Skip to main content

Full text of "Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku"

See other formats




<»*% 



^'.»i^%ii' '-'-^ 




'S*'• 



^'^.^ 







. '^* 

:%;•' ψ " 





UNIVERSITY OF TORONTO 
LIBRARY 



purchased from the 
FORD FOUNDATION GRANT 



for 



EAST EUROPEAN STUDIES 



Gradivo 



za 



zgodovino Slovencev 

v srednjem veku. 



Zbral 

dr. Franc Kos, 

C. kr. profesor. 



.c'~^. 



Tretja knjiga 

(1.1001. -1100.) 



"'k^" 



V Ljubljani, 1911. 

Založila in izdala „Leonova družba" v Ljubljani. 
Tiskala ,, Katoliška tiskarna". 



DR 




Ι. 

Uvod. 



Predgovor. 



Tu podajam Slovencem tretji zvezek Gradiva. Knjiga je urejena 
nekako tako, kakor sta prva in druga. Morebiti se bo kateremu zdelo, 
da sem se v tem zvezku preveč oziral na zgodovino oglejskih patri- 
arhov in karantanskih vojvodov. A reči moram, da so bili ti najmo- 
gočnejši posvetni vladarji, oni pa prvi cerkveni gospodje na takratni 
Slovenski zemlji. Razni velikaši med Slovenci so morali biti pokorni 
svojim vojvodom, jim služiti s svojimi četami ter jih spremljati na dvor 
h kralju ali pa nad kakega sovražnika. Kakor so morali v novejšem 
času slovenski vojaki prelivati svojo kri po laških, ogrskih in bosenskih 
bojiščih, tako so se v enajstem stoletju takratni Slovenci večkrat bo- 
jevali pod vodstvom svojih vojvodov v tem ali onem kraju. Oglejski 
patriarhi pa niso bili samo cerkveni pastirji med našimi predniki, temuč 
tudi nekoliko časa mejni grofje Kranjskega, Istre in Furlanije. 

Kar se tiče oglejskih patriarhov, se mi je bilo treba nekoliko 
ozirati na njih razmere do gradeških patriarhov. Oglej in Gradež se 
sicer ne nahajata na Slovenski zemlji, pač pa blizu njenih mej. Lahko 
trdimo, da so se primorski Slovenci enajstega stoletja vsaj nekoliko 
zanimali za prepire med oglejskim Poponom in gradeškim Urzom, kajti 
vršili so se takorekoč pred njih obličjem. 

O nekaterih oglejskih patriarhih enajstega stoletja se po italjanskih 
in nemških knjigah nahajajo pomanjkljive notice. O Eberhardu, Gote- 
boldu, Ravengeru in Frideriku II. nam, kar se tiče njih nastopa in njih 
smrti, podajajo razni zgodovinarji sedanje dobe napačne letnice ali pa 
včasi še teh ne. Zato sem se tudi iz tega vzroka nekoliko pečal s 
to zadevo. 

V zadnji četrtini enajstega stoletja se je vršil boj zaradi investi- 
ture. Gotovo bo morebiti tega ali onega zanimalo zvedeti, so li bili 
možje, ki so po naših krajih imeli vplivno besedo, na strani papeževi 
ali pa na strani cesarjevi. 

Toliko glede vsebine! Sedaj pa še par opazk o formalnih stvareh! 

Ce se je kaka listina napravila na neslovenski zemlji, sem izpustil 
imena dotičnih prič, ako ni bilo kakega posebnega razloga, da bi jih 
bil navedel. Ako se je pa listina spisala na domačih tleh, sem naštel 
tudi navzoče priče, četudi so bila njih imena prav dostikrat neslovenska. 
Navadna osebna imena sem pisal po slovenskem pravopisu, manj na- 



VI 

vadna pa tako, kakor jih dotični narod piše, ali pa tako, kakor jiii na- 
vajajo viri. Pri nekaterih regestih nisem navedel starejših izdaj, posebno 
takrat ne, ako se dandanes le težko dobe ali pa so listine v njih le 
pomanjkljivo natisnjene. 

Kar se tiče pisave lastnih imen, se v obče ravnam po Levčevem 
Pravopisu (str. 83—88). O tej zadevi sem tudi v letošnjem Dom in 
Svetu (str. 142 in 143) priobčil nekoliko vrstic. Izrazov, ki zaznamujejo 
čas, ne smatram za lastna imena in zato pišem z malo začetno črko 
besede: binkošti, pepelnica, svečnica, kvaterna sreda itd. V tej točki 
se tedaj ne strinjam z Levčevim Pravopisom (gl. § 575). 

V Gorici meseca maja leta 1910. 

Pisatelj. 



Zgodovinski pregled. 

R. Zemljepisne črtice. 

1. Slovensko prebivalstvo. 

Kakor v prejšnjih časih, tako so tudi v enajstem stoletju nekateri 
pisatelji tu in tam govorili o Slovencih ter jih različno zaznamovali 
(št. 86, 117 in 285: Sclavi; št. 207: Sclavorum gens; št. 207: Sclavo- 
nica gens). Omenjali so njih jezik (št. 1: Sclavorum lingua; št. 128: 
Sclavonice) in njih zemljo (št. 380 : Sclavonia). 

Kakor že v prejšnjih dobah, tako so tudi v enajstem stoletju včasi 
za Slovence rabili besedo „Carentani". V nekem viru (št. 10) se nava- 
jajo Teotonici, Foriiulienses in Carentani. Prvi so Nemci, drugi Furlani, 
zadnji pa Slovenci. 

Viri govore na enem mestu o slovenskem pravu (št. ll:Scla- 
venica institutio), na drugem pa o slovenskem običaju (št. 117: con- 
suetudo Sclavorum). Omenjajo se priče slovenskega rodu (št, 11: testes 
Sclavigen^). Desetina, katero so Slovenci dajali, je bila v deželi 
navadna (št. 117: solita decima secundum consuetudinem Sclavorum), 
ne pa tista, katero je zahtevala cerkvena oblast (št. 285). 

Kakor že v prejšnjih dobah, tako so se naši predniki tudi v enaj- 
stem stoletju delili v tri vrste, v plemenite, svobodne in ne- 
svobodne prebivalce. 

Po nekaterih krajih so stari plemenitaši izumrli, a na drugi 
strani je včasi kak svoboden človek zadobil plemstvo. V Muriškem 
okraju na Štajerskem je živel pred letom 1025. grof Trdogoj (št. 55, 
69, 192). Ker se pozneje več ne omenja in so njegova posestva prešla 
na druge osebe, si smemo misliti, da ni imel potomcev. — V Grimščah 
pri Bledu so okoli leta 1050. imeli svoje posestvo Winrih, Pavel, Tunzo 
in Ivan, o katerih čitamo, da so si pridobili plemstvo (št. 168). Pleme- 
niti Pavel, Ivan in Tunzo so okoli leta 1080. prepustili brixenskemu 
škofu lovsko pravico na svojem posestvu (št. 305). — Preslav se 
je zval odvetnik koroške grofinje Heme (št. 124, 126). Neki Preslav, 
morebiti isti, kakor prej omenjeni, je bil okoli leta 1050. odvetnik neke 
Agate pri Kamnu na Koroškem (št. 174). — Plemeniti Nepokor je 
okoli leta 1050. imel svoja posestva na Bledu in v Begunjah na Go- 
renjskem (št. 164). 



VIII 

Znanih nam je tudi več svobodnih Slovencev, ki so v enaj- 
stem stoletju živeli po raznih straneh slovenske domovine. Svobodni 
Prisnoslav je okoli leta 1050. zamenjal svoje posestvo pod Blejskim 
gradom za neko drugo enake velikosti v Mužjah pri Zasipu (št. 166). 

— Svobodni Ad alf rit ter njegova sinova Ivan in Preslav so 
okoli leta 1080. prepustili Brixenski cerkvi dva orala oranice v Se- 
benjah ter dva travnika na Poljanah pri Vintgarju (št. 306). — Svobodni 
Vencegoj je okoli leta 1080. imel neko posestvo v Želečah; neko 
drugo posestvo v Zgoši je pa zamenjal za neko posestvo v Mlinu pri 
Bledu (št. 311, 368). — Svobodni Bodigoj in njegova soproga T r e - 
p lica sta okoli leta 1080. podelila svoje posestvo v Zasipu Brixenski 
cerkvi (št. 312). — Svobodni Ivan je okoli leta 1085. odstopil svoje 
posestvo v Zasipu za neko drugo enake velikosti v Bohinju (št. 372). 

— Svobodni Preslav je podaril brixenskemu fevdniku Mantwinu 
neko kmetijo v Zgoši (št. 377.) — Svobodna Jurij in Domoslav 
sta okoli leta 1090. podelila Brixenski cerkvi neki travnik na Poljanah 
(št. 378). — Svobodni Azili in njegova sinova Preslav in Sta- 
nogoj so okoli leta 1090. prepustili Brixenski cerkvi neko njivo v 
Bukovju na Koroškem (št. 379). 

O nekaterih Slovencih je znano, da so v enajstem stoletju po- 
stali svobodni. Tako čitamo, da je osvobojeni Slavko okoli leta 1070. 
podelil svoje posestvo v Gomilah Brixenski cerkvi (št. 235). Isto so 
storili osvobojeni Dobrogoj (št. 236), potem osvobojeni Trebinja 
(št. 239), in osvobojeni Vojnoslav (št. 240). Vsi trije so okoli leta 1070. 
živeli na Bledu. Najbrže je tu okoli leta 1080. prebival osvobojeni Ra- 
do go j (št. 302). Osvobojeni D o briško je nekako v tistem času za- 
menjal svoje posestvo na Bledu za neko drugo v Koritnem (št. 314). 
Osvobojena Dobrovlasta je okoli leta 1070. imela svoje posestvo 
v Luhem lesu na Koroškem (št. 243). 

Nekateri Slovenci se po raznih listinah navajajo kot priče, kar 
kaže, da so bili svobodnorojeni. Tako se omenjajo Vitoslav, Gojen 
in Ladu t a okoli leta 1010. na koroških tleh (št. 11), Preslav okoli 
leta 1050. pri Kamnu na Koroškem in na Bledu (št. 146, 164, 165, 167, 
168, 169, 214, 236), potem Ne pokor okoli leta 1050. na Bledu (št. 168, 
169), Sebibor okoli leta 1050. na Blejskem (št. 164), Jagnje okoli 
leta 1064. pri Gospe Sveti (št. 206), Zloslav, Juvan, Nenadej, 
Velikne, Semiko inVečevoj okoli leta 1065. na Blejskem (št. 214) 
ter Ivan okoli leta 1090. tudi tam (št. 377).- Braslav se kot priča 
omenja leta 1091. (št. 395). 

O naštetih pričah kaže že njih ime, da so bile slovenskega rodu. 
Mnogo Slovencev je pa bilo tudi takih, ki niso imeli domačih osebnih 
imen. V nekem viru (št. 11) se navajajo kot priče Hartuuich, Chazili, 
Penno, lohannes, Egizi, Sizo, Reginpraeht, Arn, Wolfram, Imizi, Geppo, 



IX 

Ezcho, Wolfhart, Sigihart, Amizi, Orthuuin, Adam in Lanzo, o katerih 
se trdi, da so „testes Sclauenic^ institutionis" in pa, da so „testes 
Sclauigen^". 

Znani so nam nekateri posestniki, ki so bili najbrže svobodnega 
rodu, tako Blagosod in Preslav okoli leta 1070. v Bohinju (št. 234), 
potem Godeslav in Domoslav okoli leta 1080. na Blejskem (št. 241 , 
310), Prisnoslav v Zasipu (št. 313) ter neki Negomir, o katerem 
pa ne vemo, kje je prebival (št. 315). 

Znana so nam tudi imena nekaterih nesvobodnih Slovencev. 
V Prevarah jugovzhodno od Št. Vida na Koroškem je okoli leta 1010. 
živel hlapec Stoj drag (št. 11). Okoli leta 1030. so v Lindu na Go- 
renjem Štajerskem bivali med drugimi podložniki tudi Radigoj, Ži- 
tivit, Bratrica, Dobrožica, Jelen , Vitobrater, Vranica, 
Brazuta, Radoš, Trdodrag in Gojen, v sosednjem Scheif- 
lingu pa Perama, Zato, Žiznec, Trebica, Roža, Imela, 
Dobrica, Anica, Radonja, Večegoj in še nekateri drugi 
(št. 19). Okoli leta 1050. je v Lobmingu blizu Knittelfelda neki Nežič 
obdeloval ondotno zemljo solnograškega nadškofa za polovico pred- 
pisanega davka (št. 116). Leta 1042. so v Gostingu blizu Gradca na 
kraljevih kmetijah živeli podložniki Benko, Stano, Trebin in 
Obolom (št. 123). Okoli leta 1050. je plemeniti Skrot prepustil Bri- 
xenski cerkvi štiri hlapce, katerih imena so se glasila Godeslav, 
njegov sin Preslav, Sigipreht in Β itin j a (št. 144). V Grabelni 
vasi na Koroškem je takrat obdeloval neko kmetijo podložnik D r a - 
g ožit (št. 145). V Lengholzu na Gorenjem Koroškem je v tistem času 
na neki kmetiji živel kmet Dragomir (št. 153). Nekega hlapca, Stoj- 
drag imenovanega, nahajamo okoli leta 1050. v Motnici pri Sachsen- 
burgu na Koroškem (št. 156). V Sirnici na Koroškem je okoli leta 1070. 
živel podložnik Bodigoj (št. 231), v Milštatu pa služabnik Zde- 
d r a g (št. 242). 

Večkrat viri omenjajo slovenske kmetije (hobae Sclava- 
niscae, hobae Sclavenses, mansi Sclavanisci, mansi Sclavonici), ki so 
se po velikosti razločevale od kraljevih (mansi regales). Koliko je me- 
rila slovenska kmetija, nam dandanes ni znano. 

Lahko trdimo, da so slovenske kmetije, ki se v enajstem sto- 
letju navajajo, nekake priče slovenske narodnosti po dotičnih krajih. 
Zato ne bo odveč, ako pogledamo, po katerih straneh se v rečeni dobi 
omenjajo slovenske kmetije. 

Na vzhodnem Tirolskem tik Drave je mesto Lienz. V tem kraju 
je neki Hecilin imel dvajset slovenskih kmetij, katere je nato odstopil 
Engelprehtu, bratu brixenskega škofa Hartwika. Na zadnje je te kme- 
tije okoli leta 1030. dobila Brixenska cerkev (št. 54). 



Ako gremo iz Lienza poleg Drave proti vzhodu, pridemo čez 
nekaj časa na koroška tla, kjer se pričenja Zgornja Dravska dolina. 
Na vzhodnem koncu te doline južno od Sachsenburga je Lind, kjer 
je okoli leta 1085. karantanski vojvoda Liutold prepustil eno sloven- 
sko kmetijo brixenskemu ministerijalu Frideriku (št. 374). 

Med Sachsenburgom in Špitalom na tako zvanem Lurnskem polju 
je več vasi, v katerih se v enajstem stoletju omenjajo slovenske kme- 
tije. Tik Spitala je Oberdorf in najbrže so se v njegovi bližini nahajale 
tudi Dole. V teh dveh vaseh in po sosednjih krajih je okoli leta 1075. 
Brixenska cerkev dobila trideset slovenskih kmetij (št. 262). Pri re- 
čenem Oberdorfu je bil tudi kraj „Dulieb", ki se pa dandanes drugače 
zove. V tem kraju je okoli leta 1065. plemeniti Piligrim prepustil Bri- 
xenski cerkvi eno slovensko kmetijo (št. 211). — Severno od Spitala 
sta vasi Lieserhofen in Altersberg. V teh krajih je okoli leta 1075. bri- 
xenski škof Altwin odstopil plemenitemu Liutpoldu tri slovenske kme- 
tije in pol (št. 261). — Severno od Sachsenburga so Gorje. Tu je okoli 
leta 1030. freisinški škof Egilbert podaril plemenitemu Reginoldu dve 
slovenski kmetiji (št. 20). — Jugovzhodno od Gorij pri Požarnici je 
Lendorf, kjer je leta 1072. freisinški škof Ellenhard podelil poldrugo 
slovensko kmetijo solnograškemu nadškofu Gebhardu (št. 270). — V 
Breznici (Fressnitz) na Lurnskem polju so okoli leta 1065. izgotovili 
listino, s katero je svobodni Aribon odstopil Brixenski cerkvi dve slo- 
venski kmetiji tik Drave. — Iz teh podatkov je razvidno, da se je v 
enajstem stoletju posebno na Lurnskem polju nahajalo mnogo slovenskih 
kmetij. Kjer so pa bile slovenske kmetije, tam se je brez dvoma tudi 
še glasil slovenski jezik. 

Slovenske kmetije se omenjajo tudi še po drugih krajih nekdanje 
slovenske zemlje. Tri take kmetije v Rangersdorfu, ki se nahaja vzhodno 
od Winklerna v Belanski dolini, je plemeniti Popon okoli leta 1030. 
odstopil freisinškemu škofu Egilbertu (št. 22). — Severozahodno od 
Beljaka v Spodnji Dravski dolini sta vasi Gumern in Lansach. Okoli 
leta 1030. je freisinški škof Egilbert podelil plemenitemu Reginoldu pet 
slovenskih kmetij v Gumernu, eno pa v Lansachu (št. 20). 

Kar se tiče nekdanjih slovenskih kmetij na štajerskih tleh, nam je 
znano, da je okoli leta 1070. gosska opatica Richarda prepustila solno- 
graškemu nadškofu Gebhardu dve kmetiji v Ljubenski grofiji (št. 208). 

— Leta 1072. je freisinški škof Ellenhard podaril prej imenovanemu 
nadškofu eno slovensko kmetijo v Peterdorfu blizu Muraua (št. 270). 

— Okoli leta 1020. se tudi omenja slovenska kmetija pri Holenburgu 
na Dolenjem Avstrijskem (št. 47). 

Imamo pa še nekoliko drugih dokazov, iz katerih je razvidno, 
da so Slovenci, čeprav obkoljeni od drugih narodov, prebivali po ne- 
katerih krajih, koder jih dandanes ni več. 



XI 

ν neki listini oglejskega patriarha Popona iz leta 1031. je več 
vasi po Furlaniji naštetih, med njimi tudi Meretto (št. 86). Besede „cum 
villa Sclavorum" kažejo, da je rečena vas imela slovenske prebivalce. 
Druge vasi v njeni okolici so bile brez dvoma furlanske. — O Rožacu, 
ki se nahaja na Furlanskem zahodno od Goriških Brd, pravi neki vir, 
da je bil na Slovenskem (št. 380: in Sclavonia). Trditi smemo, da je 
bil prvotno Rožac slovenska naselbina, kar kaže tudi njegovo ime. — 
V neki listini iz leta 1048. čitamo, da se je severnoštajerskemu Roten- 
mannu po slovensko reklo „v Cervenah" (št. 138: Sclauonice etiam 
Cirminah nominatum). To kaže, da so po ondotnih krajih takrat še 
prebivali Slovenci. 

2. Topografija, 
a) Kranjsko. 

Zaradi lažjega pregleda hočem po skupinah obravnavati razne 
kraje. Najprej bodem govoril o tistih krajih, ki se nahajajo po Blejskem, 
ter o njih povedati to, kar nam je o njih iz enajstega stoletja znanega. 
Nato hočem preiti k Škofjeloškemu okraju, potem na Dolenjsko in na 
zadnje na Notranjsko. 

Že leta 1011. je stal nad Blejskim jezerom na visoki skali Blejski 
grad (castellum Veldes, castrum Veldes) (št. 28), ki se tudi pozneje 
okoli leta 1050. parkrat omenja (št. 164, 166). Neki vir ga enkrat celo 
mesto (urbs) imenuje (št. 369). Pod gradom je stala vas (villa) (št. 314), 
katero viri včasi le kraj (locus) zovejo (št. 210, 236, 239, 240, 241). 
Tu je bilo več gosposkih dvorov (curtcs). Enega je leta 1040. imela 
Brixenska cerkev, enega pa okoli leta 1065. kranjski mejni grof Udal- 
rik (št. 209). 

Znano je, da je bilo Blejsko več stoletij v oblasti Brixenske 
cerkve. Prvo posestvo je ta cerkev dobila na Bledu leta 1004. (št 17). 
Sedem let pozneje je Henrik II. prepustil imenovani cerkvi Blejski grad 
ter trideset kmetij med Dolinsko Savo in Savico (št. 28). Leta 1040. je 
Henrik III. podelil Brixenski cerkvi neko posestvo med Bledom in 
Tržiško Bistrico (št. 106). 

Iz tega je razvidno, da je Brixenska cerkev v enajstem stoletju 
dobila na Bledu in njegovi okolici več posestev, katera so se nato od 
leta do leta množila, ker so jej razni posestniki od svojega imetja pre- 
pustili večje ali manjše dele. Mnogo zemlje je bilo v rokah raznih 
drugih lastnikov, kar dokazujejo nekateri zgodovinski viri. Znano nam 
je, da je plemeniti Nepokor imel nekoliko zemlje pod Blejskim gradom 
(št. 164). V istem kraju je bilo posestvo svobodnega Prisnoslava (št. 166). 
Na Bledu je imel svoj dvor in pa nekaj zemlje Udalrik II., prej ome- 
njeni mejni grcf kranjski (št. 209). Neka plemenita Elizabeta je imela 
na Bledu svoj vinograd (št. 210). Okoli leta 1070. se med blejskimi po- 



XII 

SGstniki omenjajo osvobojeni Dobrogoj (št. 236), potem osvobojeni Tre- 
binja (št. 239) in osvobojeni Vojnoslav (št. 240). Zadnja dva sta imela 
na Bledu vinograde, katerih je bilo takrat v tem kraju precej veliko. 
Neki Godeslav je imel na Bledu svoj vinograd, katerega je pozneje 
prepustil nekemu Maziliju, ta pa Brixenski cerkvi (št. 241). Med blej- 
skimi posestniki se omenja osvobojeni Dobrisko, ki je živel okoli 
leta 1080. (št. 314). Svobodni Marti je okoli leta 1085. imel na Bledu en 
vinograd (št. 369). 

Na vzhodni strani Blejskega jezera so Ž e 1 e č e (Zilecca, Zilinta, 
Cilintun), kjer je okoli leta 1050. prebival Hadolt, ministerijal nekega 
plemenitega Friderika (št. 167). V Želečah je Brixenska cerkev imela 
svoj dvor, katerega je okoli leta 1075. odstopila plemenitemu Henriku 
in njegovi soprogi (št. 259). Okoli leta 1080. je svobodni Vcncegoj imel 
v rečeni vasi svoje posestvo, katero je pa prepustil Brixenski cerkvi. 
Isto sta storila Grifon in njegova soproga s svojo njivo, katero sta 
imela v Želečah (št. 311). 

Južno od Želeč je vas Mlin o (Mulivelt), kjer je okoli leta 1085. 
svobodni Vencegoj po zameni dobil od brixenskega škofa Altwina 
neko posestvo (št. 368). 

Blizu rečene vasi je Sel o (Zelach), kjer sta se okoli leta 1080. 
brixenski škof Altwin in plemeniti Friderik pogodila zaradi nekih po- 
sestev, katera je plemeniti Henrik odstopil Brixenski cerkvi (št. 300). 

Severovzhodno od Sela je K o r i t η o (Coritno, Corithna), kjer 
je okoli leta 1070. Brixenska cerkev dobila dva orala zemlje, katera 
je nekdaj imel svobodni Gundram (št. 237). Okoli leta 1080. je v tem 
kraju osvobojeni Dobrisko po zameni dobil neko posestvo (št. 314). 

Ako se z Bleda napotimo proti severozahodu, pridemo pri Re- 
čici v Grimšče (Grimizahc), ki se prvikrat okoli leta 1050. omenjajo. 
Tu so imeli oplemeničeni Winrih, Pavel, Tunzo in Ivan svoje posestvo, 
katero so pa odstopili Brixenski cerkvi. Ko so v Kranjski gori spisali 
pogodbo, sta bila med drugimi tudi Nepokor in Preslav kot priči (št. 168). 

Severno od Bleda je vas Zasip (Zazip, Zazib). Vtem kraju sta 
svobodni Bodigoj in njegova soproga Treplica imela svoje posestvo, 
katero sta pa okoli leta 1080. prepustila Brixenski cerkvi (št. 312). V 
Zasipu je v istem času neki Prisnoslav imel svoje posestvo, katero je 
pa z brixenskim škofom Altwinom zamenjal za dva mlina (št. 313). V 
rečenem kraju sta svobodna Hademar in Protihc podedovala neko po- 
sestvo, katero sta pozneje prepustila Brixenski cerkvi (št. 316). Okoli 
leta 1085. je svobodni Ivan zamenjal svoje podedovano posestvo v 
Zasipu za neko drugo v Bohinju (št. 372). 

Tik Zasipa so Mužje (Musiach), kjer je okoli leta 1050. svo- 
bodni Prisnoslav po zameni dobil nekoliko zemlje. Dotično pogodbo 
so napravili v Kranjski gori (št. 166). 



■ 



XIII 

Pri Zasipu so tudi Sebenje (Zebeinzalo). Okoli leta 1080. so 
svobodni Adalfrit in njegova sinova Ivan in Preslav odstopili Brixen- 
ski cerkvi dva orala oranice v Scbanjah (št. 306). 

Pri Spodnjih Gorjah so Poljane (Polan, Polani), kjer so svo- 
bodni Adalfrit in njegova sinova imeli dva travnika, katera so okoli 
leta 1080. podelili Brixenski cerkvi (št. 306). En travnik sta v Poljanah 
imela svobodna Jurij in Domoslav ter ga okoli leta 1090. odstopila re- 
čeni cerkvi (št. 378). 

Pri Gorjah je vas Krnica (Cornizic), kjer je okoli leta 1050. neki 
Ozi imel svoje posestvo (št. 158). 

Radovljica je dandanes mesto na Gorenjskem. Tu so okoli 
leta 1050. zgotovili listino, s katero je neki Orendil prepustil Brixenski 
cerkvi dva orala oranice na Brezjah (Nabrezi), zato pa dobil en dvor 
v Radovljici (Radilidorf). Pri tej zameni je bilo navzočih več prič, med 
njimi tudi Slovenca Nepokor in Preslav (št. 169). V Radovljici se je 
nekako v istem času zvršila neka druga zamena med svobodnim Cha- 
zilom in brixenskim škofom (št. 157). 

Severovzhodno od Radovljice so Begunje (Begun, Uegun). Tu 
je imel tisti plemeniti Nepokor, o katerem smo omenili, da je imel 
nekoliko zemlje na Bledu, neko posestvo, katero je dobil od mejnega 
grofa Udalrika. To posestvo je nato Nepokor okoli leta 1050. z bri- 
xenskim škofom Altwinom zamenjal za neko drugo (št. 164). V Be- 
gunjah je nekako v istem času neki Winrih po zameni dobil neko po- 
sestvo (št. 165). V rečenem kraju je brixenski škof Altwin imel dve 
kmetiji, kateri je okoli leta 1065. prepustil oglejskemu patriarhu Raven- 
geru (št. 227). 

Južno od Begunj je Z g o š a (Gosdia, Guscha). Tu so imeli osvo- 
bojenci Pavel, Tunzo in Ivan dve kmetiji, kateri so pa okoli leta 1080. 
odstopili Brixenski cerkvi (št. 307). Na Zgoši je okoli leta 1085. tudi 
svobodni Vencegoj imel svoje posestvo, katero je pa z brixenskim 
škofom zamenjal za neko drugo (št. 368). V rečenem kraju je svobodni 
Preslav imel eno kmetijo, katero je pa prepustil brixenskemu fevdniku 
Mantwinu (št. 377). 

Nekje v Radovljiškem okraju je v enajstem stoletju stal kraj, ka- 
terega so v latinskem jeziku imenovali „Summitas campi", v nemškem 
pa „z Obinentiges felde". Slovenci so morebiti takrat rekli dotičnemu 
kraju „Gorenje polje" ali pa „Vrhpolje". Vtem kraju je okoli leta 1050. 
prej omenjeni Winrih imel svoje posestvo, katero je pa z brixenskim 
škofom Altwinom zamenjal za neko drugo. Dotično pogodbo so na- 
pravili v Kranjski gori, kjer sta bila takrat med drugimi tudi Nepokor 
in Preslav kot priči navzoča (št. 165). V istem kraju je plemeniti Fri- 
derik dobil neko posestvo za tisto imetje, katero je v Želečah odstopil 
Brixenski cerkvi (št. 167). 



XIV 

če gremo z Brezij proti severovzhodu, pridemo v Lese (Lescaii, 
Leschaiic). Vtem kraju so okoli leta 1060. zgotovili listino, s katero je 
kranjski mejni grof Udalrik podelil svoje posestvo v Lešah Brixenski 
cerkvi (št. 143). Pri Lešah je bil velik gozd, katerega je kralj Henrik III, 
leta 1040. odstopil brixenskemu škofu Poponu (št. 106). 

Blizu Leš so Vi so če (Wisathsah) in Vadi če (Wadizin). Okoli 
leta 1050. je neki Ozi od brixenskega škofa Altwina po zameni dobil 
eno posestvo v VisOčah, drugo pa v Vadičah (št. 158). 

Vzhodno od Leš in južno od Tržiča je vas Bistrica. Tu je 
okoli leta 1060. mejni grof Udalrik imel svoje posestvo in pa mline pri 
ondotni reki. Vse to je grof odstopil Brixenski cerkvi (št. 143). Dotično 
listino so napravili v Kovorju (Couera), ki leži od prej imenovane 
vasi nekoliko proti jugu. 

Vzhodno od Kovorja teče Tržiška Bistrica (Vistriza, Fei- 
striza), ki se prvič omenja v neki listini iz leta 1040. (št. 106). Ime re- 
čene reke čitamo tudi v neki drugi listini iz leta 1073. Takrat je kralj 
Henrik IV. podelil brixenskemu škofu Altwinu lovsko pravico med Savo, 
Bistrico, Dobrim potokom, ki je nad Tržičem, in pa gorskim 
grebenom na Kranjsko-koroški meji (št. 274). 

Če gremo poleg Dolinske Save navzgor, pridemo sčasom na 
Dovje (Lenginvelt), katero je med letom 1029. in 1045. grof Adal- 
beron iz rodovine Ebersbergov podelil Freisinški cerkvi (št. 85). Na 
Dovjem so okoli leta 1070. spisali neko listino na korist brixenskemu 
škofu Altwinu (št. 232). Okoli leta 1085. je neka matrona podelila Bri- 
xenski cerkvi svoj travnik, katerega je imela na Dovjem (št. 371). 

Zahodno od Dovjega je Kranjska gora (Chreina). Tu so se 
v enajstem stoletju večkrat sešli razni gospodje ter napravili kako pi- 
smeno pogodbo (št. 159, 162, 164, 165, 166, 168, 169, 209, 214, 234, 
235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 302, 305, 306, 308, 309, 310, 311, 
312, 313, 316, 368, 369, 372, 377, 378). V Kranjski gori je bila neka 
utrdba (munitio), katero je okoli leta 1075. plemeniti Henrik prepustil 
brixenskemu škofu Altwinu proti temu, da je zato dobil neko posestvo 
na Koroškem (št. 258, 259). Ta utrdba se omenja tudi okoli leta 1080., 
ko jo je v svoji lasti imela plemenita Wezala, soproga prej imenova- 
nega Henrika (št. 299). Okoli leta 1085. je neki Vencegoj brezpogojno od- 
stopil svoje posestvo v Kranjski gori brixenskemu škofu (št. 370). Gorski 
vrh nad Kranjsko goro („a summo vertice Creine montis") se omenja 
v neki listini iz leta 1073. (št. 274). 

Jugozahodno od Bleda se začenja Bohinjska dolina. V njej 
je bil neki kraj (in loco Bochingun), kjer sta neki Blagosod in neki 
Preslav imela svoje posestvo, katero sta prepustila plemenitemu Perch- 
toltu, ta pa okoli leta 1070. Brixenski cerkvi (št. 234). Okoli leta 1085. 
je svobodni Ivan odstopil Brixenski cerkvi svoje posestvo v Zasipu, 



XV 

zato je pa dobil od škofa Altwina ravno tako veliko posestvo v vasi, 
Bohinj imenovani (in villa Bochingin) (št. 372). Morebiti je bila ta vas 
sedanja Bohinjska Bistrica. 

Kar se tiče topografije Loškega okraja, sem v tem oziru nekaj 
malega navedel v drugem zvezku svojega Gradiva (str. XXIX), Za enajsto 
stoletje imamo le malo notic, katere se dajo tu porabiti. Iz neke listine 
iz leta 1074. je razvidno, da so freisinški škofje imeli v Loki svoj 
dvor. Pod ta dvor sta med drugim spadali dve kmetiji; eno izmed nju 
je obdeloval neki nesvobodni, drugo pa neki svobodni človek. Iz re- 
čene listine se lahko poučimo s takratnih cerkvenih razmerah po Lo- 
škem gospostvu. Čeprav je bil tu freisinški škof deželni gospod, je 
vendar oglejski patriarh nastavljal duhovnike po loških cerkvah ter 
nadzoroval njih življenje. Duhovniki so bili tudi v drugih zadevah, ki 
so spadale v področje oglejskih patriarhov, odgovorni tem in njih ar- 
hidijakonom (št. 284). 

Leta 1002. je kralj Henrik II. nekoliko povečal posest freisinških 
škofov na Gorenjskem, ko jim je prepustil Straži šče (Strasista) ter 
zemljo med Lipnico, Savo in Soro (št. 9). V neki listini freisinškega 
škofa Egilberta se omenja vas Godešče, ki se nahaja južno od 
Škofje Loke (št. 21). Pod Loški okraj so nekdaj spadale Ledine 
(Linta) pri Žireh, katere navaja neka listina iz leta 1063. (št. 228). 

Blizu Kokre severno od Kranja je Preddvor, kjer sta se 
brixenski škof Altwin in plemeniti Liutpold okoli leta 1070. pogo- 
dila zaradi nekaterih posestev, ležečih blizu Špitala na Koroškem 
(št. 261). 

Na Dolenjskem so blizu Grosuplja vasi Bič je, Udnje in 
Lipi) ene. Med temi kraji so bile tri kmetije, katere je leta 1058. neki 
Anzon dobil od kralja Henrika IV. v last (št. 201). Ce gremo odtod proti 
jugovzhodu, pridemo k izviru reke Krke. Iz neke listine kralja Hen- 
rika IV. iz leta 1062. je razvidno, da .se je med izvirom reke Krke 
in Lučami nahajalo posestvo nekega Ruodperta, severno odtod med 
Lučami in Višnjico je bila lastnina prej imenovanega Anzona, severno 
od Luč se je razprostirala zemlja nekega Engelberona, severno odtod 
sta pa imela grofa Tietpold in Rapoton svoje posestvo (št. 224). 

Blizu Št. Ruperta na Dolenjskem je Š k r 1 j e v o , katero je gro- 
finja Hema leta 1044. podelila Krški cerkvi (št. 129). 

Severovzhodno od Novega mesta blizu Bele cerkve je Vi nji 
vrh. V tem kraju je bilo deset slovenskih kmetij, katere je freisinški 
škof leta 1074. odstopil• oglejskemu patriarhu. Tudi se je takrat do- 
ločilo, da naj rečeni škof pri kmetijah v Vinjem vrhu da napraviti 
cerkev in sicer tam, kjer bi patriarh zahteval (št. 284). Trditi smemo, 
da je bila nato postavljena cerkev v vasi, ki se dandanes zove Bela 
cerkev. 



XVI 

Na Notranjskem je trg Cerknica (Circheniza), ki se prvikrat 
omenja leta 1040. Takrat je kralj Henrik III. podelil Oglejski cerkvi 
petdeset kmetij v Cerknici in sosednjih vaseh z vsemi priteklinami (št. 105). 

Tu smo našteli več kranjskih vasi, ki se že v enajstem stoletju omenjajo. 
O nekaterih krajih Kranjskega vemo, da so že stali v desetem stoletju. Krško na 
Dolenjskem pa že celo leta 895. (Gr. II, str. XXIX.) 

Pri tej priložnosti naj tudi navedem nekatere kraje Kranjskega, o katerih 
so razni pisatelji trdili, da so se že nahajali v enajstem stoletju ali pa še prej, 
kar se pa iz zgodovinskih virov ne da dokazati. Pred vsem se omenja Ljub- 
ljana, o kateri nekateri menijo, da je že stala v začetku desetega stoletja. No- 
tica, na katero se dotični možje sklicujejo, je izmišljena. (Gr. II, št. 343, op.) Zato 
ne moremo trditi, da je Ljubljana stala že v začetku desetega stoletja. 

Valvasor (Ehre des H. Krain, IIIc, 709) pravi, da je bil v Ljubljani leta 1000. 
potres, da je leta 1006. tu razsajala kuga, ki je v predmestjih in sosednjih vaseh 
pomorila 17000 ljudi, potem da je leta 1041. ljubljanski meščan Peter Berlach 
(Brlog) ustanovil v mestu sirotišnico, dalje da je leta 1057. šlo mnogo Ljubljan- 
čanov na božjo pot v Jeruzalem ter (p. 691) da je trgovec Peter Baldavic leta 1073. 
dal postaviti cerkev sv. Filipa na tistem mestu, kjer je sedaj Frančiškanska cerkev. 
Vse te trditve so brez zgodovinske podlage. 

Valvasorjeve podatke je kot golo resnico sprejel Fr. Richter v Klunovem ilr- 
chivu (str. 184) ter jih povečal z novimi izmišljotinami, ko je pisal, da je bila 
leta 1089. postavljena sedanja Stolna cerkev in da so se leta 1097. po Ljubljanici 
vršile zabavne vožnje. Več Valvasorjevih trditev o nekdanji Ljubljani je tudi Di- 
mitz (Gesch. Krains, I, 154) sprejel v svojo zgodovino. Tudi Vrhovec (Die Haupt- 
stadt Laibach, str. 4) se jih ni mogel otresti. 

Tudi nekaterim kranjskim gradovom se pripisuje višja starost, kakor jo je 
mogoče dokazati. Schonleben (Genealog. Gallenbergica, p. 11) in za njim Valvasor 
(Ehre des H. Krain, IIIc, 159) navajata, da je neki Hrnulf, ki je prišel s Frankov- 
skega, že okoli leta 928., ako ne še prej, postavil Svibenski grad (Sdiar- 
fenberg) blizu Radeč na Dolenjskem. Ta trditev je brez podlage ter je najbrže 
nastala na ta način, da je Schonleben zamenjal svibenske gospode s plemenitimi 
Scharfenbergi, ki so živeli na Frankovskem blizu Trifelsa. 

Sdionleben in za njim Valvasor (1. c, p. 160) mislita, da je bil med Svibnim 
in Radečami ležeči Žibniški grad (Siebeneck) postavljen že v enajstem sto- 
letju, ako ne še prej. Iz zgodovinskih virov se to ne da dokazati. 

Sdionleben (Geneal. Gallenb., p. 12) in za njim Valvasor (Ehre des H. Krain, 
IIIc, 434) trdita, da je Ortolf II iz Svibnega okoli leta 1015. postavil So s t rs k i 
grad (Osterberg) blizu tam, kjer se Ljubljanica izliva v Savo. Istočasni viri ne 
vedo nič o tem. 

Valvasor (1. c, IIIc, 159) navaja, da je Ortolf III. iz Svibnega okoli leta 1040. 
dal sezidati grad Gallenberg na Šmarni gori. Tudi ta trditev je brez zgodo- 
vinske podlage. 

Sdionleben (Genealog. flursberg., fol. 6, § 10) in Valvasor (Ehre des H. Krain, 
IIIc, 23) pripovedujeta, da je okoli leta 1060. ali pa leta 1067. Konrad s Turjaka 
postavil nov grad. Zgornji Turjak, ker je bil prejšnji grad pretesen njemu 
ter njegovima bratoma Hdolfu in Pilgrimu. Reči moram, da zanesljivi viri o vsem 
tem nič ne omenjajo in zato je ta notica brez veljave• Samo napis iz 16. stoletja 
še premalo dokazuje. 

Hko Radics (Herbard VIII., Freiherr zu fluersperg, str. 1) pravi, da so Huer- 
spergi prišli med 9. in 11. stoletjem s Svabskega na Kranjsko, mu moram odgo- 
voriti, da nima za to trditev niti enega dokaza. Ravno tako se ne da dokazati. 



XVII 

kar piše na strani 2., da je prvi po imenu znani Ruerspergovec bil okoli leta 1060. 
fldolf I., Cigar brat Odorik se je preselil na Furlansko. Kakor se kaže, niso bili 
nad Turjakom bivajoči fluerspergi nič v sorodu z Uruspergi, katerih grad je stal 
na Volovljaku blizu Čedada. — Valvasor (Ehre des H, Krain, IVb, 276) ve pove- 
dati, da je leta 1016. „Odoricus von flursperg" spremljal oglejskega patriarha Po- 
pona, ko je ta šel nad Langobarde Menda mi ni treba dokazovati, da je ta no- 
tica izmišljena. Leta 1016. je v Ogleju vladal patriarh Ivan IV. Iste vrednosti kakor 
prejšnja notica je Valvasorjevo poročilo (Ehre des H. Krain, IVb, 278), da so leta 1046. 
nekateri kranjski plemenitaši, kakor Konrad in Rdolf iz Turjaka ter Oton iz Gal- 
lenberga, spremljali „cesarja" Henrika čez Hrušico v Italijo. 

To pa še niso vse neresnične trditve, katere imajo Megiser, Schonleben, 
Valvasor, Dimitz in drugi po svojih knjigah o naši preteklosti. Treba je tedaj, 
da tisti, kdor zajema iz njih spisov, zna ločiti zrno od plev. 

b) Štajersko. 

Kar se tiče raznih krajev po slovenskem delu Štajerskega, ki se 
že v enajstem stoletju omenjajo, naj navedem najprej Kozje. Cesar 
Henrik II. je podelil grofu Wilhelmu trideset kmetij v Kozjem ter vse 
to, kar je imel med Savo, Savinjo in Sotlo v Savinjski grofiji 
(št. 35). To daritev je kralj Konrad II. leta 1025. pomnožil, ko je grofu 
Wilhelmu podaril še trideset kmetij med Koprivnico, Hudinjo in Vog- 
lajno ter med Krko in Savo (št. 68). Obe te dve daritvi je rečeni vladar 
leta 1028. Wilhelmu na novo potrdil (št. 84). Po smrti grofa Wilhelma 
je njegova mati Hema po svojem odvetniku Preslavu podelila Krški 
cerkvi vse to, kar je imela v Savinjski dolini. Izvzeti so bili vas Po- 
nikva in pa blizu nje ležeči kraji Drami je, Hotunje in Ka- 
meno (št. 126). Izvzet je bil tudi Rajhenburg poleg Save, katerega 
je Hema prepustila solnograškemu nadškofu (št. 124). 

Savinjska mejna grofija je bila poleg Savinje na Južnem Štajer- 
skem. Severno od nje poleg Drave se je razprostirala med tako ime- 
novanim Dravskim gozdom in Ogrsko mejo Ptujska marka ali 
Marka onostran Dravskega gozda. Po teh straneh je Šent- 
pavelski samostan na Koroškem imel mnogo posestev, katera je veči- 
noma dobil, od Spanheimcev. 

Dravski gozd se je razprostiral na obeh straneh reke Drave, in 
sicer na severni strani proti Remšniku, na južni pa proti Ribnici. Ako 
gremo od tega gozda poleg Drave na njenem severnem bregu navzdol, 
pridemo v V ur mat, potem v Selnico, nato v Β istric o pri Sel- 
nici in na zadnje v Kamnico pri Mariboru. V nekem dokumentu iz 
leta 1093. čitamo, da je Ludovik, sin Ludovikov, podelil Šentpavelskemu 
samostanu dve kmetiji in četrti del davkov v Bistrici. Tudi je določil, da 
naj bi šentpavelski podložniki, ki prebivajo po gorah med Vurmatom 
in Kamnico, imeli pravico do paše, lova in vseh drugih koristi (št. 402). 
Nekako v istem času je Weriant iz Slovenjega Gradca podaril Šent- 
pavelskemu samostanu dve kmetiji v Selnici (št. 402). Par let pozneje 

2 



XVIII 

je Hartwik, sin Spanheimovca Engelberta L, podelil Sentpavelskemu 
samostanu svoj dvor, potem cerkev in razna posestva v Kamnici (št, 408). 
Iz tega je razvidno, da so Kamničanje proti koncu enajstega stoletja 
že imeli svojo cerkev. 

Ako gremo od prej imenovanega Dravskega gozda proti vzhodu, 
in sicer sedaj južno od Drave, lahko uravnamo svojo pot tako, da 
najprej dospemo v St. Lorenc v Puščavi petem v Kurjo vas, dalje v 
Ruše, nato v Studence pri Mariboru ter na zadnje čez Radvino in Raz- 
vanje v Dolgoše pri Dravi. 

Kraj, kjer je sedaj Št. Lorenc v Puščavi, so nekdaj ime- 
novali Radomlje. Spanheimovec Engelbert I. je leta 1091. ta kraj podelil 
Sentpavelskemu samostanu. Tudi je v Radomljah preskrbljeval nekoliko 
menihov, da bi tu izvrševali božjo službo (št. 395). Sosednjo Kurjo 
v a s je Šentpavelski samostan dobil ofl grofa Bernharda, ki je bil tudi 
sin prej omenjenega Engelberta I, (št. 408). 

Vas Ruše je leta 1091. grof Engelbert I. podelil Sentpavelskemu 
samostanu (št. 395), vas Studence in vas Radvino pa nekaj let 
pozneje njegov sin Bernhard (št. 408). Ta je tudi prepustil samostanu 
svoje posestvo v Razvanju s pristavo vred, katero je tu imel (št. 408). 
Bernhardov brat Sigfrid je odstopil Sentpavelskemu samostanu Dol- 
goše in pa na nasprotni strani Drave ležeči D u p 1 e k (št. 408). 

Ako se napotimo iz Maribora proti severu čez Slovenske Gorice, 
pridemo v G o m i 1 i c o , ki se nahaja blizu Ernoža. Gomilico, potem 
blizu Arveža ležečo Č a k a v o in še nekatere druge je grof Henrik, 
brat prej imenovanega Bernharda, podelil Sentpavelskemu samostanu 
(št. 408). 

Južno od Arveža je K a p 1 a. V tem kraju je imel plemeniti Walt- 
frit iz Karantanije neko posestvo, katero je odstopil solnograškemu 
nadškofu Balduinu zato, da bi mu ne bilo treba dajati zakonite desetine 
od nekaterih svojih posestev, temuč samo navadno, kakršno je odraj- 
toval že prej po običaju Slovencev (št. 117). V isti namen je rečenemu 
nadškofu prepustil svoje posestvo v Kapli tudi plemeniti Eppon iz 
Karantanije (št. 118). 

Na zahodni strani Južnega Stajerja blizu Koroške meje je Slo- 
venji Gradec. Tu je živel proti koncu enajstega stoletja plemeniti 
Weriant, ki se leta 1091. omenja kot priča (št. 395), dve leti pozneje 
je pa Sentpavelskemu samostanu podelil dve kmetiji pri Selnici (št. 402). 

c) Koroško. 

Napotimo se najprej v Junsko dolino, katero večkrat omenjajo 
zgodovinski viri enajstega stoletja (št. 151, 213)! Zove se tudi Junska 
pokrajina („in provintia Juna"). V njej sta imeli Widipurga, soproga 
grofa Othwina, in njena hči Perdikunta svoja posestva, katera sta pred 



XIX 

letom 1018. podelili samostanu sv. Jurija na Jezeru (št. 11). Junska do- 
lina je bila poseben upravni okraj, katerega predstojnik je bil grof; 
Junska dolina je bila grofija („in Junotal comitatu") (št. 146, 147, 148, 
171). Grabelna vas in Luhi les sta bila v tej grofiji (št. 146, 147). 

Ozrimo se najprej na tiste kraje po Junski dolini, kateri so se že 
v enajstem stoletju nahajali na južni strani Drave! 

Nasproti izlivu reke Krke v Dravo stoji vas K a m e n. Tu je že 
okoli leta 994. stal grad, ki je bil lastnina brixenskega škofa Albuina. 
Kamen se včasih omenja v listinah desetega stoletja, še večkrat pa v 
onih iz enajstega stoletja. Okoli leta 1050. je svobodni Khazili po za- 
meni dobil šest kmetij pri Kamenu (št. 157). Ta kraj je bil v enajstem 
stoletju utrjen. To utrdbo sta okoli leta 1075. po zameni dobila od 
brixenskega škofa Altwina plemeniti Henrik in njegova soproga We- 
zala (št. 258). Nekaj časa pozneje jo je rečeni Henrik po zameni zopet 
odstopil škofu (št. 259). V Kamenu so se večkrat sešli brixenski škof 
Altwin in njegovi ministerijali z raznimi posestniki ter v navzočnosti 
prič napravili to ali ono pogodbo (št. 143, 145, 146, 147, 150, 151, 
152, 154, 155, 158, 160, 161, 167, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 
177, 178, 213, 215, 233, 242, 243, 245, 301, 304). 

Jugovzhodno od Kamena je Grabelna vas. Tu je imel ple- 
meniti Liuto več kmetij. Eno, katero je neki Dragožit obdeloval, je 
okoli leta 1050. odstopil brixenskemu škofu Altwinu (št. 145). Pozneje 
je podelil škofu še dvanajst kmetij, potem dotirano polovico cerkve, 
en vrt in en vinograd. Škof mu je zato obljubil, da mu pošlje vsako 
leto voz bolcanskega vina (št. 146). Iz tega je razvidno, da je v Gra- 
belni vasi že takrat stala cerkev, v njeni okolici so se pa nahajali vino- 
gradi. — Nekako v istem času je rečenemu škofu tudi plemeniti Scroth 
podelil v Grabelni vasi tri kmetije in vrt ter četrti del tu ustanovljene 
cerkve (št. 150). 

Kakor se kaže, je prej omenjeni Liuton imel brata, kateremu je 
bilo Reginpreht ime. Temu ni bilo všeč, da je Liuton toliko posestev 
odstopil Brixenski cerkvi. Da bi ga škof Altwin nekoliko potolažil, mu 
je podelil en oral zemlje v Grabelni vasi in pa nekaj novcev (št. 160). 
Pozneje je ta Reginpreht odstopil brixenskemu škofu svoj dvor v Gra- 
belni vasi (št. 170). 

V tej vasi je osvobojena Gotta imela neko posestvo, katero je 
okoli leta 1065. prepustila brixenskemu škofu (št. 215). Okoli leta 1080. 
je osvobojeni Peringer odstopil plemenitemu Wezilinu neki travnik v 
Grabelni vasi s pogojem, da ga ta prepusti brixenskemu škofu (št. 301). 

Nad Grabelno vasjo je stala cerkvica, ki je bila posvečena sv. Da- 
ni elu. Okoli leta 1050. sta svobodni Pecilin in oplemeničena Gotta 
podelila Brixenski cerkvi doto cerkve sv. Daniela in pa tisti del te 
cerkve, katerega sta bila podedovala (št. 171). V nekem viru čitamo, 

2* 



XX 

da sta se svobodni Liuton in njegov sorodnik Beringer prepirala zaradi 
dote cerkve sv. Daniela (št. 172). Dalje nam je znano, da je neka Agata 
po svojem odvetniku Preslavu prepustila Brixenski cerkvi šesti in sedmi 
del cerkve sv. Daniela z doto (št. 174). Okoli leta 1075. je brixenski 
škof odstopil plemenitemu Henriku cerkev sv. Daniela in tri ondotne 
kmetije (št. 258). Okoli leta 1080. je plemeniti Liuton cerkvi sv. Daniela 
podelil dva svoja podložnika, Ludovika in Truto (št. 303). 

Nad Grabelno vasjo blizu Klopinjskega jezera stoji na 621 m vi- 
soki gori cerkvica sv. Jurija. Tu je imel svobodni Noppon, mini- 
sterijal brixenskega škofa Altwina, svoje posestvo, katero je dobil od 
nekega plemenitaša Otona. Noppon je okoli leta 1065. prepustil svoje 
posestvo Brixenski cerkvi (št. 213). 

V nekaterih virih se omenja „Summitas lacus" ali pa po nemško 
»Obinantiges Sevuas". Kateri kraj je bil to? Najbrže K lop in j, ki 
stoji 38 m nad Klopinjskira jezerom. V dotičnem kraju je imel svobodni 
Khazili šest kmetij, katere je okoli leta 1050. odstopil brixenskemu 
škofu, dobivši od njega ravno toliko kmetij pri Kamenu (št. 157). Nekaj 
časa pozneje je isti Khazili iz nova v tem kraju podelil nekoliko zemlje 
Brixenski cerkvi (št. 163). Okoli leta 1075. je brixenski škof vtem kraju 
prepustil svoje posestvo plemenitemu Henriku (št. 258). Pozneje je škof 
v rečenem kraju odstopil svoje posestvo plemeniti matroni Wezali, so- 
progi prej imenovanega Henrika (št. 299). 

Južno od Grabelne vasi so Z a m a π j e. Tu je imel klerik Hugi- 
predht svoje posestvo, katero je okoli leta 1070. prepustil Brixenski 
cerkvi (št. 238). V Zamanjah je imela svoj dvor in šest oralov njiv 
osvobojena Egina; ki je to posestvo odstopila Brixenski cerkvi, ker je 
bila njena hči oproščena dolžne služnosti (št. 245). 

Vzhodno od Zamanj so M o krije. V tej vasi je imel plemeniti 
Chunipreht eno kmetijo, katero je okoli leta 1050. prodal Brixenski 
cerkvi (št. 155). Posestnica v Mokrijah je bila oplemeničena Helica, ka- 
tera je del svojega imetja prepustila rečeni cerkvi (št. 178). 

Jugovzhodno od Mokrij je Luhi les. V tej vasi je plemenita 
Perdita tisto posestvo, katero je dobila po svojem rajnkem soprogu, 
podelila Brixenski cerkvi (št. 147). V Luhem lesu je imela osvobojena 
Dobrovlasta svoje posestvo. Okoli leta 1070. je od svojega imetja poda- 
rila Brixenski cerkvi eno arealno zemljišče in pa šest oralov njiv (št. 243). 

Zahodno od Luhega lesa so Vesele. V tem kraju je okoli 
leta 1050. plemeniti Woluo odstopil svoje posestvo Brixenski cerkvi 
(št. 176). Isto je storila osvobojena Liuza z namenom, da bi oprostila 
svoje hčere vsake služnosti (št. 177). 

Južno od Dobrle vasi je G o sel η a vas, ki se prvikrat okoli 
leta 1000. omenja (Gr. II, št. 534, 535). Tu je imel neki Immon šest 
oralov zemlje, katere je okoli leta 1050. prepustil Brixenski cerkvi (št. 154). 



XXI 

Nedaleč od izliva Bele v Dravo je vas Bela. Tu je imel svo- 
bodni Liuton eno kmetijo, katero je okoli leta 1080. odstopil brixen- 
skemu škofu (št. 304). 

Na južnem Koroškem poleg reke Bele je Železna kapi a. 
Okoli leta 1050. je plemeniti Chezil podaril svoje posestvo v Železni 
Kapli in pa četrti del ondotne cerkve brixenskemu škofu (št. 173). 

Kar se tiče raznih krajev severno od Drave in sicer v Veli- 
kovškem sodnem okraju, naj najprej navedem Trušnje, ki leže se- 
verozahodno od Velikovca. Trušnje se prvikrat omenjajo leta 822. 
(Gr. II, št. 70). Že leta 895. sta tu stala dva gradova (Gr. 11, št. 309). 
Neki vir, ki pa ni prav zanesljiv, imenuje Trušnje „ mesto". Pravza- 
prav bi moralo stati grad. Pod njim je bil neki dvor, katerega je 
grofinja Hema leta 1043. podelila Krški cerkvi (št. 126). Krška kronika 
govori o dveh Trušenjskih mestih, a misliti nam je na oba Trušenjska 
gradova, katera je solnograški nadškof Pertold okoli leta 1100. od- 
stopil grofu Engelbertu II. iz rodovine Spanheimcev (št. 394). 

Trušnje so dale ime tamošnji grofiji, ki se je zvala Trušenjska 
grofija (Truhsinensis comitatus) (št. 129). Pred letom 10^5. je bila ple- 
menita Hema grofinja v Trušnjah (št. 115). 

Po Trušnjah se je imenovala ondotna okolica. Šmarjeti pri Telen- 
bergu so nekdaj rekli Šmarjeta v Trušnjah (Sancta Margareta in Truhsen) 
(št. 124). 

V imenovani Šmarjeti je bila že leta 1043. cerkev, katero je 
dala postaviti grofinja Hema. Ta je tudi ukazala, napraviti cerkev 
sv. Lamberta pri Važenbergu in sv. Jurija na Vinogradih. Solno- 
graški nadškof Balduin je nato tem cerkvam podelil desetine ter krstno 
in pogrebno pravico (št. 124). 

Blizu Trušenj so Striholce, katere je grofinja Hema podelila 
Krški cerkvi (št. 126). 

Atnaves, ki je med Trušnjami in Vovbrami, Gosinje, ki so 
severozahodno od Trušenj, in Žalna ves, ki je blizu Slovenjega St. Mi- 
hela, se omenjajo v neki nepristni listini. Zato tedaj tudi ni gotovo, da je 
grofinja Hema te vasi odstopila nunskemu samostanu na Krki (št. 130). 

Vzhodno od Velikovca so Vaši nje. Ta kraj je leta 1096. oso- 
janski opat Teuzo dal v fevd neki Berhti in njenemu sinu Rotherju 
(št. 414). Vzhodno od Velikovca so tudi Lip je. Najbrže je ta kraj tisti 
„Liupididorff", kjer je plemenita Widipurga imela petnajst kmetij, ka- 
tere je dobila od svojih sinov ter jih pozneje podelila cerkvi sv. Jurija 
na Jezeru (št. 48). 

Severovzhodno od Velikovca je Grebinj, nedaleč od tega kraja, 
leži vas Gaberje in severno odtod v gorah se nahaja Pustrica 
Leta 1091. je grof Engelbert I. podelil samostanu v St. Pavlu pristavo 
v Grebinju, potem Gaberje in novine v Pustrici (št. 395). 



XXII 

Vzhodno od Rude blizu Drave je fara sv. Miklavža v Gorenj- 
čah. Leta 1091. je prej imenovani grof prepustil Šentpavelskemu samo- 
stanu cerkev in pristavo z vinogradi in podložniki v Gorenjčah (št. 395). 
Dve leti pozneje je solnograški nadškof Tiemon podaril rečenemu sa- 
mostanu desetine v Gorenjčah in Grebinju (št. 402). 

Do sedaj naštete vasi se nahajajo v Velikovškem okrajnem gla- 
varstvu. Po drugih straneh slovenskega dela koroške zemlje se v enaj- 
stem stoletju omenja le malo krajev. Naj navedem tudi te in sicer tako, 
da začnem bolj na vzhodu ter grem potem proti zahodu! 

Zahodno od Trušenj stoji poleg Krke vas S t. L i p š. Okoli leta 1 100, 
je plemcnitaš Gunthard podelil svoja posestva pri St. Lipšu Šentpavel- 
skemu samostanu (št. 408). 

Južno od St. Lipša blizu Pokrč so Streglj e. To vas z vinogradi 
in -desetinami je grof Engelbert I. leta 1091. prepustil prej imenovanemu 
samostanu (št. 395). 

Vrbsko jezero pri Celovcu se omenja v neki listini iz leta 1072. 
Takrat sta se pogodila solnograški nadškof Gebhard in freisinški škof 
Ellenhard zaradi desetine od nekaterih dvorov tik imenovanega jezera 
(št. 270). 

Pri izlivu Žile v Dravo je Beljak, ki se omenja že leta 979. 
(Gr. II, št. 468). Ta kraj je bil leta 1060. še vas. Takrat je kralj Hen- 
rik IV. podelil tej vasi tržno pravico. V Beljaku so odslej smeli kovati 
novce in pobirati colnino. Ljudem, ki bi zaradi kupčije prihajali v Be- 
ljak ali pa bi se iz njega vračali, se je takrat zagotovila varna in 
mirna pot. Beljak je bil v tistem času v oblasti bamberških škofov 

(št. 204). 

d) Primorsko. 

Glavno mesto Goriškega je Gorica, ki se leta 1001. prvikrat 
omenja v zgodovini. Takrat je bila še vas. Polovico Gorice je rečenega 
leta od cesarja Otona III. dobil oglejski patriarh Ivan IV. (št. 1), drugo po- 
lovico pa grof Werihen (št. 2). Patriarh Ivan je takrat dobil, kakor či- 
tamo v dotični listini, tudi polovico Solkanskega gradu ter polovico 
državnih posestev, ki so se nahajala med Sočo, Vipavo, Vrtovinskim 
potokom in gorskim pobočjem na severni strani Vipavske doline, drugo 
polovico pa Werihen. V Solkanu se je tedaj leta 1001. že nahajal grad. 

Okoli leta 1075. je plemeniti Henrik podelil svoja podedovana 
posestva v Gorici in po drugih ondotnih krajih Brixenski cerkvi (št. 260). 
V nekem zgodovinskem viru, ki je nastal leta 1090. ali pa nekoliko 
pozneje, se kot priča omenja Henrik iz Gorice (št. 393). Najbrže sta 
oba ta dva Henrika ena in ista oseba. 

Blizu Gorice je vas Ločnik, katera se prvikrat omenja leta 1077. 
Takrat je kralj Henrik IV. to vas prepustil oglejskemu patriarhu Sige- 
hardu (št. 327). 



XXIII 

ν Vipavski dolini blizu Ajdovščine so S k r i 1 j g. Ondotno dese- 
tino je oglejski patriarh Friderik najbrže leta 1085. podaril Oglejski 
cerkvi (št. 381). 

Glavni kraj na severnem Goriškem je Tolmin, ki ga zgodo- 
vina prvikrat imenuje okoli leta 1065. Takratni oglejski patriarh Ra- 
venger se je dne 6. junija mudil v Tolminu, kjer je napravil neko po- 
godbo z odvetnikom brixenskega škofa Altwina. V Tolminu je bilo takrat 
zbranih mnogo gospodov, izmed katerih so nekateri spremljali patriarha, 
nekateri pa zastopali brixenskega škofa (št. 227). 

Blizu Tolmina so Vol če, kjer je bila fara že leta 1015. To je 
najstarejša fara na Tolminskem. Rečenega leta je oglejski patriarh Ivan 
podelil samostanu sv. Štefana v Čedadu desetino v Volčanski fari (št. 34) 

Na Tolminskem, in sicer blizu Cerknega, je vas O t a 1 e ž. Leta 1063. 
je kralj Henrik IV. podaril brixenskemu škofu Altwinu Otaleški vrh in 
Kamnik (št. 228). Tako se zove pogorje, ki se nahaja med Otaležem 
in kranjskimi Ledinami. 

Pri izlivu Timave v morje se nahaja Štivan, kjer je bil nekdaj 
glasovit samostan, a je pozneje razpadel. Oglejski patriarh Henrik je 
okoli leta 1080. podelil ondotno cerkev in pa bližnjo vas Mavhinje 
Belinjskemu samostanu pri Ogleju (št. 337^). Friderik, Henrikov naslednik, 
je to daritev okoli leta 1085. iz nova potrdil (št. 361^). 

Kar se tiče mesta Trsta, nam je znano, da je kralj Lotar leta 948. 
podelil Tržaški cerkvi in njenemu škofu Ivanu vse svoje pravice, javno 
sodstvo in vse svoje imetje v Trstu in okolici (Gr. II, št. 394). Vsled 
te daritve so postali tržaški škofje mogočni oblastniki na tržaških tleh. 

Znani so nam nekateri škofje, ki so v enajstem stoletju vodili 
Tržaško škofijo. V začetku rečenega stoletja je živel škof Richolf, ki 
se je leta 1007. udeležil neke sinode v Frankfurtu (št. 25). Leta 1015. 
je bil navzoč, ko je oglejski patriarh Ivan samostanu sv. Štefana v 
Čedadu podelil več posestev (št. 34), in leta 1017. dne 18. septembra 
je bil v Schweinfurtu poleg Mena pri nekem pogrebu (št. 38). — Ri- 
cholfov naslednik je bil najbrže škof Adalger, ki se je leta 1031. dne 
13. julija mudil v Ogleju, ko je patriarh Popon posvetil ondotno cerkev 
(št. 86). Leta 1039. je kralj Henrik III. potrdil rečenemu škofu več po- 
sestev po Istri (št. 103). Leta 1046. se je Adalger udeležil neke sinode 
v Paviji (št. 134). V neki listini iz leta 1072. se tudi še omenja tržaški 
škof Adalger, ki je takrat podelil cerkev sv. Apolinarija v Oltri samo- 
stanu sv. Nikolaja v Benetkah (št. 267). Ako ime Adalger v naštetih 
slučajih zaznamuje le enega škofa, je tedaj ta vladal več kakor 41 let. 
— Leta 1080. in 1082. se omenja tržaški škof Heribert (št. 349 in 356). 

Leta 1081. je kralj Henrik IV. odstopil svoje pravice, katere je 
imel po Tržaški škofiji, oglejskim patriarhom. Po smrti kakega trža- 
škega škofa naj oglejski patriarh postavi naslednika (št. 351). Tržaška 



XXIV 

cerkev je v tem času čedalje bolj nazadovala, in sicer deloma vsled silo- 
vitosti roparjev, deloma vsled ubožnosti in nemarnosti njenih škofov. Zato 
je kralj Henrik IV. sklenil, da naj Oglejska cerkev prevzame vrhovno 
oblast čez Tržaško. Oglejski patriarhi naj ne posvečujejo samo tržaških 
škofov, temuč naj jim tudi dele fevde, jih vladajo in branijo (št. 354). 

V Trstu so tudi gradeški patriarhi imeli nekoliko posestev. Znano 
nam je, da je papež Ivan XIX. leta 1024. potrdil gradeškemu patriarhu 
Urzu med drugimi posestvi tudi tista, ki so bila v Trstu (št. 66). Isto 
je storil papež Benedikt IX. leta 1044. (št. 128). 

V Trstu je bilo v enajstem stoletju več cerkva. Omenja se cerkev 
Marije Device in sv. Justa (št. 103), potem cerkev sv. Petra (št. 349) in 
pa cerkev sv. Mučenikov (349). 

Tudi po severni Istri se nahajajo nekateri kraji, katerih imena 
dobimo po zgodovinskih virih enajstega stoletja. 

Med Trstom in Koprom so Milje. Nad sedanjimi Miljami je bil 
nekdaj grad, ki se omenja že leta 931. (Gr. II, št. 379). Leta 1082. je 
bil Krescencij iz Miljskega gradu v Kopru kot priča pri neki daritvi (št. 356). 

Južno od Milj nasproti Kopru je cerkvica sv. Nikolaja v 
Oltri, katera je bila nekdaj posvečena sv. Apolinariju. Tržaški škof Adal- 
ger jo je leta 1072. podelil Zenonu, opatu samostana sv. Nikolaja v Be- 
netkah (št. 267). 

O Kopru in njegovi zgodovini od šestega pa do konca dese- 
tega stoletja sem že govoril v drugem zvezku svojega Gradiva. Tu naj 
navedem nekoliko notic iz enajstega stoletja. 

V tem stoletju Koprčanje niso imeli svojih škofov. Njih višji cer- 
kveni pastirji so bili tržaški škofje, katere je včasi njih poklic pripeljal 
v Koper. Znano nam je, da je bil leta 1072. dne 2. maja tržaški škof 
Adalger v Kopru, ko je podelil cerkev sv. Apolinarija v Oltri samostanu 
sv. Nikolaja v Benetkah (št. 267). V Kopru se je mudil tudi tržaški škof 
Heribert ter tu dne 3. decembra leta 1082. podaril ondotni cerkvi Ma- 
rije Device faro sv. Mavra v Izoli. Iz dotične listine je razvidno, da so 
se takrat v Kopru nahajali: župnik Bazilij, presbiteri Andrej, Florijan 
in dva Ivana, dijakoni Lazar, Ivan in dva Bertalda ter subdijakoni 
Pradej, Julijan in Ripald. Škof Heribert je takrat tudi določil, da naj 
koprska duhovščina dobiva četrtino desetin in prvin Izolske cerkve ter 
vse darove, kateri bi se v tej cerkvi nabrali. Dalje je zapovedal, da 
naj se izolski otroci krščujejo v Kopru; v ta kraj naj tudi izolski dečki 
hodijo k birmi (št. 356). 

Leta 1035. so se prebivalci Koprskega mesta obrnili do cesarja 
Konrada II. ter ga prosili pomoči zoper svoje nasprotnike. Tudi so ga 
prosili, da bi jim potrdil njih zakone in njih posestva. Vse to se je tudi 
zgodilo. Dotična posestva so bila poleg reke Dragonje, potem v Mov- 
ražu ter še po nekaterih drugih krajih severne Istre (št. 92). 



XXV 

Žg leta 932. so Koprčanje obljubili, da bodo beneškim doždom 
vsako leto dajali po sto posod vina (Gr. II, št. 380). Leta 977. so po- 
novili to pogodbo (Gr. II, št. 462). Beneški dožd Dominik Sylvo je 
leta 1074. prepustil ta davek gradeškim patriarhom (št. 286). 

Rečeni patriarhi so tudi v Kopru imeli nekoliko posestev. To je 
razvidno iz listine papeža Ivana XIX. iz leta 1024. (št. 66), iz listine pa- 
peža Benedikta IX. iz leta 1044. (št. 128) ter iz listine kralja Henrika IV. 
iz leta 1062. (št. 225). 

V Koprskem okraju so vasi Kube d , Predloka, Ospb, Ro- 
zarijol in Truške, v Bujskem pa Sterna in Št. Peter. Vse 
te vasi je leta 1067. kralj Henrik IV. podelil Freisinški cerkvi (št. 251). 
V Movražu, ki je jugovzhodno od Kubeda, je Koprsko mesto imelo 
svoja posestva (št. 92). 

Zahodno od Kopra je Izola, katera je v desetem in enajstem 
stoletju hitro menjavala svoje gospodarje. Leta 972. je ta kraj dobil 
Benečan Vital Candiano (Gr. II, št. 440), leta 977. ga je že imel oglejski 
patriarh Rodald (Gr. II, št. 457), leta 1031. pa samostan Marije Device 
tik Ogleja (št. 87). V ondotni fari sv. Mavra je imela, kakor je razvidno 
iz neke listine iz leta 1082., koprska duhovščina mnogo predpravic 
(št. 356). 

Ako gremo iz Izole proti zahodu, pridemo v Piran. V tem kraju 
se je nahajal grad, čigar lastnik je bil leta 1061. neki Artnik s svojo 
soprogo Bono (št. 217). V Piranski fari so gradeški patriarhi imeli ne- 
koliko lastnine, kar kažejo nekatere listine enajstega stoletja (št. 66, 
128 in 225), nekoliko posestev v Piranu je pa kralj Henrik IV. leta 1062. 
podelil samostanu sv. Andreja v Freisingu (št. 223). 

Jugovzhodno od Pirana so Siciole, kjer je Gradeška cerkev v 
enajstem stoletju imela nekoliko posestev (št. 66). 

Jugovzhodno od rečenega kraja je Kaštel, ki stoji precej vi- 
soko nad reko Dragonjo. Tu se je že leta 1061. nahajal grad, katerega 
je Artuik iz Pirana podelil takratnemu istrskemu mejnemu grofu Udal- 

riku (št. 217). 

e) Beneška Slovenija. 

Kar se tiče zgodovine beneških Slovencev v enajstem stoletju, 
ne vemo nič posebnega o njih povedati. Le v eni listini se omenjajo 
nekateri kraji in nekatere gore, ki se nahajajo na njih zemlji. 

Pri vhodu v Rezijansko dolino je Bela ali Rezijuta (Spodnja 
Bela), v sredi doline pa Bela ali Sv. Jurij (Zgornja Bela). Severovzhodno 
od Rezijanske doline je gora Sart, vzhodno gora Baba, bolj proti 
jugu pa gora Lanež. Imenovane vasi in gore je najbrže leta 1085. 
grof Kacelin prepustil oglejskemu patriarhu Frideriku zato, da bi ta 
odstopil našteta posestva samostanu, kateri naj bi se postavil v Mož- 
nici (št. 367). 



XXVI 



Β. Politična zgodovina. 

1. Karantanski vojvodje. 

Ko so bili Slovenci šg samostojni, so jim vladali domači vojvodje, 
kakor Borut, Gorazd, Hotimir in drugi. Tudi potem, ko so naši predniki 
prišli pod vrhovno oblast frankovskih vladarjev, so še nadalje obdržali 
svoje domače kneze, katere sta pa nadzorovala dva kraljeva namest- 
nika, in sicer mejni grof furlanski ter mejni grof v Vzhodni marki. Ker 
so se Slovenci udeležili vstaje pod panonskim vojvodom Ljudevitom, 
so okoli leta 828. namesto domačinov dobili tujce za svoje predstojnike 
(Gr. I, št. 331). 

Vsled madjarske sile so Karantanijo združili z Bavarsko, da bi 
se upravitelj obeh vojvodin mogel z večjim uspehom ustavljati so- 
vražnim navalom. Leta 976., ko Madjari niso bili več nevarni, sta bili 
imenovani Vojvodini zopet ločeni. To se je zgodilo tudi zato, ker je 
bila Karantanija brez Bavarske jako obširna, ko jej je Oton I. pridružil 
še Veronsko marko in Istro. 

Nekdanja Karantanija je razen sedanjega Koroškega obsegala tudi 
skoraj vse Štajersko, potem vzhodni del Tirolskega do izvira reke 
Drave ter jugovzhodni kos sedanje Dolenje Avstrije. Oblast karantan- 
skih vojvodov se je v nekaterih zadevah razprostirala tudi po Kranj- 
skem, po Istri in po Veronski marki. Karantanska Vojvodina je bila 
važna pokrajina po svoji velikosti in po svoji legi, kajti dotikala se je 
na vzhodu Ogrske in Hrvatske, na jugu morja, na jugozahodu Italije, 
na severozahodu Bavarske in na severu pa Avstrije.^ 

Zgodovinski viri nam kažejo, da so kralji in cesarji postavljali 
karantanske vojvode, ki so potem navadno do svoje smrti vo- 
dili upravo svoje dežele. Ako je kak vojvoda postal kralju nezvest, 
ga je ta odstranil ter na njegovo mesto poslal drugega. Vendar ni smel 
kralj svojevoljno odstaviti kakega vojvoda, temveč je bil navezan na 
sodnijsko razsodbo državnih knezov, ki so lahko vladarjevi želji ustregli 
ali pa tudi ne. (Prim. št. 94.) 

Kralj je vojvodu podelil Vojvodino tako, da mu jo je dal v fevd. 
Vojvoda je bil tedaj kraljev vazal in kot tak je imel razne dolžnosti, 
katere so bile združene z vazalstvom. 

Od kralja imenovani vojvoda je moral skrbeti za to, da ga je 
tudi ljudstvo priznalo in potrdilo. Na Gosposvetskem polju na Koro- 
škem je bil knežji kamen, kjer se je vršilo vmeščanje novega vojvoda. 



10 mejah nekdanje Karantanije sem pisal v svoji Spomenici tisočletnice 
Metodove smrti, str. 72—76. Da je njena severna meja segala do gorovja, katero 
dandanes loči Štajersko od Avstrijskega, je tudi razvidno iz zgodovinskih podatkov 
pod št. 91 in 359. 



XXVII 

Ko SG je ta v kmetski obleki bližal kamenu, je vprašal na njem sedeči 
kmet okoli stoječe, če bode novi vojvoda pravičen sodnik, če bode 
skrbel za blagor domovine, če je svobodnega rodu in če bode branil 
krščansko vero. Ko se mu je zatrdilo, da je svoboden in da bode po- 
stopal tako, kakor se od njega zahteva, je kmet nato odstopil svoje 
mesto novemu vojvodu. 

Šega vmeščanja je jako stara, i kar kaže že to, da se je vršila v 
slovenskem jeziku. Mož kmetskega stanu je vmeščal novega deželnega 
gospoda, kar dokazuje demokratični značaj slovenskega plemena. Tudi 
Cehi so v starodavnih časih imeli knežji stol, na katerem so slovesno 
vmeščali nove kneze. 

Vojvoda je bil- voditelj ljudstva po svoji pokrajini. Bil je nekak 
posredovalec med vladarjem in svojimi podložniki. Vsled prošenj 
karantanskih vojvodov so kralji podelili mnogim osebam, cerkvam in 
samostanom razne fevde, kar je razvidno iz ohranjenih listin. Vojvoda 
je dobival od vladarja ukaze, katere je bilo treba izvršiti. 

Vojvoda je bil vrhovni poveljnik tistih čet, ki so prišle iz 
njegove Vojvodine. Skrbeti je moral, da so se njegovi vazali o pravem 
času zbrali okoli njega ter pripeljali s seboj določeno število oboro- 
žencev. S temi trumami se je vojvoda bojeval s kakim nemirnim so- 
sedom ali je pa prišel kralju na pomoč. Večkrat je vojvoda spremljal 
kralja na njegovih potih po državi. Nekateri karantanski vojvodje so se 
le redkokrat mudili po svoji Vojvodini, a tem večkrat na kraljevem dvoru, 
kjer so vladarju z dobrimi nasveti pomagali vladati. Vojvoda Konrad III. 
bi bil rad prišel v svojo Vojvodino, a ljudstvo se mu je uprlo. Njegov 
naslednik je bil le po imenu karantanski vojvoda, svoje dežele menda 
ni nikdar videl. 

. Vojvoda je bil tudi sodnik v svoji Vojvodini. Zastopnik ljudstva 
je pri vmeščanju novega vojvoda na Gosposvetskem polju hotel ve- 
deti, če bo deželni knez tudi pravičen sodnik. Da bi se sodstvo lažje 
vršilo, je vojvoda sklicaval sodne zbore, katerih so se udeležili velikaši 
iz cele dežele. Taki zbori se tudi takrat niso opuščali, ko je bil voj- 
voda odsoten. Grofje in druge osebe, ki so imeli s sodstvom opraviti, 
so bili od vojvoda zavisni. 



' Mogoče je, da so Slovenci na ta način že v osmem stoletju postavili Go- 
razda in Hotimira. Po smrti vojvoda Boruta je slovensko ljudstvo njegovega sina 
Gorazda povzdignilo v vojvoda. (Gr. I., št. 223: „ . . . et illi (se. Sclavi) eum ducem 
fecerunt".) Tri leta pozneje je ljudstvo Hotimiru podelilo vojvodsko dostojanstvo. 
(Gr. I, št. 225: „ Quem suscipientes idem populi ducatum illi dederunt.") Iz besed 
„ducem fecerunt" in pa „ducatum dederunt" je razvidno, da je mogel postati voj- 
voda le tisti, za kogar se je ljudstvo odločilo. Prav verjetno je, da se je že takrat 
vmeščanje novega vojvoda vršilo nekako tako, kakor pozneje v trinajstem in štiri- 
najstem stoletju. 



XXVIII 

Vojvoda je imel svoje uradnike. Omenja se v desetem stoletju 
valpot Hartwik, čigar okrožje se je razprostiralo po Celovški okolici. 

Za vojvoda je bilo velike važnosti, da je imel v deželi, po kateri 
je gospodoval, mnogo svojih posestev. Znano je, da so imeli Eppen- 
steinci obširna posestva po raznih straneh Karantanije. Nekateri voj- 
vodje so izkoristili svoje stališče, da so si svoje imetje pomnožili. Zadnji 
Eppensteinovec Henrik je bil nekaj časa odvetnik oglejskega patriarha 
Udalrika. Taki odvetniki so si včasi povečali svoja posestva na škodo 
dotične cerkve. 

Prejemki, katere je vojvoda dobival, so bili mnogovrstni. Kdor 
je postal vojvoda, je imel pravico do dohodkov od nekaterih posestev, 
katera so se kot fevd podelila skupno z vojvodskim dostojanstvom. 
Taka posestva je vojvoda lahko obdelaval s svojimi ljudmi ali pa jih 
je dal v fevd raznim osebam.. Vojvoda je po svoji Vojvodini smel od 
dvorov, gradov, vasi ter svobodnih in nesvobodnih ljudi zahtevati krmo 
za vojsko, roboto in vojno podporo, to je kruh, vino, meso in žito, 
potem tlako z živino ter druge javne davščine. Izjema je bila v tistih 
slučajih, če so bile kake osebe, cerkve ali samostani oproščeni takih 
davščin (št. 75). 

Raznim vladarjem ni kazalo, da bi bili za dalj časa pustili Ka- 
rantansko Vojvodino brez vojvoda, kajti treba se je bilo ozirati na njen 
zgodovinski razvoj, kakor tudi na njene prebivalce, ki so bili po na- 
rodnosti večinoma Slovenci ter živeli po svojih slovenskih pravnih obi- 
čajih (št. 11: „Sclauenica institutio"; št. 117: „consuetudo Sclavorum"). 
Ker je pa bilo kraljem na tem ležeče, da bi karantanski vojvodje ne 
postali premogočni, so marsikaj storili, da bi se jih ne bilo treba bati. 
Že v desetem stoletju so saški vladarji na vzhodni in južni strani Ka- 
rantanije ustanovili razne mejne grofije ter tako vojvodom zmanjšali 
njih oblast. Za karantanske vojvode so večkrat postavili svoje bližnje 
ali pa daljne sorodnike, o katerih so mislili, da so jim naklonjeni. Po 
smrti kakega vojvoda so za njegovega naslednika radi izbrali moža, 
ki ni bil s prednikom nič v sorodu, da bi si tako nobena rodovina ne 
mogla lastiti dedinske pravice do Vojvodine. Največkrat so se kot 
vojvodje menjavali člani iz frankovske in cppensteinske rodovine. Za 
Konradom I. iz frankovskega rodu je leta 1012. prišel Eppensteinovec 
Adalberon. Ko je bil ta leta 1035. odstavljen, mu je sledil Konrad II., sin 
Konrada I. Leta 1077. je Adalberonov vnuk Liutold postal karantanski 
vojvoda, in ko je leta 1090. umrl, mu je sledil njegov brat Henrik. 

Važno je vprašanje, kako oblast je imel karantanski vojvoda po 
tistih mejnih grofijah, katere so se iz njegove Vojvodine izločile. Znano 
je, da je bila leta 973. Kranjska marka del Karantanske Vojvodine 
(Gr. II, št. 444). Tudi vemo, da so karantanski vojvodje kot mejni grofje 
po Veronski marki izvrševali sodstvo (št. 3, 33, 37, 137, 189, 338, 339, 



XXIX 

363, 364). Karantanski vojvodje so nekaj časa tudi po Istri gospodo- 
vali (št. 59, 93, 95). Vojvoda Adalberon je tudi Karantansko marko imel 
v svojih rokah (št. 94). 

Ko je leta 995. umrl Henrik, vojvoda bavarski in karantanski ter 
oče poznejšega cesarja Henrika IL, je dobil Karantanijo tisti Oton, 
ki je po njej že od leta 978. do 983. vladal (Gr. II, št. 518). Njegova mati 
Liutgarda je bila hči cesarja Otona I. (št. 4). Eden izmed njegovih treh 
sinov je bil Brunon, ki je leta 996. postal rimski papež ter pod imenom 
Gregor V. vladal do leta 999. (Gr. II, št. 522). Najstarejši sin se je zval 
Henrik ter bil oče cesarja Konrada II. Ker je leta 952. kralj Oton I. s 
Karantanijo združil tudi Veronsko marko, je bil vojvoda Oton ob enem 
tudi mejni grof veronski (cf. Gr. II, št. 469 in 522 ter Gr. III, št. 2 in 3). 
Kar se tiče Istre, je bila, kakor se kaže, okoli leta 1000. pod vrhovno 
oblastjo bavarskega vojvoda Henrika (št. 27). 

Po smrti cesarja Otona III. je leta 1002. ravnokar omenjeni bavarski 
vojvoda Henrik postal njegov naslednik. Temu je bil karantanski voj- 
voda Oton vedno naklonjen ter mu rad pomagal (št. 4). V tem oziru 
se ni ujemal s svojim sinom Konradom, ki je nekoliko časa podpiral 
svojega tasta, švabskega vojvoda Hermana II., kateri bi se bil rad po- 
lastil prestola (št. 5). 

V Italiji so po smrti cesarja Otona III. lombardski velikaši izvolili 
Harduina, mejnega grofa ivrejskega, za svojega kralja. Karantanski voj- 
voda Oton kot zvest pristaš Henrika II. se je s svojimi Karantanci na- 
potil nad Harduina. Ob gorenji Brenti je proti koncu leta 1002. prišlo 
do boja, v katerem je bil vojvoda Oton premagan (št. 10). Nato se je 
napotil v Quedlinburg, kamor je dospel o velikonočnem času leta 1003. 
Tu ga je kralj Henrik zaradi nesrečnega izida v Italiji tolažil ter ob- 
daroval (št. 13). V postnem času leta 1004. se je kralj Henrik II. osebno 
napravil v Italijo, da bi se tu vojskoval s svojim nasprotnikom Har- 
duinom, kateri je zasedel soteske ob Adiži. Ob enem se je kralj obrnil 
do Karantancev ter jih prosil, da bi se polastili bolj na vzhodu ležečih 
prelazov, kar se je tudi zgodilo. Karantanci so pregnali Lombarde ter 
ih deloma zapodili v reko Brento, kjer so se ponesrečili. Nato so naj 
osvojenem prelazu počakali svojega kralja (št. 16). 

Ko je dne 4. novembra leta 1004. umrl vojvoda Oton, mu je sledil 
njegov tretji sin Konrad I., ki je vladal od leta 1004. do 1011. (št. 18). 
Kralj mu je izpregledal njegovo prejšnje postopanje, ko se je tudi njegov 
tast, švabski vojvoda Herman, pomiril z vladarjem. 

Novi vojvoda karantanski je bil pravnuk cesarja Otona L, njegova 
soproga Matilda pa pravnukinja Otonove sestre Gerberge (št. 12). Imel 
je dva sina, Konrada, ki je bil pozneje tri leta (1036—1039) vojvoda 
karantanski, ter Brunona, ki je postal wikzburski škof. Vojvoda Kon- 
rad I. je umrl dne 12. decembra leta 1011. (št. 29). 



XXX 

Ker je bil njegov starejši sin Konrad še mladoleten, je kralj 
Henrik II. za karantanskega vojvoda postavil Adalberona iz rodu 
Eppensteincev (št. 30). Ta rodovina se je zvala po gradu Eppensteinu, 
čigar razvaline se nahajajo pri trgu Weisskirdienu jugovzhodno od Juden- 
burga na Štajerskem. Vojvoda fldalberon je vladal od leta 1012. do 1035. 

Ko je mladi Konrad nekoliko vzrastel, je leta 1019. skupno s svojim 
«nakoimenovanim bratrancem pri Ulmu napadel vojvoda Adalberona ter 
ga premagal (št. 41). Ta nezgoda Adalberonu ni dosti škodovala, ker je 
še na dalje obdržal svojo Karantansko Vojvodino. 

Oče vojvoda Adalberona je bil Markward, čigar mejna grofija se 
je razprostirala po sedanjem Gorenjem Štajerskem, Nekoliko posestev 
je imel tudi na Južnem Štajerskem v bližini gore Dobriča (Gr. II, št. 470). 
Bil je svak grofa Udalrika iz rodovine Ebersbergov (Gr. II, št. 437). 

Markwardov sin Adalberon je leta 1000. od cesarja Otona III. 
dobil sto kmetij v Karantanski marki (Gr. II, št. 529). Njegovi soprogi 
Beatrici je kralj Konrad II. leta 1025. podelil sto kmetij v Aflenzu, kjer 
se je nekdaj razprostirala grofija grofa Trdogoja (št. 69). Omenjena 
Beatrica je bila hči švabskega vojvoda Hermana II. in njegove soproge 
Gerberge. Ta je bila sestra Gizele, matere cesarja Henrika II. Adalbe- 
ronova soproga je bila tedaj sestrična takratnega vladarja Henrika II. 

Vojvoda Adalberon ni gospodoval samo po Karantaniji in Karan- 
tanski marki, temuč tudi po Veronski marki (št. 33, 37) in Istri (št. 59, 
93). Bil je tedaj jako mogočen gospod. Ko je leta 1024. umrl cesar 
Henrik II., je bil tudi vojvoda Adalberon opravičen, voliti novega vla- 
darja (št. 59). Se je li volitve udeležil, nam ni znano. 

Vojvoda Adalberon je bil dobro zapisan pri cesarju Henriku II., 
nekoliko slabše pa pri njegovem nasledniku Konradu II., čeprav sta bila 
svaka, kajti Adalberonova soproga Beatrica in Konradova soproga 
Giizela sta bili sestri. Omenili smo, da se je moral že leta 1019. pri Ulmu 
boriti s Konradom v tistem času, ko ta še ni bil vladar. 

Ko je Konrad II. zasedel prestol, je nekaj mesecev pozneje podelil 
^rofu Wilhelmu iz Brez trideset kmetij v Savinjski mejni grofiji (št. 68). Ta 
Vi/ilhelm in pa vojvoda Adalberon nista bila drug drugemu naklonjena 
In prišlo je tako daleč, da je ta leta 1036. grofa Wilhelma ubil (št. 96). 

Leta 1027. dne 19. maja se je karantanski vojvoda mudil pri Veroni, 
lijer se je pri cesarju Konradu pritožil zoper oglejskega patriarha Po- 
pona. S seboj je pripeljal grofa Wecellina, svojega odvetnika. Trdil je, 
da ima kot karantanski vojvoda pravico, terjati nekatere davščine po 
dvorih, gradovih in vaseh Oglejske cerkve. Patriarh mu je ugovarjal. 
Cesar je nato razsodil, da ima patriarh pravico do dotičnih davščin 
(št. 75). — Meseca septembra istega leta je cesar predsedoval neki sinodi 
v Frankfurtu. Med navzočimi je bil tudi kara.ntanski vojvoda Adalberon 
Jkot cesarjev mečenosec, in sicer edini izmed posvetnih gospodov (št. 77). 



XXXI 

Tudi v naslednjem letu je bil vojvoda Adalberon dalj časa v 
spremstvu svojega vladarja, kar kaže, da je užival njegovo zaupanje. 
O veliki noči (dne 14. aprila) je bil državni zbor v Aachenu, kjer so 
desetletnega cesarjevega sina Henrika kronali za kralja. Kaže se, da se 
je te slavnosti udeležil tudi vojvoda Adalberon. Po njegovem posredo- 
vanju je cesar pet dni pozneje podelil Sabenski cerkvi vse soteske okoli 
Sabena (št. 79). Iz Aadiena se je cesar čez Westfalsko napotil v Devin 
pri Labi. Spremljal ga je vojvoda Adalberon, ki je bil dne 1. julija v 
Devinu navzoč, ko je cesar razsodil neki prepir (št. 80). Dne 1 1 . sep- 
tembra nahajamo cesarja in vojvoda Adalberona v Imbshausenu, kamor 
je prišel tudi oglejski patriarh Popon (št. 81). i 

Iz naslednjih let nimamo o vojvodu nobenih poročil. Zameril se 
je vladarju tako, da ga je ta vedno bolj črtil. Iz nekega pisma, katero 
je neki duhovnik leta 1035. poslal takratnemu wormskemu škofu, je raz- 
vidno, daje cesar staro sovraštvo gojil zoper karantanskega vojvoda. 
V navzočnosti nekaterih knezov je zahteval, da se Adalberonu vzame 
Karantanska Vojvodina in pa njena severovzhodna mejna grofija. Sklicali 
so sodni zbor, na katerem se je poudarjalo, da se Adalberon hoče s 
pomočjo Hrvatov in nezvestih podložnikov upreti kraljevi oblasti. Kar 
se tiče teh nezvestih podložnikov, nam je misliti na Slovence, ki 
so bili pripravljeni, da bi skupno s Hrvati podpirali vojvoda Adal- 
berona zoper cesarja. Nadlegovali so tiste, ki so cesarju ostali zvesti. 
Vznemirjali so med drugim tudi romanske koprske prebivalce, ki so bili 
cesarju naklonjeni (št. 92). Zveza Adalberonovih privržencev s Hrvati je 
Bavarce prestrašila tako, da se njih čete niso upale pridružiti tistim 
oddelkom, ki so bili poslani nad slovanske Ljutice. 

Vojvoda Adalberon je bil obsojen, da zarad veleizdaje izgubi svojo 
Vojvodino in mejno grofijo. Nato je mejno grofijo leta 1035. dobil Arnold II., 
grof lambaški in welsski, za Vojvodino se je pa pogajal Konrad, sin 
nekdanjega karantanskega vojvoda istega imena (št 94). Mejna grofija, 
t. j. sedanje Gorenje Štajersko, je bila odslej ločena od Vojvodine. 
Veronska marka in Istra sta še dalje ostali združeni s Karantansko 
Vojvodino, katero je leta 1036. dobil prej omenjeni Konrad, bratranec 
cesarjev (št. 95). 

V tistih dneh je bivši vojvoda Adalberon umoril ali pa v boju 
ubil breškega grofa Wilhelma II., svojega starega nasprotnika, ter potem 
bežal k svojim sorodnikom na bavarski grad Ebersberg, kjer je za prvi 
čas našel svoje zavetje (št. 96). Pozneje je moral iti v pregnanstvo in 



1 Valvasor (Ehre des H. Krain, IVb, 276) pripoveduje, da so leta 1028. Ogri 
pridrli na Štajersko, Koroško in Kranjsko, a koroški vojvoda „Gottfried" in oglejski 
patriarh sta jih zapodila domov. Razume se, da je ta trditev brez zgodovinske 
podlage. Iste vrednosti je tudi notica, da so Ogri naslednja leta šli v Italijo, a 
cesar Konrad jih je pregnal odtod ter nato šel nad nje čez Kranjsko na Ogrsko. 



XXXII 

leta 1039, je umrl (št. 102). Wilhelmova mati Hema, ki je nekako v tistem 
času izgubila tudi svojega mlajšega sina Hartwika, še prej pa svojega 
soproga Wilhelma L, je svoja obširna posestva poleg koroške Krke in 
po drugih krajih podelila cerkvam (št. 115, 125, 126, 129, 130). Wil- 
helmovi fevdi po Savinjski grofiji so prišli v druge roke. 

Akoravno se je Konrad II. (vladal od leta 1036. do 1039.) že 
meseca julija leta 1035. trudil, da bi dobil Karantanijo, se mu je to po- 
srečilo še le 2. februarja naslednjega leta (št, 95). Še le po štiriindvajsetih 
letih je postal gospodar na tisti zemlji, po kateri je nekdaj vladal njegov 
enakoimenovani oče. 

Novi vojvoda se je hotel cesarju prikupiti, ko ga je leta 1037. 
spremljal v Italijo. Vsled raznih pritožb je ta zaukazal, prijeti takratnega 
milanskega nadškofa Heriberta. Potem ga je kot ujetnika izročil v var- 
stvo oglejskemu patriarhu Poponu in karantanskemu vojvodu Konradu. 
Ker ga je pa patriarh premalo nadzoroval, je nadškof čez dva meseca 
ušel (št. 97). 

Vojvoda Konrad II. najbrže ni dosti storil za deželo, čez katero 
je bil postavljen. Mučila ga je zlatenica, katera ga je v najboljši moški 
dobi spravila v grob. Umrl je po triletnem vladanju dne 20. julija 
leta 1039. (št. 101). Vojvoda ni zapustil moških dedičev, in ker se je dne 
28. ali pa 29. novembra istega leta ločil s tega sveta tudi odstavljeni 
vojvoda Adalberon, je novi vladar, kralj Henrik III., sklenil, da ne po- 
stavi nobenega vojvoda čez Karantanijo. Imel jo je nato pod svojo ne- 
posredno oblastjo ravno tako, kakor Vojvodino Bavarsko in Švabsko. 

Ker v dobi od leta 1039. do 1047. Karantanska Vojvodina ni imela 
svojega vojvoda, so njene marke zadobile vedno večjo samostojnost 
ter se polagoma popolnoma odcepile od nje. Vojvoda Konrad II. je še 
gospodoval po Karantanski Vojvodini, Istri in Veronski marki, njegovi 
nasledniki od leta 1047. dalje pa le še po Vojvodini in Veronski marki. 

Leta 1047. je Karantanska Vojvodina zopet dobila svojega dežel- 
nega gospoda. Ta mož je bil Welf (1047—1055), ki je prišel s Švab- 
skega, kjer je imel obširna posestva. Bil je sin grofa Welfa II. in nje- 
gove soproge Irmingarde ali Imice Luxemburske. Cesar mu je razen 
Karantanske Vojvodine izročil tudi Veronsko marko. Da je vojvoda Welf 
vodil upravo tudi po Veronski marki, nam dokazuje neka listina cesarja 
Henrika III. iz leta 1055. (št. 189) in pa besede pod št. 137: „Guelfum... 
qui ducatum Carinthiorum et marchiam Veronensem adquisivit." 

Leta 1051. je vojvoda Welf pomagal s svojimi četami cesarju, ki 
se je vojskoval z Ogri. Tisti oddelek, katerega je cesar sam vodil, se 
je skozi Karantanijo pomikal na Ogrsko (št. 180). V zaroto, katero je 
leta 1053. osnoval bavarski vojvoda Konrad, je bil zapleten tudi vojvoda 
Welf. Vojvoda Konrad je bil odstavljen ter je čez Karantanijo bežal na 
Ogrsko. Ondotni kralj Andrej mu je preskrbel pomožnih čet, s katerimi 



XXXIII 

JG napadel Karantanijo, opustošil razne kraje ter se polastil Hengstburga 
na Srednjem Štajerskem. Ker so mu nekateri karantanski velikaši šli na 
roko, mu ni bilo težko, pregnati tistih, ki so bili cesarju vdani (št. 184). 
V začetku naslednjega leta so se cesarjevi pristaši iz nova polastili 
Hengstburga ter prisilili ogrsko posadko, da je odšla (št. 185). Ά še istega 
leta so Ogri zopet napadli Karantanijo. Ko so nabrali mnogo plena, so 
se vrnili v svojo domovino (št. 186). 

Kakor se kaže, je takrat Markward, sin nekdanjega karantanskega 
vojvoda Adalberona, iz nova dobil nazaj tista posestva, katera je nekdaj 
imel njegov oče. 

Ko se je cesar Henrik III. meseca marca leta 1055. napravil v Italijo, 
ga je razen drugih spremljal tudi Vojvoda Welf. Pozneje je prosil cesarja 
za dovoljenje, da bi se smel vrniti domov. Isto je storil tudi rezenski 
škof Gebhard. Nato sta se oba zvezala z nekaterimi drugimi velikaši, 
se zarotila zoper svojega vladarja ter ga hotela odstaviti in umoriti, 
na njegovo mesto pa povzdigniti bivšega bavarskega vojvoda Konrada, 
ki je takrat bival na Ogrskem. To se pa ni zgodilo, kajti najprej je 
umrl vojvoda Konrad, kmalu nato je zbolel tudi Welf. Sedaj se je ta 
začel kesati svojega dejanja, obrnil se do svojega gospoda ter si izprosil 
odpuščanje (št. 188). Se istega leta dne 13. novembra je umrl (št. 190). 

Kakor se kaže, je bil eden izmed velikašev, ki so se leta 1055. 
zarotili zoper cesarja Henrika III., tudi njegov sorodnik Konrad. V na- 
slednjem letu nekako meseca julija mu je cesar odpustil ta njegov 
korak (št. 193). 

Dne 5. oktobra leta 1056. je cesar umrl (št. 195) in sedaj je njegova 
soproga Neža v imenu svojega mladoletnega sina Henrika prevzela 
vodstvo države. Ko se je vladarica o božiču mudila v Reznu, je pre- 
pustila Karantansko Vojvodino prej omenjenemu Konradu (št. 196), da 
bi ga na ta način pridobila na svojo stran. 

Vojvoda Konrad III. (1056—1061) se je v začetku aprila 1.1057. 
nahajal v Wormsu v spremstvu mladega kralja in njegove matere (št. 198). 
Se le leta 1058. v jesenskem času je hotel zasesti svojo Vojvodino. Ker 
je vedel, da mu ljudstvo ni naklonjeno, se ni upal v deželo. Preden se 
je napotil tja, je zbral okoli sebe mnogo čet. Hotel se je najprej po- 
lastiti Veronske marke, ki je bila takrat združena s Karantansko Voj- 
vodino. Ά že na meji so se mu prebivalci uprli in vojvoda je moral 
sramotno oditi. Tudi pozneje ni mogel dobiti Vojvodine v svojo oblast 
in bil je ves čas le po imenu vojvoda karantanski. Njegovo sorodstvo 
s kraljevo rodovino ni pri karantanskih prebivalcih nič izdalo (št. 200). 
Umrl je leta 1061. (št. 218). 

Njegov naslednik je bil Berhtold (1061 — 1077) iz rodovine Zah- 
ringov (št. 219). Tudi ta je bil le po imenu vojvoda karantanski. Noben 
vir nam ne poroča o njegovem delovanju po Karantaniji. Niti tega ne 

3 



XXXIV 

moremo trditi, da je sploii kdaj videl svojo Vojvodino. V Veronski marki 
se je leta 1066. dal zastopati po nekem grofu Wipertu (št. 249). 

Med tem časom, ko sta vojvoda Konrad in Berhtold živela daleč 
proč od svoje Vojvodine, so po raznih delih naše domovine nekateri 
velikaši dobili veliko oblast, tako mejni grof Udalrik po Kranjskem in 
Istri, Eppensteinovec Markward, sin nekdanjega karantenskega vojvoda 
Adalberona, pa po severnih straneh Karantanije. Posebno po smrti 
mejnega grofa Udalrika leta 1070. je bil Markward najvplivnejša oseba 
po naši domovini. Neki vir celo trdi, da je o božiču leta 1072. dobil 
od kralja Henrika IV. Karantansko Vojvodino (št. 272), kar pa je ne- 
resnično. Pač pa lahko trdimo, da je porabil prepir med kraljem in 
Berhtoldom, da si je prisvojil vedno večjo oblast v deželi ter svojemu 
sinu Liutoldu pripravljal pot do vojvodske časti. Umrl je leta 1076. 
(št. 320). 

Tu naj nekoliko opišem razmere med kraljem Henrikom IV. in 
vojvodom Berhtoldom. Ko je kralj leta 1072. začel prezirati nekatere 
velikaše, so ti zapustili njegov dvor. Med njimi je bil tudi karantanski 
vojvoda Berhtold. Tega in pa švabskega vojvoda Rudolfa je kralj 
večkrat pozval pred se. Ker pa nista hotela priti, je mislil, da se hočeta 
vzdigniti zoper njega. Že se je začelo govoriti, da pojde kralj s svojimi 
četami nad nju. Zato sta poslala h kralju svoje poslance ter tako od- 
vrnila od sebe pretečo nevarnost (št. 272). 

Naslednjega leta meseca marca je vojvoda Berhtold iz nova za- 
dobil kraljevo milost (št. 273). Ker je bil jako razumen mož in tudi 
dober govornik, ga je kralj v poletenskem času poslal kot poslanca k 
Sasom (št. 275). Ti so vedno bolj začeli nasprotovati svojemu vladarju 
in prišlo je tako daleč, da so ga oblegali v gradu Harzburgu. Kralj 
je v noči dne 10. avgusta skrivaj pobegnil iz grada ter s seboj vzel 
le malo spremljevalcev, med katerimi je bil tudi vojvoda Berhtold (št. 276). 
Dva meseca pozneje je med drugimi tudi Berhtold zastopal svojega 
vladarja pri pogajanju s Saši (št. 277). Dne 27. oktobra se je Berhtold 
s kraljem vred mudil v Wurzburgu (št. 278). Kmalu potem je zvedel 
od kraljevega zaupnika Regengerja, da je kralj hotel njega (Bcrhtolda) 
in še druge kneze zavratno umoriti. Vsled tega sta Berhtold in švabski 
vojvoda Rudolf vladarju odpovedala zvestobo (št. 279). 

Meseca aprila leta 1074. se je vojvoda Berhtold iz nova sprijaznil 
s kraljem ter tudi prišel na njegov dvor (št. 283). Tudi naslednjega leta 
je kralju ohranil zvestobo, čeprav so mu Saši prigovarjali, da bi stopil 
na njih stran (št. 290). Udeležil se je dne 9. junija bitke pri Homburgu 
poleg reke Unstrut na strani svojega vladarja (št. 291), akoravno le s 
težkim srcem, ker je smatral Saše za nedolžne. Ko so bili ti prema- 
gani, se je Berhtold štirideset dni javno postil ter obljubil, da se ne 
bode več vojskoval ž njimi (št. 292). 



XXXV 

Po bitki pri Homburgu sta Berhtold in švabski vojvoda Rudolf 
poslala k premaganim saškim knezom svoje poslance; pozneje sta se 
tudi sama na skrivnem sešla ž njimi. Obljubila sta jim, da ne bodo 
strogo kaznovani, ako se prostovoljno podado (št. 296). Tudi sta zatr- 
dila, da ne bodeta kralju več pomagala, ako bi se ta še dalje hotel 
vojskovati ž njimi (št. 297). 

Ko je bil kralj Henrik meseca februarja leta 1076. izobčen iz cer- 
kve, so se ga nekateri knezi začeli ogibati. Med temi sta bila tudi 
oglejski patriarh Sigehard in pa karantanski vojvoda Berhtold. Ta se je 
o velikonočnem času sešel z nekaterimi drugimi knezi, da bi se po- 
svetovali, kaj jim je storiti. Polagoma je nastala zoper kralja neka 
zarota, ki je rastla od tedna do tedna (št. 317). O binkoštih je kralj po- 
vabil državne kneze na zborovanje v Worms. Nekateri so pač prišli 
tja, drugi so pa izostali; med temi je bil tudi vojvoda Berhtold (št. 319). 
Ravno to se je zgodilo na dan sv. Petra in Pavla, ko je kralj sklical 
državne kneze v Mainz (št. 321). 

Meseca septembra so se v Ulmu zbrali tisti knezi , ki niso bili 
kralju naklonjeni. Med njimi je bil tudi vojvoda Berhtold (št. 322). Me- 
sec pozneje so se sešli v Triburu, kjer sta bila kot papeževa legata 
navzoča oglejski patriarh Sigehard in pasovski škof Altman. Knezi so 
tu sklenili, da ne bodo Henrika IV. več smatrali za svojega vladarja, 
ako se do prihodnjega februarja ne združi s katoliško cerkvijo (št. 323). 
Nato se je kralj po zimi napotil v Italijo, da bi se pomiril s papežem. 
Napravil je velik ovinek čez Burgundsko, ker so njegovi nasprotniki, 
karantanski vojvoda Berhtold, bavarski vojvoda Welf in švabski voj- 
voda Rudolf, zasedli vse soteske, skozi katere so držale krajše poti 
iz Nemčije v Italijo (št. 324). 

Ko se je kralj mudil v Italiji, so se njegovi nasprotniki, med njimj 
tudi vojvoda Berhtold, najprej meseca februarja leta 1077. zbrali v Ulmu, 
meseca marca pa v Forchheimu, kjer so švabskega vojvoda Rudolfa iz- 
volili za kralja (št. 325). Nato je Henrik IV. vzel Berhtoldu Karantansko 
Vojvodino ter jo podelil Eppensteincu Liutoldu (št. 326). Z Vojvodino 
je Liutold, ki je vladal od 1077 do 1090, dobil tudi upravo po Veronski 
marki (cfr. št. 338, 339). Oglejskega patriarha Sigeharda je kralj dobil 
na svojo stran, ko mu je odstopil Furlansko grofijo, vas Ločnik ter 
vse fevde, katere je v rečeni grofiji imel grof Ludovik (št. 327). Kralj 
je podelil patriarhu Furlansko grofijo s privoljenjem vojvoda Liutolda; 
zato se ni bilo treba bati, da bi bil vsled te podelitve nastal kak pre- 
pir med vojvodom in patriarhom. 

Odstavljeni Berhtold se je še dalje imenoval karantanski vojvoda. 
Umrl je dne 5. ali 6. novembra leta 1078. (št. 340). Tudi njegovi potomci 
so se zvali karantanski vojvodje ali pa mejni grofje veronski, čeprav 
niso imeli ne Karantanije in ne Veronske marke v svoji posesti. 



XXXVI 

Kralj Henrik je dne 16, aprila praznoval veliko noč v Oglejski 
patriarhiji. Nato se je čez Karantanijo napotil na Nemško. Spremljal ga 
je novi karantanski vojvoda (št. 328). Ker je kralj imel sedaj zaslombo 
pri oglejskem patriarhu in pri karantanskem vojvodu, mu ni bilo treba 
delati ovinka čez Burgundsko, kakor pred nekaterimi meseci. V Reznu 
je zbral razne kneze, med katerimi sta bila tudi patriarh Sigehard in 
vojvoda Liutold, ter tožil o dogodkih zadnjega časa (št. 329). Proti koncu 
maja je kralj na zboru v Ulmu razsodil, da so protikralj Rudolf, bivši voj- 
voda Berhtold, bavarski vojvoda Welf in njih pristaši krivi veleizdaje ter 
da jim je treba vzeti njih službe in fevde. Zborovanja se je udeležil tudi 
patriarh Sigehard, ki je pred ljudstvom prečital nekatera pisma, o ka- 
terih se je trdilo, da jih je papež tja poslal. Pisma so bila tako sestav- 
ljena, da so kralja vsestransko zagovarjala ter ga vsem priporočala (št. 330). 

Iz Ulma je kralj prišel v Norimberk, kjer je dne 11. junija po na- 
svetu svojih fevdnikov, med katerimi je bil tudi karantanski vojvoda 
Liutold, podelil oglejskemu patriarhu Sigehardu k Furlanski grofiji še 
mejno grofijo Kranjsko in Istrsko (št. 331, 332). 

Leta 1078. meseca maja se je vojvoda Liutold mudil v Veronski 
marki, kjer je enkrat pri Veroni, drugič v Vicenzi razsojeval razne pre- 
pire (št. 338, 339). V naslednjih letih se nikjer ne omenja. Se le leta 
1082. dne 15. novembra ga nahajamo pri Veroni v spremstvu kralja 
Henrika (št. 355). V Italiji in sicer v Padovi se je mudil tudi leta 1085. 
dne 3. marca (št. 363, 364). Odtod se je napotil na Nemško ter se konec 
aprila leta 1086. udeležil nekega zborovanja v Mainzu (št. 387). Leta 
1089. meseca oktobra je bil v Trevisu (št. 390). 

Vojvoda Liutold je bil kot zvest pristaš cesarja Henrika IV. iz- 
občen iz cerkve. Nekoliko pred svojo smrtjo je odstranil svojo zako- 
nito ženo ter se z dovoljenjem protipapeža Wiberta poročil z drugo. 
Umrl je dne 12. maja leta 1090. (št. 391). Neverjetno je, da se je izne- 
veril svojemu vladarju ter se hotel polastiti kraljevske krone. 

Vojvodu Liutoldu je sledil njegov brat Henrik (1090—1122), ki 
je do takrat kot mejni grof gospodoval po Istri in Kranjskem. To de- 
želo je sedaj dobil oglejski patriarh Udalrik, brat Henrikov (št. 400), 
Istro pa Popon, sin Udalrika, nekdanjega mejnega grofa kranjskega 
in istrskega (št. 402). 

Prvikrat se Henrik omenja kot vojvoda karantanski leta 1093. 
(št. 399). Že njegov oče Markward je začel staviti samostan sv. Lam- 
berta na Gorenjem Štajerskem. Ko je ta umrl, ga je vojvoda Henrik 
dovršil ter nato leta 1096. v Veroni v navzočnosti cesarja Henrika iz- 
ročil v varstvo rimskega papeža (št. 412). Leta 1097. je vojvoda Henrik 
skupno s svojim bratom, oglejskim patriarhom Udalrikom, pomagal ba- 
varskemu vojvodu Welfu IV., da je ta dobil večino dedščine po svojem 
očetu Azzonu, mejnem grofu estenskem (št. 416). 



XXXVII 

Tako smo tedaj videli, da so bili karantanski vojvodje, ki so ži- 
veli v enajstem stoletju, iz raznih rodovin in da je le redkokateri vla- 
dal čez deset let. Eden med njimi, Adalberon, je pač gospodoval tri- 
indvajset let, a ker se je cesarju izneveril, je moral odstopiti. — Tudi 
Berhtold je bil šestnajst let vojvoda karantanski, a le po imenu. Vse 
te razmere so pripomogle, da so razni velikaši po Karantaniji dobivali 
vedno večjo oblast. Posebno je rodovina Eppensteincev postala jako 
mogočna. 

2. Mejne grofije in njih upravitelji. i 

Ko so bili Madjari leta 955. pri Augsburgu premagani, je ce- 
sar Oton I. ob mejah njih države ustanovil razne mejne grofije, 
ki so se razprostirale med Češko državo in Jadranskim morjem. V teh 
mejnih grofijah so gospodovali mejni grofje, katerih naloga je bila, da 
bi odbijali navale z ogrske strani. 

V listinah so te mejne grofije zaznamovane včasi tako, da stoji 
zraven besede „marchia" ime dotičnega mejnega grofa. Za zgled naj 
navedem : marchia Adalberonis (Gr. II, št. 529), marchia Gotefridi (št. 138), 
marchia Otadiarii (št. 191), marchia Odalrici (št. 228, 250, 251). 

Drugikrat so označevali mejno grofijo z njenim pravim imenom, 
tako n. pr. marcha Creina ali pa mardiia Carniole (Gr. II, št. 444, 445, 
490; Gr. III, št. 105, 106, 107, 201, 224. 256, 331, 400), Istriensis mar- 
chia, marchia Istria ali mardiia Hystriensis (Gr. II, št. 520; Gr. III, št. 223, 
250, 410), marcha Karentana ali marchia Carintana (št. 202, 203) itd. 

Večkrat stoji v listinah samo beseda „mardiia" brez kakega po- 
jasnila in v takih slučajih je treba sklepati iz drugih okolnosti, na ka- 
tero marko nam je misliti. 

Po tistih straneh, kjer so bile marke, se večkrat omenjajo tudi 
grofije, ki so zaznamovane po dotičnih upraviteljih ali pa po do- 
tičnih okrajih, tako n. pr. comitatus Poponis (Gr. II, št. 4^4, 445), comi- 
tatus Waltilonis (Gr. II, št. 490), comitatus Eberardi (Gr. III, št. 105), co- 
mitatus Vodalrici (št. 224) itd. ali pa comitatus Carniola (Gr. II, št. 444), 
comitatus Sovuina (Gr. II, št. 470), comitatus Souna (Gr. III, št. 68, 84), 
comitatus Histrie in comitatus Hystriensis (Gr. II, št. 379; Gr. III, št. 31). 

Večkrat je v listinah lega kakega kraja določena tako, da je rečeno: 
kraj se nahaja „in comitatu et in marchia" ali pa samo „in comitatu" 
ali pa tudi le „in mardiia". Tako zaznamovanje si lahko razlagamo. 
Pred očmi moramo imeti, da je vsaka marka med svojimi mejami ob- 
segala po eno ali pa po več grofij. Mejna grofija Karantanska je bila 
sestavljena iz več grofij, mejna grofija Kranjska pa le iz ene in ravno 

1 Prim. spis „Deutsdilands sudostlidie Marken im 10., 11. u. 12. Jahrh.", 
spisal Hasenohrl (Rrdiiv f. osterr. Gesch., LXXXII (1895). str. 421-562. - Glej 
tudi oceno VI. Levca o tej razpravi v Izvestjih Muz. dr., IV (1896), str. 37—44. 



XXXVIII 

tako tudi mejna grofija Istrska. Vsak kraj, ki je bil v tistem času v 
Kranjski marki, je bil tudi v Kranjski grofiji. V tem slučaju so se meje 
mejne grofije popolnoma ujemale z mejami grofije. Zato pa stoji v li- 
stinah enkrat „marchia Carniole", drugikrat pa „comitatus Carniola", 
enkrat „mardiia Hystriensis", drugikrat pa „comitatus Hystriensis". Višji 
uradnik, ki je po Kranjskem ali pa po Istri vodil upravo, je bil mejni 
grof in pa tudi grof. Napačno bi bilo, ako bi nas izrazi „in marchia" 
in pa „in comitatu" premotili ter bi mislili, da je „marchia" obsegala 
en del kake dežele, drugi del pa „comitatus". Iz različnosti pozname- 
novanj ne smemo sklepati na različnost upravnih okrožij. Dostikrat vi- 
dimo, da se je pri eni in isti osebi enkrat rabil naslov „comes", drugi- 
krat pa „mardiio". Adalberon, mejni grof v Karantanski marki, ima v 
ohranjenih virih le enkrat naslov »mardiio, drugikrat pa „comes". 

Iz prva mejni grof ni bil nič drugega kakor grof, čigar grofija je 
bila navadno ob državni meji. Ako bi bil naslov „mardiio" za deseto 
in enajsto stoletje kaj višjega kakor naslov „comes", bi se bil marsi- 
kak mejni grof čutil razžaljenega, ko bi se mu bilo reklo samo „co- 
mes". Oba naslova sta bila iz prva enakoveljavna. Sicer pa vidimo, da 
je bil po imenovanih markah naslov „comes" v rabi bolj v desetem sto- 
letju, naslov „mardiio" pa v enajstem. Vzrok temu je bil najbrže ta, 
da so mejni grofje v teku časa postali imenitnejši gospodje kakor pa 
drugi grofje ter zato hoteli imeti naslov „marchio", ne pa „comes". 

Treba nam je za enajsto stoletje ločiti Karantansko mejno grofija 
ali marko od Karantanske Vojvodine. Tudi ta je bila razdeljena v gro- 
fije (comitatus). Nekatere izmed njih so nam znane iz listin, tako n. pr. 
Junska (št. 146, 147, 148, 171: „in Junotal comitatu") in Trušenjska 
grofija (št. 129: „in Truhsinensi comitatu"). Okoli Brez se je razprosti- 
rala Breška grofija (št. 36: in comitatu Friesahc"), poleg gorenje Drave 
pa Lurnska grofija (št. 54: „in comitatu Lurniensi"). Beljak s svojo 
okolico je bil leta 1060. v grofiji grofa Ludovika (št. 204), tedaj v Fur- 
lanski grofiji (cf. št. 192). 

Za grofe ali pa za mejne grofe so bili navadno postavljeni možje 
iz takih rodovin, ki so bile jako premožne. Grof je bil kraljev vazal, 
ako ni stal pod kako drugo oblastjo. S kraljevim dovoljenjem je lahko 
prepustil grofijo svojemu sinu. Pozneje so marsikatere grofije postale 
dedna imovina v rokah istih rodovin. Za očetom je sledil sin, včasi še 
celo takrat, ko je bil še mladoleten. Dostikrat so matere v imenu svojih 
nedorastlih sinov oskrbovale kako grofijo. Večkrat je kaka grofija pri- 
šla v druge roke, ker je njen novi upravitelj vzel za ženo hčer prejš- 
njega grofa. 

Včasi je en grcf imel po več grofij pod seboj. V takih slu- 
čajih je bil primoran, da si je poiskal raznih namestnikov za posa- 
mezna okrožja ali pa za posamezne stroke, tako n. pr. za sodne zadeve. 



XXXIX 

Takega grofa, kateri je imel v svojih rokaii več grofij ter se od drugih 
grofov odlikoval po večji oblasti in veljavi, so včasi imenovali po deželi, 
v kateri je prebival, tako n. pr. „comGs de Karantana" (Gr. II, št. 191). 

Po grofijah so grofje v kraljevem imenu izvrševali sodstvo. 
V ta namen so sklicavali sodne zbore, jim predsedovali, razsojevali 
razne prepire ter posredovali pri sklepanju pogodeb. Da so mogli iz- 
vrševati svojo nalogo, je bilo potrebno, da so poznali razne zakone. 
Ker so morali skrbeti za javno varnost, so roparje in druge zločince 
postavljali pred svoje sodišče ter jih smeli tudi k smrti obsoditi. Niže 
sodstvo je bilo izročeno vikarjem in centenarjem. 

Grof je nadzoroval razne, državi koristne naprave, tako mo- 
stove, ceste, denarstvo, mero in vago itd. Kot najvišji finančni uradnik 
v grofiji je nalagal davke in globe ter določeval mitnino in druge dav- 
ščine, katere je bilo treba kralju odrajtovati. Grof je oskrboval tista kra- 
ljeva posestva, katera so se nahajala v njegovi grofiji, ter dobival del 
dotičnih dohodkov. Prejemke kake grofije so v enajstem stoletju cenili 
na tisoč funtov srebra. Grof je po svoji grofiji tudi nadzoroval lov 
in gozde. 

Večkrat se je zgodilo, da je vladar to ali ono pravico v kakem 
okraju podelil kakemu dostojanstveniku ter tako ondotnemu grofu ne- 
koliko zmanjšal njegovo oblast. 

Grof je bil poveljnik tistim četam, katere so prišle iz nje- 
gove grofije. Gledal je na to, da so se dostojno vedle in hrabro bo- 
rile na domačih tleh in pa na tujem. Kdor se je pregrešil, tega je lahko 
kaznoval. 

Enake pravice in dolžnosti kakor grofje so imeli tudi mejni 
grofje. Razlika med temi in onimi je bila ta, da so mejni grofje 
imeli pod svojo oblastjo obširnejšo zemljo ter se po njej tudi samo- 
stojneje gibali. 

Kakor grof je bil tudi mejni grof sodnik v svoji marki. Tudi on 
je sklicaval zbore, na katerih se je sodilo ter so se izvrševala še druga 
opravila. Še bolj kakor grof je bil mejni grof poveljnik svojih čet, s 
katerimi je odbijal sovražne napade ter skrbel za varnost svojih pod- 
ložnikov. 

Po mejnih grofijah je imel vladar mnogo zemlje. Del te zemlje 
je včasi podelil mejnemu grofu, včasi pa vsled njegovega priporo- 
čila tudi kaki drugi osebi. 

Mejni grofje so bili posebno v prvih časih, to je v desetem in 
enajstem stoletju, nekoliko zavisni od vojvodov. Tako so n. pr. imeli 
karantanski vojvodje nekako oblast po Kranjski marki. Ta se je l^ta 
973. in tudi leta 989. nahajala v Vojvodini karantanskega vojvoda Hen- 
rika. (Gr. II, št. 444: „in ducatu prefati ducis" (se. Heinrici); Gr. II, 
št. 490: „in mardia ducis Heinrici".) 



XL 

a) Kranjska marka. 

Prvikrat se Kranjska mejna grofija omenja leta 973., tedaj le za 
tri leta pozneje kakor Karantanska marka in le za eno leto pozneje 
kakor na novo ustanovljena Vzhodna marka. Besede, ki govore o 
Kranjski marki, se v enem viru (Gr. II, št. 444) glase: „in comitatu Po- 
ponis comitis quod Carniola vocatur et quod vulgo Creina marcha 
appellatur", v drugem (Gr. II, št. 445) pa: „in regione Chreine et in 
marcha et in comitatu Paponis comitis". Tudi v neki listini iz leta 989. 
{Gr. II, št. 490) dtamo, da se je takrat Kranjska mejna grofija naha- 
jala „in regione Chreine et in marcha ducis Heinrici et in comitatu 
Waltilonis comitis". Že iz teh citatov je razvidno, da je bila Kranjska 
proti koncu desetega stoletja mejna grofija. To pa je ostala tudi v 
naslednjem stoletju, kar dokazujejo razni viri. V neki listini iz leta 1040. 
(št. 105) dtamo: „in m are hi a Creina in comitatu Eberardi marchi- 
onis", potem v neki listini iz leta 1058. (št. 201): „in marcha Kreina. 
et in comitatu Odelrici marchionis", dalje v neki listini iz leta 1062. 
(št. 224): „in pago Creine in marchia ad eundem pagum pertinente, 
in comitatu Vodalrici marchionis" ter v neki listini iz leta 1063. (št. 228): 
„in marchia Odalrici marchionis". 

Kranjska marka je imela na severu svojo naravno mejo, namreč 
Karavanke. Na severozahodu se je razprostirala do Triglavskega po- 
gorja. Kaže se, da je Otalež severozahodno od Idrije spadal pod Kranj- 
sko, ker je bil v Udalrikovi mejni grofiji (št. 228). Kar se tiče meje 
rečene marke na njeni jugozahodni strani, nam je znano, da je bila 
Cerknica na Kranjskem (št. 105). Se je li takratna meja med Kranjskim 
in Hrvaškim ujemala s sedanjo, ne moremo o tem vprašanju zarad po- 
manjkanja zgodovinskih virov nič pravega trditi. Na severovzhodu se 
je Kranjska mejna grofija dotikala Savinjske marke in sicer tako, da je 
zemlja pri izlivu Mirne v Savo spadala pod to, ne pa pod ono marko 
(št. 84), svet ob gorenji Krki je pa bil na tleh Kranjske mejne gro- 
fije (št. 224). 

Prvi znani upravitelj Kranjske mejne grofije je bil leta 973. grof 
P o po η (Gr. II, št. 444, 445), leta 989., 1002. in 1004. grof Waltilon 
(Gr. II, št. 490 ter Gr. III, št. 9 in 17), leta 1011. Udalrik h (št. 28), 
nato leta 1040. mejni grof Eberhard (št. 105, 106, 107), potem pa 
leta 1058., 1062. in 1063. mejni grof Udalrik II. (št. 201, 224, 228). 
Iz listin je razvidno, da so našteti gospodje vodili upravo po Blejskem 
in po Loškem okraju na Gorenjskem, dalje okoli Cerknice na Notranj- 
skem ter poleg gorenje Krke na Dolenjskem. Še celo Otalež blizu Idrije, 
ki spada dandanes pod Goriško, je bil v njih rokah. Lahko rečemo, da 
se je njih oblast razprostirala po vseh tistih straneh, katere so bile ta- 
krat deli Kranjske dežele. Vsa Kranjska je bila v tistem času le ena 
mejna grofija. 



XLI 



Nekateri pisatelji, Itakor Wahnschaffe (Das Herzogthum Karnten, str. 44), 
Huber (Gesch. Osterreiclis, I, 219) in Mell (Hist. und territ. Entwickelung Krains, 
str. 8 in 11) trdijo, da je bila Kranjska iz prva le grofija ter je še le med letom 
1035. in 1040. postala mejna grofija. Tem nasproti pa Hasenohrl (1. c. str. 521) po 
vsej pravici poudarja, da je bila Kranjska že leta 973. in 989. mejna grofija ali 
marka. V dotičnih listinah stoji vsakikrat zraven besede ,,Creina" ali „Chreina" 
tudi izraz „mardia". Hasenohrl tudi pravi, da ni bilo ob mejah nobene grofije, da 
ne bi bila v kaki marki. 

Če se Kranjska enkrat imenuje „comitatus", drugikrat pa „marchia", ne 
smemo iz tega sklepati, da se je delila na dve ali pa še na več upravnih okrožij. 
Prvi, ki je Kranjsko že leta 1819. razkosal v tri upravne celote, je bil Richter 
(Hormayr, flrchiv f. Geographie, Historie etc, 1819, str. 223). Leta 1856. je Hit- 
zinger (Mitth. des hist. Ver. f. Krain, XI, str. 33—36) delal razliko med Kranjsko 
marko (sedanje Gorenjsko in del Notranjskega) ter Slovensko marko (Dolenjsko). 
— Schumi (Hrchiv f. Heimatkunde, I, 50; II, 219—228 in drugod) je trdil, da je 
Kranjska grofija („comitatus Creine") obsegala Gorenjsko in Notranjsko, Kranjska 
marka („mardiia Carniole" ali pa „mardiia") pa Dolenjsko. nCarniola" ali pa 
„mardiia Creina" je po njegovih mislih pomenjala Gorenjsko in Dolenjsko. Da bi 
Schumi lažje dokazal svojo trditev, je na nekaterih mestih tožilnik „Carniolam" 
svojevoljno premenil v rodilnik „ Carniole" (cfr. št. 400). Da njegova hipoteza za 
enajsto stoletje ne velja, kaže že to, da so nekateri kraji, ki so ležali „in mar- 
diia", bili na Gorenjskem, a zopet drugi, ki so se nahajali »in comitatu", bili na 
Dolenjskem (cfr. št. 224, 228). 

Omenil sem, da je za mejnim grofom Eberhardom postal Udal- 
rik II. mejni grof kranjski. Leta 1063. se je s četami kralja Henrika IV. 
napotil proti Ogrskemu. Dne 27. septembra se je mudil pri reki Fischa 
blizu Dunaja (št. 228). Na Ogrskem je dobil svojo nevesto. To je bila 
Sofija, hči ogrskega kralja Bela I. (št. 221). Za svoje zvesto službo- 
vanje je Udalrik leta 1064. prejel dvajset kraljevih kmetij v Istri (št. 230). 
Bogve kako izobražen ni bil, ker še pisati ni znal (št. 216). Umrl je 
dne 6. marca leta 1070. (št. 254) ter zapustil dva mladoletna sina, Po- 
pona in Udalrika, 

Kakor se kaže, nista Kranjsko in Istra po Udalrikovi smrti do- 
bili nobenega novega mejnega grofa, kajti viri nam nobenega ne na- 
vajajo. Mogoče je, da je Markward iz rodovine Eppensteincev kot 
varuh mladoletnih Udalrikovih sinov vodil upravo po rečenih mejnih 
grofijah. 

Ne more se trditi, da je kralj Henrik IV. že leta 1070. oglejskemu 
patriarhu podelil Kranjsko (cfr. št. 256); pač pa se je to zgodilo 1077. 
leta. Takrat je oglejski patriarh Sigehard dobil od Henrika IV. Kranjsko 
mejno grofijo (št. 331), ki je obsegala, kakor se je že omenilo, vso te- 
danjo Kranjsko. Pozneje je Henrik IV. Kranjsko vzel Oglejski cerkvi 
ter jo prepustil nekemu drugemu (št. 400). To je bil Henrik, mejni 
grof istrski, ki je leta 1090. postal vojvoda karantanski ter najbrže zato 
leta 1093. moral prepustiti Kranjsko mejno grofijo svojemu bratu, ta- 
kratnemu oglejskemu patriarhu Udalriku (št. 399). 



XLII 



b) Istrska marka. 

Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je bila Istra že v začetku 
desetega stoletja mejna grofija. Okoli leta 910. je bil neki Albuin tu 
mejni grof (Gr. II, št. 347: „ut tollat Albuino marcam"). Istra je ostala 
mejna grofija skozi vse stoletje in še k letu 995. jo neki istočasni pisatelj 
tako imenuje (Gr. II, št. 520: „Istriensem marcham"). V neki listini iz 
leta 931. se Istra zove „comitatus Histrie" in „comitatus Histriense" 
(Gr. II, št. 379), a mož, ki je tu dve leti pozneje, ako ne že takrat, 
vodil upravo, je bil »Wintherius mardiio", tedaj mejni grof (Gr. II, 
št. 381).' Istro imenuje grofijo tudi neka listina iz leta 1012. (št. 31: „in 
comitatu Hystriensi"). V listinah, izdanih med letom 1061. in 1067., se 
Istra včasi zove „marcha" (št. 250, 251), včasi „comitatus" (št. 230), 
včasi pa „mardia" in „com.itatus" (št. 223). Iz vsega tega je razvidno, 
da je bila Istra v desetem in enajstem stoletju mejna grofija, a ob enem 
tudi grofija prav tako, kakor je bila tudi Kranjska mejna grofija in 
grofija. 

Istrska mejna grofija ima na treh straneh določene meje, kajti 
morje jo obliva na zahodu, jugu in večinoma tudi na vzhodu. Severna 
meja, kakršna je bila v enajstem stoletju, nam ni znana, ker nam manj- 
kajo viri, ki bi jo natančneje določali. 

Omenil sem, da je bil Albuin okoli leta 910. istrski mejni grof, 
leta 933. pa Wintherij. Za tem, a vendar pred letom 977. je morebiti 
neki Pop on vodil upravo Istrske mejne grofije (št. 31). Izmed poznejših 
oblastnikov nam je znan grof Sigard, ki je leta 977. v imenu kopr- 
skih prebivalcev sklenil neko pogodbo z Benečani (Gr. II, št. 462). Ta 
grof Sigard je najbrže tisti grof Sizon, ki se omenja v neki poznejši 
listini (št. 31). 

Leta 991. je bil Werihent grof istrski in kot tak je predsedoval 
nekemu zboru pri izlivu reke Mirne (Gr. II, št. 499). Ta Werihent je 
najbrže tisti grof, kateremu je cesar Oton III. leta 1001. podelil polovico 
Solkana in polovico Gorice (št. 2). V neki listini iz leta 1028. se omenja 
grof Warient kot upravitelj Furlanske grofije (št. 82). Leta 1027. je bil 
neki Varient zaupnik oglejskega patriarha Popona (št. 75). Mogoče je^ 
da so tu našteti Werihenti in Warienti ena in ista oseba. Ako je to 
res, potem bi lahko trdili, da je grof Werihent gospodoval nekako od 
leta 991. do 1028. ter imel Istrsko in Furlansko grofijo pod svojo 
oblastjo. 

Istrski mejni grofje so bili okoli leta 1000. v nekaterih stvareh 
zavisni od bavarskega vojvoda Henrika (št. 27), pozneje pa od karan- 
tanskih vojvodov. Zato čitamo, da je bil Adalberon vojvoda karantanski 



1 Hasenohrl (1. c. p. 429, 538) se moti, ko trdi, da je bila Istra v desetem sto- 
letju le grofija, ne pa tudi mejna grofija. 



XLIII 

in tudi^istrski (št. 93: „dux Carentani et HystriaG", ali pa „dux Histria- 
norum sive Carintanorum"). Isto se nam poroča o njegovem nasledniku 
Konradu (št. 95: „ducatum in Carentano et in Histria"), 

Kaže se, da je v Istri za grofom Werihentom sledil grof We celin, 
ki je bil leta 1027. odvetnik karantanskega vojvoda Adalberona (št. 95). 
Da je bil res nekaj časa istrski grof, nam dokazujeta listini pod št. 11Q 
in 111 (,,Wecelino . . . Hystriensium quondam comite"). S svojo soprogo 
Wilpurgo je imel hčer Aziko, kateri se je tudi Hademuda reklo. Ta je 
bila omožena s Poponom, ki je bil v sorodu z rodovino Weimar- 
Orlamiinde. Njen sin je bil U d a 1 r i k II., mejni grof kranjski in istrski 
(cfr. rodovnik pod št. 221). Kot mejni grof istrski se večkrat omenja v 
listinah, ki so bile med letom 1061. in 1067. izdane (št. 216, 217, 223, 
230, 250, 251), kot mejni grof kranjski pa v zgodovinskih virih, spisanih 
med letom 1056. in 1063. (št. 194, 201, 224, 228). Udalrik II. je v Istrski 
mejni grofiji najbrže sledil za svojim starim očetom Wecelinom, ki je bil 
1. 1040., kakor se kaže, že mrtev (št. 110, 1 1 1). Ta je po Istri svojemu vnuku 
zapustil mnogo posestev. Udalrikova mejna grofija je obsegala vso Istro. 

Udalrikov sovrstnik je bil grof Ludovik, ki je leta 1056. po 
Furlanski grofiji vodil upravo (št. 192). Njegov delokrog je segal do 
Beljaka, kar je razvidno iz neke listine kralja Henrika IV. iz leta 1060. 
(št. 204). Kaže se, da je bil leta 1077. grof Ludovik že mrtev (št. 327), 
ker takrat je Furlansko dobil oglejski patriarh Sigehard. Morebiti je tu 
omenjeni grof Ludovik imel sina istega imena, kateri je leta 1093. po- 
delil Šentpavelskemu samostanu dve kmetiji v Bistrici zahodno od Ma- 
ribora (št. 402). 

Leta 1070. je umrl Udalrik II. (št. 254). Sedem let pozneje je kralj 
Henrik IV. podelil oglejskemu ^patriarhu Sigehardu najprej Furlansko 
grofijo (št. 327), pozneje pa še Istro (št. 332) in Kranjsko (št. 331). Iz 
besedila dotičnih listin je razvidno, da je leta 1077. karantanski vojvoda 
izgubil svoje pravice po Furlanskem, obdržal jih je pa še po Istri in 
po Kranjskem. 

Leta 1086. je bil Eppensteinovec Henrik upravitelj Istre, katero 
je najbrže leta 1082. ali pa 1084. dobil v svojo oblast (št. 386). Bil je 
nekoliko časa tudi odvetnik Oglejske cerkve (št. 393). Ko je leta 1090. 
postal vojvoda karantanski, je Istro dobil P o p o η , sin tistega Udalrika, 
ki je bil pred letom 1070. gospodar po tej deželi (št. 221). Omenja se 
leta 1093. v nekem viru (št. 402). Leta 1101. je bil Burchard mejni 
grof istrski. Bil je tudi odvetnik Oglejske cerkve (št. 393). Za Burdiardom 
je leta 1 104. ali pa 1 105. sledil Ε η g e 1 b e r t II. iz rodovine Spanheimov. 

Oblast istrskih mejnih grofov se je nekoliko skrčila, ko so se 
Benečani polastili nekaterih istrskih krajev. Znane so nam razne po- 
godbe, katere so beneški doždi sklenili z istrskimi mesti ali pa z istr- 
skimi mejnimi grofi (Gr. II, št. 380, 381, 462). 



XLIV 



c) Savinjska marka. * 

Severovzhodno od Kranjske marke se je nahajala Savinjska mejna 
grofija, ki je po Savinji dobila svoje ime (Gr. II, št. 470: „comitatus 
Sovuina"; Gr. III, št. 68: „in comitatu Souna . . . in eiusdem marchi^ 
locis"; št. 84: „in comitatu Sounae ... in eiusdem mardiiae locis"). V 
listinah se za njo tudi nahajajo izrazi (št. 35) „pagus Seuna" in pa 
(št. 84) ,,pagus Sounae". Da je bila poleg Savinje res mejna grofija, 
nam dokazujejo nekatere listine iz dvanajstega stoletja, v katerih čitamo, 
da so po njej vodili upravo mejni grofje, ki so se zvali ,,mardiiones 
de Sovne". Bolj poredkoma in še le v dvanajstem stoletju so za to mejno 
grofijo rabili izraz „marchia Ungarie". 

Kar se tiče mej Savinjske mejne grofije, naj omenim, da se je na 
severni strani dotikala Ptujske marke (Gr. II, št. 470), proti vzhodu je 
segala do Sotle, na jugu je pa spadal k nji majhen del sedanjega Kranj- 
skega poleg Mirne (št. 84: „inter Zontlae et Nirinae in pago et in co- 
mitatu Sounae"). 

V Savinjski mejni grofiji je nekako od leta 1016. do 1036. gospo- 
doval grof Wilhelm II. Njegovo ime se omenja v listinah iz leta 1016., 
1025. in 1028. (št. 36, 68, 84). Leta 1036. ga je bivši karantanski voj- 
voda Adalberon ubil (št. 96). Wilhelm II. je bil sin grofa Wilhelma I. in 
njegove soproge Heme. Grof Wilhelm I. je najbrže tisti, ki je leta 980. 
dobil nekaj posestev od cesarja Otona II. v grofiji grofa Rachwina 
(Gr. II, št. 470). 

Po smrti grofa Wilhelma II. je njegova mejna grofija dobila dru- 
gega gospodarja, čigar ime pa nam ni znano in tudi ne imena njegovih 
naslednikov. Leta 1103. je po njej vodil upravo mejni grof Starchant, 
leta 1144. pa mejni grof Gunther. 

d) Ptujska marka. 

Severno od Savinjske in južno od Karantanske marke se je leta 980. 
po Dravskem polju in okoli Vitanja razprostirala Radiwinova grofija 
(Gr. II, št. 470, 487). V tej grofiji je bila leta 985. vas Rozvina, ki leži 
južno od Maribora (Gr. II, št. 487). Iz nekega dokumenta je razvidno, 
da se je ista vas okoli leta 1130. nahajala v Ptujski marki („in mardtiia 
Pitouiensi"). Iz tega lahko sklepamo, da je bila Rachwinova grofija v 
Ptujski marki. 

Pod št. 395 čitamo, da so bile Ruše in Sv. Lovrenc v Puščavi 
leta 1091. v marki, katera se je imenovala ,,Mardiia trans silvam", v 
nekem drugem dokumentu pa, da so bili okoli leta 1145. v isti marki 
Kamnica pri Mariboru, Slovenske Gorice, Pesnica in Gomilica. Vse to 
dokazuje, da je izraz „Marchia trans silvam" ali pa ,,Mardiia trans- 
silvana" le drugo ime za Ptujsko marko. 



XLV 

Ce upoštevamo še druge kraje, o katerih vemo iz listin, da so 
bili v Ptujski ali Transsilvanski marki, lahko rečemo, da se je ta marka 
razprostirala od dolenje Mure pa do Vitanjske okolice. Hasenohrl 
(1. C. p. 510) navaja za mejo med Ptujsko in Karantansko marko neko 
črto, ki gre čez Radolno, Kozjak in Slovenske Gorice k Muri nekako 
pri Spilfeldu in potem tek reke Mure do Ogrske meje. Ta črta se 
večinoma ujema s sedanjo jezikovno mejo med Slovenci in Nemci na 
Štajerskem. 

Za Ptujsko marko se prvikrat nahaja izraz „Mardiia inferior" še le 
leta 1209., tedaj primeroma precej pozno. 

Kar se tiče raznih oblastnikov, ki so gospodovali po Ptujski marki, 
nam je znan prej omenjeni Radiwin, o katerem ne vemo, iz katere 
rodovine je bil. Pozneje so si po tej mejni grofiji Spanheimovci pri- 
dobili mnogo posestev. Po smrti Spanheimovca Bernharda leta 1148. 
je njegov sorodnik Otokar iz Karantanske marke postal lastnik raznih 
posestev po Ptujski marki. 

e) Karantanska marka. 

Karantanska marka (št. 202: „marcha Karentana"; št. 203: „marchia 
Carintina") je obsegala severni in severovzhodni del nekdanje Karan- 
tanije ali pa z drugimi besedami nekako sedanje Gorenje in Srednje 
Štajersko. Iz poznejših listin je razvidno, da je ta mejna grofija proti jugu 
segala nekako onostran Upnice in onostran Udelsdorfa pri Arvežu. 
Enkrat stoji v neki listini za to zemljo izraz „comitatus Hengest" (št 123). 
Izraz „mardia superior" se nahaja prvikrat še le leta 1108. V dvanajstem 
stoletju so včasi, vendar le poredkoma zaznamovali to marko z bese- 
dami „marchia de Stire" ali pa „marchia Styriae". 

Že leta 970. je po teh krajih gospodoval mejni grof Markward,. 
tako v Udelsdorfu (v Dolenjem dvoru), po Sausalu in pri Upnici. Vsi 
ti kraji so bili „in comitatu Marchuuardi mardiionis in plaga origentali" 
(Gr. II, št. 436). V nekem drugem viru se ta Markward enkrat omenja 
kot „mardiio de Charinthia", drugikrat pa ,,presides de Carinthia" (Gr. II,. 
št. 437). Beseda „Carinthia" tu ne zaznamenuje vse nekdanje Karantanije, 
temuč le Karantansko marko. 

Markwardov naslednik je bil njegov sin Adalberon, kateremu 
je cesar Oton III. leta 1000. podelil sto kmetij v Karantanski pokrajini 
ter „in marchia comitatuque mardhionis Adalberonis" (Gr. II, št. 529). 
V njegovi grofiji sta bila Welz in Und na Gorenjem Štajerskem, kar 
kaže neka listina iz leta 1007. (št. 24). Leta 1012. je mejni grof Adalberon 
postal vojvoda karantanski (št. 30). Odslej ni gospodoval samo po svoji 
mejni grofiji, temuč tudi po Karantanski Vojvodini, Istri in Veronski 
marki. Leta 1035. je bil odstavljen (št. 93, 94). Njegovo Karantansko 
marko je dobil Arnold, grof lambaški in welsski (št. 94). Omenja se 



XLVI 

kot mejni grof v neki listini iz leta 1043. (št. 127). Ker je bil Arnold že 
prileten, ko se mu je marka izročila, je poslal v njo svojega sina Gote- 
f r i d a , da bi jo branil pred zunanjimi sovražniki. Ta Gotefrid je bil 
iz prva grof v Aniški in Paltenski dolini (št. 118); leta 1042. pa, ako ne 
prej, je postal mejni grof, Rečenega leta je odbil naval Ogrov, ki so 
pridrli v Karantanijo, ter jim vzel njih plen (št, 119). O božiču leta 1049. 
je bil Gotefrid umorjen (št, 141) in šest let pozneje je umrl tudi njegov 
oče Arnold, 

Gotefridovo mejno /grofijo je dobil njegov sorodnik, traungauski 
O to k ar (št. 389), ki se leta 1056, prvikrat omenja kot mejni grof v 
Karantanski marki (št, 191), potem pa tudi leta 1058, in 1059. (št. 202, 203). 

Karantanska marka je obsegala več grofij. Ena je bila poleg 
M urice, kjer je nekoliko časa gospodoval grof Trdogoj (št. 55: „in 
pago Muriza in comitatu . . . Turdogowi comitis"). Po tej grofiji so 
Eppensteinci imeli mnogo svoje zemlje (št. 69), — Okoli Ljubna poleg 
Mure je bila Ljubenska grofija (Gr, II, št, 337: ,,Liupinatal in 
comitatu Otadiarii"), — Na Srednjem Štajerskem se je razprostirala 
grofija Hengest (št, 123: ,,in comitatu Hengest"), Dobila je svoje ime 
po kraju, Hengst imenovanem, ki je bil blizu Wildona, Ondotno polje 
se je zvalo Hengstfeld (Gr. II, št. 301: ,,Hengistfeldon".) — Ena grofija 
je bila v dolini reke Aniže (,,pagus Ensitala"), druga pa v okolici 
sedanjega Dunajskega Novega mesta, namreč grofija Puttenska. 

C. Cerkvena zgodovina. 

1. Oglejski patriarhi. 

Oglejski patriarh Ivan IV. (984 — 1019) je vodil svojo cerkev proti 
koncu desetega in v začetku enajstega stoletja. Oton III. je z ozirom 
na njegovo zvestobo najprej leta 990. potrdil Oglejski cerkvi njena po- 
sestva (Gr. II, št. 493), šest let pozneje pa oblast čez šest škofij in tri 
opatije (Gr. II, št. 523). Leta 1001. je rečeni vladar podelil Oglejski cerkvi 
polovico Solkanskega gradu, potem polovico Gorice ter polovico vseh 
državnih hiš in posestev po Solkanu, Gorici in drugih krajih med Sočo, 
Vipavo, Vrtovinskim potokom in Alpami. Dalje je podelil Oglejski cerkvi 
vse vasi, katere so rečeni patriarh ali pa njegovi predniki postavili po 
tistih straneh Furlanske grofije, katere so Ogri opustošili (št. 1). 

Nekako v tistem času se je patriarh Ivan hotel polastiti Rovinjske 
fare, Dvogradja in Bal v Istri. Vsled pritožbe poreškega škofa Andreja 
je bil trikrat pozvan v Rim, kamor pa ni hotel priti. Nato je papež 
Silvester II. prosil bavarskega vojvoda Henrika, da bi patriarhu zabranil 
njegove napade na zemljo Poreške cerkve. Ker pa vojvoda Henrik tega 
ni mogel storiti, je papež še enkrat poklical patriarha k sebi, nato je 



XLVII 

pa vso stvar odložil na poznejši čas. Leta 1010, je papež Sergij IV. 
iz nova potrdil poreškemu škofu rečene kraje (št. 27). 

Leta 1007. je patriarh Ivan pisal wurzburskemu škofu Henriku ter 
v pismu izrazil svoje veselje in pa zadovoljstvo svojih sufraganov, da 
je kralj Henrik ustanovil Bamberško škofijo (št. 26). K tem sufraganom 
nam je brez dvoma prištevati tržaškega škofa R i c h o 1 f a , ki se je 
istega leta nekaj mesecev pozneje udeležil sinode v Frankfurtu, kjer 
so potrdili sklep kralja Henrika II., da se v Bambergu ustanovi škofija 
(št. 25). Škof Ridiolf se je tudi leta 1017. mudil na nemških tleh, ko se 
je v Sdiweinfurtu udeležil pogreba nordgauskega mejnega grofa Henrika 
(št. 38). 

Ko so leta 1012. dne 6. maja posvetili cerkev v Bambergu, je prišel 
na to slavnost tudi oglejski patriarh Ivan in ž njim še nad trideset 
škofov (št. 32). Šest dni prej je kralj Henrik Π. potrdil njegovi cerkvi 
dve mesti v Istrski grofiji, namreč Pičen in Pazin; tudi jej je podelil 
pristanišče pri Plominu in še nekoliko drugih pravic (št. 31). 

Tri leta pozneje je patriarh Ivan v dvaintridesetem letu svojega 
vladanja sklical sinodo, na kateri se je pretresovalo, ako ni katera 
cerkev posebno potrebna, da se jej pomaga v gmotnem oziru. Sinode 
se je udeležilo več škofov, med njimi Richolf iz Trsta, Berthold iz 
Pulja, Azon iz Novega grada in Štefan iz Pičena. Pri tej priložnosti 
je patriarh podaril proštu in kanonikom sv. Štefana v Čedadu med 
drugim tudi desetino v Volčanski fari pri Tolminu (št. 34). Vsled 
prošnje patriarha Ivana je cesar Henrik Π. podelil neki opatiji v Tre- 
visanski grofiji neko vas in neko cerkev (št. 39). Rečeni patriarh je tudi 
prepustil samostanu Marije Device tik Oglejskega mesta vse farne pra- 
vice, vse krstne dohodke in vse desetine po njegovih zemljah (št. 384). 

Kakor se kaže, se je patriarh Ivan IV. trudil proti koncu svojega 
življenja, da bi s pomočjo cesarja Henrika dobil Gradež v svojo ob- 
last (št. 40). Umrl je leta 1019. (št. 42). 

Njegov naslednik, ki je še istega leta zasedel stolico oglejskih 
patriarhov ter potem tri in dvajset let vladal (1019 — 1042), je bi Popon. 
Bil je plemenitega rodu ter bogat, učen in omikan mož (št. 43). Nje- 
govi starši so ustanovili opatijo v Osojah na Koroškem. Njegov brat, 
ki se je zval Ocin ali Otokar, je dobil neko odškodnino, da se je od- 
rekel svojim pravicam do Oso] (št. 83). 

Leta 1020. o veliki noči je bil patriarh Popon skupno s papežem 
Benediktom VIII. v Bambergu (št. 44). Pri tej priložnosti je cesar Hen- 
rik dne 26. aprila potrdil Oglejski cerkvi razne pravice glede sodstva, 
glob, kolekt, robote, krme, davščin in vseh javnih služnosti po oglejskih 
gradovih in vaseh ter nad vsemi oglejskimi prebivalci (št. 45). Leto po- 
zneje dne 6. decembra nahajamo patriarha Popona v družbi cesarja 
Henrika II. pri Veroni (št. 49). 



