(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku"

Go ogle 



This is a digitaJ copy of a book that was preserved for generatioDS on library shelves before it was carefully scanned by Google as pait of a project 
to make the world's books discovernble oniine. 

Il tias survived long enoiigti for thecopyrLglit to expire and the book to enier Itie piiblic domain. A piiblic domain book is one Ihat was never subject 
to copyLighl or whose legal copyright term lias e\pired. Wtietlier a book is in the public domain may \ary coinilry lo countiy. Public domain books 
are our gateways lo the pasi, representing a wealth of history, eullure and knowledge thars often dlRiculI lo discover. 

Marks. nolalions and olher maiginalia preselit in the original volume will appeai' in this file - a reminder of this book's long journey from Ihe 
piiblisher to a library and finally lo vou. 

Usage guidelines 

Google is proLid to partner wilh librai^ies to digitize public domain materiala and make them widely accessible. Public domain books belong to Ihe 
public and we Lue merelv Iheir cuslodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order lo keep providing this resource, we have taken steps to 
preveni abuse by commercial jiarties, including placing technical resirictions on automated querying. 

We aJso ask that you: 

+ Make non-cominercial iise of the files We designed Google Book Search for use by individuals. and we reqiiest that you use these files for 
personal. non-commercial puiposes. 

+ Refrain fivm aiftomated querying Do not send automated queries of any sort to Google's svsteni; If you are conduciing research on machine 
translation, optical character recognition or olher areas where access to a laige amounl of texl is helpful. please contact us. We encourage Ihe 
use of public domain materials for these purposes and may be able tohelp. 

+ Maintain attribiitioii The Google "'Aatermmk" you see on each tile is essential for informing people about ihis project and helping them find 
addiiional materials through Google Book Search. Please do nol remove il. 

+ Keep it legeil Whatever your use, remember thal you iire responsible for ensuring thal what you are doing is legal. Do not assume Ihat just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States. Ihat the work is aiso in the public domain for users in olher 
couniries. Whelher a book is stili in copvrighl varies from counlry lo counlry. and we can"I offer guidance on whelher any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume Ihat a book's appearance in Google Book Search means il can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize Ihe world's Information and lo make il universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover Ihe world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search tlirough the full text of Ihis book on the web 



at http: //books . google . com/ 





ITANPOIIO LTMVEII»ITTLIBItA«tKI 



I 



I '■' 





ITANFORDUKIVtllSITTLtBIlARIKt 



(("o*/-^ '' 



GRADIVO 



za 



Zgodovino Slovencev 

v srednjem veku. 



>N 



Zbpal 



dP. FRANC l|^OS, 

C. kr. profesor. 



-c'^ 



prva knjija. 

(1 501-800) 



-\j^ 



V lijubljani, 1902. 



Zalo/.ile In Izdala ..Loonova dpu^ba" v LJubljani. 
Tiakola ..Katoliško liekorno". 



L 



UVOD. 



Predgovor. 



Kc 



kdor boče zidati htSo, si mora prej pripraviti potrebnega kamenja, 
apna, peskai, lesa in drugih stvari in ie le potem naj se loti dela. Enako 
je pri zgodovinarju. Najprej je treba zbrati gradivo, ga kritično pre- 
soditi in nato uporabljati. Marsikomu se bo zdela tvarina, ki se v tej 
knjigi nahaja, presuhopama; morebiti bode ^ celo kdo rekel, da naj 
se kaj takega v slovenskem jeziku sploh ne tiska. Po mojih mislih je 
treba odločno zavrniti take ljudi. Vsak narod, ki bo£e kot tak veljati, 
mora imeti toliko življenske moči, da se razen drugih nalog, katere naj 
tzvriuje, loti tudi te, da se polagoma seznani s svojo preteklostjo. Zgo- 
dovinska tvarina velikih narodov je navadno obsežna, malib narodov 
pa bolj ali manj neznatna. Ker za našo domačo zgodovino ni bogve 
koliko gradiva, zalo je potrebno, da to, kar ga je, zberemo in upora- 
bimo. Ako se dobro seznanimo s svojo preteklostjo, potem bodemo 
lahko trdili, da tudi mi Slovenci nismo narod brez zgodovine. 

Marsikdo bi lahko rekel, da je izmed gradiva, katero se nahaja 
v tej knjigi, mnogo ukcga, ki Slovencev kar čisto nič ne omenja. R«s 
je. A treba je pomisliti, da zemlja, katero so si Slovenci osvojili, ni 
bila prej praztia in brez prebivalcev. Dobro je, da vsaj nekoliko po- 
znamo tudi tiste razrode, s katerimi so na&i očetje brez dvoma morali 
priti v dotiko, ko so se naselili ob Savi io Dravi, Soči in Muri. Xe 
bode odveč, ako se kolikor toliko podučimo o razmerah, katere so Slo- 
venci na&li, ko so prišli v te kraje. Ko so se nagi predniki polastili 
naSe sedanje domovine, so dobili na raznih straneh nove sosede. Če 
hočemo prav presojati dogodke, kateri so f^ zvriili na slovenski zemlji, 
se je treba pogostoma ozreti na te sosede, kateri so včasi blagodejno, 
včasi pa pogubonosno posegali v razvoj naSib očetov. Taki sosedje so 
bili za nekoliko Časa na eni strani oglejski patriarhi, solnogra£ki 
ikofje ter furlanski in bavarski vojvodi, na drugi strani pa di%'ji Obri. 

Kar se tiČe ^tega stoletja, sem se oziral na poročita tistih pisa- 
teljev, ki nam pripovedujejo, kako so takrat Slovani pogostoma napa- 
dali bizantinsko zemljo. Ker si mislim, da so med temi Slovani bile 
tudi slovenske čete, zato sem dotičnc podatke sprejel v svojo zbirko. 
Iz poročil bizantinskih pisateljev tistega časa je pa tudi razvidno, na 
kak način so si Slovani in brez dvoma tudi Slovenci takrat pridobivali 
novih zemelj. 



VI 



C« se hočemo seznaniti s preteklosljo aaiib prednikov, je treba 
uporabiti vse dotične vire, kolikor se nam jih je ohranilo. Ne samo 
listine in pisma, temuč (udi drugi zgodovinski podatki, kakor notice iz 
spisov raznih pisateljev, letopisov in kronik, so vaini za opisovanje te 
ali one dobe. Med delom sem si mislil, da je bolje, ako ČtutelJ v roko 
dobi nekoliko več, kakor pa premalo. 

Kar se tiče citatov in odlomkov iz spisov ra-znib pisa- 
teljev, ki so v tej knjigi ponatisnjeni, naj omenim, da sem jih pre- 
pisal, ako mi je bito roogo^. iz najboli&ih izdaj novejSega iasa in sicer 
od besede do besede tako, kakor sem jih na£el v doličnib knjigah. 
Mnogo citatov sem pa moral poiskati v zasurelib in včasi ne posebno 
kritičnih izdajah, ker ni nihče oskrbel boljSih in sedanjim zahtevam 
primernih. Tudi iz teh sem razen majhnih izjem prepisat vse tako, lukor 
sem naficl. K večjemu sem včasi v takih tekstih izpustil kako nepo- 
trebno vejico ali pa, da sem pisal besede ^dominus", ^ecclesia", ,in- 
dictiu" itd. z malimi začetnimi črkami. Ker so nekateri citati in od- 
lomki vzeti iz starejših in stabejSih knjig, dnigi pa iz novejših in boljSih, 
zato na marsikateri strani lahko opazujemo, da sledi slaro in novo drugo 
za drugim. Vestno sem vsakikrat navedel knjigo, iz katere sem prepisal 
doti£ni citat ali pa sestavek. Razni pisatelji, letopisi in kronike, iz ka- 
terih mi je bilo mogoče kaj posneti, so v zadnjem odstavku tega „Uvoda** 
po abecednem redu našteti. Ob enem so pridcjanc kratke opazke, kdaj 
so dotična dela nastala, kaka je njih zanesljivost in pa naslovi važ- 
Dej£ih knjig, v katerih so natisnjena. 

Kjer je pod kakim številom po več citatov in odlomkov, sem jih 
uvrstil večinoma v kronotogičncm redu. Prvi so najstarejši in navadno 
tudi najvainejii. Na nekaterih mestih se vidi, kako je iz skromne, a 
zanesljive notice polagoma nastala daljia zmes z nekaterimi nere$ni6- 
nimi dostavki. Tudi nam je mogoče opazovati, da so poznej&i prepiso- 
valci včasi slabo razumeli svoj vir, zapisali potem nekaj, česar v njem 
ni bilo. ter tako pripomogli, da se je do najnovej&ih Časov marsikaj 
trdilo, kar se ni nikdar zgodilo. [Gl. Št 192.) 

Kar se tiče listin, sem namesto njih podal le posnetke v sloven- 
skem jeziku; z drugimi besedami, napravil sem iz listin regeste. 
Morebiti mi bode kdo očital, da to niso nikakršni regesti, temuč le 
nekaki prevodi. Po mojih mislih taki ob&irni regesti niso napačni. 
Miihlhacher (Kcgg. d. Karolingcr, ed. 1889, p. XVI.) pravi, da regest 
mora biti tak, da kolikor mogoče nadomešča listino. Zato je treba, da 
nahajamo v njem bistveno vsebino cele listine. Izpuščene so le navadne 
formule, katere se večinoma nahajajo v začetku (arcnga in promulgatio) 
in proti koncu listine (corroboralio), drugo pa, kakor inscriptio, nar- 
ratio in dispositio, je treba iz nje pres.iditi v regesL Ce je pa tudi t 
formalnih delih listine kaj vašega in nenavadnega, se tudi to v regeslu 



vn 



ne sme prezreti. Da bodo regesii bolj slufili tistim, ki jih bodo upo- 
trcbljevRli, sem v prav mnogih slučajih v slovenski leksl vpletel po- 
samezne besede ali pa tudi cele stavke, katere sem vzel iz latinskega 
izvirnika. Na enak način sem postopal pri raznih pisinib- 

V nekaterih listinah je mnogo gradiva za na$o domačo zgodovino, 
v nekaterih pa le par notic ali pa včasi samo eno ime. Zato so pa 
tudi nekateri regesti jako obSimi, nekateri pa kaj kratki. Na podlagi 
ranih razprav in tudi svojih Študij sem se prizadeval, da bi natanko 
določil lego v listinah navedenih krajev. Mislim, da v mnogih slučajih 
sem zadel pravo; kjer pa sem se zmotil, naj drugi za mano popravljajo. 
Neobdelanega ali pa na pol obdelan^a polja imajo dovolj. 

Moja želja je bila, da bi z ozirom na kronologijo na pra%'em mestu 
uvrstit dotično gradivo pod posamezaimi Števili. V mnogih slučajih je bilo 
10 lahko, drugod pa je bilo treba rabiti besedice; okoli, najbrže, pred, po itd. 

Na koncu vsakega regesia so navedene razne knjige, v katerih je 
dotična listina natisnjena. Navadno sem prej navedel starcj&c knjige, 
potem pa novejže. Reči moram, da so ponatisi listin po starejših knjigah 
dostikrat slabi in polni napak, v nekaterih novejših pa kaj dobri. Pred- 
nost pred vsemi pa imajo ponatisi v zbirki „Monumenu Germaoiae*. 
V nekaterih knjigah so ponatisnjeni odlomki raznih listin, kar sem na 
dotičnih mestih tudi omenil. Navadno sem naštel le tiste knjige, v ka- 
terih so listine ponatisnjene; izjemoma sem citiral ludi dela, v katerih 
se nahajajo regenti, tako n. pr Jstlo [Keg. pont. Rom.), Miihlbachcr (Reg. 
der Karolinger) itd. Ker sla raNmokar omenjeni knjigi izšli v dveh 
izdajah, zaznamuje n. pr izmed števil „16'i6 (1252)" prvo, ki ni v 
oklepu, število dotičnega regcsta v drugi izdaji. Število v oklopu pa 
Število regcsta v prvi izdaji. Ako ni Že iz naslova razvidno, da so v 
kakih zbirkah le regesti, sem pa v oklepih navedel, da v doiični knjigi 
nI ponatisnjena listina, lemuč le rcgcst. V nekaterih citiranih knjigah 
se nahajajo sicer samo regesti, a so jim dostikrat pridcjana bolj ali 
manj važna pojasnila o topografiji, kronologiji itd. Pri citiranju sem 
postopal tako, da sem najprej navedel ime avtorja, potem pa navadno 
okrajšan naslov njegove knjige; rimska številka zaznamuje število 
zvezka, arabska pa stran. Včasi sem zapisal tudi Število, pod katerim 
se nahaja kaka listina ali pa kak regest. Nekateri zvezki imajo po dva 
ali pa še po več oddelkov, izmed katerih ima vsak svojo paginacijo; 
n. pr. tretji zvezek Valvasorjeve „Ehrc des H. Krain". V tem slučaju 
bi ni* zaznamoval prvi oddelek, IIP pa drugi oddelek tretjega 
zvezka. Ako v kaki knjigi njen pisatelj na naslovnem listu ni imenovan, 
a je vendar znan, sem postavil njegovo ime med oklepe, n. pr. (Klei- 
maym), Kichrichten vom Zuslande der Gegenden und Stadt Juvavia. 

Pri marsikaterih regestih je omenjeno, kje se nahaja izvirna listina 
ali pa njeni najvažnejši prepisi. V okroglih oklepih je to, kar sem jaz 



vm 



regesta dodal, da se lažje razume, n. pr. papež Gregor (L); v voglatih 
pa to, kar je vzeto iz listine, namreč kos njenega teksta. Taki teksti 
so dosIovDO prepisani iz tistih knjig, ki veljajo za najboljše. Ce se po- 
misli, da so kaj mnogovrstni pisarji iz raznih dob in krajev spisali 
razne tekste, je razumljivo, da njih orlografija ni enotna in zalo tedaj 
tudi teksti v moji knjigi nimajo en^a in istega pravopisa. Nikakor ne 
gre, da bi svojevoljno preminjal tekste. Kakor sem jib dobil natisnjene 
v najboljših izdajah, tako sem jih tudi prepisal. Sicer je pa pravopis 
marsikaterega pisatelja jako značilen in bita bi velika napaka, ako bi 
ga hotel popravljati. Na nekaterih mestih se mi je zdelo potrebno, da 
sem inačice lastnih imen v različnih rokopisih označit pod črto. 

Če se o:!iram na množino sedaj nabrane tvarine, sodim, da bode 
Tsa zbirka, prinašajoča gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem 
veku, obsegala kakih deset knjig. Ker prebivam v mestu, kjer ni ve- 
likih knjižnic sem si moral pomagati lako, da sem za drag denar na- 
kupil večino tukaj citiranih in uporabljenih knjig. Oitale sem iz raznih 
knjižnic dobil na posodo. 

Razne opazke, katere sem v tem Predgovoru navedel, ne veljajo 
samo za to knjigo, temuč tudi za druge, ki pozneje izidejo. 

Proti koncu naj navedem še nekatere kratice, katere se večkrat 
nahajajo v tej knjigi. Druge si čttatelj labko sam razjasni. 



a. = artHo. 


ind. -- indictio. 


a CAr. anno Christi 


itd -^ in tako dalje. 


a. M. anno mundi. 


1. C. loco eitato. 


aee. ^ accusativus. 


m. . liber. 


app. =^ appendix. 


m. = mensis. 


C. = caput. 


MG. Monumenta Germa- 


^. ^ confer. 


niae. 


eod. ^^ codex 


MG SS. = Monumenta Ger- 


eot. = eolonna 


maniae, Scriptores. 


eoss, =^ eonsulibus. 


odi. ^ odlomek. 


d. =^ dies. 


op. = opaaka. 


dat. . dativHS. 


p. = pogina. 


erf. edlHo. 


rtg. =- regest 


ep. = epistola. 
extr. = extractus. 


t -^^ sanctus. 
se. scilicet. 


gen. == genetivus. 
gL = glčj. 
tbtd. .^ ibidem. 


sv. svet. 
»tr. — stran. 
it. ^ itevilo. 


i, d. ~ in dai/e. 


t J.- to je. 



Zgodovinski pregled. 



A. Razmere pred prihodom Slovencev. 



J. Zemljepisne Črtice.') 

Ko so si Ritnljant osvojili zemljo, po kateri so se pozneje naselili 
na&i predniki, so jo razdelili v ve£ pokrajin, katere so se zvale 
Noricum, Pannonia, Vcnctta in Hisiria. Meje teh po- 
krajin so bile le po nekaterih straneh sulne, po drugih pa ne. 

Norik je segal na jugu do Karavank in Karnskih Alp, na zahodu 
do dolenjega Inna in do črte, katero si mislimo potegnjeno od re^ne 
reke proti jugu mimo izvirov Salice in Drave h Karnskim Alpam 
Proti severu se je Norik razprostirat do Donave, prolu vzhodu pa do 
Cetijskega pogorja. Tako se je namreč nekdaj zval Dunajski les in pa 
razni gorski hrbti med njim in Savo po sedanjem Dolenjem Avstrijskem 
ia vzhodnem Štajerskem. 

Druga pokrajina je bila Panontja, ki je segala proti severu lo 
vzhodu do Donave. Na jugu se je razprostirala čez Savo tako. da je 
spadal severni rob sedanje Bosne £e k Panoniji. Na zahodu se je u 
pokrajina dotikala Norika. Na jugozahodni strani je panonska zemlja 
Migala do Istre in Venecije. Dalj časa je najbrŽe razvodje med rekami 
Jftdranskega in Črnega morja v Julijskih Alpah in na Krasu delalo 
mejo med Vcnecijo, Istro in Liburnijo na eni strani ter Panonijo na 
drugi- Rimski cesar Trajan je razdelil Panonijo v Gorenjo in Do- 
lenjo. Okoli leta 300 po Kr sta biti v Panoniji ustanovljeni še dve 
novi pokrajini, Valeria in Savi a. Tako je bila potem Panonija 
dalj Časa sestavljena iz fttirih delov, ki so se zvali Pannonia prima 
aJi superior, Savia, Pannonia secunda ali inferior in pa Valeria. 

Gorenja Panonija se je na zahodu dotikala noriSke meje, 
katera je imela sekaj časa tako smer, da sta suli mesti Celeia in 



*> Primerjaj dotiCoi Mstavck v Letopisu .Matice Slovenske* za leto 1S9T. 

r. 1— 8t. 



vm 



regestu dodal, da se Isije m 
pa to, kar je vzelo iz list n 
so doslovno prepisani iz 'i. 
misli, da so kaj miiogovr«:i 
razne tekste, je razumljivu 
ludi teksti v moji kojiKi r^.i 
gre, da bi svojevoljno p' 
T najboljših izdajah. t,->. 
marsikaterega pisatcli'> 
ga hotel popravljati 
sem inačice lastnih <; 

Če so oziram :■ 
vsa zbirka, prinu^ 
veku, obsegala kit 
likih knjižnic, ^em 
kupil veČino Ui 
knjižnic dobil 

Razne op 
samo za in V" 

Proli 1: 
nahajajo v ttj 




Zgodovinski pregled. 



A. Razmere pred prihodom Slovencev. 



r. Zemljepisne črtice-*) 

Ko so si Rimljani os%'ojiIi zemljo, po kateri so se pozneje naselili 
naii predniki, so jo razdelili v več pokrajin, katere so se zvale 
Noricuin, Pannonia, Vcnetia in Histri«. Meje teb po- 
krajin so bile le po nekaterih slranefa stalne, po drtigib pa ne. 

Norik je segal na jugu do Kara%*ank in Kamskih Alp, na zahodu 
do dolenjega Inna in do drle, katero si mislimo potegnjeno od re^ne 
reke proti jugu mimo izvirov Salice in Drave h Kamskim Alpam 
Proti severu se je Norik razprostiral do Donave, prolu vzhodu pa do 
Ceiijskcga poj^orja. Tako seje namrcž nekdaj zval Dunajski les in pa 
razni gorski hrbti med njim in Savo po sedanjem Dolenjem Avstrijskem 
in vzhodnem Štajerskem. 

Dniga pokrajina je bila Panonija, ki je segala proti severu in 
vzbodu do Donave. Na jugu se je razprostirala čez Savo tako. da je 
spadal severni rob sedanje Bosne &e k Panonijt. Na zahodu se je ta 
pokrajina dotikala Norika. Na jugozahodni strani je panonska zemlja 
s^ala do Istre in Vcnccijc. Dalj časa je najbrže razvodje med rekami 
Jadranskega in Črnega morja v julijskih Alpah in na Krasu delalo 
mejo med Venecijo, Isiro in Libumijo na eni strani ter Panonijo na 
drugi. Rimski cesar Trajan je razdelil Panonijo v Gorenjo in Do- 
lenjo. Okoli leta 300 po Kr. sta bili v Panoniji ustanovljeni £e dve 
novi pokrajini, Valeria in Savia. Tako je bita potem Panonija 
dalj časa sestavljena iz štirih delov, ki so se zvali Pannonia prima 
ali superior, Savia, Pannonia secunda ali inferior in pa Valeria. 

Gorenja Panonija se je na zahodu dotikala nori&ke meje, 
katera je imela nekaj časa tako smer, da sta suli mesti Celeia in 



str. 



■) Primerjaj doiiCni HCMarek v 
1-S8. 



I^topifiu .Matice Slovenske* la teto IB9T. 



X 



Flavium Solfensč na nori&kih tleh. Blatno jezero ter mesta Poetovio, 
Sabaria in ScarabantJa pa na [»anonskib. Glavno meslo v Gorenji 
Panoniji je bilo Sabaria. 

S a v i a se je nahajata, kakor že njeno ime kaŽe, ob Savi ter je 
segala proti severu do Drave, na jugu pa do Dalmacije. Na jugozahodu 
je mejila z Libuniljo in Istro, na vihoda pa z Dolenjo Panonijo. Njeno 
glavno mesto je bila Siscia pri izlivu Kolpe v Savo. 

Dolenja Panonija je bila med Dravo, Savo in Donavo v 
sedanjem Sremu. Glavno mesto v tej Panoniji je bilo Sirmium. 

Valerijo nam je iskali ob Donavi od sedanjega Mofaacsa 
(Aliinum) proti severu. Na zahodu se je ta pokrajina razprostirala do 
Hlatnega jezera. 

Vatecija je imela na jugu naravno mejo, namrei Jadransko 
morje, na severa in severovzhodu se je razprostirala do Alp, kjer je 
mejila ob Norik. Na vzhodu ju segala ta pokrajina do Julijskih Alp 
in do Krasa, kjer se je dotikala Panonije in Istre- Gorati kraji, kjer 
so Kamskc in Julijske Alpe, so dobili po ondotnih Kamih ime Carnf«. 

Kje je bila Istra, ni težko uganiti. Na severu je k tej pokrajini 
včasi spadal Trst z okolico, včasi pa ne. Na jugovzhodu je Istra 
segala v rimski dobi te do reke Ka&c (Arsia), ki je delala mejo med 
njo in Liburnijo. Mesta Albona, Flanona in Tarsattca so bila že v 
Libumiji. 

Tako je bila na^ sedanja domovina razdeljena v dobi rimskih 
cesarjev. Skoraj ravno ic pokrajine nahajamo po njej v zaOetku srednjega 
veka pred prihodom Slovencev. Cassiodor, ki je živci in pisal v prvi 
polovici Šestega stoletja, omenja na&tele pokrajine in njih prebivalce 
na mnogih mestih v svojih pismih, tako n. pr. Posavje (fit. 6, II, 12, 13),') 
Istro (št 23, 24, 25, 26) itd. Bizantinski pisatelj Prokopij, ki je v sredi 
rečenega stoletja popisal vojsko med svojimi rojaki in Vzhodnimi Goti, 
je uvrstil v svojo zgodovino tudi kratko zemljepisno notico, v kateri 
trdi, da so se ob morju nahajale Libumija, Istra in Venecija, po no- 
tranjih delih pa so prebivali Posavci, Kami, Noriki, Panonci in drugi 
(£l 43). Prej omenjene pokrajine pozna ravennski kozmograf, ki je 
okoli I. 670. po raznih virih sestavil svoje zemljepisno delo. On govori 
o Panoniji, Libumiji, Istri in Vcneciji. Za Posavje rabi namesto besede 
Savta izraz Valerla. A pri njem se tudi prvič omenjajo nCarontani" 
(Karaniani) in pa dežela .Carneola", katero nam je po nj^ovem popisu 
iskati Da sedanjem Gorenjskem (št. 182). 

Po vseh teh pokrajinah so živeli v dobi rimskih cesarjev razen 
priseljenih Rimljanov tudi prvotni prebivalci, namreč Noriki, Panonci, 
Kuni, Istri, Libumi itd. Samostojnost so sicer izgubili, a ohraniti so 

*l Ta števila kiž<jo, l^e nam je ud^ v t<t knjiKi >!>ka>> dokazov la dotifao 
trditev 



xt 



si jezik svojib oiciov. Po mestih so s« naselili Rimljani ter s seboj 
prinesli latinski jezik. Ulinsko omiko in latinske običaje. Polagoma so 
se tudi prvotni prebivalci kolikor toliko nc-iu6ili latinskegu. Kdor je 
bolel t'eljati za izobraženega, je znal latinsko. Iz oscbnib imen, ki so 
napisana na ohranjenih kamcnitih spomenikih iz rimske dobe, je raz- 
vidno, da jezik omikancevje bil latinski, a v družinskih krogih je pa 
&e na mnogih krajih vladalo staro prejšnje narečje. Prvotni prebivalci 
SO pogostoma dajali svojim otrokom domača, nelalinska imena, kar 
kaže, da so fie vedno govorili jezik svojih prednikov. 

N'a mnogih krajih slovenske zemlje so se naSle kamenite plošče 
z tatinskimi napisi. Tudi so se dobili na raznih mestih novci in drugi 
ostanki rimske Kulture. Po množici najdenih stvari bi lahko sklepali, 
da je po na6i domovini za rimskih cesarjev živelo mnogoštevilno pre- 
bivalstvo, katero ni stanovalo samo po tistih mestih in krajih, katerih 
imeoa so se nam ohranila, temuč tudi po drugih, katerih imena so za 
vselej pozabljena. 

Zgodaj se je kričanstvo začelo razširjati po naii domovini Kaj 
uspešno je napredovalo že v prvem in drugem stoletju, fic bolj se ju 
utrdilo v tretjem, a v oeinem se je pa poganstvo moralo popolnoma 
umekniti Kristusovi veri. Kako se je kHiČanstvo razcvitalo, nam do- 
kazujejo krščanski spomeniki, lepo razviti meniški stan, mnogobrojni 
mučeniki in precejšnje itcvilo novih ikoHj. Ajdovske templje so po- 
gostokrat prezidali v kričanske vele. 

Po na&i domovini so Rimljani napravili mnogo dobrih cest. Bile 
so take izvrstne, da jih ljudsko preseljevanje ni uničilo. Nekatere so 
se ohranile po več stoletij. Lako bi se o njih trdilo, da so 6e stale, 
ko ni bilo že več naroda, ki jih je izdelal. V raznih listinah in drugih 
virih srednjega veka se pogostoma omenjajo rimska pota, katerim so 
rekli: strata puhlica, via puhlica, strala 8ntiqua itd. Na mnogih krajih 
so na&i predniki izkoristili tir rimske ceste, ga nekoliko popravili, in 
tako se še sedaj ondi prevažujejo ljudje in blago. Po rimskih cestah 
so se preseljevali razni narodi od vzhoda proti zahodu. Po njih so 
hodili tudi Slovenci, ko so prišli v svojo sedanjo domovino 

V zvezi z rimskimi cestami je bila driavna poŠta (cursus publicus). 
ž njeno pomočjo so lahko v kratkem času spraviti razne davčne in 
druge dohodke iz pokrajin v cesarsko blagajnico. Pošta je bila na 
korist uradnikom, da so na javne stroške hitro prišli rja. kamor so 
bili poslani. Kar se je zgodilo na meji, se je brzo poročalo po državni 
poilti v glavno mesta Na raznih postajah so bili konji in vozovi na 
razpolaganje. Popotniki so lahko jezdili ali pa se vozili- Poštno napravo 
so nadzorovali posebni uradniki Paiiti so morali na konje, da so 
dobivali potrebno hrano in bili v dobrem stanju. Uradniki so bili odgo- 
vorni, ako bi bil kdo ukradel konje ali pa rabil za svoje potrebe. 



xu 



Ko i« bilo ljudsko preseljevanje, niso mogli rimski cesarji toliko 
storiti ztL ceste in drža\'no pošto, kolikor v prejšnjih srečnejših letih. 
Ko so pa pod %'Udo golovskega kralja Teodorika nastopili mirnejši dnevi, 
je začet rečeni vladar skrbeti, kako bi povzdignil pošlno napravo- 
Ohranilo se nam je njegova pismo (št. 4), ki je je poslal takratnim pre- 
bivalcem ob Soči, poudarjajoč važnost poštne naprave. Iz tega pisma 
je razvidno, da je rimska državna poŠta izvrtevala svojo nalogo vsaj 
po enem delu naše sedanje domovine še v začetku srednjega veka. Iz 
tega pa tudi sklepamo, da so bile rimske ceste po naših krajih v Šestem 
stoletju, to je takrat, ko so si Slovenci osvojili svojo sedanjo domo- 
vino, brez dvoma v takem stanju, da se je moglo po njih voziti. 

Veliko so trpele pokrajine naSe domovine ob ljudskem pre- 
seljevanju, ko so divji narodi silili po sedanji slovenski zemlji v 
Italija Naselbine ob cestah so mnogo več trpele nego kraji, ki so se 
nahiijati v kaki postranski dolini. Marsikatero cvetoče mesto su barbari 
popolnoma razrušili in uničili. Katera rimska mesta po naši domovini 
so ie rimski narodi v četrtem in petem stoletju razdrli, katera pa 
Slovenci in Obri na koncu šestega stoletja, večinoma ni mogoče po- 
vedati. Le o posameznih krajih smo zastran tega vprašanja na jasnem. 

Izmed prqj naštetih pokrajin je morala Fanonija največ pre- 
trpeti. Izgubila je mnogo prebivalcev in dokaj lepih mest je bilo 
pokončanih. Že okoli leta 396. je pisal sveti Hieronim, da že dvajset 
in še več let se vsak dan preliva rimska kri med Carigradom in 
Julijskimi Alpami. Potem našteva opustošcnc kraje in pa narode, ki so 
jih oplenili. 

V Panoniji je ustanovil hunski kralj Atila svoje gospostvo, ki 
so je morali priznali tudi rimski cesarji. Ti so mu Še po vrhu tudi 
odstopili Posavje. Po >foriku so takrat še gospodovali Rimljani, in 
leta 449. je po tej pokrajini ukazoval rimski namestnik PromuL Leta 452. 
se je Alila napotil čez Emono (Ljubljano) v Italijo. Po njegovi smrti 
so Panonijo popolnoma od Dunaja pa do Belega grada osvojili Vzhodni 
Gotje, ki pa so na videz priznavali oblast rimskih cesarjev. Rimsko 
prebivalstvo je v teb časih mnogo pretrpelo: vendar se je kolikor 
toliko ohranilo, posebno po mestih. Še Jordanes, ki je pisal v sredi 
iestega stoletja, poudarja, da krasijo Panonijo mnogoštevilna mesta med 
Sremom in Dunajem. Razume se, da so tudi prvomi stanovalci, ki so 
se skupno z Rimljani borili za svoje življenje in imetje, veliko prestali 
in da se je njih Število izdatno skrčilo. Iskali so dostikrat zavetja po 
neprisiopnib krajih v gorovju in med močvirjem 

Tisti Rimljani, ki so živeli po Panoniji v sredi barbarskih narodov 
za ljudskega preseljevanja in pa še pozneje, so sčasoma prenehali 
občevali s svojimi rojaki v Italiji. To se Ai sklepati iz dobljenih 
novcev rimskih cesarjev. Po nekaterih krajih so v veliki množini 



Xill 



nftSIl novce rimskih cesarjev tretjega in Četrtega stoletja, iz poznejših 
&ISOV pa ne. Tu in Um so tudi Se naleteli na novce petega stoletja. 
Se redkejši so po naših krajih dobljeni rimski denarji iz šestega sto- 
letja. Mnogu Rimljanov je v teb nevarnih iasib zapustilo panonsko in 
onriško zemljo icr se napotilo proti Italiji. Oitali pa so bili osamljeni 
tn nehali so tudi napredovali, ker so bili loi^ni od omikanega sveta. 
Ko so Živeli med divjaki, so tudi oni na pol podivjali in vsied tega 
tudi niso bili posebno zmožni, da bili dosti vplivali na nove sosed«. 
Mnogo jih je brez dvoma tudi izgubilo svojo osebno svobodo, ker so 
jih divji zmagovalci sprejeli kot sužnike ali pa tudi prodali v sužnost 
Taki so morali sploh biti zadovoljni, da so živeli. 



a. Oblasi Vzhodnih Gotov.') 

Prej opisane žalostne razmere so se nekoliko izboljšale po tistih 
straneh Panonije, po katerih Je v zaieiku šestega stoletja gospodoval 
gotovski Mralj Teodorik. Vladal je namred skoraj po vseh deželah, po 
katerih sedaj bivajo Slovenci. Njegova oblast je na severovzhodni strani 
gotovske drŽave segala do lisK^a dela reke Donave, ki se nahaja v Sremu 
med ustjem reke Drave in izlivom reke Save (Prokop., De bello Coth., UI. 
C 34). Odtod pa do Jadranskega morja je bilo več golovskih pokrajin, 
namreč Istra, Dalmacija, Posavje (Savla) in Venecija. Po vzhodnem 
Noriku in severni Panoniji se gotovsko gospostvo ni razprostirala 

Iz Cassiodorjevih pisem je razvidno, da so takrat vladale po 
Posavju še precej ugodne razmere. V to pokrajino je poslal krulj 
Teodorik med 507. in 511. letom nekega Fridibada za predstojnika ler 
mu ob enem naročil, da naj po zakonu kaznuje razne zločine (št 6). 
V nekem drugem pismu kralja Teodorika (št. 11) čitamo, da je ukazal 
predstojniku Severinu, kako naj po Posavju uredi davčne zadeve. U 
pisma je razvidno, da se je kralj še celo zanimal za stroške pn javni 
vožnji in za dijete, katere naj bi dobival rimski sodnik. Finančna 
uprava je bila pod kraljem Tcodorikom uravnana tako, kakor prej 
pod rimskimi cesarji. Podložniki so odrajtovali davščino deloma v 
novcih, deloma v pridelkih. Brez razlike so bili vsi, Rimljani in Gotje, 
posestniki po pokrajinah in po Italiji, dol£ni plačevati davek, fkazano 
je bilo, da naj vsak odrajtuje toliko, kolikor mu gre z ozirom na 
njegovo premoženje in osebo (št. 11). Ako so se podložniki kje pritožili, 
je poslal kralj včasi k njim svoje zsstopoikc, da so se na licu mesta 
prepričali o krivicah, ki so se godile (št. 11, 12). Kadar je bila kje 
slaba letina, so dobili ondotni prebivalci pomoč od države (ŠL 23) Če 
je v kaki pokrajini zemlja posebno dobro obrodila, so dali tamošnji 

') O tem predin«tu sem ta pi!>al v t^rctOih Muk. druAtva ra KrsnjKlin, 
V. Ilir. 1 76-1 M. 



XIV 



podloiniki razne pridelke kot dolžno davščino, ne pa novcev (&t. 24, 
25. 26). Davek se je poslal v kraljevo blagajnico aH pa se porabil za 
potrebne izdatke v domaČi deželi (fit II). Kralj je Želel, da bi bila 
davčna bremena pravično razdeljena. Država poslane trdna, ako se 
varuje premoženje davkoplačevalcev (Ji. 14). 

Reči se mora. da je bil kralj Teodorik dober vladar, ki je pa- 
metno in prcmiiljcno postopal v svoji državi. Trgovina, obrtnija in 
kmetijstvo so pod njim zopet oživeli. Pokrajine, ki so bile prej opu- 
stofeene, so začele iz nova cveteli. Se srečnejte so bile pa tiste, ki med 
ljudskim preseljevanjem niso dosli trpele. Taka pokrajina je bila Isira, 
ki jo Cassiodor opisuje v svojem pismu do istrskih provinci jalov, 
kjer omenja njeno rodovitnost in blagostanje njenih prebivalcev. Pravi, 
da je Istra polna uliv, okraicna z njivami in vina bogata ter da v njej 
zori vsak sadež s trikratno rodovitnostjo (fit. 24). 

Kralj Teodorik se je trudil, da bi do dobrega izpoprijaznil svoje 
rojake s podložnimi Rimljani, kar pa se mu ni posrečilo. Hotel je, naj 
živita oba naroda skupaj, vsak po svojih navadah. Ostro je kazno%'al 
slehernega, naj si je bil Got ali Rimljan, ki bi bil začel drugega napa- 
dali zarad vere ali pa narodnosti. VojaStvo je bilo sestavljeno iz Gotov, 
državne službe pa so večinoma dobivali omikani Rimljani. Prepire med 
Goli naj razsoja gotovski sodnik, med Rimljani pa rimski. Cc pa je 
nastal prepir med Golom in Rimljanom, naj ga poravna gotovski grof 
v navzočnosti takega Rimljana, ki je izveden v postavah (fil. 5} 

Akoravno je bil kralj Teodorik po veri arijancc. je bil vendar 
prizanesljiv tudi katoličanom. Spoštoval je papeža in kaloližke Škofe. 
Ko je bil leta 498. v Rimu Simah izvoljen za papeža, je podpiral Tei>* 
dorik njega, ne pn protipapeža Lavrencija. Tri leta pozneje je bil v Rimu 
cerkveni zbor, katerega je pa nasprotna stranka razdrla. Teodorik je 
nato pisal nekaterim £kofom, med katerimi je bil tudi oglejski, naj se 
dne 1. septembra iz nova zber6 v Rimu (&t. I). Obljubil jim je ob enem 
svojo pomoč. 

Ko je leta 526. umrl Kralj Teodorik, je zapustil državo svojemu 
vnuku A t a 1 a r i k u , ki je pa takrat imel £e le sedem let. Zato je v 
njegovem imenu vladala njegova mati Amalasunta. hči kralja Tcodorika. 
Prvi minister je bil Rimljan Cassiodor Senator, ki je v imenu mladega 
Alalarika sestavljal razna uradna pisma, tako n. pr. grofu Oivinu, ki 
je bil poslan za predstojnika v Posavje in Dalmacijo (žl. 13), terGotom 
in Rimljanom po rečenih pokrajinah, da bi se ravnali po Os\inovih 
ukazih ($t 14). 

Za goiovske oblasti sta živeli po na&ih krajih dve plemeni, nam- 
reč prejfinji prebivalci in novi naselniki. K prvim nam je prištevati 
Rimljane in pa osunke prvotnih razrodov. Govorili so kolikor toliko 
latinski jezik ter bili katoliške vere. Novi naselniki so bili gotovskega 



XV 



rodu JD arijansh« vere. Kakor Že prej Odoakar za svoje ljudi, tako je 
ludi kralj TeodorJk zahteval od pod jarmi jenih Rimljanov za svoje Gotc, 
dl 80 mu morali odstopili tretjino vs«s zemlje, katera se je potem 
po nekih stalnih načrtih delila med Rimljane in Gole. Kraljev poobla- 
ščenec je imel pismen ukaz, kako mu je postopati Že lo, da so morali 
Rimljani prepustiti Gotom tretji del svojih posestev, jim je vzbujalo 
nevoljo. A med vladajočimi Goli in podložnimi Rimljani ni manjkalo 
še drugih nasprotstev. Ti, ki so bili nekdaj sami gospodarji na svoji 
zemlji, so delali na to, da bi barbarskim Gotom vzeli njih oblast. Ker 
so bili sami preslabi, so pričakovali pomoči iz Carigrada. 

Leta ^33. je Belizar, poveljnik bizantinskega cesarja Justinijana I, 
popolnoma premagal arijanske Vandale, kt so živeli v severni Afriki, 
ter njih zemljo združil z vzhod no- rimskim cesarstvom. Justinijan L je 
sedaj iskal prilike, da bi si podvrgel tudi Vzhodne Gotc. Ugodna pri- 
ložnost se je kmalu ponudila. 

Lcu 534. je umrl mladi gotovski kralj Atalarik in njegova mati 
Amalasunta je nato sama prevzela vlado. Bila je jako omikana 
iena ter Rimljanom skoraj bolj naklonjen« kakor Gotom. Stopila je tudi 
v dotiko z dvorom v Carigradu. Da bi lažje krutila podložne Gotc, ki 
je niso hoteli več prav ubogati, se je zvezala s svojim bratrancem 
Teodatom, ktje sedaj postal kralj. Kakor hitro so ga Gotje pri- 
znali za svojega vladarja, se je izncbil Amalasuntc uku, da jo je poslal 
na neki otok ter jo dal tu leta 535. zaduSiti. 

Bizantinski cesar Justinijan se je hotel m.'«dčevati nad morilcem 
svoje zaveznice. Že leta 535. se je pričela gotovska vojska, ki je tra- 
jala skoraj dvajset let. Justinijan je poslat svojega poveljnika Kclizarja 
najprej v Sicilijo, potem pa v Italijo. Belizarjev podpoveljnik Konstan- 
cijan se je takrat polastil Dalmacije in Libumije. Utra je bila v tistem 
Času be v gotovski oblasti, kar nam dokazujejo Cassiodorjcva pisma 
(ftt 24, 25, 26). 

Ker kralj Teodat ni znal braniti svoje države, so se mu uprli 
Goije, ga odstavili in kmalu potem ubili Na njegovo mesto je prišel 
Vttiges (536—540), ki se pa tudi ni mogel z uspehom ustavljati 
Belizarju in njegovim četam. 

Kralj Vitiges je 537. leta poslal del svoje vojske pod nadzor- 
stvom Asinarija in Uligisala v Dalmacijo. Med potjo je Asinarij po Po- 
savju med ondotnimi Goti nabiral novih čet, da bi tako pomnožil svoje 
tnime (it. 21). Z glavno vojsko, ki je £tcla okoli 150.000 konjikov in 
pc&cev, je pa hitel Vitiges nad Belizarja in nad Rim. Obiral je to 
mesto, a ga ni mogel vzeti. Belizarju so takrat pomagali (udi konjiki, 
OMd katerimi je bilo največ Hunov, Slovčnov in Antov. katerih 
domovina je bila takrat na severni strani Donave blizu njenega izliva 
(it 22). Tako so se tedaj v tistem času Slovani v službi Bizantincev 



XVI 



bojevali po Italiji in ob eDem imeli priložnosi, da so se pri tujcih u£ili 
vojskovanja. 

Ko je dve leti pozneje Bclizar oblegal mesto Auximuffl (Osimo) 
blizu sedanjega Jakina, se mu je posrečilo s pomočjo nekega mojega 
Slovana, da je tudi to mesto dobil v svojo oblast (&I. 27). N'ato je 
iel nad Ravenno, da bi jo zasedel. Njegov podpoveljnik Vitalij v Iliriji 
pa je dobil ukaz, da naj se s svojo vojsko napoti iz Dalmacije na Be- 
neško, kar se je tudi zgodilo (St. 28). Mogo^ je, da si je Vitalij takrat 
med potjo osvojil Istro in bližnje pokrajine. To bi smeli sklepali iz 
lega, ker je bil v tistem času za oglejskega Škofa izvoljen Macedonij, 
ki je bil po rodu Macedonec, tedaj podiožnik bizantinskega cesarja 
(SI. 29). 

Leta 540. je bil Belizar poklican v Carigrad. Gotje so porabili 
njegovo nenavzočnost in začeli iz nova napredovati. Za Vitigcsom so 
izvolili najprej Ildcbalda za svojega kralja. Ko je bil ta umorjen 
in tudi njegov naslednik Erarik, je postal Totila gotovski vladar 
(541—552), ki si je v kratkem času pridobil velik del od Bizantincev 
prisvojene Itatijc. To je napotilo cesarja Justinijana, da jo leta 544. v novid 
poslal Bclizarja nad Goie. Ta se sedaj obrne s svojimi trumami proti 
Dalmaciji. Tu t iivežem preskrbi posadko v Solinu, ki se je ie hotela 
vdati Gotom. Potem se z vsem brodovjcm napoti čez morje v Pulj, 
kjer ostane nekoliko časa, da uredi svojo vojsko. Nato odjadra v Ra- 
vtmoo (it. 31). 

Ker je cesar Justinijan premalo podpiral Belizarja, ni mogel ta 
dalj Časa nič uspešnega izvrSiti nasproti Gotom, ki so se leta 546. mi- 
mogrede polastili celo rimskega mesta. V južni Italiji je podpoveljnik 
Tutijan s pomočjo ondotnih kmetov in slovanskih Antov branil 
lukansko zemljo (fiL 35). Pri tej priložnosti, kakor tudi pri drugih, so 
se slovanske čcie odlikovale s hrabrostjo ter pokazale, da se znajo po- 
sebno po težko pristopnih krajih bojevati (St. 35). 

Ko so se Gotje in njih kralj Totila vojskovali z Bizantinci, so 
porabili Franki to prtložnosi, da so se leta 548 brez posebnega 
iruda polastili večine bcndtke zemlje. Ker so Gotje imeli dovolj opraviti z 
Bizantinci niso se mogli ustaviti Krankom (št. 41), Nekako v tistem 
času je prišel na Beneško Ildiges, član langobardske kraljeve rodovine, 
ki je dalj Časa Ži\el med Slovčni, da bi se združil z gotovsko %'ojska 
Imel je pri sebi 6000 vojakov, ki so bili večinoma Slovčni, le nekaj 
je bilo tudi Ungobardov in Gepidov. Prehodil je s to četo brez dvoma 
sedanio slovensko zemljo, da je prišel na BeneJIko, kjer se je nekoliko 
&isa vojskoval z Bizantinci. potem se pa zopet napotil med Slovčnc 
(ftt. 42). To bi bil, kolikor nam zgodovina poroča, prvi slučaj, da so 
Slovani priSli na sedanja slovenska tla. 



Ker Beliur od svojega vladarja ni dobival zadostne podpore, je 
zapustit italsko boji&^c ter se leta 549. vrnil v Carigrad. Nato so za- 
čeli Gotjc DH nnvn napredovati ter so se v drugič polastili Rima. Bizan- 
tinski poveljnik Ver se je blizu Ravenac bojeval z Goti, a bil je 
premagan in ubit (549). Ostali Vcrovi vojski so se potem v Istri zbi- 
rali ler su hoteli združiti z novim bizaniinskim poveljnikom Germanom 
(iL 46). To se pa nt zgodilo, ker je German nanagloma zbolel in umrl 
(8i. 47). 

I^ta 550. )c priSla 6ez Donavo Jako velika množica Slovčnov ter 
polcm pustošila po Balkanskem polotoku Nekateri so takrat mislili, 
da je gotovski kralj Totila izvabil te sovražnike na bizantinsko 
zemljo ter jim ob enem posin) mnogo denarja. Hotel je bajt! s icm doseči, 
da bi cesarju Justtnijanu ne bilu mogoče vojskovati se z Goti, ko bi 
bil imel v bližini glavnega mesta opravili s sovražnimi Slovčni (SI. 47). 

Povedal sem, da so se Franki leta &48. polastili veČine Benefikega, 
Ker so imeli Bizuntinci primorske kraje v svoji oblasti, je ostalo Gotom 
le malo mest po rečeni pokrajini. Ker se ti ni.so mogli upirati dvojnim 
sovražnikom, so se pomirili s Franki ter pogodili ž njimi tako, da naj 
vsak izmed njih obdrži to, kar ima. Obljubili so drug drugemu, da se 
med seboj ne bodo vojskovali lako dolgo časa, dokler traja boj med 
Goti in Bizantinci. Ako bi Totila premagal cesarja Justinijana, bi se 
Gotje io Franki tako pogodili, kakor bi obema ugajalo. Ko je po smrti 
frankovskcga kralja Teodcberta I. sledil njegov sin Tcodebald, ga je 
holel bizantinski cesar dobiti na svojo stran. Pozval ga je, da bi se ž 
njim zedinil zoper Totila in Gotc; tudi je zahteval od njega, da bi od- 
stopil lisic kraje po Italiji, ki se jih je bit polastil njegov oče Teode- 
bert (St. 49). 

Iz pisma papeža Pelagija L, ki je je pisal patriciju Valerijanu, 
smemo sklepati, da je okoli leta 551 gntovski kralj Totila gospodoval 
ttkli čez Istro in BeneSko (&t. 68). To je tem verjetneje, ako pomislimo, 
da je Totila v tistem času poslal tristo ladij v Jonsko morje, kjer je 
upusto&il več otokov in mest ter se tudi polastil nekaterili bizantin- 
skih bark. 

Po nepričakovani Gvrmanovi smrti je cesar Justinijan izbral 
evnuha N a r z e t a za vižjega poveljnika v gotovski vojski. Ta je 
leta 552 peljal precej veliko armado iz Dalmacije proti severu. Ko se 
je približal Beneškemu, je poslal poslance k frankov.<>kim poveljnikom, 
ki so zapovedovali ondotnim posadkam, ter zahteval od njib, da bi Bi- 
lantincem kot prijateljem dovolili prehod. Ker pa so bili Franki bolj 
naklonjeni Gotom kakor Grkom, zato so odbili Narzetovo zahtevo. 
Nato se je bizantinska vojska po lagunlh pomikala naprej ter polagoma 
dospela do Ravcnne (£t 54). Kmalu potem je Narzet premagal Gote ob 
podnožju Apeninskega gorovja pri vasi, Taginas imenovani, kjer je 



^ 



XV1U 

kratj TotiU izgubil tudi življenje. Njegov naslednik Teja je bil nekaj 
mesecev pozneje premagan v bitki tik gore Vezuva. Nato si je Nanet 
podvrgel že razne manjSo gotovsko čete ter spravil Italijo pod bjzaa- 
tinsko gospostvo. Tudi veČina sedanje slovenske zemlje je takrat pri&la 
pod oblast bizantinskih cesarjev, ki so potem nekaj iasa vladali po 
Istri, Beneškem in Dalmaciji. Tudi gotovski del Panonije je prižcl v 
njih roke, vendar ne popolnoma; tako so o. pr. Sirmium sicer zasedli, 
a ga morali kmalu odstopiti Geptdom Kar se ti6e ostale Panonije, ki 
se ;e razprostirala med Dravo, Donavo in N'onkom, so se je polastil) 
z dovoljenjem cesarja Juslinijana okoli leta 546. Langobsrdi (&t. 36) 
ter ostali v njej do 2. aprila leta 568. 

Bizantinska ublast je trajala po istrskem obrežju do Karola Veli- 
kega, po drugih krajih pa le do leta 568., to jedo takrat, ko so Lango- 
bardi pri&li v Italijo. 



3. Verake in cerkvene razmere.*) 

Omenjeno je bilo, da so pod vlado gotovskib kraljev po luliji io 
tudi po naših krajih živeli katoliški Rimljani in arijanski Gotje. 
Prvi bi bili po svoji domovini radi napravili konec gotovskemu gospo- 
stvu in Arijevim naukom. To se jim je s pomočjo bizantinske vLide v 
Carigradu tudi posrečilo. Gotje so bili po dvajsetletnem vojskovanju 
popolnoma premagani in kolikor toliko uničeni; posamezni ostanki so 
se napotili čez Alpe k germanskim sorodnikom. Katoličani po naših 
krajih so upali, da jim pod bizantinsko vlado zasijejo boljši časi. A 
zmotili so se. Notranje verske razprtije in novi zunanji 
sovražniki so jim izdatno poslabšali staliiče. 

Leta 553. je bil v Carigradu občni cerkveni zbor, ki se je Izrekel 
zoper „tri poglavja**. Tako so zvali spise Teodora iz Mopsucsiije, Te- 
odorcta iz Cyra in Iba iz Edesse. 2a veljavnost teh spisov so se po- 
sebno poieRovali nekateri istrski in beneški škofje. Nastal je zarad 
njih med katoličani prepir, ki je bil v prvi vrsti za oglejsko cerkev 
osodepoln. Pristaše treh poglavij so rimski papeži smatrali za razkol- 
nike. Kmalu so tudi politični faktorji začeli vplivali na verske stranke. 
Gradeški cerkveni pastirji, ki so bili od leta 607. naprej nasprotniki 
trem poglavjem, so dobivali podporo ph rimskih papežih in katoliških 
vladarjih v Carigradu; oglejski škofje pa, ki so se navduševali za tri 
poglavja, so imeli zaslombo pri arijanskih I>angobardih. 

Ker se je oglejski škof ali pa, kakor se je sam začel zvati, pa- 
triarh Pavlin, ki je vladal od leU 557. pa do 569., pridružil razkol- 
oikom, je poslal takratni papež Pelagij I. radi njegove krive vere raznim 

') Primerjaj o tem predmetu moj sesuvck v lires^ih Uiu^ druitva u 
KrSAlslu^ VL, str. 149-1«6 in 169-316. 



XIX 



osebam vei pisem. V enem pismu do patricija Ivana poudarja papež, 
da Pavlin nima nikakršne pravice do škofovskega dostojanstva, ker je 
r&zkolnik. Ako se je kak Škof lo^il od apostolske stolice, ni posvečen, 
temiiČ razsvečcn. Tak ikof tudi ne more katerega drugega posvetili 
(it 64). — V drugem pismu do imenovanega patricija omenja papoi, 
da bi posebno ugrabitelj oglejske cerkve, ki je razkolmk in vsled tega 
razsveien, ne smel obdržati ikofovske časti io koristi (6t. 65). — V 
nekem pismu do patricija Valerijana imcnuju Pavlina oglejskega laii- 
ikofa, ki ga je treba z zadostno slraio posbii k bizantinskemu ce> 
sarju v Carigrad {&l. 66) Enako vsebino nahajamo &k v drugih pape- 
ievih pismih. 

Iz pisem papeža Pelagija I. je razvidno, da je bil oglejski Škof 
Pavlin nekak glavar razkolnikom. Izmed drugih istrskih in beneških 
ikofov se omenja Evfrazij iz PoreČa. Razkolniki so papežu očitali, 
da je zlorabil sinodinc sklepe; papež pa je irdil o razkolniikih fikofih, 
da nimajo nobene pravice do svojega dostojanstva, ker so se ločili od 
občne cerkve. O Skolu Pavlinu je pisal, da ni bil postavljen tako, 
kakor bi bil moral bili. Razkolniki so izobčili iz svoje cerkve pape- 
ževega prijatelja, patricija Ivana. Papež je zahteval, da je treba poslati 
rukolni&ke Skore v Carigrad. Dalje poudarja, da zaradi treh poglavij 
ne more sklicali kake parlikularne sinode, ki naj bi sodila občno. Kdor 
dvomi o kaki %'crski resnici, naj se obrne do apostolske stoHcc. 

Leta 568. so arijanski Langobardi zapustili Panonijo ter se 
napotili v Italijo (it. 70). Iz strahu pred njimi je ubežal oglejski ikof 
Pavlin na otok Gradež, kjer je takrat stalo utrjeno mesto. Tu sem je 
ti>di spravil svetinje in zaklade oglejske cerkve {it. 72). Tudi iz drugih 
krajev so ljudje priiekli na Gradež in druge otoke. Duhovnik Gemi- 
oijan je iz razdrtega Trsu prinesel na Gradež mnogo svetinj ter jih 
shranil po ondotnih cerkvah (&t. 73). Del istrskih prebivalcev se je 
oapotil na otok, kjer stoji sedaj Koper, ter tu postavil svoja stanova- 
liiČ«. Na čast takratnemu bizantinskemu cesarju Justinu IL so dotični 
Islrijani začeli na novo ustanovljeno mesto imenovati Justtnopolis 
(4t. 75). 

Ko je leta 569. Pavlin umrl, je bil Probin izvoljen za pastirja 
oglejske cerkve. Ker je pa le malo časa vladal, je postal leta 571. du- 
hovnik Helija njegov naslednik. Ta je bil po rodu Grk. S to izvolit- 
vijo so na Gradeiu hoteli ustreči bizantinskim cesarjem, ki so jih Se 
vedno smatrali za svoje vladarje ter se niso hoteli podvreči Lango- 
bardom. Razne kronike trdijo, da je Helija po otokih med Gradežcm 
in mejami caorlske iko&je postavil in blagoslovil več cerkva in samo- 
stanov (fiL 78). 

RazkolniStvo zarad treh poglavij, ki se je pod oglejskim ikorom 
Pavlinom pričelo žiriti po Istri in Benc&kcm, tudi pod Helijem ni pre- 

2» 



XX 



nehala Kakor je napisal papež PeUgij I. ved pisem radi knvovercev, 
lako se je trudil tudi njcguv trct)i naslednik, Pvlagij II., da bi s svo- 
jimi pismi odpravil razkol. Fclagij I. je v ostrih pismib do nekaterih 
patricijev zahteval, kako je treba postopati z odpadlimi kristjani; Pe- 
lagij II. pa se je obrnil naravnost do neubogljivih Škofov ter jih bolj 
prosil, kakor pa opominjal, da bi se zcdiniii s katoliško cerkvijo (ix. 92, 
93, 94). A Helija in istrski škofje se niso hoteli odreči Irem poglavjem. 

Bizantinski cksarh Smaragd, ki je v Ravcnni imel svoj sedet, 
je večkrat radi treh poglavij nadlegoval oglejskega cerkvenega pastirja, 
a brez uspeha. Ta je po nasvetu svojih žkofov, ki so ga smatrali za 
svojega nadikofa, zahteval, da bi sklical tovariš k sinodi ter se potem 
sam napotil v Carigrad k vladarju, ki naj bi nato razsodil vso zadevo. 
Cesar je uslišal Helijevo prošnjo ter tudi ukazal Smaragdu, da ne sme 
siliti nobenega duhovnika, da bi se združil z rimsko cerkvijo. Treba 
je prej premagati divje narode, namreč Langobardc, in delati na to, da 
bi prišli vsi duhovniki oglejske cerkve pod bizantinsko oblast. Še le 
potem naj pride na vrsto versko vpraSanje (H. 102). 

Kakur se vidi, bizantinski cesar iz političnih ozirov ni hotel pre- 
več napeti strun, da bi iz nova pridobil razkolnike katoliški veri. Brez 
dvoma si je mislil, da bi gradeški vladika s svojim ljudstvom lahko 
prestopil na langobardsko stran, ako bi se s silo postopalo zoper njega. 

Je li Helija res na Gradcžu leta 579. sklical kako sinodo, na 
kateri se je sklenilo, da naj gradeško mesto postane metropola čez vse 
Beneško in vso Istro, je veliko vprašanje Na vsak način sta dotiČni 
zapisnik (št. 85) in pa pismo pspeia Pclagija do patriarha Helija (št. SA) 
nepristna. Ker je tedaj ta zapisnik pozneje skovan, zalo imajo imena v 
njem naštetih škofov le relativno zgodovinsko vrednost. 

V zapisniku je med drugimi omenjen tudi celjski škof Ivan. 
Iz tega bi smeli sklepati, da so v šestem stoletju v Celju vladali Škofje. 
Ker je pa prav verjetno, da so okoli leta 579. po celjski okolici raz- 
sajali Obri in Slovenci, zato si lahko mislimo, da je celjski škof Ivan 
že pred prihodom sovražnikov zapustil svojo stolico ter ubežal na 
Gradcž, kjer so se takrat zbirali beguni Iz raznih krajev. 

Deloma neresnično, deloma jako dvomljivo je tudi to, da je Helija 
v tistem času, to je okoli leta 579., uredil ali pa na novo ustanovil 
iestnajst škofij po Furlaniji, Istri, Dalmaciji in Beneškem, tako 
B. pr. na otoku Krku, v Osoru in v Pičnu (št. 86). 

Po smrti oglejskega (gradeškega) patriarha Helija je leta 586. 

Sever na njegovo mesto. Njega in še tri druge škofe, namreč 

Škofa Ivana, tržaškega škofa Severa in eenedskcga škoCa 

je bizantinski cksarh Smaragd s silo prepeljal z Gradeža v 

To so se mimogrede rečeni škofje združili s katoliško ccr- 

Ea 90 se pa po enem letu povrnili na Gradei, jib ljudstvo ni 




^ ^^ 



.\XI 



hotelo vc£ sprejeti in ludi drugi razicolni&ki žkofje jih niso marali pri- 
znavali za cerkvene pAstirjc (£i. 96). Deset nizkolniških škofov se je 
nato v Maranu se&lo k sinodi. Tu so Severa zopet sprejeli kot 
oglejskega patriarha, ko jim je v posebnem spisu priznat svojo napako, 
da se je v Ravcnni pridružil tistim, ki so zavrgli tri poglavja ($t. 100)- 

fo katerih krajih je bila herezija razširjena, nam kažejo imena 
razkolni&kib ikofov. Med njimi so omenjeni poreiki Sktif Ivan, tria&ki 
£kof Sever in puljski $kof Adrijan (št tOO). 

Ko je rimski papež Gregor I. zvedel, da je gradeški patriarh 
Sever, ki se je bil v Ravenni združil z rimsko cerkvijo, od nje zopet 
odpade), mu je pisal meseca januarja leta 591. V tem pismu mu je 
naročal, da naj pride vsled ukaza bizantinskega cesarja s lovariSi k 
apostolski siolici, kjer se skliče sinoda, ki naj bi jim pojasnila to, kar 
se jim zdi dvomljivega (&l. 101X 

Ko so Sever in drugi razkolni&ki SkoQe dobili od papeža poziv, 
da bi pri&li v Rim, so se obrnili naravnost do cesarja v Carigrad- 
Poslali so tja tri prošnje. Prvo so sestavili Škofje tislib mest in gradov, 
ki so bili pod langobardsko oblastjo, drugo je odposlal oglejski patriarh 
Sever z ostalimi svojimi £koti, tretjo pa rečeni Sever sam (Si. 103). 
Prva prošnja se nam je ohranila, drugi dve pa ne. 

Prvo pro&njo je deset beneSkih in recijskih Škofov poslalo bizan- 
tinskemu cesarju Mavriciju, V njej poudarjajo, da jih sedaj stiska jako 
težak jarem (namreč langobardski), vendar niso nikdar omahovali v 
pravi katoliški veri. Nikoli niso pozabili njegove svete države (namreč 
bizantinske), v kateri so nekdaj {pred letom 568.) mimo živeli in s ka- 
tero bi se z božjo pnmočjo zopet radi kmalu združili. 

Beneški in recijski škofje potem omenjajo v svojem pi&mu, da 
oaj v verskih zadevah vlada premirje tako dolgo, dokler ne bodo bar- 
bari (Langobardi) premagani. Ko bodo užugani divji narodi, se povrne 
stara svoboda. Takrat hočejo priti pred cesarski prestol ter dati popoln 
račun o svoji veri- Vendar ne morejo priznati za svojega sodnika 
tistega človeka, s katerim se prepirajo in s katerim se nočejo združiti 
(namreč papeža). V navzočnosti bizantinskih cesarjev so se vsaktkrat 
poravnala različna verska mnenja; upati je, da se to tudi sedaj izvrši. 
Ako bi se pa zgodilo, da bi bil njih nadškof (oglejski patriarh Sever) 
prisiljen združili se z rimsko cerkvijo, potem ni upati, da bi vladala 
pravica, temuč najhujše nasilstvo. V takem slučaju bi ne gojili več 
simpatij do njegove države, pač pa bi se obrnili do sosednjih frankov- 
skih škofov. Metropol itanska oblast <%lejske cerkve, katera se nahaja 
pod njegovim (bizantinskim) gospostvom, bi potem prenehala. Nekaj 
enakega se je ie pred leti začelo vršiti, ker takrat so frankovski me- 
tropoliii po treh škofijah oglejske »ad&koSje postavljali svoje škofe, 
tako n. pr v Tiburniji na gorenjem Koroškem. Proti koncu omenjajo. 






XXII 



da je on (cesar) vedno skrbel za mir v cerkri ter z božjo pomo£jo 
krotil prepirajoče narode. Zalo upajo, da tudi njih pro&nja ne bo za- 
stonj (Si. 102). 

Ko je bizantinski cesar dobil omenjene prošnje razkoloiikih škofov, 
je pisal papciu Gregorju I- ter mu svetoval, naj krivoverce tako dolgo 
pri miru pusti, dokler se po Italiji ne premeni! politične razmere. Kadar 
pridejo vsi Istrski in beneški Akofje do starega reda, lo je pod bizan- 
tinsko oblast, takrat bode ie lažje s svojimi govori poravnal različnosti 
v verskih zadevah (Si. 103). 

Pri vsem tem je papež Gregor s svojim trudom dosegel, da 
se je več škofov in mnogo vernikov povrnilo v naročje katoliške 
cerkve, ali pa so vsaj imeli namen kmalu storiti to. Tako je pisal 
leta S95. istrskima Ukoroma Petru in Providenciju, da ju želi zcdiniti 
s sveto občno cerkvijo (ši lU). Papež je rad podpiral liste, ki so se 
odpovedali istrski zmoti ter se zopet združili z rimsko cerkvijo 
(št. 114, H5). Bil je pripravljen skrbeti za osebno varnost tistih ljudi, 
ki so imeli voljo, da bi se odpovedali razkolu (Šl. 121, 122, 123). Rad 
je poh%'alil take može, ki so se posebno trudili, da bi odstranili krivo- 
verslvo. Tudi jrb je vnenul k novemu delu (šl. 125). V treh pismih, ki 
jih je papež Gregor meseca maja leta 599. odposlal raznim osebam, so 
popisane takratne verske razmere na Koprskem otoka. Papež je bil 
namreč vesel, da so se ondotni prebi%'alci povrnili k pravi veri, (ŠL 124, 
126, 127). Včasi se je po zgledu svojega prednika Pelagija I. obrnil do 
politične oblasli ter Ž njeno pomočjo hotel napravili konec krivover- 
slvu (St. 126). Pohvalil je vojaškega mojstra Gulfara radi njegove verske 
gorečnosti (št. 128). 

Na zadnje je papež dosegel, da so se nekateri škofje odpovedali 
razkolnišivu. Zanimiva je v tem ozini prisega nekega škofa (brez dvoma 
tržaškega škofa Kirmina). ki je bila leta 602. spisana v Carigradu. S 
škofom vred so se odpovedali krivovcrstvu tudi njegovi presbiieri, di- 
jakoni io kleriki (št 135). Ko se je Pirmin združil z rimsko Cerkvijo 
icr to tudi pismeno papežu naznanil, mu je la pisal jako prijazno pismo 
ter izrazil svoje veselje, da se je izpreobrnil (št. 136). Nikakor pa ni 
bi! Finninov korak vieČ gradeškemu patriarha Severu, ki je hotel 
Firmina najprej z raznimi darili odvrniti od njegovega naklepa. Ker pa 
ni na ta način ničesar dosegel, je začel Tržačane bujskati k uporu 
zoper njega. 2^radi tega se je papež Gregor obrnil do eksarha Sma- 
ragda ter ga prosil, da bi po svojih istrskih zastopnikih branil Kirmioa 
(št. 139). 

Vsied prizadevanja papeža Gregorja in drugih pravovernih moi 
se je katoliška vera vedno bolj utrjevala po tistih straneh, kjer so vla- 
dali bizanimski cesarji, to je po primorskih krajih istrskega polotoka 
in pa po beneških olokib. Po Furlaniji in splub po celinskem delu be- 



xxni 

ne&ke pokrajine so pa im«U razkolniki vamo uvetje, ker so jib pod- 
piraK ODcti stanujoči Langobardi, ki so bili sami datj časa vdani ari- 
iaoski veri. Tem je bilo ljubše, da so živeli pod njih oblastjo razkolniki, 
kakor pa katoličani, ker vsied tega tudi niso imeti rimski papeži, njih 
nasprotniki, po rečenib zemljah nobene oblasti v verskih zadevah. 

Kakor ic večkrat, so vplivali tudi takrat razni politični činitelji 
na katoliško in razkolnilko ^itranko. To se je pokazalo posebno I. 607., 
ko je bilo treba po smrti gradeikega patriarha Severa določiti novega 
naslednika Namesto enega cerkvenega vladarja sta bita postavljena dva 
Z dovoljenjem langobard^ikcga kralja Agilulfa in furlanskega vojvoda 
GlsuUa so si razkolniki v Ogleju, tedaj na langobardskih tleh, izbrali 
opata Ivana za svojega višjega oeiicvencga pastirja. Na sosednjem, 
(iradcžu pa, kjer so takrat ukazovali bizantinski vladarji, so v istem 
Času katoličani postavili Kandidijana za svojega \ladika (&t. 142)l 
Kadar je pozneje umrl katoli&ki ftkof na Gradežu, je dobil novega na- 
slednika; ravno to se je zgodilo v Ogleju, ako je umrl ondotni razkol- 
oiški škof. Stara oglejska cerkev, ki sta jo ustanovila sv. Marka in 
sv. Mohor, se je razdelila sedaj v dve, v oglejsko in gradežko, kar oi 
bilo v teku Časa brez osodcpolnih posledic za obe. 

B. Sloveni in njih boji z Bizantinci.) 

/. Nekoliko opazk o nekdanjih Slovinib. 

Slovani so bili že v 6cstem stoletju po Kristusu jako veliko ljud- 
stvo. Jordanes pravi, da prebiva Ijudnato pleme Venetov po neizmernih 
prostorih. Imeli so razna imena ter se delili v mni^o razrodov. med 
katerimi so bili najvaiacj&i Slovini in Antje (k\. 52). Oboji, Slov£ni in 
Anije, so bili Slovani; oboji so govorili isti jezik, imeli enako ustavo, 
molili iste bogove, živeli v sličnih bivaliftčih ter se vojskovali in obla- 
čili na enak način. Tudi po telesni zunanjosti ni bilo razlike med njimi. 
Slovčni in Anljc niso imeli samo vladarje v, lemuč so že o J nekdaj živeli 
kol demokratično ljudstvo. 2^to so se razpravljale državne stvari pri 
DJih vedno javno. Verovati so v enega glavnega boga, ki dela blisk )o 
gospoduje čez vse. Darovali so mu vole in druge živali Častili so pa 
&e druga božanstva ter jim tudi večkrat darovali. Med darovanjem so 
Bc vrftila razna prerokovanja. Stanovati so v slabih kočab, ki so bile 
raitresene daleč druga od druge. Mnogokrat so menjavali bivali;^. V 
vojsito 80 hodili navadno peš s ščitom in sulico v rokah Oklep jim je 
UI odveč. Vsi so biti visoki io jako hrabri. Hudobni in prevarljivi 

') ObUro^ae mib o Slovfnih in tOilt bojih pinal v txrcst}ih Mui. dru-ltra u 
Kru^tko, Vin^ Htr. T7-9S, log— 131, 162-lU, 177--3I1. 



XXIV 



navadno niso bili. Ker so živeli raztreseno po vas^b, zato so imeli ludi 
mnogo zemlje v posesti (fit 33). 

Napačno bi bilo, ako bi Slov£oe in Anrc zamenjavali. Prokopij, 
Jordancs in fie drugi takratni pisatelji jih strogo ločijo. Slov Sni so 
živeli v ^tem stoletju bolj na zahodu in jugozahodu slovanskega 
sveta. Tako jih nahajamo okoli leU 550. po Srcmu, Uanatu in Valahiji 
od mesia Oseka pri Dravi pa do izlivov reke Donave Na jugu so se^itli 
do Save in Donave. Tudi so živeli med Vzhodnimi Karpati in Dnestrom 
tja do reke Visle (St. 52, 57). Anije pa. o katerih trdi Prokopij, da 
jib je bilo brez števila, so prebivali od Slovftnov bolj na vzhodu med 
Dnestrom in Dneprom, pa tudi med to reko in Donom kot sosedje 
Ulurgurov. katerih stanovaliSča so bila ob Azovskem morju (il, 52, 55). 

Vcikrat so Slovani in Antje skupaj napadli bizantinsko zemljo 
ter po njej pleniti (dt 33, 47, 62) A zgodilo se je tudi, da je tned Anli 
in Slovini prifilo do rnzpora in vojske (St. 33X kar je bilo tem lažje 
mogoče, ker sla oba rasroda prebivata drug blizu dragega (£t 47). 

Med Anti se je njih narodno ime kmalu izgubilo, ker ga je iz- 
podrinilo ime sorodnih sosedov. Dandanes je slovansko ine razširjeno 
med nekaterimi posameznimi razrodl v besedah Slovenec, Slovak. Sla- 
vonec itd., zaznamuje pa tudi celoto v oblikah Slovan, Slovcn ali Stavjan. 
Frokopijevi lx>.3^r,wi, za katere rabim besedo nSlnvČni", so bili le del 
Slovanov, dnigi del pa Antje. Teh Slovanov pa tiiJi ne smemo zame- 
njali s scdunjimi Slovenci, ker li so bili le del Slovčnov. 

EVvotna domovina Slovanov je bila sedanja zahodna Rusija, 
kjer so segali na %*eČemi strani do Karpatov, Visle in Baltiškega morja, 
na severu do Itmenskega jezvra in povirja reke Volge, proti vzhodu 
skoraj do Dona. na jugu pa do Oncstra in dolenjega Dneprs. Za mcjafie 
so imeli na zapadu Ntmce, na severu Čuhoncc, na vzhodu in jugu 
Sarmate, ob Dnesiru pa Peucine in Bastaroe, o katerih se prav ne ve, 
so li bili Germani ali Keltje. 

Zgodaj so Slovani razSirlU svoj« bivaliiča proti jugu, 
kjer so priSIi v dotiko z germanskimi Goti. Ti so se namreč najbrže 
v začetku tretjega stoletja po Kristusu naselili ob Črnem morju med 
rimsko Dacijo in dolenjim Dneprom. Da so Slovani dalj časa iiveli v 
soseščini Gotov, dokazujejo izposojene besede, ki so jih sprejeli od 
Gotov ali pa li od Slovanov. Število teh izrazov ni sicer veliko, vendar 
toliko, da ni dvomili o njih medsebojnem občevanju. Zanimivo je, da se 
nahajajo gotovske besede le v jugoslovanskih jezikih in pa v tistih, v 
katere so prešle iz staroslovetiSČine. To dokazuje, da so te Jugoslovani 
Iiveli blizu Guiov. 

Ko je bila po Atilovi smrti (f 453.) hunska oblast uničen«, so 
porabili Slovani to priložnost, da so si prisvojili novih zemelj. Začeli 
BO prodirali na dve strani, tia zahod in na jug. 



XXV 



h Pmkopijevih besed je razvidno, da so $c Slovani že pred 
letom 512. naselili po 2cmlji med Vislo in Labo (ftt. 7). Razni (ter- 
manski razrodi, ki so po teh krajih prebivali, $o se morali Slovanom 
umeknili ali pa se jim pokoriti. A tudi proti jugu po zemlji med 
Karpati in dolenjim Dncprom so prodirali Slovani. To je bilo za nje 
tem lažje, ker &o se Vzhodni Gotje, ki so prej po teh krajih prebivali, 
pomeknili okoli leta 400. v Dacijn, te pozneje pa v Panonijo. V prvi 
.polovici Šestega stoletja nahajamo Slovane že ob dolenji Donavi po 
sedanji Valahiji. 

Vzroki, ki so napotili Slovane, da so začeli siliti proti jugu in 
zahodu, nam niso znani; vendar si lahko m<slimo, da jim je takratna 
domovina postala pretesna, in zato so si hoteli nekateri izmed njih po- 
iskati novih bivali^ Akoravno jih je na razne kraje prav mnngo odčlo, 
jih je tcndar na stari zemlji Se toliko ostalo, da jih drugorodni sosedje 
niso mogli izpodrinili. Brez dvoma je Slovane ludi mikalo, da bi po 
Zgledu Germanov in drugih ljudstev plenili po bizantinskih pokrajinah, 
ki so bile, če prav vr-čkral opustoženc, gotovo bogalej&e kakor njih 
domovina na severu. 

Slovani so se polagoma pomikali proti zahodu in jugu. Vendar 
se to prodiranje ni vrSilo mirno, temuč so si naši predniki moiali z 
medem v roki napravljati pot. Koliko truda jih je stalo, preden no si 
osvojili večjo polovico Balkanskega polotoka! 



s. Slovi'ai io Bizaotlaci, 

Iz prva so imeli Bizantinoi o Slovanih kaj nejasne pojme Pripo- 
vedovali so o njih neumne in Devcrjclnc bajko (it. 10). Dokler so Slo- 
vani mimo živeli ob dolenji Donavi, se niso Bizaniinci dost< brigali za 
nje. ^e le, ko su zai^cli po Balkanskem polotoku pusto&iii, so postali 
znani takratnim grSkim io latinskim pisateljem. 

Ob Donavi stanujoči Slovčni so skoraj vsako lelo šli čez to reko, 
da so plenili po Meziji, Traciji, Iliriji, Macedoniji in drugih pokrajinah 
bizantinske države Pridrli so večkrat v Pcloponcz, potem do vrat 
carigrajskega mesta, do ECgcjskegj, Jonskega in Jadranskega morja. 
PrtiU so po bizantinski zemlji če dalje bolj naprej ter po njej ropali in 
poiigali, prebivalce pa morili ali pa lovili, da so jih potem odvajali 
v sužaost. Ker so bili ujeti Bizantinct kristjani, so jih imenovali naSi 
predniki krfičenike in krfičenice. Kmalu sta la dva izraza med 
nafiimi ljudmi zadela zaznamovati to, kar besedi sužnik in suinic«. še 
.dandanes pri nas beseda kridenica pomenja deklo. 

Na&i predniki niso bili takrat nikak miren narod, ki se peča le 
s poljedelstvom in z živinorejo, paČ pa jako bojevit Prokopij je trdil 
okoli leta 558., da so Bizaatinci vsicd vsakoletnih napadov Slovanov, 



XXVI 



Antov ia Hunov izgubili od leta 527. sem, tedaj v tridesetih letib, oad 
200.000 ljudi. Nekateri so bili ubili, drugi pa odvedeni v sužnost. A 
tudi Slovani niso brez Škode z«pufii!alt biunlinske zemlje, ker pri raznih 
navalih, še bolj pa pri obleganju mest in v nesrečnih vojskah jih je 
bilo mnogo pobitih (št. 62). 

Vsied neprestanih napadov je bizantinska drža%'a onemogla. Njeni 
dom.iči prebivalci so pred neljubimi gosti iskali zavetja na morskih 
otokih io {to utrjenih mestih, akoravno tu včasi brez uspeha. Mnogo 
njenih podložnikov je začelo opuSčati obdelovanje zemlje; poprijeti so 
se pastirskega iivljenja, ker niso bili nobeno leto vami, da jim Slovani 
ne uničijo njih bivališč ter ne opusloiijo njih polja Njih potomci so 
50 do današnjega dne obranili pn goratih krajih Tracije in Macedonije, 
kjer se £e sedaj navadno pedajo z živinorejo. To so Kucovlahi, ki govori 
neko nimunsko narečje. 

Iz prva se Slovčni niso prav upali oblegati bizantinskih mest in 
se bojevati na ravnem polju; bali so se še celo, da bi prestopili reko 
Donavo ter napadli bizantinsko zemljo (št. 45). Sčasoma so pa poslali 
vedno drznejši, Vojskovanju so se privadili tako, da so še celo pre* 
kosili svoje nasprotnike (št. 88). Največkrat so sami na svojo roko 
napadli bizantinska tla, drugikrat pa so pomagali Hunom,Obrom ali pa 
kateremu drugemu narodu. V sedmero stoletju so Slovčni za vselej 
prestopili Donavo, ostali v bizantinski državi ter plenili po njej. Pola- 
goma se je nabralo po grški zemlji toliko slovanskega Življa. da so 
cele pokrajine dobile ime luKnjiu ali :ivXiunia, Io je Slovčnlja. Še celo 
Peloponcz, Epir in druge dežele, koder dandanes ni več Slovanov, 
so imele mnogo slovanskih prebivalcev. Ker so se Slovi^ni s silo in 
proti volji bizantinskih cesarjev polastili njih zemlje;, so bili v dotičaih 
krajih tudi popolnoma svobodni ter vedno pripravljeni, da branijo svojo 
oczavisnost z mečem v roki. Pozneje so se posamezni oddelki Slovčnov 
prostovoljno ali pa primorani pogodili z vlado v Carigradu, priznali 
vrhovno oblast ondotnih cesarjev lor obljubili dajati davke in vojake; 
postali so torej bizantinski podtoŽniki Po drugih krajih šopa Slovčni 
hoteli še za naprej ostali gospodarji na zemlji, ki so si jo osvojili s 
pogumnostjo in brezobzirnostjo, ustanovili so si sčasoma samostojne 
diiave. 

Nekateri Slovčni in Antje so prišli kot mirni ljudje v bizantinsko 
državo ter se v njej naselili z namenom, da bi si tu poiskali primer- 
nega zaslužka. To se je najbrže zgodilo večinoma še v tistem času, 
preden so Slovčni in jVntje začeli pustošiti po bizantinskih tleh. .Mnogo 
jih je stopilo v cesarsko vojsko; nekateri izmed njih so se odlikovali 
v raznih bojih in, ako jim je bila usoda mila, povzpeli so se od pro- 
staka do poveljnika. Bizantinski zgodovinarji tistega časa nam večkrat 
pripovedujejo o hrabrosti slovenskih in antskih vojakov. Hvalijo jih tudi 



XXVII 



radi njih spretnosti, ako je treba iz zasede napasti sovražnika ali pa 
|Sc i njim vojskovati po nepinsioptiih krajih i.St. 27, 35. 45. 56)- 

Povedal sem že, da so slovanske čete pomagale cesarju Justinijanu, 
ko so se njegove trume vojskovale z Vzhodnimi Goli. A tudi v vojski 
t Perzi so imeli Bizantinci med svojimi vojaki mnogo Slovinov. izmed 
katerih so nekateri postali poveljniki posameznim oddelkom (it. 56, 58). 
Kdaj so Slovani in Antje začeli napadati bizantinsko zemljo, nI 
natanko znano. Iz Prokopijevih besed je razvidno, da takrat, ako ne 
prej, ko je v Carigradu nastopil vlado cesar Justintjan, kar >e je zgodilo 
teta 527 {&t. 62) 

Prodiranje čez Donavo na bizantinska tla ni bilo Slovčnom lahko 
delo Že iirokost re6:ne reke jih je ovirala. Na nasprotni strani pa so 
bili postavljeni bizantinski vojaki, da bi po svojih močcb stražili državno 
mejo. Bizantinska vlada je pošiljala k dolenji Donavi najhrabrcjSc čete 
in najbolj&e po%'eljnike. Da bi bilo Se teije napadati bizantinsko zemljo, 
je postavil cesar Jusiinijan pri rečeni reki mnogo trdnjav, že obstoječe 
pa je dal popraviti {&t 57). 

Lela 530. in tudi 2e prej so Slovčai in Anije v dnižbi s Huni 
LVečkrat fili čez dolenjo Donavo ter grozovito postopali med bizantin- 
^skimi prebivalci. Cesar Justinijan je nato v četrtem letu svojega vla- 
danja nad Slovčne poslal svojega poveljnika Hilbudija ter mu izročil 
stražo ob Donavi zato, da bi ne mogli sovražniki Čez to reko. To je 
nekoliko pomagalo. Ko je pa Hilbudij po tretjem letu, odkar je bil 
[poveljnik ob Donavi, Sel na nasprotno stran reke, so se mu Slovčni 
luuvili, kar se je zgodilo leta 533. Prifilo je do hudega boja, v katerem 
Je padlo mnogo Bizantincev in tudi njih poveljnik Hilbudij- Odslej so 
'Slovčni ftli čez Donavo, kadar se jim je zdelo, ter so plenili po bizan 
linskt drŽavi. Tudi Anije so napadli Tratijo, ujeli tu mnogo Grkov ter 
jih odvedli v sužnost ($i. 33). 

Ne dolgo potem se je vnela domača vojska med Slovčni in Anti. 
Prvi so bili srečitcjfii ter premagali nasprotnike {it 33). V tem času, 
ko je bil boj med brati, so prenehali napadi na bizantinsko zemljo. 

Leta 545. je velika množica Slovčnov prestopila reko Donavo, 

ropala po Tracjji ter potem tirala mnogo Bizantinocv v sužnost Med potjo 

I so pa Henili udarili na Slovčne ter osvobodili ujete Bizantince (St. 33). 

Dve leti pozneje se je slovanska vojska na novo napotila čez dolenjo 

[Donavo ter potem opustr>iila vso Ilirijo do Drača. Povsod so Slovčnl 

I morili, tirali odrasile ljudi v sužnost ter si lastili tuje imetje. Po rečeni 

pokrajini so si tudi osvojili več trdnih gradov. Bizantinski poveljniki po 

llliriji, ki so imeli pod seboj 15.000 mož, so le od daleč sledili sovrai* 

[nikom, ker so se jim bali približati (5t 40). — Okoli I- 548 je mnogo 

Slovčnov spremljalo laagobardskega princa Ildigesa, ki se je bil napotil 

v Italijo ter lu premagal bizantinskega poveljnika Lazarja (iL 42). 



xxvni 

Leta 549. je udarila slovanska vojska 6tz Doiu%*o, potem brez 
napora prestopila reko Marico ter premagala bizantinske čete po Traciji 
in Iliriji, če prav so btle mnogo močnejše kakor slovanske trume. Potem 
so Slovčni uiugali koDJike. kaisrim je ukazoval bizantinski poveljnik 
Asbjtd. Tega so SIov6ni ujeli, mu pozneje .strgati kožo s hrbta ter ga 
sežgali. Ko so to izvršili, so pustošili brez strabu po vsej Traciji in 
po vsej Iliriji Ur oblegali In vzeti mnogo trdnjav. En oddelek Slovanov 
je prižcl do Egcjskega morja ter se tu polastil primorskega rocsta 
Topcra, ie prav je bila v njem vojažka posadka. 

Kjer so se Slovčnl prikasali, so pomorili vse odrastic ljudi, na 
katere so naleteli. Zato je b.la vsa zemlja po Iliriji in Traciji polna 
ncpokopanih mrličcv. Večkrat so tiste, katere so hoteli usmrtiti, prej 
ie na razne načine trpinčili. Vole in ovce, ki so jih naropali, so v kako 
poslopje zaprli ter btez usmiljenja požgali, ako jih niso mogli spravili 
v svojo domovino. Ko so se Slovčni na zadnje vračali proti domu, so 
tirali s seboj tudi več kakor 10.000 ujetnikov (ii. 45). 

Naslednjega leta zopet prestopi velika množica SIoviiDOV reko 
Donavo ter se prikaže najprej pri NiSu. Nekaj časa pojcneje prekoračijo 
ti Slovčni ilirske gore ter prihrumč v Dalmacijo. Ko so potem £e nove 
trume prišle Čez Donavo ler se zJružile s prejšnjimi, so pustošili vsi 
skupaj popolnoma svojevoljno po bizantinski državi. Posebno veliko 
ikode so naredili v neki pokrajini blizu Marmurskega morja. A niso 
samo mimogrede plenili tamošnjc zemlje, lemuč so ostali v njej tudi 
itz zimo v letu &50. in 551. brez strahu pred kakim sovražnikom, 
kakor bi bili v svoji domovini. Nazadnje je cesar Juslinijan poslal nad 
nje prav %'cliko vojsko, ki je naletela na Slovčnc pri Drcnopolju v 
Traciji. Tu je prišlo do hudega boja, v katerem so bili Bizantinci po- 
polnoma premagani. Nato so Slovčii opusto^ili pokrajino, Astika ime- 
novano, ki je bila blizu Carigrada ob Črnem morju. PoslednjiČ so 
dospeli do Dolgega zidovja, ki je bilo od Carigrada le za dober dan 
oddaljeno. Nova bizantinska vojska, ki so jo poslali nad sovražnike, 
je pač en oddelek Slovčnov zapodila v beg, a drugi so se brez težav 
s svojim plenom povrnili v domovino (št. 47}. 

Nekoliko pozneje, vendar še istega leia, je prišla velika množica 
Slovanov v Ilirijo ter tu strašansko postopala. Ce^iarjustinijan je poslal 
nad nje svojo vojsko. Ker pa Bizantinccv ni bilo posebno veliko, zato 
se niso upali napasti Slovčnov; pač pa so jim vedno sledili za hrbtom 
ter ugrabili tiste, ki so zaostali. Nekatere izmed njih so pobili, nekatere 
pa £ive ujeli (cr jih poslali cesarju Pri vsem tem so Slovčni takrat 
dolgo časa pustošili po bizantinski zemlji; po vseh cestah je bilo polno 
mrličev. Brez števila ljudi so odgnali v sužnost. Ko so vse pokončali, 
so se vračali z vsem plenom domov, ker se jim ni nihče ustavljal. Še 
takrat, ko so Slovčni hoteli iti čez Donavo, jih niso mogli Bizantinci 



Im^ 



^ ^ 



.\XIX 



napasti iz kake zasede »li pa jim Itako drugače škodovati, kajti Gepidje 
so ili SlovčnoDi na roku ter jih za ne malo od&kndnino prepeljali na 
drugo stran Donave (it. 50). 

Leta 559. so Slovani v zvezi s Huni pridrli v Tracijo, po njej 
pustoiili ter pobili mnogo ljudi; veliko p<a so jih polovili, da bi jih 
od%'eJli v Hužnost. Med ujetniki sta b>\n tudi dva biz.intinsk.i poveljnika. 
Ko so SiovC-ni dospeli do Dolgega zidovjii, so ga prckoMČiii ter priili 
v carigrajsko okolico. C«sar je nato poslal nad Sloviinc mnogo vojakov, ki 
pa so bili premagani in večinoma tudi pobiti. Velika nevarnost je sedaj 
pretila glavnemu mestu. Vse je moralo na noge. dijaki, člani telesne 
cesarjeve straže in še celo siari senatorji siražit mestno zidovjc. Svo- 
jemu izkušenemu poveljniku Uelizarju je cesar ukazal, naj gre nad 
sovražnike. Ker ni bilo dovolj vojaitva in konj, je velel Bclizar poiskali 
rse konje po cesarskih in privatnih hlevih. Oborožil je vse ljudstvo 
(er potem iel nad Sloi^ne in Hune. Ti so se pomeknili nazaj k Dolgemu 
zidovju ter po ondotni okolici pustošili od meseca marca pa do avgust). 
Tako malo strahu so Slovčni in Huni imel pred Bizantinci (Si. 69). 

Kmalu potem so dobili carigrajski vladarji novega sovražnika na 
severozahodni strani svoje države. To so bili Obri, ki so dostikrat 
združeni s Slovani pridrli na bizantinska tla l.cu 567- je langobardski 
kralj Alboin poklical Obre na pomoč, da bi mu pomagali premagati 
Gepide, ki so takrat prebivali po vzhodnem Ogrskem in Erdeljskeni. 
V svojem sovraštvu do Gepidov je obljubil Obrom vse kar so od njega 
zahtevali, tako med drugim polovico Gepidom vzetega plena in vso 
gepidsko Zemljo. Gepidje so bili v vojski potolocni in skoraj popolnoma 
uničeni; nekateri so priSli pod langobardsko oblast, drugi so morali 
služiti Obrom, ki so se polastili njih zemlje. Kmalu potem (568) se 
odpravijo Langobardi v Italijo, kamor jih je bil poklical ravennski 
cksarh Narzet. ter prepusič Obrom tudi svojo deželo (it 70). Tako so 
namesto Langobardov in Gepidov začeli po Ogrskem in Erdeljskem 
gospodovati Obri. 

Ko je vladal v Carigradu cesar Justin II. (565-578), so večkrat 
Slovi^ni in Obri napadli njegovo zemljo. .Še bolj pogostoma so ponav- 
ljali svoje navale pod njegovim naslednikom Tiberijem (&U 83). L. 578. 
Je skoraj stotisoč Slovčnov pustoSilo po Traciji in drugih pokrajinah. 
Bizantinski cesar ni imel nobene za vojsko sposobne trume, da bi jo 
postal nad Slovčne. Bil je v velikih zadregah, ker se je moral takrat 
tudi s Perzi vojskovati. Zato je poslal poslance k obrskcmu kakanu 
Bajanu ter ga prosil, da bi postal njegov za%'cznik ter pričel vojsko s 
Slovčni. Ako bode Slovanom preiila nevarnost na domačih tleh. bi ti 
nehali pustošiti tujo zemljo ter bi raj&e mislili, kako bi branili svojo 
domovino. Na zadnje je cesar pr^ovoril Bajana, da je ta zbral 60.000 mož 
ter jih iz Panonije po bizantinskih tleh peljal na zemljo Slovčnov. Ti 



XXX 



iz prva niso bili pripravljeni na Uk napad in zato so iskali zavetja v 
gosto zarastlih gozdib. A kmalu so se zbrali ter bili pripravljeni branili 
svojo domovino. Ko je obrski kakan poslal svoje poslance k slovenskim 
voditeljem z naročilom, da bi mu dajali zahtevani davek, so odgovorili: 
„Kdo izoMsd ljudi, katere obsevajo solnčni iatki, je uko močan, da bi 
nas premagal ? Navajeni smo, da si lastimo tuje zemlje, 
ne pa, da bi si drugi osvojili naio. Taka bode naSa navada, 
dokler bode kaj boja in kaj mečev/ — Tako so se tedaj izrazili 
Slovani; isioiako ogabno su odgovorili tudi Obri. Tem besedam je 
sledilo zmcijanje in sramoženje, potem pa prepir. Nato Slovani niso 
mogli brzdali jeze ter so pomorili obiske poslance. Ko je kakan Bajan 
vse to zvedel, je gojil dolgo časa sovra^vo do Slov£nov Jezilo ga je, da 
ga niso ut>ogBli. Mikalo ga je, da bi si pridobil slovansko zemljo, bogato 
lažnega plena, ki so si ga nabrali Slovani na bizanliskih tleh {it. 82). 

To nam kaic, da so bili Slovani leta 578. popolnoma nezavisni 
od Obrov ter tako oblastni, da se niso bali pomoriti njih poslancev. 
Okoli 60.000 mož močna obrska vojska jih ni mogla prisiliti, da bi 
biti obljubili Bajanu pokorščino. Med obrskim kakanom in bizantinskim 
ce^rjem je bila takrat sklenjena prijateljska zaveza, katero so pa Obri 
čez dve leti svojevoljno prelomili, ko so se zvijačno polastili racsu 
Sirmija (it. 87} 

Nekako v tistem času, ko so Obri oblegali mesto Sirmij, so 
plenili Slovčni po Balkanskem polotoku. V »voj namen so izkoristili 
zadrego carigrajskega vladarja, ki je moral proti Perzom poslati vse 
svoje irume. Ivan iz Ephesa pripoveduje o lem navalu, da so Slovani 
prehodili vso Hclado ter tesalskc in traikc pokrajine. Osvojili SO si 
mnoso mest in trdnjav; pustošili, požigali, ropali in gospodarili so po 
bizantinski zemlji ter bivali v njej popolnoma svobodno in brez strahu, 
kakor v svoji domačiji. To je trajalo Štiri leta in sicer tako dolgo, 
dokler je cesar imel opraviti s Perzi, zoper katere je poslal vse svoje 
trume na vzhod. Na ta način so dobili Blovani prosto roko v deieli, 
v njej bivali ter se po njej raz&irjati. Pustošili in poiigali so tja do 
(Dolgega) zidovja ter si z ropanjem osvojili jako veliko čred. Pleneč, 
moreč in požigajoč so obogateli ter si pridobili mnogo zlata, srebra, 
konjskih Čred in orožja; vojskovanju so se priučili celo bolje kakor 
Blzantinci (it 88). 

Prej ko ne v tistem Času je priilo v noči med 26. in 27. oktobrom 
pred Solun kakih 5000 Slo\čnov, da bi napadli mesto. Dotični ljudje 
so bili močni, vajeni boja ter cvet slovanskega naroda. Solunski pre- 
bivalci so se bojevali s Slovioi skoraj ves dan, preden se jim je po- 
srečilo, da so odbili ta nepričakovani napad (&t. 89). 

Ker je obrski kakan s carigrajskim vladarjem Mavricijem v po- 
sebni pogodbi sklenil mir, ni smel s svojimi trumami napadali bizantinske 



XXXI 



driave. Zato je leta 584. našunul Slovčae, dn so začeli pusloStli bizan- 
tinsko zemljo. Pridrll so do Dolgega zidovja, kjer so hudo r«zsajiili ter 
pobili mnogo ljudi. Cesar ju bil v velikem strahu ter je hotel obvarovati 
Dolgo zidovj«. Kar je bilo vojaStva v Carigradu, je moralo na noge. 
Bizantinski poveljnik Kotnentiol je najprej naletel pri reki Etginu na 
en slovanski oddelek ter ga pregnal. Potem je pri Drcnopolju napadel 
slovanskega poveljnika Ardagasu (Kadogosta), ki ,e s seboj peljal nnogo- 
ileviloo čtio ujetnikov in veliko plena. Komeotiolu se je posrečilo, da 
je iz pokrajine Astikc pregnal Slovčne ter rciil bizantinske ujetnike (£1.90). 
Sliri tela pozneje so se SlovC-ni zopol napotili proli jugu ler po 
SToji navadi pustošili po Traciji [tt. 98) 

Leta 590. je cesar Mavricij sklonil mir s Pcrzi (cr potem poklical 
svoje irumc iz Azije v Evropo. Ker se je za nekaj časa pomiril ludj 
z obrskim kakanom, je poslal večkrat svojega najbolj&ega poveljnika 
Priska nad Slovčne. Ti niso odslej mogli več tako pogosloraa prodirati 
r proti jugu, ker so bili včasi prisiljeni, da so se morali na domačih tleh 
[bojevali s sovražniki. Od 590. do 602. leta, ko je Foka pehnil Mavricija 
i prestola, so bili Slovint nasproti Bizantinccm bolj defenzivni kakor ofcn- 
Izivni. I^-pšc čase so imeli predniki sedanjih Jugoslovanov pod cesarjem 
iFokom, ko so na vzhodu Perzi zopet pričeli vojsko scarigrajskim vladarjem. 
Ko se je Mavricij pomiril s Perzi in Obri, oi imel drugih sovraž- 
nikov kakor Slovčne Sklenil je, da se hoče nad njimi znositi. Svojemu 
poveljniku Pnsku je rekel, da Slovčni ne bodo prej nurovalt, dokler 
jim Bizantinci ne zaprd poti čez Donavo. Tako se je tedaj zaČcl vojsko- 
vati ž njimi. 

V prvih treh letih (593— 595X ko je Prisk vodil bizantinsko vojsko, 
so imeli SIov6ni težavno stališče; ko je pa bil leta 596. namesto Priska 
cesarjev brat Peter postavljen za poveljnika, se je sreča llizantioccm 
Bverila. Vsled svoje nesposobnosti je Peter leta 597. izgubil povelj- 
tvo, ki je bilo zopet Prisku izročeno. 

Mogoče je, da je nesreča, katero je imela bizantinska vojska 

597. na zemlji Slovanov, dala obrskemu kakanu povod, da je po 

^svoji navadi iz nova poslal svoje trume na bizantinska tla. Povabil je 

k sebi razne rodove Slovčnov, pomcfial med nje ic nekoliko drugih 

bvojakov ter vsem skupaj ukazal napasti mesto Solun. Vojska je štela 

MkoU 100.000 mož. Govorili so o njej, da jih je bilo toliko, da so 

|ixpili reke in studence, pri katerih so se utaborili, ter v puSčavo pre. 

lili vso zemljo, po kateri so hodili. Ko so sedem dni oblegali Solun, 

se odstranili Solunjani so bili mnenja, da sta jim Bog in sv. Demethj 

pomagala pregnati sovražnike (&t. 120). 

Bizantinski poveljnik Prisk je spomladi leu 598. zapustil Carigrad 
[ter je bil namenjen, da bi šel nad SlovČne. A razmere so nanesle, da 
r«e je moral vojskovati z Obri, ki so se bUi mimogredi^ polastili Sin- 



XXXI[ 

giduna, pO|:iD Ida 599. udarili v Dalmacijo, leta 600. pa pridrli do 
Dolgega zidovja. Leta 60>. se ju Prisk vojskoval z Obri na DJih tleh 
ter bil v obče srečen. Ker pa je Icia 603. cesar zopet svojega nespo- 
sobnega brala Pvira postavil za poveljnika, so btli uspehi njegovega 
prednika kmalu uničeni. Pclor je peljal bizantinsko vojskona slovanska 
tla. Ker je bilo že pozno v jeseni, je zapovcdal cesar Mavricij, naj 
ostane vojska čez zimo na zemlji Slovanov. Vojaki so se protivili 
cesarjevi volji (er navajali med drugimi razlogi tudi to, da je nevarnoKt 
prevelika zaradi množine Slovčnov, ki krožijo po zemlji na nasprotni 
strani Donave. Ker cesar ni hotel odjenjali, so izbrali nezadovoljni 
vojaki stotnika Foka za svojca poveljnika, ki je peljal nato bizantinsko 
vojsko proti Carigradu. Mavricij je moral bežati Čez morje v Azijo, 
Foka pa je postal v novembru istega leta bizantinski cesar (£t 137) 

To zmešnjavo v glavnem meslu so porabili Perzi, da so se na 
novo začeli z Bizantinci vojskovali. Istotako so se vzdignili Obri ter 
opusloSili Tracijo. Ta dva sovražnika sta bila dobrodošla zaveznika 
Slovčnov, ki so odslej Še lažje ponavljali svoje napade, dokler se 
niso na zadnje za vedno polastili obžimib pokrajin bizantinske države. 

Prav tabko se d& dokazati, da okoli leta 600. po Kr. se je bizan- 
tinska oblast razprostirala proti severu do dolenje Donave Onostran 
10 reke po sedanji Valahiji so bivali svobodni SlovinL Od Železnih 
vrat proti zahodu sta Donava in Sava delali mejo med bizantinsko In 
obrsko zemljo. Iz prej opisanih dogodkov je razvidno, da Slovčni io 
Obri niso v šestem stoletju napadali bizantinskih pokrajin z namenom, 
da bi si jib bili osvojili, temuč zato, da bi si nabrali kolikor mogoče 
veliko plena. Za cesarja Mavricija se Slovfini Še niso stalno naselili 
po Meziji, Traciji, Iliriji in Macedoniji, Nekateri pisatelji radi poudarjajo, 
da so Slovani lepo mirno posedli opusto£cne pokrajine bizantinske 
države ter tu začeli obdelovati zemljo in rediti Živino. A razni zgodo- 
vinski viri nam kaj jasno pričajo, da so bili Slovčni v listih časih 
prav tako, kakor njih prijatelji Obri, bojeviti in drzni napadovalci, tie 
pa mirni in pridni poljedelci. 



C. Nastop Slovencev.') 

J. črtice o naselitvi Slovencev.*) 

Ko so Langobardi Icu 568. zapustili Panonijo, dobili so Obri v 
pogodbi, katero so bili ž njimi sklenili, Ogrsko in Crdeljsko 

'J Vet o tem v I/vcsijih Miit. dr^ .\1, str. 105— HI. 

^ Nekateri pisatelji iio irdill, lia ao si Slovenci ie pred KriMusom osvojili 
s ojo scdti^o domovtao. Kcsničnont ta svoje hipotOM SO v prvi vnttj lioteli dokaiatl 
8 pomoto etimologije. Med drugimi Je pc.wbno I>avorlii Trste^fak v rvmih sentavkih 



xxxni 



v svojo oblast. Ker se sami niso pečali s poljedelstvom ia trgovino, 
90 polrebovali po zemljah, po katerih &o pre) Langobardi in Gepidje 
prebivali, takih podložnikov, kateri so radi obdelovali polje in se 
ukvarjali s trgovino. Taki ljudje so bili Slovani, ki so se vslcd 
, lega prav hitro razširili po vsej obrski državi. Trditi smemo, da so 
Obri podpirali raz&irjanje slovanskih prebivalcev po svojih pokrajinah 
in da jib tedaj vsaj iz prva nikakor niso zatirali, kajti druga& ne bi 
jih bili izvabili na svoja tla. 

Kake narodnosti so se okoli Icla 600. nahajale v obrski državi 
in v katerem razmerju, kaie nam kratka notica pisatelja Theophylakta 
^1. St. 133), ki navaja, da so Bizanlinci pri neki priložnosti blizu Tise 
^ujeli del obrske vojske in sicor 3000 Obrov, 2200 drugih barbarov ter 
'8000 Slovanov. Kakor se kaže, so ti na obrski zemlji po številu pre- 
segali Obrc in £c razne druge razrod& 

Med tistimi Slovani, ki so priSli na obrsko zemljo, so bili tudi 
predniki sedanjih Slovencev. Brez dvoma so se naselili po pokrajinah 
ob zahodni meji obrske oblasti v bližini nekdanjega rimskega Nurika. 
Frebivalci te deiele so bili takrat nekako osamljeni. Na jugozahodni 
strani so imeli za sosede arijanske Langobarde, ob severozahodni meji 
so prebivati poganski liavarci in na njih vzhodni strani se je razpro- 
stirala obrska država. Noričani so bili keltsko-romanskcga plemena in 
pa katolifike vere. Še v sredi Šestega stoletja so bile v Tibumiji (glej 
fit 85, !02), potem prej ko ne v C;cleji (cfr. št 85) in morebiti tudi v 
1'oetoviju (cfr. 102) Škofovske slolice. 

Večina nekdanjega Norika je nagnjena proti vzhodu. Od te strani 
so po letu 568. začeli Slovenci prodirati na nori&ka tla ter so svoje 
delo ponavljali tako dolgo, dokler si niso osvojili zemlje ob Savi, Dravi 
in Muri. Prvotni prebivalci niso mogli uspcfino odbijali navalov oa$ib 
pradedov, ker niso od nobene strani dobili kake izdatne pomoči. Sosednji 
Langobardi so bili vs^ij v prvih letih, odkar so bivali po Italiji, bolj 
naklonjeni poganskim Obrom in Slovencem kakor pa katoli&kim Rim- 
ljanom, s katerimi so se dolgo £asa vojskovali. Bizantinci in Franki bi 
bili morebiti radi pomagali svojim istovernikom po Noriku, a so bili 
preoddaljcni; razen tega so pa oboji imeli takrat dovolj opraviti S svo- 
jimi domaČimi zadevami. Noričant so se morali zanašali le na svoj meč 
in na svoje zidovje. in če prav so brez dvoma hrabro branili svoje 
imetje in življenje, so bili na zadnje vendar premagani. 

Napačna bi bila misel, da so Slovenci kar nekako tako brez teŽ^v 
[in bojev posedli svojo sedanjo zemljo. Kakor dandanes ne dobč ničesar 

poudarjal, da so Slovenci le v predtgodo vinski dobi stanovali po icinljl ob Dravi, 
Savi, Sofi ia Muri. Da pa taka irtfitcv ni rcsntfaa, sem menda ladOHt) pojasnil v 
nupravi: «KdaJ so Slovenci prišli v svojo scdai^o doraovloo?* iGI. bve^tja Mu«. 
,dr,VI, stf, 19-34, 49-61 In 85-103.) 

tkM-n. 3 



XXXIV 



zastonj, prav tako s« jim je godilo pred trJiujslimi stoletji. Za vsako 
pvd zemlje se je bito treba iruditi in boriti. Tudi si ne smemo misliti, 
da bi bili Noričani in njih sosedje 6c pred prihodom Slovencev brez 
pravega vzroka zapustili svojo domovino ter se od prvega do zadnjega 
napotili po svetu. Posamezni ljudje so pač Sli tja, kjer se jim je zdelo 
varnej^; a vsi drugi so osuli v tistih krajih, kjer so bili doma. 

Lahko bi si &e celo mislili, da so Slovenci, ko so priSIi v Norik, 
postopali mnogo krvoločnej^ in okrulnejSe kakor pa Langobardi, 
(^oije in drugi germanski narodi. Oni so bili poganske vere, ti pa 
večinoma arijanci, tedaj vsaj kristjani. Langobardi, Golje, Franki in 
di ugi germanski razrodi so si pač podvrgli prvotne Rimljane, vzeli jim 
vso zemljo ali pa vsaj tretji del, a pustili so jim večinoma iivljcnje. 
Nasledek temu je bil, da so Langobardi, Golje in Franki polagoma 
izgubili svojo narodnost, ker po njih nekdanjih zemljah stanujejo dan- 
danes Italijani, Španci in Francozi, ki spadajo k romanskemu plemenu. 
Drugače je bilo pri Slovencih in drugth južnih Slovanih, ki so po 
osvojenih zemljah večinoma ohranili svojo narodnost, kar kaic. da so 
irirebili velik del starih prebivalcev. Ako bi bili s prvotnimi ljudmi 
ravnati mito in prizanesljivo, bi bili na mnogih straneh izgubili svojo 
narodnost, ko bi bili živeli med prejšnjimi, na višji stopinji omike sto- 
ječimi stanovalci. 

Kako so Slovenci postopali po nori&kih tleh, nam kaze med drugim 
to, da 30 bila prej cvetoča mesta v tistem času razrušena, Kristusova 
vera pa tako populnoma zatrla, da ni bilo potem med Slovenci skoraj 
200 let nobene krščanske cerkve. Preden so Langobardi priSli v Italijo, 
so imeli oglejski dušni pastirji metropol i lansko oblast čez škofije po 
Karantaniji. Ko pa so se po lej pokrajini naselili Slovenci, je ta oblast za 
dolgo časa popolnoma prenehala. (Izveslja, XI, 108.) Najbrie so Sloveno 
uničili celjsko in tiburnijsko škofijo. Ondotne prebivalce so pomorili 
ali pa odvedli v sulnosi Le nekaterim se je posrečilo, da so rešili svoje 
življenje in svojo prostost, ko so pribežali na morske otoke in druge 
varne kraje. Kakor se kaže, je celjski škof Ivan na Gradeiu iskal 
zavetja pred sovražniki (cfr. št. 85). V istrskem Novem gradu je bil 
leta 599. za škofa postavljen neki Ivan, ki je prišel ali pa morebiti prav 
H prav pribežal iz Panonijc (cfr. št. 127). 

Najbrie so Slovenci, ko so dospeli na zemljo sedanje slovenske 
domovine, tu razdrli in požgali mnogo rimskih mesL Tako je padla 
nekdanja Ccleia [Izvcstja, XI, 108), Tiburnia ali Teumia je izginila 
|,ibid. 109) in Še druga mesta so bita uničena. Kraj Agunlum je bil 
precej daleč na zahodu in zato se okoli leta 611. še omunja, kajti ondi 
so takrat Slovenci premagali Bavarce (&t. 147). Prej ko ne so Slo- 
venci pri tej priložnosti tudi razdrli imenovani kraj. Morebiti so v istih 
dneh tudi opuMušili vso ondotno okolico, kajti v neki listini iz I. 770. 



XXXV 



čitamo, da je bila vsa (amoŠnja zemlja že od starodavnih Časov 
sem. icctaj morda od leta 611. naprej pusta in brez prebivalcev (glej 
4t. 239). 

Slovenci so prišli v svoje sedanje pokrajine med lelom 568. in 
595. Polastili so se vse zemlje do izvirov reke Drave in Mui^. Se 
I. 770. je bila meja med slovensko in bavarsko zemljo pri Innichenu oa 
sedanjem vzhodnem Tirolskem (št. 239). 

Slovenci so se naseljevali po nekdanjem Noriku in drugih sosednjih 
pokrajinah tako, da so £li ob rekah navzgor. Kjer so dobili za obdelo- 
vanje pripravnih ravnin in dolin, tam so si napravili seii&ia. Tako so 
polagoma zasedli sedanjo Kranjsko, Koroiko, Štajersko ter velik del 
Primorskega. Dalje so se polastili sedanjega vzhodnega Tirolskega in 
solnograikcga Lungaua. Njih naselbine so se nahajate po sedanji Dolenji 
in nekoliko tudi Gorenji Avstriji ter po zapadncm delu Panonije. Zahodna 
meja slovenske zemlje se je vlekla v sedmem in osmem stoletju, ko so 
Slovenci najbolj daleč segali proti večerni strani, od izvira reke Drave 
proti severu k gori, Dreihcrrnspitz imenovani, nato proti vzhodu po 
gorskem slemenu Visokih Tur nekako do izvira Mure, odtod proti 
severu po razvodju med Salico na eni strani, Muro in Anižo na drugi 
do Dachsteina. potem dalje k Mrtvemu gorovju ter več ali manj po raz- 
vodju med Travno in Anižo k Donavi, kjer so se dotikali Čehov. 
Mnogobrojna slovenska krajevna imena, katera nahajamo po vseh 
dotiČnih straneh do opisane meje, nam dokazujejo, da se je slovenska 
zemlja res tako daleč proti zahodu razprostirala. To trditev potrjujejo 
tudi nekatere listine, (Izvestja, XI, 116.) 

Kljubu temu, da so se Slovenci pred dobrimi tisoč leti razpro- 
stirali od izvira reke Drave pa do panonske nižine ter od Donave pa 
do Jadranskega morja, je bilo vendar njih skupno število neznatno. 
Marsikateri deli, katere dandanes pokrivajo vasi in polja, so bili takrat 
neobdelani in napolnjeni s širokimi gozdi. Ko so Slovenci prišli v svojo 
sedanjo domovino, so se naselili rajši po ravninah in dolinah; gorovja 
80 se ogibali. Le tam, kjer so se doline tako polagoma vzdigovalc, 
kakor n. pr. ob Savi, Dravi in Muri, so prodrli daleč v nje. Ker so bili 
Slovenci po svoji novi zemlji jako redko naseljeni, je bil to pozneje 
glavni vzrok, da so v nekaterih stoletjih izgubili polovico svojih pokrajin. 

I,.cla 595 je Sel bavarski %-ojvoda Tasilo I. s svojo %ojsko v po* 
krajino Slovencev, jih premagal ter se z bogatim plenom vrnil v svojo 
deželo (gl. št 1 12). Kaže se, da so se Slovenci do takrat že precej dobro 
udomačili na svoji zemlji in da jim sosednji narodi niso odrekali vla- 
Minske pravice do nje. Kmalu poiem (leta 596.) so Bavarci na novo 
napadli Slovence; a ti so dobili pomoč od obrskega kakana ter napa- 
dovalcc premagali in do zadnjega moža pobili (št. 1 16). Štiri leta pozneje 
so naii predniki skozi severno Istro začeti siliti v Italijo (it. 131). 

8» 



XXXVI 



v interesu Langobardov, Obrov in Slovanov je bito, da so Bizan- 
linoem, ki so gospodovali po Balkanskem polotoku in po Italiji, vzdt 
kolikor mogo6ti veliko pokrajin. Langobardi, Obri in Slovani so bili 
napadovalci; Rimljani in Bizantind pa so se prizadevali, da bi si obranili 
to, kar so imeli. Odbijali so napade tujih barbarov (cr branili meje svoje 
domovine. Če to pomislimo, nam bode razumljivo, zakaj so se Slovani, 
Obri in I>angobardi mnogo let med seboj podpirali. Na eni strani vidimo 
katoli&ke Rimljane in Bizantince, na drugi pa nekatoličane, namreč po- 
ganske Obrc in Slovane ter arijanske Langobarde. Ti so, kakor je znano, 
na vso moč podpirali beneške razkolnikc, kateri su se zaradi treb 
poglavij odcepili od Rima. Slovenci so se v tem času večkrat bojevali 
z Bavarci; Um pa, kjer so mejili z Langobardi, je vladal mir. 

Dolgo časa so bili Slovani in Obri dobri prijatelji ter so drug 
drugemu &li na roko, ko so napadali bizantinsko zemljo. Leta 584. so 
Obri, ker so sami sklenili mir z Btzanlinci, naiuotali Slovane, da so 
pridrli na bizantinska tla (gl. 6t. 90). Obri so loia 591. tudi med Slovani 
ob Balti&kem morju iskali pomožnih del, da bi laije vznemirjali bizan- 
tinsko državo (&t 104). Ko je leta 593. bizantinska vojska ila nad Slo- 
vane, je hotel obrski kakan tem pomagati s svojim diplnmatičnim po- 
sredovanjem (št. 108). Če je Gepid, bivajoč na slovanski zemlji, prepeval 
obrske pesmi, ni na ta način kar čisto nič žalil narodnega ponosa 
ondolnih Slovanov {ki. 106). 

Tudi Obri in Langobardi so se več lel med seboj podpirali. Že 
okoli leta 596 je obrski kakan poslal poslance k langobardskemu kralju 
Agilulfu v Milan ter i njim sklenil mir (&t. 1171. Nekaj časa pozneje 
je tudi ta poslal svoje zastopnike k Obroin, da bi se za večne čase 
napravilo prijateljstvo med obema narodoma (it 138). Ta zveza med 
Langobardi in Obri se je tudi pokazala v javnosti, ko so drug drugemu 
t\i na roke. Okoli leta 601. je kralj Agilulf poslal obrskcmu kakana 
rokodelcev, da so mu tesali ladje (&l. 134). A nasprotno je pa kakan 
na pomoč poslal langobardskemu kralju slovanskih čet, katere so ga 
podpirale, da se je leta 603. polastil Crcmonc in Se nekaterih drugih 
krajev (£t. 140). Prej ko ne so bile to slovenske trume, ki so se takrat 
borile po severni luliji. 

Včasi se je zveza med Slovani, Obri in I.dngobardi pokazala na 
bojiSČu, Tako so rečeni narodi okoli leta 602. napadli bizantinsko biro 
ter po njej ropali in požigali (št. 138). 

Pozneje so se Langobardi pomirili z bizantinskim cesarjem Fokom; 
a na drugi sirani je prenehal „večni mir", katerega so okoli leta 602. 
sklenili z Obri. Že okoli leta 610. se vname vojska med Langobardi 
in Obri. Ti napadejo s svojimi trumami, med katerimi je bilo brez 
dvoma veliko itevilo Slovencev, bene&ko zemljo. Furlanski vojvoda 
Gisulf se jim postavi nasproti, a Obri ga premagajo in uničijo skoraj 



vso njegovo vojsko. Vsa FurUaija je bila sedaj odprta obrskiin Četam, 
kaicre so sato po njej ropale ia požigalc Le v utrjenih gradovih, kakor 
v Korminu, Čedadu, Nemah itd., se I^ngobardi branijo Na zadnje se 
Obri polasti tudi Čedada ter odpeljejo v svojo domovino mnogo lango- 
bsrdskih ujetnikov (&t. 145). Ta zmaga Obrov je bila najbrže na korist 
od njih zavisnim .Slovencem, da so se lažje razširjali proti Italiji. 

Obri so bili tedaj okoli lela 610. zmagovalci; Furlani pa so bili 
tako potoldent, da so Se oe]6 sinovi in pa sopri^a furlanskega vojvoda 
prišli sovražnikom v pest. Kaže se, da je bil vojvoda Gisulf sam ubit. 
Njegova sinova Taso in Kako, katerima se je posicdilo, da sta Obrom 
uftla, su sedaj postala furlanska vojvoda 

Njuna naloga je bila, da bi popravila ikodo, katero so Obri s 
svojim napadom naredili. Pavel dijakon omenja, da sta v svojo oblast 
dobila tudi slovenski okraj .Zcllia-' do mesta ^Mcdaria". Ondotni Slo- 
venci so nato morali nad ato let furlanskim vojvodom plačevati davek 
(£t. 146). Kaže se, da ^ZvUia" so zahodna Brda med Čedadom in Medano, 
^Medaria" pa sedanja vas .Medana v Brdih. 

Ko je na Bavarskem umil %-ojvod3 Tasilo I., mu je sledil njt^ov 
sin Garibttld. Tega so Slovenci okoli leta 611. pri Agunlu premagali 
ter opustofiili bavarsko zemljo. Nato so Bavarci zbrali svoje trume, 
vzeli sovražniku plen ter ga pognali iz svoje dežele i&U 147). Nekako 
v tistem Času so slovanske čete napadle bizantinsko Istro, pomorile v 
njej mnogo sovražnikov ter strašansko opustožile ves polotok (Št. 148). 

Slovenci so bili ukrat Se pogani. Mod letom 613. in 615. je na- 
meijaval sv. Kolumban, ki se je v tistem času mudil v Brcgcnzu ob 
Bodenskem jezeru, da bi jim prišel oznanjevat božjo besedo. A kmalu 
se je prepričal, da Slovenci še niso zreli za sv. vero (št. 151). 

Okoli leta 620. je Lopichis, pradcd langobardskcga pisatelja Pavla 
dijakona, s pomočjo neke Slovenke ubežal z obrske zemlje ter prišel 
v lulijo (Št. 153). Kaže se, da so bili Slovenci takrat še Obrom podložni. 

Slovenci so se dalj Časa kaj svobodno gibali pod obrsko nad- 
oblastjo. To je že iz tega razvidno, da so večkrat na svojo roko brez 
obrskih poveljnikov in brez obrskega nadzorstva udarili na kakega 
sovražnika. Postopali so dostikrat tako, kakor da bi bili popolnoma 
samostojni. Znano nam je, da so okoli leta 611. Slovenci brez Obrov 
premagali bavan^kega vojvoda Tasila (št. 147}. Nekako v istem času 
so brez Obrov napadli Istro (ŠL 148). Da so bili Slovenci le prav malo 
zavisoi od Obrov, kaže nam to, da zgodovinski viri, če je treba ome- 
niti zemljo ob Savi, Dravi, Muri in Soči, poznajo pač slovensko 
pokrajino (ŠL 112) in slovenski okraj (št. 146), ne pravijo pa, da 
bi to bila obrska pokrajina ali pa obrski okraj. 



XXXVUI 



a. Doba slovenske samostojaoati- 

Razmere med Ubri ia od njih zavisnimi Slovani so su v teku 
iasa premenile. Obri so se zii^eli nasproti svojim podložnikom obna- 
Sati tako, da so ti j«li misliti na to, kako bi at otresti njih jarma. V 
raznih obrskih vojskah so morali Slovani iti nad njih sovražnike; Obri 
pa so ostali v svojih taborih. Ako so zmagali oni, polastili so se ti 
plena; ako se pa Slovanom oi posrečil njih napad, so jim pomagali 
Obri. Tudi so jih ti bt drugače zatirali, kar je napotilo Slovence ic 
druge Slovane, da so se leta 623. vzdignili zoper svoje ilačilclje icr si 
priborili samostalnost. Slovenci so Obrom služili k večjemu 55 let 
(66S— 723), morebiti pa tudi nekaj časa manj. 

V bojih med Slovani in Obri se je posebno Samo odlikoval s 
svojo hrabrostjo. Najbrže je bil slovanskega rodu. ne pa frankovski 
trgovce Ko Slovani vidijo njegovo srčnost, ga posuvijo za svojega 
kralj«. Vladal jim je 35 let (623— 658>, Pod njegovim vodstvom so 
Slovani večkrat premagali Obre ter se popolnoma otresli njih nad- 
oblasli (&t 154). 

Središč« Samovc države jo bilo Ce£ko s sosednjimi delelamt. 
Na severu so se s Samom združili polabski Srbi, katerim je takrat 
vladal knez Drvan; na jugu so bili Slovenci Samovi zavezniki. 
Njegova slovanska država je bila nekaka narodna zveza med Čehi, 
Slovenci in polabskimi Srbi. 

Ko so pod Samovim vodstvom imenovani Slovani premagali Obre, 
so imeli kmalu potem opravili z novim sovražnikom, namreč s Franki. 
Omenil sem že, da so se Slovenci večkrat vojskovali z nemSktmi Ba- 
varci. Ti so se leta 629. obrnili do frankovskega kralja Dagubeila ter 
ga prosili, da bi jim zavaroval hrbet ter pod svojo oblast spravil Slo- 
vence, Obre in druge narode tja do bizantinske meje {kt 161) 

Taka prošnja je bila frankovskemu kralju vSeč. Čakal je ugodne 
priložnosti, da bi pričel vojsko. Ko je zvedel, da so Slovani ubili več 
frankovskih trgovcev, ki so pa bili morebiti le vohuni, je hotel imeti 
zadoščenja. Poslal je na slovansko zemljo svojega poslanca Siharija, 
ki pa s svojim oblastnim vedenjem ni ničesar dosegel pri Samu. Nato 
pošlje kralj Dagubcn nad Slovane svojo vojsko, ki se je v treh oddelkih 
pomikala proti vzhodu. Dalje izpodbudi tudi Langobarde, da se vzdig- 
oejo zoper Slovane in sicer brez dvoma zoper Slovence, do katerih 
so imeli najkrajšo poL Frankom se pridružijo tudi Alemani. — A tudi 
Slovani so se na vseh straneh pripravljali na boj. NajbrŽe bi bili Obri 
takrat porabili ugodno priložnost ter napadli Slovane od nasprotne 
strani; a razsajala je v tistem času med njimi domača vojska. 

Alemani in Langobardi so se srečno vojskovali s Slovani. Drugače 
se je godilo l-Vankom, ki so bili v tridnevnem boju pri Wogastisburgu 



popolnoma potolčcni. Uabogcrt je i^ubil velik dol svoje vojske icr je 
noral bežati v svojo državo. VsUd njegove nesreče pri Wogasiisburgu 
so bili tudi uspehi Langobardov in Alcmanov brez pomena (Si. 163). 

Kmalu poletn so Slovani vsied ukaza svojega kralja Sama začeli 
DapadatiTuringijoin druge fraDkovskepokrajine($t. 163,165, 166, 167,168). 

Slovenci so se lela 623. ali pa nekoliko pozneje s pomočjo kralja 
Sama otresli obrskc nadoblasti. Nad dvesto let (623—828) so jim polcm 
vladali domači vojvodi. Pivi po imenu znani vojvoda je bil Valuk, 
sovrstnik kralja Sama in njegov zaveznik, če je bilo treba udariti na 
tuje sovražnike. 

Da so bili Slovenci že leta 631. samostojni, kaže nam to, da je 
Ukrat pri njib 700 Bolgarov iskalo zavetja. Slovenski vojvoda Valuk 
jih je gostoljubno sprejel, ne da bi se bil bal zamerili na eni strani 
Obrom, na dtugi pa Krankom. Ker je bil zvezan z drugimi Slovani, ki 
so živeli pod Samovo oblastjo, je bil varen pred obrsko in frankovsko 
sito (fit. l&l). 

Dokler je kralj Samo vladal, so imeli Slovenci v obče mirne čase, 
Leu 631. so jih pač napadli LangobardI, kakor je bilo že omenjeno^ 
a potem jih ni nobeden več nadlegoval. Langobardi so jih pustili pri 
miru, isto tako tudi Obri in Bavarci- Tudi se ne poroča, da bi bili 
Slovenci v (istem času prestopili svoje meje ter s svojimi napadi motili 
sosednje narode. Kale se, da so se Langobardi, Obri in Etavarci bali 
Samove roke; a na drugi strani so se pa tudi Slovenci morali brzdati 
ter niso smeli napadali tujih zemelj. Ko je pa Samo umrl, je razpadla 
njegova mogočna država in Slovenci so se zopet začeli na 
svojo roko vojskovati z Langobardi. 

Okoli leta 630. je sv. Amand \z Belgije prijel na slovensko zemljo 
ter tu začel ondotnim prebivalcem oznanjcvati sveto vero. Nekatere je 
pač pridobil kržčanstvu, a velika množica ljudstva se ni bolela izpre- 
obmiti. Ko je sv. Amand vide), da ima njego%'o prizadevanje le malo 
uspeha, je zapustil lilovcnska lla ter so povrnil v Belgijo (ki. 162). 

Ko je vladal langobardski kralj Grimuald, se je okoli lela 663. 
zoper DJCf^a uprl furlanski vojvoda Lup. A nadenj je kralj na pomoč 
pozval Obre, kateri so nato v žliridncvnem boju premagali furlanskega 
vojvoda pri vasi Fiume na KurUnskem. Vojvoda je izgubil življenje, 
begunci pa so iskali zavetja po utrjenih gradovih. Obri so nato nekaj 
časa plenili in požigali po Kurlaniji (št. 177). 

Po Lupovi smrti je okoli leta 664. hotel njegov sin Arnefril po- 
stati vojvoda furlanski. Ker pa se je zbal kralja Grimualda, je ubežal 
k Slovencem v Karaotanijo. ^ njih pomočjo bi se bil rad polastit furlan- 
skega vojvodstva. Mnogo Slovencev se mu je pridružilo ter ga sprem- 
ljalo v njegovo domovina A Futlani so ga nato pri Ncmab napadli, 
premagali in ubili it, (178). 



XL 



Ta notica Pavta dijakona nam dovolj jasno ka!c, da so bili Slo 
venci po Karanlaniji okoli leui 664. popolnoma s.imosiojnl. Uporen sin 
tujega kneza ne bode pri kakem zavisnem narodu iskal zavetja in vojne 
pomoči. 

Po Arnefriiovi smrti je Vektari postal furlanski vojvoda. Zaradi 
nekih opravil se je moral napotiti v Pavijo. Ko so Slovenci culi, da 
ga ni doma, so zbrali močno vojsko ter se hoteli polastili Čedada. Ne 
daleč od tega mesta pri Uriščah so postavili svoj tabor. Prigodilo se 
pa je, da se je bil vojvoda Vektari že prejSnji večer povimil iz 1'avije, 
kar je pa ostalo Slovencem prikrito. Neresnično je, da je Vektari, ki 
je imel okoli sebe baje le 25 vojakov, pri mostu nad reko Nadižo pre- 
magal in večinoma pobil slovensko vojsko, ki je Štela 5000 mož. Tedaj 
bi priSlo na vsakega Furlana po 200 Slovencev, kar je nemogoče (5t. 179). 

Ko je okoli leta 70&. po Kerlanskcm gospodoval vojvoda Fcrdulf, 
so Slovenci pridrli v neki furlanski okraj ter tu napravili mnogo plena, 
Župan ondotnega kraja je nato hotel udarili na slovensko četo, kar se 
pa ni zgodilo, ker so Slovenci ie prej odšli. Pavel dijakon sicer trdi, 
da je vojvoda Ferdulf sam podkupil Slovence, da so priSli pustošit 
njegovo deželo, ker je imel namen, da bi jih potem slavno premagal 
(&i. 195). Razume se, da jo ta trditev neverjetna. Slovenci brez dvoma 
niso bili tako neumni, da bi se bili v svojo ikodo ravnali po željah 
vojvoda Fcrdulfa. 

Ne dolgo potem so Slovenci na novo prišli v Furlanijo. Utaborili 
so se na vrhu neke gore, kamor je bilo zarad strmine le težko priti. 
Vojvoda Fcrdulf je pripeljal svojo vojsko do gorskega podnožja ter 
hotct z naskokom Slovencem vzeti njih tabor. Ko pa ti vidijo, da se 
jim sovražniki približujejo, se jim postavijo hrabro v bran. Ugodno 
btaliSče in pa izvenrvdna hrabrost sta Slovencem prinesla popolno 
zmago. Furlanska vojska je bila potolčena in njen vojvoda pa ubit. 
Na kateri gori se je vršila tu omenjena bitka, ni znano (£L 195). 

Drugi Fcrduirov naslednik kot furlanski vojvoda je bil Peoion. 
On je po očetovsko skrbel za tiste sirote, katere so izgubile svoje 
očete v prej opisani bitki s Slovenci (it. 197). Okoli leU 720. je zopet 
prišla močna slovenska vojska na Furlansko ter dospela do Lavariana. 
V treh bitkah .so se merili Slovenci in Lsngobardi. Iz pripovedovanja 
Pavla dijakona se di sklepati, da so Slovenci takrat premagali Furlaoc, 
kar je napotilo vojvoda Pemona, da je kar na bojišču sklenil mir s 
svojimi nasprotniki (šl. 199). 

Kaže se, da je Pemon v tistem času res sklenil mir s Slovenci, 
ker v naslednjih leiih se nam ne poroča o nobenem slovenskem n,ipadu 
na Furlansko. Oa je odslej dalj časa med Pemonom in Slovenci vladal 
mir. je razvidno iz neke notice Pavla dijakona. Ta namreč pripoveduje, 
da se je Pemon ukuli leU 737. ;:amuTil Ungobardskemu kralju Liut- 



XLI 



praDdu. Ta ga je nato odstavil ter dal vojvoJstvo njegovemu sinu 
Ralchisu. Sedaj je hotel Pemon s svojimi prisUSi zbežati v dt-ž^lo Slo- 
vencev. Ker je pa zanj njegov sin pri Liutprandu izprosil milost, je ostal 
v domovini {&l 213). 

Ko je Ratchis poslal vojvoda TurEanski, je napadel okoli Icia 73S. 
S svojimi IjuJmi Kranjsko, domovino Slovencev. Pavel dijakon (rdi, dn 
je pri tej priloinusli potolkel mnogo sovražnikov, njih imetje pa uničil. 
Ko so ga nato Slovenci nenadoma napadli, je s palico pobil prvega 
moia, kateri se ga je lotil (St. 215). Kaj se je potem zgodilo, nam Pavel 
dijakon ne omenja. .Mi tedaj ne vemo, so li I^ngobardi odbili nepri- 
čakovani napad ali pa $o morali bežati. Iz neke nam že znane notice 
(cfr. £t 146) bi smeli sklepali, da Ratchis pri svojem napadu ni bil 
srcScn. Govorilo se je že o tem, da so Slovenci v pokrajini, ^Zcllia" 
imenovani, morali furlanskim vojvodom plačevati nekak davek do Ral- 
cbisovih časov, pozneje pa ne vc£. Najbržc se Ralchisu njegov napad 
na Kranjsko ni posrečil, kar je polem povzročilo, da so se tudi Slovenci 
po rečeni pokrajini iznebili v^sakulelnega davka, katerega so morali 
dajati furlanskim vojvodom. 

Ce se oziramo na boje med Slovenci in Furlani, o katerih nam 
Pavel dijakon poroča, vidimo, da so bili Slovenci vsakikrat napadu- 
ralci, a Furlani so napade odbijali. I.« enkrat so bili Furlani ofenzivni, 
ko jih je vojvoda Ratchis pripeljal na kranjsko zemljo. Znano je, da 
je napadovalec v obče močnejši od tistega, ki mora odbijati napade. 
Zato bi smeli trditi, da so bili Slovenci v raznih bitkah navadno sreč- 
nejši kakor pa Furlani. Uspeh teh bojev med Slovenci in Furlani je 
bil ta, da so se na£i predniki polastili nekaterih okrajev, kateri so bili 
pod rimsko oblastjo deli Italije. 

..* Kar se tiče narodnostne meje med Slovenci in Furlani, naj omenim, 
da kraji Oglej, Kormin, Iplis, Čedad, Kemc, Rlin in Gumio so bili in 
so Se dandanes furlanski, kar se more iz zgodovinskih virov dokazati. 
Znano je, da so okoli leta 610. gradovi Kormin, Iplis, Čedad, Neme, 
Klin, Gumin in Osoppo služili Langobardom kol zavetje pred Obri 
(it 145). V Korminu so okoli leU 737. oglejski patriarhi imeli svojo 
slolico, kar kaie, da so v rcčenem mestu prebivali katoli&ki Furlani, 
ne pa Slovenci, ki so bili takrat še poganske vere (£t. 213). Prej ome- 
njeni kraji nam pa tudi zaznamujejo črto, nad katero se je pričenjal 
slovenski živelj najbržc že pred tisoč leti in se je bolj ali manj obranil 
do danainjega časa. Znano je, da nekoliko kilometrov nad Korminom, 
Čedadom, Kemami, Riinom in Guminom £e sedaj prebivajo Slovenci- 

Krajevna imena in zgodovinski dokumenti nam dokazujejo, da jo 
bilo prav mni^o slovenskih naselbin tudi po notranjih delih Furlanije, 
posebno pa ob cesti, ki je držala iz Vidma proli jugozahodu, ter med 
rekama Sicllo in Taljamcntom. O teh naselbinah bi smel trditi, da so 



XLU 



naslali: z dovoljenjem tistih gospodov, kJ so vladali po Kurlaniji. Slo- 
venci so se pn takih krajih kot poljedelci na lihem Doselili ter morali 
od zemlje, katero so dobili v lasi, pla<3cvati doiiČnim gospodom pri- 
meren davek. V političnem oziru so bili ti Slovenci brez pomena. Ker 
so ločeni od svojih rojakov živeli med tujimi ljudmi ter bili pokorni 
tujim oblastnikom, zato se ne bodcmo čudili, da so v teku časa izgubili 
svojo narodnost Le krajevna imena po doliinib straneh Furlanske 
nižine nam ie vedno jasno pri&ijo, da tudi tam se je nekdaj glasil slo- 
venski jezik. 

Obrnimo so na severozahodno stran takratne slovenske domovine, 
da vidimo, kake so bile v tej d6bi rasmere med Slovenci in Bavarci. 

Govoril sem že o bojih med Slovenci in Bavarci, ki so bili ukuli 
leta 595, 596. in 611. A tudi v poznejših časih so Slovenci večkrat 
pridrli na bavarska tla; prigodilo se je pa tudi, da so bili phmorani 
odbili navale nemirnih Bavarcev. 

Neki vir nam pripoveduje, da je okoli leta 696- priSla truma Slo- 
vencev od južne strani čez Alpe na Bavarsko. Pridrla je do koče pu- 
Sčavnika Marina ter zahtevala od njega, da bi jej kazal pot po bavarskihj 
tleh. Ker pa puščavnik ni botel tega storiti ter ni maral zapustili svoje' 
celice, so Slovenci najprej prisilili svetega moŽa, da jim je moral do- 
nafiati drva. Nato so ga vrgli na grmado ter živega sežgali, kar se je 
zgodilo dne 15. novembra (št. 190). Mogoče je, da so Slovenci takrat 
prihrumeli iz zahodne Karantanije ter jo udarili po ZiUerski ia Achenski 
dolini, da so priili na sedanjo bavarsko zemljo. 

Iz nekega drugega vira je razvidno, da so Slovenci okoli lela 72S. 
prekoračili Visoke Ture ter pridrli na SolnogniSko. V Pongau-u je 
bavarski vojvoda Tcodo pred letom 7IS. ustanovil cerkev in samostan 
na čast sv. Maksimilijanu. Uboje so okoli leta 725. Slovenci razru&ili. 
Mnogo časa sta bila potem cerkev in samostan podrta, ker je vedno 
pretila nevarnost, da bi Slovenci na novo ne uničili teli poslopij, ako 
bi se zopet postavila (Št. 205). 

Ker pongauski prebivalci niso iz strahu pred Slovenci mnogo 
1 C I iz nova napravili rečene cerkve in samitslana, more se iz tega skle- 
pati, da nači predniki niso samo enkrat prišli v tisle kraje plenit, temuč 
večkrat Vir imenuje Slovence prvikrat _crudeles paganos", drugikrat 
pa ^crudelissimos paganos". Slovenci takrat že niso bili kristjani. 

Iz teb podatkov se vidi, da so bili Slovenci, ko so prihajali na 
bavarsko zemljo plenit in morit, prav tako brezobzirni in krvokičnl, 
kakor tisti Slovani, ki so v šestem stoletju skoraj leto zsl letom na- 
padali bizantinsko državo. 

Nič bolj$i od Slovencev niso bili Bavarci, ki so včasi pridrli' na 
slovensko zemljo, jo opustošili ter nalovili mnogo ljudi, katere so potem 
kot suinike odvedli s seboj. Najbrže so nekatera slovanska krajevna 



XLIU 

imetu po Bavarskem nastala tako, da so pri lakih napadih ujeti Sto- 
vcoci biti poslani na ondolno zemljo, katero so potctn začeli irebiti in 
obdeluvaU. V kraju, Holzhusir imenovanem, je Se leta 77J. iivela pod 
loŽoica Saška, ki je bila slovansk^a rodu (it 240). 

V teku časa so s« razmere med obema narodoma ublažile tako, 
ila so leta 743. Slovenci pomagati Bavarcem, ko so se ti vojskovali s 
Franki. Ce prav so Bavarcem razen Slovencev tudi Saši in Alcmani 
priSti na pomoč, vendar so bili ob Lcchu premagani in njih vojvoda 
Odilo je moral odslej phznav.iti frankovsko nadoblast (fit. 217). 

Kmalu potem, najbrž« med letom 743. in 748, so Obri začeli nad- 
legovati karantanske Slovence. Slovenski %-ojvoda Borut se je, ker je 
bil sam preslab, da bi bil odgnal Obre, obrnil do Bavarcev ter jih prosil 
pnmoČi. Ti so tudi kmalu nato pomagati Slovencem pref^nati Obre. 
Vendar so naSi predniki drago plačali Itavarccm njih posirežljivosi, ker 
su odslej morali priznavati vrhovno oblast frankovskih kraljev, katerim 
so bili, kakor sem že omenil, od leta 743. naprej tudi Bavarci pod- 
ložni (41. 220). 

Morebiti v tistem času ali pa tudi že prej so se Obri iz nova po- 
lastili zemlje ob Donavi med Litavu in Anižo, po kateri so že pred 
nastopom kralja Sama gospodovali. Redko naseljeno prebivalstvo po 
leh straneh je bilo večinoma slovenske narodnosti. Iz nekaterih listin 
devetega stoletja je razvidno, da so ondotno zemljo zvali Slovenijo, 
Obri so v teku časa po lej pokrajini razširili svojo oblast do Aniže. 
Ta Tvka je leta 791. delala mejo med obrskim in bavarskim gospo- 
stvom [it. 280). Na ta način, da so Obri zasedli to zemljo, se je pre- 
trgala vez. ki je združevala Slovence in Čehe. 



J. Razširjanje krščanstva aed Slovenci,*) 

Ožja dotika Slovencev z Bavarci je veliko pripomogla, da so »u 
na6i predniki polagoma pokrisijanili. Ko je bil slovenski vojvoda Borut 
prisiljen priznali frankovsko nadoblast, je mnral v poroštvo zvestobe 
poslati na Bavarsko svojega sina Oorazda in svojega nečaka Holimira, 
katera so spremljali £c nekateri drugi Slovenci. Pri tej priložnosti je 
Borut izrekel željo, da bi se Gorazd in Hotimir na Bavarskem poduče- 
vals v krščanski veri, kar se je tudi zgodilo (št. 220). 

Ko je vojvoda Borut umrl, mu je sledil z dovoljenjem frankov- 
skcga kralja okoli leia 750. njegov sin Gorasd. ki je bil takrat in 
kristjan. Zanj so namreč prosili karanianski Slovenci pri Bavarcih ter 
ga potem, ko je prišel k njim, povzdignili v svojega vojvoda (£L 223). 
Mogoče je, da se je že takrat na Oosposvctskem polju vršil oni slaro- 

*) (iL moj »csUvek .0 bojih med kr^an-sklmi In puKanskimi SlovciKJ v 
OMncm stolctiu.* (Ixvi»t)a .Muc. dru&lva, X, btr. i -30.) 



XI-IV 



davni obred, o katerem nam je znano, da je bil v navadi pozneje, ko 
s« poslavljali vojvode po Koroškem- Ker je bil Gorazd goreč kristjan, 
je začel delati na to, da bi se tudi njegovi podlužniki dali krstili. Vsicd 
prizadevanja solnografikib duhovnikov je nova vera med naSimi pred- 
niki dobila že toliko privržencev, da je takratni papež Obarija {f 752) 
določil, da naj spada Karantaoija v cerkvenem oziru pod soloogra&ko 
škofijo (£t. 224). 

Po triletnem vladanju je Gorazd umrl in njegov naslednik je bil 
njegov bratranec Hotimir, za katerega so Slovenci prosili pri frankov- 
skem kralju Pipinu ter ga potem, ko je pn&cl med nje, povzdignili za 
svojega vojvoda. Holimir je bil goref kristjan Ko je $e bival na Solno- 
gražkem. je močno nanj vplival njegov učitelj in krstni boter Lupo, 
duhovnik na otoku .Au v Chicmskem jezeru. I>upov nočak Maioran je 
bil tisti, ki je Hotimira spremljal, ko se je ta z Bavarskega vračal med 
Slovence. Hotimir je bil v cerkvenih zadevah vedno pokoren takrat- 
nemu solnograškcmu Škofu Virgiliju, od katerega je večkrat dobil duSnih 
pastirjev (St. 225). 

Ko Je preteklo nekoliko Časa, odkar je Hotimir nastopil vlado po 
Karantaniji, je prosil £knfa Virgilija, da bi pri^l med Slovence ter jih 
potrdil v sveti veri. To kaže, dn se je bilo do takrat dalo že veliko 
ljudi krstiti, ker zarad neznatnega žtevila vernikov bi ne kazalo, da bi 
Škof nastopil dolgo in težavno pot- Tej želji Virgilij ni mogel ustreči, 
zato je pa poslal med Slovence kot svojega namestnika škofa Mo- 
dcsta ter i njim duhovnike Wattona, Rcginberta, Kozharja in Latina, 
potem dijakona Kkcharda in več drugih klerlkov. Imena teh dubov- 
nikov kažejo, da so bili isti večinama nemžkc narodnosti ; le tu in tam 
je bil kak potomec nekdanjih Rimljanov, katerih je v tistem času £e 
precej veliko Živelo po zemlji sedanjega Solnogra&kega. Preden je Modest 
Mstopil svojo novo službo, je dobil od svujega fikofa oblast, da sme 
■cd Slovenci po kanoničnib postavah posvečevati cerkve in duhovnike; 
prepovedano pa mu je bilo storiti kaj takega, kar bi nasprotovalo na* 
ricoa svete vere (£L 227). 

Ko je ikof Modest s svojimi duhovniki priSel v Karantanijo, je 
a» n<Bib krajih posvetil več cerkva, tako n. pr. cerkev Marije Device 
■o Go8X«j Sveti, potem cerkev na Lumskem polju na sedanjem Go- 
i^H KoroŽkcm in pa cerkev ob Ingeringu na sedanjem Gorenjem 
(it 232). 

ISBcd na£iciih cerkva je bila pri G o s p e j Sveti ne daleč 

ntdi) Da KoroSkem. Krez dvoma sla bila Krnski grad in 

S«ti si ed ti Čc karantanskih Slovencev. Kakor se je dobrih 

karaolanski vojvoda Arnulf rad mudil v Krnskem gradu, 

ndi slovenski vojvodi osmega stoletja. Ako je bil 

bivali&čc slovenskih vojvodov, je pač umevno, 




XLV 



da so ti kol dobri katoličani hoteli v bližini imeti tudi svojo cerkev. 
— Druga božja hi£a je bita postavljena na sedanjem Lurnskem 
polju v tistem kraju, kjer je nekdaj stalo rimsko mesto Tournia ter 
bil ie v £cstem stoletju Škofovski sedež. Ko je icdaj Modest v tem 
kraju napravil cerkev, je morebiti mislil na to^ da bi se lu iz nova 
ustanovila nekdanja škofovska slolica. 

Ko je po Karaotaniji gospodoval vojvoda Hotimir, sta zaporedoma 
dva papeža, namreč Štefan If. in Pavel I. potrdila dolodbo papeža Oi< 
barija, da naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod solnografiko 
ikogjo (&t.231, 235). 

Škof Modest je ostal na slovenski zemlji do konca svojega živ- 
ljenja. Ni nam znano, katerega leta je umrl; najbrže okoli 765. Po 
njegovi smrti je vojvoda Holimir iz nova prosil škofa Virgilija, da bi 
priSel T Karantanijo. A la nu tudi takrat ni mogel ustreči, ker se je 
med Slovenci vnela domača vojska. Poganska stranka, ki )c sovražila 
novo vero in pa lujce, kateri so vruli v deželo ter bili na vojvodskcm 
dvoru vedno dobro ^iprcjeli, se je vzdignila zoper krščanske Slovence. 
Kaže se, da so bili ti srečnejši ter užugali svoje nasprotnike. Kmalu 
potem je škof Virgilij poslal med Slovence duhovnika Latina, ki je bil 
najbrže isti mož, kateri je pred mnogimi leti s škofom Modcsiom prišel 
v Karantanijo (it. 234). 

Nekaj časa po prvi domači vojsk- so se iz nova začeli nemiri 
med Slovenci. Pijanski Karantanci so se v drugič vzdignili zoper svoje 
sobrate. Duhovnik Lalin se ni v deželi več Čutil varnega ter je po- 
begnil v svojo domovino. Ko se je boj polegel, je poslal Škof Virgilij 
med Slovence najprej duhovnika Madalhoha, za njim pa duhovnika 
Wannanna (št- 236) 

Dokler je vojvoda Hotimir vladal, so imeli krščanski Slovenci t 
njem dobro zaslombo. Poganska stranka je dvakrat poakusila svojo 
srečo, a ot>akrat zastonj. Ko je Hotimir zaiisnil oči, se je vzdignila v 
tretje, in sicer ne brez uspeha. Premagala je katoliško stranko ter pre- 
gnala iz dežele vse tuje in domače duhovnike. VeČ let ni bilo med 
Slovenci nobenega mašnika in brez dvoma tudi nobene božje službe 
(št. 238). Lahko si mislimo, da so že pok ristja njeni Slovenci v takih 
okolnostih iskali pomoči pri Bavarcih ter jo tudi naŠIi Bavarski voj- 
voda Tasilo II. je leta 772. zbral svoje trume ter pomagal krščanski 
stranki, da je zopet prišla do oblasti (št. 244). 

Verjetno je, da se pismo nekega Klementa do bavarskega vojvoda 
Tasila ler do bavarskih škofov in plemeni ta^c v nanaša na takratne 
boje med Bavarci in poganskimi Slovenci. Kečcni Klemeni izpodbuja 
v svojem pismu Bavarce k hrabrosti. Pogani in ajdje so tlsil, ki ne 
verujejo v Boga, pač pa molijo malike. Gospod naj bode s Tasilom 
ter oaj mu podeli zmago (ŽL 245). 



XLVI 



S pomoto Bavirccv so bili poganski Slovenci leu 772. ugnanl 
tako, da se odslej, kolikor nam je znano, niso več vzdignili ter se po- 
lagoma tudi pokrisijanilt '). Z narodnegii staliSČa je bilo za Slovence 
dobro, da so primeroma zgodaj sprejeli sveto vero. Njim se ni godilo 
tako, kakor nekaterim polabskim Slovanom, ki se nikakor niso botcii 
odpovedali veri svojih očetov. Pod pretvezo, da jih hočejo pokatoličaniti, 
so se Nemci ž njimi tako dolgo vojskovali, da so jih po nekaterih 
krajih pač iztrebili, ne pa pridobili krščanstvu. 

Prej imenovani Tasilo je leU 770., tedaj v tistem času. ko so 
poganski Slovenci imeli prvo besedo po Karanianiji, daroval Attonu, 
opatu cerkve 5v. Petra v Schamitzi na severnem Tirolskem, kraj In- 
nichen i vso okolico do slovenske meje. Rečeni kraj je Tasilo 
podelil opatu Atloou v ta namen, da bi (a postavil v Innicbcnu samo- 
stan ter potem odtod poSiljal misijonarje med neverne Slo%-ence (6t 239). 
— Ker se nemfiki duhovniki po Holimirovi smrti več let niso mogli 
shajati na slovenskih tleh, kjer je takrat gospodovala poganska stranka, 
cato jim je hotel vojvoda Tasilo, kakor se kaie, preskrbeti nekako 
xbirali&če na svoji zemlji prav tik slovenske meje. 

Ko 50 bili poganski Slovenci premagani, je Votkun postat vladar 
po Karantaniji. Je li bil Hotimirov sin ali ne, ni znano; noben vir nam 
ničesar ne poroča o tem. Pod gospostvom in po priproiaji vojvoda 
Volkuna je solnograški $kof Virgilij Šestkrat poslal raznih duhovnikov 
med Slovence, kar se je zgodilo med letom 772. in 7S4. 

Vojvoda Volkun je brez dvoma s pomočjo Bavarcev in proti volji 
poganskih Slovencev postal vladar v Karantaniji. Ker je bilo Število 
nevemikov gotovo &e jako veliko, si je moral najprej utrditi svoje 
stališče nasproti poganski stranki, in Že le potem je mogel mislili na to, 
da bi si privabil tujih duhovnikov v deželo. Ko je prosil solnograSkega 
škofa krščanskih misijonarjev, mu je Virgilij prvikrat postal duhovnika 
Heimona in Reginbalda, dijakona Majorana ter še več drugih pobožnih 
iD omikanih klerikov (št. 246). 

V prvih stoletjih srednjega veka je bila navada, da so tisti du- 
hovniki, kateri so po oddaljenih krajih nestalno izvrševali svojo službo, 
prišli vsako leto med veliko nočjo in binkoštmi k svojemu Škofu ter 
mu poročali o svojih uspehih, fako verjetno je, da so se duhovniki, 
kateri .so po Karantaniji oznsnjevali božjo besedo, zarad velike oddalje- 
nosti napotili vsako drugo leio v Sulnograd in tu škofu povedali kaj 
so vse v zadnjem času storili, ter od njega tudi dobili raznih inštrukcij 
u svoje nadaljno delovanje. Ne smemo si misliti, da bi se bili v rečenem 
času vsi duhovniki napravili iz Karantanije proti Solnogradu. To so 

') Kar lum Megiscr (Annales Cartnthiac, p. 413 sq.) na dolfio in Airoko pri- 
poveduje o taliralnih bojih med krUa&aktmi in po^eakimi Slovenci, niam nika- 
krtne igodovlnske podlage. (Cf. UvasUa, X, p. 11—16.) 



XLVII 



storiti le nekateri znupntki ostale duhovStine. in sicer brez dvomn naj- 
imeniineiSi in najvplivnejii. Ko so izvršili pri ikofu svoje delo, jih je 
13 iz nova poslal med Slovence icr jim dodal £c novih tovariScv. 

Med duhovniki, katere je Virgilij v drugič poslal Volkunu. in 
sicer okoli lela 775., so bili Heimon, Duplitcr. Majonn in morebiti 
(Udi Reginbald (£t251). Ko je \fajnraa prvikrat Sel na Slovensko, je 
bil £e dijakon; ko se je napotil v drugič tja, je bil pa ie prcsbilcr. 
Ker nahajamo med tu naštetimi duhovniki Heimona, Majorana in Regin- 
balda, kateri so bili že pri prvem poslanstvu, si moramo misliti, da so 
bili prav ti izbrani, da sd Sli v Solnograd poročat ikofu, kako napreduje 
nziirjevanjc krfičanstva med Slovenci. 

V tretje je £kof Virgilij poslal med naŠc prednike duhovnike 
Gozharja, Majorana in Ercbanberta {&t. 257). Prvega poznamo, ako imamo 
povsod z eno in isto osebo opraviti, iz tistih čaiiov, ko je med SId> 
venci gospodoval vojvoda Hotimir. Tudi Majorsn nam je znan. 

četrtega poslanstva sta se udeležila ReginbalJ in Reginhar (it. 258). 
Onega poznamo že od prej. Najbric je priScI škofu poročat o mtst- 
jonskih uspehih med Slovenci ler se nato iz nova vrnil med nje. 

Med duhovniki, kateri so bili pri petem poslanstvu, se omenjata 
Majoran in Avguštin (fit. 260). Ta je nov, a oni nam je znan že od prej. 

Preden je škof Virgilij umrl, je poslal med Slovence &c Gund- 
hirja ter Reginbalda (£t 263) in sicer tega v tretjič, ako ne v Četrtič. 

Iz teh poslanstev sklepamo, da sta imela duhovnika Majoran in 
Reginbald največ zaupanja pri Škofu Virgiliju in vojvodu Volkunu. 
Majoran je Štirikrat premeril dolgo pot iz Solnograda v Karantanijo 
in odtod zopet nazaj; prav tolikokrat ali pa vsaj trikrat je prehodil rečeno 
pot tudi Reginbald Kadar je Škof poslal Vulkunu novih duhovnikov, 
je bil zraven eden izmed nju ali pa tudi oba. 

Razume se, da niso samo zgoraj našteti duhovniki oiinanjevali 
svete vere po obSirni Karantanijt, lemuč tudi drugi. To oam potrjuje 
neki vir dvakrat z besedami ^cum aliis clcricis" (it. 227, 246), enkrat 
pt ,ct alios clericos curo eis" (St. 251) — Isti vir nam tudi pripoveduje, 
da je namcsini Škof Modesi, katerega je bil Škof Virgilij poslal med 
Slovence, dobil oblast, da je smel blagoslavljali cerkve in posveČe- 
v«(t maSniko (St 227). Brez dvoma je tedaj med Slovenci naSel 
vnetih mladcniČev, katere je postavil za duhovnike, ko so se dovolj 
izomikali in utrdili v krSčanstvu. Da je najbržc večje Število duhov- 
olkov oznanjevalo sveto vero med Slovenci, dokazuje nam ie to, da 
so se naSi predniki tako kmalu pokristjanili. Le nekoliko desetletij je 
preteklo in večina Slovencev je bila že krSčena. 

Mnogokratno poSiljanjo duhovnikov iz Solnograda na slovensko 
zemljo nam kaŽc, da si poganska stranka od leta 772. naprej nt veČ 
upala vzdignili se zoper kristjane. Ako bi se bilo lo zgodilo, gotovo 



XLvni 



bi nam bil kaj takega porofiat n(.-ZDani pisatelj spisa o itpreobrnilvl 
Bavarcev in Karantanocv. Zalo smemo trdili, da od lela 772. naprej ni 
bilo več krvavih vojn med kronskimi in poganskimi Slovenci. 

ŠkofVirgilij se je do svoje smrti trudil, da bi pridobil slovensko 
ljudstvo sveti veri. Osebno ni prišel nikdar na slovensko zemljo (cfr. 
&l. 2M), pai pa je %'e£krat poslal tja duhovnikov. Umrl je dne 27c^a 
novembra leta 784. (&t. 265). Kdaj je Volkun končal svoje življenje, ni 
znano. Trdili smemo, da ga leta 795. ni bilo več med Jtivimt. ker je 
lakral Slovencem gospodoval vojvoda Vojnomir (St. 293). 

Kakor solnogr^Ski škof Virgilij, lako je tudi njegov naslednik 
A r n o, ki je bil posvečen dne 1 1, junija Ida 785. (£t. 266). skrbel za raz- 
širjanje krSčan!itva med Slovenci. Tudi on je po zgledu svojega pred- 
nika pošiljal duhovnike v Slovenijo, to je v Karantanljo in od leta 796i. 
naprej tudi v Dolenjo Panonijo, hoteč tako ustreči icljam ondotnih 
vojvodov in županov (ŠL 267). 

Ko so si leta 793. in 796. frankos'ske čete osvojile večino obrske 
ziemlje, se je razširil na vzhodu tudi delokrog solnogra&kih Škofov. 
Njih vladikovina je postala sedaj tako obsežna, da je kazalo, da se 
povzdigne v nudSkofljo. To se je tudi dnii 20. aprila leta 79H zgodilo. 
Škof Amu sam se je napotil v Rim, kjer ga je papež Leon III. po- 
vzdignil v nadškofa ter mu podelil palij (§t. 313, 314, 319, 316). Nato 
se je novi nadškof napotil proti frankovski državi. Med potjo ga je še 
unstran Pada srečal kraljev poslance, mu izročil pismo ter mu v imenu 
svojega gospoda rekel, da naj gre kar naravnost med Slovence ozna- 
njcvat božjo bcsodo. Amo ni mogel tega takoj storiti, ker je moral 
prej govoriti s kraljem. Hitro se lorej napoti k njemu ter mu pove, 
kar mu je papež Leon naročil. Ko je to storil, mu je kralj reke), da 
naj gre med Slovence, skrbi kot višji duhovni pastir po njih zemlji za 
bo2jo službo ter s pridigami potrjuje ljudstvo v veri in krščanstvu. 
To je Amo, ko je prišel na slovensko zemljo, tudi storil ter meJ Slo- 
venci posvečeval cerkve, postavljal mašnikc in učil ljudstvo (št 318^ 
kar se je najbrie zgodilo proti koncu leta 798. 

Ko se je solnograški nadškof vrnil iz slovenskih pokrajin h kralju 
Karolu, mu je naznanil, da bi bilo Jako koristno, ako bi namesto njega 
kdo drug nadaljeval apostolsko delo med Slovenci. Na vprašanje fran- 
kovabega kralja, ako li pozna kakega sposobnega moža, ki bi z uspehom 
mofiA delati med rečcnim ljudstvom, odgovori nadškof, da ve za takima 
florelu. Nato je Amo po želji kralja Karola najbrže v začetku leta 799. 
poMCld Teodorika za škofa. Ta je bil tedaj drugi pokrajinski škof 
liji. Kmalu potem sta g« nadškof in pa mejni grof Gerold 
fripeljala v Slovenijo, priporočila ga ondotnim knezom ter mu 
izročila Kar.intani}o in sosednje pokrajine na severni 
do ajeaega izliva v Donavo. Novi škof jo dobil oblast, 



XLIX 



da je po rečeni zemlji s pridigami in poduČevanjcm dela) v korist slo- 
venskega ljudstva, posvečeval cerkve, nnsinvijal mainike ter sploh 
skrbel za božjo službo. Veodar je moral priznati s<)lnn»ra6kc nadškofe 
za s%*oje viSje cerkvene pastirje. Vse to )c škof Tcodorik izvrieval, 
dokler je bil živ (§t. 324). 

Videli smo. da so posebno domači vojvodi po Karanianiji mnc^o 
storili za razširjanje krŽ^nstva med Slovenci, tako Gorazd, Holimir in 
VoIkuD. Istih nazorov je bil tudi /tiko, eden izmed njih naslednikov, 
ki je okoli leta 800: gospodoval po Karantaniji, fCarad svoje razumnosti 
je bil jako priljubljen pri ljudstvu, katero mu je bilo tako naklonjeno, 
da se je rado ra\Tialo jm njogovih ukazih. Delal je na lo. da bi se 
njegovi pndložniki pokrisljanili. Priprosio ljudstvo je kmalu pridobil 
za svoj namen ; težje je to ilo pri veltka&ib. Ker je znal pametno po- 
stopati, je tudi te pregovoril, da so se dali krstiti (št. 1136). 

Jako slabo smo poduČeni o tem, kako se je kr&čansivo razSirjalo 
po južnih straneh slovenske domovine, kjer so imeli 
oglejski patriarhi svoj delokrog. Zgodovinski viri nam o njih uspehih 
skoraj ničesar ne poročajo. Navedli bi lahko dva vzroka, da misijonsko 
delo oglejskih patriarhov v sedmem stoletju med Slovenci ni imelo 
pravega sadu. Notranji vzrok je bilo versko razkolniStvo, zunanji pa 
večkratne vojske med Slovenci in Langobardi. Ko so se oglejski pa* 
triarhi združili s katoIiSko cerkvijo in ko so boji na slovensko - fur- 
lanski meji prenehali, je začelo krfičaitstvo nekoliko bolj prodirati med 
oa&c prednike. Veliko je brez dvoma k temu pripomoglo to, da so s« 
Slovenci razširili nekako do vrat tistih mest. po katerih so živeli kato- 
liški &ko(je s svojimi duhovniki Taka mesta so bila Ccdad, Kormin. 
Trst, Koper in de celo Oglej in Gradež sta bila od slovenske zemlje 
le malo oddaljena. Pri vsem tem se je nova vera le počasi sirila med 
naiim ljudstvom. Znano nam je, da so bili slovanski prebivalci po Istri 
fie v začetku devetega stoletja poganske vere, če prav so v sosednjih 
mestih, kakor v Pulju, PoreČu, Novem gradu, Kopni in Trslu živeli 
katoli£ki ikofje in katoliško prebivalstvo. (Izvestja, IV, 55, 56.) Trditev, 
da je oglejski patriarh Pavlin okoli Icla 777. oznanjeval slovenskim 
Karanlancem sveto vero, je izmi&ljena; noben zanesljiv zgodovinski vir 
nam nič ne poroča o tem. 

D. Važnejši dogodki ob slovenskih mejah. 



/. Oglejska in gradeška cerkev po razkola. 

Ko je leta 607- umrl patriarh Sever, so izvolili katoličani na Gra- 
de&kem otoku Kandidijana za njegovega naslednika, razkolniki pa 
so izbrali na <^lejskih tleb opata Ivana za svojega višjega duhovnega 



pastirja. Kandidijan je vladal na Gradežu pel tet (607 — 6I2\ Ivan pa 
v Starem Ogleju dvanajst ^607— 619) (št. 142). Lahko si mislimo, da 
med tema patriarhoma, ki sla tako blizu drug drugega živela, ni bilo 
pravega prijateljstva. Že to. da sla bila v verskih vprašanjih različnih 
misli in da sla v političnem oziru bila navezana na gospoJe. ki so se 
med seboj večkrat vojskovali, je napravljalo nasprotstvo med njima. 
K temu se je pridružil &e prepir zarad prvenstva, ker vsak izmed nju 
je hotel biti pravi naslednik sv. Marka in sv Hermagora. Iz odlomka 
nekega pisma oglejskega patriarha Ivana do langobardskega kralja Agi- 
tulfa je razvidno, kako mnenje so imeli na bene&kih tleh o grade&kem 
patriarhu in o bizantinskih oblastnikih. Patriarh Ivan pi&c, da meč, bič, 
pregnanstvo in pa grožnje so sredstva, katera naj bi prisilila gradeško 
prebivalstvo, da bi su združilo s katoli&ko cerkvijo. Istrske ikofe so 
Kizantinci prepeljali z gradeikega mesta v Ravenno, kjer jim še govoriti 
niso pustili. Dalje predbaciva Kandidijanu, da se je brezbožno izneveril 
materi cerkvi ter bil potem Še za škofa posvečen. Bizantinski vojaki 
so s silo privlekli istrske škofe Petra, Providencija in Agnela h Kandi- 
dijanu, da bi jih izpreobrnili (št. 144). 

Enako mnenje so imeli na Cradezu o svojih nasprotnikih po Be- 
ncškem. Neki poznejši vir nam pravi, da j« pod langobardsko oblastjo 
iivci krivoverski opat Ivan, ki je k svojemu prvemu grehu dodal Še 
hujšega, da je po zgledu proklelih razkolnikov raztrgal eno cerkev na 
dvoje. Uprl se je svojemu še živetemu škofu ter se kot puntar polastil 
Škofovskega dostojanstva (št 143). 

Po Kandidijanovi smrti so na GradeŽu zaporedoma vladali 
naslednji cerkveni pastirji: 

Epifanij (612-613). Prišel je iz Omaka v Istri. Dobro je l»l 
podučcn v svetih spisih. Ko je še vladal patriarh Helija, je Epifanij 
poslal presbiter tn notar oglejske slolicc- Pod patriarhom Severom jo 
postal prvi notar. Vladal je kot patriarh le nekaj čez eno leto. Pred 
s«'ojo smrtjo je svoje premoženje zapustil cerkvi sv. Evfemijc na Gra- 
dežu, kjer je bil tudi pokopan (št. 149). 

Clprijan (613- 628). Rojen je bil v Pulju. Izvoljen po smrti 
patriarha Kpifanija je nato petnajst let vladal. Ko je umrl, so njegoTo 
truplo shranili v gradeški cerkvi sv. Evfcmije (š( 150). 

Njihov sovi^lnik na oglejskih tteb je bil patriarh M a rcijan, 
ki je najbrže vladal devet let (619 — 62S). Po rodu je bil Pirancc V 
duhovnika ^a je svoje dni posvetil še patriarh Helija (št. 152i. 

V začetku leta 6'iS., ako ne že nekoliko prej, je za gradeškim 
patriarhom Ciprijanom sledil razkolnik Fortunat, ki ni bolel pri* 
tnali sklepov petega cerkvenega zbora Zarad svoje zmote bi bil moral 
delati pokoro. A rajši je oropal stolno cerkev na Gradežu ter samo- 
sune in glavne cerkve po Istri. Vzel je iz njih zlatnino, obleko in nakit, 



u 



zbeial k LADgobardom - ter si izbral svoj sedei v korminskem gradu. 
Nato so benciki in istrski žkofje ter gradefiki duhovniki o Forluna- 
tovem postopanju poročali rimskemu papežu Honohju I. Ta je potem 
IM Gradež poslal Hrimogenija, svojega subdljakona in regionarija apo* 
stotske slolice, da bi vodil gradeiko cerkev (kL 156). Ob enem je papež 
beae&kim in istrskim škofom odgovoril na pismo, katero je bil od njih 
prejeL V svojem pismu papež poudarja, da je ie prej skleoil, da se 
mora Fortunalu vzeli njegovega duhovniška £ast in sedaj ga z novim 
dekretom obsoja zarad njegova odpada od vere. Papež tudi izpodbujs 
rečene &kofe, da bi namesto Fortunaia izbrali drugega moža, kateri naj 
bi vodil gradc&ko vtadikovino. Pojtlja jim Primc^enija, da ga izberejo 
za patriarha. Papež jim tudi naznanja, da je poslal svoje ljudi k lango- 
bardskemu kralju, kateri naj bi prijel imenovanegii Fortunata, ki je 
zapustil svojo domaČo (bizantinsko) državo, napotil se k tujim ljudem 
'ter se ločil od .prave cerkve. Tudi naj bi od Forlunata zahteval tistih 
istvaii, katere je ta vzel s seboj, ko je pobegnil (§i 157). 

Primogenij (628 — 648), ki je bil na Gradežu postavljen za 
Btriarha, je želel dobili zaklade, katere je Forlunat tu in po Isiri 
''pobral. Ker mu pa langobardski kralj ni hotel iti na roko, je poslal 
svoje poslance k bizantinskemu cesarju Herakliju, kateri je nato iz 
svoje blagajnice povrnil Primogeniju storjeno ikodo. Po vrhu mu je 
poslal še stolico sv. Marka evangelista- V nekaterih kronikah čitamo, 
da je Primogenij spravil ostanke sv. Hermagora, sv. Feliksa in sv. For- 
tunala z oglejske zemlje na Gradel Dobil jih je bajč pri tretjem milj. 
niku na njivi neke pobožne žene. V čolnu jih je prepeljal na Gradež 
ter jih tu shranil v varen in skrit kraj (St. 158). 

V tistih dneh, ko je v Rimu vladal papež Honorij I., so se istrski 
prebivalci odpovedali razkolniStvu ter se zedinili z rimsko cerkvijo 
{it. 160). Nekateri so to storili, kakor nam je znano, že ukrat, ko je 
v Rimu Živel papež Gregor I. Istra je bila v tistem Času pod bizan- 
tinskim gospostvom in zato je bilo v interesu državne oblasti, da so 
bili ondoini prebivalci pokorni gradefikim patriarhom, ne pa oglejskim. 
Primogenij je vladal nad dvajset let. Znano nam je, da mu je 
pisal papež Teodur I. zastran neke hiSc ter ga opomnil, da se mora 
dana beseda izvršiti, če tudi je v imenu gradeSke cerkve prišla iz ust 
heretikov (Št. 171). 

Za Primogenijem je na Gradežu vladal patriarh M a k s i m (648 
do 668). Po rodu je bil Ualmatinec. Bil je pravičen in pobožen mož. 
Obdaroval je samostan ^farije Device na Barbani z raznimi posestvi v 
tržaški okolici (št. 172). Leta 649. meseca oktobra je bil v Rimu, kjer 
se je udeležil cerkvenega zbora. Večkrat je tu nastopil kot govornik 
ter dokazoval, da ima Kristus dve volji, božjo in človeško (št. 173). 



in 



Po dvaisellcmem vladAiiju je umrl na GradeJKi ter bil pokopan v cerkvi 
sv. Evfemije (žl. 1 72). 

Za njim je bil Štefan D. (668—673) postavljen za gradcfikcga 
patriarha. Bil je iz Foreča. Izvolili so ga škofje, duhovniki in ljudstvo 
po listih krajih Nove Venecije in Istre, po katerih sn gospodovali 
Bizanlinci. Vladal je pel lel in dva meseca. Ko je umrl, je bil pokopan 
na GradcEu v kapeli sv. Ivana (&t 181). 

Naslednik patriarha Štefana II. se je zval Agalon (673 — 683). 
Po rodu je bil Koprčan. Izvolili so ga fikofje Nove Venecije in Istre 
(it. 184). Leta 680. se je ta patriarh v Rimu udeležil cerkvenega zbora. 
Spremljali so ga tja tudi nekateri njegovi sufragani, in sicer puljski 
škof Cirijak, poreSki Avrelijan, triaSki Gavdencij in £e nekateri drugi 
(it. 186). Po desetletnem vladanju je Agalon umrl ter bil pokopan zraven 
svojega prednika (&v 184). 

Nekako od leta 683. pa do 717. je vladal gradeSkj patriarh Kri- 
stofor. Prificl je iz Pulja- Rad je podpiral reveže in stavil cerkve. 
Pokopali so ga v cerkvi sv. Ivana evangelista na Gradežu (St. 188). 

Nekoliko man) vemo o takratnih oglejskih patriarhih. 
Od leU 628. naprej je za Marcijunom vladal Fortunat (žt. 159). 
Izmei njegovih naslednikov so nam znani Feliks, ki je Živel okoli 
leta 650. (št. 174), potem Ivan lU ki je vladal okoli 670. (Si. 183), 
Ivan lil., ki je okoli 680. vodil svojo c«rkev (&l. 187), ter Peter, 
ki je bil okoli leta 700. pastir oglejske cerkve (St. 193). 

Velike važnosti za oglejsko vladikovino je bilo to, da se je proti 
koncu sedmega stoletja takratni patriarh združil z rimsko cerkvijo. 
Zgodilo se je to vslcd prizadevanja rimskega papeža Sergija I. in lango- 
bardskega kralja Kuningpcru. Ta je ukazal sklicali sinodo v Pavijo, 
kamor so bili tudi oglejski razkniniki povabljeni. Iz prva so se ti ne- 
koliko upirali ter nagovarjali svoje nazore, a na zadnje so && zedintli 
s katoliško cerkvijo ter poslali svoje zastopnike tudi k papežu Sergiju 
{4t 191, 192). 

Ko so se oglejski patriarhi združili t rimsko cerkvijo, so iz nova 
8 papeži stopili v dotiko. Znano nam je, da je Seren, naslednik 
oglejskega patriarha Petra, dobil vslcd prošnje takratnega laogobard- 
skcga kralja od papeža Gregorja II. palij ter bil na la način od rimske 
stolicc nekako potrjen v svojem dostojanstvu. Papež je v svojem pismu, 
katero je dne 1. decembra leta 723. pisal Screnu, tudi izrekel, da mu 
je poslal palij posebno zalo, ker je zvedel, da sla se oo in njegova 
cerkev oklenila prave vere. 

Omenjeno pismo je pa £c v nekem drugem ozini znamenito. V 
njem fitamo, da je papež prepovedal Serenu dotikati se tujih pravic 
aH pa si predrzno lastiti jurisdikcijo kateregakoli; zadovoljen naj bode 
s tem, kar ima. Ker si je hotel prisvojiti pravice gradefikcga patriarha 



Lm 



ter mu vzeti njegovo imetje, zalo mu odločno zabi^njuje prestopiti meje 
grade&kc palriarhijc, pač pa naj ostane na zemlji langobardskcga na- 
roda. Ako ne bi ubogal, bi zaslužil cerkveno kazen (£t 201). 

Da je imel Seren visokoleleče namene, je zvedel papei iz pri- 
lojbe, katero je dobit od takratncf;a gradcŠkcga patriarha Don a ta, 
ki je najbrŽe leta 717. postal naslednik zgoraj omenjenega Kristofora. 
Papei je s posebnim pismom potolažil Donata ter mu naroiil, da naj 
Langobardom ne d& nobenega povoda, da bi ti kdaj napadli njegovo 
zemljo (št. 203). 

