unger  und  ducaten  zahlbar  im  ersten  Monat  nach 
drei  Jahren.  Der  bemelt  herr  Pangrecz  von  Aursperg  mocht  dennoch  die 
bolgeborn  junckhfrau  Anna  des  Ausstellers  liebe  tochter  umb  die  gelüb 
der  ee  ersuechen  und  erlangen  mit  geistleichen  rechten  der  gelüb  halben, 
so  sy  herrn  Larentz  Desitz  mit  ieren  handtgelobten  trenn  an  seiner  statt 
vor  dem  Aussteller  die  ee  gelobt  und  versprochen  hat.  —  Besiegelt  mit 
den  Siegeln:  1.  des  Ausstellers,  der  2,  den  edlen  und  strengen  ritter 
herrn    Larentz   Desitz    um    die  Besiegelung  bat. 

Orig.  Perg.  —  Anhangendes  Siegel,  I.  fehlt.  —  Indorsat:  Ain  versclireibung 
von  graf  Toyan  von  Frangepan,  das  er  sich  gegen  l-.ern  l'angreczen  von  Awrspcig 
bey  ain  peenfall  VI '"  Ungerischer  gülden  verschreibt,  im  sein  tochter  junkhfrau 
Anna  zu  ain  elichen  geniahel  zu  geben.  15.  fahrh. 

'  und  ihr  zur  Heimsteuer  2000  gueter  wolgewegner  gülden  Unger  und 
ducaten.  Dieser  Zusatz  ist  enthalten  in  einer  Abschrift  (Pap.)  des  15.  Jahrhunderts. 
Die  Urimnden  Nr.  496,  497  und  498  sind  auch  abschriftlich  aus  dem  Ende  des 
15.  Jahrhunderts  auf  2  papierenen  Blättern  unter  dem  gemeinschaftlichen  Titel: 
Vermerkt  soiich  verschreibung  so  der  hachgeboren  herr  lier  Doym  von  Frangepan 
und  ich  gen  ainander  tan  haben  am  suntag  nacli  unser  heben  frauntag  der  purd  im 
LXVlllI  im  Archive  vorhanden. 

497   1469  September  10  (=  No.  496). 

Pangretz  von  Awersperg  obrister  kamrer  in  Krain  und  an  der 
March  verspricht,  da  ihm  der  hochgeboren  herr  herr  Doym  von 
Frangepan  graf  zu  Vegl,  Zeng  und  Modrusch  etc.  seine  tochter  junck- 
frau  Anna  zu  einem  eleichen  gemachel  mit  2000  gülden  Unger  und 
ducaten  gelobt  hat  zu  geben,  diese  in  den  dreien  Jahren  zu  heiraten, 
sonst  ist  er  herrn  graf  Doym  6000  gülden  fellig.  —  Besiegelt  mit  den 
Siegeln:  I.  des  Ausstellers,  der  die  edlen  herrn  herrn  2.  Andre  freyherrn 
zu  Kreig  und  3.  herrn  Andre  I  lochenbartter  obristen  drucksacz  in  Krain 
und  an  der  March  haubtman  in  der  Mettling  seinen  swager  um  die 
Besiegelung  ersuchte. 

Kopie,  Pap.  des  15.  Jahrh. 


!229 

498  1469  September  10  (^  No.  496). 

Pangrecz    von    Auersperg   oberister   kamrer  in  Krain    und    an    der 
Windischen  Markch    beurkundet,    daß   ihm   der  hochgeporen    Herr    her 
Doym  von  Frangepan  graf  etc.  zu  Czeng,   Vegl  und  Modrusch  etc.  die 
wolgeporen  junkchfrauen  Anna  seine  tochter  zu  einem  elichen  gemachl, 
und  als  Heimsteuer  2000  gueter  wolgewegner  gülden  Unger    und  du- 
caten  gegeben,  wofür  der  Aussteller  seiner  Frau  als  Wiederlegung  und 
Morgengabe  1000  gueter  wolgewegner  gülden  auch  Unger  und  ducaten 
ausgerichtet  hat.   Für  die  Heimsteuer  und  Morgengabe   verweist  der 
Aussteller  seine  Frau    auf  sein   gsloss  mit   namen  Auersperg   mit  300 
gülden  zugehorung    jerlicher  nucz    und   gult.    Stirbt  der  Aussteller  vor 
seiner  Gemahlin  kinderlos,  so  zahlen  ihr  seine  Erben,  wenn  sie  nicht  in 
Auersperg  bleiben  will,  14  Tage  vor  oder  nach  sand  Jorgentag,  welicher 
tag  und  jar  das  ist,  3000  gülden  und  ihr  fahrendes  Gut,   sie  dagegen 
tritt  das  Schloß  an  des  Ausstellers  Erben  ab.   Bleibt  aber  des  Aus- 
stellers Frau  in  Auersperg,  so  dann  schullcn  ir  des  Ausstellers  brueder 
oder    nagst  erben    auf  sy    und    all    ir    junkchfrauen    und  diener  ir  erber 
notdurft  als  ir  geburt  zu  geben,    auch  alle   jar  zu    sand   Jorgentag    100 
gülden  darzu  schikchcn.    Derselbe  Fall  tritt  auch   ein,   wenn   sie  nach 
dem    Tode  ihres   Gemahls  bei  den  Kindern,   die  sie   mit  ihm   haben 
würde,  bleibe;    verlasse  nie  dagegen  die  Kinder,  so  scholl    man    ir  für 
all  sach  nicht  mer  deim    1000  gülden  geben  und  das  varund  guet  nach 
landes  gewonhait    und  das  übrig  scholl  alls  pey  den  kindern    beleyben. 
Stirbt  dagegen   die    Frau   vor  ihrem    Gemahl,   verspricht  er  ihr,   alle 
etwaigen  Legate  aus  ihrer  Heimsteuer  auszuzahlen.  Lorencz  und  Volk- 
chart gebrucder    von  Auersperg  bekräftigen,    daß  ihr  prueder    her  Pan- 
grecz  mit  ihrem    Wissen  und  ihrer  Einwilligung   diese    Verschreibung 
seiner  Gemahlin  gemacht  hat.        Desiegelt   mit   den  Siegeln   1.   2.   3. 
der  drei  genannten   Brüder   von  Auersperg  welche  4.    den  edlen  hcrrn 
hcrrn    Andren    freyhern    zu    Krcig    ihren   lieben    ohaim,    5.    hern    Andre 
I  lohcnwarltcr    obristcr  trugschecz    in   Krain    u\\i\  an   (Kr  Markch    haubt- 
man    in   der  Mctling   ihren   lieben    swager,    0.    hern  Andren    A|)pli()hrir 
um  die  Besiegelung  baten. 

Orig.  Perg.      4  anhun^cndc  Siegel,  2.  u.  3.  fehlen.  —  Durch  F.inschnitt  kassiert. 

Richter,  Die  f.  \.  A.  7  Li  cit.  Raüics,  //erluird  VIII,  :ir>  eil.  Di  mil  z ,  Re- 
gesten f)  n"  21  Regest. 

41M>  1469. 

i;iii  lalcinitcher  Brfif  von  dt-in  liincliof  /ti  Pcrr.-ir.i,  cr.ift  dcssrii  (Um  llciiii 
i'ani^razcn  von  Aucr»pcrn  tjlc  Atitoritel  vi-rlitlicn  wonirii.  ilinu"  i-liicti  tiiu^lli  hm 
Bcichlvairr  zu  crw6lcn  und  von  allen  seinen  ^riiidni  loH/iisptn  lu-n  nill  I  iiIhiImm^ 
de«  vollkhonil»n<-n  Ahl.iß. 

Teatamentxlihrll  fnl    Ktf,  h. 


230 

500  1470  Mai  13  (geben  zu  Volkenmarkcht  an  suntag  Jubilate  nach 
Cristi  geburde  im  1470.,  unsers  kaisertumbs  im  19.,  unserr  reich 
des  romischen  im  31.  und  des  hungrischcn  im   12.  jarn). 

Kaiser  Friedrich  III.  verleiht  seinem  Getreuen  lieben  Pangreczen 
Avvrsperger  seinem  drugsassen  und  haubtman  in  der  Mettling  sein  ambt 
daselbs  in  der  Mettling  mit  sein  nutzen,  reuten,  Zinsen  und  zugehorungcn 
in  Bestand  auf  ein  Jahr,  vom  sand  Jorgentag  dieses  Jahres  an  ge- 
rechnet, für  200  Ungrisch  und  ducaten  guidein.  —  Besiegelt  mit  dem 
Siegel  des  Ausstellers.  —  Auf  der  Rückseite:  R*"- 

Orig.  Perg.  —  An  Pergamentstreifen  anhangendes  Wappensiegel  (Sava, 
Fig.  113)  vom  roten  Wachse  in  ungefärbter  Schale. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  713  cit.  —  Dimitz,  Regesten  6  n»  22  Regest. 

501  1471  April  20  (geben  zu  Gretz  an  sambstag  vor  dem  suntag 
Quasimodogeniti  nach  Christi  gepurd  im  1471.,  unsers  kaiser- 
tumbs im  20.,  unserr  reich  des  romischen  im  32.  und  des  hung- 
rischen  im   13.  jaren). 

Kaiser  Friedrich  III.  beurkundet,  daß  ihn  sein  Getreuer  lieber 
Wilhalm  Awrsperger  sein  kamrer  ersuchte,  im  als  dem  eitern  und 
lehentrager  anstat  sein  selbs  und  Jörgen  Awrsperger  seines  drugsessen 
und  jihlegers  zu  Sewsenhurg  dessen  bruders  das  erbmarschalhambt  in 
seinem  fürstentuml)  Krain  und  an  der  Windischen  March  und  die  nach- 
folgenden Erbgüter  zu  Lehen  zu  verleihen.  Der  Kaiser  gibt  dem  Ge- 
suchsteller zu  Lehen:  das  gesloss  Schönberg  mitsambt  dem  burkhfrid, 
Icuten,  gütern  und  pymerkchen,  dörfern,  mayrhöfen,  gerten,  holtzern, 
wassern,  gereuten  und  vorsten  und  allen  andern  iren  zugehorungen ; 
das  gantz  aml)t  in  der  Mettling  mitsambt  seiner  zugehorung;  das 
haus  zu  Laybach  mit  gantzer  fürstlicher  freyung  bey  dem  Nidern 
kloster  mit  alier  zugehorung;  zu  Arlakhen  4  hüben;  zu  Jebabitz  5  hüben  ; 
zu  Hinderperg  2  hüben ;  zu  Polan  2  hüben  ;  zu  Prapratsch  3  hüben ; 
zu  Sewseni)erg  4  hofstet  und  die  undersassen  daselbs  bey  der  Prugken ; 
zu  Lyplach  4  hüben ;  zu  Swertz  4  hüben ;  zu  Noratt  4  hüben ;  zu  Pril)s- 
torff  3  hüben;  das  dörfl  zu  Pleschibitz;  9  hüben  an  der  Scheunitz  mit- 
sambt dem  perkhrecht  und  weinzehent  daselbs;  zu  Sagoritz  5  hüben; 
an  der  Dobrav  2  hüben ;  zu  Pranpach  G  hüben  und  allcrlay  getraid- 
zehent,  perkhrecht  und  weinzehent  daselbs;  zu  Edersperg  5  hüben ;  ain 
getraidzehent  zum  Geschyess;  ain  getraidzehent  zu  Gritsch ;  ain  ge- 
traidzehent  zum  Tal;  ain  getraidzehent  zu  Altendorf;  zu  Krisenperg 
weinzehent  und  getraidzehent;  zu  Oberpolan  auf  14  hüben  getraid- 
zehent; zu  Niderpolan  auf  G  hüben  getraidzehent;  ain  drittail  ains 
weinzehent  und  perkhrecht  in  dem  Loknitz;  ain  hyerszehent  und  wein- 
zehent in  dem  Wcinperg.  —  Besiegelf  war  die  Urkunde  mit  dem  Siegel 


231 

des  Ausstellers.  —  Am  unteren  Rande  stand:  Cümmissio  domini  impe- 
ratoris  in  consilio, 

Kopie,  Pap.  des  ausgehenden  18.  Jahrh.  —  Kopialbuch  fol.  169  b  bis  171a. 
—  Indorsat  lautete:  Lehenbrief. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  714  cit.  -  Radics,  Herbard  VIII,  41  cit. 

502   147J  Dezember  13   (an  sand  Luceintag  der  heyügen  junkchfraun) 
Sittich. 

Ulreich  abbt  des  gotzhaus  zu  Sittich  und  der  gantz  convent  da- 
selbs  bestätigen,  daß  der  edel  und  streng  rittcr  her  Larentz  von  Awers- 
pergk  für  das  seigerät  von  wegen  der  stift  und  ewigen  mess,  die  dy 
von  Awerspergk  in  sagrat  hie  zu  Sittich  auf  sand  Georgen  altar  haben, 
13  Pfund  Pfen.  bezahlt  hat,  welche  man  alljährlich  an  sand  Luceintag 
erstatten  muß.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Abtes. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  unter  der  Papierdecke. 

508   1472  Oktober  12  (an  mantag  vor  sand  Cohnanstag).  Laibach. 

Mathes  Czellenperger  des  edlen  herrn  herrn  Sigmunden  von  Se- 
briach  seines  herrn  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Stefan  Schawr 
anstat  des  obemelten  seines  herrn  des  hauhtnians  heut  vor  gericht  sein 
vierden  und  endhaften  tag  hat  furtragen :  ain  hof  zu  Gritsch ;  die  gueter 
zu  Sabardie,  darauf  Marin,  Matheus,  Primas,  Juri  Lebacher,  Herman, 
Sore,  Lucas,  Marin,  Pawl  und  Michel  gesessen  sein;  die  gueter  in  dem 
dorf  zu  Schewnicz,  darauf  gesessen  sein  Giemen,  Marin,  Michel,  Thomas, 
Juri,  Martin,  Marin  Matheus,  Hennse  und  Jursse;  die  gueter  in  dem 
dorf  zu  Wideczdorf,  darauf  gesessen  sein  Jennsc,  Martin,  Marin  und 
Gregor;  die  gueter  zu  Szell.  darauf  gesessen  sein  Gregor,  Marlin,  aber 
Martin,  Marin  und  Matheus;  zu  der  Ghiii  2  hiiebcn,  darauf  Juri  und 
Pernhart  siczent ;  1  hueben  zu  Mingoricza,  darauf  Juri  siezt;  zu  der 
Eben  1  hueben,  darauf  Syman  siezt ;  zu  Brcsawicz  2  hueben,  darauf 
Malheus  und  Jursse  siczent;  1  zehent  zu  Glinikg;  1  zehent  zu  Czeel. 
Darauf  der  bemcll  sein  herr  der  haubtman  mit  gerichlsbokii  geweist 
von  der  bc-habnus  wegen,  so  er  hincz  Ludweiges  Minclorfer  in  dem 
landcsrcchten  erlangt  hat  mit  laut  des  behabbriefs  von  geriebt  darumb 
aus({angcn.  Die  Landlcutc  sprechen  diese  (Jütcr  dem  Landeshaupt- 
mann, da  niemand  dagegen  Liinsprache  erhoben  hat,  zu  und  stellen 
dem  Stefan  Schawr  anstatt  des  Landeshauptmanns  den  gerichtlichen 
Schirmbrief  aus.  /icsiegclt   mit  dem   Siegel  des   Landesverwesers. 

Orifl-  Peru  Anhangendes  Siegel.  Indorsat :  Ain  sclicrnil»ricf  di-r  In 
landsrechten  zu  Kraln  iicrn  Sli^mnndcn  von  Scbrinch  <uif  l.udwclt^en  dos  MyndotTcr 
guter  erkannt  und  yt,c\t,c\wn  worden  litt.  /.'>  Jahrh. 


232 

504  1473  Dezember  13  (an  mantag  sand  Luceintag)  Sittich. 

Ulreich  abbt  ze  Sittich  und  der  gancz  convent  daselbs  bestätigen, 

daß   der  edel    und    streng   ritter   Herr    Larencz   von   Awrsperg  für  das 

seigerät  von  wegen  der  stift  und  ewigen  mess,   die  dy  von  Awrsperg  in 

sagrat  hie  zu  Sitich  auf  sand  Jörgen  altar  haben,  13  Pfund  Pfen.  gezahlt 

hat.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Abtes. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse,  be- 
schädigt. 

505  1474  August  24  (an  sand  Bartholome  des  heiligen  zwelfpottentag). 
Larentz    Krumpach    verkauft   dem    edlen    gestrengen    ritter    hern 

Pangratz  von  Awersperg  obristen  erbkamrer  in  Chrain  und  in  der 
Marich  die  zeit  haubtman  der  grafschaft  Metling  und  seinen  Erben  um 
eine  Summe  geltz  nachstehende  Güter,  welche  zu  Lehen  vom  Kaiser 
Friedrich  III.  herrühren:  den  hof  zu  Igdarf,  darauf  ietz  gesessen  ist 
Paule  Ambtman,  mit  dem  ganzen  Zugehör;  1  hueben  zu  Igdarf,  darauf 
gesessen  ist  Terlitz ;  3  hueben  zum  See,  auf  der  ain  sitzt  Martin,  auf 
der  andern  Michel  Kleyfenge,  auf  der  dritten  Jarne  Jurayan ;  zu  Berb- 
lach  6  ^  2  buchen,  auf  der  ain  sitzt  Janes  Vrenigk,  auf  der  andern  Laure 
Rueppl,  auf  der  dritten  Giemen,  auf  der  vierden  Kryse  Pernhartz  sun, 
auf  der  fünften  Tscherne  und  Martin,  auf  der  sechsten  Giemen  Smid 
und  Primus  Jelenitz,  auf  der  sibenthalben  sitzt  Supanitz,  alles  in  Iger 
phar  gelegen ;  1  hofstatt  under  dem  Stain  auf  der  Laybach,  darauf 
Weysska  sitzt.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln  der  edlen  und  vesten : 
1.  Pernhart  Katter,  2.  Ludbeig  von  Kosiagk  die  zeit  phleger  zu  Maichaw, 
3.  Hanns  Lenngenhaimer  von  Berdl,  wann  der  Aussteller  zu  disen 
Zeiten  sein  aigens  grabens  sigl  nicht  gehabt  hat. 

Orig.  Perg.  —  Testainentslibcll  fol.  26  a.  —  Drei  anhangende  Siegel.  — 
Indorsat:  Ain  kaufbrief  umb  den  hof  zu  Ygdorf  und  umb  etlicli  ander  gueter  in  der 
pharr  zu  Ygg  gelegen,  so  Larentz  Kiirumpach  hern  Pangretzen  von  Awrsperg  iedig- 
l<Uch  verchauft  hat.  n"  109.  15.  Jahrh. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  713  cit. 

506  1475  Februar  10. 

An  Herrn  Jacoben  Auersperger  lautender  Verleichungsbrüf  der  Pfarr  St.  Ruep- 
recht  bey  Nassenfueß. 

Testamentslibell  fol.  24  b. 

507  1476  Juni  9  (an  sand  Preimbs  und  sand  Feliciatistag  der  heiligen 
martrertag). 

Pinosa  Thamas  Rittersperger  säligen  tochter  und  jetz  Larentz 
Krumpach  eliche  hausfrau  beurkundet,  daß  ihr  dich  hausbirt  Larentz 
Krumpach  mit  ihrer  Einwilligung  dem  edlen  hern  Pangretzen  von  Aurs- 
perg  haubtman  in  der  Metling  den  hof  zu  Igdarf  und   1   hueben  daselbs 


233 

und  zu  Werblein  6  Y,  hueben  in  Iger  phar  gelegen  und  zum  See 
3  hueben  und  an  der  Laibach  1  öde  hofstat  —  Lehen  des  Kaisers 
Friedrich  III.  —  um  eine  Summe  gülden  verkauft  hat.  —  Besiegelt 
mit  den  Siegeln:  1.  des  erwirdigen  hern  Wolfgang  Hann  comentheur 
teutsch  Ordens  in  der  Mettling,  2.  des  edlen  und  vesten  Pernhart  Katter 
die  zeit  verweser  auch  in  der  Mettling,  wann  die  Ausstellerin  kain  aigen 
gegrabens  insigil  nicht  hat. 

Orig.  Perg.  —  Testamentslibell  fol  27  a.  —  Anhangendes  Siegel,  2.  fehlt. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  713  cit. 

508  1476  Jänner  6  (an  der  heiligen  dreyer  kunigentag). 

Ursula  weilent  Erasem  Stainer  seligen  tochter  und  Jörgen  Greczer 
von  Grecz  seligen  wittib  beurkundet,  daß  sie  der  vorgenant  Jörg  Greczer 
ihr  gemahel  seliger  umb  1000  guidein  Unger  und  ducaten  die  gutes 
golds  und  recht  swer  an  der  wag  sein  auf  das  gesloss  Grecz  mit  aller 
seiner  zugehorung  verweist  und  versorgt  hat  nach  laut  und  inhalt  ihres 
heiratbriefs.  den  sie  von  im  darumb  hat  und  den  sie  mit  aller  seiner 
gerechtigkait,  punten  und  artikeln,  so  er  inhaldet  in  der  landschrann 
Metling  offenlich  furtragen  und  mit  recht  als  sich  gebüret  bestät  hat 
nach  laut  des  bestätbriefs  der  darumb  von  gericht  ist  ausgangcn.  Nun 
übergibt  die  Ausstellerin  dieses  Schloß  Grecz  den  edlen  und  ge- 
strengen rittern  herren  Pangreczen  und  herren  Larenczen  gebrüdcrn 
von  Awrsperg  obristen  erbkameren  in  Krain  und  an  der  Windischen 
March  und  ihren  Erben  um  die  obgenannte  Summe  guidein  gut  am 
gold  und  recht  swer  an  der  wag.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln:  1.  cK-r 
edlen  und  des  gestrengen  ritter  herren  Andres  liohcnwarter  obristen 
drugsessen  in  Krain  und  an  der  Windischen  March  die  zeit  haubtman 
zu  Obercili,  2.  Herman  des  Rawber  phleger  zu  Czobclsberg,  3.  Merten 
Valkchen. 

Orig.  Perg.  —  Drei  anhangende  Siegel.  —  Indorsat:  Ubergabl)riff  von 
fraucn  Ursula  Grazcrin  wittib  per  ihr  an  dem  gschloß  Ora/  gelial)tc  und  licrrn  l'an- 
grazen  und  Herrn  l.orenzen  von  Aucrsperg  gebriiedern  ubcrgel)iie  und  ccdirU-  ge- 
rechtigkait. 16.  Jahrh. 

leichter.  Die  /'.  v.  A.  713  cit. 

.">01>   1476  Jiinner  6  (an  der  heyligen  drey  kuniglag). 

I*angrecz  und  Larencz  gcbrueder  die  von  Awrsperg  obristen  crb- 
kamrcr  in  Krain  und  an  der  Windischen  Marirh  beurkunden,  daß  sie  der 
edlen  fraiin  fraun  Ursula  .lorigen  CVeczer  von  (irecz  säligen  wilib  und 
ihren  Erben  'i()0  gülden  Unger  inid  diiratcn,  die  all  an  gold  und  wag 
gcrrrhl  sein,  schulden,  rückzuhlbar  vom  heutigen  Datum  über  zwei 
Jahre.  —  Besiegelt  mit    den  Siegeln :    1    und  2.  der  beiden  Aussteller, 


K 


234 

die  3.  den  edlen  und  ernvesten  Hannsen  Lenghaimer  vom  Wcrdl  phlcger 
zu  Weichslwerg  ihren  swager  um  die  Besiegeliing  baten. 

Orig.  Perg.  ~  Kopialbuch  fol.  146  a  bis  147  a.  ~  Die  Siegel  fehlen.  -  Indorsat : 
Schuldbrief  vom  Herrn  Pangrazen  und  Herrn  Lorenzen  von  Auersperg  an  Frau 
Ursula  Grazerin  von  Graz  witib  per  30()  ducaten  in  gold.  16.  Jahrh.  —  Durch  Ein- 
schnitt kassiert. 

510  1477  März  3   (an  montag   nach    dem    sontag  Rcminiscere    in    der 
V  asten)  Laib  ach. 

Caspar  Melcz  des  edelen  lierni  Sigmunden  von  Sebriach  seines 
Herren  verweser  in  Krain  beurkundet,  daß  Florian  und  Jörg  gebrueder 
die  Archer  heut  vor  gericht  gaben  zu  erkennen  wie  Jorig  Scheyrer  ir 
freund  sew  angelanget  und  gepeten  het,  das  sy  im  offen  und  ver- 
künden solten  wie  nahent  sy  im  an  der  syp  gefreundt  weren.  Nu 
weren  sy  da  und  .  .  .  verkundten  im  und  meniklich,  das  des  bemelten 
Jörgen  Scheyrer  vrau  derselben  Archer  vatter  seling  rechte  swester  ge- 
wesen, wie  auch  derselb  Jörg  Scheyrer  alles  des  erbs  und  guts,  so  sy 
iecz  hetten  oder  noch  hinfur  gewunnen,  naster  und  angeunder  erb  sey 
und  nyemands  anders.  Die  Landleute  stellen  dem  Jörgen  Scheyrer 
einen  gericlitlichen  Zeugbrief  über  seine  Verwandschaft  mit  den  Archern 
aus.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Landesverwesers. 

Orig.  Perg.  —  Anhangendes  Siegel.  ~  Indorsat:  Zeugbrief  wie  nahend  Archer 
und  Scheyrer  gesypt  fraind  sein,  n"  131.  16.  Jahrh. 

511  1477. 

Ein  Schuld-  und  Sazbrüf  umb  ein  Htieben  gelegen  zu  Skhapotschnig  in  Igger 
Pfarr,  die  Hanns  Harrer  Frauen  Margareth  Caspern  des  Leimtasch  selige  Wittib  umb 
15  ungerisciie  Gulden  verpfendt  hat. 

Testamentslibell  fol.  110  b. 

512  (- n»  8,  9,   11)   1478  März   24   (datum    in    monasterio   Sitticensi 
feria  tercia  in  festo  pasce). 

Udalricus  abbas  monasterii  bcate  Marie  virginis  in  Sitich  und 
Caspar  Melcz  prefectus  in  Carniola  vidimieren  die  Urkunden  n"  8,  9 
und  11.        Besiegelt  von  den  beiden  Ausstellern  des  Vidimus. 

Orig.  Perg.  —  Zwei  anhangende  Siegel,  1.  beschädigt. 

513  1478  Mai  17  (des  suntags  der  heyligen  drivaltikait). 

Hanns  Harar  verkauft  eine  Wiese  gelegen  unter  Pyerkchpam  an 
dem  perig  in  der  Seiein  und  leyt  bey  des  Novina  wismaid  und  haist 
Nadoltzi  dem  Jannes  Schoba  von  Prun  und  seinen  Erben  um  7  gülden 
Ungern  und  ducaten  wol  gebegen.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel:  l.des 
fuersichtigen  eri)ern  und  weisen  Jurse  Huetter  die  zeit  purger  und  rat 
zu  Laybach. 


235 

Orig.  Perg.  —  Anhangendes  Siegel.  —  Indorsat:  Ain  kaufbrief  umb  1  wisen 
gelegen  under  Piergkpem  an  dem  perg  in  der  Seelein,  dy  Hanns  Harrer  dem  Jannes 
Schoba  von  Prunn  verchauft  hat.  15.  Jahrh. 

514  1479  Juni  30. 

Ehekontrakt  zwischen  Pancraz  Auersperger  und  Anna  Gräfin  von  Frangepan, 
Joann  Trojans  von  Frangepan,  Grafens  zu  Veglia  Modrusch  und  Anna  Gräfin 
von  Schaumberg  aus  Österreich  Tochter. 

Wißgrill,  Schauplatz  I,  243  cit. 

515  1479  Dezember  13  (an  sand  Luceintag)  Sittich. 

Ulreich  abbt  zu  Sittich  und  der  gancz  convent  daseibist  bestätigen, 

daß  der  edel    und    streng   ritter   her   Pangracz   von  Avvrsperg  für  das 

seigerat    von  wegen    der  stift  und    ewigen  mess,    die  dy  von    Awrsperg 

in  sagrat    hie  zu  Sittich    auf  sand  Jörgen  altar  haben,    13  Pfund  Pfen. 

gezahlt  hat.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Abtes. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse,  abge- 
sprungen. 

516  1479. 

Ein  Sazbrüf  umb  ein  Traidzehent  auf  6  Huebeii  zu  Gabriach  in  sand  Merten 
Pfarr,  so  von  Hannsche  und  Lucia  seiner  Hausfrauen  den  Zechleuten  St.  Canzians- 
kürchen  bey  Auersperg  umb  5  P  verpfendt  ist  worden. 

Testamentslibell  fol.  104  b. 

517  1480. 

Wilhelm  Auersperg  wendet  der  Gottesleichnamsbruderschaft  in  Neustadt l 
allerhand  Leben. 

Richter,  die  F.  v.  A.  715  cit. 

51 S   1481  Juli  23  (an  montag  vor  sand  Jacobstag  im  snydt). 

Kunigund  Mcrtcn  des  Fläming  saling  tochter  ytz  Jörgen  des 
Liechtenwalder  elichs  gemahel  verkauft  ihres  freien  ledigen  eigenen 
Gutes  eine  Hube,  die  da  gelegen  ist  zum  lall  bey  sand  Jobst  in  sand 
Marcincr  pharr,  die  da  vor  gcdint  hat  3  markch  Schilling,  dem  erbeni 
Peter  Scoper,  Urban  und  Oswalden  all  drcy  zcchmaisttr  zu  sand  Jobsl 
für  13  gucter  Ungrisch  und  ducatcn  gülden  mit  dem  Vorbehalte  des 
Wiederkaiijes  in  den  nächsten  5  Jahren,  Je  14  Tage  vor  oder  nach 
sand  Michelslag.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln  der  fursichligtii  eibcrn 
und  weisen:  1.  Caspcr  Krobaten  imd  2.  Jörgen  iluilcr  b.iid  biirgcr 
und  geswarn  des  rats  zu   Laibach. 

Orig.  Perg.       Zvei  anhangende  Siegel. 

51 U   1482  Jänner  6  (an  aller  drcy  kunigtag). 

Walihesar  (ilowitzcr  verkauft  seines  freien  eigenen  ledigen  Gutes 
ain  TkIc  hurbcri  /u  sand  Rueprerht  zu  lliiiidlarn,  (Luauf  vor  /eilen 
j(c'scsscn   isl   Marin   Srhkerwitz.  di«*  arider  li;ilbe  ode   Inieben   ist   gelegen 


236 

zu  Pless,  darauf  vor  zelten  gesessen  ist  Paul  Slaiia,  ped  in  Igger  phar 
gelegen,  dem  Hannsen  Schoba  für  7ÖV2  gueter  Ungrisch  und  ducaten 
gülden.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln:  1.  des  edlen  gestrengen  ritter 
Herren  Pangretzen  von  Awrsperg  haubtman  in  der  Mettling,  2.  des 
fursichtigen  erbern  und  weisen  Casper  Krobatt  die  zeit  statrichter 
zu  Laybach. 

Orig.  Perg.  —  Zwei  anhangende  Siegel,  1  beschädigt. 

520  1482  Dezember  13  (an  sand  Lucientag). 

Oswald  abbt  zu  Sittich  und  der  gancz  convent  daselbs  bestätigen 
den  Empfang  von  13  Pfund  Pfen.  Vendiger  müns  von  dem  edlen  und 
vesten  ritter  Herren  Pangraczen  von  Awrsperg  für  das  seigerät,  welches 
alljährlich  an  sand  Lucientag  bezahlt  werden  muß. 

Orig.  Pap.  —  Vorne  aufgedrücktes  Siegel  des  Abtes  vom  grünen  Wachse. 

521  1482. 

Ein  Bevelch  vom  Khayser  Fridriclien  an  Sigmunden  von  Sebriach  Haubtman 
in  Crain  betreffend  die  Wälder  in  der  Eytsch,  darinen  denen  von  Auersperg 
Eingriff  beschicht. 

Testamentslibell  fol.  49  a. 

522  1484  Jänner  19  (an  mantag  vor  sand  Sebastianstag)  Sittich. 

Osbald  abbt  zu  Sittich  bestätigt,  daß  er  von  dem  edlen  und 
strengen  ritter  Herrn  Pangratzen  von  Awersperg  an  der  jarlicHen  stift 
für  das  Jahr  1483  13  Pfund  Pfen.  empfangen  hat.  —  Besiegelt  mit 
dem  pedscHat  des  Ausstellers. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse,  beschädigt. 

523  1484  Juli  6. 

Georg  Auersperger  präsentiert  für  die  Pfarre  Unser  lieben  Frauen  in 
Töplitz  den  Udalrich  Zeltler,  Prämonstratenser  zu  Greiffentheil,  Salzburger 
Diözese. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  714  cit. 

524  1484  Dezember  13  (an  sand  Lucientag). 

Oswald  abbt  zu  SitticH  und  der  gancz  convent  daselbs  empfangen 

von    dem    edlen    und    vesten    ritter    Herren    Pangraczen    von    Awrsperg 

13    Pfund   Pfen.   für  das  selgrät   und   stift,    welche  seine    Vorfahren 

beim  Goiteshause  errichtet  haben. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  vom  grünen  Wachse,  abge- 
sprungen. 

525  1485. 

Ladung  ins  I.andsrecht  Herrn  Pangrazen  von  Auersperg. 
Testamentslibell  fol.  III  b. 


237 

526  1486  März  12  (an  sand  Gregor  ains  pabsttag). 

W'althesar  Glowiczer  verkauft  seines  freien  eigenen  ledigen  Gutes 
eine  öde  Hube  zu  Praprotzach,  da  vor  zeyten  Thwmicz  darauf  gesessen 
ist,  gelegen  in  Harlander  pharr,  dem  ersamen  und  geistlichen  hern 
Leonharten  pharer  und  zechleuten  zu  sand  Canczian  für  5  gülden  Unger 
und  ducaten.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln:  1.  des  edlen  und  gestrengen 
ritter  hern  Pangretzen  von  Awrsperg  hauptman  in  der  Metling,  2.  des 
edlen  vesten  Andree  Puehler. 

Orig.  Perg.  —  Kopialbuch  fol.  101  b.  —  Zwei  anhangende  Siegel. 

527  1486  März  25  (an  unser  lieben  frauntag  der  kundung). 

Jacob  Wackin  bestätigt  vom  heren  Pangreczn  von  Aursperg  100 
gülden  in  gold  empfangen  zu  haben,  welche  ihm  seine  Gemahlin  Su- 
sanna als  Heiratgut  bringen  sollte.  —  Mit  des  Jacob  Wackin  hant- 
geschrift  und  mit  seinem  aufgedrukten  insigl. 

Orig.  Pap.  —  Rückwärts  aufgedrücktes  Siegel  unter  der  Papierdecke. 

528  1487  März  12  (an  sand  Gregory  des  hailigen  pabsttag). 

Chunigundt  Mertein  des  Fläming  saligen  tochter  jccz  Jörgen 
Liechtenbalder  elichs  gemachel  verkauft  ihres  freien  ledigen  eigenen 
Gutes  2  Hüben  und  den  Forst,  der  dapey  ist,  die  gelegen  sind  zum 
Tal  bey  sand  Jobsten  in  sand  Mareiner  phar,  die  vor  gedient  haben, 
die  ain  3  mark  Schilling,  die  ander  1  mark  schillig,  dem  edlen  gestrengen 
ritter  hern  Pangreczen  von  Aursperg  obristen  erbchamrer  in  Krain  und 
in  der  Windischen  March  und  seinen  Erben  um  eine  Summe  geltz 
guidein.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln  der  edlen  vesten:  1.  Hartholomo 
Mindorffer  von  Arich,  2.  Andre  liarrer;  Jörg  Liechtenbalder  beurkundet, 
daß  seine  Gemahlin  diesen  Verkauf  mit  seiner  Einwilligung  gemacht 
hat,  und  bat  3.  den  erbern  und  weisen  Caspar  Krabatt  die  zeyt  stat- 
richter  zu  Laybach  um  die  Besiegelung. 

Orig.  Perg.  -     Testamentslibell  fol.  107  b.        Drei  anhangende  Siegel. 

521)   1487  März  23  (an  freitag  vor  Letare  in  der  vasten). 

Herman  Rauber  tauscht  seines  Gutes  eine  Hube  zue  Teuschen- 
darff,  da  jecz  siezt  mit  namen  Paul,  und  ain  ocde  blieben  zue  Holfspach. 
da  Andre  des  Jacoben  sun  von  Teuschendorff  vor  Zeiten  aufgesessen 
ist  gcbcsen,  die  in  Oblacher  phar  gelegen  sind  —  Lehen  der  /Patriarchen 
von  Aquilcia  mit   dem    edlen    gestrengen    ritter    hern    Pangrec/  von 

Aursperg  obristen  erluhamrer  in  Krain  und  in  der  Marich  um  den 
hof  pey  Snepcrg  in  L'issrr  phar  der  vor  zeyten  .hicob  Smpcrger  gebesen 
ist.  —  Besiegelt  mit  den  Siegeln:  1.  des  Ausstellers,  '1.  der  iditii  und 
vesten   fiarlholortie  Mindorffer  von   Arich   luid  3.   An<lre  liarer. 

Orig.  Perg.        Testamentslibell  ful   j-i  a.        Drei  anhangende  Siegel. 


238 

530  1487. 

Indulgentiae  40  dierum  propter  tria  altaria  consecrata  in  ecclesia  sancti  Caiiciani 
prope  Auersperg. 

Testamentslibell  fol.  25  a. 

531  1488. 

Herrn  Hörvvarden  und  Dietriclien  Gebrucdor  Freyherrn  zu  Auersperg  für  sich 
selbst  und  anstatt  ihres  Brueders  Herrn  Weikharden  Freyherrn  zu  Auersperg  bittliches 
Anbringen  an  die  Herrn  Verordneten  Lehenscommissarien  in  Crain:  Ein  Lehen  des 
Gschloß  Graz  in  der  Grafschaft  Möttling  gelegen,  weliches  Herr  Pangraz  von 
Auersperg  Herrn  Erasmen  Mündorffer  versezt  betreffend.  Darbey  ein  Reversbrüfscopy 
sambt  beygelegten  Urbarsregister  gemelter  Herrschaft  Graz. 

Testamentslibell  fol.  123  b. 

532  1489. 

Etliche  alte  von  Khayser  Fridrichen  an  Pangrazen  Auersperger  lautende  Concept 
und  darauf  gevolgte  Beantwortung. 

Testamentslibell  fol.  134  a. 

533  1490  Jänner  6  (an  mittichen  an  der  hayligen  dray  kunigtag). 

Margreth  bauend  des  bolgeporn  graf  Niclasn  von  Frangepan 
graven  ze  Vegl  ze  Zeng  und  Modrusch  löblicher  und  seliger  gedachtnus 
tochter  und  graf  Wartholomes  auch  von  Frangepan  graven  ze  Vegl  ze 
Zeng  und  ze  Modrusch  loblicher  und  saliger  gedachtnus  laipliche  swester 
beurkundet,  daß  wailend  der  edel  herr  Wilhalbn  von  Liechtenstain  von 
Niclaspurgk  saliger  gedachtnus  die  Frau  Barbara  auch  des  obgemelten 
graf  Niclasn  von  Frangepan  loblicher  gedachtnus  tochter  sein  elichs 
gemahel  ihre  swester  auch  salige  für  ihre  Heimsteuer,  Wiederlegung 
und  Morgengabe  im  Betrage  von  5000  Pfund  Pfen.  zufolge  des 
Heiraibriefes  auf  500  Pfund  Pfen.  ierlicher  nutz  und  gult  ve/ wiesen 
und  ihr  das  mit  seinen  versigelten  registern  verschrieben  hat  auf  sein 
erblich  geschlos  Herni)awngarthen.  Da  Frau  Barbara  kinderlos  gestorben 
ist,  fielen  ihre  Ansprüche  auf  das  Sciüoß  Hernpawngarthen  an  ihre 
Scliwester  Margreth,  welche  den  genannten  Heiratsbrief  samt  allen 
Forderungen  an  das  obgemelte  Schloß  der  Frau  Anna  hern  Pangreczen 
von  Aursperg  obristen  erbkanirer  in  Krayn  und  in  der  Windischen 
Marich  haubttnan  in  der  Mettling  elichen  gemahel  ihrer  muemen  übergibt. 
—  Die  Ausstellerin  bat  um  die  Besiegelung:  1.  den  wolgcparn  hern 
Micheln  von  Frangepan  grave  ze  Vegl  ze  Zeng  und  ze  Modrusch  etc. 
ihren  vetern,  2.  die  edeln  und  ernvesten  Jörgen  Niculiczicz  von  Woschin 
und  3.  iban  Benefenud  von  Skrad. 

Orig.  Perg.  —  Die  Siegel  fehlen. 


239 

534  1491  nach  1.  November  (nach  Allerheiligen)  Linz. 

Kaiser  Friedrich  III.  bestätigt  Pangrazen  von  Aiiersperg  das  Dorf 
Runersko  im  Landgerichte  Ortenegg  landesfürstlicher  Vogtci,  das  der 
Auersp erger  von  dem  Kloster  Sittich  umgetauscht  hatte. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  713  cit.  —  Testamentslibell  fol.  28  b. 

535  1492  Jänner  17  (geben  zu  Lyntz  an  eritag  sand  Anthonientag 
nach  Cristi  geburde  1492,  unsers  kaisertumbs  im  40.,  unser  reiche 
des  romischen  im  52.  und  des  hungrischen  im  33.  jaren). 

Kaiser  Friedrich  III.  tötet  die   Verschreibung,   die  sein    Getreuer 

Pangretz   Awrsperger   sein   hawbtman    in    der  Mettling  ihm    wegen  der 

Hauptmannschaft,   des   Schloßes  und  Amtes   in  der  Mettling  gegeben 

hat,  da  der  Auersperger  dies  alles  dem  Getreuen  Sigmunden  Pierssen 

abtreten  mußte.  —  Besiegelt  war  die   Urkunde  mit  dem  Siegel  des 

Ausstellers.   —  Am   unteren  Rande  stand:   Commissio  domini  impcra- 

toris  propria. 

Kopialbudi  fol.  162  b  bis  163  b.  —  Indorsat  lautete:  Kaiserlich  maiestät 
tötbrief  und  vorderbrief  der  haubtmanschaft  und  ambts  in  der  Mettling,  so  her 
Pangretz  von    Awrsperg   inngehabt,   dem    Sigmundem    Pierssen   abzetreten  geschafft. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  713  cit. 

530   1492. 

Ein  Lehenbrüf  von  Kheyser  Fridrichen  ausgehend  an  Wilhelm  von  Auersperg 
umbwillen  etlicher  Weinzehent,  Hof  und  Hueben  lautend. 

Testamentslibell  fol.  113  b. 

537  1493  Juni  22  (geben  zu  Lyntz  an  sambstag  sand  Achacicnlag 
nach  Cristi  geburde  1493,  unsers  kaysertumbs  im  42.,  unserr 
reiche  des    romischen   in  04.    und  tics    hungrischen   im    35.  jaren). 

Kaiser   Friedrich    JJI.    beurkundet,    daß    sein    Getreuer    Pangretz 

Awrsperger  sein  j)hleger    zu  Zobelsperg  tmd   I  lerbcrg   sein  ambi   in  der 

Mettling  vom  sand    Jcirgentag  1470   bis   zum    sand    Jörgentag    1492  in 

Bestand  gehabt  und  für  diese  Jahre   das  Bcstandgeld  entrichtet  hat. 

Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Ausstellers.        Auf  dem  Buge  rechts 

unten   von   anderer   /fand:   Commissio  domini  imperatoris    |)ropria.    — 

Auf  der  Rückseite:  R** 

Orig.  Perg.        Testamentslibell  fol.  105  b.        An  Pcruamcnlstreifcn  anhan- 
gendes   Wappensiegel  (Sava,    Fig.  113)   vom  roten   Wachse  in  ungefärbter  Schale. 
Indorsat    Am  kjyscrhth  (juitlun^,  das  her  {'aii^rec/    v(;n    Awrsperg  siin  lusl.iiul 
vom  ambe  McIliInK  von  XXII  jaren  kayHerllclKT  maycsiflt  bei/alt  hat.  15.  Jahrh. 

53>S   1493  Dezember  0  (an   montag  vor  sand   I.iKcintag). 

Thomas  abht  zu  Sittich  und  der  ganlz  convcnl  daselbs  bestätigen, 
daß  der  edel  und  streng  ritler  herr  Pangretz  vfxi  Awerspcrg  13  Pfund 


240 

Pfen.  für  das  seigerat  von  wegen  der  stift  und  ewigen  mess,  die  dy 
von  Awersperg  in  sagrat  hie  zu  Sittich  auf  sand  Jörgen  altar  haben, 
bezahlt  hat.  —  Besiegelt  mit  dem  Siegel  des  Abtes. 

Orig.  Pap.  —  Vorne  aufgedrücktes  Siegel  unter  der  Papierdecke.  —  Wasser- 
zeichen:  Briquet  Fig.  113. 

539  1493  Dezember  20  (geben  zu  Wien  an  freytag  sanct  Thomasabent 
des  heilig  zwclfboten  nach  Cristi  geburd  1493,  unser  reich  des  rö- 
mischen im  8.  und  des  hungerischen  im  4.  jar). 

König  Maximilian  I.  beurkundet,  daß  sein  Getreuer  Wilhelm  von 

Aursperg  sein  rat  und  haubtman  zu  Crain  ihn  für  sich  und  anstatt  des 

Lehenträgers   Hannsen    von   Aursperg   seines    Vetters    ersuchte  um  die 

Belehnung  mit  dem  Erbmarschalamte  in  Krain  und  an  der  Windischen 

Mark  und  den  folgenden   Erbgütern,   welche   Wilhelmen  und   Georgen 

seinem  brueder,  der  mit  todt  abgangen,  schon  vom  Kaiser  Friedrich  HI. 

verliehen  wurden.  Der  König  gibt  dem   Gesuchsteller  zu  Lehen  die  in 

n^  501  angeführten  Besitzungen.  —  Besiegelt  war  die  Urkunde  mit 

dem  Siegel  des  Ausstellers. 

Kopie,  Pap.  des  16.  Jahrhunderts.  —  Vidimiert  vom  Erzherzog  Ferdinand 
am  29.  Jänner  1524. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  720  cit. 