XLVIII 

Kakor se vidi, si je Popon iiitro pridobil naklonjenost tega cesarja. 
Dandolo poroča, da je patriarh z ozirom na to, da je imel zaslombo 
pri cesarju, leta 1023. poslal poslance k papežu Benediktu VIII. ter za- 
hteval sodno oblast čez Gradeški otok. Takratni gradeški patriarh Urz 
je bil nato pozvan v Rim, kamor pa ni mogel priti, ker je zvedel, da ga 
hoče Popon na poti zalezovati, in ker je imel strah pred cesarjem (št. 56). 

Kar se tiče gradeških zadev, so se imele urediti za časa cesarja 
Henrika II. in papeža Benedikta VIII. na treh sinodah, v Ravenni, Rimu 
in Veroni, kamor so vsakikrat poklicali gradeškega patriarha Urza 
(št. 50, 51, 52). Kaj se je na teh sinodah sklenilo, nam ni znano. 

Po smrti papeža Benedikta VIII. (f 1024, meseca junija) in cesarja 
Henrika II. (f 1024, dne 13. julija) je neka stranka v Benetkah pregnala 
Otona Orseola, svojega dožda, in njegovega brata Urza, patriarha gra- 
deškega. Bežala sta čez morje v Istro (št. 60 in 65). Oglejski patriarh 
Popon je porabil to priložnost, da bi se polastil Gradeža ter razširil 
svojo duhovsko oblast čez ta otok. Napadel je Gradeško mesto ter za- 
hteval od meščanov, da naj ga sprejmejo, ker hoče pomagati patriarhu 
in doždu. Ker mu pa prebivalci niso hoteli verjeti, je prisegel sam in 
ž njim še osemnajst drugih mož, da prihaja v mesto, ker ga hoče 
ohraniti patriarhu in doždu. — Ko je Popon prišel v mesto, je pozabil 
na svojo prisego. Kar se je dobilo po gradeških cerkvah, je bilo oro- 
pano. Njegovi ljudje so oskrunili nune dveh samostanov, a tudi me- 
nihom se ni prizaneslo. Se celo trupla nekaterih mrtvecev je patriarh 
ukazal spraviti iz njih grobov ter jih prenesti v Oglej. S seboj je vzel 
tudi nekoliko svetinj, vendar ne toliko, kolikor je želel. Razrušil je ol- 
tarje, oropal zaklade ter potem kot posadko postavil v mestu nekoliko 
svojih ljudi (št. 60, 65). 

Nato je patriarh Popon poslal poslance k papežu Ivanu XIX. s 
prošnjo, da bi mu potrdil njegove pravice, posebno pa pravice do Gra- 
deškega otoka. Papež je odgovoril Poponu, da nima nobenih pravic 
do tega otoka. Ker se pa patriarhovi poslanci niso dali kar tako od- 
praviti, je ukazal papež svojemu kancelarju Petru, da naj spiše za 
patriarha privilegij, v katerem je stalo, da mu potrjuje Gradeški otok 
z vsemi priteklinami, ako mu gre po pravici in cerkvenih postavah ter 
ako more in hoče vsak čas sam dokazati svoje pravice do njega 
(št. 65). Iz teh besed je razvidno, da je papež potrdil patriarhu njegove 
pravice do Gradeža le pod pogojem, da jih tudi v resnici ima in jih 
more dokazati. 

Ko so Benečani videli, da jim ni nič koristilo, da so pregnali pa- 
triarha in dožda, so sklenili, da ju pokličejo nazaj, kar se je tudi zgo- 
dilo. Tudi so poslali svoje čete na Gradež, da bi si ga osvojili. Poponova 
posadka se je morala umekniti; dožd je pa mesto na novo utrdil ter 
popravil poškodovane cerkve (št. 62). 



XLIX 

Ko so Poponovi poslanci zapustili Rim, je tri dni pozneje prišel 
tja zastopnik gradeškega patriarha ter se pritožil zoper postopanje 
oglejskega cerkvenega pastirja. Nato je papež pozval v Rim oba, Urza 
in Popona. Urz je ubogal, Popon pa, katerega je jezilo, da so mu 
Benečani vzeli Gradež, je ostal doma. Gradeški patriarh je papežu 
opisal vso zadevo in nato se je meseca decembra zbrala sinoda, ka- 
tere se je udeležilo kakih šestnajst škofov. Na sinodi so pregledali 
razne privilegije, katere so rimski papeži izdali na korist gradeških 
patriarhov. Nato je papež potrdil Gradeški cerkvi vse njene pravice 
(št 65). 

Istega meseca in leta je papež gradeškemu patriarhu s posebno 
listino potrdil razna posestva in pravice, katere je imela Gradeška pa- 
triarhija po Beneškem, po Italskem kraljestvu in po Istri. Posestva, ka- 
tera ima Gradeška cerkev na Gradežu, v Trstu, Kopru, Piranu, Omaku 
in drugod, naj obdrži še v prihodnje (št. 66). Take so bile tedaj gra- 
deške razmere proti koncu leta 1024. 

Leta 1026. je prišel kralj Konrad prvikrat v Italijo. Oglejski pa- 
triarh Popon se mu je v Lombardiji približal, ga pozdravil ter mu 
voščil srečo. Najbrže je patriarh že takrat dobil kralja na svojo stran. 
Svojemu sorodniku, paderbornskemu škofu Meinwerku, ki je bil v 
kraljevem spremstvu, je obljubil, da mu pošlje svetinj, kar je tudi leta 
1031. storil (št. 71). Najbrže je tudi paderbornski škof pri kralju pripo- 
ročil oglejskega patriarha. Kralj Konrad je začel misliti, da se Bene- 
čani vedno upirajo njegovi oblasti ter da šiloma drže Gradeško faro 
v svoji posesti (št. 89). Vsled vpliva oglejskega patriarha ni hotel več 
ponoviti zwzzo: ž njimi, pač pa jih je začel preganjati. Zanašajoč se na 
kraljevo pomoč je patriarh Popon leta 1026. porabil notranje razpore 
v Benetkah ter napadel meje Beneškega (št. 72). Kralju se je zdelo tudi 
potrebno, da bi s svojim vplivom podpiral oglejskega patriarha pri 
Rimski stolici. 

Na velikonočno nedeljo (dne 26. marca) leta 1027. je papež Ivan XIX. 
kronal Konrada II. za cesarja. Te slavnosti se je udeležil tudi oglejski 
patriarh Popon. Enajst dni pozneje se je v Rimu sešla sinoda, kateri 
je predsedoval papež in pri kateri je bil cesar navzoč. Na sinodo je 
bil pozvan gradeški patriarh Urz, a ni prišel. Sedaj je papež, oziraje 
se na sklepe Mantovanske sinode (Gr. II, št. 93), povrnil Gradeško faro 
Oglejski cerkvi ter določil, da na Gradežu ne sme biti škofijski sedež 
(št. 74). Istega leta meseca septembra je papež še enkrat potrdil oglej- 
skemu patriarhu njegove pravice do Gradeškega otoka ter tudi odredil, 
da naj bo Oglejska cerkev prva za Rimom (št. 76). 

Ko se je cesar Konrad meseca maja leta 1027. vračal iz Italije, 
se je ustavil pri Veroni, kjer je neki prepir med karantanskim vojvo- 
dom Adalberonom in patriarhom Poponom zarad nekaterih davščin 

4 



razsodil na korist Oglejski cerkvi. Določil je, da ta ni dolžna karantan- 
skim vojvodom odrajtovati raznih davščin, dalje ne dajati krme za njih 
vojsko ter ne izvrševati za nje tlake (št. 75). Patriarha je takrat sprem- 
ljal njegov odvetnik Walpert, kateri se tudi omenja v dveh listinah iz 
1031. leta (št. 86, 87). 

Dobro leto pozneje, namreč dne 11. septembra leta 1028., je cesar 
podelil oglejskemu patriarhu pravico, da sme kovati novce, ki naj bodo 
veljavni po vsej njegovi državi. To pravico je cesar dal patriarhu vsled 
posredovanja raznih gospodov, med katerimi je bil tudi karantanski 
vojvoda Adalberon (št. 81). — Dne 9. oktobra je patriarh Popon dobil 
od cesarja neki gozd med Sočo, Ogrsko cesto, Livenzo in morjem v 
grofiji grofa Warienta (št. 82). Ko se je cesar Konrad dne 30. decembra 
mudil v Augsburgu, je vsled prošnje patriarha Popona iz nova po- 
trdil svojemu fevdniku Wilhelmu trideset kraljevih kmetij v Savinjski 
grofiji (št. 84). Ta grofija je bila v cerkvenem oziru pod oblastjo oglej- 
skih patriarhov in zato je umevno, zakaj je patriarh Popon pri cesarju 
posredoval za grofa Wilhelma. Najbrže nekako v tistem času je cesar 
Konrad potrdil patriarhu Poponu listino, s katero je ta podelil Oglejski 
patriarhiji opatijo v Osojah. Tamošnji opat naj vsako leto daruje Oglej- 
ski cerkvi po dvanajst penezov. Kadar bi bil izvoljen nov opat, naj ga 
posveti oglejski patriarh (št. 83). 

V naslednjih letih je patriarh Popon v Oglejskem mestu popol- 
noma prenovil staro cerkev, posvečeno Mariji Devici ter sv. Herma- 
goru in Fortunatu. Dne 13. julija leta 1031. jo je posvetil v navzočnosti 
dveh rimskih kardinalov in dvanajstih škofov. Med drugimi so se po- 
svečevanja udeležili škof Ivan iz Pulja, Vodalrik iz Pična, Azon iz 
Novega grada in Adalger iz Trsta. Iz raznih krajev, posebno pa iz 
Rima, je patriarh dobil za novo cerkev mnogo svetinj. Ob enem je do- 
ločil, da naj bo pri novi cerkvi petdeset kanonikov, katerim je podelil 
mnogo posestev, med drugim trideset štacun v Ogleju in dvajset pa v 
Pilski luki (št. 86). To kaže, da je bilo oglejsko mesto takrat jako ob- 
širno in bogato. — Deset dni pozneje je patriarh potrdil razna po- 
sestva samostanu Marije Device tik Oglejskega mesta, kjer je sedaj 
Monastero (št. 87). 

Kako naklonjen je bil patriarh Popon cesarju Konradu, je raz- 
vidno iz teksta prisege, katero so morali napraviti njegovi sufragani, 
ko so nastopili svojo službo. Obljubiti so morali pokorščino Oglejski 
cerkvi in njenemu patriarhu, a tudi zvestobo cesarju Konradu in nje- 
govemu sinu Henriku (št. 78). 

Leta 1034. je cesar Konrad potrdil patriarhu Poponu Gradeško 
faro, ker se je, kakor se je sam izjavil, prepričal o pravičnosti njegove 
prošnje. Tudi je takrat podelil Oglejski cerkvi tisto zemljo, katero so 
nekdaj Benečani imeli med Piavo in Livenzo (št. 89). 



Tri leta pozneje je prišel cesar vdrugič v Italijo. Takratnega 
milanskega nadškofa Heriberta je ukazal prijeti ter izročiti v varstvo 
pattiarhu Poponu in karantenskemu vojvodu Konradu. Ker je pa pa- 
triarh prepovršno nadzoroval nadškofa, je ta ubežal. Ker se je pa- 
triarh čutil krivega, se je zbal ter šel v Oglej. Ko se je pa cesar s 
svojimi četami meseca avgusta bližal temu mestu, mu je Popon šel 
bos in v izpokorniški obleki naproti ter ga prosil milosti (št. 97). Dne 
17. avgusta se je cesar mudil v Ogleju. Patriarh je bil kaznovan tako, 
da mu je moral odstopiti dva fevda, namreč vas Omak in vas Sv. Lov- 
reč v Istri, katera je cesar nato podelil Novograjski cerkvi in njenemu 
škofu Ivanu (št. 98, 99). 

Proti koncu leta 1039. se je patriarh Popon mudil v Reznu, kjer 
je prosil novega vladarja Henrika III., da bi potrdil tržaškemu škofu 
Adalgeru in njegovi cerkvi razna posestva po Istrski pokrajini, kar se 
je dne 30. decembra tudi zgodilo (št. 103). Par dni pozneje (dne 3. ja- 
nuarja) je rečeni vladar potrdil tudi Oglejski cerkvi njene pravice po 
vseh posestvih, katere si je v teku časa pridobila (št. 104). Zarad zve- 
stega službovanja patriarha Popona je kralj Henrik dne 11. januarja v 
Augsburgu podelil Oglejski cerkvi petdeset kraljevih kmetij z vsemi 
priteklinami v Cerknici in v sosednjih vaseh (št. 105). Sest dni pozneje 
je Popon posredoval, da je kralj Henrik neko cerkev podaril samostanu 
v Nieder-Altaichu (št. 108). 

V zadnjih letih patriarha Popona se je med Oglejem in Gradežem 
začela živahna kupčija z vinom, žitom, oljem in drugimi stvarmi. Ljudje 
oglejskega patriarha so porabili to priložnost, da so poizvedeli o vsem, 
kar so želeli. Nato je patriarh leta 1042. zbral del svojih vojakov ter 
jih kot trgovce poslal na Gradež, bojno upravo in orožje je pa spravil 
tja v štiridesetih velikih sodih. V trgovce preoblečeni vojaki so ponoči 
vzeli iz sodov orožje in upravo, zažgali mesto ter se ga polastili. Med 
tem časom jim je patriarh prišel z novimi četami na pomoč. Ko so bili 
nasprotniki premagani, grad razrušen in razna poslopja požgana, je 
patriarh dobil v roke svetinje sv. Hermagora in Fortunata, sv. Anastazije 
ter Dvainštirideseterih mučenikov, katere je leta 1024. zastonj iskal. Ne- 
koliko teh svetinj je patriarh dne 12. julija shranil v Ogleju, nekoliko 
jih je pa porazdelil po samostanih svoje vladikovine. Zarad tako velikega 
in ponovljenega cerkvenega ropa sta beneški dožd in gradeški patriarh 
pisala takratnemu papežu Benediktu IX. A preden je mogel papež ka- 
znovati patriarha, je ta brez izpovedi in obhajila umrl dne 28. septembra 
leta 1042. (št. 121, 122, 128). Pokopali so ga na sredi Oglejske cerkve (št. 43). 

Za Poponom je augsburški kanonik Eberhard (1042 — 1048) po- 
stal oglejski patriarh. Najbrže je ta Eberhard tisti, ki je bil od začetka 
julija leta 1040. pa do 8. novembra leta 1042. državni kancelar. Kaže se, 
da je bil meseca novembra, ko je nehal biti kancelar, povišan v patriarha. 



Lil 

Zoper patriarha Eberharda je imel takratni gradeški patriarh Urz 
pri papežu Benediktu IX. več sreče, kakor pa zoper Popona pri papežu 
Ivanu XIX. Leta 1044. je papež Benedikt IX. sklical sinodo, na kateri 
je bilo določeno, da naj gradeški patriarhi obdrže vse svoje pravice, 
katere imajo po Istri v Trstu, Piranu, Kopru in drugod. Listina pa, katero 
je oglejski patriarh Popon zastran Gradeške cerkve po zvijači dobil od 
Rimske stolice, naj popolnoma izgubi svojo veljavo (št. 128). 

Ko se je leta 1046. kralj Henrik napotil v Italijo, je dne 25. oktobra 
sklical v Pavijo sinodo, katere sta se udeležila tudi oglejski patriarh 
Eberhard in tržaški škof Adalger (št. 134). Nekaj mesecev pozneje,, 
namreč okoli 5. januarja leta 1047., je bila neka sinoda v Rimu, kamor 
je prišel tudi oglejski patriarh (št. 136). Na obeh sinodah se je 
razpravljalo o sedežih, katere naj imajo nekateri cerkveni dostojan- 
stveniki. 

Ko je proti koncu leta 1048. umrl patriarh Eberhard (št. 139), je 
bil o božiču rečenega leta Gotebold (1048 — 1063) postavljen na nje- 
govo mesto (št. 140). Ta Gotebold je bil prej nekaj časa kanonik v 
Eidistadtu, potem prost v Speieru in leta 1048., preden je postal patriarh, 
državni kancelar. Dne 21. decembra je še kot kancelar podpisan na neki 
listini, štiri dni pozneje ga je cesar povzdignil v patriarha. Leta 1052. 
je bil v Trevisu, kamor je sklical neko sinodo (št. 182). 

Pod patriarhom Goteboldom se je zopet ponovil stari prepir med 
Oglejem in Gradežem, Leta 1053. se je gradeški patriarh Dominik obrnil 
do papeža Leona IX. ter s solzami v očeh tožil o razmerah med svojo• 
in Oglejsko cerkvijo. Prinesel je s seboj razne listine, katere so se pre- 
čitale na takratni sinodi v Rimu. Nato je papež določil, da naj bo Gradež 
metropola za beneške in istrske škofe. Papež tudi omenja v listini, da 
je štirikrat poklical v Rim oglejskega patriarha, ki pa nobenkrat ni hotel 
priti blizu in se tudi ne opravičiti (št. 183). 

Cesar patriarh Gotebold ni mogel od papeža doseči, to naj bi mu 
naklonili kralj in njegovi svetovalci. Že leta 1056., ko je umrl Henrik III.,^ 
se je patriarh napotil v srednjo Nemčijo, da bi se tu udeležil pogrebne 
slavnosti (št. 195). Šest let pozneje se je napravil v Rezno. S seboj je 
prinesel več listin, da bi lažje dosegel svoj namen. Dne 16. decembra 
leta 1062. mu je kralj prisodil Gradeško faro z vsemi njenimi pritcklinami 
po Piranu, Kopru in drugod (št. 225). Leto pozneje je Gotebold umrl 
in njegov naslednik je postal Ravenger (1063—1068), ki je vladal 
vsega skupaj štiri leta, deset mesecev in osemnajst dni (št. 226). 

Novi patriarh se je obrnil do takratnega papeža Aleksandra II. 
ter ga prosil za palij. Ta mu je nato odgovoril, da so papeži pač nekdaj 
podeljevali palij tudi nenavzočim metropolitom, ako so poslali svoje 
zastopnike v Rim ; ker se pa sedaj po nekaterih krajih razširja simonija^. 
morejo palij dobiti le osebno navzoči metropolitje (št. 229). 



LIH 

Kakor se kaže, je patriarh Ravenger o poletenskem času zahajal 
\ Tolmin. Tu je dne 6. junija (leto nam ni znano) dobil od brixenskega 
škofa Altwina desetine od vseh tistih posestev, katera je imela Brixenska 
cerkev v Oglejski patriarhiji, ter zraven tega še dve kmetiji v Begu- 
njah; zato je pa z dovoljenjem svojih duhovskih in posvetnih velikašev 
odstopil rečeni cerkvi vse desetine od svojih posestev po Kranjskem in 
Koroškem. S patriarhom so takrat prišli v Tolmin njegov odvetnik Mark- 
ward, ki je bil morebiti iz rodovine Eppensteincev, in še drugi gospodje 
duhovskega in posvetnega stanu (št. 227). Omenjeni Marku^ard je bil 
tudi odvetnik Ravengerjevega naslednika Sigeharda, kar kaže neka 
listina iz leta 1074. (št. 284). 

V prvih mesecih leta 1068. je Ravenger umrl. Sledil mu je Sigc- 
liard (1068 — 1077), ki je bil od leta 1064. dalje kancelar kralja Henrika IV. 
Vladal je devet let in štiri mesece (št. 252). Leta 1072. se je s svojo 
materjo, grofinjo Pilhildo, mudil v Midiaelbeuernu, kjer je ondotni cerkvi 
podelil več posestev (št. 271). 

Leta 1073. je bil za papeža izvoljen Gregor VIL, ki je sklenil od- 
straniti razne razvade v Katoliški cerkvi. Dne 24. januarja leta 1074. je 
pisal patriarhu Sigehardu ter povabil njega in njegove sufragane na 
sinodo, katera se je pričela dne 9. marca. Kake so bile takratne cerkvene 
razmere, nam kaže papeževo pismo do Sigeharda. Papež pravi, da 
nekateri vladarji in knezi iščejo le svoj dobiček, zatirajo cerkev kakor 
kako slabo deklo ter se ne boje delati zmešnjave, da ie morejo zadostiti 
svoji poželjivosti. Duhovniki in tisti, ki so sprejeli vodstvo cerkve, se 
skoraj nič ne brigajo za božjo postavo ter zanemarjajo svojo dolžnost 
nasproti Bogu in nasproti sebi izročenim dušam. S pomočjo cerkvenega 
dostojanstva hočejo dospeti do posvetne slave. Med tem je ljudstvo 
brez vodstva in nadzorstva; pri svojih predstojnikih ne vidi dobrih 
zgledov, pač pa to, kar je škodljivo in nasprotno veri. Sicer nosi krščan- 
sko ime, a ne izvršuje dobrih del ter je skoraj brez vere (št. 281). 

Dne 15. junija leta 1074. je imel patriarh v svojem stolnem mestu 
gosta. Freisinški škof Ellenhard je rečenega dne s patriarhom in nje- 
govim odvetnikom Markwardom sklenil pogodbo zastran desetin, katere 
je Freisinška cerkev imela po Kranjski grofiji. Freisinški škof odkupi 
pravico do teh desetin tako, da prepusti patriarhu več slovenskih kmetij 
v Vinjem vrhu na Dolenjskem. — Škof in patriarh se takrat tudi po- 
godita zastran duhovnikov po cerkvah Loškega gospostva. Patriarh ima 
pravico, da jih nastavlja in nadzoruje njih nravno življenje. Odgovorni 
so njemu ali pa njegovemu arhidijakonu v vseh stvareh, ki spadajo v 
področje Oglejske cerkve. Patriarh ima odločevati, kje naj škof postavi 
cerkev v Vinjem vrhu ali pa tudi v kakem drugem kraju. Posveti jo 
patriarh ali pa z njegovim dovoljenjem tudi škof (št. 284). Tu vidimo, 
kake pravice je imel patriarh po freisinških posestvih na Kranjskem. 



LIV 

Kakor se kaže, se patriarh ni udeležil sinode, ki je bila dne 9. marca 
leta 1074. Zato mu je papež dne 23. marca leta 1075. naznanil, kaj se 
je na njej sklenilo. Pisal mu je, da naj odslovi vsakega duhovnika, ki 
bi imel soprogo ali pa priležnico ter je ne bi hotel odstraniti. Tistemu, 
kdor je bil po simoniji povišan, to je s pomočjo novcev, naj se vzame 
njegovo dostojanstvo. Opozori naj svoje sufragane pismeno ali ustno, 
da bodo tudi tako postopali (št. 288). 

Pismo enake vsebine je papež poslal tudi švabskemu vojvodu 
Rudolfu in karantanskemu vojvodu Berhtoldu ter ju prosil, da bi iz 
službe odstranila vse tiste, ki so bili s pomočjo simonije povišani ali 
pa ordinirani, in pa tudi tiste, ki so prešeštniki. Če bi jima kdo rekel, 
da to ni njuna naloga, naj mu odgovorita, da naj se zoper njun odlok 
pritoži v Rimu (št. 287). 

Ko je bil kralj Henrik leta 1076. iz cerkve izobčen, je bil tudi 
patriarh Sigehard med tistimi, ki so se ga začeli ogibati (št. 317). Istega 
leta meseca oktobra je bil patriarh kot papežev legat navzoč v Triburu, 
kjer so zbrani knezi zagrozili svojemu kralju, da ga odstavijo, ako se 
ne pomiri s papežem. Prvi izmed vseh je patriarh izjavil, da se ima to 
zgoditi, ter tudi ukazal, da se njegova izjava zapiše (št. 323). 

Nekaj mesecev pozneje je patriarh prestopil na stran kralja Hen- 
rika, ko mu je ta okoli 3. aprila leta 1077. podelil najprej Furlansko 
grofijo (št. 327), pozneje (dne 11. junija) pa še mejno grofijo Kranjsko 
(št. 331) in mejno grofijo Istrsko (št. 332). O veliki noči rečenega leta 
je patriarh imel priložnost, da je na oglejskih tleh pozdravil svojega 
vladarja (št. 328). Nato ga je spremljal čez Karantanijo v Rezno (št. 329), 
odtod pa v Ulm, kjer je pred ljudstvom prečital razna, morda pona- 
rejena pisma, s katerimi je hotel opravičiti delovanje svojega kralja 
(št. 330). 

Iz Ulma se je patriarh hitro napotil proti domu, odkoder je hotel 
dobro oborožene čete pripeljati kralju na pomoč. Ko je prišel v Rezno, 
je zbolel in na poti proti domu je dne 12. avgusta umrl baje brez 
izpovedi in obhajila. Njegovo truplo so prenesli v Oglej ter ga poko- 
pali v ondotni Stolni cerkvi pred Božjim grobom. Nagle smrti je umrlo 
tudi nekoliko njegovih ljudi; en vir pravi, da petdeset. Nekateri so 
smatrali vse to za božjo kazen, ker je patriarh postal papežu nezvest 
ter se pridružil odstavljenemu kralju (št. 333). 

Takoj po smrti patriarha Sigeharda sta oglejska duhovščina in 
ljudstvo izvolila arhidijakona ondotne cerkve za patriarha. Nato sta po 
svojih poslancih pismeno naznanila papežu o tem koraku ter ga prosila, 
da bi volitev potrdil. Ta je nato dne 17. septembra poslal eno pismo 
duhovščini in ljudstvu Oglejske cerkve, drugo pa oglejskim sufraganom 
ter izjavil, da ne more takoj potrditi volitve, ker ne ve, se je li izvršila 
zakonito ali ne. Da se o tem prepriča, pošilja tja svoje legate, ki naj 



LV 

volitev preiščejo in jo potem potrdijo ali pa ovržejo ter zaukažejo, da 
naj se voli še enkrat (št. 336, 337). 

Ko je kralj zvedel, da je patriarh Sigehard umrl, se ni brigal za 
volitev, katera se je v Ogleju izvršila. Njemu je bilo za to, da dobi 
Oglejsko patriarhijo, katero je pred kratkim tako bogato obdaroval, 
tak človek, ki mu bo v vseh stvareh naklonjen. Postavil je za oglejskega 
patriarha svojega kaplana, augsburškega kanonika Henrika, ki je nato 
vladal od leta 1077. do 1084. (št. 335). 

Meseca novembra leta 1078. je bila v Rimu neka sinoda, na kateri 
so se med drugim obravnavale zadeve med Oglejsko in Gradeško pa- 
triarhijo (št. 341). Najbrže je takratni gradeški patriarh Dominik IV. pri 
papežu hotel poskusiti svojo srečo, ker si je morebiti mislil, da njegov 
novi sosed v Ogleju, katerega je kralj Henrik povzdignil v patriarha, 
ne more biti dobro zapisan pri Rimski stolici. 

Dne 11. februarja leta 1079. je bila v Rimu zopet sinoda, katere se 
je tudi patriarh Henrik udeležil. Ta je pred papežem dokazoval, da je 
bila njegova izvolitev zakonita. Ko ga je papež grajal, da je proti cer- 
kvenim postavam sprejel investituro od posvetne osebe, je javno pri- 
segel, da mu ta določba ni bila znana. Ko so se na sinodi zbrani škofje 
zanj potegnili, mu je papež podelil prstan, palico in druga znamenja 
cerkvenega dostojanstva. Pri tej priložnosti je patriarh prisegel papežu 
pokorščino v vseh stvareh ter mu obljubil, da hoče še celo s posvetnim 
vojaštvom braniti Rimsko cerkev, ako bi bilo potreba. Tudi je izjavil, 
da ne bo občeval s tistimi, ki bi bili iz cerkve izobčeni (št. 342). 

Nekoliko pozneje je papež poslal h kralju v Rezno tri poslance, 
med katerimi je bil tudi patriarh Henrik. Ti naj bi kralja pozvali, da bi 
se pomiril s svojimi nasprotniki. Ko so bili poslanci že na poti, je baje 
patriarh skrivaj poslal posebnega človeka h kralju, da bi zvedel za 
njegovo mnenje, naj li papeža uboga aH ne. Sam je med tem šel za 
nekaj časa v Oglej, svoja tovariša je pa pustil v Padovi. Še le o bin- 
koštih so poslanci dospeli v Rezno, kjer pa njih koraki niso imeli no- 
benega uspeha (št. 343). Meseca junija je bil patriarh v Fritzlaru, kjer 
so se v njegovi navzočnosti in v navzočnosti ostalih papeževih legatov 
saški knezi pogajali s kraljevimi zastopniki (št. 345). V tem času je 
papež pisal patriarhu ter mu dovolil rabo palija tudi na dan sv. Udalrika 
in sv. Afre. Iz dotičnega pisma je razvidno, da je papež ustregel patri- 
arhu deloma zato, ker je menil, da mu je naklonjen, potem pa tudi zato, 
ker se je veliko trudil, da bi se sklenil mir (št. 344). 

Meseca oktobra se je patriarh v spremstvu kralja Henrika nahajal 
na bavarskih tleh (št. 346). Ko je protikralj Rudolf dne 27. januarja leta 
1080. pri Flardiheimu na turinških tleh premagal svojega vladarja ter 
mu vzel mnogo prateža, je imel tudi oglejski patriarh, zaveznik Hen- 
rikov, velike izgube (št. 348). 



LVI 

Kako SG je patriarh v teku enega leta izpremenil, nam kaže Brixen- 
ska sinoda z dne 25, junija. Isti patriarh, ki je pred šestnajstimi meseci 
obljubil papežu Gregorju VII. pokorščino in zvestobo, je sedaj glasoval 
za to, da naj se odstavi (št. 350). Najbrže je tudi podpiral kralja, ko je 
ta leta 1081. oblegal papeža v Rimu, kajti kmalu nato, dne 20. julija, mu 
je vladar zarad njegovega zvestega službovanja podelil vse pravice, 
katere je imel po Tržaški in Poreški škofiji. Določil je, da naj dotična 
škofa ter duhovščina in ljudstvo po rečenih škofijah izvršujejo vse tiste 
služnosti, do katerih so do sedaj imeli kralji pravico, na korist patri- 
arhu (št. 351, 352). 

Leto pozneje (1082.) je kralj z novo listino podelil oglejskim pa- 
triarhom oblast, da naj ne posvečujejo samo tržaških škofov, temuč 
rraj jim tudi dele fevde, jih vladajo in branijo. Kralj pravi, da se 
Tržaška cerkev ne more ustavljati roparjem, kateri jo nadlegujejo, 
škofje se pa sami ne morejo braniti zarad svojega uboštva in zarad 
svoje nemarnosti. Zato naj oglejski patriarhi prevzamejo vrhovno oblast 
čez Tržaško cerkev ter naj jo varujejo ne kakor deklo, temuč kakor 
hčer (št. 354). 

Kot spremljevalec svojega kralja se je oglejski patriarh meseca 
decembra leta 1081. nahajal v Parmi (št. 352^). Naslednjega leta v spo- 
mladanskem času mu je pomagal, ko se je ta po srednji Italiji vojskoval 
s papežem in z mejno grofinjo Matildo (št. 353). Tudi leta 1083. meseca 
junija se je s kraljem vred mudil v Rimu (št. 358) ter meseca maja na- 
slednjega leta na toskanskih tleh (št. 360). Kmalu nato je umrl. Ker se 
je papežu izneveril, ga je ta izobčil (št. 361). 

Za patriarha je cesar sedaj postavil nečaka takratnega češkega 
vojvoda Vratislava (št. 289). Novi patriarh, ki je bil slovanskega rodu, 
je svoje slovansko ime Svatobor premenil v Friderik (1084 — 1086). 
S tem imenovanjem je hotel cesar češkega vojvoda še bolj pridobiti na 
svojo stran. 

Patriarhu Frideriku je njegov sorodnik, grof Kacelin iz Možnice, 
podelil svoj alod ter ga prosil, da bi na dotičnem mestu postavil be- 
nediktinski samostan (št. 367). Ker pa patriarh Friderik zarad svoje pre- 
rane smrti ni mogel tega storiti, je pozneje njegov naslednik Udalrik 
izpolnil Kacelinovo prošnjo. 

Že patriarh Henrik je podelil Belinjski opatiji pri Ogleju in ondot- 
nemu opatu Alberiku cerkev sv. Ivana pri Timavi, kjer je bil nekdaj 
jako glasovit samostan, in pa še vas Mavhinje. Patriarh Friderik je to 
daritev iz nova potrdil (št. 337^, 361^). 

Patriarh Friderik je posvetil Božji grob v Oglejski cerkvi ter tej 
takrat podelil desetino v Skriljah pri Ajdovščini in pa dve kmetiji v 
Belinji. Vladal je le poldrugo leto in dne 23. februarja leta 1086. so ga 
v neki rabuki umorili njegovi ljudje (št. 381). 



LVII 

Cesar Henrik IV. je sedaj šentgallenskega opata Udalrika (1086 
do 1121) povzdignil v oglejskega patriarha (št. 382). Ob enem mu je do- 
volil, da je tudi opatijo še dalje obdržal. Novega patriarha je posvetil 
protipapež Wipert (št. 398). Patriarh Udalrik je imel dva brata na slo- 
venskih tleh, in sicer je bil eden Liutold, vojvoda karanlanski, drugi pa 
Henrik, mejni grof istrski (št. 386). 

Tudi ta patriarh je bil zvest pristaš cesarja Henrika, katerega je 
včasi spremljal na njegovih potih, tako meseca maja leta 1091. po se- 
verni Italiji (št. 396, 397). 

Proti koncu leta 1092. je hotel patriarh svojega varovanca, šent- 
gallenskega meniha Arnolda, katerega je cesar imenoval za škofa, z 
oboroženo silo pripeljati v Konstanz, njegovo bodoče stolno mesto. 
Ondotni meščanje pa, ki so ostali zvesti svojemu, še živečemu škofu 
Gebhardu, so se uprli patriarhu ter ga prisilili, da se je moral vrniti 
(št. 398). 

Kmalu nato se je patriarh napotil v Italijo in dne 12. maja leta 
1093. ga nahajamo v Paviji (št. 399). Tu mu je cesar, oziraje se na 
njegovo zvesto službovanje, podelil mejno grofijo Kranjsko, katero je 
že leta 1077. odstopil Oglejski cerkvi, a jo jej pozneje zopet vzel ter 
jo prepustil nekemu drugemu gospodu (št. 400). Ta je bil Henrik, brat 
patriarhov. — Tudi je cesar najbrže takrat dal patriarhu pravico, da 
sme svobodno voliti puljske škofe (št. 401). To pravico mu je naslednje 
leto iz nova potrdil (št. 405). Dne 12. maja leta 1093. je cesar patriarhovi 
Šentgallenski opatiji podelil nekoliko kmetij, katere je prej imel karan- 
tanski vojvoda Henrik (št. 399). V listinah, s katerimi je patriarh dobil 
naštete pravice in posestva, ga cesar parkrat imenuje svojega jako 
ljubega sorodnika (št. 399, 400). 

Proti koncu leta 1096. je bil oglejski patriarh v Veroni, kjer se 
je mudil tudi cesar Henrik. Ta je postavil za augsburškega škofa nekega 
Hermana, katerega je patriarh nato posvetil. Dotični vir onjenja, da sta 
tega patriarha izobčila dva papeža, Gregor VII. in Urban II. (št. 413). 
Da je bil oglejski patriarh papežev nasprotnik, nam potrjuje tudi neki 
menih v svoji, leta 1095. spisani pesmi (št. 406). 

Leta 1096. meseca avgusta je Oglejska cerkev od nekega Ivana 
dobila istrski grad Nigrinjan in njegove pritekline (št. 410). Leto pozneje 
je patriarh Udalrik s svojim bratom Henrikom, vojvodom karantanskim, 
pomagal bavarskemu vojvodu Welfu IV., ko je ta prišel v Italijo, kjer 
se je hotel polastiti očetove dedščine (št. 416). Ko se je rečeni Henrik 
odrekel odvetništvu Oglejske cerkve ter to dostojanstvo prepustil nekemu 
Purchardu, je ob enem oglejskemu proštu in njegovim kanonikom od- 
stopil odvetniško sodstvo čez vse imetje Oglejske cerkve. Kot priča te 
daritve je bil med drugim „Heinricus de Guriza", najbrže eden izmed 
prednikov poznejših goriških grofov (št. 393). 



LVIII 



2. Pod solno graškimi nadškofi. 

Znano je, da so solnograški nadškofje v osmem in devetem sto- 
letju pošiljali med Slovence pokrajinske škofe. Prvi tak škof je bil 
Modest, ki je okoli leta 755. prišel med Slovence (Gr. I, št. 227), zadnji 
pa Gotabert, kateri se poslednjič omenja 945. leta (Gr. II, št. 392). 
Pozneje so nadškofje sami prihajali na slovenska tla, ako jim je bilo 
mogoče. Za pokrajinske škofe niso več marali. 

V začetku enajstega stoletja je živel solnograški nadškof Hart- 
wik (991 — 1023). Imel je sestro Widipurgo, ki je bila z grofom Oth- 
winom omožena. Ta Widipurga je med letom 1002. in 1018. na svojem 
posestvu postavila cerkev sv. Jurija na Jezeru ter tu z dovoljenjem svojih 
otrok iz svojih sredstev ustanovila ženski samostan. Ona in njena hči 
Perchkunta sta nato temu samostanu podelili več zemljišč v Junski 
dolini. Hiltipurga, hči rečene Wichpurge, je postala prva opatica v no- 
vem samostanu (št. 11). Pozneje je Widipurga podelila cerkvi sv. Jurija 
in ondotnemu samostanu še petnajst kmetij v vasi, Lipje imenovani, ki 
se nahaja v Junski dolini (št. 48). 

Kar se tiče poznejših solnograških naškofov, naj omenim Β a 1 - 
dujna (1041 — 1060). On je dobil od nekaterih posestnikov po Karan- 
taniji mnogo kmetij proti temu, da bi mu namesto zakonite desetine 
dajali le običajno desetino, kakršno so takrat sploh odrajtovali slovenski 
prebivalci po Solnograški nadškofiji. Tako mu je v ta namen plemeniti 
Waltfrit odstopil neko posestvo v Kapli na Remšniku (št. 117). V istem 
kraju je nadškof dobil neko posestvo od plemenitega Eppona zato, da 
je ta smel ostati pri običajni desetini (št, 118). 

V tistem času je na karantanskih tleh živela grofinja Hema. 
Bila je soproga tistega grofa Wilhelma (L), ki je leta 980. dobil od 
cesarja Otona II. dvajset kraljevih kmetij blizu Vitanja na Spodnjem 
Štajerskem (Gr. II, št. 470). Prednik tega Wilhelma je bil morebiti tisti 
Waltun, kateremu je leta 895. kralj Arnulf podelil posestva v Trušenjski 
dolini, na Dješki gori, pri Rajhenburgu tik Save, pri Krškem na Kranj- 
skem ter v Ingeringu na Gorenjem Štajerskem (Gr. II, št. 309). 

Sin grofinje Heme, kateremu je bilo tudi Wilhelm (II.) ime, je leta 
1016. dobil od cesarja Henrika II. trideset kmetij v Savinjski grofiji 
med Savo, Savinjo, Sotlo in Mirno (št, 35) ter tržno pravico in pa 
colnino v Breški grofiji na Koroškem (št. 36). Devet let pozneje je 
grof Wilhelm II. dobil od kralja Konrada II, trideset kmetij med Ko- 
privnico, Hudinjo in Voglajno na Štajerskem ter med Krko in Savo na 
Kranjskem (št. 68). Obe daritvi mu je Konrad II. leta 1028, še enkrat 
potrdil (št. 84). Leta 1036, je grofa Wilhelma Π, ubil Adalberon, od- 
stavljeni vojvoda karantanski (št. 96). 



LIX 

Grofinja Hema je preživela svojega soproga in svojega sina ter 
tako za njima podedovala njuna obširna posestva. Razen tega je imela 
okoli Brez na Koroškem več posestev, katera je dobila po svojih starših. 
Najbrže je bil njen prednik tisti Svetopolk, kateremu je cesar Arnulf 
leta 898. podelil posestva na Krki in v Selčah na Koroškem (Gr. II, 
št. 319); leta 903. pa kralj Ludovik pet kmetij v Kirdidorfu na Gore- 
njem Avstrijskem (Gr. II, št. 336). Ker je bil ta Svetopolk brez dvoma 
slovenske narodnosti, je bila potemtakem tudi grofinja Hema sloven- 
skega rodu. 

Grofinja Hema je imela tedaj veliko lastnega premoženja okoli 
Brez, katero so jej zapustili njeni starši, ter mnogo posestev v Trušenj- 
ski dolini, po Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem, katera je dobila po 
svojem soprogu in svojem sinu. Nekoliko svojega imetja v Admontski 
dolini je med letom 1041. in 1045. darovala solnograškemu nadškofu 
Balduinu z namenom, da bi se tam postavil samostan (št. 115, 285), 
kar se je tudi zgodilo, a še le po njeni smrti. Dalje je grofinja Hema na 
svojih posestvih ustanovila več cerkva ter dosegla, da je nadškof Bal- 
duin tem cerkvam leta 1043. dne 6. januarja podelil krstno in pogrebno 
pravico in pa desetine. Med drugim je ustanovila cerkev sv. Lamberta 
pri Važenbergu, cerkev sv. Jurija na Vinogradih in cerkev sv. Marjete 
pri Telenbergu. Vse te tri cerkve so blizu Trušenj. Za te ugodnosti, 
katere so naštete cerkve dobile od solnograškega nadškofa, je grofinja 
Hema po svojem odvetniku Preslavu prepustila Solnograški cerkvi svoje 
posestvo v Rajhenburgu pri Savi in še neko drugo na Furlanskem 
(št. 124). Na Krki je Hema dala postaviti cerkev in pa ženski samostan 
ter oboje izročila v varstvo solnograškim nadškofom. Dne 15. avgusta 
najbrže leta 1043. je nadškof Balduin posvetil cerkev Marije Device na 
Krki. Pri tej priložnosti je grofinja Hema podarila rečeni cerkvi večino 
svojih posestev, katera je imela na Krki in okoli Brez. Tudi jej je od- 
stopila vas Striholce pri Trušnjah, potem dvor pod Trušnjami in pa štiri- 
deset kmetij, ki so spadale pod ta dvor. Tem daritvam je po svojem 
odvetniku Preslavu pridružila vse to, kar je imela v Savinjski dolini. 
Izvzete so bile vasi Dramlje, Hotunje, Kameno in Ponikva ter Rajhen- 
burg pri Savi (št. 126). Leto pozneje je grofinja Hema cerkvi Marije 
Device na Krki prepustila še nekoliko posestev, med drugimi vse vino- 
grade v Trušenjski grofiji in v Ostrovici razen dveh ter Škrljevo in še 
druge vasi na Kranjskem (št. 129). Umrla je dne 29. junija; ni pa znano, 
katerega leta (št. 131). 

Nadškofu Balduinu je cesar Henrik III. leta 1051. potrdil razna 
posestva po štajerskih in koroških tleh, tako v Ptuju, pri Gospe Sveti, 
Dravskem dvoru, Grabštajnu, Podkrnosu, v Vetrinju in drugod (št. 179). 
Leta 1057. je tudi Henrik IV. potrdil ista posestva rečenemu nadškofu 
(št. 197). 



LX 

Ko je dne 8. aprila leta 1060. umrl solnograški nadškof Balduin, 
je meseca julija prišel na njegovo mesto bivši kraljev kancelar G e b - 
h ar d (1060—1088). 

Novi nadškof je že v prvih letih svojega vladanja hotel urediti 
desetino po svoji vladikovini. Slovenci, ki so živeli po Solnograški 
nadškofiji, so že od nekdaj odrajtovali tako zvano običajno desetino, 
ki je bila nekoliko manjša kakor pa zakonita. Nadškof Gebhard je pri- 
silil Slovence, da so, akoravno neradi, odslej dajali zakonito desetino, 
to je deseti del vseh dohodkov in deseti del živine (št. 207). Nekateri 
posestniki, ki so bili navajeni dajati le običajno desetino, so se osvo- 
bodili zakonite desetine na ta način, da so od svojega imetja odstopili 
Solnograški cerkvi kako posestvo, kar se je tudi že pod nadškofom 
Balduinom zgodilo (št. 117). Ko se je nadškof Gebhard mudil pri 
Gospe Sveti, je prišel k njemu osojski opat Wolfram ter je od desetine 
odkupil vsa samostanska posestva tako, da je solnograškemu nadškofu 
prepustil deset kmetij (št. 206). 

Znano nam je, kako sta se zastran desetin pogodila solnograški 
nadškof Gebhard in freisinški škof Ellenhard. Freisinška cerkev je 
namreč imela več posestev, katera so bila med mejami Solnograške 
nadškofije, tako n. pr. ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Določila sta, da 
bo Ellenhard dobival vso desetino pri Vrbskem jezeru od treh dvorov. 
Kar se tiče ostale desetine po rečenem okraju, naj dobiva solnograški 
nadškof dve tretjini, freisinški škof pa le eno tretjino. Na sličen način 
sta se pogodila o desetini v Katschu, kjer je freisinški škof podelil 
Solnograški cerkvi tudi eno slovensko kmetijo. Dalje sta se dogovorila 
zastran desetin od freisinških posestev po Lurnskem polju, kjer je škof 
Ellenhard podaril nadškofu poldrugo slovensko kmetijo v Lendorf u (št. 270). 

Solnograški nadškof Gebhard je tudi ustanovitelj Krške škofije 
na Koroškem. 

Ker se je število prebivalcev množilo, je bilo treba postaviti vedno 
več cerkva. Vsled tega je solnograškim nadškofom delo od leta do leta 
naraščalo. Zato se je Gebhard obrnil do papeža Aleksandra II. ter dobil od 
njega dovoljenje, da sme ustanoviti škofijo v tistem kraju, ki se mu zdi 
primeren. Ta škofija naj bi bila povsem zavisna od Solnograške cerkve. 
Le tisti bi smel biti v tej škofiji višji cerkveni pastir, katerega bi solno- 
graški nadškof izvolil, ordiniral in posvetil (št. 255). 

Nato si je nadškof izvolil kot stolico nove škofije kraj Krko poleg 
Krke na Koroškem, kjer je grofinja Hema ustanovila cerkev Marije 
Device in pa ženski samostan, katerega pa leta 1072. že ni bilo več 
(št. 265). Odstranili so ga baje zarad izpridenega življenja ondotnih 
redovnic (št. 268). 

Leta 1072. dne 4. februarja je kralj Henrik IV. dovolil nadškofu, da 
sme za novo škofijo od svoje nadškofije vzeti toliko posestev in 



LXl 

desetin, kolikor se mu zdi primerno (št. 265). Tri mesece pozneje (dne 
6. maja) je nadškof v resnici ustanovil Krško škofijo ter postavil Gun- 
therja za prvega njenega škofa (št. 268). 

Nadškof Gebhard si je sicer olajšal svoje delo, ko je v osebi 
krškega škofa dobil nekakega pomočnika, a ni se dosti brigal za to, 
da bi mu tudi preskrbel potrebnih dohodkov. Zato se je Gunther obrnil 
do rimskega papeža ter se pritožil. Papež Gregor VII. je nato leta 1075. 
pisal Gebhardu, da je pač (Gebhard) poslal v novo škofijo škofa na 
delo, a sad dela, namreč desetine, je pridržal sebi. Poslal je delavca v 
vinograd Gospodov, a ga prevaril za plačilo. Opominja ga, da to, kar 
je pričel, naj tudi zvrši ter preskrbi novo škofijo z desetinami (št. 293). 

Solnograški nadškof Gebhard je leta 1074. tudi ustanovil Admont- 
ski samostan ter mu prepustil tista posestva, katera je že grofinja 
Hema darovala v ta namen. Med samostanskimi podložniki je bilo tudi 
mnogo Slovencev, od katerih so takrat začeli nenavadno strogo izterja- 
vati desetino (št. 285). 

Skrbi, katere je imel nadškof z desetinami ter z ustanovitvijo 
Krške škofije in Admontskcga samostana, so bile najbrže krive, da je 
nekoliko površno nadzoroval svojo duhovščino, ki deloma ni živela po 
cerkvenih predpisih (št. 280). 

V bojih zarad investiture med papežem Gregorjem VII. 
in kraljem Henrikom IV. sta nadškof Gebhard in njegov sosed, pasovski 
škof Altman, stala na papeževi strani. Zarad tega ju je vladar leta 1085. 
odstavil. Pasovski škof je postal Herman, brat karantanskega vojvoda 
Liutolda, ki je pa že po dveletnem vladanju umrl (št. 365), solnograški 
nadškof pa Perhtold iz Moosburga. Gebhard je moral dalj časa kot pre- 
gnanec prebiti zunaj mej svoje nadškofije. Med tem so mu njegovi 
nasprotniki delali škodo, tako Adalberon iz rodovine Traungaucev, ki 
je okoli Brez uničeval imetje Solnograške cerkve. Zarad tega ga je 
Gebhard, ko se je povrnil v svojo vladikovino, izobčil iz cerkve 
(št. 388). 

Nadškof Gebhard je umrl leta 1088. meseca junija. Ker se je po 
njegovi smrti okrepila Perhtoldova stranka, so papeževi pristaši še le 
leta 1090. izbrali opata Thiemona za solnograškega nadškofa. Tega 
leta je tudi umrl prvi krški škof Gunther (št. 392) in solnograški nadškof 
Perhtold je sedaj za krškega škofa postavil Perhtolda iz Selč. Ta je za 
časa svojega vladanja med letom 1090. in 1106. prepustil mnogo po- 
sestev Krške cerkve kot fevde raznim velikašem. Tako je odstopil 
karantanskemu vojvodu Henriku dva dvora in osemdeset vasi na Spod- 
njem Štajerskem, mlajšemu Engelbertu iz rodovine Spanheimcev pa dva 
gradova v Trušnjah (št. 394). 

Nadškof Thiemon je leta 1093. posvetil samostan sv. Pavla, 
v Labodski dolini. 



LXII 

V tGJ dolini so v desetem stoletju vladali grofje, ki so se po njej 
imenovali ter imeli svoj grad tam, kjer je sedaj Št, Pavel. Hči zadnjega 
labodskega grofa Ridiarda se je omožila s Sigfridom, ki je bil iz fran- 
kovskega rodu. Njegov grad Spanheim je stal med Mozelo in Renom. 
Grof Sigfrid je pri gradu, katerega je v Labodski dolini priženil, začel 
staviti cerkev, katero je hotel posvetiti sv. Pavlu. Ko še delo ni bilo 
končano, se je leta 1064. udeležil neke križarske vojne. Med potjo je 
umrl na Bolgarskem. Njegova soproga je nato poslala po truplo ter ga 
dala pokopati v cerkvi sv. Pavla, ko je bila dodelana. Pozneje se je 
Richarda napotila na božjo pot k sv. Jakobu v Komposteljo in, ko se 
je vračala, je umrla na frankovskih tleh na gradu Spanheimu (št. 415). 

Po njeni smrti je sklenil njen sin Engelbert L, da postavi samo- 
•stan zraven cerkve sv. Pavla. Poslal je leta 1085. svojega sina, kateremu 
je bilo tudi Engelbert ime, k opatu Wilhelmu v Hirschau na Wurtem- 
berško, odkoder je dobil Wecilona, ki naj bi postal opat v Št. Pavlu, 
in pa še dvanajst drugih menihov (št. 366, 376). 

Leta 1091. je grof Engelbert I. z dovoljenjem svoje soproge Hed- 
vike in svojih sinov podelil Sentpavelskemu samostanu mnogo posestev, 
tako med drugim cerkev in pristavo v Gorenjčah, pristavo v Grebinju 
ter vasi Gaberje in Streglje z vinogradi. Ti kraji so na Koroškem. Dalje 
je podaril na Štajerskem dva vinograda blizu Vesternice, vas Ruše in 
puščavo Radomlje (Sv. Lovrenc v Puščavi), kamor je tudi poslal ne- 
koliko menihov, da bi tu oskrbovali božjo službo (št. 395). Dve leti 
pozneje je solnograški nadškof Thiemon posvetil rečeni samostan (št. 403) 
ter mu pri tej priložnosti odstopil nekoliko svojih desetin v Gorenjčah, 
Grebinju in Andersdorfu. V tistem času so tudi nekateri drugi velikaši 
prepustili Sentpavelskemu samostanu nekaj posestev, tako istrski mejni 
grof Popon neki dvor v Ogleju, potem Wcriant iz Slovenjega Gradca 
dve kmetiji pri Selnici in neki Ludovik dve kmetiji v Bistrici pri Selnici 
(št. 402). 

Leta 1096. je umrl grof Engelbert L, ustanovitelj imenovanega 
samostana (št. 407). Po njegovi smrti podele tudi njegovi sinovi samo- 
stanu več posestev, tako grof Bernhard svoje posestvo v Razvanju, 
potem Kurjo vas pri Sv. Lovrencu v Puščavi ter Radvino in Studence 
pri Mariboru, njegov brat, škof Hartwik, prepusti samostanu svoj dvor 
in cerkev v Kamnici pri Mariboru, tretji brat Henrik odstopi dvor in 
cerkev v Čakovi pri Arvežu, Gomilico pri Ernožu in še par drugih vasi, 
četrti brat Sigfrid pa da med drugim vasi Duplek in Dolgoše jugo- 
vzhodno od Maribora. Plemenitaš Gunthart podeli samostanu svoja po- 
sestva pri Št. Lipšu poleg Krke na Koroškem (št. 408). Leta 1099. je 
rimski papež zagotovil samostanu svoje varstvo (št. 419). 

Kar se tiče solnograškega nadškofa Thiemona in njegovega tek- 
meca Perhtolda, naj omenim, da je ta leta 1097. dne 6. decembra pre- 



LXIII 

magal svojega nasprotnika ter ga prisilil, da se mu ie umaknil čez Ture 
na Koroško. Tu so Thiemona dobili v roko Stardiand, mejni grof v 
Savinjski marki, potem njegova brata Udalrik in Werigand ter selški 
grof Popon, sorodnik takratnega krškega škofa Perhtolda. Thiemon je 
bil nato več let ujetnik rečenih plemenitašev, ki so med tem časom ob- 
legali njegov grad Breze, čigar posadka se je hrabro borila. Pod gra- 
dom na levi strani Motnice ležeča vas Breze je bila lastnina krškega 
škofa, ki jo je nekako v tistem času dal v fevd karantanskemu vojvodu 
Henriku (št. 394). Pozneje je neki menih podkupil strežaje tiste ječe, v 
kateri je bil Thiemon zaprt, ter tako osvobodil svojega nadškofa (št. 417). 
Leta 1101. se je Thiemon z mnogimi križarji napotil v Palestino, od- 
koder se ni več vrnil v domovino. 



O zgodovinskih virih. 

ilbbatum Augiens. catalogus, gl. Catalogus abbatum Ru- 
giens. mon. 

Adalboldi Vita Heinrici II. imperatoris. — Ohranil se nam 
je začetek životopisa cesarja Henrika II., ki sega do leta 1004. ter se 
pripisuje utreditskemu škofu Adalboldu (f 1026). Pisatelj tega životopisa 
je večinoma zajemal iz Kronike merseburškega škofa Thietmara. Vendar 
je v spisu tudi nekoliko važnih notic, katerih Thietmar nima. 

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., IV, 679 — 695. — 2. Migne, Patrolog., Ser. 
lat., CXL, 89-108. 

Alberti Aquensis Historia Hierosolgmitana. — Aadienski 
kanonik Albert je v dvanajstih knjigah popisal prvo križarsko vojno 
in pa tudi nekatere poznejše dogodke. Njegovo delo sega do leta 1121. 
ter ni posebno zanesljivo. Kar je slišal od drugih, to pripoveduje ne 
glede na to, je li resnično ali ne. 

Izdaje: 1. Bongars, Gesta Dei per Francos, I, 184—381. — 2. Migne, 
Patrolog, Ser. lat., CLXVI, 389-716. 

Annales Admuntenses. (Gr. I, str. LXV.) 
Annales illtahenses maiores. (Gr I, str. LXV.) 
unnales ilrgentinenses breves. — Tako se zovejo kratki 
strassburški letopisi, ki so ostanek nekih daljših ter obsegajo dobo od 
673—1207. 

Izdaje: 1. Jaffe v MG. SS., XVII, 86-90. 

Annales Augustani. — Ti letopisi začenjajo z letom 973. in 
segajo do leta 1104. En del (od 1000 do 1054) je posnet po Kroniki 
Herimanna Contracta; od leta 1054. so letopisi samostojni ter se na- 
gibljejo bolj na cesarjevo kakor pa na papeževo stran. 

Izdaje: 1. Freher, Script. rer. Germ., I, 343, sq. — 2. MG. SS., III, 123-136. 



LXIV 

Annales Brunwilarenses. — Ti letopisi segajo od leta 1000. 
pa do leta 1179. ter so kaj površni. Nastali so v samostanu Brau- 
weilerju, ki je bil blizu Kolna. 

Izdaje: l.Bohmer, Fontes rer. Germ., III, 382 — 388. — 2. P e rt z v MG. 
SS., XVI, 724-728. 

Annales Hildesheimenses. (Gr. II, str. LXXIV.) 
Annales Magdeburgenses. (Gr. II, str. LXXIV.) 
Hnnales Mellicenses. (Gr. II, str. LXXV.) 
Annales necrologici Fuldenses. (Gr. II, str. LXXV.) 
Annales Ottenburani. (Gr. II, str. LXXV.) 
Annales Quedlinburgenses. (Gr. II, str. LXXV.) 
Annales Reidierspergenses. — Reidiersberg je poleg Inna 
na Gorenjem Avstrijskem. V ondotnem samostanu je več let (1132—1169) 
živel opat Gerhoh, ki je sestavil najstarejše dele teh letopisov (do 
leta 1167.). Za njim je duhovnik Magnus nadaljeval njegovo delo do 
leta 1195. Zadnje odstavke, ki segajo do leta 1279., so izgotovili razni 
poznejši pisatelji. 

Izdaje : l.Bohmer, Fontes rer. Germ., III, 530 — 553. — 2. Wattenbach 
v MG. SS., XVII, 443-534. 

Annales Rosenveldenses. — Rosenfeld ali Harsefeld je neki 
trg zahodno od Hamburga v severni Nemčiji. Tu so ondotni mejni 
grofje ustanovili samostan, kamor je iz Wtirzburga prišlo več menihov. 
V rečenem samostanu so nastali kratki letopisi, ki obsegajo dobo od 
1057 do 1130 in katere bi smeli smatrati kot nadaljevanje VViirzburških 
letopisov. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS.. XVI, 99 - 104. 

Annales s. Rudberti Salisburgensis. (Gr. I, str. LXVII.) 

Annales s. Rudberti Salisburgensis breves. — Ti letopisi 
obsegajo v kaj kratkih potezah dobo od leta 991. pa do 1168. Za nas 
nimajo skoraj nobene važnosti. 

Izdaje: IWattenbach v MG. SS., IX, 757—758. 

Annales Sangallenses maiores. (Gr. I, str. LXVII.) 

Annaies Weissenburgenses. — Weissenburg je v severni 
Alzaciji. Tu so nastali omenjeni letopisi, katerih prvi del sega od 
708 do 984, drugi pa od 985 do 1075. Za nas so skoraj brez važnosti. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., III, 33-65 in 70-72. — 2. Migne, Patrolog. 
Ser. lat., CXLI, 447. 

Annales Wirziburgenses. — Ti letopisi so ekscerpt iz Chro- 
nicon Wirziburgense ter obsegajo dobo od leta 687. pa do 1101. Za 
nas nima ta vir ^skoraj nobene veljave. 

Izdaje: 1. Eccardus, Commentarii de rebus Franciae Orientalis, I, 806.— 
2. Pertz v MG. SS., II, 238-247. 



LXV 

Annales Yburgenses. — Iburg je trg južno od Osnabriidia 
na WestfalskGm. Od ondotnih letopisov sta se nam ohranila samo dva 
odlomka v Miinstru, izmed katerih eden obsega dobo od 817 do 841, 
drugi pa dobo od 1072 do 1085. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., XVI, 434 — 438. — 2. Forst v Osnabrudter 
Geschichtsquellen, I, 177—184. 

flnnalista Saxo. (Gr. II, str. LXXVI.) 

Arnoldi monadii Vita sancti Emmerammi. — Arnold je bil 
menih v rezenskem samostanu sv. Emerama. Med letom 1035. in 1037. 
je v podobi dvogovora sestavil spis, v katerem je poveličeval sv, Eme- 
rama. Poreški škof Engelmar, ki je leta 1037. prišel v Rezno, je imel 
ta spis v rokah ter se pohvalno izrekel o njem. 

Izdaje: l.Waitz v MG. SS., IV, 543 — 574. — 2. Migne, Patrolog., Ser. 
lat., CXLI, 989-1090. 

Arnulfi Gesta ardiiepiscoporum Mediolanensium. — Ta 

spis je nastal okoli leta 1085. ter obsega dobo od leta 923. do 1077. Se- 
stavil ga je duhovnik Arnulf, ki je iz prva nasprotoval papežu Gre- 
gorju VIL, a bil pozneje njegov pristaš. 

Izdaje: l.Muratori, Script. rer. Ital., IV, 7 — 45. — 2. Wattenbach v 
MG. SS., VIII, 6-31. - 3. Migne, Patrolog., Ser. lat, CXLVII, 285-332. 

Auctarium Garstense. (Gr. I, str. LXVIII.) 

Benzonis ep. Albensis ad Heinricum IV. libri VII. — 

Benzon je bil škof v Albi jugovzhodno od Turina. V svojem hvalopisu 
je čez mero poviševal cesarja Henrika IV. ter sramotil papeža in nje- 
gove privržence. Spis se sme le z veliko previdnostjo uporabljati. 

Izdaje: 1. Me neke η , Script. rer. Germ., I, 957 — 1074. — 2. Pertz v MG. 
SS., XI, 591-681. 

Bernoldi monadii s. Blasii Chronicon. — Ta kronika, ki je 
od leta 1055. samostojno delo, sega do 1100., ko je Bernolda smrt pri- 
silila, da je odložil pero. Kronika se odlikuje po natančnosti v krono- 
logiji. Pisatelj je odločen pristaš papeža Gregorja VII. Ohranil se nam 
je izvirni rokopis te kronike. 

Izdaje: 1. Ussermann, Germaniae sacrae prodrom., II (1792), 3—178. — 
2. MG. SS., V, 385-467. - 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVIII, 1299-1432. 

Bernoldi monachi Notae necrologicae. — Prej omenjeni 
Bernold je sestavil nekake nekrologične zapiske. Pričel jih je pisati 
leta 1074. ter jih potem nadaljeval do leta 1096. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., V, 391—395. — 2. Migne, Patrolog., Ser. lat., 
CXLVIII, 1285-1288. — 3. Baumann v MG. Necrol., I, 657-659. 

Bertholdi Annales. — To delo je nadaljevanje kronike, katero 
je Herimannus Augiensis vsled svoje smrti leta 1054. moral opustiti, 
ter sega do leta 1080. Berthold je odločen pristaš papeža Gregorja VII. 
in nasprotnik kralja Henrika IV. Čeprav stoji pisatelj na pristranskem 

5 



LXVI 

stališču, imamo vendar od njega mnogo natančniii podatkov in zato je 
njegov spis velike važnosti. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., V, 264 — 326. — 2. Migne, Patrolog., Ser. lat, 
CXLVII, 343-442. 

Bonithonis Liber ad amicum. — Bonithon je bil škof v Sutri. 
Kmalu po smrti papeža Gregorja VII. (f 1085) je sestavil svoj spis „Ad 
amicum" ter ga poklonil toskanski grofinji Matildi. Bonithon je vnet pri- 
vrženec papežev. Za starejšo dobo je njegovo delo jako površno, isto- 
časni dogodki so pa opisani precej natančno, čeprav nekoliko pristransko. 

Izdaje: 1. Oefele, Rer. Boic. script., II, 794-821. - 2. Jaffe, Bibl. rer. 
Germ., II, 603—689. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CL, 803—856. — 4. Dum m - 
ler v MG. Libelli de lite, I, 571-620, 629-631. 

BrunOj De bello Saxonico liber. — Brunon je leta 1082. 
opisal značaj kralja Henrika IV., potem njegov nastop zoper Saše, nje- 
gove razmere do papeža Gregorja VII. ter njegove boje s protikraljem 
Rudolfom. Brunon je pristaš papeža Gregorja VII. 

Izdaje: 1. Freher, Germ. rer. script.. I, 99—153. — 2. Pertz v MG. SS., V, 
327—384. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVI, 489-586. — 4. Wattenbach, 
v Script. rer. Germ. ad usum schol., (ed. altera, 1880). 

Casus monasterii Petrishusensis. — Leta 1156. je neki me- 
nih iz Petershausena pri Konstanzu spisal samostansko kroniko, ki ima 
mnogo dobrih zgodovinskih notic. Ohranil se nam je njegov izvirni 
rokopis. 

Izdaje: 1. Mone, Quellensammlung der badisdien Landesgesdiidite, I, 114 
do 174. -2. Abel in Weilandv MG. SS., XX, 621—682. 

Casuum S. Galli continuatio altera. — Pod tem imenom 
nam je znan del kronike Šentgallenskega samostana, ki obsega dobo 
od leta 972. pa do 1203. Kaže se, da je več pisateljev sestavljalo ta 
spis, ki pa pri vsem tem ni veliko vreden. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., II, 148—163. — 2. Meyer von Knonau 
v St. Gallisdie Geschichtsquellen, Hbth. IV, St. Gallen, 1879. 

Catalogus abbatum Augiensis monasterii. — Tako se glasi 
naslov kratkega spisa, ki nam našteva opate Reichenauskega samostana, 
stoječega na nekem otoku Badenskega jezera. Spis obsega dobo od 
724. pa do 1306. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., II, 37—39. — 2. Mone, Quellensammlung der 
badischen Landesgeschidite, I, 307. — Holder-Egger v MG. SS., XIII, 331— 332. 

Chounradi Sdiirensis Chronicon. V bavarskem samostanu 
Scheiernu je od leta 1206. do 1225. živel opat Konrad, kije opisal zgo- 
dovino Scheiernskega samostana, segajočo od prvega začetka pa do 
njegove dobe. Del njegovega rokopisa se je ohranil do denašnjega časa. 
Konradova kronika ima dosti zgodovinskih napak in treba jo je pre- 
vidno upotrebljevati. 

Izdaje: 1. Jaffe v MG. SS., XVII, 615-623. 



LXVII 

Chronica episcoporum ecclesiae Merseburgensis. — Ta 

spis JG bil sestavljen leta 1136. Pozneje so ga večkrat nadaljevali tako, 
da dandanes obsega dobo od 968 do 1514. 

Izdaje: 1. Ludevig, Reliquiae manuscript., IV, 329— 460. — 2. Mencken, 
Script. rer. Germ.. III, 159-164. - 3. Wilmans v MG. SS , X, 157-212. 

Chronicon Benedictoburanum. — Ta kronika je nastala v 
bavarskem samostanu Benediktbeuernu ter obsega dobo od 740 do 1060. 
Za našo domačo zgodovino je v njej le malo notic, ki se dajo uporabiti. 

Izdaje: 1. Meichelbeck v Pez, Thesaurus, IIJc, 597—604. — 2. VVatten- 
bach v MG. SS., IX, 210-238. 

Chronicon Eberspergense. (Gr. II, str. LXXVI.) 

Chronicon Gurcense. — To je kaj kratka kronika ter obsega 

dobo od 1088 do 1180. Nastala je kmalu po letu 1180. V njej je več 

zanimivih notic. 

Izdaje: 1. Ha η s iz, Germania sacra, II, 300 (odi.). — 2. Wattenbach v 

MG. SS., XXIII, 8-10. 

Chronicon Mellicense, gl. Annales Mellicenses. 

Chronicon patriardiarum Aquilejensium alterum. (Gr. I, 
str. LXX.) 

Chronicon Suevicum universale. (Gr. II, str. LXXVII.) 

Codex traditionum monasterii S. Pauli. — Ta spis je okoli 
leta 1210. sestavil Udalrik I., opat v Št. Pavlu na Koroškem. Kodeks 
obsega 24 listov ter se nahaja v Šentpavelskem samostanu. 

Izdaje: 1. Schroll, Urkundenbuch v. St. Paul, str. 1 — 76. 

Constantini Vita Adalberonis II. Mettensis episcopi. — 

Adalberon II. je bil od leta 984. do 1005. škof v Metzu. Ondotni opat 
Konstantin je okoli leta 1012. opisal njegovo življenje. 

Izdaje: 1. Labbe, Bibl. nova, I, 670—682. — 2. Pertz v MG. SS., IV, 
658—672. - 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXXXIX, 1553-1576. 

Continuatio Vitae Bernwardi. — Bernvi^ard je bil škof v 
Hildesheimu ter je umrl leta 1022. Njegov naslednik je bil Godehard. 
Ondotni kanonik Wolfher, ki je opisal Godehardovo življenje (cfr. Gr. 
II, str. LXXXIV), je tudi Bernwardov životopis predelal ter mu dodal 
še nekoliko notic iz poznejšega časa („continuatio"). 

Izdaje: 1. Pertz, v MG. SS., XI, 165-167. 

Danduli Chronicon. (Gr. I, str. LXXI.) 

Dedicatio ecclesiae s. Petri Babenbergensis. — To je 
kratek spis, v katerem čitamo, kako so leta 1012. posvetili Bamberško 
cerkev. 

Izdaje: 1. Jaffe v MG. SS., XVII, 635, 636. 

Ekkehardt monadii Uraugiensis Chronicon universale. 

— Pod tem naslovom se včasi navajajo neke kronike, o katerih se je 
mislilo, da jih je spisal Ekkehard, menih v Auri. (Samostan Aura je 



LXVIII 

stal poleg Frankovske Šale blizu Kissingena.) Trdilo se je, da je re- 
čeni Ekkehard najprej leta 1099. spisal nekako kroniko (A). Del te kro- 
nike do leta 1057. je znan pod imenom „Chronicon Wirziburgense". Ko 
se je Ekkehard vrnil s križarske vojne, je baje svojo kroniko predelal 
ter podaljšal do leta 1106. (B). Po letu 1111. jo je, tako se je mislilo, 
na novo spisal ter razširil tako, da se je začenjala s frankovskimi vla- 
darji ter je segala do leta 1114. (C). Nato jo je četrtič (D) predelal ter jej 
vpletel mnogo notic, katere je vzel iz Sigebertove Kronike in iz dru- 
gih virov. Ko jo je petič (E) premenil, jo je razdelil v pet knjig, in si- 
cer je prva knjiga obsegala dobo od stvarjenja sveta pa do zidanja 
Rima, druga do Kristusa, tretja do Karola Velikega, četrta do Henrika V. 
in v peti knjigi so bili opisani dogodki za časa tega vladarja. 

Kakor se kaže, se tu Ekkehardu preveč pripisuje. Kroniko R je 
spisal Frutolf, menih v samostanu sv. Mihaela v Bambergu, izdelek Β 
neki drug menih rečenega samostana, o avtorju C se ne more nič go- 
tovega trditi in le kroniki D in Ε je morda spisal prej omenjeni 
Ekkehard. 

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., VI, 1-267. — 2. Migne, Patrolog., Ser. lat, 
CLIV, 459-1060. 

Ekkehardi Chronicon Wirziburgense, gl. Ekkehardi Chro- 
nicon universale. 

Ex vita Salomae et Judith. — Šaloma in Judita sta bili dve 
nuni, kateri sta se po letu 1068. vrnili iz Jeruzalema ter dobili za- 
vetje v Altaichskem samostanu za časa opata Waltherja. Zgoraj ome- 
njeni životopis je malo vreden, zanimiva je pa notica o ortenburških 
grofih in vojvodu Engelbertu, ki je pa najbrže še le iz trinajstega 
stoletja. 

Izdaje: 1. flcta Sanct. ad 29. Jun., V, 493—498. — 2. Pez, Thesaurus anec- 
dot., II, p. LVIII. - 3. Waitz v MG. SS., XV, 847. 

Frutolfi Chronicon universale, gl. Ekkehardi Chronicon uni- 
versale. 

Fundatio monasterii Baumburgensis. — Na jugovzhodnem 
Bavarskem blizu Trostberga je Baumburg, kjer so v začetku dvanaj- 
stega stoletja ustanovili samostan. Zgoraj omenjeni spis, ki je iz druge 
polovice dvanajstega stoletja, nam razjasnjuje, kako je imenovani samo- 
stan nastal. 

Izdaje: 1. Hund-Gewold, Metrop. Salisb. (ed. Mon.), III, 81-84. - 
2. Holder-Egger v MG. SS., XV, 1061-1064. 

Gallus Ohem, Chronik von Reidienau. — Gallus Ohem je 
bil rojen v Rudolfszellu poleg Bodenskega jezera. Tu je bil tudi po- 
zneje kaplan. Porabil je razne vire, katere je našel v bližnjem Reidien- 
auskem samostanu. Nato je proti koncu petnajstega stoletja v nem- 
škem jeziku spisal kroniko rečenega samostana. Ker je Ohem vesten 



LXIX 

pisatelj ter se je opiral na dobre vire, so tudi njegova poročila zanes- 
ljiva. Med viri, kateri so mu služili, so bili tudi taki, ki so se pozneje 
izgubili. 

Izdaje: 1. Barack v Bibliothek des liter. Vereins in Stuttgart, LXXXIV 
(1866), 1—2^6. — 2. Brandi, Quellen und Forsdiungen zur Gesdi. der Hbtei 
Reidienau, II, 1-216. 

Genealogia Wettinensis. — Tako se zove kratek sestavek, 
v katerem se opisuje rod Wettincev na Saškem. Sestavek je delo istega 
duhovnika, kateremu se tudi pripisuje Chronicon Montis Sereni. 

Izdaje: 1. Ehrenfeuchter v MG. SS., XXIII, 226-230. 

Genealogia Zaringorum. — Tako se imenuje kratek spis, ki 
nam pojasnjuje starejšo zgodovino Zahringov. 

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., XIII, 735-736. 

Herimanni Augiensis Chronicon. (Gr. II, str. LXXVIII.) 

Historla Hirsaugiensis monasterii. — Ta vir je sestavljen 
iz štirih delov ter je bil spisan proti koncu dvanajstega stoletja. Po- 
daja nam zanesljive notice, iz katerih je razvidno, katere samostane so 
hirschauski menihi ustanovili. 

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., XIV, 254—265. -2. Schneiderv Wurttem- 
bergische Geschiditsquellen, I (1887), 7—78. 

Historia Welforum Weingartensis. — Welfovci so blizu Ra- 
vensburga (severno od Bodenskega jezera) ustanovili samostan Wein- 
garten. Tu je okoli leta 1170. neki menih spisal zgodovino Welfovcev, 
ki ima v začetnem delu marsikatere pomanjkljivosti; ko pa pripoveduje 
dogodke svojega časa, je zanesljiv. 

Kot nadaljevanje te zgodovine smemo smatrati razne notice, napi- 
sane v dveh knjigah, ki sta se nahajali v Weingartenu. Ena teh knjig 
je Kronika, katero je sestavil Hugo a S. Victore, druga pa „Imago 
mundi", v kateri je Honorij iz Autuna opisal zemljo. 

Izdaje: 1. Hess, Monum. Guelf. pars historica. — 2. Weiland v MG. SS., 
XXI, 454—480. — 3. Weiland v Script. rer. Germ. in usum scholar., 1869. 

Johannis diaconi Chronicon Venetum. (Gr. I, str. LXXIV). 

Kalendarium necrologicum canonicorum Babenbergen- 
sium. — Ta nekrolog so začeli pisati okoli leta 1180. Pozneje so ga nada- 
ljevali. V njem se nahajajo imena takih oseb, ki so umrle med letom 901. 
in 1400. 

Izdaje: 1. Schweitzer, Siebenter Beridit des hist. Ver. f. Bamberg (1844), 
p. 89. — 2. Huber v Bohmer. Fontes rer. Germ., IV, 505-507 (odi). — 3. Jaffe, 
Bibl. rer. Germ., V, 555-560 (odi.). 

Kalendarium necrologicum loči incerti. — Ta nekrolog ob- 
sega imena oseb, katere so umrle med letom 801. in 1100. 

Izdaje: 1. Bohmer, Fontes rer. Germ., IV, 507. 

Keza, Chronicon Hungaricum. — Ta kronika sega do leta 
1286. ter je bila sestavljena proti koncu trinajstega stoletja. Pisatelju 



LXX 

SO služili razni viri, med drugimi posebno „Annales Altahenses" in pa 
„Anonymi Belae regis notarii Gesta Hungarorum". V Kezovi kroniki je 
marsikaj nezanesljivega in neresničnega. 

Izdaje: 1. Horanyi leta 1782. na Dunaju in v Budimu. — 2. Podhradczky 
leta 1833. v Budimu. — 3. Endlicher, Rerum Hungar. monum. Hrpad. leta 1849, 
str. 85—123. — 4. Florianus, Historiae Hungar. fontes, II, 52—99 (leta 1883). 

Lamberti Hersfeldensis Hnnales. Lambert je bil menih v 
Hersfeldskem samostanu. Za starejšo dobo je površno porabil Ann. 
Hersfeldenses, od leta 1040. naprej je samostojnejši. Posebno obširno 
so dogodki zadnjih let popisani. Z letom 1077. je končal svoje letopise. 
Čeprav Lambert ni povsod zanesljiv, imamo vendar od njega mnogo 
dobrih notic. 

Izdaje: 1. Hesse v MG. SS., V, 134—263. — 2. Hesse v Script. rer. Germ. 
in usum schol., ed. 1874. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVI, 1053—1248. — 
4. Holder-Egger v Script. rer. Germ. in usum schol., ed. 1894. 

Liber anniversariorum ecclesiae maioris Augustensis. 

— Ta nekrolog se je ohranil v prepisu iz šestnajstega stoletja. 

Izdaje: 1. Mon. Boica, XXXV a, 3-119. — 2. Baumann v MG. Necrol., 

1, 55-73. 

Liber anniversariorum ecclesiae maioris Constantiensis. 

— Ta nekrolog obstoji iz štirih delov. Prvega (A) so med letom 1259. 
in 1274. začeli pisati. V teku 13. in 14. stoletja so mu dodali še mnogo 
imen. Drugi del (B) je nastal po letu 1429., tretji (C) okoli leta 1486. 
in četrti (D) pa leta 1498. 

Izdaje: 1. Bo h mer v Geschiditsfreund-u, XIII, 231—233 (ekscerpt). — 

2. Bo h mer, Fontes rer. Germ., IV, 138—139 (ponatis prejšnje izdaje). — 3. Bau- 
mann v MG. Necrol., I, 282—256 (rokopisa H in B). 

Libri anniversariorum et necrologium monasterii S. Galli. 

— Pod tem naslovom je Baumann priobčil razne nekrologične od- 
lomke, ki so se ohranili v St. Gallenu. Vsega skupaj jih je sedemnajst. 
Spisani so bili med devetim in petnajstim stoletjem. Nekatere odlomke 
so že prej izdali Goldast, Dummler in Wartmann. 

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., I, 464—487. 

Mariani Scotti Chronicon. Marian je bil leta 1028. rojen na 
Irskem. Pozneje je prišel na Nemško, kjer je umrl leta 1082. ali pa 
1083. Iz raznih virov je sestavil obširno kroniko, ki ima pa samo 
proti koncu nekoliko izvirnih notic. Ker je mislil, da so se leta do nje- 
gove dobe štela napačno, je on v svoji kroniki hotel uvesti novo leto- 
štetje, katero se je od navadnega razlikovalo za dva in dvajset let. 

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., V, 495-562. - 2. Migne, Patrolog., Ser. 
lat., CXLVII, 623-796. 

Monadii exulis S. Laurentii opusculum. — V Luttichu je bil 
samostan sv. Lavrencjia. Dne 21. marca leta 1095. je ondotni škof Otbert 
pregnal menihe, ker so nasprotovali opatu Wolbodu, katerega je on 



LXXI 

postavil. Dne 9. avgusta rečenega leta so se menihi pomirili s svojim 
škofom. Med tem časom je eden izmed ubeglih menihov v posebnih 
pesmih tožil o takratnih razmerah, katere so nastale vsled prepirov 
med vladarjem in cerkvijo. 

Izdaje: 1. Neues Archiv der Ges. f. altere deutsche Gesdi., XI, 135 — 194. — 
2. Libellus de lite inter regnum et sacerdotium, III, 635. 

Monumenta Epternacensia. — Pod tem naslovom je Weiland 
priobčil več zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na samostan 
Echternadi v nadškofiji Trierski. Med dotičnimi dokumenti je tudi del 
životopisa sv. Willibrorda, škofa utreditskega ter ustanovitelja imeno- 
vanega samostana. Životopis je v začetku dvanajstega stoletja spisal 
Thiofrid, opat rečenega samostana. 

Izdaje: 1. Weiland v MG. SS., XXIII, 23-33. 

Necrologiutn Admuntense. — Leta 1074. je solnograški nad- 
škof Gebhard ustanovil Admontski samostan na severnem Štajerskem. 
Tu je v teku časa nastalo več nekrologov, izmed katerih segajo ne- 
kateri v dvanajsto stoletje. Nekateri odlomki teh nekrologov so se 
ohranili do denašnjega dne, nekatere je pa leta 1865. ogenj uničil. 

Izdaje: Dva odlomka, katera sta pa leta 1865. zgorela, je leta 1725. izdal 
Pez (Script. rer. Hustr., II, 198—210), dva Friess (flrchiv f. osterr. Gesdi., LXVI, 
315—506) in enega pa Meiller (Rrdiiv f. osterr. Gesdi., XIX, 407—409). Nato je 
Herzberg-Frankel že izdane odlomke in pa dva še neizdana priobčil v MG. 
Necrol., II, 287-309. 

Necrologium Aquileiense. — Že Rubeis (Mon. eccl. Aquil., 
col. 528 in 533) je leta 1740. poznal ta nekrolog ter iz njega vzel par 
notic. Nekoliko notic je iz njega ponatisnil Joppi (Ardieografo Trie- 
stino, XX, 1895, p. 228, 230, 231). Nekatere dele je priobčil Leicht 
(Pagine Friulane, XV, 1903, p. 65 — 67), nekoliko odlomkov pa Bress- 
lau (Neues Ardiiv der Gesellsdiaft f. altere deutsdie Gesdiiditskunde, 
III, 135). 

Necrologium Augiae Divitis. — Samostan Reidienau je bil 
na nekem otoku Bodenskega jezera. Tu je bil že v devetem stoletju 
spisan neki nekrolog, ki se nam je ohranil do denašnjega dne; nahaja 
se sedaj v dunajski Dvorni knjižnici. Drug nekrolog je iz desetega sto- 
letja, a je v poznejših stoletjih dobil razne dostavke. Nahaja se sedaj 
v Ziiridiu. 

Izdaje: l.Bohmer, Fontes rer. Germ., IV, 140—144. (Manj važna imena 
so izpuščena.) — 2. Baumann v MG. Necr., I, 271—282. 

Necrologium Eberspergense. — Samostan Ebersperg je bil 
na Bavarskem med Monakovim in Wasserburgom. Tu je nastal nekrolog, 
ki obsega razna imena iz desetega in enajstega stoletja. 

Izdaje: l.Oefele, Rerum Boicarum scriptores, II, 15—18. — 2. Sdierer 
v Sitzungsber. der Wiener Hkademie, LIH (1866), str. 232-238. 



LXXII 

Necrologium ecclesiae Moguntinae. — Vtem nckrologu je 
mnogo imen iz enajstega stoletja; ima pa tudi imena iz devetega, de- 
setega in dvanajstega stoletja. 

Izdaje: 1. Schannat, Vindemiae litterariae, I (1723), 1—4.— 2. Bohmer, 
Fontes rer. Germ., III, 141—148. — 3. Jaffe, Bibl. rer. Germ., III, 721—728. 

Necrologiutn Gurcense. — Ohranila sta se nam dva nekro- 
loga krških korarjev; starejši je iz dvanajstega stoletja, drugi pa iz 
poznejših časov. 

Izdaje: 1. Schroll v Archiv f. osterr. Gesdi.. LXXV, 241—275. — 2. Herz- 
berg-Frankel v MG. Necrol., II, 448-454. 

Necrologium Midiaelburanum. — Filz je v svoji zgodovini 
samostana Michaelbeuerna objavil nekoliko odlomkov iz nekega nekro- 
Ipga, kat€ri se je pa pozneje izgubil. Ohranil se je pa še neki drug 
nekrolog iz sedemnajstega stoletja. Oba vira je porabil Herzberg-Frankel. 

Izdaje: 1. Herzberg-Frankel v MG. Necrol., II, 212— 216. 

Necrologium monasterii Rosacensis. — Ta nekrolog je 
nastal v Rožacu ter se sedaj nahaja v Vidmu na Furlanskem, Na podlagi 
starejših virov je bil okoli leta 1250. sestavljen. Nekoliko imen je prišlo 
vanj tudi v naslednjem stoletju. 

Izdaje: 1. Joppi v flrdiiv f. Karnten, XIX (1900), str. 3-23. 

Necrologium monasterii St. Pauli. — Ta nekrolog obstoji 
iz dveh delov; enega je spisal Hieronim Mardistaller leta 1619., drugi 
je bil pa sestavljen leta 1780. Mardistaller je porabil razne vire in zato 
ima njegov spis, čeprav je še le iz sedemnajstega stoletja, za nas vendar 
nekako vrednost. 

Izdaje: 1. Schroll v Hrchiv f. Karnten, X (1866), str. 39—80. 

Necrologium monasterii St. Udalricl Augustensis civi- 
tatis. — Prvotni nekrolog samostana sv. Udalrika v Augsburgu se 
nam ni ohranil, pač pa prepis nekega Leonharda Wagnerja iz leta 1514. 
Obžalovati je, da je Wagner v svojem prepisu mnogo imen izpustil. 

Izdaje: 1. Braun, Notitia histor.-literaria, VI, 48—55. — 2. Baumann v 
MG. Necrol., I, 120—128. 

Necrologium Novae Cellae Brixinensis. — Nova Cella je 
Neustift pri Brixenu na Tirolskem, kjer se še sedaj nahaja korarski 
samostan. Tu so leta 1459. iz nekega starejšega nekrologa sestavili 
nov nekrolog ter ga potem nadaljevali do osemnajstega stoletja. Dan- 
danes se ta nekrolog nahaja v Univerzitetni knjižnici v Innsbrucku. 

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., III, 28-38. 

Necrologium Ossiacense. — V Osojah so starši oglejskega 
patriarha Popona v začetku enajstega stoletja ustanovili benediktinski 
samostan, kjer je pozneje nastal nekrolog, ki se je pa, kakor se kaže, 
izgubil. Jezuit Marko Hansiz je napravil iz njega ekscerpt, ki se dan- 
danes nahaja v Dvorni knjižnici na Dunaju. 

Izdaje: 1. Schroll v Hrchiv f. osterr. Gesch., LXXIII, 279-310. - 2. Herz- 
berg-Frankel v MG. Necrol., II, 443-447. 



LXXIII 



Necrologium Petrishusanum. — Leta 1164. je neki menih v 
PetershausGnu pri Konstanzu po nekem starejšem nekrologu sestavil 
nov nekrolog, ki se nam je ohranil do denašnjega časa ter se nahaja 
v Heidelbergu. Nekoliko imen so menihi rečenega samostana v po- 
znejših stoletjih uvrstili v omenjeni nekrolog. 

Izdaje: l.Baumann v MG. Necrol., I, 315—323 po Ussermannovem pre- 
pisu. — 2. Isti v MG. Necrol., I, 664—678 po izvirniku. 

Necrologium S. Lamberti. — Samostan sv. Lamberta na Go- 
renjem Štajerskem je leta 1103. ustanovil karantanski vojvoda Henrik. 
Najstarejši nekrolog, ki se nam je v tem samostanu ohranil, je bil 
spisan okoli leta 1164. Okoli leta 1358. je nastal drug nekrolog, in vanj 
so sprejeli mnogo notic iz prvega. V teh nekrologih je tudi nekoliko 
slovenskih imen. 

Izdaje: 1. Pangerl v Fontes rer. Hustr., Dipl., XXIX, 1—345. — 2. Herz- 
berg-Frankel v MG. Necrol., II, 309-340. 

Necrologium S. Midiaelis Luneburgense. — Luneburg je 
mesto jugovzhodno od Hamburga. V ondotnem samostanu sv, Mihaela 
je nastal nekrolog, ki se sedaj nahaja v Hannoveru. 

Izdaje: 1. Wedekind, Noten zu einigen Sdiriftstellern, III, 1—98, 
Necrologia s. Rudberti Salisburgensis. (Gr. II, str. LXXX.) 
Necrologium sanctimonialium Weingartensium. — Wein- 
garten je na južnem Wiirtemberskem blizu Ravensburga. Ondotni ženski 
samostan je bil do konca trinajstega stoletja na dobrem glasu. Okoli 
leta 1210. je bil tu spisan nekrolog, ki se dandanes nahaja v 
Stuttgartu. 

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., I, 232-238. 

Necrologium Seccoviense. (Gr. II, str. LXXX.) 
Necrologium Weihenstephanense. — Leta 1062. je freisinški 
škof Ellenhard ustanovil benediktinski samostan sv. Štefana v Freisingu. 
Okoli leta 1230. so v tem samostanu spisali nekoliko nekrologičnih 
notic na rob ondotnega martirologa. V naslednjih stoletjih so dostavili 
še mnogo drugih. Dandanes se dotični vir nahaja v Monakovem. 

Izdaje: 1 Bugniet, Versuch einer Reihe Freisinger Weihbisdiofe, p. 49—52. 
— 2. Baumann v MG. Necrol., III, 203-218. 

Necrologium Weingartense. — VWeingartenu se je nahajal 
moški samostan, v katerem je v teku časa nastalo več nekrologov. 
Najstarejši je bil spisan okoli leta 1200., drugi so iz poznejših stoletij. 

Izdaje: l.Baumann v MG. Necrol., I, 221—232. 

Necrologium Zwifaltense. — Zwiefalten je na Wiirtemberskem 
jugozahodno od Ulma. Tu so že pred letom 1150. začeli pisati nekrolog 
ter ga potem do sedemnajstega stoletja nadaljevali. Ta nekrolog se 
nam je ohranil ter je sedaj v Stuttgartu. Porabivši ta nekrolog so v 



LXXIV 

teku časa napravili več drugih , izmed katerih so se nam nekateri 
ohranili, nekateri pa ne. 

Izdaje: 1. Hess, Monumentorum Guelficorum pars historica, p. 234— 250. 

— 2. Baumann v MG. Necrol., I, 240—268. 

Notae necrologicae ecclesiae maioris Frisingensis. — Pod 

tem naslovom je Baumann izdal štiri nekrologične spise, ki so med 
devetim in enajstim stoletjem nastali v Freisingu. Prvi trije se dandanes 
nahajajo v Monakovem, zadnji pa v Bambergu. Posamezne dele so 
priobčili Bedker, Dtimmler, Rudhart in Eckhart. 

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol,, III, 79—85. 

Ottonis episcopi Frisingensis Gesta Friderici imperatoris. 

— V tem sestavku je freisinški škof Oton na podlagi nekega pisma 
-cesarja Friderika I. najbrže leta 1158. opisal njegovo delovanje. Spis je 
kaj površen ter sega do leta 1156. 

Izdaje: 1. Muratori, Script. rer. Ital., VI, 637-738. — 2. W i Ima η s v MG. 
SS., XX, 338—415. — 3. Wilmans v Script. rer. Germ. in usum schol., 1867. — 
4. Waitz v Script. rer. Germ. in usum schol., 1884, p. 1—129. 

Passio Tiemonis ardiiepiscopi luvavensis. — Ta spis, ki 
pa v zgodovinskem oziru ni brez napak, je nastal v sredi dvanajstega 
stoletja. Za nas nima posebne važnosti. 

Izdaje: 1. Hund, Metrop. Salisb., (ed. Mon.) I, 58—69. — 2. Migne, Pa- 
trolog.. Ser. lat., CXLVIII, 895—906. -3. Wattenbach v MG. SS., XI, 52-62. 

Series patriardiarum Aquilegiensium. — Imena oglejskih 
škofov in patriarhov, katera so se vsako leto dne 2. februarja čitala v 
cerkvi Marije Device v Čedadu. 

Izdaje: 1. Rubeis, Mon. eccl. flquil., Λρρ., p. 6. — 2. Holder-Egger v 
MG. SS., XII (, 367, 368. 

Thietmari Chronicon. (Gr. II, str. LXXX.) 

Thomae ardiidiaconi Spalatensis Historia Salonitano- 
rum. — Arhidijakon Tomaž je spisal zgodovino mesta Spleta, ki sega 
do leta 1266. Dve leti pozneje je umrl. Njegovo delo je precej važen 
vir za jugoslovansko zgodovino v srednjem veku. Rokopis iz petnaj- 
stega stoletja, ki obsega to zgodovino, se nahaja v Vatikanski knjiž- 
nici v Rimu. 

Izdaje: 1. Lucius, De regno Dalmatiae et Croatiae, 1666. p, 312— 370. — 
2. Farlati, Illyricum sacrum, V. — 3. Schwandtner, Script. rer. Hung., III, 
532-635. 

Thuroczii Chronica Hungarorum. — Ivan iz Turoča je živel 
za časa ogrskega kralja Matjaža ter je bil slovanskega rodu. Njegova 
kronika sega do leta 1464. Za starejšo dobo je porabil razne vire, med 
katerimi pa niso vsi dobri ; zgodovino zadnjega stoletja je samostojno 
opisal. 

Izdaje: 1. Bongars, Rer. Hung. script, 1 — 198. — 2. Schwandtner, 
Script. rer. Hung., I, 39-291. 



LXXV 

Trithemii Annales Hirsaugienses. — Trithemij je bil opat 
v samostanu sv. Jakoba v Wurzburgu. Umrl je leta 1516. Za svoje le- 
topise, ki obsegajo dobo od leta 830. do 1514., je porabil razne vire, ven- 
dar ne posebno kritično. 

Izdaje: 1. Mabillon, Hnnales Hirsaugienses, 1690, St. Gallen, v 2 zvezkih. 

Uodalscalcus de Eginone et Herimanno. ~ Wodalskalk je 
bil menih v samostanu sv. Udalrika in sv. Afre v Augsburgu. Njegov 
predstojnik je bil opat Eginon, goreč pristaš papeža Kalista II. Leta 
1118. je Herman, škof augsburški, ki je bil naklonjen cesarju Hen- 
riku V., ne pa papežu, pregnal Eginona iz samostana. Ta je šel nato 
v Rim in za njim se je leta 1120. napotil tudi menih Wodalskalk, ki 
je tu sestavil zgoraj omenjeni spis. V njem povzdiguje svojega opata, 
svoje nasprotnike pa biča. 

Izdaje: 1. Migne, Patrolog., Ser. lat., CLXX, 837-862. - 2. Jaffe v MG. 
SS., XII. 429-447. 

Vita Altmanni episcopi Pataviensis. — Altman je bil od 
1065. pa do 1091. leta pasovski škof. Bil je odločen pristaš papeža 
Gregorja VII. ter nasprotnik cesarju Henriku IV. Med letom 1125, in 
1141. je neki menih iz Gotweiha popisal njegovo življenje. 

Izdaje: 1. Pez, Script. rer. Hustr., I, 115—163. — 2. Bosch v flcta sanct. 
Bolland., mens. flugusti, II, 366—378. — 3. Wattenbach v MG. SS., Xil, 
226-243. 

Vita Burdiardi episcopi Wormatiensis. — Burdiard je bil 
od leta 1000. do 1025. škof v Wormsu. Kmalu po njegovi smrti nam je 
nekdo opisal njegovo življenje. Za nas nima ta životopis nobene po- 
sebne važnosti. 

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., IV, 829-846. - 2. Migne, Patrolog., Ser. 
lat., CXL, 507-536. — 3. Boos, Monum. Wormatiensia, 1893, p. 99-126. 

Vita Chunradi archiepiscopi Salisburgensis. — Pisatelj tega 
životopisa je svoje delo sestavil po smrti solnograškega nadškofa Kon- 
rada I. (f 1147) med 1170. in 1177. letom. Kar nam pripoveduje, je ve- 
činoma resnično, le v kronologiji je nezanesljiv. Konec njegovega spisa 
se nam je izgubil. 

Izdaje: 1. Pez, Thesaur. anecdot., lic, 221—252. — 2. Wattenbach v 
MG. SS., XI, 63-77. 

Vita Gebehardi archiepiscopi Salisburgensis auctore mo- 
nadio Admuntensi. — Ta spis obsega nekatere notice iz življenja 
solnograškega nadškofa Gebharda, ki je vladal od leta 1060, do 1088. 
Spis je nastal kakih sto let po smrti rečenega nadškofa. 

Izdaje: 1. flcta sanct. Bolland., mens. Junii VI a, 147—155. — 2. Pez, The- 
saur. anecdot., II, p. LIV-LVI. - 3. Wattenbach v MG. SS., XI, 25-28. 

Vita Gebehardi ardiiepiscopi Salisburgensis et successo- 
rum eius. (Gr. I, str. LXXX.) 



LXXVI 

Vita s. Meinwerci episcopi Paderbornensis. (Gr. II, str. 
LXXXIII.) 

Vita Theoderici abbatis ilndaginensis. — Tu omenjeni 
Teoderik je bil opat v St Hubertu (coenobium Andaginense) v Ardeniii 
od leta 1055. do 1087. Živel je jako strogo ter je bil natančen tudi na- 
sproti drugim. Kmalu po njegovi smrti je nekdo med letom 1087. in 1091. 
popisal njegovo življenje. Dotični spis je bolj nekak slavospev, kakor 
pa kak životopis. 

Izdaje: 1. Mabillon, flcta sanct. ord. s. Benedicti, saec. VI, 11, 557—582. 

— 2. Cuper v flcta sanct. BoUand.. mens. Hug., IV, 848—864. — 3. Watten- 
bach v MG. SS., XII, 36-57. 

Vita Willihelmi abbatis Hirsaugiensis auctore Haimone. 

— Willihelm je bil od leta 1069. pa do 1091. opat v Hirschauskem sa- 
mostanu na Švabskem. Kmalu po njegovi smrti je prior Haimo opisal 
njegovo delovanje. Ta životopis nima za zgodovinarja posebne vred- 
nosti. 

Izdaje: 1. Mabillon, flcta sanct. ord. s Benedicti, saec, VI, II, 717—741. 

— 2. Pinius v flcta sanct. Bolland., mens. Jul., II, 1^8—165. — 3. Watten- 
bach v MG. SS., XII, 209-225. 

Vitae patriardiarum Aquileiensium ab auctore anongmo. 

— Ta spis, ki ni brez dobrih notic, a tudi ne brez očividnih napak, 
nam opisuje življenje oglejskih patriarhov do leta 1358., ko je umrl pa- 
triarh Nikolaj. Neznani pisatelj je najbrže svoje delo sestavil kmalu po 
letu 1358., na vsak način pa pred letom 1420. 

Izdaje: l.Muratori, Hnecdota ex Rmbrosianae bibliothecae codicibus nune 
primum eruta, IV, 321. — 2. Muratori, Rer. Ital. script., XVI, col. 6— 18. 

Vitae patriardiarum Aquileiensium ab auctore ULntonio 
Bellono. — Imenovani pisatelj je bil iz Vidma. Njegov spis obsega 
dobo od Kristusa pa do leta 1530. Za svoje delo je porabil razne vire 
V obče je premalo kritičen, posebno za starejšo dobo. 

Izdaje: 1. Muratori, Rer. Ital. script., XVI, col. 21-70. 

Walrammus, De unitate ecclesiae conservanda. — O tu 
omenjenem Walramu vemo le toliko, da je bil leta 1086. menih v Hers- 
feldu. Nekateri so mislili na naumburškega škofa Walrama, ki je leta 
1111. umrl. Vendar ni gotovo, če je bil ta škof prej menih v Hers- 
feldu. Pisatelj je odločen pristaš Henrika IV. in njegovega varovanca 
Wiberta. 

Izdaje: 1. Ludewig, Reliquiae manuscript., XII, 432. —2. Schwenken- 
becher v Script. rer. Germ. in usum schol., 1882. — 3. S ch we nken becher 
v MG. Libelli de lite, II, 184-284. 

Willelmi Tgrii ardiiepiscopi Historia belli sacri. Tu ome- 
njeni Viljem je leta 1174. postal nadškof v feničanskem mestu Tyru. Opisal 
je tiste križarske vojne, katere so se vršile med letom 1095. in 1184. 



LXXVIl 

Za starejše čase je gradivo zajemal iz raznih starejših spisov, od leta 
1120. je samostojen. Njegov obsežni spis je jako važen vir za prve 
križarske vojne. 

Izdaje: 1. Bongars, Gesta Dei, I, 625-1046. — 2. Migne, Patrolog., Ser. 
lat., CCI, 209-892. 

Wiponis Vita (Gesta) Chuonradi imperatoris. — Wipon 
je bil kaplan cesarja Konrada II., čigar življenje je leta 1048. ali pa 
1049. opisal. Wipon je v obče dobro podučen in kar nam pripoveduje, 
je zanesljivo. 

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., XI, 254—275. — 2. Bresslau v Script. rer. 
Germ. in usum schol., 1878. 

Wolfherii Vita Godehardi episcopi. (Gr. II, str. LXXXIV.) 




π. 
Gradivo. 



št. 1. 

1001, dne 28. aprila. Ravenna. 

Cesar Oton III. podeli vsled prošnje svojega fevdnika, (karantan- 
skega) vojvoda Otona, Oglejski cerkvi, katero so nekdaj oplenili 
Ogri in ki se sedaj nahaja v veliki potrebi, ter njenemu patriarhu 
Ivanu (IV.) polovico Solkanskega gradu, potem polovico vasi, 
ki se v slovenskem jeziku zove Gorica, ter polovico 
vseh hiš in posestev v Solkanu, Gorici in drugih krajih med 
Sočo, Vipavo, Vrtovinskim potokom^ in alpskimi sedli. 
/„ . . . medietatem unius castelli quod dicitur Siliganum et medietatem 
unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza, nec non medietatem 
omnium domomm vinearum . . . nec non omnium rerum quas in illis pre- 
dictis locis Syligano atque Goriza vel in finibus locorum que sunt inter 
Ysoncium et Wipaum et Ortaona atque iuga Alpium, prout iuste et le- 
galiter possumus, cum nominatis finibus predicie Aquilegiensi ecclesie 
atque rectori eius Johanni patriarche suisque successoribus per huius 
imperialis precepti paginam donamus."] Dalje podeli cesar Oglejski cer- 
kvi vse vasi, katere so po grozovitem opustošenju Ogrov [„post 
Ungaromm nefandam devastacionem"] rečeni patriarh ali pa njegovi 
predniki postavili po Furlanski grofiji [„in comitatu Foroiuliensi"], in 
sicer na zemlji Oglejske patriarhije, Concordijske škofije in Sestenske 
opatije, potem na zemlji dobrih ljudi, ki so umrli brez dedičev, in pa 
na zemlji, ki spada pod njegovo (cesarjevo) oblast 2; a tudi vse vasi, 



» Da je tu omenjena „Ortaona" Vrtovinski potok, ki izvira izpod „iuga fllpium", teče skozi 
Vrtovin ter se potem izliva v Vipavo, sem že leta 189S. dokazoval v Izvestjih Muz. društva za Kranj- 
sko, str. 210. 

2 Madjari so prihajali v Italijo po poti, katero je ljudstvo potem dalj časa imenovalo Ogrsko 
cesto („strata Ungarorum'). Brez dvoma je ta cesta vodila iz Vipavske doline mimo sedanje 
vasi, Vogrsko imenovane, proti zahodu do Kodrojpa in potem dalje čez reko Taljamento. Kamor 
so Madjari prišli, so požigali vasi in morili ljudi. Lahko si mislimo, da so posebno zemljo ob 
Ogrski cesti jako opustošili. flko jim je o deževnem času reka Taljamento zapirala pot, so jo uda- 
rili ob njenem vzhodnem bregu nekoliko proti severu ali pa proti jugu ter tu plenili in požigali. 
Ko so njih navali prenehali, so na opustošeni zemlji nastale nove vasi, kakor je razvidno iz te li- 
stine. Da so vzrastle nove naselbine, so nekoliko pripomogli oglejski patriarhi, nekoliko pa drugi 
ljudje. Te vasi so dobile svoje prebivalce deloma z gor, deloma od drugod. Nekaj jih je prišlo v 
Furlansko nižino po soteski mimo Pušje vasi V goratih krajih ni prebivalstvo pred Madjari niC 
trpelo in zato se je lahko izseljevalo v ravnino, ko je nevarnost prenehala. Ker so prebivali in 
še prebivajo po nekaterih gorskih straneh nad PuSjo vasjo Slovenci, je verjetno, da je od tu in 
tudi od drugod dobila Furlanska nižina v tistih časih mnogo slovenskih naselnikov. MogoCe je, 
da so takrat po Furlanskem nastale vasi, o katerih dokazujejo njih slovenska imena ali pa zgodo- 
vinske listine, da so jih ustanovili Slovenci. Nekoliko takih imen naj tu navedem: Pasian Scjiia- 

6 



2 St. 1, 2. 

katere ima rečeni patriarii liot fevd na korist svoje stolice, z vsemi 
priteklinami okoli vsake dve milji naokrog [„cum omnibus pertinenciis 
suis et circa unamquamque earum per duos miliarios ex omni parte 
adiacenciis"]. Noben vojvoda, grof ali pa kaka druga cesarska oseba 
ne sme po onih vaseh ne soditi, ne zahtevati od ljudi krme, kolekt 
in robote ter ne izvrševati kake druge oblasti; vse te pravice ima 
samo voditelj Oglejske cerkve. Tudi podeli cesar Oglejski cerkvi ves 
tisti pašni davek f„herbaticum"J, katerega so državni uradniki izterje- 
vali od služnikov ali pa od svobodnih f„a famulis vel a liberis"], ki 
so prebivali na zemlji rečene cerkve, in pa od ekskuzatov [„scusatis"]^, 
ki so zarad trave prihajali z gor v krajih, „Ficaria" in „ Petra ficta" 
imenovanih,2 potem po soteski pri Pušji vasi [„per dušam de Aven- 
cione"p in drugod. Vse to naj imajo rečeni patriarh Ivan in njegovi 
nasledniki. Kdor bi hotel uničiti to daritev, naj plača tisoč liber najbolj- 
šega zlata, in sicer polovico v državno blagajnico, polovico pa rečeni 
cerkvi in njenim voditeljem. 

„Data autem IIII. kalendas Mai. anno dominice incarnacionis M 
primo, indictione XIIII., anno tercii Ottonis regnantis XVII., imperii vero 
eius V.; actum Ravenne." 

(Notarski prepis iz leta 1195. v Državnem arhivu v Benetkah. Tudi se na- 
haja v Benetkah in Čedadu več poznejših prepisov. — Rubeis, Mon. eccl. 
Hquil., col. 489 (nepopolno). — Cappelletti, Le chiese d' Italia, VIII., 150. ~ 
Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch, I, 16, št. 11. - MG. Dipl., II, 835, št. 402.) 

Št. 2. 

1001, dne 27. oktobra. Pavia. 

Cesar Oton III. podeli vsled prošnje (karantanskega) vojvoda Otona 
svojemu fevdniku grofu Werihenu^ ostalo polovico tistih posestev, ka- 

voncsco (Slovenski Pasian) med Vidmom in Kodrojpom, Sclaunicco (Slavnik) južno od Pasi- 
ana, Goricizza (Goričica) in Gradišča (Gradiška) severno od Kodrojpa, Lonca (Loka) in 
Virco (Vir, Izvirek) jugovzhodno od Kodrojpa ter Gorizzo (Gorica), Glaunico (Glavnik), Gra- 
di s c i a (Gradišče), S t r a c i s (Stražice), Β e 1 g r a d o (Belgrad), Revedischia (RobedišCe) in S e 1 1 a 
(Selo) južno od Kodrojpa. Ena vas. Gradišča (Gradiška) imenovana, se nahaja južno od Spilira- 
berga na levem bregu Taljamenta. Vas Merctto pri Palmanovi je tudi nekdaj imela slovenske 
prebivalce. (Gl. št. 86). 

1 O ekskuzatih gl. Gr. II, str. 25, op. L 

2 Kje sta ..Ficaria" in „Petra ficta", mi ni znano. , 

3 Pušja vas (ital. Venzone) je poleg Taljamenta severno od Gumina (Gemona). Ime „Pušja 
vas" je v rabi med beneškimi Slovenci. Iz Pušje vasi so Nemci naredili besedo Peuschelsdorf, ki 
se nahaja v nekaterih starih listinah. 

" O grofu Werihenu ali Werihentu nam je le malo znanega. Najbrže je on isti grof, kateri 
je leta 991. predsedoval nekemu zboru pri izlivu reke Mirne v Istri (Gr. II, št 499). V neki listini iz 
leta 1028. se omenja grof Warient kot upravitelj Furlanske grofije (št. 82). Leta 1027. je bil neki Va- 
rient zaupnik oglejskega patriarha Popona (št. 75). MogoCe je, da imamo v vseh teh listinah opra- 
viti z eno in isto osebo. Ako je to res, potem bi smeli trditi, da je grof Werihent gospodoval ne- 
kako od leta 991. do 1028. ter imel Istro in Furlanijo pod svojo oblastjo. 

Nekateri novejši pisatelji so preskrbeli grofu Werihentu razne sorodnike. V tem oziru se 
je posebno odlikoval profesor Tangi, ki je večkrat napravil iz oseb, ki se najbrže v življenju niso 
nikdar videle in poznale, brale in sestre, očete in sinove itd. Tako je v nepristni listini iz leta 965. 



St. 2, 3. 3 

terih eno polovico je v istem letu podaril Ivanu, patriarhu oglejskemu, 
namreč Solkan in Gorico z vsemi priteklinami [„...quod nos 
interventu Hottonis nostri amabilifsj ducis fidfeli nostro Uuerijhen co- 
miti dedimus medietatem predii quod Johanni venerabili ραίη[αΓ]ώ[α6 
Aquilegiensi hoc anjno contulimus, Silfijkfajno fet/ Gorza nuncupatum. 
Donamus quidem memorato Uuerihen comiti medietatem prescripti pre- 
dii et omnium aitin/ejntium eius . . ."J. Kdor bi hotel uničiti to daritev, 
naj plača sto liber zlata, in sicer polovico v državno blagajnico, polo- 
vico pa rečenemu Werihenu. 

„Data šesto [kal Nov.] anno dominice inkarnacion/is M primo, 
indictijone quinta decima, anno tercii Hottonis regnantis XVII, imperii 
VII; actum Papie." 

[Vpleteno v izvirno listino karantenskega vojvoda Otona z dne 3. nov. 1001 
(gl. št. 3), — Rubeis, Mon. eccl. Hquil., col. 491. — Tangi v Hrdiiv f. Kunde 
osterr. Gesch., XI, 277, št. 163. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, I, 19, št. 12. — 
MG. Dipl., II, 846, št. 412.] 

Št. 3. 

1001, dne 3. novembra. Verona. 

Notar Gausspertus naznanja, da je furlanski grof Werihen /„ i/ve- 
rihen comes comitatus Foroiulii"J izjavil na javnem zboru, kateremu je 
predsedoval Oton, vojvoda (karantanski) ter mejni grof Veronske marke 
[„Hoito dux istius mardiie (se. Veronensis)"] , v navzočnosti sodnika 
Amelgaussa, odvetnika cesarja Otona (III.), da je listina z dne 27. ok- 
tobra leta 1001.1 pristna in pravoveljavna. Notar Gausspertus pravi, da 
je listino spisal vslcd ukaza svojega gospoda, vojvoda Otona, in po 
želji sodnikov. 

„Otto dux subscripsi." 

Navedenih je več prič. 

„Actum in dei nomine civitate Verona in do[mo ipjso sancti Ze- 
nonis." — ,,Αηηο vero tercii domni Hottoni imperatori deo propitio hic 
in Italia sexto, tercio die mense Novembris, indictione quinta decima." 

[Izvirna listina, jako poškodovana, v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Schumi 
Urk.- u. Reg.-Buch, I, 18, št. 12. 



dobil ime nekega Azona, odvetnika Oglejske cerkve (Gr. II, št. 418), tedaj ime nekega moža, o ka- 
terem niti ne moremo trditi, da je kdaj živel, ker je lahko to ime izmišljeno. O tem Azonu pravi, 
da je bil najbrže oCe grofa Werihenta. (Arhiv f. Kunde osterr. Gesdi., XI, 240) 

V neki listini iz leta 1027. se med priCami omenja „Aco filius Varienti". Dvomljivo je, Ce je 
ta „Aco" res sin zgoraj omenjenega grofa Werihenta. 

Tudi ni resniCno, da je imel grof Werihent za soprogo Wilpurgo, sestro karantanskega 
vojvoda Adalberona, ter ž njo hCer Hademudo (Hedviko?). Ta Hademuda je bila hCi prej omenjene 
Wilpurge in pa istrskega grofa Wecelina ter je bila omožcna s Poponom Weimarskim (gl. št. 221), 
ne pa z Markwardom Eppensteinskim. Kar pišeta Czoernig (Das Land Gorz und Gradišča, str. 481 
do 484) in pa Teuffenbadi (Kurzcr Abriss der Gesdiichte der gef. Grafschaft Gorz, str. 9) o Weri- 
hentovi soprogi Wilpurgi, o njuni hCeri Hedviki ter o njunem zetu Markwardu, je brez zgodo- 
vinske podlage. 

' Gl. št. 2. 

6* 



4 St. 4, 5, 6. 

Št. 4. 

1002, po 23. januarju.^ 

Oton, (vojvoda karantanski in mejni grof Vcronske marke,) je bil 
sin lotarinškega vojvoda Konrada in Liutgarde, hčere cesarja Otona I.2 

5 svojim nravnim in poštenim življenjem je delal čast svojim staršem. 
Ko je umrl cesar Oton III., ga je hotel bavarski vojvoda Henrik zarad 
njegovega sorodstva z rajnkim cesarjem, potem zarad njegove prilet- 
nosti in njegovih kreposti izbrati za kralja. Oton pa ni sprejel tega bre- 
mena, pač pa je on prvi sam in po svojih poslancih predlagal za to mesto 
rečenega Henrika kot sposobnejšega ter ga potem vedno zvesto podpiral. 

Thietmari Chronicon, V, c. 25 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol., 
p. 121): „Quis autem ille dux Otto fuerit, quia superius reticui, breviter intimabo. 
Hic igitur a Conrado duce et Liudgarda, filia Ottonis maximi, procreatus morum 
gravitate actuumque probitate parentelam suam decorabat. Et cum post mortem 
cesaris iure consanguinitatis et aetatis virtutumque maturitate ab Heinrico tunc 
duce in regem eligeretur, tantum hoc onus humiliter excusans eundem primus per 
internuncios ac per se ipsum quasi ad haec aptiorem šibi preposuit fideliterque 
semper adiuvit." 

Št. 5. 

1002, po 23. januarju. 

Po smrti cesarja Otona III. se je hotel Herman, vojvoda švabski, 
polastiti prestola. Podpiral ga je njegov zet Konrad,^ sin karantanskega 
vojvoda Otona, na ta način, da se je polastil mesta Strassburga. 

Thietmari Chronicon, V, 12 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schoL, 
p. 114): „Dux autem (se. Herimannus) . . . contra dominum et regem exaltans se, 
caput ducatus sui Hrgentinam, que Strazburg dicitur, quia episcopus eiusdem 
urbis Wicelinus* šibi resistere presumpserit, cum Conrado suimet genero milite 
petit armato murosque ascendens nil victis reliquid." 

St. 6. 

1002, dne 10. junija. Worms. 

Kralj Henrik (II.) podeli vsled prošnje svojega nečaka, (karantan- 
skega) vojvoda Otona [„per petitionem dilecti nepotis nostri Ottonis 
ducis"], Wormski cerkvi lovsko pravico v nekem gozdu pri izlivu reke 
Neckarja v Ren. 

„Data anno incarnationis dominicae MIL, indictione XV., IIII. id. 
Jan., anno vero domni Heinrici regis /.; actum Vvormacie." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu v Darmstadtu, — Scliannat, Histor. 
Worm., II, 34, št. 40. - M i g η e , Patrol., Ser. lat., CXL, 245, št. 10. - Orig. Guelf., 
IV. 297. - MG. Dipl., III, 1, št. 1.] 



* To se je zgodilo po smrti cesarja Otona III., tedaj po 23. januarju leta 1002. 
2 Zastran Otonovega sorodstva glej rodovnik pod št. 12. 

* Pozneje (1004 do 1012) je bil ta Konrad vojvoda icarantanski. 

^ Prav za prav „Wernherus", ki je vladal od leta 1001. pa do 1029. 



St. 7, 8, 9. 5 

Št. 7. 

1002, dne 3. oktobra. Brudisal.i 

Kralj Henrik (II.) podeli Wormski cerkvi tista posestva v mestu 
Wormsu, katera je dobil od svojega sorodnika, (karantanskega) vojvoda 
Otona [„totum predium omnemque proprietatem, quam nos per dilecti 
consanguinei nostri Ottonis quoque ducis firmam traditionem in proprium 
ius accepimus, sicut ipse visus est habere infra eandem civitatem, hoc 
est Wormatiam"]. Izvzeti so le trije podložniki rečenega vojvoda Otona. 

„Data V. non. Od. anno dominice incarnationis MIL, indictione /., 
anno vero domni Heinrici regis L; actum Bruochsole." 

[Prepis iz 12. stoletja v Kr. knjižnici v Hannoveru. — Schannat, Hist. 
Worm., II, 35, št. 41. — Migne, Patrolog., Ser. lat., CXL, 245, št. 9. — Orig. 
Guelf., IV, 297, št. 3. - MG. Dipl., III. 23, št. 20.] 

Primerjaj tudi: 

Vita Burcfaardi episcopi. (MG. SS., IV, 835): „Otto dux suusque filius 
Conradus intra civitatem (se. Wormaciam) habebant munitionem turribus et variis 
edificiis firmissimam . . . Promiserat enim (se. Heinricus rex) se munitam domum 
Ottonis acquisiturum et in potestatem episcopi Wormaciensis redditurum." 

Št. 8. 

1002, dne 16. novembra. Rezno. 

Kralj Henrik II. izjavlja, da ga je Peter, dožd beneški in dalma- 
tinski, skupno s svojim sinom Ivanom prosil, da bi mu potrdil vse to, 
kar so rečeni Peter, njegov oče ali pa prejšnji doždi pod bivšimi kralji 
in cesarji imeli po Italskem kraljestvu. Kralj Henrik pravi, da mu po- 
trjuje vse to, kar so imeli (beneški) doždje pod Otonom I. in njegovimi 
nasledniki po Veronski marki in Istrski grofiji [„in Ueronensi mar- 
ώia sive in Isfriensi comitatu"/. Tudi mu potrjuje to, kar jim je Oton III. 
podelil ali pa potrdil v rečeni marki in v Istrski grofiji f„in predicta 
marώia et in Isfriensi comitatu"/? 

„Data XVI. kal. Decembr. anno dominice incarnationis MIL, indic- 
tione L, anno vero domini Henrici regis /., actum Radespona." 

[Liber blancus iz 14. stoletja in Cod. Trivisanus iz 16. stoletja, oboje v Be- 
netkah. — Romanin, Storia di Venezia, I, 387, št. 16. — MG. Constitutiones 
et acta, I, 57, št. 27. — MG. Dipl., III, 26, št. 24.] 

Št. 9. 

1002, dne 24. novembra. Rezno. 

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde in 
freisinškega škofa Goteskalka cerkvi Matere božje in sv. Korbinijana 



* Brucfasal je na Badenskem pri mestu Karlsruhe. 
2 Glej Gr. II, St 440 in 527. 



6 St. 9, 10. 

V Freisingu svoje imetje z vsemi priteklinami v Stražišču in na 
zemlji med Lipnico.i Savo in Soro v Kranjski pokrajini in v gro- 
fiji grofa Waltilona. /„. . . quoddam predium Strasista vocatum, et quič- 
quid infra tres fluvios Libniza, Sabum, Zoura in regione Carniola et 
in comitatu Vualtilonis comitis no stri iuris situm est"] 

„Data VIII. kal. Decembris anno dominice incarnationis MIL, indic- 
tione I, anno vero domni Heinrici invictissimi regis I. Actum Radaspone." 

[Cod. iz 12. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monaliovem. — Hund, Metrop. 
Salisb. (ed. Mon.) I, 140; (ed. Ratisb.) I, 95. — Meiciielbeck, Hist. Fris., la, 
198. - Resch, Annal. Sabion., III, 705, št. 75. — Mon. Boica, XXXIa, 274, št 140. 
Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain, 11,23 (odi.). — Zahn, Cod. dipl. Hustro- 
Fris. (Fontes rer. Hustr., Dipl., XXXI) 54, št. 53. — S c h u m i , Urk.- u. Reg.- Budi, 
4, 22, št. 13. — MG. Dipl., III, 35, št. 32.] 

Št. 10. 

1002, o božičnem času. 

Po smrti cesarja Otona III.2 so mnogi duiiovski in posvetni veli- 
kaši po Lombardiji izvolili Harduina, mejnega grofa ivrejskega, za svo- 
jega kralja. Nekateri knezi mu pa niso bili naklonjeni ter so se obrnili 
do kralja Henrika II., naslednika Otona ΠΙ., ter ga prosili pomoči. Kralj 
Henrik je nato poslal v Italijo karantanskega vojvoda Otona, 
ki je bil ob enem tudi mejni grof veronski. Temu so se poleg Brente 
v gorovju, katero je ločilo Bavarsko in Karantanijo od Italije, pri- 
družili Oton, sin grofa Heriberta,3 Ernest, sin avstrijskega mejnega grofa 
Leopolda (L), in še nekoliko drugih. Karantancev in Furlanov je 
bilo le malo, ker so se zanašali na pomoč italskih knezov. Med tem 
časom sta se ravennski nadškof Fritherik^ in mejni grof Thiedolds zdru- 
žila z nekaterimi drugimi pristaši kralja Henrika II., hotela iti Nemcem 
naproti ter jih varno pripeljati v Italijo. Ko je Harduin to zvedel, je 
prišel z veliko četo v Verono, da bi zastavil pot tistim Italijanom, ki 
so hoteli priti Nemcem na pomoč, in pa, da bi se polastil sotesk, ka- 
tere je bil zasedel veronski škof.6 Oboje se je tudi zgodilo. Ko si je 
osvojil soteske in slišal, da so se Nemci zbrali na ravnini pri Tridentu, 
je hitel tja z vsemi svojimi ljudmi. Ker pa na rečenem mestu ni dobil 
Nemcev, se je povrnil na Veronsko polje ter v nekem gradiču praznoval 
božič. Med tem časom so Nemci šli mimo neke gore, katera se je 
zvala Ogrska gora,^ ter tudi zvedeli, da je Harduin že zasedel soteske. 

* Lipnica ali 2abnica je potok, ki se pri Lipici izliva v Soro. 

2 Umrl je dne 23. januarja leta 1002. 

3 Ta Heribert je bil brat švabskega vojvoda Konrada I. 

•• Fritherik je bil nadškof v Ravenni, kjer je vladal od leta 1001. do 1004. 

" Thiedoldus (Thiedolfus, Thedaldus, Tietoldus) je bil mejni grof v Canossi ter sin tistega 
fldalberta ali flzzona, ki je leta 951. kraljico fldelhajdo sprejel v svoje varstvo. Njegova vnukinja 
je bila znana toskanska mejna grofinja Matilda. 

6 NamreC Otbert, ki je vladal c. 988 do 1008. 

' To goro nam je iskati blizu reke Brente med Tridentom in Bassanom. 



St. 10. 7 

Ko je karantanski vojvoda Oton vse to opazil, je poslal poslance do 
Harduina ter ga prosil, da bi dovolil njegovi vojski prehod ali ji pa 
sam prišel naproti. Ko je Harduin to slišal, si je hotel pomagati z zvi- 
jačo ter rekel poslancem, da naj ostanejo čez noč pri njem ; naslednje 
jutro se hoče o teh prošnjah posvetovati s svojimi pristaši ter jim nato 
odgovoriti. Otonovi poslanci niso opazili te zvijače. Po noči je Harduin 
opomnil svoje ljudi, da naj se pripravijo na boj, kateri naj bi se vršil 
z Nemci naslednjega dne. 

Ko so drugi dan na vse zgodaj prišli poslanci karantanskega voj- 
voda po odgovor ter videli, da so Lombardi vsi v oklepih ter pri- 
pravljeni na boj, so vprašali Harduina, kaj to pomenja. Ta jim je od- 
govoril, da pride v kratkem času do boja s karantanskim vojvodom 
in da naj odidejo. Harduin je nato peljal svoje čete proti Ogrski gori, 
kjer je vojvoda pričakoval svojih poslancev. Okoli poldne je bil Harduin 
s svojimi ljudmi že pri gori. Imel je pri sebi kakih 1015 mož, nemška 
vojska jih je pa štela komaj 500 in še ti so bili raztreseni, bodisi, da 
so si iskali hrane, ali pa, da so bili povsod okoli po raznih potih po- 
stavljeni kot stražniki. Vendar so bili pripravljeni, da se postavijo v 
bran. Ko je prišel Harduin s svojimi Lombardi, mu je šel vojvoda 
Oton naproti. Nastal je hud boj in že bi bili zmagali Nemci, čeprav 
jih je bilo manj , ako ne bi bil ubežal Oton, brat rezenskega škofa 
Gebharda.i Na ta način se je nemška vojska zmanjšala ter bila od 
veliko večjega števila sovražnikov premagana. Lombardi so nasprotnike 
pognali v beg, vendar so na bojišču izgubili mnogo svojih ljudi. 

Thietmarl Chronicon, V, c. 24 (16) (Kurze v Script. rer. Germ. in usum 
schol., p. 121): „Unde nonnulos priores šibi suppositos commissi poenituit, et per 
internuncios et per litteras Heinricum regem ad defendendum se venire rogabant 
aut, eo in aliis negotiis occupato, principes suos mittere. Horum necessitati ad 
succurrendum Otto Carentorum dux et Veronensium comes cum Heriberti comitis 
filio Ottone et Ernasto Liupoldi marchionis filio cum aliis paucis ob spem maioris 
auxilii ab Italis promissi a rege dirigitur." 

Ibid., V, C. 25 (1. c): „Hunc (se. Ottonem) ex parte regis venientem archie- 
piscopumque Ravennae Frithericum cum marchione Thiedolfo ceterisque regis fi- 
delibus ei ad auxilium occurrentem Hardwigus in medio positus linceisque oculis 
omnia perlustrans cum comperiret, ad interrumpendos eos Veronam cum magna 
multitudine venit clusasque ab episcopo eiusdem civitatis huc usque munitas 
cxpugnando cepit. Audiens autem Teutonicos in Tridenti planitie consedisse illo 
properat et eos non inveniens iterum velox se in campaniam Veronensem recepit." 

Ibid., V, C. 26 (I. c. p. 122): „Quo dominicae nativitatis festa in quodam 
castello celebrante Otto dux, omnia eius acta ut primo intellexit, legatos šibi 
licentiam transeundi aut ex sua parte accipiendi postulantes misit. Hiis petitis ex 
profunda calliditate animi Hardwigus respondit: „Hic pernoctate, ut cum meorum 
amicorum consilio vos crastino de hiis omnibus certos remittam." lile autem nun- 
ciis nostris id ignorantibus per omnem eam noctem singulariter suos in castris 
positos circumquaque perlustrans ad preliandum mane contra Teutonicos mentem 

' Rezenski škof Gebhard je vladal med letom 994. in 1023. 



8 St. 10. 

corroborare et arma preparare monet. Proxima primum oriente aurora legati ducis 
responsi gratia regem aggressuri, cum Longobardos militari manu pugnae inten- 
dere eventutn cernerent, ipsum, quid hoc significaret, percunctantes certam ad- 
versus ducem congressionem iussi abire perceperunt. Quos Hardwigus cum exer- 
citu pone secutus ad Ungaricum montem, ubi dux cum suis legatos expectabat, 
sole iam mediante pervenit hostesque, quamvis per fodrum et ad custodiendas 
undique vias divisos, tamen ad resistendum paratos invenit. Confligunt itaque 
utrimque fortia agmina impetu vehementi et, nisi Teutonicorum aciem hostiura 
numerositati imparem fuga Ottonis, germani presulis Gebehardi, turbaret et im- 
pediret, victricem eam hostis Langobardus sensisset. Tum vero ex magna parte 
mutilata, pro pudor! ceditur et victoriae lionore privatur, sed non sine maximo 
Hardwigi detrimento." 

fldalboldi Vita Heinrici imp., c. 15 (MG. SS., IV, 687): „Tietoldus namque 
marchio, et archiepiscopus Ravennas, et episcopi Mutinensis, Veronensis et Ver- 
čellensis aperte in regis Heinrici fidelitate manebant. Hrchiepiscopus autem Me- 
diolanensis, et episcopi Cremonensis, Placentinus, Papiensis, Brixiensis, Cumensis 
quod volebant (non) manifestabant. Omnes tamen in commune regem Heinricum 
desiderabant, precibus per legatos et litteras invitabant." 

Ibid., c. 16 (1. c. p. 688): „Tandem a rege Otto dux Carentanorum, qui etiam 
Veronensem comitatum tenebat, ad petitionem Langobardorum explendam eligitur, 
et cum paucis, propter fiduciam superius nominatorum, in Italiam dirigitur. Cui 
etiam Otto, filius Heriberti, cum Ernesto, filio Liutboldi marchionis, adiungitur. 
His inter montana, quae Bavariam et Carinthiam ab Italia seiungunt, super aquam 
quae Brentha vocatur, convenientibus, Carentani et Foriiulienses cum paucis 
occurrunt, veluti de promissis Italicorum fiduciam habentes et de pugna nil cogi- 
tantes. Interea archiepiscopus Ravennas et Tietoldus marchio cum ceteris mani- 
festis fidelibus Heinrici regis suos congregaverant, volentes occurrere Teotonicis 
et eos in Italiam cum securitate recipere. Haec Harduinus praesciens, Veronam 
cum maxima multitudine venire festinavit, ut et ibi Italicis in adiutorium Teoto- 
nicorum festinantibus viam interciperet, et clusas, quae ab episcopo Veronensi 
servabantur, expugnaret; quod et fecit." 

Ibid., C. 17 (1. c): „Clusis igitur expugnatis, audiens Teotonicos in Triden- 
tensem planitiem convenisse, illo cum omnibus suis festinavit. Sed ibi Teotonicis 
non inventis, se in campaniam Veronensem reduxit, ibique in quodam castellulo 
nativitatem Domini celebravit. Sed ab huiusmodi homine celebratio rectius cele- 
brationis dicetur abusio. Interim Teotonici iuxta montem quendam, qui Ungarius, 
nescio qua de causa, vocatur, praevenientes, et Harduinum iam clusas occupasse 
scientes, ipsi Harduino legatos suos transmittunt, et ut aut eis cedat doneč trans- 
eant, aut šibi cedentibus veniat, rogant. Harduinus, audita legatione, sese in 
fraudem deceptionis convertens, ait: „Nobiscum nocte maneatis; crastina die, cum 
nostris fidelibus inito consilio, vobis respondere poterimus." Legatis igitur insidias 
non intelligentibus, ipse per totam noctem castra suorum circuit, ut in crastino 
parati sint ad congrediendum Teotonicis, monet. Die lucente, legati venientes ad 
accipiendum responsum, Langobardos omnes loricatos et ad praelium paratos 
vident; quid hoc significet, Harduinum interrogant. lile consilium iniquitatis evo- 
mens, ait: „Fortassis unius temporis erit renuntiatio vestra." Inde promovens 
exercitum, media die ad Ungaricum montem pervenit. Exercitus autem ille existi- 
mabatur 1015 esse virorum. De Teotonicis vero vix erant quingenti, et hi partim 
per fodrum divisi, partim ad vias custodiendas transmissi. Qui Harduini adventum 
percipientes, repente armantur, et prout possunt, ad resistendum parantur, virtutis 
eligentes famam et postponentes vitam. Interea Harduinus cum Langobardis su- 



St. 10, 11. 9 

pervenit. Otto cum Teotonicis obviam venit, Fit congressio, fit pugna, fit caedes 
ex utraque parte gravissima; et pene Teotonicorum, quamvis paucissimorum, esset 
victoria, si non impediret Ottonis, fratris Regensburgensis episcopi, fuga. Illo enim 
fugiente, Teotonicorum acies minuitur, et iterum a multis congressa, devincitur. 
Langobardorum tandem extitit victoria, sed plurima suorum caede comparata. 
Revertuntur Teotonici, etsi tunc confusi, quandoque tamen talionem reddituri." 

Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronaciie Veneziane, 
p. 167): „Hoc quoque tempore Heinricus rex Ottonem ducem ad Italia cum exer- 
citu mittens cum Hrdoino, usurpativo rege, iusta Hlpes, in campo qui Vitalis 
nuncupatur, pugnam peregit, et ex utraque parte multi ceciderunt." 

ilrnulfi Gesta archiep. Med., I, c. 15 (MG. SS., Vill, 10): „ . . . Quorum 
(sc. principum Italicorum) consilio Heinricus direxit in Italiam suum cum exercitu 
ducem. Cui occurrens viriliter flrdoinus, facta congressione in campo Fabricae, 
quamplures stravit, ceteros extra fines regni fugavit." 

Št. 11. 

Med letom 1002. in 1018.1 

Widipurga, soproga rajnkega Othwina [,,ΙΙαίώραΓάι felicis recor- 
dationis Othuuini quondam coniux comitis"/'^ sezida iz nova na svojem 
posestvu cerkev sv. Jurija [„basilicam beati Georii martyris"] ,^ ustanovi 
tu z dovoljenjem svojih otrok iz svojiii sredstev ženski samostan ter 
ga izroči v varstvo svojemu bratu, (solnograškemu) nadškofu Hartwiku 
in njegovim naslednikom s pogojem, da ga (samostan) lahko njeni dediči 
za pet penezov l„nummis"] odkupijo, ako bi kateri bodočih škofov pregnal 
nune ter si lastil samostanska posestva. Tudi določi, da naj imajo rečene 
nune pravico, da si z dovoljenjem svojega nadškofa svobodno volijo 
opatico in pa odvetnika, 

„Istius traditionis sunt testes tracti per aures : Fridericus , Papo, 
Hartnid, Adalpero, Aripo, Lanzo, Harfuuia, Rajfolt Isti autem sunt 
Sclauenice institutionis testes: Hartumώ, Chazili, Penno,Johannes, Egizi, 
Sizo, Reginpraeht, Arn, Wolfram, Imizi, Geppo, Εζώο, Uitislau,^ Wolf- 
hart, Sigihart."^ 

Dalje podelita Widipurga in njena hči Perchkunta [„Perώkunt"] 
za časa blagoslovljenja cerkve sv. Jurija v navzočnosti nadškofa Hart- 
wika, mnogih klerikov ter plemenitih, neplemenitih in nižjih lajikov 
l„asstantibus clericis ac laicis nobilibus, ignobilibus et mediocribus"] 
cerkvi doto. Widipurga odstopi cerkvi svoje posestvo, katero je kupila 

* Zastran datiranja glej Jaksdi, Mon. hist. duc. Carinlhiac, III, 82. 

- Grof Othwin prav za prav nt bil takrat mrtev, paC pa so mislili, da je mrtev, ker se iT let 
ni povrnil z neke božje poti domov. Imel je štiri sinove in štiri hCcre. Sinovi so se zvali Gerlodi, 
Voldiold, Hartwik in Henrik. (Cfr. št. 48.) 

' Cerkev sv. Jurija na Jezeru (St. Gcorgen am Langsee) pri St Vidu na Koroškem. 

* Pravilna oblika se glasi Vitoslav. 

* Izmed 15 slovenskih priC, ki so tu naštete, ima le ena slovensko ime in ena hebrejsko 
ostale imajo pa nemška imena. NapaCno bi bilo, ako bi tedaj za tisti Cas iz nemških osebnih imen 
sklepali na nemško narodnost dotiCnih ljudi. Tudi naj omenim, da so tu naštete osebe kot priCe mo- 
rale biti svobodnega rodu. 



10 St. 11, 12. 

ν Junski pokrajini [„in provintia lana"/, ter tri četrtine posestva 
v Prevarah /,,ιη loco qui dicitur Preuuara"] ^ z osmimi podložniki [„octo 
mancipia"], katerih imena so se glasila: Stoidrag,2 Heinridi, Gote- 
polt, Rathilt, Hiltipurdi z obema hčerama. Hči Perchkunta pa prepusti 
samostanu svoje zemljišče z vsemi podložniki, katero je dobila od svoje 
matere in svojih bratov v Junski pokrajini [„in eadem provintia 
luna"]. IzvzqXq. so le štiri kmetije s štirimi podložniki, ki pripadejo cerkvi 
še le po smrti tistih, ki jih imajo sedaj. 

„Huius dotalitii isti s.unt iestes tracti per aures : Engilbertus, Razo, 
Papo, Woluolt, Uaisili, Ozi, Sizo, Egilolf, Reginolt, iacco, Lanzo, Aribo, 
Uuizili, Penno, Selprath, Liutpolt, Chezil, Liezo, Gerolth, Sigili, Anzo, 
Diethmar. Isti sunt testes Sclauigene: Chazili, Amizi, Orthuuin, Adam, 
Lanzo, Goin,^ Laduta.""^ 

Imenovani nadškof podeli za časa blagoslovljenja v navzočnosti 
klerikov in lajikov rečeni cerkvi vse cerkvene pravice ter posveti Hilti- 
purgo [„Hiltipurgam"J , hčer omenjene Widipurge, katero je ves samo- 
stanski zbor enoglasno izbral za opatico. 

Datum manjka. 

[Izvirna listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu (H). — Prepis iz leta 
1486. v Innsbrucku (B). — (Hormayr) Hrchiv f. Geographie, Hist., VI (1815), 706 
iz B. — Ankershofen, Handbuch der Gesdi. des H. Karnten, Ilb, 84, št. 39 iz R. 
— Jakscii, Mon. hist. duc Carintliiae, III, 86, št. 205 iz R.] 

Št. 12. 

1003, dne 15. januarja.^ Diedenhofen. 

Na neki sinodi cerkvenih knezov, katere se je udeležil tudi kralj 
Henrik II., se je poudarjalo, da so zakonske zveze med sorodniki proti- 
postavne. Škof Adalberon iz Metza je navedel: „Karantanski vojvoda 
Oton, oče navzočega vojvoda Konrada, je sin hčere cesarja Otona L 
Tega sestra Gerberga je dala svojo hčer Konradu, kralju burgundskemu. 
Konradova hči je pa mati Matilde, soproge navzočega Konrada. Tako 
je tedaj to sorodstvo, in ker se brat in sestra ne upoštevata, sta tedaj 
rečeni Konrad in pa Matilda v drugem kolenu sorodna." 6 Ko je škof 
to povedal, je na sinodi nastalo veliko razburjenje, in vojvoda Konrad 
je že hotel s svojimi ljudmi zgrabiti za orožje. 



» Prevare, sedaj Projern, je vas jugovzhodno od St. Vida na Koroškem. 

2 Pravilna oblitia se glasi Stojdrag. 

* Pravilno ime je Gojen. Primerjaj s tem imenom imena Gojko, Gojmir, Gojnik itd. 

^ Tu je naštetih sedem priC, ki so bile slovenske narodnosti. Med njimi sta samo dve, 
ki imata res slovenski imeni; pri štirih nahajamo nemška imena, pri eni pa hebrejsko. 

^Zastran datiranja glej MG. Dipl., III, 37-39 in pa Hirsdi, Jahrbiicher des Deutschen Reidis 
unter Heinridi II., 1, 246 sq. 

β Kako je bilo to sorodstvo, kaže rodovnik, ki je na strani H. spoda;. 



St. 12, 15, 14. 11 

Constantini Vita fldalberonis Ιί. Mettens. episc, c. 17 (MG. SS. IV, 
664): „. . . Domnus Otto dux, pater istius venerabilis Conradi ducis nobis consedentis, 
natus ex filia est magni Ottonis, cuius soror Girbergia dedit filiam suam Conrado 
Burgundionum regi. Ex Conradi autem filia nata est domina Mathildis, huius Con- 
radi assidentis uxor. Hoc ergo genealogiae ordine, quia frater sororque in suppu- 
tatione non admittuntur, consanguinitas horum non plus quam secundo loco 
elongari praevalet. Haec beato viro retexente, tantae irae tantaeque simultates in 
ipsa synodo exurgere coepit, ut nisi esset ea nobilitas qua coelo terra marique 
ultraque mare inclitus cffulgebat, Conradus dux, de quo res agebatur et quicumque 
suae partis erant, neque Deum neque regiam maiestatem reverentes, neque sacer- 
dotibus, quorum maxima et honestissima multitudo praesens aderat, aliquid honoris 
exibentes, arma furoremque corripuissent, et ad insaniam exsaciandam, quicquid 
mali manus roburque inferre posset, non omisisset." 

Št. 13. 
1003, dne 28. marca. 

Ko je kralj Henrik II. v Quedlinburgu praznoval veliko noč, sta 
prišla tja tudi Oton, vojvoda karantanski, in Ernest, poznejši vojvoda 
švabski.i povrnivša se iz Italije, kjer sta se nesrečno vojskovala.2 Kralj 
ju je obdaroval ter po očetovsko tolažil. 

Thietmari Chronicon, V, 31 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol., 
p. 124): „Finita namque quadragesimali abstinentia, sicut exorsus sum, festum pa- 
schale Quidilingaburg antecessorum suorum more honorabiliter rex celebravit . . . 
Ibi etiam Ottonem ducem et Ernastum a prelio male pugnato revertentes regiis 
doniš honorat paternisque adminiculis consolatur." 

Hdalboldi Vita Heinrici II. imp., c. 22 (MG. SS., IV, 689): „Rex Quite- 
leborg pascha celebrat . . . Ottonem quoque et Ernestionem, tunc šibi obviam ab 
Italico praelio venientes, pro vulnerum susceptione, pro necessariae fugae confu- 
sione, doniš regiis honorat et debita consolatione relevat." 

St. 14. 

Med aprilom leta 999. in majem leta 1003.^ 

Papež Silvester II. je vsled prošnje patriarha Vitala potrdil Gra- 
deški cerkvi metropolitske pravice čez beneške in istrske škofe. 

Kralj Henrik 1 
Cesar Oton I. Gerberga 



Konrad Liutgarda Matilda Konrad, 

vojvoda lotarinški kralj burgundski 



Oton, vojvoda karantanski Gizela, Gerberga Herman II., 

(978-983 in 995—1004) '"^pr^piaTca"" vojvoda švabski 



Konrad, vojvoda karantanski (iOQi —ίθη) Matilda Gizela, Beatrica, 

' soproga c soproga Adalberona 

Konradu (Mlajši), Brunon Konradall. vojvoda karantan. 

vojvoda karantanski (1036—1039). škof vviirzburSki. 
> Ernest I. je bil od leta 1012. pa do 1015. vojvoda švabski. 
2 Gl. št. 10. 
' Papež Silvester II. je bil posveCen meseca aprila leta 999., umrl je pa dne I2 maja leta 1003. 



12 , St. 14, 15, 16. 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 1, pars 35 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 
231): „Hic papa (sc. Silvester II,) metropolitana jura Gradensis sedis super episcopos 
Venetiarum et Istriae supplicante Vltale patriarcha per privilegium renovavit." i 

Št. 15. 

Med aprilom leta 999. in majem leta 1003.^ 

Papež Silvester II. je poreškemu škofu Andreju potrdil Rovinjsko 
faro, katere se je hotel polastiti oglejski patriardi Ivan, potem Dvo- 
gradje in pa Bale. 

[Iz listine papeža Sergija IV., izdane meseca marca leta 1010. Gl. št. 27.] 

Št. 16. 
1004, meseca aprila. 

Kralj Henrik II. se je o postnem času s svojimi četami napotil v 
Italijo, da bi se tu vojskoval s kraljem Harduinom, V Tridentu je praz- 
noval cvetno nedeljo.3 Ker je Harduin zasedel soteske ob Adiži, je 
Henrik poslal svojega kaplana Helmigera h Karantancem, da bi se 
polastili bolj na vzhodu ležečih prelazov. Karantanci so se po Helmi- 
gerovem nasvetu razdelili v dva oddelka. Eden izmed nju je še pred 
solnčnim vzhodom zasedel višine nad nekim prelazom. Ko se je to 
zgodilo, je drugi oddelek, ko je dobil znamenje, se hotel polastiti pre- 
laza. Lombardska posadka, ki je varovala prelaz, se je Karantancem 
postavila nasproti. Ko je pa Lombarde napadel od zadaj tisti oddelek, 
ki je prišel z višin, so sovražniki deloma bežali, deloma se pa pone- 
srečili v prepadih in v reki Brenti. Karantanci so nato na prelazu po- 
čakali kralja, ki se je napotil dalje ter že veliki četrtek^ poleg Brente 
prišel v ravnino. 

Thietmari Chronicon, VI, c. 4 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol., 
p. 135, 136): „Rex autem per multas itineris asperitates ad Tridentum veniens 
urbem ibi palmarum festa colit et exercitum nimii laboris necessitate afflictum hac 
celebri [sollempnltate] paululum respirare permisit. Quem adventantem Hardwigus 
[rex] presciens ac multum expavescens ad municiones supramemoratas nuntios 
probatos misit; ipse autem collectis agminibus in Veronensi planicie considens 
sperabat presentia preteritis prosperitatibus forsitan respondere. Hunc transitum 
Heinricus rex interclusum aut vix aut nequaquam expugnandum comperit; et alio 
se vertens cum suis tractat familiaribus, si clusas hinc longe remotas Carentanis 
auxiliantibus intercipere ullatenus valuisset. Quod consilio prudenti, quamvis 
arduum multis videretur, effectum est. Carentani regalibus iussis ilico obptempe- 
rantes in duas dividuntur legiones; unam, quae ante ipsum diei crepusculum 
montem clusis superpositum cum peditibus clam preoccupabat, alteram, quae iam 
facto mane ad has expugnandas subsequitur, audito a premissis commilitonibus 

^ Dandolo je morebiti to notico sestavil na podlagi listine papeža Ivana XIX , izdane me- 
seca decembra leta I<i24., v kateri se omenja tudi papež Silvester (gl. št. 65). Cfr. tudi Jaffo, Reg. 
pont. Rom., št. 3933. 

2 Glej dotiCno opazko pod št. 14. 

3 To je dne 9. aprila. 

* Veliki Četrtek je bil leta 1004. dne 13. aprila. 



St. 16, 17. 13 

signo tam vehementi, ut ex latentibus hostium insidiis audiri potuisset. Qui post 
tergum, ut opinabantur, securi, venientibus obviam armati properant. Sed nostri 
eos ex latere irruentes alios effugarunt, quosdam autem precipio et in Brenti flu- 
minis inundacione compellebant interire. Sicque victores clausas usque ad regis 
adventum sollicite tuebantur." 

Ibid., c. 5 (I. c. p. 136): „Hoc rex ab internunciis ut audivit, relictis omnibus 
impedimentis , optimis satellitibus exceptis , cutn magna difficultate eas pertransit 
et iuxta litus aquae supramemoratae in quadam grata planiti? castra metatus est, 
ut ibidem cenam Domini et crismatis consecrationem ac passionem dominicam et 
sanctam eius resurreccionem sumopere veneraretur." 

fldalboldi Vita Heinrici II. imp., c. 33 (MG. SS., IV, 691): „Inde (sc. rex 
Heinricus) promovens exercitum per loca sterilia, per montana aspera, per silvas 
spatiosas, per vias lubricas, ad Tridentinam civitatem pervenit. Ibi in die pal- 
marum qua oportuit celebritate suos diurnare fecit. Huius adventum Hardu- 
inus rex adulterinus praesentiens, ad clusas quos sibi fidelissimos existimabat 
custodes transmisit, et quantumcumque potuit exercitum coadunare festinavit. 
Deinde in planitiem Veronensem venit, eventui primo similem in futuris exitum 
sperans." 

Ibid., c 34 (1. c. p. 691, 692): „Haec Heinricus rex percipiens, ad alias vias 
se contulit, non ut declinaret praelium, sed ut faciliorem sibi quaereret introitum. 
,Erat enim impossibile, per clusas iuxta Hthesim, quas Harduinus cum plurima 
muititudine tuebatur, transire. Interea capellanum quendam suum, Helmigerum 
nomine, ad Carentanos praemittit; ut clusas longe a via recta sepositas, quae ab 
Harduino minus caute tuebantur, praeoccuparent, mandat. Non enim quisquam 
credere poterat, ut regalis exercitus per vias tam difficiles et angustas transire 
vel vellet vel posset. Carentani regiis mandatis obediunt, et Helmigero suadente, 
in duas turmas dividuntur. Una ante lucis ortum, omissis equis, latenter clusis 
superpositum montem occupat, altera lucescente iam die, signo ab his qui in 
monte erant audito, ad clusas expugnandas festinat. Custodes nihil de his, qui 
montem occupaverant, scientes, ad resistendum clusas impugnantibus accedunt. 
Repente in monte latentes exsiliunt clusasque defendentibus a dorso infeste su- 
perveniunt. Custodes se deceptos esse percipientes, alii se in fugam miserunt, alii 
in praecipitium, alii in Brentam aquam subcurrentem. Hac expugnatione Carentani 
clusas tenentes, regem expectant. Haec rex per capellanum suum , quem praemi- 
serat, resciens, festinavit ad clusas; et impedimentd relinquens acsecum ad pugnam 
expeditos sumens, cum maxima difficultate transivit." 

Ibid., C. 35 (1. c. p. 692): „Deinde in planitiem veniens, super aquam Brentam 
tentoria figere iussit, ut ibi dies solemnes maioris hebdomadae digna devotione 
veneraretur." 

Ibid., C. 37 (1. c. p. 693): „Hnimositas enim Langobardorum nimium fervebat, 
et "ex eventu bellico contra Ottonem ducem adhuc contumaciae vires habebat." 

Št. 17. 

1004, dne 10. aprila. Trident. 