Ko je Donat po sedemletnem vladanju umrl ter bil pokopan v 
cerkvi sv. Evfemijc (4t. 198), je hotel puljski škof Peter posuti njegov 
naslednik ter je v ta namen tudi zitpuslil svojo ikofljo. A papež 
Gregor II. je leta 725. poslal pismo škofom in prebivalcem po Istri in 
beneškem icr zapovedal, da naj se Peter povrne v svojo škofijo; za 
gradeško cerkev pa naj se izvoli lak prelat, ki bi se odlikoval po 
svojem obnašanju in po svojih činih (št 203). Nato je bil izbran za 
patriarha Padovsncc Antonij (725 — 747), ki je bil nekaj časa menih, 
potem pa opat v nekem beneSkem samostanu (it. 204), Papež Gregor Iti, 
mu je podelil palij (št. 206). Tudi ga je pozval, da bi se s svojimi su- 
fragani udeležil sinode, ki se je dne 1. novembra leta 731. zbrala v 
Rimu. Dalje mu je naročil, da bi on in njegovi ikofje po vseh pod- 
ložnih cerkvah podučcvali ljudstvo, da ne sme uničevati in zametavall 
podob sveinikcv (Št. 207). Patriarh se je res napotil v Rim, kamor je 
priilo fte 93 drugih škofov. So li bili med njimi tudi oglejski sufragam* 
ni znano Na sinodi se je sklenilo, da je treba iz katoliške cerkve iz- 
ključiti tiste, kateri bi uničevali, oskrunjcvali ali pa zasramovali sveto 
podobe Jezusa Kristusa, Marije Device, svetih apostolov in drugih svet- 
nikov (Št. 208). 

Neresnično je, da je rimski papež takrat razsodil prepir med gra- 
' deškim palriarhom Anlonijem in oglejskim ali furl-inskini Škofom Se- 
reoom, in sicer na korist prvemu. Dotična listina je nepristna (št. 209), 
imena navzočih prič pa deloma prepisana iz nekega drugega zapisnika, 
deloma pa izmišljena. Niti to ni gotovo, da je bil oglejski patriarh 
Scrcn leta 731. Še živ. Smeli bi pa trdili, da je patriarh Antonij z 
oglejskim patriarhom Kalislom. Serenovim naslednikom, imel 
enake sitnosti, kakor gradeški patriarh Donat s svojim sosi^lom na 
furlanskih tleh Zato je papež Gregor III. najbrž« leta 734. poslal Ka- 
Itstu pismo, v katerem mu je očital, da se je iz lakomnosti polastil 
nekaterih posestev samostana Matere božje na otoku Birbani. Pravico 
do teh posestev ima že dulgo gradvška cerkev. Ker se ne sme nihče 
polastiti tujega imetja, zato je treba povrniti vse to, kar se je vzelo 
gradeškemu patriarhu- Ako bi ostal svojeglaven in ne bi hotel povrniti 
tujo lastnine, naj ga zadene cerkvena kazen (£l. 211). 



LIV 



Gradeiki patriarh je dobil od lakralncga papeža enkrat poziv, da 
bi delal na to, da se Ravenna osvobodi langobardske oblasti (it. 212), 
drugič pa, da bi pri^l s svojimi ikofl v Rim (St. 216}. Ko je Antonij 
nad 22 let vladal, je pred svojo smHjo zapustil svoje premoženje gra- 
de&ki cerkvi. Pokopan je bil v cerkvi sv Kvfemije (£l 204). 

Kar se ttie oglejskega patriarha Kalista, naj omeniio še to, da so 
je okoli leta 737. zapletel v prepir s Turlanskim vojvodom Pemonom. 
Kalist je takrat še v Korminu prebival, Pemon pa v Čedadu. V to mesto 
Sti je z dovoljenjem furlanskih vojvodov iz Zuglia preselil Škof Fidcncij. 
Tudi njrgov naslednik je v Čedadu hotel imeti svoj sedež. To pa nt 
bilo T£eč patriarhu Kalistu, da bi njegov sufragan ži%*el v istem mestu, 
kakor vojvoda, on sam pa med priprostim Ijudstom v Korminu. Zato 
je iz Čedada pregnal £kofa Amatorja ter v njegovi hiši sebi napravil 
stanovanje. Ko je vojvoda to zvedel, je dal patriarha prijeti ter od- 
peljali na grad nPoiium" tik morskega obrežja. Kmalu potem je lo 
zvedel iangobardski kralj Liulprand, ki je zarad tega čina kaznoval svo- 
jega vojvoda tako, da mu je vzel vojvodstvo ter na njegovo mesto 
postavil Djegov^a sina Ratchisa (SL 213). Ko se je Kalisl iznebil ječCf 
v katero ga je Pcmon vrgel, se je povrnil v Čedad, sezidal tu cerkev 
sv. Ivana ter nato še sebi postavil palačo. Po njegovi smrti so shranili 
njegovo truplo v cerkvi, katero je bil dal napravili (it. 214). 

Kalistov naslednik je bil patriarh Sigvalii. Bil je sorodnik lango- 
bardskega kralja Urimonlda, Doma je bil v Čedadu ter je ludi tu pre- 
bival. Trdi se, da je 42 let srečno vodil svojo cerkev, tedaj morebiti 
od 745—787 (£t. 219). Njegovo ime je omenjeno v neki listini iz leta 
762 (St- 233)- Bil je pastir oglejske cerkve tudi takrat, ko se je Tran- 
kovski kralj Knrol lela 774. polastil langobardskega kraljestva. Ohranila 
se je neko pismo tega patriarha, ki je novega vladarja prosil, da bi s& 
ne dotika) pravic oglejske metropole {il 268). 

Sigvaldov sovrstnik na Gradežu je bil najprej pa- 
triarh Emilijatt (747— 7&S), ki je vladal osem let in nekaj dni. Pred 
izvolitvijo je bil iz prvadijahon, potem pa arhidijakon gradeške cerkve. 
Ko je umrl, so ga pokopali v cerkvi sv. Evtcraijc (št 221). 

Za njim je bil Vitalijan (755 — 767) postavljen za oglejskega pa- 
triarha. Prej je bil dijakon in protonotar gradeške cerkve. Vladal je 
12 let in nekaj dni (št. 228\ Ta patriarh je najbrže leU 736. posvetil 
nekega Ivana za koprskega škofa. Pri tej priložnosti je novi koprski 
škof moral patriarhu kol svojemu melropolitu obljubili dolžno pokor- 
ščino. Po Ivanovi smrtt je ravno to obljubil njegov naslednik Senator 
takratnemu gr<idcškcmu patriarhu (Št 230). 

Za Vitalijanom je sledil patriarh Iran (767 — 803), ki je bil po 
rodu Triačan. V nekaterih virih Čitamu, da je bil 36 let predstojnik 
gradcški cerkvi (št. 237) Kakor že njegova prednika Donat in Antonij, 




LV 



uko je moral ludi on pri apostolski siolici iskati pomoči zoper svoje 
isprolnike, ki je bil v lem sluCaju t^ngobardski kralj kot zaveznik 

'ukrainega oglejskega melropolila. Langnbardi so napadli Istro, izpod- 
kopavali tu veljavo f;radeSkega patriarha ter njega samega ovirali, ko 
je hotel rrfiiii svoj poklic. Istrski fikofje, tako pi&e patriarh v svojen 
pismu do rimskega papeža Štefana IIL, ga no2i:jo ubogati ter so mu 
poslali nezvesti: tudi prigovarjajo ljudstvu, da bi mu ne dajalo kakih 
podpor. Nk drugi strani pa terjajo langobardski vojaki in pa služabniki 
njih cerkva vsak dan od ubogih istrskih prebivalcev razne dav&^ne. 
Zato ga prost, da bi se s pomočjo rimske siolice istrsko ljudstvo iz- 
trgalo iz langobardskih rok (6i. 241). 

Nato je papci Štefan III., ki je vladal od leta 76S. pa do 772., 
poslal Istrskim Škofom kaj ostro pismo. Karal jih je, ker hočejo s po- 
močjo posvetne obtasii odpasti od gradegke nadškofijc, katera ima že 
od starodavnih časov pravico, da jih sodi in posvečuje. Tudi jim je 
prepovedal, da se ne smejo med svboj posvečevati, Ukaital jim je pod 
kaznijo izobčenja, da se morajo odpovedati svoji duhovski časti vsi 
listi, ki so druge posvetili v £kofc ali pa bili sami prolipostavno po- 
svečeni. Z veliko ponižnostjo in s skesanim srcem naj se podvržejo 
svojemu nadškofu ler se uklonijo njegovi razsodbi in izjavi. Ako ne 
bi boleli ubogati, bodo iz cerkve izobčeni {it. 242). 

Papuž Štefan je odgovoril tudi gradcikemu patriarhu na njegovo 
pismo. Na^tnanja mu, da je s pnlrlim srcem zvedel o hudobnosti in ne- 
zvestobi istrskih prebivalcev. Tolaži ga, da naj nikar preveč ne žaluje, 
ter mu obljubuje, da hoče po zgledu svojega prednik.i, p.ipeža Štefana II., 
vse storiti za njego%'o srečo in varnost. V pngodb), katero so sklenili 
Bizanlinci, Franki in Langob^rdi, se mu je potrdila njegova istrska 
pokrajina ter se ž njo združila tudi benefika. Papež mu tudi omenja, 
da je upornim ikofum po Utri poslal ostro pismo (£t. 243]. 

Iz teh treh pisem je razvidno, da so se istrski ikfifje pač hoteli 
Izneverili gradeškemu patriarhu, ni pa rečeno, da so to tudi res storili. 

,Leta 803. so gradeSki patriarhi &e vedno imeli meiropoliliinsko oblast 
itz Istro.') Ker nimamo nobega tehtnega dokaza, da so bili istrski 
ftkofje kakih 30 let, to je nekako med 772. in 803. letom, pod oblastjo 

fOglejskih patriarhov, zato lahko trdimo, da so ves ta čas gradeSkcga 
vladika priznavali za svojega višjega cerkvenega glavarja. Langobardski 
kralj, ki je hotel na svojo stran dobiti istrske škofe, je že leta 774. 
Izgabil svojo krono; njegov naslednik, frankovski kralj Karol, je pa 
lahko vedel, da mu je gradeški patriarh naklonjen (gl. šl. 'i49), in zato 

'pač ni imel povoda, da bi mu bil na kak način zmanjšal njegovo 
oblast. 



'j Cl. listino ceurja Karola t da: 13. avftusia leta g<>3. (Kondlcr. God. dipl 
Istr. Id a. BOS). 



LVI 



Ko je leta 775 furlanski Tojvoda Hrodlgaud postal fraokovskemu 
kralju Karolu nezvest ler se hotel s pomočjo DizaDlioccv in pa raznJb 
langobardskih velika^v otT<»ti tuje nadoblasti, je gradciki patriarh 
Iran o tem gibanju poročal papežu Hadrijanu L, ta pa rečenemu kralju 
(it 249). 

Pri lej priložnosti ne smetno prezreti nekega dragega pisma ime- 
novanega papeža do frankovskcga kralja Karola. Med letotn 776. in 
780. jv papež naznanil kralju, da so Bizaniinci, ki so takrat še gospo- 
dovali po Istri, in pa nekateri Isirijanci oslepili istrskega 6kofa 
M a v r i C i j a , ki je hotel po ukazu frankovskega kralja kot zaščit- 
nika rimskega papeža po Istri puierjati patrimonialnc dohodke ter jih 
poslali v kim. Hizanttnci in Utrijani so namreč imelt Mavricija na sumu, 
da hoče Frankom izdati njih pokrajino. Papež prosi kralja, da bi za- 
povedal furlanskemu vojvodu Markariju, pri katerem se mudi pregnani 
Mavricij, da bi mu p^ima^al ter ga privcdel v njegovo ikotijo i^t 259). 

Fo smrti oglejskega patriarha Sigvalda je leta 7S7. Pavlin li. 
postal njegov naslednik, ki je naio do lela S02. vodil svojo cerkev 
(61.269). O njegovem rojsincro kraju in o njef>o%*i mladosti ne vemo 
nič zanesljivega. Prvikrat se omenja dne 17. junija leta 776, ko je bil 
Že učitelj na oedadski Soli. Takrat mu je frankovski kralj Karol, ko 
se je ir Italije skozi Ivrejo vračal v Francijo, podelil nekatera posestva 
v I^varianu na Furlanskem (št 255}. Kckaj časa se je mudil na dvoru 
frankovskcga kralja, kjer se je seznanil in izpoprijaznil z raznimi zna- 
menitimi možmi tistega časa. 

Kot patriarh je bil Pavlin na glasu zarad svoje učenosti in zgo- 
vornosti. Spisal je več sestavkov in razprav o takratnih verskih vpra- 
ianjih, tako n. pr. tri knjige zoper nauke urgelskcga škofa Feliksa 
(št 3^5), poiem spis. .^libellus s?crosyllabus* imenovan, v katerem je 
razpravljal o božji in človeški natori Kristusovi i,šl. 289, 290), dalje 
izpoved katoliške vere („symbolum catholicac fldei'') (št. 317), ter neki 
zapisnik, v katerem govori, kako je treba krstiti pogane (št. 303X Pavlio 
je zložil tudi več pesmi, med katerimi je žalostinka vsled izgube njego- 
vega prijatelja Krika za nas najvažnejša ^ši. 329). O nekaterih spisih se 
ne ve, jih je li on sestavil ali kdo drug. 

Pavlin se je rad udeleževal raznih sinod tistega časa ter pri 
lakib priložnostih tudi sam z uspehom posegal v razprave. Leta 792. 
je bila v navzočnosti frankovskega kralja sinoda v Reznem, na kateri 
so zavrgli nauk urgelskega Škofa Feliksa, ki je trdil, da je Kristus le 
božji posinovljencc. Da se je patriarh PavMn najbrže udeležil te sinode, 
bi smeli sklepati iz lega, da je kralj takrat (dne 4. avgusta) vsled nje- 
gove prošnje izdal dve listini, s katerima je podelil oglejski cerkvi 
razne pravice. tCna listina nam kaže, da je takrat oglejska duhovščina 
dobila pravico, da sme po smrti svojega patriarha si svobodno izvolili 



LVU 



naslednika; ondolna cerkev je pa bila opro£ficna nekaterih dav&iin 
(it. 384), V drugi listini pa £i'amo, daje kralj Karol takrat podelil 
oglejski cerkvi imunitetne pravice (4t. 285). 

Leta 794 je frankovski kralj sklical sinodo v Frankfurt, kjer so 
iz nova zavrgli nauk tolcdskcga žkofa Klipanda in ui^clskcga škofa 
Feliksa. Tudi te sinode se je Pavlin udeležil (Si 288) ter v zvezi z ne- 
katerimi drugimi £koti spisal razpravo o boi)\ ia človečki natori Kri- 
stusovi. Ta spis so potem poslali fipanskim pokrajinam in pa mctro- 
politu Klipandu (št- 299). Tudi kr.ilj je takrat pisal Elipandu ter se T 
svojem pismu skliceval na mnenje oglejskega patriarha Pavlina (&t. 290) 

Dve leti pozneje je Pavlin v Čedadu, svojem stolnem mestu, zbral 
sinodo, ki je izdala stroge določbe gled«! življenja duhovnikov in ver- 
nikov (Jt. a08). Nato je v obširnem pismu o njej poroial frankovskemu 
kralju ter ga prosil, da bi presodil, kako %'rednost imajo njih :)klept, 
katere labko odobri ali pa ne (&t. 309). 

Ker je bil Pavlin patriarh in učenjak, zato je naravno, da je bil 
v dotiki z raznimi znamenitimi možmi tistega časa. Večkrat se je obrnil 
do takratnega trankovskega kralja (St. 309, 335), pri katerem je bil 
dobro zapisan. Tudi pri kraljici Liuigardi je bil v milosti [št. 297). 
Velik prijatelj mu je bil opat Alkuin, kateremu je včasi pisal, a tudi 
od njega dobival razna pisma (£t. 271, 292, 294, 296, 297. 299, 317). 
Alkuin je Pavlina visoka cenil zarad njegove modrosti in učenosti. 
Da je bil furlanski vojvoda Krik tudi PavHnov prijatelj, je bilo že 
rvdcno. 

Oglejska patriarhija se je v Pavlinovih časih jako raziirila proti 
vzhodu po pokrajinah, po katerih so živeli večinoma poganski Slovenci 
m Obri. Vprašanje je, koliko je Pavlin storil za razširjanje krščanstva 
med tema dvema narodoma. Da je kdaj med karantanskimi Slovenci 
oznanjcvsl svcio vero, ni znano.') Ko so bili Obri leta 796, premagani, 
je Alkuin pozval svojega prijatelja, da bi začel raz&irjati krščanstvo 
med tem narodom. V pismu pravi, da oči mnogih so sedaj obrnjene 
nanj (na Pavlina), da vidijo, kaj bode storil. To delo bi bilo zanj labko 
že zarad bližine novopridobljcnih pokrajin, zarad njegove modrosti ter 
zarad njegovega dostojanstva. Pove naj mu, kaj je sklenil (Št 299). 

Se istega leta se je Pavlin s frankovsko vojsko napotil na obrsko 
zemljo. Ob reki Donavi so kristjani postavili svoj tabor. Tu so se na- 
vzoči škofje posvetovali o nekaterih verskih vprašanjih. Patriarh Pavlin 
je pri tej prilolnosti spisal zapisnik o razpravah, kako je treba krstiti 
pogane {Št. 303). 

Pavlin Se je le malo časa mudil v Panoniji, Bil je namreč mnenja, 
da škof ne sme bili več kot tri tedne zunaj svoje škofije Zato ga pa 

■) Kar piie n tem Nicok-tii (Vila Paulin)^ okoli lc» l&I8.,Ji; dvomUlve vred- 
nosti PnvI igodoTla^kl viri dc poroCaJo aii o leau 



LVin 

tudi že istega leta %'jdiino v Čedadu, kamor je sklical posebno sinodo. 
Je li potem fic kdaj priScl med Obre ali pa Slovence, ni znano. Zdi se 
mi, d« se je bolj brigal zn to, da bi med kristjani odstranil verske 
zmote in uvedel pravo krščansko življenje, kakor pa, da bi pripeljal 
DOvih ljudstev v Kristusov hlev. 

a. Začetek frankovskc oblasti po Slovenskem.') 

Omenil sem že, da se je leta 743. bavarski vojvoda Odilo zapletel 
s Franki v vojsko, ker ni hotel biti od njih zavisen- A ti so ga pre- 
magali ter prisilili, da se je moral odieČi svoji samostojnosti. Nekaf 
časa pozneje so Bavarci pomagali karantanskim Slovencem v vojski 
zoper Obre. Za pomoč, katero so dobili pri njih, so se morali podvreči 
vrhovni oblasti frankovskifa kraljev, katerim so bili tudi Bavarci po- 
korni. Ta zavisnost je bila iz prva neznatna, kajti Slovenci so obdržali 
svoje domače vojvode, ki so bili, kar se tiče notranjih zadev, brez 
dvoma popolnoma samostojni. Njih politična prostost se je najbrie ne- 
koliko zmanjiala leta 772,, ko so kričanski Slovenci z bavarsko po- 
močjo premagali svoje pnganskc rojake. 

V tistem času je gospodoval po Bavarskem vojvoda Tasilo ll„ 
Odilov naslednik. Delal je na to, da bi v svoji Vojvodini prišel do po- 
polne samosialnosti Icr se za vedno osvobodil frankovskega j»rm). 
Skrbel je pa tudi, da bi se sosednji Slovenci prej ko mogoče pokrist- 
janil), da bi si tako bolj utrdil svoj vpliv med njimi V ta namen je 
blizu slovenskih mej dal napraviti dva samostana, enega leta 770. v 
Innichcnu (£t. 239), drugega pa leta 777. v Kremsmunstru]< &I. 256). Temu 
samostanu je Tasilo razen drugih posestev podelil tudi neki slovenski 
okraj {.decania"), katerega predstojnik je bil iupan .Phvsso' in kjer 
sla uradnika Taljub in Sparuna izvricvala razne javne posle. Tudi je 
podaril temu samostanu trideset slovenskih družin in pa tisto zemljo, 
katero so ti Slovenci brez vojvodovega dovoljenja obdelovali v gozdu 
med Dielachom in Sierningom (fil. 256'. 

Havar.<tki vojvoda Tasilo je bil leta 781. prisiljen, da je obljubil 
frankovskemu kralju pokorščino ter dal poroke. Vkljub lemu je vedno 
mislil, kako bi dosegel večjo samostojnost. Zato se ni čuditi, da so raz- 
mere med Tasilom in kraljem Karolom ostale tudi v prihodnje napete, 
in tako je Icla 787 prišlo med njima do razpora. Krankov-ski kralj je 
stremi vojskami ki nad bavarskega vojvoda. Ko je bil Tasilo od vseh 
strani po sovražnikih zajet, se je podal ter iz nova svojemu nasprotniku 
prisegel zvestobo (št. 270). 



') Gl. dotifal sestavek v Spomenici tlBojletnlc« .Metodove smrti, lidola Matica 
Sat., str. 99-108. 




L1X 



Hilri) potem pa, ko je kralj Karol »pustil Bavarsko, je Tasilo 
pozabil danih obljub ler se zavezal z Obrr. da bi mu pomagali zoper 
Franke. Ko je kralj to zvedel, je sklical držitvni Kbor v tngclhcim, 
kamor so prifili tudi bavarski vojvoda in njegovi vazali. Ko so ti Ka- 
rolu naznanili, da mu je Tasilo postal nezvest ter se zarezal s pijan- 
skimi Obri, je bil zarad velcizdajo k smrti obsojen. Kralj mu je pa 
ztajSal kazen tako, da je moral iti v samostan. Enaka usoda je zadela 
tudi nj^ovo družino (St. 272) Frankovski vladar so je nato napotil v 
Rožno ler tu uredil zadeve bavarske dežele in njenih sosednjih pokrajin, 
da bi bile varne pred Obri. Nameslo dosedanjega vojvoda je izročil 
deS«lno upravo raznim grofom (6l. 274). 

Tako je priSlo lela 788. Bavarsko pod neposredno oblast Frankov. 
Karantanskim Slovencem se odslej ni bito treba ved ozirati na to, kako 
bi se prikupili Bavarcem; njih višji gospod je bil frankovski kralj. Ta 
ni v krvavem boju premagal Karaniancov in jih ni s sito primoral k 
pokorščini. pn£ pa so se oni prostovoljno podali pod njegovo vrhovno 
oblast Zato jim je pa tudi pustil njih domače vojvode in njih prejšnjo 
ttstavo. Taki vojvodi so bili razen Vojnomira in Inka, katera stA bila ie 
zgoraj omenjena, tudi Pribislav. Semik.i. Slojmir in Klgar <št. 331). 

Leta 774. je frankovski vladar premagal hmgobardskega kralja 
Deziderija, se polastil njegovega glavnega mcsia ter sam poslal gospodar 
langobardske dežele (it. 248). Tako je langobardsko kraljestvo s Fur- 
lanijo vred in i njo tudi kos slovenske zemlje prišlo v roke 
vladarju Karolu, ki je nato furlansko Vojvodino prepustil Langobardu 
H r o d g a u d u (ii. 253). 

Ko so je la leta 776. vzdignil zoper Franke ter s pomočjo Bizan- 
tinccv hotel za langobardskrga knlja povzdignili Deziderijevega sina 
Adalgisa (št. 252), se je Karol v drugič napotil v lialijo ter zadušil 
upor po Furinniji. HrodgauJ je bit takrat ubit. Frankovski kralj je 
nato prišel na Furlanska ter veliko noč, ki je biLi tistega leta dne 
14. aprila, praznoval v Trovisu. Dospel je do Čedada, kjer se je, tt 
smemo verjeti nekemu manj zanesljivemu viru, udeleiil lova v ondolni 
okolici. Furlansko zemljo je razdelit med frankovekc grofe (št. 254). 

Na Hrodgaudovo mesto je bil sedaj neki Mark ari j postavljen 
za furlanskega vojvoda. Omenjen je v nekem pismu papeža Hadrijana I. 
do fi^nkovskega kralja Karola, spisancmmed letom 776. in 780. (št. 259). 
.Markarij je gospodoval po Furlanski nižini najbrže du Timava In do 
Kraške planote proti vzhodni strani ter imel svoj sedež v Čedadu (glej 
Spomenico, sir. 100). 

Za njim je Erik iz Strassburga postal furlanski vojvoda. Kdaj 
sa je to zgodilo, ni znano; gotovo pa pred letom 795. Verjetno je, da 
je bil Krik tislf vojvoda, ki se je že lela 791. vojskoval z Obri (št. 281). 
Leta 795. ga zopet vidimo, ko se je v zvezi s slovenskim vojvodom 



LX 



Vojnomtrom napotil v Panonijci (St. 293). Ltta 799. se je vojskovat pri 
Trsatu, kjer so ga [>a ondolni prebivalci ujeli in ubili (9i. 326). Izgubo 
lega moža sia bridko občutila Alkuin in patriarh Pavlin (3t- 328, 329). 
Pni ga hvali zarad njegove pobožnosli in ponižnosti, drugi pa po- 
udarja, da je ukroiil divje narode ob Dravi, Donavi in dalmatinski meji. 

/stra, posebno pa njena pomorska mesta so bita takrat, ko si ju 
frankovski kralj podvrgel Furlanijo, v rokah bizantinskih cesaijer, 
katerim ni bilo ljubo da se je frankovska oblast razširila do njih mej 
(Spomenica, str. lOO). Preganjali so može, o katerih so sumili, da so v 
Kvezi s fninkovskimi vladarji. Znano je, da so istrskemu £kolu Mavriciju 
med letom 776. in 780. Bizantinci v zvezi z nekaterimi istrskimi pre- 
bivalci iztaknili oči ter ga zapoiilt iz njegove Škofije (it. 259) 

I<ela 788. je med Franki in liizaniinci nastala vojska, v kateri so 
bili ti premagani ter potem morali skleniti neugoden mir (Spomenica, 
100). Odstopili so Frankom Istro, Libureija in Dalmacijo; le dalma> 
linska pomorska mesta so si še obdržali. Kar se tiče istrskih mest, so 
pa6 vsa pri&la pod frankovsko oblasr, kar je razvidno iz zapisnika o 
rižanskem zborovanju (Izvestja, IV, 52). Istra je dobila novega vojvodj, 
namreč Ivana, ki se je že leta 791. hrabro boril z Obri (it. 281}. 
Istrski prebivalci so morali pod frankovskim gospostvom svojim novim 
vladarjem plačevati nekaku toliko davka, kolikor prej Bizantincem. 

V osmem stoletju so ob Donavi in Tisi po sedanji ogrski nižini 
prebivali Obri, kati^rih oblast je nekaj časa proti zahodu segala do reke 
Aniže. Na njih zemlji je živelo mnogo Slovencev in drugih Slovanov. 
Nekatere listine devetega stoletja dokazujejo, da se je nekdanja obrska 
zemlja med Anižo in I.ilavo zvala tudi Slovenija. 

Z Obri se je, kakor je bilo že povedano, zvezal bavarski vojvoda 
Tasito. Vsied tega so oni leta 788. poslali eno vojsko do meje Bavar- 
skega, drugo pa na Furlansko. Na obeh straneh so bili premagani ter 
prisiljeni, da so se vrnili domov. Ko so iz nova Se v večjem številu 
prišli do IpuŠe, so bili zopet pobiti. Kmalu potem se je vneta četrta 
bilka, v kateri so bili prav tako poraženi, kakor v prejšnjih (št. 273, 
277). Ti boji so pač nekoliko ponižati Obre, nikakor jih pa niso po 
želji frankovskega kralja popolnoma uničili. Leta 790. so prišli obrsk) 
poslanci h kralju Karolu v \Vorms in nato je tudi ta poslal svoje za- 
stopnike k Obrom. Dogovarjali so se o mejah med frankovsko in 
obrsko državo; a ker se niso mogli zediniti, je prišlo kmalu do novih 
bojev (št. 278) Verjetno je, da so se pogajali in potem sprli zarad mej 
med Karanlanijo in obrsko zemljo. 

Leta 791- se je frankovski kralj s svojo vojsko napotil nad Obre. 
V Kcznem je zbiral svoje čete. med katerimi so bili tudi nekateri Slo- 
vani. En del armade se je pomikal na južni strani Donave proti vzhodu, 
drug del pa po njenem severnem bregu, po reki pa so plavale ladj«. 



LXT 



Prvikrat je kralj postavi! svoj tabor pri Aniži, kjer je ostal tri dni, 
namreč od 3. pa do 7. septembra (St 280, 2SI). 

Med tem (asom so se druge frankovsku trume iz Italije skozi 
slovenske pokrajine napotile nad Obre. Dne 23. avgustu je priilo do 
bojji, v katerem so bili Obri pobiti. Med tistimi, ki so se takrat po- 
sebno odlikovali, je bil tedanji istrski vojvoda (najbržc Ivan), potem 
neki £kor in pa nekateri grofje (it. 280, 2RI). 

Brez dvoma je srečni nastop južne vojske obmbril tudi severno. 
Ko Obri &igledajo tako množico sovražnikov na obeh straneb reke 
Donave, popustd svoja utrjena mesta ob Kampu in na Kumbergu ter 
začni) bežali. Frankovske čete se nato brez posebnih izgub pomikajo 
dalje in pridejo kmalu v P^nonijo, in sicer du izliva Rabe v Donavo. 
Ko so močno npustoSilc nbrsko zemljo ter si nabrale mnogo ujetnikov, 
so se povrnile na Bavarsko (št 280). 

V naslednjem letu je kralj Karol ostal v Rezncm ter delal pri 
prave za novo vojsko z Dbri, kajti vzel jim jo bil le en del njih dežele. 
Dal je napraviti premakljiv most čez Donavo, da bt lažje spravljal svoje 
trume na drugo stran (&t. 2S3). Ker so se pa med tem £asom zopet 
vzdignili nemirni Saši, je bil prisiljen, da je odložil vojsko z Obri na 
poznejši čas (St.287). 

Ko 50 ti videli, kako se frankovski kralj pripravlja na vojsko 
zoper nje, so se začeli bati za svoj obstanek. Ker so bili različnih 
misli, kako naj bi odvrnili pretečo nevarnost, so poslali med seboj ne- 
edini. Ena stranka, katero je vodil neki „ludun', je menila, da bi bilo 
bolje, ako bi se podali ter ne nadaljevali nesrečno pričele vojske. Do- 
tični tudun je leta 795. poslal poslance k frankovskemu kralju ter mu 
naznanil, da se mu ho& poklonili ter postati kristjan (St. 291). 

Nesloini Obri so se začeli med seboj vojskovati in njih najvišja 
glavarja, kakan in jugur, sta bila premagana in ubita. Frankovski kralj 
je porabil to priložnost ter iz Ilalije poslal nad Obre precej veliko 
vojsko, katero je vodil furlanski vojvoda Erik. Temu se je pridružil 
slovenski vojvoda Vojnomir s svojimi trumami. Vse te čete so pmi 
koncu leia 795. udarile na obrsko zemljo, premagate Obre ter razruiile 
njih trdnjavo, katero so Franki zarad njene zunanje podobe imenovali 
Mriog". Pri tej priložnosti se je Erik polastil neizmernih obrskih za- 
kladov, katere je poslal svojemu kralju v Aacben {iL 293). 

Kmalu potem, najbrže v spomladanskem času leta 796, se je 
obrski ludun, kakor je bil obljubil, oapoiil h kralju Karolu v Aachea 
ter se mu podvrgel. Dat se je z vsem svojim spremstvom krstiti ter 
se nato z bogatimi darili povrnil v domovino. Tu se je sicer zopet 
izneveril Frankom, a kmalu je bil tarad svoje nezvestobe kaznovan 
(žt. 295, 299). 



LXii 



V poleienskem ^su istefta teu je kralj Karol poslal svojega $toa 
Pipina s prcccjSnjo vojsko v Panonijo. Obrski vclikaSi io pa novi kakan, 
katerega so bili pred kratkim postavili, so mu pnlli nsprolJ ter mu 
obljubiti pokor&čino. Pipin je fiel tez Donavo ter dospel do rairužene 
tibrske trdnjave {it. 301, 302). Poleg imenovan« reke se je i navzoiimi 
Škoti posvetoval, kako bi bilo treba Obre pridobiti za krščanstvo. 
Oglejski patriarh Pavlin je bil mnenja, da so Obri brezboini in neumni 
ljudje ter pravi lepci (it. 303). Ko se je Pipin vraial proti dotnu. je 
izročil zemljo po Dolenji Panoniji okrog Blatnega jezera onosiran reke 
Rabe do Drave ter do izliva te reke v Donavo, kolikor je je bilo v 
njegovi oblasti, solnogr^Skemu Škofu Arnu, ki naj bi skibel za poduk 
in božjo službo med ondotnimi Obri in Slovani. Vendar je to storil s 
prislavkom, da to daritev potrdi tudi njegov oče Karol {&L 301). 

V jesenskem času se je Pipin povrnil iz Panonijcv Aacfaen, kamor 
je pripeljal ostali del obrskcga zaklada ter mnogo ujetnikov. Alkuin je 
pri Karolu in Pipinu prosil za ujete Obrc ter bil tudi usli&an (it. 301, 
310, 311). Dalje je poudarjal, da ne bi bilo prav, ako bi se med Obri 
izterjevala desetina (it. 304). Preskrbeli jim je treba miroljubnih in pa- 
metnih pridigarjev, da jih bodo podučevali v božjih resnicah (it. 305). 
Ljudje naj prostovoljno sprejemajo sveto vero, ne pa prisiljeni. S tistimi, 
ki so ie le posuli kristjani, je treba mehko postopati, da bi jih pre- 
velika strogost ne odtujila kričanslvu (it, 307). 

V naslednjih letih so se morali Franki včasi bojevati ne samo z 
Obri, teiDuč tudi s Slovani. Že let« 797. je bil kralj Pipin z bavarskimi 
in langobardskimi četami poslan nad Slovane, katerim je opusto^l njih 
zemljo ter jih prisilil k miru (£L 312). 

Ti Slovani, kateri se tu omenjajo, ne morejo biti drugi, kakor 
Hr\'atjc med Dravo, Savo in Liburnijskim lalivom. Na Slovence ne 
moremo misliti, ker so bili takrat ie frankovski podloŽoiki. Znano je, 
da je ojib vojvoda Vojnomir pomagal Eiiku, ko je ta icl nad Obre. 
Letopisec govori o dveh armadah, izmed katerih se je ena borila s 
Slovani, druga pa z Obri. Prav vcrjeino je, da so se ti, ker so bili 
sami preslabi, da bi mtgli odbiti frankovskc navale, združili s Hrvati 
Icr uko tudi te zapletli v boje s Kranki. 

Utegs leta je tudi furlanski vojvoda Erik peljal svojo vojsko, 
sestavljeno iz Langobardov in Frankov, nad Obre, ki so iz nova pre- 
lomili dano besedo. Premagal jih je ter prisilil, da so iskali milosti pri 
svojih nasprotnikih. .Meseca novembra so priiti njih poslanci z bogatimi 
darili h kralju Karolu v Hcrsicllc pri \Vcseri (it. 312). 

Frankovske čete so pač leta 797. prisilile del Hrvatov med Dra%'0 
in Jadranskim morjem, da so s kraljem Pipinom sklenili mir. A kmalu 
so se premislili ter se leta 798. zopet vzdignili (4L 323). Nato je voj- 
voda Erik dobil nalogo, da jih prisili k pokoričini, kar se mu je kolikor 




LXIIi 



toliko tudi posrečilo. Razširil je frankovsko gospostvo na eni strani do 
dalmiitinske meje, na drugi pa iez Srem do Drave in Don»ve (H. 329). 
A ko je Icu 799. oblegal Trsat pri Reki, so ga ondotni prebivalci ujeli 
in ubili (it. 326). Oglejski patriarh Pavlfn je po njegovi timrti zložil 
pesen, v kateri je zarad izgube milega prijatelja izrazil svojo žalost ter 
poveličeval njegova dela. On pravi, da naj za Erikom žalujejo skale 
ob reki Timavi, potem Donava, Sava, Kolpa, Mura, Nadiža, Krka in 
vrtinci reke Soče. Njegovo ime naj objokujejo Srem, Pulj, oglejska 
zemlja, Čedad, korminsko polje itd. Ukrotil je divje narode ob Dravi, 
Donavi in dalmatinski meji. Zemlja ob liburnijskcm obrežju, kjer je 
izgubil svoje življenje, naj bode prokicta ter naj jo ne moči ne dež in 
ne rosa. Erik je padel v bilki, ko se mu je zlomil ščit in ko je bil 
njegov meč ie ves krvav (Si, 329). 

Istega leta. kakor vojvoda Erik, je tudi grof Gcrold, predstojnik 
Bavarskega in svak kralja Karola, izgubil svoje življenje. Ko je dne 
1. septembra v Panontji urejeval svoje trume, da bi se bojeval z Obri, 
je bil z dvema drugima vred umorjen. Kdo je to storil, se ne ve 
($t. 326). Obri so se bili namreč takrat zopet uprli. Alkuin je bil mnenja, 
da je bila malomarnost Frankov kriva, da so se jim izneverili (51. 327). 

V tistem času je bila vojska z Obri skoraj do dobrega končana. 
Koliko bojev je bilo in koliko krvi se je prelito, to je takrat dokaiovala 
Fanonija, ki ni imela skoraj nič več prebivalcev. Kraj, kjer je stala 
glavna kakanova trdnjava, je bil tako zapuščen, da ni bilo daleč okrog 
nič človečkih bivali^. V teh bojih jo bilo vse obrsko plemstvo uničeno 
Franki so imeli od te vojske velike koristi, ker so dobili iz Panonijc 
neizmernih zakladov ter postali kar čez noč bogatini (hI 336). Njib 
izgube so bile primeroma majhne, ker so jim v raznih bitkah pomagali 
Slovenci, Langobardi, Bavarci in drugi.') V pokrajinah, v katerih 
so do takrat Obri prebivali, so se zaceli širiti Slovani in potiskati svoje 
nekdanje tlačitcljc vedno bolj v krit (Spomenica, 107), Nekateri Obri 
niso boleli posuti frankovski podložniki ; rajži so zapustili domovino 
ler &li čez Tiso v vzhodncjiti kraje ($l301). 

Tako .<^mo tedaj videli, da so proti koncu osmega stoletja vse 
liste pokrajine, po kalenh so takrat v večjem ali manjšem Žtevilu 
živeli Slovenci, priilc druga za drugo pod frankovsko oblast. 



'] Conv. Uag. et Canat- c 3: ,. . . quou3^ue Franci ac Bagoarii cum Q u a- 
rantanls cooUnula atntgeodo belUs eos (se. Uunos) stiperaveniat.* 



LXIV 



O zgodovinskih virih. 

Agathtaa acbolastieas iz Myrene v Mali Aziji je iivel v sredi 
ficstega slolclja. Umrl je najbržc pred loiom 582 Spisal je pci knjig 
zgodovinske vsebine, ki so nekako nadaljevanje Prokopijevjh spisov 
ter obstigaju dobo od 552. do 55S. Naslov lega njegovega dela se po 
lyonskem kodeksu glasi .llif': ^,; 'h.<:^navc> t^>E-.Mii;'', po valicanskcm 
pa „De bello Gothanim". Kar piSc, }e večinoma zanesljivo. 

Jadaje'): 1) Agatliiae De impcrio ct rcb. ge&tis Ilbri S, ed. Vulcanitis, 
Lusd Batav 1&94. — 2} Ed. N iebuh r in Corp. libl. Byain\^ Bonn 1828- — 
3) Migne, Patrol., Ser. gr., LXXXVIH. - ♦. Dindorf in HiM. graec. mia., 11, 
Llpiuac 1871- 

Agnetli Liber pontiHcalia eccleaiae Raveanatis. Agnellus 
je bil opat v Ravenni ter je okoli I. 846. opisal delovanje ravennskih 
fikofov, zaČcnii s sv. Apoiinarjem ter kon&ivSi z nadSkofom Jurijem, 
ki je najbrže leta 844. umrl. Za starcjto dobo je rabil razne vire. 

tadaje-. 1} Agaelll . . ■ . liber poniir., cd. Bcncd. Bacchlnlua, Modena 
I70S. - 2) Muratori in ScripL reclUl., 11, UlUn 1723. — 3} Migne, PatrOtog., 
Ser. Ut., CVI. — 4) ilolder-Eggcr in UG. SS. rer. I..angob. 

Alcttinas abbas s. Martini Taroneasis. Alkuin je bil rojen 

okoli leta 735. v Vorku na AngIcSkem, kjer je pozneje, ko je odraste!, 
postal duhovnik in voditelj Šole pri ondotni stolni cerkvi. Ko se je 
seznanil s frankovskim kraljem Karolom, ga je la pozval na svoj dvor. 
Leta 796. je postat opat pri sv. Martinu v Toursu in leta 804. je umtl. 
Alkuio se je močno trudil, da bi odstranil razne verske zmote po fran- 
kovski drŽavi. Svojim prijateljem in drugim osebam, kakor oglejskemu 
patriarhu Pavlina, soloografikemu nadškofu Amu itd., je večkrat pisal. 
Ta pisma so važon vir za zgodovino tistega časa. 

ladaje: I) Alcui&i opera ed.Frobenlus, I, Ratisbon. 1776. —2) Uigne, 
Patrolog, Ser. Ut, voL C. - 3) Jaffi, BibL rer, Ceim., VI, Berlin 1873. — 
4>Dainin1erv MG. £piM, IV. 

Anaatasii BibUotbeearii Cbronographia tripertita. Med 

873- in 875. letom je bibliotekar Anastazij na podlagi Nikepborove, 
Synketlove in Tbeophanove kronike spisal neko novo, ki je imela tri 
dele (tripcrlita). Ta kronika je večinoma le prevod posameznih od- 
stavkov iz prej omenjenih kronik. Tu in tam je pa Anastazij tudi je 
kaj novega dodal. 

Tadaje: \) Fabrottu* v Hist. BjianL »cript , Parii lfi49- — 2) Bekker 
v Corp, Kripl. hist. B)-jantinac, Bonn 1841. — 3) Migne, Patrolog, Ser. gr., 
CVIll. (IMI). — 4) Boor v drugem ivezku svojega dela .Tbeopbania Cbrono* 
grspUa', Llpsiac ises. 

') Nat-adno la lem iiraiem ea doličnih mc&tib niso navedene vse iid^. 
Uarrikaka starejia, MalMJia ali pa Slovenoem maivj pristopna je upuAčeaa. 



— — — — 



LXV 



Aadreae Bergomatia htatoiia. Imenovani pisatelj, ki je bil du- 
hovnik v Bergamu, je okoli leta 877. na kratko opisal zgodovino Lango- 
bardo\ od 568,— 877. Zi starejSo dobo je zajemal iz Pavla dijakona. 
Kar nam pripoveduje iz tistih časov, ko je sam iive), je zanesljivo in 
natanoRo. 

iMdaJe: I) Hermannu« I>bilomuxU!( ap. Mencken, Scnpl. nr. G«Rii., I, 
Lipsiae U28. ~ 2) Muratori, Antiqu. Ital., I, Mediolaa. 1738. — 3) Perti v 
MG. S&, m. - 4) Migne, Patrolog., Ser. Ut., CLI. — S) WaUi v MG. SS- 
nr. Langob, Hasnover is?«. 

Aanales Admantenses obsegajo dobo od 1 — 1250 ter so v obče 
zanesljivi. Za starcj&i ^se je gradivo izpisano iz drugih letopisov. Za 
naio slarcj&o zgodoviao je v njih le ituto notic. 

fMdaJe; I' Per, Scripi rer. AuKir^ 11, 163-137. — 3) Walteilbach 
v MG. SS.. IX, S69-69.1. 

Annales Alatnannici se začenjajo z letom 703. ter st^ajo do 
leta 768, njih razna nadaljevanja (continuationes) pa do leta 926. 
Izpisovali so jih večkrat poznejii pisatelji, ko so sestavljali svoje 
kronike. 

iMA^e: I) i'ert* i MG. SS., I, 22-6«. - 3} Henking v Millheitungcn 
lur vateriaoil. ToKb.. XIX, St. Gallen ISH4. 

Annales Aliaheascs maiorca obsegajo dobo od 708— 1073 l«r 
30 sestavljeni na podlagi raznih drugih letopisov. Zuvejo se tako po 
bavarskem samosUnu Nieder-Allaichu, 

/mJ^^v: DGicscbrcchtinOcfcIcv MO. SS, XX. 378 -634 - 3) Is« 
pbatctja v Scrtplores rer. Germ. In ubuid scholar,, Hanitmer ISiit. 

Aaaales s. AmaadL Tem letopisom je najprej Peitz dal to ime, 
ker je mislil, da so nastali v St. Amandu v tournayski škotiji na se- 
danjem severnem Francoskem. To delo, katero se začenja z letom 6S7. 
ter sega do 810, se sme uvrstiti med najstarejše letopise, iz katerih 
so potem drugi zajemali. Za naio lokalno zgodovino nimajo skoraj 
nobene vainosii 

iMttaje: 1) Duchesne, Kutt. Franc. Kript., III. - 2} llouqaet, KecudI 
dos hlstofkns d«§ Gauks ct de 1a Fnncc, ti. ~ 3) Pcrt« v MG. SS. I, 3-14- 

Anaales Augienses obsegajo dobo od 709—954. Nastali so 
v Reicbenau-u ob Bodenskcm jezeru na podlagi nekaterih drugih leto- 
|MS0v, lako n pr. Ann. Alamann., Sangallcns. in Wcingarl. 

Imdaje: 1) l*erl7 v MO. SS, I, 67-69. — Z) Migne, 1'airolog., Ser. lat., 
CXLII, 1209-1214. 3)Jaff<i, Hibi, rer. Germ., lil, 702-7uS, 

Anaales Biobardi, gl. Annales regni Franconim. 

Aanales s. Emmerammi Ralispoaen. maiores (a. 748 — 823) 
Zovejo se ti letopisi po rezenskem samostanu sv. Kmcrama. 

/Mdajt: n M a bi II OD, Vctera aiulccta, Pans, 16d«, IV. — 2) MG. SS- I, 
93-93. - 3 Migne, Patrolog., .Ser tat., CXU, llOS-tlO«. 

Aaaatea Fuldeaaea (a. 6S0 - 901) so zanesljiv zgodovinski vir, 
katerega so sestavili razni dobro podu6eni pisatelji. Za starejše čase 
ammu. i 



LXVI 



je dotiČni pisatelj (Enhard = Einhard) porabil Aon. Lauris3.iDiD^ Abb. 
Sithtens,, izgubljiinc dvorne letopise in ie druge vire ; dobo od 838 - {^63 
je opisal fuldski menih Ruodolf, in zadnje tri dele pa lopet drugi 
pisatelji. 

itUttje: Vi Frcbsr GerOL rer. sehpt.,Kr<akfuni6oi>, V, p. i -SS. — 2) Dd- 
ChesBS, Scrlpi. rer, Fram;, (16S8), II, 631-SM. - 3) PeritvMG SS., I, 
»43— 41S. ~ 4t Kuri:«, Ann. Fuld . Hannorer, 1691- 

Aaaales (raclferbylani (Wo]fcnbultel) so dobili ime po kraju, 
v katerem so naili dolični rokopis, ter obj^ajo dobo od 741—823. 

iMdajt: I) Freher, Geroi. rer script ed. Stniv« (1T17X I, 7T — 2) Parti 
t MG. S&. I, p. 33-46. 

Aoaates Javavensea maiorea (a. 550— 835) so nastali v Sol- 
aogradu. V NVilrzburgu se nahaja iznrni rokopis teh analov. 

JšS9i4: 1) Eccardus, Comrncntarti de rebus Fnncti« Ori«nlatU, M'|rGe- 
burgl (1719), I, 804. — 3) Pcrif v MG. SS., I. 8;-S9 In pa lil. 121, 1». 

Aaoalca Jttvavenses miaores (a. 742—814) so bili leta 816, 
spisani ter dobili po Solnogradu svoje ime. 

i»4ajt: \) YACAtA\i^ (>)mnncmuil. I, MS — S) Peru, MG, SS, I, S8, 69 
In pa [II, 122, 123. 

Aaaales Laubaeeaaes {a. 687-926) se zovejo po samostanu 
Lobbesu-u pri Lutlicbu. Prvi del do leta 8)4. je predelan po Ann 
s. Amandi ter ob enem tudi nekoliko pomnožen. 

/Mdtijt: l| Pert« v MG, SS, I, p. T— IS, 62-SS- 

Anaales Lauresbameaaes (a. 703—803). To ime jim je dal 
Pertz, ker je mislil, da so nastali v Lorschu na Hesenskem. Njih prvi 
del sega do leta 76S., drugi pa osulo, 

/Md^^fe: 1} Perl« v MG. S&, 1, p- 22-39. - 2) Kali, v Jabresbertcbt dca 
UnierBjmn. v. St, Paul, i»89. — 3) Muraiorl, Sciipl. rer. Ital, It, 110. 

Aanales Laurisacaaea maiorea, gl Annales regnl Fraacontm. 

Aanales LaurisseDses minores (a. 680-817), Ti letopisi so 
povrini izpiski iz Fredegarja in drugih virov. Za naio lokalno zgodo- 
vino je v njih le malo notic. 

iMdaJe: 1) Perl i, v MG.SS., I, 112-123.- 2] Waitc, v SiUungabertchteii 
dcr BcDincr Akadcmic, XIX, (tSS2), p. 409-416. 

Anaalea Maximiniani (a. 741—811) se zovejo po samostanu 
sv. Maksimina v Trieru ter so nekaka kompitacija, ki je kmalu po 
letu 811. nastala. Ko je dotiČni pisatelj sestavljal svoje delo, je pred 
seboj imel Gesta pontif. Kom. in pa razne letopise. 

/#dq/« : 1) W a i 1 1 v MG. SS , XIII, p. 19-2B. 

Annaics Metteaaes (a. 687-830) so nastali v Metzii. Pisatelj 
je porabil razne vire, med njimi tudi nekatere take, ki se nam niso 
ohranili ; zarad tega ti letopisi niso brez vainosli. 

iMdaje-- t) Ducbesae, Hiat. Franc, scrtpi, lil, p. 263— 333. - 3) PerK 
v MG. SS., I, 316-336. 



Lxvn 



Aan/ilen MoseUani («. 703-797) so » najslarejSih delih nekak 
eksoerpt iz izgubljenih dvoroib letopisov. Poznejfii pisatelji so Ann. 
MosclUni večkrat uporabljali. 

Itdnje \) Lappenbcrg v MG. SS, XVI, p, 49«— «99. 

Annales Satariani (a 708—791) se zovejo tako po samostanu 
sv. Nazarija v Lorschu. Za naio domačo zgodovino imajo le malo 
porabljivega. 

iMČaje: i)Freher, Corpus hbL Fr., I, p. 86-90. — 2} Duchesne 
Hi«L Franc, aoipl. It, p. 3-6. - 3) Pe rti v MG. SS.. I, 33-14. 

AoDoIes Petaviaai (a. 687 - 804) so dobili to imo po nekdanjem 
lastniku njih rokopisa. Nekateri zgodovinarji menijo, da so tt letopis 
nekaki izpiski iz neohranjcnih dvornih letopisov, drugi, kakor 
VVaitz:, pa trdijo, da teb dvornih letopisov nikdar bilo ni. 

IšJo/4: 1) Oucbesno, HIst. Prtnc. scripl.. II, p. 6— lu. — 2) Pertx v 
MG SS^ I, p. T-tS. 

AuBttles regai Fraacorum obsegajo dobo od 741 — 829. PcrU 
(MG. SS., 1} jih je imenoval .Annales Laurissenscs malores" in pa 
.Einhardi Annales" Bilo je ve£ pisateljev, ki so jih sestavljali. Prvi 
med njimi jih je okoli leta 783. pri&l ter potem nadaljeval do leta 795. 
Njt^v naslednik je bil mcnib Einhard, ljubljence takratnega vladarja 
Karola, ficgar življenje je tudi v posebnem delu opisal V obče so prej 
imenovani letopisi zanesljivi. Mnogi poznejii analisti so jib uporabljali 
in izpisavali. Za našo zgodovino je v njih marsikatera dragocena notica. 

Uic^e\ 1) Pcrlx v MG. SS, I, p. 124— 2IK. — 2> Kune, AbbiIcs rcgnt 
Fnncorum, p. I^ITS. 

Aanales s. Jiudberti Salisbur/ienais {t. 1—1286). Kaže se, da 
so v Solnogradu okoli lela 1180. sestavili nekako kronologično kom- 
pilacijo ter so jim pri tem delu služili razni viri, kakor Historia mis- 
cella, Gesta Francorum, Fred^ar, Pavel dijakon. Gesta pont. Rom., 
Ano. Fuld, in še drugi letopisi. Tu kompilacijo, ki se pa nam ni ohra- 
nila, so porabili razni pisatelji, katerim se imamo zahvaliti za Ann. 
s, Rudb. Satisb, Ann. Admunt., Auct Garstense itd. Za naslednja leta 
so putem samostojno opisovali razne dogodke. 

/tAOe- i) WaHcnbich v MG. SS, IX, p. 7Sa-8I0 

AoaaUs Salisbur/ienses (a. 499—1049) se večinoma ozirajo 
le na lokalne solnograftke dogodke. 

Ig4a)t: 1) Pen« v MG, SS., I, p. W-90. 

Aunatea Saagalleases breves (a. 708— 899) so nekak izpisek 
Iz Ann. Alamannici Nastali no v St. Gallenu na Švicarskem. 

/a^«: I) Anin Pcrti v MG. SS, 1, p 6«-&S. - » Hcnktng 
v Mltlhellungtn lur vaierUnd Gcsch., X1.V, 330~323, Se. Callcn 1884. 

Aanales Sangallenseit maiorea (a. 709- 1056) so do leta 918. 
izpisani iz Ann. Alamannici; od leta 919. »o pa samostojno delo, ki 
ni brez vrednosti. 

rad{it»; l)Arx In PerK v MG. SS., I, p. 7S— «9. — 2) H e n k i a g, t. e. 



Lxvni 



Anaates Sithieases (i. 54^—823) so dobili to ime po samo- 
sUdu Sithiou v Sl Offl«r-u dr scverneio Fraocoskem, kjer so naili 
dolijni rokopis. Ti letopisi se v nekaterih točkah ujemajo z Ann. regni 
Krancorum. 

tMdoJe: 1) Mone v Anteiger f. Kiuide 4er teutKben Vondi, V (t836^ 
p. S— 11. -^ 3( Wai(i v MG- SS.. XIII, p. 35. 

Annales Tiliani (n. 708—740 ter 741—807). Prvi del teh leto 
pisov je vzel iz Ann- s. Amandi, drugi je pa izpisek iz Ano. Peuviani 
in Laurissens. n»i. Zovejo se po nekdanjem lastniku njih rokopisa. 

Itdaje: 1) Duchcsnc Hls'. Fnac. ftcript , II, p. II. — 3) Pertt r MG. 
SS- i, p. 6-« ta 2i»-L>24. 

Annstlea WeingArten8es (a. 708—936) so do leta 918. le nekak 
Izpisek h Ann. Alanannici. Zovejo se po samostanu sv. Martina v Wein- 
garteou v konstanSki &ko8ji. 

Itd^e: 1) Hes». Monuiacnta Ouelflca, pars hiat., p. 269-274. — 2)Perti 
T UG. SS., I, 65-67. 

Annales Kantenses (a. 640—874). Starejii deli teh letopisov 
so kompilactja, od leu 831. naprej so jih pa sesuvljali razni istočasni 
pisatelji. 

iKdnit: 1> Pcrir v MG. SS,, II, p 217-23S. 

Anonymi Ravennaiin Cosmograpbia. — To delo je bilo med 
letom 667. in 670. sestavljeno. Pisatelj, iegar ime nam ni znano, je iz 
raznih starejših virov zajemal in tako je v svoji knjigi bolj orisal listo 
zemljepisno stanje, kakršno je bilo za Rimljanov, kakor pa tisto, ka- 
kriso )e bilo v njegovem fasu. 

/gda/e : I) Pl 1' o rc h C r O n v Parttu leta 1689. - 2})ak. Gruiiovtu!! 
ku lb96 <1u>itec nui^ka). — 3j Abr. Gronoriua leta 171*2. — 4) Pinder 
et Parltaey v Bcritau leta 1860. 

Aactariam Gursteasc (a. 450—1139). Ko sem govoril o 
Aaa. s. Rudb«rii Salisburg., sem tudi omenil, kako je nastal spis Au- 
<miam Garstense. 

/«Av«: I) Wattcabach v MG. SS., IX, p. S61— 569. 

Sedme Chronica |1) Liber de temporibus, 2) De ratione tem- 

■] ab a. 1—726. — Obe kroniki, kateri >e Beda spisal, sta deli 

iKČiOi krooologiČnih razprav. Najprej je sesuvil krajše delo „Uber 

■forilMS*, v katerem je od poglavja 16 20. manjka kronika, ki 

te kta 703. Nato je spisal daljšo razpravo „De temporum ratione", 

ust K od poglavja 66—72. nahaja večja kronika, ki st^a do leta 

«r i« bdi v naslednjem letu spisana. 

tm^m- M MU Auct. ani tom. MU. 

Jaatipiaaas, gl. Giustiniani Bernardus. 
Cbronicoa (i. 1 — 1100). Bemold je bil menih v sa- 
Ib < Črnem lesu, pozneje pa v Schaffbausenu, kjer je 



LXIX 



tudi leta 1 100. umrl. Za slarejSo dobo nima njegova kronika prave 
samostalae vrednosti ; iivirao je njegovo delo fie le od Icu 1074. 
naprej 

iMdaje^ 1} Pertr vMG.SS.,V, 3S8-467. -2) Migne, Patmlog., Ser. lat, 
CXl.VIH. p U99-I4«. 

Brevea aotitiae obsegajo kratke odstavke, v katerih je po- 
vedano, kako sn razni možje ustanovili in obdarovali solnograško 
škofijo in solnogražke Famostane. Spisane so bile najbrže okoli 
leu 790. 

l*d«ft.- I) Can islub, Anil^uc IcctionU toni. VI, I14;— 1170. — 2) Haa- 
naga, Theuurus mOBURicatorum, llJt', i^j?— 4;«. - 3) Hanait, (rcrm. uacrm, 
Au^urg 1T2V, II, 19-32 — 4) (Klclm*ym), Ju^avja, SaUburs, i;(i4, AdIishb, 
p. 30— 48. — A) Keini, IndiculuH Araonia el brcve» Dotitiae, Mancben 1S69. — 
ft) Hauthaler, Saliburger LrkuBdcabuch, Saliburg. IS9K, I, p. 17—49. 

Carniea de AqtiileitiH attaiqaam reafauranda. To pesem je 
v slabem jeziku zložil neki neznan pisatelj najbržc med letom S44. in 
855. Mož je pristaš gradeSkih patriarhov ter nasprotnik oglejskih. 

/aJtije; 1) Kndlicher, C-ataloguM codicnm manuncr. blblioth. palat. Via- 
dobon., I, (1836). p. 300-301'. — 2) Dumčril, Poi^iea popul, lat (1843) p. 261. 
-3)DllmBi1erv MG- PoetM lat. aevi Caral , U, iso— 163. 

Cartneo de Pippini regis victoriu Avaricu, gl. Rhvthmus 
de Hppini regis victoria .\varica. 

Carmen de synodo Ticiaensi. Ta pesem obsega devetnajst 
kitic, v katerih se opisuje sinoda, ki so jo okoli leta 69S. po želji 
langobardskega kralja Kuningperta sklicati v Pavijo. Zložil je to pesem 
najbrie neki magister Slefanus. Iz nje je razvidno, kdaj se je končal 
razkol zarad treh poglavij. 

/Mdajč: 1) Oltruccbt, Ecclctiie Mcdtolaneasb hlstorla (lT93)i II, 536, 
639- - 2) Bofisius, CuBcilla PapJeasla (1862). p. 1 — 3) TrO)'a, Codke 
diplom^ III, it. 330, 363, 364. — 4) Kandler, Cod. dipl. I.tir. ad a. 698. — 
y Reif ferscheld v SitiunKnber. der VViener Akad.. lft'l. »tr. 473. - 6) L ar- 
cbeograro Triestlno, Nuova »erie I, 8S. - 7) BethnanB v UG. S5, rcr. Laa- 
gOt, p. 190. 191 

Cassiodori Variarum (epiatolarum) libri XIL - Tako se 
zove kakih 400 ukazov, katere je Cassiodor iz prva kol quse3lor in 
magister ofticiorum v imenu svojega kraljs izdal, pozneje pa kot prae- 
feclus praetorio v svojem imenu razglasil. Ta pisma so važen zgodo- 
vinski vir tistega časa. 

Imdt^je: 1} Uariangolus Atcurstus leta 1533. v Ati|[sburgii. — 
Z) Broitaeus teu 15«S. v Pariiu. - 3) Gareiius Icu 1679. v Roucnu. - 
4) Uommseni leu 1894. v MG. Aud. ani., XII. 

Catalogas patriarchamm A^ailegenalum. Imena oglejskih 
ikofov in patriarhov od sv. Marka pa do Dionizija Deltina {f 1734), 

Imdaje: 1) Rubei>s v Mon. eccl. AquiL, Stn^sburg, 1740, Append , p. 6. 
- Vi l»ert» v MG. SS., XIII, 367, 368. 

Cbroaicoa AlUaate, gL Cbronicon Veoetum. 



LXX 



Chroaicon Gradcnse opisuje začetek loroellske Škofije in gra- 
de$ke pairiarhije do razkola oglejske cerkv« teta 607. Pisatelj je se- 
stavil to deto v začetku enajstega stoletja ter med drugim zajemal 
gradivo iz .Crooica de sing patr. nove A^uilcie" in p«, kakor se 
kaže, iz ^Chronicon Venetum". Chronicon Gradense so v prej&njih 
časih imenovali Chronicon Sagornini. 

Itdt^e: 1) Rosst T Arcblvio starko ItAllano, VUI (li<(5). p. 116—139.— 
2> Pcrti v MG. SS., VU. 39-49. — 3) Migne, Patrotog, Ser. lat., CXXXIX, 
p. 939—953. — 4)MoDllcolo, Cronacbc Veneilanc, Stona 1890, p. 17 - 51. 

Cbrooicon Moissincense (a. 408— 8!8j se zove po samosunu 
8V. Petra v Moissac-u ob Tarou na jujEnem Francoskem. Ta kronika 
je precej dobra kompilacija iz raznih znanih virov. 

Ud^/e: 1> Duchcsac Hksi. Frinc. KnpL, 111, p. 130—147. — 3)Perit 
v MG. Sa, I, 2*0-313. - Clei 'udi MG. SS, H, 257-?S9. 

Cbroaicoa pRtriarrhamm Aqailefensiani primam sega 
do lela 827., ko je bila manlovanska sinoda. Rubcis (p 3) misli, da je 
ta kronika nastala že v devetem stoletju. Tu in tam ni brez pogrežkov. 

/«^«.' 1) Maraiorl, Ancctota, tV (iTiSk, p. 3Zi. pod tracnofn .Vitae 
op49Copontin «t paMarehanim AquU.* - 2] .Muratorl, ScripL rcr. iuL< XVt, 
p. 5—10. — S) Rubela, Mon. eccl. A^uU.. Appead., p. 6—8. 

Chronicon (patriarcharutn Aqulleiensiiia)) alternm sega 
do patriarha Volkera (f 12IS). Prva polovica je skoraj doslovno po- 
sneta po prej omenjeni kroniki oglejskih patriarhov. 

iMdaje: 1) Rubciis Mon. eccl. AquiL, Append p. s— ii 

Chronicon patriarcharutn Gradeuaiam, gl. Cronica de sin- 
gulis patriarcbis nove Aquileie. 

Chronicon Safornini. gl. Chronicon Gradensc. 

Chronicon Venetum vnljto Altinate. SurejSi deli te kronik« 
so bili, kakor se kaže, večinoma spisani v desetem stoletju ali pa ie 
prej, na vsak način med letom 800 in 1008, NorejSi deli segajo v tri- 
najsto stoletje. Izvirni rokopis se nam ni ohranil, temuč le prepisi iz 
poznejših stoletij. Začetek te kronike (Historiola de Altinatum) je sluiU 
pri sestavljanju spisa ^Chronicon Gradense". Vsebina Btineike kronike, 
spisane v jako slabi lalinSčtni, ni povsod zanesljita. 

tMdajt: 1) R ossi v Archivio storico Italiano, VIII. — 2) Gar v Arcfai*ia 
atorico Italiaao, App., V (1S47>, p. 1-128. - 3) Simonafeld v MG. SS.. XIV. 
p. 5-69. 

Cbrouographus Corbeienais. — Annales Corbeiensls segajo 
do leta 1117. Trideset let pozneje je corvevski opat WibaM nekoliko 
razSiril te letopise in tudi k nekaterim prejšnjim letom na robu doličnega 
rokopisa dostavil razne notice. JalTti je tem noticam dal ime „Chroao- 
graphus Corbcionsis", da jih je ločil od corvcvskih letopisov. 

/Mdaje. 1) Pertr v MG. SS, I!l. 2) J a f fč,' Bibl. rer. Gcrm, I, 43-6». 

Conversio Bagoariorum et Caraatanorum. Ta spis j« M 
zgodovino Slovencev v osmem in devetem stoletju neprecenljive vred* 



LXXI 



nosti. Neki solnograikj duhovnik )e leta 873. spisal u sestavek ter 
bolel ž njim dokazali, da spada Panonija pod solnograftko nad^ofljo 
in da je Mciodovo delovanje v tej deželi protiposuvno vtikanje v pra- 
vice solnogra&ke cerkrc. Pisatelj hvalisa in povi&ujc v tem pristran- 
skem spisu zasluge solnograikih nadškofov in njih duhov&čine, o Me- 
todu pa govori razžaljivo ter mu Se celo ne privoiCi njegovega nad- 
ikofovskega naslova. Ker se pisatelj povsod opira na listine in druga 
poročila, zato lahko rečemo, da ni noben stavek lega spisa brez 
zgodovinske vrednosti. 

Išd9i4. I) Canlslua, Antiquc IccL tom. U. p. 248 c( Vf, p 1139. — 
21 F r C h B r, Script. rer. Boben, Haonover 160}, p. IS-IO. — 3) (Kldmavni), 
luvaria, Anh., p. lO-lK. - 4) Kopitar, r;iigollta Cloiiaiiu9,p- LXXII -I.XXV[. 
— S) WaiteDbach i MG. S.^ -VI (IM4), p. 6-14, - 6) G i me I, Gcsch. dcr 
SIaweiupoHtel Cj-rlU d. Method, WIcn I86i, Aob, p 46-S7. 

Profesor M^cigcr (Zgodovina Hvctih apostolov slovaiMkib, Cirila in Metoda, 
,1»6J, str, 98—103) Jo u spis poslovenil. 

Crooica brcvissima originls patrmrchataa Gradenais. 
Tt kronika je kratek izpisek iz Chronicon Gradease. 

Isdajt: 1) MoDtlcolo, Crunacbe VonoiUnc, I, p. 55, 56- 

Croaica desiagulis patriurcbis nove AquUcie (a. 579—1049). 
To kroniko je spisal neznan pisatelj na Gradeiu pred začetkom enajstega 
stoletja ter pri svojem delu porabil razne lisiinc, med njitni tudi pona- 
rejene, ki jih je dobil v pairiarhovem arhivu. PozncjSi prepisovalci so tej 
kroniki dodali Se imena nekaterih novejiih gradefikib patriarhov. Spis je 
kolikor toliko zanesljiv. Kazen drugih ga je okoli leta 1008. porabil 
Ivan dijakoo. 

Išdaje: 1) Perti v MG. SS., VII, «-47 (odL). - .'1 Uignc, Patrotog, 
Ser. Ut, CXXXrX, p 951-956 (odi.). - 3> Wait* v MG. SS. r«r Ungob.. 
p. 393—397- — 4} Monticolo, Cronachc Venuiaite, I, S— 16. 

Danduli Cbroaicoa. Ta kronika, razdeljena v deset knjig, ob- 

'sega dobo od sv. .Marka pa do leta 1339. Spisal jo je Andrej Dandolo 

'(Dandulus), ki je kol beneSki dožd leta 1354. umrl, Pisatelj je porabil 

razne vire ter v svoj tekst sprejel lepo itevilo listin; zato je njegova 

kronika v obče zanesljiva. 

/Mdaje: l) Muraiori. Scripi. ivr. Ital., XII, (1728), p. 13-416. 

De coavtraioac Bagoariortim et CarHataooruat libeUus, 
gl. Convcrsio Kagoariorum cl Caranlanorum. 

Eiahardi Vita Karoti Magai imperatoris. Za zgodovino 
Slovencev sta le 13. in 15. poglavje tega Životopisa večje vainosli. 

IgJaJe: 1} Perti v MG, SS., H, 443-463. - 21 Migne, Pairotos, Ser, 
UL, XCVII, 75-62. — 3) \afti, BlbboUieca rer. Gcna.,IV, G09-54I. -4}Waiti, 
Script rer Genn. In u.>ium schoi, od. 4a <ISSO}. 

Fpitapblum Geroltti cottiUls. Dotični napK jo najbrjc Walahfrid 
Sira bo napravil na grobgrufu GcrolJu, ki je|leta 799. izgubil svoje življenje, 

iMdait: I) MomitiBca v Rbcinl^bes Muscum. IX (1694), p. 399. — 
3) Dtnamlcr v UG. Poetaa lat Carol. I, p, 114. 



u\xn 



Hrmoldi Sigelli Carmina in honorem Wndowici impcra- 
toria. ICrmoldus Nigcilus je bil duhovnik iz Akvltanije, I<eU 826. je 
spisal dsijto epično pesem, obscgajočo žiiri knjige, v kateri je pDveli- 
^val takratnega cesarja Ludovika. V lej pesmi je marsikaj resoič- 
oega, marsikaj pa pretiranega. 

/MJafe: 1) Muratorl, Scrlpt rer. Ital., Ub p. 3—80. - 3) Menckea, 
ScTipl. rer Otcai, I, $69-996- — 3) Pcrti v MG SS, U, 464-633. — '4)MI||BC, 
Patrolog^ Ser. lat, CV. S69-6I0. ~ &} DDmmler v MG. Podae tat ainrt Ctrol , 
11, 6-79. 

BxccTptam de Kttrcntaais To je kratek izpisek iz Conv. Bag. 
«t Garant. 

/Mdaje: 1) Watlcnbach r MG. SS., XI, 1«, tS- 

Fredegarii Scbolastici Cbronicon. To zgodovinsko delo 
sedmega stoletja ima &tiri knjige, ki so jih skoraj tri stoletja pripiso- 
vali nekemu Kredcgarju, čc^ar ime se pa v ohranjenih rokopisih ne 
nahaja. V novejšem času je Krusch dokazal, da sta vsaj dva glavna 
pisatelja scsuvljala to delo in sicer je prvi spisal prvo In drugo knjigo 
ter prvih 39 poglavij četrte knjige, drugi pisatelj pa okoli leta 658. 
tretjo ter 40—90. poglavje četrte knjige. Zadnji pisatelj nam je tudi 
poročat o slovanskem kralju Samu in njegovih činih. Kar se nam 
v teh knjigah pripoveduje, je v obče zaDesljivo; le jezik je jako slab 

Itdoie : 1) Flacius llj-ricu« (VUitč) v knjigi .Gregorii Turoniui Histo- 
riae Fraacorum llbrl dcccn*, Bnscl i5A8,tK>crJc )c četrta Frcdc^rjeva kiOtga 
natisnjena). — 3} Pr chcr, Corpuii Francicac Hlstoriac, Hantu 1613 (S irc^o Ia 
Mno Fredei^evo k^Jl^o). -~ 3> Duchci>ne, HIsL Franc scrlpL, Paril 1636 
(« tre^o in Četrto ki^lKo). — At Rutaart, Gregorit Turon. opera etc., Parii 
1699. — 0) Krusch v MG. SS. rer. Meniv., 11 (18*0), p. 1S-16S. 

Fredegarii Schotastici contiauatianea. Kroniko, katero pri- 
pisujemo Frodegarju, so pczneje razni pisatelji nadaljevali do leta 768, 
Ti spisi so v jezikovnem ozitu slabi )n ludi, kar se lice kronologije, 
ne brez napak. 

lBdtxjti I) Ruinart Grmorii Turos. opera. — 3} Krusch v MG. SS. 
rer. Merov,, 11, 168-193. 

Gesta Dagoherti i. regis Fraacoram. Tako se zove slaba 
kompilacija nekega meniha, ki je v devetem stoletju živel v samo- 
stanu Sl Denis-u pri Parizu. Na mnogih mestih se nahajajo prepisi iz 
Fredegarjeve kronike. 

iMd^jt: 1) DucbesBc, HIm Franc !>cript.. I, 972— &S9. — 2) Struve, 
AcU Uleraiia, jena t706, p. 45— isi. — 3) Migne, Patmlog^ Ser. lai., XCVI, 
p. 139S-1433. — 9) Krusch, MG. SS. rer. Merov., II. 399-439, 

GestA pontificntn Romanorum, gl. Liber pontiflcalis, 

Giaatiaiani Bernard je bil bcneSki pisatelj ter umrl leta 1489. 
Razen drugih del je tudi spisal .De origioe urbis Veneiiarum rebusque 



I,XXIII 



ftb ipsa gcstis hisloria* v 15 knjigah. Ker je porabil razne starctjie 
vire, ni njegovo delo brez vrednosti. 

ladaje: )) Gracviu:« et Eturmannu^ Thcsaurus antiquiUtuin ctlustQ' 
runtm Italiae, V 

Gregorii I- papae BptatoJae sive RegtBlrum epistotaraat. 
Ta pisma so jako važen vir za listi čas, ko je vUia\ papež Gregor I. 
(5«) -604). 

Med mnogimi iicdaJateV)! Gr^t<M;^vib pisem so n3jxiuincniti^&) : OGiiasan- 
vilUcus leta 1675, 9) menihi boocdtklinci Iz skupAillac sv. Mavra (Mavrlncl) 
leta 170&. icr 3) Ewatd is Ha rt man n v MG. Episi. L In IL l«u ISSTln 1B91. 
V teh treh Udi^ah so dutifoi molje vMk po »voje uvTHiili pi-sma po kronologlfaeni 
redu ter jih poriidelitj v dvani^st ki\)lR- - Izmed drugih iidi^ naj fa omeniin: 
l^Gallicciolliv Benetkah leta 1T6S— 76. — 3) Migne, Patrolos-, Ser. lat., 
LXXV1I. — 2) Mansi.Oncil. coll. (t 764), IX, X. —Tudi je manikalero posamcmn 
pismo papcla Gr«gorja v tej alt drugI ki^igl poDBtlsoJcnO' 

Gaidouis Pisani Geofiraphica. Ta pisatelj je leta 1 1 19. zvriil 
svoje delo. Večino gradiva je prepisal iz KozmograAje neznanega ravenn- 
skcga geografa. 

iMiiaje: \) Tinder et Parthii>' v Berlinu letal $60. kot dodatek hKoimo- 
grafui ravennHkega iRmljepbca. 

Historia Lntjfiobartloram codieis Gotbaai. To je kratka 
zgodovina Langobardov, natisnjena pn nekem kodeksu, ki se nahaja 
v Golbi. Pisatelj te zgodovine je porabil spis ^Origo genlis Langobar- 
dorum", njegovo vsebino izdatno pomnožil ter pripovedovanje razSiril 
do svoje dobe Spisal je namreč la sestavek med letom 807. in SIO. 
Spisi Favla dijakona mu niso bili znani, pač pa Izidorjeva Kronika. 

Jgdajt: 1) Blumc v MG. I.>gft, IV, p. 641-647. - 2) Wait( ▼ UC. SS. 
rer. Langob., p. 7-ii. 

Historia tniacella. Neki I^ndolfus Sagax je okoli leta 1000 
z raznimi dodatki pomnožil Rimsko zgodovino (Historia Romana) Pavla 
dijakona ter jo razSiril do leu 81.1. tako, da je novo delo, ki je prej 
iielo le 16 knjig, sedaj imelo 26 knjig. Pilboeus je dal tej novi zgodo- 
vini, ki pa ni veliko vrednn, ime .Historia miscella". 

Itdaje: ]) Pithucu« kta I5&9. v Basciu, — S) Canisius leta 1403. r 
Ingolstadiu. - 3) Muratort. ScrIpi rcr lial., I, p. t— 178. — 4) Migne« Pa- 
trolog. Ser. lat, XCV, p 743— lise. — A) £yji9enhardt Icu 1B69. v Berlinu 
— 6) Droyscn v MG. Auci. ant , 11 (ISTi) 

Johaanes cpiacoptts Bpbeainaa je živel v šestem stoletju. Bil je 
moDoilzit ter se udvleieval prepirov, katere so imeli njegovi prista&i 
s svojimi nasprotniki. Spisal je v sirskem jeziku Cerkveno zgo- 
dovino, ki je segala od fulija Cezarja pa do cesarja Mavricija. Imela 
je Irl dele, izmed katerih se je pa le tretji ohranil. V njem so opisani 
dogodki, ki so se vrgiti med letom 536. in 585. Razen drugih virov 
je rtbit tudi Malalasovo Kronika 

Osunke te igodovlncje v livlrnlku iidal Cureion leta US3. v O^Tonl«. 
SeoiSkl prevod Je oskr)»l kaplan dr SchAnlelder ter ita dal v Monakovem lata 



LXXIV 

I8C3. aaii^niii. Nekateri odlomki Schloreldcr^vega prevodi so natisiOcnt v VJeM- 
niku /cma|J>Jtn{[ arkiva. Zagreb, I <1S99). H. llS— 130, 19)- 

Johaonls abbatls moaaslerii Bidareasis Cbronica. Ta Ivan 

je bil opat v nekem španskem samostanu. Kje je bil „moiuis(er1um 
Riciarensc", ni znano Ker je re6cni U-&a nekaj časa v Carigradu živel, 
zato se ne bodemo čudili, da je la jpanski menih (udi nekoliko po- 
ročal o navalih Slovanov in Obrov na bizantinska tla Njegova Kro- 
nika je obsegala dobo od leta 567.-590 Leta 586. je la Ivan ustanofil 
samostan „6iclaro*, Uta 591. je pa postal kkot v katalonskem mesta 
Cieroni na Španskem. 

Imd^e: I) GallandiuB, Bibliolbeca veterum patrum, XIt- 363-371. — 
3) Migne, PalroJoK., Ser lat, r,XXII, M3-87a — SjMommaenv MG. Aua. 
ant, XI (Chronca minora, 11>, p. 211—330. 

Johannia diacoiii Clironicon Veaetatu. — Ta Ivan je bil 
kaplan beneškega doida Petra II. Urseola, ki je vladal od 991 — 1009. 
Spisal je kroniko, ki navaja razne dogodke do leta 1008 Pisatelju so 
rabili razni viri, kakor Pavel dijakon, spisi Bedovi. Cronica de sing. 
patr. nove Aciuileie in drogi. Kar se liče poznejSih dogodeb, o katerih 
nam poroča, jih je deloma sam doiivci. 

iMdaje: II ferti v MC, SS. VII (1846), ^ 4-3«, - 2) Uigne, Patrotog.. 
Ser. Ul, CXXXtX, p. B7B 940; - 3> Monlicolo, Chronache Vcneiiant [1890), 
p. 59-171, 

Johanais Malalae Chroaographia. Malalas je bil v Siriji doma 
ter iivel v Šestem stoletju. Njegova kronika {\p5Ts7pa5i3), ki je more- 
biti segala do IcU 573, se nam ni popolnoma ohranila, kajti manjkat« 
jej začetek in konec. Za nas je le ena notica večje važnosti ^gl. ŽL 69). 

imdaie: 1) Ctailncadus Icia 1691. t Oirordu. - 3) DUdort v Corp- 
icript hbt. Bj-i. lela 1831. v Bunnu. - 3) Migne, Patrotog, Ser. gr., XCV1I, 
p. 9 -79". 

Jordanes je bil goiovskega rodu. Postal je duhovnik in ie po- 
zneje pa fikof v Crotonu v južni lutiji. Najbržc je bil tudi on med 
tistimi, ki so spremljali papeža Vig lija v Carigrad, kjer je ta od leta 
547-554. živel v prngnanstvu. Jordanes je leta 551. končal svojo raz- 
pravo o golovski zgodovini (.Gctica-) in nekaj mesecev pozneje tudi 
svoj spis o rimski zgodovini („Romana*}. Najbrže je v Carigradu 
xvriii oba dela. Vvč o tem pisatelju in njegovih spisih v Rutar>evi 
razpravi, tiskani v Letopisu Matice Slo<'. za Iclo 1880., str 59 97. 
Pravo ime je Jordanes; oblika Jordanis je rodilnik, kakor n. pr. Jo- 
bannes, Johannis. 

iMdOife: ti Muratori, Script rer. Ital., I, (1723). -3) Migne, Pairolog., 
S«r Ut, LXIX (IMS). - 3) Closs leta 1k61. v St-Jttgartu (samo gotovsko igo- 
dorino), - 4} Mnmmaen t MG. Auo aoL, V (1BS3). - &) liolder-Egger 
teta 1883. v Freiburgu I- B in TUbiageau (Mmo gotovako igodoviao). 

Laadolphi Sagada Adttilamentam. gl. Historia misoella. 



^ 



LXXV 



hegeudass. Marini et Auoiaui. N'a podlagi ilvotopisa sv. Marina 
JD Anianx (Vita ss. Marini c( Anniani), spisancga okoli leta 750., je 
nasuia okoti iela 1100 omenjena legenda V njej je nekoliko zgodo- 
vinskega zrna, Ae ve£ p* pesni&kega namečka. 

iMdaJr: \) Man Boka, I. 343 • 3Av, - 2) UG. SS,XV, p. 1U69. — 3}D.Sepp, 
VHa ss. Marini ct Aniiiaiii, Ratisbonac (1892), p- 9-17 

LihelluH de converstooe Hnji. et Carant., g1. Convcrsio Bagoar. 
et CftnuiUnorum. 

Liber pontiHcalia ali ps Gesta pontiScum Romauoram. To 

d«1o je sestavljeno iz dolge vrste Životopisov, ki so jib v različnih dobah 

^spisali razni pisatelji Mommscn misli, da so najstarejši deli nastali v 

sedmem stolclju, drugi pa v pozncjfiih časih. To delo so mnogi pisatelji 

uporabljali v svojih spisih. 

Ud^if. 1) Muralofi, Scripi. rer lUl , lil 1724). — 2i VikooIIus r 
mfa evukih 11734, ITS3, 17»V — 3) Migne, Patrolos-. !>cr. lat^ CXXVII bi 
CX.XVia - 4) Duchc&RC v PjrUu. rol. I Ida IS86. in vol, II pa 189?. - 
ft) Mooimaen v MG CesL pont. Rom., I <is<>S) «lo papcta Koutamlna, ki Je 
umrl leu ;i5.> 

Malalas, gl. Johannis Malalae Chronographia. 

Marii episcopi Aveaticenais Cbronica. Ta Marij je bit naj- 
prej fikof v Avencbes-u, pozneje je pa v Lausannc prestavil svoj sedež, 
Umrl je teta 594. Njegova kronika nima za nas posebne važnosti. 

/tdtUt: 1) OallandiuB, lliMiotJieca vetertim palnim, XII, 313— SZO. — 
7) MlgBc, Patrolog, ser Ui., I.X\II, r93-8V2 - 3< Mommscn v MG. Aud. 
ant XI (Cbrooio minora. H', p. 232-339. 

Menaader Protector. Priimek .Proiector" je dobil, ker je bil 
ČJan cesarske telesne straže. Bit je iz Carigrada ler je živel v drugi 
polovici Šestega stoletja. Njegovo delo „'lr::?:«-/ '(.'^'i.u It-tm" se nam je 
ohranilo le v odlomkih ter je nadaljevanje liste zgodovine, kalcto je 
spisal Agathias. Obsega namreč dobo od 558— 5S2. Kar nam Mcnandcr 
pripoveduje, je zanesljivo in verjetno. 

Imdajt: t) Bckkrr in Niebuhr v Corp. Kript. bi&t. B/sani, XII, Bonn, 
ua«, p. 2K3.444 - 3) Muller, Fngm.hl»tgracc, IV.200-269. — 3)DlBdorr, 
Hlaiorid graed nin, Llp^iac, I87i, II, p. i— I3l. 

Stiracala s. Demetrlt martyris auctore Joanae, ThessR- 
toaicensi urchiepiscopo. — Sv. Demetrij je v zač«tku 6etriega sto- 
letja v Solunu umrl n)ui£eni&ke smrti. Pozneje so razni molje v svojih 
spisih poveličevali njegova dela. Solunski nad&kof Ivan je opisal ne- 
katere čudeže, ki so se pripisovati sv. Demetriju, Med drugim pripo- 
veduje o Slov^ib, ki so priftii pred Solun lo ga začeli oblegati. Ker 
se je pisatelj takrat mudil v imenovanem mestu, je lahko s svojimi 
očmi opazoval, kako so Slovani razsajali po solunski okolici. 

iMdnit: \) Acta SilKt, Octobfis tom. IV, p. 104-162. 

Necroloiittm Aagiease je nastal v Reichcoau u na otoku Bo- 
denskcga jezera v dobi od 701. pa do 1000. 



LXXVI 



tMdaie: 1) Bflhmer, fonte-s, IV, i« (odi-) - 3) Kellcr »■ Milth. dcr 
uitlqu. Ceadbchafl ni ZUrich, VI(I84«\ p. 37-68. - 3J Baumann v MG. KccroL, 
I, 271— 2K2, 

Necrologittm St. Galli iz 9. in 10. stoletja. 

iMdaJe: l, Dilmmlcr in\Vartinann v Minil, »r valerlSndiscbeD G«sebidite 
vom hUt. Ver. f. St (.allen, XI I1K6<>| -2) Baumann vMG. Xccro1 , 1, 462-487. 

Necrotogia s. Rudberti Saliabnrgensis iz 8-12 stoletja. 

/«AV«: 1) Her^berg-frinkel v MG. Necrol . 11 (1890X p. «-198- 
On J« posameiM odlomke, ki •><> jih drugi udall, spraril v sekako celoto ter jo 
prIoMil. Porabil j« to, kar ,-«> objavUi: 1) Frobeniu!i v Mor. Boic», XIV. — 
2) Meillcr T Archir t. Usterr. Ccsch, XIX. — 3) Wiedemanii v Arduv r. totcrT. 
Gttch.. XVIII. - 4) BAlimcr, Foni. «r. Gerat,, IV. 

Origo gentis I.angobardorutn. T« opis je nastal okoli leta 
670. Služil je Pavlu dijakonu. ko je sestavljal zgodovino Langobardov, 
ter de nekemu drugemu pisatelju, ki je spisal sestavek, kateri nam je 
znan pod imenom Historia Langobardorum codicis Gothani. 

Imdajt: 1) Uaudi dt Vesme v Hmoriae patr. mODUmcnia, Turin, 18&S, 
p. S-10. — 8) Bluhme v MG. 1.^8-, IV (1868), p. 641-64;. - 3) \Vaili v 
MG. SS. rer. Ungob., p. 2-6. 

Paali diacoai Historia Langobardorum. Pavel dijakon je 
bil potomec langobardske rodovine, ki je po Furlanskem imela svoja 
posestva. Rojen je bil najbrže med letom 720. in 725. Langobardski 
kralj Uezidcrij mu je bil naklonjen; vsaj je Pavel nekaj časa pod- 
u^va! njegovo hčer Adelpergo. Njej na ljubo je spisal „Rimsko zgodo- 
vino", ki je segala do dobe cesarja Justinijana I. Kdaj je Pavel postal 
duhovnik ter dobil priimek ..dijakon*, ni znano. Ko so se teu 776. 
Langobardi po Furlaniji vzdignili zoper Franke, se je tudi Pavlov brat 
Arichis udeležil upora ter vstcd tega izgubil svoje premoŽenje. Šest 
let pozneje se je Pavel obrnil do frankovskega kralju Karola ter ga 
prosil, da bi prizanesli njegovemu braiu. Tudi se je sam napotil na 
dvor frankov.skega kralja, kjer je bil dobro sprejet; tu je potem ostal 
ve£ let. Ko se je pisalo 7S7, je bil zopet v svoji domovini. Proti koncu 
svojega življenja je v samostanu Montccassino spisal zgodovino svojib 
ro)akov, a je ni popolnoma zvriil. Njegova .Historia Langobardorum", 
sega do smrti langobardskega kralja Liutpranda (f 744 ) ; manjka jej 
torej tista doba, ki jo je pisatelj sam preživel. 

Pavel dijakon je za svoje delo porabil razne vire, vendar tu in 
tam nekoliko prepovršno. Njegova slaba stran se najbolj kaže v kro- 
nologiji. Pavel dijakon spada med tiste pisatelje, ki so kolikor toliko 
poročali o Slovencih in njih bojih s sosednjimi narodi. Marsikateri no- 
tica v njegovi zgodovini je za nas velike važnosti. O znameDitostl te 
knjige Pavla dijakona za starejio zgodovino Slovencev je že pisal 
RuUr v Letopisu Matice Slov. za leto 1S85 , str. 28S-331. Kako raz- 
ttrjena je bila langobardska zgodovina Pavla dijakona, kaie nan 10, 



LXXVII 



(U se je o njej iz srednjega veka obranilo 6e2 slo rokopisov in da je 
bila v zadnjih stoletjili izdana Sijmajsikral, ako ne fie večkrat. 

ladajt: 1) Muratori, Scripi. rcr. Itsl.. !■ - 2) M i k ne, t*itrulog., }»er, lat-, 
XCV, p. 433-677. — i) Wait£, MG SS. rcr. Ijuisob. (InJh), p. «-187. *) Script. 
nr, Genn. la usum schol., Hannoirer iH7it. 

Pauli diaconi coiiiiouaiio Lombartfn te kratko nadaljevanje 
Pavlove langobardske zgodovine ter sega do leia 774., torej do tiste 
dobe, ko se je frankovski kralj Karol polastil langobardskega kra- 
ljestva. 

ladaje: 1) Waili v MG. SS. rcr. LatiRob,, p. 216-219. 

Paali diaconi continaatto Romana. Tako se zeve kratek 

sestavljen po načinu takratnih letopisov ter sega do leta 824. 

'('isatelj je zajemal iz Gesla poni. Rom. ter iz nekaterih letopisov, 

kakor iz Ano. Lauresbam. 

Itdajt: 1) Frcher, Corp. ttiat. Fraac^ p. !7S. — 3} Duchcsnc, Hist. 
Fnnc uript., II, p. 206— 208. — 3 Muraiorl. Scripi. rcr. lUL, \b,p. 1S3. - 
4) Waiti v MG. SS. rcr. Ungob., p. 20u— 203. 

Paali diaconi continaatio tvrtia. To nadaljevanje, sestavljeno 
na podlagi raznih virov, sega do leta 809 Kdaj je u spis nastal, 
ni znano. 

ladt^ie: I) W>tli v MG. S.S. rcr. l^-angob.. p. 104-216. 

Paulitti Agaileiensis patr. Versua de Herico duee. V tej 
pesmi poveličuje oglejski patriarh Pavlin svojega prijatelja, furlanskega 
vojvoda Hcrika, ki je leu 779. v bitki s Hrvati pri Trsatu izgubil svoje 
življenje. 

Imdaje: 1) M i s ne, Palralog., Ser. lat., XCIX. 689. - 2) Peric v Biahardl 
VH« Karoli M. fScriptorcs rcr. Gcrm. la usum schol , cd 4a, IMO) p. 33-35. — 
9) K a n d 1 C r, CodJce dlpL Istr. ad a. 791- — 4) R a C k 1 v Docuncnu bist. Chroa- 
tica« (Monum. speci. hlat. Slavor. merld., VU), p. 301 (cM.) -S)DUmmterv MG- 
[PoetSB lai. acvi Carol.. I, 13I-I33. 

PboUi in TbeophyIactaai aummaria. Foclj je živel v deve- 
tem stoletju v Carigradu ter bil tukaj tudi mnogo 1<^I za patriarha 
i{8S8— 867 ter 877— 8S1). Spisal je več učenih de), med njimi tudi tako 
tvano Btbiiothoko ali Mvriobiblon. To delo obsega dolgo vrsto izpiskov 
iz raznih knjig, ki jih je Focij preČital Precej ob&imi so izpiski iz 
Theoph)-lakU. 

ladaje: 1} Bekkcr v BerUnn Ictt 1S34. v dreta ireikita. — 2) Uigne, 
PatroL, Ser. Kr~ Cl— CIV 1860. 

Poetae Saxoni3 Aanates de geatis CaroU magaJ impe- 
ratoris (a. 771 - 814). Neki Saksonec je okoli IcU 890. porabil Annalcs 
ICinbardi in pa Kinhardi Vila KaroU Msgni, da je v verzih opisal razne 
čine frankovskega vladarja Karola. Le malo notic je vzel lodi iz 
drugih virov. 



LXXVIII 



ladafe; t) Duchesne, Hlst. Prane Mripl., It. — 3) l.elbnlts, Scripl- 
rtr. Bniasvic., I,p. 120-171 ~ 3J Pcrt» ir MG.SS^ I,^ 22T— 2I9 — 4)UlgBe, 
PalroL, Ser. Ut., XCIX, p. 683 -736. - 5) I a f f i, Blbl rer. Gonn^ IV, p. M4-627. 

Prokopios {ttperoT^ je edea izmed bol}6ih biunlioskih zgodo- 
viBsrjev Šestega stoletja. Njegov rojstai kraj je bilo mesto Caesarea 
v Palestini. Leu 527. je postal tajnik in svetovalec poveljniku Bcli- 
larju ter ga spt^mljal na razna bojiSča. Tako je 5el leta 533. X 
Belizarjem v Afriko, leta 536. v Italijo in ie pozneje na perzijsko 
mejo, Kdaj je umrl, ni znano. Med njegovimi deli je največ vredna nje- 
gova Zgodovina, ki obsega osem knjig, v katerih Prokopij opisuje 
v dveh knjigah perzijsko, v dveh vandalsko in v treh gotovsko ro sko. 
V osmi knjigi je nekak pregled raznih dogodkov pred letom 5M- Kar 
nam Prokopij pripoveduje, je večinoma sam doživel; marsikaj je pa 
posnel po raznih virih. Za nas so najznamenitejše tiste knjige, v katerih 
se opisuje gotovska %'ojska. 

Drugo njegovo delo je HJstoria arcana (Tajna zgodovina). 
tudi 'Avniiota imenovana, ki jo smemo smatrati kot nekako nadalje- 
vanje prej omenjene zgodovine. V tem spisu pogostoma napada cesarja 
Jusltnijana, njegovo soprogo in nekatere druge može. 

Kot tretje cji-govo delo naj navedem spis o J ustinij anovifa 
stavbah (QEft -tiav AttsiMtu-'}, znamenit posebno xarad zemljepisnega 
gradiva, ki je v njem nakopičeno- 

Prokopijevi spisi su z» nas posebno važni zato, ker nahajamo v 
njih lepo Število podatkov o Slovanih šestega stoletja. 

/Mdnje: l) Malrreius v Byrjtit hl.tt. script. v dveh ivetklb, Parii. 
1662 -b3. — 2) Dindorf v Corp. »cript hist ByuiiL v treh cvetkih, Ilonii, 
1B3S-3«- 

Begiaonis Cbroaicoa (a. 1—906). Regino je bil opat v priimskem 
samostanu v zahodni Nemčiji. Ko je moral samostan zapustiti, je na£el 
zavetje pri takratnem trlerskem &kofu Ratbodu. Ta ga je izpodbudil, 
da je spisal ve£ razprav, mci kaionmi je bila tudi njegova Kronika. 
Umrl je leta 915, Kdbil je za svoje delo razne znane vire, vendar je 
bil nekoliko prepovrten in se ludi za kronologijo ni dosti brigal £e 
le proli koncu, ko pripoveduje u dogodkih, ki jih je sam doživel, je 
njegova Kronika dobra in zanesljiva. 

ludtiit: l) reriE v UG. SS., I, Ur— 612. — 3) Uigno, Patrcdog., S«r. 
bt. C\.XXII, 13— iAi> — :i) Kurze, Script rer. Germ. ia usum achol., Uan- 
Dover, 1S90. 

Iibytbmu3 de Pipphti regis victoria Avarica. Ta pesem 
obsega petnajst trovr-itičnih kitic, v katerih se opeva zmaga italskega 
kralja Pipina nad Obri leta 796 Verzi so slabi a njih vsebina pa je, 
kakor se kaže, zanesljiva. 

UJajt: I) i'crlx v l^nhardi Vita Kamli M- tScriptore-f rer. G«rm. ia usum. 
sdiol., Cd. *a, p. 32, S3). - 2} DUmmler v MG. Poet« Ut. a«ri Carol., I, 

p. 116, ii;. 



UCXIX 



Tbeopbanes Coafessor (dteftivr^ š|uA«Yr,c4;) je bil sin bogatih 
starider. Fostsl je menih ter ustanovil neki samostan ob Marmnrskem 
morju blizu Cyzika. Okoli leta 817. je umrl kot pregnance na oloku 
Samothrake. Cerkev ga 6asti kot svetnika spoinavalca. Tbeopbanes je 
le slučajno postal pisatelj zgodovine. Njegov prijatelj Georgios Syn- 
kellos ga je pred svojo smnjo prosil, da bi nadaljeval njegovo delo, 
kar je Thcophanes tudi storil. Spisal je nekako kroniko, ki je obse* 
gaU dobo od 2S4. pa do 813. NajbrŽe je Tbeopbanes dobil razne vire^ 
katere je rabil, po svojem prijatelju Syflkellu. 

iMtUtf*: 1) Gotr v Vttiia IcU I<S55. ~ 2) Claasen v Cofp. scrlpt. hisL 
UyuaU Bonn, 1B39-41. — j> Mlgae, t>atrolo8.. Ser. fr^ CVIU (186lX - 4)Boor, 
TiieopluBis Chronographla. UpsUe, ikh3 (jako dobra tjMiii}a) 

Tbeopbylaktoa SJmokattes {Bis^mitj^ :£ip«Mim>;) je bit v Egiptu 
rojen. Živel je za cesarja Heraklija (610—640)- Najzoameniiejde nje- 
govo delo je Zgodovina, ('lr:;ft3i), v kateri v osmih knjigah opisuje 
dobo, v kateri je vladal cesar Mavricij (583— 602j. Kar nam pripove- 
duje, je verjetno. Tu ia lam je preveč gostobeseden. V njegovi Zgodo- 
vini nahajamo marsikaj zanimivega o takratnih Slovanih. Ve£ poznejših 
pisateljev je zajemalo iz Theophylaktovih spisov. Focij je fie celo na- 
pravil kratek izpisek iz posameznih njegovih knjig. 

iMdaJš: 1) Poniaaua v la^olstadlu leta IdlH. - 2) Fabroitun v B^cant 
UK. script., Paril, 1647. — 3) Bckkcr v Corp. scrlpt. Ust- B^unt., Bonn, 1S34. 
— 4) Boor, TliMpb)>tecii Simocattae HUtorlae, tipsko, 1867. 

Victoris episcopi Toaaonnensia ( Tuaneanensis) Chroaica. 

~ Ta Viktorje bil &kof v afriškem mestu, Tunouna imenovanem Kje je 
stalo to mesto, ni znano. Tisti del Viktorjcve Kronike, ki se nam je 
ohranil, obsega dobo od 444— &67. 

iMdaje: \) Migne, Piirolog., Ser, lat., LXV1II, p 941-^2. - 3) Uomni- 
aaa v UG. Aud. ant., XI (Chronlca minon, II), p iM— 306. 

Vita a. Amandi eptac. Traiecteaais anctore Baudemaado 
moaacbo Klooneasi. — Ta životopis je bil kmalu po smrti sv. Amanda 
spisan in sicer okoli leta 680. ter je v zgodovinskem oziru zanesljiv. 

/MdttJ«: ]) Act« Suct. Boli , Kcbruarlt lom. I, p MHB&4. - 2) Mabilton, 
Acta Saact ord. s. Benedlcti, saec. U, p. Tl(}-719. 

Vita s. Amandi metrica auctore Miloae monacho Etno- 
nenai. — Milon je bil menih v SL Amandu na sedanjem severnem 
Francoskem ter je med letom 845. in 855. na podlagi Baudemundovega 
spisa v verzih opisal življenje sv. Amanda. 

/jrrf<t/tf . 1) Acu Sanct BolL, Febniarii tom I, p. i|i;3~SHS. - 2) Uabillon, 
Acta Sanci. ord. s. Bcncdlctl, sacc II. p. 119-732 - 3) Migne, Patrolo«, Ser. 
bL, C3CXI, p, 937— •168. 

Vita s. Cotumbaai abbatis liobiensis aaetore Jona Bo- 
bieasi abbate. — Sv. Kolumban je najbrže lela 615. umrl. Tri leta 
po njegovi smrti je prifiel Jonas iz Suše v samostan Bobio. (oba ta 
dva kraja sta v severozahodni Italiji), kjer je opisal Kolumbanovo živ- 



LXXX 

Ijeoje. Za nas j« vaino to, ker je sv. Kolumhan nekaj časa mislil na 
to, da bi fici Slovencem oziiaDJc%'at sveto vero (gl. 6L 151). 

iMdt^š: i) Msbillon, &cU Ssoct. onL s. Beaedktl, saec. ti, p. O — 39. — 
3) Mtgne, Patrolog., Ser. Ui. LXXXVI1, p. laii— liM6. 

VHa Gebebardi arcbiephcopi Salisburgensis et saecf»- 
aoram cias. — Ta spis nam precej površno riše življenje solno- 
graških nadškofov Gebeharda, Thtemona, Konrada L, Eberharda In 
Konrada II Nekate notice v tem spisu so tudi za nas zanimive. 

Jsdajc: I) \VaUcnbach v MO, SS., XI. 3<— 49. 

Vita 3B. Mahni et Aaaaini aatheatjca. ~- Duhovnik Priamus 
je po želji nekega 5ko(a dobrih 50 let po Marinovi in Anianovi smrti 
v kratkih potezah opisal način njune smrti. To delo se je izvr&ilo 
nekako med letom 749 in 755, (Gl. Scpp, p. 8, aot. 16 et 17.) Kar se 
v spisu navaja, je resnico, kakor se kaže. 

iMdaJe; 1) Holder-Kggcr vNcues Archiv dcr Gesellsch. fSItcre deatacfae 
Gcscli., XIII (18SH), p. 23, 24. — 2) B S G p p , Viu SS. Marini ct Aanuiti, Ratu- 
boM«, 1892, p. 6-8. 

Vita s. Raperli Salisbnrg. episc. Kosweydiaaa. — Ta 

životopis je posnet po „Viu s. Ruperti primigenia", ki je bila najtn-že 
leta 873. spisana. Citat, ki je v tej knjigi naveden (gl. fit. 194), je iz- 
mišljen ter v zgodovinskem cziru brez vrednosti. 

Imdaje: \'\ Acta Sanct. Uoll., Martii lom. 111, p. ;04~~06. 

Vir« s. Virgilii lavav. epiacopi. — Ta Jivotopis je skoraj od 
besede do besede posnet po spisu Convcrsio Bag. ct Carani — Nastal 
je po letu 1I8L. Spisal ga je soloogra&ki duhovnik 

/Md^e: 1} MabilloB, Acta SaiKl. ord. a Hencd^ .-occ. III, p 309-318 
- 2) WatlCBbacli v MG. SS., XI, p. 86-95- 




IL 



GRADIVO. 



št L 

SOI, dne 8. avgusta. 

Teodorik, kralj (Vzhodnih Golov), pide (miUnskcmu) fikofu Lav- 
renciJD, (oglejskemu) ikofu Marcelinu, (ravennskemu) fikofu 
Petru (er vsem drugim fikofom [,domirtis sanctis et venerabilibus 
patribus Laurettiio, AfarcelUano et Petro et cunctis episcopis in 
urbe residentibus Theodoricus re^r"], kalen niso bežali iz Rima takrat, 
ko se je moral cerkveni zbor razni vsled vstaje nasprotne stranke. 
Veleva jim, da naj se iz nova zbero dne 1. septembra. Ne zdi se mu 
primerno, da bi se sinoda prestavila v Ravenna 

„Datum sub die VL itL Aug. regn. Ruflo Magno Fausto 
AvicHO cons.' 

[Rubcit, Mon. ecci. Aquil„ p. i6t t letnico 503. (odi.) — Msnai, 
Cone. coll,. Vili, p. 153. — Migne, Patr., Ser. \u., LXXII. p. itn, — 
Thiel, Epitt. Rom. poni.. I, p, 670. — MG., AucL anl. lotn. XII, p. 419.] 



Št 2. 

60), dne 23. oktobra. Pri Rimu. 

Sinoda, katera se je zbrala vsled ukaza kralja Teodorika pri 



I 

P nimu, da bi sklepala o zadevi med papežem Simahom in njegovimi 

I nasprotniki. Med navzočimi je bil tudi 6kof .Venerus Polettsis'. 

I ^Rufo Magno Fausto Acieno cons. sub die X. kaUndas 

I NovembrisJ^ 

I [Maasi, Cone. coll., VUl, p. 347.] 

T 



št 3. 

602, dne 6. novembra. Rim, cerkev sv. Petra. 
Sinoda, v kateri so zbrani žkofje zavrgli mike postave, ki so na- 



sprotovale svobodni volitvi papežev. Med navzofiimi je bil tudi žkof 
.Veneriosus Polensis'. 

,Flaviano Avieno viro clarissimo iuniore consule sub die 
VIII. iduum Novembrium in basiliea beati Petri apostoli.' 

[Mami, Cone coll.. VIII. p. 165. — Migne, Patrol., S«r. Ut., LXII, 
p. 7», — Tbiel, Epi*t. Rom. ponL, I, p. 68a.] 



št 4. 



Med letom 507- in 511. 



Kralj Teodorik pišo vsem Lukrisunom '), birajočin) ob Sodi 
[^universls Lucristanis super Sontium constitutis"], ler jim pravi, 
da zahteva drlavna korist, skrbeti za javno vož nj o [„cumu*]*) kcr 
ž njeno pomočjo se jako hitro vrSe kraljevski ukazi. Zato je treba 
puili na koDJe, ki so odločeni za lako vožnjo, da ne osuSe in ne oboe- 
morejo. Vsled lega ukazuje Lukristanom, da ^t mora povrniti tista 
zemlja, katera je bila nekdaj odmenjcoa za te konje, a so si jo prisvo- 
jili posestniki na svojih postajah [.mutationes'^]*). 

Datum manjka. *) 

{Caaiiodori Var^ I, 19 (MG,, AucL ant, XII. y>)\ 



Št. 6. 



Med letom 507. in 511. 



Kralj Teodorik piže puljskemuikofu Amoniju [,Antonio 
Vfro venerabili PoUnsi episeopo''] ter mu naznanja, da se je pritožil 
pri njem (pn kraljuj neki Štefan [tStephanus"] ter trdil, da so njegovi 
(ftkofovi) ljudje [y,ab hommibus ecclesiae'^] na surov način napadli pred 
devetimi meseci njegovo (Štefanovo) hi&o, katero je dobil v svojo posest 
ie davno pred njegovim (škofovim) prednikom in prcdprednikom [„easam 
iuris sui ante decessorem prodeeessoremque vestrum Jonga aetate 
Posse$sam*\% Ako je to res, naj skrbi (ikof), da se povrne tožniku 
njegova lastnina. Spodobi se, da on (škof) popravi to, kar so pregrc- 
iili njegovi ljudje [„a vestris /amiUaribus']- Ako bi pa bila pravica 
na njegovi (Škofovi) strani, poizve in prei&de naj vse natančno, ker se 
se spodobi, da bi duhovnik podaljšal nepošten prepir. Pošlje naj nilo 
v postavah izvedeno osebo do njegovega (.kraljevega) sodišča [^ad comi- 
tatum nostrum'\ pri katerem naj se ta zadeva razsodi in sklene*). 

') Lukriauol so bili monebUt neki gotovski tairod, ki se (e naselil ob Sod. 
ObbMo ^ aanK) na cen manu. 

■) Ti Janta rolaja (,ciirau3 publicuA*) je bila nekaka poto v ti-ntili £asilL 
^Uataiionas ao bile ob drlanih cestah Uke poMaJe, aa katerih ao 
■ri 1010)0 neitjavali ko<de, vozove ali pa oboje. 

■) Gustodor Je »pisal pnre idri ktOige »vojth pisem kot ,quaestoir* med letom 
BI k Mt- (UG. AiKL aat. XII. p. X.) 

^ b tep aavka >e rasvidao, da so le pred ikofom AntoaUem vladali iko<ie 
• ¥^ FltM^al tudi fftor^ pod «t 3. in 3- 

•) Moift pravosodja je raiglasU gotonki kralj Teodorik aaredbo, da nal 

^^ ^^ Md drema Goloma kralicvbki graf, ki je gotovakega rodu: prepir 

'^ (MB k RtnDaBom lu^J pocana got>3\iiki grof v navroteocti ttaiskega 9od- 

^ VKK aid Aroo* Ria^anonu pa oal reU sodnik rimakega rodu. Kakor se 

^ m 4 'S «no*anl Stefu gotovskcga, pnUaU Škof pa rimskega rodu. 



^__^ St- 5, 6, 7. ft 

Kralj pravi v svojem pismu, lU upa, da ne bo (ikof) vsied tega raz- 
ialjen in da se tudi ne bo jezil, ako je bil zatoicn po krivici. Bolje je, 
da se stvar razjasni, kakor pa, da bi se loiba ne preiskala. 

Datum manjka. *) 

[Cataiodori Var,, IV, 44 (MG Auct. ant^ X\\, 134}. — Glej tudi 
Kandler, Codice dipL Uir. ad a. 518 — 526.) 



Št. a 



Med letom 507. in 511. 



Kralj Tcodorik piSc vsem provincijalom '), kapilatom *). defcnzorom*) 
in kurijatom *), bivajočim v Sisku in v Posavju [„universis pro- 
vinciaJlbus et capillalis, defensoribus et curialibus Siscia eel Sopla 
consistentibus'] ter jim naznanja, da jim postavlja za predstojnika £cz 
njih kraje Fridibada {.Fridibadum locis vestris praeesse censuimus'^ 
kateri naj po postavi kaznuje Živinske tatove, odpravi poboje, obsoja 
tatvine ter nje same varuje prcgrcčnih činov. Žive naj v slogi in nava- 
dijo naj se poštenega vedenja. Nihče naj se ne zanaša na svoj rod ali 
pa na zasluženo £asL Treba je, da se kaznuje listi, ki se ravna po 
slabih navadah. 

Datum manjka- *) 

[Caasiodori Var., IV, 49 (MG., Auct. ant., XII, 136.)] 



St 7. 



OkotI 512. 



I^ngobardi so premagali Herulc, (kateri so takrat bivali po seda- 
njem severnem Ogrskem ob Donavi}^). Nato se napoti det Herulov 



■) cm dotieno opatko pod ^ 4. 

^ Provlaci>Ics fo bili prebivalci, ki so Uveli vprovinciJi ali poknO>)^ 

'1 Caplllail so bili gotov&kl plcmenitniki. Imenovali so Jih cato tako, ker 
so iaell dolge lase (capillua}. 

*i Dctensorcs ao tlveli la goiorske oblasti po manj^ <xcstita. ljudstvo 
jOi it predlagalo, krsl) pa potrjeval. Branili so arole soracA^aDe^ ako bi bil kdo 
boial sopar te protipostavno poAtopaU, Tudi so doloCevall ceno raanln pmlclkom, 
dft ni naafilfl kaka draginja. 

*) Po igledu rimakega senata so bile tudi po manl^ita mestih kur^c, kater« 
•o imenovali tudi ^manjAl senat' (lolnor senatus). ^ani takega maojtega aeutaao 
•e svali curlaleaali decarionea. Njih naloga Je bila, da m skrbeli la blagor 
svoje obdnc. 

*) cm dotlCno opaiko pod a. *. 

^ HeniU so pri&U v cafcUcu petega stoletja li Skandinavije ter oi poiskali 
novo domovino ob Donavi na fiedaq}cm severnem Ogrskem. Cf- Prokop. De bdlo 
Goth, 11, 14, ed Bonn. p. 199. 



proti jugu T Ilirijo '), drugi pa proti severozahodu. Ti so pod vod- 
stvom mož, ki so bili kraljevskega rodu, poUgoma prehodili semljo 
vseh slovanskih razrodov*). Ko so prekoračili tudi Pusio 
zemljo, SO prišli do Vamov*), potem do Dancev, nato pa čez morje v 
Thule (v Skandinavijo). 

Prokoplo«, Oa beli. Golh, 11. c. 15 (cd. Bonn. p. 205]: „H^a "Efc^Mi 
AorffC^ip^T -tflorfiii^ti Ti) ii-iyr, i^ ■t^^un vin icaipftnv Isrrfl a n, A (ibr mu«, 
&mp |LH Iiixpoo&« S(2nSY>pai, M-f^^stm i^ -a h 1U.uf«M; J*"^! ^ ^* ^i 
SkXM "loTpov vsrafibi 9>a$a{vctv m3«i»^ rr»wo«v, a>.X' t{ avr«; mu n; tj^^^uic 

oftsn f,iMi4av ijii Ti £u.a^i;-iuv {6vi; t&i^^ £xav:a, tstfA^ Si K*^*?** fi>^^*tE< 
čvMvSc xo>Xi;v č^ tk*; Ojdpsj; Ka).su|uv^^f( t/.wfr,eav. ^ft' a6( 3>, »al iTiOrt -zi 
<9vi) icapčS|M^v cu 9<^S(iivi«> 4f4{ -»Jii t^ ^a^puv. (vdiv^ tt K wMan«v 

Št. 8. 

Nepristna listina ') 
Med 498.-5I4. ' 

Papei Simah [^^^-mrnacAiM") podeli Teodoru, nadikofu v Lavreaku 
[^Theodoro Laureacensis ecctesie arcMiepiscopo% palij v znamenje, 
daje laureaška cerkev dobila metropoli isko oblast po panonski 
pokrajini [„sa»ctam Laurčacensem ecclesiam prouincie Pan^ 
noniorum sedem fore metropolitanam^] 

Datum manjka.*) — „Diebus uite tue." 

■} Tcffl Ilcrolom Je dal leu 512. BTikt cesar ABtMuU nekoliko rimske tem^B 
I dotltelmi mcsil v okolici scdaiOcfta Bcicita inia, na Srb^em. To um potiji^s 
Marccllinus comes k letu 613. t besedami; .Paulo et MuMJino conss. (=512). 
GcaB Mcmlorum ia terros at()ue civitatcs Ronunoniio iussu Anastani Caeaaris in- 
tfoducu* (MG , Auct. ant, XI, 98). - CI^ tudi Prokoptos, De belL Gotb., III, c 33: 
^"t^vtiM *3X0V 4;iq;l iiAX:i It-f-p]S4va. oG !t] vOv CSpovroi.* 

') Iz Ich besed Je nuvldno, da 90 bili Slovaal le pnd letom S12. naaetjeai 
iDcd Sudcti, Labo Ld Baltiškim morjem. 

*) Varoi ali Sasl so bivali ob dnloOI Ubl Mlau lOencga iillva v Sevtno 
nMMjc. PusU tcmljB Jo sedai^a LOiicbur&ka pustlqja bliiu dolenje Labe. 

*) Da Je ta bula neprtaina, m dokazovali le Kun (Gcscta. des taodcs ob der 
CoBS, lU, 79~93\ Dtlmmlcr (PUiKrim von Paiisau. str. 19 In 1&8), Alois Huber 
(Archlv t Kuade fistcrt. Gesch., XXXVU, 62) in drugi. — Sinuh stt tinciiujc r tem 
idsmu ,S. apoAtolice sediš eniia Dei eptecopua*, kar ae pred papctem Gregorjem 
Velikim nikjer ne nahaja. Naslov .Keuerentisalrao et sanclla&lmo fratri' Je t»l v 
navadi v devetem in dcMtcm stole^u, ne pa v peten. Oblika In vsebina tega jMuna 
kaleta, da Je ponarejeno. To pismo »e Mittveno loč) po avojcm slogu od drugUi 
prlatnib pisan papcta Simaha. Laureacum je bil v Noriku in vendar na} bi bil 
metropola a neko dniRO detcio, |namrei: la PanonUo, po kateri §o »krat lircli 
pogamiki in arijannkj narodi gemanskega plemena. IstoCasBi in tudi poni^M ago- 
dovinski viri nam ničesar ne poroCaJo o kakem laviaaiken nadUofu. 

■> Papel Slmata Je bil posvečen dni 23. novembra leta 498. (Jafft, I. c. <d. 
ISSS, I, 96), pokopan pa Je bil da« 19. JuUJa leu 514. (Jaffi, I. c. lOO.) 



I 



[Huad- Gew old, Metrop. Silisb., I, td. Mod, 389; Rstiib., 113. 
— Ludevvig, Script. rer. C«rcD., [I, 353. — LUnig. Kcichiarcbiv, XVII. 
756. — Hansiz, Gena. ucra. I, p. 7 ei 88, — Map*t, ConciL coU., 
Vin, u8. — Mon. Boic, XXVIII A. 195. — Fei«r, God. dipl. Hung., 
I, la?. — Migne. Pacrol., Scr.Ut., LXII. 73. — Urkundenbucb des 
Ltndei ob der Enni, II, 699, — Bocsek, Cod. dipl. Morav., I, a. — 
Jaff^ Reg. pont. Rom., ed. tSji, p. 934; ed. 1S85, I, p. 99 (cstr.).] 



Št 9. 
Od S2I. do 633. 

Leta 521. je bil izvoljen za oglejskega ikott Štefan, čegsr pred- 
niki so bili doma v MIUdu. Prebival je vfiasi v Ogleju, v£asi os Gra- 
deiu. Zarad svoje katoliške vere je menda moral veliko pretrpeti, ker 
takratni kralj Teodorik je bil ahjaoske vere ter je ludi le bolj arijancem 
Sel na roko. S svojim trudom je ta 6kof dosegel, da je ostala njegova 
cerkev zvesta katoli&ki veri. Vladal }e 12 let, 3 mesece in 15 dni. 

Cbronicoo Gradeose (Monlicolo. Cronache Venezianc, pag. 38): 
(. . . po*i qucm (se Marcellinum) Suphanui in ciu*dcin castri ecclesiiini icdii 
aonia XII ec meniibui III et diebui XV.'* 

Cbronicon Venctum \-ulgo Altinate (MG. SS., XIV, p. ti): ,PoM 
htc (te. Marcellinum) succcmIi Sfcpbsnui; ledii an. 11. men. 3, diei ij,* 

Ibid. (p, 38): „S(cphaniu fuit nacione Yialicua, Mediolaneniit civitate, 
aedii an. ta, men. 6." 

Danduli Cbronicon. V. c. S (Muratori. Script. rer. Ital,. XII. 84): 
.Sicphanus episcopus Aquilef^ae crcatui cit anno D, N. I, C. DXXI. Hic de 
Mediolano originem dustC." 

Ibid (I, C. p. 85): „Hic quoque Siephanus epiicopui ali^uando in Aqui- 
legia, aliquindo in Grodo residena annia XII, mcntibtii lil, dicbua XV ponti- 
ficalum Icnuit A^uikgieniem." 

Cbronicon patriarch. A^uileiensiuin (Rubeis. Mon. eccl. Aquilcgiae, 
App. 7.): aSiephanua tedii annit XII. Hic sub Juitino chriitianiaaimo irape- 
ralore ei Theodorico rcfinantc in Italia. qui crat Arriana infectui baereai, 
al Arhanoa proiegcbai, multa pro (ide catholica perpessut eat. Sed Chriato 
proiegenle non lolum ecclcsiani, aed tetam provinciam a peate huiusmodi 
Iib«ra»iL" 

Cbronicon alterum patr. Aqull. (Rubei*,Mon. eccl. Aquil., App. 9): 
^Siepbanui painarcha »edit annit XII. Hic aub Juitino chriiiianiaiimo impe* 
ratore el rcge Theodorico regnaote in luHa, qui erat Arianua ct Ahanoa 
protcgcbac, multa pro fidc pcrpeasua eat. Tandem non aolum ccdeaiam, aed 
cliaip pro v in dam reforma vi t." 



št 10. 

Okoli 525 ') 

Ntki gr£ki pisatelj je zapisal o Babiloncib, Slovanih iD Podo- 
navcih, katere imenuje tudi Phvsonitc, par neumnih in neverjetnih bajk, 
ko pravi, da eni radi jed6 prsi žensk, ker so polne mleka, ter na skalah 
pobijajo dojence kakor kake miSi, drugi pa ne uživajo niti postavno 
dovoljenega in brezmadežnega mesa. Eni so ofiabni, samostojni, brez 
voditeljev, naj si bodo naseljeni ali pa naj potujejo, pobijajo svojo vodje 
in vladarje, jedd lisice in samotno živeče divje mačke ter se med seboj 
kli6ejo tako, da tulijo kakor volkovi, drugi pa se varujejo poirešaostf 
ter se podvržejo io prijenjajo vsakemu, kdor pride. 

Pseudo-CaesariuB NazisDzenuB t svojih bogoslOTskih vprašanjih in 
odgovorih*), C. 110 (Ducaeui. Biblioiheca veterum pairuro, t, 614): „110; 
2č o! Iv EzfrAur., kw i' 3v v{v«dVT3i, i^ ^iai-ja^da ~Cn iiuJiiMt ■sofiiMvni ^Ai 
i' a hifi^ z^iiium Svrej cJ. S.x\3vr,-n\ %x. «Pu<r««J';ai, oi *m &»s^t;i spsotrfo- 
pcjB|uv»i, ol (iiv -pivaMCiiaoTepopsOsiv i.iiia^ iii ta ws>.j;p(u«»K «0 f £>.«»;, jmOv 
Jintijv TO^; t«5Tft*5>; tat; stipa^ tsitpirsMTt;, oi Ji xa;i ^a vo^LJ^r,; xai ii-^V^u 
vfcbi^cpCa; th^evroi; xk sI ^kv v^3p/,Dv3iv au&sStt^, 3UTČ'(B|t«, žv^^^^^''^ 
nvi^A; iv^pjivTSi;, vjtisfhš^-nn f, sutiičtmt^ rit s^lv ^*(«št« xai šf/.svcx, 
OA^rcKd; xw ■»; tf3p^|A«i« »ir:a; ui (uw:r.< ^tHonti trn tj) >.-/U0V Mfu^S ^ii 
spo«Ui>^|uv3i ' ot Ji KM iJ$r,M7fs; isiyvratt mr t^ v/f/rtn i<r&r » ttiiwv>i «a! 
uccnuvTtf.** 



Št. a 



Med 523-526. 



Kralj Teodorik piJe Severinu ter mu naznanja, da je večkrat 
sliftal pritožbo svojih provincijalov, da bogati posestniki po Posavju 
[,^ssessores idoneos Saviae'] ne odrajtujcjo davka od svojih hifi, 
pač pa ic bodejo s pregrešno kupčijo kaj sebi pridotMti. Njih javno 
delovanje {^unclio fiubUca"] je le privatno kortstolovje. Kralj pravi, 
da je hotel že večkrat odstraniti to nezakooitosL Sedaj nalaga njemu 
(Severinu), da pokaže na tej strani svojo spretnost S svojo znano 

') UaUeahoff (AkUv t slavlachc PbUotogle, I, 295) dokanO«, da Je Pseudo- 
Caesailus apisal dotlCno knjigo okoli lett S25. aU pa bc dosti poia^e; na vsak. 
lufin pa pr^, kakor bo Slovani atcM v velikih tninub hodili C« Donavo. Kcdeal 
fTfiki ptsatcO, ki J« uplstl tu navedeai cltal, |o pit ncka^ iul o Slovanih, a na- 
tBa£n^|ic Jih &c ne poiu; laio pripovcd<Oe u njl^ neumne bajke- 

^ Bogo«tov&k* vpraSai^a in odgovore, katere Je bpisal, kakor trdi Photiua, 
Caeaarius ti Nazlaaia, bnt Gregorja ii Nadama, Je najprej Udal Jeiuil Ducaeiia v 
prvem treiku svojega dela ,BlblioUieca veterum patrura*, Pariš, iti24. V dnigiC so 
bili ixdjim v ,Magni bibUotbeca patnun*, XI, Piria, 16)4. Citat, ki ae naaafa na 
Slovane, sita priobCIb tudi Mallenboff (Arcluv, str. 394) In pa Krek (EinJdtuag in 
die slav. LiteratargeiKhichte, 2, Aull., str. 242> 



razumnostjo naj nadzoruje vse posestnike ter uredf enakost davka tak<), 
da odstrani vsako oprodčcnje ter določi, koliko na) kdo plačuje z 
oziroin na svoje premoženje in osebo \„ut . . . omni redemptione 
eassata pro possessionum at^ue Hominum guatitate assis pubticus 
imponatur"]. Na ta način se bo vr&ila pravica in provincijalom se 
zlaj^ njih breme. Tisle pa, kalen so brez njegovega (Teodori ko vega) 
tjkaza drugim nalagali davek ter samovoljno navalili butaro na nje, <e 
treba postavno kaznovati lako. da pcvrnejo vso &kodo lisum, katerim 
so jo po krivici naredili. Tudi naj se prciičtija računi vplačanih davkov 
pri defcnzurjib, kuri>alih in posestnikih („w/ intcr defensores, curiales 
et possessores illatorum ratio vestigetur'] Ako se pokaže, da je 
posestnik plačeval davčni penez [„super trlbutarium soUdum'] od 
udnje osme indikcije sem [„afr octava indktione nuper ejrempta"] '), 
a se denar ni od£tcl v kraljevsko blagajnico [.»ostro aerario"] in se 
tudi ne porabil za potrebne izdatke v tamošnji pokrajini, je treba, da 
se na vsak način popravi taka nupjična predrznost. 

Kralj veleva S«verinu, da naj sc preptnča, se je li prav izplačalo 
to, kar je dobil računar [.tabularitts^] iz kraljevske blagajnice [,a 
cubieulo nostro"^]. Bilo bi nezaslišano, ako bi sedaj nekateri ljudje s 
svojo tatvino uničevali njegovo (kraljevo) dobroti ji vost, s katero hoče 
vsem ustreči. 

Govori se, da nalagajo pokrajinski sodniki, kurijali in defenzorji 
{.iudlces guogue provtnciae vel curiales atgue de/ensores'^] posest- 
nikom nepostavne stroške pri javni vožnji [,de cursu^] in pri drugih 
stvareh; prcifičc naj (Severint tudi to In uravna tako, kakor zahteva 
postava. 

Stari barbari [„antiqui barbari'^Y\ ki so vzeli Rimtjanke za 
žene ali pa si na drug način pridobili posestev \,praedia^\. plačujejo 
naj davek od svoje zemlje [^Jlscum possessi ccspUis persolvere'] 
ter nosijo prej naftteta bremena. Rimski sodnik [„iudex vero Ro- 
manus'']') naj pride le enkrat na leto v vsako mesto [.municipium'] 
zarad stroikov, katere težko pokrivajo ubogi provincijali : v vsakem 
kraju naj ne dobi več, kakor le tridnevno odškodnino \,triduanae 
praebeantur annonac"], ker tako velevajo postavni ukazi. Kralj pravi, 
da so njegovi predniki [^maiores'] želeli, da bi vožnje sodnikov 
\,discursiis iudicum-] proviDCijalom ne dooaiale bremen, temui 
dobiček. 

') Osna Indlkc^ Je inO*la °^ l- septembra St4 pa <io i. septembra leu siS. 

^ TI barbari ao bUl ai^brtc HcrulJ la drugI ratrodi. kt so prtfill t Odoakat;>em 

v lulUo, ne pa Slovani, kakor donacva LlnliaR (Vorsucli einer Oeach. ron Krain, 

') V tem pismu sc ain«i\|a ,ludex Romanus* In pa ,ludex provlaciae*. Zadnji 
Je bil gotovaki grof, ki j« sodil arq)e rojake. Primerja tudi dMiteo opazko igon^ 
pod Al. S. 



Telesni stražniki gotovskega grofa [„domestici comitis Gotko- 
rum"] in vicedomini so bajč vslcd terorizota vicli provinci)« lom nekatere 
nH. Blagovoli naj (Severin) te (provincijale) zaslifiati, in ako se 1« 
uiinilo v tej zadevi kaj krivičnega, naj storf nemudoma to, k«r Je 
postavno. 

Kralj ukazuje Severinu, da naj vsestransko presoja to, kar koristi 
driavi in provincijalom. Tudi naj vse, kar zvč, di zapisali t dav&ie 
knjige \,polyptycki'*], katere naj bodo dokaz njegove zvestobe ter n«j 
preprečijo, da bi se pozneje ponovila kaka prevara. 

Datum manjka ') 

[Caiiiodori Var,, V, i4 (MG., AucL anc, XII, 150)]. 



Št 12. 



M«d 523-526. 



Kmlj Teodorik piSe posestnikom v posavski pokrajini 
[^universis possessoribus in Savia provincia constitutis^] ter iiraža 
ieljo, da bi njegovo sodiSče [^comitatus noster'Y) z boijo pomočjo 
podelilo pravico vsem trpinom in da bi odtod (od sodiiča) podloioiki 
po ostalih krajih kraljestva dobivali zdravilo. Ker pa to zarad mnogih 
opravil ni mogo6c, se mu (kralju) zdi primerno, da jim (posestnikotn 
v Posavju) dovoli enako sodiSče ter jib tako tudi osvobodi dc- 
ugodnosii dolgega potovanja. Poiilja jim slavnega in plemenitega Seve- 
rina, izvedenega v postavnih naredbab [Jllustrem et magntficum 
Severinum nostris ins/itutionibus eruditum"], da pri njib postopa 
tako, kakor mu je znano, da je njomu (kralju) vde£. Videl je (Severifi), 
kako je pri njem (pri kralju) poštenjak čislan in kako ga veselii dobri 
£tni- On (Severin) v resnici izvršuje to, o čemer misli, da (kralj) rad 
odobruje. Nesebičen knez. kateremu ne ugaja podkupovanje, ne more 
ljubiti roparstva. Kralj pravi, da njib pritožba ni bila zastonj in da jim 
(posestnikom v Posavju) ustreza, ker se bodo zločini sodili v njih 
domačem kraju [Jn ipsis cunabulis'^]. Kaj je določil zastran njih 
mirti in enakosti davkov, pokažejo njegovi ukazi [,oracula noslra'^], 
katere je dal zgoraj imenovanemu Severinu. 

Datum manjka.*) 

[Caaaiodori Vsr.. V, if, (MG., Aucc. ant.. XII, 151)]. 

') C^saiodor je tiata pLtma, katera ae nabaj^o v njcfiovl peti knJI^ ^lail 
med letam 323. in S36^ vendar :<e pred sntitJo kralja Teodortka (f 30. avg. 526). 
Iineti Ma le adi^ji dve pismi. Glej MG , Adcl ant., XII, str. XXIX. 

^ Nasme sodišče na njegovem dvoru. 
*) C^J doU£ne opatko pod ftt. 11. 



^ - 



& 13, 14. 



II 



dt. la 

526 ali pa 527. 

Kralj ArsUrik piSe grofu Osviou {.Osuln o. i. comlti"] ter mu 
kMIoanja, da ga poiilja v Dalmacijo in v Posavje [.ad Delmatiarum 
^atgut Saviae provincias*]. kjer naj bi skrbel s primernimi naicdbami 
za njegovo (kraljevo) korist ter s svojo pravičnostjo naredil vdano 
Uudstvo fie favsIeinejSe. Nikar naj se ne ravna po tujih zgledih; pazi 
^Wj, kaj dela, in gleda naj, da ga ne bode treba opominjali. Kdor rad 
uboga, se mu prizana&a po pravici in brez dvoma se mu tz nova skaie 
zaupanje. Kralj piše o Osvinu, da je sicer že prileten, a njegovo delo- 
vanje je vsled tega bolj premišljeno. V svoji mladosti je brez madei« 
sluiil nic^ovcmu (AlalarikovemuJ dedu [,tn domni at>i nostri rcgno'*^)\ 
sedaj pa naj pottaie, koliko izkuien) si je pridobil v njegovih ^Aulari- 
hovih) dndb. 

Datum manjka.') 

[CaMiodori Var.,IX,8(MG.. Aucusni., XII. 374), — Kukuljevič 
Dipl. Sbontik, I, a, it. 4.]. 

Št. 14. 
526 alf pa 527. 

Kralj Alalarik pi^ Gotom in Rimljanom (v Posavju in Dalmaciji), 
da ieli poslati v svoj« pokrajine take može, ki so vajeni oroija Id 
ljubijo pravico, da ne bodo imeli (Gotjc in Rimljani) sirahu pred tujimi 
narodi [„ui absit a vobis et extranearum gentium metus'] in da 
todi ne bodo izpostavljeni obrekljivemu lalezovanju. Kralj pravi, da je 
sklenil, da naj poslane predsednik v D.<lmaciji slavni grcf Osvin, ki 
je na njegovem (kraljevem) dvoru na (dobrem) glasu ter v pokrajinah 
vsled dolgega občevanja jakn znan [JUustrem comitem Osuin et pa- 
latio nostro clarum et prooinciis longa conversatione notissimum 
Datmatiis decrevimus praesidere"]. Ravnajo naj se po njegovih 
ukazih, ker so .te ie večkrat prepričali o njegovi (Osvinovi) pravičnosti 

Ob enem jim poiilja slavnega [^illustrem'] Severina, da bi jim 
skupno dajala hvalevredne ukaze. Ako napravijo neenake piščalke eno 
pesem, toliko bolj bodo pametni ljudje z združenim gUsom svetovali 
to, kar je prav. Kar so želeli že v četrti indikciji [.per guartam irt' 
dtetionem"]'), to dobijo sedaj, ko jim poSilja slavnega grofa ter uko 
z dobrotami prične svojo vlado [^ui primordia nostra a praestitis 

') Namrefi kralju Teodoriku. 

*^ &uk>dor J« tifiu pisnu, katera m nahajajo v lOegovl ONOii knjigi Id v 
pni polovici deveto, spisal v catetku vladaiOa knlja AiaUrika, ki Je po smrti 
knlla Teodoriks (f 90. avg S36) utel gospodovati Vibodoim Gotom. DotiCna pisma 
SO bila tedaj aplsiao IcU 526. ali pa leU S27. (.MG.. Auci- ant , XII p, XXIX>. 

*) Cciru lodlkclja )c segala od I- septembra 526. pa do 1- septembra 526. 



13 



St U, 15, 16, 17. 



inchoarent]. Kralj jim piie, da naj pridejo v »devi rešenega grofa 
(Osvjna) k njemu (b kralju) uki možje, od katerih lahko natanko zv£, 
kako bi kazalo v prihodnjič urediti davek [„census'*\, da bi jim (Gotom 
in Rimljanom) zlajSal breme, ako bi spoznal, da so preobloženi. Zato 
se pa spodobi, da se brigajo za njegovo (kraljevo) korist, ker jim j« 
dragovoljno podelil to, na kar bi smeli samo upali. Sredstvo vladanja 
je ljubezen, katera koristi mnogim. Država postane trdna, ako se varuje 
premoienjc davkoplačevalcev. 

Datum manjka.') 

[Cassiodori V«r., IK, 9 (MG., AucL anL, XII, 375)]. 

Št 15. 

Od leta 527. naprej. 

Odkar je po bizantinski državi zafiel cesar Juslinijan*) vladati, 
so pustoiiii Huni, Slovfini (,ix>.a>f,v:^*]') in Antje skoraj vsako 
leto po Iliiiji, Traciji, Heladi, Kerzonezti ter sploh po zemlji od Jon- 
skega morja pa do carigrajskcga predmestja. 

Gl. ix. 63. 



Št 16. 



530 



Huni (BolgariX Slovčni in Antje so v tistem Času večkrat ili 
Čez reko Donavo ter grozovito postopali po bizantinski zumlji.*) 
Glej it 33. 



Št 17. 



533. 



Ko je bizantinski poveljnik Chilbudij Sel Čez reko Donavo, so 90 
mu postavili nasproti Slovčni ter premagali njegovo vojsko. V boju 
je padlo veliko Bizantincev in pa tudi njih poveljnik Cbilbudij. Odslej 
so Slovčnt večkrat ili čez Donavo ter pogostoma napadli bizantinsko 
državo 

Glej it 37. 



') Zaatran datlnota gl. dotUno upaiko pod it 13. 

■) UliatiUiuU ccaar Jnsliiiijan Je od meseca aprila pa do <vgusta leta 527. 
skupno vladal s avtOin atricani JusUnoin. Ko Je pa meseca avgusta Justin umrl, 
J« poelal JustlnijaB aimovladar v biunliaak] driav). 

*) Za Prokopljeve SKXa^i)«o( rabim aaradao beaedo SlovSni. Prokop^ in 
ludi drugi piaaieUt Istega £an strogo lat\\a SIovcm od Antor. Oboji tK> biU Slovani. 
Sloriaov ludi oc soieroo lamenlaii s sedaDjimi Slovenci, ker ti »o bili le del SlovŽBOv. 

*) Da se ^itatelji ne bodo motiti. Mm rabil lu ia drugod la iiru Tuiiaiat, ako 
tantami^e Grke, ne pa prctHvaJcev rinuke^a oMsta v Italiji, l>escdo Bizastiaiec, od- 
roma biuntiaitki 



št la 

Od 534. do 539. 

Leu 534. je bil za oglejskega ikofa postavljen LavrenoU, ime- 
novan tudi Maver.') Rojen je bil v istrskem mestu Pulju. Vladal je le 
fttiri leta in pet mesecev, potem pa umrl. 

Chroaicon Gradcnse (Monticolo, Cronachc Vcanianc, 1,38); „...huius 
(k. Siepbani) qujp|>e lUcccMor cKdtit M«uru«, qui la caJero ^clesia prefuit 
anniatV, mentibiu V." 

CbroDJcoD Venctum vulgo Altinate (MG., SS, XIV, n); .Maiireotiu* 
ao. 4, men. 5." 

I b t d. (p. 38) : ^Mauretius fuil nacione urbii PoJe, ledit an. 3 et 
men. 5." 

Dandull Chronicon, V, c. 9 (Muraiori, Scfipt rer. Ital., XII. 86): „Lau- 
reniius epi*copu>, qui »lio nonainc Maurua dictui ett, conlirnnalus fuit aano 
Domini DXXXIV. Hlc in Pola urbe litriae natus hoc tcmporc bunc prae- 
tulatum obbnuit" 

1 b i d. V. C. 9, pan 7 (p. 87) : „Hic !taque episcopus Aquilegiensi> dum 
Mdiuct aonis IV, mcniibus V de boc aaeculo emigravit-" 

Št. 19. 
535, proti koncu leta.*) 

Koostancijao') si je popolnoma podvi^el Dalmacijo io Liburnijo 
ter si pridobil vse Gote, ki so ondt prebivali. Take so bile zadeve po 
Dalmaciji. Z zimo vred je bilo končano prvo leto gotovske vojske, 
katero je Prokopij popisal. 

Procopii De bello Gotbico, I. c. 7 {Corp, icript. ByMnt, XVII, rec. 
Dtodoff, p. 38}. „ . . ■ stmt TE KiiivoTtcvn»<< A«>4ji«t(«v n luil Ac^^^fsv ^u^ 

*) Obe kroniki ogl<t}sUb patriarhov, kateri Je po&atisalt Kub«l9 (Uon. eoeL 
AquQ^ App.p. 6 in d.) omenjata ta dkofom SlcfaBom takoj Uacedon^a, pA' paaa vaja 
(CataloRUS pattiarcluruin Aquilcjcn&iuiii* (Rubeis, op clL p. 6) za Štefanom M a k- 
■ encija In poicm do le Maccdon^ja. Mi&llm, da LavrenciJ in MalutCGciJ »a ena tn 
bta oseba, Chronicon Venctum vulgo Altinate imenuje tega Akofa enkrat .Maorcn- 
lhw*, dnifUcTat pi ,&Uurcciu^*. 

*i V(t|aka med Bizaotinci in Goli se Je priiela leta &3S. Kooec prvega leta 
gotovakc vttlakc Je bilo ea jtino leU &3&. 

') Koostaacllaa Je bli mirAal ceaaija JiLitin^ana <p»ailni>i [)a>.ix«|Mc) ter Beti- 
fl^ev podpovetjnlk. V ufetku gotontke vojake Je bil poslan v IlfrtJo la DalnutcUo, 
poi>q}e M Je vct}skaval v Italiji in leu S60. m Je nasreCno b(t)eval e Slovtel. 



^ 



št 20. 

636, proti koncu leta ') 

Bclizar si ju osvojil vso lUUjo od Jonskega morj« pa do Rima in 
Saonije. Unstran (Jadranskega) morja pa si je podvi^el, kakor se je 
Že omenite,') Konsianctjan rsn zemljo do LiburnJje. 

Prooopii De bello Gothtco, I. c 15 (Corp. Kript. hi*t.B)runt, XVII, 
rec. Diiidorf, p. 78): „'Uti.in it cVmj bjht«5», f, hrA<; v,i\ix» -mO 'Ivitav iorh, 



Št 2L 



537.*) 



Kralj Vitiges je poslal veliko vojsko pod poveljstvom Asinarija ia 
UKgiaata ') v Dalmacijo, katero je hotel iz nova pridobiti gotovski 
oblasti Poveljnikoma ju ukazal, da naj v Posavju pomnožita svojo 
vojsko X ondotnimi barbari (sa Goti) ter naj se potem ukoj oapotita 
proti Dnlmaciji in Solinu.*) Ob enem je odposlal mnogo dolgih bark, 
da bi od morske in celinske strani oblegali Solin. Sam je hitel z vso 
drugo vojsko nad Bdizarja in nad Rim. S seboj je peljal nič manj 
kakor 150.000 konjikov in peicev. Ve6na fzmcd njih je unela s konji 
vred oklepe. 

Ko je Asinarij nabiral vojsko med barbari po Po savju, je peljal 
Uligisal sam Ootc v Li burni jo. Pri Skradinu je bil od Rimljanov 
(Bizantinccv) premagan ter se je moral umakniti v mesto Bumum.*) Tu 
je pričakoval svojega sopovetjnika. Ko je Kostancijan slišat o Asinari- 
jevib pripravah, se je za&l bali za Solin; zato je (u sem poslal vse 
vojake, kntere je imel po ondotnih gradovih. Okrog mestnega zidovja 
je dal izkopati rov ter se prav dobro pripravil za obleganje. Ko je 
Asinarij nabral med barbari jako veliko vojsko, je prišel v mesto 
Bumum . . . 

Procopii De bello Gothico, I. c. t6 (Corp scripi. hiit. Bjrunt., XVII. 
rec. Dindorf, p 81): ,(0u{;i7t;) t; jtiv cvv AaA^jtariav npaTtiv ti 9;cU.i;v xax ifr/vrta^ 
*A««ip(» TE xat OuXr^sXsv EKC|ii{«v, tf' iji Ast/^undr -rij ri;9w» ^^ xrMi>im. 

') Za&tran datirai^ glej Procop.t.c&H, kJer Je oneiOena, da Je BelUar vu) 
Rin dn^ 9. decembra teta S36. 

•) cm iROT^ ft- 19. 

") Prokop pri poved liOe to med dojiodbami. katere so ae vriile t trenem leta 
gotOT^ke vojske, tedaj leta 537. 

*l AaiiurU in Uliftiul sta bila gotovslu povcUnllta. 

■1 Solin iSaloaa) nam Je bItaU tik BCdaiOesa SpIcU v Dalmaciji 

*) Mesto BaratiBi >e bilo v DalmacUl poleg roke Krk«. 



tioK^ «>Moi BoXXi iKt;«|<v, t^m; SŽAMva; nori -f1^ n xal {^^amsov i»XtefMlv 

ivT>u&a TI Tiv ^"''V/.S'^' ivi:*iiiv Oy>.i-f(5a>.0(. Ki»Tr:j-(tt9vi; Ji, iittl tijv 'Aet- 
^i faušvi) afoiifta tXym. xai tifp^ Tf d}>ft ^ sffi^c^fff ssovra ApiMn kum^ iuš 



Št 22. 



S37.') 



Ktt so Golj« oblegali Rim. je dobil Bclizar pomo& Maritn (n Va- 
lerijaD*] sta mu namrirč pripeljala IGOO konjikov, med katerimi je bilo 
največ Hunov, Slovanov in Aotov, katerih domovina se oabaja 
uostran Donsve (na severni strani) ne daleČ od njenega izliva. 

Procopii De bcllo Gotbico. I, c. t- (Corp. »cripL hm. Bywnt.. XVn. 
RC. G. Dindorf. p. laj): .... Mi^vi; n j^ Bu^puns; {uv, i^axee{£u{ n mk 

Jijt« MB ".Aviai, si Irtcip ssT«;uv "Isrpot s-j lusfrr tik i^ft -/.'H! Ilf"»tai.*' 



Št 23. 

H»il 533-537. 

Pretorijanski prefekt Senator piše hrabremu Pavlu {^Paulo viro 
atrenuo'^\ ter mu naznanja, da je priSel k njemu (k Senatorju) Benečan 
Avgu&lin [^Augustinus vita clants et nomine Venelum^], kateri mu 
je jokaje povedal, da ni pri njih zemlja obrodila ne vina, ne p&enice in 
oe ajde. Trdil je, da je pomanjkanje med prebivalci ondolnc pokrajine 
uko veliko, da bi ljudje ae mogli iiveti, ako bi jim kralj ne pomagal. 
Senator prav), da bi bilo Iriosrčno, aku bi kdo zahteval kaj takega, 
iinakt pokrajina sama potrebuje. Zato ukazuje, ganjen vsied naznanila 
'tega moia, da su povrne (ljudem) vino in plenica, katero je (Pavel) 
Ubral za vojsko po mestih Concordiji, Ogleju in Cedado [,ejr 

*) Zastraa dailriala ^^ opailco 1 pod Ai. 21. 

*) Uuiln In Vatcrijan Hia bila dva bluailo&ka porcljiUka. ValcfHaa Je pomagal 
fiblegstl OMttio Aiutlnum, o Uoier bodemo ta govorili 



Conccrdiense, Aguileiense et Foroiutiense civitatibus']; pafi pa naj 
se od tam meso pribavi tako, kakor )e to naznanjeno v pripisu, kateri 
se mu je bil izročil [,sicut ttrevis uobis dalus continet \, Kerjepav^^ 
Istri [,/r Histria'] vino Jako dobro obrodilo, zato naj se prizadeva fl 
(Pavel), da ga kupi v tej dci«1i toliko, kolikor si ga je nadejal dobiti ^ 
v prej imenovanih mestih. 

Dalum manjka.') 

(Caasiodori Var., XII. a6 (MG^ Auct. anti^u. XH, 383.)] 



Št. 24. 

Med I. sept 537. in I. upt &38 

Pretorijanskt prefeki Senator piie istrskim provincijal« 
[.frovinclalibus Histriae'\ ter pravi, da je izvedel od raznih po- 
tovaloev, da je istrska pokrajina [.Histriam provinciam*] 
letos \„praesenti anno^\ jako bogata vina, olja in ;i^nice. Zato naj 
bi dali za sedanjo prvo indikctjo [^de praesenti prima indictiortč*^]^) 
kot davek [^ro tributaria /unctione'] za toliko solidov rcficnega 
blaga. Druge davščine se od imenovane pokrajine zarad vsakoletnih 
izdatkov ne bodo zahtevale. Ker bi pa država za večjo svoto potrebo* ^_ 
vala omenjenega blaga, zalo pošilja (Senator) iz kraljeve blagajnice [n«'« V 
arca nostra"] toliko solidov [„tot solidos*]. da se ga v večji množini 
brez njih Škode nakupi. S ceno bodo zadovoljni, ker n« bode treba 
dati brodarinc \„unde naulorum praebitionibus non gravamur^)- 

Sooator piše, da je zanj (ki je bival v Kaveni,) Istra najbližja 
pokrajina, ležeča n<id zalivom Jonskega morja \„supra sinum maris 
yortii constUuta'],'} polna oliv, ukradena z njivami in vina bogata, 
kjer zori vsak sadež s trikratno rodovitnostjo. Po vsej pravici se Istra 
zove ravennska Campania [.Ravennae Campatiia'], jedilna shramba 
kraljevega mesta, razkošno in prijetno razbajališče, kaiero ima kaj 
ugodno podnebno toplino, ker se razprostira bolj na severu. Istra ima 
tudi, ne da bi neumno govoril, nekoliko svojih Baj,') kjer se morjo 
zajeda v njeno zemljo ter nareja jezeru podoben zaliv, V takih krajih 
je polno gostiln z morsko juho \.garismatia^Y); tudi se hvalijo zarad 

*) Casslodor Je spisal tistt pisma, katera se nahajajo v 11. In iS. kojig) iOe>] 
govlb pisctn, med letom 533. in 637., ko Je bil pretarijanaki prefekt. (UG. AucuJ 
aiitlqu.. .XII, str. XXX.) 

•) Besede ,dc pracscnti prima iadictioDC* kai^o, da Je bilo to pbmo Udano 
med 1. Acpuiabrom leta 537. in 1. septembrom leta 538. 

*) Z iiraxom .marls Jonll* lanumuj« pisale)) Jadransko morje. Primerja tud 
JooU litoriH' pod 5*. 26. 

*) Baiae m> Mk mesto v juloi Italiji bUiu Neapola ter u rim»kili cesarjev 
imenitiM} kopaliUe Ne daJeC od Bi^ )c bU Avcrius t majhnim Jezerom. 

■) Garisnudum ■= tabcnia uM garum coB&cltur. (MG- AdcL andiju^ XII, 1 



I 




obilDosti rib Tu je ludi vei Avernov. BrC2 Števila je Neptunovih (morskih) 
ribnikov, kjer se povsod brez človeikega oapora plodijo ostrige { ^ostrea']. 
Tu se ai treba truditi za živež in tudi ne skrbeti, kako bi si kdo pri- 
svojil redenih dobrot Vile [^^raetoria") se svetijo na dolgo in Široko 
in človeku se zdi. da so sestavljene iz biserov; zalo so trdili stari ljudje 
{.maiorum iMrficia"], da toliko palač {„tantls /abricis''] krasoti ime- 
novano pokrajino. Blizu brega je c«la vrsla najlepših otokov, kateri 
dooaiajo ljubi dobiček, varujejo barke nevarnosti ter bogatč poljedelca 
8 svojo veliko rodovitnostjo. Istra popolnoma krcpča dvorno vojaštvo 
[„comi/aUttses ejrcubias-], lepša italsko državo \„ItaUae omat im- 
perium'], preskrbuje višje osebe {^rimates"^] x razkošjem, nižje pa z 
iivežem in skoraj vse, kar se v tej pokrajini pridela, se spravi v kraljevo 
mesto (v Ravenno). Sedaj prepušča ta presrečna pokrajina radovoljao 
svojo zalogo. 

Senator pravi, da s tem ukazom [.cum praesenlt aucloritatč'] 
pošilja v Istro jako izvedenega Liivreacija [^Laurentium virum ex- 
perientissimum"], kateri je Že pokazal svojo izurjenost v raznih držav- 
Bih zadevah. Njegova (l^vrencijeva) naloga je, da brez odloga izvrši 
po dodanih pripisih [^secunetum brcves'^] ') to, kar bi koristilo državni 
blagajnici. Senator nalaga istrskim provincijatoro, da naj preskrbč to, 
kar se jim je ukazalo, Prikupili bi se (njegovemu) uradniku [,pas enhn 
facltis devotum milUem'^]. ako bi voljno izvršili ukaz. Naznanja jim, 
da bodo cene pri prihodnji priložnosti uravnane, ako mu (Senatorju) 
pismonoša [,pracscntium gerulus"] prinese novico o obilici pridelkov. 
Cena se kaki stvari ne more pravično določili, dokler ni znano, ko- 
liko je je. 

[Caiitodori Var.Xll. 31 (MG. Auct. anii(]u. XII, 378). — Glej (udi 
Kandler, Cod. dipl. Iitr. ad a. 538.] 



dt 26. 

Med I. sept. 537. In I. tept. 5M. 

Preiorijanski prefckt Senator piše jako izvedenemu I^%Tenciju 
l^Laurenlio viro experientissimo*] ter mu veleva, naj gre v istrsko 
pokrajino \„ad Histriam provinciam'] ter tu preskrbi za toliko 
solidov') vina, olja in pšenice, kolikor bi bilo davčnih dohodkov \„ut 

"\ Brevii (se liber) = epiMulae appendii, qua aut rc^tls vd maK>^ra(u« man- 

datnm enamtur eiplicatiu« aul a maKUtraiu raiiociniumexhibc(ur-iUC. l-c.p.519). 

■) S o 1 i d u !«. — Treba nam je railoAevatt lUie in srebrne »oUdc Veljava 

«oUdov ie bila v teku Čau raiUCna. Lcz Satica nmenja, da >c »olidus aureusvcUal 

41) srabmlti denarjev Krat) Pipin je vrcdnoM aolidov prcmcnll V CapituUrv l^ov, 

.lap le leta SlC IMG. LotK.I-'''^. 196) Citaoio, daje bil solidu). argcntcus pri Frankih 

r^vradm 12 deoaijev, »olidus aurcut pa pri SasUt in Pniih 4» denarjev. 

T 



in tot solidos vini, olei vel tritici species de tributario solido 
debčos procurare"]. Tudi naj nakupi od trgovcev in posestnikov tega 
iivcža za toliko soltdov, kolikor jih je dobil od njegovefta (Senatorje- 
vega) densrničarja [,12 nostro arcario'^\ '), kar je razvidno tudi iz za- 
pisnika, katerega je dobil (Lavrencij) od rafunarjev |^a numtrariis*^) 
Kako velika je množina zgoraj imenovanih pridelkov, naj naznani z 
resničnim poročilom, da se jim določi cena, katera naj ne bode v £kodo 
provincijalom, a tudi bi ne obtežila državne blagajnice. 

Datum manjka *J 

[C ai > i o d o r i Var. XII, 13 (MG. Auci. aniiqu., XII, 379.) — Glej tudi 
K andle r, Cod. dipl. liir. ad a. 538.] 



i* 

i 




št. 26. 

Med I. Hpt. 537 In I. «epl. 538. 

Prelorijanski prefckt Senator pific pomorskim tribunom (./rJfruni; 
maritimorutn']*) ter jim ukazuje, da bi is Istre [.Histria"]. kjer 
so v zadnjem letu vino, olje in piienica bogato obrodili, srečno pre* 
peljali le pridelke v Ravenno. Ker imajo (pomorski tribuni) dovolj ladij 
ob (ravennski) roeji [Jn eius conjinio'). zalo naj se prizadevajo, da 
bitro prepeljejo blago. Lahko jim bode iti v bližnjo pokrajino; vsaj so 
ic večkrat prejadrali neizmerne prostore. Tudi imajo to ugodnost, ker 
jim je na izbiro neka mirna pot, ki je vedno varna. Ako je morje zarad ' 
divjih vetrov zaprlo, izberejo si lahko kaj prijetno pot blizu rek. Obfl 
tej poti leže nekatera njih bivali&ča, tako slavne Benetke, nekdaj na- 
polnjene s plemstvom, ki se dotikajo na jugu Ravenne in Pada, na 
vzhodu pa uživajo ugodnost Jadranskega morja {„Jonii Utoris'% Skrbno 
naj pripravijo (pomorski tribuni) ladje ter se ž njimi napoič na morje, 
kadar jih opozori jako izvedeni Lavrencij, kateri je odposlan, da preskrbi 
omenjeno blago. Ako bode vreme ugodno, naj gredo po bližnjici [»com- 
pendium ittneris']. ^| 

Dflium manjka*) ™ 

[GMioodori Vtfr.,Xll, a4(MG. Auct.ant!qu. XII. 7i7a).~ Gki tudi 
DandtiM Chronicon, liK V, c. 10. pan 10 (Muraion, Scnpt. rcr. Im!.. XIII 
88). — Kundlcr, Cod.d>pI. Istr. ada. 5?S.] 

) ArcariUKjebtl predstojnik drtavne bUfiaJnicc- Aroiriu« m Je ival Uidr 
tiMJ, ki Je nmval ukbdc 

') NumerariuK •= raCunar. DoltnoNt rafiunarj«r Je lula, da »o spnrUali 
davčne in druKe dohndkc v drtjtvrto blaicajnico. 

*) Zi-ilran ilatiranja primerjaj fit. 34. 

'J Tribuni martiimoram >(iih naloga Je bila, da so ob niArskih brc 
gOvBi in tudi ob rekah pripravljali ladje. Tudi m ioieli nadzorstvo Cez »oliae. 

') li (-Mbine tcffi pinma Ju raivklno, da Je bilo spisano v istem CaMU, kakor 
pismi pod M ^* in »1. '.>.> 



I 




št 27. 

539.') 

Ko j« Belizar oblegal mesto Auximuffl*), je botel ujeti kake:ga 
Goti, da bi zvedel, zakaj se no6ejo sovraiaiki uko dolgo podati. 
Valcrijsn, njegov podpovcijnik, mu pravi, da se to lahko zgodi. Med 
njegovimi ljudmi je nekoliko Slovanov, ki imajo naviido, da se 
skrivajo med skalovjem in grmovjem ter preii oa sovražnike. Tako 
postopajo tudi vedno zoper Rimljane (Bizan(incc) in dnige barbare pri 
teki Donavi, kjer so njih bivaliiča. Ko je Hclizar to slišal, se je raz- 
veselil ter ukazal, da naj se reieno delo hitro izvr&i Valerijan je polem 
med Slov6ni izbral enega moŽa, ki se je odlikoval po svoji velikosti 
in hrabrosti, ter mu naznanil, da dobi od Bclizarja veliko plačilo, ako 
ujame kakega živega sovražnika. Slovčn odgovori, da lahko lo stori na 
tistem kraju, kjer raste trava; Gctje jo pridejo večkrat ija jest, ker jim 
manjka potrebnega živeža. Ka vse zgodaj se je potem Slov6a približal 
zidovju, skril se v grmovje ter vrgel tudi nekoliko trave na svoje 
truplo. Z dnevom vred je pri&el tja neki Got ter za^l hitro pobirati 
iravo Pred grmovjem ni imel nikakcga strahu; ps£ pa je večkrat po- 
gledal proii neprijaieljskemu taboru, da ne bi od tam kdo prišel nadenj. 
Sedaj ga Slovčn hitro napade od zadaj ter ga zagrabi; prime ga močno 
čez sredo z obema rokama, prinese v tabor ter izroči Valcrijanu. Ta 
vpraša ujetnika, česa pričakujejo Goije, ker se nočejo podati, akoravno 
so že slabi, pač pa prostovoljno stra^nsko trp^. Barbar izpove potem, 
da je to povzročil Burkentij*) s svojo izdajo... 

Procopii De bello Gothlco, II. c. a6 (Corp. script. hiit. Byunt . 
XVII, rec. Dindorf. p. 354 et ajs); ,,'Pw;<.«l5i Ji t,uiti -a f.ccov ^,4«{tn«i, 
>R 9); iv '/jiofa i^M'^ (umfšv cX>v» Kponlptian cnsfi^vTai, in}irapc&no, cvn ivSi- 
Uita; ?ftsn h totolnv^ iucm^ t«»; ^af^iff*; ifuvtc;. ia> Sij Bi>.isip{fr; h 

Zvcu T& iinit iiapnpcuorv v. flif^fct, val al i BoACfirrtf Vs -»««1170 uccup^i^^ui 
RncnAc i^X6^ iIvor ^ tiva; tHt ot fenjUvin « nO liO,a^iipih Ww>;, 
ct vf&RTta^ T€ u«b Uftu ^r/il, t fuiiuv G'/jf iy TifrM/ii^t, ditftan xai ivi^ 
'S^in Mpa »*Ai{u». Tsvri -t asi -Kapi izo^^Lit "iTifov, Iv&2 ^ TSpvvm, t; ft 

^ tfTfvi čntUAiisAoi luni •>/s; (x4Xtut. Ba/.t^zK^ eiv irs/^^a; tiu' £x>.x^ipM2v 



') PmkopiJ pHporedule (n med drUKimi doftotlbJtmi, katere so ae vr&llc v 
pncin letu gotovkfce vojske (kIcj II, c. 30). tedaj Icu 639. 

1) AuKlmum Je bilo meiio r lulljt od Jakiu (Abcom) nekoliko proti Jug«. 
Seda] M (OVC O»iino. 

>i BurkeatU Je btl iMiaallnskl vfilak. Zarad Udfjsln Je btl>>iacje lir sulgan. 

7" 



£xAa^,va; ffftpsu 3<tA^t tf/i^na t»0 nfc^ii)^ *fE-ii|j.£V9;, Iv fta^nvid tm rp^s- 

r,/^ Tbt&s; iv»;p švaiKJa f,xwv t«j ^avi^ itarti »7.0( fj\£7.eff», čk jtiv tsi 
dfiiivM ui^Tcri^uv stiiiv «x^ ^.vš it iKfmexiuv ti » -luv iM),i|jie(n npsc^ 
**fev, (i^ TI? i; ašrtšv iv5č>?i 'ei. v^ si emKisii^ Jir3©£v i Sx>.a^i^ čr ^si 
sapnUav inifzao^i hntf/iam, ojffftov te [jleccv napTifi^; /Efriv ajifcnpK; Tiv 
ivdfuKOV, I; Te T^ npKT9cci9v ^ifKE fEfoiv vM tix\tfixi^ hv/efisn. iy H E-JV- 
frffciiivu, u 8i(frK£ ri?*oi ^ts^\n-nt^, xm^w jxt, « ts-/ypiv l/vnti, j^iTta i*i- 

Št. 28. 

539.') 

Ko je Bellzar vzel Auximum, je hotel z vso marljivostjo oblegati 
Ravcono, ter je pred mesio pripeljal svojo vojsko. Poslal je Magna') 
z velikim oddelkom mimo Ravennc naprej, da bi stražil ob brega reke 
Pada. da bi Gotjc v bodoče ne mogli od um pošiljali hrane. Viialij *), 
ki je prišel s svojo vojsko iz Dalmacije, je zasedel nasprotni breg re- 
čene reke*). 

Procopii De bello Gothico, II, c. 38 (Corp. scripi. hisi. Bvzant, XVII, 
rccDindotf, p. 360): ,'Esi'. Si Di/^sjpis? Aip^v t*i.t, 'Pi^tvvn ss>.i:pni;'i bi 

rsA/^ ts! 'Pa^vvi;; ihai wi>^u£, lli!;j -t ku ss-ajiij Tijv š/ihjT iii sEp^r/rar 
aM>.oniT,v e-/(iv, šiMi iV, i*»i Vs >.ert:^v Iv6ev!i m rJT&«i Ti etut/^;:« Ijv^iiiImvtjc, 
MI BiToJi.is; !^ ^ |jv ffrpjTu n Iz/^arria^ »tM;Mvs; ■/.&v -'^ ?::3;ieO Ti(> 

Št 29. 

Od 539. do 556. 

Leu 539. je postal Macedonij oglejski Škof, ki je bil po rodu 
Maccdonec. Bil je slaven in poboicn nK>ž ter je Živel ukrai, ko je 



') Zosiraa dailranja k1<J npaikn I. pod it. 27. 

*] J.laftauH Je bil pnvcljnlk bltanlintikUi kotnikov v golovskl vojski 

>| ViUlO Je bil blunlloskl poveljnik v gotov»kt vojski. Nahajimo ga po III- 
li|i, Dilinaciji in Bcnt^kcm. 

*> Mogo£e }c, či ri Je Viulij Ukm med poijo ali pa nekoliko prej o&vojil 
IMTO in bUtnjc pokrajine. Ti> bi smeli sklepati li icga. ker Je bil v lisicra Času 
UvoUco ta. ORl^Jskega Akofa MacedoniJ, ki >c bil po rodu Macedonci:, leJaj podlotafk 
Crikeica cesarj«. l»>aduli Ctaronicon, V, c. tO.) LcU 537:&3« Ja UU l-On ie pod 
gMOvako v ado. 




vladal ccur lustinijan. Posvetil je na GradeŽu cerkev sv. Ivana Evan- 
gelista. Vladal je 16 let'X 5 mesecev in 6 dni. 

Chronicon Venetum vulgo Altinnte (MG. SS.. XIV. ii); ^Maccdo- 
nius ledit an, i6, men. 5, diet 6. Ipie fundavit ecclesiam lancti Johannii 
euangciisic ei apostolunt in Gradus." 

Cf. ibid. p. :i8. 

Chronicon Gradenae |,Monticolo, Cronache Veneiianc, 38): „... 
poit quem (ic. Maurutn) Macedonitu per unnoi XVI ei mensei V et diei VI 
tbidcm cxtii>i pairiarcba, i{ui cccleaism uncti Jobanitii apostoli cc cvangalisif 
in eodem castello (Gfadenai) rutidavit," 

Dandull Chronicon, V, c 10 (Muraiori, Script.rer.Ital., XII, 87); 
aMaccdoniui cpltcopiii Aqtiitef;ieniii luhrogaiu« esi anno domini DXXX1X. 
Hic naliooe Maccdonicus Eacius cpiscopus multai luo tempore tribulationes 
•ubtinuit et in Grado ecclesiam in honorero lancti Johanoia Ersngeliitae 
pulchro opere dediCKvii." 

Ibid. para 30 (I. c.p. 91): „Hic Maccdoniua episcopua, dum aedtasct 
annia XVI, mensibUB V, dicbua V durantc achiamate dcfunciu« ctt." 

Chronicon patrlarchamm Aquil. primum (Kubcit, Mon. eccl, Aquil., 
App. 7): ^Macedoniui pairiarcha auccoiil, vir ctarui et piua, qui luitinlani 
AuguEti assumptui lemporibua Titam duceni Itudabilem et pcr proTincitm 
Italiae peragraiis fratrea mirabilitef in ChriMo confonabai. Tantiem poii 
annoi XXVI ab ordinstionc aiia felici pace qnieTit.* 

Chronicon patr. Aquil. altcrum (Rubeia, Mon. eccl. Aquil., App 
p. 9): ^Macedoniui patriarcha, vir clania et piua, tcmporibu) lutllniani viiam 
duccna laudabilem et per lotam provinciam lialiae fratrea confortani in 
Chriito poii annoa XXVI ordinationii luie felici pace quieriL 

Št 30. 

Nepristna listina*) 

S43, ditd 24. marca 

Poreški Škof Evfrazij [^Eu/rasius Parentlnt ecelesU prcsut'] 
pastir vseh mladoletnih, vdov in sirot v cerkvi sv. Marije Device in 
sv. Diuč«.-nika Mavra, ukazuje z dovoljenjem Konstancija in Lavrenciia, 

') V Ircb kronikah stoji, da Je Maccdonij vUdal 16 let. I.e v obeh nj;lcjskth 
kroRikah AUrio, da Je bil 26 Ici predsii)ntk svnji cerkvi, kar pa Je ncmoKofc Šte- 
vilo XXVI Je bret dvoma v>i1eJ povrtaeaa prcpimivat^a nastalo ii XVI. 

*) Ta listina Je ponarc.icna, it^ir m iclko dokautl. Marsikaj, kar Je v n[<) 
lapjuano, n« more biti re>>al<:no. Vendar pa se katc, da Jc kompitalor pred »eboj 
imel kakn pravo listino U dobe porc&kciuUofa l-^vrrailiatcf Jo poratuL ko Je sestavljal 
1» ponarejeno listino. HenuHsi lAttt c mcmorlc dolU soclclA Nirlana, VlIT, 6tr. 49—66) 
>e dokaul, da >e llstina nepri^na. Med drugim oraenja, da Icu 543. krlstJafi) te nlao 
obbajali prafnika viteh avemikov, tudi ne olJIine nedelje in ne MarlJiacKa vncbovactJa. 
I/ Jcilka In U drugih niukov se di sklepati, da Je bila ta liMina lu podlagi nekcfta 
»uitsB dokuRienu sotarlfena v prvih dc^eilei|lb 13. !ilole'ga. 




katera je cesar Flavijan postal iz Carigrada [,residentibus nobiscum 
Constantio et f^urentio ') directis ab urbe Roma a F!aviano im- 
feratore') insimul nobis iubentibus et roUn/ibus'], ter v navzočnosti 
pore&ke duhov&činc in ljudstva, kakor arhidijakona Klavdija, arhipres- 
bilcra Maksims, opata Andreja od sv. Ivana*), potem Ivana, vfijafikega 
mojstra in odvetnika cerkve sv, Marije in sv. Mavra, ter mnogo drugih 
[^resente cUro et pofulo Parentino et Clattdio arcMdiacono et 
Maximo arckipresbitero et Andrea saneti loanms abbate atgue 
loanne magistra miHtum advocato eeclesie sancte Marie et sancH 
Mauri et aliorum guamplurium'] vsem vi&Jim in niJjitn porežkini 
prebivalcem, ki bivajo na zemlji porcikc cerkve, imajo na njej svoja 
stanovali&ča {^mansiones'] ali pa jo obdelujejo, da morajo dajati po- 
reški cerkvi četrtino od vinogradov io njiv [,lam de vinels quam de 
agris guartas persolvant'\ tako, kakor so Jo odrajtovali že pr^ njih 
predniki. Noben bodoč ftkof jim ne sme naložiti Se kake druge davščine 
\^aUam superposttam"*]. Forcška duhovščina in prebivalci ter njih 
nasledniki naj imajo pravico, da lahko rečeno zemljo, bivaliSča in vino- 
grade prodajo, podelč, zamenjajo, voI6 v svoj dušni blagor ter sploh i 
njimi slorč, kar hočejo, da se le odrajtujc imenovani davek cerkvi svete 
Marije in sv. Mavra. — Škof ukazuje zase in za svoje naslednike, da 
naj vsi poreSki prebivalci brez ugovora dajejo porc&kim kanonikom, 
posebno tistim, ki v stolni cerkvi služijo sv. Mariji in sv. Mavru, dese- 
tino od vseh poljskih pridelkov in od živine [^deeimam . . . tam de 
omnlbus /rugibus terre guam de animalibus']. Rečeni kanoniki naj 
dobivajo tudi ireljino od solin [,terciam partem de salitiis'] na otoku 
Brioni^) i.in insula gtie vocotur Brivona"]. tretjino od ribjega lova 
[„terclam partem de piscalione'], katerega ima cerkev sv. Mavra v 
Limskem kanalu {,de ripa Lemi'}'), ter tretjino od mlinov [„terciam 

') Imeni KonsanciJ in iJirrcncU sta bili nalbrlc le omcr^cni v tUiem starem 
dokumctu, kaicrcfla Je Imel kompllaior pred Mhoj, ko Je Hci>iavtlsl lo listino. Bru 
droRia »U bila KonsUncI) In LarrcnclJ tasiopnlka takrttnc^ bliianiiiukcfta ccuija. 

') Ta lisilnu se lun |o ohranila v treh prepKib, ki ac nah^^Ja v fikol^^cm 
arhivu v Porefu v ki^lgi .luriiiin mcnii.-ic cpUGi>pilU l>arcntlnac*. V enem prepisu 
96 oiiMi\^ Imo cesarja KoauanilBa, v draitlh ilvcb pa Ime c»MrJa Flavljana. Bctltls^l 
je dokaeal, ila ae doiifnl prlvlleici ne in<irc pripiM>vaiJ nobenemu buntinskcmu 
cesar|u K<>n.itantlnu, pa£ p« cewrjti Flav^anu, ki pa ne more Uii drug, kakor cesar 
Flavius loMinianus. 

'f Ta Andrej, npat pri hv. Ivanu, ni Ml opat nmoiOana »v Ivana ,del l'rato', 
kjer »o se mnogo pnineje naselili menihi ii hrispiuiltkega reda nv. Irana. BenuMsi 
misli, da je bil morebiti v M:aem aloktju v l^Mtdu ali pa v njegnri blitinl kak 
drug samoi-Un iv. Ivana. 

*) Soperpo^iium. superposita ali superimpositB iteje tvmla iiren- 
redna ia proti navadi naložena davščina. 

*) Otok llrinni Je v jutni Imri bli/u I'u1ja. 

') Limaki kanal Je v lahcKlni Istri od Rovinja proti Kverv. 




partem de motendinis^] na vodah, ki s« zovejo ,Grsdule*.') — Po- 
reftka dubov&dina, vtfija in nižja \„cUrus Parentinus tam malores 
quam minor««"], naj ima s svojim Škofom vsako Icio dvanajst pojedin 
[^conoivia*] m stc«r: I.) na praznik vseh svetnikov, 2.) na dan svetega 
Mavra. 3.) o božiču, 4.) na dan sv. Treh kraljev, 5.) o pustu \„in camts 
levamine"], d) na cvetno nedeljo, 7.) na vchki četrtek, 8.) o veliki noči, 
9.) na dan vnebohoda, la) o binkoilih. It. I na praznik sv. Pelra apo- 
steljna in 1 2.) na praznik Marijinega vnebovzetja. —Škof pravi, da ne 
sme nobeden iicmod njegovih naslednikov in tudi nobeden drug tiran 
nadlegovali kakega poreškega duhovnika, ki sluii v cerkvi Marije De- 
vice in sv. muČenika Mavra. Poreika duhovičina ni dolžna, da bi kdaj 
dajala kaki drugi osebi četrtino ali pa desetino, Ako bi kdo boiel rav. 
nati zoper naštete določbe, naj ga z^adcne božje prekletstvo; tudi naj 
plača poreiki duhovščini in pore^kemu ljudstvu kot globo 20 liber zlata. 
LfSlino je spisal „Peirus diaconus Parentine civiutis labellio". Z* 
njegovim imenom pa sledi 29 podpisov raznih porc&kih škofov, Evfra- 
zijevih naslednikov. Zadnji je Fulgerij, ki je vladal leta 1200. 

^Imperante Ftaviano Jfomanorum imperatore trtumphatore 
Augvsto anno imperii eius XVI. dic vero XXIV mensis Martil, 
indictione V/-') 

[Trije prepisi T ikofijskecn arhivu v Poreču. — Ugbelti. Iialia sacrt. 
cd. Coleti, V. 397. — Kandlcr. Codice dipl. Iitr. ada. 543, — Beoiiaai 
v Alti C mentoric della »ocicti Utriana VIII, 49] 

Št. 3L 

544.*) 

Belizar se je z vsem svojim brudovjcm napotil (iz Solina) v Pulj 
kjer je nekoliko časa ostal, da bi pre.skrbel svojo vojsko. . . Nato seje 
odpeljal ■ svojim brodovjem čez morje v Ravenno 

Procopil De bello Gothico, III. c 10 (Corp. »crlpL hist Bj-sant., XVil, 
rec. Diiidorf, p. 317): „ . . . i^t Rii.tfi^ii lan'^ ;m T:6'tM ivfHv&i ^o; IH).i] 
Sfnir/Jti. eS 5r, ti s^mu^ Sifemv /piio-i -nvi Ijir«." 