540  1494  Oktober  4  (an  sambstag  nach  sand  Michelstag). 

König  Maximiliam  I.  verleiht  Wilhalbm  von  Auersperg  folgende 
Besitzungen  in  Steiermark,  welche  er  teils  vom  Kaiser  Friedrich  /IL 
zu  Lehen  empfangen,  teils  von  Margrethen  des  Getreuen  Jacoben  Galin 
hausfrauen  gekauft  hat,  zu  Lehen:  26  hueben  gelegen  zu  Obern  und 
Nidern  Gastrey ;  ain  weinzehent  2  tail  zu  Praitnpueh ;  ain  traidzehent 
2  tail  auch  daselbs  in  dem  dorf  gelegen  an  dem  Paher;  zu  Fresn 
und  Lasestorf  ain  getraidzehent  2  tail  gelegen  daselbs  in  dem  Paher ; 
ainen  traidzehent  ganz  auf  ainer  hueben  underm  Egg,  auf  ainer 
hueben  ain  mairhof  in  dem  dorf  zu  Gruenburg  und  auf  2  hueben 
im  Khallisch  gelegen  auf  dem  Paher ;  ain  weinzehent  gelegen  am 
Puehperg  auf  dem  Paher ;  ain  harzehent  an  dem  Thraveldt  und  auf 
dem  Paher  und  enhalb  derThren  und  Schtetnberg  auf  allen  den  guetern 
die  zu  der  vestn  gehorn  und  in  dem  Grelis;  2  panwaser,  ains  genant 
Pulskha  und  das  ander  dl  Debm,  alles  gleih  halbs. 

Folgende  Güter  führte  der  Auersp erger  vom  Kaiser  Friedrich  III. 
als  Lehen  der  Grafschaft  Cilli:  ain  hueben  im  Glantz  ob  Gamblitz; 
ain  hueben  und  ain  muH  gelegen  in  der  Grenach  bei  Gamblitz ;  2 
hueben  gelegen  ob  Ernhausn  zu  dem  Novagg. 

In  Krain  empfing  der  Auersp  erger  vom  Kaiser  Friedrich  III.  zu 
Lehen:  ain  weinzehent  im  Arnpcrg ;  ain  weinzehent  im  Neuperg,   2  tail 


241 

zehent    ze  nemben  ;    das    pergrecht  daselbs    in  den    zwaien  pergen;    ain 
hof  zumb   Khall;   ain    hueben  zumb  Khall;   3    hueben  zumb  Gumbisch. 
Vidimiert  vom  Erzherzog  Ferdinand  am  29.  Jänner  1524. 

5-11  1496  Dezember  4  (geben  an  sontag  sanct  Barbaratag  nach  Cristi 
geburd  1496,  unserer  reiche  des  romischen  im  11.  und  des  hunge- 
rischen im  7.  jaren). 

König  Maximilian  I.  beurkundet,  daß  ihn  sein  Getreuer  Volckhardt 
Auersperger  ersuchte  ime  als  dem  eitern  anstat  sein  selbs  und  als 
lehenstrager  und  vormund  Darius,  Octavianus  und  Troians  seiner  vettern, 
weilend  Pangratzen  Auersperger  seines  bruedern  sunen  folgende  Erb- 
güter als  Lehen  zu  verleihen:  das  haus  Aursperg  und  das  alt  haus 
darbei  mit  dem  purgperg  mit  leuten  und  guetern,  pimerken,  dorfern, 
mayrhofen,  gärten,  höltzern,  wassern,  vischwaiden,  gereuten  und  allen 
andern  iren  zuegehorungen;  die  gegend  genant  Nadlischeckh  auch  mit 
pimerken,  wälden,  höltzern,  wassern  und  andern  zuegehorungen  ;  das 
camcrambi  in  Crain  und  an  der  March ;  das  ambt  in  der  Mettling  mit 
aller  zuegehorung;  das  haus  zu  Laybach  mit  gantzcr  fürstlicher  frciung 
hei  dem  Nidern  closter  mit  aller  zuegehorung;  ainen  hof  am  Pukhlach; 
ain  hueben  zu  Wultschitsch  ;  3  hueben  zu  Rogatetz  ;  2  hueben  und  2 
müll  in  der  Selain;  ain  müll  in  der  Eisch  und  der  wald;  7  hueben  und 
ain  müll  zu  Lipoglau  ;  ain  hof  an  dem  Podleg  ;  ain  hueben  zu  Zerovetz; 
zu  Perglein  ain  hueben  ;  zu  Trebel  ainen  hof ;  die  zehent  zu  Sagrad 
auf  1 1  hueben  zehentliche  recht  2  tail  zu  nemcn  ;  zu  Khlcncbigkh  auf 
6  hueben  den  dritten  tail  zu  ncmen  ;  zu  Obern  Lockhnitz  auf  9  hueben 
ainen  drittail  aines  weinzehents  und  pergrecht  und  getraidzelient  auch 
in  dem  Lockhnitz  ;  den  zehent  zu  dem  Tal  und  zu  dem  üschiess  mit 
wein  und  traid  den  zehent  2  tail  zu  nemen ;  ain  hicrsch-  und  wein- 
zehent  in  dem  Wcinperg;  item  zu  Altendorf;  zu  Oriessenperg  ain  zehent 
mit  wein  und  traid  ;  in  den  pimerken  und  gcgenden  gelegen  im  .  .  . 
land  Crain.  die  gehaissen  sind  Nadlischeckh  und  stossen  an  das 
patriarchtumb,  stockh  und  galgen  zu  haben  und  zu  richten  über  Icul 
und  guct  und  umb  all  ander  Sachen  nach  dem  rechten  gemaiiiiglicli 
und  ungefcriich  als  recht  ist,  —  Besiegelt  war  die  Urkunde  mit  dem 
Siegel  des  Ausstellers. 

Kopie,  Pap.  des  16.  Jahrhunderts. 

kiditer.  Die  /'.  v.  A.  721  cit.        /Ladies,  llcrbard  VIII.   11  eil. 

542    /7.97. 

Ein  Brflf  von  Volkliardi  und  [-.n({ll)<iriliMi  (irbriirdcr  v(»ii  Aiicrspi-rn.  cr.ifl 
denen  tie  dem  Mcrlcn  I,cimt;iftcli  '2  Miieben,  die  |{('I(-'K*-'"  '^'^l"  ■'"  <'<'  (''•'ii<<'*i''  ii> 
Igger  Pharr,  vcrllchrn  j{«-l>en. 

TealamenlsllhcU  /nl    in  h. 


242 

543  1497. 

Befehl  des  Kaisers  Maximilian  I.  an  Wilhelm  von  Aucrsperg,  den  Abt 
Martin  von  Sittich  nicht  zu  hindern,  wenn  dieser  sein  Kloster  zum  Schutze  gegen 
die  Türken  mit  einer  neuen  Mauer  umgeben  wolle. 

Richter,  Die  F.  v.  A.  720  eil. 

544  1499  Okiober  12  (an  sand  Marxentag)  Sittich. 

Mert  abt  zu  Sittich  beklagt  sich  beim  Landeshauptmann  über 
Mathco  Herren  Volkartz  von  Awrspergk  phlcger  auf  Zowelsperg,  daß 
er  seinen  Untertanen  Schaden  zufügte,  indem  er  einem  in  der  vasten 
vergangen  zwen  sam  wallischen  weins  auf  der  Strassen  genomen  hat 
und  den  andern  zwei  Ochsen,  die  sich  von  den  besetzten  Gründen  des 
Klosters  auf  die  öden  des  Schloßes  Zowelsperg  verirrt  hatten,  nieder- 
geschlagen, ohne  in  beiden  Fällen  einen  Schadenersatz  zu  leisten. 
Zugleich  ersucht  der  Abt  den  Landesliauptmann  um  Hilfe  gegen 
Mathco. 

Orig.  Pap.  —  Wasserzeichen:  Briquet  Fig.  24  =  Piekosihski  Fig.  506. 

545  1499. 

Ostermann  der  Auersperger  verkauft  eine  Hof  statte  im  Dorfe  St.  Ruprecht. 
Riditer,  Die  F.  v.  A.  722  cit. 

546  Ende  des  15.  Jahrhunderts. 

Ewstach  Meltz   beurkundet,    daß  er  dem   edlen   gestrengen    ritter 

hern  Pangretzen  von  Awrsperg  und  seinen  Erben   2000  gueter  gülden 

Unger  und  ducaten,    die   guet  am    gold    und  gerecht  an  der    wag  sind, 

schulde,   rückzahlbar  am  nächsten   sand  Michelstag.   —   Besiegelt  mit 

den   Siegeln;  1.  des  Ausstellers,  welcher  2.  den  edlen  gestrengen  ritter 

hern  Jörgen  Snytzenpawmer  von  Sunegkh,  3.  den  edlen  und  erenvcsten 

Andre  I  larrar  phleger  zu  Meichaw  um  die  Besiegelung  bat. 

Unausgefertigte  Urkunde,  denn  sowohl  die  Datierung  ist  unvollständig,  {sie 
lautet:  der  geben  ist  nach  Cristi  unsers  Herren  geburde  1400)  auch  die  angekündigte 
Besiegelung  wurde  nicht  vollzogen. 

547  5.  d. 

Etliche  alte  verbrüfte  Khundschaften,  daß  die  Herrn  von  Auersperg  den 
Kürchtag  zu  sand  Canzian,  den  Galgen  zu  Oblakli  inid  die  Maut  zu  Läscliitsch  je 
und  allzeit  innengeliabt. 

Testamentslibell  fol.  21  a. 

548  5.  d. 

Ein  Aufsandbrüf  umb  die  Lehen  des  Hofs  zu  Puegklekh  bey  Ober  Nassenfuß 
gelegen. 

Testamentslibell  fol.  29  a. 


243 

549  S.  d. 

Von  Khayser  Fridrichen  ein  Totbrüf  Englharden  von  Auersperg  betreffend 
umb  sein  Gegenbrüf  als  ihm  das  Gschloß  Nassenfuß  versezt  gewest  und  ilime 
widerumben  abgelöst  worden. 

Testamentslibell  fol.  29  a. 

550  S.  d. 

Khavsers   Fridrichen    Zueschreiben    an    Englharden    Auersperger    craft    dessen 
er  die  Maut  an  der  Räschiz  bey  Auersperg  dem  Jörigen  Rainer  zu  lösen  geben  solle. 
Testamentslibell  fol.  38  b. 

551  5.  d. 

Eine  Stiftung  eines  ewigen  Jahrtags  in  sand  Barthlme  Pfarrkirchen  von  Herrn 
Hörwarden  und  Diepolden  von  Auersperg  gestift  worden. 
Testamentslibell  fol.  115  b. 


Verzeichnis 

der  bisher  in  Krain  beobachteten  Großschnietterünge. 

Von  J.  Hafner.  Fortsetzung. 

578.  sponsa  L.  Laibach,  Tivoliwald,  ein  Stück  am  Stamme  einer 
Eiche,  Ende  Juli  (Hafn.)  ;  Laibach,  Stadtwald,  Köderfang,  29.  Juli  (Högl.); 
Preska  und  Flüdnig,  an  Eichenstämmen,  12.  Juli,  mehrfach  (Spl.);  Altlack 
bei  Bischoflack  (Tavč.)  ;  Feistenbcrg,  an  Eichenstämmen,  in  der  zweiten 
Julihälfte,  ziemlich  häufig  (Hafn. j  ;  Kudolfswert  (Buč.j;  Oberfeld  ob  Wippach, 
die  Raupe  auf  Eichen  gefunden,  Juni  (Mn.). 

579.  promissa  Esp.  Laibach,  Ende  Mai  eine  Raupe  am  Stamme 
einer  Buche  gefunden;  dieselbe  wurde  weiter  mit  Buche  gefüttert  und 
ergab  am  26.  Juni  ein  c?  (^Hafn.).  Ebenda,  Raupen  an  Eichenstänimen 
(Spl.);  Stadtwald,  Köderfang  iHögl.,  Winkl.);  Toško  čelo  ob  l'odvtik,  ein 
Stück  am  Stamme  einer  Eiche,  2.  Juli  (Hafn.);  Altlack  bei  Bischoflack  Kö- 
derfang, 22.  Juli  rravč.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Feistenberg,  an 
Eichenstämmen,  häufig,  Juli,  August,  auch  am  Köder  (Hafn.);  Rudolfswert 
(Buč.);  Möttling,  häufig  (Cvetko);  Gradišče  und  Obcrlcld  ob  Wippach,  Kö- 
derfang, 26.  Juni,  4.  Juli  (Preis».). 

580.  lupina  H.  S.  Bei  Wippach  von  .St  r  e  c  k  f  u  Ü-Berlin  gefangen. 
Belegstück  im   Wiener  Hofmuseum  (Rbl.). 

58L  hymenaca  Schiff  Ende  Juni  bei  Maria  Au  nächst  Wipjjatli 
aus  hornheckcn,  gescheucht  (Mn.). 

582.  fulminca  Scop.  Laibach,  Ewiger  Weg,  Ende  Mai  eine  Raupe 
auf  Prunus  npinosa  gefunden,  dc-r  Falter  schlüpfte  am  20.  Juni  (Spl.); 
Tacen,  Lichtfang,  Anfang  Juli  (Winkl.);  Landstraß,  10.  Juni  (M.  H.);  I'Vi- 
stcnbcrg,  Köderfang,  in  der  ersten  Julihälfle,  mehrfach  (Hafn.);  auch  bei 
Möttling  einige    Stücke    geködert    (Cvetko).   »In  Carniolia   calidiorc«   (Scop.) 

583.  con  versa  Esp, 

a)  V.  agamos  Hb.  Stautl.  Reb.  (  at ,  p.  250. 


244 

Apopestes  Hbi 

584.  speci  rum  Esp.  Senožeče,  ein  frisch  geschlüpftes  Stück  an 
einem  Stein  neben  dem  Gespinst  gefunden,  2.  Juh  (Kavč.).  Außerdem  Staud. 
Reb.  Cat.,  p.  250. 

585.  cataphanes  Hb.  Staud.  Reb.   Cat.,  p.   250. 

586.  d  i  1  u  c  i  d  a  Hb.  Ende  Mai  bei  Triliek  ob  Wippach  an  einem 
Felsen  ein  abgeflogenes  Stück  gesehen  (Mn.);  Anfang  Juni  1909  bei  der 
Burg  Wippach  eine  erwachsene  Raupe  gefunden,  der  Falter  schlüpfte  am 
21.  Juli  (Preiss.). 

Exophyla  Gn. 

587.  rectangularis  Hg.  Bei  Maria  Au  und  bei  Wippach  aus 
Hecken  gescheucht,   15.,  22.  Juli  und  4.  August  (Hafn.). 

Toxocampa  Gn. 

588.  viciae  Hb.  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing.). 

589.  craccae  F.  Laibach,  16.  August  (M.  H.);  Radmannsdorf,  26. 
August  (M.);  VofShütte,  22.  Juni  1908,  ein  ^,  Nachtfang  (Ing.  Kautz); 
Ratschach  in  Unterkrain,  Juli  (M.  H.);  Feistenberg,  Lichtfang,  Juli,  abgeflogen 
(Hafn.);  Wippach  aus  Gebüschen  gescheucht,  11.  und  26.  Juni,  auch  später 
gefangen  und  noch  am  3.  Oktober  an  einem  Felsen  ein  abgeflogenes  Stück 
gefunden   (Hafn.).^ 

Laspeyria  Germ. 

590.  flexula  Schiff.  Laibach,  ein  Stück  an  Farnkraut  gefunden, 
13.  Juni  1898  (Hafn.);  Podvtik  (Winkl.);  Preska,  aus  Gebüschen  gescheucht, 
2.  und  10.  Juli  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang,  13.  Juli  (Schwing.,  Galv.);  Ra- 
tschach in  Unterkrain,  1.  Oktober  (M.  H.);  Landstraß,  30.  Mai  und  im 
August  (M.  H.);  Družinska  vas,  ein  auffallend  kleines  Stück,  Juli  (Tavč.); 
Rudolfswert,  9.  Juni  (Buč.);  Bevke  bei  Oberlaibach,  10.  Juli,  Adelsberg, 
18.  Juni  (Hafn.);  Senožeče,  3.  August  (M.  H.). 

Parascotia  Hb. 

591.  fu  ligin  ari  a  L.  Laibach,  ein  c?  an  einer  Mauer  gefunden, 
24.  Juni  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang,  13.  Juli  (Schwing.,  Galv.);  Vratatal, 
23.  Juli  (M.  H.,  Spl.);  Landstraß,  Juni  (M.  H.). 

Epizeuxis  Hb. 

592.  calvaria  F.  Laibach,  Tivoliwald  Ende  August  ein  abgeflogenes 
Stück  gefunden  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Landstraß,  10.  Oktober  (M.  H.);  Fei- 
stenberg, 18.  Juli,  zwei  Stücke  an  Eichenstämmen  (Hafn.);  Gradišče  ob 
Wippach,  Köderfang,  26.  Juni  (Preiss.);  Wippach  (Polica),  Köderfang  im 
August,  mehrfach  (Hafn.,  Preiss.,  Wagn.). 

Zanclognatha  Ld. 

593.  tarsiplumalis  Hb.  In  Gebüschen  und  im  Grase,  im  Juli. 
Umgebung  von  Laibach,  nicht  häufig  (Hafn.);    Sava  an   der  Südbahn,  ober- 

'  Ir7i  Jahre  1910  im  letzten  Junidrittel  bei  Wippach  in  Anzahl  am  Köder 
beobachtet. 


245 

halb  der  Station,  11.  Juli  fHafn.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.);  Fei- 
stenberg^,  häufig,  Gorjanci,  (Tisovec),  nicht  selten  (Hafn.l;  Rudolfswert  (Buč.); 
Senožeče  (M.  H.);  Wippach,  häufig  (Hafn.,  Preiss.);  bei  Gradišče  bereits  am 
10.  Juni  (Preiss.). 

594.  tarsipennalis  Tr.  Laibach,  18.  Oktober  (M.  H.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  17.  Juli  iGalv.);  Feistenberg,  aus  Hecken,  gescheucht,  25.  und 
28.   Juni   iHafn.);  Wippach,  26.  Juni   (Hafn.). 

595.  tarsicrinalis  Knoch.  In  Hecken,  Juni,  Juli.  Bei  Laibach 
nicht  selten;  Radmannsdorf  (M.);  Wocheiner  Feistritz  (Penth.);  Ratschach  in 
Unterkrain  iM.  H.i;  Feistenberg  häufig  (Hafn.);  Senožeče  (M.  H.);  bei 
Wippach  auch  eine  zweite  Generation  (8.  September)  beobachtet  (Hafn.). 

596.  grisealis  Hb.  In  Hecken,  fliegt  auch  gern  zum  Köder;  in  der 
zweiten  Maihälfte,  Juni  und  wieder  Ende  Juli,  August.  Laibach,  nicht  selten; 
Črna  Prst,  25.  Juli,  700  w  (Winkl.l;  Ratschach  und  Landstraß  (M.  H.); 
Feistenberg  und  Gorjancigebict  (Hafn.);  Sovič  bei  Adelsberg,  14.  Juni 
Preiss.);  Senožeče  (M.  H.). 

597.  tarsicristalis  HS.  Wippach  und  Gradišče,  ziemlich  häufig, 
in  Hecken;  fliegt  auch  gern  zum  Licht  und  Köder.  Die  Art  erscheint 
zirka  6.  -  8.  Juli  ^  und  ist  noch  gegen  Mitte  August  —  allerdings  in  de- 
fekten Stücken  —  zu  finden.  Ein  am  4.  August  1907  bei  Gradišče  gefan- 
genes c?  zeigt  vor  dem  Saume  aller  Flügel  eine  dunkelbraune  Punktreihe 
(Hafn.j. 

598.  emortualis  Schiff.  Ziemlich  selten.  Laibach,  aus  Gebüschen 
gescheucht,  31.  Mai,  7.  Juni  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang,  ein  9  (Winz.); 
Kermatal,  28.  Juni  (Flschm.,  Schwing.);  Feistenberg,  18.  Juni,  3.  Juli 
(Hafn.); 

Madopa  stph. 

599.  salicalis  Schiff  Wocheiner  Feistritz,  in  Weidengebüschen  am 
Feistritzbache  11.  Juni  mehrfach  (Hafn.);  Wocheiner  See,  26.  Juni  (Fischm., 
Schwing.;;  Ratschach  in  Unterkrain,  Juni,  Juli  (M.  H.);  Landstraß,  30.  Juli 
(M-  H.);  Feistenberg,  Köderfang,  10.  August,  abgeflogen  (Hafn.);  Wippach, 
anfangs  Mai  an  Bachufern  von  Weidenbäumen  gescheucht  (Mn.);  ebenda, 
Knde  Juli,  August  fHafn.). 

Herminia  Latr. 

600.  c  final  i  s  Tr.  In  der  U'mgebung  von  Wippach  in  Hecken  und 
insbesondere  im  Epheu,  häufig  ;  fliegt  auch  gern  zum  Köder.  Knde  Mai, 
Juni  und  wieder  im  August.  iJic  Falter  der  zweiten  Generation  kleiner  als 
jene  der  ersten. 

6()\.  deri  v  ali  s  Hb.  Laibach,  Juni,  Juli,  in  (icbiischen,  seilen;  (iroß- 
kahlcnbcrg,  12.  Juni  1910  in  Mehrzahl  Inrobachlel  (Hafn);  Woch.  Feistritz, 
700  m  19.  Juni  a)ob.);  Kumberg  unrl  Ralschach  in  Unterkrain  (M.  H.); 
Fcintcnbcrff,  häufig,  Juni,  Juli  in  Hecken,  auch  am  Kö<ler  beobatliUl  (Hafn.); 
F.-'-  'ini  hinter  (<*;■■■' -^i]  ob  Wippach  einige  (f  (f  aus  Dornhrc  kcn  gc- 
»<  I    'Mn);  Gl     .  ob   Wippa(  h,    10.  Juni   (Preiss.). 

602.  tcntacularia  L  Auf  Wiesen  im  Grase.  Zwei  Generationen 
im  ficbirgp  wahrscheinlich  nur  eine  Generation.  FeislriUstal  Ixri  Stein, 
26.  und  29.  Juni  ^Hafn.,  Spl.);  (rna  Prst,  Untere  Alm,  7o()     Hoo  w,  häufig, 

'  Im  J.  l'Mf)  bcrrllH  am  27.  Juni  ^ckMcrl 


246 

20.,  29.  Juni  und  17.  Juli  (Hafn.);  Mojsti-ana,  Juli,  Lichlfang  (teste  Schwing.); 
Ratschach  in  Unterkrain,  30.  Mai,  1.  Juli  (M.  H.);  Landstraß  1.  und  6. 
August  (M.  H.);  Feistenberg  und  Gorjancigebiet,  Juni  und  August  (Hafn.); 
Rudolfswert  Wiesen  an  der  Gurk,  16.  Mai,  8.  August  (Buč.,  Hafn.);  Sovič  bei 
Adelsberg  häufig,   18.  Juni  (Hafn.). 

Pechipogon  Hb. 

603.  b  a  r  b  a  1  i  s  Cl.  In  Gebüschen  und  in  Hecken,  auch  am  Köder, 
in  der  zweiten  Maihälfte,  Juni  und  wieder  Ende  Juli,  August.  Die  Falter  der 
zweiten  Generation  seltener  und  beträchtlich  kleiner.  In  der  Umgebung 
von  Laibach  nicht  selten  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Großkahlenberg  und  St. 
Katharina  (Hafn.);  Wocheiner  Feistritz,  31.  Mai,  11.  Juni  (Hafn.);  Ratschach 
und  Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg  und  Rudolfswert  (16.  V.)  (Hafn.); 
Senožeče  (M.  H.). 

Bomolocha  Hb. 

604.  fontis  Thubg.  In  Wäldern  und  in  Schluchten;  liebt  schattige 
Stellen  und  fliegt  nahe  am  Boden;  nicht  selten.  Mai  (11.  V.)  bis  Juli 
(15.  Juni  frisch).  Laibach  Umgebung,  Preska  (Hafn.);  Ljubnik  (Spl.);  Woch. 
See,  26.  Juni  (Fleischm.);  ebenda,  8.  Juli  (Hafn.);  Crna  Prst,  29.  Juni  (Ing. 
Schwing.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Anfang  Juli  (teste  Schwing.);  Kerma, 
21  Juli,  abgeflogen  (Ing.  Schwing.);  Golica  19.  Juli  (Galv.);  Ratschach  und 
Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg  (Hafn.);  Rudolfswert  (Buč.) 

a)  ab.    <?    terricularis  Hb.  Überall. 

Ich  habe  nie  ein    ^    der  Stammform  gefunden. 

Hypena  Sehr. 

605.  proboscidalis  L.  In  Gebüschen  und  Hecken,  auch  am 
Köder  und  am  Licht;  Juni,  Anfang  Juli  und  wieder  im  August,  Anfang 
September.  Überall  ziemlich  selten.  Laibach,  nicht  häufig  (Hafn.);  Stein 
(Doli.);  Feistritztal  bei  Stein  (Hafn.);  Ratschach  und  Landstraß  (M.  H.); 
Feistenberg  (Hafn.);  Gorjanci  (Hafn.);  Möttling  (Cvetko);  Senožeče  (M.  H.). 
Die  Falter  der  zweiten  Generation  kleiner  und  nicht  so  hell  als  jene  der 
ersten. 

606.  palpalis  Hb.  Ende  Juni  bei  Gradišče  ob  Wippach  einige  aus 
Dornhecken   gescheucht  (Mn.). 

607.  obešal  i  s  Tr.  Laibach,  Ewiger  Weg,  ein  Stück  aus  einem  Ge- 
büsche gescheucht,  25.  Mai  1910  (Dob.);  Stein  mehrfach  (Doli);  Radmanns- 
dorf 26.  Mai  (M.);  Črna  prst.  Untere  Alm,  zirka  800  m^  aus  einem  Ge- 
büsche gescheucht,  abgeflogen,  19.  Juni  1909  (Spl.);  Crna  prst,  zweite 
Terasse,  1200  w,  frisch,  19.  Juni  1909  (Dob.);  Mojstrana,  Lichtfang  ein 
vStück  (Winz.-Galv.). 

608.  obsitalis  Hb.  Wochcin,  26.  Juni  (Flschm.,  Schwing.).  —  Ende 
Juni  um  Wippach  an  Mauern,  in  Hecken  und  an  Parietaria.  Wird  der 
Falter  aufgescheucht,  so  sucht  er  gleich  wieder  ins  Dunkle  zu  kommen; 
sind  keine  Pflanzen  oder  Slräucher,  vorhantlen,  so  kriecht  er  in  Maucr- 
spalten,  um  sich  zu  verbergen  (Mn.).^  —  In  der  Umgebung  von  Wippach 
auch  im  August  bis  Oktober,  gefangen  (Hafn.,  Preiss.,  Wagn.). 

^  Ende  Juni   1910  in  Anzahl  aus  Epheu  gescheucht  (Hafn.,  Spl.) 


247 

609.  rostralis  L.  Laibach,  nicht  selten;  Stein  (Doli);  Ratschach 
und  Landstraß,  sehr  häufig  (M.  H.);  Feistenberg  und  Rudolfswert  (Hafn.); 
Senožeče  (M.  H.>;  Wippach,  häufig.  In  Hecken,  Häusern,  am  Köder.  Vom 
Juli,  August  an;  nach  der  Überwinterung  im  April,  Mai. 

a)  ab.  radi  a  t  ali  s  Hb.  Senožeče  (M.  H.). 

b)  ab.  unicolor  Tutt.  Im  männlichen  Geschlecht  die  vorherrschende 
Form. 

610.  an  t  i  quäl  i  s  Hb.  Im  Juni,  Anfang  Juli  an  den  Abhängen  des 
Nanos  bei  Oberfeld,  Wippach  und  Gradišče  auf  geröllartigem  Terrain  bei 
spärlichem  Pflanzenwuchs.  Aufgescheucht  fliegt  das  Tier  eine  kurze  Strecke 
weit,  um  sich  wieder  auf  den  Boden  zwischen  Steine  zu  setzen.  Fliegt  auch 
zum  Licht. 

Eine  Puppe,  wurde  Ende  März  unter  einem   Stein  gefunden.  (Prciss:). 
Die  Art  wurde  auch   an   den    Abhängen    des  Kouk    angetroffen  (Mn.). 

Orectis  Ld. 

61 L  proboscidata  H.  S.  An  den  Nanosabhängcn  bei  der  Burg- 
ruine Wippach  und  bei  Gradišče,  Licht-  und  Köderfang,  von  Anfang  Juni 
(4.  VI.)  bis  Mitte  August  (Hafn.,  Preiss.,  Wagn.)  Von  Mann  auch  in  Felsen- 
spalten gefunden  (catenalis  ZU.).  Das  Tier  wurde  auch  auf  dem  Sovič 
bei  Adelsberg  gefunden  (Köderfang,  20.  August    1905,  Preiss.). 

Cymatophoridae. 

Habrosyne  Hb. 

612.  derasa  L.  Laibach,  an  Zäunen,  am  Licht  und  am  Köder  ge- 
fangen im  Juli  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Altlack  bei  Bischoflack,  August,  Kö- 
derfang (Tavč.j;  Mojstrana,  Lichtfang,  13.  Juli  (Schwing.);  Ratschach  in 
L'nterkrain,  Köderfang,  Juli  und  Oktober  (M.  H.);  Landslra(.\  29.  August 
(M.  H.);  Feistcnbcrg,  Köderfang,   10.   und   27.  Juli   (Hafn.). 

Thyatira  Hb. 

613.  bat  i  s  L.  Laibach,  Köderfang,  1.  und  6.  Juni  (Spl.);  Liclii  und 
Köderfang  im  August  (Dob.,  Hafn.);  Stein  (Doli.);  Altlack  bei  Bisrhofiac  k, 
AiM'K-i  (lavč.;,  Mojstrana,  Lichlfang,  IS.  Juni  (Ing.  Schwing,  et  teste  (ialv.); 
1  u:h  in  IJnterkrain,  Juli,  August  (M.  U),  Lan(lstra(.^,  23.  Mai,  Ende 
Juli  und  im  August  (M.  H.^;  Feistcnbcrg,  Licht  und  Köderfang,  l'iidc  Juni 
bis  Ende  August,  ziemlich   häufig  (Hafn.). 

Cymatophora   Ir. 

614.  or  F.  Laiba<h,  hinter  Kroisenegg,  18.  Mai  im  Grase  (Hafn); 
•  hf-nda,  Köderfang,  1.  und  6.  Juni  (Spl),  Lichlfang,  f).  August  (H.ilii); 
Mein  (Doli.);  Ona  Prst,  ein  Stück  nach  Mitte  August  (M.  H.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  Endo  Juni,  zwei  Exemplare  (Winz.);  Kalsrhaeh  m  Unterkrain, 
H  August  (M  H),  I'ciHtrnhc-rg,  am  Köder  sehr  häufig,  I'.iule  juiii,  Juh 
(Hafn.;,  kudolfswrrt,  K/Wli-rfang,   30.  Juli  (Buč.). 


248 

615.  octogesima  Hb.  Ratschach  in  Unterkrain,  30.  Juli  (M.  H.); 
Feistenberg,  Köderfang,  3.  Juli  (Hafn.);  Wippach  Köderfang,  20.  August 
(Hafn.)  ebenda,   26.,   30.  Juli,  8.   und   18.   August  (Preiss.); 

616.  duplaris  L.  Feistritztal  bei  Stein,  zwei  Stücke  aus  Gebüschen 
gescheucht,  abgeflogen,  4.  Juli  (Hafn.);  Črna  Prst,  zirka  1200  w,  21.  Juni 
(Spl.);  ebenda,  bei  900  w,  28.  Juni  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Galv.); 
Feistenberg,  ein  Stück  von  einer  Eiche  geklopft,  8.  Juli  (Hafn.). 

Polyploca  Hb. 

617.  ruficollis  F.  Staud.  Reb.  Cat.,  p.   260. 

618.  flavicornis  L.  Laibach,  an  Zäunen  in  der  Nähe  von  Birken, 
31.  März,  4.  April  (Hafn.);  auf  jungen  Birken,  frisch  geschlüpft  25.  März 
(Winkl);  wurde  auch  am  Köder  gefangen  (Dob.). 

619.  r  i  den  s  F.  Laibach,  Tivoliwald,  am  Stamme  einer  Eberesche 
ein  frisches  Stück  gefunden,  14.  April  1903  (Hafn.);  Landstraß,  c  1.  7.  März, 
ein  auffallend  geschwärztes  Stück,  vielleicht  ab.   nigricans  Spul.  (M.  H.). 


Brephidae 

Brephos  O. 

620.  parthenias  L.  Laibach,  Golovec,  Mitte  März  bis  Anfang 
April  auf  Waldblössen  im  Sonnenschein  schwärmend,  setzt  sich  gern  auf 
Weiden-  und  Pappelkätzchen..  Nicht  selten. 

621.  nothum  Hb.  An  denselben  Stellen  wie  parthenias  und  gleich- 
zeitig mit  ihr;  auch  in  Tivoliwalde  beobachtet.  Ziemlich  häufig.  —  Rad- 
mannsdorf 25.  März  (M.);  Landstraß,  20.  März  (M.  H.). 

Geometridae 

Apiasta  Hb. 

622.  ononaria  Fuossel.  Auf  Wiesen  und  grasreichen  Berglehnen, 
fliegt  auch  zum  Licht.  Laibach  beim  neuen  Friedhof  mehrfach  gefunden 
(M.  H.);  einige  Stücke  der  zweiten  Generation  am  Licht  gefangen  (Hafn.); 
Großkahlcnberg  und  St.  Katharina,  von  Mitte  Juni  bis  Mitte  Juli  und  wieder 
im  August  nicht  selten  (Hafn.);  Veldes,  28.  Juni  (M.);  Loitsch,  2.  Juli, 
mehrfach  (Hafn.);  Adclsberg.  28.  Juni  (Fritz  Hoffmann)'*;  Senožeče,  19.  Juli 
(M.  H.);  Wippach  Burgruine,  10.  Juni  Hafn.);  hinter  Oberfeld  ob  Wippach 
und  bei  Gradišče  auf  Ononis  spinosa  angetroffen  (Mn.) 

a)  gen.  aest.  faecataria  Hb.  Die  Falter  der  zweiten  Generation 
aus  Wippach  dürften  grösstenteils  dieser  Form   angehören. 

Pseudoterpna  Hb. 

623.  pruinata  Hufn.  Auf  trockenen  Berglehnen,  auf  Waldwiesen 
und  auf  Waldblössen  in  zwei  Generationen  von  Mitte  Juni  bis  in  die  zweite 
Augusthälfte.    Laibach;    Großkahlcnberg    und    St.    Katharina;  Radmannsdorf, 


249 

16.  Juli  (M.)  Črna  prst,  25.  Juli  (Winkl);  Mojstrana,  20.  August  (Rgr.  Kautz); 
Feistenberg  (Hafn.);  Möttling  (Cvetko);  Adelsberg,  28.  Juni  (Fritz  Hoffmann); 
Senožeče  (M.  H.);  Wippach  bereits  Anfang  Juni  (Hafn.);  Nanos  (Mn.). 

Geometra  L. 

624.  papilionaria  L.  Diese  Art  scheint  in  Krain  selten  zu  sein. 
Laibach,  Mitte  Juli  ein  Stück  aus  einem  Strauch  gescheucht,  abgeflogen 
(Hafn.l;  Stein  iDoll.);  Mojstrana,  Lichtfang,  28.  Juli  (Rgr.  Kautz);  Möttling 
(Cvetko);  Wippach,  Lichtfang,  ein  großes  J" ,  23.  Juni  (Hafn.)  und  25.  Juni 
(Preiss.). 

625.  vernaria  Hb.  Laibach,  ein  frisch  geschlüpftes  9  in  einem 
Garten  gefunden,  4.  Juni  (Hafn.);  Feistritztal  bei  Stein,  aus  Gebüschen,  wo 
Clematis  vitalba  wuchs,  mehrfach  aufgescheucht,  5.  Juli  (Hafn.);  Mojstrana, 
Lichtfang,  28.  Juli  (Galv.);  ebenda,  Anfang  August  (teste  Schwing.);  Preska, 
22.  Juni  (Hafn.);  Landstraß,  20.  Juli  (M.  H.);  Feistenberg,  nicht  selten, 
Ende  Juni,  Juli  iHafn.j;  Möttling  (Cvetko);  Senožeče,  August  (M.  H.); 
Oberfeld  ob  Wippach  (Mn.);  ebenda  und  bei  Gradišče  in  Hecken  nicht 
selten,  Juli  (Hafn.). 

Euchloris  Hb. 

626.  pustu  lata  Hufn.  Landstraß,  26.  Juni  (M.  H.);  Mitte  Juni  bei 
Slap  ob  Wippach  einige  von  Pappeln  gescheucht.  Ihr  Flug  ist  bald  hoch, 
bald   niedrig,  lange  ausdauernd  (Mn.);  Wippach,  Lichtfang,  27.  Juni   (Preiss). 

627.  smaragdaria  F.  Ratschach  in  Unterkrain,  ein  abgeflogenes 
Stück,  21.  Mai  (M.  H.). 

Nemoria  Hb. 

628.  viri  dat  a  L.  Stiege  in  der  Wochein,  rechtes  Saveufer,  nicht 
selten  in  Gebüschen,  31.  Mai;  am  9.  Juni  meist  schon  abgeflogen  (Hafn.); 
Mojstrovka,  Südseite,  1600  m  8.  Juli  (Schwing.);  auf  einer  grasreichen 
Berglehne  bei  Idria,  10.  Mai  (Scopoli  E.  C.  p.  215;  porrinata  '/.  ?); 
Wippach  im  Juni  einige  aus  iJornhecken  gescheucht  (Mn.j. 

629.  porrinata  Z.  In  Hecken  und  auf  Wiesen  ziemlich  häufig. 
I^ibach,  von  Anfang  Mai  bis  Ende  Juni  und  wieder  im  August.  St.  Katha- 
rina (Hafn.);  Radmannsdorf  (M.i;  Črna  Prst,  Untere  Alm,  SOO  ;;/,  \\\.  Mai 
und  im  Juni  (Hafn.i;  Landstraß  (M.  H.j;  Feistenberg  Hafn.);  Rudolfswert, 
16.  Mai  (Hafn.);  Wippach  (Mn.,  Hafn.). 

63«).  pulmentaria  fin.  An  den  Nanosabhängen  bei  Wip|)arh  und 
f;,..i,:.',.  19^  26.  Mai  und  23.  Juli  (Hafn.),  ebenda,  29.  — 31.  Mai  und 
L  ij  27.  juli,   \.  August  (Preiss.). 

Thalera  Hb. 

631  fimbriali««  Sc.  Laibach,  ein  9  IH.  Juli  (Hafn);  Stadt wald, 
l.  Juli  (Wmklj;  l^aibarhcr  Moor  (hob);  Stein  (Doli);  Kumlx-rg,  29.  Juli 
(M.   H.;;    Feistenberg,    Mitte    Jiih    ein    «iefckte»    <^    auM    einem  (icbüsch   aiif- 

17 


250 

gescheucht  (Hafn.);  Innerkrain  (Scop.);  Präwald,  11.  JuH  (Preiss.);  Ende 
Juni  am  südl.  Nanosabhange  aus  Sträuchern  aufgejagt,  selten  (Mn.);  ebenda, 
auch  im  Juli  (Hafn.). 

632.  p  u  t  a  t  a  L.  In  Wäldern,  wo  Heidelbeern  wachsen.  Laibach,  häufig, 
Mai,  Juni,  St.  Katharina,  Wocheiner  Feistritz,  31.  Mai,  2.,  11.  Juni  (Hafn.) 
Črna  Prst,  (Penth.);  Krma  und  Vratatal,  Ende  Juni,  sehr  häufig  (Flschm. 
Schwing.);  Kottal,  5.  Juli  (Schwing.);  Mojstrovka,  Südseite,  1600  w,  8.  Jul 
(Schwing.);  Karawanken,  9.  Juni  (Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H.) 
Feistenberg,    (Hafn.);    Reifnitz  (Hafn.). 

633.  1  acte  ari  a  L.  In  Wäldern,  wie  die  vorige.  Juni,  Juli,  einzelne 
Stücke  noch  im  August.  Laibach,  nicht  selten,  Feistritztal  bei  Stein  nicht 
selten,  5.  Juli  (Hafn.);  Radmannsdorf  (M.);  Wocheiner  Feistritz,  2.  und 
11.  Juni,  (Hafn.);  Crna  Prst,  26.  Juni,  Krma  und  Vratatal  (Flschm., 
Schwing.);  Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg  und  Družinska  vas  (Hafn.); 
Trauerberg  bei  Presser  (Hafn.);  St.  Veit  ob  Wippach,  an  der  Straße 
nach  Präwald,  von  Weiden  geklopft,  Mitte   Juni  (Mn.); 

Hemithea  Dup. 

634.  st  rigata  Müll.  Laibach,  in  Hecken  und  an  Baumstämmen, 
nicht  gerade  selten,  Ende  Juni  bis  Anfang  August  (Hafn.);  Stein  (Doli.); 
Radmannsdorf  (M.);  Mojstrana,  4.  Juli  1908.  ein  J"  (Ing.  Kautz);  Feisten- 
berg, St.  Anna  bei  Presser  (Hafn.);  Ende  Juni  hinter  Oberfeld  in  jungen 
Eichengebüschen  einzeln  angetroffen  (Mn.). 

Acidalia  Tr. 

635.  pygmaearia  Hb.  Aufwiesen  und  Berglehnen  in  der  Um- 
gebung von  Wippach,  von  Mitte  Mai  bis  Mitte  Juni  und  wieder  im  August, 
Anfang  September  nicht  selten. 

Die  Begattungszeit  sind  die  Mittagsstunden  und  des  Abends  vor 
Sonnenuntergang.  Die  Weibchen  laufen  zur  Begattungszeit  an  den  Grasstengeln 
bis  zur  Spitze  hinauf,  und  erwarten  die  Männchen,  welche  zu  dieser  Zeit 
eifrig  herumschwärmen  (Mn.). 

636.  trilineata  Sc.  St.  Anna  bei  Presser,  auf  der  Wiese  unterhalb 
der  Kirche,  Ende  Juni,  Anfang  Juli,  häufig;  Sovič  bei  Adclsberg,  18.  Juni 
in  Anzahl  angetroffen  (Hafn.);  ebenda,  28.  Juni  (Fritz  Hoffmann);  Präwald, 
19.  Juni  (Preiss.);  Zoll  ob  Wippach,  Mitte  Juni  ein  Stück  auf  einer  Berg- 
lehne gefangen  (Mn.);  Nanos  ob  Wippach,  häufig,  16.  Juli  (Hafn.);  Gradišče 
ob  Wippach,  auf  einer  kleinen  Wiese  einige  Stücke  beobachtet,  5.  Juli 
(Hafn.). 

637.  si  mil  ata  Thnbg.  Auf  Wiesen  und  auf  Waldblößen,  von  Mitte 
Juni  bis  August.  Umgebung  von  Laibach  häufig.  Großkahlenberg,  St.  Katha- 
rina, Feistritztal  bei  Stein  (Hafn.);  Radmannsdorf  (M.);  Wocheiner  Feistritz, 
Koprivnik  und  Crna  Prst  (Penth.);  Umgebung  von  Mojstrana  (Galv.);  Kara- 
wanken (Galv.);  Ratschach  und  Landstraß  in  Unterkrain  (M.  H.);  Feistenberg, 
Gorjancigebiet  und  Rudolfswert  (Hafn.);  St.  Anna  bei  Presser  (Hafn.);  Ober- 
feld ob  Wippach   und  Nanos  (Mn.). 

638.  och  rata  Sc.  Auf  Wiesen  und  auf  grasreichen  Berglehnen, 
stellenweise    nicht    selten;    Juli,    Anfang    August.     Umgebung    von  Laibach, 


251 

SL  Katharina,  Bischoflack  (Hafn.);  Zadnjicatal,  26.  Juli  (Spitz);  Gorjanci  (Buč.); 
Feistenberg,  Innergoritz  und  Presser  (Hafn.);  ober  Gradišče  ob  Wippach 
bereits  Mitte  Juni  (Mn.). 

639.  rufaria  Hb.  Auf  Berglehnen,  nicht  überall;  Ende  Juni  bis 
Anfang  August  St.  Katharina  27.  Juni  (Hafn.);  Crna  Prst,  Untere  Alm, 
25.  Juli  lAVinkl.);  Feistenberg,  St.  Josef  bei  Presser,  Gradišče  ob  Wippach 
(Hafn.);  auf  dem  Kolk  nicht  gar  selten  (Mn.). 

640.  moniliata  F.  Großkahlenberg  (M.  H.);  St.  Katharina,  4.  Juli 
einige  aus  Sträuchern  gescheucht  (Hafn.  t ;  Ljubnik,  21.  Juli  in  Anzahl  (M. 
H.,  Spl.^;    Crna  Prst,  29.  Juni  dng.  Kautz);    bei  der   Haltestelle  Presser  ein 

9    aus  einer   Hecke    gescheucht,    28.  Juli  1902  (Hafn.);    in  der  Umgebung 
von  Wippach  häufig  in  Hecken,  Ende  Juni,  Juli. 

641.  muricata  Hufn.  Laibach,  Golovec,  einige  Stücke  aus  Ge- 
büschen gescheucht,  Juli,  Prevalnik  ob  Podutik,  5.  August  ein  frisches  Stück 
gefangen  (Hafn.;;  Družinska  vas,  23.  Juli  1900  zwei  abgeflogene  Stücke 
(Hafn.);  Landstraß,  11.  Juni,  8.  August  (M.  H.);  Kumberg,  29.  Juli  (M.  H.). 

642.  dimidiata  Hufn.  Laibach,  selten  an  Baumstämmen,  Juli, 
August;  Dobrova,  13.  Juli  ein  frisches  Stück  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Moj- 
strana, Juli,  iGalv.);  Feistenberg,  Juli,  abgeflogen  (Hafn.);  Landstraß,  April  (r), 
3.  Juli,  5.  August  und  7.  September  (M.  H.);  Wippach,  im  Juni  sehr  häufig 
in  dem  auf  Mauern  wuchernden  Epheu;  die  zweite  Generation  im  August, 
spärlich  (Hafn.);  bei  Goče  ob  Wippach  an  der  Straße  aus  Hecken  ge- 
scheucht (Mn.j.  Preissecker  erwähnt  (Verh.  zool  bot.  Ges.  1906  p.  87) 
zweier  bei  Wippach  am  8.  und  am  18.  August  1905  gefangenen  <?  c? 
dieser  Art,  welche  in  ihrer  Färbung  von  gewöhnlichen  Stücken  in  ähnlicher 
Weise  wie  v.  ob  sc  ura  Mili.  von  Acid.  virgularia  Hb.  abweichen. 