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje sabenskega škofa Albuina 
cerkvi sv. Ingenuina in Kasijana, njenemu škofu in njegovim nasledni- 
kom svoje posestvo z vsemi priteklinami na Bledu v Kranjski pokra- 
jini in v grofiji Waltilonovi. [„. . . quoddam nostri iuris praedium quod 



14 St. 17, 18. 

dicitur Ueldes, sitam in pago Creina^ nominato in comitatu Uualtilonis 
supra dicto nomine id est Creina vocitato."] Grofje in druge sodnijske 
osebe se ne smejo brez dovoljenja ondotnega škofa mešati v tamošnje 
javno sodstvo. Vse desetine naj dobivajo bratje, ki služijo sv. Ingenuinu; 
rečenemu škofu pa naj do njegove smrti pripadejo vse druge stvari, s 
katerimi lahko razpolaga po svoji volji. Kadar bi pa umrl, naj bratje dobe 
eno tretjino rečenega posestva, drugi dve tretjini pa njegovi nasledniki. 
„Data IIII. idus Aprilis anno dominicae incarnationis MIIIL, indic- 
tione /,, anno vero domni Heinrici secundi regis II. Actum Tridentum" 

[Izvirna listina v Deželnem Muzeju v Ljubljani. — Valvasor, Ehre d. 
Herzogthums Crain, ΙΠ^, 612. — Luni g, Das Teutsdie Reidisarchiv, Vile, 138, 
št. 77. - Mon. Boica, XXVIIIa, 319, št. 207. — Resch, flnnal. Sabion., III. 707, 
Št. 78. — Sinnacher, Beytrage zur Gesdi. von Saben und Brixen, II, 175, št. 66. 
— Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain, II, 23 (odi.). — Schumi, Urk,- und Reg.- 
Budi, I, 23, št. 14. - MG. Dipl., III, 83, št. 67.] 

Št. 18. 

1004, dne 4. novembra. 

Takrat je umrl karantanski vojvoda Oton. Sledil mu je 
njegov tretji sin Konrad I. 

flnnal. necrol. Fulden. (MG. SS., XIII, 209): „Otto dux 2. non. Novembr." 

Necrologium eccl. Moguntinae ad 2. non. Nov. (Jaffe, Bibl. rer. Germ., 
III, 727): „Otto dux." 

Begum et imperatorum catalogi (MG. SS., III, 214): ,Conradus dux, qui 
fuit ex progeni? Conradi regis praedicti, accepit filiam Ottonis primi imperatoris, 
€x qua natus fuit Otto dux. Otto dux habuit filios duos;2 unus nomine Cono^ et 
alter Hezil. Ex isto Hezil natus fuit Cono, qui modo rex est." 



1 Tu se Kranjsko imenuje .,pagus". Na isti način se zaznamuje Kranjsko ludi pod št. 28 in 
224. V devetem stoletju je izraz pagus pomenjal upravni okraj kakega grofa, tedaj grofijo. V de- 
setem in enajstem stoletju je pa zaCcl izgubljati svoj prvotni pomen ter je zaznamoval včasi ob- 
širno pokrajino, kakor n. pr. vso Karantanijo (Gr. II, št. 469: in pago Karintridie), vCasi pa le ne- 
znaten del kake take pokrajine, kakor n. pr. Krško dolino na Koroškem (Gr. II, št. 451: in pago 
Gurketal) ali pa del Dravskega polja na Štajerskem (Gr. II, št. 487: in pago Zitdincsfeld). Tudi Istra 
(št. 2:^0, 250 in 251), potem Furlansko (št. 82) in Savinjska mejna grofija (št. 35 in 84) se včasih 
zovejo „pagus". Na karantenskih tleh je bil pagus Crouuati ali pagus Crauuati, enkrat tudi pagus 
Croudi imenovan. (Gr. II, št. 401, 407 in 513). 

" Prav za prav tri, namreč Henrika, Brunona in Konrada. Kar se tiče Brunona, glej Gr. II, 
štev. 522 

3 Kako je bil tu omenjeni karantanski vojvoda Konrad v sorodu s cesarjem Otonom I., 
kaže rodovnik pod št. 12. Iz naslednjega rodovnika je pa razvidno sorodstvo med tem Konradom 
in pa cesarjem Konradom II. 

Oton, 
vojvoda karantanski 
(978—983 in 995-1004) 

Henrik Brunon Konrad, 

(papež Gregor V ) vojvoda karantanski 



Cesar Konrad II. " (1004-1011) 

(1024— ie39) 



Konrad Mlajši, 

vojvoda karantanski 

(1036-1039) 



St. 19. 20. 15 

Št. 19. 

Med letom 1006. in 1039.i 

Freisinški škof Egilbert zamenja s plemenitim Sigihardom neka- 
tera posestva. Škof prepusti Sigihardu do njegove smrti, potem do 
smrti njegove žene in njegovih otrok moškega spola svojo lastnino v 
Lindu2 z dvaindvajsetimi podložnimi ljudmi obojega spola [„quicquid 
proprietatis in loco Linto dieto habuit, cum mancipiis ΧΧΠ"], katerih 
imena so se glasila: »Ratigoi, Si ti u uit, Adalpreht, Wola, 
Sitilaz, Bratreza, Dobroziza, Gelen, Witobrater, 
Uraniza, Brazuta, Radoz, Steizemo, Dridodrago, 
Egizi, Sicca, Otloch, Dridogoi, Imiza, Sigipurach, Aza, Gohza." 
— Ravno tako posestvo da Sigihard škofu v Scheiflingu [„in loco Su- 
velich"P s podložnimi ljudmi: «P e ram a, Zato, Adelhalm, Scisniz, 
Woluolt, Pero, Dietrich, Trebeiza, Ruoza, Imala, Mirlaz, 
Penno, Dobriza, Anza, Dietta, Dietza, Dietrat, Rihpolt, Me is a, 
Adalsuint, Radonga, Ecegoi."^ 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod, iz 11. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monakovem. — Meichel- 
beck, Hist. Fris., Ib, 503, št. 1200 (nepopolno). — Z a h η v Rrchiv f. Kunde 
osterr. Gesch.qu., XXVII, 262, št. 8. — Zahn, Cod. dipl. Kustro-Fris., I, 66, št. 64 
(Fontes rer. flustr.. Dipl., XXXI). — Zahn, Urkundenbudi d, H. Steiermark, I, 56, 
št. 48.] 

Št. 20. 

Med letom 1006. in 1039.5 

Freisinški škof Egilbert zamenja z Reginoldom, plemenitašem 
Freisinške škofije, nekatera posestva. Reginold prepusti škofu in nje- 
govemu odvetniku grofu Odalskalku svoje posestvo z osmimi podlož- 
niki v Mammendorfu f„apud MamindorfJ^; škof pa odstopi Reginoldu 
po svojem odvetniku osem slovenskih kmetij in ravno toliko 
podložnih ljudi v Karantaniji. Kar se tiče teh kmetij, se jih pet 



1 Freisinški škof Egilbert je vladal od leta 1006. pa do leta 1039. 

2 Lind, vas na Gorenjem Štajerskem poleg Mure vzhodno od Judenburga, 

^ Sdieifling, vas na Gorenjem Štajerskem poleg Mure severno od Neumarkta. 

* Tu našteta imena so večinoma slovenska, nekatera so tudi nemška. Slovenska so: Ra- 
tigoi (RadigojΛ Sitiuuit (2itivit>, Wola, Sitilaz, Bratreza (Bratrica), Dobroziza (Dobrožica), Gelen 
(Jelen), Witobrater (Vitobrater), Uraniza (Vranica), Brazuta, Radoz (Radoš), Steizemo, Dridodrago 
(Trdodrag), Otloch (Odlog), Dridogoi (Trdogoj), Gohza (Gojicai, Perama, Zato, Scisniz (Žiznec), Tre- 
beiza (Trebica;, Ruoza (Roža), Imala (Imela), Mirlaz, Dobriza (Dobrica), flnza (Anica), Meisa, Ra- 
donga (Radonja), Ecegoi (VeCegoj). — Iz te listine je razvidno, da je bilo v Lindu v prvi polovici 
enajstega stoletja ondotno prebivalstvo večinoma slovenske narodnosti. Med dvaindvajsetimi imeni, 
katera so se nam ohranila v tej listini, je 16 slovenskih in le 6 nemških. Tudi v Scheiflingu so bi- 
vali večinoma Slovenci. Med dvaindvajsetimi imeni je dobra polovica slovenskih. 

■' Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 19. 

•* Mammendorf je na Gorenjem Bavarskem, sodni okraj Bruck. 



16 St. 20, 21, 22. 

nahaja poleg Drave v vasi, ki se zove »ad Stallvn"i, šesta, ki se vidi 
od dravskega brega, je pri vasi Lansach2, sedma in osma pa pri vasi 
Gorjah3 v Lurnski dolini. [„ . . . in Carinthie partibusho bas Sclauaniscas 
odo, quamm quinque iuxta Tra fluvium in vitla quam dicunt ad Stallvn, 
sexta visum per ripam eiusdem fluvii apud villam Lescah^ septima vero 
et octava penes vicum qui vocatur Goriah, site sunt in vatle Lurna et 
sub his omnibus totideni mancipia quot et ipse recepit."] 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. iz 11. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck, 
Hist. Fris., Ib, 500, št. 1193. — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris., I, 67, št. 66 
(Fontes rer. flustr.. Dipl., XXXI). — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, 111, 93, 
št. 215.] 

Št. 21. 

Med letom 1006. in 1039.4 

Freisinški škof Egilbert zamenja z Dietmarjem, podložnikom Frei- 
sinške cerkve, nekatera posestva. Dietmar prepusti za večne čase 140 
oralov v Tegernbachu f„in točo Tegiranpah"]^ cerkvi sv. Marije in 
sv. Korbinijana; škof pa odstopi po svojem odvetniku Odalskalku za 
vedno rečenemu podložniku ravno toliko zemlje v Godeščah^ na 
Kranjskem. [„ . .. econtra predictus episcopus eidem servo ad Crheina in 
točo qui dicitur Niusazinhun equalem mensuram cum mana sui advo- 
cati Odalscalchi dedit perpetuo šibi tenendum"] 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. iz 11. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monakovem. — Zahn v 
flrchiv f. Kunde osterr. Gesch.qu., XXVII, 261, št. 6. — Mittheil. d. hist. Ver. f. 
Krain, XVII (1862), str. 64. - Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 70, št. 69 (Fontes 
rer. Hustr., Dipl., XXXI). — S c h u m i , Urk.- u. Reg.-Buch, I, 33, štev. 24.] 

Št. 22. 

Med letom 1006. in 1039.7 

Freisinški škof Egilbert zamenja s plemenitim Poponom [,,Ρορο"], 
nekatera posestva. Popon prepusti škofu Egilbertu in njegovemu od- 
vetniku Odalskalku [„advocati sui Odalschi"] del cerkve v Rangersdorfu,^ 
tri dotirane slovenske kmetije, štiri orale ter enajst kmetij fiskalne 



1 Jaksdi misli, da „Stallvn" je sedanja vas Gumern severnozahodno od Beljalta. 

2 Vas »Lescah" se zove sedaj Lansadi ter je jugovziiodno od Paterniona na Koro&kem. 

* Gorje (Goriadi) so na Lurnskem polju severozahodno od Spitala. 

* Zastran datlranja glej dotiCno opazko pod št. 19. 
^ Tegernbadi je pri Moosburgu na Bavarskem. 

^ Godešče so vas blizu Škofje Loke na Kranjskem. 
' Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 19. 
8 Rangersdorf je vas v Belanski dolini na zahodnem Koroškem. 



St. 22, 23. 17 

in davku podvržene zemlje, potem štiri kmetije v Stallu', dve kmetiji 
v Lessnigu2, tri kmetije v Obergottesfeldu^ in tri kmetije pri Dravskem 
dvoru-* z vsemi priteklinami. /„. . . inprimis in villa Routkerasdorf dieta 
ecclesie partem et dotales hobas Sclauanicas III et iugera IIII, fiscalis 
et censualis ruris hobas XI, ad Stallun hobas IIII, ad Lesniza hobas II, 
ad Dobrozfelt hobas III, ad Trahun hobas III .. ."] Zato pa odstopita 
škof in njegov odvetnik po nasvetu svojih duhovnih in posvetnih, ple- 
menitih in neplemenitih ljudi Poponu vse to, kar je dobil v Malti^ po 
zameni od nekega plemenitega Irindia, potem četrti del desetino do- 
bivajoče cerkve ter dvajset kmetij dotirane, fiskalne in davku podvržene 
zemlje z vsemi priteklinami. /„. . . quicqmd ipse in loco Malantin dieto 
a quodam nobili viro Irinch vocitato conplacitavit, item ecclesie decimate 
partem quartam dotalis et fiscalis ac censualis ruris hobas XX . . ."] 
Tudi da škof po grofu Altmannu imenovanemu Poponu dve kmetiji v 
Aichu6 [„ad Eichi"], Popon pa škofu dve kmetiji v Dravskem dvoru 
f„ad Trahun"]. 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. ~ Meichelbeck 
Hist. Fris., Ib, 507, št. 1212. — Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 72, št. 72 
(Fontes rer. Hustr., Dipl.. XXXI). — Jaksch, Mon. iiist. duc. Carinthiae, III, 94, 
štev. 216.] 

Št. 23. 

1007, dne 10. maja. Bamberg. 

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde 
in devinskega. nadškofa Tagina freisinškemu škofu Egilbertu in njegovi 
cerkvi svoje posestvo v Katschu^ v Karantanski pokrajini [„predium 
Chatsa vulgo nominatum in provincia Karinthia"]. 

„Data VI. idus Maii, indictione V., anno dominice incarnationis 
MVIL, anno vero domni Heinrici secundi regnantis V. Actum Babenberg." 

[Prepis iz 12. stoletja v Monakovem. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb. 
(ed. Mon.) I, 141; (ed. Ratisb.) I, 96. - Luni g, Reichsarchiv, XVIIa, 222, št. 19. 

— Meichelbeck, Hist. Frising., I a, 206. — Rese h, fletas millen., 63, št. 31. 

— Mon. Boica, XXXIa, 280, št. 143. — Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 56, 
št. 55 (Fontes rer. Hustr., Dipl., XXXI). — Zahn, Urkb. des H. Steierm., I, 42, 
št. 35. — MG. Dipl., III, 162, št. 136.] 



1 stali je vas v Belanski dolini severovzhodno od Rangersdorfa. 

- Lessnig je vas južno od Sadisenburga na Koroškem. 

' Obergottcsfeld je vas med Sadisenburgom in Lessnigom na Koroškem. 

* Dravski dvor (Drauhofen) je pri Dravi vziiodno od Sadisenburga na Koroškem. 

^ Malta je vas severno od Sovodnja (Gmiind) na Koroškem. 

" Hidi je vas južno od Sovodnja na Koroškem. 

' Katsdi je vas na Gorenjem Štajerskem blizu Muraua. 

7 



18 St. 24, 25, 26. 

Št. 24. 

1007, dne 10. maja. Bamberg. 

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde, 
svojega kancelarja Eberharda in (freisinškega škofa) Egilberta cerkvi 
Matere božje in sv. Korbinijana v Freisingu svoja posestva v Welzu^ 
in Lindu2 v Karantanski pokrajini in v Adalberonovi grofiji [„quedam 
nostri iuris predia Uueliza et Linta vocitata in provincia Karinthia et 
in comitatu Adelberonis sita"]. 

„Data VI. idus Mai, indictione V., anno dominicae incarnationis 
MVIi., anno vero domni Heinrici secundi regnantis V.; actum Babenberc." 

[Izvirna listina v Državnem artiivu v Monakovem. — Meichelbeck, 
Hist. Frising., la, 206. — Rese h, fletas millen., 62, št. 30. — Mon. Boica, 
XXVIIIa, 332, št. 216. — Zahn, Cod. dipl. i\ustro-Fris., I, 55, št. 54 (Fontes rer. 
Austr., Dipl., XXXI). — Zahn, Urkb. des H. Steiermark, I, 43, št. 36. — MG. 
Dipl., III. 163, št. 137.] 

Št. 25. 

1007, dne 1. liovembra. Frankfurt. 

Sinoda v Frankfurtu, kjer so zbrani škofje potrdili sklep kralja 
Henrika II., da se v Bambergu ustanovi škofija. Med navzočimi škofi je 
bil tudi „Richolfus Tergestinensis ecclesi^ episcopus". 

,,Αηηο dominicae incarnationis MVII., indictione V., kal. Nov. reg- 
nante piissimo ac serenissimo Heinrico secundo, anno regni sui VI. pro 
statu ac augmento sanctae matris aecclesiae in loco Franconofurt dieto 
magna synodus habita est et celebrata". 

[Izvirni zapisnik v Drž. arhivu v Monakovem. — M a η s i , Concil. coll. (ed. 
1774) XIX, 286. - J a f f e, Bibl. rer. Germ., V, 27, št. 7. - MG. SS., IV, 795. - 
MG. Constitutiones, I, 59, št. 29. ~ MG. Dipl., III, 169, št. 143.] 

Št. 26. 

1007, proti koncu leta.3 

Oglejski patriarh Ivan piše wiirzburskemu škofu Henriku ter iz- 
raža svoje veselje in pa tudi zadovoljstvo svojih sufraganov, da je kralj 
Henrik ustanovil Bamberško škofijo. Sedaj mu bode lažje zatreti po- 
ganstvo bližnjih slovanskih razrodov. 

Datum manjka. 

[Adalberti Vita Heinrici II. imp., c. 14 (MG. SS., IV, 798). — Man s i, 
Concil. coll., XIX (1774), 293. - Ru beis, Mon. eccl. flquil, col. 492 (odi.).] 

1 Welz je vas severovzhodno od Muraua na Gorenjem Štajerskem. 

2 Lind je vas blizu Knittelfelda na Gorenjem Štajerskem. 

^ DotiCno pismo je bilo najbrže spisano proti koncu leta 1007. Dne 1. novembra tega leta je 
bila zarad ustanovitve Bamberške škofije v Frankfurtu sinoda, katere se je udeležilo mnogo škofov 
(gl. št. 25.). Med njimi je bil tudi Henrik, škof wiirzburski, kateremu je oglejski patriarh Ivan pisal 
zgoraj navedeno pismo. Dne 1. novembra je kralj Henrik II. podaril novoustanovljeni škofiji več 
posestev. 



St. 27. 19 



St. 27. 
1010, meseca marca. 

Papež Sergij (IV.) piše poreškemu škofu Andreju [„Andreae epi- 
scopo sanctae Parentinae ecclesiae"J, ki mu je večkrat poročal, da je 
oglejski patriarii Ivan nekdaj za časa papeža Silvestra (II.) na- 
padel Rovinjsko faro, kjer je bil svoje dni baje škofovski sedež,' 
potem D v o g r a d j e in Bale, ter tudi pokazal listino, katero je pre- 
jel od rečenega papeža. Zato je bil patriarh trikrat pozvan (v Rim), a 
ni hotel priti blizu. Pozneje je papež Silvester prosil bavarskega voj- 
vodo Henrika^, da bi patriarhu zabranil njegove napade na zemljo Poreške 
cerkve. Ker pa vojvoda Henrik tega ni mogel storiti, zato je pozval 
patriarha k sebi, pozneje pa vso zadevo odložil. f„Quapropter notum 
nobis pluries fecisti: quodjoannes Aquilejensis patriarcha olim invasisset 
Ruvinii ραΓοώίαηι, ubi quondam episcopatus dicitur fuisse, necnon duo 
Castella cum quadam Valle tempore praedecessoris nostri Sylvestri: 
atque privilegium, quod ab ipso accepisti, ostendere curasti nobis. In 
quo etiam quomodo ter vocatus fuisset et qualiter ipsam trinam citati" 
onem pro nifiilo duxisset, reperitur: atque quomodo ipse Sylvester piae 
mem. Romanae ecclesiae praesul deprecasset Henriaim, qui eo tempore 
ducatum tenebat Baioariorum, ut supradictum patriarc/iam moveret, ut ab 
infestatione sanctae Parentinae ecclesiae recederet. Quod memoratus 
Henricus facere non potuit: eumque ad se vocare fecit, sed tempore 
distulit."] Ranjki papež Silvester, oziraje se na določbe kanonskega 
prava in na institucije cesarja Justinijana, mu je (por. škofu) tudi dal 
napraviti listino [„privilegium tibi facere praecepit"], s katero mu je 
potrdil imenovane kraje. Proti koncu pravi papež Sergij, da mu po 
zgledu svojega prednika potrjuje Rovinjsko faro, Dvogradje in Bale. 
/„. . . ho C ergo cognoscens supradicta loca, id est Ruvinii parocfiiam 
et duo Castella et Vallis privilegii pagina tibi, sicut Sylvester praede- 
cessor noster confirmavit, confirmo atque in aeternum valere praecipio."] 
Kdor bi delal proti tem določbam, naj bo izobčen. 

„. . . in mense Martio, indictione octava" — „Congruum valde." 

[Ughelli, Italia sacra (ed. 1653), V, 369. — Rubeis, Mon. eccl. flquil., 
col. 488. - Migne. Patrol., Ser. lat., CXXXIX, 1499. — Jaf f e, Reg. pont. Rom., 
št. 3966 (3030).] 



1 Cfr. Gr. 11, St 523, kjer se v listini cesarja Otona III. tudi omenja Rovinjska škofija. 

- Poznejši kralj Henrik II., sin Henrika Prcpiralca, ki je kot bavarski vojvoda gospodoval 
od leta 995. do 1002. Papež Silvester II, je vladal od leta 999. do 1093. Ker se je ta obrnil do ba- 
varskega vojvoda Henrika ter ga prosil, da bi varoval PortSko cerkev pred napadi oglejskega 
patriarha, sklepamo iz tega, da je okoli leta tisoc po Istri brez dvoma imel nekako oblast bavarski 
vojvoda. Pozneje so to oblast dobili karantanski vojvodi. 

7* 



20 Št. 28, 29. 

Št. 28. 

1011, dne 22. maja. Rezno. 

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde 
in sabenskega škofa Adalberona cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina Blejski 
grad in 30 kraljevih kmetij v Kranjski pokrajini in v Odalrikovi gro- 
fiji med večjo in manjšo Savo.' Rko bi se v rečeni grofiji ne dobilo 
toliko (kraljeve) zemlje, naj se to, kar še manjka, poišče kje drugod. 
/„. . . castellum Veldes vocatum regalesque mansos XXX in pago Creina 
in comitatu Odalrici^ sitos, videlicet inter duos fluvios maioris et mino- 
ris Sovva, per hanc nostram paginam potenti mana concedimus, quod 
si vero de eis inibi defuerit, in eodem comitatu ubicumgue habere nosci- 
mur ad eorum subpletionem quantum sufficiat simili modo largimur."] 
Imenovani škof in njegovi nasledniki smejo svobodno razpolagati z re- 
čenimi posestvi in njih dohodki. 

„Data ΧΙ. kal Junii indictione VIIII., anno dominjcae incarna- 
tionis millesimo XI., anno vero domni secundi Heinrici regnantis VIIII., 
actum Regenesburg." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Hormayr, Beytrage 
zur Geschichte Tirols, II, 26, št. 8. — Sinnacher, Beytrage zur Gescii. von 
Saben und Brixen, II, 362, št. 72. — Mittlieilungen des hist. Ver. f. Krain, II. 26 
(odi.). — Schumi, Urk.- und Reg.-Buch, I, 24, št. 15. — MG. Dipl., III, 263, 
št. 228.] 

Št. 29. 

1011, dne 12. decembra. 

Takrat je umrl karantanski vojvoda Konrad I. 

Hnn. Quedlinburg. ad a. 1012 (MG. SS., III, 81): „Conradus dux regiae 
stirpis^ humanum debitum exolvit." 

Thietmari Chronicon, VII, c. 22 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum 
sdiol., p. 181): „Erlwinus Camaracensis episcopus* in hoc anno (se. 1012) ac Con- 
raduss et Herimannus puer"* duces egreii obierunt." 

Hnn. necrolog. Fuld. (MG. SS., XIII, 210): „2 id. decemb. obiit Cuon- 
radus dux." 



» To je namreč med Dolinsko Savo in Savico. 

^ Kdo je bil ta Odalrik, čigar ime tu čitamo, ni znano. Omenja se samo tu in nikjer drugod. 
— Z ozirom na to, da je v tistem času živel grof Udalrik iz rodovine Ebersbergov (f 1029), ki je 
imel dva sina, ildalberona (f 1045) in Eberharda (f 1065?), domneva Wahnsdiaffe (Das Herzogthum 
Karnten, str. 51-56), da sta tu omenjeni Ebersbergovec Udalrik in pa njegov sin Eberliard identična 
z zgoraj imenovanim Odalrikom, ki je leta 1011. vodil upravo Kranjske grofije, in pa njegovim na- 
slednikom Eberhardom, ki je bil leta 1040. mejni grof kranjski. Wahnsdiaffejeve hipoteze, čeprav 
ima razne pomanjkljivosti, se je poprijel Schumi (flrdiiv, I, 117—127) ter jo skoraj doslovno pona- 
tisnil. Nasprotno se pa Mell (Histor. und territoriale Entwicklung Krains, str. 121 — 124) nič kaj ne 
ogreva za njo in tudi Huber (Gesdiidite Osterr., I, 219, op. 4) jo smatra za negotovo. 

* Konrad je bil vnuk Liutgarde, hčere cesarja Otona L, ta je pa bila sestriCna Henrika Pre- 
piralca, očeta cesarja Henrika II. Glej dotiCni rodovnik pod št. 12. 

* Erlwin je bil škof cambrayski ter vladal od leta 995. do 1012. 

5 Konrad, vojvoda karantanski. 

6 Herman III., vojvoda švabski (1003—1012), sin Hermana II. 



St. 30, 31. 21 

Št. 30. 

1012. 

Po smrti vojvoda Konrada lA ni dobil Karantanskc Vojvodine 
njegov enakoimenovani še mladoletni sin, pač pa Adalberon iz rodu 
Eppensteinov. 

Herimanni Rug. Chronicon ad a. 1012 (MG. SS., V, 119): „Counradus dux 
Carentani, filius Ottonis ducis fraterque Brunonis dudum papae,2 obiit, et privato 
filio eius puero Counrado, fldalbero ducatum accepit," 

Bernoldi Chronicon ad a. 1012 (MG. SS., V, 424) : „Chounradus dux Caren- 
tani moriens, Adalberoni ducatum reliquit." 

Št. 31. 

1012, dne 30. aprila. Bamberg. 

Kralj Henrik (II.) podeli Oglejski cerkvi in njenemu patriarhu Ivanu 
dve mesti v Istrski grofiji, namreč Pičen, v katerem že dalj časa vlada 
škof, in pa Pazin s sodstvom, desetinami, davščinami, globami in 
vsemi javnimi služnostmi tamošnjih svobodnih ljudi [„duas civitates in 
comitatu Hystriensi sitas, quarum una dicitur Penna in qua iam dudum 
episcopus ad honorem dei et sanctorum eius constitutus esse videtur, 
altera vero Pisino cum placito et decimis atque suffragio et districto 
vel omni puhlica functione liberorum hominum in eis habilantium"]^ 
kakor jih je že rajnki cesar Oton (III.) s posebnim pismom tri milje 
daleč okrog obeh mest podelil imenovani cerkvi in patriarhu Ivanu 
/,,. . . per tria miliaria eisdem civitatibus ex omni parte adiacentia . . "J. 
Potrdivši to daritev podeli (kralj Henrik) rečeni cerkvi tudi vso zemljo, 
gozde, pašnike, vinograde, oljične vrtove, polje, travnike, pravico do 
paše in svinjske piče [„pabulatica, escatica"], lov, ribstvo ter vse služ- 
nosti [„funciiones"J, katere so morali svobodni ljudje v rečenih mestih 
izvrševati že pred grofoma Poponom in Sizonom^ ali pa jih še sedaj 
morajo f„. . . quas liberi homines in predictis civitatibus habitantes antea 
tempore Poponis (et) Sizonis comitum tenuerunt vel adhuc necessarii 
ad ea tenenda videntur"]. — Kralj Henrik tudi podeli Oglejski cerkvi 
travnike, pašnike in krmo na obeh straneh reke . . .4 ter pristanišče v 
Plominu [„iuxta fluvium quod . . A utrisque partibus rippe adiacentia et 
portum de Flaona"]^ v katerem smejo rečeni ljudje imeti svoje barke, 
da lahko jadrajo v katerokoli njegovo (kraljevo) pokrajino, ne da bi 
jih pri tem ovirali njegovi (kraljevi) fevdniki, vojvoda, grofje in drugi 

» Karantenski vojvoda Konrad I. je umrl 12. decembra leta 1011. (Gl. St. 29.) 

2 Glej dofiCni rodovnik pod št. 18. 

^ Grof Sizon, ki se tu omenja, je najbrže tisti grof Sigard, Cigar ime Citamo v neki listini 
iz leta 977. (Gt II, St. 462.) Grof Popon je bil prej ko ne njegov prednik ter morebiti naslednik mej- 
nemu grofu Wintheriju, ko je živel okoli leta 933. (Gr. 11, St. 38J.) 

* Ime reke je izpuSCeno. 



22 St. 31, 32. 33. 

IjudJG. Dalje dovoli kralj, da smejo ljudje, bivajoči v rečenih mestih, 
svojo živino goniti k morju ter jo tu napajati. Noben vojvoda, mejni 
grof, grof, podgrof [„vicecomes"J ali pa kaka druga kraljevska oseba 
ne sme patriarhu Ivanu ali pa njegovim ljudem, ki bivajo v rečenih 
krajih, ničesar vzeti izmed prej naštetih zemelj in pravic ali pa jih 
nadlegovati. Rko bi kdo hotel uničiti to daritev, naj plača sto liber 
zlata, in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa oglejskemu 
patriarhu. 

„Datum pridie kalendas Madii anno dominice incarnationis MXII, 
indictione X, domni vero Henrici X. Actum Pauenberc." 

[Kartular iz 15. stoletja v aktih „Consultori in iure" v Benetkah, — Joppi 
v Mittheilungen des Institute f. osterr. Gesdi., I, 292. — Schu mi , Urk.- u. Reg.- 
Budi, I, 25. — Stumpf-Brentano, Hcta imperii, str. 718, št. 515. — MG. Di- 
plom., III, 279, št. 243.] 

Št. 32. 

1012, dne 6. maja.i 

Pri posvečevanju stolne cerkve v Bambergu so bili navzoči 
oglejski patriarh Ivan in pa še nad trideset škofov. Ondotni oltar sve- 
tega Križa je posvetil rečeni patriarh. 

Chronica episcoporum Merseb. (MG. SS., X, 174) : «Intererat (se. Dith- 
marus Merseburgensis episc.) namque Babenbergensis ecclesiae dedicationi, in 
qua erat Johannes patriarcha Hquilegiae et plus quam triginta alii episcopi." 

Thietmari Chronicon, VI, c. 60 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum sdiol.f 
p. 169): nPeracta in civitate Bavenbergensi aecclesia maiore, cum natalicius regis 
dies esset [et XXXV. iam inciperet annus] 2, II. non. Mai omnis primatus ad dedi- 
cationem istius aulae ibidem congregatur; et sponsa haec Christi per manus 
Johannis patriarchae de flquileia et aliorum plus quam XXX episcoporum con- 
secratur." 

Dedicatio ecclesiae s. Petri Babenberg. (MG. SS., XVII, 635) : »Altare 
vero sancte crucis consecravit pie memorie Johannes Hquilegiensis patriarcha in 
honorem sancte crucis et sancti Stephani protomartiris." 

Št. 33. 

1013, dne 5. maja. Pri Veroni. 

(Karantanski) vojvoda Adalberon je kot mejni grof Veronske 
marke predsedoval sodnijskemu zboru pri samostanu sv. Zenona blizu 
Verone [„dum in Dei nomine in comitatu Veronense in loco et fundo 
monasterii sancti Zenonis non longe prope muros civitatis Veronense in 
iudicio resideret domno Adalperio dux istius marchie in comitatu Vero- 



1 Bambcrška cerkev je bila posvečena leta 1012. Cfr. Ex dironographia Heimonis (MG. SS., 
X, 2): „Dornus sancti Petri et sancti Georgii Babenberg dedicatur." 

2 Kralj Henrik II. ni bil rojen leta 978. paC pa leta 973. ; zato tedaj število „XXXV" ni pravo. 
Cfr. Hirsdi, Jahrbudier, I, 88-89. 



St. 33. 34. 23 

nense"], kjer je razsodil, da naj dvor Petriolo^ spada pod samostan 

sv. Caharija v Benetkah. 

anno vero domni Henrici regis hic in Italia, die quinto mense 

Madio, indictione undecima." 

„Adelbertus qui Azo vocatur marchio m. m. subscripsi." 

[Prepis iz 12. stoletja v samostanu sv. Caharija v Benetkah. — Muratori, 

Delle antidiita Estensi, 1,85. — Ficker, Forsdiungen zur Reidis- und Redits- 

gesdiidite Italiens, IV, 63, št. 42, — G 1 o r i a , Codice dipl. Padovano, I, 128, št. 95.] 

Št. 34. 

1015. 

Oglejski patriarh Ivan, sklicavši v dvaintridesetem letu svojega 
vladanja [„regens igitur per tricesimum secundum"p sinodo [„sancta 
statuta synodo"] ter na njej preiskavši čine svojih prednikov, ako ni 
katera cerkev zarad brezbrižnosti popolnoma zapuščena, podeli v 
navzočnosti mnogih škofov, klerikov in posvetnih ljudi proštu Morontu, 
njegovim naslednikom ter vsem kanonikom sv. Štefana v Čedadu eno 
dekanijo^ v kraju, „Lanc" imenovanem, 4 drugo pa v kraju, „Fuseia" 
zvanem, potem goro „Onuf", desetino v vasi, „Peregula" imenovani, 
eno kmetijo v Osoppu^, eno v Guminu^ in eno v Rtinu^, dalje štiri 
njive 8 v Št. Danielu, desetino v Volčanski fari^, potem desetino 
pri (čedadskih) vratih na mostu in pri vratih sv. Petra ter desetino od 
vseh stvari, katere spadajo k njegovemu (patriarhovemu) dvoru v Če- 
dadu, potem pa tudi vas Premariacco^o z vsemi priteklinami ter z vso 
tisto zemljo, katero so kanonikom že prej podarili patriarhi, dobri grofje 
ali pa drugi ljudje. [„ . . . in primis igitur dono tibi Moronto praepo- 
sito^^ tuisque successoribus necnon omnibus sancti Stephani canonicis, 
habitantibus in Civitate Forojulii, decaniam in loco qui dicitur Lanc et 
alteram in loco qui Fuseia et montem qui vocatur Onuf et decimam de 
villa quae vocatur Peregula et unam massariciam in Ysopo et aliam in 
Glemona et unam in Retenia et quatuor campos in S. Daniele et deci- 
mam quae debet exire de plebe quae vocatur Walzana et decimam de 
porta pontis et decimam de porta sancti Petri necnon et decimam de 



* Dvor Petriolo je blizu mesta Monselice v severni Italiji. 

* Oglejski patriarh Ivan IV. je zaCel vladati leta 98t. (Gr. II, št. 481). — Leta 983. meseca ju- 
nija je Se živel njegov prednik Rodald. (Gr. II, St. 478.) 

' Dekanija se je zval okraj, kateri je prvotno obsegal deset rodovin. Iz desetih dekanij je 
bila sestavljena centena, po kateri je centarchus ali ccntenarius izvrševal sodstvo. (Cfr. Gr. II, 
St. 23 op). 

* Tu omenjeni kraj „Lanc" je morebiti sedanja vas Logje v Kobaridskem okraju. 
> ^ Ossopo je v Furlaniji pri Taljamentu severozahodno od Vidma. 

* Gumin (Gemona) je severovzhodno od Osoppa 
" Rtin (Tlrtegna) je jugovzhodno od Gumina. 

" Campus = njiva (itai. campo) je bila in je še neka poljska mera. 

' VolCe je vas blizu Tolmina. 
" Premariacco je vas jugozahodno od Čedada. 
" Praepositus ali prost je predstojnik korarjev. 



24 St. 34, 35. 

omnibus rebus quae pertinent ad meam curtem siiam in Civitate Forijulii: 
insuper villam, quae vocatur Primariacus . . ."] Omenjeni kanoniki smejo 
prej naštete kraje dati v fevd, jih obdržati, zamenjati ali pa ž njimi storiti 
to, kar jim je všeč. Nobeden njegovih naslednikov, noben vicedom, odvet- 
nik, gastald, krajevni predstojnik ali pa ministerijal kakega škofa ne sme 
tega korarskega zbora vznemirjati ali mu pa od vseh teh stvari kaj vzeti. 

Tej daritvi oglejskega patriarha Ivana so pritrdili naslednji škofje: 
„Bertholdus Polensis episcopus, Richiro Feltrensis episcopus, Richolfus 
Tergestinus episcopus, Lodoicus Belunensis episcopus, Almericus Tarvi- 
siensis episcopus, Azo Civitatis-Novae episcopus, Mayo Concordiensis 
episcopus, Stephanus Petenensis episcopus." 

„Regnante d. Henrico Romanorum imperatore augusto anno ab 
incarnatione domini nostri Jesu Christi tnillesimo quinto decimo, indictione 
tertiadecima." 

[R u b e i s , Mon. eccl Hquil., col. 493. — M a η s i , Concil. coll , XIX, 355.] 

Št. 35. 

Nepristno.^ 

1016, dne 15. aprila.2 Bamberg. 

Rimski cesar Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge, cesa- 
rice Kunigunde, ter po posredovanju kolinskega nadškofa Heriberta in 
bamberškega škofa Eberharda grofu Wilhelmu [„Willihelmo comiti"] 
neko posestvo [„predium quoddam"]. Daruje mu, spominjajoč se njegove 
matere in svoje sorodnice Heme [„mernorcs etiam domn^ Hemm^ suae matris, 
nostrae videlicet neptis"], katera mu je (cesarju) s svojim sinom vred večkrat 
prav vdano služila, trideset kraljevih kmetij v Kozjem [„in vitla quae 
dicitur Traskendorf, XXX regales mansos"] in razen tega tudi vse to, 
kar je imel (cesar) med rekami Savo, Savinjo, Sotlo in Mirno 
v pokrajini Savinjski in njegovi (Wilhelmovi) grofiji [„inter 
fluenta Souuue et Soune, Zotle et Nirine in pago Seuna in comitatu 
suo"] z vsemi priteklinami, med katerimi je bila tudi pravica do ri- 
bištva, lova in mitnine. Z darovano zemljo lahko grof stori to, kar 
hoče ; sme jo obdržati, prodati ali pa zam.enjati. 

„Data XVI. kal. Mai, indictione XIII., anno dominicae incarnationis 
MXV., anno vero domni Heinrici secundi regnantis XIII., imperii autem 11.^ 
Actum Babenberc." 



» Ta listina ni pristna, kajti nastala je še le leta 1170. ali pa 1171. na podlagi neke druge li- 
stine. (Glej Jaksdi, Mon. hist. duc Car., I, str. XX in 50.) Interpoliranc so besede „memores etiam 
domn^ Henim^ suae matris nostrae videlicet neptis, quia nobis unacum filip satis devote sepe ser- 
vivit. Pro iiac quoque remuneratione eidem W(illihelmo)". — Tu Citamo o Hemi in o cesarju Hen- 
riku II., da sta bila sorodna, kar pa ni resniCno. Vsebina ostale listine je zanesljiva ter potrjena 
po listini cesarja Konrada H. iz leta 1028. (Glej. št. 84). 

2 Zastran datiranja gl. Stumpf-Brcntano, Die Reidiskanzler, II, 135, št. 1667. 

8 Za števili XVI, XIII, MXV, ΧΠΙ in II je po ena Črta izradirana. 



St. 55. 56. 57. 25 

(Ponarejena listina v arhivu Zgodovinskega društva v Celovcu. - (Hormayr) 
Hrchiv f. Suddeutsdiland, II, 224. št. 10 k letu 1015. — Ε i c hh orn. BegtrSge, I, 170 
k letu 1015. - Zahn, Urkundenbudi d. H. Steierm., I, M. št, 57. — Schumi, 
Urkundenb. d. H. Krain, I. 27, št. 17. — J a ks c h , Mon. hist. duc. Carinthiae. I, 50, 
št. 12. - MG. Dipl., III. 440. št. 546.] 

Št. 36. 

Nepristno. 1 

1016, dne 18. aprila. Bamberg. 

Cesar Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge cesarice Kuni- 
gunde ter po posredovanju kolinskega nadškofa Heriberta in bamber- 
škega škofa Eberiiarda grofu Wilhelmu [„ Willehelmo comiti"] ter nje- 
govi materi Hemi [„domne Hemme"], svoji sorodnici. tretji del solin v Admontski 
dolini [„in valle fldemuntense"] z vsemi pravicami, kakor jih je on (cesar) imel, 
in z vsemi priteklinami. Tudi jima podari tržno pravico [„mercatum"] 
tam, kjer bi jo (Wilhelm) na svojem posestvu hotel imeti, dalje colnino 
[.Jheloneum"] tam, kjer bi imel tržno pravico v svoji grofiji, Breze 
imenovani [„in comitatu suo, quod vocatur Friesahc"], potem pravico, ko- 
vati novce l„cum moneta"].in pa izkoriščati vsakovrstne rudnike in soline [„omnes 
fodine cuiuscumque metalli et saline"]. 

„Data X//II., kal. Mai, indiction. XIII., anno dominice incarnationis 
MXV., anno vero domini Heinrici secundi regnantis XIII., imperii au- 
tem 11.;^ actum Babenberc." 

Ponarejena listina iz dobe med 1177 in 1184 v Zgodovinskem društvu v 
Celovcu. - Hormayr, Rrdiiv f. Suddeutsdiland, II, 225, št. 11 z letnico 1015. 
— Zahn, Urkundenbudi der H. Steiermark, I, 45, št. 58. — Wichner, Gesdi. 
von Hdmont, I, 226, št. 4. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, I, 51, št. 15. — 
MG. Dipl., III, 441, št. 547.] 

Št. 37. 

1017, dne 18. januarja. Asolo. 

Karantanski vojvoda Adalberon razsodi kot mejni grof veronski 
[,,Adelpeyro dux istius marώie Carentanorum"] na javnem sodnem zbo- 
rovanju v vasi, Asolo imenovani [„in villa Axillo"], v Trevisanski gro- 
fiji neki prepir med nunami samostana sv. Caharija v Benetkah in Ivanom, 
opatom samostana sv. Justina v Padovi, zarad kapele sv. Tomaža 



' laksch misli, da je bila ta listina dvakrat ponarejena. Kar je nekdaj stalo v izvirni listini, 
je razvidno iz listine cesarja Konrada II. pod št. 84, namreč, da je cesar Henrik II. podelil grofu Wil- 
helmu tržno pravico in colnino. Kar se tiCe solin v Admontski dolini ter pravice, kovati novce in 
izkoriščati rudnike in soline, so to dodatki dotičnega ponarejevalca. (Cfr. Jaksdi, Mon., i, 51 — 
Glej tudi MG. Dipl., III, 442.) DrobnejSi tisk v tekstu kaže, kaj je nepristnega. 

» Ponarejevalec te listine je v listini pod št. 3.1 pri številih XVI, XIII, XV, XIII in II v da- 
tumu izradiral po eno črto, v tej listini je pa pri istih številih po eno črto premalo postavil. Le 
„X1V. kal. Mai" je morebiti dobro ali pa tudi ne. (Cfr. MG. £)ipl., III, 442.) 



26 St. 37, 38, 39. 

in SV, Zenona v Padovanski grofiji. Zborovanja sta se med drugimi 
udeležila tudi grofa Walpert in Wilhelm. [„ResidenUbus cum eo Wal- 
pertus, Willelmus comitibus."] 

Na koncu listine čitamo; 

f Signum manus suprascripto donnus Adalpero dux interfuit et manu 
sna crucem fecit. 

Willelmus comes manu mea subscripsi. 

f Signum manus suprascripto Walpertus comes interfuit et cru- 
cem fecit. 

,,Αηηο domni Henrici gracia Dei imperator augustus tercio, XV ^ 
kalend. Februarius, indictione XV." 

[Izvirna listina v mestnem arhivu v Padovi. — Muratori, flntiqu. Ital. 
(ed. Mediol.) I, 169; (ed. flrret.) I, 291. — Gloria, Codice dipl. Padovano, p. 137. — 
Ficker, Forschungen zur Reichs- und Reditsgesdi. Italiens, IV, 69, št. 47.] 

Št. 38. 

1017, dne 18. septembra. 

Takrat je po daljši bolezni umrl Henrik, mejni grof (nordgauski) 
ter sin tete merseburškega škofa Thietmara. Pokopali so ga trije škofje, 
namreč Henrik iz Wiirzburga,i Eberhard iz Bamberga2 in Rikulf iz 
Trsta v Schweinfurtu v severnem delu samostana pri vratih zunaj 
cerkve. 

Thietmari Chronicon, VIII, c. 63 (Kurze v Script. rer. Germ.in usum sdiol., 
p. 231): „Interim marchio Heinricus amitae meimet filius longa egrotatione ve- 
xatusXIIII,kal.Octobr., orientalium decus Francorum, obiit, et in septemtrionali parte 
monasterii in Suinvordi civitate sua positus, a[b episcopis] tribus, Heinrico, Evur- 
hardo et venerabili Riculfo, extra eclesiam, ut ipse peciit, [iuxta ianuam] sepultus est." 

Št. 39. 

1017, okoli 1. novembra.3 Allstedt. 

Rimski cesar Henrik II. podeli vsled prošnje oglejskega pa- 
triarha Ivana [„rogatu eciam dilecti fidelis nostri Johannis venera- 
bilis Aguilegensis patriarche"] opatiji sv. Petra v kraju, Pero 4 imeno- 
vanem, v Trevisanski grofiji vas S. Polo^ in kapelo S. Martino 6. 



» WflrzburSki škof Henrik je vladal od leta 996. do 1018. 
2 Bamberški škof Eberhard je vladal od leta 1007. do 1040. 

* Iz dveh listin je razvidno, da se je cesar Henrik II. v flUstedtu mudil dne 26. oktobra in 
3 novembra leta 1917.. (MG. Dipl., III, št. 372 in 374) 

* Pero je pri Bredi v Trevisanskem okraju. 
5 s. Polo di Piave, okraj Oderzo. 

β S.Martino di Colle pri Cenedi. 



St. 39, 40, 41, 42. 27 



,,Αηηο dominice incarnationis MXVII., indictione prima, anno do- 
mini Henrici secundi regnantis XI III., imperii eius IIII.; actum Alisteii." 

[Codex Tarvisinus iz 14. stoletja v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra 
(ed. II.), X, 207. - Migne, Patrol., Ser. lat., CXL, 335, št. 99, - MG. Dipl., III, 477, 
št. 373.] 

Št. 40. 

Med 1017 in 1019.i 

Vtem času se je oglejski patriarh Ivan IV. prizadeval, da bi s pomočjo 
cesarja Henrika II. dobil Gradež, kjer je takrat vladal patriarh Urz. 

Chron. patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Hquil., Hpp. p. 10): „Jo- 
hannes patriardia . . . adversus quemdam Ursonem, qui se patriarcham Gradensem 
dicebat, coram b. Henrico imperatore ... de Gradu plebe sua sententiam recla- 
mavit." 

Št. 41. 
1019. 

Konrad, sin nekdanjega karantanskcga vojvoda Konrada I., in pa 
njegov bratranec, poznejši cesar Konrad II.,2 sta rečenega leta pri Ulmu 
premagala takratnega karantanskcga vojvoda Adalberona.3 

Herimanni Augien. Chronicon ad a. 1019 (MG. SS., V, 119): „Counradus 
adolescens, filius Counradi quondam ducis Carentani, auxiliante patruele suo Coun- 
rado postea imperatore, Hdaiberonem, tunc ducem Carentani, apud Ulmam pugna 
victum fugavit." 

Bernoldi Chronicon ad a. 1019 (MG. SS., V, 424) : „Chounradus, filius Choun- 
radi quondam ducis Carentani, fldalberonem ducem apud Ulmam pugna victum 
fugavit " 

Hnn. flugustani ad a. 1019 (MG. SS., III, 125): „Pugna apud Ulmam." 



Št. 42. 

Najbrže leta lOlQ,'^ dne 19. junija ali pa 11. novembra. 

Takrat je umrl oglejski patriarh Ivan IV. 

Necrologium s. Hudberti Salisb. (Λ) ad 13. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 144) : 
„Iohannes patriarcha ob." 

Jbid. ad 3. id. Nov. (1. c. p. 184): „Iohannes patriarcha ob." 



> Gradeški patriarh Urz je zaCel vladati teta 1017., leta 1019. je pa umrl oglejski patriarh 
Ivan IV. 

2 Glej rodovnik pod št. 18. 

' v obCe se misli, da so to bitko povzročili prepiri zarad dedSCine po rajnkem švabskem 
vojvodu Hermanu III., ki je leta 1012. umrl brez otrok. Cfr. Hirsdi, Jahrbfldier, III, 116 In Wahn- 
sdiaffe, Das Herzogthum Karnten, str. 13 

* Oglejski patriarh Ivan IV. je umrl najbrže leta 1019., kajti v tem letu je njegov naslednik 
Popon postal patriarh. 



28 St. 13. 

Št. 43. 
Od leta 1019. do 1042. 

Oglejski patriarh Popon, ki je bil potomec plemenite bavarske 
rodovine, je vladal 23 let. i Na dveh zborih, v Rimu 2 in Ravenni3, se 
je v navzočnosti papeža Ivana XIX. in cesarja Konrada II. pritoževal 
zarad Gradeške fare zoper patriarha Urza, kateri je bil tudi od papeža 
poklican v Rim, a se ni prikazal. 4 Na teh zborih so Gradcško faro 
prisodili Oglejski cerkvi, o Urzu in njegovih prednikih pa izrekli, da so 
si nepostavno lastili patriarhalni naslov. — Popon je poskrbel, da so 
se v Oglejsko cerkev zopet prenesli vsi cerkveni zakladi, knjige, kelihi, 
lepotičje, zlate in srebrne posode, evangelij sv. Marka evangelista, 5 
ostanki svetnikov in druge svetinje, 6 katere je patriarh Pavel iz strahu 
pred Langobardi spravil na otok Gradež.^ Popon je na novo prena- 
redil v Ogleju cerkev s ter jako bogato obdaroval nunski samostan zunaj 
oglejskega obzidja.9 Rečeno cerkev je potem slovesno posvetil v navzoč- 
nosti dveh rimskih kardinalov in dvanajstih škofov. Papež Ivan XIX. 
mu je poslal ostanke dveh svetnikov, namreč papeža Marka 'o ter škofa 
in mučenika Kvirina.n Tudi je izročil Poponu oblast čez šestnajst škofij, 
namreč čez Tržaško, Novograjsko, Puljsko, Poreško, Ko- 
prsko, Concordijsko, Cenedsko, Feltrinsko, Bellunsko, Padovansko, 
Veronsko, Vicentinsko, Tridentinsko, Mantovansko in Comsko. To oblast 
in pa še druge regalije mu je dal ali pa potrdil cesar Konrad, ki je sploh 
mnogo storil za Oglejsko cerkev, Poponov grob s primernim napisom 
je bil v sredi Oglejske cerkve. 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Hquil., Hpp. p. 10): 
„Poppo patriarcha venerabilis sedit annis XXIV'2, Hic in duobus conciliis Romae 
et Ravennae celebratis coram Johanne papa XIX. et magnifico Corrado impera- 
tore adversus Ursonem praedictum et citatum et vocatum per litteras apostolicas 
et non comparentem de Gradu plebe praedicta proclamavit. In quibus conciliis 
Gradus adjudicata est plebs ecclesiae Rquilegensis, et dictum Ursonem atque suos 
praecessores patriarchatus nomen usurpasse. Ipsoque procurante omnes tiiesauri 
ecclesiae, libri, calices, paramenta et alia vaša aurea et argentea, liber seu evan- 
gelium, quod b. Marcus Evangelista propria manu scripsit, cum corporibus sanc- 

1 Popon je leta 1019. postal patriarh. Iz listin pod št. 86 in 87 je razvidno, da je bilo leta 1031. 
dvanajsto leto njegovega vladanja. Umrl je dne 28. septembra leta 1042. (Gl. št 122.) 

2 Gl. St. 74. 

3 Da bi se bil Popon udeležil kakega cerkvenega zbora v Ravenni, nam drugi viri razen 
Kronike ogl. patriarhov ne poročajo. 

^ Glej št. 74. 

^ Kar se tiCe tega evangelija, glej Gr. II, št. 328, op. 3. 

β Glej št. 60 in 128. 

' Glej Gr. I, št. 72. 

β Kratek popis te cerkve se nahaja v Dom in Svetu, XX (1907), str. 415 i. d. 

β Glej št 87. 

^° Papež Marko je vladal leta 336. od meseca januarja do oktobra. 

" Glej št. 86. 

>2 Morebiti bi namesto «XXIV moralo stati ,,ΧΧΙΙΙ«. 



St. 43. 29 

toruni, quae per Paulum patriardiam metu Longobardorum ad praedictam Gradum 
insulam deportata fuerunt, et cum aliis reliquiis ad Hquilegensem ecclesiam depor- 
tata fuerunt. Templuni de novo construxit iste b. pontifex ct monasterium sanc- 
timonialium extra muros Aquilegiae, quod opulentissime dotavit. Templum prae- 
dictum una cum duobus Romanae ecclesiae cardinalibus et vigintii aliis episcopis 
solemniter consecravit: cui consecrationi interfuit Corradus imperator praedictus;^ 
et Joiiannes papa duo sanctorum corpora, videlicet Marci papae et Quirini epi- 
scopi martyris transmisit : tradens eidem Popponi potestatem super XVI episco- 
patus, videlicet Tergestinum, Emonenensem, Polensem, Parentinum, Justinopoli- 
tanum, Concordiensem, Cenetensem, Feltrinum, Belunensem, Patavinum, Veronensem, 
Vicentinum, Trentinum, Mantuanum atque Cumanum. Quam potestatem cum cae- 
teris regalibus dictus Corradus concessit atque confirmavit: multaque bona fecit 
pro ipsa ecclesia, quae narrare per singula nimis longum esset. In /Iquilegcnsi 
ecclesia requiescit in medio ecclesiae, in cujus sepulchro hi versus scripti sunt: 

Poppo sacerdotum lux et decus ecclesiarum, 

Gloria Romani spes simul imperii. 

Constrictus vinclis humanae conditionis, 

Ecce sub hac mole fit cinis ex homine. 

Instruit ut Paulus, fuit omnibus omnia factus, 

Ferre studens Domino dupla talenta suo. 

Hic locus est testis, quibus ipse resplenduit actis : 

Ille quidem donis, moribus atque probis. 

Exornans istam Christo fundaverat aulam; 

Ultinia principio quem dedit hora suo, 

In librae Phoebo duodeno parte locato, 

Hgne Dei vivi siste rogo, parce jacenti." 

Chronicon Benedictoburanum (MG. SS., IX, 225): „. . . quidam . . . ex 
Noricorum provincia nomine Poppo nobili progenie natus . . ." 

Vitae patr. Aquil. ab auctore anongmo (Muratori, Rer. Ital. script., 
XVI. 11, 12): „Popo patriardia vencrabilis sedit annos XXIV. Hic cancellarius^ magni 
Conradi imperatoris, qui totum orbem pacificavit, in patriarcham assumtus est. Hic 
gloriosus antistes templum Hquilejensis ecclesiae de novo construxit, quod una 
cum b. papa Johanne XVIII. et aliis sanctae Romanae ecclesiae cardinalibus et 
aliis episcopis suffraganeis suis consecravit. Monasterium beatae Mariae virginis 
extra muios Hquilejae construxit. Et tam templum, quam ipsum monasterium 
mirabiliter dotavit innumerabiliaque bona ipsi ecclesiae fecit, quae brevitatis causa 
omitto. Hic apud praedictum papam Johannem et Conradum imperatorem fieri 
Romae concilium procuravit et demum Ravennae; in quorum itaque proclamatione 
facta de Grado plebe sua, et citato Ursone, qui šibi falso nomen patriardiatus 
assumserat et contumaciter in dictis duobus conciliis non comparente, dieta insula 
adjudicata est, plebem esse Rquilejensis ecclesiae et falso patriardiatus titulum 
šibi inesse, et ipso procurante armata manu omnes thesauri ecclesiae Aquile- 
jensis, qui portati erant per dominum Paulinum olim patriarcham, reportati sunt 
per dictum dominum Poponem. Et huic patriarchae beatus papa Johannes super XVI 
episcopatus potestatem contribuit una cum praefato imperatore et alia multa pri- 
vilegia et largitiones ecclesiae flquilejensi, quae nimis prolixum esset enarrare per 



1 Iz listine pod št. 86 je razvidno, da so se posveCevanja cerkve udeležili dva kardinala in 
dvanajst škofov. 

2 Cesar Konrad II. ni bil dne 13. julija leta 1031. v Ogleju, kjer se je vršilo posveCevanje- 
novosezidane cerkve, pač pa na Nemškem in sicer 20. julija v Goslaru. 

^ Oglejski patriarh Popon ni bil nikdar kancelar cesarja Konrada II. 



30 St. 43, 44, 45. 

singula. Cujus corpus jacet in ecclesia flquilejensi in medio. Et vere in medio eccle- 
siae aperuit dominus os ejus. In ejus sepulcro marmoreo hi versus ab omnibus 
leguntur: 

„Popo sacerdotum lux et decus ecclesiarum, 

Gloria Romani, spes simul imperii. 

Constrictus vinclis humanae conditionis 

Ecce sub hac mole fit civis ex homine. 

Instruit ut Paulus, fuit omnibus omnia factus 

Ferre studens domino dupla talenta suo. 

Hic locus est testis, quibus ille resplendult actis, 

Ille quidem donis, moribus atque probis. 

Exornans istam Christo fundaverat aulam. 

Ultima principio quem dedit hora suo 

In libra Phoebo duodena : parce beato 

flgne Dei, domino, te rogo, parce meo." 

Št. 44. 
1020, dne 17. aprila. 

Takrat JG bil v Bambergu oglejski patriarh Popon. Iz pisma, 
katero je dijakon Bebon poslal cesarju Henriku II., je razvidno, da je dne 
17. aprila, t. j. na velikonočno nedeljo, čital oglejski patriarh prvo lekcijo, 
ravennski nadškof Heribert drugo, papež Benedikt VIII. pa tretjo. [„in 
matutinis autem laudibus dominicae resurrectionis patriardia de Aquileia 
lectionem primam, archiepiscopus Ravennas secundam, legitqm ipse apo- 
stolicus tertiam"] 

Datum manjka. 

[Cod. bibl. Bamberg. iz 11. stoletja. — Hirsch, Jahrbudier des Deutschen 
Reidis, I, 547-553. - Jaffe, Bibl. rer. Germ., V, 484-496.] 

Št. 45. 

1020, dne 26. aprila. Bamberg. 

Rimski cesar Henrik (II.) naznanja, da ga je prosil oglejski 
patriarh Popon [,,Ρορρο patriarcha sancie Aquilegensis ecclesie"], 
da bi njegovi cerkvi, ki je posvečena Materi božji, potrdil pravice 
do sodstva, glob, kolekt, robote, krme, davščin ter vseh 
javnih služnosti [„placita et districtiones, collectas et angarias, 
fotrum et sujfragia sive omnes publicas functiones"], katere so njegovi 
predniki, cesarji in kralji, podelili rečeni cerkvi in njenim voditeljem. 
Tudi naj bi potrdil veljavnost vseh njegovih listin na ta 
način, da bi, ako bi vsled tatvine, požara, brodoloma ali kake druge 
nesreče izgubil katero listino, smel s pričujočo listino na kakem sodnem 
zborovanju braniti svojo pravico tako, kakor če bi imel izgubljeno 
listino v svojih rokah. — Cesar izjavlja, da potrjuje in podeljuje Oglejski 
cerkvi in njenim voditeljem s pričujočo listino vse pravice do sodstva, 



St. ^5. 46. 31 

glob, kolckt, robote, krme, davščin in vseh javnih služnosti po gradovih 
in vaseh Oglejske cerkve ter nad vsemi ondotnimi prebivalci tako, kakor 
so jih z raznimi listinami njegovi predniki podarili patriarhu Ivanu in 
njegovim prednikom. /",,. . . largimur sancfe Aquilegensi ecclesie eiusque 
rectoribus qui pro tempore fuerint placita et districiiones, collectas atque 
angarias, fotrum et suffragia sive omnes publicas functiones de castellis 
et villis sancte Aquilegensis ecclesie et de universis hominibus in terra 
eiiisdem ecclesie habitantibus, secundum quod antecessores nostri suo 
antecessori lohanni patriarώe suisque predecessoribus per diversas pre- 
ceptomm paginas contulemnt."] Noben njegov (cesarjev) vojvoda, mejni 
grof, grof, podgrof ter nobena visoka ali nizka državna oseba ne sme 
po gradovih in vaseh rečene cerkve soditi f„placitare"J, pobirati davkov 
[„collectas facere"] ali pa ljudem nalagati robote [„homines angariare"], 
kakor le patriarh Popon ali pa njegovi nasledniki. Odvetnik Oglejske 
cerkve naj kot njegov (cesarjev) poslanec sodi po rečenih gradovih in 
vaseh; če bi med njimi nastali prepiri, naj jih kot kraljev odposlanec 
[,,regalis missus"] polnooblastno konča na zakonitem sodnem zboru. 
Kdor bi hotel prelomiti ta ukaz, naj plača tisoč liber najboljšega zlata, 
in sicer polovico v državno blagajnico, polovico pa Oglejski cerkvi in 
njenim voditeljem. 

„Data VI. kalendas Mai. anno dominice incarnacionis MXX., indic- 
tione III., anno domini Heinrici regnantis XVIIII., imperii vero eius VII.; 
actiim Babemberch." 

[Notarski prepis iz leta 1261. v Državnem arhivu v Benetkah. — Bresslau 
v Neues flrdiiv der Gesellschaft f. altere deutsdie Gesdiiditskunde, III, 122, št. 3. — 
MG. Dipl., III, 541, št. 426.] 

Št. 46. 

1020, meseca aprila ali maja. ^ 

Cesar Henrik (II.) potrdi rimskemu papežu Benediktu (VIII.) posest 
pokrajin in mest, katere so papežem podelili že njegovi predniki Pipin 2, 
Karol3, Ludovik, Oton 4 in tega sin, tudi Oton imenovan. Med naštetimi 
papeževimi pokrajinami sta tudi omenjeni „provincia Uenetiarum et Istria". 

Datum manjka. 

[Transsumpt iz leta 1339. v Vatikanskem arhivu v Rimu; Cod. Ottobonianus 
iz 12. stoletja v Vatikanski knjižnici v Rimu ter še več drugih prepisov. — Ma nsi, 
Concil. coll., XIX, 331. — MG. Leg., II b, 174. — Theiner, Cod. dipl. dom, temp., 
I, 7. — MG. Dipl., III, 542.] 



1 Ker je v tej listini naštetih veliko število priC, med njimi kolinski nadškof Heribert, ki je 
umrl dne 16. marca leta 1C21., in pa eichstadtski škof Walther, ki je dobil mitro v zaCctku leta 1020., 
je razvidno, da je bila listina izdana meseca aprila ali pa maja, ko je bil papež Benedikt VIII. 
na Nemškem. 

- Cfr. Gr. I, St. 226. 

» Gr. I, št. 247. 

* Gr. II, št. 408. 



32 St. 47,48. 

Št. 47. 
Okoli leta 1020.i 

Popis mej Holcnburške zemlje 2, katera je takrat spadala pod sa- 
mostan sv. Kastula v Mosburgu^. Med dotičnimi mejami sta se naha- 
jala ena slovanska kmetija [„una Sclauanica hoba"] in pa en vi- 
nograd, ki sta bila last cerkve sv. Ruperta v Solnogradu. 

Datum manjka. 

[Cod. št. 187 v Monakovem. — Zahn v Hrdiiv f. Kunde osterr. Gesdiiditsqu, 
XXVII, 259, št. 2 z dat. „c. 890". — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris., III, 8, št. 3 (Fontes 
rer. Hustr. Dipl., XXXVI) z dat. „11. Jahrh., I. Halfte".] 

Št. 48. 

Med letom 1020. in 1025.4 

Bratje Volchold, Hartwik in Henrik prepuste svoji materi Wich- 
purgi petnajst kmetij v Lipjahs z vsemi priteklinami, katere je nekdaj 
imel njen sin Gerlodi, dokler je živel, ter četrti del njegovih podlož- 
nikov s pogojem, da se (Wichpurga) odpove vsem pravicam do drugih 
posestev, katere je imel imenovani grof Gerloch. — Omenjene kmetije 
je nato Widipurga darovala cerkvi Marije Device in sv. Jurija za hrano 
in obleko svojim naslednicam in vnukinjam, ki tam Bogu služijo. [„No- 
tum sit omnibus Christi fidelibus tam presentibus quam futuris, qualiter 
tres fratres Volcholdus videlicet, Hartwicus et Heinricus tradiderunt sue 
matri Wichpurge XV hobas in loco qui dicitur Liupickdorff, generaliter 
cum omnibus ad easdem pertinentibus . . . ita integre, sicut Gerloch 
eiusdem domine filius habuit, dum vixit, et quartam partem mancipiomm 
que sui iuris erant, ea racione, quod et ipsa se abdicaret ceterorum 
omnium prediorum que isdem comes Gerloch in sua potestate habuit. 
Isti sunt testes huius tradicionis per aures tracti: Friderich, Pilgrim etc. 
Ipsas vero hobas prefata domina Bichpurck altari sancte Marie et sancti 
Georgii tradidit lege qua supra, pro victu et vestitu suorum posterum 
et neptum ibidem deo serviencium. Isti sunt testes tracti per aures: 
Engelbertus comes, Hartwicus, Liutpolt."]^ 

Datum manjka. 

[Transsumpt iz leta 1486., vzet iz „Liber fundacionis" samostana sv. Jurija 
na Jezeru, sedaj v Innsbrucku. — Hormayr, Beitrage zur Gesch. Tirols, I^. 
34—36. — Sinnacher, Beytrage zur Gesch. von Saben, 11,377. — flnkers- 
hofen, Handbudi der Gesdi. des H. Karnten, II b, 83. — Jaksch, Mon. hist. duc. 
Carinthiae, III, 84.] 



1 Zastran datiranja glej ilrhiv f. Kunde Ssterr. Gesdi., XXVII, 211 in 212. 
^ Holenburg pri Donavi na Dolenjem Avstrijskem. 

* Mosburg na Bavarskem. 

* Zastran datiranja glej Jaksdi, Mon. hist. duc. Car., III, 82. 

^ Lipje (nem. Lippendorf) so vas na Koroškem vzhodno od Velikovca. 
β Kar se tiCe vsebine, primerjaj ta dokument s št. 11. 



St. 49. 50, 51, 52. 33 

Št. 49. 

1021, dne 6. decembra. S. Ženo pri Veroni. 

Na javnem zboru, katerega se je udeležil tudi oglejski patriarh 
P o p o η /„domnus Popo sancte, Aquilegensis ecdesi^ patriarcha"], so 
rimski cesar Henrik II. in pa sodniki potrdili samostanu sv. Zenona 
zunaj veronskega obzidja njegovo lastninsko pravico do šestih, ime- 
noma naštetih cerkva. 

„ . . . anno vero predicti domni Heinrici gloriosissimi imperatoris 
deo propicio hic in Italia octavo, sexto die mensis Decembris, indic- 
tione K" 

[Prepis iz 11, stoletja v Veroni. — Muratori, Delle antichita Estensi ed 
Itaiiane, I, 129. - MG. Dipl., III, 583, št. 461.] 

St. 50. 

Najbrže leta 1022. ^ 

Sinoda v Ravenni za časa papeža Benedikta VIII. in cesarja 
Henrika II., h kateri je bil pozvan gradeški patriarh Urz z name- 
nom, da bi poravnal prepir z oglejskim patriarhom zastran Gradeške 
cerkve. 

[Glej listino z dne 6. aprila 1027, St. 74.] 

Št. 51. 

Najbrže leta 1022.^ 

Sinoda v Rimu za časa papeža Benedikta VIII. in cesarja Hen- 
rika II., h kateri je bil pozvan gradeški patriarh Urz z namenom, da 
bi poravnal prepir z oglejskim patriarhom zastran Gradeške cerkve. 

[Glej listino z dne 6. aprila leta 1027., št. 74.] 

Št. 52. 

Najbrže leta 1022.3 

. Sinoda v Veroni za časa papeža Benedikta VIII. in cesarja Hen- 
rika II., h kateri je bil pozvan gradeški patriarh Urz z namenom, da 
bi poravnal prepir z oglejskim patriarhom zastran Gradeške cerkve. 
[Glej listino z dne 6. aprila leta 1027., št. 74.] 

1 Najbrže so se sinode v Ravenni, Rimu in Veroni vršile takrat, ko se je Henrik mudil v 
Italiji Prišel je v to deželo že leta 10O4 , potem leta 1014 in vtretjiC leta 1022. Leto 1004. tu ne more 
bit! merodajno, ker takrat še ni vladal papež Benedikt VIII. Tudi ni verjetno, da bi bili leta 1014, 
pretresavali zadeve med Gradeško in Oglejsko cerkvijo, kajti takrat je bil še Vital v Gradežu za 
patriarha. Pač pa se je prepir med oglejskim in gradeškim patriarhom posebno razvnel takrat, ko 
je bil Popon predstojnik Oglejske cerkve, tedaj po letu 1019. 

* Zastran datiranji glej dotiCno opazko pod St. 50. 

^ Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 50. 

8 



Μ St. 53, 54. 

Št. 53. 

Nepristno.^ 
1022, MontGcasino. 

Rimski cesar Henrik II. podeli samostanu sv. Benedikta v Monte- 
casinu nekatera posestva nekdanjega (capuanskega) kneza Pandulfa. 
Med tistimi, ki so baje listino podpisali, se tudi omenja „Ego Pubpo 
patriarcha Aquilegensis pro episcopis Emilie, Ligurie et Istrie subscripsi". 

,,Αηηο ab incarnacione domini millesimo vicesimo secundo, indic- 
cione V., anno vero domni Hehinrici exellentissimi ac invictissimi Ro- 
manorum imperatoris augusti regnantis vicesimo secundo, imperantis 
autem nono; actum in Monte Casino." 

[Register dijakona Petra iz 12. stoletja v Montecasinu. — Stumpf- 
Br en ta η o, Rcta imperii inedita, 582, št. 272. — MG. Dipl., ΙΠ, 684, št. 530.] 

Št. 54. 

Med letom 1022. in 1039.^ 

Škof Hartwik podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina neko posestvo, 
katero je njegov brat grof Engilpreht3 dobil od nekega Hecilina v 
Lurnski grofiji pri Lienzu [„in comitatu Lurniensi in loco Luenzina dieto"] 
ter ga potem dal svojemu sorodniku kleriku Waldioldu, namreč dvajset 
slovenskih kmetij z vsemi pripadajočimi pravicami /„XX/na/2S0S 
Sclauaniscos cum omni iure ad eos pertinenti"] . Škof izjavlja, da bode 
do svoje smrti sam užival dohodke tega posestva; nato naj ga pa 
dobe v dar brixenski korarji, ne da bi se jim zaradi tega zmanjšala 
redna prebenda. Zato naj pa korarji prvo leto po njegovi smrti vsak 
dan opravijo eno mašo ter vsak trideseti dan s hrano in pijačo po- 
krepčajo po trideset revežev. Pozneje naj korarji vsako leto le na dan 
njegove obletnice opravijo skupno peto mašo, pokrepčajo po trideset 
revežev s hrano in pijačo ter si tudi sami privoščijo boljšega kosila. 
Ako bi se kateri njegovih naslednikov hotel polastiti tega posestva, naj 
ima rečeni grof Engilpredit ali pa njegov dedič pravico, da s tremi penezi 
[„tribus cum denariis"] odkupi posestvo ter ga izroči korarjem v užitek. 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. trad. št. 460 v Držav, arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesdi. von Saben, II, 374, št. 7. — Redile h, Acta Tirol., I, 28, št. 71.] 



1 Da je ta listina nepristna, je dokazal Bresslau v MG. Dipl., III, 684 in 685. Ponarejevalec je 
morda dijakon Peter, ki je bil leta H37. bibliotekar in arhivar Montecasinskega samostana. Pona- 
rejevalec je uporabil neko pristno listino cesarja Lotarja z dne 22. septembra leta 1137. 

2 V tem Času je vladal brixenski škof Hartwik. 

» Engilpreht ali Engelbcrt, brat šKofa Hartwika, je bil grof v Lurnskem okraju in Pu- 
sterski dolini. 



St. 55, 56, 57. 35 

Št. 55. 

1023, dne 16. maja. Kolin. 

Rimski cesar Henrik II. podeli samostanu Marije Device in sve- 
tega Andreja aposteljna v Gossui svoje posestvo v Dumlachu2 v Mu- 
riškem okraju in v grofiji bivšega grofa Trdogoja z vsemi pritek- 
linami [„cuidam nostro monasterio Gossia dieto ad honorem sanctae 
Mariae semper virginis sanctique Andreae apostoli constructo tale pre- 
dium, quale habemus in villa Domiahc vocata situm in pago qui vocaiur 
Muriza in comitatu vero qui nuper fuit Turdogowi comiiis"]. 

„Data XVII. kal. lun., indictione VI., anno dominicae incarnationis 
millesimo XXIII , anno domni Heinrici secundi regnantis XXIL, imperii 
autem X.; actum Coloniae." 

[Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — (Frolidi), Dipl. sacra Sty- 
riae. I, 13, št. 8. — Zahn, Urkundenbudi d. H, Steiermark, 1,49, št. 41. — MG. 
Dipl., III, 622, št. 488] 

St. 56. 

1023. 

Ko sije oglejski patriarh Popon pridobil cesarjevo naklo- 
njenost, si je hotel podvreči Gradeško cerkev. Poslal je svoje 
poslance k papežu Benediktu (VIII.), zahteval čez otok Gradež in 
ondotno cerkev sodno oblast ter prosil, da bi (papež) pred se poklical 
patriarha Urza, katerega je on (Popon) imenoval ugrabitelja. Ko je bil 
Urz pozvan, je bil pripravljen ubogati; a zvedel je, da ga bodo vsled 
Poponovega prizadevanja na poti zalezovali. Zato se je vrnil, poslal 
k papežu svoje poslance ter mu naznanil, da ni prišel blizu, ker ima 
strah pred cesarjem. Papežu se je zdel Urzov izgovor dovolj tehten, 
zato je preklical svoj poziv. 

Danduli Chronicon, lib.IX, c. 2, pars 10 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 237): 
„Eodem anno (se millesimo vigesimo tertio) Popo patriardia flquilegiensis ex 
Germanorum claro genere ortus Gradensem ecclesiam šibi subjicere anhelans cum 
favore imperiali, mittit nuncios suos Benedicto papae, et de insula et de ecclesia 
Gradensi justitiam requirit, et Ursonem patriarcham, quem detemptorem nominat, 
citari petit. lile ergo citatus dum obedire vellet, cognovit tractatu Poponis insidias 
šibi in itinere paratas fore; unde rediens legatos suos papae mittit et causam 
suae absentiae praetendit, videlicet imperialis timoris; quam papa justam cernens 
excusationem admittit et eum a citatione obsolvit." 

Št. 57. 
Med letom 1024 in 1039.4 

Freisinški škof Egilbert zamenja s proštom Werinharjem in kanoniki 
Freisinške cerkve nekatera posestva. Škof prepusti po svojem odvetniku 

» G6ss je jugozahodno od Liubna na Gorcn cm Štajerskem. 

- Dflmladi, vas severovzhodno od Brud<a na Štajerskem. 

^ Murica (Miirz), dotok reke Mure na Štajerskem. 

* Leta 1024. dne 13. julija je umrl cesar Henrik II., leta 1039. pa freisinSki škof Egilbert. 

8* 



36 St. 57, 58, 59, 60. 



Odalskalku recGnemu Werinharju in njegovemu odvetniku Aitmannu 
več imenoma naštetih krajev na Bavarskem. Zato pa odstopi Werinhar 
po svojem odvetniku Altmannu škofu Egilbertu in njegovemu odvetniku 
vse to, kar je rajnki cesar Henrik podelil omenjenim bratom v Kranjski 
grofiji. [„ . . . in comitatu Carniola quicquid eisdem fratribus dono et 
largitate bone memorie Heinrici imperatoris traditum erat,"] 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. iz 11. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck, 
Hist. Fris., la, 232. — Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 68, št. 67. (Fontes rer. flustr., 
Dipl., XXXI.) — Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch, I, 31. št. 23.] 

Št. 58. 

1024, dne 8. septembra. 

Takrat je bil izvoljen za kralja Konrad U., bratranec poznejšega 
karantanskega vojvoda Konrada Mlajšega. 

Herimanni Hug. Chronicon ad a. 1024 (MG. SS., V, 120): „Deinde cum 
Counradus senior, filius Heinrici et Adalheidae, et patruelis eius Counradus, filius 
Counradi ducis ex Mahthilde, ad regnum praecipue adniterentur, habito apud villam 
Kambam principum conventu, senior Counradus rex promotus ..." 

Contin. vitae Bernwardi (MG. SS., XI, 166): „Vix emenso mensis spacio, 
electus et consecratus est in regem Conradus, filius Conradi ducis Carnotensis.i ..." 

Št. 59. 

1024, dne 8. septembra. 

V tistem času, ko je bil Konrad Π. izvoljen za kralja, je živel 
karantanski vojvoda Adalberon.2 

Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 1 (MG. SS., XI, 257): „Duces autem 
supradictis viris contemporanei hi fuerunt: . . . Hdalbero dux Histriae . . ." 

Št. 60. 

1024, v poletenskem času.3 

Takrat je nastal med Benečani tak razpor, da sta morala dožd 
(Oton) in njegov brat, gradeški patriarh, zapustiti vsak svoj sedež ter 
bežati v Istro. Oglejski patriarh Popon je med tem prišel na Gradež 



1 Kralj Konrad II. ni bil sin karantanskega vojvoda Konrada I-, pač pa njegov nečak. Glej 
rodovnik pod št. 18. 

'^ Adalberon nI bil samo vojvoda karantanski, temuC tudi mejni grof, ne pa vojvoda istrski. 
Se je li udeležil volitve kralja Konrada II. ali ne, ni znano. 

' Tu se nam pripoveduje, da sta beneški dožd in gradeški patriarh morala pred Benečani 
bežati v Istro. Med tem časom se je oglejski patriarh Popon polastil Gradeškega mesta. Nato je 
poslal poslance k papežu Ivanu XIX, kateri mu je pogojno potrdil pravico do Gradeškega otoka. 
— Papež Ivan XIX. je bil leta 1024. med 24. junijem in 15. julijem posvečen. (Jaffέ, Reg. pont. Rom. 
ed. 1885, I, 515.) Patriarh Popon je brez dvoma po 15. juliju poslal svoje poslance v Rim in dobil 
od papeža imenovano potrdilo. Najbrže se je vse to zgodilo v poletenskem času leta 1024. 



St. 60. 61. 62. 37 

ter zahteval, da bi ga ljudstvo sprejelo, ker hoče pomagati svojemu 
sobratu patriarhu in svojemu prijatelju doždu. Ker mu pa prebivalci 
niso hoteli verjeti, je prisegel sam in ž njim še osemnajst drugih mož, 
da prihaja v mesto, ker ga hoče osrečiti. Ko je dospel v mesto, je 
razrušil cerkve in samostane, oskrunil nune, odnesel zaklade ter potem 
zapustil Gradež, ko ga je opustošil in preskrbel s svojo posadko. — 
Nato je Popon k prvi krivici dodal še drugo ter poslal poslance k pa- 
pežu Ivanu (XIX.). Zamolčavši resnico, je dobil od njega privilegij, s 
katerim sta se mu izročila otok (Gradež) in Gradeška cerkev pod po- 
gojem, v kolikor mu to gre po pravici in cerkvenih postavah, i 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 2, pars 12 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 238): 
„Eodem anno (se. 1024) cum inter Venetos gravis discordia orta usque adeo per- 
ducta esset, ut dux et frater ejus patriardia, relictis propriis sedibus, apud Istriam 
exulare coacti forent, Popo patriardia Rquilegiensis Gradum adiit, petens recipi 
adjutorem fratris sui patriardiae et amici sui ducis; cul cum nollent acquiescere, per 
decem octo suorum sacramenta firmavit, quod ad salvam faciendam illis civitatem 
intraret. Ubi postquam intratum est, ecclesias et monasteria diruit, sanctimoniales 
violavit, thesauros abstulit et civitatem, licet destitutam, munitam suis reliquit." 

Ibid., pars 13 (1. c. p. 238) : »Hddens quoque iniquitatem super iniquitatem, 
Popo nuntios suos mittit Joanni papae, et de subjectione insulae et ecclesiac Gra- 
densis tacita veritate privilegium obtinuit, adjecta hac conditione, sicut juste et 
canonice šibi pertinere dignoscitur." 

St. 61. 

1024, v poletenskem času.^ 

Papež Ivan XIX. potrdi oglejskemu patriarhu Poponu Gradeški otok 
z vsemi priteklinami tako, kakor mu vsled starih privilegijev gre po pra- 
vici in cerkvenih postavah ter kakor bi mogel in hotel vsak čas sam doka- 
zati. Oglejski patriarhi smejo po božji volji ordinirati po rečenem otoku. 

(Glej listino papeža Ivana XIX. iz leta 1024. pod št. 65. in listino papeža 
Benedikta IX. iz leta 1044. pod št. 128-1 

Št. 62. 
1024, v jesenskem času.^ 

Ko so Benečani videli, da jim ni nič koristilo, da so pregnali 
patriarha in dožda, so sklenili poklicati ju nazaj ter jima povrniti njuno 

Nato so Benečani poklicali dožda in patriarha zopet v domovino, poslali svojo vojsko na 
Gradež ter si ga osvojili. Patriarh Popon je bil pozvan, da naj gradeškemu patriarhu povrne škodo, 
katero mu je bil napravil, ter dokaže, da je GradeSki otok res njegov. Popon je po svojih poslancih 
papežu vrnil privilegij, katerega je bil nekaj Časa prej prejel. Ko so se ti poslanci vrnili, so tri dni 
pozneje prišli v Rim zastopniki gradeškega patriarha. Nato je papež pozval oba patriarha k si- 
nodi, ki se je vršila meseca decembra imenovanega leta. Ko je Popon dobil papežev poziv k si- 
nodi, je odgovoril, da ne more priti; patriarh Urz pa je dospel v Rim ter se udeležil sinode. — 
Trditi smemo, da so se ti dogodki vršili v jesenskem Času, to je v oktobru, novembru in decembru 
leta 1024. 

' Kar se tiCe vsebine, glej tudi listino papeža Ivana XIX. pod št 65. 

'^ Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 60. 

* Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 60. 



38 St. 62. 

dostojanstvo. Tudi so poslali na Gradež svojo vojsko, da bi si ga 
osvojili. Ko se je to zgodilo, sta tja prihitela dožd in patriarh ter po- 
magala mesto vzeti. Poponovi stražniki so nato postali boječi ter od- 
stopili Gradež doždu, kateri ga je na novo utrdil ter popravil poško- 
dovane cerkve. 

Benečani so bili veseli, ko so se polastili mesta; a njih veselje 
je težila skrb, da ne dobe svetinj sv. Hermagora in Fortunata.i Sedaj 
se je patriarh spomnil, da so mu večkrat rekli nekateri starejši duhov- 
niki, da se svetinje ne nahajajo v njim posvečenem oltarju, temuč so 
skrite v nekem neznanem kraju. Ko so hoteli zvedeti resnico, jim je 
povedal cerkveni stražnik Monach, da je skril dragocene svetinje rajnki 
beneški dožd Peter, oče sedanjega dožda in sedanjega patriarha. O 
tem so takrat vedeli le trije in med temi je sedaj on sam (Monach) še 
-živ. Pokazal jim je nato kraj v kripti sv. Marka. Ko so tu kopali, so 
dobili štiri posode. Iz napisov so zvedeH, da so bili v prvi posodi 
telesni ostanki sv. Fortunata in Feliksa, v drugi sv. Hermagora in For- 
tunata, v tretji sv. Dionizija in Larga, v četrti pa sv. Hermogena in 
Fortunata. Tudi so čutili čudno prijeten duh. Prvo posodo so izročili 
malamoškemu škofu, druge so pa zopet shranili, in le malo ljudi je 
vedelo, kje da so. Nato so mesto iz nova popravili in utrdili, kar kaže 
napis, ki je še sedaj (ca. 1340) vrezan nad vrati. 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 2, pars 14 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 238): 
«Interea Veneti deceptionis perfidiam experti, ducem et patriardiam repatriare 
statuunt et eis sedeš suas restituunt et cum exercitu ad expugnandum Gradum 
ire decreverunt. Quo peracto dux cum patriardia illuc properat, et civitatetn im- 
pugnant. Custodes autem formidulosi effecti civitatem reddunt, quam dux fortili- 
ciis reparavit, et ecclesias diruptas renovavit, ut in portis praesentialiter scriptum 

epitaphium ait: 

„Has portas jussit Otto dux nectere fano. 
„Pondere pro ferri capiat šibi praemia regni." 

Ibid., pars 15 (1. c. p. 238): „Obtenta igitur civitate gaudium accidit Venetis, 
sed cordis jubilum minuit, quod Hermacorae et Fortunati corpora sublata formi- 
dant. Coepit exinde patriardia mente revolvere, quosdam ex clero antiquos saepius 
dixisse, in dedicato šibi altari non existere, sed ignoto celari latibulo. Inquirenti 
igitur veritatem, ecclesiae custos Monadius, antiqua fide probatus et moribus, ait: 
Petrum jam defunctum Venetiae ducem, praedictorum ducis et patriardiae geni- 
torem pretiosas reliquias occultasse, et tres tantum secrete conscios fuisse, quorum 
superstes erat ipse. Locum denique ostendit in crypta sancti Marci. Ibi igitur 
fodientes quatuor capsas inveniunt. In prima, docente titulo, corpora extant For- 
tunati et Felicis, in secunda Hermacorae et Fortunati, in tertia Dionijsii ,et Largi, 
in quarta Hermogenis et Fortunati. Et dum ipsi removerent, miram senserunt 
odoris fragrantiam. Prima vero capsa Matiiemaucensi episcopo conceditur; reli- 
quiae paucis consciis r^ponuntur. Post haec urbs reparatur et munitur, ut in portis 
praesentialiter sculptum reperitur, ut superius est dictum." 

* v listini papeža Ivana XIX., izdani meseca decembra leta 1024 (gl. št. 65>, je navedeno, 
da je oglejski patriarh Popon paC prinesel z Gradeža nekoliko svetinj, vendar ne toliko, kolikor 
je želel. 



St. 65^ 64. 65. » 

Št. 63. 
1024, v jesenskem času.i 

Papež Ivan XIX. pozove oglejskega patriarha Popona k sinodi, 
katera je bila meseca decembra v cerkvi sv. Silvestra v Rimu. 

[Iz listine papeža Ivana XIX. do gradeškega patriarha Urza, izdane meseca 
decembra leta 1024. Gl. St. 65.] 

St. 64. 
1024, v jesenskem času.^ 

Papež Ivan XIX. pozove gradeškega patriarha Urza k sinodi, ka- 
tera je bila meseca decembra v cerkvi sv. Silvestra v Rimu. 

[Iz listine papeža Ivana XIX. do gradeškega patriarha Urza, izdane meseca 
decembra leta 1024. GI. št. 65.) 

Št. 65. 

1024, meseca decembra. 3 Rim. 

Papež Ivan (XIX.) naznanja, da je žalibog nastalo med gradeškira 
patriarhom Urzom in furlanskim patriarhom Poponom [„inter Ursonem 
patriardiam Gradensem et Popponem Forojuliensem ραίπαΓώαηι"] so- 
vraštvo, katero še sedaj ni poravnano. Beneško ljudstvo se je zarotilo 
zoper svojega dožda (Otona) in njegovega brata, prej imenovanega 
patriarha, ter ju pregnalo. Bežala sta drugam 4 za tako dolgo časa, 
dokler se ni polegla razdraženost, in še le potem sta se mogla vrniti 
k svojim ljudem. 5 [„. . . conspirante namque Veneticorum populo contra 
dominum suum ducem[et praelibatum ραίήαΓώαηι (se. Ursonem), uterque, 
posthabitis dignitatibus et curis, quae ad se pertinebant, alias se recepta- 
runt, doneč sopUis secularibus insolentiis ad sua repedere quivissent, sicuti 
postea eventus probavit."] 

Med tem je napadel furlanski patriarh Popon Gradeško mesto 
f,, Gradensem civitatem"] ter zahteval od meščanov, da naj ga sprej- 
mejo, ker hoče pomagati svojemu sobratu, gradeškemu patriarhu, ter 
svojemu prijatelju doždu. Ker pa ni mogel takoj pridobiti meščanov, je 
prisegel sam in ž njim še osemnajst drugih njegovih mož [„per decem 
et octo suorum sacramenta firmavit"/, da prihaja v mesto, ker ga hoče 
ohraniti doždu in patriarhu, njegovemu bratu. Papež pravi, da je vse to 

' Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 60. 

* Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 60. 

* Bresslau (Jahrbfldier des deutschen Reidies, I, 456—459) je dokazal, da je bila ta listina 
izdana v decembru leta 1024., ne pa Se le leta 1029., kakor mislijo Jaffž (Reg. pont. Rom , št. 3i08), 
Steindorff (Jahrbudier, I, 542;, Gfrorer (Byzantinisdie Gesdiiditen, I, 442) in drugi. 

^ NamreC v Istro. (Glej St. 60 ) 

5 Kakor se kaže, sta se dožd in patriarh iz pregnanstva vrnila že leta Ι0ϊ4 (Bresslau Jahr- 
budier, I, 468, 459.) 



^ St. 65. 

zvedel iz ust patriarha Urza, njegovih beneških plemenitašev in po 
ondotni pokrajini živečih škofov. 

Ko je prišel Popon v mesto, je pozabil na svojo prisego. Kar se 
je dobilo v cerkvi, je bilo oropano. Njegovi ljudje so oskrunili nune 
dveh samostanov ter jim vzeli njih devištvo ; tudi menihom se ni priza- 
neslo. Se celo trupla nekaterih mrtvecev je ukazal patriarh spraviti iz 
njih grobov ter jih prenesti v svoje mesto (v Oglej). Tudi nekoliko sve- 
tinj je vzel s seboj ; vendar ne toliko, kolikor je želel. Razrušil je oltarje, 
oropal zaklade ter potem postavil v zapuščenem mestu kot posadka 
nekoliko svojih ljudi. 

Papež omenja dalje v svoji listini, da patriarh še ni bil zadovo- 
ljen s temi krivicami ter je poslal k njemu (k papežu) svoje poslance 
zahtevajoč, da bi mu (patriarhu) potrdil posest vseh njegovih krajev, 
posebno pa posest Gradeškega otoka („Gradensis insulae"). Papež pravi, 
da je nato odgovoril poslancem, da nima patriarh nobenih pravic do 
otoka. Poslanci so pa rekli, da patriarh ne želi drugačnejšega potrdila, 
kakor tako, kakršna so že prejšnji patriarhi dobili od papežev in kakršna 
jim vsled starih privilegijev gredo po pravici in cerkvenih postavah, 
kar more in hoče patriarh tudi dokazati. Papež omenja, da je nato 
zapovedal svojemu dijakonu in kancelarju Petru, da naj spiše privilegij 
za oglejskega patriarha, ker si je mislil, da se ta pač ne bo upal pre- 
variti Apostolske stolice. Tudi je vedel (papež), da je bil prav zastran 
te zadeve poklican v Rim od papeža Benedikta (VIII.) patriarh Urz, 
kateri pa ni prišel tja iz strahu pred cesarjem, pač je pa tja poslal svoje 
poslance, ki so podpirali njegove (Urzove) prošnje. Papež pravi, da je 
nato ukazal zapisati v rečenem. privilegiju glede Gradeškega otoka, da 
potrjuje oglejskemu patriarhu ta otok z vsemi priteklinami tako, kakor 
mu to vsled starih privilegijev gre po pravici in cerkvenih postavah 
ter kakor bi mogel in hotel vsak čas sam dokazati, da sme po njem 
(po otoku) po božji volji ordinirati. [„. . . praeterea confirmamus vobis 
insulam Gradensem cum pertinenciis sicut jaste et canonice per antiqua 
privilegia vobis et ecclesiae vestrae pertinere dinoscitur, et sicut tu ipse 
juste probare omni iempore potes et promittis, ita ut secundum Deum 
tibi ordinare liceat."] 

R zgodilo se je ravno nasprotno. Patriarh si je po krivici pri- 
lastil otok. Ko je bil poklican, da naj odškoduje gradeškega patriarha 
tako, kakor je bil obljubil, ni hotel priti blizu; po otoku ni ordiniral 
po božji volji in tudi ni dokazal iz starih privilegijev, kakor je bil 
obljubil, da je otok njegov. Privilegij, kateri je bil spisan pod naštetimi 
pogoji ter potrjen od njegove (papeževe) roke, je patriarh vrnil po svojih 
poslancih. 

Ko so ti poslanci odšli, je dospel še ne tri dni pozneje poslanec 
gradeškega patriarha ter prinesel s seboj objokovanja vredno pismo. 



St, 65. 41 

Papež pravi, da ga je to pismo jako ožalostilo in zato je poslal 
svojega zvestega in zgovornega poslanca Gregorja s pismi, s katerimi je 
po očetovsko poklical oba patriarha k svoji sinodi. Ko je Popon za- 
gledal njegovo (papeževo) pismo, se ni hotel vdati in tudi ni hotel 
nič vedeti o rečenem privilegiju', kakor je povedal Gregor. Ker je 
izgubil otok Gradež, ^ je tarnal, da ne more priti k sinodi. Ko se je 
Gregor vračal (v Rim), se mu je pridružil patriarh Urz, ki je bil tudi 
poklican v Rim. Ko je to zvedel furlanski patriarh Popon, je poslal 
nekega meniha brez verjetnega pooblastila kot poslanca do njega (do 
papeža). Papež pravi, da je hotel meniha obdržati pri sebi, ko je 
slišal, da pride patriarh Urz, a oni je pobegnil. Ko je prišel k njemu 
(k papežu) gradeški patriarh, je tožil in jokal tri dni. Nato se je 
zbrala sinoda v cerkvi sv. Silvestra v okviru njegove (papeževe) pa- 
lače. K tej sinodi je prišlo kakih šestnajst škofov ter mnogo dijakonov 
in kardinalov. 

Na sinodi se je vsa stvar opisala. Tudi so se predložili privile- 
giji papežev Pelagija (II.), Gregorja (L), Honorija (L), Štefana (III.), Gre- 
gorja (II.), 2 Leona (III.), Sergija (II.), Leona (IV.), Benedikta (III.), Adri- 
jana (III.), Bonifacija (VI.), Romana, Teodora (II.), Anastazija (III.), Ivana 
(katerega?), Silvestra (II.) in Sergija (IV). Ti privilegiji so bili večinoma 
izdani na korist Gradeški stolici. Tudi se je sklenilo na sinodi, da bi 
(papež) potrdil patriarhu Urzu in njegovim naslednikom pravice Gra- 
deške cerkve. Papež pravi, da je to tudi storil ter ukazal pod apo- 
stolsko kaznijo, da ne sme nobeden vznemirjati in nadlegovati patriarha 
Urza in njegovih naslednikov zastran Gradeške patriarhije [„de prae- 
dicto ραίπαΓώαία Gradensi"] in njenih posestev. Rečeni patriarh in 
njegovi nasledniki naj mirno in brez vsakega nasprotovanja gospodu- 
jejo po svoji patriarhiji. Brez njih dovoljenja ne sme nihče voliti kakega 
sufragana. Varovati se mora vse, kar bi na korist svoji cerkvi storili 
patriarhi, njih sufragani, duhovščina in ljudstvo. Kdor bi ta ukaz pre- 
lomil, naj ga zadene božja jeza. Potem slede podpisi škofov, dijakonov 
in kardinalov. 

„. . . in mense Decembri, indictione Vili/' — „Si mortalibus." 

[Rokopis v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra, ed. Coleti (1717), V, 1110. — 
Cocquelines, Bullarum, privilegiorum ac diplomatum Rom. pont. amplissima col- 
lectio, 1,338. — Mansi, Concil. coll., XIX (1774), 491. — Migne, Patrolog., Ser. 
lat., CXLI, 1140. - Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4063 (3108).] 



» Glej St. 62. 

' Med papežem Štefanom III. (768 do 772) in Leonom III. (7Γ5 do 816) je vladal Hadrijan I., ne 
pa papež Gregor. Kar se tiCe Gregorja H. (715 do 721) in Gregorja III. (731 do 741), ker le na 
enega izmed teh dveh d! smeli tu misliti, sta ta dva živela pred Štefanom III Zato bi v listini morala 
slediti imena >Gregorii, Stephani, Leonis", ne pa „Stephani, Gregorii, Leonis". Tu omenjeni Gregor 
je najbrže papež Gregor II., o katerem vemo, da se je leta 723. potegnil za pravice takratnega 
gradeškega patriarha Donata. (Gr., 1, št. 202.) 



42 St. 66. 

Št. 66. 

1024, meseca decembra. 

Papež Ivan XIX. naznanja, da ga je prosil gradeški patriarh Urz 
/„ Vrso sanctae Gradensis ecclesie prudentissimus patriarcha"], da bi mu 
potrdil razna posestva njegove cerkve po Beneškem, Italskem kraljestvu 
in Istrski grofiji [„in comitatu Istriensi"], in sicer v Rialtu i, Ma- 
lamoccu2, Jesolu, Cittanovi^, na zemlji Gradeškega mesta, v Morsanu, 
v „Gaiaco"4^ na Zemole^, deloma na zemlji oglejski in ob morski meji, 
potem v Istri, Trstu, Kopru, Piranu, Novem gradu, Poreču, 
Rovinju, Pulju, v gradu Sv. Jurija ter po drugih krajih, potem v Bo- 
logni, Romaniji, Ravenni, Riminiju, Pesaru in po drugih krajih Ital- 
skega in Beneškega. [„. . . in Rivo alto, in Metamauco, in Nequilo^, in 
Civitate nova, in confinio sue iam diete Gradensis civitatis seu in Mu- 
reiano ^ vel Gaiaco, in Zemulis, partim in territorio Aquilegie et in ma- 
rino termino, saltim in Istria, in Tergeste, in lustinopoli, Piriano, Civi- 
tate nova, Parentio, Ragunio, Pola atque in castello sancti Georgii ac 
reliquorum locorum tam infra quam extra, seu Bononia vel Romania, 
Ravenna, Ausimo ^, Pensauro sive in quibuscunque locis Italici regni seu 
Venetie habere ac possidere sui predecessores visi sunt"] Papež pravi, da 
je rad ustregel tej prošnji. Zato zapoveduje, da ne sme noben pod 
njegovo oblastjo živeči patriarh, nadškof, škof, prost, dekan, vicedom, 
kralj, vojvoda, mejni grof, grof, podgrof ali pa kak drug uradnik duhov- 
skega ali posvetnega stanu, potem noben javni sodnik ali kaka druga 
sodnijska oseba po samostanih, cerkvah, pobrežjih [„in litoribus"], pre- 
kopih, močvirjih, selih, vaseh in posestvih Gradeške cerkve, dalje po 
krstnih cerkvah [„in ecclesiis baptismalibus"] in po farah, posebno po 
Piranski, Omaški in S i c i o 1 s k i ^ f„in plebibus, precipue Piriani, 
Humagt scilicet et Sitiole"], katere so bile vedno v pravični posesti 
Gradeške cerkve, ter po drugih okrajih in zemljah Italskega kraljestva 
in beneške oblasti ali pa med mejami Gradeškega mesta [„in confinio 
eiusdem sancte civitatts Gradensis"] na posestvih Gradeške cerkve delati 
kako silo, kak napad ali pa kako drugače nadlegovati njega (patriarha) 



1 Rialto se zove del Beneškega mesta. 

^ Malamocco je neki kraj južno od Benetek. 

^ Cittanova (Civitas nova) se je nekdaj zvalo neko mesto pri Benetkah. 

■* „Gaiaco" je bil neki kraj najbrže blizu Gradeža. V neki drugi listini iz leta 1044. (gl. št. 128) 
stoji za ta kraj ime „Gajazzo", v neki listini iz leta 974. (Gr. II, št. 449) pa „Galigo". 

^ Zemole se zove neki otok blizu Gradeža. 

β Namesto „Nequilo" bi moralo stati „Equilo" ali pa „flcquilo". Equilum je sedanji kraj 
Jesolo severovzhodno od Benetek. 

' Namesto „Mureiano" bi moralo stati „Murciano" t. j. Morsano Tako se zove neki kraj 
tik morja med Gradežem in Oglejem. Omenja se že v osmem in desetem stoletju. (Gr. I, št. 211 in 
II, št. 449.) 

8 Tu stoji „flusimo", v listini pod št. 128 pa Citamo „Arimino". Zadnji izraz je brez dvoma 
pravi. Ausimo bi pomenjal Osimo, ki je južno od Jakina, Arimino pa Rimini blizu Pesara. 

s Siciole (Sizziole) se zove neka vas jugovzhodno od Pirana blizu izliva Dragonje v morje. 



St. 66. 67, 68. 43 

ali pa njegove naslednike, njegove cerkve, njegove ljudi, kolone, hlapce, 
podložnike, tujce in druge, ki bivajo na zemlji rečene cerkve /„. . . seu 
in familiis, in colonis, servis vel mancipiis, aduenis ac reliquis, qui 
super eiusdem ecclesie terras manent"]; pač pa naj patriarhi Gradeške 
cerkve svobodno in brez vznemirjanja za večne čase obdrže vse to, 
kar se je navedlo. Kar ima Gradeška cerkev v Rialtu, Malamoccu, Jesolu, 
Cittanovi, Finesu ', Bibionesu^, med mejami rečenega metropolitskega 
mesta,3 v Trstu, Kopru, Piranski, Omaški in Siciolski fari 
ter v krajih, ki spadajo k tem faram, potem desetine, prvine in druga 
darila v Siparskem gradu ^ in po drugih straneh, posebno v Regian- 
skem (?) mlinu [„in prenominatis locis vel civitatibus : Rivo alfo et Me- 
tamauco, Equilo, Civitate nova, in Fines, in Bibones vel in confinio iam 
diete sancte metropolitane civitatis, in Tergeste, lustinopoli seu in pre- 
dictis plebibus: Pirani scilicet Humagi, Sizole vel in locis ad easdem 
plebes pertinentibus, decimas ac primitias ceterasque offersiones in illis 
oblafas, vel in Spariensi castro, in quibusve territoriis .... precipue in 
molendino Regiani . . ."] ter vsa posestva, do katerih ima Gradeška cer- 
kev svoje pravice na podlagi listin, apostolskih privilegijev in cesarskih 
ukazov, naj obdrži še v prihodnje. 

„. . . . mense Decembris, indictione octava." - „Convenit apostolatui 
nostro." 

[Izvirna listina ali pa izvirni posnetek v Državnem arhivu v Benetkah. — 
Pflugk-Harttung, Acta pontificum Rom. inedita, 11,66 št. 101 k sept. leta 1025. 
(pomanjkljivo). — Atti e memorie della societa Istriana, VIII (1892), str. 7 (reg.). — 
Jaf fe, Reg. pont. Rom., št. 4070 k sept. leta 1025.] 

Št. 67. 

1024, meseca decembra ali pa nekoliko pozneje. 

Papež Ivan XIX. piše oglejskemu patriarhu Poponu ter mu uka- 
zuje, da mora pod prisego treh oseb povrniti gradeškemu patriarhu 
Urzu vse to, kar mu je bil vzel. 

[Iz listine papeža Benedikta IX. do gradeškega patriarha Urza, izdane me- 
seca aprila leta 1044. Gl. št. 128.] 

Št. 68. 

1025, dne 11. maja. Bamberg. 

Kralj Konrad II. podeli vsled prošnje svoje soproge kraljice 
Gizele ter moguntinskega nadškofa Aribona grofu Wilhelmu trideset 

* Fines je neki kraj najbrže blizu otoka Jesolo pri Benetkah. 

- Bibiones je med Gradežem in mestom Caorle. Cfr. Monticolo, Cronadie Veneziane I, 
β», op. 2. 

' Namreč Gradeža. 

* Sipar, grad v Istri severno od Omaka. 



Μ $t. 68, 69. 

kraljevih kmetij v njegovi Savinjski grofiji med rekami Kopriv- 
nico, H udi njo in Vo g lajno ter med Krko in Savo. Te kmetije 
naj si po raznih krajih imenovane marke i sam izbere tam, kjer mu 
je všeč. Tudi mu daruje med rečenimi rekami vse tiste gore, doline 
in gozde, kateri so bili do sedaj njegova (kraljeva) lastnina. [„...Willihelmo 
comiti XXX regales mansos in comitafu ipsius que nominatur Souna, 
et inter fluenta Gopriunize, Chodinie et Oguanie et inter fluenta Gurke 
et Souuue sitos quos ipse in eiusdem marchie locis ad plenitudinem 
elegerit ubicumque šibi placuerif, . . . et insuper quicquid inter ipsa 
predicta fluenta habemus montium vallium et silvarum, perpetualiter 
habendum in proprium tradidimus."] 

„Data V. idus Mai., indictione VIII., anno dominice incarnationis 
MXXV., anno autem domni Kuonradi secundi regnantis I.; actum est 
ad Babenberώ" 

[Izvirna listina, nekoliko poškodovana, v Zgodovinskem društvu v Celovcu. 
— Hormay r, Hrdiiv f. Suddeutschland, II, 226, št. 12. — Zahn, Urkundenbudi d. 
H. Steierm., I, 52, št. 43. - Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi f. Krain, I, 28, št. 18. — 
Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, I, 52, št. 14.] 



Št. 69. 

1025^ dne 12. maja. Bamberg. 

Kralj Konrad II. podeli matroni Beatrici2 sto kmetij s podložniki 
obojega spola v Aflenzu 3 v grofiji grofa T r d o g o j a. [„ . . . cuidam 
matronae Beatrici centum mansos nostrae proprietatis cum utriusque 
sexus mancipiis in comitatu comitis Dvrgouuues^ in loco Auelniz sitos."] 
Ako bi se v rečenem kraju ne moglo dobiti toliko zemlje, naj se 
popolni to, kar manjka, v tistih sosednjih krajih, ki stoje pod njegovo 
(kraljevo) oblastjo. 

„Data IIII. idus Maii, indictione VIIL, anno ab incarnatione do- 
mini millesimo XXV., anno vero domni Chuonradi secundi regnantis I. 
Actum Babenberg." 



1 Felicetti (Beitrage zur Kunde stcierm. Gesdiiditsquellen, IX, 55) misli, da je bila poleg Sa- 
vinje le grofija, ne pa mejna grofija ali marka Istega mnenja je tudi Wahnsdiaffe (Das Herzog- 
thum KSrnten, str. 43, op. 131) Temu nasproti poudarjajo Hirsdi (Heinridi II., Bd. I, 161 fg.), Waitz 
(Deutsche Verfassungsgesdiichte, VII, 72, op. 6) in Hasenohrl (flrdiiv f. Kunde osterr. Gesdiichte, 
LXXX1I, 514), da se je ob Savinji nahajala mejna grofija. — ReCi moram, da imajo ti prav. Že 
v tej listini stoje besede «eiusdem mardii? locis". A tudi pod št. 84 je enak izraz, kar kaže, da 
imamo tu opraviti z marko. Po tej mejni grofiji so gospodovali mejni grofje, tako n. pr. leta 1103. 
«Stardiant mardiio de Sounc", leta 1144. „Guntherus marchio de Soune". 

2 Ta Beatrica je bila soproga karantenskega vojvoda Adalberona. 

3 Aflenz, vas na Gorenjem Štajerskem severno od Brucka. 

"• Prvotno ime se je izradiralo in se nato na dotiCno mesto zapisalo «Dvrgouuues". — «In 
comitatu comitis Dvrgounues" je isto, kar pod št. 55 „in comitatu vero qui nuper fuit Turdogowi 
comitis". Grof Trdogoj je imel, kakor se kaže, svojo grofijo na Gorenjem Štajerskem poleg reke 
Murice. Leta 1025. je bil najbržc že mrtev, kajti že dve leti prej se omenjajo zraven njegovega 
imena besede „qui nuper fuit". 



St. 69, 70. 71. 45 

[Izvirna listina v samostanskem arhivu v St. Lambrechtu na Gorenjem Šta- 
jerskem — Tangi v Hrdiiv f. Kunde osterr. Gesch.qu., IV, 226. — Bresslau, 
Die Kanzlei Kaiser Konrad's II., str. 93. — Za h n, Urkundenbudi d. K. Steiermark, 
I, 53. St. W.] 

Št. 70. 

1025, poletje. 

Kralj Konrad II. je v Reznem praznoval veliko noč. V poletenskem 
času je prehodil Bavarsko, Svabsko, Karan ta ni j o (?) in sosednje 
pokrajine. Božič je praznoval v Lodiju (!).i 

Wolfherii Vita Godehardi episc, Vita posterior. c. 21 (MG. SS., XI, 208) : 
„ . . . Reginesburch sanctum pascha lionorifice feriavit. Et ea aestate partes Baioa- 
riae. Sueviae et Karentinorum cum circumiacentium provinciarum terminis per- 
transiens, natale Domini Leodii celebravit." 



St. 71. 

1026. 

Ko je bil kralj Konrad v Lombardiji, mu je prišel naproti 
oglejski patriarh Wolfgang2, rnu voščil srečo ter tudi pozdravil 
svojega sorodnika, paderbornskega škofa Meinwerka^. Ta je prosil 
patriarha, da bi mu dal svetinj za samostane, katere hoče postaviti. 
Patriarh mu je rad ustregel ter mu pozneje 4 poslal ostanke sv. Feliksa, 
kateri je po hudem trpinčenju umrl kot mučenik pod cesarjem Diokle- 
cijanom in predsednikom Heronijem skupno s škofom Hilarijem, dija- 
konom Tacijanom, Largom in Dionizijem. 

Vita Meinwerci episc, c. 199 (MG. SS., XI, 153): „Rege autem in Longo- 
bardia manente, Wolfgangus patriardia ilquilegiensis ei obviam venit, impreca- 
tusque novo regi prospera, episcopum Meinwercum consanguineum suum salutavit. 
Episcopo autem ad constructionem monasteriorum reliquias sanctorum expetente, 
patriardia gratanter annuit, et corpus sancti Felicis, qui sub Diocletiano im- 
peratore, Heronio praeside, cum Hilario episcopo et Taciano diacono, post ecu- 
leum atque alia tormenta, cum Largo et Dionisio martirium consummavit, post- 
modum misit." 

» Kralj Konrad II. se je v poletenskem Času leta 1025. mudil po Bavarskem in Svabskem. 
Dvomljivo je, da bi bil tudi prišel v Karanta-ijo. BožiC je praznoval v Italiji leta 1026. 

' Tu se oglejski patriarh Popon imenuje Wolfgang. 

' O Meinwerkovem rodu so nam znane naslednje vrstice: 

Vita Meinwerci episc. (Mg. SS., XI, 108); „Imed (comes) in eadem (Traicctensi) pro- 
vintia . . . nobilem duxit uxorem de terra Saxoniae Athelam nomine, de qua processu temporis ge- 
nuit Thiedericum ct Meinwercum, Glismod et flzelam . . . Glismod autem tricesimum fructum pu- 
diciciae matronalis adeptura cuiusdam nobilis principis in Baioaria matrimonio copulatur." 

Nekateri, kakor Bresslau (Jahrbudier, I, 488) in Jaksch (Mon hist. duc. Carint , III, 99. St 238), 
mislijo, da je bila tu omenjena Glismod mati oglejskega patriarha Popona. V nekem drugem viru 
(gl. St. 83) pa Citamo, da so Poponovi starši ustanovili opatijo v Osojah na Koroškem Ker se kot 
ustanoviteljica te opatije omenja neka .Irenburga", bi smeli trditi, da je bilo patriarhov! materi 
tako ime. 

* Gl. St. 88. 



46 St. 72, 73, 74. 

Št. 72. 

1026. 

Ko JG bil beneški dožd (Oton) pregnan, je prišel na njegovo 
mesto kot dožd Peter Barbolano ali Centranico. Ker pa nekaterim ni 
bil všeč, je med ljudstvom iz nova nastal razpor, katerega je porabil 
oglejski patriarh Popon, da je, zanašajoč se na cesarjevo 
pomoč, napadel meje Beneškega. Vsled Poponovega vpliva tudi n• 
hotel cesar z Benečani ponoviti svoje zvzz2., pač pa jih je še celo 
preganjal kot svoje tekmece. 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 3 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 239) : „Pe- 
trus Barbolano sive Centranico dux decernitur anno domini millesimo vigesimo 
sexto. Hic expulso praedecessore praeficitur, et cum plurimis non placeret, schisma 
in populo crebro exoritur, et Popo Hquilegiensis patriardia imperiali confisus 
auxilio, Venetorum confinia lacerabat. Imperator etiam illius inductione non solum 
Venetorum foedus approbare renuit, sed ut šibi aemulos illos persecutus est." 

Št. 73. 

1027, najbrže meseca marca. 

Papež Ivan XIX. pozove gradeškega patriarha Urza po concor- 
dijskem škofu Majonu, da bi prišel v Rim k sinodi (dne 6. aprila), na 
kateri bi se poravnal prepir med njim in oglejskim patriarhom Poponom. 

[Glej št. Τλ.\ 

Št. 74. 

1027, dne 6. aprila. Rim. 

Cerkveni zbor v cerkvi sv. Salvatorja pod predsedstvom papeža 
Ivana XIX, ter v navzočnosti cesarja Konrada (II.) in mnogih škofov, 
na katerem se je oglejskemu patriarhu Poponu iz nova podelila Gra- 
deška fara [„Gradensi plebe"]. 

Rečeni papež pravi, da je oglejski patriarh Popon ponižno prosil 
njega (papeža), cesarja in ves cerkveni zbor, da bi sinoda določila 
kaj stalnega zastran Gradeža, ki je fara Oglejske cerkve. Ta prošnja 
se je milostljivo sprejela. Urz, ki se je v rečeni fari po krivici začel 
imenovati patriarha, je bil za časa papeža Benedikta (VIII.) in cesarja 
Henrika (II.) pozvan k sinodam v Ravenno, Rim in Verono.i Tudi 
sedaj je bil po apostolskem pismu poklican k cerkvenemu zboru. 
[„Urso, qui in eadem plebe falsum patriarchae nomen susceperat, olim 
tempore Benedicti papae atque Heinrici imperatoris ad Ravennatem 
atque Romanam necnon Veronensem synodum canonice appellatus, nune 
quoque ad sacratissimum concilium apostolicis literis convocatus, prae- 



» Glej št. 50, 51 in 52. 



St. 74. 75. 47 

sentiam suam exhibere jussus est"] Ko je bil dvakrat ali trikrat ρσ 
rimskem arhidijakonu pozvan in ni prišel, je naznanil beneški dijakon 
Peter, da Urz ni dobil apostolskega pisma. Vendar ni hotel dijakon 
Peter s prisego potrditi svoje izjave ter se je izgovarjal, da ni prišel 
zarad te izjave (k cerkvenemu zboru). Nato je naznanil Adalger, 
arhidijakon Oglejske cerkve [„Adalgerus Aquilegiensis ecclesiae archi- 
diaconus"]^ namesto patriarha Popona, da je concordijski škof Majon 
prinesel Urzu apostolsko pismo ter ga opozoril na sinodo. 

Na sinodi so se predtali spisi Oglejske cerkve, iz katerih je 
bilo razvidno, da je že papež Evgenij (II.) za časa cesarjev Ludovika 
in Lotarja imel opraviti s tem prepirom med oglejskim patriarhom 
Maksencijem in gradeškim Venerijem na Mantovski sinodi.2 Rečeni 
papež je povrnil Gradeško faro Oglejski cerkvi ter določil, da na 
Gradežu ne sme biti škofijski sedež, pač pa naj bo Oglejska cerkev 
glava in metropola vsega Beneškega. Ker so pa Urz in njegovi pred- 
niki prelomili to določbo, je sinoda sklenila, da naj Urz, ki tolikrat ni 
hotel priti blizu, ničesar ne dobi, pač pa naj se povrne patriarhu 
Poponu Gradeška cerkev z njenimi priteklinami tako, da ostane odslej 
za večne čase pod Oglejsko cerkvijo. Papež in cesar sta torej sedaj 
iz nova dala patriarhu Poponu Gradeško faro v posest ter z apostolskim 
in cesarskim sklepom ukazala spisati to pismo v korist Oglejki cerkvi 
in njenemu patriarhu. 

„Imperante Chuonrado perpetuo augusto anno primo, VIII. idus 
Aprilis, indictione decima." 

[Prepis iz 12. stoletja v Kapitelskem arhivu v Vidmu, ki je natančnejši 
kakor Rubeisov tekst — Rubeis, Mon. eccl, Aquil., col. 512. — Mansi, Concil. 
coll., ed. 1774, XIX, 479. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 517 (358).l 

Primerjaj tudi: 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 1 (Muratori, Ser pt. rer. Ital., XII. 242) : 
„Popo ab apostolica sede jam multipliciter conquassata de subjectione Gradensis 
ecclesiae privilegium obtinuit." 

Št. 75. 

1027, dne 19. maja. Verona. 

Ko se je cesar Konrad II. s svojim sinom Henrikom in mnogimi 
knezi mudil v Veronski grofiji v lopi palače sv. Zenona [,,ίη Veronense 
comitatu in laubia sancti Zenonis solariP"], da bi tu ljudem razsojeval 
prepire, sta prišla pred njega od ene strani oglejski patriarh 



> Morebiti je oglejski arhidijakon Adalger pozneje postal škof tržaški, ki se pod št. 8β 
omenja kot priča. 

' Mantovska sinoda je bila leta 827. Glej Gr. II, St 93. 

3 Solarium navadno pomenja to, kar nemški „S611er", t j. mostovž, veža, nadstropje, 
pomoli. VCasi zaznamuje tudi vilo ali pa palačo AVisl m, da zadnji izraz je tu najbolj na mestu 
— Samostan sv. Zenona je bil [.ri Vcroni zunaj mestnega ozidja (cfr. Bresslau, Jahrbticher, I, 182, 
opomba 2). 



48 St.75. 

Popon s svojim odvetnikom WalpGrtom, od druge pa karantanski 
vojvoda Adalberon z grofom Wecellinom^ svojim odvetnikom 
ali valpotom [„ibique in eorum veniens presentia dominus Popo patri- 
archa Aquileiensis ecclesie panter mm Walperto suo eiusdemque ecclesie 
advocato et ex alia parte dominus Adalpero dux de Karinihia unacum 
comite Wecellino advocato suo qui et walpoto'^ vocatur"]. Vojvoda 
Adalberon je trdil s svojim odvetnikom Wecellinom, da bi kot karan- 
tanski vojvoda f„ex parte ipsias ducatus"] moral zahtevati od dvorov, 
gradov, vasi ter svobodnih in nesvobodnih ljudi, ki spadajo pod 
Oglejsko cerkev ali pa prebivajo na zemlji rečene cerkve, krmo za 
vojsko, roboto in vojno podporo, to je kruh, vino, meso in 
žito, potem tlako z živino ter druge javne davščine. [„ .. .fo- 
trum^ et angaria^ seu publicum servitium id est panem etvinum, carnes 
et anonam et alias angarias et functiones publicas šibi dare deberetur"] 
Patriarh Popon [,,Ρορο patriarcha"] in njegov odvetnik Walpert sta 
odgovorila, da ni res, da bi se morala dajati krma in vse tisto, kar 
se je prej omenilo, od dvorov in drugih stvari (cesarskim) vojvodom, 
mejnim grofom, grofom, oskrbnikom f„scultasiis"J^, dekanom in poljskim 
čuvajem [„saltariis"]^. Nato je vsled sklepa sodnikov nastopil odvetnik 
Walpert s štirimi soprisežniki [„cum quatuor sacramentalibus"p , ki so 
se zvali Varientus^, Ubertus, Tubertus in Cono ter bili ministerijali 
[„milites"J Oglejske cerkve. Ti so prisegli: Dvori, gradovi, vasi in 
prebivalci, ki se nahajajo na priteklinah Oglejske cerkve, naj si bodo 
svobodni ali nesvobodni, niso bili dolžni dajati vojvodom, mejnim 
grofom, oskrbnikom, dekanom in poljskim čuvajem ne krme za vojsko 
in ne kake davščine ter tudi ne izvrševati kakega dela /„nec functio- 
nes"/. Patriarh je skupno s svojim odvetnikom Walpertom izjavil, da 
je pripravljen pozvati vsakega na odgovor in obračunati po postavni 
poti s tistim, ki bi kaj zahteval od njega, od Oglejske cerkve po njenih 
dvorih, gradovih, vaseh in kmetijah [„massaricias"]^ ali pa od prebi- 
valcev, stanujočih na katerikoli priteklini rečene cerkve. Tudi naj voj- 
voda Adalberon [„Adalpero dux"J izreče z grofom Wecellinom, svojim 
odvetnikom, če ima kaj terjati od dvorov, gradov, vasi in mož Oglejske 

1 Kar se tiče Wecellina, glej dotiCno opazko pod št. 82. 

* Zastran izraza »walpoto" glej Gr. II, št. 458, op. 2. 
^ o pomenu izraza „fotrum" glej Gr. II, št. 23, op. 

* Angaria, ac, dolžnost delati tlako ali roboto, robota s tovorno živino, dolžnost dajati 
tovorno ali pa uprežno živino. 

8 Zastran izraza »scultasius" glej Gr. II, št. 376, op. 5. 

* Saltarius, gozdni ali poljski Čuvaj. Beseda se izpeljuje od »saltus", kar pomenja gozd. 
' Sacramentales to, kar iuramentales ali pa coniuratores. 

* Kar se tiCe Varienta, glej dotiCno opazko pod št. 82. — V tej listini se omenjata grof We- 
cellin kot odvetnik karantanskega vojvoda Adalberona, Varient pa kot zaupnik oglejskega patri- 
arha Popona. Tudi pod št. 82 sta imenovana Wecclin kot brat škofa Helnigera, W^arient pa kot 
grof na Furlanskem. Iz tega sledi, da Weceilin in Warient nikakor ne moreta biti identična, 
liakor misli Sdiumi (Arhiv, I, 118). 

* o izrazu „massaricia" glej Gr. II, št. 493, op. 2. 



St. 75. 76. 49 

ccrkvG zastian krme ali pa kake zgoraj omenjene davščine [„gaforium"J 
ali pa, če jih misli še celo vznemirjati, — Nato odgovorita vojvoda 
Adalberon in grof Wecellin, njegov odvetnik, da Oglejska cerkev ni 
po zakonu dolžna od svojih dvorov, gradov, hiš, kmetij, priteklin in 
na teh priteklinah bivajočih svobodnih in nesvobodnih ljudi plačevati 
ničesar ne njima in ne (cesarskim) vojvodom, mejnim grofom, grofom, 
oskrbnikom, dekanom in poljskim čuvajem, kajti vse to je njena prava 
lastnina [„sed omnia in omnibus Aquileiensis ecclesie sunt propria"]. 
Tudi se vojvoda Adalberon s svojim odvetnikom Wecellinom zaveže 
nasproti patriarhu Poponu in odvetniku Walpertu, da hoče plačati 
Oglejski cerkvi sv. Marije in sv. Hermagora f„sancte Marie santoque 
ΗεΓΓπαώοΓβ"] sto libcr najboljšega zlata, ako bi kdaj zaradi naštetih 
stvari vznemirjal patriarha Popona ali pa kakega drugega. Rečeno 
vsoto naj plača tudi vsak njegov podložnik, kateri bi delal zoper to 
določbo. — Na podlagi izjav patriarha Popona, oglejskega odvetnika 
Walperta, vojvoda Adalberona in odvetnika grofa Wecellina je sodišče 
nato izreklo, da naj patriarh in njegov odvetnik Walpert imata in ob- 
držita pravico do krme in do vsega tistega, kar se je naštelo, po 
dvorih, hišah, gradovih, vaseh, kmetijah in vseh priteklinah rečene 
cerkve ter pri vseh svobodnih in nesvobodnih prebivalcih, ne da bi se 
jima ugovarjalo od strani vojvoda Adalberona in njegovega odvetnika 
grofa Wecellina. Vojvoda Adalberon in grof Wecellin sta nato oblju- 
bila, da hočeta biti odslej vedno s to razsodbo zadovoljna. i 

„ . . . anno eiusdem domini Conradi gratia Dei imperatoris augusti 
in Italia primo, in XIIII. kalend. lunii, indictione decima." 

[Prepis v zbirki „Consultori in iure" v Državnem arhivu v Benetkah. — 
Rubeis, Mon. eccl. Hquil., col. 500— 502. — Fi c ker, Forsdiungen zur ital. Reidis- 
und Rechtsgesdi., IV, 72—74 k 20. maju. — Jak se h, Mon. hist. duc. Carinthiae, 
III, 100, št. 239.] 

Št. 76. 

1027, meseca septembra. Rim. 

Papež Ivan XIX. potrdi oglejskemu patriarhu Poponu vse 
pravice, katere je Oglejska cerkev dobila od sv. Petra apostola, od 
Evgenija (II.)2, Gregorja (IV.)3 in drugih papežev, tudi povzdigne Oglejsko 
patriarhijo nad vse ostale cerkve v Italiji ter določi, da ima biti prva 
za Rimom. [„. . . patriarchatum sanctae Aqmlejensis ecclesiae fore caput 
et metropolim super omnes Italiae ecclesias . . . eamdemgue sedem . . . 



1 Cesar Konrad II. je razsodil ta prepir na korist Oglejski cerkvi, kar je bilo tudi pričako- 
vati, kajti že leta 1020. je cesar Henrik 11. dotiCne pravice potrdil oglejskim patriarhom. (Gl. št. 45). 

' Misliti nam je tu na sinodo v Mantovi, ki je bila leta 827- za Časa £vgenija II. Gl. Gr. II. 
Štev. 93. 

^ Da nam je tu misliti na papeža Grpaorja IV , je razvidno iz listine cesarja Ludovika II. 
iz leta 8S4. Gl. Gr. II, št. 131. 

9 



50 St. 76, 77. 

et vicariam et secundam post almam Romanam sedem."] Dalje mu podeli 
palij, katerega naj rabi pri maši o božiču, na dan sv. Treh kraljev, o 
štirih Marijinih praznikih, na dan cerkvenega blagoslovljenja, na dan 
svojega godu, veliki četrtek, veliko noč, o vnebohodu, o binkoštih, na 
dan sv. Ivana Krstnika, o praznikih svetih apostolov, o vseh svetih, o 
drugih večjih praznikih in pri posvečevanju škofov. Papež potrdi Poponu 
in vsem njegovim naslednikom vse pravice do škofij, samostanov in fara, 
ki spadajo pod Oglejsko cerkev, in tudi vse pravice do Gradcškega otoka, 
ki je bil vsled barbarskega. navala dalj časa ločen od Oglejske cerkve 
ter po krivici rabi patriarhalno ime. [„. . . Nec non confirmamus vobis 
vestrisque successoribus insulam, que Gradus vocatur, mm omnibus suis 
pertinentiis, quae barbarico impetu ab eadem Aquileiensi ecclesia sub- 
tracta fuerat, et falso patriarchali nomine utebatur"] Te pravice do 
■ Gradeškega otoka in do vsega, kar k njemu pripada, so oglejski 
patriarhi dobili od raznih papežev in cesarjev in tudi sedaj se je s 
pomočjo cesarja Konrada (II.) zbrala sinoda (gl. št. 74), h kateri je 
bil povabljen tudi Poponov tekmec f„aemulus"J,^ ki je pa rajši izostal. 
Na sinodi zbrani škofje so izrekli, da se mora Gradeški otok z vsemi 
priteklinami povrniti Oglejski cerkvi. [„Unde iudicio omnium episco- 
porum, qui aderant, restituta est ibi eadem insula cum omnibus suis 
pertinentiis."!'^ 

„Scriptum per manus loannis cardinalis et cancellarii vice Petri 
diaconi mense Septembris, indictione decima. Datum ... in sacratissima 
sede beati Petri apostoli anno quarto, Deo propitio, pontificatus domini 
loannis summi pontificis et universalis nonidecimi papae." — „Cum 
magna nobis." 

[Ughelli, Italia sacra, ed. 1653, V, 48. - Rubeis, Mon. eccl, Hquil. 
col. 516 (odi.). — Cocquelines, Bullarum, privil. ac dipl. Rom. pontif. amplissima 
colectio. I, 337. — Migne, Patrolog., Ser. lat, CXLI, 1137. — Jaffe, Reg. pont. 
Rom., št. 4085 (3103).] 

Št. 77. 

1027, dne 24. septembra. Frankfurt. 

Sinoda v Frankfurtu, kateri je predsedoval novi cesar Konrad II. 
Med navzočimi je bil tudi karantanski vojvoda Adalberon 
kot cesarjev mečenosec, in sicer edini izmed posvetnih gospodov. 

Wolfherii Vita Godehardi episc, Vita prior, c. 31 (MG. SS., XI, 190); 
„Laicorum sane nullus intererat, excepto Hedelberone Carentinorum duce, qui 
spatarius imperatoris ei pedetenus assidebat." 



» Ta tekmec je gradeški patriarh Urz. 

2 Ta listina se kar nič ne ujema z vsebino listine pod št. 65. Iz listine pod št. 198 je raz- 
vidno, da je oglejski patriarh Popon to listino dobil po zvijaCi [„privilegium fraudolenter impe- 
travit".] 



St. 78, 79, 80. 51 

Št 78 
Okoli leta 1027.i 

Vicentinski škof Aistulf priseže oglejskemu patriarhu Poponu in nje- 
govim naslednikom zvestobo in pokorščino. 2 [„Polliceor ego Aistulf us Vi- 
centinae ecclesiae futurus episcopus me fidelem et obedientem esse sanctae 
Aquilegiensi ecelesiae et tibi domno Popponi patriarchae tuisque successo- 
ribus secundum ordinem meutn, salva fidelitate Cuhonradi imperatoris fi- 
liique ejus Einrici. Sic me Deus adjuvet et haec sancta quatuor evangelia."] 

[Neues flrdiiv der Gesellsdiaft f. altere deutsche Geschiditskunde. III, 87.] 

Št. 79. 

1028, dne 19. aprila. Aachen. 

Rimski cesar Konrad II. podeli vsied posredovanja karantan- 
skega vojvoda Adalberona [„necnon Adalberonis Carentani 
ducis"] cerkvi sv. Marije v Sabenu vse soteske pri Sabenu [„clusas 
omnes sitas in loco Sebona"].^ 

„Data XIII. kal. Maii,^ indictione XI., anno dominicae incarna- 
tionis MXXVIII., anno domni Chuonradi secundi regni IV., imperii vero 
II. Actum Aquisgrani." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Hund-Gewold, Metrop. 
Salisb., (ed. Mon.) 1,471. — Hormayr, Beytrage ζην Gesch.*Tirols, P, 43, št, 14. 

— Liinig, Reichsardiiv, XVII a, 147. — Roschmann, Gesdi. von Tirol, 11,279. 

— Sinnacher, Beytrage zur Gesdi. von Saben, II, 368.] 

Št. 80. 

1028, dne 1. julija. Devin. 

Cesar Konrad II. razsodi neki prepir med korveyskim opatom 
Druthmarjem in neko posestnico Alveredo. Med pričami se tudi omenja 
karantanski vojvoda Adalberon [„Adalbero dux"]. 

„Data kal. M., indictione XI., anno dominice incarnationis MXXVIII., 
anno autem domni Chuonradi secundi regnantis IIIL, imperii vero I. Actum 
Magdeburch." 

[Izvirna listina v Munstru. — Erhard, Codex dipl. Westfaliae, 1,90. — 
Wilmans, Kaiserurkunden der Provinz Westfalen, 11^, 280, št. 170.] 

1 Leta 1026. je bil v Vicenzi za Škofa neki Tedald, kateremu je kralj Konrad II. dne 27. ju- 
nija potrdil neka posestva in pravice. (Ughelli, Italia sacra, V, 1041.) Tudi je bil leta 1027. v Rimu, 
ko je bil Konrad II. kronan za cesarja. (Bresslau, Jahrbiidier, I, 138, op. 3.) Tedaldov naslednik je 
bil zgoraj omenjeni flistulf. 

- Na isti naCin sta oglejskemu patriarhu prisegla zvestobo puljski škof Ivan in concordijski 
škof Ruodbert. Besedilo te prisege nam kaže, kako vdan je bil patriarh Popon cesarju Konradu II. 
V nobeni drugi cerkveni pokrajini se ni v srednjem veku vršila taka prisega. (Bresslau, Jahr- 
budier, II, 177.) 

3 Saben pri sedanjem Brixenu na Tirolskem. Zastran teksta glej Bresslau, Jahrbttdier unter 
Konrad II., Bd. I, 242, op. Ά. 

* V izvirni listini stoji „XIII. kal. Maii", v ponatisih pa največkrat »VIII. kal. Mali". Listina 
je bila tedaj izdana dne 19. aprila, ne pa 24. aprila. Gl. Bresslau, Jahrbudier, 1. c. 

g* 



52 Št. 81, 82. 

Št. 81. 

1028, dne 11. septembra. Imbshausen. 

Rimski cesar Konrad II. podeli vsled prošnje svoje soproge Gizele, 
svojega sina Henrika, moguntinskega nadškofa Aribona, svojega kan- 
celarja Brunona in (karantanskega) vojvoda Adalberona Oglejski 
cerkvi in njenemu patriarhu Pop on u pravico, da sme v Oglejskem 
mestu kovati denar. /„. • . concedimus, prout juste et legaliter pos- 
sumus, sanctae Aquilejensi ecclesiae et Poponi patriarchae, qui ibidem 
Domino videtur deservire, ticentiam monetam publicam infra civitatem 
Aquilejae faciendi"] Ta denar naj bo iz čistega zlata ter enak veron- 
skemu, ako bi ga patriarh svojevoljno ne izboljšal. Vsi trgovci po 
njegovi (Konradovi) državi smejo za svoje prodano blago prejemati ta 
denar, ako ne bode ponarejen. 

„Data anno dominicae incarnationis MXXVIII., indictione XI., III. 
idus Septembris, anno Conradi regnantis IV., imperii vero secundo, 
ejusdemque imperatoris filii Henrici regis anno primo. Actum Immi- 
deshuson." i 

[Prepis iz leta 1195. v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Rubeis, Mon. 
eccl. flquil., col. 505. — Cappelletti, Le diiese d'Italia, VIII, 164.] 

Št. 82. 

1028, dne 9. oktobra. Pohlde2. 

Rimski cesar Konrad II. podeli z odobrenjem mnogih mož, med 
katerimi sta bila tudi škof Helniger in njegov brat Wecelin [„Helnigerii 
episcopi et eius fratris Wecelini"],^ svojemu fevdniku, patriarhu Poponu 
f„fideli nostro Popponi patriarchae"], in pa njegovi cerkvi neki gozd 
na Furlanskem v grofiji grofa Warienta.3 Ta gozd se pričenja pri Soči 
ter sega do morja, potem se vleče pod cesto, ki se zove Ogrska cesta, 
do tistega kraja, kjer izvira reka Fiume, dalje gre poleg te reke do 



1 Namesto i,Immideshuson", kar stoji v nekem prepisu iz leta 1195, imajo razni ponatisi 
iJmmideshirton", kar je napačno. (Cfr. Bresslau v Neucs flrchiv, ΠΙ, 81.) Immideshuson je Imbs- 
hausen severozahodno od Northeima med Leino in Wescro. 

2 Pohlde je na Hannoveranskem severovzhodno od GSttingena, kjer se razprostira go- 
rovje Harz. 

' v listini se omenjata Škof Helnigcrius in pa njegov brat Wecelinus Neki Helminger 
je bil nekako od leta 1021. do 1031. škof cchedski. L. 1004. je kralj Henrik II. poslal svojega kaplana 
Helmigera h Karantancem (gl. št. 16). Najbrže imamo v vseh treh slučajih opraviti z eno samo 
osebo. — Škofov brat je bil Wecelin. Mogoče je, da je bil ta Wecelin ravno tisti, ki se leta 1027. 
omenja kot odvetnik karantanskega vojvoda fldalberona (gl. št. 75). Sin njegove hčere ilzike je 
bil Udalrik, mejni grof kranjski in istrski. 

" Kar se tiče tu imenovanega grofa Warlenta, misli Bresslau (Jahrbudier, I, 488), da je ista 
oseba, kakor grof Werihent, ki je leta 991. živel v Istri (Gr. II, St. 499), ali pa njegov sin. Leta 1001. 
mu je cesar Oton III. podelil polovico Goriškega okraja (št. 2). Bil je že takrat furlanski grof 
(št. 3). Leta 1027. se omenja oglejski ministerijal Varientus (št. 75), ki je morebiti ista oseba. Kar 
je Czoernig (Das Land Gorz und Gradišča, str. 483) o Werihentu in njegovem sorodstvu prepisal 
iz Sdiollinerja, je nezanesljivo. 



St. 82, 83. 53 

meJG, ki se nahaja med posestvom grofa Ocina v Cordenonsui in po- 
sestvom opatije v Sestu, nato poleg reke Medune do Livenze ter do 
izliva Livenze v morje, 2 [„quandam silvam sitam in pago Fori MU in 
comitatii Warienti comitis, incipientem a flumine Isontio usque ad mare 
et sic subtus stratam quae vulgo dicitur strata Ungarorum^ usque in 
illum locum ubi fluvius Flumen nascitur et ita deorsum per Flumen 
usque ad terminum, qui est inter praedium Ocini comitis quod vocatur 
Cortis Naonis et inter praedium sanctae Sextensis abbatiae et usque 
flumen Meduna secus huius decursum usque ad flumen Liquentia dictum 
et usque ad Liquentiae introitum in mare."] Brez dovoljenja rečenega 
patriarha in njegovih naslednikov ne sme nihče v tem gozdu loviti, 
s puščicami streljati, nastavljati zank, mrež in okovov, ali na kak drug 
način zalezovati divjačine. Kdor bi se pregrešil, naj plača sto liber zlata, 
in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa imeno- 
vanemu patriarhu in njegovim naslednikom. 

„ Datum VI/, idus Odobriš, indictione XI., anno dominicae incar- 
nationis M XXVI I I I., anno autem domni Conradi secundi regni quinto. 
Actum Poelidae." 

[Razni rokopisi v Vidmu, Benetkah, S. Danielu in Pordenonu. — Rubeis, 
Men. eccl. Rq\x\\., col., 503 (odi.) in 504. — Cappelietti, Le diiese d'Italia, VIII, 165. 
— Valentinelli v Fontes rer. Kustr., Dipl.. XXIV, p. 1. — Bresslau, Jahr- 
budier des Deutsdien Reidis unter Konrad II., Bd. I, 485, št. 3. — Htti e memorie 
della Societa Istriana di ardieologia e storia patria, VIII, 8 (nepopolno).] 

Št. 83. 
Okoli leta 1028.4 

Oglejski patriarh Popon podeli Oglejski patriarhiji opatijo v O šojah, 
katero so najprej ustanovili njegovi starši in katera je bila pozneje s po- 
sestvi in novci osvobojena od njegovega brata 0.5 Zato naj pa opat 

> Cordenons je na Furlanskem severno o i Pordenona. Vzhodno od teh dveh krajev teče Me- 
duna proti jugozahodu ter se izliva v Livenzo. Vzporedno z Meduno teCe Fiume proti jugozahodu 
ter se tudi izliva v Livenzo 

2 Meje se darovanemu svetu lahko doloCijo. Na vzhodu je dotiCna zemlja segala do SoCe 
in na jugu do morja; na zahodu so jo mejile reke Livenza, Meduna in Fiume, na severu pa cesta, 
ki je vodila od srednje SoCe proti zahodu do Taljamenta pri Codroipu in potem naprej proti Por- 
denonu. Dokazati se da, da ni bil ves ta prostor z gozdi napolnjen. 

^ „Strata Ungarorum" v Furlaniji se veCkrat omenja po listinah. (Cfr. Gr. II. St. 426.) Kar 
se tiCe te listine, se v rokopisih nahajajo na dotiCnem mestu razni izrazi (cfr. Bresslau, 1 c), ka- 
terih pomen je pa deloma nejasen. Ti izrazi so: d. (= dicitur) Valsetta Ungarorum, d. semita Un- 
garorum, d. velseta Ungarorum, d. Vulsacca Ungarorum, d. nel strata Ungarorum, d. Vastata Un- 
garorum, d. Ungarorum. MogoCe je, da so besede Valsetta, Vastata itd. vsled površnega prepisovanja 
nastale iz izraza »strata". 

* Cesar Konrad II. je potrdil to listino oglejskemu patriarhu Poponu med letom 1027. in 
1039. Dne 1. marca leta 1027. je bil Konrad II. kronan za cesarja, dne 4. junija 1039. je pa umrl. 
Znano nam je, da je Konrad II. reCenemu patriarhu podelil nekatere pravice in nekatera posestva 
leta 1028. meseca septembra in oktobra (gi. št. 81 in 82); morebiti je tudi omenjena potrditev iz 
istega Časa. 

^ starši oglejskega patriarha Popona so ustanovili opatijo v Osojah. Ker se kot ustanoviteljica 
Osojskega samostana omenja neka Irenburga, je bila ta najbrže patriarhova mati. Njegov brat se 
je zval O(cin). Bresslau Oahrbudier, I, 487) misli, da je ta O(cin) tisti, ki je leta 1028. imel svoja 



£4 St. 83, 84. 

rečenega samostana v spomin te izročitve vsako leto na praznik sv. Her- 
magora na njegov oltar daruje po dvanajst penezov; ni pa dolžan 
izvrševati kake druge služnosti nasproti Oglejski cerkvi ali pa patriarhu. 
Tudi je Popon določil, da naj patriarh posveti opata, katerega bi 
ondotni bratje izvolili. To listino oglejskega patriarha Popona je potrdil 
takratni rimski cesar Konrad II. [„Cognoscentes itaque aucioritate pri- 
vilegii domini Cunradi Romanorum imperatoris augusti antecessoris nostri 
(se. Conradi III.), qualiter venerabilis Poppo Aquileiensis patriarcha ab- 
batiam de Oseewaeh videlieet a parentibus eius primitus fundatam et 
a potestate fratris sui O (dni) prediis ae peeuniis liberatam saneii Aqui- 
leiensis patriarehatus obedientie eontulerit ae subiugaverit sub eo tenore 
iustitie, quatenus prefati eenobii abbas ob tradiiionis recordationem sin- 
gulis annis in festivitate sancti Hermagore super altare eius XII nummos 
ojferret nullum amplius servitium Aquileiensi ecclesie vel patriarche pro 
debito factums. Statuit quoque, ut eiusdem loči abbas a fratribus ibidem 
deo famulantibus eanonice electus a patriarcha foret ordinaturus."] 

[Iz listine kralja Konrada III., izdane dne 14. maja 1149. — Megiser, Rn- 
nales Carinthiae, p. 798. — Hnnus milles. Ossiac, p. 63. — Hnkershofen, Handb. 
der Gesdi. des H. Karnten, Ilb, 41, št. 50. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, 
III, 380, št. 876.] 

Kot ustanoviteljica Osojskega samostana se omenja Irenburga. 

Necrol. Ossiancense ad „2. non. Hpr." = 4. april (MG. Necrol., II, 444): 
„Irenburgis, fundatrix huius ecclesi?." 

Necrol. Seccoviense ad „2. non. Hpr." = 4. april (MG. Necrol., II, 409): 
«Iremburdi, fundatrix mon» Ossiadi." 

Necrol. S. Lamberti ad ,4. non. ilpr." = 2. april (MG. Necrol., II, 320): 
„Iremburga l(aica) f(undatrix) Oziacensis eenobii," 

Št. 84. 

1028, dne 30. decembra. Augsburg. 

Rimski cesar Konrad II. potrdi vsled prošnje cesarice Gizele, svoje 
soproge in sorodnice kralja Henrika, ter (oglejskega) patriarha Popona 
grofu Wilhelmu, svojemu fevdniku, trideset kraljevih kmetij v Kozjem 
ter tudi to, kar je imel rajnki cesar Henrik, njegov prednik, med Savo, 
Savinjo, Sotlo in Mirno v okraju in grofiji Savinjski ter mu 
nato dal v last,i dalje trideset kraljevih kmetij, katere mu je on sam 
(kralj Konrad) v isti grofiji podelil med Koprivnico, Hudinjoin 
Vogla jno ter med Krko in Savo in katere (kmetije) si je (grof 
Wilhelm) izbral po raznih krajih imenovane marke, koder mu je bilo 
všeč, potem tiste gore, doline in gozde med rečenimi rekami, katere 



posestva pri Cordenonsu na Furlanskem (gl. št. 82). Oci je skrajšano ime za Otokar. Starši 
patriarha Popona niso bili iz rodovine trebenjskiii ^grofov, kakor nekateri trdijo. Prvi trebenjski 
grof se omenja še le leta 1096. (Gl. št 414.) 
1 Gl. št. 35. 



št. 84. 85. 55 

JG nekdaj sam imel,^ ter na zadnje tudi tržno pravico, katero mu je 
podelil cesar Henrik, in pa zraven spadajočo colnino v Brezah ali pa 
na drugih posestvih ondotne grofije, kjerkoli mu je takrat ugajalo ali 
mu pa bode v prihodnje všeč.2 /„. . . nos qualiter pro petitione dilectae 
coniugis nostrae Gisilae imperatricis augustae et Heinrici regis nostrae 
amantissime prolis nec non Popponis venerabilis patriarchae fideli nostro 
Willihelmo cotniti illos XXX regales mansos et in villa Traskendorf et 
insuper quicquid Heinricus antecessor noster divae memoriae imperator 
habuit inter fluenta Souuuae et Sounae, Zontlae et Nirinae in pago et 
in comitatu Soune et šibi in proprium donavit, nec non illos XXX re- 
gales mansos guos nos prefato W(illihelmo) in eodem comitatu proprie- 
tavimus inter fluenta Gopriunizae, Chodiniae et Oguaniae et inter fluenta 
Gurke et Souuue silos quos ipse in eiusdem marchiae locis ad plenitu- 
dinem elegerat, ubicumque šibi placuerat, cum omnibus pertinentiis, . . . 
et insuper quicquid inter ipsa predicta fluenta montium, vallium et sil• 
varum habuimus, et super haec omnia mercatum šibi ab antecessore nostro 
H(einrico) imperatore concessum cum theloneo ad hoc iure pertinente in 
loco Friesacha vel in ceteris suis prediis in eodem comitatu iacentibus, 
ubicumque šibi tunc temporis placuerat aut amodo placebit, concessimus 
atque tioc ipsum et cetera omnia prescripta per hoc nostrum imperiale 
precepfum confirmavimus atque corroboravimus."] 

„Data III. kalend. Jan., indic. XII., anno dominice incarnationis 
millesimo XXVI I II., anno autem domni secundi regni V., imperii vero II.; 
actum Auguste." 

[Izvirna listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — (Hormayr) Krdiiv 
f. Suddeutsdiland, II, 229, št. 14. — Zahn, Urkundenbuch des H. Steiermark, I. 54, 
št. 45. — Schumi, Urk.-u. Reg.-Buch, I. 30, št. 21. — Jaksch, Mon. hist. duc. Ca- 
rinthiae. I, 53, št. 15.] 

Št. 85. 

Med letom 1029. in 1045. 

Grof Adalberon f„Adalbero comes"]^ podeli na oltar Marije De- 
vice in sv. Korbinijana v roke odvetniku Odalskalku^ svoje imetje na 
Dovjem f„quidquid proprietatis habuit in loco Lenginvuelt dieto"], da 
bi ga imela v lasti ondotna duhovščina po njegovi smrti in po smrti 
njegove soproge Richlinde [„ut clerus venerabilium fratrum inibi servien- 
tium post vitae illius excessum, suaeque comparis domnae Richildae in 
proprium haberef']. 

1 Gl. št. 68. 

2 Gl. St. 36. 

* Ta grof fldalberon je bil iz rodovine Ebersbergov. Umrl je dne 27. marca leta 1045. Istega 
leta dne 12. junija je izdihnila tudi njegova soproga Ridilinda- OCe grofa Adalberona se je zval 
Udalrik ter je dne 11. ali pa 12. marca leta 1029. konCal svoje življenje. Tu omenjena daritev se 
je brez dvoma zvrSila med letom 1029. in 1045. 

* Odalskalk je bil odvetnik FreisinSkc cerkve za Časa škofa Egilberta (1006—1039). 



^6 St. 85, 86. 

Naštetih je več prič. 
Datum manjka. 

[Meichelbeck, Hist, Frising., Ib, 4S9, št. 1165. - Rese h, Hetas millenaria 
ecclesiae Hguntinae, str. 65, št. 34. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, I, 145. št. 163.] 

Št. 86. 

1031, dne 13. julija. Oglej. 

Oglejski patriarh Popon posveti v navzočnosti dveh rimskih kar- 
dinalov in dvanajstih škofov cerkev v čast Materi božji ter svetima 
Hermagoru in Fortunatu. i Pri tej priložnosti je rimski papež podelil za 
vsako leto odpustke 100 let in 100 dni tistim, ki bi se v resnici izpo- 
korili ter rečeno cerkev obiskali na praznik sv. Hermagora in Fortu- 
nata. Kdor bi pa obiskal imenovano cerkev v osmini tega praznika, 
naj z£f posamezne dneve dobi odpustke po 18 let in 18 štirideset- 
dnevnih dob [„decem et odo annorum et totidem quadragenarum"]. Tudi 
sta rečena kardinala s papeževim dovoljenjem iz časti do sv. mučenika 
Kvirina, čigar ostanke sta prinesla iz Rima [„de urbe"] ter jih shranila 
na desni strani malega oltarja zraven velikega oltarja, ter iz časti do 
sv. Marka, papeža in spoznavalca,2 čigar ostanke sta tudi prinesla iz 
Rima in jih položila na levo stran malega oltarja zraven velikega oltarja, 
podelila odpustke po deset let in deset štiridesetdnevnih dob za časa 
prej naštetih praznikov, kakor tudi na praznik sv. Kvirina in na praznik 
sv. Marka.3 

Ko je oglejski patriarh Popon videl, da so poslopja in utrdbe 
[„munitionibus"] Oglejskega mesta [„Aquileiensem urbem"], katero je 
bilo nekdaj jako na glasu, razrušene vsled grozovitosti poganov [„paga- 
norum sevitia"], cerkev pa oropana svojega lepotičja, je z božjo po- 
močjo sezidal cerkev na čast Materi božji ter sv. Hermagoru in Fortu- 
natu, jo blagoslovil v navzočnosti mnogih škofov, dobil iz raznih krajev, 
posebno pa od Rimske cerkve prav mnogo svetinj [„sanctomm reliquias"] 
ter jih skrbno shranil v njej. 

Tudi je v rečeni cerkvi posvetil petdeset bratov (kanonikov), 
katerim je podelil nekatera posestva Oglejske cerkve, kar se je zgodilo 
po nasvetu in z dovoljenjem Walperta, odvetnika imenovane cerkve, 
potem po nasvetu dveh rimskih kardinalov, Ivana in Dodona, ter svojih 



1 o Ogleju in ondotni baziliki sem spisal kratek sestavek^ v Dom in Svetu, XX (1907), stran 
411-415 in 445-448. 