Ibid. III, C. 1 1 (1. C. p. 319): „hiiMif.3i U Rf/Tt 7^ "'^■V *i 'Pi^cmn 
KmiiUMi ..." 

Št 32. 

Med 533 In 545 

Vojska med Slovčnt in Anli v kateri so bili ti premagani. 
Puneje so se Slovčni in Antjc med seboj pomirili Natn so Anije na- 
padli Tracijo, ujeli lu mnogo Rimljanov ler jih odgnali v sužnosL*) 

*) TI iRltni so bili pri r«ki Mirni n« daiei ni Motovuna. 

*) V dveh prcpitlh »tojt ,anao rcfinantc XVI', v enem pa ,XVII», Val irtJe 
laiajo .tndktio VI'. 

'1 Prokopi) omsi^B to med dogi^lbiml, katere ^o se rrfiUa t dCMtem letu 
gntondce viijske (gl III, c 9 In 11>, tedaj IcU S-i«. 

*J O). IL 33. 




št 33. 

545.*) 

Velika množica SIovAbov je prestopila reko Donavo, ropila po 
Tracjji ter potem peljala mnogo Klmljanov (Bizantincer) v sužnost. Ne- 
nadoma so Heruli') naleteli na te Slovčne ler jih nepričakovano pre- 
magali in pobili, akoravno je bilo teb dokaj več kakor njih; vse 
(rimske) ujetnike so odposlali domov. Takrat je Narzet naSel nekega 
človeka, ki si je lastil ime Chilbudijn, znamenitega moža in nekdanjega 
poveljnika rimske vojske. Lahko se je prepričal, da dotični človek ni bil 
pravi Chilbudij. Kako se je to zgodilo, kažejo naslednje vrstice, 

Chilbudij je bil eden itmed domestikov*) cesarja Justinijana, jako 
hraber vojak, ki se je tako malo brigal za bogastvo, da ni imel ni- 
česar, akoravno bi bil lahko imel prav veliko premoženja. Tega Chil- 
budija je cesar poslal v četrtem letu svojega vladanja (530) za poveljnika 
v Tracijo ter mu izročil stražo ob reki Donavi z ukazom, da bi branil 
ondotnim barbarom prehod čez reko. Huni. Slovčm in Antjc so namreč 
večkrat Hi čez reko ter med Rimljani uganjali straSanske reči. Barbari 
so se Chilbudija tako bali, da se ni upal nobeden v vseh treh lelib, 
katera je ondi slavno prebil, iti Čez Donavo nad Rimljane; paČ pa 
so se ti s Chilbudijcm večkrat napotili na nasprotno stran, pobili on- 
dotne barbare ali pa jih odpeljali v sužnost Ko je po Ireh letih Chil- 
budij nekdaj po navadi &e\ z majhno četo čez reko, so se mu postavili 
povsod Slovčnt nasproti (533). Prišlo je do hudega boja, v katerem je 
padlo veliko Bizamincev in pa njih poveljnik Chilbudij. Odslej so bar- 
bari hodili čez reko, kadar jim je bilo ljubo, ter lahko napudali bizantinsko 
driavo. Vsa bizantinska oblast ni mogla izvriiti toliko, kolikor hrabrost 
enega moža. 

Pozneje (med 533 — 545) je priSlo med Anii in Slovčni do raz- 
pora in do vojske, v kaieii so bili Antje premagani od svojih nasprotnikov. 
V tej vojski je neki Slovčn ujel Se mladega človeka, kateremu je bilo 
ime Chilbudij, ter ga peljal s seboj domov. Ta Chilbudij je bil v na- 
slednjem Času jako vdan svojemu gospodu (er hraber nasproti sovrainiku. 
Večkrat je šel za svojega gospoda v nevarnost, kjer se je jako odlikoval, 
ia (ako se je o njem razširila velika slava. Takrat so Anije napadli 
Tnctjo, ujeli tu mnogo Bizamincev ter jih odvedli v suŽnost. Ko so to 
ovrtill, so se povrnili v svojo domovino. Enega izmed (bizantinskih) 
M^Bikov je usoda pripeljala k omenjenemu ljubeznivemu in milosltjivemu 

1 Ffokop^ pripoveduje ym lo m«d dujioiloami, katere so ae vrnile v It. lata 
^,ii m ToJ*k«, tcibj leta fi-is. 

■< o Htfvlih. ki Ml pri&ti na Balkanski polotok, glej zgoraj opaiko 1 pod M. ;. 

t OaaMtlkl \v.i ''t "^i tArJa-i 9u iteivall pn lluainiincih vij^i p(t\'eljnlki tisHh 
^- ^ M M rq)skovBle po suhem. 



I 



^ i^ 



gospodu. Bizantinski ujetnik je bil jako prekanjen človek ter je z zvijačo 
premotil druge. Ker se je hotel povrniti na bizantinsko zemljo, « ni imel 
nikakršnih sredstev, je storil naslednje. Prijel je k svojemu gospodu, 
hvalil njegovo ljubeznivost ter trdil, da mu Bog obilno povrne dobrote, 
katere je njemu izkazal; nikakor noče biti nehvaležen tako milemu go> 
spodu; tudi si lahko v kratkem pridobi bogato odškodnino za vse sturjene 
dobrote, ako ga ho6e poslušati. Bizantinski poveljnik Ctailbudij biva 
med Stov£ai kot ujetnik in nobeden izmed barbarov ne ve, kdo je ta 
človek. Ako bi hotel Chilbudija odkupiti ter ga spraviti na bizantinsko 
zemljo, bi dobil brez dvoma od cesarja toplo zahvalo in prav bogato 
odškodnina Ko je Bizanlinec to povedal, je pregovoril takoj svojega 
gospoda, da se je napotil i njim med Slovane. Takrat so ti barbari zopet 
med seboj sklenili mir ter brez strahu občevali drug z drugim. Chilbudija 
so odkupili in odvedli s seboj, ko so njegovemu gospodu odfiteli veliko 
denarja. Ko so prišli domov, je prafial kupec Chilbudija, je li bizantinski 
poveljnik. Ta se ni legal ter povedal resnico, da je po rodu Ant. Ko 
se je s svojimi rojaki vojskoval s Slovčni, je bil od nasprotnikov ujet. 
Sedaj pa, ko se je povrnil v domovino, bode za naprej svoboden, kakor 
veleva postava. Nato se je kupce močno razjezil, ker se ni izpolnilo 
njegovo upanje. Bizantinec ga je hotel potolažili ter na novo naiegali, 
da bi se potem brez ovir vrnit v svojo domovino. Trdil je;, da je dotični 
moi pravi Chilbudij. Med barbari se boji resnico povedati; ako bi bil 
pa na bizantinski zemlji, bi razjasnil vse ter bi bil ie celo ponosen na 
svoje delo. — Na ta način je Bizantinec prevaril Ante. 

Ko se je govorica o Chilbudiju raznesla med ljudi, so se zbrali 
zarad tega skoraj vsi Anije, smatrali to kot javno zadevo ter mislili, da 
dobč bogata darila, ker imajo v svojih rokah bizantinskega poveljnika 
Chilbudija. 

Ta dva naroda, Slovčni in Antjc, nimajo samovladarja, temuč iivi 
ie od nekdaj kol demokratično ljudstvo in zato se pri njih vedno javno 
razpravlja o koristnih in ikodljivih zadevah. Enako postopajo tudi v 
vseh drvgih rečeh po svojih starih navadah. Verujejo v enega boga, ki 
nareja blisk in gospoduje čez vse; darujejo mu vole in vsakovrstne živali. 
Usode ne poznajo in tudi ne verujejo, da bi imeli umrli ljudje kako 
moč. Ako mislijo, da se jim je smrt približata bodisi v bolezni ali pa 
v vojski, obljubijo takoj v svojem srcu darovati bogu, ako ne bi umrli. 
Ako potem uidejo smrti, darujejo tudi, kakor so obljubili, ker mislijo, 
da so si z daritvijo odkupili življenje. Častč tudi reke, nimfe (vile) in 
druga božanstva ter vsem tem tudi večkrat darujejo; med darovanjem 
se vr$č razna prerokovanja. Stanujejo v slabih kočah raztreseni daleč 
drug od drugega ter mnogokrat premonč kraj svojega bivališča. Ko se 
napotč v vojsko, gted6 večinoma peš nad sovražnika, držeč v rokah 
Ifil in sulico, oklepa ne opaiejo nikdar. Nekateri nimajo niti spodnje 



obleke ia plaSča, (emu£ le nekake blafc, da si pokrijejo spolovila; Uko 
se potem vrjejo na sovražnika. Oboji (Slovani in Antje) imajo en jezik, 
ki je popolnoma barbarski. Tudi po telesni zunanjosti ni razlike med 
njimi. Vsi so visoki in jako hrabri. Njih koia ni posebno bela; njih 
tasjc niso rumenkasti, a ludi ne popolnoma črni, u-muč rdečkasti. Njih 
iivljenje je trdo in zanemarjeno kakor ph Masagelih; kakor pri Icb, 
je tudi pri ojih vedno polno nesnage. Hudobni in prevarljivi navadno 
niso in kar se tiče priprostosi*, se ravnajo po iegah Hunov. Slovani 
in Anije so imeli nekdaj samo eno ime. V starih časih so se oboji zvali 
Spori, ker so, kakor Prokopij mi^li, živeli po vaseh raztreseno [.sr^ 
fiir,->''l') Vsied lega imajo pa tudi mnogo zemlje v svoji posesti. VeČina 
nasprotnega (levega) brega reke Donave je v njih oblasti. Toliko o 
tem narodu. 

Kakor Je bilo rečeno, so m zbrali Antje ter silili Chilbudija izja- 
viti, da je on bizantinski poveljnik. Ako bi se proiivil, so mu žugali 
da ga kaznujejo. Ko se je vse to vršilo, je poslal cesar Jusiinijan nekatere 
starej&ine k re6enim barbarom ter jih pozval, da bi priili vsi v staro 
meslo, Turris') imenovano, katero leli unstran reke Donave ter je bilo 
nekdaj postavljeno od rimskega cc'<8rja Trajana. Potem je bilo dolgo 
časa prazno, ker so ga ondolni barbari oropali. To meslo in pa bližnjo 
zemljo, kaiera je prav za prav spadala k bizantinski državi, jim je oblju- 
bil dati cesar Jusiinijan, potem živeti ž njimi v največjem prijateljstvu 
ter jim plačevati bogata darila, ako sklenejo ž njim zavezo, da bodo 
zanuprej vedno ovirali Hune, ki hočejo ropati po rimski državi. Ko so 
barbari to culi, so bili zadovoljni ter obljubili vse storiti, ako iz nova 
postavi Chilbudija za bizantinskega poveljnika ter mu dovoli, da med 
njimi prebiva. Trdili so, da je tisti, katerega hočejo imeli, pravi Chilbudij. 
A ludi ta, katerega je upanje nekako povzdignilo, je izrekel, da je bi- 
zantinski poveljnik Chilbudij in da tudi on želi (bivati med Anti). Ko 
je bil vslcd tega Chilbudij poslan v Carigrad, je naletel med potjo nanj 
Narzet. Ko se je ta ž njim pogovarjal, se je prepričal, da je slepar, ako- 
ravno je govoril latinski jezik preoej dobro, vedel za Chilbudijeve po- 
sebnosti ter se znal zadostno potajcvati. Dal ga je vklcniti, prisilil ga, 
da je povedal resnico, ter ga peljal s seboj v Carigrad. 

ProcopiiDe bcllo Gotbico, lil. c. 13 (CorpL tcripL hiiL B^unt, XVII, 
rcc. Diodorf, p. 330): t, ■ • • ^3f^tbt>n -fip --O^a^iivSn rn/it^ £|uj^; Ivr/jn 
^T/.*? itajavti^ (Jih i:3Tj((Uv "It^im, X^ic4uvm !t Ti i«!vi) fjafiat »ti 'Pututltov 



■ 



■) V besedi .Spori' tiM prar m prav beseda .Srb*. (;l livestja Mat. draitva. 
VlII, 1R — Nevcr[cttu Je hlpoieu, katera Je L NieJerle raiglasil v Archlvu fUr 
Klav. PhUologlc, XXtl[, str. i3u— 133, dj Je Prokupg prav ta pnv hutel nptMli 
8Madf«( ne pa 2««^«. 

*) Turris Je aodaiijo immo Turau pH UHvu reke Otte (Alute^ t Donavo, 



dt. 33. 



27 



Ibid . III, C. 14 (p. 331—3^7): ,X(A3*'5t9: ^t" ^ i* ^.; 'iBumuntv p.33\. 
»Jifftt ivti jtr;4r:sj ht^juts; iv t^ suria t?, »-JTtS «7.» -a %tK7t,79ai ;u(!rr, »&nv 

ffilKDriv Kfanj^i-*, nti rji «1 "lctp;;i !t«J(«i fVMOlf, ItlTlS^.tKS, ij/.issuv *i- 

!«■» Su^flv« tiv "Ifftfiv ttl ts^s 'Pw;«Ji:j; tvSii; fc/^vctv, vX* mi 'Puiu^st ■{ 
^Ki^n Tfpi ivTis^ar^ ^jv Xi).^'jM(!I ss/.ajcu; Umi^ u.'tvrt ti xjt: r/ilfaršlcsn 

j^p (Iiit&u ^ iM^u ;;p3m<>, lK>.xfli;v:i :• Kxv!v,^i -j?r,r:{:^s>. )<ij^r,; ti x3pttpJ< 
•^fYSfUvi(; 'l*w(Aa£an it ^tsA/^t fsisiv nai .VtV.^Jsie; š 1 ffTfan;--!;. x«! ^ ASi=iv p. 332. 

iMfftSs 'r'?^^ ;u|i^t:a3]i t« ^ 'l^ujutidv ap/r, eU3px ^; >f<^( irnCppKo; ft* 

\po^ !( OfTifsv "Ait«i MK £K/Ji^ip>si icifs^ š/./,^s<{ ■^rrifJLTKt i; /ilpof 

a!/|ui)^':sv »U«, t; -t Ti Mniii i.a^uv wy.iTo, ivrs^ i \t/.^^Sic; icpstšrrc; w5 
}rpiv;,> iif«v; n 4; (in i^iJuna ^ v4iLTr,;uvM (-:;tv(» Mti t« i; T3u{ T9M^'j; )pcisv^,f^, 
n)^Xiwt zi icC ^inčtsu trpOKiviuvtuca; )i^(»:J T( 3iaf«p4vtw; meč xa£o( ts/un 
ciffiaAicdai a::;' a^cu iJii','!. 1^ !t ^':v /pi'«^ tsutsv "Avnct nnmi^dgnm^ d^ ;i 
i» Bpnr,; /uffa 7&a>.s'j; j'f.r,bxv79 i(xi ^-fJp4;::Ji;3v tišv iiu^, 'I'(u>i.ri>iv. sEimp 
ha^luiM 3at%eiikix:Ti t; Ti sirpu {fti;. ^e&tuv Ji Iva 'niv af/juAi^Ttin il; 
fMiv6f*rri-> Ttva ».-.-»vev *, t>/t, %x :rpio-i SiTciTr,-«. v !i šoti; iwip norKCOp^ 
n X(a* K.3I olo; ^irt; t&v; tvrjY'/.i''cr:a; =tpuAdKv. t^ti))', Tt ^//»iMv«; iza- 
(f,xu* If 'I\d|ji3^v ti^v -^ o^i(;isi ^r,/,avf; (7,0, titviti »uide tm »unitUvu 
1> ^(v 1ixuv ^; TS fu^v&pAfdi; j^^.vt;' t-ai ^oaUi ti£v st !ii tsOts i;pb; ic4 
ftloO ls/<jpl»t9 i^afra {;t:Aai, nat ainiv 3t c^s^dj i)'_alfWTS'» Jtc^ii-n; ff>,a:rfrpw- 
csTiTii> ^vf.^tstiv^ &?.', II ^v vt a\itat ik ^tf-^!^* vSTi-fitJit-vm t^r»ia'rtn ItUM,^ P- 333. 
ftifien oirtbv 0^ ii (utxpiv x3TKr^,et94«i /pr,[ii7<tfv ^u^iAuv. t'.v>i ficp iv tm Ixiuc- 
^r.vuv IAm! Xia2«'jSu>, tŠv tCn 'PiujiJtfuv ; ':^arr;Y4savTa, {1 »iparn^uv V.ž^u, 
j->*s; 3<ip^3!f^'i f.vdiicvtoi Šm; ^sti is:'. ^^ t^inv xv;<ji ^v>.6t<4vu ili; «p9- 
« ;« li; ;oO Ki)^^!^/ Ti}ii{ xal !«xa[uUtv -kv otvSpunv 2; 'i*y}ia(wv •^t 

o4« fefiii^ iKai. 7»žTa 5 'fio^cns; t{:nay t.v kckt^uvcv tuSuf {^nm, iiai 




[jiviii rfei£;uvei 'šv »Spa uvsO-ito lut! ^vv srjTi-t i^tir::; !'j8u; u/^vre. hiti ti 
žv i^ftin ic?; ofit^si; i«i«v:o, ivi=uvOivxTa toO srSpumu a T:pii;u*s;, ti Xi>.. 

AŠ^ii M ;ut -ui aV.^SR Aifi{i ^9cHi »=3(v^«, «*; sri; (jlTj 'Avtt,; iMti «>Tt; t; 

Evnt;, spi; Tflv ivsTTiuv i>.ifir„ cniW !e, ii:£-, JiffM^o i; ^i -irpa ^*t„ ii^jftifs; 
■A letsbv »ar« -;e tsv vi^v juti ai-:i; 'rta!. S jiiv c5^ Irtrtp a!iTs9 Ti '/p^si' 
P> 834. ::f«^}u»; j] i; ^siav i^^uTmotJai %T/x'i'i~ii, l/.^rfSs; irrerj/iiv si ^fsTpb^ Ttvit 
i 3i 'Puntat«; lev tt livO^tcKv M^.-.-ftfRv x«i Tiji i).V,<rtu(v lxxfcktt £d&ii»v, m; 
I*^ TI «1t« TiJ; e; tt,> ctut« lisnfdJoj l-/=6?«v 5?r„ X;>v*'-'-&i' t^"* ii«N6* 1"» Ttirsi 
St, tw a^^> w-/jpi^iT6 itvoi, JEŠisTa Sk, in or, !vt3 l-t jištosj ^ffJpei;, m; il^im 

6lx ^sxf>^£:»» Tiv ii/.r,»9, 'i.i~it, ij.'i.k vjk ou.st!;*^«;««, w; ti t!«;, i=i TSi»»i 
5); T)j ivfjuTi. Ta ;Uv cSv iipurz xpju TKlTa fa pjfasiTs tut ŠKaihv 3xf9df«*v. 

'Avtk ff/.:3i'' 5:::>''Te;, %v.iT,y H t'.yx tt.t ::pi;iv i.lii-^i^ ■/£';i'KX »ffeiv G^^|iU'rs! 
dr^fti IrMftat, ».jpls-^ f,5r, t65 'I>u:i3Su-< srparr.-jsO Xi>^:j4:5j ■,'£-£"rt;jii*«'.?. Ti 
fjtp l»rf, Ta^:x. iKAa^nivsf tt xai! *Ait«, si.* if/3-iTx: ::f;; iv?pi; jvij, a/^,' h 
SijiiSKfar^ lx Tsia-zO ^.r.zdavn, xM iai tcDts aitst; ;uv ::^,>in«v asi Ti ti 
Jijufc^i y.a! Ta S^loss/^ Ij xs^v a^iTa'- i;ji'!(Dr 5; xa! Ta i>.wi 64 ifcttv fcanta 
ixaTt^C'.; iiTi ti nai vrTJ;*i5T»^ tsjtsi; ivioBsT tsv; ^af^apst;. fti;» jw* -ap In 
Hi T^; drtfKHl; 3r,:iBvpvs» i=*»Twv xiftev jiivsv j6t;h vs>£^j3n b«c, »a-, friaasiv 

p. 335. air« ';,ii^ ti xai U;£?a icavia- !t:iaf^jvT.v JI s^te ^Tasm tSTj a>./.»; :;*s>.s*;c&T!v' 
iv ■,•! iv{tp(!iT»i{ r*^i* TTi-a £/£tv, a/./,' ^:;š;šav xjts^; Iv ::«'tv ^J'^ i frivars; l^ 
i, vjao iuA<im f, i; ::i>.i>iv j(.xftt:T:^vi;^ i^r;";j>.i.a^Tai ;iiv, tJv Sm^-ž-;!««!!, (hMiav 
T«* (^!»j »iri Tv;; 't.i/il; »"Jiu-a K&nljiiv, Jaifv.'i»T£; 5J friiviiv Ji:tp (isii/eirs, xa"! 
«5VTa! Tijv TuTT.pfav Taivr;; ir, T?,; ftvTia; jtjzv.^ ItuflpU^-, ce^:*jS>. ^livTC, xai «- 
T>;*s-j; TI xji: vjj^a; xai a/.h* ŠTTa »TtJiivsa. v.a: ft-js.i;i7 avTi!; žnasi. tš; ti 
^avTEia; tv Taitaij 3t, ts!; ft-jsia;? »tj^tr- 6(x»v» Ji t« xa'.^^ai; encTpaE; Siis- 
xHV»;;iitM traV/.!-! jiiiv i;;' i>.>,y,/.u-i, iju^svrt; 31 w; Ta -zuj.i Tiv r^; iM!Xif5iw; 
ixa7Ts: 7,wp5v. i; >ij/r,v 2t aafkrrajiivM ^:;j jii-« iri tcv; ksmiuoj; m KsV.i.s; 
?i3tv irrfia *ai aiivrs* Iv /»fšv Š/svTit m^paxx 3i eu3a;jL^ lv3',Jvsx»TTat Twi; 
3i s-i3t /!Tuv3 c^i Tpi^vio-i l/iJT.t, i>.>.a ;jiivi; Ta; ava^^piJa; lfXf;usfyEtt'. ^JL^.fc 
j; Ti xliv.x, sJTu !r, i; 5'j;ijs>.»;'( tk; ivarHs'^ v.a&bTavTa-,. Ztti Si xi -Ata ixa. 
Tdpsi; (fcivr, in/v^o; ^ip^ape;. si jii* eiJi t; r.ls; i; a>./.r;"Ai-j; t( SiaV/JsKasiv, 
i^iJki;; te --ap xat a).y.ij«5t Jye;!p;iTw; itiTv fcavTt;, Ti il !iu;xaTa xat Ta; %:;»; 
jjTi AErtiBi 1; a-;av ^ iavft:! kkv sjts ttt; I; tt ;uV.av aur«; sam/A; T!Tp«;T:a^ 
i),).' Mpjf^p^i ib-.f i::avTij, Jts-.Ta*« 3i sv.).r,pav ti xa'! i::r,^t.r,^ir,i, fnsi^p t'. 
\liT;a-,'i:ai, xaj sotot I/0'i9t, »ai fiffsa ^=ip ixiIvK iv3«M/»yTaT« "jitKusi, ^»vtpsi 

p. 33*. :*i'T5! il xax53p76'. I| iti ^x!TTa T-y-/r(o-jsnr i-iTi;. a/.V.a v.iv tm a^ i/4T Jukui^cjt. 
Ti 0-Jv¥:xi> f.lH;. y.al /i» xai :v9;u ^x>.a^r,vot; ti xk 'A»Taq iv ti avi^aOiv 



Wtii; capi -Svtjj; ir, tsv; ^ap^ipcj; mi/.i; r.^tifj |vr£:x£^s9-x! »rsv^n li; ciAw 
^afzv, Tijffci ivs^ja, ^ xB-:jt! >ii» acip co;x^v 'Ittik*, Tpii»«) -»»'IV^««« 

>.aai :>T>, >.r/;>;ii''W» xjvr,y tt*-« "xjti; ^ap^ipuv. -3Jtt, \-if xv^s-J; x»i tij ijij' 

iTpsiisftji, ij" Id 9t ti-rrivis; tV Xs'.-iv i-.-:!; (Kvi-si; ŽjiciJ'^ !; iti ^^-mm\ 
lutiftii-n ^sj>.s>i:i3^ TT,7 'l'iu;j.3i(ii-i [| iip//,'. taOra 1=1- v. ^i^ips; f.v.tjrav, irr,- p. 337. 

*IV,uiu-> J^.; Tats5rr,jx>tiv!; \itv.v.irt,i JsJij, o-itiv iii,=^sv !T7.vpi;i^'»sr. f,=ip 

»jtbj f,&t).t %% -ur. I^asiti \!).^s'jS»; š '■'kfjLaUiiv ffipaTi;*;i; el-««. If' s?; Vt, Aivt 
Tiif'i.i;t.vKi i; IJ;(;i-i-::iv \iprf,; h r*'-iTr, Tf, Tispšta x»7J>.>;j5ivi;. viai ^^^-f^-ivi- 
;u''s^ rS!'. ji*ij».CIi'«5a li'« iv8pii»:rs.v rjp: (».»{^rsp ti',-( ti Aativiu* i^-ir:i !«rr,-i 
xxt tii XiV^suS'^'j ■pnap-j^iaTM^ trSAME iv-^iafti^ta tt t.stj itai sfSTTTSutrfta! ixx- 
1*; i/BvTi) »v ti Jir>wTi;f*i xa9itf ;i *ai riv savta JltstTv 'tAr^vi r,viYiiastv. 
iitw ti i; Bjia-.t^sv J^Vv alifii #,-;x;iii." 



Št 34. 
548. dne 14. oktobra. Patras. 

Papež Vigilij. je po ielji (bizantinskega) cesarja (fusliRijana) po- 
svetil v mestu Palrasu puljskega dijakona .Mak sini ijana v ravenn- 
skega £kofa.') 

Agnetli Liber pontlHcalis eccl. Ravenn. c. 70 (MG SS. rer Langob., 
p, }a6)i ■Qui (ic. imperator^ excogita(o coniilio. iussit cuniccruri b«atura 
Msxiraianuni Poicnscm diaconum epitcopum a Vigilio papa In diitate 
Patru aput Achaiam pnJie liJos Ociubris, iml, 10, (itiinquic3 p. c, Baiitii 
iuniorif, anng nativiiatii suae 48, e( dato pallio Ravcnnam misil,'* 

Ibid. C. 6<) |MG. SS. rer. Langob„ p. 316): „Hi£ (ic Mssimisnus) oon 
n hoc (se Ravennate) fuil ovil«, led alicna ovt* cx Potense eccleiia, 
dtKonua a »uo aniiatiie ordinatui cst." 



') Nekal nenavadne);! ta lUti Cati Je to, da Je Irit » ravenaskega Akota po- 
atavUan tuj dabnvnik, ki oi bil posveten na domaičlh tleh, temuf v odda^cncm 
srikeoi meata Patrami. 



št 35. 

646.') 

V Lukaoiji )ti Tullijia zbral oodutne kmete ter jih posuvil kot 
stražnike pn oajužjcm prelazu, da bi sovražniki ne mogli priti poftoiit 
lukanskc zemlje. Zi pomoč jim ie dal 300 A n t o v, kalcru si je TulUjan') 
izprosil od poveljnika Iv^na.') Rečeni barbari (namreč Anije) so po- 
sebno izvrstni, da se vojskujejo po ukib krajih, ki so (eiko pristopni. 
Ko je Totila to zvedel, je mislil, da ne bi bilo primerno, ko bi v vojsko 
poslal same Gote. Nabral )e ledaj mnogo kmetov, pridružil jim neko- 
liko Gutov ter potem vsem skupaj velel napasti prelaz. Ko je prišlo 
do boja, je nas<ala na obeh siraneh velika gneča. Nato so Antje s 
svojo hrabrostjo, katerim je bila tudi nepnstopnusl kraja na korist in 
pa s pomočjo Tullijanovih kmetov premagali sovražnike ter jih mnogo 
pobili 

Procopii Ue bello GoUileo, 111, c. s> [Coi^. scripi. hitL Bvzaat., XVII, 



rec. Dtndorf. p, 370) .'Ev m Si s'. 



■Sfiz^f-i s^t it. Rj^f-TJ:.« rai auftt; ti 



1^tJxt K-ntJtVfn, iv ;s'j^ Atuxxv;n; ^Hi ;uw,wiy_ftr, v|vi;dai. Toj/.ab-k; tk*; 
i'A!'.'<T, rjfclM^ ^t'-p>; Tf,* i&oJft' CKvMitT,'« 6&sav jfO/a»cv, Š^km; iKt, rf :»- 
'tU^:ii ».ono-jf-rt«ir?ti iMti 1; la fct i\cn^x; /Mf^ k« 'k-nai Ji K^^fct; Tpa- 
vinv. ^jvi;Oax?;s^ stiffTiip 'lufm;; im/i^3 itT,fUY:: Ti'j'u,acm hahiztoi TfViifii 

ž-,7t-x<iiv ii ::).^ft9; ir;dpx;, r;':4wv Tt ;-y/!!^;i^a; :^9t; i>i;ev; tivi$, lxf>j-ji 
•r^; iliilvi ;Oivc. ::avt! 4si::t'.pjfc*jt!. orrtf tTrt-iir, žai.^^Asi; jjvi-AiJjrv, uthr/:; 

Št 36. 

Okoli 546.') 

Po smrti langobardskega kralja \Vallarija je Audoin dobil kra- 
ljestvo. Ta je prepeljal svoje rojake v Panonijo, kjer jim je bizan- 
tinski cesar Justinijan odstopil več trdnjav in drugih krajev; tudi jim 

't Pnikoptl priporcduje to med d>)t<>dbaml, katere so se vrnile r 13. Imd 
gotorake ntj.tkc igL lil, c. 15 in 34), ictUj Icia Si&. 

') Tullijan Je bil biiantioski podpovcUnlk v iatorskl vojski ler so kot uk 
bnjeval po I.ukaniJI. 

*1 Ivaa, neCak VllalUanov, Je bil bluniln-kl povelfnlk v ):'vlovskl voJeJcI. 

*> VprataiOe Je, kdaj ao pMh LanKOturdl v l*3iN>ntjo. Dngo Kcot. Langob. 
C- 5 (U. G SS. rcr. Langob. p. 4t Ima sUvck; ,E( habitaveruni Uin);ot>ardl in l*aB- 
nofiia annis quai]ruKinu duo.' Niuicsto .anaiii ^uadraslDta duo' stoli r enem 
kodeksu .anooH quidragiRtB*. v enem p« ,Xll""">^ £te\-ilo 42 Je brei dvoma pre- 
T«liko, 12 pa prcmijbno. Ako bt biii Lungobardk po Panoniji prebivali 41 let, bi bili 



/• 



je podelil mnogo denarja. Longobardi so tedaj zapustili domovino svojih 
očetov ter se naseliti unstran Diinave ne daleč od Gepidov. 

Procopil De betlo Golhico III. c. 3^ (Corp. script. Byi«nL. rec Din- 
Aot{, p. 4rS>: n\x^^i^ifiti !i JoA«.; iB-jortvutvi; J3wfnj»T9 Ncenud -a =iXi!') 
XX. trf; ir. lljvvjvi«; i/>p*);jj;; ti kji iV/^i; -/Mfisi; :rsV/.o:; xa! •/j'i\txn ;u- 

Origo gcntis Langob. c. 5 (MG. SS. rer. Liingob, p. 4): „El po« 
NValtari rcgnsvil Audmn; ipie adtiuili Langobardoa in PannoniB." 

Paulj diaconi Historia Langob., I, c. 21 (MG. SS, rcr. Langob. p. 60); 
^WBliafi crgo eiim per sepiem annos rcgnum lenuisMl, ab hac luce sub- 
tnctut eil. Pok qucm nonui .^lldoill regniiiii iJeptus »t Qui non multo 
pofi (cmpori: LaugobarJos in Pannoniam adduKil." 



St. 37. 



rMareblti v začetku leta 547.*) 
Ravenski fikof Maksimijan je v Pulju, kjer je Ul prej dljakon, 
dul napravili jako lepo cerkev Matere boije, ki se zove Formosa.') 
ter jo olcpSal z raznimi kamcnitimi okraski. 

Agnelli Ltber pontiDcalis eccl. Ravenn. c. 76 (MG. SS. rcr. Langob. 
p, 339} . „AedificaTiique (se. Maiimianus episc) ccelciiam beaiae Mariae 
in Pola quae vocatur Formosa, umle diaconus fuit, mira pulcritudine et 
divercii omarii )apid<biis.* 

prtAU ^a l«ta E36. V teai letu pa ■! de vladal b tantlnstcl ca«ar Ji»tliii>tti Id ludi 
ne langobirdiltt kralj Auduin, kateri Je prepeljal hvojc ljudi v Paaonija. — Na drugi 
straal je pa iteviio 12 prenizka. Če bi bito to »tcvilo pravo, hi bili priili Lango- 
bardi V I^BODtJo Ae-le leta iS6., a It rrokop^a (III, 331 nam i« mano, da »o bUl 
leta &<ft. le v t'aaoaUL — Po mojih mtallb se bnede, katere čilatno v Hi-vt Langob. 
cod. Golbanl <MG. SS. rer. Langob, p. 8) najbolj ujemajo 1 resnico. Po tem viru 
bi Ull Langobardl prebivali po Panonijl 22 let [,et 20 et duo annos ibi habitare 
perblbeiur*;. Priili bi bili ted^ v Panonijo leta S46. 

'} BUdlnser (Usterr. Gench., str. M, op. 3) pile, da ^^tf-n^ tt eUr* nikakor 
ni Laureacum, kaknr tni-Ji Aschbach <D]e rOmischeo l.«B)oacn prioia und accunda 
adjairii iriiitjung«b«r>chie(kr kalit. Akad, in Wien. .\X, 33)), Ae ounj Norefa, kaVor 
trdi Maiso (Gescbichie der Osigolhen, !(tr. 261), pafi pa, da ima na]bric prav Zcu«( 
(Dls DvuisclieD und die Nachbaratjrome, Htr. 4741, ki meni, da Je tu neka pomota. 
BUdlnger ludi omenja, da Ammian (14, 11, if) in PriMCu.^ ip. 185, ed. Bonn.) caaaa- 
ramujcla mesin Puctovio (sedanji Ptuj), ko rabila izrace .oppidum NofKorum* In 
pa ,tv X«p(xf :rii(ai;*.— Tudi fung (Rucmer und Romanen tn den Donaulaciidera, 
S. AulL Mr. 204, op. 6} misli, da ]e dolini »tarek pri Prokopi|u pokvarjen. 

^ To s« Je igodilo po 14. okl. leU 946., ker takrat Je Uak.iimijan Aele potOal 
ikor T Ravcnni. PoeikU« Jc daroval te) c«rkrl nekoliko po^titcv. Vpra.4aoje )e, nn 
Ula ta posestva res podeljena rc>:cnl cerkvi dne 21. februarja leta A47. 

') Tu omoiOcna cerkev Matere bolje je cerkev delta Madotina dl Canneto r 
PttUu. 



št 38. 

647 (7) dne 21. febriarja. 

Ravenski patriarh Maksimijan podeli samostanu sv. Andrej« apo- 
steijna in cerkvi Maierc božje (v Pulju) ') nekoliko posestev v navzoč- 
nosti oglejskega čkoCa Macedonija, tržaikega Žkofa Tnigifcra. 
bolognskega (?) ikofii Germana, puljskega žkofa Izacija in brcsci- 
BDskega (?) ftkofa Teodora. {„Macedonius episcopus s. catkoticae Aqui- 
lejensis ecctesiae rogatus de pracsenti a domino fratre meo 
beatlssimo viro Afaximtano patriareha s. ecclesiae Raven, gui 
mci praesentia subscripsil huic donationi ab eodtm factae mana- 
sUrio b. Andreac apostoli, vel basilicae s. Marlae, vel eisdem lociS 
desereientibus, ipso praesente testis subscripsi. statuens una eum 
/ratribus meis episcofiis Trugi/ero^) Tergestino, Germano Bo- 
noniensi, Isaacio PoUnsi, Theodoro Brixiensi.'''\ 

,IX. Cal. Marta anno DXLVI (?) sub (h consulato Ba- 
siHi''^) 

[SchOnleben, Carniolia aniiqua et nova (1681}, para IIL, p. J04 
(reg). — Rubeis, Mon. eccl. ■^quil., col. 191 (odi.). — Kandl er. Codicc 
dipl, IsiT. «d a. 5 (7 (odi. iz Rubei>a)]. — * 



Št 39. 

Morebiti okoli leta 547.') 

Ko je v Ravenni Živel £kof Maksimijan, je nastal prepir zarad 
istrskega gozda, kateremu so ..Vistrum" rekli. Omenjeni 5kof je fiel 
dvakrat v Carigrad, da bi v navzočnosti cesarja Justinijana napravil 
prepiru konec. Oba, cesar in škof, su bila takrat že v letih. Cesar 
Justinijan je odlomil, da naj bode imenovani gozd za večne čase last- 
nina ravennskc cerkve. 



') Tu MRI Je mlalill n« cerkev av. ADdn^a suU tsola la cerkev deUa Madonaa 
di Canneto. Obe su v PulJu. 

■) Scb5nlebca in Kubeis imata .TruglferoH*, Kandler in drugf a nJim pa 
Kmgirenis. 

') Besedi .Bononicotd* in .Brliiensi* Je Kandler svojevoljno premefiil v 
,AeinoiieBNi* in rPetinenn* ter trdil, da su vladala doti£na ikofa v bitrskeio Novem 
grada in v Pifcnti. 

*) Datum Jti pomanjkljiv. I.etnica A46 ne more biti prava, ker v tem letu 
meseca oktobra ja bil hlak^mijan ie le posveten r .«kofa. Vprajai^eJe, je li letnica 
M 7 resiifDa. 

') To ne Je morebiti cgodilo okoli I. i*l.; na vsak naiin pa po oktobru U ft«6. 
fa pred rebniarijcfli 1. 5S6. ali pa S&T. V oktobra 1. 516. Jc Mak.-UDijan postal ;*• 
vennski ikol in dne t2. februarl« h bM. ali pa 557. Je pa omrl, 



Agn«lll LJber ponttSctlis eccl. Ravean., c 74 (MG. SS, rcr. Langob, 
p. 338): ,Dunqije in tenporibus istms unciitiimi pontifici« (se. Matimiani) 
orta «*ct imentio de lilva quae cognominaiur Vutnim, sita Utrieatit 
partibus, bia in Conttantinopulis le dctulil, ut talcm liutiniani augusti 
praetentia contiimefct conlenitoncm. Ambo caniiie in eotlem temporc 
»ornati, quan(ua recolerent ic a iuvenluie diaiiincti. in fcneciuie coniuncti, 
uoariMinie pariie'quc coepenint lugerc Dehinc vero pmi inpcraior luiti- 
nianut auguiiui pracccptuni libi cx cadcm tilva contliJii. pcrpeiuc legaliierque 
in aancU Raveniiensin ccdeiia esie, qu«n) iusie et rati o nabili ter tibi pertincre 
cogaoTerat" 



547.') 



Št 40. 



v lisicm ^3u jo prestopila vojska SlovSaov reko Donavo 
tST opusto$iU vso Ilirijo do Draia.') Povsod so SIov£oi morili, gonili 
odraslle ljudi v sulnost ter si lastili tuje imetje. Ker ni nobeden branil 
moogoiievilnih ondotoih gradov, attoravno so bili trdni, so si jih prisvo- 
jili Slovini na ta način, da so prej prehodili in preiskati po svoji volji 
vso okolico. (Bizantinski) poveljniki po Iliriji, kuteri so imeli pod seboj 
15.000 mož, so pač sledili sovrainikom, a niso se jim upali približali. 

Procopii I)c bello Gothico, 111. c. 33 (Corp. icfipL hist B^uni., 
XVII, rcc Dmdotf, p. 397}: n'V~^ •ni-.v* »t xf'ivov lx'Ka^,iSii a-.^iut/^ 

lpyat, snhovnf xat aviponiC^snrii; ts^; tv irsch i^^^l^š? isa-nai %m ti -/^^laza 

8ttpcvvi>i|uvct. e< H tiAf 'l>.>.upuijv if/,evTt; st^tcuju icivTXKi3/i).tuv -zt luil |w^v 
IjfitTti (ČTravTs, A^K*^™ t*^vTO( tAi nuii,W c^fta^ij Iti^^ut I^fOi.** 



548.*) 



Št 4L 



F I Ko so začeli Golje in njib kralj Totila v vojski z Bizaotinci napre* 
lovati, so se polastiti Franki brez truda večine Beneškega. Ker so Golje 
imeli dovolj opravili z Rimljani, se niso mogli zoperslaviti Frankom. 
Procopii De bello Gothico, III, c. 33 (Corp. »cript. hi*t. Bytant., 
XVII, ncttttiiiotf, p. 417): „'£::« ti Ta Fitti«« -n xai Turft« jiaftireiprepa 
^ csXi;i(y tfiitTC, ♦pi^^st BtvtTiiuv li r/alsra c^fTi spootserticatvro Mtvl Ti-rtfj 
cih* *I\«{u£i*v i-jvtiUtvt (ti a)j^iitsl>ai lOt« I*i-:d*«v ceuv 7» Ivm^ ni xiA<iui 

Prokopi) pripoveduje to med dogodbaml, katere so se vrfille v a. letu 
COtovskc vojake {0. 111, c. 21 in 2O1, tedaj leU M7. 

*) Orȣ (Ktari Djrrbachiiiin alt Epidamnus) Je mesto v AlbaatJl tik Jadno- 
de(^ moija, 

*) ProkoplJ prlpovedqJe to med doj^odbaml, katere so »c vritle v 14. letu 

gotovake vqj9ke <gl. III, c. 29 in Si}, tedij 1. S4B. 

S 



dt. 42. 

Okoli 548.') 

Ildiges, člao Ungobardske kraljeve rodbine, je zbežal pred laagCH 
bardskim kraljem \Vakuni k Slovanom. Kmalu potem je zbolel kralj 
\Vako in umrl. Za njim je si«di) njegov sin \Valter. 'J Ker je bil fic jako 
mlad, je oskrboval driavo n)cgov varuh Auduin. Ta je kmalu postal 
mogočen ter se polastil vlade, ko je mladi Waltcr nanagloou zbolel in 
umrl. Ko je takrat nastala vojska med Gepidi in Langobardi, se je na- 
potil Ildiges ukoj k Gcpidom ter pripeljal s seboj tiste Langobarde, ki 
so mu sledili, in pa veliko množico Slovčnov. Upal je, da mu Gepidje 
pomagajo dobili prestol. Ko »o pa ti nato z I,angobardi sklenili mir, 
je sabteval Auduin od Gepidov kot svojih prijateljev, da mu izroič 
Udigesa- Gepidje pa tega niso hoteli storiti ter so veleli Ildigesu, da naj 
nbeži, kamor hu&e. Ta se je takoj nato s svojim spremstvom ter z neka- 
terimi gepidskimi prostovoljci napotil k Slovčoom. Odtod je hotel iti 
k Totilu in Goioro (v Italijo) ter je peljal s seboj 6000 vojakov. Ko je 
priftel na Beneško, se je bojeval z Bizantinci, katere je vodil poveljnik 
Lazar,*) jih premagal ter mnogo pobil. Vendar se ni potem združil z 
Goli, temuč je iz nova prestopil reko Donavo ter se vrnil k Slovanom. 

Procopli De bello Gothico, III, c. jj (Corp. tcripL hiit. B>-z«nt.. 
^p. 439. XVII, rec. Dindorf, p. 439 in 430): ,. . . . i J* Sr, (-£fi(. 'V/.H^.i ivs;«. 

p. 430. ^j-i*w^s, «; 2i "-■' Ouii.SapM, tsv 0\tiv.av -Aii, r, .Va^TC^pStif r}.9trt ajr/T^. j 
Sf &r, -ra-Zi xs^ii, švti hd-:pa::xi itst^M^i; ShiMv tt.h *y/r,-' iMv-tlzs. iviiiai 

rifnoiJt; xjr:s;tn M Tr,v of/i;* t/.riiai iT/.ov. -;tvc]i^>td^ Ji Tiiv r» -ai »cfivr. 
i^JTiiTs r^^-JiJMv, et 3i nv (Ji*v lift^ssi (KisOvn c>u!9c;Ait Ivvuiljv, iy.i).i-jsv J* 



') Zastran daliranja ftl. o|>axka 3 pod Al. «1. 

^ Kralj ^\*altCT (WalUri} Jo tlailal »edem let. (Origo genti.t Langob., C. 4.— 
Paul. diacun , Misior. langob. I, c. 22.t 

*> Laiar Je bil rimakl (biiantiiutki} povcUnik r gotovsiu vojski. 



St. 43. 

Okoli 54& ') 

Od prxevals)(e zemlje') naprej se razprostira Dalmacija, katera 
~sega do mej zahodne (—rimske) oblasti. Potem pridejo Liburnija, 
Istra in Beneško, katero sega do mesu Ravesne. Po teh pokrajinab 
stanujoči prebivalci ziv6 ob morju. Za temi pa prebivajo po notranji 
zemlji Si&čanje io Posavci {= SuabJ, vendar oc tisti, ki so Frankom 
podložni, temuč driigi.)*) Za temi so naseljeni Karni in Noriki, na 
njih desni strani pa prebivajo Daki in Pannonci, ki Imajo druge 
pokrajine v svoji oblasti, potem mesti Singidunum*) in Sirmium^) ter 
se razprostirajo do Donave. Tem narodom so čez Jonski zaliv (Jadranska 
morje) gospodovali Gotje v začetku gotovske vojske. 

Procopii De bello Gothico, I, c 15 (Corp, Kripi. hiat. Rviant., 
XVII. rec, Dindorf. p. 80): ^ . . . »»i Mtirr,; ;*it i/s;«'«; Il;i».a>.t; r, /tip« 
ini, ;«&' r,! A>>.{4z^x k-.i.v.iV:^ «! -A -ri;; i;K£?!x; /.t/.:-;^«: Kfim;, ?': i" 
ttni^n A^ijfvfa it xač Inpia yj; Bivi-ruv i^ V.Mfa ter. ni-/y. I; 'l'i^tvya'i 

%x Xiiiiii: (sil/, rf <l»pjr,7w-» /jicif-ASji, a>.>.i rapi ttlrK'.i; ItifSi) /'^fav rf,i 
jHTi^tisv Cyiv;!. y.ai Jrip tsjts-,*; Kipt-s; ti tuk Xjjp«;'. tipvvras. Tij^rt Ji 
linal TI V.K llavvEvi; tv ?t;;i sEks^iv, v. jjSi.2 t( y,w^x r.ai !!!(rrrr,!:v3 itai 
Xtf^-.:v E/,;-.«:*, i/^; i; -;-:a:*:i 'lr:j;v Jr^/Sf?!;. TS^itinv ;*!■< Sr, -rtov ift-tjv 
riTft:-. y.i>,s5M T55 'Is*-::* i*-:;; /at' ij/,Ji; tsSJi tlS Ks/^ijuj f,p/M," 

^^ dt 44. 

^^ Okoli 548.*) 

Ko je frankovski kralj Toodebert po svojem otetu dobil drlavo, 
SI Je podvrgel Atcmane in druge sosednje narode. Bil je jako predrzen 
in nemiren vladar ter je Čez mero ljubil nevarnosti. Ko je nastala vojska 

■} L. S48^ ako M pf^, >c popisal Prekopi] v svojih knJis>b pcrxij!iko, van- 
dUako in pao^iajl del gotovske ro^sk«. Za takrat vetJa icda) tudi u fieoignftiiu opis. 

■) .Dpiiui^ ^ X^* (ludl npl9>Xt£). Ossar Dioklecijan |e iilojil U poknjlse 
IMmcU« i^ci) B^uln^jai del i ne&ti Uoclea, Scodra In LIssus xer napravil ii 
4c(a novo pokr^lno .Praevalls* ali ,l*raovalltBna*. 

*) Prokopij ne lo£i luumko Posavcer (S«9ifct) od genBin&kifa Suevov ($Tabor). 

*) SinsiduDum Je sedanji Beligrad. 
_ *) Umu Sirmiuin Je bilo ob Savi Mitu tam, kjer Je sedanje hrvaško mesto 

iCUiovIca. 

^ FrankovMki knU Tectdebert Je 1.534. prevMl vladaratvo po smrti nvojega 
oftta, kateri Je v Uctiu imel svoj sedet. Podvrgel ^ Je Alemane ia druge sovedi^a 
narod« (Bavanx in Norikc). Najbrte 1. &«» Je dobil veČina Beoeikega v svojo abla.<st. 
Pr^kone )e tudi takrat namcijaval napoati btzaalinako drUvo. L. 851 , ko Je Nanet 
prtid v Italiio. Je bil Ic mncv. Njegov sin Tcodcbald Je umrl 1.SS4. (Agaifaiae 
Hia^ U, C. 14', 

8* 



med Rimljani (Bizantioci) In gotovskim poveljnikom Totilotn, je delU 
TeodvberI na to, da bi med tem časom, Ico bi se Narzel trudil s svojo 
vojsko po Italiji ter imel lu dovolj opravili, zbral najhrabrejSe in oaj- 
bajevitejSe čete, prodrl i njimi v Tracijo, popolnoma si podvrgel on- 
dotno zemljo ter polem obkgal cesarsko mesto Carigrad. Da bi izvr&il 
svoj načrt, se j« trudil tako rcsao, da je poslal poslance b Gepldom, 
Langobardom in drugim sosednjim narodom, ker je želel, da bt mu tudi 
ti pomagali v vojski. Mislil je, da je nedopustljivo, da bi se cesar Jusli- 
nijan v svojih razglasih bahal z naslovi Frankovski, Alemanski, Gepidski, 
Langobardski itd., kakor d« bi si bil podvrgel vse Ic narode. Teode- 
bcrt sam je bil užaljen zarad take oSabnnsti in je hotel tudi druge pod- 
Suntati. Agatbias pravi, da ne bi bil po njegovih mislih Teodeben srečen, 
ako bi bil pričel vojsko. Ako bi bil priSel v Tracijo alt pa v Ilirijo, 
bi bit naletel na bizantinske tcgionc ter bi bil sramotno uni6on, 

Agathiac Hlstoriarum lib. I, c. 4 (Corpui script hist. Byzani., III, 
p. 20. cd. Niebulif, p.io — ai): „ila^).s^wv Se liji iiorp^i ^fV'** ° l^u3'^pT0( 
pL 21. ~oi? n 'A't^iuns\ii urTfs^pe^TC xal iXtji ivcx Kpčc9ixa Zftvt;. j| To)4Uixtoc ^ 
Y«p f,» e; ti itSf.urm jmcI -.afa/itir^i, nal rifa t&5 ivr^Miivt tb ^Aani^davov 
M*.Tr,^ii¥o;. ^M*a -joDv Tli; 'Piu^is'.^ i :ipi; TiitO^i mv if^tiiAva ti3v TŠTif«** 
uiiti'i ~9>.i}<.s{, TS^T(|» 8t, T9TE T<y 6eui^pT(<> E^c^sJi^uTo A iM itevK^iano, 
(Id; h 1;ai.la NstpoS); ft m1 ti rifa^tJitjmt i^i^SPA: x.at bir,T/ii.r,'nf aur^ 
^Kfi&r, ir(tipti čE\xi(ui te ki) iJtajp.i^trra, ^ t3 i::l ^P')i)); ^ic^oSai XMp^ 
Stnmi T£ T* t^3e )t«ta3Tp£»J'ij/ii&;, (9.91 Ti BJ^i-nav Tt;< !ti).r» Tr,v ^9orX&[ -Av 
lA^HkOv ikcvar^fm. ftnu ii. Ivcfpv 10 3«'^Xcr^a i;;sc(iTo xa{ tV i:xpMiuuf;v 
■li^ptftefftdTi;-«, £>< «H icpe«fle6Efffrat sp»; tc T-i^aii«; xat Aj-ffi^f^^'''! )^' ^'■^ 
Jna «p£ocnui t9rn, i^' ?f nol oESe 7jXXi^3tVT« tc9 seUj^sv. su y^? ^£T0 švektI 
(Ivoi, fin Si; p<uiXiu{ 'IsuTTtvuvb; iv x«; 3^«-fp3iJi(U»t tsI; ^am^fle«;, <I>f4rfYixb{ 
Te JMti *AXa|Aviix^, (rt 8i Ti^itailini; « x«l AoT^p^apSini^ x«i inp«i; t^ioSiS« 
ini^iasn ^htjp&ttgto, u; ii] -:eu-cii>v oinM tAv ilKS-t is^vtiuv StSM/ufifTUv. 

Itt Bi; nol |v>Li0p«TtUvsu;. oV»< H*^ su-* »i wd TlivS« tIjv ixcTp2tt(a(v ivorfcvra, 
22. &i;uvaT9 Iv t-JK iv x«^ tf^ :;pnxTeix^ i)^ ^vxov |uv | t> ^?iii;, f-t^^'' Bi 
(V 'I>.Xuplsii; ^i-r>UMi ^pnnauv 'fupiAKei; JniMu; Iv diBf>&4p))," 

s«., ^^ "^^ 

v tistem času je &U čez dolenjo Donavo brez ovir slovfinska 
vojska, katera ni Štela več kakor 3000 mož *) ter se potem, ko je tudi 
brez tntda prestopila reko Marico, razdelila na dva dela. Ena čela je 

') Prokopij pripoveduje to med drugimi dogodbaml, kalcre so ac vriiJe v 
IS. Iciu KotoTske vojnke (glej 111, c 35 in 39), ledaj lela 549. 

I) Zdi M mi, da Je to iterllo premajhnu. Pomi.iliti je treba, da so SlovSnl 
f romagali tcC griJub vojak, opusioiili vao i«mljo med dolenjo Donavo la Epskim 




imela 1800 moi, ostale pa druga. Poveljniki rimske (bizantinske) vojske 
po Iliriji in Traciji so napadli ta dva oddelka, ki sla bila med seboj 
lodcna, a so bili premagani, česar se ni pričakovalo; nekateri so bili 
ubiti, dnigi so pa uiti ter beiali brez reda. Slov&nski četi, akoravno 
sta bili mnogo slabcjši kakor rimska vojska, sta tedaj užugali vse na- 
sprotne poveljnike. Pozneje nalcii rim&ki vojskovodja Asbad na eoo 
trumo sovražnikov. Ta Asbad je bil član telesne straže cesarjajustinijana 
in, ko je bil vpisan med tako imenovane kandidate, je zapovedoval mnogo- 
številnim konjikom, kateri so imeli ie od nekdaj svoj tabor v Tzurulu ') 
v Traciji ter so jib £leli med lujbolj&e vojake. Tudi te so Slovčni brez 
truda zapodili v beg ter jih večinoma pobili. Asbada so ujeli ter ga iz 
prva imeli pri sebi; pozneje so ga pa zvezali, strgali ma kožo s hrbta 
ter ga sežgali. Ko so to izvršili, so pustošili brez strahu po vsi Traciji 
ia vsi Iliriji ter oblegali in vzeli mnogo trdnjav. V prejfinjib časih se 
Slovčni niso upali niti oblegali mest, niti se bojevati na ravnem polju; 
bali so se še celo napasti bizantinsko zemljo in nikdar jih ni nobeden 
videl, da bi bili s svojo vojsko prestopili dolenjo Donavo. 

Tudi oddelek, fci je premagal Asbada, je potem opustoSil vse po 
vrsti do morja ter oblegal in vzel primorsko mesto Toper *}, akoravno 
je bila v njem vojaška posadka. Tuper je bilo prvo izmed pobrežnih 
mest v Traciji ter za dvanajst dni hoda oddaljeno od Carigrada, Vzeli 
so mesto Slovani lako-Ie: 

Večina Slovanov se je skrila v neprisiopnih krajih lik mestnega 
zidovja; le malo jih je bilo pri vzhodnih vratih in ti so začeli dražiti 
na stolpih stoječe Bizantince. Vojaki, ki so ondi straŽill, so menili, da 
ni več sovražnikov kakor toliko, kolikor jib vidijo; zgrabili so takoj 
za orožje ter se vsi zagnali na nje. Karbari so se nato pomcknili nazaj 
ter kazali napadnikom, da iz strahu beže pred njimi. Bizanlinci so se, 
ko so podili sovražnike, precdj oddaljili od mestnega zidovja. Sedaj so 
se vzdignili od zadaj tisti, ki so bili skriti v zasedi, ter napadnikom 
ustavili pol v mesto. Kato so se obrnili tudi oni, ki so na videz bežali, 
ter napadli Bizantince. Ko so jib Slovani popolnoma pobili, so se lotiti 
mestnega zidovja. Tamošnji prebivalci, katerim je manjkalo vojaike 
pomoči, so bili v veliki zadregi; vendar so v začetku odbijali naskako- 
valce. Najprej so na nje ulivali jako vrelo olje in smolo; tudi so od 



■orjcm, viell mnogo trdnjav in mesto Toper ter lu ladnje odvedli » seboj vtt 
kakor lO.OOO metnikov. Ako bi nam poroilal o ich uspehih kak slovanski iHHateU, 
bi rekli, da |e ve« seatavek pretiran io HpiAan ^ piLitranskc^ !tu11A£a; ker pa nun 
lo prtpOvedi(]e sriiki ptMicIJ 1'mkopij, nimamo riroka, da bi mu n« verjeti. 

') TiuruUuiD ali Tiurulum, sed^ Čariu, Je ImIo mesto med Caiigndom in 
Drcnopollem. 

1 Toperin (Top)rus) )c Irilo mesto btiiu Eg^skega moria ob Uestu (Nestus) 
sa poti. katera ic peltala i* Carlgnida v ^lun. 



vseh strani metali na nje kamenje ter vse storili, da bi odvrnili nevarnost. 
A barbari so jih potem prisilili z velikim Številom svojih pu&iic, da so 
zapustili stolpe; nato so prisuvili k obzidju lestvice ter s silo vzeli 
mesto. Pomorili so takoj vse mo&kc, katerih je bilo do 15.000, polastili 
se Tsaga imetja ter dečke in ienske odgnali v sužnosL Iz prva niso 
pruanesli nobeni starosti. 

Ti, kakor tudi (isti. ki so bili pri drugih Čeuh, so pomorili, kadar 
so pridrli na bizantinsko zemljo, vse odrastle, na katere so naletelL 
Zato je bila vsa zemlja po Iliriji in Traciji polna večinoma nepokopanih 
mrliiev. Tistih, kateri so jim priili v roke, niso pobijati niti z me£em 
niti s sulico, niti na kak drug navaden na£in; pač pa so zabili v 
zemljo jako močne kole, kolikor mogoče jih zostrili ter z veliko mo^o 
na nje nabodli nesrečneže tako. da so potisnili tem ljudem kolovo ost 
skozi zadnjico do droba ter jih tako umorili. Ti barbari so tudi večkrat 
zabili v zemljo itiri debele lesove ter k njim privezali roke in noge 
ujetih ljudi; nato so jih s koti neprestano udrihali po glavi ter jih pobili 
tako, kakor drugod pobijajo pse, kače in zveri. Vole in ovce, katerih 
niso mogli spraviti v svojo domovino, so zaprli v kako poslopje ter 
jih brez usmiljenja požgali. Na tak način so Slovfni pokončevali tisie. 
na katere so naleteli. Ko sta bila oba oddelka pijana obilice krvi, sta skle- 
nila, da odpeljeta nekatere ljudi žive s seboj. In tako seje zgodilo, da 
so se vsi Slovčoi vrnili domov ter s seboj prignali več kakor 10.000 
ujetnikov. 

Procopti De bello Gothico, HI. c 38 (Corp. icripl hisi. Bvcsni. 
p. 441. XVII, rec.Dindorf, p. 441 — 444) ■ 'Vs; TsiTsv w x?iv;v j^kc*-^ -M.aJv"" '*■• 
r:'Ui-' f, ti -.ir.T/jJ.li,ri T^,-;tf^-Ki, ZSTajUv T! 'lrT?lv. siii-/*;; jjiir. ivT-.nsttiO- 

:j/.j:=ca;, ixr:ifi:; -/.vi ivt ».Jti T.xf' xa/.v.u-' fcs/.iij^iiui!^, ii^.tf ipfif^ 
ii /tip** l''-6iy:i4 rf t&3 'IVuduv T:fx-:Hi if/z-nti It 11 T/^jfiSij Mt t);x|», 
r,7Te,lH,ziv t: is ts^ irp&;;s)ii;TSj xxi ot '^i rJ7;5 5a}ftif»;srf. si 51 ;tiT/tf 
JvJir, ;:ajv,-:v7!; iTuiSr.lstv. ir.v. it s: i-ifiTr;-,-;! =iv:i; sO^io ->?' ixxTifwt twi 

i, hi^ TM-t ntA-^y fjjj^pii \jrtiyi^. v 2i s^ts; xn,f SasO-Uti ^v 'litsr-.' 
•nirtO ii}\t\iy,u mi i; ^i!,; KivJ:>»w.(; y.w.J.#!*iv;j; ti/jm-/ jtv/i, ziniivz^TMo-i 

!«?i*i; }ii* jir/fJTJtTJ fiv^avTa^ iktiivj^, 'As^jJ^v Ji fcira/Ji^ivTtj i* •^•ni* 
:»tfx/7(x3 i:;«*^?';;«, &«!fiv ii aiti* i; r.i?i; i}4'[^Ar,)U-'C'' fAr.-3 i%x^Tt. 
p. 443. i;uv;a; =pšTifQv it. '.ti -mritj 'KO >{ ivftpbi»'j »isSpvvtc;. ':«9;s Ja^ri^r.Ti'*;*. 
ti ^.ufii jui/ravTZ, T« TI H;*iuov tS\ 'li.).:ifMT, iSali; 'Jnjpsv iV.r.šsvTS, xn 
;?ejf5> so>.>.i «>.::fxia txaTifei i^acv, el Ti:/.s:*T/r,;3(vT£; rpirsp;*, :iil i; ti 
s(!iov vATsfi^vat ij)^!^,;««!;, i^ii ilJl 7^,7 :i;» Tfci/aiM-i xaT»»siv i*pu/i-.fiixjw. 




Sl to. 



39 



ot ^Jpja^i ehei. cu |i>,v oOSt fftpat^ «»nqAbv *lr:p9v fcfvor;« its^i^- 

is«vn x^ ni>.iv j::Tft«>jt3ouv ■:fyiv^fi^'^i (!^v, MŠctp srpamuriuv ^ps-^v 
i-i-/-' ^^-^ *iMf^'' ij&tatJtita, ir/,fl> ii riTr.v tpiHcbt tstbtit. ei jdv TrM^rre: iv 
V*vii«voi, »T jrfi; ivto/svti »ww *>.»■», tov; i'» ^jk; t=sr/.;i:i 'ru^uisu; T,'ni7.>.Buv. 

>=xvu$. et ii 3^33f«{ istsu ifniptfcv, ii*r,ai tnpt/š^uvai tcC; JsisGen !;i 
It, au-.irii 1^ vsr.-UTT.*' x«ttiipp«*Jr|y.Jn; /wf:^r xal cl 'PtijuriK i; tt,'< 3b;tv 

iv»r^<'^r'ti; n »a: el fijfiiv JsncJvt!; i;*5'^i>.si>; i;3r, «1; 'Pujufcv; ^p»!- 

TT,; ^^w; c!k^,-sph -rfh TTfa-nt^rtSv t^; S^ji;ui>i; isTiTOiiw, ffvav^i jut h 
i^»»3',av!j ^>./.*„ naš Tu; !i i:!*; fcvi-ita; Ik ■:i1v rapii^*« if,;*ivsv^s. wi' =?(&■:> jiin 
t'jtiit ti **': rJjcstv fci s/.itnev ttipjjij[Yavt£; TtLv Ttr/e^a^&iv-uv »ari/ic«, imi Wft«v 
^>^i; jmttJ^:«; i; »Itou; /pu>-^-if. -kO irriiTe&ai ■::■» j.btriav al |UKf iv itcj i^i- 
wrtf. kniTz 3t 3v»v; ;:Xi{9t; ^m;&v cfi 3>f^7^i ^t2;a;uvc'. tK/.trtit ti ^š; i-š/^it; 
HKJTt ».al KAi^na; t« ?i^-^i).bi if !!»v^»; *»•:» »paTs; Tiiv i:i/,n if*.sv. iv3^; 
«■/» i; ^Tiv-ian—zrAlij; t£ xai ^p!iv; ijftu; ira-r;«; iK-ittiav X3i ^ivta li 
/fit;**:» ttijaavts, rafiSa; 5i nai ••mSxa^ iv avžporiJutv «;:5*(rrai >.iv»|», y.afT5i 
Ta TTfiTipa sl?i;*ii; ^>.:x;a; iji!iavT5, i;,).' avroJ ti xk s'. ;v/;L;pia; Tf,; ^Tifi;, 
U -tsy Jr, t5 'l*tiiijriwY i::!iAv;iiv /.upa, ts«; itafaTA^TS-fTa; imtvTa; r.JnJiv 
(»LTinjiv. 6!Tt Yijv S=5Ki», »Jrtp 'r>./j<f :iav ti »ai MpjruMV i^rt, »ntpiiv 2;A:;/.iorv lirj 
T^-usTSv aTis«v ■^vtrfta!, tv.Titisf 2i tsv; ;:apKrf=TaT;a; s-jt« rfat*. oiri šijar-. 
^>n Trli T'.)^ ttu&iTi T^'^, a^At nž/a^a; i;:i t^; 'fl,i ^^i^Atvc. l{ by,jipiTXTx, P> 44 
š;Ci; Tt r^u; i; tš ;*jm:tx csfr.Ti;!!-««:, i='. tajtui \n Pjl re/Z^-ii Tsii; iii- 
>ju&>; Jv.aVillav, tt,v cxeAŠ';»KV i^^i^v -;>.a>Tuii ilztjc Ti ^m ivifpavri; (uftaSrri; 
Ti »/^1 1; TI"' htfy^£ifrMi tš ^.'«aTa, svtw Sr, avTav; Sa/piisiTftai ».jlauK. Juti 
jy*j U -a/ia TtTtafa i^n ;:>.£vTTf> i; *.-)li ».»TSfljaiTt; s; ^ip^apsi s5ts-, i-' 
arJTu-i Ti /lipa; luti ::iia; tuv '^>.mx±twv 3i;>iisvTt;, i:Ta ^.Ham »vtsu; Kara 
Lušff^; iv5«>.t7.fcTaTa raiavTt;, u; 3t, )!./»a; ?, Jfii; ?. aA/.t t-, ftr.pia* J-jjtti;;«*, 
r£u>^>; Ji ;>* n 5>i'^: »ai SfS^aTS'.;, isa Ir, «;wr;i:(f^a; i; TJr ^itpta ifir, i>; 
^tCTX !^,fr*, 1-» -.-Ai 3w;ucTbt; KaOt{p;9rTu;. ej^^ fit!«t iit7Af.r.f3sv>. ajTw |*lv 
*».>.«jT,-yal Tolj; ^^T>xivTa; iti a-rf.paj-«. i>j.i Vii aOral T( lai ci t^; tri^a; 
5-/^ef!a;, Jt^T^p tm t6v 3^)uetu-< jufiiavT«; =>,V,»«i, ^;pii-i TJ i-fftivJi tX'~-^ 
^in nafzStrTiBnaTtiiv ^vi^t i"^ *^' aliTcS ;i.'^.i3i; ar/jta/jiTinv iT»';:jitK; i;i&;A:3 

Prokopij omenja tudi * ivojem spisu „De acdiflciis". IV, c. ii 
^C«rp. scnpt. hifi. Bvianc. XVIII, rcc. Dindorf, p. 304). lU 10 Slovčni vzeli 



mcHO Toper, ko pravi : , • • • ^«n Se n; l-i 'PolšTrti Rj>.t4 ip^iia, Ti^if«i Svsjio, 
Spfttov eV,*^- *?' '" **i =" i»X>*> iiispc«&ev £>;>d3ii>«{; ^a¥^3^:< ii>.w." 

Št 46. 

549. ') 

Vojaki cesarja (Justinijana), ki so bili v Ravenni in po dnigih 
mcslih, so dobili iz nova pogum ter sklenili, da hočejo dobro straŽiti 
svojemu vladarju njegove kraje. Tisti vojaki pa, ki so sledili Veru*) 
in drugim vodiieljem, so se bojevali s sovražniki (z Goti) ter biti pre- 
magani. Bežali 80, kamor so mogli. Ko se je zvedelo, da pride poveljnik 
German,*) so se zbrali v Istri ter tu Čakali njegove vojske. 

Procopii De bcllo Gothico, III, c 39 |Corp. tcnpt. hi«. BvmpL, XVII, 
rec Dindorf. p. 448)! . ...otj 2r, aroBi J>afjil;»vTi; A isO ^nunt^ 9^p«^^ 
!■» -ii 'Paj£*y»; %ai ti sn-j a>,>,T, ::;>,t; 5^«v /oAsisJtei lirj/tjiis-«, Evi«'.8*c fe^"" 

£<nt 5I1V ■ai l)^Fw -si sfi^tf^ f, St.}^^ -nsl »U =o>*;*is-< i; /tip*? <^*o»^ 
•^ST^vi: K Twv l-isivtuii-f iv TiJ --.(^Js/.^ J-i^u^J-i tč rai 5»;£iafvi;uvsi iH^v,tax*, 1 
Ssr, huriiii TiTi/r,w", £=f(3r, iint ihx: rifjjLori^ f./.cMn, šb^iv. it 'Irtfia 7ET*~( 

Št 47. 

556.') 

Ko je (bizantinski poveljnik) German v ilirskem mestu Srcdccu*) 
zbiral in urejeval svoje trume ter s« kolikor mogoie dobro pripravil 
za vojsko, je prifila na bizantinsko zemljo tsko velika množica S 1 o- 
rČDOv. kakor nikdar ne prej. Prestopivfii reko Donavo se je prika- 
zala pH NiSu.*) Nekateri izmed njih so se odstranili od glavne vojske, 
potikali se okoli ter posamcz brodili po ondotni okolici. Nekoliko so 
jih Rizantinci ujeli, zvezali in vprašali, zakaj je slovanska vojska pre- 
stopila reko Donavo in kaj hoČe izvr&ili. Slovčni so odgovorili, da je 

*) Zistran datim^a pnmeij^ opaiko I. pod fit. 46. 

■> Ver Je bil pove^Dik Henilcer, kateri so poougsli KimUanora (BUa&tincem) 
m vojHkoTiii loper Gole- Ta nepremišljeni In pjJBn':ev«nJu vdani mot Je Dcda1c£ 
od RavcDDC napadel Gote icr bil nato preraaKan in ubil. 

'^ Gennan Je bil sin ]u.'cttnijaoovc>;a brata. Uojeval se Je v Traciji i Antl 
SloTČnt. CeKsr ga Je po«Uvil ca povcU&lka v gotovski vcO»kl; a Gemun ni 
v Ilaluo, ker Je nanafloina ibolcl in umrL 

*) ProkopO pripoveduje 10 med doftodbami, katere (k> m vriite v 16. letu 
gotovskc vojske igl. III, C 39 in IV. c. 21), Icdaj 1. 560. 

*) Sredec (Sardika) «11 Sof^a. sedaj gUvoo mesto na Bolgarskeni. 

*l NU ie mesto na acdanicm Srbskem. 




priila z namenom, da bi oblegala tn vzela Solun ') ter druga oodotna 
mesta. Ko je cesar Justinijan lo zvedel, je bil jako vznemirjen ter je 
(akoj pisal Germanu, da naj za sedaj odloži svojo pot v Italijo, (kjer 
je bila takrat vojska med Bizantinci in Vzhodnimi Goti), pač pa naj 
pomiiga Solunu io sosednjim mestom ter z vsemi močmi odbije napad 
Slovčoov. Ko je imel German opraviti zarad te zadeve, so zvedeli Slo- 
vani od ujetih ljudi, da se mudi v Sredecu, in (ako so se ga zbalL 
Germanovo ime je bilo pri teh barbarih na glasu vsled naslednjega 
vzroka. Ko je že vladal njegov stric Justinijan, so prestopili reko 
Donavo Antje, ki bivajo prav blizu Slovčnov, ter z veliko vojsko na- 
padli bizantinsko zemljo. Nekoliko prej je cesar postavil Germana za 
poveljnika po vsej Traciji. Ta se je vojskoval s sovražniki, popolnoma 
jib premagal v bitki ter jih pobil skoraj do zadnjega. Vsled lega 6ina 
je posul German slaven mož pri vseh ljudeh, posebno pa pri redcnih 
barbarih. Ko so se torej Slovi^ni zbali Germana in ob enem mislili, da 
je peljal drugam najboljšo vojsko, katero je hotel cesar poslati nad 
ToliU in Gote, so takoj opustili svojo pot proti Solunu. Ker se niti v 
ravnino niso upali priti, so prekoračili vse ilirske gore ter dospeli v 
Dalmacijo. German je sedaj brez skrbi pred sovražnikom ukazal vsej 
svoji vojski, da se pripravi, ker se je hotel dva dni pozneje od tam 
napotiti v lulijo. A zgodila se je nesreča, da je nanagloma zbolel io 
umrl.*) 

Cesar je bil vsled Germanove smrti jako žalosten. Ukaza) je 
Ivanu,*) sinu Vltalijanovega brau in zetu Germanovemu^ da pelje z 
Justinijanom, drugim Germanovim sinom, vojsko v Italijo. Napotila sta 
se v Dalmacijo z namenom, da ostaneta čez zimo v Solinu, ker se jima 
>e zdelo nemogoče, da bi £e v tistem letu obhodila morski zaliv (Ja- 
dransko morje) ter dospela v Italijo; tudi se nista mogla prepeljati 6ez 
morje, ker ni bilo bark. 

Ko je [van s cesarsko vojsko pričel v Dalmacijo, je sklenil, da 
ostane čez zimo v Solinu; ko bi pa mraz poneha), se odpravi takoj 
odtod v Ravcnno. Slovčni pa, kateri so prej, kakor je bilo Že povedano, 
napadli cesari^ko zemljo, in tudi drugi, kateri so nekoliko pozneje pre- 
stopili reko Donavo ter se pomežali s prvimi, so pusto^li popolnoma 
svojevoljno po bizantinski državi. Nekateri so takrat mislili, da je 
(gotovski kralj) Totila izvabil te barbare nad Bizantince, poslavgi jim 
mnogo denarja, da ne bi bilo mnogočc cesarju (Justinijanu) vojskovati 
se z Goli, ker bi imel opraviti s Slovčni. Prokopij pravi, da ne more 
povedati, so li Slovčni iz svojega nagiba pri&ll tja (v Dalmacijo), ali 

■) Solun (Salnnlchi) Je mesto v MacedoaUi ob Elgetskem morju. 
*} GanuB Je umrl v JcMni L 6S0 (Primeijiti UO. Auci-ant. V*j. ^ XIV.) 
^ Ivan, nei»k VitaIOaiU)v In Ml Gcnnmov, se Je odlikoval na raznih boJiMlh 
ki voJ»kL 



pB jib je poklical Totila. Ti barbari so se na(o ratdellli na iri dete ter 
aČinili po vsej (pokrajini) Evropi') stra^nsko Škodo. Ooi niso samo 
mimogredč oplenili tanio&nje zemlje, tcmuč so ostali v njej oez zimo 
(&50 — 561) brez strahu pred kakim sovražnikom tako, kakor U bili v 
svoji domovini. Na zadnje je c«sar Justinijan poslal nad nje prav veliko 
vojsko, katero so vodili med drugimi Konstancijan,') Aratij,') Nazar, ') 
Germanov sin Justin in Ivan. kateremu so rekli Fhagas (požeruh).*) Za 
voditelja čez vse pa je postavil Scholastika, enega izmed palatin^kib 
evnuhov. Ta vojska je naletela na oddelek barbarov pri Drcnopolju, 
katero leži v južni Traciji ter je od Carigrada oddaljeno za pet dni 
hoda. Barbari niso mogli več iti naprej, ker so peljali s seboj neite- 
vilno množico tjudt, Živine in vsakovrstnega blaga. Ostali so tedaj na 
rečeni:m kraju ter se pripravljati na boj tako, da ni sovražnik zapazil 
ničesar. Slovcni so postavili svoj tabor na gori, ki se ondi vzdiguje; 
Rimljani pa ne daleč od tam na ravnini. Ko so se ti Že mnogo časa 
mudili na reČenem mestu, so se začeli (bizantinski) vojaki jeziti, godr- 
njali ter prcdbacivali svojim voditeljem, da imajo oni, poveljniki bizau- 
tinske vojske, dovolj vsakovrstne hrane, vojake pa zanemarjajo, ker 
jim ne privoSčijo potrebnega živeža; tudi se nočejo vojskovati s sovraž- 
niki. Tako so bili poveljniki prisiljeni, da so začeli vojsko z nasprot- 
siki. Prišlo je do hudega boja, v katerem so bili Bizantinci popolnoma 
premagani. Padlo je mnogo najboljših vojakov; poveljniki so z drugimi 
vred komaj u6li sovražnikom ter bežali, kamor so mogli. Harbari so 
vzeli Konstancijanovo zastavo, pognali v beg bizantinsko vojsko ter se 
napotili dalje. Pusto&ili so svojevoljno po pokrajini. Astika*) imeno. 
vam, katera je bila že od nekdaj cvetoča, ter tu dobili veliko ropa- 
Tako so oplenili mnogo zemlje ter pri&Ii do Dolgega zidovja, '') katero 
ju od Carigrada nddaljcno za dober dan hoda. Nekoliko pozneje je tem 
barbarom sledila bizantinska vojska, naletela na en njih oddelek ter ga 
s hitrim naskokom pognala v beg. Pobila je mnogo sovražnikov, osvo- 



') Evropa se )c tvala poknjina v Traciji tik Marmorskcga motja. 

*) KonsuncUtn J« bit, kakor Jo bilo le omenjeno, marial cesirja [ustmijana 
GL tgfKti pod &L 19 

') AraiU se Ja kot tnuntiiuk: poveljnik vojskoval tudi t Italiji. 

*) Naiar Je bil doma U UirUe; v t^ duidi Je bil ludi nekoliko tesa v<t)BikI 
poveUaik- 

*) Iran Pbiftas )c slulil kol biianlinski podpovcUnIk v AairUl, ArmenJ)! in 
ItB]UI. 

*) Tako aejc zvola poknOlaa ob Cmein morju od CarlKrada proti seTVO- 
ithodu. 

') Dolgo ildovjB, kaioro Jo dal 1. S12. napravid cesar Anastaij), Je bilo med 
Mannoroklm la Črnim morjem m en dan hoda od Orlgrada proti severocafaoda. 
Segalo Je od Scl)mbrOe ob Propooltdi pa do Derkona ob Cni«m morju ter Je bik> 
Sao stadijev dolgo. 



št. 47. 43 

bodila veliko Število bizantinskib ujetoikov ter dobila io prinesla nazaj 
Konstancijanovo zastavo. Drugi barbari so se z ostalim plenom po- 
vrnili v svojo domovino. 

Procopii De bello Gothico, III. c, +o (Corp. script. hist. BvzanL, XVII, p. 449. 
rec Dindorf, p. 449— 450, 451, 454—457): „Viy,/.Ti;'j ;l ■:; z-.}i-.ij-j.x h 
'Sjtflir.f, ■zf, 'J/./.jf.iuv :::>,:;. i-;i(pavT;; ti Ka; Siirsm;, izn^i -z \T/iiyr.T.t 
i;aprjsjiiv;j Ti I; tv;'* tsJ T:c>,i^;j ^raipaTr.iJT.v, Iv.Va^ir.viriv \-fjj.;i iz;% %^it;'- 
T.^i-.ty.i 3jiwTS »5 'l'w^3iw< Tr,v --^v. '"\v.y.-i ;i T.%-.%\ti.-> la.bivTi; xj.-.: \i:.ivi 
T.Aftsv. W7 5t, J>.!v5j; Ttvi; i::;:7.i57;)>ivTa; ;ajv tjO stjaTiiriiij, T:'Aavi.);»iv:jj li 
suK itaT« ;ji;va5 KipiiivTa; Ta iv.jivi] /.w;(a, twv t;vj; 'I';;j.s'!<i»v -/.aT >>,*,; :vt;; Ti 
xa; ?j^5^s3vTi; avirjvftavivts jtsj cr, vi%y.% iJTc; 5r, ; T»r; izV-aJitj/iiv jt;xt;5 
y.*l 5 t; *3T£f,')re;;«vsi 5:i^r,5av ::5Ta^;» 'Irrps/. t; ?i 'r/jjjiTavTi w; H;;;j[/,;7;7,»;v 
T£ aiTT.v jia! x;/.s'.; Ta; Šjas" ijTr,'* ::5'/.i;fKui i;a;;fr,;;vTi; f,v.;'.jv. arji \t.x\ %x- 
=!).rj; ^x5U5£v, i--*^ ti ^jti-ifi-zlH, %3\ -pij Tipiia/iv jjifj; r.-ia-^iv, ;;';•( ;tiv 
iv TM TrapavTi^a tt,v šrt 'iTa/.iav avaJa/.ETftai, HiTja/.ivi/.r, !j r.a; ::;/,=;; Ta;; 
a/./.v.; a^Ovai, »ai tiiv ly./.a5r,'W' Šjcs;' ;«; Jjv3;j^;; ir;/.j: j-)!;iha;. v.x-. rif;/av:; 
;«v 5^9! TauTa StaTpt^Tiv ;'/*, l'/./,a,1lT;vs! 3i ■;v:vt£j ;'.apir,5T,v ::ji; tcV* a:/jJ-a- p. 450. 
/j^TUv Tifiia-jsv iv -ap^iv.i) sivai š; ;i;; v-*^''- r'^=','' "V- ^''"M ^J tsjtij; ;r, 
tsj; Jafjiapsj; o i'ipjj,3r('i; ='y:v i; aiTia; TSiiTŽJ. r,vr/.a "liJTTiviavi; i Tip^iavcj 
fti;;; tt,v ^aTi/.sIa-i jT/iv, 'AvTa^ si — y.XaJij;vwv a"~/_!;Ta <.)'/.ii;vTa% "IrTpsv ^;Ta;j.';v 
5;a,br*Ti? TTpaTiji [i.v;x/ja %^x/'/.ti J; 'l'w;jia£wv tt,« \-f,i. hr^rn ii Tifiia^iv 
^ac-.Ai-j; Ufir.r,; ;>,r,; 5Tparfp;iv y.aT*Tn;Ta;jiivs; sj -;/.i.i";i -^i-i^z-i. 5; Sr, t; 
/.ilpaj š/.&biv Tw Tciv ns/ijituv jTpaTio /.aTa /.far;; ti ;Ai/r, viv.r.ia; s/sJšv ti 
i=avTa; iy.TS«£, v./.it; tj }u-;a iv. tsO šf;;j tijtij š rjj:;j.a'/;: i; ^avTa; avftpi.')- 
:;svj v.ai sm^ipivru; i; t!Jt5'j; šr, t;*j; ^ajjjafiv; ::if!i^a/./.£Ts. 5E'.;j.aiv;vTij s-jv 
xjt';v, fiTTJp ;j.s; i'pr,Tai, iv./.a^i,'!;, a;iia 5k /.ai Jiva;A;v a;';/,5-^ioTiTi;v aJTSv 
ŠT:a-,'iTfta'. i:iij.vii:, i-% -pb; ^a:;/.!««; sti/*,:^sv5v hI 'iMTO.av t£ y.ai rŠTiVs-jj, 
;5c3 jUv sift-j; t^; irt HiSia/sviiii^v azsr/^sv:;, i; 5s Tt TrjSbv ^.aTaJif.va'. c'j>iŠT[ 
iT5>.^u.i7, i>./.a 5i;*T:avTa Sfr, tj 'l/.V.jpM.')* 5'.a;ii!'^a'*T:; iv Aa/.;ia::!a i--!/6VTs. iuv 
cr, i rsp;j.avb; a^ssvTiTT^Ta; ^asi; iKT,™i/,).i t^ STpaTia ^^TKEualJij^a^ ii); :^;*ipatv 
ijivi OsTipsv Č;s5 ivJ>£v;i tt,; i"; rr^-i 'lTaV.!av ap;j;».5v;;. i>.>.i ■:'.; aiTw ?jvi^Ki 
T>/r, vjjijTavT'. i;air.va;w; t';v ."iisv i'.a;j.£Tpi^sa;J>a'. . . ," 

^BasiV.rJj 5Š ts?; ;j;*::ii50t; 7:ipwu5'j7;; "'SvtVM; 'l(«av;i;v lxi).!\)e, tcv BtTa- p, 454. 
>.'.av;5 ^v iSs/.s-.SsOv, Tip;«/!!« Ji Ya;i^piv, ;!i'' Isjrrtv.aviJ ftaTi^ji Tsiv Vip- 
;jir(55 :;at5s;v ti« JTpaTM tcjtm i; -^,1 'iTa/.iav ■^■,(T;5aT&a!, ^ai oi jiiv ttjV i::l 
iay,;jLaTia; f,i5a7, w; iv la/.Mst ita/j-.jjiasjvTi;, iT^ti asJvaTa c^iiiv movto eivat 
Tr.v./.isE TSJ 7.«;foy ;;ipi!s35'. ty;v t;3 r.ii.TJtJ TTip-lcSf* i; 'kaž-Jav r-oiJ-CJicflai, Siasrcp- 
0;xiji5&af ti ■»T,iiiv s^-tiv li TrapsjSMv aj/^^j/ava f,v." 

'It.iavvT,; iš ?.a-. č ^as-.V.scu; OTpaTs; iy.v.iy.i-io: I; ia"/.;jiaT!av iv la^/.ca?-. p, 464. 
5'.r/s'.;j.»^»'.7 !\-/wsav, i-itvtiii ;/iTa tTjV tsO /ji;«ov5J tlipav xJf>'j '1'ajlivvr,; ;5iTi 
■jva; iiavisj;*!^;;, Ir.V.a^lr.vi', ?i, e; T£ Ta irpiTipa Iv •■?, tt, ^asi/.Efo; -'EviitiVS!, 
i"^ns; ;>.;'. šva--/;; i=i:f,-;r,-v., v.v. a/./.S! c'j rs/.Aiii iimfsv 'IsTpsv ts ;:sTa;x;v SaiJlavTi; 
•/.ai Tit; ::piTipS!; i-*a;/!/_J>ivTi?, yj(TJJ»isv Iv : r.i/.'t.f, i;w3«x tiiv 'l'ujiatwv if/f,''- P- *'*''■ 



mV.AS?; ivxn(;>; kz^s^k^^s^ «15 ^^ "Phijta£sii, 3™»; 5t; garj* iJivira dij 
liv spi; reT©a.i; kimuc-i ir/s/tJ t/, i; tsu-:«; St, ■:»; ^>f^ifS'.>; rl S!swiV,:jK*«t. 

tfl Sat, ^«w tlfr^ian-s, six i; isiipspif,; '/.ij-^jii*;! -.i h.tiv^ '/J^?^^ ^V »ir^Uf 
Iv /upa c^iceix Sia/i^ut^orr«; »iiv te h.i*izt^ ccAffim. iicTcpsv 3( ^anuuf 

Tovb; xai 'Apams; xat Na!^p;Q; ■^-fsir^c ».«'1 'Isjr:;«; i Tcf^sviS sal; Mri 'IwimH, 
šv;nf £^:Ixy.Y;«v Iv.iJusuv <&z;;iv, ictrtirr/j sk £/s/.a7nxVv č^' ism xaT i sj^;3K0, 
^v EV 73Air;iu ti.-(e'>/w» cr», yji^ i =^f»-ii ;*='■?** "^ i''?r'f*" ».ara/.r/Ji- 
tevRv i}«.?' 'AS;tr»sO zi/j.-i, f,sif Hi B?««;; i^ iu^-^k;-.; y.^T», •li^ti ',>ii;mi 
£7iv B/IvrTJ^j i\t/iv73i. xat ^pinu [<iiv -/inprlv u ^^spu ^vket; e^/,^v. ufav -^ap 
e=^;sytc drvftpbrzuv -:e v.si l^otv iujai ud =xvtm'i /p);iiynwv af-.ft^S Kpifssovz, 
(JiitsvTi; Se ai-sO ^Trši^ovrs tiT; ^aV-s-ziSi; Ž; /iifa; lini, ttirs'^ Jt airit; ifa- 
fti;5!v <•; ijv.icTa ^spr/š^^vs-- xw i\ /ii l*'*^^«;/« šr:f»':i-:?:'i;vT; i; iz Eps^ 

-*JTr, tf, srp^siipsla -if^s^is^ j->/;<;i ?,r/aV.i.:-< Ti ;i ^^par.to^a; *k Jitvi r:KiOvT», 
tk; CTpaTT.Tci; e=ix*'MivTt;, iti vr, xj-.v. li isrTr,JE-ji jJ^i-aTra :V=ifi i/^svn^ in 
^ca 'Pwji,grfwv 5T^o3 if/oTTH. ^j; 7Tps--jdTx; ::^tsfu« twv ivj^Ksiuv tJ ž::^'x 
cul^s^jvo; t.Xi iJ ^si/ivTi: i^ ::;;^^£st; i; 7.i'^xi tiv«:. ;T; Jr, si jt?Kiv=i i»x,'- 
najOi-i-::; tii; hn-f^.i\i ^tvi^-^ai. xk •^ivitui jiiv x;f Tipa jut/.T,, ^jsfivta- Si »ni 
jEfir:; 'IV^al:*. ivfta Ir, srpaT^Tn •^•1 rsw^; tE x»; ip-ju; j>W,3Tii>nv. si 2i 
crpaT^I^K sstp' i/i^sv i/.ftiiTTs; j=5 Tst; ssV,i;j.isn -'iviifta: ^jv Tsij naraAMTTS'^ 
l*i>.i; SiS^u^švTi; i5wfti;csry, iu; :t, EKi^ru S^vsTa ■;r;;vi. *a! Kwir:»Tin;; 3t 
Ti jijitisv « ^ap^ap:-. e;>.&T, t;5 T: 'lVi*;*ai(Jv ;-:paTil i; ;).".*,'wpiav 'par-i-f-vm 
T^7*a i/rdpsuv. y.a! /lopn -riiv ■Ar:a'.r,-» xa>.;y^Eiii;'* i>,T,E;s-j':: v.at' ijiviiiv, aSf.unv 
fct ;:3«.atsa cSsa*«. ».ai i:;' a^TiS /-Kav xj;;!f; T.th/,i,i -zva svt]^{^ r^pm ;'jvr,v3/_frT,* 
evT« Si /Mfi*! ^i>.Xr,v 'M'^j;*tv;i i/p: s; Ta >ax^i Tii/r, ijkivTi. a-ip -'-ivvl 
s>.i5v t, i^Af^i S2bi D-^;x-»Ti;v Sd/a*- 5J !:!>.>.« Si y;T£p!f i 'i\i)>i3iuv r:faw$l 
tEj-K"^ Si; tttTTtSpii«! Tli; ^^aps'.;, :*;'pa ti aiiTiJi š/rj/iiTi^ tiv, yj'; i;z::tvz(u;J 
i{ Zti?** i'/-ft;vTii tTpr{favTs, y.a! ti5v jai* i;i>-iji.tw( rs>./.s'i{ sttiivj-i, 'pu-^afuv 
U Tw> Kf^tArMr* jii-^a t; S'.£Jwiy»T5 */_-''Ji*i "- "' Ktuv^avTacvi; 3T,;j.!tiy i^jpivTt; 
p, 417, ^i/^vTO. ol.Si ui=S'. i^ap^S'. ;'jy t^ a'-'-!, Vt{a h:' :%u> i;:>x:;uT9i(:av,*' 

Št 48. 

Okoli 550. 

(Frankovaki) kralj TeoJebert (I.) piSe (biMntinskemu) cesarju 
Justinijanu ter mu naznanja, da je prejet njegovo pismo. Ker se zanimlje, 
po katerih pokrajinah vlada (Teodobert) in katera Ijudilva so rou po- 
korna, zalo mu poroča, da st je srečno podvrgel Turinge') in pridotnl 

*) Ur. Gregor. Hlst. FniK., UI, 4, 7. - ProkophM, de beUo Coth^ IV, 2S. 




njih pokrajine, kajti njih kralji so v tistem £«su izumrli. Tudi so pod 
njegovo oblastjo Severni Svabi '), Zahodni Goije*), prebivalci Francije, 
severna slran Italije*), Panonija*), Saši ter [iitlandci'), ki so se pro- 
stovoljno podali. Od Donave in panonske meje pa do bregov (Sc- 
verncRa) morja se razprosiira njegovo gospostvo.') [. . . . /elictter sub- 
actis Thoringiis ct eorum provineiis ailquisitis, extinctis ipsorum 
tunc tempore regibus, Norsatforum itague gentem nobis plačata 
maiestate. colla subdenttbus edictis ideogue, Deo propitio, Wesi- 
gotis. incolomes Franciae, septentrionaUm plagam Italiaegue 
Pannoniae cum Saxonibus, Euciis. qui se nobis volunlate pro- 
Pria tradid^runt^ per Danubium et Umitem Pannoniae usgite in 
oceanls litoribus custodiente Deo dominatio nostra porrigetur."] 
Ker vv iz njegovih (]usiinijanovih) pisem, da ga veseli, ako katoličani 
napredujejo, zato mu po&ilja to priprosto naznanilo. Ob enem želi, da 
bi (Justinijan) gnjil staro prijateljstvo prejšnjih ko«zov in naklonjenost, 

fo kateri je ()ustinijan) večkrat govoril, naj služi v skupno korist. 
Datum manjka.'') 
P [Ducbeine, Hiit. Prane, icripl., 1, 86». — Bouquei, Rccucil dea 
'^~-- " 



I 



} o teb ^vabth goronta Gregor. (Htsi. Fraoc^ V, 15) In Paul. dlac <Hist 
Laogob^ II, C. t) - Glo] tudi tgoraj pod Sl 43. - Agathkc, Hlsi., I, c 4. - Aon. 
MeiL td a. 74B (UG SS., 1, 330) nav9ua)o: , . . . flnea Sazonum, quoa NordOKjuBVM 
voeaal.' 

■> GL CreKor. Hlst. Fnnc, III, 21, 33. 

*)C1. pod it 41 io 49. 

*) Da Je bUa Panonlla ali pa vsai kak njen del pod oblastjo reCcacga fras- 
lutvskega kra^ nam tet;8 drugi pisatelji ne poroCaJo. I.e Agaihiaa pripoveduje 
(g} pod it 44), da te Teodeben poslal poslance k Laiiftobardom, ki so taknt su- 
Dovalt po Panonui, ter Jih hulel pridobiti ca srojc namene. 

•) Zcuss (T>ie Dcutschcn und die NaehbanttUmme, str. 14« In 901) dokanje, 
da ao Uli tu omenjcal ,t:ucli' prebivalci po JOtlandiji. 

*) Fnnkoraka obloAt Je proti scverovthodu sedala nekaj t*sa. do L a b ft. (CT- 
Rjivcnnatis Bnonymi CosmogTapbia, ed. I^inder el Parthcy, p 38: ,'. . . in »jut Albia 
pairia per mulloi« aanos Fnncufum linea remonta ost'.) Franki ao lorel najbrM 
nekaj (asa sospodovali tudi po nckaicr-h edovan^ib puknOlnah in ondotni Slovani 
so bili frankovski podloiniki. Tak franko\-!dci podanik slovanskega rodu Je bil pr<0 
ko ne v sv<>)i mladosti ponudi slovanski kraVJ Samo. 

') Naibiie I. S4S. se Je pcda&lil fninkovaki kraU Teodcbert I. večine Etenedkega, 
tedaj Mvenie lultjc (gl. M. 4i in 44), a 1. S6I. Jc bil te mnev (gl. it *9). 



46 



St- 49. 



Št. 49. 



551.') 



Nekoliko prej (tedaj pred leiom 551.) je tbolel in umrl frankor- 
ski kralj Teodebert, kateri ti je bit brez truda podvr^l nekaj krajev 
po LiRuriji, Kc>tijskc Alpe in pa veČino Beneškega. Franki so namreč 
porabili priložnost, da so se brez nevarnosti polastili nekaterih krajev, 
za katere so se Bizantinci in Gotje med seboj vojskovali. Po Bene&kem 
je Golom ostalo le malo mest, ker primorske kraje so si podvrgli Rimljani 
(Bizantinci), vse druge pa Franki. Ko so se Uizantinci in Gotje med 
seboj vojskovali, se niso mof;li zoperstaviii novim sovražnikom. Gotje 
in Franki so se seSU, pogovorili s« med seboj ter se pogodili tako. da 
naj vsak izmed njih v miru obdrži tu, kar ima, in da sc ne bodo med 
seboj vojskovali tako dolgo, dokler traja boj med Coti in Bizantinci. 
Ako bi Toiila premagal cesarja Justinijana, potem bi se Golje In Franki 
pogodili tako, kakor bi obem« ug.italo. Tako je bilo med njimi sklenjeno. 
Za Tcodeberlom je prevzel vlado njegov sin Teodebald. K temu je postal 
cesar Jusiinijan poslanca Lcontija, ki je bil Atanazijcv zet in senator. 
Pozval je Teodebtikla, da bi so ž njim zedinil zoper Toiila in Gote. ter 
zahteval od njega, di bi odstopil tiste kraje v luliji, katerih se je po 
krivici nanagloma polastil njegov oče Teodebert 

Procopii De bello Gothico, IV. c. 34 (Corp. iciipt hi>T. Bynnt., 
p. S86. XVII. rec Dtndorf, p. 586 m $87): ,,QvjV.^if-.^ ie, £ It^Tf^ ^ZV,"^;) ''•' 
cs«.ijid č^::ps3drT t; iv9p(irwv i^siviero v6t«^ Ar.-sapia? ■* "/."f*" *^" *» 'A/.Ot; 

ff^iiv aresvra n^iiff.rts If-r^u. 'Vuii-titav ti %k Pirftiuv zi'i^ysi Tf»Jt ^sip iw. 

Fitftoi TE Mil 'Upi-^oi i^ '^iv^-^ iVAiJ/.st; ;t>-j£33'., luil ^j:ixs^n, [i^/f*. ^ Sv 
Fard«! :;po; 'l*<d>ucis'j; iit ^ai^asv Sut^ipstiv, IvjeHfz-t^ lav ^jpcrjivs^-re i-^xxi^ 
p. 8»7. '^ov/fi iUvir., (*i;Jii ti cjtei »p>; iA/.^/.ij; irs/.j^i (| 1Š131. *,< !t V* k«''-*«? 
i»Ti 'liuoTDtiviij :;[fcj»s93i Tu^&iv tu ^f.j;u^ ^j^i^ati;. Ti;vuii3i TiT&sj; ;: x^ 
♦pa-rr&^j !u».^e2a4« ■mutj, Sinr; x» ^-/rsCsicv tiirif ;:; S:*^. aX/.i Tavta jiiv tJ«S 
§uviMn3, Ti;v Ji Bi-iii^if^iJ "PZ*!'* -M-ii*= 6ivJiJ»yi;; i ■z£i. ^xs-Xtjz "!* 
*l!««Ti¥;3fvi; .\tivne-». -i-» 'Aftxvasi;-> ~j^p':*, »vSpa i% },%.//.f,i, iifiopjvTi-.Tr sap" 
ovtbv k;i\v'jti l^ n £}jar/p/3rv ^ipmU.u-« t:= Tu';r/.av -u v.r. rŠT&:>-j; %x •/ftpoin 



*) ProkojNJ priporedu}« 10 med dogodbami, katere so se vrUle v 17. 
goiovik« vojske <gl. IV, c 21}, tedaj L &&i. 



dt 50. 



5SI.>) 



Velika množica Slovanov je napadla Ilirijo ter postopala tu tako 
Stra&ansko, da ni mogoče povedali. Cesar Juslinijan je poslal nad nje 
STOJO vojsko, katero sta vodila razen drugih tudi Oennanava sinova. 
Bizanlincisv je bilo po številu veliko manj kakor sovražnikov in zato 
jim oi bilo mogoče, da bi se postavili Slovanom nasproti; brli so jim 
tedaj vedno le za hrbtom ter so ugrabili tiste, kateri so zaostali. Mnogo 
izmed njih so pobili, nekatere pa žive ujeli ter poslali cesarju. Vktjub 
temu so ti barbari u6iniU simSanske reči. Pustošenje je trajitlo lakral 
dolgo iasa, po vseh cestah je bilo polno mrti^v in brez £(evila ljudi 
•o odgnali v sužnost- Ko so vse pokončali, so se vračali z vsem plenom 
domov, ker se jim ni nihče zoperstavil. Še takrat, ko so Sli Čez Donavo, 
jih oiso mogli Bizanlinci napasti iz kake zasede alt pa jim škodovati 
kako drugače, ker so jih Gepidje sprejeli za dobro plačilo ter prcvaže* 
vali M ne malo odškodnino. Dobili 30 od vsake glave po en zlat slatčr. 

Nekoliko časa pozneje je poslal c«sar Justinijan Langobardnm, ki 
so prosili pomoči zoper Gepide, pomožno vojsko, ker je te dolžtl, da 
so vkljub sklenjeni pogodbi na ikodo Bizantincem pomagali Slovčoom 
čez reko Donavo. 

Procopii De bello Gothico, IV, c. aj (Corp, Mripi hi«. BvtauL, XVII, 
rec Diodorf, p. 591, 593, 3931)1 „£k>.9(^,iw-« Si ^iSAl^ čjmm; 'IaX-.^;>Ic in- p.SS 

t,meff el ^if^afu advn ^k Sir/i Cif7sxi. it 'a'/^ Tt Ti) 'i.tr}^^% /pd-isj ti fJr;a 
lUcraTfi}omc( K^^^i ~^ r^* edsii; it%pun {=>,);osv isaaai, i\rri^-ti'.:xr;ti ti 
»ipt^jMi xX-^, -Mo. ).r,uiiavsi ^u;iLi»n:«, euScvš; 9f(«iv JmiTiamCne«, ■::' tX-w* 
^«x3)iisftT,ixy §u-i ::ijTr, rij ufz. c^t yV Starcfftiuujiiifejt c»;ci;jilv 'Inpof 

j 7^ iiuEsTf, K3CT« gT«T^a -/fjnii i, )i£sdwn{ i^ . . .** 

npsnuv (J; 7.<-,qur/m j^i rr|K3ii>4 'Icv9ti'itx>i; ^^im''; ti;tiJ.'j'tv, (-ivrpuov IV,=xi:-. 
l3iAdi?r,viuv tm; (zi =i'n;pu 'Pw/a<wv |xcTJt ;x; š:jvftV,xjt; iui^.^>;a: i:s7d^v 'Inp».** 



*) Zastrta datlrai^a gle) opuko I. pod ftt. 49. 



št 5L 



551') 



Jordtnis d« dveh mestih poudarja, da so takrat Bolgari, Antje 
in Slov6ni neprestano napadali rimsko (bizantinsko) državo. Enkrat 
pravi, da napadajo Bolgari, Antje in Slovint vsak dan rimsko driavo^ 
v drugih pa irdi, da zarad njih grehov razsajajo sedaj Veneti, Antje 
in Slovžni ') povsod zoper nje (zoper Rimljane). 

Jordanis Romana, § 38S (MG. Auci. sniiqu. V* , 51): „Hi »int 
Msus Romanae ret puUicae preier instmitia cottidiana Bulgarum, Antiutn 
ci SclaviRorum." 

Jordanis Gettca, § 119 (MG. 1. c. p. 89): ^nam hi (ic Venethi), . . 
ab UD> stirfie exoiti, tria nune nomina cdiderunt, id «1 Vcncihi. Antci, 
Sclaveni; qui quanivi»nunc, ita facientibus pcccaiii nosuis, ubique dcKvium." 



Št 6a 



551.') 



Jordanis ptde o Slovanih: „Na drugi strani Donave teli Dacija, 
katera je vencu enako zavarovana od visokih gorfl. Na njih levi strani, 
katera se razprostira proti severu, od izvira reke Visie se je nnselilo 
po Dcizmcniih prostorih Ijudnato pleme Venetov. Čeravno so njih imena 
različna z ozirom na razne rodove in kraje, vendar se najbolj zovejo 
Siov&ni in Antje Slovani bivajo od mesta ,,Novictuncnsis" in od moč- 
virja „Mursianus'' pa do Dncstra in pr-ici severu do VisIc- Namesto 
mest imajo močvirja in gozde, Anlje pa, ki so med njimi najhrabrejii, 
se razprostirajo lam, kj<;r narcja Črno morje ovinek od Dncslra do 
Dnepra, kateri reki sta druga od druge za mnogo dni hoda narazen." 

Jordanis Celica, g 34, 35 (MG. Auct. an(jqu. V" , p. 6a. 63): ,Intror- 
sua iltig Dacis eit. id coronae ipcctcu arduia Atpibui emuniia, iuxta quorum 
■inUirum latui, qui in iiqiiilone vergii, ah ortu VutuUe fluminii p«r in- 
mcnu spalia Veneiharuin natio populot« consediL quoruni noroina 
licet nune per vsriai famitias elloca muteniur, principaliTcriatnen Sel a veni 
cl Antei notninantur. Sclaveni a civitate NovietunenK ct laeo qui appel- 



^ Jordaais >e konCal svet) spis o gotovskl igodovlai I 651. Nalbrle istega 
leta B«koUko mesecev pomene Je iivrdU tudi sv<Oo raipravo o rini&kl tgodovlaL 
(MG. Auct aaAvL, V* . p. .XV.) 

*) O Venetih, Slovinlh ia Antib moi pisal v Uves^ib Miu. dru^va ca Kranjsko 
Vin, J7 i. d. 

^ Zastnn datiraiOa gl^j dotičDO opazko pod K SI. 



Ittur Mufiiano uique ad Dtnaiirum et in boream ViicU lenat commo- 
nntur: bi paludcs tilTa>que pro civiunbui habcoi. Aoies vero, qui lunt 
eonim foniiaimi, qua PoDticuoi tnsre curvaiur, a Danaatro ex(cnduntur ua<]ue 
»d Danapruro, quae tlumina multia roatuionibui ab invicem abiuaL") 

Št 53. 
Okoli 551. 

Istra ia Beoeiko sU bila takrat pod oblastjo gotovsk^a kralja 
Totlla.') 

Št. 64. 

552.*) 

Narzet se je napolil z vso rimsko (bizaDliasko) vojsko, ki je bila 
ndzrečeno velika, iz Solina nad Totila in Gote . . . 

Kose jepribliial Beneškemu, je poslal poslanca k frankovskim 
poveljnikom, ki so zapovedovali lamo&njim posadkam, ter zahtevat, da 
bi jim (Rimljanom) kol prijaleljem dovolili prehod. Krankovski povelj- 
niki so Narzctu odgovorili, da ne dopustč tega na noben način. Povedali 

■> b (^ bea«l Je nevidno, da bo Veoeil (Slovanil Uvali te takrat, ko Je 
Jordaaes iivcl lo pisal, to Je okolt L S&1-, po neitmemita prortorib (,pcr inmcnsa 
spaiia*) ter Ull Jako moogofiievil&i, a vendar so tritl I« eno namn ljudstvo (.Vene* 
thartun naijo', ne pa ,utiones* ). Iraeli su razna imena ler se dcUU v ve! ntitnior, 
n>ed lutcrimi so biti naJvalDOJ-^i }>lovčni In An^e. 

Če pravi Jordanes, da se posebno (prineipaJiler) Imcni^cjo Slovani In Antje, 
bote 8 tem re£i, da al i^egov namcB, da bi aaStel po imenu vse alovanske mrode, 
•muC samo dva naJbliUa in naJboU mana. Kurca Siovdior in Aatov so iiveli v 
faattia Bioktju brci dvoma ftc nekateri dni)ti slovanski rairodjc. Ime VenetU, s 
katerim Jordanes laznaniOc Slovane splob, nI domaČe alnvansko, temuC Je bilo r 
rabi pri GerroaBlb. 

Jordanen trdi, da prebivajo Slovfoi od .civilate Novietunense* in od moivirja 
(Mursano* pa do l>neNtr3 in proti severu do Visle O Antih pa pnvi, da K rai- 
prostinjo med DocMrom in Dneprom od Črnega morja proti »eveni. 

Dokauno Je, da je JacuH Mur.tianus* močvirnati svet blitu Oseka v »cdaiOl 
Slaron^l. U tem Je nKd drugimi pisal R<VsIer(UeberdenZdtpunktdcr slav. Ansicdloag 
aa dcr untercn Donau, tislcano v Sltiungsbcr. dcr phil -hist. Classc dcr kais. ^Vka- 
demie, 73. Bd., str. 86— SSk. ,Civita« Novietuncnsis* Je oelcdaitjc mesto Novlodunum 
ob dolenji Donavi bUiu t^cnoga lillva tam, l^er Je scdiO mesto laakCI. Slovani 
•o ic torej okoli I. Sso. razprostlnll po Sremu, Banaiu In ValahUi od mtsta Oseka 
p« do iilivov reke Donave. Na Jugu so segali do Save in dolcivJv Donave. Tttdi 
so fircU med vihodnimi Karpati in Dnestrom do Visic Slovčni, ki so preblvaU 
po Sremu in Ranatu, so biti kolikor toUko sosedje Lanf^obardom, ki M) iiveli po 
Panonlji med Dravo in I>(>naro, in (iepidom, ki so staaorall na umlji sedanjega 
nhodaesa Ogrskega in BrdcljKke«a. 

*) Clq} M. 68. icr dollfno opaiko ravno tam. 

*) Tu opLiani prebod se Je vrtU I« malo Časa pred odlodlno bitko pri vasi 
Ta«ioi L BU. 

9 



niso pravega vzroka, da se namreč upirajo posebno zarad frankovskih 
koristi in zarad svoje naklonjenosti do Golov; pa£ pa so navedli nekak 
navidezen izgovor, da pelje (Narzet) s seboj tudi Langobardc, njih naj- 
hujte sovražnike. 

Totila je mislil, dane bodo moglt Bizantinci potovati poleg obrežja 
Jonskega zaliva (Jadranskega morja), ker imajo ondotne plovne reke 
jako obSime izlive, in zato tudi ni nikjer mogodc hoditi po tamofinji 
zemlji. Toliko bark pa tudi nimajo, da bi jim bilo mogoče prebroditi 
z vso vojsko Jonski zaliv (Jndransko morje). Ako bi se pa le malo 
vojakov prepeljalo £ez, bi lahko z ostalo svojo vojsko vsakikrat odgnal 
tiste, kateri bi izstopili. Tako je mislil Totila ter dal razne ukaze, katere 
je Teja izvr&il. — Ko je bi) Narzel v veliki zadregi, je svetova! Ivan, 
(nečak) Vitalijanov, ki je poznal ondotne kraje, da bi ila vsa vojska 
naprej poleg obrežja, katero je bilo v njih (v bizantinski) oblasti, kakor 
se je že prej omenilo; sledilo naj bi jej nekoliko bark in mnogo čoloov. 
Ako bi trume dospele do izliva kake reke, bi napravili iz čolnov most 
icz njo in vojska bi potem hitro in lahko Žla na drugo stran. Kar jt 
Ivan nasvetoval, je ugajalo Narzetu in na ta način je dospela vsa bizan- 
tinska vojska do Ravenne. 

Procopii De bello Gothico, IV. c a6 (Corp. ichpt bist. ByatDt.. 
p. 697. XVII, rec, Dindorf, p. 597, 600, 60 1 in 6o>) : hNo^v^; H i% la/jittutv ipo; kA 

TutlASV X« XM ^i\(^i^^ p« 7XVt1 tu 'PM|UtM1 SrpZT«;), }UY3Xtd vrllt^Ubi; !vn... 

p, 600. v, T&v kulrii ^\a%zyphiii ^/ev, if^Xai ffTtDdi^ ^^to Ti,t iiaiii sffaiv ka 
fC/.oi4 sv;i ixfiyta9a:i. st H toOts Nspe^ i^.-pttli*" sliit\ui ltr,/.avp l^aan, t; 
[tjv n Jm«>i{ Tr.f aMaro s^x Ht^fti-nti, iiiX, u; ivi -jSkts^ ztC "t^frffut 
braa ^-.i^fv*, ^ fin ii Tšt&Cu; t^uiat; vr,y xu>.VK* mu!e9«c, ex4^n 8t tv*a 

L'VD1. • • • ndt« H Th^m; i|*i;/gnits, o(ž|uv9; iia luv rf,; ;»po[>ii{ kčT^zgv 

vu 'iBvbv 'P«|MdM{ [x^tt iviw:i I«e«« '&,t ROp«bv iraiclstet, itu vaueteep« 
S9ra{»l :rai*E/.»;6e»; tiTaflda h^oi^ ^/o*^t? iršpiuTa iMTrricaot ^lapi^'**" ^**' 
ti liulvii x**?'»' »^^^S *' 3i:«i; looatit«; ta »lAf,««; i»« l^mera l^«v, 6«« Jr, 
Mpter; »tvtI ^d TTpaTut iiass^^tcJVat tdv 'Idviov xi)jmi, IJv U -^i %ar:' i\lfO<j^ 
voutOiAurtcn, obte^ it nt ]MTaXe«Ru sTpcnbt luv roifkdf tsu; JKiffTon on^«^ 

taOta Kfli & Tita; Jeolti. Nsfrit U )i» iiAt^^aidvii 'lwi-rrq; i BitiMSvsO, tuv 
T^ Xiafb>n ^Tif^; ^/**^< -^'P^t szv;! th cTfTTu |i^ X(r:it tr,i capa>iz* Uvoi, 
K7Vi;]Lowv fff^iv £vTbiv, b>; ::fodcV,AMTat, tiu« tfSt ay&pi«i::uv. xgtpaKe^j6«v Si 
tA( vr^ ttvx{ »ti »uhou; :raXXi;. mtiiiv -^ip i ffr^š; l«i '»{ ?wt seratifiv 
(x^)al; '^la-nja, -(Ifffn tt Kav icajhun -ntrMi nji 1^ koto^icC ^oMw i^>3;(L90i;i£voi, 

Ta^-v. II Nsfof/;, luii tw Tp6^ t&>7^ Ka-ni ^ nprcM ist 'fa^cvr^; x9i(iUnL'* 



št. 56. 

Okoli 553.') 

Azovsko morje se izliva r Črno morje. Prebivalci, ki ondi stanujejo, 
so se zvali v surib Časih Kimmeriji, sedaj se imeaujcjo Uturguri. Od 
teb naprej proti severu prebivajo oeStevilna ljudstva An t o v. 

Procopii De bello Gothico, IV, c. 4 (Corp. »cript. hist. B^zanu, 
XVII. r«C Dindorf, p. 474): «... rjrr, !t r, ),i;«v«; («, M3iu'n;) i; Tt,y 
dx-riiv ■KivtM ;s9 Ev^sivsu ;ic; tx^>.i; rstit-^ct. »frfiitni Si, »T nVn] mk^it:«, 



P 



Št sa 



B54 In 556. 



V vojski med Bizantiaci in Perzijani sta služila kot bizantinska 
poveljnika dva barbara, Dabragezas') in Usigardus. Stotnik Dabrageuis 
je bil po rodu AnL 

Agathiae Histor. lib. UI, c. 6 (Corpui Bcript. bisL Bysantinae, «d. 
Bonn., p, 150): «... ^.'sOvTo !i mrrun Ai^pi^i; Tt nai Oiri^^a;, žt*^ 
piv %xf^ifbi 1» Vtv^;* 'PtavaitMi H ir^ivn itpc<STr,»šn." 

Ibtd. III. C. 31 [1. C. p. 186): „ . . . ^a^rr^/x^ 'AvtiK ^ 'o^itftfii-'* 

Št 57. 

Okoli S65.'J 

Med stavbami cesarja Justinijan« se nahajajo take, katere je bito 
treba posuviti v bliiini reke Donave zarad barbarskih napadov na 
oodotno zemljo. Prodirala so sosednja ljudstva, kakor Hunt, Golje, 
pretHvalci Tavride') in Scitije*), Slovisi in drugi, potem narodi, 




*) Okoli 1. 663. J« ProkopiJ spini ievto knjigo o gotorski voJ«kL Za ukrsi 
TCD« tedii tadj U geografiji opis- 

*) Pravilno ime m Je morebiti glasilo Dobrogoat. 

*) Prekopi) Je spiMl svojo nipravo o auvbah Ac le potem, ko Je doTrfiil 
•voje knjige o pert^Bki, randalski in goiovski vojaki, kar omen^ mm v De tcdU. I, 
C. I (1. C p. 171) 1 besedami ^Aauf |im X«R^^fr[oti|ilvv tv m<{ Oittp \en <rali|M>v 9«- 
Wjkm»i Xi-[«(t ' Sv<d 8pla o rcCenib vojskah Je tnorcbiii kon^l te Icu 653. Kmalu 
potem Je »fcl sesavjjiti spis o siarbili. Na nekem mestu (D« acdir^ IV, c ii> 
Lep. 304) omenja, da so Sloveni le nekoliko popr^) (,c4 mXX^ l|MipMte>*) vzeli 
nemo Topcr, kar se Js godilo Icu M9 

*) TsTiida, tfiiai polotok Krim. 

*) Scitija ae Je ivala sedanja DobnidEa, to Jo tem^a med dolepjo Dgaavo 
is Crslm morjem. 

9« 



katere zovejo stari zgodovinarji na vezeh se pomikajoče ali okrog 
b1ode6e Sauromate, in drugi divji rodovi, ki oodi sem ter tja pasejo ali 
pa so se stalno naselili. 

Prav blizu trdnjave (Palmatis) je (cesar Justini jan) iz nova postavit 
trdnjavo Adino, ker so ondi barbarski Slov£ni neprestano preiali 
na lamoSoje popotnike, skrivoma jih iz zasede napadali ter nandili 
ondotno okolico nepristopno. Sezidal je tudi trdnjavo Tilikion in pa grad, 
ki se nahaja na njeni desni stranL 

Na ta oa&in je utrdil po Mysiji (Mocsiji) breg reke Donave in 
njegovo okolico. V Scitiji je najprej trdnjava sv. Cirila, katero je cesar 
Justinijan na novo popravil, kolikor mu je čas 'pripuft£al. Unstran te 
je bila neka stara trdnjava, Ulmiton zvana, katero so ondotni barbarski 
Slovani dolgo Časa rabili za svoj sedež, ko so pustožili po njeni 
okolici. Trdnjava je bila vsa razrušena in nič drugega ni osulo od 
Dje, kakor samo ime. Ko je bila od temelja vsa prenovljena, je posula 
tamošnja zemlja vama pred napadi in nakanami Slovčnov. 

Frocopil De aedJflclU (i:i?l x-:t:juiTwv) IV. c. t (Corp. scnpi. bin. 
ByzanL,XV[|[, rec. Dindorf, p. 164): ,Ui'i.T^ iu^s vi;; iix::\tJZT. i=9fxsi.ti>f 
iky/B%pi-' "t #,7i3t^JK i^vai xaa *ifiyiwt y£-^i.bif ari/vil; V^UKtbti. ?»«": it tTtv 

■MjKK fhf esa;!u; ti ts ■^vr.ifi,;ia^: sitapis; 'Ifftpsj ».al i^ i»Nwi 3ia 159; 

Ou¥iixi Xt xst Te^Bi^š, tur ii h Tsjpsc; k« ti Iv Zxj^.; avtat^i-., xm :n 

jxiXBuv ■:'x t&v^ » tCii \mptSyi avx-;^3>liiu.-ni ^k ip/atŠT^ra, x^ d -zt Šau 



IbiA IV. C. 7 {I. C. p. 39}): 



oj Jt, i-f/ista xa! ^pjjpu-' 'AJr« %xi- 



•niijr(ffi9i ilsiitjr:^, beti lrr,itt.ii i\afjn&in-i-:ii l%K3^r,vs\ ^if3>^s: i-rrzir&z xi: 
Inif^SKt^ iux^j;t{AE-iu; «1 Tt'j; tIjSe Uvti^ i^igi čssisv« 73 lxšivr, '/fit^i, Ttxt 

is/« »al laJ-nK sai^sEs'. fc'- Snifta^ 5i -š >.9ncbv ^x3is9(tar »-»fta fri; f^sjf.sv 
EpwTS» Kj?(aXs-j i^fou i::wwiji;v irriv, tkip ^i iuz:zyr,xizx u> /pivu ivuiuis- 

?3'>.3:E-J :xv?'';iia, OuA^tituv £vsiiLx, i^'fiifwi it ^i.'t^T,iSii izš /^š'>su ;t^iu; iiuivr, 
■:i5 ji^Sf-3; sezser^itiTftM, tazf^^ 11 a&rifr: fci ^jLan^ŠTarov h-/Tr,v.i-Mv, čpin<^ "3 

4H^>.u.iv i£i[i.xii£V9;, I>,ejfrif3 Tf^ ■aSv ^kžj^vuv ii:t&»iw; 7t visi- i:n^Mf,; 




$L S8, M, M. 



U 



Št. 58. 



556. 



V vojski med Bizantinci JD Perzijani se j« Ukrat med bisanlin- 
skimi 6euint hrabro boril Suarunas'), ki )e bil slovanske oa- 
rodnosti. 

Agathiae Hlstor. lib. IV, e. ao (Corpiu icripc hist. Bvuniinu. cd, 
Bonn., p. 341)): y, • • • ^a\fxpiitxi ^; -f^i^'-, -K>.i0a; 3rrf,f . . ." 



Št 59. 



656. 



V tem letu se je bizantinska vojska polastila tistih posestev po 
Italiji, katera si je nekdaj osvojil fraokovski kralj TeodeberL*) 

Marii Aventiceasis Cbrooica. (MG. Auct. am., XI, S37): .Poit ccm- 
■uUluni Basili sno. XV, ind. IIII (= 556 p, Cbr) . . . Co anna eierciiui 
rci publicse reiumpiti vinbui pariem Iialtae, quain Theudebemit rcx ad* 
(luilierat. occupavtt.* 

Št 60. 

Med 55S-5S6.') 

Oandulus pripoveduje, da je tokrat nastalo veliko razkolni^tvo 
po Bcnefikcm, Ligurskem in v Istri. Oglejski žkof Maccdonij, milanski 

') Primetj^ to ime 1 imenom .SpiniDa*. kalem fitamo v listini ba^irakega 
Tpjvoda Ta.iiU it leta 777. Gl. it 2r>b. 

*) Frankov^iki kralj Teodebert si je teta aiS. osvojil redno Ben«Sk^[a <ftlii] 
ft. 41), I.e pobrcljc oh J>draD<;kcm mor)u Je oittalo v rokah BUantinc«v (rI. 61. 49). 
Zato »C }e biMniinski poveljnik N>rict Ica fii3, ko Je peljal .m oja vojsko U Ilirije 
v lulljo. moftcl le poleg morskcK« obf«t]> pomikali oapr^ {gl t\ M.), ker ina 
Fiankl ateo dovolili, da bi se bil napatil Cet bcne&ko celino. 

Saam BeneUcega Je bU v tistem Cami tudi Norik v frsnkoraki oblami. Uesto 
AguBlum (<«<bDji Lleaa na Tlrolskera) Je si«lo v frankov&ki drUvl (i>aul. dJ«c. 
Htst LaaiKOb . 11, c 4) in v TibunUjt bb Mcdanjem KoroAkcm so vladali (rankovsU 
ikoQe (gl .4.1 K<2). So li Franki Norik tudi leta U6. ItgubiU ali neknj let pomije, 
ni laano ; na vnak naCin pa pred letom S91. 

('rankl »o ste poxae|e ie pritaderali, da bi ae bili polastili kakega dela Ital^e, 
kar pa M Jim nI poircCik). Taki piutkuM so bili okoli leta S63. O teb bojih pripo- 
vedq)ejo nzni pL-salclji, kakor Paulus dUconus (Hi»t. [.angob., II, c.3), At^icllu.t 
(Libcr poiililicali.i eccl. Ravcnnaiis, c 79\ A^tbias (Histor., II. c 3), Theophancs 
(Chronograpbia ad a M. 60&S '- &63 p Cb ) ia dnini Afcndlus v svoji ravcnn«ki 
kroniki (MG- Auct am., IX, 335) omciija, ko Je navedel smrt papcta Pelagija I- 
(t 660, dfl£ 3 marca), boj pri Vcronl ter potem dostavna, ^apulsl suai Fraod de 
Italla per Narscm patrfclutn.* 

*) Zislraa datiranjs bb) omenim, da )c b(l Pelag^j 1. UvolJea a papcta leta SU. 
po T. jiuiyu ; leta 5S6. pa Jo umrl ogletHki ^o( Maccdonij. 



ikof Honorat in ravennski fikof Ivan (cr njih sufragaoi oiso hoteli pri- 
soati in sprejeti treh poglavij chalcedonske sinode, katera je bila pred 
ne dolgim Časom (553) na carigrujskem zboru odobrena. Ker ni mogel 
papež Pclagij pregovoriti re6cnib čkofov, je sklenil, da naj jih kaznuje 
posvetna oblast kot heretike in razkolnike. Vsled lega se je obrnil do 
patridja Narzeta ter ga prosil pomo6.') 

Danduli Chronicon. V. c. to, pan 19 (Muraiori, SS. rer. It, XII, 90): 
,Hoc tempore ichiima maiimum in Venetia el Liguria et Istria exonufn 
car, quiB Maccdoniuf Aqui]c{{ien»is epitcopus ct Honoratus Mcdiolancoii« 
et JohoDiics RavcDitai cpiicopi cum suis suffragancii (ha capiiula Cbalcc- 
doncntii iyaodi, quae iii concilto nuper Conttantinopoli pcracto conipro- 
baia fuerant, confiteri c( redpcre renuet>«nt. Erga <{uo> Pdaglui papa. cum 
cos corrigcfc non pouct, siaiuii, ut haeretici ci schlimatici puniri dcbcaot 
per »cularei poicsiatca, ct ad hoc excqueniluni Nafsetu patricii invocac 
auKiliUR}." 



Št 6L 
Od 557. do 569. 

Leta 557. je posUl Pavlin (Pavel) oglejski 5kof. Doma v Rfmu 
je bil prej menih, ne pa kardinal rimske cerkve.') Ker se je vdal raz- 
kolnižtvu, ga ne bi bil milanski $kof Honorat smel posvetiti.*) Zato 
je papež Pelaglj (t.J trdil o njem, da ni posvečen, pai pa preklet. Ko 



') V rcsald bc }e igodito nurriki^ popolnoma dniga^ kakor poroSa Dandnlna 
Peit oNni cerkveni ibor v Carigradu Je leu &53- ob&odll „lri poglavja*. Tako m 
Bomref imenovalt spiM Tcodura iz ^lopsucat^c, Teodnrcta it Ct ra In Ibc 1^ Edesse- 
Kefcae spbc so posebno »govarjali istrski, bcnefikl m ligur^ki fikolje- Vnel se 
JB med kristjani larad i^Jili prepir, katen Je posebno a ogl^sko &koiy}o postal 
osodepolo. NeodInoM tarid treh puglavU Je bita verok, da se )e oglejska fcrkev 
razdelila v dve, t og^jaJio in gradcAko. Ogicjaki 6koQo so so dolgo tMsa potegovali 
ta tri poglavja in lato »o jih rim-iki papeli vrstil) med razkolnike; g^alU^kl ^ofle 
pa so bili nasprotniki rcilenim poglavjem. Verskim cadGvaia ao se kmalu priJmlile 
tudi politifoe- RaikolnUke ojtlcjsku AkoFe m> dalj fasa podpirali aiijanski Lango- 
bardi, katoli&ke cerkvene paMirje ua Cradetu pa katoliški vladar)! v Carigradu. 

V tgoni navedenem Dnndalovem citatu Je marškaj ncremiCnega. V Ravenni 
takrat ni Itrcl Utof Ivan, ka^ti škof Ivan II. Je ondi vladal od 460 — 496, Ivan lil. 
pa od i7S — MS. Tudi Je neverjetno, da bi bil papct Pclagi) I imel oglejakega 
ituti Maccdon^a v mislih, ko |c pisal Nanctu ; paC pa »c lahko trdi, da w( bila 
papefeva pisma namcrjcna na Maccdontjcvcga oaiJcdnika Pavlina. Tudi ne kate, da 
bi med raakolnlkc vrstili nilanakcga Škofa Honoraia. 

*) Papel felagU I. pite o nJem (gl. Si. 6*1, da jo bit prej menih- 

't Honorat ni posvetil leta &£T. ogtcjskega Mtura Pavlina, ker je 60 le L &6a. 

postal Bulan^ki &»( Najbrle Je to storil milanski ikot VItal. (Kubels, Uoo. eccL 

AqniL, 31» J 



je hotel v tistem iasu katoliiki pairicij Narzet slopiti v cerkev, ga niso 
razkoloiSki ikolje pustiti ter so mu očiuli, da Je občeval s papežem 
PeUgijem. Ko je Narzel vse to naznanil papežu, mu je ta pisal pismo.') 
Vladal je Pavlin 12 let ter bil pokopan na Gradežu. 

Paull diaconi Histor. Langob., II, c aj (MG. SS. rcr. Langob, 
p. 86|: .PauUis quoque painarcha annit duodecira iscerdotiutn gcTCOi, ab 
hac luce tubtmctus ett regendaraque cccleiiam Probino reliquii.*' 

Chfonicon Gradens« (Monticolo. CrooBchc Vcneziane, 41): ,,..KXll 
autetn PbjIu* benigniitimui painurcba. priitiui pcr ■postolicam conc«*- 
sionem, nov^ Aquilei( ^detiam «1)1111 XII,'' 

Johannis diaconi Cbronicon Venetum (Monticolo. Cronache Vene- 
zianc, 68): ^Defuncto rero Pauto patriarcba, qui cccIcBiam Gradensem 
rcxerat annot duodecim .. ." 

Chronieon Venetum vulgo Altlnate (MG, SS., XIV, 13): .Rešit 
Paulucn b«nigDiuimum patriarcba primui per constitutionta ordine in Gra- 
denaeni ci*iiaii> noTe Aquilcgie, ibique la annti sacerdocium gcrtn«, finiTit 
viUra.' 

Danduli Chronieon, V. c. n (Mursiori. ScripL rcr, Ita).. XII, gr]: 
„Paulut cpiKopua Aquilegiae factuf e*t anno domini nostri DLV1I. Hic in 
Roma nalui ci Romanae cccicsiac carJinalis et in Jivisione propler schisraa 
clcclui conira morem eprscopus ab Honor«tO Mcdiolancn»e pontificc con- 
lecratua eu, Queai Pelagiui papa csecraium ct non consccraium fui»e atae- 
venL Cum itaque Nanii patriciui *ir catholicui vellel hoc tcmpofc eccleiiani 
intrare. a ichismatici« cpiicopit prohibitut cii, dicent>bus cum communlcaue 
Pelagio, qut dum baec illi seripsitici, ab co tale obtinuit reiponsuni: (glej 
pod it. fis.).'' 

Ibid. v, C- 1 1 para ao ■!. c. p, 95I: ,IIic Paulu* epiicopu* propier afflic- 
lionea populi sui in unsieiate posiiui, cum lenuisict se.lcm annis XII in 
Gndo, obdormivit in domino, cuiua lepulchruni in todcm loco praeien- 
tialiter cstiat." 

Chronieon patriareharum Aquil. primum, (Kubei*, Mon. tcc\. Aquil, 
App. p. 7): ,Huic (rc. Maccdonio) hkccmiI PuuIus gloriosus antiiics temporc 
luatini imperaloht sccundi . . . ad Gradum iniulam >e coniulii, quan) novant 
Aquilegiatn appcllavic ct ibi XII. ponlificatui mi anno Titam tinivli." 

Chronieon patr. Aquil. alterum, jRubcit, Mon. cccl. Aquil.. App. 
pw 9.): .Huic ite. Maccdonio) aucceaiit Paulua gloriotua anii«ies >ub ludino II. 
Impcraiore . . . ac ad Gradum iniuiam coniulii. quani noruni Aquilcgiam 
•ppellavit. Ei ibi XII. anno pontiAcalua lui rium Anivit." 



■) To piciDo je potklal papei prav la prav palrlclju Ivaaa GL pod it U. 




št 62. 

Okoli 5S8.') 

Prokopij omenja, da je 2e opisal v prejšojih knjigah, kako 90 
Medijanci, Saraoent, Slovčnt, Antje in druj^i barbari pusloSili bizan- 
linsko zemljo. 

Gotovska oblast je segala pred vojsko (med Goti ia Bizantinci) 
od gslskc (francoske) zemlje pa do mej Dacije, kjer stoji mesto Sir- 
mium. Ko je priiia rimska (bizantinska) vojska v tulijo, so posedli 
Germani (namreč Franki) velik del galske in beneike zemlje. Sirml>a 
in ondotne ravnine so se poUstili Gepidje. Vse te pokrajine so skoraj 
brez prebivalcev. Nekatere je uničila vojska, druge pa bolezen in lakota, 
kateri navadno vojski sledila. Ilirijo, vso Tracijo, Helado, Kerzooez in 
sploh Zemljo od Jonskega zaliva pa do carigrajskega predmestja so 
pustošili Huni, Slovčni in Antje skoraj vsako leto, odkar vlada Ju- 
stinijan bizantinsko državo, ter med tamo&njimi prebivalci uganjali 
straJUnske reči. Prokopij misli, da je bilo pn posameznih napadih vei 
kot 200.000 Bizantinoev ubitih in odpeljanih v sužnost in vsicd tega 
je rečena zemlja povsod podobna suitjki puiiavi. 

A tudi Perzi, Saraceni. Huni, Slovani in drugt barbari niso 
brez žkode zapu&čali bizantinske zemlje. Pri raznih napadih, fie bolj 
pa pri obleganju mest in v nesrečnih bitkah jih je bilo mnogo potHtib. 
Ne samo Bizantinci, lemuč tudi skoraj vsi barbari so spoznali Justil^- 
janovo krvoločnost. 

Procopii Historia arcana ('Avjv.3at3) c it (Corp. icript. Bifzant, 
XVni rec, Diniioif, p, 7J): „ . . . k« thuts niv^ai v.zt šsa =pi; Mi^Jmv m 

•jvHaft« Iv »U ^!:p5c*tv i*5! 8iJi^Yi;^«t Vjf^i?." 
p. loe. Ibid. C t8 (I. C. p loS io 109): • . . - x3Ti':£ivi it i, Ti^tHirf ifyy, ^?^ 

■^J!a tsO TiCt.h^Vi i% ri/.Mav tr,; ^r,; Sr/^\ tAv A^r.fa; ipiuv. c-j \\ ::š/.a; tš 
S'.fiUŠ-> ir-.s. rai.'^!*; jtiv t!i xac: Bivituov y^ "^C* tMAAtjv Tepiurtit er/_5>, j^£i?r, 

^if i si«;*o;, tij; )i viss; Tt *aT. '■Vf.b? sa/pfjSKvrs, a sij -m -n^Kv^ IfSffSoa 
i^teuKC*. 'iVf.upfev; 3( X3i dpŠMjv l/.r,t, e^ 3' iv h. xšX:ku tsS 'loiiou •fkig: \^ 
ti B>isfvTiijv ::psjra!a, iv wt; 'E>./.i; tt x« Xif.pavT,ii':>iii ^, 7,«^ earn, 0!»»« 
tt X« £x>.3^r,-/ti xa! 'Av^sts c/eJiv t; ii-ii siv »araftšt^ei e-:s;, I; e5 'Isw5^*- 
v.Z)4; 'fsp&a^! T>7i 'Pu^uruv ^/.>7r, ovi^iiErTa t^n Kpfagatvie tsu; "carJtij av{^p<^ 
t:5>;. ;;).«■* fip i* tifi^Ti; t;*3^'.^ i:V>' '. ''■*^> jivjiiJa^ A*,VTCt ei«B Ttiv « 
avi;^jMvwv xKT f,-r!^zzs!tii*ryt<ti ii^^r^lVs 'Pujabiuv, £i;-i Tr,v SiutStiv S^jmtv 



■) I>rolU)pi] Je aplsal 8vq}« Anekdote atl avq)o HM. arcana okoU leta &SS. 



^ te. 



St.63,63. 



87 



•jt.tK, (V Tt ^3f sT-i ifc^Di; jua xo>.>a> (ti ijdr/.>.&v ti n miuspKut; nai šu)i^0'.ii4 
lAJvev, d).XJt »« ^ifi^a^t 9ftUy ti odra; ■rf^ 'lofiravtatvaS |Au»e«viz; Atainavre." 

I Št 63- 

Okori 55S. 
Ko se je voditeljem A n t o v prod njih pri&ikovanju ccko pod- 
jetje posrečilo, so takoj začeti Obri ') pustoiiii njih zemljo ter ropati 
po njih deželi. Ker so prišli Antje vsied tega navala svojih sovražnikov 
v veliko zadrego, so si izvolUi z« poslanca Mezamira, Idarizijcvega 
sina io Kel&gastovega brata, ter ga poslali k Obrom s prošnjo, da 
bodejo odkupiti nekoliko tistih ujetnikov, ki so njih rodu. Poslanec 
Mesamir, oSaben in bahav človek, je prišel k Obrom ter jako prevzetno 
io predrzno govoril i njimi. Nato je neki Kotrigur, ki je bil prijatelj 
Obrom, rekel (obrskemu) kakanu, ko je razvide) sovražnost Antov in 
pa oholost poslanca Mezamira: „Ta mož (Mezamir) faoče med Anti doseči 
največjo oblast, m ako bi se to zgodilo, bi se mogel postaviti nasproti 
kateremukoli številu sovrainikov. Treba ga je torej umoriti ler brez 
strahu odstraniti nevarnost pred sovražnikom.* S temi besedami je 
pregovoril Obre, da se niso brigali za pravice poslancev ter umorili 
Mezamira. Odslej so večkrat, kakor prej, pustošili po zemlji Antov ter 
niso nehali od tam goniti ljudi v suiaost 

Menandri Froteetoris Fragmenta, c 6. (Hiitorici grteci minorn. 
ed. Omdorf, II, p. 5, 6): »"Oti tr.v. si if/^ovTi^ 'AvTiiv a&>.u>>; iii-i9rflxi xv. 
lapk Tijv cfuv aiytQv i).::^^ ii;£7Tux£cxv, auT(x3 ot 'A^apei h*:pi-i TS ^,t "jit 
XK &^ovTO ^,1 /iiifav. KM^šjfii« s" co^ Tati; tmv sit-tiiiim ivi^-/^ u; siet 

Sfisjri« -/((piTsvi^savTi;, iJiovri ti iiptasftai :wv vm m5 ointiev ^'kuj iif,\a\if7un. 

JMB Tftivjv jl Mc^i{Ji);p3; š T^ii^prc^;, s^u^iii^ n ut xai i-JiaT*?*?- ^i 'A^>p*>; P- *■ 

*) Obri (Avart) so se u vlade coiaria JuMiniJ«ni napotili od HvilinskcRa 
morja, kjer so hiU podlotni nekemu turftkeinu vlaJarju, proti ohodu ter dospel) do 
AioviOtCica mofji. Od tu so leta 5SS. ponlati Mvuje po-Hlanuc k Jusilo^aDu v Ctrlarad 
ter mu ponudili stoJc pr^ateDstvo Ko bo bivali ob Aiovskem morju, m premagal) 
Bckatcr« sorodna rodov« ob Cmcm morju, kakor irmgure in Kolrigvre, ter na Ul 
u£in poveCall svr<Jo moC Ko so tako ruitrlU meje svoje oblasti, 90 poittalt sosedla 
CovanalLiin Antoni, katere so taCcli s svojimi napadi Badtegovati- Obri so bival), 
kakor Je UIo le rcCcao, pri Acovskcin morju, Antc pa nam Je iskati nekako pri 
dolenjem teku reke Dnepra. Obrskl vladarji so M svati iDkani, Ko Je oe^-ar Juati- 
a^an leia MS. umrt, ni hout nlegov nastcditlk JuBdn 11. Obrom vcC pia^rati vHako- 
lencKA davka. Nekako v tiaiem £asa so se Obri pomaknili proti uhodu ter m 
prtkaaaU na m^i trankovake drtavs. 



-cap«; intJvoj, i ^il^ 'ASip«; iCT^.Jtis;. : xar:«'AvTMv tj t/,»tT^ ^su>.t«;t*»«« 
ŠKK 5 Mi^;&r,p»; i^/iTipsv f, šari KftsJt-jtV.v iieiiTrrs, »kr» u; ^ \r;iryr 
"evMj i ivip ;u-psTV i=š^ «f#«3).<;Mct Siva^uf b 'Avitn;, sSi; ti sj^uki »ari 

Mi;i;«;fe->. t; b^:M =Xisv ?, spiiifov i'.snwi ■:r,i "jf.T Tilv 'A-Kiiv »»t si« 



»tisav «■(?? 



Št 64. 

558, mM) I. Mptembroin in 31. decembrom. 

a> Papež PcUgij J.) piše patriciju Ivanu ter ga pra£a, je li 
bil kdaj kak beneški ali isterski patriarh [.guisplam Veneti^ 
anim . . . atque HHtrye fiatriarca"*)] navzod pri kateri občni sinodi 
ali pa, če Je kdaj poslal tja »vojc poslance. Ako ne morejo kaj ukega 
potrdili Se celo z izmišljenimi dokazi, se mora reti, da njih cerkev ni 
vesoljna in tudi ne del vesoljne, ako ni združena z apostolsko stolico 
Tisti ni Škof, ki v svoji lahkovernosti posluša laii. Ako kdo sumniii, 
da je on (papež) zlorabil sklope kake sinode, je ireba to prej marljivo 
preiskali 

b) Kaj naj bi Irdil o njih glavarju*), ki je nehal biti menih, da 
bi poslal čkof. Ker v je proiipostavno polastil te oblasti in ker je 
razkolnik, nima nikakršne pravice do škofovskega dostojanstva [,quid 
autem tam de eorum principe loguar, qui ct monachum. si tanten 
aliguando /uit. invadendt eptscopatum ambitu perdidit. et episco- 
patum nec conira morem factus nec scismaticus potuit obtinere*] 

e) Ako se je kak škof ločil od cerkve in apostolsko stolicc, ni, 
posveten. temuČ razsveOen {,«/ non consecralus. sed execralus'^\ 
Tak škof tudi ne more posvetiti kakega drugega. V resnici ]c torej 
(oglejski škof) razsvečen, ne pa posvečen. Se je li pa ludi vriilo po- 
svečevjinje po ubičaju ondoinih krajev • Stara navada je že, da se mi- 
lanski in oglejski &kofjc med scbnj posvcčujcju, ker bi bilo papežem 
lejavno to izvrševali zarad oddaljenosti krajev in težavnih potov. Po- 



I 



■ 



*) Papei PelagU rabi tu v srojcm pismu bc«cilc .Vcnetiaram at4ue HiiftTy« 
pairtarcs-* Ii tega \A Amcli sklc|Mii. Ja seic ofilcjskt cerkveni patair Pavlin 
lokrdt txtt\ imeaovaU patrlar tia. Zx prejšnje uglejilcc ^ItoCd se imi .patriarca* 
nikdar nt aafaaja v iMoCasnih if:o(k>vlnsklb vliib. Papci sam mu nt prUnal tcfta 
udova. V »rojita pb<mlhgaje BBcivall«ako£Br.cpl»copua'-), ludl LiiUkod [.piicodo- 
e^iKopus*! in itKnbitc)>a Dgt^jtike cerkv« |,ccdalae Aqull4eo6lB iavasor*], ki nI 
vreden itkofomke ča>ti [.aec faonurcm vpiscopi poterit retlDcre, ntc mcrltum*). 

*) Brei dvama o ogl^jiikem ^ofu 1'jivliau. 



^ 




».<4,U. 



i»' 



I 



svedcvanje se godi v tistem raestu, za katero je treba posuviti novega 
ikofa. Tja mora prili posvečevalec, da se lažje prepriia, kako je bil 
posveiencc izvoljen, ter da ob enem pokaže, da posvečcnec ni zaviseo 
od posvcčcvalca- 

Dalum manjka.') — „Peto utrum ' — ^Pudenda, Ua ut." 
[To piimo le nam je ohnnilo t ireh odlomkih (■, b, c). — Bri- 
tanika zbirka PeUgijevih pitcni, it. 1 1, iidal Evvald v Ncuct Archiv d«r 
GcMliKhaft f. allcrc Jcutuhc GcschichiskunUc, V, 540 (odL ab). — Grsiiant 
tlecr., catisa X\IV, qu. i, <. jj, ed. Pitbueui. Corp. iur. can., I, 335 (oilt. c^. 
— Rubeii, Mon. eccl. Aqutl, 3o6 (odl.c). — Mami, Cone coll.. IX, 
730 (odL C. z natlovom .Pelagiui [oanni piiricio cabumrio."). — Migne. 
Pvtr., Ser. Ul, LXIX. 411. — Jaffi, Rcg. ponL Rom., cd. 1851, it. 67<>, 
•d. 1883, air. I JO, It. 983 (exir.).j 



Št 65 

&S9, ned I. Jsn. In 13. apr. 

Papci Pelagij (I.) pi&e pairiciju Ivanu'] ter pravi, da je pre- 
bral njegovo (Ivanovo) pismo ter jako obžaloval, da so mu hudobni 
Ijitdje DAredil) tako krivico.*) Ker pa ve, da se njegova du$a ne vda 
nzkolnifitvu, zato daje hvalo llogu, ki skrbi, da imajo hudobna dela 
dobre nasledke. Ne godi se brez boije previdnosti, ako malovredni 
ljudje, ki so se lodili od katoliSke cerkve, varujejo njegovo (Ivanovo) 
dušo na ta način, da mu zabranijn, da se ne more od njih okuliii. 
Tako se je po božji milosti zgodilo, da ni (Ivao) izgubljen za katoliiko 
cerkev. Vsied hudobije razkolnikov se mu je sicer zgodila dobrota, 
vendar naj kaznuje oiabnost zlobnih ljudi. Varuje naj v takih oko- 
liMinab svoje dosiojansvo ter naj sirabuje hudobnck*, da se ne bodo 
upali v drugo storiti kaj enakaga. — Kaki ljudje so ti, ki so zapustili 
cerkev, kažejo grehi (porcSkega škofa) Evfrazija. Koi ubijalec se 
m oziral ne na človeško prijiKeljstvo, ne na braiovsko ljubezen in ne 
na dubovni&ko £ast. Njegove kn'osramnosti in njegovega preiestva pa 
Ae prav kaznovali ni mogoče [.Quales autem slnt. qui ecdesiam 
fu^iunt. Eufrasil vos scelera^ quae amplius ocenita Deus csse 
noluit. evidenter informattt : qui in homicidio quidem nec hominis 
neccssitudinem, nec fratrts caritatem, nec sacerdatU reverenliam 
eogilavit. /ncesluoso autem adulterio ettam ipsius vindictae ab- 

') Zaolrsn daiiranja gl. Ncuo Arcblv, L c, str. 565. 

*) l*apet fclosii Ja plital ta Uat avojsmu pf^cUu. pairiciju Ivanu (g). Scues 
Archiv, V, GM, op. 'A BC pa pauicOu NafMiu, kakor m ui la um dta. (O. Uansl, 
Kubeia itd.) 

*) Raikolr.iki no namref ix cerkve ixnbfiU pairlcija Ivana. To Je raitklno is 
pisna reCeaega papela do Ivanovega brata, patricga Vale^jaan. 



stulit modum ; guia si adullerium punias, non remanet in guo 
vindicetur incestus: si incestuoso ingeras poenas, inultum crimem 
adulterii remanebif]. Taki so tedaj tisti ljudje, ki so mu hoteli storiti 
krivico, a ga po božji previdnosii ohranili cerkvi nepok varjenja. — 
Papež pi^ Ivanu, da naj prežene lake ljudi iz one pokrajine (iz 
Istre) Porabi naj priložnost, katero mu je Bog dal, da zatrd nezveste. 
To se tem lažje zgodi, ako pofilje začetnike hudobij k najmiiostnej* 
iemu knezu (k grškemu cesarju). Posebno ugrabitelj oglejske cerkve 
{accctesiae Aguileiensis invasor^]. ki je razkolnik in vsicd tega rax- 
8ve£en, ne bi smel obdržali žkofovskc časti in koristi [nec honorem 
episcopi poterit retinere, nec meritum*'\. 

Datum manjka.') — j,ReUgcntes Htteras.'^ — Qt*amvis igitur." 
[BfiHnika cbirka PelagijCTih pitem. it. 40, izdal Eurald v Neuet 
Archiv, V, 551. — Gratiani decr,. cauta XXU1., qu. 5, c 45, cd. 
Pilboeut, Corp. iuf. can.. [, 333. — Rubeii, Mon. ccd. Aquil., 205. — 
M aoii. Cone. cotl., IX, 714. — Dandu I i Chronicon, lib. V, c, 11 (Mura 
lori. SS. rer. Ital.. X([, 91). — Kendler. God. dipL litr. td a. 5J5. — 
HuKOii* abb. Flavin. Chron.. lib. II (MG., SS., Vili, 439). — Migne. 
Pair.. Ser. lat^ LX1X, 396. — Jaff«. Reg. pont. Rom., cd. 1851, it 678; 
cd. 1865, str. 133. it IOI3 (estr.).] 



dt. 66. 

559. med I. Jan. in 13. apr. 

a) Papež Pelagij (I.) piie patriciju Valerijanu*) ter pravi, 
da se je čudil, ko je citat njegovo pismo do oglejskega lažiftkofa 
Pavlina {,ad PauUnum pseudoepiscopum"]. kateremu je pisal, da 
naj bi (Pavlin) iz nova sprejel pairicija Ivana v svojo cerkev. Papež 
pravi, da ni kaj takega pričakaval od njega (od Valerijana), pač pa je 
pisal rcčcnemu možu (patriciju Ivanu),*) da naj hvali Boga, ker se mu 
vsied tega si bati, da bi se združil z razkolntki. 

b) Papež pravi, da je Že od njega (od Valerijana) zahtevat Id Se 
zahteva, da naj pofitje oglejskega ikofa Pavlina in tudi milanskega 
ikofa z zadostno stražo h knezu (k bizantinskemu cesarju v Carigrad). 
Prvi, ki prav za prav &e ikof biti ne more, ker ni bil po kanoničnem 
običaju [Ktslavljen, ne bi mogel potem zapeljevati drugih; drugi pE^ ki 



') Zutnn datlranja gl. Xeue» Archiv, I. c tttx. 869. 

'} To pismo je »pisal papež Pelagij I., ne pa papel Gregor ].., kakor fltamo 
v GratUsovih dekretih (I| 1>- IT. c 4 in H, C II, qD. t, C 30>. Papel je poslal to 
pismo patriciju Vaterijanu, oe pa Valeriju (Cf. Ncues Archir, V, U3, op. 7} in Ivdi 
ne patriciju Naneiu, kakor navajajo Rubas, Maasi ia Se nekateri dnifp. 

•> GI^ St. 65 



se je predrznil zoper staro oavado posvetiti prvega, bi moral prebiti 
kanooiino kazen.') 

C) Ne on (Valerijan), n« kak drug katoliSki sodnik io sploh noben 
kristjan naj se ne druži 2 razkolniki. Aka bi dvomil kak Škof po onih 
krajih (po Istri in BeneSkemJ o neresničnosti treh poglavij, naj zbere 
dva ali tri uiene može, jih poilje k njemu (k papežu) ter naj se potem, 
ko je dobil potrebnih dokazov, združi s katoliško cerkvijo Papež pravi, 
da ne more nikakor zastran poglavij sklicati (partikulame) sinode, ker 
ne dovoljujejo cerkvene postave, d« bi se po občni sinodi in po raz- 
sodbi, katero je izreklo skoraj itiri tisoč ikofov, iz nova pričel prepir 
o njih (o poglavjih). 

d) Nikakor ni dovoljeno, da bi kdo sklical kako partikulamo 
sinodo v ta namen, da bi ta potem sodila občno sinodo [^eneraUm 
synodum''\. Kdor bi začel dvomiti o katerikoli točki kake občne sinode, 
se mora obrniti do apostolske stolice. Kdor bi pa bil tako svojeglaven, 
da bi se ne hotel dati podučiti, mu je treba vzeti njegovo dostojanstvo 
ter ga kaznovati s pomočjo posvetne oblastL 

Datum manjka,*) — ^Relegentes autem Htteras." — ,/stud 
Mr." — ,Nec licuit.' 

[To piimo se nam je ohranilo t Ctirih odlomkih (a, b, c, d). — 
Britanska zbirka Pelagijcfih pisem, 11.46, isdai Ewald v Neuei Archiv, 
V, 553 (odi. tf. c\ — Gratiani dccr., I, Dist. 17, c. 4 (odi, d); ravno 
tam. II, Causs XI. qu. 1, c. 30 (odi. b), cd. Pidiocus, Corp. iur. can. (1695), 
str. 30 in 3i7._HuKonis abb. Klavin. Chron., Itb. H (MG. SS.. VIII, 4)9) 
(odi. b\ — Thciner, Diiquiiitionet ciiticae, 203 (odi. b). — Dcut* 
ded it, Coll. canon.. L. I, c 146 (odi. d). — Man«! , Cone. coll , IX, 715 
(odi. b, d). — Rubcis, Mon. ecd. Aquil., 109 (odi. b, d). — Danduli 
Cbronicoo. lih. V. c. 11, pars i (Muraiori, Script. rer. lial^ XII, 91), ^ 
Migne. Patrol.. Ser, laL, LIX 413, 597. — Jaff*, Reg. pont. Rom^ tA. 
1851, it. 680, kjer pa je regesi jako zmeden; cd. 1885, str. 133, it toi8 
(-KT.).] - 



I 



Št 67. 



659. med I. Jan. Jn 13. apr. 

a) Papež Pelagij (I) pi£e patriciju Narzetu, da naj se pri- 
ndava, da uniči razkol, ker na ta način si zasluži od cerkve veliko 
pla2ilo. Ako bi bila njegova zanikamost kriva, da bi krivoverstvo $e 
dalje trajalo, bi greSil, ker dc hi hotel storiti tega, kar je dobra 

*) Pavlina Je sajbrle posvetil milanski ftkof Vltal. Dandulus (V, c 11, Mura- 
torl, op. cli., txt. 91) irdi, da je to storil milanski 6kor Honorat, kar pa al rea^ 
Honorat J« postal Bitanski Akof te le leta S6s^ t«daj osam kt po smrti papefa 
PtlaicUa 1. 

*1 Zasuan datiniUa gL Ncues ArtUr, atr. 56S. 



b) Potem papci pra^n, kaj naj bi rekel o ligurstcib, bene&kib tn 
istrskih škofih \,de Liguribus atgue Venelicis ct Hisiriis epi- 
scopis guid dicam'']. Jih ,e )i treba kaznovati ali pa pustiti, da £e ns 
dalje zasramujejo apostolsko stolico? Ako se morebiti niso ujemali s 
kakim izrekom občne sinode, katera se je vrtita ne>davno \,nuper^}j 
pretečcni prvi indikciji ') v Carigradu, bi se bili morali obrnili do spo- 
stolske stolice. Prepričan naj bo (Narzet), da je treba s cesarsko ili 
sodnijsko oblastjo uničiti take ljudi [, . . . principali vet iudiciati 
auctoritate compHmere"]. Tisoč zgledov in naredeb nam kaie, daje 
posvetna oblast tiste osebe, katere so v sveti cerkvi delale rukol 
kaznovala tako, da jih je poslala v pregnanstvo vzela jim premoženje 
in pa zaprla v ostre ječe. 

Datum manjka. ') — ^ErigiU animum.'^ — ,Dc Uguribui.'' 
(To piimo it nam je ohranilo v tlvcb odlomkih (a, b). — Bhuoika 
abirka Pelagijevih pisem, U, 47, iidsl Ewald v Neucs ArebiT, V, 555 
(odi. a). — Graiiani decr. causa XXIII, qu. 5. c. 4] (odi. b), ed. Pilbocui, 
Corp. iiir. can, (1695} str. 333. — Ku be ii, Mon. eccl. Aquil., 310 (odi. b). 
— Mami. Condl. coll., IX. 714 (odi, b). — Jaff^, R«g. ponL Rom., 
ed. 1851, it. 680; ed. 1885. alf. 133, Ct. 1019 (cxir.).] 



Št 68. 

559. med I. Jan. In 13. apr. 

a) Papež Pelagij (I.) piše pairiciju Valerijanu ter ga prosi, 
da bi kaznoval razkulnike po veliki noči skupno s svojim bratom, pa- 
tricijem Ivanom. 

b) Uničiti je treba tiste, ki preganjajo cerkev. 

c) Razkol je zlo, katero naj tudi posvetne oblasti odstranijo. Tudi 
on (\'alerijan) naj se prizadeva, da se to zlo zatare. Kdor ni združen 
z apostolsko stolico, je razkolnik ter hoče postaviti oltar zoper ve- 
soljno cerkev. Xa chalcedonski sinodi ') se je sklenilo, da je treba ob- 
soditi tistega, ki se je ločil od ubčne cerkve [„a comuniotte'] ternoče 
ubogati Skoffl, ki ga je dvakrat pozval. Ako bi tak človek tudi delal 
zme&njave in razpor, naj ga kaznuje posvetna oblast kot punlarja. 

dj O takih ljudeh govori tudi sv. Avguštin. 

e) Zato naj tudi on (Valerijan) odstrani razkolnike ter naj jib 
poftije z zadostno straio k najpobožnejSemu knezu (k grikemu cesarju). 
Pomisli naj, kaj je (Valerl>an} storil z boijo pomočjo v tistem času, ko 



)) To Je bilo namrcC leto SS}., ko Je bU obM oerkvetd ibor v Carigradu. 
*p Zastraa daUranja gL Neues Arehiv, str. B6S. 

') Tu omciijcna rinoda Je prav a prar fetni obCni cerkveni (bor, ki Je bil 
L 451. T Chiicedooo. To nesto Je stoto na atljaki strani Bospon naproti Carigradu. 



Il 



sta bila Istra in Beneiko pod oblastjo tirana (gotovskega kralja) 
Totlla ') ID ko so tudi Franki povsod pustošili.*} {„Recolere enim 
debet eelsitudo vestra. quid fer vos Deus feeerit Umfore lilo, 
guo et Istrias et Venetias tyranno Totila possidente, Francis 
etiam cuncta vastantibus."] Takrat ni dovolil za tako dolgo časa, 
da bi bil posveien milanski ikof, dokler ni pisal (Valerijan) svojemu 
knezu (gr&kemu cesarju) in tudi dobil od njega odgovor. Akoravno so 
povsod razsajali sovražniki, je vendar pripeljal v Ravcnno tistega, kije 
imel bit) posvečen, in pa njegovega posvečevalca.'). 

Datum manjka.*) — „Peio crgo^ — y,Non vos.' — n^on per- 
sequitur.* 

[To pittno ic oam [e ohranilo * pciih odlomkih (a, b, c, d, t). — 
Britanska abirka Pelagijcvib piicm, it. 66, ied<l F.wald v Neuci Archiv. 
V (1880). str. 560 (odi. a). — Gratiani d«cr., cauia XXIIi, qu. 5, c. 42, 
ed. Piihocus, Corp. iur. can. {1695) air. 333 (odi. b, c, d. c). — Danduli 
Chrooicon, V, c lO, para 15, ol. Muratori, Script rer. Iial.. XII, 90. — 
Rubcii, Moo. ccd. A(]utl, 309 (odi. b, c. c). — Mami, Cone. coll., IX, 
713 in 733. — Migne. Patrol , Ser. Ut, LXIX, 394, — JaH6. Reg 
pon. Rom., cd. iSji, It. 680; ed. 1885, str. 135, it 1038 (extr.). — MG., 
Epiar.III, 445 (odi. a, b, c, d, ej] 



Št 69. 



^ 6S9. od marca do avguita.*) 

^^ Huni in Slovani so meseca marca v velikem itevitu napadli 
Tracijo, se tu vojskovali, pomorili mnogo ljudi ali pa jih polovili, da 
bi jih odvedli v sužnosL Ujeli so tudi poveljnika S«rgija, *) sina pres- 
bitcra Bakha, ter vojskovodja Ederma, starejšega sina Kalopodija,^ 
)ako slavnega kubikularija *) in prepozila.*) Ko »o pri Anasiazijevem 

') iMra in Ucociko Mi bila pod obUs^o ,iiraiu' TotiU leta SSi., prcdea Je 
Nanci pritel v Italijo ter premagal Vibodne Gote pri vaai, .Tagtnas' iaienova&i, 
kar se |c isodilo leta 552. 

*) Gl«) tgof^ pod it. 41 

•) V Kivenni Je posrctit ogl^IsU Akof Uuedooi) mlUnskega Uob Vtola. 
Rubcla, Uoa. eccl. Aqull., 145,1 

*| Z«&1ran daura^Ja gl Neues Archlv, V, MA. 

*) Tbeopbanca prlpoved4|e u> n»d dogodbami, ki m> >e TrftUe teta 569. lati 
datum loia tndi Ualalas, ki uvaJa sedmo indikcija, ted^ leto U9. 

*] Ta SergU Je bil kmalu potem, ko m> bili Vandatl premagani, nekoliko 
£aaa predstojnik v scvenl Afriki, kjer m Je ne!tre£no vttjakonl a MamicOt. Hato 
)e bil r Carigrad pokli^n. 

') KalopodU Je bil Gubicularloa in apatbariiu ceaaija Jusitnljana. Pri ljudstvu 
Id bU priUubt]«!!. 

*) CublciUarlus ae Je tval varuh spalnice (cuslos cublcflli). Beseda pa v^asl 
poonl tudi varuha kraUeve blagajnice. 

1*> Pncpositna se \o imeBora] predttojnik ce«arske palaCc. 
: 



zidu ') dobili nekatera mesta, kt so bila vsled potresa razrušena, so iti 
čez ter lovili ljudi do Drj-pije, Nyniph in vasi Chilos, *) Kar je Se osUlo 
prebivalcev, so izbežali v mcslo (Carigrad). Ko je ocsar (Justinijan) to 
zvedel, je nabral mnogo ljudi ter jib poslal proti Dolgemu zldovju. Ta 
je prifilo do boja, v katerem je padlo mnogo Rimljanov in scbolarijcv. *) 
Vsied cesarjevega ukaza so nato iz mesta (Carigrada) spravili srebrne 
ciborije in svete srebrne ploSčice. Schole, proiiktorji,*) kohorte to ves 
senat so straiili pri vseh vratih Teodozijevega zidovja.*) Ko je cesar 
videl, da Huni in Slov6ni nočejo oditi, je ukazal patricija Bclizarju, da 
naj gre nad nje. Ta je zbral vse koojikc ter vse konje po cesarskih 
in privatnih hlevih, oborožil ljudstvo ter Sel proti vasi Chitos. Napravil 
je labor, začel loviti sovražnike ter jih moriti. Ukazal je sekati drevesa 
ler jih spravljati sovražni vojski za hrbcL VsIed vetra je nastal v«Uk 
prah, ki se je razširjal nad barbari. Ti so mislili, da to prihaja od 
velike množice nasprotnikov, in zato so bežali ter £ti v smeri proti 
Sv, Siratoniku*) v Dckaton. '') Ko so zvedeli od ogicdubov, da je 
carigrajsko zidovje s stražo dobro preskrbljeno, so se napotili proti 
Čortu,*) Arkadiopolu in Sv. Aleksandra v Driziperih*) ter ostali ta 
do velike noči. "^ Po velikonočnem prazniku so prifili cesar in vsi pre- 
bivalci glavnega mesta v Seljrnbrijo, ") da bi popravili Dolgo zidovje 
na tistem mestu, kjer so pri&li barbari Čezenj. Cesar je ostal tu (vSe- 
lymbriji) do meseca avgusta. Ravno tako so se pa tudi barbari zun^j 
mesla potikali do avgusta. Nato je ukazal cesar napraviti ladje, katere 
naj bi jadrale k Donavi, čakale lu na vračajoče se barbare ter se i 
njimi bojevale. Ko so barbari to zvedeli, so prosili po svojih po- 
sUncib, da bi smeli brez nevarnosti iti čez Donavo. '*) Potem je cesar 



') Dolgo ildovJc katero Je dal napraviti cc»ar AnastaiiJ. CI^ dotlCao opuko 
pod fiter. 47. 

^ Dr}-pias, N}-(Dpbte in CUtos so bUi lua)! med CBrtgradora ta Doltpm »- 
dovjem. 

') Sctiolarii 30 bili oska Btrmta na cesarskem dvom. 

*) Proieetom ■= £lBnl cesarjeve leteaaa Mraie. 

*) Cesar Teodoi(| II. ^tall, sin cesatja Arkadija In niegove tene EvdcksUe, 
Je dal popravili del ot»i4>> pri mcitu Carigradu, katero .hg Je potem po i^m tvalo 
Tcodo«i}evo lidovje. 

*) Sv. Stntonika so Častili v cerkvi, ki Je stala v carign^skem podneN^u. 
Rbcg^ imenovanem. 

*) Dek>i(iB Je bil bliiu Carigrad«. 

*) Tfunilon Je bilo mcslo t Tnc^i: sediO m Mive čorli. 

*) Arkadlopolis Je bilo mesto v Traciji, po<staT(JciK> od cesarja Arkadija. 
Biku tCK^ mesta so bila Driiipcra, kJer Je bilo shraiOeao truplo sr. Aleksandra. 

■*) Velika BoC Je bila Icu 559 dat I3. aprila. 

") &cl>'mbrl|a Je bUo primorsko mcsio ob Mannorskcm morju. Blizu tam 
3e stalo Dolgo sldovjc 

"i Razamo se, da ta stavek ni drugcca, kakor biuntlaako hralisa^ja. 




St.69 



66 



k njim posUl Justina,') svojega sorodnika in kuropalati, *) ler jih 
pustil, da so srečno odšli. 

Joannis Malalae Chronographiu, lib. \Vlil. (Migne, Patrol , S«ri« 
ffttCM, XCV1I, p. 709); „Mr,vi Mapriii) !v3ix-;«jva; C huiirafivi d OCr>« »1 ot 

v&» B(hixw SipT^av Tiv r.^Trr^Jivriv »a! 'Iviij^^utv [U'J;i';tfC'< K3).S7;&Jfsi» i::pat3(^zi, 

Theopbanis Chronographia, rectnauit C. (te Boor, [, p, 333. 334; 
„T^ 8* aiTiJ Iti! t-o^irrr.sav el Ouvmi »m rf Sika^si t^ Bpnt] s/.V.ftr, xsV^3 P- 233. 

?eO T(i3(9v> nO 'Av»r:9as2KsQ T6ira'j; Tiva; ^uTruKon; Jx ^v ne^tdv, dnA^vn^ 

»v Td^ KipTo; ;:i33; tsO nl^d-i; -»3 Bs^iocMatAO xi c^oAai Kil ol xp&T(xTope; lui 
ej i{it&)Ml Mti Z3e3 ^ cOYxAir;':c>;. i!ui £: o ^aaO^v^ ht £xi{ilvo'jarr o! ^p^spst, 

i U B(>^3if:9; O^^ =de» Ti;v fe^ct, r^,v te ^ia»X'> kaI tsO 1in:cxoO vm wt 
f&Tfuv eTxAn xal icvni^ ivft^zsu, Siem V t::xo;- %ai bt/haii 't^t l^>.4kv •!; 

h. 'Mfi ivj(uu x6^wp;^ I^T^ifi ''^ it^n teivu tuv ^«p3«ipuv> »t 3t vsiilrovn;, 

KMmxvTivoucJ>4t4C, II },a49v (I« -A vii^T, T^f^u/cO xai ^px«fiieu«9Xc«D; lud leD i^Uu p. 334. 
'Au^ivSpeu Z«v::3pwv Mil fiutvav ekci Tm^viiaj^iuvot lu; t'c a^uv xi;/a. (UT> 
Si ^w iefT^iv ^oO "«5X« ij^X&šv i ^tiVei^; x«i T.Tns% rf^ 7dXiW4 oiv auti bi 
£i;lu|t0f{3 iin te ktmki t'; Ti^o; to fucKfč->, &(Vti oi ^ip^ocpot tl:^).&M. xal fjASfvr« 
h 9tB9i)«vt ixc{ Im; toS Atr^auo^j l^r.vd^ i^tw{ xa( &l ^ip^apst £^u ;i|{ «£>4u; 
stfctK6Xiuoi čw; ToO A0fBuot9'.<. Xoix9v čx^>4uc(v i ^»Ti/^u; vti^sOai x>.eui 2d- 

i»MiJi^?ai a-Jt«^, TOthe fidvtt; ol ^^^pf^ipc* ::apciuD.eez* !ii xp£?^EUT«0 imvS&VM« 

*] Tb JumIb Je bil oe^ak c«aija JustiutJana. Ko Je ta umrl, Je potttal Jusiln 
njegov nanlcdoik. 

*} CuropaUtes ao M (rali iknlojanstreiitki, ki so tireli na dvoru bizan- 
ttaskUi onarjcv. Uorebhl 9u imeti akrbcti ta posUrUsoJc In poprav^ai^Jc paUC 
aU pa M MU ToJaAU poveljniki. 

10 



Victoris Tonnennensis episcopi Cbronic« aJ a jSo^posi coniu- 
laluiu Basili snno XX (MG Aucc ani., XI, loj); .Bul|car» Thraciam pc 
vodunt et ukjuc od Sycas Constantinopalim Ttniunt, Scrgium pairiour 
qui dudum Africanae fuerat dux militiae, capiuni *iniulque el diitrahunt. 
Scd patricii Bekiarii armif forliter dcbcilali pariter^ue fugali Danuvium 
traiisierunt.' *) 

Št 70. 

568, dns 2. aprtla. 

Dne 2. aprila IcU 568,*) na velikoni>£n) ponedeljek so Lango- 
bardi pod vodstvom svojega kralja Alboina zapustili Panonijo, kjer so 
prej najbrže 22 let') prebivali. Pred svojim odhodom so z Obri skle- 
nili zavezo in pogodbo ter jim za večne 6ase odstopili svoja dosedanja 
bivališča v Fanoniji, ako se v teku dveh stoletij ne povrnejo. Napotili 
50 se s svojimi ženami, otroki in vsem svojim premakljivim imetjem 
v Italijo.*) V jeseni istega leta, ko je nastopila druga indikcija, so za- 
čeli ropati po italskih tleh in leta 570. so bili ie gospo-iarji ondotoe 
zemlje. 




') U VHcbine tcffi citata J« ntridno, da to, har Viktor, Akot v afrtkanski 
TunnuTii, pripiNuJe Balt;arom, je bilo prav ta prav delo Hunov io SIovomv. Z^stna 
lcU)U-c /a-Oulita Matalas in TheopbaiMS vet vere, kakor pa oddalleni Viktor, ki Je, 
kar se li{« kronologije, tu in tam premato natančen. (Cfr. MC, Au^i. ant., XI, isn ) 

*) l^ngobardi so lapu-itili 1'aRonijo leia SfiK., oč pa i(i9 Prvo letnico nava- 
i*\o raini viri, kakor Origo gentb I.an)^tbardarum in pa Paulus diaconu^ Da so 
LajlKotardi prišli v Italijo let* Mk , je raividno tud! iz dveh pincm papcia Gr^co^t I. 
Ta papc! Ju piKal dnč l. Junija leta S9S. KonManciJi, soprogi cev rju Mavrična, med 
drugim tudi to: .\'1f{Jnti aulem iam et scpton anaos ducimus, quod la hac url>e 
(se Rocnai intcr iJBKobardorum Rl3dio<( vivimus." (MG., Eplsi. I, 329-1 — I«i 
papci ]c pisal meseca julija leta MS- ce»rju Foku med dtugim tudi naalednjebe- 
Mide; ,QualltCT enim colidtantB gladiis et quanils Lan}tot)ardorum iacurskinlbus e&;e 
iam per iriginta ot qulnqiK annomm lonf-lludincm preraimur, nullia espleru sURge* 
Mionis vocibus valcmus.* <.MO., Mptst- II, 404 ) — Ako odštejemo v prvem SloCaJu 
i>d S7S tievllo 27, r dru(;em pa od 603 nierilo 3S, dobimo v.takikrat 5U, 

') Gl- doii^no upazko pod ii. 3i>. — V nekaterih rokopiMh ^tan>o, da so 
l^ngobardi 42 let prcbi^'ali v 1'anonijL, v dru^ib 40, v lre\)ib pa 13- A katc sc, da 
M) ta fitcrila napačna, p»l pa pravo tisto, kaiero naraja Hua. Langnb., cod. Gotliaal 
C. 2 <MC., SS. fcr. I^ngob , 9), namreč dva in dv^Mt. 

*) Vpra^rdc Je, po kateri poii tm se I.an|[obardi pomikali ii PanoB^e v 
Italijo. ~ Takrat ]c P.innnija na JUROMbodnt strani RCKaln do il^lske meje. To nam 
potrjuic tudi Piulus diaconus <Hist. I^anjt- II, c. 91 t l^cscduni; , . , , ab orlcatali 
vem partc, tiua PannonUc coniunKiiur (sc. Italia).* In da utančn^^ vemo, kje Je 
to, pite Uli ptvate^. da Ima Iial'ja ondi fiirok in popolnuma raven vbod (,et largiiu 
patcnleni et planivtimum habct io^trcs^um*). Ta vhod fe brez dvoma Hedai\ja Vipav 
»ka dolina - (.i* ino.kjcr au se Panonija in Italija sUkali, Je drtala li Panoni)e 
v Italijo rimska co&ta, katera Je hluiiU le prej rainim narodom, ki »o silili na 
Apeninski polotok, lirc^ dvoma ito se po t^ cesti pomikali Langobardi, ko ao Ui 
v luljo. Njim Je bilo treba le prestopiti paoonnko-italiiko mqJo in ie so 



^ 



m 



Origo geot. Laagob. e, 5, (MG. SS. rer. Langob., p. 4): ,lpte Albutn 
iddusil l^^ngobardoi in lulta, inviMtot a Naneie acrlbarum; ei moril 
Albuin Tex Langobardorum de Pannonta nicnse Apritti ■ paicba indictione 
priroa. Secunda vero indictione coeperuni praedsrc in Italit. Tenis auiem 
indictione fsciiu cst dominui llaliae." 