643.  sodaliaria  H.S.  Im  Juni  bei  Wippach  überall,  wo  Epheu  an 
•Mauern  und  Felsen  wächst  iMn.j.  —  Ich  habe  diese  Art  weder  bei 
Wippach  noch  bei  Görz  angetroffen. 

644.  virgularia  Hb.  Laibach,  nicht  selten,  Mai  bis  September 
(16.  IX.;;  an  Zäunen,  Baumstämmen,  Mauern,  fliegt  auch  zum  Licht.  Fei- 
stritztal  bei  Stein,  29.  Juni,  drei  Stücke  an  einer  Wand  gefunden  (Spl.); 
Mojstrana  Umgebung  (Galv.j;  Ratschach,  Landslraß  und  Senožeče  (M.  H.); 
Wippach  sehr  häufig,  besonders  im  Epheu,  welches  dort  überall  an  Mauern 
wächst. 

a;  ab.  obscura  Mill.  Bei  Wippach  unter  der  Stammform,  manches 
Jahr  häufig  (1899  Wagn.;,  sonst  selten. 

b)  V,  (ab.^  australisZ.  Bei  Wippach  finden  sich  Stücke,  welche  sich 
mehr  oder  weniger  dieser  Form  nähern;  auch  die  von  Mann  angeführte 
calccaria  Koll.  dürfte  hichcr  gehören. 

64.').  pal  li  da  t  a  Hkh.  St.  Katharina,  ein  cf  an»  dem  Tlrasc  gcsrhcuclu, 
7.  Juni  (Hafn.;,  Stiege  in  der  Woclicin,  Wiesen  auf  dem  rechten  Saxciifer, 
31.  Mai,  9.  Juni,  ziemlich  häufig;  Črna  Prst,  1400  w,  nicht  selten,  28., 
29,  Juni  ^Hafn.);  Črna  Prst,  Gipfel,  25.  Juni  (FIschm.,  Schwing);  Kalschacli 
in  r  ■  "     "  11   (M.   II);    ^.climlje,    Aiicrsperg  und   Rrifnit/,    23.   und 

2.5.  .'  .; -aos,  Anfangs   Juni,    in    Buchen    un<l    llaselgcbüst:li    des 

Abcndn  gcflogrn  (.Mn.;. 

646.  «ubxericcata  IIw.  In  der  Umgebung  vr>n  Wippath,  insbc- 
vjndcrc    bei    (»ra«liSčc,  in  Hecken,    nicht    ncltcn;    in    der    zweiten    Mailiälll«; 


252 

bis  nach  INIilte  Juni,  und  wieder  im  August.  Die  Falter  der  zweiten  Gene- 
ration sind  durchschnittlich  etwas  kleiner  als  jene  der  Frühjarsbrut.  Die 
Art  wurde  auch  am  Köder  gefangen. 

647.  straminata  Tr.  Mojstrana,  17.  Juli  (Galv.);  ebenda  8.  Juli,  ein 
sehr  grosses  <?  (Rgf-  Kautz,  det.  Rbl.);  Mitte  Juni  hinter  Oberfeld  auf 
einer  Berghutweide  nach  Sonnenuntergang  sehr  nahe  am  Boden  geflogen, 
selten  (Mn.);  Oberfeld   11.  Juni   1909  (Hafn.  det.  Bohatsch). 

648.  laevigata    Sc.     Laibach,     ein     kleines     J"      an     einer     Mauer, 

3.  Juli  (Hafn.);    PöUand    bei    Bischoflack,    22.    Juni    (Dob.);    Radmannsdorf, 

4.  Juli  (M.);  Wocheiner  Feistritz,  6.  August  (Penth.);  Landstraß,  21.  und 
25.  Juni  (M.  H.);  Feistenberg  ein  Stück  am  Köder  gefangen,  Juli  (Hafn.); 
Rudolfswert,  15.  Juni  (Buč.). 

049.  obsoletaria  Rbr.  Ende  Juni  ein  Stück  auf  dem  Nanosabhange, 
gefangen  (Mn.);  Im  August  häufig  in  Hecken  um  Gradišče  ob  Wippach, 
auch  hinter  der  Bergruine  angetroffen  (Hafn.). 

650.  incarnaria  HS.  Im  Juni  bei  Oberfeld  ob  Wippach  aus  Hecken 
gescheucht.  Scheint  selten  zu  sein  (Mn.). 

651.  herbariata  F.  Laibach  einige  Stücke  an  Mauern  angetroffen, 
Juni,  Juli,  (Hafn.);  ebenda  (Spl.);  Mojstrana,  Ende  Juni  (Flschm.,  Schwing.); 
bei  Wippach   im  Epheu  häufig,  Juni  (Hafn.). 

652.  e  1  o  n  g  a  r  i  a  Rbr.  Mojstrana,  Lichtfang,  August  ein  sehr  grosses 
c?    (Schwing,  det.  Rbl.). 

653.  bisetat  a  Hufn.  Laibach,  nicht  häufig,  im  Juli  in  Gebüschen; 
St.  Katharina,  10.  Juli,  Črna  Prst,  700—900  m,  31.  Juli,  7.  August  (Hafn.); 
Mojstrana,  Mitte  Juli,  in  Anzahl  (Rgr.  Kautz);  Feistenberg  häufig  im  Juli 
(Hafn.);  Landstraß  (M.  H.);  Nanos,   16.  Juli   (Hafn.). 

a)  ab.  extincta  Stgr.  Slap  ob  Wippach,  12.  Juni  1909  ein  <? 
(Preiss.). 

654.  trigeminata  Hw.  Im  Juni  bei  Wippach,  Oberfeld  und  Zoll 
aus  Hecken  gescheucht  (Mn.);  bei  Gradišče  ob  Wippach  ein  ^  aus  einer 
Hecke  gecheucht,  22.  Juni   (Hafn.);  ebenda,   18.  und   23.  Juni   (Preiss.).'* 

655.  pol  i  t  ata  Hb.  Am  23.  Juni  1907  ein  Stück,  welches  als  zur 
Stammform  gehörig  zu  betrachten  sein  dürfte,  bei  Wippach  aus  einer 
Hecke  gescheucht  (Hafn.). 

a)  V.  (ab.  r)  abmarginata  Bhtsch.  Bei  Maria  Au  und  in  der  näch- 
sten Umgebung  von  Wippach  in  Hecken  und  im  Epheu  ziemlich  häufig, 
im   letzten  Junidrittel,  und  in   der  ersten  Julihälfte. 

656.  filicata  Hb.  Von  Mitte  Mai  bis  gegen  Mitte  Juni  überall  in 
der  Umgebung  von  Wippach  in  Hecken,  ziemlich  häufig.  Mitte  August 
tritt  eine  zweite  Brut  auf,  deren  Falter  etwas  kleiner  sind.  Diese  habe  ich 
oft  auch  am  Köder  gefangen. 

657.  rusticata  F.  Mojstrana,  22.  Juli  (Spitz);  Landstraß,  26.  Juni 
(M.  H.);  Senožeče,  im  August  (AI.  H.);  in  der  Umgebung  von  Wippach 
sehr  häufig  in  Hecken  und  im  Epheu,  Ende  Juni  bis  August,  darunter  auch 
ab.  V  u  1  p  i  n  a  r  i  a  HS. 

658.  dilutaria  Hb.  Großkahlenberg,  12.  Juni,  Preska  in  Gebüschen, 
7.  Juli,  Wocheiner    See,    8.  Juli    (Hafn.);    Mojstrana,    16.    Juli,    Lengenfeld, 

*  Das  Tier  war  im  .1.  1910  liiuie  Juni  bei  Mance  und  bei  Gradišče  in  Hecken 
ziemlich  häufig  (ff;ifn.,  Spi.). 


253 

24.  Juli  (Galv.);  Belcagraben,  31.  Juli  (Galv.);  Želimlje.  19.  Juli,  Feistenberg, 
im  Juli  (Hafn.i;  in  der  Umgebung  von  Wippach  nicht  selten  in  Hecken  von 
Mitte  Juni  bis  Mitte  Juli. 

a)  ab.  praeustaria  Mn.  Im  J.  1905  war  bei  Wippach  dies  die 
vorherrschende  Form.   (Det.  Wagn.). 

659.  in  t  erj  ec  tari  a  B.  Ratschach  in  Unterkrain,  6.  Juli,  Landstraß, 
30.  Juni  (M.  H.i;  in  der  Umgebung  von  Wippach  Ende  Juni  bis  Mitte  Juli 
in  Hecken,  ziemlich  häufig. 

660.  humiliata  Hufn.  Auf  sonnigen  Lehnen  im  Grase.  Laibach,  am 
Licht,  28.  Juli  i Hafn.i;  Großkahlenberg  und  St.  Katharina,  Ende  Juni,  Juli 
(Hafn.i;  Wocheiner  Feistritz  (Penth.);  Črna  Prst,  Untere  Alm,  800  w, 
17.  Juli  in  Anzahl  beobachtet  (Hafn.);  Obergörjach,  Lichtfang,  Ende  Juli 
(teste  Schwing.);  Mojstrana,  16.  Juli  (Galv.);  Feistenberg,  Juni,  Anfang  Juli 
(Hafn.i;  Loitsch,  2.  Juli,  einige  (Hafn.);  Wippach,  auf  den  Wiesen  hinter 
der  Burgruine,  ziemlich   häufig,  im  Juni  (Hafn.). 

661.  nit  i  data  HS.  Laibach,  Tivoli,  7.  Juli  1882  aus  Hecken  ge- 
scheucht (Bohatsch.);  Landstraß,  5.  August  (M.  H.);  Feistenberg,  18.  Juli 
(Hafn.);  Gradišče  ob  Wippach,  12.  Juli  (Preiss.). 

662.  degeneraria  Hb.  An  den  Abhängen  bei  Gradišče  ob  Wippach 
in  Hecken,  von  Mitte  Mai  bis  Mitte  Juni  und  wieder  Ende  Juli,  August 
nicht  häufig. 

aj  ab.  depravata  Stgr.  Ein  nicht  mehr  reines  c?  vom  31.  Mai 
Gradišče  dürfte  dieser  Form  angehören,  da  es  keine  Spur  einer  dunklen 
Binde  besitzt  (Preiss.). 

663.  r  üb  rar  i  a  Stgr.  mit  ab.  bilinearia  Fuchs.  Mitte  August  an 
den  Abhängen  bei  Gradišče  ob  Wippach  aus  Ahornhecken  einige  aufge- 
scheucht (Hafn.,  Preiss.,  Spl.,). 

664.  inornata  Hw.  Črna  Prst,  29.  Juni,  1209  m  (Hafn.);  Rudolfs- 
wert, 8.  Juni,  abgeflogen  (Hafn.);  auf  dem  südlichen  Nanosabhange,  Ende 
Juni,  einige  gefangen   (Mn.). 

665.  deversaria  HS.  Laibach  (Golovec),  in  Gebüschen,  Ende  Juni, 
Juli,  nicht  häufig;  .St.  Katharina,  27.  Juni,  4.  Juli  (Hafn.);  Ljubnik,  2 L  Juli 
iSpl.i;  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juni  (teste  Schwing.);  ebenda,  22.  Juli 
(Spitz);  Zciimljc,  19.  Juli  (Hafn.j;  Landstraß  (M.  IL);  in  der  Umgebung 
von   Wippach,  in   Hecken   und   Sträuchern,  ziemlich   häufig,  Juni,  Anfang  Juli. 

666.  av  er  sat  a  L.  Laibach,  18.  Juni,  6.  August  (Hafn.);  Umgebung 
von  Mojstrana  iGalv.j;  Vratatal,  23.  Juli  fSpl.j;  Landstraß,  20.  Juli  (M.  II.); 
Adcisberg,  18.  Juni,  (Hafn.j.  Ziemlich  selten. 

a)  ab.  spoliata  Stgr.  Viel  häufiger  als  die  Stammform.  Laibach, 
IL,  28.  Juni,  6.  August  (Hafn.i;  Kronau,  IL  Juli  (Schwing.!;  Ralschach  und 
I  '  'raß    (M.  \\.)\    Adcisberg,    18.    Juni    iHafn.).    Jedenfalls    zwei    (iencra- 

667.  e  m  arg  in  ata  L.  Im  Juni  bei  (Jbcrfcld  ob  Wippach  in  jungen 
(tc\.           .  (Mn). 

'  ri  m  o  r  a  t  a   L.,   Lmgtbung    \()n    I,aibarh    auf  Wiiscn,    i'odiilik, 

Zwisch' : -rn,    ka.Aica    bei     I  crscin    (llafn.);    Kalscliac  li     und     Landslraß 

(M.  H.);  FciHicnbcrg  und  Kudolfswcrl  (Hafn.);  hinler  Obcrfcld  auf  Hut- 
wcidcn  (Mn.).  In  «Icr  zweiten  Maihälftc,  Anfang  Juni  und  wieder  Ende  Juli, 
August.  Nicht  »eitcn. 


254 

669.  rubiginata  Hufn.  Laibach,  Juni  bis  August,  oft  am  Licht 
beobachtet  (Hafn.);  St.  Katharina,  Radmannsdorf  (M.);  Landslraß,  10.  August 
(INI.  H.);  Rudolfswert,  11.  Juni,  Fcistenberg,  17.  Juni,  2.  August  (Hafn.); 
Senožeče  (M.  H.);  Wippach,  überall  in  der  Umgebung,  auf  Wiesen  und 
auf  grasreichen  Lehnen,  Mai  bis  Anfang  September.  Bei  Wippach  bestimmt, 
sonst  warscheinlich  in  zwei  Generationen. 

670.  marginep  unctata  Göze.  Laibach,  ein  Stück  an  einer  Mauer 
gefunden,  22.  Juli  1909  (Hafn.);  ebenda,  10.  Juni  (Spl.);  in  der  Umgebung 
von  Mojstrana  (Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain,  LandstrafJ,  8.  August 
(M.  H.);  Rudolfswert,  Steinbrüche  an  der  Gurk,  an  Steinen,  8.  Juni,  8.  Au- 
gust (Buč.,  Hain.);  in  der  Umgebung  von  Wippach  an  Steinen,  besonders 
häufig  an  den  Nanosabhängen  an  Felsen,  Ende  Mai,  Juni  und  wieder  im 
August  und  September. 

671.  lur  i  d  at  a  Z. 

a)  v.  confinaria  HS.  Laibach  ein  J'  an  einem  Zaum  gefunden, 
22.  Juli  (Hafn.);  bei  Podutik  an  Felsen  (Spl.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende 
Juli  (teste  Schwing.);  ebenda,  an  Felsen,  4.  Juli  (Ing.  Kautz);  ebenda,  Licht- 
fang, 10.  August  (Rgr.  Kautz);  Ratschach  in  Unterkrain,  15.  und  20.  Juni 
(M.  H.) ;  an  den  Abhängen  des  Nanos  bei  Wippach  und  Gradišče  an  Felsen 
und  Steinen  nicht  selten,  im  Juli  und  wieder  im  August  und  Anfang  Sep- 
tember. —  Auch  an   den  Abhängen  des  Kolk  (Mn.); 

Die  Ende  Mai,  Anfang  Juni  und  wieder  Anfang  August;  erwachsene 
Raupe  ist  bei  Sonnenschein  an  Felsenkanten  zu  finden,  wo  sie  sich  nur 
mit  den  Hinterfüssen  festhält  und  vom  Steine  fast  wagrecht  absteht. 

672.  submutata  Tr.  Wohl  eine  der  schönsten  Acidalien  und  jeden- 
falls auch  einer  der  schönsten  Spanner.  Man  muß  das  Tier  jedoch  lebend 
sehen,  wenn  es  nach  einem  warmen  Regen  frisch  geschlüpft  am  Felsen 
sitzt.  Ein  prächtiger  Anblick!  Leider  geht  nach  dem  Tode  der  schöne  blaue 
Anflug  fast  verloren.^ 

An  den  Nanosabhängen  bei  Oberfeld,  Wippach  und  Gradišče  ziemlich 
häufig  an  Felsen,  fliegt  auch  gern  zum  Licht.  Von  Anfang  bis  Ende  Juni, 
(in  abgeflogenen  Stücken  noch  bis  Mitte  Juli)  und  wieder  im  August, 
Anfang  September.  Die  Falter  der  zweiten  Generation   sind  kleiner. 

673.  incanata  L.  Großkahlenberg,  22.  Mai,  Neuming  in  der  Wo- 
chein,  9.  Juni,  Črna  Prst,  1400  »ž  29.  Juni  (Hafn.);  ebenda  (Penth.);  Mojstrana 
(Galv.);  Velika  Planina  (Steiner  Alpen)  1500  w,  21.  August  (M.  H.);  Baba 
(Karawanken)  und  Stol,  25.  und  29.  Juli  (Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain, 
20.  Juli  (M.  H.);  Feistenberg  und  Gorjancigebiet,  Rudolfswert,  8.  Juni, 
7.  September  (Hafn.);  Presser,  Ende  Juni,  Freudental  bei  Franzdorf,  15. 
August  (Hafn.);  in  der  Umgebung  von  Wippach  häufig,  Ende  Mai,  Juni, 
und  im  August.  In   Gebüschen  und  auch  an  Felsen. 

674.  fumata  Stph,  mit  ab.  simplaria  Frr.  Feistritztal  bei  Stein, 
29.  Juni,  Wocheiner  Feistritz,  25.  Juni,  (Hafn.);  Črna  Prst,  Untere  Alm, 
600 — 800  m  (Hafn.,  Ing.  Kautz,  Preiss.);  Črna  Prst,  1400  m  noch  im 
August  frische  Stücke  (Hafn.);  Mojstrana  (Galv.);  Kronau  (.Schwing.); 
ebenda    30.  Juni,    frische    Stücke  (Ing.  Kautz);    Golica,   28.,   29.  Juni  (Galv.) 


Auch  Mann  hat  diese  Wahrnehmung  gemacht. 


255 

675.  rem  Utaria  Hb.  Laibach,  in  Waldlichtungen  von  Mitte  Mai  bis 
Anfang  Juli,  nicht  selten;  St.  Katharina,  15.  Juni,  aus  Gebüschen  gescheucht 
(Hafn.i;  Blegas  bei  900  m,  23.  Juni  (Hafn.);  Stiege  in  der  Wochein, 
31.  Mai.  9.  Juni,  Wocheiner  Feistritz.  11.  Juni  (Hafn.);  Feistenberg  und 
Rudolfswert  (Hafn.);  Nanos,  Anfangs  Mai  im  Buchengesträuch  einige  ge- 
fangen (Mn.). 

676.  punctata  Scop.  Hl.  Berg  bei  Littai,  11.  Juli  (Spl.);  Mojstrana, 
Juli,  Lichtfang  ( Schwing. ">;  Ratschach  in  Unterkrain,  1.  Juli  (M.  H.);  bei 
Slap  und  St.  Veit  ob  Wippach,  Mitte  Juni  auf  Sumpfwiesen  (J\ln.);  bei 
Idria.-  (Scop.l. 

677.  caricaria  Reutti.  In  der  Umgebung  von  Wippach  auf  Wiesen 
und  in  Hecken,  im  Juni  und  wieder  im  August,  nicht  häufig;  die  erste 
Generation  ziemlich  selten.  Die  Art  scheint  manches  Jahr  sehr  selten  zu 
sein.  Im  J.  1906  habe  ich  weder  bei  Görz  noch  bei  Wippach  ein  Stück 
gesehen. 

678.  immutata  L.  Laibach,  Juni,  Juli  in  Hecken  und  auf  Wiesen, 
nicht  selten;  auch  am  9.  September  ein  frisches  Stück  gefunden  (Hafn.); 
Zadnjicatal,  26.  Juli  (Spitz.);  Ratschach  und  Landstraß,  Juni  und  August 
(M.  H.i;  Rudolfswert,  Wippach  (Hafn.);  an  den  Abhängen  des  Nanos  und 
des  Kouk  an   Felsen  und  an  Steinen   sitzend  gefunden,  im  Juni  (Mn.). 

679.  s  tri  gar  i  a  Hb.  Auf  Wiesen.  St.  Katharina,  Ende  Juni,  Anfang 
Juli  (Hafn.j;  Landstraß,  3.-6.  August  (II.  Gen.  M.  H.);  Rudolfswert,  Wiesen 
an  der  Gurk;  8.  Juni  und  8.  August  (Hafn.);  Wippach,  auf  Wiesen,  im 
Juni   und  wieder  im   August,  nicht  selten. 

680.  umbelaria  Hb.  Laibach,  nicht  häufig,  in  Waldlichtungen  und 
in  Gebüschen,  im  Juni;  St.  Katharina  iHafn.);  Wippach,  18.  Juni  (Hafn.); 
ebenda,  3.  Juni  und  auf  dem  Nanos,  19.  Juni  (Preiss.);  hinter  Oberfeld  in 
jungem   Eichengebüsch,  Ende  Juni   (Mn.). 

681.  strigilaria  Hb.  Laibach,  in  Waldlichtungen  und  in  Hecken, 
nicht  selten,  Ende  Juni,  Juli;  St.  Katharina  (Hafn.);  St.  Anna  bei  Ncunuuktl, 
17.  Juli  (Üob.j;  Kadmannsdorf  (M.j;  Črna  Prst,  25.  Juli  (Winkl.);  Lengen- 
feld, 2.  August,  ein  9  (Galv.);  Zadnjicatal,  26.  Juli  (Spitz);  Zelimlje,  19.  Juli 
•Hafn.»;  Ratschach  und  I^ndstraß  (M.  H.j;  Feistenberg  und  Gorjancigcbiel, 
Ende  Juni,  Juli,  häufig  (Hafn. j ;  .Senožeče  (M.  H.i;  Wippach,  Juni,  Juli, 
ziemlich  häufig  (Hafn.,  Preiss.);  auf  dem  Kouk  aus  Gebüschen  gescheucht 
(Mn.). 

682.  flaccidaria  Z,  Bei  St.  Barthclmä  im  August  19().'{  ein  kleines 
(f  gefangen  (Tavč.;. 

683.  i  m  i  t  ari  a  Hb.  In  der  Umgebung  von  Wippach  und  an  den  Nanos- 
abhängen  bei  der  alten  Burg  und  bei  Gradišče  in  fiebüschen,  Brombeer- 
heckcn   und  im   Ephcu,  nicht   selten,  fliegt   auch   gern   an   den   Köder.     ICndc 

Mai,  ]\\r. '   -'  r  im   August,    Anfang    Scptcml)cr.    I)ic    zweite    (icncra- 

lion   isl  ^        /     .-1   Formen:   mit   blassgclbi-r   und   mit    rötlichoc  kcrgclbcr 

Grundfarbe. 

684.  ornata    Scop.    I.aibach    von    Mitte    Mai    bis    August,    in     zwei 

f, -r-n;     fffof^kahlenbcrg,    bereits    am    5.   Mai,    St.    Katharina   (Hafn.); 

•  ,     ii.    I.urhtfang,    Enric    Juli   (teste    Schwing.);    Mojstrana    (Gah.);  in 

Unterkrain  überall;  St.  Anna  bei    Prenser,    Wippach    etc.    Nirgends    selten. 
Auf  Wiesen,  auf  Waldblößcn  und  in  Hecken. 


258 

685.  v  i  o  1  a  t  a  Thubg. 

a)  v.  decorata  Bkh.  In  der  Umgebung    von  Mojstrana  (Galv.);    bei 
Wippach,  auf  Hutweiden,  Bergabhängen  im  Juni  (Mn.). 


Ephyra  Dup. 

686.  pendularia  Cl.  Laibach,  an  Zäunen  und  an  Baumstämmen, 
ziemHch  selten;  13.,  14.  Mai,  1.,  3.  und  8.  August;  Großkahlenberg, 
22.   Mai   1910  ein   frisches  Stück  gefangen  (Hafn.). 

687.  orbicularia  Hb.  Laibach  an  Zäunen,  im  Mai,  Anfang  Juni 
und  wieder  Ende  Juli,  August,  nicht  häufig  (Hafn). 

688.  albiocellaria  Hb.  In  der  Umgebung  von  Wippach:  bei  Manče, 
Gradišče,  Oberfeld  und  bei  Maria  Au  in  Ahornhecken,  nicht  selten,  vom 
zweiten  Maidrittel  bis  Anfang  Juni.  Die  Zucht  ab  ovo  ist  sehr  leicht  und 
ergibt  in  zirka  fünf  Wochen  (bei  siebentägigen  Puppenruhe)  die  zweite 
Generation: 

a)  gen.  aest.  therinata    Bastelberger.    Ende   Juni  bis  zirka  20.  Juli. 

Im  J.  1907  fand  ich  bei  Gradišče  noch  am  8.  September  in  einer 
Ahornhecke  am  Blatte  sitzend  ein  frisches  Stück,  welches  mir  leider  fort- 
geflogen ist  und  vom  Winde  weit  weg  getragen  wurde,  so  daß  ich  das 
Tier  nicht  mehr  finden  konnte.  Dieses  Exemplar  gehörte  warscheinlich 
einer  dritten  Generation  an.  Es  bleibt  daher  durch  die  Zucht  festzu- 
stellen, ob  die  Art  eine  (partielle)  dritte  Generation  hervorbringt  und  welcher 
Form  diese  III.  Gen.  angehört.*^ 

689.  annulata  Schulze.  Laibach,  selten  (19.  Mai  Hafn.);  Podvtik 
und  Prevalnik,  nicht  selten  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Großkahlenberg,  St.  Ka- 
tharina und  Ljubnik  bei  Bischoflack  (Hafn.,  M.  H.);  Landstraß  (M.  H.); 
Feistenberg  und  Rudolfswert  (Hafn.);  Von  Anfang  Mai  bis  Mitte  Juni  und 
wieder  Ende  Juli,  Anfang  August,    stellenweise    nicht    selten,  in   Gebüschen. 

690.  p  upi  Ilaria  Hb.  »Anfangs  Mai  fing  ich  hinter  Oberfeld  ob 
Wippach  einige  abgeflogene    Exemplare.   Sie  hat  zwei  Generationen,    deren 


*  Heuer  (1910)  ist  es  mir  gelungen,  eine  dritte  Generation  zu  erziehen.  Am 
18.  Mai  fing  ich  bei  Wippach  ein  9  der  I.  Gener.,  welches  mir  eine  Anzahl  Eier 
ablegte.  Die  Räupchen  schlüpften  in  der  Nacht  zum  26.  Mai.  Leider  konnte  ich  erst 
abends  desselben  Tages  Futter  bringen,  so  daß  bis  auf  drei  alle  eingingen.  Diese 
gediehen  gut,  verpuppten  sich  am  18.  Juni  und  ergaben  am  25.  Juni  die  Falter, 
-^  d"  c?  1  9  (therinata).  Ich  ließ  alle  drei  Tierchen  in  einem  Glase.  Nach  einigen 
Tagen  fand  ich  darin  mehrere  Eier.  Die  Räupchen  16  an  der  Zahl,  krochen  am 
4.  Juli  aus;  fünf  starben  am  ersten  Tage  an  Lebensschwäche.  Die  übrigen  11  waren 
in  zirka  drei  Wochen  erwachsen,  verpuppten  sich  in  der  Zeit  vom  23.  bis  25.  Juli 
und  lieferten  vom  1.  bis  4.  August  die  Falter,  typische  therinata.  Davon  vereinigten 
sich  je  zwei  Pärchen  zur  copula;  leider  starben  die  9  9  ohne  Eier  abgelegt  zu 
haben. 

Es  kann  von  dem  Ergebnisse  einer  Zimmerzucht  allerdings  nicht  mit  Be- 
stimmtheit auf  den  Vorgang  in  der  Natur  geschlossen  werden  ;  es  ist  aber  doch  als 
wahrscheinlich  anzunehmen,  daß  jenes  Stück  vom  8.  September  1907  wegen  der 
späten  Erscheinungszeit  einer  (wenn  vielleicht  auch  nur  teilweisen)  dritten  Genera- 
tion angehört  hat. 


257 

zweite  im  Juli  erfolgt*    (Mn.V  Bei  Gradišče    ob    Wippach    am    23.   Juni  ge- 
fangen (Preiss.).  Jedenfalls  selten. 

691.  porata  F.  Laibach,  aus  Eichengebüsch  gescheucht,  6.  und 
22.  Mai,  ziemlich  selten,  später  jedenfalls  eine  zweite  Generation  (Hafn..); 
Landstraß,  4.  September  (Sl.  H.);  Oberfeld  ob  Wippach,  aus  Eichengebüsch 
gescheucht,  im  Mai  (Mn.);  ebenda  9.  Juli  (Hafn.). 

a)  gen.  aest.  visperaria  Fuchs.  Wippach  und  Gradišče,  22.  Juni, 
5.  Juli  (Preiss.). 

692.  quercimontaria  Bastelberger.  Laibach.  Tivoliwald  und  Go- 
lovec, in  Eichengebüschen,  nicht  gerade  selten;  Großkahlenberg  (Hafn.); 
Landstraß  (M.  H.);  Wippach  (^Hafn.);  jedenfalls  auch  anderwärts,  bisher 
jedoch  mit  punctaria  verwechselt.  Im  Mai  und  wieder  in  der  zweiten  Juli- 
hälfte und  in  August.   ('Determ.   Rbl.). 

693.  punctaria  L.  Überall  in  Eichenwäldern,  stellenweise  häufig; 
darunter  auch  ab.  naevata  Bastelb.  Ende  April  bis  Anfang  Juni  und  wieder 
Ende  Juli,  August. 

694.  ruficiliaria  H.  S.  Gradišče  ob  Wippach,  aus  Eichengebüsch 
gescheucht,  18.  Mai,   1.  Juni  (Hafn.   determ.  Rbl.). 

695.  linearia  Hb.  In  der  Umgebung  von  Laibach  in  Buchenwäldern 
nicht  häufig,  Ende  April  bis  Juni,  St.  Katharina,  22.  Juni,  Ljubnik  bei  Bischof- 
lack, 3.  Juni,  Blegas,  900 — 1200  m,  mehrfach,  23.  Juni,  Wocheiner  Feistritz, 
11.  Juni,  Crna  Prst,  bis  90ü  w,  im  Juni  (Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang, 
Krmatal,  Ende  Juni  bis  Juli,  (Flschm.  Galv.,  Schwing.);  Rudolfswert,  ein 
Stück  der  zweiten  Generation,  8.  August  (Hafn.). 

a)  gen.  aest.  strabonaria  Z  Sommergeneration.  Habe  diese  auch 
am  Licht  und  am  Köder  erbeutet. 

696.  suppunctaria  Z.  Gradišče  ob  Wippach,  25.  Juni  (Preiss.). 


Rhodostrophia  Hb. 

697.  vibicaria  Cl.  An  trockenen  Ahhängcn,  auf  Waldblößen  und 
auch  auf  Wiesen.  Laibach,  selten,  Juni,  Anfang  Juli;  INjdulik  (Stcinbruclij 
31.  Mai  (Hafn.);  bei  Vigaun  in  Oberkrain,  abgeflogen,  Knrk-  Juli  (Spl.); 
Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing.];  Sava  an  der  Südbalm, 
oberhalb  der  Station,  IL  Juli  (Dob.j;  Ratschach  in  Unterkrain,  15.  Juli 
M.  IL),  am  Fussc  des  Gorjanciberges,  Ende  Juni  (Hafn.);  in  der  Umge- 
bung von  Wippach,  insbesondere  an  den  Nanosabhängen,  ziemlich  häufig, 
Ende  Mai,  Juni.  Bei  Wippach  tritt  im  August  eine  teilweise  zweite  Gene- 
ration auf,  deren  Falter  um  ein  Drittel  kleiner  sind  als  jene  der  ersten 
Generation.  Die  Wij)pachcr  Stücke  gehören  kaum  der  Stammform  an,  son- 
dern sind  als  Übergänge  zu  v.  st  rigat  a  Stgr.  zu  betrachten.  Typische 
«ttrigata  wurden  einigemal  von  beiden  Generationen  erbeutet  (I)ob.,  Hain., 
Preiss.;. 

69H.  calabrarin  Z.  An  den  Nanosabhängen  bei  der  l'.iirgi  uinc 
Wippath  und  bei  (iradi>«'«r  im  (»rase,  ziemlich  häufig,  l'nde  Mai  bis  natli 
Mitte  Juni;  am  18.  VI.  (Hafn,);  und  am  20.  VI.  (Preiss.),  noch  frische 
Stflcke  angetroffen.  Auch  an  den  Abhängen  de»  Kouk  gefunden  (Mn.).  Savr 


258 

an  der  Südbahn,  oberhalb  der  Station,  am  11.  JuH  1909  zwei  Stücke  ge- 
fangen (Dob.,  Hain.);  Ratschach  in  Unterkrain,  15.  Juli  1902,  ein  abgeflo- 
genes Stück  erbeutet  (M.  H.).  Diese  Art  bringt  keine  zweite  Generation 
hervor. 

Timandra  Dup. 

699.  am  ata  L.  Laibach,  im  Mai  und  wieder  im  Juli,  August,  nicht 
häufig,  in  Hecken;  fliegt  auch  zum  Licht.  Ljubnik  bei  Bischoflack,  2.  Juni 
(Hafn.);  Stein  (Doli.);  Landstraß,  Juli  bis  September  (jedenfalls  auch  im  Mai 
M.  H.);  Feistenberg,  12.  Juli,  Rudolfswert  16.  Mai  (Hafn.);  bei  Wippach  im 
Juni  auf  Wiesen   und  Berglehnen,  nicht  gar  selten  (Mn.). 

Sterrha  HS. 

700.  sacraria  L.  Im  Juni  bei  Gradišče  ob  Wippach  auf  dem  Na- 
nosabhange  einige  bekommen  (Mn.). 

Ortholitha  Hb. 

701.  coarctata  F.  Ende  Mai  und  anfangs  Juni  in  der  ganzen 
Umgebung  von  Wippach  auf  grasreichen  Berglehnen  in  jungen  Gebüschen, 
auch  auf  Hutweiden  (Mn.).  Ich  fing  ein  einziges  9  am  1.  Juni  1905.  — 
Nanos  ob  Präwald.  1200  m,  4.  Juni  (Preiss.). 

702.  plumbaria  F.  Überall  häufig  in  Waldlichtungen,  in  Hecken 
und  im  Grase,  im  Mai,  Juni  und  wieder  Ende  Juli,  August.  Kommt  auch 
auf  den  Bergen  Oberkrains  (jedenfalls  in  nur  einer  Generation)  vor:  Crna 
Prst,  20.  Juni  (Dob.,  Hafn.);  Mojstrovka,  Prisang,  Razor  bis  gegen  1800  m 
(Schwing.);  Karawanken  (Galv.). 

703.  lim  i  tata  Sc.  In  Gebüschen  und  im  Grase,  stellenweise  häufig. 
Großkahlenberg,  Flüdnig,  Ende  Juli,  August  häufig  (Hafn.);  Stein  (Doli.); 
Altlack     bei    Bischoflack,    17.    August    (Tavč.);     St.    Anna    bei    Neumarktl, 

17.  Juli  (Dob.);  Lancovo  bei  Radmannsdorf,  August  (M.);  Wocheiner  Fei- 
stritz und  Crna  Prst,  häufig.  Mojstrana,  Lichtfang  (Galv.  Schwing.);  Kara- 
wanken (Galv.);  Kumberg  (M.  H.);  Družinska  vas,  23.  Juli,  Feistenberg  und 
Gorjancigebiet    (Pondirjevka)  Ende  Juli,  August  (Hafn.);    Rudolfswert    (Buč.). 

704.  moeniata  Sc.  Laibach,  Tivoliwald,  an  Böschungen,  nicht  selten 
im  August;  Podutik,  Steinbruch,  15.  August,  in  Anzahl  (Hafn.);  Großkahlen- 
berg, August  (Hafn.);  Grmada,  1.  September  (Högl.);  Altlack  bei  Bischoflack, 

18.  August  (Tavč.);  Radmannsdorf,  10.  August  (M.);  Crna  Prst,  Untere  Alm, 
800  M,  nicht  selten  im  August  CHafn.);  Mojstrana,  17.  August  (Rgr.  Kautz); 
Velika  Planina  (Steiner  Alpen),  21.  August  (Dob.);  Feistenberg  (Lečnik), 
August  (Hafn.);  Senožeče  (M.  H.);  Wippach,  an  den  Nanosabhängen,  15., 
20.  August  (Hafn.). 

705.  bipunctaria  Schiff.  Laibach,  Tivoliwald,  23.  September  (Hafn.) 
Podvtik,  Steinbruch,  15.  August  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Radmannsdorf,  13 
August  (M.);  Wocheiner  Feistritz  und  Črna  Prst  (Penth.);  ebenda,  25.  Jul 
(Winkl.)  und  im  August  (Hafn.);  Mojstrana  (Schwing.);  Karawanken  (Galv.) 
Kumberg   (M.  H.);    Feistenberg  (Lečnik);    Ende  Juli,    August,    auf  steinigem 


259 

Terrain  nicht  selten  (Hafn.);  Sava  an  der  Südbahn,  oberhalb  der  Station, 
11.  Juli  iHafn.);  Adelsberg,  Sovič,  7.  August  (Hafn.);  Senožeče,  sehr  häufig 
(M.  H.);  Wippach  an  den  Nanosabhängen,  17.  Juni  (Preiss.),  4.  Juli  abge- 
flogen (Hafn.),  im  August  nicht  selten;  ebenso  auf  dem  Nanos,  30.  Juli, 
11.  August  (Hafn.i.  Auf  den  Bergen  Oberkrains  auch  ab.  gachtaria  Frr. 
gefangen  (Galv.,  Hafn.). 

Mesotype  Hb. 

706.  virgata  Rott.  In  der  Umgebung  von  Wippach,  21.  Mai,  15.  Juli, 
3.  September  (Hafn.);  ebenda,  1.  und  13.  Juli,  uradiščc,  I.Juni,  abgeflogen, 
Kouk,  2.  Juni  (Preiss.);  auch  auf  dem  Nanos  angetroffen,  16.  Juli  (Hafn.). 
Im  Grase. 

Minoa  Tr. 

707.  murinata  Sc.  In  Waldlichtungen  und  an  Waldrändern  überall 
häufig,  Mai   bis  August. 

a)  ab.  cyparissaria  Mn.  Bei  Wippach  an  den  Nanosabhängen 
die  vorherrschende  Form.  Auch  auf  dem  Sovič  bei  Adelsberg  gefangen, 
7.  August  (Hafn.),  20.  August  ( Preiss. l  Übergänge  überall.  Diese  P'orm 
dürfte  nur  im  männl.  Geschlecht  vorkommen. 


Odezia  B. 

708.  atrata  L.    Wocheiner  Feistritz,  29.  Juni  (Ing.  Kautz);  Mojstrovka, 
IdüO  m  (Schwing. j. 

709.  tibiale  Esp. 

a)  V.  e  ver  s  m  an  n  a  r  i  a  HS.    Staud.  Reb.  Cat.  p.  284. 

Siona  l)up. 

709.  decussata  Bkh.  Auf  Wiesen  und  grasreichen  Lehnen,  nicht 
häufig,  l^ibach,  Wiese  hinter  der  Schießstätte,  ein  Stück,  25.  Juni  1896 
(Hafn.);  Stein  (Doli.);  St.  Katharina,  2.  und  7.  Juli  (Hafn.);  Radmannsdorf, 
24.,  28,  Juni,  1.  Juli  ^M.);  Črna  Prst,  zirka  700  /;/,  ein  frisches,  helles  c^ 
(Schwing.»;  ebenda,  bei  800  m  ein  abgeflogenes  Stück,  17.  Juli  1910  (M.  11); 
Prcuscr,  16.  Juli,  Ix)itsch,  2.  Juli  (\Mn.)\  St.  Veit  ob  Wippach,  auf  einer 
Wiese  an  der  Straße,  Ende  Juni  (Mn.);  Oberfeld,  1«.  Juni,  abgeflogen 
(Preis».). 

Lithoste(?e  IIb 

710.  far  i  na  t  a  Hufn.  Ende  Mai  bei  Haidcnschafl   um  (ictreidcleUUi ; 
waren  um  diese  Zeit  schon  abgeflogen  (Mn.). 

Analtis  Dup. 

711.  pracformata    Hb.     Stein  (Doli.);   Ncumarktl,   16.  Juni  (Ilafn.); 
trm    I'rrt    (Penth);    ebenda,    19.    Juni    (Dob.,    Spi)    und    27.  Juli    (Wink!.), 


260 

ebenda  bei  1500  m  noch  am  WO.  August  1910  drei  frische  Stücke  erbeutet 
(INI.  H.);  Mojstrana,  Lichtfang,  Ende  Juli  (teste  Schwing,  et  Galv.);  zweiter 
Triglavsee  (Penth.);  Voßhütte,  Lichtfang  (Schwing.);  Landstraß,  25.  JuH 
(M.  H.);  Gorjanci,  ein  c?  aus  Buchengebüsch  gescheucht,  20.  Juni  (Hafn.); 
Senožeče,    12.  August  (M.  H.);  Nanos,    Ende  Juni   im  Buchengebüsch   (Mn.). 

712.  plagiata  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach  nicht  häufig; 
Ratschach  in  Unterkrain  und  Landstraß  (M.  H.);  Feistenberg,  nicht  selten 
(Hafn.);  Senožeče  (M.  H.);  an  den  Abhängen  des  Nanos  (Hafn.)  und  des 
Kouk  (Mn.).  In  Hecken,  an  Baumstämmen  und  auf  sandigem  Boden.  Mai  bis 
August,  jedenfalls  in  zwei  Generationen.  Heuer  (1910)  noch  am  24.  und 
25.  September  am  Licht  beobachtet  (Hafn.). 

Chesias  Tr. 

713.  rufata  F.  Laibach,  Tivoliwald,  in  der  Nähe  von  Unterrosenbach, 
auf  Rhamnus  sitzend  gefunden,  27.  und  30.  April  (Hafn.).  Golovec,  aus 
Brombeerhecken  gescheucht,  15.  April  (Dob.).  Selten. 

Lobophora  Curt. 

714.  polycommata  Hb.  Laibach,  Tivoliwald,  an  Baumstämmen, 
30.  März,  4.  April  (Hafn.).  Jedenfalls  selten. 

715.  sertata  Hb.  Laibach,  an  einer  Mauer  gefunden,  IL  September 
(Hafn.);  Crna  Prst,  von  1500  m  ab  aufwärts  an  Felsen,  bereits  am  14.  Juli 
angetroffen  (M.  H.),  sodann  am  21.  und  30.  August  in  Mehrzahl  gefangen 
(Hafn.,  M.  H.),  helle  und  braune  Stücke.  Mojstrana,  Lichtfang,  Herbst  (Winz.). 

716.  carpinata  Bkb.  Laibach,  Tivoli,  an  Weißbuchenstämmen, 
7.  und  8.  April  (Hafn.);  Großkahlenberg,  12.  April,  Landstraß,  20.  Mai 
(M.  H.).  Nicht  häufig. 

717.  halterata  Hufn.  Laibach,  Tivoli  und  bei  Črnuče,  an  Weiß- 
buchenstämmen gefunden  und  aus  Gebüschen  gescheucht,  23.,  25.,  30.  April, 
13.  Mai  (Hafn.);  Stein  (Doli.);  Ratschach  in  Unterkrain,  4.  April,  Landstraß, 
5.  Mai  (M.  H.).  Nicht  häufig. 

718.  sexalisata  Hb.  Mojstrana,  23.  Juli  1903,  an  einem  Zwetschken- 
baum (Schwing.). 

719.  vir  et  ata  Hb.  Laibach,  Golovec  und  Tivoli,  an  Baumstämmen, 
30.  April,  3.  und  6.  Mai  (Hafn.).  Selten. 

Cheimatobia. 

720.  brumata  L.  Laibach,  ziemlich  häufig,  Ende  Oktober  bis  Anfang 
Dezember,  an  Baumstämmen,  fliegt  auch  gern  zum  Licht;  Mojstrana,  Lichl- 
fang,  Oktober  bis  20.  November  (Ing.  Schwing.,  Winz.);  Ratschach  in  Unter- 
krain, Landstraß  und  Senožeče  (M.  H.).  —  Dürfte  nirgends  fehlen. 

Triphosa  Stph. 

721.  sabaudiala  Dup.  Črna  Prst,  1500  »z  ober  dem  Mallnerhause, 
am  29.  Juni  1910  Raupen  auf  Rhamnus  carniolica,  und  zwar  nur  auf 
kümmerlichen,  dicht  an  den  Felsen  wachsenden  Büschen  gefunden;  die 
Falter    schlüpften    anfangs  August    (M.  H.,    Spl.).  Ebendort    am    21.    August 


261 

einige    Falter    aus    Felsenhöhlungen    gescheucht    (Hafn.).    ISIangart,    27.   Juli 
(Ing.  Schwing.). 

722.  dubitata  L.  Laibach,  in  der  zweiten  Julihälfte  und  im  August 
und  nach  der  Überwinterung  im  April,  an  Zäunen  und  an  Baumstämmen, 
nicht  häufig;  Großkahlenberg,  5.  Mai  (Hafn.);  Črna  Prst  19.  Juni  1909,  in 
kleinen,  dunklen,  überwinterten  Stücken  in  Anzahl  zum  Licht  geflogen 
(Dob.,  Hafn.,  Spl.);  ebenda.  Raupen  an  der  gleichen  Stelle  und  gleichzeitig 
mit  sabaudiata  gefunden  (M.  H.,  Spl.)  und  am  21.  August  Falter  gefangen 
(Hafn.);  Mojstrana,  Lichtfang  (Galv.)  Triglavgebiet,  14.  August  (Penth.);  Voß- 
hütte,  Lichtfang,  12.  Juli  (Schwing.);  Ratschach  und  Landstraß  (M.  H.); 
Feistenberg,  Köderfang,  10.  Juli  (Hafn.);  Senožeče,  sehr  häufig,  Juli,  August 
(M.  H.j;  Wippach,  Lichtfang,  15.  Juli,  13.  August  i^Hafn.). 

a)  ab.  cinereata  Stph.  Mojstrana,  31.  Juli,  1    c?    (Ing.  Kautz). 