2 Papež Marka je vladal leta 336. 

8 Okoli leta 1031. rimski papeži navadno še niso podeljevali odpustkov za dalj časa, kakor 
za eno leto. Izjema je bila le takrat, ako je kdo šel v Sveto deželo. Zato bi smeli trditi, da je 
začetek te listine iz poznejšega časa. Najbrže je kak rimski papež takrat to listino iz nova po- 
trdil ter ob enem podelil tu omenjene odpustke. (Rubeis, Mon. eccl. ilquil., col. 517.) V Oglejski 
cerkvi se nahajata dva napisa na kamenitih ploščah, eden iz leta 1496 , drugi iz 14. stoletja. Njuno 
besedilo o odpustkih je vzeto iz te listine. 



St. 86. 57 

zunanjih soškofov, namreč Roadbcrta concordijskcga, Ivana puljskega, 
Voldarika pičenskega, Azona novograjskcga, Adalgerja tržaškega, 
Rotarja treviškega, Aistulpha padovanskcga, Heremana bcllunskcga, 
Voldarika brescianskega, Reginzona feltrinskega, Helmingerja cenedskega 
in Voldarika tridentskega. /„. . . consilio . . . coepiscoporum scilicet Ro- 
adberti Concordiensis, Joannis Polensis, Voldarici Peienensis, Azonis 
Civitatis Novae, Adalgerii Tergestini, Rotarii Tarvisini, Aistulphi Pata- 
vini, Heremani Belunensis, Voldarici Brixiani, Reginzonis Feltrensis, 
Helmingeri Cenetensis, Voldarici Tridentini."] Ta posestva so bila: 
Vas Merettoi [„villam de Melereto"] z vsemi mejami in priteklinami, 
namreč s slovensko vasjo, ki se tudi zove Meretto [„cum villa Scla- 
vorum, quae similiter dicitur Meleretum"], potem Palmanova [„Pal- 
mata"J, Rondii [,,Ροηώα"]^ in Rondiiettis [„Ronώetas"] z vsemi pri- 
teklinami do gozda Sv. Lavrenca, potem do vasi, Ontagnano^ imeno- 
vane, do Felettisa^, do BiciniccaS, do vasi St. Stefano^ ter do Clau- 
jana7 [„usque ad silvam Sti. Laurentii et usque ad villam quae dicitur 
Antonianum et usque Feletas et usque Becinis et usque ad villam Sti. Šte- 
fani et usque Clauianum"], dalje vasi Castions in Morsano [„villam 
de Castellone et de Marciano"] z njunimi priteklinami od vasi St. An- 
drata pa do vasi, ki se zove Gonars^, in do gozda f„a villa S. An- 
dreae usque ad villam, quae dicitur Gonorium, et usque ad sylvam"J. 
potem vasi Morano^, Carlino^o in St. Giorgio^i f„villam etiam de Ma- 
riano et villam de Carlinis et villam S. Georgii"] z njih priteklinami 
med reko, Corno^i imenovano, in vodovjem, katero se zove „Arnun- 
cus" f„a flumine, quod dicitur Cornium usque ad aquam, quae dicitur 
Arnuncus"]. Patriarh Popon prepusti kanonikom po vseh imenovanih 
krajih krstne (farne) cerkve [„ecclesias baptismales"/ s pripadajočimi 
kapelami in njih prost [„prepositus"] naj nadzoruje in vlada te cerkve 
v svojo korist. Tudi daruje patriarh kanonikom na trgu Oglejskega 
mesta [„in foro Aquilejae"] trideset štacun [„stationes"J, dvajset pa v 
Pilski luki [„in portu Piri"]^^. Kdor bi hotel prelomiti to daritev ali pa 
jo po sili prenarediti, naj bo pogubljen na duši in na telesu. 

Podpisali in pričali so: „Popo s. Aquileiensis ecclesiae patriarcha, 
Joannes Romanae ecclesiae cardinalis episcopus, Dodo similiter Ro- 

' Meretto je blizu Palmanove v Furlaniji. 

» Ronchi je severno od Palmanove. Blizu tam je tudi Rondiiettis. 

' Ontagnano je zahodno od Palmanove. 

" Felettis je zahodno od Palmanove. 

* Bicinicco je severozahodno od Palmanove. 

* St. Stefano je severno od Palmanove. 

' Claujano je severovzhodno od Palmanove. 

8 Vasi Castions di Strada, Morsano, St. Hndrat in Gonars so zahodno od Palmanove. 

9 Marano je jugozahodno od Palmanove blizu morja. 
" Carlino je severno od Marana. 

** St Giorgio je severno od Carlina. 

" Corno je reka, ki teCe mimo St. Giorgia. 

>^ Pilska luka je bila blizu Oglejskega mesta. 



58 St. S6, 87. 

manae eccLesiae cardinalis episcopus, Aistulfus s. Gcclesiae Patavinae 
episcopus, Vuoldaricus Brixiane ecclesiae episcopus, Azo episcopus 
Civitatis Novae, Woldaricus Petenensis Gcclesiae episcopus, Rotarius 
s. Tarvisincnsis ecclGsiae cpiscopus, Woldaricus Tridentinus episcopus, 
Heremanus Beilunensis cpiscopus, Regizo Feltrensis episcopus, Heimin- 
gerus Cenetensis episcopus, Joannes Polensis episcopus, Adalgerius 
Tergestinus episcopus, S. m. (signum manus) Vualperti advocati." — 
Potem slede imena še 14 drugili prič. 

„S. m. Bertoldi notarii, qui hanc cartulam ex jussu domini Poponis 
patriarchae conscribsi et complevi." 

„Actum in eadem ecclesia anno dominicae incarnationis mille- 

simo trigesimo primo, indidione XIIIL, tertio idus Julii. Residente 

d. Joanne apostolico in urbe Romana, regnante vero Conrado impe- 

■ratore augusto imperii sui anno 5., pontificatus auiem eiusdem d. Pop- 

ponis an. 12." 

[Izvirna (?) listina v Kapitelsltem arhivu v Vidmu. — Ugiielli, Italia sacra 
(ed. 1653), V, 51. - Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1031 ] 

Primerjaj tudi: 

Necrologium eccl. Aquil. ad III idus Julii = 13. julija (Joppi v flrdieo- 
grafo Triestino, XX (1895), p. 228): „Dedicatio ecclesiae Hquilegensis." 



Št. 87. 

1031, dne 23. julija. Oglej. 

Oglejski patriarh Popon [,,Ρορρο"], kateri je izjavil, da živi po 
rimskem zakonu [„qui professus sum lege Romana vivere"/, potrdi sa- 
mostanu Marije Device i, ki je postavljen tik Oglejskega mesta [„iuxta 
civitatem Aquilegiam"], njegovo zemljo z imetjem in desetinami vseh 
podložnikov [„ierram cum dote sua et cum decimis omnium famulomm"], 
kateri so prebivali za časa patriarha Ivana (IV.) ali pa v njegovem (Po- 
ponovem) času v Ogleju. Potrdi mu namreč zemljo, katera se zove 
„Piuli" in „Faidas"2j ter to, kar je med reko „Maligno"3 in veliko reko, 
kjer teče „Rubcdole"4. [„. . . terra que vocatar Piuli et Faidas, et quic- 
quid est a Maligno f lamine usque ad flumen magnum sicut currit flumen 
Rubedole."] Dalje mu potrdi vasi, ki niso daleč od (Oglejskega) mesta 
[„non longe a civitate"], namreč Terzo^, S. Martino 6, Červinjan, Mu- 



1 Ta samostan je bil tam, kjer je sedaj Monastero. 

2 „Piuli" in „Faidas" sta, kakor piše Rutar (Zgodovinske črtice iz poknežene grofije Goriške 
in Gradiške. I, 3), blizu kraja Ronchi di Terzo od Ogleja proti severu. 

3 „R Maligno flumine". Ta reka je potok Malignolo, ki se pod Terzom izliva v Natisso. 
* „Rubedole" je Fredda (rivo freddo), ki teče severovzhodno od Cervinjana. Tam se nahaja 

tudi kraj »Le Ravedole". 

8 Terzo je vas med Oglejem in Červinjanom. 
β s. Martino je od Cervinjana proti jugu. 



St. 87. 59 

scolii, MortGsins2, Alture^ in Perteole'* z vsemi njihovimi priteklinami, 
ki se nahajajo med jezerom v sredi gozda 5 in Castionsko zemljo ,6 
potem med travnikom, „Frascario" imenovanim, 7 in Cavenzanom^ ter 
med hišo „Sualdana",9 kjer tečeta „Robedula" in Anfora lo proti Cornuii 
in kjer teče tudi Zum.iel 12. [„, . . villam scilicet de Tertio, villam de Sancto 
Martino, villam de Cerveniana, villam de Musculo, villam de Murtisino, 
villam de Altura, villam de Pertegulis cum omnibus pertinenciis earum que 
sunt a lam gui est in suma silva usque in terram de Castellone. A 
prato Frascario usque ad Calvenzan; a časa Sualdana sicut tenet Ro- 
bedula et Amphora rectum in Cornio ; sicut tenet Zumellus . . ."] Tudi 
mu potrdi vas „CaseIlis" z njegovimi priteklinami, vas Susansi3 in po- 
lovico vasi, Coseano imenovane. i4 [„Villam quoque de Casellis cum 
pertinentiis suis, villam de Suzan, villam de Cosano dimidiam".] Tudi 
potrdi samostanu kapele s podložniki, ki bivajo po rečenih vaseh. 

Selo „Medigas" v Karniji naj samostanu daje po 60 hlebov sira 
[„in Carnea quoque de vico Medigas LX formas casei"]. V Istrski 
grofiji potrdi samostanu kraj Izolo [„in comitatu Histriensi locum qui 
vocatur Insula"] s sodstvom [„cum placitis"], z davščinami [„suffra- 
giis"], javno tlako [„angariis publicis"] ter z vsemi obdelanimi in ne- 
obdelanimi priteklinami. 

Patriarh Popon določi, da naj rečena cerkev Marije Device v 
miru obdrži navedena posestva in podložnike. Opatica, nune in deklice 
[„puelle"], katere žive po svetem redu, naj vsak dan pojejo jutranjice 
[„matutinum''], večernice fr.vesperas"J in druge svete molitve f,.divina 
officia"] v blagor njegove (Poponove) duše ter v izveličanje duš nje- 
govih prednikov in naslednikov. Imenovana opatica in nune smejo za 
svojo potrebo porabiti pridelke in dohodke naštetih posestev ter ž njimi 
storiti, kar se jim zdi koristno. Kdor bi hotel prelomiti in podreti to 
volilo [Jestamentum"] in določbo, naj ga sodnji dan tožijo Marija De- 
vica in vsi svetniki ter naj bo za večne čase pogubljen. 

Podpisali in pričali so: „Popo s. Aquilegensis ecclesie patriardia 
— Rotharius s. Tarvisiensis ecclesie episcopus. — Johannes Polensis 



> Muscoli je severno od Cervinjana. 

* Mortesins je severovzhodno od Cervinjana. 
' fllture je severno o Cervinjana. 

* Perteoie je severovzhodno od Cervinjana. 

^ Rutar piše (1. c). da je bilo to jezero pri Nogaredu. 

•* nCastellone" je Castions di Smurghin jugozahodno od Strassolda tik državne meje že 
na Lašltem. 

' >,A prato Frascario" je po Rutarjevem mnenju sedanja vas Pradiciolo blizu Cervinjana. 

* Cavenzano je severno od Perteola. 

^ Rutar pravi, da je bila „casa Sualdana" vzhodno od Perteola. 
1" Anfora je od Ogleja proti zahodu. 

" Corno je reka, ki teCe vzporedno z mejno reko Λνδο ter se blizu morja tudi izliva v njo. 
" „Zumellus" je reCica Zumiel, ki teCe vzporedno s Cornom ter se potem vanj izliva. 
" Susans je severno od S. Daniela na Furlanskem. 
'^ Vas Coseano je od S. Daniela proti jugu. 



60 St. 87, 88, 89. 

episcopus. — S. m. (signum manus) Walperti advocati. — S. m. Azonis. 
— S. m. Johannis vicedomini. — S. m. Bertaldi fratris Johannis vicedo- 
mini. — S, m. Penzonis. — S. m. . . . — S. m. Rodaldi. — S. m. . . ." 

„S. m. Bertaldi not. sacri palatii qui jussa domini Popponis patri- 
ardie hanc cartulam scripsi et complevi." 

,,Αηηο incarnat. MXXXL, regnante Conrado Dei gratia imperatore 
augusto, anno imperii ejus Deo propicio V , pontificatus vero nostri 
XII.,^ indictione XIV., decimo Kal. Augustas . . . Acta autem sunt hec 
in Aquilegia in ipsa ecclesia Sancte Marie."'^ 

[Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1031. — Rubeis, Mon. eccl. Rquil., col. 
521 z letnico 1041. (odi.)] 

Št. 88. 
1031, dne 3. oktobra. 

Takrat je paderbornski škof Meinwerk v navzočnosti svoje du- 
hovščine in velike množice ljudstva sprejel ostanke sv. Feliksa^ z dvema 
palijema, katere mu je poslal oglejski patriarh Wolfgang. 

Vita ffleinwerci, c. 209 (MG. SS., XI, 156): „Misso autem a Wolfgango 
patriardia Hquilegiensi corpore sancti Felicis cum duobus pallis, 5. Nonas Octobris 
episcopus in eodem monasterio cum maxima cleri tociusque civitatis populi fre- 
quentia illud excepit." 

St. 89. 

1034, dne 8. marca. Seligenstadt. 

Rimski cesar Konrad II. naznanja, da je skupno s papežem Iva- 
nom (XIX.), patriarhom Poponom, moguntinskim nadškofom Aribonom, 
trevirskim nadškofom Poponom, milanskim nadškofom Heribertom, ra- 
vennskim nadškofom Heribertom ter drugimi škofi in fevdniki svoje 
države določil sinodo, katera naj bi bila v Rimu.4 Tu se je vzdignil 
rečeni fevdnik patriarh Popon [„predictus fidelis noster Poppo pa- 
triarώa''] v navzočnosti vseh ter zahteval svojo pravico zastran svoje 
Gradeške fare [„de Gradu plebe sua"], katera je bila po stari do- 
ločbi vedno podložna Oglejski cerkvi. Benečani so s predrzno in kri- 
vično silo protipostavno in zoper apostolsko pravico napravili škofijo 



> Popon je torej leta 1019. postal oglejski patriarh. 

2 Rubeis (1. c.) navaja za to listino naslednji datum: ,,Αηηο incarnationis MXLI., regnante 
Conrado gratia Dei imperatorc augusto, anno imperii ejus Deo propitio decimo septimo, pon- 
tificatus vero nostri anno vigesimo secundo, indictione IX., decimo Kal. Augustas." — Opomniti je 
treba, da je cesar Konrad II. umrl dne 4. junija leta 1039. Leta 1041. bi bilo še le 15. leto vladanja 
cesarja Konrada II., ne pa 17. 

^ Ni verjetno, da bi bil oglejski patriarh takrat poslal paderbornskemu škofu pristne ostanke 
sv. Feliksa. Patriarh Popon je pač leta 1024. nabral nekoliko svetinj v GradeSkem mestu, a ne toliko, 
kolikor je želel (št. 65). O svetinjah sv. Feliksa trdi Dandolo (št. 62), da niso prišle patriarhu v 
roke. Mogoče je, da so gradeški prebivalci leta 1024. izročili patriarhu kake nepristne stvari 
kajti pristne svetinje so bile skrite. 

* Ta sinoda je bila dne 6. aprila leta 1027. Gl. št. 74. 



St. 89. 90, 91 . 61 

na Gradežu,' kakor da bi hoteli uničiti sveto Oglejsko cerkev. Na si- 
nodo je (patr. Popon) tudi prinesel jako zanesljive spise [„smcerissima 
scripta"], v katerih je stalo, da so se voditelji rečene cerkve večkrat 
pritožili, a ničeser ne dosegli. Cesar pravi, da se je prepričal o pra- 
vičnosti te pritožbe ter je po nasvetu vsega zbora in po papeževi raz- 
sodbi prisodil Gradcško faro Oglejski cerkvi in patriarhu Poponu. 

Ker so se pa Benečani vedno upirali njegovi (cesarjevi) oblasti 
ter s silo držali Gradeško faro v svoji posesti, zato podeljuje Oglejski 
cerkvi, da ne bode na škodi, potem njenemu voditelju patriarhu Po- 
ponu in njegovim naslednikom s to listino tisto zemljo, katero so Be- 
nečani nekdaj imeli med Piavo in Livenzo [Jerram, quam Venetici 
olim visi sunt habere inter fluvios Plavim et Liquentiam iacentem''] z 
vsemi priteklinami tako, da ne sme noben vojvoda, škof, mejni grof, 
grof, podgrof ter nobena druga velika ali mala oseba vznemirjati, ople- 
niti in oropati Oglejske cerkve in njenega voditelja tu darovanih stvari. 
Kdor bi prelomil to določbo, naj plača tisoč liber čistega zlata, in sicer 
polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa rečeni cerkvi. 

„ Datum VIII., idus Martii, indictione II., anno dominice incarna- 
tionis MXXXIIII., anno vero domni Conradi secundi regnantis X., im- 
perantis VIII. Actum Seligenstat." 

[Prepis iz 12. stoletja v Kapitelskcm arhivu v Vidmu. 2 — Stumpf-Bren- 
tano, Acta imperii, 48, št. 43 po nekem Rubeisovem prepisu, ki se naiiaja v 
knjižnici Marciana v Benetkah.] 

Št. 90. 

1034, dne 14. aprila. 

Brunon, brat poznejšega karantanskega vojvoda Konrada ter bra- 
tranec cesarja Konrada II., 3 je po smrti w^iirzburskega škofa Meginharda 
postal njegov naslednik. 

Herimanni flug. Chronicon ad a. 1034 (MG. SS., V, 122): „Meginhardo 
quoque praesule Wirzeburgense defuncto, Brun, patruelis imperatoris, filius sci- 
licet ex Mahthilde Counradi ducis, episcopatum die pasdiae accepit." 

Št. 91. 

1034, dne 7. maja. Rezno. 

Rimski cesar Konrad II. potrdi freisinškemu škofu Egilbertu med 
drugim tista posestva Freisinške cerkve v Vzhodni marki f„in Orienti 
parte"], ki so se nahajala med Ipušo, Suho, Feršnico, Rudnikom in 



> Trditev, da so BeneCani ustanovili škofijo na Gradežu, je napaCna. 

* Zastran prepisa v Kapitelskem arhivu glej to, kar piše Bresslau o njem v Neues Rt- 
diiv III, 81. 

* Kako je bil škof Brunon s cesarjem Konradom 11. v sorodstvu, je razvidno iz rodovnika 
pod St. 12. 



62 St. 91, 92. 

gorami, s katerih je bil razgled na K a r an t a η i j o. [„Insuper vero eidem 
episcopo confirmavimus ibi cetera sui iuris bona a termino orietitali ubi 
Liudzimannespah influit Ibisam et inde Phezniza deindegue Rudnicham, 
itemque a termino occidentali a villa Chrellindorf usgue in fluvium Zu- 
chaha et ad Rudnicham sicque ad montana Carinthiam respicientia."]^ 
„Data nonis Maii anno dominicae incarnationis miliesimo XXXIII., 
indictione II., anno autem domni Chonradi secundi regnantis X., imperii 
VIII. Actum Radaspone." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Hund-Gewold, 
Metrop. Salisb., (ed. Mon.) I, 145; (ed. Ratisb.) I, 98 z dat. „idus Maii MXXXVIII". 
— Meiciielbecli, Hist. Fris., la, 226. — Rescii, Hetas mili., p. 79. — Lunig, 
Reichsarchiv, XVII a, 226. — Mon. Boica, XXIX a, 45, št. 341. — Zahn, Cod. dipL 
Hustro-Fris.. I, 75, št. 74 (Fontes rer. Hustr., Dipl., XXXI.] 

St. 92. 

1035| dne 4. junija. Bamberg. 

Rimski cesar Konrad II. naznanja, da so ga prosili koprski 
prebivalci [„homines habitatores civitatis Justinopolis , que alio no- 
mine Capras vocatur"], da bi jih povzdignil iz nesreče in stiske, katera 
so morali zarad zvestobe do njega pretrpeti,2 in pa, da bi jim potrdil 
zakone in pravne običaje, po katerih so že njih predniki živeli. f„. . . qua- 
tenus eos ab infortunio et necessitatis oppressione, que pro nostra to- 
lerant et patiuntur fidelitate, sustentare et erigere dignaremur et legem 
et rectam consuetudinem, qua parentes eorum vixerunt eis consentientes, 
nostro imperiali precepto confirmaremus."] Cesar pravi, da je uslišal 
njih prošnjo, in tako podeljuje vsem prebivalcem Koprskega mesta po- 
lovico Novega gradu3, potem Oskurus (?), Brda, Movraž, Hervoj (?) 
in dvor Bric na meji proti Momjanu^, ki spada že pod samostan sv. Mi- 
haela s, ter zemljo poleg Dragonje do morja z vsemi priteklinami. 
/„. . . concedimus omnibus in predicta civitate Justinopoli habitantibus, 
videlicet Castro-novo medieiatem, Fontanam fuscam, Vardaveglam, vallem 



1 Tu našteti kraji in potoki so jugovzhodno od sedanjega Amstettena na Dolenjem Av- 
strijskem. Liudzimannespah je Leitzmannsbadi, ki se pri Leitzmannsdorfu izliva v Ipušo. Ta Leitz- 
mannsbach se v gorenjem in srednjem teku zove Zaudibadi (Zudiaha, Suha), izvira v gori, Hodi- 
Pyra imenovani, ter teCe nekaj časa skoraj vzporedno z Ipušo vzhodno od Ulmerfelda. Južno od 
tega kraja blizu Zaudibacha je vasica Krollendorf (Chrellindorf). Na vzhodnem poboCju gore 
Hodi-Pijra je vasica Reidlingberg (Rudnidia, Rudnik). Odtod proti severu mimo vasi Fersdinitz^ 
teCe Ferschnitzbach (Phezniza) ter se nasproti Blindeamarktu izliva v Ipušo. 

Ta listina je znamenita, ker nam dokazuje, da se je Karantanija nekdaj razprostirala do 
razvodja med Ipušo in štajersko Salico, to je do ondotne sedanje štajersko-avstrijske meje. 

2 Bresslau (Jahrbiicher, II, 134, 135) je prvi poudarjal, da je to, kar se tu pripoveduje o ko- 
prskih prebivalcih, ki so zarad svoje zvestobe do vladarja morali veliko pretrpeti, v zvezi z ne- 
zvestim postopanjem karantanskega vojvoda Adalberona, kije proti svojemu vladarju iskal zaslombe 
pri Hrvatih in nezadovoljnih elementih v domači deželi. Gl. št. 94. 

^ Kje je bil ta Novi grad (Castro-novo), ni znano. 

* Momjan je vas v Istri severovzhodno od Buj. Severovzhodno od Momjana so Oskurus^ 
Brda in Bric. Se bolj proti severovzhodu stoji vas Hervoj. Movraž je vas med Buzetom in Kubedom.. 
'" Samostan sv. Mihaela je bil pri Vižinadi. 



St. 92, 93. 94. 63 

Maiiriacam, turrem Capriacam, curtem Bruce per laiere Mimiliano, que 
pertinet ad monasterium sancti Michaelis et per Argaonem iisque ad 
mare salsum et . . ."] Tudi jim potrjuje njih zakone in pravne običaje 
[„legem et rectam consuefudinem"J. Noben vojvoda, nadškof, škof, mejni 
grof, grof, podgrof ter nobena velika ali majhna oseba njegove države 
ne sme prebivalcem Koprskega mesta narejati kakih sitnosti ter nalagati 
ali pa zahtevati kakih kolekt ali pa tlake; pač pa naj v miru žive ter 
po njegovi državi izvršujejo svoje opravke, ne da bi jim kdo naspro- 
toval. Kdor bi prelomil to določilo, naj plača tisoč liber najboljšega 
zlata, in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa 
prebivalcem rečenega mesta. 

„ Datum anno dominice incarnationis millesimo trigesimo guinto, 
indictione III , secundo nonas Junii, anno autem domini Conradi secundi 
regnantis undecimo, imperantis vero nono. Actum Bavenberghe." 

ITranssumpt iz neke listine cesarja Friderika II. iz leta 1222., ki se nam je 
ohranila v prepisu iz konca 13. stoletja ter se nahaja v Državnem arhivu na Du- 
naju. — Stumpf-Brentano, flcta imperii, str. 49, št. 44. — Benussi v Htti e 
memorie della societa Istriana, XIII, 64. — Benussi, Nel medio evo, str. 689, op.J 

Št. 93. 

1035, meseca junija. Bamberg. 

Adalberon, vojvoda karantanski in istrski, je prišel 
pri cesarju Konradu II. v nemilost ter je zarad veleizdaje izgubil svojo 
Vojvodino. Moral je s svojimi sinovi iti v pregnanstvo. 

Herimanni flug. Chron. ad a. 1035 (MG. SS., V, 122): „Adalbero dux Ca- 
rentani et Hystriae, amissa imperatoris gratia, ducatu quoque privatus est." 

Rnn. Altahen. mai. ad a. 1035 (MG. SS., XX, 791): „ Imperator Chonradus 
placitum suum in Papinperc habuit, ubi fldalpero dux Karintanorum deponitur, 
Chonrado in ducatum succedente illi." ^ 

Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 21 (MG. SS., XI, 267): „Paulo post 
Hdalbero dux Histrianorum sive Carintanorum, reus maiestatis, victus ab impera- 
tore, cum filiis suis exulatus est, et ducatum eius iste Chuono ab imperatore sus- 
cepit; quem ducatum pater eiusdem Chuononis dudum habuisse perhibetur. Ita dux 
Chuono fidus et bene militans imperatori et filio suo Heinrico regi, quousque vi- 
xerat, permansit." 

Ibid., c. 33 (1. c. p. 271): „Eodem anno fldaibero dux Carantanorum, impe- 
ratoris gratiam perdens, ducatum amisit et in exilium missus est." 

Ann. Hildesheim. ad a. 1035 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum schol.,. 
p. 39): «Imperator . . . pentecosten (i. e. 18. Mai.) vero Bavenberg egit." 

Št. 94. 

1035, najbrže meseca julija. 

Duhovnik G. piše wormskemu škofu (Azekonu) o načinu, kako je 
bil karantanski vojvoda Adalberon odstavljen. Naznanja mu,. 

* Konrad je še le v naslednjem letu postal vojvoda karantanski. (Gl. št. 95.) 



64 St. 94. 

da so SG zadnjo nedeljo v Mainzu mudili kolinski nadškof P(iligrim), 
wiirzburski škof B(runon) in še več drugih knezov ter se tu pridno 
posvetovali, pogajali in razpravljali. Kaj se je na tem zboru vršilo, mu 
ne more vsega povedati; pač pa mu hoče pisati o tem, kar je zvedel 
od navzočih poročevalcev. Ti so povedali, da je bil cesar zarad starega 
sovraštva do (karantenskega) vojvoda in (veronskega) mejnega grofa 
A(dalberona) nanj razkačen tako, da je v navzočnosti (mišenjskega) 
mejnega grofa E(keharda), (avstrijskega) mejnega grofa il(dalbGrta) in 
drugih knezov zahteval, da se mu po sodnijski poti vzameta vojvodstvo 
in mejna grofija. [„Ferunt domnum imperatorem augustum veteris exi- 
stente causa odii vehementer animatum esse in A(dalberonem) ducem et 
marchionem et ita animatum, quod convocatis coram se principibus sci- 
licet E(kkehardo), A(dalberto) marchionibus ceterisgue principibus qui 
tunc ibi intererant, quatinus ipsi A(dalberoni) ducatum suum et marcham 
iudicio abdicarent, preceperat."] Knezi pa, ki so se posvetovali, so 
odgovorili, da se to sme zgoditi le v navzočnosti in s privoljenjem 
njegovega sina kralja H(enrika). Nato je cesar poklical svojega sina, mu 
razložil storjeno krivico ter zahteval, da naj povsod preganja A(dalbe- 
rona) in da naj se mu po sodnijski poti vzame njegova Vojvodina. 
[Quo vocato imperator iniuriam suam exposuit, filium suum, quatinus 
A(dalberonem) omnimodis insequeretur, ut ipse eum se diligere cogno- 
sceret, postulavit simulque ducatum šibi iudicio abdicandum et nunciavit 
et rogavit."] Kralj Henrik pa, akoravno je bil pripravljen ubogati očeta 
v vseh stvareh, se je spomnil neke pogodbe, katero je z A(dalberonom) 
sklenil [„memor tamen cuiusdam padi quod cum A(dalberone) pepigeraf], 
ter izrekel, da ne more in ne sme storiti tega, kar je hotel oče. Vkljub 
očetovim opominom, grozitvam in prošnjam se sin ni vdal. Ko je cesar 
videl, kako svojeglaven je sin, se je tako razsrdil, kakor da bi bil 
izgubil jezik, vid in spomin; morali so ga kakor nezavestnega položiti 
na posteljo. Ko se je cesar čez nekaj časa zavedel, je zopet dal po- 
klicati sina in pa kneze. Sedaj se je vrgel pred svojega sina na tla ter 
ga s solzami prosil, da naj se usmili očeta. Nikar naj ne pomnoži 
veselja njegovim sovražnikom in nikar naj ne dela s svojim naspro- 
tovanjem državi in sebi sramote. Nato se je sin dal preprositi ter je 
razkril očetu, kar je prisegel A(dalberonu) ; tudi mu je naznanil, da je 
(freisinški) škof E(gilbert) povzročitelj dotične prisege. Ko je cesar ves 
jezen vprašal škofa E(gilberta), če je to res, ni ta ničesar tajil, pač pa 
je omenil, da je to storil, da bi A(dalberona) napravil kralju zvestega. 
Prisega ne obsega drugega, kakor to, kar bi se tudi brez prisege mo- 
ralo izpolnjevati, namreč to, da se mu na njegovih posestvih ne naredi 
drugače nobena škoda, kakor le takrat, ako bi jih izgubil po sodnijski 
razsodbi. Ko je cesar to slišal, se je jako razjezil nad škofom ter mu 
je ukazal, sobo zapustiti. Nato je sklical sodni zbor, ki je H(dalbe- 



St. 94, 95. 65 

ronu) vzel (Karantansko) Vojvodino in (Veronsko) mejno grofijo. Poro- 
čevalci so tudi povedali, da se A(dalberon) hoče s pomočjo Hrvatov 
in „Mirmidoncev" upreti kraljevi oblasti, i Iz strahu pred njim (pred 
Adalberonom) se Bavarci niso udeležili napovedane vojne (zoper Lju- 
tice).2 A(dalberonovo) mejno grofijo je dobil R. de L. (Arnold iz Lam- 
bacha), Vojvodine pa do sedaj še nihče. Pogaja se za njo Kuono, ki 
se je ta teden napotil na dvor. [„Quo facto redivit ad iudicium abdi- 
caturque A(dalberoni) ducatus et marcha. Ergo dicunt ipsum ACdalbe- 
ronem) confisum Cmvvatis et Mirmidonibus regie potestati velle resistere, 
cuius occasionis timore cessabunt domi Bavvari ab indicta expeditione. 
Marcham vero ipsius A(dalberonis) feriur commissam esse cuidam 
A(rnoldo) de L(ambach), ducatum autem nulli adhuc esse commissum, 
pro quo petendo domnus Cuono in ista epdomada ad curtim proficiscitur."] 
Datum manjka. 

[Prepis iz 12. stoletja v Vatikanski knjižnici v Rimu. — Mone v flnzeiger 
f. Kunde des deutsdien AVittelalters, VII (1838), str. 207. — Mai, Specilegium Ro- 
manum, V (1841), str. 151. — Bohmer v Notizenblatt zum Ardhiv f. Kunde osterr. 
Gesdi.qu., V (1855), 520. — flnkershofen, Handbuch der Gesdi. d. H. Karnten, 
llb, 63, št. 22. — Giesebrecht, Gesdi. der deutsdien Kaiserzeit, II, 700. — Ur- 
kundenbudi der Stadt Worms, I, 358. — Kukuljevič, Diplom. Sbornik, I, 108, 
5t. 121. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 105, št. 250.] 

Št. 95. 
1036, dne 2. februarja. Augsburg. 

Cesar Konrad II. je podelil Karantansko Vojvodino in Istro, kateri 
je prej imel vojvoda Adalberon,3 svojemu bratrancu Konradu.^ 

Herimanni Augien. Chronicon ad a. 1036 (MG. SS., V, 122): „Counradus, 
patruelis imperatoris, patris sui ducatum in Carentano et in Histria, quem Hdal- 
bero habuerat, ab imperatore recepit." 

Ann. Hildesheim. ad a. 1036 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum schol., 
€d. 1878, p. 40): „Purificationem vero sanctae Mariae (2. Febr.) Hugustburg egit 



> Karantanski vojvoda Adalberon se je s Hrvati zavezal zoper svojega vladarja. Hrvatom 
je takrat vladal Krešimir II. Duhovnik G. omenja v svojem pismu tudi Mirmidonce. Izraz «Mir- 
midones" je pomenjal v srednjem veku »nezvesto ljudstvo". (Cfr. Diefenbadi, Gloss. lat.-germ.) To 
nezvesto ljudstvo so bili tisti Adalberonovi podložniki, ki so ga podpirali zoper cesarja. Misliti 
nam je na Slovence, ki so skupno s Hrvati pomagali vojvodu fldalberonu ter nadlegovali tiste, 
ki so cesarju ostali zvesti. Kakor se kaže, so v tistem času vznemirjali tudi koprske prebivalce, 
ki so bili naklonjeni cesarju. (Gl. št. 92.) Zveza fldalberonovih privržencev s Hrvati je napravila 
Bavarcem tak strah, da se njih čete niso upale zapustiti domovine, da bi se pridružile tistim 
trumam, ki so bile poslane nad Ljutice. 

- „. . . ab indicta expeditione." — Tu nam je misliti na ekspedicijo proti Ljuticem, katero je 
cesar napovedal o binkoštih v Bambergu. Med napovedjo in nastopom kake vojne je navadno 
preteklo kakih šest tednov. Vojna proti Ljuticem se je tedaj začela meseca julija leta 1035. To 
pismo je bilo brez dvoma spisano pred začetkom te vojne. (Cfr. Wahnsdiaffe, Das Herzogthum 
KSrnten und seine Marken, str. 23.) 

3 Gl. št. 93. 

* Kako sta bila cesar Konrad II. in karantanski vojvoda Konrad II. sorodna, je razvidno 
iz rodovnika pod št. 18. 

10 



66 St. 95, 96, 97. 

(se. imperator) ; ubi et publicum cum cunctis circumiacentium regionum primoribus 
conventum habuit, in quo patrueli suo Chuonrado ducatum Carentinorum conimisit. 
fldaelberonem maiestatis reum priori anno dimovit." 

Rnn. Sangall. mai. ad a. 1036 (1042). MG. SS., I, 84): „(Chuonradus impe- 
rator) Chuonrado patrueli suo ducatum Adalberonis in Carentano, illo deiecto,. 
commisit." 

Št. 96. 

1036, v zaCetku februarja, i 

V tistih dneh, ko je Konrad II. postal vojvoda karantanski, je 
Hdalberon, bivši vojvoda karantanski, ubil grofa Wilhelma (II.) 2 ter 
potem bežal na grad Ebersberg3, kjer se je hotel skriti. 

Ran. Hildesheim. ad a. 1036 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum sdiol., 
ed. 1878, p. 40): „Hisdem diebus idem fldalbero Willehelmum comitem interfecit 
et postea in castellum Eresburgh causa latendi confugit " 

Necrologium Gurcense (B) ad 15. Ital. Oct. = 17. sept. (MG. NecroL, II. 
452): „Hoc est in die s. Lamberti fit commemoratio domini Wiliielmi comitis et 
fundatoris nostre ecclesie et filiorum et amicorum eius."* 

Št. 97. 

1037, v začetku leta. 

Cesar Konrad II. se je napotil v Italijo ter božič praznoval v Ve- 
roni. Nato je šel v Milan, kjer ga je ondotni nadškof Heribert jako 
slovesno sprejel. Vsled raznih pritožb je bil pa prisiljen, da je nadškofa 
prijel ter ga potem kot ujenika izročil v varstvo oglejskemu pa- 
triarhu Poponu in karantanskemu vojvodu Konradu. 
Ker je patriarh tako malomarno nadzoroval nadškofa, da je ta čez dva 
meseca uštl, se je zameril cesarju ter iz strahu pred njim zbežal. Po- 
zneje mu je šel bos in v spokorniški obleki naproti ter ga prosil 
milosti. 

Rnn. Sangall. mai. ad a. 1037 (1043) (MG. SS.. I, 84): „Idem imperator 
nativitate Domini Verone celebrata, Mediolanum inde perrexit. Ibi ab ardiiepi- 
scopo et civibus susceptus honorifice, quamvis ut fertur ficta fide, eundem epi- 
scopum inde progrediens secum Ticinum adduxit, et de inproviso captum, quasi 
reum majestatis flquilegensi patriarchae custodiendum tradidit. Cui ille astute fuga 
elapsus, a Mediolanensibus id serio triumpiiantibus gratanter in urbem est le- 
ceptus." 

Hnn. Hltah. mai. ad a. 1037 (MG. SS., XX, 792): „Sed et Poppo patriardia 
flquilegiensis, qui custodire suscepit ar^iepiscopum ecclesiae Mediolanensis, illa 



1 Zastran datiranja glej Wahnsdiaffe, Das Hcrzogthum Karntcn, str. 31, op. 91. 

2 O grofu Wilhclmu glej Ankershofen (Handb. der Gesdi des H. Karnten, II, 649) in Wahn- 
sdiaffc (i C p. 31). 

3 Grad Ebersberg je jugovzhodno od Monakovega. 

* Ta notica se brez dvoma nanaša na grofa Wiliielma I., očeta grofa Wilhelma II., kar 
kaže beseda »filiorum". Grof Wilhelm II. ni zapustil potomcev. 



St. 97, 98. 67 

fugiente reus maiestatis effectus est, ct ipse aufugit timidus. Postea vero, ve- 
niens discalciatus et laneis ad carnem tectus, gratiam impetravit imperatoris." 

Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 35 (MG. SS., XI, 272): „. . . Quod dum 
ardiiepiscopus (sc. Heribertus Mcdiolanensis) renueret, sensit imperator, omnem 
illam coniurationem Italiae ipsius consilio factam esse. Et mox comprehenso illo, 
retinuit in sua potestate. Deinde commendavit eum in custodiam Poponi patri- 
archae Aquilegiensi, et Chuononi duci Carentanorum. Qui ab eis ductus est cum 
imperatore usque Placentiam civitatem . . ." 

Herimanni flug. Chronicon ad a. 1037 (MG. SS., V, 122): «Imperator, ce- 
lebrato Veronae natale Domini, per Brixiam et Cremonam Mediolanum pervenit. 
Inde Papiam adiens, Heribertum Mediolanensem archiepiscopum infidelitatis ac- 
cusatum adprehendi iussit, eumque Poponi patriardiae Hquilegiensi custodiendum 
conmendavit. Qui fuga elapsus, cunctis viribus eidem imperatori rebeilare con- 
tendit." • 

Ann. Hildesheim. ad a. 1037 (Waitz v Script. rer. Germ in usum sdiol., 
(ed. 1878), p. 41): «Imperator post natalem Domini in Salerno opido generalem 
conventum de re puplica cum Cisalpinis nostrisque primoribus habuit; in quo Me- 
diolanensis archiepiscopus imperatori contrarius comprehenditur et Bopponi Hqui- 
legensi patriardiae servandus committitur: a quo fuga lapsus, palam rebellare 
cepit. Quem imperator e vestigio cum exercitu insequutus, urbem per totum sub- 
sequentem annum cum tocius periculo exercitus obsedit." 

Ληπ. Magdeburg. ad a. 1037 (MG. SS., XVI, 171): „Igitur cesar fllpes 
transscendens, cum regni illius maioribus conventum tenuit (sc. Papiae) de cor- 
rigenda re publica. Contigit quoque et Mediolanensem episcopum, qui eidem col- 
loquio inte.fuit, ab imperatore de quadam infidelitatis nebula notari, et a con- 
provincialibus in multis acusari . . . Imperator ergo commotus, consiliante senatu, 
iniuste usurpata restitui precepit, eumque apprehensum Rquilegiensi patriarchae 
Popponi servandum commisit. Ά quo liberius debito habitus, post aliquot dies 
fuga lapsus est, quodam monacho suo madiinante, qui solus cum eo miserationis 
causa permissus est iiabitare." 

Jlrnulfi Gesta archiep. Med., II, c. 12 (MG. SS., VIII, 15): „Veniens autem 
Veronam imperator, indeque Mediolanum, honorabiliter die primo suscipitur; in 
crastinum tumultuante ac vociferante in eum populo, graviter offenditur. Hudi- 
erant enim, regem Laudensi iure defraudasse Heribertum. Quod augustus dissi- 
mulans, Papiam adiit. Ubi cum generale statuisset colloquium, concinnato dolo cepit 
ac tenuit ardiiepiscopum, Aquilegensi tradens patriardiae custodiendum . . . Rr- 
diiepiscopus vero post menses duos fugam arripuit." 

Št. 98. 

1037, dne 17. avgusta. Oglej. 

Rimski cesar Konrad (II.) naznanja, da mu je oglejski patriah Popon 
f„Poppo patriarca sanctae Aquileiensis ecclesiae"] z ozirom na uboštvo^ 
Novograjske cerkve vrnil blizu Novograjskega mesta ležečo vas 
Omak [„v illam Umaghi iuxta eandem Emoniensem civitatem sitam"], 
katero je do sedaj imel na podlagi njegove (cesarjeve) listine in apo- 
stolskega pisma, s pogojem, da bi dotično vas z vsemi priteklinami 

* Besede »z ozirom na uboštvo" [.paupertati compassus"] so neka fraza, ki se večkrat 
nahaja v cesarskih listinah ter služi v ta namen, da se zamolči pravi vzrok. 

10* 



68 St. 98, 99. 



podelil Novograjski cerkvi in njenemu škofu Ivanu [„sanctae Emoni- 
ensi ecclesiae et loanni eiusdem sediš presuli"]. Cesar pravi, da je 
uslišal to prošnjo in zato podeljuje s to listino Novograjski cerkvi, 
njenemu škofu Ivanu in njegovim naslednikom vas Omak, ki se nahaja 
v Novograjski škofiji [„villam Humaghi in diocesi Emoniensi existen- 
tem"] z vsemi pravicami in priteklinami tako, kakor jo je nekdaj s 
svojo listino podelil patriarhu Poponu f„secundum quod Popponi pa- 
ίηαΓώαε per precepti nostri paginam contulimus"]. Noben vojvoda, 
mejni grof, grof, podgrof ter nobena druga visoka ali nizka njegova 
oseba ne sme v rečeni vasi soditi [„placitare"J, pobirati davkov [„col- 
kctas facere"] ter ljudi siliti k tlaki [„homines angarizare"], kakor le 
škof Ivan in njegovi nasledniki. Kdor bi hotel prelomiti to listino, naj 
plača tisoč liber srebra, in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagaj- 
nico, polovico pa Novograjski cerkvi in njenim voditeljem. 

„ Datum XVI. kalendas Septembris anno dominicae incarnationis 
millesimo nono, anno autem domini Corradi XV. Actum Aquileiae.'' 

[Rosetti v L' ardieografo Triestino, IV, 223 iz nekega notarskega trans- 
sumpta. — Β δ h m e r , Hcta imperii selecta, str. 46, št. 48.] 

Št. 99. 

1037, dne 17. avgusta. Oglej. 

Rimski cesar Konrad naznanja, da mu je Popon, patriarh Oglejske 
cerkve [„Popo ραίήαίώα sanctae Aquilejensis ecclesiae"], z ozirom na 
uboštvo Novograjske cerkve vrnil blizu Novograjskega mesta ležečo 
vas Sv. Lovreč [„villam Sancti Laurentii iuxfa eamdem Aemonensem 
civitatem sitam"],^ katero je do sedaj imel na podlagi njegove (cesar- 
jeve) listine in apostolskega pisma, s pogojem, da bi dotično vas z 
vsemi priteklinami podelil Novograjski cerkvi, njenemu škofu Ivanu in 
njegovim naslednikom [„sanctae Aemonensi ecclesiae et loanni eiusdem 
sediš praesuli suisque successoribus" ] . Cesar pravi, da je uslišal to 
prošnjo in zato podeljuje s to listino Novograjski cerkvi, njenemu škofu 
Ivanu in njegovim naslednikom vas Sv. Lovreč, ki se nahaja v Novo- 
grajski škofiji, z vsemi pravicami in priteklinami tako, kakor jo je nekdaj 
podaril patriarhu Poponu. 

„ Datum XVI. kal. Sept. anno dominicae incarnationis MXXVIIIL^, 
anno autem d. Corradi quintodecimo imperii. Actum Aquilegiae." 

[Ughelli, Italia sacra (ed. 1653), V, 231 z letnico 1029. — Rubeis, Mon. 
eccl. Aquil., col. 509 (odi.). — Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1038. — Ro- 
setti v L' ardieografo Triestino, IV, 221.] 



> Tu omenjeni Sv. LovreC je na bregu Jadranskega morja med Novim gradom in Omakom. 
2 Namesto „MXXVI1II" bi moralo stati „MXXXVII". 



St. 100. 101, 102. 69 



St. 100. 

1037, dne 20. septembra, ι 

Porcški škof Engilmar je bil, kakor se kaže, navzoč pri posve- 
čevanju Alteidiskega samostana. Pri tej priložnosti je čital in pohvalil 
spise Arnolda, prosta emeramskega, o sv. Emeramu. Tudi je trdil o 
nekem čudežu, da ga niso ljudje izmislili, temuč se ima pripisovati 
zasluženju sv. Emerama. 

flrnoldus de s. Emmerammo, lib. II, c. 53 (MG. SS., IV, 570): „. . . Hoc 
atqui grande miraculum non ab homine fictum, sed ob martiris meritum a summa 
veritate factum, testis est Engilmarus antistes, adhuc in hac vita manens. Hic 
quoque dum Ratisbonae constitutus apud Sanctum Emmerammum scripta meae 
parvitatis videret et legeret atque probaret, die quadam stans iuxta puteum seu 
fontem, per quem recordabatur šibi sanam olim redditam fuisse frontem, vocavit 
me, et occasionem sumens ex eodem fonte, dixit quod scripsi; affirmans sub te- 
stificatione Christi, verum hoc esse, ac non in aiio sed in semet ipso idem mag- 
nale tam veraci quam efficaci experimento didicisse." 

Št. 101. 

1039, dne 20. julija. 

Takrat je vsled zlatenice umrl karantanski vojvoda Konrad II. 

Hnn. Hildesheim. ad a. 1039 (MG. SS., III, 103): „Chonradus Carentinorum 
dux, patruelis Chonradi imperatoris, 1.3. kal. flug. inmatura morte, regie morbo^ diu 
fatigatus, discessit." 

Št. 102. 

1039, dne 28. ali pa 29. novembra. ^' 

Takrat je umrl Adalberon, bivši vojvoda karantanski, ter bil v 
Geisenfeldu na Bavarskem pokopan. Zapustil je dva sina, Markwarda 
in Adalberona, izmed katerih je ta leta 1053. postal bamberški škof. 

Herimanni Augiens. Chronicon ad a. 1039 (MG. SS., V, 123): „Coun- 
radus etiam dux Carentani, et Hdalbero aemulus eius, qui ante eum ducatum 
eundem tenuerat, ipso anno obierunt." 

Hnn. mtahen. mai. ad a. 1039 (MG. SS., XX, 793): „fldaIpero dux Carin- 
tanorum fuga est elapsus de exilio, vita decessit." 

Chronicon Suevicum universale ad a. 1039 (MG. SS., XIII, 71): „Ciion- 
radus dux et Hdalbero dux obierunt." 

Notae necrol. eccl. mai. Frisingensis ad IV. kal. Dec. = 28. nov. (MG. 
Necrol., III, 84): „Adalpero dux ob." 

Kalendarium necrologicum loči incerti ad IIII. kal. Dec. = 28. nov. (Boh- 
mer, Fontes, IV, 507): „Hdalpero dux." 

Kalendarium necrologicum canonic. Babenberg. ad III. kal. Dec. = 29. nov. 
(Bohmer, Fontes, IV, 506): „Albero dux." 

* Takrat je bi! posveCen na novo postavljeni samostan v fllteichu. 

2 „Morbus regius" pomenja zlatenico (cfr. Du Cange, Glossarium), ne pa protina, kakor 
misli Ankershofen (Handbudi der Gesdi., II, 667). 



70 St. 102, 103. 

Primerjaj tudi listino, s katero sta Adalberonova sinova podelila 
Geisenfeldskemu samostanu neko posestvo v blagor njunemu rajnkemu 
očetu. [„. . . nobilissimi ducis Adalberonis filii ΜαΓώ\ναΓί et Adalbero 
interiectu temporis (a. 1053) Babenpergensis ecclesiae facfus episcopus 
ad altare . . . in loco Geisenvelt . . . tradiderunt predium Βεηιώονβη . . . 
pro anima patris sui praefati ducis Adalberonis in eodem monasterio 
sepulti . . . Adhibiti vero sunt testes Heberdus et Ernestus fratres eiusdem 
ducis . . ."7 

[Mon. Boica, XIV, 184. — flnkershofen, Handbuch der Gcsdi., Ilb, 60, št. 12.] 

Št. 103. 

1039, dne 30. decembra. Rezno. 

Kralj Henrik III. potrdi vsled prošnje oglejskega patriarha Popona 
[„Poponis patriarώe"] in svojega kancelarja Kadeloha tržaškemu 
škofu Adalgerju [„Adalgero sancte Tergestine sediš presuli"] in 
njegovi cerkvi, katera je posvečena Mariji Devici in sv. mučeniku Justu, 
čigar ostanki v njej počivajo, vse tiste stvari, posestva in podložnike 
[„res, predia, possessiones, familias^"] po vsej Istrski pokrajini [„per 
totam Istrie provinciam"], katere so jej (cerkvi) že njegovi (Henrikovi) 
predniki podelili ali pa potrdili. Tudi jej podeli in potrdi Omak [„Uma- 
gum"],^ potem kraj, ki se zove „Fontana Georgica", in še druge kraje. 
S pričujočo listino ukazuje kralj, da ne sme na zemlji Tržaške cerkve 
ali škofije, po njenih farah f„in ejus plebibus"] in samostanih, po cerkvah, 
titulus3 imenovanih, in po drugih, po mestih in kmetiških hišah, po prej 
naštetih krajih ali pa na posestvih tržaškega škofa noben vojvoda, mejni 
grof, grof, podgrof f„vicecomes"J ter sploh nobena visoka ali pa nizka 
kraljevska oseba sklicavati zborov [„placitum tenere"] ali pa na kak 
način kaznovati [„quomodo distringere"], zastavljati [„pignorare"], siliti k 
tlaki [„angariare"], h grofovskemu sodišču [„ad pretorium comitis"] ali 
pa k delu [„ad laborem"] masarijev, ekskuzatov, komendatov, kolonov, 
svobodnih ljudi, aldijonov in sploh tistih, ki prebivajo na lastnini rečene 
cerkve f„massarios'^, excusatos^ uel mendatos^, colones, liberos, aldiones^ 
suos seu quosque super prefate ecclesie proprietatem residentes"] ; tudi jim 
ni dovoljeno, da bi na kak način pobirali od njih davek, globe ali pa 



* Izraz „familia" je zaznamoval podložnike ali kolone, ki so prebivali po kmetiških zem- 
ljiščih ter služili svojemu gospodu. Pomenjal je pa tudi del zemlje, kateri je zadostoval eni družini 
da se je na njej preživljala ter jo tudi v ta namen dobila. 

' Primerjaj listino kralja Hugona z dne 7. avgusta leta 929. (Gr. 11, št. 376.) 

* .Titulus" se je zvala cerkev, v kateri so služili taki duhovniki, ki so obljubili, da hoCejo 
pri njej ostati ter se ne loCiti od nje. DotiCni duhovniki so vedno imeli isti naslov (titulus). 

* Beseda »massarius" pomenja to, kar l. kmet, 2. oskrbnik kakega zcmljišCa in 3. kolon. 
5 Zastran izraza „excusati' glej dotiCno opazko v Gr. II, št. 376. 

* Zastran izraza »commendati« ali „mendati" glej ravno tam. 
^ Kaj so bili „aldiones", glej tudi tam. 



St. 103, 104. 71 

darila [„census, reddibitiones^, donaria"]. Nihče naj ne sili svobodnih 
ljudi, masarijev, ekskuzatov in komendatov [Jiberos, massarios, excu- 
satos uel comendatos"], da bi se udeležili (sodnega) zborovanja [„pla- 
citum"] brez svojega patrona ali pa njegovega odvetnika, ako bi bili 
postavno primorani priti zraven; zakonita pritožba naj se zakonito reši. 
Od svobodnih ljudi, erimanov, masarijev, ekskuzatov, komendatov in 
kolono v rečene cerkve [„in omnibus liberis et erimannis'^ prefate ecdesie, 
massariis quippe, excusatis uel comendatis et colonis"] se ne smejo po- 
birati darila [„donaria"J, davščine [„reddibitiones"], zastave [„pignora- 
tiones"] in krivične globe [„iniuste districtiones"], pač pa naj spremlja k 
zborom njegov patron vsakega, kogar bi tja klicala kraljevska razsodba 
[„regalis censura"]. Tretjino f„tertiam partem"], katero so bili dolžni 
državi [„reipablice"], naj ne odrajtujejo grofu, temuč svojemu škofu. 

Rečeni škof Adalger in njegovi nasledniki imajo pravico, da smejo 
na svojo zemljo vabiti ljudi ter jih tu naseljevati, da bi na njej ostali 
in jo obdelovali. 

Kdor bi se pregrešil zoper ta ukaz, naj plača tisoč liber najbolj- 
šega zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico [„camere 
nostre"], polovico pa rečenemu škofu in njegovi cerkvi. 

„Datum est tertio calendas Januarii, indictione octaua, anno domi- 
nice incarnationis millesimo quadragesimo, anno domini Henrici ordina- 
tionis duodecimo, imperii primo. Actum in ciuitate Ratisbona." 

[Prepis v Mestnem arhivu v Trstu. — Mainati, Ciironidie ossia memo- 
rie storidie di Trieste, I, 84. — Hormayr, Krdiiv fur Suddeutsdiland, II, 231. 
— Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1040.] 

Št. 104. 

1040, dne 3. januarja. Rezno. 

Kralj Henrik III. potrdi vsled prošnje patriarha Popona [,,Ρορρο 
ραίπαίώα"] Oglejski cerkvi, ki je posvečena Mariji, vse škofije, opatije, 
fare, moške in ženske samostane, gostišča, gradove, colnino, pobrež- 
nino, vasi, gozde ter vsa njena posestva f„omnes episcopatus, abbatias, 
plebes, monasteria tam monaώorum quam et puellarum, nec non et sino- 
doώia, castella, tholonea, ripatica, villas, foresta omnesque ejusdem eccle- 
siae possessiones"] , katera so jej kdaj podelili kralji, cesarji ali pa papeži. 
Kjerkoli po zemlji rečene cerkve oglejski patriarhi izvršujejo pastirstvo, 
nima nihče drug pravice do pašnega davka in do svinjske piče [„her- 
baticum sive esdiaticum"], kakor le Oglejska cerkev, patriarh Popon in 
njegovi nasledniki. Le ti imajo pravico do sodstva, glob, kolekt, robote, 

* Da „redhibitio" pomenja dohodek ali globo ali pa davSCino, glej Gr. I, St. 285. 
^ Erimanni (herimanni, heremanni, arimanni, arimani) so se pri Langobardih zvali ljudje 
nižje vrste, ki so pa bili svobodni. 



72 St. 104, 105. 

krme, davščin in vseh javnih služnosti [„placita et districtiones, collectas 
et angarias, forum^ et suffragia sive omnes publicas functiones"] po 
gradovih in vaseh Oglejske cerkve ter nad vsemi ondotnimi prebivalci 
tako, kakor so jo z raznimi listinami podarili njegovi (Henrikovi) pred- 
niki patriarhu Ivanu in njegovim prednikom. Kralj jim tudi potrdi veljav- 
nost vseh njih listin na ta način, da bi, ako bi kdo izmed njih vsled 
tatvine, požara, brodoloma ali kake druge nesreče izgubil katero listino, 
smel s pričujočo listino na kakem sodnem zborovanju braniti svojo pra- 
vico tako, kakor če bi imel izgubljeno listino v svojih rokah. Noben 
njegov (kraljev) vojvoda, mejni grof, grof ter nobena visoka ali nizka 
državna oseba ne sme po gradovih in vaseh imenovane cerkve soditi, 
pobirati davkov ali pa ljudem nalagati glob [„placitare, collectas facere 
vel homines angariare"], kakor le patriarh Popon in njegovi nasledniki, 
ki bodo imeli stolico Oglejske cerkve. Patriarh ali pa namesto njega 
njegov poslanec [„nuncms"] naj sodi po rečenih gradovih in vaseh. Ako 
bi hotel kdo to določbo prelomiti, naj plača tisoč liber najboljšega zlata, 
in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa voditeljem 
omenjene cerkve.2 

„Data III. noti. lanuarii, ind. VIII., an. dom. incarnai. MXXXX., 
anno vero ordinationis d. Henrici XII., regni vero I. Actum in civitate 
Ratisbona." 

[U g h e 11 i , Italia sacra, ed. Coleti, V, 54. — C a p p e 1 1 e 1 1 i , Le diiese d' Ita- 
13. VIII, 171.] 

Št. 105. 

1040| dne U. januarja, ilugsburg. 

Kralj Henrik III. podeli zarad zvestobe Popona, patriarha Oglejske 
cerkve, ki je postavljena na čast sv. Hermagoru in Fortunatu, petdeset 
kraljevih kmetij z vsemi priteklinami v Cerknici in v sosednjih va- 
seh, ki se nahajajo v Kranjski marki in v grofiji mejnega grofa Eber- 
harda.3 [„. . . ob fidele servitium Popponis patriarώe Aquilegensis ec- 
clesie cui idem presidet, in honorem scilicet sanctorum Hermachore 
et Fortunati constructe L regales mansos, id est villas Cirώeniza cum 
ceteris villis inibi adiacentibus [ad explendos tot prescriptos regales 
mansos in marchia Creina in comitatu Eberardi marώionis sitos cum 
omni pertinentia in proprium tradidimus."] Patriarh Popon in nje- 
govi nasledniki naj imajo pravico, da smejo rečenih petdeset kmetij 
obdržati, zamenjati ter ž njimi storiti to, kar bi bilo v korist imeno- 
vani cerkvi. 



> Namesto »forum" bi moralo stati „fodrum". 
'^ Zastran vsebine primerjaj to listino z listino pod St. 45. 

* Kakega rodu je bil tu imenovani mejni grof Eberhard, ni znano. Jako je dvomljivo, da bi 
bil iz rodovine Ebersbergov. Glej dotiCno opazko pod št. 28. 



St. 105, 106, 107. 73 



„Data VI. id.Januarii,^ indictione 8., anno dominice incarnationis 
millesimo quadragesimo ; anno autem d. Henrici III. ordinat. XII., regni 
vero L Actum Auguste." 

[Prepis v Benetkah (Codex Trevisanus iz 15. stoletja) in v furlanskem S. Da- 
niele (zbirka Fontanini). — Ughelli, Italia sacra, V, 55. — Ca p pel let ti, Le 
chiese d" Italia, VIII, 173. - Schumi, Urk.- und Reg.-Buch, I, 34, št. 27.] 

Št. 106. 

1040, dne 16. januarja. Augsburg. 

Kralj Henrik III. podeli Poponu, škofu Brixenske cerkve, ki je 
posvečena sv. mučeniku Kasijanu, neko svoje posestvo z vsemi pritek- 
linami med reko Bistrico in dvorom rečene cerkve na Bledu ter 
gozd, v Le šah imenovanem, 2 v mejni grofiji Kranjski in v grofiji mej- 
nega grofa Eberharda. [„. . . quoddam nostri iuris predium infra termi- 
nam qui subscribifur a fluvio gui dicitur Vistriza usque ad curtem pre- 
scripte aecclesiae Ueldes nominatam cum silva que Leschahc nuncupatur, 
in marώia Creina in comitatu Eberliardi marώionis situm cum omni 
pertinentia in proprium tradidimus."J Rečeni škof in njegovi nasledniki 
naj imajo pravico, da smejo omenjeno posestvo obdržati, zamenjati ter 
ž njim storiti to, kar bi bilo v korist imenovani cerkvi. 

„Data XVII. kalendas Febr., indictione VIII., anno dominice incar- 
nationis millesimo XL., anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XII., 
regni vero I. Actum Augustae." 

[Izvirna listina v Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. — Sinnacher, 
Beytrage zur Gesdi. von Saben und Brixen, II, 392, št. 85. - Mon. Boica, XXIX a, 
58, št. 348. — Schumi, Urk.- und Reg.-Budi, I, 35, št. 28.) 

Št. 107. 

1040i dne 16• januarja. Augsburg. 

Kralj Henrik III. podeli Poponu, škofu Brixenske cerkve, ki je 
postavljena na čast sv. Kasijanu, neki svoj gozd, ki se nahaja med 
obema Savama3 od njunih izvirov pa do njunega združenja v mejni 
grofiji Kranjski in v grofiji mejnega grofa Eberharda. /„. . . quendam 
nostri iuris saltum inter duo flumina gue vocantur Suowa, ab exortu 
usque ad consursum eorum circumseptum in marώia Creina in comitatu 
Eberhardi marchionis situm."] Kralj prepusti škofu gozd z vsemi ondot- 
nimi planinami, potem z vsemi takratnimi in bodočimi dohodki ter z 

* Kralj Henrik III. se je dne 9. januarja leta 1040. mudil v Reznem in nato se je šele napotil 
v Augsburg. Zaradi tega misli Stumpf-Brentano (Die Reichskanzler, II, št. 2156), da se ima namesto 
,VI. id. Jan." (= 8. januarja) Citati .,111. id. Jan." ( = ll. januarja). 

' Tu imenovana Bistrica je Tržiška Bistrica na Gorenjskem. Jugozahodno od TržiCa so 
LeSe, kjer nam je iskati tisti gozd, katerega omenja listina. 

' Tu nam je misliti na Savo Dolinko, ki izvira blizu Podkorena, in pa na Savo Bohinjko 
ali Savico, ki teče po Bohinjski dolini. Obe se združujeta pri Radovljici. 



74 Št. 107, 108. 109. 



vsemi svojimi pravicami tako, da ne sme nobena visoka ali nizka oseba 
brez dovoljenja rečenega škofa in njegovih naslednikov v imenovanem 
gozdu loviti, s puščicami streljati, nastavljati zank, razpenjati mrež, loviti 
rib ali pa si na katerikoli način lastiti divjačine. Kdor bi se pregrešil, 
naj plača globo. 

„Data XVII. kal Februarii, indictione VIII., anno dominice iticar- 
nationis mili. XL., anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XII., 
regnantis vero I. Adam Augustae." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnaclier, Begtrage 
zur Gesdi. von Saben und Brixen, II, 391, št. 84. — Scliumi, Urli.- und Reg.- 
Buch, I, 36, št. 29.1 

St. 108. 

1040, dne 17. januarja. Augsburg. 

Kralj Henrik III. podeli vsled posredovanja oglejskega patri- 
arha Popona [„interventione Bobbonis patriarchae Aquileiensis"] m 
drugih cerkvenih pastirjev samostanu sv. Mavricija v Nieder-Alteidiu 
cerkev sv. Ivana Krstnika v Rindinadiu'. V listini so opisane meje 
darovanemu svetu. 

„Data XVI. kal. Feb., indict. VIII., anno dominicae incarnat. mili, xl., 
anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XII., regnantis vero 
I. Actum Augustae." 

[Izvirna listina v Monaltovem. — Mon. Boica, XXIX a, 62, št. 350.] 

Št. 109. 

Nepristno. 2 

1040, dne 17. januarja. Augsburg. 

Kralj Henrik III. podeli vsled posredovanja oglejskega patri- 
arha Popona [„interventione Pobbonis patriarche Aquilegiensis"] in 
drugih cerkvenih pastirjev samostanu sv. Mavricija v Nieder- Alteidiu 
cerkev sv. Ivana Krstnika v Ridinachu. V tej listini opisane meje obse- 
gajo mnogo več sveta, kakor meje, katere so navedene v neki drugi, 
enako datirani listini kralja Henrika III.3 

„Data XVI. kal Februar., indict. VIII., anno dominice incarnati- 
onis MXL•, anno autem domini Henrici tertii ordinationis XII., regni 
vero I. Actum Auguste." 

[Ponarejena listina iz 12. stoletja. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb., 
(ed. Mon.) 39; (ed. Ratisb.) 26. — Mon. Boica, XI, 146 z nemškim prevodom na 
str. 149—151. — Fejer, Cod. dipl. Hungariae, I, 332.] 



1 Rindinadi je severno od Pasova na Bavarskem. 

2 Da je listina nepristna, je doltazal Steindorff (Jahrbiidier, I, 389). 
» Gl. št. 108. 



St.llO. 75 

Št. 110. 

Najbrže nepristno. ^ 

1040 (?), dne 12. maja. 

PlGmenita Azika, hči Wecelinova in Wilpurgina2, podeli z dovo- 
ljenjem tai<rat še živeče matere Wilpurge, ki je bila iz rodu rajnkega 
istrskega grofa in grofinje, ter z dovoljenjem svojega zraven stoječega 
sina Wolderika cerkvi Marije Device in svetega Mihaela arhangela, 3 
ki je bila postavljena nad bregom Umskega zaliva ter posvečena od 
poreškega škofa Engelmara, po svojem odvetniku Jakobu, Almerikovem 
sinu, ne majhno posestvo nad Umskim zalivom in zemljo sv. Mavra v 
Poreču z namenom, da tako pomaga takratnemu opatu Ivanu, njegovim 
ondotnim bratom in vsem. njihovim naslednikom. [„Igitur qiialiter inlu- 
strissima Azcica iotius nobilUatis compos, patre Wecelino et Wilpurga 
nobilissima matre Hystriensium quondam comite et comitissa procreata, 
ecclesiam ad honorem Dei et sancte Marie virginis beatique ΜΐώαεΙίε 
arώangeli a domno Johanne abbate ac reliquis fratribus ibidem congre- 
gatis super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemnus edtficatam et a 
domino Engelmaro venerabili Parentino episcopo eadem inviiante con- 
secratam humilima devotione et benignissimo cariiatis affectu dotaverit, 
haec brevis scriptiuncula transmittit notitie futurorum. Dat igitur pre- 
dicta domina Azcica consensu domine Wilpurge matris sue adhuc viventis 
et consensu domini Wolderici filii sui, qui coram stabat, presentibus 
nobilibus viris, qui subterius manifestantur, prefate Dei ecclesie ad susien- 
tationem domni Johannis abbatis fratrumque suorum et cunctorum eis 
in perpetuum succedentium . . . predium quoddam non modicum . . ."] Nato 
so v listini opisane meje darovanega sveta, katerega je Azika po svojem 



' Kakor se ka2e, je ta lisHna ponarejena, a ob enem tudi listina pod št. lil in pa sodni za- 
pisnik pod št. 112. Posebno listini sta sestavljeni po istem kopitu ter se na mnogih mestih ujemata 
dobesedno. Datum je v vseh treh dokumentih sumljiv, kajti v vseh treh je ista napaka glede vla- 
darskih let in glede indikcije. Iz vsebine priCujoCe listine bi se dalo sklepati, da je bil Wilpurgin 
soprog Wecelin dne 12. maja leta 1040. že mrtev, iz listine pod št. 111 je pa razvidno, da je bil dne 
12. julija istega leta še živ. Po prvi listini je bil Woldoricus vnuk plemenite Wilpurge, po drugi 
pa njen sin. V 11. stoletju se notarji niso tako podpisavali, kakor je na koncu druge listine podpisan 
notar Albanus. V obeh listinah (št. 110 in 111) se podeljujejo isti cerkvi ista posestva. Najprej 
dne 12. maja jih je podarila hCi Azika, pozneje dne 12. julija pa njena mati Wilpurga. O tej Citamo 
(št. 111), da je „mater Histriensium totius nobilitatis compos", in vendar je bila Wilpurga hCi Udalrika 
Ebersberškega in Richarde Eppensteinske, ki nista pripadala istrskemu plemstvu. Listina pod št. lil 
omenja, da je Wilpurga podelila dotiCna posestva «consensu filiorum et filiarum suarum". Λ 
iz drugega vira (g\. št. 221) nam je znano, da ni imela niC sinov in le eno hCer. (»Nulam ex filiis 
prolem videns praeter unam virginem Hadamuodem vocabulo, ncptem suam de filia Willibirga.") 
Tu omenjeni Hadamudi se je tudi Azika reklo. 

- Grof Wecelin se prvikrat omenja v neki listini iz leta 1027. kot odvetnik karantanskega 
vojvoda Adalberona Cgl. št 75). Njegova soproga Wilpurga je bila hCi Udalrika Ebersberškega, ki je 
bil, kakor nekateri mislijo, leta lOll. grof kranjski (št. 28). Wecelin in Wilpurga sta imela hCer, kateri 
je bilo Azika ime. Neki drug vir jo imenuje Hademut (gl.St 221). Njen sin se je zval Wolderik ali 
Udalrik. (Gl. rodovnik pod št. 221.) 

* Samostan sv. Mihaela je bil na severnem bregu Limskega zaliva v Istri jugozahodno od 
SvetlovreCa PazinatiSkega- 



76 St. 110, 111. 

odvetniku Jakobu z dovoljenjem svojega sina odstopila opatu Ivanu in 
drugim njegovim bratom. [„Hac itaque oblatione facta eadem domina 
una mm supradicto Jacobo advocato suo consensu Wodelrici filii sui 
investivit domnum Johannem abbatem et reliquos fratres šibi subjectos. . ."J 

„Haic largitioni adfuerunt venerabiles viri, id est dominus Engel- 
marus Parentine civitatis episcopus et Albinus advocatus etc." 

,,Αηηο dominice incarnationis MXL., regni domini Henrici felicis- 
simi regis ano VI., mensis Maii die XII., indictione X."^ 

[Prepis v arhivu mejnega grofa Polesinija. — Kandler, Codice dipl. Istr 
ad a. 1040. — Schumi, Urk.- und Reg.-Buch, I, 37, St. 30.] 

Št. 111. 

Najbrže nepristno.^ 
1040 (?), dne 12. julija. 

Plemenita Wilpurga iz rodu rajnkega istrskega grofa in grofinje 
podeli z dovoljenjem gospoda Wecellina, gospoda Woldorika ter svojih 
navzočih sinov in hčera cerkvi, postavljeni od opata Ivana in drugih 
njegovih bratov na bregu Umskega zaliva ter posvečeni od poreškega 
škofa Engelmara, svoje ne majhno posestvo med Limskim zalivom in 
zemljo sv. Mavra v Poreču3. f„Igitur qualiter illustrissima domina Wil- 
purga mater Histriensium totius nobilitatis compos, quondam comitis et 
comitissa procreata ecclesiam ad honorem Dei et sancte Marie virginis 
et beati Λϋώαεϋε ardiangeli a domno Johanne abbate et reliquis fra- 
tribus ibidem congregatis super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemnus 
edificatam, et a domino Engelmaro venerabili Parentino episcopo eadem 
invitante consecratam humillima devotione et benignissimo ώaritatis ajfectu 
doptaverat et voluit ante mortem suam omnia sua territoria designare, 
hec brevis scriptiuncula transmittif notitie futurorum. Dat igitur predicta 
domina Wilpurga consensu domini Wecellini et consensu domini Woldo- 
rici et consensu filiorum et filiarum suarum presentium nobilium, qui 
subterius manifestantur, prefate Dei ecclesie ad substentationem domni 
Joannis fratrumque suorum et cunctorum eis succedentium unum terri- 
torium non modicum . . ."J Nato so v listini opisane meje darovanega 
sveta. — Wilpurga pravi, da je hotela postopati javno ter zato dolo- 
čila rok tridesetih dni [„posuit terminum usque ad dies XXX"], da bi se 
oglasili tisti, ki bi morda imeli kake pravice na podeljeni zemlji ; a nihče 
se ni oglasil. Zato sedaj prepušča opisano zemljo z dovoljenjem svojega 
sina Woldorika [„consensu Woldorici filii sui"] po svojem odvetniku Ja- 
kobu omenjeni cerkvi, opatu Ivanu in drugim, njemu podložnim bratom. 

» Datum je pokvarjen. Scsto leto kraljevanja Henrika III. je bilo leta 1044., deseta indikcija 
pa leta 1042. 

" Glej dotiCno opazko pod št- 110. 
^ T. j. Poreške škofije. 



St. 111, 112. 77 

„Ego Albanus auctoritate imperiali judex ordinarius et nctarius et 
nunc supradicti domini episcopi Parentini advocatus supradictum instru- 
mentum dotationis de mandato dicte domine Wilpurge scripsi et publi- 
cavi et signo meo consueto munivi presentibus venerabilibus et nobilibus 
viris domino Engalmaro Parenfine civitatis episcopo et Jacobo advocato 
supradicte domine Wilpurge." 

,,Αηηο dominice incarnationis MXXXX., regni domni Heinrici feli- 

cissimi regis anno VI., indictione X., die XII. mensis Julii." 

[Carli, flntichita Italiche, IV, 259. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi. I, 40, 
št. 31.] 

Št. 112. 

Nepristno, ι 
1040 (?), dne 15. septembra. 

Prepir med poreškim škofom Engilmarom in Ivanom, opatom samo- 
stana Marije Device in sv. Mihaela nad Limskim zalivom. [„Cum que- 
dam questio verteretur inter dominam Engelmarum episcopum Parentine 
civitatis ex una parte et ex altera parte domnum Johannem abbatem 
monasterii sancte Marie virginis et sancti Miώaelis ardiangeli de Lemo."J 
Škof je zahteval desetino na zemljiščih rečenega samostana ter ukazal 
ondotnim poljedelcem, da naj jo prinašajo v škofijsko palačo; ti je pa 
niso hoteli dajati z izgovorom, da jo morajo vsled opatovega ukaza 
pod kaznijo dvojne mere odrajtovati samostanu. O tem in še o drugem 
sta se prepirala. 

Zarad tega prepira je šel opat k Aziki [,,coram domina Azidia"] 
ter jej povedal, da škof nadleguje ljudi, ki obdelujejo svet, katerega je 
ona podarila samostanu, ter zahteva (škof) od njih desetino. Azika je 
nato odgovorila, da je treba iti pred kralja. 

Pozneje so se vsi sešli pred kraljem2 ter se pritožili. Azika je 
pred njim izpovedala, da je podelila dotično zemljo samostanu Marije 
Device in sv. Mihaela, opatu Ivanu in drugim bratom, ki žive na bregu 
Limskega zaliva [„super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemus"]; 
tudi je pokazala dotični listini 3 ter rekla, da jej škof dela krivico, ker 
zahteva desetino od Kristusovih revežev. Podelila je rečeno zemljo 
samostanu, da morejo ondotni bratje živeti in sprejemati reveže. 

1 Steindorff (Jahrbucher unter Heinridi III., II, 388, 389) meni, da je ta sodnijski zapisnik 
nepristen, ter navaja za svojo trditev veC razlogov. Med drugim pravi, da nekateri deli tega za- 
pisnika kažejo, da je ponarejevalec pri svojem delu porabil zapisnik istrskega grofa Werihenta z 

.dne 5. oktobra leta 991. (Cfr. Gradivo, II, št. 499.) Tudi Benussi (Nel medio evo, str. 245, op. 152) 
navaja nekatere točke, ki dokazujejo, da je zapisnik nepristen. Med drugim omenja, da bi se bil 
ta prepir lahko razsodil pred domaČim sodišCem, kakor se je to zgodilo leta 991. (Gr. II, št. 499); 
pot h kralju na Bavarsko tedaj ni bila potrebna. 

2 Kralj Henrik III. se je takrat mudil na Bavarskem, kajti dne 11. avgusta je bil v Reznem, 
dne 13. novembra pa v Hodistadtu blizu Bamberga. Cfr. Stumpf-Brentano, Reidiskanzler, št. 2198 
in 2200. 

» Gl. št. 110 in 111. 



78 Št. 112, 113, 114. 



Škof JG nato odgovoril, da imata le on in njegov kapitel pravico 
do desetin. 

Nazadnje je kralj razsodil, da imajo samostanski bratje pravico 
do desetin na tisti zemlji, katero sta jim v svojih listinah podelili Azika 
in njena mati Wilpurga. Nasproti škofu je rekel kralj, da naj rečeni 
samostan obdrži tiste desetine, katere on (škof) zahteva. Po vsej Istrski 
pokrajini [„per totam provinciam Hystriensem"] imajo samostani sv. Bene- 
dikta na svoji zemlji pravico do ondotnih desetin in vseh drugih do- 
hodkov. Ljudje, ki obdelujejo podeljeno zemljo, naj prinašajo desetino 
opatu Ivanu, njegovim bratom in vsem njegovim naslednikom. 

Nato se je škof pomiril z Aziko. Ta je odstopila škofu in nje- 
govim kanonikom neko zemljišče „subtus montem Sablonorum", škof 
jej je pa obljubil, da ne bode nikdar več zahteval desetine na zemlji 
rečenega samostana. 

,,Αηηο dominice incarnationis millesimo quadragesimo, regni domni 
Henrici felicissimi regis anno sexto, indictione decima, die qmntodecima 
mensis Septembris." 

[Ughelli, Italia sacra, X, 316. — Mittarelli, ilnnales Camaldulenses 
ordinis s. Benedicti, II, 88. — Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1040. — Schumi, 
Urk.- u. Reg.-Budi, I, 42, št. 32.] 

Št. 113. 

Med letom 1039. in 1053. i 

Adalberon, klerik iz slavne rodovine, in njegov brat Markward, 
sinova (karantanskega) vojvoda Adalberona [„qmdam illustris prosapiae 
clericus Adalbero nomine et germanus eius Mar±wart, ducis Adalbe- 
ronis filii"], podelita na oltar Marije Device v roke (geisenfeldski) opatici 
Gerbirgi2 jn njenemu odvetniku Erchangerju neki gozd, katerega sta 
imela v Mosbachu. 

Datum manjka. 

[Mon. Boica, XIV, 183, št. 7 (reg.) — Hnkershofen, Handb. der Gesdi. 
d. H. Karnten, II b, 63, št. 20 (reg.).] 

Št. 114. 

1041, dne 2. maja. Speier. 

Kralj Henrik III. podeli nekemu Engelskalku tri kraljeve kmetije 
v Aniški in Paltenski dolini v grofiji grofa Gotefrida [„in vallibus En- 
setal et Baltal in comitatu Gotefredi comitis"]. 

1 Leta 1039. je umrl vojvoda Adalberon, oče tu omenjenih bratov (gl. št. 102), leta 1053. je 
pa klerik Adalberon postal bamberški škof. 

" Samostan Geisenfeld je bil na Bavarskem. 



St. 114, 115, 116. 79 

„Data VI. nonas Maii, indictione VIIU., anno dominicae incarna- 
tionis MXLI., anno autem domni Heinrici tercii ordinacionis eius XIIII,, 
regni vero II. Actum Spirae." 

[Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — Frolich, Diplom, sacra 
duc. Styriae, I, 15, št. 9. — Zahn, Urk. d. H. Steiermark, I, 58, št. 50.] 

Št. 115. 

Med letom 1041. in 1045. ^ 

Plemenita Hema, grofinja v Brezah in Tr usnja h, je po smrti 
grofa Wiliieima, svojega soproga, ter svojih sinov Hartwika in Wil- 
helma za časa solnograškega nadškofa Balduina podelila sv. Rupertu2 
več posestev v Admontski dolini v ta namen, da bi se tu postavil 
samostan. 3 

Vita Gebhardi archiep. et succ, c. 2 (MG. SS., XI, 35): „. . . inprimis quae 
matrona quaedam nobilis Hemma comitissa de Frisaco et de Truhsen, post mor- 
tem mariti sui Willihalmi comitis et filiorum suorum Hartwici et Willihalmi, tem- 
pore Baldwini ardiiepiscopi sancto Rudperto dedit in valle fldmuntina, cum aliis 
prediis ad coenobium ibidem fundandum." 

Št. 116. 

Med letom 1041. in 1060.^ 

Solnograški nadškof Balduin zamenja z bratoma RuodkProm in 
Ernustom neka posestva v Karantaniji f„in partibus Carintie"]^ 
Brata dasta v roke nadškofu in njegovemu odvetniku Willihalmu svoje 
posestvo poleg Laznice^ [„quicqmd praedii ad Lonsniza habuerunfj ; 
nadškof pa jima prepusti cerkveno posestvo v Rattenbergu^ f„quod tunc 
ecdesia ad Ratinperdi habuit"] in zraven še šest talentov srebra. 

Naštetih je več prič. 

Ravno tega dne zamenja imenovani nadškof neko posestvo v istem 
okraju [„in eodem pago"J. Wolfold in njegov sin Irmfrid mu odstopita 
svoje posestvo poleg Laznice [„iuxta Lonsniza"] in dobita zato v Lob- 
mingu7 toliko zemlje, kolikor je je takrat v istem kraju za polovico davka 
imel neki Nežič. /,,. . . legatum est in villa, que Ιοηιηίώα dicitur, tantum 
agri, quantuni tunc in eadem. villa quidam Neziz ad dimidium servicium 
possederat."] 

* Leta 1041., in sicer dne 25. oktobra je Balduin postal solnograški nadškof, dne 29 junija 
okoli leta 1045. je pa umrla grofinja Hema. 

' To je Solnograški cerkvi. 

^ O tej daritvi se sicer ni ohranila nobena listina, a na nekateriii drugih mestih se potrjuje, 
da se je res nekaj enakega zvršilo, tako v zapisniku posestev Admontskega samostana (gl. št 285) 
ter v neki potrdilni listini solnograškega nadškofa Eberharda iz leta 1160. (Zahn, Urkundenb. ,1,391.) 

•■•Leta 1041. dne 25 oktobra je Balduin postal solnograški nadškof, leta 1060. je pa umrl. 

^ Laznica fLasnitz) je reka na srednjem Štajerskem. 

* Rattenbcrg je vzhodno od Fohnsdorfa v Murski dolini na Štajerskem. 
' Lobming je jugozahodno od Knittelfelda na Štajerskem. 



80 St. 116, 117, 118. 

Iste priče kakor zgoraj. 

[Cod. tradit. Salisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei- 
mayrn), Juvavia, Rnh., 250, št. 11 in 12. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, 
I, 65, št. 57 k letu c. 1050. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbudi, I, 235, št. 9.] 

Št. 117. 

Med letom 1041. in 1060. i 

Plemeniti Waltfrit iz Karantanije [„quidam nobilis vir in Carintia 
n(omine) Waltfrit"] prepusti solnograškemu nadškofu Balduinu in njego- 
vemu odvetniku Williiialmu neko posestvo, katero je imel poleg Sulma 
v Kapi i 2 f„praedium, quod iuxta Sulpam habuit, in loco Chappella 
dieto"] ter se s tem osvobodi zakonite desetine, katero bi po cerkvenih 
postavah moral dajati [„iustam decimationem guam secundum canonum 
iura dare debuit"] nadškofu in njegovim naslednikom od svojih pose- 
stev v Kraubatu3 in Reunu^ [„Chrowata et Runa"] ter od svojih vino- 
gradov na Hengsbergu [„ad Hengista"] 5. Vendar naj od teh vinogradov 
vsako leto odrajtuje po tri maseljce vina /„/// situlas vini"], od posestev 
pa navadno desetino^, kakršno je prej dajal po običaju Slovencev 
[„solitam decimam, quam ante secundum consuetudinem Sclavorum 
dederat"]. Ako bi nadškof ali pa kateri njegovih naslednikov pozneje 
od njega zahteval (kanonično) desetino, sme podeljeno posestvo vzeti 
nazaj ali naj se mu pa pusti desetina, katero si je kupil. 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. tradit. Salisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei- 
maijrn), Juvavia, Hnh., 251, št. 14. — Tangi v flrdiiv f. Kunde osterr. Ge- 
sdiiditsqu., IV, 228, op. 74. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 66, št. 58 
k letu C. 1050. - Hauthaler, Salzb. Urkundenbudi, I, 236, št. 11.] 

Št. 118. 

Med letom 1041. in 1060.7 

Plemeniti Eppo iz Karantanije [„in Carintia quidam nobilis vir 
n(omine) Eppo''] se pri solnograškem nadškofu odkupi od postavne 
in katoliške desetine [„iustam et catholieam deeimationem"] , katero naj 
bi dajal od svojih posestev pri Friesadiu, Algeristetiju in Peckauu2 
[„ad Fresah et ad Algeristeti et Pecah"], tako da bode odrajtoval le 

1 Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 116. 

2 Kapla na Remšniku južno od Arnoža na Štajerskem. Reka Sulm je od Kaple precej 
■daleC oddaljena. 

^ Kraubat je severovzhodno od Knittelfelda v Murski dolinL 

* Reun je severovzhodno od Gradca. 

^ Hengsberg se zoveta gora in vas jugozahodno od Wildona. 

* Kar se tiCe desetine, glej opazko pod št. 207. 

' Zastran datiranja glej dotiCno opazko pod št. 116. 



St. 118. 119. 81 

navadno desetino [„solitam decimam^/K katero je tudi že prej dajal. 
V ta namen prepusti nadškofu in njegovemu odvetniku Wiililialmu svoje 
posestvo pri K a p 1 i blizu Sulma [„predmm suum ad Chappellun prope 
Sulpam"/. Ako bi bil Eppo kdaj prisiljen odrajtovati (postavno) dese- 
tino, naj dobi rečeno posestvo nazaj ali pa naj ostane pri navadni desetini. 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. tradit. Salisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei- 
mayrn), Juvavia, Rnh., 251, št. 15. — Tangi v Rrdiiv f. Kunde osterr. Geschichtsqu., 
IV, 229. op. 75. — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 67, št. 58b, k letu c. 1050. 
— H a u t h a 1 e r , Salzb. Urkundenbudi, 236, št. 12.] 

št. 119. 

Abo, ki se je polastil Ogrskega, je s svojimi četami napadel Ka- 
rantanijo ter si tu nabral jako veliko plena. Mejni grof Gotefrid, sin 
Arnoldov, je premagal Ogre, jih mnogo pobil ter jim vzel njih plen. 
Le malo Ogrov se je moglo skrivaj rešiti. Ko so Karantanci rešili ujet- 
nike, so se veseli vrnili na svoj dom. 2 

Λπη. flltahen. mai. ad a. 1042 (MG. SS., XX, 797): „Per idem tempus 
aliqui de Ungaria egressi Carintheam captivaverunt innumerabilem praedam. Sed 
Gotefrido mardiione superveniente et eosdem invadente, omnes occubuerunt prae- 
ter paucos, qui latenter effugerunt. Carintani autem, captivitate recepta, ovantes 
regressi sunt ad propria." 

Lamberti Hersfeld. Ληη. ad. a. 1041 (MG. SS., V, 152): „Ouban, qui Un- 
gariorum regnum invaserat, eruptionem in fines Baioariorum et Carentinorum fecit, 
multamque praedam abegit. Sed Baioarii coadunatis viiibus insecuti, praedam ex- 
cusserunt, multisque occisls, reliquos in fugam coegerunt." 

Thuroczii Chron. Hung., lib. II, c. 36 (Sdiwandtner, Script. rer. Hung., I, 
100): „Rba misit bellatores fortes in Carinthiam, qui plurimos captivos accepe- 
runt et in Hungariam redierunt. Gothfridus autem mardiio Huslriae^ circa Peto- 
viam* insultum faciens super eos eorum spolia fertur abstulisse."^ 

Keza, Chron. Hung. (Endlidier, Rer. Hung. mon., p. 111): „(Hba) iratus in- 
vasit Hustriam et usque in fluvium Trense spoliavit et post hoc reversus est. 
Tandem quoque misso exercitu in Carinthiam pro spolio faciendo cum inde re- 
dirent honerosi, Gotfridus Hustrie mardiio circa Petoviam insultum faciens super 
eos, quorum spolia fertur abstulisse." 

' Kar se tiCe desetine, primerjaj opazko pod št. 207. 

2 Megiser (Chronica des Ertzh. ChSrndten, str. 706—708), Valvasor (Ehre des H. Krain, IVb, 
277) in Se nekateri so kaj obširno pisali o teh bojih. Razne podrobnosti, katere navajajo, so izmišljene. 

* Gotefrid je bil mejni grof v Karantanski marki, ne pa na Avstrijskem. 

* Thurocz in Keza govorita o nekem boju, ki se je baje vršil „circa Petoviam". Budinger 
(Osterr. Gesch., str. 430) in Maijer (Die osti. fllpenlander, str. 9), mislita, da je bil dotiCni boj pri 
Ptuju na Štajerskem, a se motita. — Steindorff (Jahrbudier, I, 152, op. 5), flnkershofen (Handb. der 
Gesch. d. H. Karnten, II, 671) in Hasenohrl (Ardiiv f. Kunde osterr. Gesdi , LXXX1I, 488) trdijo z 
veliko veCjo pravico, da tu omenjeni kraj „Petovia" jePiitten na jugovzhodni strani Dolenje Avstrije. 
Piitten z okolico je takrat spadal pod Karantanijo. 

^ Thurocz in Keza sta zajemala iz Ann. Altah. mai., a sta marsikaj nalašč po svoje zavila. 
Zgodovinar ju sme rabiti le z veliko previdnostjo. 

11 



82 St. 120, 121. 

1042. S*• 120. 

Kralj Henrik III. se je vojskoval z Ogri ter s svojimi trumami baje 
dospel do Drave. ^ 

Hnn. Ottenburani ad a. 1042 (MG. SS., V, 6): „Rex Ungariam intrat usquc 
ad Dravum fluvium." 

Št. 121. 

Najbrže leta 1042. 

Oglejski patriarh Popon, o katerem piše menih Gotes- 
kalk2, da je bil plemenitega rodu, bogat, moder, učen in omikan, je na 
videz sklenil mir z gradeškimi prebivalci. Med temi in Oglejčani se je 
začela živahna kupčija z vinom, žitom, oljem in drugimi stvarmi. To 
priložnost so pristaši oglejskega patriarha porabili, da so poizvedeli o 
vsem, kar je bilo potreba. Nato je patriarh Popon zbral vojake ter 
posamezne izmed njih z obljubami popolnoma pridobil na svojo stran, 
da so bili pripravljeni storiti to, kar bi želel. Ukazal je narediti štiri- 
deset velikih sodov ter v nje spraviti vojake (?), njih oklepe, čelade, 
ščite in druge stvari, katere so v vojni potrebne. Nato jim veleva, da 
bi kot trgovci šli v Gradež. Pozno naj pridejo v grad, o polnoči 
naj odpro sode, spravijo vojake iz njih ter potem mesto zažgo. Obljubi 
jim, da jim pride na pomoč. Njegovi vojaki so tudi storili vse to. Ko 
so gradeški prebivalci drugi dan vstali in šli po svojih opravkih, so 
videli, da jim preti od ene strani nevarnost vsled ognja, ,na drugi pa 
vsled orožja sovražnikov. Ko je patriarh Popon videl, da so se njegovi 
ljudje polastili mesta, jim je prišel na pomoč. Pregnal je nasprotnike, 
razrušil grad, požgal druga poslopja ter nabral mnogo plena, katerega 
so si njegovi vojaki razdelili med seboj. Potem je šel v mesto, stopil 
v ondotno cerkev ter tu dobil svetinje sv. Hermagora in Fortunata, 
sv. Anastazije ter dvainštirideseterih mučenikov. Ostanke prvih dveh 
svetnikov je dne 12. julija shranil v Ogleju, ostanke sv. Anastazije in drugih 
svetnikov je pa hotel porazdeliti po samostanih svoje vladikovine. Zaradi 
tako velikega, ponovljenega cerkvenega ropa sta beneški dožd in gra- 
deški patriarh poslala papežu Benediktu (IX.) pismo. R preden je mogel 
patriarh Popon biti kaznovan zaradi svoje predrznosti, je nečastno umrl 
brez izpovedi in obhajila. 3 



1 Steindorff (Jahrbucher, I, 160, op. 3) trdi, da se je kralj z Ogri vojskoval poleg Donave. 
Njegove trume niso prišle do Rabe, še manj pa do Drave. 

2 Goteskalk, menih benediktinskega samostana v Benediktbeuernu, je leta 1053. prenesel 
svetinje sv. Anastazije iz Verone v Benediktbeuern ter potem popisal razne dogodke, ki so bili s 
tem prenosom v zvezi. 

* Glej tudi pismo papeža Benedikta IX., izdano meseca aprila leta 1044. (št. 128), v katerem 
se tudi omenja, kako je patriarh Popon za Časa tega papeža napadel Gradež, ga oropal in požgal 
ter na zadnje umrl brez izpovedi in obhajila. 



St. 121. 83 

Chronicon Benedictoburanum. Translatio s. Hnastasiae auctore Got- 
schalco, c. 4 (MG. SS., IX, 225): „Post vero multum temporis contigit Deo dispen- 
sante, ut episcopatum in Rquileia quidam acciperet ex Noricorum provincia no- 
mine Poppo, nobili progenie natus, potens opibus potentiorque sapientia, litteris 
bene eruditus aliisque artibus non mediocriter doctus. Is etiam dum non longum 
temporis inibi perageret, cepit valde dolere, quod supradictorum martirum patro- 
cinio privatus esset. Rd nova consilia sese convertit. Simulans se eis aliquid boni 
facturum esse, iussit pacem fieri, non corde neque opere sed tantummodo verbo 
et mercimoniis ad invicem se copulari, et ut ea re facilis aditus pateret, cumque 
omnia accepta pace confirmarentur, ac utrique populi ea re laetificarentur, prae- 
cepit suis, ut perfidos sibi mercimonio fidos facerent, et quos antecessores sui 
inimicos habebant, ille sibi amicos facere dicebat. Rt illi cunctis illius praeceptis 
obedientes, paulatim mercimonia iliuc portantes, et cito in firmum fedus se con- 
iungentes, vinum ferebant iiluc in doleis, frumentum in saccis, oleum in lagenis 
aliaque plurima quae solent a negociatoribus ferri. Igitur dum hec sepe fecissent 
omniaque bene explorassent, tunc supradictus pontifex ubique milites ascivit, ac 
singulos singulariter petens, multaque promittens, si ita egissent, sicut eos docu- 
isset, his ita perfectis, precepit sibi dolios ingentes parare 40 et in eos milites 
ambulare cum loricis et galeis clipeisque ac telis et cum multis aliis quae bellico 
usui forent necessaria. Illosque iussit, ut quasi causa mercandi irent, intraque 
castellum sero venirent, mediaque nocte vasa frangerent militesque educerent, et 
illi demum omnia igni traderent. Promisitque fore se in proximo ad auxilium." 

Ibid. c. 5 (1. c): „Rt ministri iussa conplentes et ad castellum cum omnibus 
quae supra dicta sunt venientes, et sicut docti fuerant, intra menia amicabiliter 
manebant, et circa mediam noctem milites de vasis educebant, ac menia undique 
vi tenebant. In crastino autem dum oppidani laeti surgerent propereque et negotia 
sua secundum morem, nihil mali suspicantes, subito ex improviso viderunt se 
magnis periculis circumdatos, id est aut igni vivi inicerentur, aut gladiis interfice- 
rentur. Ille autem, ut promisit, non longe aberat; sed ut vidit oppidum a suis 
captum, ab insidiis surrexit, suisque auxilio adfuit; qui ut illuc venit, sine mora 
omnes fugavit, castellum destruxit, aliaque aedificia igne consumpsit, victoriam 
cum praeda et gloria acquisivit, spoliaque sui inter se dividebant. Cumque omnia 
secundum suam voluntatem perageret, urbemque ingrediens, ecclesiam inveniens, 
sanctorumque martyrum Hermachoris episcopi et Fortunati ardiidiaconi reliquias 
requirens, eosque inveniens, ad propria loca digno honore summaque gratulatione 
omnique gaudio una cum sancta Hnastasia Christi virgine aliisque 24 martyribus' 
reducens, die passionis supradictorum martyrum Ermadioris et Fortunati propriis 
locis recondens, sanctam autem Hnastasiam cum aliis quos supra memoravimus 
inconditos servavit, volens eos partire inter monasteria quae sui iuris esse vide- 
bantur. Celebratis autem divinis officiis, ibidem Deo gratias referebat, qui sibi 
auxilium praestitit contra inimicos suos, dimisitque omnes ad propria redire cum 
pace." 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 1 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 
242). „(Popo flquil. patriarcha) Gradum furtim ingrediens, cunctis abominabile 
commisit flagitium, videlicet civitatem cum ecclesiis incendit, altaria confregit, 
thesauros abstulit, et quidquid ab igne remansit, praeter sanctorum reliquias, quas 
invenire non potuit, paganorum ritu secum detulit. Pro tanto igitur repetito sce- 
lere dux et patriarcha Benedicto papae literas mittunt, sed antequam de tanto ausu 
coerceretur, sine confessione et viatico ab hac luce turpiter sublatus est." 

> Namesto »24 martyribus" bi moralo stati »42 martyribus". Glej Gr. I, St. 72 in 73. 

11* 



84 Št. 122, 123. 

Št. 122. 

1042, dne 28. septembra. 

Takrat je umrl oglejski patriarh Popon.i Njemu je sledil 
augsburški kanonik Eberhard, ki je vladal do leta 1048.2 

Ληη. Augustani ad a. 1042 (MG. SS., III, 126): „Poppo patriardia obiit, cui 
Eberhardus, flugustensis canonicus, successit." 

Herimanni flug. Chronicon ad a. 1042 (MG. SS., V, 124): „Poppo pa- 
triardia Hquilegiensis obiit, eique Eberhardus, flugustensis canonicus, a rege pro- 
motus successit." 

Chron. Mellicense ad a. 1042 (Pez, Script. rer. Hustr., I, 224): „Poppo pa- 
triardia obiit." 

Chronicon patr. Jlquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. J\quil., Hpp., p. 11): 
„Heberardus patriardia sedit annis V, de quo niiiii invenitur dicendum." 

Necrol. Seccoviense ad 4. kal. Oct. = 28. sept. (MG. Necrol., II, 425): 
„Poppo patriardia Hquil." 

Necrol. Ossiacense ad 4. kal. Octobr. (MG. Necrol., II, 446): „Popo pa- 
triardia, fundator huius ecclesie (se. Ossiacensis)." 

Necrol. Aquilejense ad 4. kal. Octob. (Rubeis, Mon. eccl. Hquil., col. 528): 
„Poppo patriardia obiit." 

Necrologium Aquilejense (Leidit v Pagine Friulane, XV, 65): „Quarto 
kalendas Octobris dominus Poppo patriardia obiit, qui XXX stationes in foro 
Hquilejae et XX in portu Piri praedictis canonicis (se. canonicis eccl. Hquil.) dedit." 

Vitae patr. Aquil. ab auctore anongmo (Muratori, Rer. Ital. script., XVI, 
12): „Heberardus patriardia huic (se. Poponi) successit. Dies vero ordinationis suae 
fuerunt anni V et de ipso nihil dicendum invenitur." 

Št. 125. 

1042, dne 8. novembra. Neuenburg.3 

Kralj Henrik III. podeli vsled prošnje rezenskega škofa Gebharda 
in (gorenjelotarinškega) vojvoda Gotefrida svojemu fevdniku, mejnemu 
grofu Gotefridu, dve kraljevi kmetiji v Gostingu^ v grofiji rečenega 
mejnega grofa, Hengest imenovani. K tema kmetijama spadajo razne 
pritekline tfer podložniki Wengei, Stano, Trevino, Obolom^ in še drugi. 
[„cmdam nostro fideli Gotifredo ηιαίώωηϊ II regales mansos in loco 
Gestnic et in comitatu Hengest praedicti marώionis sitos cum omnibus 
suis pertinentiis, hoc est mancipiis Wengei, Stano, Trevino, Obolom 
aliisgue ad eundem locum respicientibus."] 

„Data V L idas Novembris, indictione XI., anno dominicae incar- 
nationis M.XLU., anno anteni domni Heinrici tercii ordinationis eius XV., 
regni vero IIII. Actum Niwenburώ."^ 

[Izvirna listina v Monakovem. — (Hormayr), flrdiiv f. Gesdiidite, XIX (1828), 
str. 98. — Mon. Boica. XXIX a, 76, št. 358. — Zahn, Urkundenbuch, I, 60, št. 52. 

' Listina papeža Bcnediiita IX., izdana meseca aprila leta 1044. (gl. št. 128), omenja, da je 
Popon umrl, ne da bi bil izpovedan in obhajan. 
- Prim. št. 139. 

* Tu omenjeni Neuenburg je na Nemškem poleg Rena. 
■* Gosting je vas severozahodno od Gradca na Štajerskem. 
^ Wengei (Venko), Stano, Trevino (Trebin) in Obolom so slovenska osebna imena. 



St. 124. 85 



St. 124. 

Nepristno.^ 

1043, dne 6. januarja. Krka. 

Balduin f„Baldevvinus"J, nadškof solnograški, zamenja nekatera 
posestva z jako plemenito Hemo, katera je bila dalj časa vdova, ko 
jej je umrl njen izvrstni soprog, grof Wilhelm, <ίπ katera je najprej usta- 
novila cerkev na Krki v čast Kristusu in Mariji Devici, nato pa še žensko opa- 
tijo in korarski samostan. [„. . . facta primitus fundatione Gurcensis ecclesie ibi- 
demque in honorem Christi genitricis sue virginis perpetue abbatia santimoni- 
alium una cum religione canonicorum instituta ex communi consilio suorum et 
nostre dignitatis prelatorum in nostre commoditatis profectum et sue fundationis 
honorem etaugmentum."l> Nadškof odstopi njenim cerkvam, in sicer samo- 
stanu Marije Device na Krki,; kapeli SV. Mihaela v Glodnici2, cerkvi Marije 
Device ter sv. Gregorja in sv. Martina v Liedingu^, cerkvi sv. Rade- 
gunde^, kapeli sv. Lavrencija na Lorenzenbergu^, cerkvi, katero je začela 
staviti v Brezah^, cerkvam sv. L a m b e r t a^, sv. J u r i j a s in sv. M a r - 
jete^ v Trušnjah^o, katere je Hema že postavila na svojem po- 
sestvu ali jih pa še postavi, vse tiste cerkvene pravice, katere sme on 
podeljevati, namreč <ordinacijo in administracijo.) potem krstno in pogrebno 
pravico ter vse desetine od njegovih posestev po Koroškem; izvzeta je 
le desetina od majhnega posestva pri Motnici, katero si je (nadškof) 
pridržal za svoje delavce. [„Ecdesiarum equidem suarum <monasterii sci- 
licet sancte Marie in Gurk,> capelle sancti ΜίώαβΙίε in Glodniz, ecclesie sancte 
Marie et sanctomm confessorum Gregorii Martini in Lvbedingin, ecclesie 
sancte Radegundis, capelle sancti Lavrentii in Monte, ecclesie quani 
aput forum suum Friesaώ iam construere ceperat, ecclesiarum sancti Lam- 
berti, sancti Georgii et sancte Margarete in Truhsen per predium suum 
constructarum sive posthanc construendarum omnia ecclesiastica iura ad 
nos pertinentia (ordinationes scilicet et administrationes) baptismum et sepul- 
turam et omnes decimationes prediorum suorum per Carinthiam iacen- 
tium modico iuxta Motniz ad usus operariorum nostrorum excluso in 
libertatis sue potestatem aput nos enodavit."] 

> Resnično v tej listini je to, da je solnograški nadškof Balduin cerkvam, katere je Hema 
ustanovila, podelil desetine ter krstne in pogrebne pravice; ta je pa zato nadškofu odstopila svoje 
posestvo v Rajhenburgu in fldegliaccu. Kar se tu omenja o cerkvi in ženskem samostanu na Krki, 
je dodal dotiCni ponarejevalec. (Cfr. Jakscti, Mon. hist. duc Car., I, 55.) Drobnejši tisk kaže, kaj se 
je pozneje vtaknilo v listino. 

- Glodnica (Glodnitz) je vas zahodno od Krke na Koroškem. 

^ Lieding je vas pri Strassburgu v Krški dolini na Koroškem Gl. Gradivo II, št. 451. 

* St. Radegund am Hohenfeld severozahodno od Starega dvora (Althofen). 
^ Lorenzenberg je jugovzhodno od Brez. 

" To je cerkev sv. Petra. 

' Sv. Lambert pri Važcnbcrgu, severozahodno od Veiikovca. 

* Sv. Jurij na Vinogradih severozahodno od Veiikovca. 

8 Sv. Marjeta (Smarjetaj pri Telenbergu severozahodno od Veiikovca. 
1" Glej dotiCno opazko v Gr. II, št. 309. 



86 Št. 124, 125. 

Hema je pa zato z dovoljenjem svojih fevdnikov po svojem od- 
vetniku P r e s 1 a v u prepustila nadškofu svoje posestvo v R a j h e η - 
burgui pri Savi in pa še neko drugo posestvo v Adegliaccu2 na 
Furlanskem. [„Huius vero cambitionis iure predium guod aput Sovvam 
in ΚΐώβηϋυΓώ habebat, et aliud quod Edilaώ dicitur, aput Forum lulii 
communi assensu fidelium suorum quavis contradictione remoia per manum 
advocati sui Prezlai nobis donavit."/ 

<Meje, med katerimi veljajo rečene cerkvene pravice, se vlečejo od Glod- 
niških Λίρ do Sdiwarnbrunna in do ustja Milse v Motnico ter odtod do Grebencev• 
Od teh gora sega meja na eni strani do Mure, na drugi pa do Krke.3 Dalje ve- 
ljajo rečene pravice tudi za posestvo v Selčah, potem za posestvo vTrušenjski 
dolini in za Dješko goro*. I„Isti autem sunt termini prediorum quorum pre- 
dicta ecclesiastica iura redemit, sub certa determinatione: ab alpibus Glodniz usque 
ad Coniuratum Fontem ad cursum Milse in Motniz et exinde usque Entrihistanne 
ex una parte montis usque ad Mvram fluvium et ex alia parte montium usque ad 
Gvrkam et predium aput Celsadi et predium quod Truhsental dicitur, et in monte 
Diesh."]> 

Med pričami je tudi omenjen „supradictus Prezlaus, delegator 
ipsius predii". 

„Acfa sunt hec anno ab incarnatione domini MXL1IL, indictione 
XI., VIII. idus lanuarii, celebrantibus nobis epiphaniam domini aput 
Gurkehouen." 

[Ponarejena listina iz dobe med 1172. in 1176. v kopijalni knjigi „Hliud pri- 
vilegium Baldwini ardiiepiscopi" v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eich- 
horn, Begtrage zur altern Gesch. und Topogr. des H. Karnten, I, 185. — Λη- 
kershofen, Handb. der Gesdi. des H. Karnten, II^, 91, št. 45. — Jaksch, Mon. 
hist. duc. Car., I, 54-57. št. 16.] 

Št. 125. 

Nepristno.5 

1043, dne 2. februarja. Krka. 

Hema, ustanoviteljica Krške cerkve, naznanja, da je, ko je po 
smrti svojega soproga postala vdova ter vsled zločinskega umora iz- 
gubila svoje sinove f„cum marito meo beate memorie viduata et filiis 
meis male peremptis orbata"], prepustila vsa svoja posestva cerkvam 
ter na Krki stopila v samostan [„et habitum religionis Gurke induerem"].^ 
Svoje podložne ljudi [„familiam meam"] je odstopila Krški cerkvi tako, 
da naj vsak prvorojenec, ako se hoče odkupiti od sužnosti, plača opatici 

1 Glej Gr. II, št. 309. 

- Adegliacco je severno od Vidma na Furlanskem. 

^ Primerjaj ta stavek s tistim, ki se naliaja v Gr. II, št. 320. 

* Gl. Gr. II, št. 309. 
• '" Ta listina je nepristna ter najbrže spisana okoli leta 1200. Kar se tiCe njene vsebine, nam 
ni znan noben zanesljiv vir, ki bi omenjal kaj takega, kar tu Citamo. Jaksdi (str. 61) misli, da se je 
v Krški cerkvi zastran oprošCevanja prvorojencev v teku Časa razvila nekaka navada, o kateri so 
mislili, da jo je vpeljala grofinja Hema. 

" Pristni viri nikjer ne trdijo, da je grofinja Hema postala nuna. 



St. 125, 126. 87 

rečene cerkve pol talenta in 15 penezov. Drugi sinovi se smejo odkupiti, 
ako to sklene ves konvent. Ministerijali, katere je (Hema) podarila 
omenjeni cerkvi in ki so take nesvobodne ljudi dobili od cerkve v fevd, 
ne smejo nasprotovati tej pravici; pač pa naj se prvorojenci osvobode, 
ako plačajo rečeno svoto. Drugi sinovi se ne smejo oproščevati, da se 
cerkvi ne godi prevelika škoda. 

„Acta siint hec apud Gerkehouen anno ab incarnatione MXLIII., 
indictione XI., HI. non. Febr/' 

[Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eichhorn, 
Bey trage zur alteren Gesdi. u. Topogr. des H. Karnten, I, 183. — Hnkershofen, 
Handb. dcr Gesdi. d. H. Karnten, IJb, 92, št. 46. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch, 
I, 45, št. 34. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 61, št. 18.] 

Št. 126. 

Nepristno.^ 

(1043), dne 15. avgusta. Krka. 

Solnograški nadškof Balduin naznanja, da je jako plemenita gospa 
Hema, soproga rajnkega grofa Wilhelma [„cuiusdam nobilissime domine 
Hemme comitis Wilhalmi quondam uxoris"], ki je pa že dalj časa vdova, 
postavila v čast Mariji Devici cerkev v njegovi škofiji v Krškem okraju 
na Koroškem f„basilicam in Carinthia in meo episcopatu in pago Gurka 
dieto"] ter po njegovem nasvetu tudi ondi ustanovila nunski samostan. 
Izvabila ga je (nadškofa) s svojimi prošnjami iz Solnograda na Krko, 
da bi tu posvetil novo cerkev. Pri tej priložnosti je Hema v navzočnosti 
duhovnih in posvetnih gospodov, plemenitašev in neplemenitašev po 
svojem odvetniku Switkeru2 podarila rečeni cerkvi kot lastnino vse to, 
kar je imela na Krki^, s podložniki in drugimi priteklinami [„qmcqmd 
ad Gurkahofun habuit cum mancipiis aliisque utensilibus" ] . Svojo daritev 
je potrdila tako, da je odstopila nekatere podložnike v njih navzočnosti, 
izročila potem cerkev z vsem, kar jej je že podelila in kar jej je še 
hotela dati, v varstvo sv. Petra in sv. Ruperta ter prosila, da bi on 
(nadškof) in njegovi nasledniki varovali tam zbrane nune in njih imetje 
pred nasilstvom hudobnih ljudi. Ako bi v rečeni cerkvi kdaj nehala 
božja služba ter bi on (nadškof) ali pa kateri njegovih naslednikov hotel 
dati cerkvena posestva kakim ministerijalom v fevd ali si jih pa osvo- 
jiti za svojo rabo, naj ima njen sorodnik Askuin [„consanguineiis eiiis 
Α8ώααΐη"]^ pravico, da za 15 penezov [„XV. nummis"] odkupi rečeni 



» Ta dokument je ponaredil krški kaplan Konrad leta 1170. ali pa 1171. Za podlago mu je 
služil neki pristen spis iz dobe nadškofa Balduina. (Gl. Jaksdi, Mon. hist. duc Car., I, 57.) 

- Kakor se kaže, je Hema imela veC odvetnikov. Switkera je postavila Cez svoja posestva 
v Krški dolini in pri Brezah, Aribona v Trušenjski dolini severozahodno od Velikovca, Preslava 
pa v Savinjski dolini na Južnem Štajerskem. 

' Krka ali Sv. Hema je poleg Krke na severnem Koroškem. 

* Ta flskuin se omenja Se v nekaterih drugih listinah kot odvetnik Krške cerkve. 



88 Št. 126. 

samostan z vsemi priteklinami od škofovske oblasti, mu pripomore do 
prejšnje svobode ter na novo vpelje božjo službo. 

Naštetih je več prič. 

Istega dne nekoliko pozneje, ko je bil oltar posvečen, je podelila 
Hema po svojem odvetniku Switkeru rečeni cerkvi vsa svoja posestva 
po Breški okolici s tržno pravico vred [„in toto tractu Ρηεαώ cum 
mercatu"] ter v Krški dolini vso zemljo s koloni, gozdno pravico in 
vsemi stvarmi, katere bi jej (Krški cerkvi) mogle koristiti [„et in Gur- 
katala terrani cum colonis et iure forestario et cunctis rebus que usui 
ecdesie fieri possunt"]. Izvzeti so le naslednji podložniki s svojimi 
ženami, otroki in zemljo, na kateri prebivajo: „i\dalpurch, Engilpreht, 
Ysac, Wlfram, Albker, Rothart, Ogast, Odalant, Sigibolt, Azili, Izo, Me- 
ginpoto, Gerolt, Sicco." — Tudi je bil izvzet tisti fevd, katerega je 
imel njen ministerijal Engildeo zraven Brez [„iuxta Frisadi"]. Vse drugo 
je darovala, kar je potrdila s prej naštetimi pričami, katerim so se pa 
pridružile še nekatere druge. 

Istega dne je Hema po svojem odvetniku Aribonu pod naštetimi 
pričami podelila Krški cerkvi vas Striholce in pa dvor, kateri se 
nahaja prav pod Trušenjskim mestom^ [„Heistrichesdorf et subur- 
banam curtem que proxima urbi Truhsine subiacet"], ter 40 kmetij, katere 
spadajo pod rečeni dvor. Tudi je podarila Geroltesdorf in pa vse tisto, 
kar je imela po Bavarskem. 

Tem daritvam je po svojem odvetniku Preslavu [„per manum 
advocati sui Pretzlai"] pridružila vse to, kar je imela v Savinjski 
dolini [„in Sovnital"]. Izvzete so bile štiri vasi, namreč Dramlje, 
Hotunje, Kameno in Ponikva2tervisti okolici tik S a v e neko 
posestvo, katero je že v neki drugi pogodbi odstopila 3 [„subtractis IIII. 
villis ita nominatis Teramperώ, Chotuna, Steindorf, Sirdosege et predio 
quod mihi in eodem tractu iuxta Souuam sub quadam placitatione dimi- 
seraf']. 

Na zadnje je še enkrat po svojih odvetnikih in po naštetih pričah 
potrdila vse daritve ter izjavila, da hoče prepustiti imenovani cerkvi 
vse to, česar ne bi do svoje smrti prav izrecno podelila komu drugemu. 

To se je zgodilo dne 15. avgusta, ko je nadškof praznoval praznik 
Marijinega vnebovzetja ter posvetil omenjeno cerkev. Pri isti prilož- 
nosti je tudi posvetil od duhovnih in posvetnih gospodov izvoljeno opa- 
tico Ito, katera je prišla iz samostana sv. Erintrude v Solnogradu. 



1 Trušnje so na Koroškem od Velikovca proti severozahodu. V vseh treh Trušnjah, v Go- 
renjih, Srednjih in Spodnjih, se dandanes nahajajo razvaline gradov. Blizu Gorenjih in Srednjih 
Trušenj so Striholce (nem. Gattersdorf), katere ta listina imenuje Heistridiesdorf. 

2 Teramperdi so Dramlje, ki leže na Štajerskem od Ponikve proti severozahodu, Chotuna so 
Hotunje pri Ponikvi, Sirdosege pa Ponikva ob Južni železnici. Steindorf je vas Kameno od Ponikve 
proti jugozahodu. 

3 Namreč Rajhenburg. Gl. št. 124. 



St. 126, 127, 128. 89 

„Acta siint hec XVIII. kalend. Septemb. celebrantibus nobis assump- 
tionem sancte Marie." 

(Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey- 
trage zur alteren Gesdi. u. Topogr. des H. Karnten, I, 176—181. — Rnii ersliof en, 
Handbudi der Gesdi. d. H. Karnten, IJb, 89, št. 44. — Jakscii, Mon. hist. duc. 
Carint., I, 57, št. 17.] 

Primerjaj tudi: 

Vita Chunradi ardiiep., c. 4 (MG. SS., XI, 64): „. . . ubi (se. in ecclesia 
Gurcensi) mulier nobilissima et ditissima, Hemma nomine, abbatiam monialium con- 
struxerat: quibus ut dicitur post aliqua tempora propter vitae et ordinis regularis 
sterilitatem et ex ordinatione deletis canonici successerunt." 

Št. 127. 

1043, dne 1. oktobra. Rezno. 

Kralj Henrik III. podeli svojemu fevdniku Adalramu tri kmetije v 
Ramarsstetinu 1, ležeče v (Karantanski) mejni grofiji ter v grofiji mej- 
nega grofa Arnolda /„. . . Adalrammo fideli nostro tres mansos in loco 
qui dicitur Ramarsstetin in proprium tradidimus, sitos in Marώia et in 
comitatu Arnoldi marώionis"] . 

„Data kal. Odobriš anno dominicae incarnationis MXLIII., indic- 
tione XI., anno autem domni Heinrici tercii ordinationis eius XVI., regni 
vero V. Actum Radisbone." 

[Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — Frolich, Diplom, sacra 
duc. Styriae. I, 17, št. 10. — Zahn, Urkundenbudi des H. Steiermark, I, 62, št. 5'4.] 

Št. 128. 

1044, meseca aprila. Rim. 

Papež Benedikt (IX.) naznanja, da je furlanski prelat Popon 
[„a Poppone Forojuliensi praesule"] za časa njegovega prednika Ivana 
(XIX.) učinil gradeškemu patriarhu Urzu [„Ursonem Gradensis ecclesiae 
novae Aquilejae patriardiam"] sramotno krivico. Rečeni Popon je napadel 
Gradeško mesto [„Gradensem civitatem"] ter se ga z zvijačo polastil. Po- 
tem je po načinu poganov oplenil cerkve, razrušil oltarje, odnesel zaklade 
in razdejal samostane. Ko je zvršil toliko sramotnih dejanj, se je obrnil 
do Apostolske stolice ter po svojih poslancih zahteval, da bi od nje s 
posebnim privilegijem dobil Gradeški otok [„de Gradensi insula"], zastran 
katerega je obljubil, da hoče po pravici in kanoničnih postavah dokazati 
iz starih listin, da je njegov. Vsled tega je tudi dobil nov privilegij pod 
pogojem, da dokaže, kakor je obljubil, da je otok res njegova lastnina, 
ako bi nastala kaka dvomljivost zastran njega (zastran otoka).2 

To se pa ni zgodilo. Gradeški patriarh Urz je najprej poslal svoje 
poslance v Rim, pozneje se je pa osebno pritožil pri Apostolski stolici 

» Ramarsstetin se je zval neki kraj na Gorenjem Štajerskem. 
- Gl. St. 60 In 65. 



90 St. 128. 

zarad napada na Gradeško mesto. Ko je bil Popon poklican, da bi dal 
zadoščenje, kakor je bil obljubil, ni hotel priti blizu in tudi ni mogel 
iz starih privilegijev dokazati, da je rečeni otok njegova lastnina. Ker 
ni mogel izpričati, kar je bil obljubil, je bila listina, katero je dobil pod 
imenovanim pogojem, uničena. 

Zastran te zadeve je sklical papež Ivaa (XIX.) sinodo v cerkvi 
sv. Silvestra, kamor je tudi prišel gradeški patriarh Urz ter prinesel 
s seboj mnogo privilegijev, kateri so se nanašali na njegovo metropo- 
litansko cerkev in njene pritekline. Dotične privilegije so Gradeški cerkvi 
potrdili papeži Pelagij (II.), Gregor (L), Honorij (L), Štefan (III.), Gre- 
gor (II.), Leon (III.), Sergij (II), Leon (IV.), Benedikt (III.), Adrijan (III.), 
Bonifacij (VI.), Roman, Teodor (II.), Anastazij (III.), Ivan (kateri?), Sil- 
vester (II,) in Sergij (IV). 

Vse to je papež Ivan (XIX.) marljivo proučil, potem vsled sino- 
dalnega sklepa potrdil stare privilegije ter dal spisati tudi nov privilegij, 
s katerim je zaukazal, da ne sme zarad Gradeške patriarhije [„de prae- 
dicto patriarchatu Gradensi"] in njenih posestev nihče vznemirjati in 
nadlegovati patriarha Urza in njegovih naslednikov. Rečeni patriarh in 
njegovi nasledniki naj mirno in brez kakega nasprotovanja gospodujejo 
po svoji patriarhiji. 1 

Nato je papež Ivan (XIX.) poslal Poponu pismo z ukazom, da naj 
pod prisego treh oseb povrne gradeškemu patriarhu vse to, kar mu je 
bil vzel. Popon pa ni hotel tega izvršiti, pač pa je s pomočjo neka- 
terih oseb dobil po zvijači privilegij, v katerem sta se mu zagotovili 
stalnost njegove (Oglejske) cerkve in zavisnost Gradeške patriarhije. 
/„. . . quod noti solum noti adimplevit (se. Poppo), sed etiam contra divl• 
nam ius et sanctomm patrum sancita, quibusdam inhoneste šibi suffra- 
gantibus, privilegium fraadolenter impetravit de stabilitate suae ecclesiae 
et Gradensis patriarώatus subjectione"] 

Papež Benedikt pravi, da je Popon tudi za časa njegovega (Bene- 
diktovega) vladanja učinil eno krivico za drugo. Napadel je na skriv- 
nem Gradeško mesto ter tu izvršil več sramotnih dejanj. Požgal je 
mesto s cerkvami vred, razrušil oltarje, odnesel zaklade ter po načinu 
poganov vzel s seboj, česar ni uničil ogenj. Zarad tako velikega ponov- 
ljenega cerkvenega ropa se je gradeški patriarh s posebnim pismom 
pritožil pri Apostolski stolici, kamor se je obrnil tudi oglejski patriarh. 
A preden je bilo mogoče tega zarad njegove predrznosti kaznovati, je 
umrl neizpovedan in neobhajan.2 

Pozneje so k njemu (k papežu) poslali svoje poslance gradeški 
patriarh Urz, beneški in dalmatinski dožd Dominik Contareno in pa 
beneško ljudstvo ter so prosili, da bi se z njegovo (papeževo) pomočjo 



» Gl.St. 65. 
2 Prim. št. 121. 



St. 128. 91 

povrnilo Gradeški cerkvi vse, kar jej je bilo vzeto, in da bi se uničil 
privilegij, s katerim se je Poponu zagotovila zavisnost Gradeške patri- 
arhije. Tudi so prosili, da bi (papež) ponovil in potrdil privilegije svojih 
prednikov, kateri (privilegiji) se nanašajo na stališče Gradeške cerkve 
in na njena posestva po Beneškem, Italskcm kraljestvu in Istrski 
grofiji [„infra Venetiae vel Italici regni ditionem seu in comitatu Istri- 
ensv'], namreč da bi potrdil vse, kar imajo gradeški patriarhi v Rialtu, 
Malamoccu, Jesolu, Pinedi^, Cittanovi, na zemlji Gradeškega mesta, v 
Morsanu, Gajazzu, na Zemole2, deloma na zemlji oglejski in ob morski 
meji, potem v Istri, Trstu, Kopru, Piranu, Novem gradu, Po- 
reču, (Rovinju), Pulju, pri gradu Sv. Jurija in po drugih krajih, dalje v 
Bologni, Romaniji^, Ravenni, Riminiju, Pesaru ter še po drugih krajih 
Italskega in Beneškega. 4 [„. . . in Rivoalto, in Methamauco, in Eguilio, 
in Pineto, in Civitate nova, in confinio suae jam dictae civitatis Gra- 
densis, seu Ursiano^, vel Gajazzo, in Zemulis, pariim in territorio Aqui- 
lejae et in marino iermino, in Istria, in Ter geste, Justinopoli, Pirano, 
item in Civitate nova, Parentio, . . .^, Pola, afgue in castello S. Georgii 
et in reliquis locis tam infra, quam extra seu in Bononia vel Romania, 
Ravenna, Arimino, Pensauro, sive in quibuscumque locis Italici regni seu 
Venetiae"] — Papež pravi, da je rad ustregel njih prošnjam, ker je 
videl, da so pravične, in zato je zbral v Rimski cerkvi [„in Romana 
ecclesia"] sinodo, katere se je udeležilo kakih 19 škofov jter mnogo 
dijakonov, kardinalov, opatov in drugih duhovnikov. 

Na tej sinodi je papež po nasvetu zbranih sobratov podelil gra- 
deškemu patriarhu Urzu privilegij, s katerim je po zgledu privilegijev 
prejšnjih papežev določil, da naj bo patriarhija za večne čase združena 
z Gradeško cerkvijo. Urz in njegovi nasledniki naj kot metropoliti in 
patriarhi svobodno izvršujejo svojo službo. Na posestvih Gradeške 
patriarhije ne sme noben drug patriarh, nadškof, prost, dekan, vicedom, 
vojvoda, mejni grof, grof ali podgrof izterjavati kake stvari; javni sodnik 
ali kaka druga sodnijska oseba ne sme delati sile ter napadati ali kako 
drugače nadlegovati patriarha Urza in njegovih naslednikov, njegovih 
cerkva, fara, samostanov in raznovrstnih podložnikov. Gradeški patri- 
arhi naj to, kar so dobili, obdrže brez kakega nasprotovanja. Tisti privi- 
legij pa, katerega je furlanski prelat Popon po zvijači dobil od Apo- 
stolske stolice zastran zavisnosti Gradeške patriarhije, naj popolnoma 
izgubi svojo veljavo, ker nima nobene kanonične podlage. 

Na koncu listine so imena navzočih škofov našteta. 



* ,In Pineto" je sedanji otok Pineda pri izlivu Taljamenta. 

* Kje so Rialto, Malamocco, Jesolo, Cittanova, Morsano, Gajazzo in Zemole, glej št. 66. 
' Romanija je pokrajina v Italiji med Padom, Jadranskim morjem in Apenini. 

* Gl. št. 66. 

* Namesto „Ursiano" bi najbrže moralo stati »Mursianc. 
" Tu prej ko ne manjka beseda »Ragunio". Gl. St. 66. 



92 St. 128, 129, 

„. . . mense Aprili, indict. XII." ^ — „Sicut plurimum." 

[Ughelli, Italia sacra, V, 1113. — Mansi, Concil. coll., XIX, 605.— Coc- 
quelines, Bullarum privileg. ac dipl. Rom. pontif. ampl. collectio, 1, 350. — 
Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLI, 1362. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4114 (3129.)] 

Primerjaj tudi: 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 1 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 
242): „Denique hi (se. dux et patriarcha Gradensis) Benedictum abbatem sanctae 
Trinitatis de Biundolo, Joannem Stornatum et Gregorium Clericum nuncios papae 
delegant, et irritationem privilegii a Popone obtenti cum ablatorum restitutione 
et suae sediš approbationem requirunt, et petita ex synodali censura a papa ob- 
tinent. Tunc dux urbem (Gradensem) diruptam cum ecclesiis reparare studuit." 

Št. 129. 

Nepristno. 
1044. 

Eno leto pozneje [„anni vero circulo transacto"p podeli (grofinja) 
Hema po svojem odvetniku Aribonu z dovoljenjem svojih klerikov in 
lajikov cerkvi Marije Device (na Krki) in ondotnim nunam Stari dvor 3 in 
dvor sv. Jurija 4 s poslopji, podložniki in hišo, v kateri so ženske predle 
predivo, potem štirideset davku podvrženih kmetij, ki služijo rečenima dvo- 
roma, ter vse vinograde v Trušenjski grofiji in v Ostrovici razen dveh v 
kraju, ki se zove ,,Panch". [„...Altanhofet curtem sanctiGeorii cum edificiis 
et mancipiis cum giniceo cum pratis . . . et insuper XL tributarias hobas 
ad predictas duas curtes servientes et quicquid vinearum in Truhsinensi 
comitatu et in loco Osteruuiza dieto habuit duabus tantum vineis exceptis 
in loco qui dicitur Panch sitis."J 

Navedenih je več prič. 

Istega dne podeli Hema z dovoljenjem svojih klerikov in lajikov 
cerkvi Marije Device (na Krki) ter nunam in duhovnikom, ki tam slu- 
žijo, Skrljevo5 in še druge vasi. [„Uno eodemque die cum devoto 
clericorum ac laicorum consensu sub eisdem etiam testibus Chrilouua 
cum aliis villis quovis iure possessis tradidit ad altare sancte dei geni- 
iricis Marie et sanctimonialibus ac clericis eidem altari servientibus in 
proprieiatem."] 

Datum manjka. 

[Ponarejen dokument v Kapitelskem arhivu na Krki (Koroško). — Eich- 
horn, Beytrage zur altern Gesdi. u. Topogr. des H. Karnten, I, 182. — Rnkers- 
hofen, Handb. der. Gesch. d. H. Karnten, Ilb, 90, št. 44. — Jaksch, Mon. hist• 
duc. Car., I, 60, št. 17.] 



1 Zastran Časa, v katerem se je ta sinoda vršila, glej Neues flrchiv, V, 200, št. 2. 

2 Cerkev na Krki so posvetili najbrže leta 1043. (gl. št. 126). Eno leto pozneje se je vršila 
zgoraj opisana podelitev. 

3 stari dvor (fllthofen) je trg jugovzhodno od Brez na severnem Koroškem. 
* Sedanji St. Georgen na Krki vzhodno od Strassburga. 

^ Skrljevo je pri St. Rupertu na Kranjskem. 



St. 130. 93 

Št. 130. 

Nepristno. ^ 

1045, dne 27. maja. Krka. 

Solnograški nadškof Balduin razglasi testament plemenite Heme, 
vdove po grofu Wilhelmu /,.nobilis domina Hemma vidua comitis Wil- 
lehalmi''/. Ko je Hema z njegovo (nadškofovo) pomočjo in s pomočjo 
svojih poslancev dobila od papeža in cesarja potrditev tega, kar, je 
ukrenila s svojimi posestvi, ga je (nadškofa) poklicala k sebi, ko se 
jej je vsied slabosti bližala smrt, ter mu po nasvetu svojega odvetnika, 
grofa Askuina, f,xum consilio advocati sui comitis Aschuuini"] in svo- 
jih fevdnikov odstopila vsa tista posestva, katera so jej še ostala po 
ustanovitvi ženskega in korarskega samostana na Krki [„post institu- 
tionem sanctimonialium et canonicorum in Gurkahouin"], potem vse 
tisto, kar je podedovala po svojem soprogu in po svojih sinovih, z 
vsemi trgi, peneznicami, colnino, solinami, vsakovrstnimi rudniki itd. 
[^cum /oris, monetis et theloneis, cum salinis et fodinis cuiuslibet me- 
talli"], dalje vse tisto, kar so jej podelili cesarji in kralji, ali pa, kar 
je podedovala po svojih starših, z vsemi pravicami, katere je imela 
ali pa dobila na podlagi listin rimskih cesarjev in kraljev, namreč Ar- 
nulfa2, Ludovika3, Otona (II.)4, Henrika (II.)5 in Konrada (II.)6 ter tudi 
te listine. Ministerijali so v navzočnosti rečene Heme in njega samega 
(nadškofa) obljubili opatici Iti [,,Ιία"], izvoljeni od nun, duhovščine in 
ljudstva, da bodo vsakikrat opatico volili nune, duhovščina in ljudstvo, 
ako se ne napravi kaka izjema od strani rimskega cesarstva. 

Akoravno je Hema njemu (nadškofu) in njegovim naslednikom iz- 
ročila imenovani kraj z vsemi priteklinami v varstvo, je vendar dolo- 
čila, da naj imajo opatica, konvent in pa ljudstvo pravico, da za pet- 
najst penezov osvobode samostan rečenega varstva ter ga postavijo 
pod pokroviteljstvo papeževo ali pa njegovo usodo prepuste cesar- 
jevi razsodbi, ako bi dedno odvetništvo [„hereditaria advocatia"] ome- 
njenega samostana prenehalo, ali pa, ako bi on (nadškof) ali kateri 
njegovih naslednikov si po sili prilastil samostanskih posestev ali pa 
samostanu na kak način zmanjšal ugled, 

Ondotni kanoniki naj dobivajo svojo hrano iz skupne zaloge, ka- 
tero imajo nune; kar pa še potrebujejo za življenje, naj prejemajo od 

' Ta listina je bila spisana med letom 1200. in I20;i. Ponarejevalcu je za podlago služila ne- 
pristna listina pod St. 126. Solnograški nadSkof Balduin ni nikdar izdal kake take oporoke, kakršno 
imamo tu. O grofinji Hemi vemo, da je umrla dne 29. junija (gl. št. 131); ne vemo pa, katerega leta 
se je to zgodilo. 

- Glej Gradivo II, št. 309, 319 in 320. 

^ Glej Gradivo II, St. 336. 

* Glej Gradivo II, št. 451 in 470. 

^ Glej listini pod št. 35 in 36. 

'^ Glej listini pod št. 68 in 84. 



94 St. 130, 131, 132. 

Šestih, zraven samostana ležečih kmetij v HoUeinui, Hirtu2, Atni 
vesi3, Žalnji vesi•*, Gosinjah^, Mirinsdorfu^ in Heimsdiuhu^. 
[„Decrevit preterea, ut prefaie institut ionis canonici de communi promptu- 
ario santimonialium victualia percipiant, cetera vero vite neccessaria 
de prediis subscriptis sex scilicet hubis iuxta monasterium: Ρίοώραί, 
Hurdi, Azindorf, Salώindorf, Gensidorf, Mirinsdorf, Amiscadi speciali- 
ter šibi ministrent."] Tudi prepusti Hema solnograški cerkvi dva vino- 
grada s pripadajočimi posestvi v Pandiu. 

„Acta sunt hec aput Gurkahouin anno dominice. incarnationis 
MXLV., indictione XIII., VI. kalend. lunii." 

[Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Marian, Hu- 
stria sacra, 111«, 485. — Eichhorn, Beytrage, II, 103. — (Hormayr) Hrdiiv f. Geo- 
graphie, XIX (1828), str. 211. ~ Ankershofen, Handbuch, Ilb, 93, št. 48. — 
Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 62, št. 19.] 

Št. 131. 

Okoli leta 1045., dne 29. junija. 

Takrat je umrla grofinja Hema, soproga savinjskega grofa Wil- 
helma, ki je ustanovila več cerkva ter jih bogato obdarovala. 

Necrologium s. Rudberti Salisburg. (A) ad 3. kal. Jul. = 29. jun. (MG, 
NecroJ., II, 147): „Hema coma de Gurka ob." 

Necrologium Admuntense ad 3. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 298): „Hemma 
coma." 

Necrologium Ossiacense ad 3. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 445): „Hemma 
coma, fundatrix ecclesie Gurdtcensis." 

Necrologium Gurcense (Λ) ad 3. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 451): „Hemma 
comitissa, fundatrix Gurcensis." 

Ibid. (B) ad 3. kal. Jul. (1. c): „Fit commemoratio beat? Hemme fundatricis• 
nostre." 

Necrologium Novae Cellae Brixinensis ad XIV. kal. Julii = 18. jun, 
(MG. Necrol., III, 33): „Hemma fundatrix ecclesie Gurzensis." 

St. 132. 

1045, dne 7. decembra. Fritzlar. 

Kralj Henrik III. podeli solnograškemu nadškofu Balduinu svoje 
posestvo v LeitersdorfuS v grofiji mejnega grofa Gotefrida ter v gozdu 



1 Hollein je vas zahodno od Brez. HoUein ali HoU je nemški izraz za pokvarjeno sloven- 
sko besedo «Prochpat" = Prepad. 

2 Hirt se zove neka vas pri Brezah. Ankershofen (flrdiiv f. liunde osterr. Gesdi., II, 324.> 
misli na Heerd pri Strassburgu na Koroškem. 

^ »Azindorf' je Atna ves (Attendorf) pri Vovbrah. 

* „Salchindorf" je sedanja 2alnja ves (nem. Saldiendorf) severozahodno od Velikovca pri 
Slov. St. Mihelu. 

^ «Gensidorf" so Gosinje (Gansdorf) severozahodno od Velikovca pri Važenbergu. 

* Katera vas se je zvala »Mirinsdorf", ni znano. 

' Heimschuh (Amiscach) je vas pri Lipnici na Štajerskem. 

β »Liutoldasdorf" je sedanji Leitersdorf pri Predingu poleg Laznice na Štajerskem. 



St. 132, 133, 134, 135. 95 



Sausalu tik reke Laznice [„tale prediiim quale visi sumiis Liutoldas- 
dorf habere, in comitatu Gotefridi mardiionis et foresto Susel iuxta litus 
Losnicae (flumi)nis situm"]. 

^Data VII. idus Decembris, anno dominicae incarnationis MXLV., 
indictione XIIIL, anno autem domni Heinrici tercii ordin(ationis eius 
XVI II., regni vero V/I.) Actuni Fritislare" . 

[Izvirna listina, nekoliko poškodovana, v Državnem arhivu na Dunaju. — 
(Kleimayrn) Juvavia, Hnh., str. 232, št. 95. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steier- 
mark. I, 63, št. 55.] 

Št. 133. 
Okoli leta 1045. 

Mantovski škof Marcijan obljubi oglejskemu patriarhu 
Eberhardu in njegovim naslednikom zvestobo in pokorščino. ^ 

Evangeliarium flquilejense (Rubeis, Mon. eccl. flquil., col. 527): „Polli- 
ceor atque promitto ego Marcianus saiictae Mantuanae ecclesiae futurus episco- 
pus, me fidelem et obedientem esse s. Rquilegensi ecclesiae et tibi domno He- 
verardo patriardiae tuisque successoribus secundum ordinem meum, salva fidelitate 
Heinrici regis." 

Št. 134. 

1046, dne 25. oktobra. Pavia. 

Sinoda v Paviji v navzočnosti kralja Henrika III. ter mnogih nad- 
škofov in škofov. Tu se je določilo, da naj ima na sinodah in cerkve- 
nih zborih veronski škof svoj sedež na desni strani oglejskega 
patriarha. Na sinodi sta bila med drugimi navzoča ,,Eberardus 
Aquilejensis patriardia" in pa ,,Adelgerus Istricensis (se, episcopus)".^ 

,,Αηηο dominicae incarnationis MXLVI., indict. XI.^, octavo kalen- 
das Novembris, regnante domino nostro invictissimo rege Henrico III.'^ 

[Ughelli, Italia sacra, V, 760. - Mansi, Concil. coll., XIX, 617.] 

Št. 135. 

1046, dne 20. decembra. Sutri, 

Sinoda, na kateri sta bila papeža Silvester III. in Gregor VI. od- 
stavljena. Oglejski patriarh Popon se te sinode ni udeležil."* 

Bonitho ad amicum, lib. V (Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 627]: „Sicque per- 
gentes simul venerunt ad Sutrium . . . Igitur collecta sinodo . . . Inter quos tunc 
forte aderat Poppo Rquileiensis patriardia." 



» Zastran vsebine primerjaj tudi št. 78. 

2 Adelger je bil tržaški šitof. 

3 Stati bi moralo .indict. XIV." 

* Kar Bonittio tu trdi zastran oglejskega patriarha Popona, je napaCno, kajti ta je že leta 
1042. umrl. (Gl. št. 122.) 



96 St. 136, 137. 

Št. 136. 

1047, okoli 5. januarja. 

Papež Klement (II.) naznanja, da je med drugimi stvarmi, katere 
je izvršil v začetku svojega papeštva, na sinodi, zbrani okoli 5. januarja 
[„circa nonas Januarias"], tudi rešil vprašanje, kdo naj sedi na njegovi 
desni strani. To vprašanje se je večkrat pretresavalo pod prejšnjimi 
papeži in tudi na rečeni sinodi je med ravennskim in milanskim nad- 
škofom vsled tega nastal prepir tako, da je še oglejski patriarh 
godrnjal. Papež pravi, da je vsak hotel sedeti na njegovi desnici, a on 
(papež) pa ni vedel, komu naj gre ta čast. V začetku prvega dne ni 
bilo milanskega nadškofa na sinodi. Ko je pa proti koncu dneva prišel 
tja, je hotel sedeti na njegovi (papeževi) desni strani. Oglejski patriarh 
in ravennski izvoljeni nadškof f„electus"] sta se mu upirala. Nastal je 
med njimi zaradi sedeža prepir, katerega je hotela sinoda takoj porav- 
nati, kar se je tudi zgodilo. 

Prečitali so najprej imenik nadškofov, ki so se udeležili sinode 
papeža Simaha, potem privilegij papeža Ivana (I.) in pa privilegij pa- 
peža Ivana XIX. Tudi so se za ravennskega nadškofa potegnili portskii 
škof Ivan, papežev kancelar Peter in brixenski škof Popon ter na zad- 
nje vsa sinoda. Nato je papež s posebnim pismom prepovedal, da ne 
smeta milanski nadškof in oglejski patriarh zaradi sedeža na njegovi 
(papeževi) desni strani napravljati nikakega prepira. Tudi je določil, 
opiraje se na stare naredbe, da naj ravennski nadškof sedi na njegovi 
desnici; ako bi bil pa cesar navzoč, naj ima svoj sedež (ravennski 
nadškof) na njegovi (papeževi) levici.2 

Datum manjka. — „Quod propulsis." 

[Ughelli, Italia sacra, II, 361. — Mansi, Concil. coll., XIX, 625. — Coc- 
guelines, Bullarura privil. ac dipl. Rom. pontif. collectio, I, 357. — Migne, 
Patrolog., Ser. lat., CXLII, 581. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4141 (3147, 3995).] 

Št. 137. 

1047, dne 7. junija. Speier. 

Takrat je grof Welf, ki je bil na Svabskem doma, postal voj- 
voda karantanski. 

Herimaani Augien. Chronicon ad a. 1047 (MG. SS., V, 127): „Impera- 
tor . . . pentecostes sollemnia Spirae celebravit, ibique colloquium cum regni prin- 
cipibus habuit . . . Quo tempore Welf comitem, Suevigenam, Welf dudum comitis 
filium, Carentani ducem promovit." 

Historia Welforum Weingartensis (MG. SS., XXI, 461): „Genuit (se. Gu- 
elfo) et filium sui nominis Guelfum, virum per omnia probatum; qui ducatum Ca- 
rinthiorum et marchiam Veronensem adquisivit et strennuissime rexit." 

* Porto je bil kraj pri izlivu reke Tiberc v morje. 

- To bulo so nekateri po krivici pripisovali protipapežu Klementu III (Gl. Muratori, Rer. 
It. script., I, 583. — Mansi, Cone. coll., XX, 594. — Migne, Patr., CXLVIII, 828.) Z ozirom na to, da 
j«; brixenski škof Popon vladal od leta 1039. do 1047., ne more biti Klement III. pravi. 



St. 138, 139, 140. 97 

Št. 138. 

1048, dne 2. oktobra. Pohlde. 

Cesar Henrik III. potrdi Bamberški cerkvi neko posestvo v Ro- 
tenmannu, ki se nahaja v Gotefridovi mejni grofiji ter v dolini in v 
okraju Paltenskem in ki se po slovensko zove ,,Cirminah"l/^„^«orf- 
ί/αm videlicet prediolum Rotenmannun dictum in ιπανώία Gotefridi et in 
valle pagoque Palta siium, Sclauonice etiam Cirminah nominatum"]. 
To posestvo je rajnki cesar Henrik (II.) podelil rečeni cerkvi. Bamber- 
ški škof Hartwik in njegovi nasledniki smejo s tem posestvom v 
Rotenmannu ali „Cirminah" [„de praefato praedio Rottenmanun sive 
Cirminah dieto"/ storiti, kar jim je všeč. 

„Data VI. non. Odobriš, anno dominicae incarnationis MXLVIII., 
indictione L, anno autem domni Heinrici tercii regis, secundi imperatoris 
ordinationis eius XX., regnantis quidem X., imperantis autem II. Actum 
Pholide." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Mon. Boica, XXIX a, 
94, št. 370. - Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 64, št. 56.] 

1048. ^*• ^^^• 

V tem letu je umrl oglejski patriarh Eberhard. 

Ann. Hltahen. mai. ad a. 1048 (MG. SS., XX, 804): „Ebbo patriardia obiit." 

Št. 140. 

1048, dne 25. decembra. 

Takrat je Gotebold, kancelar cesarja Henrika III., postal oglejski 
patriarh. Sledil je patriarhu Eberhardu, ki je nekoliko prej umrl. Gote- 
bold je vladal do leta 1063. Ustanovil je samostan sv. Štefana v Ogleju. 
Pod njim se je ponovil prepir s takratnim gradeškim patriarhom Domi- 
nikom zarad Gradeža. Ko je Gotebold umrl, so ga pokopali v Oglejski 
cerkvi. 

Ληη. Hltahen. mai. ad a. 10492 (MG. SS., XX. 804): „Natale Christi Fri- 
singii imperator celebravit et Gotepoldo cancellario patriardiatum flquilegiensem 
tradit." 

Ληπ. flugustani ad a. 10492 (MG. SS., III, 126): „Eberhardo patriardio 
mortuo, Gotebaldus successit." 



' Pravilna oblika za „Cirminah" je bila najbrže v «Crvenah". Kraj je dobil svoje ime od be- 
sede Crvcn = rot. Izraz R tenmann je nekak prevod prvotnega imena »v Crvenah". 

2 Letnica „1049" pri zgoraj navedenih virih nas ne sme motiti. Takrat so zaCenjali leto z 
božičem, dandanes ga zaCenjamo z novim letom. Gotebold je o božiCu leta 1048., ne pa leta 1049. 
postal oglejski patriarh. Njegov prednik Eberhard je le malo prej umrl, in sicer leta 1048. (gl. št. 139), 
ne pa leta 1049. 

12 



98 St. 140, 141. 

Herimanni Hug. Chronicon ad a. 10'49 (MG. SS., V, 128): „Gotebaldus 
Nemetensis praepositus, Aquilegiae patriardia post Eberhardum, his diebus de- 
functum, ab imperatore promovetur." 

Bernoldi Chronicon ad a. 1049 (MG. SS., V, 425): «Imperator . . . Gote- 
baldum ilquileiae patriardiam, post Heberhardum nuper defunctum, promovit." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Hquil., flpp. p. 11): 
«Gotepoldus patriarcha sedit annis XVII. * Qui etiam de Gradensi plebe proclamavit: 
et tam per fllexandrum II. quam per Henricum imperatorem III.^ dicta plebs adjudi- 
cata est: et per utrosque super XVI episcopatus praedictos et de regalibus data 
potestas. Hic construxit monasterium s. Stephani de Hquilegia, in quo erant canonici 
regulares, nunc autem seculares. Huic etiam concessit et dedit dictus imperator 
ducatum Forojulii et mardiiam Istriae^ et multa alia largitus. Super ejus monu- 
mentum in flquilegia hi versus scripti sunt: 

„Hic Gotepoldus jacet miser in monumento 

Hic praesul dictus nomine, non merito, 

Sed quia mortalis me pejor non erat ullus, 

Christe fili, miserere mei. 

H morte perpetua libera Domine. 

Crux miiii sit requies, 

Et crux mihi sancta salus." 

Vitae patr. Aquil. ab auctore anongmo (Muratori, Rer. Ital. script., XVI 
12): „Gotpoldus patriarcha successit huic (sc. Heberardo), et sedit annos XVII, qui 
etiam de Grado insula procldmationem maximam fecit, cui tam per Hlexandrum 
papam secundum, quam per Henricum imperatorem tertium dieta plebs cum in- 
sula adjudicata est ecclesiae flquilejensi et per utrosque est šibi data potestas super 
XVI episcopatus, videlicet Tarvisinum, Paduanum, Vicentinum, Mantuanum, Bri- 
xiensem, Tridentinum, Crapulanum, Concordiensem et sic de singulis. Sub cujus 
tumba marmorea hoc epitapliium scriptum est: 

»Hoc ego Gotpoldus jaceo miser in monumento 

Heic praesul dictus nomine, non merito. 

Sed quia mortalis me pejor non crat ullus 

Fili Christe Dei nunc miserere mei. 

Ora pro famulo sancta Maria tuo 

Perpetua a morte libera me. Domina. 

Crux mihi sit requies, crux mihi sancta salus." 

Št. 141. 

1049, o božičnem času. 

Takrat je umrl Gotefrid, mejni grof Karantanske marke, katerega 
so njegovi sovražniki obkolili in umorili. 

Ληη. Hltahen. mai. ad a. 1050 (MG. SS., XX, 804): „Tum (sc. natale 1050) 
marchio Gotefridus, ab iniquis circumventus, innocens misere occiditur." 



1 Gotebold je vladal od 25. decembra leta 1048. pa do leta 1003., torej manj kot sedem- 
najst let. 

- Prav za prav kralj Henrik IV. Gl. št. 223. 

3 Furlansko in Istro je dobil od kralja Henrika IV. leta 1077. patriarh Sigehard. Neresnična 
je trditev, da je že patriarh Gotebold imel te dve deželi. 



št. 142, 143. 99 

Št. 142. 

1050, dne 26. maja. Vicenza. 

Razsodba karantanskega vojvoda Welfa v mestu Vicenzi 
[„dum ... in civitate Vicentia . . . in iudicio residebat domnus Vvelfo 
dux . ."/ na korist brescianskemu samostanu sv. Julije. 

„Sign. f manus domnus Vvulfo dux qui huc signum crucis feci" 

„Factiim est hoc anno millesimo quinquagesimo, anno imperii do- 
mini Einrici secundi hic in Italia quarto, septimo kalendis Juniis, indic- 
tione tercia." 

10 d o r i C i , Storie Brcsciane, V, 63, št. 62 iz izvirnika, ki se nahaja v Bresciji.] 

Št. 143. 
Med letom 1050. in 1063.1 Lese, Kovor, Kamen. 

I. Odalrik, mejni grof istrski in kranjski [„marώio Odalricus"], 
podeli po Taginu, ministerijalu brixenskega škofa Altwina, Brixenski 
cerkvi svoje posestvo v Le šah [„predium Lescah"].'^ 

Priče: „Meginhart, Hugo, Ruodpreht, Durinch, Tagani, Heinrih." 
„Actum Lescah." 

II. Ko se je to zgodilo, je hotel grof iz ljubezni do škofa še bolj 
povečati imetje Brixenske cerkve. Prepustil jej je po rečenem ministeri- 
jalu vas Bistrico [„Fmstriza villam"]^ z mlini in drugimi priteklinami 
s pogojem, da jo imenovana cerkev obdrži le tedaj, ako bi umrl, ne 
da bi se oženil [„si legitimi expers connubii obirefj. 