Historik Langob. cod. Cothani. e. 5, (MG., SS. rer. I^iigob., p, g): 
,Eo tempore cum »ire coeperunt Langobardi a Pannooia, lune fcccrunt 
pactuni «t foedui amicictae Abari cum ipiii Langobtrdii, et canam con- 
Kfiplionii, ut usque ad annoi ducento*. aj corum opofte eiiet Pannoniant 
requitere, >ine omnia bella ceriaminii ad eoruro partem ipssin lefram 
rclaxareoL Et in luliam, in qa$ta ipai perrcKernnt. u*que ad plenoi ducento« 
annos in eorum auxiliuro eascnt parati. Et movissc Albuin m Lnngobar- 
dorutn de Pannonia exercitu luo valde copioium mcDSC Aprile in paacha, 
indictione prima; aecunda Tero indictione inctplente coeperunt predar« 
finem Italiac. tcrcia autcnt faciua eit dominui Italiae,* 

Marii episcopi Aventicensis Chronica. (MG., Anct. ant, XI, 338): 
,Anno lil. coni. lunini iun. Aug. Ind. 11 (= 569 p. Chr.). Hoc anno Alboenui 
rex Langobardorum cum omni exercitu relinqueni ■tque inccndem Pan- 
nooiam mam patriam cum multerlbui tcI omni populo suo in fara Italiara 
occupavit., ibique alii morbo, alii farne, nonnulli gladio inierempti lunL" ') 

Odlomek iz neke notice tridentskcga žkofa Sekunda. (MG., 53. 
rer. Langob„ 35, op. )): „ . . . Et in hoc supra mcroorato anno (ac. 580) 
fuit bisiestut, reiideniibui in Italia l.ongobardis ann. ta, eo quod secunda 
indictione in ca ingrcisi sunt racnie Maio. Acia lunt lupra acripta omnia 
in civitaie Trideniina in loco Anagois, prcscdcntc AgncUo cpiscopo anno 3, 
CKpleto. Ego Secundui aervui Chriiti icripsi hec convenionit lacre relc- 
giomi mee anno 15, impcrii Tiberii anno primo, menie lunio, indici. 13.**) 



lulUi. Ratume se, da la tak korak ni potreba nad cdo leto Časa. (Cfr. Kutar v 
Letopis Maitce slov. m leto 1S85, sir. 29&I 

Ker «0 Langobardi 11 Panonijc lahko prMII kar turavnaat v Italijo in iciccr 
po siarl rimski ceati, ki Je peljala ii ftuja ici sedanjo Ijub^ano In Ilruilico v 
Vlptv&ko dolino In potem v Ogl^, uio ne morem pritrditi tistim, ki ao r nvoji do- 
nl&UOI reCeacmu narodu odkatali pot škod Norik, po katerem so morebiti ie tokrat 
Franki gospodovali, potem £ez Predel v Nadi&ko dolino. Nerorjetno Je, da In bili I.aa- 
gobardi napravili tak nepotreben ovinek ia skxr po krajih, ki nliu bili ni£ k^ 
prtetopnl- Menda niHo bili Uko nespametni, Ja Ih bili camcnto kraj.«e, boUto In 
varajte poti bre« potrebe Ubrali daljto, slabejSo in mai^ sigunio. 

'} Kar se Je agodilo v 1 , 2. in 3, indlkc^i, namro! da au Langobardi icapu- 
■tivfil PanonUo &lt v Italijo in se je polastili, to nam Marius Aventicentis kar na 
knUco poroCa k drugi indikcjJL 

*) Keči moram, da iKoraj omenjena notica fkoU Sekunda ni brez kronolo- 
glCalb napak. Vpfaian)c >e, ic Jih Je napravil ikor ^kund Mm ali pa poinc.lU 
prepiaovald njegovih spitKir. Taka napaka Je n pr. ta, da Je Scktind spi&al tu no- 
tico v prvem letu cesarja Tiberija meseca Junija V 13. indikcOi- Prro lato cesarja 
Tlbcr^a Je trgalo od 4. oktobra 578. pa do 4, oktobra s;9.; irjni^sta lndlkci}a pa 

10" 



Pauli diaconi Historia Langob., II, c 7. (MG. SS. r«r Laagob^jGf. 
„Tuoc Alboin icdcs pToprias, hoc ei( PjnaoniBm, snaicii lui* Hunnit*) 
coDtribuit, eo scilicci ofdme, ul, si qiio tcnapore Langobardis neccM« eu«i 
revcrli, lua ninus arra repeterent. Igitur Lingobardi, relicu Paanonia, curo 
uxonbu> c( natis omnique supcllcctill luliim properani po»t«iiuri. Htbita- 
Tcruni lutcm Id Panaoniam annis <]Uidraginta duobut. De qua cgrcssi Bunt 
meuie Aprili, per indictioDcm primam, alio dic poii unciuiu paKfaa, cutus 
fcttivitaa eo anno !uxU calculi rationem iptis Kalendii Aprilibui fuit, cum 
iam 8 Domini irtcarnattone anni quingenti sex«ginta octo csseni cvoluti." 

HiBtoria mJscella, lib. XVt, (Migne, Patrologiac, Ser. lat., Tora. XCV, 
p. 998): „Hujiu impehi (ic Justini II.} aono undecimo, qui eit annua di- 
vinae tncamationit 56S, indictione prima in ipiia Kalen. April, egreui lunt 
Longobardi de Pannonia." 

lohannia diaconi Chronicon Venetum. (Mouticolo, Cronache Vene- 
ziane, I, 63): „At Tero dum esient rerolu6 anni ab incarnalione Domini 
qutngenti qijadr8ginta*), Longobafdi Venctiam, que prima provincia est 
Vulic, peneirarem." 

Chronicon patr. Aquil. primum. (Rubcii. Mon. ecc). AquiU App. p, 7): 
aCujui tempore (k. Pauli antitlitis Aquil.) Longobardi a Narselc patricio 
ducii Italiam iniraveruni, quorum hittoriam Pauluc historiographuii, i)ui 
fult natione Civiutenais, diligeotiut sct^bit ' 

Danduti Chronicon. lib. V. c. 11, pars 13. (Muratori, Script. rer. 
Italn XII, 94): .Alboiiiui igitur recepta legatione Narsetii Pannoniam de- 
aeniit an. Domini DLXVIII., postquam XLn. annia ibi conttiterant. c« con- 
ditionc, quod si eoa redirc contingcrct, Hunni poiscssionca šibi rcstiluerent.'* 

Št 71. 

5B8. po 2. »prild. 

Ko je langobardski kralj Alboin dospel do iulske meje, se je 
Dipotil na goro, katero so baje po njem zadeli imenovati Kraljevo 
goro.') S te gore, ki je stala na meji Panonije in Italije, je bilo mo- 

od scpicoibni S>9. do septembra &Si>. V prvem alufaju Je bil mcsoc JuaiJ leta S79., 
v drugem pa &8O1 — Dniga upaka Je, kn pravi, da so Langobardi pri&ll v Iul(j0 
me^ca mjija v drugI indikdji, tedaj leta Ht. Če bi si bili Un^obardi nato v 
enem mesecu tuvojili llaUJo, bi bilo trajalo njih goiipontvo po rcCcni dcleli do takrat, 
ko je Sekund 10 spisal, le 11 let, ne pa 13, kakor trdi t svoji noiicL 

') 1. e. Avaribua. 

^ Kronist je aacer eajemal ii Paula diacona, rcsdar |c na tem mestu lapUal 
napačno letnico. 

*) Katera je U gora, ni laano. Ne more ae u gotoro trditi, da bi bUa Nano«. 
še ma^j verjetno Je, da bi bila Maiajur. Kdor misli, da Je ta Kraljeva Rnra sedai^i 
Matajur, bi moral tudi trditi, da Je lemlja ob gorcojl Soil bila del TanonOc. N^brlc 
pa kraU Alboin nI laiil na kako posebno visoko goro, ker jc lahko tudi s kak« 
ame pregledal Tclik del Furlan^c. 




go6e pregledati del iulsice zemlje. Na tej gori so baje Živeli divji voli. 
Ko je Alboin brez ovir priSel na Beneiko, prvo ilalsko pokrajino, ter 
do mesta ali pa prav za prav do grada Čedada, je začel misliti, komu 
bi zaupal prvo deželo, katere se je bil polasti). 

Italijo zagiitjajo na severu in zahodu gore in le čez prelaze in 
gorske hrbte je mogoče priti vanjo; proti vzhodu p«, kjer se dotika 
Panonijc, ima u dežela fiirok in popolnoma raven vhod.') Bcne£ko 
sega od panonske meje pa do reke Adde. Beneškega se dotika Istra 
tu oboje je prav za prav le ena pokrajina. Glavno mesto Bene&kega 
je bil prej Oglej, sedaj ') pa je Čedad. 

Alboin je postavil 6ez Čedad in njegovo okolico svojega nečaka 
Gisulfa,*) ki je bil tudi njegov mar&al. ') Ta si je z dovoljenjem svo- 
jega kralja izmed Langobardov izbral veČ posebnih rodovin ali farov,*) 
katere naj bi i njim prebivale. Nato je postal furlanski vojvoda. Od 
svojega kralja si je izprosil čred plemenitih kobil ter je bil tudi uslišan. 

PauU diaconi Hist. Uogob., II, c. 8. (MG., SS. rcr. Ungob., 76): 
.Igitiir cum rtx Albotn cum omoi *uo «crcitu ▼ulgiquc proroiieui multU 
tudinc ad »tretnoi Italiae fines per*cni»et, monicm qui in eiidem ločit 
prooiinet aicendit, inde^ue, prout conspicerc potuit, parlem luliac contcm- 
plami eii. Qui moni propter hanc, uc Tenur, cautam ck eo tcmporc mona 
Regii appcUaius esv Fcrun^ in hoc montc biiontei fcraj cnuiriri. Nec miruni, 
cum u>qu« huc PannontarD peningat, quae horum animantium ferai eit. 
Dcni<]ue retulit mih! t^uidam veracitiimui lencK, tale || te corium io hoc p< 77. 
moDte occUi biionlit vidiue, in quo quiDdcciin, ul aicbat, hominca, unut 
iusta alium potuissct cubarc." 

Ibid. C. 9. ti. C. p. 77, 78): „lDdequfl Alboin cum Vene6ae 6nes, quae 
pnma est Italiac provincia, tine Bliquo obitaculo, hoc est clvitatii vel potiut 
cattri Foroiulani tcrminos IntroiMCl, perpendere coepil. cut potiiiinium 
prlotam prorlnciarum quBm ccpcrai committcrc debcrci. Stquidcm oronii 
IbUia, quae vcriut mcridicm vel poiius in eorum exten<liiur, Tyrren! sive 
. Adriatici marii Ructibut ambitur, ab occiduo vero ei 8quilone iugit Alpium 
ita circumcluditur, ut niai pcr anguttoa mcatut et per lumma iuga montium 
non pouit hsbere introitum; ab oheniali vero partc, quB Pannoniae coniun- 
gilur, ct largiu* psicniem ei planiatimura habet ingreiaum. Igiiur, ut disimut, 

') Ta Urok In raven vhod Je sedanja Vipavska dolitu. Po Paulu diacoBU Je 
spadalo Kni|j9ko raicn Vipav^liega k PanonUI. 

*> To I« takrat, ko fs PaultM dlaconus itpiHal svojo zgodovino Langobardov, 
tedal v drvgl polovki (»»nega stoletja. 

*} Hogote pa, da to ni bil Gbulf, temuC qJegov oit Grasulf. 

*f UarpiahU ali rnarepahb, bni^bardski Uru, Msla*Uen najbrlc U mar — 
ko^) la pahla = deCek, pot. Marpahis ali .Mntorje bil koiOaki varuk, nidtomlk 
ko^J in hlevov. 

') Fara, langrbardski iirai, ki pomcaja rodovhio a8 vrsto. Besedi bra In 
baroa tinata ista korcniko. 



dum Alboin aaimum inlcndcrcl, qucni in hii locis ducem constituere deberct, 
Gitulfum, ut fcriur, buuiu ncpotem, virum pcr omnia idoneum, qui etdem 
itracor erai, quein lingua propria ^tnarpahii" appellant, Foroiutnnae cirttati 
«t toue illiui regioni pneficere slatuit, Qui Giiulfui non prius M r^nen 
p. n- ciuadcm ciriuti« ct populi auaccplurum cdixit,ni>i ei{]quasipf« cligere voluiuct 
Langobardorum faras, hoc »t generaiione* tc) lineu. tribiierel. Factumque 
tu, et annuenle ubi rege quM oblaverat Langobardorutn praecipues prosapia«, 
ut cum co habitarcnt, sccepit Et it« dcmuna doctons honorcm adeptua nt. 
Poposcit quoqiic a rege generotarunt equarum grege*, e( in hoc quoque 
liberalitaie principii cxauditu> »L' 

Ibtd. C. 14. (1. C p. 8t): , .. . Vcneiia enim non aotum in paucii iaaulis, 
quas nune Vcnetiai dicimut, connat, led eiut terminus a Pannonlae finibus 
usqiie Adduain fltivium protelntur. , . . Venetiae etiani Htttria conectiiur, et 
uiracque pro una provincia habentur. Hittria autem ab HUtto Stitninc 
cognominatur. Quac secundum Homunam hisloriam amplior, quain nune 
est, Tuisie perhibeiiir, Hiiius Venetiae Aquileia ciriiat extitil caput; pro qua 
nune Forum lulli, ita dietam, quod luliut Cacsar negoiiaiioni« forum ib« 
•uiucrat, babetur." 

Aiidreae Bergomatis HistorlR, c. t. (MG. SS. rcr. Langob.. na): 
^Igitur Langobafdi introicrunt Itulia p«r Foroiulanorura icrminum. Alboin 
nepoti RUi Giiolli Foroiuti conccisii ct rcliqui< nobilcs Langobardi." [E% Paulo 
diacono.) 

Johannifi diacooi Chronicon Venctum. (Moniicolo, Cronache Vene 
stan«, I, 59): ,Siquidcn) Vcnctie due sum. priroa cst illa que in antiqui- 
tcium hyiioriis coniinetur, que a Panonie termmii u*q'ie ad Adda flurium 
protelaiur, cuius et Aquilegia ciritat estitit caput, in qua beaius Marcua 
cvangeliita, dtvina gratia perlustraius, Critinm Ihesum dominum pracdiciTil. 
Kcunda rcto Venecia est illa, quam apud insulas scimua, que Adriatici 
mam collecta linu. interDucntibua undia, poiitione mirabili, mullitudine 
populi fehciier habitani.* 

Chronicon patr. Aquil. prlmum. (Rub«is. Mon. cccl, Aquil^ App. 7]: 
,El dieti Longobardi, pnmo in ForumjuUi intrantea, CiviUtem Auatriam, 
quae tunc caitrum Forojulicntc diccbatur, dcpopulaverunt, et totalitcr deitru* 
xcruni . . . Venetiae qutppe duac aunt. Pfiiaa ut illa, quae in antlquitatitm 
historiia continetur; quae a Pannoniae termino usque ad llumen Danubii'), 
in qua etiani Istria complcctilur, protetaiur: cujua Aquilegia olim civitai 
lamosa caput extitit, quae etiam capui Italiac «ocabatur. Secunda Vcneli« 
cat, quae apud intulai maris Adriatici, ex collectionc populofura, primam 
Vcnctiam propter rabiem Attilae el deinde i.ongobardoruro . . . infra aquaa 
fundata eit," 

Chronicon patr. Aqull. alttrum. (Rubeis. Mon. ccct. Aqui)., App. 9) : 
.Et primo (Longobardi) [•onimjulii inlrante*, et quwl poit Attilae nequi- 

') Prav m prav nka Adda. 



liam nm in Aqiiilcgia quim per ducatum Forojulu reformatutn fiiertt 
dcTMUnlcs. primo Ciriiaiein Ausiriam, quae luac ut )upra (lixi oitnim 
Forijulii appeltabatur, d«truxeruat . . . Legitur, tiuod duae sunt Veneiiae. Uiia, 
^OMt in aniitfuiulum biitoriis nominattir, et iita a Pannoniii finibus, ia 
<]ua ctiaro Istria coniineUir. ufquc ad HuTium Danubium') terminat. Alii 
Tcro, qua« nune nisri Adriatico conjungilur, et in aliia msricimis iniuJis, 
i]uan) poit evertionein Aquit«giae, quae pnmae Veii«tiae fuit, incolae habiiar« 
COepenint.'* 

Dandull Chronieon, lib. V, c. u, pars 13, (Muraiori. Scripi. rer. 
iul., \ll, 94): tQi.ii (Uongobardi) cum sd estrecnos Italiae (ines pcrvcnutcnt, 
montem atccndii (ac. Alboinut), ut conlemplurelur Italiam, qui motit pro- 
ptcrca Mont regis appellatui tn. Et postca tngreuua V«nctorum Bntiquain 
I prormciam. In Fofojul'i, quae in ostio cjui cst, Ghisulphum aepotcm suum 
I duccm conatiluit." 

L št 73. 

568, po 2. aprilu.*} 

Ko 50 priili Lanf;obardi v Italijo, je zbcial »patriarh' Pavlin is 
sinbu pred njimi is Ogleja na otok GradeŽ, kjer se je nahajalo z vi- 
sokim zidom utrjeno meslo z mnogimi cerkvami. Tu sem je tudi spravil 
svetiitje in zaklade oglejske cerkve. V cerkvi sv. Vitala je shranil 
osUnke dvainštirdesctcrih mučcniktiv. v cerkev sv. Marije je dal pri- 
nesli ostanke svetih devic Evfemije, Doroteje, Tekle in Krazmc, v cerkev 
sv. Ivana evangclisu p« trupla sv. Kancija, sv. Kancijana in sv. Kanci- 
janile. Ko je bolel rečeni patriarh iti z množico ljudstvi v razrušeno 
oglejsko mesto, mu je povedal božji glas, kako so zbežali oglejski 
meftiani zarad grozovitosli Langobardov v gradeSki grad ter prinesli 
s seboj trupla sv. Kvirina. Hilarija in Tacijana.') Ta novica ga je tako 
razveselila, da je popisal ta prenos ter določil, katere dneve naj se 
obhaja god teh svetnikov. Osmi dan po binkoštib naj se praznuje god 
dvainSiirdeseterib rouienikov, praznik sv. Hilarija in Tacijana naj bo 
dne 14. februarja, maftnika Kvirina dne 29. maja, sv. Kaoci}aaov dn« 
30. aprila, god svetih devic pa dne 3. septembra. 

PauH dfaconi Historia Langob . II, c 10 (MG., S& rer. Laagob,, 78): 
aAquileicnii quoq'je ci*itati eiuique populiš bcatu« Paulut pairiarcha pnecrat. 
Qut Langobardoruin barbaricm tnetucm, cx AquilGia ad Gradut iniulam 
confugit seeun)que omnera tuae thetaurum eccicsiac dcportavit." 

Cronica de singulis patriarchis nove Aqulleie (Moniicolo, Cronacbe 
Vcneiian«, 6) : .Psulua •iquidcin prcccssor eiui (k. Hcliae), hoitile periculum 

•) Addfl. 

*) Po prihodu Langobardov v ItalJIo. 

') Po Dandulov) kroniki (VI, c. 1. para 14 tn IS) je patriarh Hel^a ahranll 
oManke naiteiih svetnikov po »iradc&klh cerkvah. Gl. pod it. ;&. 




noa fereoi, Longob^rdis adveaientibui, cum omni theiauro (ccteiif Gradui 
M coatulerat, afferen* lecura corpon MUKIorum atartyruni HiUri «t Tsciuii 
et reliquofuni. 

p;40. CbrooicoD Gradcnsc (MoDticolo, Le. p.40 in 41): ,. . . (]ui (Piulu*) 

unctiHimus pairiarcha corpora isnciorum in eiidena nove Aquilcie fcclesiis 
hononfice condivit: in <^ctciia tancii Vitalia quadrBginta ct duo (nartynin) |{ 

p. 41. corpora digntssitne lumulavit; in (ccleita unct^ Mari; corpora uncunim fir- 
gtnum EuBnaic, Doroihef . Tecl^ d Erasni^ diligenier collocavit; corpora autem 
Mneioruni Cancii, Canctani ct Cancianill^ in ^cdesia uncii Jotiannii evangeliste 
ccleberrime compotuit. cun)que idem renerabilit patriarcha ad desmicum 
Aquilcteniium civitatetn cum populi multitudioc >re diaponeret, dirina rc- 
TeUiionc aibi innoiuit ^ualttcr Civea Aquileic scvinioiam Longobardontm 
rabiem in Gradeose caitrum fugieoies bcatinima corpora sanctofum Quirini, 
lllan et Taciani el celerorum secutn atportarcrunt hac iuque revelationc 
non panim illaresceni ei irsnilationem eorum scripiit ei natalicit dicm con- 
aiiluii cclcbrari; in octaro dic pcniccoatcn oaisle quadragiDia ct duo niar- 
lirum insiiiuii, naialicia tanctorum Illari e( Taciani sexto decimo kalendas 
marcii, Quirini aacenlolii quario kaletida* iunii, aancloTurn Cancianoruta 
pridie kalcnda* madii. natalc unctarum virginucn icrcio nonas tcptcmbria,* 
Ibid. I. C (p. 49): „Paulus >iqu)deni processof eius (Helioc), hoiiile pe- 
riculutn non fereni, Longobnrdit adreniontibui cum omni theiiuro ccclcsi^ 
Gradili se contulerai, alfercni ceciim corpora sanctorum martirum Eltari ct 
Taciaoi ct reliqaoruiu. dcfuncio rcro Faulo in ^cclcsia Gradcaie umaio, 
cuiui aepulcbrnni uique bodle ibi manei,,.." 

Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I. c p. 6«), 
^Eodcm Ccmporc Romanam ccc>csiam vir lanctiiaimus. Benedictus papa, 
rcgcbat, Aquilegcnsi quoque civiiali ctuM]uc populit bealus Paulus patriarcha 
prcerat, qui Langobardoruni rabiem metucim, ex Aquilegia ad Gradus in* 
■ulam confugit, sccumquc bcaliasimi martiris Hcrmachore ct ceieroruro 
aanctorum corpora, que ibi bunuta fuertot, daponavit ei apud eunden 
Gradcniem caitrum honore digniaiimo coodidit, ip£amqtie ufbem Aquilegiam 
novam Tocavit.'' 

Ibid. I. C P- 63): ^..pnma ilUrum Gradua dicitur, quc dum cooitat 
altia fflcotbus ccdcRiarumquc copiia dccoraia*aoctorumque corporibua fulia, 
qucmadmodum aniique Venecie Aquilegia, ita ei iala totiut nove Venetie 
caput ct metropolii fore dinoscilur." 

Chronicon Vcnctum vulgo Altinate (MG. SS, XIV, 13): „PauluK- 
patriarcha fuit natione Romanum. Ipte condiTit in eccleiiii Gradentem san- 
ctorum corpora: in ecdciia tancii Vitalit quadraginta el duo martirum cun» 
cctcforum alioruni per muris circuilum; corpora sancunira virginum iis 
eccleiia sancte Marie; corpora sanctorum Cancianorum in eccletia aancCŠ 
lobinnis cuangeliscc. Aquilcgenti quoque civitati detiructa, cum eisqu0 
populo Paului patriarcha (uit, itemque iuirut per rcvelationem »anctorund 



* 




(fue ad cum inTcnii; qiii LoRgobirdorum »biem metuens, cx undcm Aqui- 

legii ad GraduiD intula confugit iecun)que bcatistimi [ataifii Quirini, HilUri 

ci Taciani ci ccicrorutu Mactorum corpora deporuvic el apud candcra Gra- 

deiuam dvitatem cum honore digniatimo coadidit in eccluia lancti lohHnnia 

baptine, per hanc revelationem quod od ciim Paulum patharcha invenil. 

Compotuit *ive ipie acripsi[ Tranilationem saaciorum corpofa, fcsiivitaiibus 

ct natilei illorura coDUiluii: quadraginta et duo niartirum ociavo dic pen- 

tecosien: naialitia tanctonim Hillari et Taiiani *exta decimo Katenda* Marcii ; 

natalea Quirmi sacerdoti quarto Kalendai lunii; nalalca lanctorum Cancia- 

noruro pnmo dic Kalendai Madii ; lanctarum rirginuro tcrtio Non. Scptembht.* 

tbid. 1. C (p. t6): aTcmpore quod luitinianus Romanum iraperium 

felieiier regebat. in Italia Totilam Gotorum regeni supcraril kf{cn)quc 

Romanam inatituit, hi> diebus') virianciiftimut Bencdiciui papa Etomanam 

aanctaro regcbai eccloiain, Aquilcgcnii qiioque ctvitsil eiusquc populo Paulua 

patnarcha prearat, qui Longobardotum rabicni nietuens e\ Aquilegia de- 

atrucu ad Gradum iniulam confugit Kciimque bcaiitiimorum martirura 

HcUarii oi aiioruin »anciorum corpora dcponavii ct aput candem Gradenscm 

cifitatem honore digmasimo condidtt, ipsanique norani Aquilegiaro nomi- 

navit. Paului prinau* sedit, fuit nacione Romanui; qiii visit in cad«in 

ccclesia pairiarchaa an. 13." 

Danduli Chronicon, V. c ti, pars 13 (Muraiori, Scriptorca rcr. [tal. 
XII. 94): .... ubi (in Foroiulio) hic Paiilua Aquitegieniia epiMopu* sedem 
tenebat, qui Longobardoruni advcnium abhorrcni ad cutirnin Gradcntc pro> 
fugit cum corporibui unctorum Hilarii el Cantiant et aliorum sanctorum et 
Eomni thesauro ccdeiiac." 

Chronicon patr. Aqull. primum (Rubeii, Mon. eccl Aquil^ App. p.?): 
^Hlc Paului patriarctia, limore eorumdcm Longobardoruni ductut, cum 
ibeiauro et rcliqiiiii ecclciiac ad Gradum iniulam ic coniulit, quam novam 
Aquilegiam appcllavii." 

Chronicon patr. Aquil. atterum (Rubeii, 1. c. App. p. 9): _Hic Paulua 
pairiarcha tiniore eorumdem Longobardorum cum reliquiii et thesauro 
eccicaiac ae ad Gradum iniulatn contulii. quam novam Aquilegiam appellaTil." 



Št 73. 
668, po 2. aprili ') 

Dubovnik Gemiiujan je prenesel \z Trsta na otok Gradcž trupla 

Tunitiridesctehh mučenikov, katera je naScI med zidovjcm razdrtega 

"aesu in ondotne cerkve. Iz Ogleja pa 50 spravili na rečeni otok trupla 



>| Tu se manrikiO »^ uj«ina. Cesar Justintjan |e rladal od Sil— MS , papel 
Benedikt I. pa od &;4-S78. Gotovaki kraU Totilaje bil premagan leta GK-, patriarli 
Pavlin pa Je abela! tu Gradcl leta 5'>K. 

*) To te Je /«odlIo po ptlhodu Lan^obardov r Itatyo, 



sv. Kancijana, Kaocija, Kancijanile, Evfemije, Doroteje, Tekle in Herazme 
ter iih z veliko častjo shranili po gradefikib ocrkvah. 

Cbronicon Graden&e (Monticolo, Cronachc Veaetiane, 37): „£4 
nainque tempeitale cuidam Geminiano preibitero divina rcTcUtione in- 
iuacmtn 01 ut in Tcrgeatina civiUte destrucTa inter moro« eccleii^ cc 
muroi ilemuci^ civttstis corpora lanctorum qv:idraginta ct duo raartvrum 
diligcnier perquirerci. Quibus iDvenii*, cum quibusiiim suis comproviucia* 
libui ait Aquitegensiuni dctirucum perveairet civitaietn; perquireates reli- 
quiat lanctonim invenerunt ibi corpora sanctorum tnartvrum Cancii et 
Canciani atquc Canciiinillc nec non et corpora aancurum virginuni Eu- 
tiiU)^, Doroihee, Tcclc et Eratmc, quai omnes rcllquias. ut el rertlatutn 
fucrat, tecuro dctfcrcnics, cum maiimo bonore in eattro Gradenai infra 
eccteaiat dignitiime condlderunt " 

Cbronicon Venctum vulgo Altioate (MG. SS. XIV, 11): „Gcnti- 
nianum prcibitcrum quod ad eum Deui revdarit. ut in Tricttioa desiructa 
cJTitaie renirent, ut inquirerct unctorum corpora quadraginla et duo mar- 
tvrum infra muros eccletie el muros detiructe cititatit, ut per iuga cul- 
minum toti quod pueri eraiit in ecclesia itantem propter metum paga- 
norum in hoc loco loti fucrunt precipitati; cum Aquilcgia venemnt, in- 
quisierunt Cancii ct Cancianum et soror illiua C«ncianilla, et quatuor alic 
aanctarum virginun), Eufeniia, Dorotbca et Tecla et Eraina. Tota bcc 
tanctorum corpora cum multitudineni aliaruro, quod ad eura preibitcrum 
in rcvclaiione rcnit ct ad eum locum oitendit. Vcnetici toti omnct. quod 
hic deair\icte civiuti vcnturi fuertint, prcsbiierum Gcminianum ad illonini 
locom ostenditur. Supra corpora sanctorum multitudo marmoreii Isstis') 
invcncruni, anbtui eas tr«xerunt, in Gradensem ciriiaiem illai addtiserunt, 
cuDi mašimo honore in Gradentii ecclea!:> retinuerunt,** 

Danduli Cbronicon, V, c. it, para 14 (Muratori, ScripL rer. lul.. 
XII, 94): „Eadcm ciade (Longobardorum) Tir devotus Geminianua prea- 
bvter de Trigettma urbe iam in solitudinem redJita corpora XL1[, mar- 
tvrum divina revctatione inventa aufereni, ei de Aquileia sanctorum Can- 
tiani, Cantii ct Canlianillac ct aanctarum Eupbemiac. Dorotbcac, Tcclae et 
Hcraimae corpora in Grado ponavit," 



Št. 74. 
568, po 2. aprilu. 

Langobardski kralj Alboin je pripeljal s seboj v Italijo ljudi 
raznih narodov, katere si je sacD podvrgel ali pa se je to zgodilo it 
pod njegovimi predniki. Mnogo krajev pj Italiji, po katerih so njih 



') ,Lastt«* nancMo .tastris*. — La&inim K po Du CanfKcrk trdlKrl ^hult' 
ali ,pcs coluaiiac'- 



polomci Še okoli teta 790. prebivali '), se je potem imenovalo po do- 
tičnib narodih, kakor po Gepidib, Bolgarih, Sarmalih, Panoncib, Srabih 
Noriklh in drugih. 

Pauli diaconi Hisloria Langob., II, c 36. (MG., SS, rer. LingoK, 87): 
„C«num cst autein, lune Alboin multoi lecum cx divcnis, quBi vel alii 
rege* vel ipie ceperai, gentibus ad luliom sJJukim«. Unde um^uc hodie 
eorum in ([uibui habiiant vicoi Gepido«, Vulgarei. Sarmitat, Pannoniot, 
Suavos, Norico* tive aliis huitiiccmodi nominibui appellannui " 

k Št 75. 

H Najbrle leta 56a*) 

^V Istrsko ljudstvo se je zarad barbarskih napadov napotilo na Ko- 
prski otok ter si tu postavilo svoja slanovaliSča. Na čast takratnemu 
katoliškemu knciu so istrski prebivalci imenovati ukral usunovljeno 
mento Justinopolis. 

Danduli Chronlcon, lib. V, c 8, pars 1 (Muntori, Scripl. rer, Ital^ 
X[I, 84): „Huiut tempore titriorum geni barbarorum inTaiionibiu graviter 
afflicta in CaprartBin intulato tcccdiint ct domo* conitruuni etinglo- 
riam caiholici princrpii fundaium oppidum Jutiinopolim Tocarcrunt," 



Št. 76. 

Okoli 569. 

Obri so po Dolenji PanonijI pr^nali Rimljane, Gole in Gepide 
ter M sami polastili re^ne pokrajine.') 

') Nekako t tem ^mi >e npUal raulu« diaoonus igodovino arajib rc^lakor, 

*} Daodului omei^, da se Je to tgDdilo la oKlclskcRa ikofo Stebna^ ko Je 
v Carigradu vlidal cearJiMlo I. (ais~637>. — T^ trditvi nasproti m mora opomniti, 
da Je taknt (cnspodoval po ItatU> in tudi po Istri Tcodorik. kraU Vibodnib Gotov. 
Njegova oblatil J« Nla tako velika, da bi »e tuji barbari ne bili upali napasti njcftovib 
delel Maimcre med istrskimi prebivalci tn takratno f-otovsko tUiJo v Italiji so Ule 
povoljne:, kar Je mddno ii nekaterih Ci9siodi>rovih pisem. Neverjetno J«, da bi 
tdll koprski prebivalci Imenovati svoje mcalo po tujem vladarju, ne p« po donaAcm. 
Kaj takega ne bi bili storili le li strahu pred Teodonkom. 

Zgor^ ometOeni napadi »o se vrnili ta ce«rja Ju-stiaa II-, k) Je vladal od 
toU B6S— STS, ko j« bila lutra pod bliantinstko obla.i\Jo. Takrat ne bi bilo tdavno 
koprak m preidvalcem, da bi bili imenovali »voje meNto po cesarju Justinu. Leta 
SU. 80 la Panonije priAlI l.snKobardi ter se polastili »koraj vse Italije. Prebivalci 
of^^skuga mc^^u »o ibetali pred njimi na GradcI Brci dvoma so lodl istrakl pre- 
bivalci ukrat pred l,an([ubardi iskali lavcija na otokih >n tik morskega obrelja, 
kJc Jih Je fir^ka vlada Ialt)c varovala, kakor pa v notranjih delih iainkega polotoka. 
(Cl Kubcis Mnn eccL Aqull , 163.) 

*i Pod oUa.t^n Obrov Je ilvclo mnogo Siovinov. Ko so li Obrom pomagali 
pregnaU KimtjBnc, (.ote in Gcplde. so mootlli arojlm gospodom niOt »lavo In moC> 
■cU pa pridobili mnogo umljG, po kateri so se potem aaaelilt. 





76 



Si- 76, 77 



Conv, Bikg. et Cantnt. c 3. (MG. SS., XI. 6): ^ ... icu quoniodo 
Hudi (sc. A*arc*) Romsnoi et Gotho« B(que Gepidoi de infcriori Pannoaia 
expulerunl ei illam poiscdcruat rcgtoncm." 

Ibid. C. 6- (1. ep. 9); «Sed po*c aanos nalivilatia Domini 377 (>*c 1) 
ct ampliu* Iluni ei sedtbui luii in aquilonari pane Danubii in deseait 
locis habitantea, transfrcuntci Danubium exputerunt Romaoos ct Gothoi 
atque Gepidoa." 

Št 77. 

Od 569. do 571. 

Za oglejskim patriarhom Pavlinom je sledil Probio, ki je bil 
izvoljea od duhoričine in ljudstva, katero je vsled langobardski^ 
navala pribežalo na Gradež. Probtn je bil rojea v Beneveniu. Kot pa- 
triarh je vladal eno leto in oseoi mesecev.*) Umrl je na Gradežu, kjer 
je bil tudi pokopan. 

Pauli diaconi Hialor. Langob., II, c 15 (MG. SS. rer. Ungob., 86) 
.Paului quo<]ue patriarcha annii duodecim laccrdotium gerens, ab hac lucc 
»ubtractua esc regendaRique eccicsiam Probioo reliquiL** 

Ibid., III, C. 14 (I. C, p. 100}: ^Monuo vero apud Aquilciani') patri- 
archa Probino, qui eccleaiam unum reserat anno, eidcni ecclesiae aaccfdos 
Heliai praeficitur.* 

Cronica d« singulis patnarchis nove Aqulteic, {Monticolo, Cro- 
□achc VcncEiane, p. 6): „ . . . defuncto vero PauId ei in ccclciia Gradcoai 
humato, cuiua sepulchrum iiique modo ibi raanei, Probinut Gradeniiutn, 
id eat noTC Aqtiileic reiit cccleaiam.* 

Chronicoo Gradense, (Moniicolo, I. c. 43): „Huic(Paulo) aucceMii 
Probioua, qui in cadem nora Aquileia metropolttanam rexii cccleaiani 
annia U, mensibui VIII." 

Ibid. p. 49: „ . . . defuncto vero Paulo . . . Probinua Gradenteia, id 
cst nore Aquileie, rexit cccleiiam." 

Johannls diaconi Chronicon Venetum, (Monticolo, p. 68): ,...huic 
(Pauto) succeaiit Probinuj." 

Ibid. p. 69: „Monuo vero apud Aqu)leg)aRi pairiarcha Probino, qui 
cccleaiam uno rcxerat anno. . ." 

Chronicon Venetum vulgo Altlnate(MG. SS.,XIV, 13); „Cu> (Paulo) 
•uccettit Probinut in eadem nova Aquilcgia patriarcha; qui rexit ecdeiiam 
an, 3, men. 8. Fuil nacione limiliter Romanua.' 



*) Nckalol viri nam poroCaJo. da Je Probin vladal coo leto, dn^i pa, da Je 
Ul pRdauiJallc STOji cerkvi dve I«il In osem mesecev. Če pomlstimo, da je i^eitoT 
prednik PavUa, U Je paatiroval 12 le^ nastopil svoje dostojaa&tvo IcU 657. ter 
tedaj umrl 669., Problnov oaatcdnlk Helija pa bil livoI}cn leta 671., J« Jako verjetno, 
kar plAc Dandulus, da je vodil gn4e&ko cofker eno leto ia oaem na a e cav . 

*) 1'robin Je umrl na Gradelu, ki Je bliau Ogleja (,apud AqiiUalam*)i. 




Ibtd. (MG. SS., XIV, i6): .Probinut, qui fuit nstione BeucTenunoruni, 
ordinariu* Romane eccicsic, icdii in cadem nora Aquile^« patriarcha an. t." 

Dftndutl Chronicon, V, c. i». (Muraiori, Script, rer. Ital.. XH, 95): 
gProbtnuR cpiscopui AqLiilcgien>ii cooucfatut cat anno domini DLXIX. 
Hic in Bcnevenio oaius el Romana« eccletiae ordinatiu, postca condituiui 
i catholico dero ei populo '), qui propter Longobardocum mrasiones in 
Grado confugerant, hoc lempore electus cl inironiutus cst." 

Ibtd. Vt C 13, para 6, (1. c. p. 96): aFurente nanique hac pcnccutione 
probinu* cpiicopu> dum sedem (enuiuet anno uno, mensibiu Vili in Grado 
•niMta finiTii ibi<iuc icpultui rcquieicil." 

Chronicon pfttr. Aquil. primuin, (Rubcii, Mon. eccl. Aqu!l., App. 
p. 7): aProbiouB Paulo auccessit, qut uno anno apud Gradum TixtL'' 

Clironicon patr. Aquil. alUruni, (Rubcia, ). c App. 9.): .Probinua patri- 
•rcha Paulo succcMit, qui apud GradeORem inaulam uno aono riiit ei 
migravit ad Cbhtuim* 



I 



Št 78. 
Od 571 do 586. 

Za oglejskim patriarhom Probinom je leU 571. sledil Helija. Bit 
je po rodu Grk, vigledon po svojem obna&anju ia ziradi svoj« uče- 
nosti na glasu. Ker so bilt takrat pokrajinski &ko(je s svojih sedežev 
pregnani, niso tahko priili k volilvi. Zato so le tisti Škofje, ki so osialt 
na Gradežu, skupno z ondotno dubovSčino io ljudstvom postavili Helija 
zt .patriarha*.*) S 10 izvolitvijo so hoteli ostreči Želji (bizantinskih) 
cesarjev, katerim se niso po zgledu Rimljanov in Raveoncev nikdar 
izneverili, pač pa bili vedno nasprotniki Uingobardom. 

Patriarh Helija je postavil oa Gradeiu cerkev na 6ast sv. Evfemiji. 
Tu je zbral sinodo, katere se je udeležilo vse beneško ljudstvo po 
Purlaniji in Istri od Vcrono pa do Panonijc.*) Na podlagi spisa patriarha 
Pavla je Helija pokazal zbranemu ljudstvu trupla svetih devic Evfemiji, 
Doroteje, Tekle in Erazme. Ta tnipla je potem z veliko častjo prenesel 

*) Probin m bol iivoUca od katoliške dubovUloc in katoliškega 
Uudstra, kakor trdi Daodulus, kajti tMl }e raikoLnik prav tako. kakor lOetov prcdatk 
Pavlin ali pa i^Cftov nasJcilnilc HclUa. 

*) Ooienlli smo le (gl. M. 64), da se J« le oglejski Ucof Pavlin >li Pavel pre) 
ko Dc u£cl Imenovali patriarha. Kakor se kate, M Udl njegovi aaslcdnikl, kakor 
ProUB, Helija tn drugI, obdrUli u ualov. Klsmki pipell jtia niso prixiuJl lega 
dOBiq)aaBtva. 

*J Sinoda > čai 3. Borembra leta 519-, kateri J« baijč predsedoval patriarh 
Hd^a, Je ItsU&Ueoa in dotlfni tapi«iik ponsr^en. Vendar jo mogote, da >a refioal 
Hd|}a akUcal kJ^O kako ainodo. Ni pa rerjetao pri takratalh polIdCiilb raniMrah, 
da bi M bilo te ^node udcleiilo .vm beneAko ljudstvo po FurlantJI in Isoi'. 



T rečeno oerkev.') V isto cerkev je tudi spravil ostanke sv. HiUrija, 
Ticijana in Kvirioa. 

Dalje je Helija dal napraviti nekoliko cerkva na otokih, ki se 
nahajajo med Gradežem in mejami caorlskc fikofijc.*) Na prvem otokn 
blizu Gradeča je postavil cerkev oa čast sv. Petni.*) Tu je tudi ustanovil 
Ženski samostan. 

Ka sosednjem otoku, ki je Šest milj dolg, su bila dva moža skrita, 
ker sta se bala grozovitih poganov (Langobardov). Knemu je bilo ime 
Barban, drugemu pa Tariles. Ph&la sta bila iz mesta Trevisa. S seboj 
sta spravila svoje pohiije in druge potrebne st%'Bri> Mati božja jima je 
bajč razodela, da želi v rečcncm kraju imeti cerkev. Ona dva sta to 
nainanila patriarhu, kateri je takoj nato začel staviti cerkev na čast 
Materi božji na tisicm mestu, kjer so naiti temelj in druga znamenja 
(nekdanje) cerkve. Tudi je tu ustanovil močki samostan, v katerem je 
rečeni Barban postal prvi opat Po tem opatu so tudi začeli imenovati 
ondotni otok.*) Baibanov tovarii se je povrnil v svojo domovino. Ko 
je zvedel, da so barbari v sužnost odpeljali njegove sinove, je umrl 
takoj od žalosti. 

Zunaj mestnega zidovja je Helija postavil majhno cerkev u fiul 
sv. mudenlku Vidu- Na srudi otoka nad (gradeikim) mestom je stala ie 
dalj časa cerkev, posvečena sv. mučeniku Menu.*) 

Na nekem drugem otoku ne daleč od razrušenega mesta Ogleja 
je stal nekdaj poganski tempelj, posvečen maliku Bcbcl-u. Stavbo t^a 
tcmpcijna, ki je bila občudovanja vredna, je razrušil grozoviti Alila. 
Helija je na mestu poganskega tempeljna postavil cerkev na čast sve- 
temu mučeniku Julijanu.*) 

Na sosednjem otoku, kt se zarad ondi stoječega lesenega ^ora'''^ 
zove Anfora") ter je tri milje dolg, je Helija postavil cerkev sv. Petra 
in pa samostan. Po sredi je potok (morski vodotok) rezal ta otok. 

') Trupla sv. EvrcmU«, Dorot^o, T«kle In Eranoe je patriarh Parel leta H8 
ahraaa v cerkvi av. Marije («L St 73]^ flelijajih je pa,kakor »ckate,iUlprcaesil v 
Boroaeiktaso crrkcv »x. EflanHe. 

*) Caorlc >6 iiiasu na IlencSkOB bllni iiliva reke Lircnic v ]adnuko moiJe. 

V Tk cefkev je stala u ot<>ku St Pietro d' Orio, ki se tahajt od Gndela 
prod sevcnuahodtL 

*i To Je otok Barbana od Gradda proti MvcrovihoJu, kler J« setm sloveCa 
boljB pof. 

') V katolijiki cctkvi se praznutc en svetnik tegt Imena dhi 2. aprila, edca 
pa 11. novembra. 

*j To )e NdanJI oiok S. GIuIUdo, kjer se &e redno oaluja cerkev sv. JoIUaBB. 

*) BcMdi ,(<mit* pomci^ iDod drugim tndi knj. kj«r m gToi4)e tlaCL 

*) Ta otok )c bliiu lillva Avte v raoije, ki dela sedaj nekotOio Caca m^o 
med Avstrijo !■ IlalUo. 



^ ^ 



i 



Nato je prifiel HcHja na otok, ki se zove Buso ') ter je eno miljo 
dolg. Tu je bil grad, v katerem je prebivalo mnogo ljudi. Atila je dal 
gnd razru&ili Ja požgali, prebivalce pa do zadnjega vse pomoriti. 

Na naslednjem otoku*} je Helija usUnovil cerkev sv. Andreja in 
pa ženski samostan. Ta otok je Šest milj dolg. Na koncu mu luka 
dela mejo.*) 

Helija je vladal 14 let, 10 mesecev in 2! dni*) ter bil pokopJtn 
y cerkvi sv. Evfemije. 

Pauli diacooi Historia Langob., III, c. 14. (MG., SS. rcr. Lan- 
gob,, 100): „Moriuo vero apud Aqutlciam pairisrcha Probino, qui eccle- 
•iam uniiR) meril anno, eidcni ecctciiae sac«rdoi Helias praeficitur,** 

Ibid. III, C. 36 (1. C. p. 105): ,.Hii dicbus dcfuncto Hctis AquilegeDii 
(Nitriarcha, post(}uain quindeciin annot sacerdotium gcuersi, Severiu huic 
»ucccdeai regenJara lufcepit cccleiian)." 

Cronicft de singulis patriarchis nove Aquilei«, (Monticolo. Cro- 

nachc Vcnciiinc, I, S), „... post aimoi V his omnibus suf»rascr>ptts pcr- 

actia in ipu »de metropolituna Gradenii. dcfunctus eti supramcmoratu« 

Heliu patriarcha, qui annoi poniificaiu« rcsit XIIII ei menEca X dic) XXI 

Mpultui cst in ccclesi« bcaic Eufemt;." 

Chronicon Gradense. Cod. Vat. Urt>. 440. (Monticolo, Cronache Ve- 
netianc, I. 43): „Dehinc (ic. poit Probinum) Heliu, cgregiut patriarcha, 
Gradcnaem rcftendatn auiccpit ecclcs»ra. ipsc in cadcm ccdcsiam sonete 
EuBmie iunta nominiii proprietaiem fabricare precepii, nam qtiod grece 
Eu^nnia, laline bona forma ^) lonal, in eadem quoque cccleaia congrcgaia 
multitudinc cpitcoporum a Vcrona uique Pannoniam, cunaoque Vcnct>e 
populo convocato, generalem linodum celebraTii. ipso nanique tempore 
corpore •anclarum virginum tccundum quod a revercndo Paulo patri- 
archa tcriptum fuerai pcrquirent, omnibui rcvelavit, qutbut cuncti« qui 
tram in prcfato concilio viiii, celebcrrime ipui corpora vctieraii aunt." 

Ibid., Cod. Vat. Urb. 440. (I. c p. 46, 47}: ^ident quoque unciiMimui p. 46, 
Hcliaa palriarcha in litioribua, quc a Gradensi civitate uiquc Caprulanum 
cpiacopium diKurruni, quasdam cdiflicare fecil ecclcaias in primo linorc, 
quod iuita Gradensem adeiie dinnoscilur ciritatem, baaiiicam in lionore Dei 
et aanciistimi Petri apcitolorum p'incipi* edifficare prccepit, ubi et ceno- 

^H *) MiJhM otok pri lti\vu rdtc Avi« v morja 
^H ^ Ta Je otok b-. Andreja med Pono Buso In Porlo Llgnano. 
^^P *J DaDitanes nI mogote rai&oditi. Je li res patriarh Hcll)a postavil vx nafitete 
"terkva ia ^mo&Une ali fu u nursikatere napravo drv^ oaob nJemu pripbiMj^o, 
*) Vefioa virov (LroDica lic .-udi;. patr.,CtaroB. GradoDso ter Daaduil ChroDicon) 
trdi, da J« Hetl)a vladal 14 let, lO nMsecev in 21 dni. Kn vir 'Cfaroo. Venet vulgo 
.llttnaic) ne omei^a dnevov, Paulu!( diacoou« in pa lohajine-t diaconuM pa navajata 
nekako .okroglo' itevilo, namreč 15 let. Napadao Je itevilo, katero nahajamo v 
»beh Chrnn pair. Aquil 

') Prav u prav ,botia faaui'. 




M 



SI. 78, 



p.«. 



biutn puell4irum ttdtsae ordinsviL in secundo ()uo^ue littore, cuius longin^do 
p. 47. per tc% cx(enditur niiliaria, ] in quodam eiusdem littorii hcrcmi loco dua^ 
viri ibidcni cnancnces invcnci lunt, quortini alier vocabaiur Barbanui, alteri 
Yero Tarilcsstu dicebaiur. idcin naRiquc viri paganoruoi (ugicniu rabicm, 
de Tarviiio cum omni aua fuppdlectile illic latitabant, quibiu ecclesiani tn 
honorc aancic Hei geniiridi Maric, ut fuerat reveUlum, prenominaiut pa- 
iriarchs facerc prcccpii. ad qucm cum iidero patriarcha per*cni(sec locam, 
TCluti ibi reppererunt signa eiuidetn ecclesie fundamcata iniccil, ubi ei 
monactiorum cenobium adeat« ciec non et Barbanum abbatent fieri ordi- 
navit; huiut nan)quc socitu ad propria remcavit." 

Plbid Cod. G, [II, lo t knjižnici patriarhalnega seminarja t Benetkah., 
16. (Monticolo, Cronichc Veneziane, I, 46, 47, 4S): ^Idem lanctiuimus Heliu 
patriarcha in linoribus. quc a Gradcnsi ciritatc uiquG ad Caprullanum 
episcopauim discurruot, quaidaai baiilicas sanciat bcdilicare fecil. in primo 
quidem littore, quod adeaie dignoscitur iuita Gradensem civitatera, ecclc- 
iiam in honorem lancti Peiri spostolorum principi« cdiflcare iuuit, ubi ct 
moDastcrium pucUarum ibidcra adeuc instituit, quc quideni post illorum 
ingressum a nemin« amphus || in vita videbantur, sed post illorum obitura 
cndarer eiut in medlo ecclesie poputo ovtendebatiir. ceieriim notabit qu< 
in lecundo littore, cuiu« longiiudo per sex miliaria cKicnditur, in quadani1 
paite ciusdcm littorii duo viri itudcm latitabant, qui non iavcaii repeni 
Bunt; quorum unua vocabatur Barbanui, unde et ab illo lene Barbano 
locua ille uique tn preieai Barbanui dicitur; alter vero Tarileiiui nun- 
cupabatur; qui plane ibi latucrani ut paganorum rabicm decUnarcnt. T*ne- 
raniq>ic de civitate Tarvtiina. nam ct civci eiusdem Tarviiine civitatit 
fucrani, detulerantquc illuc omnem illorum auppellectilem et omnem farni- 
liarem tubitantiaro quam poiiederani, quibui in honorem lanclc Dei geni- 
iricii Maric ecclciiam, ut eiuidcm fuerat revcllatum, faccre isdcm Heliai 
patriarcha devoie curavit. ad quem locum cum itdem patriarcha litnul cut 
iitii virii ire ditpoiuitMl, ibidem, sicuti illi pfcdicerant, ligna et fur 
p. M. nienla||eiutdem eccteiic in eodcm loco reperta luni, tbique ilatim ccclesiam 
(uodavit et creKit, ubi ct monschorum cenobium adcssci ct ibidcm pcrpetuo 
inatituit, ncc non ibidein Barbanum abbatem fieri ordinavit. alter vero lotiui 
ad propna remeavit eo quod nimia filiorum coacerrationc refertus in leculo 
(uarat, quoi quidem barbarorum lervo* elfcctoi audiTcrat ct pre dolora 
^^. alatim diem postremam clausit.*' 

m^f Ibid. Cod. Vat. Urb. 440. (I. c. p. 50): „ . . . poit annot quinque hcc 

r omnia lupraicripia peracta in ipia sede metropolitana Gradenic. dcfunctua 

I lupramcmoratus Heliai patriarcha, qut anoii pontiticatum rexii Xllll et 

^^- meniibui X diebua XXI et lepultut esi in eccteiia beat^ Eulimie." 

^V Johanais dUooni Cbrooicoo Venetum. (Monticolo, Cronacbe Ve- 

I uei 



indfl 



ueaiane. I, 74): ^Hti diebui cum eiacat anni ab iucamatione Domini 




DLXXXVIII'), defuncto Hcl^a pstriarcba Aqui1egcn>i, poiiquam quindeciin 
•nnos aaccrdoiiucn gcsucrat, Mpultiu csi apud Gradeniem metropol^ni in 
ccclesia lancte Kuphvmie." 

Chrooicon Venetum vulgo Altinnte. (MG. SS.. X[V, 13): „Hoic 
(se. Probino) lucccitil Hcliai dchmc patriarcha, cadcra Gfadenscin regendam 
ausccpil eccleiiani; qui in pre<licu civitate nOTam aancte Euphcmic eccle* 
■ism iuxti nominU propriciatem fabricare precepit — nam quod Grece 
.cuphimia*', hoc Latinc .bone forma"*) aonat — ibique ainodum congrc- 
giTii. Ad Verona usque Panonia cum totum Forogulieniium ei HytU'ie 
partia, cum cunctum populum Vencciarum in eadem cccletia, quc ad ho- 
oorem tancte Euphcmic ipse pairiarcha edificavit, iicmquc linodaviL Cunctum 
populum demonsiravii corpora sanctarum Tjrginum Eufimia. Dorotbea; 
proprie itte aororei rucmnt. Ceterc alie aimiliier Tecla el Heratma toro- 
ribul • sanguinitaie proprie pcrtinucruni tusta cspoiitionem acfipli Pauli 
patriarche. Corpora caruni sanciarum ifirginum condiderunt in cadem sineta 
ecclcfia cum maximum bonore. Super septem latdt'). que in Aquilegia de- 
■nucta civilalc aupra illirum corpora quod (hic) invcncrunt, in cadem 
ecdciia lub kx condiderunt. Scpiima autcm in quailuor columpnis supra 
illaruro aanctamru virginum altare composuerunL Corpora lanctorum Qui- 
rini et celerorum in eadcm ccclesia ad cornu ainistrum alUrii per confes- 
aionia, iiemque ad illorum bonore eccicttam fccit, ct ibi condierunt sanc- 
lonim corpora. Pcr unumqucmqu« altaria coniecravll per commentum Pauli 
a Probinus patriarcba." 

Ibid.. (1. C p. 14, 15) : „[ter totii autem litloh* quod tunt in unum p. lA- 
pcr longitudo relinnendum da Gradenscro civilatem uique ad Caprulei 
tpiacopii cajiclium, phmum lilo iuxta Gradeniera civitatem fecit livc edtflt- 
ca?tt Helias patriarcba eccleaia ad bonore aancti Petri apoaioli, ibique 
monaaterium puellarum contriiuit. Item littore lenct miliatia aex: lupra 
eodem littua aive ciTiialcm locum inventura fuit heremi concussu remoctoni 
habitaculum. Viri duo bic atantem erat, unum nomine Barbanum, alium 
Tahleaum. De Tarviaio ciTitaie fucruni; aed propter mctum paganorum 
in eodem loco fucrunt reconditi con omoi illorum auropiibus sive aupra- 
kctile. Sancta Tjrginc Dci gcoitriccm Maria in eodem loco ad illorum 
rcTclarit, ut ad luum bonorem ecdeaia lusail edifficare. Illoa auiem venerunt, 
nuDciavit revelationcm dominua Helias patriarchc; ipac cum illos ad eum 
locnm inTcneruni insignia itcr inpoiita. Cepit atatim dominua patriarcba 
cum ipaia cccleaiam fundare, aecundum quod invenerunt inaignia poiita. 
Conaiituit bac monasierium Tirorum monacorum, aba autem Baibanum 
OfdioaviL Reroeavit Tarcelaus ad propriam acculariam. Heliaa patriarcba [{ p. is, 

■) Ta tetua Je napaCas. UcUJa J« timti latt 586. 
't ,Bou bma*. 

^ lAJfU -^ Iistra, Beseda .lastrum* lacDamenvJe podslaTOc pri kakea Mfen 
(^ Du Caaga, Closs.) V ltali>aoSClal ponei^a »lajitra* kansnito Cveterokotao ploKft' 

11 




muIiitudinetD proprii eodetn inonaKeriutn pcr vcntaoii *) prectplum lar- 
giuitt, prr panct monachoi in hoi monaiccrJuni ccpcruot m congregare. 
ConccMit autcoo Hclias patriarcha monaticrium Earbanu apclari nomine, 
quia primura fuil Venecie. Foris muros ciriutia edifficavit aiv« fundavit 
eccluia parTa ad honorero tancli Viti martirii; ad mcdium auKm littorc 
(Upra cadcm ciTitatcm ab antiqui(us ccclciia parra fuit dedita ad hanorem 
aaned Meanc roartiris. Templum paganoruru, qiiod a<l Behel jrdolura ali- 
quantulum erat stantem non longc ab A(]uilcgia dettructa civiute, fiiirtbite 
fuil habcnte lapideit ubulis >ive lapidibua precioait, mira rct cdifficii, que 
■ acTtMtmo Atila dcitrucu fuil. Heliaa patnarcba illutn umpIumydolonjiQ 
eccinia edifficavit ad bonore aancli Juliani maniria bnore secundo, qae 
■tat aupra littus sancti Petn. Monaiteriuni ett conttitutiini in eo litut, Proptcr 
quod tt«r') forum fuileum ') crat itanleni, aJtiiudinit niagnc habeuieca, 
Anforia litu« apciatur; tcnct miliaria trca ; riro confinit') mcdium. Tereioiii 
littorc Tcnit; Budcs apelaiur. Itcr fuit civitatis casmim; multiludinem po- 
puli divcnitatum in eo cutellutn fuenint habitantes; crociai*) par illorum 
uaali*) contuetudo gena univerae in manibui fuerunt poitantcs. Quod toli 
tn unum ad AqtiilcgiB antiqua civitatc rcncnini, ante itcm civilaiia portam 
toias ctociai, quod in roantbua portanies erunt. iter ponebantur. et populi 
introeuniea erant in ciTitatcm; cxitlimBbantur omnea, ut karria multitudo 
illas crocios porure non potuerunt. illum cadem caticllum a scTiiiimo 
Atila, nefandiasimum paganura, deitrucium fuit cl inccnium; ct toia gcos 
interfecit a maiore uaque ad minore: ita nullua remunsiL Eo a utcm littorc 
tcnct miliario uno. Littorc quod iitum eat stantem aupra ita aimiliterBudea 
apciatur. Itcm Hcliaa patriarcha ccclciia fundavit ad honorc sancti Andrec 
apoiioli ibiquc rooiiaitcrium puclarum conaiituii. £o linore icnei miliaria 
•cx. Hunc finit portum.* 

Ibid. (1. C. p. 1 6): „Per Auguttinura et Roraaaura gcnerabilc conci- 
lium iccufldum canonicorum ordinem elcctut et ordinatua a Conataattno- 
politano pontiSce ei auomm epiacoporuiu et ad Romanum uniTcraalcm 
poniiBcem et ad luorum cpitcoporum ^) dominua Hclias Gradcntia patri- 
archa, et luorum poiteri patriarchc pcr nomina et ordinem aivc pcr na- 
cionem hic scripla auni. 

Hcliaa dchinc patriarcha lerciut eamdem Gradeniem regcndam tiu- 
cspit eccleaiam. Fuit Daciooc Grecorum; qui mil an. 14 ct men. lo." 

') Uorčblii U ta moralo suil .ventarli* ali pa ,veateal.* 

*) ,llef stoji lu morda la .joier*. 

*) FuMcum " UgDCutn (lesen), 

f ConAnil <a tomlnalur Oc omcjca). 

') l'o rulagi v MG. SS. 1. c. pomeiOB .croelaa* palice, ki Im^o podob) krila. 
aU pa morebiti ludl krilc 

■i .Usall* stoji tu ca .usuall*. 

*) Nob«D drug vir im o<aeqM^ da bi bil Helil« res u U naCtn icvoUca la 
pooveCen, kakor m lu poroCa. 



dL7S. 



«9 



Ibid. (1. C. p. 38, 39): gLittore vero proiiiuum hic civiuiii (%c. Gra- 
dentU) edifiictveruni ad invencionem domini pitiiarche Hdia due ccctetie, 
una »d honorcm ] »neti Mencn manirii ctalia uncti Viti. Tcmplum <]uo- 
i)iM psttsnorun, qyod ad Bebci ydo1Ufn nominc dicilur, sliquan(ulum 
erai idhuc lUntero non longe ab Aquilc;gia; ydotuin illum tfimplunt eccie- 
siam edifticaveruni ad honore tancli Juiiani manirit. Litore iccundo cdifA- 
cavit ecclcaism ad bonorcm aancti Petri apostolorutn principis; ibi mona- 
■tcriiiRi coDiIiiuii. Tenet eodem liiut miliarias ires; Anforia litus apellaiur, 
Tcrcitim litore Budu apelatur; ibi fuit civiuiem castrum, que a paganis 
dcatruserunt; teoet miliario ono. Qiiaao vero littofc timilitcr Budea appe- 
litur, ibi fundavii e<clei>am ad honorem sancti Andree apoitoli ; ibtque 
ntonafieriura puelUrutn conitiluil. £0 littore tenet miliaria tez: bic aimi- 
liter continivit portum." 

Cbronicon patr. Aquil. primum. (Rubeis, Mon. eccl. Aqtiil., App. 
p. 7): ^Helins patritrcha ledit annis \Xn,* 

Cbronicon patr. Aqufl. altertim. ([bid.p. 9): ,Monuo Probino tuc- 
ccuit ei Elio« patriarchs, qut acdit annis KKII.' 

DanduH Cbronicon lib. VI. c 1. (Muraiori, Script. rer. lul., XII, 97): 
,Hclia> Aquilegiensis episcopu« renunciatua est an. Dom. DLXXI. Quo 
temporc cum provincialea episcopi a scdibua lui* putii pro novi praeaulis 
dccTionc convcnirc mioime potuerunt; sed qui remeaierant in Grado, una 
cum clero «t populo hujiu eccicsiae convenicntei, bunc nationc Graccum. 
moribui el tcieniia circtimipeciura. ponliticcm elcgcrunt, crcdcntcs proptefea 
votia impcrialibui satitfaccrc, a cujiu itnpcrii obedientia, una cum Romanis 
et Ravennaiibut nullo lempore defecerunt, et contra Loogobardoa, requi- 
rentibua pairiliii ab imperio misiii^ conlinuo utfueruni,' 

Ibid.. lib. VI, C. I. para 10. (1>c.p. 98): „Hoc lempore itaque Heliai 
Tcnerabilia epitcoput ecclesiaro sanctac £upbemiae in domtim pro (ua babi- 
laiione in Grado conitruiit." 

Ibid. lib. VI, C. I. para 14 (I. c. p. loa): „Heliai itaquc de Aquilejae 
epiacopo factua novac Aquilcgiac patriarcba. asaiilente aynodo corpora 
tanciorum Hilarii et Taiiani et Quirini mart\'ria ecclesiae aanetac Euphemiae, 
quam ipse construierat, digniiiime collocavit," 

Ibid para rj (p. toa): „SimiliIer unciorum Cantii, Cantiani et Can- 
(tanillae membra in cccltita s. Joannis evangelistae bii; pontifez cum honore 
dcposuit. ., Sancurum vero virginum Eupbemiie, Doroihcae et Teclae ac 
Heraimae oata in eccleiia aanctae Mariae aolemniier luroulaTiL Corpora 
ctiam XIJI roartvnim in eccleaia aanai Vjtalis cum venerabili dcvotione 
rccondidit." ') 

*> Cluoaloon Graden« 0. c. p. 41} in ChroalcoB VeMlum vulgo Altinaie 
(L C p. 13) trdim, da Je le patriarh Parcl dal prenesti ostanke draiii.<ttirdeM(eriti 
mufienikov v cerkev av. Vltala, ostanke sv. devic EvfemUc, Dorot^e, Tekle in Kracne 
v cerkev av. llar^je ter trupla sv. Kancila. Kancl)tna In Kanc^anile v cerkev sre- 
lesa Ivana evangelista. Gl. M. 73. 



B4 



St. ;S, 79, 80. 



Ibid. pars i8. (I.c.p. >03): .Hic patritrcba templum quocldam psga- 
norudi in honorcm BctfacI in contiguo liTorc >ituatuni in monuterium 
pucIlarufD lub sancii Petri apostoli vocabulo tr«n*inuia«tl : ct non procul 
in ricins intula rnonasuriuro monachorum in honorecn sanctae Mariae 
construKii, ubi tibi rcvelatum fuerat, quod Barbanum appellBTit, quia rir 
catholicut Barbanus nominc. qiii cum TarilcMO socio luo de Taimio illuc 
confugeraoi, conaliiulus ibi primu abbas ftiit,* 

Ibid., pan ai. (1. c. p. to}): „Eode(n tempore (fc. a. 586) Heliai rene- 
rabilit palriarcha ciaptit ab inlroniiatione tua annia XIV, cnensibus X, 
dicbui XXI dicm suum ciauait citrcmuao, ct in ccclcsia ssactac EupbccDiac, 
quam ipse conitruxerat, sepuUus esi.* 

Št 79. 

Nekako med 573 In S83. 

Fo smrti langobardskega kralja Klef<a ') so bili Langobardi deset 
let brez kraljev. Gospodovalo jim je 35 vojvodov, izmed katerih je vsak 
imel svojo pokrajino. Tako je o. pr. vojvoda Gisulf vladal po Fur- 
lanskem. Ti vojvodi so plenili po (katoliških) cerkvab, morili duhov- 
nike, razdirali mesta, pobijali prebivalce ter pod svojo oblast spravili 
ve&ino Italije, kolikor si je že ni Alboin podvrgel. Iz koristolovja Je 
bilo mnogo plemenitih Rimljanov umorjenih; drugi pa so bili med Lao- 
gobarde razdeljeni tako, da so jim morali dajati tretjino svojih pridelkov. 

Pauli diaconi Historia Lnagob., II, c. 31 (MG, SS. rer. Langob., 90): 
,Post cuiui (se Clcpli) moftetu Langobardi pcr annos deccm rcgcra ddii, 
habcntes, subducibus fueruni, Unu>quisque enim ducum luam civitatem ob- 
tinebat : Ziban Ticinum. Wallari Bergamitm, Alichis Breiiam, Eoin Theniuni 
Gisulfus Forumiuli. Sed et alit eiira bos in tuit urbibus triginta ducc* 
fuerunt. His diebus multi nobilium Romanonim ob cupidiiatcra interfecti 
■unt. Reliqui vero per hoipitc« divisi, ut terciam partem suaruni frugucD 
Langobardis persolverent, tribuuhi cfdciuntuf. Pcr hoi Langobardorum 
ducei. ■epiitno anno ab adventu Alboin*) ei totius gcntis, apoliatis ccclcsiia, 
Mccrdotibus interfectis, ciritatibus subrutis popu1iiqiie, qai more segetum 
»crcTcrant, titinctis, excepiia hit rcgionibui quai Alboin ceperat, Italia 
ez maziina pane capia ct a Langobardis aubiug«u cst,* 

Št 80. 

Mfld 674-578.*) 

Malamo&ki doid Bcat se je napotil z nekaterimi tribuni in pleme- 
oitafii k rimskemu papeiu Benediktu (L) ter ga prosil, da bi povzdignil 

*} Cfr. Mani Arentk- Cbronica ad a. ST3. 
*i To je leu S74. 

*) Papct Benedikt L Je bil posrečen int 3.Jun\|a teta 574.; pokopali pa 8» 
ga iU Sl.Jum« leU 676. 




I 



gradeSki grad v Novi Oglej ter ga postavi) za metropolo vsemu Be- 
nc&keitiit in vsej Istri. Naznanil mu je imena nekaterih patriarhov, kateri 
so po razruženju oglejskega mesta brez apostolskega dovoljenja imeli 
svoj sedež v gradeikem gradu. Ti so bili: Marcelijan, ki je prvi 
vladal v Novem Ogleju 19 let, pi^j pa postavil v razrušenem Ogleju 
belinjski samostan; dokler je žive), je imel oblast čez ta samostan; 
ostal je menih, ^ tudi je imel škofovsko £ast; tudi je dal napraviti, 
cerkev, katero je posvetil Mariji Devici. Z\ njim je sledil M« rcel i n 
ki je vladal v Novem Ogleju 15 let. Za tem je pri&el Štefan, ki je 
v rečenem gradu vodil svojo cerkev 12 let, 3 mesece lf> dni. Njegov 
naslednik je bi) Maver (Mavrencij), ki je vladal 4 leta in i mesecev. 
Za njim Je priSct Macedonij, ki je kot pastir skrbel za svojo cerkev 
16 let, 5 mesecev in 6 dni. Ta je postavil na Gradežu cerkev sv. Ivana. 
Vse te može je treba dostavili k itevilu Škofov, ki so vladali od časa 
sv. Marka pa do Niceta, ki je živel takrat, ko je bil Oglej razdejan- 
Tudi so dobili palij od rimskih papežev v tistem kraju, kateri naj bi 
se odslej zval Novi Oglej. 

Nato je rimski papež Benedikt v zboru devetintrideseterih (osem- 
najsterib) ikofov določit, da naj se grade&ko mesto zove Novi Oglej 
ter postane metropola iex Bencžko in Istro.') Temu so potrdili vsi 
navzoči ikofje in kardinali rimske cerkve. Ko je papež poklical k sebi 
dožda in njegove spremljevalce, je izrekel v posebni listini, da naj bo 
odslej gradeSka cerkev metropola vsemu Bene&kcmu in vsej Istri. Ta- 
možnja dubovičina in ljudstvo naj svobodno volita svoje &kofe. Po 
izvolitvi naj jih dožd one pokrajine umesti v službo. Nato p^ naj 
imajo sufragant pravico, da jlfa posvetijo. Ko je vse to izvrieno, naj pri- 
dejo k rimski stolici po palij, 

' Vse to je papež s posebno listino podelil doŽdu Beatu in vsem 
njegovim naslednikom. Nato je Pavla, kardinala rimske cerkve, ko so 
ga izvolili tribuni in plemcnitaii, ki so dohU z doždom Beatom, in ko 
ga je dožd umestil v službo, p^pež posveti) v patriarha, podelil mu 
palij ter ga poslal v Novi Oglej. 

Chronicon Gradense (Monticolo, Cronache Veneziane, p. 37 — 40): p. 37. 
.Hiidem auiem teniporibui Beatui dux Meiarnauccntium cum quibutdaro 
tribuni! ct nobilibut »d universalem Romane 1 acdia pootificcra nominc p. 38. 
BcBcdictum silgrcMi tunt iler, ai quem c\ia> pervenittcni, suppliciier fuiU 
preeibui, qu«lintit Graden«« castrum novam Aquileiam inttituerel «t lociui 



*) VeC railogov govoii u to, da so u narcdba papela BciMdllcta I. In drug« 
njev^vc XV navedene dolotbc limUlicBe. P«trt«rh Pavel ali l>a*lin Je bil nakolnlk 
lef Je umrl to leta S69. O omenjeni papcicvi naredbi se si obranila nobena listina 
Ifl tudi vol starejši Egadovinakl vii'i moMi o Bjej. PlHateli Benetke krooike J« po- 
raUl nepristno Umino, katero Je b^je poKlal pap«l Vtiiffi II. jtkofu Heliju, ko nam 
i« poroCal o uj papcievi uredbi. 




Veneti; et Hvttrie mctropolim ordinaret deprecabantur, nomina quoque 
patriarcfaarum qui poit dcstructioDcm A^uilcgcnsium urbU sine alicuius 
spoilolici cone eni o ne in prcfaio Gradcaii casUllo sederant refferetMai, 
dicento: Marcelljanui patriarcba ipie primui in eadem novim Aquikiini 
»edit annit KVIIII, qui phui fecerat roonauerium Belignicnie in dcttrucu 
Aquileia; quod ctiam raonasurium >ub proprii dominii iure quamdiu «iiit 
reiinuiL huic auiem lucceuit Marcellinus, qui annii XV novf Aquilege 
rexil eccletiam; poti qiiem Stephanut in ciuidem casin eccletiam ledit 
annis XII a mcnsibus lil et diebu« XV. huius quippe succcssor cxtilit 
Mauruf, qui in eadem fcdeaia [irefuit annis lili, mentibuf V; po« queiii 
Macedoniui per annoi XVI et meniibut V et diea VI ibidem extilit patri- 
|p. 99-arcba, qui ccclesiam uncti lohannii apostoli et evangeliste || in eodent 
castello fundaviL hoi auiem in numero cpiacoporum, qui a tempore beati 
Marci usque aJ Nicetam, qui tetnpore deitnictionia Aquilegensi prcfuit 
ecclesie, connumcrari crcdimug nec non ab apouolicc scdis pontiticibus ciim 
patii bencdiciione in bane qutm petimns novam fieri Aquileiam dettinati 
■UDL 

Tunc idem uncliisimiii Rencdictus lurotnut Romane sedi* ponlifes, 
benignilatit clemcncia molns, dignis eorum condesccndit precibus, comniuni- 
catoque XKXViin cpiscoporum concilio, Gradensem civitatem novam Aqui> 
Iciam constituens, ex cotlaudaiione supradictorum cpiscoporum et omnium 
sanctc Romane cccictie cardinalium locius Venctic et H^rstric meiropotim 
ordinavit, ■cccrsitoquc ducc ei qui cum eo erant: per privilegii, ioquit, 
precepium sancie Romane ecclesie et collaudalione ac conlirmatione cm* 
nium istorum fratrum. lam epiicoporam quam cardinalium. locius Venelie 
p. 40. nec non ci Hyairie Gradensem i ccctesism meiropotim vobis ordinamut; 
eiusdero vero presulia electionem clero et populo liberam faciendi iribuimus 
facultatem. prefaic preterea regioni* duci post facUm electionem invesii- 
cionif polestaiem commiitimus, qtja ab ipso ducc acccpta, eiusdem suf- 
iraganeis consecrandi licenciam conccdimus. quibua expletis, ad huiui sancte 
Romane ccclesie sedem ad pallii benedictionem luicipiendam properare 
iniungimus. 

Hec omnia per privilegii paginam dud Bcato CT cunctis cius susces- 
soribus concessit ad huius rei coiifirmationem recto, u[ tupradicium eit, 
ordine quendam Paulum cardinalem sancte Romanc ccclesie. facta elcctione 
ab ipsis iribunis e[ nobilibui qui cum Beato duce aderant, a prcfato quoquc 
duce accepia invetticione, pstriardiam consecravit atque cum pallii bene> 
dictione in novam Aqiiiteiain cum e\* remisit." 
U. Cronica brcvissima originis patriarcbatus Gradensis (Moniicolo. 

1. C p. 55 in 56): ,Hisdem auiem lemporibus Bcaius dus MetbaroauceDKUni 
cum quibu3dam iribumi ei nobitibut luis ad universalem Romane sediš 
pORtificero, nomine Benediciura, aggresii suni iler; ad quem cum perve- 
niitcnt, suppliciier fusis prccibui quatGnus Gradenic castrum novam Aqui- 



St. 90 



87 



kgiam iiutilucr«t ct totiu* Vcnctie et latrie meiropolim ordinaret depre* 
c«b«ntiir. lune idem tancciMinius [1 Benedictui >uminu* Romane tedis pon- p- G<- 
tifei, benigniiaiii clemeniia motu*, ilignii eorum condciccndit prccibua, 
cofnuniC«toque irif(int« novem cpiicopornm concilio, Gfadeniem civiiatem 
Dovam Aquilegiam consiiluens, ti collauttatione tuprsdiciorum epitcoporum 
et omnium Mnctc Romane eccletie cardinalium toiius Vcnctie et Ittric 
roctropolira ordinavit, acenitoque duce et qui cum to erani: per privilegit, 
uiquit, precepcum sancie Romanc ccclcsic ei collaudatione ei confirroaiione 
oranium iitoriim fratrum tam eprtcoporum qu8m cardtnalium toiiua Vcnelie 
tKC aon Iitrie Gradcniem ccctciiam vobii meiropolim ordinamui, ciusdcnt 
Tcro preaulia electionem clero cl populo Uberam faciendi tribuimut facultatem; 
prefaie pretcrea regionit duci post faciam electionem investitionis poiestatem 
commitiimui, quB ab ipio duce accepia, eiuidem tuffraganeii consccrandi 
liccntiam concedimus; quibu« espletia, ad huiui aancte Romane eccleiie 
tedero ad palii benedicionem luscipiendam propcrarc iniungimui. 

Hec omnia per privilegii paginam duci Beato et cunctis ciu> luccca- 
aoribui concessJt, et ad buiui conlirnialioncm recto ut lupra diciuro eit 
ordine declarandam, quendam Pauluna cardinalcm lancte Romane ccdesie, 
facta electione nb iptii tribunii et nobilibut, qui cum Bcaio ducc ederant, 
a prcfato quoquc ducc acccpta inveaiitione, pairiarcham consccravit atque 
ctim palii bcncdictione in novaro Aquilcgiam cum ei> remKil." 

Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, m,ii in i j): p. 11- 
^Beaiut dux Matamauccniii cum omnibus iribunia Veneite ad Romam adempb 
■ODt Itcr, ui ad unct« Romane ledii poniiAccm nominc Benedictum, p- U 
universalii orbii aposiolicum principcm. QuO(l anie pontificem venil dux, 
iDqui*ivii ad cum, nove Aquilegie cirltaiis Graiicnie ui metropoli inaiileret 
aecundum Tcierii Aqui1egie civiiati* coniuetudo; et osiendit ad cum no- 
nini poniificum per ordine, quod retro (cmpore in eadem ciriiaie ordi- 
nati fuerunt, uiqu: ad Niceta, eadem civitaicm pretul, aecundum illiua 
Bencditi pape dicium tive oitenaione, quod ipie illius (actum habcL Post 
qiMfn civiUtcm dcstructa fuil, aomina quinquc patriarchia, que, predicta 
deatnicia, abique nuUiui cpiscoporum confirmacione in nova Aquilegie 
habitanle* fuerunt et de illiui dioceii luisionc sire poteitate fuerunt iuxM 
preccaau apoitolicii et veitni fuccetaorum. Nomina illius pairisrchts ita 
sunt bec Ulit quinquc: quod fuil Marcellianus, quia ipte sedil in nova Aqu)- 
legia Gradus metropoli civilHlc an. 19. Iste fccil sire retinuit in Aquilegia 
desirucu raonasterium Bilegnum; eccleaia fectt ad honore sancie virginii 
Marie; monacum fait, led episcopi fungeretur honore. Cui succcttit secundus 
Marccllinus; scdii an. 15. Post hic succeisii Stephunui; sedit an. la, men. 3, 
diesi;. Maurcntius an. 4, men. 5. Macedonius ledil an. 16, men. 5, diea 6, 
Ipse fundavit eccicsiam lancti lohannis evangeliste ct aposiolum in Gradus. 
Isti quinquc epiicoporum compoCens facti lunt, in ilorum scripti sunt 
otdinc, quod rctio tcmpore constituil bcatum Peirum mittcni AquiUgic essct 



cpiKoporum Msrcum tutim ditcipulum et Hermachora cum celcrorum uK}ue 
NiccU; quia ipsiu« tcmpotc tlcitrucM fait ct*iia[e. PoiIquara destrucu fuit, 
predicii supra isb <]uinque episcoponina, (^uod per nomina dieti lunt. de 
nullorum epiccoporum, <)uod lupra dicilur, Uuitc fucrunt illi* habcrc; Mt 
Komane udi* apO*tolia* pontifico illii tranirnitebat cum palliia benedicciont. 
Bcncdicius naa)quc, Mnctutimum et benigniuitnum poniificeai, dux Metau. 
raaucenieni Beatum cum oronibui tfibunit quod ad cum iivquititum babet, 
per ciMifirtnBlione in Gradencetn civitatem meiropoliianum pontiticem coti- 
ailium fecit decem et OCto cpitcoporum; laudavit et contirniavit per privi- 
leftii prcccptum lubieripiionem papc aive toti iatorum episcopi Paulua car> 
dinalti de duodecim ordinalibui ') Romanc >cd» ecclciie, coniiittierijni no*e 
Aquilegie Gradua civiiate meiropoliianum euei; inititucruol lotius Vencoe 
fteri, immo ci Vitrie, „>cilicct ad rcgendara eccleaiam atqiie cum Det dmore 
^dispentandam, emiisa vobii prcccpcionc conccdere debemua. Quapropter 
,*estri compatenlu meron neceiiitudini, per illum preccpti Mricm supra- 
aicriptam civitaiem Gradentcm lociua Venecie fieri cum omnibut Tcure 
gCCclcAiia periiDcntibutet Vitrie metropolim perpeiuo confirmamut.**) Sub- 
■criptioiie et confifmaiione cpiscoporum lub illiua »criptit et confirmant 
privilegii preceptum gardinjilis *) Romane uiiiversalii ccclcttc. quc archipfci- 
p. IS. bilerii lira [| cpitcoporum in illorum ordine coiipelleniur, cum iriginta klii 
pretbiierorum. Conccssil Bcncdictui papa, Bcaiut dux cum omni populo 
Vcdccie metropol i tanum pairiarcha Gradcnic nove Aquilegic civilatia ot 
eligcret, et dux invcstiret. ut per minu Romane >edii pontificem inveiti- 
tioncm acctpcrci, ct illum debel consecrare, <t cum pnrilegii preccptum 
per concilium cum laude et confirmacione epiacoporum etcum palii baae- 
dilione in Aquilcgie nov« ciriMtis Cradus metropoli rarcrtcr«." 



Št 81. 

Nepristno.*) 

Mad 574-578. 

Pitpež Benedikt (L) pi&e gradeškemu patriarhu [,Gradettsi 
patriarchae"] t«r mu naznanja, da mu je (papeiu) pisal eden izmed 
njegovih (patriarhovih) rojakov, z imenom Ivan, zaigran možitve aje- 



1 Morebiti .cardinallbua* aH pa .ordinarlis*. — 2« Rubds (Mon. occl. Atinil., 
eot. 203) yt dvomil, da je bil Pavel pr^ kardinal rim&ka cerkva. U pisma papcU 
PflllKOa I' do patriclja Ivana smemo aJcIepati, da Je bil pr^j nenUi. (Gl £v t*.) Ne 
mora M trditi, da je bito v Rimu la papeta Benedikta I. dvanajat kardtDalov. 

*) Tu Je piKaiel) dva Marka od be»edc du bcnode prepnal \t nepristne Ustlo«, 
katero je baje papel PelagiJ It, poslal ikofu llcluu. tGl. §t. 84.) 

') (Cardlnalis* namcmo .cardlaalia*. 

*, Papel Benedikt I. nI pisal takega pisma ^radcSkcmu patriarhu, ker ja Ul 
ta. kak^ nam jo tnano, raikolnlk. MogoCo Je, da Je kako Uko piMiM pmlal gra- 
dcfiknu patriarhu kak poc]i4(|ftl papsl tt^ Imena. 



gove &e Živede hčere. Njena rajnka sestra je bila zaro6eaa z nekim 
mladeničem, ki s« zove Štefan. A ni se omožila, ker je prej umrla. 
Nato ga je (papeža) re6eni Ivan vprašal, ako se more &« 2ivA6a h6i 
omoiiti z imenovanim mladeničem alt pa ne. Tudi je trdil, da se je 
to vprafianjc zdelo njemu (patriarhu) dvomljivo. Papež odgovarja na to, 
48 mol in žena postaneta de le takrat eno meso. ko sta se med seboj 
po knri zvezala [, . . . non aliter virunt et mulierem possc ficri 
unum camem, nisi eamali copula šibi cohaereant*] Krvno sorod- 
stvo se ne napravi z golimi besedami. Tudi poljub ie ne naredi sorod- 
stva, ker ne uiini nikakr&nega meianja krvi. 2blo redeni Ivan lahko 
<U svojo drugo hčer v zakon lisicmu, kateremu je bil namenil prvo. 
Zakaj naj bi se jima branilo, kaj tak^a, česar ne prepoveduje sveto 
pismo. Tudi posvetne postave ne omenjajo ničesar o c<set>ah, katere 
ie niso stopile v sveti zakon. 

Datum manjka.') — ,Lex divinae." 

[Gratiani decr. C. XXVII, qu. 2. c. i8 (Piihocui. Corp. iur. can., 
p. 364). — Manai, Cone. coll., IX, 863. — Migne. Patrol. t<r. lai., 
LXXIl, 68;, — Jaffč, Reg, poni, Rom , ed. 188^, it. 104.6.] 



Št 82. 



STB, 



V četnem letu') vladanja cesarja Tiberija Konstantina se je zgo- 
dilo, da je skoraj stotisoč S I o v č n o v pustofiilo [lo Traciji in po drugih 
pokrajinah. 

Ker so Slov6nl razsajali po Gržkem, ker so tudi od vseh drugih 
strani pretile nevarnosti in ker Tiberij ni imel nobene za vojsko spo- 
sobne trume, da bi jo bil poslal proti enemu delu sovražnikov, ^ manj 
pa proti vsem — vsaj mu Še ni bilo mogoče, da bi se bil postavil 
nasproti zoper vzhodne bizantinske sovražnike (zoper Pcrze) — je po- 
slal poslauoe k Bajanu, voditelju Obrov, s pro&njo, da ne bi bil odslej 
več sovražen Bizantincem. pač pa naj bi blagovolil podpirali njegovo 
driaro. Nato ga je izpudbujal, da bi pričel vojsko s Slovčoi. Ti so 
mnogokrat pustošiti binzanlinsko zemljo, a sedaj naj rajše mislijo, kako 
bi branili svojo domovino. Ko bo pretila nevarnost njih hifiam, bodo 
nehali pleniti po binzantinski zemlji. 

S tem poslanstvom pa cesar Bajana Se ni pregovoril. Zito je 
poslal k njemu Ivana, kateri je nehal biti poveljnik iez otoke ter zaČel 
vladali po ilirskih mestih. Ta je tedaj priiel na panonsko zemljo, potem 

') Papel Benedikt I. Je vladal od 3. Junija leU S74. pa do 3i. Jullfa iMa 578 
*) BiianlliMki oear (^uiXiA:} Justin ti. \c teta 576' posuvil Tiber(]i la »o- 
vladarja ter mu dal naslov hh^v (ThcoplMnes, CbronograpliU, cd. Boor. p. 247.) 
— Četno leto TibcrU«vcga vladuija l(ot Krtoap Je b'Jo lorf) 678. 




pa pripeljal Bajsna in obrske trume na bizantinska tla, prevaiajod bar- 
barsko množico na tako zvanih dolgih tovornih ladjah. Tako je bajč 
pri&lo na binsantinsko zemljo okoli ^-sldesct tisod jezdecev oklepnikov. 
Odtod jih je peljal (Ivan) skozi Hitijo, pntem se napotil ž njimi v de- 
želo Scttov (v Ekibrudžo) ter nato sklenil, da bi Sel zopet dez Donavo 
s tako zvanimi ladjami dvuvesljatlami.') Ko je kakan dospel na drugo 
stran reke, je začel takoj požigatt slovčnske vasi, pokončavati ^£^]a 
ter jemati in odpeljavati vse, kar se je dobilo. Nobeden izmed ondotaih 
barbarov se mu ni upal postaviti nasproti, ubežali so v gosto zarastene 
gozde. Napad Obrov na Slovane se ni izvr£il vsled cesarjevega po- 
slanstva ali pa, da bi se bil Bajan hotel izkazati Bizantincem hvaležnega 
zato, ker mu je bi) cesar jako naklonjen, temuč samo vsled njegove 
(Bajanove) osebne surovosti. Voditelj Obrov je poslal poslance k Dau- 
renliju in drugim slos-£nskim slarejSinam z narotilom, da bi ubogali 
Obre ter jim dajali predpisani davek. Daurita*) pa in drugi vodiielji 
so odgovorili: .Kdo izmed ljudi, katere obsevajo solntei iarkl, je 
tako mogo£en, da bi oas premagal ? Navajeni smo, da si la- 
stimo tuje zemlje; ne pa, da bi se drugi osvojili naio. 
Taka bode na&a navada, dokler bo kaj boja in kaj mečev." ') — Tako 
predrzno so se izrazili Slov2oi, isto tako ofiabno so odgovorili tudi 
Obri. Temu je sledilo zmerjanje in sramoČenje; nazadnje so se ti 
barbari, ki so bili divje in ohole nravi, začeli prepirati. Slovani niso 
mogli brzdati svoje jeze ter so k njim do£le poslance umorili, kar se 
je seveda (udi naznanilo Bajanu, Ta se je vedkrat spomnil redcnega 
čina Slovanov ler tajno gojil sovraštvo do njih. Jezilo ga je tudi to, 
da ga niso ubogali, (da bi se mu bili podvrgli). Vse to je tedaj storil, 
dl U si pridobil na eni strani cesarjevo naklonjenost, na drugi strani 
pa bUga bogato deželo, kajti SlovČni so večkrat oropali zemljo Bizan- 
tinoov.*t 

Mcnandri Protectons Fragmenta, c 47 ct 48 (Hittofici gracci mi- 
^«l.. «•»•, td. Dtndorf, II, p. 98—100), e. 47: „ . . . v.x\ c^ it tsio&S« -if^ 

*) ijeverao ntio l>lxBiitinske drlava au detaU uknt Sjiva Jn dolenja I>ciaara. 

Ofenka vq^ka ne Je tx PanonU« napr^ ponaknOa prou jugu v lliq)o, nato proti 

po bttaBilnakih tleh akaa Mo^o (sedanjo Srbijo in Bolgartjo) r Sdtdo 

> Dobnidlo) Odtod Je Ulo ueba iti £ei Donavo v scdaqJo Valah^o, kler so bili 

BtokOu Slovini naseljcni- 
*) Ite InaBio enkrat obliko .OaurentiOH*, dnigikrat pa .Daurftaa*. Kam Je 
AhM M dve ooeM ali pa samo na coo> 
y Tk bcnoJo tn p* runi dof;odki nam kaJ^o, da Slovčni siito bUl liato iiiifao 
t^ Hwh<in kakor ga opluuj^o nckaicii pisatelji dcvctii;0>teg> itolc^a. Po- 
■h M kaMrik ** diadanc« oaluJuDo Slovane, so si morali ti s silo prilaatiti; 
^ j^ MvadM aobodcn nI dal niCeaar. 

•% ^ q^ M^ alodl, da so bili Slovint leia 578. neavlsni od Obrav ter 
, iM^Mh te H nlao bali umorili ojib poslancev. Okoli 60-0OQ mol moCna 
1^ f^ j> al Bogla prialliil, da bi tuli oti^ubili Bojanu pokor^ao. 



4 



[irfveu "M /pjvcj, Mtl -zHv 1; (Kotjfm zs/jTtfa; ttpjr^iuv rtpt -rsSta ivrte/e).!^ 
t»ivwv, o5;iit -M fi^iuvsu tsO Wty i:s/J:Wj i::' iifKUi, nr.k i: li TtiacTsv £to< 

IbiJ. C. 48: ,"Oti Mp>-.;i;uvf;; rf,; 'Ei.J.jtS*; i« :£x/^r,m-< mi fcnrra- 
'jfin š>.Xt::aAi'.V,Xuv aiivf, i^pTT/juivuv ^v v.n^uvw-i, i Tt^;:; 3jS3;u>; !jv2^ 
i^ii-tjc/fii l%wi oiiSl sf9s |i.ir« luipav tuv avR=».uv, |*r,';i ^» mS :^ ::kxv, t5^ 
1*1^ tli; T« fin jreJ-tfi!'.; s^lsi-i 'j::mi£,ivt zut ivj wj< čm^ ctM;*sv; ■;»; 'l'w^i(uv 
'TtTfOf«« !uva,-jU!;, i^fu^rif:« w; Bsixvsv t';v if,Y![ii« t&i 'K%if\av, TT/f-aiO^a 
ev !'j;;u-ibi; lyj.nt spi; 'PtojuiJSu;, >| ij.)^; it t$ x34' fjii; z&>.:-:t!i y.3if liv t&č- p. 99. 
Mvnt iffit.1 liift^ iv. i;psc'4xiuv -t^; kIitsu Ti^if^j ^:t/.iigij. n-JT;i; m xii ciJOit 

■^JAv, ss^Ts-m ^f t«4 ^(V 'Pujui^V )-nii.zt^v, al 31 m^. tit; s^fs; liv 
xi¥j.rtsv i-«»5t5-rtai. -.i'j Ko^if:; -rsfvjv Ti;v t5*.3vJj w; aiTŠv TriC^-anTs; i^sjriav, 
sir. ^»iiftr,«v i Bnizvi;. i^f.sE-^-eTJt! 5' cv/ i^i Tsjrtj) 'lwivvr,;, i; Ži; nov viJ^mv 
ie^*** '».* ipz*.* Tr,viiii5ia xal ?i; 1>j.'j^ix; Wjvirt li.it/t r.i'i.i:i. t5-s^ sapa- 
7i>ijit>;; iv naie-i{> tij /u^ ■/!rrt,-:T:ii i; tV.v 'l*(ii^i{wv xiT:i -.t liv Bzuviv 
xal li; -tAv 'A^-afuv 2'yii;u:;, ev laT; Sr, i.JYs;jiiva'- š>aj;i ji^Kfjrt; tj 3^f^>F''^' 

i; tii-> 'PuiuCuv Smcpd^uvfr^m. iiOitli »&;; !'.a t?,; 'Ium^uv iirfarfuvt i^ts 
i; Tr,v £]U/9wv iscK.iiuvs;, ti^saMv su>.{f(T'< nzptSKi^ast t^v *l?;pcv tv tat; X3- 
M-j'^T3i; i^f^^i>'^HZf^ -.Cfi Miuv. fct;5Ji Ji i^^XM«&ig j; ^ xin' ivTOfu -oO 
^f«',i, ::«pr/j»^« ta; ■;» ki^c »11:?!^^» ■»« £x>.ff^,iiu-> >ial čdvtta tcj; i^pe^ 
^j T£ x3i Ise^i-r žsa-fto, cEt^nd; ^u tuv lxt'n ^^^ipuv Ooffifca-iTi*; si ^ /t>paf 
(Afrciv, £; ^i i.aj-.a it na': Korr^;^ t^; uXr,; xaT«s«5iw~6Twv. ■^ St tmv 'A^ipuv 
ib^eic ndTS ^x>.a^r,'«uv (p;fr«w) s5^i Y* jovov -ril; ':60 K«t)S^; ivtM s^s^ia; 
Mi •>> 3e'i/.e7ftai ibf Ba^a'«:-* "l'u;u[^s-^ txit5ai /ip« 4v»' &> 1; ti ^hsrvx tfi- 
'««fevdTi 71 Krtiv i Kanizp, aM.' J-n ft A-m xai l^^^"^^' < '^^^if' '^''? fc(«tt p. 100. 
SvT^ufcb;. irzKKt -ptp u; xJT3v Aiituptvtis-) X3i tsv; šsei iv timi tcO ffrvsu; i 
1A11 %3^v tT"V*'*^\i 'f^i '* u^ax«itiv xt>.ivuv 'A3>fe<4 i^«' t4 f^fou J^M-fu- 
■(i^v fetsftai ftvvfpistu;, Aavplta^ 3Ž Mit ot *;c ?yv arjTu i^jt^it^ "t/A t(; apa** 
Ifanr "c^to^ jrf&uMv 3-i{fpbrMn Mti tsS; t63 f,/.[5u O^tot ^tiffiv, 9? Tr,v xaft' 
f,ykj; {fTn[xcsi ::sti/^t« Suvo^mv; Kfotriv f^ ^>iul; tf^ ^).AiSTp(a; liMoiuv, Mtl 
»vy. Hi^ T^; '^,^?3Rf^. luri toOts ^^v ji ^tSn^ jiijcf* ^^-^lAf ti An xal 
^i;." o^Tu; JKx^&a!wa^vwv tmv ^».a^iSm«*, ctix iUu«; xai ot *A^ap« SutULOuv 
•fJl/it^VK: iir;3/.r,7epia^. tT-ia lx to^tsu Ep«^>.zx»f^ x« ^Sfltvi iU[) Sn »k<tp^>P4t 
Th. suV.r^i Tt y.x: i-puoJv; ^W,|ur;a (/iiv tt,-« u{ aA/.iF,),«^; av(;jflr,ssv iprv. x«i 

i?r,';**vSi( ::ftij;(!j i^v^Vjtn, u; iT^p4*Aiv i;ii>A £xxjrtai ^tvioftai T^flra Bšomu. 
TsVrt TM-.-aprfiv xa':a lx>.a,'ii]'«iav 2s)».r,;ja ^»»'^uvs; ix «9am4 & B<Etx*&;, »^ 
>»x?>fTiv Vfttn *.; a^VriJ; ts !/.»&;, xai il./jj; iij-/a£>.XM*, Sit «wt«> M^n oix 
r;rrtiC4, j»r.r, -.'i i^;; aJTiiv /.« t* i'rf.x(cta rci&vOjv«, mi aj*a ^i /ap« (Biiat 



■^ 



1»/.W0 ■rili 'PuijialMV 'jm Iju.ajijvuv . , . (stssj&^jUviK), t^; it Kjt^ ' aiwj; -r^; 

Johannis afabatis Btclarensis Clironica. (MG. Auct. sdl, XI, S14): 
,Anno X Justini imp., qui eit Lcovegildi rcgis Vili annui *} . . . Sclsviai ia 
Thracis mulu> urbet Romanorum perradunt, quai depopulaMt vacuai 
reliquere. Avares iitora cnaria C4plioi« obsident cl navibus litora Thraciac 
naviganlibui ulia infesti aunt,* *) 



Št. 83. 
Okori 678. 

Ker je bil grfiki cesir Justia (II.) boleheo, se je vo)skovaI n«- 
mesto njega njegov sovladar Tiberij s Perzi in drugimi barbarskimi 
narodi, kateri so se vzdignili zoper bizantinsko državo. Oi vseh strani 
mu je pretila nevarnost. Po (uslinovi smrti') 30 se zoper njega (Tibe- 
rija) 6e v večji meri vzdignila prokleistva vredtu ljudstva Slova- 
nov ter kodrastih in dolgolasih Obrov. Posebno od takrat, odkar je 
postal Tiberij samovladar, mu niso tudi za malo časa dali miru. Mnogi 
iz viftjih in niijih krogov so pomilovali cesarja ter rekli: „V velikih 
stiskah in v slabih dneh je nastopil vlado. „Po noči in po dnevu se je 
Tiberij trudil in skrbel, da bi si nabral novih trum ter jih na vse 
strani na razna bojišča odposlal. 

Ivan ia Ephesa, Cerkvena zgodovina, 111, c. 35. Iz airskega jeaika 
prevedel v nemJfiflo dr. J. M. ScbOnfcMcr (Monakovo, >86)), >tr. 1 19 ia 
120: „Scit(em nčimlid) nI« (Safar bcr f|n<^Mgf ^ibtriiifl rcgitrtr, }wi) Ui 
£f [ijciteii jt. 3uftiit'd, fo fdtirtc cr, tict Q&\ax. tcctC 0>>r>)ntid gltit^fitUd in iaS 
ttletib terjdjiciicner ftrourtjciteu gefiiUen war, bie ftnegf, rodile bon all«i Setten 
anigei>rod)<n loaren, Doriitljiulid) bcn iirieg mil beit S^cTfmi iiebil >ill<n aubctcn 

'1 tliiantiojtki cesar )u.tttntjan Je umrl Čai M. novemVa lela G65. (Ivan it 
EpbeHa, V, c 13,) NjC};ov naslednik Je bil JuMin II, Deseto leto Justinovcipi vla* 
dan>i je bilo &T5., o^mo Ido vladanja kraUa tcotiftilda pa 576. Tu Je tedaj neko- 
liko neugla^a v kronolOKtJi- 

*) Johannes abbas Blclarcnsis poslavlja omct^eac napade Slorfnov Ia Obrov 
v leto 57S. ali pa 6J6. Znano nam pa J«, da Ima u plsatcU v sToJem spisu mnoga 
■apak Kled£ leloAl«t]a. iMG., Auct, ant, .VI, p. 209. 2lo.) Tako med drugim trdi, 
da Je Benedikt (I.) posul leta 5.3. (v rennici i7&.), Petagij (IL' 576. iv resnici &79.) 
In Gregor il,) 587. (v resnici &90.1 riintki papel. Railika med njegovo in pravo 
kronologijo ma&a v teb »lufijih dve ali tri leu. Ako to difereaco upo^evamo tudi 
prt tisti leuki, pod katero navaja omenjene napade SlovČaov ia Obrov, pridemo 
k klu 678. 

*} Cesar Justin 11. Je umrl mcacca oktobra leta 678, Devet dni pred svojo 
smrtjo {dot 26. septembra) Je pnsuvil Tiber^a m samovladarja- (Tncophaac^ 
Clironograpbla, ed. Boor, 248; Ivaa ii Ephesa, MI, c. 6, ScbOafclderJev prevod, 
str. 101 ) 



St. 83, 8-I. 



w 



barKivijc^i ^clfcrn, iie gtjcn M$ niHdirt^t INiJmcrircid) aiii^cfliiitbcit ivaicii. 
¥pb flllfu Seiicii njar tv bcbrrt)!; iiinJ) Kat^ ^(m Xpbc 3"fiiu'* fcjlen fie fuf) 
»iter i(}ii nur nočf iini [o nitf)r, befoiibfrtf ttic pii(t)ioflibtgni Voltcrfd^aften 
bfr €I<ilKii ('En/^Tvsi) lllt^ bctjeuiijcn mit flcfcStiftltcu D'in laiii)t.'ii .'^larcit, 
loeidK Sltiann ('A^v^O ttcnaitiit mntifiL Slr{cll^cr^ aticr, (cilbcm cc SdbftlK* 
bcrtff^tr (jnror&cn vsu; flabcii fk ihm ciiid) iiidii cinmnl fiirjc ^tit 9Iitli* — 
von bcit O^itidjtcR uiib SJcric^tcit. bic vrn nHcn Crtcti i}cr fic^ iibcv iliii an> 
^"itiftni. — f ic[c, ¥Dviict)nir fo)i>Dl}( vil« @ci;itti;c, brbcineitcu it|tt imi }Hiltn : 
UiiUr fi^UHTfii StitKH imb in jdjiimmcn lastit ift iiit •Ultikrmu^ an ^icfcl1 
grfcnimru. iSti ^i]d)t itiii) 7>iii gti-idl) ci in MtimpK itiib Soriitii, iiiR.^-cre 
flbtrdU tKt ^tnjnftiminolii iiiib fic nad) aUcn £citcn ^iu ju vjclfii flikjtit aitd* 
juf«nfc*ii."') 

Št. 84. 

Nepriatno.*) 

S78, dne 20. aprila. 

Papež Pelagij (II.) dovoli oglejskemu patriarhu Heliju [„NeIiae 
AguUeglensi patriarckae'*] vslcd njegove proSnjc in enoglnsne ieije 
njegosih sufraganov ter zastran grozovitosli bcsnc&h I^ngobardov, da 
gradežki grad postaoe metropola 6ex vso Beneško ia vso Istro 
tn . . . guatenus Gradense castrum totius Venellae fierl et tstriae 
mčtropolim'], Ako bi se kdo predrzni) uničili in raznt&iti to oa red bo, 
uj bo izohien. 

■„Data XII. kal. Malt, imperante Tiberlo Constantino caesare 
augusto.' *) — ,CondecuU apostolica.'* 

[Danduli Cbronicon, VI, c- i. para la (Muraiori, Scripi. rer Ital., 
XII, 99l. — Ughelli, lialis ucra (cJ. 1653). V, jj. — Rubeis, Mon. 
cccL Aquil., col. 238. — Mansi, Cone coll^ IX, 934. — Kandler, 
Codice dipl. Itlr ad a. 579. — Bullarium Ronianuni, ed. Tomssscti. I, 
157. — Jaffč, Reg. poni. Rom., it. 1047 (.»31)1 



■) Prav a prav bi bilo t)b rocsiu, d> bi bil tu eati.injcn Uvlrs! tekat v atrskam 
tariku, M pa BCmftki prevod. A icita mi si bilo mogoic storiti, ker dg man sirakcga. 
'nati iimed <iutcl>cv, ki ao ae priučili alrskemu Je^u, laUo primerjajo Dcndkl 
prtTod ■ livimikom ter bc prepričajo, |e li prvi popolnoma lane-tljiv ali ae. 

*} 2e Rub«ls O' C col. 245 L d.) )c dokasa), da Je la listina ponar^cna. 

*} Ako bi bila u listina pristna, bi bila lidana med ti. novembrom leu 578. 
iker lakni Je bil papei PetagiJ U. posvoCea), ter 3. aovtmbrom leta 579. (ker ta 
danun ima aplt&ik itmUiUeM gradeUe alooda). 




št 85. 

Nepristno.') 

579, dne 3 novembra. Gradei. 

Helija, ftkof novooglejske cerkve [.Helias episcopus sanctat 
novae AguiUgiensis eccJeslae^]. predseduje v novi cerkvi sveie mu4e- 
nicc EvfL-mije na Gradelu [.in civitate Gradensi'] cerkvenemu zboru, 
katerega se je udeležilo mnogo škofov,*) duhovnikov, presbiierov in 
dljakonov. Helija pravi, da je imel le malo upanja, ko jih je sklical k 
zborovanju, kajti cerkev Gospodova zdihuje povsod pod težo bridkosti 
in divji narodi ne nehajo pustofiili pokrajine. Vsak dan je treba čutiti 
sovražni bič. Najprej je bunski kralj Aiila razručil oglejsko mesto, ka- 
tero se pozneje zarad navala Gotov in drugih barbarov ni dosti opo- 
moglo. Sedaj pa mesto ne more prenažati biČa brezbožnega langobard- 
skcga naroda. Zalo naj sklenejo, da za zmeraj postane gradeiko mesto 
metropola Icr naj so zovc Novi Oglej, kar je Že tudi potrdil papež 
Pelagij, kateremu je že prej (Helija) pisal o tej potrebni zadevi. {,Si 
ergo consensu beatissimi apostoUcae sediš fapat Pčlagit, cuijam 
ante communem nostram descripsimus necessitaUm, vestrae sane- 
titati placeat, hanc civitatem Gradensem nostram conflrmare per- 
petuo metropoUm, notramgue eam appeUare AquiUgiam.'\ 

Na sinodi zbrani o^tje so odgovorili, da vsi to enoglasno potrjujejo. 

Nato je presbiter Lavrencij, legat apostolske stolice, pokazal pa- 
pežev privilegij/) katerega je nolar Epifanij vzel v roko in prečita). 
(Za tem je v zapisnik uvr&čcno nepristno pismo papeža Pelagija, daL z 
dne 20. aprila 579 ) 

Ko je notar prebral papeževo pismo, so izrekli vsi, da se strinjajo 
z ukazom papeža Pelagija in njegovim (lielijevim) nasvetom, da naj 
gradežko mesto postane metropola \,hanc Gradensem civitatem ee- 
stram metropoUm perpetuis temporibus esse']. Kdor bi se predrzni! 
prelomiti to naredbo, naj bode preklel. 

■> Daje tu oiDCDjona gndc^a sinoda limlSljcsa In dotiCel laplsalk ponanj^sB, 
)e dokaul fe kU i;iO. Rubda (Mun. cccl. Aqull., col. 245-266). Bilo bi odve£, da^ 
U tuka) 6e enkrat navedel auiogobrojno fulogc tega pisateUa. — Ker Je u uplsalk ■ 
nepristen, laio Inu^o imena v itjem navedenih akofov le relativno Egodovinako 
vrednost ItmIslU al Je reteno sinodo najbrlc kak gradefikl patriarh. Omenja so U 
siBoda v neprtotnen dokumentu, ki se pripUiOe papctu Gregorju Ul. (gU Al 209) ' 
tar potem r aiplsnlku maniovaniike sinoJe ii IcU 827. 

'i KaiUB gndetkega pairiarba .se je, kakor £liamo v xapisaiku, udekiilo 
nOUM sinode še sedemn^^M tUi<>rov os^mo, dva pa po svojih lutopnikJli. Zato 
beremo v obeh kronikah oglejnkih patriarhov, da je bilo tU sinodi dvajset škofov 
ibnnih. V Ceh dreb kronikah sta namreč viticU tudi lista dva hVoft, kj ata na 
Gradef poslala samo svoje namcstnike- 

*) Gl. ht 84. 




Potem predlaga ikof Helija, da bi se na zboru ometiite ie neka- 
tere cerkvene stvari, zarad katerih )ih je sklical. Nato so zbrani očetje 
ponovili verske dogme, sklenjene na cerkvenih zborih v Chalcedoau,') 
Epbesu,*) Nicaejt*} in Carigrada*) 

Zapisnik cerkvenega zbora so podpisali: ^IfeVtas sanctae eccUstae 
AquiUglensis episcopus, Laurentius prcsbyter aposloHcae sediš 
Ugalus. Marcianus episcopus s. eccJesiae OpUerginae,^) Leonianus 
episcopus s. eccUsiae TSbomiensis,*) Petrus ') episcopus s. ecclesiae 
Allinatis*) Vindemius episcopus s. ecclesiae Cenetensis*) VirgiHus 
episcopus s. ecclesiae Patavinae,'") yoannes episcopus s. ecclesiae 
Celefanae,") Clarissimus episcopus s. ecclesiae Concordiensis , 

') KI Jc bil Icu 451. 

■) Leu 431. 

^ Leta 32S. 

') Leu 3SI. — Kar se (Ide obfiMga oerkvtnega ibora v Carigradu leta SS3. 
ki ie obttodil ,tr) poglavja*, ae v tem taplsnlku ksr 6510 nU ne omaOB- En dokas 
veC, da Je npUnlk ponar^en. 

') Opitergium (aedaj Oderso) |e bil na B«ne&kcm od Trevlaa proti (taram- 
Tsbodu. 

*| Ttbuniin aU Tcurnia je bila lu tleh sedanjega Koroškega t tistem kraJu, 
lOcr dudanes stoji va« St. Peter im HoU ne d«lc£ od pitala. 2e Plinlu.t (Nat. 
Ust., UI, 24. 146} )d F« Ptolcmacus (Gcogr., II, t. 13, 3 8} ooteiOaU to meato. Tu Je 
bila fikoAJa i« proU koncu starega veka v dobi sv. Severina. Cfr. Letopi.i Mat. Slov. 
n leto 1897, atr. 27—29- 

'j Ra^kolnUkega ikoTa Petra ooieiOa tudi papet Gregor v arojcm piarau 
ia ]«ia S». lgl.it. 111.) 

*) Aldatim (sedal Altino) ie od Benetek proti severa. 

^ Ecclesia Ceneten.n iit je bila v CeaedL Tako ae iot« scdaJ majbcii 
kr^ med Bclitinom m Trcvisnm bliiu mtNla Vlttorlo. V prq|fti^lh taslh |b bita 
Cenada rc<la \n toamcnitiu&i. Grški pi.-ulelj .Vgathiaa Jo omenja ▼ svpji igodovtol 
(U, C. 3: .... t: Ktvn« -^ Rti.iv'). - I{ut«M (Mon. ecd AquiL, col. 2a9) ter la 
njim Kaadler (Cod, dipl. Istr.) ia pa Monticolo (Cronacbe Vcaei^ 7. op &' mislijo, 
da ^ piaava ,Ccascnsls* boUa od .Cencteasis' ter menijo, da Je bila dotifaa Uo- 
fi|a aa nekem malem otoku blliu Rovinja, ki se Jc nekduj ical .Cissa*. Po mojib 
mialih gre prednost ptsavl jCenelonsiB*. - Nikakor ne monm pritrditi tistim, ki 
Ueq)o to AkoHJo v Slakn na Hrva&kcm iMG. SS. rcr. Uagob., 610) aU pa v Setaai 
sa Krasu (Ciaanoni, PsuUnus II, Patr. v. AquUeU, 38, op.). 

"} PatavltuB, Patavina lubs, neda) Padova aa Bcncfikcia. 

") Celje na Južnem Štajenkem. — Vir, ki nam Jc obranil Ime Gal)skega Akob 
Irana, je ponarejeu. Ce pa pomitdimo. da so nekateri drugI ftko^a, U so v rcfeaera 
viru naiieii, okoli leta 579. v resnici iivell, kar ae di is dnigUi igodovinsklh do- 
konentov dokanU, bi smeli domnevati, da tudi ime ceUsk^a Akofa Ivana najbrlc 
ai limitUcao. Prej ko ne Je kompilaior zapisnika o gradeAkl sinodi vicl imena 
naitetlh fikofov ii kakeiia pravega, okoli leu 579. .tpiuBega vira, ki pa se Je poiaele 
lagnblL Kakor se vmU, so vladali v Olejl v Aeatem atolegu fiko^e. Ker p« Jc prav 
vaijctno, da so okoU Ida 579. po ceUski okolici raiaaJali Ob«i in Slovotci, lato al 
labko B^Unio, da je ceUAl ikof Iran le prod prihodom »ovratnikov, moiebjtl te 
lea 56S tapustil svo)o stolloo ter otekel na otok Gradet, kjer so ae takrat cbirali 
beguni tudi li dragih krajev. Kavno to bi smeli trditi o ikofu VlgiliJu, ki Je imel 



Patricius episcopus s. eccUniae Emonensis,') Adrianus episcopus 
s. čcclesiae Polensts,^) itajtrenttus episcopus s. ecclesiae ^uUensis, ') 
Severus episcopus s. eccleslae IViestlnae.*) Soladus episcopus s. eccle- 
siae VeronensiSf^} ^oannes episcopus s. ecclesiae Parentinae,*) 
Aaron episcopus s. ecclesiae AeoriciensisJ) Alarcianus presbyter 
locum /aciens viri beatissimi /ngenuini episcopi s. ecclesiae se- 
cundae Rhetiae,^) Agneltus episcopus s. ecclesiae Tridcntinae*) 
Pigilius episcopus s. ecclesiae Scaravensis '") superveniens in sancta 
synodo,Laurentius pr€sbyter superveniens in sancta synodo locum 
/aciens viri beatissimi Fonteii episcopi s. ecclesiae Feltrittae,"} 
Marcianus episcopus s. ecclesiae Petenatis **) superveniens in 
sancta sinodo." 

Dalje so na zapisniku njivedeoa imena naslednjih presbiterov: 
„LaureDtius, Emarus, Sergius, Dorotbeus, Laurenlius, Atbi&us, Leo, Mar- 
cianus, Sevcrinus, Lucillus, Castus in Provincialis." 

^Imperante domino nostro serenissimo Tiberio Constantino 
augusto. anno tmperii efus V. eodem consule, sub die ///. nona- 
rum Novembrium, indictione tertia decima.' 

[Daoduii Chrt)n„ lib. VI. c i, pars 13 (Muraton, Script rer. luU 
XII, 98], — Ughelli, lulia lacn (ed. i65}X V, 34.— Rubeis, Moo. 
eccl. Aquil., col. 237. — Manti, Cooc. colU IX, 933. — Kandler, 
Codice dipl. (lir, «d a. 579.] 

SToJ »edcl v panonski Scarabani^i (v sedanjem ^pronju na Ogrskem), in kateri 
Je tudi omcitJcn v upisniku limiAl|cnc sinode na Cradctu. Takib begunov Je tilt) 
takrat velika oa ohatUi Jadranske^ morja. Znano nam jc, da J« neki Ivan, ki Je 
priM la PaaonUc bil posuvllcn la dkofa na gradu .Novas' ac daloC od Kopra. 
(Gl. it. 137 I 

*) Emona, sedaj Novignd <CUtanuora) v Istri. DotiCne$a ftkofa pona tudi 
Paulus diaconus (Hlst. Langob., III, 36.) 

^ Seda) Puli v [stri. 

^ (ulitun Carnicum, Bctb^ Zugtio pri Tolmeou v KarnUL 

^ Sedaj Trsu 

*) Sed>J Verona na BencAkcm. 

*) Sei^j PorcC v Isin. 

*) Kie Je bila .Avoriclensls (AvoncleBsIai ecdosia*, nJ mana. Ne idl m od 
prav, da bi pni IzraK nadomesillf i beaedo rAguntinea^* ter iidcali dotiCao oerttar 
pri IJcnzu na Tirolske«. Prqj bi ameli mislili, <ta .Avoricten.KiH* stctJi namesio 
^olcnsis* ali ,Acilen.<tiH*, kar bi ponK^Jalo »kol^o v Asolu na Beaeikein- <G)«] 
tudi fit. 102.) 

*) Ecdcsla »ecuDdae Rhetiae ai drufta, kakor sSbenska cerkev pri Brisenu 
■a TtrolakMD. Cl. tudi A. 103., kj«r Je omeiOm uObrte Isti Akof ,tngenulnus, 
iplMopus atnetne eodcriae SaUoneasls*. 

") Trident na Jutocm Tirolskem. 

**) Scaravensis (Scaravadensls) eodesla Je bila ▼ nekdanjem panonskem mestu, 
Scarabantia imenovanem <BcdaJ ^prooj). 

") Feltiia (eed^ Fdtrcl poleg r«ke Plave na BencUcra. 
*^ Se<m Pifca (Pedena) v Utri. 



I 




Primeria) tudi izpiske iz raznih drugib virov: 
Cronica de singulis patriarchis Nove A<iuileie (Montirolo, Cto- 
nache Veneziane, 1. p. ^ — 8): .Tenappribut Tylteni Contiantini augusti P- ^ 
Hcliu patriarcba Aquileientii In Gradenil cutro ccctcitam »anct^ Eufcmi^ 
fabricari prcccpit, ibit^uc ijmoduni congrcgavit. in qua ■vnodo quicqutd de 
CalcedonetiM concilio dubitabaiur, pului ilubicute. confirniatuin esi, ibique 
8ta(mt, ^clctiacn GrudeDsem caput et tneUopoiim totiuf pro*inci<j Hittrt- 
cntium et Venctiaruni, cuiu> Venec<4; terminui a Pannonia usque ad Adam 
fluvium proteUiur,') |i (piMolanique pro hit itatutii acccpit a b<aiiutmo p. 6. 
papa Pelagio, cotucniicoiibus unitenis eptscopis iam dicuruua provinci- 
aram . . .* 

„Cui (k. Probino) succedeni oiecnoraiu« Hclyai pairiarcha, hec qu( 
aupra icripla luni ordinavit, ct iam dicia corpora sinctorum (se. corpora 
sanctorum mart/rum Hilari et Taciani et rcliquoram} in miro ordme lo- 
cavit, domumque libi ■ fundamentii fabricari precepit. aucrent in || s vnodo ?■ 7. 
aupra itatuta: kansiimi frsirca. interrenieniibui mslit nostris cotlidie hoiitlc 
p«rp<timur tiagellum; ct iaro pridero sb Atila Unorum rcgc Aquileia civitss 
nostra funditus dettructa eit, et potica Goihorum incettu ct cfterorura 
batbarorum cauala, vix aipirani, scd ct nune Longobardorum ncfan^lf 
gemi* Aagclla fuitinere non potest; quaproptcr dignuni ducit manauctudo 
nostra, ai vcstr^ placct lanciitati, in hoc caitro Gfa.lenai noitram contirmare 
mciropolim. quD dieto omnibus placuii episcopii. ct facto libcllo statut^ 
iu<;, id ett de mcmorata Calcidonenfi sriiodo ei de hac ipia sede, «ub<er 
inanibu* auia conscripierunt, id «1 primus Heliai patriarcha, id «st deinde 
Marcianut cpiscopui lanctt; ^clcaif Opcicrgine. Lconianui cpiscopus Tybor- 
aicntif, PcRUf epiacopui AUinaiia. Vindccaius epiicopu« Cessenai«, Bcrgultut 
cpiicopu* Patavinf ^cclcii^ loanne* cpiacopu* Ccleian^ Clarisiimua epi- 
acopua Concordientia, Palriciua cpitcopua Emonenui«, Adrianu* epitcopui 
PolensiB, Maienciui cpiscopus fulicniis. Severu* cpiscopus Terf{citinui. 
Solacius epiKopus Vcroncnsis. lohanncs cpiscopus Psrcniin^ ^clcsi^ Aaron 
cpiscopus Avonciensis. Ingenuus cpiscopus secunde Retif, Agnellus cpiscopus 
Tiideiitinus, Vrgilius || cpiscopus Scaravacicnsis, Fontegius cpiscopus Fcl- P- B- 
irensia, Marcianus cpiicopus Pctenatis, Laureniius presbiier, et Martinu* 
prcsbiicr, ■iquc Emerius prcsbiter provincialea. ct prcsbiterl cctcri, Um 
roctropoliiani quam et plebanij omnes isti suprascripb conteniierunt, et 
omnia in codem Idcd confifmaveruni.**i 

ChrooicoR Gradense (Moniicolo, Cronachc Vcneziane, I, 4S, 49): 
„Io eadem vero sinodo, quain supra memoravimus, quicquid de Catcedo- p- 48. 

■) C6r. Panll dlacosii Hi«. Langob., II, c. 14. 

*) Piuiclj lo kronike Je imel pač, kakor se kaie, lapinik nmiiUeoe grade^ke 
Binode pred HcboJ, vendar Je tu in tam po «voJe poMopaL VeC stvari Je Upu.stil, 
tako n. pr. večlao Imen navedeoib pmtnierov. Ime patjoranakeiia iUtola Virgilu' 
Je premenil v ,BerguUus* itd. 

12 



i 



nemi diibitabatur condlio, puUa itnbiguiuie, confirmaium cat, ibtquc aUtuit 
fccloiani GradenKin capui ct metropotim lotim provincie Hirttrieniiutn 
«t Vcneliarum, cuiu« Vcncli^ icfminut a Pannoniam u»que ad Adam tlu- 
Tiaro protclanir, epistolamqu« pro hia statutia accepcrunt a beatiuimo papa 
Pelhgio, coniencientibus univeriia epiicopii iamdictanim provinciarotn " 

Ly. 49. iiCui (se. ProbinoJ auccendei raerooralua Helias patrmrcha, hcc quc 

■upiutcripta aunt ordinavii; e[ iatn dicU corpora aancToton] ibi mtro modo 
O^avil domumquc aibi a fundamcntti fabricarc precepti, asMrena in synodo 
supra iiaiiiio: karinimi fratr«, mtervenicntibus mali* noiiria cotcidie boalilc 
pcrpetimuf flagetlum, ei iam pridem ab Atila Ungarorum T<^e Aquilctk 
civiua noatra funditui deitructa eat, ct poitea Goihorum ioccnu et ccte- 
rorum barbarorum cataau tik aapirat. >ed nune Longobardorum ioTande 
geniis llagctla suitincrc non poicst; quaproptcf dignum ducii roansuetudo 
DOftra, ai rtsv^ placec sanctiiaii, in hoc caatro Gradense noitram confir- 
mare meiropolim. qiiod dictum omnibus placuit cpiacopii, et facto libdlo 
itatuif luif, id eit de mcmorata Calcedonenil tynodo, et do hac ipu sede 
ct omnium aupradictorum iiiptcr manibua auia conacripscruni, id eat pnmua 
Heliaa palriarcha, deinde Marccllui') epiacopus sanc(Q fcdesif Opitergine, 
Leonianui epiicopus Tvborniensis, Petrus episcopui Allinatii, Vindemtua 
cptscopus Ceasensit, Bcrgullui episcopua Palarinf <{CclejiQ, Jobanncs epi- 
acopua Ccleten^ ClariMimui cpiacopua Concordiengia, Psuiciui cpiacopui 
Emonetisis, Adfianu« episcopui Poicniis, Maicncius cpiKopus lulicaaia. 
Severna episcopu* Tcrgeatinf ^cdeti^ Solacius epUcopui Veronensia, Jo- 
hannet epiacopus Parentinc ^cclesi^ Aaron epiuopua Avoncienaii, Ingenuiia 
epiacopus iccunde Rcciq, AgncUua episcopui Tridentine ^cclesi^, Vigiliua 
episcopui Scaravsciensii, Fonieius episcopui Fcltreniis, Marcianui episcopui 
Petenatti. Laurenciua presbiter ^t Mahnus presbitcr atque Emerius preabiter 
provinciaUa et ceteri presbiieri ram metfopolUani quamque ei plet>ani; omnet 
isti suprascripii conicncieruni, ci omnia in codem loco con&rmaveruni.*') 
^62. lohannis diaconi Chronicon Venetum (Moniicolo, Cronache Ve- 

netiane, I, 6t. 70, 71I; ,.. , in quo etiam loco (se. in Gradenai caatro) 
post paucum tempus Helyai, egregiui patriarcha, qiii tertiui post Pautum 
regcndsm susccpit ecclesiam, ex conscniu beatissimi pspe Pclagii, facta 
•jmodo vigioli epiicoporum, caodcm Gradcnscra urbem lorius Venecic 
nMtropolyin essc instiluii.* 

.... eidem ecciesie (ic. Gradensi) sacerdoi Helyaa preficitur, qui hcc 

\p, 70. <i^^ auper scripta sunt ordinarit, domun;ique tibi s fundamcntia edifieavlt 
ct iam dieta corpora sanctorum miro modo collocarii, asserens in svnodo 
supra aiatulum: kariisimi fratres. inicrvenieniibus malia nostris, cottidie 
bostile perpetimur DageUum; et iam pridem ab Atila Unorum rege Aqui- 



* 



: 



I) ZapiiDilc gradeike sinod« in pa Oonica de siajt. patr. imata ime Uarciaaus 
ne pa Marcellus. 

'J To>e akonj doslorno prepisano i* .Ctonica de siog. palr. Nore AqnUtle*. 




Icgia civitu noftrm funditus distrucTa cst ct poitea Gotborum incenu et 
ceterorum barbarorum caiMis, vii ■■pirani: itd et nune Langobardonini 
inftndc gcntis Hagella auiiiacrc Don potcii; <]uaproptcr dignum ducit msn- 
auetudo noiira, si Teatre plaeet aanctilait, in bunc catirutu Gradensera 
noatrarei confirniire metropotvin. quo dieto omnibua placuit epUcopia, et 
facto libelto itaiuie aue, id ca( de memoraio Calcedonense aynodo el de 
ac ipaa »cde. aubicr manibu* aui> conKripscruni, id cst pfiniui Hclyaa pa- 
triarcha, deinde Marcianui epiacopus aancte ecdeiie Opeterginc, Leonianu* 
cpiscopua TybomieniU, Peirus epiicopus Altinaiia, Vindemiui episcopus 
Cessenais, Befgullus cpiacopus Paiavine eccleiie, lohannci cpiscopus Cckianc, 
Clariuimui cpiscopus Concordicniis. Patrieius cpisfopua Enionensia, Adri- 
anus cpiscopus Polensis, MaKcntius epitcopui Kilicnsis, Scverus epiicopus 
Tergeatine ecclesie, Solatius cpiscopus Veronensis, lohannca cpiscopus Pa- 
rentine ecclesie, Aarou cpiscopus Avoncicnsia, Ingenuus cpiscopus i| secunde p, n. 
Rccie, Agnellui cpiscopus Trideniine, Vigiliui cpiscopus Scaravacicnsi*, Fon- 
Icgiua cpiscopus Feltrensii. Msrtianus cpiscopus Petcnatis. Laurentius prcs> 
bjrtcr ct Marinua presbvter atquc Emcrius preab}(ier provincisica, et cctcri 
preabjrteri tam meiropoliiani quaniquc ct plebani; omncs isti suprascripii 
coDsenlienint ct omnia in codcm loco confinnaTerunt." 

Chronicon patr. Aquil. prtinum(Rubeis, Mon. eccl.Aquil., App.p.^j: 
.Tunc Heliaa ab errore fcvocatus,') de praedicti papae Pelagii conscnsu, 
vigtnti cpiscoporum s^noduni conrocavit, et Gradensem insularo, quac ut 
praedicitur, Nota Aquilegia appellata fuil, loliu« Venetiac instituti metro- 
polira." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubcts, I. c. p. 9): „Hic (»c Heli«*) 
de volunuie b. Pelagii papae kynodum W epiacoporum Tecit: et ibi de 
Toluntale praedicti Pelagii Gradensem eccteaiam. quae nova Aqutlcgia ut 
pracdiciura csl appellata fuii, toiiui Venetiac roetropolim ordinavii." 

Daoduli Chronicon, lib. VI, c, 1, pars 10 (Muratori ScripL rer. tuL, 
XII, 98}; , . . . consultu ct dccreto Pelagii papae II cpiscoporuin concillum 
celebravtt (se Heiiiu) in ipsa ecclesia sanciae Euphcmiac, quain, franslata 
Mde, totius Venetiae et Istriae meiropolim auctoriuie papali de voluniate 
l^odi inslitucndam proposutt, prout cx infnscripUe constitutionis tenorc, 
quan>, ut nasccntis ccctciiac dignitas apud posteroi roctnorabilis habeatur, 
sicut in auiheniici* ct vetusiissimia codicibus rcpcriniut, singulanter deicri- 
bemua." — (Potem sledi linodio lapitoik.) 

■) U pisarn papci« PdigUa IL do gradejtkega patriarha MftlUa >e niTldao 
(tf. tt 93. 73 ta 94), da Je bi) ta Ae leta M&. vdan nukolniitvu. NI lum atUDO, da bi 
faU kd«] preklical svo>o amoto. 



_J 



št. 86. 

Neverjetno.') 

(579, dne 3. novembra.) 

V tistem &ISU je patriarh Helija, kateremu so ludi pritrdili prj 
(gradeiki) sinodi navzoči žkof)e, duhovščina in ljudstvo, uredil ali pa 
oa novo ustanovil Žcstnajst škofij po Furlaniji, Istri, Dalmaciji io Be- 
ne&kem, tako n, pr. na Krku, v Osoru in Pičnu. Na Benelkem je 
osnoval £est žkofij ter ukazal, da naj v vsaki fikofiji duhovSfina io 
ljudstvo volita 6kofc, kakor je to ie določil papež Benedikt I. in po- 
trdil s posebnim pismom. Beneški do2d naj za vedne iase ima po leb 
ikolijah pravico investilure in inironizacije. 

ChrODtcon Uradcnse po Cod. G. III, to t knjižnici patriarhalnega 
seminarja v Benetkah (Monticoln, Cronache Venesiane, I, 43): .tunc Heliat 
pairiarcha egregiui curo omni illa episcoporum tnultiltidlne se deri et po- 
puli collaudalione ordinavit et contliluil ei de novo crcxit XVI cpiscopatus 
tam ioter partcs loči Forolulicntium nec non et Hiimc ei Dalmarie regione«, 
videlicet Veglensem, in Apsaro, \n Paihena, quam in Venetiaruin partibui. 
in hac quiJ<ro regione Venetiarnm ■cx cpUcopatut fieri intcituit, quoru(n 
•ase clcctione* uoiuKuiucquc parochie*) clero et populo commitcns ui pas 
et unirersalis uniias deri et populi pcthcnitcr aervarciuf et contentaretur 
de tuis dectis, queroadinodutn a bcato Benedicio pnmo papa sanctitutn 
fucrai nec non cx pri*ilegii scripto per eundcm erat conTirmatuni; porro 
duci Vcncto inresiiiionein et introniulionem pcrpetuo concessiL" 

Chronicon Gradense po Cod. Val, Urb. 440 (Moniicolo, p. 4^): 
„tunc Helias, cgrcgius patriarchii, curo omni illa muliirudine episcoporum 
ac deri et populi colbudatione ofdmavtl ledecim eplscopatus inier Foro- 
gulcniium nec non e! Hys(ric sive Dalmatiac partca, videlicet in Vcgla, in 
Apiaro, in Pathcna ; in Vcnciia auicm scx cpiscopaius ficri conaiiiuii, quorum 
eleciionca uniuicuiutque parrocbic clero et populo conimitiens, »cul a bealo 
Benedicto tančic Romanc ledii antiitite fuerat Mnccitum, nec noit M pri- 
Ttlegit acripto contirmaiucn. duci invciticioncm concetiit." 
i p. 13. Cbronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, 13, 14): ^Per 

hoc linodale concilium, curn conlaudatione deficorum, cum lociua per paitea 
p' 14. populi a Verona utquc ad Panonie finem et in totum Forogulentium || 
•ive Hfiirie partis cum Pola et Parentina civitatibui et in capite Sdavanic, 
quod esi civiiatcs nomine Peihcna, alie Vegla, tercia Abtaro, conatilult et 
ordinavit dominui Helias Gradensem pairiarcha per tote iiiorum provinci« 



') Navedel bi lahko reC razlogov, u katerih bt ae moglo sklepati, da Je to, 
kar nam kronike o teh Kaderah pripovedi^^jo, vedaoBU lamt&ljcno la Mreaaifitio, 
ali pa vs^ ocrerjetao. 

■) Prav a piav ,^iiacopatua*. 



decero et aex episcoporun). In Veaeiia autem conitituit iex episcoporucn 
ticfi. Dux conceuit investilionem, poputo autem Icctionera," ') (Potem na- 
iuv« ikofije po Bcnciicem. katere je bM\i luiaDoril patriath Helija.) 



Št 87, 
680.*) 

Obrski kakan Bajaa je v tem letu k (bizantinskemu) cesarju Ti- 
beriju poslal Targitija. kateri naj bi od njega (od cesarja) zahteval vsako- 
leten davek v znesku S0.0OO denarjev (.vsius^iridv'').*) Nato je prelomil po- 
godbo, katero je bil sklenil z reČcnim cesarjem v zadetku njegove vlade,*} 
fiel z vso svojo vojsko k Sari ter se utaboril med Sirmijem in Singi- 
dunom*). Da bi se bil mogel polastiti Slrmija, je hotel napraviti most 
Jez Savo.*) Vendar se je bal bizantinske posadke v Singidunu, katera 
je bila jako vajena gibati se z ladjami po rekah. 

Bajan se je napotil z vsemi svojimi peSci čez Sremski otok ') ter 
pri&el do Save. Ko so to opazili Bizantinci, kt so bivali po ondolnih 
mestih, so bili močno prestrašeni. Sethus, poveljnik v Singidunu, j« h 
kakanu poslal poslance, kateri naj bi ga vpra&ali, kaj namcrjava, da 
je priSel do Save, ko sta se vendar med njim in Bizantinci sklenila 
mir in prijateljstvo. Tudi naj mu rekd, da mu (kakanu) ne pripusti, da 



■> To J« .electiODcm*. 

*) Obri so se polastili Sinnlja le prav malo pn^ (i**-^ ~v»; ^s^u^tcu iiKfJi'), 
kakor >c povtal Mavrifll blxanUnski cesar. (ThcophjIakioA, 1, c 3.) — Te^^ prednik 
Tiberi) Je umrl scscca avgusta leu >S2. (Tlieopbanb Chrosonr. ed. Boor, I, p. eS3.) 
— Iran Ij Epbc&a (VI, c 32, p, 363) trdi, da bo Ot>ri dve letj oUcBali raeaio SlrmU: 
afcll so torej t oMcgaiOcni leta sso. Na Mkem drugem mesiu pravi Istt pl3at«Q 
(VI. C 2*, p 2SS', ds M> ObrI poMiavill mont £ex ,Donavo*, da bi oblegali Slrm^ 
v vc^em letu Tiber^evet;! vlaJai^a, tedaj Ivta &HD. 

') Beseda nomiama loafi podobo in napW lu kakem denarju, dostikrat pa 
mdl denar. Ta beseda putnenja v gr^ai refkrat to, kar lail&sU liras ,solldua*. 
Nonitma je lahko zlat denjtr ali pa tudi srcbm. 

*) Povedali smo te, da Je bJEantlnskl cc«wr JustlR ti. IcU 575 pcMUvtI 71beri)a 
a sovladaria. Ko ic Justin leta 678. umrl, Je postal Tlt>crlj umovladar. T^ia leta 
Je Tiberij s kakanon sklenil mir In prUateIjMvo. Primerjaj il 82. 

'j Slrmiuin nam jo Ifikaii v sedutjcm Sremu pri mestu Mitrovici- Slngldunua 
ie MdaaJi Beligrad. 

*} Ivan It Kphe» nam pripoveduje, da Je cerar Justin II. poslal Uajaou me- 
hanikov in tckarjev, fcalcri naj U mu naredili pala^ in kopel. Ko »o to i/vriili, 
•O IkMeJt iti v svojo domovino. A kakan Je scd«) pokatal, ta kak namen Jih Je 
pombovaL Prisili) jih je, da so mu morali napraviti most £ez .Donavo'. Potem so 
Obfi zahtevali od ceaarja, da naj Jim dJi mesto .SirmiJ, katero je ob reCeni (i) reki, 
ker dragaCe bodo pustošili njegovo drlavo. Ker Jim cesar ni tega dovolil, >o posta- 
vUl So en mo« 6ti reko. (VI, c. 24, p. 2S4, 3SS.) 

') Sremski otok Je ledBi^i Srcm, kije oa treh .Mraneb omejen od rek, namreC 
od Save, Donave in Drave. 



bi brez cesarjevega dovoljenja napravil most čez reko. Kakan je nato 
odgovoril, da ne misli sestavili mostu zato, da bi Bizantinccm škodoval, 
temai zato, da bi s« napotil nad Slovine. Ako bi ^I 6cs Savo ler 
prehodil potem bizantinsko zemljo, bi prestopil Donavo na tistem mestu, 
kjer ima bizantinski cesar mnogo ladij pripravljenih za prehod. Tako 
je že prej '} postopal na korist bizantinskemu cusarju ter pri lej pri- 
loinostl osvobodil in podaril Bizantincem mnogo tisoi bizantinskih 
ujetnikov, katere so Slovani gnali v sužnosL Rekel je, da so se mu 
Slovčni zamerili, ker nočejo plačevati davka, katerega jim je bil na- 
ložil, in ker niso sprejeli obrskib poslancev, katere je bil k njim poslal.*) 
To je tedaj vzrok, da je prišel k Savi. Nato ukaŽe, da bi Sethus sprejel ^ 
njegove poslane« ter jih poslal k cesarju, od katerega bi zahtevali, da ' 
naj pripravi ladje, katere bi rabil (kakan) pri prehodu Čez Donavo, 
kadar bi hotel iti nad Slovčnc. Zatrdil je, da je voljan priseči pri tem, 
kar je Obrom in Bizantincem najsvetejše, da ne misli narediti Bizantinoein 
in mestu Sirmiju nobene Žkode in da je hotel most napraviti samo zato, j 
da bi se napotil nad Slovčne. 

Vse to se ni zdelo verjetno niti Scthu, nilt Bizantincem, ki sol 
bivali v Singidunu. Tudi so vedeli, da niso zadosti pripravljeni, ker 
so imeli le malo vojakov in tudi oe zadosti brzih ladij, kajti ta nastop I 
(Obrov) se je izvršil nanagloma in nepričakovano. Ob enem je začel] 
kakan žugati in prisegati, da se ravna po mirovnih pogodbah, skle- 
njenih med njim in Bizaniinci, in ker gre le nad Slov^e, ki so so- 
vražniki njegovi in Bizantincev, hoče tudi narediti most. Nato je Se 
grozil, da bi takoj pogodba prenehala ter bi začel vojsko z Bizantinci, 
ako bi se kdo predrznil streljati na tiste, ki bi postavljali most. 

Nato so Bizantinci, ki so bivali v Singidunu, zahtevali od Bajua, 
da naj priseže, da v resnici ne namerjava nobenega napada na bizao*. 
tiosko zemljo. Bajan je prisegel najprej po obrskem, potem pa po krščan- 
skem načinu. Nato je Seibus poslat obrske poslance v Carigrad k cesarju. 
Tiberiju. Kakan je med tem časom postavil most čez Savo ter hoteli 
izvršili svoj namen prej, kakor bi mu mogel cesar delati kake zapreke. 

Ko 50 obrski poslanci prišli v kraljevsko mesto (v Carigrad), 
so zahtevali od cesarja, da bi dal kakanu in obrski vojski na razpo- 
laganje Udje, na katerih bi šli č«z Donavo nadSlovčnc. Ker se kakan 
zanaša na njegovo (cesarjevo) prijateljstvo, namerjava napravili most čez 
reko Savo, da bi potem uničil Slovčne, ki so sovražniki njemu (cesarju) 
in Obrom. Ko so obrski poslanci to naznanili cesarju, je ta izprcvidel 
lakoj kakanov naklep in namen. Ker se hoče polastiti mesu Sirmija, 



') Baju se }e ddal, da bote nekako po isti poti iti nad Stovine, kakor L &;s. 
Clel tt. 83. 

*) Leta 678. so Slovčni, kakor Je bilo fc povedano, Ac celo pobili obraka^ 
poataBCC. Gl^ it st. 



Si. 87. 



103 



nareja most, da bi prebivalci ne mogli (po reki) dobivati potrebnih 
U^ui ter bi vsied gladu morali njemu prepustiti mesto. 
^y Cesar se ni zanesel na mir, kateri je bil sklenjen z Obri; vendar 
ludi ni prcskrbel Sirmiju potrebnega živeža. Ne samo, da ni imel zadosti 
vojske, katero bi bil poslsl nad Obre, temni je sploh kar dlsto aH ni 
imel pri rokah, ker so imele vse njegove trume opraviti v perzijski 
! vojski po Armeniji in Mezopotamiji. Vendar se je delal, kakor da 1» 
'ae vedel, kaj kakan namerjava. Rekel jt", da sam misli napasil Slo- 
I V i n e , kateri so po bizantinski državi požgali mnogo krajev. Sedaj tudi 
. ni pravi £as, da bi se jih Obri lotili, ker Turki razsajajo okoli Cher- 
sona ') ter bi takoj zvedeli, ako bi (Obri) žli čez Donavo. Za sedaj naj 
počakajo ter drugikrat izvršb la napad. V kratkem času zve (oesarX 
kaj Turki namcrjavajo, ter potem to naznani kakanu.') Obrskerou po- 
slancu ni ostalo prikrito, da je bilo namenoma izmišljeno, kar je po- 
vedal cesar, ki je upal. da jim (Obrom) s Turki napravi strah. Kazal 
se je (obrski poslanec), da je istih misli, ter obljubil, da pregovori 
kakana od njegovega naklepa. Ta poslanec je namre£ vedno najbolj 
nagovarjal in izpodbujal kakana, da bi se vojskoval z Bizantinci. Ko 
je dobil mnogo darov, katere je zase zahteval, je zapustil kraljevsko 
mesto. Ko je potoval skozi Ilirijo v družbi nekaterih Biiantiocev, so ga 
ubili Slovani, ki so ukrat pustciili ondotno zemljo.*) 

Čez nekolika Časa je prifiel drug kakanov poslanec v Carigrad 
ter naznanil, da je most čez Savo že narejen. Bizanlinci ne morejo 
branili Hajanu, da bi ne oblegal Sirmija. Tudi jim ni mogoče pomagali 
mestu ali pa pripeljali ondolnim prebivalcem živeža. Najboljše je, da 
cesar ukaže svojim ljudem, da zapustč Sirmij, ter ga potem odstopi 
Obrom, ker ne kaže, da bi zarad te malenkosti začel vojsko s kakaoom. 
Cesar je obrskemu poslancu sicer odbil njegovo zahtevo, vendar 
1 so Obri kmalu potem dobili Sirmij v svojo oblast. Cesar namreč ni 
imel nobenih pravih Čet, da bi jih bil poslal Sirmiju na pomo£. 

Menandri Protectoris Fragment«, c, 63 — 66 (Hiiiorici graeci mi- 
ei. erf. Dimlorf, II, p, isi — i?')*) 



') Clitrson Je bilo meato na Krimskem polotoku 

*i Ivan ii KphcM (VI, c; 3i, p. 26t) pripovediue, da cesar Tiberij ni hotel 
pili Obrom mosu Sirmtja, psi pa Jih Je lelel odpraviti i rainlmi iigorori in 
baaii. SkriviJ Je poslal ludi poslance le I^insobardom in druKim narodom, da 
upadli Obrc od ladaj. 

') U tega sttvica Je ruvldno, da ao SlovinI ukrai nxsaJBll po Iliriji. Morebiti 
Je to iHti Buval, o katerem govori Ivan ix EpiMs« v svoji Cerkveni cgodovial. 
Glfi it. HS. 

*) Tu navajam le tiMe odstavke ii ofaraajenlb aplaov Mcaandn Proickiorja, 

v katcrili ttt Uloviti omeajijo. — KaxuD Menandra nara ludi Ivan \i Epbcsa (VI, 

i e. 34. 30, 31, 33 in 33. str. 354, Z<>1, 'ita in 7b3) pripoveduj*:, kako so se Obri 

poUulIi Sirm^a. Doiifni odlomki ^jcMlufeldajeveKa prevoda m> tudi natl.<^enl v 

^EkbUuku ZemaUskog arktva u Zagrebu, I, atr. 117— 12«. 



104 



St B7. 



p. 132. Ibtd. C. 63, p. taa — 113: , . . . lui ou^ }1£T9 rin;; t^{ *A^ap«#v o^»- 

■ni; -zd^fi 3ti t^? Stft^urvfj^ ittfiuš^uvo; t^bm, ^affTfy^e:a\ mata tiv £i9v «6- 

XaYftwv mI inf«*Tims; 3, ti 3t, tm ^3,iAšiM-rc{ t^f.vr^ ^t^abe n luti ftUa; 
ovitST^f a^M^ ■» -».al 'Pu|Utfst< 1^ TŠv Šalov ebftiUTS «ft?a|AJw, ^ SI >i- 

8Xw; te4 a^KfKKopCf- ou xaTa Tidji-afu-i ti }ii^;(awoiJievj; ffi; ^/a»8«i in^*f«um 
tV T^fP**! ^Xu< di Kvti 1kj.3^i;vut 7,idp4!v, ks'; iuticffns'j^v3; ;«v £^ n> 

fiOAJUi^ 'rnepšt TM *Pu(ji3uifi auT3XpaTcpo; I; ti^ i;»^?w :»»xs%rjia^c}ji'nuv. ToSto 

Ailtiuv iMpiiia^ ix T^; 'Poi|j.«uv vj); ^x\3^r,iiU 3e}su'iUii;u\wv j>aM^; oAOt; 
'Pui)utlsi; iitili^tm. -.Ov !i {i3p(sAai |jiv rwjt zfiii ou-cuv e^ ^»iXsiJ.J«i0V ^ evt- 
p. 123. "a/fti^ rr^vtuaOTa tAbj j| ;:apK 5^w wift' ČKasrsv Itoj iic' tjtšv xanan9ivar »al 
-^Sr^t; Si 'Afiifuv srs/ivra; xpš; avTuv avT;fr,99ai. Sti ttuzi \t ^tun k ^^ii 
£i»f, xal (1^ T6>w )cpi«^t< čcfMvn 3^a9&ai mtp' aureO -tšv li,b<n nsAr^settcvev; 
81' aiiTOJ i; TŠv jA-TonpiTOfa, «al a!-H|«ovta; Tiafajnevira! va^k Viv Hcrpiv avTii Ti 
EAsia Siasjfatei^id« }t,:'XAaVT( xaTi 2i*(/,a^,vuv. šij,'i'>£vi ti Tf-rfiv fj^civ ČTc[;iM; 
vin ve|i!^c[A^cu{ (te^oTM; ;:api Tt 'A3«p3K luil 'Pu|MCa(< $pxn;, u; mit^hf 
TTvi X5ni 'PuiJLafuf <! nara T^; ^^m xoaiw{ [Lr./vibiiuvs; ^>^^,v, «)./.' od 
T^ ToD £&vOL>; Tiov ^KAo^i^rdn ^^Jm t7]v flsupas ^Asito ^^3cs9a!. tafrca ou 
?asT3 {uv cGtg Z'^9(^ niT^t oStc t«; n Irf^fSiv: i$exti 'Pujuijsif. S{u«f S« oSrt 
leapamvHi tKavr^v Ijtkv so^vsi, TT^artuiTuv ic SUtuš/h mrei; «apšvT«v xa) 8p*- 
{uBuv -(tuv sc>.>.Av cpv ita^iffftjv, sia t^ iinnfmuf ta^T?;; i;aisvr,; Tt xai isp«9- 
icK^u; '^^^t^'"*!^ ^¥^ "^ ~'^ XaY3vsu 3ia:K()^iv a{i^a)iiv3'j xai Siatu^TJpaistfai, 
<i)f niTCf |«čv T«; 170; 'PufufGu; 9uvTt^i}uvx)( »itu t;«^ t4^ t^^4 i)(;A(int 
9mMi*M^ xaTX Si tA^ iauTcO t< xai 'l'u;Aau>tY mAijtluv £xAa^v*^v '/."f^ ^ 

p. 12S. Ibid. C 64 (p. i*i)'. «'0^ Jifnsijivbiv -zCn ^fs^^u^ tuv 'A3af'^^ ■'S ^ 

9cB9i}>0x, iu^ a:TC'>v;(o^ tsv auTsv^aTspa irapamu^^isat Ta; vsd; t^ Xarf>vM xai tI) 
9tp«Tti Tiiv *A^piitv ii Tin 'Irifti ita^v^^i-^bni ».»Ti SxA)^r,viuv, OappiOvTa -fip 
^!^ To» XaYa*M *? tt,* ^iaIt« ti;i auisO tt,-« -jUj^iri te e; tsv Sisv čpfi^sMt 
i»T9}uv xai 3cu/.t9&« Tob; xotv9u; tyfifziii <WT7J T£ x« 'Pm(u1uv Ikao^^vm; 
ixTpI'|i«i, TaOra ax3rf;t:>.3rvTuv (vA-^; |uv tš t«T;(t(pr,)Ut xai Tt,v Ivvsun t:0 Xff:fivw 
3iiY^w oaf«*; i ntTSKfiTup, u; n',v xiXcv t^ ££p^;jiiov e^iuTv ^ou^riuvs; If^il^ORS 
Tiiv -fJAupav a»xM'i^O;K 3^''''-š|Uva{ Ti;y twv 3cvx-pLauav ^nut*J'^v, ^ku; At(MJi i»- 

RmitfTuiTi '^ 'A^ip4->; clpi^v); Oappuv. azipuv Ji npatd;, sJts Aifio ^p"s; Tt[» 
'A^ifuv 3^n>a)w> ivTTr3;s^£vr,;, aAX* svit i>.t-f{mK £'au; ii::3E^/oun',; ai>Tu», sivn«* 
tOv aTpaT'JMTixwv xa-:ai.i-;(uv i; tiv rpi; Htfsa^ t:šXi;jhv Iv "Af^vj ts xm Tj 
|tin) Tiiiv t::t3imiv ivr;r^s>.r,iavwv. a=t^pccT::tt(T9 ii^dcv u^ cu Tivni,zxi ts JIcv- 
Ifufti-) tT)! XaYivb>. f;a;xi i>, ^:^u?ftai (tiv uu xjt:; tuitš 1x>.k^,vijv auTodc 



'yi4ff,Mt, ecA\k di; 'Pw;urwv e^mfortin Jr.s-^fTuiv oun elioi 3* t^ K[/,itf<«iu; 

■:x/jtuii 3E3&r,nv ali':uv, fllv lii 'l^rpav itzripaiuMn, ie5e(«Tw. du.>-i iin;x*^'» 

^v /piiio 2'jiv5«v ■prunsAoi To^^kuv || fcoi !r, usti t^ wi!« •&,■* l-c«iav ^;(OWv, p. 126. 
*x 5«i7r,v Jif,>.r,v EO<y,«tv Tli XT(iMf. taSia »1» IXafrs tsv tm-« 'A&3pwv cp*5- 
^«UT)p l^reiti^e; ■spb^ tsu fisnžiu; (rj/=£s).9t3iii-«, xai u« Vs* ds^ To6fnuv 
0M75i( T.fa^ii.\iitsit^ f&^r izlivi f,>.:r4s rf,; rsiKofa; ivt«^;. B»;i 8' cJ* nii- 

Tf.v T/.A.vp!4iiv av«iv i'.s3rl5vTa ;iiTi tw-< spsrijiMVTuv iX(Yuv 'Pidiuriiuv spi« ^lilv 



Št. 88. 



581. 



V (reljem letu po smrti oesaria Justina (11.) in vladanja zmago- 
vitega Tiberija'} se prokleio ljudstvo Slovanov napravi oa pot, prehodi 
vso Helado ter tesalslic in tra&ke pokrajine. Osvoji si mnogo mest \n 
trdnjav; pustoši, požiga, ropa in gosipodari po deželi ter biva v nji 
popolnoma svobodno in brez strahu kakor v svoji domačiji. To je 
trajalo iliri leta in sicer tako dolgo, dokler je imel cesar opravili s 
pcrzijansko vojsko, kajti postal je vse svoje trume na vzhod. Na ta 
način so dobili Slovani prosto roko v deželi, v njej bivali ter se po 
njej razširjal), dokler jih ni Bog pregnal. Pusto^li, požigali in plenili so 
prav tja do (Dolgega?) zidovja ter si z ropanjem pridobili vse oesaiieve 
ireds — mnogo lisoi - in tudi črede drugih. In glej! Do današnjega 
dnč, kateri je v letu 584., bivajo, posedajo in počivajo v rimskih (bizao- 
tiDskih) pokrajinah brez skrbi ia strahu ; pleneč, moreč in požigajoč 
BO obogateli ter imajo mnogo zlata, srebra, konjskih čred in orožja; 
roijskovanju so se priučili culo bolje kakor Riroljani IBizantinci). 

Ivan iz Ephesa, Cerkvena zgodovina, VI, c. 15. (Iz tinkega jezika 
ha netnlfino prevedel J. M, SchAnfeIder, itr. 155): „Son bem Volte bCT Štaben 
ittb tter ^ertKcniiifi, bie |tc in X^rAcitii anri^leten im brtittn jRegieniRgd' 
o^re \Ki frit^jcrlijtiMi &. Zibcriuff. 



*) Cesar Tiberij Je i>£cl kol samovladar vladati dnd 26. Mptemt^ra leta STS.: 
devet dal poisi^c. lo Jo dnd 4. oktobra, pa }« cesar Justin umrl ilvaa it F^**™. 
III, C 6; Tiiaophan. Chronofsr. ed. Boor, I, 219). TreU« leta TibenJuvesn Tladatila Je 
Hgalo od oktobra Aso. pa do oktobra &S1. Ker Je Bevajemo, da bi btli Slovani na 
almo pridrli na bitantliiKka tU, zato lahko trdimo, da se Jc InrAil tu omei^eoi naval 
leta MI. .Slovani no poiem ostali na tuji letnlji dtirl leta, ako ne dalj. V tistem £am, 
ko Je Ivan it F.ptic^ pisal uvojo ccrkvcso iftodovino, 10 Je leta &84., so ie bivalii 

U in polivali brci skrbi m tOraku po btuutlissklh pokrajinah. 




3m britlfii '^aiire iti ZoteS U£ Sta\\n9 !iv.^imi iiitb bcr 3Ie<|itrung 
1)e« flcgreid|cn ^ibmii« jog bad l>moIlitf((te Solt btc Sloren aai, burdfjp^ 
gonj {Mllae, bic tt}ef(altfd)cn uub tijracifc^rit '^rovin^i, nat)m nkU Stdbic 
unb ftaftcOc riii, mt^C"^«. Dcrbianntt, vlii^^mt ntib U^cTrfd^M bad fiasb 
unb iDot)nt< barin C|AI(j frči iiiib o^itc Jurd^t, mic in i<iitem rigenen. ^4 
baiUTle Dicr ^oitn lang iinb {o lniic|e ali bet fiaiiirr mil bcm ^iftririt^ 
bc^^itigt lUAi unb ade (einc ^rc na(^ bem Orient fc^ittlt. 3>abtiT(tr battttt 
fie im S^nbc jrcit« @))>tl bcRioiintcn cft uiib brnietcn fic^ balb bartn a\ti. 
bii (M<Mi fu (^iitciiiS) raatf. €it vctt)»rlcii, btanitun uiib jrianbcTlnt abet bil 
jtic 5ii6crcu aJiaucr, fo bnf« f« aHe toiftrlit^c« -tifcrbtit — rtitk lQii|tnb( 
tntb bic bcr Ucbrifteii nbnitden. Unb fift^! bi« Auf bcn tjeuligen 2a|p n>cld)<< 
bad 3<^^' 89f>') ifl, loo^iicii, fitfen unb rutitn jic tn bm rdniifdKn ^cviBjcH, 
ot)n( Sorgc unb gut^t, plflnbcmb, inocbcnb unb brcnudib, fwb rtii^ gt- 
luorbcit unb b(ri(«n C^olb unb €i(bcr, $ftrbe<$>K[bm niib eide &affen uib 
^bdi i(irlcvnl, ffricti ju jiltircn, m^liv ald bic 3[iJnttr." 

Johannis abbatis Biclarensis Chronica (MG. Auct. anl.. XI, ai6): 
„Apno V Tiberii, qui csi Leovegildi XIII aonut, *}... Sclavinoracn gena 
Illyricufn et Thraciai vasui * 

Št 89. 

Okoli 581, dne 27. oktobra.') 

Vsa (solunska) pokrajina je dne 26 oktobra praznovala, kakor }« 
bila navajena, praznik zmagovitega in domoljubnega mučcnika Deme- 
Irija. O polnotSi je nastal cgcnj v cerkvi sv. Alblofora (Zmagonosilca).') 
To se je hitro zvedelo po vsem mestu, in kmalu se je zbralo vse polno 
ljudi, po&ebno pa mladine, ki so potem ogenj pogasili. Kato je neki 
mož začel klicali, da so barbari pod mestnim zidom. Vsiod tega klica 
so vsi zapustili cerkev ler hiteli domov po orožje. Kmalu potem zapa- 
zijo pri cerkvi sv. muČenioe Matrone Kristofore*) množico barbarov, 
ki ni bila posebno velika, kajti oažteli so jih samo kakih 5000 moi; 

'] Ivan . u Epheui navaja v svoji imovini na nooKlh m*!>uh letnice po 
aldcsandrijHkcin IcioMc^u. Ako hoCcmo doblU dollCno letnico po Kr., <xttlcU iiaffl_ 
Je od tOcgivih Iclnk Atsvllo 311. 

*) ZahodnogoiovaJtl knU Uorigild .le vltdal od 56S-9S6. Trioajalo IMO^ 
tO^EOve^a tEospo§tvBje bilo $S1. Bcacdc ^nnao V TIberll* se, kar M IICc kronolo«^ 
ne ujemajo » 13 letom LeovlgUdonga vladanja. Prlf skovali bi, da bi stalo .aaao 
m Tlbcril*. ZaHtriD Iciu^ietja opata Ivana primerjaj tudi dotifao opaiko pod it. 83. 

') Tu opisani napad m je iivrjiil, kakor nam pistelj Joanniins nadškof solunski 
sam pravi, v nodi med 20- In 27. oktobrom. Vpratai\Jc je< katerega leta se Je to 
igodllo. Ker nam Je U drugih virov mano, da so S1ov£b) posebno okoU leia 501 
laasiO^' V Ualkanskcm polotoku, ai lahko mislimo, da Je takrat pn.4el pnd Soluaj 
Indl Usti oddelek Slovinov, o katerem govori onc^Jeai nadikof Joaones. 

*) Tako 90 imenovali vCasi sv- nuJcnika Dcmcnija. 

*) Praiaik sv. mufienicc Uatrooc Kiiiitororc m piainuje dni 15. marga. 



tu. 





vsi so bili, kar se tifc njih moči, izbrani in vajeni boja. Talto veli- 
kega mesu, (kakor je bil Uikrai Solun), ne bi bili barbari takoj napadli, 
ako ne bi bili nikdar (prej) pokazali svoje ido6 in drzno&ti itstim, kateri 
so se 2 njimi vojskovali. ') Ko je bilo proti jutro ler se je ie dan za- 
svetil, so mcSdani s svojimi oim\ z lidovj« zagledali nasprotnike. Ve* 
čina meičanov, katere sta podpirala Kristus m sv. Atbiofor, je sedaj 
stopita (z zidovja) doli, odprla vrata ter zunaj mesta udarila na sovrai- 
□ike. V kratkem času jih je od mestnega zidovja potisnila nazaj do 
cerkve treh sv. mu6enic, sv. Hione, sv. Irene in sv. Agape.*) 

Skoraj celi dan so se Solunjani vojskovali z nasprotniki Imeli 
so težavno stališče, ko so napadali in odbijali napade, ker pred seboj 
so imeli tako rekoč izbran cvet slovanskega naroda. Vendar so 
nazadnje z očividno pomočjo mučenikovo (sv. Oemeirija) tisti dan pre- 
gnali sovražnike, izmed katerih jih je ne malo bežalo na tisto stran, 
odkoder so priSli. Tako )e bil tedaj takrat končan ta nepričakovani io 
divji napad. 

MiracuU S. Demetrii mart.. c. 95 — 99 (Acta Sanctorum. Octob., 
lom. IV (cd. 1866), p. 138-139. 

Ibid, C. 9S, p. 13S: ,TeO %eiK'Mti»ov levteu imiI fi^esfAi^ |upnpo; A>;- 

I*""! it^tr ■ ■ ■" 

Ibid. C 98, p. I )8 : „H:ta xa4cf^iv hA -A ^eSuv tsC se^asjAlsu vasG t^; 
Xf9r:ofdpco t^i^j^; MzTf<^; t:).H&-jv ^af^3ptxv 0"^* "T*^ 1^^ S3/.X)l'» (3/f( 
fif =t>Tty.tXiiJwv mip' 1^ (Ao^Mhjca*) cfoSfov it dj bxit' 2« Ti ««i>ixn<^ 
■u SsavTa;, Mt cnirtipMie^i^ou; «&tst»,«vsti- s4 -.'ip *» o&tu; a&pia !t6>jt tij- 
AoMJTr, =pcai^v,Xc'r, (! yAi ^d]xr, x3t ti-ipcii Ttlrv tvT^STt kot' a{r:eu; crpm-jss^vbn 

siUu« <i3$>ii)tti» (£x^t T*f XfiizEi ijv, x3n tii ^,i *.v^i Ktfunru) ct xXt{- 
«n xsts?kMvTtf, lutl T^ ir!i).a{ ivsl^av^i;, l;u vr.t 9\mz\if.t,i ^po; čkiIvcu;, zii 

Ibid. C 99, p. 1 39 * iiKail 9r, (U/pi ireXXc4 Tfj; tv^f^ Rfffi^pi-Jijivuv ^(j^o- 
^pui cO.Ail).«;, vai '.hi Sihi^ii; xa^ ;i< t^inti l:nxii4v^i«f«v 9I t«3 lt».3^:^'j 
nfa:9^iir,^iii.i-Kt lak ii scrv^b; fsO tuv -x>.a2<h<wv Iftvouf ^b čt:A.kt9v gčv&c;, A; 

eX£-j»i>; urs^u^^grv, (Jiap ibi^am- luii 1» (tii rij; mti fr^-njjiiv^; icf«SsxiiitK*, 
xat 0t,^63c>; txii^|jif,< &&tu euviTCAJslh',* ..." 



'f Is lega stavka lahko akteparao, da ao SlovCnI le prej v£ui prUlI pred 
meato Solun. 

*) Prunik nr. rauCeatc Hione, Irene bi Agafa )fi doi 3. aprila. 



št 90. 



584,') poletja. 



Slovi^ni, katere je naSunUtI obrski kakan,*) so opustoiili večino 
bizantinske zemlje, pridrli trumomi do lako imenovanega Dolgega zi- 
dovja/) tu razsajali icr pobili mnogo ljudi. 0»ar je bil v strahu Icr 
je hotel obvarovati Dolgo zidovjc. Kar je imel vojaštva okoti sebe, 
C* je peljal iz Carigrada, kakor da bi hotel napravili v naglici veliko 
trdnjavo okoli mesta. Komenttol*) pa, kateremu je bilo izročeno vojafiko 
po%'cljnižtvo, je pri^l v Tracijo ter pregnal slovanske množice. Dospel 
je do reke Ergina,*) napadel Slovčne nepričakovano in z veliko močjo 
ter jih mnogo pobil. Zato je ces^r tega poveljnika takoj na novo poslal 
zoper sovražnike ter ga odlikoval na razne načine. Komcntiol je nato 
de T istem poletju zbral bizantinske čete, napotil se proti Drenopolju 
ter naletel na Ardagasia,*) ki je imel pod seboj veliko množico Slo- 
v£nov ler peljal s seboj mnogoštevilno četo ujetnikov in bogat plen. 
Ko je Komentiol v rcčcnvm mestu prenočil, je prišel drugi dan na vse 
zgodaj k trdnjavici Ansinu ') ter se z barbari hrabro bojeval Ti so bili 
premagani ter pregnani iz A-itike;') tudi je Ukrat bizantinska hrabrost 
napruvila ujetnikom vesel dan. Poveljnik je zapel zmago poveliČevaloo 
pesem ler (ondi) postavil spomenik. 

Theophylacti Simocattae Histortte. I, c. 7, § i — 6 (cd. C. de 
p.&2, gl. Boor, p. 53, 531; „ . , . t; lif tiIv l-».Krjr,v&i iOvo; isajijRv, nM %Mina 
Tr,; 'Piiiiudiirr y^; Jc:;ex£Šfetai, xai ':uiv Manfuv )ji/pi Takoijfii-nn tuj^uv, cji Siir- 

g 9. luvs;. iŽTi S'4^ -iirn Ksiumiaho^ odt. Aufu^v 7a^uip/,uri ^istuctsi ■»avi "a t^ 

') Tlicopbancs pripovedt^e to med dogodbami, katere ao se rrSite leta S84. 

*) BKaniloaki c«sar MavociJ Je monit obrskemu lukaau v poMfan! pogodU 
oblfubiti, da mu bode pliial v.sako leto po lOO.OOO ilatov, ae p> ^0.009, katere M 
n)esovi predniki d«Ja1i Obrom. Vukd tega kakan ni smel napadati grike lemDc. 
Ker "€ tedaj sam ni riorcI vojskovati, je prcfforpril Slovane, da ao leia &h4. udariti 
v Tračno. Ti Slovint niso bili lavisni od Obrov, paC pa njih dobri pr>j''>(*-'U' Ako 
bi bili podlolni Obrom. bt bil kakan prelomil 1 Blantinci sklenjeno pogodbo, ko 
bi bil poslal svoje podanike pustoSii biiaolinskc poknjinc, ter ItgvbU pravico do 
povedanega letnega davka, katerega Je dobival li Carigrada. 

*) Slovial ao veikrat pridrli do Dolgega ddotjj, tako n. pr. leta S51. hi &S9> 

*) Komentiol je bil biiantinaki poveljnik, ki m Je v Tračni vojakova! s 
Slov£ni, na Vzhodu pa a PeriL 

'} Reka Krtino« (sedaj Ergine) Je UU v Jnlni TraciJI ter seje iilivala v 
Hcbros (Rcda^ .Marica), 

*) Ardagast — RadogosI l>) 

") Ansinoa ali En'dBoa (?) Jo bila trdnjavica bliiu Drenopolja v TncUt. 

'} Pokrajina Astika je bita med Marmorakim in Cmim moriem. 



I 



Tir(4( ii:i «0 ouTGnpvufs; »u&t; x"P*^**»'i**U a««O.Mtow ital 'Pujuiical; i|ls«( 
Xa;iXf^tat t^f w ts5 Tpaaivrau H',» KSf« 'Pwii3£oc^ /^oiiivTjv || tve:t>.M f,-fe(u->{x( p. 53,1 

t)|v %Spu*E^iro>.iv foi^ Mtl vvnj^ivti '\fZr^iazi^ izv^j^a^i-m iiK^hi lKAXvr,>uv 

t6 81 m>>^(9v 7^jji,yxi T£ čk^^sto xacl c; ?u*(t,v c^uO-cito %» tt,; *AcTur.i^; ^^^^ S ^■ 

Pbotif in Tbeoph)'l«ctum sumtnaria (ibid. p. 4): . , . ■ ri.Mn',-;^ 

Theophaois Chronographia ad •. 6076 (^ 584) (rcc. C. de Boor, 
p. 154); , , . , i 5t Xa:^3Sv&; tt.v sEpi^^njv iu>.ft;xi 8i>.bi IsiMuJti. ii fip 2x>dcx- 
vAv Ww, nori rf,; t^p?*'^ i?w=Awi'c 9 tr»« soptffvsno ^/.pi "A^ Moinfaiv m> 

tiCTOf 31 iv 'Aifwnv7XiXu scpiirj/iv 'A5pr,'ira|i K>.il&T, -v.Xaaivwv juts a^juc- 

Aoutasii Chronographia tripertiu (Edit. C. de Boor, p. 155): 
,Sccundo impehi sui (te MauriC'i> anno . . . porro cHaganut Avarum pacem 
ioItctc fcstinabat; nam Sclavenorutn gcotcs contra Thraccn] arraavit. quae 
pcrvcnenint u*<]ue ad longoa muros multum facieoKs eicidium. att impe- 
rator palatii eductit fliilitiit et plebibtis e ctritale longoa muroi cuiiodiri 
pracccpit et Comenttolum diiccm ordinant et araiani contra barbaroa mislt, 
qui inspcrale io barbaroi rueni coptotas muliitudincs inicrfect hosquc pe- 
pulil. cum autem perreniitet Htdrianopolim, occurrit Andragasio muki. 
ludines Sciavenorum cum prucda d<icenli et in huoc inuens ct capiivilatem 
cripuit ci TicCoria inagna indutus cit." 

Historia miscella, lib. XVII (Migne, Patrologiae, Ser. lat.. XCV. p. 1001): 
„Anno lecunda imperii (ui (k. Mauricii) . . . Porro Chujamis Ararum paeero 
•ol<rere fcttiDabat. Nam Sclavmoram g«ate« contra Thraccm armavii, qui 

*> Praeiientum <i;p«twirwt) M je tvalo doslnjaiulro, katero Je povcUnUt 
KoaenUol dcbil od biuDtinskeKa ceMija Mavrična- fracsacntca so se tvali 
tlati vojaikt oddelki, ki no nprcmliali vladarja, iJcrbcli u qjCKovu varnost ter mu bili 
tako rcko£ redno pri rokab. Predstojnik teb oddellcov se Je tvil .ma^kstcr milttum 
pneaentum* ali pa ,inaKister praeaentis militUe*. 

, ') Cod Vaiic. ima ,'AmCvou*, v runih tekstih pa čltamo ,'Kv 



perTcnenint uique id longot muros mulcum fadentei cscidlitiD. At impe- 
rator paUlii cduciii mililiis ci plchibui a ciritate lonf^o* murof custotiiri 
prsecepit, et Comeniiolum ducecn oniinani. ct armani conira barbaros tnuit, 
qui es invpcfato in barbaro* nient, copioiat mulliludincs inierfecii, bosquc 
repulit. Čuta autcra perviniitet Adrianopolim, occurrit Andragasto rooltiludo 
Sclavinonim pracdam duccoti, et in bunc imicna, el captiTiutem eripuii. 
et vicioria nudaiua tu." 




Št 91. 

Med &82 JD S65. ') 

Domicijan, roctropolJt v mestu Melitcne,*) je bil svetovalec in 
tolaŽnik bizantinskega cesarja Mavridja v hudih bojih, katerih ti ni 
imel samo s Perzi, lemuž tudi z barbarskimi in divjimi narodi, ki so 
prifili s konca sveta, namreč z Obri in s slovanskimi rodovi, lu-^y 
tcri so od vseh strani obkolili cesarja. ^H 

Ivan iz Ephesa, Cerkvena zgodovina. V, c. 19. Iz airakega prevedel 
v nem£{iao dr. J. M Sch<)nfelder, itr. 310: .,{X>tz Stai^tt ilRauriciufl) &rnttl} 
f\6) mit t^m (mit ^omitian, '^ifc^ojDcn ^JNelilmcj, fetnem iiiui^cn Sertrduttn. 
ber i^m ii&lKr fianb at« Mt, — ftincnt 91a%tb«r un% Zriijlcrtn iea hartcn 
»R^ fd)n>nYii $tinifti(^iiiigni bcr Rrit^c. nid^t oDcin mil itm ^cibntf^n Stoltt 
bcr fierftfc^n Šlagti, {onbern aiic^ mit be» barbaiifc^eii unb ntlbtii 'J^olftrn 
bcrtr, bte cen bm arnijtn ber Srbe gttoninitii ti»ireR, ber fg. kvaren unb 
ben aitbttn ^i^rieni ber €Iaixn, bie bcii Aaifcr bon nllcR Sciien uDiringlnt" 

Št 92. 

585 ali pa 586. 

Papež Pelagij (l[.) pite Heliju in drugim istrskim Škofom 
l^Neliae aliisque episcopis vel uniuersis ftliis ecclesiae Histrlae 
partibus eortstitutis'] ter jim pravi, da jim ne poiilja tega pisma neko- 
liko pozno vsied slabe volje ali pa malomarnosti, lemu£ vsled časovnih 
razmer in sovrazniike sile. Jako obžaluje, da so sc lomili od cerkve. 
Ker je bilo sedaj vslod prizadevanja in truda cksarha in cesarskega 
kartularja Smaragda [^cxeeUentisstmi domrti Smaragdi exarchi et 
cHarlularii sacri palatU']*) sklenjeno premirje {„pacem nobis in- 
terim vel guietem donare dignatus esf\, se obrača do njih ter jih 
opominja, da bi se zopet zodinili s cerkvijo. 




') l.cn 593. Je ManiciJ pmtal oeaar; a letom BS5. Je pa Ivan b Epbesa J 
Bvojo cerkveno iRodoviao. 

*I UeltMie >c bilo ntc^o v vitiodni KapadoclJI, 
O O eksarbu Smaragdu glej pod M. 139- 




Potrebno se mu je zdelo, da jih a tem pismom izpodbuja, da bi 
se povrnili k materi cerkvi. Po&ilja jim dokaz o svoji pravi veri, da 
ne bodo dvomili o ojcj. 

Papei pravi, da uČi, ima in hoče s Čistjo vesljo do zadnje kaplje 
krvi braniti tisto vero, katero .so aposicljni u£ili in njih nasledniki 
neizpremenjcao ohranili. Nato nailcva razne cerkvene zbore, katerih 
sklepi so merodajni zanj in za vse krft^nstvo. Kdor bi u^l zoper sklepe 
dotiČnih cerkvenih zborov ali pa jih ne hotel priznavati, ga je treba 
izobčiti. Ako imajo (Helija in istrski fikofje> kake pomislike, ki vzne- 
mirjajo BJih vest, naj zberejo izmed sebe može, katere naj poftljejo k 
njemu (k papežu). Papež jim obeta, da jih rad sprejme ter jim d& po- 
trebnega zadoščenja. Kadar bi se hoteli vrniti, bi to storili brez kake 
ovire. 

Nato jih fie enkrat prosi in opominja, da bi ne ostali Se za naprej 
loieni od božje cerkve. Požilja jim tudi (ferentinskcga) fikofa Rcdempta 
in Kvodvultdeja. opau samostana velike c«rkve sv. Petra \„coepiscopum 
nostrum Redempium et QuoduuUdeum abbatem monasterii mal- 
oris basilicae beati Petri apostoli'], katera naj blagovolč dobro spre- 
jeti ter ju zopet odposlali z naznanilom, da so se zdruitU z rimsko 
_oerkvijo. 

Datum manjka.') — «£****"' "^ dUeetionemJ^ 

[Baroniui, Annal« ecclea. od a. 5S6, c. 39, — Msnai, Concil. 
coll.. IX, 891. — Gallicciolli, Opera S. Gregorii, IX, App. p. a6. — 
Migne, P«trol., Ser. I«., LXXII, 706. — MG, Epi«t. II, 44>- — Jaff « 
Reg. pont. Rom, it. 1054 (686).] 



Št 93. 
585 ali ps 586. 