Eucosmia  Stph. 

723.  c  er  t  ata  Hb.  Laibach,  Golovec  und  Tivoliwald,  selten,  an  Baum- 
stämmen nahe  am  Boden  sitzend,  auch  im  Grase  gefunden,  April;  Stein,  ein 
auffallend  verdunkeltes  Stück  (Doll.i;  Preska,  Ende  April  (Hafn.);  Radmanns- 
dorf, 27.  April  (M.);  Wocheiner  Feistritz,  in  der  ganzen  Umgebung  häufig, 
17.  Mai  irisch,  31.  Mai,  11.  Juni  abgeflogen  (Hafn.);  Crna  Prst  bis  zirka 
80U  m  (Hafn.i;  Mojstrana,  Lichtfang,  8.  und  18.  Juni  (Ing.  Schwing.);  Krmatal, 
28.  Juni  (Fischm.,  Schwing. i;  Mlincagraben  (Karawanken),  9.  Juni  1908  (Galv.); 
Želimlje,  23.  Mai,  in  Hecken,  bereits  abgeflogen  (Hafn.);  Ratschach  in  Untcr- 
Krain,  Ende  März,  April  (M.  H.);  Rudolfswert,  16.  Mai  (Buč.);  Mötlling 
(Cvetko);  Tannenwälder  bei  .St.  Kanzian  nächst  Rakek,  5.  Mai  (Hafn.). 

724.  undulata  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach  nicht  selten  in 
Wäldern;  gern  auf  Fichtenzweigen  sitzend;  Mitte  Mai  bis  Anfang  Juli, 
Wochein,  Stiege,  aus  Gebüschen  gescheucht,  9.  Juni  (Hafn.);  Črna  Prst,  <S0()  ;;/, 
aus  Fichten  gescheucht,  29.  Juni  (Hafn.);  Krmatal,  28.  Juni,  an  feuchten 
Stellen  ('Fischm.,  Schwing,  i. 

Ein  wahrscheinlich  der  ab.  subfasciata  Reuter  angehörendes  Stück 
mit  dunkelbrauner  Binde  auf  den  Vorderfiügcln  wurde  am  21.  Mai  1904 
auf  dem  Golovec  bei  Laibach  gefangen  (Hfn.). 

Scotosia  Stph. 

725.  vctulata  Schiff,  (großkahlenberg,  18.  Juni,  einige  aus  Ge- 
bÖHchcn  gescheucht  (Hafn.j;  Landslraß  im  Juni  (.M.  H.);  Feistenberg,  in  der 
zweiten  JunihaUtc  einige  aus  Hecken  gescheucht  (Hafn.);  Sovič  bei  Adelsberg, 
in  Gebüschen,  18.  Juni  (Hafn.),  Wippach,  23.  Juni,  abgeflogen  (Prciss.);  bei 
•"iradücc  ob  Wippach  aus  Brombccrhcckcn  gescheucht  (Mn,).  Ebenda  28.  Juni, 
abgeflogen   (Hafn.;. 

726.  rhamnata  Schiff.  Laibach,  fiolovec  und  .Schloßberg,  an  Hauni- 
«tämmen  und  im  Brombeergcbüsch  im  letzten  junidriltel,  ziemlich  selten; 
Großkahlenberg,  24.  Juni  (Hafn.)  Voßhütte,  Lii  htfang,  8.  Juli  (Schwing.); 
I        '•  '      '      "        Juni    (M.    H);    Senožeče    (M.   H.).     Das    Tier    war    in 

^     ,,  -  r     un«i    Schloßpark;     in     cler    zweiten    Juniliäille     1907 

geradezu  gemein   (Hafn.,  I'rci»?«.;;    hinter  Oberfel«!   ob   Wippacli    um   Eichen- 
gcbl'-ch  (Mn,;, 


2(i2 


Lygris  Hb. 


727.  prunata  L.  Črna  Prst,  1400 — 1500»?  an  Felsen  und  Steinen, 
21.  August   1910  (Hafn). 

728.  populata  L.  In  Wäldern,  und  an  Waldrändern,  Ende  Mai  bis 
Juli.  In  der  Umgebung  von  Laibach  und  St.  Katharina,  nicht  selten  (Hafn.); 
Altlack  bei  Bischoflack  (Tavč.);  Črna  Prst,  700—900  m  im  Juli,  August 
häufig;  auch  bei  1300 — 1500  m  in  der  zweiten  Augusthälfte  in  Mehrzahl 
angetroffen  (Hafn.,  M.  H.),  darunter  auch  Übergangsstücke  zu  ab.  m  u  s  a  u- 
aria  Frr.  (M.  H.  vid.  Rbl.)  Triglav  (Penth.);  Voßhütte,  Lichtfang  8.  Juli 
(Schwing.);  Weißenfels,  20.  Juli  (Hafn.);  Karawanken  (Galv.). 

Larentia  Tr. 

729.  dotata  L.  In  der  Umgebung  von  Laibach  in  Gebüschen  nicht 
häufig,  Juni,  Juli;  St.  Katharina  (Hafn.);  Radmannsdorf  (M.);  Črna  Prst, 
25.  Juli  (Winkl.)  auch  im  August  (Hafn.);  Mojstrana  (Galv.);  Kronau,  11.  Juli 
(Schwing.);  Karawanken  (Galv.);  Kumberg,  29.  Juli,  Landstraß,  7.  Juli 
(M.  H.);  Feistenberg,  24.  Juni,  4.  Juli,  St.  Anna  bei  Preserje,  25.  Juni, 
4.  Juli  (Hafn.). 

730.  fulvata  Forst.  Velika  Planina  (Steiner  Alpen),  800  m  und 
Črna  Prst,  800  m  aus  Gebüschen  gescheucht,  21.  und  30.  August  (M.  H.). 
Ende  Juni  auf  dem  Nanosabhange  um  wilde  Rosen  (Mn.). 

731.  o  cel  lat  a  L.  In  der  Umgebung  vom  Laibach  nicht  selten,  Mai, 
Juni  und  August,  September,  in  Hecken  und  an  Baumstämmen;  Mojstrana 
(Galv.);  Ratschach  in  Unterkrain  (M.  H);  Rudolfswert  (Hafn.);  Senožeče 
(M.  H.);  in  der  Umgebung  vom  Wippach,  auf  dem  Nanos  und  auf  dem 
Kouk  (Mn.);  jedenfalls  auch  anderwärts. 

732.  bicolorata  Hufn.  In  der  Umgebung  von  Laibach  (Tivoli, 
Stadwald,  Strobelhof),  Ende  Juni;  Juli,  nicht  häufig,  in  Hecken  und  in  der 
Dämmerung  um  Weidengebüsch  schwärmend  (Hafn.,  Winkl.);  bei  Zwischen- 
wässern am  3.  Juli  (Hafn.);  Feistritztal  bei  Stein,  5.  Juli  (Hafn.);  Wocheiner 
Feistritz,  14.  Juli  (Penth.);  Črna  Prst,  600;^/,  30.  Juli,  frisch  (Hafn.);  Ratschach 
in  Unterkrain  (M.  H.);  bei  Wippach,  am  Bachufer  im  Juni  aus  Sträuchern 
gescheucht  (Mn.);  ebenda,  19.  Juni  (Spl.). 

733.  vari  ata  Schiff  In  der  Umgebung  von  Laibach  auf  Fichten, 
manches  Jahr  sehr  häufig,  von  Mitte  Mai  bis  Ende  Juni.  Außerdem  auch 
im  Oktober  (5.,  9.  und  31.  X.)  gefangen  (Hafn.).  Andere  Fundorte:  St. 
Katharina,  Ljubnik  bei  Bischoflack  (3.  Juni),  Blegas,  1000 — 1200  m  sehr 
häufig,  jedoch  schon  abgeflogen,  22.,  23.  Juni  1910,  Wocheiner  Feistritz  und 
Črna  Prst,  im  Juni  und  später  (Hafn.);  Črna  Prst,  Kottal  und  Mojstrana, 
Lichtfang,  Ende  Juni,  Juli  (Schwing.);  Mojstrana,  1500  ni,  8.  Juli  (Schwing.); 
Baba  (Karawanken)  18.  Juli  1906  und  Stol,  29.  Juli  1906  (Galv.)  Stein 
(Doli.);  Feistritztal  bei  Stein,  5.  Juli,  Ortenegg,  11.  Juni,  Gorjanci,  Ende 
Juni  (Hafn.);  Wippach,  Lichtfang.  30.  Juni,  Gradišče  ob  Wippach,  27.  Juni 
(Preiss.);  Nanos,  Anfang  Juni  (Mn.).   Sehr  variabel. 

a)  ab.  stragulata  Hb.  Blegas  23.  Juni  (Dob.);  Črna  Prst,  11.  Juli 
(Schwing.);  ebenda,  17.  Juli   1910  (M.  H);  Vratatal,  23.  Juli   1910  (Spl.) 

b)  ab.  obeliscata  Hb.  Selten  unter  der  Stammform.  Laibach,  3  c?  c? 
St.  Katharina  1  9  gefangen  fHafn.).  Wippach,  Burg,  Lichtfang,  1.  Juli 
(Preiss.). 


263 


Slovstvo. 

Deželic  Velimir  dr..  Pisma  pisana  Z>^  Ljndevitn  Gaju  in  neki 
njegovi  sasiavci.  (1828^18^0).  Gradja  za  povijest  kniževnosti 
Hrvatske.  Izdaje  Jugoslov,  akademija  znanosti  i  umjetnosti.  Knjiga 
6.    Zagreb,  1909. 

Kot  6.  knjigo  >Gradje  za  povijest  književnosti  hrvatske«  je  izdala 
>Jugoslovanska  Akademija  znanosti  i  umjetnosti«  za  1.  1909.  korespondenco 
Ljudevita  Gaja,  ki  jo  čuva  zagrebška  vseučiliška  knjižnica.  Uredil  je  knjigo 
dr.  Velimir  Deželic;  on  ji  je  napisal  tudi  uvod,  a  tu  po  krivem  trdi,  da 
bi  se  bil  Gaj  kot  graški  dijak  seznanil  z  Vrazom  —  zakaj  Vraz  je  bil  še 
gimnazist  v  Mariboru,  ko  je  bil  Gaj  v  Gradcu.  Transkripcija  ni  vedno  točna. 
Večji  del  knjige  (329  strani)  obsega  pisma,  ki  so  jih  razni  Slovani  pisali 
Gaju,  manjši  del  ima  pisma,  ki  jih  je  pisal  Gaj;  dodana  je  še  razpravica  o 
avdijenci  Gajevi  pri  cesarju  Francu  1833.,  ki  po  beležkah  Gajevih  dokazuje, 
da  cesar  pač  ni  govoril  natančno  teh  besed:  >Kad  imaju  Magjari  novine,  neka 
ih  imadu  i  Hrvati«  —  nadalje  faksimile  Gajevcga  pisma  Vrazu  (1834)  in  govor 
Lj.  Gaja  24.  februarja  1849.  o  proslavi  obletnice  banovanja  Jelačičevega.  — 
Priobčeni  so  listi  le  do  1.  1850.;  takrat  je  otemnela  Gajeva  zvezda  in  niso 
več  z  njim  korespondirali  »znatniji  ljudi«.  V  korespondenci  se  pogrešajo 
listi  mnogih  mož,  s  katerimi  je  bil  Gaj  brezdvomno  v  zvezi,  zlasti  Rusov. 
To  nam  razlaga  Deželic  tako:  Ko  so  1853.  Gaja  radi  »konspiriranja«  z  Rusi 
zaprli,  je  spalil  vse  spise,  ki  bi  ga  količkaj  mogli  kompromitirati.  Izmed 
Slovencev  se  nahajajo  v  knjigi  listi  teh-le  mož:  Bleiweisa,  Cafa,  Danjka, 
Jarnika,  Matjašiča,  Orožna  Valentina,  Slomška  (in  Vraza  Stanka).  Liste  teh 
literatov  hočem  kratko  posneti. 

Da  sta  se  Plujčan  Matjašič  in  Krapinčan  Gaj  že  poznala  v  dijaških  letih 
(1827.),  nam  svedoči  list,  ki  ga  je  dne  23.  oktobra  1829.  pisal  Gaju  ISIa- 
tjašič  iz  Ptuja  kot  absolviran  filozof.  Gaj  se  je  takrat  ukvarjal  s  pravo- 
pisnimi reformami  —  1830  je  že  izdal  svojo  > Osnov  o«  —  in  je  poprosil 
po  vsej  priliki  Matjašiča,  naj  se  informira  pri  Štajercih  o  njih  mnenju.  Ma- 
tjaSič  ie  ni  mogel  z  Danjkom  ustno  govoriti,  a  večina  drugih  mu  je  rekla, 
da  ostanejo  »pri  starem«  (danjčici  r),  dokler  se  ne  ustanovi  nov  ])ra\c)pis  in 
ne  uvede  v  iole.  Pogovarjal   se  je  zlasti   s  Cvetkom. 

Matja.sič  je  obžaloval,  da  Gaja  §c  ni  mogel  pozdraviti  v  Ttuju  in  ga 
fxitod  par  četrt  ure  povabiti  v  kraje,  o  katerih  more  reči:  »hic  mihi  ter- 
rarum  praeter  omncs  angulu»  ridet«.  Bil  je  Matjašič  takrat  že  znan  v  rod- 
bini Gajevi;  zato  v  tem  listu  pozdravlja  njegovo  ljubo  gospo  mamico,  brata 
in  svakinjo,  pa  tudi   gdčno.   Fany   in    »lekarnarje,  svoje  zcmljakc«. 

I..  1836.  je  poslal  Urban  Jarnik,  ki  je-  bil  že  aboncnl  »l)ani((v«,  |>ii- 
pombc  o  Habukičcvi  dckiinaciji  in  konjugaciji,  kjer  je  proti  srbskim  ohlikain 
zagovarjal  »gornjcilir»kc«.  S  temi  svojimi  prispevki  je  hotel  «Icjaiiski  po- 
kazati %\o]C  vcjcijc  ^»übrr  Ihre  edlen  Hemühnng«Mi  in  fler  illyrischcn 
Litern'"--'      ^'   mu  ga  je  že  davno  želel   izraziti   pismeno 

i    leta    je    bil    SlomAek    v    /agrehii.      Tudi    l.i    posel     jc    kmIiI 
literarne  iscic. 


2fi4 

Dne  24.  aprila  1838.  je  poslal  Slomšek  iz  Celovca,  izpolnjujoč  svojo 
obljubo,  Gaju  za  »Danico«:  1.  »Ein  Wort  über  Volksbildung  in  den  Sonn- 
und  Feyertagsschulen,  wie  solche  in  Ober-IUirien  gehalten  werden,  welchen 
Aufsatz  ich  dem  Herrn  von  Rakowetz  zu  liefern  versprach«.  2.  »Einige 
schöne  Charakterzüge  aus  dem  Leben  der  Slovenen  in  den  Gebirgen 
zwischen  Kärnten,  Krain  und  Steyermark«.  —  Ako  bi  to  ugajalo,  bi  hotel 
poslati  še  več.  Obenem  mu  pošilja  celovške  mladinske  spise  ter  hoče  pošiljati 
tudi  nadaljnje  spise,  »damit  die  löbl.  Redaktion  auch  unsere  kleine  Literatur 
kennen  lerne«.  Naroča  za  pl.  Bohra,  c.  kr.  rudarskega  uradnika,  ki  se  baje 
osebno  pozna  z  Gajem,  eno  »Danico«.  Končno  pozdravlja  Rakovca, 
B  a  b  u  k  i  č  a  ,  Mažuraniča  itd. 

Iz  Vrazovega  kroga  graškega  je  izšel,  dasi  ni  nikdar  bil  pravi  Ilir, 
Oroslav  Caf. 

Juri  Caf,  kaplan  framski,  naroča  dne  27.  decembra  1839.  »Ilirske 
Nar.  Novine«  in  »Danico  Ilirsko«,  in  sicer  zase  in  za  kaplana  Jarca  v  Sliv- 
nici ter  vpraša,  ali  bi  Gajeva  tiskarna  ne  vzela  v  tisk  »windische  malenkosti 
d.  i.  Säckelchen  für  Kinder  als  Prämien  z.  B.  mit  1 — 2,  3 — 8  bis  20  duodcz- 
blätchen,  um  hier  das  illirisch-windische  Alphabet  nach  u.  nach  einzuführen«. 

Dne  5.  decembra  1843.  piše  Caf  slovenski  Gaju,  »preučenemu  go- 
spodu doktorju,  mladega  ilirstva  rumeni  zorjenici«,  o  potrebi  izpopolnitve 
Gajevega  pravopisa  za  slovenščino,  posebe  za  Cafove  slovarske  namene. 
(»Le  pravopisa  nam  ne  nametnite,  v  kterem  bi  se  uboga  Slovenščina 
utopila,  razgubila  ino  več  ne  poznala«).  Kot  dialektolog  je  polagal  vso 
važnost  na  narečja  in  podnarečja,  češ,  Bog  obvari,  da  bi  ilirščina  svoja 
podnarečja  celo  v  ncmar  puščala  ali  pa  zatirala,  s  tem  bi  sama  jamo  kopala 
svojemu  boljšemu  napredovanju,  on  da  hoče  sedaj  svojo  »domačo  ilirsko 
slovenščino  po  vsej  mogočnosti  ziskati  ino  vkup  spravit  .  .  .  ino  tako  ukra- 
šeno  ino  ukrepljeno  Vam  jo  hočem  k  občji  Ilirščini  pripeljat  .  .  .«  Caf  je  o 
svojih  črkopisnih  konstrukcijah  večkrat  pisal  tudi  Vrazu,  a  ni  prejel  od 
njega  dotle  nikakega  odgovora.  Vraz,  ki  je  že  1.  1834.  klical:  »Quando 
finis  erit  gramaticis  ?«  se  pač  1.  1843.  —  post  festum  —  ni  spuščal  v  taka 
razglabljanja  osamelega  dialektologa,  ki  je  popolnoma  zamenjal  znanstveno 
dialektologijo  s  praktičnimi  potrebami  knjižnega  jezika  in  pravopisa. 

Dne  11.  aprila  1846.  je  pisal  Caf  zopet  o  slovniških  stvareh  Gaju, 
»rumenomu  selncu  na  Ilirskem  nebu«  (»Vse  se  po  selncu  ozira  —  a  jaz 
po  Vas  .  .  .«)  ter  zatrjeval,  da  so  mu  ilirska  podnarečja,  »ogrskoslov., 
štajersko,  koroško,  kranjsko,  rezijansko,  hrvatsko  in  slovensko«  dobro  znana, 
ne  pa  južna   — •   pač  konfuzno  naštevanje! 

Močno  privlačno  silo  si   je  ustvaril   Gaj    z  ustanovitvijo  svoje  tiskarne. 

Dne  12.  marca  1840.  piše  znani  pesnik,  kaplan  Valentin  Orožen  iz 
Poličan  Gaju,  češ,  da  se  »unbekannter  Weise«  usoja,  ga  nadlegovati  z 
nekim  vprašanjem.  »Mehrere  geistliche  und  auch  andere  Herrn  in  unserer 
benachbarten  Steiermark  Freunde  der  slawischen  Litteratur  und  Theil- 
nehmer  Illirisch  narodnih  novinah  in  (?)  Danica  wünschen  zu  erfahren,  ob 
Sie  nicht  auch  in  unserem  Cillier  Dialekte,  wohl  in  Ihrer  Schriftart  zu  Zeiten 
was  Poetisches  in  Ihre  Danica  aufnehmen  wollten  ?  Wäre  das,  so  wollten 
wir  Ihnen  herzlich  gerne  zum  allgemeinen  Besten  manches  Original  Liedchen 
einsenden«. 


265 

Teritorialne  zveze  in  pravopisne  simpatije  so  približale  Gaju  Petra 
Danjka. 

Dne  12.  marca  1841.  ^  je  dal  dekan  Danjko  ruskemu  prof.  Sreznjev- 
skemu  priporočilno  pismo  za  Gaja.  Dne  8.  januarja  1842.  pa  je  pisal  Gaju 
obširnejši  list  o  pravopismih,  jezikovnih  in  tiskovnih  stvareh;  list  svedoči, 
da  sta  si  bila  takrat  Gaj  in  Danjko  prav  blizu.  > Eigentlich  sind  wir  beide 
mitsamen,  nur  in  ....  s,  ž,  č  unterschieden  .  .  .  Quis  contra  correntem! 
(Danjkovi  znaki;  mögen  den  Vorzug  haben,  so  sind  jetzt  vorherrschend  durch 
Š,  Ž,  Č  und  immer  auch  weit  vorzüglicher  als  die  alten  des  Bohoritsch  in 
Krain<.  Hvali  rednost  Gajeve  tiskarne  »und  darum  bin  ich  derselben  immer 
mehr  Freund<,  zlasti  ker  vidi,  da  z  njim  lahko  čitajo  najpreprostejši  seljaki. 
Danjko  je  s  tiskom  njegove  >Pesmi  nedužnega  deteta*  prav  zadovoljen, 
češ,  tisk  je  »herzlich  nett«;  zato  naroča  bas  tiskanje  molitvenika  »Bog 
mojeh  vedreh<  ter  obeta,  da  pride  kmalu  s  tiskom  knjižice  »vom  Herzen 
lezu  und  Mariens  und  so  nach  und  nach  mit  verschiedenen  Arbeiten,  um 
die  einfache  Schreibart  s,  ž,  č  immer  weiter  zu  dehnen.  Damit  die 
Krainer  sehen,  daß  wir  in  unseren  Gegenden  nicht  allein 
mit  unserer  Mundart,  Kleidertracht  etc.,  sondern  auch  mit 
Š,  Ž,  č  wirklich  kroatisieren«. 

Vendar  v  knjižnem  jeziku  ni  hotel  čisto  za  Gajem  in  Vrazom.  Videl  je 
pač,  da  je  »unter  allen  Slavendialekten  hohe  Zeit,  endlich  einmal  ernstlicher 
zur  Literatur  zu  greifen,  als  es  bisher  geschah.  Wir  können  aber  nicht  unsere 
Arbeiten  fürs  liebe  Land- Volk  gefällig  und  brauchbar  machen,  wenn  wir  nur 
( r  uns)  anfangs  von  der  Mundart  desselben  zu  viel  von  benachbarten  Va- 
rietäten befangen  lassen;  denn  Ihnen  Agramcrn  kann  nicht  die  Mundart 
gefällig  seyn,  wie  sie  hier  unter  den  zusammengrenzenden  kroatischen, 
ungarischen  und  steyrischen  Winden  lautet,  und  umgekehrt,  so  wollen  nur  (?) 
ailhier  auch  andere  benachbarte  Varietäten  nicht  gefallen.  Wir  alle  thun 
also  einstweilen  am  vortheilhaftesten,  wenn  wir  nach  dem  Beispiel  der  alten 
griechischen  Äolier,  Doricr,  Attiker,  Jonier  j  e  der  nur  für  sein  Volk  lein 
arbeiten  und  nach  und  nach  einer  von  dem  andern  das  bessere  benützen 
und  durch  Schulwesen  in  die  Welt  langsam  wachsen  machen.  (?)  Der 
kroatisicrcnde  Dialekt  ist  unter  und  ob  besagten  Zu- 
sammcngränzlcrn  beliebter  als  der  krainische  und  kärnt- 
nerische«. Zato  more  v  onih  krajih  > vorzüglich  Agram  in  seiner  jetzigen 
Beschaffenheit  am   leichtesten   und  wohltätigsten   wirken«    (s  tiskom). 

Naravno  je,  da  je  Bleiweis  stopil  z  (jajem  v  zvezo,  ko  je  postal 
urednik   »Novic«;  saj  bliže  sploh  ni  imel    »kolege«. 

Dne  25.  avgusta  1843.  ponuja  Bleiweis  Gaju  svoje  »Kmetijske  in  roko- 
delske novizc«  za  »I.)anico  Ilirsko«,  »diese  von  Ihnen  so  trefflich  redigierte 
Zeitschrift«.  Ünc  4.  novembra  1H4.">.  pa  mu  poklanja  s  slovenskim  pisanim 
ÜHtom  pratiko  c.  kr.  Kmetijske  družbe  (»Malovažno  delo  je  sicer  v  redu 
fllavijanskc  literature,  vunder  se  je  za  prostiga  človeka  prav  koristnem  skazalo 
in  lani  je  bilo  4Ü.0(K)  iztisov  poprodanih.  Ker  tedaj  ta  knjižica  zlo  med 
ljudstvo  gre,  tim  Ictas  v  nji  pod  naslovom:  „Kantam  in  deklctam  za 
poduk   m   kratek  čas",   sestavek  spisal,  ki   Vam  bo  niorcbili   dojjadrl«  j. 

Slovence*'  pa  %e  tiče  tudi  list  Čeha  dr    Amerlinga, 

'  fri  DvleUCu  jjolovo  pomolilo  IH-VJ 

18 


266 

Julija  meseca  1836.  je  bil  v  Ljubljani,  in  sicer  pri  Kastelcu  dr.  K. 
Amerling,  asistent  zoologije  iz  Prage  (potoval  je  po  našem  jugu,  da  bi  na- 
biral narodna  imena  ptičev,  rastlin  itd.);  seznanil  se  je  tudi  s  Prešernom, 
Chrobatom,  Metelkom,  »grofom«  Freyerjem.  Na  Koroškem  se  je  seznanil  z 
Jarnikom  in  zvedel,  da  ima  za  Gaja  pripravljen  spis,  ki  ga  pa  hoče  skrajšati, 
>mislim  pa,  da  to  učini  v  blagor  vsega  južnega  slovanstva«  (očividno  je 
ironija  proti  Jarnikovim  jezikovnim  predlogom);  v  Celovcu  je  posetil  Zupana, 
Slomška,  Kokeila  itd.;  pravi  »Najhuje  izgleda  na  Koroškem;  tu  ta 
narod  umira;  in  duhovništvo  mu  trikrat  na  leto  propo- 
veduje  njegovo  pogrebno  pesem  v  jeziku  njihovih  očetov  in 
bože,  da  je  temu  tako   — «... 

Največ  je  pisem  Vrazovih  (16)  in  ta  so  tudi  najzanimivejša;  zlasti  je 
zanimiv  Vrazov  list,  pisan  v  Ljubljani  dne  27.  januarja  1837.  Vraz  tu  piše, 
da  je  bil  pri  Prešernu,  da  Prešeren  rad  sluša  in  poje  Gajevo  »Još 
Hrvatska«  in  se  strinja  z  ilirskimi  tendencami;  Prešeren  obžaluje, 
da  je  že  v  letih  in  si  ne  more  toliko  prisvojiti  ilirščine,  da  bi  v  njej  na- 
pisal  »karkoli  viteškega«.  Dr.  Fr.  IleHČ. 

Kotnik  Frans  Dr.,  Beiträge  mir  Volksliteratur  Kärntens.  Sonder- 
abdruck am  dem  60,  Programme  des  Staats-Obergymnasiums  zu 
Klagenfurt  1909/10.  Str.  22).  Kurze  Biographie  des  Volkspoeten 
Andreas  Schuster,  vulgo  Drohoznjak. 

Koroška  nam  dosle  ni  dala  plodovitega  umetnega  pesnika.  Kako  bi 
ga  bila  tudi  dala,  ko  pa  neprijateljske  razmere  uduše  prirodne  kali  ter  se 
jim  ne  puste  razviti.  A  da  ima  koroški  Slovenec  piirodne  sile  dosti,  o 
tem  nam  svedoči  poleg  častitljivega  tkalca-pevca,  M.  Andreaša  iz  Roža  tudi 
Andraš  Droboznjak,  kmet,  ki  je  pred  100  leti  oral  svojo  koroško  njivo  in 
njivo  slovenske  književnosti.  Prof.  Kotnik,  sam  koroški  Slovenec,  nam  je 
v  pričujoči  študiji  podal  jako  važno  pojasnilo  o  tem  kmetu-literatu,  ki  ga 
je  dosle  poznal  le  malokdo,  in  to  skoro  le  po  imenu. ^  Rojen  je  bil  Schuster- 
Droboznjak  1.  1768.  blizu  Sv.  Jurija  (Sternberg)  v  beljaškem  okrožju  in  je 
umrl  po  1.  1818.  (kdaj,  tega  tudi  dr.  Kotnik  še  ni  mogel  dognati)  —  vrstnik 
torej  francoskim  časom,  ki  so  tudi  Andreašu  narekovali  »rajme«.  Po  starih 
pesniških  pravicah  je  ljubil  tudi  vino;  s  svojim  posestvom  je  dogospodaril 
ter  zadnji  del  svojega  življenja  baje  preživel  v  osojski  okolici.  So  mu  pač 
pri  kmetskcm  delu  hodili  »rajmi«  po  glavi.  »Te  raime  sim  naredov  per 
moimi  dele  polete«,  pravi  sam  in  poroča  se,  da  je  imel,  ko  je  oral,  na 
vsakem  koncu  njive  knjigo,  da  je  v  njo  zapisoval  »rajme«,  ki  jih  je  spesnil 
brazdeč.  Droboznjakovih  tiskanih  knjig  je  dosle  znanih  četvero  (razen  tega 
še  en  tiskan  list).  »Svovenji  obace«  (Slovenji  abece),  ki  je  dosle  znan  v 
enem  edinem  eksemplarju,  obsega  406  verzov,  vsak  peti  verz  se  začne 
z  novo  črko  abecede  (pred  te  »abecedne«  verze  je  postavljen  uvod);  ta 
abeceda  je  uporabljena  kot  akrostihon.  Po  vsebini  pa  knjiga  ni  kak 
abecednik  —  začetnica  za  čitanje,  marveč  je  »poučna«  pesem,  ki  prikazuje 
socialna  zla  svoje  dobe,  pregrehe,  na  pr.  mož,  žen,  mladeničev,  deklet. 
Kara   sicer   pregrehe    kmetskega   stanu,    a  tudi    zatrjuje,    da   bi   ne    bilo  na 

'  Pisal  je  o  njem  v  „Časopisu  za  zgodovino  in  narodopisje"  prof.  Iv.  Grafen- 
auer  1907. 


267 

svetu  nobenega  gospoda,  ko  bi  ne  bilo  kmeta.  Ostro  biča  tudi  razposajenost 
duhovniškega  življenja,  ki  je  vzrok,  da  je  ljudstvo  tako  pokvarjeno.  Druga 
knjiga,  ki  pa  ji  je  naslov  neznan,  obsega  >litanije  teh  hudih  žen*,  izpoved 
»za  pijance«  (na  pr.:  »O  gospod  birt,  bodi  ti  meni,  ubogemu  pijancu 
gnadljiv  inu  milostljiv  skoz  tvojo  belo  kredo!*  —  moderniziral  sem  v  tem 
citatu  nekoliko  pravopisa  itd.  Tretja  knjiga  je  »Pasion*,  ki  ga  je  Droboznjak, 
>en  poreden  Pauer  u'  Koratane*  zložil  po  nemškem  vzorcu  P.  Mart.  Cochema. 
Četrta  knjiga  jo  >Colemone-Shegen*.  Se  pred  20  leti  se  je  mnogo  čitala 
knjiga  o  lepi  Mageloni,  ki  jo  je  baje  spisal  tudi  Droboznjak,  ki  pa  je  zdaj 
ni  najti  več  v  nobenem  eksemplarju.  Med  narodom  je  mnogo  dcbelo-smešnih 
verzov,  ki  jih  —  pa  dosle  brez  dokaza  —  pripisujejo  tudi  Droboznjaku. 
Narobe-kralj  Matjaž!  —  Študija  dr.  Kotnikova  je  prav  pomemben  prispevek 
k  naši  kulturno-literarni  prošlosti,  a  dobiva  pomen  tudi  za  razvoj  inter- 
nacionalnih literarnih  pojavov.  Droboznjakovi  akrostihi  na  pr.  dajejo  slutiti, 
da  je  imela  nemška  literatura  take  akrostihe  ne  le  v  15.  stoletju  — •  iz  tega 
so  znani  —  ampak  tudi  pozneje,  v  18.  stoletju,  zakaj  tc-le  je  po  vsej 
priliki  čital  in  rabil  Droboznjak.  Dr.  Fr.  Jleiič. 

A.  Leskien,  Zur  Kritik  des  altkirchenslarischen  Codex  Supras- 
liensis  II.  Des  XW'Ill.  Bandes  der  Ahhaiuiliiniren  der  pliilolog. 
histor.  Klasse  der  königl.  Sächsischen  Gesellschaft  der  Wissen- 
schaften Nr.  I.    Leipzig  bei  B.  G.  Teubner  1910. 

Ze  v  XXVII.  zvezku  istega  zbornika  pričeto  študijo  nadaljuje  ugledni 
lipsijski  slavist  v  tem  najnovejšem  snopiču,  obsegajočem  26  str.  Primerjaje 
grško  predlogo  z  obema  izdajama  Supraslskcga  zbornika,  z  Miklošičevo 
in  Scverjanovljo,  razlaga  razna  teže  umljiva  mesta  in  priporoča  zmiselne 
popravke.  Kakor  znano,  se  nahaja  dobršen  del  tega  znamenitega  spomenika 
(118  listov)  v  ljubljanski    študijski    knjižnici    kot  del  Kopitarjeve   zapuščine. 

W. 
Kari  Pick    Die  schiffbaren  Flüsse  in  Krain  und  ihre  Regulierung. 

(„(österreichische  Wochenschrift  für  den  öffentlichen  Bandicnst". 
Jahrg.  1910,  Heft  29  und  30.  —  Nekoliko  razširjeno  v  „Laihacher 
Zeitung",  21-2:{  VI!.,  25— .'iO/VIl.,   1— 4/Vlll.    1910). 

()  brrjflarstvu  po  Ljubljanci  in  Savi  sta  že  fjisala  zgodovinarja  Rular 
(Miltcil.  d.  Muscalver.  1S92;  in  Vrhovec  (Zab.  knjiž.  »Matice  Slov.*  1895). 
V  zgoraj  navedeni  študiji  razpravlja  o  zgodovini  uravnavanja  Ljubljanice  in 
Save  strokovnjak-inžcner,  ki  ima  kot  sckcijski  stavbni  voditelj  pri  uravnavi 
Save  na  Kranjskem  največ  vpogleda  v  stvar.  Pri  tem  delu  mu  je  služilo 
...r.,.,.-,  ,i.,..i..;  .,,..  .i.i.....,f,  aktov  ljubljanskega  magistrata  in  kranjske  deželne 
/  .H   Karlom   VI  ,  ki  je  obračal    posebno    [jozornost    na 

Tr»t  in  Reko  in  raditega  gradil  ceste  proti  morju  ter  pospeševal  brodarstvo 
po  Savi  in  Ljubljanci.     IMizu    Fužinskega    slapa    pod  Ljubljano   so  napravili 

'  "' '        ' "      '    ' '     ■       ''  rnicami    in    tnanjšcga  pi  i  razvpitem    »Hclcin 

postaje  Hi. letnik;  nadalje  so  odsli.inili 
nevarne  kU-či  na  ve£  krajih  med  Savo  in  Zidanim  mostom;  izboljšali  so 
vlačilnc  sff/o  (Trcppclwrgc)  ob  Savi,  ki  je  živina  po  njih  vlačila  s  tovori 
obložene    ladje    po    reki    navzgor.     A    Fužinski    prekop    se    ni    obnrscl.     Za 


268 

vzdržavanje  vseh  teh  naprav  so  ustanovili  leta  1738.  v  Ljubljani  dvorno 
komisijo,  ki  je  določila  za  čolne  posebno  »Strom-Conservations-Gebühr«. 
Te  naprave  so  izpopolnjevali  za  časa  Marije  Terezije  in  Jožefa  II.  Velike 
zasluge  si  je  pridobil  »navigacijski  inžener«  Josip  S  che  meri,  ki  je  začel 
1.  1784.  z  novo  uravnavo,  kar  je  bilo  posebno  važno  v  francoskih  vojnah 
1.  1799 — 1804,  ko  so  prevažali  vojaštvo  po  Savi.  Schemerl  je  dal  izboljšati 
vlačilno  stezo,  ki  je  držala  od  Zaloga  do  Radeč  zdaj  po  desnem,  zdaj  po 
levem  bregu,  od  Radeč  do  Krškega  po  levem;  od  Vernika  pri  Kresnicah 
do  Save  je  bila  vsekana  v  skalo.  —  L.  1795.  je  Ogrska  nameravala  Reko 
spojiti  po  cesti  s  Kolpo,  to  reko  uravnati  in  zvezati  s  Savo  in  Donavo; 
neka  kr.  ogrska  parobrodna  družba  naj  bi  bila  izvršila  ta  načrt.  A  ker  bi 
bile  tako  oškodovane  notranjeavstrijske  dežele  s  Trstom,  se  je  v  istem  letu 
v  Ljubljani  sestala  komisija,  ki  je  izdelala  načrt,  po  katerem  naj  bi  šel 
promet  z  Dunaja  k  Adriji  po  Muri,  Dravi,  Savinji,  Savi  in  Ljubljanici  do 
Vrhnike  in  dalje  po  cesti  v  Trst.  Član  te  komisije  je  bil  tudi  neumorni 
Schemerl;  1.  1796.  je  z  Maillardom  niveliral  progo  Mura — Vrhnika.  A  razen 
»Wiener-Neustädterkanala«  med  Dunajem  in  Dunajskim  Novim  mestom  je 
ostal  ves  načrt  na  papirju.  V  letih  1795 — 1801  so  zopet  uravnavali  Savo; 
tudi  večje  ladje  so  odslej  vozile  po  reki.  Savske  ladje  so  nosile  navadno 
16  mož;  pri  krmilu  je  sedel  »zadnjik«,  na  sprednjem  koncu  ladje  »spred- 
njik«,  štirje  »krmani«  so  pomagali  zadnjiku,  štirje  sprednjiku,  dva  »brodnika« 
sta  pritrjevala  vrvi  pri  vlačenju  ladij  in  pripravljala  vlačilno  živino;  razen 
teh  je  bilo  na  ladji  še  nekaj  »pomagačev«  (enemu  od  njih  so  rekli  »ta 
peti«).  Vlačilna  živina  je  štela  7  parov  volov,  včasih  je  vlačilo  ladje  celo 
21  parov.  —  Ko  je  bila  dograjena  Južna  železnica,  je  nehala  plovba  po 
Ljubljanici  in  Savi,  a  regulacijska  dela  so  nadaljevali.  Uravnavo  Savske 
struge  med  Sv.  Jakobom  in  izlivom  Kamniške  Bistrice  so  dovršili  1.  1884. 
do  1895.,  med  Sv.  Jakobom  in  Tacnom  1.  1897.;  od  1.  1903.  pa  uravnavajo 
Savo  od  Dolskega  dalje. 

Svoji  razpravi  je  inžener  Pick  priložil  dva  zemljevidna  obriska,  risbe 
starih  ter  modernih  savskih  ladij  in  reprodukcije  peterih  bakrorezov  iz 
1.  1736.  in  1738.,  ki  kažejo  Ljubljanico  pri  Fužinah  ter  najznamenitejše 
tesni  ob  Savi. 

Plovba  po  Savi  je  danes  pri  nas  skoro  pozabljena;  a  nedavno  se  je 
oglasila  Ogrska  z  načrtom,  ki  bi  imel  tudi  za  Kranjsko  važne  posledice. 
Ogr.ski  trgovski  minister  Kossuth  je  izdal  obširno  spomenico^  o  prekopu, 
ki  bi  naj  vezal  Donavo  z  Reko  in  tako  osvobodil  ogrsko  trgovino  avstrij- 
skega vpliva.  Novi  prekop  bi  spojil  Vukovar  ob  Donavi  in  Samac  ob  Savi; 
Kolpa  bi  se  morala  poglobiti  od  Karlovca  do  Broda  ob  kranjsko-hrvaški 
meji  in  odtod  bi  držal  prekop  na  Reko.  Tako  bi  se  uresničil  nad  100  let 
stari  načrt  in  vprašanje    plovbe  po  naših    rekah  bi  zopet   postalo    aktualno. 

M.  Pajk. 

'  „Daten  zur  Frage  des  Donau— Save-Kanals  und  der  zum  Adriatischen  Meere 
führenden  Wasserstraße  (Aus  dem  vom  ungar.  Handelsmin.  Fr.  Kossuth  herausgeg. 
127  Seiten  Text  .  .  .  enthaltenen  Werke  .  .  .  übersetzt)"  v  „österr.  Wochenschrift  f. 
d.  öffenti.  Baudienst".  Jahrg.  1910,  Heft  1.  —  Prim.  tudi  „Die  Wasserwirtschaft  in 
Ungarn"  (Mitteil,  des  Zentralvereines  für  Fluß-  u.  Kanalschiffahrt  in  Österreich, 
1.  II.  1909). 


269 

P.  v.  Radics.  Einnahmen  und  Atisgaben  der  Stadt  Laibach  im 
Jahre  1381.  („Laibacher  Zeitung",  18./VI.,  21./VI.,  22./VI.  und 
23./VI.   1910). 

Marljivi  Nestor  kranjskih  zgodovinarjev  objavlja  tu  iz  ljubljanskega 
mestnega  arhiva  najstarejše  podatke  o  gospodarstvu  ljubljanskega  mesta  iz 
leta  1581.  Zupan  je  bil  tedaj  protestant  Lenart  Chren,  oče  slovečega 
protireformatorja  škofa  Tomaža  Hrena.  Dohodki  ljubljanskega  mesta 
so  bili  takrat:  a)  Mitnine  ob  štirih  mestnih  vratih;  največ  (700  gld. 
49  kr.)  so  nesla  >Spitalska  vrata«  (ob  vhodu  v  prejšnjo  Špitalsko,  sedaj 
Stritarjevo  ulico  1;  torej  največ  so  uvažali  po  Dunajski  cesti  in  iz  Gorenjske; 
dosti  manj  (210  gld.  4  kr.)  so  nesla  »Starotrška  vrata«  (blizu  Florijanske 
cerkve,  dohod  iz  Dolenjskega),  prav  neznaten  pa  je  bil  promet  po  >Klošter- 
skih  vratih«  (^poleg  sedanjega  finančnega  ravnateljstva,  42  gld.  16  kr.)  in 
po  >Nemških  vratih«  fpri  Križankih,  11  gld.  48  kr.).  b)  Pristojbine  od 
merjenja  žita,  vina,  platna  in  soli  z  mestnimi  tehtnicami,  od  nakupavanja 
žita  in  od  mestnih  prodajalnic  kruha  (Brottische),  c)  Od  hišnega  davka. 
d)  Od  zaostalih  davkov;  nekateri  davkoplačevalci  so  bili  na  zaostanku  po 
več,  celo  do  6  let.  e)  Od  prodajanja  lesa  iz  mestnega  loga,  od  mestnega 
mlina  in  od  mestnih  opekarn,  ki  jih  je  bilo  dvoje.  Ljubljanski  meščanje 
so  plačevali  za  1000  kosov  opeke  iz  mestnih  opekarn  1  gld.  45  kr.,  tujci 
2  gld.  20  kr.  f)  Od  glob,  in  g)  od  stojnic  ob  semnjih.  Skupaj  4437  gld. 
54  "4  kr.  —  Izdatki  1.  1581.  so  bili:  Županova  letna  nagrada  50  gld., 
nagrade  mestnih  blagajnikov,  plača  mestnega  tajnika  200  gld.,  kar  je  za 
one  čase  znatna  vsota,  plače  mestnih  uslužbencev  (n.  pr.  čuvaja  Spitalskih 
vrat  letnih  61  gld.  30  kr.),  deželni  davek,  ki  ga  je  mesto  plačevalo  stano- 
vom, razni  upravni  in  reprezentacijski  stroški,  poprave  mestnih  stavb  i.  dr. 
—  Skupaj  4938  gld.  46  kr.  stroškov;  torej  500  gld.  56  kr.  primanjkljaja. 
Tudi  račun  za  leto  1582.  kaže  primanjkljaj.  M.  Fajk. 

Dr.  \V  Schmid,  Der  Goldntiinaenftind  in  Emona.  (Berliner  Münz- 
blätter.   N.  F.    XXXI.  Jahrg.    August   1910.    S.  537—541). 

Dr.  W.  Schmid  popisuje  50  zlatnikov  in  9  srebrnih  palic,  ki  so  jih 
februarja  1910.  izkopali  na  Mirju  (glej  str.  117.  letošnje  >Carniole« !).  Med 
zlatniki  je  večje  število  dozdaj  neznanih  vrst.  Povprečno  tehtajo  zlatniki  po 
4'47  g,  kar  se  ujema  z  običajno  težo  solidov  v  dobi  Konstantina  Velikega  in 
njegovih  naslednikov;  vendar  nahajamo  med  emonskimi  zlatniki  ncnaxadno 
mnogo  takih,  ki  prekoračijo  normalno  težo.  To  razvidimo,  če  primerjamo 
podobne  najdbe.  M.  Pajk. 

Merhar  dr  I ,  Valz'asor  als  Efnograph.  Eine  Charakteristik. 
.lahrcshericht  des  k.  k.  Staatsgymnasiums  in  Triest  über  das  Sclnil- 
jahr    lfK)9/10.  S.  3—26 

/.animivo  pi»an  članek,  ki  pa  ne  odgovarja  povsem  naslovu.   Poleg  prc- 

■   Valvazorja  kot  ctnografa  se  nahajajo  v  spisu  tudi  stvari,  ki 

i..     .J, ...... J,   j,. ... /..j/iav  k  omenjeni   Valvazorjcvi   r)znaki,  a  nikakor  ne  kvarijo 

celote.  Za  »v«>jo  osebo  bi  »i  icicl  spis  v  slovenskem  je/.iku,  da  bi  zbudil 
med  nagimi  ljudmi  vcncljc  m  zmisci  za  lepoto  naAih  krajev,  za  narodovo 
preteklost,  za  narodno  blago  ter  življenje  in  mišljenje   našega    ljudstva.     Pa 


270 

tudi  kot  programski  sestavek  ne  bo  izgrešil  po  mojih  mislih  svojega  cilja, 
ker  sem  prepričan,  da  so  ga  čitali  dijaki  z  zanimanjem  in  da  je  vžgal  vsaj 
v  tem  ali  onem  iskro  navdušenja  za  Valvazorjevo  delo.  Članki  enake  vrste, 
kakor  je  Merharjev,  so  gotovo  veliko  pripravnejši  za  srednješolska  izvestja, 
ki  pridejo  po  dijakih  tudi  v  roke  širjega  občinstva,  nego  mnogokrat  suhoparne 
razprave,  katerih   ali  ne  čita  nihče,  ali  se  jih  pa  usmili  tuintam  kak  profesor. 