Priče: „Meginhart, Hugo, Ruodpreht." 
„Actum Conere"^ 

III. Pozneje je imenovani ministerijal, ko ga je opozoril škof, njegov 
gospod, na pravem kraju in v pravem času izvršil rečeno nalogo ter 
je dal Brixenski cerkvi najprej Lese [„Lescah"], nato pa še vas Bi- 
strico f„Fuistriza villam"] pod prej omenjenim pogojem. 

Priče: „Liezo, Ruodpreht, Wolfram, Tagini, Noppo, Durinch, Eppo." 
„Actum Steine."^ 

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesdi. von Saben, II, 586, št. 4 k letu 1050-1070. — Schumi, Urk.- und 
Reg.-Buch, I, 48, št. 37 k letu c. 1061. - Redlich, ilcta Tirol., I, 30, št. 74.] 

» Mejni grof Udalrik je leta 1062. ali pa 1063. vzel v zakon Solijo z Ogrskega. Ko je nastala 
ta listina, še ni bil oženjen. 

'■' .Lescah" so LeSe, ki se nahajajo jugozahodno od TržiCa na Kranjskem. 

* »FuJstriza" je Bistrica, vas jugozahodno od Tržifa v Kovorski občini. 

' „Coner?" (morebiti je prvotno stalo Couere) je sedanja vas Kovor južno od TržiCa, ne pa 
Kokra, kakor misli Sdiumi. 

" „Stein" je Kamen na Koroškem, ne pa Kamnik na Kranjskem. 

12* 



100 St. 144, 145, 146. 

Št. 144. 

Med letom 1050. in c. 1065. i Tristadi. 

Plemeniti Scroth in njegova soproga prepustita (brixenski) cerkvi 
sv. Ingenuina štiri nesvobodne ljudi [„mancipia"], katere naj cerkev dobi 
po njuni smrti. Njih imena so se glasila: „GotisIau2 filiusque eius 
Prezla3, Sigipreht, Bithina^." 

Navedenih je več prič. 

„Actum Drislah."^ 

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesdi. von Saben, II, 586, št. 3 k letu 1050-1070. — Redlich, Acta Tirol., 
I, 31, št. 75.] 

Št. 145. 

Med letom 1050. in c. 1065. ^ Kamen. 

Plemeniti Liuto [„nobilis hotno nomine Liuto"] podeli eno kme- 
tijo vGrabelni vesi^ f„mansum I in villa Gabrielis"], katero je 
takrat obdeloval neki Drag oži t /„quem quidam Dragosit tunc tem- 
poris habitavit"], (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu 
in njegovemu odvetniku Arnolfu s pogojem, da on sam (Liuto) dobiva 
užitek od nje do svoje smrti. — Ko se je to zgodilo, je škof dal kme- 
tijo rečenemu Liutu v fevd. 

Priče: „Varman, Scroth, Pillunc, Odalscalh, Adalpreht, Adalpero, 
Ratkis, Hecil, Chuono." 

„Actum Steine." 

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesdi. von Saben, II, 588, št. 6 k letu 1050-1070. — Redlich, flcta Tirol., 
I, 32, št. 77. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 111, št. 271.] 

St. 146. 

Med letom 1050. in c. 1065.^ Kamen. 

Svobodni Liuto f„Liuto vir ingenuus"] podeli po Pennonu iz Molz- 
bichla [„in manus Pennonis de Mulzpuila"], ministerijalu (brixenskega) 
škofa Altwina, (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina dvanajst 
kmetij, zakonito podeljeno polovico cerkve, en vrt in en dober vino- 
grad v Grabelni vesi v Junski grofiji. [„. . . predium quod in lunotal 



» Zastran datiranja glej Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 

- Pravilno Godeslav. 

3 Pravilno Prcslav. 

•• Pravilno Bitinja. •— 

" „Dristah° je Tristadi jugovzhodno od Lienza na Tirolskem. 

* Zastran datiranja glej Rediidi, Acta Tirol., p. XXXII. 

' Grabelna ves je zahodno od Dobrle vesi v Sentkocijanski občini na Koroškem. 

« Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., XXXII. 



St. 146, 147, 148. 101 



comitatu ad Gabrihelis villam habuit, hoc est XII mansos ef dimidiam 
partem ecclesie rite dotatam et viridiarium iinum vineam quoque bonam."] 

Pozneje je na istem mestu rečeni ministerijal izročil Brixenski 
cerkvi imenovano posestvo s pogojem, da prej omenjeni Liuto dobiva 
užitek od njega (od posestva) do svoje smrti. Tudi se je škof zavezal, 
da hoče Liutu vsako leto okoli sv. Ivana Krstnika poslati voz bolcan- 
skega vina [„karrad(am) vini de Bozana"]. Ako se to ne bi zgodilo v 
omenjenem času, naj se pa vino še istega leta da v dvojni meri. 

Priče: „Varman, P rezi a, Chadolt, liilas, Eppo, Gundacher, Izo." 

„Actum Steine" 

[Cod. 460. in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
2ur Gesch. von Saben, II, 589, št. 8 k letu 1050-1070. - Redlich, Acta Tirol., 
I, 33, št. 79. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 113, št. 273.J 

Št. 147. 

Med letom 1050. in c. 1065. i Kamen. 

Plemenita Perdita [,,Ρείώία nobiiis femina''] podeli vsled prošnje 
(brixenskega) škofa Altwina po svojem takratnem soprogu Waltfridu 
Brixenski cerkvi v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Ar- 
nolfu svoje posestvo, katero je dobila v dar od svojega rajnkega soproga 
Gundadierja v Junski grofiji, in sicer v kraju, Luhi les ime- 
novanem 2. [„. . . predium quod dono Gιιndaώer mariti sui iam defuncti 
in lunotal comitatu loco videlicet Ιοώοηνα dieto habuit."/ 

Priče; ,,Ogo, Varman, Scroth, Ratkis, Alberih, Albuini, Friderih, 
Hadolt." 

„Actum Steine." 

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytragc 
zur Gesch. von Saben, II, 590, št. 9 k letu 1050-1070. - Redlich, flcta Tirol., 
I, 34, št. 80. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 113, št. 274.1 

Št. 148. 
Med letom 1050. in c. 1065.3 Tristadi. 

Gospa Berdita [„matrona nomine Berώta"] podeli (brixenski) cerkvi 
sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu eno 
kmetijo z vinogradom v Junski grofiji [„unum cum vinea mansuni 
in lunotal comitatu situm"/. Zato ji pa hoče škof vsako leto v ponede- 
ljek po sv. Martinu dati en voz vina v Godnadiu^ /„/ karradam vini 



' Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 

- Lodiouva je vas Luhi les (nem. Lauchenholz) jugozahodno od Dobrle vasi v občini Rikarja 
ves na KorošKem. 

3 Zastran datranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 
* Godnach je vzhodno od Lienza na Tirolsltcm. 



102 St. 148, 149, 150. 



singulis annis in loco Goduna dicto proxima post sancti Martini festi- 
vitatem Π feria persolvendam"]. Rko bi ji on (škof) ali pa kateri njc- 
goviii naslednikov ne hotel dajati vina, naj dobi kmetijo z vinogradom 
zopet nazaj. 

Navedenih je več prič. 

„Actum Dristah." 

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesdi. von Saben, II, 591, št. 9 k letu 1050—1070. — Redlich, flcta Tirol., 
I, 34, št. 81. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carlnthiae, III, 114, št. 275.] 

Št. 149. 

Med letom 1050. in c. 1065. i Aufhofen2. 

Plemeniti Scroth podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke 
škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu svoje posestvo v vasi, 
ki se zove „Mischovva"3. Zato mu pa škof do njegove smrti odstopi 
dve kmetiji na gori Asslingu /„in motite Aznidi"]^. Rko bi mu ji škof 
illtwin ali pa kateri njegovih naslednikov hotel vzeti, naj ima Scroth 
pravico, da dobi svoje posestvo nazaj. 

Navedenih je več prič. 

„Actum Vfhouun." 

tCod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesdi. von Saben, II, 592, št. 11 k letu 1050-1070. — Redlich, flcta Tirol., 
I, 35, št. 83. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 114, št. 276.] 

Št. 150. 

Med letom 1050. in c. 1065.5 Kamen. 

Plemeniti Scroth podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke nje- 
nega škofa Altwina in njegovega odvetnika Arnolfa tri kmetije v G r a- 
belni ve si z vrtom, ki je zasajen z drevjem, ter četrti del tam usta- 
novljene cerkve /„/// mansos in Gabrielis vitla mm viridario arboribus 

a 

consito et JIII parte ecclesie ibidemfundate"]. Zato mu pa škof prepusti 
za čas njegovega življenja neko dogovorjeno svoto denarja ter v Iselski 
dolini /„in InsulataV']^ toliko zemlje, kolikor je obdelata dva kolona. 
Priče: „Liezo, Alberih, Ogo, Meginhart, Wolfker, Wuluinc, Albuini, 
Ekkrih, Hezil, Hartuvich." 



1 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 
- flufhofen je severno od Brunecka na Tirolskem. 

3 Vas «Mischovva« je bila najbrže nekje v Junskl dolini. Znano nam je (gl. št. 150), da je 
imel reCeni Scroth nekoliko posestev v Grabelni vesi, ki se tudi nahaja v Junski dolini. 
■* Gora Assling je jugozahodno od Lienza na Tirolskem. 
'- Zastran datiranja gl. Redlidi, flota Tirol., p. XXXII. 
" Iselska dolina (Iseltal) se nahaja na vzhodnem Tirolskem. 



St. 150, 151, 152, 153. 103 



„Actum Steine." 

[Cod. 460 in 515 ν Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesch. von Saben, II, 592, št. 12 k letu 1050—1070. — Redlich, Rcta Tiro!.^ 
I, 35, §t. 84. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 115, št. 277.] 

St. 151. 

Med letom 1050. in c. 1065. ' Kamen. 

Svobodni Tcbold [„qiiidam ingemnis nomine Teboldus"] podeli 
vsled prošnje (brixenskega) škofa Altwina cerkvi sv. Ingenuina eno kme- 
tijo v Junski dolini [„I mansum in lunothal situm"]. 

Priče: ,,Aribo, Ogo, Varman, Alberih, Rnbo, Marhwart, Scroth, 
Liuto, Albuini, Izo." 

„Actum Steine." 

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesdi. von Saben, II, 593, št. 13 k letu 1050-1070. — Redlich, Hcta Tirol., 
I, 36, št. 85. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 115, št. 278] 

Št. 152. 

Med letom 1050. in c. 1065.^ Kamen. 

Svobodni Aribon [„Aribo vir ingeniius"/ podeli z dovoljenjem svoje 
soproge in svojih sinov Marhwarta in Aripona (brixenski) cerkvi sv. Inge- 
nuina v roke ondotnega škofa Altwina in njegovega odvetnika Arnolfa 
neki travnik, 3 na katerem se je nakosilo okoli trideset voz SQua [„quod- 
dam pratum, unde tantum secatur feni quantum ferri queunt XXX cir- 
citer karri"]. Zato je pa dobil od škofa dve zlati zapestnici in en voz 
vina [„II armillas aureas et I karrad(a) vini"]. 

Priče: ,,Liezo, Ogo, Perditolt, Scroth." 

„Actiini Steine.'• 

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesch. von Saben, II, 593, št. 14 k letu 1050—1070. - Redlich, Acta Tirol, 
I, 36, št. 86. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae III, 116, št. 279.] 

Št. 153. 

Med letom 1050. in c. 1065.4 Aufhofen. 

Ministerijal Perehtold [„Perehtoldum quendam militem"/ odda (bri- 
xenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu in nje- 
govemu odvetniku Arnolfu eno kmetijo v Lengholzu [„in loco Lengin- 

» Zastran datiranja gl. Redlich, Rcta Tirol., p. XXXII. 
- Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. 

' Najbržc je bil dotiCni travnik v Junski dolini. To bi smeli sklepati iz tega, da se je po- 
godba napravila na Kamnu v Junski dolini. 

* Zastran datiranja gl. Redlich, Rcta Tirol., p. XXXII. 



104 St. 153, 154, 155. 

holz"J^, katero mu je daroval plemeniti Odalskalk [„ab Odalscalho 
guodam nobili viro"] in katero je takrat obdeloval kmet Drago mir 
[„a guodam rustico Dragmer dieto cultum et possessum"]. 

Navedenih je več prič. 

„Actum Ufhouun" 

[Cod. 460 in 515 v Dtžavnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage 
zur Gesch. von Saben, 11, 599, št, 27 k letu 1050—1070. — Redlich, Hcta Tirol , 
I, 39, št. 96. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 117, št. 282.] 

Št. 154. 

Med letom 1050. in c. 1065.2 Kamen. 

Neki Immo podeli (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v 
roke škofu Altwinu in plemenitemu Livtonu šest oralov njiv v G o - 
sel η i vasi^ [„sex iugera arabilis terre in loco qui dicitur Goslauuis" J 
v ta nam^n, da se izboljša usoda nekega prodanega sužnika. 

Priče: „Chuono, Perinhart, Meginrat, Izo, Ekkrih, Pecili, Hadolt, 
Jacob, Volcmar, Isingrim." 

„Actum Steine" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 41, 
št. 104. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 117, št. 283.) 

Št. 155. 

Med letom 1050. in c. 1065.4 Kamen. 

Plemeniti klerik Chunipreht proda (brixenski) cerkvi sv. Kasijana 
in Ingenuina v roke Izonu, ministerijalu škofa Altwina, eno kmetijo v 
Mokrijahs /„/ mansum in viila que dicitur Mocriah"]. 

Priče: „Varman, Liuto, Wolmunt, Hugiman, Pecili, Ekkrih." 

„Actum Steine." 

Nato podeli Irmingart, soproga klerika Chuniprehta po svojem 
odvetniku Danihelu, v roke Izonu, ministerijalu škofa Altwina, investi- 
turo posestva v Mokrijah [investituram predii ΜοώήαΗ . . . tradidit et 
penitus reliquit."] 

Priče: „Purchart, Chuono, Varman, Gundachar, Woffo, Otto, Wich- 
man, Meginrath." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. - Redlich, Hcta Tirol., I, 43, 
št. 108. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 117, št. 284.] 



* Lengholz je vas vzhodno od Greifenburga na Koroškem. 

2 Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p XXXII. 

3 Goselna vas je južno od Dobrle vasi na Korošltcm. 

* Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. 
'" Mokrije so vas zahodno od Dobrle vasi. 



St. 156. 157. 158. 105 

St. 156. 

Med letom 1050. in c. 1065.i Kamen. 

Svobodni Charlinc podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke 
škofu Altwinu en dvor v vasi Motnici2, obstoječ iz sedmih kmetij, 
katere obdelujeta njegov (Charlincov) podložnik Stoj drag in pa Chai- 
nan s svojimi sinovi in hčerami. /,,. . . / cortilem in loco qui dicitur 
Motniza sitam . . . hoc est VII mansos tatic temporis a guodam servo 
suo Stoidrahc dieto cultos et possessos et a Chainan filiis et filiabus 
suis/] Zato pa škof prepusti do njegove (Charlincove) smrti njegovemu 
sinu Grifonu tista posestva, katera je nekdaj imel rajnki Pennon, njegov 
(škofov) ministerijal. 

Priče: „Gundadiar, Woffo, Eppo." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju, — Redlich, Hcta Tirol., I, 43, 
št. 109. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 118, št. 285.] 

Št. 157. 

Med letom 1050. in c. 1065. Radovljica. 

Svobodni Chazili [,,qmdam ingenuus Chazili nominatus"] prepusti 
(brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu 
odvetniku Arnolfu šest kmetij z vsemi priteklinami „Nad jezerom" 
[„VI mansos in loco qui dicitar Sammitas lacus id est z Obinantiges 
Sevaas^p; zato pa dobi od škofa in njegovega odvetnika ravno toliko 
kmetij od posestev, ki spadajo pod Kamen [„iotidemque mansos boni 
Staine pertinentis"] . 

Priče: „Perehtolt, Wolfram, Uvago, Ebarhart, Grifo, Izo, Egizo, 
Richeri, Adolt, Ekkrich." 

„Actum Retelendorf.""^ 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 44, 
št. 112. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 119, št. 286.] 

Št. 158. 
Med letom 1050. in c. 1065.5 Kamen. 

Neki Ozi prepusti (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke njenemu 
škofu Altwinu svoje posestvo z vsemi priteklinami v Krnici^ [„tale 

» Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 

■■^ Motnica (nem. Mettnitz) je vas pri Sadisenburgu na Koroškem. 

^ Ni nam znano, kje je bil kraj, kateremu so po latinsko rekli ..Summitas lacus ", po nemško 
pa ,z Obinantiges Scvuas". Po slovensko bi ga imenovali ,.Nad jezerom" ali pa „Vrh jezera". Red- 
lich misli, da je to kaka točka nad Klopinskim ali nad Zablatniškim ali pa nad Malim jezerom. 
Našteta jezera se nahajajo jugovzhodno od Kamna v Junski dolini na Koroškem. 

* Retelendorf in pa pod št. 169 omenjeni Radilidorf zaznamujeta po mojih mislih sedanjo 
Radovljico. 

'" Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 

•* »Cornizic je Krnica pri Gorjah na Gorenjskem. 



106 St. 158, 159, 160. 



predium quale in loco videlicet Cornizic dicto habuit"] ; zato pa dobi 
od škofa eno posestvo v Vadičah, drugo pa v Visočah^ v gro- 
fiji mejnega grofa Odalrika [„duo predla unum Wadizin, aliud Wisathsah 
in comitaiu Odalrici mardiionis sita"]. 

Priče: „Ciiuono, Wolf, Livto, Wecil, Grifo, Ratkis, Orendil, Izo, 
Acili, Adolt, Hezil, Wolf, Livpolt, Edierih, Wiciman, Hartuvic, Goud- 
man, Pecili, Engildie." 

Priče investiture so bili: „Chuono, Wolf, Wezil, Livto, Penno, 
Grifo, Acili, Livpolt." 

„Actum Steine " 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redil ch, Hcta Tirol., I, 47, 
št. 120.] 

Št. 159. 

Med letom 1050. in c. 1065.^ Kranjska gora. 

Plemeniti Ozi prepusti (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke 
škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu nekega podložnika, 
Sunaman3 imenovanega [„quendam servum Sunaman nuncupatum"] s 
pristavkom, da (Ozi) odstopi rečenemu škofu drugega podložnika, ako 
bi kdo hotel prvega vzeti imenovani cerkvi. 

Priče: „Wecil, Grifo, Radgis, Wiciman, Guntheri, Ratpoto, Diet- 
phret." 

„Actum Kreine.""^ 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 49, 
št 126.] 

Št. 160. 

Med letom 1050. in c. 1065. Kamen. 

Ministerijal Reginpreht se neha prepirati s svojim bratom Liuto- 
nom zaradi posestva, katero je ta prepustil (brixenski) cerkvi sv, Inge- 
nuina in katero je sedaj škof dobil v svojo oblast.^ Zato mu pa škof 
Altwin podeli en oral zemlje v G ra bel ni vesi in šestsiklov^ [„I iu- 
gero in villa Gabrielis sito et sex sictis"]. 

Priče: „Kharlinc, Erchihart, Guntpolt, Sizo, Livto, Engildie, Wecil, 
Albuvini, Izo, Hadolt, Ekkirich, Pezili." 

,„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 49, 
št. 127. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 120, št. 289.] 

1 VadiCc in VisoCe se zovcta dve vasi v Kovorski obCini pri TržiCu. 

2 Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 

* Sunaman je to, kar Sonnenmann. 

* „Kreine" pomcnja najbrže Kranjsko goro. 
5 Gl. St. 14S, 146. 

β SIclus (sekel) se je zval srebrni novec, katerega so že Hebrejci imeli v rabi. Pri Anglo- 
sasih je en siclus veljal dva denarja. Njegova vrednost ni bila vedno enaka. Leta 963. je Človek v 
okolici samostana Rheinaua za en siclus kupil enega prešiCka. Leta 850. je bilo treba v Mainzu 
plačati za en modij rži deset srebrnih siklov. 



St. 1ό1, 162, 163. 107 

St. 161. 

Med letom 1050. in c. 1065.i Kamen. 

Ministerijal Ozi podeli svojega podložnika Adalperona in dva 
njegova sinova Acilina in Nitharda (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v 
roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu s pristavkom, da 
naj tisti, kdor bi hotel imenovani cerkvi vzeti rečene podložnike, da 
za kazen še tri druge. 

Priče: „Perehtolt, Wezil, Grifo, Ratgis, Engildie, Hadolt, Izo, Ekki- 
rich, Pecili." 

Priče investiture so bili: „Perehtolt, Grifo, Eppo, Engildie." 

,,Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 49, 
št. 128. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 120, št. 290.] 

Št. 162. 

Med letom 1050. in c. 1065.2 Kranjska gora. 

Svobodni Chuono [,,quidani ingenmis Chuono nominatus'"] podeli 
(brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke ondotnemu škofu Altwinu svoje 
posestvo v Zaismeringu poleg Wiirmskega jezera f„in villa Zaisman- 
ningiin . . . que sita est iuxta lacuni qui vulgo Vvirminse nominatur"].^ 

Priče: „Eppo, Chuono, Wecil, item Eppo, Heciman," 

„Actum Kreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 51, 
št. 133.] 

Št. 163. 

Med letom 1050. in c. 1065. Sdiaumburg. 

Plemeniti Khazili prepusti iz ljubezni do brixenskega škofa Alt- 
wina svoje podedovano posestvo z vsemi priteklinami „Nad jezerom" 
/,,predium quale hereditario iure in loco qui vulgo dicitiir z Obanantiges 
Seves possediV']^ v roke plemenitemu Perchtoltu s pogojem, da ta brez 
ugovora odstopi rečeno posestvo (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina, kar 
se je tudi zgodilo. 

Naštetih je več prič. 

,,Actum Βωαηύαίώ."^ 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 51, 
št. 134. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 121, št. 292.] 

» Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p XXXII. 

2 Zastran datiranja gl. Redlich, Hcta, Tirol., p. XXXII. 

3 Wurmsko jezero (Wurmsee) je na Bavarskem jugozahodno od glavnega mesta. 
•• Kar se tiče kraja „z Obanantiges Seves", glej dotiCno opazko St. 157. 

^ Razvaline grada Sdiaumburga se nahajajo severozahodno od St. Vida na Koroškem. 



108 St. 164, 165. 

Št. 164. 

Med letom 1050. in c. 1065.^ Kranjska gora. 

I. Plemeniti Ν e p o k o r f„quidam nobilis Nebcor nomine"]"^ podeli 
(brixenski) icerkvi sv. Ingenuina v roke ondotnemu škofu Altwinu in 
njegovemu odvetniku Karlingu eno njivo orane zemlje pod Blejskim 
gradom [„agrum I arabilis t ene sub castro Ueldes iacentem"] ; zalo 
pa dobi od škofa in njegovega odvetnika dve drugi njivi f„alteros 
II agros"]. 

Priče: „Bernhart, Perditolt, Eppo, Poppo, Horendil, Heziman." 
Priči investiture: „ Perditolt, Eppo." 
„Actum Kreine." 

II. Isti Nepokor [„Nebcor"J prepusti cerkvi sv. Ingenuina v roke 
škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu neko posestvo v Β e - 
gunjah, katero mu je nekdaj dal mejni grof Odalrik f„tale predium 
quale illi ιηαΓώίο Odalricus olim dedit in villa Begun nominata situm"/; 
zato pa dobi od škofa neko drugo posestvo. 

Priče: „Winrih, Brezlau3, Perditolt, Eppo, Hezeman, Guntheri, 
Engildie, Diepreht, Paldemar, Wiziman, Adalpero, Zebe bori" 
Priče investiture: „Winrih, Hezeman, Perditolt." 
„Actum Kreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 52, 
št. 137.] 

Št. 165. 

Med letom 1050. in c. 1065. Kranjska gora. 

Neki Winrih prepusti (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu 
Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu svoje podedovano posestvo 
z vsemi priteklinami na „ Gorenjem polju" [„predium šibi hereditario 
iure relictum in loco qui dicitur Summitas campi id est z Obinentiges 
felde situm" p; zato pa dobi od škofa in njegovega odvetnika ravno 
tako veliko posestvo v Begunjah [„totidem predii in villa Begun 
dieta iacentis"]. 

Priče: „Nebcor, Brezlau, Perditolt, Eppo, Hezeman, Gunt- 
heri, Engildie, Dietpreht, Paldemar, Wiziman, Adalpero." 



1 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 

2 Primerjaj ime „Nebcor" z „Nepocor" in „Nepokor", kateri se nahajata v Cedadskem evan- 
geliju. (Gr. II, štev. 328.) 

^ Pravilno Bretislav ali pa Preslav. 

* Pravilno Sebibor. 

5 Tu omenjeni kraj «Summitas campi" ali pa ,,Obinentiges felde" se je najbrže po domače 
zval »Gorenje polje" ali pa „Vrhpolje". Morebiti je to polje današnje «Dobro polje" pri Brezjah 
jugovzhodno od Radovljice. 



St.l65, 166, 167, 168. 109 



PričG investiture: ..Nebcor, Brezlau, Perchtolt, Eppo, He- 
zeman." 

„Actuni Kreine/' 

[Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. - Redlich, flcta Tirol., I, 53, 
št. 138.] 

Št. 166. 

Med letom 1050. in c. 1065.i Kranjska gora. 

Svobodni Prisnoslav [^quidam ingenuus hotno Priznozlau nun- 
ciipafus"J prepusti brixenski cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu 
in njegovemu odvetniku Karlingu brez ugovora svoje posestvo z vsemi 
priteklinami pod Blejskim gradom fjale predium quale sub ca- 
stello Ueldes dieto possedit"]; zato pa dobi iz roke rečenega odvetnika 
ravno toliko orane zemlje v Mu ž j ah 2 /„in loco qui dicitur Musiadi"] . 

Priče: „Perditolt, Eppo, Grifo, Bernhart, Poppo, Hezeman." 

Priče investiture: „ Perchtolt, Eppo, Hezeman." 

„Actum Kreine" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 53, 
št. 139.] 

Št. 167. 

Med letom 1050. in c. 1065. Kamen. 

Plemeniti Frideridi prepusti brixenski cerkvi sv. Ingenuina v roke 
škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu brez ugovora neko 
posestvo, katero je imel njegov ministerijal Hadolt v Želečah [„tcile 
predium quale suus minister Hadolt dictus in loco qui vulgo dicitur Ci- 
iintun possedit"p; zato pa dobi iz roke rečenega škofa in njegovega 
odvetnika ravno tako posestvo na Gorenjem polju [„in loco qui dicitur 
z Obinentigemo uelde"]^. 

Priče: „Eppo, lulas, item Eppo, Bernhart, Woffo, Grifo, Brezlau." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 53, 
št. 140.] 

Št. 168. 

Med letom 1050. in c. 1065.5 Kranjska gora. 

Oplemeničeni Winrih, Paulo, Tvnzo in Ivan [„quidam nobilitatem 
sortiti Winrih, Paulo, Tvnzo, Ivvan nuncupati"] podele brez ugovora 
svoje posestvo z vsemi priteklinami v Grimščah^ f„predium quale 

* Zastran datiranja gl. Redlidi, ilcta Tirol., p. XXXII. 
2 Mu2jc so pri Zaspu nekoliko severno od Bleda. 

* nCilintun" so 2eleCe tik Blejskega jezera. Cfr. Izvestja Muz. društva, XVIII, 86. 

* Zastran kraja ,z Obinentigemo uelde" glej št. 165. 

" Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 

* GrimšCe so blizu Bleda pri vasi ReCici. 



110 St. 168, 169, 170, 171. 



loco Grimizahc dicto possiderunfj ν roke brixenskemu škofu Altwinu 
in njegovemu odvetniku Karlingu. 

Priče: „Gundacgar, Wezil, Ratgis, Beruvart, Otto, Orendil, Neb- 
cor, Brelizlau." 

Priče investiture: „Orendil, Nebcor, Gotescalch." 

„Acium Kreine." 

[Cod, 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 55, 
št. 145.] 

Št. 169. 

Med letom 1050. in c. 1065.^ Kranjska gora. 

Neki Orendil prepusti brez ugovora (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina 
v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu dva orala ora- 
nice na Brezjah2 /„// iugera arabilis terre in loco Nabrezi sita"]; 
zato pa dobi iz roke rečenega škofa in njegovega odvetnika en dvor 
v Radovljici [„I curtiferum apud locum qui vulgo Radilidorf no- 
minatur"]. 

Priče: „Gundacgar, Wezil, Ratgis, Beruvart, Otto, Nebcor, 
Brehzlau, Guntheri, Chuno."3 

„Actum Kreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. - Redlich, Acta Tirol., I, 55, 
št. 146.] 

Št. 170. 

Med letom 1050. in c. 1065.4 Kamen. 

Svobodni Reginpreht podeli »vsled prošnje (brixenskega) škofa 
Altwina cerkvi sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu dvor v Grabelni 
ve si [„curtifemm in villa Gabrihelis s it um"/. 

Priče: „Wezil, Otto, Ratgis, Albvini, Izo, Hadolt, Ekkeridi, Pecili, 
Guoto." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta. Tirol., I, 55, 
št. 147. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 121, št. 293.] 

Št. 171. 

Med letom 1050. in c. 1065.5 Kamen. 

Svobodni Pecilin in oplemeničena Gotta podelita brixenski cerkvi 
sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu doto cerkve sv. Daniela^ ter 

1 Zastran datiranja gl. Redlich, Rcta Tirol., p. XXXII. 

2 Brezje so vas jugovzhodno od Radovljice na Gorenjskem. 

3 Imena prič nam kažejo, da je bila ta listina izgotovljena nekako v istem času, kakor listina 
pod št. 168. 

* Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 
5 Zastran datiranja gl. Redlich, Jlcta Tirol., p. XXXII. 
β Cerkev sv. Daniela je nad Grabeino vesjo. 



St. 171, 172, 173, 174. lit 



del te cerkve, katerega sta bila podedovala [„dotem sancti Danielis 
aecclesiae ac partem ipsius aecclesiae, quam hereditario iure possederunt"/. 
Ako bi kdo rečenemu škofu hotel vzeti imenovano doto, naj v isti gro- 
fiji i ali pa v sosednji povrne dvojno mero tistega imetja l„in comitatu 
eodem fanti predii vel in proximo duplo restituerefj. 

Priče: „Scuribrant, Adolt, Ekkirich, Pecili, lagobo, Foldimar." 

„Actum Steine." 

(Cod, 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 57, 
št. 153. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 122, št. 294.) 

Št. 172. 

Med letom 1050. in c. 1065.2 Kamen. 

Svobodni Liuto napravi iz prijateljstva do škofa Altwina konec 
prepiru, katerega je nekdaj imel s svojim sorodnikom Beringerjem za- 
radi dote cerkve sv. Daniela^ /„litem quam olim cum quodam 
suo consanguineo Beringer dieto pro dote sancti Danielis aecclesiae 
habuifj. 

Priče: ..Scuribrant, Noppo, Gundachar, Adolt." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 58, 
št. 154. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 122, št. 295.] 

Št. 173. 

Med letom 1050. in c. 1065.4 Kamen. 

Plemeniti Chezil podeli iz ljubezni do brixenskega škofa Altwina 
cerkvi sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu svoje podedovano posestvo 
v (Železni) Kapli^ s četrtino imenovane cerkve [„tale predium 
quale hereditario iure in villa que dicitur Capella, possedit, cum quarta 
parte aecclesiae ibidem fundate"]. 

Priče: „Gunthalm, Azaman, Noppo, Scuribrant, Reginhart." 

„Actum Steine." 

y 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 58, 
št. 155. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 123, št. 296.] 

Št. 174. 
Med letom 1050. in c. 1065.6 Kamen. 

I. Neka Agata [„Agatha"] podeli iz ljubezni do brixenskega škofa 
Altwina cerkvi [sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu po .svojem od- 

» NatnrcC v Junski grofiji. Gl. št. 146, 147 in 148 

2 Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 

3 Cfr. St. 171 in 174. 

■* Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. 

" Železna Kapla je poleg reke Bele na južnem Koroškem. 

« Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 



112 St. 174, 175, 176. 

vetniku Ρ r g s 1 a ν u [„manu sui advocati Prezlai"J doto sv. D a η i c 1 a 
in šesti del cerkvene dote z vsemi koristmi, kakor jih je imela ona 
sama [„dotem sancti Danielis cum VI. parte dotis aecclesiae omnique 
prorsus commoditate quam ipsa inde viša est habere"]. 

Priče: „ Noppo, Gundadiar, Liuto, Scuribrant, Adolt, Hartvvic, 
Gotti." 

„Actum Steine." 

H. Rečena matrona prepusti cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu 
Altwinu brez kakega ugovora sedmi del omenjene cerkve (sv. Daniela) 
z doto Ι,,νΐΙ. partem praescriptae aecclesiae cum dote"/. 

Priče: „ Noppo, Gundadiar, Scuribrant, Liuto, Gervvin, fldolt 
Hartvvic, Gotti, Engilmar." 

„Actum Steine." *" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju — Red lic h, Acta Tirol., I, 58, 
št. 156. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 123, št. 297.] 

Št. 175. 

Med letom 1050. in c. 1065. ^ Kamen. 

Oplemeničeni Odalscalc podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v 
roke škofu Altwinu brez ugovora svoje podedovano posestvo v Grotsdiu 
J„in loco Chrotsa"]^. 

Priče: „Adalpreht, Perenhart, Wezil, Perehtolt, Poppo, Eppo, Hav- 
vart, Aribo, Reginhart, Izo, Adolt." 

Priče investiture: „Adalpreht, Perehtolt, Wezil." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Red lic h, Hcta Tirol., I, 60, 
št. 159.] 

Št. 176. 

Med letom 1050. in c. 1065.3 Kamen. 

Plemeniti Woluo podeli brez ugovora svoje posestvo v Veselah^ 
/„tale predium quale in loco Niunsaz nuncupato possedif] z vsemi pra- 
vicami, katere je sam imel, cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke 
škofu Altwinu. 

Priče: „Izman, Adolt, Izo, Wazaman, Voldimar, Odalpreht, Puolo, 
Marquuart." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 60, 
št. 161. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 124, št. 299.] 

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 
. 2 Vas Grotsdi je v Sausalu pri Sv. Nikolaju jugovzhodno od Predinga na Srednjem Šta- 
jerskem. 

3 Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 
"• Vesele, vas zahodno od Dobrle vasi na Koroškem. 



St. 177, 178, 179. 113 

Št. 177. 

Med letom 1050. in c. 1065.i Kamen. 

Osvobojena Liuza, soproga Izonova, podeli svoje posestvo, katero 
se je v Veselah pokazalo fevdni kom brixenskega škofa Altwina [„tale 
predium quale in loco Niunsaz nuncupato Altwini Brixinensis presulis 
fidelibus demonstratum est"], brez ugovora cerkvi sv. Kasijana in In- 
genuina v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Adalbertu v 
ta namen, da bi osvobodila svoje hčere vsake nesvojnosti. 

Priče: Adalpreht, Charlindi, Grifo, Eppo, Scuribrant, Odalridi, 
Reginhart, Perehtolt, item Adalpreht, Hartman. 

„Actum Steine.'' 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 61, 
št. 164. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 124, št. 301.] 

Št. 178. 

Med letom 1050. in c. 1065.2 Kamen. 

Oplemeničena Helica podeli svoje posestvo v Mokri j ah [,,ιη 
loco Mocriadi"] brez kakega ugovora (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in 
Ingenuina v roke odvetniku Adalpertu, 

Priče: „Adalpreht, Charlinc, Grifo, Scuribrant, Adolt, Reginpreht, 
Guntpolt." 

„Acium Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 61, 
št. 165. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 125, št. 320.] 

Št. 179. 

1051, dne 8. februarja. Augsburg. 

Rimski cesar Henrik III. potrdi vsied prošnje solnograškega nad- 
škofa Balduina njegovi cerkvi razna posestva, tako v Ruginesfeldu 
l„ad Ruginesfeld"] vse to, kar so nadškofje nekdaj tam imeli, potem 
v Domovi [„ad Turnouua"] cerkev, ki je posvečena sv. Rupertu in 
drugim svetnikom, ter goro „Paruuoz" z vinogradi, travniki, gozdi in 
drugim posestvom, ležečim okoli gore. 

Dalje potrdi cesar solnograškemu nadškofu cerkev v Ptuju z de- 
setino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom, kar so že 
njegovi predniki Solnograški cerkvi potrdili in prepustili. Zraven tega 
mu potrdi še tretji del mesta, katerega je nekdaj imel v svoji lasti neki 
Karantanec, ki je pa izgubil svoje imetje, ker je bil zaradi vele- 

> Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 
2 Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 

13 



114 St. 179. 

izdaje obsojen. Izvzeta so bila le tista posestva, katera je dobila nje- 
gova (Karantančeva) soproga, namreč dvor v vzhodnem ali gorenjem 
delu mesta, kjer so pričeli delati novo cerkev, v dolenjem ali zapadnem 
delu mesta pa tisti dvori, katere je takrat imela v svoji lasti, s sto 
kmetijami in desetimi vinogradi. Potem potrdi cesar Solnograški cerkvi 
zemljo v Cistanesfeldu, katera se razprostira od dveh postavljenih kupov 
blizu Drave in od mejne višine, ki se zove Breg, po Pobrežju do iz- 
liva Dravinje v Dravo. /„. . . ad Petouiam exclesiam cum decima et 
duas partes civitatis cum bannis, theloneis et ponte que antecessoribus 
nostris confirmantibus illo tradita erant, et insuper tertiam partem civi- 
tatis que proprietas /uit Carantani eique diiudicatum erat, eo quod reus 
magestatis criminatus est constare, exceptis illis rebus que sue uxori coti- 
cesse fuerunt, id est in superiori civitate in orientali parte civitatis cur- 
tilem locum, ubi nova aecclesia incoepta est, atque (in) inferiori civitate 
in occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loca que in potestate tunc 
habuit, cum hobis C et vineis X in Cistanesfeld firmamus ad prefatum 
monasterium sicut acervi duo prope Trauum positi sunt ex summitate 
superioris et exterioris termini qui wagreni dicitur, et sicut ille wagreni 
tendit usque dum Treuuina fluit in amnem Trauum"] 

Dalje potrdi cerkev Marije Device pri Krnskem gradu s tisto de- 
setino, katero predpisuje cerkveni zakon, pri vseh dvorih, ki spadajo 
pod Krnsko mesto, namreč v Dravskem dvoru, Grabštajnu in Pod- 
krnosu. Na gori pri Žrelcu potrdi cesar Solnograški cerkvi dva pod- 
ložna delavca z njunima kmetijama ter pravico, na dotični gori sekati 
les in pasti svinje, ne da bi smel kdo ugovarjati. Tudi jej potrdi po- 
sestva pri Trebnjem, v Ostrovici, na Grobniškem polju, v Vetrinju, v 
Brezah, na Krki in še po drugih krajih. [„. . . ad Carantanam aecclesiam 
sancte Mariae cum decima, sicut aecclesiasticus ordo precipit, de curtibus 
omnibus que ad Carantanam civitatem pertinent, id est Trahof, Gravin- 
dorf, Gurnuz, ad Zreliz operarios servos duos in monte cum hobis illorum 
ligna secanda in ipso monte sine contradictione omnium hominum cum 
saginatione, Trebinam, Ostaruuiza, Grapuchfeld, Vitrino, Friesach, 

Curca . . ."/^ 

Nobeden izmed njegovih (cesarjevih) naslednikov, a tudi noben 
vojvoda, grof ali pa kaka druga oseba ne sme od naštetih posestev 
ničesar vzeti rečeni cerkvi. 

„Data VI. idus Februarii, anno dominice incarnationis millesimo LI., 
indictione IIIL, anno autem domni Heinrici tercii regis imperatoris se- 
cundi ordinationis eius XXII., regni quidem XII., imperii V. in nomine 
domini. Actum Augusta.'' 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. - (Kleimayrn) Juvavia, flnh., 
str. 236, št. 99. — Kukuljevič, Diplom. Sbornili, I, 206, št. 247.] 

1 Kar se tiCe lege raznih krajev, ki so omenjeni v tej listini, glej Gr. II, št. 296. 



St. 180, 181. 115 

Št. 180. 

1051, jesenski čas. 

Takrat se je cesar Henrik III. napotil nad Ogre. Del vojske, ka- 
tero so vodili rezenski škof Gebhard, češki vojvoda Bfetislav in k a - 
rantanski vojvoda Welf, se je pomikal na severni strani Donave 
proti Ogrskemu; cesar se je pa s svojimi četami, ki so bile sestavljene iz 
Bavarcev, Langobardov, Sasov, Švabov, Frankov in Slovanov, napotil 
skozi Karantanijo na ogrska tla. Zaradi deževja, pomanjkanja hrane 
in umikanja Ogrov ni vojska dosegla svojega namena. 

Herimanni Augiens. Chronicon ad a. 1051 (MG. SS., V, i 30): »Sequenti 
autumno magno cum exercitu imperator . . . Pannonias petiit, Gebehardoque Ra- 
tisponense episcopo et Welf Brezizlaoque ducibus ad septentrionalem Danubii 
partem depopulandam transmissis, ipse, devecto e navibus, quantum in equis po- 
terat, sumptu, longo propter fluviorum illuvionem circuitu per Carentani fines 
transiens, periurumque regnum invadens, hac et illac Ungarico exercitu latroci- 
nantium more fugitante et nusquam aequo Marte conferre manum audente, omnia 
circumquaque, quoad sumptus militi suppetebant, vasta reddidit . . ." 

Hnn. Altahen. mai. ad a. 1051 (MG. SS„ XX, 805): »Imperator vero ita 
disposuit iter suum, ut navigio descendens per Danubium adsumptionem Deiparae 
Virginis (i. e. 15. aug.) celebraret Bathavorum urbe . . . Ipse vero cum valida manu 
Baioariorum, Longobardorum, Saxonum, Suevorum, Francorum, Sclavorum ad Un- 
gariam usque pervenisset et iter illo ingrediendi interclusum fuisset, habito consilio 
longam circuitionem peregit et absque navibus et plaustris šolo equestri itinere 
regionem intravit." 

Št. 181. 
Med letom 1052. in 1078.i 

Plemenita žena Ita in njen sin Griph dasta svoje posestvo v 
Kapi i [^in loco Capella^J^ s podložnimi ljudmi in vsemi priteklinami 
freisinški cerkvi Marije Device in sv. Korbinijana v roke škofu EUen- 
hardu in njegovemu odvetniku Otonu. Zato pa prepusti škof po svojem 
odvetniku prej imenovanima neki dvor v Bančah [„quoddam curtife- 
rum in loco Υαπίοώα'']^ z vsemi pravicami in dohodki, katere je prej 
sam dobival. Po smrti plemenite Ite in njenega sina pripade to posestvo 
Freisinški cerkvi. Ako bi škof Ellenhard ali pa kak njegov naslednik 
prelomil to pogodbo, smeta Ita in Griph storiti s posestvom, kar hočeta. 

Naštetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monako vem. — Meichelbeck, 
Hist. Fris., Ib, 519, št. 1244. - Resch, Hetas millen., 111. — Zahn, Cod. dipl. 
Hustr.-Fris., I, 88, št. 88 (Fontes rer. flustr., Dipl. XXXI) k letu c. 1070. — Jaksch, 
Men. hist. duc. Carinthiae, III, 126, št. 306.) 

» To se je zgodilo med letom 1052. in 1078., ko je v Freisingu vladal škof Ellenhard. 
' Tu nam je misliti na Kaplo pri Dravi ali pa na Kaplo (Kappel) na Grobniškem polju. 
* BanCe (Faning) so severozahodno od Celovca. 

13* 



116 St. 182, 183. 

1052. Treviso. ^*' ^^^' 

Oglejski patriarh Gotebold [„Botbolt Aquilegiensis pa- 
triardia"] skliče sinodo v cerkvi sv. Petra v Trevisu, kjer se ondotni 
škof Rotherus odpove pravicam do desetin v vaseh Ceresara in Pladano.i 

„Actum Tarvisio imperante secundo Heinrico anno imperii ejus 
sexto, indictione quinta." 

[Gloria, Codice dipl. Padovano, I, 195, št. 159.1 

Št. 183. 

1053, najbrže meseca aprila. Rim. 

Papež Leon (IX.) naznanja vsem beneškim in istrskim škofom 
[„episcopis Venetiae et Istriae"], da je prišel v sedanji šesti indikciji 
gradeški ali bolje rečeno novooglejski patriarh Dominik k njegovi (pa- 
peževi) sinodi v Rim ter s solzami v očeh tožil o razmerah med svojo 
in Furlansko cerkvijo [„hac in praesenti indictione sexta carissimum 
confratrem nostrum Dominicum Gradensem, immo novae Aquilejae pa- 
ίηαΓώαηι, ad synodum nostram Romae habitam venisse et guerimoniam 
de sua et Forojuliensi ecclesia . . . lacrymabiliter coram fecisse'']. Ko 
so se prečitali privilegiji, katere je (gradeški patriarh) dobil od Rimske 
stolice, se je po nasvetu sinode sklenilo, da naj bo Novi Oglej za 
zmeraj glava in metropola vsega Beneškega in vse Istre [„ut nova 
Aquileja totius Venetiae et Istriae caput et metropolis perpetuo habere- 
tnr"], kar kažejo jako očitno privilegiji prejšnjih papežev. Furlanski 
škof [„Forojuliensis antistes"] naj bo vsled privilegija papeža Gregorja II.2 
in vsled sklepa papeža Gregorja III.3 zadovoljen z Longobardsko deželo 
[„finibus Longobardomm"]. Papež pravi, da to prepušča furlanskemu 
škofu iz velikodušnosti, ne pa zarad kake zakonite določbe, ker ni 
nikdar hotel priti blizu in se tudi ne opravičiti, akoravno je bil štiri- 
krat poklican. Nasprotno je pa bil gradeški, to je novooglejski patriarh 
petkrat navzoč pri njegovih (papeževih) sinodah, akoravno ni bil nikdar 
pozvan. Papež ukazuje beneškim in istrskim škofom, cfa naj bodo, kakor 
velevajo kanonične postave, v vseh stvareh pokorni rečenemu grade- 
škemu patriarhu in njegovim naslednikom. Nihče naj se ne predrzne 
nasprotovati gradeškemu patriarhu po tistih mestih in farah, po katerih 
ima ta svoje pravice. Ako bi kdo imel kako pravično pritožbo zoper 
njega, naj jo naznani v navzočnosti svojih sobratov in rojakov ter se ž 
njim (s patriarhom) pomiri, ako je mogoče. Ali naj pa pridete obe stranki 
k Apostolski stolici. Kdor bi delal drugače, na se boji cerkvene kazni. 



1 Ceresara in Pladano sta dve vasi vzhodno od Padovc pri morju na beneških tleh. 

2 Glej listino rcCenega papeža iz leta 723. (Gr. I, št. 201.) 

' Glej nepristno listino, ki se pripisuje Gregorju III. (Gr. I, St. 209.) 



i 



St. 183, 184. 117 

„. . . hac in praesenti indictione sexta ... ad synodum nosiram 
Romae habitamr^ — „N overit vestra." 

[Mansi, Concil. coll., XIX, 657. — Cocquelines, BuUarum, privilegiorum 
ac diplomatum Rom. pont. ampl. collectio, I, 386. — Migne, Patrol., Ser. lat., 
CXLIII, 727. - Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4295 (3263).] 

Primerjaj tudi: 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 11 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 
244): „Leo papa in synodo Dominico patriarchae pallium tribuit et ut crucem ante 
se deferret concessit patriarchalemque suam sedem approbavit et episcopis Ve- 
netiae et Istriae scripsit, ut huic patriarchae tamquam primati suo obedientiam et 
reverentiam exhibeant, cum Aquilegiensis antistes his terminis debeat esse con- 
tentus, qui sunt in finibus Longobardorum juxta privilegium antiquitus praefatis 
ecclesiis concessum." 

Št. 184. 

1053, med aprilom in novembrom. 

Ko SG JG CGsar Henrik III. o veliki noči (11. aprila) mudil v Mer- 
seburgu, je bil bavarski vojvoda Konrad odstavljen. Nato je ta bežal 
čez Karantanijo na Ogrsko. Tu je dobil od ondotnGga kralja An- 
dreja pomožnih čet ter ž njimi napadel Karantanijo. Opustošil je več 
krajev ter se polastil Hengstburga2, kamor je postavil ogrsko posadko. 
Hotel je med drugim dobiti nazaj tista posestva po Karantaniji, katera 
je prej tam imel, a mu jih je cesar vzgI tGr si jih prisvojil. NGkateri 
velikaši so mu šli na roko, da je lažje pregnal druge, ki so bili ce- 
sarju naklonjeni. 

Herimanni Augiens. Chronicon ad a. 1053 (MG.. SS., V, 133): „. . . Ad 
quem conventum (se. aput Triburiam) cum Counradus, dudum Baioariae dux, ve- 
nire nolens, cum expeditis militibus regi rebellare moliens, Ungariis se adiungere 
temptasset et Carentani fines invasisset, quibusdam inibi, quae prius habuerat, 
possessionibus suis ab imperatore privatus est, eas quasi legaliter acquirente , . . 
Per idem tempus (se. mens. Novembr.) Counradus dudum dux, ab Hndrea rege 
Ungariorum gratanter susceptus, ei, ne allegatum cum imperatore foedus per- 
ficeret, dissuasit, et auxilio eius quandam Carentani partem, quorundam etiam 
primatum, qui eam possidebant, madiinatione aliis expulsis primoribus, inva- 
sam cepit." 

Λπη. Hltahen. mai. ad a. 1053 (MG. SS., XX, 806): »Chuono dux Baio- 
aricus . . . ducatu est depositus . . . Quapropter brevi plures iniquitatis suae socios 
edquisivit eosque šibi firmos et fideles esse iuramento constrixit. His ad velle 
dispositis, ipse cum manu valida per Carinthanos ad Ungros confugit . . . Ipse 
vero adiunctis šibi Ungris Charionas invadit et, plurima loca vastans, urbem 
quandam, Hengistiburg dietam, occupavit ibique praesidio imposito in Ungariam 
se recepit." 



' Omenjena sinoda: je bila po veliki noCi leta 1053. (Cfr. Herim. flugien. Chron. ad a. 1053: 
„Domnus papa, habita Romae post pascha synodo") Velika noč je bila istega leta dne it. aprila. 

- Hengstburg (Hengistiburg) je bil najbrže sedanji Wildon na Srednjem Štajerskem. (Cfr. 
Zahn, Ortsnamenbudi, str. 499.) Nikakor pa ne morem pritrditi Felicettiju (BeitrSge zur Kunde 
steierm. Geschichtsquellen, X, 75—81), ki misli, da je bil Hengstburg sedanji Gradec. 



118 St. 185, 186, 187. 

Št. 185. 

1054, v začetku leta. 

Posadka, katero je bivši bavarski vojvoda Konrad zapustil v 
Hengstburgui in katero so ondotni prebivalci neprestano vznemirjali, 
je prostovoljno zapustila rečeni kraj ter skrivaj odšla na Ogrsko. 

Hnn. flltahen. mai. ad a. 1054 (MG. SS., XX, 806): „Quibus diebus hi, qui 
in urbe Hengistiburc praesidio relicti erant a Chuonone, fatigati crebra provin- 
cialium incursione, ipsi sua sponte urbem diripiunt et clam inde in Ungariam 
aufugiunt." 

1054. ^*• 1^^• 

Ogri so iz nova napadli Karantanijo. Ko so nabrali mnogo 
plena, so se vrnili v domovino. 

Λπη. mtahen. mai. ad a. 1054 (MG. SS., XX, 807): „Ungri iterum Charionas 
invadunt; factaque praeda in patriam laeti recedunt." 

1055, spomladi. 

Welf, vojvoda karantanski in mejni grof veronski, je, 
kakor se pripoveduje, skupaj z drugimi knezi na Ronkalskem polju tri 
dni čakal na cesarja Henrika III. Ko je pa ta čas pretekel, je vojvoda 
mislil, da ni dolžan še dalje čakati. Zbral je svoje čete ter se vrnil. 
Na poti je srečal cesarja, kateri ga ni mogel pregovoriti ne z darili, 
ne z obljubami in ne z grožnjami, da bi se mu pridružil.2 — V tistem 
času je cesar naložil veronskim prebivalcem, ki so bili podložniki ka- 
rantanskega vojvoda, da morajo plačati tisoč mark. Sedaj je vojvoda 
Welf nenadoma prišel pred Verono ter prisilil cesarja, da je moral 
meščanom povrniti vse to, kar jim je bil vzel, ter se napotiti drugam.3 

Historia Welforum Weingartens. (MG. SS., XXI, 461)• „...Dicitur de 
eo (se. de Guelfo), quod cum in procinctu esset, et imperatorem Heinricum tertium 
per triduum ultra statutum tempus in loco, qui dicitur Rungalle, ubi totus exer- 
citus convenire solet, quo et se venturum iuramento constrinxerat, praestolaretur 
et nec nuntium quidem, qui causam morae illius exponeret, haberet, erecto signo 
convocatis dominis reversionis iter arripuit. Cui tandem imperator occurrens nec 
muneribus nec promissionibus vel saltem minis ab incepta repatriatlone removere 
potuit. Quodam etiam tempore cum imperator Veronensibus civibus exactionem 
inferens mille marcas ab eis extorsisset, ipse ex inproviso superveniens, tanta eum 
suosque severitate et contumelia afflixit, ut vix imperator pecunia ex integro red- 
dita securitatem exeundi obtineret." 



1 Gl. št. 184. 

2 Neki drug vir nam pravi, da se je Wclf s cesarjevim dovoljenjem vrnil v domovino. Glej 
štev. 188. 

' Steindorff (Jahrbiicher d. Deutschen Reidies, II, 318, op. 3) misli, da je vse to, kar se tu o 
Welfu in cesarju pripoveduje, izmišljeno. 



St. 188, 189. 119 

Št. 188. 

1055, med marcem in novembrom. 

Karantanski vojvoda Wclf in rezenski škof Gebhard sta 
se s cesarjevim dovoljenjem vrnila iz Italije v domovino. Tu sta se v 
zvezi z nekaterimi drugimi velikaši zarotila zoper cesarja ter ga hotela 
odstaviti in umoriti, na njegovo mesto pa povzdigniti bivšega bavar- 
skega vojvoda Konrada, ki je takrat bival na Ogrskem. To se pa ni 
zgodilo, kajti najprej je umrl vojvoda Konrad, kmalu nato je zbolel 
tudi Welf. Ta se je začel kesati, da se je zavezal zoper vladarja; zato 
mu je naznanil ostale zarotnike, sebi pa izprosil odpuščanje. Ko je umrl, 
so ga pokopali v Altdorfskem samostanu.' 

flnn. flltahen. mai. ad a. 1055 (MG. SS., XX, 807, 808): „Dum ergo in 
Italia commoratur (se. imperator), quidam de regni principibus, qui etiam familia- 
riores illi videbantur, hoc est Gebehardus patruus eius Ratisbonensis episcopus, 
VVelf Charintanorum dux aliique complures clandestina cum his consilia concin- 
nant, qui pridem publici hostes extiterant. Igitur Deo dignum augustum vita simul 
et regno privare, Chuononem, qui ad Ungaros confugerat, in iocum eius subrogare 
conantur, et quoniam in hac coniuratione erant, ut praedixi, imperatoris amicissimi, 
potuit miserabile facinus perpetrari, scilicet nisi hoc Deus ut casses comminuisset 
aranearum, quoniam non est consilium neque fortitudo contra Deum. Primum igitur 
Cliuono, quem principem elegerant, miserabili excruciatus peste, fraudem et ne- 
quitiam terminavit morte. Mox etiam Welf, infirmitate correptus et in extremis 
iam poenitentia ductus, peccasse se publice fatebatur et, ut indulgentiam apud 
augustum mereret, supplex precabatur. Cui etiam curtem suam, Utingun dictam,2 
delegari fecit, socios coniurationis aperuit et mox ultimum diem ciausit." 

Bertholdi flnnales ad a. 1055 (MG. SS., V, 269): „Gebehardus Ratispo- 
nensis episcopus, et Welf dux licentiam repatriandi ab imperatore impetraverant, 
niilitesque eorum eis, ut aiunt, ignorantibus contra imperatorem coniuraverunt. 
Quo tempore Welf dux, suis et omni populo flebili admodum morte preventus, 
et voto sanctae monachicae vitae Deo revera se initiando dedicatus, apud flltor- 
fense coenobium sepultus est." 

Historia Welforum Weingartensis (MG. SS., XXI, 461): „Hic denique 
Guelf sub iuvenili etate cum esset in castro Botamo^, morbo correptus est vi- 
densque šibi iminere mortem omne patrimonium suum cum ministerialibus, quia 
heredem ex se non habuit, ad cenobium Hltorfense sancto Martino in perpetuam 
possessionem donavit . . . Ipse vero diem claudens extremum illo deportatus est 
et cum maximo planetu suorum ac totius vicinitatis sepultus." 

Rnn. Weissenburg. ad a. 1055 (MG. SS., III, 70): „Coniuratio Welphi ducis 
Karendinorum contra imperatorem." 

Št. 189. 

1055, dne 11. novembra. Verona. 

Cesar Henrik III. podeli samostanu sv. Zenona pri Veroni vsled 
prošnje opata Alberika več posestev ter sodnijsko oblast čez dvanajst 

' flltdorf je na Wiirtemberskcm. 

- Utting je pri Ammerskem jezeru jugozahodno od Monakovega. Ta dvor je Welf dobil 
od fldalberona, zadnjega grofa iz rodovine Ebersbergov. 
^ Grad Bodman je bil ob Bodenskem jezeru. 



120 St. 189, 190. 

arimanov (svobodnikov) , katere je (karantanski) vojvoda Welf 
f„Welpho gloriosus dux"] dal samostanu v fevd. 

„Data 3. idus Novembris, anno dominicae incarnationis MLV., in- 
dtctione VIII., anno domni Henrici tercii regis, imperatoris autem secundi 
ordinationis XXVII., regni quidem XVII., imperii vero IX. Adam Verone." 

[Izvirna listina v Veroni. — Ughelli, Italia sacra, V, 762. — Muratori, 
Hntiqu. Esten., I, 6. — Origines Guelficae, II, 257.] 

Št. 190. 

1055t dne 13. novembra. 

Takrat je umrl karantanski vojvoda Welf. Pred svojo 
smrtjo je hotel zapustiti svojo lastnino Altdorfskemu samostanu. R nje- 
gova še živeča mati je bila proti temu ter je dosegla, da je samostan 
dobil le nekatera posestva rajnkega vojvoda. 

Bernoldi Chronicon ad a. 1055 (MG. SS., V, 427): „Welf dux Carinthiorum 
obiit." 

Ekkehardi Chron. Wurzeb. ad a. 1055 (MG. SS., VI, 31): Welf dux Ca- 
rintiiiorum obiit." 

Ekkehardi Chron. univers. ad a. 1055 (MG. SS., VI, 197): „Welefo dux 
Carinthiorum obiit." 

Hnn. Wirziburg. ad a. 1054 (MG. SS., II, 244): „Welf dux Carinthiorum 
obiit." 

Ann. Hildesheim. ad a. 1054 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum sdiol., 
ed. 1878, p. 46): „Welf dux Carinthiorum obiit." 

Necrol. Weingartense ad id. Nov. = 13. nov. (MG.Necrol., I, 230): „Welfo 
dux Carinthi?, hic sepultus, qui in extremis positus omne patrimonium suum duobus 
ex suis delegatum ^cciesi^ Rltorfensi donari decrevit, sed mater superstes, hanc 
traditionem iure gentium irritam faciens, pro anima filii hec predia dedit: Lanc- 
rein, Luotirbrunnon, GulHnwillar, Fridehardeswillar, Rzelunwilar, Heiligunbuoke, 
Chrotebach, Ethinishoven." i 

Necrol. sanctimon. Weingart. ad id. Nov. (MG. Necrol., 1, 237): „Welf dux." 

Necrol. Augiae divitis ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 281); „Welfo dux." 

Necrol. Zwifaltense ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 265) : „ Welph dux de Ra- 
vinisburc 2." 

Necrol. mon. S. Udalrici Augustensis civ. ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 
127): „0b. Welfhart dux." 

Liber anniversariorum eccl. mai. Augustensis ad id. Nov. (MG. Necrol., 
I, 71): „Welf dux ob., qui dedit 5 hubas in Oetringen^." 

Liber anniversariorum eccl. mai. Constantiensis ad id. Nov. (MG. Ne- 
crol., I, 294): „Welfo dux ob." 

Libri anniversariorum et necrologium mon. S. Galli ad id. Nov. (MG. 
Necrol., I, 484): „(Obitus) Welfhardi ducis." 

Necrol. Ebersperg. ad II. id. Nov. = 12. nov. (Sitzungsber. der Wiener 
Hkademie, LIH, 238): „Welfhart dux." 



1 Ti kraji so na južnem WiirtembcrSltem v okolici mesta Ravensburga. flzclunwiiar je fltzen- 
weiler, Chrotebadi je Groppadi, Ethinisiioven pa Ettishofcn. 

2 Ravinisburc je Ravcnsburg na južnem WiirtcmberSkem. 

3 Ettringen pri Mindellieimu na jugozahodnem Bavarskem 



St. 191, 192. 121 



St. 191. 



1056, dne 21. februarja. Mainz. 

Rimski cesar Henrik III. podeli Brixenski cerkvi posestva nekega 
Ebbona', ležeča v Ojsnici2 ter po drugiii krajih (Karantanske) marke 
in grofije mejnega grofa Otokarja.3 Rečeni Ebbon je zarad veleizdaje 
izgubil omenjena posestva, katera je nato on (cesar) dobil v svojo last. 
/„. . . cuiusdam Ebbonis predium videlicet Odelisniz ceteraque bona sua 
omnia, que in mardiia et comitatu Οίαώαπΐ mardiionis sita sunt, quoniam 
ipso maiestatis reo et capitalis pene sententiam subire dampnato omnia 
bona sua nostre potestati nostrogue publico iuri adiudicata sunt . . ."/ 

„Data X. kal. Martii, anno dominice incarnationis ML VI., indicti- 
one VIII., anno autem domni Heinrici tercii regis, imperatoris autem 
secundi ordinaiionis eius XXVII., regni quidem XVII., imperii vero X. 
Actum Magoncie." 

[Izvirna listina v Namestnijskem arhivu v Innsbrucku. — Hormayr, Bey- 
trage zur Gesch. Tirols, Jb, 49, št. 16. — Sinnaclier, Beytrage zur Gesdi. von 
Saben u. Brixen, II, 568, št. 90. — Zahn, Urkundenb. des H. Steiermark, I, 70, 
štev. 62.] 

Št. 192. 

1056, dne 4. julija. Worms. 

Cesar Henrik III. podeli na prošnjo svoje soproge, cesarice Neže, 
in svojega sina, kralja Henrika IV., svojo lastnino NaunzeH na Furlan- 
skem v grofiji grofa Ludovika solnograškemu nadškofu Balduinu. To 
posestvo je cesarju dal Oton, sin grofa Ožina 5, grofu Ozinu pa Tr- 
do g o j ^. /„. . . quoddam predium no mine Naunzel, quod Durdegouuo 
Ožino comiti dederat, et guod Otto filius eiusdem Ožini nobis per car- 
tulam tradiderat in pago Foro lulio et in comitatu Ludovvici comitis 
situm."] 

„Data IIII. nonas MU anno dominice incarnacionis MLVI., indicti- 
one VIIIL, anno autem domni Heinrici tercii regis, imperatoris autem 
secundi ordinacionis eius XXVIII., regni quidem XVIII., imperii vero X. 
Actum Wormatie." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Hnh., 
str. 241, št. 102. — Valentinelli v Fontes rer. flustr., Dipl., XXIV, 2.] 



* Ebbon je bil neki posestnik na sedanjih Stajersliih tleh. 

2 „Odelisniz" je sedanja vas Ojsnica (Oisnitz; pri Predingu na Srednjem Štajerskem. 

3 v tej listini se mejni grof Otokar prvikrat omenja kot upravitelj Karantanske marke. 

* Naunzel je sedanji Noncello južno od Pordenona na Furlanskem. 
^ Ozi je zmanjševalno ime za Otokar. 

* Zahn (Friaulische Studien v flrdiiv f. Kunde Ssterr. Geschidite, LVII, 3o.0) misli, da je ta 
Durdegouuo (Trdogoj) ista oseba, katera se tudi pod §t. 69 omenja. 



122 Št. 193, 194, 195, 196. 



Št. 193. 
1056, meseca julija. ^ 

Cesar Henrik III. zopet sprejme v svojo milost svojega sorodnika 
Konrada2, kateri se je bil zoper njega zarotil. 

Hnn. Altahen. mai. ad a. 1056 (MG. SS., XX, 808): „Chuononem nepotem 
suutn poenitentem pro rebellione suscepit (se. imperator)." 

Št. 194. 
1056, pred 5. oktobrom. 

Udalrik, mejni grof kranjski in nečak grofa Adalberona3, je od- 
stopil, preden se je oženil, 4 svoja posestva v Poringu in Weissenfeldu, 
katera je dobil po Ridilindi^, cesarju Henriku III.6 

Libellus concambiorum monast. Ebersbergensis a d a. 1056 (Hundt v 
Hbhandl. der bair. Hkad., XV (1879), str. 158): „Redemptio Peringin. Cum Oudal- 
ricus marchio Chreinensis, nepos fldalperonis comitis, per traditionem Ridilindis 
predia Peringin et Wizzinvelt possideret, antequam nubsisset, ea tertio Heinrico 
cesari petenti tradidit." 

Št. 195. 

1056, dne 5. oktobra. Bodfeld na Harzu. 
Takrat je umrl cesar Henrik III. Pri njegovi smrti je bil med dru- 
gimi navzoč takratni oglejski patriarh Gotebold. 

Lamberti Hersfeld. Rnn. ad a. 1056 (MG. SS., V, 157): „Nec multo post 
ipse (se. imp. Heinricus) eorporis molestia correptus, cum septem aut eo amplius 
diebus lecto deeubasset, diem clausit extremum. Praesentes erant, quasi ad offi- 
cium tanti funeris ex industria evocati, Romanus pontifex, Hquileiensis patri- 
ardia, patruus imperatoris Ratisponensis episcopus, item innumerabiles tam laici 
quam ecclesiastiei ordinis dignitates." 

Št. 196. 

1056, dne 25. decembra.^ Rezno. 

Kralj Henrik IV. podeli Karantansko Vojvodino svojemu sorodniku 
Konradu (III.), bratu palatinskega grofa Henrika iz Lotaringije. 

1 Zastran datiranja glej Stcindorff, Jahrb. d. Dautsdien Reidies, II, :i46. 

2 To je bil tisti Konrad, ki je pet mesecev pozneje postal vojvoda karantenski. Gl. št. 196. 
^ Udalrik II., mejni grof kranjski, je bil vnuk Wilpurge, sestre grofa fldalbcrona iz rodo- 

vine Ebersbergov. Gl. št. 221. 

' Mejni grof Udalrik se je oženil leta 1062. Gl. št 221. 

5 Ridilinda je bila soproga grofa fldalberona ter sestra grofa Wclfa, ki je bil oče karan- 
tenskega vojvoda Wclfa. 

" Ta daritev se je zvršila pred smrtjo cesarja Henrika III., to je pred 5. oktobrom leta 1056. 

' Mladi kralj Henrik IV. se je v božiču leta 1056. mudil s svojo materjo v Reznem. Takrat 
je njegov sorodnik Konrad dobil Karantansko Vojvodino. Gl. Meyer v Knonau, Jahrbiidier des 
Deutsdien Reiches, I, 19. 



St. ΐ9ό, 197. 123 

Rnn. Altahen. mai. ad a. 1057 (MG. SS., XX, 808): ^Dominicam nativitatem 
rex Henricus adliuc puer parvulus Ratisbone celebravit, colloquium generale cum 
regni primatibus habuit. Chuononi cuidam cognato suo ducatum, quem Welf ha- 
buerat, tradidit." 

Lamberti Hersfeld. Htin. ad a. 1057 (MG. SS., V, 159): ,Cuono, cognatus 
regis, dux factus est Carentinorum. Frater eius Heinricus, palatinus comes Lutha- 
riorum, . . ." 

Monumenta Epternacensia, c. 33 (MG, SS., XXIII, 26): „Summae digni- 
tatis et generositatis proceres, regum progenies, Cuono dux Karendinorum et adel- 
phus eius Heinricus palacii comes." 

Št. 197. 

1057, dne 4. februarja. Neuburg. 

Kralj Henrik IV. potrdi vsled prošnje solnograškega nadškofa 
Balduina njegovi cerkvi razna posestva, tako v Ruginesfeldu f„ad Ru- 
ginesfeld"] vse to, kar so nadškofje nekdaj tam imeli, potem v Dornovi 
[„ad Turnouua"] cerkev, ki je posvečena sv. Rupertu in drugim svet- 
nikom, ter goro „Paruuoz" z vinogradi, travniki, gozdi in drugim po- 
sestvom, ležečim okoli gore. 

Dalje potrdi kralj v Ptuju cerkev z desetino in dva dela mesta 
s sodstvom, mitnino in mostom, kar so Solnograški cerkvi že njegovi 
predniki potrdili in prepustili. Zraven tega jej potrdi še tretji del mesta, 
katerega je nekdaj imel v svoji lasti neki Karantanec, ki je pa izgubil 
svoje imetje, ker je bil zarad veleizdaje obsojen. Izvzeta so bila le 
tista posestva, katera je dobila njegova (Karantančeva) soproga, nam- 
reč dvor v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so pričeli delati 
novo cerkev, v dolenjem ali zapadnem delu mesta pa tisti dvori, katere 
je takrat imela v svoji lasti, s sto kmetijami in desetimi vinogradi. Potem 
potrdi kralj Solnograški cerkvi zemljo v Cistanesfeldu, katera se raz- 
prostira od dveh postavljenih kupov blizu Drave in od mejne višine, 
ki se zove Breg, po Pobrežju do izliva Dravinje v Dravo. [„. . . ad 
Petouiam ecdesiam cum decima et duas partes civitatis cum bannis, 
theloneis et ponte, que antecessoribus nostris confirmantibus illo tradita 
erant, et insuper tertiam partem civitatis, que proprietas /uit Carantani 
eique diiudicatum eral, eo quod reus maiestatis criminatus est constare, 
exceptis illis rebus, que sue uxori concesse fuerunt, id est in superiori 
civitate in orientali parte civitatis curtilem locum, ubi nova ecclesia in- 
cepta est, atque (in) inferiori civitate in occidentali parte civitatis ipsius 
illa curtilia loca, que tunc in potestate habuit, cum hobis C et vineis X 
in Cistanesfeld firmamus ad prefatum monasterium sicut acervi duo 
prope Trauum positi sunt ex summitate superioris et exterioris termini, 
qui wagreni dicitur, et sicut ille wagreni tendit usque dum Treuuina 
fluit in amnem Trauum."] 



124 St. 197, 198, 199. 



Dalje jej potrdi cerkev Marije Device pri Krnskem gradu s tisto 
desetino, katero predpisuje cerkveni zakon, pri vseh dvoriti, ki spadajo 
h Krnskemu mestu, namreč v Dravskem dvoru, Grabštajnu in Podkrnosu. 
Na gori pri Žrelcu potrdi kralj Solnograški cerkvi dva podložna de- 
lavca z njunima kmetijama ter pravico, na dotični gori sekati les in 
pasti svinje, ne da bi smel kdo ugovarjati. Tudi jej potrdi posestva pri 
Trebnjem, v Ostrovici, na Grobniškem polju, v Vetrinju, v Brezah, na 
Krki in še po drugih krajih, [„. . . ad Carantanam ecdesiam sancte Ma- 
ne cum decima, sicut ecdesiasticus ordo precipit, de curtibus omnibus, 
que ad Carantanam civitatem pertinent, id est Trahof, Grauindorf, 
Gurnuz, ad Zreliz operarios duos servos in monte cum hobis illorum 
ligna secanda in ipso monte sine contradictione omnium hominum cum 
saginatione, Trebinam, Ostaruuiza, Crapuώfeld, Vitrino, Friesachy 
Curca . . ."J^ 

Nobeden izmed njegovih (kraljevih) naslednikov, a tudi noben voj- 
voda, grof ali pa kaka druga oseba ne sme od naštetih posestev ničesar 
vzeti rečeni cerkvi. 

„Data II. nonas Februarii, anno dominice incarnationis MLVIL, 
indictione VIIIL, anno autem domni Heinrici quarti regis ordinationis 
tertio, regni primo. Actum Nuenburg." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh., 
str. 243, štev. 104.] 

Št. 198. 

1057, diie 3. ali pa 4. aprila. Worms. 

Udalrik, ministerijal moguntinskega nadškofa Liutpolda, je bil v 
navzočnosti kralja Henrika IV, obsojen, da mora v trojni meri povrniti 
to, kar je vzel samostanu sv. Mihaela pri Bambergu. 

Med pričami se tudi omenja „Kuono dux Carinthiae". 

„ Actum est autem Wormaciae anno dominicae incarnationis MLVIL, 
indictX., 11. non. Aprilis,"^ V. vero feria septimanae pasώalis.'^" 

[Heumann, Commentarii de re dipl. imperatricum ac reginarum Germ., 
p. 180.] 

St. 199. 

Med letom 1057. in 1065.4 

Friderik, ministerijal bamberškega škofa Guntherja, prepusti Bam- 
berški cerkvi svoj alod med Rmžo in Ipušo ter neko drugo posestvo 
med Anižo in Trauno. 



> Kar se tiče lege raznih krajev, ki so v tej listini omenjeni, glej Gr. II, št. 296. 

2 To je dne 4. aprila. 

3 To je dne 3. aprila. 

* Bamberški škof Gunthcr je nastopil svoje dostojanstvo leta 1057. pred 16. avgustom, um: I 
je pa dne 23. junija leta 1065. 



St. 199, 200. 201. 125 



Med pričami se tudi omenjajo: ..Megcnhardus comcs de Charinthia 
— Hartwigus frater patriardiae i ct milites cius Einuuic, Regil, Perehc- 
tolt. — Fridericus de Carinthia et milites eius Adelbero, Eppo, Perehc- 
tolt, Altman." 

Datum manjka. 

[Cod. Udalrici iz 12. stoletja na Dunaju. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., V, 50, 
Štev. 25.] 

Št. 200. 
1058, jesenski čas. 

Karantanski vojvoda Konrad (III.) je prišel z mnogobrojnimi če- 
tami v Lombardijo,2 da bi zasedel svojo Vojvodino, katere zarad upora 
ni mogel dobiti v svojo oblast. 3 Ker so se mu pa ondotni (karantanski) 
prebivalci uprli, je moral sramotno oditi. Svoje Vojvodine se tudi po- 
zneje ni mogel polastiti, ker je prezgodaj umrl. 

Laraberti Hersfeld. Ληη. ad a. 1058 (MG. SS., V, 159): „Cuono dux Ca- 
rentinorum, contractis ingentibus copiis, ad occupandum ducatum suum, quem 
tanto tempore metu rebellionis non inviserat, primam profectionem parabat; sed 
morte praeventus, coeptum iter non explevit." 

Hnn. Rltahen. mai. ad a. 1058 (MG. SS., XX, 809): „Hutumnali igitur tem- 
pore dux Charintanorum Chuono Longobardiam valida manu est ingressus, sed 
resistentibus šibi provincialibus turpiter est regressus." 

Št. 201. 

1058, dne 18. oktobra. Rezno. 

Kralj Henrik IV. naznanja, da je vsled prošnje svoje matere Neže 
dal svojemu fevdniku, Anzo^ imenovanemu, v popolno last tri kraljeve 
kmetije v vaseh, ki se zovejo Bičje, „Dobelgogesdorf", Udnje in Lip- 
Ijene. Ako ne bi bilo v teh vaseh dovolj kraljeve zemlje, naj se to, 
kar bi manjkalo, popolni v sosednjih bivališčih na južni strani potoka 
BičjaS v mejni grofiji Kranjski in v grofiji mejnega grofa Udalrika. 



' Takrat, ko je vladal bamberški škof Gunther, je bil v Ogleju do leta 1063. Gotebold za 
patriarha, nato pa Ravenger. 

2 Najbrže je hotel novi vojvoda skozi Lombardijo iti v Veronsko marko, katera je bila ta- 
krat združena s Karantansko vojvodino. A na meji Lombardijc in Veronske marke so ga karan- 
tanske Čete prisilile, da se je moral vrniti. 

3 Brez dvoma so karantanski velikaši smatrali vojvoda Konrada za tujca in vsiljenca, ako- 
ravno je bil kraljev sorodnik. Zato so se mu uprli ter ga niso pustili v deželo. (Cfr. Wahnsdiaffe, 
Das Herzogthum Karnten, str. 63.) Kaže se, da se je ta uporni duh nahajal že leta Ι05ό. med Ka- 
rantanci. Njih vojvoda Welf je bil eden izmed zarotnikov, ki so hoteli takratnega cesarja Henrika ΙΠ. 
odstaviti in umoriti. 

^ Fevdnik Λπζοη je tudi leta 1062. dobil nekatera posestva pri gorenji Krki. G!. St. 224. 

• Z ozirom na to, da je tu omenjeni fevdnik Anzon dobil od kralja le tri kmetije, katere so 
se nahajale pri Štirih vaseh, se paC razume, da nam je iskati te vasi blizu skupaj. Schumi (^Ardiiv 
f. Heimatkunde, I, 7; je mislil, da „Bizi" je Pešata pri Cerkljah na Gorenjskem, „Dobelgogesdorf " De- 
pala vas pri Trzinu, MHerzogenbadi" Ponova vas pri Grosunljem na Dolenjskem ter «Lipnack" pa 
Lipnik pri Trebnjem na Dolenjskem. Drugi, kakor Hasenohrl (flrchiv f. 6sferr. Gesch., LXXXII, »58. 
559) in Jaksch (Mon. hist. duc. Car., I, 6:?) so se po njem ravnali. 



126 St. 201, 202, 203. 



[„. . . tres regales mansos in villis, quorum nomina subsequenter, id est: 
Bizi, Dobelgogesdorf, Herzogenbadi et Lipnack et, si in his aliquid de- 
fuerit, in proximis habitationibus ex meridiana parte fluminis Bizi nun- 
cupati adimplendos in ηιανώα Kreina et in comitatu Odelrici ΓπαΓώίοηίΒ 
sitos . . /y Rečeni Anzo sme posestva, katera so se mu podelila, ob- 
držati, oddati, prodati, zamenjati, dati v fevd, zapustiti potomcem ter 
ž njimi storiti, kar mu je všeč. 

„Data Xy. kalend. Novemb. anno dominice incarnationis MLVIIL, 
ind. XI., anno aatem ordinationis domni Heinrici gaarti regis V., regni 
vero III. Actum Regenesbvrc." 

[Izvirna listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Mittiieilungen des 
hist. Ver. f. Krain, IX (1854), 21. — Rrdiiv f. Kuride osterr. Gesdi., XIV, 20. — 
Seli um i, ilrchiv f. Heimatkunde, I, 6, št. 2. — Jaksch, Mon. liist. duc. Car., I, 
63, št. 22.] 

Št. 202. 

1058, dne 26. oktobra. Weissenburg. 

Kralj Henrik IV. podeli svojemu fevdniku Kuononu deset kraljevih 
kmetij v vasi, „Gvzbretdesdorf" imenovani, ter poleg reke Sdiwarzei 
v Karantanski marki in v grofiji mejnega grofa Otokarja [„decem re- 
gales mansos in villa Gvzbretdesdorf et deorsum Svarzaha et si ibi 
aliquid defuerit, sursum Svarzaha adimplendos in mardia Karentana et 
in comitatu Otaώeres marώionis sitos"/. 

„Data VII. kalend. Novembris, anno dominice incarnationis MLVIIL, 
indictione XL, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis V, 
regni vero III. Actum Wizenbvrch." 

[Izvirna listina v Gottweihu. — Hormayr, Hrdiiv f. Geographie, VII (1816), 
90. — Hormayr, Beytrage zur Losung der Preisfrage, I, 206. — Zahn, Urkundenb. 
d. H. Steiermark, I, 74, št. 65.] 

Št. 203. 

1059, dne 1. junija. Goslar. 

Kralj Henrik IV. podeli solnograškemu nadškofu Balduinu pet 
kmetij v vasi Gunprehtestetenu v Karantanski marki, ki je v oblasti 
mejnega grofa Otokarja [„quinque mansos habitatos in mardiionis Ota- 



V tej listini omenjena «villa Bizi" je vas BiCje pri St. Juriju pod Ljubljano. Ne daleC od 
tam je potok BiCje (flumen Bizi). »Lipnadt" so Velike Lipljene jugovzhodno od St. Jurija. „Herzogen- 
badi" so, kakor misli L. Pintar (Izvestja Muz. dr. XIX, 124), Udnje zahodno od St. Jurija, ne pa 
Ponova vas, kakor je trdil Sdiumi. Kje je bila vas „Dobelgogesdort", ni znano. Pintar pravi (str. 125), 
da se je morebiti St. Juriju reklo tako, preden so tam postavili cerkev ter potem po dotičnem 
svetniku zaCeli imenovati vas. 

Zgoraj omenjene kmetije, katere je fevdnik Anzon leta 1058. dobil od kralja Henrika, so 
bile le malo oddaljene od tistega sveta, katerega mu je rečeni kralj leta 1062. daroval med LuCami 
in Višnjico. Gl. št. 224. 

» Tu omenjena Sdiwarza teče po jugovzhodnem delu Dolenje Avstrije (cfr. Jaksdi, Mon. 
hist. duc. Car., III, 131, št. 324). Zahn išCe dotiCno reko na štajerskih tleh, in sicer enkrat pri Wil- 
donu (Urkundenbudi), drugikrat pa pri Spiclfeldu (Ortsnamenbudi, str. 433). 



St. 203, 2C4, 205. 127 



ώεΓ68 marcfiia Carintina in uilla autem Gunprehtesteten^ sitos"], ako 
jih tu lahko popolnoma odmerijo. Ako pa ne, naj se zemlja, ki še 
manjka, poišče nad vasjo v sosednjih zgornjih straneh tik reke Laznice 
[„iuxta flumen Lonsinice'^"]. 

„Data est kalend. Jutiii, anno dominicae incarnationis MLVIIII., in- 
dictione (XII.), anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis V., 
regni uero III. Actum Goslare." 

[Izvirna listina v Državnem arliivu na Dunaju. — (Kleimayrn), Juvavia, Rnh., 
246, št. 105. — Hormayr, flrchiv f. Gesch., 1820, str. 246, št. 67. — Zahn, Ur- 
kun denb. d. H. Steiermark, I, 75, št. 66.] 

St. 204. 

1060, dne 8. februarja. Bamberg. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje matere Neže in bam- 
berškega škofa Guntherja tržno pravico vasi Beljaku, ki se 
nahaja v grofiji grofa Ludovika /„in villa, que vocatar ΥίΙΙαώ, sita 
autem in comitatu fidelis Lvdewici comitis, mercatum statuimus"]. Trg 
s sodstvom, s pravico, kovati novce, s colnino in z vsemi potrebšči- 
nami tržne pravice naj bo zavisen le od škofa in njegovih naslednikov, 
ki lahko tam store v korist svoji cerkvi to, kar jim je všeč. Trg naj 
bo prost vsakega vtikanja od strani vojvodov, grofov, sodnikov in 
drugih uradnikov. Tistim ljudem, ki bodo zarad kupčije prihajali na 
rečeni trg ali pa se vračali z njega, se zagotavlja varna in mirna pot 
[„. . . ut idem mercatum liberum sit ducum, comitum, iudicum omniumque 
potestatum contradictione securum soli tantum Babenbergensi episcopo 
cum banno, monetariis, monetis, theloneis omnibusque forensis iuris uten- 
silibus subditum ef proprium . . . ut omnes, qui ad predictum mercatum 
causa forensis negocii confluunt, ibidem negociantes indeque redeuntes 
secura et certa pace fruantur."] 

„Data est VI. idus Febr., anno domini incarnationis MLX., indic- 
tione XIII., anno autem ordinationis domini H(einrici) quarti regis VI., 
regni vero IIIL; actum Babenberch." 

[Liber privilegiorum Bambergensium iz 13. ali 14. stoletja v Bambergu. — 
(Hormagr) Rrdiiv f. Geographie, XI (1820), 453. — Ibid. XVII (1826), 602. - Mon. 
Boica, XXXI a, 343. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 135, št. 338•] 

1060. ^*' 205. 

Kralj Henrik IV. podeli Oglejski cerkvi vas Zdrenj v Istri [„villa 
Strengi in Istria''/.'^ 

[Odoricus deSusannis, Thesaurus eccl. Hquil., ed. Biandii, p. 234, št. 592 
(reg.). — Ibid., p. 227, št. 535, kjer stoji , villa Srengi in Istria" (reg.)]. 

> Gunprehtesteten nam je iskati v oltolici D. Landsberga na Srednjem Štajerskem. 
* Laznica (nem. Lasnitz) je reka na severozahodu od Lipnice. 
^ Primerjaj št. 250. 



128 Št. 206, 207. 

Št. 206. 

Med letom IO6O.1 in 1065.2 Gospa Sveta. 

Ko se je solnograški nadškof Gebhard mudil pri Gospe Sveti, 
je zastran desetine zahteval, da naj se grofje, knezi, plemenitniki 
in neplemenitniki njegove nadškofije radi ali neradi odkupijo od nje 
ali pa naj priznajo njegove pravice do nje (do desetine). K nadškofu 
je prišel tudi Wolfram opat osojski [„Woljframus abbas de 08εε\ναώ"/, 
s svojim odvetnikom Otonom ter je po nasvetu samostanskih menihov 
in posvetnih fevdnikov od desetine odkupil vsa samostanska posestva 
proti temu, da je nadškofu prepustil deset kmetij f„X massariciis"]. 

Med pričami je tudi omenjen neki „Iaghne". 

Datum manjka. 

„Actum est ad sanctam Mariam in loco qui dicitur in Zol." 

IWallner, Hnnus millesimus ant. mon. Ossiacensis, p. 60. — Rnkers- 
hofen, Handb. der Gesdi. des H. Karnten, II b, 85, št. 40. — Mayer, Die osti. 
Hlpenlander im Investiturstreite, str. 239 k letu „c. 1062". — Jaksch, Mon. hist. 
duc. Carinthiae, III, 134, št. 337.] 

Št. 207. 

Med letom 1060. in 1088.3 

Solnograški nadškof Gebhard je prvi tiste Slovence, ki so 
živeli po njegovi nadškofiji, pripravil do tega, da so mu začeli dajati 
zakonito desetino.4 

Vita Gebehardi archiep. Salisb. (MG. SS., XI, 25): 

„Hic primus decimas constrinxit reddere iustas 
Sclavorum gentem sub se rectore manentem 
vel diocese sua habitantem." 
Vita Gebhardi archiep. Salisb. et succ, c. 2 (MG. SS., XI, 36): „Ad haec 
complures decimas suis exactionibus acquisitas dedit (se. Gebehardus fldmuntensi 
monasterio), quia gens Sclavonica in eius episcopii terminis posita ante ipsius 
tempora aut nullas aut paucissitnas reddere consuevit." 

1 Solngraški nadškof Gebhard je začel vladati dne 30. julija leta 1060. 

2 Leta 1065. je osojski opat Wolfram postal Škof v Trevisu. Cfr. Ληη. flltaiien. mai. ad a. 1065 
(MG. SS., XX, 817): „Rutheri Tarvisiensis episcopus obiit, succedit Wolframmus tum abbas Ozia- 
censis pridem vero monadius Altahcnsis." 

3 Solnograški nadškof Gebhard je vladal od meseca julija leta 1060. pa do 15. junija leta 1088. 
* 2e iz Časov prvega solnograškega nadškofa ilrnona sem niso bili Slovenci primorani, da 

bi bili dajali popolno ali zakonito desetino (iustam decimationem) ali pa so bili še celo te 
davščine oprošCeni. To ugodnost so Slovenci imeli zato, da bi se bili tem rajši oklenili krščan- 
stva. Desetina, katero naj bi odrajtovali, se jim je stalno doloCila ne glede na to, je li bila letina 
dobra ali ne. Ker je bila tedaj ta desetina vsako leto enaka, so jo zvali navadno ali obiCajno 
desetino (solita decima, decima consuetudinaria, decima secundum consuctudinem Sclavorum). 
(Cfr. št. 117) Solnograški nadškof Gebhard pa, ki je sploh gledal na to, da bi pomnožil dohodke 
svoje cerkve, je zaCel od Slovencev zahtevati pravo ali zakonito desetino, to je deseti del 
vseh pridelkov in deseti del živine. Slovenci s to novo desetino niso bili niC kaj zadovoljni, in 
treba jih je bilo prisiliti, da so se uklonili. Izraza „constrinxit" in pa „suis cxactionibus" v zgoraj 
navedenih noticah kažeta, da je nadškof strogo postopal, da je dosegel svoj namen. Novo desetino 
so na to tudi pridoblljeno imenovali (decima acqulsitoria). 

Kaka razlika je bila med navadno in pridobljeno desetino, je razvidno iz neke zgodovinske 
notice, katero je Zahn (Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 551, št. 585) ponatisnil. Glasi se: „Que sit 



St. 208, 209. 129 

Št. 208. 

Prenovljena listina. ^ 

Med letom 1060. in 1088. 

Gosska opatica Ridiarda [„abbatissa de Gosse R. . . ad monaste- 
rium ciii preerat"/ prepusti solnograškemu nadškofu Gebhardu pravo 
desetino [,,rectam decimationem"] svojega samostana, potem polovico 
cerkve sv. Martina v Sorgu2, polovico dote, ki spada k tej cerkvi, 
dalje dve kmetiji v Marki, in sicer eno ob Kainadiu^, katero ima neki 
Azocho kot fevd, in eno v Raabi^ pri Muri, ter dve slovenski kme- 
tiji v Ljubenski grofiji [„dimidiani partem ecclesie sancti Martini ad So- 
ήώ constructe mm dimidia dote ad eandem ecclesiam pertinente et duo 
predia in Marώia: urnim ad Cheinahe quod Azodio in beneficium habuit, 
altenim prope Moram fluvium ad Radawie situm et duas Sclavenses 
liobas in comitatu Liitbane sitas"]. Zato pa dobi od nadškofa nazaj vse 
tiste desetine svojega samostana, katere je bila odstopila Solnograški 
cerkvi, ter krstno in pogrebno pravico za samostansko cerkev v Gossu 
in pa za cerkev v Sorgu. 

Navedenih je več prič. 

[Prenovljeni izvirnik v Celovcu. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, 
I, 80, št. 69 z letnico „c. 1070". — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, I, 65, št. 24.] 

Št. 209. 
Med letom c. 1060. in 1070.5 Kranjska gora. 

Mejni grof Udalrik [„marώio Odalricus"] podeli dvor in pa pol 
orala na Bledu f„curtilem quandam dimidiamque iugeris partem Uel- 
des"J v roke brixenskemu škofu Altwinu. 

distantia seu differentia inter decimam consuetudinariam et acquisitoriatn in ista ecclesia sclendum. 
Gebehardus archiepiscopus cum primum susceperat Salzburgensem episcopatum, homincs ecclesie 
istius de singulis hobis non plus decimarum quam L manipulos siliginis et L avenc et pondus lini 
quod dicitur shote, vel agnum solvere consueverunt quantuscumque illis fructus perveniret, et hcc 
dicitur decima consuetudinaria et hac inbeneficiati sunt tnilites ab episcopo. Confortato autem 
ardiiepiscopo Gebehardo et successore ipsius Chunrado iustam decimam per omntm episcopatum 
reddi vel dari cxegcrunt, scilicet de omnibus bonis tam pecudum quam fructuum decimam partem, 
et hoc dicitur decima acquisitoria quia manu et arcu ipsius ecclesie est acquisita" 

' Ta listina ni pravi izvirnik, kar je razvidno že iz besed „abbatissa . . . cui (se. mona- 
sterio; preerat". Listina je bila tedaj spisana, ko je bila opatici Richarda že mrtva. Listina ima 
peCat opatice Adelhajde, ki je bila okoli leta 1177. (tedaj sto let pozneje) predstojnica Gosskega 
samostana. Redlich (Mitth. des Inst. f. osterr. Geschichtsfnrschung, V, 360) misli, da je ta listina 
prenovljena po neki pravi listini, ki je nastala ob Času nadškofa Gcbharda. Čeprav je listina ne- 
pristna, je vendar, kakor se kaže, njena vsebina popolnoma zanesljiva. Listina se omenja v nekem 
dokumentu solnograSkega nadškofa Konrada lil. z dne 1. marca leta 1178. 

2 Sorg je vas na Koroškem severozahodno od St. Vida. 

* Kainach je reka na Srednjem Štajerskem jugozahodno od Gradca. 

* Raaba je vas na Štajerskem jugovzhodno od Gradca. 

" Zastran datiranja gl. Redlich, Acta TiroL, p. ΧΧΧΠ. Mejni grof Udalrik je umrl leta 1070. 
dne 6. marca. (Gl. št. 254.) 

14 



130 St. 209, 210, 211, 212. 



Priče: «Perditolt, Scuribrant, Radoch, Guntheri." 
„Actum Chreine." 

[Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 62, 
št. 166.] 

Št. 210. 

Med letom c. 1060. i^i 1070.1 Prcmersdorf. 

Plemenita matrona Elizabeta podeli vsled prošenj brixenskega 
škofa Altwina brez kakega ugovora po svojem odvetniku grofu Odal- 
scaldiu cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu neki 
vinograd na Kranjskem v kraju, ki se zove Bled [„vineam quandam 
Chreine in loco qui dicitur Ueldes"]. 

Naštetih je več prič. 

„Actum PrezmaresdorfV 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 62, 
št. 168.] 

Št. 211. 

Med letom c. 1060. in 1070.3 St. Peter in Holz. 

Plemeniti Piligrim [„nobilis quidam Pilicrimus"] podeli brixenski 
cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Aitwinu in njegovemu 
odvetniku Charilingu brez ugovora eno slovensko kmetijo v kraju, 
Dulieb imenovanem, pri Oberdorfu^ [„unam Sdauensem hobam in loco 
Dulieb ad Superiorem villam"J z vsemi pravicami, katere je sam imel. 
Ako bi se v rečenem kraju ne dobilo zemlje za eno kmetijo, naj se 
to, kar še manjka, poišče na njegovem sosednjem posestvu. Zato naj 
se mu pa vsako leto po sv. Martinu v Godnadiu^ odrajtata po en voz 
vina ter takrat določena mera volnenega sukna [„ut annuatim in pro- 
ximo die post natalem sancti Martini in loco Goduna I karrada vini 
pannusque laneas ad presens comprobate mensure šibi persolvantar"]. 

Naštetih je več prič. 

„Actum ad sanctum Petrum^." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 62, 
št. 170. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 132, št. 331.] 

Št. 212. 

Med letom c. 1060. in 1070.7 Breznica.s 
Svobodni Aribon podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina 
v roke škofu Altwinu brez kakega ugovora dve slovenski kme- 

* Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 

2 Prezmaresdorf je Premersdorf, ki se nahaja severovzhodno od Sachsenburga na KoroSkera. 
» Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII 

* Oberdorf (Superior vlila) je vas severozahodno od Spitala na Koroškem. 
s Gudnach je jugovzhodno od Lienza na Tirolskem. 

* St. Peter im Holz se zove vas severozahodno od Špitala na Koroškem. 
' Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol , p. XXXII. 

8 Breznica (Fresnitz) je vas severozahodno od Spitala. 



St. 212, 213, 214. 131 

ti ji tik Drave, meječi ob posestvo nekega Haganona f„duas Scla- 
uenses hobas iuxta fliimen Traha sitas scilicet cuiusdam Haganonis 
possessioni affines"/, ter vse zraven spadajoče stvari. 

Naštetih je več prič. 

„Actam ΥΓεζηίώ" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 63, 
št. 173. — jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 133, št. 332.] 

Št. 213. 

Med letom c. 1060. in 1070.i Kamen. 

Svobodni Noppon [„ingenuus Noppo"], ministerijal brixenskega 
škofa Altwina, podeli brez kakega ugovora cerkvi sv. Kasijana in In- 
genuina v roke rečenemu škofu svoje posestvo pri S v. J u r i j u 2 v 
Junski dolini, katero je dobil od nekega plemenitaša Otona in 
njegove soproge Mahthilde [„predium gnale in finibus lunital in loco 
scilicet ad sanctum Georgium dieto a quodam nobili Otto nomine sua- 
que coniuge Mahthilda šibi traditum possedit"]. 

Priče: „Hartwich, Wezil, Poppo, Gebolf, Scuribrant, Otto, Odal- 
scalc, Adolt, Engildie, Baldvvin." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. ^ Redlich, Hcta Tirol., I, 64, 
St. 174. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 133, št. 333.] 

Št. 214. 

Med letom c. 1060. in 1070. Kranjska gora. 

Svobodni Ozi podeli vsled posredovanja brixenskega škofa Altwina 
cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu in njegovemu 
odvetniku Chadalhohu brez kakega ugovora neko salino in pa lovsko 
pravico [„quandam salinam feralemque bannum"], kateri je podedoval. 

Priče: „Grifo, Scuribrant, Mazili, Orendil, Prezlau3, Wazaman, 
Zuozlau^, luvan, Nenadeis, Welechne^, Zemicho^, Wc- 
kewois." 

Priče investiture: „ Scuribrant, Orendil, Prezlau, Wazaman, 

Zuozlau". 

„Actum Chreine." 

(Cod. 515 v Držav, arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 64, št. 175.J 

' Zastran datiranja gl Redlich, Hcta Tirol., p. XXXII. 

^ Sv. Jurij je severozahodno od Dobrle vasi blizu Klopinjskega jezera na Koroškem. 

^ Pravilno ime se je giasio Preslav. 

* Pravilno ime se je najbrže glasilo Zloslav. 
" Ime Nenadej je lahko razumljivo. 

* Welechne je prav za prav Velikne, kar se izpeljuje iz besede velik. V Cedadskem evan- 
geliju se omenja neki „Uuelecneo". (Gr II, St 328. str. 250 ) 

^ Pravilno ime se je glasilo Semiko. Semika (Cemicas) se je zval neki karantenski vojvoda 
(Gr. I, St. 331). 

** Pravilna oblika za to ime je VeCevoj. Primerjaj to ime z imenom VeCegoj pod St. 19. 

14* 



132 St. 215. 216, 217. 

Št. 215. 

Med letom c. 1060. in 1070. i Kamen. 

Osvobojena Gotta podeli brez ugovora svoje posestvo v Gra- 
belni vesi, katero je bila prepustila v roke nekemu Irimsteinu /„/a/e 
predium quale in villa Gabrihelis habuit, quod etiam in cuiusdam ma- 
nus Irimstein nominati legatum eraV], po tem možu cerkvi sv. Kasijana 
in Ingenuina v roke brixenskemu škofu Altwinu. 

Priče: »Heinridi, item Heinridi, Otto, Stazo, Huc, Hezil, Izo." 

Priče investiture: „ Stazo, Izo," 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 66, 
št. 180. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 134, št. 334.] 

Št. 216. 

1061, dne 17. avgusta. Samostan sv. Mihaela.2 

Puljski škof Megingaud [„Megingaudius dei gracia Polensis epi- 
scopus"] ponovi daritev, katero je dobila cerkev sv. Klementa na dan 
svojega posvečenja, ter prepusti Juvenciju, opatu sv. Mihaela, vsem 
pod njegovim vodstvom živečim menihom ter vsem njegovim nasled- 
nikom eno kmetijo v kraju, ki se zove Budava^ f„una colonia ... in 
loco qui dicitur Badauo"]. To zemljo je nekdaj imel v najemu Grimald, 
brat škofa Ivana. Opat in njegovi nasledniki naj to kmetijo imajo in 
izkoriščajo. Kdor bi hotel to daritev uničiti, naj plača rečenemu samo- 
stanu deset liber zlata. 

„Testes fuerunt Candianus Petenensis, ego Megingaudius episcopus 
manu mea scripsi, ego Hademams dei gratia Parent. episcopus mana 
propria (subscripsi), Odolricus mardiius Istriensis f signum manus pre- 
fati marchionis qui scribere nesciens signum crucis fecit." 
' Nato slede še nekatere manj važne priče. 

„In dei nomine regnante domno Henrico anno V., mensis Augusti 
XVII., indictione XIIII. Actum intra monasterium ven. sancti Miώaelis." 

IPrepis v Fontaninijevi zbirki v Benetkah. — Kandler, Codice dipl. Istr. 
ad a. 1050. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch., 1, 47, št. 37.] 

Št. 217. 
1061, pred 5. oktobrom. ^ 

Artuik iz Piranskega gradu podeli s svojo soprogo Bono istrskemu 
mejnemu grofu Vodalriku grad Kaštel. [„Artuicus de castro Pirani 
cum Bona uxore sua dedit castrum Veneris Vodorico maraioni Istrie".] 

1 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 
'^ Tu nam je misliti na samostan sv. Mihaela in Monte v Pulju. 
^ Budava je vzhodno od illture v jugovzhodni Istri. 

* Iz datiranja, katero ima Odoricus de Susannis, je razvidno, da se je ta daritev vršila leta 
1061., in sicer pred 5. oktobrom, ker tega dne se je pričelo že šesto leto vladanja kralja Henrika IV. 



St. 217. 218. 219. 133 

,,Αηηο Henrici regis V, indictione XIV." 

[Odoricus de Susannis, Thesaur. eccl. flquil., ed, Biandii, 227, št. 541. 
— Rubeis. Mon. eccl. Aquil., col. 535 z letnico „MXIV" in z opazko „Chronicae 
notae aut nullae sunt, aut dubiae, certoque corruptae". — flnkershofen v 
Archiv f. Kunde osterr. Gesdi., II. 313, št. 92 z letnico 1014. — Schumi, Urk.- u. 
Reg.-Buch., I, 53, št. 42, ki je letnico iz Rubeisa svojevoljno premenil v nMLXIV.) 



1061. st. 218. 

V tem letu je umrl Konrad (III.), ki je bil le po imenu vojvoda 
karantanski. Za njim je prišel vojvoda Berhtold. 

Bertholdi Hnn. ad a. 1061 (MG. SS., V, 271): ,Chounradus, qui Carantanis 
šolo nomine ducis praefuit, moriens locum dedit; cuius ducatum Berhtoldus comes 
Suevigena accepit." 

Hnn. Weissemburg. ad a. 1061 (MG. SS., III, 71): „Cuono dux Karendi- 
norum obiit." 

Št. 219. 
1061. 

Takrat je dobil Karantanijo grof Berhtold iz rodovine Zahringov^. 
Pripoveduje se, da je cesar Henrik III., ko je še živel švabski vojvoda 
Oton, obljubil grofu Berhtoldu, da mu po Otonovi smrti podeli Svabsko. 
Kot znak svoje obljube mu je dal svoj prstan. Pozneje je umrl najprej 
cesar, nato pa še švabski vojvoda Oton. 2 Neža, vdova po rajnkem 
cesarju, ki je v imenu svojega maloletnega sina oskrbovala državne 
zadeve, je pa Rudolfa iz Rheinfeldena izbrala za švabskega vojvoda. 
Sicer je Berhtold pokazal svoj prstan, katerega je tudi vdova Neža 
spoznala za nekdanjo lastnino svojega soproga, a Svabske Vojvodine 
vendar ni dobil. Da bi njegovo nevoljo nekoliko zmanjšali, so mu po- 
delili Karantanijo. Pozneje je kralj Henrik vsled njegove (Berhtoldove) 
prošnje njegovega enakoimenovanega sina imenoval za solastnika Ka- 
rantanske Vojvodine. 3 

Frutolfi (prius Ekkehardi) Chronicon universale ad a. 1057 (MG. SS., 
VI, 198): „Otto de Suinfurte dux Suevorum 4. Kalend. Octobr. obiit et Ruodolfus de 
Rinvelden, qui postea rex esse contendit, ducatum accepit; quod magnum fuit 
seminarium earum, quibus regnuni perturbatur commotionum. Eumdem namque 
ducatum vivente adhuc Ottone duce, Heinricus imperator Berhtoldo comiti, qui 
post Carinthiorum accepit ducatum, promiserat eique anulum suum velut huius rei 
commonitorium dederat; quem ille diligenter servans, post amborum obitum, im- 
peratoris scilicet et ducis, imperatrici flgneti imperium tunc disponenti obtulit, 

' Grad Zahringen je bil pri Freiburgu na Svabskem. 

- Cesar Henrik III. je umrl dne i>. oktobra leta 1056., švabski vojvoda Oton pa 28. septembra 
leta 10Γ)7. 

* Kar se tu pripoveduje o grofu Berhtoldu in o prstanu, katerega je baja dobil od cesarja 
Henrika III., smatrajo nekateri novejši zgodovinarji za izmišljeno, tako n. pr. Meyer v. Knonau 
(Jahrbucher des Deutschen Reiches, I. 48 in 20i»>. 



134 St. 219, 220, 221. 



eamque anulutn agnoscentem pro ducatu sibi promisso commonuit. Sed quia pre- 
dictus Ruodolfus mox post imperatoris obitum filiam eius, Rumoldo Constantiensi 
episcopo commendatam, — utrum consilio captam an dolo nescitur — uxorem 
duxit, recepto iam in gratiam eundem ducatum illi causa filiae imperatrix dedit; 
quod animum Berhtoldi non parum commovit. Pro qua commotione lenienda du- 
catus Karinthiorum ei committitur, quem postea filio suo aequivoco ipsius rogatu 
rex Heinricus commisit; sed postmodum quorumdam instinctu eundem ducatum 
Luitolfo consanguineo suo dedit sicque patrem et natum parvipendens offendit. 
Unde quasi renovata priore iniuria cum Berhtoldus dux permoveretur, omnia con- 
siliorum madiinamenta quibus satis pollebat, ad hoc vertebat, ut ab utroque id 
est rege et Ruodolfo se ulcisceretur." 

Št. 220. 

Med letom 1061. in 1073.i 

Teodorik, opat iz St. Huberta (v Ardenih), se je napotil v Rim, 
kjer ga je papež Aleksander (II.) z veseljem sprejel. Ko se je pozneje 
napravil proti domu ter prišel nekako do Julijskih Alp, so mu 
vsled mraza vsi nohtovi na nogah odpadli. Čeprav je bil od velike 
utrujenosti tako slaboten, da je komaj hodil, vendar ni hotel opustiti 
pevanja psalmov in posta. 

Vita Theoderici abbatis Andaginensis, c.21 (MG. SS., XII, 49): „. . . sic 
quoque omnia Romae sanctorum oratoria usque ad Lateranensem basilicam circum- 
ivit (se. Theodericus abbas), ubi ab Rlexandro tunc papa Romano multo affectu 
exceptus, et eius secreto ac familiari colloquio saepius usus, postremo benedictione 
apostolica ab ilio confirmatus, ex praecepto auctoritatis eius calceatus et equo 
domum est reversus. Sed cum circa Hlpes lulias venisset, ex concepto pridem 
frigore resolutae omnes pedum eius ungulae ceciderunt; ipse quoque nimia lassi- 
tudine cum sic esset confectus, ut nisi assidue unguentis atque aliis iuvaretur 
fomentis, vix valeret incedere, nihil tamen penitus de solita et proposita psal- 
morum et ieiunii consuetudine voluit remittere." 



Št. 221. 

1062. 

Wilhelm, mejni grof mišenjski, se je hotel poročiti s Sofijo, hčerjo 
ogrskega kralja Bela. Ko se je pripravljal, da bi šel po svojo nevesto, 
je umrl leta 1062. Nato je Sofijo vzel v zakon njegov sorodnik Udal- 
rik, mejni grof kranjski in istrski.2 Mišenjsko mejno grofijo je dobil 
Wilhelmov brat Oton. 

Omenjeni Udalrik je bil sin Poponov. O tem nekateri novejši zgo- 
dovinarji mislijo, da je bil iz rodovine Weimar-Orlamunde, drugi pa 
temu oporekajo. Na vsak način je bil Popon v sorodstvu z rečeno 
rodovino. Udalrikova mati je bila Hademuda ali Azika, hči istrskega 

» Papež Aleksander II. je vladal od l. oktobra leta 1061. pa do 21. aprila leta 107.^. 
2 Ta Udalrik se je najbrže leta 1063. oženil s Sofijo, hCerjo ogrskega kralja, ko se je s Če- 
tami kralja Henrika IV. napotil na Ogrsko. 



St. 221. 135 

mejnega grofa Wecelina in njegove soproge Wilpurge^ sestre grofa 
Adalberona in Eberharda iz rodovine Ebersbergov. Udalrik je imel dva 
sina, Popona in Udalrika, ter dve hčeri, Wilpurgo in Ridiardo. Ko je 
leta 1070. umrl, 2 se je njegova soproga Sofija vdrugič omožila z Ma- 
ginonom ali Magnusom, vojvodom saškim. Udalrikov sin Popon je imel 
dve hčeri, Sofijo in Liutgardo. Prva je bila omožena z grofom Ber- 
tolfom iz rodovine Andechsov, druga pa z grofom Bertoldom iz rodo- 
vine Bogenov. 

Lamberti Hersfeld. Λπη. ad a. 1062 (MG. SS., V, 162): „Willihelmus mar- 
diio reversus in Thuringiam, dum redire in Ungariam et sponsam suam cum magna 
opum suarum ostentatione adducere pararet, inter eundum secunda mansione morbo 
correptus obiit. Sponsam eius Oudalricus mardiio Carentinorum, cognatus eius, 
accepit; mardiiam Otto, frater eius, obtinuit." 

Annalista Saxo ad a. 1061 (MG. SS., VI, 693): „Willeiielmus mardiio re- 
versus in Thuringiam, dum redire in Ungariam et sponsam suam cum magna opum 
suarum ostentatione abducere pararet, inter eundem secunda mansione morbo 
correptus obiit. Sponsam eius Sophiam Odalricus marchio Carentinorum, cognatus 
eius, accepit, marcam vero frater eius Otto de Orlagemunde optinuit. Horum sci- 
licet Willehelmi et Ottonis marchionum frater fuit Popo^, qui habuit filium Odal- 
ricum, qui sororem Ladizlai regis Ungariae Sophiam duxit uxorem, quae genuit 
ei iuniorem Odelricum, qui accepit filiam Lodowici comitis de Thuringia." 

Cod. trad. Ebersperg. Nro 54 (Abhandl. der hist. Cl. der bair. flkad., XV 
(1879): „. . . Oudalrico, qui filius erat Hadamoude, fili^ Wiliipirg?, sororis fldal- 
peronis . . ." 

Chronicon Ebersperg. (MG. SS., XX, 13): „Nullam ex filiis prolem vi- 
dens praeter unam virginem Hadamuodem vocabulo, neptem suam de filia Willi- 
birga." 

Historia Welforum Weingartensis, c. 15 (MG. SS., XXI, 463): „. . . So- 
phiae sororis regis Ungarie Colomanni . . .* Erat tamen eadem Sophia antea cui- 
dam de Carinthia copuiata, ex quo genuit Poponem mardiionem, qui duas filias 
suas unam* Bertholfo comiti de Rndehse, aliam^ Alberto comiti de Bogen co- 
pulavit." 7 



' Gl št. 110 in 111. — Schollincr (De Gerbirge Geisenfeidac scpulta ciusquc parcntibus ac 
progenitoribus disquisitio) in po njem Czoernig (Das Land Gorz u. Gradišča, str. 483) mislita, da 
je bila ta Wilpurga najprej omožena s furlanskim grofom Warientom, vdrugiC pa z istrskim grofom 
Wecelinom, a Hirsch (Jahrbucher, I, 177) trdi po vsej pravici, da je SchoUiner šel v svojih konjek- 
turah predaleč. Wilpurga je bila paC soproga Wecelinova, ne pa Warientova. 

* Gl. št. 254, 

* Popon ni bil brat mejnih grofov Wilhelma in Otona, paC pa je bil, kakor mislita Wahn- 
schaffe (Das Herzogthum Karnten, str. 46 op. 139) in Mayer (Die osti. Alpenlander im Investitur- 
streite, str. 20, op. l), njun stric. Istočasni Lambert ne pravi, da je bil Popon brat imenovanih 
mejnih grofov, pač pa trdi, da je bil Poponov sin njun sorodnik. — Nekateri pisatelji, kakor jYVuffat 
(Builetin der bair. Akad. der Wisscnsch., 1855), Dauscher (Forschungen zur deutschen Gesch. 
XVI, 165) in Wendrinsky (Die Grafen von Plaien v Blatter des Vereins f. Landeskunde von Nieder- 
čsterreich, XIII, 75) trdijo, da Popon in njegov sin Udalrik nista bila iz rodovine Weimar-Orla- 
miiiide, temuC sta bila bavarska ali pa karantanska plemenitaša. 

* Tu omenjena Sofija ni bila sestra ogrskega kralja Kolomana, pač pa teta. Njen brat 
Gejza je bil Kolomanov oče. 

^ To je bila Sofija. 
** Liutgarda. 

^ Katere sorodnike in potomce je imel Udalrik, mejni grof kranjski in istrski, kaže rodovnik 
na naslednji strani. 



136 St. 222, 223. 

Št. 222. 

1062, proti koncu poleti a J 

Bamberški škof Gunther piše kolinskemu nadškofu Annonu o 
raznih stvareh. Med drugim omenja, da je jako nevoljen na nekega 
grofa. Upa pa, da se, kadar pride k njemu (k nadškofu), zadeva po- 
ravna po njegovi razsodbi in po nasvetu (karantanskega) vojvoda 
Berhtolda.2 [„De comite N. guam sim exacerbatus, utinam dissimu- 
lare possem. Verumtamen — guia id non licet mihi nolle, quod vos 
tantopere velle intelligo — imperavi dobri, extorsi animo; ut, mm ad 
vos Venero, ex vesfra praecipue sententia et ducis B(ertholdi) consilio 
rem paciar componi."] 

Datum manjka, 

[]affe, Bibliotheca rer, Germ., V, 47, št. 23,] 

Št. 223. 

1062, dne 24. oktobra. Augsburg. 

Rimski kralj Henrik IV, podeli vsled posredovanja kolinskega nad- 
škofa Annona ter zarad zvestega službovanja freisinškega škofa Ellen- 
harda samostanu sv, Andreja v Freisingu, katerega je rečeni škof dal 
postaviti, nekatera svoja posestva z vsemi priteklinami v Istrski 

fldalberoti Ebcrsbcrški 





Udalrik Ebersberški, Ridiarda Eppensteinska, 




(grof kranjski?) sestra mejnega grofa 




f 1029 


Markwarda f 1013 


Welf Rtdilinda Adalberon 


Eberhard, Wilpurpa Grof Wecelin 


Welf > 


t 1045 


mejni grot kranjsK. Hademuda (Azika) Popon 


vojv. karant. 
1 1055 




Udalrik, mejni grof kranjski in 




istrski t l<»70 






soproga Sofija, hCi ogrskega 






kralja Bela 


Ridiarda, 


Popon, 


Udalrik Wilpurga Ridiarda 


hCi Engelberta I, 


mejni grof 


t 1112 


iz rodovinc 


kranjski soproga Adelhajda, 


Spanheimov 


in istrski 


hCi Ludovika 




1 1101 


Turinškega 



Sofija, Liutgarda, 

soproga grofa soproga grofa 

Bertolfa iz Bcrtolda iz 

rod. Andedisov rod, Bogenov 

1 Zarad datiranja glej Meger v, Knonau, Jahrbiicher des Deutsdien Reidies, I, 275, op. 71. 

2 Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., III, 137) misli, da je bil bamberški škof Gunther nevoljen 
zato, ker mu grof Markward iz rodovine Eppensteinov ni hotel vrniti Podkloštra na Koroškem. 
Ta kraj je bil namreč 45 let v tujih rokah. Se le leta 1106. ga je bamberški škof Oton I. zopet dobil 
v svojo oblast. Da so Eppensteinci res imeli Podklošter, je razvidno iz št. 374, ker se je Eppen- 
steinovec Liutold nekaj Časa tam mudil. Najbrže so Eppensteinovci najprej dobili Podklošter v fevd 
morebiti za Časa bamberškega škofa Adalberta (1053-57), ki je bil tudi iz imenovane rodovine. 
Pozneje ga pa Eppensteinovci niso hoteli dati nazaj ter ga zaCeli smatrati za svojo lastnino. Bam- 
berški škof Gunther je upal, da mu karantanski vojvoda Berhtold morda pripomore do njegove 
lastnine. Ker pa Berhtold v deželi ni imel nobene moCi, tudi ni mogel nic zanj storiti. 



St. 223. 224. 137 

mejni grofiji in v grofiji mejnega grofa Udairika, namreč v Piranu 
in Novem gradui („quasdam no str i iuris proprietates ad fiscum 
nosfrum pertinentes in ηιαιώα Histria in comifatu maΓώionis Odalrici, in- 
que locis siibnotatis, id cst in Pyrian et Nivvenburch sitas, cum omnibus 
utilitatibiis ad eas rite pertinentibus"] v ta namen, da bi samostanski 
bratje iz dohodkov omenjenih posestev vsako leto dobivali hrano in 
obleko. 

.-Datum VI 1 1 1, kal. Novembris anno incarnationis domini MLXIL, in- 
dictione /., anno aufem ordinationis domni Heinrici quarti regis VIIL, 
regni vero VI. Actum Auguste." 

[Hund-Gewold. Metrop. Salisburg. (ed. Mon.) I, 151; (ed. Ratisb.) I, 122 z 
dat. ,IX. kal. Octob," — Lunig, Reichsardiiv, XVlJa, 229. — Mcichelbeck, 
Hist. Fris, la, 258. — Mon. Boica, XXXIa, 344, št. 184. — Schumi, Urk.- u. Reg.- 
Budi., I, 49, št 39.] 

Št. 224. 

1062, dne 11. decembra. Rezno. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja svojih fevdnikov svo- 
jemu fevdniku Ληζοηη v popolno last neko svoje posestvo v Kranj- 
ski pokrajini, v mejni grofiji, ki spada k rečeni pokrajini, ter v 
grofiji mejnega grofa Udairika, s čigar dovoljenjem se je to podarilo. 
Pri gorenji Krki, kjer se Ruodpertovo posestvo konča pri potoku 
Višnjici, leži tik tega potoka posestvo imenovanega Anzona. Proti 
zahodu sega do tja, kjer se posestvi grofa Tietpolda in grofa Rapo- 
tona dotikata Engelberonovega imetja; pri Luč ah pa do tja, kjer se 
Engelberonovo posestvo dotika posestva omenjenega Ruodperta, katero 
se nahaja pri gorenji Krki, kar je mogoče videti na licu mesta.2 f,,. ..An- 
zoni nostro quidem fideli tale predium, quale infra terminum his nomi- 
nibus subnotatum habere videbimur, in pago Creine in marώa ad eundem 
pagum pertinente, in comitatu Vodalrici marώionis situm, ipso annuente 
et concedente; in superiori rivo qui dicitur Gurca, sicut predium Ruod- 
perti usque in rivum Bitsa vocatum finit, ubi prefati Anzonis predium 

' Tu omenjeni „Pijrian" je Piran v Istri, ..Nivvenburdi" pa Novi grad (Cittanuova). Da je 
Pyrian res Piran, je razvidno iz neke listine iz leta t20i. (Cfr. Benussi, Nel medio evo, str. 28.5, op.) 
Zato se pa Rutar (Mitth. des Musealvereins f. Krain, III, 192) moti, ko misli, da Nivvenburch je 
Podgrad v severni Istri, Pyrian pa Hrušica pri Podgradu. 

-' Ce Citamo v tej listini besede „in superiori rivo Gurca vocato", nam je misliti na tisti del 
kranjske Krke, kjer je njen izvir. «Rivus Bitsa" je potok Višnjica, ki teCe mimo Višnje gore ter se 
na zadnje izliva v Krko blizu tam, kjer ta prihaja na dan. Zahodno od Višnjice pri vasi ,Lonsa" 
je bilo Engelberonovo posestvo. ..Villa Lonsa" so sedanje LuCe, ki se nahajajo severozahodno od 
izvira Krke in jugozahodno od ViSnje gore. — Iz te listine je razvidno, da je pri izviru reke Krke 
neki Ruodpert imel svoje posestvo, katero je na eni strani segalo do izliva Višnjice v Krko, na 
drugi pa do LuC Med to vasjo in Višnjico severno od Ruodpertovega posestva se je razprostiralo 
Hnzonovo imetje. Severno od LuC je neki Engelberon imel svojo zemljo. Nekako zahodno od 
Višnje gore sta se posestvi grofa Tietpolda in grofa Rapotona dotikali Engelberonovega imetja. 
— MogoCe je pa tudi, da „rivus Bitsa" ni Višnjica, paC pa potok BiCje, kjer je imel reCeni ftnzon 
svoja posestva (gl. št. 201). 



138 St. 224, 225. 

juxta eundem rivolum adiacet; in occidentali quidem plaga, ubi predia 
Tietpoldi comitis et Rapotonis comitis usqae ad Engelberonis predium 
pretendere videntur; in villa Lonsa dicta ex eiusdem predicti Engelbe- 
ronis predio, sicut recto intuitu videri potest, ad prefatum predium Ruod- 
perti, quod ut prediximus in superiori rivo Gurca vocato situm est, regia 
nostra auctoritate ac potestate prenominato Anzoni in proprium tradi- 
dimus.J Rečeni Anzon sme imenovano posestvo obdržati, prepustiti komu 
drugemu, zamenjati, dati v fevd ter sploh ž njim storiti, kar mu je všeč. 

„Data est III. idus Dec. anno dominice incarnationis MLXII., in- 
dictione I., anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis VIII., 
regni vero VI. Actum Ratisbone." 

[Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — Eichhorn, Beijtrage zur 
Gesdi. Karntens, II, 108. — S c h u m i , flrchiv f. Heimatkunde, I, 7, št. 3. — S c h u mi , 
Urk.- u. Reg.-Budi., I, 50, št. 40. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, 66, št. 25.) 

Št. 225. 

1062| dne 16. decembra. Rezno. 

Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je oglejski patriarh Go- 
tepold [„Godeboldus venerabilis patriarώa sancte Aquileiensis ecclesie''/ 
prosil, da bi z listino potrdil njegovi cerkvi, njemu in njegovim nasled- 
nikom Gradeško faro [„Gradensem plebem"]. Pri tej priložnosti je 
zastran rečene fare pokazal listino ^ rajnkega njegovega očeta cesarja 
Henrika III., v kateri je stalo, da je patriarh Popon [,,Ρορρο patriarώay 
pod papežem Ivanom XIX. in cesarjem Konradom II. na cerkvenem 
zboru2 ponižno prosil papeža in ves zbor, da bi se s sinodalno raz- 
sodbo in s cesarskim ukazom naredil zastran Gradeške fare konec 
pritožbam raznih njegovih prednikov, napravljenim pod Ludovikom, 
Lotarjem3, Otonom, Henrikom in drugimi cesarji. Ko so se prečitale 
stare listine njegove cerkve, sta mu (Poponu) papež in cesar Konrad 
vsled sinodalnc razsodbe prisodila rečeno faro z vsemi priteklinami. Z 
ozirom na to, da je sinoda prisodila posest do imenovane fare in njenih 
priteklin Oglejski cerkvi ter papež to potrdil s svojim pismom, je pa- 
triarh (Gotepold) prosil, da bi mu tudi kralj Henrik IV. to storil, kar se 
je tudi zgodilo. — Kralj izjavlja, da je pregledal potrditve o tej zadevi, 
po zgledu svojega očeta in deda uslišal pravične prošnje ter potrdil 
Oglejski cerkvi, patriarhu Gotepoldu in njegovim naslednikom lastninsko 
pravico do Gradeške fare in vseh njenih priteklin po puljski zemlji, v 
Piranu, v Kopru, po Istrski, Bolognski in Fanski grofiji, v Si- 
nigagliji, v Pesaru ter po vseh straneh svoje države. [„. . . in Polensibus 
finibus, Piriano, Capris et in omni Histriensi comiiatu atque Boloniensi, 



> DotiCna listina se nam ni ohranila. 

a Gl. št. 74. 

« Gl. Gr. II, št. 93. 



St. 225, 226, 227. 139 

Fanensi, Senegallie, Pisaro et in omnibus regni nostri finibus . . ."] Noben 
vojvoda, mejni grof, grof, podgrof ter nobena visoka ali nizka oseba 
v njegovi državi ne sme Oglejske cerkve, njenega voditelja Gotepolda 
in njegovih naslednikov oropati naštetih stvari ali pa jih kako drugače 
vznemirjati. Kdor bi kaj takega storil naj plača tisoč liber najboljšega 
zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa 
Oglejski cerkvi in njenim voditeljem. 

^Data XVII. kalendas Januarii, anno dominice incarnationis MLXII., 
indictione L, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis VIII. , 
regni vero VI. Actum Radesbone." 

[Izvirna listina v knjižnici, Marciana, imenovani v Benetkah. — Stumpf- 
Brentano, Acta imperii, str. 72, št. 69.j 

Št. 226. 

Od leta 1063. do 1068. 

Oglejski patriarh Rabenger je po smrti svojega prednika Go- 
tebolda vladal štiri leta, deset mesecev in osemnajst anU 

Ann. Augustani ad a. 1063 (MG. SS., III, 127): ,Gotebaldus patriardia obiit, 
Rabengerus successit." 

Vitae patr. Aquil. ab auctore anonijmo (Muratori, Rer. Ital, script., XVI, 
12): „Ravangerus patriardia successit eidem (se. Gotpoldo) etseditannos IV, men- 
ses X, dies XVIII, de quo niliil reperitur." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., Λρρ., p. 11): 
„Ravongerus patriardia sedit annis IV." 

Št. 227. 

Med letom 1063. in 1068. dne 6. junija.^ Tolmin. 

Brixenski škof Altwin prepusti po svojem odvetniku Chadalhohu 
(oglejskemu) patriarhu Rabengeru [„Rabingero ραΜανώε"] de- 
setine od vseh posestev, katere je imel v njegovi patriarhiji, potem 
desetine, katere so mu (Altwinu) podelili razni vazali njegove (patriar- 
hove) cerkve, ter vse, kar mu je šlo po cerkvenem pravu [„iustam de- 
cimationem ex omnibus bonis que in suo ραίΗπαΓώαία habuit, eam quoque 
decimam quam complures herimanni sue ecclesiae dederunt, et quidquid 
suo ^cclesiastico iuri debuifj. Zato pa odstopi patriarh z dovoljenjem 
svojih klerikov Heremanna, Perehtolda, Ivana, Hartwika in Hilarja ter 
posvetnih gospodov dveh Markwardov, dveh Ivanov, Perehtolda, No- 



' Patriarh Rabenger je bil 4 leta, 10 mesecev in 18 dni oglejski patriarh. Umrl je leta 106β. 
<gl. St. 252). Njemu je sledil Sigehard, ki je, kakor se kaže, meseca aprila ali maja rečenega leta 
postal oglejski patriarh. Z ozirom na te podatke bi smeli sklepati, da je bil Rabenger leta 1063. 
nekako meseca maja ali junija postavljen za oglejskega patriarha. 

- Leta 106:h. je Rabenger postal oglejski patriarh, leta 1068. je pa umrl (gl. St. 226 in 253). 



140 St. 227, 228. 

uollona, Chuonona in Engilfrida po svojem odvetniku Markwardu ' za 
dve kmetiji v Begunjah [„pro duabus hobis sitis in territorio Uegun 
dieto" J škofu Altwinu desetine od svojih posestev po Kranjskem, 
potem desetine, katere je dobival od svojih zemljišč in podložnikov po 
Koroškem, ter polovico cerkve v Tristachu z vsemi priteklinami [»de- 
cimas que ex cuncto eius predio in Carniolo posito et que in Charinthia 
ex areis servisque suis proveniunt, et dimidietatem ecclesiae Dristaώ 
diete eum suis pertinentiis"] . 

Priče investiturc : „(testibus) Marcwardo, lohanne, Perehtoldo, No- 
uollone, Chuonone, Engilfrido." — Škofove priče so bili: „(testibus) item 
Marcwardo, lohanne, Woffone, Griffone, Ruodolfo, Paldamaro, Gottone." 

„Preceptum in Tuimine, actum ocfavo id. lunii, amen:' 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage zur 
Geschichte von Saben, II, 619, št. 65 k letu 1050—1070. — Schunii, Reg.- und 
Urk.-Budi., I, 57, št. 46 k letu c. 1067. — Redlich, Hcta Tirol., I, 67, št. 183 k 
letu 1060-1068.] 

St. 228. 

1063, dne 27. septembra. Reka Fischa.^ 

Kralj Henrik IV. podeli brixenskemu škofu Altwinu zarad njegovih 
zaslug nekatera svoja posestva z vsemi priteklinami, namreč dve gori, 
Kamnik in Otalež, ki se nahajata med Ledinami in potokom, 
„Steinbach" imenovanim, 3 v marki mejnega grofa Udalrika, s čigar do- 
voljenjem in po čigar prošnji se je ta daritev napravila. /„. . . quedam 
bona ad nostrum ius et dominium pertinentia, montes videlicet duos 
Staeinberdi et Otales dicios, inter terminuni Liuta et flumen Steinbadi 
dictum sHos, et in marchia Odalrici mardiionis ipso quidem marώione 
conlaudante et rogante in proprium tradidimus cum omnibus suis appen- 
dieiis quemadmodum ad nostram regalem potestatem pertinere videban- 
tur."J Rečeni škof in njegovi nasledniki smejo omenjeno posestvo ob- 
držati, odstopiti komu drugemu, zamenjati, dati v fevd [„preeariandi"] 
ter sploh ž njim storiti to, kar bi bilo na korist njih cerkvi. 



> Tu omenjeni Markvvard je bil tudi odvetnik Oglejske cerkve pod patriarliom Sigehardom, 
kar kaže neka listina iz leta 1074. (gl. št. 284). Czoernig (Das Land Gorz und Gradišča, str. 481-483) 
trdi, da je bil ta Markward lastnik Goriške grofije, kar pa ni resnično (gl. št. 385). Tudi to, kar 
Czoernig (str. 483, 484) po Schollinerju navaja, da se je prva soproga Markwardova zvala Hade- 
muda ter bila hCi istrskega grofa „Weriganda" in njegove soproge Wilpurge iz rodovine Ebers- 
bergov, se nikakor ne da dokazati. Res je pa, da je bila omenjena Hademuda, hCi istrskega grofa 
Wccelina in njegove soprope Wllpurge iz rodovine Ebersbergov, soproga Popona Weimar- 
skega (gl. št. 221). 

- Reka Fischa je blizu Dunaja. 

^ Otalež je vas na Tolminskem južno od Cerknega blizu kranjske meje dobrih 3ϋυ m nad 
reko Idrijco. Vas leži nekako na sredi poboCja gore, ki se imenuje Otaleški vrh. Med Otaležem in 
kranjskimi Ledinami je obširno pogorje Kamnik, katero se v listini zove Steinberg. Med Ota- 
Icškim vrhom in Kamnikom je pri Jaznah globok razor. ,Linfa" so Ledine, ki spadajo že pod Z\- 
rovsko občino na Kranjskem. Od Otaleža proti severu je grapa „V potocih". Schumi (1. c.) misli, 
da je ondotni potok tisti, katerega listina imenuje Steinbadi. 



St. 228. 229, 230. 141 



r,Dato V. kal. Odobriš anno dominicae incarnationis MLXIIi, in- 
dict. II., anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis VIII. , regni 
vero VI. Actum iuxta flumen Fisik." 

[Izvirna listina v Kranjskem deželnem muzeju. — Hormayr, Beytrage zur 
Gesdi. Tirols. Ib, 83, št. 39. — Sinnacher, Beytrage zur Gesch. von Saben 
u. Brixen, H, 571. št. 92. — Mon. Boica, XXIX a, 164, št. 408. - Se h umi, Urk.- 
u. Reg.-Budi., I, 52, št. li.] 

Št. 229. 

1063 ali 1064. 

Papež Aleksander II. piše izvoljenemu oglejskemu patriarhu 
Rabengeru [.,Ravengero Aquileiensi electo"] ter mu naznanja, da so 
papeži nekdaj podeljevali palij tudi nenavzočim metropolitom, ako so 
poslali svoje zastopnike do Rimske stolicc. Ker se je pa sedaj po ne- 
katerih krajih razširila simonija, morejo palij dobiti le osebno navzoči 
metropolitje. 

Datum manjka.i — „Licei antiquis." 

[Odlomek pisma iz 12. stoletja v Britanskem muzeju v Londonu, št. 8873. 
— Ewald v Neues flrchiv der Gesellschaft f. altere deutsdie Gesdiiditskunde, V, 
337, št. 48. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4504.] 

Št. 230. 

1064, dne 31. julija. Goslar. 

Kralj Henrik (IV.) podeli vsled prošnje kolinskega nadškofa An- 
nona in hamburškega nadškofa Adalberta dvajset kraljevih kmetij v 
Istri v grofiji mejnega grofa Udalrika, nahajajočih se v nekaterih, po 
imenu naštetih vaseh in gradovih, z vsemi priteklinami rečenemu mej- 
nemu grofu Udalriku zarad njegove zvestobe. [,.. . . viginti regales man- 
sos in pago Histrie in vil lis et castellis subtus nominatis Puviendi^ Lom- 
paga^ Bangul^ Curtalla^ Lahanewit^ et in villa que vocatur ad sancfum 
Martinum'^ Rus^ Winstrin'^ Rana^^ in comitatu Odalrici marchionis sitos 
eidem prefato Odalrico mardiioni ob fidele servitium eius . . ."] Mejni 
grof Udalrik sme rečene kmetije obdržati, prodati, zamenjati ter sploh 
storiti ž njimi, kar hoče. Kdor prelomi ta kraljev ukaz, naj plača sto 
liber zlata, in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa mejnemu 
grofu Udalriku. 

' z ozirom na to, da se Rabenger imenuje tu ..electus", lahko trdimo, da je papež poslal 
patriarhu to pismo kmalu po njegovi izvolitvi, tedaj morebiti že leta 106.S. ali pa 1064 
- Najbrže Buzet v Istri Stumpf-Brentano ima ..Pumendi". 
^ Lompaga je najbrže Lupoglava pri RoCu v Istri. Stumpf-Brentano ima .Lempaga". 

* Bangul je Boljun v srednji Istri. 

* Curtalla iCurtaIba) je morebiti Belaj južno od Boijuna. 

« Lahanevvit je morebiti grad Letaj bliz Belaja. Stumpf-Brentano ima „Lahanennit". 
' Sv. Martin pri Posertu bliz Belaja. 

* Rus je sedanji RoC. 

» Winstrin je morebiti Brest bliz Vranje Stumpf-Brentano ima „Uzemenstrum". 
'" Rana je Vranja od Boijuna proti severozahodu 



142 St. 230, 231, 232. 



„Data //. kal. Augusti anno dominice incarnationis MLXIIJL, indic- 
tione II., anno autem ordinationis domni Henrici regis VIIII., regni vero 
octavo. Actum Goslar." 

[Kartular iz 15. stoletja v aktih „Consultori in iure" v Benetkah. — Joppi v 
Mittheilungen des Instit. f. osterr. Gesdiichtsf., I, 294. — Se h um i, Urk.- u. Reg.- 
Budi., I, 53. — Stumpf-Brentano, Rcta imperii, str. 723, št. 519.] 

Št. 231. 
Med letom c. 1065. in c, 1075.i Anras.2 

I, Plemeniti Scrot podeli brez ugovora (brixenski) cerkvi sv. Ka- 
sijana in Ingenuina v roke škofu Altv\/inu svoje posestvo v Nussdorfu^, 
na katerem prebiva neki „Slauui" f„tale praedium quale in quodam 
pago Nuzdorf nominato a quodam Slauui nuncupato possessum pos- 
sedit"] 

Naštetih je več prič. 

II. Omenjeni Scrot podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina tudi 
neko posestvo v Sirnici^, na katerem prebiva neki Β o d i g o j 
[„almd praedium in loco Sirnoniz a quodam Bodigoy personatc pos- 
sessum"/. 

„ Actum Andras." 

[Cod, 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 70, 
št. 192.] 

Št. 232. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.5 Dovje.6 

Plemeniti Irminstein se odpove vsem pravicam, katere je imel do 
nekega posestva v Krautu^ f„loco Chrouvat"] na korist brixenskemu 
škofu Altwinu. 

Priče: „Herranth, Egilolf, Marquart, Reginholt, Heimo, Nendindi, 
item Heimo, Gundadiar, Chadolt, Wezil, Egilolf, Pernhart, Chuono, 
Ruotpreht, Adalpero, Ratkis, Wago." 

Priče investiture: „(testibus) Chuonone, Ruodperto, Cliadoldo, Mar- 
quardo, Reginoldo." 

„ Actum Lenginvelt." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju- — Redlich, flcta Tirol., I, 74, 
št. 204. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 140, št. 352.] 



» Zastran datiranja gl. Rcdlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 

2 flnras je vzhodno od Silliana v Pusterski dolini na Tirolskem. 

* Nussdorf je pri Lienzu na Tirolskem. 

* Sirnica (Sirnitz) je v Krški dolini na Koroškem. 

« Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. 

* Dovje je vas na Gorenjskem. 

^ Kraut se zove vas pri Milštadskem jezeru na Koroškem. 



St. 233, 234, 235. 143 

Št. 233. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.^ Kamen. 

Svobodni Pabon [„quidam ingenuus Pabo"J se odreče vsem pra- 
vicam do tistega posestva, katero je Chezil, sin njegovega brata, pre- 
pustil Brixensi<i cerkvi. 

Priče: „Adalpreht, Perditolt, Grifo, Ratkis, Enzi, Scuribrant." 

„Actum Steine." 

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 76, 
št. 209. - Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiac, III, 141, št, 355.] 

Št. 234. 

Med letom c. 1065. in c. 1075. Kranjska gora. 

Plemeniti Perditolt podeli vsled prošnje brixenskega škofa cerkvi 
sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu neko posestvo v 
Bohinju z vsemi priteklinami. To posestvo sta mu zakonito prepustila 
neki Blagosod in neki Prešla v [„quoddam praedium a quibusdam 
Blagozonf^ ac Prezlau personatis šibi legitime traditum in loco Boώingun 
vocato"J. 

Priče: „Charilindi, Wolf, Wezil, Ρορρο, Scuribrant, Pecili, Paldmar, 
Eppo, Huc, Engilmar." 

Priče investiture: „testibus . . . Charilingo, Woluone, Wezilone, 
Poppone." 

„Actum Chreine." 

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 76, 
št. 211.] 

Št. 235. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.3 Kranjska gora. 

Osvobojeni Slavko [„qmdam liberiate potitas Zlauco nominatus"/ 
podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altvvinu 
svoje posestvo v G o mil a h 4, katero se je pokazalo Orendilu, Sekundu 
in drugim fevdnikom brixenskega škofa Altwina l„tale praedium quale 
in loco €Ηηηιααώ possedit, quale vero Brixinensis episcopi Altvvini fide- 
libus Orendiio et Secundo ceterisque demonstratum est."J 

Priče: „Wezil, Orendil, Heinridi, Adalhalm." 

Priči investiture: „(testibus) Wezilone, Orendiio." 

„Actum Chreine" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 78, 
št. 217.] 

» Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol , p. XXXII. 

* Pravilna oblika za Blagozont je Blagosod. Ime je sestavljeno iz besed «blag« in .soditi". 

» Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 

» Gomile so vas na Koroškem jugovzhodno od St. Vida. 



144 St. 256, 257. 

Št. 236. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.1 Kranjska gora. 

Osvobojeni D o b r o g o j [„qmdam libertatem sortitus Tobrogoy 2 
personatus"/ podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi sv. Kasijana 
in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Charilingu 
tisto svoje posestvo na Bledu, katero se je pokazalo škofovim fevd- 
nikom [„tale praedium quale venerabilis praesulis Altvuini fidelibus loco 
Ueldes est demonstratum"]. 

Priče: „Wezil, Heinrich, Orindil, Mazili, lohannes, Adelurit, Prez- 
lau, Hezil, Ratpoto, Gotescaldi." 

Priče investiture: „(testibus) Heinrico, Orendilo, Mazilone, lohanne." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage zur 
Gesdiidite von Saben, II, 623, št. 73 k letu 1070—1090 (nepopolno). — Schumi, 
flrdiiv f. Heimatkunde I, 75, št. 32 k letu c. 1080 (nepopolno). — Schumi, Urk.- 
u. Reg.-Budi, I, 65, št. 54 k letu c. 1080 (nepopolno). — Red lic h, Hcta Tirol., I, 
78, št. 218.] 

St. 237. 

Med letom c. 1065. m c. 1075.^ Kranjska gora. 

L Plemeniti Charilinc podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi 
sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu dva orala, katera je 
svobodni Gundram nekdaj dobil v Koritnem'^ [„dtio iugera a guodam 
liberto Gundram personato loco Corithna šibi legaliter tradita"]. 

Priče: „Wezil, Heinrich, Orindil, Mazili, Adalurit, lohannes." 

Priče investiture: „Wezil, Orendil, lohannes. Mazili." 

„Actum Chreine." 

II. Imenovani Charilinc podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in In- 
genuina v roke škofu Altwinu svojega podložnika Henrika za nekega 
brixenskega podložnika, katerega je ubil [„quendam suum servum Heinridi 
personatum pro alio Brixinensis familie serviente ab eodem interfecto"]. 

Priče: „Wezil, Heinrich, Orendil, Mazili." 

Priče investiture: „(testibus) Wezilone, Mazilino." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage zur 
Gesdiidite von Saben, II, 624, štev. 74 in 75 k letu 1070—1090 (nepopolno). — 
Schumi, Hrdiiv f. Heimatk., I, 75 in 76, št. 33 in 34 k letu c. 1080 (nepopolno). 

— Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, I, 65 in 66, št. 55 in 56 k letu c. 1080 (nepopolno). 

— Redlich, Hcta Tirol. I, 79, št. 219.] 



• Zastran datiranja gl. Redlich, ilcta Tirol., p. XXXII. 

2 Sinnacher in Schumi imata „Tobrogor", kar je pa napaCno. 

3 Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 
■■ Koritno je vas pri Bledu. 



St. 238, 239, 240. 145 



Št. 238. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.i Kranjska gora. 

Klerik Hugiprecht podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi 
sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje posestvo z vsemi 
priteklinami v Zamanjah2 [jale praedium quale in villa Salomonis 
possedit"]. 

Priče: „Charilindi, Wezil, Heinridi, Ratpoto, Huc, Hezil, Penno, 
Gotescaldi, Nortvvin, Eppo." 

Priče investiture: „(testibus) Charilingo, Weziione, Heinrico." 

„Actum Chreine" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 79, 
št. 220. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 143, št. 359.] 

Št. 239. 

Med letom c. 1065. in c. 1075. Kranjska gora. 

Osvobojeni Trebinja3 [„qmdam libertate potitus Trepina perso- 
natus"] podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi sv. Kasijana in 
Ingenuina v roke škofu Altwinu tretji del nekega vinograda na Bledu 
[„terciam partem cuiusdam vinee que šibi in partem cessit loco Ueldes"]. 

Priče: „Wezil, Heinrich, Orendil, Huc, Waldman, Gotescaldi, Eppo." 

Priče investiture: „testibus . . . Orendilo ac Gotescaldio." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 79, 
št. 221.] 

Št. 240. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.^ Kranjska gora. 

I. Osvobojeni Bojnoslav [„quidam libertus Bomizlau^ persona- 
tus"] podeli vsled prošnje brixenskega škofa Altwina brez kakega ugo- 
vora cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu svoj del 
nekega vinograda na Bledu f„eam que šibi contigerat portionem in 
quadam vinea loco Ueides sita"]. 

Priče: «Orendil, Huc, Waldman, Hezil, Penno, Gotescalch, Chuono, 
Ruodolf." 



» Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXXII. 

* Zamanje (Sammelsdorf) so vas na Koroškem v Skocijanski občini jugovzhodno od Kamna- 

* Ime Trebinja se izpeljuje iz besede trebiti. Primerjaj s tem imenom imena Trebenja (Tre- 
benna), Trebenec in Trebegoj (Trebego) v Cedadskem evangeliju. (Gr. Π, St. 328.) 

* Zastran datiranja gl. Redlidi, flcta Tirol., p. XXX1I. 

^ Beseda »Bomizlau" je brez dvoma pokvarjena. Najbrže je v prvotni listini namesto «m•« 
stalo »ta". Namesto »Bomizlau" bi moralo biti .Boinizlau", t. j. Bojnislav ali Bojnoslav. 

15 



146 St. 240, 241, 242. 



Priče investiture; „(tGstibus) Orendilo, Chuonone, Gotescalcho." 

„Actum Cfireine." 

II. Neki drug osvobojenec istega imena podeli cerkvi sv. Kasijana 
in Ingenuina v roke rečenemu škofu enako velik del, katerega je imel 
v prej omenjenem vinogradu in katerega so pokazali fevdnikom ime- 
novanega škofa [„equalem quam in praefata vinea partem habuit gua- 
lisque praelibati antistitis fidelibus demonstratum est"]. 

Iste priče kakor zgoraj. 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 80, 
št. 222.] 

Št. 241. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.^ Kranjska gora. 

Svobodni Mazili podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina 
v roke škofu Altwinu tisti vinograd na Bledu, katerega je pokazal 
rečenemu škofu in njegovim fevdnikom in katerega mu je prepustil 
neki G od e s 1 a v [„eam quam praedicto praesuli ceterisque suis fidelibus 
demonstravit vineam loco Ueldes šibi a quodam Godizla nominato legi- 
time traditam"]. 

Priče: „Orendil, Hezil, Huc, Waldman, Gotescaldi, Penno." 

Priče investiture: „(testibus) Orendilo, Hezilone, Gotescaldio." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 80, 
št. 223.) 

Št. 242. 

Med letom c. 1065. in c. 1075. Kamen. 

Plemeniti Waltherius in njegova mati Azala podelita cerkvi sv. Ka- 
sijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoja posestva v Milštatu 
in Krautu2 [Jn loco Milistat et ChrbaV] z nekim služabnikom, Zde- 
drag imenovanim, 3 njegovo soprogo in njegovimi otroki ter še s šestimi 
drugimi podložniki [„cum quodam serviente Zedrach nominato eiusque 
uxorem cum filiis una cum sex aliis mancipiis"]. 

Priče: „Odalscalch, Marquart, Wczil, Heinridi, Scuribrant, Pabo, 
Gunthalm, Stephanus, Ogo." 

Priče investiture: „testibus . . . Odalscaldio, Marquardo, Wezilone." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 80, 
št. 224. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 143, št. 360.] 



1 Zastran datiranja gl. Redlldi, Hcta Tirol., p. XXXII. 

* Kraut je pri Milštatskem jezeru. 

^ Pravilna oblika za „Zedradi" je najbrže Zdedrag. 



St. 243, 244. 147 

Št. 243. 

Med letom c. 1065. in c. 1075.i Kamen. 

Osvobojena Dobrovlasta [,,quedam femina libertate potita Do- 
brolaz personata"] podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina 
v roke škofu Altwinu neko zemljišče in šest oralov njiv v Luhem 
lesu [„unam aream ac sex iugera agrorum in loco qui dicitur Ιοώό"/ 
z vsem, kar je prej sama imela. 

Priče: „Heinridi, Ogo, Scuribrant, Izo, Wazaman, Christianus, 
Engilbredit." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 81, 
št. 225. — Jaks ch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 144, št. 361.] 

Št. 244. 

Med letom c. 1065. in 1077. Lieserhofen. 

Plemeniti Henrik 2 [„quidam nobilis prosapie Heinricvs nomine"/ 
in pa njegova soproga Wezela podelita brixenski cerkvi sv. Kasijana 
in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Gundadiarju 
svoja dedna posestva po Karantaniji f„talia praedia qualia in Charin- 
tanis partibus hereditario iure possedif], in sicer v Bistrici 3, pri sv. Lav- 
renciju ali v Glanhofenu•* ter v Zadolah^ f„in locis quippe Wuistriza 
ac ad sanctum Laurentium alibi Glana nuncupatum et in loco Scalach 
nominato"] z vsemi pripadajočimi podložniki, potem posestva v Isel- 
skem okraju 6 [„in regione Isala"] z ondotnimi podložniki — izvzetih 
je le šest kmetij in 17 podložnikov — s pogojem, da uživata do svoje 
smrti dohodke vseh teh posestev razen tistih, ki so v Iselski dolini. 

Zato pa odstopi škof Altwin po svojem odvetniku Gundadiarju 
plemenitemu Henriku in njegovi soprogi to, kar je imel v Kranjski gori^ 
s fevdi klerikov in ministerijalov, potem neki dvor v Lindu^ ter to, 
kar je imel v grofiji mejnega grofa Adalberona^ [„qmcquidin loco Chreina 
habuit, cum clericomm ministerialiumque beneficiis ac quendam curti- 
ferum loco Linia situm ac quicquid in comitatu mar±ionis Adalperonis 
visus est habere"]. 



» Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. 
2 Redlich misli, da je bil ta Henrik istrski grof. 

* Bistrica (Feistritz) je vas severno od Trga na Koroškem. 
■• Glanhofen je vas južno od Trga na Koroškem. 

'' Zadole (Salladi) so vas jugozahodno od Trga na Koroškem. 

* Iselska dolina je na vzhodnem Tirolskem severozahodno od Lienza. 

'• Kje je „in loco Chreina", ni znano- Redlich misli na Bled, kar pa ni verjetno, kajti v do- 
tiCnih zgodovinskih virih stoji za Bled izraz „Ueldes" ali pa »Veldes". Najbrže je Kranjska gora. 
« Lind je severozahodno od Spitala na Koroškem. 
» Mejni grof fldalberon je bil brat mejnega grofa Otokarja (IV.) s Štajerskega. 

15* 



148 St. 244, 245, 246. 



Naštetih je več prič. 
„Actum Lisrahovun." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 81, 
št. 228. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 145, št. 364.] 

Št. 245. 

Med letom c. 1065. in 1077.i Kamen. 

Osvobojena Egina podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge- 
nuina v roke škofu Altwinu en dvor in šest oralov oranice v Za- 
manjah, ker je bila njena hči oproščena dolžne služnosti [„unam 
aream et VI iugera agri in loco Salamannesdorf pro filia sua debite 
servitutis vinculo absoluta"]. 

Priče: „Geppo, Scuribrant, Grifo, Tagini, Waldman, Gotti, Pald- 
mar, Odelpredit, Marquart." 

Priče investiture: „testibus) Geppone, Scuribrando, Waldmanno, 
Odelprehto, Marquardo." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 83, 
St. 233. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 147, št. 367.] 

Št. 246. 

Med letom 1065. in 1070. 