Papež Pulagij (11) piSe Heliju in drugim istrskim Škofom 
{^Heliae vel aliis episcopis Histriae"] ter jim naznanja, da je prejel 
Djib pisanje. Ko ga je prebral, je bit jako žalosten, ker niso odgovorili 
na to, kar jim je pisal, in se tudi s sveto cerkvijo ne združili. Še celo 
tistim, katerim su izročili pisanje, so prepovedali, da se ne smejo pu- 

■) Rubeis (Mod. cccl. Aqull., col. 232, 333) dokanjc, da Je papel PelagiJ 11. 
poabJ to pismo <n obe oaaMiOi ogmskeinu Akofu Heliju leU SMS ali pa vsaj v 
nCetku leta &36. Vsa tri ^snu Je sestavil pomcjftt papct Gregor I., ki >« bil takrat 
Aa dljakoii, kar Je raivldno ii t>cscd Paula diacoaa (Mlsl. l.asftob., Ul, c, 30), a tudi 
U laraioT 1b sloga roCtaU) pisen. — Dijakom Gregor Jc bil dai! 4. oktobra IcMa 5S4. 
te v Carigradu (J>'!'^ ReK' P-^nt. Rom,, <d. 18S5, fit. 1053), pon^« Mje vrnil v Rim. 
LeU 686. Jc I« umrl ogmsltl Akof MelUa, kateremu Jc btlo to pLamo poslano. Rubeto 
dokas^Je^ da mir, o katerem govori papel v tem pismu, jc bil lc:a 5»5. Leto popr^ 
pa BO Langobardl prtUskall na Rimljan« Uko, da lem Ac cksarh nI moge] n)C 
pomagatL 



fi&itt ž njim (s papelem) v kak razgovor. Njih poslanci so izročili 
pismo kakor kak kapilular ali kak inlerdikt ter rekli, dk nimaju dru- 
gega ukaza, kakor to, da ga oddadu, kakor bi bili kaki pismonosci. 
V poslanem pismu niso dokazi (svetih) očetov navedeni na pravem 
mestu ter se ne nanajtajo na sedanje razmere. 

Papež pravi, da tega niso pisali iz zlobnosti in zvijačnosti, pač 
pa se vidi, da niso čiuli pisem, iz katerih so jemali svoje dokaze. 
Zato jih opominja, da bi prav kmalu preklicali zmoto, v katero so 
zabredli. 

Njih poslancem, katere so poslali v Rim, so se prečitale iz ko- 
deksov in starih knjig, ki so v arhivu apostolske stolioe [.e:tr cottl- 
cibus et ex anti{/uis po!ypticis') scrinii sartctae scdis apostoiictu"] 
nekatere stvari, iz katerih je razvidno, da se v njih ne nahaja nič ta- 
kega, kar so oni v svojem pismu navedli o treh poglavjih. Potrebno 
bi bilo, da bi (Helija in istrski ikofje) skrbno pregledali vse sinodalne 
spise [.epistolas synodales'] ter se prepričati, da niso trdili sveti 
očetje v svojih pismih o chalcedonski sinodi niČ drugega, kakor to, 
kar tudi zapoveduje sveta vera. Potem navaja papež v svojem pismu, 
kaj je pisal o chalcedonski sinodi papež Leon (1). Iz dotičnih stavkov 
lahko spoznajo, da je ta papež učil ravno to, kakor oo (Pclagij II.). 

Papež jih opominja, da naj bi se odrekli zmoti ter se združili s 
katoli&ko in apostolsko cerkvijo. Na sodnji dan se ne bodo mogli izgo- 
varjati. Takrat jim ne bodo mogli pomagali niti Teodor iz Mopsuestije, 
niti pisma Iba (iz Edesse). Večji greh je, ako je kdo razkolnik, kakor 
pa, če vslcd pritiska daruje maitkom. Prvi tiČI radovoljno v grehu, 
zadnji je pa gre&il, ker je bil prisiljen. 

Ako dvomijo o katerih vpraianjih, naj pošljejo v Rim zaupne 
osebe, da se pomenijo ž njim (s papežem). Zastran tega je (papež) že 
govoril z eksarhom Smaragdom. Ako se jim pa zdi v Rim predaleč, 
naj bo shod v Ravenni, kamor hoče (papež) poslati svoje zastopnike. 

Datum manjka.*) — ,Dileetionis vestrae per eos." 
[Bafoniui, Annalci ecclesiutici ad a. 5S6, c 37. — Mami, Conci). 

coll., (1763) X. 895. — Gallicciolli, Oper« S. Grcgorii, IX. App. p. a6. 

— Migne, Patrol,, Ser. lat., LXXII, 706. — MG. EpiaT. H, 445. — , 

Jaff^ Reg, poni. Rom., it. 1055 (687)] 

'] PoI]rpiycbi 80 bil« ksJlRet v katerih »o Uli popisani cerkveni dohodki hi 
itdatki. Papct GelaiU je dal v Rimu napraviti ,polypl>cbuin unlvciEalc*, r katerem 
so bUa našteta vsa posestva rimske cerkve. 

*) Gl^ dotiCao opatko pod At. 93. 




dt. 94. 

Okoli 586. 

Papei Pelagij (IL) piše jako obširno (trelj«) pisno (oglejskemu) 
Škofu Heliju in vsem istrskim £kofom [^Heliae vel unlversis 
episeopis Histriae partibus conslitutis"]. Naznanja jim, da jim je 
pred kratkim [^dudurtf] poslal pisma [^scrip/a^]*) z oamt-nom, da bi 
že dolgo lodenc ude združil s Kristusom. V njih (v pismih) jih je bolj 
prosti, kakor pa opominjal, da bi poslali k njemu (k papežu) za raz- 
govor sposobnih mož, da bi jim zasiran ireh poglavij pokazal to, kar 
je jasno, ter odkril to, kar se jim zdi morebiti temna Naposled \„tan' 
dem"] je dobil od njih pismo, v katerem mu usiljujejo s%*oje sklepe. 
Z žalostjo občuduje njih postopanje. 

Papež toži, da vsi njegovi opomini ne izdajo niČ. V njih odgo- 
voru ni oajti nikakrSne dobre volje in nikakrSne želje po miru. Kaj naj 
bi delal drugega, kakor za nje prelival solze. Zunaj hleva slojd, ko 
bodi okrog rjoveč lev in iš&, koga bi požrl. Podobni so mladiki, 
ki je odrezana od vinske trte. Vidi jih, da delajo v potu svojega obraza, 
a zunaj vinograda. Po vsem svetu razJktrjena cerkev se oe more veselili 
zarad rane. katero jej je vsekalo njih razkolniStvo. 

V svojem pisanju trdijo (Helija in istrski škofje), da se je s tem, 
kar se je zgodilo za ranjkega (bizantinskega) cesarja Justinijana (I.)*), 
uničila veljavnost chalcedonske sinode,*) kar pa ni res. Da to sumni- 
čenje, katero so izrazili v svojih spisih, nima podlage, pričujejo pisma 
in okrožnice [„in enltyciiis*\ njegovega prednika (papeža) Leona,*) kj 
pravi, da so nauki chalcedonske sinode nedotakljivi. Papež potem do- 
kazuje iz pisem tega papeža, da se ne sme dvomiti o pristnosti cltalce- 
donske sinode 

V njih (Helije in istrskih Škofov) pisanju se čita, da se ne sme 
premeniti nobena črka in nobena pika o tem, kar se je sklenilo na 
chalcedonski sinodi. — Papež pravi, da je tudi on tega mnenja, da se 
ne sme nič svojevoljno prenarediti, kar je bilo razglašeno kot pravo. 
Drugo pa je, ako je pisar kje napravil kako pomoto Kar omenjajo 
(Helija in istrski škofje) v svojem pisanju, se ne nabaja v okrožnicah. 

Pomislijo naj, se li ujemajo spisi Teodora (iz Mopsucstije) in Teo- 
doriu (iz Cvra) z nauki prerokov, evangelistov io apostcljnov! Teodor 
je v svojih spisih zagovarjal cerkvenega sovražnika Nestorija. grajal 
pa cerkvenega branitetja Cirila. Teodorit je pozneje, ko se je ispre- 
obrnil, preklical vse to, kar je prej pisal zoper pravo vero. 

') GlO pod šl. 52 ia 93. 

■) Ta nam je misliti na peti oMai ccrkvcsl xbor v Carigradu teta 5S3. 

■) aiakedonska sinoda Je btla leta *f>\. 

^ Pnp«! \Aon I. Je vladal od 4-10—461. 

13 




v svojem pismu so omenili (Helija in istrski Škofje), (U so od 
apostolske stolice dobili ukaz, da se jim ni treba ravnati po tem, kar 
&e je sklenilo pod rajnkim cesarjem Justinijanom. ') V začetku prepira 
zaslran treb poglavij so se tudi papež Vigilij in vsi knezi latinskih 
pokrajin j„omnM Latinarum provinciarum principes"] hrabro dr- 
žali ter jita niso hoteli zavreči. — Papež Pclagij odgovarja na to, da 
niso Lstinct takoj spoznali napake, ker niso dobro umeli grik^a. Ko 
so pa izprevideli svojo zmoto, so začeli tem stanovilnejte svoj boj za 
resnico. 

Papež piže potem precej obširno o Teodoru (iz Mopsuestije) la 
njegovem nauku ter navaja razne pisatelje, ki so obsodili njegove spise; 
Papež pravi, da ne odbija vseh njegovih razprav, tcmu£ le tiste, katere 
je spisal zoper pravo sveto vero in zoper dvanajstera poglavja aleksan- 
drijskega Škofa Cirila. 

.Proti koncu jih papež fie enkrat opominja, da bi se zedinili s cer- 
kvijo. Dokler niso i njo združeni, nimajo od nje nikakršnega dobička, 
akoravno bi dobro delali. 

Datum manjka.*) — „Virtutum mater." 

[Baronius, Anngl« cccles. mA a. 5S6, c. 44. — Manai, CondL 
coll,, IX, 433. - GalliccioHi. Opera S, Gregorii, IX, App. 54. — 
Migne. Patrolog., Ser lat. LXXII, 713,. — MG. Episi. 11, 449. - 
Jaff«. Rcg. poRt Rom., it. 103(1 ^688J.] 



Št. 95. 
Okoli 586. 

Papež Pelagij 11. je gradcfikemu patriarhu Heliju, ki se ni hotel 
odredi trem poglavjem chalccdonskcga cerkvenega zbora.') poslal 
pismo/) katero je pisal takratni dijakon in poznejši papež Gregor. Ne- 
resnično je, da bi bil patriarh Helija vsied papeževega pisma preklical 
Bvojo zmoto. *) 

Pauli diaconi Historia Langob., lil, c. 30 (MG. SS. rer. Langob., 
103): „Hic Pclagiui Heliae At]uilcicn8i cpitcopo, noicnti tria capiiula Cai* 



*) To Je, kar se Je sldenllo lela S&3. na petem občnem cerkvenem iboru v 
Carigrailii. 

*) GhtJ dotUno opaiko pod H. 92- 

^ Ta cerkveni ibor Je bil leu 4Si. 

*} Gl. 5t. 94. 

*) Rubels (Mon. eccl, AquiL, col. 233) pravi, da Je patriarh Helija do svoje 
smrti ostal nukotnik in da Jc tor^ notica v obeh kronikah ogliOskih patrtaitor 
napaCna, ko irilila, da J« itpoiaal svojo zmoto. 




Si. M, 96. 



iift 



chiilonensis >ynO(li lusciperc, epistoUm Mtis uiilem mitiL Qiitm bestut 
Gregonu*. cum eiscl idhuc dlaconu«, conicripsit.'") 

Landulphi Sagacls AddiUmentum ad Historiam miscellam (Migne, 
Pairolog., Ser. lat., XCV, 1 149): „Hic Pelagiui Heliac Aquilcgiensi rpiicopo, 
nolenti tria capituls Cbtlccdoncntts »yDodi suscipere, episiolara iniis ulilem 
lolsil, quaro beaius Gregoriui, cum cuci adhuc diaconiii. conscripiiL" 

lobonais discooi Cbronicoa Venctum. (Monticolo, Cronachc Vc> 
ne^tnc, I, 73): .Hic Ptlagiiis Hcivc, Aquilegenii episcopo, nolenti tria 
capttula Calcidonensis avnodi lutcipere, epiitolam »In utilem mitit, quafn 
beaius Gregorlui cum csiet adhuc diaconus conicripitt." 

Chronicon pktr. Aquil. primum (Rubeii, Mon, ecd. Aquil., App. 
p, 7}: »Hic (ac. Hclio«) qui» tria capitula Chalcedoncnsti coocilii suscipere 
nolult, Unquam haercticui rcprobatus eii. Scd Pelagitit papa eidem milit 
epiitolam tati« utilem, quara b. Gregoriu), dum adhuc easct cardinalit [1] 
■cripiit. Tunc Heliaa ab errorc rcvocaiiit . . ." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Hubeis, 1, c p. 9): „Hic (fc Eliai) 
fuit, ui diciior, haeretica pravitale rcspcTaus, coqiiiu tria capitula »vnodi 
ChaiccdoncnsissuicipcTcnoluii; vefum posimodum crrorem suum cognovit... 
Huic Eliae miiit b, Pelagtus epiitolam vatde utilem, quam scripiit i, Grc- 
goriui adhiic cardtoiln (!) cTisteni.* 



I 



Št 96. 
Od 586. do 607. 

Po smrti oglejskega patriarha Helija je priSel na njegovo mesto 
Sever, ki je bil doma iz Kavcnne. Njega, potem £e tri dru^c istrske 
Škofe, namreč poreSkega &kofa Ivans, (tržaškega škofa) Severa 
In (cenedskega škofa) Vindemija,') ter priletnega cerkvenega odvet- 
nika Antonija je takratni p^tricij Smaragd, ko je priicl iz Ravcnne na 
Gnde^ izvlekel iz cerkve ter jih s silo prepeljal v Ravenno. Grozil 
jim je s pregnanstvom, postopal ž njimi okrutno ter jih prisilil, da so 
se združili z ravennskim škofom Ivanom, kateri ni hotel priznavati ve- 



*) Ta trditev Pavla dljakooa at popolnoma rcsnlSna. Patriarh Heltja >e prl- 
tnaval tri poglavja clulccdonskega cerkvenega ibora. Papct PelagiJ ga )c prosil 
v sn^lh plstnlb, da bt se odpovedal nauku treh pogUvOi Cesar pa ffetija m hotel 
storiti — Rubels (op. cll. col. 233) mistl, da Je dijakon Gregor brex dvotna upirat 
tuS prvo lo drugo pismo papcia Pi^a^)a do patriarha Hal^a (gl. it. 92. m 93^ 
Te ae di aklepail ix eiukc vsebine In enakega idoga %ieh treh piaem. 

^ O cencdski cerkvi sem napiul nekoliko vrslic pod il. ti — Pavel dijakon 
ta drugI a nJim trdijo, da Viodcnuj Je bil istrski &ko(- o v lapimiku imUUene 
sinode na Gradelu (£1.65) pa stoji .Visdemius Ccnctensis'. Ix nekega pon^Sega 
rlra <(fi. »I. IM) Je ranidno, da so \fiasi vse tiste, ki no bili podlofni gradcSklm 
petriarbom, cvall istrske Uofc. 

13» 



■javnosti treh poglavij (cbalcedonskega cerkveo^a zbora).') čez eno 
leto *] so se povrnili iz Ravcnne na Gradež. Tu pa ljudstvo ni vei ho- 
telo imeti ž njimi opraviti in tudi drugi Škofje jih niso marali $e dalje 
priznavati kot take. Patrlcija Smaragda je pa za kazen obsedel hudobni 
dub. Povrnil se je v Carigrad, ko je patricija Romana dobil za svojega 
naslednika. *> 

Patriarh Sever je vladal 21 let in 31 dni. Ko je umrl, je bil po- 
kopan v cerkvi sv. Evfemije. Tej cerkvi je prepustil svoje imetje. Svojim 
duhovnikom je naročil, da naj se zanj danije vsako soboto sv. maia. 
Tudi je sklenil, da naj se ustanovi posebna miza za reveže. 

Pauli diaconi Historia Langob., III, c 26 {MG, SS. rcr. Langob;, 
lOS. p. 105 — 107)' .Hit diebus defuncto Hclia Aquitegensi pairiarcha, pOftqiiaai 
quindecim annos iBcerdotium gcMcrat, Severus huic succcdens rcgendam 
tuKcpit ccclesian, Queni Smaracdus patricius veniens de Ravenna in Gradua, 
pcr umci iptum e biiilica eitraheni, RuTennam čuta iniuria dusil cum 
aliis iribu9 cx Hisiria cpitcopia, id est Johanoc Parcntino ci Sev«ro aique 
Viodcmio, necnon etiam Antonio lam lene ecclciiae defenaore. Quibut 
comminani exilia ■tque violcnliam infercns. comnaunicarc conpulic Jobanni 
Ravennati episcopo, trium capitulonim daronatori, qui a iccapore papae 

p, 106. Vigilii 11 vel Pelagii a Romanae ecclesiae descircrsi locieiaie.*) Exenipto vero 
anno, e RaTeona ad Gridoi reversi sunt. Quibui nec plet>a comcnunicare 

^107, volu il, nec cctcri ||episcopi cos reccpcrunt. Sraancdui patrictut a dacmonio 
non iniuste correptus, succcMOrcm Komanum patridum accipicas, Conatan- 
tinopolim rerncavit." 

Landulphi Sagacis Additamentum ad Historiam miscellam (Migne, 
Patrolog., Ser. lat, XCV, 1150): „His diebui dctuncio llclia Aquilcgtenii 
patriarcha, poitquaro quiodecira annia ucerdotium gcsierat, Severus huic 
succcdens regendam suicepit ei^desiam, Quem Smaragdu* patriciua vetitena 
de Ravenna in Gradus, per lemeiipsuni ex baiilica estraheot, Ravcnnam 
cum injuria duxit. cum aliis tribus u Iitria episcopii, id esi Joanne Pa- 
rentino, etSevero, ai^ue Vindemio, nec non eliam Antonio jam icne eccle- 
stae defensore. Quibui coniminins »tilia atquc violctitiam infcrcDS, com- 
muoicare compulit Joanni RaTcnnati cpiicopo trium capitulorun damnatori, 
quia tctnpore papae Vigilii, rel Pelagii, a Romanae ecclciiae descivcrat 

*) Nt^brle patricij Smaragd ni lako neflovcško postopal i tstrakimi Akofl, 
kakor oam porofajo ohranjeni viri, ki pa ao pisani s strankarskeK> staU6Ca. 

■) N^t>rlc leta 587, aH S88. 

") Palric^ Smaragd se Je najbrte v prvi polovici leta 590. povnii] u Ravenno 
v Carigrad. Njegov naslednik v Raveani Je poatal patricU Roman. 

*) Ravcnoski ikol Ivan ni odpadel od rimske cerkve, k^ti bil |e nasprotnik 
trem poglavjem chalcedonskcfta ccrkvcncfta zbora. Od tor^ nI bil raikolnlk, kakor 
trdi i^oraj navcOeni vir, pai pa so till heretiki patriarh Sever Id Istrski fikolje, 
dokler ae niao zdmltll i ravcnoskim škofom. Ponije so topct prestopili k nt- 
kolni^ivu ur r novrC spr^eti nauke treh poglavij. 




■ocicUic. Excmplo revo anno, ■ Rarcnna «d Grsdos reversi sunt, quibus 
nec plebi coinmunicarc roluil, ncc cacteh cpiscopi eoi recepcruni. Smiragdus 
patriciui a daemonio non injusie correpiu*, succcaiorcm Romanum pairi- 
Ciatui accipiens, ConiUntinopoltm remearit," 

Cronfca de singulis patriarchis nove Aquiteic (Monticolo. Cro- 
nache Venczianc, I, 9): .Huic {k. Heliac) lucceisit Severus patriarclia ad 
regcndsm ccclctiam; qui omnea luai rci, quas d« parentutn iure habuit, 
in iatu dtcia ecctesia sancte Euphcinie reliquit per Icitanacnuriam Toccm, 
comrnendani lacerdotibiia ipiitii metropolis Gradeniis ui ipai supcritiKi scu 
pulteri corum pro hii rebiu ipeciaHier omni die ubbato pro ipio miuas 
celebrarent 8lque oblalionca offcrrcni, fncnsan]quc paupcrum inttiiuii; cuiua 
el teilamcnli catluU apud ecclettam GraJensem manei,') et rtt q)tai ibi 
reliqu'>( ipia possidei cccicsia. defuncto vero ipto bealiisimo viro apud Gra- 
denicm tnctropolim cccletiam, sepultui cit in baailica sancic Eufcraie; qui 
poniilicaium rexit annis numero X\I, diea XXXI.* 

Cbronicon Gradensc (Sloniicolo. Cronache Venesiane, I. 50): ,Huie 
{ac, H(lie) succcuit Scvctua patriarcha ad rcgendzm Gradcnsem eandecn 
ecdniam, qui omnea suaa rea, que de parenium iure habuit, in iam dicu 
e^ctciia aancte Eufimie reliquid per letlamenlariem roccni, comcndans 
■Bccrdoiibus ipsius metropolis Giadcnsii ut ipai auperslilci leu poilen eofum 
pro his rebus apecialiieT omni die labbati pro ipso mitui celcbrarent atquc 
oblatione* otTerrereni, menMmque pauperum insiiluil. cuiui et testamenti 
canula apud cccictiam Gradenum manet, ci reg, quat aibi reliquid. ipsa 
poaaidct ccclesia. dcfuncto tcfo ipso bealiifimo viro apud Gradensem roe- 
tropolim ecclesiam, sepuliiu Mt in basilica beatc Eufimic; qui pontiticatum 
rexit annis nutnero viginli et octo et diebus irigiota ct uno." 

lohannls diaconi Cbronicon Venetum (Monticoto, Cronache Vene- 
siane, I, 74) : „Huic (ac Helyif) succedent Severut regcndam suscepit cccle 
aiam, quera Smaragdui patriciui Tenieni de Ravenoa in Gradua, per leroci- 
iptum ex basilica extrahcni Ravcnnam duiit cum alii* tribui cx H^strJa 
epbcopis, id eii lohanne Parentino et Sercro 4tque Vindcmio ncc non etiam 
Anionio iam aene ecclesie dcreniore. quibtii comminana exilia atque vio- 
leoiiam infcrena, communicare computit lohanni Ravennaii epiacopo, trium 
capitulorum damnalori, qui tcmpore pape Vigilii. vel Pelagii, a Romane 
eccleiic deacnberai locieiate. exempto rcro anno, c Ravenno ad Grados 
rcrerai sum, qu>bu* nec plcbi communicare voluii, nec četen cpiicopi coi 
recepcruni. Scnaragdui patriciui, a demonio non iniusle corrcplus, succea- 
aofem Romanum parricium aecipieu*. Conilan(inopolym rcmeavit.' 

Cbronicon Venetum vulgo Altinate(MG SS., XIV, 16); „Cui (acHe- 
liae) auccessil Scverus, qui fuit nacionc civilaiis Ravenne, qui Tixit an. at, 
d. 11." 




') Dotlifil dokumcDi 9e nam ni diranil, 



118 



Sl«. 97 



Chrooicon patr Aquil primum (R<ibeis, Mon. eccl. Acjutl.. App„ 7): 
.Severui pairisrcha suct:eui( Hdi*c apud Aqui1cftiam novam. ct XV annos 
sedit. Queni SmiragdiK pstricius noleniem Ravennaii cpis^opo sdhacrere. 
cum tribui coepiscopts de Grado Tjolenter abitraheiu, cum injuria Raren- 
nam dutit, compellens eumdcnn Scverum dicio Ravennaii cpiscopo in tribus 
damDBl^i cap.iulis a papa Pcisgio adhaererc. Scd juiio Dei judicio Smaragdu* 
painciui a daemonio corrcptui, Coniiaminopolitn remeavit. Serenii vero, 
cxp1eio uno anno, ad Graduni cura tribui coepitcopii rediens, non Cft 
ceceptui a populit, ncc sibi volucrunt alii cpiicopi cotnrounicarc* 

Chronicon patr. Aquil. alterum ^Kubeis, I. c, App. 9) ^Defuncto 
Elia patriarcha. tucccssic Severui patriarcha, qai sedii anno« XV. Hunc 
^uidam Sniaraf^dtu patriciui cum [ribus cptKopia Ravennam injunoie dusil. 
iiompclleni «0« coninunicarc cpiscopo UaTennati, qtii crai haercdcus Verum 
divino [udicio diciut Smaragdui a daemonio correpius «1. Severui ad 
cccicfiim rcvrnltur. ct boni* openbui vilam tinivit* 

Danduii Chronicon, lib. Vt, c. a i^Muratori, Script. r<r, Ital., XII, 104): 
^Severu* novae ecclesiae patriarcha infutatua csi anno Domini DLXXXVI. 
Hunc de Rarenna oniim, el pairiarcham factum Smaragdus pjtnciua. ve- 
aient de Ravcnna Gredum, de batilica iraxii, ct sccum duxit cum aliis 
iribus epitcopis ex litna, videlicct lo4nnc Parcntino, ct Sevcro Trigcstino. 
ct Vindcmio Ccnetenii, atque Antoiiio jam sene ecclesiae defeniore, quibut 
comminaat Gxitia. aique violcniiam infereni, communieare compulit Joanni 
Ravennao irium capuulorum damnaiori, qul tempore Vigdii papae a Ro- 
manae ecclenae descirerat societaie. Elapso autcm anno de Rarenna ta 
Gradum revcni luni, quibut nec plebs communieare voluii, nec cetcri 
epifcopi cos teceperunt. Smaragdus autcm palriciusa ilacmonto non injuiie 
correptui Conitaniinopolim rcdut, cul Romanut succcuii, ct illi Galticinoi." 

Ibid. lib. VI, C, a, para 19 (1. c. p. to8): .H<c Severui patriarcha cum 
tediftei annia XXI, diei XXXI monuua cat, Felinqiicni bona tu« cccleiiae 
Miictac Euphcmiac, coramendans lacerdoiibut. ut ooini die aabbaii pro 
ipto misiai celebrarent, aique oblationei oiferent: mensamque pauperam 
lieh insiiluit, ct in eadem cccienu icpeliiur." 



Št. 97. 

Okoli 587.') 

[.angobardski kralj Autari je poslal svojo vojsko v Islroi Zi 
poveljnika jej je postavit trideniinskcga vojvoda Evina, kateri je deielo 
oropal in požgal. Nato je (KviitJ za eno leto sklenil mir ter svojemu 
kralju prinesel domov mnogo denarja. 

') Krall Autari Je vladal od 384— 59iL V tem itait m Je lorej Uvriil napad 
v Iitro, Z oiirom na to, kar pripoveduje I*aul, diac. v tretji knjigi, post' 3& in 39^ 
b« smeli trditi, da >c Autan o^jbri« ku 5»;. poslal avojo vojiko v Istro. 



Pauli diaconi HUt. Langob., III, c. 37 (MG., SS. rer. Ungob., 107]: 
,Hac tempetUte rex Auihuri ail Histriam excfcitum mi«i( ; ctii exercitui 
Eotn dtix Triilcntinui praefuit. Qui po« pracdu ei incemlia, Ucta paccm 
in nnnuRi unum, tnignam pecuniam regt deculerunt.' 



r 



■ - 



št. 98. 

68B.-) 

Tnimc Gdov aH Slovanov, kakor jih ludi imenujejo'), so jako 
močno pustošile po Traciji. 

TbeophylBCti Simocattae Historiae, lil, c. 4. § 7 (ed. C de Boor. 

Photii in Thcophylactum summarta (cd. C. de Boor. p S]: :i 



^^ Št 99. 

■^ 585 ali pa 590. 

^H (Ravennski eksarh Smaragd ali pa Roman}') piSe frankovskemu 
Kralju Hlldebcnu (11.) ler ga prosi pomoii zoper Langobardc. Med 
drugim mu (udi omenja, da mu je in v pruj&njcm pismu, kakur sc 
spominja, poro6aI, da so mu (cksarhu), ko je hotel oblegali mesta Parmo, 
Reggio*) in Piacenzo, tu nastavljeni langobardski vojvodi kar hitro v 
Maniovi priili naproti, hoieč se podati pod oblast svete (bizantinske) 
drŽave. Kksarh pravi, da jih je nato sprejel kot podanike rečene države 
ter dobil njih sinove kot tdice. Potem se je vrnil v Rjivenno ter nato 



') TbeophfUkt je vpletel notico n tem navalu med dogodbc, katere so se po 
Tbcopfaanu vr$ile let« SSH. 

*) Tlicophy1aki misli, da m se Sloviti nekdal Geti ivatl. On Je menil, kakor 
M kale, da 90 bili Geii. ki so svoje dni prebivali po Dac^l, pndoUe ^lovfaov. 
PrineiJiO o tem tudi Tlcopli^UctM, VII, c. 3. g & ia VI, c 6, g 14. Sploh m pa bLraB> 
iIbsU plsate^l radi djjall Slovanom In drugim narodom ler ntlh pokrajinam stara, 
a lakrat ie kolikor toliko poirab|>OBa Imena. Kekaieri so v lem utlru fiti Jako dakC. 
:Srbi »o jim biU Tnballl, Bolgari Uysi ali pa Odr)si, Kurouni Daki aU pa G«d, 
Albanl Akarnani Ud. gir&:ek, Gesch. dcr Bulg., Htr 71.) 

'j To pi»mo je I/ leta SU- ali pa 990. Ako be?«6da .Romanu^*, ki 9tp}l v 
nadpisu, ina^i ravennHkega eksarba Koiaaaa, ki je la Sisajagdom leta 591). dobU 
a)ecovo dratctian-stvo, je bilo pismo spiiiano v lem letu. Ce pa omenjena beseda 
Iatnam^]e le rimNkega ceiarja, kakor n. pr. v nadpisu nekega drugega pisma 
Ustesa baa 'gl. MC, E^pisL. III, 145], tcd^] bi smeli misliti, da Je pismo spisal 
•kavfa SmaraKd Icu GS5. 

*) Kefcgio Je m»lo v Kremi Italiji med Modeno in Parmo. Od Paniie proti 
aevsroKBhodu Je mesto Piacema. 



.sklenil iti v Istro nad nasprotnika Grasulfa. '] Ko je dospel v nčeno 
pokrajino, mu je prifiel mladi vojvoda Gisulf, sin Grasulfov, naproti, 
da bi se s svojimi velikani in z vso svojo vojsko, kakrina je bila, po- 
polnoma vdano podal pod oblast svete (bizantinske) države, hoteč na 
ta način pokazati, da je boljSi kakor njegov oče. [„ . . Ravenna re- 
meantes, in Histria provincia contra hoslcm Grasoulfi delibera- 
vintus ambulare. Quam prouineiam oenientes, Gisoul/us. vir ma- 
gnificus, dux. fiVms Grasoulfi, in iuvennaU aetate meliorem se 
patri cupiens demonstrare, occurrit nobis, ut cum omni deootione 
sanctae reipublicae se cum suis prioribus et iniegro suo exercitu_ 
sicut /uit, subderet'] 

Daium manjka. 

[Duchetne, Hiti. Franc, icripi., I, 871 — &ouqtieT, Recue 
IV, 88. — MG., Epi«. III, 147] 

Št 100. 

Na]tarie leta 590.*) 

Ko se je palriarb Sever povrnil izRavenne na Gradež, se je seilo 
deset ikofov v Maranu') k sinodi, na kateri so Severa zopet spre- 
jeli kot oglejskega patriarha, ko je v posebnem spisu priznal svojo 
oapako, da se je v Ksvcnni pridružil tistim, ki so zavrgli tri poglavja,') 

Naslednji Škofje se niso vdali razkolniStvu:*) Peter is Altina, Kia- 
risim (iz CoRCOrdijc), Ingcnuin iz Sabena, Agnel iz Tridcnta, Junior iz 
Verone, Horoncij iz Vicenze, Rustik iz Trevisa, Fontej iz Fellra, Agnel 
iz Asola, Lavrencij iz Beltuaa, Maksenci} iz Zuglia in Adrijan iz Pulja. 
Na pairiarbovi strani pa so biti Sever (iz Trsta), Ivan iz ForeČa, 
tricij (iz Novega grada), Vindemij (iz Cenede) in Ivan (najbrže iz Celja). 




*> Mofcote Jc, da >c tu oma^cai Grasoulfus tati, o Icaterere govori Paali 
^Bcmiuft (Hbt. Langob., II, c 9), ki ga pa Imenike Oisulfa. 

*) Leta SS6. je bU Sover poplavljen m oKleJske^a patriKrtai. Kno leto je 
v Ravcnni, odkoder h Je povrnil na Uradcl najbrfe leta S87. ali pa im. Nato je 
bUa sinoda v Marasu in sicer morebiti leta 669 ali pa S90., na vsak naCin pa pred 
letom 591 , ker meseca jasuai^la tega kta »c Je bil Serer to loCIl od katoIUke ccrkre 
(gl. At 101). V tistem času, ko Je t>iU stooda v Maraau, ]e v Concordljl vladal Akof 
Klarislm. v Trcvisu pa Rustik. Kale se, da sta oba kmalu potem umrl«, ker kta 
&91. sabljamo v Concordiji &kofa Avgusta, v Trevlsu pa Fcliku (0. 6t 102*. 

'} Marano Je blliu morske obali med Taljaracntom In Av&o ne daleC 
avstrijske moje. 

*) Patriarh Sever m Je v Raveenl idrulil z rimsko cerkvijo, a »e poxne}c 
zopet loCil od i^e {^. iL 96), kar dokaiiOe tudi pismo papela Gregorja Velike^ 
do itjc«a (gl. it lOP. 

*) Pnv la prav so pa le vedno ostali raikoloiki. 

*i Cetlaki &ko( Ivan bc omcnia v zapisniku iimtSIJcac sinode na Gradctu, 
te bUa b^^ leta S79 (gl. 6t ttil Vrti ko ne (c ta Ivan takrat livcl na Gtadetu 
pa v kakem drugem varnem prlmor&kem kraju, ne pa v CctJa. 




Pauli diaconl HistorJa Langob., III, c. 36 (MG. SS. rcr. Langob., 
p. 107): „Pott hiec liCl* e*t linodui decem epiicoporiim m Martino, ubi 
rcccpcrunt ScTcrum patriarcham AquilegG(isem danicm tibcllum erroria lai, 
ijufa trium capiniloruiu damaaloribus cooimunicarat Ravcnnac Nomina 
vero epiicoporum qui s« ab hoc acismate cohibuerunt haec tuDt: Petnis 
de Altino. Clariisiinut, Ingenuinui ile Sabione, Agnellut Trldenlinm, tunior 
Veroncnais, Horontiui Viccntinu*, RusiJcus de TarTitio, Foniciu« Fcitrinus, 
Agnellus de Acilo,') Latireniiuji Belluneniis M.ixeiitii)s iulicnsii ct Adrianus 
1'olcniit. Cum )>airiarcha atitem conimiinicareruni i>ti epiicopi: Serecus, 
Parcntinus lohannc«, Patriciiis, Vindemiiu ct iohannes" 

Landulphi Sagacis Additamentum ad HJstonam miscellam ^Mignc, 
Patrolog., Ser. lal.. XCV, 1151^: „Po»I haec UCta ett svnodus decem epi- 
acoporum in Mariano, ubi recepenini Scverum pairiarshani Aquilegieniein, 
dantem libellura erToria aui, quta trium capitulorum dsmnatotibus commu- 
nicarit Ravenine. Nomina vero epitcoporum qui ae ab hoc schistnaic co- 
faibucnint haec itint: PeUus de Allino. Claritiimui, Ingemuiius de Sabionc. 
Angelu) Tridentinus, Junior Vcroncnsii. Horoatius ViceoiinuR, Ruiticuc de 
Travitio, Fontelui Felihnui, .\ngellus de Allilto, Latireniiua Bellinicnits. 
Maienlitis Juliensr«, ci Adriaout Polenili. Cum pacriarcha uuiem commu- 
oicaveruDl Uti cpiscopi: Scverut. Parentinus, Johanne« patricim,*) Vinde* 
niiui, et Joaunes." 

Johaanis diaconi CtironJcon Venetum (Moniicolo.Cronachc Vcnc- 
ziane, I, 74, 75). „Post hcc facia cst avnodus decem eplKoporum in Mu- p. 74. 
fiaiK, ubi recepcrunt Scverum pairiarcham Aquilcgcnicni, danteni libellum 
crrorit ttii, (juia irium capitulorum dampnaiorihui communicarat Ravcnnc. 
nomina vero cpiscoporum qui >e ab hoc tcitmaie cohibuerum hec lunt: 
Petrui de AJKno, Ctariisimus, Ingcnuinui de Sabione, Agncllui Tridentinui. 
|l lunior Veruneniia. Horontiui Vicentinu*, Rus<icui de Tarvliio, Fontciui p. >!>. 
Fcitrinus, Agnellui de Acilo, Lanrennui Bellunensi* cum patnarcha auicn) 
coramunicaveruot i*ii cpiacopii Se<rcrui. P*rcntinu> Johannea. Pairicius. 
VindemiuK e( Johannet." 

Chronicon patr. Atiuil. primum (Rubcis, Mon. eccl. Aquil., App. 8>: 
,Scd convocHta svnodo \ cpitcoporum in Mariano. tdem Severui dans 
crrofii >ui libelluru. a fratribus benigne iii pairiarcbam rcccptus cst. Epi- 
scopi auteni, qui diciac *yiiodo tnterfuerunt, auiu hi : Peirui de Altino, 
ClariHiiiiut') de Sabione, Angciui Trideniinu*, Junior Veronentis, Orontiitt 
Vicentinus. Laurentiua Belluncuiia, Ruaticutdc Tarvisio. Fontctut Felirensii, 
Angelui Cenctenii*, Mitxeniiu( Juliensii, ct Adrianus Polensia." 

•) .Adllo* Je sedanji A&olo, ki se nahaja od Trerisa proti uverorabodu. <!« 
Pllail (iriM lui. m, 19, 130) Je potnal to mciito ter ga InMBora] A cel um, Ptolunaej 
(Gcogr. III, C- I, 9 20) pa ga lOve 'Axt!''V. Pri me&tu Asolu ao na^li te vtC rimskih 
apodienlkov t napisi. 

•) Pisava ,Parcniinu!s |ohanne!i patridus* Je napačna, ker Johanncs patrldus* 
nI CB« sama o^bs, .ParcotinuK, Johanocfl*' pu tudi ne dve. 

*) Tu Je ime ,Ingcnuinus* iipuAfeao. 




Danduli Chronicon, lib. VI, c. a (Muritori, SchpL rer. ImI^ XII, 104): 
,PoH bucc Ua« csi svnoJui X cpitcoftorum in Mariano. ubi reccf>erunt 
hunc pairmrtitum itanicin libelltim rcpudii erroiii sui. Noruina vero epi- 
(coporum, qui se ab hoc ichiimate cohibuerunt. uint liaec. P«trus Altinu, 
Clarisiimui Concoidicntis, Ingentiinui Sabionensis, Agnellu* Trideniinoa, 
Junior VeroneiiiK, Hcronciui Viccnilnus, Itauracius Taivisinus, Joanncs Fel- 
ireiuis, Agndlus de Aailo. Laureniius B«Iliinenais, Masentiui JuliemU. et 
Adrianus Polcnait," 

Št lOL 

S9I, meseca Januarja. 

Papež Gregor .1 l piSe oglejskemu $kofu Severu [,Severo 
episcopo AguUtiensi"^] ter mu pravi, di se je Gospod Jako veselil, 
ko se je on (Sever), ki je prej hodil po krivih polib, zopei obrnil na 
pravo stezo A 5e bolj se je užaloslil (Gospod), ker je na zadnje (Se%"er) 
zapustil pot resnice. Manj&i greh je, £e kdo ne ve za resnico, kakor 
pa, £c jo spozna in se vendar odvrne od nje, Vse kaj drugega je, £e 
kdo kaj slori v nevednosti ali pa vedoma. Kakor se je (papež) veselil, 
ko je bil (Sever) prej združen s cerkvijo, a fie bolj sedaj obžaluje, da 
se je ločil oi katoliške družbe. ') Veleva mu vsled ukaia najbolj kr&^n- 
skega gospoda (cesarja Mavricija). da pride s svojimi tovahSl') [.eum 
tuls sct/uacibus"] do apostolske stolice, da se na sinodi, katera 5« 
skliče z božjo pomočjo, razsodi to, kar se jim zdi dvomljivo. 

Registrum Hadrianum: Indlclio IX, cap 16.— .Sicut gradientem." 

[Rdii. Guf i> Dvil iaei (1675), .Mu uri no rum (1703) ct M on. Ccrm. 
(i8(|i). Lib. I, ep. 16. — Jaffč. Reg. pont. Rom. ii. 1084(718). Manai, 
Concil. colU IX. toi8.] 



I 



Št 102. 



59). 



Prošnja bencSkih in recijskib škofov do grškega oe- 
carja Mavricija Tiberija. {^Suggerendum domino nostro cte- 
mentissimo ac piissimo domno A/auricio Tiberio humiUs Vene- 
tiarum vel Secundae Retiae Ingenuinus. Afajrentius, AgneUus. 
Fonteius, Laurentius, AgneUus, Felix, Augustus. Junior et Ho- 
rontitts episcopi.'] 

V prošnji poudarjajo imenovani Škofje, da jih paČ sedaj zarad 
njih grehov stiska jako težak jarem (namreč langobardski), vendar niso 
nikdar omahovali v pravi katoliftbi veri. Nikoli niso pozabili njegov« 
(bizantinske) svele države \^nec obtiti sumus sanctam rem pubtieam 

') Oglejski škof Sever Je bU eno leto v Raveani, kjer se je utniiil « katolUko 
GCfkvl]o. (01- At tV Na ^nodl v Maratiu (okoli W>} m je pa lopet sedinil i nu- 
koInlU. ifi\. šl. \vo.) 

') Nekatere teb lovanšcv nam navaja Paut- diac- JII, !(. (G), it 100-] 



9estram-'\, v kateri so nekdaj') mirno živeli in s katero bi se z božjo 
pomočjo zopet radi kmulu združili \,shI> qua olim guiett vixlmus, 
tt adiuvanle Domino redlre totis oiribus /esiinamus']. 

Ko je Tladal rajnki cesar Justinijan (L), je razsajal po cerkvah 
Tsega sveta prepir zaradi treh poglavij, lo je zarad pisma ikofa Iba iz 
Gdesse, potem zarad osebe &kor.i Teodora iz Mopsuesttjc ter zarad spisov 
ikofa Teodorita iz Cyra, katere je občna sinoda v Chalcedonu*) spre- 
jela. Kimski papci Vigilij in skoraj vsa duhovščina so izrekli, da se 
nauk leh poglavij ne sme zavreči, ker to bi bilo zoper občno sinodo 
v Cbalcedonu *) Papež Vigtlij je po vseh pokrajinah postal svoja pisma 
ter s prokleistvom zagrozil tistim ljudem, ki bi obsojali tri poglavja.*) 

Posamezniki so sicer polagoma zavrgli vsicd cesarskega pritiska 
nauk (treh) p^-glavij; čestitljivi predniki po njih pokrajinah (po bcncžki 
in recijski), podučcni po (papežu) Vtgiliju, pa tega niso mogli storiti. 
Po zgledih prednikov so se ravnali sami (namreč prosilci) in pa izro- 
čeno jim ljudstvo, delali v vseh udevah po dtflnicijah chalcedonskcga 
cerkvenega zbora, branili nauk (treh) poglavij ter se ločili od tistih, ki 
so ga zavrgli. 

Kartularij Smaragd \„Smaragdus gloriosus chartularius"]^\\c 
zarad le zadeve večkrai razžalil njih očeta, ranjkega nad&kofi Helija 
{^a/rem nostrum sanctae memoriae /fetiam, arcMiepiscofium Aqui- 
leiertsh ecclesiae ].*) Ta pa je pn njih nasvetu prosil, da bi najprej 
sklical vse svoje soduhovnike (fikofe) ter poiem &e\ k njemu (k cesarju), 
da bi razsodil to zadevo. Njegova (cesarjeva) blagosrčnosi je to spre- 
jela ter ukazala Smaragdu, da ne sme zarad združitve (z rimsko cer- 
kvijo) nadlegovali nobenega duhovnika [.ut nullalenus qucmquam 
tacerdotum pro causa communionis inguielare praesumeret- ), 
teffloč je treba počakali, da bodo premagani divji narodi in da bi potem 
prifili vsi duhovniki (oglejske) cerkvene pokrajine do svobode pod (bi- 
zantinsko) oblastjo [.guousijuc compressis gentibus. ad libcrtatem 
omnes sacerdotes concUH sub sancta re pubUea pervenirent*] 
Pozneje je umrl rečeni nadškof Helija. *) Prosilci pravijo, da so se nato 

') Pred letom 'ibA., lo je pred prlbodom IjkBgubardov r Ital^Ou 

1 Ta ohina sinoda je UU leu 4^1. 

*) Papel VigiljJ ni botel I. 5S3. v svoji pismeni odiofbi obaodlii Teodora it 
MopBuestije, TeodoroU U Cyra ia Iba ic Edesm, neetnike ireh poglavij. Keke) je, 
da so le umrli in dajilije t^: Bog s>m sodi). (Kriianif, Zgodovina sv. katol. cerkve. 
1,1-19). l'rlvrfenci ireli poglavij so TalcdicnamUlIlt, da 8tQji papct Vigjl^ na nilh strani, 

*] O teh pisralb nam ni alC (unega. 

*) KarluUrU (chanularlus] Je bil v Aestctn 8tolet]u, kakor je raividno ii 
Paub duic. {Hi<a. Langob.), pniatf^nik vojske. Paul. dbc imenuje Snuraftda vedno 
le eksafhs. 

"} Tu vidimo, d* m> tatkolnlUci ikoO« smatrali ogKfskesa viadlka la svojega 
nadškofa. 1'apel t^ Isienuje lo škofi. 

*J Namreč leu 586. 




4 



sami z vsem svojim ljudstvom trudili v (istih doeb, {ko je Helija umrl), 
da bi prišli predenj (pred cesarja). Tudi so pridno zanj molili. 

Pozneje je bil Sever posvečen za nadškofa oglejske cerkve [^ori/f 
nato In soneta Aguileiensi ecclesia beatissimo archiepiscopo nostrv 
Severo*] Koliko sramote, krivice in bičanja je moral pretrpeti, ko so 
ga s silo privedli v Kavenno in vrgli v ječo, to je (cesar) že brez 
dvoma sližal. Prosilci pravijo, da so bili jako užaljeni, ko so čulf, da 
je moral njih oče in nad&kof {^fiatrem et archieptscopum nostrum'\ 
prestali take nadloge, kakrtoe se niso nikdar godile pod krščanskimi 
knezi (bizantinskimi cesarji). ') 

Tudi 80 takrat (prosilci) zvedeli, da je poslal papcš Gregor 
veru njegov (cesarjev) ukaz, da mora (Sever) zarad združitve priti 
Rim \ .Nam in hoc tempore iterum coffnooimus, revcrendum papat 
Gregorium ad eiusdem patris nostn ejehibitionem misisse cum 
sacratissima vcstrae pietatis iussione, ut pro causa ifsa commu- 
nionis ad Romanam deberet cirilatvm deduci'] *) Prepričani so bili 
(prosilci), da so dobili njib nasprotniki ta ukaz od njega lod cesarja! 
po zvijačnosti. Potrti in žalostni so Že skoraj obupali. Njih metropolit 
naj bi bil sojen od takih ljudi, s katerimi se niso boleli nikdar zediniti 
ne sami, ne njih predniki in ne njib ljudstvo, odkar traja ta prepir. 
Zato jim je moral nadškof večkrat s prisego potrditi, da v njib nena- 
vzočnosti ničesar ne sklene zastran združitve. Tako vneli so vsi ljudje 
po njih Škofijah [.omnes homhtes pUbium nosirarum'] zarad le 
stvari, da bi rajši umrli, kakor pa se vsied združitve loditi od stars_ 
katoliške cerkve. Ohraniti hočejo svojo katoliško vero ter .se ravni 
po vseh naukih chalccdonskcga cerkvenega zbora. 

Prosilci pravijo, da je sklep njib cerkvene pokrajine \„totin 
eoncilii nostrae paroitatis'], katerega so fe tudi naznanili svojemu 
očetu io nadSkofu, ta, da se hočejo zastran združitve obrniti do njega 
(do cesarja), kadar bodo bnrbari premagani [.,contrito Dei iudicio 
iugo barbarico'] in bode čas ugoden. Ko bodo užugani divji narodi, 
mine vojaSka sila in povrne se stara svoboda. Sedaj naj vlada premirje 
(v verskih zndevah); kadar pa pošlje (cesar) svoj ukaz, hočejo priti 
pred njegov prestol ter tu dati popoln račun o svoji veri in združitvi 
Vendar ne morejo priznali kot svojega sodnika tistega človeka, s 
terim se prepirajo in s katerim se nočejo združiti.') V cesarskih 
sta%-ab je določeno, da nobeden ne more biti sodnik v svoji zadevi, 
navzočnosti krščanskih knezov (bizantinskih cesarjev) so se vsakikrat 
poravnala različna verska mnenja; upati je, da se to tudi sedaj izvr^H 

■)0 lem postopinju govori tudi Paul. diac(HiM.L>nKOb, lil, 26). GI. it. 96. 
*) Gl. doliiflo pi.ifno papeta Gregorja 1., spinuo v januarju leu 591. ($t. lOl. 
'j NamrcC s papclcm. 



are 

1 



i. 1^ 




Ako bi se pa zgodilo, da bi bil njib nadškof prisiljen se združiti z rimsko 

cerkvijo, ni upjii, da bi vladala potem pravica, pač pa najhujtc nasilstvo. 

Nalo omunjajo prosilci, da so lakral, ko so bili posvečeni, pismeno 

obljubili svojemu posvečevatcu, da hočejo ohranili zvestobo sveti (bJzan- 

linski) driavi \,nos fidem integram sanctae rei publicae servatu- 

ros''\*) Gotovo ve icesar), da so mu bili do sedaj vedno zvesti Ako 

ne odstrani (cesar) s svojimi ukazi sedanjih stisk in nadlog, ne bi se 

reč nobena njih Škofij zarad posvečenja obrnila do oglejske cerkve, 

ako bi kdo izmed njih umrl. Ker so galski Skcfjc v bližini, bi se 

zaiokli brcz dvoma zarad posvečcnja k njim in metropoli tanska oblast 

oglejske cerkve, katera je pod njegovim (Mavricijevim) gospodstvom, 

bi potem nehala. \^Sed t/uia Galliarum archUpiscopi vicini sunt, 

ad ipsorum sine dubio ordinationem accurrent, et iiissolvetur me- 

tropoHtana AguiUicnsis eccUsla sub veslro imperio constituta"] ') 

Nekaj enakega se je ie pred leii začelo vrSiti, ker ukrat so postav- 

Ijali galski &kofje svoje duhovnike po treh cerkvah oglejske nadžkolijc. 

namreč po bekonski,*) tiburnijski ') in avgustanski 'I [.guod ante 

*) Ti &kuQe so Jireli vef inonu po xcmlj<ib. po kmerih m> sospodovali Lango- 
birdi. Vendar ao bren dvoma skrivaj prisegli ivesiobo biianUnidtini cesarjem, 
katerim M bili n vemkih in narodnih oiirov bolj naklonjeni, kakor pa svq|iin 
pravim vladarlem, ki »o bili arijaniike vere in cennan.%k« krvi. 

*] Kolikor toliko nam ta stavdc potrjuje, da Gradec in primorski kraji so 
bOl Ina S91. pod bi/antinsko oblaitOO) OHtali del BencULCga pod lanftobardako, 
arednJI Ln aevemi del alpskejta sveia pa pod ftankov&ko. Nekako od leta 519. pa 
do 6S6, Je bila tudi veČina bcncUic icmUc pod Trankovdcim gosposlvora 

') O bekonski škol\)i m Je le veliko pisalo; vendar 6c udat ne vemo 
natančno, kje Je bila. Bollandus (tom. I, fcbr. f. 6b9) misli, da J« treba namesto 
.Beconatol* Ciml ,Breoncnsi' ali .Brcnncnsi* ter lUe to cerkev btiiu Brenncrja 
u Tlrolakem, Kjer so a Klm^anov živeli breoncs, Brloncs ali Breunl. ttolUndu 
M> pritrdili RubeLt (Uoa. eccl. Aqull., col. 191) in drugI. Bollandova hipouia no 
nore veljati, ker ni bilo nikdar bUzu Brennerja not^en« ^oAJe. — Aloji^ Hubcr 
J« hotel dokaaati, da je treba Citati „l'ctenenHi* ter raišlitj na aoloograiko cerkev. (Glej 
i^ctovo ra^praTO ,Dic ect:lC3ia Tetana der Kal/burgcr Urkunden*, tiskano v Archiv 
C Kunde Oslerr. Gcsch., XXXMI, »tr. 1-I03, ter igegovo delo .GeftchJchte der 
EblfOliruiig u. Verbrcituiig dcs ChriHtenihums in SOdonldeutschland, II, str. 131 —160.) 
A reCI se mora, da se E^usova trditev ne itrinja i cgodovin.tkimi dogodki Dokaiano 
Je, da Je v Solnogradu ustanovil ikol^o sv. Rupcrt le le ea koncu .'Udmega stoletja. 
— HaBsli (Gera. sacra, I, p.9-1) pravi, da Je trcta namesto Beconeniil Citati ,Be- 
tovenal' ali pa .Bciovicnal*, kar bi pomct^ato ptujsko cerkev. I-stega nuieiOa 
ata tudi Reach (Ann. Sabion., sacc. VI, nol. 187, p. 412, 413) in pa GlUck (Dle Bis- 
thUmcr Noncuma v SiUuDgsberlchte der phil-hist. Classe in Wieii, isss). Tipo< 
HduMOf da se frke c in /, kakor tudi n in w ali n v starih spisih vsled sUCaoatl 
lahko aaneiOa)o. Poctovio je alal nekoliko easa v Panosiji, potem so pa raefo 
premaknili, da Je bil v Koriku, tedaj v Isu pokrajini, kakor Tibumia. V Ptuju no 
te v tre^etn in tetrtem stoletju vladali lUiolje. — Med Mdtctiml hipotcami je ladnja 
te najverjetnejša. 

'i TlburniJska cerkev Je bila na Koro.%kem lam, kjer Je aadaj Lunmko poUft. 
< *] Augintana eccleala J* cerkev v AugsbvrBu na Bavarcem. 



IM Si. loa. ._^__^_^__^_^ 

attnos tam JUrl coeperat, et in tribus eccUsiis nostri concflU, id 
est, Beconensi. 7'tburniensi. et Augustana Galliarum episcopi con- 
stituerant sacerctoles* \. Ako ne bi bil uknitni knez (cesar) Justini jan (L) 
S svojim ukazom odsirenil nevaroega gibanja, bi se bili polastili galski 
duhovniki vseb cerkva oglejske nad&kotije- \rBt nisi eiusdem lune 
diuae memoriae Justiniani principis iussione commotio partium 
noslrarum remota /uisset, firo »ostriš tniguitatibus pene omnes 
ecclesias ad Aguileiensem synodum pertinenles, Galliarum sacer- 
dotes pervaserant.'] 

Ker pa je on (cesar Mavricij) vedno skrbel za mjr v cerkvi ter 
X božjo pomočjo krotil prepirajoče narode, zato upajo (prosilci), da njth 
proSnja ne bo zastonj. Kdor bi ga (cesarja) bolet kako drugače prego- 
vorili, nima pred očmi ne boŽje sodbe in ne koristi njegove države. 
Blagovoli naj (cesar) milostno sprejeti to proinjo ter delati s svojimi 
ukazi na to, da dobi oglejska cerkev zopet mir \.pro guiete matris 
nostrae Aguileiensis ecclesiae' \. 

Podpisali so se: „/ngenuinus. episcopus sanctae ecclesiae Sa- 
bionensis,') Maxentius, episcopus sanctae ecclesiae JuUensls,*) 
Laurcntius. episcopus sanctae cathoUcae ecclesiae BeHunatae,*) 
Augustus, episcopus sanctae cathoUcae Concordiensis ecclesiae,*) 
Agnellus. episcopus sanctae Treientinae''\ ecclesiae, Agnellus. epi- 
scopus sanctae Acelinac*) ecclesiae. yunior, episcopus sanctae 
ecclesiae catholicae Veronensis,'') Fonteius, episcopus sanctae Fcl- 
trinae *) ecclesiae, Felix. episcopus sanctae Tervistanae ecclesiae,') 
/forontius, episcopus sanctae catholicae ecclesiae Vetetinae,'* '•) 

Datum manjka.*') 



') SHben bliiu Briieos u Tirulakcm. — Beaeda ^bhnniisb' atoli v Sir* 
moadOTCm prepisu. lUroniu:! ia Harduinus iinata .Secu&dae Retiae*. 

*) SediJ Zuglio pri Tolroex/u v Kamtji. 

*) BelluRO na Bene^kcni. 

*) CoBcordia na KeneStaa. — KslCc m, da Jc ta Augustus te le pred kratkim 
CoMiin poslal tkof v tem mestu. Pri Paulu diac (Hist. I^ngob. III. 26) tn v ramih 
kronikah je omenjen .Ctarissimus*. ki [e bil brei dvonu Ausustov prednik. 

*) Trtdent aa Tirolskem. 

'} Aaolo na Beneškem od Trevlsa proti severouliodu. 

') Vcroia. 

") i'eltre na BeneUem. 

*) Trevi.y> na BeneSkem. Pri Paulu diaconu (Hisi. Langob-, III. M) ia v 
fantih kronikah Je omenjen Rusticus, ki je Ul brei dvoma Felik-sov prednik. 

'*) ViccBia na Beaeikem. 

") Ta proSnja te bila splsua brez dvoma leta 591. kmalu polem, ko Jc 
ogh^&kl &kof Sever dolHt od papsla GragMja pbmo, v katerem mu ;c <.-cleva1, da 
o»i pride valed ukau ce-sarja Mavrična s av<t]iml lovan^i v Kim k sinodi, katsn 
se ima sklicati. Sever in drugi raikolniJUci SkoOe pa idso marali lU ija t«r M M 
tajili obrniti kar naravnost do cesarja v Carigrad 



[Bafonii ArosIm eccl. ad a. 590, it. a8. ^ Harduinui, Acta 
conciliorum. ill, 534. — Rubeis, Mon. ecd. Aquil., col. «73. — Mami. 
Cone. coll.. X. 463. — MG. Rpnt,, tom I, 17.] 



Št 103. 

NaJbriB lata 591. 

Cesar Mavricij pifie rimskemu papežu Gregorju (1.) ter mu na- 
zoanja. da so mu poslali dltofje istrskih pokrajin [.episcopi 
Istriensium procinciarum"] po nekaterih duhovnikih tri proteje. 
Prvo pro&DJo so sestavili Škofje tistih mest in grsdov, katere imajo 
Langobardt v svoji oblasti \,.quos Longobardi tenere dinoscuntur^] ') 
dnigo oglejski Škof Sever z ostalimi svojimi Skoti [^aliam Severi- 
AquiUiensis episcopi. aliorumtjue episcoporum, gul cum Ulo sunt"\,*i 
tretjo pa rcficni Sever sam [„tertiam soltus eiusdem Severi'\. V vseh 
teh proSnjah je zapisano, da je poslal (papež Gregor) k Severu in vsem 
drugim škofom vojake z enim thbuRom \a enim ekskubitorjem*) \Jn 
guibus omnes dixcrunt. tuam bcatudinem mHites ad ilios trans- 
mtsitse eum uno tribuno et excubitore^\ ter jih silit, da bi priSii k 
njemu v Rim zarad svojih nazorov, katere imajo o naukih svete kato 
liSko cerkve.*) Rečeni škofje ga (cesarja) prosijo, da bi jim bilo za 
sedaj premirje dovoljeno [„inducias ad hoc šibi fieri'\ in da bi jih 
ne silil (papež) priti v Rim. Kadar pa bode ias ugoden, se radi bo6ejo 
napotiti v Carigrad \.ad hanc sacratissimam urbenf\ ter mu (cesarju) 
povedati, v čem so si needini. Ker so mu (papežu) sedanje zmeSnjave 
po Italiji znane in ker se je treba ozirali na časovne razmere, zato naj 
za sedaj nikar ne nadleguje rednih Škofov, temuČ naj jih pusli pri 
miru za uko dolgo časa, dokler se ne premeni okolnosti po Italiji ter 
ne pridejo Se ostali istrski in bcneSki fikofjc do starega reda (namreč 
pod bizantinsko oblast). Takrat mu bo lažje s svojimi govori poravnati 
različnosti v verskih zadevah. 



>) 014 hi. 103. Drugi dvt pctiftajl »ta se Ligubili. 

*) Tu nam jo misliti na tiste fikof«, U 80 bili pod Uiantinsko oblasto, r 
pr«i rntti lu istrske. 

*) EkskubitorJt(Bxcabltore9) ao bili 1» frokopUu (Anccdol. p. 3S) stralnlkl 
na eesafjevem dvora (9I H n:i.n(9 tMsmc), po Theophvlaklu (III, C. 11) pa ccaarjevl 
tetanu stnlniki ('J. vA ^opiUa*; wB|iswTiX(ni»cV Njih ujetnik ^e je ival .comcs 
eicubitorum*, kateri Je \n\ prvi ta ccsaijem ter pradatctinlk vq)ski, irlbunom In 
vikatjem (Coost. PorptavroK-, De ccrim , I, 93: vAi npcmdn«; miI -ip^vVr^i; X3l tbxx- 
F<oic). Zalo nje veCkrsi igodllo, da )e kak comes ucubitoram pontal ce«ar. Cesarji 
Justin 1^ Tiberi) in MavricjJ so bili pnj comcs cxcubitorum. 

*) V prošnji, katero M bcnc^ fiko^ie poslali cesarju Mavnc^u, ni omeiuaio, da 
U bil papež GreftOT poslal nad Scvcrt la dmgc fikofe vijakov pod vodatrom enega 
tribuna ta enega ckskubitorja. Trditev ,ODUica dlKcnuit* Je tori«J pretinna. 



Datum manjka. ') 

jBaroniuc, Annalo cccl. ad s. 500, it. 38. — Harduinui, Acu 
vonciliorum, 111. 537. — Rubci«, Mon. «cl. Aquil.. col. 178. — Mansr, 
Concil. coll., X, 467. — MG. Epist, lom. I, 31. — 



Št. 104. 

591.») 

Ko se je (bizantinski cesar Mavrictj mudil blizu Herakleje,') so 
qjeli njegovi stražniki tri Slovane, ki niso imeli pri sebi niti mečev, 
niti kakega drugega orožja, le kitare so nosili s seboj. Ceiiar jih je 
vpra&al, kake n<irodnosli so, kje prebivajo in zakaj se mudii na rimski 
zemlji. Oni so odgovorili, da so po rodu Slovčni, da prebivajo na meji 
Zahodnega oceana ') in da je (obrski) kakan do tja poslal svoje poslance 
z namenom, da bi ondi nabral pomožnih čet, hoteč si pridobiti tamoisje 
narodne poglavarje z bogatimi darili. Te darove so njib rojaki paž spre- 
jeli, a odklonili pomoč ter rekli, da jim je pot predolga in prcicžavna. 
Oni sami (omenjeni trije Slovčni), ki so sedaj njegovi (cesarjevi) ujet* 
niki, so bili poslani b kakanu, da mu to naznanijo Petnajst mesooev *) 
so ie na poči. Kakan, ki je pozabil na pravice poslancev, jih ovira da 
se ne morejo vmitl. Ko so £uli, da rimsko ljudstvo jako slovi po 
svojem bogastvu in svoji človekoljubnosti, so porabili ugodno prilož- 
nost, da so pri&li v Tracijo. Pečajo se s svojimi kitarami, ker se niso 
navadili nositi orožja. Njih zemlja ne pozna železa in zato je njih itv- 
Ijcnjc mirno in brez bojev. Naučili so se na lire brenkati, ne pa delati 
Suma s trombami. Vojska jim je neznana in zato je pač naravno, da 
se jim zde godbene vaje %'eliko Ijub&e. Cesar je vsied teh besed po- 
hvalil dotični narod ter gostoljubno sprejel nje same, ki so bili k njemu 
pripeljani, čudil se je njih telesni velikosti in pravilnosti njib udov 
ter jih nato poslal v Heraklejo. *) 

') To pismo Je bilo oajbrie spLuno leta S91 ; na vsak nafin pa pred mesecem 
Jol^em leta 593^ kakor je raxvi(liio u pLitna papeta Grego<ja I. do nv-cnaskOB«.] 
škofa Ivana (|tl. H. loi). 

■) Theophaao) pripoveduje 10 med dogodbami, katere so se vriile leu 59l. 

') Iferakleia ali feriotkoK M Je jEvalo neko ne»to na severni strani Marmor- 
vkega murja. 

*) Ti Zabodni ocean Je BattUko morje. 

') Po Thcophylaktu so dotiCni srovi&i potovali IS mesecev, po Tbaoplianii 
pa 1». 

*) ^liatlm, da tem trem Slovteom ne bom delal krivke, ako trdim, da niso 
blU godci po poklicu, pae pa vohuni v stuibi Slovanov ali pa Obrov. Omemeni-j 
SlOT^al 80 trditi pred cesarjem, da Jib ovira obrski kakan in se torej ne mor^ad 
vmlil v svi^ domovino. Ta ugovor ne velja. Kakan jim je laliko delal t*p»ike,i 
dokler ao bili na lOegovi lemlji; ko so pa stopiU pri Savi ali Donavi na biranticska 
tla, so imeli odprto pol, ako ho hoteli Iti v svojo domovino. Ako so imeli n» 



St 10«. 



139 



Theophvlacti Simocattae Historiae, VI, c. i, § 10—16. (Ed. C 
de Boor, p. 393, >a+): „T^ Zi 'jz-afiU ai?f£; tpct; Zx\3r^i^ « -[m; ;xiqSlv g 10, 
^» s^i^Mi ^tp-^lKiiUVK il ipT;3tvwv zo^titmu« s»>*«ai tsb Tilv ts4 2«ai>^; 
CaasmTTMV x'.ftx^t 9i aEit«^ -CJi ?^^ "'•"^ ^^'-^ '" su^v j;:«;4f:vT0. £ jiiv cuv g ||,| 
^^sffiAcii; ^piiiTct TJ T9 l^iv^ v>nav, xatl iioE ta; iuETpi^ii ^Vi^ilisjvte, ti^v tc 
Xtt{» ^i mpi '5«; 'Piifl*«\xou^ t«wj^ avoo-ipc^^;, si 3i ^i i«iv iftw; {fa»y g 12. 
::!f^i-M» iK^r/rii-M spi; ttji tčfttitii w iso 3u^(y.c-i MXigxtvai *Q)urKu, tšv 3« 
XTjiny itiy^i tuv aurifti ^s^fi; iiL':iiit''jm6ai hn r/t^v^ ^iO^J^iiv 3uvi;uu; 
i&fi « TToV/.i Tsi; iftfip/*!; 6iAot!jj.'^3asfta'- tsu; ;tiv sj-* SE^a^tivsu; ri JrSpa {{ 13, 

moAO^^ lašO««« I/ovrai;- TCf-rciuCisKi Ti •^r^sL tt,-< e3;v Smtvjiji. Tiv !i XOTi'rj* 
il»)jK>ČjUTSv T90 vi|uv Tuv 7:p«9^£wv čs-;*!*''^^"' xuV.!J;jiv outali -rtu avil^ej^u;. g 14. 
As^ -ii ^At 'Pw,uiu>t fAvo; iKi-,Mita; ni tt «>.e^ «at ^/.tnnfiosia \ Xiav. p. 2*4. 
•a; IcTn :!=Rv, rjHAcJsraTsv, i;i,';Cfe<jC3;ji;iS'jq tt,v :ux.9ipeiY i:p^; ri^ ^f^-!i '*'' 
'^upitm-. xiftipx{ TI i:3f<fts&xi Ju ti (lV, i|i;9xr,30«i Ss/.a t«; cbc/oct stpi3iA- S 15. 

T»; ci>.sif Sw iii Y*? ^ «šXi;ji5i v •"'»tš^.ts;, (!xštiu; Sv fsa7xc-f aYF-*f'' ^"*? 
itnCviB Ti if,; [K-^i^ii; ;it;.sT)',;iJiTx S i*!i svv o^TMpiruf tci irf; f^ftei^i to fO«v S l&- 
^bY'{'io«; ft>.9|cv!3t; i^(s-j Jxi(vcu; aCiT&v; t:^>; okb thv ^af^iiftn lr;iw/r,»š~.ti 
^iT<;i, Aocifjiiffaf TI TO^JTutv Tbjv s(u;a2tu-' Ti jtrffSs; ts ti iUYau.sf'j!; tmi [U'.Av 
^Ti;v 'llpax>.(ixv TciTJv; sapixt;jT:!T6.'" 

^1 Photii in TheoptiylHCtuni summKria. (Ibid. p is): .... npt?MV 
^Tn £x>.d^,i(jv TMv xtdi^; jxif ipe}*ivMV, e^ lx tmh ^icfi^v tcO 'Qx»vc41 !>:iY&vT: 
Sfi? T6V Kr^ivsv ■bMTri/.fta:- ci X3rl ivtfjvfcftijTtr* Mauftx(M tm J«ti*." 

TheophaoJB Chronograpbia aH b. M. 60S3 ( 591 a. Chr.) (Rte. C. 
de Boor, p, 368, 369) : „ . . . Tf, 3« joripaCai »ipt« TptI; lvj.xAn\ t; 7iw;, 



lumcB, d« bi bili prUll v svoje doraafe kT^ ob Ballifikcm morju, lakJiJ niso fill 
k dotoi^i Donavi, kjer bi se btli obrnili proti severu ter pMem ves fas varno po- 
tovati po tiavan-ski tcmlji? Zakaj trn Jo udarili proti Jugovthodu Uko daleC, da mi 
na ladnje priAli do Marmor^kcga roorja? — RcCeni trije Slovani »o rekli bitantinakemu 
cesarju, da lOih »ml)) ne pozna telesa in da njili rojaki n»o vaiJeni voJ^OcovanJu. 
Tudi ta trditev Je brc/ prace podtaftC' Ot)rski kakan te ]c obrail do ometijenih 
severnih Slovanov ter jim poB'al i« celo mnogo darov, ker Je hotel med lOtmi 
nabrati pomolalb Cct Ako bi bili dollCni Slovani res laka malo bojeviti, kakor ne 
Jd povedalo ccuiju Mavriciju, bi obrski kakan ne bil Iskal med njimi bojnih tnun. 
— Tudi Jo neverjetno, da bi si bili Slovilni ob BaltUkeni morju ubrali Ui godce 
ta «vo]e pOHiance, katere m poslati v tujo drtavo KiO nLio imeli bo^iih ljudi, 
hMeri hi jih bili tant^pali na dvom obrskeRa kakana? 

Ii tega, kar nam TticophyIakt tu pHpovedi^e, Je nn-idno, da M Je obrski 
kakan prliadeval, da bi bil pridobil lu svojo stran ludl tiste severne Slovane, ki 
no bili BascUenJ ob Batti&kcm morju. Vendar sG ti niso 1 njim (vciall, ker se jim 
Je btjfi pot v JolBo Evropo idela prcieUvnt. Trditi smemo, da so takrat v nbfe 
i^ske manerc vladale med Slovani in Obri. 

14 




1» 



ŠL tO«, lOS. 



l^vTii, i 2i $x;iAu; li^JTO, «*ii tE j^i* nai Krt -si? Jijrpijii isoicO-i-;:: stSi 
■z\ jtiii V^^i i^asatv rejost.*! Sx'/.x*ivoi- spi; »5' "f*^ -' "*^ ŠJi!XW MititKivK 

p. 9M. »iT"* ■7S3 rj-z^j^*,:« jwa> MTi 'l*w^fuv « Ji Tajajr/M ai>Ti;i^ arimArt 

T^-i 71 V">'^ **■- "' l*-".'*'^! "s^ SM^ars; mi3N>, traivlii; li; 'llpiv.Miav ai;:-*; 

Anastasli Chronographd tripertita. (EJ. C. de Boor, p. lOj): 
„Anno imperii lui (se. Mauricii) nono . . podcr« q<Jioque A\t tiri ire*, 
ScUfini fEcncr«, nil ■Uqutd fcrrcum baiulaDiea a Romani) detenli sunt d- 
tharat untum rercnm, imperaior auiem inierrogabai larn, undc cucni, quam 
ubinam habiUlio eurum csiaterct. qui genere quidem se aiunt eue S<la*inoi, 
cicca finem rero Occidcntalis habitare Oceatii. cfasganutn auicm adaelega- 
tionem raitiise et munera principibus gentis luae austliandi aibi coniTa 
Romanoi. isiiarchas smem luos direiiue raiionem reddiiuros chagano, quia 
»on poMuni propier ilinerii longiiudincru miltcre illi auiilium: dcccm ct 
octo enim mcnae« uscverabant in itinere se fccitM e( ita Romanoi adiiaae. 
porro cilbsraa fcrrc tamquam non videntei qacmquam tuorum armis in- 
dutum, regione sua qiiid femim sit Ignorante, imperator aulcm lam aetatcm 
admirans quamque moles corporis eorum coltaudans hos Heraciiam fniait.* 

Historia miscetU. lib. XV[|. (Migne, Patrologiae. Ser. lat, XCV. 
p. 1009): .Anno imperii sui (sc. Mauttcii) nono... Postera vero die viri 
tres, Sdavini genere, nil aliquid ferrcum bajuUntcs, a Romaois detenti suni, 
dtharas (antum rcrcnica. Imperator autem inlcrrogabai, tam undc caseot, 
quain ubinam habiutio eorum coniisierel. Qui genere qa!dem aiuni ae eate 
Sclavinos, cifca linem vero occidenialis habitare Oceani. Chajanum autem 
■d te legationem misisac, et munera principibui gentii suae, auxiliaodi aibi 
conira Romano« gratia. T«xiarchaa autem luos >c direxiiie raiionem red- 
dtturos Cbajano, quta non possuni propier itinehi longiiudineni mittcre 
ilH auxilia. Decem enim ct octo menses aiserebani itt itinere sc fectsse, cl 
ita Romanoi adiisse. Porro citharat sc ferre, tanquam non videntes quemquam 
tuoruni armii indutum, rcgionc sua quid sit ferium ignorante. Imperator 
autem tam aetatem admirant, quam moles corporis eorum laudaiu, hos 
mUit llcrediam " 

Št. 105. 
592, meieca Julija. 

Papei Gregor (L) piie rareanskemu Škofu Ivanu ter mu med 
drugim omen>a, da )c 10, kar ma je iškof Ivan) pisal o zadevi is 



■I 



4 





skih ftkofov [.de causa vero episcoporum //istriae'^], zvedel ie 
prej iz ukazov, katere je dobi) od najpoboinejiib knezov \^a pHssimls 
Principibus'\.*) ki so mu zapovedalr, da naj za sedaj ie ne za£iie s 
silo zoper nje (istrske Škofe) postopali \„quaUnus me inierim ab 
eorum compulsione suspertderem'\ Papei pravi, da ga njegova 
(škofu Ivana) gorcčnnsi in marljivost jako %'eselita in da mu je zato 
hvalo dolžan. Obljubuje mu, da hoče zastran lega pisati svojim vzvi- 
Senim gospodom [„sereiiissimis dominis^l.*) 

Dilje piše papež, da ne kaže pošiljali milodaiov \,eJemosynam*^\ 
pogorelemu mesiu razkolnika Severa \.incensae civitati Severi scls- 
matici^] *) le zalo ne, ker ta pošilja na cesarski dvor zoper njega 
(zoper papeža) naperjena darila \^quia quae contra nos praemia in 
paJatio mitlat'] Pa tudi, ko bi tega ne delal, je treba premisliti, da 
pravovcrniki prej zaslužijo usmiljenje, kakor pa sovražniki cerkve. 
Takoj zraven je mesto „Fanum",*) kjer je veliko ujetnikov. Tja je 
hotel (papeži že v preteklem letu poslati roilodarov, iesar se pa zarad 
sovražne vojske ni upal storili. 

Registrum Hadrianum: Indictio X, cap 32. — .Quod multis 
seriptis.'* 

[Edit. GuisaaTillaei (1675'). Lib. Il,ind X,ep.^i. -Edit. Mauri- 
norum (1705): Lib. II. ep. 46. — Kdit. Mon. Germ. (iStii): Lib. II. 
ep. 4;. — JaTf«, Reg. pont Rom.. !l. 1108 (833). — Mami, Concll. 
coll., IX, 1101.] 

Št 106. 

69^») 

Kakan je hotel, da bi mu (bizantinski) cesar povečal pogojeni 
davek.*) Ko ga pa la ni hotel uslišati, je takoj začel vojsko. Ukazal je 
Slovanom, da bi napravili mnogo čolnov, s katerimi bi brez težav 
prestopil reko Donavo. *) Singidunski mcičani so po meogo^ieviloih 

■) Ntmree od UumttiukUi cesarjev. — Papd Grt^or Je aamreC veld ogl«;}- 
akeiDU Ucofu Severu in njettoviai tuvaritem, da n^ pridpjo v Rim. (GI. fil. 101.) A 
bitantitiftki ce-sar Mavricg Je pisal papefu, da lUO btrakc fikofc pusti pri miru, 
dokler M raimCTC pu Italiji dc premeni. (Gl. fit. 103.) 

') Namrcd biiantioskim ccHafJem. — Je li papei »pbal to pismo ali ne, nI 
mano. (Mnoilo m sam si. 

') Ta lukololk Je brci dvoma oglejnki ikor Sever. 

*j V [taltjl Je vc£ mest tega imena is tato ni moKOte nti, katero bi bil papei 
imel v nialib. 

*i TbeopliaDCit pripovcdit)« (o med dogodbaml, ki so ac vrtilc lela 592, 

*i Leu 583. M je moral binstlnskl cesar MavricIJ uvcutl nasproU obnkemu 
fcakaiiu. da mu bode na leto pb£er>l po 100.000 tlatov. 

*) Ti Slor£si, o katerih M tu govori, bo tokrat br«( dvoma Uveli po sedanjem 
Ba&Biti iii Sremu ter t»1i podlotoi Obrani. 2e (Aoli leu OSO no bUl po teh knOlh, 
kakor nam Je tnano, Slovani luscUenl. 

14» 



132 



■^t. 106. 



napadih uničili deto Slov6nov ter z ognjem požgali ojib izgotovljeno 
brodovje. Zarad tega so Slovani začeli oblegati mesto, katero Je priSlo 
v skrajno nevarnost, in tamošnji prebivalci so imeli le malo upanja, 
da bi se rešili. ') Čez teden dni pa je kakan velel Slovčnom, da naj 
nebajo oblegali mesto ter naj pridejo k njemu. Slovčni so to tudi storili. 
Ko je nato kakan dobil od oblegancev dva tisoč zlatih darejkov,*) z 
zlatom okovano mizo in mnogo obleke, je pustil mesto v mira. Pozneje 
je prehodil pet parasang') ter postavil svoj tabor pri Sirmiju, mnogo- 
iicvilnim Slovčnom pa je ukazal pripravljali les, da bi potem Sli čez 
reko Savo. Kakan je vodil vso zadevo. Slovčni so napravili čolne ter 
prebrodili Savo. Nato je kakan velel enemu delu svojih trum iti naprej, 
da bi tako napravit strah nasprotnikom; sam pa je prišel peli dan v 
Bononijo. ') Nad kakšna je cesar poslal Priska, svojega poveljnika v 
Evropi. 

Theoptiylicti Simocattae Historiae, VI, c. 3 et 4 (Ed. C de Boor, 

«,9, I 9. p. a»5. 236); ,'0 Ji Xjrfst«; HiivBif,/,«; i.iiiiiilTi '.Xi tvy»r,*x; i;<,tn -':■' Kj^ 

capa. icsl ii i Mzatfittof -:st; 't^t^^i tcv ^appiipsu St-mt c'm Oa^j iaiJj^ia, 

p. 226. at-uitJiii^Tn sapau-riMt j) tsv zsKtii^i. tm buv š Karffia; mi; !iKAa:jr,vsI{ ^55- 

fi 3. brivcu; /j[]!^sv;at utl XJf\ T.nfi^ii-rr iž ::ps; vau'nU3r) tsJtMi l^ci/^itpa. 3(i •:v. 

S 3, jutucfi tr/.Ki; raifiptts 9uin'^ji; ;>.^'Sa;, i^^i/r, 3t r,|Ufi, »jci i X«7ari; ?^i 
3a(i3ape«; ::pd?iTar:( if,; ■st>'i.ii^%ixi izi/it^v. ffvfeftat '» w; A-iif. iml 3i ^ 
Sip^apst laiiiiiv jtuTr.nMv^r/Mri, i::5).^T3ty[-. Vi TriVer^ /_f\»wv Saf infiv /<V.ti;2; 

g 1. anv(Y]ut|Uvsv 9vs ?^a::tlixv ?i y_p-.isš?3K7S'' y-v. c^sai^,«. uii cuv : XsrriTs; ?«pdi- 

fi 6. »/i^Kl^ai. - 'A"* =3'' spii ^i* JKii^JTiirt T.sti-firs, si iš rivJpsjAsv ^ 'z^zicj^v. 
•&,i iOMxii.\xi asp«i/:v:5* tiiaft?! fip sUt t»W t»::jjUvwi i jiji; taj-jf/«* ictf- 
^JI^urtaL i7Mi.i^tifi -;sO-< if-n ?%< -tm ^a^^if*^ x^''^-'^'' '^ ^''^ x^3xt;^vuv, "zit 

ti5»; eb:o2a3i*5» i:pcftiiiv n(!f.rjt X3t fs^t^itv ■Hiv ivr.i/_iav t?,; irtriadi; 'Pi«:*«;!; 

Theophaais Chronograpbia a>l a. 6084 (^ $91) (Rcc. C. de Boor, 
p »69): .Tfl':« TM Jti! 5 X)rfxv:< K^o T:pwtW,*»; ^! «wtK»«4 "ki^iiin, 

') Ix teh beecd Je raivklno, di Je obrskt kakan, ki m Je leta S^.l poUMil 
Slrtgiduna (sedaajcga Belega Krada', poxnc)c lopcl ugubjl to mesto. 

1 Dai'cikoA se jo ival neki zlat ilcoar pri starih Pereljaiilb. En darcikea Je 
voUal 20 ailškkh M^brnlh drahem. 

*) rorasanga ac Je /vab pcnUaka raltla, U Je ol>aegala tri Četrtine nmj^Hia 
mi^e ah pa .'■SI9 m. 

*> BoaonU (sedai^i VmIIb) Je bilo me-tto ob Donavi v nekdanji Mctlji. 



i^^ 




Anaiitasii Chronographia triperttUt (Ed. C. de Boor, p. 165): ,Qe- 
cimo inipcrii Mauricii anno cbaganui quucr<bac sugnacnia paclorum accipcrc, 
imperator *ero »rmonet barbari noti lecepit; ei iilcirco chaganui iicrum 
bellunt sgil e( devasUi Siggedoneni cl cactra contra Sirmium ntoret. ivape- 
r«lor autcm practorcm Europae Priscunt crcat.' 



Št 107. 

Okoli S92.') 

Takrat kakor ludi ic trideset let prej je trila precej huds irevesna 
kuga okoli Kavenne, na Gradežu in po Istri. 

Pioli diaconi Historla Langob., IV, c. 4.(MG. SS rcr. Langob., 1 17): 
qHoc anno fuit pesti* inguinaria iiciuoi aput RaTcnnam, Grailui et Hiitria 
nimium gravi), sicut et phui aiiie iriginia aonos extitcrat." 

Johannit) diaconi Chronicon Veoctuin (Monticolo, Chronachc Vcnc- 
liaae, I, 75): ^Hoc anno fuii peaiit inguinaria itcrum apud Ravcnnain , 
Gradui ei Hystriam nimiiim gravii, aicui ei priui ante triginla annot 
»liierai.' 



I 



Št. 108. 



593. 



V začetku spomladi (leta 593.) je poslal (bizantinski) cesar svojega 
poveljnika Priska k Donavi, da bi ta zabranil SIov^oid prehod čez to 
reko ter tako skrbel xa varnost Tracije. Cesar je namreč Prisku rekel, 
da rc^ni barbari oe bodo prej mirovali, dokler Bizantinci prav po- 
sebno ne zastražijo Donave. *) Prisk je tedaj prevzel vodstvo konjikov, 
Gent2ona je pa cesar inenoval za poveljnika peScev. V sredi spomladi 
se je bizantinska vojska zbirala pri Hcrakleji. ') Sedem dni pozneje je 
poveljnik ukazal iti naprej. Ko je pregledal pomožne trume ter pre6tcl 
vso vojsko, je pr> vrsli določil vojakom plačo. Ko je fietrtič prestavil 
svoj (abor, je bil v Drizipcrih/) kjer se je 15 dni mudil. Ko je dvaj- 



T^Paiii dlac Jo uvrstil 10 notico med dogodbc leu S93 Kako Je postopal 
aatran krooologlje lobu. dlac . nI ta nas mcrod^no, ker je dotični nuvek prepisal 
U Paola dlac. 

*) Ie teh besedi se dd tklepatl, da so Slovinl v ladi^lb lelih pogoKona Ul 
tel Donavo, <U bi plenili po Tn^L Mogofe Je, da so SlovCnl tudi leta 593., ko Jo 
obrski kakan puslot^il po julni Traciji ('nieQpbylaktos, VI, c 3—5^ porabUl ugodno 
prUoiaOisI ter napadli Uczijo in »everno Tračno. 

') Zastran iege tcita mesta gl. iit 104. 

') Kar se tiCc Icgc lega mesta, gl. iL 69. 



setid postavil svoj tabor, je bil v Dorostolu. '} Ko je (obrskij kakan 
zvedel, kam je pri&la bizantinska vojska, je poslal k Prisku svoje po- 
slance. Ko so ti prišli k bizantinskemu poveljniku, je eden izmed njih, 
z imenom Kob, poudarjal, da so Bizantioci prelomili mir, kajti on 
(Prisk), ki je ie pred kratkim £asom govoril o spravi med Obri in 
Bizantinci, stoji sedaj tukaj tako oborožen. - Ko je obrski poslanec 
končal svoj govor, so bili bizantinski vojaki zarad njcgovib trditev 
nejevoljni. A Prisk jih je znal potolažiti. Ni ugo%'arJ8l predrznosti obr- 
skega poslanca, temuč je le rekel, da je bizantinska vojska namenjena 
nad Slovane. Pogodbe in obljube, storjene z Obri, mu ne branijo, da 
no bi se vojskoval s Slovani.') 

V dvanajstih dneh si je poveljnik Prtsk preskibel potrebnih ladij 
ter je nato Sel čez Donavo. Ko je slifial, da je Ardagast odposlal slo- 
vanske trume na tuje, je iel o polnoči nadenj, da bi ga lažje dobil v 
svojo oblast. Ardagast, ki je ravno prijetno sanjal, je bil od mo£nef;a 
iuma zbujen; zajezdil je golega konja ter ubcial. Naletel je na Bizan> 
line« ter stopiv£i s konja se pei ž njimi bojeval. Ker pa ni mogel usta- 
viti nasprotnega navala, je ubežat po nepristopnih krajih. Tako se je 
Ardagast reiil s svojo urnostjo, katere je bil že po naravi vajen. Med 
b^om mu sreia ni bila mila, ker je zadel ob deblo jako velikega dre- 
vesa. Vslcd tega bi ga bili kmalu njegovi preganjalci ujeli, ako ne bi 
mu bila reka postala re&iteljica. Ko jo je preplaval, je ušel nevarnosti. 
Bizantinci so potem z meči pobili mnogo SlovOnov ter opusto&ili Arda- 
gaslovo zemljo, ujetnike pa so zvezali ob lesene drogove ter jih odpo- 
slali v Carigrad. 

Prisk je naroiJil nekemu Tatimeni in njegovim stražnikom, katerih 
je bilo 300, da bi poslali ujetnike cesarju. Tatimer je sedaj nastopil 
svojo pot v Carigrad. .Šesti dan*) je priSel v nevarnost, ker so se ujeti 
Slovčni nepridakovano vzdignili. To se je zgodilo opoldne, ko je Ta- 
timer mirno in brez skrbi počival ter so se konji po travi pasli Ko 
je nastal krik, so bili Bizantinci brez konj. Tatimer je z maloSlevilnu 
6cto icl nekoliko naprej, približal se preveč barbarom ter tako zagazil 
v veliko nevarnost. Ker se ni mogel postaviti sovražniku naproti, je 
moral bežati. Dasi tudi ga smrtni lučaji niso zadeli, je vendar le s 
težavo uiekel poginu. Kar so priili bizantinski peici, reSili Tatimera 
ter se potem zagnali nad Slovene. Po hudem boju so Bizantinci prc> 
magali svoje nasprotnike, jih mnogo pobili, petdeset barbarov, katcru 
so bili ujeli, nabodli na kole*) ter bizantinski plen od Slovčnov dobili 

*> DoruetoIuB (i«^imA',;), Mdti Silistra ob Donavi na Bolgarakein. 
*) U t^a Je ruvidao, da ao bili li Sloviai popolnoma Duavisoi gd Obn>v. 
•) Po Thcophanu .Uc(ji dan". 

*J Ta ein doka^tijft, da ni.->o bili l3iuiitiiKi nasproti Slovanom tM manj bar- 
barski, kakor li iuu>protl BUaatinccTO. 



\ 



zoper nazaj. Ko se je Talimer nekoliko pozdravil, je priScl v (^rigrad 
icr pripelji! s seboj jako veliko plena. Cesar je bil tako vesel lega 
dogodka, da je v največji mestni cerkvi praznoval vedernice. Pulcm je 
z ljudstvom vred napravil molitve ter prosil Boga, da bi mu podelil &e 
sUvnoiiih trofej. 

Ko so Bizaatinci opuslo&ili Ardagastovo zemljo, je poveljnik Hrisk 
naslednjega dne velel ogleduhom, da bi ili naprej. Kmalu se je pre- 
pričal, da so bili ondotnt kraji brez sovražnikov. Zato je ukazal (s?d- 
jemu pod poveljniku) Aleksandru, da bi zjutraj na vse zgodaj iel Čez 
reko Helivakijo. ') Ta je nato tudi prestopil rečeno reko ter polem na- 
letel na SlovCne, Ko so barbari zagledali sovražnike, so ubežali med 
bližnja močvirja in v gozde. Bizantinci so jih hoteli ujeli. Ko so šli za 
njimi, so zagaztii tako globoko v mlakuie, da bi bili vsi poginili, ako 
ne bi jih bil Aleksander v pravem času pripeljal nazaj- Nato je ta ob- 
kolil ves okraj ter ga botel z ognjem uničiti. Ker je pa bila na vseh 
straneh mokrota, se ni mogel plamen razširiti, in zato ni ta poskus pri- 
nesel Aleksandru nikakršne slave. Sedaj je neki Gepid, *) ki je bil nekdaj 
vzgojen po krisijaniiko, a potem prifiel med barbare, pribežal k Bizan- 
lincem ter jim pokazal pravo pot. Ko so se ti polastili vhoda, so do- 
bili barbare v svojo oblast. Aleksander je sedaj vpraial ujetnike, kakega 
rodu so. A ti niso o svojem rodu In o svojih rojakih hoteli nitesar 
povedati Bizantinccm, pač pa so se delali jako nedolžne. Rekli so, da 
niso nikogar mučili in usmrtili ter da so še celo sami občutili bolečine 
bidcv na tujih telesih. 

Nato je Gcpid vse razodel, natančno opisal vse razmere ter rekel, 
da so dotični ujetniki podložniki nekega Mužoka,') katerega ti barbari 
zovcjo kralja. Njegovo bivali&te je odlod za 30 parasang oddaljeno.*) 
Te ujetnike je razposlal, da bi pozvedovali o bizantinski vojski, ker 
je sliftal, kaka nesreča je nekoliko prej zadela Ardagasla. tjcpid je nato 
svetoval nizantincem, da bi poslali nad Mužoka izdatno krdelo, katero 
naj bi ga nepričakovano napadlo in ujelo. 

Aleksander se je sedaj napotil k Prisku ter pripeljal s seboj tudi 
ujete SlovOne, katere je nato poveljnik dal pomoriti. Tudi Gepid je 
priiel k Prisku, naznanil mu namene barbarov ter predlagal, da naj 
bi Mužoka ujeli. Tudi je napravil naČrt, kako naj bi g'i premolili, da 
bi se ga polastili Prisk je z veseljem poslušal njegove besede. S kras- 
nimi darovi in lepimi obljubami je pridobil uskoka (Gepida) na svojo 
stran ter ga odposlal, da bi z zvijačo ujel Mužoka. 

1 Holivakija riU>^i)!(i;) Ju morebiti sedanja reka Jalomita v Vatah'Oi 

■) l.eta 567. Copidtc niso bili poi>olnnina unitenl. NckoJ Jtb Je £c v po/n^Alh 
letih onialo u obrsltl KmU'' 01 it- \'i3- 

'} Thcopbjiakt piše ,H9U3>'^iv;*, Tlieoplunc--) ,Vw3'Aiaiii', Anasloalub pa 
illtMdu«*. Pravo Imo je bilo n^Jbrte Mutok. 

•) O paraiansi b'- **- '"^ - 3" parajsang - I6r(, Mm. 



Ko je Gepid priki k Mužoliu. je zahteval od njega mnngo majhnih 
£oloov, da bi Sel na pomoč Ardagastovim ponesrečeDCem. Mužok je 
mislil, da bi mu mogel (a zvijačni naklep bili v korist, in zato mu 
je dal čolnov, da bi Oepid ž njimi rezil Ardagastove ljudi. DobivSi 
150 čolnov in 30 veslarjev je 6e\ na drugo stran reke, katero so domačini 
imenovali Paspirios. ') Prisk se je, kakor je bilo dogovorjeno, na vse 
zgodaj napravil na pot. Gepid je prevaril liste, kateri so fili i njim, ter 
se je o polnoči napotil k bizantinskemu poveljniku, <kI katerega je 
zahteval sto oborožencev, da bi ž njib pomočjo pomoril barbaro na 
bregu. Poveljnik je nato dal stotniku Aleksandru 200 oboroženih mož. 
Ko so se Hizantinci približali reki Paspiriju, je postavil Gepid Ale- 
ksandra v zasedo. Ko je bila noč, so barbari, ker so bili pijani, spali in 
prijetno sanjali. Gepid se ni izdal, da jih hoČe uničili. Ko se je straža 
v tretje menjala, seje nekoliko odstranil, priSel do Aleksandrove zasede 
ter na tihem tega odposlal nad nje. Aleksander je peljal svoje Bizantinoe 
do reke Paspirija ter potem, ko je dal in tudi dobil znamenje, se po- 
maknil proti barbarom. Ker so ti spali, je Gepid dal Aleksandru zaa- 
menje, da je zapel neke obrske pesmi.*) Aleksander je sedaj barbare 
napadel ter jim ob enem jemal spanje in življenje. Ko se je polastil 
tudi čolnov, je poslal poslance k poveljniku, ker je hotel napad £e 
povečati. 

Prisk je nato vzel s seboj 3000 moi, jih porazdelil po 6oloib ler 
prestopil reko Paspirij. O polnoči*] je prišel potem na določeno mesta 
Mužok je bil takrat vsicd pijače ves izgubljen. Obhajal je namreč tisti 
dan pogrebno sUvnosI po svojem umrlem bratu, ker taka je ondolna 
navada. NasuU je med SlovC-ni velika zmetojava in Muiok je bil živ 
ujet Bizanttnci so potem vso noč morili; ko je pa dan nastal, jo po- 
veljnik ukazal, da naj se vrnejo. Okoli devete ure zjutraj so se s svojim 
plenom vozili po reki navzdol. 

Vsled teb dogodkov so Bizantinci postali brezskrbni ter se hoteli 
gostiti. S popivanjem so zapravili sadove svojega srečnega podvzetja. 
Zanemarili so stražcnje, katero zovejo v svojem domačem jeziku ^sculca",') 
Mnogoštevilna četa premaganih Slovčnov je Bizantincem vrnila napad. 
Ma^vanje bi bilo sedaj &e stra$noj§e kakor zmaga, ako ne bi bil 
Gentzon s pomočgo svojih pe6c6v odbit sovraioikov. Prisk je nato na 

') PaspbloB (Ua^Rfpuf) se Je xvBla reka v Valahiji bliiu SilUUc. 

^ Ce Je kdo tedaj med Slovčni, biv^oiimi po scdaiijl Valab^i, prepeval 
oblake pesmi, ni na U nadn kar anto ni£ vmcmirll ali pa razialU ondotnlb pitbi- 
vil«v, kar kale, da so bili ti in Obri dobri pri^atoOl med seboj. 

') Med pni omenjeno no^o in tu navedeno polno^o je monlo biti veC dni, 
ker nI iDogofe, da bi bili Priskovi rojaki v enem dnevu prehodlU 30 parasang. 

•) Beseda .sculca' <(n»W««) nam»lo .excu!ca* pomcnja straio. lape^iuc ac 
li .coUocare ali .culcare* (pololiti). - Ako bi aodUi po tcj bcaedl, fal smeli miidili, 
da so Pilskovl vojaki govorili nekako sLabo latin^ao. 



^ ^ 



vsu zgodaj dal predslojniku sirai križali, nekatere izmed ostalih vojakov 
pa sira&iio bičati. 

TheophylKcti SiiuocatUe Historiae lib. VI, c. 6—9 (Ed. C. do 
Boor, p. 230-339) 

Ibid., C. 6 (p. 130): bV^J 2i ip/.-l*^'' š «faTr,*,-*s; i« itO 3<m\(w; § 2. p. 
vofj t'sy 'Is-^v tsejiscrt. J^m; -.3 Tiiv lrV«vi;>»c< -,-'■"; JiJvi^«'*"- ^'' -SM^ibv 

xtfl n;« 'llpax'Mutv f,^; )uoouv:s; tč 'IVjaak» r^vsr^^Eprnu. Hjin^aša^ Vi I t:^« j 4, 

^hlf« f(v[iw. irčvTt Ji zpi; mi; !«wi if?tyip£'{>«; i^iiipcci; ■»> /wpw t'jicoi /.ip»?' 
i:p^ tijv ispsoraMv Tapaviifiai. 6 piev suv XaYiw; axrf, itiV '['ufM.KTiV txis-ip<t- g 6. 
xiizv &i-pwu xi»Tt06(v spisat; i!i; tsv llpi9xpv i^st^Tvt. ^tiis^vuv -fCOv tdv 
cpcoiiiMv u; tOT llf^sv, £ K'c/. (flip^d^t; 9J stte;) nuvSe tf,; Tjcs^f«; fpr,ii.>n>v] 
atdpjam. . , . 1 . . . t^^tu*« -olfjt Stsmpstu&lviuv tu> ^i-,'wv, k« tIJ; iv*i- g is, p. : 

mI ^apftipotc AOY**i ««T7,6pV''- »"J^sOv avOumfOpav tt, i^&xiT(!a jjir, T3fw/o- j 14. 
tuvo« mara tdv £xX>uiivwv h^r,nt al^a^dot T;£X£t(£r (jii; -f^ip 9uv tal« 'A^apiMi; 

Ibid. C. 7 p. 332}: ,3<i)Siyitr, 3( Tittipa, %<A vaO« i crpor^^ n[ixii;^i(uv&; § 1. 
»■» :t6tajiM !«vif5"W. iiijuoi; tt tev Xpžrf«tov x&n)eot}L!vov li twt ^Ki.v/r.^i 

S p^ oilv 'Afi«>rane; tn; š^coi ti3v iieifotuT 7.«^n lEnt« t$ -a n4 0f4Xciu } 2, 
fnul9t: St»n/,4^ 145 titv«-.!, Breev f-invf^ čxt^š{ ti^t fuf*,« ii:rt«<;Te. septiaimi 
ffiuv 'Pftitutc^ i ^f$ap&; Mii in^Dk; t^; hrscj natocjsti^r,« ?t,v iur//,f šari- 
^ni. iwti !e jtpu. o'j)t (i/f rr,ii iytf*etov ^;u(v, 2ii !uc/wp(3{ tivs; tilv ^UTr,* g a, 
•c«pi^iXMTat. 9#<v «wv 'ApSdi^aotot jxp«?^vt* tei{ kiviJiutiv cftida i;pi; tcOto 
auK-n^^vo; tt,i ^w, 3xai»Uf>; ti til/is rj}tMwwr^ avnjt, !iftiJivw \ur(1irtct g 4, 
2^8pOU ttvb« stf RC^nei 6 ^^p^^p:;. £vTCvdi.v ni; 3ubMu9'.v i,v 1^ 4^pa|J.3 xal j^la 
«ixTi«, il {ti] nno^ B^ nvty,f«o4 ftfonv larf,^»i yaf SmiApivut tšv xjv- 
3ui«v. e( iiit 9U-I 'Pufufei icViid^ Sx).aur,vtav ', i)a/9if»i iranjsaiUKc Sitirie-« tT,v g A, p. 
i(ifl t^ 'Apia^aotTv 8tgR<|Atoviac /M^m, lvif«u te $0'Mn tov« ^/urfjftfiit%*i ««- 

Ibid, C 8 (p. 334—336): „T9t>w š llpteu; npcrv^a^ tt^; AJ^e^ J; ^3- g 3. p 
siAia MnfiTt t> tiov xivwv m^itpa tfinLoef«; »iifp^af tr,v >4i3i, ^pštar^iv 
ti tS-JtttM tM Tatrjtfp i:pMrrf,«rt5. i iJiii aSv Tatiiup tiji J« BaŠ*«w» «ofd>; H S <> P- . 
nijpr/tts, Ikti] di f|H^P< SKf.auriVoi; ictpitujruv :; iiS^tov lUKO^vvtta: ii(v2'ivsT' 



*, Zastno Uran ,t6v rtnicAv aU^uv- |^. tt 9B. 




•/m\/7f,i TJf i^jAi hJJrM^ -rji sfsi^&^.atij r^pjctsKiijs«-, X3i tipi 7,a*5* 

5 b Tli *;il>>Tlv. Tiiii eiv 'Ciiibiiuv jw,vf;;iiii(i)v ^u^uii na-. i:xTia7iv^wi tsv T3tj;u^ 
3 T. ■Sfi; ■»>; 2x,/.xfl;-(oi#; rMsAt t/i?yip-,';av k-. sš/jj«v. t%; «*w» |**/.ih *« k 

yuw', S[r;^x9vt« jMipJlSfjj; ;«u-.7/^-r:j; KJnrf.iian ^; tšv k^*^*^ '^^*'' ''^ 
S (t. l«i>LV Osi ■nbv Iy./.x;iv>^ žiKturijitrt;, i [u-r s3v TxT{)up n ci«'^ :»*; OMTt- 

•/i^i -:£juvs;, rim tu:a tsu >.«i -rki bttTUfia; »i/i^ «n;cijuvB; ^5«u -; »«■» 

S 9> «.'() " ^»'■^l*3'?XOi llpicKo; 2i:i x3Ts(3xe7^ ;:poA'tiv »ipieiv (il^mjiv. if/^pa 

ii it^i^, xai ow Sii^ii* sva to-j^ /'-ipou; ss/ijuo- sviua-i i:; tj i;fi9w tsO 

p. 236. juv s-ji 'A>i;av!pt< ^iv vthovji JtjvT,=a^vo; ^ «ta}«v evt«y/,**>' SxA«injvole. « 

S 11. ^if'f»fiv ^f eR:frfJY)',v (JcstsGvto. st it 'l'w|unst tsvtsu; Jvr/cfpevf iXnv. hal !1 

ffVrtffpia, ti 1*»; firnei i "AAi5«v3;o; (uti^^^rfi icii; 'Pw(ia{c^>; tsO Tt>{UrTO<. š 
jt u. [Mv ;y» 'A/.t;3rT3pc; s T3c;uep/c^ zcpisToc/isa; tbv x^?=* rapas-jSšvar. toutoj; ls£i- 

S 13. V ^ 'Au^ivS^ Ti Tf^ {Ei^sViJi; tb* i!>!axi|u. toIvuv r^T«; JnV^, lx ^v \p4- 
miVMi dfi^TKcša; -^sKai znč TiifJMiin !"'> tuv ^of^ipuv u^v. U(TS< spš; tm; 

»!»» •jfrtj*pis< »jpiM «f«eOn Tiov itc^3^''- S ?' 'Az-iJsNips; šviti^Mv xarttxw 

3 1 >. VšvfTS xj&ev ;ot; iaAUKJst ts *;£«&;■ ot 3t ^ap^et £; i[::ivcutv ■Krittxinu*im 

9<nitM •ff^vy !?pa^« t«; x9AMICIV, u{ ;:«;< a>.).STf!ou lou cu^iato; ta^ lx tu« 



I, p. 3». 



Ibid C. 9 (p. 336—239): „i Ji (''i::^ Siiifi«! Tt atsaKta xai 5f^/j.-f/iv 



i; isiAfjrtou tA spa^iiaT«, jinuiv usš Ms-Ji;iia)iie> Tiv >.tvšl*tv9v pij^a ') tij lin 
fiap^ipiuv fuvjj Tsv; i^uvpgirv^-j; »^'MI. toI}t» ii tfcv Msv^uKaar ČMukj^oV«! 
I«Ti i;>pje»-f-;a; ;ftiii5«a, tsu; St i>-6«a4 ixKJ;*^ wl MTasjie*?, Ti;; 'PMfu£wi| 
iuvi;jit4D;, hx*,r.:i'iti ti kk Ta sipl tsv 'ApJi^aoTov -^E^uti-ia spi [MKf sO Jj^ru^ri- 

S 2. :JLTTa. xapT|vu ti 'Pu^uu;; aV^rr Tf,v raorsctav Tnngaas&aK t4v n ^sEp^opov 1)^« 
Lp. ?J7. ''* iAi%x,:M Tf,; (rTrtMlti-i;. i (Uv 63* 'A>.(;avjp»; s^^i tw llpfsim il vcčiaits; 

S 3, nv; fi9f^af»u; fiVt^Kzr:, ^ !l ic3U-i3p7.s; ava-.ptsi-. tojt^; Trapjisre, "fivtta; -,-&^* 
Sfi; -»v npariT^bv : T^^iut; Jv.cNs; 3 ^ap^af«; K*i Sd^tm llpbxu tz twv 
^idv Jiavsr^jiaii, iOTi;v(iT: t: iiCKT^ias tm ^if^ap<;i tsv lIp^TKaf, xai rfiriv Tt,; 

*] '1^, sea. #in^ U laUsskc bcscdc nit Kcn. n^ »^ knl| 



spi; Slo-jsiir.tsv -j*'**"''- *'"*' '* ^;'efi>.Mv i:V.'^l>r, is; Tii^ia tMiv, št»»: tij; 
•i,vr/i^t%i !:ip; «■< 'Ap3r,*aff;5v ::tpaib»r,Tai. i -mv sJv )I«v7mv.i&; Ipt*"^* "t" S 
{»kAv li '/sj Tii; issTT,; alw nJcir^ijiM iJ(Ji.> -^-li^j'/.), 5=i.i; £ Ti^i; •;w; 
■stgi tbv 'Apsr^amf ;:3Su7r,Tit, biTi'iv livitv sfi; ■;sX; niT»j«-f;a 3%»':/^;; Aa- 

(Yy_.;,j;ci Ilxc7(pi£v 3vs]iL>;s.f;'.v, J 2( lt;!nr.;; rxt3( ri r>>l))i:w i; iMihvji irčf/.;-; 3 ;. 
■rt,; Jiaiuiu;. «ip i l'itmii; ivr^j ^wv r^v!>.T,i.j«;Tw< x'i-f>z; ^,v xi;lh;?:v ;«- 
Sftjcr,; r^; wy,ii; ^>; vjv ^Av 'IV-p^aMv ;:;>.;;jufZ5v ■,'iiiTa!. itK t,;!« ina-riv 

?s*M» j ff;f*n;-;;; SiSps; itiAScfsj; r^/^jfj;«; ■»;! TaJ-.^^/M i»wK/ ',\<,::iv;p<:i. 5 j, 
isii Ji ri 'P«»jia:xM ^m lli^:p{u lT:ir,T.£,t T:iiiyu-; li; iviS^at :'yii '.\V.i;iiv3fii 

JTTvs'* ;nt; ir>f.xr;* i^tv;- -i vi-.-i-ii^:; /.!»i TnVi irjiTiic* ivTii/tr:;. i ;: 
l'^»i; tsu; ^apfiopsj; j!a»Oifp!:v | ?.a7i7»«!i!-:. ^t^ i': fj/.j-ii^. »ai v. >uk;4v | ki, pul 
yj , tm % i "ui 7p4; Tr,v i-<ii^ -;>vi^v:; >::i;a-,-!! t:0 '.i/:j 'A/.i;xv!pcv. x« S^ 
lM(^i^fa; '1'NiJ.aisj; Kri nv ll»;::!piei citi;*« *,ai r>iih;;j,» f.a^iuv -i xa". ii^; ist 



r,-.- ?. 



■;»; i»p>3f«W r/.iii^,;tv. iti ij-.v^i ti«v ^ap^a^on sfjsijtiM/raov »1 js>w b; 

*.\^3fi)UW ae>taT(ffv lHi-.j i Vi^a\i -,m ' .\'i.i\rii}M fl s-vSr,,.!. i U 'A*.i;*»5?5; 

l:a;-x; toi? ^s^tt; aK-ica »aš X>^i ^» i'«"^' "*;-t*/.:*:, feii Ji ^lov iv.a^iv 

Vivewi tr^f*^.;, "P*; '^ o:f,x7rr:i.v i7;i>.:>; i;i=i:*ni -rf,; ra^>.^; t«; :piw; 

R:r:({yuv. š It llpims^ tpit7_i>.'!s>; apa^trs; rr. i\%nv»i li; la ŠKam vi* Itas- 

^sjpiev nta^ji^v Jiiviijjans. suti S^ta ^sii?r,; vjuvI; rf, ifi^u ::»p'i/.9i tijv !vi^v. 

i ^i-* ah ^ap^apc; k«t6<v6; S.', tt, ijiiOt, iuill^pTs- t,v ^-ip tjzm »ara ■ri;-« 'f,:Ji!f«v 

ixiiini> (irt^ifis; itpT«; ini xil>.^H /a:;-.z;;«■«.^ m; tft;; w:ot;- - I«" -'* ?i^! 

;Arf>; i-,+,-nte. ;>«'.'pT,ftti( ts^tjv f,>.iu i ^ip^s;. i- Ji 'I*m;ur£'. vMKiiMivw/_C^vr5 

iT( ^615 aqjiaciv, ^^ipa; Si V,a;ji::sirr,; t/.a{i^rm-i ; jšv;^ ifi "S5 STpaciiTtO tt,» 

3vx7auA3v. iisi !i TpJTT.v ha vt,i h:izy.i-A,-i zii zi Jy(ij»i!4 : TrpaTf,-,"/; Jttrroplt- 

:A£-j«r:s. -ittrjt si "I'!«;«!« jpi»r,;Aa:',i«ii':i; hr, :;•; Jv.-v.-ip^JM-. i:f^ ^>?V *»* 

-T!XAsy5¥T5. thn 7?, jiil)r, y^pp«:r:svT»!. jtai t^ -ap:!via ■:«; rVrrpa^fei; vsSiisav^; 

-Tf^ 3tasps:.pd; larr.^i/.rjTav, ij-i rt£,'it.t.xi ri-nilU; t#, -i-rptio fiuvj 'IVi)«aie*^ ist- 

xx>4i'). vj j«v cvv vii!Kr,;M'<j'< :waitp«;?Oiv iro-ra/.avtiiii "lW/aiwt tt,-< ijsSav 

x» ^ ^ 1^ av;(!en; -/_a/.t=uTiaa t^; hntij;!«!;, u yr, ! T^vt^uv ta; ivvK^ui; 

-a; si;!ni; sif'7n;;i;jitT;; ri;; J*i/r,; «pXT:5?iv. i; »oftivi^ si ; ll^eiu; teii; |{ 

M6jpx,3/a; i(i:v.i>.:n-.;jv. vai Sr, /a^ t;v»; ti& ir>j^i]f.i> ^M^pci; ii«B^-,'r.«iv,'* 

^k PhotU in Theoph>-lactum summaria. (Ed, C. ile Boor, p. 11): 

'^1!^!^!^ TI 'A^iau'1 ~y'i\ 'IV/aiia;. xa; i:a tm '\p5a-,-T?Wrt nt t^ 'l'6ii*ai>f< 

T3i;utf^{(M 'A>a;a-jipi'>, »at a-i^pavaiHa 'IV^a-uv, K.ai £v.>^/'>mv i-ratptott, I?a!i; 
11 l)i/a'ji('n#> ■/.ata 'l*i-i;ia!uiv." 

Theophanis Chronogniphia hJ a. M 6085 ( 5*^3 *. Chr.) (Kec. 
ie Hoor, p. 270, 171)* .-''•'■•? >• I"*- - »iiic-viiMp ^x^^^:.\ w llpisniv 



i II. 



8 12. 



S IX. 



% U. 




p u;i>. 



i7>( -ittKi TORt 'l'biViixx^ ivii^an ii:\ v/i 'Istjnv ^«nqiM t^</^, uera m 
lx>.agtvidv IVvfj itmpisat Wao5i;. toiKu 5* i>.*i««; isi -:4v lopiOTS>.:v, i X«'- 

»'^.^■i 5i!i'rta4. i 3i ll^fns; i;:w.6Y«t;o, š-n sv =?o; 'A^ipsu; w ;;3>4;uv :;s-.- 
^c«^ T:apafY^5»», iA/Ji t^ tj ^y.*jrjivi7iii !&«, Vsi 755 juTSKpiTj^si iiriniu.ii;-«. 
JttriKMd; ii i Ilflo**;, 1-a' K^^v^as-,'^^ -i T:'rUt)>T, -wv lx).w!vw> spi; ■» sijišijin ') 
p. 271. Sctsxip;;mv, ^.K^tpisscf tiv *lstpjv ;, [U»i9i(t vvaiO; iSMijTia; t<J 'Apjatvia^ 

Smeu^TOi. BI 3t 'l'u;;ijRS( W/.:vt:j =/.i;<h; Ik/jkaviTiv lut! ■!»;•< «p! t« 'Ap5i-;>7TC» 
Ivfnvf-i-nt.^ 'iyii^xf ar/jut/.Moia; w Rprnii^vr«? -oX),mi( (i; fi lliŠatmsv i;:tjiis;t Sta 

af/^AbKtaf '^ %a)Pj.p. šr:»0w^u?iv' : 3i s^^tVLSittup šu«pw&ii;GU/^o[piff7i;p{£u; ('^'vMi; 

pipr, -:Av lxA3vtvwv i/.btps!. IVjxm; 3« jivi;^ ;^ &^;7x«{a< tiuv KftvtunOv ^ip/m 

hjax7f(;Ti- ESVK 2e »j?. Mk^^jkisv, -ri^ fi^^a Tiiv ^a^dtptov, a:?> -ipunisv-;^ -n;- 
j«£wv Jii^iiv. :^£fa(9E ?( TiO f<i:a?5ot 3t3^ liv rA-.vfm i llpin-s; •/VKJr^ 

iSO-csO i^Ta!|£v »d uCrcv «iu/.X3$£]j,:i«c ^uvia ^ivav rsAiin iv toT; 3'jp^ipc!; 

•ma&poioMvu; Si ol ^Ap^opsl tot; fEV!xr,)i£TEv t;«r:a-r;af x^ ?,t ^ 4 iv^tic«; 

|ui<t( -iflv 'l'u>at!i>iv iTifr:!; l'-i)t>'' 'p''"? $-4Ma).-j?c ti; ijv-ii ■<>>¥ ^af^iftfv, i 

Anastssii Chronographia trtpertJti. (EU. C. de Boor. p. 166. 167): 
|i. IM- nUndecinio mipeiii Muuricii mno . . . iniperatof suteni Priicum ciim om- 
»ibus Komalcii poientatibuf ud Hoirum Huviuai minit, uf ScUvinorum 
nitiones irantire prohiberet. quo apuil Doroitolon habiio chagaaus hoc 
coiiiperii; qui Icgatit ad cum dircciis calutuniaiu loferebai Romanu ttor- 
p. 167. dtiim ilantibiK bctli, Priscus autem excufahaiiir, quo<l non , venehi advcnui 
barbaroi beliigeraium, ted quod aj ScUvinorum nationea a principe fucrit 
dc»lina(ui. atidieni autem Ptitcat quod Ard^gastii^ multitudincf ScUvinorum 
ud pfaedan>tum diiperacrit, iranticnf Elitiruin medla iiocte inopinate Ar- 
dagaiio coniunctiis ch. at vero Ardagutus diicrimine tento nudiim aicen- 
detis equum t>x mIvus «raiii, Romuiil^ue miiltitudmtbtii ScUvinorum 
o<cis<a e[ Ardagaiii regione perversa praeduni copiotam capum Bjrzanbtim 
per Tatemerem tlirexerunt. porro, com Tatcmcr expcdiiu3 iter faciena ebri- 
cUli acte alque dcliciis tradrrcr, Sclavinorum in cum nmltitndine) imiunt; 
qui fomiidinc prtuus fuftieiulo Bvuniium venii. ati Komani. qui cum 



Si 108. 



Hi 



tpio fuerant, ralitle SclsTini infensi optinent glorioiiisime barbaros et cnp- 
Civitalem ulvam imperaiori praricnitRC. qui lacUIu* gralilicot ileo h/mnoi 
una cuin toia oplulit urbc. Priscus vero tiducia frciui ad inicfiom Scla- 
vinorum pano acceuit. Gipes auKin, vir Chriitianae religionit, irdn^ugicni 
ad Roma^oi ct ingrestum Romanis oticndii et barbaros tcnuit. itaqiic Gi- 
pcdis proditiouc tran*rrciato flumine Priscus mcdia nocie repperit Muiacium, 
barbarorum regeti, ebrietat« corrnpiuin: funebrem qu!pp« proprii frairis 
Cclebrat fTitivitacetu; qiio comprchcnio tito caedcoi in bsrtMrii opcralii« 
cit, muliaque copiosa praeda capta ebrieuii acse produni ct crapulac. tum 
barbari conccrTiti ricloribuc imniinent, forct^ue ficiN*i(iido reciproca prae- 
cedemi viritiuie sievior, nisi Gcnzo cutn pcdetlri viftutc Romanorum insi- 
ftcna pugna forti prohibuisiet iaipeius barbarorum. 

Historia miscclU, lib. XVII (Migne, Patrologiac, Ser. Ibl, XCV, 
p. loio. loi i): uUndeciroo anno imperii Mauricii, ulem imperator Priicum P- li)"^- 
cunt omnibni Romanicii poienlatibus ad Istrtim Ituvium misit, ul Sclavi- 
nonim nationo traniirc prohibcrcL Quo apud Doroitolon habiio Chajanui 
coroperit. Qui legatts ad eum directia, calumniam infercKat, Ronianii cxor- 
dium dantibut b«lli. Priicu* atitetn cxcuaabat, quod non vcneht adversui 
barbaros bdligeratum. sed quod ad Sctsvinorum nalioncs s principe fuerit 
dcttinatus, Audiens atitem Priscui, quod ArdBgS4tus moltitudinc« Sclavinorum 
•d pniedandum diiperserit, (raiuieni [»irum media nocte inopinate Arda- 
gastunt idortus cai. At vero Ardagasttu discriminc senso. nondum ascenso 
equo vix salvus cvasit. Romani multitudinibus Sclavinorum occiait, ct 
Ardagaiii regione ereraa, praedam copiosam caplam Bvzanbum per Tatc- 
merem direseruni. Porro cum Tatemer exp«ditUB iler facieni, ebrietaii, aique 
delictia aese iraderei, SclavinoTurr. in eum imianl muliitudines Qui formi* 
dine prcssus fupiendo B)run[iura venit. Ast Romani, qui cum ipio fuissc 
Tidebanlur, Sclavints valde infensi obtinent gloriositsime barbaros, et capti- 
vitatem salvam imperatori praesentant: qui lactattii gratificos Deo hymitos, 
una cum lota obtulit urbc. Priscui vero. fiducia Frctus, ad inieriore« Scla- 
vinorum partes accessil. Gipes vero vir Christianac rellgionis, iransfugieru 
ad Romanos, el ingretstim Romani* ostendit, et barbiiroi tenuil. ltuque 
Gipcdis proditionc trantfreiaio Huminc, Priscui raedia nocic reperit Musscium 
barbarorum regcm ebrieiatc carruptum : funcbfcm quippc proprii fratris p. init* 
cclebrabai fetiiviuiem. Quo comprehenso vito, cacdcm in barbaroi ope- 
ratus ett, multa^ue pracda, et copios« cipta, cbrietati seie tradunt, ct 
crapular. Tum barbari coarccraii victoribus imminent, rorciquc vicissitudo 
reciproca praccedenti viriliiaie saevior, ni GenKO cum pedestri viriuie Ro- 
manorum insiitens pugna Toni prohibuisset impelut barbarorum.* 



št lOB. 

593, mnsflca oktobra. 

Papež (»regor (I.) piie si rak uzuoskemu ikofu Maksimt- 
jinu \,A/aximiano episeopo Syracusis'] (er mu priporoča dijakona 
Feliksa, nositelja tega pisma, ki je sicer zabredel v zmoto krivoverccv, 
vendar se ni loČil od katoliške vere. Navzel se je krivih sumoifeoj zoper 
carigrajsko sinodo,') a se vendar odstranil od istrskega razkola 
\^Histricontm se separatione removeraf]. Ko je prižel v Rim, ga 
je on (papež) podučil. Nato je (Peliks) popravil svojo napako ter prejel 
sv. obhajilo. Ker tedaj ni postal krivorerec, temuč se je samo motil v 
svetih skrivoosiib vesoljne cerkve, ne da bi bil imel slab namen, zato 
se je treba ozirati na njegovo slabost in potrebe. Posebno zarad nje- 
gove pobožnosti je treba skrbeti za njegovo vzdrževanje. Zato naj mu 
preskrbi (£kof Maksimijan) v svoji sirakuzaoski cerkvi službo dijakona 
ali pa, da bi dobival (Feliks) zarad svojega ubofttva samo dohodke te 
slulte. Izpodbuja ga (ikofa Maksimijana), da bi to kmalu storil. Pri- 
porofia mu njegovo osebo, da ne bode (Feliks) imel nobenih sitnosti in 
potreb. Nikar naj ne zanemarja njegov^a (papeževega) priporočila, da 
bi mu manj dajal, kakor zahteva njegov <^.Maksimijanov) red nasproti 
revežem \^guam tuus exigU ordo pauperibus \. Kakor mu je on 
(papež) vsako leto podelil nekoliko podpore od dobodkuv svoje (rimske) 
cetkve, tako naj tudi on (Maksimijan) stori. 

Regisirum Hadrlanum: Indictio XII, cap. 14. — ^Pracscntium 
tator.'' 

[Edii. Gussanv illaei (t67$): Lib. lil, ep. 14. — Edit. Mauri- 
noru 01(1705): Lih. IV. ep. 14. — Edit Mon, Gerni. (iSqi); Lib. IV, ep. 14. 
— Jtff^. Reg. poni. Rom., it. 1385 (9(8).] 



Št. uo. 



594. 



V tem letu je bizantinski poveljnik Prisk iz nova priiel s svojo 
vojsko do Donave ter potem pusloSil po slovanski zemlji. Mnogo ujet- 
nikov je poslal cesarju. Ta je nato k poveljniku poslal Tatimcra z 
ukazom, da bi bizantinska vojska ostala čez zimo v ondotnih krajih 
Ko je Tatimer pri&el do vojske in ko so vojaki zvedeli za cesarjevo 
zapoved, je nastal med njimi nemir. Večina se je uprla ter se ni hotela 
ukloniti cesarjevemu ukazu, ker je Želela, da bt doma prebila zimski 
čas, ne pa na slovčaski zemlji, kjer se mraz )e težko preoaSa in ker 
so barbari zarad svojega Števila nepremagljivi. Nato je poveljnik Prisk 
S svojo zgovornostjo omečil razuzdano vojsko, ki je na zadnje skle- 
nila, ii ostane na luji zemlji. 

■) Misliti nam )e na peti obCai cerkveni ilMr, ki Je Ul leu 6S3. v Caiifiradii. 



Theopb)'lacti Simocattae Historise lib. VI, c. lo. (£«1 C. de Boor, 

JAts-j; i7Ksip*'/rwr f,i 3i ■?, ■:wv ii>.T«*» x;lidn; tt,y /ti^iipa* tupjv »O^dttt itj; 
'l*ii>-^»; Krf,3«3ltai. 7:>?3r;iY0-iš^5; toitvi teI Tki;«?, m: ww ^r>jui-< -;~ii.ipe- 
ArvThfi /.s-rfinv, llpOM; ^i:r^tXK ;m st^tiJ^ao::;. Ksun^anilltl tstvuv i; iC^ 'I*m- )i 3. 

■Jcti«; i-jrjzv^rf,:a, •:» ti t*« ^p^ipuv ::>,V,lhi iir.nr.-i.Vft^ i si simti;*;";; ! 3. 
■siilM T!*! T3xttt:f, Tt!; KpsTii; Ti S'j;i(viav •>;!jii>.«T:tv. tsti si •;i'av^T. ai ž>- 

Theoptianis CbronographJB ad > M. 6o8t> (- 5(14 a. Chr) (Rcc. 
C de Boor, p, »7»): ,TsJ':m tm l«i ■:s5 llfins-j ::j>^ ^n "l^rpcv xaT9/.i- 

3ii'(; ivT(MV5v, m; :uv, hit/t-:x. tsOts ^iv^cft« Sii te tj ■::\i,tH, lirv ';r7f^»fa-/ 
M- ?': K/j;iir» '/TJtvj; tt.v ■/jufTi x»\ TJt -{fi/r, iji^^ia. i Ji llpisv.:; >.f-;6i; m- 
•►rni; šzi-.Tii juTi>; iiut /:::*a;r. wi; ^,v t;5 ^]st\:«*; xiA!ur.i si.Tjuusa;." 

Aouttasii Chronographa tripertita. (Ed. C. de Boor, p, 167}: 
^Ouodccimo impehi Maurlcii mno, cuni Priicus iceruni ad Hittrum p«r- 
v<nitM[ genieiquc Sclafinoruin dcpracUtlus ft<i*3«t, haud moiticam imperalori 
(praedam) dtrexil, imperator anteni miiso ad Priscum Taiemere iubet toto 
illic hicmali tempore comrnorari Romanos. i:)uo compcrto Romani conlra- 
tlicebani asscvcranics, id non pouc licri proptcr copiai barbaroruni et pfo 
co, ijuod regio euet šibi aaiii adversa. Priicui vero Terbii perioaaoriia 
lIcKit eoi ibidem hiemare iuitioncinquc principi* consiimmare.' 

Hlstoriamiscella, lib. KVll (Migne. PadologiaGjScr.lat., XCV, p.ioi 1) 
^Anno 11 impeni Mauricii, cuni Priscus iierum ad Ittrum pervenjuct, 
gcnteiquc SclaTinoriim depracdalu« fuiiset. haud taodicam Imperalori de- 
duxit pracdam. Imperator autcm miuo ad Priscum Tatcmcrc, jubct toto 
llic hieiiittli tempore commoran Romaiios. Quo compeito Komam contra- 
diccbant. uscverantea id non posie lieri proptcr copias barbarorum, et pro 
«0 ()tiod regio esiet šibi »alis adverta. Prisciia Tcro verbis suasofiia Hesit 
cOB ibidem hiemare, jiiS)ionemqiie principii consummare." 



Št m. 

B9&, m0«8ca jnlija. 

Papež Gregor (I.) pifie istrskima Škofoma Peiru in Pro- 
videnciju [Petro et Providentlo episcopis de Histrla^V), da ju z 

■) V nekaterih virih se omciOa k letu 579. In 59i}. rukolalikl Akof Peter, ki 
>e vladal v Altlnu. Gli^ t%cn) pod k\. 85 In 100. — Oba, Peter in ProvidencO, sta 
uvedena tudi v nekem pismu ogl^skega patriarha Ivana do langobardskcKa kralja 
Agilulfa. Gl. yL 144 



Telikim hrepCDenjein želi spraviti v naročje svete vesoljne cerkve ter 
v njej ž njimi združen živeti v složnosli. Ne dvomi, da se to zgodi, ako 
se resnično potrudita, da se jima razjasni to. o čemer dvomita. Zvedel 
je (papež Gregor) od svojega notarja Kaslohja [^Castorii notarii 
mW*|.') ko se je povrnil, da bi rada priŠU k njemu (k papelu), ako 
se jima obljubi, da se jima ne bodo delale nobene sitnosti. Papež pravi, 
da jsko želi in ju ljubeznivo vabi, da bi se potrudila k njemu ter se 
i njim pogovorila, kaj je pravo in Odrcžcniku dopsdljivo. Rad jima 
pojasni to, o čemer dvomita, ter upa, da se jima njegovo pojasnilo 
vtisne tako, da bi jima v bodo^ ne ostalo niČ več dvomljivega. Kar 
so določili itiri svete sinode in pa njegov prednik, papež I^eon (!■), po 
tem se ravna tudi od (papež Gregor) ter se nikakor noče ločili od te 
vere. Prideta naj k njemu, ker se je lažje pogoditi osebno kakor pa 
pismeno, da bi se zopet združila s sveto vesoljno cerkvijo, ko bi sli- 
kala dokaze. Zagotavlja ju, da ju dostojno sprejme ter potem milostno 
odpusti. Nato jima Še enkrat zatrjuje, da se ne bode delala nili njima, 
niti komu drugemu kaka nadlega ali pa sitnost, ako bi kdo priicl 
k Djemu (k papežu) zarad te zadeve (urad treh poglavij). Skrbeti hoče, 
da se povrneta brez Shode, in sitnosti, kadar bodeta bolela, naj se Že 
zedinita s sveto cerkvijo ali pa ne. 

Registrum Hadrianum: Indictio Kil, XIII, c 93 (Ind. XUI. C. 49). 
— „Deus, gui laetatur.'* 

[Edit, GuiBtnrillaci (1675)^ l^b- IV. ep. 49. — Fdir. Mauf !■ 
nor um (1705); Lib, V. ep. 51. — Edit. M on Ger m., Reg. ep. Greg. pp. 
(1891): Lib. V. ep. 56. — Jaffč. Reg. pont. Rom., St. 13172 (lOO^V — Mami, 
Concil. coH., IX, 1231.1 



Št. U2. 

S»5.') 

Bavarski vojvoda Tasilo, katerega je frankovski kralj Hildebert (II.) 
postavil za vladarja, je čet s svojo vojsko v pokrajino Slovencev, 
jih premagal ter se z bogatim plenom vrnil v svojo deželo.*) 



") Ime ICR) KaMoriJa nahajamo ^-eikrat v ranili pismih (»(»ela Gregorja. 

*) Frenkorski kralj Elildcperl II. Je vladal od leu 5)6 - 596. LeU 695. je 
povcdiKnil TasiU v bavarskega vojvoda. [Cir. Herimaniri AagloAais (Coairactl) Chro- 
nicun ad a. &9S (MG. SS. V); Sigebcrii' Cerablaceuia ClirotiograpUa ad a. 995 
(MG. SS. VI). Kmalu potem, ko je Taallo postal vojvoda, Ael )e nad Slovecco, kar 
m Jo ugodilo najtiria Is leu 695. 

*) JasBO Je, da BO Bc takrat Slovenci le ru&irill do bararA« meie, katero 
nam |e inkaU tam, k>er je raivodJe ickc Drare in Mure na cai, Rience in Sallce 
pa na drugi s^int. Tudi bi lahko trdili, da m se SIovcbci v tistem Ca^u te prcc^ 
dobro udonudli oa svoji oovl icmljl, lutei« je postala ajih lastnino, kar le bcaede 
(in Sckborum provlDclam' dokoti^ejo. 



St. 113, 113. 



14S 



Ptuli ditconi Histori« Langob., IV. c 7 (MG. SS. rer. Langob., 1 18) : 
„His dicbua Tuailo a Childepeno rege Fraaconim aput Baioaiiani rez 
orilinaiiu eti. Qui mox com cxcrcilu in SeUboruca proTinciam iniroicns, 
p«mu victona, ad solum propriuin cum malina praeda nracaTiL" 



Št. 118. 



5«5. 



V tem letu je bizantinski oesar Mavricij odstavil poveljnika Priska 
ter oa njegovo mesto povzdignil svojega brala Petra. Ker Prisk it prva 
ni o lem ničesar vedel, je zbral svoje trume ter £el iez reko Donavo.') 
Vojakom je postalo bivanje na slovanski zemlji ie neznosno. Prisk se 
je bal, da ne bi se barbari nanagloma prikazali ter mu ne vzeli plena. 

Ko je obrski kakan slišal, da so Bizantinci zapustili slovensko 
zemljo, se je jako začudil. Poslal je poslance k Prisku ter hotel zve- 
deti, kaj je vzrok temu odhodu. Bizantinski poveljnik ga je hotel ko- 
likor mogoče z besedami premotiti. Rekel je, da mu je bito naznanjeno, 
da kakan namcrjava v treh dneh napasti bizantinsko vojsko, potem, da 
je SlovčDom ukazal prestopiti icko Donavo, ter, da se jezi in je neje- 
voljen, ker je bizantinska vojska imela sreto. Sedaj so odgovorili 
obrski poslanci, med katerimi je bil tudi Targitij, da so kakanu, ki se 
po krivici jezi nad Bizanllnci, odsvetovali vojsko. Nato je Prisk h ka- 
kanu poslal svojega poslanca in sicer zdravnika Teodora, kateri ga je 
pregovoril, da se je z Bizanlinci pomiriL Prisk je kakanu odstopil del 
plena; zato pa je ta dovolil, da je bizantinska vojska, ko se je vra- 
dsla domov, ila po njegovi zemlji. Tudi je kakas od bizantinskega 
poveljnika dobil 5000 ujetih barbarov (Slovanov). Pozneje je bizantinska 
vojska prišla v Drizipera, poveljnik Prisk pa v Carigrad. 

Theopbylacti Simocattie Historiae lib. VL c. 1 1 (Ed. C. d« Boor, 
p, 34» — a+j) : „ . . . i ie i^;!>.£-j; i::5/,iif;^i'ji riv 7S>.t>U(f/.C'', xai tiv x3:>.f'sv p- 342, iT. 

«i>:w*i sS»* i^rs->r:s. tai ;Jv ':i( Su-jiju'.; špšjuvs; tastfa-Mrai -'vt seraiišir. S 3. 

|n;Mw; 160 'IV/af^oO Tij» Jraijasrv Vj-i jftjrijMt;!-.- tha JCT.-^i*; spi; liv Dpbnov 
t:£)i'J« T^4 rm^^iu« ^,v amn —*9isQK f/.r/sjuvo;. s jiiv ait llpts^io; ro- 
»i/.T,3iv wc otiv te Toi^ >.:•;!'.! infta^; -zif \3rjiKr: f,\tifai 3i ipfU, x*l ■(^ 6 5. 
■;f>.Ov, ^ llpfnu^ J«),'«:-« sit7/i!fitv lin Xavivo-< taS; 'P(0}ui-.%>!; Juvaiusn hn- 
itz^a:, li li 'iBv -v.\vi*,TCri -\rfir, Tiponintiv 3(asipaa!>:tkti liv 'Isrpov -ai 

! -u* siv Taip;iTtc^ sT 71 -rfVv ^o^^ipuv MviJi( T» X)r;iipw mfJivavv mpa>.&tiv I 6- 



') Ted^ na Juino sU^a Dosavc. 



U 



I 343. ;s^y> I llpfsKo; ::^;3t* ^; ^v \TiJmv i^i-sf/t^ (6ie3wps; || £-«o)u bw^)i ^ 

fv^v ivjfj J[;tiv t« x»i cit^SMv, t^» ^.■"T' «<"f**i "^i* V'-'""*' <«4>*f«». 

I § 20. oZt&i H KfKTaK.; xjii tht .Vcr^ivsv i-rCvno . , . | . . . MSovio tefvuv 'P«r/a%s^ 

^a()^ifuv -.if Ksr^ivu xpo?xx vjrT3t3<>'>i}L!V9i lin ■:k Af<fsifa ■^»vtin. i 31 vtf9- 
Vi^pi i^Utia i; Bu^tit^sv, TS^opsOi i MzjftKie; ?«> Il^tnud Ijji^era »fi^iasf 

TbcophanU Chronograpbia ad t. M. 6087 {= 595 a Cbr.) (Rec. 
C. de Boor, p, 373): „i S: ^kii^j; tsv Upfs^sv T'i|; T^pa^^is^ šsasajti, Dtrpsi 
Si, TŠv iuTsD i3t/.fčv, <7j^X7T,'[iy t^; !:<vi}U40; ::cuiT3i 'Pta\iaiiut. i jiiv sui tlpEsiA; 
?jc; SuvifUi; špi^u-Kf iipt'' % t^ IUt^ov f&im iunzt^ tVi :nT8|^ š 3( Kar^^^brs; 
njv [itTi^anv ':cC 'Pu}ia-ye9 %acO a9i.ir;xo<d; \ix<i tdsu)i.3;t xai ic^; t»v UfistAv kU- 

mfOiiišv iMCv^^ao^^at, >A« ^if č^aVmave« ra Tm; diTuj;^'«" ™* 'Pnifuiu/t. -s^sti 
tsirjv £ IIp!;Ks; ^1 tcJTuiv trpš; tbv X3rfivsv fipj^tn Sts^upsi išf Utrpm i^K^ 
•nia )UR ovt^sEi uxi^ijii4v9v. . . . ! Si \x^ivo{ -»Af« &Rr,MM; xal !iS9Yt>.»s; 
ifffit TT,v Elpi^ivr.i 3-;ttv, ti) ii -spiai^iati U^hncrj, cT Tt tet Bik-^ t&v M96pMy ;iv 
Xa:Y'*^* ^>(i%KR. 6 Si Dpano; Tiiv at^f^V-uctov 3T:i!tdv^ tu XzYit^ -J^b tt^ Sia- 
^tetu;. TŠ Si /Jl^up« icivra ^a^)!!* i?.;v3uvi»; ^ :;9^aiišv Sunfastv. š dt Xa*fiv^ 
TJcOra St^s^vs; ^;&r, ju^*^^' ''^^ ^ llpins; ii; Bj^avTiSf f,%tf. i Se U^t^s; 
dr» STpaTTiifiav T:apftj[3«v." 

Photii in TtieophyItctum summkrii (Ed. C de Boor. p. 13): 
^ . . . mu; Il^'i»>; ši:9/_eifstsvEinti Tit> !si3va-. tu Xcrfav(ii i^b rP,; tuv £x/.«i- 
ifvuv Xtiai, Mil IIJT^ Jvti/ifCTG-ftiT« CTpm;Y^ t^ ra^k -r})V EufMsr,v )u(/,'>n* 
K« rtpt OcsStdfsu TCu ^7^0); tcO staUvtc; rfb; ^ Xdr;iv6-i inn tcO Upbxs-j, 
T^i; Tt K«pi arrčif ;»tS£(«{ )wi !£;»Ty,T&;." 

Anastasii Chronographia tripcrtlta(Ed. C de Boor, p. 168): „Tcnio 
decimo impcrii Mauricii anno . . . at rero imperator Priicum praetura privat 
et Petrum fratrero luum prtetorem Romam« facit rirtutis. iucjuc Pritcua 
quidena virtutibuisurnptii, prius^uaui Petnit pervcniaiet. tranimeat amnem. 
chagaoui autem traositu Romani audito cxercitut ralde miraiui eat *t ad 
PriKum milil, diacere cautam tjuaereni et praedae »itmere partem ■icqtle 
amnem traniirc: nimit enim lacTiebai tuper fclicitatibui Romanonim. 
mini[ ergo Priscus lupcr hoc ad cbsgtnura legatum, Tbcodorum Tidciicet 
medicum aagsdtale ac intcllegentia perornatum . , , hn chaganut auditia 
•ubrisit et tit >c pacem iccuri. Priscui autem chagano reddidii pro transitu 
preedam el esuriii omnibua lumptia itne ditpendio amnem trannviL porro 
chaganui hit suaceptis magni&ce laetabatur; Priscuique BjrzanUum Tcnit, 
et Pctrua praeturam luscepit." 

■) npflOBs = praeda (plea). 



&t. u«, ns. 



147 



št U4. 

696, meseca junija. 

P9p«2 Gregor (1.) piše dijakonu Ciprijanu ter mu prjporo&i 
Ivam, nositelja tega pisma.'} Papež pravi, da se je reieoi Ivao odpo- 
vedal istrskemu razkolu {.ex' Histricorum scismate"] ter se 
povrnil v naročje svete cerkve. Na razpolaganje naj mu bode cerkveno 
varstvo, kjer bi bilo potreba. Tudi naj mu dd (Cipnjan) za pobolj&ek 
njegove (Ivanove) plače od one indikcije [„ab iUa indictione"] vsako 
leto kolikor toliko solidov [^tot solidas''], katere naj si (Ctprijan) potem 
zaračuna v svojih računih. 

Registrum Hadriunum: Indiclio Xn, XIII, Xim, cap. 136. (Ind X[IU, 
cap. 36). — .Johannem reiigtosum " 

[Edii. Giusanvillaei (,1675): Lib. V, ep. j8, — Edit Mauri- 
R orum (170$); Ub. VI, ep, 39. — Edit. Mon.Gern.(i89i): Lib. VI, 36. — 
Jaffi. Reg. pont Rom., it 1418 (1051). — Manai, Concil. Co!!., X, 37.] 



k Št U5. 

^^ 596, neseca Julija. 

Papež Gregor \V) piše fanskemu škofu Leonu [,Leoni epi- 
scopo Fanensi*^\*) ter mu pravi, da je treba karati in obsojali liste 
razkolnike, ki so trdovratni; tiste pa^ ki so s« povrnili v naročje ma- 
tere cerkve, (olačiti in poživljati. Ivao, nosilclj lega pisma, se je združil 
s sveio cerkvijo ter se odpovedal istrski zmoti \,ab errore Hi- 
stricorum']. Žito želi (papež), da bi bil (Ivan) v vseb zadevah pri njem 
(pri škofu] priporočen ter v varstvu njegove naklonjenosti. Da ne bi 
a«daj, ko se je izpreobrnil, zadel v kako potrebo, naj mu daje vsako 
leto nekoliko cerkvene podpore. 

Registrum Hadrianum: Indictio XII, X[n, Xnn, cap. 145. (Ind. Xnil, 
_^p. 45.) — .Sicut scismatis." 

^it Cuiaanvillaei (1675): Lib. V, ep. 47. — EdiL Mauri- 
norum (1705): Lib. VI, ep. 47. — Edil Mon. Gcrna, Reg, ep. Greg. 
pp. (1891): Lib.VI, ep. 45, — Jaffč, Reg. ponL Rom., it. 1417 (1053). 



— Mami, Cone colt , X, J3.] 



*) I^akoB Clpft>ui iCjpriaaus dlacoous], kateremu J« papcJ Gregor vcCtoat 
pisal, J« bil od S93— 697 .rcctor pairtmooll Stcilue*. Potncjc m j« presolil v Ktin. 
Nekateri lancd tlsdb mol, ki so ac odpovedali .igtrakciau* raskolu, ao caneaJaU 
poMn letro s SlcIlUo. NaJbrU so to sioriU zato, da Jih niso nadlegovali ajlb na- 
kolallU rolaU. Kaie se, da Je tu navodBDl Iran, kije orom^n ic v nekem dngeai 
pianu pspeia Gregorja <gL flt. 119^ tudi Iskal mlntelSeca tave^a t SIcUUl. 

1 ilogoC« je, da bi namesto .{-"anenal* moralo stati .Catancaa)'. V Fanu Je 
bU maneo Borembra leu S96. Kortunat a ftkofa (lib. VU., ep. 13), pat pa nabi- 
jamo ikob Leona meseca avgusla leu B91- v sidlski Catanlji (lib. I. ep. 70). 



št U6. 

596.') 

Skonj dv« tisoč mož broječa Četa Bavarcev je napadla Slo- 
vence, a ti so jih s pomočjo obrskega kakana*) premagali ter do 
zadojega moža pobili. 

PauU diaconl HUtoHa Langob.. IV, c. io(MG. SS. r«r. Ungob., lao): 
,[»dem ipsis diebus Baioarii uiquead duo milim virorum dum luper Sclavo) 
inniUDl, lupcrvcnicnic cscaoo omncs interiiciuniur.'* 

Št. U7. 

Okoli 596.'} 

Obrski kakan je poslal poslance k langobardskemu kralju Agilulfii 
v Milao ter ž njim sklenil mir. 

Pauli diaconi Historia Langob., IV, c. i3 (MG. SS, Langob., lai): 
,Per idem lempus cscanus ttx Hunnorum legatos ud Agitulfum Medie- 
Unum rnitiens, pacem cum eo (Mil. 

Št U8. 

596 in 597. 

Bizantinski cesar Mavricij je torej svojega poveljnika Priska od- 
stavil ter na njegovo mesto povzdignil svojega brata Petra.') Nato je 
temu dal svoje ukaze, vsled katerih je Peter zapustil glavno mesto 
(Carigrad) ter se napotil k vojski. En cesarjev ukaz se je nanašat na 
vojno upravo ter določal, kako je treba razdeliti obleko, orožje in zlate 
novce. Ko je poveljnik zapustil Perinlb ^)f je pri&vl v Drizipera*), odtod 
pa T Odessus. ') Ko je osuvil tudi to mesto, se je obrnil na levo, do- 

*) Ptulus dlBCoous, ;kl to pdpovedi^e, pravi potem v naKled^jem pogl3i\:ja, 
da Je lakntt (.bac etkm tenpaauta*) umrl Grsakovsk: knlj Elildep«n II. ZoaiK> ie, 
da J« ta kraU leu S96. konCal avo^ lirUeiOei brez dvoma je bil radi tega leta boj 
med Slovenci in Bavard. 

'i U lega Je mvidno, da so bili Slovenci takrat pod oblas^ obnUh kakanov, 
kateri so iti UMUm prednikom na roko, da so se la^e rajcSlrjali proti talioda. 

*) Iz tiescd Paula diacona, ki takoj la tem stavkom prtpovedtijei da te takrat 
inarl biiantl&BU ckurh Ronun, kateremu Je sledil Kalinik, se sme sklepati, da Ja 
kakan okoli leta 596. sktcnll mir i LaiiitobanU. Kaliuk Je namreč postal ekaarh v 
ftarsonl med letom 595. In 597. UcMca Junija tega teta ga papd Gregor (c omen)a 
v adera piamu (MG. Eptst. I, 472). 

T CL3t. 113. 

■) O l<«i Periatha atj Kerakl^e gl. &t 104. 

*) O tem tneslu smo ie govorili (gl. Sx. 69 in lOS). Bilo Je od Hcrakle|a la 
{tiri dai hoda oddaljeno, od SUistre pa la petnajst. 

O Odeesus se jt ttekiai tvaU Mdaiua Vama, kije na Bolgarskem ob Čntm 
moiju. 



I 



1 



6t. lis. 



«» 



spel v M«rci«nopoIis') ter potem ukazal, da naj tisoč vojakov gre 
naprej. Ti so naleteli tia 600 Slovčaov, ki so s seboj peljali nmogo 
po bizantinskih mestih nabranega plena.*) Mesta Zaldapa, ^) Ak)'s') in 
SkopLS,*} kalera so bila že prej oropana, so bila sedaj na novo opu- 
sto&eoa, in velika množica voz je bik s plenom napolnjena. Ko so Slo- 
vani zagledali bližajoče se Bizanlincc, kateri so tudi opazili svoje na- 
sprotnike, so se vrgli na ujetnike. Pomorili so najprej odrastle mo&ke 
ujetnike, žene in otroke pa so postavili v sredo tabora, katerega so v 
naglici naredili tako, da so v krogu zvezali vozove. Ko so se Bizan> 
tinci približali Slovčnom (Getom),*) se niso upali jih napasti, ker so 
se bali pu&čic, katere so ti iz svojega tabora metali na njih konje. Nato 
je bizantinski voditelj Aleksander svoje vojake v njih domačem nrim- 
skem" jeziku spodbudil, da bi se lotili sovražnika.^) Sedaj so Bizan- 
tinci stopili s svojih konj ter Sli proti uboru. Od obeh strani se je 
močno s puščicami streljalo. Med budim bojem je skočil eden izmed 
Bizantincev naprej, stopil na neki voz, ki je bil zvezan s taborom ter 
Slovanom služil za hrambo; tu stoječ je s svojim mečem pobil liste, ki 
so se mu približali. Ta nesreča je Slov6ne nekoliko zme&ala, kar so 
porabili bitantinski vojaki, da so pridrli v njih tabor. Ko so Stovini 
videli, da ne zmagajo, so pomorili Še ostali del ujetnikov. Bizantinci 
so se sedaj s silo vi^li na sovražnike ter jih v njih lastnem taboru 
mnogo pobili. Drugi dan so zmagovalci poveljniku (Petru) naznanili vse 
to, kar se je bilo zgodilo. Peti dan je poveljnik sam prišel na lice 
mesu ter razdelil junakom darove, ko je videl Čine njih hrabrosti. 

Tbeophylakt nam pripoveduje, da je bil poveljnik Peter nasled- 
njega dne') na lovu, kjer si je poškodoval nogo ter ni potem mogel 



•) UarcUnopolis Je stal od Odcssa (Varac) nekoliko proti lahodu nekako tam, 
kjer Js MdaJ bolftarsko mc«io Pravadl. 

*} Kakor se vidi, Slovjnl dIbo lm«ll pred bluatinsko vojsko veliko unko. 
Ca prav te Prisk nekoliko Caaa pustoiU po slovdtskl teialjl, vendar to Slovanov 
si ovinto, da ne bi blU bodUl pteoli na biunttnska tla, 

*) Zaidapa ac J« ivalo mesto v Dolenji Ucr^l med Marcianopolom In latrotn 
T faUHiii Balkanskosa gorovja. (Theophjlakt, U, c 10, S !<>• ••■.<"! Zal&ui hi. -a 
Atjio* 4 if^*) 

*) "Anoz (•» Ad Aqiia3) je bilo meato v MeiUi. 

*) ZnAnc mesto v DolciOi Mei^j. 

*) Omenilo m j« le (gl. iL 9«), da Tlieaphj-Ukl vtisa Sloriae imeaMje Gete 

') Dotikat vojaki niso t»li grMeRa, temuf romunskeita rodu ter so med sebo| 
govorili neko Utinslio turcOc. Takih prebivalcev, med katerimi te bil rai^rjca 
Utinski Jeiik, Je bilo takrat prcctO veliko po Balkjinskcm polotoku. Kolikor toUko 
so bili ti tludje prodniki scdanlih Rumunov in Kucovlahov. 

*) Tbeopbylakt xaCeq]a doti£nl atavek i besedami ,ti 3t tin^s^' (i= aaBled- 
^)ega ^\ kar kale, da se Je to, kar &e v nsAlodnJcm odsuvku pripovedtOc, igo- 
dUo to leu 696.; Tbeoptuncs pa Je uvrstil vs« to, kar TbcopbyUkt od tega mcsU 
dalje navitJa, med dogodbc, katere so ae vrSilc leta &97. 



iti aaprej. Cesar je bil Dejevotjei), ker je zartd te Petrove nezgode voj- 
skovanje nekoliko prenehalo, in zato je pisal svojemu bratu ostro pismo. 
Poveljnik pa ni hotel prenašati v pismu naštetih cesarjevih psovk ter 
je, ie tudi je trpel faude bolečine, vendar premenil svoje bivališč ter 
postavil Četni tabor tam, kjer so se Slovčni mudili. Deseti dan potem 
je cesar Mavricij postal svojemu bratu pismo ter tDu velel, da naj pride 
T Tracijo, kajti slišal je, da bo£e množica Stovčnov napasli Carigrad.') 
Zarad tega je žel poveljnik Peter najprej do trdnjave, Pistos imenovaite, 
potem pa proti Zaldapi. Naslednji dan se je napotil do mesta Jatra,') 
potem pa mtmo trdnjave Lttarkija do Nov,*) kjer je postavil svoj 
tabor. Ko se je v tem mestu pomudil dva dni, je odrinil odtod ter se 
ulaboril v Thcodoropolu;*) ob zori prihodnjega jutra pa je bil ie v 
Kuriski.^) Tri dni pozneje je v Asemu*) napravil svoj tabor. Ko so 
ondotni prebivalci zvedeli o prihodu poveljnika Petra, so mu priili 
naproti ter ga slovesno pripeljali v mestn. V tem kraju je bila ie iz 
prejšnjih časov sem neka vojaška posadka, da bi varovala mesto, kajti 
barbari so ga večkrat s svojimi napadi vznemirjali. 

Šesti dan je poveljnik odposlal tisoč mož, da bi zasledovali so- 
vražnike. Nepričakovano so naleteli na tisoč Bolgarov. Ker je bil ukral 
med Bizaniinci in kakanom mir, so &\i ti Bolgari brez skrbi naprej. 
Bizantinski vojaki so po ukazu svojega voditelja začeli s puščicami 
streljati na nje. Bolgari 80 nato poslali poslance k Bizantincem ter jih 
prosili, da bi opustili bojevanje ter ne prelomili sklenjenega miru. Vo- 
ditelj rečene bizantinske čete pošlje bolgarske poslance k svojemu po- 
veljniku, ki je bil od ondodza kakih 8000 stopinj oddaljen. Ko so bol- 
garski poslanci priSli pred poveljnika Petra ter se izrazili z» mir. 
jim je ta odgovoril, da hoče takoj uničiti njih čete. Nato se Bolgari 
pripravijo na boj; posuvijo se Rimljanom jako junaško nasproti ter 
jih zapodtf v beg. Pozneje so Bolgari vse, kar se je bilo zgodilo, na- 
znanili (obrskemu; kakanu. Sedaj je ta k poveljniku Petru poslal po- 
slance ter se pritožil, da so Bizaniinci brez pravega vzroka prelomili mir. 
Peter se je po svojih poslancih izgovarjat, da ni niČ o tem vedel. Poslal 
je kakanu lepa darila, odstopil mu svoj plen ter ga tako zopet potolažil. 

*) Ii tega sklepamo, da so se nnogobrojne »lovduke fete takrat potikale 
tudi po Julai TracUt, ker drugaCe ne M bila mrgla na*taii govorica, da m Slovfoi 
taoc«jo lotiti Se celo Blavnega meMa. 

*) Jiiroa Je biJo meMo ob sedanji rtfci lantri, ki lefc v Doiuro. 

') Te Novac (Nc^:) so bile ob nonavi tncd JantrQ in 0»mo nakako tam, 
kjer Je sedaiOc bolgarsko me»lo SriStov. 

*) Tbeodoropolis nam Je Iskali med Norami in Kurisko. 

*l Kuriaka ali Sckuriska )e bilo me»to ob Donavi med NonmI in aedanjbn 
NikopoUcm. 

*} .AsemuB «tl Asamua sa Ja avaU sedanja reka Osma, k) teCe pri Nikc^Ju 
v Donavo. Ob Osmi Jt aialo maaio A^cmoB \X^aM) ali A&cma (idt "Astaia). 



Čelrti dan se je poveljnik Feter približal sosednji reki (Donavi). 
Tu je zbral dvajset mož ter jih po«UI na nasprotno stran reke, da bi 
opazovali gibanje sovrafnikov. Bizantinski vojaki so £li tedaj itz reko, 
a bili so vsi ujeti na naslednji način. 

Takrat je bila navada, da so ogledubi vedno po no£i hodili okrog, 
po dnevi pa spali. Rečeni možje so tedaj v neki noči prehodili mnogo 
zemlje ter bili vsicd tega telesno jako utrujeni; zato so se proti jutru 
obrnili v bližnje grmovje, da bi tu polivali. Okoli tretje') ure so vsi 
spili tir niso nikogar postavili za stražo. Kar pridejo Slovfini do do- 
ličae^ grmovja, paskačcjo s konj ter se ho&jo v senci nekoliko po- 
hladiti, svojim konjem pa dati malo počitka. Nesrečni ogteduhi so bili 
ujeti ter prisiljeni, da so vse razodeli, kaj Bizanttnci nameravajo. Ker 
so D svoji reSitvi obupali, so povedali vse. Nato je Perogost,') ki je 
bil voditelj ondotne slovanske čete, zbral svoje ljudi, pomaknil s« naprej, 
da bi fiel čez reko (Donavo), ter se skril v tamo&njjh gozdih. Ker po- 
veljnik Peter ni vedel, da so sovražniki v bližini skrili, je ukazal svoji 
vojski, da bi ila čez reko. Tisoč mož je tudi prestopilo na drugo stran 
in vse te so SlovCni pobili. Ko je poveljnik to videl, je prisilil vso 
vojsko, da je skupno, ne pa posamezno &la čez reko, da bi sovražniki 
ne mogli uničevati manjških oddelkov, ki bi prejadrali reko. Ko je ob 
bregu urejeval bizantinske trume, so se tudi na nasprotni strani bar- 
bari postavili na noge. Bizantioci so iz svojih čolnov metali puSČice 
na nje. Ker Slovčni zarad množine ustreljenih puSčic niso mogli na 
svojem mestu vztrajati, so zapustili breg. Padel je tudi njih voditelj 
Pcrogost, katerega je puščica zadela v trebuh ter ga takoj usmriila. Ko 
je Perogost izdihnil du5o, je začel sovražnik bežati. Nato so Biiantinci 
poslali gospodarji na bregu ondotne reke ter potem, ko so pomoriti 
mnogo barbarov, prisilili druge, da so bežali. Vettdar jih niso mogli 
dolgo poditi, ker niso imeli konj, in zato so se kmalu povrnili v svoj 
tabor. 

Drugi dan so tisti, ki so vodili pehoto, zaSli v take kraje, kjer je 
moitvo vsled pomanjkanja vode vedno bolj trpelo. Ker vojaki niso 
mogli prena^ti žeje, so pili Se celo scalnico. Tretji dan se je ta nad- 
loga fic povečala. Vsa vojska bi bila poginila, ako jej ne bi bil neki 
ujet barbar pokazal reke Helivakije, ki je bila £tiri parasange oddaljena. 
Tako so fiizantinci zjutraj ob zori pri&li do vode. Nekateri so upognili 
kolena ter z usti hlastno pili vodo, drugi so s periščem zajemali pijačo 
in tretji pa so v poscde lovili tekočino. Na nasprotni strani reke je 
bil zaraJčen log, kamor so se barbari poskrili. Odtod so z veliko silo 
napadli Bizantincc ter metali pu&čioc na tiste, ki so prifili pil vodo. lo 

') T. J. Gkoli dcrcie ure dopoMne. 

*} Najbrte se >c tako glaslto pravo im« dotičnega »lovčn-ikega vodite^a. Grki 
M ime BckcUko po svoje /avili ler piuli nti(.ift(ynt- 



avijeiL 



Uko je bilo nenadonu mnogo ido2 pobitib. Izmed dveh sl^ov je bilo 
treba izbrati enega, oamrcd zapustiti %'odo ler vsled fcje ixgubili ht- 
Ijenje ali pa z vodo vred si nakopati tudi smn. Sedaj so si Bizaoiio« 
napravili čolne (er ili fiez reko, da bi prijeli sovrainlke. Ko so do- 
speli na nasprotno stran, so jth mnogobrojni barbari s svojim niTalooi 
premagali. Bizantinske trume so bile potolieoe ter so morale beiatL 
Ker je bil Peter v rojski z barbari nesrefien, je izgubil poveljniitvo 
ter &el v Carigrad. Na njegovo mesto je bil Prisk iz nova postavljen. 
Theophylacti SimocAKae Historiac, lib. VII, c i —5 (Ed. C de BaoTj 

P- H5-3M)- 
S 1, p- 2«. Ibi.l. C I (p 245, 346): ,CKnu (ifi cZv lipi««; kxv/UfOWtATt, =a 

t<^/.i; Ji ici -Kli aursTfirsfs; h llrifs; i*xxefti%-:M, s; jim ain^lufoz 
jtis-j tTv-,7,3vtv £n, tf/ofd-TUi tcivjv ^ictAau; hrg^iijii i Movpeiua^ T^fjoi n ■gA 

! 2. p. 246. aBO^sftat KapciO.tui-is. ^, {jib -:s«^3fe> [ ^> 347t''-'K<!>v icvn^At 

lliV>tv&S'.( č e^piTvt^; tffl ;i if^Isifs *;(vrk, xk x9;>uswv -ri Apt^cnpz 
'OiiQn^ spKO;u>.£i . . ." 
fil, pi.247- Ibid. C 1 (p. »47— »49): „ . . . isrsAsc«** w -^i "Oiipni tU -di 

tTr;fS|MVSit 'PiuiuiUiv ssaa^^- li fip Xa).!a=3 xai 'A*.v; Mt -*k:!; i*:r:^ii;iii- 
savTt{ auttt; lXafr4pT;;ttr:foi>T ^; ŠTj/^TSvn;, f,-> Si «w»t; ir^ ;:X^u; i»Aiu3 

!■ ie(*uv ^ tiiiv ifpivuv ai^^iaMii^uv f^^r,!':« ^>.ius. t=t! Si 2 jsfrmvo; ni; ^ap^ipog 

uci;-« ', vjvžvTTvn;, tš^ i^i;*; ff-jv&rvu; sip u^/fv:: /if««, S;tx ^si; ^itipuiai; 

k T> T^nis ti; TŠ n i o ai TJMv ti^; ti^su i-«x::9M^T»i. ot 21 'Pu|ule: «ts/i;otaxin; 

isi; rČTca; (tcžra vip Toi; ^ap^ipei; ts T^s^Jnpsi švstia) six iftifpsu* ti; /tlf34 

l\9ixr iiiHiffn Y^ •' ''^ ^^^ 7.ap>xo; lutTŠ ?Av frcuv &xš tAt ^op^ipuv ini«?.! 

1 icpotp/,šixtva. 6 10*«« TOitOK *»W"Kralv ('A)^9v!f4; Stc^j auTw) TiJ ::aTsfiii Tut 

I. 'Pi>i|43:iiii fuvij Tci; 'Pu|u(ec; iwix<Xi>m [j št^o^f.vai ^v trtncv ksI njtisvriaJr,'' 

r. TUV mV^UK&v Kiviuiuf ifnrufta:. a^ip h 'Pv^aaat šhn^vn; tAv č:n3m i:{>te- 

(. O|ii).fi!>ot TM /.ipcnu t8i!«!i* ti *.« ii-tiVi^svav ti« txcsii::a; ■zCii '^''■^- "^ 

^i^Tn t^"^^^'' i<afifLo'jmii iiiV7ifx ^jviiu-. 'Pu;<aU; tt; itntn^^.si xii žmcI; 

i=i [iia; fai^irtii ijJii?!; r^ivr.vMjiit,!; tm -/.iaJi! tM sapif^jpeOor,; ti ^ip^apev, 

I 9. «lw ffti; fet t«jt^; tM ;£f ti tii>; ::>,vii;s«»; t=atn. v+nt« Tofm tov; ^ip^«; 

a|tc9^-/rov ts X9niiv X^<:i ^af evt^ftci :! 'Pu:ji3i;g( tdv ^af^u« tčv /ip«xx 

e? ič ^3if^p» 3fl^t:f^;^ot^ tou s«d;;t3«'U tr,* td>.SK:5* Tf,; 3iyjta'tJi>ip.a^ iiol^ri 

«!:J9farrav. et St 'Pim|uCoi If^f^i (=i»t;ir>ci fr}^ snu vai |jiiXb; ts^j; capi t^ 

k Z3^aM gnriHpT": niiittcMEv. !!»Wfi ii f,|Ups, ui et voncptiTi; tu Ttf st^fu -A 

ci*fxupi^0»vta 8«^iMv. ttjttrsab; 8: J ^patij-r>; x>TJ tsOtOv tbv /ipsv Y»>š|«f»o; 



ŠL 118. 



193 



ti (nrttfoU »uvi^itiin i lletps; ct-.fiit|uvt; ■^ta; cfi; ii.«; ?»fri. ... i Tiir^ff t 
ilnpo; TT.v Iv Tpoit^S! !*>»i;^v i^i; &^pw'f -:eij idi^viifiz9j.ii, Ir-. ^nfu; vi:t t?,; 

«i;v fetrM).VT(|i »■iTaiTMia i;ii:i^?:t( ivjr.^f.ia: Tt, Hpnt^- ^.».ijiiii -»j 
ctparVT*? ** *oi*s-j i^:'! 'i IIcttjO fi-iM«! fps^.&v, (tsii toOtc =?5; ^i Za/.Sira 

iftiifoc Svs av3 '£ K:>.e:-,ut ^i-^vu; smtpii iv^ESAn vat f« ;i^ BistidCsj 
ai)jy igiff«v i/ipa^T, («j itpuTr.v !i lw jv t^ >.i--s;«v»; Ki-^ina ^oi:«.** 

Ibtd. C. 3 (p. »49): „^^1 ^ ^t*^f*^ '-^ ** 'Ac»;{juj Tf, Tšiu; TŠ; J7x!>)j<; B 
frfftiTt; ts3 »ms; suvsmui;-. tm Ui^ft-t %x. rrtpijo-/^ -.r,v ri^j ■:: »:■:> ^ejiu 
»vrMi«HT3 iri i(aff:r.9J tiSu ^,j ttšmmt irjy,KT!j«ir -^ip ;:tf; -rsuri^ Ti;v ■szi.iv 

Ibul. C. 4 (p. «51. asi): „'E)i-n; 8k iiiA?x. xii rpi; -rt 8wrii:at t»; 8 
«f piv (<V* ^if^a^i, 5ti ii; it^vr,; *I*u>ur3i; kk Xx-»m vcsJn;;, istsi^u^^i.-Mu; S 
T«; ».avTi«; i*t/fi;r;3. si Jt Bsu>.-,'9p5i -p*&£'.; i^in^m« tV,v ti jia/r.v isi- 

TCi /"f^su- ■"■'■ '3" ' ntrfs; to«; iJf^vjicv; «-,-6-.'; dtecsi:: )]*»&; toi; -poftis^-.i 
Br)A9M f:v(;i (u^^ai^a; t:u{ ^ifflipcu; :;xf>37_p^}Ut ftCiJriiL u [Uv ftijv Bft^iV.^Kpst ( 
■ejbi (li/.v W5 etsv tt f.v Gut^epi^aiuva; ;;f's; tipf |ui/r,v 7.iip>; i*i}«;n, sai >*»> 
ijfitiKt.&i euvt3;jiiuvci li; POt,i iwx>.'vat 'Puii^au-i*; r.viY*awv. . . . ::af)tY{<;rrai S 
nJmv is'. ■:;> Xa7i>sv ct ^if^aov. »a: ta trafr,)i3i,iu&r,iiita S3tfr-/4vs53iv a^tu. 
& {liv M i,if^a^ w; tšv lUt^sv zfi^:i i^vt^^st v.a! xapKS3v!39vt4 r«*; «!i;i>i 
UTuivtiSii^. i Ji llitpe; t&v; ;:^3^;; ciftavsl; V.i^o«; šk^^^jj ;>■',« )ut! a^vstav 8 
t5w fff«f4ucts; izpiiaipv.t. 81^31; ttivjv >ji;isp5t; xa'! Kifjptav ir,^-.;. ;*ttat<ft^ii 
tčv 3ap^^'^ '^i rj}ii£vuav. 

Titsiptr, Jr, y,|xifa, *at s>.t;5«* i^fvitat tsO Ytftc>t4 -stajuO, it« iTits«! sv/.- S 
a^^mk; it??a; jxisi{«^ti ita;:[fm&^at ?iv icaia;it;» x»i Surrsf/nu ta tiiv zs- 
MfiiMv uni^iutta. ci pxi e^> tiv sctapif SsmpO^viapiOfi f/z-usav asavEt;. £ it 9 
tp6m; T*^ ž>.usiw; oits;. tftkFta-. t«; im nrtasitoir^ pjvtattOitMS'.; «i ti? 
*4nta( ffiitiadn tr,-' Si3Mw, r^^ Si >jij>K3-ioT;i urvai; ::p5BS;A!/.S'*. sStOi ks/J^V ti 
ti; i^9T>p<i(a Siscstiro[r,Mti; rspi^av, tt:a KiMCoiUTtf te! tsi; sw|*a7;v, u^ t's 
^lO^fv; li; fhisau^a* -^f^re-rtai la-J. v.yi rX^s(s-> f.iy>i^. n^i it tp!T>|V iw I 
«EvioM xaftt'j3iv:w'«, xai [ir, Icšvto; to5 5«»?::*^ivti; tivs;, -f£»sttji wpl Tr,v 
*i6y}L^ ei ^ifj,iyy.. iss^anti; tjiTii o'. £x>.a-/r,i;t tiTii fesu-i hi/.tipiJt ■'^f/j^tn 



t«. 



1. 



3. 



3, 



4, 



6, p. 



7. 



Tst; ■:i KTiUii ivaxu/,jt; ;itta^3:-'>: tivj;, tjr.-afsSv lx tsO S)ify,xsv;&; -;iv&«« st 



8 12. 
S 13, 



'Pv^£i'. x«;ifw;3i. itai ŠWVW*^'^'< -' -'^'-»ii »»r.ti^ivTO Kififc&tiv, 



wa ■»*; 



:; ^vijAhtk. si juv 



sj-i i=5*;-iiTit; ^,v indTr.^fsv Jaj^ijv xmv;a. o 2< 



[I, p. »X 

as. 

»3. 
« 1. 

« S. 

« 6. 

"p 254. 
»7. 

«». 
! 9. 

i 1... 



Ibid. C. 5 'p. »jit. 254): i ?i sTfrrcv-M * "" aiK*f»i^; a2i/.^;, ixr»- 
i:xi;«i-sx; ivtriOn t:i/.!;«;>; ii=!Tw: %ii.l-M -iv cs-rajnin isiTrspaitOsfrat ti Stfi- 
^iuiUL /,!/!bi'( t:!^!'' ::xv>;^3pi'friiv t^v T^Tit^ut, ŠTrorrs; xvitfsl':;v 0I ^i^ap::. 

r;5rf,3at5fta: tijv 3ti3«sn, iva ;*«; «:' šlvj«''' "'"^ -**»!*4* iKpjaJjjuvct :nE^vi>.w}ta 
t:?; avTiKJ«'^ •;irffisr7M ixi-n* liivji -ni; 'l^j^Minf,; xs^T;0ii5t;; rjvri^iu^ sipi 
Tf,'« iy.Wt;'( TSJ TKTjqt63 s? ^if^apsi safJtTjirTiVTSK, ri ;*t-i si* 'i\u;uns: isb tmv 
^spJ^iiiuv Ts-j; $9^xp»; ucTascvTJCiv-ni:, i\ i\ ^ifjistfu ti s>.V,4r, -rt,; i^m^n^ 
-riTiv ^lAiriv ;(pi:» xijvx7f,7n-ii -?r»vi^ ^i; -■/.O«; r.9Ta'j;*i;a-<aocTv. ivaipti-:« tii->j'i 
š wy;W' -a^isf/;^ 'iv lli!fx-;scsT;f i '■=75; ^ftisa; IJiJajsv ^i>.s>; '.'j^ i=i t^; 

sfr.variii-iiv *a! :>» ik:-:«*.:;!; lil nii?x-;»r:;j •:?:=£■:»! ::pi; iseyj-,'i;i it s:- 
V.ijuiv. -/hi-f^Jt Tit/^j-« J! "I'w;uits; xif;s; t^; -/^►<'n "*^ ssTSiiti. s-.-a Ta s>.^5<hi 
iMv ^a^apiMV rif^aUvti; 5Š'«[i rs/.hu ziZi i^ijpajrv /Mf »t» TjTSu; »anjvrpiaijM. 
Ti;» Ji J!w;w ij ;*«?« ju; ;:« ti Šra; rnty,;a;63ti i-i ib Tf,; fescj 7.'<;pli''''t 
-jj; ti-* /ifaxx i=rf£l|rjSxv. ^/isTi: -isfvj-/ Ti; jcrifrla jir;a>,r, -/.jvr, teJ^ =6?i;- 
■;:ir! ti r:fiT!j;*2, iUm /a! riAy.2 im TZfX7Vzii*a ivj«.H'}.(v, sai Ta t^ sajfc- 
jspi; hriTtiviTS. !'j fip;«;; Tsivav t:0 £::i.iTTXJ-3 Tii'« 7=3t*w »S S^Ts; 5?v«(> =apt- 
/.iftjivT; Ts ii-li^. ij^t' Jj -ffTX, ' *>•- ■:; ».ariv £iir,R.>»£':3. xjk i' i. 3T?atu 
J:jj>.uj.iv i;:aca. i- jit, ^if^j;; r.; i>.s!(; tiv 'tlX-^zx-av aiitai; š;e/,i;= ::;ta;Ai», 
Tfttapa; Tapasi--,-!^ ist/.eYTX sIm« ;j:e'f ijv s'. 'Pac/k:'. i^ iiufti-«0 T:£f !Tirfy,iw37iv 
iJaTL T;!vyv v. -/i-i =psv.*.iiaYTi; laj; Ti ■;-''»■' **^ y.i!>.iR ti JJ<*? XafiTT£'.mv; 
il Ji iriAiif-vjiT!; Ta*^ VM^-'' ^?*:fTS ^>Ta. i>.>.ii i^nfvTASJv »15 JS;^ Ti 
13^. :a3!t; Ji t!^=:>; >;::vts; !;; t': i-<T::ufa; tsS r:Tr^:0. v.ai ;sae^]Efwv I^Kf-'- 
:?:i;u-iioTf rJTifh, ■.-Švirai ^r.-Isr«; Tsi; 'i*<d;u!St; iTi^fJt- »»svris!; *;if i^aA'^c-« toih 
>J;!'<:;jiiw« s'. 3>r3'P^~ i*'«-^ *; rr.iz^yj jifj; rs>.j; Jttvhits. Jjoh Tofvm 
i)iT!^:i' f,-< S/.istta; rtr;/.*,, t:S iJa:!;; JrRtmv* x»i ari ts5 Ji-^sv; ^v Jti* 
fcsi.iSRv, 9^\u.-i Trf vJatr; -JsstvrMi-* ».x tsv (Knarsv. irip :;;fft]i^G^ 'l*id)«mst 
v»>n[;-,i;;i;jirrti TSV ::; Tajili" J-xw^jai^:. ;;»•; xaTif«i»^}v t V cs/.i:*Bv fiTritrs. 
ir.i\ Ji =;i; ts ivT;::tfa; t'; :;:>.!T!xi'' ::>?r;i-iJT;, aftpiiv ri Jjfjlap;-. i::i»i;uvK 
T<ov *l'iiflu{wv 5if*^-^-*' *■- V^^ *^ "Pw;ub:'. vii'.*r^«t spi; ^avi?" issxXw5jnf. 
xaTar:«;j.»;i*!VTi; tsii-j-i 'jtA -ih ^ap^ipitv Tii IliTfSLi, llpisv.c; -.-fFiTai c^zrim^fd;, 
T,x! ;yi i^i/tissTiTf,«;',; t^; r.-;t;*;v']u : Mit?;; ž; ll'4*rr;;v f,X!''," 

Photii in Theophylactum summaHa. (EJ. C. de Boor, p. 13); 
'W 5i l%''V--i ''^~-i J»Aajt^iwv -ifi t^s vi-,T«;ju-nw iT»;i«; Taf; 'Pu^uv 8a»«- 
j*7:'. ijiTTfJT' TI Tim;!.«!"" »»Ti !i»./.rj*,v<av y,TSi \'%-.6rr TiTa; ^ap TS ~t\x;ii 
itiXM\fi-.i. Ar. ::iy. :»*» it '.Kv^f tf, H^aKi'>a =;'«: IIJT^ ti »V. TStj sj/.iTat; 



lU 



;4i^tpr,s:?u-<, X3'. w; Il^r.ttTTCf i d^; Tttv 1xax/^vwv 2./riiuu; ijtof/fi^ 3vrpi(:ar 

Thcophanis Chronographia •<! r M. 6o8ft (= 596 a. Chr.). {R(C 
C Je Baor, p, 374): „ . . . ?>9;x !t £ lltv^; cm ^zsi).^ v-rtm^i^^v. lt.9itfi 
5i i=: \|jpM3>s !:::>.:> hzis^iViM yCii'.ti spiTfi/i;-«. eliti Trtftrj/švTi; .iiVajivDi; 

Ibid, »d a. M. 6089 (= 597 a. Chr) (p. 374 — 276); „lV/nj t« p. 274. 
hi; IlK^ii tli :Tp3Tr,YSlJ x.tT(;';sQr:i;, xai V:; izpila sIcm tavn-T*,!!«:;, tin 

^SKpzTUp ';pj;jyjs;-i Kr/ir:!!; •/.v. ŠviiSkjiii; i;:pT,T:!; auTii zsiiiJiVi-i ni^uv 
Ix>jrj:vi (0-n; xi:i ts3 Dv^svTiij Kiyiis&3<. : !t llt~fs; ^-azv^vi^ t!{ ^Č^x; 

Tafi-.-ivno Kf sct>=ii Ji (k. i lihps;} y:'tii*i kši wrt««rf,- 1'. !i P- 27«. 