Merharjeva  karakteristika  Valvazorja  se  odlikuje  po  temeljitem  znanju 
»Der  Ehre  des  Herzogtums  Krain«.  Zdi  se  mi  pa  le  ogrodje  k  razpravi,  ki 
naj  bi  izrekla  zadnjo  besedo  o  etnografskem  Valvazorjevem  gradivu.  A  tudi 
sicer  naj  pride  Merhar  še  večkrat  na  dan  z  razpravami  o  Valvazorju,  ker  kaže 
z  imenovanim  programskim  člankom  lepo  sposobnost  za  to.  Valvazorjev 
skoro  edini  dosedanji  preiskovalec  Radics  je  namreč  preveč  epično  širok 
in  premalo  kritičen,  da  bi  zadostil  strogemu  znanstvu.  S  tem  pa  ne  mislim 
kratiti  njegovih  zaslug,  ki  si  jih  je  pridobil  z  marljivostjo  na  polju  naše 
kulturne  ali  literarne  zgodovine. 

Kar  sem  še  čital  razprav  v  srednješolskih  izvestjih  Primorja,  še  povsod 
me  je  motilo  lepo  število  tiskovnih  pogreškov.  I.  Merharjev  članek  ni  brez 
njih.    Pa  tudi  jezik  ni  brez  napak.  Dr.  Lokar 

Kossmaf  und  Diener,  Die  Beilerophonkalke  von  Oberkrain  und 
ihre  Brachiopodenfauna.  Mit  2  Tafeln  und  6  Textiilustrationen. 
Jahrbuch  der  k.  k.  Geologischen  Reichsanstalt  in  Wien.  LX.  Band. 
1910.   Seite  277—310. 

Um  die  Ergebnisse  dieser  Abhandlung  gebührend  vi^ürdigen  zu  können, 
empfiehlt  es  sich,  hiezu  den  Maßstab  zu  gewinnen  durch  einen  kurzen  Rück- 
blick über  den  historischen  Gang  der  Fragen,  die  hier  der  Lösung  zugeführt 
werden. 

In  den  Nordalpen  wie  in  den  Südalpen  findet  sich,  wie  schon  F.  v. 
Hauer  in  seiner  Geologie  1875  es  darstellt,  über  den  altern  palaeozoischen 
Formationen  ein  Schichtenkomplex,  welcher  vorwaltend  aus  rot  gefärbten 
Konglomeraten  und  Sandsteinen  mit  Einlagerungen  von  Schiefern  oder 
Kalksteinen  besteht.  Da  insbesondere  in  den  ersteren  Petrefakten  gänzlich 
zu  fehlen  scheinen,  die  darüberliegenden  ebenfalls  rot  gefärbten  sandigen 
Schiefer  jedoch  sicher  der  Triasformation  angehören,  so  blieb  die  Alters- 
bestimmung jener  lange  Zeit  zweifelhaft. 

In  der  alten  geognostischen  Karte  von  Tirol,  welche  J.  Trinker 
1853  erläuterte,  ist  eine  Zone  roten  Sandsteines  als  »Rotliegendes«,  der 
untern  Abteilung  der  Permformation  entsprechend,  ausgeschieden.  Im 
Hangenden  desselben  erscheint  eine  Zone  von  Kalkstein  eingezeichnet 
und  dem    »untern  Alpenkalk«    zugestellt. 

In  der  geologischen  Karte  von  Oberkrain,  welche  von  der  Geologischen 
Reichsanstalt  in  Wien  auf  grund  der  Übersichtsaufnahmen  eines  Geologen 
dieser  Anstalt,  M.  V.  Lipoid,  in  den  Jahren  1855  und  1856  publiziert 
wurde,  erscheinen  die  roten  Sandsteine  und  Konglomerate  den  Werfener 
Schichten  der  untern  Trias  zugezogen  und  die  in  innigem  Zusammenhange 
damit  stehenden  Kalke  zumeist  als  »Muschelkalk«  der  mittlem  Trias 
zugeordnet. 

Gümbel  zählt  noch  im  J.  1873  den  Grödner  Sandstein  der  Trias  zu. 


271 

Suess  gelang  der  Nachweis  von  bezeichnenden  Pfianzenabdrücken 
der  Permformation  im  RotHegenden  über  dem  Quarzporphyr  Südtirols, 
jedoch  in  Gesteinen  abweichender  petrographischer  Ausbildung. 

Hiedurch,  sowie  durch  eigene  Beobachtungen  im  Gailtaler  Gebirge, 
sowie  in  den  Karawanken  angeregt  trat  Stäche  der  Frage  näher  und 
entdeckte  im  J.  1877  in  Südtirol  in  Kalken,  welche  über  den  Grödner 
Sandsteinen,  jedoch  unter  unzweifelhaften  Werfener  Schichten  liegen,  eine 
marine  Fauna  von  vorwiegend  palaeozoischem  Gepräge.  Hiedurch  war 
folgendes  klargestellt:  der  Grödner  Sandstein  und  die  Verrucanokonglo- 
merate  entsprechen  der  untern  Abteilung  der  Permformation,  welche  in 
Deutschland  in  petrographisch  ähnlicher  Weise  ausgebildet  ist  und  mit 
dem  alten  bergmännischen  Namen  als  > Rotliegendes*  bezeichnet  wird.  Die 
obere  Abteilung  der  Permformation,  welche  in  Deutschland  vorwiegend 
in  Form  von  Kalken  und  Dolomiten  entwickelt  ist  und  die  bergmännische 
Benennung  > Zechstein <  führt,  ist  in  den  Südalpen  ebenfalls  in  kalkiger 
und  dolomitischer  Entwicklung  vorhanden;  die  in  ihr  von  Stäche  neu- 
entdeckte Fauna  aber  ist  als  eine  alpin  modifizierte  Fazies  der  Fauna  des 
deutschen  Zechsteins  aufzufassen.  Die  petrographische  Analogie  der  beiden 
Abteilungen  des  mitteleuropaeischen  Perm  in-  und  außerhalb  der  Alpen  ist 
allerdings  keine  vollständige.  Die  Permsedimente  Deutschlands  sind  aus- 
gezeichnet durch  ein  reichliches  Vorkommen  von  nutzbaren  Mineralen 
(Kupfererze,  Steinsalz  in  einer  Mächtigkeit  von  über  12Ü0  ;//,  Kalisalze, 
Gyps,   Steinkohle). 

Die  durch  Hofrat  Stäche  bekannt  gewordene  Tierwelt  des  südalpinen 
Oberperm  enthält  Cephalopoden,  Muscheln,  Brachiopoden  (Productus  etc.), 
Schnecken  ('Bellerophon  etc.)  u.  a.  Nach  ihren  bedeutsamsten  Fossilien 
werden  diese  .Schichten  kurz  als  Bellerophon-Kalke  und  IJolomitc  bezeichnet. 
Von  Pflanzen  sind  darin  kalkausscheidende  Algen  der  Gattung  Gyroporclla 
so  häufig,  daß  sie  wohl  zur  Gesteinsbildung  beitragen.  Stäche  hat  seine 
Funde  in  den  Jahrbüchern  der  Geologischen  Reichsanstalt  1877  und  1878 
in  einer  eingehenden  Abhandlung  erörtert  und  damit  die  Vertretung  der 
Permformation  in  den  Südalpen  mit  ihren  beiden  Abteilungen  zum  ersten- 
male  festgestellt. 

Eine  namhafte  Erweiterung  der  Kenntnis  des  Unter-Perm  brachten 
die  Entdeckungen,  welche  in  den  Karawanken  und  den  Karnischen  Alpen 
von  Stäche  (18H4i,  Geyer  C1896,  1899)  und  besonders  Schellwien 
(1898,  19(XJ)  gemacht  wurden. 

Bald  darauf  erregten  die  Fossilfundc,  welche  Kossmat  in  den  obcr- 
pcrmischen  Schichten  Oberkrains  gemacht  hatte,  Aufmerksamkeit.  Professor 
Ko5smat  war  als  ficologc  der  Österreich.  Geologischen  Rciclisanstall  mit 
der  ('»(.logischen  Neuaufnahme  des  Idrianer  und  Bischoflacker  Ik-rglandcs 
(h\  irte    der    Österr.- Ungar.    Monarchie,    1  :  75.000,    Blatt  ;  Zone    21, 

Kolonne  X)  beschäftiget  un<l  kam    alsbald  in  die  Lage,   im  Bereiche  seiner 
Hr     ■  Vorhandensein   sowohl  von  roten   Sandsteinen    und    Konglo- 

m<  . ..  ■  ..icr-Pcrm   fest/'"-'' "-n,  als  auch   die  darüber  lagerndi-ii  Kalke 

un<l    1  ur    mit    ihren    Du;  :iitlen    und    Anwilterungcn   von   Hcllero- 

phonM:halen,    sowie    andern    entsprechenden    Fossilien     als    Vertreter    der 
obcrn    y\i  Ibcn    Kormalion    zu    erkennen.     Hiedurch    erfuhr  die 

Geolog.   K.jii-    i.iji.ids    eine    namhafte   Ergänzung   und   Vervollkoiiiiiiiiuiig. 


272 

Im  Jahre  1901  entdeckte  Prof.  Kossmat  überdies  in  den  Bellero- 
phonkalken  in  der  Nähe  von  Zažar  und  Vrzdenec  (»Schönbrunn«)  bei 
Oberlaibach  Schalen  der  Brachiopodengattung  Productus,  welche  Prof. 
Schellwien  (Königsberg)  als  wahrscheinlich  identisch  mit  Productus 
indicus  des  vorderindischen  Salt  Range- Gebirges  erkannte.  Hiedurch 
erschienen  überraschende  faunistische  Beziehungen  der  Permperiode  zwischen 
weit  entfernten  Gegenden  angedeutet.  Es  besuchten  daher  behufs  Ergänzung 
des  palaeontologischen  Materiales  Kossmat  und  Schellwien  gemeinsam 
die  genannten  Fundorte  im  Sommer  1905.  Noch  im  selben  Jahre  erstattete 
Schellwien  der  Deutschen  Geologischen  Gesellschaft  Bericht  über  die 
Ergebnisse  der  Aufsammlung.  Es  ließen  sich  in  der  Tat  einige  identische 
Arten  mit  denen  der  indischen  Productuskalke  feststellen.  Nach  dem 
vorzeitigen  Tode  Schellwiens  übernahm  Professor  Diener  (Wien)  die 
Untersuchung  der  gesammelten  Brachiopoden. 

Die  Ergebnisse  der  Befunde  beider  Fachgelehrten:  Kossmat  und 
Diener  finden  wir  in  der  Abhandlung  niedergelegt,  auf  welche  wir  durch 
den  vorliegenden  Bericht  die  Aufmerksamkeit  zu  lenken  beabsichtigen.  Sie 
zerfällt  in  zwei  Abschnitte:  im  ersten  berichtet  Prof.  Kossmat  über  »Die 
Verbreitung  und  Lagerung  der  Bellerophonkalke  im  Süden  der  Julischen 
Alpen«,  in  dem  zweiten  Prof  Diener  über  »Die  Brachiopodenfauna  des 
Beilerophonkalkes  von  Zažar  und  Schönbrunn«. 

Kossmat  widmet  gesonderte  Erörterungen,  I.  den  Bellerophonkalken 
der  Gebirgszone  Sairach-Kirchheim,  sowie  den  Permaufbrüchen  im  Gebiete 
des  Idrijcaflusses,  II.  den  Bellerophonkalken  der  Umgebung  von  Bischoflack 
und  Billichgratz,  III.  den  Bellerophonkalken  der  Gebirgszone  Oberlaibach- 
PöUand.  Es  werden  die  Gesteinsfolge  und  die  durch  Verwerfungen,  Über- 
schiebungen, Faltungen  und  Überkippungen  reichlich  gestörte  Lagerung 
besprochen,  wobei  die  Darstellung  durch  1  Kartenskizze  und  5  Profile 
unterstützt  wird.  Bemerkenswert  ist  das  Vorkommen  von  lagerartigen 
Imprägnationen  mit  Kupfererzen  im  Perm  der  Umgebungen  von  Kirchheim, 
Bischoflack,  im  Sairacher  Berg  und  bei  Eisnern.  Dies  verdient  hervorgehoben 
zu  werden,  da  Kupfervorkommnisse  sowohl  in  vielen  Teilen  der  Südalpen 
als  auch  in  außeralpinen  Gegenden  (Deutschland  etc.)  zu  kennzeichnenden 
Begleitern  des  Perm  gehören.  In  den  »Schlußbemerkungen«  weist  Kossmat 
auf  die  Vertretung  beider  Permabteilungen  in  den  Ostkarawanken  und  dem 
Gebiet  von  Seeland  am  Nordrand  der  Sanntaler  Alpen,  welches  Vorkommen 
von  Teller  festgestellt  wurde  (1898)  und  schließlich  auf  die  Permformation 
Bosniens  (nach  Kittl  1904)  und  Dalmatiens  (nach  Schubert  1910)  hin. 
Doch  lieferten  alle  diese  Gebiete  bis  jetzt  keine  so  bemerkenswerte  Faunen- 
bestandteile wie  die  krainischen  Lokalitäten. 

Die  nun  folgende  palaeontologische  Untersuchung  Prof.  Dieners 
ist  von  besonderem  Interesse  dadurch,  daß  vom  italienischen  Geologen 
Ganeva  eine  Studie  über  die  Fauna  des  südalpinen  Bellerophonkalkes 
erschienen  war  (1905,  1906).  Dieselbe  stützt  sich  auf  eine  größere  Fossil- 
liste, als  sie  seinerzeit  Stäche  zu  Gebote  stand.  Auffallend  ist  es  aber,  daß 
Ganeva  in  seiner  Diskussion  der  Perm  -  Triasgrenze  den  Beilerophonkalk 
nicht  mit  dem  Productuskalk,  sondern  mit  den  Ceratitenschichten  der  in- 
dischen Salt-Range  parallelisiert. 


273 

Diener  hebt  zunächst  das  gewaltige  Überwiegen  der  Productidae  in 
der  Fauna  von  Žažar  und  Vrzdenec  hervor.  Dies  sei  um  so  bemerkenswerter, 
als  sonst  im  südalpinen  Bellerophonkalk  Vertreter  dieser  Familie  der  Bra- 
chiopoden  außerordentlich  spärlich  sind.  Ferner  macht  Diener  in  seiner 
Besprechung  der  Fauna  des  oberkrainischen  Bellerophonkalkes  auf  deren 
altertümliches  Gepräge  aufmerksam.  Einige  Formen  weisen  eher  auf  ein  unter- 
karbonisches  als  auf  permisches  Alter  hin,  andere  auf  das  Oberkarbon  von 
Moskau  und  dem  Ural;  die  verbreitetsten  Formen  allerdings  auf  den  Pro- 
ductus-Kalk  Indiens,  dessen  Altersstellung  eine  vielumstrittene  ist. 

Die  Fauna  des  oberkrainischen  Bellerophonkalkes  bringt  in  die  Frage 
eine  bestimmte  Entscheidung,  da  die  Fossilien  einer  sicher  horizontierten 
Schichtgruppe  angehören,  die  jünger  ist  als  unzweifelhafter  Grödner  Sand- 
stein und  älter  als  sichergestellte  Werfener  Schichten.  Die  Fauna  von 
Schönbrunn  und  Zažar  lehrt  uns  offenbar,  daß  die  in  Betracht  kommenden 
Brachiopoden,  welche  ebensowohl  Beziehungen  zu  unterkarbonischen  wie 
oberkarbonischen  und  jungpermischen  Ablagerungen  verraten,  für  die  Alters- 
bestimmung wenig  geeignet  sind.  Indem  Diener  diesen  Gesichtspunkt 
hervorkehrt,  klären  sich  die  bisherigen  widersprechenden  Deutungen  der 
verschiedenen  Forscher  mit  einemmalc  in  natürlicher  Weise  auf  Es  darf 
nur  noch  hervorgehoben  werden,  daß  die  Fauna  der  südalpinen  Bellerophon- 
kalke  nicht  eine  Übergangsfauna  ist,  sondern  einen  eminent  palaeozoischen 
Charakter  besitzt.  Auch  Caneva  anerkennt  das  permische  Alter  der 
Bellerophonkalke,  doch  will  er  im  ostindischen  Faunengebiet  die  Perm- 
Trias-Grenze  nach  aufwärts  verschieben,  indem  er  den  Bellerophonkalk  wie 
bereits  oben  erwähnt,  den  Ceratitenschichten  zustellt  welche  noch  dem 
Perm  zufallen  sollen.  Diener  hebt  dagegen  hervor,  daß  gerade  die  Brachio- 
poden von  Žažar  und  Vrzdenec  die  Äquivalenz  des  Bellerophonkalkes  mit 
dem  Produktuskalk  Ostindiens  erweisen,  während  die  Ceratitenschichten  die 
typische  Fauna  der  Werfener  Schichten  der  Triasformation  führen  und  dem- 
nach diesen  angehören.  /'.   ^. 

Geologische  Speaialkarfc  der  Osterr,-  Ungar.  Monarchie  Blatt 
Bischof  lack  Iciria.  /.oiic  21,  Kolonne  X.  Maßstal)  1  :  Tf). ()()(). 
Auf^^eiiommeii  von  Or.  I*r.  Kossmat,  hcrans}T;cjTchcn  von  der  k.  k. 
Geologischen  Reichsanstalt,  Wien   1909.  Preis  7  K  .')()  h. 

iJic  Gco!'  -/•  '  *'^-  Karte  des  hier  dargestellten  Gebietes  wurde  von  der 
Geologischen    1  mstalt    das    erstemal    auf   firund    der    Aufiiahuuii     von 

Lipoid  und  zum  Teile  von  Stur  in  den  Jahren  IKf).'')  und  l.sr)6  hcr- 
gc«ttcllt  und  im  (landkolorit  ausgegeben.  Dem  gegenüber  bezeichnet  die 
V   -'  '     ''•'  '       in   Farbendruck   einen    ungelR-nrcn   l''(»rts(liiitl,  der 

'1  :  len  Aufschwünge    der    Geologie    s(jwie    der  Karto- 

graphie entspricht.  Während  die  alte  Karte  im  Maßstabe  1  :  144.000  nur 
22  stratigraphischc  bczw.  pctrographischc  Abteilungen  darstellt,  erscheinen 
if      '  '  '  im   M       '   '■•    1   :  7r).000    deren    37    mit    sorg- 

I  .:    der    ^'  ;.  .^;.  uhcn    ( jrcnzlinicn    zum    Ausdrucke 

t;  :dics  ist  die  Scrhichtstcllung  an  zahlreichen  Punkten  eingetragen, 

•o  dau  die  verwickelte  Tektonik  des  Ciebietes  ho  gut  als  niögluh  er- 
keanbar  wird. 


274 

Die  geologische  Aufnahme  eines  stratigraphisch  so  manigfach  ge- 
gliederten, von  Dislokationen  verschiedenster  Art  betroffenen  und  auch 
geographisch  reichlich  gegliederten  Gebietes  erfordert  gediegene  Sach- 
kenntnis, scharfe  Beobachtung,  kluge  und  vorsichtige  Abwägung.  Daß  diese 
Voraussetzungen  erfüllt  sind,  dafür  bürgt  der  Name  des  Autors  in  gleichem 
Maße  wie  das  Ansehen  des  wissenschaftlichen  Institutes,  welches  der  Heraus- 
geber ist. 

Als  topographische  Grundlage  dient  das  vom  k.  k.  Militärgeographischen 
Institut  herausgegebene  Spezialkartenblatt  1  :  75.000,  der  geologische  Farben- 
aufdruck ist  ebendaselbst  ausgeführt  worden.  Dank  günstiger  Farbenwahl 
bleiben  das  Terrainbild  und  die  Schrift  der  Karte  unter  dem  Farben- 
aufdruck noch  genug  deutlich  lesbar. 

Die  vorliegende  Karte  ist  somit  wie  alle  bisher  erschienenen  Blätter 
der  Geologischen  Spezialkarte  der  Österreichischen  Länder  ebensowohl  in 
wissenschaftlicher  Beziehung  sowne  in  der  technischen  Ausführung  den 
modernen  Anforderungen  vollauf  entsprechend  und  darf  sicherlich  auf  be- 
wundernde Zustimmung  in  Kreisen  der  Fachgeologen  rechnen. 

Schon  während  seiner  Aufnahmsarbeiten  veröffentlichte  der  Autor  Mit- 
teilungen über  bemerkenswerte  Befunde  und  zwar  in  den  Publikationen  der 
Geologischen  Reichsanstalt  (»Bergbaugebiet  von  Idria«,  »Eisnern  und  Pöl- 
land«,  »Beilerophonkalke«  etc.),  sowie  der  kais.  Akademie  der  Wissen- 
schaften (»Wocheiner  Tunnel«)  und  erstattete  einen  Bericht  auf  der  Tagung 
des  internationalen  Geologenkongresses  in  Wien  1903  (Ȇberschiebungen  im 
Randgebiete  des  Laibacher  Moors«).  Ein  besonderes  Heft  »Erläuterungen« 
zu  der  nun  nach  mehrjähriger  Arbeit  fertig  vorliegenden  Karte  soll  sicherem 
Vernehmen  nach  demnächst  erscheinen. 

Bereits  früher  (1905)  ist  von  demselben  Autor  die  geologische  Karte 
des  Blattes  Haidenschaft — Adelsberg  (Zone  22,  Kolonne  X)  samt  »Erläute- 
rungen« der  Öffentlichkeit  übergeben  worden.  Dasselbe  schliesst  sich  an 
das  Blatt  Bischoflack — Idria  im  Süden  unmittelbar  an  und  ergänzt  es  in 
dieser  Richtung  in  erwünschter  Weise.  F.  S. 

Geologische  Spesialkarte  der  Osierreich.-Ungar.  Monarchie.  Blatt 
Cilli— Ratschach  Zone  21,  Kolonne  XII,  Maßstab  1:75.000 
Aufgenommen  von  Fried  r.  Teller,  herausgegeben  von  der 
k.  k.  Geologischen  Reichsanstalt  in  Wien.  Preis  7  K  50  h. 

Die  Diagonale,  welche  von  der  NW-Ecke  des  Kartenblattes  zu  der 
gegenüberliegenden  gezogen  wird,  folgt  so  ziemlich  der  Landesgrenze 
zwischen  Steiermark  und  Krain,  so  daß  die  SW-Hälfte  des  Blattes  Krain 
zufällt.  Dies  berechtigt  uns,  auf  das  Erscheinen  dieser  geologischen  Karte 
aufmerksam  zu  machen. 

Die  geologische  Aufnahme  führte  der  Chefgeologe  Bergrat  Dr.  Fried. 
Teller  aus,  einer  der  hervorragendsten  Feldgeologen,  die  unsere  Reichs- 
anstalt seit  ihrem  Bestehen  besitzt.  Teller  ist  ein  erfahrener  Kenner  der 
Geologie  der  Südöstlichen  Alpen  und  ihres  Vorlandes.  Wir  verdanken  ihm 
die  geologische  Karte  der  Steiner  Alpen  (zwei  ganze  und  zwei  halbe 
Blätter  der  Spezialkarte  1  :  75.000),  ferner  wurde  das  Blatt  Pragerhof— 
Windisch  Feistritz  von  ihm   und  Dr.  J.  Dreger  kartiert,  und  in  den  letzten 


275 

Jahren    ist    von    Teller    die  Aufnahme    des    Blattes    Radmannsdorf   durch- 
geführt und  bereits  nahezu  zum  Abschlüsse  gebracht  worden. 

Im  Blatte  Cilli — Ratschach  sehen  wir  eine  reiche  Formationsfolge  ver- 
treten. Sie  umfasst  das  obere  Karbon,  das  Perm  mit  Verrucano  und  Grödner 
Sandsteinen,  eine  vielfach  gegliederte  Trias  (11  Ausscheidungen)  das  Tertiär 
(10  Ausscheidungen)  mit  allen  seinen  Abschnitten  ausgenommen  das  Eozän, 
sowie  die  quartären  Ablagerungen.  Jura  und  Kreide  fehlen.  Auf  der  stei- 
rischen  Blatthälfte  treten  überdies  altpalaeozoische,  vermutlich  silurischc 
Gesteine  und  tertiäre  Eruptionsprodukte  (Hornfelstrachyt)  auf. 

In  der  Anordnung  der  Sedimente  fallen  im  Blatte  Cilli — Ratschach 
vor  allem  zwei  ostwestlich  streichende  5  —  8  km  breite  Streifen  von  Schiefern, 
Sandsteinen  und  Konglomeraten  der  Steinkohlenperiode  auf.  Der  nördliche 
Zug  streicht  an  Tüffer  und  Trifail  vorbei  und  betritt  bei  Trojana  krainischen 
Boden.  Der  südliche  reicht  aus  der  Gegend  von  Drachenburg  und  setzt  sich 
über  Littai  westwärts  fort.  Dessen  weiterer  Fortsetzung  gehört  der  Laibacher 
Schloßberg  an.  Beide  Karbonzüge  erscheinen  durch  auflagernde  Schollen 
von  Perm-  und  Triassedimenten  wiederholt  unterbrochen.  Zwischen  den 
zwei  Aufbrüchen  des  Karbon  sowie  nördlich  und  südlich  von  ihnen  am 
Rande  des  Kartenblattes  lagern  breite  Streifen  von  Triassedimenten,  welche 
stellenweise  unterbrochen  werden  von  Aufbrüchen  der  altern  Unterlage. 
Begleitet  werden  diese  Zonen  von  drei  zumeist  schmalen  Streifen  tertiärer 
Ablagerungen.  Der  mittlere  von  diesen  streicht  von  Trifail  her  über  Sagor 
und  endet  auf  dem  Blatte  Laibach  bei  Moräutsch.  Dieser  Tertiärzug  erhält 
eine  besondere  Bedeutung  durch  die  Lager  von  Braunkohle,  die  in  ihm 
eingeschaltet  erscheinen  und  bei  Trifail  sowie  bei  Sagor  abgebaut  werden. 
Sie  gaben  Anlaß  zu  den  eingehenden  Studien  Bittncr's  (Jahrb.  der  Geol. 
R.-A.  1884).  Der  nördliche  Tertiärzug  fuhrt  Kohle  bei  Möttnig,  der  südliche 
bei  Johannistal.  Diese  Umstände  fesseln  ganz  besonders  das  Interesse  des 
praktischen  Bergmanns  bei  der  Betrachtung  von  Teller's  geologischer  Karte. 
Auch  mit    warmen  Quellen  (Römerbad,    Gallenegg)  ist   ihr  Gebiet  gesegnet. 

Die  Rücksichtsnahme  auf  Fragen  praktischer  Art  und  nicht  minder 
auf  solche  von  rein  wissenschaftlichem  Belang  waren  offenbar  bestimmend, 
daß  der  Autor  nicht  nur  die  einzelnen  Formationsgliedcr  nach  ihren  Alters- 
und P'azicsunterschieden  mit  vollster  Sorgfalt  in  der  Karte  darslclltc  und 
die  einzelnen  Vorkommnisse  möglichst  genau  zu  umgrenzen  trachtete.  Kr 
brachte  überdies  die  Lagerung  und  den  Verband  der  Schichtkomplexe 
durch  f!  '  für  üblichen  Signaturen  an  entsprechend  zahlreichen  Stellen 
zum  Au  ,  L-,  so  daß  ein  Bild  der  Tektonik  des  dargestellten  Gebietes 
dem  Betrachtenden  vor  Augen  tritt.  Nach  übereinstimmenden  Befunden  von 
ßittner  (I.  c)  und  Teiler  ist  die  heutige  Tektonik  wohl  hauptsächlich 
f'^    "■   rk   der        '         '    '"      den   Kräfte   der   mittleren   Tertiärzeit.    Sogar  die 

/'.       ^  ;  jngcn   (. ;icn  Stufe  sind  noch  von   den  Kailungen   ergriffen 

worden, 

Teller  selbst  hat  schon  während  seiner  Aufnahmsarbeiten   über  I»«- 
"      '  ■  !   [lalaeontologischc   Eigenheiten    aus    dem 

''     '  ....      i..  ..ihtc    n   • '"' •      Eine    zusanunenhängende 

kur/r   1  der  ereignisreichen    (fC'  iien    (icstliulite    des    in   der 

Karte  dargettfilirn  Terrains  werden   wohl  die  zugehörigen    »Erläuterungen« 
bieten,  deren  Erscheinen  in  Aussicht  steht.  /'.  S. 


27ß 

Erwin  Janchen,  Die  Cistaceen  Österreich-Ungarns.  Sonderabdruck 
aus  den  Mitteilungen  des  Naturwissenschaftlichen  Vereines  an  der 
k.  k.  Universität  Wien  (VII.  Jahrg.,  1909,  Nr.  1—3,  pag.  1—124). 

Auf  Grund  mehrjähriger  eigener  Beobachtungen  und  kritischen  Studiums 
eines  reichen  Herbarmaterials  und  der  einschlägigen  Literatur  hat  der  Ver- 
fasser in  dieser  Monographie  mit  der  ihm  eingenen  Gründlichkeit  die  in 
Österreich-Ungarn  wildwachsenden  Gattungen,  Arten  und  Formen  der  im 
Titel  genannten  Familie  in  einer  auch  auf  die  praktischen  Bedürfnisse 
Rücksicht  nehmenden  Darstellungsweise  musterhaft  bearbeit. 

In  der  Abgrenzung  der  Gattungen  und  grossenteils  auch  jener  der 
Arten  hat  sich  Verfasser  an  die  in  Englers  Pilanzenreich  erschienene 
Grosser'sche  Bearbeitung  der  Cistaceen^  gehalten.  In  der  Unterscheidung 
der  Formen  wußte  derselbe  die  richtige  Mitte  zu  halten,  um  dem  Formen- 
reichtume  dieser  Pflanzengruppe  gerecht  zu  werden,  ohne  die  Übersicht 
durch  Heranziehung  der  in  der  Literatur  vorfindlichen  zahllosen,  oft  nur 
auf  ganz  inkonstante  Merkmale  gegründeten  kleinen  Formen  unnötiger  Weise 
zu  erschweren. 

Von  den  7  Cistaceengattungen  sind  in  Österreich-Ungarn  die  Gat- 
tungen Cistiis,  Tuberaria,  Helianthemmn  und  Fttmana  vertreten,  wovon 
in  Krain  nur  die  beiden  letzteren  vorkommen. 

Die  auf  die  Mittelmeerländer  der  alten  Welt  beschränkte  Gattung 
Cistus  L.  weist  in  dem  behandelten  Gebiete  die  Arten  Cistus  albidus 
L.  (Südtirol  in  der  Umgebung  des  Gardasees),  Cistus  villosits  L.  (Südistrien, 
Dalmaticn,  Herzegowina),  Cistus  monspeliensis  L.  (Südistrien,  Dalmatien) 
und  Cistus  salvifolitis  L.  (Triester  Gebiet,  Istrien,  Küstenkroatien,  Dalmatien, 
Herzegowina)  auf,  ferner  die  Hybride  Cistus  florentinus  Lam.  =  C.  mons- 
peliensis L.  X  C.  salvifolius  L.,  die  im  Verbreitungsgebiete  beider  Stamm- 
eltern häufig  vorkommen  dürfte,  bisher  jedoch  nur  nach  einem  einzigen  an 
der  Ostküste  des  Val   Cane  bei  Pola  gefundenen  Strauche  bekannt  ist. 

Die  Gattung  Tuberaria  (Dunal)  Spach  hat  in  Österreich-Ungarn 
nur  einen  Vertreter,  Tuberaria  guttata  {L,}j  Fourreau,  welche  Art  in  der 
Herzegowina,  in  Dalmatien,  Küsten-Kroatien  und  Südistrien  verbeitet  ist. 

Die  Gattung  HeTianihemum  B  o  e  h  m  e  r  ist  in  der  Monarchie  durch 
folgende  Arten  vertreten:  Helianthemum  salicifolium  (L.)  Miller  (Süd- 
istrien, Fiume,  Dalmatien,  Herzegowina),  Helianthemum  apenninum  (L.) 
Miller  (Südtirol),  Helianthemitm  nummularitim  (L.)  Dunal  (Tirol,  Salz- 
burg, Ober-  und  Niederösterreich,  Galizien,  Ungarn,  Siebenbürgen,  Bosnien, 
Herzegowina,  Dalmatien),  Helianthemum  tomentosum  (S  c  o  p.)  Spreng. 
(Südtirol,  Kärnten.^,  Krain?,  Herzegowina,  Bosnien,  Banat),  Helianthemum 
hirsutum  (T  h  u  i  1 1.)  M  e  r  a  t  (in  allen  Ländern),  Helianthemum  gratidiflorum 
(Scop.)  Lam.  et  DC.  (auf  den  Hochgebirgen  in  Tirol,  Kärnten,  Steiermark, 
Krain,  Küstenland,  Siebenbürgen,  Oberungarn,  Galizien,  Mähren),  Helian- 
themiim  nitidum  Clementi  (auf  den  Hochgebirgen  in  Tirol,  Salzburg, 
Steiermark,  Ober-  und  Niederösterreich,  Kärnten?,  Krain,  Oberungarn, 
Siebenbürgen?,  Kroatien,  Dalmatien,  Bosnien,  Herzegowina),  Helianthemum 
canum  (L.)  Bau  mg.    (Südtirol,    Ober-  und  Niederösterreich,  Südsteiermark, 


W.  Grosser,  Cistaceae  (A.  Engler,  Pflanzenreich,  14.  Heft,  [IV.  193),  1903). 


277 

Krain,  Küstenland,  Triest,  Istrien,  Fiume,  Kroatien,  Dalmatien,  Herzegowina, 
Bosnien,  Siebenbürgen,  Ungarn,  Böhmen),  HtHantlicmimi  italicutn  (L.) 
P  e  r  s.  (Südtirol,  Istrien  nur  auf  der  Insel  Cherso,  Dalmatien),  HelianiJieimim 
nipifragnm  K  e  r  n  e  r  (Niederösterreich,  Steiermark,  Krain,  Kroatien,  Dal- 
matien, Herzegowina,  Bosnien,  Siebenbürgen,  Oberungarn,  Bukowina,  Galizien, 
Mähren!  und  Helianthemtim  alpestre  (Jacq.)  DC.  (in  allen  Alpenländern 
und  in  Kroatien,  Dalmatien,  Herzegowina,  Bosnien,  Siebenbürgen,  Ober- 
Ungarn,  Bukowina,  Galizien r).  Ferner  wurde  bei  Unken  in  Salzburg  unter 
mehreren  vollkommen  typischen  Individuen  der  Stammeltern  auch  die 
Hybride  Heliantliemum  Kcrneri  Gottlieb  et  Janchen  =  //.  hirstiium 
(Thuill.)    Meratx/Zl  nummu/aritan  (^L.)  Dunal  nachgewiesen. 

Die  für  Krain  angegebenen  Arten  der  Gattung  Helianthemum  enthält 
folgende  Übersicht. 

1  a,  Blätter  stets  mit  Nebenblättern.  —  Embryo  einfach  zusammengefaltet; 
Keimblätter  gerade,  etwas  kürzer  als  das  Würzelchen.  [Unter- 
gattung. 0^2"// ö/öiJ^//;«  Willkomm,  Gattung  Helianthemum  Spach.]      2 

1  b.  Blätter    ohne    Nebenblätter.   —   Embryo  doppelt    zusammengefaltet; 

Keimblätter  ungefähr  in  der  Mitte  ihrer  Länge  umgeknickt,  be- 
deutend länger  als  das  Würzelchen.  [Untergattung  Plectolobnm 
Willkomm,  Gattung  Rliodax  Spach.] 5 

2  a,  Blätter    unterseits,    sehr  selten    beiderseits    filzig.    Blüten    sehr  groß. 

Hochgebirgspflanze H.  tomcnlosiwi. 

2  b.  Blätter  nicht  filzig,  höchstens  unterseits  mit  zerstreuten  sternförmigen 

Büschelhaaren  bekleidet 3 

3  a,  Blüten   mäßig  groß.    Pflanze    niederer    und    mittlerer    Lagen.    Kelch 

zwischen  den  Nerven  filzig  oder  flaumig,  seltener  (bei  einer  süd- 
lichen Rasse)  kahl H.  hirsututn. 

3  b.  Blüten  sehr  groß.  Hochgebirgspflanze.    Kelch  zwischen  den  Nerven 

kahl  oder  fast  kahl,  sehr  selten  stärker  behaart,  auf  den  Nerven 
büschelhaarig,  selten  ganz  kahl 4 

4  a,  Blätter  auf  beiden    Flächen  oder  mindestens  oberseits  zerstreut  be- 

haart, trübgrün //.  grandijloruni. 

4  b.   Blätter  kahl  oder  nur  am  Rande  und  Mittclncrv  gcwimpcrt,   seltener 

mit  ganz  vereinzelten  Haaren  auf  der  Fläche,  hellgrün  oder 
blaugrün //,  nitidum. 

5  a,  Blätter  untcrseit.s  oder  beiderseits  filzig //.  canutn. 

5  b.   Blätter  nicht  filzig (•> 

6  a,  Blüten    mäßig  groß.    Knospen    meist   kugelig.    Blülcnsland    drei-  bis 

zehnblütig,  selten  mchrblütig,  einfach,  seilen  am  (irunde  ästig. 
Blätter  lanzettlich,  spitz.  Pflanze  niederer  und  minierer  La- 
gen        //.  rupl/rai^iim. 

6b.  Blüten  vcr*- -'•"••■"•••"•"  ■•-■.W.  Knospen  meist  eiförmig.  Blülcnsland 
zwei-  bis  1    rnehrbliilig,  unverzweigl.    Biäller   l.iti/.cU- 

lich  bis  verkehrteiförmig,  stumpf  oder  etwas  spitz.  Hochgebirgs- 
pflanzc  //.  alpestre. 

Jfcltant/iemuni  totnentmum  (S  c  o  p.)  S  p  r  c  n  g  c  I ,  Syst.  vegcl.,  11.(1 825), 
pat{.  592,  wovon  der  Vcrfanscr  eine  Form,  {.  Scopolii  (Willk.)  Janchen, 
mil  nur    unterseits    filzigen,    o  b  c  r  .s  c  i  t  s    z  c  r  s  t  r  e  u  i    b  e  h  a  a  r  t  e  n 


278 

Blättern  (Südtirol,  Bosnien,  Domugled  bei  Mehadia  in  Ungarn)  und  eine  Form, 
f.  crucaim  (Desf.)  Janchen,  mit  beiderseits  locker  oder  dichter, 
manchmal  sehr  dicht  filzigen  Blättern  (Bosnien,  Herzegowina)  unter- 
scheidet, wurde  zuerst  von  Scopol  i  in  seiner  Flora  Carniolica  ed.  2. 
I.  (1772)  p.  376  unter  dem  Namen  Cistus  tomentosus  als  eine  in  den  Alpen 
Krains  vorkommende  und  von  ihm  auch  in  den  Tiroler  Alpen  beobachtete 
Art  beschrieben  und  auch  auf  tab.  24  (nebenbei  bemerkt  sehr  mangelhaft) 
abgebildet.  Es  ist  dies  die  einzige  auf  Krain  bezugnehmende  Verbreitungsan- 
gabe. Wie  ich  seinerzeit  Herrn  Janchen  mitgeteilt  habe,  bin  ich  in  Krain 
bisher  nirgends  auf  H.  tomentosunt  gestossen,  wiewohl  ich  dem  Auffinden 
dieser  Art  auf  meinen  zahlreichen  Exkursionen  in  unseren  Alpen  intensive 
Aufmerksamkeit  gewidmet  habe.  Da  die  in  Rede  stehende  Art  in  den  Alpen- 
ländern sicher  bisher  nur  aus  Südtirol  bekannt  ist,  scheint  mir  die  Mut- 
maßung nicht  ungerechtfertigt,  daß  Scopoli  infolge  einer  Verwechslung 
Tiroler  Pflanzen  als  in  Krain  gesammelt  betrachtet  und  beschrieben  habe. 
Jedenfalls  fällt  es  auf,  daß  diese  Art  seit  Scopoli  in  Krain  von  niemand 
mehr  beobachtet  wurde. 

HeliantJieimim  Jiirsutum  (Thuill.)  Merat,  Nouvelle  flore  des  envi- 
rons  de  Paris,  ed.  1  (1812),  pag.  204  [Ctstus  hirsuius  Thuillier,  Flore 
env.  Paris  (1799),  pag.  266;  Cistus  Helianthcmnm  Scopoli,  Fl.  Carn. 
ed.  2,  I.  p.  378;  Helianthetnum  vulgare  Fl  ei  s  ehm.  Übers,  d.  Fl.  Krains 
p.  116;  Ikliatithemnm  obscunim  Persoon,  Synopsis  plant.  II.  pag. '79  p., 
Fr  i  t  seh,  Exkursionsfl.  f  Österr.  1.  Aufl.  pag.  379],  die  häufigste  in  niederen 
und  mittleren  Lagen  durch  ganz  Krain  verbreitete,  in  Wuchs  und  Größe 
aller  Teile,  in  der  Blattgestalt,  in  der  Behaarung  usw.  sehr  variable  Art, 
bildet  den  Ausgangspunkt  für  die  beiden  vikariierenden  Rassen  der  Hoch- 
gebirge, nämlich  für  Helianthemum  grandifloriun  und  Heliantkemuni  nitidum., 
mit  denen  es  auch  durch  Übergänge  verbunden  ist,  welche  die  Tendenz  zu 
größeren  Blüten  und  zum  Verkahlen  der  Kelche  zwischen  den  Nerven 
zeigen.  Der  Verfasser  unterscheidet  eine  f  obscunim  (Pers.)  Janchen, 
deren  innere  Kelchblätter  zwischen  den  Nerven  filzig,  flaumig 
oder  kurz  büschelhaarig  sind,  und  eine  f. /2/<?rö!/i?  (W i  1 1  k.)  Janchen, 
an  der  die  inneren  Kelchblätter  zwischen  den  Nerven  kahl  oder 
fast  kahl  sind.  Erstere  ist  die  in  unserer  Flora  allgemein  verbreitete, 
im  Schneeberggebiete  auch  in  Übergängen  zur  f  litorale  vorkommende 
Form.  Die  Form  f  litorale  findet  sich  nur  im  südlichen  und  südwestlichen 
Teile  des  Landes,  im  Kulpatale  zwischen  Brod  und  üsilnica  und  an  den 
Südabhängen  des  Nanos.  Sehr  häufig  ist  diese  Form  zum  Teil  in  Übergängen 
zur  f  obscurum^  zum  Teil  aber  auch  sehr  typisch  im  Triestergebiete,  so 
am  Monte  Spaccato,  bei  Contovello,  Opčina,  Bazovica,  Lipica. 

Helianthemum  grandiflorum  (Sc  o  p.)  Lam.  et  De  C  an  d  o  11  e,  Flore 
Frangaise,  IV  (1805),  pag.  821.  [Cistus  grandiflorus  Scop.  1.  c.  pag.  377, 
tab.  125]  ist  in  den  Steineralpen,  Karawanken  und  Julischen  Alpen  allgemein 
verbreitet  und  steigt  hier  oft  auch  in  tiefere  Lagen.  Ein  isoliertes  Vorkommen 
ist  das  am  Schneeberg  bei  Laas.  Nicht  selten  findet  man  Stöcke,  an  denen 
deutlich  eine  Tendenz  zur  Verkahlung  der  Blätter  bemerkbar  ist  und  die 
Übergänge  zu,  resp.  Annäherungen  an  Helianthemum  nitidum  repraesen- 
tieren. 


279 

Helianthemum  nitidiim  C  lern  en  t  i  in  Atti  della  terza  riunione  degli 
scienzati  Italiani  il841  ,  pag.  517  {HtliantJiemiim  glahnim  K  ein  er,  Schedae 
ad  Fl.  exicc.  Austro-Hung.,  Nr.  884;  Fritsch,  Exkursionsfl.  f.  Oesterr. 
1.  Aufl.  pag.  379]  weist  zwei  geographische  Rassen  auf,  die  eine,  f.  glabnim 
(Koch)  Janchen,  mit  grasgrünen  oder  gelblichgrünen,  meist 
breiten  Blättern,  verbreitet  in  den  Alpen  und  Karpathen,  —  die  andere, 
f.  glaucescens  iMurbeck;  Janchen,  mit  dunkelgrünen  oder  blau- 
grünen, meist  schmalen  Blättern,  einheimisch  in  den  illyrischen  Hoch- 
gebirgen. In  unserer  Flora  ist  f.  glabnim  bisher  nur  von  der  Crna  Prst 
bekannt 

Helianthemum  canum  (L.)  Baumg.,  Enum.  stirp.  Transsilv.  IL  (1816), 
pag.  85  \Cistus  camts  Linne,  Spec.  plant.,  ed.  1,  I  (1753),  pag.  525] 
kommt  in  einer  niedere  Standorte  bewohnenden  lockerrasigen  Form, 
f.  vineale  (Willd.i  Syme,  mit  locker  gestellten  Blättern  und  6 — 20  cm 
hohen,  drei  bis  zehnblütigen  Ästen  und  in  einer  auf  den  illyrischen  Hoch- 
gebirgen verbreiteten  dichtrasigen  Form,  f  balcanicwn  Janchen,  mit 
dicht  rosettig  gedrängten  Blättern  und  3  — 10  cm  hohen,  drei  bis  sieben- 
blütigen  Asten  vor.  Die  Form  f  vineale  hat  bald  beiderseits  mehr 
oder  minder  dicht  filzige  Blätter  und  repraesentiert  dann  die  subf  candi- 
dissimttm  (Tenore)  J  an  che  n  [Cistus  canus  Scop.  1.  c.  pag.  377],  bald 
sind  die  Blätter  nur  unterseits  filzig,  so  an  der  subf  virescens  (Tenore) 
Janchen.  '^iwhi.  virescens  findet  sich  nach  Ullepitsch  in  unserer  Flora 
bei  Mojstrana;  subf.  cartdidissimum  ist  mir  nur  vom  Berge  Dör^  (!)  bei 
Senožeče  bekannt,  ist  aber  im  Triestcr  Gebiete  am  Monte  Spaccato  und 
auf  allen  benachbarten  Höhen  häufig  und  zahlreich. 