Prisega mejnega grofa Udalrika2, grofa Engelberta^ 
istrskih škofov in velikašev [„forma sacramenti d. W. mardiionis et do- 
mini comitis Hengelperti et episcoporum et Hystriae magnatum"]. Oni 
obljubijo, da hočejo po Istrski mejni grofiji /„w mardiia Hystriae"] 
varovati vse tiste prebivalce mest, gradov in vasi, ki prisežejo na to 
listino, ter jih z dobrim namenom in brez zvijače braniti proti vsakemu, 
ki bi jih hotel nadlegovati. V določenem času naj ta listina postane ve- 
ljavna. Potegovati se hočejo za imetje, blagostanje in čast vse Istre. 
Na enak način naj prisežejo tudi prebivalci, da hočejo z dobrim na- 
menom in brez zvijače varovati vse časti istrskega mejnega grofa Udal- 
rika [„omnes honores domini W. marώionis Hystriae"]. Določeno je bilo, 
da naj tisti, ki bi svojevoljno in brez vzroka katerega ubil, izgubi 



' Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII. 

' Istrski mejni grof Udalrik, Cigar ime se tu nahaja, je brez dvoma tisti, ki se med ietom 
1058. in 1067. večkrat omenja v listinah. Ta dokument nam tudi nekoliko pojasnjuje pravne razmere 
takratnega Časa po Istri. 

^ Tu omenjeni grof Engelbert je najbrže tisti , ki se tudi navaja pod št. .376 in 395 in ki je 
leta 1096. umrl. Ker je njegov oCe Sigfrid iz rodovine Spanheimov leta 1065. izgubil svoje življenje, 
se sme sklepati, da se je ta prisega zvršila med letom 1065. in 1070. Tega leta je namreC umrl 
zgoraj imenovani mejni grof Udalrik (št. 254). Schumi (flrdiiv, I, 193) se moti, ko trdi, da je bil prej 
omenjeni grof Engelbert iz rodovine goriških grofov. 



St. 246, 247, 248, 249. 149 



osebno svobodo in pa svoje imetje, katero naj se razdeli v dva dela. 
Eno polovico naj dobe sorodniki ubitega človeka, drugo polovico pa 
mejni grof Udalrik ne glede na druge njegove pravice. Morilca naj 
smatrajo za sovražnika mejni grof in vsi istrski prebivalci za tako dolgo, 
dokler se ne poravna s sorodniki umorjenega človeka. Tudi naj ga ne 
sprejmejo prebivalci kakega drugega istrskega kraja. 

Datum manjka. 

(Odlomek neke prisege istrskega mejnega grofa Udalrika. — Kandler, Co- 
dice dipl. Istr. ad. a. 1060 — Schumi, Urk.- und Reg.-Buch, I, 68, št. 60 k letu 
C. 1093.] 

Št. 247. 

1066, po 13. januarju. 

Kolinski nadškof Annon piše papežu Aleksandru II. ter mu 
naznanja , da je kralj Henrik IV. po osmini sv. Treh kraljev [„post 
octabas epiphanie"] zbral okoli sebe nekoliko knezov, med katerimi je 
bil tudi karantanski vojvoda Bzrhiola [„duces ... Carentanus"]. 
Ko je (nadškof) v zboru odbil ponudbo, da bi v kraljevem imenu šel 
k njemu (k papežu) v Italijo, sta ga njegova prijatelja Rudolf (vojvoda 
švabski) in Berhtold [„amici mei Rodulfus atgue Bertoldus"] peljala 
na stran ter mu prigovarjala, da bi sprejel poslanstvo. Ά med tem 
časom so ostali knezi izvolili bavarskega vojvoda Otona za poslanca. 

[Rokopis v Trierski mestni knjižnici iz 11. ali 12. stoletja. - Giesebrecht, 
Die deutsdie Kaiserzeit, III, 1243, št. 5.] 

Št. 248. 

1066, dne 20. februarja. Worms. 

Kralj Henrik IV. potrdi vsled prošnje moguntinskega nadškofa 
Sigefrida in karantanskega vojvoda Berhtold a /^06 inter- 
ventum . . . ducis Bertholdi"] samostanu Marije Device v Moglianu 1 
nekatera posestva. 

„Data X. kalendas Marcias anno dominice incarnationis MLXVI., 

indictione IIIL, anno autem ordinationis domini Heinrici quarti regis XIII., 

regni vero X. Acfum Wormacie." 

[Prepis v Kapitelskem arhivu v Trevisu. — Stumpf-Brentano, Hcta im- 
perii, str. 656, št. 465.] 

Št. 249. 
1066, dne 8. novembra. Vicenza. 

Hubert, grof vicentinski, ter Wipert, grof in poslanec (karan- 
tanskega) vojvoda Berhtolda [„ Wiperto comes et missus domni 

' Mogliano je južno od mesta Trevisa na Beneškem. 



150 St. 249, 250, 251. 



Bertaldi duci"], razsodita na sodnjem zborovanju v Vicenzi neko za- 
devo na korist opatici samostana sv. Petra, ki se je nahajal blizu mesta 
Vicenze. 

„Signum f mana suprascripto Wiperto comes et missus, qui hoc 
signum crucis fecit." 

,,Αηηί ab incarnatione domni nostri Jesu Christi millesimo sexage- 
simo sexto, octavo die mense November, indictione quinta.''' 

[Izvirna listina v Državnem arhivu v Milanu. — Ficker, Forschungen zur 
Reidis- und Reditsgesdi. Italiens, IV, 96, št. 70.] 

Št. 250. 

1066| dne 16. novembra. Eckhartsberga. ^ 

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte in 
drugih fevdnikov svojemu fevdniku Adalpertu zarad njegovega zvestega 
službovanja vas Zdrenj2 v Istrski pokrajini in v marki mejnega grofa 
Udalrika [„villam Strengi dietam in pago et in marchia Hystriensi 
Wuodalrici marchionis sitam"] z vsemi priteklinami. Nihče ne sme 
rečenemu Adalpertu vzeti darovanega imetja; on in njegovi dediči naj 
ga obdrže, prodajo, zamenjajo ter sploh ž njim store, kar hočejo. Kdor 
prelomi to naredbo, naj plača sto liber najboljšega zlata, in sicer po- 
lovico v kraljevo blagajnico, polovico pa lastniku rečenega posestva. 

„Data XVI. kal. Decembris anno dominice incarnationis MLXVI., 
indictione IIII., anno autem ordinationis domni Henrici quarti regis ΧΠΙ., 
regni vero X. Actum Ekkarsberge." 

[Kartular iz 15. stoletja v aktih „Consultori in iure" v Benetkah. — Joppi 
v Mittheilungen des Instit. f. osterr. Geschiditsf., I, 295. — Schumi, Urk.- u. Reg.- 
Buch, I, 54. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, str. 724, št. 520.] 

Št. 251. 

1067, dne 5. marca. Rezno. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte, naum- 
burškega škofa Eppona, (mišenjskega) mejnega grofa Ekkiberta in (istr- 
skega) mejnega grofa Udalrika ter žarad zaslug freisinškega škofa Ellcn- 
harda Freisinški cerkvi več vasi v Istrski pokrajini in v marki mejnega grofa 
Udalrika, namreč Kubed,Predloko,Ospo, Rozarijol, Truške, 
Sterno in S t. Pete r3 z vsemi priteklinami [„has villas Cubida, 
Lovnca, Ozpe, Razari, Trvscvlo, Steina, sancte Petre in pago Istria in 
marc/ia Odalrici marchionis sitas cum omnibus appendiciis"]. Nobeden 



' Eckhartsberga je v Turingiji zapadno od Naumburga. 

2 Vas Zdrenj je v Istri v Oprteljski občini. 

3 Kubed, Predlolta in Rozarijol so vasi v Dckanski občini blizu Kopra. Severno od Roza- 
rijola je Ospo.^ Jugozahodno od Kubeda so Truške. Sterna in St. Peter sta vasi v Bujskem okraju. 



St. 251, 252, 255. 151 

njegovih naslednikov, noben cesar, kralj, vojvoda, mejni grof, grof ali 
pa kaka druga višja ali nižja sodna oseba ne sme teh podeljenih stvari 
vzeti rečeni cerkvi. Omenjeni škof in pa njegovi nasledniki naj imajo 
pravico, da vse to lahko obdrže, dajo v fevd, zamenjajo ter sploh 
s tem store, kar je na korist njih cerkvi. 

„Data III. nonas Martii anno dominicae incarnationis MLXVII., 
indictione V., anno aiitem ordinationis domini Heinrici quarti regis XII., 
regni vero XI. Actum Ratispone." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Hund-Gewold, Me- 
trop. Salisb., (ed. Mon.) I, 152. — Liinig, Reichsardiiv, XIX, 518. - Meichel- 
beck, Hist. Fris., I«, 261.— Rescli, Aetas millen., 93. — Mon. Boica, XXIX a, 170, 
št. 411. — Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, II (1847), str. 26 (odi.). — Kandler, Codice 
dipl. Istr. ad a. 1067 (odi.). — Zahn, Cod. dipl. flustro-Fris., I, 84, št. 83 (Fontes 
rer. flustr., Dipl., XXXI). — Schumi, Urk.- u. Reg.- Budi, I, 56, št. 45.] 

Št. 252. 

Od leta 1068. do 1077. 

Ko je umrl oglejski patriarh Rabenger, je kancelar Sigehard 
postal njegov naslednik. Za kancelarja je bil nato Pibo postavljen. Sige- 
hard je vladal devet let in štiri mesece, i 

Lamberti Hersfeld. Λππ. ad a. 1068 (MG. SS., V, 174): „Ravenger patri- 
archa flquileiensis obiit; cui Sigehardus cancellarius successit; pro quo Hibo can- 
cellarius est substitutus." 

Hnn. Altahen. mai. ad a. 1068 (MG. SS., XX, 819): „Eodem anno Rabing 
patriardia obiit, cui Sigihardus cancellarius successit." 

Vitae patriarch. Aquil. ab autore anonymo (Muratori, Rer. Ital., script., 
XVI, 12): „Sighardus patriardia sedit annos IX, menses IV. Huic Henricus quartus 
dedit mardiiam Carniolae et alia multa privilegia concessit eidem ecclesiae Hqui- 
lejensi, regaliam super XVI episcopatus, quos Urbanus etiam papa secundus con- 
firmavit; qui Urbanus fuit circa annos domini MXCVIII." 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. flquil., Rpp. p. 11): 
„Sigeardus patriardia sedit annis IX. Huic Henricus III.2 dedit mardiiam Carniolae 
et multa alia privilegia concessit ct concessa per alios confirmavit. Et Urbanus 
papa II. ea omnia confirmavit circa annos domini MLXXXIX."^ 

Št. 253. 

Med letom 1068. in 1077. 

Oglejski patriarh Sigehard podeli samostanu Marije Device v 
Ogleju na korist duše svoje sestre Fredevinde [„pro anima sororis suae 

» Znano je (gl St. 333), da je patriarh Sigehard umrl dne 12. avgusta leta 1077. flko je vladal 
devet let in štiri mesece, je okoli 12. aprila leta 1068. zasedel Oglejsko stolico. To potrjuje tudi 
neka listina, iz katere je razvidno, da dne 10. maja reCenega leta ni bil veC Sigehard kraljev kan- 
celar, temuC njegov naslednik Pibo. (Stumpf-Brentano, Die Reidiskanzler, št. 2714.) 

2 v Italiji niso šteli kralja Henrika I., ki je vladal le po Nemškem. Tu omenjeni Henrik III. 
je tedaj tisti, kateri je leta 1077. podelil oglejskemu patriarhu mejno grofijo Kranjsko. 

^ Papež Urban II. je vladal od leta 1088. pa do 1099. Ker je patriarh Sigehard že leta 1077. 
umrl, mu ni mogel imenovani papež niCesar potrditi, paC pa patriarhu Udalriku I. 



152 St. 253, 254, 255. 



Fredevindis"], katero je v rečenem samostanu posvetil za opatico, tri 
vasi, Malazompicchia 1, Pantianicco2 in Beano3 imenovane [„tres villas . . . 
Malamzumpiccam, Pantianicum et Belianum"], z vsemi priteklinami. 
Datum manjka. 

[Transsumpt iz listine oglejskega patriarha Bcrtolda z dne 11. marca leta 1229. 
— Bianchi v flrdiiv f. Kunde osterr. Geschiditsqu., XXI, 204, št. 99 (reg.).] 

Št. 254. 

1070, dne 6. marca. 

Takrat je umrl U d a 1 r i k , mejni grof kranjski in istrski, zapu- 
stivši dva mladoletna sina, Popona in Udalrika.* Njegova soproga So- 
fija se je nato omožila z Magnusom, vojvodom saškim. Iz tega zakona 
sta bili dve hčeri, Eilika in Wulfhilda. 

Lamberti Hersfeld. Hnnales ad a. 1070 (MG. SS., V, 177): „Udalricus 
marchio Carentinorum obiit," 

Annalista Saxo ad a. 1070 (MG. SS., VI, 697): „Odalricus marchio Caren- 
tinorum obiit, cujus viduam Sophiam, sororem Ladizlai regis Ungariae, Magnus, 
Ordulfi Saxonici ducis filius, accepit uxorem genuitque ex ea duas filias Wifhil- 
den et Eilicam." 

Necrol. S. Michaelis Liineb. ad pridie non. Mart. = 6. Mart. (Wedekind, 
Noten zu einigen Gesdiiditsdireibern des deutsdien Mittelalters, I, 190, n. 144): 
„Othelricus comes." 

Št. 255. 

1070, dne 21. marca. Lateran. 

Papež Aleksander II. ustreže solnograškemu nadškofu Gebhardu, 
ki je prosil, da bi smel ustanoviti škofijo, ker je nadškofija tako ob- 
širna, da je ne more sam preskrbovati s krizmo in po njej ne izvrševati 
vseh drugih škofovskih opravil. Dovoljuje mu, da ustanovi škofijo v 
tistem kraju, ki se mu zdi primernejši, ter postavi za oskrbovanje duš 
po svoji previdnosti pomočnika [„adiutorem"]; vendar se ta škofija ne 
sme nikdar odtegniti Solnograški cerkvi in ondotnim nadškofom. Noben 
škof naj se tam ne postavi ne s pomočjo investiture in ne na podlagi 
kake pogodbe, ako ga ni on (Gebhard) ali kateri njegovih naslednikov 
izvolil, ordiniral in posvetil. 

„ Datum Lateranis XII. kalend. Aprilis . . . anno ab incarnacione do- 
mini milesimo LXX., pontificatus vero domini Alexandri pape II. nono, 
indic. VIII." — „Quotiens ea a nobis petuntur." 



> Sedaj Zompicchia vzhodno od Kodrojpa na Furlanskem. 
^ Pantianicco je severno od vasi Zompicchie. 
5 Beano je med Pontianiccom in Zompiccliio. 

* Primerja} rodovnili pod št. 221. — Gl. tudi listino z dne 17. novembra leta 1102. (Sciiumi, 
Urk., I. 73, št. 67): „Wodalricus filius quondam item Wodalricus mardiionis et Adeleita jugales." 



St. 255, 256, 257. 153 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Vita Gebehardi ardiiep. et 
succ, C. 5 v Hdmontu (MG. SS., XI, 37). — Hund, Metrop. Salisb., I, 57. — Hund- 
Gewold. Metrop. Salisb., I, 39. — Mansi, Concil. coll., XIX, 975. — (Kleimayrn), 
Juvavia, Rnh., 257, št. 109. — Hnkershofen, Handb. d. Gesdi. des H. Karnten, 
Ilb, 94, št. 50. — Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVI, 1354. — Hirn, Kirchenver- 
haltnisse v. Gurk, str. 9. — Sickel, Monum. graphica, X, 6. — Jaksch, Mon. 
hist. duc. Carinthiae, I, 68, št. 27. - Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4673 (3450).] 

^^„^ St. 256• 

1070. 

Kralj Henrik IV. podeli oglejskemu patriarhu Sigehardu mejno 
grofijo Kranjsko.^ [„Donatio Μανώΐε Carniole facta per serenissimum 
dominum Henricum Romanorum imperatorem sancte Aquilegensi ecclesie. 
Imprimis in MLXX. olim serenissimus dominus Henricus Romanorum 
imperator diuino špiritu commotus reuerendissimo olim domino Gerardo 
patriarώe concessit imperpetuum Marώiam Carniole de ipsius domini 
imperatoris regali proprietate et potestate in proprietatem et pote- 
statem, cum omnibus suis iuribus et honoribus uniuersis, eidem eccle- 
sie et paίriarώe pro se et successoribus suis recipienti, prout legitime 
constat."] 

[Iz nekega državnopravnega spisa iz 14, stoletja v Mestnem muzeju v Vidmu. 
— Zahn, Rustro-Friulana, str. 314, štev. 233 (Fontes rer. ilustr , Dipl., XL). — 
Schumi, flrdiiv f. Heimatkunde, 1, 40, št. 16.] 

St. 257. 

Med letom 1070. in 1076.2 Brixen. 

Welf, vojvoda bavarski, podeli iz spoštovanja do brixenskega škofa 
Altwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu in 
njegovemu odvetniku Gundadiarju po Reginhardu iz Irslingena3 [„cum 
manu Reginhardi de Ursinga"] svoje dedno posestvo z vsemi pri- 
teklinami na Kranjskem v grofiji mejnega grofa Udalrika [„tale bo- 
num quale hereditario iure partibus Chreine in comitatu quidem Odalrici 
marώionis . . . possedit"]. 

„Actum Brixine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 84, 
St. 234.] 

' Kralj Henrik IV. ni leta 1070. podelil Kranjske mejne grofije oglejskemu patriarhu, pač pa 
Se le leta 107". dne ll. junija (gl. St. 3.3i). Takratni oglejski patriarh se ni zval Gerard, paC pa 
Sigehard. HenriK IV. ni bil leta 1070. cesar, temuC kralj. O tej notici pravi Mayer (Die ostlidien 
Alpenlander im Investiturstreite, str. 99), da je „eine aus der Erinnerung gemachte flufzeidinung, 
aus der man nichts folgern darf". 

- Leta 1070. je Welf dobil bavarsko Vojvodino, leta 1076. se je pa spri s takratnim kraljem 
Henrikom IV. Med letom 1070. in 1076. se je tedaj zvrSila ta daritev. Ker je mejni grof Udalrik I. 
umrl dne β. marca leta 1070., nam je tu misliti na njegovega enakoimenovanega sina, Čeprav je 
reCenega leta imel le sedem let. MogoCe je pa tudi, da so dotiCno zemljo Se po smrti Udalrika I. 
nekaj Časa zaznamovali z besedami .,in comitatu Odalrici mardiionis". (Cfr. Redlich, Hcta, str. 84.) 

^ Irslingen je severno od Rottweila na WUrtemberSkem. 



154 St. 258, 259. 



St. 258. 

Med letom 1070. in c. 1080. Anras.i 

Plemeniti Henrik in njegova soproga Wezala [„qmdam nobilis 
prosapia ortus notnim Heinricus suague coniux Wezala p er sonata"] od- 
stopita brixenskemu škofu Altwinu neko utrdbo v Kranjski gori ter v 
istem kraju tudi neko posestvo, katero sta od rečenega škofa nekdaj 
dobila kot užitek za neko svoje posestvo [„. . . quandam munitionem 
loco Chreine sitam taleque praedium quale ad id loči pro sui praedii 
conventione a venerabili antistite Altwino quondam ad utriusque vitam 
utendum acceperunt."] 

Naštetih je več prič. 

Zato pa škof prepusti imenovanemu Henriku in njegovi soprogi 
utrdbo Kamen z vsemi priteklinami, potem svoje posestvo v kraju 
„Nad jezerom" imenovanim,2 dalje cerkev in tri kmetije pri Sv. Da- 
ni e 1 u 3 ter en vinograd nekega Liutona. /„. . . aliam munitionem Steina 
nuncupatam cum omnibus eius appenditiis, nec non tale praedium quale 
in loco z Obinentiges Sevves possedit, insuper ecclesiam dotaiam ac tres 
mansos ad villam sancti Danielis sitos et unam vineam cuiusdam Liu- 
tonis."/ 

„Actum Andras." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 85, 
št. 236. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 149, št. 376.] 

Št. 259. 

Med letom 1070. in c. 1080.4 Aufhofen. 

Plemeniti Henrik se odpove izkoriščanju vseh posestev in pod- 
ložnikov, o katerih je obljubil, da jih po svoji smrti in po smrti svoje 
soproge Wezele prepusti Brixenski cerkvi in njenemu pastirju Altwinu; 
tudi odstopi rečenemu škofu utrdbo Kamen, katero je nekdaj dobil 
v zameno za neko drugo utrdbo v Kranjski gori. [„. . . necnon 
praedictam munitionem Steina quam prius in conventionem alterius mu- 
nitionis Chreine site recepit, praescripto praesuli resignando reddidit"J 

Naštetih je več prič. 

Zato pa škof Altwin prepusti imenovanemu Henriku in njegovi 
soprogi v porabo svojo utrdbo, katero ima v Kranjski gori, potem 
posestva in podložnike, ki spadajo pod ta kraj, in pa tudi neki dvor 



' flnras je vzhodno od Silliana na Tirolskem. 

2 Kar se tiče kraja, „z Obinentiges Sevves" imenovanega, glej dotiCno opazko pod št. 157. 

^ Sv. D*aniel je nad Grabelno vasjo na Koroškem. 

" Zastran datiranja gl. Redljdi, flcta Tirol., p. XXXII. 



St. 259, 260, 261. 155 



V 2 e I e č a h f„munitionem qiiam in loco Chreine possedit, ac praedia 
mancipiaque ad id loči ad eius fiscum pertinentia, insuper unum curti- 
ferum loco Zilinta situm"]. 
„Actufn Vfhovun." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 85, 
št. 237. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 149, št. 377.] 

Št. 260. 

Med letom 1070. in c. 1080. i Brixen, Aufhofen. 

Henrik iz jako plemenite rodovine [„quidam nobilissima prosapia 
ortus Heinridi nuncupatus"/ '^ podeli iz ljubezni in postrežljivosti do 
brixenskega škofa Altwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke 
imenovanemu škofu in njegovemu odvetniku Gundadiarju svoja po- 
sestva z vsemi priteklinami, katera je podedoval v Gorici in po 
drugih ondotnih krajih, ležečih v Italskem kraljestvu in v Furlanski 
grofiji [„talia predia qualia regno Italico comitatu Foriulanense loco 
Goriza aliisque locis ibidemcircum iacentibus prefatus Heinricus hereditario 
iure . . . habuit et possedit"]. 

Naštetih je več prič. 

„Actum Brixine." 

Nekaj časa pozneje je rečeni Henrik prepustil imenovanemu škofu 
in njegovi cerkvi užitek od omenjenih posestev [„usum prefatorum 
bonorum"] . 

Naštetih je več prič. 

„Actum Vfhovun." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Hormayr, Beytrage zur Gesdi. 
Tirols, Ib, 55, št. 22 (nepopolno). - Redlich, Hcta Tirol., I, 86, št. 240.] 

Št. 261. 

Med letom 1070. in c. 1080.3 Preddvor.4 

Ko sta se plemeniti Liutpold in brixenski škof Altwin nehala pre- 
pirati zarad neke lastnine Brixenske cerkve v Lieserhofenu in na gori 
Altersbergu 5, sta rečeni škof in njegov odvetnik Gundachar prepustila 
onemu (Liutpoldu) polčetrte slovenske kmetije ter obljubila v do- 
ločenem času plačati 25 talentov penezov rezenskega kova /„/// Sla- 
venses hdbas ac dimidiam in proprium possidendas necnon XX et V 
talenta denariorum Radesponensis monete terminatim persolvenda"/. 



> Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 

* VeC o tem Henriku glej pod št. 393 

3 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII. 

* Preddvor, vas nad Kranjem na Kranjskem. 

° Altersberg je severno od Spitala na Koroškem. 



156 St. 261, 262, 263. 



Nato se je pa imenovani Liutpold odpovedal vsem pravicam do 
posestev in podiožnikov v Lieserhofenu in na gori Altersbergu [„in 
locis Lisirahovvn et in monte Alpigeris"] , katere je rajnka matrona 
Pezala podelila omenjenemu škofu ter cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina. 

Priče: „Perchtold, Ascuvin, Odalrich, Irimurit, Ilisunch, Gotopolt, 
Odalscalch, Adalpreht, Rotpreht, item Perchtolt, Wezil, Waltheri, Irmin- 
stein, Otto, Charilinch, Grifo, Durinch." 

„Actum Nivnhovun." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, ilcta Tirol., I, 88, 
št. 244. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 150, št. 379.] 

Št. 262. 

Med letom 1070. in c. IO8O.1 Molzbichl.2 

Plemeniti Ludovik podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge- 
nuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Gundacharju svoja 
podedovana posestva v Oberdorfu in v Dolah3 ter še druga v sosed- 
njih krajih, skupno obsegajoča trideset slovenskih kmetij 
[„praedia que in locis zd Obrundorf ac Dolach notatis hereditario iure 
possedit, necnon alia que in proxima praefatorum locorum affinitate 
visus est habere, . . . ad mensuram ac plenitudinem XXX Sclavensium 
hdbarum"]. 

Naštetih je več prič. 

„Actum Mulzpuhil." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 88, 
št. 246. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 151, št. 380.1 

Št. 263. 

Nepristno. 4 

1072, dne 9. januarja. Rezno. 

Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je prosil solnograški nadškof 
Gebhard, kateri zarad razširjenosti svoje nadškofije in zarad slabih 
potov ne more vestno skrbeti za dušni blagor vseh, njemu izročenih 
ljudi, da bi ustanovil škofijski sedež v svoji nadškofiji, in sicer na Krki 



1 Zastran datiranja gl. Redlich, flcta Tirol., p. XXXII. 

^ AVolzbichl je vzhodno od Špitala. 

^ Oberdorf je severozahodno od Spitala. Blizu Oberdorfa so bile brez dvoma 1u ome- 
njene Dole. 

^ Jaksch (Mon. hist. duc Car., I, 70) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1172. in 1177. 
ponarejena. Razen te listine je ista roka spisala še druge, namreč dve pristni iz leta 1175. in 1176. 
ter tri nepristne, med njimi tudi tisto, ki se omenja v Gr. II, št. 320. — Pisatelj te listine je porabil 
razen neke pristne listine, ki se nam pa ni ohranila, tudi nekatere stavke iz Vita Heinrici ter listino 
kralja Henrika z dne 4. febr. leta 1072. (gl. št. 263), listino solnograškega nadškofa Konrada I. z 
dne 17. julija 1131, listino cesarja Friderika I. z dne 7. aprila leta 1162. ter listmo istega cesarja 
z dne 10. marca leta 1170. 



St. 263. 157 

[„in Gvrkehoven"], kjer je nekdaj plemenita grofinja Hema /„nobilis 
commetissa Hemma nomine"/ s premoženjem, katero je podedovala po 
svojih starših in katero je prišlo v last njenemu soprogu grofu Wil- 
helmu [„mariti sui Willehelmi comitis"], utemeljila samostan za sedem- 
deset nun in dvajset korarjev. 

Kralj pravi, da je ustregel prošnji rečenega nadškofa ter mu velel, 
da naj gre z rezenskim škofom Otonom, s pasovskim škofom Altma- 
nom 1, z mejnim grofom Starchandom [„Starchando marchione"], odvet- 
nikom Krške cerkve, ter z drugimi državnimi knezi na Krko ter si tu, 
zadobivši dovoljenje ondotnih prebivalcev in ne naredivši tamošnji 
cerkvi nobene sile, postavi pomočnika l„coadiutorem"J soglasno z on- 
dotno duhovščino in ondotnim ljudstvom. Dalje je (kralj) ukazal nad- 
škofu, da naj skrbi, da bi cerkev, ki je prejela toliko darov od imenovane 
grofinje, ako postane škofija, dobila darove tudi od njega (od kralja), 
namreč fare in desetine [„id est plebibus et decimis"]. Nato je ome- 
njeni nadškof večkrat šel v družbi naštetih škofov, odvetnika Starchanda 
in drugih modrih mož na Krko, kjer je bil z dovoljenjem krške du- 
hovščine in ljudstva plemeniti Gunther enoglasno in svobodno izvoljen 
za škofa. 

Kralj potrdi iz naklonjenosti do Krške cerkve ter iz ljubezni do 
ondotne duhovščine in ljudstva vsa posestva ter vse premakljive in 
nepremakljive stvari, katere je darovala jako plemenita grofinja Hema, 
da jih imajo v svoji lasti Gunther, sedaj prvi škof rečenega kraja, in 
njegovi nasledniki ter jih z dovoljenjem duhovščine in ljudstva oskrbujejo 
in množe. Krški škof naj bo nezavisen od vsake zunanje oblasti; le 
svojemu nadškofu in njegovim naslednikom naj izkazuje pokorščino in 
spoštovanje zarad vikarstva Solnograške cerkve ter zarad podeljenih 
fara in njih desetine f„pro vicaria luuauensis ecclesie et terminis eccle- 
siarum ac decimis ab eis possidendis"]. Vsled prošnje svoje soproge 
Berte, kolinskega nadškofa Annona, solnograškega nadškofa Gebharda, 
rezenskega škofa Otona in pasovskega škofa Altmana prepusti kralj 
krškemu škofu in njegovim naslednikom vse pravice, katere bi država 
utegnila imeti na zemlji Krške cerkve. Potrdi mu lastninsko pravico do 
vasi „Gerolitsdorf" na Bavarskem, katero je nekdaj podelil opatici 
Himzli [„abbatisse Himzle"], ter vse tisto, kar so njegovi predniki 
/\rnulf2, Ludovik3, Oton (II.)'*, Henrik 5 in Konrad 6 podarili rečeni Hemi 
in njenim prednikom, namreč tržno pravico, potem pravico, kovati 



> Rezenski škof Oton in pasovski škof flltman nista bila navzoCa, ko je Gebhard posvetil 
Guntherja za krškega škofa. GI. št. 2t)8. 
" Gl. Gradivo, II, št. 309 in 319. 
» Gl. Gradivo, II, št. 336. 

* GI. Gradivo, II, št. 451 in 470. 
» Gl. št. 35 in 36. 

* Gl. št. 68 in 84. 



158 St. 263, 264. 

novce, colnino, dva Trušenjska gradOva, mnogo drugih gradov 
ter vse rudnike in soline, ki se nahajajo na zemlji Krške cerkve. 
[„ . . . videlicet foris, mercatibus, monetis, theloneis ac duobus castris 
Trvhsen dictis et aliis castellis . . . etiam fodine cuiuscumque metalli et 
saligine, que in bonis ecclesie reperientur"./ Med njenimi mejami nima 
nobena tuja oblast nič opraviti. Noben vojvoda, grof ali sodnik ne sme 
v Krški dolini [„in valle Gvrka"] izvrševati kakega sodstva ; izvzeta 
sta le krvava sodba in pa tatvina [„de sanguine et furto"] in še to le 
v navzočnosti sodnika, katerega škof določi izmed ondotnih ministeri^ 
jalov. Vse imetje krških škofov naj bo nedotekljivo [„pro emunitate ha- 
beatur"]. Nobeden njegovih (kraljevih) naslednikov ne sme tega, kar 
je dovolil Krški cerkvi, predrzno prelomiti, in če bi vendar prelomil, 
naj ga Bog sodi. Vse to, kar imata škof in cerkev že sedaj ali pa, 
kar se morebiti pozneje pridobi, sprejme (kralj) v svoje varstvo tako,, 
kakor bi bilo njegovo. Če bi kdo hotel na tem imetju narediti kako- 
škodo, bi si nakopal njegovo (kraljevo) jezo ter bi bil za tako dolgo• 
časa izobčen iz države, dokler ne bi dal pravega zadoščenja. Po smrti 
solnograškega nadškofa ali pa krškega škofa in njunih naslednikov naj 
pri volitvi novega škofa živeči škof najprej izreče svoje mnenje in odda 
najprej svoj glas. Ker se je pa krški škof bal, da bi pozneje solnograški 
nadškof ne začel kratiti pravic Krške cerkve, je prosil, da bi to pogodbo- 
med obema cerkvama podpisal in s pečatom potrdil tudi nadškof, kar 
se je tudi zgodilo. Kralj pravi, da je nato vsled prošnje solnograškega 
nadškofa Gebharda in krškega škofa Guntherja potrdil vse to, kar je 
bilo zapisano v tej pogodbi. 

„Data V. idus lanuarii anno dominice incarnationis MLXXIL, 
indict X., anno ordinationis domini Heinrici quarti regis XVI1IL, regni 
XVI.; actum Ratispone." 

[Ponarejena listina v Celovcu iz Krškega kapitelskega arhiva — Hormayr,. 
Hrdiiv f. Suddeutschland, II, 237, št. 20. — Ankershofen, Handb. der Gesdi. d. 
H. Karnten, 11^, 95, št. 51^. — Hirn, Kirdien- und reidisreditl. Verhaltnisse v. Gurk,. 
str. 60. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 70, št. 28.] 

Št. 264. 

Nepristno. ^ 

1072, dne 9. januarja. Rezno. 

Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je prosil plemeniti Aribon2, prvi 
prost Krške cerkve, da bi tako, kakor je potrdil ustanovitev Krške 

» jaksch (Mon. hist. duc. Car., I, 73) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1203. in 
1211. ponarejena, in sicer po zgledu ponarejene listine pod št. 263. Pisec zgoraj navedene listine 
je hotel prepričati ljudi, da je že grofinja Hema ustanovila proštijo in korarski zbor, kar se je pa 
v resnici zgodilo še le leta 1123. 

'' Ime tega prosta je izmišljeno. 



St. 264. 159^ 

Škofije, 1 katero je ustanovil solnograški nadškof Gebhard z dovolje- 
njem krške duiiovšdne in krškega ljudstva zarad razširjenosti svoje 
nadškofije in zarad slabih potov, tudi določil, da bi bile p r o š t i j a in 
korarske prebende [„preposituram et iura prebendaria canoni- 
corumy rečene cerkve svobodne pred vsako oblastjo ter da bi bilo 
varno pred vsako silo to, kar imajo prost in korarji že sedaj ali še 
pridobe ali jim pa darujejo verni ljudje. Tudi ga je prost prosil, da bi 
(kralj) podelil in potrdil Krški proštiji vsakovrstne rudnike [„fodinas et 
metalla cuiusque generis"], soline [„saligines"] ter druge naprave enake 
vrste, do katerih ima on (kralj) pravico in ki bi se nahajale po gorah 
in posestvih rečenih korarjev, v ta namen, da bi se povečale njih 
prebende. 

Nato podeli kralj vsled prošnje imenovanega prosta z dovolje- 
njem solnograškega nadškofa Gebharda, prvega krškega škofa Gunt- 
herja, Stardianda, odvetnika Krške cerkve, z odobrovanjem kolinskega 
nadškofa Annona, rezenskega škofa Otona, pasovskega škofa Altmana 
in drugih državnih knezov, ki so bili takrat navzoči, ter s posredo- 
vanjem svoje soproge iz naklonjenosti do Krške cerkve imenovanemu 
proštu, njegovim naslednikom ter kanonikom omenjene cerkve vse kra- 
ljeve pravice čez raznovrstne rudnike in soline, ki se nahajajo na njih 
sedanji zemlji ali pa na tisti, katero še kdaj pridobe, potem pa tudi 
tržne in ribolovne pravice [„fQra vel forensia iura vel piscarias"]. 
Radodarno jim podeljuje tudi to, za kar ga je prosil prost in je bilo 
prej omenjeno. Vsled prošnje rečenega prosta in njegovih bratov jim 
v navzočnosti Guntherja, prvega krškega škofa, potrjuje vse pravice, 
katere jim je podelila rajnka grofinja Hema, utemeljitelica Krške cerkve, 
ko je ustanovila na Krki opatijo in korarski samostan [„abbatiam in 
Qvrkehoven et canonicos"] ter opatiji in korarjem prepustila planine in 
gozde v Weisbergu2, Blatnici3, Modriču"*, Paltenu^, Suhi^, Gassarestu^ 
in TimnidiuS, ki se nahajajo blizu bivališča kanonikov [„alpes cum 
nemoribus scilicet in Ψιζρήαώ, in Vlatniz, in Μόάηώ, in Palte, in 
Zvdie, in Gozarist, in ΤΙηιηΙώ, que ipsis canonicis adiacent"], da rabijo 
les zase in za svoje ljudi pri stavbah in kurjavi, potem nekatera po- 
sestva v Mirinsdorfu, Hirtu, Holleinu, Atni vesi, Gosinjah, Rem- 
šeniku in Žalnji vesi ter dvor na Krki f„quedam predla scilicet 
Mlrlnsdorf, Hvrde, Prohpat, Azzendorf, Gensdorf, Remsnich, Salώendorf 



' Gl. št. 263. 

' Weisberg je vas severozahodno od Weitensfelda na Koroškem. 

* Blatnica (nem. Flattnitz) je vas blizu Weisberga v Glodniški obCini. 

* Modric (nem. Modritsdi) je vas pri Weitensfeldu. 
s Palten je v Krški dolini pri illbccku. 

* Suha (nem. Zaudien) je kraj in potok severozahodno od Weitensfelda. 
' Gassarest je vas severno od Krke. 

» .Timnich' nam je iskati najbrže nekje v Krški dolini blizu Weltensfelda. Jaksdi misli na 
kmeta Tamegger v vasi Hohenwurz severno od Weitcnsfelda. 



160 St. 264, 265. 

et curtem apud Gvrkehoven"]. i Vsg to sprejme (kralj) pod svoje varstvo, 
ter zapove, da noben vojvoda ali grof si ne sme na rečenem mestu 
prisvajati kake sodne oblasti razen takrat, ako so si ga sami izbrali; 
izvzeti sta le krvava sodba in izvenredna tatvina [„excepto iudicio 
sanguinis et famosi furti"] in še to le v navzočnosti sodnika, katerega 
oni (prost in kanoniki) izberejo. Vsa njih posestva naj bodo nedotekljiva 
[„pro emunitate habeatur"]. Ce kdo kaj pregreši, postane kriv ter mora 
dati zadoščenje, ali naj se pa kaznuje. 

„Data V. idus Januarii, anno dominice incarnationis MLXXII., 
indict. X., anno ordinationis domini Heinrici quarti regis XVIII., regni 
XVI.; actum Ratispone" 

[Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. - Eichhorn, Bey- 
trage zur Gesdi. u. Topogr. des H.Karnten, I, 202. — Hnkershofen, Handb. der 
Gesch. des H. Karnten, II b, 102, št. 55. — Jaksch, Mon. hist. Car,, I, 73, št. 29.] 

Št. 265. 

1072, dne 4. februarja. Rezno. 

Kralj Henrik IV. naznanja, da je solnograški nadškof Gebhard 
tožil, da so njemu izročene duše v nevarnosti, ker ne more sam voditi 
svoje, v gorah ležeče škofije zarad njene obširnosti in zarad slabih 
potov. Kralj pravi, da je zato po nasvetu svojih fevdnikov dovolil 
nadškofu, da si v svoji nadškofiji postavi pomočnika ter ustanovi ško- 
fijski sedež. Odobril je, da na Krki [„in loco qui dicitur Gurca"] pri 
cerkvi Marije Device, kjer je bil prej ženski samostan [„ubi prius erat 
congregatio sanciimonialium"], napravi (nadškof) škofovsko stolico, po- 
deli novi škofiji od svoje nadškofije toliko posestev in desetin, kolikor 
se mu zdi primerno, ter za novo stolico po svoji previdnosti ordinira 
škofa s pogojem, da se nova škofija nikdar ne odtegne Solnograški 
cerkvi, njemu (nadškofu) in njegovim naslednikom, ter da naj se tam 
ne postavi noben škof ne s pomočjo investiture in ne s pomočjo kake 
pogodbe, ako ga niso rečeni nadškof ali pa njegovi nasledniki izvolili, 
ordinirali in posvetili. 2 

„Data II. non. Febmarii, anno dominice incarnationis MLXXII., 
anno autem ordinationis domini Heinrici guarti regis XVIII., regni vero 
XVI., indict. X.; actum est Ratispone." 

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Vita Gebeh. et succ, c. 5 
(MG. SS., XI, 38). — Hund, Metrop. Salisb., I, 57. - Hund-Gewold. Metrop. 
Salisb., I, 39. — Luni g, Reidisardiiv, XVI a, 951. — (Kleimayrn) Juvavia, Hnh., 
258, št. 110. — Hnkershofen, Handb. der Gesdi. des H. Karnten, Ilb, 97, št. 51. 
— Hirn, Kirchen- und reichsreditl. Verhalnisse des Bist. Gurk, 9. — Jaksch, Mon. 
hist. duc. Car., I, 75. št. 30.] 

1 Zastran lege tu navedenih krajev glej št. 130. »Renisnidi" je morebiti Remšenilc pri Beli 
v Kapelsltem sodnem oliraju. 

^ Zastran tu omenjeniti pogojev glej tudi št. 255. 



St. 266. 161 

Št. 266. 

Nepristno.! 

1072, dne 6. marca. Krka. 

Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je vzel s seboj rezcn- 
skega škofa Otona, pasovskega škofa Altmana in druge kneze ter hotel 
svoji cerkvi koristiti tako, da ostane trdno in neomajano to, kar je do- 
brega storil, se izpremeni, kar je vredno premembe, ter popravi, kar je 
treba izboljšati. Med tem je zvedel, da je umrla krška opatica Himzila 
[„obitus domine Himezele venerabilis abbatisse de Gurkehouen" ] . Ker je 
veliko trpel zarad mnogokratnih in težavnih potov med visokim go- 
rovjem in ker je bil takrat malokdaj mir ali pa skoraj nikdar, je sklenil 
po nasvetu in s pomočjo prej imenovanih škofov soglasno s kanoniki 
in ministerijali Krške cerkve ter ondotnim odvetnikom, mejnim grofom 
Starchandom, da postavi škofa na Krki. To je moral storiti že zarad 
raznih opravil, katera mu niso dopuščala, da bi dalj časa ostal v 
Karantaniji [Jn Karinthia"], potem pa tudi zato, ker je njegova ško- 
fija tako obširna, da ni mogel vestno skrbeti za cerkvene zadeve. Ko 
je svoj sklep razodel rečenim škofom in drugim možem, so mu pritr- 
dili kanoniki in ministerijali Krške cerkve in pa omenjeni mejni 
grof. Ker so se pa zastopniki Krške cerkve bali, da bi jo mogel on 
(Gebhard) ali pa njegovi nasledniki z ustanovitvijo škofije spraviti 
pod oblast Solnograške cerkve, je poslal (Gebhard) svoje poslance 
k papežu Aleksandru II. ter mu naznanil svoj sklep in pa pomisleke 
zastopnikov Krške cerkve. Ko je papež zvedel za njegov sklep in za 
željo zastopnikov rečene cerkve, je ukazal, da naj omenjeni sklep ne 
bo na škodo Krški cerkvi, pač pa na korist obeh cerkva. Ko je (Geb- 
hard) dostojno sprejel papeževe poslance, je sklical prelate, kanonike in 
ministerijale svoje cerkve ter imenovana škofa in pa prelate drugih 
cerkva, ki so izrekli, da je ustanovitev Krške škofije dobro podjetje 
v čast božjo in v korist ljudem ter da se je treba potruditi, da se 
zvrši. Ko se je udeležil zborovanja kanonikov in ministerijalov Krške 
cerkve, je bil tu plemeniti Gunther, rojen na Grobniškem polju [„Gun- 
therum nobilem virum oriundum de Chraphelt], svobodno in enoglasno 
izbran za škofa, katerega je nato potrdil, ko mu je dal prstan, krški 
prelat mu je pa izročil pastirsko palico. Ker je med vsemi cerkvami 
posebno naklonjen Krški, zato veleva za večne čase, da se po smrti 
rečenega Guntherja ali pa katerega njegovih naslednikov vrši volitev 

' Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., I, 76) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1172. in 1177. 
ponarejena. Spisala jo je ista roka, katera je tudi zvršila listini krškega škofa Henrika z dne 
11. oktobra 1171 in z dne 2". maja 1173. Ponarejena listina je imela iz prva le letnico, pozneje (med 
letom 120.1— 1205) je notar Gebeno dostavil še dan, mesec in kraj. Sestavljalec te listine je porabil 
pri svojem delu listino solnograškega nadškofa Konrada I. z dne 17. julija 1171, potem listino 
papeža Lucija II. z dne ii. februarja 114.5 in pa še nekatere druge vire. 

16 



162 St. 266, 267. 

brez zvijače in sile ter v njegovi (Gebhardovi) navzočnosti ali pa 
v navzočnosti njegovih naslednikov tako, da se ne dela Krški cerkvi 
nobena sila, kajti volilci so imeli tudi pri prvi volitvi popolno svo- 
bodo. Rko bi med volilci nastala kaka razprtija, jih mora zediniti s 
pomočjo dveh ali treh imenitnejših in modrejših mož Krške cerkve. 
Sklenilo se je soglasno s prelati, kanoniki in ministerijali obeh cerkva, 
da naj imajo škof Gunther in njegovi nasledniki isto volilno pravico v 
Solnograški nadškofiji, kakor on (Gebhard) in njegovi nasledniki v Krški 
škofiji. Gebhard pravi, da prepušča krškemu škofu in njegovim nasled- 
nikom za večne čase vikarstvo [„omnem vicariam"] Solnograške cerkve 
v duhovskih in posvetnih zadevah. Meje faram [Jerminos quoque ba- 
rodiiarum"] hoče določiti pozneje, ko bode imel več časa; za sedaj mu 
zarad raznih nadlog ni mogoče, akoravno je zarad tega dobil ukaz od 
papeža. V navzočnosti rečenih škofov, prelatov in drugih državnih 
knezov zapove, da naj zvestoba in družljivost vezeta kanonike in mi- 
nisterijale obeh cerkva; ministerijali obeh cerkva imajo pravico, da 
sklepajo med seboj zakonske zv2Z(i. Rko bi on (Gebhard) ali pa ka- 
teri njegovih naslednikov hotel spraviti Krško cerkev pod svojo oblast 
ali pa prestaviti škofijo v kak drug kraj zato, da bi posestva krškega 
škofa, katera sta prej imela opatija in korarski samostan, združil s 
Solnograško cerkvijo, sme Krška cerkev s svojim odvetnikom rečeni 
kraj (Krko) z vsemi priteklinami za petnajst penezov [„XV nummis"/ 
odkupiti od škofovske oblasti ter se povrniti do stare svobode, o čemer 
tudi govori listina njegovega prednika Balduina. i 

„Acta suni hec anno ab incarnatione domini millesimo LXXII., 
indictione decima, sub domino papa Alexandro II. apostolatus eius anno 
X., pontificatas vero nostri XIII. Datum apud Gurkhouen II. non. Marc." 

(Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey- 
trage zur Gesdi. u. Topogr. des H. Karnten, I, 194. — flnkershofen, Handb. der 
Gesch. d. H. Karnten, 11^, 99, št. 52. — Hirn, Kirdien- und reidisreditl. Verhaltnisse 
des Bist. Gurk, str. 65. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 76, št. 31.] 

Št. 267. 

1072, dne 2. maja. Koper. 

Tržaški škof Adalger [„Adalgerius sanctae sediš Tergestinae eccle- 
siae episcopus"] podeli soglasno s svojim duhovnikom Remedijem in svo- 
jim odvetnikom Ivanom Zenonu, opatu sv. Nikolaja, in njegovi cerkvi, 
ležeči na obrežju Rialtskega pristanišča v Benetkah [Jn littore de portu 
Rivoalto de Venetia"], cerkev sv. Apolinarija v kraju, ki se zove Ga- 
sello [Jn loco qui vocatur Gasello"]^ z vinogradi, oljikami, njivami, 



* Gl. št. 126. 

2 Cerkev sv. flpolinarija v Gasellu je sedanja cerkvica sv. Nikolaja v Oltri nasproti Kopru,. 
Gasello se zove majtien kraj v Oltrl, kjer je kakih šest tiiš. 



St. 267, 268. 163 

dohodki in izdatki. Na eni strani darovane zemlje ima svoj vinograd 
Ivan Bautitio, na drugi je imel svojo zemljo Amantinus de ludice, na 
tretji je vinograd bratovščine sv. Justa, na četrti je pa zemlja, katero 
je imel Bonus de Valtera. Tudi mu podeli vinograd z oljikami v kraju, 
ki se zove „Acaselis"l Opat Zenon in njegovi nasledniki naj imajo 
pravico, da darovani svet obdrže, izkoriščajo ali pa zamenjajo. Nobeden 
izmed tržaških škofov ne sme nadlegovati rečenega opata, njegovih 
naslednikov ali pa od njih zavisnih menihov, kateri bi bili poslani na 
darovano zemljo, da bi jo varovali; pač pa naj jih branijo ter jim v 
vseh stvareh pomagajo. Kdor bi to naredbo prelomil, naj plača opatu 
Zenonu ali pa njegovim naslednikom deset liber zlata. 

„S. f= signum) Adalgerius, s. Remedius, s. lohannes advocatus eorum 
consentiens, s. Walpero testis, s. Cadullo de ludice testis, s. Bertaldus Al- 
bini testis." 

„Ego Basilius notar ius hanc traditionis chartam mana mea scripsi 
atque firmavi." 

,,Αηηο ab incarnaiione redemptoris nostri millesimo septuagesimo 
secundo, die secundo mensis Maii. Actum in civitate lustinopoli." 

[Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1072.) 

Št. 268. 

1072, dne 6. maja. 

Solnograški nadškof Gebhard ustanovi Krško škofij o ter jej 
dne 6. maja leta 1072. v navzočnosti brixenskega škofa Altwina, frei- 
sinškega škofa Ellenharda in istrskega škofa Kandijana postavi in 
posveti Guntherja kot prvega njenega škofa. Rezenski škof Oton in 
pasovski škof Altman sta pismeno odobrila ta korak. Tudi sta se takrat 
prečitali listini papeža Aleksandra II. 2 in pa kralja Henrika IV.,3 ki sta 
dovolila, da se ustanovi rečena škofija. Sklenilo se je, da se oba do- 
kumenta shranita v Solnogradu. K tej ustanovitvi je nekoliko pripo- 
mogel neki star kodeks, 4 ki se je nahajal v knjižnici v Solnogradu. V 
njem se je čitalo, kateri škofje so že prej po ondotnih krajih nado- 
mestovali solnograške nadškofe. Tudi je bilo v njem omenjeno, da so 
med nadškofi in njih podškofi večkrat nastali prepiri, ki so povzročili, 
da so oni nehali pošiljati tja svoje namestnike. Ker podškofje niso imeli 
stalnega sedeža, je bilo treba sedaj novi škofiji določiti stolico in meje. 

^ Acaselis je najbrže sedanja gora Caselle od Oltre proti zahodu. 

^ Gl. št. 255. 

» Gl. St. 265. 

* Foltz (Gesdi. der Salzburger Bibliotheken, str. 29) in za njim Jaksdi (AVon. hist. duc. Car., 
I, 79, op.) mislita na neki izgubljen kodeks, v katerem so bile najbrže popisane razmere med 
solnograškimi nadškofi in njih podškofi po Karantaniji. Prepiri med nadškofi in pokrajinskimi 
škofi so bili prej ko ne takrat, ko je pokrajinski škof Osvald oskrboval cerkvene zadeve po Karan- 
taniji. Prim. Gr. II, St. 190. 

16* 



164 St. 268, 269. 

Vita Gebehardi archiep. Salisb., c. 2 (MG. SS., XI, 26): „Hntc quoque 
anno incarnationis Domini 1072 constituit (sc. Gebeiiardus) sedem episcopalem intra 
Karinthiam in loco Gurca dicto, cui prefecit et consecravit episcopum Guntherium 
2. Non. Mai, presentibus et conbenedicentibus episcopis Hltwino Briiisinensi, Ellen- 
hardo Frisingensi, Candiano de Ystria', caeteris comprovincialibus episcopis, Ot- 
tone scilicet Ratisponensi, Altmanno Pataviensi per epistolas suum in lianc ipsam 
ordinationem prebentibus assensum. Proiata est ibi tunc et epistola domni Rle- 
xandri papae et ad confirmationem huius constitutionis in auribus populi lecta 
et interpretata. Sed et litterae regis Heinrici suum in lianc consensum pronun- 
tiantes similiter sunt recitatae. Quae utraeque destinatae sunt servari in ecclesia 
luvavensi. luvit ad lianc novam constitutionem et quidam veterum noticiarum 
codex. Repertus enim erat talis in camera librorum Salzpurhc, et in eo repertum 
qui episcopi sub quibus ardiyepiscopis Salzpurgensis ecclesiae vices et ante ges- 
sissent in prenominata regione. Repertae sunt in eodem libro crebrae discordiarum 
causae inter ipsos ardiyepiscopos et subepiscopos illos, propter quas conicitur et 
estimatur vicem illam tunc cessavisse et morientibus aliis alios non fuisse substi- 
tutos. Et quia liuiusce stabilitatis anciioras non habebant, sedem videlicet episco- 
palem et clerum ac plebem in separatis sibi parrodiiae terminis cum qualibus su- 
pradicta restauratio renovata est et stabilita." 

Auctar. Garst. ad. a. 1072 (MG. SS., IX, 568): „Episcopium Gurcense a ve- 
nerabili Gebehardo archiepiscopo constituitur, et Guntlierus ibi episcopus ordinatur." 

Ann. Admunt. ad a. 1072 (MG. SS., IX, 576): „Episcopium Gurcense a ve- 
nerabili ardiiepiscopo Gebeiiardo constituitur, et Guntherus episcopus ibidem eli- 
gitur." 

S. Rudberti Salisburg. Rnn. breves ad a. 1072 (MG. SS., IX, 758): „Ge- 
behardus ardiiepiscopus 2. Non. Mai. ecclesiam Kurcensem dedicavit, et in ea sedem 
episcopalem constituit, et ad hanc Guntherium episcopum ordinavit." 

Ληη. s. Budberti Salisburg. ad a. 1072 (MG. SS., IX, 773): „Gebhardus 
ardiiepiscopus Gurcensem fecit episcopatum, 2. Nonas Mai." 

Vita Chunradi archiep., c. 4 (MG. SS., XI, 64): „Siquidem in Karinthia 
in ecclesia Gurcensi, ubi mulier nobilissima et ditissima Hemma nomine abbatiam 
monialium construxerat, quibus, ut dicitur, post aliqua tempora propter vitae et 
ordinis regularis sterilitatem et exordinationem deletis canonici^ successerunt, 
sedem episcopalem (sc, Gebhardus) constituit, videlicet ut ipso diversis negotiis 
occupato, Gurcensis episcopus vices suas impleret." 

St. 269. 

Nepristno. 3 

1072, dne 6. maja. Solnograd. 

Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je posvetil izvoljenega 
krškega škofa Guntherja. Ko je ta s Kandijanom, škofom istrskim [„cuin 
domino Candiano venerabili episcopo de Histria"], prišel k njemu, se 



» Ta Kandijan je bil škof piCenski. Gl, št. 216. 

2 Notica o kanonikih ne odgovarja resnici. Vita Chunradi je bila spisana med letom il7o. 
in 1177., tedaj sto let po ustanovitvi Krške škofije, in zato je napaka razumljiva. 

3 Ta listina je nastala med letom 1195. in 1203. (Jaksdi, Mon., I, 79.) Vsebina je vzeta iz 
neke notice v Vita Gebehardi archiep., c. 2. (Gl. št. 268.) 



St. 269, 270. 165 

je posvGčenje izvršilo v navzočnosti brixGnskega škofa Altwina in 
freisinškcga škofa Ellinharda. Rezenski škof Oton in pasovski škof 
Altman, ki sta s svojimi nasveti mnogo pripomogla, da se je Krška 
škofija ustanovila, sta bila vsled državnih zadev odsotna ter sta pi- 
smeno izrazila svoje zadovoljstvo zarad rečenega posvečenja, pri ka- 
terem so se prečitale listine papeža Aleksandra 11.', kralja Henrika IV. 2 
in pa njegova (Gebhardova)^ o ustanovitvi Krške škofije. 

„Actum aput Salzburg anno dominice incarnationis MLXXIL, in- 
dictione X., //. noti. Maii." 

[Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eiciihorn, Bey- 
trage zur alteren Gesch. u. Topogr. des H. Karnten, II, 111. — flnkershofen, 
Handb. der Gesdi. des H. Karnten, Ilb, 101, št. 53. — Kandler, Codice dipl. Istr. 
ad a. 1072. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 79, št. 33.] 

Št. 270. 

1072, meseca maja.^ 

Pogodba med solnograškim nadškofom Gebhardom in freisinškim 
škofom Ellenhardom zarad sporne desetine, katero je imela Freisinška 
cerkev na zemlji Solnograške nadškofije. Najprej določita, da naj frei- 
sinški škof dobiva vso desetino od treh dvorov poleg Vrbskega 
jezera, od katerih si sam želi, od drugih pa le eno tretjino, nadškof 
pa dve. /„. . . . de tribus curtiferis quibus velit sibique placeat, apud 
Wertse decimam integram habeat, de reliqua autem decimatione ipse 
terciam, duas vero domnus Gebehardus arώiepiscopus partes acci- 
piatrj 

Kar se tiče freisinških posestev v Katsdiu fjn loco Chatzis'7, naj 
dobi freisinški škof od enega dvora vso desetino, od ostalih pa le eno 
tretjino, nadškof pa dve. Da bi ta pogodba ostala za vedne čase neiz- 
premenjena, odstopi freisinški škof Ellenhard po nasvetu svojih du- 
hovskih in posvetnih fevdnikov po svojem odvetniku Otonu nadškofu 
in njegovemu odvetniku Engilbertu v popolno last od katsdiskih po- 
sestev eno slovensko kmetijo v vasi Peterdorf u 5 [„unum mansum 
Sclauonicum in predicto predio Chatzis in villa que dicitur Pederdorf"]• 
Nato slede v listini imena mnogih prič. 

Tudi sta se pogajala o desetinah tistih cerkva, katere ima Frei- 
sinška škofija na Lurnskem polju [Jn Liburnia"]. Te cerkve so cerkev 
sv. Petra pri Breznici [„sancti Petri apud Frezna"]^, sv. Mihaela pri 

> Gl. St. 255. 
■' Gl. St. 265. 
3 Gl. št. 2««. 

< Zastran datiranja gl. Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 26, St. 63. 
' Peterdorf je vas blizu Muraua na Gorenjem Štajerskem. 

" Sedanji St. Peter im Holz na Lurnskem polju severozahodno od Spitala. Tik zraven je 
vasica Breznica (Fresnitz). 



166 St. 270, 271. 

Požarnici [„sancti Midiahelis apud Bosanriza"] ^ in sv. Martina na Beli 
[„sancti Martini apud Velah"/.^ Od ondotnih desetin naj dobi eno po- 
lovico solnograški nadškof, drugo pa freisinški škof. Kar se tiče po- 
sestev Freisinške cerkve na Lurnskem polju (pri Sv. Petru), naj dobiva 
ondotne desetine le freisinški škof. Ako bi ljudstvo zarad dolgih in 
težavnih potov ne moglo obiskovati naštetih treh cerkva, sme freisinški 
škof po nasvetu svojega nadškofa postaviti še kako novo. Da bi ostala 
ta pogodba veljavna, je freisinški škof Ellenhard z dovoljenjem svojih 
duhovnikov in ministerijalov prepustil nadškofu Gebhardu v popolno 
last poldrugo slovensko kmetijo v Lendorfu^ [„mansum unum 
Sclauonicum et dimidium in loco qui dicitur LengindorfJ. 

Datum manjka. 

[Prepis iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck, 
Hist. Fris., I a, 273. — Rese h, Aetas millenaria, str. 92 k letu 1063. — Ankers- 
hofen, Handbudi d. Gesdi. des H. Karnten, Ilb, 115, št.64. — Zahn, Cod. dipl. 
Hustro-Fris., I, 81, št. 79 (Fontes rer. flustr., Dipl., XXXI), k letu c. 1060. — Zahn, 
Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 76, št. 67 k letu c. 1065 (odi.). — Jaksch, Mon. 
hist. duc. Carinthiae, III, 155, št. 394.] 

Št. 271. 

1072, dne 17. (18.) julija. Michaelbeuern. 

Oglejski patriarh Sigehard [„a venerabili Aquilegiensi(s) 
ecclesie ραίπακώα Syro"] posveti skupno s solnograškim nadškofom 
Gebhardom in concordijskim škofom Dietwinom cerkev Marije Device 
in sv. Mihaela v Beuernu^ [„apud Bivren"] ter jej z dovoljenjem svoje 
navzočne matere grofinje Pilhilde podari več posestev s pristavkom, 
da nima po njegovi (patriarhovi) smrti ter po smrti njegove matere Pil- 
hilde in Matilde, soproge njegovega brata Friderika, nobeden njegovih so- 
rodnikov kakih pravic do darovanih posestev. 5 

Med pričami so tudi omenjeni: „Iunior Syrvs nepos patriardie, 
Chazili de Mvosiza, Cumpo miles patriardie." 

,,Αηηο dominice incarnationis millesimo LXXII., indictione X., 
XV. kal. Augusti regnante clementissimo rege Haeinrico . . . Data XVI. 
kal. Augusti anno dominice incarnationis MLXXII., indictione X. Actum 

in dei nomine Bvrin." 

[Cod. trad. iz 13. stoletja v Midiaelbeuernu, kjer sta dva neenako dolga iz- 
voda, ki se med seboj popolnjujeta. — Filz, Gesch. von Michaelbeuern, str. 745, 
št. 3 in 4. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbudi, I, 771—774.) 

,1 Požarnica (Pusarnitz) je vas na Lurnskem polju severozahodno od prej omenjenega 
St. Petra. 

■-■ Gorenja Bela (ObervcUadi) v dolini reke Bele (Moli). 

^ Lendorf je vas blizu Požarnice na Koroškem. 

•■ Midiaelbeuern je vas na severnem Solnograškem tik gorenjeavstrijske meje. 

^ V potrdilni listini papeža Inocenca II. z dne 7. junija leta 1187. (Filz, 1. c p. 748) se kot 
ustanovitelji Midiaelbcuernskega samostana omenjajo oglejski patriarh Sigehard, njegova mati 
Bilhllta, njen soprog grof Sigehard, tega brat Friderik, potem neki palatinski grof Hartvvik in pa 
neki grof Sizo. 



St. 272. 167 



St. 272. 



1072, proti koncu leta.i 

Kralj Henrik IV., ki je leta 1072. praznoval božič v Bambergu, 
je začel nekatere velikaše prezirati, drugim pa, ki so bili manj vredni, 
deliti bogastvo in oblast ter vladati po njih nasvetih. Na ta način se je 
zgodilo marsikaj, kar ni bilo v redu. Zato so nekateri škofje, vojvodje 
in drugi velikaši zapustili kraljev dvor. Med njimi je bil tudi karan- 
tanski vojvoda Berhtold. Njega in švabskega vojvoda Rudolfa 
je kralj večkrat pozval pred se; a ker nista hotela priti, je kralj mislil, 
da se hočeta zoper njega vzdigniti. Ker se je tudi govorilo, da hoče 
iti kralj nad nju, sta po svojih poslancih večkrat prosila za premirje 
ter tako od sebe odvrnila kraljev napad. Neverjetno je, da bi bil kralj 
o božiču leta 1072. Berhtoldu vzel Karantansko Vojvodino ter 
jo dal svojemu sorodniku Markwardu.2 

Rnn. Altah. mai. ad a. 1072 (MG. SS., XX, 823): „Festum incarnationis do- 
minicae rex celebravit Ratisbonae. Igitur per longum iam tempus potentes quos- 
que rex ceperat contemnere, inferiores vero divitiis et facultatibus extollere et 
eorum consilio, quae agenda erant, amministrabat, optimatum vero raro quemquam 
secretis suis admittebat, et quia multa inordinate fiebant, episcopi, duces aliique 
regni primores de regalibus se subtrahebant. Inter quos Ruodolphus et Berhtoldus 
duces ad regem sepe vocati sunt, sed tamen venire noluerunt, quousque etiam 
rex suspicari ceperit, quia contra se rebellare pararent. Cum etiam sermo ferretur, 
quoniam expeditio contra eos pararetur, ipsi semper mittentes inducias petebant, 
sicque impetum regis deludebant." 

Lamberti Hersf. ilnnales ad a. 1073 (MG. SS., V, 192): „Rex nativitatem 
Domini Babenberg celebravit. Ibi Berhtoldo duci Carnotensium ducatum sine 
legitima discussione absenti abstulit, et Marcwardo cuidam propinquo suo tra- 
didit." 

Hnn. «Lellicenses ad a. 1073 (MG. SS., IX, 499): „Roudolfus dux Hlaman- 
niae et Welfo dux Baioariac, nec non Perhtolfus dux Carinthiorum in unum con- 
iurant adversus regem Heinricum." 

Bernoldi Chronicon ad a. 1073 (MG. SS., V, 429): „Roudolfus dux Ale- 
manniae et Bertolfus dux Karinthiorum et Welf dux Baioariae a rege Heinrico 
discesserunt, quia aliis subintroeuntibus consiliariis suum consilium apud regem 
non valere perspexerunt." 



* Kralj Henrik IV. je leta 107l. praznoval božiC v Wormsu (AVeyer v. Knonau, Jahrbiicher, 
II, HO), od tu se je napotil Cez Lorsdi, kjer je bil dne 1. januarja, v Rezno, kjer se je mudil dne 
9. januarja leta 1072. (Meyer v. Knonau, II, 118.) Leta l(t72. je praznoval božiC v Bambergu. (Meijcr 
v. Knonau, II, 174.) 

'- Tangi (ilrdiiv f. Kunde osterr. Gesdiiditsqu., VI. 361—364) in flnkershofen (Handb. dcr 
Gesdi. des H. Karnten, II, 696) se opirata na izjavo Lamberta Hersfcldskega ter mislita, da je kral) 
o božiCu leta 1072. vzel Berhtoldu Karantansko Vojvodino. — Wahnsdiaffe (Das Herzogthum 
Karnten, str. 64) pravi, da je dotiCno poročilo Lambertovo jako neverjetno. Mejjer v. Knonau 
(Jahrbudier, II, 8t8) misli, da je prej omenjena kazen že zato skoraj ncmogoCa, ker je kralj tri 
mesece pozneje zopet sprejel Berhtolda v svojo milost (št. 27.3). Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., lil, 
157) piše, da se ne more govoriti o tem, da bi bil Berhtold leta 1072. izgubil svojo Vojvodino; paC 
pa sta Eppcnsteinovec Markward in njegov sin porabila prepir med kraljem in Berhtoldom, da sta 
temu po Karantaniji vzela vso veljavo, Ce je sploh kako imel. 



168 St. 272, 273, 274, 275. 



Bertholdi flnnal. ad a. 1073 (MG. SS., V, 275): „Roudolfus dux Hleman- 
niae, et Bertholdus dux Carentaniae, et Welf dux Baioariae a rege discesserunt, 
quia aliis subintroeuntibus consiliariis, suum consilium apud regem non valere per- 
spexerunt." 

Št. 273. 

1073, dne 24. marca. Eidistadt. 

Ko je kralj Henrik IV. v Eidistadtu praznoval cvetno nedeljo, je 
zopet sprejel švabskega vojvoda Rudolfa in karantanskega voj- 
voda Berhtoldav svojo milost. 

Ληη. Altahen. mai. ad a. 1073 (MG. SS., XX, 824): „Diem palmarum rex 
in Eihstatti celebravit, ubi et Ruodolpho et Berhtoldo ducibus gratiam suam 
reddidit." 

Št. 274. 

1073, dne 23. maja. Augsburg. 

Kralj Henrik IV. podeli na prošnjo brixenskega škofa Alt- 
wina, svoje soproge Berhte, solnograškega nadškofa Gebharda, trier- 
skega nadškofa Utona in drugih fevdnikov prvoimenovanemu škofu 
lovsko pravico [„wildpannum"] na posestvih njegove cerkve. Ta 
posestva segajo od Dobrega potoka i do reke Bistrice2 ter od najviš- 
jega vrha pri Kranjski gori 3 pa do sredine struge reke Save [„de rivo 
ΤοδΓοροίοώ, quod teuionice Guetbach (dicitur), usque ad flumen Fei- 
striza et a summo vertice Creine montis usque in medium fundum Sowe 
fluminis"]. Na tem prostoru ne sme nihče loviti brez dovoljenja brixen- 
skega škofa in njegovih naslednikov.^ 

„Data X. kalendas Jutiii anno dominicae incarnationis MLXXIIL 
indictione XI, anno autem ordinationis domni Hainrici quarti regis XVII Π , 
regni rero XVII, actum est Augustae." 

[Prepis v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage zur Gesdi. 
v. Saben, II, 577. — Hormayr, Beytrage zur Gesdi. v. Tirol, II, 53. — M on um. 
Boica, XXIX a, 183. - Schumi, Urk.- u. Reg.- Budi, I, 59, št. 49.] 

Št. 275. 

1073, pred 9. avgustom. Harzburg. 

Lambert pripoveduje, daje karantanski vojvoda Berh- 
t o 1 d prišel h kralju Henriku IV. zarad razmer v svoji Vojvodini. Kralj 

> Ta potok se nahaja nad Tržičcm. 

2 Tržiška Bistrica. 

3 Gorovje na kranjsko-koroSki meji nad Kranjsko goro. Na koroški strani tega gorovja je 
vas Strmica (nem. Krainbcrg). 

* Z ozirom na to, da v tej listini ni omenjeno ime kakega mejnega grofa, se sklepa, da kralj 
Henrik po smrti mejnega grofa Udalrika leta 1070. ni postavil nobenega enakega dostojanstvenika 
za Kranjsko in Istro- 



St. 275, 276. 169 

mu je baje slovesno zatrdil, da ni nobenemu drugemu oddal (Karan- 
tanske) Vojvodine. Markward je na svojo roko napadel tujo zemljo. 
Nikdar ne more biti njegovim (Berhtoldovim) pravicam v kvar, če je 
kdo brez višjega dovoljenja delal škodo javnim osebam. — Akoravno 
je Berhtold vedel, da so te besede izmišljene in da kralj ne govori 
tako proti njemu iz naklonjenosti, temuč zarad neugodnega položaja, 
se je vendar pomiril ter obljubil, da hoče še dalje koristiti državi. i Ker 
je bil jako razumen in dober ljudski govornik, ga je kralj skupno z 
miinsterskim škofom Friderikom in kraljevim kaplanom Sigfridom po- 
slal kot poslanca k Sasom. 

Lamberti Hersfeld. Run. ad a. 1073 (MG. SS., V, 197): „Casu quoque 
nuper advenerat, nescio quid privatae causae acturus in palatio (se. ad Hartes- 
burc), Bertoldus dux quondam Carentinorum. Huic rex quam sanctis obtestationibus 
se purgabat, quod ducatum eius nulli alii tradidisset; sed Marcwardum privata 
praesumptione fines alienos invasisse, nec ei quicquam de iure suo propterea im- 
minutum esse, si, suo iniussu, sine consulto principum, honores publicos honio 
ineptissimus temerasset. lile licet haec ficta esse sciret et regis malitiam non tam 
voluntate quam fortunae violentia correctam esse, tamen suscepit satisfactionem, 
promisit operam suam rel publicae utilitatibus nusquam defuturam. Hunc itaque, 
quia vir erat summae prudentiae et popularis eloquentiae, cum duobus supra me- 
moratis episcopis rex legatum misit ad Saxones." 

Bruno, De bello Saxonico, c. 27 (MG. SS., V, 338): „Nuntii autem erant 
Fridericus episcopus, Bertholdus dux, Sigefridus regis capellanus." 

Št. 276. 

1073, med 9. in 13. avgustom. 

Kralj Henrik IV., katerega so Saši v Harzburgu oblegali, je vzel 
s seboj (karantanskega) vojvoda Berhtolda, potem dva 
škofa in nekoliko drugih zaupnikov ter ž njimi v nočnem času pobegnil, 
kraljevske insignije in del zaklada je pa že odposlal v zabojih. Tistim, 
ki so v gradu ostali, je dal ukaz, da naj naslednjega dne kolikor mo- 
goče postopajo tako, kakor bi bil še navzoč, ter naj sovražniku ne 
dajo povoda sumiti, da je ušel. Četrti dan so kralj in njegovi sprem- 
ljevalci prišli lačni ter od bdenja in hoje jako utrujeni v Esdiwege, 
kjer so se nekoliko okrepčali. Naslednji dan, to je dne 13. avgusta, so 
dospeli v Hersfeld. 

Lamberti Hersfeld. Rnn. ad a. 1073 (MG. SS., V, 198): „. . . nocte quadam 
cum nihil minus suspicarentur, ipse (se. rex Heinricus) Bertoldum ducem et duos 
supra memoratos episcopos ^ et alios plerosque familiares suos secum assumpsit, 

' Dokazano je (cfr. Meyer v. Knonau, JahrbUcher, II, 791—853), da Lambert Hersfeldski ni 
posebno zanesljiv poročevalec. Wahnsdiaffe (Das Herzogthum Karnten, str. ^:>) poudarja, da so 
zgoraj navedene besede, s katerimi se je baje mladi kralj opravičeval pri vojvodu Berhtoldu. jako 
neverjetne ter jih ne moremo smatrati za resniCne. Poročilo, da se je Markward na svojo roko 
polastil tuje (karantanske) zemlje, je brez dvoma istinito• To je tem lažje storil, ker se je vojvoda 
Berhtold vedno mudil zunaj svoje Vojvodine. Tudi nasprotje med Berhtoldom in kraljem Henrikom 
je Markvvarda izpodbujalo, da je po Karantaniji na škodo prvega širil svojo oblast, dokler ni prišlo 
do tega, da je kralj Markwardovega sina Liutolda postavil za vojvoda. 

' Se Epponem Citiensem et Bennonem Osenbruggensem. 



170 Št. 276, 277, 278, 279. 



et praemissis ante se in sarcinis regni insignibus et quanta tempus et res patic- 
bantur parte thesaurorum, dam egressus est de castello (se. Hartesburc), dato ne- 
gocio his qui intus remanebant, ut postera die quanta possent arte praesentiam 
sui simularent, et hostium animos a suspicionibus fugae suae avocarent. . . . Quarto 
die inedia, vigiliis ac longi itineris labore usque ad extremam lassitudinem con- 
fecti, Esdienewege pervenerunt. Ubi cibo somnoque paululum recreati, postero 
die, id est Idibus Augusti . . . Herveldiam contenderunt." 

Ληη. Yburgenses ad a. 1073 (MG. SS., XV, 436): „Fuga regis de Hartes- 
burg in natali sancti Laurentii." 

Št. 277. 

1073, dne 20. oktobra. Gerstungen.^ 

Takrat so saški knezi prišli v Gerstungen, da bi se iz nova po- 
gajali s kraljevimi zastopniki. S seboj so pripeljali 14.000 mož, z osta- 
limi četami so zasedli razne kraje in oblegali nekatere gradove. Kralja 
so zastopali nadškof moguntinski, nadškof kolinski, škof metzski, škof 
bamberški, lotarinški vojvoda Gozelo, švabski vojvoda Rudolf in ka- 
rantanski vojvoda Berhtold. 

Lamberti Hersfeld. Ληπ. ad a. 1073 (MG. SS.. V, 202): „Principes Saxo- 
niae 13. Kalendas Novembris iuxta condictum venerunt in Gerstengun, cum 14 mi- 
libus armatis, cetera multitudine ad custodiam regionis atque in obsidione castel- 
lorum derelicta. Hderant ex parte regis Mogontinus archiepiscopus, Coloniensis 
archiepiscopus, Mettensis episcopus, Babenbergensis episcopus, Gozelo Luterin- 
gorum dux, Ruodolfus Suevorum dux, Beriitoldus Carentinorum dux, missi a rege, 
ut causam, quam adversum se afferrent, discuterent." 

Št. 278. 

1073, dne 27. oktobra. Wiirzburg. 

Kralj Henrik IV. zniža samostanu v Obermunstru pri Reznem 
svinjski davek od 40 prašičev na 10 prašičev. Med knezi, ki so temu 
pritrdili, je bil tudi karantanski vojvoda Berhtold [Javen- 
tibus . . . ducibus . . . Berhtoldo"]. 

„Data est VI. kal. Novembris, anno dominicae incarnaiionis mili. 
LXXIII., indictione KIL, anno autem ordinationis domni Heinrici regis 
quarti XVIIII., regni vero XVIII., Actum Wirzeburg." 

[Izvirna listina v Monakovem. — Ried, Cod. dipl. Ratisb., I, 163, št. 174. 
— Mon. Boica, XXIX a, 187, št. 420.] 

Št. 279. 

1073, po 1. novembru. Norimberg. 

Ko se je kralj Henrik IV. na dan vseh svetnikov mudil v Wurz- 
burgu, je sklenil iti v Rezno. Med potjo je ostal nekoliko dni v No- 
rimbergu. Tu je eden izmed njegovih zaupnikov, z imenom Regenger, 
naščuvan od drugih ali pa iz sovraštva do kralja, naznanil švabskemu 

1 Gerstungen je severno od Hersfelda. 



St. 279. 171 

vojvodu Rudolfu in karantanskemu vojvodu Bcrhtoldu na- 
slednje: „Mene in še več drugih, katere je kralj smatral za sposobne 
služabnike najhudobnejšcga naklepa, je pred kratkim pridobil z mno- 
gimi prošnjami in velikimi obljubami, da bi vaju in še druge kneze, 
ki so se bili na zboru v Wiirzburgu zarad tajnega pogovora nekoliko 
odstranili od množice, napadli z orožjem ter tako osvobodili kralja ne- 
varnosti, državo pa zmešnjave, ko bi umorili začetnike upora. Drugi 
so hitro prevzeli to delo; le jaz sem iz spoštovanja do pravice in iz 
strahu pred božjo sodbo pobijal pregrešni naklep, se po možnosti 
ustavljal kralju ter ga izkušal pregovoriti. Zarad tega sem pa prišel v 
tako nemilost, da me je takoj odstranil iz svojega spremstva, v ka- 
terem sem do sedaj, kakor je znano, užival večje zaupanje od drugih; 
tudi bi me bil dal kralj po svojih služabnikih umoriti, ako se ne bi 
bil hitro odstranil iz njegove bližine." Ko je Regenger to povedal, je 
v dokaz resnice navedel tudi sokrivce ter izrekel, da je pripravljen, 
ako bi kralj to tajil, z dvobojem potrditi svojo izjavo. Vojvoda Rudolf 
in Berhtold sta nato poslala h kralju poslance ter mu naznanila, da ju 
ne veže več prisega zvestobe, ker je on (kralj) prvi prelomil zvestobo 
ter proti tistim, ki so delali za njegov blagor, koval hudobne naklepe. 
Ako se ne opraviči, naj v mirnih časih ne pričakuje od nju zvestobe, 
v vojni pa pomoči. 

Lamberti Hersfeld. Ληη. ad a. 1073 (MG. SS., V, 203): „Celebrata ibidem 
(se. Wirceburc) omnium sanctorum festivitate, Ratisponam ire instituit (se. rex) . . . 
Cumque inter eundem aliquot diebus Nurenburg moraretur, quidam qui lateri eius 
iam diu familiarissime obversatus fuerat, Regenger nomine, incertum aliorum in- 
stinctu an privato in eum (se. regem) odio suscitatus, repente prorupit in medium, 
et ducibus Ruodolfo ac Berhtoldo grave adversus eum crimen detulit. „Ego," in- 
quit, „et alii plerique, quos pessimae machinationis suae rex idoneos fore admi- 
nistros speraverat, nuper multis precibus raagnisque poUieitationibus ab eo solli- 
cltati sumus, ut, vobis ae ceteris regni principibus Wireeburg convenientibus et 
seeretioris eolloquii gratia paululum a muititudine remotis, armati in vos irruere- 
mus, et trucidatis seditionis auetoribus, ipsum perieulo, rem publieam perturbatione 
liberaremus. Et ceteri quidem satis impigre suseeperunt negoeium. Solus ego tam 
iusticiae respeetu quam futuri iudieii metu detrectabam opus nefarium, et quantum 
obluetari obstinatae sententiae audebam, dehortari eum conabar a proposito. Qua- 
propter tanta in me ineanduit indignatione, ut a contubernio suo, quo me hac- 
tenus ceteris familiarius perfruitum optime nostis, protinus me amoveret, et iu- 
gulandum apparitoribus suis obieeisset, nisi perieulum imminens, penetralibus pro- 
pere exeedendo, declinassem." His dietis, in argumentum fidei loeum expressit, 
conseios nominavit et, si rex infieiaretur, paratum se ait, eum ipso, si id leges 
paterentur, vel eum quovis homine eonserta manu, rem divino iudicio committere. 
Vehementer haec verba permoverunt praedietos duees, . . . Itaque legatos ad eum 
(se. regem) mittunt, mandantque, se iam nuUa religione teneri sacramenti, quo ei 
fidem subieetionemque firmassent, eum ipse prior fidem prodidisset et de salute 
sua tractantibus insidias maciiinatus fuisset; proinde, nisi obiecta diluisset, nullam 
deineeps a se vel in tranquiilis rebus fidem vel in perturbatis auxilium sperare 
debere." 



172 St. 280, 2 81. 

Št. 280. 

1073, dne 15. novembra. Capua. 

Papež Gregor VII. piše solnograškemu nadškofu Gebhardu, da je 
nekaj, kar v resnici dokazuje njegovo površnost. Kar se tiče nravnosti 
njegove duhovščine [„de castitafe dericoram"], se on, kakor se kaže, 
ne ozira na določbe rimske sinode, pri kateri je bil navzoč. Papež 
pravi, da ga je to tem bolj užalostilo, čim bolj je upal, da jako vestno 
izvrši svojo nalogo. Zato ga opominja, da bi strogo postopal proti 
tistim klerikom, ki nedostojno žive, ter da bi v svoji cerkvi z vztraj- 
nim podukom izvrševal to, kar je Rimska cerkev v njegovi navzočnosti 
sklenila zastran nenravnosti duhovščine, ne oziraje se pri tem niti na 
naklonjenost, niti na sovraštvo kateregakoli. i [„Unde apostolica te aucto- 
ritate admonemus, uf clericos tuos, qui turpiter conversantur, pastorali 
rigore coherceas et, quod Romana ecclesia te testante de immunditia 
dericorum statuit, neque gratiam neque odium alicuius considerans, con- 
stanti auctoritate in ecclesia tua praedicando exerceas"] 

„Data Capue 17, kalendas Decembris, indictione 12." — „Si ea in 
vobis." 

[Gregorii VII. registri. I, ep. 30 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Ha η s iz, 
Germ. sacra, II, 178. — Mansi, Concil. coll., XX, 86. — flnkershofen, Hand- 
budi der Gesdi. des H. Karnten, Ilb, 80, št. 35 (odi.). — jaffe, Bibl. rer. Germ., 
II, 48. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. ^2 (3566).] 

Št. 281. 

1074, dne 24. januarja. Rim. 

Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Sigehardu 
f„Sicardo Aquilegiensi fratri et coepiscopo"], da mu ni neznano, kake 
zmešnjave povsod pretresajo cerkev, katero so njene nezgode že skoraj 
razbile in pogreznile. Nekateri vladarji in knezi tega sveta iščejo le 
svoj dobiček, zatirajo cerkev kakor kako slabo deklo ter se ne boje 
delati zmešnjave, da le morejo zadostiti svoji poželjivosti. Duhovniki 
in tisti, ki so baje sprejeli vodstvo cerkve, se skoraj nič ne brigajo za 
božjo postavo ter zanemarjajo svojo dolžnost nasproti Bogu in nasproti 
sebi izročenim ovčicam; s pomočjo cerkvenega dostojanstva hočejo do- 
speti 'do posvetne slave. Kar naj bi mnogim donašalo korist in blagor, 
to zanemarjajo ali pa uporabljajo za svojo oholost in nepotrebne iz- 
datke. Med tem je ljudstvo brez vodstva in nadzorstva; pri svojih 
predstojnikih vidi namesto dobrih zgledov to, kar je škodljivo in na- 
sprotno krščanski veri; zato je pa nagnjeno k zlobnosti. Sicer nosi 

> To pismo papeža Gregorja VII. se najbrže nanaša tudi na neliatere duhovnike po Karau- 
tanijt, o katerih je znano, da niso živeli tako, kakor bi bili morali. (Cfr. št. 287.) 



St. 281, 282, 283. 173 

krščansko ime, a ne izvršuje dobrih del ter je skoraj brez vere. Papež 
pravi, da je sklenil sklicati cerkveni zbor prvi teden v postu [Jn prima 
ebdomada qiiadragesimae"], i da bi se v taki nevarnosti z božjo mi- 
lostjo skupno posvetoval z brati ter našel kako pomoč in sredstvo, da 
bi se cerkev v njegovih dneh ne uničila in razrušila. Nato prosi Sige- 
harda, da bi se v določenem času udeležil zborovanja in da bi v ta 
namen sklical svoje sufragane škofe. [Jdeoque et vestram fraternitatem 
rogamiis et ex parte beati Petri apostoiorum principis admonemus, ut 
in praelibato termino vestram nobis praesentiam exhibeatis, convocatis 
una vobiscum tam per fiaec nostra tum per vestra scripta vestris suf- 
fraganeis episcopis."] 

„Data Romae 9. kalendas Februarias, indictione 12." — „Non ignare 
credimus." 

[Gregorii VII. registri, I, ep. 42 v Vatikanu. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 
60. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4819 (3580).] 

Št. 282. 

1074, meseca januarja. 

Mnogo knezov, med njimi karantanski vojvoda Berh- 
t o 1 d , je svetovalo kralju, da naj se ne bi vojskoval s Saši. Ako so 
kaj zakrivili, kar bi se moralo kaznovati z mečem, naj se pomisli, da 
jih je k temu prignala huda in lahko opravičljiva sila.2 

Lamberti Hersfeld. Rnn. ad a. 1074 (MG. SS., V, 207): „Sed archiepisco- 
pus Mogontinus, ardiiepiscopus Coloniensis, episcopus Argentorati, episcopus 
Wormaciensis, . . . praeterea duces omnes Baioariae, Sueviae, Lutlieringiae, Mo- 
scllae regionis, Carentinorum, milites etiam Fuldensis et Herveldensis abbatum, 
constanter ei (se. regi) contradixerunt, nolle se ad oppressionem innocentium arma 
ferre, qui si etiam aliquid, quod gladio vindice plecti debeat, admisissent, ad hoc 
eos gravis et facile excusabiiis necessitas impulisset." 

Št. 283. 

1074, dne 20. aprila. Bamberg. 

Ko je kralj Henrik IV. praznoval veliko noč v Bambergu, so se 
mu pridružili moguntinski nadškof, karantanski vojvoda Berh- 
told in še mnogo drugih, ki so v saški vojni odpadli od njega. 

Lamberti Hersfeld. Hnn. ad a. 1074 (MG. SS., V, 211): „Pascha Baben- 
berg celebravit (se. rex), erantque cum eo archiepiscopus Mogontinus, dux Ca- 
rentinorum Bertoldus, et alii quam plures ex iiis qui belio Saxonico ab eo de- 
fecerant," 

• To je med 9. in ι.ί. marcem. 

« Primerjaj Meyer v. Knonau, Jahrbucher, II, 310—313. 



174 St. 284. 



St. 284. 



1074, dne 15. junija. Oglej. 

Frcisinški škof Ellenhard in njegov odvetnik Ekkehard se pogo- 
dita z oglejskim patriarhom Sigehardom in njegovim odvetnikom Mark- 
wardom o desetinah na vseh posestvih, katere je takrat Freisinška 
cerkev imela v Kranjski grofiji. Freisinški škof odkupi vso desetino 
s tem, da prvič prepusti patriarhu dve slovenski kmetiji z vsemi 
tistimi pravicami, katere je sam imel. Te dve kmetiji sta spadali pod 
njegov dvor v Loki in eno izmed njiju je obdeloval neki nesvobodni, 
drugo pa neki svobodni človek. Tudi prepusti škof patriarhu vso dese- 
tino od štirih arealnih zemljišč, i ki se tam nahajajo. Dalje odstopi škof 
patriarhu deset slovenskih kmetij v Vin jem vrhu2 z desetino 
od vseh treh arealnih zemljišč, ki spadajo pod ondotni dvor, ter vse 
nesvobodne ljudi, ki sedaj tam žive. 

Škof in patriarh se tudi pogodita, da naj ta po loških cerkvah 
nastavlja tiste klerike, katere sam hoče, potem, da izpodbuja nastavljene 
klerike h krščanskemu življenju, in pa, da so kleriki tudi v drugih 
stvareh, ki spadajo pod njegovo (patriarhovo) področje, odgovorni njemu 
in njegovemu arhidijakonu. 

Tudi se je določilo, da freisinški škof pri rečenih kmetijah v Vi- 
njem vrhu da napraviti cerkev tam, kjer bi patriarh zahteval. 3 To cerkev 
naj potem pariarh posveti ter ž njo združi prebivalce na omenjenih 
kmetijah in pa še druge, ki ne stoje pod škofovo oblastjo. Dalje naj 
škof postavi še eno ali pa dve cerkvi tudi drugod na svojih posestvih, 
kjer bi bilo potreba in kjer bi bilo obema všeč. Patriarh ali pa z nje- 
govim dovoljenjem tudi škof naj tako cerkev posveti s pogojem, da se 
ž njo združijo vsi ondotni škofovi podložniki in pa še drugi, ako bt 
patriarh to zahteval. 

[„Notum sit omnibus Christi fidelibus, qualiter Ellinhardus Frisingensis epi- 
scopus recognovit omnem decimam de universis bonis ςας ^cclesia sua tunc tem- 
poris habuit in comitatu Carniol^, sanct? Jlquilegiensi ^cclesi? per manum advo- 
cati sui Ekkehardi ad altare sanct? Mari? in manum Sigeliardi pathriarch^ suique 
advocati Mardivardi. Post h^c vero idem episcopus traditis duabus Sclauonicis 
massaritiis* cum omni iure ac proprietate qua ipse eas habuit, in pertinentia 
curtis,su? Lonka diet? sitis, una servo, altera libero possessa ac plenaria decima- 
tione IIII arearum ibidem positarum, necnon et delegatis X Sclauonicis massa- 
riciis apud Uuinperdi cum integra trium eiusdem curtis arearum cunctorumque 
tunc temporis inibi degentium servorum decimatione eandem decimam redemit. Pre- 



* »flrca" se je zval kos sveta s poslopji ali pa tudi brez njih, ki ni bil tesno zvezan z ostalo 
kmetijo. Pri kaki kmetiji je bilo vCasih po veC arealnih zemljišč. Velikost takega zemljišCa ni bila 
vedno enaka. O nekem ^realnem zemljišču Citamo, da je bilo 100 stopinj dolgo in 50 stopinj široko.. 

'^ Vinji vrh je vas severovzhodno od Novega mesta blizu Bele cerkve. 
3 Misliti nam je tu na Belo cerkev pri Vinjem vrhu. 

* Zastran izraza «massaritia" glej Gr. II, št. 493. 



St. 284, 285. 175 

terea inter eos conventum est, ut si quos pathriardia vellet ad ?cclesias in Lonka 
constructas determinare, clerici qui ibi sunt, ita illos sicuti qui et determinati sunt, 
ad Christianitatis iura legitime compellat, ac inde et de ceteris ad ius pathriardi^ 
pertinentibus sibi vel archidiacono suo respondeant. Collaudatum quoque est, ut 
Frisingensis episcopus in supradictis a se datis apud Uuinperch massariciis ubi- 
cunque pathriardia postularet, aecclesiam faceret fabricari ea ratione, ut pathri- 
ardia eam consecrans incolas earundem massaritiarum et siquos alios preter ad 
episcopum pcrtinentes vellet, ad eam determinaret, idem etiam episcopus in suis 
bonis iuxta utriusque partis voluntatem ubl opus esset, unam vel duas aecclesias 
construeret et pathriarcha vel episcopus ipsius licentia eas consecraret ita tamen, 
ut omnes ad episcopum pertinentes et siquos alios pathriarcha vellet, ad eas 
determinaret . . "] 

Priče: „. . . de militibus flquilegiensis aecclesi? Ratpot, Mardiuart, Johannes, 
Gozpreht, Heinrih, Hltman, Durinch, Rdelper; de familia Nouol, Ermenhart, Johannes, 
Engilfrit; de militibus Frisingensis ^cclesi^ Wignant, Erdiinpreht, Reginmar, Heimo;. 
de familia Dietridi, Pezili." 

„ilctum in civitate Hquilegia XVII. kalendas Julii anno dominic? incarna- 
tionis M. VII. ΙΙΙΙ.,ι indictione XI." 

[Izvirna listina v Držiivnem arhivu v Monakovem. — Meichelbe ck, Hist, 
Fris., Ib, 521, št. 1248a. — Resch, Hetas millenaria, str. 106. — Zahn, Cod. dipl. 
flustro-Fris., I, 89, št. 89 (Fontes rer. flust., Dipl., XXXI). — Schumi, Urk.- u, 
Reg.-Buch, I, 60, št. 50.) 

Št. 285. 

1074, dne 29. septembra.^ 

Solnograški nadškof Gebhard podeli Admontskemu samostanu več 
posestev, in sicer najprej to, kar je plemenita Hema za časa škofa Bal- 
duina podarila Solnograški cerkvi v Admontski dolini. 3 Nato našteva 
nadškof raznovrstna posestva, katera je z dovoljenjem svojih kanonikov 
in ministerijalov odstopil Admontskemu samostanu. To vse je tem lažje 
storil, ker so prvotna cerkvena posestva ostala skoraj nedotaknjena. 
Podeljena posestva si je večinoma pridobil sam ali pa so jih podarili 
fevdniki, in sicer tako, da je nadškof koga osvobodil kake globe, potem, 
da je v sedanjem času nenavadno strogo izterjaval desetino od Slo- 
vence v* in pa, da so plemenitniki iz ljubezni do njega prostovoljno 
odstopili nekatere fevde. /„. . . quo domi(ni)calibus ecclesie pene intactis 
ipsius tantum αΓώίερίεωρί opera et industria et oblationibus fidelium 
fiec perspiciebant conquisita, nam sive pro banni absolutione, sive deci- 



^ Nad ,,νΐΐ" je Črta kratica, kar morebiti zaznamuje, da se ima dotiCna številka s kratico 
vred Citati za .70". 

- Zahn (1, c. p. 95) piše, da se je le nekaj tega, kar je v tem dokumentu naštetega, res 
leta 1074. podelilo, nekaj pa v poznejših letih. Tudi nekatere priče so za leto 1074. nemogoče- Zato 
misli, da je bil omenjeni dokument spisan po letu 1074., morebiti leta 1087. Kompilator je pri svojem 
delu porabil prvotno darilno listino nadškofa Gebharda, ki se nam pa ni ohranila, in pa razne 
druge iz poznejših let. 

» Gl. št. lVf>. 

* Prim. St. 207. 



176 St. 285, 286, 287. 



maram a Sclauis insolita tanc temporis exactione sev beneficiorum non- 
nulloram eius dilectionis intaita resignatione vel altronea nobiliam tra- 
ditione . . ."] 

Med pričami sta med drugimi navedena „Guntiierus Gurcensis 
episcopus" in „Otaker mardiio Stirensis." 

,,Αηηο incarnationis domini millesimo LXXIIII., indictione XIII., 
pontificatus domini Gregorii pape VII. anno secundo et imperii Heinrici 
qaarti haius nominis anno XVII., episcopatus autem ipsius Gebhardi 
anno XV." 

[Cod. iz 13. stoletja v fldmontu. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh., str. 261, št. 111. 
^ Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 85-94, št. 77 k letu 1074.— 1087.] 

Št. 286. 

1074, meseca septembra. Rialto. 

Dominik Silvio, i dožd beneški in dalmatinski, je na zboru beneškiii 
škofov, opatov, sodnikov in fevdnikov razpravljal o dohodkih Gradeške 
patriarhije [„de nostro Gradensi ραίηαΓώαία"]. Med raznimi dohodki je 
v listini omenjenih tudi sto posod vina, katero morajo Koprčan je 
po stari navadi vsako leto odrajtovati iz Istrske grofije f„et centum 
amphoras vini, quas Caprenses de comitatu Istriae ex antiqua consuetu- 
dine omni anno persolvere debent"]."^ 

,,Αηηο ab incarnatione domini nostri lesa Christi millesimo septua- 
gesimo qaarto, mense Septembre, indictione tertia decima. Rivoalto." 

[Muratori, Hntiqu. Italiae (ed. Mediolani) I, 243 sq.; (ed. Arretii) I, 411—415. 
— Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1074.] 

Primerjaj tudi : 

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 8, pars 4 (Muratori, Rer. Ital. script., XII, 248): 
„Tunc dux collecto clero et populo, patriardialis sediš inopiae compatiens, ducen- 
tarum amphorarum vini censum a justinopolitanis annuatim šibi debitum, et terras 
in Heraclia patriarchae perpetuo concessit. Cui etiam episcopi et abbates annuales 
honorificentias exhibere promiserunt." 

Št. 287. 

,1075, dne 11. januarja. Rim. 

Papež Gregor VII. piše švabskemu vojvodu Rudolfu in karan- 
tanskemu vojvodu Berhtoldu [„Rodulfo duci Sueviae atque 
Bertulfo duci Carentano"J , da sta opazila žalostno stanje krščanske vere. 

1 Beneški dožd Dominik Silvio je vladal od leta 1071. do 1084. 

2 Iz neke listine iz leta 932. je razvidno, da so se takrat KoprCanje zavezali, da bodo Be- 
nečanom vsako leto dajali po sto posod vina. flko bi kdaj o trgatvi ne odrajtali obljubljenega 
vina, morajo pozneje dati dvojno mero. (Gr. II, št. 380.) Leta 977 so KoprCanje na novo obljubili, 
da bodo dajali Benečanom po sto posod vina. (Gr. II, št. 462.) Kakor se kaže, so beneški doždje 
v teku časa ta davek prepustili Gradcški cerkvi. 



St. 287, 288. 177 

Po njunih zemljah naj vedo nadškofje in škofje, da je po kanoničnih 
postavah prepovedano, da bi tisti, ki so s pomočjo simonije, to je s 
pomočjo novcev dosegli kako cerkveno dostojanstvo, še nadalje izvr- 
ševali svojo službo. To pa velja tudi za tiste, ki so se pregrešili s pre- 
šeštvanjem. Zato se obrača do nju ter do vseh tistih, katerim sme 
zaupati, ter jih prosi, da bi odstranili iz službe vse tiste, ki so bili povi- 
šani ali pa ordinirani s pomočjo simonije, in pa tudi tiste, o katerih bi 
zvedeli, da so prcšeštniki. Ce bi jim pa kdo rekel, da to ni njih naloga, 
naj mu odgovore, da naj se pritoži pri njem (pri papežu). 

„Data Romae 3. idus lanuarii, indictione 13." — „Scimus, quoniam 
prudenfia." 

[Gregorii VII. registri, II, 45 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi, 
Concil. coll-, XX, 158. — Jaf f e, Bibl. rer. Germ., II, 158. - Jaff e, Reg. pont. Rom., 
št. 4922 (3682).! 

St. 288. 

1075, dne 23. marca. Rim. 

Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Sigehardu 
[,,Ξϊώαίάο fratri et coepiscopo Aquilegiensi"] ter mu naznanja, kaj se 
je sklenilo na cerkveni sinodi v preteklem postu /Jn peracto concilio 
praeteritae quadragesimae"]^ po nasvetu njegovih bratov (škofov) in 
s privoljenjem vsega zbora. Določilo se je, da naj vsak presbiter, dijakon 
ali poddijakon, ki bi imel soprogo ali pa priležnico, ako je popolnoma 
ne odstrani in ne dela pokore, neha služiti oltarju ter izgubi cerkvene fevde. 
Kdor je bil povišan po simoniji, to je s pomočjo novcev, naj se odstrani 
brez upanja, da bi kdaj dobil dotično dostojanstvo. Papež zapoveduje 
patriarhu, da bi po svoji diecezi popolnoma odstranil simonijo ter duhov- 
nikom, ki prešeštvajo, vzel službo in fevde, ako se ne poboljšajo. Opo- 
zori naj svoje sufragane pismeno ali ustno, da bodo ravno tako posto- 
pali. [„Monemus itaque te, dilectissime frater et coepiscope, immo apo- 
stolica tibi aucforitate praecipiendo mandamus: ut tu in diocesi iua 
simoniacos omnino deponas ; et fornicatoribus clericis, nisi a fornicatione 
abstinuerint praefata condicione, officium et beneficium penitus interdicas; 
et sujfraganeos tuos sive litteris tuis sive viva voce ad te convocatos, 
ut idem faciant, summa cum diligentia moneas."] 

„Data Romae 10. kalendas Aprilis, indictione 13." — Fraterni- 
tatis tuae." 

[Gregorii VII. registri, II, ep. 62 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi, 
Concil. coU., XX, 173. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 182. — Jaffe, Reg. pont. 
Rom., St. 4943 (3701).] 



> Ta sinoda je bila med 9. in 13. marcem leta 1074. (Gl. št 281.) Na postni Cas leta 1075. tu 
ne moremo misliti, ker še dne 23. marca ni bil pretekel, kajti velika noC je bila še le dne 5. aprila. 

17 



178 St. 289, 290, 291, 292. 



Št. 289. 

1075, dne 14. aprila. Rim. 

Papež Gregor VII. piše češkemu vojvodu Vratislavu ter ga prosi, 
da bi svojemu nečaku Frideriku i [„Fredericus, nepos vester"] prepustil 
njegov podedovani fevd ali mu pa namesto tega preskrbel kakega 
drugega. 

„Data Rome 18. kalendas Maii, indictione 13" 

[Gregorii VII. registri, II, 71. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 193.] 

Št. 290. 

1075, meseca aprila in maja. 

Saši so večkrat poslali svoje poslance do švabskega vojvoda 
Rudolfa, karantanskega vojvoda Berhtolda, lotarinškega 
vojvoda Gozelona ter do drugih knezov, kateri so v prejšnji vojni stali 
na 'njih strani. Prosili so jih pomoči, opomnili na zvezo, katero so bili 
sklenili, ter rotili pri Bogu, v čigar imenu so prisegli, skupno se voj- 
skovati, da bi jim v nevarnosti stali na strani ter ]\m vsaj pomagali, 
skleniti mir, ker se že kesajo, da se bojujejo. 

Lamberti Hersfeld Hnn. ad a. 1075 (MG. SS., V, 224): „Dehinc (Saxones) 
crebris legationibus adorti ducem Ruodolfum, ducem Berhtoldum, ducem Gozelo- 
nem et ceteros principes, quos superiore bello coniurationis socios habuerant, 
fidem implorant, foederis quod pepigissent admonent, obtestanturque per Deum, 
per cuius nomen in unius eiusdemque militiae sacramenta iurassent, ut assint 
periclitantibus, et sicut prius gerendo bello favorem suum, ita nune reparandae 
pači, quoniam eos belli poeniteat, auxilium consiliumque suum non subtrahant." 

Št. 291. 

1075, dne 9. junija. Homburg poleg reke Unstrut. 

Karantanski vojvoda Berhtold se je na strani kralja 
Henrika IV. udeležil bitke pri reki Unstrut. 

Casus monasterii Petrishusensis ad a. 1074 (MG. SS., XX, 646): „Hein- 
ricus rex congregato exercitu Saxoniam šibi rebellantem hostiliter intravit et apud 
aquas Unstruot cum eis pugnavit eosque devicit ... In hoc bello cum rege fuerunt 
duces *. . . Bertholfus, quamvis ei suspecti essent." 

Št. 292. 
1075, po 9. juniju. 

Karantanski vojvoda Berhtold in švabski vojvoda Ru- 
dolf sta se po bitki pri reki Unstrut štirideset dni javno postila ter 
obljubila, da se ne bodeta več vojskovala z nedolžnimi Saši. 

» Ta Friderik je leta 1084. postal oglejslci patriarii. 



St. 292. 293, 294. 179 



Bruno, De bello Saxonico, c. 54 (MG. SS., V, 348): „Nam Berditoldus et 
Rodulfus duces postquam a priori sunt proelio reversi, divina pietate compuncti, 
quadragesimas publice ieiunaverunt, et amplius se pro rege contra Saxonum inno- 
centiam non esse pugnaturos, fideliter Deo voverunt.' 

Št. 293. 

1075, dne 17. junija. Rim. 

Papež Gregor VII. piše solnograškemu nadškofu Gebhardu ter ga 
spominja, da se je (Gebhard) v prejšnjiii ietiii obrnil do Apostolske stolice 
ter dosegel od njegovega prednika Aleksandra II., da sm.e zarad obšir- 
nosti svoje nadškofije izločiti en njen del ter v njem ustanoviti škofijo in 
postaviti škofa, i kar je tudi on sam (Gregor VII.) takrat odobril. Papež 
pravi, da je tem rajši čul o njegovem sklepu, čim bolj je razvidel, da ga 
hoče (Gebhard) uresničiti in mnogim koristiti. Kdo ne bi v sedanjih časih 
objel tistega, komur je blagor duš bolj mar kakor pa zemeljsko imetje ! 
— A te dni je dobil o njegovem dobrem sklepu neko naznanilo, ki ga 
je jako užalostilo. Zvedel je, da je (Gebhard) pač poslal na dotično 
stran škofa na delo, a pridržal sebi sad dela, namreč desetine. 
/„. . . comperimus enim, episcopo, ut prefati sumus, in parte procurationis 
tue composito, illum quidem in societatem taboriš misisse, sed tibi fructum 
taboriš sciticet decimas reiinuisse."] Če je to res, jako obžaluje, da se 
je mogla na njegovo tako izvrstno delo vgnezditi lakomnost, ki je za- 
četek vsega hudega, ko je poslal delavca v Gospodov vinograd, a ga 
prevaril za plačilo. Zato ga opominja, da to, kar je ponudil Bogu, tudi 
brez zvijače da ; kar je pričel, naj tudi zvrši ter preskrbi cerkev z nje- 
nimi desetinskimi dohodki [„ut . . . ecctesiam suarum decimarum reditibus 
investias"]. 

„Data Rome XV. Icatend. lutii, indict. XIII" — „Meminimus ditec- 
tionem iuam." 

[Gregorii VII. registri, II, ep. 77 v Vatikanskem arliivu v Rimu. — Mansi, 
Concil. coll., XX, 185. — Hansiz, Germ. sacra, II, 179. — Jaffe, Bibliotheca rer. 
Germ., II, 201. - Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 80, št. 35. — Jaffe, Reg. pont. 
Rom., št. 4960 (3717).] 

Št. 294. 

Nepristno. 2 
1075, dne 4. julija. 

I. Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je prvi krški škof 
Gunther dne 4. julija leta 1075. [„anno MLXXV., indict XIII., IIL non. 
lutii"] na novo sezidal, povečal in posvetil cerkev sv. Martina3 in drugih 

» GI. st. 255. 

2 Jaksdi (Mon. hist. duc. Carint., I, 81) je dokazal, da je ta listina nepristna. Za podlago je 
piscu služila neka druga listina (glej Gr. II, št. 502), iz katere je več stavkov prepisanih. 

3 Cerkev sv. Martina na GrobniSkem polju. 

17* 



180 St. 294. 

svetnikov, z njegovim (Gebhardovim) dovoljenjem jej potrdil vse prejšnje 
pravice, namreč krstne, pogrebne in desetinske [„potesias baptizandi, 
sepeliendi ac decimamm"], s katerimi je bila že prej obdarovana. i Za 
podeljene pravice je nadškof dobil posestvo v Sulmu [„cum predio 
quod dicitur Sulpa"]. Škof Gunther je še posebej za cerkvene pravice 
dal posestvo v Wedragesdorfu^. Nato podeli nadškof cerkev sv. Mar- 
tina z vsemi priteklinami ter s pravico ordiniranja in administracije 
f„cum omni ordinattone et administratione"] Krški cerkvi. 

K cerkvi sv. Martina spadajo : ena pristava z vsemi pravicami tik 
cerkve, dve kmetiji ob Krkici, ena v kraju, „Forza" imenovanem, tri 
v „Losizu", dve v kraju, „Gila" zvanem, ena v „Strezlesdorfu"3, ena 
v Kozjah4 in ena v Garzernu^; desetine se pa nahajajo pri rečenem 
dvoru (pri Št. Martinu), v Friedlachu^ ter v kraju, ..Luabina" imeno- 
vanem. [„Hee sunt eube ad ipsam ecclesiam pertinentes : unum stabulum 
cum omni iusticia situm iuxta ecclesiam, duo de Gvrzista '^, una de Forza, 
tres de Losiz, duo de Gila, una de Strezlesdorf, I de Goziah, I de Gor- 
zare, decimo vero de isto curtivo, de Frideloseiche et de Luabina"] 

Med podložniki te cerkve se tudi omenjajo „ Stolna 8 et filii 
eius". 

Naštetih je več prič, med njimi tudi «Frazlau^ et filii eius". 

II. Plemeniti Gundadier in njegov brat Reginhart sta podelila 
cerkvi sv. Martina za časa njenega blagoslovljenja z dovoljenjem solno- 
graškega nadškofa eno kmetijo v „Gorzah"io ter desetine od njenega 
dvora /„/ eubam ad Gorzah et decimas de curte sua"]. 

Naštetih je več prič, med njimi tudi „Urazlau"ii. 

III. Plemeniti Wartker je podelil cerkvi sv. Martina za časa nje- 
nega blagoslovljenja z dovoljenjem solnograškega nadškofa Gebharda 
dve kmetiji v kraju, ..Rathnah" imenovanem 12^ ter desetine od enega 
polja /„// eubas ad Rathnah et decimas unius campi"]. 

Naštetih je več prič. 

[Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Jaksch, Mon. 
hist. duc. Carinthiae, I, 81, št. 36.] 



1 Glej Gr. II, št. S02. 

2 Izraz „Wedragesdorf" je najbrže nastal iz besed „V Dragi vasi". Morda se je kdaj tako 
zvala vas Drassendorf v obCini Sv. Jurija na Jezeru. 

» Kraji Forza, Losiz, Gila in Strezlesdorf so bili najbrže blizu Št. Martina na Grob- 
niškem polju. 

* Kozje (Goseberg) so vas v Sentvidskem okraju na Koroškem. 

^ Garzern se zove neka vas južno od Starega dvora na Koroškem. 

* Friedladi je vas na Koroškem vzhodno od Trga. 

' Gvrzista je Krkica, dotok reke Krke na Koroškem. 

8 Pravilna oblika je najbrže „Stojina". 

8 Pravilna oblika je brez dvoma „Braslav". 

w Gorzah je najbrže isto kakor Gorzare (Garzern). 

11 Pravilna oblika je „Braslav". 

12 Kraj „Rathnah" nam je iskati na srednjem Koroškem. 



St. 295. 296. 297. 181 



St. 295. 
1075, poletje. 

Devinski nadškof Werner piše moguntinskemu nadškofu Sige- 
fridu in wiirzburskGmu škofu Adalberonu ter ju prosi v imenu saških 
knezov, da bi pri kralju Henriku posredovala, da bi ta določil kak 
prostor, kjer bi se on (Werner) in drugi obdolženci mogli sniti ž njima 
ter z vojvodi Rudolfom. Berhtoldom in Godefridom, Ako bi se jim 
v katerikoli stvari dokazala kaka krivda, bi se radovoljno podvrgli njih 
razsodbi. 

Bruno, De bello Saxonico, c. 48 (MG. SS., V, 346) : „Det (se. rex) nobis 
locum, ubi vobiscum, et cum Rodolfo, Berditaldo, Godefrido ducibus convenire 
possimus, et in quacumque re vobis culpabiles esse videbimur, omni voluntate 
nostra deposita, vestrae prudentiae iudicium volentes patiemur." 

.^^rr 1 X. Št. 296. 

1075, poletje. 

Vojvoda Berhtold in Rudolf sta najprej k saškim knezom po- 
slala svoje poslance, nato sta se pa sama na skrivnem sešla ž njimi. 
Obljubila sta jim, da ne bodo strogo kaznovani, ako se prostovoljno 
podado. Tudi se je govorilo, da je kralj s prisego obljubil svojim 
knezom, da razpusti svojo vojsko v začetku novembra, ako to izvrše 
tako, da bo njemu v čast. 

Bruno, De bello Saxonico, c. 54 (MG. SS., V, 348): „Tunc illi (se. Berdi- 
toldus et Rodulfus) ad Saxones miserunt; et accepta dataque fide, ad secretum 
consilium principes ex utraque parte convenerunt. Ibi illi nostris (se. Saxonibus) 
in sua fide promiserunt, quod si se sponte tradendo regi vellent honorem faeere 
et tota Saxonia quieta staret in pace, et ipsi nee in dura nee in longa forent 
captivitate. Farna quoque testante eomperimus, quod rex suis iurasset principibus. 
ut si hoe ad honorem suum perfieerent, in principio Novembris proximi omnes 
ad sua cum paee et gratia sua dimitterent." 

Št. 297. 

1075, dne 22. oktobra. Gerstungen.i 

Takrat je prišel kralj Henrik IV. v Gerstungen. Tu sem so do- 
speli tudi razni škofje in grofje s svojimi četami. Nekateri vojvodje pa, 
namreč švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Welf in karan- 
tanski vojvoda Berhtold so kralju odrekli svojo pomoč ter izja- 
vili, da jim je žal, da se je v prejšnji bitki2 zastonj prelilo toliko krvi. 
Tudi so se čutili razžaljene zarad surovosti in nespravljivosti svojega 
kralja, čigar jezo niso mogli utešiti ne solze saških prebivalcev in ne 
potoki krvi po Turingijskih poljih. 

> Gerstungen je neki kraj v Turingiji. 
^ Gl. št. 2«>l. 



182 St. 297, 298, 299. 



Lamberti Hersfeld. Rnn. ad a. 1075 (MG. SS., V, 233, 234): „Rex 11. Ka- 
lendas Novembris iuxta condictum venit in Gerstingun. Venerunt omnes Teutonici 
regni episcopi et comites . . . Hlii duces, Ruodolfus scilicet dux Suevorum, Welf 
dux Baioariorum, Bertoldus dux Carentinorutn, regi auxilium suum petenti dene- 
gaverant, poenitentes, ut aiebant, superiori expeditione in irritum fusi tanti san- 
guinis; offensi etiara regis imraiti atque implacabili ingenio, cuius iracundiae in- 
cendium nec lacrimae Saxonum nec inundantes campis Thuringiae rivi sanguinis 
restinguere potuissent." 



Št. 298. 

1075, meseca oktobra. 

Augsburški škof Embridio piše halberstadtskemu škofu Burdiardu, 
da JG sicer pripravljen, iti nad Saše, vendar želi, da sklene kralj Henrik 
ž njimi mir. Za posredovalca priporoča med drugimi tudi karantan- 
skega vojvoda Berhtolda f„nec non duci Bertholfo"]. 

[Sudendorf, Registrum oder merkwurdige Urkunden fiir die deutsche Ge- 
sdiichte, II, 32, 33.] 

Št. 299. 

Med letom c. 1075. in 1090. Glanhofen. 

Plemenita matrona Wezala odstopi brixenskemu škofu neko do 
smrti jej podeljeno utrdbo v Kranjski gorii ter v istem kraju neko po- 
sestvo, katero je nekdaj od rečenega škofa dobila v zameno za neko 
svoje posestvo. /,,. . . quandam munitionem loco Chreine sitam talegue 
predium quale ad id loči pro sui predii conventione a venerabili anfistite 
Altvvino quondam ad eius vitam utendum accepifj 

Naštetih je več prič. 

Zato pa škof prepusti imenovani Wezali posestvo v Breznici2 z 
vsemi priteklinami, potem posestvo v kraju, Nad jezerom imenovanim, 3 
in pa po dva voza vina pred praznikom sv. Ivana Krstnika.^ /„. . . quod- 
dam predium Vrezidi nuncapatum cum omnibus eius appenditiis, necnon 
tale predium quale in loco z Obinentiges Seuues possedit, insuper duo 
karradia vini ante nafivitatem sancti Johannis Baptiste."] 

„Actum Glanahouen." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 101, 
št. 282. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 162, št. 409.] 



' Prim. dotično opazko pod št. 159. 

2 Breznica (Fresnitz) je vas severozahodno od Spitala na Koroškem. 

3 Kar se tiče kraja »Obinentiges Seuues", glej dotiCno opazko pod št. 157. 

* v tej pogodbi se omenja plemenita Wezala, ne pa njen soprog Henrik. Najbrže so bila 
dotična posestva njena last, ne pa last njenega moža. Besedilo te pogodbe se nekoliko ujema z 
besedilom pogodbe pod št. 258, a tudi nekoliko z besedilom pogodbe pod št. 244. 



St. 300. 301, 302. 183 



St. 300. 

Med letom c. 1075. in 1090. Selo.i 

Ko sta SG plemeniti Friderik [„quidam nobilis ex genere Frida- 
ricvs nomine"] in brixenski škof Aitwin nehala prepirati zarad nekih 
posestev, katera je Brixenski cerkvi v roke rečenemu škofu podelil 
plemeniti Henrik [„Heinricus nobili prosapia ortus"], se je omenjeni 
Friderik odrekel vsem pravicam do dotičnih posestev in ondotnih pod- 
ložnikov [„eadem bona adiunctis simul mancipiis legaliter resignavit"]? 

Priče: „Chuono, Grifo, Reginpreht, fldalvvart, Adalpero, Maganes, 
Nortvvin, Mantvvin, Fridarich, Orentil." 

„Actum ΖβΙαώ." 

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 102, 
št. 285 k letu c. 1075-1090.] 

Št. 301. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kamen. 

Osvobojeni Peringer [„quidam libertate potitus Peringer nominatus"/ 
odstopi plemenitemu Wezilinu neki travnik v Grabelni vesi [„pratum 
iinum in villa Gabrielis siium"] s pogojem, da ga ta prepusti brixen- 
skemu škofu Altwinu in cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina. 

Priče: »Herrant, Scuribrant, Tagini, Wito, Engildeo, Friderihc, 
Penno, Racco, Sigifrit." 

Priče investiture: „ Tagini, Herrant, Racco." 

„Actum Steine" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 103, 
št. 289. — Jaltsch, Mon. hist. duc. Car., III, 163, št. 411.] 

Št. 302. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Osvobojeni Radogoj [„qmdam libertate potitus Radegoi personatus"] 
podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje 
posestvo z vsemi priteklinami v vasi, „Peccaz" imenovani 3 fjale pre- 
diiim quale in villa Peccaz possedit"]. 

Priče: „Gotescaldi, Diemar, Altker, Hezil, Salman, Penno, Penzo, 
Gundram." 

• Selo se zove neka vas blizu Bleda. 

- Z ozirom na to, da so to pogodbo napravili v Selu blizu Bleda, bi smeli domnevati, da 
so bila posestva, katera se v njej omenjajo, v ondotni bližini, morda v ZeleCah tik Blejskega 
jezera, kjer je imel reCeni Friderik nekdaj nekoliko svojega imetja (gl. št. 167 ). Zgoraj navedena 
pogodba navaja tudi plemenitega Henrika, o katerem vemo, da je od škofa Altwina dobil neki 
dvor v ŽeleCah (cfr. St. 259). 

^ Kje je irPeccaz", ni znano; najbrže je kje na Blejskem. (Cfr. Redlich, 1. c.) 



184 St. 302, 303, 304, 305. 



Priče investiturc: »testibus . . . Gotescaldio, Altkero, Gundramo." 
„Actum Chreine." 

[Cod. 515 V Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta TiroL.Ii, 104, 
št. 291.1 

Št. 303. 

Med letom c. 1075. in 1090. Sv. Danici. 

I. Plemeniti Liuto podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina 
svojega podložnika Waltherja [„quendam suum famulum Waltherivm"]. 

Priče: «Perditolt, Regil, Aribo, Fridaridi, Erdiinger, Gotescaldi, 
Wicman, Marcwart, Nortwin, Rodolf." 

Priče investiture: „(testibus) Perditoldo, Regilone, Aribone, Frida- 
ridio, Gotescaldio, Marcwardo." 

„Actum ad sanctum Danielem." 

II. Isti mož podeli cerkvi sv. Danielai dva svoja podložnika, 
Ludovika in Truto /„// mancipia Luduwic et Trata super altare sancti 
Danielis"]. 

Priče: „Rodolf, Hugipreht, Hartwic, Rumolt, Ricili." 
„Actum ad sanctum Danielem" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 106, 
št. 299. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 165, št. 416.] 

Št. 304. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kamen. 

Svobodni Liuto podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina 
v roke škofu Altwinu eno kmetijo na Β e 1 i 2, na kateri je takrat prebival 
neki Jakob [„mansum I in vitla Velah situm quem quidam Jacob tunc 
temporis habitavit"], s pogojem, da (Liuto) dobiva do smrti užitek od nje.3 

Priče: „Wezil, Regil, Aribo, Perditolt, Fridaridi, Gotepolt, Raffolt; 
de familia^: Gotescalch, Wicman, Heinridi, Marcwart." 

Priče investiture : „testibus . . . Wezilone, Regilone, Marcwardo." 

„Actum Steine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 106, 
št. 30Q. — Jaitsch, Mon. hist. duc. Car., III, 163, št. 417.] 

Št. 305. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 
Plemeniti Pavel, Ivan in Tunzo [„quidam nobiles Paulvs, Iwan, 
Tunzo personati"] prepuste brixenskemu škofu Altwinu lovsko pravico 



» Cerkev sv. Daniela je nad Grabelno vesjo na Koroškem. 
2 Bela je vas na Koroškem jugozahodno od Dobrle vasi. 

* Za podlago je tej listini služila neka druga, omenjena pod št. 145. 

* Za besedo »familia" so našteti fevdniki Brixenske cerkve. 



St. 305. 306, 307, 308. 185 



na svojem posestvu v gozdih rečenega škofa [„bannum ferarum super 
predium illorum in forestis prefati presulis"] s pogojem, da se jim ta 
pravica da nazaj, ako bi se Altwin ali pa kateri njegovih naslednikov 
hotel polastiti še drugih njih posestev. 

Priče: „Adalwart, Eceman; de familia : Gotescaldi, Adalpero, 
Albkcr." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 108, 
št. 305.] 

Št. 306. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Svobodni Adalfrit in njegova sinova Ivan in Preslav [„qmdam 
vir ingenuus Adalfrit suigue filii Iwan, Prezlau personati"/ podele bri- 
xenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu dva orala 
oranice v S e b e η j a h i ter dva travnika na P o 1 j a η a h 2 /„// iugera 
agri loco Zebeinzalo, II prata loco Po lani"/- 

Priče: „Herrant, Ratkis, Adalwart, Eceman, Mazili; de familia: 
Gotescaldi, Maganes, Albger, Mantwin, Engilpreht." 

Priče investiture: „testibus . . . Adalwardo, Ecemanno, Mazilino." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 108, 
št. 306.] 

Št. 307. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Osvobojeni Pavel, Tunzo in Ivan [„qmdam libertate potiti Paulvs, 
Tunzo, Iwan personati"/ podele brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge- 
nuina v roke škofu Altwinu dve kmetiji na Z g oš i 3 /„// mansos loco 
Ουεώα sitos"/. 

Priče: „testibus . . . Crifone, Adalwardo, Ecemanno, Mazilino, 
Iwano; de familia: Albgero, Engilperto, Mantwino, Magno." 

Priče investiture: „Adalwart, Eceman, Albger." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 108, 
št. 307.] 

Št. 308, 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 
Neki mož, slepi Peringer imenovan f„cecus Peringer personatus" ] ,^ 
odstopi brixenskcmu škofu Altwinu svoj dvor in pa osem oralov, ka- 

' »Zebeinzalo" so Scbenje pri Zasipu na Gorenjskem. 
2 Poljane se zove hribovit svet na levi strani Vintgarja na Gorenjskem. 
' Zgoša je vas južno od Begunj na Gorenjskem. 

* Neki Peringer, ki je imel nekoliko posestev v Grabelni vcsi na Koroškem, se omenja pod 
št. 172 in .joi. 



186 St. 308, 309, 310, 311. 



tere jc dobil v užitek, dokler bo živel [„aream unam et Vili iugera 
que ad eius viiam utendum accepit'']. 

Priče: „testes de familia: Adalpero, Gotescaldi, Baldwin, Engil- 
preht, Albker, Wazeman, Isaadi." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 109, 
št. 308.] 

Št. 309. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Plemeniti Grifo [„qmdam nobilis homo Crifo personatus"] podeli 
brixenski cerkvi sv. Ingenuina, Albuina in Martina svojega hlapca, Sinzo 
imenovanega [„suum servum Sinzum nominatum"]. 

Priče: „Hezil, Wezil, Piligrim, Scuribrant, Hezeman, Altger, 
Mantwin." 

Priče investiture: „testibus . . . Hezemanno, Altgero, Piligrimo." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytrage zur Ge- 
sdiichte von Saben, II, 641, št. 121 k letu 1090—1097 (nepopolno). — Schumi, 
flrdiiv f. Heimatli., I, 76, št. 35 k letu c. 1080 (nepopolno). — Schumi, Urkunden- 
budi f. Krain, I, 66, št, 57 k letu c. 1080 (nepopolno). — Redlich, flcta Tiro!., 
I, 109, št. 311.] 

Št. 310. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Neki Dom osla v [„quidam vir Domozla iZ/dMs"/ podeli brixenski 
cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu en dvor z dvema poslop- 
jema [„curtiferum unum cum duobus edificiis"]. 

Priče: „Grifo, Ezeman, Altger." 

Isti mož podeli rečeni cerkvi v roke imenovanemu škofu dva 
orala oranice [JI iugera arabilis terre"]. 

„Priče: Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantwin, Adalpero, 
Sinzo." 

Prjče investiture: „ Grifo, Ezeman, Altger, Adalpero." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 112, 
št. 320.] 

Št. 311. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Svobodni Vencegoj [„qmdam ingenuus Wenzegoi dictus"] po- 
deli iz ljubezni do brixenskega škofa Altwina cerkvi sv. Kasijana in 
Ingenuina v roke rečenemu škofu svoje posestvo z vsemi priteklinami 
v Želečah [„predium quod habere visus est in loco Zilecca dieto"]. 



St. 311, 312, 313. 187 

Priče: „Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantwin, Gundram, 
Sinzo, Ridieri, Mazili, Hezil, Adalpcro, Adalprelit, Diemar, Otto." 

„Actum Chreine." 

Osvobojeni Grifo in njegova soproga Gizela [„qmdam libertate 
potitas Grifo nominatus eiusque coniux Gisla"] podelita v roke škofu 
Altwinu eno njivo v prej omenjeni vasi [„agrum I in predita villa 
sitiim"/. 

Priče: „ Ezeman, Adalhalm, Irminstein, Otto, Parto." 

Priče investiture: „testibus , . . Enzimanno, Adalhalmo, Irminsteino." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 112, 
št. 321.] 

Št. 312. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Svobodni Β o d i g o j in njegova soproga T re p 1 i c a [Jngenuus 
Bondigoiz personatus eiusque uxor Trepliza"/ podelita brixenski cerkvi 
sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku 
Otonu svoje posestvo v Zasipu' z vsemi priteklinami fjale predium 
quale in loco Zazip dieto . . ."J 

Priče: „ Grifo, Aripo, Altger, Mantwin, Gundram, Liupolt, Adal- 
pero." 

Priče investiture: „testibus . . . Grifone, Enzimanno, Altgero, Mant- 
wino." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 113, 
št. 322.] 

Št. 313. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Neki Prisnoslav, katerega so po domače Ginanno zvali [„qui- 
dam Prisnullau nomine qui vulgo Ginanno vocatur"], odstopi brixenski 
cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje podedo- 
vano posestvo v Zasipu f„predium šibi hereditario iure relictum in 
villa que dicitur Zazip situm"/; zalo mu pa škof do smrti prepusti dva 
mlina [„duo molendina"/.^ 

Priče: „Aripo, Piligrim. Altger, Mantvvin, Gundram, Motger, Liu- 
polt, Hezil, Otto, Engildie, Diemar." 

Priče investiture : „testibus . . . Aripone, Piligrimo, Altgero, Mant- 
vvino, Gundrammo, Motgero, Liupoldo," 

„Actiim Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. - Redlich, Rcta Tirol., I, 115, 
št. 323.] 

' Zasip je vas severno od Bleda. 

- Besedilo te listine se v začetku ujema z besedilom listine pod št. 165. 



188 St. 314, 315, 316. 



St. 314. 
Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora, Glanhofen. 

I. Osvobojeni D o briško [„quidam libertatem sortitus Dobrisco 
personatus"] odstopi cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Alt- 
winu tisto svoje posestvo na Bledu [Jale predium quale in villa Veldes 
posedit"], katero se je pokazalo Altgeru, uslužbencu Brixenske cerkve; 
zato pa rečeni škof prepusti imenovanemu Dobrisku neko posestvo v 
Koritnem [„tale predium quale in loco Corifno demonstratum esfj. 

Priče: „Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantvvin, Gundram, 
Hezil, Adalpero, Otto." 

Priče investiture: „Grifo, Aripo, Ezeman, Altger, Mantvvin, Gun- 
dram, Adalpero." 

„Actum Chreine." 

II. Rečeni mož (Dobrisko), ki je svoje posestvo odstopil škofu 
Altwinu in odvetniku Ottonu, je svojo daritev potrdil z naslednjimi pri- 
čami: «Ezeman, Aripo, Ernost, Altger, Gundram." 

Priče investiture: „Ezeman, Altger, Gundram." 

„Actum Glanahouen." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 113, 
št. 324.] 

Št. 315. 

Med letom c. 1075. in 1090. Aufhofen. 

Plemeniti Oton podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina 
v roke škofu Altwinu tisto posestvo z vsemi priteklinami, katero je 
prej imel neki Ν e g o m i r /Jale predium quale Negomer possedit"/. 

Naštetih je več prič. 

„Actum Vfhovvn." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 115, 
št. 331.] 

Št. 316. 

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora. 

Svobodna Hademar in Protihc se odpovesta vsem pravicam do 
tistega posestva, katero sta podedovala v Zasipu in zarad katerega 
je nastal prepir med njima in brixenskim škofom Altwinom [Jalis predii 
inquisitionem quale illis in loco Zazip hereditario iure in partem cessit 
et de quo inter eos et Brixinensem antistitem A(ltwinum) seditio fuit"J. 

Priče: „Tunzo, Iwan, Ezeman, lohannes, Gundram, Adalpreht, 
Pcreditolt, Otto, Reginhart, Albger, Mantwin, Salaman, Eppo, Guoto." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 116, 
št. 334.1 



St. 517. 518. 189 

Št. 317. 

1076, o velikonočnem času. 

Ko JG bil kralj Henrik IV. dne 21. februarja izobčen iz cerkve, so 
njegovi ožji pristaši temu ugovarjali ter trdili, da se na rimski sinodi 
ni pravično in kanonično postopalo ter da nima dotični sklep nobene 
veljave. Mnogo jih je pa tudi bilo, ki so se strinjali s papežem ter se 
ogibali kralja deloma zato, ker je bil izobčen, deloma pa zato, ker mu 
niso zaupali. Med temi sta bila tudi oglejski patriarh in pa 
karantenski vojvoda Berhtol d. Ta se je o velikonočnem času 
sešel z nekaterimi drugimi knezi, da bi se posvetovali o nesrečah, 
katere tlačijo državo, ter sklenili, kaj jim je storiti. Polagoma je zoper 
kralja nastala ne majhna zarota, ki se je vedno večala, čim bolj se je 
širila novica, da je rimski papež izobčil kralja iz cerkve. 

Bertholdi flnnales ad a. 1076 (MG. SS., V, 283): „Dehinc rex et sui com- 
perto apostolico anathemati fere omnes contradixere, et omtiino iniuste et non 
canonico ordine actum, quicquid tunc in sgnodo Romana a tam sacrilego errore 
actum sit, affirmantes, pro nichilo id prorsus liabuere. Et hoc regis solummodo 
complices et fautores; caeterum quibus mens sanior erat, non ita. Ex quibus 
quidam episcopi, patriardia Hquilegiensis, episcopus Salzburgensis, Pataviensis, 
Wormatiensis, qui et ipse cathedra sua pulsus est a rege, nec non Wirziburgensis, 
et pene omnes Saxonici, nec non duces Roudolfus, Bertitoldus, Welf, et caete- 
rorum regni primatum pars non modica cum apostolico indubitanter sentiebant, 
quique praedictae conspirationi interesse noluerant. Unde et dehinc a rege vocati, 
ipsum devitabant, cum propter anathema, tum etiam quod maxime in illo con- 
fidebant." 

Lamberti Hersfeld. Hnn. ad a. 1076 (MG. SS., V, 243, 244): „Pascha Tra- 
jecti celebravit (se. rex) . . . Ipso tempore Ruodolfus dux Suevorum, Welf dux 
Baioariorum, Berhtoldus dux Carentinorum, Hdalbero episcopus Wirciburgensis, 
Herimannus episcopus Mettensis et alii plerique principes convenientes in unum, 
consilia conferebant, in tantis calamitatibus, quibus res publica vexabatur, quid 
facto opus esset . . . Facta est igitur conspiratio non modica, et magis ac magis 
in dies roboratur, ea re maxime omnibus ausum et fiduciam praebente, quod 
excommunicatum esse regem a Romano pontifice frequentes ab Italia nuncii cot- 
tidie deferebant." 

Amulfi Gesta ardiiepiscoporum Mediolanensium, lib. V, c. 8 (MG. 
SS., VIII, 30): „Eodem tempore gens Teutonum illa barbarica, precipue duces 
Bertaidus, Rodulfus et Welfo cum comitibus et episcopis cognita excommunica- 
tione Romana, a regio prorsus se subtraxere consortio, in nullo communicantes. 
Insuper in multis accusantes eum criminibus infamia denotabant." 

Št. 318. 

1076, o velikonočnem času. 

Bruno pripoveduje, da je kralj Henrik večkrat hotel vojvoda Ru- 
dolfa za vratno umoriti; ker je bil pa ta pazljiv, se to ni zgodilo. Na 



190 St. 318, 319, 320, 321. 



enak način se je kralj tudi hotel iznebiti karantanskega vojvoda 
Berhtolda. 

Bruno, De bello Saxonico, c. 63 (MG. SS., V, 350): „. , . Eodem vel simili 
dolo etiam Bertoldum ducem quaerebat perdere.' 

Št. 319. 

1076, dne 15. maja. Worms. 

Kralj Henrik je povabil državne kneze, da bi o binkoštih prišli 
na zborovanje v Worms. Rečenega dne se je sicer tu sešlo precej ve- 
liko število mož, a ni bilo med njimi švabskega vojvoda Rudolfa, 
bavarskega vojvoda Welfa in karantanskega vojvoda Berh- 
tolda. 

Lamberti Hersfeld. Hnnales ad a. 1076 (MG. SS., V, 246): „Missis igitur 
circumquaque nunciis, omnes regni principes in pentecosten Wormaciae šibi occur- 
rere iussit (se. rex) . . . Statuta die ceteris amplo satis numero occurrentibus, nullus 
aderat supradictorum ducum (se. Ruodolfus dux Suevorum, Welf dux Baioariorum, 
Berhtoldus dux Carentinorum)." 

Št. 320. 
1076, dne 16. junija. i 

Takrat je umrl Markward, sin karantanskega vojvoda Adal- 
berona in oče karantanskega vojvoda Liutolda. 

Necrologium S. Lamberti ad 16. kal. lul. = 16. jun. (MG. Necrol., II, 328): 
„Marchwardus institutor huius loči (se. S. Lamberti)." 

Št. 321. 

1076, dne 29. junija. Mainz. 

Kralj Henrik je povabil državne kneze, da bi se na dan sv. Petra 
zbrali v Mainzu. R zopet so izostali švabski vojvoda Rudolf, bavarski 
vojvoda Welf in karantanski vojvoda Berhtold, ki se niso 
brigali za njegove prošnje in ukaze, pač pa so mislili le na upor. Ko 
je kralj videl, da knezi pod izgovorom vere polagoma odpadajo od 
njega, in ko jim tudi groziti ni mogel, ker mu je manjkalo potrebnih 
sredstev, mu ni ostalo drugega, kakor to, da jih je nadlegoval z lju- 
beznivimi besedami svojih poslancev. 

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1076 (MG. SS., V, 246, 247): „Iterum 
in natale saneti Petri apostoli Mogontiae eos (se. Ruodolfum, Welfum et Berh- 
toldum) adesse, addita iam edieto obnixa supplieatione, praeeepit (se. rex). Sed ne 



1 Markward je bil o velikonočnem Času leta 1077. že mrtev, kar je razvidno iz tega, da je 
bil takrat njegov sin Liutold že vojvoda karantanski (gl. St. 326, 327, 328). Da je Markward umrl 
dne 16. junija, ue pa 16. novembra, kakor trdita ilnkershofen (Gesdi. des H. Karnten, II, 744) in 
Tangi (Ardiiv f. osterr. Gesch., XI, 231), je dokazal Pangerl v BeitrMge zur Kunde steierm. Gesdiidiits- 
quellen, III, 65. 



St. 321, 322, 323. 191 



tunc quidem quisquam eorutn vel supplicantem adtendit vel praecipientem, omnibus 
plane ad rebellionis studium immobiliter obstinatis . . . Sed cutn videret (sc. rex), 
sub obtentu religionis principes a se paulatim deficere, et destituto iam auxiliis 
imperio, vanam esse comminationeni, quae vim facere non posset, quibus commi- 
naretur; ratus — id quod tempus exigebat — utilitati magis quam iracundiae con- 
sulendum, iterum atque iterum aversos principum animos blandis legationibus 
mitigare temptabat." 

Št. 322. 

1076, okoli septembra.^ Ulm. 

Svabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Wclf, karantanski 
vojvoda Berhtold, wiirzburski škof Adalbcron, wormski škof 
Adalbert in še več drugiii, ki so hoteli imeti red v državi, so se zbrali 
v Ulmu ter sklenili, da se snidejo dne 16. oktobra še z nekaterimi dru- 
gimi knezi v Triburu z namenom, da narede konec različnim nezgodam, 
vslcd katerih se je že več let motil cerkveni mir. 

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1076 (MG. SS., V, 250, 251): „Interea 
Ruodolfus dux Suevorum, Welf dux Baioariorum, Berhtoldus dux Carentinorum, 
fldalbero episcopus Wirciburgensis, Adalbertus episcopus Wormaciensis, et alii 
quos rei publicae calamitas movebat, in loco qui dicitur Ulma conventu habito, 
statuerunt, ut omnes, quicumque rei publicae consultum vellent, 17. Kalendas No- 
vembris Triburiam convenirent, et variis cladibus, quibus permultos iam annos 
pax ecclesiastica turbabatur, tandem aliquando malorum pertaesi, finem facerent." 



St. 323. 

1076, dne 16. oktobra. Tribur. 

Takrat so v velikem številu prišli švabski in saški knezi v Tribur 
z namenom, da odstavijo kralja Henrika ter namesto njega izvolijo 
drugega vladarja. Kot papeževa legata sta bila navzoča oglejski 
patriarh Sigehard in pasovski škof Altman. Knezi so sklenili, da 
ne bodo Henrika IV. več priznavali za svojega vladarja, ako se do 
prihodnjega februarja ne pomiri s papežem. Prvi, ki je to izjavil, je bil 
patriarh Sigehard. Ko je bil sklep zbranih knezov zapisan, je patriarh 
dotični list spravil v svoj žep. 

Lamberti Hersfeld. flnnales ad a. 1076 (MG. SS., V, 252): „Statuta die 
iuxta condictum Sueviae principes et Saxoniae Triburiam convenerunt ampussirao 
numero, obstinatis mentibus ad summovendum a negociis regni regem Heinricum, 
et alium in quem communis electio consensisset creandum. Hderant una legati 
apostolicae sediš, Sigehardus patriardia flquileiensis et flltmannus Pataviensis 
episcopus . . ." 

Bruno, De bello Saxonico, c. 88 (MG. SS., V, 363, 364): „Non modico 
igitur Saxones exercitu coUecto, perrexerunt ad Rhenum contra vicum qui dicitur 



Zastran datiranja glej Meger v. Knonau, Jahrbtidier, II, 726, op. 



192 St. 323, 324, 325. 



Oppenheim, quo et patriarcha cum episcopo Pataviensi, pontificis Romani legato, 
convenerat, et una Suevorum non parva multitudo, qui omnes exercitum Saxo- 
nicum, dum veniret, expectabant. Quibus appropinquantibus patriardia ceterique 
primates, quia de recenti proelio utrorumque gladii adhuc cruore madebant, 
quamvis per legationes mutuas invicem sibi donassent, tamen ne, quod facile est 
armatis, seditio vilibus a personis exorta factum foedus corrumperet, obviam Sa- 
xonibus ibant, et amicitiam, quam renovaverant absentes, nunc praesentes con- 
firmare monebant . . . Nostrates vero singuli sacramento firmaverunt, ut nisi Hein- 
ricus quartus, Heinrici imperatoris filius, in Februarii mensis initio a banno per 
apostolicum absolutus fuisset, numquam amplius ullo ingenio suo rex eorum nec 
appellaretur nec esset. Quod sacramentum primo fecit patriardia, et in litteras 
redactum in suum misit marsupium; quod tamen quia melius servavit in scripto 
quam in opere, sicut paulo ante dictum est, crudele supplicium dedit." 



St. 324. 

1076, dne 25. decembra. ΒβΒοηςοη. 

Kralj Henrik IV. se je skozi Burgundsko napotil v Italijo. V Besan- 
ςοηη je praznoval božič. Izvolil si je pot skozi Burgundsko zato, ker je 
za gotovo zvedel, da so švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Welf 
inkarantanski vojvoda Berhtolds svojimi četami zasedli vse 
soteske, skozi katere se je moglo priti v Italijo, da bi tako kralju za- 
branili prehod. 

Lamberti Hersfeld. Hnnales ad a. 1077 (MG. SS., V, 255): „Rex Heinricus 
in Italiam proficiscens, intra Burgundiam in loco qui dicitur Bisenzun natalem 
Domini celebravit . . . Ea porro causa erat, ut relicto recto itinere in Burgundiam 
diverteret, quod certo compererat, duces Ruodolfum, Welf et Berhtoldum omnes 
vias omnesque aditus qui ad Italiam mittunt, quos vulgato nomine clusas vocant, 
appositis custodibus anticipasse, ut nulla illic ei copia transeundi fieret." 

Št. 325. 

1077, dne 13. in 15. marca. Fordiheim. 

.Nasprotniki kralja Henrika, med njimi tudi karantanski voj- 
voda Berhtold, so se zbrali v Ulmu ter določili, da se dne 13. marca 
snidejo v Fordiheimu, kjer hočejo skleniti, kar bi bilo potreba. Ker ni 
kralj navzoč, imajo ugodno priliko, da se lahko posvetujejo in sklepajo. 
V Fordiheimu so knezi dne 15. marca švabskega vojvoda Rudolfa iz- 
brali za protikralja. 

Lamberti Hersfeld. Hnnales ad a. 1077 (MG. SS., V. 262) : „Interea Mogon- 
tinus, Wirceburgensis et Mettensis episcopi, Ruodolfus, Welf, Berhtoldus duces 
et alii plerique ex principibus Teutonicis convenientes, tractare de utilitatibus rei 
publicae statuerunt, ut principes Saxoniae et omnes quibuscumque res publica 
curae foret, 3. Idus Martii in Foredieim occurrerent, et communi consilio, quid 
facto opus esset, decernerent, praesertim cum, per absentiam regis tranquillis 
rebus, tempus oportunum deliberationibus ac consultationibus nacti fuissent." 



St. 325, 326, 327. 193 

Frutolfi (Ekkehardi) Chronicon universale ad a. 1077 (MG. SS., VI, 202): 
„Ruodolfus indigena Sueviae . . . mediantibus . . . Berhtolfo quoque duce Carinthiae 
. . . apud Forhcheim in regem elevatur.' 

Casus monasterii Petrishusensis ad a. 1077 (MG. SS., XX, 645) : „Rou- 
dolfus dux Suevorum . . . consilio Berhtoldi ducis . . . in villa Foridieim rex con- 
stituitur." 

Št. 326. 

1077, V začetku aprila.^ 

Kralj Henrik IV. je Berhtoldu iz rodovine Zahringov vzel Karan- 
tansko Vojvodino ter jo podelil Liutoldu, sinu Markwarda Eppenstein- 
skega. Berhtold in tudi njegov enakoimenovani sin sta se še dalje 
zvala karantanska vojvoda, akoravno je bila rečena Vojvodina v drugih 
rokah. 

Casus monasterii Petrishusensis, c. 31 (MG. SS., XX, 645): „Eertolfum 
quoque de Zaringin ducatu Carintinorum privavit (se. rex) et Liutoldo Genuensi^ 
dedit." 

Gallus Ohem, Chronik von Beicfaenau (Quellen und Forsdiungen zur 
Gesdi. der Hbtei Reidienau, II, 97): „Do sollidies der kung vernam,3 gab er den 
herzogtuom hertzog Berditolts zuo hand sinem vetter Lfltolff, Marquarts von 
Carentin sun." 

Ottonis Frising. episc. Gesta Friderici imp., lib. I, c. 9 (MG. SS., XX, 358): 
„Berhtolfus, vacuum ex hinc nomen ducis gerens, id quasi haereditarium posteris 
reliquit. Omnes enim usque ad praesentem diem duces dieti sunt, nullum ducatum 
habentes, soloque nomine sine re participantes, nisi quis . . . vel a ducatu Caren- 
tano, quem nunquam habuerunt, ducis eos nomine honorandos contendat . . ." 

Št. 327. 

1077| med 4. marcem in 16. aprilom.^ Pavla. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja svoje matere Neže, 
svoje soproge Berte ter mnogih svojih fevdnikov, med katerimi je bil 
tudi (karantanski) vojvoda Liutold [„et ducis etiam Liutoldi"], zarad zve- 
stega službovanja patriarha Sigeharda Oglejski cerkvi, rečenemu 
Sigehardu in njegovim naslednikom Furlansko grofijo, vas Loč- 
ni k ter vse fevde, katere je v imenovani grofiji imel grof Ludovik, z 
vsemi pravicami, katere so tam imeli kralji in vojvodje, 5 to je s pra- 

* Liutold je leta 1077., in sicer pred 16. aprilom postal vojvoda karantanski, kajti v listini 
pod št. 327 se že zove „dux''. Kralj je odstavil vojvoda Berhtolda ter povzdignil Liutolda za voj- 
voda, ko je zvedel, da so mu nasprotni knezi, med katerimi je bil tudi vojvoda Bertitold, dne 
10. marca postavili protikralja. Liutold je tedaj najbrže prve dm meseca aprila dosegel vojvodsko 
dostojanstvo 

^ Zakaj je imel vojvoda Liutold priimek nGenuensis", ni znano. 
' Kralj je namreč zvedel, da so mu knezi postali nezvesti. 

* Leta 1077. se je kralj Henrik IV. dne 4. marca mudil v Veroni, dne 3. aprila v Paviji 
(Stumpf-Brentano, Reidiskanzler, št. 3798 in 2799) in o veliki noCi. to je dne 16. aprila pa na oglejskih 
tleh. (Gl. št. 328.) 

5 Patriarh Sigehard je tedaj dobil od kralja Henrika IV. Furlansko grofijo z vsemi pravi- 
cami, katere so tu imeli kralji in vojvodje [»cum omnibus ad regalia et ad ducatum pertinentibus"]. 

18 



194 St. 327, 328. 

vico do sodstva, davščine, krme, raznih glob in vseh dohodkov, katere 
je mogoče dobivati po pravični poti. [„. . . ob fidele servitium Sigehardi 
patriardiae comitatum Forojulii et villam Lunzanigam dietam omneque 
beneficmm, quod Ludowicus comes habebat in eodem comitatu situm 
mm omnibus ad regalia et ad ducatum pertinentibus hoc est placitis, 
collectis, fodro, districtionibus universis, omnique utilitate, quae juste 
ullo modo poterit provenire, sanctae Aquilejensi ecdesiae et praelibato 
fideli nostro Sigehardo patriarhae suisque successoribus per praecepti 
hujus traditionem in proprium dedimus atque tradidimus."/ Noben voj- 
voda, mejni grof, grof, podgrof ali kaka druga višja ali nižja oseba iz 
njegove (kraljeve) države ne sme prej naštetih stvari vzeti omenjeni 
cerkvi, patriarhu Sigehardu in njegovim naslednikom, jih nadlegovati 
ali pa na kak način vznemirjati. Kdor bi se pregrešil, naj plača sto liber 
zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa re- 
čeni cerkvi. 

„Datum anno ab incarnatione domini nostri Jesu Christi MLXXVII., 
indictione XV., anno autem ordinationis quidem domini Henrici IV. XXVI., 
regni vero ejusdem XXIII. Actum Papiae." 

[Izvirna listina v Benetkah. — Rubeis, Mon. eccl. flquil., col. 537. — Filz, 
Gesdi. von Midiaelbeuern, I, 97. — Cappelletti, Le diiese d'Italia, VIII, 190. — 
Tangi v flrdiiv f. Kunde osterr. Gesch.-qu., XI, 272, — Schumi, Urk.- u. Reg.- 
budi. I, 61, št. 51.] 

Št. 328. 

1077| meseca aprila. 

Ko je kralj Henrik IV. slišal, da so knezi Rudolfa, vojvoda 
švabskega, postavili za kralja, se je po veliki noči^ katero je praznoval 
v Oglejski vladikovini, napotil iz Italije čez Karantanijo na Nemško. 
Spremljal ga je karantanski vojvoda Liutold. 

Bertholdi flnnales ad a. 1077 (MG. SS., V, 294): „Rex vero Heinricus 
pasdia in flquileiensi episcopatu commemoratus . . . per Carantaniae abruptas 
angustias Bagoariam cum paucis clandestinaetinopinata surreptione vix intraverat." 
. Casuum S. Galli continuatio sec, c. 7 (MG. SS., II, 156): „Rex vero Hen- 
ricus, mox ut ducem Ruodolfum de Rinvelden suum regnum šibi usurpasse audivit, 
pasdia Verone moratus,2 per Carintiam, domino Marcuardo^ et filio suo Lutoldo 
duce šibi ducatum prebentibus, ad Theutonicas partes rediit." 

Mariani Scotti Chronicon ad a. 1100 (MG. SS., V, 561): „. . . Haec cum 
cognovit Heinricus, per Hquileiam Radisbonam post pasdia pervenit, et ad Ro- 
dulfum in Suaviam contra se certare temptantem festinavit." 

Vsled te podelitve so pravice karantenskega vojvoda prenehale tudi po tistih straneh Furlanskega, 
po katerih Se niso bile odstranjene z neko listino cesarja Henrika II. leta 1020. (St. 45) in z raz- 
sodbo cesarja Konrada II. leta 1027. (St. 75). — V listinah z dne 11. junija leta 1077., s katerima je 
kralj Henrik podelil patriarhu Kranjsko in Istro (St. 331, 332), ni zgoraj omenjenega pristavka ,.ad 
ducatum pertinentibus", in tako je po teh dveh deželah karantanski vojvoda še na dalje obdržal 
svojo prejšnjo oblast. 

» Leta 1077. je bila velika noč dne 16. aprila. 

a O veliki noCi je bil kralj Henrik v Oglejski patriarhiji; v Vcroni je bil nekoliko prej. 