Titf.rrr-fiiiiT. B;*j>,-;ips:; //'■!s't "i'' iftft^iv, ;; il B;li.-a?ii fri;ti-JVTi; lil 'ipt«; 
:sl Sjt^ivsj kf^fh-''^^ E^iJ^isv bi .''i 'pM^uti!! i^j^ tij; Ili-j/,';if;>^ tjj ±r!*a; 

s«iv iifiiir;*. t*ltwv nc>isxvti; d spttft/svri; >if,TJs>si tJi jt^arip;«« tx>m(. S 
5i 5TpK*,-s; Isi;- .^^ ti aksKpiiup sjfi/.ftir;, u/at-i jfiiiiuru" ^f^u.f,^ Si 
:;5U}t» Y«cj*jvr,;, T^irirta-. 'Pw;tj[Is",. s! Ji ^if^^s'. ;Jx i»u;rf airsi;, ivji jaij 
YTxwvu{ xrfS>fu TtipirinMiv. 5 81 o^fairpji; lav t«;!*?"/.;!! til-* t^scfi/iitan /»- 
Xiru; ([tjrri-.-cuTfi. tcOt; ;A«fti'.i'i i Xx:^xit; =f!;^!;; spi; ttv llhpE-i i^rrt^^i it,v 
ivafpv »'t-uiiU';;, x>t in Tv^^rs'. irtj StX3t!i; JiTi»^ Tr,« t^vr,'i 3i«>.usstv. 5 Si 
\\l-.y.i ir<iTT,Arf5 VšT«; /pr,ni|uvs; ji^ nSč-zai diisf-njsiv St^/^jfC^s, Sn:>.wfcv» 
Si SiSf-rai iš 7K9f.3 Scivtr xM sStu; tv (Jisipai; iu» si ^šf3^'< '^ it:s>M>.iTK 
7x9>.x irva/.jgivTt; ?tt;EJSi rr.v iipi(-/j;i', i Si lUifi; luni Ilr.pjr^itttj, 15« i^ip/&» 
tfifv lxV.^jtvuv, y,ufii, e? Si 3>f?>r't ^^^f' "^i' -'/frav tsO -cTaviiO ti/tsh Otmvti',- 
jara; Sukuam-« tjO sipdteai. ot Si 'Puiuit&i fes tAv n^v^v tsSijsvtc; Ta4wrft 
isir.p'.'jX'- mI tpar;**!«-/ aOiu-«, irV^— etj: itaci !| -rti; >.avjis; S Il^pipTre^ P- 3'*' 
xai Sv^TKr- rcpisam; Si &t Tuiutu i!/jM>.u»i3; mAAf^ čxpitr,:3v lun (C; Ti 
TJmi i;:«vCiu|av. i;>.avr,*iv:u» 3» -rfh iSv^fiv xai ivOSpei; Tim^ cjpirKivTu-«, 
is:vS'>mt T3 i-.^r.iztiiv JaSii««!; Tifrj^i Sii t^4 r/«xi; ;npiTJC,7.i''S-jc: Tti 'H>.s- 
Jaitia z:'.a-^.t. 'i-i-/y.r,i Si iš ti irtisifa JTOin;; im fK':a;iiJi, si ^ip^a^ iv 

■rsts 'Pm^urkc?; Y'*oi"^rt r:par:iui*3Cn, ;:pV; j-i/vi;* i/iipr^t laii^eMjjinJM-f-rt; 
'^ Tw-i ^3^ipw-'. i Si M[r.ip(x'.i; -ra^TJ aMipu<'a; tm IIit^vv tt,; jTpaTj™;»; asi- 
sx«t xa( T5V llpims-f ;:»>.•.•» r:p«rr,-f5v T^ji dpir«;; J nt 5 7t ;lj»." 

AnasUsll Chronographia trjpertita. (Ed. C. de Boor, p. 169): 

Ea decimo impeni tui (ic. Mauricii) anno . . . htec autcm Petru> 
lori dcnunliavit cumquc veniuct Marcianopoltm, dirigit milic prac> 



IH 



St lis. 



ceuurot. hi repcrtis Sclavinii raultam duccntibus Romanam {iractUoi hoi 
iascqucates occidcrunt rouluquc pTtCiisrcccpu KomaTc« rcdterunt ad nira.* 
p. 169. ib\d tp. 169, 170): .Quiitio decimo imperii Mauncii anno Petro 

venationem esercenii aiu «gres(is obviam occurrit pederaque ip«ius ad 
arborctn conqu>ua*it, ci importibilibut dotoribut multo (cmporc langutt 
ait imperator liltchi peisimii ei impropetiii gravibui ei dclraxi( audiio. 
quDd multac ScUTinorum geniei fuetint contra Bvaantium rootae. Pelntt 
auiero coaciui Novai pcrrcnit. . . . praemittit (se. Petrui) praeurea milic ad 
explorandum, qui Vulgares conKquuniur numcro milic verum Vulgarei 
fiii fuper pace cbagant lecuri pergebint. Romani autem in Vulgaret impcium 
faciebant: qui mittunt vifoi icpUm commoncniei paceni minimc disiol- 
vcndam, hos Budientcs hi, qui praccurrerunt. signilicant haec praelori; qui 
dixit: .nec ai imperator venent. huic parcHm,'' congreisione Tero belil 
effecta Romani Tcnuntur. led barbari non penecuti aunt eoa. ne vinceotc« 

\. 170. discrimen incurrerent. porro praetor iaxiarchum jj praecurrcntium tlagcllavii, 
et hoc compcrto chaganus legatos ad Pcirum dcitinat Inccpiioncm accuMoa, 
et quod Romani sine iiuia causa pacem diiiolvereni. ai vero Peirus vcrbt* 
scductoni* utus non le sciue raotionem atrirmat, duplicia tamen dare ipolia 
univena procurat; >icque barbari amissit ipoliit dupla torte receptii pači 
conaulunt. Petruiquc contra Peragasturo. Sctavinorum csarcbum, pfoperat; 
et barbari circa ripam tluminis huic obvii facti prohibebant iraniire. Romani 
Tcro a Irelis sagitlantes hos averterunt; quibus in fugam vcrsis percutitur 
ilio Pcngastui et moritur Iranseunies autem Romani pracdam muliam 
cepcrunl et ad propria rcmearunL crrBntibusquc ductoribus ct in tnaquou 
incidentibus loca perici rta ba tur exerci!us. porro, cum iter agerent noctu. 
Teniuni ad amncm Heliciam dicium ; cum vero dumi trans freiuro tluminis 
cMent. barbari in h<s absconditi cos, qui hauricb«nt aquam, iaculabantur. 
magna igilur molestia Romaicis elfecta militiit in fugam vcrtuniur a barbaris 
debellati. verum Mauriciut his aitdiiis Petrum praeiura privavii ct Priscuro 
praelorem Thracae denuo misit.' 

HlBtoria miscella, lib. XVir (Migne, Patrologiac, Ser. lat, XCV. 
p. rois); nQu<"<° decimo impcrii Mauncii anno . . . Cuinque Tcnisacl 
(*c Petrus) Murcianopolim, dingil mille praeceuuros, qui reperiis Sclavinii. 
muliam ducentibus Romanam pracdam, hos inBequenlesocciderunt, multaque 
praeda recepta. Romaoica redditur ad rura." 

p. 1019, Ibid. (p. 1013 roit): „Quindecimo imperii Mauricii anno Petro vc- 

nationcm csercenti sus agreaiis obviam occurrit, pedemque illius ad arborcm 
conqu«**aTit. el imponabilibus doloribus mulio temporc languii. Ast im- 
perator litteris pcssimis, et improperiis gravibus ct deirasit, audtto. quod 
multac gentes Sclavinorum contra B^zanlium rootae fucriot Pctma vero 

p. 1013. coactus Novas perrenit. , , . |. . . . Petrusque contra exarchum Ardagasium 
(sic!) properai, et barbari circa ripam fluminis huic obvii facti prohibebant 
transirc. Romani vero h fretis tagittantes. hos venunl, quibus in fugam 




157 



conversift, percuiitur illico Ardagasiu^, ct raohtur. Trant«unies auicm Ro- 
nuni praedara roultani cepenint, et sd propria rcmeabani, crrantibutque 
ductoribus, et in inaquoM incideniibiu )oca, peridiubttur exerd[ut. Porro 
cutn iter agereni noctu Tcniuni ad amnem Hclicium dicium. Cum vero 
trans flumcn cucni barbari ripia abscondiii, eos qui hauriebant aquain. 
laculabantur. Igituf magna moluiia Romanii ctTccla militiis, in fugam 
vcttuntur a barbarJs debcllati. Veruni Maiiriciiu his audi(i>, Peirum pra<- 
lun privarii, ct Priacum pr«etor«n) Thraciac dcnuo misiL^ 

r' Št 119. 

Po letu 596. >) 

Obri so pridrli iz PuDOnije v Turiogijo ter se hudo bojevali s 
Franki. Kraljica Brunbilda, katera je vladala v imenu svojih vnukov 
Teodeberu in Teodcrika, se je z denarjem odkupila. Kalo so se Obri 
vmili domov. 

Pauli diacoai Historia Langob., IV, c. 1 1 (MG. SS. rer. Laogob , i ao), 
^Huntii quoquc, qui et Abarcs dicuniur, a Pannonia in Turingam ingreni, 
bella graviuima cum FrancU gesserunt. Brunichildii lunc rcgina cum ne- 
potibut adhuc puerulia Theudeperto et Theudehco rcgcbat Galliaa, a quibus 
«cc«pt« Hunni pecuni« rcvcrluniur ad propria. 



Št. 120. 

597, med 22. In 29. septembrom.*) 

Poveljnik Obrov je baje stavil neke zahte%'e do rimskega cesarja 
Mavricija ter zalo poslal poslance k njemu. Ker je pa bila njegova 
terjatev odbita, se ga je polotila neukrotljiva jeu. Ker se ni mogel 
znosili nad tistim, ki g« ni usliša), si je izmislil dni;; način, po katerem 
bi mu mogel po svojem mnenju napravili največ žalosti, kar je bilo v 
resnici ludi tako. Ko je zapazil, da se pod božjim varstvom stojefia 
metropola solunska med vsemi mesti po Traciji in Iliriji prav posebno 
odlikuje po svojem raznovrstnem bogastvu ter po svojih pridnih, raz- 
umnih in jako kri^nskih prebivalcih, ter spoznal, da je ta metropola 
zarad svojih vsestranskih prednosti cesarju posebno na srcu in bi se- 
sreia, katera bi nepričakovano zadela to mesto, ne uialostila vladarja 
nič manj kakor pa smrt njegovih otrok, je povabil (kakan) k sebi vse 
neverne in divje rodove Slovčnov, ker ves ta narod je bil od njega 



') Leta 596. Je nmrl (rankovski knl| Hildepcrt II. Za njim Je vbdala v imenu 
i(]agovlh mladoletnih sl&ov njegova nail BninbUda. Za njeneita kraljeval^ so priUi 
Obrt na Frankovako. 

*) Zastran datirai^a primer^J 2. opaiko na strani ISS. 



zavisen,') pomešal med nje nekatere barbare drugega rodu ter vsem 
skupaj ukazal, da naj x vojsko napadejo pod božjim vsrsivom stoječi 
Solun. 

Ta vojska se je zdela takratnim ljudem največja med vsemi, ko- 
likor so jih videli. Nekateri so mislili, da je bilo tez 100.000 oboro- 
ženih mož; drugi so rekli, da j<h je bilo nekoliko man); tretji pa so 
trdili, da jih je bilo ie veliko vet. Mnenja tistib, ki so jo videti, so 
različna. Solunskemu nad&kofu Ivanu, ki je vse to videl in popisal, so 
se zdeli ti oboroženci kakor kaka nova Kserksova vojska ali pa vojska 
Etijopov in Libijanov zoper Žide. Sližal je, da so izpili reke in studence, 
pri katerih so se utaborili, ter vso zemljo, po kateri so hodili, izpre* 
menili v puS<^vo, kakor pravi prerok. 

Vsled ukaza se je ta množica pomikala po poti tako hitro, da so 
Solu^jani samo en dan pred njenim prihodom zvedeli, da se približuje. 
V nedeljo dne 22. septembra*) so mestni prebivalci čult o njih (o Slo- 
v£ath), da grcd6 proti mestu Nato so ugibati: ^Bodo li icz Štiri ali čez 
pet dni dospeli blizu:" Zarad lega so tudi zanemarjali straženje ler brez 
strahu £li na mestni zid po noči, ko se je pričel ponedeljek. Takoj je 
bila v listi noči pr\'8 skrb slavnega mučenika Demetrija, da bi uničil 
sovražnike. Dalj časa jih je ladržaval pri trdnjavi zmagovite mučeoice 
Malrone, ker so nasprotniki mislili, da je dotična trdnjava 2e mesto 
samo. Ko pa se je daoica prikazala, so spoznali, da so le v bližini 
mesta. Zagnali so se sedaj vsi skupaj nad mesto kakor kak pleneč in 
rjoveč lev. Postaviti so k zidu lestvice, katere so Že narejene prinesli 
s seboj; oborožcnci so se drznili iti po njih. A takrat se jo zgodit zna- 
menit in velik čudež svetega Zmagonosilca (sv. Demetrija). 

Ta svetnik se sedaj ni prikazal v duševnem obsenčenju, paČ pa 
v vidljivi podobi kot oboroženec na zidovju. Prvega sovražnika, ki je 
priiel po lestvici navzgor ter stopil z desno nogo na zid, je sunil s 
sulico v sredi med dvema kreslama ter vrgel mrtveca na zunanjo stran 
tako, da je ta valeč se po lestvici podrl tudi &e druge. Mrtvec sam, ko 
je padci na zemljo, je zapustil na krestah (kaplje svoje krvi), da bi se 
videlo, kje je lezel in odkod je padel. Da je to bito delo ZmagonosU- 
čevo, je jasno iz lega, ker se do sedaj ni drznit nobeden, da bi se bil 
ustavljal tej resnici ter iz stavohtepnosti sebi pripisoval umor smelega 
barbara, kajti takratni mestni poglavarji so večkrat iskali tistega, ki je 
umoril barbara, ter mu namenili raznih časti. 

SoluDJani niso dvomili, da je sam Zmagonosilec izvršil tako velik 
Čin. To so sklepali iz tega, ker je vse ondi navzoče barbare, katerih 



■) Ii dragih virov se lahkn dokafc, da Je takrat livd le del SlovCnov pod 
oblaa^o ObroT, drugi pa .hu tiili ^mostolrii. 

') Za ccMrja Xtavricya Je t»la nedelja umo enkrat dae 22. septembra tn sicer 
)ea M7. Iz tega sledi, da so Slovčai tedaj v tem lotu obtcgali mc&to Solun. 



je bilo zadostno število, ukoj potem ob£el uk oeizmeren sirah, da so 
se daleč od mesta odstranili. Tudi so razen nekaterih Solucjanov, ki 
so ostali na mestRem ozidju, drugi kaj kmalu odili ter do jutra podi- 
rali doma, ker su mislili, kakor Je bilo že rečeno, da se množica bar- 
barov prikaže £c le čez nekaj doi. Solunjani so mislili, da se je zgo- 
dilo po božji volji in po priprožnjah svetnikov, ko je med množico v 
mestu nastal tak ium, da so skoraj vsi oborožcnci tekli na zidovje. — 
Ko je na zadnje nastal dan. so rc6eni divjaki s stražo obkolili vse mestno 
zidovje tAko, da bi fte kak pti£ ne bil mogel zapustiti pristanišča ali 
pa priti od zunaj v mesto. 

Hitro potem so razločno zagledali neStevilno množico. Od ogla 
mestnega zidovja, kateri je ) il pri morju na vzhodni strani, pa do zi- 
dovja pri morju na zahodni strani je nekak smrtonosni vence obdajal 
mesto. Videti ni bilo nobenega kotička zemlje, katerega ne bi bil bar- 
bar zasedel. Namesto zemlje, dreves in trave so bile videti glave na- 
sprotnikov, ki so se gnetli med seboj ter pretili Solunjanom v kratkem 
Času prinesti neizogibno smrt. Tudi to je čudovito, da niso istega dne 
samo obkolili zidovja, kakor pesek morje, temuč Jako veliko izmed 
njih si je osvojilo gradove, ki so bili blizu mesta, in pa predmestja, 
k)er so vse opustožili, požrli, razdrobili ter to, kar je $e ostalo, potep- 
tali z nogami. Takrat jim ni bilo treba narejati okoli mesta r>grajc in 
nasipa; ograja jim je bila nepredirna vrsta žčitov, ki so bili drug zra- 
ven drugega, množica ljudi pa nasip, ki je bil podoben mreži. 

Pisatelj poudarja, da je Bog poslal to nesrečo nad mesto zarad 
{rcinega življenja ondoinih prebivalcev. Bog je takrat napravil mC' 
snom neizrečen strah, ko so imeli pred seboj tako falango nasprot- 
nikov. Mehčani še niso nikdar videli oblegajočih sovražnikov tako blizu; 
izjema je bila le pri tistih, ki so 2e služili kot vojaki. Vsi so izgubili 
upanje, da bi se rešili. Curkoma so jim tekle solzo. Strašna žalost je 
vsem premenila obličje. 

Vsi so bili mnenja, da ni mogoče režiti mesla. Iz raznih vzrokov 
je med ljudstvom nastala popolna brezupnosl. Do meseca julija je nad- 
legovala mesto strašna kuga. Ko je bil potem kakih SO dni mir, so 
napadli mesto takoj potem (23. sept.) rečeni barbari. V Solunu je bilo 
le majhno število prebivalcev in še te je oslabila žalost zarad izgube 
tisbh, ki so jim pomrli. Nasproti pa je bilo število obicgovalccv toliko, 
kolikor je peska. Če b) kdo takrat v Solunu ne zbral samo vseh Ma- 
kedoncev, tcmuč (udi Tesalce in Ahajcc, bi bili vendar vsi ti le majhen 
del proti tistim, ki so zunij obirali mesto. Izmed listih, ki so preži- 
veli kugo, je bil ukral le prav neznaten in najnesposobnejši del me- 
ščanstva in vojaštva v mestu; večina je bila zunaj na polju, ker je bil 
ondaj čas trgatve. Ti pa niso mogli priti v Solun, ker so sovražniki 
kupoma in nepričakovano obdali mesto s stražo. 



Mnogo izbranih (solunskih) mladeničev, ki so bili vojaki ali pa 
služili med pretorijiinci, je v listeni 6isu s svojim predstojnikom vred 
zarad javnih zadev od&lo na GrSko. Zopet drugi, ki so se odlikovali 
po bogastvu, razumoosii in dostojanstvu (cr bili načelniki v uradntji 
ilirskega prefckta, so se s svojimi prijatelji in služabniki napotili proti 
(Carigradu, da bi se se&li s cesarjem. Na razne načine se je &levilo moi 
v mestu zmanjšalo in mnoge nesreče so uničile vsako upanje na reSitev. 

Nato pisatelj pripoveduje, kako prikazen je v sanjah imel takratni 
solunski nadSkof Evzebij kakih osem ali deset dni poprej, kakor so 
baiburi pn^li pred mesto. 

Pisatelj potem omenja, da so se posamezne 6ete meščanov na- 
potile na razne strani. Kar so zagledali na zidovju polno neznanih moi, 
katerih ni prej nikdar videl noben mestni prebivalec Vsak je bil pre- 
pričan, da je to delo božje previdnosti. Pa ne samo mehčani, tudi barbari 
so jih zagledali. Mnogo sovražnikov, ki so v zadnjih dneh i^ubiU 
upanje na zmago, je pobegnilo k predstojnikom solunskega mesta ter 
izpovedalo: „Obrski poveljnik je od mnogih ljudi zvedel, da ima solunsko 
mesto jako malo bojevalccv, ker je bila nekoliko časa prej ondi kuga. 
Zato je nas poslal sem ter nam ukazal, da bi takoj razrušili mesto. 
Mi pa, odkar smo tukaj, smo videli na obzidju take borilce in v tolikem 
ilevitu, da bi nas po množini in hrabrosti daleč prekosili. Zato smo 
izgubili upanje, da bi vas mogli premagati. Tudi smo spoznali, da ni 
neprevidno, ako i$6emo pri vas reSltve" 

Barbari, ki so iskali zavetja v Solunu, so tudi izpovedali, da so 
prvi dan po svojem prihodu tistim Solunjanom, ki so ostali zunaj mesta, 
vzeli mnogo hrane, denarjev. Žita in drugih pridelkov. A vse lo jim 
je zadostovalo komaj za en dan. Nato so bili primorani uživati sadje, 
koreninice raznih zcli&č, travo in Še celo pesek. 

Potem pisatelj obitrno pripoveduje, da so se Solunjani zaupljivo 
obrnili do Boga ter ga prosili pomoči. Bili so usU&ani. Tretji dan, odkar 
so bili oblegani, so naenkrat dobili tak pogum, da so še celo zasme- 
hovali sovražnike. 

Prvi in dnigi dan obleganja so sovražniki napravili mn<^o straSnih 
in razno^TStnih strojev, katere so hoteli uporabiti zoper mesto. Med 
tretjim in sedmim dnevom so pristavili k mestnemu zidu prav vse, kar 
so imeli, kakor stroje za obleganje, zidolome, lučalnice za kamenje in 
še druge priprave. I)a bi bili še več dni oblegali mesto, ni pripustil 
sv, mučenik (Demetrij). Ko so barbari najprej poskusili svojo moč pri 
lako zvanih Kasandreolovih vratih, so zagledali med mestnimi boriteljf 
na zida neko kratko železno napravo, ki je ondt visela kakor kako 
strašilo za otroke. Iz strahu pred takim strojem so, ne da bi se bili 
Sesa lotili, bežali v svoj tabor. Vse to je storila božja vscgamogočnost. 



Nato so se oborožili oekiteri SoluDJani, katerim je Bog dal po- 
seben pogum. Odprli so mestna vrata ler s« vrgli na sovražnike. Ti 
so se jih tako ustraiili, da so vse popustili ter bežali, ne da bi jih bil 
kdo podil. 

Ko so barbari Že sedem dni oblegali mesio, so v nedeljo (Ani 
29. septembra) počivali. Naslednjega dne so hoteli ponoviti naskok na 
mesto ter napasti mestno zidovje od vseh strani. Upali so, da bodo 
na ta način prestrašili stražo, ki je bila na zidu. ali pa, ako bi se jim 
oapad ne posreči), se vsaj prepričali, da jim obleganje nič ne pomaga. 

Solunjani so od uskokov zvedeli, da so sovražniki to sklenili. 
Zato so bili vsi v velikem strahu zaradi prihodnjega dne. A kar na- 
enkrat okoli osme ure (ob dveh popoldne) istega dne (v nedeljo) so 
začeli barbari kričati ter bežati na viSine, zapustivši na mestu svoje 
žalore z vso opravo. Tak strah jih je ob&l, da so nekateri kar brez 
orožja bežali. Ko so potem kake tri ure ostali na vrlinah sosednjih 
gora, so pri&li ob soinčnem zahodu iz nova k svojim daiorom, jemljoč 
si drog drugemu orožje tako, da se jih je večina 6e celo med seboj 
ranila, kar se je zgodilo vsled Zmagonosilčeve volje. Vso noč so potem 
sovražniki proti svoji prejinji navadi ostali mirni. Ko se je začelo 
danili, so zagledali Solunjani le tiste barbare, ki so piibežali (kot 
Uskoki) k mestnim vratom; izmed brezštevilne množice drugih pa ni 
bilo nobenega več videti. 

Ker so se meščani bali, da ne bi bila kaka zvijača ali pa kaka 
zaseda, niso odprli vrat in tudi ne sprejeti tistih sovražnikov, ki so 
prišli blizu. Ko so pa ti večkrat zatrdili in prisegli, da so po noči vsi 
sovražniki brez hrupa potegnili, so odprli Se le o peti uri (ob U- uri 
dopoldne) vrata ter sprejeli uskoke. Ko so bili ti pozvani, da naj bi 
brez laži naznanili naklepe sovražnikov, so rekli: gMi smo pribeŽall 
k vam, da bi nas ne uničita kuga; tudi smo bili prepričani, da zmagale. 
Dobro smo vedeli, da sle imeli svojo vojsko do sedaj skrito v sredi 
mesta ter jo včeraj skozi vsa vrata poslali nad nas ob osmi uri (ob 
dveh popoldne), tedaj takrat, ko ste nas videti bežati na gore- Pozneje 
smo zvedeli, da se je proti večeru ta vojska povrnila v mesto. Nato 
so se na^ rojaki posvetovati ter po noči drug za drugim ubežali. RektJ 
so, da se pred soinčntm vzhodom ta vojska zopet napravi nad nje. 
Zato so rajši cdšli, le mi smo ostali.' 

Meičani so iz teb besed izprevideti, da jim je Bog poslal angelska 
pomoč. Zato so ga iz vsega srca hvalili ler se mu zahvaljevali. Povedati 
so barbarom, da niso prejšnji dan nobenega oddelka poslati zoper nje. 
Da bi pa razvideli, če tujci govorč resnico, so jih vpraSali, kdo da je 
bil voditelj omenjene vojske. Nato Je eden iz med njih odgovoril: 
^Ognjen in svetel mož, oblečen v belo obleko, katerega je peljal bel 
konj." Sedaj so vsi spoznali, da je bil lo sam sv. Oemetrij. 



L 



16 



Hiracula S. Demetrii, c. 107 — 148. (Acu Sanctorum, Ociobri« 
lotn.IV, ed. 1866, p. 143 — '56.) ') 

Ibid. C. 109 (I. C p. 143): ,A6[Enn «epl -rm^ tfi-flian^ ^umjtai luv 

Kal li m^ctpa tI^ 'PU|ut(uv ip/,?^ sjRfy.svT« 1^ Mauftue^. 'Qi ii ^nirii^a 

vi}UM^ Tpdmv iziisci, Si' cCi tuTAiora kitu iivvijaai tš (Utut:« untisa^, Enp 
l,v xal iuvAitd«c ffxor^sx( y''P ^^ otršnj; iri)4w; xarA tt 6pdixi]v, iueI kAi ti 
*f).>j*p'.Tbv, ii dtef&Mnc-:«; -iiSv BessttASiHbiEuv (iittfisoAi^ vnp^ji>.6vtwf &kc^u 

yuxL ixy&i tkdv fv*i u; iv MtfSiot ^m>iu{ Mim '^ cpo)4X^to> itijtpiiEeJjc 
8i4 ti )j[(Lnti ii»vtax6{kv tol« «p«ipVMti *«l 6ti taiti;( tiiv npovSmiiTMv -n 
mOc^nj;, o<>x fiTic Ti^ T40V ?txvwv sfOTj^,; ^uvi^ t^ ^ 'pM}tax^ i>f^n{ 
(VKrti^UTS-*, K3A« zps; ^jfev tt.v i/roirav tuk ZiAa^muv 9pi)0X(£», Kal fti^ubh] 
fu).^v, fncfaiivn *r^ auT^ 7Š Idvs; jbcov, koI i^s9)id:^ airtoT^ ul iVu^i^^ 
Tivat; ga^pc^t ffrpntO;« :Kivta< -»oni t^ ltaef^oiif<4fw 0m«>.6vfo^ sopeKUiteato. 
Ibid. C 110 (t. C p. 1 43} : M^pKo« e&re« oipatA^ -zCn katš toIi; ^|ux{pcw; 
Xpi*s'>; '^f^t a:Y''^V^' ^ t^'' f^ alnou; bcip to; čkrst /lAiiSai; teXin; Mf*y 

1} Tuv Ai9iiuKUv Ksl Ai^Obiv Kari IsuSaCuv t^ «piv ^K^isojuvav, I3c|uv toOTpr 

&¥/;>v, K«) T^iv SXi]v YJ)v, {(' 1^ nif(it$iu9zv, uc stSfev šfovisjjLoO Mni tM cpofi^fV 

Ibid. C III (p. 144) 1 K« i) T93S-JT11 i;Xy;#u4 tksGtu Ti/,(i ^v i3^ 3i»49>t 

xvpi3K^ fip ^il^^ {ug^vMvffidv toOtuv, ti^ ciKaii S^vtipa tov £esTt|«3p&u tu^včc, Ksi 

ti ivMSc Kata).ap^vsuan, KOTrta^o sfu^ietepvr xcpl ti;v oiiTJ^ fuMtxv,v Sesqi<t- 
vivMv, alofS Tf| vvKti StuT^ ea3^atwv j^cfun«^ M ^ t^r, -Tifi icžmu; 
If9cc99r» db^»?v;ti Kai 7f«>trj e&B^; tiRffxd«t tsO savtvdi^u (utpnfo; &r^i;Tpb>, 
TT^tvijtrn fv ti oiiaup«i)*f,»ai d^tfvau; tij vuKtl htefvi), xai npt to fp»p(st tt,4 
xeiXXn{iuv [liptu^; Alatpuvi;; Jupa^ ixavdi{ iva^«Xr^v», ve|iinvnc ix<lv6 Tg 
l»X<t K«uti;K6ar w; ii MiittT fujfspc^ In^u^atstv, mk kV^tCov e3saw tij* »ilit 
ifvupMav, Ci^rfivt kr' aWt,t i^^ptaiVr £•{ 'kIui ii)fs£jaft, ud wpcu4;ms{. E!ts 
uol T^ ttt;(ti ta; K/Alt-zna; drvepObMsvtt;, aum ^ip oEnoI; i:poKat«ffK*W9tt4*ai 

KOw«sv nai |*rj« OoS^ to6 i^tou 'A#Xof4f«'^ -frfi-n-jtai. 

*) 2e T ilovenskcm icksiu sem mtkofto iipufltU ter savedel te to^ ku- ac ml 
]c tikto TBtTuiJie. V lEviralku lu^ tu sled« le nckaierl odlomki. 

'f lirami /Iy3^n^ i^<»toatuv, iftrfifiistft, I^vmihv*, katere nahstJaiBo tu pa um 
V tem sestavku, dok«u|4o, da m Je plutclj tega spi&a takrat, ko so Slovani priAU 
pred Solun, miMlIi v ten nodn ter lahko s svojimi oCol opatovai, kako so sovni- 
Dflci lusiO Buaa postopali. 



fit. 130, 131. 



163 



Ibid. C 113 (p. 144): . . . u; U ^^t* >«r:'sv iftrjitti et IH)p(; iMlvst 

[bi<L C. 114 (p. 145): Ton 3f, ^šn &?fri; Tr,).«/fG; ib Jmpfft^ii^ov i;).JJfto;' 
^ip til; i*fai^ toO rfi; 0<i>Jirea7 tti/,s«< xoO »pi^ i(atB>-i; jtixpi W> ^- 

7%?, Jt JivBpu*, ij x*^(< '^^ MfaXi; tS^ avnmi^UT, iW.' «' i>^'^>w Iti xal 
I ento^upeuiiivuv, xsi tbv 1!; ti;« «S^v f,|A(v invn&nui d^x»v OivKTsv- not ^ 

^,1 M>.a09Civ, iX>^ K« EMiinei >.(xv č^ atnuv iJt vtfl ^ ^).tv fpaipii n Mil 
ep«imui xrs\i[*3»vav >4i;č{U>e: ira«*, x«! x«tt3ab*W^ xai 'hvsr:imY:i^ xal 
n bi:AAi=s -al; ~59t xK?xi:a^»Ov^i;- eux i}(fi;Š9* 'i'^ X'P^*^ ^xXttv sepl tV 
EŠluv, H xpš«7U)ur /.cipK^ fip cnnoi; t, xGit žonSu«, iXA' fct' iVAiJXuv, xai 
i!ti;iiiuTe4 9Uii;:>.9xr,' -f£c-/,oitia !t tč uzcvsmev tAi BU[uhuv |U(i9&|uyx !čxtux.*' 

Ibid. a 116 (p. 145): n • • ■ icuttpsv St n feJ^ajifM^ *■> «f:l>}iu^ ':idv 
^nXtapxoiv^uv e! ^^ tiir, jjijvsv ^»v; MaxiSiv3(; JKcanof, ^AXa n« Gfi^atM^ 
ral 'Ay,a!Bi>; v;:e9eItiS -n; swpr,l'iv it 6tseaAsv(xiu TitViKstOrs cuvi;9psic)ji^vB'j;, cIj 
(< Ti soX»wv [lip«; li^ ^ttftev xcfl3Tfft;(«;94vnirr T^iv i;š).iv (Ti>fz«vov. . . ." 

Ibid.c, 133 (p. 153): ,, . . . E&uquv u; ^ ^fi"^ iff^ ^li «3X»px{a; 
K« Tj) SevTJff, ti; fpf^ te aOtot Tu-ni-fai^v cl »Ujmoi, »I %axk tij^ 'ri'Mu; 
«).A3 Tui ?33<pi<| )Uii 2uif«pa i/itfiinort Ifrftna, ti) 9t ^iC^ ^ V^t ^ l'^.?* 
Tiiv i-Ta- sapa fip Tcii»»v iEo)4CfMTv outcJr; tt,v sčXiv i X3vif!^0f IJispfj^ ou 
«vv«j(4i«fnt«tv- i^oc^-p" »f**'"' ''^ tti/,m imrvtd^ ti« i>4xo)4!C *ai tsi»< iifKv;, 
xa) teii; xt;p9^>.cj^ x« tiv /eAuvuv ti y_3jji!p:r^ f«3^tupfV,liat«" . . ." 

Ibid. C. 143 (p. iss); „ . . . 'Afia iT>[7»vf» xup-.xxi-, ^ {flSVi; i"^ «- 
>«-JTn9 ti;« TcsAtCf xb; ^jidv, xat 3r, Ta:^,-f u; ix lut^tsu Tiiiv k^sas^^^uv ^^)up&v 
MlHr;3u/ic«vtt; rf Ko)i|Moi jaxiittsvto it«xpt ^"'rt *^ ft«vitoi> cvjiia^eviiv tfS iS* 
xjiTft TiJ^ «iXi«K istpTivaiTdat, zivtu-« Jip^ cuv(xtTiftt)i{iui xux>4>) tw ttf/ii, 
T« 4 ofc^fibv T?,; 0^3).^; xat3n;X^4^-« xcwiY,tai xštu tfVf čv ta£; l::*/^!^^ 
^fi^no«, 1i ^ TflvTou jMtri oxok* ai^s^vevto;, ti;v foOv ic6mpcn *ui3^iv ts4 



Št 12L 

599, muecB naja. 

Papei Gregor (L) pi£e Kaliniku, cksarbu ltili)t [„Callinico 
*xarcho Italiae']'}, ter mu luznaDja, da so pri&li k njemu (k papeig) 
U Istre [.de Histriae partibus'^] oositelji tega pisma ter mu povedali, 

■) Kallnik je posul eksarti v Rareanl po nmni eksarha Romana, (Paul. 
4>ac^ IUml iJD^ob., IV, 12.) To M Je zgodilo med kiom 595, in 597. Uesocajun^a 
tega leu omenja papd Gregor 1« KtOinika r nekem pismu. (MG., Eplat, I, 4;2.) 
Kalintk }e potem gospodoval kot ekurh ockako do leta 603. 



da se hočejo odpovc^lati zmoti razkolnikor, med katerimi so se nahajali, 
ter se združiti s c«rkvijo, Papei pravi, da jih je rad sprejel v naročje 
matere cerkve, ko je vide) ojih dobri natneD. Priporoča mu (Kaliniku) jib 
sedaj, ko se vračajo v svojo domovino, da jih ne bodo nadlegovali 
hudobni ljudje zato, ker so se zatekli k trdni skali prvega aposieljoa, 
pač pa naj pri njem v vseh zadevah dobivajo pomoč njegov^a varstva, 
čuva naj jih tako, da bodo tudi razkolniki ganjeni ter po njegovem 
postrpaoju vzbujeni se tudi izpreobrnili. Plačilo si pomnoži, ako v vojski 
varuje svoj iivot pred vnanjim sovražnikom, svojo dujo pa pred no- 
tranjim zalczovalum. 

Registrum Hadrianum: Cap. 80- — „Apud exceUentiam vestram 
tanto." 

[EdicGussanvillaei (1675): Lib. Vil, ind. 11, ep. 98. — Edic. Mau. 
rinoruiD (1705): Lib, IX. ep. 95. — Edit. .Mon. Germ. (1893): Lib. IX. 
ep. 141. — Jaff^ Reg, poot. Rom., Cl 1666 [i3j3), — Mami, Condl, 
coU.. X. 173.] 



Št 122. 
599, meseca maja. 

Papež Gregor (1) piSe ravennskemu £kofu Marinijanu 
[j,Mariniano episcofo Ravennae''] ter mu naznanja, da so prišli k 
ii)emu (k papežu) iz Istre [.</« Histriae partibus*] nositelji tega 
pisma ter izrekli ieljo, da bi se združili s cerkvijo. Papež pravi, da 
jih je radostno sprejel ter potem, ko so so ž njim zedinili, po podučncm 
nagovoru uvrstil med člane svoje cerkve, kakor so tudi sami želeli. 
Naroča mu (Marinijanu), da jim z veseljem postreže ter rad pomaga, 
da jih ne bode, ko se povrnejo domov, noben nasprotnik nadlegoval. 
Tudi naj vpliva na eksarha, da jih v vseh zadevah varuje s svojimi ukazi 
do tistih ljudi, kateri so cndi (v Istri) zato postavljeni. Morebiti bo ta 
varnost, s katero bodo preskrbljeni, vplivala tudi na druge, ki so Se v 
razkolu, da se izpreobmejo. 

Registrum Hadriarum: Indictto, I, I!, cap. 83. — ^Latores prae- 
Sentium de Histriae,'* 

[EAM. GutianTilUet (1675): Lib. VII. loO. It, ep. 99. — Edit 
M a u r i n oru ra (1 705); Lib. 1X^ ep, 96. ^ Edit. M o n. G e r ro. Reg. ep, 
Greg. pp. (1893): Ub. IX. ep. 148. — Jaffč, Reg. pont. Rom., Si. 1674 
(1354), — Manti, Cone coU,, X, 174.] 



št 123. 

S99, mM«ca maja. 

Papež Grefsor (1.) pite Romanu, branitelju Sioilij« [^Po~ 
mano defensori Siciliae*]') ler mu priporoča neke Istranc \„de 
Histriae partibus venientes"]. nositelje tega pisma, kateri bi radi žli 
k svojemu fikofu, ki sedaj prebiva v Siciliji. Ko jih sprejme (i^oman) 
naj jim pomaga, da se kolikor mogoče hitro snidejo s svojim ftkufom 
in da jih prej ne dobč. kakor se govori, v svoje roke razkolniki on 
dotoib krajev. Istrani so tudi naznanili, da Želi njih škof piiti k njemu 
(papeiu) ter se zediniti s cerkvijo. Potrudi naj se (Roman) osebno, Če 
je ftkof v bližini, drugače pa pismeno, da ga pregovori, da se napoti 
do apostolske stolicc. Ve naj (Škof), da ga hoče (papež) prav ljubeznivo 
sprejeti. Papež izraža Željo, da mu (Škofu) dil (Roman) za potrebne potne 
sirofike, kadar bi &el k njemu (k papežu). Ako mu je pa težavno, da 
bi se napotil (fikot) k njemu (k papežu) in želi ostati v Siciliji, kjer 
bi se združil s cerkvijo, naj (Roman) mu (papežu) blagovoli naznanili. 
Tudi naj pomaga oositeljem lega pisma ukrat, ko pridejo k svojemu 
žkofu. 

CoUcctio ducent. epistol.: Cap. 30. — ,Praesentium portitores^ 

[Edit. Gu>san*illaei (1675): Lib. Vil, ind. II, ep. 97. — Edil. Mau- 
rinorum (1705). Lib. IX, ep. 94. — £dit,Mon, Gcrm. (1893): Lib. IX, 
«p, 150. — Jaffč, Rcg. ponL Rom., A. 1676 (iisa), — Manai, Cone. 
coll., X. 173.] 



Št. 124. 

699, meseca maja. 

Papež Gregor (I.) pi6e prebivalcem Koprskega otoka 
v istrski pokrajini {.hahltatoribus Insu/ae Capreae Histriae 
proeinciat"]*). da spoznava božjo voljo v lem, kar so sedaj [^nune"] 
po lastni želji storili. Postavili so se nasproti irdovratnosti razkolnikov, 
med katerimi prebivajo, ter se radovoljoo napotiti v Gospodov hlev. 
Komur razkol ni vfieč, ta želi, da se odpravi. Ko so (Koprčani) zavrgli 
zmoto, so pokazali, da ljubijo to, kar je pravo, ter se ogibljejo krivih 

*) RonuDus dcrcnsor Je veikrat omenjen v pismih papcta GrcRorJa, kateri 
au Je pogostotna poveril kako nalogo. Leta SQB. Je postal .rccior patrimonil cccicsta« 
Romanac' v vthaiaeta delu Skiltjc, kjer so bila mesta Mcsuna, Caiiina, .Sjracusae 
In Aftrigcnlum Dobil Jo \edni polovico llsiega delokroga, kaiercfia Je prej tick^ I«t 
ImcI dUakon dprljao. (Gt opatko pod it 114.) 

'} (iDBula (>prea Hiatriae prorindaa* Je polotoOC, na katerem s«da] stoji 
fDCSto Koper. Mesto .Capru*. \ettie med Piranom Iq TrMotn, omco^ dvakrat 
Geo«r. Kavcna., IV, 31 in V, 14. (Cl. &t 182.) V Uit. Maur. eltamo ,C^rulae* In 
mao«l ao nialili, da Je to in«filo acdanji Ciorle na Beneškem. 



poti. Razveselila sta ga (papeža) prvifi njih proSnja, s katero so se pred 
kratkim [.dudum''] nanj (na psp«ža) obrnili, drugič pa prihod aositcijer 
tega pismenega odgovora na njih pismo, v katerem so zahtevali to, kar 
)e 2« nje (za Koprčane) korisuo in naznanili, da ne odobrujejo stranskih 
korakov krivovercev ter iščejo pravo pot izveliianja, po kateri bi zdnt- 
ieni s sveto cerkvijo priili do plačila, katero Aaka tisiib, ki dobro 
delajo. VScČ mu je njih hvalevredna in njih du&im za večnost koristna 
volja ter ukazuje z boijo pomočjo, kakor je pisal svojemu sobratu in 
(raveonskemu) Škofu Marinijanu '): če bi ikof, za katerega so prosili, 
da bi jih v njih cerkvi podučeval, hoteli dati zmoti razkolnikov slovo 
in se združili s cerkvijo*), naj se ustreže njih pro&oji; ako bi se pa, 
česar ni želeti, ne hotel ločili od razkola, je pisal reČenemu sobrata 
In Škofu (Marinijanu), na kak način naj bi njih cerkev dobila svojega 
duhovnika [^guomodo vestra ecclesia proprium habere valeat sactr- 
dotem"]. Tako bi v obeh slučajih njih pobožna gorečnost imela svoj 
uspeh in Gospodova čeda bi bila vama pred puščicami zalczujočcga 
sovražnika. 

Registium Hadrianum: Indictto I, 11, cap. 8S. — Collectlo ducenL 
episL: Cap. 32. — „Redemptor noster.'^ 

[EdiL Guisanvillaci (1675): L«b. Vil. ind. 11, ep. loo. — Edit. 
Maurinorum (1705): Lib. IX, ep. 97. — Edit. Mon. GerRi.(i893): Ub. IX. 
ep. 152. — Jaffj, Reg, pont. Rom., it. 1678 (1167).] 

Št 126. 
589, mMeca maja. 

Papež Gregor (I.) plic Baziliju [j,BaaUio''] ter ga hvali, ker 
s tako gorečnostjo deta proti istrskemu razkolu [„contra Histri* 
corum scisma^] in za zedinjenje s cerkvijo, o čemer je slišal že prej 
od drugih in se pred kratkim tudi sam prepričal Zalo prosi svojega 
Odreienika, da bi mu i Baziliju) v vseh zadevah dodelil svojo milost 
ter mu pomagal do popolnega uspeha. Čim večji je trud, tem večje je 
plačilo. Zato ga po očetovsko izpodbuja, da bi um, kjer je priložnost 
fie bolj napel svoje moči ter z vso marljivostjo delal, dokler ne doseže 
svojega hvalevrednega namena in ne izpreobme krivovercev. Priporoča 
mu svojega kariularja')Kastorija')[^Cfli/oriMmcar/«toW»imBo*/r«»i*J, 
nositclja lega pisma, katerega požilja zarad nekih zadev tja, da bi mu 

'I cm spodjO pod AL 137. 

■) cm sgoral pod AL 123. 

") Kamitarji m imeli ulogo, dai tso vpisovali listise. Uescdo .canulsrios' 
rabi papd Cre^or v btem pomenu, kakor bemdo ,Do1ariun* 

*) Ta KaatOT^ Je bil notar rinuike i:«rkve. I>arknit Je bil poslan v Ra\-eBno 
larad ranili ndev eodolBc oerkvc. 



St 125, 136. 



16T 



pomagal v vseh stvareh. Proti koncu izraža željo, da bi vsegamogo^i 
Bog varoval vsake nevarnosli n)egi>, njvgove sinove in vso nj<^govo 
bito ter jim v tem življenju dodelil src^o, na onem pa veselje. 

Registnim Hadrianum: Indictio I, II, cap. 86. — CoUectio duceal. 
episl.: Cap. 33. — »Multum eor.' 

[EdiL CuiaanTitlaci (1G75): Lit>. VII, iod. II, ep. 94. — Edit. Maa- 
rinorDin (1705): Lib. V, ep. 46. — Edri. Mon. Gcrm. (1893): Lib. IX, 
<p- 153. — Jaffč, Reg, poni. Rom., it, 1679 (1349). — Mami, Concil. 
«11., X. C71.] 

Št 126. 
599. metMi maji. 

Papež Gregor (I.) pi§e Katiniku, eksarhu Italije fXain- 
nico exareho ItailafJ, da je zvedel iz njegovega poročila o zmagah 
lud Slovani {^quod miJii de Sclavis victorias nuntiastis*/. Jako 
ga je razveselila novica, da je (Kalinik) poslat nositelje lega pisma, ki 
so se podvizali, da bi se zedinili s sveto cerkvijo, s Koprskega 
otoka /„d€ Capritana insuia'*/ k sv. Petru (v Rim). V tem namrei 
bode (Katinik) močncjSi kakor njegovi sovražniki, sko tiste, katere 
spozna Za božje sovražnike, izvabi zopet pod jarem pravega gospoda 
(rimskega papeža). Čim bolj bode s Čistim in vdanim srcem delal med 
ljudmi za božjo korist, tem bolj bode pospeševat svojo korist pri Ijudeb, 
Hotel mu (papežu) je pokazati izvod ukaza, kateri mu (Kaliniku) 
je bil poslan zalo, da bi branil razkolnike. Če prav je ukaz nepristen, 
Teodar naj dobro premisli, da se mu ž njim ne veleva, da bi nadle- 
goval tiste, ki so se s cerkvijo združili, pač pa, da bi v tem negotovem 
času ne preganjal tjsttb, ki tega nočejo storiti. Zato je potiebno, da 
vse lo bilro naznani svojim (bizantinskim) cesarjem, da spoznajo, da 
se raikolniki prostovoljno izpreobračajo v njib časih s pomočjo vsega- 
mogočncga Boga in vsled njegovega (Kalinikovega) truda. 

Kaj je (papež) določil zastranposvečevanja na Koprskem otoku 
[,dč insulae Caprttanae ordinatione'], zve (Ka)inik) po njegovem 
sobratu in žkofu Marinijanu.') Naznaniti mu hoče le to, kar ga je ne 
malo užalostilo, da je pristavnik [^maior domi']. sprejel proSnjo ne- 
kega Škofa, ki se je hotel izproobmiti. a jo potem izgubil, kakor je 
sam trdil. Pozneje je prišla prošnja v roke cerkvenih nasprotnikov. 
Papež pravi, da misli, da prisuvnik ni tega storil iz nemarnosti, pač 
pa, da je bil podkupljen. Zato so dudt, da je on (Kalinik) zarad te 
krivde tako malo kaznoval tiste ljudi. 

Papež piie proti koncu, da pričakuje, da pride (Kalinik) na praznik 
rojstnega dne sv. Petra [,sancti Petri apostolorum principis nata- 

•> Cki) BBsIediOo &t. 137. 



Uctum diem"^] ') r Rim. Ob enem prosi, da bi ga rsegamogoioi Gospod 

varoval ter tnu pomagal, da izvrSi svoje obljube. 

Rcgistrum Hadrianum: lodiclio I, II, cap. 87. — ,Inter Moe, guo4.* 
[Edil. GutstDTillaci (167$): Lb. VII, intl. 11, ep. 9. — EJit. 

Maarinorum (1705); Lib. IX. ep. 9, — Edit Mod. Germ. (1893); 

Ub. IX. ep. IS4. — Jaffi. Rcg. Pont. Rom., Si. 1680 (1165).— M«nsi„ 

Concil. coll., X, 1 17. — K ukul j«TiC. Diplom, sbornik, I, jo, $t. 4) (otil.)! 



Št. 127. 

B99, meseca maja. 

Pap<J Gregor (I.) piSc rsvcnnskcmu $kofu Marinijani 
{^Afariniano episcopo Ravennae'^] ter mu nazDaoja, da je zvedel, d«T 
je bil postavljen v gradil, ki se zove Novas'), za &kofd neki Ivan, 
ki je priSel iz Panonije \^guia in castello guod Novas dicUur 
episcopus guidam ^okannes nominc de Pannontis veniens fuerit 
constitutus']. 7. njegovim gradom so združili Koprski otok v 
eno Škofijo |„cwJ castello eorum insula guae Caprilana dicltur 
erat t/uasi fer diocesim coniuncta'''] Nato je rcčcncga Ivana s iJlo 
pregnal istrski %\Lii%{,ab Histria ep'\scopo-X') ter ondi posvetil drugega, 
kateri bi pa ne smel bivali v rečenem gradu, temui na svojem (Koprskem) 
otoku. Ko je ta nekoliko časa tu Živel, se je obrnil z vsem svojim 
ljudstvom \^cum omni plebe fuo"] do cksarha Kalinika ter v svoji 
proiaji*) izrekel, da bi se on in %-si niegovi ljudje združili s katoliSko 
cerkvijo. Pozneje so ga pa, kakor se govori, razkolniki pregovorili, 
da se je iz nova zcdinil ž njimi. Njegovo ljudstvo, ki prebiva na re- 
denem otoku, nima sedaj, ko se boče združili s sveto cerkvijo, nobenega 
nadzorujočega duhovnika [,sacerdotis protectione privatus «/*]. kajti 
prejšnjega ne moru sprejeli, ker je zopet poslal razkoUik, In zato prosi,^B 
da bi se mu smel kdo drug posvetili. ^^ 

Ker je potrebno, da se vse naunino in dobro preiskuje, zato mu 
(Uarinijanu) ukazuje, da bi pozval dotičaega ikofa, da naj se iz novi 
združi s ka[oliS'(o cerkvijo in s svojo fikoSjo. Ako bi omenjeni £kof, 
ko je bil opominjan, lega ne storil, ne sme zarad pastirjeve zmote 
trpeti božja deda. V tem sluiaju naj (Marinijan) posveti za tja novega 
ikofd ter naj ima (cerkveno) oblast Čez rečeni otok v njegovi ikoflji 
(v ikoflji oglejskega dkofa) za tako dolgo časa, dokler ne sprejtnejc 

') Da£ 1. avgusta, ako ne 29.JuaUB. 

■) Ta gnd le seJaitji Novi grad {Clttanuova) v Istri. — Ccogr. Rav< 
(IV, 31 In V, H) iment^e 10 mcito NeapoILi. 

*) Ta .istrski tkof* J« brei dvoma iindcfiki ftkof Sever. 

*) To Je morebiti titU protiO«, katero Je Kalinikov pristaralk ligublL 
GL It 126 





Istrski £kofje katotifikc vere,') da na t8 ns^in varuje (papež) vsaki 
cerkvi ojene Škofijske pravic« in da ljudstvo, katero je njegov pastir 
sapustil, ne pogreb varstva is vodstva. [^St idcirco sanctitas tua 
Ulic episcopum ordinet eandemgue insulam in sua diocesl habeat, 
guousgue ad fidem cathoUcam Histrici episcopi reverlantur. m/ 
tt unicuigue ecclesiae sua dioceseos iura seroemus et dtstituto a 
pastore populo non desit protectio et cura rej^iminis'] Pazi naj 
na to, da se ondotno ljudstvo, katero se je povrnilo k cerkvi, pridno 
opominja, da bode vztrajalo v svojem Izpreobrnjenju ter ne zaide ve£ 
v itmoto. Tudi naj pro«i eksarba (Kalinika), da to v svojih poročilih 
naznani (bizantinskimi cesarjem. Akoravno se kaže, da je ukaz, katerega 
je (Kalinik) dobil, nepristen, vendar se mu v njem ne veleva, da bi se 
ne smeli s cerkvijo združiti tisti, ki to bo&jo storiti, paO pa, da ni v 
tem negotovem £asu preganjati tistih, ki lega nočejo storitL*) Sprejme 
naj tedaj (Marinijan) to njegovo (papeževo) povelje tor naj postopa 
tako, da ne bode dvomljivo, kar stori. To, kar je (papež) pisal Anatoliju,*) 
naj natančno naznani (Marinijan) bizantinskim cesarjem. 

Registrum Hadrianum: Indtctio I, H, cap.8S. — ^Latores ad nos.' 

(Cdit. G ustan vili nei (1675): Lib. VII, ind. [i, ep. 10. — Edit. 

Maurinorum (1705); Lib. IX. ep. 10. — Hl^liI, Mon. Germ, (1893): 

Lib. IX, ep. 155. — }aftt, Rcfi. poot. Rom., it. ifiSi (1166J. — Manai, 

Concil. coll, X, 118. — Kukuljevii^ Dipl, abornik, I, 36, it. 37.] 



gt. 128. 



1599, meseca maja aH Itinlja. 
FiipcŽ Gregor ij) piše vojaškemu mojstru Gulfaru [.<7u(/i>ri 
magistra mititum"]. da je zvedel od nositeljev tega pisma, ki so prlili 
iz Istre \„dd Jiistriae partibus'] veliko o njegovih stavnih delih, 
katera so ga močno izpodbudila, da se mu sedaj zahvaljuje. Zvedel je 
(papež), da je imel razen tistih skrbi, katere so združene z vladanjem 
ondotnib krajev \^inter curas iniunctae vobis gubematSonis illarum 
partium"]') posebno Že to, da bi si pridobil duš. Podvizal se je, da 
bi s cerkvijo združil srca krivovercev, ter hotel, da bi nihče po ondotnib 
straneh \„iltic^] ne 0!.tal ločen od apostolske cerkve. Za ta trud naj 
dobi božje plačilo. Kdor izprcobme grcSnika na njegovi krivi poti, 
reži njegovo du£o smriL Kar kdo stori za kotist du&, upa lahko na 

') Koprski Akof |e btl sutragan ogli^tikcsa (gra<lcikega) fikofi- Ker pa (e Ul 
u laikolnlk. Je poBtavU papcl koprskega fikofa i a f a s n o pod oblast ravean- 
skega fikofa- 

•) Glej Al. I«. 

*) Cl^ it. 139. 
.*) Namreč I«trc. 



ITO 



6t laS, 139, 130. 



pU^ilo večnega življenja. Pošiljaje mu orlovski pozdrav, ga izpodbuja, 
dii bi z vso Davdu£eo ostjo delal za edinost svete vere. Tisie, katere je 
izmed razkolnikov pripeljal v blcv Gospodov, naj ludi brani in varuje, 
da krivoverci ne bodo mogli na nje vplivati. 

Collectio duMni. episL: Cap. 37. — „Latores praesentium de 
mstriae.'' 

[EdiL GuBSaavillael (1675): Llb. Vil. ind. II, ep. 96. — EdiL 
Maurtnorum (i^os): Lib. IX, ep. 9j, — Edit. M on. Gernt. (r693); 
Lib. IX, ep. ttio. — Jaffč, Reg. poni. Rom., it. 1687 (laji). — Manai, 
Concil. coU., X, 171.] 

Št 129. 

599, meteca Julij*. 

Papei Gr^or (I) piie (carigrajskemu) dijakoou Anatoliju 
[nAnaloHo diacono"] ter mu priporoča nositclje tega pisma, ki so s« 
odpovedali istrskemu razkolu [„de Histricomm scismate'*] ter 
se zediniti s cerkvijo. PriSli so se v Carigrad pritožit zarad zlobnostl 
listih Sk(fov, ki bivajo po onih krajih [,de pravitate episcoporum 
qui in illis parlibus sun^] ') Ker želijo njegove (Anatolijere) pomoli, 
zato ga izpodbuja (papež), da jim gre na roko, da jih bodo po onib 
krajih drugi manj oadlegovali in sami iaije dosegli lo, kar je poilena 

Collectio ducent epist: Cap. 117. — „Latores praesentium, gui* 

[Edit. GuiiauvilUei (1675): Ub. VII, ind. II, ep. 68. — EdiL 
Maurinorum (1705): Lib. IX, ep. 66. — EdiL Mod. Gerni.(i893): 
Lib. IX. ep. 10 1. — JaffČ, Rcg. ponL Rom., It. 171S (laii). — M ana), 
Concii. coll., X. 1^8.] 

dt 130. 

599, meseca avgusta. 

Papež Gregor (I.) p^Se carigrajskemu dtjakonu Anato- 
liju [^Anatolio diacono Constantinopolim'] ter mu priporoča Mar- 
celioa*), nositelja tega pisma, ki si je zastran (solinskega) ikofa MaksiniB 
in zasiran istrskih zadev pridobil mnogo zaslug [^magni^ficus 
MarctUinus sic in causa se fratris tt coepiscopi Maximi atque 
NisMcorum ezhibuif]. Z vso marljivosljo naj mu pomaga v kraljev- 
skem mestu (v Carigradu), da ne bode imel preveč truda. Cesar mu je 
(Marcclinu) velel, da naj takoj pride pred njegov prestol, a zakasnil se 
je De iz neubogljivosti, temuč zastran fikofa Maksima. Blagovoli oaj 
lAnatolij) lo pri ugodni priložnosti povedati cesarju. 

Collectio ducent. episl.: Cap. 143. — y,Bonis devotisque,' 



■) Namreč po iMri. 

^ Harcclio Je bi) takrat prokoai&l v Dalnucui. {Gl^ MC, lib. IX, ep. Ift&} 



[Edii. GustanTillaei (1675): Lib. Vil, md. II. ep. 83. — Edir. 
Maurinorum (1705): Ub. IX, ep. 81. — EdiL Mon. Gcrtn. (1893): 
Lib. IX, ep. 3t7. — Jaffč, Keg. poni. Rom., it. 1764 (rijS). — Mami, 
Concil.coU.. X. 1 66] 

Št. 13L 

600, meieca Julija. 

Papež Gregor (I.) pi^soUnskemu Škofu Makslmu \„Afoximo 
tpiscopo Salonitano"] (er mu omenja, da mu ni mogel, ko je priSel 
v Rim, earad podagre takoj odgovorili na njegovo pismo. Zagotovlja 
mu, da je jako poin in vznemirjen zarad .Slovanov, ki mu grozno 
preliS. Potrt je zato, ker ž njim (z MakstmoroJ vred trpi; vznemirjen pa, 
kar so Slovani i« začeli skozi Istro siliti v Italijo. [„£1 guidem de 
Sclavorum genle. guae cobis vaJde inminet, et affligor vehementer 
et conturbor. Affligor in his guae iam in vobis patior : conturbor 
quia per Histriat adiium iam ad Itatiam intrare coeperunt.'] 
Potem mu pi&e papei &e o nekaterih drugih zadevah. 

Registrum Hadrianum: Indictio I— III, cap. 146. — .Ad Romanam 
urbem.* 

[Edit. Guatanvillaci <t675): Ub. VIII, ep. 36. — Edil. Mauri. 
norum («705): Lib. X, ep. 36, — Edit, Mon. Germ. (1893): Lib. X, 
ep. 15. — Jaffi, Reg. ponu Rom., *l. 1784 (1310). — Mansi. Cooe»L 
cotl., X. 331. — Kukuljevii, Diplom, ibornik; L 3>, it. 46.] 

6t 132. 

600.') 

V tem lefu je bili med Blzantinci in Obri sklenjen mir, v katerem 
}« bilo dogovorjeno, da naj mtd obema državama Donava dela mejo.'] 
Vendar pa nsj bode bizantinskemu cesarju in pa obiskemu kakanu do- 
voljeno, da lahko grc!>ta itt to reko, ako bi kateri izmed nju hotel 
napasti SlovČne.') Bizanlinci so se tudi zavi-zali, da bodo Obrom k 
vsakoletnemu davku dodali ie 20.000 zlatov. Tako je bila takrat vojska 
med Obri in Biiantiocl končana. 

Thcophflacti Simocattae Historiae lib. VII, c. 15, g 14 (EJ. C. de 
Boor, p. *73l: , . . • !wi«i.!F*fB:3t it Tniiuii«; x3t'A^iptc; i 'iTtpc^ t«etTr,4, 



') Po Theophanu (cd. Boor, p. 378-3S0) se )e to teu 6W po Kr. tgodllo. 

*) Tu nam je misliti na Usti del Donav«, ki Je racd Belim gradom In že- 
leznimi vrati. 

') Tu imamo nor dokai, da so biU nekateri Slovial takrat netavlsnl od 
Bbantlneev in Obrov. 



172 



&L 133. 



Št. 133. 



601 



Ker so barbari (Obri) iz nova pri reki Tisi zbirali svoje irume, 
zato se je tudi (bizantinski) poveljnik Fiisk povrnil tja. Kmalu nato je 
priSlo v tem okraju do jako velike in znamenite bitke. Burbari so bili 

rpolnoma premagani in mnogo jih je v valovih rečene reke poginilo, 
njimi vred je bil tudi jako velik oddelek Slov£aov uničen. Razen 
teh je bilo mnogo ujetih in sicer 3000 Obrov, 2200 drugih barbarov'} 
ter 8000 SlovČnov.') \se te je poveljnik dal vklcnili ter jih je potem 
poslal v mesto Tomis.*) Sedaj se je (obrski) kakan nbmil do cesarja 
Mavricija, ko fie ta ni niS vedel o zmagi svojega poveljnika, ter hotel 
dobiti ujetnike zopet nazaj. Ker so obrski poslanci s svojimi grožnjami 
cesarja oslrašili in ga s svojimi besedami premotili, je la dal Prisku 
pismen ukaz, da naj kakanu izroči ujete Obre. Nato so ti zapustili mesto 
Tomis ter se h kakanu povrnili. 

Theoph>'lacti Simocnttae Hi»toriae, l>b. Vili, c ; (Etl. C. de Boor, 
§ 13. p. 389) : „ . . . f^pa 3i (UsTT^ X3l '^ikn i gaipgapa; t:ff4 tsun« Si) ^ co- 

I 14. fi^^i;, si ^ eSv ^ip^Kpci x<rur;sXt:i^&j«-:t; w; Is»; clntv hpiprTA; X3n ^rst^i 

g 1$. Zx/grji;viAv T:>.iwTr, 3s:š);is<ps. eVfpst'3 81 jU"* tt.v f,TTr» « ^is^sv, »^ 4>.u?Zf 
A^ip^i jMv :p(fl-/_S.i«, i).X9i 2i ^sip^a^ spi; lit; tit;.«: -/"-t^" ^rt■/^AlS^ ^ lua J:»* 

i !e orprTiT!'!; in Ti:«t t^ iriUt ■:»; AM'jpsrYw,'';#lTTa; 3i?3>r'''^ i-isensiv." 
I t, Ibid. C. 4 (I. C, p. 389): „3 Si Kar-svs;, ^« ti Vsv ou-e^piiifa wv 

1Trtirrfiivi.iv Iv t\&ipu fiVKfts^ ispn^it; t« Mauplvssv (ct;i^n, IrsVa^Cv t^ 
% i. Cw7pT,WT^«< =i!pu^tvj;. i Vi Mi>?!'xts; tan; 4::!AaI; to3 ^!>%i}vj )ia™r*(Lrfii; 

Ts^j; ^w-f^,l>rr?3{ iM XxYivu 'S.%i^vt%. bltru >Uv c^ irš tj|{ T:^w; xti!flsTn 
t^ X3Pf»vw t'. ^ip^jH," 

Photll in Theophylactum summaria. (Ed. C. de Boor, p. 16): 
^TUiA:^; !*ix'n "^ <^>t 'I'<ut<-iiwv, lui: žialfcsi; *A;lipidv. xal 5Xwr; tuv (liv 

)) Po Anastaiiju je padlo takrat 3000 Obrov, le 800 SIov^bot, 3200 Gcp4dor 
ter 2000 dru^h barbarov. Pnvt rir je Tbeop)iylakt. 

*/ Ta notica nam kafe, ix kakih narodnosti M bile fiete obrAkega Icakaaa 
sestavljene. Med ujetniki je bilo največ Slovfnnv; primeroma malo Je bilo ObroV) 
kateri 00 bili, kakor »e vidi. kakanu poMbno pri srcu. Ued ouMalimi tnrbari Je Ulo 
bret dvoma najve« Gepidov. kCnogoličnoM obv«kc vojske v narodnem otini oai 
neboK itporainja na »cdanjo Bvsln)sko amiado, v kileri Je sicer n^veS Slotranor, 
a vendar imajo v njej Nemci prvo l>e«do. 

*, Uesti) Tomis iT'..)u;l Je bilo v Dobnidli pri Cncm morja blini sedBn]c«a 
■usta Consianic Um, kjer Je sedaj vas Anadol-kOJ, 



A. te. 



Thcophanis Cbroaograpbia ud &. M. €093 (= 601 a Chr.) {Rec. 
C. de Door, p. 183): „ h li Ao^kvb; nAiv duvsliui; ffovaOpoboc ixi t^ 'In^sv 
Taifa^yt^a\' me) a-^;ii^aXem<; ^X(;wv {'ji-TAvrai ol ^p^afsi Kst (!; tI ^{^ isO 

Ankstasil Chronographia trip«rtiU. (Ed. C. de Boor, p. 174): 
^Mundi anno * IXCIII, divinae incarnationia anno DXCni, tmperji vero 
Mauhcii aono decinio anno . . . cbaganui BUlcm rursus poientattbu« cumu- 
tati* ven!tad Hittrum, et inito bello barbari lupcrantur ei in amnii flueiiiis 
nccantur, percuntquc »mul cum hia cl plurimi quoque Sclavinii titoi 
autem optinuerunt ATarum quiden) (ria milia, Sclavinoa vero octingcotos 
cl Gipcdum iria milia ducenioi, nec non el duo milia barbarorum. porro 
chaganui id Maundum imperatorem Icgatoa misit captoi recipere niaus. 
at itle nondum comperu incivta Romanorum victoria icribit PHko, quo 
Avarra cbagano redderct lantum." 

Hlstoria miscella, lib. XVII (Migne. Patrologiae. Ser. Ia[.. XCV, 
p. 1016): ^Anno imperii Mauricii decimo nono . . . Chajanui autcm ninus 
poicniaDbus cumulaiia, venil ad Isirum, ct inito bello barbari lupcrantur, 
et in amnis flueniia necantur, pereunique ctim his plurimi quoquc Scla- 
vinorum. Vivot nulem oblinuerunt Avaruro quidem tria millia, Sclavtnorum 
vero octingCDtov, et Gepidum iria millia ducentos, nec non el duo millia 
barbarorum, Porro Chujanut ed Imperatoreii Mauricium Icgatos miait caploi 
recipere niiui. At ille nondum comperta uicl^ta Roroanorum victoria, »cribit 
Priaco. ul Avarea tantum Chajano reddcret". 

Št 134. 

Okoli 60). 

Langobardski kralj Agilulf je poslal obrskemu kakana rokodelcev, 
da so mu stesali batke, da je mogel polem podjarmiti neki otok v 
Traciji. 

Hauli diaconi Historia Langob., IV, c. so (MG. SS. rer. Langob., 
133): D^^' quoque tcmpore misit Agilulf r<x cacano tegi Avarorum arti- 
ficea ad facicndia naie*, cum qiiibus udero cacanus iniulam quandam in 
ITiracia expugnaTit." 

I) Bcaede ,ZiawHveA< M jmtuMloiK lud TitiMuiaf if^MuMi* J« iidjiJatoU do- 
stavil, oilt«|c so na latiBsIU prevod ADaaUtija bibliotekarja- V rokopiaili Jih nI. 



1J< 



&t. 13S. 1J6. 



Št 135. 

602 meseca februarja. 

Priscgii nekega Skofd'), ki sn je odpovedal razkolniStvu. 

V tej prisegi pravi dotični &kof, da se je po dalj&cm preudarku 
svojevoljno odpovedal razkolniMvu ter se zedinil z apostolsko slolioo. 
Da se ne bode zdelo, da je to storil iz nečistega namena ali pa na videz« 
zalo obljubuje {ikoi} njemu (papeževemu odposlanca), st. Petru koC 
prvemu aposteljnu, njegovemu namestniku, papeiu Gregorju [^eius vi- 
cario beatissimo Gregorio*]. ter tega naslednikom, da se ne povrne 
nikdar več k raskolniStvu, kateremu je po milosti svojega OdrcŽenika 
dal slovo, temuč da ostane vedno zdrulen s sveto katoli&ko cerkvijo 
in rimskim papciem. Zato prisega pri vsemogočem Bogu, pri Štirih 
svetih evangelijih, katere ima v roki, in pri svojih gospodih (bizantin- 
skih cesarjih), ki vladajo državo {^at^ue illius dominorum »ostro- 
rum rempubUcam ffubemantium"]. da ostane vedno združen s cer- 
kvijo, h kateri se je z božjo pomočjo povrnil, ter v zvezi z rimskim 
papežem, Ako bi se, kar pa se ne sme zgoditi, lo^il od te cerkve, bi 
zaslužil ve£no kazen in z zaielnikom razkolništva naj bi trpel na dru- 
gem svetu. 

To prisego je (3kof) narekoval z dovoljenjem svojih presbiterov, 
dijakonov in klerikov, kateri so mu (Škofu) radovoljno sledili, se zdru- 
žili s cerkvijo in svojeročno podpisati to listino [.fianc cartulam"]. 
Tudi sam (čkor^ jo je podpisal ter jo potem izrodi njemu (papeževemu 
odposlancu). 

Rastnim Hadrianum: ladictio I— V, cap. 215. — ,QuoHeHS 
eordis^ 

[Edit. Guiianvilael (1675): L<b. X, ep. 31. — Edil. M a ori no rum 
(1705): Appenn>:( X. — Edit Mon. Gertn. (1893): Lib, XII, ep. 7. — 
Rubeii, Mon. ecci. Aqu'l^ 385. — Kandler, Cod. dipl. hir. ad a fioa. — 
Mainati, Croniche oisia memorie storiche di Trieiie, I, 15.] 

Št 136. 

602, ne«ecR marca. 

Papež Gregor (I j pi^ istrskemu SkofuFirminu [,Firmino 
episcopo J/istriae"]*) ter mu naznanja, da je dobil njegovo pismo ia 
se jako razveselil, ker se je združil s cerkvijo, od katere je bil lofim 
vsicd fičuvanja svojcglavnih in nevednih ljudi. Ko ga (Firmina) zapad 
stari sovražnik, da se je odstranil od njega (od razkolnikov), ne bo 



I 



') Tako Je najbrle prisesat Istraki (trlaiki) ikor Flrmln, o katerem vcaio 
b piama papela Gref;orJa (gl. H. ISč), da se >e idrulU i rlin-Hko cerkvi|o. 
■) Fimia je bil ikof v Tntu. Gl. it 139. 



miroval ter ga že bolj zalezoval. Zato naj aa vse načine skrbi ler se 
pripravlja, da odbije njih napade. Nobena želja, nobene groiuje, nobeno 
dobrikanje in nobena izkufinjava naj ga ne premoti in ne pripelje na 
staro pot. Sedaj, ko se je povrnil v naročje matere cerkve, naj dela 
jako pridno, da bode mogel izpreobrnitl tudi druge. Škode, ki jo je 
napravil s svojim zgledom kot odpadnik, naj ne popravi samo s svojo 
izprcobmitvijo, temuč tudi tako, da pridobi svojemu Gospodu de ved 
tjudi, kakor pa mu jih je pogubil. 

Papež piče, da se hoče sedaj, ko se je ž njim združil, prav tako 
ozirati na njegove koristi, kakor na svoje. O nekaterih njegovih (Fir- 
miDOvih) potrebah mu je ie poročal subdijakon Ivan [^J^oMannes sub- 
diaeonus'y). Sveti Peter, h kateremu se je povrnil, ga ne zapusti. Pred 
kratkim mu je poslal (papež) neko pripravo [^paraturam unam'^] a 
svetinje sv, Petra, katero naj (Firmin) blagovoli sprejeti s Uko dobro- 
hotnostjo, s kakr^o mu jo je poslal. 

Regisirum Hadrianum; lodiotio I — V, c«p. 221. — „Quem re- 
demptor." 

[E<JiI. GuisanTillaci(i67j): Lib, X. ep. 37. — Edit. Maurtnorun 
(1705); Lib. XII. ep. 33. — EdiL M on. Germ. {1S93): Lib. XII, ep. 13. — 
Jaff^, R«g. poni. Rom^ Ii. 1863 (r466). — Rubei*, Mon. eccl, Aquil. 
col. aS« (extr.). — Kandler, Cod. dipl. Iitr. ad a. 6oa. — Mainati, 
Cronichc oisia racmorie atoticbe di Triotc I, 18. — Mami, Concil. coll., 
X. 331]. 

St 137. 

602, poletje in Jeeen 

(Bizantinski; cesar Mavrioij je v dvajsetem letu svojega vladanja 
zopet postavil svojega brata Petra za poveljnika v Cvropi. 

Ko je vročina nastopila, je sli&al cesar Mavricij, da (obrski) kakao 
naU&č odlafia z vojskovanjem, da bi potem nenadoma napadel Carigrad, 
kadar bi se bizantinske trume brez skrbi okrog potikale. Zato je uka^tal 
svojemu poveljniku, da naj zapusti Dreoopolje ter prestopi reko Donavo. 
Poveljnik Peter se je sedaj pripravljal, da bi £cl nad Slovane. Pisal 
je Bonosu 'X ki je bil med člani cesarske telesne stražo posebno na glasu 
ter ga je ljudstvo navadno imenovalo skribona*). Ta je moral v tistem 
času biti poveljniku Petru na razpolaganje. V pismu do njega je Peter 
zahteval, da naj 2 vojaki preskrbi bizantinske ladje, s katerimi hoče 

■) Ta tvan te bil subdijakon v RavetinJ ter ob atem tudi papefeev apocrlsarlos. 

*) Bonoauu (BmKosv;) Je bilo Irac nekemu BtoinUncu, ki ic kot Cbn icicsae 
•tnle Alulil ceaarju MavricUu. 

*) Nulov mfiCfaii (pisar) so imeli nzal moljt na bliantlnskcm dvoru, tako 
B. pr. Komentiol (cfr. Tlieopta^Iakt, 1, 4, § 7), potem BonoAus In pa tudi UakroHJ 
pCMl ccMrjem Fokom (cfr. TheophaMs, p. 297>- 



prebrodili reko Donavo. Za pod poveljnika j« Peter tem trunuin) določil 
nekega Guduisa.') Ko je ta prestopil reko, je uničil veliko sovraŽDikov, 
oabnl mnogo plen« ter si pridobil dokaj slave. Nato so se Bizanlinci 
hoteli icz reko povrnili v svojo domovino, česar p« jim Guduis ni bolel 
dovoliti. Med tem časom je (obrski) kakan zvedel o napadu BizantinoeT 
(na Slovčne) ter odposlal svojega poveljnika Apsiba z vojsko, da bi so 
bojeval z Anti, ki so biU takrat zvezani z BizantincL Kmalu nalo se 
je oddelek Obrov izneveril ter se hotel z bizantinskim cesarjem zdni- 
ifti. Ko je kakan to sliSal, je bil osupnjen in v velikem strahu; prosil 
je odpadnike ter jim na razne načine prigovarjal, da bi se mu zopet 
pridružili. 

Ko je bilo še pozno v jeseni, je hotel cesar Mavricij prisiliti svo- 
jega brata Petra, da bi čez zimo s svojimi trumami ostal na slovan- 
ski zemlji. Bizantinski vojaki so se protivili cesarjevi volji in siocr 
prvič zarad pičlega plena (na sovražniških tleh), potem zarad pomanj- 
kanja v ta namen potrebnih konj ter zarad množice barbarov, kateri 
so kroitili po zemlji na nasprotni strani Donave'). Ker se je poveljnik 
hotel ravnati po cesarjevem ukazu, zato je med vojaki nastal jako velik 
upor. Mavricij je v raznih pismih zapovedal Petru, da naj bizantinski 
vojaki i2vr&6 njegovo željo; a li so se z vso odločnostjo ustavljali. 
Zato so prestopili reko ter jako razdraženi prišli v Palaslol*}. Mraz in 
deževje sta kmalu potem nezadovoljncžem Še bolj razburila živce. To 
priložnost je porabil stotnik Foka, da je peljal bizantinsko vojsko proti 
Carigradu. Ker se je tudi v glavnem mestu ljudstvo uprlo, je moral 
Mavricij bežali v Azijo. Foka je v novembru istega leta postal bizan- 
tinski cesar ter je pozneje Mavricija ujel in ga dal usmrtiti 

Theophylacti Simocattae Historiae lib. VIII, c 4—7. (Ed. C ds 
Boor, p. 3()i — 396.) 

Ibid. C. 4. § 9 (p, 391): ^fnt ii etucT^ t^y ^i3<Xf» fi aimtfi^Mf 

Ibid. C 5 (1. C. p. a<>3, 393): gToS Si ^fy^ int-^-na^ kuk, •fin-;^ 

Scu; &«sfft|ifle|jiivr^ "^ 'Pu|u{uv nV^Mo^ ^^^ wH/m ini nt; npl n Du- 

'> Cuduls <rauSo<)ic} J« bil ca cesarja MavrtcU« podporcllalk v bojih i Obri ia 
Slovani. 

') Ker Tlieophflakt kmalu potem omctvja, da Je bizastinska vt^ska prestopita 
Donavo ter prlAU v Paltatol, eacmo i« tega sklepati, da tu umcneiu »lusprotna stran 
reke Donave' Jc bUa Da njcncni desnem, ne pa na levem bregu. Ii tega bi sledih>, 
d« Je »krtt, ko Je rimska vojaka pustošila po sloveaskih tich, nas^Jata velika mno- 
tka Slovfnov po bitantinski lem^l. 

*) Pala.stol [lTxXi7:!>;^iiv) je bU utrjen knd v &leiUl bUiu Ullva reke Iskra v 
Donavo nasproti Mf^Ianjemu Is)a3-u. 

*) li tega ittavka je ruvidno, da M M igor^ naStcti dogodki vr&Ul v pole- 
tenakem in Je«ea»kein Času leu 603. 



I^ivnov tTtvntii). tai eHrt ^,i 'A3piavouxo>^ xaTa>j3cdv t^ fftpaTrpfM IfKcMkm || 8 'i P- 

■f, a n& Y^^W"'"< a^MOif ^ if' bi ia{ tAv 'PulutMV xop&ii£!af j^opij^tiv tn; 
SuviiU«tv, $«i*e TM X9t^iev durvi^OTUi. teO Si (*ax^f^^ ^ IUtf«{ tbv reuSeOtv O U. 

i Si reuieOi; leOre ik«^ ailnetic 9itMJXuc 'nw<. itJif ^ 'Pujtalut i^Uvin 6 fi 13> 
Xa:fiv9; iUiia^iffMii tlv 'A'^/ luia sipato^lBuv l|in|tfft«, Sns t^ fAv 'Avtvt 
St:)\iou*i l&yo^ S cOtAtM^sv 'Pm^su; ttCr^avev iv." 

Ibid. C. 6 (L C, p. 193, S94): ^to&iuv SI} Ti^vstUvuv, inovnnoCoi tAv S Ii p> 393. 
'A^i^v i;Xi}$t] mi a^o;ioViv it tm a^iovpiicf« ntcTr^nf-fov^o. tapirtctai ovv 

xXsSvTOf wi lUt^v Jv ta^ Tiiif £x>.xt^,-tuiv K^^p^f ^^* *Poi;utt'xftc ^JvdE)ul{ tS 
C«0 x^4'*i*^°< ivSuTrpiifai xaipiv, tAy tc 'Pu^uv ^uvoiiivuv t:ct Ti) nO ^aaXJw; 
^u>.ji icč Tc Ti;v )4£a» aM,v iid te -rinv -ri^ !in:ou Tvntvuffiv, In ft ^^ not 
itk xh TK^J!^ ^af^ifui nptKutueJvttv ^,1 x*afaci tt,v jvriinfo; toQ 'Istpeu, xai 

*Pu)u(»; zcrfpaabat, ol !i 'Puhtet ivmKpiETrrfTO nfib^ m-nvm^ifm isd^aav*. 
81& tVv «oti>iiiv tapeiajii ittvf^-rm. IthI ii toOto tfherOf i^KVoOvmi Jv Ila- 

^H Photil in Thcophylactam summaria, (E<1. C, de Boor, p. 17}: „Sin«; 

nO 'loT^ Surtf^n, &xu; n {kb TpootitEOEv ž}tp; Ty niTp<^. miI Sku; o^ioit 
T^ 'Pui[Utiiiai^ iSntppijot &^)usiv, xat npavvlf ovvjanj luni foS a&T«xpiTCfO{, 

TheophanU Chronographla ad t. M. 6094 (~ 603 «. Chr.) (Rec. 
C d« Boor, p. a86): „Tf,{ Tshu« iu^exwp(-ri{{ ^fs; KaraAa^c^aiK, Mti MauptiUou 
nO PainXIw; MXcJc3:r;sc tw DiTpC)! Iv t1) tAv £ii>«M-niv x*^ ^^ ^-^ *af7- 
X«)ulo9c, d:TTfoT«io>v cl 'Pw|ulu (i); x«niie7,i^v3( toDn cm^ 8id u rlpr tOv 
fiRir> T9%t[v«03iv tuA Sli TO «oU.V TpaiSarv ') l^ififiabM xal B*i tb it)d)4i) ^* 
Pdfuv Tifeu^tig^M Tj) X^i^ xal sTien fiuA^rr/sz*. S Si ffTpsrr^^ SurfaiNixT6v 
KOti teS )as0 il; &t:6tawi ovtov; ivi^a/tv. čirx(xtso« TO^nrr utTCt Vi^^i tw 
Xaif Kol j/Oyj>^ «oXi. i Si IliTpo^ dnci t&ian ^Uuv t1^ srportlc tf,'« Starp;^,'« 
ixociiTc. MsvpfMs« S( t^ IIJTp<(> ii:6/.)4i Sti fpi)ifiiTU)v nploai tbv Itt^, lutl 

■) npoRa - pracda. Cfr. A. 118. 

17 



tic )rti|u^»i< mvtf9^ TOO )oud lx t4; tOv £iuuajivdv /upa« ifisTO^ $su,- 

AouUsii Chronographi« tripertita. (EJ. C de Boor, p. 176): 
,Miindi anao > I\CilII, <iiTin>c incarasiioais lono DXC[!(i, anao reto 
impfrii bui (sc Mauricti) ricnitno . . . igitur autumni tempore iccedente, 
cum Mauriciu* imperator iuuiaMt Peiro. ut in ScliTinonim regione popului 
hiemaret. rettilerunt Romani, hoc facerc noa conicntiemu, tani propccr 
cquoruin humiliationccn quana propter quo<l copioaam circumduccrcot prac- 
dam, ntc noo ct ob muliiiudinci barbsrorum, quae pcr rcgioaem diffotae 
dinotccbantur; ct scditioncm mediiati suni praetor auiem indignatiu coDtn 
populum in dementationem eos imnaisit. inciduni iuque pluviae creberrimae 
■tiper populum ct frigua muUum. Petrui autem viginti milibus procul ab 
cicrcitu raotabatur, Mauriciua auiem Petro par liitcraa molcttus erat, u( 
Hituum iraniirei ei hicmalea eacas populi de Sclarinoruni aumcret rcgiooc, 
ne alitncnta publica cogerctur Romani« praebere." 

Historia miscella, lib. XVII (Migne, Patrologiae, Ser. lau XCV, 
p. ior7). „Anno *cfo impcrii aui (k, Mauricii) vtccstmo . . . Igitur Butumni 
tempore ■cccdente, cum Maiiriciua imperator [uiiiuci Petro, ui in SclaTi'! 
norum rcgione hiemaret popuIui, reaiiterunt Romani hoc facere non con- 
aentienics, tam propter cquorum humiliaiionero, quam quod copoiiam 
ciicumducerent pracdam, necoon ci ob multitudinei baibaroruro, quac per 
regioneni dilFutne uotcebaniur, cl aeditionem mediiaii suni. Praelor autem 
indignaius contia populum, indemnatiooe eo> dimisit. Incidunt i(aque plu* 
viae creberriinac tuper populum, et frigu* multum. Petrui auiem triginti 
mitlibu« procul ab exerciTu morabatur. Mauriciu* auiem Petro per Uttcraa 
moleaius crai, ul liirum iranairet, et hiemalca cscas populi de Sclavinorum; 
aumerci regione, ne alimcnia publica cogeret praesiare Romania." 



Št. 138. 

Okoli 602. <) 

Poslanci laogobardskcga kralja Agilulfa so se vrnili z obrske 
zemlje ter Duznanili, da so z Obri sklenili mir za vc£ne £ase. Z njimi 
je tudi prišel poslance obr»kega kakana, ki je bil namenjen T Galijo, 
da bi lu sklenil mir med Obrl in frankovskimi kralji. Med tem £asota 
so Laogobardi, Obri 10 Slovani napadli Istro ler po njej ropali ioj 
poiigali. 

Pauli diaconi Historia Langob., IV, e. 14 (MG. SS. rer. Langob., 1 15); 
,Hac lempetiate legali Agilulfi regreui a cacano, pacem perpctuam facum 
cum Avaribui nuntiarunt. Legaiut quoque cacani cum eii adrenieni, ad 
Galliai perreiit, denuntiaj Francorum regibua, ul, eicui cum Avahbui, iu 

'} Paul. diac>e uvtmU to med dogodka, U so te vrilU leta 602. 



pacem bsbcant cum Langobjrdis. lolcr b<«c Langobardi cum Avaribui et 
ScltTii HnCrorure) fine* ingressi, univeru ignibui et rapinia raiUvere." 

Danduli Chrontcoa, VI, c. 2, para 16 (Muratori, Script. rcr. ItaL, 

^U, 106): .Legati Agilulfi rcgia, uniooe finnata cum Avahbua contn 
omanot, rcdcuotca Icgaiuni cazani illorum rcgis secum ilucunt, qui ad 
Galtias ivit regi JiccD*, ui pacem hib«at cum Longobardia, licut cum Ara- 
ribus. quia eii confoederati tunL" 

Ibid^ para 17: „Eodcm tcmporc Longobardi cura Avaribui ec Sclavii 
ilrionim dat* ingreati univeraa caede et igne CDatumunt." 



m 



dt. 139. 

603, me*8ca Junija. 

Papež Gregor (1.) piie patriciju io eksarhu Smaragdu 
^Smaragdo patricto et exarcho'*Y) ter mu omenja, da je ic zdavnaj 
tvedel, s kako gorečnostjo je nekdaj pudpiral božjo cerkev po Istri 
^in Histriae videlieet partibus*] *) Zato mu tudi poroča, kar se mu 
peiu) je pred kratkim časom luznanito iz rečeoe pokrajine. Trza S ki 
fikof Firmin [„Firmtnus siquidem frater et coepiscopus noster 
Tregestinae atttistes eeclesiae"] se je pred njegovim (Smaragdovim) 
dohodom [.ante adventum vestrae excelentiae^\') odpovedal razkol- 
Dt&tvu ter se združil s cerkvijo, potrjen po njegovih (papeževih) pismih,*) 
da bi stanoviten ostal v naročju prave matere cerkve. Ko je to sliSal 
gradeSki fikof Sever [^Severus Gradensis episcopus''], glavar raz- 
kolnikov, je hotel Kirmina najprej z raznimi nasveti odvrniti od nje- 
govega dobrega naklepa. Ker pa ni na ta način ničesar dosegel, je 
začel zoper njega (Finnina) k uporu bujskati njegove someščane. Ko- 
liko je moral Firmin vsied tega žčuvanja pretrpeli, lahko izvč (Sm-iragd) 
AUačneje v svoji bližini. foMjc naj ukaze svojim zastopnikom po Istri 
'',gui in Histriae partibus locum vestrum agere Deo auetore 
noscuntur^) ter naj jim zapov^ kako naj branijo Firmina takih sitnosti 
ter skrbi! za njegov (Firminov) prihodnji mir. Taka previdnost od oje- 
gove (Smaragdovc) strani bi dobro dožla tistim, ki so se izpreobmili, 
in bi bita ugodna priložnost za liste, ki hočejo to storiti. Pozdravlja 
po očetovsko ter ga ob enem prosi, da bi pokazal svojo gorečnost 

•) Ekaarb Smanftd Je bil naslednik Kalinikov. Leta 591. je bil kartular. 
Leta &99. J« btl Kalinik i« eksarh v Italiji, kar J« razvidno it nekega pinina papefa 
Gregorja do notinskcga ikofa Maksima^ spisancfta nvescca JuliJ« rcCcncga leta. (MG., 

U, 172.) Smaragd Je bil prvikrat ckiorli (udi Je leu 5S£. 

*) To Je bilo ukrat, ko |« bil Smaragd prvikrat eksarb. O tem govori PauL 

HUt UnK-, m, 18, 26. (Gl. it. 96.) 

*) U teb besed sledi, da je eksarb Smaragd pritel v Italijo ie le po me*ecn 
~ marcu leta «03. 

*) Glttj pismo papefa Gregorja do ikofa Flrmioa pod it. 136. 



v tej stvari ie bolj sedaj, kakor nekdaj. Njegov« pravoveroost naj ga 
oboroži zoper tiste, ki so i» krivih potih V njegovem (Smaragdovcm) 
času naj se popravi tisti del cerkve, ki je odrezan po onih krajih (po 
Istri). Dobi naj planilo z« svoj trud, svojo pravičnost in svojo po$tenosL 
Od božjega usmiljenja pričakuje (papei), da bodo tem bolj spoznali 
lunanji sovražniki njegovo (Smaragdovo) moč, čim bolj se ga bodo 
bali nasprotniki prave vere. 

Registrum Hadrianum: Indictio I— IV, cap. 262. — ^Olim novi- 

7HUS.' 

[Edit Guaaavillaei (1675): Lib, XI, ep, 40. — Edtt. Maurinorura 
(1705): Ub. Xm, cap. 33. — Edit.Mon. Gerca. (1893): Ub. XiII. ep. 
39. — Jaffii, Rcg. ponL Rom., ft. 1901 (1518). — Kandlcr, Cod.dipl 
Ittr. ad a. 603, — Mainati, Crooicbc oiiia niemone suorich« di Trialc, 
I, 21. — Mansi, Concic coU., X, 36^.] 

dt 140. 

603, od Julija do novembra.') 

Boj med Langobardi in Rimljani*) zarad hčere langobardskega 
kralja, katero je bizantinski eksarb v Ravenni imel zaprta Kralj Agilulf 
je v zvezi s Slovani, katere mu je poslal obi'ski kakan na pomoč, 
začel meseca julija oblegati Cremono. Ko je dne 21. avgusta viel in 
razru&il to mesto, je oblegal Mantovo ter s« je polastil dne 13. septembra. 
Tudi je v svojo oblast dobil grad Vullurino*) in mesto Brextllus.*) 
Vsled teh Agilulfovib uspehov je cksarh Smaragd izpustil kraljevo 
hčer, njenega soproga in otroke ter meseca novembra sklenil z Lango* 
bardi mir do I. apriU leta 605. 

p. 12S. PauU diaconl Historia Langob. (MG. SS. rcr. Langob., tas, ti6): 

pErat ■uteni hit diebut adbuc discordia Lfangobatdis cum Rotnanis propier 
csptivitatcm fitiae fegi«. Qua de csuh rei Agilulf egreuus Mediolanio 
mcnsc Julio, obtedil cirilatcm Crcnionenscni cum Sclavit, quoi ei cacanua 
rci Avarorum in solacium caiKrat. et cepit eam duodecimo Kaleodas 
Scptembrii et ad aoluni uujue destruxri. Pari eoam modo expugnsri[ etiara 
Maniuam, ct interruptii muris eiui cum arieiibut, daoi rcDiam militibus 
136. ^ui in ca erani revcnendi Ravennain, [| ingrei>usque cit in ea die Iduum 
Septembriuni. Tuflc ctiam partibuc Langobardorum *e tradidit caitnim quod 
Vulturina vocaiur; militei vero Brexillum oppidum igoi cremantca, fugi»- 



') Da Je tu letalca 603 prava. Je nuvidno posebno ii Ictca, kar um Paukis 
dlaoonos ackoliko pr^ v 37. poglavju prlpovedtOe. 
*} To Jc Bliantind. 

") Seda) ValdorU na kvl Binid Pada med CrcmiHio Ib Bresoellom. 
^ Sada) Broscello poleg Pada od CremoDO proti Jugorahodu. 



A k^ 



mat His its pstraiis, rcddita e>i filia regit ■ Smartcdo patricio, cutn viro 
ac filiit ac rebui cunctit; facuque eit pax meaie nono uique Kaicndas 
Apfilia iadictionii ocUTac* 

Št. 14t 

N«pristno.*} 
Mod 590-604. 

Papež Gregor (I.) opominja nekega človeka, da naj z zadostno 
ažo poilje oglejskega laiiškola Pavlina Jn tudi milanskega Škofa h 
knezu (k bizantinskcma cesarju). Frvi, ki prav za prav ie ikof biti 
oe more, ker ni bil po kanoničnem običaju postavljen, bi ne mogel 
potem drugih zapeljevati; drugi pa, ki se je zoper staro navado pre- 
drznil prvega pos%'eliti, bi moral prebiti kanonično kazen. 
Datum manjka.*) — y,Istud est guod."* 

[Graiiani decr. C, XI, qu. i, c. ao (Pithoeus, Corp. iur. cati. p. 117). — 
lanii. Concl. coll^ X, 438.— Jaff«, Reg. ponL Rom^ ft. I943 (CCXLn] 



dt 142. 



Po smrti patriarha Severa je bil z dovoljenjem langobardskega 
kralja in furlanskega vojvoda Gisulf« tut nj«govo mesto postavljen 
opat Ivan kot patriarh v Starem Ogleju; na Gradeiu pa je bil za 
Škofa posvečen Kandidijan, ki je bil doma iz vasi Candiani pri 
mestu Rimini. Ivan, ki je bil razkolnik, je vladal v Ogleju dvanajst 
let (607— 619X pravoverni Kandidijsn pa na Gradeiu pet let (607— 6l2)i 

Paull diaconi HfsL Langob , IV, c 33 (MG. SS. rcr. Langob, 137); 
aHii dicbus defuncto Severo patriarcba, orJinalar in loco eiui lohannes 
•bbat patriarcba in Aquileia vetere, cum conieniu regi* et Giiulfi duci*. 
In Gfadui quoque ordinatu* ta Romania Candidianui antiatis." 

Landulphl Sagacis Additamentum ad Historiam mlscellam (Migne, 

Patrolog., Ser lat. XCV, 1151): „Hit dlebui defuncto Severo patriarcba, 

linstur in loco ejua Joannes abbai paiharcha in Aquileta vcterc, cum 

^ODtcnsu rcgii, ei Ghiiulti ducii. In Gradus quoquc ordinstua eat Romani* 

riindidianiii anlittM," 

Croaica de aiagulis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cro- 
nache Veneziane. I, 9): „Huic (ac. Severo) succeiait Marciinus patriarcba, 



■) Po kririd ae to ptemo priplSMjc papelu Gregorju L, ker Je le odlonek 
plama papela PeUglja I. do pau-icOa Velcrijana. Gl. At. 66. 
*} Papel Gregor I. Je vladal od leta 690. pa do MM. 



qui ccdetism Grtdeniem rexit annU numero lil, m. I, d. V. mcnuo vero 
ipso apud Cradum, sepultui cst in ccdetis bcatc Eufeinie. *) 

Huic (>c. Marciano) succcsiit Cantlidtanu* patriarcba in ipM lupra* 
fcripn metropoli GradoDsi, lub cuiui tempore per comcOHim Agiulfi n^a 
Longobardorum Giaulfui dux per vim epiacopum in Foroiulii ordinavlt 
lohannem abbslem, in quo ires epitcopi conienterunt, Deo šibi concrtfio, 
et eum conaccrsTeruni;*] tamen potica per epittolam domni Bonifacii pape 
urbii Rome sub cjindem mclfopolim Gradcntcm *e subiugavcruat dcfuncto 
rero CandiJiano patriarcba apud Gradeiue cattrum, qui aonta rexit ccclniatn 
Dumero V. . . " 

Chronicon Gradense (Mondcolo. I. c. I, 50): ,Haic {k Severa) 
luccestit Marcianus pamarcha, qui ecdesiam Gradentem rcxit tnnii numcfo 
tribui, mente uno, diebui quinquc. mortuo vero ipio apud Gradu«, id dt 
Dovam Aquileiam, fepuUui ctl in ecdesia beaic Kufiaiic. 

Huic (ic. Marciano) lucccssii Candidianua patriarcba in ipia luprsacripta 
metropoli Gradenai, lub cuiui lempore, per conienium Agilulti rcgit Loa- 
gobardoruni, Giiulfus dux per forciant epiicopuis in Foroiulii ordinavit 
lohannem abbaicm, in qua (rea epiKopi consenterunt, Deo šibi conrrario, 
ct cum coniecraverum ; Umen postea per epiuoUm domni Bonifacii pape 
urbit Rom^ sub candera cnecropolim Grademem *e aubiugaverunt, dcfuncto 
vero Candidiano patriarcba apud Gradenie častnim, qui annit rexit cccleaiam 
auincro qijinque ... * 

Johinnis diaconi Chronicon Venetum (Moniicolo, I. c, I, 76}: ,Hii 
dkbus defuncto Severo patriarcba, ordinatur in loco eiua lohannea abbas 
patriarcba in Aquilegia veterc cum consentu regis ct Giaulfi ducis; in Gradu* 
quoquc ordinatut esi a Romaoii Marcianus antisiis.* 

Ibid. (1. c,p-77):BDefuncto autera Marciano, qut ecdeaiam Gridentc« 
rcKcrsi annos tret, die* V, soccesiit Candidianu*.* 



*) RsLieo te kronike poročajo Indi ChronkoD Gradcunc, lohanais dlacoal 
Ckronlcoa Venetum. Chronlcoii Venetum vul«o Altbute in pa Dataduli Chronicon, 
da Je bil po smrti patriarha Severa m Gradelu postavljen sa i^enovcga naileditiki 
Marcljtn. U Je potun v rc^mem mestu vUdal tri leta, en mesec ia pet doL && 
le po MarcOinoTl amrti Je bU isvoljcn tUatlidiJuL 

N^sian^Sl igodovlnskl viri oe poroko xa tisti Caa kar tM O kakem ftoAt 
•U patriarhu Marc^anu na Grideiu. Po moiih mUUb so naiuAa to, kar nam nafteti 
kronisti pripovtdtO^o o gradeAkem pauiarhu Marc^anu, na oglejskega pa- 
triarha KtarcijsaB ali Martenljana, ki Je bil luuilednik sgor^ imenovaBCani o^cJalcnDU 
patriarhu I«anu. — Tudi li nekega drugega rasloga oe moremo Martljana ovraititi 
mad gndeAke patriarhe tistega £aaa. Znano je, da Je patriarh Sever tunri leta 607. 
In da Je bil leu 62H. posUvUen sa gradeftkega patriarfaa odpadnik FofttiBSt Med 
letom 607. in 628. pa so vladali, kakor Je Is rataih virov rasvidno, Kandld|)aA 5 le*, 
EpifanU 1 leto, 3 mesece ta 1 1 dal ter Oprhan iS let, 3 mesece tn 20 dal. Vsi ti 
trt]e so votUli gndcAko cerkev 31 let In 7 mesecev. 10 Je od Icu 607. pa do 628. 

■) Tu nam tcdal krimiat prlpoveduM) o patriarhu Ivanu, da so mu biti trije 
UotJe naklonjeni icr ga posvetili v palrlsiha. 



J 



Ibid.: ,C«ndii.li>no patnarcha quoque defuncto apud Gradui. qut 
cccleiiam Grailenicm rciccrai annoi quinqiie ..." 

Chronicoa Venetum vulgo Alttaate (MG. SS, XIV. i6, 17): ,M«r- 
cianui patrtirchaf qui fuii nacione Pirani Viirie, vixtt in patriarchatu an. } 
ec d. s. 

Candianug patriarcha, qai fuil nacione Candiana nomine, proxiniui 
RioMiii ciriute,*) visit «ti, 5." 

Chronicon p»tr. Aqull.primun:i (Rubeia, Mon, ecci. Aquil., App. 8): 
_Po*t obiltim Sercn Johinnes abbai cum conieiisu fcgia et Agisulphi duds 
Forojulicniis in pslrisrchsni in Aquil«gia veiere ordinaiur. In Grado quoque 
Candiaoua capul schiimslis*) a Romanii instituitur.* 

Chronfcon patr. Aqun. alUrum (Rubci», 1. c, App. 9): „Defuncto 
ScTcro tucceuit Johannei abbai, qui de voluntate Agisulphi regis Longo- 
tMrdoruro in Aquilcgia Telcri factua tU patriarcha. In Grado quoque Can- 
dianiu , . . Qui Johannei udit in AqiiilegiB annnit Kil." 

Danduli Chronicon, VI, c.4 (Muratoh. ScripL rer. Itsl.. XII, 109): 
,Cindtanui novaa Aquilegiae patriarchatu m obiinuii anno Domini DCK.*) 
Hic natione Annonicniis*) de vico Candiano a provincialibut epi*copIi, 
dero et populo in Grado cicctus ct con6rmatu> est hujua ccdetise pairiarcha.* 

Ibid., VI, C. 4, para j (l.cp.109): „Poit hoc dio Gisulphua Foro- 
jolianuf cum consenm Agilulphi reg>t Longobardorum Joannein abbalcm 
io Aquilegia retere, Candiano lupcniiie, palriarcham eligi fecit, consen- 
tieniibui lolum tribui cpiscopit comprovincialibus, a quibui idem exora- 
tua eat," 

Ibid, par« 9 (I. C p. 110): „Cand)anua iuque pairiarcba jam in hae 
ccdciia, es eleciionc Johannis exorio ichiimate, cum acdi»et anni* V moe- 
rore confectua in Grado esspiravit, ct in ecdciia sanctae Euphemiae lepelitur.' 

Primerjaj (udi zapisnik mantovanske iiinode z doi 6. junija leta 827, 
V njem je omenjeno, da je po tmrti oglejtkega parriarha Severa po*ul 
Ifan njegOT nailednik takrat, ko je vladal langobardaki kralj Agilulf; na 
GradeSu pa je bil heretik (!) Kandidijan po**c{en bres dovoljenja avojib 
ikofov icr proti kanoničnim postavam. 



I 



Št i4a 

Okoli 807. 

Ko so bili (Vzhodni) Goije pregnani, so priSli v Italijo I^ogo- 
bardi, kateri niso nikdar (!) spoznavali pravega Boga. Pod njih oblastjo 



') CampuH ('.andbni in portu« CandUni aU bila bUni meau Rimlni v ItalUJ. 
') Trditev, da |e bil grsdeiki patrorh KandldUsLO glavar ratkolnikov, tO 
napa ena. 

*) Letnica 610 na t« mosta ne more biti prava. 
*) Prav u pnv .Arintakloiala*. 



I 



)e Živel krivoverski opat Ivan, ki je k svojemu prvemu grehu dodal 
ie bujnega, da je po zgledu prokletih razkolnikov raztrgal eno cerkev 
na dvoj«. Prav uko je med Urielci postopal hudobni Jeroboam, ki je 
zapustil božji tempelj, da bi molil ulita teleta, katera je dal napraviti 
la brezbožni kralj. Založen in obdolžen krive prisege se je Ivan,') ko 
ga je ljudstvo izvolilo, uprl svojemu furlanskemu škofu Vivenciju') 
ter mu vzel njegovo dostojanstvo. 

Carmen de Aqullegia numquain restauranda, tiraphae 15 — tS^ 
(MG. PoetMc lat nevi Carol,, 1), p. 1 53): 

XV. 
Pulio Goibo Langobardus adiit Italiatn, 
quem deui ad (uam numqii>ni perduiit noticiam, 
et nib quo lohannci sbbaa dcguit herctiua. 

XVI. 
Qui tuper nefanda nefai adiccit sccleitiai, 
ut ■ecuiui spostaisrnm daropnaiorum heresina, 
ipie priinui unam in duas icinderet eccletioni: 

XVII. 

Quod Hieroboam raalignus in hraei egerat, 
ut atnisio letnplo dei idorarct riiuloi, 
quos conflaltlea erciit rex iolidelimmut. 

xvm. 

Reua ct periurui luo Virentio poniiSd 
iidem Foroiulicnti lohannca in plcbicula 
ercclua aiquc rebcllis preiulaium arripuit. 



^ 



dt 144. 

Okoli 607. 

Odlomek pisna oglejskega patriarha Ivana do langobardskega 
knl)! Agilulfa.*) Pite mu nekako naslednje: ^Kako edinstvo (s katoli- 

' ») To Je bil ogl«]»ki patriarh Ivan. Cl. it. 142, 

*t ln»ov MvrstBlIc na Gradoiu Je tiil KaadidUan, ne pa VivenclJ. Mogofs 
■l A N •• umeato ,auo Virentio poatilici* mondo nekako iitali ^uo vlveati 
eP, kar bi pomeq}alo ^vojcmu liveCemu ikofu*. 

<> IVi nortl oglejiikeg« patiiarba Scven (-{■ 607) au bila na n}cgovo maato 

J>« mola. Na otoku Gradetu k> Jibrali la patriarha katoličana Kandidi- 

« C%kiu P« htntika Ivana. Onega su podpirala ^Id ceaar v Carigradu In 

akMTk v Ramnni, tc^a p* langobardsU knii AgUutL Istrska obal >e bila 

firf «t<h>t>o bttaBtlasUh oeaa^tv, FUritn^a pa razen otokov pod goapostvoni 




^ to^ 



fiko cerkrijo) se je baj6 izvršilo, ako vladajo med. bi(i, dolga pregUB* 
stva in sirah pred grozoviiimi kaznimi ? Uboge sufragsoe na&e (oglejske) 
cerkve, namreč istrske Škofe, so vsied odločnega zabte%-an)3 Grkov z 
največjo silo prepeljali zgradcSkega mesta v Raventio, kjer jim Se go- 
voriti niso pustili. Škodljivi Kandidijan, kalen je zantd velikosti svo- 
jega greba') mora) naSemu predniku Severu obljubiti, da ne bo hlepel 
po viSjem dostojanstvu, ker bi bil drugače izobčen, je bil za žkofa po- 
svečen, ker se je na istem gradeSkem gradu brezbožno izneveril materi 
cerkvi. Istrske Škofe Petra, Providencija in Agoela, ki do sedaj Se 
niso postali nezvesti sveti veri ter niso bili s Kandidijanom enakih 
misli, so privlekli vojaki po krivici in srdmotao iz njih Skoflj ter jih 
prisilili, da so prilli k njemu (h Kandidijanu); ako bi bili ž njim istih 
nazorov, bi se bili približati prostovoljno, oe pa vsIed sile.* 

Proti koncu pisma naroča patriarh kralju, da naj dela, da se bode 
prava vera v njegovih časih vedno bolj razSirjala tako, da ne bode po 
smrti nesrečnega Kandidijana veČ mogoče posvetiti enakega noža v 
gradeSkem gradu ter še na dalje stiskati ljudstva. Ako z božjo po- 
močjo to izvrSi, mu Kristus poplača njegovo pobožnost [.puo/u autem 
itnitas dieitur facla. ubi spata, ubi ctaustra carcerum, ubi/lageUa 
fustium et ubi longa exsilia cntdeliumgue p^narum discrimina 
parabantur? ICt miseri suffraganei ecclesi^ nostre, sclticet episcopi 
Jiistrie. cum summa vi et necessitate a Gradensi castro Ravennam 
eompulsione districtissima ducebantur Gr<corum, necnon et inibt 
loguendi Ucentia negabalur. Atgue Candidianus inutilis. qui se 
ob sui sceleris immanilatem . . ., praefat^ sartct^ recordacionis a 
domno Seuero decessori nostro sub anathematis interposiclone 
obligalus est. ne ad pociorem gradum unguam accederet, guoniam 
a se eigue corde faventibus in praedicto Gradensi castro. adul- 
terium matri ^eclesi^ improbe ingerens, ordinatur episcopus- Et 
Pttrus, i^rovidencius seu Agnettus episcopi JUstrif, qui adkuc 
fidem sanctam tenebant et Candidiano necdum consenciebant, de 
ecclesiis suis a militibus Iracti et cum gravi iniuria et contumeliis 
ad eum vcnire compulsi sunt: si enim rede ei eonsencientes essent, 

VOluntarie ilH consentire debuerant. non autem per oim 

Laborate et agite, guatinus et fides catholica vestris augcatur 
temporibus et in Gradensi castro, postguam infeliz Candidianus 

bngobardsUh kr«Ucv. Istrski lkoQe so bili ic prva taki nukotnlki, kakor oglq]aM 
patriarhi. Kar se tl& Langobardov, »o bili do Agiluirovih £A.sav arijjn.tke vero. Ko 
Je vladal papei Gregor Veliki (&90-6O4), so M itiije Litrski UoQe pokatoliCoitili. 
aamreC Peter, Provideaci), Flrnin [ii Trsta) in Se eden, kar Je raividao is pLseni 
rcteiCRa papcta. (GL ftt. 111, 136, 139) Ako razkolalk Ivan ftovori t svojem planu 
o pnvi veri. Ima v mislih svq)o vere, oe pa vero patriarha KandldUana, U>e pre- 
•topil v katolidko cerkev. 

') t^Cgov ^b je bil ta, da ^ poMal katoUian. 



de hoe saeeulo ad ^tema suppHeia transmigraoit, altera inigua 
ordinatio ibi mfnime ceUbretur nee populus ille ampUus tribuletur. 
Et vere, si hec Domino auxiliante egeritis. quod primum est: 
Christus deus pietati oestre erit bonorum omnlum rttribufor."] 

Datum tnanjk«. 

[Iz lapiintka mantoTan>ke sinode, ki je bila dne 6. lunifa leta 817. 
Gl. Baro niut, Ann. cccl, ad a. 605, it 6, — Tro)-a, Cod. dipl. Long., 
I, 560, It. 183. — Rubeii, Mon. ecct. Aqutl , col. 416, — Mami, CoDC. 
coll., XIV, 495. — MG, EpUt., III, 693.] 



dt 146. 

Okoli 610.') 

Obrski kakan napade z veliko vojsko beoeSko zemljo. Nasproti 
se fflu postavi furlanski vojvoda Gisulf z malo mnoiico Langobardov. 
Obri ga premagajo ter pomorti skoraj vse njegove vojake; le malo jib 
uide. Gisulfova soproga Romilda najde z ubeglimi LangotMrdl zavetje 
pred Obfi v obzidanem Č«dadu. Tudi po drugih sosedojtb gradovib, 
kakor v Korminu, Nemab, Osoppu, Rtinu, Ragogni, Guminu in 
Iplisu, se Langobardi branijo, da ne bi prišli Obrom v roke. Ti ropajo 
in poiigajo po vsej Furlanijl. Na zadnje za£n6 oblegati mesto Čedad. 
Vsied malovrednosli Gisulfove žene Romilde se Obri kmalu polasti 
utijenega mesta ter ga oropajo in poigd, prebivalce pa pomord ali pa 
odpeljejo v Panonijo. Med ujetniki so tudi Gtsulfori sinovi Taso, 
Kako, Radoald in Grimoald, katerim se pa posreči, da uidejo. Romilda 
je morala s smrtjo poplačati svojo nepremišljenost Na nenavaden način 
so baj^ njene hčere med divjimi Obri obranile svoje devtŠIvo. 

Pauli diaconi Htstoria Langob., IV, c. 37 (MG. SS. rer. Langob.. 
p. ]2S. 128, 129): „Cirea baec lempora rex Avarum, quem lua lingua caeaoum 
appellant, cum innumcribili multitudine Tcnieni, Venetiarum fines ingreasuc 
csL Huic Giiulfui Foroiulanui dox cum Langobardis, quoa habcre poierat, 
I uda C ter occ urni; aed qu«mvis forti snimotitatc contra intnensam multitu- 
dineiD bellum cum paucis gereret. unditjue tamen clrcumieptu*, cum 
omnibui pene tuii eslinctut e>I. Uxor vero eiuuiem Gi>ulfi nomine Romilda 
p. 139. cum Langobardi» qui CTaicrant aive corum usoribua ct filiia qui In {[ btllo 
pcrierant, intra murorum Foroiulani castri muniit lepta. Huic erant filii 
Taso et Cacco iam aduliiccnlet. Raduaid vero e| GHmuald adhuc in puerili 
aeuie conMiliiti. Habct>ai vero cl lilie) qutciuor, quarum una Appa, alia 
Gaila vocabaiur, duarum vero noroina non retinemui. Communieranl m 
quoquc Langobardi et in reli(]u>t caairia quae hie« vicina erant, ho< eai 

') PauluA diaconus Je uvrstil igodbo o toffi obrekcm luvalu med rame drage 
dogodke, ki w se vrAlli IcU 610. 



Sl 14S, Hb. 



1W 



in Cormon«,') Nenasj,*) Osopo,*) Artenis,*) Reun!a,*) Glemona,*) rel etiam 
in Ibligine,'} cuiui poiiiio omnino inexpugnabilit cxi>iit. Pari etlam modo 
cl in rctiquis csitcllii. ne HunniB, hoc cst Avaribuf, pracda ficreni, te 
communiTerc.*) Ararc* Tcro p<r omnei Forotulanorum finei diKurrentea, 
oainia incendiis ei rapinti vattantei, Foroiulanutn oppiduro obsidione 
claiidunt t% totii Tiribut »pugnare moliuntur. Hotuni rcx, itt <at cacanui, 
dura circa muro« armaiua cuto magno cquUatu perarobularci, ul, qua ex 
parte urbcm facilius »pugnare poMei, inqu>rerei, liune Romilda de muni 
proipicient, curn eum cerneret iuvenili aetate Horentem, mcretrix ncfafia 
concupivit, eique n)ox per nuniium oiandavit, ut, si eaoi in miirirooniun 
aiimeret, ipta cidcm ciritaiem cuna otnnibiu qui aderaoi traderet. Quod rex 
barbaruB audiens. cidero maligniiaiii dolo quod mandaveret te factumtn 
procnisii eanique se in maifimoniuni accipere tpopondii. lila vero nibil 
morata, porus Poroiulcntii caatri aptniit ti ad suam cu[iciorun]que qui 
aderani perniciem hoilcm introdusil. Ingrcssl rero Arores cum rege luo 
Fonimiulii, umrena quae invenire poterant rapinii diripiunt; ip(Rmque 
urbcra Kammii concremanie«, univenot quos reppcreranc capiiros sddiicunt. 
fallicilcr Umen eis promiitenui, quod cos, undc digresai fuerant, Pannoniae 
in finibuB conlocarcni. Qui cum patriara rcrertentei ad campum quen3, 
Sacruo) nominant perrenisteni, omnei qiii iam in maiori aeuie cooililuti 
erant Langobardos gladio pcrimerc statuunt, mulicres vero et parvuloa 
captiriiatis sonc dividunt. Tsso vero ct Cacco scu Raduald, filii Gitulfi et 
Roniildae, cum bane Avarorum malitiam cognoTissent, statim aKcniis equi8 
fugam arripiunt . . .* 

L št. 146. 

^ Okoli 610.*) 

^V Po smrti furlanskega vojvoda Gisuiri sU njegova sinova Taso to 
Kako prevzela vlado. V svojo oblast sta tudi dobila slovenski okraj, 

I ') Cormones Je Kon&in ob Gori&kam. 

L ^ Nemu »o Nemo (Nimb) od Vidma proti Mreni. 

1 *} Osopum >a Oaoppo blliu Taljamenta od Gumiaa proti lugotabodu. 

^H ^ Anenia Je aedai^i Rtin (Arteg&a) od Gumitu proti jugu. 

^H *) Reunia Je Ragogaa Miiu S. Danlela na Furlanskem. 

^H *i denoita Je Gemona ali Gumin na Furlanalccni. 

^H ') lUigo Je Iplia od Čedada proti Jugu. 

^H *j U tega »Uvka le razvidno, da so t laCetku eedaicsa stdelja Langobardl 
^flvali v Kormiiiu, Č«dadu, Ipllm, Nemah, Osoppu, Rlinu in Gutniau. NJlra so blU 
podlotni prvotni prcMvalci, ki so govorili taiinskl Jeiik. V Kurminu, Iplisu, ČCdado, 
Kasiab. Klinu in Gumlou ai bilo tedi^ takrat SIovenccT. Dandanes so ti kr^l far- 
lasakl, a lelč prav bliiu slovenske Jezikovne m^je. li tefia se di itkiepatl. da Slo- 
venci ob Jeiikovni meji med Konninom in Guminom niso iigublli doatl sveta In da 
se iih |e na t<j atrani primerosia le prav malo pohirlanllo. 

*) U VMbiae le notJoe Je rmividno, da se je to igodUo okotl teta 610. in alcer 
po Giaulfovt amnl (gL tt I4S.>. Paulua diaconus Jo Je uvintil med dogodke, ki so 
at TrtUi lala 6J0. ia 6ii. 



ki se je zval .Zeliia", do kraja, ^Medaria" imenovanega.') Oodotot 
Slov«BCi so morali furUnskim vojvodom plačevati davek do £asov 
vojvoda Ratcbisa. 

M Jako veliko se |e že pisalo in ludbalo, kjc luiiii Je »ikall (Ara] .Zcllia* In 
knj .Medam*. Nekateri tKOdovInarJi, kakor Valvasor (FJire d. H. Krain, 11, 173 
in 213), Muciur (Gcsch. der Sidcm^, IV, i&7), Dimita (Gesch. Kraiiu, I, 97), Bcib- 
mana (MG. SS. rcr Langob, ISI) In te drugI ta trdUl, dt ,rcgio Zcllia' Je sedaiOe 
.mesto' Cclje na Jutitein Štajerskem. 

Dnti io mlsUU, da 2cUia je Zllska dolina na KoroAkcm. TeKa mnei^ 
80 bUl: Llohan (Versucb dner Gescb. von Kralo, II, 137', Pteter6nik (.Najmanj 
doba slovenske agodovbi«* r CerSakovi .ČiulDicI*}, Ankcrahofen iHaBdbocb der ; 
Ocsdi. des H. KSmttn, II, 39\ Rutar (Letopis UaL Štor. ta 1B85, str. 3)3), Krane« 
(Omodrlsa der osierr. Geacb., str. kS) in Ab ve! dnigib. 

Zeuaa (Dic I>fiutKbea und dic KacbbarMammft, str. 611) J« bU ranoq)a, da 
2«LUa Je pojMieno ii .Carniolia*. 

Pnftar (Hormayr'N Archiv f. Gencli IS2K, str Bi3) iUe Iraraovanl oknO >■ 
BcneAkem in skcr lam, kj^r »toji measo A so I o in te^ reka Sila. I^cmu Jc sledi) 
Honaayr (Henog Leopold, ntr. 19.) 

Kar ae ii£e kraja .Medaria*, mislijo nekateri na vut Materijo V latrl 
(gl. Unhail), dnigi na Sloven.sko Matrejo (Windbch-Matre)-) na Hrolakem (Sft- 
tsrik, Slov. starof., netniki prevod. 11,3)6), trc^i na Modri njo res (MOdemdorf) 
V ZiLtki dolini na KoroUtcm (Jaaull, Carinlliia, 1813, it 27; Ankersihofen; Rutar.) 

Ako bi Želita Ula res Celje, Medaria pa Slovenska Matreja naTirol- 
•kem ali pa Materi |b v Istri, bi it teu* sledilo, dasuTaso In Kako eospodorala 
od Furlaaije pa do Cetja In Slovenske Matn^ da su led^ InuU v svoji obla.<id 
vso Kranjsko, potem scdanlo Koro&ko in vibodal del Tirolskega. To pa nikakor 
ni mogoCe, ako pomislimo, da to Slovenci okoli teta 611. pri Aguntu na vibodnem 
Tirolskem pnmagall Bavarce, ne pa Furlanov (gL 6L 147), in da so kmalu potem 
udarili v Istro (gl. U. 14t). Ako bi se trila Taso ni Kako res polastila <«nUc med 
FurlanUo Id Ce^em, ne bi bili mogli Slovenci napasti Tirolskega ta Ibtre, ker bi 
Jih bUl v takih sluC^jih ovirali Furlani. Titdi bi bilo Slovencem kacalo, da bi ae 
napadali oddaljenih nasprotnikov na Tirolskeni in v Istri. paC pa, da bi luOpr^ 
pr^nali tujce, ki so bili takorekof v njiti srediMu. — Da^e Je treba pomisihl, da 
Celje Je :n Je bilo mesto, ne pa .regk>* (oknij), kakor pite Paulua dlafioBUB. — 
Ako bi bila ZeltU res CieU' na Julaem Siajerakem, bi iz tega sledilo, da je furlaBSka 
oUa-M do dobe vojvoda Ratcbisa segab do CeUa. Slovenci, stanujoff med CeUem In 
Furlanijo, tedij tudi Kranjci, bi bili furlanskim vojvodom plafierali davek. To pa ne 
more biti res, ker (e vojvoda Ratcbis, kakor trdi Pauhis diaconus (VI, c 62), napadel 
Kranjsko, pobil tn msogo prebivalcev in opustoSil delelo. Je 11 vojvoda Katchis 
takrat napadel svoje podlolnlkc po KraiOskcm> — Znano Je, da niso nogli oholi 
leta 610. furlanski vo|vodl ubranKI Čedada pred obrsko »ilo; lem maiu bi jim bilo 
fflogofie kar sto let dolgo obdrJaii tem\io med Čedadom in CeUem. 

Nekoliko boU^a bi bila bipotcra, da Zcllia Je Zllaka dolina na Korotken, 
Medaria pa Modrinja ves. 6e pa pomislimo, da so bllt Purlaal okoli leta 610. 
uko od Obrov tepeni, da ao te celo IsgnblU src;)« glavno mosto la da sta Taso la 
Kako aa nekoliko fa.-a postala obrska tijetaika, ni veijcuio, da bi si bila, ko sta 
kot beguna pribelala v domovino, ra)L.41rila sv<t}o oblast te ici odda^eno ZUsko 
dolino. Njuna naloga Je bila, da .ita m ia nova polastila Čedada in blllnje okolic«. 

Tu naj opofluUm, da v ro/nih rokoiMSih se ime okraja In masta, do katerili 
Je okoli Icu 610. 8C|ila oblast furlan^ih vojvodov, prav raaliCao piAe. Za oknO M 



Pauli diaconi Historia Langob., IV, c )8 (MG. SS. rcr. Langob., 
p. 133): „Monuo, ui (liximiu, Gisulfo duce Foroiulensi, Taso et Cacco, 
lilii eiiu, eundem ducstum regendutn »uceperuni. Hi tuo lempore Sclavorum 
regionem quie Zellia appellilur ufqiie ad locum qui Medaria dicitur 
posiidcrunt ') Unde uaque ad icmpor« Ralchii ducia*) idara Sclavi penii- 
oncDi Foroiulanis ducibus penolvcrunt," 



Št. 147. 
Okoli sri.') 

Po smrti bavarskega vojvoda Tasila so Slovenci premagali 
njegovega sina Garibaldu pri Lienzu*) ter opustošili bavarske meje. Ko 
so Bito Bavarci zbrati svoje moči, so vzeli sovražniku plen ler ga 
pregnali iz svoje dežele. 

Pauli diaconi Historia Langob.. IV, c. 39 (MG. SS. rer. Langob,, 
133]- B^'* temporibui monuo THailone duce Baiuariofuai, filius eius 
Ganbaldui in Agusto a Sdavii deviciui cat, ct BaiOBrioruu leriuini dc- 
praedantur. Rciumpds tamcn Baioahi viribus ei praedai ab hostibus ex- 
cutiunt ei htutcs de auis finibus pepuleninL" 



en.») 



Št 148. 



I^Dgobardski kralj Agitulf je sklenil z bizantinskim cesarjem mir 
xa eno leto in potem Se za drugo. Tudi B Franki je ponovil mir. Vkljub 
temu so S I o v a o i napadli I s t r o, jo opusiofiili ter pobili mnogo vojakov. 

nabi^^ oblike Zellia, Azellu, Aj^a in Cagtllia, la kr^ pa Medirlo, Meclajia, 
Uecbarla, Melaria ia Neclarla. Kale ae, da se aam oi ohranilo aict eno, oid drugo 
ime v pravi, nepokvarjeni obliki. 

Strakoseh-Gnaaraaiin (GcKh. der Dcutacben, I, 319) iniali, da Zellia in Mo* 
daria sla Cegls ia Uedana nad KontUsom. Da Je Medaria najbrie Jiledino, Je 
Jako verjetno. Kdor poma pisavo v srednjeve&kih virih, ta vi, da Je med n In rf 
itj tnalo railike in da Je toorebiti kak povrAea prepisovalec nehote namesto Me- 
daaa iapl.<nl Medaria. Kar pa m ti£e okraja, bi smeli mislili, da Zellia ali CaRcUla 
Je morebiti Colle-i, Collia (Kdanji Co^o) = goriška Brda. j* ko bi bila ta bipoic/a 
prava, potem bi lahko trdili, da Ta.to In Kako sta se raren glavncita mesta Čedada 
tudi polastila bliioje slovenske okolice ter vladala Slovencem po ahodolb gorUUh 
Brdih do Uedane. 

■} ifosttidenini* od glagola poasido (^ polastiti se Ccsa, v oblast doUti), ne 
pa vposaederun!' od glagola po^sldeo (= imeti v oblasti). 

•) Tedaj nekako do leia T40. Gl St 215 in 218. 

O Pauliut diacoous pripoveduje to med drugimi dogodbamt, katera so se vtW« 
leu 61). 

*) Uesto Aguntum Je stalo ob Dravi nekako tam, kjer Je seda) Ueni na 
Tirolakcm. Ctr. I.ctopis MaL Slov. u leto 1897, str. 39, op. 4. 

*) PaotiiB diacosua, ki nam to poro>.'a, takoj nato omeiOa, da Je naslednjega 
BCSCCa marca mnrl trideoLohki &ko[ Sekund, kar se Je >godUo leta 612. 



190 



St 148, 149. 



Pauli diaconi Hlstoria Langob , IV, c, 40 (MG. SS, rar. Langob. 
'33)- n^'^ Tcro Agihilf pacctn cum imperatore in annuro unum i(en>i^ue 
in alterun) facicn«, cum Knncii ({uoque iterato pacis concordiam rcnorivit 
Hoc nibilominuf anno Sclavi Hiairiaro, intcrfcctis nititibtii, laeriniabiliur 
depraedati lunt.' 

Št 149. 

Od 612. do 613.'} 

Gradcžki patriarh Epi fa ni j je bil po rodu Islrao ix OBllOb] 
Mož je bil prave vere ter dobro podučcn v svetih spisih. Patriarh 
Helija ga je postavil za prczbitcrja in notarja oglejske stolic«. Dandulus 
pravi, da je Epifaoij precej dobro izvrftil svojo nalogo na grade^kem 
cerkvenem zboru.*) Pod patriarbom Severom je postal prvi notar. Po 
Kandidijanovi smiti so na GradeŽu izvolili EpiUnija za patriarha listi 
ikofje, duhovniki in ostali prebivalci, ki so živeli pod rimsko (bizaa- 
tinsko) oblastjo. Kot patriarh je vladal eno lelo. tri mesece in enajst, 
dni.') Svoje premoženje je zapustil cerkvi sv. Evfemije, kjer je bil tudi ' 
pokopan. 

Pauli diaconi Hiatoria langob., IV, c. 33 (MG. SS. rcr. Langob« 
137): pCsDdtdiaoo quoquc defancto, apud Grado* ordinaiur patriarcba 
Epipbanius, qui fuerat pnniiceriui notariorum, ab cpiscopii (]Ui crant aub 
Romani*. Ei ex illo tempore co«perunt duo ene pairiarchae,"*) 

Landulphi Sagacis AdditameDtum ad Historiam miscellam. 
(Migne, Patrulog., S<f. Ul , XCV, 1151): „Caodidiano vero defuocto, apud 
Gradui ordinaiur patriarcba Epiphaniui, qui fuerat primiceriui noiariormo 
ab epiicopit qui erant tub Ronianit; et ex illo lempora coeperunt dug 
cue psinirchac." 

Cronlca de stngulis patriarchis nove Aquileic fMoaticolo, Cro- 
nache Venezianc, I, 10): „ . .. defuncio vero Candidlsno paiharcha ... 
•ucccuit F.piphaniu«, qui »actani eccleiiam Gradenacm rexit annufu I, 
meniem tre«, diet XI ; qui mortuua et lepultut eat in eccletta tanct« 
Eufemie.* 

Chronicon Grodense (Monticolo, 1. c. I, ;o) : .... defuncto vero 
Candiditno pairitrcha , . , succcitit Epiphaniui, qui unctatn eccictiam Gra- 

') Zasttnu ditira^ja gl. Rubda, Mod. ecd. AqulL., col, 395. 

*) V iapl»tiku itmUlJea« gradc&ko sisode iz leta 679. je omeojen tudi aoov] 
EpiUniJ (gl. St S6). 

1 Uoljti ta starati viri oaviO^Oi da je KplfanU Tbdal I leto, 3 mesec« 
11 dni. Napačno Je to, kar fitaiao v obcb beDcSUta kronikah, da je vodil SKtlC^ 
cerkev s let ter 3 ali 4 mesece. PrimeijaJ tudi dotlfno opaako pod &t 143, 

*) Zadi\]t tu navedeni atavek, v katerem Je reCeno, da uta po nekdanji ogloj^l 
cerkvi lafcla po dva patrurha vladati, se prav u prav nana.^ na pri-a dn 
tUvka doti4a«ga poglavja, kjer jt orae^jBoo, da su po smrti patriarha Severa bOa 
Uroljeoa v Ogl^u Ivan, na GradeCu pa Kandld^an. 



dcnscm anno uno. mcntibui tribu«, dicbu* undecim gubenuivit; qui mortuui 
ei scpulius esi in eccleiia heate Eutimie." 

Johannis dikconi Chronicon Venetum (Monticolo, I, 77): CindJ- 
diano patrikrcha quoque defuncto , . , ordinatur pttriarcb« Epypbantus. qui 
fucrat primiceriui nourioruco, ab epiicopis qui erant lub Romanii, et ex 
lilo lempore c«perunt ene duo patriardie." 

Ibid. (Mondcolo. I, 79)- „Anno ab incarnaiione Domini aescenietimo 
secundo') Epvphanius patriarch« niortuui c«t, qui cccicsiam Gradcniem 
rešit annos V et mentei lil.* 

Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG.SS. XIV, iy)\ .Epiphanius 
patriarcha. qui fuit nacione Vilro Umago, alie Sipan. viut an. 5, men. 4, 
d. I o." 

Chroaicoo patr, Aqull. prlmum (Rubeia, Mon. eccl. Aquil., App, 8): 
^Candiino defuncto spud Graduro Epiphanius non line achiimaic ordinatur: 
et tx lune tncepil nominan patriarcha Gradentts. Qui Epipbaniut crat 
primicerius noiariorum Romanorum." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeia, I. c. App, 9): „Candiano 
defuncto ordinatur Epiphaniua primui . . , notariorura, Et lune orlum est 
achtsma, ci incepit Gradua palriarcham hab^fc." 

Danduli Chronicon, VI, c. 5 (^Murstoii, Script. rer, lla).. XII, no): 
,,Epiphantu> Gradentis epitcopua laudaiui est anno Domini DCXV.*} Hic 
natione latriac de oppido Humaghi vir calholicut, et tcripiurit divinii laiia 
cruditu), pfctbvtcr et nouriut hujui >cdis ab Hclia pairisrcba factus, in 
concitio Grsdcnac olficium libi comminum sufficienler exercuit, ei a Severo 
patriarcha poiiea pnmiceriui noiariorum coustitutui ett, nune vero ab 
epiKopis, clero e( populo, qui in dcvotionc Romanorum »iitebant pa- 
triarcha in Grado eleciut et conaecratua est, et propierea Gradcniis deinccpa 
appellatus csl" 

Ibid., VI. C 5, para 4 (1. e. p. tu): .Interea Eptpbaniui patriarcha 
cum lediisei anno uno, meniibui III, diebua II moriens, auam ecclcsiam 
bcredera itulituil, et in ea lepulturae traditur.* 



Št 160. 
Od 613 do 62a 

Po smrti gradeSkega patriarha Epifiaija je CJprijan pri&cl na 
njegovo mesto. Rojen je bil v istrskem mestu Pulju. Po petnajsUetoem 
vladanju*) je umrl ter bil pokopan v gradežki cerkvi sv. Evfemije- 

*) Ta leaica Je napafna. 

*) Ta letnica nI prava. 

*) CrDcica de Hlng. patr. in pa dirosiccm Gradcnae navajala, di Je patriarh 
Cipr^^an vludal 1Q let, 3 mesece in 20 dn); Daodulus Je pa ncMcc ia dneve lipustU 
ter navedel imido ttcrilo let. Tudi obe bct)C-'^ki kronilci imita 3 mcaccc In 30 dni, 
a ob enem pa tudi 25 let, kar Jo na vsak naita previsoko in tcd^) upadoo. 



Crooic« de singulf« patriarchis nove A<iuileie (Monticolo. Cronidie 
Vraciiane, I, lo); „Huic (k. Epiphanio) iucccbhU Ciprianus patriarch« ^4 
rcgendam eccicsiam Gradcnscra, qui rcxit ann. numcro XV, ro. MI, diet XX, 
et hoc roomio aiquc lepulto in cadem basilica, ubi suprascripti precetBores 
bumati lunt." 

Chronicoo Gndease |Monticolo, I, 51): „Hiiic (ac Rpiphanio) auc 
ccMtt Ciprianut pairiarcha ad rcgcndam cccleaJani Gradenacin, qui etm 
rcxil annis aurocro quindccini, mcnsibua tribu*, dtebus vigiDii, et boc 
mortuo 3«pultui esi in eadeni basilica (>c beat^ Eufimif), ubi auprucriptij 
predeccMOrea eius huraati lunt." 

Johinois diiconi Cbronicon Venetum (Monticolo, I, 79): ,,Htii< 
(*c. £pyphanio) lucceatit Cyprianu> patriarcha . . . Circ« bcc namque' 
leropora C^prianus pairiarcha bomincu CKivit, qui Gradenaem eccicsiam 
rexerat annoa Tigintt quinque, meosei ires, dtea vigtnti.' 

Cbronicon Venetum vutgo Allinate{MG, SS., XIV, 17): „Cypriuiua' 
patrisrcba, qut fuit nacionc Poie civiiate, visii in pairiarchatu u>, 35, 
m. 3, d, i<K.' 

Oandull Cbronicon. VI, c. C (Muraiori. Script. rcr. Ital, XII, 1 1 1}: 
,Cyprianui Grodenjiii patriarcha electus est anno Domini DCXVI. ') Hk 
in Pola civitate lUriac natut puritate mcntii et integritaie corporia, boc 
temporc huic acdi praepositut eat." 

Ibid , VI, C 6, pan la (1. c, p. iia): „SubKquentcr Cvprianut^ 
patriarcha, qucni merito bonorum opcrum, rccitantei Vcneiorum gesta 
aancliuimum alfirmant, XV. anno aiue sedia, humanae sorti* tribuiunij 
aolvit et in Gradeoii ecdetia lanctae EuphemiBc Mpeliiur." 



Št 151 
Med 612. In 615.') 

Vsted prepira, ki je leta 612. nastal med frankovskim kratjem 
dohkom 11. in njegovim bratom Teodebcrlom II., je sklenil sveti Kolumban 
zapitstitt mesto Bregenz, da bi kje drugod oznanjeval kršianstvo. Najprej 
je hotel iti k Slo vencem,*) da bi med njimi razširjal Kristusov 
uuk icr jih pripeljal na pot resnice. A iz prikazni, katero je imel v 
spanju, je sklepal, da dotidno ljudstvo &e ni zrelo za sveto vero. Zato 
je &e nekoliko časa ostal na rečenem mestu, dokler so mu ni odprU_ 
pot v Italijo. 

*) Ta letnica n« raora bld prava. 

*t Vse 10 M je (godilo med letom 612. in 6IB. V onem letu Je nastal pis 
oroei(JcnJ prepir, r tem pa Je najbrte .W. Kolumban umrl. 

*) Če pomislimo, da .-se je sv. Kolumban leta (.12. mudil v Bregeniu ob Bo- 
dca^em Jucni, potem pa se napotil v ItaIi)o, moramo z oiirom na um^epino 
lego slovenske tcm^e sklepati, da je rečeni svetnik namcijal, da bi priSel SlorcDcem 
ocMiUevat sveto vero, ne pa kakenu dniseou alonuiskeoiu rairodu. 



Vita B. Columbani abbatis BobJensis, c, 56 (MBbillon, Acta S«ticio< 
rum ord. •. BciiediCli. Suec 11, p. 37, td. Paril 1609^: , . . . COgiMtio in 
mcniem mit, ut Vcnciiorucn, qui «t Sclnvi dicunlur, tcrmiRos cdiret 
C8ecuque roenics cvangdici luce tllustrarct, ac ab origin« pera*ta abciran- 
Dbu> veritatiR viam pjinderci. Cum haec *oiis pjurindum csset. angelut Domini 
ci per viiuno appiruil, parroque arabitu velut m paginali solent itvio orbit 
dcicribcfe ctrculum, mundi compagem monitravil. Cernia, mqutt, quod 
maneat lotus orbit ducriptus? perge desccra Iacv8que qua <1>gis, ut laboris 
lui fniclui comcnda*. Intellesit ergo ille, non cuc genics illiui in promiu 
fidci profectum. qiiievitque in loco illu, doncc adiiui in luliant pandcrctur." 

Št 152. 
Najbri« od 619. do 628. 

Oglejski patriarh Marcijan je bil morebiti doma iz Pirana, 
Mogo6ti je, da ga je v duhovnika posvetil patriarh Helija. Kot patriarh 
jo Dajbrže vladal devet let. 

Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeit, Mon. eccl. Aquil., App. 8): 
^Marciuiius painarcha aetlit anni* I^.** 

Chronicon patr. Aqull. altenim (Rubeit, 1. c. App. 9): .Martianua 
patnarcha post Johanncm ledii annis lil," *} 

Danduli Chronicon, VI, c. 3 (Muratori. Script. rer. Ital,. XII. 108): 
»Marcionut novae Aquilegiae patnarcha ordinutut »t anno Domini DCVH. 
Hic cs Pirano oppido Isiriae ortua, et ab Helia pairiarcha «doctui, prea- 
byicrquc cons«cratUB, in «)modo Gradcnic tranilationcm udis cum ceteri« 
approbarit, poitcu^ue tub Scvero gradatiro ascendens, nune illo defuacto 
patnarcha unanimitcr cst elcctua,* 

Ibid, VI, C. 3, para 3 [I. c. p. roS): ,Hic Marcianui patriarcha plenui 
tlierura dapsia in icdc sus nnnis tribua, racns« I, dicbus V in Grado 
mortuut Mt, et in eccloia aancue Ktipberoiae sepulius " *) 



Št 153. 
Okoli 620.') 

Lopichis, praded langobardskega pisatelja Pavla dljakona, je živel 
miu^o let T obrski sužnosii. Nato je sklenil, da se hoče povrnili v 

') MoRoCc Je, da J« v»led po^TAnega prepisovanja ii IX oaatalo UL 
") Dandulus. Croaica de ims- patr., Chronicon GradenM in obe benc^ kro- 
alki poročajo, da Je po smrti patriarha Serera (t 607) na Gradelu vladal patriarh 
UarctJaa tri leu, en mesce in pet dai. Omenit K«m te (gl. HI. 143), d« Je Jako ne- 
VMjcUo, da M bil na Gradelu od 607-6)0. vl»dal kak patriaih UarcUan. Najbrfe 
M to, kar nam kroDlsti poročajo o tem Marcija&u, nasaja h oglejsketta pa- 
triarha UarcUaoB- 

*) Lopichis Je pri&el najbrto okoli leta 610. v obrsko sutnost, ker takrat so 
Obrt prldrti v CurlaBiJo, Jo opoaluUU Uir se pobatlU Čedada (gL At US). NekfO let 

18 



194 



ftt. 16». 164. 



svojo domovino. Več dni je blodil po goratih krajih. Trohica kruha, 
katero je vzel s seboj, mu je ktnalu poSla. V nevarnosti je bil, da ne 
bi umrl lakote. Nato pride v neki kraj, kjer so stanovali Slovani') 
Neka slara žena se ga usmili, skrije ga v svoji biži ter mu daje po- 
trebne brane, da se zopet opomore. Foiem ga že laloli s potrebnim 
živeiem za na pot ter mu pov6, na katero stran se mora obrniti. Ccz 
nekoliko dni pride Lopichis v lulijo. 

Fauli dlaconi Historia Langob.. IV, c 37 (MG. SS. rer. Lagob., mi): 
g . . . Qui (>c. Lopiehii) ititim tuigcni, in illnai partem quam in (omoit 
audierot pergere cocpit; nec mora, ad habiiaculum horainum pcrreait. 
Erai enim Sclsvorum babitatio in illia locii. Quein cum una tnulicf lam 
TCtula vidisMt. statim iniellexit, euni fugicivum us« et famii penuria la- 
borare. Ducta autcm miscncordia supef cum, abacondtc eum in domo (oa 
ct aecrelo paulatim ci victunt miniitravii, ne, si ei usquc ad saiuriuiem 
alintoniam praeberel, eiui Tinini fundiiui ciiingueret. Denique aic conp«- 
lenter ei paitum praebuit, quouK]ue ipse recupcratui vircs acciperc poTu- 
iiaet. Cupaque eum iam validum ad iter faciendam vtdiue^ datit ci ciba- 
riit, ad quam partem ccndcrc dcbcret, adraonuit. Qui poit Bliquod die* 
llatiam ingreitus, ad domum in qua ortus fucm perrenit . . .' 



623.') 



Št. 154. 



Slovani ali Vinidi ») se vzdignejo zoper Obre, svoje lladitelje, u 
katere so morali navadno kri prelivati. V raznih obrskih vojskah so 
morali Slovani iti nad sovražnike, Obri pa so ostali v svojih uborih. 

prm, tako n. pr. okoli leta S96 , 6O1. !n 602. so Langobardi lircil 1 Obri t pni»- 
težakih raainerab ter ho te celo skupoo napadali dnige poknuine (£li. St 117, 134, 
138). — Lopidu.-« Je bil \ti let (,per mtdtoa anno«*) v sutarati. Ko ao Obri i^ega 
in ^)e80ve brate pripellall ii Čedada v PaaoDijo, Je bil Lo^chie §e mladoleten; ko 
)e pa pobegnil U Panonije, je bil le v moSki dobi. Med tem časom, ko Je bival 
med Obri. Je pokrilo grmoTje in tntJe raivaljoc nJcKOvcKa Dckda^}cga domovja. 
Ued podrtimi stenami Je irastd Jesen, na kalcrojta Je Lopichis po svoji vrnitvi 
obesil avoj lul. Kale se, da Je bil vsa) kakih deset Icr v obrskl aulaostl. V domo- 
vino ec Je tonii povrnil okoU leu 620. ler sa poiem otenU. Letnica 630 ne bi bila 
v nasproUu t r^Ostnim letom Lopiohlsovega pravnuka I*avla (^Jakooa, ki Je ttekako 
med letom 730. in 126. prnel na svet. 

') Tu omenjeni Slovani mi bili bru dr<>ma Slovenci. Kdor hoie potoraU it 
nekdanje 1'anonije (Medalje jusozahoJne Ogrdict luravnont v Čedad, mora iti po 
alovenakib tleh. Ko je I.opichi.-; zapustil sv(yo rciiteUico, Je hodil le nekoltko dni, 
da Je pii.4el v ItaltJo. Slovenska leoKa Je s svojo povtirctlJivomjo iodirckmo pri- 
pomosb, da Je v osmem stole^o Uvel laaRobardaki igodovinar Pautus diacoaua. 

') Štirideseto Ido vladat^ kralja Rlolarja 11. Jo bilo leta 6?3. po Kr. 

■) Ifiaca .Slovani* (Sclavt) le .Vlnidl* (WlDidlJ porosojala eno 1b isto. Raellka 
le le ta, da prvo Ime Je domače, drugo pa v rst>i pri tt^clb, posebno pri Germanih. 
(01. Uvca^a Mu». dr., VIII, sV. 77.) 



I 



Ako so zmagali Slovani, so se Obri polastili plena; aico se pa Slo- 
vanom ni posrečil njih napad, so jini pomagali Obri. Tudi so ti priSli 
vsako simo k Slovanom, jemali jim žene in hčere, nalagali davfiiine 
io jih &e drugače zatirali.'^ Sinovi, katere so slovanske žene in hčere 
imele t Obri. niso hoteli več prenašati takega jarma ter so se vzdignili 
zoper svoje zatiralce. Ko so se Slovani napotili nad Obre, se jim je 
pridružil trgovec Samo iz frankovske pokrajine »Se&onago" ')i ki je bil 
najbrfe slovanskega rodu *) ter se v bojih odlikoval s posebno hrabrostjo. 
Mnogo Obrov je posekal slovanski meč. Ko Slovani vidijo Samovo 
hrabrost, ga postavijo za svojega kralja. Vladal jim je 35 let*) Pod 
njegovim vodstvom so Slovani večkrat premagali Obrc ler si priborili 
samostojnost.^) Samo je imel 12 žen slovanskega rodu, katere so mu 
rodile 22 sinov io 15 h£en. 



•) V iestcm stoletlti so «e Slovani in Obri navadno dobro ruuiaell, kar se 
a Ubko dokaiati. Brci dvoma »o Obri v tsčetku sedmega atokUa >cU čruffitt 
postopati s podlotnimi Slova&l, kar je potcin povirotilo, da so se U uprli ^|ib 
oblasti ter s) priborili samostojnost. 

*) Ne ve ae, kjo Je bila pokn^jiiia Scooiugo; »kjer Je al s^tl. Nekateri mbUo, 
da Je bila r Galiji v dcpartctnentu Voane, kjer |e suJa ^dvllas Seaoaun*, sedaj 
Sena, drugi pa men)jo, ila v belgljsken Ueanegau-u, k)«r Je Ul kia) Sonegla, Mdaj 
Soigole*. Nekateri t&^i^o to pokrajino ic drugod, tako a. pr. ob areJttJi I^bi, m«r 
•o nekda) prebivali gerraan&ki Scnmonl. 

') Veliko se Je le pisalo o tem, katere narodnoftti }e bil Samo. FredCKar pravi, 
da Je bil po rodu Frank ix pokn^ine SeBoasso. pšat^ qMsa .Convcnlo Bsg. 
«t Carant.' pa trdi. da je bil Slovan. — GolllHittfa.desbi8t.r.aaterr.Go8clikbt8- 
forschaag, XJ, 444) Je hotel dokazati, da Je dotiču notica v CoDversh> neposradBO 
ali posrcdDo posneta po FredeBarJerl KroniU. To ac ml pa ne idi verjetno, ker 
tiste fillri besede, na katere se Goli sklict^e in ki se najbrie le aluCajno ubij^o v 
obeib tekstih, ic ae adostujcjo. da bi mo^ odobrttl njegovo trditev. 

Pa tudi, ako ne bi titall v CoBrerslo^ da J« bil Samo alovanskcsa rodu, U 
tmall vndar ie mnogo ruloftov la to, da Je b)l Slovan. Franki so bUl v iblem 
t*Ba kitBtlaal, Samo in njegovi podlolnikl pa pogaot. Med Franki in Slovani Je 
takrat vladalo tako nasprotitvo, da ti nikakor ne bi bili liročUl na)vi^a oblasti 
ii^u Franku. Ka Samovem dvoiru so gospodovale slovanake Aege tako, da se Je 
fe celo frankorski poslanec SlhariJ oUekel po alovanskem na£inu, da Je mogel 
priti pred kraUa Sama, Ta ri je tudi iifaral svoje iene raed Slovani, ne pa med 
Franki. Ime Samo ali Samailav Je alovanako. — Ker pa IVedegar vendar o Sanu 
trdL da Je bit Frank, m smemo to i^egovo l^avo tolmaSti uko, da Je bil Samo 
nekaj Časa fraokov!iki podloinik icfr. H. 48. op. 6), a pri vsem tem pa tendar 
Slovan po rodu, po duhu in po luuanjosti. On Je bil pa^ frankovski podanik, ae pa 
baskovskega rodu; on Je bil ,natiaDe Francua*, ne pa ,geoere Fiancus*. 

*l Samo Je vladal, kakor Fredegrar trdi, Si let. Ker Je bil tictJi del Fredegar- 
Jcvc Kronike, v katerem »e opišite Samovo dclovai^c, opisan okoli teta 660., sledi 
ii icaa, da Je Samo postal kraU fe teta t23., ko Je premagal Obra, ne pa fie le 
leta 637., kakor mlali Palackjr (Gescb. voa Bdbmea, 1, 77). Samo J« tedaj vladal 
od teta 4V3-6M. 

O SredUCe Samove drtavc Je bilo Cefiko s soscdiOlmi detcbmi. Na severu 
M 8i B Samom idrulUl polabskl Srbi, katerim Je takrat vladal kne« Drvan. }U 

18» 



196 



Si. 154. 



Frcdegarii Chronicon, lib. IV, c 48 (MG. SS. rer. Mtroving, II, 
144, 145): ^Anno 40. regni Chloihiriae bomo nomco Simo nttionc 
Francos de pmgo Scnonago plures sccum ncgulianics adcinit, eiercendum 
neguciuD) i o Sd«Toa coinomcnto Winedoa perreiit ScUri iim contn 
Avarit coinomenio Chunis ei regem eorum gagano ccpcrant rcTcIlare. 
Winidi befulci Chunit fucrant iam ab Bntiquiio, ui, cucn Cbuni in cxcrci(u 
conm gcntctn qualibct adgrcdicbant, Chuni pro csstra adunacum illorum 

Jogu so blU Slovenci Samovi savenild. Samova slovanska dri»n j6 biU nekaka 
narodna ivcza med Čehi, Slovenci in poUbakiml Srbi. 

Nekateri igodovlnarjl (cfr. Goli, 1. t str. **6) 90 trdili, daje pai Samo vladal 
Čehom, ne pa tudi Slovencem. Ni tcfko doka/ail, da m m motili. Coarcrsio Bag. 
et Garant trdi kar naravno«, da Jg bil Samo vtadar karanaD^kim Slovencem. 
Fredegarjeva Kronika pa omenja, da js frankov.tki kraU Dagobcrt prc|[ovoril tudi 
LaDKobarde, da so &l\ nad Slovane. S katerimi Slovani bsj bi se blU Langobud 
Tojakovali. ako ne s Slovenci > — Kralj Dagobcrt Je nabral voJaAiva po vstt} AvsU3iyi 
ter se napotil a temi armadaini nad Slovane. Raten Frankov to so vadlgaiti te 
Langobardl ta Alemani, da bi Djgobcnu pomagali. Ja li mogofe, da bi bili Cehi 
sami premagali toliko sovražnikov! Nchotč si moramo misliti, da to biU s Samom 
tudi Slovenci idrulcnl ter mu &I1 na roke, daje la^e pobil l'ranke En i\)tb eaventkc. 

Pa tUdI, ko bi o kra)ju Simu ne vedeli niCeitar, bi morali trditi, da Je neka 
mogoča roka osvobodila Slovence obrakega Jarma. Dokaiati « dd, da so blU 
Sorcncl ii prva podlolni Obrom, pomeje pa ne ve£. I.eta 631 so MU Slovaad 
aeaiTlsni od Obrov in Bavarcev, ker dnigaCe ne bi biti pri mih iskali lavc^a Usti 
Bfrigart, ki so morali najprej bctati ■ obrake, poicm pa tudi t bavarske zemlje 
(gl. H. 164). A tudi ponutjc m bili samostojni nasproti Bavarcem, kar kaže to, da 
M okoli leu 726. opustoAtli v i^Jlb dcJcli tdeCe kralc (gl. &t 206). Svobodni so 
bili tudi nasproti Obrom, ker drugaCc ne bi bili U napadli slovenske lenilje ob £asu 
vojvoda Boruta <gt &l. 22o). Tisti Slovenci, ki so leta 798. pod pove^itlvom svojega 
vojvoda Vojnomira pomagali Frankom potolfi Obre (fiL 393}, gotovo ntao bili od 
tdi lavitni, ker drugaCe bi se bili morali v obrskih vrstah vojiikovati. A to^ na- 
sproti l.anKobardom ne bili Slovenci samostojni, kar prijujt^o rami boji med obema 
narodoma v teku sedmega in osnega stoletja. 

Slovenci so se lor^ s Samovo pomoCJo ni^brte leta 62$. otresli obr&kcga 
Mirma. Lcu 629. so bili fe svobodni (gl 5t. 161). 

Zdi se mi. da Je Sanov vpUv segal te da^e prod Jugovihodu k seda^im 
Srbom in Hrvatom. Prav verjetno Je, da Je Samo Leia 673., to je taknt. ko 
Je v Carigradu vladal oesar Heraklij, potval tudi Slovfne po seda^jib srbsko- 
hrva&kih aemUah, da b«J se upr6 Obrom. Mogoče Je, da Jim je pri lej pritotnosti 
poslal kake pomolae tete, katere so bile doma ,unkraj Ma^Jarskcga In unkraj 
Bavaj^ega na lemlji Boikov v blilini Trankov^ke drtave'. (Cfr. Konstaiitinos 
PorphyT., De adm. imp., c 30, 31, 32). Morebiti Je bilo med temi pomolaimi ManU 
tudi nekoliko lumkili Srbov, kaijtl njih knei Drran »e Je bil ludf idrutil a Samom. 
Alogo&J«, da je dobil del balkanskih Slovčnov od teh s severa doilih Srbov svoje 
me. (Gl. lavcs^a Uui. dr. ca Kranjsko, VIII, str. 210.) 

Ako pomislimo, da so bili Slovinl ob Savi in Dravi fic v atetku sedmega 
stoletja podlotnl Obrom, v pocn^Uh slole^ih pa ne, moramo trditi, da so se pr^ 
ko ne VfdiRiilli iioper svoj« ilaCIteUe ta cesarja Hcrakltja. Temu je bil ta upor 
SlovČDov zoper Obrc gotovo vAo! in niObrte Je bil on bolj naUoflJcn stlska&im 
Slovinom In nilm pomotnim teum, kakor pa gospodt^oUm Obrom. Na U na£lnje 
med BUantInci mogla nasuti (jovorica, da Js cesar sam poklical te tete s severa. 



I lUbanl cierciium, WiniJi vero pugnat»ni: li s<l vinccnduoi prcralcbant, 
, tunc Chiifli predat ctpicndum adgr<diebant; lin aiticm \VJiiidi supcrabantur, 
Cbunoruro ausilio fulti rirebui reiumebant. Ideo bcfulci ') vocabantur a 
Chunit. eo quod dublicem in congreuJone ccfUmine vcilila priliac*) faci- 
entei, anie Chunii prcccderiDI. Chuni aemandtira annis tingulis in Esciavot 
vcnicbanc uicores Selavorutn ei tiliai eorum strato sumebant; Iribula auper 
alias oppreuiones ScUvi Chunii tol*eban(, pilit Chunonim, ((uob tn uxores 
Winoitoruin ei filiai gcneravcrani, landem non aubferenm maliciam fcrrc 
ct opprcssione, Cbunorum dominatione negantea, ut supra mcnine, ceperant 
revellare. Cum in exercito Winidi contra Chunu( fui*sem adgrecti, Samo 
neguciaDi, quo ntemoravi supcriua, cum ipioi in cxcrci(0 pcrresit; ibiqiie |j p. 141, 
unu ei fuit uiilctst de Chunis facia, ut mirum fuitaei, ct nini:a multitudo 
ex eii gladio Winidorum trucidata fuUsci. NVinidi cementu utiltutem') 
Sanionci, ctitn lupcr se eliguni regcm, ubi 30 et 5 annoi rcgnavit fcli- 
citer. Plureiprilia contra Chunis luo regtniini Wrnidi iniacrunt;suo coaiilio 
ct utilitate Winidi semper Chunus superant. Samo la uxores ex generc 
Winodoruni habcbat, de quibu* 32 6lius et <)uindtcein filiat habuic" 

H št 155- 

■ Okoli 626. 

f Po smr(i Tasona tn Kakona*) je Grasulf, brat njunega oficta 

F Gisutfa, postal vojvoda furlanski. 

j Pauli diaconi Hist. Langob, IV, c, 39 (MG. SS. rer. Langob., 133): 

j ^Hix lic Tasonc ct Paccone) ita peremptit, dux Foroiulanis Grasulfu), Gi- 
tulfi gemtanut, constituitur." 

^ Št. 166. 

^1 828, pred 18. februarjsn.^) 

^f Zagrade&kim patriarhom Ciprijanom j« sledil razkoloik Fort u na t, 
ki ni hotel priznali sklepov petega cerkvenega zbora*). Zarad svoje 
zmote bi bil moial delati pokoro. A rajSi je oropal stolno cerkev na 
Gradežu in pa glavne (kistne) cerkve po Istri ter gostišč«, katera so 
bila zavisna od reiene stolne cerkve. Vzel je iz njih zlatnino, obleko 

■J 2e Zeusa (Dle Deutscbca uod lUe NachbantSrama, str. 736) Ja oporaoll, da 
I« «t)ino1o^lfoB railaga Itncoi ,befulcl* v tem Mavku napafaa. frimerj^ v Itall- 
(a&iCiiti itraiM .birolco* — kmet, ,bifolca* — qjiva. 

*} VcMUk prtliae ^ vexiUa proellL 

^ IMitas -^ ronitudo. 

S Gl. it. H6. 

*) Zarad datinnja primerjaj pismo papcfa Honof^ I., ki Je bilo splsiao da6 
IS. februai;^ leta tla. 

■) teU 661 



in nakit. Nato je zbežal k Langobardom ter si izbral svoj sedež v kor- 
minskeiD gradu'), ki je od Ogleja za 15 (rimskih) milj oddaljen. O For- 
tuoatovi hudobiji in razkolniSivu so poiem beneški in istrski dkofje ter 
gradefiki duhovniki v posebnem pismu poročali papeiu Honoriju. Nato 
je ta poslal na Gradci Primogcnija, subdijakona in regionarija apostolske 
stolice, da bi vodil gradcSko cerkev. Tudi mu je dal pismo'), v kate- 
rem je obsodil razkolni&ivo rečenega Fortunata*). 

Cronici« de sing. patriarcbis nove Aquiteic. (Monticolo, Cronacbe 
Veneziane, 1, ro): ^Fortunaius quidBin hcrciicus pontificatum ■rnpuit; ^ui 
quintam >yno(ium minime crcdent, ob lui erroris piaculuni paveiu. loiam 
eccletian Grtden»em inerropolitanBin denudani in auro ct vettibut vel 
ornaroento, timul et ccclciist baptiimalcs*) prorinc-c Hittric et ■inochigia*) 
que td eaiidem eccleiiam Gradensem pcniiiere vidcbamur, fugsm m Longo- 
bardiatn petiil apud caftrum Cortnon« tuper civiuiecn Aquil<iani mitiario XV. 
contra cuiua ncquit>am et heretitn episcopi Venctiarum et Hi«trien*iucn et 
derici Aquiletenai, ()ui ctiani Gradcnsis eccksic, icripu tua ad Honohum 
papam direzeruni." 

Danduli ChroDicoo, lib. VI. c. 6, pan 13 (Muritori, ScripL rcr. Ital., 
XII, 113): „Pou hunc Fonunaiut hacrcticui Longobardorum audacia ledem 
invaiil, qui quiniam univertalem synoduin minime Cfcdcns, ob aui crtoha 
piaculum pavcni, colam Gradcnsem ecclesiam meiropolitanam denudaita 
auro, vcstibut et ornamcntis, ><mul ci ccclcsiai baptistnatet Utriae ct xeno- 
dochia, qu8e huic ccclesiae lubjecta erani, fugara apud Cormoncs caitrum 
Forojulii petiit, ibique pestilenter sedem tenuit; contra qucm Gradensi) 
ccclesia ad Honorium papam acripta dircTic" 



Št 157. 
628, du 18. r«bruarja. 

a) Fapei Honorij (I.) pižc beneškim in istrskim Škofom {^uni- 
versis episcopis per Venetiam et Istriam constitutis"] ter jim od- 
govarja na pismo, katero mu je poslala duhovSdina gradcSke cerkve 
[„per clericos Gradensis ecclčsi<i*]. Papež pravi, da je že prej sklenil, 
da se mora Fonuoatu vzeti njegova duhovniška £ast in sedaj ga z no\*im 



I 



*) Da ao Mkateri oglejski patriarhi prebivali ▼ Kormlnu, ne pa t Ogleju ali 
pa v katerem drugem meatu. Je raividno ludl U Paula dlacona <Hlat. Laasob., VI, c fti.) 
Gl. St. 313. 

•) Gl. H. 167. 

•) GL ft. 168. 

^ EcclcHlBC baptlsmalca so bdle glavne cerkve, po katerih seje: 
krstiti. Ifaflalkl po takih cerkvah so bili predstojniki drugim nl^im duhovnikora. 

*) SlaoGbagt« atojl lucncsio lenodocbia- \enodochium (^tv.«^^^) poiDeq}a 
knj, kjer S9vq)tna)o tujce, tcd^ goattlno^ gostiUe. RcCeni ixrac pa tiuU nna 
aamostan, BirMttBloo ali pa Ae celo bolnttako. 




dekretom obsoja zarsd ojegovega odpada od vere [^et nune iterato 
paginalis auctoritatis decreto eius perjidiam innodantes, damna- 
mus']. Papež piSe rečenim Škofom, da so gotovo i njim vred enakih 
misli in da je treba hvaliti Boga, ki je vrgel volka, oblečenega v ovčjo 
koio, zarad njegove vcrolomnosti iz srede božje Žrede v prepad. Veseliti 
se je treba, da se je vsied pogube enega človeka vsem drugim posta- 
vila in popravila podlaga trdne vere. 

b) Papež pi&e dalje rešenim ikofom ter jim svetuje, da bi se na- 
mesto Judeža (t. j. Forttinaia) izbral drug sposoben mož, kateri naj bi 
vladal Gospodovo čredo- Pošilja jim Primosenija, subdijakona in regio- 
narija') apostolske stolice, kateri naj se posveti za škofa gradeSke 
cerkve. \„Primogenium subdiaconum et regionarium nostrae sediš 
Gradensi ecclesiae episcopali ordine cum pallii benedictione di- 
reximus consecrandum'^]. Imenovanim Škofom veleva, da naj po cer- 
kvenih postavah vse urtdč ter njega samega (papeža) ubogajo Papež 
tudi piše, da je poslal k langobardskemu kralju svoje ljudi ter mu rekel, 
da naj prime rečencga Fortunata, kateri je zapustil (bizantinsko) državo, 
napotil se k drugim ljudem, odrekel se (verskemu) edinstvu ter tako 
postal božji upornik in izdajalec. Ob enem ga je prosil [namreč kralja^ 
dt M od njega (od Fortunala) zahteval stvari, kaiere je ta, ko je po- 
begnil, vzel s seboj. Tisti, kateri bi ustregli takim prošnjam, smejo ra- 
čunati na enako posireŽljivost od strani (bizantinske) države 

„Data XII. Kalendas Martit, regnante domino piitsimo Hc- 
radio anno KVIIl^ 

[Ughelli, Iialia ncr«. V, (cd. 1653), p. I173; (ed. I7I7X P- 1085 
(odl.b.). — Danduli Chron. VI. C.7, pffi 1, (Muratori. Script. rer. Iial., XII, 
113 (odi. b). — Rubeis, Mon. ecd. A^uil., col. 397 (odi, b.), — Mami, 
Concil. coll., X, S77 (odi. b.). — Migne, Patrol^ Ser. laL, LXXX, 469 
(odLb). — Kandicr, Codice dipl. Uir. ad a. 6t8 (odi. b). — Troya, 
Codice dipl. Longob., I, 595 (odi. b) — Jaffč, Rcg, pont. Rom., ed. 1885, 
■tr. 334, it. aoi6 (odi. a). — MG., Epiit. 111, 695 (odi. a, bj] 

rŠt 168. 
Od 628. do 648.*) 
Ko je papež Honorij (I.) zvedel o postopanju (gradeškega) patri- 
t\D» Fortunata, mu je vzel duhovniško čast ter ga preklel kot razkol- 
nika. Na oj^ovo mesto je postavil subdijakona in regionarija rimske 

") o rcKionaTiJih pJie Brtnckmeler (Glo6s. diplom.): .Regionarii, a ponti* 
Hcibus coBstltuti in scbota notavtonim et subdlaconorura, quoa Uccat per absealiam 
[lODlIAcla in conreatu sedere doriconim et caueros habere bonores * 

■) Zastru datiral^ gl. Rubels, Mon, eccL A4iiil., coL 398. 



L. 



300 



£l 158. 



cerkve') Primogenij a, ki je bil doma iz Arezza"). Uročil mu jo 
palij ler ga poslal na Cradež, kjer je bil posvečen. 

PrimogeDij bi bil rad v svojo oblast dobil Foriunata od Ungo- 
bardskega kralja. Ker pa u ni botcl ustreči njegovi pro&nji, je poslal 
(Frimogenij) svojega poslanca k cesarju Herakliju icr se pri njem pri 
tožit zoper Langobarde. Cesar je naio Primogeniju povrnil £kodo tako. 
da mu je poslal &e vefi zlata in srebra, kakor ga je bil Fortunat od- 
nesel, in pa vrh tega £e stolico sv. Marka evangelista. 

Primogenij je bil baji^ v spanju pozvan, da naj spravi ostanke 
sr. Hennagora, sv. Feliksa in sv. Fortunau z oglejske zemlje na Gradež. 
Dobil jih je menda pri tretjem oiiljniku na njivi neke pobožne žene, 
Aleksiindrina imenovane, prepeljal v dolnu na Gradež ter jih tu spravil 
na varen in skrit kraj, 

Primogenij je vladal 20 let, 3 mesece in 7 dni. Umrl je na Gra- 
dež« ter bil pokopan v cerkvi sv. Evfemije, 

Cronica de singulis patriarehis nove Aquileie. (Monticolo. Cro* 
p. to. nache VeneziBne. I, p. lo et II): „. . . idcm *ero pap< (Honoriu*) pro- 
videns uiilitsii sancic Dei cccloic, Frimogcniuoi diaconum ci rcfjionafiuni 
sediš spoKoIice ad eandem metropolim regendam diresii, dans ct epistoUm 
Kuctoritatis apostoliccinnodsnlem memoraii Fonunali hcresira*). idcm auiein 
Pritnogeniua pcr viiioncm ainmonitus corpors bcaii Hcrmachof« ei martih* 
atque pontificis er unct- Kelicii el Fonunati. sila roiliario lercio, tn Gn- 
dentem ciTitMKm nddusil ibique diligenti cura depoauil, ci u*que hodie 
p. II. pontifes !, c<viutii Gradcntit pallei bencdictionecD a summ« sede apoiioltca 
promcruiL 

Al vero tupra memofatut pairiarcba Primogenius apocriaiarium suum 
dirigcns in regisin urbem ad virum piiuimum lustinianucn Bugustuin*)^ 
buiua rei indagandc cauta, qua)iier ipac baptiamales eccicsic dcnudai; fui>- 
sent, c[\iod ti Longobardi suos cpiscopos a diocesi eius lubiraherc rolott- 
acnt. ei ipium iheaaurum apud se ipsi rctinuiasenl. (unc demum ipse piiisiinus 
imperator aurum ct argcntum plus rcmiait qaam pcrdiderant. et insuper 
sedem beatiisimi Marci evvangclisic dirigena. quam at> Aleiandfia Hcractiiis 
augustus in rcglsm urbem udJuierot. morcuo vero beatissimo vifo Primo- 
gcoio. qui ann. numcro XX, m«. HI, d. Vil rexit pontifiailum, aepultua eat 
iuxia corpui aniecesioria sui bcalissimi Cvpriani in basUica beatc Eufcmic." 

Chronicon Grsdense. (Monticolo, i. c. p. 51): ^Isdem *ero papa pro- 
videns utilitsti tanctc Dei ecctcsie, intervemu supradiclomm Primogeniuna 

') Cliron. VcncL vulgo Aliiutc pravi o Primogei^ju, da Je U) .regionariiu 
sancu Ronune esciesle*, Chron. de si&g. palr. pa zove .diaconum et ragloMrluai 
sedia apoMotice*. v pismu papcla HoBorlJa i dne IS. febr. leia 62S. fa pa v Chro- 
nicon Grade&sc ps mojI .subdUcoDum et rc^ionarium nostrse >edb*. 

*) Aruio (Aretium) je mento u Toskart^cm. 

■) Gl. pismo papea Honorija L s dn< 18. febr. 63B. {H. IST.) 

*) Prav ta prav ce»ir Herakli). 



Si 1S8. 



201 



abdiacoautn rcgiODahum Mdia apostolice a<t esndem mefropolim regendsm 

Jobtonis diaconi Chronicon Venetum. (Monticolo, I. c. p. 79}: 
'Huic (se. Cvpriano) succcstil Primogcniiu Romane aedit lubdiiconiu re- 
sionariut." 

Ibi d. (Monticolo, p. 84]: ^Anno stilem sb incamaiione Domini mcen- 
Tesimo quadtagesinio seplimo PrinaOf^cnius pairiarcba cx hac lucc migravit, 
juc cccleslam Gradcnaem gubernavii aimoi viginti, meniibus III. din VM.* 

Chronicon Venetum vulgo Altinate. (MG, SS,, XJV, 17); „Primo* 
geniui pairiarcba, qui fuit rcgionariut asncic Romane ecclesie, quifuitna- 
cioae Reci ') civiiate; qui corpora unctorum marlirum Hemarchore et For- 
tunati ex A^uilcgia tua dioccsi in Cradum tranatulit; visit in patriarchatu 
•n. 30, mco. 3, d. 6." 

Danduli Chronicon, lib.VI,c7 (Murttori, Script rer. lul., XII. 1 ij]: 
,. fimogenius pa[riarcha consccralui ett anno Domini DCXXX.') Nam Ho> 
noriu) papa, Tcriuic compcru, Fonunaium acdis inrasorcm von aolum 
ucerdoiio exuit, icd ctiam eum ul haereiicum condemnarit; et hunc na* 
tione Aretinum suMiaconum promovit ct connecrandura cum pallii bcne- 
fictione ad bane rcgcndam ccclesiam mitii ' 

Ibtd. C 7, para a (p. 1131): ,Primogeniui ilaqHe inironteatua. cum a 
rege Longobardorum nihil obtinerc potiiitsel, apncritariuro auum ad Hc- 
raclium misii, et de nunciulioncm ausc eccicsiae et luhtraciioncm »uorum 
sulfraganeorum, quam I.oogoburdi fuciebant, senojie enarrari fccrt, Tunc 
piiaimus imperator ei auri et argenti plui remiiit, quain perdiderat, et 
iniuper aedem bcaiiaiimi Marci Evangclistac ob confirmationem dictae 
letTopolia direxit, ijuara ab Alexandria Constantinopolim sccum duKcrat.' 

Ibid. VI, C 7, para ) (1, c. p. 1 14): „Nuttc etiam Primogeniui in somnia 
monitui corpora beatorum Hcrmacorae et Fortunati de Aqui!egienM cotinio 
Gradom iranifcrre curavit. De agello igitur sanclae mulietit Alexandrinac 
■umuoiur et ad scafam revcrenter cum oralionibus defenmtur, lociu^ue illc, 
de quo navi imponunlur, dictua eit Receaaui, quiB aanciua Hermacorai 
Inde reccaait. ct tircnii deinde germinc lempcr dccorua apparet. In Grado 
autem occulto točo paucit arbiirii reponuntur." 