Helianthemum  nipifragum  Kern  er  in  Oesterr.  botan.  Zcitschr.  XVIII 
(1868),  pag.  18,  hat  teils  drüsenlosc  oder  nur  sehr  spärlich  drüsige 
Blütenäste,  so  als  f.  Orientale  ((Grosser)  Janchen,  —  teils  sind  die  Hlütrn- 
äste  im  oberen  Teile  samt  den  Blütenstielcn  dicht  drüsig,  so  an  der  nur 
in  der  illyrischen  Flora  verbreiteten  Form  f  hcrcegovinicum  (Grosser) 
Janchen.  Im  Bereiche  unserer  Flora  findet  si(  h  f  Orientale  nur  am  Nanos, 
daselbst  auch  in  Übergängen  zu  Helianthemum  alpestre. 

Helianthemum  alpestre  CJacq.)  De  ("andolie,  Flore  Frangaise,  V 
(1815),  pag.  022  p.  ,Ctstus  alpesiris  Jacquin,  Knum.  stirp.  Vindob.  (17G2), 
pag.  93  et  pag.  248;  See  pol  i  1.  c.  pag.  375,  tab.  23]  ist  eine  in  Bezug 
auf  die  Behaarung  sehr  veränderliche  Art.  Auf  Grund  der  Bchaarungs- 
vcr!  '  '•  lassen  sich  eine  Reihe  von  Formen  unterscheiden,  von  denen 
bei  ...  ..  ;e  in  fJcstcrreith  -  Ungarn  überhaupt  drei  vorkoinmen.  An  den 
beiden  Formen,  f.  hirtum  (Koch)  Fächer  und  f  glabratum  Dunal,  isl 
der  oberste  Teil  der  blühenden  Stengel  samt  den  Blülenslielen  d  r  ü  s  c  n  I  o  s 
'<d'-r  nur  äunscrst  spärlich  drüsig  uiul  half//////////  beider  seil  s 
/•'•'rcul  bis  ziemlich  reichlich  behuarle  Bläller,  {.  glabratuni 
n  nur  am  Rande  und  M  i  t  tcl  ncr  vc  n  ge  w  i  m  pur  le  (xhr  voll- 
ständig kahle  Blätter.  Beide  Formen  sind  in  den  Sleineralpen,  Karawanken 
und  Julisfhrn  Alpen,  auf  der  Grmada  und  am  F.orcnziberg  bei  Billi»  ligraz, 
am  Nanos  und  Schnccbcrg  verbreitet   und   kommen    vielfach    dun  heinandrr 


'  So  rrscheint  der  Standort  In  der  Spr/ialkartc  hr/cicluict. 


280 

vor,  doch  ist  f.  glabratum  im  allgemeinen  seltener.  An  der  dritten  Form, 
f.  melanoihrix  Beck,  ist  der  oberste  Teil  der  blühenden  Stengel  samt  den 
Blütenstielen  und  Kelchen  mehr  oder  weniger  reichlich  drüsig.  Auch 
f.  melanothrix  findet  sich  im  Gebiete  der  Steineralpen  (Kankersattel,  Steiner- 
sattel), Karawanken  (Zaplata,  Storžič,  Begunjščica,  Stol,  Belščica)  und  Julischen 
Alpen  (Peklo  unter  der  Rjavina,  Kredarica,  Vrnar,  Kanjavec,  Škrbina, 
Bogatin),  ferner  auf  der  Grmada  bei  Billichgraz  und  am  Schneeberg 
bei  Laas. 

Von  der  Gattung  Fumana  (Dunal)  Spach  kommen  in  Örsterreich- 
Ungarn  5  Arten  vor  und  zwar:  Fianana  thymifolia  (L.)  Verlot  (Südistrien, 
Dalmatien),  Fumana  laevipes  (Juslenius)  Spach  (Insel  Busi  und  Insel 
S.  Andrea  in  Dalmatien),  Fumana  arabica  Quslenius)  Spach  (in  Dal- 
matien um  Traste  und  auf  den  Vermac  bei  Cattaro  so  wie  auf  den 
Inseln  Lesina  und  Lissa),  Fumana  ericoides  (C  a  v  a  n)  P  a  u  (Südtirol,  Istrien, 
Küstenkroatien,  Dalmatien,  Bosnien  und  Herzegowina)  und  Fumana  midifolia 
(Lam.)  Janchen  (Südtirol,  Ober-  u.  Niederösterreich,  Steiermark,  Kärnten, 
Krain,  Küstenland,  Triest,  Istrien,  Fiume,  Kroatien,  Dalmatien,  Herzegowina, 
Bosnien,  Ungarn,  Siebenbürgen  und  in  Mähren  und  Böhmen,  wo  sehr  selten. 

In  unserer  Flora  findet  sich  demnach  nur  Fjimana  midifolia  (L  a  m.) 
Janchen  in  Oesterr.  bot.  Zeitschr.,  LVIII  (1908),  pag.  396  [Cistus  midi- 
folius  Lamarck,  Flore  Frangaise,  III  (1878),  p.  163  p. ;  Cistus  Fumana 
Scop.  1.  c.  pag.  375;  HcUanthemum  Ftcmana  M  i  1 1  e  r,  The  Gard.  Dict.,  cd  8 
(1768)  Nr.  6,  Fl  ei  seh  m.  Übers,  d.  Fl.  Krains  pag.  116;  Fumana  procumbens 
Greni  er  et  Godron,  Flore  de  France,  I  pag.  175,  Fr  i  t  seh,  Exkur- 
sionsfl.  für  Oesterr.  1.  Aufl.  pag.  380],  verbreitet  an  den  Abhängen  der 
das  Savetal  umsäumenden  Höhen  von  Ratschach  bei  Steinbrück  bis  Sava, 
im  GeröUe  der  Save  von  Črnuče  bis  über  Krainburg,  am  Großkahlenberg, 
auf  der  Grmada,  am  Tolstec,  Lorenziberg  bei  Billichgraz,  Trebovnik  bei 
Franzdorf,  auf  der  Slivnica  bei  Zirknitz,  bei  Zoll  und  am  Kovk  ober  Wippach, 
am  Fuße  des  Nanos  bei  Praewald,  auf  der  Vremščica,  auf  der  Göttenitzer 
Alpe  und  wohl  noch  anderwärts. 

Wie  aus  dem  Vorstehenden  ersichtlich  bietet  Janchens  Arbeit  einen 
willkommenen  Beitrag  zur  näheren  Kentniss  unserer  Cistaceen,  welcher 
Umstand  mich  auch  veranlasste,  diese  Abhandlung  einer  eingehenderen 
Besprechung  zu  unterziehen.  Prof.  A.  Paulin. 


Prirodopisni  sestavki  v  publikacijah  kranjskega 
muzejskega  društva  do  leta  1910, 

Sestavil  dr.  Gvidon  Sajovic. 

Kranjsko  muzejsko  društvo  je  pričelo  izdajati  letošnje  leto  novo  več- 
jezično znanstveno  glasilo  pod  imenom  »Carniola«.  Ob  tej  priliki  sem  na- 
pravil zaznamek  vseh  prirodopisnih  sestavkov,  ki  so  bili  priobčeni  v  društvenih 
glasilih  (Izvestja,  Jahreshefte,  Mitteilungen,  Carniola).  S  tem  je  vsakemu 
omogočen  pregled  na  dosedanje  delovanje  na  domovinoznanskem  prirodo- 
pisncm   polju.   Pri  večini   razprav   sem   omenil   v  kratkih  potezah   vsebino,    le 


281 

tam  kjer  je  razvidna  že  iz  naslova,  sem  to  opustil.  Pri  slovstvenih  referatih 
sem  navedel  ime  poročevalca  in  založništva.  Zaznamek  je  razdeljen  na  sledeče 
dele:  1.  Sestavki  različne  prirodopisne  in  njej  sorodne  vsebine.  2.  ISIinera- 
logični  sestavki.  3.  Botanični  sestavki.  4.  Zoologični  sestavki.  5.  Življenje- 
pisni  sestavki.  —  V  navedene  oddelke  sem  oddelil,  kolikor  je  bilo  to  mogoče, 
po  vsebini   vse  prirodopisne  razprave,    male  zapiske    in   slovstvena    poročila. 


1.  Sestavki  različne  prirodopisne  in  njej  sorodne  vsebine. 

Meteorologische  Beobachtungen  zu  Laibach  in  den  Jahren  1S55 — 
1860,  Jahreshefte,  1856,  1858,  1862.  (54  strani).  C.  Deschmann. 

Das  Klima  von    Krain.    Mitteilungen,   Jahrg.    1891 — 1902,    razprava. 

Ferdinand  Seidl.  . 

Na  podlagi  obširnega  gradiva  zasnovana  študija  obseija  v  celem  637 
strani  in  je  prevažen  donesek  za  domovinoznanslvo.  Razprava  je  razdeljena 
na  naslednje  štiri  dele:  I.  Toplotne  razmere  (Temperaturverhällnisse)  1891/92. 

—  II.  Zračna  vlažnost  (Luftfeuchtigkeit)  in  III.  oblačnost  (Bewölkung),   1893 

—  IV.  Padavine  (Niederschlag!,   1894—1902. 

Ein  merkwürdiger  Schneefall.  Mitteilungen,  1866,  naturh.  Mise, 
pag.  238.  C.  Deschmann. 

Poročilo  o  rdečem   snegu,  ki  je  padel  pozimi   1.   1865.   na  Dolenjskem. 

Beobachtung  eines  Lichtphänomens  in  Laibach.  Carniola,  1908, 
razprava,  pag.  58  —  61.  Albin  Belar. 

Poročilo  o  zanimivem  svetlobnem  pojavu,  ki  se  je  videl  6. /V.  1907.  v 
Ljubljani. 

Die  Niederschlagsverhältnisse  im  Mar-,  Dran  und  Savegebiete  — 

P.   Deutsch.  (Jarniüla,    1908,  sluvslvu   pag.    222.  ref    F  c  r  d.   Seidl. 

Razprava  je  izšla  v  »Geographischer  Jahresbericht  aus  Österreich«, 
Jahrg.  VI.  1907. 

Hydrographische    Beobachtungen         Savcgebiet.    Carniola,    19(>9, 

slovstvo   pag.   59.  ref.   l-"  e  r  d.   Seidl. 

Objavljeno  v  »Jahrbuch  des  k.  k.  hydrogr.  Zentralburcaus,  Jahrgang 
XIII.    1905. 

Zur  Hydrographie  des  Krainer  Karstes  dr.  IL  Swoboda.  Mii- 
tcilungen,   1904,  slovslvo  pag.   207.  ref.   Fran   K  o  m  a  l  a  r. 

Podrobni  zaznamek  literature  o  kranjskem  in  kraškem  vodovju,  ki  je 
izici  v  letnem   poročilu   ljubljanske   realke   I.    1903. 

Wasserversorgung  im  Kurstfn-bictc.  .Mitteilungen,  1907.  razprava, 
pag    117—160.  /..  //.  Schollmayer-Lichtcnbcrg. 

Vaina  hidrografična  razprava,  ki  ji  je  pridejan  obsežen  pregled  to- 
zadevnega slovit  va. 

/jir  Karsthydrographii'  Krains.  Carniola,  19ok,  razjimva,  pag.  49 — 57. 

J.  Sbrizaj. 
Zanimiva  razprava  temelji   na  delu    •  Höhlenkunde   mit  HerUcksielitigiing 
der  Karntphünomcnc«    v«jn  lir.   Walthcr   von  Knebel. 

I't 


282 

Preiskovanje  voda  za  pitje  in  domačo  uporabo  na  Kranjskem. 
Izvestja,  1905,  razprava,  stran  101  —  153.  Dr.  E.  Krämer. 

Sestavek  je  razdeljen  na  sledeče  oddelke:  1.  Uvod.  2.  O  studenčnicah, 
potočnicah,  rečnicah  in  podtalnicah  vobče.  3.  O  zahtevah,  katerim  mora 
odgovarjati  pitna  voda  in  o  pravilu  presojevanja.  4.  ()  preizkuševalnih  me- 
todah. 5.  Tabelarni  izkaz  o  preizkušenih  vodah.  V  laboratoriju  kmetijsko- 
kemičnega  preizkuševališča  za  Kranjsko  v  Ljubljani  je  preizkusil  dr.  E. 
Krämer  s  pomočjo  inž.-kem.  J.  Turka  od  1.  1898  dalje  okoli  230  voda, 
od  teh   preizkusov  je  objavljenih   v  tabelarnem   izkazu   194. 

Beziehungen  zwischen  Erdbeben  und  atmosphärisclien  Bewegungen. 
Mitteilungen,  1895,  razprava,  pag.  33,  67  (37  strani).      Ferdinand  Seidl. 

Pisalelj  pojasnuje  vpliv  zračnega  gibanja  na  potresne  pojave  in  se 
sklicuje  pri  tem  na  važna  Suessova  raziskavanja.  Besedilo  pojasnujejo  številne 
tabele. 

Beobachtungen  von  Erderschütterungen.  Jahresheft,  1858,  pag.  40—53. 

Dr.  H.  Mitteis. 

Podana  s^o  navodila  za  opazovanje  potresnih  pojavov. 

Potresna  opazovanja:  Poziv  glede  uredbe  potresnega  opazovanja  na 
Kranjskem.  —  Navodilo  za  poročanje  o  potresih.  —  Potresna  lestva.  Izvestja, 
1896,  str.  34—37. 

Odbor  Muzejskega  društva  je  izdal  v  navedenih  navodilih  nekoliko 
migljajev  o  opazovanju  potresnih  sunkov  in  o  poročanju  o  njih. 

Erdbebenbeobachiungen  in  Krain.  Mitteilungen,  1895,  pag.  191 — 194, 
—     glej    »Potresna  opazovanja«. 

Über  Erderschütterungen  in  Krain.  Jahresheft,  1862,  pag.  96 — 115. 

Dr.  H.  Mitteis. 
Das  große  Erdbeben  in  Krain  1811.  Jahresheft,  1862,  pag.  115—200. 

P.  V.  Radics. 

Zemeljski  potres  v  Mokronogu.  Izvestja,  1895,  mali  zapiski,  stran   127. 

/.  Šašelj. 

Zabeleženi  so  podrobni   podatki    o  mokronoškem  potresu    1.   1871/72. 

O  zemeljskih  potresih  na  Kranjskem  v  18.  stoletju.  Izvestja,  1895, 

mali  zapiski,  stran   260.  A{nton)  K{oblaf). 

Pisatelj   navaja  potresne  sunke  v  Ljubljani   1.   1750/51,    ki  pričajo,  da 

je  doživela  Ljubljana  že  tedaj  močne  potresne  stresljaje. 

Potresi  na  Kranjskem  in  Goriškem  1.  1896.  Izvestja,  1897,  stran 
9—28.  Ferdinand  Seidl. 

V  navedenem  poročilu  je  izbral  pisatelj  vsa  potresna  opazovanja  na 
Kranjskem  in  Goriškem  ozemlju  1.  1896  ter  jih  je  pregledno  razvrstil  in 
opremil  s  potrebnimi  podatki. 

Die  Errichtung  eines  internationalen  Systems  von  Erdbeben- 
Beobachtungsstationen.  Mitteilungen,  1896,  notica,  pag.  44 — 45.      F.  S. 

Das  Erdbeben  von  Laibach  am  14.  April  1895  —  Dr.  Fr.  E. 
Sueß.  Mitteilungen,   1897,  slovstvo,  pag.  181  — 194.      ref.  Ferd.  Seidl. 

Mitteilungen  der  Erdbebenkommission  der  kais.  Akademie  der 
Wissenschaften  in  Wien.  Mitteilungen,  1897,  slovstvo,  pag.   175  —  180, 

ref.  Ferd.  Seidl. 

Zwei  Notizen  über  bedeutendere  Erdbeben  zu  Laibach.  Mitteilungen, 

1898,  mali  zapiski,  pag.  18—20.  X. 


283 

Die  Erderschütieningen  Laibachs  in  den  Jahren  1851 — 86  — 
Ferd.  Seidl.  Mitteilungen,   1899,  slovstvo  pag.   197.  r  e  f.  F.   S. 

Poročilo  o  Seidlovi  razpravi,  ki  je  izšla  v  VI.  zv.  > Mitteilungen  der 
Erdbebenkommission  der  kais.  Akademie  der  Wissenschaften  in  Wien«, 
Sitzungsb.  math.-naturw.  Kl.   Bd.  CVII.   1898,  28  strani. 

Allg.  Bericht  und  Chronik  der  in  Jahren  1897-1898  innerhalb 
des  Beobachtungsgebietes  erfolgten  Erdbeben  —  E.  v.  Mojsisovicz. 
Mitteilungen,   1899,  slovstvo,  pag.   198.  ref.  F.  S. 

Omenjeni  poročili  se  ozirata  tudi  na  potresne  pojave  na  Kranjskem 
v  označeni   dobi. 

Übersicht  der  Laibachcr  Osterbebenperiode  f.  d.  Zeit  16. UV.  1895 
bis  Ende  Dezember  1898  —  Ferd.  Seidl.  Mitteilungen,  1900,  slovstvo, 
pag.  30.— 32.  ref.  F.  S. 

Navedena  razprava  je  izšla  v  XII.  zv.  > Mitteilungen  der  Erdbeben- 
kommission der  kais.  Akademie  der  Wissenschaften«  in  Wien,  math.-naturw. 
Kl.  CVni,  1899,  36  strani. 

Mitteilungen  der  Erdbebenkommission  der  kais.  Akademie  der 
Wissenschaften  in  Wien  E.  v.  Mojsisovicz.  Mitteilungen,  l9oo,  slovstvo, 
pag.   14Ö.  ref.  F.  S. 

Navaja  tudi  potresne  pojave  na  Kranjskem  1.   1899. 

Die  in  Krain  1904  und  1905  beobachteten  seismischen  Ereignisse 

—  Ferd.   Seidl.   Carniola,   1908,  slovstvo,  pag.   224. 

ref.   d  r.   G  v.  S  a  j  o  \'  i  c. 
Navedeni  zaznamek  je  bil   priobčen   v    >Allg.  Bericht  und  Chronik   der 
in  Österreich    beobachteten    Erdbeben«.    Publ.    der    k.   k.    Zentralanstalt  für 
Meteorologie  und  Geodynamik,   1906,   1907. 

Die  in  Krain  1906  beobachteten  Beben      Ferd.  Seidl.  Carniola,  1909, 

slovstvo  pag.  59.  ref.   d  r.   (jv.   Sajovic. 

Priobčcno  v  >Allg.  Bericht  und  Chronik  der  in  Österreich  beobachteten 
Erdbeben«,  CjfTiz.  Publ.  der  Direktion  der  k.  k.  Zentralanstalt  für  Meteoro- 
logie und  Geodynamik    1908,  III. 

Die  Erdbebenwarte.  Mitteilungen,   1906,  slovstvo   pag.   203. 

Navedena  je  vsebina  prvih  štirih  letnikov  pod  gornjim  imciiuui  na- 
vedene publikacije,  ki   izhaja  v   Ljubljani. 

Nova  geološka  preiskava  kranjske  dežele.  Izvcstja,  1896,  razprava, 
sir.  229.  Ferdinand  Seidl. 

Pisatelj  poudarja  vsestransko  važnost  geološkega  raziskavanja  ter  onuiija 
ustanovitev  c.  kr.  drž.  geološkega  zavoda  (I.  1849).  Nato  poroča  o  prvi 
gcolo&ki  preiskavi  kranjske  dežele  (1856  1859)  ter  natančneje  o  poznejšem 
raiiiskavanju  si^cuht^fOK  Tcllerja  (1881  —  1891)  in  Kossmata  (189r)/96).  V 
kratkih,  to<l.i  jasnih  potezah  nam  označi  krasne  in  zanimive  uspehe  teme- 
ljitih raziskovalcev.  Končno  pocla  nekoliko  praktičnih  nasvetov  glede 
gcoloikega  in  paleontohtskcga  oddelka  v  kranjskem  deželnem  mu/eju. 

Beitrüge  zur  (jrnttenkundc  Krain' s.   Jahresheft,  isr.H,  pag.  4o     53. 

//.  Hauffcn. 

C>pis  nekaterih  kranjskih  jam   zlasti  z  oziroma   na   njih   fauno. 

Über  einige  Orotten  und  llühlvn  in  der  Umgebung  von  Aich. 
Jahre^hcft,   1862,  pag.   16'>  -167.  Simou  Ri>biC. 

lU* 


284 

Die  Höhlen  und  Grotten  in  Krain.   Mitteilungen,  1897,  sistematičen 
sestavek,  pag.  133 — 174.  Kraiis-Gratzy. 

Karst  und  seine  Höhlen  —  K.  Moser.  Mitteilungen,  1900,  slovstvo, 

pag.  92.  ref.  F.  S. 

Delo  je  izšlo  v  Schimpfovi  založbi  v  Trstu  1.   1899. 

Neue  Wege  der  Karstforschung.   Mitteilungen,  1905,  razprava,  pag. 
199—205.  Dr.  V.  Šmid. 

Zanimiva  študija  temelji  na  Stoiser-Cvijič-Grund-Penkovih  raziskavanjih. 

Karstaufforstung  in  Krain  —  W.  Goli.  Mitteilungen,  1900,  slovstvo 
pag.  89.  ref.  F.  S. 

Über   die   Bildungsweise   der    „terra   rossa"    des   Karstes.    Mit- 
teilungen, 1899,  razprava,  pag  150,  175,  193  (19  strani). 

Dr.  E.  Kramer. 

Zanimiva    razprava    navaja    obenem    tudi    mnogoštevilno    slovstvo,    ki 
razpravlja  o  naši  deželi. 

Direktor  Krämers   Theorie  der  Bildungsweise  der  „terra  rossa" 

des  Karstes.  Mitteilungen,  1900,  kritična  razprava,  p.  70  — 76.     Ferd.Seidl. 

„Terra  rossa"    und   „Eisensäuerlinge"  des  Karstes.   Mitteilungen, 
1900,  razprava,  pag.  77 — 80.  Dr.  E.  Kramer. 

Nochmals  über  die  Bildungsweise  der  „terra  rossa"  des  Karstes. 

Mitteilungen,  1900,  razprava,  pag.   139 — 145.  Ferd.  Seidl. 

Bau  und  Bild  der  Ostalpen  und  des  Karstgebietes  —  C.  Diener. 
Mitteilungen,  1906,  slovstvo,  pag.   196.  ref.  Dr.  E.  K  ram  er. 

Razprava  je  izšla  v    »Bau  und  Bild  Österreichs«,  Dunaj   1903. 

Grundlinien   der  Structur  der   Ostalpen  —  Dr.   C.   Diener.   Mit- 
teilungen, 19U0,  slovstvo,  pag.  86-89.  ref  F.  S. 
Priobčeno  v  Petermanns  Mitteilungen   1899,  Septemberheft. 

^ber  die  geologischen  Verhältnisse  der  Umgebung  von  Adelsberg 

und  Planina  —  Dr.  F.  Kossmat.  Mitteilungen,  1900,  slovstvo,  pag.  81. 

ref  F.  S. 

Razprava   je  izšla  v    »Verhandlungen    der    geologischen  Reichsanstalt« 
1897,  pag.  78—84. 

Temperaturmessungen  im  Quecksilberbergwerk  von  Idria — Scheim- 

pflug-Holler.  Mitteilungen   1901,  slovstvo,  pag.  21.  ref  F.  S. 

Sitzungsberichte    der    kais.    Akademie    der    Wissenschaften    in    Wien, 
math.-naturw.  Kl.,  CVIII,   1899. 

Über   die   geologischen    Verhältnisse    des    Bergbaugebietes    von 

Idria  —  Dr.  F.  Kossmat.  Mitteilungen,   1900,  slovstvo,  pag.  82 — 86. 

ref  F.  S. 
Jahrbuch  der  geologischen  Reichsanstalt,  1899. 
Die  Triasbildungen  der  Umgebung  von  Idria  und  Gereuth  —  Dr. 

F.  Kossmat.   Mitteilungen,   1900,  slovstvo,  pag.   81.  ref   F.  S. 

Jahrbuch   der  geologischen   Reichsanstalt,   1898,  pag.   86 — 160. 

Das   Gebirge  zwischen   Idria  und  Tribusa    —    Dr.  Fr.  Kossmat. 
Mitteilungen,  1900,  slovstvo,  pag.   146.  ref  F.  S. 

Verhandlungen   der  geologischen  Reichsanstalt,    1900,  pag.  65 — 78. 

Die   paläozoischen   Schichten   der   Umgebung   von   Eisnern    und 
Pülland         Dr.  Fr.  Kossmat.  Mitteilungen,  1906,  slovstvo,  pag.  196. 

ref   dr.  E.  Kramer. 


285 

Verhandlungen   der  geologischen  Reichsanstalt,  1904. 

Peter's   geologische   Aufnahmen    in    Oberkrain.  Jahresheft,  1858; 

predavanje,  pag.   136.  ref.   C.  Deschmann. 

Das  Gebirge  zwischen  dem  Bačatale  und  der  Wocheiner  Save  — 
Dr.  F.  Kossmat.  Mitteilungen,  1906,  slovstvo,  pag.     ref.  dr.  E.  Kramer. 
Verhandlungen  der  geologischen  Reichsanstalt,   1903. 

Geologie  des  Wocheinertunnels  und  der  südlichen  Anschlußlinie  — 

Dr.  F.  Kossmat.  Carniola,   1908,  slovstvo,  pag.   220—222. 

ref.  F  e  r  d.  S  e  i  d  1. 
Znamenita    razprava    je   bila    priobčena  v   »Denkschriften    der    math.- 
naturw.  Kl.   der  kais.  Akademie  der  Wissenschaften*    in  Wien,   1907. 

Ein  Beitrag  zur  Bildungsge schichte  des  Tales  der  Neumarktier 
Feistritz  —  Josef  Wentzel.  :Mitteilungen,  1904,  slovstvo,  pag.  207. 

ref.  Fr.  Komata r. 

Ta  važni  geološki  prispevek  za  domovinoznanstvo  je  izšel  v  letnem 
poročilu  višje  realke  v   Ljubljani   1.   1901. 

Die  Alpen  in  Eiszeitalter  —  Penck-Brückner.  Carniola,  1909, 
slovstvo,  pag.  57.  ref.  Ferd.  Sei  dl. 

Znamenito  delo  izšlo  v  založbi  Chr.  H.  Tauchnitz,  Lipsko   1909. 

Gletscherspuren  in  den  Steiner-Alpen  —  R.  Lucerna.  Carniola, 
1908,  slovstvo,  pag.  66.  ref.  Ferd.  Seidl. 

Razprava  v  »Geographischer  Jahresbericht  aus  Österreich«  Jahrg. 
IV.   1906. 

f'ber  die   tektonische   Stellung  der  Laibacher  Ebene  —  Dr.   F. 

Kossmat.   Mittc-ilungcn,   1906,  slovstvo  pag.   197.      ref.   dr.  E.  K  ram  er. 

Verhandlungen   der  geologischen  Reichsanstalt   1906. 

Die  Überschiebungen  der  Randgebirge  des  Laibacher  Moores  — 
dr.   F.   Kossmat.   Mitteilungen,   1906,  slovstvo  pag.   197. 

ref.   d  r.  E.   Kr  a  m  c  r. 

Beitrüge  zur  Naturgeschichte  des  Laibacher  Morastes.  Jahresheft, 
1858,  pag  59  —  87.  C.  Deschmann. 

Opis  barja  z  natančnimi  podatki  o  ondotnji  fauni   in  Hori. 
Die  mannigfache    Verwendung  des  Torfes   vom   Laibachcr   Moor 

im   vorigen  Jahrhunderte.   .Mitteilungen,    1896,   razprava,   pag.   S4 — 94. 

Dr.  Oskar  G  r  atzy. 
Melinrierung  von   Torfmooren.    Mitteilungen,  1896,   notica,   pag.  46. 

F.   S. 
Ober   die   Laaerungsvcrhültnissc    der  Kohlen  führenden    Raibler 
Schichten  bei  Obcrlaibach       dr.  F.  Kossmat.  MuicilungL-n,  1906,  slovstvo, 
paj;.   196.  ref.  dr.  E.  K  ram  er. 

Verhandlungen   der  geologischen  Rcichsanstalt,   1902. 
Geognostische  Verhältnisse  des  Guicnfeldcr  Thaies.  Jahreshcfi,  18.''i8, 

preda\anjr,   pag     141  r  i- f.   D  r.   Schwarz. 

Beitrüge  zur  Geologie  Krains.  Mitteilungen,  1906,  razprava,  pag. 
161  —  170.  Dr.  F.  Krämer. 

R.1/  '.  '•^^l  >1< 'l<('.c  delc:  1.  Ikrilragc  zur  Kenntnis  der  geolo- 
gischen '.    -  \on  (i.ii.flwc.   2.  Die  (»rödcncr  .Schichten   von  Ratschach 

in  Unterkrain.    3,  Die  rc  icn  VcrhültniHHc    <lcr  Hrngj-biing  von  Ciro(.^- 

laschiU  in  üntcrkram.  4.   Da»   Vorkommen  von   Zellcndolomit  am  SUdrandc 


286 

des  Laibacher  Moores.  5.  Die  chemische  Zusammensetzung  der  Plattenkalke 
der  Gurkfelder  Schichten. 

Geschichte   der   Geologie   und  Paläontologie  —  K.  A.  v.  Zittel. 

Mitteilungen,   1900,  slovstvo  pag.  91.  ref  F.  S. 

Zanimivo  je,  da  se  v  tem  delu,  ki  je  izšlo  v  založbi  M.  Oldenburg 
(Monakovo  in  Lipsko),  navaja  znamenito  Hacquetovo  delo  »Oryctographia 
Carniolica«. 

2.  Mineralog-ični  sestavki. 

Das  Mineralvorkommen  von  Littai  in  Krain.  Mitteilungen,  1889, 
razprava,  pag.   351 — 357.  W.    Voss. 

V  članku  so  naznačene  rudnine  litijske  okolice,  predvsem  one,  ki  se 
nahajajo  v  rudniku. 

Die  Mineralien  des  Herzogthums  Krain.  Mitteilungen,  1893/94, 
sistem,  razprava,  (100  strani).  W.    Voss, 

Zaznamek  takrat  znanih  rudnin  na  Kranjskem,  sestavljen  na  podlagi 
tozadevnega  slovstva  in  lastnega  preiskavanja.  Po  tem  zaznamku  ima  naša 
dežela  56  rudnin  z  nekako  50  različki.  Posamezne  rudnine  so  natančno 
označene,  njihova  najdišča  vestno  navedena.  Razpravi  je  pridejan  zemljevid 
z  označbo  najdišč. 

Freiherr  Sig.  Zois'  Briefe  mineralogischen  Inhalts.  Mitteilungen, 
1S94,  pag.   120—134.  priobčil   Albin  Belar. 

Priobčena  pisma  obsegajo  predvsem  zanimive  podatke  o  domačih 
rudnikih,    zlasti  kritično    obdelava  nahajališča  srebrne  rude    na  Gorenjskem. 

Der  Bergbau  der  Alpenländer  in  seiner  geschichtlichen  Ent- 
wicklung —  A.  Müllner.    Mitteilungen,  1906,  slovstvo,  pag.  205. 

ref.  Fr.  Komata r. 

Über  die  Geschichte  der  alten  Idrianer  Desiillations-Quecksilber- 
probe  nebst  Probenahme.  Mitteilungen,  1898,  razprava,  pag.  77 — 91. 

Franc  Janda. 
Über  die   Einschlüsse    der  Billichgratzer  und  Zirknitzer  Berg- 

krystalle.  Mitteilungen,   1866,  Naturh.  Mise,  pag.   233  —  235. 

C.  Deschmann. 
Über  den  Erbsenstein  von  Blegas  in  Oberkrain.  Mitteilungen,  1866, 

naturh.  Mise,  pag.   235  —  238.  C.  Deschmami. 

über  das  Steiner  Putzpulver.  Jahresheft,  1858,  predavanje,  pag.   120. 

/.  Konschegg. 
Chemische  Analyse  des  rothen  Thones  aus  der  Grotte  Wiherle. 

Jahresheft,   1862,  predavanje,  pag.   255.  Fran  Erjavec. 

Über  den  ursprünglichen  Fundort  der  Piauzits  in  Krain.  Jahresheft, 
1858,  predavanje,  pag.  91.  /.  Rautner. 


3.  Botanični  sestavki. 

Botanische  Notizen.  Jahresheft,  1862,  pag.  197 — 201. 

C.  Deschmann. 
Mali  botanični  zapiski,  tičoči  se  rastlinstva  naših  pokrajin. 


287 

Beitrag  zur  Geognosie  und  Flora  des  Gottscheer  Bezirkes.  Jahres- 
heft, 1862,  predavanje,  pag.  226.  C.  Deschmatlll. 

Vegetationsverhältnisse  des  Iška-Grabens.  Jahresheft,  1858,  pre- 
davanje, pag.  96.  C.  Deschmann. 

Beiträge  zur  Flora  Krain's.  Jahresheft,  1862,  sistematičen  zaznamek, 
pag.  120—164.  Valentin  Plemel. 

Wulfen's  Flora  norica  phanerogamica.  Jahresheft,  1862,  pag.  171. 

r  e  f.  C.  Deschmann. 

Izšlo  V  založništvu  dr.  Ed.  Fentzl   in  P.  Rainer  Graf,  Dunaj   1858. 

Dr.  Stur's  pflanzengeographische  Forschungen  in  Krain.  Jahres- 
heft,  1862,  pag.   174.  ref.  C.  Deschmann. 

Razprava  je  bila  priobčena  v  > Sitzungsberichte  des  math.-naturw.  Kl. 
der  kais.  Akademie  der  Wissenschaften«   Bd.  XL. 

Naturhistorisches  aus  den  Karawanken.  Mitteilungen,  1890,  mali 
zapiski,  pag.  365 — 370.  W.    Voss. 

Članek  opisuje  in  našteva  cvetano  na  potu  Jesenice — Planina — Kočna — 
Golica. 

Flora  des  österreichischen  Küstenlandes  —  Pospichal.  Mitteilungen, 
1897,  slovstvo,  pag.   180.  ref  F.  S. 

Navedeno  delo  je  važno  tudi  za  Kranjsko,  ker  sega  do  sv.  Petra 
na  Krasu. 

Vier  Publikationen :  Auf  dem  Großgallenberge,  Floristisches  aus  den 
Umgebungen  Laibachs,  In  der  Iskaschlucht,  Die  Billichgratzer  Dolomiten, 
Die  Alpe  Golica  —  Paul  Winter.  Mitteilungen,  1897,  slovstvo,  pag. 
195—208.  ref  Alfons  P  au  lin. 

Poročevalec  jasno  dokaže  v  stvarni  polemiki  pisatelju  prepisovanje 
omenjenih  člankov   po   Vossovih  zapiskih. 

Über  das  Vorkommen  einiger  seltenerer  Pflanzenarten,  namentlich 
der  bisher  nur  aus  den  Pyrenäen  bekannten  „Viola  conuita  L."  in  den 
Karawanken.  Mitteilungen,  1902,  razprava,  pag.  75—80.     Alfons  Paulin. 

Razprava  navaja  poleg  navedene  vijolične  vrste  še  mnoge  druge  redke 
planinske  rastline  z   natančno  označbo  njihovih   najdišč  in  življcnskih  razmer. 

Lokale  Florenschilderungen  aus  Krain  und  dem  Kiistenlande,  Mit- 
teilungen,  1904,  razprava,  pag.   152      192.  R.  Justin. 

Pisatelj  našteva  cvetano  gore  Vremščice  in  njenega  pobočja  ter 
omenja  vestno  pri   vsaki   vrsti   tudi   nahajališče. 

Ein  botanischer  Sommerausflug  in  das  Velchitgebirgc.  Miiuilungen, 
1905,  razprava,  pag   1  —  Li.  P.  Justin. 

Popis  rvctanc  velcbitskega  pogorja. 

Die  Umkehrungen  der  Pflanzenregionen  in  den  Dolincn  des  Karstes 

—  dr.  (j.  V.  Beck,  f  armola,  1908,  mali  zapiski,  p.  219.     ref  dr.  (i.  .Sajovic. 

Die  Sanntaler  Alpen.  —  Dr.  A.  v.  Hayek.  Carniola,  1909,  slovstvo, 

pag.  54,  ref   F  c  r  d.   Sci<ll. 

Vaino  rasllinsko-gcografično  delo,  pri  katerem  je  sodeloval  tudi  Alf 
Paulin  in  je  iz4lo  kot  4.  zvezek  pripravljalnega  dela  za  avstrijski  rasllmsko- 
i: *' Tiljcvid  v    »Abhandlungen   d.    k.  k.    /oolog.    Hotan.  (icsellschafl 

/ur  Kenntniß  des  /*hytoplanktons  einiger  Scen  der  Julischcn  Alpen 
l)r.  Ad.  Puciier.  (  arniola,  190H,  slovstvo  p.  22'6.     rcf.  Dr.  Gv.  .Sajovic. 


288 

Navedeni   sestavek  je  bil   priobčen  v    »Lotos«    1905. 

Mycologia  carniolica.  Mitteilungen,  1889—1892,  sistem,  razprava 
(300  strani).  W.    Voss. 

V  obširni  razpravi  navaja  pisatelj  za  Kranjsko  374  glivičnih  rodov  z 
1649  vrstami.  Najdišča  in  nahajališča  so  natančno  označena.  Pri  posameznih 
vrstah  so  podane  zanimive  opazke  glede  ustroja  in  življenja  dotične  vrste. 
Razprava  se  deli  v  4  dele:  1.  Hypodermii,  phycomycetes,  basidiomycetes, 
(uredineae)  [1.  1889].  —  II.  Basidiomycetes  (tremellini,  hymenomycetes, 
gasteromycetes,  ascomycetes  [1.  1890].  —  III.  Ascomycetes  [1.  1891]  — 
IV.  Fungi  inferiores  et  Mycelia,  myxomycetes.  —  V  uvodu  je  podan  zaznamek 
tedanje  tovrstne  literature. 

Dodatek  k  Vossovi  „Mycologia  Carniolica" ,  sistematičen  sestavek. 
Izvestja,  1895,  stran  159.  Simon  Robič. 

K  Vossovemu  zaznamku  je  dodal  Robič  še  45  glivičnih  vrst,  ki  jih  je 
nabral  v  Kamniških  planinah. 

Über  Beloniella  Vosii  Rehm.  —  Dr.  K.  v.  Keissler.  Camlola,  1909, 
slovstvo,  pag.  177.  —  ref.  Dr.  Gv.  Sa  j  o  v  ic. 

Članek  je  priobčen  v    »Annales  mycologici«,  vol.  VI.   1908. 

Über  das  maßenhafte  Auftreten  des  Schneeschimmels  (Lanosa 
nivalis  Fr.)  in  der  Umgebung  Laibach's  im  Frühjahre  1865.  Mitteilungen, 
1866,  Naturh.  Mise.,  pag.   223 — 25.  C.  Deschmann. 

Kranjski  lišaji  {Lichenes  carniolici),  Izvestja  1895,  sistemat.  sestavek 
(21  strani).  Simon  Robič. 

v  navedenem  članku  priobčuje  Robič  svojo  in  Gtow^ackega  zbirko 
lišajev  z  natančnimi  podatki  o  najdiščih.  Večina  je  nabrana  v  idrijski  okolici 
in  na  Kamniških  planinah.  Naštetih  je  272  vrst. 

Moj  oreh.  Izvestja,   1893,  mali  zapiski,  stran   118.        Simon  RobiČ. 
Robič  je  na  svojem  orehu  opazoval   13   lišajev,  3  glivice  in   3  mahove. 

Scopoli   und   die    Certraria   islandica    —    Dr.   H.   E.   Kronfeld. 

Carniola,  1909,  slovstvo,  pag.   175.  ref.  Dr.  G  v.  Sajovic. 

Razprava  je  izšla  v  »Wiener  Klinische  Wochenschrift«  Jahrg.  22,  Nr.  2. 

Kranjski    mahovi    [Musci    carniolici),  Izvestja,   1893,     razprava     (26 

strani).  Simon  Robič. 

Sistematičen  zaznamek,  v  katerem  je  priobčenih  266  vrst,  ki  jih  je 
nabral  Robič  na  Kamniških  planinah  in  na  Karavankah.  Posameznim  vrstam 
so  označena  najdišča  in  nahajališča. 

Simon  Robiča  zbirka  mahov  iz  1.  1871.  Izvestja,  1899,  mali  zapiski, 
stran  184.  Ivan  Vrhovnik. 

Poročilo  o  Robičevem  herbariju  mahov,  ki  ga  je  dobil  pisatelj  navedenih 
vrstic.  Zbirka  obsega  103  vrste  mahov. 

Über    die    Farne  Krain's.     Jahresheft,   1858,    predavanje,    pag.   107. 

C.  Deschmann. 
Die  Farne  Krains.  Alfons  Paulin.  Mitteilungen,  1906,  slovstvo,  p.  208. 

Navedena  sistematična  razprava  je  bila  priobčena  v  letnem  poročilu 
I.  drž.  gimnazije  v  Ljubljani  1.  1906. 

Über  einige  für  die  Flora  Krains  neue  Arten,  Varietäten  und 
Bastarde  aus  der  Farngattung  Aspidium  Sw.  Mitteilungen,  1896,  raz- 
prava, pag.  97,  161   (47  strani).  Alfons  PauUn. 


289 

Važen  znanstven  članek  razpravlja  o  :  A.  Lonchitis  S\v.,  A.  Illyricum 
Borb.  (A.  lobaUim  X  Lonchitis\  A.  lobatum  Sw.,  A.  aculeatum  S\v.,  A. 
Braunii  Spenner,  A.  Luersseni  Dörfler  (A,  Lobatum  X  BrauniiV  Podan  je 
natančen  ustroj   posameznih  vrst,  najdišča  in  mnogoštevilno  slovstvo. 

Die  Bärlappgewächse  Krains.    Mitteilungen,   1895,  sistem,    razprava, 

pag.  126—153.  Aljons  Paiilin. 

Temeljita  študija  določa  za  Kranjsko  2  družini  lisičjakov  (lycopodiinae) 
z  11  vrstami.  Navedene  so  značilnosti  in  najdišča  posameznih  vrst  na  podlagi 
lastnega  raziskavanja  in  slovstva. 

Vergleichend-anatomische  Untersuchung  einer  glacialen  Konifere.  — 
Dr.  Milan  Šerko.  Camiola,  1909,  slovstvo,  pag.  177.  ref.  Dr.  Sajovic. 
Razprava  priobčena  v   „Österr.  botan.  Zeitschrift".   1909.  Nr.  2   u.  f. 

Einiges  über  die  Schwarzföhre.  Mitteilungen,  1866,  Naturh.  Mise, 
pag.  226—231.  C.  Deschmann. 

Pomen  črnega  borovca  za  pogozdovanje  Krasa  in  splošne  opazke 
o  njem. 

Über  einen  sehr  alten  Eibenbaum  in  Krain.  Jahresheft,  1866,  Naturh. 
Mise,  pag.  194—197.  C.  Deschmann. 

Die  insektenfressenden  Pflanzen  in  Krain.  Mitteilungen,  1S90,  pre- 
davanje, pag.  Xl\'.  Alf  ans  Paulin. 

Eine  immergrüne  Eichenart  in  Krain.  Carniola,  1908,  mali  zapiski, 
pag.  219.  Dr.  Gv.  Sajovic. 

über  die  Standorte  der  Möhringia  villosa  Fengl.  Jahresheft,  1862. 
pag.  188.  C.  Deschmann. 

L'ber  Heliosperma  glutinosum(Zoys)  Reich.  Jahresheft,  1862,  p.  I9l. 

C.  Deschmann. 

Alchemilla-Arten  in  Krain  —  Alfons  Paulin.  Carniola,  1908,  slovstvo, 
pag.  67.  r  c  r  D  r.  Ci  v.   S  a  j  o  v  i  c. 

I^tno  poročilo   I.  drž.  gimnazije  v   Ljubljani   I.  1907. 

Cber  den  Gerbstoffgehalt  der  in  Krain  wild  wachsenden  Sumach 

{Ruhs  COtinus  L.j  Mitteilungen,   1906,  razprava,  pag.   170      173. 

Dr.  E.  Kramer 
Über   Viola  Zoysii   Wulf.  Jahresheft,   185.S,  predavanje,  p;ig.  117. 

C.  Dcschman. 
Über  die  geographische  Verbreitung  von   Viola  Zoisü  Wulf.    Mit- 
teilungen, 1890,  mali  zapiski,  pag.  364  W   Kf^.sw 

Über  eine  neue  Krainischc  Astrantia- Art.  Jahresheft,  1<s5s,  i)ag. 
r>7  —  58.  Dr.  G.  Dollincr. 

f)mcnjcna  je  Astrantia  gracilis  Doli. 

Dr.  Sturs  Beitrüge  zu  einer  Monographie  der  Genus  Astrantia. 
jahrcshcft,   1862,  pa|{.  186.  rcf.  (  .   Deschmann. 

Razprava  je  bila   priobčena  v  „Silzungsbericklc  der  math.  nalurh. 

Kl.  der  Kai*.  Akademie  der  Wi»»cn»chaftcn",  Hd,  XL. 

Über  die  gengraphische  Verbreitung  von  Daplinc  lihiayami  l'rcycr 
Miiiriliin  ',  t,    1 '».,■'    f.i/prava,  pag.  9.i     103.  Alf  uns  Paulin. 

I  na    študija  o  iiavc<leni    rantlini  m  |>oHcbniii)    o/.iiom    na 

Kranjako. 


290 

Erechthites  hieracifolia  Rafinesqiie.  Mitteilungen,  1897,  razprava, 
pag.  lü— 24.  Alfons  Paulin. 

Pisatelj  natančno  opisuje  navedeno  košarico,  ki  se  je  priselila  iz 
Amerike  in  je  za  našo  deželo  nova  vrsta. 

4.  Zoolog-ični  sestavki. 

Eiiropaeische  Höhlenfauna.  -  O.  Hamann.  Mitteilungen,  1897,  slovstvo, 

pag.   131—132.  ref.  F.  S. 