3 Markward je bil leta 1077. že mrtev. (Cfr. št. 320.) 



St. 329, 330, 331. 195 



St. 329. 

1077, meseca maja.i Rezno. 

Kralj Henrik IV. je zbral v Reznu bavarske in češke kneze, potem 
karantenskega vojvoda, katerega je s seboj pripeljal, ter oglej- 
skega patriarha. Nato jim je s solznimi očmi povedal vse to, kar 
se je v zadnjem času zgodilo in kar je že nekoliko prej naznanil tudi 
Lombardom. 

Bertholdi Ληη. ad a. 1077 (MG. SS., V, 294): „Mox Ratisponae cum Pa- 
goariorum, Boemiorum quoque, nec non Carantanorum principibus et, quem secum 
inde huc adduxerat, non multum viro probabili patriardia Rquileiensi, habito col- 
loquio de his omnibus quae acciderant, ipsis ut et nuper Longobardis non rai- 
nimas suae depositionis querimoniarum proclamationes lacrimosus proposuit . . ." 

Št. 330. 

1077, proti koncu maja. Ulm. 

Kralj Henrik IV. je na zboru v Ulmu razsodil, da so protikralj 
Rudolf, (bivši) karantanski vojvoda Berhtold, bavarski vojvoda 
Welf ter njih švabski pristaši po švabskem pravu krivi veleizdaje in 
da jim je treba vzeti njih dostojanstva in fevde. Nato je kralj nekatere 
vzete fevde takoj podaril svojim pristašem ter jih tako še bolj pridobil 
na svojo stran. Zborovanja se je tudi udeležil oglejski patriarh 
Sige h ar d, ki je pred ljudstvom prečital nekatera ponarejena pisma, 
o katerih se je reklo, da jih je papež po njem (po patriarhu) tja poslal. Ta 
pisma so kralja vsestransko zagovarjala ter ga vsem priporočala. Patriarh 
se je s tem činom pokazal kralju kot dovolj vrednega prilizovalca. 

Bertholdi Λππ. ad a. 1077 (MG. SS., V, 295) : „Rex autem Heinricus habito 
Ulmae, cum quibus poterat, colloquio, regem Roudolfum cum ducibus suis Berh- 
toldo et Welfo et caeteris Hlemannorum ipsi consentaneorum maioribus, secundum 
legem Alemannicam, quasi dignos iugulari, fecit sententialiter adiudicatos damnari, 
et panter dignitatibus et beneficiis suis privari; quibus confestim nonnullos suo- 
rum beneficiatos ditavit; et sic in auxilium šibi hos, et omnes quos potuit, more 
suo adiuratos obnixe conduxit. Ibi patriardia praedictus cum litteris pseudo- 
graphis, quasi a domno apostolico in has partes per illum transmissis, coram 
populo recitatis, regem suum omnimodis defensitando, et quasi authentica hac 
maiestate cum cunctis commendando, ipsum in regni fasces dignissimum assen- 
tatori? satis idoneavit." 

Št. 331. 

1077, dne 11. junija. Norimberg. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte ter po 
nasvetu raznih svojih fevdnikov, med katerimi je bil tudi karantanski 
vojvoda Liutold [„Liudolfo Carintie"], Kranjsko mejno grofijo 
v popolno last Oglejski cerkvi, njenemu patriarhu Sigehardu in njegovim 

> Kralj Henrik je bil o veliki noCi (dne 16. aprila) še na oglejskih tleh. Nato se je Cez Ka- 
rantanijo napotil v Rezno (gl. St. 328). Dne li. junija se je že v Norimbergu mudil (gl. št. 331 in 332). 

18* 



196 St. 331, 332, 333. 



naslednikom [„marchiam Carniole de nostra regali proprietate et pote- 
state in proprietatem et potestatem sancte prefate Aquilegensis aecclesie 
et prenominati eiusdem sedis ραίηαΓώε Sigehardi suommque successorum 
tradidimus et perpetualiter concessimus"]. Patriarh Sigehard naj to mejno 
grofijo ima, obdrži, jo po svoji volji izkorišča ter po svoji smrti pre- 
pusti svojim naslednikom. 

„Data III. idus lunii anno dominice incarnationis MLXXVII., in- 
dictione XV., anno autem ordinacionis domni Henrici quarti regis XXIII., 
regni vero XXI.; actum Nyerenberc." 

[Notarski prepis iz 12. stoletja v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Ughelli, 
Italia sacra, V, 57. — Lunig, Cod. dipl. Italiae, II, 1950. — Filz, Gesdi. von Mi- 
chaelbeuern, I, 100. — Tangi v Hrdiiv f. Kunde osterr. Gesdiiditsqu., XI, 274, — 
Cappelletti, Le diiese d'Italia, VIII, 189. — Schumi, Ardiiv f. Heimatkunde, 
I, 9, št. 4. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch, I, 62, št, 52.] 

Primerjaj tudi: 

Anonymi Leobiensis Chronicon ad a. 1070 (Pez, Script., rer. Hustr. 
I, 772): „Rex vero etiam interveniente regina marchiam Karniolae, praesente duce 
Ludolfo Karinthiae, obtulit Sighardo patriarchae et ecclesiae Hquilegiensi." 

Št. 332. 

1077, dne 11. junija. Norimberg. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte ter po 
nasvetu raznih svojih fevdnikov, med katerimi je bil tudi Liutold, voj- 
voda karantanski [Liudolfo Carintie"], oglejskemu patriarhu Sigehardu 
in njegovi cerkvi [„Sigeardo patriardie et sue sancte Aquilegensi ecdesie"] 
Istrsko grofijo [„comitatum Istriae"] tako, da ima rečeni patriarh 
popolno pravico, da lahko grofijo obdrži ali jo pa da, komur hoče. 

„Datum III. idus lunii anno dominice incarnationis MLXXVII., in- 
dictione XV., anno autem ordinationis domni Henrici regis XXIII., regni 
vero XXI. Actum Nuerenberc." 

[Prepis v Državnem arhivu v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra, V, 57. — 
Lii η ig, "Cod. dipl. Italiae, II, 1950. — Filz, Gesch, von Midiaelbeuern, I, 99, — 
Kandler, Codice dipl, Istr, ad a, 1077, — Cappelletti, Le diiese d'Italia, 
VIII, 188, — Tangi v Ardiiv f. Kunde osterr. Geschiditsqu,, XI, 273. — Schumi, 
Urk,- u, Reg.-Budi, I, 63, št, 53.] 

Št. 333. 

1077, dne 12. avgusta. 

Oglejski patriarh Sigehard se je iz Ulmai hitro napotil proti domu, da 
bi nato z dobro oboroženimi četami prišel kralju na pomoč. Ko je dospel v 
Rezno, je zblaznel in na poti proti domu dne 12. avgusta umrl brez izpo- 
vedi in obhajila. Njegovo truplo so prenesli v Oglej ter pokopali v cerkvi zra- 
ven Božjega groba. Tudi nekoliko patriarhovih ljudi je umrlo nagle smrti. 

1 Gl. št. 330. 



St. 333, 334. 197 

Bertholdi Ληη. ad a. 1077 (MG. SS., V, 295): „Qui (se. patriarcha) tandem 
post huiusmodi mendacem assentationem ' se domum festinanter proripiens, et 
sumptuoso niultum apparatu se in regis qualecumque sufiragium studiosissime 
militaturum rependens, maniaco furore derepente factus est arrepticius. Et hac 
amentiae metuenda cunctis passione aliquantisper ad exemplum mendacibus et 
apostatis daemoniace satis discruciatus, damnabili consummatione insanissimus 
exspiravit. Et sic cum nonnullis suorum subitanea itidem morte direptorum ad 
sedem suam tumulandus reportatus est." 

Bruno, De bello Saxonico, c. 75 (MG. SS., V, 361): „Ut enim per exces- 
sum quaedam vel repetam vel praecurram, patriarcha, qui legatus apostolici, ma- 
ximus auctor abiurationis extiterat Heinrici et novi regis instituendi, postquam 
exregi quasi regi sociatus retrogradus efficitur, repentina morte praeventus, quia 
communicabat excommunicatis, incommunicatus et inconfessus huic vitae subtra- 
hitur. Verum quia tantae dignitatis virum non decebat ire solum ad infernum, 
quinquaginta, sicut audivimus, de suis habuit socios, eadem morte repentina cor- 
reptos; ne quos habebat in iniquitate consortes, in retributione non haberet par- 
ticipes." 

Bernoldi Chronicon ad a. 1077 (MG. SS., V, 434): „Item Sigehardus Rqui- 
leiensis patriarcha, in auxiliura Heinrici contra bannum apostolici armata manu 
veniens, in amentiam vertitur apud Ratisponam, et ex ipso itinere repentina morte 
intercipitur; sicque domum non sine aliquibus suorum funeribus, in corpore et 
anima mortuus, reportabatur." 

Necrologium s. Budberti Salisburg. (H) ad 2. id. Aug. = 12. avg. (MG. 
Necrol., II, 158): „Sigihardvs patriarcha ob." 

Necrologium Weihenstephanense ad II. id. i\ug. (MG. Necrol., III, 213): 
„Sighardus patriarcha." 

Necrologium Aquileiense ad II. id. Rug. (Rubeis, Mon. eccl.Hquil., col. 533): 
„Sicardus patriardia obiit." 

Necrologium mon. Hosacensis ad II. id. flug. (Hrdiiv f. K^mten, XIX, 14): 
»Sighardus patriardia." 

Necrologium Michaelburanum ad kal. Rug. = 1. avg. (MG. Necrol., 
II, 215): „Sigehardus patriarcha Hquilegiensis fundator noster ob. a. 1078." 

Necrologium eccl. Aquil. ad II. idus Rugusti = 12. avg. (Joppi v Archeogr. 
Triest., XX, 228): „Sigeardus patriardia obiit, qui Ripas et X mansos apud Flai- 
banum fratribus dedit et iacet ante sepulcrum," 

Necrologium eccl. Aquilej. (Leidit v Pagine Friulane, XV [1903], 65): 
„Secundo idus Hugusti Sigeardus patriardia obiit, qui villam quae Ripae dicitur 
eis (se. canonicis eccl. Aquil.) dedit cum decimis, plaeitis, distrietionibus, eollecta 
diristianitatis vel fisdii sclaritatis cum Hquilejae opere et X mansos apud Flai- 
banum cum omnibus pertinentiis eorum, in Carnea deeima de Lauco, Prenees et 
Ariuone." 

Št. 334. 

1077, v začetku septembra. 

Kralj Henrik IV. je udalrika, svojega sorodnika 2 in sina karan- 
tanskega Markwarda^, postavil za opata v Šentgallenskcm samostanu. 
Nekaj let pozneje je ta Udalrik postal oglejski patriarh. 

1 Gl. št. 3.-J0. 

8 Udalrik in kralj Henrik IV. sta bila sorodna, kajti Gizela, stara mati kralja Henrika, in pa 
Beatrica, stara mati opata Udalrika, sta bili sestri. 
' Gl. rodovnik pod §t. :i99. 



198 St. 334, 335, 336. 



Casuum S. Galli continuatio II, c. 7 (MG. SS., II, 156): „Eodem anno 
(rex) quendam iuvenem sui cognatum, domini Marcuardi Carnotensis' filium, in 
abbatem hic promovit. Iste, Uodalricus nomine, tandem post aliqua annorum 
curricula etiam Aquilegensis patriardia efficitur." 

Bertholdi Hnnales ad a. 1077 (MG. SS., V, 301): „Iti eodem itinere . . . 
cellae sancti Galli quendam consanguineum suum, eiusdem ioci non monadium . . . 
constituit super abbatiam." 

Abbatum Augiensium catalogus (MG. SS., II, 38): „Eggeiiardus de Nel- 
linburc annis 17. Iste gwerram liabuit cum Uodalrico abbate S. Galli, post patri- 
archa Hquilegiensi." 

Št. 335. 

1077, okoli 8. septembra.2 

Takrat je kralj Henrik IV. svojega kaplana, augsburškega kano- 
nika Henrika, postavil za oglejskega patriarha ter ni hotel kot patriarha 
priznati oglejskega arhidijakona, katerega sta izbrala oglejska duhov- 
ščina in ljudstvo. Patriarh Henrik, ki je vladal več kakor šest let in 
pol, 3 je bil brat puljskega škofa Ellenharda ter bratranec plemenite 
Hazige iz rodovine Scheiernov.4 

Bertholdi Annales ad a. 1077 (MG. SS., V, 301): „Rquileiae quoque Hein- 
ricum, flugustensem canonicum et capellanum suum, patriardiam, reprobato eo 
qui canonice a clero et populo electus est, qualitercumque apposuit." 

Rnn. Augustani ad a. 1077 (MG. SS., III, 129): „Heinricus Aquileiae pridem 
flugustensis canonicus . . . episcopus constituitur." 

Series patr. Aquilegiens. (MG. SS., XIII, 368) : „Heynricus patriardia sedit 
ann. 6, mens. 6." 

Vitae patriardi. Aquil. ab auctore anongmo (Muratori, Rer. Ital. script., 
XVI, 12): „Henricus patriardia successit et sedit annos VI et menses VI, de quo 
nihil reperitur." 

Chounradi Sdiirensis Chronicon, c. 3 (MG. SS., XVII, 616): .... Haziga. 
Haec igitur, nobili et antiquo genere principum de castro Sdiyren orta, nobilior 
actibus . . . Heinricus etiam patriardia flquileiensis et supradictus episcopus Po- 
lensis (se. Ellenhardus) duo fratres, filii matertere ipsius Hazige fuerunt." 

Št. 336. 

1077, dne 17. septembra. Rim. 

Papež Gregor VII. piše duhovščini in ljudstvu Oglejske 
cerkve [„clero et populo Aquilegiensis ecdesiae"/ ter zahteva, da naj 
se pri volitvi škofov pred vsem upošteva evangeljska in kanonična 
postava. Kar so mu naznanili zastran ondotne volitve, je hvaležno vzel 
na znanje. Jako ga veseli, ako se je zvršila res tako zakonito, da jej 

» Id cst Carinthiensis. 

2 Zastran datiranja glej Mcyer v. Knonau, Jahrbiicher, HI, 67, op. 103. 

3 Patriarh Henrik, ki je okoli 8. septembra leta 1077. dobil Oglejsko stolico, je bil dne 
2;{. maja leta 1084. še živ (gl. št. 360). Vladal je par mesecev veC kakor Sest let in šest mesecev. 
Najbrže je kmalu po 23. maju leta 1084. umrl. 

* Grad Sdieiern je bil na Bavarskem severozahodno od Freisinga. 



St. 336. 337. 199 

ne bode mogel nihče oporekati. Ker pa noče v tej zadevi postopati po 
svoji volji, temuč po navodilu pravovernih cerkvenih očetov, zato po- 
šilja k njim svoje legate, nositelje tega pisma, da bi preiskali zadevo 
vsestransko. Ako je tisti, katerega so izvolili, po svojem življenju, 
nravnosti in učenosti sposoben za tako čast, naj legatje v njegovem 
(papeževem) imenu potrdijo njegovo (patriarhovo) izvolitev. Ako bi pa 
legatje pri njem našli kaj graje vrednega, naj se odstrani ter potem 
izvoli taka oseba, ki bi bila sposobna za tako čast in službo in katero 
bi mogel (papež) potrditi po svojih legatih. Ako zve, da je bila njih 
volitev zakonita in kanonična, hoče jim (oglejski duhovščini in ljudstvu) 
in njih cerkvi izkazovati svojo pomoč, kolikor mu je mogoče. Ako bi 
pa kak nepoklican človek hotel dobiti ono stolico, zadene brez dvoma 
njega in vse njegove zaščitnike cerkvena kazen. 

„Data Romae 15. kalendas Octubris, indictione I." — „Antiqua et 
nota:' 

[Gregorii VII. registri, V, ep. 5 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi, 
Concil. coll., XX, 239. — Jaffe, Bibl. rer. Germ,, II, 291. — Jaffe, Reg. pont. 
Rom., št. 5049 (3792).] 

Št. 337. 

1077, dne 17. septembra. Rim. 

Papež Gregor VII. piše vsem sufraganom Oglejske cerkve 
f„omnibus episcopis Aquilegiensis ecclesiae suffraganeis"] ter pozdravlja 
tiste, ki so se v resnici izkazali brate, opominja pa tiste, ki so se od 
cerkve ločili. [„. . . his, qui se vere fratres exhibuemnt, salutem et apo- 
stolicam benedidionem ; illis vero, qui noti solum a caritate fraternitatis 
sed ab unitate etiam ecclesiae scismatica pravitate discesserunt, debitae 
sollicitudinis exhortationem."] Piše jim, da sta oglejska duhovščina in 
ljudstvo s pismom in po svojih poslancih naznanila, da je pred kratkim 
umrl njih škof Sigehard ter bil na njegovo mesto izvoljen arhi- 
dijakon ondotnecerkve. [„Clerus et populus Aquilegiensis eccle- 
siae, legatis ad nos litterisque directis, nunciaverunt nobis: defuncto 
nuper Sichardo episcopo suo, se archidiaconum eiusdem ecclesiae in 
locum illius regiminis elegisse."] Prosila sta, da bi potrdil njuno izvo- 
litev. Papež pravi, da ni mogel potrditi volitve, ker mu je bila vsa 
stvar premalo znana; zato je poslal tja svoje legate, ki naj bi natančno 
preiskali volitev ter se prepričali, naj se li odobri ali ne. Tudi oni 
(sufragani) naj jim gredo na roko, da ne bode tisti, ki dobi tako dosto- 
janstvo, njim v nesrečo in nevarnost, temuč v veselje in čast, ljudstvu 
pa v blagor. Ako bode v Oglejski cerkvi postavljen za škofa vreden 
in sposoben mož, hoče po njegovem nasvetu in po nasvetu tistih 
bratov (oglejskih sufraganov), ki so ostali zvesti sveti cerkvi, onim, ki 
so se dali zapeljati, da so se umazali z razkolom ter bili iz cerkve 



200 St. 337, 3373, 338, 339. 



izobčeni, izprositi božjo milost, da ga bodo podpirali (oglejskega pa- 
triarha). Kdor bi pa bil nasproten ter bi še celo iskal zaprek, dobi 
zasluženo plačilo za svoje postopanje. 

„Data Rome 15. kalendas Odobriš, indictione /." — „Clems et 
populus." 

[Gregorii VII. registri. V, ep. 6 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi, 
Concil. coll., XX, 240. — Jaffe, Bibliotheca rer. Germ., II, 293. — Jaffe, Reg. 
pont. Rom., št. 5050 (3793)]. 

Št. 337». 

Med letom 1077. in 1084. 

Oglejski patriarh Henrik podeli Belinjskemu samostanu in njego- 
vemu opatu Alberiku cerkev sv. Ivana ob Timavi, kjer je bil 
nekdaj glasovit samostan, in pa vas M a v h i η j e /,,.•• ecclesiam sancti 
Johannis de Timavo, nominatissimum quondam monasterium . . . et vil- 
lam, quae vocatur Malchinasella . . ."]. 

[Iz neke listine oglejskega patriarlia Udalrika, spisane okoli leta 1113. ter 
natisnjene pri Rubeisu, Mon, eccl. Hquil., col. 551.] 

Št. 338. 

1078, dne 4. maja. Pri Veroni. 

Karantanski vojvoda Liutold f„domnus Litaldus dux"J razsodi 
na sodnem zboru v neki pritlični hiši blizu samostana sv. Zenona zunaj 
mesta Verone [„foris noti longe urbium Verone in časa teranea, qiie 
est ad prope monasterio sancti Zenonis"] neko zadevo na korist Ve- 
ronski cerkvi, 

„Sifgnum manus suprascripto domnus Litaldo dux, qui hoc sigmim 
'crucis fecit." 

,,Αηηο ab incarnatione domini nostri Jehsu Christi milesimo septua- 
gesimo hoctavo, quarta die mensis Madii, indictione prima." 

[Novejši prepis v Kapitelskem arhivu v Veroni. — Ficker, Forschungen 
zur Reidis- und Reditsgesdi. Italiens, IV, 104, št. 78.] 

Št. 339. 

1078, dne 12. maja. Vicenza. 

Karantanski vojvoda Liutold [„doninus Liutaldus dux"J prisodi 
na sodnem zboru v Vicenzi samostanu sv. Petra v Vicenzi desetino v 
fari, Grumolo imenovani.^ 

„Anni ab incarnacione dom. nostri Jesu Christi M. et septuagesimo 
octavo, duodecimo die mensis Madii, indictione prima." 



Grutnolo je neka fara v Vicentinski pokrajini na Beneškem. 



St. 339. 340, 341, 342. 201 



„Signum manu suprascripti domni Liutaldus dux qui oc signum 
sancte crucis fecit" 

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Vicenzi. — Gloria, Codice dipl. 
Padovano, i, 273, št. 247.] 

Št. 340. 

1078, dne 5. ali 6. novembra. 

Takrat je umrl Berhtold I. iz rodu Zahringov, bivši vojvoda 
karantanski, na svojem gradu Limburgu^. Pokopan je bil v 
Hirschauskem samostanu. 

Bernoldi Chronicon ad a. 1078 (MG. SS., V, 435): „Eodem etiam tem- 
pore . . . Bertaldus Carinthiorum dux . . . obierunt in pace." 

Bertholdi flnnales ad a. 1078 (MG. SS., V, 313): „Ipsis diebus dux Berh- 
toldus . . . diem . . . clauserat extremum." 

Hnn. Hrgentin. ad a. 1077 (MG. SS., XVII, 88): „Bertholdus dux Carinthi- 
orum, qui de Zeringen, vir catholicus, obiit." 

Frutolfi (Ekkehardi) Chronicon universale ad a. 1077 (MG. SS., VI, 203): 
„Berhctoldus autem de Zaringon dux quondam Carinthie in quodam oppido suo 
Lintperg . . . dicitur . . . vitam finisse." 

Genealogia Zaringorum (MG. SS., XIII, 735): „Berchtoldus cum barba 
nominis huius primus . . . deinde Karinthie principatum suscepit et apud cenobium 
Hirsow sepultus est." 

Necrologium Petrishusanum ad non. Novemb. = 5. nov. (MG. Necrol., I, 
676): „Bertoldus dux." 

Bernoldi Notae necrologicae ad 8. idus Nov. = 6. nov. (MG. SS., V, 392): 
„Bertoldus, piae memoriae dux Carinthiorum." 

Št. 341. 

1078, dne 19. novembra. Rim. 

Sinoda v Rimu v cerkvi sv. Salvatorja, kjer so se med drugim 
tudi obravnavale zadeve oglejskega patriarha Henrika in gradeškega 
patriarha Dominika IV. [„De patriarcha Aquileiensi ; de patriarcha Gra- 
densi."] 

,,Αηηο ab incarnatione Domini millesimo septuagesimo octavo, 
pontificatus vero domni Gregorii septimi papae sexto, 13. kalendas De- 
cembris, indictione secunda, celebrata est synodus Rome in ecclesia sancti 
Salvatoris." 

[Gregorii VIL registri, VI, 5^ v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaffe, Bi- 
bliotheca rer. Germ., II, 330—335.] 

Št. 342. 

1079, dne 11. februarja. Rim. 

Henrik, bivši duhovnik Augsburške cerkve, kateri je od kralja 
Henrika sprejel investituro Oglejske cerkve, je pred papežem dokazal, 

» Grad Limburg je bil na severovzhodnem Wiirtemberskem. 



202 St. 342. 

da je bila njegova izvolitev zakonita. Ko ga je papež grajal, da je 
proti cerkvenim določbam sprejel investituro od posvetne osebe, je 
javno prisegel, da ni vedel za to določbo in nič o njej slišal. ^ K tej 
izjavi ga je prisilila sinoda, ki se je takrat zbrala v Rimu. Nato se je 
zanj potegnila, da mu je papež podelil prstan, palico in druga zna- 
menja cerkvenega dostojanstva, ko mu je z naslednjo prisego obljubil 
pokorščino : 

„Od te ure in v bodoče hočem biti zvest in pokoren sv. Petru, 
papežu Gregorju in njegovim naslednikom, katere bi izbrali boljši kar- 
dinali. Ne bodem se udeleževal naklepov in činov, ki bi bili življenju, 
zdravju in oblasti rimskega papeža v škodo in ki bi nastali iz pre- 
grešne poželjivosti. K sinodi, h kateri me pokliče papež sam, po svojih 
poslancih ali pa s svojim pismom, hočem priti ter po predpisih ubogati; 
ako ne bi mogel priti, hočem poslati svojega poslanca. Pomagati hočem 
brez škode na svoje dostojanstvo, da se ohranijo in branijo rimsko 
papeštvo in pa regalije sv. Petra. Nasvetov, katere bi mi papeži zaupali 
osebno, po poslancih ali pa pismeno, bi vedoma nobenemu ne razkril 
v njih škodo. Kadar bi prišel ali pa odšel rimski legat, hočem spošt- 
ljivo ž njim ravnati in mu pomagati v potrebah. S tistimi, ki bi bili 
izobčeni iz cerkve, ne bom vedoma občeval. Ako bi bil pozvan, hočem 
s posvetnim vojaštvom zvesto pomagati Rimski cerkvi. Vse to hočem 
izvrševati razen takrat, kadar bi papež dovolil kako izjemo." 

,,Αηηο ab incarnatione sempitemi principii millesimo septuagesimo 
nono, mense Februarii, indictione secunda, pontificatus vero domni Gre- 
gorii universalis pontificis septimi anno sexto ... in ecclesia Salvatoris." 

[Gregorii VII. registri, VI, 17a v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaffe, Bibl. 
rer. Germ., II, 352—355. — R u b e i s , Mon. eccl. flquil., col. 539.] 

Primerjaj tudi: 

Bertholdi Hnnales ad a. 1079 (MG. SS., V, 317): „Heinricus Kugustensis 
clericus, qui a rege Heinrico investituram Hquileiensis aecclesiae iam suscepit, 
electionem suam testimonio probabili canonicam esse ibidem testificatus est; set 
pro investitura contra canonicam et apostolicam sanctionem a laica persona šibi 
usurpata a papa reprobatus, diffinitionis eiusdem statutum se ignorasse et non 
audisse, synodo id ita iudicante, iureiurando palam comprobavit. Dehinc toto 
conventu pro eo in id ipsum apud papam intercedente, in primis, ut moriš est, 
iustam et idoneam oboedientiam ac subiectionem et suffragium apostolicae sedi 
et sancti Petri vicario papae Gregorio per iusiurandum professus, ab eo anulum 
et virgam et caetera Hquileiensis patriardiatus insignia canonice suscepit; set 
non cum eo deinceps usquequaque fideliter egit." 

Bernoldi Chronicon ad a. 1079 (MG. SS., V, 435, 436): „In eadem sinodo 
Heinricus Hquileiensis patriardia papae iuravit, nulli se deinceps communicaturum, 
quem sciret a papa excommunicatum." 

1 Trditev patriarha Henrika, da ni vedel za cerkveno določbo, da ne sme investiture spre- 
jeti od posvetne osebe, je bila brez dvoma navadna laž. Najvažnejše takratno cerkveno in politično 
vprašanje, zarad katerega je nastal prepir med papežem in kraljem, naj bi bilo neznano takratnemu 
augsburškemu kanoniku, ki je bil ob enem tudi kraljev kaplan! 



St. 345, 544. 205 

Št. 343. 
1079, med februarjem in binkoštmi. 

Papež Gregor VII. pošlje albanskega škofa Petra, padovanskega 
škofa Udalrika in oglejskega patriarha Henrika čez Alpe 
v Rezno h kralju Henriku IV. s pozivom, da bi se ta pomiril s svo- 
jimi nasprotniki. Ko so bili rečeni poslanci na poti na določeno mesto, 
je baje oglejski patriarh skrivaj poslal posebnega človeka h kralju, da 
bi zvedel za njegovo mnenje, naj li papeža uboga ali ne. Nato je šel 
za nekaj časa v Oglej, svoja tovariša je pa pustil v Padovi. O bin- 
koštih so papeževi poslanci dospeli v Rezno, kjer pa njih koraki niso 
imeli nobenega uspeha. 

Bonithonis ad amicum, VIII (Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 675): „Venerabilis 
pontifex religiosos episcopos ultra montes mittere destinavit, qui regibus inter- 
dicerent ut non pugnarent, et episcopos ad concilium vocarent: Petrum scilicet 
episcopum Hlbanensem, virum religiosissimum . . . et Uodalricum Paduanum epi- 
scopum, virum valde eloquentissimum et Heinrico regi satis fidelissimum, et Hquilei- 
ensem patriardiam. Qui, Hlpes transeuntes, regem in Baioaria inveniunt; set 
neque suplicationibus neque precibus neque aliqua quavis calliditate potuerunt 
efficere, ut synodum pateretur rex Heinricus in suo regno eos celebrare, nisi 
Ruodolfum absque vocatione vellent excommunicare. Quod dum illi facere nolu- 
issent interdicentibus canonibus, infecto negocio Romam rediere." 

Bertholdi Ληπ. ad a. 1079 (MG. SS., V, 318): „ . . . missisque legatis ad 
regem Heinricum patriarcha, Albanensi episcopo Petro viro religioso, et Oudalrico 
Paduano episcopo, cum aliis suis fidelibus . . ." 

Ibid. (1. C. p. 519): «Patriarcha autem, qui unus ex intimis regis Heinrici fu- 
erat, non optima fide et studio inpositam šibi legationem observans, nuntium 
secretalem, qui voluntatem illius et oboedientiam exploraret, regi festinanter Ratis- 
ponam pro se direxit. Ipse autem collegatos suos hac vice retardando, ilquileiam 
suam revertitur, ipsi autem Padaugiam diverterunt. Rex autem huiusmodi lega- 
tionem a papa šibi directam comperiens, solita contumacia eam non maxime, 
utpote non observaturus, diligebat." 

Ibid. (1. c. p. 520): „Praedictus autem patriardia caeterique sediš apostolicae 
legati, . . . circa pentecosten ad eum (se. regem) Ratisponam pervenerunt. Ubi non 
satis magnifice acceptati, negotium pro quo missi sunt pro viribus exequi per- 
temptabant." 

Ληη. flugustani ad a. 1079 (MG. SS., III, 129): „Legati papae cum patri- 
archa Heinrico Ratisponam de pace tractaturi veniunt, sed parum proficiunt." 

Št. 344. 

1079, dne 16. junija. Rim. 

Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Henriku 
[„Heinrico karissimo in Christo fratri et coepiscopo Aquilegiensi"], kateri 
ga je po svojem poslancu prosil, da bi smel rabiti p al i j ne samo o 
tistih praznikih, ki so našteti v listini njegove (patriarhove) cerkve, 



204 Št. 344, 345, 346. 



temuč tudi na dan sv. Udalrikai in sv. mučenice Afre2. Papež pravi, 
da mu to prošnjo rad dovoljuje, in sicer zato, ker ve, da mu je naklo- 
njen [„quia te sincere dilectionis erga nos affectum habere confidimus"], 
potem zato, ker je dobro sprejel njegova legata, albanskega škofa 
(Petra) in padovanskega škofa (Udalrika), ter jima šel na roko, in po- 
slednjič zato, ker se je veliko trudil, da bi se sklenil mir [„quia pro 
compotienda pace multum desudasse probaris"]. Vendar to dovoljuje le 
njemu osebno, ne pa kraju, v katerem vlada [„quod tamen tibi in tua 
vita, non loco tuo, concessum esse cognoscas"]. 

„Data Romae 16. kalendas MU, indictione 2." — „Tuae dilectio 
fraternitatis." 

[Gregorii VII. registri, VI, 38 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaffe, Bibl. 
rer. Germ., II, 376. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 5131 (3861).] 

Št. 345. 

1079, meseca junija. 

Oglejski patriarh Henrik in drugi kraljevi pristaši, ki so 
s papeževimi legati prišli v Fritzlar, so se iz prva protivili predlogom 
saških knezov. Še le, ko so videli, da so legati pripravljeni, sprejeti 
te predloge, niso več ugovarjali ter rekli, da hočejo vplivati na kralja, 
da jih tudi on sprejme. 

Bertholdi Hnn. ad a. 1079 (MG. SS., V, 320): „Patriardia autem caeterique 
regis familiares, quos legati apostolici in suo comitatu secum adduxerant, huius- 
modi pactum quasi non necessarium diu multumque recusantes, laudare noluerant. 
Demum vero cum legatos, Saxonum sententiae utpote probabiliori favere persen- 
tiscerent, non multum contradicentes, dominum suum quamvis refragantem ad 
hoc pactum se coacturos fore, ficta et vecordi pollicitatione profitebantur." 

Št. 346. 

1079, dne 19. oktobra. Hirsdieid. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svojih fevdnikov, med kate- 
rimi je bil tudi oglejski patriarh Henrik [„Heinrici patriarώae"], 
svojemu služabniku Ebbonu tri kmetije v vasi „Dieprehdesdorf" imeno- 
vani, ki se nahaja v Nordgauu. 

,,Αηηο dominicae incarnationis MUL LXXVIIII., indictione III., data 
XIIIL kal. Novembris, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti 
regis XXVI., regni XXIIII. Adam Hirzheide." 

[Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXIX a, 207, št. 429.] 



1 Dne 4. julija. 

2 Dne 7. avgusta. 



St. 347, 348, 349. 205 



Št. 347. 

Med letom 1077. in 1084. i 

Kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja svojih fevdnikov, med 
katerimi je bil tudi oglejski patriarh Henrik, svojemu služab- 
niku R. štiri kmetije z vsemi priteklinami. 

Datum manjka. 

[Cod. Udalrici iz 12. stoletja na Dunaju. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., V, 140, 
št. 68.] 

Št. 348. 

1080, dne 27. januarja. 

Bitka pri Flarchheimu2, kjer je protikralj Rudolf premagal kralja 
Henrika IV. ter mu vzel mnogo prateža. Pri tej priložnosti so imeli 
veliko izgubo oglejski patriarh Henrik in nekateri drugi knezi 
iz tistih krajev, kajti imeli so pri sebi mnogo dragocenih stvari. 

Bruno, De bello Saxonico, c. 117 (MG. SS., V, 378): „. . . Erat enim in 
eadem societate patriardia et alii partiutn illarum principes, qui secum divitias 
portaverant ingentes. Factum est autem hoc tertiutn proelium anno Domini 1080, 
6. Kalend. Februar, feria 2." 

Št. 349. 
1090, dne 10. februarja. 

Tržaški škof Heribert [„Herebertus episcopus sancte Tergestine 
sediš ecdesie"] podeli soglasno s svojim odvetnikom Ecemannom [„cum 
advocato meo Ecemanno"] nekemu Merkuriju in njegovi soprogi Tu- 
pergi [,J[iercurio et uxori tue Tuperge"/ eno njivo zemlje zraven cerkve 
sv. Petra f„hoc est campum unum, quiestjuxta ecclesiam sancti Petri"] . 
Ta zemlja sega na eni strani do posestva Ivana, sina Gausona presbi- 
tera, na drugi do vodotoka; zgoraj se razprostira do kamenoloma, 
spodaj pa do morskega brega [„et ipse vero campus ab uno latere 
firmat in lohanne fiiio Gausoni presbyteri ; ab alio latere firmat in 
aquario; campus desuper firmat in cararia; campus de subtus firmat 
usque ad littora maris"]. Od te zemlje se vsako leto plačuje cerkvi 
sv. Mučenikov kot davek po en kvinč vina [„ad censum reddendum in 
ecclesia sanctorum martyrum per omne annum concium unum" J. Škof 
pravi, da daruje to zemljo rečenemu Merkuriju in njegovi soprogi Tu- 
pergi, ker sta mu v zadevi sv. mučenika Justa podelila kot pomoč 
[„adjutorium"] dve libri penezov fjibras denariorum duas"]. Omenjeno 
zemljo smeta obdržati, prodati, podeliti, zamenjati ter sploh ž njo sto- 
riti, kar jima je všeč. 

» v tem Času je vladal oglejski patriarh Henrik. 
' Flardiheim je v Turingiji južno od Miihlhauscna. 



206 St. 349, 350, 351. 



„Signum manus domini Heriberti episcopi et de avvocato ejus Ece- 
manno." 

Priče: „Offo, Luttifredo, Johannes filius Artuici." 

„Ego lohannes subdiaconus et notarius hujus civitatis Tergesfine 

hanc cartulam donationis manu mea scripsi, complevi atque firmavi." 
„Regnante domino nostro Henrico rege, anno autem regni ejus XXill., 

die X. mensis Febmarii, indictione ilD Actum in civitate Tergestina." 

[Mainati, Chroniche ossia memorie storiche di Trieste, I, 92. — Kandler, 
Codice dipl. Istr. ad a. 1080.] 

Št. 350. 

1080, dne 25. junija. Brixen. 

Sinoda v Brixenu, na kateri so v navzočnosti kralja Henrika IV. 
tu zbrani škofje odstavili takratnega papeža Gregorja Vil. Sinode 
se je udeležil tudi oglejski patriarh Henrik [„Henricus patri- 
archa"],"^ 

,,Αηηο dominicae incarnationis 1080., mediante serenissimo rege 
H(einrico) quarto, anno regni eius 26?, 7. kalend. lulii, feria quinta, in- 
dictione 3., . . . apud Brixinam Noricam . . ." 

[Udalrici cod. iz 12. stoletja na Dunaju. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., V, 133, 
št. 64.) 

Št. 351. 

1081, dne 20. julija. Lucca. 

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svojega fevdnika, oglejskega 
patriarha Henrika , zarad njegovega zvestega službovanja [„pro eius 
famulatu devotissimo"] ter po nasvetu mnogih cerkvenih in posvetnih 
velikašev oglejski cerkvi Matere božje in sv. Hermagora, njenemu 
patriarhu in njegovim naslednikom Tržaško škofijo v Istrski po- 
krajini [„Tergestinum episcopatum in provincia Istrie situm"] z vsemi 
priteklinami tako, da dobe rečeni patriarh in njegovi nasledniki vse 
tiste pravice, katere je prej on sam (kralj) imel. Škof Tržaškega mesta, 
ondotna duhovščina in ljudstvo naj po vsej škofiji njemu (kralju) dolžne 
služnosti odslej izkazujejo oglejskemu patriarhu. Kadar bi tamošnji škof 
umrl, naj oglejski patriarh po njegovem (kraljevem) običaju in zakonu 
investira, intronizira in po navadnem načinu ordinira drugega. [„Sta- 
tuimus etiam nostra auctoritate, ut episcopus eiusdem Tergestine civitatis 

1 z ozirom na vladarska leta bi morali trditi, da je ta listina nastala že leta 1079. Morebiti 
bi pa namesto ,ΧΧΙΠ" moralo stati ,,ΧΧΙΙΙΙ". 

2 Kakor Citamo v tem dokumentu, se je sinode udeležilo trideset škofov, podpisanih je pa 
le osem in dvajset. Ime oglejskega patriarha, katero se v enakih spisih vedno nahaja med prvimi, 
se tu skriva na enajstem mestu. Se celo nekateri njegovih sufraganov imajo prednost pred njim. 

3 Prav za prav bi imelo stati „ordinationis a. 26., regni 24." 



St. 351, 352. 207 

et clerus et populus per totum episcopatiim servicium nobis debitum 
Aquilegensi patriarche impendant. Et quando episcopus eiusdem loci 
nature debitum persolverit, iam dictus patriarcha nostro iure, nostro 
more, nostra lege alium in loco eius elligendo pastorali virga et epi- 
scopali anulo investiat, investiendo intronizet, intronizatum more solito 
ordinet."] Noben škof, vojvoda, mejni grof, grof ter nobena velika ali 
majhna oseba v njegovi državi ne sme Oglejske cerkve in ondotnega 
patriarha oropati naštetih podeljenih stvari, ju zarad njih nadlegovati 
in vznemirjati ter jima nobene krivice ne storiti. Kdor bi hotel prelo- 
miti to daritev, naj plača tisoč liber dobrega zlata, in sicer polovico v 
njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa oglejskemu patriarhu. 

,,Αηηο dominice incarnationis MLXXXI., indictione IIIL, XIII. ka- 
lendas Augusti datum, anno autem domini Henrici XXVII , regni vero 
XXV. Luce." 

[Transsumpt iz izvirne listine, izdane leta 1261., ki se sedaj nahaja v 
flrdiivio generale v Benetkah. — Bresslau v Neues flrchiv f, altere deutsdie 
Gesch., III, 127. — Stump f-Brentano, flcta imperii, str. 659, št. 468.] 

Št. 352. 

1081, dne 20. julija. Lucca. 

Kralj Henrik IV. podeli Oglejski cerkvi, njenemu patriarhu Hen- 
riku in njegovim naslednikom Poreško škofijo v Istri [„Paren- 
tinum episcopatum in provincia Ystrie situm"] z vsemi priteklinami tako, 
da dobe oglejski patriarhi tam vse tiste pravice, katere je prej on sam 
(kralj) imel. Škof Poreškega mesta, duhovščina in ljudstvo naj po vsej 
škofiji odslej izkazujejo oglejskemu patriarhu vse tiste služnosti, katere 
so bili prej njemu (kralju) dolžni. Kadar bi ondotni škof umrl, naj 
oglejski patriarh po njegovem (kraljevem) običaju in zakonu investira, 
intronizira in po navadnem načinu ordinira drugega. f„Statuimus etiam 
nostra auctoritate, ut episcopus eiusdem Parentine civitatis et clerus et 
populus per totum episcopatum servicium nobis debitum Aquilegensi 
patriarche impendant et quando episcopus eiusdem loci nature debitum 
persolverit iam dictus patriarcha nostro iure, nostro more, nostra lege 
alium in locum eius eligendo pastorale virga et episcopali anulo inve- 
stiat, investiendo intronizet^, intronizatum more solito ordinet"] 

,,Αηηο dominice incarnationis millesimo octuagesimo primo, indictione 
quarta, tertiodecimo kalendas Augusti, datum autem anno domini Hen- 
rici vigesimo septimo, regni vero eius vigesimoquinto; Luce." 

[Transsumpt iz izvirne listine z dne 14. novembra leta 1261. v Državnem 
arhivu na Dunaju. — Stumpf-Brenta no, flcta imperii, str. 78, št. 75. — Be- 
nussi, Nel medio evo, str. 300,] 

> »Intronizare" in pa „investire" pomenja koga postaviti v posest. 



208 Št. 352a, 353, 354. 



St. 352^. 

1081, dne 14. decembra. Parma. 

Albert, mejni grof (parmski), prepusti v navzočnosti kralja Hen- 
rika IV. in oglejskega patriarha Henrika [„domini Heinrici 
patriarce Aquileje"] parmskim kanonikom dvor Pizzo^. 

„. . . die Martis, qui est quarta decima die intrante mensis De- 
cembris infra palacium Parmense . . . Factum est hoc anno ab incar- 
nacione domini nostri Jesu Christi millesimo octuagesimo primo, indictione 
quarta." 

[Prepis iz 11. stoletja v Kapitelskem arhivu v Parmi. — Hffo, Storia di 
Parma, II, 336, št. 35.) 

Št. 353. 

1082, morebiti meseca marca. 

Ko se je kralj Henrik vojskoval s papežem Gregorjem VII. in 
mejno grofinjo Matildo, je nekega dne na vse zgodaj z brodom pre- 
stopil reko Tibero2 ter peljal s seboj četo Švabov. Spremljala sta ga 
ravennski nadškof Wigbert in oglejski patriarh Henrik. 

Benzonis episc. Albensis lib. VI (MG. SS., XI, 658): „. . . Diluculo qui- 
dem transiit dominus noster rex navigialiter cum domno Ravennate et Hquile- 
giano, trahens secum Suevorum cuneum . .." 

St. 354. 

Nepristno.3 

1082, dne 23. julija. Pavia. 

Kralj Henrik IV. opravičuje svoje postopanje glede Tržaške in 
Oglejske cerkve, ker noče, da bi se mu kdaj kaj očitalo. Kralj pravi, 
da je videl nevarnost, katera je pretila Tržaški cerkvi [ecdesie Terge- 
stine"] in bi jo bila lahko tudi uničila. Vsled silovitosti roparjev ter 
vsled ubožnosti in nemarnosti škofov je prišlo tako daleč, da ni bila 
cerkev več roparjem kos. Zato je sklenil (kralj Henrik), da naj pre- 
vzame vrhovno oblast čez rečeno cerkev Oglejska cerkev kot njena 
mati ter jo sprejme v svojo varstvo ne kot deklo, temuč kot hčer 
[„Defecerat nam pene et ad nihilum redacta fuit raptomm violentia et 
episcoporum vel paupertate vel negligentia, ut pata quibuscum rapto- 
ribus non erat par potentia, et quomodo nostra regalis frequens adesse 

* Pizzo je v Italiji severno od Parme. 

2 Kralj je prestopil reko Tibero v južni Umbriji med goro Sorakte in mestom Narni. 

' Ta listina je nepristna. 2e Stumpf-Brentano jo je imel za sumljivo. Listina je bila baje, 
ako se hoCemo ozirati na njen datum, izdana dne 23. julija v Paviji. A znano je, da je kralj 
Henrik IV. do 21. julija oblegal Florenco, potem se je pa napotil proti Piši, kjer se je mudil prve 
dni meseca avgusta. V Paviji torej dne 23. julija ni mogel biti. (Cfr. Meyer v. Knonau, Jahrbiicher, 
III, 455, 456.) 



St. 354, 355. 209 

non potuit presentia, siciit raptorum frequens affuit violentia, placuit 
consilium ut Aquileiensis ecclesia que et mater eius propter vicinitatem, 
et principatiim susciperet eandem (que) ecclesiam prefatam non ut ancillam 
sed iit filiain in sue tuitionis gremium."/ Vslcd prošnje (Tržaške) cerkve 
ter vsled nasvetov svojega sina Konrada, milanskega nadškofa Diebalda, 
piacentinskega škofa Dionizija, turinskega škofa Kumberta, bellunskega 
škofa Regenolda, padovanskega škofa Milona, vicentinskega škofa 
Wecellona, mejnega grofa Adalberta, mejnega grofa Reginerija, mejnega 
grofa Ugona in drugih kraljevih fevdnikov, posebno pa vsled zaslug, 
oglejskega patriarha Henrika je temu izročil rečeno cerkev, da jo brani 
in vlada. S tem ni hotel vzeti Tržaški cerkvi njene svobode, pač pa 
jej je hotel svobodo zagotoviti nasproti sovražnikom. Dal je patriarhu 
Henriku in vsem njegovim naslednikom oblast, da v Tržaški cerkvi 
ne posvečujejo samo škofov, temuč jim tudi dele fevde, jih vladajo in 
branijo. Ako kdo misli, da je s kakim drugim namenom izročil patri- 
arhu Henriku rečeno cerkev, ni dobro podučen ; to se ni zgodilo iz 
lakomnosti, temuč z ozirom na svobodo. [„. . . dedimus videlicet Henrico 
patriarche cunctisque suis successoribus ut episcopum in prefata ecclesia, 
sicut consecrant officio patriarcharum, ita etiam investiant, regant atque 
defendant more regum vel imperatorum dominantes eidem ecclesie non 
ut ancille sed sicut filie, nostro videlicet more cuius est pro libertate 
ecclesiarum certare."] Ako bi kdo zastran te daritve hotel nadlegovati 
oglejskega patriarha ali pa tržaškega škofa, naj plača tisoč liber čistega 
zlata, in sicer polovico kraljem, polovico pa patriarhom. 

,,Αηηο dominice incarnationis MLXXXII, indictione quarta, X kal. 
Augusti, anno autem ordinationis domni Henrici quarti regis XXVIII., 
regni vero XXVIIII. Actum Papie." 

[Kartular iz 15. stoletja v aktih „Consultori in iure" v Benetkah. — Joppi 
v Mittheilungen des Instituts f. osterr. Geschichtsf., 1,296. — Stumpf-Brentano, 
Hcta imperii, str. 450, št. 318 z dat. „V kal. Augusti" (pomanjkljivo). — Benussi, 
Nel medio evo, str. 302.] 

Št. 355. 

1082, dne 15. novembra. Pri Veroni. 

Kralj Henrik je na javnem zboru, katerega se je udeležil tudi 
karantanski vojvoda Liutold [„Litaldus dux"J, prisodil triden- 
tinskemu škofu Henriku in njegovi cerkvi neki dvor. 

Podpisan je tudi „Liutoldus dux iudex". 

„Anni ab incarnatione domini nostri Jesu Christi millesimo octuage- 
simo secundo, regnante suprascripto domino nostro Henrico Dei gratia 
rex hic in Italia sexto et XV. die mensis Novembris, indictione quinta." 

[Ughelli, Italia sacra, V, 594. — Lunig, Reidisarchiv, XVII a , 914. — Kink, 
Codex Wangianus (Fontes rer, Hustr., Dipl., V, 19). — Tangi, v flrdiiv f. Kunde 
osterr. Gesdiichtsqu., XI, 279.] 

19 



210 St. 356. 



Št. 356. 

1082, dne 3. decembra. Koper. 

Tržaški škof Heribert [„Herebertus s. Tergestine eccjesie episcopus"/ 
podeli soglasno z arhidijakonom Artuikom in svojim odvetnikom Ber- 
taldom [Jnsimul cum Artuycho ardiidiacono per consensum Bertaldi 
advocati nostri"] duhovščini cerkve Marije Device v Kopru, namreč 
župniku Baziliju, duhovnikom Ivanu, Andreju, Florijanu in še drugemu 
Ivanu, dijakonom Bertaldu in še drugemu Bertaldu, Lazaru in Ivanu, 
subdijakonom Pradeju, Julijanu in Ripaldu ter vsem drugim katerega- 
koli reda in tudi vsem njih naslednikom faro sv. Mavra v vasi Izoli, 
potem četrtino desetin in prvin ter vse darove, kateri bi se nabrali v 
rečeni cerkvi. [„. . .fratribus et fidelibus meis, qui estis de congrega- 
tione s. Marie lustinopolitane civitatis, scilicet Basilio meo plebano et 
lohanni presbitero et Andreae et Floriano et alio lohanni presbiteris, sed 
et Bertaldo et alio Bertaldo et Lazaro et lohanni diaconibus, sed et 
Pradeo et Miano -et Ripaldo subdiaconibus et reliquis omnibus cujuscunque 
ordinis vestrisque successoribus, hoc est plebanatum sancti Mauri de villa 
Insulae cum quarta parte de decima et primiciis et omnem offersionem, 
que ad ipsum ecclesiam evenit."] Dalje določi, da naj rečeni bratje in njih 
nasledniki v svoji (Koprski) cerkvi krščujejo izolske otroke, katere je treba 
v pripravnem času po stari navadi prenesti v Koper; ne smejo pa biti 
izolski otroci krščeni v cerkvi sv, Mavra, kakor so prosili izolski pre- 
bivalci duhovskega in posvetnega stanu, ker to se ni še nikdar godilo in 
se tudi ne sme. Tudi k birmi je treba pripeljati izolske dečke v koprsko 
cerkev Marije Device. — Nato jim škof potrdi še to, kar je prav in 
kar so že določili papež Silvester (II.) in njegovi nasledniki, namreč, 
da naj voditelji in služabniki cerkve [„rectores et ministri ecdesie"] za 
večne čase dobivajo četrti del desetin od vseh stvari. Ako bi kdo ravnal 
proti tej določbi ter jo hotel prelomiti, naj plača rečenim bratom in 
njih naslednikom pet liber najboljšega zlata. 

S. /72. (signum manus) Hereberti episcopi. — 5. m. Bertaldo advo- 
cato. — S. m. Artuyώo iudice. — S. m. Crescentio filio Amnae de castro 
Mugla. — S. m. Valtramo filio Antonii. — S. m. Marco frater ejus. — 
S. m. Albini filio Amantini de Alti±erio. — S. m. Andree filio Azica. — 
S. m. Martino nevo Vitellino." 

„Regnante domino Henrico piissimo rege anno ab incarnatione 
domini nostri lesu Christi MLXXXII., die III. mensis Decembris, in- 
dictione V. Actum in civitate lustinopolitana infra atrium sanctae 
Mariae." 

[Ughelli, Italia sacra. V, col. 381. — Mainati, Chroniche ossia memorie 
storidie di Trieste, I, 97. — Kandler, Codice dipl. Istr. ad. a. 1082.] 



δι. 357. 358, 359. 211 



Okoli leta 1082. ^*' ^^^* 

Ivati iz Turoča omenja, da je dalmatinski kralj Zvonimir poslal 
poslance k ogrskemu kralju Salamonu in vojvodu Gejzu ter ju prosil 
pomoči zoper Karantance (?), ki so takrat zasedli Dalmatinsko 
marko. Ogrski kralj in njegov vojvoda sta zbrala svoje čete, prišla v 
Dalmacijo ter kralju Zvonimiru povrnila to, kar mu je bilo vzetega. i 

Johannes de Thurocz, Chronica Hungarorum, c. 47 (Sdiwandtncr, 
Script. rer. Hung., I, 184): „Misit itaque rex Zolomerus Dalmatiae, qui sororius 
Geysae erat, nuncios ad regem Salomonem et ducem Geysam; et rogavit eos, ut 
propria persona eorum contra adversarios suos, scilicet Carinthios, ipsum adiu- 
varent, qui tunc mardiiam Dalmatiae occupaverunt. Rex igitur et dux collecto 
exercitu iverunt in Dalmatiam, et ablatatr. ei restituerunt integre." 

Št. 358. 

1083, dne 15. junija. Rim. 

Kralj Henrik IV. podeli samostanu Marije Device v Farfi2 neko 
polje poleg reke Arna. Med navzočimi se omenja tudi oglejski pa- 
triarh Henrik [„principibus Henrico patriarha . . ."/. 

„Data XVII. kal. M. anno dominice incarnationis MLXXXIII., indic- 
tione V., anno autem ordinationis domini Heinrici quarti regis XXIX., 
regni XXVI. Actum Rome." 

[Registrum Farfense v Vatikanski knjižnici. — Giesebrecht, Gesdiidite 
der deutsdien Kaiserzeit, 5. flufl., III, 1274, št. 4.] 

Št. 359. 

1083, dne 9. septembra. 

Altman, škof pasovski, ustanovi Gotweihski samostan ter mu podeli 
mnogo posestev, med njimi tudi Pirsko faro^, ki sega proti zahodu do Tra- 
guše in St. Poltena, na severu do ceste, ki iz St. Poltena pelje čez Wagram 
vMediters in Siebenhirten^, proti vzhodu do izvira Perschlinga in Diim- 
haga 5, na jugu pa proti K a r an t a η i j i [„. . . et ita versus Carinthiam"].^ 

„Data anno ab incarnatione domini MLXXXIII., indictione V., . . . 
V. idus Septembris." 

[Kari i η v Fontes rer. flustr., Dipl., VIII, 249-252.] 

1 Ta notica Ivana iz TuroCa je najbrže popolnoma izmišljena. Drugi viri nam o tem ne 
vedo niC povedati. Ogrski kralj Salamon je že leta 1074. nehal vladati, a Zvonimir je postal kralj 
še le leta ΙΟΤβ. Na podlagi te notice Ivana iz TuroCa je Hieronim Mcgiser (flnnales Carinthiae 
str. 742 — 745) s pomočjo svoje domišljije o takratnem vojskovanju sestavil obširno poroCilo, katero 
je pa brez vsake zgodovinske vrednosti. - Bfldinger (Ein Buch ungarischer Geschichte, str. 25, op.) 
misli, da bi se namesto „Carinthios" moralo Citati «Croatos". 

'^ Farfa je severovzhodno od Rima na zemlji nekdanjih Sabincev. 

3 Pira ali Pijhra je trg jugovzhodno od St. Poltena na Dolenjem Avstrijskem. 

* Wagram, Mechters in Sicbenhirten so vasi vzhodno od St. Poltena. 

'•> Persdiling nastaja iz dveh dotokov: veCji teCe skozi trg Piro, manjši je bolj na vzhodu 
pri Diirnhagu. Oba se združujeta p/i Bohmkirchenu. Pirska fara je segala do manjšega Perschlinga. 

β Iz te listine je razvidno, da se je nekdanja Karantanija razprostirala do gorovja, ki dan- 
danes loCi Dolenje Avstrijsko od Štajerske. 

19* 



212 St. 360, 361, 36la, 362. 



St. 360. 

1084, dne 23. maja. Sutri. 

Cesar Henrik IV. potrdi vsled posredovanja nekateriii knezov v 
navzočnosti oglejskega patriarha Henrika [„in presentia vero 
patriarchae Aquileiensis"] kanonikom cerkve Marije Device v Piši njih 
posestva. 

„Data X. kal. lunii anno dominice incarnationis MLXXXIIII., itidic- 
tione VIL, anno autem domini Henrici regis JIH. Romanomm impera- 
toris III., regni XXVIII., imperii primo. Actum Sutriae." 

[Ughelli, Italia sacra, III, 367. — Gloria, Codice dipl. Padovano, I, 300, 
št. 273.] 

.__,, __ . dl• OOJ.• 

1084, po 23. maju. i 

Takrat je umrl oglejski patriarh Henrik, ki je večkrat 
postal papežu nezvest ter bil zato iz cerkve izobčen. Njegov naslednik 
je bil patriarh Friderik, ki je vladal poldrugo leto. 

Bernoldi Chronicon ad a. 1084 (MG. SS., V, 440): „Heinricus flquileiensis 
expatriardia, non semel domni apostolici periurus et excommunicatus, in corpore 
et anima moritur." 

Ληη. Augustani ad a. 1084 (MG. SS., III, 131): „Heinricus patriarcha obiit: 
Fridericus successit." 

Series patriardi. Aquilegiens. (MG. SS., XIII, 368): „Federicus patriarcha 
sedit anno I, mens. 6." 

Vitae patriardi ar um Aquil. ab auctore anongmo (Muratori, Rer. Ital. 
script., XVI, 12): „Federicus patriarcha successit eidem (se. Henrico) seditque an- 
num unum et menses VI, de quo nihil reperitur." 

Št. 361». 

Med letom 1084. in 1086. 

Oglejski patriarh Friderik potrdi Belinjskemu samostanu in njego- 
vemu opatu Alberiku cerkev sv.Ivana ob Timavi, kjer je bil 
nekdaj glasovit samostan, in pa vas M a v h i η j e2. 

[Iz neke listine oglejskega patriarha Udalrika, spisane okoli leta 1113., ka- 
tero je priobčil Rubeis, Mon. eccl. Aquil,, col. 551.] 

Št. 362. 
Okoli leta 1084. 

Plemeniti Werenherus podeli s svojo soprogo Diethbergo po smrti 

svojega sina Gebharda samostanu sv. Mihaela v Reidiersbergu^ med 

1 Dne 23. maja leta 1084. je bil oglejski patriarh Henrik še živ (gl. št. 360). Patriarh Fri- 
derik je umrl dne 23. februarja leta 1086. (gl. St. 381). Ker je vladal poldrugo leto, je najbrže okoli 
23. avgusta leta 1084. postal patriarh. Kaže se, da je patriarh Henrik umrl nekako med 23. majem 
in 23. avgustom leta 1084. V „Necrol. mon. Rosacensis ad 5. kal. flprilis" (flrdiiv f. Karnten, 
XIX, 9) Citamo, da je patriarh Henrik umrl dne 28. marca, kar. pa ne more biti resniCno. 

2 Prim. št. 337&. 

* Reidiersberg je na Gorenjem Avstrijskem v Innskem okrožju. 



St. 362. 363, 364, 365. 213 



drugim tudi posestvo na Koroškem v kraju, Kraut^ imenovanem, s ka- 
kimi 30 kmetijami. 

Ληη. Reichersperg. ad a. 1084 (MG. SS., XVII, 448): „. . . itemque aliud 
predium in Carinthia in loco qui Clirowat dicitur, situm ad XXX circiter nian- 
sos . . ." 

Št. 363. 

1085, dne 3. marca. Padova. 

Karantanski vojvoda L i u t o 1 d /„ufo/72/nas Liutaldus dux"] 
prisodi na sodnem zboru v mestu Padovi ondotnemu škofu Milonu 
neko hišo in neki mlin. 

„Hec crux f Signum manus domini Liutaldi ducis qui hanc noti- 
ciam fieri iussit." 

„Factum hoc est anno dominice incarnacionis mille octuagesimo 
quinto, tercio die Marcii, indictione ocfava" 

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codice dipl. 
Padovano, I, 306, št. 281.] 

Št. 364. 

1085, dne 3. marca. Padova. 

Karantanski vojvoda Liutold [„dominus Liutaldus dux"] 
prisodi na sodnem zboru v mestu Padovi ondotnemu škofu Milonu 
tretji del nekega gozda. 

„Hec f crux signum manus domini Liutaldi ducis qui hanc noti- 
ciam fieri iussit." 

„Factum est hoc anno dominice incarnacionis millesimo octuage- 
simo quinto . . . tertio die Marcii, indictione octava." 

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codice dipl. 
Padovano, I, 307, št. 282.] 

Št. 365. 
1085, meseca maja. 

Pasovski škof Altman je bil kot pristaš papežev odstavljen. Na 
njegovo mesto je prišel Herman, brat karantanskega vojvoda 
Liutold a. Po dveletnem vladanju je škof Herman umrl. 

Vita Altmanni episc. Pataviensis, c. 15 (MG. SS., XII, 234): „Electi ec- 
clesiae pastores de sedibus suis perturbantur, lupi rapaces subrogantur: quorum 
factione praesul flltmannus sede sua privatur, Herimannus frater ducis Liutoldi, 
pontificali infula sublimatur." 

Ibid. C. 16 (1. c): „. . . Herimannus autem vix per biennium . . .2 et sic iudicio 
Dei vitam cum infula amisit: qui tamen dicitur in extremis poenituisse, et indu- 
vias suas Hltmanno episcopo pro absolutione anathematis misisse." 



' Kraut je na Koroškem severozahodno od Milštata. 
- Na tem mestu manjka nekaj besed. 



214 St. 366, 367. 

1085.. Št. 366. 

Willihelm, opat Hirsdiauskcga samostana2, je ustanovil mnogo 
novih samostanov, že obstoječe je pa popravil. Postavil je deloma sam, 
deloma po svojih učencih po raznih krajih sedem samostanov, med 
katerimi je bil tudi samostan sv. Pavla v Labodski dolini na Ko- 
roškem. Tu sem je poslal učenega in krepostnega Wezilona za opata 
ter mu dodal v pomoč še dvanajst drugih menihov. 

Vita Willihelmi abbatis Hirsaugiensis, c. 22 (MG. SS., XII, 218): „Erat 
enim (se. Willihelmus abbas) studiosissimus cenobiorum novorum fundator, ac vete- 
rum'instaurator. Denique septem cenobia tamper se quam per suos discipulos variis 
in locis a fundamentis construxit. Quorum . . . septimum in provincia Carentinorum." 

Historia Hirsaugiensis monasterii (MG. SS., XIV, 263): „Nomina abba- 
tum ad alia loca transmissorum . . . Wecilo abbas ad Laven in provincia Caren- 
tinorum, Sigewinus abbas ad Rosatz iuxta flquileiam. Hic Sigewinus cum alio no- 
mine Gaudentio cum domno Wetzilone supradicto missi fuerant ..." 

Trithemii Rnn. Hirsaug. ad a. 1085. (Ed. Mabillon, I, 227): „Octavum quo- 
que monasterium in ducatu Carinthiorum construxit (se. abbas Wilhelmus), quod 
Laven dicitur, cui et monadios probatae religionis contulit et abbatem simiiiter 
ex suis nomine Wezilonem virum doctum et pro vitae meritis venerabilem, ac 
multis praeclarum virtutibus praefecit. De quo monasterio Lavensi et alia plura in 
eadem provincia post emanarunt." 

Ibid. (1. C. p. 269): „Rd novum vero coenobium in ducatu Carenthinorum 
constructum, quod Laven appellatur, beatissimus p, Wilhelmus de suo conventu 
Hirsaug. monadios XII optimos misit, quibus quondam valde praeclarum mona- 
dium nomine Wezilonem, genere Francum orientalem, patrem et abbatem dedit. 
Hic Wezilo venerab. abbas multa ordinis nostri monasteria nimia vetustate pene 
collapsa in illis provinciis restaurando reformavit." 

Št. 367. 

Najbrže leta 1085.3 

Grof Kacelin [„comes Cacelinus"] prepusti prostovoljno in brez 
ugovora (oglejskemu) patriarhu Frideriku, svojemu sorodniku 4 f„Fede- 
rici sanctae Aguilejensis ραίήαίώαβ, affinis sui"], svoja posestva po 
Furlanskem [„bona sua patrimonialia et proprietaria sita in provincia 
Forojuliana"/ s pogojem, da rečeni patriarh postavi na njegovem alodu 
v Možni C 15 fjn alodio suo quod Monsvis^ appellatur"] samostan v 



1 Neubauer (Jahresberidit dcr k. k. Staats-Oberrealsdiulc in Marburg, 1882, str. 32, op. 4) 
misli, da je opat Wezilon prišel v St. Pavel še le meseca aprila leta 1091. 

- Hirsdiauski samostan je bil ob Nedtarju vzhodno od Črnega lesa. 

3 Oglejski patriarh Friderik je vladal nekako od avgusta leta 1084. pa do 23. febr. leta 1086. 
V tem Času se je zvršila zgoraj opisana daritev. 

* Kako sta bila oglejski patriarh Friderik, ki je bil po rodu Ceh, in pa grof Kacelin sorodna, 
ni znano. 

^ Možnica (ital. Moggio, po rezijansko pa Možac) je kraj na Furlanskem poleg nekega po- 
toka, ki se izliva v Belo. Ta je pa dotok reke Taljamenta. 

" Beseda „Monvis" je pokvarjena. Morebiti je v izvirni listini stalo „Mosniz", ker to ime 
se nahaja tudi v nekaterih drugih listinah. Tu omenjeni grof Kacelin je brez dvoma tisti »Chazili 
de Mvosiza", ki je v neki listini iz leta 1072. (St. 271) naveden kot priCa. 



St. 367, 368, 369. 215 



Čast Mariji Devici in sv. Galu ter tja pošlje meniiie iz reda sv. Bene- 
dikta. Kacelin odstopi patriariiu najprej svoje imetje v imenovanem kraju 
(v Možnici) z vsemi priteklinami, potem 23 kmetij pri Zgornji in Spodnji 
Belil, goro Sart2, dve kmetiji pri gori Babi^z vsemi priteklinami, potem 
svoje imetje v Amaru^, goro Lanež^, imetje pri „Fulstric", potem dve 
kmetiji v Ovaru^, dve v Fortengi^, dalje kraj Dignano^ ter osem 
kmetij pri Bellunu. fjnprimis quicqiiid in hoc loco predictus comes 
habiiit ciim omnibus pertinenciis apud Ueladi superius et inferius XXIII 
mansos et Sartum montem, ad montem Habilem II cum omnibus ad 
ista pertinentibus huic monasterio dicavit ac tribuit, ad hoc etiam quicquid 
Mariani et montem unum Lanhs et apud Fulstric quicquid in proprium 
possedit et habuit, ad Adelarium II mansos, in loco qui Fortis appel- 
latur II, locum eciam qui dicitur Ingan, sicut ipse possederat omni 
iure omnique possessione et habitu, huic loco semper fixum et inmobile 
stabilivit, apud Bellunum VIII mansos contradidit."/ 

(Iz neke listine oglejskega patriarha Vodalrika L, izdane najbrže leta 1118. 
— Madrisius, S. Paulini opera, flpp., 262. — Rubeis, Mon. eccl. Λςηϋ., col. 
535 (odi.). — Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1089. — Cappelletti, Le diiese 
d'Italia, VIII, 195. - Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 191, št. 495 (odi.),] 

Št. 368. 

Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora. 

Svobodni Ve η c e g o j [„quidam ingenuus Wenzegoi personatus"] 
prepusti brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Alt- 
winu svoje posestvo z vsemi pravicami na Zgoši fjale predium quale 
in villa Οό5ώα possedit"] ; zato pa dobi od škofa v zameno tisto po- 
sestvo, katero se mu je v Mlinem^ pokazalo fJale predium quale 
in loco Mulivelt demonstratum est"J. 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol , I, 120, 
št. 548.] 

Št. 369. 

Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora. 
Svobodni Marti [„quidam ingenuus Marti personatus"] podeli 
brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu 

> Zgornja Bela je najbrže sedanja Bela ali Sv. Jurij v Rczijanski dolini, Spodnja Bela pa vas 
Rezijuta pri izlivu reCice Rezije v Belo. 

2 Gora Sart je severovzhodno od Rezijanske doline. 

^ »Ad montem Habilem" je gora Baba vzhodno od Rezijanske doline. Rutar (Beneška Slo- 
venija, str. Ul) citira neki popis mej Možniškc županije, kjer stoji: „Prima confinis cst in Habba", 
Habba = Baba. 

■• Vas Rmato je pri izlivu Bele v Taljamento. 

^ Gora Lanež je vzhodno od Gumina (Gemona). 

* Vas Ovaro je severozahodno od Tolmezza v Karniji. 

' Fortis je morda Fortegna. 

^ Dignano je poleg Taljamenta nasproti Spilimbergu- 

9 Milno je vas na jugovzhodni strani Blejskega jezera. 



216 St. 369, 370, 371, 372. 



en vinograd pod Blejskim mestom [„vineam unam sub urbe 
Veldes sitam"]. 

Priče: „Ebarhart, Scuribrant, Werinheri, Penno, Percnhart, Gun- 
dram." 

Priče investiture : „testibus . . . EberFiardo, Scuribrando, Gund- 
rammo." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 121, 
št. 352.] 

Št. 370. 

Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora. 

Neki V e η C e g o j [„quidam Wenzegoi nomine"] prepusti svoje po- 
sestvo, katero je imel v kraju, Kranjska gora imenovanem, [„tale pre- 
dium quale in loco Creina possedit"] in katero je bil v zameno izročil 
škofu Altwinu, sedaj iz nova brezpogojno v roke rečenemu škofu in 
njegovemu odvetniku Otonu. 

Priče: „Grifo, Eberhart, Scuribrant, Khazili, Widiman, Mantwin." 

Priče investiture: „Ebarhart, Scuribrant, Wichman." 

„Actum Chreine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 122, 
št. 353.] 

Št. 371. 

Med letom c. 1085. in 1090. Rasen.^ 

Neka matrona, Niucot imenovana, vdova po rajnkem Alberiku, 
podeli po svojem sinu Anthodiu brixenski cerkvi sv. Kasijana in In- 
genuina v roke škofu Altwinu en travnik na Dovjem, katerega mo- 
rejo štirje možje pokositi [„pratum unam in loco Lenginuelt situm quod 
quattuor viri radere possunt"]. 

Naštetih je več prič. 

„Actum Rasine" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, flcta Tirol., I, 123, 
št. 357.] 

Št. 372. 

Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora. 

Svobodni Ivan [„quidam ingenuus Iwan personatus"] prepusti 
brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje 
podedovano posestvo v Zasipu [„predium quoddam hereditario iure 



> Rasen je na Tirolskem vzhodno od Brunecka. 



St. 372, 373, 374. 217 

sibi relictum in loco Zazib situm"]; zato pa dobi od škofa ravno tako 
veliko posestvo v Bohinju [Jantum predii in villa Bochingin dieta 
iacentis"JA 

Priče: „Scuribrant, Ingram, Snelger, Mantwin, Gundram, Sinzo, 
Tunzo, Heribrant, Wenzegoi, item Cundram, lan iz, Waltheri." 

„Actum Cfireine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 124, 
št. 359.] 

Št. 373. 

Med letom c. 1085. in 1090. Aufhofen. 

I. Karantariski vojvoda Liutold [Jngenuus dux Liufoldvs"/ 
se odpove vsem pravicam do posestva, katero je plemeniti Friderik 
podelil brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu 
in njegovemu odvetniku Arnolfu v Lindu [„in loco Linta"]? 

Naštetih je več prič. 

II. Rečeni vojvoda prepusti imenovani cerkvi v roke škofu Altwinu 
in njegovemu odvetniku Arnolfu dve kmetiji, kateri je škof odstopil 
omenjenemu Frideriku. 

Naštetih je več prič. 
„Actum Vfhouen" 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 124, 
št. 360. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 180, št. 466.] 

Št. 374. 

Med letom c. 1085. in 1090. Podklošter— Godnach.3 

I. Karantanski vojvodaLiutold [„Liutoldus dux ingenuus"/ 
podeli v roke Fridariku, ministerijalu brixenskega škofa Altwina, eno 
slovensko kmetijo v Lindu f„I ΞώΙαυϋεηι mansum in loco Linta 
situm"] s pogojem, da jo rečeni Fridarik odstopi cerkvi sv. Kasijana 
in Ingenuina. 

Priče: „Herrant, Oto, Rodolf, Adalpreht, Odalrich, Adalhart." 
„Actum Arnoltesstein." 

II. Pozneje je imenovani ministerijal omenjeno kmetijo za večne 
čase odstopil Brixenski cerkvi. 

Naštetih je več prič. 

„Actum Godiaώ." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 125, 

št. 363. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 181, št. 467.] 

' Besedilo te listine se večinoma ujema z besedilom listine, omenjene pod št. 105 
2 Lind je na Koroškem južno od Sadisenburga. 
^ Godnadi je vzhodno od Lienza na Tirolskem. 



218 St. 375, 376. 



St. 375. 

Med letom c. 1085. in 1090. 

. Plemeniti Herrant podeli vsled prošnje brixenskega škofa Altwina 
■cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina tista posestva , katera je dobil od 
Henrika, brata karantanskega vojvoda Liutolda [„domnus 
Heinricus frater ducis Liutoldi"], v Tiilsu', pri Brixenu in v drugih 
krajih. 

Naštetih je več prič. 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 125, 
5t. 364.] 

Št. 376. 

Med letom 1085. in 1091.2 

Grof Engelbert I. (Spanheimski), ki je bil po svojem očetu Sig- 
fridu3 frankovskega rodu, po svoji materi Rihardi^ pa prvi izmed ko- 
roških velikašev, je poslal svojega sina Engelberta II. k hirsdiauskemu^ 
opatu na Švabsko.6 Odtod je Engelbert II. pripeljal benediktinske me- 
nihe ^ k cerkvi sv. Pavla apostola, § katero je njegova stara mati po 
smrti svojega soproga, ki je umrl na božji poti, postavila v svojem 
gradu nad reko Labodnico. Grof Engelbert (I.) je želel, da bi se tu 
ustanovil samostan v blagor njegove duše ter duš njegovih staršev in 
^brata) Hermana. 

Cod. tradit. S. Pauli, c. 2 (Schroll v Fontes rer. Austr., Dipl., XXXIX, 4)9.• 
„Comes Engelbertus ex patre Sigfrido Francorum civis, ex matre Rihkarda maio- 
rum Karinthie primus, virtute nuUi secundus . . . misit filium suum Engelbertum 
in partes fllemannie ad venerabilem Willihelmum abbatem Hirsaugie et ductos 
€xinde pauperes Christi sub regula sancti Benedicti degentes constituit in ecclesia 
beatissimi Pauli apostoli, quam videlicet patre suo in peregrinatione defuncto 
mater eius ampliando super ripam Lauandi fluminis in castro suo construxerat, 
ut, si deo omnipotenti placeret, congregatio monachorum ibi fieret et ipse eos rebus 



1 Tiils je zahodno od Brixena na Tirolskem. 

2 Zastran datiranja primerjaj št. 366 in 395. 

3 O tem Sigfridu Citamo v Necrol. S. Pauli ad Vil. id. Febr. =7. febr. (Ardiiv f. Karnten, X 
[1866], 46): „Benefactor et fundator summi tcmpli S. Pauli, Sigifridus comes de Spanheim, pater fun- 
datoris sepultus ad S. Paulum, habet anniversarium cum Ridiarda coniuge" 

* Riharda je bila grofinja v Labodski dolini. O njej pravi Necrol. S. Pauli ad VI. id. Febr. 
= 8. febr. (flrdiiv f. Karnten, X, 47) „Bcnefactrix magna et fundatrix summi terapll Ridiarda comi- 
tissa Lauantina, mater Engelberti fundatoris." 

^ Hirsdiau je na Wtirtemberskem. 

" V tistem času je bil Wilhelm opat hirsdiauski od leta 1071.— 1091. 

' To se je zgodilo leta 1085. Gl. št. 366. 

8 Takratne cerkve sv. Pavla apostola ne smemo zamenjati s sedanjo cerkvijo, katera je bila 
na mestu prve postavljena leta 1264., kar je razvidno iz neke listine papeža Urbana IV. z dne U. fe- 
bruarja reCenega leta. (ftrdiiv. f. Karnten, X [1866], str. 104, op. 4.) 

8 Ta odstavek so tudi ponatisnili: Hormayr (flrdiiv f. Geographie, XI [1823], 282), flnkershofen 
(Handb. der Gesdi. d. H. Karnten, II, 908, op. e) ter Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., III., 189, št. 488). 



St. 376. 377, 378. 219 

a deo concessis iugiter sustentaret primo pro amore domini salvatoris et omnium 
sanctorum, deinde pro remedio anime sue suorumque genitorum ac debitorum 
omniuni, domini ctiam Hermanni ' et omnium Christi fidelium vivorum ac defunc- 
torum." 

Št. 377. 

Med letom c. 1085. in 1097. Kranjska gora. 

Brixenski fevdnik Mantwin [„quidam de familia Mantuuin nomine"] 
podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu eno kme- 
tijo na Zgoši, katero mu je prepustil svobodni Preslav [„mansum 
unum šibi a quodam ingenuo Prezlau personato legatum videlicet Gusdia 
situm"]. 

Priče: „Ratkis, Iwan, Heriprant, Lantfrit, Werinheri, Walech, 
Irminstein, Parto, Gepolf, Dietram." 

Priče investiture: „testibus . . . Ratkiso. J w ano , Lantfrido." 

„Actum Creine." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Rcta Tirol., I, 130, 
5t. 379.] 

Št. 378. 

Med letom c. 1085. in 1097. Kranjska gora. 

Svobodna Gorgius in Domoslav [„qmdam ingenui Gorgius et 
Domeszlau nominati"] podelita brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge- 
nuina v roke škofu Altwinu neki travnik na Poljanah [„quoddam 
pratum in loco qui dicitur Polan situm"]. 

Priče: „Eberhart, Ratkis, Heinrihc, Heriprant, Werinheri, Adal- 
pero, Magines, Gepolf, Parto, Gundram." 

Priče investiture: „testibus . . . Eberhardo, Heinrico, Heriprando." 

„Actum Creine." 

(Cod. 515 v Držav, arhivu na Dunaju. — Redlich, Hcta Tirol., I, 130, št. 380.] 

> Ta Herman je bil brat grofa Engelberta I. Sorodstvo nekaterih Spanheimov je razvidno 
iz naslednjega rodovnika: 

Markward Grof Sigfrid Grofinja Riharda 

iz rodovine Eppensteinov iz rod. Spanheimov iz Labodske dol. 

t 107() t 106.") t ί*• julija 

Liutold, Udalrik, Herman, Henrik, Hedvika, Grof Engelbet I., Hartwrik Hermani. 

vojv. kor. patr. ogl. škof vojv. kor. f c. 1112 f i(»06 dne i. apr- nadšk. vojd dev. 

t looii t 1121 pasov. f 1122 17. jul. 1079-1102 f loet* 



Henrik IV, Hartwik, Sigfrid, Bernhard, Engelbert II., Riharda, 

vojv. korošKi škof zaCetnik grof koroški, mejni grof omožena s Poponom, 

1122—1123, rezenski lebenauskih sopr. Kuni- istrski mejnim grofom istrskim 

sopr. Gcrtruda 1105— 1126 grofov gunda, hCi 1107—1123, in kranjskim 

staj. mejn. grofa vojv. koroški 
Otokarja 1124-1135 



Sofija, 


Liut garda 


t sept.. 


t 21. febr.. 


omožena z 


omožena z 


grofom 


grofom 


iertholdom II. 


Bertholdoml. 


iz rodovine 


iz rodovine 


Andedisov 


Bogenov 



220 St. 379, 380. 



St. 379. 

Med letom c. 1085. in 1097. WGissenstein.i 

Svobodni Azili podeli z dovoljenjem svojih sinov Preslava in 
S t a η o g o j a [„quidam libertatem sortitus Azili personatus cum manibus 
et collaudatione filiorum suorum Praezlauo et Ztanagoi dictorum"] bri- 
xenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu neko 
njivo v Bukovju 2, ki je merila en oral [„agnim unum iugeris spatium 
tenentem aput vicum Ρόώα situm"]. 

Naštetih je več prič. 

„Actum Wizinstein." 

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 133, 
št. 388. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 183, št. 474.J 

Št. 380. 

Med letom 1085. in 1105.3 

Menih Sigewin je z opatom Wezilonom prišel iz Hirschaua v 
Št. Pavel na Koroško. Ker je bil jako pameten človek, je pozneje po- 
stal opat v Rožacu^ pri Ogleju na „ Slovenskem". Ker se je pa to 
zgodilo brez dovoljenja hirschauskega opata Wilhelma, so Sigewinovo 
ime izbrisali izmed števila hirschauskih redovnikov. Sigewin je nato 
obžaloval svoj korak, se napotil v Hirsdiau, odložil čast rožaškega 
opata v roke Wilhelmovega naslednika, opata Gebharda^, ter prosil 
odpuščanja. Opat Gebhard ga je za pokoro obdržal nekoliko časa pri 
sebi in še le potem, ko je videl njegovo ubogljivost, mu je odpustil 
ter dovolil, da je še dalje ostal rožaški opat. 

Historia Hirsaug. mon. (MG. SS., XIV, 263): „Nomina abbatum ad alia 
loca transmissorum . . . Sigewinus abbas ad Rosatz iuxta ilquileiam. Hic Sige- 
winus cum alio, nomine Gaudentio, cum domno Wetzilone supradicto missi fuerant, 
et uterque abbacias absque permissu abbatis acceperunt. Sigewinus autem pro 
facto compunctus ad monasterium revertitur. Quem abbas Gebehardus ad čom- 
probandam penitudinem eius in ultimo loco congregationis sedere fecit. Quod cum 
humiliter eum suffere videret, proprio illum loco restituere non distulit." 



1 Weissenstein je pri Dravi na Koroškem severozahodno od Beljaka. 
•^ Bukovje (Puch) je blizu Weissensteina. 

2 Najbrže leta 1085. je Sigewin z opatom Wczilonom prišel v St. Pavel (gl. št. 306), leta 1105. 
je pa umrl opat Gebhard, pred katerim se je Sigewin zagovarjal. — Kdaj je bila Rožaška opatija 
ustanovljena, ni znano. Iz nekega pisma papeža Inocenca 11. do oglejskega patriarha Percgrina z 
dne 29. junija leta 1132. je razvidno, da je takrat že bila. O zaCetku Rožaškega samostana so pisali 
Czoernig (Das Land Gorz und Gradišča, str. 484-489), Rubeis (Mon. eccl. flquil., col. 5«5), Tangi 
(Ardiiv f. Kunde osterr. Geschichtsqu., XII, 129—132) in drugi. 

* Rožac (Rosazzo) se nahaja na nekem hribu zahodno od goriških Brd na Furlanskem. 
Cerkev in samostansko poslopje še vedno stojita ter služita videmskemu nadškofu za poletno bi- 
vališče. Ime kaže, da je bil Rožac prvotno slovenska naselbina; sedaj je od slovenske jezikovne 
meje za dobro uro oddaljen. 

= Opat Gebhard je vladal od 1091-1105. (Hist. Hirsaug. mon., MG. SS., XIV, 257.) 



St. 38ΰ, 381. 221 

Necrol. mon. s. Pauli ad kal. Jan. = 1. jan. (Hrdiiv f. Karnten, X, 42): „Fr. 
Segewinus, qui cum Wezllone abbate ex Hirsaugia ad s. Paulum venit, postea 
abbas Rosazensis iuxta flquilegiam." 

Trithemii Htin. Hirsaug. (Edit. Mabillon, I, 270): „Sigevvinus monachus 
cum domi.no Wezilone praenominato abbate missus fuerat de conventu Hirsau- 
giensi per s. Wilhelmum ad rnonasterium Lavense in Carinthiam, qui cum esset 
vir magnae prudcntiae in abbatem cujusdam monasterii prope Hquilejam in Scla- 
vonia, quod Rohaz nuncupatur, postea fuit ordinatus. Verum quia hoc sine con- 
sensu abbatis Hirsaug. factum praesumpsit, de collegio fratrum sancto nomen eius 
fuit abrasuin, qui poenitentia ductus ad Hirsaugiam rediit et abbatem Rosazi in 
manus Gebhardi abbatis, qui s. Wilhelmo successit, resignans, veniam de prae- 
sumptione humiliter postulavit. Quem abbas Gebhardus ad comprobandam humi- 
litatem poenitudinis eius, in ultimo congregationis loco sedere fecit. Quod cum 
illum humiliter et patienter sustinere cerneret, poenitentiam ei non solum misera- 
biliter relaxavit, sed etiam ad abbatiam Rosazi quantocius remisit." 

Št. 381. 

1086, dne 23. februarja. 

Oglejski patriarh Friderik, ki je bil slovanskega rodu in 
se prej imenoval Svatobor,^ je vladal le poldrugo leto.2 Posvetil je 
Božji grob v oglejski cerkvi Marije Device ter cerkvi pri tej priložnosti 
podelil desetino v Skriljah^ in dve kmetiji v Belinji, Dne 23. februarja 
leta 1086. so ga v neki rabuki umorili njegovi ljudje. Njegov naslednik 
je nato postal šentgallenski opat Udalrik. 

Casuum S. Galli continuatio II, c. 7 (MG. SS., II, 159): „Nam patriardia 
flquilegiensis genere Sclavus a suis aliisque profanis occisus est, cui Oudalricus, 
abbas huius loči (se. S. Galli), successit. Factum est autem hoc anno 1086, trans- 
acto decimo abbatie sue anno." 

Λπη. Brunwilar. ad a. 1086 (MG. SS., XVI, 725): „Hoc anno Fridericus pa- 
triardia Aquileiensis in quadragesima* interficitur." 

Annales Augustani ad a 1085 (MG. SS., III, 131): „Fridericus patriardia 
occiditur; Oudalricus abbas de sancto Gallo successit." 

Casus monasterii Petrishusensis (MG. SS., XX, 656): ,De Oudalrico^ 
patriardia. Igitur rex Heinricus abbatem monasterii sancti Galli patriarcham apud 
Aquilegiam constituit et utramque potestatem habere permisit." 

Necrol. eccl. Aquil. (Leicht v Pagine Friulane, XV [1903], p. 65): »Septimo 
kalendas Martii Fridericus patriardia obiit, qui decimam villae Scriladii et duas 
massaricias in Bellenia quando altare sepulcri [consecravit] dedit."* 

Genealogia Wettinensis (MG. SS., XXIII, 228): „Hidda6 nupsit duci Boe- 
mico^ et genuit Guntherum patriarcham ^ et matrem Widimanni de Celia." 



> Glej Palackij, Gesch. v. Bohmen, I, ;{02, op. 112. 
- Gl. št. :i6i. 

3 Skrilje so v Vipavski dolini zahodno od Ajdovščine. 
« Stiridesetdanski post je leta 1080. trajal od 18. februarja pa do 5. aprila. 
* Kar se tiCe Božjega groba v Oglejski cerkvi, glej Dom in Svet, XX (I907), str. 44ό. 
β Ida, hči vvettinskega grofa Tiderika II. 
' Češki vojvoda Spitignjev II., ki je vladal od lo.V)— 1061. 

** To je patriarh Friderik. Paladty misli, da je neki prepisovalec ime «Suatbor" Cital za 
nGunther". 



222 St. 381, 382, 383. 



Necrol. raon. Bosacensis ad 7. kal. Martii (Joppi v Hrdiiv f. Karnten, XIX^ 
7): »iFridericus patriardia.'' 

Necrol. eccl. Aquil. ad VII. kal. Maiii (Joppi v Hrdieografo Triestino, XX 
[1895], p. 228): «Fridericus patriarcha obiit, qui decimas ville Scriladi et duas mas- 
saricias in Bellenia, quando altare sepulcri consecravit, dedit." 

Št. 382. 

Od 1086. do 13. decembra leta 1121. 

Oglejski patriarh Udalrik I. je nastopil vlado leta 1086., umri 
je pa leta 1121. dne 13. decembra. Bil je torej patriarh dobrih 35 let. 

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Hquil., Hpp., p. 11);. 
„Vodalricus patriardia sedit annis XXXVII. Hic cum Henrico iraperatore IV^. Romam 
vadens pro ipsius coronatione propter discordiam, quae erat inter Pasdialem 
papam et ipsum Henricum, Paschalis capitur et dieto Vodalrico traditur custo- 
diendus; cui idem Vodalricus non sicut custos, sed sicut hurailis servus famula- 
batur. Tandem factis compositionibus Henricus coronatur, et procurante eodem 
patriardia, pax firma inter imperatorem et papam facta est.3 Propter quod tam a 
papa, quam ab imperatore gratlas multas obtinuit." 

Vitae patr. Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital. script., 
XVI, 12): „Voldoricus patriardia primus successit eidem (se. Federico) et sedit 
annos XXXVII, menses VII, dies VIL Hic cum Henrico quarto2 imperatore Romam 
vadens pro ipsius coronatione propter aliquam dissensionem inter Pasdialem papam 
et ipsum Henricum imperatorem Pasdialis papa cum cardinalibus capitur et ipsi 
patriardiae in custodia traditur. Tandem factis compositionibus Henricus coronatur 
et post aliquod tempus procurante dieto patriardia pax firma inter dietos papam 
et imperatorem facta est.3 Propter quod idem imperator multa privilegia Aquile- 
jensi ecclesiae dedit dataque et concessa confirmavit. Ejus eorpus in praesenti. 
in Hquilejensi ecclesia requieseit." 

Št. 383. 

Med letom 1086. in 1121. 

„Wecelinus de Juno"^ je podelil svojo dobro obdelano kmetijo v 
„Dobochove" s Oglejski cerkvi pod pogojem, da bi duhovniki pri nje-- 
govi cerkvi (pri cerkvi v Dobrli vesi) imeli pravico, krstiti in pokopa- 
vati mrliče med reko Belo in Bistrico (?) [„ut suae ecclesiae baptismum 
atque mortuorum sepulturam inter fluvium, qui Welach vocatur, et flu- 
vium, qui Foruniz dicititr, haberet"]P Razen tega je odstopil svoji cerkvi 



1 Namesto „Maii" bi moralo stati „Martii". 

2 flko ne upoštevamo Henrika I., ki ni bil nikdar cesar in tudi ni po Italiji gospodoval, je 
bil tisti Henrik, ki je leta 1111. postal cesar, Četrti tega imena. 

^ To se je zgodilo leta 1111. 

*■ Pod Juno v Junski dolini na Koroškem. Zahn misli, da je ta Wecelin ista oseba kakor 
Chacclin, ki je ustanovil samostan v Dobrli vesl leta 1106. 

'•> Dobochove je morebiti ena izmed Dobrav v Junski dolini ali pa Dobrlaves. 

β Bela je reka, ki se pri Galiciji izliva v Dravo. Foruniz je morebiti Bistrica pri Pliberku. 
Jaksdi misli na Frajbah pri Borovljah. 



St. 583. 584. 223 

tudi desetino od svojega posestva, Itatero (posestvo) je dobil od (oglej- 
skega) patriarha Udalrika (I.) fjnsuper decimam sui praedii ad suam 
ecclesiam redemit, hocqiie ab Uodalrico ραίπανώα impetravit"]. 

Priče: ..Reginolt, Kadolt, Ruomolt, Adelwart, Pecelin, Hartman, 
Hadolt. De fidelibus vero patriardhac Gebene abbas de s. Uodalrico^ 
Sefridus, Walpertus capellani. De laicis autem Gotefridus, Chuono, 
Herimannus, Chuonradus, Sigeboto, Picco, Zeizolf, Perhtolt et alii quam 
plures. Ad hoc etiam Otto Aquilegiensis ardiidiaconus, qui hanc cartam 
iussu patriardiae conscripsit." 

Datum manjka. 1 

[Transsumpt v Državnem arhivu na Dunaju. — Meiller, Reg. zur Gesdi. der 
Salzb Erzbischofe, 501. — Zahn, Urkb. d. H. Steiermark, I, 107, št. 92 k letu. 
C. 1100. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 187, št. 482.] 

Št. 384. 
Med letom 1086. in 1121.^ 

Oglejski patriarch Udalrik [„Vodalricus sande Aquilegensis ecdesie 
ραίπανώα"] naznanja, da je po nasvetu svojih škofov in drugih navzočih 
mož potrdil cerkvi Marije Device tik Oglejskega mesta 
[„ecdesie sande Marie juxta dvitatem Aquilegia constitute"] in ondot- 
nemu samostanu pravico do zakonitih krstnih dohodkov in vseh desetin 
po njenih zemljah ter vse farne pravice [„ut liabeat legitimum bapii- 
sterium^ et omnes decimas terre sue et omnia ραΓοώίαϋα jura"] tako, 
kakor jej je (cerkvi) podelil vse to njegov prednik Ivan 4. Dalje jej po- 
trdi vse kapele, ki se nahajajo na zemlji rečene cerkve, s pravico do 
javne krstnine, pogrebščine, desetin, četrtin in darov ter z vsemi farnimi 
pravicami [„capellas quoque in pertinentiis ejusdem ecdesie sitas cum 
puhlico baptisterio, cum sepultura^, cum decimationibus, cum quartisiis, 
cum oblationibus, denique cum omni parodiiali jure"], da se bodo opatica 
in njene sestre lažje preživljale. Patriarh pravi, da želi, da bi tudi 
njegovi nasledniki pametno ravnali z rečenim samostanom. Ako bi mu 
(samostanu) pa kdo kaj odtegnil, naj tistega zadene prokletstvo vsega- 
mogočnega Boga in Marije Device. 

Datum manjka. 

[Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 108..] 

' PriCe »Gebene abbas de s. Uodalrico, Sefridus, Walpertus capellani", potem «Gotefridus, 
Chuono, Herimannus in Sigeboto" so omenjene tudi v listini, ki je bila najbrže spisana leta 1118, 
dne 10. novembra. Iz tega sledi, da je bila tudi ta listina v tistem času sestavljena. Na vsak naCin 
je pa bila spisana za Časa patriarha Udalrika Ir, tedaj med letom 1086. in 1121. 

2 v tem Času je vladal oglejski patriarh Udalrik. 

3 Beseda »baptisterium" pomenja: l. krstni kamen, 2. krstno ali farno cerkev, 3. vodo za 
krst, 4. krst sam, 5. knjigo, v kateri so popisani krstni obredi in krstne molitve, 6. dohodke, katere 
dobiva duhovnik od krstov, to je krstnino. 

* Ta Ivan je bil od leta it84.— 1019. oglejski patriarh. 

'" „Sepultura" zaznamenuje med drugim tudi dohodke od pogrebov ali pogrebSCino. 



224 St. 385. 

Št. 385. 
Po letu 1086. 

Oglejski patriarh Udalrik (I.) je baje v Rožacu postavil cerkev 
sv. Petra ter pri njej ustanovil benediktinski samostan, kateremu je da- 
roval deset kmetij pri Oleisu i, nekoliko pa pri Paseglianu2. Patriarhov 
oče Markward je baje podelil samostanu 140 (150) kmetij. Patriarhov 
brat Henrik je baje samostanu odstopil faro v Bračanu3 s podružnicami, 
desetinami in četrtinami, dalje cerkev sv. Ivana v Korminu, goro pri 
Bračanu in pa še druge gore, potem pa tudi cerkev sv. Andreja zunaj 
obzidja Koprskega mesta. Dalje je baje isti Henrik podelil samostanu 
Bolško okolico s sosednjimi gorami ter vasi Sedlo, obe Borjani, Po- 
toke, Kred, Mlinsko, Idrijsko, Livek nad Tolminom, Idrijo (pri Bači) in 
Ljubinj; v Ročinjski dolini Ročinj, Modrejce, Deskla, Sela, Podgoro, 
Ločnik,Mošo, Št. Lorenc (pri Moši), v Brdih Šmartno, Kozano, Kojsko, 
Kormin, Medeo, Veršo, Romans, Vileše, Renče (?), Batuje, Lokavec, eno 
kmetijo onstran Vipave pod Dornberškim gradom ter še nekoliko drugih 
krajev, kmetij in posestev. Tudi je Rožaška opatija dobila razna po- 
sestva in vasi na Krasu, namreč Sežano, Žirje, Merče, Dane, Šmarje 
pod Sežanskim gradom. Križ, Utovlje, Dobravlje, Godinje, Skopo, Še- 
pulje, Gabrovico, Pliskovico, Gorjansko, Vojščico, Opatje selo. Selca 
ter še nekoliko drugih vasi in krajev. 

Litterae Petri Dauduli, coenobii et abbatiae s. Petri de Rosacis com- 
mendatoris perpetui, datae ad illustrem ac potentem dominum Leonardum Goritiae 
ac Tyrolis comitem anno 1496. (Czoernig, Das Land Gorz und Gradišča, str. 485, 
486): „Reperio, illustrissime domine, in quodam antiquo privilegio, confecto anno 
domini 1060 per felicis recordationis reverendissimum dominum Udalricum patri- 
archam Hquilejensem filium illustrissimi domini Maynardi comitis Goritiae, mona- 
sterium ipsum Rosacense sub regulo beati Benedicti fundatum exstitisse ac tempore 
Geroldi primi abbatis eidem monasterio praefecti per manus piae memoriae do- 
mini Marquardi etiam Goritiae comitis centum quadraginta mansis fuisse donatum. 
Constat quoque ex alio privilegio anno 1075 ab eodem reverendissimo domino 
patriarcha multa alia bona stabilia boni praetii et valoris eidem monasterio data 
et concessa fuisse. Ex alio praeterea simili privilegio anno Domini 1083 liquido 
patet quod per reverendissimum dominum Voldoricum patriarcham germanum 
illustris domini comitis Heinrici Goritiae, qui ambo fuerunt filii d. Marquardi ante- 
dicti facta fuit confirmatio omnium jurium et jurisdictionum, praedicto monasterio 
concessorum cum nova etiam donatione plebis de Brazzano cum capellis filialibus 
eidem annexis ac decimis et quartesiis illi spectantibus; item cum concessione 
ecclesiae S. Johannis Corm. et montis de Brazzano et aliorum montium, similiter 
et ecclesiae S. Andreae extra muros Justinopolitanae civitatis cum campis, vineis 
et possessionibus ipsi ecclesiae annexis, quae fuerunt de suo patrimonio. Pari 
etiam modo liquet praelibatum reverendissimum dominum Voldoricum patriarcham 
Aquilejensem eidem monasterio donasse decem mansos in villa de Oleis et in 
villa de Pasegliano cum vineis et silvis quas ejusdem genitor ipsi ante eum omni 

> Oleis je na Furlanskem severozahodno od Rožaca. 

2 Pasegliano je vas na Furlanskem. 

^ BraCan je severozahodno od Kormina. 



St. 585. 225 

suo jure ex pia devotione dederat. Constat insuper quod iUustris dominus Hein- 
ricus Goritiae cotnes dedit et donavit supra scripto monastcrio contratam de 
Pletio cum omnibus adjacentibus montibus alpibus et pertinentiis, quorum montium 
fines sive termini versus Tarvisiam et plagam septentrionalem extenduntur usque 
ad dominium reverendissimi domini episcopi Bambergensis, versus autem plagam 
orientalem usque ad dominium serenissimi domini Maximiliani invictissimi Roma- 
norum regis, versus vero Tulminum et plagam australem usque ad dominium 
civitatis Hustriae et versus plagam occidentalem usque ad ditionem illustrissi- 
morum dominorum ducum Venetiarum cum infra scriptis ruribus, villis et locis, 
videlicet: Sedula, Boriana major, Boriana minor, Potaldi, Čreda, Melisca, Idrisca, 
Livisca; super Tulminum : Idria, Livina; in valle Runzinae: Runzina, Modrussa, 
Descla, Obersel, Podogor, Lucenidia, Mossa, sanctoque Laurentio; in CoUibus: 
Sancto Martino, Cosana, Culsca, Cormons, Medea, Versa, Romans, Villessio, Co- 
ronzadi, Butaria, Locunz, cum uno etiam manso ultra flumen Wipaci sub castro 
Dorinbergo et aliis nonnullis locis, mansis et praediis. Simili etiam modo per 
successionem haereditatis juris dominorum ducum Carinthiae per illustres dominoš 
Maynardum, Marquardum et Henricum Goritiae comites eorumque successores 
praefatae abbatiae Rosacensi data, collata et donata fuerunt in partibus Carsiae 
rura seu villae inferius descriptae scilicet Česana, Siriadia, Merzana, Danna, 
sancta Maria sub castro Cesanae, sancta Crux, Udalacha, Dobracilicha, Codina, 
Scopa, Scopulach, Gabraviz, Pliscavitz, Goriano, Vosiza, illbacella et Selazach et 
nonnuUa alia bona, villas et loca." 

Vitae patriardiarum Aquilejensium auctore Hnt. Bellono (Muratori, 
Rer, Ital. Script,, XVI, 40): „Odalricus patre Meynardo Goritiae comite antistes 
flquilejensis creatus est . . . Is anno . . . supra millesimum religione percitus, Ro- 
sacii monasterium basilicamque in honorem beati Petri extruxit, abbate Geroldo 
constituto sub regula sancti Benedicti, multisque collatis doniš ac proventibus 
additis ex agro Olearum fundis decem, quos patrio more mansos vocamus, ex 
agro Paseliani a Prato quibusdam aliis. flccesserunt iis ex Meynardi patris ejus 
liberalitate fundi centum quinquaginta, adjecta ab Henrico ejus fratre Brazani 
plebe cum capellis, filiabus, decimis et quartesiis ac basilica sancti Johannis Cor- 
moni cum nonnullis montibus nec non basilica sancti flndreae cum quibusdam 
fundis ex agro Justinopolitano. flddidit Henricus fundos ex agro Plecii cum mon- 
tibus adjacentibus, ex agris Sedulae, utriusque Borianae majoris et minoris, Pot- 
taldii, Credae, Melischae, Livvischae supra Tulminum, Idriae, Liviniae, vallis Ron- 
cinae, Modrussae, Ideslae, Oberscli, Podegeri, Lucinichae, Mossae, Sancti Laurentii 
in Collibus, Sancti Martini, Cossani, Culsdiae, Cormoni, Medtae, Versae, Romansi, 
Viglessi, Inceranzadii, Buttaviae, Locarizzi et fundo uno trans flumen Vipaci sub 
oppido Dorimbergi. Oblati sunt et a Meynardo, Marquardo et Henrico aliisque 
Goritianis comitibus fundi in Carsis ex agris Cesanae, Seriachae, Merzanae, Danae, 
Sanctae Mariae sub oppido Cesanae, Sanctae Crucis, Udaladiae, Dobraulidiae, 
Codinae, Sropae, Scopuladii, Gabravizi, Piscavizzi, Goriansi, Vosizae, fllbarellae 
et Selzachi et quamplurimi alii. Monasterium Rosacii liberalitate comitum Gori- 
tianorum ne dicam profusione tam opulentum redditur.i" 



1 Zgoraj navedena zgodovinska vira sta iz 13. in 16. stoletja in že zarad tega ne zaslužita 
posebnega upoštevanja. Razen tega imata mnogo neresničnih in neverjetnih trditev. Ker se je na 
podlagi teh virov marsikaj pisalo o goriških grofih, kar ne odgovarja resnici, se mi zdi potrebno, 
da o njiju nekoliko izpregovorim. 

V prvem viru se omenjajo letnice 1060, 1075 in 108.3, Ker je oglejski patriarh Udalrik I. še 
le leta 1086. nastopil svoje dostojanstvo, ue morejo biti te letnice prave. 

Prvi opat v Rožacu je bil Sigewin (gl. št. :i~~). Naša dva vira pa navajata nekega Gerolda 
kot takratnega opata; eden izmed njiju pravi še celo o njem, da je bil prvi rožaški opat. 

20 



226 St. 386, 387. 

Št. 386. 
1086, meseca aprila. 

Mejni grof Berbtold (II,) iz rodovine Zahringov je napadel Sent- 
gallenski samostan, ker je bil jezen na opata, oziroma patriarha Udal- 
rika, kateri se je bil polastil njegove trdnjave, Twiel imenovane i. Berb- 
told je tudi sovražil Udalrikovega brata Liutolda, ki je imel takrat v 
svoji oblasti Karantansko Vojvodino, do katere si je sam (Berhtold) 
lastil pravico, 2 ter drugega brata Henrika, ki je gospodoval po mejni 
grofiji Istrski.3 

Casuum S. Galli continuatio 11, c. 7 (MG. SS., II, 159): „Hanc autem 
invasionem idem mardiio Bertoldus propter hoc maxime perpetravit, quia abbas 
et patriardia* suam munitionem Twielam, urbanis ipsis šibi furtim tradentibus, 
ad tempus possedit. Ob hoc etiam in eundem abbatem mardiio maxima invidia 
exarsit, quia suus frater Luitoldus aliqua sui iuris, ut šibi visum est, scilicet du- 
catum Carinthie, concessione regia obtinuit, et alter eius frater s mardiiam Istriam 
sub eadem concessione possedit." 

Št. 387. 

1086, dne 29. aprila. Rezno. 

Cesar Henrik IV. naznanja, da je v Mainzu^ soglasno z mnogimi 
knezi, med katerimi je bil tudi karantanski vojvoda Liutold 

Oče oglejskega patriarha Udalrika ni bil Majnhard, grof goriški, temuč Markward, sin ka- 
rantanskega vojvoda Adalberona. Iz nobenega zanesljivega vira ni razvidno, da so po Goriškem 
že v 11. stoletju vladali goriški grofje. Prava zgodovina za tisti čas ne pozna goriškiii grofov 
Majnharda, Markwarda in Henrika, pač pa je znano, da je Gorica takrat spadala pod Furlansko 
grofijo (St. 260). — Odkod so pa prišla ta imena v zgoraj navedena vira? Kakor se kaže, je prvotni 
sestavljalec teh virov vedel, da je oglejski patriarh Udalrik, ki je bil iz rodovine Eppensteincev, 
imel oCeta, kateremu je bilo Markward ime, ter brata, ki se je zval Henrik. Za Časa oglejskih pa- 
triarhov Rabengerja in Sigeharda je bil neki Markward odvetnik Oglejske cerkve, za Časa patriarha 
Udalrika pa tega brat Henrik. Ker so bili v poznejših stoletjih goriški grofje navadno tudi odvet- 
niki Oglejske cerkve, si je sestavljalec teh notic najbrže mislil, da so bili že v 11. stoletju oglejski 
odvetniki tudi goriški grofje, in tako je odvetnika Markwarda in Henrika naredil za goriška grola. 
Tema dvema je dodal še Majnharda, ki je brez dvoma plod njegove domišljije. Kar se tiCe od- 
vetnika Henrika in pa goriških grofov, primerjaj tudi dotiCno opazko pod št. 393. 

Zgoraj omenjena vira nam naštevata celo vrsto vasi po Tolminskem, Kanalskem, Furlan- 
skem, po Brdih in pa na Krasu, katere je bajž Rožaški samostan dobil za Časa oglejskega patri- 
arha Udalrika I. Po mojih mislih je sestavljalec teh notic pobral imena dotiCnih vasi iz poznejših 
listin Rožaški samostan je po omenjenih vaseh imel paC mnogo posestev proti koncu 15,, ne pa 
proti koncu 11. stoletja, flko Peter Dandulus v svojem pismu omenja rimskega kralja Maksimilijana 
ali pa, aKo trdi, da bolška zemlja meji proti zahodu ob beneško oblast, se je kaj takega moglo 
zapisati leta 1496., ne pa za časa oglejskega patriarha Udalrika I. 

1 Grad Twiel je bil v Hegauu na Svabskem. Hegauski okraj je zahodno od Boden- 
skega jezera. 

2 Ta Berhtold je bil sin enakoimenovancga karantanskega vojvoda, kateri je bil pa leta 
1077. odstavljen. Karantansko Vojvodino je nato dobil zgoraj omenjeni Liutold. 

3 Opat Udalrik je imel veC bratov. Liutold je bil vojvoda karantanski, Henrik mejni grof 
istrski, Eberhard opat v Ottenbeurnu, Swiger pa opat v Fiissenu. 

* Besede «abbas et patriarcha« kažejo, da se je to zgodilo še le takrat, ko je opat Udalrik 
že postal oglejski patriarh. Zastran datiranja glej Meyer v. Knonau, Jahrbiicher, IV, 120, op. 31. 

8 Ta »ater eius frater" je bil brez dvoma Henrik. Vprašanje je, kdaj je dobil Istro v svojo 
oblast. Leta 1077. je kralj podelil to deželo oglejskemu patriarhu Sigehardu (št. 332) ter najbrže 
pripustil, da jo je obdržal tudi patriarh Henrik. MogoCe je, da je Eppensteinovec Henrik dobil Istro 
po smrti patriartia Henrika leta 1084. (Gl. Wahnsdiaffe, Das Herzogthum Karnten, str. 70.) 

* To se je zgodilo na sinodi v Mainzu konec aprila leta 1085. (Cfr. Meycr v. Knonau, Jahr- 
bfidier, IV, 22 in 549.) 



St. 387, 388, 389. 227 



[„cum assensu . . . ducis Liudaldi"/, določil, da naj se Praška in Olo- 
muška škofija združita. 

„Datum III. kalendas Maii, anno ab incarnatione Domini MLXXXVI,, 
indictione VIII., anno autem domini Heinrici regni quidem XXXII , im- 
perii vero III. Actiim Ratispone." 

[Prepis iz 12. stoletja v Monakovem. — Stumpf-Brentano, flcta im- 
perii, p. 79, št. 76.] 

Najbrže leta IO86.1 

Adalberon, brat Otokarjev, prednik štajerskih mejnih grofov, je 
bil od solnograškega nadškofa izobčen, ker je na dan sv. Treh kraljev 
okoli Brez ropal in požigal. Da bi bil zopet sprejet v cerkev, je od- 
stopil svoja posestva v Eididorfu2, Hauzenbidilu 3 in Ardningu^ nad- 
škofu, kateri jih je nato podelil Admontskemu samostanu. 

^nta Gebehardi ardiiep. et succ, c. 2 (MG. SS., XI, 36): „Ottakarus 
quoque mardiio.s proavus mardhionis O. de Stiere, intuitu dilectionis ipsius Deo 
digni archiepiscopi et pro salute animae suae tradit villam Eididorf eidem Rd- 
muntensi monasterio. Hdilbero etiani germanus eiusdem mardiionis, qui diutinam 
cum fratre guerram habuit, pro absolutione banni et multimodis iniuriis coenobio 
in persecutione Heinrici IV imperatoris illatis tradidit per manus itidem ardii- 
presulis super altare sancti Blasii villas duas Hdarnidi cum omnibus suis perti- 
nentiis et predium Huzenpuhel." 

Codex trad. mon. Admont., IV, 105 (Zahn, Urkundenbudi des H. Steier- 
mark, I, 99): „fldalbero frater Otagrii, proavus mardiionis de Stire predaš et in- 
cendia in Epiphania domini apud Friesacum faciens ab episcopo Gebhardo ex- 
communicatus est, cui pro absolutione banni dedit ilididorf, Huzinpudili et Rrnich 
quae statim monasterio tradidit." 

Št. 589. 

Nepristno.6 

1088, dne 19. julija. Lordi. 

Pasovski škof Altman zamenja z Otokarjem, mejnim grofom štir- 
skim f„cum inlustri mardiione Stirie Otakkerio"], nekatera posestva. 
Otokar prepusti Pasovski cerkvi neka posestva med Hausruckwaldom 
in Donavo, katera je nekdaj od pasovskega škofa Piligrima dobil v 
fevd njegov oče, mejni grof Otokar, ki je v Rimu umrl, in katera je 
prej imel v svoji posesti Arnulf, grof v Welsu in Lambadiu, njun (obeh 
Otokarjev) sorodnik. [„Hec omnia predictus marώio atqae pater ejus 

> Zastran letnice gl. Zahn, Urkb., I, 99, op. 2. 

« Eididorf je pri Knittelfeldu na Štajerskem. 

3 Hauzenbichel je pri Knittelfeldu. 

* flrdning je pri fldmontu na Štajerskem. 

^ Necrol Seonense in Necrol. fldmuntense (MG. Necrol., II, 222 in 293) stavita smrt tega 
mejnega grofa na 29. dan meseca marca. 

^ Da je ta listina nepristna, trdi med drugimi Krones (Verfassung und Verwaltung der 
Mark und des H. Steier, str. 5). - Glej tudi Krones, Die Markgrafen von Steier, str. 42 in 43, op. 4. 

20* 



228 Št. 389, 390, 391. 



Otakkerus, qui Rome obiit, dudam anfe etatem nosfram a Pilgrimo 
Pataviensi episcopo in beneficium susceperat et ea ab Arnulfo magni- 
fico comite de Welsa atque de Lambadiha ipsorum consanguineo ad 
eos fuerant devoluta atque possessa."] Zato pa odstopi pasovski škof 
mejnemu grofu Otokarju cerkev v Dietadiu in njena posestva poleg 
Aniže. 

o 

Med pričami je tudi omenjen „Vlricus Aquileiensis". 

„Data apud Lauriacum anno dominice incarnationis MLXXXVIIL, 
XIII!. kalendas Augusti, anno pontificatus nostri XXIIIL, indictione XI" 

[Izvirna listina v Gleinku. — Hansiz, Germ. sacra, I, 279. — Kur z, Bei- 
trage zur Gesdi. des Landes ob der Enns, III, 294. — Hormagr, Hrdiiv f, Geo- 
graphie, VI (1815), 499. — Mon- Boica, ΧΧΙΧ^, 44. — Urkundenbudi des Landes 
ob der Enns, II, 117, št. 82] 

Št. 390. 

1089, dne 13. oktobra. Treviso. 

Karantanski vojvoda Liutold [„domnus Liutaldo dux"J 
prisodi na sodnem zboru v mestu Trevisu padovanskemu škofu Mi- 
lonu neka posestva v vaseh, Braganze in Valle S. Donato imenovaniii.i 

„Signum f mana suprascripto domnus Liutaldo dux qui hoc si- 
gnum crucis feci." 

,,Αηηο ab incarnacione domini nostri Jeshu Christi millesimo octua- 
gesimo nono, tercio decimo die mensis Oduber., indictione duodecima." 

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codice dipl. 
Padovano, I, 322, št. 298.] 

Št. 391. 

1090, dne 12. maja. 

Takrat je umrl karantanski vojvoda Liutold. Nekoliko 
pred svojo smrtjo je odstranil svojo zakonito soprogo ter si z dovo- 
ljenjem protipapeža Wiberta izbral drugo. : Kot zvest pristaš cesarja 
Henrika IV. je bil iz cerkve izobčen. Neverjetno je, da je postal vla- 
darju nezvest ter se sam hotel polastiti krone. 

Bernoldi Chronic. ad a. 1090 (MG. SS., V, 450) : „Ex parte autem excom- 
municatorum Luitoldus dux Carinthiorum inopinata morte praeripitur, cum nuper- 
rime contra fas et ius repudiata propria uxore, aliam superinduxerit, Guiberto 
quidem heresiarcha hoc ei concedente." 

Walrammus, De unitate ecclesiae conservanda, lib. II (MG. Libelli 
de lite, II, 263): „Eodem etiam anno (1090) defunctus est Luidolfus dux Caren- 
tinorum, cum et ipse appeteret regnum contra iraperatorem Heinridium."^ 

» Braganze in Valle S. Donato sta dve vasi na vicentinski zemlji. 

2 Walrammovo poročilo, da se je hotel vojvoda Liutold polastiti vladarstva ter odstraniti 
cesarja Henrika, je neverjetno. To je posebno poudarjal Wahnsdiaffe (Das Herzogthum Karnten, 
str. 72 in 73). Tudi nekateri drugi so istih misli, tako Ankershofen (Handb. der Gesch. d. H. Karnten, 
Π, 770) in Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., III, 191). Zadnji dvomi tudi o tem, da bi bil Liutold odstranil 
svojo pravo ženo ter se poročil z drugo. Vendar nimamo nobenega razloga, da bi Bernoldu ne 
verjeli, kar nam poroča. 



St. 391. 392. 393. 229 



Λππ. Augustani ad a. 1090 (MG. SS., III, 133): „Liutolfus dux Karintea- 
norum obiit." 

Rnn. Hildesheim. ad a. 1090 (MG. SS , III, 106): „LiudoIfus dux et Ber- 
tolfus dux, filius Roudolfi, obierunt." 

Ληη. Rosenveldens., c. 34 (MG. SS., XVI, 101): „Ludolfus dux obiit." 

Necrologiutn s. Lamberti ad 4. id. Maii = 12. maj. (MG. Necrol., 11,325): 
«Livtoldus dux." 

Št. 392. 

1090, dne 15. ali pa 16. junija. 

Takrat je umrl prvi krški škof Gunther. 

Chronicon Gurcense, c. 1 (MG. SS., XXIII, 8): „Hnno ab incarnatione 
Domini 1088., 16. Kal. Julii Gebhardus ardiiepiscopus ultimum diem clausit. Eodem 
die revolutis duobus annis Guntherus Gurcensis episcopus obiit. Hunc hic Geb- 
hardus Guntherum fecit episcopum anno 1072. Hic Guntherus sedit annis 18, 
quorum 16 sub domino Gebhardo rexit ecclesiam, . . ." 

Necrologium s. Budberti Salisburg. {R) ad 17. ka\. Jul. (MG. Necrol., 
II, 143): ,Guntheri primus Gurcensis ep." 

Necrologium Hdmuntense ad 17. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 298): „Gun- 
therus ep." 

Necrologium Ossiacense ad 17. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 445): Gun- 
therus ep." 

Št. 393. 

Najbrže leta 1090.^ 

Henrik, odvetnik Oglejske cerkve2, je soglasno s Purchardom, ki 
je bil takrat postavljen za oglejskega odvetnika, odstopil odvetniško 
sodstvo po vsem imetju Oglejske cerkve patriarhu Udalriku in njegovi 
cerkvi tako, da naj odslej nikdar noben odvetnik ondi ne razsoja, pač 
pa naj imajo to pravico za večne čase bratje (kanoniki), ki tam slu- 
žijo Bogu. Odvetnik Henrik je to storil v korist svoje duše in duše 
svoje soproge Liutgarde. Zato naj pa oglejski prost do njegove smrti 
vsako leto na vseh svetnikov dan preskrbi kanonikom dobro pojedino 
ter pogosti sto revežev. Po njegovi (Henrikovi) smrti naj se to godi 
na dan njegove obletnice. Patriarh Udalrik je z veseljem sprejel, kar 
je njegov brat Henrik prepustil Oglejski cerkvi. Ko so duhovniki in 
ljudstvo Oglejske cerkve na skupnem zboru vse to odobrili, je patriarh 
dal to tudi zapisati. 3 [„Notum sit . . ., qualiter Heinricus sanctae Aqui- 

» To se je najbrže zgodilo leta 1090. ali pa kmalu potem; prej ko ne takrat, ko je odvetnik 
Henrik postal vojvoda karantanski. 

- Da je bil karantanski vojvoda Henrik nekoliko Časa odvetnik Oglejske cerkve, kateri je 
daroval en dvor na Brdu pri Blaškem jezeru na Koroškem ter brodnino pri Vognjcm polju 
t» . . . aream unam in Carinttiia que Ekke vocatur, quam dux Henricus pro advocacia Aquileiensi 
patriarche dederat, cum piscatoribus atque omnibus ad eandem curiam pertinentibus et transitum 
apud Pobenuelt"], je razvidno iz neke listine oglejskega patriarha Udairika, ki je bila najbrže 
leta 1118. spisana. (Jaksdi, Mon. hist. duc. Car., III, 191, št. 49.5 k letu 1090.) 

3 Cerkveni knezi so imeli svoje odvetnike, ki so jim varovali njih imetje ter jim šli na 
roko, kjerkoli je bilo potreba. OdvetniK je bil branitelj (defensor), varuh (tutor) in oskrbnik (pro- 



230 St. 393. 

lejensis ecclesiae . . . advocafus . . . ejusdem s. ecdesiae justitiam reco- 
gnovit atque . . . consentiente et collaudante necnon et eamdem sententiam 
confirmante Purώardo eodem die advocato constituto, placitum advocatiae 
super omnibus botiis praefatae Aquilejensis ecclesiae attinentibus cum 
omnibus districtis, usibus et pertinentiis integerrime in manu domini et 
catholici patriarώae Vodalrici, eidem sanctae Aquilegensi ecclesiae tra- 
didit, ita ut nullus advocatus amodo et usque in sempiternum ibi pla- 
citet, sed fratres digne et religiose atque devote Deo jugiter servientes 
perpetuo et inviolabili jure habeant . . . Qui venerabilis ραίπανώα gaudens 
super his, quae ex justa et bona voluntate praedicti fratris sui Heinrici 
advocati ad laudem et gloriam sanctissimae Aquilegensis ecclesiae fie- 
bant, accepta in se potestate communi conventu Ubito consensu et vo- 
luntate deri et populi ejusdem sanctae ecclesiae fidelium scriptis com- 
misit"] 

„Hi sunt testes: Purchardus frater^ Purώardi advocati et filius 
ejus Purώardus, Heinricus de Guriza"^ Vvillelmus, Hernos, Valdo, An- 
dreas, Rantolphus et filii ejus, Fridericus, Astaldus, Marcuardus frater 
Andreae. Ego Vodalricus patriarώa manu propria subscripsi." 

„Fridericus de Tengile, Atzo, Otto de Pisuic, Dietricus vicedominus^ 
Bertoldus et frater ejus Wernerius, Vdalricus, Hermenardus, lohannes, 
Adalbertus, comes Wotiscalcus." 

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Transsumpt iz neke li- 
stine, izdane dne 10. maja leta 1205. — Ughelli, Italia sacra, V, 68. — Rubeis, 
Mon. eccl. flquil., col. 599, 600. — Tangi v flrchiv f. Kunde osterr. Gesdiiditsqu., 
XII, 179, op. 203. - Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 214, št. 532.] 



curator) kakega škofa ali pa opata. Zastopal ga je v pravnih zadevah, Ce je bilo treba kako po- 
sestvo pridobiti, odstopiti, zamenjati itd. VCasi je pobiral dohodke dotične škofije ali pa opatije. 
Odvetnik je po nekaterih krajih zahteval svoj delež pri kupCijah, katere so se napravile pod nje- 
govim nadzorstvom, potem svoj delež od dobička pri kovanju novcev ter odškodnino za vojsko- 
vanje, katero se je pod njegovim vodstvom vršilo na korist kaki škofiji ali pa opatiji. 

Odvetnik je izvrševal tudi sodstvo. Razsojeval je prepire škofovih ali pa opatovih pod- 
ložnikov. Kot sodnik je nalagal globe ter dobival še druge sodnijske pristojbine prav tako, kakor 
grof kot sodnik na kraljevi zemlji. Ce je prišel k sodnijski obravnavi, je zato dobil neko od- 
škodnino. 

V zgoraj navedenem slučaju se je oglejski odvetnik Henrik odpovedal pravici, da bi izvr- 
ševal sodstvo po tleh Oglejske patriarhije. Tudi Purdiard, njegov naslednik, ni bil več sodnik, 
obdržal je pa vse druge odvetniške pravice in dohodke. Odslej so oglejski kanoniki sodili oglejske 
podložnike, ob enem pa tudi pobirali razne sodnijske pristojbine. 

1 Namesto »Purchardus" bi najbrže moralo stati „Pertholdus". Tako se je zval takratni 
solnograški protinadškof. Cfr. Jaksdi, 1. c. op. 

2 Okoli leta 1090. ni bil Henrik Eppensteinski grof goriški (gl. št. 385, op.), pač pa je živel 
v tistem času v Gorici neki drug Henrik, ki se nikakor ne sme zamenjati s Henrikom Eppen- 
steinskim, kajti v tem dokumentu se omenjata oba, oni kot priča, ta pa kot darovalec. Brez dvoma 
je ta Henrik iz Gorice ista oseba, katera se navaja pod št. 260, kjer je rečeno, da je bil iz jako 
plemenite rodovine (»nobilissima prosapia ortus") in da je podedoval razna posestva v Gorici in 
po drugih sosednjih krajih Furlanske grofije (»talia predia qualia . . . comitatu Foriulanense loco 
Goriza aliisque locis ibidem circumiacentibus prefatus Heinricus hereditario iure . . . habuit et 
possedit"). Okoli leta 1070. tedaj še ni bilo Goriške grofije in tedaj tudi ne goriških grofov. Gorica 
je takrat spadala še pod Furlansko grofijo. Prej omenjeni Henrik iz Gorice je bil po mojih mislih 
prednik goriških grofov ter morda kak vnuk ali pa sploh sorodnik grofa Werihenta, ki je leta lOOl• 
od cesarja Otona III. dobil mnogo posestev po Goriškem (št. 2). 



St. 393, 394. 231 

Primerjaj tudi napis na kameniti plošči v Ogleju, o katerem poroča Rubeis 
(Mon. eccl. flquil., col. 556): „Notum sit omnibus fidelibus Christi, qualiter ego 
Henricus dux totum placitum advocatiae canonicae hujus ecclesiae pro mea anima 
et Luicardae uxoris meae sanctae Mariae et fratribus his coram clericis et laicis 
collaudante et confirmante domino Vodolrico patriardia fratre meo dederim, vide- 
licet eo tenore, ut semper in festivitate omnium sanctorum optimum servicium 
canonicis his in vita mea a praeposito eorum fideliter administretur et C pauperes 
pascantur; post mortem vero meam in meo anniversario totum istud supradictum 
adimpleatur." 

Št. 394. 

Med letom 1090. in 1106. 

Nepravi solnograški nadškof Perbtold postavi za krškega škofa 
Perhtolda iz Selč, ki je nato vladal od 1090 — 1106. V tem času je 
prepustil nekatera posestva Krške cerkve kot fevde raznim velikašem. 
Karantanskemu vojvodu Henriku je podelil cerkev v Bistrici i in pa 
150 kmetij, potem en dvor v Brezah in enega v Dirnsteinu2. Svojima 
bratoma Poponu in Wilhelmu je odstopil 80 kmetij, dvor in cerkev v 
Selčah^. Vojvodu Henriku in grofinji Hedvigi (?)^ je dal 80 vasi in dva 
dvora v Ptujski marki. Mlajšemu Engelbertu 5 je najprej izročil dva 
Trušenjska gradova, 12 vinogradov in štiri dvore. Ko je nehal 
biti škof, mu je dal še 12 drugih vinogradov, trg v Brezah ter deset 
kmetij in en dvor v vasi Micheldorfu^. Nekemu Dietriku je prepustil 
trideset kmetij in en dvor na Koroškem ter deset kmetij v vasi Vo- 
hendorfu na Bavarskem, nekemu Regenbertu de Tanna pa dvor s pet- 
najstimi kmetijami. Ministerijalom Krške cerkve je podelil petdeset kmetij, 
in tako ni škofiji že skoraj nič več ostalo. Prej omenjenemu Poponu je 
odstopil dvanajst podložnikov, izmed katerih je vsak na leto dajal po 
osem kunjih kož. Ta Popon si je tudi prisvojil dva mlina in sedem- 
najst podložnikov rečene cerkve, ne da bi mu bili darovani. 

Chronicon Gurcense, c. 2 (MG. SS., XXIII, 8, 9): ,Qui Pertoldus quendam 
alium Perhtoldum de Celsadi oriundum Gurcensi ecclesie intrusit episcopum; et 
hic totum dilapidavit episcopatum. Sedit annis 16. Hec sunt allodia quibus sub 
nomine beneficiorum nudatam se gemit Gurcensis ecclesia ab eo: ecclesia in loco 
qui dicitur Wztridi cum 150 mansis duci ... et ad hoc Fresaci curtis una, altera 
Dernsteine. Poppo cum fratre suo Willehelmo 80 mansos eiusdem possidet Gur- 
censis ecclesie et curtim unam et ecclesiam in eodem edificatam predio. In Marchia 
episcopus duci et commetisse 80 villas et duas curtes concessit. Idem episcopus 
iuniori Engel berto duas urbes, Truxinas nomine, dedit et 12 vineas et curtes 4, 

* Wztrich je Bistrica (Feistritz) zahodno od Brez na Koroškem. 
- Dirnstein je na Štajerskem jugozahodno od Neumarkta. 

^ Da sta tu omenjena dvor in cerkev bila v SelCah, glej Jaksdi, Mon. hist. duc. Car., I, 
84, op. 3. 

* Jaksdi (op. cit., op. 4) misli na Hedvigo, soprogo grofa Engelberta 1. iz rodovine Span- 
heimov, ki je bila sestra karantanskega vojvoda Henrika. 

* Grof Engelbert II. iz rodovine Spanheimov, nekaj Časa (1107—1123) mejni grof istrski, po- 
zneje pa (1124—1135) vojvoda karantenski. Bil je sin prej omenjene Hedvige in njenega soproga 
Engelberta I. 

* Midheldorf je jugovzhodno od Brez. 



232 St. 394, 395. 

et ea die qua ab episcopatu recessit 12 alias vineas; Friesacense insuper forum 
cum 10 mansis et unam curtem in villa Midieldorf ; Dietrico in Carinthia 30 mansos 
et curtim unam, et in Bawarica 10 in villa Vohendorf; Regenberto de Tanna 
curtim unam cum 15 mansis; ministerialibus eiusdem ecclesie 50 dedit et sic epi- 
scopali iuri nidiil remansit. Popponi supra dicto 12 servos dedit quorum unus- 
quisque 8 marturinas singulis annis dare solebat, Preterea idem Poppo absque 
omni traditione 2 molas et 17 servos eiusdem ecclesie sue vendicavit potestati." 

1091, okoli 1. maja. 

Grof Engelbert I. podeli z dovoljenjem svoje soproge Hedvike 
[„consensu dilecte coniugis sue Hadwige"] in svojih sinovi prvemu 
(šentpavelskemu) opatu Wecelinu cerkev sv. Pavla 2 z vsemi njenimi 
priteklinami in podložniki, potem v Labodskem okraju [„in territorio 
Lauentino"] Šentpavelski dvor [„curiam que dicitur ad sanctum Paulum"] 
ter zraven ležečo vasico, „Brugga"3 imenovano, z vsemi priteklinami 
razen lova na bobre [„castorum venatione excepta"]. Na gori južno od 
Št. Pavla mu podari cerkev sv. Lamberta^ z njivami in novinami pri 
LosdientaluS do Rotelsteina^, onostran reke (Labodnice) pa pristavo 
Andersdorf7, potem RagladiS, Gotzendorf^, Rainzio, Mollbadin, in pri- 
stavo Labodi2. Onostran gorela mu podeli posestvo na Calii4, potem 
cerkev in pristavo z vinogradi in podložniki v Gorenjčahi^, dalje 
pristavo v Grebinju^^ in pa Gabcrje^^ s podložniki in mejami, ki se- 
gajo do Alp, potem Schildbergis, novine v Pustrici^^, Stregl•je20 z 
vinogradi in desetinami ter dve kmetiji pri Montferranu.21 Na Furlan- 
skem mu podeli vas Lipnik22 in pa eno kmetijo pod gradom Rtinom23. 

1 Glej rodovnik Spanheimov pod št. 376. 

2 Glej št. 366 in 376. 

3 Brugga (Bruck) se je zval sedanji trg St. Pavel. Ime je dobil po mostu, ki je držal Ccz 
potok Holmico ali pa čez reko Labodnico. 

« Cerkev sv. Lamberta je bila na gori, ki se dandanes zove Lambrechtsberg ter leži južno 
od St. Pavla. 

8 Losdiental je vas jugovzhodno od St. Pavla. Nad njo se vzdiguje gora s cerkvico sv. Jo- 
žefa, kjer je nekdaj stal grad Losdiental. 

β Rotelstein je neka kmečka hiša na koncu Losdientala. 

' flndersdorf je vas vzhodno od Št. Pavla v fari Sv. Jurija. 

* Ragladi je vas pri Rojadi severovzhodno od St. Pavla. 

^ Gotzendorf je vas severovzhodno od St. Pavla. 
w Vasi Oberrainz in Unterrainz sta vzhodno od St. Pavla. 
" Mollbach je pri Ettendorfu jugovzhodno od St. Pavla. 
'2 Labod je pri izlivu Labodnice v Dravo. 

" Tu nam je misliti na pogorje, ki se razprostira med St. Pavlom in reko Dravo. 
" Cala je vas blizu Drave severovzhodno od Svabeka. 

IS Tu omenjena cerkev v GorenjCah je Sv. Radegunda blizu Drave nasproti Svabeku. 
le Grcbinje (Griffen) je severovzhodno od Velikovca. 
" Gaberje (Haberberg) so vas severovzhodno od Grebinja. 

18 ,Skiltaren" je morda vas Schudberg severovzhodno od Rude in jugovzhodno od Gaberjev. 

19 Pustrica je vas severno od Grebinja. 

^ Streglje (Strogladi) so vas severovzhodno od Pokrske vasi. 

2« Mons Ferrarius (Montferran), neki grad južno od Velikovca blizu Dravskega mostu. 

22 Lipnik je bil na Furlanskem. Morebiti je to sedanji Laipacco od Colloreda proti vzhodu. 

23 „Sub castro Rctin« je svet pod gradom Rtinom (flrtegna), ki se nahaja med Tarcentom 
in Guminom. 



St. 595, 596. 255 

V Marki onostran (Dravskega) gozda i mu podeli dva vinograda 2, 
onostran Drave vas Ruše 3 in pa sosednjo puščavo, Radomlje^ 
imenovano, kjer je tudi postavil nekoliko menihov, ki naj bi služili 
Bogu. [„. . . in monte quoqiie meridiem versus obposito dedit ecclesiam 
sancti Lamberti cum agris suis atque novalibus de ΙοεώεηίαΙ adusque 
Rotenstein pertinentibus, trans flumen vero stabulariam curtim Entrichs- 
dorf et Reculadi et Gezendorf et Runitz et Molewaa, et stabulariam 
curtim Lauentmundi, ultra montem predium Cela et Gorinsig ecclesiam 
et curtim stabulariam cum vineis atque mancipiis, stabulariam curtim 
Griuina et item Griuina cum mancipiis suis ac terminis ad Alpem usque 
pertinentibus, Skiltaren quoque et Pvsters novale, Strielach etiam cum 
vineis et omni decimatione, in monte Ferrario duos mansus, in Foro 
lulii villam Lipinik dietam et mansum unum sub castro Retin, in Mar- 
ώΐα trans silvam vineas duas, ultra Trauum vilam Roste et heremum 
huic contiguam Radimlahc dietam, ubi etiam fratres aliquot Christo 
militaturos se vivente substituit"] 

Naštetih je več prič, med njimi tudi „Hainricus ipsius comitis 
filius, Ludew^ic Ludewici comitis filius, Weriant de Grez^, Dietricus 
de Kriwig, . . . Frazlau ..." 

„Acta sunt hec omnia pascali sollempnitate nuper elapsa circa 
kalend. MaL, dominice incarnationis anno MXCI., pontificatus domini 
Vrbani apostolici pape II., regnante Heinrico imperatore IIII." 

[Cod. trad. S. Pauli, c. 5 iz začetka 15. stoletja v St. Pavlu. — (Hormayr) 
Hrchiv f. Geographie, XI (1820), 288. — Hnkershofen, Handb. der Gesdi. des 
H. Karnten, II b, 104, št. 56. — Schroll v Fontes rer. Kustr., Dipl. XXXIX, 5. - 
MG. SS., XV, 1058. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 195, št. 496.] 

Št. 396. 

1091, dne 5. maja. Bassano.6 

Cesar Henrik IV. povrne v navzočnosti oglejskega patri- 
arha Udalrika in drugih knezov [„praesentibus regni principibus, 
Ovdalrico patriarcha Aquileiensi . . ."/ eidistadtskemu škofu Udalriku 
nekatera posestva v Nordgauu. 

„Data III. non. Maii anno dominicae incarnationis mili. LXXXXI., 
indictione XIIII, anno autem ordinationis domni Heinrici tercii Roma- 
norum imperatoris augusti XXXV. regni, imperii vero VII. Acium Bassan." 

[Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXIX a. 214, št. 455.] 

» Dravski gozd nam je iskati zahodno od Maribora nekako pri Brezovem. 
2 Neubauer (Jaliresberidit der k. k. Staats-Oberrcalsdiule in Marburg, 1882, str. 7) misli, da 
sta bila ta dva vinograda pri Vesternici zahodno od Maribora. 

^ Ruše so vas na južni strani Drave jugozahodno od Maribora. 

* Radomlje so sedanji Sv. Lovrenc v PušCavi jugozahodno od Maribora. Po potoku Ra- 
domli ali Radolni, ki teCe skozi PušCavo, se je nekdaj tukaj reklo v Radomljah. (Cfr. Skuhala 
2upnija in božja pot Device Marije v PušCavi Maribor, 1881.) 

•^ Sedanji Slovenji Gradec na Štajerskem. 

* Bassano je južno od Brcscie v Italiji. 



234 St. 397, 398. 

1091, dne 23. maja. 

Cesar Henrik IV. potrdi samostanu sv. Feliksa in Fortunata v Vi- 
cenzi njegove pravice in posestva. Med navzočimi sta bila tudi 
oglejski patriarh Udalrik in pa Bernhard, prost oglejske 
cerkve. 

,,Ληηο dominice itic. millesimo nonagesimo L, indictione XIIIL, hoc 
actum est X. kal. lunii in Dei nomine feliciter, regni vero domni Henrici 
serenissimi imperatoris XXXVIII., imperii autem VIII." 

[Izvirna listina v Vicenzi. — Uglielli, Italia sacra V, 1040. — Castellini, 
Storia della citta di Vicenza, V, 107. — Cfr. Neues Jlrdiiv der Geselisdiaft f. altere 
deutsdie Geschichtskunde, III, 93.] 

.^«o Št. 398. 

1092. 

Cesar Henrik IV. je šentgallenskega opata Udalrika povzdignil v 
oglejskega patriarha ^ ter mu dovolil, da je tudi opatijo še dalje obdržal. 
Novega patriarha je posvetil protipapež Wipert (Klement III.). Udalrik 
je pregovoril cesarja, da je pregnal konstanškega škofa Gebharda, ki 
je bil takrat papežev legat in vikar v Nemčiji, ter na njegovo mesto 
postavil šentgallenskega meniha Arnolda iz Heiligenberga 2. Nato je 
patriarh hotel s silo pripeljati Arnolda v Konstanz, a ondotni meščani 
ga niso sprejeli ter ga prisilili, da se je moral vrniti. 

Bernoldi Chronicon ad a. 1092 (MG. SS., V, 455): „Domnus Oudalricus, 
qui abbatiam sancti Galli et ilquileiensem episcopatum non intrando per ostium 
obtinuit, per quendam monadium sui monasterii Gebehardum Constantiensem 
cpiscopum supplantare conatus est, cui investituram eiusdem episcopatus a Hein- 
rico impetravit. Set cum eundem supplantatorem ante natalem Domini inthronizare 
vellet, a Constantiensibus receptus non est, immo non sine contumelia repedare 
compulsus est." 

Casus monasterii Petrishusensis, lib. III, c. 29 (MG. SS., XX, 656): 
»De Oudalrico patriardia. Igitur rex Heinricus abbatem monasterii sancti Galli 
patriardiam apud Rquilegiam constituit et utramque potestatem habere permisit, 
pro eo quod semper erroribus eius toto annisu favebat. Qui a Wiperto ordlnatus, 
contra catholicos tyrannidem exercebat. Ea de causa etiam regem instigavit, ut 
venerabilem Gebehardum Constantiensem episcopum depelleret, et alium pro eo 
constitueret, eo quod ipse numquam ei vel alicui fautorum suorum ulla ratione 
communicare voluisset. Erat enim idem Gebehardus tunc temporis legatus et vi- 
carius apostolici in Theotonicis partibus. lam dictus ergo Oudalricus, diu cum rege 
conspiratione habita, demum obtulit ei unum de monachis suis nomine Hrnoldum, 
de Santo Monte3 progenitum, promittens, ut si ei episcopatum daret, ipse eum 
absque eius labore intruderet. Itaque cum rex votis eius satisfecisset, ille domum 
regressus cum magna manu militari flrnoldum Constantiam adduxit, set civibus 
ad arma concurrentibus et forti pertinacia resistentibus, inacti recesserunt." 

1 To se je zgodilo leta 1086. Gl. št. 381. 

2 Heiligenberg je severno od Bodenskega jezera na Badenskera. 
* Id est Heiligenberg. 



St. 399, 400. 



235 



St. 399. 

1093, dne 12. maja. Pavia. 

Cesar Henrik IV. podeli vsled prošnje oglejskega patriarha udal- 
rika, svojega sorodnika i [„pro petitione Uodalrici ραίπαίώαβ, dilectis- 
simi consanguinei nostri"], Sentgallenskemu samostanu vas Daugendorf2 
in pa zraven še toliko zemlje, da bode znašalo trideset kmetij, od ti- 
stega posestva, katero mu je (cesarju) odstopil karantanski vojvoda 
Henrik, sin Markwardov. /„. . . de illo scilicet praedio, quod nobis dux 
Heinricus de Carinthia, filius domini Marquardi, dedit."] 

„Data est IV. idus Maii anno ab incarnatione domini MLXXXXIII., 
indictione /., anno autem domini Heinrici regni eius XXXVIII., imperii 
vero suo VIIII. Actum Papiae." 

[Izvirna listina v St. Gallenu. — Neugart, Cod. dipl. Hlem., II, 38, št. 829. 
— Wirtemberg. Urkundenb., I, 299.] 



St. 400. 

1093, dne 12. maja. Pavia. 

Rimski cesar Henrik IV. izjavlja, da je za časa rajnkega patri- 
arha Sigeharda zarad njegovega zvestega službovanja in vsled prošenj 
drugih fevdnikov podelil Oglejski cerkvi Kranjsko mejno grofijo. 
Pozneje je po nasvetu nekaterih, slabo mu svetujočih oseb rečeni cerkvi 
vzel omenjeno mejno grofijo ter jo prepustil nekemu drugemu. 3 Sedaj 
pa, ko je spoznal, kaj je prav, iz nova podeljuje imenovano mejno 
grofijo z vsemi tistimi pravicami, katere so imeli on in njegovi pred- 
niki, Oglejski cerkvi, oziraje se na zvesto službovanje patriarha Udalrika, 
svojega fevdnika in jako ljubega sorodnika, ter na posredovanje mnogih 
svojih, imenoma naštetih fevdnikov. Patriarh Udalrik in njegovi nasled- 
niki smejo rečeno mejno grofijo imeti, obdržati ter ž njo storiti, kar bi 

* Patriarhova stara mati Beatrica, soproga karantanskega vojvoda fldalbcrona, ter cesarjeva 
stara mati Gizela, soproga cesarja Konrada II., sta bili sestri, liCeri švabskega vojvoda Hermana II. 
To sorodstvo je razvidno iz naslednega rodovnika. 

Herman II., vojvoda švabski, Markward Eppensteinski, 

f 1003. mejni grof karantanski. 



Matilda, 
soproga karant. 
vojvoda Konrada 

aoo4— 1011) 

Konrad Mlajši, 

vojv. karant. 

1036-1039 



Gizela, 

soproga cesarja 

Konrada II. 

(1024 - 1039) 

Kralj Henrik III. 
1039—1056. 



Herman III , 
vojvoda švabski, 
t 1012 



Beatrica 



Adalberon, 

vojv. karantanski 

1012-1035. 



Markvvard fldalberon, 

+ 1076 škof bamberSki, 

sopr. Liutpirga 1053—1057 



Kralj Henrik IV. Liutold, Udalrik 1., Herman, Henrik, 

1056-1106 vojvoda karant. patr. oglejski škof pasov. vojv. karant. 

1077—1090 1086—1121 f 1087 1090—1122 

2 Daugendorf je severno od Redllngena na WiirtemberSkem. 

3 Dobil jo je najbrže Udalrikov brat Henrik, mejni grof istrski, ki je leta 1090. postal karan- 
tanski vojvoda. (Cfr. Wahnschaffe, Das Herzogthum KSrnten u. seine Marken, str. 74) 



236 St. 400, 401, 402. 



jim bilo zarad koristi svoje cerkve všeč. [„Notum sit omnibus Christi 
nosirisque fidelibus tam futuris quam praesentibus, qualiter nos tempore 
Sighardi patriarώae bonae memoriae pro fideli servitio ejus et pro peti- 
tione aliorum fidelium nostrorum quandam ιπανώίαπι notnim Carniolam 
Aquilejensi ecdesiae ob honorem s. Dei genitricis Mariae sanctique Her- 
magorae dedimus, postea vero concilio quomndam non bene nobis con- 
sulentium eandem mardiiam praedictae ecdesiae subtrahendo abstulimus, 
alii eam concedentes. Nune igitur recognoscentes justitiam ad reconci- 
liandam nobis s. Dei genitricem Mariam praefatae ecdesiae reddidimus 
et pro remedio animae nostrae tam pro dilectione et fideli servitio Vo- 
dalrici patriarώae fidelis nostri et diledissimi consanguinei, tam ob 
interventum fidelium nostrorum . . . praedidam marώiam Aquilejensi 
ecdesiae ad honorem s. Mariae sanctique Hermagorae in proprium dedi- 
mus cum tali jure et justitia, qua eam nos habuimus et antecessores 
nostri regesve vel imperatores habuerunt ea scilicet ratione, ut praedictus 
Udalricus patriardia ejusque successores liberam potestatem habeant 
possidendi, obtinendi vel quidquid illis ad utilitatem ecdesiae placuerit 
inde faciendi."] 

„Datum est IV. idus Maii anno ab incarnatione domini MLXXXXIIL, 
indict L, anno vero domini Henrici regni ejus XXXVIIII., imperii vero 
IX. Actum Papiae." 

[Prepis v zbirki „Consultori in iure" v Benetkah z dat. „a. regni 29." — 
Ughelli, Italia sacra. V, 59. — Lun i g, Cod. dipl. Italiae, IV, 1534. — Tangi 
v Hrdiiv f. Kunde osterr. Gesdiqu., XII, 179 z dat. „IV. idus Martii". — Schumi, 
Urk.- u. Reg.-Buch, I, 67, št. 59.] 

1093. št. 401. 

Cesar Henrik IV. podeli oglejskemu patriarhu pravico, da sme 
svobodno voliti puljske škofe. 

[Odoricus de Susannis, Thesaurus eccl. Aquil., ed. Biandii, p. 227, 
št. 536 (reg.).] 

Št. 402. 

1093, v začetku decembra. 

Ko je solnograški nadškof Tiemon v začetku meseca decembra i 
posvetil Šentpavelski samostan, je podelil s posredovanjem svojega 
odvetnika Engelberta ter z dovoljenjem takrat navzočega ljudstva in 
duhovščine ondotni cerkvi tretji del njemu pripadajočih desetin od treh 
samostanskih posestev, in sicer v Gorenjčah2, Grebinju^ in An- 



* Šentpavelski opat Ulrik I. nam v tretjem poglavju svojega Cod. trad. pripoveduje, da je 
grof Engclbert I. leta 1091. okoli 1. maja podelil razna posestva prvemu opatu Sentpavclskega 
samostana (gl. št. 395). Nato nadaljuje „anno dchinc secundo", kar kaže na leto 1093. 

" Kje so Gorenjce, gl. pod št. 395. 

^ Grebinje je severovzhodno od Velikovca. 



St. 402. 237 

cIGrsdorfu^ in pa tudi vse desetine od novin, katere je samostan do 
takrat pridobil. Tudi je podelil opatu in njegovim naslednikom župnijske 
pravice, katere je imela ondotna cerkev 2 od časov sv. Hartwika sGm,3 
ter določil, da naj bode pokop na onem kraju popolnoma svoboden. 
Vse to se je v navzočnosti vseh, ki so se takrat tam zbrali, prečitalo 
in potrdilo. Nato slede imena prič; 

V tistem času je Popon, mejni grof istrski 4, podelil Sent- 
pavelskemu samostanu majhen dvor z vrtovi med obzidjem Oglejskega 
mesta. Weriant iz (S 1 o v e η j e g a) Gradca je podaril dve kmetiji 
onostran (Dravskega) gozda pri Selnici 5. Ludovik, sin Ludovikov, je 
podelil dve kmetiji in četrti del davkov v Bistrici^ ter določil, da 
naj bi ljudje rečene cerkve, ki prebivajo po gorah med Vurmatom^ 
in K a m η i C o 8, imeli pravico do paše, lova in vseh drugih koristi. 

Arnolt in Sitzo sta za dušo svojega nečaka Perhtolda podelila 
dve kmetiji v Plestattenu^. Nato slede priče zadnjih štirih, v istem času 
storjenih podelitev. 

Cod. tradit. mon. S. Pauli, c. 4: „Αππο dehinc secundo decembris mensis 
inicio templi dedicatione sollempniter peracta concessit eidem ecclesie partem 
quandam decimationis obtentu eiusdeni domini nostri advocati sui Eng(elberti) 
cum consensu presentis tunc plebis ac cleri vir merito beatificandus Tiemo sancte 
luuauensis sediš ardiiepiscopus non longe post Christi martir futurus'" ea dum- 
taxat conditione, ut in tribus monasterii possessionibus hoc est Gorinsig, Griuina 
et Hntridisdorf terciam partem decime que scilicet ad episcopum pertinebat, iili 
fratres haberent, novalium decimas que intra episcopii terminos iam tunc adeptus 
esset, idem locus in perpetuum obtineret. Regimen quoque plebis a tempore sancti 
Hardwici ad eandem ^cclesiam pertinentis abbati eiusque successoribus concessit, 
sepulturam loči omnimodis liberam esse decrevit. Que res in omnium, qui tunc 
ibi confluxere, perlata noticiam cunctorum ipsius procerum et ascriptorum est 
testium corroborata presidio: Poppo gener comitis," Cholo sororis episcopi filius, 
Chuno, Scrot, Ludwidi Ludwici filius, Rrnolt, Hdilman, Reintach, Perhtolt de 
Vochenberdi, Manegolt, Otto, Brun et Raben cum conpluribus aliis." 



» Andersdorf je vas severovzhodno od St. Pavla. 

^ Cerkev, o kateri se tu govori, je bila cerkev sv. Egidija ter je stala, kakor se Cita v neki 
listini z dne 6. decembra 1240. ,in ipso monasterio", v nekem drugem viru pa „in medio atrio intra 
muros monasterii". Leta 1618. jo je dal opat Hieronim podreti, ker je že bila v jako slabem stanu. 
Cfr. Schroll, Urkundenbuch, str. 9, op. 

■> Nadškof Hartvvik je vladal od leta 991.-1023. 