Ibid. VI, C. 7, para 35 (Lep. riS): ^Primogenitn itBqae patriarcha. 
Hitiš in tcde aua aonia XX. raentibut III, diebua \'1I in Grado quievit in 
~pacc, ■epu]iuique in eccleaia lanctac Euphemiae fuit," 



') Areuo. 

*) Zaavan te letnice gl- Rubei&, Mon. ecd. AquU., col. 39S. 



št. 159. 

Morebiti od 628 do 837. 

Od leu 628, naprej je v Ogleju za Marcijsnoni vladal palriarh 
Fortunat Ni znano, de je res le tri alt pa devet let vodil stoh> 
cerkev. 

Chronicon patr. Aquil. primum. (RabcU, Mon.ecd.Atiuil.. App. g)i 
,Foriunatui patriarcha scdit anoii lil,' 

Chronicon patr Aquil. alteruni (Rubeia, I. c. p. 9): „Fortuaatui pa- 
triarcb« poit Maniaaum leJit annis IX." 

Št 160. 
Okoli 628. 

Vsicd prizadevanja papeža Honorija (L) so se istrski prebi- 
valci odpovedali razkolniStvu ter se zedinili z rimsko cerkvijo. 
To nam potrjujejo nekatere vrstice dveh epigramov, katere je Rubeis 
ponatisnil. 

Eplgramma in laudem Honorii pootificls. (Rubeis, Mon. eccL Atjull., 
col. >99): 

.H i I tria tetuiMr possena hoitilibui annia 

Septiea ct decio') sciimaie pesiifero. 

Estet ui implctum Hicrcmiac voce cancntU 

Ultio captivit lam numeroia fuii, 

Sed bonui antistes. dux, plebii, Honoriut armis 

Reddidit ecclciii* mcmbra revulsa piii." 

Allud epigramma in laudem Honorii (Rubeii, col. 300): 
„Urque «agax aninio dtvino in carmine pollens 
Ad vitaro pastor ducere novii otcs. 
Hiitria nam dadum aacro tub ichtiinate feiia 
Ad statut« paoum ieque moocnte redit." 



Št 16L 



629. 



Narodi, ki so ilveli ob obrski in slovanski meji (namre2 
aem&ki liavarcij, so prosili frankovskega kralja Dagoberta, da bi jim 

■) ^pdes et dedes* pomeni« tu !iedcoidexet Nekako tako dolgo so bEU 
Istrski pnibivald loCcid od rimske cerkve. OkoH leu &»7., ko >e Pavlin postal 
oglejski ikot, ae Je rukot&Utro urad treh poftlav^ med n)imi satelo. Nehalo )e pa 
te le okoli iHa 63S. po tlsUh straneh, po katerih so gospodovali blralitin^fcl oeaaijL 
Po Pei w fl k«oi pa, kfer ao vUdatl lan«obardsU kraUl, bc Je raikolnlStvo obdrlalo 
do konca aadmag* aioima- (Cfr. 8l 193.) 



zavaroval brbet ler pod svojo oblast spravil Obre, Slovane in druge 
oarodc tja do zemlje bizarni oskega gospostva '). 

Fredegarii Ctironicon, lib. IV, c. $8 i^MG. SS. rcr. Mcto«iag„ II, 150): 

^Dtgobcrtua cucn iam aono septimo regnant*) Tiinorem vero >ic forte 

•us concuMcrat uteliti*. ut inm dcvoiione adrcperinc >uae te tradcre dici- 
onem; ut eiiam gente. quc circa limite ATarorum ct Sclavonim cooiialcnt, 
ei prumpiac cspetirint. ui ille poii Icrguin eorum irci feliciter, et Avaros et 
Sclavof dtera(i]ue geniium nationes u*que manum publicam luac dicione 
aubictenduna liducialiler (pondebanl* 

Gesta Dagoberti I. rcgis Francorum, c aa (MG. SS. rcr. Meroving., 
II, 408): .Timorecn vero Um fonem sua concuiterat iudicialia poteniia, 
ut iam dcTotionc concurrercnr cius k iradere dicioni, quBlinui genlei etiam, 
tfuae circa limitcm ATarorum ct Sclavorum confisiuni, cum prompte cipc- 
icrent, ut ille post tergum eorum iret felieiter, in laiitum ut ei Avsri et 
Sdavi ceterarumque geniium nationea manu publica iptiua dicioni a« iutH> 
ciendaa tiducialiier apondercDL* 



Št 162. 

Okoli 630. 

Ko je sveti Amand slišal, da so Slovenci*) Se pogani, se je 
napotil k njim, da bi dosegel med njimi muženiSko krono. Ko se je 
prepeljal čez Donavo, je pri&cl v njih kraje ter jim oznanjeval sv. evan- 
gelij. Nekatere je pač pridobil Kristusovi veri. Ker je imel od svojega 
delovanja le malo sadu ter je spoznal, da Se ne more doseči mu£eni$ke 
krone, katero je vedno iskal, se je vrnil k svojim prejšojim ovcam, 
za katere je odslej skrbel ter jih s svojimi pridigami prjvcdel v nebeiko 
kraljestvo. 

Vita 6. Amandi cpiic. Tnlccteniii auctorc Baudemundo mon. EU 
nonenti, c. 14 (Acu Sanct. Boli. 6. fcbr., I, p. 848): „Audivit denique 
(•C Amandua), quod ScJavi nimio errore decepit a diabolt laqucia lencfcntur 
oppreui : illucque marlini palmam se ai>equi poete conRJeni, trantfreiato 
Danubio eadem circumieni loca, libera vocc evangelium Chriali gcntibua 



*) Z fmiom .nanuB publlca* tanuntij« Prtdcgar blzaoUaako {rimsko) oblast 
(CI. tUdI lib. IV, C. 69.) Ako govori Predcgar lu o Slovanih, katerih bivaliii£a so 
Basala atwque mamtni publicam', BBm Je misliti v prvi vrsti na Slovence. Teta 
usatblne so ae n^vosiiralo ob scvtrorBliodu do nemUe (bavarske) icmUc. na Ji^cu 
pa do bUaatln^ike ol>lBsti v iMri. Slovenci oo bili takrat aamosIojDi ter niso bili 
podlotal ae Ubrom, db Bavarcem lo ne kakemu dnigeinu narodu. 

*} Sedmo leto vladaitja frankovakega kralja Dagoberta I Je bUo 629. po Kr. 

*) Besiede (traosfretato DanuUo eadem circumieii.H loca* kai^o, da Je sveti 
Anund prUel med Slovence, ne pa med Celie ali pa polabske Slovane. Sv. Amand 
ie tivel v sedmem stoletju ter bil .^kof r IJtrcchtu. Okoli teta uo. se Je napotil 
med Slovancci tnda) takrat, ko so ti lircli pod Samovim gospostvom. 



prsedicaL Paucis vero ex tit in Chrisio regcneratit, videni etism šibi Don 
laiii tccrnctrt Tructura ei minvrium, quod tcmper quaerebat, nondum 
adepiurum, ad proprias ilcnim revcnut cti otc>; cura(nque gercDa caruai, 
■d coeleaiia regna pracdkando pcrdusit.* 

Vita s. Anundi meirica auctore MHooe rnonacho Elnoncaii, Hb. lil. 
C> S, v. 149 ~ 179 (MG.. Po<Uc la( ae*i Carolini, lil, 591, 591): 
,Te neque, apoitolica nuniquani purgata tccuri 
T. 150. Ac fidei sulcis ullo iicquc vornefc cults. 
PcrtraiMiHc virum doleas, Sclavinia teltut. 
Sicut Bvaro etcnio), cam mulu pecunia crcscit, 
Creacii ampr sumnianique farnem complctio gignit. 
Sic hic, *i liccat faiuis confcrrc bcnigna, 
T. 155. Crcscere qiio crevit virtutum lucra bonanim, 
Accumulare parana et ararior aropliui estani. 
Partibui el naotiis cum apano acmine verbi 
Surgercl hinc Blquc hinc fcliciur indiu ncaais, 
Comperit aditrlctot Sclavoa errore inimici. 
t. ifio. Quo it martyrium pro Chriito poi«e roereri 
Confidcni lanciui glaciaicm traniiil flistrum. 
locipit cl fttebas duiae proscindcre leirac; 
Inde CTHiigelii lecnen djspergit ubique 
Per locB perque domot, pcr rura ct corapcta iaciana; 
T. 165. Fundit aquaa liccis superia de Dubibui arvis. 
Suggcrit inmitiit concludit conpluit ambit: 
Nil facio lupereat, quod dignum duxii agcnduni. 
Ii tanien iit legeiem plcflO non gramine votii 
Responderc videl propriii ca»umque laborem 
v. 170. Se laKii inferre dolens, retilire retronum 

Cerneni conipicuum ferTum tulcanlit aratri, 
Per Tacuuinque tucna in spinii quacrere mcaiciu 
MartTriiquc pjam nec palnsara prendere potae, 
Ad proprias icerum Chriato eat comilanle reversui 
v, 175. Paitor et agnut ovea, ovium dux ip»e luarucn. 
Ne tamcn in caiium tanioi fudiai« labores • 
Pocoitcai longumque iiiner properantcr adiite 
Nec qiiiTiat« «liquefn vel parvum sunicre fmccum, 
Pauctila grana Icgena cacleiubus tndidii horreia." 



631. 



Št 163. 



Slovani, imenovani Vinidi, so ubili mnogo frankovskih trgovcev, 
ki so kupčcvali po Samovem kraljestvu, ler se polastili njib blaga. To 
jfl dalo povod k vojski med frankovskim kraljem Dagobertom L in slo- 



vinskim kraljem Samom. Dagobert poSlje k Samu poslanca Sibarija tur 
tabtcva zadoščenja za ubite trgovce ia odškodDino za ugrabljeno blago. 
Samo noče Siharija sprejeti. Nato se Siharij obleče po slovansko, pride 
potem k Samu ter mu pove vse, kar se mu je bilo naročilo. Samo do- 
voli, da naj se postavi sodiSče, katero bi na obeh strani razsodilo 
pravico. Sibarij pa zaČn« kot nepreviden poslanec groziti in zahtevati, 
da bi Samo in njegovo ljudstvo morala biti pokoma kralju Dagobcrlu, 
Nato odgovori Samo ie nekoliko razžaljen, da hoče biti Dagoberlu 
vdan, ako bode ta živel i njim kot prijatelj. Siharij pa pravi, da nI 
mogoče, da bi iiveti kristjani s poganskimi psi v prijateljstvu. Samo 
na to reče: „Ako ste vi božjt služabniki, mi pa boŽji psi, smemo vas 
raztrgati s svojimi zobmi, ker se tako oboaSate proti svojemu Bogu." 
Poicm Siharija odstranijo izpred Samovcga obličja. 

Ko Dagobert zve vse to, ukaže po vsej Avstraziji zbrati vojsko, 
katera se potem v treh oddelkih napoti nad Sama in Slovane. Dagobert 
izpodbudi tudi Langobardc, da se vzdignejo zoper Slovane. A (udi ti se 
pripravljajo na vseh slrančh na boj ')■ Alemanska vojska pod vodstvom 
vojvoda Krodoberta premaga Slovane, ravno tako tudi langobardska. 
Alemani in Langobardi ujamejo mnogo Slovanov ter jib odpeljejo s 
seboj. Drugače se je godilo avstrazijski vojski pri gradu Wo8astisbur8u '), 
kjer se je zbral glavni oddelek hrabrih Slovanov. Tri dni je trajal boj. 
Dagobertje izgubil velik del svoje vojske. Nazadnje je moral zapustiti svoj 
tabor in vso drugo, kar je imel pri sebi, ter je bil prisiljen bežati v 
svojo domovino. Kmalu potem so zadeH Slovani napadati Turingijo in 
druge frankovskc pokrajine. Tudi srbski vojvoda Drvan, ki je bil slo- 
vanskega rodu, a je priznaval frankovsko nadoblast, se je pridružil s 
svojim ljudstvom Samovemu kraljestvu. 

Frcdogarii Cbronicon, IV, c. 68 (MG. SS. rer. Meroving., II, 154, 155}: 
hEo anno (se. aono nono regni Dagobcni)*) Sclari coinomenio Winidi m 
regno Simone neguciante« Francorum cucn plure mulietudinc interfeciuent 
ct rebus cxpoliaiiint, hacc fuit inicium Kandali inter Dagobertum et Sa- 
moneni regeni ScUvinoruni. Dirtg<nique Digobcrius Svcbariutn legatariura 
ad Samonem, pscteni. ut negucianies, quoi lui interfecerant aut res inlecete 
osorpavcrant, cum iutticia faccrei emendare. Samo noleni Sicharium vederc 
ncc ad se eum vcnire pcrinitlcrei, Sicharius vestem tndutus ad initar ScU- 
vinorum, cum suis ad conspecium pervenit Samoocm; uni*ersa quod io- 
iunctum habuersi eidem nunciavit. Sed, ut habii geniiletss et superbia pra- 
Toruni, nihil ■ Samonc, quc sui adimserani, eii cmendacum, niti tantum 



*) Bres dvoma M bili Obri ukrat porabili ugodno prilotnosi ter napadli Slo- 
vane od luiiprouio strani, ako ne U bila v tistem fiasu med njimi rusajala domaČa 
vcjska (gL ii. 164.) 

*} Ki« je bil WogasttsburK, al mano, 

*} Deveto leto Dagobertovcga kra^eva^ja Je btlo leta 631. po Kr, 



i 



pisccu vcUeni initetuerc, de hr* et aliei intencionibu*. que inicr pcrtcs 
one fuefBnt, iuditia reddcrciur in Iniiccm. SIchariui, licut tlultui legatua. 
verba inproperiac, qUBS iaiumcut non habtierai, ei menu a<lveriut S«niooeiii ^^ 
locluitur, co quo(l Samo et popultu regni lui Dagobenum dibcrint serTidura. ^H 
Samo reiponden), iam tauciua dixit: „Cl um t\atm babemua Dagoberto 
est, et not sui aumut, si umen nobttcum diipouiacrit amicJcia« conservAre." 
Sichariui diccns: ^Non eii possebelero, ul cfaristiani el Dci servi cum ca- 
ncbu* amicicias conloeare possint.' Samo ae contrario diiti: „Si tch eatia 
Dei servi, et noi Dci canci, dum to* ad»iduae contr« iftsum agetif, no« 
p. U&. permiMum acccpimua voi monebus lacerarc.* i;Acgeciui cil Sichariui de 
conspcctum Samonca. Cum hacc Dagoberto Dunciaiiil, Dagobcnua auper- 
icier iubet de unirersum rcgnum Auftrasiorum contra Samoiiem et Winidia 
mOTere exercitum; ubi irebut turmia falange luper Wenedu> excrcitut ingrc- 
ditur. etian d Langobardi solucione Dagobcni idemquc osteleKrto Sclaroa 
pcrnicruDt Sclavi hia ct ali« locii c contrario prcparantcs, Alanaanoorum 
exercitus cum Crodobeno duci in parle qua ingreuus ett victuham optenuit, 
Langobardi idemque victuriam opienuerunl, et pluremuro nutumcrum capti- 
Tonim de Sclavoi Alamanni ct Langobardi tecum dusenint. Aosiraaiae vero 
cum ad caatro Wogasiiaburc, ubi plurima manus fofcium Vcocdorum inrou- 
raTerant, circurodamei, triduo priliantes, pluris ibidem de esercito Dagobeni 
gladio trucidantur et exinde fogaccter, omnca tinturiui et ret quas babue* 
rum relinqucntes, ad proprics ledcbus revertuniur. Multis poit haec vecebua 
Wiuidi in Toringia ei relcquos vatiandum pagus in Krancorum rcgnum 
inruuni; etiam et DerTanus dat gente Surbiorum. que ex genere Sclarino« 
mm crant et ad regnum Francorum iam olcm aspcctcranl, te ad regnun 
Samonem cum luit tradcdii. Ealaquc victuria, qua Wintdi contra Fnnco* 
meruerunt, non lantum Sclavinorum fortitudo opienuit, quanlum dcroca- 
tacio Aualraiiorum, dum le ccmcbant cum Dagoberto odium incurriate et 
adaiduae eKpoliahntur." 

Gesta Dagoberti L reg. Francorum, c. 37 (MG. SS, rcr. McTOving^ 
U. 410]: ,Eo igitur anno ScIkti cognomento Winidi. quorum regnum 
Samo tenebai, negoiiatorea Francorum cum plurima multitudine interftciuot 
<t rebus eipoliant. Hacc autcm res fuil iniliura acandsli intcr Dagobenum 
rcgcm Fiancorum et Samonem regetn Sclavorum. Dirigent itaquc DagD- 
berlut Sicharium Icgatarium ad Samonem, logabat. ut negoiiatore«, quoa 
tui inictfcccrani ei rct corum inlicite uaurpavcrani, cum iutlitia faceret 
emeudarc Samo aulem nolens Sicharium vidcre, Sicbariiu vealc indutu« ad 
InaUr SclaTorum, cum suia ad contpeclum perrenii Samonis aique univtrta 
quac tihi luerant iniuncia cidcm nuntiavit. de hit et atiit conieniioniboi, 
quac mtcr partca ortae fuerani, rcgaos ut iustitia reddcrctur in invicem, eo 
qiio<l Samo e( populua rcgni tui Dagoberto regi dcbercni tcrvitium. Samo 
TcaponJent, tam taucius disit: ,Et terra qiiam habemus Djgoberti etl, et 
noa SUI sumiiB, ti lamcn ditposucrii noblKum amicitias conterrare.* Sicha- 




riui <lixit: ,Non e« postibile, ut cbrittiani et Dei serri cum canibui ■mi- 
ciliu coniungerc ponini." Samo e conirario dixU: .Si ros cstii »črvi Dci, 
ci DOS Det canct, dum ros ftssiduc contra ipsum agitis, dos permiuum 
babemus vo« faorsibui lacerare," Staiimque decnis ut Skhariua de con- 
•p«ciu Samonis. Cuniquc haec Dagoberto regi nuntiaia fuiucnc, ilico 
iubct de uoirerto regno Aumafiorum contra Samoncm ct VVinidos roo- 
Tcrc tsercitum. Igiiur cum tribus currois legionum luper Winidot exer* 
eitus ingreditur, eiiam ei Langobardi ad aolatium Dagoberti hoitiliter tn 
Sdavoi perrexeruni. Sclavi nutem hii et atita locii se t contrario reparaotca, 
AlaiDannorum cscrcitua cum Rodobcrto ducc in paric qua ingT«»u« est 
vlctoriam optinuiL Langobardi item cum Dsgobeno victoriam optinuerunt, 
et plurimum numerum capliTOTum de Sclaris Alaraaoni el Lanj^obardi 
sccum dušenim. Rcx rero tcrram illam dcvastaoi, ad proprium regnum 
rereraus cbl* (Iz Fredcgarjcvc Kronike.) 

Conversfo Bag. et Ctnint,, t 4 (MG. SS., X], 7): ,Temporibu» glo- 
rioi) rcgia Francorum Dagobcni Samo nomtne qu!dam Sclavus manens 
io Qu«raot«nis fuli dus gcniis illiu*. Qui venientea negoiiatores Da* 
goberti regia interficere iucait et regia expoliarit') pecunia. Quod 
dum conperii Dagobertut rex. miait csercitum auum, ct damnum quod ei 
idem Samo fccit Tindlcarc iussit Sicud feccruni qui ab eo roisti sum et 
rcgts serTJtio tubdidcnint illoa." 

Aact. Garst ad a. 655 (MG. SS., OC, 563): „Dagobcnus rex misil exer- 
citum in Karinthiam contra Samoncm duccm Sclavoruro qui negociatorea 
predicti rcgis interfecerai.* (Iz Conv. Bsg. et Garant.) 

Vita 8. Virgilii, Icct. III (MG. SS.. XI, 87}: .Tempohbus rero gloriosi 
rcgts Francorum Dagoberti Samo nomtne quidani Sdtvus manens in Qua- 
rantanis, fuit dux gcntis iiliui. Qui Tcnientes negociatorea Dagobcni regia 
tnteriiccre iuttit, ct regia csipoliaTit pecunia. Quod dum comperit rcx, 
misso esercitu luo, damnum quod ci idem Samo conlumaciter intulerat 
itiita precepit uliione puniri, et sic demum regia Mrvitio aubacti lunt.* (Iz 
Conv. Bag. ct CaranO 

Exccrptum de Karentanis (MG. S&, XI, 15): .Tempore Dagobcni 
regii Francorum prccrani Karcniania dux Samo ..." <la Conv. Bag. ct 
Carant.) 

>) Ker >e G<^ (Mitth. d. InM. f. nsterr. Geschicbttfbnclitmg, XI, 4*4) inuo 
.Domiiie, negotiatorea, ialeificcire, cxpoliavit* aaM v 48. in 6S. poglavju Fredegar- 
|ev« Kronike, trdi vsled lesa, da je notica o Samu v Convcr^o tiOeu Lt niatc 
Kronike. Te itiri besede, ki .-te pr^ ko se le aločjjno nabu^ovobdi tekstih, um 
k ne daj^o pravice, da bi mogli kaj takega sklepati (V Frcdegaij«vciB tekstu •.tojd 
caisref iirui: nomeo, negucianles, LaterfodsseDt in expolia8BCBt.) 




št 164. 



B3I. 



Med Obri v Panoniji je nastal hud razpor, ker su se oeki Ober 
in neki Bolgar prepirala zarad nasledstva na prestolu '). Vojskovala sta 
se med seboj tako dolgo, dokler ni Obcr premagal bolgarskega pre- 
lendenia*}. Ta in 9000 njegovih pristašev je bilo i njih družinami vred 
pregnanih iz Panonije. Obrnili so se do frankovskega kralja Dagobcrta L 
ter ga prosili, da bi jim dal stanovaličč na svoji zemlji. Dagobert jim 
je ukazal, da naj ostanejo čez zimo na Bavarskem; sam se ho&e po- 
svetovali s Franki, kaj se ima storiti. Ko so se Bolgari raztresli po 
Bavarskem, da bi tu prezimovali, je prišel od kralja Dagobena ukaz, 
da naj Bavarci po svojih hifiah v eni noči pomoič rse Bolgare z že- 
nami in otroki vred. To seje tudi zgodilo*). Vst so bili pobiti; le Alciok 
se je rešit s 70O Bolgari ter prišel v debelo Slovencev. Mnogo let so 
potem Bolgari živeli pod oblastjo slovenskega vojvoda Valuka') Pozneje 
(okoli leta 663) so se napotili ti Bolgari in njih knez Alciok (Alzeko)') 
T Italijo h kralju Grimualdu. Ta jih je poslal v Benevent k svojemu 
sinu Komualdu, kateri jim je odkazal bivališča v Scpinu, Bovianu, Isernii 
in na drugih mestih*)- Potomci teh iiolgarov so Še okoli IcU 790. živeli 
po reienih krajih. Akoravno so latinsko znali, vendar tudi niso poza- 
biti svojega materinega jezika. 

Fredegarii Chronicon, IV, c 71 (MG. SS. rcr. Merovmg , 1., ij;):' 
,Eo anno^) in Abaroiuni cuinomento Chunorum regnum io PanniH sui- 
resit viacment inteniio, co quod de regnum cenarint, cui dcberciar ad 
lucedendum : unut cx Abarcs ct aliut ex Bulgahs, collicta mullctudiocoi, 
uter<]ue in inTiCem inpugnannl. Tandem At>aris Buigariu supertnt. Burgaril 
auperati*, nove oiilia veroruni cum iixoris el tiberii de Pannoniat espuUi. 
ad Dsgobcno espetiot, petenics, ui eos in lerra Francorum manenduni 



i 



') Znano Je. da Je med ObrI prcblTalo mnogo Slovanov In Bolgarov. Kakor 
ae kale, so bili ti tako mnogoiicvilni In mogoCni, da so ai boleli ia svoje sreda 
posuviti vladarja. 

*) Najbrle Je bila ta donufia vojska kriva, da dim Obd napadli Slovanov 
takrat, Ico so ae ti rojiilcoraii a frankov^kiin kn^jem Dagabertom- (GL St 16S.) 

*) Mogofe Je, da M Je botei kralj Dagobert nekako malčevati nad Bolgarti 
sato, ker so ga bili Slovani pri ^^''o(;a«tLHburgu prcmatcali. 

*) Saroo je kot knlj vladal abodnim Slovanom, namreč ^bom. Slovcoccm 
in nekaterim poUbKkim .Slovanom. Od nJefta so biti tavisni tdcdI vojvodjc, kateri 
>o gospodovali ponamcznim stovaoskim ramidom. TUc vojvoda }c bil Drvan med 
pobbskimi Srtn, Valuk pa med Slovenci- 

*) PrcJ ko ne su ,Alciocus*, katerega omenja Fredegar, in pa ^Ueoo* 
katerem govori PbuIds diaconua, ena ta Ista oncba. 

*) ScpiDum (sedaj biplcdano), Bovianum (»edaj Boiano) in Isereia 
Sergna) so bila incf>ta v Julnlh Abnuzib na La.4kein, 

') Namrof ,aBno nono rcgni I>agob<Tti* = 631 po Kr. 



recepcrJL Dagoberius iobtt coi iacmanduB) Bsdo\varius rccipcrc, dummoJo 
pertractabat oim Fnncii, quid eiinde ficrit Cuinque dispeni per domu* 
Baioariorum ad hycRiandum fuiuent, coniilium Francorum Dagobcrtu* 
Baioariit iobet, tit Bulgarus illua cum usoris ct llberii untuquiique in 
domiim luum una nocie Baiuariae interiiccrint. Qiiod protinus a Baiovario 
Ml implcium; nec quis<]uain cx illii rcmansii Bulgaha, niii tantum Alciocua') 
cam •cpliniCDtia Ttris ct usoria cura llbcrifl, qui m marca Vincdoruin*') 
•aUaiut tal. Pose huec cum WHtlucut»*) ducem Winedorum annii plunmit 
vixit cuno lU)«." 

Pauli diaconi Historia Langob., V, c. 39 (MG. SS rcr. Langob., 154); 
,Per hace tempora') Vulgarum dux Alzeco noroine, incenum qu>m ob 
caUMin, a «ju gcnte digrestui, lutiam pacifice introieni, cum omni aui 
ducaiui cierciiu ad rcgcm Ctimuald vcnit, ci se icniturum atquc in ciua 
patria habitalurum protnliuns. Qucm ille ad Romualdum filiunt Baneveniuni 
dingcni, ui ei cum stio populo loca ad habitandum concedere deberet, 
praecepit, Quoi Romualdui dux grntanicr cxcipicni. eisdem ipanosa ad 
habitandum loca, quac uique ad illud tcmpua dcscrta erant. conuSbuii, 
tcilicet Scpinuni, Bovianum ei Uemram ei alias cum ru<> teriilonia civitates, 
ipsumque Alzeconcm, muuto digniiatit nomine, de duce gaitaldium voci- 
tan praci:cpil. Qui usquehodie*) in hia ut disimus locii baDitaoics, quam- 
quam et Latine loquBniur, lioguac lamcn propriae uium minime amiierunc* 



I 



Št. 165. 

sn. 

Eo je frankovski kralj Dagol^en I. zvedel, da je slovanska 
vojska*) napadla Turingtjo, Je nabral velike trume po Avstraziji ter 
se i njimi napotil iz Metza čez Ardene v Mainz, da bi (u Sel čez Ren. 
Pod seboj je imel tudi oddelek hrabrih vojakov, ki so bili priili iz 

') Rana Imena AldocuR se r rokopis tudi naliitMo InaCIcc: AIUbus, Altlcus 
Alriccus Ib Altlceus. 

*) Tu omenjena ,inarca VJoedorum* Je ^slovenska KannuntJa in ,W)lhieus 
dlix \Vliicdorum' Je vojroila ondoUlfh Slovencev. Da Jc to res. Imamo veC razlogov. 
Tlatl Bolgari, ki ao morali lapusiiii obreko KmUo In polom bctatl ii frankov&ke 
artav«, »o mogli dobiti »avc^e v lakl deJell, katera Je bila od Obrov In Bavarcev 
neiavloa ia i^ffit prebivaki so tudi bUl obema lenu narodonui sorralaL Dotifna 
delela J« morala ««ili do bflvjrekc m(Oe in do lulijc Taka dciela j« bila Karan- 
tsnlja. (fil. Kaemmcl, Anf^in^e dcul's;hcn l.cbcns in O^terrctcli. »tr 185, op, 2) 

'■ V nekntcrih rokopitih se nabalajo Izraii: \Valluco. Walijuco in Vilduco 

'} Pavel d^jakon piipovcdi^Jo to med drugimi dogodbami, katere so sevrille 
okoli leta MS, 

*) Pavel dijakon Jc splal tgodovbto svojih rojakov proti konca svojega 
tivlJetOa najbrtc okoli leta 790., ko Je bival v moniccnsin^Ocem aamoaUBU. UoDte 
Caaino ni posebno oddaljeno od laemije in dnigih prej oincnjcnlh raesl. 

') Namred slovanska voJbJia, kateri Je ukaioral kraU Samo. 



Nevstrije in Burgundije. Zapovedovali so jim njih vojvodje in grof>e. 
Med tem časom so Sast poslali poslance k Dagobertu ter ga prosili, 
da bi jim odpustil vsakoletni davek; zato se pa sami bodejo Slova- 
nom postaviti nasproti ter na dotiinih straneh varovati fraokovske 
meje. To jim je Dagobert po nasvetu svojih svetovalcev \x Nevstrije 
tudi dovolil. Saši so s prisego potrdili, da bo£ejo postopati tako, kakor 
so zatrdili. A njih obljuba je imela le malo tnpeha. Vendar niso odslej 
več plačevali vsakoleinei;a davka. Dajali so namreč prej na leto po 
500 krav že od kralja Klouria I. sem'). 

Fredcgarii Cbronicon, lib. IV. c. 74 (MG, SS. rer. Mcroting.. II, 1 jSV 
^Anno decemo regni Dagoberti.*) cun ei nunciatum fuittit, »erciiuin \N1- 
nitorum Toringia iuiase ingreisum, cum ciercito de rcgnum Auitruionitn 
dc Mettii urbcm promovcnt, Iraniita Ardinna. Magancia cum cxerciio sd- 
gredilur, dtiponens Renum iranstr«, tcsretn*) dc electii viria fortia de Nco- 
ater ct Burgundia curn ducebus el grafionebus iccum habcns. Saioncs miisiu 
ad Dagoberium dirigunt, peienl«, ut en tributa, qua> Atci dicioncbui dis- 
•oivcbant, indulgerit; ipae vero corum tludio el utileiatc \Vinidif reiistendum 
spondent ct Francorum llmcle dc illia partebui cuatodirc promitient. Quod 
Dagobcnu« consilio NeusiratioTum adeplus prctletii; Saionct. qui uiut 
peticionebut tuggcrendum Tcoerani, socramentia, ui eorum mus erai, auper 
arma plačata pro univeraii Saxonebu( tinnant, Sed parurn baec piomiatio 
lortitur acfecium; tamcn iributo Saxonei. quem reddere contuacTerant, per 
precepiioncro Dagobeiii habciit induiiuiii. Quinncniai raccas infcrendalii*) 
annia lingolis a Chlothario aeniore ceniiti reddebanc, quod a Dagobcrto 
caiHlum ett." 

Gesta Dagobertj I. reg. Francorum, c. 30 -(MG. SS. rer. Meroving., 
11, 419): „Dcniquc anno 10, rcgni aui (ae. Dagobeni), cum ct nuntiaium 
futitet, exerciium VVinldorum Toringam fiiiase ingrcMum. cum cxercitu nil 
moraiua cx regno Auitraiiorum ab urbc Mcitii proniovens, iranaita Afdenna, 1 
Magontiam adgrcditur; ditponciuquc Renum tranaire, acaram de elcaii ririi 
fortibUB ex Ncuitria ct Burgundia cum ducibua ct gfafionibul sccum habena, 
Saxone« mittoa ad eum dirigunt, peiente*, ut eii tributa, qua e fiicorum: 
dicionibui dciolvebani. indutgcfct. Ipii vero luo aiudio et utilitaie NVimdial 
TeaiiienduR) apondeni ct Francorum limiicm de illit panJbus cuatodirc pro- 
roittuni. Rcx ii8que Dagobcriui consilio Neuiiraiiorum adepiu*, eit quod 
poscebant prcstiiil. Saxonea auiem, <)Ui huius petitionit tuggcrendi cauaa 
vencrani, Mcramcntii, ut eorum moa crai, auper arma patraiia, pactum pro 
aniveraia Saxonibu> firmant; aed parum hacc promiMio tonitur tSeciam. 



') Frankovak) krat} KloUr 1. Je umrl leta S61. 
") Deaeto leto Dagobertove^ vladanja Je bilo leta 632. po Kr. 
*i Scan — Sdiar (truma) 

*) aVaccae inferendalea* ao ae tvalc lato tako, ker Jih Je bUo treba 
leto odposlali ali priTeatl (iarerre) doii£al fraokovsU davCni gospoaki 




AtUmen SixonM tributum. quod redd«re coniueverant, per pneceptionem 
Dagobcni hactcnus habcnt indultum. Qumgenlas enim \tcctt inferendales 
tnnia singulis s Loihario scniorc ccniiti rtddcbaot, quod tunc s Uagobtno 
rege caitAtum est." (Iz Fredegarja.) 



Št 166. 



6U. 



S I oran i so vsied povelja kralja Sama večkrat napadli Tran- 
kovsko kraljestvo ler plenili po Turingiji in drugih pokrajinah. Zato 
je kralj Dagobvrt po nasvetu svojih ikofov in drugih vclikaS«v prižel 
v MetE, tu povzdignil svojega sina Sigtbcrta za kralja poAvsiraziji ter 
mu dovolil, da je v redenem mestu imel svojo stolico. Pozneje je s 
pomočjo avslrazijskih prebivalcev z uspehom branil frankovsko državo 
in njene meje nasproti Slovanom. 

Fredegarii Ctironicon, lib. IV, c. 75 (MG. SS. rcr. Merovtng., (I, l$8, p. lU. 
■ $9); ^Anno undecimo regni Dagobcni,') cum Wini<ti iuuo Samonc forieter 
Mvcrint et lepiut, irantcciso corum limiK, regnum Francorum vasiandum 
Tonngia et rcie^uDi pagus ingredehnt, Dagobcrtut Meltii orbem venicnt, 
cum conailio ponievecum s«o et procerum, omnc(que primati* rcgoi aui 
contcncicnubu), Sigvbcnum, lilium luum, in Auitcr rcgcm lublimavil sedem- 
quc ei Mecti* civiiaiem liabere pefmiiit. J . . . . Deincept Austraiiac eorum ?■ 159. 
■ludio limeiem ci regnum Francorum contra Wincdus utililer definiauc 
nuacuntur.* 

Gesta Dagobcrtt I. regCs Francorum, c ji (MG. SS. rer. Merovlng., 
11,413): „Anno ita<]ue it. regni tui (k. Dagobeni), cum Wlnidi iuMU 
Samonia itcrum fonitcr icTtrent cl >epc, trsnacensu proprio limite, regnum 
Francorum vaitandum Toringam et re)iquos pagoi ingrederentur, Dagobertui 
rex Mctlia urbem venieni, cum eonsilio pontilicum acu c( procerum omni- 
buiquc primatibua regni contenlientibus, Sigebenum, filium »lum, in rcgno 

Auatriac aubtimavit tedcmque Mcttia civitaicm habere pcrmiiiL Dcin- 

cept enim Austraiiorum studium Umitem ci regoum Francorum contra 
Winidoi utilitcr defeniarc noscitur.* (li Fredegurja.) 



Št 167. 

Radulf, sin Cbamarov, katerega je franbovski kralj Dagobert I. 
posuvil za turinSkega vojvoda, seje v mnogih bitkah vojskoval s Slo- 
van i *) ter jlb tudi premagal To ga je naredilo ogabnega, da se }e 

*) EnitjHto l«to Dagobenovcga kratjcvanji }c Uto tcU 63S. po Kr. 
*) »edegar pripoveduje to med dojtodbuni, Id so se vrAilc leta 634. 
^ To ao bili brei dvoma tisii Slovani, luicrim Je vladal kriLlj Samo. 

1»" 



7K 



g(. 167, 168, 169, 



začel puntati. Pri raznih priložnostih je pokasal svoje sovraitvo do 
(paUtinsttega) vojvoda AdalgistU in na zadnje tudi do kralja Sigibeita 
sam^a. 

Fredegarii Chronicon, IV. C77 (MG. SS. rer. Mcroviog^ II, 159): 
^Radulfus liui, tiliut Chamaro. quein Dagobertui Toringia doceni insieruit, 
plurii vecibus cum excrc>to \Vinedorum dcmicans, eosque victus vcrtii id 
fogano. Uius supcrbiac aclatui cl contra AdslgyKlum duccm direrais occaa- 
sionebus inimiciciai tendeot, poulaiero conira Sigvbertuoi ietn lune cipcrat 
rerellare." 



Št. 168. 



641. 



Vojvoda Radulf je postal jako o£aben ter se obna&al nekako uko, 
kakor bi bil kralj v Tunngijr. S Slovani') je sklenil prijateljstvo ter 
si na svojo stran pridobil tudi druge sosednje narode. Z besedami se 
sicer ni 20perslav)jal oblasti frankovskega kralja Sig:bet[a (III-), a v 
dejanju mu je vedno nasprotovat. Kralj Sigibert je ficl nadenj ler ga 
premagal*). 

Fredegarii Chronicon, IV, c 87 (MG. SS. rer. Meroving, II. 165): 
q. . . Radulfui supcrbia aelalui admoduin, rcgem se in Toringia eaae 6n- 
•cbai; amicida« cum Winidia (irmana, c«(crasquc geni«, quaa vicinas ba- 
bebat, culium amictciae oblegabaL In verbii laracn Sigibcrio rcgimini non 
dencgana; nam in faciia forteier eiusdem reiUlebat dominacioncm," 



dt 169. 

641 ali pa 642 *) 

Papež Ivan (fV.), po rodu Dalmatinec, je poslal v Dalmacijo in 
Istro mnogo denarja, s katerim naj bi opat Martin odkupil tiste ljudi, 
kateri so poslali ujetniki oodotnih ljudstev*]. Isti papež je takrat sezidal 



') Brci dvnma »o tO bili liMi Slovani, Icaterim Je goapodovat knU Samo. 

O To M je cgodilo <r osnem letu vladanja kni^^ Sisiberta IIL Kralj Dago- 
bertl. Je leta 633. povcdigiill flvvjega .tina » kralja ^k'' ^I- *'•'•) 

') Papet Ivan IV. Jc bil posi,-t>fen dn£ 2&. decembra leta t*t>. <|aff^ Reg. poot. 
Rem., cd. ItiSS, p 227', pukopaa pa ic bil int 12. alilobra leta t*2.i}alfi, p 23t<.> 
Med tem časom m )g tedaj to KRodilo, kar se tu navaj>- 

*) DotUna Uuil<itva m b411 brei dvotna Slovenci in Hrvatje ki so al nekako 
takrat osvojili skora) vso ;icmlJo na vihodnl strani Jadranskega morja. Pritisk Slo- 
vanov aa prvotno prebivalstvo Je moral bili precej velik, kar m dd sklepati is 
tega. da so aaSi predniki nabrali mnogo ujetnikov in ker se katolliUnom ni edehl 
ramo puMati ostaske svetnikov na Istrskih In dalmatin^ih llcb. U besed Kon- 
suntina Pon)hyrot{eflcta (De admin. Imp., c 29), ki Jo okoli leia 950 ae&Uvlt avo]e 
delo, je nivldno, da se Jc romansko problvalMvo moglo ofaranitl le po uirJeDil) 
mntlb ob obali ladranskoKa močjo, drugod so si Slovani osvojili rtmljo. To se )b 
agodUo v Istri in Se v veCJl meri po DalmacUi. 






cerkev na dast sv. Venanciju, Anastaziju, Mavru in drugim mu6cnikom, 
katerih svetinje je dal prenesti ix Dalmacije in Istre ter shranili v 
Imenovani cerlivi. 

Uber pontiflcalis, LXXlIIi (Johannet IV.), §1,3 (MG. Gtit. poni. S 1- 

Koft)., I, 177): „lohannii, naiione Daltnaia Hic tecnporibui luii mitit 

per omnem Dalmatiam >cu Hiitriim rouiiai pecuniai per •> netiti i m ura a 
fidcIUatmuro Mariinum abbaiem proptcr redemptionem capiivorum, qui 
dcpraedaii erani d geniibui. || Eodem leropore fccit cccteiiant bacatis mar- ( 3, 
iyribu> Vcnanlio, Anasta>io,Mauro ct alioruro multorum manyrum, quofum 
rcliqu>ai de Dalmatias et Hiatriaa adduci piacceperat, et rccoAdit eas in 
ccdciia supra tcnpta . . ." 

Bernoldl Chronicon ad a. 641 (MG. SS., V, 415): ^Romae Johan- 
ne* IV„ qui miua pccunia, muliot capiivos in Hiitria el Dilmatia • bar- 
biris rcdcmit." 

Danduli Chronicon, lib. VI, c. 7, para tj (Muratori, Scripu rer. Iial.. 
XII, 116): .Joannei iV. natione Dalmaticut ledtl anno I, mcniibut VIII, 
diebui XVIII. Hic tbeiaurii cccicaiae disiractit multa raillia hominum per 
lltrian ci Datiualian) ab Hunnorurn serriiule redemil ' 

h Št. 170. 

Okoli 642. ') 
Ko je vladal v Beneventu vojvoda Ajon, so priSIi Slovani*} z 
I mnogimi ladjami iez morje ter se utaborili ne daleč od mesu Siponla. ') 
j V bližini svojega tabora so krog in krog izkopali skrivne jame. Ko 
I je hotel Ajon iti nad nje, da bi jih premagal, je padci njegov konj v 
eno izmed teh jam. Nato so Slovani planili nadenj ter umorili njega 
in &e nekoliko drugih mož. Ko je to zvedel Radoald, sin Gisulfov, je 
pritel hitro blizu ter s Slovani pri6el govorili v njih jeziku.*) Vsied 
tegs so ti postali mU<incj&i ter jim vojskovanje ni bilo več tako mar. 
Ko je Radoald to opazil, je planil nad nje, jih premagal, maiieval Ajo- 
aovo smrt ter prisilil tiste, ki so fie Živi osiali, da so zapustili ondotne 
kraje. 

') Okoli I. Ml ie umrl bcneveouki vojvoda Aricliis. N}eguv naslednik ic bil 
AJoo, katvega wi pa, ko je eno leto in pet roevccev vladal, Slovani pobtU. 

*) TI Slovani m> IhIi brei dvoma predidki iiedaiOik Srbohrvator, ki liv« po 
Di]fflaciil. 

') Mesto Sepontum ati Sipontum (^edat) Spoato) J« bilo v Apulijt tik Jadran* 
akega morja ne dalof od Gargsnske ftore. 

*) Radnald, sin rurlanskesa vojvoda GisuICa, se Je brci dvoma v «vo)J mla- 
dosti v Čedadu naudl slovcnliflDc. Se dandanes govori prebivalci eno uro nad Ce- 
dadoB sJovearici Jenk. Ker Je Radoald torej inal slovensko, se )c lahko rvgo- 
var|ai k slovandclml tetami, ki so priftlc ia Tadransko morje r Apultjo. Raillka 
med slovenščino in hrvaUino £c dandanes nI velika, v sadmtn stoletju po Kristusu 
pa Je bila ic nu^Jta. 



Ptuli diacODi Hfstorla Langob., IV. c. 44 (MG. SS. rer. Langob, 
■3S): iiQt>> Aio cum iam annuni et mensibui quiRque BeneTentanorum 
ducanim regcrct, venientei Sclari cutn multitu^ine narium. non longc a 
civitatc SepoDlo castra posuerunt. Qui occulisi foreu cirea au« CMira 
fadeaies. cum Aio tuptr eot, abscntibu* Raduald et GHmoald, veaiuet 
eotqiie dcbdlare vellet, cquu* eiu( in unim de eiuidem foveia cecidiL 
atque innientibu* »uper eum Sc1a*ii, tinul cum aliquaotia aUia cx(inctti> 
r(t. Quod cum Raduald nunliaiuiu fuiatei, cilo venicnt, eisdcm Sclavii 
propria illorum lin^ua locuiui est Cumque eos propter hoc segniore« ad 
b«llum reddidinct, mox auper coi inruent niasnaque eos tiragc pfoitemem, 
ei Aionit roortem ultui eit et de illia linibos coa qui remaoierant hottea 
fugato petere coegit.' 

Št 171. 
Med 642. In 648. 

Papež Teodor (M piše grsdeškemu psiriarhu Primoge- 
niju I ^Primogenlo patriarchae Gradcnsi'J ler mu naznanja, da je 
piilel v Rim elcsarbov svetovalec Marijan ter se zoper njega pritožil 
Temu Marijanu se je namreč od strani (gradeike) cerkve obljubilo, da 
se vsied ukaza, katerega si je v Carigradu od cesarja izprosil, hila 
nek^a Štefana oe sme prodati, pad pa se mu mora (namreč Marijanu) 
brez kake davščine vslod dane obljube dati v najem f^ut domus ipsa 
salva guadam pensione eidem Mariano eloguenlisstmo ex posUa 
emphiteosin dari dtberet^j. Tudi je pokazal (papežu) pismeno zago- 
tovilo, katero je bilo v imenu (grade£ke) cerkve podpisano od here- 
tikov (od Fortunata in njegovih prednikov). Ker se posebno duhovnikom 
ne spodobi, da bi ne izpolnjevali svojih obljub, zalo naj dela (patriarh) 
na to, da se dana beseda izvrSi. 

Datum manjka.') — .Marianus eJoguentissimus.* 
{Danduli Chronicon, iib, VI, c, 7, para 16 (Muratori, Scripc rer. 
Ital., Xn, 1 16). — MG. Epi«, III, 697. — Jb f 16. Rcg poni. Rom., it «056 
('59'')-l 



Št 172. 

Od 648. do 668. 

Gradežki patriarh Maks i m, po rodu Dalmatinec, je bit prariieo 
in pobožen mož. Ko je postal patriarh, je obdaroval samostan Marije 
Device na Barbani z raznimi posestvi v Trža&ki okolici. Po dvajset- 
letnem vladanju je umrl na Gradežu ter bil pokopan v cerkvi svete 
Evfemije. 



>) Papel Teodor I. je vladal od 34. novembra 1- «43. pa do 14. vaj/t 64* 
L. MS je uObrl« umrl gradeCki patriarh PrimogenU. 



Cronica de singulis patrlarchis nove Aquileie (Monticolo, Ctonache 
Veneztine. I, 1 1): «Huic (iC Primogcnio') auccCMit Msxinaui preaill, qui ann, 
numero XX rexil pontificalum, ct (epullua e*t in »dem basilica (ic. in 
buitica bcBic Eufeniic].*' 

JobannJs diaconi Cbronicon Venetuin (Monlicolo. 1. c. 1, 84): 
„Huic (k. Pnmogenio) luccesaiT Maiimut . . .' 

Ibid, (p, 87): ^Monuo quo(iue Maximo hsc tempestaie, qut cccleaiatD 
Gradeniem gubcrnavit annof KK." 

Clironicon V«nelum vulgo Altinate (MG. SS , XIV, 17]: gMax!mu> 
patriarchs, cjai fuit nacione Dalniacie civliaiii, vix<I an. 30." 

Danduli Cbronicon, VI, c. 8 (Muraiori, Script. rer. [tal., Xn, 118): 
.Matiniui pairiarch« Gradenm approbatus en anno DCU*) Hic origine 
Oalmadnus, vir juttut ei piui, nune patriarcha factut monasicrium sanciae 
Mariac de Barbano m icrritorio Tcfgettino plurimis potscisionibut doiavlt." 

Ibid, VI, C. 8, part 18 (I, c. p. 1x1): „Hic Manitnui pQ>tqua(n annii 
XX Gradent«m rexit eccleaiam, morient in Grado in eccleaia Hnciae Eu- 
pbcmia« tumulaiur.* 

RŠt 173. 
649, meseca oktobra. Rim. 
Papci Martio L je v Latcran sklical siaodo, katere se je udcle- 
lo 105 ftkofov. Prvi za papežem je podpisan oglejski (grsdeiki) 
ikot Maksim [..Ma;i;j.s; ixuix3i:; 'AruKt^af-]. Sinoda je zavrgla for- 
mulo, ^tunt;*^ imenovano, katero je takratni bizantinski cesar Konstant 
dal razglasiti o Kristusovi volji, ter iz nova preklela glavarje mono- 
teletov. Zbrani ikof>e so petkrat zborovali, namreč dne 5,, 8, 17., 19. 
In 31. oktobra. 

Pri prvem zborovanju se je k besedi oglasil tudi oglejski ikof 
Maksim (cfr. Mansi, X, 886), ki je pnudarjal, <Ja ima Krislui dve volji, 
boljo In £lovežko. Pri drugem zborovanju je dvakrat kot govornik 
nastopil (Mansi, X, 903 in 942) Tudi pri zadnjem zborovanju je v 
daljšem govoru dokazoval, da ima Kristus dve volji (Mansi, X, 1130). 
timperii domini Conslanllni*) piissiml Augustl anno nono, 
sub die lerlio ^'onas Odobriš, indictione octava.' 
[Manai, Concil. coll., X, 863—1186.] 



■J Zasiran datlra^la gl. Rtibeis, Jklon. cccl. AqaiL, col. 303. - Da Je bil Makaim 
tt leta 649. gradcikl patriarh, k ntvidno k tX. 173. 

*1 BlianUniJci cesar KoasUnt, U Je vladal od 641—668, K ]e uradno ival 
Konitantlno«. 



n« 



Sl 174, 175, »76. 



Št 174. 
Okoli 650. 

Nekako v lem (asu je 14 let vUdal oglejski patriarh Feliks. 
Užival je zaupanje langobardskcga kralja, ki ma je bil naklonjen ter 
mu izkazal mnogo dobrot 

Cbronicon patr- Aquil. primum (Rubcti, Mon. ccd. AtjuU., App. 8): 
.Jobsnnca ') patriarchs scdit enuii XIV.'' 

Chronicon patr. Aqutl. alterum (RubeU, I. c. p. 9}: »Felis patriarcba 
aedil annig XIV. Hic apud regctn Langobardonim faniiliar» cxtttii: cui ipie 
rex niuliutn fuli benignui et grBiiosut," 

Št. 175. 

Okoli 661. 

Po smrti furlanskega vojvoda Grasulfa je Agon dobil vojvodstvo. 

Pauli diaconi Hlstoria Langob., IV, c. 50 (M(j. SS, rcr. Langob., 
137): .Circa baec tempor« moriuo aput Forotult Grodulfo duce. Foroiu- 
lenacm ducalum Ago regcndum susccpil.* 

Ibid^ V, C '7 (I. C. p. 151): „Siqiiidem, ut aupenut pr«emiseraroui, 
Graiulfo Foroiulanorum duce defuncio, lucccssor ci in ducito Ago datiit, 
de cuius nomine Ufquc hodie domu* quacdain inira Foroiuli consitiuta 
domu« Agonis appellatur.* 



Št 176. 

Okott 663. 

Po Agonovi smrti je postal Lup furlanski vojvoda. Nekdaj je 
prišel po nekem nasipu, kateri se je ie od starih Časov sem nahajal 
v morju, s svojimi konjtki na otok Gradcž, ki ni daleč od Ogleja. Na 
Otoku je opu^to&il mesto ler s seboj odnesel zaklade oglejske cerkve. 

Pauli diaconi Historia Langob., V. c. 17 (MG. SS. rer. Langob,, 
151): ,Quo Agone mcrluo, Foroiulanorora ductor Lupui efficitur. Hic 
Luput in Grados intulam, quae non longe ab Aijuiteia «t, cum cquestri 
eiercitu per itralam quac anliquiliit pcr mare facta fuerai introivit, et 
dcpracdala ipta ciTJtaic, Aquilcieniit eccleaiae thetauroa exinde aufcKn*, 
reportavtt " 

JohaoniB diaconi Chronicon Venetum (Monticolo. Cronache Ve- 
neziane, I, 87): „Circa hec lenipora Lupus dux Fonulanut in Gradui iniul« 

*) Da mon tu »tati ,Kelix, ae pa Jobtnaes*, do kal« »mo tu naredoid 
Chat iz Chron. patr. Aquil. atterum, ampak tudi ,Caialo|[us patr Aquil.* Rubels, 
L C p. 6), K|«r so n patriarhom Fortunatom naSieH ■- FeliK, loanaea, JoasBca, Petrua itd. 



cum equeam »erciiu pcr suua que antiqaitut per mare fdcu fucMt iti> 
croiTit. ct depredata ipta civiute, AquilcgeD>i( ecclciic theuurot eiimie 
urerrcns reporUvii," 

Danduli ChronJcon, VI, c. S, pan |6 (Muratort, ScripL rer. lul., 
^It, t3o): „lDter hacc Lupui dux Forojulitnus, qui Agadoto succeaierat, 
In Gotlutn inaulatn trtniieni cuni equeilri cxerc)tu,*' 

Št 177. 
Okoli 663. 

Ko je ItiDgobardskt kralj Grimi»Id &el nad Bcnevcnt, je izročil 
\odstvo svoje palade v Paviji furlanskemu vojvodu Lupu. Ta d je 
mislit, da Grimoald morebiti ne pride več nazaj in zato jo jako o£abno 
gospodoval po rečtiaem mestu. Ko se je pa Grimoald povrnit, je Sel 
Lop na Furlansko ter se tu spuntal zoper svojega kralja. Grimoald je 
nato pozval Obre, da bi prišli na Furlansko ter ugonobili Lupa, kar 
se je tudi zgodilo. ') Obrski kakaa je premagal Lupa v gtiridnevDcm 
boju pri nekem kraju, ki se je zval nFlovius". ') Vojvoda je izgubil 
svoje iivljenje, begunci pa so iskali zavetja po utrjenih gradovih. Obri 
50 potem nekoliko dni plenili in poŽigali po vsej deželi. Nato jim je 
kralj Grimoald velel, da bi nehali ropati. A Obri so inu odgovorili, da 
ne zaptist«! Furtanije, katero so si s svojim orožjem priborili Sedaj }e 
bil Grimoald prisiljen zbrali svojo vojsko, da bi pregnal Obre iz dežele. 
Sredi polja je postavil svoj tabor. Ker je pa okoli sebe imel le majhen 
del vojske, je z zvijačo premotil obrske poslance, da so mislili, da ima 
moogobrojno armado na razpolaganje. To je prestrašilo obrskcga ka- 
kaoa tako, da se je takoj z vso vojsko vrnil v svojo državo. 

Pauli diaconi Hi.iloria Langob., V, c. 17 (MG, SS. rer. Lsngob,. 
151): gHuic Lupo, quaDdo Grimuald BcncTcntuni perreiit, luum palatium 
eommendavit.' 



*t Po Itateri poti m Obri prišli r PurtaaUo in po kateri m m rrnlli, nI iiiaao. 
NapaCno bi bUo. ako bi ii tega 8lu£;^a, da do vitted poriva Ungobardukega kra^a 
v tMtein faiu Obri priill v luttjn, ne pa Slovenci, hotdi »ktepati, da ao btll ti 
uktat pod obrako oblasto Ni^^''^ '''^'l Grinioald ni lato poklical Slovencev na 
pooiofi, ker so bili ti bolj naUoiOeal rurlan^kim aciadovnlJacJcm, kakor pa nleaiu 
■muau. (Cfr. it. 11S) — Kc<l moraia, da nimamo nobcoib rulogov, ix Icaiefili bi 
Bogll sklepati, da so bili Stovenci takrat Obrom podlolnt. 

') Kraj .Ftovlua* Je sedanja vas Tiume na Fiulanskera. Poteg nit ttC* reCIca 
Plunc. ki M bliva v Dvenio. <C(r. Rutar r l^lopUu MaKce S<ov. la ISSS, Mr. 316.) 
Bret pravih railngov Je Linhart Geub. von Krain, II. 142) BiislU, da je bila ta Mika 
Db HuImIJu (duviun tngiduM v Vipavski doliiii, kjer pa ni nobenega krafa, U bi 
M svat .FlovhM*. — Popolnoma neverjetno pa Je, da bi bil pri Pavlu djakonu 
oinenleni knO Ftoviu« »edanja Relca (Fiume) ob Kvamcrskcoi xalivti, ker je vendar 
ti njegovega pripovedovanja ratvidao, da so Obri premamit I.upa na Furtanitkem, 
Dc pa T LIImniijL 



ns 



Si. 177, i;8. 



Ibid. C 18: pQui Luptu dam rcge abscDte molu insolcntcr apnt 
TiciDum cgissct, quippc qucm rcTcnunitu noa aesdniHret: revenente rcge, 
scieni, eidem ea quse non lecte geuerat ditplicere, Forumiuli pcieni, 
contra cunJecD regero tuše nequitiae consciui reb^llarit." 

Ibid, C. 19: nTum Grimuald. nolens civile bellum inier LsngobarJoi 
exci(are regi Avarum cacano maiiJavit, ui in Fonitniuti conira Lupum 
ducem cum ncrcilu veniret cumque bello protererct. Quod et factum ctt. 
Nam TcnicDtc cacsno cum magno cxcrcitu. in točo qui Klorius dicitur, 
•icut nobis reiuleruni icnium viri qui in ip>o bcllo fuerunt, per trn dies 
LupuK dux cum Foroiulanti udvcfsua cacani esercicunt conflixiL £c prima 
quid<i» die validum ciu« escrciiuin, paucJs luU vulncrad«. proitrtvit. S«- 
cunda rtto die, iam aliquaniis e suit *ulneraiit ec roortuts. pari modo 
multoa cx Avaribui eiEinciil. Tcftia vero die, iam pluribua tx auia Mucam 
atvc percmptis, nihilominut magnum cacani excrc>tum delcvit pracdamque 
copioum invasii At vero die qu8rto lanum lupcr *c tnulliiudincro coa- 
spexerunt venientem, ut vix p«r fugaro evadere poiiint." 

Ibid. C 30 (I. C. p. I ji): „lbi itaque Lupo duce peremplo, rcliqui qui 
remanscrant s«e per castella communiunt. Araro vero per omncs corucn 
lines ditcurrenie*, cuncta rapinii invadunt vel subposito igni conburuni. 
Qui cum per aiiquot diea boc facerent. a Grimualdo ei« mandatum «1, Ut 
iam a devattatioiie quie>cerenL Qui Icgaios ad Grimualdum tnittunt, diceiiiea, 
Fofotuli te minioie rclicturos, qu«m armii proprii* coflquiitsaeDt'' 

Ibid. C. 11 : bTudc Grimuald necesiitate conpulius exeTcitum quoad- 
uoare cocpit, quatenut Avarca de luii linibut exturbaret. In niedio iuque 
campo sua castra et Avarum botpitium conponent cum cxerc<tus pancm 
exigU8m haberet, eotdem ipsot quo4 babcbal divcrso babitu varii»quc in- 
structoi armii anie oculot legaiorum per diet aliquot, quati novua iugiier 
exerciius advcniafet, frcquenier traniire fecii. Avurum vero legali dum 
eundem ipium exefciium aliii ei aliii modit praetcrirc conspiciuni, inmcn- 
•am Langobardorum multitudinem ette, credidemnt, Quibus Grimuald iis 
dixit: .Cum omnt bac quam vidiatia eiercitui raultitudine itatim tuper 
cacanum inruam et Avaret, niti de Foroiulanorum finibui vclociler esierinL* 
Hit viti* et audilit legati Avarum cum hacc tuo regi nuntiaiteni, mox 
cum omni luo exercttu ad proprium revenui ett regnum." 



Št. 178. 

Okoli 6S4. 

Po Lupovi smrli je hote! njegov sin Arnefrit postati vojvod« 
furlanski. Ker se je pa zba) kralja Giimoalda, je ubežal kSIovcncein 
T Karantanijo. Ž njih pomočjo si je botel potem podvreii vojvodstvo, 
a FurUni so ga napadli ter ne daleč od Čedada pri gradu Nimisu (pri 
Nemab) umorili. 



* Pauli diaconi Hlstoria Langob., V, c. as (MG. SS. rcr. Laogob., 153}: 
^Denitjue Lupo hoc modo ui praemiiimut inttreropto, Afnefrii, eiui Gliut, 
Toluit m loco palm iput Foroiuli optinerc ducaium. S«d metueni Gnmualdi 
regii vire«, fugiit ad Sclavorum gentcm JR Carnunium, quod comipte 
TOCiURt Carantanum. ') Qui posica cuni Sctavis ad*cnieni, quati ducatum 
conira riribui reiumpturua, aput Neniaa castrum, quod non toage a Foro- 
iuli diitai, inruenitbut super le Foroiulania, eitinctus e*l,*") 

^B št. 179. 

H Okori 6S4. 

Po Lupovi smrti je Vektari postal vojvoda furlanski. Rodil stf 
je v Vicensi ler je bil dober in milostljiv vladar. Ko so Slovenci 
Culi, da se je Vektari napotil v Pavijo, so zbrali no^o vojsko ter so 
hoteli napasti Čedad. Nedaleč od tega mesta pri BrUčih*) so posta- 
vili svoj tabor. Prigodilo se je pa, da se je bil vojvoda VekUri povrnil 
iz Pavije ie prejšnji vet^r, ^esar pa Slovenci niso kar čisto mi opazili. 
Ker so Veklarijevi grofje odžii in sicer vsak na svoj dom, se je v<d>gnil 
le on sam s 25 moiffli ter ficl nad Slovence. Ko so ti videli to malo 
krdelce, so se smejali ter rekli, da gre pač nad nje patriarh s svojimi 
duhovniki, Ko je Vektari dospel do mosta nad reko Nadiio*), pri ka- 
lerem so se postavili Slovenci, je vzel z glave svojo Čelado ter se jim 
dal spoznali; imel je namreč plešasto glava Ko so Slovenci videli, da 
je Vektiiri sam priSel, so se prestra&iii tako, da so mislili bolj na beg, 
kakor pa na boj. Vektari je oato s svojim malim krdelcem napadel 
Slovence ter jih pobil toliko, da jih je izmed 5000 raoi le prav malo 
ubeialo.*} 



} 



") PiaateU Je tu aame^Jal ime neata Caniantvm a imenora slovenska dsiela 
Cantatanuni- 

■) Ta Botica Pavi« d\Jakou natn dAvo|j Jasno kale, <b ao bili Slovenci po 
KanoiatilJI okoU leta u.* popolnoma samoutojni. Puniaraki sin kakega kneia ne 
bo U-kal iavGt)a In vojne pomofl pri lavlsRcm nan^du! 

*i ,Broxas* so BriAC«. Tako se lovc v*s eliiu Nadifc na iciaUi bcDcAkUi 
Sk>veac«v. To ime (in Ancs Broulos, in BroxiaBks mnnilbu«) e« nabaja tudi v neki 
IMIal kn>Ja Bereogarja li I. sss. (BelirSge lur Kuodc stctcrm. Gescblcbiaciuellcn, IX,g8.> 

') Tu nam Je misliti aa most v bllHnl Ailc nad C«dadom. Fri tem mostu Je 
dandanes Jezikovna mcj« med Slovane! in Furlaal. 

'( Kakor na nekaterih drugih mestih, tako hote l>atilus dla<M>nua tudi luki() 
nekoliko proAlaviii »voje rojake in njih hrabrost, in sfoer aa raCun agudovlnak« 
resnice. Raiume m, da mu ne moremo verjeti, da bi Ulo SOM oborolenlb Slovencev, 
ki ao ne bhko branili v Kvolem taboru in ki mi m boleli polaMiti utrjenega mesta, 
balalo pred 76 motmt ter M dalo od njih pobili- Ako bi bil Vektari res tako 
prcdruc, kakor ga nam opisuje langobardski (godov iaopiarc, bi bil gotovo moral 
popbCad Bvojo smelost s livUctOcni ali pa vsaj s avojo prostostjo. 



Pauli diaconi Historia Laogob., V, c 33 (MG. S3 fcr. L«ngoK, 
:pLl52. 153, (53): gDeinde ordtnKui cst sput Foromli dux Wccburi. qui futt 
oriundus de Vincenrlna civitaic, *ir benignui ct populum (utviter regcoi. 
Hunc ciim audissei Sclavorum geni Ticinuca profectuta ttst, coogrcfslt 
Talida muliiiiidine, voluerunt >upcr ForoiuUnutn c«truin inruere; et 
venicntci cutrsineuii sunt in loco qai BroxM dicitur, non longe ■ Foroiuli. 
Stcundum diTinant aiiteco disposilioncm contigit, ut dtix Wcchtan atiperion 
veipere n Ticino reretiefCTur nescieniibus Sclatii. Cutui comitea cura ad 
p. 163. propri«, utadaolet fieri. recneutent, ipie hoc nuntium de Sclavii || ludieoi, 
cum paucia virii, hoc eat viginti quinqiie, conlra eo4 progrcMus UL Quem 
Sclari cum tam paucit TcoJrc conspicicnte*. innicmnt, diccntc«. patriarcham 
contra le cum clehcis adreniare. Qui cutn ad poniem Naliiionii HumiDit, 
qui ibtdem ett ubi Sclavi reiidebani, propinquu*et, cauiilem libi de capile 
sufereoi, vuliuro suutn Sclarif oitendii; erai cnira caUo cipiU. Qaem dum 
Sda«>, qu'>a ipie cs»<t Wcchuri, cognoTiiient, tDOX pcrtutbati, Wechtiri 
•deue clamitant, Dcoque eoi csierTcnic, plus de (uga qusn) de proelto 
cogitant. Tunc luper eos Wechuri cum paucii quot habebat inruena, tann 
cot itrage prottravit, u[ n quinque milibua Tiris vix piuci qui e*>dercnt 



Št 180. 

66$. po 15. iDlIJu. 

Ko je bil bizaolinski cesar Konstant v Sirakusah umorjen'), se je 
spuotal Mezeiij. ki se je takrat z vzhodno (bizanlmsko) vojsko mudit 
v Siciliji (cr se botel polastiti države. Nato so se vzdignili zoper njega 
oddelki italske vojske, ki so prižli iz Istre, Kampanije, Sardinije in 
Afrike. Zbrali so se v Sirakuzah, premagali Mezczija ter ga umorili. 

Gesta pont. Roin.,Adeod.(MG. Lib. pont, i, 190): .Huiuaiemporibua 
Mczeaiui. qui erai in Sicllia cum exefcitu Orieniale, iutanizavii et arripuit 
regnum. Et pcrrMli esercilus lialiae per panes titriae, alii pcr partet Cam- 
paniae, nec non et alii per partcs Sirdlniae Africae; pari modo vcneruoi 
Sicilia in civiute STracuBani, cl dco Buxilisuie inicrcmptua cst nec diccndui 
Mez«iu> ; . . . " 

l>auU diaconi Hist. Langob.. V, c. la (MG. SS. rer. Langob., 150): 
„lnierrccto igitur apui Siracusai Conitante impcratorc, Mcceiiut in Sicilia 
regnum arripuit, aed abique ori^ntatii exerc>tu> voluniate. ') Contra qu«a) 
Italiae miliiea alii per Hntriam, alii per partea Campanise, alii vero a 
pariibui Africae et Sardiniae venientea in Siracuua, eum vita privaruoL* 

'] Biiantinski ccwr KoBMaiit J« bil dnf 15. JtilUa leu 668. unorjea. 

O Pavel d>J.-iki>n Je to. kar tu pripovedi^«, posnel po Llb. pont, a Je. kakor 
sekate, povrfaio postopal, ko trdi, da seja UaieiU vidignil proti volji rahodac 
vojsk«. 




št. 18L 
Od 668 do 673. 

Gradc&ki patriarh .^lefanlLje bil doma v PoreČu. Za patriarha 

so ga izvolili tisti Skorje, duhovniki In prebivalci Nove Veneoije in 

Istre, ki niso liveli pod langobardskim jarmom. Vradal je pet let in 

dva me&eca. Ko je umrl, je bil pokopan na Gradcžu v kapeli sv. Ivana. 

Cronica de singulis patriarchis nove Aqui1eJe (Moniicolo, Cro- 

oachc Vcncziane, 1, 1 1): aDcinde (se. poit Manimutn) sucuiiit ad regendam 

eccleiiam Stepbanus preiul, qui ann. numcro V pontifci fuit. eo vero moriuo 

atque sepulio in codero cattro (te. Gradenii) iiuua baailiCBiu bcati Johaonii 

CTvangcUttc." 

Johannis diaconi Chronioon Venetum (Moniicolo, I. c. I, 87): 
y,Huic (ic. MaKimo) succeuil Stephanut pairiarcha " 

Ibid. (p. 88): „Anno ab incarnaiionc Domini sext:en(csimo icpiuagesimo 
•ecundo') Stepbanus pairiarcha ex hac luce migravti, qui eccleiiam Gra- 
«Jenieai rcxit annot quinque, 

Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS . XIV, t?): ,Huic 
(te Maxinio) succcssit Stephanut patriarcha, qui fuit nacione Parcndane 
civitatii: vixtt in patrJarchatu an. 5.* 

Danduli Chronicon, VI, c. 9 (Muralori, ScripL rer. ItaL, Xn. lai): 
^Stepbanus sccundui patriarcha crcatua c«t anno Domini DCLXX.*) Hic 
Faremio civitate Uiriae natua, ab epiicopis, clero ct populo nova« Vcneitae 
ct Isiriac. qui a LongobarJoruni jugo eiempti erant. patriarcha elcctut «t 
coniecraiua tu.' 

Ibid. Vt, C. 9, pars 8 (I. c. p. I2s): ^Stephanui itaque patriarcha tinitia 
annla V, meniibus II in eccletia lua raorilur ei in capclla aancti Joaonia 
in eadem urbe aepultui eit." 

Št l&% 
Okoli 670.*) 

Anonymus Ravcnnas omenja v svoji Cosmographiji (IV, c. 19, cd. 
Pinderet Panbev, p. 215, 2l6) med drugimi panonskimi mesti tudi 



■) PriraoKcolJ je poslal sndeiU patriarh l«u 628. Ako fe rca vladil 30 lei 
ia 3 mesece, ^cgov naalcJnik Maluiim tudi 20 lei, f^efan II pa S let tn 2. meseca, 
tediO raoraino trditi, da ]c ta umrl leta 673., ne pa 6T3., kakor piAc kronist. 

') Zastran da(iran)a gl. KubeLs Mob. eccL Aqnil., col. 303 In SD5. 

*) AooBj-muB KavenDa-1 je sestavil stoJc fteogrsAteo delo raed letom (67. ia 
6J0. po Kr. — Ker j« gradivo »ajcmal ii surtUSIb spisov, »to ta nate kr^e vcii- 
Boma ni orisal takratnega iGRilicpinncfia slavja Kar aam navaja, se navadno nanaša 
te na lazmere v rlBMki doU. 



p. 216. naslednja: „ .. . Aguavwa'\ Remista*), Petaviona'), Vincensimo*), 
Ligano\ Salla*J, Aravona^j, Savaria*).' 

Kar s« tiie panonskih rek, navija I« fttiri, mod njimi ludi 

p. 218. Dravo in pa Blatno jezero (IV, c. 19, p- 218, 219): ,Per guas Patino- 
ntas transeunt piurima flumina, inter cetera quae dicuntur, id 
est Ira. Bustridus. In qua Pannonia est lacus ntaxlmus gut dicitur 

p. 2iy. Ptisois*), item flumina \\ Parstum, Dravis.' 

On pravi, da med Goresjo in Dolenjo Fauonijo je bila pokra- 
jina Valeria, ki je imela več mesL Putem naSteva nekatera mesU, 
ki so bila v tej pokrajini (IV, c 20. p. 219, 220); ^/tem iuxta ipsam 
Pannoniam est patria quae dicitur VaUria, guae et media ap- 
Pellatur prooincia^ pro eo guod reiacet inter supra scriptas Pan- 
nonias.'") ipsi eandem discripseruni phHosophl; sed ego secun- 
dum praejatum scriptorem Marcummirum Gothorum philosophum 
civitatcs in/erius designatas eiusdem Valeriae nominaui in gua 
Valeria plurimas civitates /uisse legtmus, ex guibus atiguantas 
designare volumus. id est Jcunum"), Csum"). Malatis"), Ca- 

p. 220. Ho"). Comacum '";. ; Alusione"), Annama "J, CIautiburgum 'V, U- 

'> AqujivirajcMIablini tani, kjer Je sedaj Vanidln na HrvAfikeia. Cfr. Loto- 
pls Uatic« Mor. u leia 1897, str. 13 

*) Kemlicia (Kambta) Je bila nekako v sredi med Varafdlnom in Piutem. 

*) Petaviona Je .•cdanji ItuJ. 

*} Vincensimo (Ad vkesimum) Je bil morebiti Uliu sedanjega SrediSfa na 
Stajerakem. Crr. I^etopis, .ntran 12. 

') Ligano (Alicano, tlalicano) Je bil morebiti pri Dolenji Lendavi aH pa pri 
UUcIOVCu. Cfr Utnpis. Mr 12 

■} Salh (fi-alle^c bil knj pri reki Šali morebiti bliiu lan, kjer Je sedaj Uva 

>) Aravniia (Ambone) Je bil kiaj pri teki Rabi najbrfe nekako tam, l^«r 
jc sed^U KonnOed. 

*) Savaria »c Je ivaU »edai(]a Ogrska Sobolica (Siorabatbelj-, Steinamanger). 

*t Locus Pelsols Je Blatno Jetera. 

") Pannonia prlma ali superiorjebila bo|} na sereroiabodt) tik Norika, 
Paaaoniaaccuodaatl Inferior pa v sedanjem Sremu med Savo, Dravo in 
Donavo. Vmes med obema na uliodaf strani ondotneca deU Donave nekako do 
Blatnega jetera Je bila Valcrla. 

") Acunum ali Acumlncum Je bil tam, kjer te »ed^J Slankamea ob Do- 
navi na vahodnen Hrvafikcm. 

■*) 1'sum ali Cuaum Je bil na mestu sedanjega Pctroraradlaa. 

■*) Malatis ali Uoaonia, uda) Banoator. 

■*> Catio ali Cuccin, sedaj Uok v SlavonlJ)- 

■*i Comacum Je bil la 16 nmsklh nilD (kakih 6 ur) od Iloka proH labodu. 

")Alusione <prav ca prav Luasonium, -Ic^M^.tvi }c btl blizu Donave 
v sedanji Tolnitki iupantji na Oitrskera tam, kjer Je acd^ KOmUd. 

") Annama (Annanatia) se Je ivala rimska posiaja od LussosOa n 
25 rimskih milj proti «veru ter Je bila bliiu sedai\leKa Duna-COldvara. 

"} CIautiburgum iprav ca prav Teuioburglu m. Tum>»Vr'^*) J* bU 
* SlavonUl pri Dayi ne dalefi od iilivm Urare v Douvo 



vorin. Donatianis, Antiana''), Lugionc*). BelsaUno'). Lumarto. 
Cardelaca."*) 

Nito dosuvlja ravninski geograf, da na neki drugi strani iste (?) 
pokrajine, ki sega do Save io po kateri so po Jordanovi trditvi 
jiekdaj prebivali Markomani*), so bila 6e druga mesta, katera potem 
'|K> imenih navaja. (IV, c. 20, p. 220, 221) : „//<rm ad aliam parUm p. 330. 
sunt eivHates. id tst Sicce, Fines, Romula, Nomiduni, Crvppi, 
Acerbo. Atamine. \ Quam Valeriam aliguando Marcannorum gens p 33i. 
ob/inuit. sicut testatur muUoliens supra scriptus /ordanis sapiert' 
tissimus chronographus. quam Valeriam Jinit fluvius maximu$ 
^ui dieilur Saus.'^*) 

Tik (posavske) Valerije je bila dežela Carneola ali Carn«ch< 
ki se je v starih časih tudi Alpes luliaoa zvala. V tej deželi je 
bilo ve6 mest, izmed katerih pisatelj tudi nekatera navaja. Visoko v 
gorah Cameole je neko jezero; dalje ima ta deiela ve£ rek, med kate- 
rimi je tudi .Corcac". (IV, c. 21, p. 221—223): ^Itern iuxta ipsam p. 231. 
Valeriam ponitur patria gue dicitur Carneola, guae et Alpes 
JuUana antiguitus dicebatur. guam patriam Camech, qui Valeriam 



*) Aotlava Je bila incd Osckora (Mursai In Pečuhoin (Soplanae). 

'} L uklone (nom. Lu^lo) Ja bU od AnlUne »23 rtmskib mil) proti s«veni 
nelcBko um, kjer Je sedaj SickcsO. 

', Belsaltao (lais-n^. Vctos aaliiMa, VtUsallo). Ta kraj Je bU pri Donavi 
um, lc|cr Jfl sedal Ad(hiy usprotl Csapalsktma Moku. 

*) Lega tu DBvcdcDlli krajev oam kile, da Je bila Valeria, o kateri Aoo- 
Bjmus Kaveanas na lem mostu govori, tista pokr^lna, ki Je bila kot taka tudi 
dru^m pisateljem mana 

*) Jordanes (Romana. § 217, ed. MG. Auct. ant. lom V, p. 27) pravi; ,Mar- 
comanai nainque et Qua(U )b illa Valeria, que inter Dnum DaDubiumque interiacet. 
ab aodem tunc ductore oppremi . ■ .* Tu omecueaa Valeria ni bila tcda) kaka po- 
krajina ob Savi, pa£ pa tista, katero »U reki Drava in Donava oklepali. 

*} Kje so stala (goraj ušleu mesu? — Ni Ulko uganili, da Slcc« Je sedaitjl 
Slsek pri iillru reke Kolpe v Savo. V beaedi Nomiduni tiCi Ime rimskega mesta 
Koviodunum ali Nevioduntim, ficgar o«Uaki ae nahajsijo na Krfikcm polju na Oo- 
lepjakem. FincM Je nekdai\]a rimaka ponuja ,Ad l\ncs*, kakor Jo navaija Tab. 
Pcutlngeriana. Ta postila Je bila la lo rimskih milj oddaljena od Slska ter Je sula 
ob cesti, ki Je peUala v Neviodunum. Ob isti cesU le la dcaei rimskih mlU od 
Nevloduna proC J« stala posuja Romuls. Cruppl Je Islo, kar Crucki. To Irae 
navaja Peutingerjeva Obla. Dottdni knj Je bil na Dolenjskem Id sicer 16 rimskih 
miU oddaljen od Neviodusa in ravno toliko tudi od 8edaqJota Tr6bi(>Bga. Post^ 
Acerbo (Da Pcu(iD|{«rJevi Ubli stq|) Accrtioo«' Jo bila tam, kjer Je seda) vas Hudo 
med Viftajo goro in Zatitlao. V besedi Aiamlne U£l morebiti trne nekdanje Emone 
(Ad EmoBun). 

It tefta Je raividno, da en del tlate VslerUe, o kateri govori netaanl ravennskl 
geograf, Je obsegal tudi scdaiijc Dolenjsko nekako do mesU LJubljane ter tudi 
sosediO« strani Hrvsikcfta. RcCcnI plsaiclj poioa pravo ValerDo Um dalcC na ribodu 
pri Donarl; a c istim imcaom niiivlje lodl nekdanjo pokrajino Savljo. Se Je 11 
10 (godilo vsled kake pomole ali \t drvgUi raslogov, ni mogoCn aed^ ntaodili. 



patriam, ifsi eandem descripsenmt phUosopht: sed ego secundun 
supra scriptum Marcomirum Gotkorum philosophum cifitalts 
inferius designatas eiusdem Carneck patriae nominavi. in qua 
Carnteh pairia guasdam /uisse dvUates legimus, ex guibus 
aliguantas designare rolumus, Id est Camium. Scoldium. Bippllum, 
tU- ■ /tis, Planla, CUmidium. Sedo. 

/tem in valle eiusdem palriae sunt cioitates^ id est Seution, 
Paiiuma. Sortam, Eperunto. Precona. Lebra, Ambito, Bameo, 
Pariš, Elcbra, Ecuho, Selunio, Poreston, Artara, Ranio. Rinubio, 
Benela. Cliena. 

p. 223. In cuius patriae summitate montium lacum esse legimus. 

guae patria diversa habet Jiumina, intereetera Jiuvius gui dicitur 
Corcac'* V 



') Ne bo odvef, ako nekoliko prctnmijcnio to, kar nam nvaniuiki geognt 
o Ckrneoll prlpovedt^c On trdi, da m ts mnlja nabija tik pahrajine Valerije. 
Ker Je u, kakor smo prej omenili, ohKCftala OoleiO<*ko, se oam ncliotč vailjiOe v 
glavo, daKjcCarDCoIa roltncita Kmljcpisca raiprostirala po»edan]einGora^akeaL 
To dokatuje tudt ^jotova Irdiler, da se je Ciraeols nekdaj Alpn lullana iraU. 
Alpes lullana so lulijskc Alpe, kaicic nam Je iakatf po »eveTo>ah«dnc(n GoreiOskcm 
in Mveraen Goriškem tja do Bale pri Pont^l, kjer se pritenlajo Karoskc Alpe. 
Proti jugu segiOo lulij.tke Alpe do kra&kCKa ^rovja po Notrai^Bikoa). 

RavcaniAi gco^ntl je (udi zapihal, da Jo v Caraeoli viw>ko v gorah aeko 
Jctcro. Bfct dvoma Je mitlil na BohinjKko ali pa Blejsko Jeiero. V KarnOi na 
Oenc^cm ni nobenega Jcicra tn tako je ledal to nov dokac, ^« nam je Uksti 
Canteolo in njcea nckdarOa mesta Ne Tnofcm pritrditi Hitiingeiiti (Mitih de« hioL 
Ver. r. Kraln, 1862, str. 92\ ki miftll M Orkaitko Jeicro, ker to ni visoko v gonh 
to tudi ne v JgUjsklh Alp«b. 

Dalje pravi reCenl plaatoU, d« Ima omenjena temlja Tcfi rek, med katerimi 
Je tudi .Curcac'. — Katera je ta reka? Dolenjska Krka ne more Va\, ker je ta 
tekla po pokn^lnl, katero rareniiaki un^episec Imenuje Valcr^o. ^ n»i^ bi bilo 
iiMgode miHlIti na Krko, ki tefe po Koroške«. Tudi ne more hiti I^ubljanlca, katero 
Je Strabnn po pomoti imenoval K^xip<L;. Ako bi 3li v beneAko Karajo, as dobili 
bi tam nobene resice, katere ime bi bilo le nekoliko podobno beitedi .Corcac'. Po 
mojih mi-illh je la Corcac sedanja Kokra, kt se pri Krsnjn ialiva t Savo. 

če imamo vse to pred o2mi, moramo re>:i, da Je Csmcola, o kateri govori 
ravcnn^ki kozmograf, sedanje Gorei^bko. Ucsia, katerih imena nam Je ohranil 
Dcioani pisatelj It Ravcnnc, so veCinoma siala po sedanjem Corcnjskcm v tiatcm 
tasu, ko ^ ni bilo ondl no^ih prednikov. Prvo iimed navedenih mc&tje Carnium, 
katero Je po mojem mnenju trtalo tam, kjer je .'Wdaj Kranj; ni pa aedai^i Zu^^Uo 
(ockdaivjt luliiun Carnicum) na .tcverncm BCBCMccm, kakor u Je dosed^ v obte 
mlaillo. McHia. katera ki nailteia .in valle elasdem patriae*, !w> »e nih^^a mjbria 
v dolini reke ^ve med Kranjem in Trbilcm, ne pa v dolini gorenjega Ta)jamaaia, 
kajti ravennski gcogiar priilcva to reko bcncAkcmu vodovju in ondotao (emljo 
^a do Karantaaijc liat()i. Morcbill b4 kdo opomnil, da so gorc^ska tla premajhna 
la toliko mest, kolikor Jih Je navedel nemanl pisatelj I* Ravennc. Tcmit w lahko 
odgovori, da po dolini uorcnjcga TaUamcoia je JC mai^ prostora, kakor pa po 
Gorenjskem Si':er \c pa morebiti u ali oal Umcd naJtoUb kn^v stal r kaki drugI 
dolini Julijskih Alp, tako n. pr. r gorenji Soški dolini. 



Ob morju je bila trsatsk« LiburnJ j>t ki je tudi ob<iegaU ve£ 
mest. Ta pokrajina se je (na zahodu) dotikala Istre. (IV, c. 22, p. 2211 p. 223. 
do 225): ^.Iterum ad marc magnum, id est ad colfum occidentatem^ 
ponitur patria guae dicitur Libttmia Tarsaticensis. guam patriam 
Llbumiam supra scripti gui Carnech palHam nominaventnt, 
ipsi eandcni desfcipserunt phUosophi 'j sed ego secunUum prae- 
/atum Marcomirum GolHorum pkHosophum civitates in/erius 
dictas eiusdem Liburniae patriae notninavt. in gua patria pluri- 
mas /uissč civitates legimus, ex guibus aliguantas designare 
volumus,idcst civitas Etona*\itcm Dan, Coriton'}, \ Argerunto*), p. 2S*. 
Bigi"), Ospela'). Puplisca''), Senia*}, TUrres*), Raparia'% Thar- 
saticum'^), Lauriana'*), Albona'*). 

Kokel Mm, da C>raiura Je n^bH« se<UiiJt V.nxi]. Kar se ttC« ostalih kn^er, 
katcttb imena sam Je upiaal ravennakl kutmogra^ moram reCt, d« Jih ne nMtvm 
oajti, M^ jih te li£em po Kamljt ali pa po GoKnj^kcm Nj()brie so dotUni kraji 
večinoma stali po scdai\jlh gorecOBkUi Ueb. A v uku Caaa, posebno med UiMlsklm 
pnseUevanJem, so blU rairotenl. Ko bo proti koncu dcstc^a stol«t)a Sloveod ponedll 
aeduyo goroiOako stnn. so lU mvalinah sgora) naStctlh krajev la roeat poantriU 
nove naselbine ter jim navadno dati domaČa slovenska Imena, kakor Loka, Kamnik, 
Radovljica, Trilf, I. t. d. Slais Imoaa so se polagoma piMabiU ali pa v uMih novih 
načelnikov frcdiUKaiila tako, da j>h sedaj nI vcC mogofe i^poinatL ti vsega Je 
jamo, da Je bila gorenjska stran v rim»ki dobi Koeio naseljena. 

HiUiniKr (Ultth., op. cil., str. 91 in 1M> iSOc iftoraj navedene knOe po Go- 
reojskcm, Noiranjskctn, GuriUem is Bcncikem. Ker Je Jako svojcvoljao railBKal 
nntlntaUtnlmanjCKOvspispraveinanstvcnc veljave. Nikakor mu ne morem pritrditi, 
dl SooJdlum |e Solkan, PUnta Planin.i, l'rccona BraCan pri Kormlnu itd. Tudi ni 
U mestu, da bi Idcnlilidnli krajevna imena, katera Ciiama v koimograAJi nvMuiske^ 
plntcUa, s lakimi scdaiOimi krajevnimi imeni, katera im^o brct dToaa alOTaaaU 
Livlr, kajll spisi, ii kaichh Je rcCcni Rcograf lajcmal, so gotovo 8Urq]tt, kalcor pa 
doti6il slovenski kraji. Napačno bi bilo, ako bi trdili, da je r bMOdah Planta Ib 
Plasiaa, Ixt>ra in Labore, StluMo in Scla, Porcstoo in Poreče, Rinubio In Ravnica, 
Beaela ia Bela, Clicna in Klanec Hd. kaka til<>l<<ft)£ua ivcu. 

■> Mommsen la nekateri dnini ufeojaki trdijo, da so gotovskl Aloioii Alta- 
BBTld, Etdenid in Markomir, kateiih imena ravenivski icm^episcc veCkni navaja, 
lonUllenc osebe, a xnpei dniRi pisaie^i pa rai»llja, da so Uveli takrat, ko |c vladal 
vabodbtoftotovski knU Tuodorik. 

*) Elona Je stara Aeaona, ncdanji Nin v severni Dalmaq)L 

*} Co rito nje riai&kiCorinium(Kop(viav> ter sedanji Karln v severni OalnuctJI. 

*) Artierunio Je nekdanji ArgjruBtum {^kfr^af^Ov^vi), ki je stal bliiu tam. 
X|er se Zrtna^Ja Uliva v morje. 

') Blgl Je suri Veglum lOft^tK), U Je stal ob »orju bUn scdatOe hrvaftko- 
dklmalinske moJe. 

*l O spel a J« PllBiJen Onopula la Ptokn^tev* *<>P^«>)^terHie nahalaU 
na tcmljl sedanjega hrvaUicRa PrlaMtJa. 

')Pupllsca Je rimska Lopsica, ki je stala najbrte nekoliko proti Jogu 
od aadaiOcKa Sci^ v hrvaikcm Prlmorju. 

*) S C n i a je sedanji Sei^, 

*) Turrcs te rimski Ad turres med Scq)cm In Tnatom. 

■*) Knj Kaparta je bU blliu Ttsata. 

"} Tharsatlcum Je sedanji Trsat bUtu Reke v hrvaAkera PriaMijti. 

'^ Laurlnna Je sedai^a Lovnaa v turi. 

") A 1 b o a a Je sedanji Labln v Istri. 

20 



336 



^ inž 



/tem supersunt in ipsa provineia Libumia. id est OUsa, 
f. ta. Tameum. Abendone'), Pampion'), Ethelia*), Ancus*). 

llem iujfta ipsam Libumiam Utus mare magttum est patria 
quae dicilur tstria, guae ex ista pertinet' 

Italiji je imeU 18 pokrajin, med njimi tudi BeaeSIto ia btni.^ 
(IV, C 29, p. 247): „Quae Jtalia habet infra se provincias /amo-^ 
sissimas decem et octo, id est Liguria, provineia Venttiarum, 
Istria: ..-' 

Na Beneftkem je bilo mnogo mest. (TV, c 30, p. 253— 234}: 
J54. ,,Jt€m in regione Venetiarum sunt civitates, id est Vicentia*), \ 
Patavium*). Tarbision^). Altinum'}, guae et Altiiia guondami 
dicebatur, anteguam ab Attyta esset capta, Opitergium% unde' 
dicuntur Opitcrgini, Concordia^"). 

Item supersunt civitates, id est Ftltrio ' ■ ), Susonnia " ), Ceneda '*) 
Aguileia, ForoiuUum'*). 

Tudi po Istri je bilo več mest. (IV, c. 30, p. 256): „/tem in 
regione Istriae sunt civitates. id est Tregeste'^), Sapparis"). J/U' 
mago"), Neapolis'"), Parentio\ Ruigno^"), Pola^-^ 

Pisatelj nato našteva razna primorska mesta Italije, za6ea&i 
pri RaSi. kjer je bila meja med Libumijo in Istro, pa do Galskega 
p. !65. zaliva. (IV, C. 31, p. 255—257): ^Dicere civitates eiusdem Italiae 
Ip. 356. circa maris litora positas ab ima Italia incho^mus, id est a civi- 
tate Arsiae"), guae finilur in ter provinciam Libumiam et Istriam. 

'jAbendono je rtrasU Avcndone ter Je sul v scdaiOcm hrv^fikcm Pri- 
moijn. 

*) Pa r u p 1 o B J« nckdaiOi Aruplum, ki Je btl bUui un, lOer Je daadancs 
OtoCac v )irvi6kcBi PrireorJu. 

') Ethetis ie to, kar Epldollo na PanUagBijeri tiblL 

*) A B C u 8 je bil v hrvs&kem PrinuMju. 

') Sedaj Vicenta na Bencakem. 



•) 




Padova , 




') 




TrevUto . 




•) 




Altino 




•) 




Odcnto , 




-) 




COBConSa , 




'•) 




Fellre , 




"i 




Sinisaiia , 




"t 




Ccncda , 




") 




Čedad 





^ Tregeat« Je sodaiiJl Ttsl. 

") Sapparis ali Siparis je sedanji Sipar v nhodal Istri. 

") Humago Je !Kdai\]i Omak (Uaagu) v lahodnl luri. 

") Neapolis Je Mdujl Novi grad (Clttaiiuo\-a) v Istri. 

"I Parentio ali Pa renti um Je Mdanji Pore£- 

^ Kuigno Je M>danji RoinoJ. Tu se ine.ito prvikrat omei\]a v igodoTlBl- 

'•) Pola je >wdanji PuU- 

**) Me»to ali kraj Arsia nam Je iskati v Istri pri raki Rati. 



sed quia tam antea altas duilatea nommavimus, ut membratim 
eas per singu!as provinctas exponeremus, attamen ut significemus 
guae sint ctvitates vel civitatum territoria, ideo expommus notni' 
nando, id est Arsia, Nessatio '). /to/a, Ruginio, seu Ruigno, 
ParčHtium. Neapotis. /fumago, | Siparis, Silbio '), Piranon \ p. 287. 
Capris '), Tregesten, ForoiuUum, Puciolis *). AguUeia, Coneordia, 
Altinum . . . " 

Dalje navaja razne reke po Beneškem in po Istri. (IV, 
C. 36, p, 290, 291): „/n prooincia autem guam praedijrtmus Vene- p- 290. 
tiarum pertinente ex Italia sunt diversa Jiumina, inter cetera 
quae dicuntur Retron ') quod Redenovo dicebatur, Astago '), 
Brinta\ Site*), Liguintia "), Plove"), Taliamentum. 

Nominavimus etiam Istriam ex Italia pertinentem; ht qua P- Wl. 
Istria sunt diversa Jiumina^ inter eetera guae dicuntur, id est 
Jtusano*^ Argaone*'), Nengone") et Arsia^ 

lulija je na (severni) strani za mejo imela visoke gore (Alpe), 
ki se na enem koncu dotikajo Galskega morja pri Ventimiglii''), na 
drugem pa |adranskcga prt Plominu ne daleč od liburnijskcga mcsla 
Trsata. Na eni strani tega gorovja je bila Italija, na drugi pa razne 
druge dciclc,med njimi tudi Karantanijainpadnmovlna Ka rnov. 
Vrbovc na zemlji Karnov so že od nekdaj imenovali Julijske Alpe **) 
(IV, C. 37, p. 292, 293): ^Completur autem praedicta Italia habens P- >"■ 
finem ab ipso laterc excelsos montes guos guidam Tltanos dicunt. 
gui pertingunt mari Galttco non longč a praedicta civitate Viginti- 



'i Mesto Nesactium (Nimmv), katero fe Plioi) ia Ptolems^ Dinca)ata, 
J* bilo v JuinI turi. 

I<} Sllblo Je NcdaiOa 2albon» (Salvore) bltiu Pirana. 
*) P 1 r a n a n j« sedanji Pira». 
*) Capri.i Je sedanli K<>]Kr. 
') PuciolisJe sedaiOa vas PouimIo btlin Vidma na BmcAkera- 
*) RetroB, vi.paifpTi^TtkA- Nsjbric so ukotvmli kak del padskega uaijt. 
') Astago >c sedanja Adila. 
•) Brtnta Je sedanja BroaU 
*) Sile. — Tako se 3e dandanes tore reka, ki tete mimo raettta Trevisa. 
'") Liftucnda Je sedar^a Uvenia. 
") Ptavc Je sedanja 1'iave. 
") Ruaano Je aedanja Kilana v severni iMri. 
") Aritaoneje sedan)a Dragonja. 

")NoBgone Je tiedaiOa Miraa v htH. Omenim naj, da Itin. Aat. pona 
postajo .A<J Ningum*. 

") Mestice VeDtim)i;lU Je pri Sredoicmskem morju blixa sedai^e lialUaasko- 
francoskfl m^e. 

^ U lega Je ninridno, da Je lulska ternUa ukrat segala do Karantanlje, aU 
a drugimi be^dami, da Je »raUa ob goretOcm TaUimcnlu, l^er Je sedaj Karo^ 
•padala pod Italijo. 

20* 



milia. qui montes d'widunt inter provinciam Septimanam ') et 
Itatiam, inter Burgundiam et Italiam. inter Maurianos ') et Itatiam^ 

p. »3. inter Ranicos*). guae modo a Bauoariis dominatur, et Italiam :^^ 
inter Carontanos*). et Italiam, inter patriam Camium *) A^H 
Jtaliam : guod iugum Camium diceialur ab antiguis Alpis lulla. 
gui montes Jinientes ipsam Italiam desccndunt ex parle ad mare 
Adriatieum nono longc a civitate Tharsatico prouinciae Liburniae 
in loco gui dicitur Phanas*). a secundo autem latere habet ipsa 
Italia finem praedictum mare magnum Adriatieum, cuius litore 
Ponitur ipsa Italia, usgue ad completam superius dietam provin- 
ciam Istriam.'^ 

Kar se ti£c mest med Orajem in Ravenoo, omenja raveoii- 

ski pisatelj razen drugih tudi naslednje (V, c. H, p. 381— 383): „ ... 

S81. Bnona, Agif), Corinthon, Argerunton, Bigi, Ospela, Publisea, 

3*2- Senia, Turres, Raparia, Tharsaticum, Lauriana, Albona, Arsia,^i 

Nesatium, Pola, Reeingo *\ Parentium. N^eapolis, Humago, Sipa- 

ris, Silbonis, Pirano, Capris. Tergeste, Adbessicin*), Foroiulium, 

^ 383- Putiolis, Jguileia, l\ Concordia. Aliinum, ..." 

Gufdonis Geographica, c. 3 led. Pindcr et Parthcy, p-4S;): n'^'** 
habcns fino ib occidenic raontei ciceUoa, quM quidam Tiuno« dicuac, 
alii Alpci loviSB DoroiDsnt, incipicniei a mah Callico, quod c( Tirrcnum, 
bauil longt ■ pr4edicu cirtuie Vigintimilid. qui videlicec monies dividunl 
inter provinciam Scptimanam et Italiam, inter Rctianos e( Italiam, inter 
Carantanos et luliam, inter patriam Carnuntum ci Iialiam, quod 
iugum Caraleh ab aatiquta Alpea luliae dicebantur, quique etiam tali 
modo daudentei Italiam dcicendunt ad ainum marii Adriaiict non longc 
a ciritaie Tharaatico provinciac Libumtae in locum qui dicilur Fanas." 



■} Pokrajina SepUnunia Je bila v Jufncm delu Galije. 

*i Preblvakfl ^Mauriaoo«* lUm Je inkatl po sedai\jem SavojNkem, l^er ao m, j 
kakor Citamo v latopinili osmega in devetega stolčka, nahajali .ralliš MaurieoBa* 
tn gUaurienna urbs*. 

*} Namesto ,Ranico«* ima Guidoo v svoji geografi .Reliaiios*. Uisltti nam 
J8 na prebivalce «iarc Rcctje. 

') Tu M prvikrat v tgodovitii ofnei^ah> ,Can>DtaBi' (Kantaiani). 

*) Patria Camium >c ravno to, kar Caracola ali pa Carncch patria 

*l Pbanas Je sc<laiul Plomla (FlanoDa) v [stri. Soscdoji del moija bo aekdaJ 
arali .naua FlasBUcos*. 

*) Namesto ,A«lt* bna ravenaskl geograf na Mkera dragam knija (IV> c. IQ J 
besedo (Dan-. 

*) Namesto .Rcvlogo* ima rečeni plsateU drugod <IV, c. SO in 31) Ratgeo 
la Ruginio. 

*j Adbessicin Je morebiti nekdanja postala ,Aneslca*, kije stala ndcako 
med Proaekom in Optino pri 24. mlljniku od Ogleja. Uogofe Je pa tudi, da se Je 
kraj prav la prav glasil ,A<1 ricesiimum* ter bil pri 20. miljaiku od Oglq}a. 



Ibid^ & 6 (p. 453. 454}: .A secuDdo latere eit lutiae Anii perI|liIora p. 4^13. 
pracJicti linuB inarit Adristici usque ad cxplctuni mctum loiius proriDciic p. m«. 
Histriae," 

Ibid., C. 17 (p 459): n'^*"* '" KgioDC VenetiaruiD lunt civiuin 
Vicentia, Paiarium, Alnnum, Coacordia. Trabiuna '), Opitergium,* 

Ibtd^ C. 18 (p. 4jQ. 460): Kitem deauper iudi civitaies Filaria*}, p. 4S9. 
Soaonia, Ccneda, ] Aqujlc($ia, Foroiulii.* p. 440, 

Ibid^ C. 19 (p. 460): llcin in regionc Hiatriac lunt civicatca TreiciU, 
Saptra, Urnagum, Neapoli«, Pareniia, Rtbingiuot, Pola." 

Ibid^ C. 30 (p. 460, 461): „Nominare iuque liioreu Italiae civitates 
volcna, tb inferioribui psrtibui inchoandum ctt, id est a civitate Arait, 
quac confiDium Libumiae Hisiri4cquc provincitinjm ot. tcd quia iam lupcriut 
dicus ingrcsii civiiaiea, nt membraiim casin unaquaquc provincia exponerem, 
nune easdem non incongrue reitcran* ordinatiui »plicabo: Artia, Niisadum, 
Pola, Ribingiuni, Neapolit. Umsgum, || Sapara quac ct Sibaria, Silviuio, p. 4<I. 
Piraoium, Capris, Treieiu, Foroiulii, Puciolis, Aquileia, Concordia, Alii- 
nuin . . .* 

Kar »e tiCc meat med Dragem in Ravenno, omenja Guidon c- 118. 
rasufl drugih Iudi nailednje (c. 115, 1 tfi, 117, p. 543, 544}: • . ■ . Ebona, p. M3. 
Agii, Corinthon, {| Argcrunion, Bigi, Otpella, Publiaca, Senia, Turre*, Ra< c. 116 
paria, Thanaticum, Laurcana, Albooa, Anta, Ncaacium, Pola, Remigium, 
Parentium, Neapolia, Huroagum, Sipparia, Sitbonii, Piranum. || Capria c. 117. 
Tergeste, Aleuiccion, Foroiulium, Puciolia, Aqulleia nobilit et olimincliu: 
baoc Atlila ueviuimus cepil et dinjit: Concordia, Akinum..." 

St. isa 

Okoli 670. 

Za oglejskim patriarhom Feliksom je sledil Ivan II., ki je vladal 
devet let- 

Chronicon pktr. Aquil. primum (Rubeii. Mott. eecL AquiL, App. 
p. 8): „Johannea patriarcha aedit annii IX. " 

Chroaicon patr. Aqiiil. altenim (Rubeia, I. c.p, 9): ^^obannci pa- 
triarcha sedit annia IX." 



Št. 184. 
Od 673 do 883. 

Gradefiki patriarh Agalon Je bil rojen v Kopru. Za patriarha 
M ga izvolili sufragaoi Nove Venecijc ia Istre. Vladal je deset let ter 
bil pokopan zraven svojega prednika. 



') Trabiura — Anon. Rav. ima TarbiKion. 
') FUarta. — Anon. Rav. inu Ftitrio. 



Johsnnls diaconi Chronicon Venetum (Monticolo. Crooicbe Veoe- j 
zitiie. I, 88); „ . , . hic lucceint Agalhon.' 

Ibid. (Monticolo, p. 89): ,Hoc quoquc tempore mortuo Agathonc 
pairiarcba, qui ecde*iim Gndcoiem rtserai annoi decem ■ 

Chronicon Venetum vutgo Altinate (MG. SS^ XIV. 17): .Agaton 
patrinrcha, qui fuil nacionc ConiioopolLs ') capui Y(lrie cititaiis, viiti to 
patriarchatu an, 10." 

DanduH Chronicon, VI, c. 10 (Muraiori, Script. rer. liaL, XII, tsi]: 
.Agatho painarcha Gradeniit factua »I inno Domeni DCLXXV.') Hic in 
Juttinopoli citiiaie Iscriae naiui, hii dicbua cicctus patriarcba c aufTragantb 
■uis oovae Vccctiac cc lairiae consccratus eM." 

Ibid. VI. C to, para tj (I. c. p. 11;): „Hic qi]oque Agaiho patriarcha 
postijuani Gradentem ledem anno \ lenuiiaet, vitDe auac finem felioter 
tct<'git, H iuxu (iiuni pracdeccaaorcm icpulturae tradilua eat* 

Št. 185. 

Okoli 678. 

Za. Veklahjem je Landari dobil furlansko Vojvodino, po leg« 
smrti pa Rodoald. 

Piuli diaconi Hlst. Langob., V, c 34 (MG. SS. rcr. LangoK. iji) 
„Posi hunc \Vechtari Landan aput Foroiult ducaium tenuit. Quo dtfuncto,^ 
ei Rodoald in ducato tucceiiit." 



Št. 186. 

680, dne 27 marca.*) Rim. 

Papci Agaton je sklical v Rim zoper monotetele cerkveni zbor, 
katerega se je udeležilo 125 Škofov. Sklepi lega zbora so bile nekake 
InStrukcije papeževim poslancem, ki so se napotili k takratnemu ob- 
čnemu cerkvenemu zboru v Carigrad. PapeŽ je izrodil svojim posluceia 
tudi dvc pismi do bizantinskega cesarja Konstantina lIV.)'}, podpisani 
od tistih Škofov, ki so priSli v Rim k zborovanju. Razen drugih so 
bili tudi podpisani: 

^Agatho episcopus sanctae eceUsiae AguiUjensii provlneta*'^ 
Istriae ('.i^iftiiiv i/,r/;r:o; i=fcx. t*;j i^iit; li.xKi,i'a% "AK//.r,;»; i^j/ui; "Irifb;). 

Cyriaeus episcopus sanctae ecclesiae Polensis Istriae (K>juni:; 

i{uf-:uu; x«i iv»;!c; iz"!;*. ■*,; i^ia; ijtK/.r.riai nzhifim izafjr.ia; 'Irrsvaj). 

') Prav la pn<r luatinopotia. 

*) Zastraa ilaliranja g1. RubetH, Mon. eccl. Aqiiil., coll. 303 in 309. 

') DotUDO iborovaq)e Je bila .in sancio pa»cha leriia dk*. (Gl. Eddiua tB| 
VlU s. \\'llfrldl, C. KI, ap. Gale, Hiaioriae Brit., Sat. Scriptore*, I, 80.) 

') Po sauil bitantinakesa ce^rja Koo^ttanta je rU4ai njegov aln Konstantin IVJ 
Pogoaat od «6S-6$3. 



t 




št. 1 8«, 187. 



ni 



Aurelianus episeopus sanctae tcdesiae Parentlnt provtnciae 
Fstriae (\v?f,>.;ii;; i>.r/_:T:s; i^j«::o; Tt,; *^; hxXr,d3{ lls^vm irap^^ 

Ursinus episeopus sanctae ecclesiae Cenetensis provinctae 
Istriae iOJ;::>;i i>.iy/TT;; t:r'iy.:=;; t*,; »vla; tKx>.i;itar Ktlisv imj/Ji; 'Irjfta;), 

Andreas episeopus sanctae eccUsiae Vejentanae*) provtneiae 
Jstriae f AS^is; Ižji^'-''-? WixJX!; Tijc ifis; ix*>.T,ri>^ Ki^aii-rr,; iv3px'^ 

Gaudentius episeopus sanctae ecclesiae Tergestinac provin- 
eiae Istriae (favJi-Tic; i/J/iTrs; Kiw.. :*,; iii>; ijf.v.Ar,si9; T;f;t(uv);; ixa;x'-^ 

Benenatus episeopus sanctae ecclesiae Opiter^lensis provtn- 
eiae istriae i,B:-..'i::; i>.»//":; i::-:;«. t<!; i-,--;«; iK/.Xr.r:i; 'O^mp-^ipi). 

Ursinianus episeopus sanctae eccUsiae Paduanae') proein- 
ciae Istriae (Ol-^rT-s; lAr/TJisj isi-n. w^ i;^ ix)t>.j;;i»; ri«oli{ij; tS3^/.'Ji{ 

Pauius episeopus sanctae ecclesiae Patavine *) provinciae 
Istriae (nartV.-,; i>«-/Kt6; r-TMCs; t^; i^taf fa-^V-nstai; 'A/.trfliK-j, t!:>fx''< 

[Manai, Cone coll^ XI, p. 185, }ii, 775. — }»ffi. Rcg. pont. 
Rom., cd. 1885, p. 138.1 

Št. 187. 
Okoli eeo. 

Za oglejskim palriArhom IvaDom II. je sledil Ivan III., ki je vladal 
deset let. 

Chron. patr. Aquil. primum (Rubeii, Mon. ecel. Aquil., App. p. 8): 
^Johinnei patriarcha sedic anaii X.' 

Chron. patr. A()uit. attenim (Rubcis, 1. c. p. 9): ... . eui (ic Johanai) 
■uccctJJI altsr Johannci, qui »edii annu X.' 

') .Ecdetia Vejentaoa* r istrski eparMJI d«ir nI nuna. Ce nt oziramo na 
■rUi tekM. bi monii trditi, da ta Aodrcj je bil c«llskl ftkof. Ker pa r Celju 
takrat ni bilo ikofov. Je morebiti kak drug Akof, llveC v rbdlkovini gradeiklb 
patriarhov, liacl U naslov. HolMeniutiiDia njim RuboisiMon. eoci AquiL, coU.SOA) 
nlsllta, da Je treba čiuti .VcRlentanae* v iatinaken in ,Bt-;Xuivr^' v griketn lekatu 
ts tako bi bil ta Andrej »kof na otoku Krku. 

') Rubels IL C.) pravi, da ni bilo takrat v Padovi nobcnesa Ursintana, ter 
nbll, da Je ueba (iuti .eccl^ae PettMnais*. Uogot« Je, da m Rubei« moli. Že v 
nepristnem aapiuiiku gradeike »Inode (dal. 3. nov. 9;9i ae omcnia padovanakl Škof 

Vintiit} (gi. tt. tU). 

*) Namesto .PaUvine*biM moralo Citati .AltlDenals', kar kate tudi gr4kl tekst. 

*) Ii titoraj navedenih citatov Je raividno. da s« ftkorije, katere ao bita 
tavtsoe od Kr^dcftkih patriarhov, priitte^-ali intrski eparhljl. GradeMti patrUrbl so 
nekaj £asa v [stri inMll najve£ svojih podlotnikov. tn tako so po Klavni pokrajini 
inMnovsil vm> cparh^o. 



št. 188. 

Morebiti od 683. do 717. 

Okoli leu 683. je bil Krisiofor postavljen za gradeikega patri- 
arba. Doma je bil v Pulju. Rad je podpiral reveie in stavil cerkve. Ko 
je 35 (?) let vladal, je umrl ter bil pokopan v cerkvi sv. Ivana evan- 
gelista na Gradežu. 

Cronica de singulis patriarchls nove Aqulie]e (Monticolo. Cro- 
nacbc Vcneiisne, I. ii): ^Crittoforui preiul tuscepit ecclesiam Gradentcm 
regendaro; <{ui in patriirchitu visit ann. numero XXXII et momius cil 
atque sepultai in udem bssiltct (sc. bcati Johannii ervangelitte).' 

Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I. c, t. S9]:' 
„Huic (k. Agathoni) succeuit CrUtoforus," 

Ibid. (L. C. p. gi): ^Anno incamationii Domini DCCXVI[. Cfistoform 
patriarcba «K hac lucc migravit." 

Chronicon Venetum vulgo Altinate (MG. SS.. XIV, 17): ,,Hoic 
(•C Agaioni) tuccMsit Chrisioforut, (jui fuit nacione Putic Vari)*) civitatc; 
Tixit in patriarchatu an. 35," 

Danduli Chronicon, VI, c. 1 i (Muratori, ScripL rcr. lul. XII. i3))? 
gCbfiitophorui pairiarcha GtatlcDiia intronizatus est anno Domini DCLXXX V.*) 
Hic naiione Polanus, vir in paupcres pius cl In fabricandia eccleaiia itu- 
dioaua hoc tempore patriarcha ractli* cit." 

Ibid. Vil, C. I, para 35 (1. c p. 130): ,,Chrittophonii patriarcha anno 
XXXII. suae sediš ta Grado nionuus csi et tepultus in cccletiasBRcii Joannis 
Evangclisuc 

Št 189. 

Okoli 690.*) 

Ko je nekdaj furlanski vojvoda Rodoald zapustil mesto Čedad, 
je priSel Ansfrit iz utrjenega gradu, Reunia') imenovanega, ter se brei 
kraljevega dovoljeoja polastil vojvodstva. Rodoald je nato beial v Istro, 
potem pa 6ez morje v Ravenno io odtod v Pavijo b kralja Kuniag- 



> stati 
*'arl9'^ 

(MoJH 
loralo^l 



*) tiru dvoma Je beseda .Variš' oapatna ter tsi namesto nie ntorato stati 
^strlac* aH pa lu^ drugega enakega. Nikakor pa ne kaie, da bi .PuHe Varls' 
poiaei))alo Bari v Apul^i. 

*i Daodutus pnvi, da je Kristnfor Icu 6S5. poistal patriarli. Rubda 
ecd. Aqui1., col 309 in 309)Jedokauil, daje U IdnicB previsoka ter da bi moralo 
stoti 683, D^akon Ivan prari v svoji Beneški kroniki, da Je Krlstofor IcU TIT. 
uau-l. Če su leioid t>s3. is 717. Tesnl<:i)i, ima Usti vir bo\) prav, ki trdi, daje 
Kristofor vladal 36 let, kakor pa dva druga, ki mu prlpteujcts le 32 let. 

*) To se Je sodilo ukrat, ko Je vladal laagobardsU kraU KunJngpert, tedaj 
med letom 679. in 700. 

't Da Je Reunia sedanja Ra^gna bliiu S. Daniela na Furianskem. Je bilo 
povedano. (Gl. )(. U5.) 




pertu. Ansfrit p« ni bit zadovoljeo samo s furlanskim vojvodstvom. 
hotel je v svojo oblast dobiti vse kruljesivo. Spuntal se je zoper svojega 
kralja; a v Verooi so ga prijeli, pripeljali pred Kuningperta, oslepili 
io poslali v preitaaostvo. Nato ie Rodoaldov btTil A d on kot namestnik 
vladal dez Furlansko eno leto in sedem mesecev. 

Pauli diacooi Hist Langob., VI, c. 3 (MG. SS. rer, Langob.. 165): 
aA( vero Rodoald. <]uc(n aput Forotuli praecDi«imu( ducatum tcnutta«, 
cum ab cadem ctviiate ab«aitet, Ansfrit de cauro Rcunia ducaluin eiu« 
absque regi* nutu pervuit. Quo comperto Rodoald in Histriam fugiit ac 
deindc navigio per KaTcnnani Ticinum atJ Cunincpenum regcm pcrventL 
Anifrii vero non conienlua ducaturo Foroiulanentium rcgcre. intuper contra 
Cualncpenuro rebellans, regnum eiua invaderc voluit. Sed conprchcntui 
in Verona, ad regcm dciluctus, evuUii oculi>, in exilium tru»iit »t. Poro* 
iulano auiem ducalui poiI hacc Ado. fracer Rodoaldi, lociierratorit nomine 
pcr annum et mcnics scplcni gubcrnavii,'' 



Št 190. 

fileil 695. In 698 iln^ 15 novembra 

Ko je (v Carigradu) vladal cesar Leoncij '), je priSla Iruma Slo- 
vencev od južne strani £ez Alpe na Bavarsko.*} Pridrla je do ko6e 
puijavnika Marina ter zahtevala od njega, da bi jej kazal pot Ker pa 
puS&avnik ni hotel tega storiti ter ni maral zapustiti svoje celice, zalo 
so se Slovenci močno razjezili. Napravili so ogenj ter prisilili svetega 
moža, da jim je moral donaiati drva. Nato so ga vrgli na grmado ter 
ga seigali. To se je zgodilo dnč 15. novembra.') 

V nekem pozoejficm viru čitamo, da so bili Slovenci takrat &e 
pogani, da 50 d» dolgo in £iroko opustošili bavarsko zemljo ter da so 
Marinu vzeli vse njegovo imetje, njega samega pa pretepli in nato vrgli 
v ogenj. 

Vita 6s. Marini ct Anoiani autbentica (ed. B. S«pp, p. 6): ^Tem- 
pore Lconcii imperatorii coniigit, quod gena ncfanditvima Wandaloru(n *) 

■) BiuDtinNki ccHar I.«oiici| }e vladal od leu 69&. do 698. V tem Um so ledij 
Slovenci pribnuneli na Bavantko. 

') Slovenci a»o prUli it Italije, kalcor u-dl prvi vir. Io tudi n« odiam pribetali, 
paApaao pridrli od Julne sirani. Kale ae, da so prlhrumdl u labadse Karantast)« 
ter to potem udarili po Zillcrskl In Acbcaaki doUnI, da ao prlAH na Mdai^a ba- 
varska Ua 

') OpisaaidoRodckMj« livifill na JulBcm Bavarakcm med Ionom in lsai;>em 
bUxu tam, l^er m reClca Uangfall cav^e proti vxbodu k IiiniL — Kakor titamo v 
lirotopisu, ao Slovci>d napravili oge^), ki^tl okoli snde nusoca novembra Je na 
Bavarskem te hladno. 

*i V obcb virih se Slovenci mv^o ,WaiidaU*. Znano )«, da radi v Ana. 
Alam. od a. 79s (MG. SS., I, 4B> la liru canamu)« StovaaaL 



L 



de Iialia fugientes et neicientes Tiant, e( renerunt pcr viam per ciulpinoi 
moitlei, ei illum Tiruni tancuim, cum errando per tnontet ib«nt, inreoc- 
runt, prccipientei ei, ut illia dax itincrii casct. lile vero rir »anciua voRiin 
Deo suo factum habuit. oc ab illa apccu titui recedcrci, non ilUa atjuitfit. 
lili Tcro nefandiMimi hoc audienici indigoaii suni valde ei furorc nitnis 
repleti fccerunl ignera succendi ipsum^uc Tirutn aanctuni ligna Tehefc et 
ipsum TiTucn cum ipaa cong«ric lignorum incendebant eunujtie in medio 
potneruni. Hac de re vitam linirit XVII k. decembri utn.* 
. 12. Legenda ga. Marini et Anniant (cd. K Sepp. p. i>, i)): glgiur ^^ 

crudeliMima gent 'NVandalorum eadem (empestate idolatriam *) coleo* riiu ^H 
paganorum de propria egredieni patria longe latcque plura deiiderabilia f 
loca vaKaterat io provintia Bawaria. Quani circu[nquaque pcrcuirena per- 
vcait eiiam ad ccliani uncti Marini, quein rcppcrii Dil faoatilcm iocunio- 
nem formidamera inicnie oSiciis auiiiere ■ervtmtnii divint. Uode ferocci 
hominei nimio conciuii furore lanctum virum studuerunt maxin>o pcnur- 
bore dolore. Omnia natnque eins tiieniiiia primitus despoliando violenicr 
ei abuulerunt n)oxque illom, ut Chrittum negaret, plurimii lonDcntis com- 
pellcre iiuduemnt. Diulinii Tcro illum vcrbchbus affligebant poiicaque eum 
tcvit ungulaium laceraiionibui eculeo suspentum uiquc sd auditaiem co- 
starum canttringebant. Sanctu* autem rir JDier untai poenas corde et ore 
Christuni conleuua hilari mcnte iliud pulmigraphi *) carroen Domino cs- 
Dcbat indefcMus: ^Dominut mibi adiutor non timebo, qiiid faciat mihi 
bomo* et reliqu8. Illoi ctiam, qui ic cruciabant, totii niaibut ad Dominum 
convertere desideravii, quibus verbum lalutis conitamer qua>i nil mali au- 
tlinena praedicaTit. Sed nullo modo duTum eorum cor ei inpenileoi po- 
luii Mluiifcria doctrinii craoHirc, qui ut apottolui*) ait „*ibi iheaaunuve- 
ruot iraoi in die irae". Quid plura. Supra modum ergo idem ho«te* ex 
patientia aancii viri truculcnliorea facii et plut quBni ilk beaiut corpore 
iorqucrelur cordibui auii cruciali noviisimam bane aenteutiam super ipsum 
p. la. fteri atalucruni, scilicct ul grandi igne cum comburerent | quein praefatia 
airocibui poenii supcrafc non valueruni. Tali quoque tormento nanvr 
■anctui carneni relinquere opiavit, qui cum lancto Laurentio et cum aliit 
•anclia per igoem necelenui coronatia palntam raart^rii aibi concedere Do- 
minum Mmpcr oravit. Concupivit enim poat obiium luum cum pialmista') 
Domino gaudcni concincre: „Pfobagti Domine cor meuni et vitiiaiti nocte; 
igne me examinai[i et non ut inveota in me iniquiiat.'' Succcnio utiquG 
a \Vandalia curaulo lignorum copioto inmiuus Aammi* vir Dei Marinut JlVII 
k. Oec ad ChrtBtum mlgravil tinc glorioio," 



') Prav a pnv .MololBlriam*. 
O P»- 117, 6. 
•) lakob, B. 3. 
•> Pa. 16, 3. 



št 19L 

Okoli 698. 

Laogobardskl kralj Kualagperl ') je ukani sklicati v Parijo 
oglejske razkotnike, kmeri niso hoicll verovali v sveio Trojico 
in tudi ne priznavali, da se sklepi pcicga cerkvenega zbora ') popol- 
noma slriojajo s sklepi četrtega.*) Kralj je namreč želel, da bi po vsem 
zapadu vladala le ena vera. V dvorani, kjer se je zborovalo, so pravo- 
vemiki nasproti krivovercem zagovarjali knjige, potrjene po sveiih 
o6e(ib, ter dokazovali, da so bili Pavol,') P.r,') Teodor,*) Iba ') in Te- 
odori!*) krivoverci. 

Ko so razkolniki izprevideii, da so premagani, so prosili kralja, 
da naj pravovemiki prisežejo, da so sklepi petega cerkvenega zbora 
veljavnejSi, kakor so to do sedaj mislili. Ako se to slon, hočejo se i 
njimi v veri zediniti. To se je tudi potem z(todilo v cerkvi, kjer so 
razkolniki nato s prisego potrdili svoje zedinjcnjč s katoliško cerkvijo. 
Pozneje so vsi skupaj prejeli sv. obhajilo. Od veselja se nobeden ni 
mogel zdržati solz. Nato je kralj Kuningpert ukazal, da naj vsaka stranka 
izbere svoje [»slance ter jih poSlje do svete stolice. 

Takratni papež Sergij I.*) je v navzočnosti svojih ftkofov z ve- 
seljem sprejel obe poslanstvi, namreč duhovnika Tomaža In v postavah 
zvedenima Teodoalda na eni strani ter oglejske zastopnike na drugi. 

Ko je sedel pred navzočimi, so mu izročili poslanci pismo (pa- 
vljskega) ikofa Damijana, v katerem je ta popisal to, kar seje zastran 
reČenega razkolniStva zgodilo. Papež Sergij je izjavil, da dobi kralj 
zarad svojega dela usmiljenje pri Bogu, ker tisti, ki je izpreobmil gre&- 
Bika, je tudi rezil svojo duio smrti. Potem je ukazal z ognjem uničili 
tiste spise, katere so sestavili prej našteti možje, da bi se i njimi 
razkolniki več ne pohujševali. 

Carmen de synodo Ticineoai '") (^MG. SS. rcr. Langob., p. igo, 191]: 



Vil 

„Foniis libacro receper« limile, 
nobiicuni limul Triniiateni creder« 



'1 LangobardKki kraU Kualngpen Je vladal od 688— *00. 

*) Peti oMnl C«rkvcnl ibor Je bil leta 53 ). v Carltiradu. 

O četrti obtal cerkveni tbor Jo bil letu 451. v Cbilcodaau. 

*) Pavtt. ctrtgratskl patriarb, - ') PIr, canttnjHki patriarh. — ^ Toodor b 
UopsucslUe. — ') Iba li Eilcsac- - *f Teodurit ii Cjfra. 

*i Pap«l SergJ L Je vladal od leu 687—701. 

■*) Ta peacm obaega 19 kiiic. Tu navdam le Utioe od 7. do IT.(IdcL). Is 
aafletttlh Črk pomneiaih kitic u »me sklepati, da Je peMm setavil Mkl .SteEMua 
■S-* (maglsien. — Fenem um kate, kako »e J« pod papefem SerKiJnii I. kooCal 
raskol x>rad treh pogtavt). Da k Je to igodilo, iraa poseboe (astuge laacobanlsld 



A<)uiligcn>ca diuedcntc« ij-nodum 
qutnia, qui loius concordsi cum quaru, 
unt [empnenies rei facti omnium. 

Vili. 
Fidei ui cMct in toia Hcsperi« 
coadunata, advocari praecepit 
Aquiligeniei urbi ubi reiedet, 
Ticino dicia ab amnc qiii confluct, 
proprium gcrcnt Papia Tocabolum. 

IX. 

Autam ingreaii ortodoxi pariier, 
ftd*ertui praboi coeperuDt contendere, 
libroa legento lancitot ■ pathbui, 
Pauli ei Pyrri dctcgentei hcrocm, 
Thcodori, Hibae iiaiulquc Theodoriti. 

X. 

Alt s« iam viao> cognotcentei, ilico 
peiunl a rege, ul iureni caiholici 
mcliut quintBin receperc irnoduni, 
el it prominuni contensuroi poitea 
■C iuraturot credendum receperc. 



Namqiie ovaniea ingretii eccleils, 
iurcmrandum aJtinnani concordiam 
adquc UDiii kahtatia vincoluro, 
oitias simul otTcrenies Dominuro, 
eucbariibam concordii pamcipant. 

XII. 
NuUui de tanto gaudlo potucrst 
ae tcmpcrarc a tletu et lacrimia, 
ealbolicique sive de tcismaticia, 
omnibut unta lupplevit conpuoctio, 
cernerent Chrittum ibi ac*i paiule. 



knii KuninKp«rt. Razkol larad treh po^bvl) Je tr«|al na Gr»de>u In po lairi, kjcr 
80 vladali bUtmiDski cesarji, le nekako do Icu 628, po ogl^ski leml)! pa, katerft 
Je bila pod obluljo b&^bardakkh kraljev, se je odstranil Se le okoli 698,, tedaj 
?0 ki pofBoJe. Langobardskim vladarjem Je bilo vfe£, da so njih podlotaiki po 
BeDetluo sojUl aovnftvo do rlinskili papeiev in biiantioskita oeuijev, Id mo ao 
podplnlt lukolalki^ da so la^e ostali trdovratni. 




Xllt, 
Uireque p>n! rex pius elegere 
Cunincperci iubet legsloi, diregere 
sedem sd sanciaro, ubi Cbritto prcsole 
dau potctiat neccere et solvcrc 
Petro piicanti caeti drchecUrio. 

XIV. 

Ubi resedens papa piui Sergiu), 
luos qui iiusii adesie epUcopot, 
gauden* recepit Thomam Chridi minittrum. 
Theodoaldo ■imiil Icgum periiiuimuai; 
adenuii quoquc At^uiligcoMS pariler, 

XV. 

Sedenli papc ante ora oinniura 
»cedula datur contiaena preeterita, 
(]uae acta erani praedicto de icitmate; 
qatin vir exc«llens Oamniianiu pontifex 
pio direxit dicuta cffaraine. 

XVI. 
Scfgiut papa regi eit pollidtua 
aua a Deo adecnpia facinor«; 
illud propbelac'), ubi inquid, recolet: 
„Qui peccatore ab errore convertet, 
lua a morle liberavil anitna." 

XVII. 

Merilo iuite paator apoitolicti* 
digni quod crani sectae pravae codicea, 
quoi antefaii conscripserunt auciorea, 
ioiiit conbuh, ultra ne pulluerent 
pravorum mcDiea. qui erani de scismatc* 



Št 192. 
Okoli 698. 

^Vsled prizadevaoja rimskega papdU S«rgi}a I. sta se v tistem 

)glejski nadškof in pa njegova cerkev, katera dolgo 

EpisL raoobi, V, ». 




J 



238 St 192, 193 

nista hotela priznati sklepov petega cerkvenega zbora, zediaila z nmsko 
cerkvijo. Razsvetljena po papeževem poduku ') sta se odpovedala zmoti 
ter se mirno poprijeta resnice.*) 

Liber pontiBcalis, LXXXVI (Sergius L), § 1 5 (MG. Gest pooL Rotn^ 
I, 315): aHuius temporibus Aquilegieniis eccletiae archiepiscopiu ets^no- 
dat, qui sub eo est. qui lanctum qutntuni URiversalem coacilium utpote 
eiranlea suacipere diffidebani, eiuidem beatiasimi papae ipiritalibua mooitii 
atque docthnii instnicti conversi tunt cundemque venerabilem coaciUuin 
aatiafacti lusceperunt. Ec qui pritia sub erroris vitio lenebantur, doctrina 
spostolicae aedis illuminati, cuin pace coasonaates Tcritati ad propria re- 
laxati sunt." 

Bedae Chronica ad a. 572 (!) (MG. Aucc ant. tom. Xni, 317): 
„Syaodus Aquileie fscta*) ob imperitiara fidei quintum universale concilium 
■uscipere dilfidit, doneč salutaribus beaii papae Sergii mooitis instructa et 
ipta huic cum ccteps Cbristi ecclesiis adnuere consentit.* 

Pauti diaconi Hist. Langob., VI, c 14 (MG. SS. rer. Langob., 168); 
,Hoc tempore sinodus Aqui]eiae facta ob imperitiam fidei quiatuni unU 
Tenalem condliutn suscipere dilfidii, doneč salutaribus beati papae Sergii 
monitia instructa et ipsa huic cum ceteria Chriati ecclesiis annuere con- 
sentit,' 

Danduli Chronicon, lib. VII, c. 1, para 1 (Muratori, ScripL rer. Ital., 
XII, 127): „Hoc tempore svnudus Aqiiilegiae facta V. universalem svnodum 
a Justiniano imperatore et a Vtgilio papa Constantinopoli celebratam aus- 
cipere ditTidit; sed a Sergio papa dum lalubriter redarguitur, ad concordiam 
rcTOcatur." 

Št 193. 

Okoli 700.') 

Nekako v tem času je 13 let vladal oglejski patriarh Peter. 
Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeia, Mon. eccl. Aquil., App. 8) 
„Petrus patriarcha sedi' annis XIII.* 



') Iz tega pa še ne s1:dj, da Je bil takratni oglejski nadškof osebno v Rimu. 

*) Cfr. št. 191. 

') Beda. ki Je to notico zt^jel iz Lib. pontif., ni dobro razumel svojega viis. 
Če fitamo v I.ib. pontif. be.>)ede ,synodus, qul sub eo esit', ne smemo misliti na 
kako ogl^sko sinodo, paC pa na cerkev, ki Je bila pod vodstvom ogl^skega 
nadškof«. To kate ie sedanjik ,est', ki se nabč^a v tem stavku. Poznejši pisateUi. 
ki so iz Bcdovega spisa zajemali, so vsi govorili o neki ogl^ski sinodi, ki se Je 
•sklicala za papeia Sergija. Prava zgodovina popolnoma molCi o ogl^ski sinodi; 
pa£ pa nam Je znana sinoda, katera Je bila v tistem £asu v PaviJi. 

*) Pavel dUakon omenja smrt tega patriarha (VI, c. 33) med drugimi dogodbamit 
katere so se vršile med letom 705. in tis. 



Chronicon patr. Aquil, alterum (Rubeis, t. c. p. 9): ^Petrus patri- 

•rcba Mtiil anni* X1U Huiui (empor« unircfitlii avnodui apud 

Aquilegiain cclebraiur." ') 

Dandult Chronicon. lib. VII, c. 1. pan S (Muraion, Scfipt. rer. lul^ 
XII, i>8): E^dem lerupore Petrui Aquilejenieoa gubcrnabai eccIesUm.'^ 

Št. 194. 

Umiiljeno.*) 

Okoli 700') 

V scki poznejši legendi £iUino, da je sr. Rupcrt prebodil alpske 
pokrajine ter prišel do karantaoskcga kralja (!). Na tega pripro&njo 
je izpreobmil njegove podložnlke in jih krstil. Ko je prekoračil 
Visoke Ture, je oznanjeval božjo besedo Slo vencem ter dosegel med 
njimi mnogo uspehov. \ato je med njimi postavil več cerkva in usta- 
novil mnogo samostanov. Ko je pustil med Slovenci svoje verne udence, 
duhovnike in klerike, da bi iuvali kr&iUnsko vero, se je povrnil na 
bavarsko zemljo 

Vita a. Ruperti Satlsburg. ep. Rosw«ydiaaa. (Acta Sanaorum 
Boli., toni. III. Martii, p. 705): „Pertrai»icns vero omnem Alptarum rc- 
gionem ad Carcnunorum regcm pcrvenit. cujui rogatu regntim illiid con- 
vcflcni Chrisii baptismatc purgavit, iransccD>oquc raonlc altiMtmo niont 
Durus appellato. praedicatii Wandalii plurin]uii)quc frucium ex eii Do- 
mino largiente cont«cuiu* cii, ■edificavitque tbi ecclcsist multas, Biqiie 
plurima monaateha fundavit. Dcmucn ditniui« ibi digcipulit religioiii, prea- 
biurii ct dericis ad Chrisiianac religionia custodiam rerersus cst in (crram 
Batavorum." 

Št 196. 
OkiB 705.*) 

Pt> smrti furlanskega namestnika Adona je vojvodsivo dobil Fer- 
dulf, ki je pri^l iz L'gurije. Bil je nestanoviten in ošaben Človek. 

') Prava tgodovina te alnods v Ogl^u ne osienja. Cfr. &L 1«. 

*) Na podlagi spisa ,Viu s. Kuperii Sali&b. ep. prlnogenla*, ki Je bil najbrie 
leta 873. aeslavUea, so ratni molje v po»sj6ib ^loleOlb Iiiktoli ve£ livotopiHov o 
sir. Ruperlu, U so tu la un mnogo obšim^Ai, a ne povsod lanesljivi. Ni teU:o 
dokaiati, dasotgor^ navedeni stavki iu:re>ai£ol. Kakor se vhli, Je piHalelj to, kar 
aa Je igodllo pod aloveiuikiai vojvodom Hotimirom in solnograAktia Uofooi Vir- 
gHUein, pripisoval le sv. Kupertu. 

*) Sveti Kupert je priiel lela 696. ii VVornm na Bavarsko in sicer n^pr^ v 
Heiao, Nato ae J« napotil ob Donavi navtdol v I.auriacum, priiem se naMtil ob 
Waller!ikeiDjexeru. NaudnjeJepriScI vSolnograd, kjer Je postavit svojo ^ofovsko 
atolico ter tudi (u dal napraviti moiki in Iciuiki NamtMitan. Je U umrl leia 7ls. ali 
pa le prej. ni tnann. 

') Z (uirom na drujte dogodke, med kaicrc Je Pavel dijakoa uvntil popis 
teh bojev, smemo sklepali, da se Je vse to, kar tu čitatao, vr^lo okoli leta 705 



Hotel je premagati Slovence, a napravil je veliko Škodo seln io Fdt- 
lanom. Podkupil j« nekatere Slovence, da bi vsied njegovega poziva 
poslali svojo vojsko na Furlansko. '] To se je tudi zgodilo. Slovenske 
roparske Čete so pridrl« v neki furlanski okraj, napadle pastirje in 
črede ter napravile mnogo plena. Župan ali po langobardskcm jeziku 
.sculdahis" ') doličncga okraja, plemenit, hraber in čvrst moŽ, je Šel 
n loparji, a jih ni mogel dohiteti. Ko se je povrnil, ga je sre^l voj- 
voda Ferdulf ter ga vprašal, kaj se je zgodilo z roparji. Argait, tako 
je bilo namreč županu ime, je odgovoril, da so ufili. Sedaj nie Ferdulf 
zaniČljivo: „Kdaj bi ti mogel izvršiti kaj hrabrega, ker prihaja tvoje 
ime Argait iz arga." *) Argait kot hraber mož odvrne jezno nato : .Dal 
Bog, da ne bi umrla prej, dokler se ne izkaie, kateri izmed naju je 
večji arga!" 

Ne dolgo potem so Slovenci, katere je Ferduir z denarjem izvabil 
na Furlansko, prifili z veliko močjo ter se utxborili na vrhu neke gore, 
kamor se je moglo zarad strmine le tczko priti. Vojvoda Ferdulf je 
s svojo vojsko dospel do gorskega podnožja ter iskal kake primerne 
poti, da bi mogel napasti Slovence. Sedaj pravi Argait Ferdulfu: 
^Spomni se, vojvoda, da si me imenoval bojazljivega in nesposobnega 
človeka ali po domače .arga' 1 Sedaj pa saj pride božja jeza nad 
tist^a izmed naju, kateri bi pozneje prišel do Slovencev 1" Ko lo Izpre- 
govori, obrne svojega konja proti gorski strmini ter začne jezditi proti 
slovenskemu taboru. Kcrdulfu se je zdelo sramotno, ako ne bi tudi 
na tuj težavni poti napadel Slovencev. Zato je jezdil za Argailom po' 
oepripravnih in ncpristopnih tlcb Ko to opazi ostala vojska, si misli, 
da bi bilo nečastno, ako ne bi sledila svojemu vojvodu, in zato se tudi 
napoti za njima. Ko vidijo Slovenci, da se jim sovražniki po slnntnl 
približujejo, se hrabro postavijo v bran ter se bojujejo bolj s kamenjem 
in sekirami kakor z orožjem. Vrgli so jih s konj ter skoraj vse pobili. 
Tako so zmagali in sicer ne vsIed svoje moči, temuč le slučajno. V 
tej bitki je bilo vse furlansko plemstvo uničeno; tu je padel vojvoda 
Ferdulf, in umrl je tudi Argait, ki je izvabil vojvoda na boj. Hrabri 
molje, ki so tu padli vsicd prepira in nepremišljenosti, bi bili pokon- 
Cali več tisoč sovražnikov, ako bi se bilo složno in pametno postopalo. 



I 



*) Ta irditer Pavla dijakona Je Jako nevei;JetD*. Slovcnd niso bili tako ae- 
umai, <U bi bjll r .svojo .Akodo priili na FurUndto takrat, kadar U lo bJlo rfoC 
furUiukemu vojvodu FcrJuiru. 

*) Sculdabis, tudi iKuldacHiu.i, scultais ild. Je Rermanska beseda. V sc- 
diq)i BcntAdiii nabataioo la doti£ni pojem ixrua Scbult heias h) Se bula«. 
Soildahis (Scbullbciss) Je bU liatl, Iti Je oalajtal globe (.Scbold*) ter Jih poten li- 
terjeval (beifieti = akauti). 

') Arga le o^Obrte grUa beseda, 'kp-j^ ^ br« dela, len, nalkarea. Po Ungo- 
btrdskih pofiuobjc morsl il&il, kdor Jc komu rekel ^ga*, plafatl 12 soUdov 
globe. Ur. cdicL KoUurl,c. 3U (UG. Lc^g., IV, g$;. 



Le en Langobard, kateremu je bilo ime Munichis, in ki je pozneje 
postal o^ furlanskemu vojvodu Petru in ceoedskemu vojvodu Urzu, 
je izvriil hrabro in moško delo. Ko je padel s konja in mu je ie neki 
Slovenec, ki se je vrgel nanj, zvezal roki, je vendar z zvezanima 
rokama izvil nasprotniku sulico iz desnice ter ga prcbodel. Nato se 
je 2valil zvezan po strmini navzdol ter uiel. '} 

Pauli diaconi Hist. Langob., VI, c 14. (MG. SS, rcr. Lsngob^ 173, p. 172. 
173): .Mortuo quoque apui Foroiuli Adone, quem dixcramui locUervato- 
rem fuiiM, Fcrdulfui ducatum suscepit, qui de partibus Liguhie ntitil, 
hotno lubficui ei eUtu*. Qui dum Tictoriae Inudeni de Sdavit haberc cupiit« 
roagna »bi ei Foroiulanis deirimenta invcut His praemta qu<butdaiD Sctana 
dedii, ui eierciluni SclsTOTum in c&dctn provindaro lua adhonauoDe inmit- 
tcrent. Quod ita quoque elfectum eat. Cauia auiem roagnae m ead-m Fo- 
roiulana provincia perditionis ina futl. Inruerunt lairunculi Sclavorum tuper 
grcget ct pastnrea ovium, quac to eorum vicinia paaccbaotur, et de eu 
praedas abigerunt. Subsecuiui est bos rcctor loči illiua, qucm ^sculdahti" 
lingua propria dicunt, vir nobilii animoque et viribu* poleni; led umen 
eotdem lalrunculoa n adRequi non poluit. Cui exinde rcvertenii dus Ferdulfua p. 173. 
obriatn faciua cit. Quem dum inierroftarct, quid de ilUs latrunculit factum 
euei, Argait et — sic euim nomeci habebat — , eoadem fugisse, reipondil. 
Tunc ci Ferdulfu> indtgnans ita loculut ect: „Quando tu Bl)quid fortiter 
(acerc poterea, qui Argait ab arga nom«Q deductum habet?" Cui iUe ma- 
xiina slitnulaius ira, ui erac vir fortit. ita reapondit: „Sie vellil Deus, ui 
non aniea ego et tu, dux Ferdulfe, exeamus de hac vila, quam cognoicant 
•lii, quii tx nobia magis cst arga." Haec cum aibi invicem rulgana verba 
locuii fuiueni, contigit non poii mulloi diei, ut caerciiui Sclavorum, pro 
quonin) adventu dux Fcrdulfus ptacmia dcdcral, cum magnis viribus ad- 
veniarel. Qui cum castra in summo montii veriice posuissen^ et peoe ex 
omni parte ditricile uiet ad eos occedere, Fcrdulfui dux cum eicrcilu au- 
penrcnicni, cocpit eundem montem circuire, ut pcr loca planiora tuper eoi 
poiiit inructe. Tunc Argait, de quo pracmiaimu*, ita Ferdulfo dixit: „Mc- 
mento, dux Ferdulf, quod me ease inerlem et inulilera dixeria et vulgari 
verbo arga Tocaveris. Nune autem ira Oei veniat luper dlum, qui poiterior 
« nobia ad hos Sclavoi accciserit," Et haec diceo*, veno equo, per atpc- 
ritatem montis. undc grsTJa erat ascensus, ad caitra comendere coepit Scla- 
vorum, Ferdulfua vero opprobrium ducena, si non ipae per eadem diSicilia 
loca luper Sdavoa inruerii, cum per aipera quBeque et difficilia in*iaque 
loca sccutus e*L Qucm >uu» eierdtua, turpe duccnt ducem non aequt, 
sabBequi ct ipt« coepit. Videntea itaque Sdavi, cos pcr dovcXB loca auper 



') če Pavel dljakon tu trd), da Je limed vse furlanake \ajskt oalal en aam 
moi pri JtivI)cDju, Je to nvoo tako nulo verjctoo, kakor to, ako na adtam drugam 
mestu pravi (jfi, 5t 199\ da Jo v ndd bilki s SJovencI padal ea sam Langobard. 
' — Na kateri gort h }e tu omei\)eal boj vr&ll, nI »aBo. 



L 



21 



242 



St 193, IW, 197. 



K Tcnire, praeparaTcrunt fc viriliter, et magit Upidibut ac sccuribua qu«a> 
trmia contra cob pugnaaica. pene omnes deiectot equit perimcruoi. S<c<iu« 
vicioriarn non Tiribus, led catu adepii laaU Ibi ommi nobiltui periii Fo- 
roiulanorum; ibi Fcrduifua dos cecidit; ibi ct ille qui «ufn prorocarerat 
ex(inctui csL Taniique ibi viri fonci per contentionii malum ct inpron- 
dcDtiam Jebellali sunt, <)uanti poiscni per unam concordiaro et salubrt 
consilium mulu milia iiernere aemulorum. Ibi tacnen unus e Langobardia 
nonine Munichii, qui pater poit Petri Foroiulani et Uni Cencientii ducutn 
cxttiit, »olus fortiier et viriliier fecit. Ii cuni de cquo eiectui eascl, cl eum 
unui e Sdavis lubiio iovadens ciui maoua fune conligsssct. tpse mambui 
ligatit ltnc<am ab eiutdero Sclavi destera estraheni, eum cum ipaa percuaaii, 
ei ligatui per a>pen >e loca dcicieoa evaait." 

Št 196. 
Okoli 706. 

Po smrti furlanskega vojvoda Fcrdulfa je Korvul postal njegov 
naslednik, vendar ne za dolgo časa. Ker je razžalil svojca kralja, so 
ga oslepili ter mu vzeli njegovo dostojanstvo. 

PauU diaconi Hist. l^angob., VI, c. aj (MG. SS. rer. Langob., 173); 
„Monuo itaquc Ferdulfo duce hoc modo,*) ta eiut loco ordinaiua cM Cor- 
volus. Qui pauco lerapore ducaium lenciu, dum rcgcm oifenditset, cvultii 
oculit Hedecorose viM." 



Št 197. 

Okoli 707. 

Za Korvulom je P e m o n postal furlanski vojvoda. Bil je razumen 
mož terjc mnogo koristil svoji deželi. Njegov o6s Biton Je zarad neke 
vstaje priSel iz Betluna na Furlansko ter tu potem v miru iivci. Pcmon 
se je oženil z neko Ratpergo, ki je bila sicer kmeti§kega (grdega) lica, 
a plemenitega znanja. Rodita mu je tri sine, ki so se zvali Ratcbis, 
Ratcbait in Ahislulf. Pcmon je tudi skrbel za sinove tistih furlanskih 
plemeniiašev, kateri so pod vojvodom Ferdulfom padli v boju s S I o- 
venci.*) 

Pauli diaconi Hist. Langob., VI, c. 36 (MG. SS. rer. Langob^ >74): 
^Deincepi vero Pemmo ducaium promcruit, qui fuit bomo ingenioiui et 
uiitii pauiac. Hic patre geoiiui Billone, qui de Belluno fuerat, led propter 
aediiionem, quam illuc fecerat, io Forumiuli poit venient, ibi pacifice viiil. 
Hic Pcmmo habuit coniugem Raipcrgam nominc; quae cum euel facis 
rusticana, uepe maritum deprccala, ui s< dimiata aliam uxorem duccrel. 
<)uain taati dueta coniugem eiie decereL Sed ipie, ut erat vir aapieni, plua 

~)'ch. fit. IM. 
•} Cfr. dt 195. 



eiui morei et humiliuiem TerMuiKlanique pudicitiam qiuro corporit pul- 
chritudinem tibi conplicere, diccbsi. D« hnc if;iiur coniuge trei Pcmmo 
filiot, hoc eit Raichii et Hatchail ct Ahiitulfum, Tirot ureauos, genuiL 
Quorum osiirius huraililatcm roairis ad ftloham erexi(. Qui dux, congregatii 
orontum nobilium qui in t>ello de quo diximut obicrani filiii, aic eof cum 
suis natia parit«r nucrivit, acti et ipii ab eo gcoiii futucat." 

Št 198. 

Najbri« od 717. do 724. <) 

Gr3d[;iki patriarh Do na t, naslednik Kristoforov, je bil donu 
iz PiBcenze. Po sedemletnem vladanju je umrl ler bil pokopan na Gra- 
deiu v cerkvi sv. Evfcmije. 

Cronica de singutis patnarcbis nove Aquileie (Moniicolo, Cro- 
nachc Vcnczianc, I, ii, ta): ,Huic (ic Cristoforo) lucccsiii Dooatua an- 

tiitea moriuo rero Doaato patriarclta, qui ann. nuntero VII rexit 

ponlificatutn, sepultnt »t in bsiilica tančic F.ufcmic." 

Johannis diaconi Chronicon Venetum (Moniicolo, I. c. 1, 93): aHuie 
(te. Criitoforo) succeiiit Donatut." 

Ibid. (I. C. p. 94): .Circa hec tempora Donatus patriarcha ex hac luce 
migravit, qiii ecclesJana Gradtnjcm rcxit annt« VII,' 

Chronicon Venetum vulgo AlUnate (MG. SS., XIV, 17): ,,Donatu> 
patriarcha, qut fuii nacionc Plucntiuni, rcxit eccicaiam an, 7." 

Danduli Chronicon, VII. c. r, pan a6 (Muratori, Script.rer.Ital., 
XII, i}o): „Donaiui patriarcha, natione Placcntinut, aedii annia Vil mo. 
ricn8que in Grado in cccleaia a.Eupheini«e lepullut eil." 



Št 199. 

Okoli 720. 

Za Časa, ko je bil Peroon furlanski vojvoda, je napadlo veliko 
itevilo Slovencev kraj, kateremu so rekli Lauriana.*) Ko jo Pemoo to 
zvedel, je šel nad nje s tistimi plemenitimi sinovi, katere je vzrejeval 
skupno s svojimi otroki tn ki so takrat že postali mladeniči.*) Ko je 

^ ZaaHran datiran)a Jo treba vedeti, da Je bU patrlarli Donat dat 1. marca 
leta 72S. le mrtev, kar Je rairldno U fitev. 203. Ker Je sedem let vladal. Je trajalo 
■uegoro goapoatvo najbrie od leta 717. pa da leta 724. 

*) Ta I^uriana fe sedanja vas Lavariano med Vidmom in Palmanuo^-o na 
Pnrtamlcem. Nikakor pa ne smemo misliti na Lovrano v I»tri, ker ta pokrajina J« 
bila takrat r^iea tiniega deta, ki Je bil brci dvoma v slovanskih rokah, v biumtiaiiki 
oblasti, ne pa r lan^tobardski. 

*) Ul. £t. 19;. — Z oitrom na to, da k> Slovenci okoli teta 70K. pobili furlon- 
tlof^ vojvoda FcrduUa, bi smoli mlsUti, da se Je Pemoo okoli leU 720. volskoval 
s nalbnl predniki 



L 



Pemon v tretje napadel Slovence, jih je popolnoma premagal Izaed 
Langobardov jo padci v tem boju samo jako priletni Siguald, kateri }e 
že v prejšnji vojski pod Ferdulfom izgubil dva sina. Zarad tega se je 
y treh bojih maj^val oad Slovenct. — Pemon je sicer takrat pobil 
mnogo sovražnikov, a ker se je bal, da ne bi izgubil ie katerega izmed 
STOJih ljudi, je kar na bojišču sklenil mir s Slovenci. Od tistih i*sof 
so se ti čedalje bolj začeli bali furlanska« orol>a. ') 

Pauli diacont Hlst Langob., VI. c. 45 (MG. SS rcr. Langob^ 180): 
.Quo, ui distmui,') in tempore Penimo Foroiulaois pracerat Langobardi*. , 
Ii cura iara nobilium, quos cum suii natis nutnerat, lilio> eoi lam adj 
iuTcnilem perduxisMt aeiatcfn, repente ei nuntius venit, inmcnum Sclavo-J 
rum mutticudinem in locum qui Lauriana dicilur Bdrcntauc. Cum quibua 
ilk tuTcnibus super eo&dena ScUvoi icrcio inrucns, migns cos clide pro- 
ftrarii; nec ampliui ibi ali<]uii a pane Langobardorum eccidil quacn Si«u- 
aldus, qui erat ism ■eiale gr«nd«evu>. Iiie namque in luperiori pugna, quBC 
•ub Ferdulfo facta cti, duoi Blioi amiicrat. Qui cum priraa et lecunda 
Ticc iuxta Toluntaum tuani se de Sclavis uitui euet, tercia vicc, prohibcnte 
duce <t alii* Langobardis, non potuit inhiberi, scd ita eia reipondtt : .lam 
satis*, inquit, ^mcorum iiliorum mortem vindicavi, ei tam, ti advenerit, 
laetui (uscipiam mortem." Faciumquc »t, ei ipie solus in eadcm pugna 
perenptu* e«t. Pemmo vero cum mulioa inimicorum prostraviuet, mctucns 
ne aliqu<m luorum arapliut in bello pefderei, cum eitdem Sclavis in eodem 
loco pacis concordiam iniit; aique ex illo iara tempore migis ac nagis 
cocperuoi Sclavi Foroiulanonim arma formidarc.* 

') Kate se, da Pavlovo pripovedovai^je ne odgovsija popolnoma resnici, 
čeprav Je bilo Slovencev sUno veliko (,iiiinenitain oiultitudinem*), ntso Laagobardora 
naredili dnige Skodc, kakor to, da so pobili enega »netca surlkavcfca vojaka. 
Kdo oaj (O verjame f Pavel dijakoo pravi, da so Slovenci v icj bilki ligubUl mnogo 
svoiitt iludi) ter bili premaRani, a vendar so osUli na boJiS<£u. Tudi lo te neveOetso. 
Ako Je kak poveljnik izgubil mnogo vojakov ter bil premagan, Je gotovo prialljan, 
da pr^ ko mogoCe lapustl boJiiMc. ~ Pavel dljakon omciOa, da se K vojvoda 
Penon bal, da ne bi iigubU Ac kakega vojaka tn tato )e kar na bojiiCu sklenil 
mir s Hovrainlki, Tako ne govori pravi poveljnik. Ce bi )h1 Pemon res pri Lava- 
rianu premagal Slovence, ne bi bil f n|imi aklepal miru, pa£ pa tri fili bil aapodU ■ 
Airbuuke lem^e. Kak strah naj bi Imeli Slovenci pred Kurlani, ako vU^ da ic lOih 
vojvoda hitro pripravljen aUealti mir, ko mu vendar aovralnik ie ni naredil 
nobene druge jUtode, kakor to, da mu Je pobil enega Kimega mola! Ii vaega f>ripo- 
vedovanja bi m smelo iiklepatl, da ho takrat Slovenci pranagab Forlaae, tesar pa 
Pavel diJakoD ni hotel povedati. 

Kat« se, da je Pemon v tistem £asu res »klcnil mir s Slovenci, ker v na- 
slcdiuib letih se nam ac poroda o nobenem slovenskem napadu na Kurluisko. Da 
Ja odsloj dalj Časa med Pcmonom in Slovenci vladal mir, >e raividao ti neke 
noUce Pavla dijakona, v kateri prlpovcdi^e, da Je Pemon hotel s svojiati pri&taSl 
tb«tail v dclelo Slovencev, ko ac Je amcril lan^obardultema kralju liulpraadu 
(gl. 4icv. 3i3X Ako se PcnoB bo bi bil lipoprijamll s Slovaad, ne U trii mogel 
mi.sliti na 10, da bi med i\jlmi aaAel vamo cave^e. 

•) ar. Paul. dioc, VI, C. 26. 



■ 




št 200. 
Okon 723. ') 

Po smrti oglejskega patriarha Pelra je S«ren prevzel voj- 
vodstvo oglejske cerkve. Bit je dober, poboien in priprost mol ler je 
rad služil Kristusu. 

Pauli diaconi Hist. Langob., VI, e. 33 (MG. SS. rcr. Ltngob., 175): 
,Mor(uo (lenique bit dtcbu* patriarcba Petro, Kgimen Aquileiefui3 ecduiae 
tiKcepil Serenua. qui fait vir liraplictiaic praedilui et ad Cbriiti KrvitiuRi 
pronus " 

Chronicon patr. Aquj|. primum (Rubeii, Mod. cccI. Aquil. App. 8): 
^Sercnus patriarcha »edit annum I." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeia, I. c. p. 9): „Moriiio Petro 
pairiarcha succeuit Serenui, vir boiius et piui, ac ooani ■iroplictlalc prae- 

Idilui, ct ad Cbriiti MrritiB pronii*. qi,ii ledit anno uao." 
I Št 20L 

I 723, dne I. tlecembra. 
Papež Gregor i II > pi^e furlanskemu Škofu Serenu [„ad Serenum 
ForoiuHensem episcopum"] ter ga spominja, da mu je poslal psiij, 
ker je zaoj prosil (tangobardski) kralj,') posebno pa zato, ker je tvo- 
del, da sta se on (Seren) in pa njegova cerkev oklenila prave vere. 
Prepovedal mu je dotikati se tujih pravic ali pa se predrzno lastiti 
jnrisdikcije kateregakoli; pa$ pa naj bo zadovoljen s tem, kar ima. 
Papež pije, da je zvedet, da si ho£c (Seren) sedaj prisvojiti pravice 
gnideSkega patriarha ter mu vzeti vse, kar ima. [„Nunc vero, ut 
eognovimus, Gradensis presuHs niteris frevadere iura: atque ex 
his, guae possedit nune usgue, usurpare*.] Papež pravi, da mu pre- 
poveduje prestopiti njcgo%-o mejo (mejo gradeškega patriarha), pač pa 
naj ostane na zemlji langobardskega naroda [„/» finibus gentis Lon- 
^obardorum*], da se ne izkaže nevrednega, da je dobil palij. Ako bi 
ne bolel ubogati, bi zaslužil kazen. 

Datum manjka. Le „Cronica de sing. patr. nove Aquiteie*' ima: 

^Data kaJendls decembribus, in dictlone VI!^ — ^Tanto munere.' 

[Cronica de (ing, pacr. nove Aquileie, (Monlicolo, Cronaebe 

'^enezianc. I, la). — Johaonis diaconi Chronicon Vcnctum, (_Monii. 

colo, I, C. t, 90). — Danduli Chronicon, Vit, ca, par* 15, (Muralori, 



') Patriarh Seren Je vladal okolt leu 723., kar Je nividno is pisma, katero 
's^u i« papet Gregor ti. dnu 1 decembra re'enega leta odposlal. (GI. M- 201.) Mogofe 
e, da Je bil dalj ia-gi predstojnik nvoji cerkvi, no pa samo eno leto. 

') Ta kralj Je bil Ijutprand, kateri Je leta 713. nastopil vlado. (Rubala, 
<=0l. 312.) 



Script. TtT. lul., Xil, 131). — Rubei*. Mon. cccl. Aquil, 313. — Ugbtili, 
lutit s«cr«, V, (eA 1653) p. 1175; (ed. 1717) p. 1087. — Miaai. Coot 
coll^XII, 147. — Cappctle[[i, Le cblescd' lulia, VIII, 73. — Kandler, 
Cod. dipl. Isir. ad«, 715 — Tro va,Cod. dipl. Longob., III, 441. — Migne, 
Palro) LXXXIX, 5)6. — Jaff«, R«g. poni. Rom., (ed. 1885) aji, It. si6«; 
(ed. 1851) it. 1659 (reg.). — MG., Epiii.. 111,699,*». 8.] 

Primerjaj tudi: 

Cronlca de singuMs patriarchis nove Aquneie (Moniicolo. Cro- 

niche Venciiane. I. itr. 1 1 in 12): „ cuiui tempofc {te. Oonati 

patriarchac) Longobardi pcr foriiaoi Screno Foroiulcnaia ccckiie archiepi- 
■copo a sumna sede palletim deiuleruni spoitolica primitus, cui bcaiittimui 
papa Gregoriut epiatolam diresit, interdicentcoi inter četen ne umqiiaai 
alicna iura invsderei aut lemeritatis ausu uiurparci iuriidilionem miusqua(n, 
■ed in his CMCi conientui quc usque lunc posscdJMCt, ct cx auctunate 
aposiolica precepit ipse beatitsiraii* papa ne ullo modo terminoi exc«derec 
a Donato preiule Gradens« pott^ssot, icd libi sulficercl !n hit que poasi- 
deb«t, nec amplius quatn in finibus procul dubio gcntis Longobardorum 
gresiura rendere preaumeret; quod si inobedieiit (uissct, apostolici vigohi 
indignut iudicareiur.** (Nato aledi tekst pisma, o katerem smo zgoraj go- 
Torili.) 

Johannis dlaconi ChronJcon Venetuoi, (Momicolo, Cronach« Ve- 
nezitne, \, 96): ^Hiidem etiam dicbus Foriuleaiis eccicsia a Sereno presu'e 
regcbatur, qui nullius iuttiiie »penun, sed usiirpaiioni* cauia regia poiestate 
ab apostolica sede pallium primus Uniummodo acqiiiBtvit, ac haiuimodi 
cpislolam a Gregorio antistiic Romano accepisse dinoscimr. (Potem aledi 
tekst zgoraj omenjenega plima.) 

Danduli Chronicon. Vil, ca, pan 13 et 14 (Muratori, Scripi. rer. 
[ul, XII, 13)): „Ad huiut regis (se. Liuipraudi) preces Gregorius papa 
mistt palliuni Sereno antiiliti Aquitegien8i, qui Petro nicceuenil, quem a 
tempofc fenovationia suae acdis praedeccsiorcs tu! obtincre ruinime poiu- 
eruni; eique inhibuit, ne umquam aliena iura inTaderet, aut lemeriutis 
aufu uiurparci iurisdictionem cuiusquom, sed hii esset contentus, quae 
usque hacienus posscdcrat. — 

Screnus poilhac papalit inhibitionii contemior regio potilu* au\i]io 
fines Gradcflsis eccicsiac minorare nititur; qiiod du\, pairiarcha e( cpiscopt 
atque ptebs Veneiiae et Isthac grarc fcrentes, pspac cum qucnmonia insi- 
Duani et ultionem eitposcunt. Papa autem Je inohedientia Screni ttirbatu*, 
ci rcscribit ct conqucreniibut retponium tradidii con[inentiae ■ubaequeniis.' 
(Nato sledi tekst zgoraj Daredcocg« papežcrega pisma.) 



št 202. 

(723, dne [.decembra.)') 

Papei Gregor (H.) piže (gradežkemu) palrisrbu Donatu, Škofom, 
doždu Marcelu ter prebivalcem po Beneitcem in Istri \y,Donaio patriar- 
ehai et efiscopis atque Marcello duci et plebl Venetlae et Istriae' I, 
da je zvedel o ojib pritožbi zoper furlanskega Škofa [^eontra Foro- 
htlUnsem an tisti tem' \. ki je botel napasti zemljo gradcškega patri- 
arcba ,ditionem Grandensis patriarcMae"]. Naznanja jim, da mu 
(furlanskemu ikofu) je vsted tega prepovedal, da bi prestopil svojo 
mejo ter se dotaknil tujih pravic; zadovoljen naj bo s tem, kar ima 
sedaj. Skrbno naj se varujejo, da nu bode langobardsko ljudstvo vsled 
kake krivice ali pa kakega prepira po svoji navadi zvijačno napadalo 
Djih (gradeSke) zemlje 

Dalum manjka. — „Quamquam ex ministerio." 

[Cronica de fing.palr. nove Aquilcte (Moniicolo, Cronaebe 
Vcneziaiic, I, 13), kjer pa ni omCDJcn niti patriarh Donat, niti dožd Marcel; 
naslov pismu le glaii: ^Gre^oriua, lervus terTorun) ilei, epiacopiu univertis 
epiuopii Vcnciienin tcu Hvilric vel plebi eiuidecn.*' — Danduli Chro- 
nkon VII, ca, para t6 (Muratori, Script rer. hal , XII. 133). — Rubcia* 
Mon. cccl Aquil, 314. — Ughelli, Iialia tacru. V, (ed. 1633;) ttr, 1176; 
(cd. 1717) stran 1087. — Mansi, Cone. colt. X!l. 348. — Cappel- 
iciti, Lechieie d' lielia, Vili, 74. — Kandler, Cod. dipl. Isir. ad a. 7 1 7. 
— Migne. Patrol. LXXXIX, 537. — Jaff<, Reg. poni. Kom., (ed. 1883) 
351, \\. 1167; |,«d. i8$l) it. 1660 (rcg.), — Trova, Cod. dipl. i.ong., lil, 
443. — Ma EpisL, III, 700. it 9.) 

rŠt 203. 
725, dne I. marca. 
Papež Gregor (11.) piie Škofom in prebivalcem BcneSkcga in Istre 
y„Vtnetiae seu Istriae'] ter jim naznanja, da je po smrti gradeSkega 
prelau Donau {.Donato Gradensi presule'] zapustil puljski Škof 
Peier [^Petrus PoUensis OHtistes"] svojo cerkev ter ne oziraje sena 
kanoniine določbe ^1 v drugo. Vslcd tega bi ga bil po vsej pravici 
Škofovski zbor izob&il ter mu vzet duhovsko službo, ako se bi bil 
naScI milosti pri apostolski stolici. Papež pravi v svnjem pismu, da naj 
prizanestjivost nekoliko ublaži ostrost postav. Zato zapoveduje, hotc£ 
v prvi vrsti ustreči njih projnjam, da se povrne Škof Peler na stari 
sedež. Ob enem naj pomni, da se mu je to storilo Iz usmiljenja ; tudi 
saj obžaluje svoje dejanje. — Proti koncu veleva (papež) Skufom, da 

') Ako primerjalno vacbnio lega pUma s pr^]fiit]ln (gl. filov. aoi), sinemo 
(rdlti, ila &ia bili obe v intem Času spisani. 




bi složno voliti v gradeški cerkvi [Jn Gradensi eccUsia'] takega 
pteUu, ki bi se odlikoval po svojem obnašanju in po svo)ih činib. 

gData Kalendis Marlii^ imperante domino noatro fHssimo 
augusto Leone a Deo coronato magno imperatore anno nono, 
post consulatum eius anno nono, sed ei Constantino maiore 
imperaiorc eius JiUo anno sejrto, indictione octava.'^ — ^Creditae 
speculationisJ* 

[Ughcili, halii »cra. V, loSS. — Rubei«, Mon. ecd. Aquil, 31J 
(odi.). — Cappelletii, Le cbiue d* Ilalia, IX, 3|. — Kandler, Cod- 
dipl. [itr. ad a. 736. — Jaff«, Reg. pont. Roin. I, (ed. (885) 351, iL 9171; 
(«d. 1851) it. 1665 (reg.). — MG. Epiit., lir, 700 it 10.) 

Primerjiij tudi: 

Uanduli Chronicon, lib. Vil, c. 3, pan 13 (Muraton. Scripi. rer. luL, 
XII, 134): „Po*i obilum Donati pairiatchae Petru* Poleniti epiicopui contra 
itatuta canonuro ad GradenMni sedem se coniuUi, ci a Grcgorio papa m- 
digDui utTmquc sede iudicatui, ad suppiicaiionem cicn et populi Venetiie 
et Utriae in prima aede rettiluius est, Papa vero aupplicantca tnonuil. ut 
aJDc prciio pasiorem idoncum cligere procurarent, olTcreni ciccto pallium 
in tignum metropol iianae d<gniiat'«.'* 

Cronica de eingulis patriarchis (Monticolo. Cronache Vcncziane, 
\ '3)= K - • • • bcatissimut Gregorius papa lcrciua(!), qut post obitum 
Donati Gradensi* patriarche epistolam stiam direxii univcrsis Vcaetiensis 
aeu Hisirie et cuncto populo, ut cleclionem in Gradensem patiiarcbam 
facerent " 



L 

I 




Št 204. 

Najbrž« od 725 do 747. ') 

Gntdtf&ki patriarh Antonij (Antonin) je bil po rodu P«do> 
vaoec. Is prva je bil menih, potem pa opat v benediktinskem samostanu 
sv. Trojice v Brondulu,*) kjer je pobožno živel. Kot patriarh jo vladal 
22 let, 10 mesecev in 20 dni. Vdan je bil pravi veri in rimski cerkvi 
ter je skrbel da se ni ukrat preteče krivoversivo laziirilo po Bjegovl 
palriarhiji. Ko je umrl, je zapustil svoje premoženje svoji cerkvi. Poko- 
pan Je bil v cerkvi sv. Evfcmije. 

Cronica de singutis patriarchis nove Aquileie (Monticolo, Cro- 
nache Venaiane 1, 14); .... qui (se Veneti eni es leu Histrie) precepto 
eiuadeni papae Gregorii elcgcruni Antoninum, virum probatiiiiroum, m 
DOTa sancu A^uilcicnst patriarcbam ecclenam mortuo Tcro ipto 

■} 1)3 Je bil .\nlnaij leu 723. livotjea ■« gndc6ke([> patmrha, se sme sklfr- 
pati it piMna papcia CrcRorJa I., spisanega int X, narca rešenega teta. (Gle) 
Mev 303.) 

*i KnJ Brtndttlo Je bi) v chioggUsU ^kol\jl na BcaeSkcra. 




Si 204, 20$. 



349 



Antonino patriarcha, qui aan. rešit pontificaiam XXII, m«. X, d. XX, bc< 
pultu* eat in eodem caitro in cccleaia »ancte Eufcinie." 

Johannisdiaconi Chronicon Venetum (Monticolo, I. c, I, 94): „Huic 
(ac Donato) succciiit Anioninui putriarcha.' 

ItMd. (1. C. p. 96): ^His quoque tcmporibus Amoninus Gradensii p«- 
inarcha a prctcnti lucc migraTcrsi, cuiui regimen annti XXII et meiuibut X, 
iasuper ei diebus XX rutraT.' 

Chronicon Venttum vulgo Altin«te (MG. SS., XIV, 17): ,Anto- 
niui patriarcha, qui fuit nicione Patue civitatit; abbas fuit Brcndulu cenobii; 
Tixit in puifiaci:haiu un. la, men. 10, d. 11.*} 

Diinduli Chronicon, Vil, c. 1, para 3^ (MuratoH, Script. rer. Ital., 
XII, 134): ^Antoniu) patriarcha natione Paduanu« sedit aonis XXII, rocn- 
aibuf X, diebus XX. Hic pritno monachus, poitea abbai roonaMerii tanaae 
Triiiitatii de Brondulo ordinis >. Benedicii religioiam agens Tiiam, patriarcha 
nune elfeclua csL Qui rcctam 6<Jcin teneni, ab hacreticia et erroribua tuo 
[cmporc imnainentibui eccletiam suaro immaculatam lervavn et Romanae 
aemper adhaesit, n)oneniquc cccleiism iponsatn in bonit tiiii putrimonia- 
libu< hcredem instituil, ct in ccclcaia sar.cuc Cuphcmiae sepultut eu.' 



Št 205. 

Okoli 726.') 

Sveli Kuperl je poslal k baTarskemu vojvodu Teodonu duhov- 
nika Deoninga ter ga prosU, da bi smel v Bicbofshofenu poleg Saljce 
posuviti cerkev in samosuo, kar je vojvoda tudi dovolil Nato je žkof 
Rupert priScl v rečeni kraj 5 svojimi ljudmi, začel trebiti ondotni svet 
ter potem postavil tam malo cerkev in razna bivališča Med tem časom 
je umrl Tcodon ter prepustil bavarsko Vojvodino svojemu sinu Tcode- 
bertu. Tudi mu je naročil, da naj rad uboga &kofa Rupcrta ter mu 
povsod pomaga. 



*} Tr^c rokopi&i luivajajo X.\ dni. 

>) Banrnki vojvoda Teod^in Je fivel okoli lela 700. Ifjegov naslednik Je bil 
gov sin Te>odeb«rl. Ta )e imel Nina llugberla, kije umrl pred 1. novembrom 
73B. Iluttbcrtu je tlcdil Odilon, kije kol bavarski vojvoda vlatUl od 730. do 
74B leta. Leta 143 seje OdUoo napotil v fraokovsiko drtavo. VpraiUqJe je, kd^ 
M> Slovenci pridrli na SolBograAIco io ruruiili c«rkev »v. ^Uksi milja na. ReS mo* 
ramo, da na vsak db£1b med letom 700. in 743. NaS vir nam pra^i, da je cerkev 
mogo Časa sUla. preden 90 Jo Slorcacl unl£ili-, polem Je pa lopel preteklo mnogo 
Časa, da so jo kristjani iz sova piteiavlli. Zato bi smeli irdiH, da so Slovenci okoli 
leta 12$. prSSli na SolnofcraMco pUnIt. — Ker nlio pongauski prebivalci 11 stnhu 
pred Slovenci (.propier inminentus ScLtuoa*) mnogo tet postavili bdtc cerkve Ib 
aarooHtana, se sme ii tcRa sklepati, da naU predniki nbo sano enkrat prtdrll aa 
SolBOgraško, temuivoikrat Slovenci sa bili takrat Ae poganske vera, kar J« raivtdoo 
tndi U na^cfta vira, ki jLh enkrat imenike .cfudeles paganoa*, dmglknt pa .crude- 
UBHinioa ptganOB*. 



290 



St 20S 



Ko je bila cerkev v BiscbofjhoreDu izgotovljena, je sv. Rupeit 
poklical vojvoda Teodeberta ter mu naznanit, iz kaier<^a vzroka je 
postavil oevkcv. Posvetil jo je na čast sv. Maksimilijanu icr imenoval 
ondotni kraj Fongau. Nato je poslal tja menihe in duhovnike, kateria 
je dal nekiiteni posestva solnograške cerkve v fevd. Mnogo časa 
so potem ti uiivali dotične fevde- ['oznej« se je zgodilo, da so sosednji 
Slovenci pregnali te brate, katere je solnogražks cerkev poslala v 
Pongau. Mnogo časa je bila potem rečena cerkev podrta, ker je vedno 
pretila nevarnost od strani poganskih Slovencev. 

Ko se je bavarski vojvoda Oditon napotil (v frankovsko drlavo), 
ga je spremljal duhovnik Urz, ki je bil doma v kraju, Albina ') ime- 
novanem. Ta kraj je vojvoda Teodebert podaril cerkvi sv. Maksimi- 
lijana takrat, ko jo je Škof Rupert postavil. Ker je bila rečena cerkev 
larad poganskih Slovencev mnogo Časa podrta, je duhovnik Urz prosil 
vojvoda Oditona, da bi mu dal v fevd to, kar je vojvoda Tcodeben 
podelil cerkvi sv. Maksimilijana in pa Škofu Rupertu. 
^p. 31. Breves noCitlac, c. } (Hauthaler, Saliburger Urkundenbuch, p, si^ 

3i): .Bcaiui i[Uoque Rijdbertus tunc miiii eundetii prcsbiterura Deoningun 
ad Tbeodonem ducem, ui dicerci ci hoc totum per ordinem ei ut rogarct 
ipium ducem ssocto Rudberio dare ticcniiam eccleiiam ibi conttrucrc ct 
habilacula scrrorum dei, et TheoJo dux ita ei licentiam dedit. Veniitju« 
ibidecn ilomnus Riidpenut epiicopus ct cepit ibi cum honiinibus (ui) exlir- 
pare ct purgare ipsuni lo<:uro cl pamam ccdestam cctcraquc hsbiiacula 
edtticarc. Inierca vero Theodo infirinabatiir coniinendaTiique filio luo Theod- 
beno duciiikim Bavvarie ct domni Uudberti epticopi cautam tidciiter lucndam 
el tunioTum ctus, ciijuc ad christianilatcm suam libcntcr obcdire et ad omne 
opua dci diligenicr illi ausiliari, et ui ad ipsum locum, in luam elevando 
mercedeoi fideliier per omnia adiuvaret Facta lUtem ibi ecclesia sanctui 
R6dbertui convocBvii ibidem Theodbcrium duccm ei nunciarit ei iptani «1 
cauaam per ordinem. ct ita eccepla at> eo potcitatc consccravit ipiam eccIc-^H 
aiam in honore sancu Ma^intiliani et ipium locum nominavit Pongč... 
P 33. I ' ■ - • Quod dum factum fuiuci, multii tcmponbui hoc habebant m bc- 
neticio ab ipta lede. <{uamvit Tcrsuta inicncionc ibidem servirent. Interca 
contigii, ut a vicinia Sclauis') illi fratres, qui ad Pongo de Salzburgenai 
■edc ibiJem deitinaii erant, inde expellebantur, et ita multif tcmporibui erat 
devutata eadem cclla propier inminentcs ScUuot et cmdelcs paganos." 

Ibid. C 8 (I. C p. a?): .In peregrinationc Otilonii ducit fuit cum eo 
qilidam preibiter capellanut eiui Uriua nomtne, qui de illa gcaealogis erai 

') N^^brte sedanji Oberalm prt Halldau na Solno«rii&kem. 