Zaznamek  in  opis  evropskih  jamskih  živali  s  posebnim  ozirom  na 
kranjsko  jamsko  živalstvo. 

Über  das  Erscheinen  der  Pupurmonade  (Monas  prodigiosa  Ehr.) 
in  Laibach,  jahreshcft,  1856,  pag.  19.  C.  Deschmann. 

Der  rothe  Schnee,  eine  auch  in  Krainischen  Alpen  bekannte 
Erscheinung.  Jahresheft,  1862,  pag.  205.  C.  Deschmann. 

Der  letzte  Mohikaner.  Carniola,  1909,  mali  zapiski,  pag.  166. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Poročilo  o  velikem  raku  (Astacus  fluviatilis  Cuv.),  ki  je  bil  ujet  v 
Koslerjevem  jarku  na  Ljubljanskem  barju. 

Über  den  Insektenregen  zu  Tichaboj  in  Unterkrain  am  2.  IL  1858. 

Predavanje,  Jahresheft,  1862,  pag.  222.  C.  Deschmann. 

Über   die   Deutung   der    Orthopteren  in  Scopoli's  „Entomologia 

Carniolica".   Mitteilungen,  1866,  Naturh.  Mise,  pag.  225.      C.   Deschmann. 

Verzeichniss  der  bisher  in  Krain  aufgefundenen  Orthopteren.  Mit- 
teilungen, 1866,  sistem,  razprava,  str.  77—89.  Ferdinand  Schmidt. 

Po  tem  zaznamku  živi  na  Kranjskem  33  rodov  ravnokrilcev  z  89 
zastopniki.    Pri  vsaki   vrsti  je  navedeno  najdišče  in   čas. 

Kobilice,  podeželna  nadloga.    Izvestja,   1899,   mali    zapiski,    str.   109. 

L.  p. 
Omenjena  beležka  navaja  vpad  kobilic  v  našo  deželo  1.  1442  in  1590. 

Verzeichniss  der  bisher  in  Krain  beobachteten  G  roß  Schmetterlinge  L 

Carniola,   1909,  sistem,  razprava,  pag.  77  —  108.  /.  Hafner. 

Prvi  del  te  važne  in  temeljite  razprave  prinaša  zaznamek  vseh  kranjskih 
metuljev-dnevnikov.  Delo  se  nadaljuje  v  >Carnioli«  nova  vrsta  1.  1910  in  1911. 

Der  Schneefloh  in  den  Krainischen  Hochalpen.  Jahresheft,  1862, 
pag.  210.  C.  Deschmann. 

Versuch    einer  Käfer-Fauna    Krains.    Mitteilungen,   1866,    sistem. 

razprava,  pag.  89  —  210.  MoritZ  Siegel. 

Zaznamek,  ki  se  razteza  predvsem  na  ljubljansko  okolico,  ni  popolen 
za  Kranjsko  sploh.  V  celem  izkazuje  282  rodov  (genus).  Pri  večini  vrst  je 
navedeno  najdišče,  nahajališče  in  čas.  Na  koncu  je  pridejan  pregled  zemlje- 
pisne razširjatve  hroščcv  na  Kranjskem. 

Hylobius  variegatus  Schmidt.  Jahresheft,  1856,  pag.  18. 

Ferdinand  Schmidt. 
Land-  und  Süsswasser-Conchylien  Krain's.    Jahresheft,  1858,  pag. 
1 9  —  39.  Heinrich  Hauff en. 

Zaznamek  kranjskih  konhilij  na  podlagi  Hauffenove  in  Schmidtove  zbirke. 


291 

Kranjski  mehkužci  —  Mollusca  caniiolica.  Izvestja,  1908,  sistem, 
zaznamek,  str.  11 — 31.  Slika  z  Robičevimi  in  Erjavčevimi  originali,  tabela 
na  Kranjskem  živečih  rodov.  Dr.  Gvidon  Sajovic. 

Na  podlagi  Robičeve  zbirke  sestavljen  zaznamek  kranjskih  mehkužcev 
s  podatki  o  najdiščih.     Važni  so  Robičevi  in  Erjavčevi  originali. 

Cber  zwei  neue  Grottenschnecken  Krain's.  Jahresheft,  1858,  pre- 
davanje, pag.  94  -  95.  Heinrich  Hauff  en. 

Navajata  se  vrsti  Valvata  erytropomatia  Hff.  in   Paludina  pelucida  Hff. 

Ein  Beitrag  zur  Geschichte  der  Steiner  -  Alpen.  Carniola,  1909, 
seznam,  pag.  24  —  29.  Dr.   Gv.  Sajovic. 

V  uvodu  je  Robičeva  biografija,  nadalje  je  objavljen  sistem,  zaznamek 
Robičevih  okamenin  iz  Kamniških  planin,  med  katerimi  je  pretežna  večina  školjk. 

Pleurotomaria  carniolica  Hilb.  Carniola,  1909,  razprava,  pag.  21— 23, 
s  sliko.  Univ.  prof.  Dr.  Hilber. 

Razprava  o  Robičevem   originalu,  ki  ga  je  našel   pri  Tunjicah. 

Über  Valvata  spelaea  und  Carychium  bidentatum.  Jahresheft,  1858. 
predavanje,  pag.  101.  Heinrich  Hauff  en. 

Cber  Carychium  carinatum.    Jahresheft,  1858,   predavanje,    pag.  90. 

Heinrich  Hauffcn. 
Kranjska  školjka  z  biserom.  Izvestja,   1894,  stran   3S. 

Simon  Robič. 

Robič  poroča  o  ledvičastem  škršku,  ki  je  v  njem  našel  biser  grašje 
velikosti.  Školjko  je  pobral  ob  cestnem  jarku  med  Borovnico  in  Ohanico 
1.   1864. 

Eine  Flußmuschelart  mit  Perlenbildung  aus  Krain.  ("arniola,  1908, 
razprava,  pag.   210—213.   s  sliko.  Dr.    Gvidon  SajOVic. 

Natančnejši   podatki   o  Robičevi  školjki  z  biserom. 

Die  Fische  der  Save  und  des  Isonzo  —  Julius  Glowacki.  Mit- 
teilungen, 1896,  slovstvo  pag.  SS.  rcf  F.  S. 

Fosilne  ribe  —  O.  Gorjanovič-Krunibcrgcr.  Izvestja,  1896,  slovstvo, 
pag.  44.  ref.   F.  S. 

V  tem  strokovnja.škcm  delu  se  omenja  tudi  flupca  mucronata  Kramb. 
iz  Zagorja  ter  posamezne  fosilne  ribe  iz  Primorske,  Štajerske  in  dalma- 
tinskih  otokov. 

Der  vermeintlich  lebend  geborene  Olm.  Jahresheft,  1862,  Naimli. 
Mise.,  pag.  214  —  216.  C.  Dcschnuuui. 

f'ber  das  Vorkommen  der  Schlammschildkröte  (Fmys  lutaria  f..) 
in  Krain    Mitteilungen,    IKOO,  Naturh.   .Mise,  pag.  2;{3 — 235. 

C.  Deschniann. 

i'odatki  o  bivanju  želv,  zlasti  sklcdnice  (Emyslularia  L.)  na  Kranjskem. 
Fine  neue  Schlangenvarietät  für  Krain.    (arniola,    1909,  razprava, 
pag.  1<j9     111.  h  >liko.  Dr.  Gv.  Sajovic. 

S<"(ta\rk  navaja  progasto  bcloij!»ko  Tropidonotus  natrix  L.  var.  pcrsa  Tali. 
Streifenringctnatter.  f  arniola,   1909,  mali  zapiski,  pag.   166. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

I  '  itki    k    l(i/.idc\iu    razjjravi    v    isli   številki   (arniolc. 

O.  ....  i---:..uic  Beobachtungen.  Mitteilungen,  isr,(),  sistiin  /.i/iiiimi-k, 
|Mg.  210—214.  grof  Alexander  Aucrspcrg. 

Poročilo  obsrga  posamezne  podatke  o  ptičji  »clilvi   v   I.    1863/04. 


292 

Beiträge  zur  Ornithologie  Krains.  Mitteilungen,   1889,   razprava,  pag. 

267 — 279.  C.  Desclimatm. 

Zanimive  ornitologične  beležke  iz  rokopisne  Deschmannove  zapuščine. 
Obravnavajo  se  pri   nas  živeče  ptičje  vrste,    njih    življenje    in    prezimovanje. 

Verzeichniss  der  in  Krain  beobachteten  Vögel.  Mitteilungen,  1890, 

sistem,  seznam,  pag.   341  —  363.  Ferdinand  Schulz. 

Pisatelj  je  opazoval  na  Kranjskem  268  ptičjih  vrst;  pri  posameznih 
vrstah  so  navedena  najdišča  in  čas  opazovanja. 

Ptiči  v  tivolskem  gozdu  pri  Ljubljani.  Izvestja,  1893,  pag.  79 — 80. 

X. 

Redki  ptiči  na    Kranjskem.    Izvestja  1893,    mali    zapiski,    pag.   119. 

X. 

Omenjeni  so:  belična  bela  pastaričica  (Motacilla  alba  L.,  alb.  part.), 
Litija,  26./IX.  1892  —  mala  droplja  (Otis  tetrax  L.),  Ljubljansko  barje, 
1./XI.  1892  —  brkasta  senica  (Parus  biarmicus  L.),  Radovljica,  21./X.  1892 
—  čopasti  pegam  (Bombycilla  garrula  L.)  —  jezerski  orel  (Haliaetos  albi- 
cilla  L.),  trnovski  gozd  na  Krasu,  21./XII.  1892  —  beli  ostruglež  (plectro- 
phenax  nivalis  L.),  Ljubljana,  13./I.  1893  —  labud  pevec  (Cygnus  musicus 
L.),  Ljubljana,  15./II.  1893  —  poljska  kanja  (Circus  Cyanaeus  L.),  ljubljanska 
okolica,  januar  -  februar  1893. 

Ornithologika.  Carniola,   1909,  mali  zapiski,  pag.   50 — 53. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Zaznamek  ornitoloških  beležk  z  ozirom  na  ptičjo  selitev  in  gnezditev 
1.  1909.  Med  redkimi  gosti  so  navedeni:  velika  droplja  (Otis  tarda  L.),  belo- 
vratni  giarol  (Glareola  pratincola),  stepna  kurica  (Syrrhaptes  paradoxus  Pall.), 
mali  pomorski  vran  (Carbo  pygmaeus  Pall.). 

BeliČenje  naših  ptic.  Izvestja,  1909,  razprava,  str.  37  —  44.  z  2  slikama. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Članek  razpravlja  o  beličenju  (albinizmu)  in  obravnava  vse  ptičje 
beličnike,  ki  se  nahajajo  v  ornitologični  zbirki  kranjskega  deželnega  muzeja 
v  Ljubljani. 

Das    Fausthuhn    in    Krain.    Mitteilungen,   1866,    Nalurh.  Mise,    pag. 

220—224.  C.  Deschmann. 

Beležke  v   invaziji   stepnih  kuric  1.   1864. 

Das  Fausthuhn  in  Krain.  Carniola,  1908,  mali  zapiski,  pag.  218. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Naštevanje  pojavov  stepne  kurice  na  Kranjskem  ob  invaziji  1.  1863, 
1888  in   1908. 

Der  große   Trappe  in  Krain.    Carniola,   1908,  mali   zapiski,  pag.  64. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Našteti   so  pojavi   velike  droplje  na  Kranjskem. 

Črna  štorklja  (Ciconia  nigra  L.).  Izvestja,  1893,  mali  zapiski,  pag.  159. 

F.  Schulz. 

7./VII.  1893  se  je  našlo  na  Jesenovcu  na  Galetovem  posestvu  gnezdo 
črne  štorklje  s  tremi   mladiči.  Prvi   opažen   pojav  te  ptice  na  Kranjskem. 

Hacquets  Strix  nigra  und  dessen  ornithologische  Studien  in  Krain. 
Jahreshcfl,   1862,  pag.   216  —  218.  C  DeSChmann. 


293 

Cebelojedec  (Merops  apiaster  L.).  Izvestja,  1 893,  mali  zapiski,  pag-.  208. 

Ferd.  Schulz. 
Pisatelj  omenja  pojave  čebelojedca  na  Kranjskem  (1710,  1807,  1879, 
1892^  in  tozadevno  sliko  iz   1.   1710,  ki  se  nahaja  v  dež.  muzeju  v  Ljubljani. 
Kukavica  v  gnezdu  zelene  žolne.  Izvestja,  1893,  mali  zapiski,  pag.  208. 

Ferd.  Schulz. 

Abnorm  gefärbte  Nebelkrähe.  Mitteilungen,  1896,  mali  zapiski,  p.  38. 

Ferd.  Schulz. 

Poročilo  o  delno  belični  vrani,  ustreljeni  v  ljubljanski  okolici  28./LI.  1896. 
Ein  Krähenalbino.   Carniola,  1909,  mali  zapiski,  pag.   165. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 
Poročilo  o  belični  vrani,  ki   jo  je  ustrelil  O.  Facini  31. /VIL   1909  pri 
St.  Vidu   pri   Stični. 

Ein  Krähenbastard.  Carniola,  1908,  pag.  47  —  49,  s  sliko. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Poročilo  o  vranjem   polutanu,  ki  je  bil   ustreljen   pri  Šiški   1.   1908. 
Še  nekaj  o  beličenju.   Izvestja,  1909,  mali  zapiski,  pag.   192. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Zaznamek  beličnih   sesalcev,  ki  se  nahajajo  v  dež.  muzeju   v  Ljubljani. 

Über  das  Vorkommen  des  Baumschläfers  (M.  Dryas  Sehr.)  in 
Krain  nebst  einer  Erklärung  des  zeitweise  massenhaften  Auftretens  des 
Siebenschläfers  {M.  Glis  L.).  Mitteilungen,  1866,  Naturh.  Mise,  p.  214—219. 

C.  Deschmann. 

Pri  razlagi  mnogobrojncga  pojava  navadnih  polhov  omeni  pravljico, 
ki    jo    navaja  \'alvazor  o   polhih    (Lhrc    d.  Herzogt.   Krains   III.   cap.  XXXI.). 

Ein  Renngeweih  aus  Oberlaibach  in  Krain.  Carniola,  1908,  mali 
zapiski,  pag.  52-04.  Albin  Bclar. 

Obravnava  se  rogovje  severnega  jelena,  ki  se  je  našlo  pri  Vrhniki  I.  1905. 

Über  ein  angebliches  Basturdkalb  von  Hirsch  und  Kuh  in  Krain. 

Jahresheft,   1>S62,   Nalurli.   .Mise,   pag.    2tJl.  C.  Desciiniann. 

Ein  Gemsbock  im  tiejen  Unterkrain  erlegt.  Miucilun^rn,  1S66, 
Naturh.  Mise,  pag.  219.  C.  Desclunaun. 

Poročilo  o  divji  kozi,  ki  jo  je  ustrelil  19./VI.  Isol.  M.  Kovačič  na 
posestvu  Srajberskcga  Turna  pri  Leskovcu. 

5.  Žlvljenjeplsni  sestavki. 

Friedrich  Kokeil.  Mitteilungen,   1866,  biografija,  pag.   241      247. 

-   r. 

Fr.  Kokcil  je  bil  rf)jcn  v  Ljubljani  I.  1H(I2.  in  je  umrl  v  Celovcu 
I.  186.'*.  Bil  je  znan  jjriroclopiscc  in  član  \sch  tedanjih  znanstvenih  orga- 
nizacij. Pečal  »C  je  z  cntomologijo  in  konhcologijo,  predvsem  |);>  z  botaniko. 
Velike  važnonti  je  njctjovo  flelovanje  za  Koroško. 

Kari  fJeschmann.  Mitteilungen,  1H89,  biografija,  pag.  375     3S2. 

Anton  Globol^nik. 

Rojrn  je  bil  v  Idriji  I.  1821  in  je  umrl  v  Ljubljani  I.  1  w«9.  kol  kustos 
dci.  muzeja,  iiil  je  činlan  nodclavcr  vseh  važnejših  znanstvenih  krt»gov  na 
prirodopiüncin   polju.   l'riro<lo  je  ()pazi»val   vsestransk«»,  |»ol<'g  z<»ologije  »e  je 


294 

bavil  z  mineralogijo  in  geologijo,  zlasti  so  ga  pa  veselile  botanične  študije. 
Za  clomo\  inoznanstvo   so   važni   njegovi   mnogobrojni   sestavki. 

Simon  Robič.  Carniola,   1909,  življenjcpisne  črtice,  pag.   24. 

Zivljenjepisne  črtice  tega  ljubitelja  in  raziskovalca  prirode  so  v  kratkih 
potezah  označene  v  uvodu  sestavka  »Beitrag  zur  Geschichte  der  Steineralpen.« 

Dr.  Ernest  Kramer.  Izvestja,   1908,  mali  zapiski,  pag.   38. 

Anton  Koblar. 
Carniola,  1909,  biografija,   pag.  72 — 75. 

Albin  Belar. 
Narodil    se    je  v  Škofji  Loki  1.   1854.  in  je  umrl   v  Ljubljani  1.   1907. 
kot  ravnatelj   dež.  kern,  preiskuševališča.    Bavil  se   je  največ  s  kemijo,  pro- 
učaval    je    pa    tudi    bakteriologična  in  geologična  vprašanja.     Napisal    je   za 
domovinoznanstvo  naše  dežele  mnogo  važnih   razprav. 

Bericht  über  die  Versammlungen  der  Freunde  der  Naturwissen- 
schaften in  Laibacher  Museum  1849.  Jahresheft,  1856  in  Mitteilungen,  1897. 

Pri  omenjenih  sestankih  so  predvsem  sodelovali:  A.  v.  Morlot,  Freyer, 
Deschmann,  Ferd.  Schmidt,    prof.  Pctruzzi   i.  dr. 

Berichte  über  die  monatlichen  Versammlungen  des  Musealvereines. 

Jahresheft,   1856,   1858,   1862. 

Prirodopisnih  razprav  so  se  udeleževali:  Deschmann,  Ilauffen,  Schmidt, 
Mitteis,  prof  Konschegg,  dr.  Petters,  dr.  Eisl,  Gurnig,  dr.  Schwarz  i.  dr. 

Chronik  des  Vereines.  Mitteilungen,  1889,  1890,  1891. 

Važni  so  zapiski  o  vsakomcscčnih  zborovanjih  z  znanstvenimi  preda- 
vanji pretežno  prirodopisne  vsebine. 

Verzeichniss  der  Musealgeschenke.  Jahresheft,  1856  (pag.  51),  1858 

(pag.   143),  1862  (pag.   237). 

Med  darovalci  prirodnin  najdemo  več  priznanih  naših  prirodopiscev 
tako  v  letniku  1856:  Dollinerja,  Plcmlja;  zlasti  zanimivo  je  za  nas  ime 
Frana  Erjavca,  ki  je  takrat  kot  prof  kandidat  na  Dunaju  daroval  dež. 
muzeju  več  prirodnin  i.  dr.  —  1.  1856  — 1858:  Deschmanna,  Dollinerja, 
Hauffena,  V.  Plcmlja,  Simon  Robiča,  Ferd.  Schmidta  i.  dr.  —  1.  1858—1862: 
Deschmanna,  Glowackega  i.   dr. 

Mali  zapiski. 

Ivan  Sašelj,  Bisernice  is  belokranjskega  narodnega  saklada. 

(Konec.)  (/rejati.  s.  grejati,  grijati.  grk.^=  grčina  (od  grčina  m.  grdčina  so  izvcli 
„grk").  ^grdlc-ina,  s.  gfdan  =  grd,  velik,  hud.  grdosija  =  nekaj  grdo  velikega. 
(jrkati.  (grlo),  gfljan.  s.  grkljan  -^  dušnik.  grnuzditi.  prim.  s.  grnuti,  grtati, 
zusammenscharren,  grtati  se,  zusammenströmen,  gröcelj.  belo  proso,  (grohot, 
droben  pesek),  gromaca.  s.  gromila  ^-  gomila  =  mogila.  gura,  gurati, 
gureša,  gurež.  s.  giiriti  se  =  krčiti  se  (od  mraza),  guta.  e,  f.  bula.  gute  pl. 
dilterija.  s.  guta,  rheumatismus  articulorum,  neki  izrastek  na  telesu;  kap. 
(it.  gotta,  lat.  gutta,  kaplja,  kap),  habrika.  =  fabrika.  (h  in  f  ter  t  se  večkrat 
zamenjujejo,  prim.  huliti,  fuliti,  tulitij.  hahuljati.  pešati,  slabeti  (prim.  huliti 
se,   prigibati,    uklanjati    se),    hala    je    onomatopoctska    beseda,    ki    pomenja 


295 

nemirno  in  glasno  delovanje  t.  halabaluk;  halamigati,  halabučiti,  halavaniti. 
hajati  (od  hoditi),  kakor  pojati  od  poditi,  halja.  t.  /ali.  Teppich,  aib.  hali, 
gr.  X<'-''-'-  ornatus.  hasora.  s.  hasura.  ar.  has^r,  rogoznica.  his.  =  hiša,  hiža 
strvn.  hüs.  hit.  is.  hitac  =  strel,  met.)  hitati.  loviti,  (pr.  hvatvti,  hvtati),  u-hititi 
vj^ti.  —  hlemati  s.  klimati,  klamati  =  majati  se.  hora.  =  pravi  čas.  hrga  = 
s.  kvrga,  grča.  hikelj.  rkelj.  n.  avstr.  rigel.  Klotz,  hromastiti.  =^  hramljati. 
hrsan,  hiskec,  hrščavec.  s.  hrskavac,  hrskati  =^  hrustati.  hrzica.  =  bulica. 
dem.  od  hrga  =  kvrga.  hubati  se  (č.  huba  =  gobec),  gobo  napenjati,  hida 
(=  fula,  bula),  ikaj  s.  ,i  sto',  iz/uriti  s.  furiti,  puriti  =  smoditi,  gr.  ttvo. 
uneškati  se  bauchig  werden  (neške  =  korito),  izpit  {nv&.  nvvihaoii'ci 
irtvi/iiiirr).  izprokšiti.  gl.  prokšen.  izrubeneti.  glej  ruben.  izvaditi  got.  vadi 
zalog,  vadjon  zalog  polagati,  izvaditi  =^  zalog  rešiti,  rešiti,  izjemati.  izverugati. 
veruga,  veriga  je  sestavljena  iz  napetih  (vzbočenih)  sklepov,  izzračati.  (ne- 
stajati  zraka,  dušiti  se),  jablan,  s  jablan,  a.  populus  alba,  jagten,  prosen.  — 
n.  Hagel:  toča,  drobno  razsekano  železo  ali  svinec,  dve  glavici  ali  vozlička 
v  beljaku  zgoraj  in  spodaj  ob  tenki  lupini,  ki  zavija  rumenjak,  pr.  babje 
p^eno:  Graupe,  drobni  kosci  rude,  potem  izluščena  zrna  žita  in  drobna 
toča.  —  jagmiti.  t.  beseda:  grabež.  jagmiti  se  =  grabiti,  jagodice,  konci 
prstov,  prim.  s.  jagodice  na  licu.  (konci  prstov  in  vzbočcna  lica  so  po- 
dobni jagodam  zaradi  svoje  napetosti),  jagriš,  nezrelo,  trdo  grozdje,  it. 
agresta,  nezrela  jagoda,  lat.  agresiis,  divji,  surov,  nezrel,  kmetiški,  nezarob- 
Ijen.jakša.  menda  jalša,  jella,  hrv.  jelka,  jarbolec.  prim.  urbanec,  vrbanec,  it. 
fervenza  =  vročica,  javol.  s.  djavö,  djavla.  dtußoh).:.  jebentivati.  ,jebem  ti' 
izrekati,  jutros.  jutro-s  (s  stsl.  sl>,  si,  se  =  ta,  toV  prim.  dane-s,  si-noči, 
Icto-s.  kal/a.  t.  beseda,  pomočnik,  ar.  /alife,  namestnik,  pomočnik,  voditelj 
dela.  kalati  ne  znači  kopati  se  v  kalu,  nego  zahajati  iz  it.  calare:  spuščati 
se  nizdolu,  padati,  zahajati,  karlovec.  s.  karlice  plur.  korito,  prim.  Karlovica: 
jama  ob  cerkniškem  jezeru,  kanja.  ■/■hi\\  r],  ro.-.  čeljust,  kasialnik.  koslcl 
(iz  lat.  castcllumj,  =  cerkev,  ker  so  bile  nekdaj  cerkve  utrjene.  Še  danes 
imenujejo  Lchi  in  Poljaki  cerkve  kostel  in  koščičl.  kefa.  t.  beseda  k'cfe, 
4četka.  keliti  se,  pačiti  se.  n.  kehlen,  mit  Rinnen  und  Vertiefungen  versehen. 
kiliti.  pr.  kilav,  stsl.  hyla,  pohyl'l.  -  upognjen,  gorenjelužiškosrbsko  khileč 
upogibati  sc.  kip  iz  magj.  kep.  To  pa  morebiti  iz  stsl.  kapli  =  imago, 
slatua,  rcceptaculum.  kita.  s.  kita,  veja,  strok  (cvetja  ^^  pušeljc).  kladnja. 
prim.  klada,  klnmbina.  s.  klamati,  klimati  ----=  mahati,  majati,  klestriti.  s.  klaš- 
triti.  klipa.  s.  klip  -  strok,  storž  ikoruzcnj,  poleno,  cepec,  kljup.  trda  skorja 
na  zemlji  kadar  zmrzujc.  n.  kleben,  knirevati  kT.  +  ničevati  --  v  nič  de\ ali. 
knjapež.  s.  knja.Hl,  kljast,  -=  pohabljen,  pokvečen.  kohila.ša.  it.  cavalletto. 
koHjai.  trpotce  =  tre  pot,  kakor  kočijaž,  ki  vozi  kola  na  polu.  kofan. 
ftkrinja.  iL  cofano.  n.  Koben,  Kofcn.  t.  koga,  kuga,  kova,  kofa  =  vedro. 
j-ri-  rt,  -  voz  in  odgon,  ker  se  odgnanci  vozijo  na  kolih,  kolija.  kola  s 
'  '  o    ija.    komadina.  =  komad.    gr.   xoiifiKTi,  /.urtTot.   kosec,    konijtar.   il. 

comparc,  kum,  prijatelj,  drug.  komun.  it.  commune,  občina;  občine  so  imele 
9cjm«kc  pravice,  torej  nejcm.  komu^ka  krompir  v  oblicah  (n.  Krdapfel 
in  f^jamanrhcnj.  kontirati.  knntaitirnli.  it.  ( (»ntc-iilanv  ko/iiti,  skrbeti,  sneg 
kopni  »C  taja,  torej  od  ?«kibi  ?«e  t.ijati.  priin.  koprneli,  korda.  it.  corda,  gr. 
jfO(»«)»j.  korizma.  it.  quarcsima.  komorne,  koromač.  janci.  gr.  xitfutnov  sad 
jagodnjaka;  yoftrton^,  tj  arbutun  uncdo.  J,.  koruM  I.ii  chorus.  gr.  X"l"''^ 
'*■'  kolo.     kontclnica.    (kost     br»c<Ia     napravljena    z    oslonoin     na    ko-.U'l       -» 


296 

cerkev.)  m.  kostnica,  hriljah.  klobuk  =  škrljak.  korenika:  ,ker*  rezati, 
ker  so  rezali  klobuke  iz  večjega  kosa  polsta  ali  druge  robe,  (gr.  'Afirno 
fut.  J<f('w).  krmsati  se.  kesali  se,  n.  sich  gräni-en  krm  +  s  +  ati  (draj  +  s  +  ati). 
kiič.  lesena  ali  železna  kljuka,  s.  kuka  =  kljuka,  kučica,  butorica,  sveženj, 
s.  kutija.  (*kutja,  *kuča.  dem.  kučica).  t.  kutu,  kute,  škatlja.  kudaj.  s.  kuda. 
kukal.  s.  kukolj.  kusast.  kosati,  gristi,  torej  odgrizen.  ladati.  stsl.  ladlnh 
=  skupen,  ladbno  =  skupno,  rus.  lad'[>  =-  soglasje,  lajt.  n.  Leite,  Laite, 
Leyte.  (dolg,  ne  preširok  sod  z  veliko  odprtino  mesto  vehe,  da  hranijo  v 
njem  ribe  ali  spravljajo  domov  grozdje),  lajtar.  n.  reiter  =  reta.  Idgom, 
razen.  part.  praes.  pass.  od  ll>gati.  [v  germanščini  pomenjajo  dotične  besede 
legati,  a  prvotno  prikrivati,  ne  omenjati,  verleugnen,  prim.  lažem].  lanec. 
srvn.  lan,  lane,  veriga,  letva.  it.  latta,  n.  latte  (1.  *lata  =  široka  deska). 
liciter.  lecitar,  n.  Lebzelter.  lindrati  =  li  +  n  + dreti,  loj  niča.  =  \ovmca..  lokot. 
it.  lucchetto.  srvn.  loh,  loch,  (ječa,  skrivališče,  luknja,  odprtina  =  zapor). 
loža.  (laziti,  ležem),  lukniti.  lukati,  srvn.  luogen  =  aufmerksam  schauen  aus 
dem  luoc.  Lauerhöhle,  Versteck,  Loch,  Öffnung,  luljacka  s.  Ijuljacka, 
schaukeln,  prim.  n.  c'mhillen.  lutavina.  s.  Ijutavina.  luziti,  grdo  vodo  imeti. 
{luža).  —  macava  (mecati,  m^ktk'i)).  magarščina  velik  osel.  gr.  youaoi.  po 
metatezi  magar  +  ac.  70;Uoc- breme,  torej  ynfinni  --=  tovorna  živina  =  osel. 
niagarija.  šala,  varanje.  margin.  it.  margine  (1.  margo,  -inis).  mavez  s.  višnjeva 
pavola.  t.  mavi,  vodene,  višnjeve  barve,  mazana.  it.  mazzaruola,  neka  vrsta 
mere.  nielec.  mesti,  m(^ta  =  part.  mel'l»  +  [>cb.  melta.  e;  it.  malta,  merija. 
fr.  mairie.  metniti.  (metati),  it.  mettere,  1.  mittere,  legen,  w;erfen.  (besedi 
sta  si  v  rodu),  minati.  it.  minare.  niirak.  it.  miraculoso,  čudnovclik. 
mladanja  s.  mladjarija.  moleksati  =  driskati.  s.  malaksati  =  slabeti,  gr. 
fiaXnf!(7tn\  i-finla^u.  moževlji.  s.  muževlji.  mrkopec,  mrkovina.  s.  mrkva, 
koren,  korenje,  srvn.  morhe,  mörhe,  more.  mrlati,  mrlinzgati.  s.  mrljati, 
(mazati  =  počasi  delati),  muca  --~  dbnucan  klokuk.  mudaca  ni  mudrača, 
ker  tudi  s.  se  pravi  modar  =  višnjev;  nego  prava  oblika  je  ,mudača' 
izvedena  zaradi  sličnosti  predmeta  iz  s.  mudo,  nsl.  modo,  stsl.  mf^do  testi- 
culus.  mugalka,  monga.  =^  gr.  fiäyycwov.  n.  mange.  munjast.  od  strele 
zadet,  stsl.  ml'j<nija.  nado.  jeklo  (nadeti).  naMriti.  s.  na  hero  -^^  postrani. 
heruš=jeruš  dela,  da  ljudje  ne  hodijo  ravno,  nahrdati  se,  najesti  se  (?).  s.  nagr- 
diti  se.  sich  satt  schimpfem.  nalantati  se,  =  la-n-tati  se,  lotiti  =/rtc'a^i  se. 
nalibrati.  it.  liverare,  abbandonare;  dare  in  mano;  consumare.  fr.  livrer. 
n.  liefern,  naluditi  si  kaj.  po  ludosti  si  kaj  nakopati,  namaliciti.  (malik 
=  podoba),  namrkati.  mrkati,  mrčiti,  mazati,  (mrak),  nanojati.  stsl.  ni^žda. 
nanorati,  začeti  lotiti  se.  stsl.  nreti  ingredi.  s.  iznoriti,  iznarati,  prihajati, 
dvigati  se  (iz  vode),  naprljiv.  (preti  se,  prepirati  se,  pariti  se),  naruniti. 
napasti,  na(h)ru(p)niti.  naskroniti.  ^^  s.  nasrnuti,  s  parasitskim  ,k'  in  oslo- 
vnom  na  *skvrn;  nasrtati.  nažek  =  nožek.  nocas  =  s.  nočas  (prim. 
danes),  naturalsk  =  it.  naturale  4- sk.  obresiti  se.  =  ob-res-iti  se,  sich 
bewahrheiten,  festsetzen,  obrežen  ^^  rez.  (n.  raese).  obrojiti  (šteti,  s.  brojiti. 
prim.  britij  =  po  malem  vsoto  odšteti,  očekivati.  s.  čekati,  cikati  =  čakati. 
odamelj.  s.  odamjev.  odavlje.  s.  odavlje.  odpit.  palec,  čep  pri  trti.  od  +  pitati, 
vzgajati,  cepiti,  odturkati.  s.  turiti,  suvati,  odvihnuti.  srvn.  entwichen, 
entweichen,  oglen.  s.  ugljen.  ogovarjati,  s.  ogovarati  v  istem  pomenu  ^= 
obrekovati  ograšiti.  otcpsti.  s.  nagrajsati,  na  kaj  zadeti,  ograš  je  poboj, 
t.    ugramak,    ogramak,    zadeti    ob    kaj,    confligere.    ogreška.    e.    f.    ovesek. 


297 

(pogrešati,  pogrešek).  okačifi.  kakor  kača  koga  prevariti.  okasniti  se.  s. 
okosnuti,  okosati  se  v  koga.  kos  naklonjen,  povprečen,  kriv  (si.  kosati  se 
=  certare).  oknjavati  se  (prim.  knjav).  slepo  oko.  s.  slijepočica.  okovir 
(okolo  +  vreti  =  claudere).  olovo.  s.  olovo.  omoJeksati.  gl.  moleksati.  oniukniti 
^^  s.  omuniti,  kakor  munja  (blisek")  izginiti,  otnusiti  se,  kakor  muha  se 
opijaniti,  opetiti.  zapaziti,  prim.  pripetiti,  (pnem.),  s.  zapeti  o  sto  =  o  čem 
obviseti,  z  očmi  o  čem  obviseti.  oprlan.  s.  oprljan.  ormar.  it.  armadio. 
1.  armarium.  [shramba  za  orožje  in  orodje],  orohiti.  zarobiti,  capere.  rob  = 
senus,  captivus.  osoka.  =  (od  +  sokV  0S(M?i^.  =  kakor  os  navpičen,  ofraga. 
znamenje  gl.  trag,  otrmititi.  menda  pač  otrmiti.  otr(^p)niti.  ,m'  nam.  ,n'. 
pxidec  (fallend.)  krivo  obrazovan  deležnik  sedanji  od  dovršenega  glagola. 
pah.  bandero.  pahati  =  flattern,  pajkati.  s.  paljetkovati.  si.  paljkovati.  paniak 
s.  pamuk,  ar.  pambuk.  gr.  ßoußv.:.  bombaž,  popek.  s.  papak  =  parkelj. 
pariti,  s.  pariti  v  pomenu  žehtati.  die  Wäsche  abbrühen,  pdskatl  se,  kcsati 
se,  obžalovati,  pascha  =  čas  žalovanja,  pamin.  s.  paun,  pazderčina,  piizdro- 
vina.  m.  pazderovina.  perčin.  s.  perčin,  sveženj  las  iz  perz.  jezika:  pčrčen. 
penišati.  perje  =  listje  skubsti.  peteh.  petelin,  hrv.  peteh.  pilj.  n.  Pcil. 
srvn.  pil.  piljun.  prim.  pile  1.  pullus.  pir  =  pi  +  r  (pi-tij.  piiiv.  s.  pišiv, 
pisljiv  =  piškav  (pvhati,  prim.  nemško  Windei  =  prazno  jajce),  piten,  rodo- 
viten, stind.  pi,  gr.  ni-ior,  \.  o-pi-mus.  pladenj.  it.  piattino,  majhen  krožnik. 
pinndovati.  (poldnevovati  =  v  vročini  poldanski  počivati),  plesa  =  plasa. 
pljtüranec.  s.  pljušč,  bršljin.  pocati.  s.  pucati.  pof/anica.  s.  poganica.  1)  kača. 
2)  bela  mrena  na  očesu.  poharaHti.  (ar.  /aradž.  glavarina.  haračiti,  glavarino 
pobirati;  neusmiljeno  iztirjavati,  brandschatzen),  pokeckati  se.  (kec,  kljun),  it. 
cozzare,  suvati,  poprengnti  se.  prim.  prengati  se.  poseje.  s.  posije,  potcrandnti. 
=^  tržti.  potrkalec.  (trčati,  trkati,  Tor/Ki),  teči  =  spodtckniti  se.  po-trpati. 
s.  trpati,  stopfen,  potuliti  se.  --  pod-htditi  se.  poturčiti.  kakor  Turek  krasti. 
povraraii.  prim.  n.  übergeben,  pozoj.  (zijati),  pozločestiti  se.  (ne  pozločesti). 
pozunrina.  požunska  mera  za  tekočino  in  za  žito  (Preßburg),  pregr-če  je 
boljša  oblika  nego  prgišče,  stsl.  pri'fjr^stn.  fprcgr'hsta,  priigriišla).  'V'j'^^,  ma- 
nipuius.  prem.  pristrcšck.  n.  bräme,  bramc,  bram,  (prame)  =  Rand,  premirak 
(preko  mžre  (mire),  prengati  se.  n.  prangen  ^^  drücken,  pressen,  hart  an- 
einander stoßen,  Widerstand  leisten,  prenevedati  se.  I'lct.  s.  v.  obotavljati  se, 
leno  delati;  delati  sc  nevednega -^=  nespos(jbnega.  preseka,  prim.  IMcl.  s.  v. 
"iofl  z  veliko  presekano  dogo,  v  kterem  se  prevaža  grozdje,  presekati  se. 
riti  %c.  stsl.  st^kni^ti  leči,  suiiti  se.  r.  sjaknull.  posušiti  se.  pol.  sirkn;j^č, 
osit^kač.  gorenjcs.  sakač,  saknyc  posušiti  stind.  sinrami.  mleko  se  scsiri  in  sir 
HC  deli  od  sirotke,  prirati  se.  Abschied  nehmen,  s.  i/pričati  se,  um  lliil- 
»chuUJigung  bitten;  ker  se  pri  slovesu  prosijo,  da  naj  se  jim  vse  odpusti, 
kar  so  kdaj  komu  neljubega  storili,  (priti. čuti,  prit'bk-n;^-ti).  pričest.  pri-črstili 
»C.  Anteil  nehmen,  kommunizieren,  pri  znači  fU'koliko.  pripiuiju  (\m- 
polzili  -  priplaziti  se),  pritrlusiti  prituUti.  privarkati.  (s  j)icvaro  komu 
kaj  pribiti),  prt.  —  s.  prijak,  prljčič  majhen  drog;  prljača,  drog,  s  knnim 
*c  v  peč  porivajo  lonci,   prljali  suvati,  prnjnk.   s.   prnja,  (  iirija.    prolmsili 

menda   prf>i/uMti.    %.  prevrtati,    fprim.  buhniti,    bnhati).    prodika.    s.    prodika. 
(pridiga).    7  ».   proljcče,    (VorH<»mmer  Krühliiig)    prošrcnjc.    cf   od- 

I  •■  ' -'      r>  '-tati  se.  stsl.  A^to/i.   mrmrati,  šumeli,  razgrajali,    Inmasiiti, 

I    ,  I    »C     mI.     napadati,     izpreliajali     se.     ogr.     sentoxali 

hiti^ti.  č.  Aatati,  majati  *o    proiupUi    iiipcij.  stsl,   Aiipl|>,    ituplu.    slab.    pia/en, 

'20 


298 

da  se  ne  more  pokonci  držati,  protina,  klop.  menda  s.  pretin,  pretinac 
=  stena  med  dvema  prostoroma,  predaleč,  (tynt).  pftljati.  s.  prtljati  = 
brbrati.  piitača,  der  Hühnerkropf,  prim.  stsl.  pQto,  s.  put,  si.  poto.  Fessel. 
putača  je  torej  ječa,  v  kateri  hranijo  ptice  živež.  puza.  =  vse  kar  polzi, 
se  plazi,  pušljiv.  =  polžast.  rakija.  ar.  araq,  pot,  sok,  žganje,  randati. 
kakor  visoka  ranta  hoditi,  ras  (od  mesta  Arrasa  v  Flandriji).  rašelj.  prim. 
v  Plet.  rašlja,  rašlje.  rastvo  =  vraštvo  (vračarstvo).  rat.  vojska,  s.  rat 
(koren:  ra  =  lajati,  vpiti),  ratelj.  =  rajtelj.  srvn.  reitel,  Drehstange, 
Prügel,  razcaprati.  čapra  ^=  koža.  (koža  se  odira),  razkäsaü.  drobiti,  v 
kašo  drobiti,  razrohan.  (*razrobati)  razrobiti  =  raz-d-robiti  z  izpuščenim  d-om. 
razimtati  (razven  =  narazventati).  razšundrati.  n.  schund,  schundern. 
schleißen,  f'dja,  e.  bolehnost,  s.  rdja  =  rja,  zanikarnost,  hudobnost,  rebrna. 
lesa.  (rebro),  rejec.  Zuchteber,  rengati.  =  rigati,  rif.  vatel.  s.  rif.  t.  rif,  irif. 
rijan.  s.  ridjan  =  rjav  konj.  rubaca.  srajca  (nabiti,  rezati,  ker  se  reže  srajca 
iz  večega  kosa  platna,  prim.  krljak,  skriljak  od  kor.  ker  ^=  rezati,  robiti 
=  stsl.  rf^biti  secare.  rošnja.  Ras(t)  +  končnica  nja.  ruben,  puhel;  (r<j,biti). 
ruček.  s.  ručak.  rudljast,  gekraust,  s.  ruda.  gosta  volna,  rudast,  kdor  ima 
gosto  dlako,  rüdica  =  dlaka.  si.  o.  i.  Rudež.  runčati.  renčati  (z  oslonom  na 
ruliti).  runjka.  neka  hruška,  s.  runjav,  zottig,  torej  hruška  z  vraskavo  lupino. 
rustik.  it.  rustico,  kmečki,  bedast,  top.  ruter.  (stsl.  rutiti,  rjutiti.  č.  routiti  p. 
rzucič  =  padati),  ružen.  s.  ružan  grd.  (rožen),  grdo  velik,  grdo  močan,  ružiti. 
=  žuriti.  srvn.  schiuren,  schüren  ^^  reinigen,  fegen,  scheuern,  sadine.  st  +  dÖti) 
satje,  sagama,  orodje,  s  kterim  se  dela  napustek  pri  zidu.  it.  sagoma, 
jezik  na  tehtnici;  živi  profil  arhitekture;  ono  orodje,  ki  je  označeno,  gr. 
(Trjy.MiKc,  mera,  teža;  povračilo,  salvijet.  it.  salvietta  (1.  salvare,  čuvati). 
samdnika,  samonika.  (sama  +  nikniti  ==  vziti).  sapljati.  tako  hlastno  jesti,  da 
se  sapa  čuje.  sedečki.  shr.  končnica  -čki,  npr.  stoječki  itd.  sesekati.  prim. 
presekati,  sečati  se.  s.  sjetiti  se,  sječati  se,  spominjati  se.  sesuljkati.  zviti, 
prim.  hrs.  došuljati  se,  prikrasti  se.  šivati  =  s.  sjevati.  stsl.  sevati,  skašiti. 
gl.  razkašiti  se.  skeckati  se.  kec,  kljun.  prim.  pokeckati  se.  sklezena  = 
slezena,  vranica,  skliziti,  cureti.  sicer  gleiten,  rutschen,  sklopčiti  se  (klab'bko). 
skrlunkati.  onomatopoetska  beseda,  kruliti,  skroniti  =  na(h)ru(p)niti.  cf. 
naruniti.  skrošiti  =  skrušiti.  (o  n.  u.  kakor  v  prejšnjem  primeru),  sklicati. 
kolcati.  s.  štucati.  ,01'  se  v  hr.  in  s.  izpreminja  v  ,u'  (volk  =  vuk),  š  stoji 
cesto  pred  drugimi  soglasniki.  n.  pr.  skorja,  kora;  ščepeti,  čepeti.  —  skucati 
je  torej  skolcati.  ako  pa  se  omehča  soglasnik  ,k'  (n.  pr.  kavka  in  čavka, 
čaj  in  kaditi)  potem  se  ,k'  izpremeni  v  ,č'  in  s  pred  njim  se  asimiluje  v  š 
torej  ščucati.  hrs.  pa  se  šč  izpreminja,  kakor  v  stari  slovenščini  v  št.  ,štucati'. 
skurtati  se,  izpriditi  se.  it.  scurtare,  skrajšavati,  opadati,  omedlevati,  smed, 
daucus  carota.  s.  smedj,  temno  žolt,  zagorel,  (smoditi);  zaradi  barve,  smrct 
je  menda  smrč.  juniperus  oxycedrus.  soblazen.  s.  sablazan,  ni  prikazen 
(avet),  nego  pohujšanje,  scandalum.  sokati,  somba  =  zasunek.  sovati,  m. 
sukati,  sukniti,  zücken.  *sovba  =  somba.  spanar,  Schlafgenosse  se  ne  more 
izvajati  iz  ,spanci',  nego  iz  n.  span-bette,  postelja,  katero  nosijo  podproge. 
spihalnik.  velik  in  dolg  oblic  (Hobel),  ki  dela,  kakor  bi  pihal,  spirine. 
(spirati)  =  pomije,  na  splav,  (schräge),  prim.  s.  splaviti,  wegkehren  (slamu  sa 
žita  na  gumnu).  sprav.  s.  sprava,  sprecec.  s.  priječač  ==  sprečka.  srab,  s. 
svrab  (svrbeti).  srČevit.  s.  srčika,  mcdulla.  sfnava.  krava  srnastc  barve,  stano- 
vec.  s.  stanac,  kamen,  ki  je  v  zemlji  tako  čvrsto  zakopan,  da  se  ne  da  premak- 


299 

n\t\.  starci,  kan  na  vinu.  prim.:  starec,  dedec,  neka  vrsta  glive.  s^oYi,  začeti,  s. 
v  istem  zmislu.  oblak  se  je  stopil  (ist  geschmolzen^  tako  da  se  mahoma 
zruši  dež  na  zemljo,  sfoza.  Ta  oblika  se  govori  v  nekaterih  vaseh  na  otoku 
Krku.  struhel.  s.  trui  ^^  s  +  truhel.  svirati.  piskati,  ne  pa  svirati  na  gosli 
ali  klavir  ali  boben  1 1 1).  sv^rdUna.  malopridneži.  Prah,  ki  se  dela  pri  svedranju 
(s.  svrdlo),  ni  nič  vreden,  šas^  a.  das  Schilfrohr,  prim.  nizonemško:  ,segge', 
Schilfrohr,  (mesto  saž).  saßjati  =  čebljati,  šapniti  (pomotoma  čapniti)  = 
šepniti,  šcucati  prim.  skucati.  šiprun,  dež  ki  se  vsiplje  kakor  šibra 
(Schiffer),  ševerljuga.  Spechtmeise,  hr.  je  Švrljtiga  =  skorjanec.  kor. :  skvr, 
ckvr,  cvr.  šišek,  m.  griček,  boček  (^bokV  t.  šiš,  raženj,  meč.  severno- 
turški  ,šyš'  pomenja  tvor,  ulje,  kvrgo  in  odtodi  je  tudi  ime  šiŠka,  oni 
tvor,  ki  postaja,  ako  piči  neka  osa  list  hrastov,  od  tega  tvora  pomenja 
hr.  šišak  tudi  šlem  in  griček,  pr.  lebka  je  lobanja  (hrv.  tudi  Šiška)  in  čelada. 
gr.  i-öqo^^  grič  in  nakit  na  čeladi;  pa  tudi  tilnik,  izrastek  mesa,  kučma,  šop 
lasij.  škaf.  it.  scaffo.  gr.  ny.nqo,-.  stvn.  scafo.  škajba,  škavla.  stv.  scala.  Schale. 
(pri  tujkah  dodaja  slovenščina  rada  ,v'.)  škelja,  obroček  lesen  ali  železen, 
v  kterega  vtikajo  vrv,  kader  kaj  povezujejo,  srvn.  schelle,  stvn.  schella  (čitaj 
skeliaj  udarec  v  obraz;  zvonček,  nvn.  Schelle,  železne  vezi  na  rokah  in 
nogah  CHand-  und  Fußschellen),  sklohati.  knarren.  1.  stlopus,  scloppus,  glas, 
ki  se  čuje  kakor  kadar  kdo  vdari  napihnjeno  lice.  sclopctum  =  puška,  skop- 
njak.  srvn.  scoub  =  slamnik,  škrab  je  glas,  kterega  dela  kak  predmet,  ki  se 
dotika  drugega;  n.  pr.  ako  pada  pesek  na  kak  predmet,  prim.  grohot  = 
s.  Schotter  zaradi  glasu,  ki  ga  dela  kamenje,  kadar  drči  na  tla.  škralup, 
skorlup,  skrlup  smetana,  beseda  je  zložena  iz  skor-(ja)  in  lup-(iti),  torej 
koža,  ki  se  lupi.  škrlec.  hr.  skorjanec.  kor.  skvr.  5Ä-r/)^/^  kamcnita  tla.  prim. 
it  ,scarpa*.  kamenit  poševen  bok  ob  bregovih  rek,  cestah  itd.  skola.  it.  scuola 
Škuda.  it.  scudo  ^-=  (\.  scutuml  ščit  in  grb.  (n.  Wappen  =  Waffen),  potem 
denar  z  grbom,  škuljicati.  skozi  škuljico  (škuljo)  gledati,  škulja  =  luknja. 
it  scoglio,  ščer,  čer,  raztrgana  skala,  ki  gleda  iz  morja  in  ima  navadno 
luknje,  it.  rupe,  roccia,  scoglia  (Ižv),  scorza  (skorja),  pelle,  squama  di  serpe. 
šlopati.  n.  schlappen,  »pihon.  it.  spione,  in  to  iz  srvn.  spchon  (špegati). 
ipala,  kpelka,  if/ila.  I.  spina.  dem.  spinula  (trn),  srvn.  spinala,  spilla.  it. 
spcllo,  spincllo.  špilka.  fftcnUiti.  muditi,  it.  stentarc.  intr.  trpeti  pomanj 
kanje,  časiti;  stcntarsi,  trpeti,  truditi  se,  obotavljati  se,  zavlačevati,  štra^ 
mnr.  it.  stramazzo;  kar  se  vrže  na  tla,  torej  žimnica  ali  slamnica. 
itacun.  bcn.  stazon.  tosk.  stazzonc,  komask.,  stazona.  n.  bav.  Station,  die 
bei  Wallfahrten  aufgeschlagenen  Hudcn.  itikn.  zagvozda.  n.  stecken,  stokati, 
itokariti.  n.  stochern,  itrandi.  Kettcncndc  des  Gewerbes.  Strähnel.  Ure- 
kinn.  Hrkalka.  itrekinjati,  štrkati.  stsl.  stroka,  ost.  strf^kati,  pikati;  strftk'l. 
brcncci),  Mrl.knJ^ti,  pičili,  iumn,  iumnk.  siinuti  v  glavi,  šumen  -=-  pijan,  besen; 
prim.  rausch  od  rauschen.  Stri'jafi,  ilrtyniti.  it.  strignere.  lat.  slringere. 
Supelj.  vfttcl.  «tsl.  iuplb,  ituplb,  slab.  gr.  rrtvqim.  stiskali,  tepsti,  pAdili,  iz- 
ganjati (prazen),  glagol  iupiti  Ju.{tati.  prim.  s.  iuStati,  odtekati  se  šumno. 
JtUUt.   ».  fnag).    sullon,  suttom,  siittony.  tnjno,    si.  šiišljati,   tiho 

delati —I  clj,  A.  d.  W.  ph.  h.  ki.  .'>(>,  Nr.  .'JOl;.  lu/tjač,  la/tjati  nul. 

od/atija^.  prim.  fatljati.  taki.  gr.  »«jr*'-  tf^oš,  val.  gr.  Onhtnnu,  tnlpina.  planka. 
I.  tablinum.  (it  tablino;.  prostor  kamor  so  spravljali  Rimljani  uradne  spise, 
ali   k  '  ■  ■    'taliiita),  i>rf)'»tor   z  tlrnknmi  <i|i.i/<n    tnmjitu    «>.  lainjan, 

gr.  Ol, L.        :  intiol.   it  lantolino.    maličck    -  ((kolin,   tupun.   il.   la|»po, 

20* 


300 

tappone.  čep.  srvn.  zapfe,  iiizvn.  tappe,  teči.  s.  teči,  trajati,  biti,  vršiti  se.  si.  do- 
tekati, teg.  žito.  kor.  t^gniti,  kakor  n.  getraide,  getregede  od  tragen,  tikota. 
kurja  uš(ki  teka),  telovo.  n.  fron  lichname,  telo  gospodovo,  tenda.  ranta.  it.  ten- 
dere  razpenjati.  1.  obtendo,  zastirati,  pretvezati.  tantati.  it.  tentare.  1.  tcmp- 
tare,  izkušati.  tlan  =  tnalo,  tnala  (ton.  rifi-voi).  točnik.  s.  tocilj,  kar  se  vrti.  stsl. 
točiti  pomenja  poleg  gießen  tudi  gnati,  strugati  (ker  se  pri  struganju  pred- 
met vrti),  tonj  =^  prazen  (za-ob-stonj  =  za  nič),  torec,  molj.  (od  treti,  kakor 
molj  od  mleti),  tratorica.  s.  marjetica,  trdek.  zamašek  (pri-trditi).  trjaki 
(turjaki,  ker  se  je  pri  svečanosti  zaklal  kak  tur  =  bik),  troni.  len  (trŠti,  part. 
praes.  pass).  trščije.  od  trst  mesto  trsije  (od  ,trs').  truhel.  s.  tru(h)l.  triin. 
s.  trün.  Splitter  (treti).  trupina.  bedak,  telo  brez  duha.  tuh.  it.  tuffo.  mehek, 
trohljiv  kamen,  tunja.  s.  tunja  (gr.  y.vÖbMiov.  pl.  xvddrna.  it.  cotogno.  srvn.  chu- 
tina.  si.  kutnja).  turje,  tirje  Hedicht.  (treti.  prim.  mrva  od  mrviti).  turmar, 
tiirmati.  n.  türmen,  aufladen,  tuto.  s.  tude.  tutneti.  s.  tutnuti.  stsl.  tatnj|,ti. 
ttitnjava.  tutor.  s.  tutor,  jerob.  1.  tutor,  it.  tutore.  tvor  =  \z  dhor:  dihor  (ki 
diši  =  smrdi),  s.  stsl.  tvor'1.  =  thor.  ud.  gnjat  (j'örv,  ynvato^).  ujagmiti  gl. 
jagma.  ujci.  žabji  okrek.  menda  iz  č.  ,vejce' =  jajce  (*vejBcb).  unjka,  Signal- 
stange, s.  unka,  umka,  humka  (holmka),  kup  kamenja,  ki  označuje  mejo. 
tdar.  s.  ular.  t.  jular.  povodec,  uzda.  uzmič,  s.  uzmič.  (vzt^ti).  vada.  svada. 
vaganica,  vagir,  vagniti.  n.  wage,  wäger,  wägen,  vale.  s.  valje  (v-dlje).  vam. 
van,  ven,  razven.  vani,  vanski.  s.  vani,  vanjski.  varkati.  herausholen,  it.  varcare. 
preh.  prevažati,  prevajati,  nepr.  prehajati,  izkopati  se  iz  nesreče,  ali  pa  it. 
varare,  ladjo  v  morje  spuščati,  na  kopno  vlačiti  s  parasitskim  r-om.  varnjak. 
vareš,  varež,  (variti),  vatriti  se,  tleti.  s.  vatra,  ogenj.  več.  s.  več  =  vže.  vena.  e, 
žila.  it.  1.  vena.  vikel.  vajen.  s.  naviknuti,  vikao.  (vyk  =  uk)  vinkljati.  n.  Winkel- 
maß, voga.  it.  voga,  hod,  tek  (kake  ladje,  voza),  essere  in  voga,  navaden, 
priljubljen  biti.  voga  ^  navada,  volta.  it.  volta,  lok,  obok.  t;re  =  uže  (ž  =  r). 
vrhnja,  s.  vrhnje.  Obers  =  smetana,  vrlec,  marmor,  menda  s.  vrlet,  kamenita 
strmina,  vugniti.  =  ugniti.  vuzem.  (vzemi  meso),  vutora.  =  vuttora,  baltora. 
uz  =  vz  st.  vhzt  ^=  pri,  s.  z^hečati  (be  =  glas  ovac),  zaberlati.  s.  za- 
prljati  (zamazati).  zabundati,  s.  zabudem.  (praes.)  s  parasitskim  n-om  m. 
zabyti.  zadel.  n.  Ver-mach  (za  +  del(ati).  —  zahametiti.  uničiti,  s.  hametom 
potuči.  ar.  'ammeten,  popolnoma,  povsem,  zagaditi,  zakaliti  se  ^^^  zameriti 
se.  gad,  kal  =  umazanost,  umazati  si  čast.  zakrejati  =  krejo  dobiti, 
z  imjem  se  pokriti,  gr.  xovog  ro,  mraz,  slana,  ledena  zima.  zaknjapati.  gl. 
knjapeš.  zamrkan.  g.  mrkati,  mrčiti.  zamulisati.  obrabiti,  srvn.  mülcn.  si. 
muliti.  abfressen.  ,isa'  je  nastavek  po  grškem  aoristu.  npr.  pedepsati  = 
kaznovati,  ngr.  TTulÖtvaa  (izgovori  pädefsa).  shr.  pedepsati.  zanovetati.  ne  po- 
menja vprašati,  s.  brbljati,  klepetati,  zapuntati.  srvn.  bunt.  gen.  bundes.  po- 
menja :včz,  poto;  zveza;  vozel;  uganka;  zveza,  zavezniki,  zarendati.  it.  arrendare. 
v  zakup  dajati,  zasomba  --=  zasunek.  za-so-m-ba.  stsl.  ,sovati.'  zaHkniti.  s. 
šikati  =  zibati,  majati,  zaštikati.  prim.  stika,  zatabulirati  (tabula  ^=  pismo). 
=  gruntne  bukve.  pim.  Landtafel,  zatenjati,  zatonjati.  prim.  tonja.  zatrmiti.  m. 
zatrniti.  (tr  +  p  +  niti)  zaturkati.  s.  turiti,  stoßen,  zdela.  s.  zdela  ^=  skleda.  1. 
scutella.  zdenec.  s.  zdenac  ^=  studenec,  zbrizniti  se.  s.  brizniti,  prorumpere. 
hervorbrechen,  zduhniti.  (dyhati).  zesen.  podjeten,  si  ne  vem  razlagati,  ako 
ni  postala  morda  iz  nemškega  ,\'ersessen  auf  etwas',  zgonec  je  dem.  od  zgon. 
s.  =-  humka,  kos  zemlje  med  dvema  grobljama;  meja  med  dvema  njivama; 
krtišče.  (sl-gnati).  zgondati    (prim.  g<\;Sti).    zgrohati.  s.  grohot,  ropot,    zmija. 


301 

(žival,  ki  po  zemlji  lezel  zokniti  =  žoknifi  (n.  schocken,  stoßen,  schwingen). 
zrasf,  vzrast.  zreče,  punčica.  s.  zriječe.  zalvija.  s.  žalvija,  žajbelj.  salbei.  1.  salvia. 
zariti,  drgniti,  mencati,  noreti,  s.  zariti,  ogenj,  žerjavico  razmetavati,  žbanja.  s. 
žvan,  žbanj,  čvan,  žban,  džban.  stsl.  čbvanli,  čl.ban'l>.  maloruski  čoban.  r^Ielkfaß. 
prim.  čoban.  pastir,  žbril.  krompirjeva  cima.  (=  *izbril.  gr.  ß(,>r(<\  üppig,  her- 
vorsprossen), zdral.  s.  ždral,  žerjav,  žigerica.  s.  džigerica  bela  in  črna.  perz. 
džijer,  džejir,  drob.  žito.  v  Hrvatski  pomenja  proso,  žmukler.  n.  Schmudler. 
umazanec,  zrnja.  stsl.  zr'bny,  žiT>nF.vfi.  s.  žrvanj.  ^M//eA;  =  žolhek.  žionanjec, 
—  ek.  s.  žumance,  žumanac,  žumanjak.  žumboreti  s.  žiiboriti  (s  parasilskim 
m-om).  žutica  =  žoltica. 

Tolmač  neznanih  besed,  ki  se  nahajajo  v  narodnih  pesmih. 

barbir  je  nemška  oblika,  s.  berber,  berberin  iz  t.  bčrber  in  ta  iz  it.  barbiere 
(si.  polbirar).  brača.  s.  brača  (stsl.  bratijaV  brajanek.  s.  brajan,  brajen  (po- 
manjševalna  končnica:  eki.  či:do.  dete.  n.  Kind,  ali  pa  iz  osnove  za-č^-ti, 
concipere  in  nastavka  ,do':  če-do.  dclija,  e;  junak.  s.  delija.  t.  deli,  smel, 
hraber,  besen;  delija,  stražar  vezirjev,  vojak,  dosfir/nuti.  s.  isto.  stsl.  stignati, 
prehitevali,  prehajati;  dosezati.  č.  stihnouti.  lit.  staigus  brz.  let.  steigt,  hiteti. 
g.  staigan,  srvn.  stigan,  anglos,  stigan,  strnordsko,  stiga,  gr.  mir/M  aor.  iatr/i<r. 
prim.  steza,  kapenik.  'kcpcnik,  kepcnjck),  magj.  köpöny,  köpeny,  köpenvcg. 
iz  t.  k'cpcnek'.  plabč.  komora,  gr.  /.ufiaoa.  zidana  izba  (kamra  iz  n.  Kammer). 
konak.  prenočišče,  s.  konak.  iz  t.  konak,  prenočišče,  gostilnica.  kukati,  gr. 
xo)xt-o),  žalovati,  tarnati,  kupljenik.  mernik  (kupiti  s.  vollfüllen),  lajcn. 
s.  lajan,  hladen,  marama.  robec.  s.  marama.  t.  iz  ar.  macjrama.  mcjdan  s. 
mejdan,  mcgdan.  ar.  mcjdan,  midan,  trg,  dirkališče,  bojišče,  nionia,  moviak, 
dekla,  mladenič,  prim.  n.  mumme,  nisto.  nič.  s.  nista,  ništo.  postol.  s.  postu  ; 
postola;  t.  postal,  obutev  kakršno  so  nosili  janičarji.  potočiti  se  s.  potoč, 
potera,  potočiti  se,  pognali  se  za  kom.  reč.  s.  rijcč,  (reč),  sanduk.  s. 
sanduk.  1.  sandck,  sanduk,  sunduk.  sunaJte.  s.  sunašce.  torbclina.  torba, 
s.  torba.  t.  tübrc,  tufra,  tobra,  dobra  —  vreča,  udavati  -^  in  malrionium 
darc.  zlaren.  s.  zlačen  (zlaljen). 

Slovarček  II.  del. 

huiiar,  hunnrček.  s.  bunar.  l.  bunar,  binar,  bcnar,  j)uiiar.  \n\y.  hm  cij>nfa, 
neka  ustna  bolezen  itd.  n.  zipf,  eine  Krankheit  der  Hühner,  cip  \  končnica  -nta. 
ča  =  ča  s)  tj.i  rrrljafi  s.  čavrljati,  švrljati,  kor.skvr,  c\  r.  djavol.  v.  j.uol 
v  I.  delu.  hajduriti,  hajduk,  magj.  hajdu.  razbojnik,  sodnijski  shiga,  vojak,  s. 
hajduk,  t.  hajdud,  proklct.  hejda.  s.  hcjda,  hclša.  n.  Heiden,  (il.  gran  saraceno). 
V  »rcdnjem  veku  »o  Nemci  imenovali  mohamedance  pogane  ajde.  hrfjaia. 
hfga,  kvrga  hulpfiii  ne.  morebiti  po  čeikcm  vtcku  ,h'  m  g  gubati  se  (gftbcc). 
hu-r-la,  hula,  (iz  fula,  bula  srvn.  biulc.  it.  bolla.  I.  bullai,  yVi///a.  it.  albagio,  neka 
vrsta  volnenc{;a  debelega  Hukna,  ki  je  navadno  belo,  pa  čuva  svoje  ime  tudi, 
če  je  drugačne  barve,  jenjnti,  henjati.  »rvn.  hengen,  hangen  lasset»;  freien 
I^nf    geben,    zugeben,    n.i  '  'allen,    geschrlu-n    lassen,    junfovan. 

%.  jorgo\,Tr'     'yinjski    bczi^.,  ^;.  ^an.     kajin.   prismod.   gr.  x^A.i,  ;,gali. 

knpck    pi.  %.  kapak,  jk  \cka  Hit.   vökas,  juikrovcc,  akis,  vdkas 

•—  vcka),  laluzijc.    t  kapak,   pokrovcc,    vcka;    kapamak  zapirali,    kuh'lrr 


302 

=  koretelj.  it.  coretto,  dolg  naprsnik,  ki  pokriva  gorenje  telo.  kolarin.  it. 
collare,  coliarino,  ovratnik,  kolija.  n.  končnica  ,ija'  voz.  kosten,  s.  kesten  =^ 
kostanj,  (n.  Kästen,  it.  castagno).  kostati  sc.  priin.  s.  u  koštac  se  uhvatiti.  it. 
accostarsi==  bližati  se,  trčiti  ob  kaj.  kresast.  s.  kršen,  kubasa.  s.  kubasica.  lani- 
Ijevina.  lamati  ^=  lomiti,  lapošak,  beli  brest.  Te  besedi  v  hrv.  in  s.  besednjakih 
ne  najdeš,  lopušač  je  lopuh.  lasen,  lahek.  s.  lasen,  logom,  zmirom.  logom  je 
instr.  sg.  od  ,log'  =  ležišče,  —  logom  lezi  v  ležišču  leži.  kakor  se  pravi  boj 
biti  (figura  etymologica).  mukom  muči  =  molkom  molči,  muhte,  zastonj,  s. 
mukte,  muhte,  mufte,  t.  muft,  müft,  müpt.  natruniti.  prim.  trun  v  I.  delu. 
nedelja,  teden.  s.  nedjelja.  nedosit.  pelikan,  stsl.  nej(^sytl>,  nesytb,  nejasyt'h, 
ne(\syt'I>,  jastreb,  pelikan,  novak.  s.  novak,  novinec,  ocalije  =  očali,  it.  occhiali. 
ben.  očali,  okeljivati  se.  prim.  keljiti  v  I.  zvez.  omedljiv.  omleden  (mediti). 
ordjaviti.  s.  ordjaviti,  prim.  rdjav.  v  I.  zv.  pamtiti.  s.  istotako  pomniti,  pasafi. 
miniti,  it.  passare.  pasnjača,  pasek,  kar  je  ob  pasu.  patrcek.  s.  patrlj,  kol, 
+  ček  pomanjševalnica.  podičiti.  (dičiti,  dika,  1.  decus).  pripariti  =  prismoditi. 
probušel  ni  propal,  nego  probit.  hušiti  prim.  buhati,  buhniti.  prokšija.  hrv. 
prokšen,  prevzeten,  izbirčen,  stsl.  prokh  odvisen,  preostal,  subst.  prokl». 
propuh.  s.  =  propih.  pucati.  s.  pucati  =  pokati,  pucketati,  po  malem  pokati. 
pugelj.  zaklano  jagnje,  ktero  denejo  veliko  soboto  med  žegen.  srvn. 
puggel.  dem.  od  buc,  gen.  buges,  krača,  gnjat.  ein  puggel  von  kitze  oder  von 
lamp.  raznihati  se.  s.  raznjihati.  roniti.  s.  roniti  iz  noriti,  nržti  =  prorumpo. 
ronili  solze,  roniti  suze  =  pretakati,  rozgva  (raz.)  prim.  stvn.  zwic,  nvn.  zweig 
(zwei),  skup.  s.  skup,  drag,  slov.  skop,  avarus,  immisericors,  stsl.  sk(lp7>. 
ski^pe  adv.  drago,  somhič.  prim.  somba  v  I.  delu.  spolom,  skupaj,  hrv.  spolo- 
vinski,  skupni,  č.  spolu  =  skupaj,  polski:  pospolita  =  respublica.  srčina 
=  sredica,  sredica  telesa  je  srce.  stati,  začeti,  s.  v  istem  pomenu,  stati 
na  kaj,  istotako  s.  skutniti  se,  stemniti  se,  nima  nič  opravka  sč  skurtati,  ki 
pomenja  poslabšati  se.  slabeti  in  temneti  pa  ni  isto.  Koren  je  ,sku'  kriti, 
čuvati,  obsenčati,  temniti,  ^'^-^itr,,  senca,  lopa.  HSanjek.  prim.  šišek  v  I.  delu. 
tanjir.  s.  tanjir,  tanjur,  it.  tagliere  =  krožnik,  tepkarija  (tepsti,  tepec,  top). 
škrljak.  prim.  kriljak  v  I.  delu.  trag,  a.  sled.  s.  trag,  tražiti,  slediti,  iskati, 
zahtevati.  Prof.  Strekelj  primerja  lat.  besedo  tergum,  tergus,  oris.  n.  hrbet 
in  gr.  trrsQfpog  koža  na  hrbtu;  vendar  prim.  ben.  ,tragante',  človek,  ki  za- 
sleduje ptice  in  zveri,  valjati,  s.  valjati,  slov.  veljati,  oboje  iz  it.  valere. 
vankuš.  prim.  vanjkuš.  Wangeküssen,  it.  cuscino.  vavek  =  vT>  veki»,  vrtljar. 
s.  vrtalj,  vrtljar,  slov.  vrtnar  je  napravljena  po  n.  gärtw-er.  garten,  zahe- 
dekniti  se,  zmotiti  se,  s.  zabezeknuti  se,  osupeti,  v  mislih  zastati,  zalupanec 
s.  lupati,  si.  lopiti,  loputniti.  zavet  =^  zavetje  =  zavetrije.  (prim.  dežela  = 
držela,  pretege  =  pretrge  itd.)  žutica  =  žoltica.  R.  Peru^ek. 


Popravki  v  I.  delu. 

Str.  167g  pred  več  m.  predveč;  str.  168^°  zbriši  X;  str.  169^  pesni 
m.  pesmi;  str.  170^  umnih  tvorov  m.  umotvorov;  str.  iVOji  besede  m. 
beseda;  str.  17Ü25  etimologiji  m.  etimologije;  str.  I7O23  besede  m.  beseda; 
str.  170,3  postavi  .  za  >božija«  ;  str.  I7I20  postavi  .  za  m;  str.  I7I2 
postavi  »na«  pred  »vsak«;  str.  171,  jer  m.  jo;  str.  173,  si  m.  se;  str. 
174^  postavi  »balayer«  pred  »pometati«;  str.  174^^  ßlkov  m.  ßUtov;  str. 
174^*^  za  ßöi'ßvi^  postavi  vejico  m.  nadpičja;  str.  174^**  nemorosa  m.  ne- 
moiosa;  str.  1748  študl.,  nrav,  m.  študs-nrav;  str.  175'^  ,t  in  d'  m.  ,t  n  in  d'. 


303 

Imenoslovne  črtice. 

Spisal  L.  Pintar. 

Stičina. 

Vladimir  Milkowicz  pravi  v  svoji  razpravi  »Die  Klöster  in  Krain< 
(Archiv  für  österr.  Gesch.  74,  str.  297),  da  je  videti  ime  Sittich  slovanskega 
izvira.  V  tem  ima  menda  prav,  zakaj  tistim  naivnim  pripovedkam  o  ustano- 
vitvi starih  samostanov,  ki  iz  krajncga  imena  razlagajo  postanek  samostana 
pa  obenem  zasukavajo  stvar  tako,  kakor  da  je  način  ustanovitve  dal 
imenovanju  povod  —  tistim  plehkim  marnjam  pač  ne  bo  verjel  nihče,  ki 
ima  še  kaj  razbornosti.  Pucelj  in  Valvasor  omenjata  prazno  bajko,  da  so 
našli  graditelji  začenši  zidati  samostanski  temelj  na  nepravem  kraju  vsako 
jutro  prejšnji  dan  dozidano  zidovje  razdrto  in  razmetano,  pa  da  se  je  tedaj 
pojavil  neki  zeleni  ptič  (papiga,  psittacus  l  s  kazalnim  klicem  »sit  h  i  c, 
sit  hici«  (naj  bo  tu!)  in  ko  so  sledeč  temu  opominu  začeli  zidati  na 
novem  čudežno  nakazanem  mestu,  da  je  potem  šla  zgradba  gladko  izpod 
rok  in  v  kratkem  času  da  se  je  dvignil  tu  novi  samostan  cistercijanov. 
Toda  že  Valvasor  (VIII,  694)  je  imel  to  za  izmišljeno  bajko,  češ,  lahkoverno, 
neumno  ljudstvo  vse  rado  verjame,  da  je  le  čudovito  in  pustolovsko.  — 
Obširneje  govori  o  takih  pripovedkah  Milkowicz  (1.  c.,  str.  479  nas!.),  mi 
se  pa  vrnimo  k  stvari. 

Ime  je  slovensko  bržkone,  vpraša  se  le,  kaj  da  to  ime  pomeni,  to  se 
pravi:  slovenski  izvir  imena  Sytik  (tako  je  namreč  citati  v  starejših 
listinah)  nam  mora  postati  jasen  po  svoji  etimologiji.  Obenem  se  pa  tudi 
vpraša,  ali  je  današnja  pisava  imena  z  obliko  »Zaličina«  pravilna  ali  ne. 
Jaz  bi  odločno  rekel,  da  n  e,  zakaj  prosti  narod  i  danes  še  —  seveda 
kolikor  Se  ni  v  jeziku  pokvarjen  od  šol  in  uradov,  sploh  od  takozvanega 
kulturnega  napredka  —  izgovarja  menda  le  Stfc'na,  a  ne  Zatičina.  Pa  če  bi 
tudi  prosti  narod  dandanes  že  splošno  pod  vplivom  šol ,  uradov  in  časo- 
pisja izgovarjal  popačeno  Zalfčina,  bi  vendar  mogli  naslanjajc  se  na  listine 
in  starejic  pisatelje  dognati  pravilno  obliko  >Set(čina  (<"i.l'M'lniia).  Listinska 
oblika  SytIk  ali  Sittich  je  prvotni  Srtik  (n,THKXl  Valvasor  (XI,  530)  ima 
Sitizcna,  3ittic^,  .Sitticium,  —  llaccjuct  (Orycl(jgraphia  (larniolica  lil,  156) 
Setitschana  —  in  Vodnik  v  svoji  Pratiki  zopet  dosledno  Si  t  i  zh  na. 
Ta  oblika  STjtlčina  pa  mora  bili  z  ono  starejšo  Setik  vendar  v  kakem  razum- 
ljivem razmerju,  to  je  jasno.  To  razmerje  je  označeno,  če  pravimo,  da  je 
Sf*tlčina  s  sufik.som  -ina  napravljena  izvedenka  iz  oblike  .Sclik.  Zdaj  se  pa 
treba  lotili  oblike  .Sitik.  F'rav  zapeljivo  je,  da  bi  človek  kar  nagloma  po 
analogijah  brezik  Üjctuictum),  kicnik  (accrelum),  drcnik  (c«)rnetum)  napravil 
sklep,  če*  »sitik«  je  =  siljc  (hai  3^infid)t,  juncetum)  ali  s  siljem  porastena 
ravin;  in  vendar  tako  pojmovanje  imena  m  brez  pomislekov,  zakaj  navedene 
oblike    »o    bolj    rc<lkc    v    slovenščmi    a    bolj    na\adne   v    srbščini  in    pa 

augmcntativa  s  sufiksom  -ina  se  osnavljajo  večinoma  na  podlagi  ženskih 
s-i"  v,  da  pri   augmcnlaciji  prcmemba  spola  ne  hodi  molilno  v  pošlev, 

tofj  ii.ii.i,  tr<itma;  loka,  ločina;  hosta,  hostina  ( f  hi'»Ačina) ;  plan,  (,  f., 
planina  itd ,  datiravno  ne  mislimo  zatajili  izjem  n.  pr,  breg  (m.)  brežina ; 
brdo  (n.)  brdina  itd.  Glavni  pomislek  proti  »itik  (^^iiijidjtj  pa  se  mi  vidi  l«>, 
da  je  menda  v   prvem  zlogu    tega    imena    brczdvomno    pohiglasnik,    ki    nas 


304 

navaja  k  mnenju,  da  ni  iskati  v  prvem  zlogu  prave  korenike  tega  imena, 
ampak  v  drugem,  da  imamo  torej  pred  seboj  sestavljenko  iz  predloga 
sfl  (Cl)  in  debla  »tik«  (THK'b).  Tako  v  stik  ali  stek  bi  se  pa  dal  razlagati 
samo  na  dva  načina,  ali  kot  stik  (S3erü()rillig§pinift,  Pleterš.  II,  575)  ali  kot 
stek  (^in'lJl'Ut'^'Illnilfr  Pleterš.  II,  572).  Prvo  mnenje  je,  če  se  ne  motim, 
izrazil  pri  neki  priliki  že  gosp.  A.  Koblar,  žal  da  se  zdajle  ne  domislim, 
kdaj  in  kje. 

Kakor  je  bilo  že  naglašeno,  se  nam  je  glede  imena  držati  ustanovne 
listine  iz  1.  1136,  kjer  je  rečeno  »in  loco,  qui  vulgo  Si  tik  appellatur«  — 
in  v  drugi  listini  iz  1.  1145  »Siticensis  abbas«.  Komu  in  kdaj  se  je  pa 
bilo  pojmovanje  imena  tako  čudno  zateknilo,  da  se  je  moral  zateči 
k  učeni  obliki  »Za  t  i  čin  a«,  to  mi  ni  znano,  tudi  ne  vemo,  ali  je  pri  tem 
mislil  na  zat'ko  (Plet.  887)  t.  j.  iglico,  ki  se  v  jarmovo  kambo  zatika, 
ali  na  zamašek  (pfropf»  ©töpfel),  ki  se  zatakne  v  sklenični  vrat  ali  v 
sodovo  veho,  —  ali  na  kako  zatikanje  sploh.  —  Videli  smo  pa  tudi, 
da  se  zgodovinski  pregled  starejših  oblik  odločno  poteguje  le  za  S'tic'no, 
pa  da  perhorescira  obliko  Zatičina,  ki  je  seveda  z  znano  trto  ali  trsno  vrsto 
»tičino«  tudi  ne  moremo  spraviti  na  noben  način  v  zvezo,  ker  nima  s 
primeri:  Gorica  Zagorica,  Gradec  Zagradec,  Log  Zalog,  Vrh  Zavrh  itd.  prav 
nikakršne  analogije. 

Pa  čemu  se  ukvarjamo  tako  po  ovinkih  priti  obliki  Stičina  do  živega, 
saj  jo  imamo  že  v  slovnikih  jasno  zabeleženo,  namreč  stičina  (|]n[nirmten= 
fünft,  Pleterš.  II,  575)  in  stečina  (53tTfnmmIung§ürt  fdjlcrf)tcn  ®c[inbcl§, 
Pleterš.  II,  572),  ki  je  znana  tudi  po  sestavljenki  v  o  1  k  o  s  t  c  č  i  n  a,  t.  j.  kraj, 
kjer  se  volkovi  stekajo  ali  sticajo.  Iz  zloga  »za«  si  namreč  ne  moremo 
lahko  misliti   preobrazbe  v   »si«,  pač  pa  iz    »sÜ«    (cl)  s  poluglasnikom. 

Pa  kaj  naj  bi  bil  ta  s  C  tek  ali  setik  (C'I.TlK'h  ali  CLTHKl.  = 
CLTHnailMie  bet  ^^^'"""'"''"^^wfr  concursus)?  Ali  se  bo  mogla  vzdržati  ta 
razlaga  ali  ne,  povedati  jo  hočem  vendar,  da  imajo  drugi  priliko  preizkusiti 
jo,  ali  je  obvcljavna  ali  ne.  —  Setik  ali  seticanjc  je  pri  vseh  shodih  ali 
scnjmih  in  ravno  o  S'ticini  in  o  Sent  Vidu  naglašajo  zgodopisci  in 
kronisti  množino  zelo  obiskanih  senjmov,  tako  n.  pr.  poudarja  Pucelj  (457) 
>cclcbrcs  nundinas'<    in  enako   tudi   Valvasor  (II,  183)  pravi:   S)nfclO[t  lUOtjUCU 

uide  ^anbiucrfslcutc  imb  [iub  and)  oifl  Sßirtsfjäufcr  barinn  unb  im  ^ai)x  oictc 
Slird)  t  ä(^e.  —  Zlasti  znan  je  celo  do  novejšega  časa  takozvani  portni 
semenj  (ber  Exaudi-lD^nrft)  v  S'ticini.  Ta  semenj  je  trajal  po  tri  dni 
skupaj,  in  sicer  je  bil  v  soboto  kozlovski  (bcr  33ücfiuarft  niu  Exaudi- 
<2oni|tflQ\  ko  so  nagnali  od  vseh  kraje\  velike  črede  drobnice  (ovac  in  koz, 
koštrunov  in  kozlov),  v  nedeljo  je  bil  dekliški  (SJtäbrfjLMUlinrft  nilt  Exaudi- 
Sonntnq,  ko  so  imeli  zlasti  posli  in  deklici  svoj  dirindaj  in  svoj  veliki 
praznik —  »portna  nedelja  je  naša!«  so  dejali  tedaj  hlapci  in  dekle,  fantje 
in  dekleta  —  v  ponedeljek  potem  pa  se  je  vršil  konjski  semenj  (''^ferbc^ 
luarft  am  Exaudi-SJJontng).  Obširneje  je  popisal  ta  veliki  semenj  o  portni 
nedelji  Al.  Skrabcr  1.  1844.  v  Carnioliji  (str.   185,   189  in   193). 

Tudi  drugod  imamo  krajna  imena,  ki  spominjajo  na  senjme  in  shode, 
n.  pr.  Messendorf  in  Messenkamp,  Fiera,  vas  v  laških  Tirolah,  pa  razni 
Vasarhely  v  Ogrih  (Maros-Vasarhely,  Hod-Vasarhely,  Mezö-Vasarhely,  Kezdi- 
Vasarhely),  ki  odgovarjajo  menda  našim  imenom  :  trg,  tržič,  tržišče  (-ilJiarftort). 


305 

Končno  bi  se  drznil  še  en  korak  dalje,  da  namreč  izrazim  domnevo, 
češ  da  je  utegnilo  biti  to  na  samostanskem  okolišču  otvorjeno  senjmišče 
obenem  tudi  nekako  pribežališče  ali  zatekališče  za  razne  varstva  in  zavetja 
iščoče  preganjance  (Slfl)!,  (3-rcii'tätte).  Znan  je  Livijev  (I,  8)  popis,  kako  je 
Romul  ustanovil  zavetišče  ilocum,  qui  nune  saeptus  descendentibus  inter 
duos  lucos  est,  asylum  aperit).  Novo  ustanovljeno  Romulovo  mesto,  pri- 
poveduje Livij,  je  rastlo  in  se  širilo.  Da  bi  pa  njegova  velikost  ne  ostala 
zastonj,  tedaj  se  je  ustanovitelj  v  namen  obljuditve  in  naselitve  ravnal  po 
zgledu  starejših  utemeljiteljev  mest,  ki  so  si  privabivši  k  sebi  razno  nizko 
gloto  izmišljali,  da  jim  je  nov  zarod  iz  zemlje  zrastel,  rekše :  na  mestu, 
ki  sedaj  ograjeno  s  kapitola  doli  prihajajočim  leži  med  dvema  logoma,  je 
otvoril  pribežališče.  Tja  se  je  zgrnila  vsakovrstna  zmes  in  druhal  od  sosednjih 
ljudstev  brez  razločka  ali  svobodnjak  ali  sužnik.  Znano  je  tudi,  da  so  sveti 
t.  j.  bogovom  posvečeni  logi  veljali  za  zavetišča  (Sinilbf riebe).  In  znano  je 
naposled,  da  so  za  zatekališča  veljala  razna  mesta  (^Jrciftabtc,  ^^^cilliu^cn), 
knežje  palače  in  gradovi  s  svojimi  okoliši  in  obori,  takozvanimi  33urgivicbc, 
pa  tudi  cerkve  in  samostani  so  imeli  v  svojem  obližju  v  nekem  določenem 
obsegu  i^nebfreiši  zagotovljeno  splošno  svobodo  [^tirdjfricbe  —  NB.  luer  in 
bie  Äird)cn  fleuljet,  ber  ioi  '^xc'mnq  i)abc\\,  —  kdor  se  v  cerkev  zateče 
(torej  vendar  Zatičina  r  —  ne  I),  tisti  bodi  prost,  rekše  varen  pred  prega- 
njanjem]. Prostor,  kjer  je  pribeglec  našel  varno  zavetje,  se  je  imenoval 
>Freiung«  (^oproščenje)  in  tam  je  moral  vladati  mir  in  popolna  osebna  in 
pravna  varnost.  Tako  vidimo,  da  ima  v  vseh  navedenih  terminih  izraz 
> Friede <  svojo  pomembno  zvezo  na  dvojno  stran,  češ  da  je  s  plotovi,  jarki 
ograjeni  okoliš  ali  s  koli-mcjaši  zaznamovano  obmestje,  ciligcf  r  iebc  tcr  Ort 
ober  ^riebfrciž  «SScic^bilbj,  kjer  ima  veljati  mir  (J^ncbcj  in  varnost.  —  Z 
navedenimi  razmerami  v  zvezi  je  menda  tudi  slovenski  izraz  >proščenje« 
(ha^  ^^atrociniumšfcft,  bic  Atirc^mcijcj  uprav  bic  ^rc'""!?».—  "le^l  tem  ko  naši 
Gorenjci  cerkvenemu  žcgnanju  pravijo  tudi  »senjem«  ali  »s^jem«  ali 
»sem  t  n  j«  t.  j.  tiHbMT.  (conventus,  concursus,  nundinae).  Z  navedenimi 
razmerami  utegne  biti  v  zvezi  tudi  izraz  >frenga'  ali  »frejnga«  t.  j. 
tista  roka  z  golim  mečem,  ki  so  jo  še  pred  kakimi  tridesetimi  leti  ol)  velikih 
senjmih  na  oglu  ljubljanske  mestne  hiše  natikali  za  znamenje  senjmskc 
varnosti  kali  (SRorftf  rci  11  n  flV)  S  takimi  zatckališči  (asyli)  pa  se  je  bila  pri- 
čela grda  zloraba  in  potuha.  (Xic  ('4cil'tlirf)Cn  boflUUntcu  sub  specic  asyli 
alla^nb  boje  iicutc  in  il)rc  ^J^rotcflioii  aii^uncljiiini.  Zedier  IX,  1887).  To  je 
dalo  baje  čcikemu  kralju  Karolu  IV.  v  14.  stoletju  povod,  da  je  v  lužiških 
mestih  dal  ukiniti  pravico  cerkvenih  zatekališč,  češ  ko  si  samostani  lo  pra- 
vico prisvajajo,  jo  izvršuje  lahko  vsak  deželni  gospodar  negativno  in  ni 
upravičen  dopuščati  jo  samostanom. 

Marian  pripoveduje  (Austria  Sacra,  III.  del,  5.  zvez.,  131.  str.),  da  je 
leta  156<).  cesar  Fcrdmand  I.  podaril  S'iiskemu  samostanu  svoboščino  zalc- 
kaliiča  (anno  156(J  irf)eiiftc  Sla\)ex  Ferdinand  I.  bciii  Mloftcr  bie  Jsrcl)I)cit  bc« 
©U  '  ^i).  iJozdcva  se  mi,  da  nam  je  io  notico  tako  razumeti,  da  si  je 
mo....  -t- •  samostan  že  prejšnja  štiri  stoletja  brez  posebnega  dovoljenja 
od  dr-  i  (gospodarja  svojil  pravico  zavetišča  in    jo  izvrševal,    da    je    pa 

imcnovanc(;a  leta  dosegel  v  to  poseben  privilegij.  V  Klunovrm  Arhivu  ll/lll 
itr.  74   pa  najdemo  rc   177."».   i\0.  septembra;  opombo   „Xic  Vlj^lc 

ntrbcn   in  aUrn   f.  t   v^kuniiuini   aufor^obcn"   m   na   naslednji   strani   ra\no   tam 


306 

čitamo,  da  je  devet  let  po  tej  splošni  odpravi  pribežališč  bil  ukinjen  Stiski 
samostan  sam  (25.  X.   1784   Cistercienscr  Stift  Sittich  wird  aufgehoben). 

Potemtakem  bi  bili  Stiski  cistercijanci  nad  400  let  imeli  na  samo- 
stanskem posestvu  zatekališče  brez  posebnega  dovoljenja,  a  215  let  z 
izrecnim  privilegijem  cesarja  Ferdinanda  I.  —  in  si  je  kraj  tedaj  res  za- 
služil svoje  ime  Stičina,  t.  j.  kraj,  kjer  se  velike  množice  Ijudij  stekajo 
ali  sticajo.  Edini  spomin  na  nekdanjo  proslulost  Stiskih  in  Sentvidskih 
senjmov  pa  se  je  menda  ohranil  še  v  imenu  portne  nedelje,  ki  pa 
morda  že  tudi  leze  v  pozabo. 

Spomini  na  turške  čase  v  Ljubnem  na  Gorenjskem.  Blizu 
Ljubnega  nad  Podnartom  je  njiva  (sedaj  last  gosp.  Cvenkeljna,  s  čudnim 
imenom:  »Vstan',  brat!«  To  ime  tolmačijo  takole:  Turki  so  nekoč  pri- 
hruli  pred  Tabor  blizu  Podbrezij  in  so  se  odtod  obrnili  proti  bližnjemu 
Ljubnemu.  Ravno  je  delal  na  polju  kmet,  ko  zagleda  sovražnika.  Prestrašen 
zakliče  svojemu  bratu,  ki  je  ležal  v  senci  košatega  drevesa  :  »Vstan',  brat !« 
Nato  zbeži.  Srečno  jo  je  ubral  pred  Turkom,  a  brata  so  ujeli  in  odgnali 
v  sužnost.  —  Pod  vasjo  kažejo  še  zdaj  »Turško  stezo«  in  velike  skale, 
ki  so  bile  pripravljene,  da  jih  vale  na  sovražnika.  Po  svoji  legi  vrh  visokega 
brega  nad  Savo  je  bilo  Ljubno  kaj  pripraven  kraj  za  obrambo.        M.  Pajk. 

Društveni  vestnik. 

Nova  člana  „Muzejskega  društva  sa  Kranjsko"  sta  postala: 
gospoda  Frančišek  Bernik,  župnik  v  Domžalah  in  vladni  svetnik  dr.  Oton 
pl.  Uetela  v  Ljubljani. 

Kranjski  konservatorji  za  arheologično  skupino.  Nj.  ekscelenca, 
gosp.  minister  za  bogočastje  in  nauk  je  imenoval  v  prvi  sekciji  (arheologična 
skupina)  c.  kr.  centralne  komisije  za  konservatorje  na  Kranjskem  z  dekretom 
z  dne  1.  septembra  1910,  št.  36.271,  za  dobo  5  let  gg.:  držav,  in  dežel, 
poslanca,  gimn.  prof.  Ev  gena  Jarca  (za  okr.  glav.:  Črnomelj,  Kočevje, 
Novo  mesto);  gimn.  prof  Antona  Jeršinovica  (za  okr.  glav.:  Kamnik, 
Kranj,  Radovljica);  realč.  prof.  Milana  Pajka  (za  okr.  glav.:  Ljubljana, 
Litija,  Krško  in  mesto  Ljubljana);  gimn.  prof.  dr.  J  ak  o  b  Ž  m  a  v  c  je  bil 
potrjen  za  nadaljnjo  dobo   5   let  (za  okr.  glav.:  Postojna  in  Logatec). 


Izdaja  in  zalaga  „Muzejsko  društvo  za  Kranjsko". 


Tisk  J.  Blasnikovih  nasl.  v  Ljubljani. 


or 


/}fM  n^'O 


.M/Jf^  <yn  .