*) li bCNcd ,a vicInU ScbuU* )c njvldno, da nam je tu misliti na Slorence,'' 
BO pa na kake druge Slovane. Ne daleC od Pongaua unMnn Tur po Lunpiu-n, 
severnem Koroftkem in scverouhodDCin Stajcrtkem m> v osmem stolevJu preM\-all 

SIOVCDiCL 



i&iLi 




»uprailictorum hominum de Alblns, ^uo! Tbeodbetuis dat iradidit dco et 
uncio M«xirailiano ad Pongo, quiindo domnui Rudbertiu episcnpui ilUm 
ibi ccciesiam dcdicavit. Et i]uia propter Sdatioi crudcIiMimot paganoi cadem 
cella muliii erai iciaporibui deiolai«, idcu Vniu prtabiter Tcnit sd Otilo- 
nem duccm cc pcciit dari šibi in benericiiim hoc ipiuni, quod ThcodbtnuB 
dus ui predicdim »t dcdit tancto Masimdiano el donino Rudb«no cpucopo 
ad Mdcm tuam . , ," 

Št. 200. 

Po II. februarju 731.-) 

Papež Gregor 111. podeli gradeškerou patriarhu Antoninu palij. 

Croaica de singulis patriarchis nove Aqu)leie (Monticolo, Cronache 
Venczianc, I, 14): , , . . qui (se Anioniniis patrisrcha) a bcato Grcjtono 
papa icrcio iuxia deccttoniiusuorum eieroplar privilegium cum bencdictione 
palici conicoitua cat." 



I 



Št. 207. 



ui 

k 



731, pred metecem septembrom 

Papež Gregor (lil.) piSc gradc-ikcmu nadžkofu AntoolDU [^Antonlno 
Gradensi archiepiscopo'"] in pa njegovim sufraganom ter jih vabi k 
cerkvenemu zboru, kateri bode v Rimu dne 1. novembra prihodnje 
15. tndikcije*) [., . . . ad defendčndam et eonflnnandam veritaiem 
Kalendas Novembris iuccedentis guintedecimae indictionis apud 
Hanc aposlolicam sedem eonveniti omnes'] zasiran Videnja .svetib 
podob. Papež pravi, da je nastala neka brezboinost v kraljevem mestu 
(v Carigradu) in po raznih pokrajinah, ker se zameiujejo in uničujejo 
podobe svetnikov, cerkve pa se prenarojajo v človcika bivališča ia 
blcve. Zato prosi Antonina in njegove sufragane, da bi svarili in pod- 
u&vali po vseh podložnih c«rkv»h. kako j« Ireba braniti sveio vero. 

Datum manjka. — n^nter diversas^ 

[Ughelli. lulia lacra, V, (cd. 1717) 1090. — Manii, Cone eoll., 
Xn. 300. — Cappellelti, Le chieac d" Italia, IX, »;. — Kandler, 
Cod. dipl. I»ir. ad a. 733. — Migne, Pairo)., LXXXIX, 586. — JafU, 
Reg. poni. Rom., (ed. 1885) 157, it. '1331: (ed. 1851) IL 1730 (reg). — 
MG, Epiat.. 111, 703. št. 13.] 



*| To M Je zgodilo po 11. febniarju leta 731., ker tctta doc Je umrl papci 
Gregor U^ na fcgar meito Je pil potem izvoljen Gregor lil. 

') i'ataij!iia iiKlikdJn ne Je pridela t meaoceni »cptembri)in leta 731. tt papc- 
lev)li beted, da \>o c«rKveni >bor dod l.not-eaibra prihodnje (.Huccedeaii>*) iS In- 
dlkd)e, Aledl, da Je Mlo igonj omc4)CB0 pismo spisano S« a 14. indikc^e, tedaj 
pred Bepiemlu^itn leta 131. 



Primerjaj tudi: 

Cronic« de singulis patrJarchia nove Aquilele (Monticolo, CrO' 
nache Vcnezianc, I, 14): .Hic Antoninut patriarchs aminoniiut eil a [>rt> 
dicio Gregorio paps Romam ad ajroodum occurrere, ad quaro a}modum 
Johannei archiepincopui Ravenas rocaiui eit, proptcr imaginei ^uc is regii 
urbe deponere iubebant Lto aique Consiandnua auguati ti inclita coaiui 
que pcr direna loca fiebant.' 




Št 208. 

731, okoti I. novembra*} Kim. 

Papež Gregor (III,) 3kli6e v Rtm sinodo, katere so se udeleii 
gradeiki nadikof Antonin, raveoaski oadfikof Ivan ler 93 dru- 
gih Žkofov. Ttidi so bili na sinodi navzoči prestnteri apostolske stolioe, 
dijakoni in vsa druga duhovščina, potem plemenitniki in ljudstvo. Na 
tej sinodi zbrani moije so sklenili in s svojimi podpisi potrdili, da je 
treba iz svete kaloli&kc cerkve izključiti tiste, kateri bi uničevali, 
oskrunjevali ali pa zasramovali svete podobe Jezusa Kristusa, Device 
Marije, svetih aposteljnov in drugih svetnikov.*) 

Liber poatificalis (Gregoriut IlI) (ed. L, Ducbesnc, I, 416): ,. , , ma- 
iore fidci ardorc pcrrooiui synodalc dccfctum cum laccrdotali coaveniu 
quoram lacfOMncta confestione lacraiiMimi corporit beati Petri apostoli, 
resideniibu« cum eodem lummo el venerabili papa archicpitcopia id e« 
Antonino Gradentc arcbiepiscopo Johanne arcbicpiuopo Ravenne cum ot- 
lerit epifccpii iiiiu* superiore panii numero*) >eu prcabiteris lanciac huiut 
apottolica« s«dit, adx[aniibu> diaconibus vel cunclo clero, nobilibu* eiiam 
coDtulibu« ct reliquia christianii plebibut atantca, ut si quia deinceps aoti- 
quac consuetudinit aposioHcae ecclesiae teneniet lidelem usum coniemnens, 
adrersui eandem venerationem aacrarum imaginutn, videlicct dei ei domini 
Roitri Jeau Chriiii ct genitncis cius acmper virginit immaculatc aique glo- 
rioiae Mariac beatorum aposiolorum ei omniuro sanctoruro, depoiitor atqi)^H 

') Zasiiaii dBiiriDja b' 3t. 207. 

*) Na to sinoiio so naaaM, kar fitamo v .Epitome chronicorum Casslnenslam* 
skoraj t istimi beaedamL, kakor 90 v LiK pontificalis. Ta .Gpltome'. kateri se po 
krivici priplule bibitoukatju Anafitaxyu, }e dal aa svetlo Muraiori {Scripi rer. 
Ita)., 11^ pars U str. 331-370). Doiifiu citat, ki pa Je iimii IJ en, Je bil večkrat 
itatiaiuen iCtr. .Muraiori, p. 357. — Maniti, Cone. coll, XII, 302, — Migne, Patrol, 
Ser. lat , IJCXXIX, M7. - laffi, Reg. pont Rom. (od. I8SS), St. 2233 a), 

V reCenem citatu »toji /api^nn, da Je papet Gregor lil v Rim »klical sinodo, 
katere ao i>« udelelilt sradcSki nadiknf Anlonln (.Aolonlno Gnileaai arcfai- 
cpiscopo*), ravcsDski nadškof Ivan ter te 9) dmglb fikofov. Na sinodi ac je sklenilo, 
da Je ircba prebivalce v Orloansu in Mansu iiobClti fi cerkve, ako ne povrnejo 
Hvells), katere &o do takrmi InuU pri sebi. (Orlcans la Mans sta meati na Fran- 
coskem.) 

•} Id est ,XCUI*. 





dcitnictor ct profanator vel blaaphcnius estitcrit. m cxiorria a corpore ct 
HOguine domini nostri Jesu Chriui vel lociui ecclesiae unitate «tque con- 
page. Quod et (ubicriptione sun folemniter firmarenini et inier ceicra in- 
itituu probabiliuin pracccisorum orthodoKoruin pODtiticuin anncctcnu un- 
xcruDL" 

DftnduU Chrooicon, lib. VII, c. 3, pari 11, 13 (Muratori, Scripi. rcr. 
ttal , Xl\, 136): ^Papa Grcgorius ivnodum DCCCfII(.'} episcoporum Komac 
congregavil, ubi veneratio imaginum aanciorum confirroatur, et violatore* 
■naihcrostizantur. Huic ivnodo Antonios patriarcba cum epiicopia Vene- 
tiae cl Iitriac, suffragancis suis, pcr liurat papalc* admonitus, pcfio- 
naliier adfuit, et inconcuisam Udeta teneni, quod gestutn est, comprobaTil." 

Št 209 
Napristno. 
731, okoli I. novembra ') V cerkvi sv. Petra [v Rimu). 

Papei Gregor (III.) omenja, da je ibral ftkofe [y,coe/u episcopo' 
rum'*] v cerkvi sv. Petra, da bi i njih pomočjo uredil cerkvctie zadeve 
posebno zarad svetih podob [,ob Imagines"^], katere s« zamctujcjo ia 
cerkve same s« pa v kraljevem mestu [^in regia urbe^]*) prenarcjajo 
v Človeška stanovaligča. Tudi je sklical zbor zarad nekih nepostavnih 
zftz [nPropter ilUcitas guasdam coniunctiones*]. 

Na zboru je Ukrat tožil novooglcj<ikt ali gradeSki patriarh An- 

tonin [,AntoHiHUS unus ex residentibus Nove AquiUgiq id est 

Gradensis patriarcha*] zoper furlanskega Škofa Serena [.Serenum 

Foroiulcnsem antislitem']. da se ta ne zmeni za razglas rajnkega 

papeža Gregorja (II.), kateri mu je (se Sercnu) po prošnji langobard- 

skega kralja poslal paltj s pogojon, da nikdar vei ne napade mej 

^adeike cerkve [^Gradensis ^ccUsi^ terminos']') Vendar se je 

predrzno lotil rcčenih mej, ker se ne boji niti Roga, niti ljudi. 

Kato je rekel Seren, da njegova (AntoninovaJ pritožba ni pravična. 
fiolje bi bil storil, ako bi bil moIiaL 

Antonin mu je odgovoril, da naj bo zastran njunega prepira mero- 
<3AJBa razsodba Žkofov apostolske stolice. 

Papež pravi, da je nato ukazal, da naj oba prineseta v sredino 
^bora svoje listine [Jnstrumenta*], katere je treba pazljivo pregledati 
^e le potem je mogoče končati prepir tako, da bode mir med njima ia 
Sijunimi nasledniki. 



■) Zastran datlninja primoj^ St 307. 
*) Namref v Carigradu. 
*) C1^ tgonj SL301. 




GradeŠki patriarh Antoain je nato pokazal svoja pisma [,.moHi- 
Tftenta'], v katerih je stalo, da se je za papeža Pelagija (It) preložila 
njegova stolic« iz starega Ogleja v gradeiko mesto l„ex veieri Aqui- 
tegia in Gradenstn civltatem"] da seje ta stolica na sinodi, katere 
se je udeležilo 20 £kofuv, potrdila kot metropola vsc^a Bcnc&kega in 
Istre \„totius Venettae et /strh metropoHm confirmatam'^] ter da. 
se je imenovala novooglejska [.Novam dietam /uisse Aquilegiam*yy 

Ko se je vse to pregledalo, bi bil moral temu nasproti tudi Screa 
pokazati svoje spise. A ta je priznal, da nima nič drugega, kakor pri- 
vilegij, katerega je s palijem vred dobil od papela Gregorja (IL). V tem 
privilegiju je stalo, da je dobil palij vsicd proženj langobardskega kralja 
in sicer ne zato, da bi se bahat, temuč zato, da bi se zadovoljil s fur- 
lansko fikoSjo \„Foroiulensi episcopatu'] in se nikdar ne dotaknil 
pravic gradeškcga patriarha. Ako ne bi hotel ubežati, bi se pokazal 
nevrednega, da je prejel palij. *J 

Ko se je vse to zvedelo, ni mogla prikriu ostati krivda Sereoova. 
ki je preziral ukaze i,ccrkvenib) očetov in cerkvene postave. Vsied 
tega bi ga bil škofovski zbor izobčil ter mu vzel duhovsko službo, 
ako ne bi bil priznal svoje krivde ter s prisego obljubil, da ne stori 
v prihodnosti nikdar kaj takega. 

Papež pravi, da je nato vsied sklopa navzočih fikofov določil, da 
naj imajo novooglejski patriarhi, to je gradeSki patriarh Anionin in 
njegovi nasledniki, za vselej primat po vsem BencSkem in Istrskem; 
furlanski ikof Seren in njegovi nasledniki v korminskem gradu, v ka- 
terem sedaj stolujejo, naj se pa za zmeraj zadovolji samo z lango- 
bardsko zemljo (.«/ Nove AguUegie Id est Gradensis civitalis 
Antoninus patriarcha suigue successores toeius Venecit et Istrie... 
pHmates perpetuo haheantur, Foroiulensem antistitem Serenum 
suosgue successores Cormoncnsi castro, in guo ad pr^sens «r- 
nitur sedere in Jinibus Longobardorum, solumodo semper esse 
eontentos"]. Tudi je vsIed apostolske oblasti ukazal, da ne sme no- 
beden v kateremkoli oziru prelomili ali prestopiti tega, kar je razglasil 
iz pobožnih oiirov na korist cerkvene edinosti. Kdor bi delat zoper to 
določbo, naj bo izobčen in zadene naj ga na onem svetu večna Icazeo. *) 



*) Gl<d xgoraj &t 85. 

*) GloJ i«onl 6t 301. 

') Ta dokumeat, a £<^r vsebino siao se lu acmanlli, nI prisiea. Ndcdo ga 
J« U rainlh aplaov msUvU. It aktov rtinake sinode, U Je UU leta 73). ali pa Ttt, 
Je posBOl nCetck in pa Imena prlC, katere Je pa te ui nekatere tkoKe pomaolfl, 
kakor n. pr- ra triajkega Skob Ivau. Tudi je Dckaj dodal, kar mu )e bila aasno 
o rimakt aiaodi li leta 731. Ni gotovo, da bi bil oglejHkl fikof Sena tcu TSl. fla 
roed lirimi. Kale m, da leta $37., ko le bita manlovaikaka rinoda, Ae ni Wo nga 
dokuroeou, pi£ pa U taknt, ko Je bila spisana .Cronica de i^ng. pau. nove Aiiitl- 
Ide*. v kateri M tadi omenja. (Cfr. MG. T.^vsL, III^ 723.) 



Podpi&aoih je na tej tistini 30 ikofov ter mnogo presbiterov ia 
dijakonov. Med njimi so tudi: „An/onirtus sonete Xove Aguilegie 

tcelčsie patriarcha Serenus Foroiulensis episcopus, . . . 

^ohannes episcopus Ter^eslinc ecclesU . ." 

Datum manjka. — „Cum simus dommice pUbls.^ 

[Hormavcr, Arcfaiv (. SaJdeuitcliland, li, 109. — Kaodlcr, 
Cod. dipl. Iitr. ad «.71:3. — Jaff«, Rtg, ponL Rom., (ed. 1885) i$8. 
it. a»54; («d. 1851) (t. 173» (reg.). — MG. Epi»t.. lir. 704, it 14-] 

Cronica de sinfnilis patriarchia nove A<)ui1etc (Moniicolo, Cro- 
nachc Vcnenane, I, 14): .... post hanc vocalionem .^nioninus pairi^rcha 
CURt tuit suflVaganeit Romam ad crnodum perrexit: in que i^Rodo defi- 
nitive divisio facta »I micr Amoninum Gradentcm pitriarchatn et Screnum 
FoToiuleiuein antiRtitem iuKta edicTum beati Gregohi KcundI, confirroante 
lota (vnodo, ci icnicRtiaRi inBihemalii in huiut confirniaiionii violaiorea 
dieta me.* 

Št 210. 

Okoli leta 733.*) 

Po smrti oglejskega patriarha Serena je vsieči prizadevanja lango- 
bardskega kralja Liutpranda K a lis t poslal njegov naslednik. Ta iz- 
vrstni mož je bil prej arbidijakon trevisanske cerkve 

Paull diaconi HisL Langob., VI, C45 (MG. SS. rer. Ungob., tSo): 
^Aput Forotuli igiiiir lublato e rebui bumanii paifiarcba Sereno, Caliitui, 
vir egTegtuc, ((ui crat TarTititnae eccleuae archidiaconus, adnitente Liui- 
prando principe, A^uilclcnicm cccicsiam regcndam auscepit.'' 

Cbronicon patr. Aquil. primum (Rubci«, Mon. cccl. Aqiiil., App, S:) 
i^Sublaio iiaque de medio Screno, et auceeuit Caluiiii, vir egregius, cccle- 
«i»e Tanriianae archidiacoDUS. qui adnitente Luitprando rcge Longobardo- 
rum, rcgimen ccdesiae A^uilcgentis lutcepiT." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeii, I, c p. 9): ^Calittut auc- 
cesiit Sereno. Hic tcdii annit XL, vir nobilit ■tque conapicuui." 

DanduU Cbronicon. lib. Vil, c. 3, pan 1 (Muntorl, ScripL rer. Ital., 
^11, 1 34): ^Sereno quoque Aquilcgiensi pracsuli Callisiu) cccleaiae Tarvliinae 
«rcbidiaconui, annitenie Luitprando rege, succeiiiL' 



Št 2U. 

Mftd letom 731. In 733. 
Papež Gregor (IH.) piše (oglejskemu nadikofu) Kalistu 
[,CaUisto"], da je že tri leu preteklo, odkar je bilo v dneh njegovega 

■) Leta 733. >e oglejski patriarh Serea te il¥el (gl. it 391) in ku 763. J« bil 
IB Slgrald oglojKkl patriarh (gL fitcv. 333), U tega Je tedal raivldim, da Kali« ni 
40 let vladal ogmakc cerkve. 



predaika (papeža Gregori}a II.) vsied mnogih proSenj sklenjeno [,iam 
triennium eoolutum. decessoris nostri tempore plurimis fuerat 
supHcatiunibus constitutum']^) ter sam (Kalisl) opozorjen, kar tudi 
dokazujejo spisi, shranjeni v arhivu rimske cerkve [.ut In sanct^ 
»ostrf ecclesi^ scrineis testantur votumina'], da zasluži palij le s 
pogojem, da se niti on (Katist), niti njegovi nasledniki ne dotako^ 
tujih pravic. Papež pravi, da je sedaj izvedel, da je (Kalist) prodrzso 
gredil zoper cerkvene postave, kar mora jako obžalovati. Iz lakomaosii 
se je protizskODlto polastil posestev, katera se zovejo Centenara in 
Morsano') ter spadajo pod samostan Matere iMije na otoku Barbani. 
Ta samostan je pa že dolgo £asa po vsej pravici lastnina gradežkc 
cerkve (, . . . guia aviditate devictus ausu illieito fiervaseris 
posscssiOHes, que Centenaria ct Musiones nuncupaniur. pertinentes 
monastcrio sanctt Dei gtnitricis sito in insula Barbiana, quod 
prisco et longo tempore sancta ture passidet Gradensts ecctesia 
et eitts kactenus fuerat ditionis-]. Ker si ne sme nihie osvojiti 
tujega blaga, posebno pa duhovnik ne, zato mu (Kalistu) zapoveduje, 
da za sedaj povrne vse to z vsemi priteklinami, desar se je protipo- 
stavno polastil, gradcžkcmu nadŽkofii [„Gradensl archleplscopo'), 
pod čegar oblast spadajo rečena posestva. Ako bi pa ostal svojeglavea 
is ne hotel povrniti tujega imetja, ga zadene cerkvena kazen. 

Datum manjka. — ^/am triennium.'^ 

[Danduli Cbronicon, Vil, c. 3, par> 8. (Muratori, ScripL rer. luL, 
XII, 136). — Ugheili, lulia »acr«. («d. 1653), V, 1177. — Baroniut, 
Ann. ecd., ad >■ 739, ic 6. — Rubei*, Mon. ccd. Aquil., col. 318. 
Kandler, Cod. dipl. Isir. ad a. 734 — Cappelleiii, Le chiese d* llaba, 
VHI, 75. — Troya. Cod dipl. Long, lil, 624. it. 506. — MG. Epij 
lU, 707, It. 15. — Jaff^, Reg. pont. Rom , it. SS40 (1735). 

Primerjaj tudi: 

Daoduli Chronicoo, Vil, c. 3, pin 8. (Muratori, L c): .Calliitui'^ 
praciul AquilGgicn)ibus boc tempore insulas, quae CcnicDaria et Musionc* 
iuriidictionis Gradcniis ceclesiae vocantur, oecupant, subiequeniM liierss 
Gregorio papa suKepit," — (Nato sledi tekit papcžcrcga pitma, potem pa' 
beaede): — .Cillittua rcceptis admonitionibui popalibus, ad cor redito*. 
invasaa iniulss cccleiiac Grad en si rcsignaviL" 

') It navedenih besed Je nsvidoo, da je bilo lo pismo apisano v prvem, 
dnigom aU tret>ein letu po smrti papeta Gregoija IL, katerega «0 doi 11. febmaija 
leta 731 pokopali, dtffi, Rec- pont. Rom., ed- iHStt, str. 2S7.) 

^ CeBteaara in Momno Ma dva kraja tik mor> med Ogl^m in Gndetem. 
Blicu tam Je tudi otok Ilorbaiui. 





313, 313. 3S7 



Št. 212. 

Med 726. In 737. 

Papei Gregor (IL ali pa Kt.) pi£e (gradeSkemu patriarhu) Anto- 
DiDU [,dilectissimo fratri Antonino Gregorius'] ter mu naznanja, 
da se je langobardsko ljudstvo polastilo ravennskega mesta in da se 
eksarh (Evtihij), kakor je zvedel (namreč paptrž), mudi na Bcnežkem. 
Naroča mu (Antoninu), da pomaga cksarhu icr se i njim vred bojuje, 
da pride rsvcnnsko mesto iz nova do starih ra2mer ter pod oblast 
cesarjev Leona in Konstantina. 

Datum manjka.') — ,Quia peccato /aciente.* 

[Johannis diaconi Chronicon Vcnelum (Moniicolo, Cronache Vene> 
liane, 1, gs). — MG. EpiiL, lil, 701. — Jaffi, Reg. pont. Rom , £t. 1178 
<'670-J 

Št. 213. 

OkotI 737. 

Takrat je nastal hud prepir med oglejskim patriarhom Kalistom 
ID furtanskim vojvodom Pemonom. Vzrok temu prepiru je bil naslednji, 
Že v prejšnjem času je pri&el £kof Fidencij iz Zuglia*) ter z dovoljenjem 
furlanskih vojvodov prebival v Čedadu, kamor je tudi prestavil svoj 
škofovski sedež. Ko je umrl, je prišel Amator na njegovo mesto. Do 
takrat so imeli patriarhi pred njim svoj sedei vKormiau,nepav 
Čedadu, kajti v Ogleju niso mogli zarad bizantinskih napadov prebivati. 
Ker je pa hotel patriarh Kalist biti imeniien gospod, mu ni bilo vted^ 
da bi njegov škof stanoval pri vojvodu in Langobardib, sam pa bi 
moral iiveli med priprosttm ljudstvom Zato se je postavil svojemu 
Žkofu Amatorju nasproti, pregnal ga iz ^^ada ler v njegovi hi£i pri- 
pravil sebi stanovanje. Nato se je vojvoda Pemon z mnc^mi pleme- 
nitimi Langobardi združil zoper patriarha, ga ujel ter odpeljal v grad 
„Potium«,') kateri je stal tik morja. Tu ga je hotel vreči v morje, kar 
pa se vendar ni zgodilo. Zaprl ga je v ječo, da bi tu okusil kruh 
bridkosti. Ko je kralj Liutpnnd to zvedel, se je močno razjezil; vzel 
je Pemona vojvodstvo ter njegovega sina Ratchisa izbral za vojvoda. 

') Nekateri piHatelji, kakor Mancas (Poliiucbe Gc4Chichte des Um^obanica- 
rdcbes unicr KOni« I.iutpnnd, str. 69—71) dukIUo, da Je V> pismo pooareleno, 
drugi pa tTd6. da Je pristno. Ako ni iimiiljeao, Je bilo udano takrat, ko (c v Bc- 
Dctkab vladal dold Orso, ki Je dobil od pipeta Gregorja prav tako ptuno, kakor 
gradciki patriarh. Dold Orso Jc Ujbrfc vladal od leta 726—737. 

*i (lulicnsc ca&irum* Jo sodaitJI Zuglio v bcnefikl Kanifji, kjer so te r Šestem 
Btole^u vUdall AkoCe. Gl. At 85, loo In 102. 

*) Kje Jc bil .casullum 1'ottum* ali .Pontton', kakor \t ladl v nekaierili 
rdLopisih laplaano, ni uiano. Uogoia je, da Jc bil ta grad Uk laliva Panja&o 
pri Tr»ea. 

32 



Sedaj je hotel Pemoa s svojimi prista&i zbciatt v deželo Sloveocer; 
ker je pa njegov sin z«BJ prosil pri Liutpraodu, ga je krtlj U nova 
sprejel v svojo milost. 

Paull dlaconi Hist. Laagob,, VI, C51 (MG. SS. rer. Luigob., 189}: 
„GrMTis lane per iilcm tcmpiii inter Peminonem ducem a Calistum pt- 
triarcham discordiac rixa lurrciii. Cauu aulem buiua ducordiae itu fuit. 
Ad*CDicOB anicriore (emporc Fidcniiui cpiicopus de ca*tra lulicnsi, cum 
Toluaiaie aupcriorum ducum intra Foroiulanl caitri muroa babitavit ibtque 
sui epiicopalut aedem ttatuiL Quo viu dectdentc, Amaior in eiu* loco 
epiicoput ordinalui cat. Usquc ad cundcm enim dieoi auperiorct pacriarcbac, 
i)uta in Aquileia propter Romanorum iDCurstonctn babitarc fninime pou- 
rant. sedem non in Foroiuli, ted in Corinonu habebani. Quod CalUto, 
qui crai nobililatc conapicuui. satii ditpUcuit, ui in eius diocett cum dtice 
et Langobardii epiccoput habitarcl et ipae tantum vulgo aociatua ▼itain 
duccrei. Quid plura? Conira eundem Amatorera epiicopuro egit eunique 
de Foroiuli eipulit aiquc in tllhis domo šibi babiialionem sUtuil. Hac de 
causa Pemmo dux conira eundem pairiaicbam cum multia nobilibus Lan 
gobardii consttium iniil adprcheniun)que eutn ad casicllum Poiium, quod 
■upra mare situm est, duiit indeque cum in mare pfaecipitare Toluit, aed 
umen Deo inbibente roinime fccii; intra carcerem umen eum reientum 
pane tribulationis suslenUvit. Quod rex Uulpraiid audicna, 10 magnam 
iram cxarsi(, ducBiumquc Pemmoni aufercni, Ratcbia, eius filium, m eit 
loco ordinavtt. Tunc Pemmo cum suia disposuit, ui in Sclavorum patriaml 
fugerei; >cd Raichii, eiui filiua, a rege supplicsTit patrcmque io rcgia gra- 
tiam redusit," 

Chrooicon patr. Aqut]. primum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil.. App. p. 8}: 
,Ei noU, quod a Severo pamarcba usque ad Caliitum qui sequiiur, pa- 
iriafcbae propter incuraioncm Romanorum non audebani surc m Aquilcgia, 

sed habitationem libi elegeruni in Cormoni Hoc (cmpore in cattroj 

Forojuliano, quod nune CiTitai Austria appcllatur, Pemmo dux praeerat.^ 
Calistus vero in Cormont babitabat. De consentu et voluntate ducum pri- 
onim Fideniius in caatro Forojuliano episcopus conttituilur : ipso rero de- 
cedcnte Amater aubrogatur, el in episcopum ordioatur. Calistui auicm. qoi 
erai vir egregius et nobiliuu conspicuus, videna quod in ditionc aua cum 
duce ei nobilibus Amator episcopus habiurct, et ipae Calistus rurali vulg 
soctaiua vium duccrct, valdc aibi ditplicuU: et ad praedtctam ciritatem ve 
niens, Amatorem de Forojulii espulit, atquc domum illius aibi habitationem 
Btatuit Qua de causa magna inter Calistum patriarcham ct Pemrooncni 
ducem discardia ona »L Quid plura! Dux Pemmo contra patriarcham 
cum multis Longobardis nobilibus coaailium iniii: et spprchensum cumdem 
patriarcham ad casiellum Puciuni supra mare, ut ipsum submergeret, duxit 
QuDd Dco prohibeme non fecit: tantum ipsum diebui pliihbui tribulationia 
paoe in carcere luitenuvit. Quod rcx Luitprandus audicni, conira Pem- 



cnonem ducem in iram eiarsii, et de ducatu depotuit. Pcnitao timore ttg\o 
m Sclivoraro pairiam cunt luii fugit,') Res vero dieti Petnmonit filiot et 
omnes qui Petnmoni adhaeicrant, loago tcmporc carccribui cruciarit." 

Chronicon patr. A^uil. alterum (Rubcis, Lep. 9): „Et noundiiro, 
quod ab Elia patriarcha lupradicto ui^ue «d hunc Catiatum patriarcbae 
habitabant in Cormono: ct in Civitate Auatri«, quae lunc ui supradictum 
e*t Castniin Forojulicnse appcilabalur, duces aibt episcopun fecerunt; et 
eni lunc temporia Fidcntiui episcopus. quo decedente Amator auccctait. 
Quod advencfu CaliMUt patriarcha, qui erat nobilit et egregiua rir, quod 
epiKopui habiiarct in sua dioceii cum ducibus ei nobilibuB, et ipae patri- 
archa sociatu* Tulgo nirili Titaro duccret, ditplicuit libt et dicrum Amato- 
rem de Ciritale Auitriae cipulti et in eadem iit» cuam habitationem ejegit. 
Qu& de cauia Pcmo dus Forojulieniii conir« Cslistuin diicordias habuit: 
ct ioito consilio cum multit nobilibiu Longobardia, ipaum Calistum apprc- 
heodit; et euni duccna ad ^uoddam castmoi juxta mare ipium lubrnergere 
voluiL Sed jubente Deo non fccit, scd iptum in carccrem diebut pluribu* 
puic iribulaiionii substeniavit. Quod rei Luitprandus Longobardorum 
audicna, caplo Pemonc et aliia nominaiim, qui libi adh«c«rant, ipium Pc- 
monem depoiuit et alioa in carccribua longo tcmpore cruciavil.* 

Danduli Chronicon, lib. VII, c 4. pari 1 (Muratori, Scripl.rcr.Ita). 
XII, 137): „Gravia aane per idem tcmpus intcr PeDonem ducem Forojulii 
et CallUtuin pstriarcbam discordiae risa lurrcsit, quia Callitlus in Aquilcgia 
proplcr Romanorutn incursiones nequicn( habitare, tn Cormono tcdcm 
Buam tenebat; et contra Amaiorcm cpiMOpum Fidcntii lUCCCMOreni, qui in 
caiiro Forojulii dioeccsia Aqutlegieniis cum voluniate ducta tedem habcbai, 
indignstus, cum de Forojulio cxpulit, ct in cjut domo šibi habitationem 
feciL Quein dux proptcrca capicnt ad častnim Putium, quod supra mare 
est, addusit ct in mere praecipitare roluit; ted umen Deo inhibcnie minime 
fecit. Inira carcerem lamen detcnium panc tribulilionit substentaviL Quod 
Luiiprandu* audicnt, ducaium Pcnoni abatulit ct Ratchis cjui filium sub 
rogatii," 



I 



Št. 214. 

Po tetti 737. 

Ko je oglejski patriarh Kalist prišel iz je&, v katero ga je vrgel 
vojvoda Pcmoi),*J se je povrnil v Čedad, kjer je sezidal cerkev sv. Ivana 
in tudi sebi postavil palado. Užival je milost pri kralju. Strogo je vladal 
svojo cerkev. Ko je umrl, so shranili njegovo truplo v cerkvi, katero 
je bil dal napraviti. 

*) Vqjvoda PeiaoD Je le taotd pribcteU v domovtno Slovencev, ai pa v mnid 
tt0a Moril. 

■) GI4 it. 213. 



Chronicon patr. A<tutl. primum (Rubeis, Mon. eccL Aquil., App 8): 
,Po>t hsec pjiriarcha ad Civiiatem redieni, ibt eccicsisna et baptistenam 
L.JohaDnU slqtic palatiura pstrlarcbatc conitTuxii: el regis luffultu« favore, 
cccleiiAcn aireiiue guberoavit. Posi baec vero XL. ordinationit luae anfto *) 
feliti pace quierit: cujua corpus in praedicta, quam construiit, cccleaia 
quiescit.*' 

Chronicon patr. Aquil. altenim (Rubeis. I. c. p, 9): .Caltitui vero 
cum bonore redicna et sutcepiua, palatiain «t ccclesiatn in dieta Civiuie 
Ausiria constnisit; in qua fcliciler omnibus lucccdenlibus in pacc quievit.* 



Št. 215. 



Okill 738.*) 




Ko je Raichis postal vojvoda furlanski, je oapadel s svojimi ljudmi 
Kranjsko, ki je domoviaa Slovencev. Pomoril je mnogo oa- 
dolnib prebivalcev ter uniiil njih imetje. Ko so ga nato Slovenci nena- 
doma napadli, ni imel časa, da bi bil vzel svojo sulico iz rok svojega 
oproda. Zato je ubil prvega, ki mu je priScI blizu, s svojo palico, 
katero je imel v roki/) 

Pauli diaconi Hist Langob., VI, c. 53 (MG. SS. rcr. Ungob^ 183); 
aRalchis denique apui Foroiuh dux. ut diieramus, etfectui, in Carniolan^^ 
SclaTorum patriam cum suia ingreuu*, magnum multitudinem SdavoruiO^P 
inierficicns, eorum omnia dcvaiiavit. Ubi cum Sclavi tuper cum subiio 
ioruiiaent, ei ipie adhuc lanccam luani ab armigcro non abatuljssci, cum 
qui primua ei occurrit dara, quam niunu gescabat, percuiiens, eiut vitam 
csiincKiL" 



4 



št 216. 

Okoli 741. 

Papež Gregor (III.) piše gradeškemu patriarhu Antoninu ter mu 
naznanja, da ga je Že večkrat poklical, da bi pri&el s svojimi SkoS do 
apostolskega praga (v Rim); a on (Antonin) mu je odgovoril, da mu 



■) Neverjetno Je, da Je patriarh fUIi^t vladal 40 let. — OIcJ ii. 310. 

■) KJtchiii je bnjbric teta 737. postal furlanski vojvoda. Morebiti seje poten 
naslednjega leta napravil na Kra^jnko. Leta 744. so ga po Liutprandovt smrti 
inroUIt u iangobard-tkega kralia. 

*} Kaj M Je potem tgodilo, nam Pavel dUakon ne omenja. Ui ted^ ne vemo, 
so 1) Lanicobardi odbili nepniakovani napad Slovencev, ali pa 90 morali beiatL Z 
otirom oa 10, da so SlorcDci, ki mi bivali pooknju, ,Zellia' imenovanem, v tiatein 
Caau nehali furlanskbn vojvodom pl»£cvatt nekak davek (gl. £tcv. I4b), bi smeli 
■klaptil, da se Rateehisu itjcgovi ekspcdiclja na KratO^o nI posrečila. To je 
potem SloTCBce po oknOu ,Zellla* oarillo tako, da so nirlansklm vojvodom odpo- 
vedali vsakoletni darck. 




$L 316, 317. 



3«t 



je neinogo<!e, da bi zarad ramih prepirov varno potoval. A treba je v 
prvi vrsti skrbeti za krSčaosko vero in za hifio Gospodovo. Papež pravi, 
<la ga je prosil langobardski kralj, da bi njegovi (langobardski) nad- 
ikofje priSli k njemu (k papežu) tretji dan po vstajenju [r^st ttrtium 
diem dontinict resurectionis']; zato želi (papel), da bi se napotit do 
njega tudi on (Anionin) s svojimi Skoti. Papež omenja, da je pisal v 
enakem smislu tudi beneškim Škofom. Kdor ne bode delaven, bode dajal 
zarad t^a Bogu natančen rafun. Zato ga Še enkrat izpodbuja, da bi 
priSel v dolodenem £asu. 

Datum manjka.') ~ „$aepius evoeatus." 

[Jaff<, Reg. pont. Rom., It. 1256 (1738). — MG. Epi«, lil, 703, 
"7-3 



Št. 217. 



743. 



Bavarski vojvoda Odilon. hotefi narediti svojo zemljo popolnoma 

' nezavisno od frankovske države, zbere mnogobiojno vojsko. Tudi mu 

[pridejo na pomoč Saši, Alemani in Slovani.*) Frankovska majordoma 

IKarlman in Pipin ga premagala ob Lecb-u. Vojvoda Oiiloo jima komaj 

uide čez reko Inn, alemanski vojvoda Teobald pa na neko drugo stran. 

zmagovalca sta potem ^2 dni pustošila po Bavarskem. Odilon je pozn^e 

[dobil svojo Vojvodino nazaj, vendar je moral priznati frankovsko nadobtast. 

Ann. Mettenses ad a. 743 (MG. SS., I, 317): .Ogdilo, dux Baioan* 

oruro, qui Hilirudem filiam Caroli ad i« fugientem in coniugium tibt 

COpullTcral conira Tolunialcro Pippini cl Karlomanni, ic ct ctiam ducatum 

•uum. qucRi Urgienfc olim Karolo principe babuerBi, a dominaiione Fran- 

corum lubtrahere niccbatur. Qua de cauia compulii sunt glorioii gcrmant 

eierciium conira ipium duccre, Venientes aulcm lupcr Auvium qui dicitur 

iLech, caitra metati suni in planicic supcr ripam pracdicti amnia. Baioarii 

quoquc ex sli« parre contra eoi eiercitum adunaverunt, conductoque in 

adiutorium Saxonei ct Alemannos et Sclavos secum hibucrunt. Scdit 

autcm ulerque eiercitu« in codem loco 15 diebus. Erat autcm in eodem 

loco ipie fluvius iniranimeabilia. Nam memoratua Ogdilo dux vallum fir- 

misjimum fecerat intcr te ei boste«. Provocati landera Franci invisionibua 

gcRtii illius, indignatioiic corumoti, pcriculoscdcJerunt, ct pcr loca per quae 

'plauatra ducebaniur nocie irrueniea, diviiis eiercitibu* inprorisoi Baioarioi 

occupaverunt. Commit>oquc proelio, Ogdilo dux, cieto eiercitu, Tix cum 

paucii lurpiter fugiendo, Innum Ruvium traoiiit, et sic manui invictorum 

principum cvaiil. Tcobaldus quoqtie timore pcnerriiui in aliam ptrtera fugam 

*) To pLmia Je Ulo pred 29- novembrom leta 741. spisano, ker reCenega doc 
JD l>lt papei Gregor lil. te pokopu. 

*) Tu omei^eai Slovani so bUi najbrlc karanunskl Slovenci. 



4 



ioitL Ipii vero TJctorcs cum cxcrciiu >uo Baiosriam eircumcunt, ct inonai 
fKcrunt io ndem rcf^ione quin{iuaginu duorum dierun." 

O tej vojiki govori ali pa jo vtaj omenjajo tudi nailedDJi viri: 
Fredegarti cooiio, c ita (MG. SS. rer. Merov., 11, iSo), Ano. 
•.Amandi ad ■-743 (MG. SS., I, to), Ann. Lau riai. ad a. 74 j (ibid., 
I, 1 34), Ann. Juta v. min. ad a, 743 (ibid., I, 88), Ann, G u e I f. ad 
a. 7+3 et 744 01>'<L, I. »7). Ann. N a z a r. ad a. 743 et 744 (ibif^T I. »?). 
Aon. A I a ro. ad a. 743 ct 744 (ibid., t, 36), Ann. A 1 1 a h. ad a. 743 
(ibid., XX, 783), Ann.Fuld. ad a. 743 (ibtd.. 1, J45), Ann. Moaell.ad 
a. 744 (ibid,, XVI, 49s). Breves notitiae, c.7 (ed. Hauihaler, p. 37). 



dt. 218. 



744. 



Ko so odstranili langobardskega kraljt Hildepranda, Je rurlaosltl 
vojvoda Ratchis postal njegov lusledfiik. Za furlanskega vojvoda soj 
sedaj postavili Aistulfa, Ratchisovcga brata. 

FauK diaconi Continuatio Lombarda (MG. SS. rer. Langob., 316):^ 
,Hic Aritheis (*c Lombardorum res) lilius fuit Pemmonis ducii Poromliant. 
Frater vero Aritlieit fuit Aatulpbus, qui ei in ducatu succeaiii, rir fortiuimui 
et animoiui." 

Danduli Chronicon, lib, VII, c 9, para 6 (Muratori, Scripi. rer. lul.,' 
^"i ■39): .Ra'chi( <Iux Forojulii subsequeaier in regno Longobardomm 
llprando •ucccaitt.* 



Št 219. 
Morebiti od 745 do 787. 

Oglejski patriarh Sigvald, naslednik patriarha Kalisia, je bif 
sorodnik langobardskcga kralja Grimoalda. Doma je bil 12 Čedada ter, 
je tudi kol patriarh v lem mestu prebival. V dveh virih čitamo, da jaj 
42 let srečno vladat svojo cerkev. 

Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeis, Moa. ccci. Aquil., App. 8);" 
^Sigualdui patrurciia de genere Ghmoaldi regi* tedit annos XLI1. Hic 
natione Civitatentii, ibi habitavit ct eccluiam proipcre gubemavit.' 

Chronicon patr AquiL altenim (Rubcii. L c. p. 9): ,Sigualdut 
patriarch* tcdii annit XLII. Hic eiiam in praedicu htbitaiu Civilate, cam^ 
tDUlliplicKcr augmcntaTii,* 



št. 220. 



Okoli 745. ■) 

Obri so hudo zai«Ii 
katerim je takrat vladat 



nadlegovati karaotaBske Slorence,*) 
vojvoda Borut. Da bi la mogel pregnati 
obrsko vojsko, se je obroil do Bavarcev ter jih prosi', da bi mu priil 
pomagat. Ti so to tudi kmalu storili ter premagali Obrc. Za to dobroto 
so morati Karantanci in njih sosedje') priznavati vrhovno oblast njih 
(rraakovskib) kraljev. Vojvoda Borut je tudi moral dati Bavarcem 
taloikov, med katerimi sta bila tudi njegov sin Gorazd in njegov nečak 
Hotifflir. Pri tej priložnosti je vojvoda izrekel željo, da bi oba postala 
kristjana, kar se je tudi zgodilo. 

Conv, Bag. et Carant. c. 4 i^MG. SS., XI, 7): »Non nulto post 
tcmpore coepcrunt Huni eosdcm QuiiranI*no> bosiili ■editionc gravitcr 
■ ftligrre. Fuiique Iudc dui eorum Bornih nominc qiii Huoorum exercttum 
contra eos iturum Bagoariis nunciari fecit rogavit<)ue eoi libi in auxiliura 
venire. lUi quoque festinando venientu expugnaverunt Hunoa ct obflma- 
verunt Quaranianos, acrTitutiquc eoi rcgum subiccerunt, siniiliierque con* 
iinca eorum. DuKrunique inde sccurn obsidei in Bagoariam. Inter quo$ 
erai tiliui Boruth nominc Cacatiut, quera pater eiui more chritiiano nu- 
trire rogavit et chriitianum Tacere; alcut cl faccum ot. Et de Chcitmaro 
filto fratrii lui aimililcr poitulavit." 

£xcerptuni de KarenlanJ8(MG. SS., XI, 15): a--'poitqucn) Boruch." 
Vita S. Virgilii, kct III (MG. SS., XI, 87): .Non multo post tem- 
pore coepcrunt Huoni eosdcm QuaraR(anoi hoatili acdiiionc graviter aftligcre, 
fu)tque lunc dux coruro Borflih nominc, qui Huonorum exerci(um conira 
eoa iturum Bawarii nuntiafi fecit, rogam eoi tihi in auiilium vemre. At 
illi cum magna fc*tinaiione vcnieniet <xpugnarcnin[ Huonoi, ct obfinna- 
vcrunt QuarantanoB, tcrvitutiquc coa regum subieccrunt, similitcr ct confinet 
eorum. Duieruntquc Mcum indc obsidcs in BBwariam. intcf quoi erat 
Bliua BorOth nominc Karaatut, quem pater eiui more chrittiano nutriri 
ct baptizari postulsTii. quod ita facturo es(. Similitcr de Chcihmaro filio 
fratri« aui fiori rogavit." 

') To K je tROdilo po letu 743., ker od takrat ao bilt Bavarci pndlolni krstJeni 
to skcr Itanlcoi sktm. Najbrie Je Slovencem pomagal bavarski vojvoda Odtlon, ki Je 
unrl ini 18. Januarja leta 748. Njegov naslednik Tasilo Je bil rojen te le leu T4t (Cft* 
Ann. Juvav, mai. ad a. 74i); bil Je takrat, ko Je poi>tal vojvoda, Se Jako mlad in 
al verjetno, da bt se bil hotel vtikati v bojne udeve ti^ dclclc. Obri so tedaj, 
kakor m vidi, med letotn 743. in 74S. napadli karantanskc Slovence. 

*] Prlmcrjj^ besede iConv. BaR. et Carani., c 3, I. C p. 6): ,ScUvl quJ dkuBlur 
QuaraDiani et coniines eorum.* 

*> N^bric »o bili ti metal sosedje ali kraJlnMant (.coonnea'} takratni pre- 
bivaki Kram^^- l^a panonske Slovence ne moremo mlalitl, ker so bili ukrat Se 
podlofnl Obrom. Slovanski prebivalci olcoli Kckc so p« fte )• Icu 7S9. prUli s 
Franki v dotiko. 



26« 



Si. 2SI. 72». 



Št. 221. 
Najbrž« sd 747 do 7SS. 

Grade£ki patriarh Emili jan, ki je bil doma iz Emilije, je vladal 
osem let JD pvt dni. Is prva je bil dijakon, potem pa arhidijakoa grsdeike 
cerkve. Ko je umrl, je bil pokopan v cerkvi sv. Evfemije. 

Cronica de singulis patriarchis nove AquiIeie(Monlteolo, Cronache^ 
Vencziacie, I, 14): „Huic (>c. Anlonino) succctsii Emilianut patriarcba. 
qut rexil pontifitatum ann. VID, di» VI; mortuo vero, s«pultus csl to eadcm 
^detia (ic. lancic Eufcinic)." 

lobannis diacoai Chronicon Venetum (Moniicolo I, c. I, 97) 
„Eoden) ciiam lempore Emitianus paiharcba. ()ut Gradcnsem ecclctiam anois 
VIII et (lic« V gubernaverat. in pace vitani tintvil " 

Cbronicoo Venetum vulgo Altinate (MG. SS., XIV, i7>: ,Emili- 
anut pslharch«, tfui fuit nacione EmUianentcm civitaiera, vixtt In patriar* 
chaiu an. 8. d. ij*'! 

Danduli Cbrooicon, VII. c. 9, pan S (Muraiori, Scripl. rcr. ItsL,' 
Kil, 139): „Aemilianu$ patriarcba. itatlonc Aemilite, »dit annis Vili, diebuiV. 
Hic primo diaconus, poslea srcbidiacooui Gradcntit ecdeiiae (uit, luonent- 
que in eccleaia s. Eupbemiae sepuliui tu," 



Št. 222. 



749. 



Aistulf, ki je bil do takrat vojvoda furlanski, je poslal kralj ^ 
laogobardski, ko se je njegov brat Raichis odrekel kroni ter &d 
samostan. 

Pauli diacont Continuatlo Romana, c. 2 (MG. SS. rcr. Langob.,aoi)? 
„Poil hunc (te. Itatchitum) vero Uangobardi gcrroanum cius Aiilulfum ad 
rcgni gubcrnicula IcTaTcrunL" 

Paull diaconi ContJnuatio tertla, c 33 (ibid, 3oS>: ^Monachi ic«-' 
mate coopcno Raiheis tt^e. fraier cius Haittulphua. PenicDonii filius, tupcr 
Langobardoi io rcgcm cIcTaiur circa annuin Domini no4tri sepiingeoicatmunt 
quiDquageiiin um.*") 

Danduli Chronicon, lib. VII, c. 9. pan n {Muraiori, Script. rcr. ! 
XII. 140): .Aislulphus. qui dux Forojulii erar, fralre Rutcbii facto monac 
hoc tempore in rcgno Langobardonim tucccdit.* 



.h>\3 



*) Dva rokopiu navajata V dni. 
■) V remid leu 749. 



^ ^ 



št. 223. 

Oholi 750.*) 

Po smrli karantenskega vojvoda Boruta so Bavarci z dovoljenjem 
Frankov poslali v Karantanijo njegovega sioa Gorazda, ki je bil 
takrat ie kristjan. Zanj so namreč prosili oodotoi Slovenci ter ga 
potem, ko je pri&el k njim, povzdignili za svojega vojvoda. 

Conv. Bag. et Carant. c. 4 (MG. SS.. XI, 7): „Monuo auicm Boniih, 
pcr iuuionem Francorum Bagoarii Cacat^um iam christianun) raciucn pe- 
untibui cisdem Sc)a*is rcmiieruni, et ilH cum ducem fecerunt," 

Excerptum de Karentanis (MG. SS., XI, ij): , . . . poit qucm 
Karaituc." 

Vita S. Virgilli, lect. MI (MG. SS., XI, 87): „Mortuo autcm Boifith 
iuMU Francorum Bnvvari Xara>tutn*) chnilianum facmm petentibui eisdcm 
Sclavit rccniicruDt, «t ilti cum ducem fccerunt.* 



Št. 224. 
Med 741 - 75^') 

Papei Caharija določi, da naj Karantanija v cerkveoem oziru 
Spnda pod soInograSko Škofijo. 

') l.clo)co, na katere m moremo Ofiraii, ako hoCemo priblUno dognati. kt^J 
su Tbdala slorennka volvoda Goraid in Hotlmir, so 743, 751, 772 io 784, L«u 
7*3. w> biti Bavarci, katerim so pomagali tudi SlotrcDci, premagani ob I.echu ter 
morali odsl^ priznavati vrborao oblast frankovsklh knUev (g1. &t 217); teta 751. Je 
Pipin poslal frankoTski kra^i leta 772. Je prlfiel barar^i rojroda Taailo a src^o 
TQ)8ko ud karanUBske Storcncc ',g\. It 24«) In leta 784. |b umrl aolaograUcl Škof 
TlrsilU (gt. fit. 2bS). Ucd leto 743. In ;S4. nam je uvn>litl aaaleditjc dogodbe: 1) Obri 
upadejo karanianskc .Slovence (okoli 743}i — 2) Snm vojvoda BoniU; njegov 
ualcdalk Je bil Goraid (okoli 730). — 3) l'o triletnem vladanju Je urari Goraid, 
kateremu Je u vlade fratikovskc^a kratia Pipina sledil Hotimlr (okotl 7U). - 
4) &Xr4 Virgl](J pofiUfl Hotimiru poknOiBskeKa Akofa Modeiita in več dubovalkov 
(okoli 'iS). — S) Solnograški duhovniki postarijo med Slovenci prre iri certiv« 
(okoli >M), — b) Uodest tmirj«; poganski Slovenci aa prvikrat vidign^o loper 
krflfanako stranko (okoli 765). — 7) Dniga vM^a poganskih Slovencev (okoli 767). 
— 8) Hotjmirora smrt; Slorend »c vtdigneju v tretje; rti let ni bilo nobenega 
duhovnika med Djimi (okoli 769-772).— 9) Slovenitki vojvoda Volkus; Akof Vii:^ 
mu pošlje prvikrat duhovnikov (okoli 773X — 10) $kof Vtrgili] v drugid poSD« 
Volkgau duhovnikov (okoli 776). — 11) I^ti tkot mu poft(|e v tretje dutaUt 
paatiijev (okoli ;;7). — I2) Cctna po«ilj»ev (okoli 779). — 13) Volkun doU v 
petiC dubovntkov U Solsogiada <okoll 7el). — 14) Škof Vlrglll] poiljc Volkunu 
v iditlc mafinikor (okoli 783). — Ko s« )e vso tO igodUo, Je ikof VlrgllU umrl 
iai 27. novembra leu 784. 

•) Dva vira pomaia obliko ,KaraBiu»*, eden pa ,CaaitIus*. Ka vsak naCIn 
.nsluU prednost bcacda Karastus, ki |c nekoliko pokvarjen Um sa sluvanjiko 
caebno Irao Gorau) To Ime med Storenci al bilo nemano r prvih alak^ih iired- 
^>esa veka. Gl ).ctopi.> UaUce Slov. u leto I8S6, stran I19, iwr. 89. 

1 Papel Caharija Je vladal od 3 decembra 741 pa do Id. marca leu 753. 
(GLJaiK, Reg, poot- Rom-, ed. IBsS, p. 262 et 270.) 



Primerjaj dotiČne be>e<lc v liitini cuarja KtroU s dne 14. jurnit 
leu 81 1. (Zahn, Urkundcnbuch d. H. SteJermark, I, 6): „... Arno ucni 
archicpiiccpui aiierebai se aucioriutcm babcre poniificum uncte Rotnane 
ecdeiie, Zacharie, Stcpbani aique Pauli quoru(n precepiU et coafirmaci- 
onibiu predicia prouincia {te. Karanuna) tempore anleceiaorum auoruni ad 
Juuauenait ccdetie (lyocciim fuiatct adiuncia.* 

Št 225. 

Okoli 753.') 

Po triletnciD vladanju je umrl slovenski vojvoda Gora2d. Z dovo- 
ljenjem kralja Pipina je na proSnjo Slovencev prišel med nje Ho- 
timir. *) ki je bil tudi ie kristjan.') Temu je duhovnik Lupo, kateri 
je bil od sotnogra^ega ikofa postavljen čez otok Au v Cbiemskem 
jezeru,*) prepustil svojega nečaka Majorana, katerega je bil solnograiki 
ikof Virgilij ') posvetil za duhovnika. Ker je bil Lupo Hotimirov boter, 
xato ga je opomnil, da naj bi bil v cerkvenih zadevah vedno pokoren 
solnogra&ki cerkvi. Prav uko mu je prigovarjal tudi duhovnik Majoran, 
kilerega je Hotimir zarad njegovega inanja v krščanskem nauku vxel 
s seboj med Slovence. Hotimir je vse to obljubil. Leto za letom je 
izkazoval svojo pokoriČino in vdanost rečeni cerkvi, od katere je ves 




"t Zastran daiirenja glej duiiifao opaxko pod U. 233. 

'} V rokopisih Citamo imoiiB Chultnur, Cheiltmuirus, Cbciiuniarvs, Oietu-' 
marua, v ViU S. VireilU Cbetunanis, v Lib. confrat. (MG. Necrol., II, iS) pa Chei- 
lanar. — 2e Kopiur (Glagoliia Cloz., p. LXXlt, op 2) Je poudarjal, da pravo me 
I« Hotimir. ZnatU so nam te drugi Šlorencl, ki so ti\-eli v 9. -lole^u terae Hor| 
timir ivali. (Glej LetopLs Mat. Slov. la leto imt, str. 120, H. 96.) 

') Goraidov luslednlk Hotimir je pontal alovenski vojvoda t dovoljenje 
kralja Pipina, ki je prišel do te inAl v novembru leta ;&l. 1'retl tem Sasom Ho-^ 
timir ted:^ ^ ■>■ bil vojvoda, paC pa t>ret dvoma Goraid. Dne IS. marca teta tj*. 
Je utnrl papel Cahorija. Ko je ke vladal, je bilo po Karantan^i fe toliko kriatjanor. 
da je papel dolotil, da naj Kpada rečena pokr^ina v cerkvenem oibu pod »oIbo- 
gn.4ka .škofijo. (CI. listino cemrja Karola x dne U. Jun^a leta 811.) Zasluga, da 
M Je la papcta Cabanja pokristjasilo veliko Slovencev, m: ne more pnJi|e\-ati voj- 
vodu Hotiraini, ki je te le po letu TSl. poMal vladar po Karantan^ji, a tiuU ae vt^- 
Todu Borutu, ki Je bil ie poitanske vere, tcmu^ le vojvodu Goraxdu. 

*) Verjetno |c, da sta »G na otoku Au mudila tudi Goraid in Hotimir, ko sta 
prebivala aa Bararakem. 

*) Ta VlritJlU Je prUcl i Irskega k frankorakcmu mijordomu Pipinu v 
siaco* po Utkl pri Lechu, kJcr Je bil bavaraki vojvoda Odilon prcmaftan. tedaj 1 
letu T43. Dve leti Je OsUl pri njen, kaiorl ga Je nato poslal k UJilonu na Ila\-ar 
ter nn dal aolnograAko &kotUo. Vq)voda Odilon Jc uirrl dne is. Januarja leta 74«. 
Vlr^ Je tor^ prUel aa Bavarsko med letom m. in T4S. Tu Je dve kd prikrivat 
svet]« ikofovako dosiojansivo, k^ti pripeljal Je U domovine a seboj drugega mola, 
U J« bil tudi ikot. Se le poante >e UudMvo prisililo VirgliJa, da se Je dal ponve- j 
titl aa Akota. 



St 93», 236. 



«7 



IS svojega življenja dobivat poduk in dušno oskrbovssje. Ko je Ho- 
^tair priftcl med Slovence, so ga ti povzdignili zi svojega vojvoda. 
H Conv. Bag. et Carant., c. 4 (MG- SS, XI, 7): „Sed ilU (se. Ca- 
[ caiim) postea tertio anno defunciiu cit. Iterum suicni pcmiiuione dofont 
I Pippini fcgii ipiif populit pelentibui rcddiius eit eii Cheitmar chriitianui 

facTua. Cui cliam Lupo pre»byicr ordinaiua de luvavetiie sede in insulam 
^ Chemingi lacui, quae «c Auua vocatur, dcdit ei nepotena (uun nomine 

Maioranaro id pr«ibyterum ium ordmaiuni. 



Ei qu'a conpatcr cius crat idetn Lupo 
pmbvler docuit eum ut ad luvavcmc 
monaiieriuTn se devoia menle id chriiti- 
■nitalvs olTiclum subdidissct. Qucm tu»- 
cipicnics idcm populi ducatum illi dede- 
nuL lile vero sccum habens Maionnuro 
presbvtcnim in luTsventi monatteno or- 
dinaium ad prcsbvicrum. Qui admonuii 
eum ad ipium monastehum %aum caput 
dedinarc in terriiium Dei. E[ ille ita 
teciT, BC promisit se ad ipiam sedem 
■errilurum. Sicut ei fecil atque annis 
•ingulta ibidem suum scnriiiutn persol- 
Tcbat, et inde sempcr doctrinam ei olfi- 
duru chritbanilatis percepit ut<]ue dum 



Quia conpatcr eius erat 
iidem Lupo prcsbircr. Sug- 
gerente vera Maiorano pres> 
bitero qui a sancto Vir- 
gilio in luvavensi raona- 
aierio manut inpositioncn 
acceperat, quein secum 
propter doctrinam chrittia- 
nae religionis detinuit, ad 
luva*entcinonasieriumspe- 
cialiicr caput suum in ser- 
vitium Dei declinavii, sin- 
gulis annis quo dum visit 
in signum subicciionit luac 
aliquod obsequiura illuc 
persolrendo." 

. , . ei poil huoc 



viJiC 

Excerptum de Karentanis (Ma SS., XI, 15]: 
^Oteumarus * 

WM ViU s. Vtrgilij. lect. III. (MG. SS., XI, 87): ... . sed poitea ille 

' {»C. Karastus) lenio anno defunctus ett. Iterum suiem permissionc domini 

Pippini regii. iptii populiš item petentibus, Chethmarus ducaium tusccpit. 

Suggerente vero quodam pretb^tero nomine Msiorano, qui a sancto Vir- 

gilio in luvaTensi monssurio manus impoiitionem accepcrat, quem secum 

propter doctrinam christianae religionis dciinuil, ad luvavense monasicrium 

I specialiter caput suum in servilium Dei declinavii, singulia anftis quo dum 

I i^Zit in (ignum lubicctionis suae aliquod obtcqu>um tlltic persolvendo." 

nbnioči 

I ') NepriAtaoai te listine Je dulutaJ Abel iForscbungen nir deuiKcIteD Ge- 

, Khicbte, I, 4531, kateremu »ta bl<dlla tudi Sickcl <Acu Karol., II, 3S0) In MUhl- 

bacber il. c). — Priiufrji(] tudi Oteaer (Jahrbacber, atr. 497) la Fickcr iFonKbunBea, 

II, 939 in m, 447). 



Št 226. 

Nflpriatno. *) 
754, lajbrls meuca aprila. 

Rimski patricij Pipin obljubi papežu Štefanu (II.), ki ga je prosil 
imoči zoper Langobarde ter Čez zimo (753,'7M) tudi prebival pri 




nJem v Franciji, da mu hoČe v stuČaju zmage povrniti vse kraje, ka- 
terih so se polastili Langobardi. Med drugimi deželami in mesti omenj« 
listina tudi .ducatum Venetiarum el Istriae". 

Datum manjka. ') 

[CodicG TrevJuni t Benetkah. — Kandlcr, Codice dipl. I>ir. aJ 
a. 75J. — Mohlbacher, Rej^. dcr Karolinj, iL 75 (73) (reg.)] 



Št 227. 

Okoli 755.*) 

Ko je preteklo nekoliko iasa, odkar je nastopil vlado med Slo* 
venci vojvoda Hoiimir, je prosil solnografikega fikofa Virgilija, da bi 
pritel obiskat njegovo ljudstvo ter ga potrdil v sveti vert.*) Tej želji 
Virgilij ni mogel ustreči in zato je med Slovence poslal £kofa Modesta 
za svojega namestnika ter i njim duhovnike Wattona, Ri^inbcrta, Koz- 
haija in Latina, potem dijakona Kkeharda in vei drugih klerikov.') 
Modestu je dal oblast, da je smel po cerkvenih posuvah posvečevali 
cerkve in duhovnike; a prepovedal mu je storiti kaj tak<:ga, kar bi 
nasprotovalo naukom svetih očetov. 

Conv. Bag. et Carant, C. 5 (MG. SS^ XI, 7): .Peractii aliquantia 
Temponbui praenominitus dus Carantanonitn pctiit Virgilium cpiscopum 
viailare populum geniit illiua, coique in fidc Tirmiter conforiarc. Quod ille 
tunc minimc atlinptcrc raluit. tcd sub vice taiao luo epitcopo nomine 
Modetto ad docendam illatn plebem, et cum eo Wationera, Rcginbertum, 
Coiharium al{]ue Laiinum probjrteroi >uo>, et Kkihardutn diaconum cum 
alti* clericti, dana ci licentiatn cccleiiai consecraae et clericoi ordinare iuxta 
eanonum diffmitioncna, nihilque libi uiurpire quod decretia lanctorum pa- 
tnim coiitmifet." 

Exccrptuin de Karentanis (MG, SS.. XI, 14); .Karentanii primo 
predicavit Modolus epitcoput mitstu et coniecratut a bcato Virgilio »b 
Pippino Francorum regc* 

ViU S. VlfgUii, ica IV. (MG. SS.. XI. 87): »Peraetit auiem ali. 
quantU tcmporibus, prenominatui dux Quarantanoruro petiit lanctun Vir- 
gilium episcopum viiitare populuro gentii illiut, eosque in fiie Itrmittr 

*) /jLiIran datiraitja rI^ MUhIbacbcr, L c. 

*} JCa.Mran daiiranja g]. dotlCno opaiko pod &t 223. 

') Kakor se vidi, Je pridobil Msjoran, ki Je pritel s Hollmlrora med Slovence^ 
prec4 veliko ljudi m avcio reix>. Drugače ne bi bil Hotirair proaU kar ftkofa 
VkBUl^. da bi pri^l potrdit njegovo Ijudsiro v vert. Vir^lt) Jo poslal na aloveaako 
semllo posebnega ikoCt in veliko duhovnikov, kar kafe, da Število kril^)alkOv ai 
bUo nenutno. 

*) Imena teh duhomtkov kal^o. da so bili rejinoma ncmMce narodnosti; le 
tu in lam je bil kak potomec nckdunjih Rjffil(anov, katerih Je v Uaon iMsa 6e 
precej veliko tinla po tcmUl sedanjctta Solnograikcga. 



ifomre. Quod tunc ilte ninime implere valuit, led lua vi« misao suo 
KOpo nomine Modesio td docendam illam plebeoi, e< cum eo Waton«ni, 
iabertutn, Gotarium at(]ue Lolinum presbvieroi luo*. ci Ekkrlurduin 
conufD cum alii> cicricis, dan»que ci liccntiara eccicsias eooiecrace. de- 
M ordinare iuxiB canonuro ditfinittoncin, nichilque šibi usurparc, quod 
:retii tanctorum pairum contraii-cnt." 

ViU Gebcb. archiep. Salisb. ct succ, c 6 (MG. SS., XI. 38): 
eatua coim Vlrgilius epiacoput oclavus a beaio Rudberto gentem Ka- 
lUnam tempore Tasiilonii diicii Bavn-ariae quibu*d>m occaiionibui ad 
em Chrifti conrertit, c( episcopum illic Moilcitum dictum in loco Ly- 
rnii dieto initituit, per queat ct pcr cuius succcssoruro insianliana eadem 
II Sclavonica a ritibui ydolatriae rcTOcaretur." 

■ Št 228. 

Vlfajbrie od 755 io 767. 

Bcrade^i patriarb Vitalijan je vodit svojo cerkev 12 let Eo 

doi. Prej j« bil dijakon in protoDotar na Gradežu. Ko je umrl, je 

pokopan v cerkvi sv. Evfcniijc. 
Cronica de singuUs patriarchls nov« Aquileia (Monticolo, Cro- 
Jie Veneiiane, I, 14]; „Huic (ic. Emiliuno) aucccisit Vicalianut, qui rcxit 
leaiam tnetropolitanitn ann. XU, mi. H, d. XV el aepultui est in eadcm 
lilica (se. sancie ECufennii:).'' 

Jotiimnis diaconi Chronicon Veaetum (Monticolo. 1. c. I, 97): 
ui (ac. Emiliano) dcindc Vitaliaoua in eadem aucccsierat lede.*' 

K Chronicon Venetum vulgo Altlnate (MG. SS.. XIV, 17): „Vita- 
pattiarcha, qui fuil nacioiie Loc« Butenici; ') qui tixit in patriarcbatu 
13, d. 15.- 
Dandull Chronicon. Vil, c. 10, para t (MurBlori, Scripl, rcr. Ital., 
I, t4i); „Vitalianu* pairiarcha nalione Lucanui inierea scdit aonia Kil, 
bua XV. Hic dtacoDus ct proionourius Gradentii cccleiiae fuit.* 




Št 229 

M«l 749 In 756. ■) 

Btangobardski kralj Aistulf, ki je bil jako zvijačen in silovit ilovek, 
premagal bizantinskega pairicija Evticija, osvojil si mesti Comaccbio') 

*> Kje Je ,ljoca noicnici*, ni iiuno. Dandulu.t ima Lucanua, kar bi pome- 
to mcaio Lucca. En Bottvaicco ali Bottcnigo jc pri Čedadu, eden pa na Bane- 
m v okra)u mcHia Mc§trc. 

•) Vm to u Je igodilo med letom 749. In 766., tj. v tistem £aau, ko Je 
dal kraU AisiuU. 
L*) Comacdiio je me&to od Ravetme proti scvoru. 



K*> Comacclu 



in Ferraro*) ter se polastil tudi Istre.*) Tu je za vojvoda posuvil 
Deziderija, ki je po njegovi smrti postal njegov naslednik na lango- 
bardskem prestolu. 

Ctironicon Salernitanum (MG. SS., V, 471): „PoM buoc ia rcgnum 
ekvatut ett AvnulTu*, *ir per omni> uiuitMitnui ci feroi. Per idem tempui 
Euthiciui Roroanonim palricim se Avitulfo tradidit, ■tcnulque Comiaculum, 
«tque Ferfnrism acu ct latriacn pugnando obtiouit " 

Daoduli Chronicon, lib. Vil, c. 11, para 6 (Muratori, Scripi. rer. 
lul., Xn, 143): ^Desiderius iiaque, qui dus Iitriae crat, ausilio papae factiu 
CM rcx Longobardorum.* 

Št. 230. 
Rsjbrie leta 756.') 

Papež Štefio (11.) dovoli vsied pro&aje koprske duhovščine ia 
ljudstva, da naj bode odslej v Kopru ikorija. Ko sta duhov^itna io 
ljudstvo koprske cerkve izvolila za ikofa nekega Ivana, ga je nato 
takratni patriarh (Vilalijan) potrdil in posvetil. Rečeni Ivan je moral 
patriarhu kot svojemu metropolitu obljubiti dolžoo pokori&na Kavno 
to )e po Ivanovi smrti storil njegov naslednik Senator 

Dandull Chronieon. lib. VII, c. io,pan s (Muraiori, Script. rcr.IiaL, 
XII, 141)' D^oc favente Stephaaui papa ■upplicatione deri et populi Ju- 
itinopoUtani placatua induliit, ut Jtiitinopolitana ecclesia amodo cathcdrtlii 
cxi>teret, ttcque loanni a cicro et populo cjusdcni ccclesiae clecto hic patri- 
■rdi* (ac Viialianus) confirmationem ei contecrationem cootulii et aponit- 
onem metropol itano debitani ab eo auscepit, et eo nionuo Setiatori luccea- 
•ori cjui *ub«equeater fcdt," 

Št. 231. 

Mtd 752-757.») 

Papei Štefan (II) potrdi dolo£t>o papeia Caharija, da naj KariB- 
tanija v oerkvenon ozini spada pod solnograiko ikofijo. 
Primerjaj citat pod it. 214. 

') Ferrva Je mcato od Rarcsiie proti Mvcroabodu. 

*) Kale ac, da so langobardakl kralji le mak) Caaa IumU Istro v svoji oblasti, 
nekako do leta 174. (cfr. SI 2ii/ ali pa k do neke pogodbe, skleiiJeM medBtasB- 
tiad. Franki In Laii«obardl te pred letom 7!2. tcfr. SL 243). Ia &t. 2S9. je racvjdao. 
da Je bita Istra okoli ieta 7S0. v bimninakih rokali. Da^ Je tudi verjetno, da so 
Langobardi okoli leta 7S6. goapodovali le po Mremem delu istrskega poloudu, po 
Juloih Ntraneh, po»ebao pa po prisionkih krmita >o vladali naiJbrte nepretnconu 
biaantin'iLki TUdarji, 

*) To se je (godilo pod papdero ^cfanom II., ki Je vladal od aeacca marca 
IcU 7&2. pa do aprila leta 767. 

') Papd StcfiB II. Je vladal od mcvca marca 7ii. pa do 36. aprila »T. leta. 
(OL JafTi, L C, p. 371 ct 377.) 



/- 



št, 232. 



Okoli 760.*) 



Ko je ikof Modest s svojimi duhovniki prifiel v Karanta ni jo, 
je posvetil cerkev Marije Device pri Gospej Sveti,') potem cerkev v 
Liburniji,*) dalje cerkev ob Ingeringu*) in &e veŽ drugih po ostalih 
krajih imenovane dežele. 

Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Qui venienlci Ciran- 
unii dedicuverunt ibi eccleiistn Mnctae Mariae [„in Solio", cod. 4]. et ctiam 
in Libumia ciriuie, scu ad Udrima«, ct in aliis quBm plurinii locti." 

VIU S. Virgilii, kcc IV. (MG. SS.. XI, 87): ,Qui »eoienies Karan- 
tanit, dedicaverum ibi ccclcsiaru tanctae Maria«, et aliam in Libumia civi- 
tate ct in aliii <]uaiu pluriniii ločit." 

Št 233. 

782, mssBCB maja. Nooantula pri Modeni. 

Trije bratje, Erfo, Zanto in Marko utemelč takrat, ko je vUdal 
oglejski patriarh Sigvald („Siguald patriareha^} opatijo v Sestu 



') Zastran dattraiOa g1q] dotifno opacko pod M. 223. 

*) Goapa Sveta in Krnttkt K<^d »ta iMkako v Hndi in«d Celorcem tn St. Vidom 
au sedanjem Koro&kem- Brex dvanu Ma bik ta dva kraja tako rckof srcdtACe ka- 
rantaiukih Sloreacev. Kakur mc Je pomejti frankov.ikt vladar Arnulf nd mudU v 
Krnskem gradu, tako tudi najbrle alorenaki vojvodje omegi siokua. To nam po- 
trjuje med dnifcim ludl atarodaTni obred, kateri ae |e v teta dveh krajih vrill talirat 
ludar Je bilo v KarantaaUi treba postavHi kakega novega vojvoda- Ke daleC od 
rcfcalb kr^cv so Ull ostanki rimskega mesta, Viruoum imenovanega. Ako Je bil 
Kraški grad navadno UvallMc aluvcaskih vojvodov, je paC utncvso, da so ti kot 
dobri kaiolkaai botell v blliioi imeti tudt avt^o carkev la ta cerkev Je bila pri 
(jospej SvetL 

■) Ta knj Je bil na Luroakem poUu (Lumfeld) blizu Spitali na Goreitjeni 
Koroikem na listetn mestu, kjer sedaj sloji ras St. Peter Im Hol/. Proti koncu 
■tar^a reka Je stalo tam rimsko mesto Tcumia alt Tibonla V tem kraju )e bil 
Ae v 6esteo stoletju dkofovskl sedel (gl. iA. 102). Najbrte »o Slovenci, ko so ».1 
o«V4^kU karanUBsko icmUo, rairuAili mesto Tlburaljo ia onkCill ondotno škofovsko 
Molleo. Verjatno Je, da Je bilo nuno flkufu Modcstu, da so nekdaj ftkoQc vladaU 
v Ttbumlll. Ko Je tedaj v tem knt]^ kaisrega m pa namesto Tlbum^a ia£cU Li- 
bomUa svtti, postavil cerkev, je mislil moreUll u to, da bi se li nova ustanovila 
atara Ikofovska atolica v TIburalJi. Uogo£e je, da se ja braatral n nekakega na- 
■todidka nekdanjih tit>um>j!(kQi Škofov. 

*) IngcrinK se dandanes novcU potok in vas na »edan}em Gorenjem Štajerskem 
blteu l6utulfelda. VeClu itajcrake d<jele Je bila nekdiO tlel stare Karantan(}e, tako 
tedaj tiufl aea)t>* ob logerla«u. 



f^Sejtrto"/*) in nunski samostan v Saltu {^Salto"}*) ter ju bogato ob 
darujejo. 

^Hoc actum ad monastcrium sanctorum omnium apostolorum. 
Bito Nonantula territorio in JVotinense,*) anno dominorum no- 
strorum Desiderii et Adelchis regibus sexto, tertio, mense Madio, 
indictione guintadecitna.' *) 

[Prepii v fedatlikem arhivu. — Rubeii, Mon, eecl. Aquil^ eol. Jjfi^o 
341. — Cappelletti, Le chieie d' Itali«, VIII, So— 86] 

Št. 234. 

Okoli 765.') 

Škof Modest je ostal v Kanntanlji do konca svojega življenja. 
Ko je umrl,*) je prosil vojvoda Hotimir iz nova fikofa Virgilija, da bi 
prifiel k njemu. Škof mu ni mogel ustreči, ker so se Slovenci začeli 
med seboj vojskovati.'} Posneje, ko se je posvetoval s svojo dubov- 
£čino, je poslal med nje duhovnika Latina. *) 

Conv. Bag. et Carant, c. 5 (MG. SS., XI^ 8): „lbiqut permaosit 
(ic Mod«slus) usque ad vitae suae finem. Eo igitur defuncto epiKopo 
poBtulavit iicrutn idcm Cheitmar dux VTrgilium cpiKopum, si lieri poftet 
ut ad le tenirei. Quod ille renouit orta sediiione quod carmula dicimus. 
Scd inilo contilio milit ibidem Latinum preibflcrum." 

Vita S. VirglUi, lect IV (MG. SS., XI. 87): . ..Jbiquc ModcMui epi- 
•copuf permaniit uique ud viiac lUte finem. Eo igitur defuncto epiicopo, 
pMtulavii itenim Chctmar dux Virgilium epiicopum, si fieri potuiiiel, ad 
•e veniret; quod ille renouit, ona scditione quod carmula dicimui, scd 
inito consilio dimiiil ibidem Latinum preib^teniiD." 



I 



■> Sttto >e v ForboUI med Llvsnio bi TtUamenton. 

*) Salto Je pri Tem od Čedada proti lahodu. Ondotnl tneaihl so biti pnnrjn 
preatav^eni v tedadski aimoHUn ,<11 sania Uaria in Valle*. 

*j Stati bi moralo .Mutlnense*. 

*l Petnaisu indikcHa, Šesto leto Deiidett^erega in tni^e teto Adelcblsovcga 
kraUevanJa, vse to Je bUo leta ;62. 

*} ZaMian datinnja rL dotiCno opaato pod U. 223. 

*) KdiU ia &.0I M(išle»t umrl, ni xaaao\ najbrle okoli leu T6&. 

') Brci dvoma Je bil to voski boj med poftanskimi in kr^ian^tkimi Slovenci. 
Kaie se, da Jc bila takrat krSCaoaka atranka moteejia ter premagala nasprotnika, 
kar Ja rairidno li tega, ker Je solDograAki ftkof kmalu potem oud Slovence potU 
duhovnika Latiaa. 

*) NfUbrie J« bil ta duhovnik Lailn Isti mol, kateri Je pred maoKimi leti pnri- 
ktat B fikofom Modc§iom prlfiol v KaranUaUo. (Gl. St. 337.) 



ŠI. »35. 336, »37, 



273 



Št. 235. 
Htd 7S7-7S7.') 

Papei Pavel (I.) iz nova potrdi določbo papeža Cabarija, da o^ 
KAranMnija v cerkvcDem oziru spada pod solnosraSko Škofijo. 
Primerja) ^it^t P^ ^t- ^^A- 



Št. 236. 
Okoli 767.') 

Nekoliko dasa po prvi domači vojski se je del Slovencev iz aova 
vzdignil zoper svoje sobrale. Duhovnik l-itin se nI več čutil varnega 
v deželi ter je ubeŽal. Ko se je boj polegel, je poslal ikof Virgilij 
med Slovence najprej duhovnika Madalboha, za njim pa dufaovolka 
Warm«nna. 

Conv. Rag. et Carant, c. 5 (MG SS . XI. 8): „ . . . et non raulto post 
orta tlia lediiione ciirit indc ipse Latinus pre«b^er. Sedata auteni carmula 
milic iicrum Virgiliui cpitcopus ibidcra Madalbobuni prcib^Tcrum, e( poii 
euro Warmanoum presbv terum. " 

ViU S. Virgilii, lect. IV (MG. SS.. XI, 87): „El non multo poit ona 
alia sedilionc. txmx inde ipge Latinui presb^tcr. Et vero »cdau, mitit itcrum 
Virgiliui epiicopui Madelhobum preib^ierum el post cum Warmannum 
preabTterum.' 

L Št. 237. 

Rajbria od 787. do 803 
Gradeiki patriarh Ivan, po rodu TrŽaČan, je bil 36 let pred- 
stojnik svoji cerkvi. Ta pobožni in pravoverni moi je ialostno končal 
svoje Življenje. 

Cronica de slngulls patriarchls nove AquI1eie (Moniicoto, Cro- 
nache Venenane, I, 14): „Huic (tc. Viialiano) lucccuit lohannci patriarchi, 
<]ui rtxti cccldiam metropolitanam ano. XXXVI cl scpultus »t in cadera 
bastlic« (se. »ncic Eufcmic).'' 

Chronicoa Venetum vulgo Altinate. (MG. SS., XIV, 17): nlobannei 
patriarcha, qui fuit nacione Vftrie Tei^estinc civitatii, vixit in patriarchalu 
an. 35.»)- 

Dandult Chronicon, Vil, c. 13. pars 3 (Muraiori, Script. rer. Ital., 
XII, 143]: „Joann« pairiarcba naiione Tergeitmui tedit an nit XXXVI. Hie 
vir piua et catholicui luae scdii triitem coniecutui eit cxitum.* 

') Papci (>aTCl I. Je vladal od apriU 797. pa do Z8. juniJB 767. leta. (CL Jaflb 
1. C, p. 277 et 3»].) 

*) Zastran datirai\ja gl, doti£no opaiko pod ftt. 333. 
•) Trije rokopini navajajo XXXVI leL 




23 



i 



dt 238. 

Okoli 769-772.') 

Po Hotimirovi smrti je v tretje oaslala domača vojska med Slo- 
venci. Poganska strank« je bila nočoej&a ter je pregnala vse duhovaike 
tujce iz delele. Več let ni bilo med Slovenci nobenega mainika. Kafe 
se, da je premagana kalolt&ka stnaka iskala pomoči pri Bavarcih ter 
jo leta 772. tudi dobila.*) 

Conv. Bag. et Carant, c. 5 (MG. SS., XI, 8): ^Monuo auicm Cbeit* 
maro ei ona tcdidone aliquoI annii nullus pretbytcr ibi erat.* 

ViU S. Virgllii. lecL IV. (MG. SS., X]. 87): .Monuo auicm Ketmaro, 
ct ona lertia »editionc, aliquDt aniiti nullus probvier ibi crai.' 



Št 239. 

770. Bolcao. 

Bavarski vojvoda Tasito daruje z dovoljenjem bavarskih veliki 
Atto&u *), opatu cerkve sv. Petra *), kraj Innicfacn, ki se tudi „Campo- 
gelau" imenuje [.locum nuncupanlem /ndla *) guod uulgus Campo- 
gčlau *) uocatitur']. in zemljo od potoka .Tesido* ') pa do slovenske 
meje {„a riuo guae uocatur Tesido usgue ad icrminos Scla- 
uorum'^\ 10 je do potoka, ki leče z Anrasske gore *) \,id est ad 
riuolum mantis Anarasi']. Tasilo podeli to zemljo, ki je biU i« 



■) Zastras ditirai^s g1. dotttno opazko pod HL 323. 

>) Ur. «. 244. 

*) Tu omenjeni optl Atton Je podpisan r neki listini s dne 36.apriU ?«8i 
(Reacfa, Ano. Šablon., I, 6:0, fit 340), potem v Ustlnl vojvoda TasiU u 1. 717 (9I4 j 
At 2S6) in drugod Potati)e Je postal (rcisicAkl 6kot ter vladal od 1. 7a4-810. 

*) Ti cerkev je bila v SctaarnlU-u na scveracm Tirolskem. Cerkev tn samO' 

stan Ma bala poaUvU«'* '<*" ^^*- 

^ Tu Inamo la Innichea besedo .Indla*. V llsUnl ce& Ludovfka t dne t. ' 
bruaoa 816- MoJi .Hintkba', r listini i dne 10. Juiys »22. čitamo .InKhha*, v| 
listini cesarja Otona I. h I. 9~Z. pa Je tapi^iano .Intica*. 

*) Campogelau Je ii^brte .Jelovo pal)e*, to Je polje, kjer rastjo Jelk«. 

') Reub (Aan. Sabion. I, 671, M. 344) misli, da je potok Te«rido sedanji Tuf^ 
senbacb, ki te^e s Teasenberga in se blira Sllliana pri kapeli sv. Ivana KrHtntka 
itliva v Dravo. — Kanacher iGesch. der binchiin. Kircbe von SSben u. BrixeB I, 
338) pa prart, da fe U potok Tai»tner «- ali C-tit»Mrbach, ki lete pri A\'elabergu v 
Rieni, kar je tudi jako verjetno. 

*} Mons Anaram Je tedanja Anras-Alpe na «ev«nu strani Drave na Tirolskem. ^ 
S te gore leCe poiok Mablbacti mimo vasi Anrass is se potem iiliva v Dnvo. Tk 
potok, ki je nekako na sredi pou med Lieniom in Innicbenom, le delal rn^o nwd 
slovensko in bavarsko icmtjo. Do lu mri m Je raiprostlralo slovenstvo v oaaMO 
siole^u po Kr. Odtod proti ribodu nahajamo te sadaj mnogo kn^vnUi tmca, o 
katerih lahko trdimo, da so b^ia prvotno hloTcnska. 




od surodavnih £isov sem pusti in brez prebivalcev {„^ia et ipsa 
loca ab antiquo tempore inanem alque inhabitabiUm esse cogno- 
uimus']. ') v u namen, da bi se ondi sezidal samostan *) in da bi se 
neverni Slovenci pripeljali na pol resnice [„«/ propter increduiam 
gCHerationem Sclauanorum ad tramitem ueritatis deducendam"]. 

,Actum in Bausono rediente [ TassiloHe\ de ttalia, anno 4u- 
catui eius XXII'. •) 

[Cod. 187, f. 73 in 138. f. 18' T kr. dri. arhivu « Monakovem. — 
Meichdb«ck, Hiit, Frii.. 1*. 38, il. 3S. — Faciimik v Archir f. Kun<te 
<it(err, Gcicb. qu., XXVII. — Roch, Aon, Sabion . t, 669. — Za lin, 
Cod. dipl. Auitr. • Fris., I, 3, ic. 3. — Ankenhofen, Handbuch der GckIi. 
d. H. Kirntcn, 11*, 9, It. 5 (rcg.),] 



Št 240. 

771, dne 28. aprila Holzhusir. ') 

Neki Pcigiri podeli freisiniki cerkvi svoja posestva pri cerkvi 
sv. Mihaela arhangela v Holzhusir-u; pridrži si pa Se dve kmetiji ^^co* 
lonlas duas*\, kateri sta obdelovala Puzrii in Tenno, ter tri sluznice, 
katerih imena so se glasila Ttgapald, Slovenka Saška in Paldwiha 
[,et mancipias tres nomine Tagapaldum et Sasea ScJavam *) et 
Paldwicha'\ 

Ve6 prii je bilo navzofiih. 

„ . . . anno XXIII. inlustrissimt TassUonis duci regni . . . 
Actum in vitla UoUhuslr . . . sub die consule, guod est /F. KO' 
tendas Mad' 

[Meichclbeck, HisL Friatng., Ll, 36. it 19.] 

') MogoCa ie, da Je vsled tega dobila ondotna duUna Ime .Pti«u dolina* 
(Pnaierlbal). 

^ Samostan In cerkev, katera \e postavil opat Atton v InalcbeDU, &ta bila 
poarefena av. apostolu Petru in hv. muieniku Kindidu. Tu sem ito prl&Ii benedlk* 
linci ic Scharnitu. 

*) Tisilov otc OdiloD Je umrl lea 74!. DvaJndvi^sclo kto TaaUovega vla- 
daiua je bilo tcda) 770. 

*> Ta kraj Je bil aek|e u Bavarskem. 

*) Ni dvomiti, da je bila tu oneajeaa Saška po rodu Slovenka. V tistem 
CasB ao med Slovenci rusaJsU domaČi bo|< med kaioUlko ui poRaaako stranko 
<KI. tt 738). Vojvoda Taallo Je leta 770. uBtaoovlI samostaB v laiucbeaD, icdaj tik 
ukraine alovca&kc meie (nI. ix. 239). Leta 773, pa se je upotU reteal vojvoda v 
KarsntanUo, kjer m Je vojskoval s poganskimi SJorcBCl <gL fit. 344). b tegi \t 
raividno, da je okoli leu 771. Imel bavarski vojvoda mnogo opraviti s soscdiOlml 
Slovenci, ne pa s kakim drugim slovanskim ra«x>dom. 

28* 



št. 241 
Med 788-772.') 

(Gradeški) Škot Ivaa piSe papeiu Štefanu (Tli.) ter mu nazoaDJa, 
ds se jv že prej obrnil oanj zarad brezbožnega langoba ruskega ljudstva 
[,gens ferfida Langobardorum"]. katero je napadlo dedfiiiioo [,Ae- 
reditatem^] gradeike cerkve '], razen tega vzelo v istrski pokrajini ta- 
upaojc v pravega pastirja [rinsuper etjidem pastoraUm rectitudinis 
in ipsa Histriensi provincia abdicarunt^] ter nedavno tudi branik) 
izvriiti cerkvena posvečevaoja [.ordinatiottes eccUsiasticas"]. 

Tudi sifdaj se obrača do njega (do papeža) ter mu javlja, kaj po- 
jenjajo grozoviti Langobardi po ukazu svojega kralja. Fo stari navadi 
nasprotujejo njemu (gradeškemu ikofu) in njegovi cerkvi v vseh redeb. 
Prifito je tako da1e£, da ne dovolijo (istrski) škofje grade£ke cerkve, da 
bi mu (gradc^kcmu ikofu) (istrski) prebivalci vsicd njegovega ukaza 
kaj odrajtovati; pad pa so poslali ti žkofje svojeglavni odpadniki [^ro- 
tervi praeparieatores"], ki čimdalje manj ubogajo in vedno bolj klju- 
bujejo. 

Gradeški £kof prosi papeia, da oi se ž njegovo pomočjo povrnilt 
raztresena istrska Čreda v rešilni hlev, v katerem je ie bila v surih 
časih, ter bi se iztrgala iz laogobardskih rok. Ako se lo zgodi, bi se 
povečala slava sv. Petra in njegova (papeževa); brezbožni Langobardi bi 
več ne prelomili kanoničnih posuv svetih očetov; luči svetih cerkva 
bi več ne otemnele, in ubogo ljudstvo, katero nepn^tano preoa&a njih 
strahoviti jarem \y,Aorribtle iugum'^], osvobodilo bi se njih zatiranja. 
Istrsko ljudstvo [.popuius Istriae provinciae"] hrepeni po rešitvi, 
katero pričakuje od apostolske stolice. Langobardski vojaki in pa slu- 
žabniki vseh njib cerkva terjajo vsak dan od ubogih istrskih prebivalcev 
kolekte [^colUctas']. Enake kolekte od pženioe in pa živina [„ae^ua/M 
eolUctas cx tritico et singula animalta"] zahtevajo tudi od služab- 
nikov rimske, gradefikc in drugih c«rkva. 

GradeSki gkof naznanja papežu proti koncu svojega pisma, da 
pOiftilia soglasno z Mavricijem, konzulom in cesarskim doždom bene&ke 
pokrajine [„Afauricio consuli et imperiaU dud huius fenetiarum 
frocinciae'] k njemu (k papežu) dva poslanca, prcsbilcra Magoa, svo- 
jega kancelarja, l„Jifagno presbitero et scrimario nostro'*] io pa 
tribuna Konstantina '\.,ConstanHno tribuno^], katera naj blagovoli ra- 
dovoljno poslušati, ko mu pojasnita neznosne razmere 

Datum manjka. — „Sl omnes capUJL" 

') Papol Siefan lU. Je bU livoljeii doc 1. avgusu T6S. {JaiK, Rcg. cd. tSU, 
itr. SSA), umrl pa Je dne 24, Januarja leia T! J. (Jattd, str. 280.) V tem fasu Je bilo 
spiasmo to ptnno. 

*) To Je bila aamrcf »trska umUa, katere »o se Langobardi polastili uknt, 
ko Jim Je vUdal kralj Aistulf. (Gl. fit. 229.) 



ŠL 311. 242. 



«7 



[Csppelletti, Le chiet« d' Italis. IX. 37. ~ K 8 n d ler. Cod. dipl. 
titr. ad a. 768. — Troya. Cod. dipl Long., V, 618, Štev. 945. — MG.. 

(piJL. lil. 712, it 19] 
Primerjaj tiidi: 
Daoduli Chronicon, VII, c. 13, pan 8 (Muratori, Script. rcr. Ital., 
11, 144): ,Huic papac (&c. Stcphano III.) Joanncs patriarcha de rcge 
Longobardorum, t^ai cicrum et populura liirieruem personaliter et realiicr 
aftligebat, erde epUcopia Utriae, <]ui eiusdera f«*ore a iumdictione *ua le 
■ubcraterant. muiuo m coosecraniet. per mag litcfu qucrcIarD dcpoiuit 
^ei opponununt T<«]iiiri( rerocdium." 

^K Ibtd. para' 13 (Muratori, str. 145}: .Hii diebus Mauricius dus Vene- 
^tiarum et impcrialit contul iam clleciua, compaiiena Itirierui populo ei 
dolena de minorationc Gradcntii etcleiiac propier intolcrabilcm Longobar- 
dorunt sacriliam, per luos legutoa Magnum presbyterum scriniarium ct 
CooBCaniinum tribunura una cuni patriarcha Stcphano papa iniinuai, Sed 

Iapa (upervenicnte obitu. ut opiabat, plene providerc non poiuiL" 
I Št. 242. 

\ Med 788-772.') 
Papež Šiefan (III.) piše vsem islrsltitn Škofom \„episcopis per 
nmersam provinclam Istriam constitutis'*] ter jim naznanja, daje 
s težkim srcem zvedel, da hočejo s pomočjo posvetne oblasti odpasti od 
gradeike nad&kofije [.Gradensis ecclesiae arcAiepiscopalus''],)ta.ttTi 
ima po kanoničnih poročilih le od starodavnih časov sem pravico, da 
jih sodi in posvečuje {„sub iuris districtione ac eonsecraHone"]. 
fndt je izvedel, da se (istrski žkofjc) med seboj posvečujejo, kar se prej 
nikdar sli&alo. Zato jih opominja s svojim apostolskim pisanjem, da 
opustili tiko napačno in neusliSano drznost. Ukazuje jim pod kaz- 
ijo izobčenja, da se morajo vsi tisti, ki so se predrznih posvetili druge 
Škofe ali pa bili protipostavno posvečeni, odpovedati svoji dubovskl 
časti ter nebati izvr£evati božjo službo. Z veliko pooižnosljo in s skesa- 
nim srcem naj se podvržejo svojemu nadškofu ter se zarad takega pre- 
stopka uklonijo njegovi razsodbi in izjavi. Ako bi se pa ne hoteli rav- 
Iti po tem ukazu, bodo iz cerkve izobčeni. 
Daium manjka. — ^Quisguis saccrdotalL 
lUghelli, Italia sacni. V. 1093. — Cappelletti, te chieae 
Italia, IX, 31. — Kandief, Cod. dipl. lan-, ad a. 768. — Jaff«, Rcg. 
nL Rom., (cd, 1885) 388. it. 2390; (ed. 1851} >oi. it. i8ji (reg.). — 
MG. Epiit^ III, 714. it. 30.] 

') Zarad datira^}a prUno^) dotlfno opaiko pod £t 241. 




št. 243. 

M«d 768-77t ') 

Papež Štefan (III.) pi&c (gradežkcmu) Škofu Ivanu [^/oAanit/ 
episeopo'] ter mu naznanja, da je prejel njegovo pisanje ter s potnim 
sroem zvedel ii njega o nezvestobi in hiidobDosti istrskih prebivalcev 
[„« perfidis et matignis aemulis vestrae /striarum provinciae^l 
Vendar ne bi bilo pnncrno, da bi vsled tega prevez žalovali. Tolaži 
ga ter mu obljubuje, d* huie po zgledu svoje^ prednika, papeia Šte- 
fana (II.), vs« storili za njegovo srečo in varnost V gtavot pogodbi 
katero so med seboj sklonili Rimljani (Grki), Franki in Langobardi, se 
mu je potrdila njegova istrska pokrajina In ž njo združila ludi beneika 
[,in nostro facto generali, guod inier Romanos, Francos et Lon- 
gobardos dignoscitur provenisse, et ipsa vestra /striarum pro- 
vincia constat esse confJrmata atgue annexa simulgue et Vent- 
tiarum provineia"]. Zato naj zaupa v Boga, ker fevdniki sv. Petra 
(papeževi) so s prisego obljubili, da hočejo vedno braniti ne samo rimske 
pokrajine [„noslram Romanam provinctam'] in ravennskega eksar- 
hata, temui tudi njegovo pokrajino [.vestram provinciam* ^= pokra* 
jioo gradc&kcga škofaj pred napadi sovražnikov. 

Kar se ti6e njegove (gradeikega ikofa) prošnje, da bi bili istrski 
Ikofje kaznovani [„corripi episcopos IstrUte"), odgovarja mu papei, 
da je hotel ustreči njegovi želji ter poslal pismo upornim škofom. 
Ostro je zauKazal tistim, ki so se drznili protipostavno posvetili druge, 
kakor tudi lislim, ki so bili od takih posvečeni, da ne smejo več izvr- 
ševati božje službe ter se morajo odpovedati svoji dubovski časti. 

Datum manjka. — ^Suscepit (Susceptis) itaque.' 

[Dan duh Chronicon, V|[, c la, pin 9. (Muraton, Scripi. rer. ItaL, 
XII, 144). — Ughelli, lialiaMcra (ed. 1653) V, 1178. — C«pp«lletti, Le 
cbicsc d' lulia, IX, 39, — Kandler, Cod, dipl. Iiir. aH a. 769. — Jaf fi. 
Reg. pont Rom., (ed. 1885) a88. it. 3391, (ed. iSjt) tat, il 1833 (rcg.). 
— Mainaii, Croniche ouia mcmotie itoriche di Trieite. 1, 38. — Trojra, 
Cod. dipl. Long.. V, 634, IX. 946. — MG. Epiit., III, 715. tL si.J 

Danduli Chronicon VII, e. i3, pan 10) Muraiori, Script rtr Ital., 
XII, 144) doitavlja k temu piimu. da le istrakt ikofje niio hoteli pobolj* 
isti. ko to dobili papeževe opomine, ker ao ■< opirali na poaveino ot>la>t. 
[aEpiscopi quoque Utriae, receptii pspalibua adtnonitionibui, icculari coo- 
tagione polluii reiipiiccre noluerunt."]*) 

'> Zarad datirai^B primer^ doiičao opazko pod M. 341. 

*) Trditov, katero >e Dasduliu tuka] lapiMl, ne more biti popolnoma rcsDlfiaa. 
Laagobtirdl »o .te p*C le med letooa 749. ia ;&&. polastili Istro ali pa rsaj neka- 
terih Djentli delov, pa katerih ao po ukaiu »vitega kraUa posebno Bfesproiovall 
gndeAkemu patrlarliu ter delali na to, da bi iirinki fikoO« pctt&avatl nadoMa^il oglc}- 
sklh ovkveioili pastirjev (fL &b 241). DoMgli ao, da so aa pujski prcblvakt obe- 



r 



4 




št 244, 345. 



379 



Št. 244. 



77». 



Bavarski vojvoda Tasilo je premagal K arantance, *) 
Ann. 8. Emmer. Ratisp. mal. ad a. 771 (MG. SS., I, 91): .Caroliu 
Ta Saxonit conqucuvii Eresburc e( Irniiniul, *) et Tutilo CareniRnui." 

Auct Garst. ad a. 771 (ibtd., IX, 563): ^Tassilo Carcaiano* vicil.** 
Ann. Admunt. ad a. 771 (ibid., IX, 571): „Tai*ilo Carenihiam lub- 

iugavit.' 

Aon. s. Rudbcrti SalJsburg. ad o. 773 (ibid., IX, 769}: „TaMilo 

Karinifaiam subicit," 

Št. 246. 

Okolt 772. 

Neki Klemeni piSe bavarskemu vojvodu Tasilu [^duci TiKsilonl'], 
tHTsrskim škofom in pl«rociiiia6cm ter jib izpodbuja k brabrosU. Bog 
se bode i njimi vojskoval in za nje. Pogani in ajdje so tisti, ki ne ve- 
rujejo v njih Boga, pa£ pa molijo malike. {„Qui sunt autem pagani 
atqut gcntiles,') qui non credunt Deum vestrum, se4 adorant 
idula."] Gospod naj bode s Tasilom [^cum Daissllone"], kakor je bil 
z Abrahamom, ko je ta $cl z vojsko nad pet kraljev ter se poiem vmil 
z zmago in s plenom. Gospod naj udari na njih sovražnike pred njih 
oimi, kakor je udaril oa mnoga ljudstva pred očmi izraelskih sinov. 
Bog naj jim podeli zmago nad njih nasprotniki, kakor jo je podelit 

aUi do OKl<^skega patriarha Sigralda ter ga prosili, da U poeretU tOibovega izvo 
tJ«MKa Ucofa. [Gl. lapisnik minlovanakc siaodc \t kta 827 (Maa»l, Cone coll. 
XIV, 4961, kjer Cltamo: .Scd ct populi Pulensis. (^uac cjvius capui esl Histriac, 
dDcretum ab unlvcrso ct cuncto populo inissuni ad Slgnaldura pairurcbam Aquile- 
3BB9«n .... rcrum ei probaiUgimum tavBolnius, m cicctum ab cis cpkacopum ordl- 
BareL') HU^r pa nI rcCcao, da bi b4l SIgvald tudi to biorll, k^r bi bilo proti vo(]l 
Mga papeta Štefana III.. ki Jc leta 712. umrl. 

Dve leti poiacje je bila langoDardska drtava unlfena. Kar so Langobardl do 
takrat imelj na tatrakih tleh v svoji oblasti, to so Jim sed^ brez lelave vtell Bl> 
unttnci. kalU okoli leta 7»A, Je bitra iipod bUaaiiiutkega ftoitpoittva pri.4la naranust 
pod tnakovnko. Istrski Akofjc nt»o od leta 774. naprej imeli pri [joitnbardih no- 
bcDC auJombc ter so morali biti pokorni srojenu v^Jemu cerkvenemu pasiiiju, ki 
Je Ul 4e takrat gradcAkl patriarh. 

>} Bru dvoma h Je bavarski vojvoda Tasllo takrat napoHI na icinljo slo- 
venskih Kannuaccv tato, da bi ao lu tojskovat h pogaaaklml Slovenci Icr ka(o- 
Uki siraoki pripomogel do gospostva v deteU. Gl tudi it. 33i>. 

1 IrmiiMul <>• Irmiasiuls. Tako ae ]e tvalo, kakor ae kale, neko velikanako 
drevo, katero mi nekdanji Saai pu bolje Ca-still. Krmburc (f'>esburg) Je bOo neko 
utrjeno tneato sa Ve<iifal..(ketn. 

*> Rieilcr (GcMch. llaicnu, I, i&!i) minli, da m to pumo lUDaia na boje. ka- 
vtrt Je Imel Taslo leu n%- s pogan.tkini Slovenci v Karanun)Ji. Bavarski vojvoda 
^^aalloie vladal od Icu 748-788. 



jBareL' 

^■krata 



voditelju Gideonu. Gospod naj di pogum vojvodu Tasilu [.duci nostra 
domino Daissiloni^]. kakor ga je dal Samsonu. Bog naj bode 2 Djinii. 
kakor je bil z Davidom, ko je ubil veltkana Goljau. Gospod naj po- 
deli ZDUgo Tasilu in %'scibu njegovemu ljudstvu, kakor jo )e dal kralju 
Konstantinu, kaicrcmu je pred bitko na nebu pokazal znamenje krtia. 
Vsegamogočni Bog naj varuje Tastla vse dni njegov^a življcDJa. 

Datum manjka. 

(Ma Ep.s^ IV, 496.] 



Št. 246. 

Okoli 773.') 

Fo Holimirovi smrti in po kon&tnih domačib vo]skab je Volkuo')| 
poslal karanunski vojvoda. Tudi ta je prosil ikofa Virgilija. da bi mu 
preskrbel duhovnikov. Virgilij mu je ustregel ter mu poslal duhovnika 
Hcimuna in Reginbalda, dijakooa Mtgorana ler mnogo drugih poboinib 
in omikanih klerikov. 

Conv. Bag. ct Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8); „ . ■ . u>que dum 
Waltunc dux corum mitit iteruni ud Virgiliura cpiscopum. cl pe6il ibidem 
pretbvicros mitterc Qui (unc tnisit eit Heimonem preib^fteruna ci Regin- 
bcldum prcib^tcrum •tquc Maioranum diaconutn cum aliit dericti.'* 

Ibid , cod. B.: A . . . usquc dum Waltiinc dus eorum misit itcnin 
ad Virgiliuni epticopum, et intenie potlulavil ui a<l conforundam in lide 
praediciam terram «1iquo£ detimaret presbiteroi. PetiuoDi igitur memorati 
dud«, incremenlo ctiatn saiiciac cccictise contulcni oiitit Heimonem et 
Rcgiiibatdum pr«biCeroi *\<\ac Maiomnuni diaconum cum aiiia clerici^ 
virii utique religioiis ct bonestae conrenationis." 



') Zastnn daUrasJa gL dotifno vpatko pod št 723. 

*) V besedah Waltunc, Wa]iunch, Walttinch in VSalinucb. katere uimarao po 
ramil) rokopLiih liCi Ubkii oemiika ali pa stoveiuko ime Nekateri misIUo, da Je bi] 
Hotimirov nailcdnik r Karantaniji tujec, kaiercga j« vajroda Tanilu pripeljal i Bavar- 
skesa (cfr. Hubcr, GnchUhtt der BinfUtintni; uad Vcrbretlung dea CltfisUBthuiiB In 
SOdosIdeuiDcbUnd, IV, u,tj. dnini pa, da je bil doinaiin, morebiti te celo Hotimirov 
sin. Ako pomielisio, da so bil) Volkunovi predniki na vojvodukem .-cuila Slovenci 
In prav tako nekoliko ^aa tudi ii]eit<>vi nasledniki, smemo trditi, da je Ul tudi on 
alorcnskc krvi. Kaj bi bil takrat opravil kak talec med Slovenci, ko ao bili dubovi 
po treh domadli volskab posebno Bavarcem nasprotni' Kako bi bil n>ogel v uktb 
nimenh nadomaCIn pridobiti krACanstvu vef kakor polovko Slovenccvl S stro- 
go&tjo ne bi bil niteaar opravil. Cesar Karol Veliki, ki >g bil mno^ moCn^ti kakor 
bavartdci vojvoda Tajilo, Je bil tako previden, da Je Slovencem puBVl n|lli domate 
voirode. Gotovo Je bil tudi Taailo vsaj toliko pa)lii£en, da ni vsilil Stovenccm tnjca 
a vladarja. V Umu VValtunc tifi po mojih minlih .tlovennko ime Volkun. (Or. Leto- 
pis Matice Slov. ta ISM, str 147, i\. a33.) Po nekateriti knjigah kitamo tudi imena 
ValhuB, Valjhun in Vladiih Je li bil ta votvoda Hotimirov sin ali ne, ni inaae; 
BobcD MDcslJlv vir luffl olikaar ne poroCa o tem. 



ic*^^ 




St »<6, 247, 2*8, 



S81 



t£xcerptum de Karentanis (MG. SS., XL, 15): , . . . et post hUDC 
lunc," 
ViU S. Virititii, lect. IV (MG. SS^ XI. 87): „ . . .uique dum WaltuD<: 
diii eoram misii iterum ad Virgilium eptscopum, ei intente podulaTit, ut 
■d confortandani in fide predictam tcrram ■liquot desiinaret preibvieros. 
Pctitioni igtlur inemoraii ducit aatitfacicas. incrctnciiio ciiain isnctte 
ccctetiac conaulcoa, miiit Hcimonem ct Reginbaldum presbjrteros a(que 
Maioranum diaconum cum aliis derici« viric utique religiom et honettae 



con vena 1 1 on la.* 



Št. 247. 



H 774, dnA S. aprila. V cerkvi sv. Petra (v Rimu). 

^^ Frankovski kralj Karol obljubi podariti svetemu Pi^ru in papežu 
Hadrijanu (1.) nekatera mesu In delete, med njimi ludi bcncike pokra- 
jine in pa Istro [„. . . provincias Fenetiarum et fiistriam-*^]*) 
P t. . . guarta feria . . ." 
[Doiiina litima se je izgubila, le ekstrakt le nahaja t Vita Hadrianl, 

,Ci 49. (Gl, Vigno liua, Libcr ponlificalia leu de gest. Roman, pnntiiicuni. 
n. fgj.) — Muratori, Script.rcr.IwlT III, 186. — Mami, Cone. coll., 
Xn, 737.— Migne, Patrolog., XCVI. 1184. — JaffS, Reg. poni. Roreu, 
cd. 1885, sir, 191; ed. 1851, MT. 305. — Bahmer, Reg., ed, Mahlbnchef, 
»(.163(159)] 

t Št 24a 

774, naaec« Junija. Pavia. 
Frankovski kralj Karol se polasti mesla Pavije. V njegove roke 
pridejo langobaidskt kralj Deziderij, njegova soproga in hči Vsi 
Langobardi se podvržejo frankovski oblasti in Karol se odslej imenuje 
(udi kralj Isngobardski.') 

H [Ann. s. Anaandi ad a. 773 et 774 (MG. SS., I. la). — Ana. 
Taubacad a. 774 (ibid„ I, 13), — Ano. Petar. ad a. 773 et 774 (ibid^ 
I, 16). — Ann. Lauresb. ad a. 773 « 774 ibid., 1, 30). — Ann. 
A lam, con t. ad a. 773 et 774 (ibid.. I, 40). — Ann. Guelferb. con t. 
ad a. 773 ct 774 (ibid.. I, 40).' — Ann. Naiar. cont. ad a, 773 et 774 
(ibid., t, 40). — A n n. S a n g a 1 1. b r c v. ad a. 774 (ibid., I, 64). — Ann. 

*) O ti^ dartirl, katera se pa al nikdar livrAtl«, BO pisati Abel (Zur For- 
schuBRCD dcutscher Gc»chlchtc, t. 4ST in pa lahrbOcber, str. 131). Slckal (Acla 
Karol. II, 380^ PUker (Forschungen xur ItaL ReGbtageKb^ IL 329, 3H. 34T) ta 
S^bel tHlMur ZeitKiuIft, XLIV, 67). - Primeij^ to liatina t neprintao pod 
M. 326. 

*} Ko d Je frankovski kralj Karol onvojll langobard^ko kraUettvo. je dobU 
v svojo oUast tudi Furlanijo in pa uObrlC »oscdoje del« sloveiuke cemlje, namre£ 
Bnciko SloTea\]o in pa CoriUco. 




Aug ad ■. 773 (ibid^ I, 67V — Ana. Jura*, mai. id a. 774 (ibid., 
'1 ^7)- — Ann. Ju va T. min. ad a, 774 (ibid., I. 88), — Ann. Lsuriit- 
m i o ad a. 774 (ibid.. I, 117). — Ann. Lauria*. el Einhardi ann. ad 
a, 773 et 774 (ibid., I, 151. 153). — PocU S«xo ad a. 773 a 774 (ibid., 
I, aag, »30). — Chron. Moisi. ad a, 774 (ibid,, I, 195). — Ano. 
Fuld, ad a. 773 et 774 (ibid,. I, 348). — Aon. Moaell. ad a. 773 ei 
774 (ibid, XVI, 496). — Pauli diftcoai Cootinoaiio tertii, 
C 51 — 57 (MG SS. rcr. Langob^ 113, 314). — Andrcae Bergomali* 
Hiitoria, C4 (ibid., 334). — Einhardi Vita Karoli M,, c 6 
(Jaff<, Bibl. rcr. Germ,, IV. 514. 515).] 



Št 249. 

775. ini 27 oktobra 

Papež Hadrijan (I.j pi&e frankovslcemu kralju Karolu ler mu u- 
zoaoja, da }t dnč 27. oktobra [„vicesima septima enim die Octobrii 
mensis'\ prejel pismn od ^radeikega patriarha Ivana [„a 
lohanne fatriarcka Gradense"]. Hitro potem Se v tisti uri tako, da 
niti on (papei), niti njegov pisar nista imela časa j«$ti, )e poslal njemu 
(Karolu) patriarhovo pismo s svojim pisanjem vred. Z ialost)0 je opazil 
(papež), da je bil pečat patrisrbovega pisma pokvarjen (Ravennski) oad- 
&kof Leon je prej (patriarhovo) pismo prečital ter ga te le potem njema 
(papeiu) poslal. Iz tega lahko (kralj Karol) sklepa, kako neianesljiva 
je zvestoba nadškofa Leona. Gotovo je pismo zato odprl in prc£ital, 
da bi vse. kar je bilo v njem zapisanega, naznanil beneventskeeau voj- 
vodu Arghis-u in drugim njegovim (Karolovim) sovražnikoio. Ni dvom- 
ljivo, da je rečeni škof tudi v resnici poročal o vsem tem, kar je čital 
v pismu. 

Datum manjka.') — ,Dum tanta amoHs." 

{Cen ni, Monumenta dominaiionis poniificiac, I, 327. — Ducheanci 
Hiitoriac Ftancor. script., 111, 771, — Muraiori, ScripL rcr. lul„ lili. 
301. — Savioli, Annali Bolognoi, I*. 16. — Migne, Pstrol., Ser, lat« 
XCVin. 288 — Jaffi, BibL rer.Germ.. IV. 181 (Monumenta Carolina). 
— Jaffč, Reg. ponL Rom., Iter. 2415 (1848). - MG.. Epiu., III, $76],} 



I 



Št, 250. 



776,') 



Takrat je bila sinoda (v Benetkah), katere so se udeležili (beneški) 
dold, (grade£kt) patriarh, vsa beoefika duhovščina in ljudstvo. 

*) U pi-Mna te ratvldno, ita Je b>lo ispiuno dne 2!. oktobra. KKgova rseblaa 
nam kale, da se je to cgodiio ku 7;5. med prvo in drugo vojsko kra^a Karola s 
I^Dgobardi. 

') DiDdulus pravi, da se je U sinoda vrSUa v it. letu vlada^^a doida Mavn- 
4)a, U Je ina :*«. nastopa vlado. 



&l. 2&0, 2S1. MS 

Daadttli Chronicon, lib. VII, c. n (Mureiori, ScripT. rcr. Itd., XII. 
145): .Poitbacc Vcnetoruna populi el deri iyoodui adunau, atiiiieniibui 
duce et patriardia , , .* 

Bernardufi Justinianus, Histor. Van«t, lib. XII: ,Cobcu igitur 
fjDodo totius deri populique, aisiiientibtis diice ei patriarcha . , ." 

^^H št. 261. 

■ Okoti 775. ') 

SolDograSki Škof Virgilij poSlje na novo med Slovence v Karan- 
tanijo duhovnike Heimona (tega v drugi6), Duplitera. Majorana 'J (tega 
v drugič) in oajbrže tudi Rcginbalda (icga v drugič) ter &e več drugih 
klerihov.*) 

Conv. Bag. et Caraat., c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Et non raulto post 
mttil itcrum ibidcm cundcm Hcimonem ct Duphtcnina ac Maioranum 
prcsbvtcros et alioi dcricot cum eia." 

Tbid^ cod. B.: .Et non multo po>t mitit itenim ibidcm Heimoncm 
et Reginbalduro preibiieroi aliD*que tilericoa cum eis," 

ViU S. Virgilii, Icci. IV (MG. SS, XI, 87): .Et non multo post 
mlait lierum ibidem eundem Heiraonem et Duplilerura ac Maioranum 
preabyten» aiioiquc dericoa cum eis." 



') Zasbin ditlmija g1. dotieao opazko pod fiL 3?3. — V prvih stole^ih sred- 
nJcfCB veka >c blia nsvadn. tU so tisii duhovniki, kateri so po oddaljeoib krmita 
oesMlno lirrterall svojo sluibo. prlAli v^ako Icio med veliko noCJo in binkottni 
Ic 6vo|crau Uiofu ter mu pnruCali o Hvojih u-pcbib lako verjetno Je, da »o M du- 
hovniki ki so po Kaianunlji otnanjcvali bntjo besedo, earad velike odda^enontl 
napotili vsako drujto leto r Solnograd in tu fik<fu povedali, kaj so v»e v tadi^Jem 
fasu stonll, ter od i^cga ludl dobili rainih InAtnikc^ a »voj« nadaljno delovanje. 
Ke Hmemo .si misliti, da bi .ne bili v takem čanu v» duhovniki napravili iz Karan- 
tin^e proD Sulnoi^radu. To si> ulorili le nekateri kol nekaki laupniki ^^ale dubov- 
iCliie, fai atcer brcx dvoma naJjmcnitnejAi in aaJvp|ivDejl>i, Ko mi izvršili svoje ddo 
pri jjcvfo, jih Je ta ii nova ponUl med Slovence ler jim dodal ^ nnviti lovarllcv. 
Ako je ikof VIrgiltj leta 773. prvikrat v<tJvodu Volkunu poslal mainikov, ac |e to 
■godilo v dmgi^ leta 176 , v tretje leta 777. Itd. 

■) Pomaid Je, da ta Majoran ni bil cnakolnKaovanl aeCak l.upov. ki Je bil 
le » vojvoda Hotimira prcsbltcr. Tu umcojciii Uajoran Je bil ic dljakon, ko Je 
prvikrat Acl na lilovcasko, kar sa Ja agodlks ko Je le vladal vojvod* Volkun. 

*) Ker nahl^iamo med tU BaAteUm) duhovniki Heimona, Majorana In Rcgin- 
balda, kateri so bili le pri prreon poaiaaMvu okoli leta 773.. ai moramo mtsJlU, da 
so bili prav ti Ubrani, da »o Ali v Solaograd škofu porofat, kako napreduje raa- 
liljevanje krščanstva med Slovenci. 




dt. 252. 

77S, proti koncu (eta 

Papež Hndrijan (1.) pi^ Karolu. kralju frankovskemu in lango- 
bardskemu, da bi mu bil že večkrat poroial o sovražnih naklepih, 
katere so zoper oba (pap«Ža in kralja) napravili vojvoda Hildebrand 
iz Spolcta,') vojvoda Adgbis iz ticoevcnia ter Hrod^aud iz Furla- 
ni je {^/iodcausum Foroiulanum'']. Rečeni Arighis iz Bcncvcnta, 
Hrodgaud iz Furlanije in pa Reginbald iz Cbiusi-ja*} so poslali pO' 
stanoe k Hildebrsndu v Spoleto tur sklenili, da se boČejo naslednjega 
marca [^roarimo Martio mensae adveniente'^]*) združiti s icio 
Grkov in pa z Deziderijevim sinom Adatgis-om. Vsi skupaj napadejo 
potem uba (papeža in kral}a) z vojsko na suhem in na morju, loti)< 
se rimskega mesta ter iz nova ustanovč tangobardsko kraljestvo. Zat 
ga prosi (papei), da mu pride (kralj) prej ko mogoče na pomoč. 

Datum manjka.') — „Reminisccre consideramus." 

[Ccnnt, Mon. dom. poniif., 1, 3143. — Uuchesnc, Hiiioriue Franc . 
scripi., III, 77S. — Muratori, ScripL rer. Iial.. IIIA. 311. — Mantt,^ 

Copcil. coll^ XII. 814, — Migne, Patrol, Ser. lat, LXXXIX, 300. 

Jaffč, Bibl. rcr. Gcrni., IV, 191 (Monumcnta Csrolina). — Jaffj, Rc^- 
poni. Kom., it. 3419 (1833) (cxtr.). — M on. Gerro., Epi«. III, 5S3.] 



Št 263. 

776, proti koncu leta. 

Ko je frankovski kralj Karol slifial,*) da mu je furlanski voj- 
voda Hrodgaud, katerega je bil sam povzdi|enil do tega dosto- 
janstva, posul nezvest, si pridobil na svojo stran več mest ter hotel 
napraviti upor po Italiji, se je napotil z nekaterimi Franki proti jugu 
ter praznoval božič v Schiettstadtu.*) Odtod je' &el hitro proti Italiji. 

Ann. regni Franc. (^I.auriu. mai.) ad a. 775 (cd. F. Kune, p. 43): 
„Tunc audiens, quod Hrodgaudui Langobardua fraudavit 6dcm suam ec 
omnia ascramcnts ruotpcns ct Toluil Iiatiaro rcbcllarc, lunc illia in panibus 



') ^»leto Je mesto r »redtiji Italljt. 

■) Cbloai (Clu-ihna) je mesio na Toskaasketn. 

*l Namreč meseca marea leta 776. 

") Leta 7J6 !to »e I^ngobardi »ptintali loper frankovslceK> kralji Karola. To 
plitmo Je bilo najbrJU: xpi»no prnii Icobcu leta 775., n> rulc na^io pa pred marcem 
teta 776, ti) sicer toliko faa pred tem mcMcon, da bi bil moKd kraU Karol poalatl 
papeiu pomoC do rcCcaefia meseca. E>rimcrJ^J (o pismo s plamom Istega papela k 
dne 27. okt kta 775. (Cl. it. 349.) 

*) To Je frankovski kralj tvtdel Iz plaom papela Hadctlaiia I Eno pismo mu 
je papei poAlal dne 37. oktobra latei;« leta fgL b. 249), dn^ pa nekoliko ponije 
(gl. iX. 7621. 

*) ScUeitsUdt )e neato v AlncUt. 



eucD ■Iiquibui Frsncii domnui Carolus rcx itcr pcrsgcni. Et celcbravit 
Daimlecn Domini in villa, quac dicilur Scladdisui.'' 

Ana. Einbirdi ad a. 776 (ibid., p. 43): ,Regi domutn revencnti 
nuDtialur, Hruodgiudum Langob«fdum. qucin ipte Foroiulicniibus ducem 
dederat, in lulia ret novas cnoliri «t itm conplures ad <um civiiates de- 
feciiie. Ad quo> motu« coiuprimcndoi cuna tibi fettinandum iudicaret, 
(tnnuiisimum i}ueiuqiie*uoruin secumduccnt rapiim luliam proficiacitur;,.." 

^V št. 254. 

I 778, v prvi polovici leta- 

f Frankovski kralj Karal je prišel na Furlansko ter lu premagal 

1^ ondoinega voi?oda Hrodgauda. Temu stu pomagala njegov tast Siabilinius 
iz Trevisa icr Oaidus iz Viccnzc Andrcas Ikrgom. omcoja boj, ki se 
Je bil ob Livenzi. Hrodgaud je bil v vojski ubit,'} ne pa obglavljen, 
kakor se čiia v nekem poznejSem viru. V Trevisu je kralj Karol praz- 
novat veliko noč, ki je bila tistega leta dač 14. aprila. Dobil je v 
svojo oblast Čedad, Treviso in druga uporni&ka mesta ter jih razdelil 
ned frankovske grofe. Monachus Sangallensis v^ povedati, da je kralj 
Karol v čedadski okolici del na lov. 

Ann, reg. Franc. (Lauriu. mai.) ad a 776 (ed. Kurze. p. 43, 44): 
»Tunc domnuj Carolus rex Italiam ingressui eit partibua Foroiulenaium 
pergena. Hrodgaudut occi*u> cii, ei lupradiciui doninii« Carolus rcx ad 
Tarvtaium civiiaicm pascha cclcbravii, et capias civiuiea Foroiulem, Tar- 
Tisium cum reliquia civiiaiibua, quae rebcllaiae fuerant; et dtapotuit onines 
per Francot.* 

Aon. Einhardi ad a, 776 (ibtd., p. 45): .... Hruodgaudoquc, qui 
regnum adfectabat, inierftfclo, civiiatibui quoquc, quBe ad cum defecerant, 
»ne dijatione recepti* et in eii Francorum comitibua eadeni, qua venerat 
^ac rcx Kirlui), velocitate rcvenua eit.' 

Einhardi Viu Karoli M., c 6 (Jaffd, BibL rer. Germ, IV. 515): 
„Hruodgauiuni, Foroiuliani ducatua praefecium, rei noras molientem oppri- 
merei(K. rex Karlua); lotaniquc liatiam luae diiioni aubiugaret, *ubactaeque 
filiuni (uum Pippinum regem inponerct'' 

Ano. PeUv. ad a. 776 (MG. SS.. I. 16): ^Pcmsit domnui rex 
Karolui in Italiam, ct <Kciio Hroigaudo, qui illi rebello extiterat, obsc- 
d«runtque Subilinium tocerum auum Taraviio civitaic. Eo capio diapoii- 
Iuquc oitinibua, proiper redit cum auia in Franciaro." 

Aon. Ho«e1I, ad a. 776 (ibid., XVI, 496): » ■ • . pcrrezil Karolua 
iterum in Italia ct illa caitella, quae retidua erant, receptt; et Rothgaus 
intcrfectua en.* 



■) Gi Indt fiL 22$. 



Ana. Laureatt. id a. 776 (ibid.. I, js)- .Petraii rcx Carlua iterain 
io Italia, et illa cajtelU quae fuitlua erant rccepit; et Hrotgauiut iotcr- 
fectut eit* 

Ann. Gucircrb. ad a. 776 (ibid., I, 40): ,Kafolui in Langobardia occiio 
Rolcauzo,* 

Ana. Nazar. ad a, 776 (ibid.. I, 40): Carelui rex perrexit in Lango- 
bardiam inierrccto Rolgauzo " 

Aao. Alaman. ad a. 776 ('bid., I, 40); ^Karolus m ta luliam, 
tnterfecio Ruoilgauao." 

Chron MoUs. ad t, 776 (ibid., I, 996): „Et in >cquenti anno abiit 
iierutn rex Karolua in lutia, ct rccepit illa caitdla quae rcaidua crant, a 
Rotgautt interreciui cet." 

Ann. Fuld. ad a. 776 (ibid.. I, 349): |,Karolua coatra Hruodgaudam 
in Italiant profectut, eundem Jnteriicit.'' 

Pauli diacoDJ Conttnuatio Romana ad a. 776 (MG. SS. rcr. Lan^ 
gob., 30i): ^Roichaus dux Furoiulieiiii« rebellia occidttur." 

Pault diacoai Contiauatio Urtia, c. 63 (ibid., p, 314): ,Rcx (ac Ca — 
roluf) prcicrea, audito, quod Rothaudui Langobardui in pcrfidiain renus 
«sset. denuo llaliam repetiil. ieptiiig«nie*imo aepiuaguinio aeito anno 
incarnationii dominice. Occiio quoqiie Rochgaudo, Foroiulium. Tharviaium 
atquc aliai ciriutes in aua ditione rectpieo«, Franctt eai ad cuttodiaia 
permlait" 

Ibid., C. 68(1. C. p. 315): ,Primo anno l.eonii imperatorii *) quibu>dam 
rebcilionem in Italia meditaniibut, haliam repetii r«x polen* Karolui Magnua^ 
urbem Fommiulii cepil ci duccin ciui Heirolisodum *) rcbcUionia incenlorcot 
decollari mandavil, ceterii autem maiestaie aui notninii timorem incuMiL**) 

Andreae Bergomatis Histori«, c.4 (ibid.. p. 3)4): ^Foroiulanoruna 
dux tunc lempofii Kotcausus preerat, ci in Vinccniia Gaidua. Qui, auditu 
Francorum devaaiatione et eiua advenium quod in Fofoiuli properaret, 
congregatitque ui poterant, obriam eorum «d pome qtii dicicur L'qticntia*) 
ciicrunt, e( ibidem magna stragci de Ffancii fecerunL Karolui rero haec 
audient, mandani eorum fidetiiatis fidem tuicepturoi ei honoraturos, Rot- 
causut et Giidut duc>bu> cum nobilit Foroiulanorum conillio inito, ut ae 
viriliter coateniuct. Eral quidcn] ciipii«, cui iam munera Caroli excccaTerat 
cor, tale dedit cootilio: aQ(iid facicnaus? Qiioniodo eorum ruJMere po«- 
auraua' Capud*) non habemus. Regem confortaiionia nostrae iaoi derictiu 

>) BUaailnakI caaar Leon IV. Je vladal od 775—780, 
*) Pnw u prav .Hrodiiaiiduin'. 

*) PtoaUll J« li dret) virov tajeroal Ib tako Je dvakrat (c, 63 la c 68} o iadh 
dogodkih govoril. 

*] Reka Urenia v FurluiJL 
'> T. J. caput. 




ei[ Eamui, eorum fiJeliuie bene nobti erit,' Quiil dicam? Ut obtabai, 
fecetuni. El lamcn corum Carolui Mrvavit honorem."') 

MonachuB SangallensJS de Carolo Magno, lib. II, c. 17 {Jaffč, P- M3. 
BibL rcr. G«rcD., IV, p. 693, 694): „Cxin ad ultcriora progresius^ venit 
rcligiosiMimut Karolus ad urbcm Furiolanan, quacn, qui šibi scioli ridemur. 
Forum lulicascni nuncupant, Contigit auleni, ut eodem tempore epiicopus 
Ctriiatia illiut aut, ut modcrnorum loquir consuctudine, pacriarcba occaaui 
viUe propinquarei. Ad quein cum religioiissimiis Karolus visitandi gratia 
properarei, ui lucccssorero iuum ti nomine deaigiiare deb«ret. ille religiose 
admodum, cx imii praccordiit luspiria traheni: ^Domine', inquit, „ep)<co- 
pamm isturo, || diu sine Blique uiiltUte vel profcctu spiritnali rclcnmro. p. 69*. 
iudicio divino ei venrae disposilioni relinquo; ne ad curaulum peccaioruro, 
quem vivcns eiaggeraTi, etiam monuus a]iquid lupvrinicere apud inevita- 
bilem ct incorrutnpcnduin iudiccm dcprehendar," Quod sapientiisimus 
Karolus iu acccpit, ut cum aDtiqukS patribui non iatnerito coacquBndurQ 
iudicaverit. 

Cum auleni in eadem regione aliquaiitiipcr demoraiui fui(Wt exer- 
cttatissimua cKercitaiitiimoruni Fraticorum Karolus, doneč epiuopo dccedentc 
dignum ei luccessorcm subsbtuerei,*) quadan) feativa dic post raisurum 
celebrationera dixit ad *uos: ,Ne oiio torpeatea ad ignaviani perducamur, 
earous Tcnaium, doneč aliquid capiamua; el singuli in codem habitu 
pergarous. quo nune induti sumu*. .Erst autcm vmbrifcra dics cl frigida ...** 
(Pisatelj pripoveduje naio, kako je na lovu dcŽ kraljevim dvornikom po- 
kvaril njih dragoceno obleko, a priproita obleka kralja Karola <e ostala 
nepoikodovana.) 

Po«U Saxo, a. 776, lib. I, T. 165—981 (JaffS, BtbL rer. G«rm.. 
IV. 55»): 

v. 365. ,CuR)quc domum redieni princeps (ac. Carolusi itcr accclerarct, 
Comperii, Auioniis in pariibut čase uraonum 
Nomine Hrodgaudom, nova qut molimina temptant 
Nec. quem rex illi dcderat, contentui honore, 
Italiae laium voluit šibi subderc regnum. 



') Kar nsiB piutcU v lem odstavku pripovcdi^c, Je nekaka anekdou, v kaiari 
to Mkaterl dogodki lx l«U 774. sp(^«Di 1 drugimi U ku T7b. 

") Mooacbua SangalteBsls >c mod Iciom ss«. In b87 opbal nckucfc dogodka 
U flT|)a^]a Karola Velikega, a ob cacm pa vpletel v avpj spis vcc nevaijemlb 
Baekdoi. V i.g,orai navedenib stavkih nam pripoveduje, da je bil takratni (ogl^akl) 
pttnaib bolan m da so prMakovali lOegovo unrt; da bi UI pa v tistem čami res 
uart, Uga vir ne onei^a. llogo^a Je, da je bil takratni patriarh 1.TT6. budo bolan, 
■ Ja poleni okreval ter ie Le leta 787. umrl. Tudi Je neverjetno, kar nam naJi vir 
prlpovaduje, da so Je kralj Karol nekoliko tasa mudil v Čedada a tem namenom, 
ker J« Čakal, da bi patriarh umrl In da bi mu potem postavil naslednika. 



SM 



.^t. 254, iffiS. 



V. S70. Quippe ducem C0(niieaique Foroiulensibus ipium 
Constiluil Carolut, priroo cum dara triumpho 
De Langobardu victor vexilla rtvesil. 
Huic nimii ingratua dono, male tollJcibbat 
Urbibus cx muliii poputos; ac fceii, ut od se 

T. 37J. Deficerent, iusio Caroli aprelo doniinaiti. 

Ho* ut compricneret niotui, ni) ipae moratui, 
Strenua quam cclcri rapiim vocat egmina iuisu. 
Cutn quibua Itsliano propcrani racn(04)uc tjrannum 
loieriiu plecieas, urb«a serTare rccepias 

r. s8o. Franconim comitea, quos ipse locabai in illis, 
lusiit. Et ut Ttait ve)ox. tic iode recesait." 



Št. 255. 

776, dne 17. Jaolja. Ivre«. 

Franknv.shi kralj Karol podi:li Pavlinu, učitelju gramatike') f.viro- 
valde renerabili*) PauHno artis grammaticae magistro"], tista, 
posestva, katcfii j« izgubil Valdand, sin nink<^ii Mimona 12 Lavariana*), 
ker s« je D3 strani Roigaudovi zoper njega bojeval ter bil v vojski 
obit I r . . . guae fuerunt Valdandi, flUi guondam Mimonis de 
L.abariano, quae ad nostrum devenerunt palatium pro eo, guod 
in campo cum Rotgaudo^) nosiro inimico a nostris fidelibus 
fuerit interfectus"}. 

^XP'. Kal. yulU anno VIII rtgni nostri ex Eborea'') civitate.* 



'] .PauliDus artis gmrtmallcae augisier* )a poinejAi ogt^iski patriarh fM^a 
imena, a« pa Pav«! dtjakon, kakor misli Kubels (Moa. ecd. Afluil^ coL 3&S1. — 
BUdinger (daerr. GcKb., str. 142), Sickel (AcM Karol., II, 246, 247), Abd-Smsoa 
(lahrh. de« friink. Reidies, I, 2&2), CianiioDi (Paulinus, str. 12 in 15, op. 2) tn ie 
diugi igodovinaiji lrdi|o, apira>c se na razne railoge, da sta PauUsus gtaiil- 
nultcus in Pauliaua patriarcha ideatitaa. Pavel d^akon Icia 776. ai bU obdarovan, 
ker Je bil takrat vsled vstaje »roje^ brata pri knlju ockoUko kompromlumi. 
Alkuinov prijatelj Je bil iz prva Patilious (tramniaticus. pomejc pa PauliauA patrt- 
arcba, kar kafe, da sta u dva Pavlioa prav la prav !e ena oseba. Ii tega pa tudi 
sledi, da Pavlin v teia (asu, ko Je bila ta listina Udau, te di bil o^i^ski patrtarfc, 
temuC Je poiMiJe priiel do te Časti. 

*) Beseda (VencrabiUs* v Pavlinovem tunlovu aam kaie^ da jB bit takrat tt 
dukovnik. 

^ L^variaBO Je vas od Vidma proti Jugu. (C1- ftt. 199.) 

^ Rotitaudo, BaiDcaia Krodgaudo. To Je bU furlaaski vojvoda, k) Jo bil par 
mesecev pr^ prconatiaB. 

^ Ebona Je Ivrea, ki se nab^a v .teverojtahodnem kotu llal^ 




[BaroDius, Aanalca eccluiaitici od a. 803, N!° 13. — Madrisiui, 
S. Paulini pair. opera, 358. — Migne, Pairol., Ser. Uc, XCV|[, 957. — 
Ideicr, Kari d. Gr., II, 136. — Kaodlcr, Cod. dipl. Utr. ad «. 776. — 

Mtlblbacher, Rcg. d. Karol., it. aoa (198).] 



Št. 256. 

777. KremsiDuDster. 

Bavarski vojvoda Tasito je ustanovil (v Krcmsmunstru) ob reki 
Kremsi ( ^Chremsa" ] ' ) samostan na Čast sv. OdreSentku ter postavil v 
njem Katra {^Fater^l za opata in pa menih«. Nato je s svojim sinom 
Deotom [„Z?fo/o"] podelit samostanu najprej tism ljudi, ki so v rcčcncm 
kraju prebivali, potem ves ondotni obdelani svet; izmed neobdelanega 
pa na raznih sirant^h toliko, kolikor ga hočejo potrebiti. Tudi mu je 
podelil solino pri Sulzbacfau [^salinam, gue ad SuJsibach esf]*) ter 
tri osebe, ki tam kuhajo sol; tudi v tem kraju naj potrebijo toliko 
lemlje, kolikor jim je drago. \' tretjem kraju, ki se zove Sipbacb 
[.rn tercio loco nuneupante Sippach']*), naj naredi toliko njiv in 
travnikov, kolikor jih za rečeni kraj potrebujejo. Bnako naj se postopa 
tudi v kraju Leonbachu f.Z.ip^/Z/n.i/acA'']*). Dalje je podaril samostanu 
v kraju, Ipfa imenovanem [,/« loco uero, quod uocatur Ipfa*^\ vso 
obdelano in neobdelano zemljo, kar je je med obema IpCama \^inter 
utrasgue ///a^"]*) od njunih izvirov pa do tja, kjer se združujeta. 
V teh krajih naj se sestavi tistih 40 (lesenih) hi&ic {.^casatas'\, katere 
80 od drugod privlekli. — Potem vojvoda podari samostanu dckanijo*) 
Slovanov s tistimi davčnimi dohodki vred, katere je poprej on 
(vojvoda) dobival. Odstopa mu vse te Slovane, katerim zapovedujeta 
uradnika Taljub in Sparuna') in ki živč med mejami, katere je ondotni 



oni 



■) Tako M zove na Gorenjem AvstriJskeiB med Anilo in Travno neka reka, 
poleg katere Je sedaj trg Krem-imaniiter. 

'] Sulzbach je potok, ki tefe mimo Halla. Ta knO m nahala od Krenas- 
anttBStra proti vzhodu. 

*) Slpbach J« vas od KremsinUiutra proti severu. 
*) Lconbach Je tudi vaii, ki »e nahala od Krenumaostra proti serera 
*) Kn potok Ipf Je bliiu St- Moriana na Goreq)ein Av^uijskem. Misli se, ila 
igi potok tega imena je sedai^ji Samareinbacti, ki ne uliva v Ipnncb. 

*( .Decania* w je »vat okraj, v katerem jo prvouio Živelo po deset drutin. 
Tn omenjena dckaoija Je bita nataneno omejeiu. PoMbna konus^a je na v>eb 
fflnui^h določila njeivc mcjc V tO dckanUt in sploh po ondotaib knjib tiveti 
Slovani M> bili Slovenci, o Ccmer ni dvooutL 

') Katc se, da je bila ta dovcnska delcanlja precej oMinu, ker »ta Jo nad- 
tororala kar dva uradnika. Imonl .Talivp' in, Sparuna" sta, kakor se vidi, slo- 
vanskega Uvlra. Primerjaj drugo Ime t imesom ,Im>xp«'iv>{' pri A):athlju (gl. k\. 58). 
Slovenci v Diotachu In Steralogu na torej doraaCine iiaeti u av<tJc uradnike, ne pa 
micev. Brez dvoma sta bila uradnika TalJub in !^)anina zavtina od ondoinega 

24 



S90 



JU. 2M 



Župan „Pfay£SO*''] s prisego odobril ler so jo ludj vsled ojegovefa 
(Tasilovega) povelja obhodili opat Pater, arbiprcsbiter.sodnik Ctiuniprehl, 
grof Hleodro in Kernpreht. Tudi podeli samostanu 30 Slovanov v 
Diciacbu*} z davčnimi dohodki vred. Dalje mu prepu£5a zemljo, katero 
so ti Slovani brez njegovega (Tasilovega) dovoljenja obdelovali*) v 
gozdu med Dietachom in Sicrningom*). {.Tradimus autem et dcca- 
niam Sclauorum eunt opere Jiscali seu tributo iusto\ guod 
nobis antea persolui cottsueueranl. hos omne^ predicios Sclauos. 
quos sub illos actores sunt, qui uocanfur Talivp et Sparvna guos 
infra terminum manet. gue eoniurauit ille jopan, gui uocalur 
^hy5S0, et conduxil pcr gyrum illos nominantes Fater abbatem 
et archipresbyter ct Chunipreht }udex et HUodro eomes et Kern- 
preht iussi a summo principe Tassilone deflnire decreuerunt et 
terminum posuerunt. totum et integrum ad eum tradimus locum 
et XXX Sclauos ad Todicha cum opere fiscali seu tributo iusto. 
Tradimus autem et terram. guam illi Sclaui cultam fecerant 
sine eonscnsu nostro infra gui uocatur forst ad Todicha et ad 
Simicha'] — Tudi podeli Tasilo !;amn$[anu svojo vas Alkoven \,ad 
vilam puhlicam nuncupantem Allinchofa^]*) z vsemi pni«>k|iiiami 
za tako dolgo iasa, dokler z dovoljenjem ondotnega opata in njegovih 
bratov ne zamenja Ic vasi za kako drugo. Potem mu prepusti pri 
Peltenbachu \.Petinpach'*y) gozde in travnike, kateri se razprostirajo 
od slulencj«, ^Zvlflnptvnno" imenovanega, do reke Atm [.Albina']*) 

lupana, £cgar Ime tii ludi ne smemo tolm*CUi u nem^oe, kajii med Nemci ni bito 
takrat .iupanor*. U vsega bi torej sni«lt Aklcpati. da ^ovenci v Dictacbu la 
f^icrningu hu bih proti koncu osmega »toletja pa{ podloini bavarskemu vojvodu 
Tasilu, drU)tB£e pa »o imeli popolnoma svojo upravo. 

*) l>rvikrat »e lu omenja hloreniski mpaa. Tako ime ima pri Slovanih pred- 
stavnik kake občine ali pa kake pokrajine 

'J Dietach Je vas na Gorenjem Airslrljikem od mcail S(e}-eis proti aereru, 

*) Vu neobdelana «em)ja, ako nI biU lasulna posameinih \)udl ali pa ob£)B, 
Je pripadala kralju (otiroma lukaj vojvodu). Kdor se je boiel na taki umiji niMlltl 
ali pa Jo obdelovati, je moral Imeti dovoljenje od kralja (odroma luk^ od cojvoda). 
(\Valtx, DeuisdM Verta^ungs^teaclucbu, IV (iMi) str. llS, ii6.) Tu vidimo, da so 
SlovBnci brci vojvodovega doiro)jeii}a uč«1i trebili ceraljo v goidu, ki je bil med 
Dieucbom in SienUi)|;uBi 

•( Siemins je va.t od Sicjcra proti xabodu. 

*l ,Cum opere (i*K»\\ ct tributo iualo.* — To^jarmljenl Slovani so na nnogib 
knjih vsako leto morah odrajtovaii acko davfiCino. kateia sejo tvala .tiibutumV 
Da la davčna v tem eIu»u, o katerem govori ta listina, al bila poMbna velika, 
nam kal« beseda .Iusto' K l^ davSCinl Je nato prIUa 61: druga, namreč .opus 
ti«cale*. To 80 bUl Uul davki, katere Je bilo treba v tistem Caso d«Jaii, in rane 
slulnostl, katere so morali podlolniki Uvrtevati. 

'} Alkoven M love neka vas od Linn proti lahodu. 

'} Peltentoch je vas ud Kremsmanstra proti judojcaliodu 

*) Reiica Atm, dotok reke Travne, >e nabqja od Pctienbacha nekoliko prod 
Mhodu. 



L 



ter segajo proti jugu do gore ,WanniDC*, kjer je sam (namreč Tasilo) 
določil meje. Dalje mu podeli ojtve in gozd v Eberstallzellu [„iit loco, 
qui dicitur Eporestal'Y). — V Ascbachu [.ad Ascha"]*) mu od- 
stopi dva vinograda, pri Hotelu [„ad Racotulv"]*) pa tri, potem rarao 
toliko viBogradnikov, dva bu&larja in dest kovačev, n« polju ob reki 
Alm {„ad campos Alboni']'') dva ribiča, v Albpurch-u*) pa cerkvene 
dohodke. Tudi v Sulzbachu [„m Sulsipach'*]') podari samostanu to, 
kar je pripadalo ondotni cerkvi; enako mu odstopi v Vilshofeou [,ad 
Nordfllusa'y) cerkvene dohodke. Pri Veliki solini \„in salina uero 
maiort"]'') mu podari enega mota, ki tam kuha sol. Dalje mu odstopi 
paioike, katere ljudstvo zove »Forst" ter v .CrunilovriteD-u" *) eoe^a 
Slovana in pa oj^ov zmerni davek, katerega odrajtuje [^ad CruH- 
Binvilen Sclauum unum cum iuslo tHbuto"]. 

Med pričami so tudi omenjeni . VirgiUus episcopus, Sinprcht 
<Piscopus, tValther episeopus.*^") 

„ . . . anno ducati mci (se. TassiloniiJ triccsimo, tndicHone 
Prima.' ") 

[livima lifiina se nt obraDJls, paC pa dra prepisa in sicer: i) Cod. 
tmdit. Pilav. iz i^. stoletja ter 2) Cod. Friderician. v KreminiansUu iz 
i4.«toi«fta. — Kettenpacber, Annal. Cremifao., 34. — Moa. Boics, 
XXVItll, 196. — Hagn, Urkuodenbuch v. Kremsmllaster, stran 1. — 
Urkundenbuch d« Landet ob der Enos, II, 1, it. 3. — Schumi, 
Arcbiv f. Heimaikunde, I, 3.] 

') Ebersultiell je od Krenumanstra proti laliodu. 

'1 Trft Ascbacb Je ob Donavi od Liiua proU a}|odu. 

*) Potok Roicl iivira v Sumavi ter se pri Olteiuheiiiiu iiliva v Donavo. 

*) Polje ob reki Alm ti3ij)>ri« tam, kjer Je sedaj va» Feldham. 

*] Kateri .Albpurch* Je ta, al (oano, ker Jih Je bilo ve£. Haga misli na 
-Alburg pri Straublngu oa Bavarskem. 

t To Js KitoBji ras FfBrrkircbcn blizu Halla 

') NonUlusa |e bila luObrfe na Bavarakcm Uffl, kjer |e scd«J Vilsboles. 
iPrlu, CesclL d. iMidet ob der Eens, I, str. ISS ) 

*) Priu (str. 1H2) mUli na soUd« v Uallsutiu. 

*} ,CruBtinwiieii* je n^brie vas KroasiriUiel blUti Uriiihr-a na scrcrnl 
stnal reke Donare. 

"1 Pri-i je bil .solnograAki, dmgi reuaski, tretji pa pattovski AkoC 

"i Trideseto leto Taslorega vladanja m Je prijelo do« 16. |anoar)B IcU 777, 
- ^ndictio prima' je trajala od septembra leta 777. pa do Istega meaoca leta 778. 
Ta llatt&a je bila torej spisaBa v *adiv}lfa štirih mesecih leta T*;. 

V tcO listini navedena kraJc^'Da Imena nam katejo, da so mad Travno tn 
AnUo leta ;t;. vcfiaoma Nemci prebivati; le biA\ aa vthodo t blllini sedai^esa 
■usia Sicyera so llvell Slovenci Primerjaje navedena alovenska in nemUia kra> 
teviia Imena bi smeli trditi, da je bU na koncu osmep Kolega le testi del traun- 
gauskega prebivaLitva slovenske narodnosti; drugi so bili vetinoma Bavarci. Se 
vei odstotkov Bavarcev in manj odstotkov Slovencev Je bilo v Alteriiauu tn Mai- 
tiggaun. O narodno^taih razmerah po Gorei^m AvstitJHkem v devetem stoletju 
le nekoliko ftovoril v svo)i Sponenid tiso£lctoice Met. smrti, str. 93 —96. 

24« 



3» 



§t 337, 35S, 339. 



Št. 257. 

Okoli 777.') 

Sotnograški £kof Virgitij po$lje med Slovence dubovnike Gozbirja, 
Majorana (tega t tretje} in Ercbanberla. 

Conv. Bag. «t Carant., c. j (MG. SS., XI, 8): „Itcminquc mi«! ei* 
Gozbariuro pr«bytcnin>, MaiDrantim ct Erchantienum " 

Ibid., cod. &.: .Iterum milil eii Gozarium, Maioranum, Erchenberium 
prcibiteros." 

ViU S. Virgitii, l«t IV. (MG. SS.. XI, 87): .Uerum milit eia Go- 
zarium prubvtenicn, Maioranum pretbvterum, Erclienbcrtum." 

Št 25a 

Okoli 779.') 

Solnograiki škof Virgilij poSlje med Slovenc« duho%'ntka Regin- 
batda (lega v drugič, akd ne v tretjič) in Reginharja. 

Conv. Bag et Carant, c 5 (MG. SS., XI, 8): „Po« eoi Reginbaldum 
ei Rcginharium prc»bytcrM.* 

Vita S. Virgilii, Itct. IV (MG. SS., XI, 87): .Post eot Regiobaldum 
ci Reinhirium pr«»byteroi.» 



Št 259. 

MBd 776-780. 

Papež Hadrijan (I.) pifie Karolu, kralju fraokovskcmu, ter mu 
naznanja, da so nesramni Grki \,nefandissimi Oraeci'^\, ki bivajo po 
istrski pokrajini [,(n territorio UisiriensC^ in pa nekateri Islrijancl 
\„de ipsis Histriensibus'] oslepili istrskega ikofa Mavricija [,de epi- 
scopo AJauricio Histriense*], kateremu je bil (kralj Karol) naročil 
da naj poterja po Istri dohodke sv. Petra [rpensionesbeati Pčtri''\\tT 
jib po&lje njemu (papežu). Očitali so mu (Mavriciju), da hoče njemu 
(kralju Karolu) izdati njih pokrajino. 

Zaio ga (kralja Karolal prosi, da bi ukazal furlanskemu vojvodu 
Markariju {„ad Marcario duce Foroiuliense*\ ki naj bi pomagal 
rečenemu Mavriciju. da bi prišel v svojo ikofijo. Papež pravi, da je 
Mavricij najprej prihitel k njemu fk papežu); a on (papež) ga je potem 
poslal k vojvodu Markariju z namenoin, da bi mu ta pomagal, kadar 
dobi njegov (Karolov) ukaz. 

Datum manjka*) — .Credimus, guod iam." 



'1 ZaMran ditiranja Rt. dotiCoo opatko pod At 333 in 251. 
") Zasiraa datira^Ja jti- dnttfno opasko pod i^L 323 in 351- 
*) V laMiku lou 716 J« bil te RodR^ud furUukl voJvwU. Ko 3« bil 
ubil, Je prUcI UarkariJ na njeeovo mcaio. 




Si. 3M, 2«0. 361. 293 

[Ducbcsne, Hiiioriac Frinc. unpi., IlI, 776. — Murttori, Rer. 
lal. scrpi., II!*, 109. — Cen ni, Monum. dom, pontif., I, 373. —> M snii, 
Coocil. coll., X!I, 773. — Migne, P«trol, Ser. Ut, XCVm, jao. — 
Kandier. Codicc dipl. htr. td «. 77S. — Jaff«. Bibl. rer. Germ., IV, 
S07, it, 65. — ^ ziH, Reg. ponL Rom., it. 9437 (1859). — MG , Epitt, 
"I. 590.] 

Št 260. 

Okoli 781.') 

Solnogra^ki ikof VJrgillj poilje med Sloveooe duhovnika Mijoraiu 
<tega v četrtič) in Avguština. 

Conv, Bag, et Carant. c. 5 (MG. SS., XI, 8): „Ac deinde Maioranum 
<i Augustinum preiby(eroi,* 

Št. 261. 

782, v zadetku poletja (meseca julija).*) 

Obrski poslanci, katere sta kakan in jugur poslala, so pri£li k 
frankovskcmu kralju Karolu, ki se je takrat s svojo vojsko mudil pri 
izviru reke Lippe. Kralj je odposlance, kateri so se imeli I njim zastran 
miru dogo%-oriIi, zaslifial ter potem odposlal.*) 

Ann. Etob. sd a. 781 (Hd. F. Kurzc in Scripl. rer. Gcrm, in uiuro 
Khol., p, 59, 61): ^Aeitatis initio. cucn iam propter pabuli copiam p.69. 
eiercilus diici poterat, in Saxoniam eundum ei ibi, ut in Franci« quotannii 
solcbai. generaleni convcntum hab«nduni ccniuit. Traicciaquc apud Colo- 
niam Rhcno, cuni omni Francorum exercitu ad foniem Lippiae vcnii, tt 
caMris posiliš, per diu non paucot ibidcm '} moratiu eit, (Jbi inier cetera ^61. 
negoiia etiatn legalo« Sigifridi, regit Danorum, et quos ad se Caganoi et 
lugumia, phncipcs Hunorum*) velut pacii causa niserunt. et audivit et 
abioUit-* 

Ann- reg. Francor. (Ann. LauriM.)Bd a, 782 (Ed. F. Kune, 1. c, p. 58, 
60): ,Tunc domnui Carotus rez itcr pcragcns. Rcnum transicns ad Coloniam p. SS. 
ei ijrnoduoi lenuil, ubi Lippia consurgit , . , || . , , Siniiliter et A^ari illuc p> 60. 
convcnerunt, raiiai a Cagano el lugurro.' 

'} Zaotrao daliranja gl. d^tlfno opazko pod 6t 233 In 3S1. 

*) Da se }e 10 i^odilo nekako meseca JuU|a Icu 782 , )e raiivldiio U besbd 
^estatlB iniilo, cura Um propter pabuli coplam . . ,*, katere Ciiamo r Ana. Einli. — 
Crr . ilUhlbacher, Bag. &t35* (245). 

') Ako tvotemo dobro razumet) igodoviDo Slovencev tistega bisa, >e moramo 
vci!krat oareti na udeve njih sosedov Obnv. 

*) Kakor m vidi, Je mUlil letopi.iec, da sta kakan in JUKur bila dva obraka 
knaca, kar pa ni rcviiCno. Kakor nam Je mano, m J« oalvii]! glavar Obrov zral 
kakan- Tudi beseda Jugur pomci^Ja ncico kncljc dosto)u&tvo pri Obrlb ter nI 
ilkakribo lavmo trne. 



L 



3»4 



Št. 361, 263, 363. 



Ann. PeUv. sJ ■. 781 (MG. SS., 1. 17); ,Hoc anno domaua et r«li- 
gioiui r» Karolu« hibuit magnum pUcitiim in S«xonit lupcr flumcn 
Lappia: ei ibi vcneruDi legaiiones Unorum a<l praeaentiam pnocipia.' 

Poeta Saxo. II, t. 7—14 (MG. SS.. I, 137): 

*. 7. „ . .. et ad font« Ruvii cui Lvppia nonien, 

Convenlum lieri procerum iuuii gencralem. 

Illk dUponcni coroplun oegocU rcgai, 
v. 10. DaDorura regis Sigifridi nomine niaaoa, 

Et quoa lugurgua pariterquc Caganut ad ipaiini. 

Hunorum miicrc ducca, pro pacc pctenda, 

AuditL ab>oIvi(que datit prudenter eiidem 
T. 14. Reipontia.^ 

Aan. Futd. ad a. 782 (MG. SS., I. 349}: ,,K«rolua babuit conveatuai 
in loco, ubi Lippia oritur, , . . Ubi ad cum veneruai . , . roiaii quoqoe 
Hunorum Cagani ei lugurri.* 



dt 262. 



783. 



Obrt so priSIi do Aniic, kjer pa niso naredili (Bavarcem) nobene 
ftkode.') 

Ann. 8. Emmcr. Ratisp. mai. ad a. 783 (MG.SS, 1, 9*): gHuni ad 
Enitam vcncruni, aed ibi nocueruni aihil.* 

Št. 263. 

Okoli 7S3.'} 

Solnograški fikof Virsilij poilje med karanunske Slovence da- 
bovnika Keginbalda (tega v tretjič, ako ne v četrtič) ia Gundbarja. 

Conv. Bag. et Carant, c. s [MG. SS., XI, 8): „Ueruinque Regin- 
baldum et Gundfaariufn. Et hoc tub Virgilio factum ctt cpiscopo." 

ViU S. Virgilii, lecc IV. (MG. SS., XI, 87): »Item Rciabaldum et 
Guniharium." 



'1 Ker so se Obrt leto popr«ij a fraokovKkim kratjem Karoknn dogovorili o 
min (gL ft. 261), niso sedaj nuupatl kot aovralnlU. — SlmoB (JahrbUcher dea 
Mak. Reidie« unter Kari d. Cr., I (ed. l&SS), 8ir. 436 op.) ml&lt. da so Obh prUll 
do Anife te leu ;g2. v lintem Cuu, ko »o po.stall svojo po&lancc v (nakorski labor 
k inrini reke Lippc. 

*) ZaMran itoilnoia gj. dotl^oo optiko pod *L 223 in 3SI. 



dt 264. 

Nsretoično. 

PrBd 784.') 

SoInograAki Škof Virgilij je polagoma prifiel £ez Koro&ko do 
obrske zemlje, kjer se Drara izliva v Donavo. Do tu sem so segale 
meje solnograSke oblasti pod njenim prvim nsdSkofom Arnom, kakor 
pričujejo kronike.') Škof Virgilij je obiskal te kraje, zasadil po njih 
mladike nebc&kega vinograda ter poslavljal ondi duhovnike.^ 

ViU S. VirgfHi. le«. V. (MG. SS., XI, 87); , ...et per KarinthUrn 
sensim tranKundo ad linei Huonorum ubi Trabui indtitt Danubitim, quo 
etiaro pottea umporc Arnonii primi archicpiscopi terriiorii Stlipurgcniis 
termini chronicis anettantibu« esiendebantur, laluberrimac viiitationia usua 
ofiicio periraniiil, palniitctque cocicilii vincae propagando cicrici« ad »croi 
ordinet promovendit, ui ainguloi arbitrabatur dignoa, benedictioflis auae 
j man um i m pomit." 



Št 265. 



784. dne 27. novembra. 

Takrat je umrl soloograiki Škof Virgilij. 

Ann. Salisb. ad 0. 784 (MG. SS., I, 89) : .Saoaua Virgilius traniirit.* 

Ano. luvav. mai, ad a. 784 (MG. SS., I, 87J: .Tranaiiui Virgilii 
cpiicopi." 

Ann. S. Emmer. Ratlsp. mai. ad a. 783 *) (MG. SS , I, 91): , Virgiliua 
epticopus et Oponunui abbai') obierunt." 

Necrot. S. Rudberti SalJsburg. ad 37. nov. (MG. NccroL, II, t88): 
, Virgilius ep. luuauenii* Scoitigena ob." 

AuctGarstad a. 784 (MG. SS., DC, 564): .Sanctui Virgilius luva- 
vensit cpiscopiis obiit, pro quo abbat Bertricus <n epiicopum eligilur*).' 

Ann. Admuot ad a. 784 (MG. SS , IX, 572): .Sanclui Virgilius luva- 
rensis epiicopus obiiL" 

Ann. S. Rudberti Saliaburg. ada. 784(MG. SS., (X, 769): Sancius Vi^ 
gilius obiii; pro quo Bbbas Berhtricui eligitur . , . Am epiicopus faciui est." 

') Ako bi bilo to resnKao, bi M bilo moralo tgoditl talent, ko J« te tivel 
solnosraAki «kor Vlrf^llJ. 

1 Ur. CouT. Bajt. ct Caiant.. c 6 (MG SS, XI, 9.) 

*) Stan()ti viri nlC ne poroC^o o vsem tem. Tudi tA bila Pasonija Se takrat, 
ko Je «kor VirtiOM livcl, pod mnkovsko vUdo. Trditev, da Ja Akof VtrgilU priiel 
u Korotko In v Panonijo, &1 rcunii^na. 

t LeUlca 786 Jg napaCna. 

*) Opoflatiua Je bU opsi v Moadsee. 

*) Bertrtetu nI bil nikdar flkot, tetnufi le opat Niti Mrgim, niti Aroo alala 
Benrika prluial« ta fikofo. Neka liftilna navaja Ama kot naslednika Utofa VlrgllUft. 
(Uon. Boica, XIV, 3sl,) 



296 



St. 365, 366, Ml. 



ViU S. Virgilii, Icct. VI (MG SS.. XI. 88): .Celebralo dcnitjue dmoi 
Hcramenti mvslcrio, leni morbo correpmi (»c. Virgiliiu), snno domiotCM' 
iocamslionts 784, j. Kalcnt!« Deceral>rii ob>ioraiivii in Domino." 



Št 266. 
785, dno II. junijt- 

Takrat je bil Arno, naslednik Virgiltjev, posveSeD u solDogra- 
ftkega £kofa. 

Aoo. Juvav. mio. ■<! a. 78; (MG SS.. 1, 88): ^Ara epiicopu« nt 
ordinatut 3. Uus lunii.'' 

Ann. s. Emmer. Ratisp mat. ad a. 786 (MG.SS^ I, 92): „ Ara cpiscopui^^ 
ordinata* cst." ^H 

Conv. Bag. et CaraoL, c 7 (MG. SS. XI, 9): , ... Aro epiicopui^ 
successor Virgilil " 

Auct. Garst. ada.78s (MG. SS., IX, 564): .Ara primus archiepitcopui 
ordinatui est Salzburge.' 

Ann. Admunt »d a. 785 (MG. SS., IX. 571): .Aro prioiua arcbttpi-^ 
scopus lnv«Tcnm ordinaiui ctL" 



Št. 267. 
Med 785. In 798.') 

Kakor solnngraiki §kof Virgilij, tako je (udi njegov nastednll 
Arno skrbel za raE^irjenje krščanstva med Slovenci. Tudi (a je po-^ 
svečcval duhovnike ter jih poSiljal v Slovenijo, to je v Karan- 
tanijo in Dolenjo Paoonijo, da bi ustregel ondotnim vojvodom 
in grofom. 

Conversio Bag. et Caraot.. c. 7 (MG. SS., XI, 9); ^Simili nodo 
eliam Ara cpUcopua succnsor Virgilii acdia Juraventia dcincep« curan 
gMsii paitoralcm. uodiqiie ordinan« prcibvterot ci mitična in Sclaviniam, 
in parus ridelicet Quaranuna> ■tquc inferjorii Pannoniac illis du^ij 
mtt{ae comitibus, tictit pridem Virgiiiut fcciL**) 



niam. 
" Do* 1 



■) Leu T»&. Je Arno posta] 9Jtof v Solsogradu, leta TM- pa Dadikof. V Do* 
kitjo Panonijo, ki Je tu omeivjena, Je Anio potitjal dtihovnllce te le od ku 7i 
naprej, ker prej ta detela ie ni bila pod fraakovako oblastjo. 

') Ic lega citata )6 raividoo, daje Slovenija obsegala proti koncu osrncf a 
SlaleO« nekdaiOo KannUnijo (kolikor toliko iiedan^ Koroilko, Štajersko in Krei^- 
ako) in pa Dolenjo PaaoaUo. Po SlorcBiji so |to«podovali, kakor trdi naS vir, 
voj^-odje ia gro(>c [,Ulia ducibus aique cotniiibus*]. Ker pa atari Slovani prav la 
prav niso poaaall itrorov, pic pa so Imeli po ranDi kr^ih svoje iupaae, 9aieiiu>_ 
rc41, da lirai ^oornltlbus* tainamcat^Jc aa tem mesiu to, kot beseda lupas. 




št 268, 2W. 



297 



rŠt 268. 
Med 774-787. 

Oglejski patriarh Sigva Id [,Sigwaldus humilis episcopus 
tulUiae"] piie (frankovskemu) kralju Karolu ter ga prosi, da bi se 
dotikal pravic oglejske cerkve. 

»Datum maojka.') 
[To pismo je na obeh icranch motno poiicodovano. — MG. Epitt,. 
, 505.3 

rŠt 269. 
Od 767. do 802. 

Oglejski patriarh Pavlin II. je vladal 15 let Ko je poslal pa- 
trh. je bilo langubardsko kratjesivo že uničeno in kralj Deriderij s 
)jo družino ujet. Pavlin se je napotil k Traokovskemu kralju Karolu, 
bi pridobil svoji cerkvi kakih predpravic, kar se mu je ludi posre- 
0. Naio se je povrnil v Čedad, svojo prestolnico, kjer je jako po- 
tno živeL Ko je umrl, so shranili njegovo truplo v reŽenem mestu,*) 

Cbronicon patr. Aquil. primum iRubcis, Mon. cccl. Aquil., App. p. 8) : 
. Paulinus patriarcha scdic annoi XV,*)! <iu< lioito jaoi rcgno Longobir- 
nitn ct in captiritatein ducto Desidcrio iptorum rege una cum uxore 
filiif, ad glorioium Karolum Magnum imperatoreni pro juribut cccicsiac 
pliandis profcctut cst: ci vir iite mirac aanciilatis ab imperator« Kurolo 
vilegia ralde pulchra oblinuii.*)Et redicnt in Civiiatem Austriac, niultia 



't Leta 774. Je frankovskl kralj Karol postal vladar lan^bard^ega kraljestva, 
1 78'. pa |c najbrl« patriarb SlgTtld uiarl. 

*} Ii stavka .Tudc Paullous faomo pieuUs, muncrc prcsul, la clero cu&cto 

sua vcrba dcilit*, ki m naluja v ackem moBteca&iinakem cplgnunu (cfr. AmcUl, 

>k> diacono, Carlo Uagno e Paulioo d' Aquilqja. Montecsioino, tK99, p. 4), m ne 

r« &klepail, da Je ogletaU patriarh Pavlin bil kd;0 * Rimu, U tnai^ pa, da je 

v lem mestu leta ;ni. 

Nekateri igodoviDaiji trdUo« da Je Pavlin le teU 776. poslal ogl^ki patriarh. 
Znano Je, da Je leu 802. urarL Ceje vladal 15 let J« brea dvoma Icu 787. priAel 
svojega dostojanstva. iCfr. GlaD&onl, PauliauB II., Pair. von A^ull^a, sir. 14, IG.) 
r nam mona^faus Sangsllea»is pripovcdulc o kralju Duldcrllu, o bivanju kraUa 
rota T Čedadu ter o ondotnem bolnem &kofu, vae to Je pcacbno v kronolofti^nein 
ru Jako povrino. [Cfr. Al 254.) 

Ni nam mano, kdaj le bil patriarh Pavlin r^Jea la tudi do, k}e Je bil doma. 
Alkuiaovih bcMd ,0 laus Auaoaiacs patriaa decus' (Alculat cann., XVII, v. 14, 
Mae laL aevi Carol.. p. 339) se smo trditi, da Je bil ii Italije. Njegovo rojstno 
tto nam ni mano. 

'1 Scries patrlarcb. Aqullegien!Hura (UG. SS^ Xin, 368) lUviO*! da t« patriarh 
rlln 16 let vladal 

'J <iL &l. 284 la 28S. 




.»8 



Sl 269, »70, 271. 



in viu miraculii ciaruit ct in mone: eujtu corpus in praediat dTiau 
quic«cit et vcncratur.* 

Chron. patr. Aiiull. ilterum (Rubcii. I. c, p. 9): ,8. Pculinut p«- 
triarcba ledlt annis XV. Hujui tcmpore cettante regno Longobardonini 
b. Pautinui ad gloriotum Karolum Magoucn impcrarorcm ivit, • quo ob- 
tinuii privilcgia valde pulchfa: ci reJieni prospere in Civiutero Autlhac, 
In Tita multi* daruit minculis et in mortci cujiu corpu* in praedicta 
ciTiiaie quiesciL' 

Št 270. 

787, poletje. _ 

Ffankovski kralj Karo) je pozval bavarskega vojvoda Tssila;, d> 
bi pri£cl pred njega, a ta ni hotel ubogati. Zato je Karel s tremi voj- 
skami iel nadenj. Ko je bil Tasilo od vseh strani od sovražnikov zajet, 
rse je podal kralju, mu izrodil svojo deželo ter dne 3. oktobra prisegel 
srestoba 

Ann. Lauresh., fragm. Chesnli, ad a. 787 (MG. SS., I, 33): .Ct 
inde Carlus res perresit in panibua Bagoarii. Qu)nio Non, Octobrii Oatilo 
dui ad rcgcm vcnit. cl ei r«ddidit regnum Bagoafiorum, ei >etuetip«o Carlo 
rcgc in manu tradidtt ct regnum Bagoariorum," 

Gl. tudi Ann. Laurias. ad a. 787 (MG. SS., I, 173). —Ann. Eio- 
bardi ad a 787 (ibid., I, 173). — Einhardi Vita Karoti M., c.ii 
(Jaffi, Bibl. rer. Gcrni.. IV, 5 19). - A n n. P ei a v. ad a. 787 (MG. SSu 1, 
17). _ Ann. Alam. ad a. 787 (ibid„ I. 43). — Ann. Guelf. ad a. 787 
(ibid.. I. 43). — Ann. Nazar. ad a. 787 (ibid., I. 43). — Ann iuvav 
min. ad a. 787 (MG. SS.. 1, 88) - Ann. s. C m mer. R a ti »p. m«! 
ad a. 787 (ibid.. I, 93). — Ann. Lauriaa, min.ad a. 787 (ibid^ I, 118). 
^ Poeta Saxo ad a. 787, lib. II, n 35 — 58 {it»d., 1, 143}. — Chron, 
Moiaaiac. ad a. 787 (ibid, I, 398). 



Št. 27L 

Najbrže leta 787. 

Alkuin piie (oglejskemu) patriarhu Pavllou (IL) [^Pou 
lino sanctisslmo palriarchae'^]. da telesna odsotnost ne sme delili 
ljubezni, ker prijateljstvo, katero se more 12 lahka opustiti, ni bilo 
nikdar pravo. Odkar ga je spoznal, ga je vedno ljubil in src« obeh j« 
sklenilo prijateljsko ivezo. Alkuin pravi, da ni zapisal imena svojega 
Pavlina v vosek, kateri se lahko pokonča, temuč v dušo, katera se ne 
nore uničiti. Prosi ga, da bi v svojih svetih molitvah ne pozabil imena 
svojega prijatelja Albina [^amiei tui Albini (se. Alcuinl/'']. V svoj 
spomin naj si vtisne njegovo ime ter naj ga v primernem dasu Ugo- 
vori, ko bode pri maii blagoslavljal kruh in vino. 




Alkuio pravi, da 2e dolgo pričakaje tega, kar je obljubit, n«mreč 
olivljajo^cga Kristusovega križa ib drugih svetinj.') Razveseli naj ga 
s tem darilom. Nikar naj se ne izgovarja zarad dolge poti. Dovolj je 
sveslih poslancev na kraljevem dvoru, kateri radi sprejemajo (take 
stvari) ter jih potem tudi vestno izro^jo {^Sujfflciunf a!ae fidei in 
palatio regis, gutbus nec voluntas deest in accipiendo ntc ftdes 
in reddendo*]*) 

Kako vzviSeno je to ime (ime patriarh)! Zato naj se prizadeva, da 
bodo njegove zasluge primerne njegovemu imenu.') 5 pobožnimi pridi- 
gami naj najprej sebi odpre nebesa. Dela naj po zgledu Kristusovem. 
kateri je oznanjeval evangelij po mestih, gradovih, ulicah in vasčh; tudi 
se Bi ogibal hiž čolnarjev in grctoikov. Upanje na plačilo naj bo to- 
lalba za trud. 

Datum manjka. 

[Migne, Patroi., Ser. Ut,C, col. aoi. — Jaffi, Bibl. rer. Gcrm., VI 
(Mor. Alcuiniana), tfia, ep. ii. — MG Epiit, IV. 70, ep, a8] 

St. 272. 

788, pnd 6. julijem. Ingeiheim. 

Državni zbor v Ingeiheim u, kamor so prifili tudi bavarski 
TOJTOda Tasilo in njegovi vazali Ker so ti kralju Karolu naznanili, da 
mu jo Tasiln postal nezvest in da se je zavezal s poganskimi Obri, je 
bil zarad velcizdaje obsojen k smrti. Kralj mu je nato kot svojemu 
sorodniku olajfisl kazen lako, da je moral iii v samostan. Dne G. julija 
so ga kot meniha ostrigi!. Enaka usoda je zadela njegovo soprogo 
Liittbergo. njegovi hčeri in njegova sina. Bavarsko je sedaj popolnoma 
prillo v oblast frankovskcga kralja.*) 



') AlkuiD Id Pavlin sia m te od Ica 777. poiaala (Gl Gianngni, Psolinua H. 
Patrlarcb vpb Aqutte)a, s*r. M ia 12.) Alkuin Je rad ibiral sreiii^Je, karjeraividoo 
U nekaterih nJcKovih piscni. 

*) Ta kral|cvi dvor si raofamo mIsUU v lialOl, KraU Karol ae je mudil v 
lul(]l leta TS7 , ko Je Pavlin postal ogl^ski patriufa ter protf koncn leta tOO., ku 
Je Karot dobil cesarsko krono. Lahko »e nucvhli, da Je Pavlin bolj gotovo dobil to 
plamo leta TS7., kakor pa ma. 

') U teh beKed bi tudi .tmeli .thlepiiti, da Je Alkuln pisal Pavllnu to plamo 
kmalu potem, ko Je pcmlal patrarb, ledaj leta 787. 

*} l.eta 7S8. Je Bavarsko pnAlo neposredno pod fnnkovsko oblast Z Bavar- 
skim vred Je od frankorskih vladarjev postala tavisoa veČina itlovenska 
■ e m 1 J C , namreč nckdai^a Karantanija, katera I« obsesala steda^je Koroftko, 
Kraajsko, Siajereko raicn vibodncit« roba, Pustersko dolino na Tirolskem, solno* 
gra&ki LuDgiu icr Jufni kos scdaole Dolenje Avstrije (Kar »c tiCe velikoali tedai^e 
Kanataat)« in njenih mi^, gl mojo Spomenico, katero Je leta 1BS&. itdala Matica 
Slovenska, str. 71—84.) Slovenci, sUnmoCI po Panon^i, »o biti takrat pokorni Obrom. 



S(ro 



št 272, 373. 



[Ana. r«go. Francor. (Aon. L«uTisi.mai.) id s. 788 (Ed. F.Kune. 
p. 80). — Ann. Einh. sd ■.788 (ibid. p. 8i). — Ann, Pe tST. adi. 788 
(MG.SS^. i, 17) —Ann. L«urct h.ad«. 788(ibid. I. 3;). — Ana. AUia.ad. 
•. 788 (ibid. I, 43). — Ann.Guelf. ad a. 788(ibid.I, 43).— Ano. Naiar.ai 

a. 788 (ibid. I. 43). — Ann. Jura* mai. ad a. 788 (ibid. I, 87) . 

Ann. Jo vaT. ni in. ad a. 788 (ibid. 1, 88). — An u. 1. Cmmcr. Rati«p. 
tnai. ad a. 788 (ibid. I. 9»), — Ann. Lauriii^mto. ad 8.788 (ibid. I, iiq>. 
— Chron. Moiaa ad a. 788 (ibid. I, 298). — Ann. Fuld. ad a. 7118 
(ibid. 1. 350). — Ann. Max. ad a. 788 (ibid. Xni, tt). - Einhcrdi 
Vita Karoli M„ t it (ibid. 11, 444). — Aon. Mo>ell. ad a- 787 
(ibid. XVI, 497). — Auctar. Garit. ad a. 787 (ibid. IX. 564)-] 



Št. 273. 

788, med 6 julijotn In 25. oktobrom'). 

Obri pribrumč kol zHvezniki bavarskega vojvoda Tastla*) z eno 
vojsko do meje Bavarskega'!, z drugo pa do meje Furlanskega. A u 
obeh straneh so bili premsgaiti ter izgubiti veliko fttcvilo svojih vojakov; 
zato so bili prisiljeni, da &o se vrnili v svojo domovino. — KdmIu 
potom je blizu reke Ipuie pri&lo do tretje bitke med Bavarci in Obri 
Prvim je pomagala četa Frankov, katero sta vodila kraljeva pregled- 
nika Grahaman in Av