* Popon, mejni grof istrski, je bil zet grofa Engelberta I., ustanovitelja Šentpavelskega 
samostana. Imel je namreč njegovo hCer Richardo za ženo. (Gl. rodovnik pod št. .376) Da je bil 
Popon res mejni grof istrski, nam dokazujejo še drugi viri, tako Historia Welforum Weingart., 
c 15. (MG. SS., XXI. 46.3): „. . . Sophia antea cuidam de Carinthia copulata . . . genuit Poponem 
marchionem'. Glej tudi Necrologium Sti. Pauli (flrchiv f. Karnten, X, 42) ad III. non. Jan. 
(=3. jan.): „Benefactor Poppo marchio Histriensis." 

s Selnica je zahodno od Maribora blizu Drave. 

' Bistrica je zahodno od Maribora blizu Selnice na levem bregu reke Drave. 

' Vurmat se zovejo gorovje, potok in vas zahodno od Selnice ter severno od reke Drave. 

8 Kamnica se imenujeta vas in potok blizu Maribora. 

» Plestatten je vas jugozahodno od St. Pavla blizu Laboda. 

1" Solnograškega nadškofa Tiemona so leta lioi. dne 28. septembra, ko se je iz Palestine 
vraCal, pri Korazaimu mohamedanci umorili. 

" Se Engelberti, fundatoris monasterii Sti. Pauli. 



238 St. 402, 403, 404, 405. 



Ibid. c. 5: „Tunc temporis etiam prefatus Poppo Histriensis mardiio dedit 
sepedicto loco unum curtile cum hortis suis intra muros flquilegie urbis, Weriant 
de Grez duos mansus trans silvam aput Celnitz, Ludwidi Ludwici filius duas hobas 
et quartam partem vectigalium in Vustriz et, ut homines ecclcsie qui eadem bona 
incolunt, communionem habeant in saltu adiacente a torrente Vdmunt dicto usque 
ad torrentem Gemnitz pascendo, venando et omni utilitate. 

Item Arnolt et Sitzo tradiderunt duos mansus in Plesteten sitas pro anima 
Perhtoldi nepotis sui. Harum ιΐύ donationum insimul factarum testes sunt hii: En- 
gelbertus comes, Poppo mardiio, Weriant, Hrnolt, Purdiart, Petrus, Herolt, Marquart, 
Ruthart, Herman et alii multi." 

[Cod. trad. S- Pauli, c. 4 in 5 iz začetka 13. stoletja v St. Pavlu. — (Hor- 
mayr) flrchiv f. Geogr., X (1819), str. 112, št. 9; str. 103, št. 7; XI (1820), str. 289, 
št. 87. — flnkershofen, Handb. der Gesdi. d. H. Karnten, IP, 68, št. 5 in 6. 

— MG. SS., XV, 1059. — Schroll, Urkundenb. v. St. Paul, str. 8 in 9 (Fontes 
rer. Hustr., Dipl., XXXIX). — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, I, 69, št. 61; 70, št. 62. 

— Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 194, št. 498.] 

Št. 403. 

1093, meseca decembra.^ 

Takrat je solnograški nadškof Tiemon posvetil Sentpavclski 
samostan v Labodski dolini. 

Auctar. Garst. ad a. 1102 (MG. SS., IX, 568): «Monasterium sancti Pauli 
ad Lavint est dedicatum." 

Annal. Admunt. ad. a. 1102 (MG. SS., IX, 577): „Monasterium sancti Pauli 
ad Lavent est dedicatum." 

Hnnal. s. Rudberti Salisburg. ad a. 1101 (MG. SS., IX, 774): „Mona- 
sterium Lavendense dedicatur." 

1094. Treviso. ^** ^^^* 

Pogodba, katero je rimski cesar Henrik IV. sklenil z beneškim 
doždom Vitalom Faletrom in katera naj bi na eni strani vezala Bene- 
čane in njih podložnike, na drugi pa njih sosede (cesarjeve podložnike). 
Med beneškimi podaniki so med drugimi omenjeni „Gradenses", med 
cesarjevimi pa „Foroiulienses" in pa „Histrienses".2 

,,Αηηο dominice incarnationis millesimo nonagesimo IIII , indicti- 
one III., regnante Henrico Romanorum imperatore augusto quadrage- 
simo II., imperante autem XII. Adam est Tarvisii." 

[Liber blancus iz srede 14. stoletja v Državnem arhivu v Benetkah. — 
Stumpf-Brentano, Rcta imperii, str. 83—88, št. 79.] 

1094. ^*• ^^^• 

Cesar Henrik IV. iz nova potrdi oglejskemu patriarhu Puljsko škofijo. 
[Odoricus de Susannis, Thesaurus eccl. Hquil., ed. Bianchi, p. 227, 
št. 539 (reg.) .] 

1 Solnograški nadškof Tiemon je posvetil Sentpavelski samostan leta 1093., kar je razvidno 
iz št. 402. Letnica 1102 že zato ne more biti prava, ker se je Tiemon že leta lioi. napravil v Pa- 
lestino, odkoder se potem ni veC vrnil. 

2 Zastran vsebine te pogodbe primerjaj Gr. II, št. 124, 258, 429 in 776. 



St. 406. 407, 408. 239 



St. 406. 

1095, med 21. marcem in 9. avgustom.^ 

Neki menih omenja v svoji pesmi, katero je leta 1095. zložil, 
med tistimi cerkvami, ki so se ločile od Rimske stolice, tudi diecezo 
ob Timavi. 

Monachi exulis S. Laurentii opusculum (MG. Libelli de lite, III, 635): 
„Scissam diocesin Timavi vir suus hinc tenet, hinc adulter." 

Št. 407. 

1096, dne 1. aprila. 

Takrat je umrl grof Engelbert I. iz rodovine Spanheimov, ustano- 
vitelj Sentpavelskega samostana v Labodski dolini, sprejemši nekoliko 
prej meniško obleko. 

Cod. tradit. mon S. Pauli, c. 6 (Schroll v Fontes rer. Hustriac, Dipl., 
XXXIX, 10): „Duo dehinc anni et IIII menses effluxerant2 et pius ille sacri fun- 
dator cenobii hora preventus extrema diu desideratum monachicum cepit indu- 
mentum sicque mira dei bonitate clementer eum preveniente clementius subse- 
quente vitam gloriosam termino gloriosiore conclusit." 

Necrol. fraternit. canon. Seccov. ad kal. Hpril. (Frolich, Dipl. sacra 
duc. Styriae, II, 365): „Engelbertus fundator S. Pauli in Lavent." 

Necrol. S. Lamberti ad kal. Hpril. (Fontes rer. Hustr. Dipl., XXIX, 83) 
„Engilbertus comes." 

Necrol. Rosac. ad kal. flpril. (Archiv f. Karnten, XIX, 9): „ Comes Engel- 
pertus." 

Necrol. S. Pauli ad non. Hpril. = 5. apr. (Hrchiv f. Karnten, X, 53) : «Obiit 
Engelbertus comes de Spanheim dux Carinthiaes, fundator monast. S. Pauli, in 
quo sepelitur; habet anniversarium solenne." 

Št. 408. 
Med letom 1096. in 1105.^ 

Sinovi starejšega grofa Engelberta (L), in sicer Hartwik, prost Solno- 
graške cerkve, s Sigfrid, Bernhard in Henrik 6 dovrše ustanovitev svo- 
jega očeta ter podele k temu, kar je že njih rajnki oče [„beate me- 
morie pater"] odstopil Sentpavelskemu samostanu, ko ga je utemeljil, 
nekatere dele svoje dedščine. Vsak izmed njih si je od darovanih po- 
sestev izgovoril užitek do svoje smrti. 

» Zastran datiranja glej Wattcnbach, Deutschiands Geschichtsqucllen, II (6. ilufl.). str. 152. 
^ Dve leti in štiri mesece potem, odkar je bila Sentpavelska cerkev posveCena. Ker se je 
to zgodilo v zaCetku decembra leta 1093., je tedaj grof Engelbert umrl meseca aprila leta 1096. 

* Engelbert I. ni bil vojvoda karantanski, paC pa njegova sinova Henrik in Engelbert. 

« Leta 1096. in sicer dne 1. aprila je umrl starejši grof Engelbert (gl. št. 407), leta 1105. je 
pa njegov sin Hartwik postal rezenski škof. Med tem fasom so se zgoraj naštete daritve zvršile. 

' Ta Hartwik je leta 1105. meseca septembra postal rezenski škof. Vendar ni resnično, da 
je bil prej prost SolnograSke cerkve. (Cfr. Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 210, št. 522.) 

* Glej rodovnik Spanheimov pod št. 376. 



240 St. 408. 

Ι. Najprej podeli grof Bernhard očetu Wecilonu in njegovemu 
odvetniku, mejnemu grofu Engelbertui, v navzočnosti svoje matere in 
mnogiii drugih oseb v Marki onostran Drave svoje posestvo Raz- 
vanje2, to je pristavo na tej (severni) strani potoka in ostalo polovico 
ondotnega kraja, potem pa tudi Kurjo vas^z vsemi priteklinami. K 
tem naj se doda še toliko, da bo sto kmetij, in sicer ne po obsežnosti 
njiv, pač pa po številu dvorov in prebivalcev. [„. . . in Μανώία trans 
fluvium Drawam^ hoc sui iuris predium Razwei id est stabulariam curtim 
ex hac parte torrentis cum reliqua medietate oppidi adiacentis nec non 
et villam Hmoldisdorf cum omnibus ad hec rite pertinentibus . . . post- 
modum etiam his addendum, doneč C hobe compleantur non ad quan- 
titatem dimensionis agrorum sed pro namero curtilium atque degentium 
in villa virorum"] Naštetih je več prič. 

II. Ravno tega dne podeli Benidio^, ministerijal grofa Bernharda, 
Sentpavelskemu samostanu dve kmetiji od svojega posestva v Raben- 
steinu [„Ramestein"]^, katero mu je njegov gospod iz fevda premenil 
v pravo lastnino. Po njegovi (Benidiovi) smrti naj samostan brez ka- 
kega ugovora dobi omenjeni kmetiji. 

III. Pozneje podari Hartwik pod istim pogojem rečenemu samo- 
stanu svoj dvor in cerkev v Marki, in sicer v Kamnici^ s posestvi, 
podložniki, njivami, vinogradi in drugimi stvarmi, katere je podedoval 
na isti strani reke 8. [„Consequenter et dominus Hartwicus tradidit item 
in Marchia predicto tenore curtem illam et ecclesiam ad Gamniz cum 
prediis atque mancipiis, agris et vineis cunctisque ex ea parte ripe flu- 
minis hereditario iure šibi succedentibus."] Naštetih je več prič. 

IV. Tudi grof Henrik podari Šentpavelskemu samostanu del svoje 
dedščine, in sicer dvor in cerkev v Čakavi^, potem kraj Čakavo lo ter 
štiri vasice, namreč dve G o milici ^i, „Meginwartstetin" 12 in „Goz- 
zier"i3 z vsemi priteklinami. /„. ..curtim illam et ecclesiam ad Saccah 
nec non et oppidum Saccah cum aliis IIII villulis hoc est Gomilnitz et 
item Gomilniz, Meginwartstetin et Gozzier."] — Naštetih je več prič. 



1 Engelbert je med letom 1101. in 1106. postal mejni grof istrski. (Cfr. Jaksch, Mon., III, 
št. 510. in 538.) 

2 Razvanje so južno od Maribora. Skozi Razvanje teče Razvanjski potok. 

^ Kurja vas (nem. Hiihnersdorf) je pri St. Lovrencu v Puščavi na Štajerskem. 

^ Ako tu Citamo „in Marchia trans fluvium Dravvam", nam je misliti na Ptujsko marko, ki 
se je razprostirala severno in južno od Drave. Besede „trans fluvium Drawam" natančneje določajo 
lego dotiCnih krajev. 

= Mogoče, da se je njegovo ime pravilno glasilo Benko. 

6 Rabenstein je južno od Št. Pavla v Labodski dolini. 

' Kamnica je vas severozahodno od Maribora na severni strani Drave. 

8 To je na severni strani reke Drave. 

9 Sedaj St. Janez v Cakavi (St. Johann Jm Saggautal) severno od Arveža na Štajerskem. 
" Sedanja vas Čakava (Saggau) severno od Arveža. 

*i Gomilica (Gamlitz) je blizu Ernoža na Štajerskem. 

*2 «Meginwartstetin" se je zval neki kraj blizu sedanje Lipnice na Štajerskem. 

>^ uGozzier" je bil tudi najbrže blizu sedanje Lipnice. 



St. 408. 409. 241 

V. Na isti način podeli grof Sigfrid samostanu pristavo Allers- 
dorfi [„stabiilariam curtim Adilhartsdorf"] z vsemi pravicami do po- 
sestev in podložnikov, izvzete so le ženice tkalice f„exceptis soliš tex- 
trine mulierculis"]. Tudi odstopi samostanu v Marki dva kraja, namreč 
Dupiek2 in Dolgoše3 z vsemi priteklinami. fjn Μαίώία quoque 
duo oppida Tubilnik et Legindorf cum omnibus ad fiec rite pertinentibus."] 

VI. Dalje podeli grof Bernhard kraj Radvino^ in vas Stu- 
dence 5, na drugi strani reke (Drave) pa štiri vinograde s podložniki, 
med katerimi sta bila Adilhard in njegov brat s soprogama in otroki. 
Obe te dve daritvi sta se isti dan z vršili. /„Rursum Bernh(ardus) comes 
tradidit oppidum Radewan et villam Brunne cunctaque his iure succe- 
dentia ultra fluvium quoque lili vineas cum famulis possessas nomi- 
natim autem Adilhardum et fratrem eius cum uxoribus ac filiis omni- 
busque ad se rite pertinent(ibus). He donationes una die ambefacte . . . 
sunt."J — Naštetih je več prič. 

VII. Neki drug plemenitaš, Gunthart z imenom, podeli vsled pri- 
zadevanja gospoda B(ernharda) Šentpavelskemu samostanu svoja po- 
sestva pri St. Lipšu6 [„apud sanctum Philippum"] na ta način, da 
naj jih po njegovi smrti brez ugovora dobi omenjeni samostan. — Na- 
štetih je več prič. 

Datum manjka. 

[Cod. tradit. S. Pauli, c. 21 iz začetka 13. stoletja v St. Pavlu. — (Hor- 
mayr) Hrchiv f. Geographie, XI (1820), 305, št. 95. — Ankershofen, Handb. 
der Gesch. d. H. Karaten, ΙΓ, 105, št. 57"''. — Schroll v Fontes rer. Hustr., 
Dipl., XXXIX, 26 k letu ,vor 1105". — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, 1. 103, 
št. 89 k letu „c. 1100". — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 197. št 500.] 

Št. 409. 
1096, konec julijaJ 

En oddelek križarjev pod vodstvom grofa Emidiona se je hotel 
polastiti Mošonja na Ogrskem, a je bil odbit. Emichon in nekateri drugi 
njegovih ljudi so se nato vrnili domov, nekateri pa so bežali proti 
Karantaniji in proti Italiji. 

Albertus Aquensis, Historia Hierosolgmitana, lib. I, c. 29 (Bongars, 
Gesta Dei per Francos, 1): „Emicho et quidam suorum via qua venerunt reditum 
fugiendo tenuerunt; Thomas, Clareboldus et plures suorum versus Carinthiam et 
Italiam fuga elapsi sunt." 

* Allersdorf je vas severno od Št. Pavla v Labodski dolini. 

* Duplek (Taubling) je na levem bregu Drave med Mariborom in Ptujem. 
» Dolgoše (Lendorf) so na desnem bregu Drave nasproti Dupleku. 

* Radvina je vas jugozahodno od Maribora. 

* Studenci so zahodno od Maribora. 

« St. Lipš (St. Philippen) je poleg Krke na Koroškem blizu St. Janža na MostiCu. 
' Križarji so zaCeli v sredi meseca junija oblegati mesto Mošonj, Ko so se šest tednov 
zastonj trudili, so se odstranili, kar se je brez dvoma zgodilo proti koncu meseca julija. 

21 



242 St. 410, 411, 412. 



St. 410. 

1096, dne 4. avgusta. Videm. 

Ivan, sin rajnkega Rantolfa, ki je izjavil, da živi po svojem rim- 
skem pravu [„ego quidem Johannes quondam Rantolfi, qui professus 
sum meo nomine in mea lege vivere Romana"], podeli na korist svoje 
duše in duše svojih staršev cerkvi Marije Device v Ogleju 
svoje imetje z vsemi priteklinami v Nigrinj anu i. To imetje, katero 
je deloma podedoval po svojem očetu Rantolfu in svoji materi, deloma 
si ga tudi drugače pridobil, se nahaja v Istrski marki v kraju Nigri- 
njanu, in sicer v ondotnem gradu in tudi zunaj njega. l„quae esse vi- 
dentar positae infra marώiam Istriae in praedicto loco de Nigrignano 
tam infra castrum, quamque deforis castri."] Od današnjega dneva naj 
imajo oglejski patriarh Udalrik [„Wodelricus"] in njegovi nasledniki 
pravico do tega imetja. 

Navedenih je nekoliko prič. 

„Anno dominicae incarnationis millesimo nonagesimo sexto, quarto 
die Augusti, in^didione quarta . . . Actum infra castrum Utini." 

[Rubeis, Mon. eccl. flquil., col. 548. — Cfr. Odorici Thesaurus eccl. flquil., 
ed. Bianchi, str. 227, št. 538.] 

Št. 411. 

1096, morebiti meseca avgusta. 

Rajmund, grof toulouški, in Ademar, škof lepuyski2, sta se ude- 
ležila prve križarske vojne ter se s svojimi četami napotila s Franco- 
skega čez Lombardijo in Furlanijo mimo Ogleja v Istro, nato pa 
odtod čez Dalmacijo v Palestino. 

Willeltni Tgrii archiepiscopi Historiae lib. II, c. 17 (Bongars, Gesta 
Del, I, 660): „. . . transcursaque Lombardia per eam regionem, quae Forum Julii 
appellatur, iuxta Hquileam transeuntes in Istriam, inde tandem in Dalmatiam 
descenderunt." 

Št. 412. 

1096, v drugi polovici leta.3 Verona. 

Henrik vojvoda karantanski [„Henricus Carinthiorum dux"], po- 
stavi opatijo sv. Lamberta, ki se nahaja v Solnograški škofiji in Breški 
grofiji na karantanskih tleh [Jn comitatu Friesadi in loco et fundo qui 
dicitur Carinthi"] in katero je že njegov oče (Markward) začel zidati 
na svoji podedovani zemlji, a je zarad smrti ni mogel dovršiti, v na- 
vzočnosti rimskega cesarja Henrika pod varstvo rimskega papeža 4. Voj- 

1 wNigrignanum" se je zval grad nad Mirno med Tarom in Vižinado na zemlji sedanje 
Kaštclirske občine. Sedaj so tam samo razvaline. 

2 Le Puij je mesto ob gorenji Loiri na Francoskem- 

* Zastran datiranja glej Meger v. Knonau, JahrbQcher, IV, 474, op. 14. 

* Misliti nam je tu na protipapeža Klementa III. (Wiperta). 



St. 412, 413, 414. 243 



voda izjavlja, da pridrži odvetništvo čez samostan sebi in svojim si- 
novom, če jiii bode imel; ako bi jih pa ne dobil, naj postane od- 
vetnik tisti, katerega bi opat izbral. i 

Naštetih je več prič. 

,,Αηηο dominice incarnationis millesimo nonagesimo VI., indicti- 
one IIIL, Heinrico quadragesimo ΠΙ. regnante, imperante vero tertio de- 
cimo. Verone feliciter actum est." 

[Prepisi iz 13., 14. in 15. stoletja v St. Lambrechtu na Štajerskem. — 
Tangi v ilrchiv f. Kunde osterr. Geschitsqu., XII, 190. — Zahn, Urkundenbuch 
d. H. Steiermark, I, 101, št. 88.] 

Št. 413. 

1096, proti koncu lcta.2 Verona. 

Oglejski patriarh Udalrik, ki je bil pristaš protipapeža Wiberta 
ter bil od dveh papežev, od Gregorja VII.3 in Urbana II., iz cerkve 
izobčen, je posvetil augsburškega škofa Hermana. 

Uodalscalcus de Eginone et Herimanno, c. 12 (MG. SS., XII, 437): 

„. . . Siquidem ab episcopo Aquileiensi, qui abusive patriarcha vocatur sub pallio 
Wiberti haeresyarciiae, praemissis duobus iuramentis, ordinatur . . . etsi a duobus 
apostolicis excommunicato. Urbano scilicet atque Gregorio ..." 

1096. Št. 414. 

Osojanski opat Teuzo f„abbas Teuzo de abbatia de Osceuuah"] 
napravi z dovoljenjem oglejskega patriarha Udalrika neko pogodbo z 
Berhto, Wergandovo soprogo, in njenim sinom Rotherom [„cam domna 
Berhta uxore domni Uuergandi et filio suo Rdthero"J. Rečena Berhta 
in njen sin Rother — ta tudi v imenu svojih bratov — prepustita cerkvi 
Marije Device v Osojah trinajst kmetij v Vogličah^ [Jn loco qui dicitur 
Winkilar XIII massaracias"] z vsemi pravicami in priteklinami. Ako bi 
opat te zemlje ne mogel varovati svoji cerkvi, naj na enakem mestu 
dobi toliko zemlje v Globočah^ [Jn villa que dicitur Globozat"]. — 
Zato pa da opat Teuzo imenovani Berhti in njenemu sinu Rotheru v 
fevd kraj Vašinje^ fjocum qui dicitur Uvalsperc"] s pogojem, da 
tu obdelujeta vinograd ter vsako leto odrajtujeta polovico vina cerkvi. 
Kadar bi nastala vojna [Jn expedicionem"J, se je je treba udeležiti ali 

» Pangerl (Beitrage zur Kunde steierm. Geschichtsquellen, III, 70 in 73) dokazuje, da je ta 
listina ponarejena. Tudi Stumpf-Brentano (št. 2933) in Zalin jo smatrata za nepristno ; Meyer v. 
Knonau (Jatirbucher, IV, 479, št. 27) pa misli, da je pristna ali pa je bila napravljena na podlagi 
kake druge pristne listine. 

« Prednik augsburškega škofa Hermana je bil Sigefrid, ki je umrl dne 4. decembra 1. 1096. 

' Ker je papež Gregor Vil. umrl leta 1085., Udalrik pa šele leta 1086. postal patriarh, je bi 
ta najbrže od Gregorja VII. izobčen, ko je bil še šentgallenski opat. 

* VogliCe (nem. Winklern). Po Koroškem je veC krajev tega imena. Tako se zeve neka vas 
blizu Vrbe. 

Β Morebiti so to GlobaCe blizu PodkloStra. Jaksch misli na Klatzenberg pri Himmelbergu. 

* Vašinje (nem. Wallersberg) so v Grebinjski občini in v VelikovSkem okraju. 

21* 



244 St. 414, 415. 

pa dati toliko novcev, za kolikor bi se med seboj pogodili. Ako bi 
opat zahteval, morajo tudi z (oglejskim) patriarhom iti na vojno; opatu 
pa morajo služiti v omenjenem kraju (na Vašinjah) in zunaj njega. Ako 
bi po smrti gospe Berhte ali pa njenega sina Rothera hotel dobiti re- 
čeni fevd tega najstarejši zakoniti brat, sin Weriendov [„filius scilicet 
Uveriendi"], naj odrajta deset mark srebra ali pa kaj drugega, kar bi 
bilo toliko vredno. Fevd naj potem pod naštetimi pogoji obdrži, a brez 
upanja, da bi ga mogel zapustiti dedičem. 

Med pričami je na prvem mestu omenjen „Uvolfrat comes".i 
,,Αηηο dominice incarnationis millesimo LXXIL, indict IIIL, resi- 
dente domno et catholico Odalrico patriarcha (in) Aquilegiensi sede XI. 
pontificdtus sui anno." 

[Izvirna listina v arhivu grofa Wilczeka na Dunaju. — Hrdiiv f. osterr. 
Gesch., VII, 208. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 199, št. 501.] 

Št. 415. 
Med letom 1096. in 1102. 

Po smrti grofa Engelberta I. iz rodovine Spanheimov2 je njegov 
brat Hartwik, nadškof devinski, podelil ŠentpaveJskemu samostanu dra- 
gocene cerkvene posode, svetilke, masno obleko in knjige. Tudi je dal iz 
Spanheima prenesti v rečeni samostan kosti svoje matere Ridiarde ter 
jih pokopati zraven trupla njenega soproga Sigefrida. Ta je bil rojen v 
gradu Spanheimu [„Sigfridi natale solum Spanheimrnense fuerat ca- 
strunt']. Ko se je vračal iz Jeruzalema, je na Bolgarskem umrl.3 Ri- 
charda je poskrbela, da so truplo spravili v Labodsko dolino, kjer je 
bila njena domovina [„Riώkart Lauentinis oriunda extitit oris"]. Pozneje 
je Ridiarda šla na božjo pot k Sv. Jakobu 4 Ko se je odtod vračala v 
domovino, je umrla v Spanheimu ter bila tu tudi pokopana. 

Nadškof Hartwik je podelil samostanu dvajset kmetij, in sicer pri- 
stavo v Stadlingu5 [„stabulariam curtim Stadilaren"], vas Pichling^ in 
goro Weinberg7 [„villam Puhelern montemque Winsperch"]. 

Med pričami se tudi omenjajo: „ Herman comes frater episcopi et 
E(ngelbertus), Sigfrit et Pernhart et Hainridi nepotes sui ".s 

[Cod. trad. S. Pauli, c. 7 iz začetka 13. stoletja v Št. Pavlu. — (Hormayr) 
Hrdiiv f. Geographie, XI (1820), str. 290. — Schroll, Urkundenbuch v. St. Paul 
(Fontes rer. Hustr., Dipl., XXXIX, 10). - MG. SS., XV, 1060. - Jaksch, Mon. 
hist. duc Car ., III, 196, št. 499.] 

1 Tu se prvikrat omenja trebenjski grof Wolfrad. 

2 Umrl je dne l. aprila leta 1096. (Gl. št. 407.) 

3 Mogoče je, da je umrl leta 1064. 

" St. Jago di Compostella na severozahodnem Španskem. 
^ Stadling je severozahodno od St. Pavla. 
* Pichling je severno od St. Pavla. 
' Weinberg je vzhodno od St. Pavla. 
8 Gl. rodovnik pod št. 376. 



St. 416, 417. 245 

.««-, , .. St. 416. 

1097, poletje. 

Bavarski vojvoda Welf (IV.) se je napotil v Lombardijo, da bi se 
polastil dcdščine svojega očeta, mejnega grofa Azzona (II.), ki je ne- 
koliko prej umrl. A postavila sta se mu nasproti njegova polubrata, ki 
sta bila sina rečenega mejnega grofa, a od druge matere i. Vojvoda 
Welf je bil zato prisiljen, da se je obrnil do karantanskega voj- 
voda Henrika in njegovega brata, takratnega oglejskega pa- 
triarha. Ta dva sta mu pomagala, da je dobil večino svoje dedščine.2 

Bernoldi Chronicon ad a. 1097 (MG. SS., V, 465): „Interim dux Welfo 
Baioariae Longobardiam profectus est ad possidendam hereditatem patris sui 
Hzzonis mardiionis, qui nuper defunctus est; set filii eiusdem mardiionis de alia 
coniuge praedicto duci totis viribus resistere. Unde idem dux adiutorium Heinrici 
ducis Carentani, et fratris eius Hquileiensis patriardiae coactus asciscere, fratres 
suos hostiliter invasit; sicque hereditatem patris de manibus eorum ex magna 
parte šibi vendicavit." 

Št. 417. 

Med letom 1098. in 1000. 

Perhtold iz Moosburga^, nadškof solnograški, katerega je cesar 
postavil, je dne 6. decembra leta 1097, pri Saaldorfu premagal svojega 
nasprotnika, solnograškega nadškofa Thiemona*. Ta je nato zapustil 
svoje stolno mesto ter se čez Ture napravil na Koroško. Tu so ga 
ujeli grof Udalrik, pristaš cesarjeve stranke, potem njegova brata Star- 
diand in Werigand^ ter Popon, grof v Selčah^. Thiemon je bil baje 
pet let ujet 7 ter je moral v tem času prestati mnogo nadlog. Istodobno 
so nadškof o vi sovražniki pet let (?) oblegali njegovo mesto Breze s. Ker 

* Druga soproga mejnega grofa Rzzona II. se je zvala Garsenda, njena sinova pa Hugon 
in Fulkon. 

2 Henrik, vojvoda karantenski, je bil ob enem tudi mejni grof vcronski. Kot upravitelj Ve- 
ronske marke je lahko pomagal bavarskemu vojvodu Welfu, ki je hotel dobiti dedšCino po svojem 
oCetu, mejnem grofu flzzonu, Cigar posestva so se nahajala v mestu Esteju in njegovi okolici. 
Rečeno mesto le2i jugovzhodno od Vcrone. 

^ Moosburg je na Bavarskem poleg Isara med Freisingom in Landshutom. Ta Perhtold je 
imel obširna posestva po Bavarskem, Avstrijskem, Koroškem in Furlanskem. Njegov brat Purchard 
je postal odvetnik Oglejske cerkve, ko je prejšnji odvetnik Henrik Eppensteinovec leta 1090. dobil 
Vojvodino Karantansko. (Gl. št. :t93.) 

■* Bitka pri Saaldorfu je bila dne «. decembra leta 1097. (Glej MG. SS., XI, 5ϋ, op. U.) 
Saaldorf je severozahodno od Solnograda že na bavarskih tleh. 

' Brez dvoma sta „Oudalricus comes" (v Passio Thiemonis) in pa ,.marchio" (v Vita Chun- 
radi) ena in ista oseba. V neki listini koroškega vojvoda Henrika z dne 7. januarja leta 1103. 
stoji: „Starchant mardiio de Sone et frater eius Odalridi." (Zahn, Urkb., I, lio.) Iz rodovine sa- 
vinjskih mejnih grofov so nam za ta Cas znani trije bratje, namreC »mardiio Oudalricus", potem 
.Stardiant marchio de, Sone" in pa „Werigandus". 

" Kar se tiCe grofov „de Celsadi", glej tudi št. 394. 

' Ni dvomiti, da je bil nadškof Thiemon leta 1098. ujet. Leta lioi. je bil že na svobodi, ker 
se je v tem letu v družbi z bavarskim vojvodom Wclfom še celo udeležil križarske vojne. Pi- 
satelj, ki govori o petletnem ujetništvu, je nekoliko pretiraval. 

« Mi moramo za tisti Cas razločevati dvojne Breze. Solnograški nadškofje so imeli svoj 
grad na Petersbergu, na katerem se še dandanes nahaja veC razvalin. .Spodaj pod gradom na levi 
strani Motnice je stala vas Breze, katero je grofinja Hema prepustila ženskemu samostanu na 
Krki ter jo je pozneje dobila v last Krška škofija. 



246 St. 417. 

se mesto ni hotelo podati, so pred mestno obzidje pripeljali nadškofa, 
privezali ga k metalnemu stroju, mangon imenovanemu, da bi rekli, 
ako bi bil ubit, da ga niso sami usmrtili, temuč meščani. Ti so pa 
v pravem času spoznali svojega pastirja. Nato so pa oblegovalci dali 
nadškofu na izbiro, da naj odstopi mesto Breze ter napravi konec 
obleganju, ali mu pa pomore njegove ujete sorodnike. Nadškof od- 
govori nato: «Stvari, za katere se gre, so lastnina Solnograške cer- 
kve in sv. Ruperta; sprejel sem jih, da jih začasno varujem in zvesto 
oskrbujem. Ne morem jih prepustiti drugim zato, da bi rešil svoje sla- 
botno življenje ali pa življenje svojih sorodnikov. Moje življenje mi 
ni dražje kakor zvestoba." Nato sta bila oba sorodnika po nedolžnem 
obglavljena, kar je nadškofu povzročilo veliko žalost. Rekel je oblego- 
valcem, namreč grofu Udalriku in njegovima bratoma ^ [„dixitque ob- 
sidionis principibus, Oudalrico scilicet comiti, quem ante latis comme- 
moravimus, cum germanis suis duobus"]: „Ker brez vzroka ubijate 
pravične in neomadeževane ljudi samo zato, ker branijo cerkev, bo- 
dete na zemlji prekleti in pred Gospodom se ne otresete svojega greha. 
Nesrečno in žalostno bodete odslej živeli, dokler ne pridejo vaše ne- 
vredne duše v peklenski večni ogenj." Pisatelj dostavlja, da se je še 
v njegovih dneh obče govorilo, da niso bili ti hudobni grofje potem 
nikdar več srečni; njih neslavno življenje je bilo polno nezgod, njih 
smrt pa težka. Nadškofovi sovražniki in njih pristaši so bili v raznih 
bitkah premagani. 

Grofje so pozneje nadškofa prepeljali v neko drugo utrjeno mesto 
[„a comitibus autem sanctus episcopus post haec in aliam municioneni 
translatus"] ter ga v varstvo izročili nekemu vojaku, pri katerem je 
moral prestati hude in dolgotrajne nadloge. Mnogo časa je že preteklo, 
odkar je bil ujet; a vendar niso mogli upogniti njegovega duha. To je 
pa zjezilo cesarjevo stranko, ki je sklenila, da ga je treba z mečem 
umoriti. Njegov dosedanji stražnik je želel, da bi najeli kakega drugega 
moža, kateri naj ga umori. Ko je nato k škofu prišel nov vojak, mu 
je povedal, zakaj je prišel. Škof odgovori brez strahu: »Gospodova 
volja naj se zgodi!" Nato je vstal, izmolil vero, potem pokleknil ter 
položil svoj vrat na tnalo. Rabelj je stopil bliže ter z vsemi močmi 
mahnil z mečem; vendar ni mogel presekati svetega tilnika, kakor da bi 
bil železen ali pa kamenit. Samo površna koža je dobila črti podobno 
tanko brazgotino, katera se mu je poznala tudi še pozneje ter se ni 
hotela več zarasti. Rabelj je mislil, da je slabo udaril, ter je hotel 
vdrugič skrbnejše in močnejše mahniti. Visoko je vzdignil svoj meč, 
da bi ga globokejše zasadil v vrat. Ker pa ni pazil na tram nad svojo 
glavo — bilo je namreč v sobi — je zadel obenj z veliko močjo ter 
vsled tega prelomil svoj meč na več delov. Iz tega je nadškof spoznal, 

» Ta dva brata sta bila savinjski mejni grof Starchand in njegov brat Werigand. 



St. 417. 247 

da še ni prišla njegova ura. Rabeij je nato pobožnega nadškofa prosil 
odpuščanja ter ga tudi dobil . . . 

Žalostna usoda nadškofa Thiemona je marsikaterega pretresla. Ne- 
kateri bi mu bili radi pomagali, a niso mogli; nekateri se pa niso upali. 
Na zadnje ga je rešil neki menih, kateremu je bilo Konrad ime. Nabral je 
med svojimi sorodniki in znanci 40 talentov, podkupil s to vsoto stražnika 
ter odpeljal nadškofa. Ta se takrat zarad varnosti ni napotil v svojo 
deželo, temuč na Svabsko h konstanškemu nadškofu Gebhardu. Eno leto 
pozneje (leta 1101.) se je pridružil križarski vojski, ki je šla v Palestino. 

Ko se je nadškof osvobodil svoje ječe, je božja kazen zadela 
njegove preganjalce. Dva zgoraj navedena brata sta bila najmogočnejša 
gospoda po vsej Karantaniji in nihče se jima ni mogel protiviti. Ko je 
pa prišel grof Pernhard (iz rodovine Spanheimov) z malo četo v Ka- 
rantanijo, sta bila popolnoma potolčena in uničena ter sta izgubila vso 
svojo prejšnjo moč. Popon (iz Selč) je pa dobil jako hud protin, kateri 
ga je mučil mnogo let. Vsako noč je s scanjem zmočil sebe in svojo 
ženo; vsako jutro je moral vsled smradu premeniti obleko. Včasi se je 
tudi zbudil iz spanja, postal besen ter hotel zadaviti svojo ženo. 

Vita Chunradi archiep., c. 7 (MG. SS., XI, 67): „Victus itaque catholicus 
et per omnia in sanctitate insignis episcopus (se. Thimo), occulto sed nunquam 
iniusto iudicio Dei, mox sicut accepimus Salzpurgensem civitatetn transiens, potu 
šibi ministrato, Turum transivit, ibique a quibusdam principibus captus est, mar- 
diione videlicet, et Stardiando et fratre eius Werigando nec non et comite de 
Celsadi Poppone. Verum postquani ardiiepiscopus de hac captivitate liberatus 
est, ultio divina istos ita percussit, ut cum duo lili fratres tota Karinthia poten- 
tissima dominatione potirentur, nullius mortalis liominis contradictionem iiabentes, 
subito per comitem Pernhardum, qui cum paucissimis militibus Karinthiam intravit, 
funditus contriti sunt et ad nidiilum redacti, omni pristina potentia perdita. Poppo 
quoque validissima paralysi percussus est, in tantum ut cum multis annis vixisset, 
non dubitaretur . . . et singulis noctibus lotio se et uxorem suam perfundens, 
mane semper propter foetorem mutare vestes compulsus sit, ac nonnunquam 
expergefactus de somno, versus in rabiem, uxorem suam iugulare voluerit. Rrdii- 
episcopus vero sicut diximus liberatus, post expeditionem lerosolimitanam ducis 
Gotefridi lerosolimam contendens, a paganis captus et regi Babylonico presen- 
tatus, post multos agones gloriosa passione occubuit." 

Passio Thiemonis arcfaiepiscopi, c. 8 (MG. SS., XI, 56): „. . . Non multo 
post cum per Tliaurum montem in Karinthiam iter legeret, ecce Oudalricus comes 
partium cesaris, dum vuit malam virtutem secula futura narrare, ausus est manum 
sacrilegam mittere in diristum Domini, et in ipso monte nil minus suspicantem 
circumvenit dominum suum et cepit. Nullum genus erumpnarum quod turpe, quod 
miserum esset, in ea captivitate per quinquennium expertus non est. De quibus 
omnibus singillatim si parem disserere, incertum liabeo piget magis an pudet. Nam 
et maximus locorum episcopio subiacentium, scilicet Frisacensis, uti cum ipso 
antistite vel deleretur funditus vel in fiscum publicum redigeretur, quinquennali 
obsidione temptatus est atque vexatus . . ." (Nato opisuje neznani pisatelj na 
dolgo in široko, kaj je moral nadškof Thiemon pretrpeti pred Brežani (c 8. 1. c. 
p. 56), potem v ječi, kjer so ga hoteli umoriti (c. 9. p. 57) in kako je bil rešen 
(C. 10, p. 58). 



248 St. 418, 419. 

Pred letom 1099.i 

Udalrik, grof pasovski, da svojo edino hčer Uto za ženo grofu 
Engelbertu II. iz rodovine Spanheimov. Iz tega zakona so se rodili 
Udalrik, vojvoda karantanski, 2 Engelbert, mejni grof istrski, Hartwik II., 
škof rezenski,3 Rapoto, grof ortenburški, in Henrik, škof troyesski. 

Fundatio monasterii Baumburgensis (MG. SS., XV, 1061): „. . . comes 
ildalricus de Pactavia , . . šolam filiam generans nomine Utam Eingelperto duci 
de Chraieburc eam desponsavit. Cui duci nati sunt per eam quatuor filii: Bern- 
hardus* dux Charinthie, Eingelpertus mardiio Ystrie, Hartwicus postea Ratis- 
ponensis episcopus et comes Rapoto de Chregeburc."^ 

Ex vita Salomae et Judith (MG. SS., XV, 847): „Udalrici comitis . . . 
filiam . . . Engilbertus dux Istrie coniugem habens eos qui nune supersunt Ortem- 
burgenses comites preclaros, preclarus avus profudit." 

Št. 419. 

1099, dne 26. marca. Lateran. 

Papež Urban II. zagotavlja svoje posebno varstvo šentpavelskemu 
opatu Wezilonu [„venerabili filio Weziloni abbati monasterii sancti Pauli 
quod situm est in provincia Carinthia"] in njegovemu samostanu, čigar 
ustanovitelji, namreč devinski nadškof Hartwik^, grof Engelbert (L), 
njegova soproga Hedvika in njuni sinovi l„Hartwicus Magedeburgensis 
ecclesie arώiepiscopus, Engelbertus comes, Hadewic coniunx eius et filii 
eorum"] so ga (samostan) priporočili sv. Petru. Potem določi, da naj 
posestva, katera samostan že ima ali jih pa še dobi, ostanejo v oblasti 
opata in njegovih naslednikov; nobenemu ni dovoljeno, da bi se jih 
polastil. Ako bi umrl sedanji opat ali pa kateri izmed njegovih nasled- 
nikov, naj na njegovo mesto stopi le tisti, katerega bi izvolili vsi bratje 
ali pa vsaj modrejši izmed njih. Pravico, posvečevati oltarje, cerkve, 
menihe, krizmo in sveto olje ter izvrševati druga škofovska opravila, 
imajo solnograški nadškofje, v katerih škofiji je samostan. Ako bi solno- 
graški nadškofje ne živeli v soglasju z Rimsko stolico, ali pa, ako ne 
bi hoteli brezplačno izvrševati naštetih opravil, se sme samostan zastran 
posvečevanja obrniti do kakega drugega katoliškega škofa ali pa do 
Rimske stolice. Vsak, kdor ni izobčen, si lahko izbere svoje pokopa- 
Hšče v St. Pavlu. Papež pravi, da postavlja za odvetnika ali protek- 
torja Šentpavelskemu samostanu jako hrabrega grofa Engelberta (II.) ^, 

» Udalrik, grof pasovski, je umrl meseca aprila leta 1099. (Cfr. Frutolfi [Ekkehardi] Chro- 
nicon, MG. SS., VI, 210, 218.) 

2 Udalrik je bil od leta 1135. do 1144. vojvoda karantanski. 

3 Rezenski škof Hartwik 11. je vladal od 1155—1164. 

* Pravzaprav „Udalricus". 

* Sin Henrik je tu izpuščen, 

* Hartwik je bil brat grofa Engelberta iz rodovine Spanheimov. Gl. rodovnik pod št. 376. 
' Grof Engelbert II. je bil od leta 1124.— 11.35. karantanski vojvoda. 



St. 419, 420. 249 

sina starejšega grofa Engelberta [„advocatum vobis sive protectorem 
constitiiimus Engilbertum senioris comitis Engilberti filium egregie stren- 
nuitatis comitem"]. Po njegovi smrti naj dobi to mesto njegov najboljši 
dedič, aiio bo koristil samostanu ter izvrševal očetovska volila. V na- 
sprotnem slučaju naj pa opat izbere po nasvetu samostanskih bratov 
pripravnega protektorja, kateri bi, ne hlepeč po dobičku, opravljal svojo 
službo. Papež določi, da naj samostan zase obdrži desetine od novin 
in tistih stvari, katere je dobil od nadškofa Thiemonal Noben papež, 
škof, cesar, kralj, vojvoda, grof ali opat ne sme brez dovoljenja mo- 
drejših bratov dati samostanskih posestev v fevd ali pa prodati. Za 
podelitev teh pravic naj samostan vsako leto v Lateranski palači plača 
po en zlat bizancij. 

„Datum Laterani . . . VIL kalend. April, indictione VIL, anno domi- 
nice incarnationis MC, pontificatus aufem domni Vrbani secundi pape XIL"^ 

[Izvirna listina v St. Pavlu na Koroškem. — Hormayr, flrdiiv f. Geo- 
graphie, XI (1820), str. 303, št. 90. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 204, 
št. 508.] 

Št. 420. 
Okoli 1100. 

Hrvatsko kraljestvo je na zapadu segalo do Karantanije. 

Thomae archidiaconi Historia Salonitana, c. 13 (Monutn. ad hist. Slavor. 
merid., XXVI, 39, 40): „Habebant namque (se. reges Dalmatie et Chroatie) ex suc- 
cessione sue originis patrum et proavorum dominium regni Dalmatie et Chroatie. 
Istaque fuerunt regni eorum confinia: . . . ab occidente Carinthia . . ," 

» Solnograški nadškof Thiemon je vladal od leta 1090.— 1101. 

2 Ta listina ni bila spisana leta 1100 (MC), temuC leta 1099., kar je razvidno iz indikcije. 
Ker je papež Urban II. umrl dne 29. julija leta 1099., ni mogoče, da bi bila listina izdana še le 
leta 1100. 




Imenik krajev in oseb. 



Aachen (Aquisgranum), 79'. (I, II.) ^ 

Aba, gl. A bo. 

Abo (Aba, Ouban), kralj ogrski (1041 do 
1044), 119. 

Acaselis, neki kraj najbrže v Oltri pri 
Kopru, 267. 

Acilin, sin podložnika Adaiberona, živeč 
okoli 1060. leta, 161. 

Adaelbero, gl. Adalberon. 

Adalbero, gl. Adalberon. 

Adalberon (illustris prosapiae clericus 
Adalbero nomine), sin karantanskega 
vojvoda Adaiberona ter od leta 1053. do 
1057. škof bamberški, 102, 113. — Njegov 
brat Markward, 102, 113. 

Adalberon II., škof metzski (984— 1005), 12. 

Adalberon, škof brixenski (1006— 1016), 28. 

Adalberon, škof wurzburski (1045 - 1085), 
295, 317, 322, 325. 

Adalberon (Adalbero, Adalpero, Adal- 
perio, Adelpeyro, Adelbero, Adaelbero, 
Aedelbero, Albero, Adelbertus qui Azo 
vocatur), iz prva mejni grof v Karan- 
tanski marki (in provincia Karinthia et 
in comitatu Adelberonis) , pozneje od 
1012 — 1035 pa vojvoda karantanski (dux 
Carentani, dux de Carinthia, dux Carin- 
tanorum, dux Carantanorum) , 24, 30, 
33, 37, 41, 75, 77, 79, 80, 81, 93, 94, 95, 
96, 102, 113. — Gospodoval je tudi po 
Istri (dux Histriae, dux Carentani et Hy- 
striae, dux Histrianorum sive Carinta- 
norum), 59, 93. — Bil je tudi mejni grof 
v Veronski marki (dux istius marchie in 
comitatu Veronense, dux istius marchie 
Carentanorum), 33, 37. — Bil je meče- 
nosec (spatarius) takratnega cesarja Kon- 



rada, 77. — Njegovi sinovi, 93. — Njegov 
sin Markward, 102, 113. — Njegov sin 
Adalberon, 102, 113. — Njegova brata 
Heberdus in Ernestus, 102. — Njegov 
odvetnik ali valpot grof Wecelin, 75. — 
Njegova Vojvodina, 94. — Njegova marka, 
94. — Njegova posestva, 94. — Njegov 
grob v Geisenfeldu, 102". (II.) 

Adalberon (Adalbero, Adalpero, Adilbero), 
mejni grof v Karantanski marki (ok. 1086), 
244, 388. — Njegova grofija (comitatus), 
244. — Njegov brat Otokar, 388. 

Adalberon (Adalbero comes, Adalpero co- 
mes), grof iz rodovine Ebersbergov 
(t 1045), 85, 194, 221. — Njegova so- 
proga Richlinda, 85. — Njegova sestra 
Wilpurga, 221. — Njegov nečak Udalrik, 
mejni grof kranjski, 194. — Njegova ne- 
čakinja Hademuda, 221. 

Adalberon (Adelper), ministerijal Oglejske 
cerkve okoli 1074. leta, 284. 

Adalberon (Adelbero), ministerijal Fride- 
rika de Carinthia okoli 1060. leta, 199. 

Adalberon (Adalpero) , neka priča okoli 
1010. leta, 11. 

Adalberon (Adalpero), priča ali pa priče, 
katere se med letom 1050. in 1097. več- 
krat omenjajo v Kranjski gori, na Dov- 
jem in v Selu pri Bledu, 145, 164, 165, 
232, 300, 305, 308, 310, 31 1, 312, 314, 378. 

Adalberon (Adalpero), podložnik ministe- 
rijala Ozija okoli 1060. leta, 161. — Nje- 
gova sinova Acilin in Nithard, 161. 

Adalbert, nadškof hamburški (1043-1072), 
230. 

Adalbert, škof wormski (1070—1107), 282, 
317, 322. 



1 Arabsko število zaznamuje odstavek, v katerem se omenja dotiCna oseba ali pa dotiCni kraj. 

2 Rimski števili I in II kažeta, da se dotiCno ime nahaja tudi v imeniku krajev in oseb 
prvega ali pa drugega zvezka. 



Imenik krajev in oseb. 



251 



Adalbert, mejni g^rof avstrijski (1018 do 
1055), 94. 

Adalbert, mejni grof v Italiji (ok. 1082), 
354. 

Adalbert (Adalpertus), fevdnik kralja Hen- 
rika IV. okoli 1066. leta, 250. 

Adalbert (Adalbertus, Adalpertus), od- 
vetnik brixenskega škofa Altwina okoli 
1060. leta, 177, 178. 

Adalbert (Adalpreht), priče, katere se med 
letom 1050. in 1090. večkrat omenjajo v 
Kamenu in Podkloštru na Koroškem ter 
v Kranjski gori in Preddvoru na Kranj- 
skem, 145, 175, 177, 178, 233, 261, 311, 
316, 374. 

Adalbert (Adalbertus), neka priča okoli 
1090. leta, 393. 

Adalbert (Adalpreht), freisinški podložnik 
okoli leta 1030. v Lindu na Štajerskem, 19. 

Adalirid, svoboden posestnik okoli 1080. 
leta v Sebenjah na Gorenjskem, 306. — 
Njegova sinova Ivan in Preslav, 306. 

Adalirid (Adalurit, Adelurit), neka priča 
okoli 1070. leta v Kranjski gori, 236, 237. 

Adalger (Adalgero, Adalgerius. Adelgerus), 
škof tržaški (1031, 1039, 1072), 86, 103, 
267; (Istricensis episcopus), 134. — Nje- 
govi nasledniki, 103. — Njegova duhov- 
nika Remedij in Ivan, 267. 

Adalger (Adalgerus), arhidijakon Oglejske 
cerkve (a. 1027), 74. 

Adalgerius, gl. Adalger. 

Adalgero, gl. Adalger. 

Adalhajda (Adalheida), mati cesarja Kon- 
rada II., 58. — Njen soprog Henrik, 58. 

Adalhalm, neka priča okoli 1070. in 1080. 
leta v Kranjski gori, 235, 311. 

Adalhalm (Adelhalm), freisinški podložnik 
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajer- 
skem, 19. 

Adalhard, neka priča okoli 10fi5. leta v 
Podkloštru, 374. 

Adalhard (Adilhard), neki podložnik okoli 
IJOO. leta pri Dravi blizu Maribora, 408. 
— Njegova soproga, 408. — Njegovi 
otroci, 408. — Njegov brat, 408. 

Adalheida, gl. Adalhajda. 

Adalman (Adilman) , neka priča 1093. 
leta, 402. 

Adalperio, gl. Adalberon. 

Adalpero, gl. Adalberon. 



I Adalpertus, gl. Adalbert. 

Adalpreht, gl. Adalbert. 

Adalpurch, neki podložnik v Krški dolini 
na Koroškem, 126. 

Adalram (Adalrammus) , fevdnik kralja 
Henrika III.. 127. 

Adalsuint, freisinški podložnik okoli 1030. 
leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19. 

Adalurit, gl. Adalfrid, 

Adal vvart, gl. A d a 1 w a r t. 

Adalwart (Adalwart, Adalvvarl), neka priča 
okoli 1080. leta v Selu blizu Bleda in v 
Kranjski gori, 300, 305, 306, 307. 

Adalwart (Adelwart), neka priča okoli 
1100. najbrže na Koroškem, 383. 

Adam, neka priča slovenske narodnosti 
okoli 1010. leta, 11. 

Adarnich, gl. Ardning. 

Adelarium, gl. Ovaro. 

Adegliacco (Edilach), vas severno od Vidma 
na Furlanskem, 124. 

Adelbero, gl. Adalberon. 

Adelbertus, gl. Adalberon. 

Adelgerus, gl. Adalger. 

Adelhalm, gl. Adalhalm. 

Adelper, gl. Adalb eron. 

Adelpeyro, gl. Adalberon. 

Adelurit, gl. Adalfrid. 

Adelwart, gl. Adalw art. 

Ademar, škof lepuyski (ok. 1096), 411. 

Ademuntensis, gl. Admont. 

Adilbero, gl. Adalberon. 

Adilhard, gl. A d a 1 h a r d. 

Adilhartsdorf, gl. Allersdorf. 

Adilman, gl. Adalman. 

Adiža (Athesis), reka v severni Italiji, 16, 
— Ondotne soteske, 16. 

Admont, trg na Zgornjem Štajerskem. — 
Ondotni samostan (Admuntense mona- 
sterium), 115, 207, 285, 388. — Ondotna 
cerkev sv. Blaža, 388. — Ondotna dolina 
(vallis Ademuntensis, vallis Admuntina), 
36, 115, 285. (11.) 

Adolt, neka priča, ki se je med letom 1050. 
in 1070. večkrat mudila v Kamenu na 
Koroškem in enkrat v Radovljici na Go- 
renjskem, 157, 158, 171, 172, 174, 175, 
176, 178, 213. 

Adrijan, gl. Ha dri j an. 

Aedelbero, gl. Adalberon. 

Aemonensis, gl. Novi grad. 



252 



Imenik krajev in oseb. 



Afienz (Auelniz), vas na Gorenjem Šta- 
jersljem severno od Brucka, 69. 

Agata (Agatha), neka posestnica v Junski 
dolini okoli 1060. leta, 174. — Njen od- 
vetnik Preslav, 174. 

Agatha, gl. Agata. 

Agnes, gl. Neža. 

Aich (ad Eichi), vas južno od Sovodnja 
na Koroškem, 22. 

Aichdorf, gl. Eichdorf. 

Aistulf (Aistulphus, Aistulfus), škof pado- 
vanski (ok. 1031), 86. 

Aistulf, škof vicentinski (ok. 1027—1 046), 78. 

Aistulphus, gl. Aistulf. 

Alamannia, gl. Švabsko. 

Albacella, gl. O patj e sel o. 

Albano, mesto jugovzhodno od Rima. — 
Ondotni škof Peter, 343. 

Albanus, gl. Albinus. 

Albarelia, gl. Albacella. 

Alberih, gl. Alberik. 

Alberik, opat samostana sv. Zenona pri 
Veroni (a. 1055), 189. 

Alberik, opat v Belinjskem samostanu pri 
Ogleju okoli 1080. leta, 337a, 361a. 

Alberik, soprog matrone, Niucot imeno- 
vane, posestnice na Dovjem, 371. 

Alberik (Alberih), neka priča med letom 
1050. in 1065. v Kamenu na Koroškem, 
147, 150, 151. 

Albero, gl. A d a 1 b e r o n, 

Albert, mejni grof parmski (a. 1081), 352». 

Albertus comes de Bogen, 221. — Nje- 
gova soproga, hči kranjskega mejnega 
grofa Popona, 221. 

Albger (Albger, AIbker), neka priča, ki 
se je okoli 1080. leta večkrat mudila v 
Kranjski gori, 305, 306, 307, 308, 316. 

Albger (AIbker), neki podložnik v Krški 
dolini na Koroškem, 126. 

Albinus, gl. Bertaldus Albini. 

Albinus (Albinus, Albanus), odvetnik po- 
reškega škofa Engelmarja, 110, 111. 

Albinus filius Amantini de Alticherio, priča 
leta 1082. v Kopru, 356. 

AIbker, gl. Albger. 

Albuin, škof sabenski in brixenski (ca. 976 
do 1006), 17. — Cerkev sv. Ingenuina, 
Albuina in Martina, 309. (Π.) 

Albuin (Albuini, Albuvini, Albvini), neka 
priča, ki se med letom 1050. in 1065. 



večkrat omenja v Kamenu na Koroškem, 

147, 150, 151, 160, 170. 
Albuini, gl. Albuin. 
Albuvini, gl. Albuin. 
Albvini, gl. Albuin. 
Aleksander II., rimski papež (1061—1073), 

140, 220. 229, 247, 255, 266, 268, 269, 

293. 
Alemannl, gl. Švabsko. 
Alemannia, gl. Švabsko. 
Alemannicus, gl. Švabsko. 
Algeristeti, neki kraj najbrže severno od 

Gradca na Štajerskem, 118. 
Alisteti, gl. Allstedt. 
AUersdorf (Adilhartsdorf), vas severno od 

St. Pavla na Koroškem, 408 — Ondotna 

pristava, 408. — Ondotni posestnik Span- 

heimovec Sigefrid, 408. 
Allstedt (Alisteti), mesto na Saškem blizu 

Eislebna, 39. (II.) 
Almerik, škof treviški (ok. 1015), 34. 
Alpe (Alpes), 10, 97, 343, 395. — Julijske 

Alpe (Alpes luliae), 220. — Glodniške 

Alpe (Alpes Olodniz), 124. — Alpska 

sedla (iuga Alpium), 1. (1, II.) 
Alpigeris mons, gl. Altersberg. 
Altanhof, gl. Stari dvor. 
Altdorf, neki kraj na Wiirtemberskem. — 

Ondotni samostan sv. Martina (cenobium 

Altorfense sancti Martini), 188. — On- 
dotna cerkev (ecclesia Altorfensis), 190. 

— Njena posestva, 190. 
Altersberg (in monte Alpigeris), severno 

od Špitala na Koroškem, 261. 
Altger (Altger, Altker), neka priča, ki se 

okoli leta 1080. večkrat omenja v Kranjski 

gori in v Glanhofenu, 302, 309, 310, 311, 

312, 313, 314. 
Altger, neki uslužbenec Brixenske cerkve 

okoli 1080. leta, 314. 
Alticherio, gl. Albinus filius Amantini de 

Alticherio. 
Altker, gl. Altger. 
Altman, škof pasovski (1065-1091). 263, 

264, 266, 268, 269, 317, 323. 359, 365, 389. 
Altman, neki grof, ki je živel okoli 1030. 

leta, 22. 
Altman, odvetnik freisinškega prosta We- 

rinhera okoU 1030. leta, 57. 
Altman, ministerijal Oglejske cerkve, živeč 

okoli 1074. leta, 284. 



Imenik krajev in oseb. 



253 



Altman, ministerijal Friderika de Carin- 
thia, 199. 

Altorfensis, gl. Altdorf. 

Altura, gl. Al ture. 

Alture (Altura), vas severno od Červi- 
njana, 87. 

Altvuinus, gl. Aitwin. 

Altwin (Altwinus, Altvuinus), škof bri- 
xenski (1049—1097), 143, 145, 146, 147, 
148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 
156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 
164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 
172, 173, 174, 175, 176, 177, 209, 210, 
211, 212, 213, 214, 215, 227, 228, 231, 
232, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 
241, 242, 243, 244, 245, 257, 258, 259, 
260, 261, 262, 268, 269, 274, 299, 300, 
301, 30?, 304, 305, 306, 307, 308, 310, 
311, 312, 313, 314, 315, 316, 368, 369, 
370, 371, 372, 373, 374, 3^5, 377, 378, 
379. — Njegovi nasledniki, 149, 228, 
274, 305. — Njegovi odvetniki: Adal- 
bert, Arnulf, Gundaker, Kadaliioii, Kar- 
ling, Oton. — Njegovi ministerijali: Fri- 
derik, Izon, Noppon, Pennon iz Molz- 
bichla, Tagino. — Njegovi fevdniki, 177, 
235, 241. — Njegova fevdnika Orendil 
in Sekund. 

Alvereda, neka posestnica na Westfalskem 
okoli 1028. leta, 80. 

Amantinus, gl. Albinu s filius Amantini 
de Alticherio. 

Amantinus de ludice, posestnik v Oltri 
pri Kopru 1072. leta, 267. 

Amaro (Marianum), vas pri izlivu Bele v 
Taljamento, 367. 

Amelgaass sodnik, odvetnik cesarja Otona 
lil., 3. 

Amiscach, gl. Heimschuh. 

Amizi, neka priča slovenske narodnosti 
okoli 1010. leta, 11. 

Amphora, gl. Anfora. 

Anastasia, gl. Anastazija. 

Anastazij III., rimski papež (911—913), 
65, 128. 

Anastazija devica (s. Anastasia virgo). — 
Njeni telesni ostanki na Gradežu, 121. 

Andechs, grad na Bavarskem jugozahodno 
od Monakovega ob Ammerskem jezeru. 
— Bertholfus comes de Andehse, 221. 

Andeiise, gl. Andechs. 



Andersdorf (Antrichsdorf, Entrichsdorf), 
vas vzhodno od Št, Pavla na Koroškem, 
395, 402. 

Andras, gl. An ras. 

Andreas, neka priča okoli 1090. leta, 393. 

— Njegov brat Markward, 393. 
Andreas lilius Azicae, neka priča leta 

1082. v Kopru, 356 

Andrej svetnik — Cerkev sv. Andreja 
zunaj Kopra, 385. — Samostan Marije 
Device in sv. Andreja aposteljna v Gossu, 
55. — Samostan sv, Andreja v Freisingu, 
223. (1, II.) 

Andrej, škof poreški (991, 998, 101Γ), 
15, 27. (II.) 

Andrej, presbiter leta 1082, v Kopru, 356. 

Andrej, kralj ogrski (1046-1061), 184. 

Anfora (Amphora), vodovje zahodno od 
Ogleja, 87. (II,) 

Aniža, reka na meji Gorenje in Dolenje 
Avstrije. 199, 389. — Ondotna dolina 
(Ensetal) na Gorenjem Štajerskem, 114. 

— Gotefrid, grof v Aniški dolini, 114. 
(I, II.) 

Anna, gl. Crescentius filius Annae de 
castro Mugla. 

Annon, nadškof kolinski (1056— 1075), 222, 
223, 230, 247, 263, 264, 277. 

Anras (Andras), vas vzhodno od Silliana 
v Pusterski dolini na Tirolskem, 231, 258, 

Anthoch, sin matrone, Niucot imenovane, 
posestnice na Dovjem, 371. 

Antonianum, gl, Ontagnano. 

Antonij, oče nekega Waltrama, 356. 

Antrichsdorf, gl. Andersdorf. 

Anza, fieisinška podložnica, ki je okoli 
leta 1030. živela v Scheiflingu na Štajer- 
skem, 19. 

Anzo, neka priča okoli 1010. leta, 11. 

Anzon, fevdnik kralja Henrika IV., ki je 
leta 1058. in 1062. dobil nekaj posestev 
pri gorenji Krki in pri Št. Juriju na Do- 
lenjskem, 201, 224, 

Apolinarij svetnik, — Cerkev sv, Apoli- 
narija v Gasellu blizu Kopra, 267. 

Apostolska stolica = Rimska stolica, 65, 
128, 183, 293. - Legati Apostolske sto- 
lice, 323, 

Aquilea, gl. Oglej. 

Aquilegensis, gl. Oglej. 

Aquilegia, gl. Oglej. 



254 



Imenik krajev in oseb. 



Aquilegiensis, gl. Oglej. 

Aquileia, gl. Oglej. 

Aquileja nova, gl. Gradež. 

Aquilejensis, gl. Oglej. 

Aquisgranum, gl. A a c h e n. 

Ardning (Adarnich, Arnich), vas pri Ad- 
montu na Štajerskem, 388. 

Ardoinus, gl. Harduin. 

Argao, gl. Dragonja. 

Argentina, gl. Strassburg. 

Argentoratum, gl. Strassburg. 

Aribon, nadškof moguntinski (1021 - 1031), 
68, 81, 89. 

Aribon, prvi prost Krške cerkve, 264. — 
Njegovi nasledniki, 264. 

Aribon, odvetnik grofinje Heme na Ko- 
roškem, 126. 

Aribon, svoboden posestnik, ki je živel 
okoli 1060. leta, 152. — Njegova so- 
proga, 152. — Njegova sinova Mark- 
ward in Aribon, 152. 

Aribon, svoboden posestnik tik Drave 
okoli 1065. leta, 212. 

Aribon (Aripo) , sin svobodnega posest- 
nika Aribona, 152. 

Aribon, neka priča okoli 1010. leta, 11. 

Aribon (Aribo, Aripo), priče, ki se med 
letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu, 
pri Sv. Danielu in v Glanhofenu na Ko- 
roškem ter v Kranjski gori na Gorenj- 
skem, 151, 175, 303, 304. 310, 311, 312, 
313, 314. 

Ariminium, gl. Rimini. 

Aripo, gl. Aribon. 

Aripon, neka priča okoli 1010. leta, 11. 

Ariuone, neki kraj v Karniji, 333. 

Arn, neka priča slovenske narodnosti okoli 
1010. leta, 11. 

Arnich, gl. Ardning. 

Arno, reka na Toskanskem, 358. 

Arnold iz Heiligenberga, protiškof kon- 
stanški, 398. 

Arnold, prost emeramski okoli 1037. leta, 
100. 

Arnold iz Lambacha, mejni grof v Karan- 
tanski marki (in marchia et in comitatu 
Arnoldi marchionis), 94, 127. 

Arnold (Arnolt), posestnik v Plestattenu 
pri Št. Pavlu, 402. — Njegov nečak Per- 
told, 402. 

Arnold (Arnolt), neka priča 1093. leta, 402. 



Arnolf, gl. Arnulf. 

Arnolt, gl. Arnold. 

Arnoltesstein, gl. Podklošter. 

Arnulf, cesar rimski (896-899), 130, 263. 

Arnulf, grof welski in lambaški (Arnulfus 

comes de Welsa atque de Lambachha), 

389. — Njegov sorodnik Otokar, mejni 

grof štajerski, 389. 
Arnulf (Arnolf), odvetnik brixenskega škofa 

Altwina, 145, 147, 148, 149, 150, 152, 

153, 157, 373. 
Arnuncus, neko vodovje na Furlanskem, 86. 
Artuicus, gl. Artuik. 
Artuicus, gl. Johannes filius Artuici. 
Artuik (Artuychus), arhidijakon tržaškega 

škofa Heriberta, 356. 
Artuik (Artuicus) iz Pirana, 217. ~ Nje- 
gova soproga Bona, 217. 
Artuychus, gl. A r t u i k. 
Aschuuin, gl. Askuin. 
Ascuvin, gl. Askuin. 
Askuin (Aschuuin), sorodnik in odvetnik 

grofinje Heme, 126, 130. 
Askuin (Ascuvin), neka priča okoli 1075. 

leta v Preddvoru, 261. 
Asolo (Axillum), neka vas pri Trevisu na 

Beneškem, 37. 
Assling (Aznich), neka gora jugozahodno 

od Lienza na Tirolskem, 149. 
Astaldus, neka priča okoli 1090. leta, 393. 
Athesis, gl. Adiža. 
Atna ves (Azzendorf, Azindorf) pri Vov- 

brah na Koroškem, 130, 264. 
Atzenweiler (Azelunwilar), neki kraj na 

Wiirtemberskem, 190. 
Atzo, gl. Azon. 
Auelniz, gl. Aflenz. 
Aufhofen (Vfhouen, Vfhouun, Vfhovun, 

Vfhovvn), vas severno od Brunecka na 

Tirolskem, 149, 153, 259, 260, 315, 373. 
Augsburg (Augusta, Augustburg), 84, 95, 

105, 106, 107, 108, 109, 179, 223, 274. 

— Ondotna cerkev, 342. — Ondotni 

škofje: Embrichon, Herman. — Ondotni 

kanoniki (Augustenses canonici); Eber- 

hard, Henrik. 
Augusta, gl. Augsburg. 
Augustburg, gl. Augsburg. 
Augustensis, gl. Augsburg. 
Ausimum, gl. Rimini. 
Austria, gl. Avstrija. 



Imenik krajev in oseb. 



255 



Austria, gl. Civitas Austria. 

Avencio, gl. Pušja vas. 

Avstrija (Austria), 119. — Ondotni mejni 
grofje : Leopold I., Adalbert, 

Axillum, gl. Asolo. 

Aza, freisinška podložnica okoli leta 1030. 
v Lindu na Štajerskem, 19. 

Azala, mati plemenitega Waltherja, 242. 

Azaman, neka priča okoli leta 1060. v Ka- 
menu na Koroškem, 173. 

Azcica, gl, Azika. 

Azekon, škof worraski (1025—1044), 94. 

Azelun wilar, gl. A t z e η w e i 1 e r. 

Azica, gl. Andreas filius Azicae. 

Azicha, gl. Azika. 

Azika (Azcica, Azicha), neka plemenita 
posestnica v Istri okoli 1040. leta, 110, 
112. — Njen oče Wecelin, 110. — Njena 
mati Wilpurga, 110, 112 — Njen sin 
Udalrik, 110. — Njen odvetnik Jakob, 
110. (Prim. tudi pod besedo Hademuda.) 

Azili, svoboden posestnik okoli 1090. leta 
v Bukovju na Koroškem, 379. — Nje- 
gova sinova Preslav in Stanogoj, 379. 

Azili, neka priča okoli 1060. leta v Ka- 
menu na Koroškem, 158. 

Azili, neki podložnik v Krški dolini na 
Koroškem, 126. 

Azindorf, gl. Atna ves. 

Aznich, gl. As si i η g. 

Azo, gl. Adalberon. 

Azo, gl. Azon. 

Azocho, neki fevdnik poleg reke Kai• 
nacha, 208. 

Azon (Azo), škof novograjski (1015, 1031), 
34, 86. 

Azon (Azzo), mejni grof esteski, 416. — 
Njegov sin Welf IV., vojvoda bavarski, 
416. 

Azon (Azo), neka priča leta 1031. v 
Ogleju, 87. 

Azon (Atzo) , neka priča okoli 1090. leta, 
393. 

Azzendorf, gl. Atna ves. 

Azzo, gl. Azon. 

Baba (mons Habilis) , gora vzhodno od 
Rezijanske doline, 367. 

Babemberch, gl. Bamberg. 

Babenberc, gl. Bamberg. 

Babenberch, gl. Bamberg. 

Babenberg, gl. Bamberg. 



Babenbergensis, gl. Bamberg. 

Babenpergensis, gl. Bamberg. 

Babilon, mesto poleg Evfrata v Aziji. — 
Ondotni vladar (rex Babylonicus) , 417. 

Babylonicus, gl. Babilon. 

Badauo, gl, Β udav a. 

Bagoaria, gl. Bavarsko. 

Baioaria, gl. Bavarsko. 

Baioarii, gl. Bavarsko. 

Baldemar (Paldemar, Paldamar, Paldmar), 
priča, ki se med letom 1050. in 1077. 
omenja v Kranjski gori na Kranjskem, 
v Tolminu na Primorskem in v Kamenu 
na Koroškem, 164, 165, 227, 234, 245. 

Baldevvinus, gl. Balduin. 

Balduin (Baldevvinus, Baldwinus, Bal- 
duin), nadškof solnograški (1041—1060), 

115, 116, 117, 118, 124, 130, 132, 179, 
192, 197, 203, 266, 285. — Njegovi na- 
sledniki, 117, 126, 130. — Njegova ško- 
fija, 126. — Njegov odvetnik Wilhelm, 

116, 117, 118. 126. 

Balduin (Baldvvin), neka priča okoli 1065. 
leta v Kamenu na Koroškem in okoli 
leta 1080. v Kranjski gori, 213, 308. 

Baldwin, gl. Balduin. 

Baldwinus, gl. Balduin. 

Bale (Valles), vas v južni Istri, 15. 27. (II.) 

Baltal, gl. Paltenska dolina. 

Bambeig (Babenberg, Babenberc, Baben- 
berch, Babemberch, Bavenberg, Baven- 
bergha, civitas Bavenbergensis, Pauen- 
berc, Papinperc), 23, 24, 25, 31, 32, 35, 
36, 44, 45, 68, 69, 92, 93, 204, 272, 283. 

— Ondotna cerkev (Babenpergensis ec- 
clesia), 102, 138, 199. - Ondotna ško- 
fija, 25, 26. — Ondotni škofje, 204. — 
Njih gospostvo (dominium episcopi Bam- 
bergensis), 385. — Ondotni škofje: Eber- 
hard, Hartwik, Adalberon, Gunther, Her- 
man 1. — Bamberška stolna cerkev, 32. 

— Samostan sv. Mihaela pri Bambergu, 
198. (II.) 

Banče (in loco Vaniccha), vas severoza- 
hodno od Celovca, 181. 

Bangul, gl. Boljun. 

Barbolano, gl. Peter Barbolano. 

Basilius, gl. Β azili j. 

Bassan, gl. Bassano. 

Bassano (Bassan), neki kraj južno od 
Brescie v Italiji, 396. 



256 



Imenik krajev in oseb. 



Batiiavorum urbs, gl. Pasov. 

Batuje (Buttavia, Butaria), vas pri Črničah 
v Vipavski dolini, 385. 

Bautitio, gl. Ivan Bautitio. 

Bavaria, gl. Bavarsko. 

Bavarsko (Bavaria, Baioaria, Bagoaria, in 
Bawarica, fines Baioariorum, Noricorum 
provincia), 10, 43, 57, 70, 119, 121, 126, 
263, 272, 328, 394. — Ondotni prebi- 
valci (Bavvari, Baioarii), 94, 119, 180.— 
Njih knezi (Pagoariorum principes), 329. 
— Bavarski vojvodje: Henrik, Konrad I., 
Oton, Welf IV. (I, II.) 

Bavenberg, gl. Bamberg. 

Bavenbergensis, gl. Bamberg. 

Bavenbergha, gl. Bamberg. 

Bavvari, gl. Bavarsko. 

Bawaiicus, gl. Bavarsko. 

Bazilij (Basilius), koprski župnik okoli 
1082. leta, 356. 

Bazilij (Basilius), neki notar, ki se je leta 
1072. mudil v Kopru, 267. 

Beano (Belianum) , neka vas na Furlan- 
skem, 253. 

Beatrica (Beatrix), soproga karantanskega 
vojvoda Adalberona, 69. 

Beatrix, gl. Beatrica. 

Bebon, neki dijakon, ki je živel okoli 1020. 
leta, 44. 

Becinis. gl. Bicinicco. 

Begun, gl. Begunje. 

Begunje (villa Begun, in territorio Uegun), 
vas blizu Radovljice na Gorenjskem, 164, 
165, 227. 

Bela (Velah), vas na Koroškem jugoza- 
hodno od Dobrle vasi, 304. — Ondotni 
posestnik svobodni Liuton, 304. — On- 
dotni prebivalec Jakob, 304. 

Bela (Welach), dotok reke Drave v Junski 
dolini, 383. 

Bela Spodnja (Uelach inferius), vas pri iz- 
livu reke Rezije v Belo na Furlanskem, 
367. 

Bela Zgornja (Uelach superius), vas v 
Rezijanski dolini, 367. 

Bela Zgornja (Velah), vas v Belanski do- 
lini na Koroškem, 270. — Ondotna cerkev 
sv. Martina, 270. (li.) 

Belianum, gl. Beano. 

Belinja (Bellenia), neki kraj južno od 
Ogleja, 381. — Ondotni samostan, 337», 



361 a, _ Ondotni opat Alberik, 337», 
361«. (1.) 

Beljak (in villa Villach), mesto na Koro- 
škem, 204. — Ondotni trg (mercatum), 
204. (II.) 

Bellenia, gl. Belinja. 

Belluno (Bellunum), mesto na Beneškem, 
367. — Ondotna škofija (episcopatus 
Belunensis), 43. — Ondotni škofje: Lu- 
dovik, Herman, Reginold. (I.) 

Belunensis, gl. Belluno. 

Benedikt svetnik. — Red sv. Benedikta, 
367, 376, 385. — Samostan sv. Bene- 
dikta v Montecasinu, 53. — Samostani 
sv. Benedikta po Istri, 112. (I.) 

Benedikt III., rimski papež (855—858), 
65, 128. (II.) 

Benedikt VIII., rimski papež (1012 do 
1024), 74. 

Benedikt IX., rimski papež (1033—1045), 
121, 128, 130. 

Benedikt, opat samostana sv. Trojice v 
Brundolu, beneški poslanec, 128. 

Beneško (Venetia, provincia Uenetiarum), 
46, 66, 74, 128, 183. — Meje Beneškega 
(confinia Venetorum), 72. — Beneška 
oblast, 66. — Benečani (Veneti, Vene- 
tici), 60, 62, 72, 89, 404. - Njih vojska, 
62. — Beneško ljudstvo (Veneticorum 
populus), 65, 128, 286. 

Beneški škofje, 14, 65, 183, 286. — Be- 
neška duhovščina, 286. — Beneški opatje, 
286. — Beneški dijakon Peter, 74. 

Beneški doždje, 8, 65, 385. — Njih oblast 
(dominium), 385. — Doždje: Peter, Oton, 
Peter Barbolano ali Centranico, Dominik 
Contareno, Dominik Silvio, Vital Faletro. 

— Beneški plemenitaši, 65. — Beneški 
fevdniki, 286. — Beneški sodniki, 286. 

— Beneški podložniki, 404. (I, II.) 
Benetke (Venetia), glavno mesto Bene- 
škega, 267. — Ondotni samostan sv. Ca- 
harija, 33, 37. — Nune tega samostana, 
37. — Rialto (Rivus altus, Rivoalto) v 
Benetkah, 66, 128, 286. — Ondotno pri- 
stanišče (portus Rivoalto), 267. - On- 
dotni samostan sv. Nikolaja, 267. — On- 
dotni opat Zenon, 267. (I, II.) 

Benicho (Benko?), ministerijal karantan- 
skega grofa Bernharda, 408. — Njegovo 
posestvo v Rabensteinu na Koroškem, 408. 



Imenik krajev in oseb. 



257 



Bennon, škof osnabruški (1067—1088), 276. 

Berclita, gl. Berh ta. 

Berchtaldus, gl. Berhtold. 

Berchtoldus, gl. Berhtold. 

Berchtolt, gl. Berhtold. 

Berengar (Beringer), posestnik v Junski 
dolini okoli 1060, leta, 172. — Njegov 
sorodnik svobodni Liuton, 172. 

Berengar (Peringer), osvobojen posestnik 
okoli leta 1080. v Grabelni vasi na Ko- 
roškem, 301. 

Berengar slepi (cecus Peringer). neki po- 
sestnik, ki je živel okoli 1080. leta, 308. 

Berhctoldus, gl. Berhtold. 

Berhta (Berta, Berhta), soproga kralja Hen- 
rika IV., 250, 251, 263, 274, 327, 331, 332. 

Berhta (Perchta nobilis femina, matrona 
Berchta, plemenita posestnica v Luhem 
lesu na Koroškem okoli 1060. leta, 147, 
148. — Njen prvi soprog Gundaker, 147. 
— Njen drugi soprog VValtfrid, 147. 

Berhta, posestnica v Vogličah okoli 1096. 
leia, 414. — Njen soprog Wergant, 414. — 
Njeni sinovi, 414. — Njen sin Ruodher, 414. 

Beihtold (Pertoldus) iz Mosburga, vsiljeni 
nadškof solnograški okoli 1090. leta, 394, 
417. — Njegov nasprotnik nadškof Tie- 
mon, 417. — Njegov brat Burghard, od- 
vetnik Oglejske cerkve, 393, — Njegov 
nečak Burghard, 393. 

Berhtold iz Selč (Perhtoldus de Celsach), 
vsiljeni škof krški (1090—1106), 394. — 
Njegova brata Popon in Wilhelm, 394. 

Berhtold (Bertholdus), škof puljski okoli 
1015. leta, 34. (II.) 

Berhtold (Bertaldus), ime dveh dijakonov 
Koprske cerkve, 356, 

Berhtold (Perehtold), klerik oglejskega 
patriarha Rabengera, 227. 

Berhtold, vojvoda karantanski (1061—1077) 
iz rodovine Zahringov (Berhtoldus dux 
Carentaniae, Bertoldus dux Carentino- 
rum, Bertholdus dux Carinthiorum qui 
deZeringen, Bertolfus de Zaringin, Berhc- 
toldus de Zaringon, Berchtoldus, Berch- 
tolt, Berhtolfus, Perhtolfus, Bertholfus, 
Bertulfus, Bertaldus, Berchtaldus), 218, 
219, 222, 247, 248, 249, 272, 273, 275, 
276, 277, 278, 279, 282, 283, 287, 290, 
291, 292, 295, 296, 297, 298, 317, 318, 
319, 321, 322, 324, 325, 326, 330, 340. 



— Zvali so ga tudi Berhtolda z brado 
(Berchtoldus cum barba), 340, — Nje- 
govo švabsko pokolenje (Suevigena), 
218. — Njegovi potomci, 326. — Nje- 
gova zemija, 287, — Njegov sin Berh- 
told, imenovan vojvoda karantanski, 219. 

— Njegov poslanec grof Wipert v Vi- 
cenzi, 249. 

Berhtold (Berhtoldus, marchio Bertoldus), 
sin Berhtolda, vojvoda karantanskega, 219, 
386. 

Berhtold (Bertolfus dux), vojvoda švabski 
(1080—1090), 391. — Njegov oče proti- 
krajj Rudolf. 391. 

Berhtold II., grof iz rodovine Andechsov 
(Bertholfus comes de Andehse), 221. — 
Njegova soproga hči Popona, mejnega 
grofa kranjskega in istrskega, 221. 

Berhtold (Bertaldus), odvetnik tržaškega 
škofa Heriberta, 356, 

Berhtold (Perehtoldus niiles), ministerijal 
Brixenske cerkve in posestnik v Leng- 
holzu na Koroškem okoli 1060. leta, 153. 

Berhtold (Perehctolt), ministerijal Hartwika, 
brata takratnega oglejskega patriarha, 199, 

Berhtold (Perehtold) , ministerijal Fride- 
rika de Carinthia, 199, 

Berhtold (Perehtold), fevdnik oglejskega 
patriarha Rabengera, 227. 

Berhtold (Perhtolt), fevdnik oglejskega 
patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj- 
brže v Junski dolini, 383. 

Berhtold (Perhtolt) de Vochenberch, priča 
1093. leta, 402. 

Berhtold (Perchtolt), plemenit posestnik 
okoli 1060. leta na Koroškem, 163. 

Berhtold (Perchtolt), plemenit posestnik 
okoli 1070, leta v Bohinju, 234. 

Berhtold (Bertoldus, Bertaldus), notar 
oglejskega patriarha Pcpona, 86, 87, 

Berhtold (Bertaldus), neka priča leta 1031, 
v Ogleju, 87. — Njegov brat Johannes 
vicedominus, 87. 

Berhtold (Perchtolt, Perehtolt, Perehtold, 
Perechtolt), ime nekaterih prič, ki se 
med letom 1050, in 1090. večkrat ome- 
njajo v Kamenu in pri Sv.Danielu na Ko- 
roškem ter v Kranjski gori, Radovljici 
in Preddvoru na Kranjskem, 152, 157, 
161, 164, 165, 166, 175, 177, 209, 233, 
261, 303, 304, 316. 

22 



258 



Imenik krajev in oseb. 



Berhtold (Bertoldus), neka priča okoli 1090. 
leta, 393. — Njegov brat Wernerius, 393. 

Berhtold (Perhtoldus), nečak Arnolda in 
Sitzona, posestnikov v Plestattenu, 402. 

Berhtoldus, gl. Berhtold. 

Berhtolfus, gl. Berhtold. 

Beringer, gl. Berengar. 

Bernchoven, neki kraj na Bavarskem, 102. 

Bernhard (comes Pernhardus, Bernhardus, 
Pernhart), grof iz rodovine Spanheimov, 
408, 415, 417. — Njegov oče grof En- 
gelbert I., 408. — Njegova mati, 408. 

— Njegov stari oče Sigefrid, 415. — 
Njegova stara mati Richarda iz Labodske 
doline, 415. — Njegov stric Hartwik, nad- 
škof devinski, 415, — Njegov stric Her- 
man, 415. — Njegov brat Henrik, voj- 
voda karantanski, 408, 415. — Njegov 
brat Hartwik, škof rezenski, 408. — Nje- 
gov brat Sigefrid, 408, 415. — Njegov 
brat Engelbert, mejni grof istrski, 415. 

— Njegov ministerijal Benicho (Benko), 
408. — Njegova posestva v Razvanjah, 
Radvini, Studencih in Kurji vasi, 408. 

Bernhard (Bernhart, Pernhart, Perenhart, 
Perinhart), ime prič, ki se med letom 
1050. in 1090. omenjajo v Kamenu na 
Koroškem ter v Kranjski gori in na Dov- 
jem na Kranjskem, 154, 164, 16δ, 167, 
175, 232, 369. 

Bernhart, gl. Bernhard. 

Berta, gl. Berhta. 

Bertaldus, gl. Berhtold. 

Bertaldus Albini, neka priča, ki se je 
leta 1072. mudila v Kopru, 267. 

Bertholdus, gl. Berhtold. 

Bertholfus, gl. Berhtold. 

Bertoldus, gl. Berhtold. 

Bertolfus, gl. Berhtold. 

Bertulfus, gl. Berhtold. 

Beruvart, neka priča okoli 1060. leta v 
Kranjski gori, 168, 169. 

Besan^on (Bisenzun), mesto na vzhodnem 
Francoskem, 324. 

Bibiones, neki kraj zahodno od Gradeža, 66. 

Bibo, gl. Pibo. 

Bichpurck, gl. Wichpurga. 

Bicinicco (Becinis), vas severozahodno 
od Palmanove, 86. 

Bičje (Bizi), vas pri Št. Juriju na Dolenj- 
skem, 201. 



Bičje (Bizi), potok pri Št. Juriju na Do- 
lenjskem, 201. 

Bisenzun, gl. Besancon. 

Bistrica (Vistriza, Feistriza), reka, ki teče 
skozi Tržič ter se izliva v Savo, 106, 274. 

Bistrica (Fuistriza viila), vas jugozahodno 
od Tržiča na Kranjskem, 143. 

Bistrica (Vustriz), vas zahodno od Mari- 
bora na Štajerskem, 402. — Ondotni 
posestnik Ludovik, sin Ludovikov, 402. 

Bistrica (Wuistriza), vas severno od Trga 
na Koroškem, 244. 

Bistrica (Wztrich), vas zahodno od Brez 
na Koroškem, 394. — Ondotna cerkev, 
394. 

Bithina, gl. Bi ti η j a. 

Bitinja (Bithina), podložnik Brixenske 
cerkve, ki je živel okoli 1060. leta, 144. 

Bitsa, gl. Višnjica. 

Bivren, gl. Michaelbeuern. 

Bizantinsko. — Ondotni cesar Justinijan 
L, 27. (1, II.) 

Bizi, gl. Bičje. 

Blagosod (Blagozont), neki posestnik v 
Bohinju okoli 1070. leta, 234. 

Blagozont, gl. Blagosod. 

Blatnica (Vlatniz), vas v Olodniški ob- 
čini na Koroškem, 264. 

Blaž svetnik. — Cerkev sv. Blaža v Ad- 
montu, 388. 

Bled (praedium Ueldes, viila Veldes, locus 
Veldes), vas na Gorenjskem, 17, 209, 
210, 236, 239, 240, 241, 314; (castellum 
Veldes, sub castro Ueldes, sub urbe 
Veldes), 28, 164, 166, 369. — Ondotni 
dvor Brixenske cerkve, 106. — Ondotni 
posestniki: plemeniti Nepokor, 164; svo- 
bodni Prisnoslav, 166; svobodni Mazili, 
241; svobodni Marti, 369; osvobojeni 
Trebinja, 239; dva osvobojenca, Bojno- 
slav imenovana, 240; osvobojeni Do- 
brisko, 314; posestnik Godeslav, 241. 

Bochingin, gl. Bohinj. 

Bochingun, gl. Bohinj. 

Bodigoj (Bondigoiz), svoboden posestnik 
v Zasipu na Gorenjskem, 312. — Nje- 
gova soproga Treplica, 312. 

Bodigoj (Bodigoy), neki podložnik, ki je 
okoli 1070. leta živel v Sirnici na Ko- 
roškem, 231. 

Bodigoy, gl. Bodigoj. 



Imenik krajev in oseb. 



259 



Bodman (in castro Botamo), grad ob Bo- 

densi<em jezeru, 188. 
Boemicus, gl. Češko. 
Boemius, gl. Češko. 
Bogen, grad na Bavarskem blizu Donave 

vzhodno od Straubinga. — Albertus co- 

mes de Bogen, 221. 
Bohinj (in loco Bochingun, in villa Bo- 

chingin), 234, 372. — Ondotni posestniki 

Blagosod in Preslav, 234; plemeniti Berh- 

told, 234; svobodni Ivan, 372. 
Bojnoslav (Bomizlau). Tako sta se okoli 

leta 1070. zvala dva osvobojena posest- 
nika na Bledu, 240. 
Bolcan (Bozana), mesto na Tirolskem, 

146. — Ondotno vino, 146. (1.) 
Bolgarsko, 415. (1, II.) 
Boljun (Bangul), vas v srednji Istri, 230. 
Bologna (Bononia), mesto v Italiji, 66, 

128. — Ondotna zemlja (Bolonienses 

fines), 225, (I, H.) 
Boloniensis, gl. Bologna. 
Bomizlau, gl. Bojnoslav. 
Bona, soproga Artuika iz Pirana. Živela 

je okoli 1061. leta, 217. 
Bondigoiz, gl. Bodigoj. 
Bonifacij VI., rimski papež (a. 896), 65, 

128. (II ) 
Bononia, gl. Bologna. , 

Bonus de Valtera, posestnik v Oltri pri 

Kopru okoli 1072. leta, 267. 
Boppo, gl. Pop on. 
Borjana, vas pri Kobaridu na Goriškem. 

— Velika Borjana (Boriana mator), 385. 

— Mala Borjana (Boriana minor), 385. 
Bosanriza, gl. Požarnica. 

Botamo, gl. Bodman. 

Botbolt. gl. Gotebold. 

Bovec (Pletium, Piecium), trg na Goriš- 
kem. — Ondotna okolica (contrata Pletii), 
385. — Ondotne gore, 385. 

Bozana, gl. Bolcan. 

Bračan (Brazanum, Brazzanum), vas blizu 
Kormina, 385. — Ondotna fara, 385. — 
Njene kapele, 385. — Gora pri Bra- 
čanu, 385. 

Braganze, vas pri Vicenzi na Beneškem, 390. 

Braslav (Frazlau, Urazlau), neka priča na 
Koroškem okoli 1075. leta, 294. — Nje- 
govi sinovi, 294. 

Braslav (Frazlau), neka priča 1091. leta, 395. 



Bratreza, gl. Β r a t r i c a. 

Bratrica (Bratreza), freisinška podložnica 
v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19. 

Brazanum, gl. Bračan. 

Brazuta, freisinška podložnica okoli leta 
1030. v Lindu na Štajerskem, 19. 

Brazzanum, gl. Bračan. 

Brda (Colles) na Goriškem, 385. 

Brda (Vardavegla), vas severovzhodno od 
Momjana v Istri, 92. 

Breg (Wagreni). vas pri Ptuju na Štajer- 
skem, 179, 197. 

Brehzlau, gl. Preslav. 

Brenta (Brenta, Brentha), reka v severni 
Italiji, 10, 16. (1, II.) 

Brentha, gl. Brenta. 

Brescia (Brixia), mesto v severni Italiji, 
97. — Ondotna cerkev (Brixiana eccle- 
sia), 86. — Ondotni škof (Brixiensis 
episcopus), 10. — Ondotni škof Udalrik, 
86. — Ondotni samostan sv. Julije, 142. 
(I, II.) 

Bretislav I. (Brezizlaus) vojvoda češki 
(1037-1055), 180. 

Brezizlaus, gl. Bretislav. 

Brezje (in loco Nabrezi), vas na Gorenj- 
skem, 169. — Ondotni posestnik Oren- 
dil, 169. 

Brezlau, gl. Preslav. 

Breznica (Vreznich, Vrezich), vas severoza- 
hodno od Špitala na Koroškem, 212, 299. 

Breze (Frisach, Friesach, Friesahc, Friesa- 
cum, Fresacum, forum Friesach, Friesa- 
cense forum, locus Frisacensis), mesto 
na severnem Koroškem, 36, 84, 124, 126, 
179, 197, 388, 394, 417. — Ondotni dvor 
(curtis), 394. — Ondotno mestno obzidje, 
417. — Ondotni meščanje, 417. — On- 
dotna okolica (in tractu Frisach), 126. — 
Ondotna cerkev, katero je začela staviti 
grofinja Heraa, 124. — Ondotna grofija 
(in comitatu Friesach), 36, 412. — On- 
dotna grofinja Hema (nobilis Hemma 
comitissa de Frisaco), 115. (II.) 

Bric (curtis Bruce), vas severovzhodno od 
Momjana. v Istri, 92. 

Brihsinensis, gl. Brixen. 

Brixen (Brixina, Brixina Norica), mesto 
na Tirolskem, 257, 260, 350, 375. — 
Brixenska cerkev, 106, 107, 143, 146, 147, 
191, 233, 259, 261, 274, 300, 374. - Alt- 

. 22* 



260 



Imenik krajev in oseb. 



ger, uslužbenec Brixenske cerkve, 314. 

— Brixenska sinoda, 350. — Cerkev sv. 
Ingenuina in Kasijana v Brixenu, 17, 28, 
54, 144, 145, 146, 148, 149, 150, 151, 152, 
153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 
161, 162, 163, 164, 165, 167, 169, 171, 
173, 174, 175, 176, 177, 178, 210, 211, 
212, 213, 214, 215, 231, 234, 235, 236, 
237, 238, 239, 240, 241, 243, 244, 245, 
257, 260, 262, 301, 302, 303, 304, 306, 
307, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 368, 
369, 371, 372, 373, 374, 375, 377, 378, 
379. — Cerkev sv. Ingenuina, Albuina 
in Martina (ista cerkev kakor prejšnja), 
309. — Cerkev Marije Device v Brixenu, 
79. — Brixenski aH sabenski škofje: Al- 
buin, Adalberon, Hartwik, Popon, Altwin. 

— Brixenski korarji, 54. — Brixinensis 
familia, 237. — Brixenski fevdnik Mant- 
win, 377. ~ Ql. tudi Saben. (II.) 

Brixia, gl. Brescia. 

Brixianus, gl. Brescia. 

Brixiensis, gl. Brescia. 

Brixina, gl. Brixen. 

Brixinensis, gl. Brixen. 

Brondulo (Brundulum), neki kraj na 
Beneškem. — Ondotni samostan sv. Tro- 
jice, 128. — Ondotni opat Benedikt, 
128. (1.) 

Bruce, gl. Bric. 

Bruchsal (Bruochsole), neki kraj na Ba- 
denskem, 7. 

Brugga, vasica, ki je stala tam, kjer je 
sedaj Št. Pavel na Koroškem, 395. 

Brun, gl. Bruno n. 

Brundulum, gl. Β r o η d u 1 o. 

Brunne, gl. Studenci. 

Bruochsole, gl. Bruchsal. 

Brunon (Brun), kancelar cesarja Konrada II. 
pozneje škof vi^iirzburški (1034—1045), 
81, 90, 94. — Njegov brat, karan tanski 
vojvoda Konrad II., 90. — Njegov brat- 
ranec, cesar Konrad II., 90. 

Brunon, brat karantanskega vojvoda Kon- 
rada I., ki se je kot papež imenoval 
Gregor V. (996-999), 30. (II.) 

Brunon (Brun), neka priča 1093. leta, 402. 

Budava (Badauo), neki kraj vzhodno od 
Alture v Istri, 216. 

Bukovje (Pocha), vas na Koroškem se- 
verozahodno od Beljaka, 379. (II.) 



Burgundija (Burgundia), 324. — Ondotni 

prebivalec (Burgundio), 12. — Ondotni 

kralj Konrad, 12. (I, II.) 
Burghard II., škof halberstadtski (1059 do 

1088), 298. 
Burghard (Purchard), odvetnik Oglejske 

cerkve okoli 1090. leta, 393. — Njegov 

brat Berhtold, 393. — Njegov nečak 

Burghard, 393. 
Burghard (Purchard), nečak oglejskega 

odvetnika Burgharda. priča okoli 1090. 

leta, 393. - Njegov oče Berthold, 393. 
Burghard (Purchart), neka priča okoli 

1050. leta v Kamenu na Koroškem, 155. 
Burghard (Purchart), neka priča 1093. 

leta, 402. 
Butaria, gl. Β a tu je. 
Buttavia, gl. Batu je. 
Bvrin, gl. Michaelbeu ern. 
Cadullo de ludice, neka priča leta 1072. 

v Kopru, 267. 
Caharija svetnik. — Samostan sv. Caharija 

v Benetkah, 33, 37. — Ondotne nune, 37. 
Cala (Cela), vas blizu Drave severovzhodno 

od Švabeka na Koroškem, 395. 
Calvenzan, gl Cavenzano. 
Camaracensis, gl. Cambray. 
Cambray, mesto na severovzhodnem Fran- 
coskem, :^9. — Ondotni škof Erlwin, 29. 
Campus Fabricae = campus, qui Vitalis 

nuncupatur, neko polje v severni Italiji 

bUzu Brente, 10. 
Campus, qui Vitalis nuncupatur, gl. Cam- 

pus Fabricae. 
Candianus, gl. Kandijan. 
Capella, gl. Kapla. 
Capella, gl. Železna Kapla. 
Caprae, gl. Koper. 
Capras, gl. Koper. 
Caprensis, gl. Koper. 
Capriaca turris, gl. Hervoj. 
Capua, mesto v južni Italiji, 280. — On- 
dotni knez Pandulf, 53. (II.) 
Carantana civitas, gl. Krnski grad. 
Carantana ecclesia sanctae Mariae, gl. 

Gospa Sveta. 
Carantani, gl. Karantani ja. 
Carentanum, gl. Karantani j a. 
Carenthini, gl. Karantanija. 
Carenti, gl. Karantanija. 
Carentin, gl. Karantanija. 



Imenik krajev in oseb. 



261 



Carentini, gl. Karantanija. 
Carintani, gl. Karantanija. 
Carinthani, gl. Karantanija. 
Carinthea, gl. Karan tani ja. 
Carinthia, gl. Karantanija. 
Carintia, gl. Karantanija. 
Carintinus, gl. Karantanija. 
Carlinis, gl. Carlino. 
Carlino (Carlinis), vas severno od Ma- 

rana na Furlanskem, 86. 
Carnea, gl. Karnija. 
Carniola, gl. Kranjsko. 
Carnotensis, gl. Karantanija. 
Carnotensius, gl. Karantanija. 
Carsia, gl. Kras. 
Carsus, gi. Kras. 
Časa Sualdana, neki kraj blizu Caven- 

zana na Furlanskem, 87. 
Casellis, neka vas na Furlanskem, 87. 
Castello, gl. Castions di Smurghin. 
Castello, gl. Castions di Strada. 
Castions di Smurghin (de Castellone), 

vas severozahodno od Červinjana, 87. 
Castions di Strada (de Castellont), vas 

zahodno od Palmanove, 86. 
Castro-novo, gl. Novi grad. 
Castrum Veneris, gl. Kaštel. 
Cavenzano (Calvenzan), vas severno od 

Perteola na Furlanskem, 87. 
Cela, gl. C al a. 

Cella, gl. Wichmannus de Celi a. 
Celnitz, gl; Selnica. 
Celsach, gl. Selce. 
Ceneda, mesto na Beneškem med Bellu- 

nom in Trevisom. — Ondotna škofija 

(episcopatus Cenetensis), 43. — Ondotni 

škof Helminger, 86. (I, II.) 
Cenetensis, gl. Ceneda. 
Centranico, gl. Peter Barbolano ali 

Centranico. 
Ceresara, neka vas vzhodno od Padove 

na Beneškem, 182. 
Cerknica (Circheniza), trg na Notranjskem, 

105. — Ondotne sosednje vasi, 105. 
Cerveniana, gl. Čer vin jan. 
Česana, gl. Sežana. 
Chadalhoh, gl. Kadalhoh. 
Chadolt, gl. Kadolt. 
Chainan, podložnik svobodnega Karlinga 

v Motnici, 156. — Njegovi sinovi, 156. 

— Njegove hčere, 156. 



Chappella, gl. Kapla. 

Chappellun, gl. Kapla. 

Charilinc, gl. Kar lin g. 

Charilinch, gl. Kari In g. 

Chariling, gl. Kar lin g. 

Charintanl, gl. Karantanija. 

Charinthia, gl. Karan tani j a. 

Charione, gl. Karan tanija. 

Charlinc, gl. Kari ing. 

Charlinch, gl. K ari ing. 

Chatsa, gl. Katsch. 

Chatzis, gl. Katsch. 

Chazili, gl. Kače lin. 

Cheinahe, gl. Kainach. 

Chezil, gl. Kac elin. 

Chodinia, gl. Hudinja. 

Cholo, gl. Kolo. 

Chonradus, gl. Konrad. 

Chotuna, gl. Hotunje. 

Chounradus, gl. Konrad. 

Chraieburc, gl. Kraiburg. 

Chraphelt, gl. Grob niš ko polje. 

Chregeburc, gl. Kraiburg. 

Chreina, gl. Kranjsko. 

Chreina, gl. Kranjska gora. 

Chreinensis, gl. Kranjsko. 

Chrellindorf, gl. Krollendorf. 

Chrilouua, gl. Skrije v o. 

Christianus, gl. Kristijan. 

Chroat, gl. Kraut. 

Chroatia, gl. Hrvatje. 

Chrotebach, gl. Groppach. 

Chrotsa, gl. Grotsch. 

Chrouvat, gl. Kraut. 

Chrowat, gl. Kraut. 

Chrowata, gl. Kraubat. 

Chumilach, gl. Gomile. 

Chunipreht, gl Kunibert. 

Chuno, gl. Kon o. 

Chuono, gl. Ko no. 

Chuono gl. Konrad. 

Chuonradus, gl. Konrad. 

Cilintun, gl. Žele če. 

Circheniza, gl. Cerknica. 

Cirminah, gl. Rotenmann. 

Cisalpini, gl. Italija. 

Cistanesfeld, pol|e pri Skorbi zahodno 
od mesta Ptuja, 179, 1Q7. (II.) 

Cittanova (Civitas nova, Heraclia), nek- 
danje mesto pri Benetkah, 66, 128, 286. 
— Ondotna zemlja, 286. (II.) 



262 



Imenik krajev in oseb. 



Civitas Forojulii, gl. Čedad. 

Civitas nova, gl. Cittanova. 

Civitas nova, gl. Novi grad. 

Clareboldus, neki križar 1096. leta, 409. 

Clauianum, gl. Claujano. 

Claujano (Clauianum), vas severovzhodno 
od Palmanove, 86. 

Clericus, gl. Gregorius clericus. 

Codina, gl. Godi nje. 

CoUes, gl. Brda. 

Colomannus, gl. Koloman. 

Colonia, gl. Kol in. 

Coloniensis, gl. Kolin. 

Como, mesto v severni Italiji. — Ondotna 
škofija (episcopatus Cumanus), 43. — 
Ondotni škof, 10. (II.) 

Concordia, mesto na Beneškem. — On- 
dotnaškofija (episcopatus Concordiensis), 
1, 43. — Ondotni škofje: Majon, Ruod- 
bert, Dietwin. (I, II.) 

Concordiensis, gl. Concordia. 

Conera, gl. Kovor. 

Coniuratus fons, gl. Sch warnbrunn. 

Cono, gl. K on o. 

Cono,, gl. Konrad. 

Conradus, gl. Konrad. 

Constantia, gl. Konstanz. 

Constantiensis, gl. Konstanz. 

Cordenons (Cortis Naonis), mesto severno 
od Pordenona na Furlanskem, 82. — 
Ondotni posestnik grof Ocinus, 82. 

Corithna, gl. K o r i t η o. 

Cormoni, gl. Ko r m in. 

Cormons, gl. Kormin, 

Cornium, gl. Como. 

Cornizic, gl. Krnica. 

Corno (Cornium), neka teka na Furlan- 
skem, 86, 87. 

Coronzach, gl. Renče. 

Corradus, gl. Konrad. 

Cortis Naonis, gl. Cordenons. 

Cosana, gl. Kozana. 

Cosanum, gl. C o se a η o. 

Coseano (Cosanum), vas južno od S. Da- 
niela na Furlanskem, 87. 

Cossanum, gl. Kozana. 

Counradus, gl. Konrad. 

Crapuchfeld, gl. O rob niš k o polje. 

Čreda, gl. Kred. 

Creina, gl. Kranjsko. 

Creina, gl. Kranjska gora. 



Cremona, mesto v severni Italiji, 97. — 
Ondotni škof (episcopus Cremonensis), 
10 (I, II.) 

Cremonensis, gl. Cremona. 

Crescentius, filius Amnae de castro Mugla, 
priča leta 1082. v Kopru, 356. 

Crheina, gl. Kranjsko. 

Crifo, gl. Grifon. 

Cruvvati, gl. Hrvatje. 

Cubida, gl. Kube d. 

Cuhonradus, gl. Konrad. 

Culsca, gl. Kojsko. 

Culscha, gl. Kojsko. 

Cumanus, gl. C o m o. 

Cumensis, gl. C o m o. 

Cumpo, ministerijal oglejskega patriarha 
Sigeharda, 271. 

Cundram, gl. G u π d r a m. 

Cunradus, gl. Konrad. 

Cuono, gl. Konrad. 

Cuonradus, gl. Konrad. 

Curca, gl. Krka. 

Curtalla, neki kraj v Istri, morda Belaj 
južno od Boljuna, 230. 

Čakava (Saccah), vas severno od Arveža 
na Štajerskem, 408. — Ondotna cerkev, 
408. — Ondotni dvor, 408. — Ondotni 
posestnik Spanheimovec Henrik, 408. 

Čedad (Civitas Forojulii, Civitas Austria). 
34, 385. — Ondotna vrata pri mostu 
(porta pontis), 34. - Ondotna vrata 
sv. Petra (porta s. Petri), 34, -- Patri- 
arhov dvor v Čedadu, 34. — Ondotni 
korarski zbor pri sv. Štefanu, 34. — On- 
dotni kanoniki, 34. — Ondotni prost 
Moront, 34. (I, 11.) 

Červinjan (villa Cerveniana), trg blizu 
Ogleja na Goriškem, 87. (II.) 

Češko. — Češki vojvoda (dux Boemicus), 
381. — Češki vojvodje: Bfetislav, Vra- 
tislav, Spitignjev II. — Češki knezi (Boe- 
miorum principes), 329. (1, II.) 

Dalmacija (Dalmatia), 357, 411, 420. — 
Ondotna marka (marchia Dalmatiae), 
357. — Ondotni doždje: Peter, Dominik 
Contareno, Dominik Silvio. — Ondotni 
kralj Zvonimir, 357. — Ondotni kralji, 
420. (I, II.) 

Dana, gl. Dane. 

Dane (Dana, Danna), vas v Sežanskem 
okraju, 385. 



Imenik krajev in oseb. 



263 



Daniel (Danielis), svetnil«. — Cerlcev sv. 
Daniela nad Grabelno vasjo, 171, 172, 
174. — Njena dota, 171, 172, 174. 

Daniel (Oaniliel), odvetnik neke Irmin- 
garde, posestnice v Mokrijali na Koro- 
škem, 155. 

Danielis, gl. Daniel. 

DanifieJ, gl. Daniel, 

Danna, gl. D a η e. 

Danubius, gl. Donava. 

Daugendori, vas severno od Redlingena 
na VViirtemberškem, 399. 

Dernsteina, gl. D i r η s t e i n. 

Descla. gl. Deski a. 

Deskla (Descla, Idesla), vas pri Kanalu 
na Goriškem, 385. 

Devin (Magdeburcli), mesto poleg Labe 
na Nemškem, 80. — Ondotna cerkev 

(Magdeburgensis ecclesia), 419. — Ondotni 
nadškofje : Tagino, Werinher, Hart\vik.(ll.) 

Diebald, gl. Dietbald. 

Diedenhoien, mesto v Lotaringji, 12. (ll.) 

Diemar, gl. Dietmar. 

Dieprehdesdorf, neka vas v Nordgauu, 346. 

Diepreiit. gl. D i e t p r e ii t. 

Diesh, gl. D jekše. 

Dieta (Dietta), freisinška podložnica okoli 
leta 1030. v Scheiflingu na Štajerskem, 19. 

Dietach, vas blizu Steyera na Gorenjem 
Avstrijskem, 389. (I.) 

Dietbald (Diebald), nadškof milanski okoli 
1082. leta, 354. 

Dietbald (Tiepoldus comes), neki grof, 
ki je okoli 1062. leta imel svoja posestva 
blizu gorenje Krke na Dolenjskem, 224. 

Dietbald (Teboldus ingenuus), svoboden 
posestnik v Junski dolini okoli 1060. 
leta, 151. 

Dietberga (Diethberga), soproga pleme- 
nitega Werinhera, posestnika v Krautu 
na Koroškem, 362. — Njen sin Geb- 
hard, 362. 

Dietberga (Tuperga) , soproga nekega 
Merkurija, posestnika v Trstu okoli 1080. 
leta, 349. 

Diethberga. gl. Dietberga. 

Diethmar, gl. Dietmar. 

Dietmar (Dithmar, Thietmat), škof mer- 
seburški (1009-1019), 32, 38. — Nje- 
gova teta, 38. — Sin njegove tete, mejni 
grof Henrik, 38. 



Dietmar (Diethmar), neka priča med 1002. 
in 1018. letom, 11. 

Dietmar (Diemar), neka priča okoli 1080. 
leta v Kranjski gori, 302, 311, 312. 

Dietmar, freisinški podložnik okoli 1030. 
leta, 21. 

Dietold (Tietoldus, Thiedolfus), mejni 
grof v Canossi , stari oče toskanske 
mejne grofinje Matilde, 10. 

Dietphret, gl. Dietpreht. 

Dietpreht (Dietphret, Diepreht), neka priča 
okoli 1060. leta v Kranjski gori, 159, 
164, 165. 

Dietram, neka priča okoli 1090. leta v 
Kranjski gori, 377. 

Dietrat, freisinški podložnik okoli 1030. 
leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19. 

Dietrich, gl. Dietrik. 

Dietricus, gl. Dietrik. 

Dietrik, vicedom oglejski (Dietricus vice- 
dominus), priča okoli 1090. leta, 393. 

Dietrik iz Kreiga (Dietricus de Kriwig), 
priča 1091. leta, 395. 

Dietrik (Dietricus), neki posestnik na Ko- 
roškem in Bavarskem, ki je živel okoli 
1100. leta, 394. 

Dietrik, (Dietrich), freisinški podložnik 
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajer- 
skem, 19. 

Dietrik (Dietrich), freisinški podložnik 
okoli 1074. leta, 284. 

Dietwin, škof concordijski (okoli 1072. 
leta), 271. 

Dietta, gl. Dieta. 

Dietza, gl. Dieza. 

Dieza (Dietza), freisinška podložnica okoli 
leta 1030. v Scheiflingu na Štajer- 
skem, 19. 

Dignano (Ingan), vas poleg Taljamenta 
na Furlanskem, 367. 

Diocletianus, gl. Dioklecijan. 

Dioklecijan (Diocletianus), cesar rimski 
(284-305), 71. 

Dionisius, gl. Dionizij. 

Dionizij (Dionysius, Dionisius), mučenik 
pod cesarjem Dioklecijanom, 71. — Nje- 
govi telesni ostanki, 62, 71. (II.) 

Dionizij, škof piacentinski (okoli 1081), 354. 

Dionysius. gl. Dionizij. 

Dirnstein (Dernsteina), vas na Štajerskem 
jugozahodno od Neumarkta, 394. 



264 



Imenik krajev in oseb. 



Djekše, vas na Koroškem severno od Ve- 
likovca. — Ondotna gora (in monte 
Diesh), 124. (II.) 

Dobelgogesdorf, neka vas pri Št. Juriju 
na Dolenjskem, 201. 

Dobochove, neki kraj v Junski dolini na 
Koroškem, 383. 

Dobraulich, gl. D obra vi je. 

Dobravlje (Dobraulich), vas pri Tomaju 
na Krasu, 385, 

Dobrica (Dobriza), freisinška podložnica 
okoli leta 1030. v Scheiflingu na Štajer- 
skem, 19. 

Dobri potok (Tobropotoch, Ouetbach), 
potok blizu Tržiča na Kranjskem, 274. 

Dobrisco, gl. Dobrisko. 

Dobrisko (Dobrisco), osvobojen posestnik 
okoli 1080. leta na Bledu, 314. 

Dobriza, gl. Dobrica. 

Dobrogoj (Tobrogoy), osvobojen posest- 
nik okoli 1070. leta na Bledu, 236. 

Dobrolaz, gl. Dobro vlasta. 

Dobrovlasta (Dobrolaz), osvobojena po- 
sestnica okoli 1070. leta v Luhem lesu 
na Koroškem, 243. 

Dobrozfelt, gl. Obergottesfeld. 

Dobroziza, gl. D o b r o ž i c a. 

Dobrožica, (Dobroziza), freisinška pod- 
ložnica okoli 1030. leta v Lindu na Šta- 
jerskem, 1Q. 

Dodon (Dodo), rimski kardinal (okoli 
1031. leta), 86. 

Dolach, neki kraj severozahodno od Špi- 
tala na Koroškem, 262. 

Dolgoše (Legindorf), vas poleg Drave na 
Štajerskem, 408 — Ondotni posestnik 
Spanheimovec Sigefrid, 408. 

Domeszlau, gl. Domoslav. 

Domiahc, gl. Dumlach. 

Dominik III., patriarh gradeški (1045 do 
1069), 183. — Njegovi nasledniki, 183. 

Dominik IV., patriarh gradeški (okoli 
1078. leta), 341. 

Dominik Contareno, dožd beneški (1043 
do 1071), 121, 128. 

Dominik Silvio, dožd beneški in dalma- 
tinski (1071-1084), 286. 

Domoslav (Domozla), neki posestnik, ki 
je živel okoli 1080. leta, 310. 

Domoslav (Domeszlau) , svoboden po- 
sestnik na Poljanah pri Vintgarju okoli 
1090. leta, 378. 



Domozla, gi. Domoslav. 

Donava (Danubius), 180, 389. (I, II.) 

Dorimberg, gl. Dornberg. 

Dorinberg, gl. Dornberg. 

Dornberg (Dorinberg, Dorimberg), vas v 
Vipavski dolini na Goriškem, 385. — 
Ondotni grad (sub castro Dorimbergo, 
sub oppido Dorimberg!), 385. 

Dornova (ad Turnouua), morebiti sedanja 
vas tega imena blizu Ptuja, 179, 197. — 
Ondotna cerkev sv. Ruperta, 179, 197. (II.) 

Dovje (Lenginvelt, Lenginuelt, Lengin- 
vuelt), vas na Gorenjskem poleg Save,. 
85, 232, 371. — Ondotna posestnica 
Niucot, 371. 

Dragmer, gl. Dragom i r. 

Dragomir (Dragmer), kmet v Lengholzu 
na Koroškem okoli 1060. leta, 153. 

Dragonja (per Argaonem), reka v severni 
Istri, 92. (I.) 

Dragosit, gl. Drago žit. 

Dragožit (Dragosit), kmet v Grabelni vasi 
na Koroškem okoli 1060. leta, 145. 

Dramlje (Teramperch), vas na Štajerskem 
severno od Ponikve, 126. 

Drava (Drawa, Dravus, Trauus, Traha, 
Tra fluvius), 20, 120, 179, 197, 212, 395, 
408. — Njen breg pii vasi, Lansach ime- 
novani, 20, - Dravski gozd (silva) za- 
hodno od Maribora, 395, 402. (I, II,) 

Dravinja (Treuuina), dotok reke Drave na 
Štajerskem, 179, 197. (II.) 

Dravski dvor (Trahof), vas pri Tinjah na 
Koroškem, 179, 197. (II.) 

Dravski dvor (ad Trahun), vas vzhodno 
od Sachsenburga na Koroškem, 22. 

Dravus, gl. Drava. 

Drawa, gl. Drava. 

Drešinja vas (villa Traskendorf), vas za- 
hodno od Celja na Štajerskem, 35, 84. 

Dridodrago, gl. Trdodrag. 

Dridogoi, gl. Trdogoj. 

Dristach, gl. Tristach. 

Dristah, gl. Tristach. 

Druthmar, opat korveyski okoli 1028. leta, 
80. 

Dulieb, neki kraj pri Oberdorfu na Ko- 
roškem, 211. — Ondotna slovenska kme- 
tija, 211. 

Diimlach (Domiahc), vas severovzhodno 
od Brucka na Štajerskem, 55. 

Duo castella, gi. D vograd je. 



Imenik krajev in oseb. 



265 



Duplek (Tubilnik), vas poleg Drave na 
Štajerskem, 408. — Ondotni posestnik 
Spanheimovec Sigefrid, 408. 

Durdegouuo, gl. Trdogoj. 

Durinch, ministerijal Oglejske cerkve, živeč 
okoli 1074. leta, 284. 

Durinch, neka priča, ki se med letom 
1050. in 1080. omenja v Kamenu na Ko- 
roškem ter v Lešah in Preddvoru na 
Kranjskem, 143, 261. 

Durnhag, vas ob Perschlingu na Dole- 
njem Avstrijskem, SS^i. 

Dvainštirideset mučenikov. — Njih te- 
lesni ostanki na Gradežu, 121. (1.) 

Dvogradje (Duo castella) v Istri zapadno 
od Kanfanara, 15, 27. (II.) 

Dvrgouuues, gl. Trdogoj. 

Ebarhart, gl. Eberhard. 

Ebbo. gl. Eberhar d. 

Ebbo, gl. Ε bo n. 

Eberardus, gl. Eberhard. 

Eberhard (Eberhardus, Eberardus, Hebe- 
rardus, Heverardus, Heberhardus, Ebbo), 
kanonik augsburški ter od leta 1042. do 
1048. patriarh oglejski, 122, 133, 134, 136, 
139, 140. — Njegovi nasledniki, 133. 

Eberhard (Eberhardus, Evurhardus), škof 
bamberški (1007-1040), 35, 36, 38. 

Eberhard (Eberhardus, Eberardus), mejni 
grof kranjski okoJi 1040. leta, 105, 106, 
107. — Njegova grofija, 103, 106, 107. 

Eberhard, kancelar kralja Henrika II, 24. 

Eberhard (Eberhart, Ebarhart), priča ali 
pa priče, ki se med letom 1050. in 1097. 
omenjajo v Radovljici in Kranjski gori, 
157, 369, 370, 378. 

Eberhart, gl. Eberhard. 

Ebersberg (Eresburgh), grad jugovzhodno 
od Monakovega, 96. (11.) 

Ebon (Eppo), škof naumburški (1045 do 
1078), 251, 276. 

Ebon (Eppo), neki plemenit posestnik v 
Karantaniji okoli 1050. leta, 118. 

Ebon (Eppo), ministerijal Friderika de Ca- 
rinihia okoli 1060. leta, 199. 

Ebon (Ebbo), neki posestnik v Ojsnici na 
Štajerskem okoli 1056. leta, 191. 

Ebon (Ebbo), služabnik kralja Henrika IV., 
346. 

Ebon (Eppo), ime nekaterih prič, ki se 
med letom 1050. in 1090. omenjajo v Ka- 



menu na Koroškem in v Kranjski gori 
na Kranjskem, 143, 146, 156, 161, 162, 
164, 165, 166, 167, 175, 177, 234, 238, 
239, 316. 

Ecegoi, gl. Večegoj. 

Eceman, gl. Ezeman. 

Eckerih, gl. Ekerih. 

Eckhartsberga (Ekkarsberge) , neki kraj 
v Turingiji zahodno od Naumburga, 250, 

Edilach, gl, Adegliac co. 

Eggehardus, gl. Ekehard. 

Egilbert, gl. Ε η g e 1 b e r t. 

Egilolf, gl. Eginolf. 

Egina, neka osvobojena posestnica v Za• 
manjah na Koroškem okoli 1070. leta, 
245. — Njena hči, 245. 

Eginolf (Egilolf), neka priča med 1002. in 
1018. letom, 11. 

Eginolf (Egilolf) , ime dveh prič okoli 
1070. leta na Dovjem, 232. 

Egizi, gl. Egizo. 

Egizo (Egizi) , neka priča slovenske na- 
rodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. 
I Egizo, neka priča ckoli 1060. leta v Ra- 
dovljici, 157. 

Egizo (Egizi), freisinški podložnik okoli 
' 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19. 
I Eichdorf (Aichdorf, Eichdorf), vas pri 
I Knittelfeldu na Štajerskem, 388. 

Eichi, gl. Aich. 

Eichstadt (Eihstatti), mesto na Bavar- 
skem, 273. — Ondotni škof Udalrik, 396. 

Eihstatti, gl Eichstadt. 

Eilica, gl. E i lika. 

Eilika (Eilica), hči saškega vojvoda Ma- 
gnusa, 254. — Njena mati Sofija, 254. 
— Njena sestra Wolfhilda, 254. 

Eingelpertus, gl. Engelber t. 

Einricus, gl. Henrik. 

Einuuic, gl. Ein wik. 

Einwik (Einuuic), ministerijal Hartwika, 
brata takratnega oglejskega patriarha, 199. 

Ekebert II. (Ekkibert) , mejni grof mi- 
šenjski (1067—1090), 251. 

Ekehard (Eggehardus de Nellinburc), opat 
reichenauski, 334. 

Ekehard, mejni grof mišenjski (ok.l035), 94. 

Ekehard (Ekkehard) , odvetnik freisin- 
Škega škofa Ellenharda, 284. 

Ekerih (Eckerih, Ekkerich, Ekkiricb, Ek- 
krih, Ekkrich), priča ali pa priče, ki se 



266 



Imenik krajev in oseb. 



med letom 1050. in 1065. omenjajo v Ka- 
menu na Koroškem in v Radovljici na 
Kranjskem. 150, 154, 155, 157, 158, 160, 
161, 170, 171. 

Ekkarsberge, g\. Eckhartesberga. 

Ekkehard, gl. Ekehard. 

Ekkerich, gl. Ekerih. 

Ekkibert, gl. Ekebert. 

Ekkirich, gl. Ekerih. 

Ekkrich, gl. Ekerih. 

Ekkrih, gl. Ekerih. 

Elizabeta, plemenita posestnica na Bledu 
okoli 1065. leta, 210. — Njen odvetnik 
grof Odalskalk, 210. 

Ellenhard (Ellenhardus, Ellinhardus), škof 
freisinški (1052—1078), 181, ?23, 251, 
268, 269, 270, 284. — Njegova posestva, 
284. — Njegov dvor v Loki, 284. — 
Njegova cerkev, 284. — Njegovi nasled- 
niki, 181. - Njegovi fevdniki, 270. — 
Njegov odvetnik Oton, 181, 270. — Nje- 
gov odvetnik Ekehard, 284. 

Ellenhard, škof puljski (ok. 1080), 335. — 
Njegov brat, oglejski patriarh Henrik, 
335. ~ Njegova sestrična Haziga iz rodu 
Scheiernov, 335. 

Ellinhardus. gl. Ellenhard. 

Embrichon, škof augsburški (1064—1077), 
2g8. 

Emeram svetnik (s. Emmerammus), 100. 

— Samostan sv. Emerama v Alteichu, 
100. (II.) 

Emichon, neki grof, ki je leta 1096, vodil 
oddelek križarjev, 409. 

Emilija, pokrajina v severni Italiji. — 
Ondotni škofje (episcopi Emilie), 53. (I.) 

Emmerammus, gl. Emeram. 

Emonensis, gl. Novi grad. 

Emoniensis, gl. Novi grad. 

Engelberon, neki posestnik na Dolenj- 
skem blizu Luč okoli 1062. leta, 224. 

Engelbert (Egilbert), škof freisinški (1006 
do 1039), 19, 20, 21, 22, 23, 24, 57, 91, 
94. — Njegovi ljudje, 22. — Njegov 
odvetnik grof Odalskalk, 20, 21, 22, 57. 

— Njegova posestva, 19, 20, 21, 22, 57. 
Engelbert (Engelbertus comes), neki grof, 

ki se kot priča omenja med 1020. in 
1025. letom, 48. 
Engelbert (Engilpreht), grof, ki je živel 
okoli 1030. leta, 54. — Njegov brat. 



brixenski škof Hartwik, 54. — Njegov 
sorodnik klerik Wolchold, 54. — Njegov 
dedič, 54. 

Engelbert L, grof iz rodovine Spanheimov, 
odvetnik solnograškega nadškofa Thie- 
mona,- ustanovitelj Šentpavelskega samo- 
stana (comes Hengelpertus, comes Engel- 
bertus, Engelbertus comes de Spanheim, 
comes Engelpertus, Engilbertus comes, 
Engelbertus fundator S. Pauli), 246, 376, 
395, 402, 407, 408, 415, 419. - Njegov 
oče Sigefrid, 376, 415. — Njegova mati 
Richarda, 376, 415. — Njegova soproga 
Hedvika, 395, 419 — Njegovi sinovi, 
395, 419. — Njegov sin Henrik, vojvoda 
karantanski, 395, 408, 415. — Njegov sin 
Hartvvik, škof rezenski, 408. — Njegov 
sin Sigefrid, 408, 415. — Njegov sin 
Bernhard, 408, 415. — Njegov sin Engel- 
bert, mejni grof istrski, 376, 415, 419* 
— Njegov zet Popon, mejni grof istrski, 
402. — Njegov brat Hartvvik. nadškof 
devinski, 415. — Njegov brat Herman, 
376, 415 — Njegov grob v Št. Pavlu, 
407. 

Engelbert II. iz rodovine Spanheimov, 
mejni grof istrski (1107 — 1123), nato voj- 
voda karantanski (1124 — 1135), odvetnik 
Šentpavelskega samostana (Engelbertus 
iunior, Engilbertus dux Istrie, Eingel- 
pertus dux de Chraieburc), 376, 394, 
408, 418, 419. — Njegov oče Engelbert I., 
376, 419. — Njegov stric Hartvvik, nad- 
škof devinski, 415. — Njegov stric Her- 
man, 415. — Njegov stari oče Sigefrid, 
415. — Njegova stara mati Richarda, 
415. — Njegova soproga Uta, 418. — 
Njegovi sinovi Udalrik, Engelbert, Hart- 
vvik in Rapoto, 418. — Njegovi bratje 
Henrik, Sigefrid in Bernhard, 415. 

Engelbert III. iz rodovine Spanheimov, 
mejni grof istrski (Eingelpertus marchio 
Ystrie), 418, — Njegov oče Engelbert, 
vojvoda karantanski, 418. — Njegova 
mati Uta, hči pasovskega grofa Udalrika, 
418. — Njegovi bratje Udalrik, Hartwik 
in Rapoto, 418. 

Engelbert (Engilbert), odvetnik solno- 
graškega nadškofa Gebharda, 270. 

Engelbert (Engilbertus), neka priča med 
1002 in 1018. letom, 11. 



Imenik krajev in oseb. 



267 



Engelbert (Engilpertus, Engilpreht, Engil- 
brecht), neka priča, ki se med letom 
1065. in 1090. večkrat omenja v Kamenu 
na Koroškem in v Kranjski gori na 
Kranjskem, 243, 306, 307, 308. 

Engelbert (Engilpreht), neki podložnik v 
Krški dolini na Koroškem, 126. 

Engeldeo (Engildeo, Engiidie), priča ali 
pa priče, ki so se med letom 1050. in 
1090. včasi mudile v Kamenu na Ko- 
roškem in v Kranjski gori na Kranjskem, 
158, 160, 161, 164, 165, 213, 301, 313. 

Engeldeo (Engildeo), ministerijal grofinje 
Heme pri Brezah, 126. 

Engelfrid (Engilfrid), fevdnik oglejskega 
patriarha Rabengera, 227. 

Engelfrid (Engilfrit), podložnik Oglejske 
cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284. 

Engelmar (Engelmarus, Engilmarus), škof 
poreški (okoli 1037. leta), 100, 110, 111. 
112. — Njegova škofijska palača, 112. 
— Njegov kapitel, 112. — Njegovi ka- 
noniki, 112. — Njegov odvetnik Albinus 
ali Albanus, 110, 111. 

Engelmar (Engilmar), priča, ki se med 
letom 1050. in 1075. enkrat omenja v 
Kamenu na Koroškem, enkrat pa v 
Kranjski gori na Kranjskem, 174, 234. 

Engelpertus, gl. Engelbert. 

Engelskalk, posestnik v Aniški in Pal- 
tenski dolini okoli 1041. leta, 114. 

Engilbert, gl. Engelbert. 

Engilbertus, gl. Engelbert. 

Engilbrecht, gl. Engelbert. 

Engildeo, gl. Engeldeo, 

Engiidie, gl. Engeldeo. 

Engilfrid, gl. Engelfrid. 

Engilfrit, gl. Engelfrid. 

Engilmar, gl. Engelmar. 

Engilmarus, gl. Engelmar. 

Engilpertus, gl. Engelbert. 

Engilpreht, gl. Engelbert. 

Ensetal, gl. A niža. 

Entrichsdorf, gl. Andersdorf. 

Entrihistanne, neko gorovje v planinah, 
Grebenzen imenovanih, 124. (II.) 

Enzi, neka priča okoli leta 1070. v Ka- 
menu na Koroškem, 233. 

Enziman, gl. Ezeman. 

Eppo, gl. Ebon. 

Equilium, gl. J esolo. 



Equilum, gl. J esolo. 

Erchanbert (Erchinpreht), ministerijal 
Freisinške cerkve okoli 1074. leta, 284. 

Erchanger, odvetnik geisenfeldske opatice 
Gerberge, 113. 

Erchanger (Erchinger), priča okoli leta 
1080. pri Sv. Danielu na Koroškem, 303. 

Erchanrat (Erchihart), neka priča okoli 
1060. leta v Kamenu na Koroškem, 160. 

Erchihart, gl. Erchanrat. 

Erchinger, gl. Erchanger. 

Erchinpreht, gl. Erchanbert. 

Eresburgh, gl. Ebersberg. 

Erintruda svetnica. — Samostan sv. Erin- 
trude v Solnogradu, 126. 

Erlwin, škof cambrayski (995-1012), 29. 

Ermachora, gl. Mohor. 

Ermenhard (Ermenhart), podložnik Oglej- 
ske cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284. 

Ernastus, gl. Ernest. 

Ernest (Ernestio, Ernastus), vojvoda švab- 
ski (1012-1015), 13. 

Ernest (Ernestus), brat karantanskega voj- 
voda Adalberona, 102. 

Ernest (Ernastus, Ernestus), sin avstrij- 
skega mejnega grofa Leopolda 1., 10. 

Ernest (Ernust); neki posestnik poleg 
Laznice v Karantaniji, 116. — Njegov 
brat Ruodker, 116. 

Ernest (Ernost), neka priča okoli 1080. 
leta v Glanhofenu, 314. 

Ernestio, gl. Ernest. 

Ernestus, gl. Ernest. 

Ernost, gl. Ernest. 

Ernust, gl. Ernest. 

Eschenewege, gl. Eschwege. 

Eschwege (Eschenewege). mesto ob \Ve- 
seri na Nemškem, 276. 

Ethinishoven, gl. Ε t tis h of en. 

Ettishofen (Ethinishoven), neki kraj na 
Wiirtemberskem, 190. 

Ettringen (Oetringen), neki kraj na jugo- 
zahodnem Bavarskem, 190. 

Evgenij II., rimski papež (824—827), 74, 
76. (11.) 

Evurhardus, gl. Eberhard. 

Ezcho, gl. Ε z o. 

Ezeman (Ecemannus), odvetnik tržaškega 
škofa Heriberta 1080. leta, 349. 

Ezeman (Eceman, Ezeman, Enziman), priča, 
ki se med letom 1075. in 1090. večkrat 



268 



Imenik krajev in oseb. 



omenja v Kranjski gori na Kranjskem, 
enkrat pa v Glanhofenu na Koroškem, 
305, 306, 307, 310, 311, 312, 314, 316. 

Ezo (Ezcho), neka priča slovenske narod- 
nosti med 1002. in 1018. letom, 11. 

Fabricae campus, gl. Campus Fabricae. 

Faidas, neka zemlja blizu Ogleja, 87. 

Faletro, gl. Vital Faletro. 

Fanensis, gl. Fano, 

Fano, mesto v Italiji. — Ondotna zemlja 
(Fanenses fines), 225. (1 ) 

Farfa, neki kraj severovzhodno od Rima. 

— Ondotni samostan Marije Device, 358. 
Federicus, gl. Friderik. 

Feistriza, gl. Bistrica. 

Feietas, gl. Felettis. 

Felettis (ad Feietas), vas zahodno od Pal- 
manove na Furlanskem, 86. 

Feliks, mučenik pod cesarfem Diokle- 
cijanom, 71. — Njegovi telesni ostanki, 
62, 71, 88. — Samostan sv. Feliksa in 
Fortunata v Vicenzi, 397. (I, II) 

Felix, gl. Feliks. 

Feltre, mesto poleg Piave na Beneškem. 

— Ondotna škofija (episcopatus Fel- 
trinus), 43. — Ondotni škof Richiro 34 

— Ondotni škof Reginzon, 86. (I, II.) 
Feltrensis, gl. Fel tre. 

Feltrinus, gl. Feltre. 

Ferrarius mons, gl. Montf erran. 

Ferschnitzbach (Phezniza), potok, ki se 

pri Blindenmarktu na Dolenjem Avstrij- 
skem izliva v Ipušo, 91. 
Ficaria, neki kraj na Furlanskem, 1. 
Fines, neki kraj najbrže blizu otoka Je- 

solo pri Benedkah, 66. (II.) 
Fischa (Fisik), dotok reke Donave blizu 

Dunaja, 228. 
Fisik, gl. Fischa. 
Fiume (Flumen), dotok reke Livenze na 

Furlanskem, 82. 
Flaibanum, neki kraj na Furlanskem, 333. 
Flaona, gl. Plomin. 
Flarchheim, neki kraj v Turingiji južno 

od Muhlhausena, 348. 
Florijan, presbiter leta 1082. v Kopru, 356. 
Flumen, gl. Fiume. 
Folchmar, gl. Folkmar. 
Folkhold (Volchold), sin grofinje VVich- 

purge, 48. — Njegovi bratje Hartwik, 

Henrik in Gerloch, 48. 



Folkmar (Folchmar, Volcmar, Volchmar), 
neka priča okoli 1060. leta v Karaenu na 
Koroškem 154, 171, 176. 

Fontana fusca, gl. Oskurus. 

Fontana Georgica, neki kraj v Istri, 103. 

Forchheim (Forhcheim, Forecheim, Fori- 
cheim), mesto med Bambergom in No- 
rimbergom na Bavarskem, 325. 

Forecheim, gl. Forchheim. 

Forhcheim, gl. Forchheim. 

Foricheim, gl. F o rchh eim. 

ForiiuHensis, gl. Furlansko. 

Foriulanensis, gl. Furlansko. 

Foroiuliensis, gl. Furlansko. 

Foroiulium, gl. Furlansko. 

Forojulianus, gl. F u r 1 a η s k o. 

Fortegna (Fortis), neka vas na Furlan- 
skem, 367. 

Fortis, gl. Fortegna. 

Fortunat arhidijakon (s. Fortunatus). — 
Njegovi telesni ostanki na Oradežu. 62, 
121. — Njemu posvečeni oltar na Ora- 
dežu. 62. — Cerkev Marije Device, sve- 
tega Hermagura in Fortunata v Ogleju, 
86, 105. — Samostan sv. Feliksa in Fortu- 
nata v Vincenzi, 397. (1, II.) 

Forum lulii, gl. F urla ns ko. 

Foruniz, neka reka v Junski dolini na Ko- 
roškem, 383. 

Forza, neki kraj na Koroškem. 294, 

Franci, gl. Franki. 

Francosko, 411. 

Frankfurt (Frankonofurt), mesto poleg 
Mena na Nemškem, 25, 77. — Ondotna 
sinoda, 25, 77. (1, II.) 

Franki (Franci), 180, 376. — Vzhodni 
Franki (Orientales Franci) = Nemci, 38, 
365. (I, II.) 

Frankonofurt. gl. Frankfurt. 

Frascario, neki travnik blizu Cavenzana 
na Furlanskem, 87. 

Frazlau, gl. Bra slav. 

Fredda (Robedula, Rubedole), neka reka 
blizu Červinjana na Furlanskem, 87. 

Fredericus, gl. Friderik. 

Fredevinda, gi. Fridewinda 

Freising (Frisingium), mesto na Bavar- 
skem, 140 - Ondotna cerkev. 21, 23, 
57, 91, 181, 251, 270, 284. - Njeni mi- 
nisterijali Wignant, Erchinpreht, Regin- 
mar In Heimo, 284. — Njena podložnika 



Imenik krajev in oseb. 



269 



(de famiiia) Dietrich in Pezili, 284. - 
Njena posestva, 270. — Njen odvetnik 
Odalslcalk, 85. — Freisinška škofija, 20, 
270. — Ondotni škofje: Goteskalk, Egil- 
bert. EUenhard. — Ondotni kanoniki, 57. 
— Ondotni prost Werinher. 57. — Cer- 
kev Marije Device in sv. Koibinijana v 
Freisingu, 9, 21, 24, 85, 181. - Ondotna 
duhovščina, 85. — Samostan sv. Andreja 
v Freisingu, 223. (1, II.) 

Fresacum, gi. Breze. 

Fresah, gl. Fri esach. 

Frezna, gl. St. Peter i m H o Iz. 

Fridarich, gl Friderik. 

Fridaricus, gl. Friderik. 

Fridehardeswillar, morebiti Friedach pri 
Ravensburgu na Wiirtemberskem, 190. 

Frideloseiche, gl. F r i e d 1 a c h. 

Friderich, gl. Friderik. 

Fridericus, gl. Friderik. 

Friderih, gl. Friderik. 

Friderihc, gl. Friderik. 

Friderik Π. (Fridericus. Fredericus, Fe- 
dericus, Guntherus). patriarh oglejski 
(1084—1086), 289, 361, 361a, 367, 381, 
382. — Njegov oče Spitignjev II., voj- 
voda češki, 381. — Njegova mati Ida, 
381. — Njegov stric Vratislav, vojvoda 
češki, 289. — Njegova sestra, mati Wich- 
manna de Cella, 381. — Njegov sorod- 
nik grof Kacelin, 367. — Njegovo slo- 
vansko pokolenje (genere Sclavus), 381. 

Friderik (Frithericus), nadškof ravennski 
(1001-1004), 10. 

Friderik,škof munsterski (1063 - 1084),275. 

Friderik, brat oglejskega patriarha Sige- 
harda, 271. — Njegova soproga Ma- 
tilda, 271. 

Friderik (Friderich, Fridaricus), plemenit 
posestnik okoli 1060. leta v Želečah, 167, 
300. — Njegov ministerijal Hadolt, 167. 

Friderik, plemenit posestnik okoli 1085. 
leta v Lindu pri Špitalu na Koroškem, 373. 

Friderik, ministerijal bamberškega škofa 
Guntherja okoli 1060. leta, 199. 

Friderik (Fridaricus), ministerijal briksen- 
skega Škofa AItvvina okoli 1085. leta, 374. 

Friderik (Fridericus), neka priča med 1002. 
in 1018. letom, 11. 

Friderik (Friderich), neka priča med 1020. 
in 1025. letom, 48. 



Friderik iz Karantanije (Fridericus de Ca- 
rinthia), neka priča okoli 1060. leta, 199. 

— Njegovi ministerijali Adalberon, Epon, 
Berhtold in Altman, 199. 

Friderik (Friderih, Fridarich, Friderihc, 
Fridaricvs), priča, ki se med letom 1050. 
in 1090. omenja v Kamenu in pri Svetem 
Danielu na Koroškem ter v Selu blizu 
Bleda na Kranjskem, 1 47, 300, 301 , 303, 304. 

Friderik de Tengile, priča okoli 1090. leta, 
393. 

Friderik (Fridericus), priča okoli 1090. leta, 
393. 

Fridewinda (Fredevinda), szstra oglej- 
skega patriarha Sigeharda ter opatica v 
samostanu Marije Device pri Ogleju, 253. 

Friedlach (Frideloseiche), vas na Koro- 
škem vzhodno od Trga, 294. (II) 

Friesacensis, gl. Breze. 

Friesach, gl. Breze. 

Friesach (Fresah), vas severno od Gradca 
na Štajerskem, 118. 

Friesacum, gl. Breze. 

Friesahc, gl Breze. 

Frisach, gl. Br eže. 

Frisacum, gl. Breze. 

Frisingium, gl. F r e i s i η g. 

Frithericus, gl. Friderik. 

Fritislare, gl. Fritzlar. 

Fritzlar (Fritislare), mesto na Nemškem 
jugozahodno od Kassela. 132, 345. 

Fuistriza, gl. Bistrica. 

Fulda, samostan na Hessenskem poleg 
reke Fulde. — Ondotni opat (Fuldensis 
abbas), 282. — Njegovi ministerijali, 
282. (II.) 

Fuldensis, gl. Fulda. 

Fulstric, neki kraj na Furlanskem, 367. 

Furlansko (Forum lulii, in Foro lulii, in 
pago Foro lulio, pagus ForI luIii, pro- 
vincia Forojuliana), 82, 124, 192, 367, 
395, 411. — Ondotni prebivalci (Foriiu- 
lienses, Foroiulienses), 10, 404. — Fur- 
lanska cerkev (Forojuliensis ecclesia), 
183. — Furlanski patriarh Popon (Poppo 
Forojuliensis praesul), 65, 128. — Fur- 
lanski škof (Forojuliensis antistes), 183• 

— Furlanska Vojvodina (ducatus Foro- 
julii), 140. — Furlanska grofija (comita- 
tus Foroiuliensis. comitatus Foroiulii, co- 
mitatus Foriulanensis), 1, 3, 260, 327. — 



270 



Imenik krajev in oseb. 



Ondotni grofje: Werihen, Warient, Lu- 

dovik. (I, II.) 
Fuseia, neki kraj na Furlanskem, 34. 
G., neki duhovnik, ki je živel okoli 1035. 

leta, 94. 
Gaberje (Griuina), vas severovzhodno od 

Grebinja na Koroškem, 395. 
Gabraviz, gl. G ab rovi ca. 
Gabrielis villa, gl. G rab el π a vas. 
Gabrihelis villa, gl. G rab el η a vas. 
Gabrovica (Gabraviz), vas v Komenskem 

okraju na Goriškem, 385. 
Gaiaco, gl. Gajazzo. 
Gajazzo (Gajazzo, Gaiaco), neki kraj blizu 

Gradeža, 66, 128. (II.) 
Gal svetnik (s. Gallus). — Samostan Ma- 
rije Device in sv. Gala v Možnici, 367. 

— Samostan sv. Gala v St. Gallenu, 398. 
Gallus, gl. Gal. 

Gamniz, gl. Kamni ca. 

Garzern (Gorzare, Gorzah), vas južno od 
Starega dvora na Koroškem, 294. 

Gasello (in loco Gasello), neki kraj v Oltri 
pri Kopru, 267. — Ondotna cerkev sv. 
Apolinarija, 267. — Sosednji posestniki: 
Ivan Bautitio, Amantinus de ludice, Bo- 
nus de Valtera in Bratovščina sv. Justa, 267. 

Gassarest (Gozarist), vas severno od Krke 
na Koroškem, 264. 

Gaudentius, gl. Sigewin. 

Gausbert (Gausspertus), notar karantan- 
skega vojvoda Otona, 3. 

Gauson presbyter, oče nekega Ivana, po- 
sestnika v Trstu, 349. 

Gausspertus, gl. Gausbert. 

Gebene, gl. G e b e π o. 

Gebeno (Gebene), opat v samostanu sv. 
Udalrika in fevdnik oglejskega patriarha 
Udalrika, 383. 

Gabhard (Gebhardus, Gebehardus), nad- 
škof solnograški (1060-1088), 206, 207, 
208, 255, 263, 264, 265, 266, 268. 269, 
270, 271. 274, 280, 285, 293, 294, 317, 
388, 392. — Njegovi nasledniki, 255, 
265, 266. - Njegova nadškofija. 207, 
263, 264, 265, 266, 293. — Njegova 
cerkev, 280. — Njegovi kanoniki, 285. — 
Njegova duhovščina, 280, — Njegovi 
kleriki, 280. — Njegovi ministerijali, 285, 

— Njegovi poslanci, 266. — Njegov od- 
vetnik Engelbert, 270. 



Gebhard L, škof rezenski (994-1023), 10, 
— Njegov brat Oton, 10. 

Gebhard IIL, škof rezenski, sorodnik (pa- 
truus) cesarja Henrika III, (1036—1060), 
123, 180, 188, 195. 

Gebhard (Gebehardus), škof konstanški 
(1084 — 1110) ter papežev legat in vikar 
po Nemčiji, 398, 417. 

Gebhard (Gebhardus, Gebehardus), opat 
Hirschauskega samostana, 380. — Nje- 
gov prednik Wilhelm, 380. 

Gebhard, sin plemenitega Werinhera, po- 
sestnika v Krautu na Koroškem, 362. — 
Njegova mati Dietberga, 362. 

Gebolf (Gebolf, Gepolf), priča, ki se med 
letom 1060. in 1097. omenja v Kamenu 
na Koroškem in v Kranjski gori na Kranj- 
skem, 213, 377, 378. 

Geisenfeld (Geisenvelt) kraj na Bavarskem 
jugovzhodno od Ingolstadta. — Ondotni 
samostan, 102. — Ondotna opatica Ger- 
berga, 113. — Ondotni odvetnik Er- 
changer, 113, 

Geisenvelt, gl. Geisenfeld. 

Gejza (Geysa), kralj ogrski (1074 -1076), 357. 

Gelen, gl. J elen. 

Gemnitz, gl. Kam ni ca. 

Gensdorf, gl G o si nje. 

Gensidorf, gl. G osi η j e. 

Genuensis, gl. Liutold. 

Georgius, gl. J uri j. 

Georius gl. Jurij. 

Gepolf, gl. G ebolf. 

Gepon (Geppo), neka priča slovenske na- 
rodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. 

Gepon (Geppo), neka priča v Kamenu na 
Koroškem okoli 1070. leta, 245. 

Geppo, gl. Gepon. 

Gerard, gl Gerhard. 

Gerberga (Girbergia), sestra cesarja Otona 
I., 12. — Njena hči Matilda, 12. 

Gerberga (Gerbirga), opatica v Geisen- 
feldu, 113. — Njen odvetnik Erchan- 
ger. 113. 

Gerbirga, gl. Gerberga. 

Gerhard, patriarh oglejski (prav za prav 
Sigehard), 256. 

Gerloch, sin grofinje Wichpurge, 48. — 
Njegovi bratje Volchold, Hartwik in Hen- 
rik, 48. — Njegova posestva, 48. — Nje- 
govi podložniki, 48. 



Imenik krajev in oseb. 



271 



Germani, gl. Nemci. 

Gerold, prvi opat v Kožacu (kar pa ni 
resnično), 385. 

Gerold (Gerolth), neka priča med 1002. in 
1018. letom, 11. 

Gerold (Gerolt), neki podložnik v Krški 
dolini na Koroškem, 12b. 

Gerolitsdorf. gl. G erol tesdor f. 

Gerolt, gl. Gerold. 

Geroltesdorf (Gerolitsdorf), neka vas na 
Bavarskem, 126, 263. 

Gerolth. gl. Gerold. 

Gerstengun. gl. Gerstungen. 

Gerstingun, gl. Gerstungen. 

Gerstungen (Gerstengun, Gerstingun), neki 
kraj severno od Hersfelda na Nemškem, 
277, 297. 

Gerwin (Gervvin), neka priča okoli 1060. 
leta v Kamenu na Koroškem, 174. 

Gestnic, gl, G os t ing. 

Geysa, gl. Ge j z a. 

Gezendorf, gl. G o t z e η d o r f . 

Gila, neki kraj na Koroškem, 294. 

Ginanno, gi. Prisnoslav. 

Girbergia, gl. Gerberga. 

Gisila, gl. Gizela. 

Gisla, gl. G i žela. 

Gizela (Gisila, Gizla), soproga kralja Kon- 
rada II., 68, 81. 84. — Njen sorodnik 
kralj Henrik II., 84. 

Gizela (Gisla), soproga osvobojenega Gri- 
fona, posestnika v Želečah, 311. 

Gizla, gl. Gizela. 

Glanahouen, gl. Glanhofen. 

Glanhoien (ad sanctum Laurentium alibi 
Glana nuncupatum, Glanahouen), vas 
južno od Trga na Koroškem, 244, 299, 
314. 

Glemona. gl. Gum in. 

Globoče (Globozat), neka vas na Ko- 
roškem, 414. 

Globozat, gl. Globoče. 

Glodnica (Glodniz), vas zahodno od Krke 
na Koroškem, 124. — Ondotna kapela 
sv. Mihaela, 124. - Glodniške Alpe 
(alpes Glodniz), 124. (II.) 

Glodniz, gl. Glodnica. 

Godefridus, gl. Gotefrid. 

Godeslav (Godizla), neki posestnik okoli 
1070. leta na Bledu, 241. 



Godeslav (Gotislau), neki podložnik Bri- 
xenske cerkve okoli 1060. leta, 144 — 
Njegov sin Preslav (Prezla), 144. 

Godešče (Niusazinhun), vas blizu Škofje 
Loke na Kranjskem, 21. 

Godiach, gl. Godnach. 

Godinje (Codina), vas pri Dutovljah na 
Krasu, 385. 

Godizla. gl. Godeslav. 

Godnach (Goduna, Godiach), vzhodno od 
Lienza na Tirolskem, 148, 211, 374. 

Goduna, gl. Godnach. 

Gohza, gl. G o j i C a. 

Goin, gl. Gojen. 

Gojen (Goin) , neka priča slovenske na- 
rodnosti med 100?. in 1018. letom, 11. 

Gojica (Gohza), freisinška podložnica v 
Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19. 

Gomile (Chumilach), vas jugovzhodno od 
Št. Vida na Koroškem, 235. (II.) 

Gomilica (Gomilniz, Gomilnitz), vas blizu 
Ernoža na Štajerskem, 408. — Ondotni 
posestnik Spanheimovec Henrik, 408. 

Gomilnitz. gl. Gomilica. 

Gomilniz, gl. Gomilica. 

Gonarium, gl. Gonars. 

Gonars (Gonarium), vas zahodno od Pal- 
manove na Furlanskem, 86. 

Gopriuniza, gl. Kop rivni ca. 

Gorenjce (Gorinsig), vas blizu Drave na- 
sproti Švabeku na Koroškem, 395, 402. 

— Ondotna cerkev (sv. Radegunde), 395. 

— Ondotna pristava, 395. 

Gorenje polje (Summitas campi, Obinen- 
tiges felde, Obinentigemo uelde), neki 
kraj najbrže na Gorenjskem, 165, 167. 

— Ondotni posestnik Winrih, 165. 
Gorgius, svoboden posestnik na Poljanah 

pri Vintgarju, 378. 
Goriah, gl. Gorje. 
Goriano, gl. Gorjansko. 
Gorians, gl. Gorjansko. 
Gorica (villa Goriza, Gorza, loco Goriza), 

1, 2, 260, — Heinricus de Guriza, 393. 

— Ondotni grofje Markward, Majnhard 
in Henrik (ta imena so izmišljena), 385. 

Gori nsig, gl. Gorenjce. 
Goriza, gl. G orica. 

Gorjansko (Goriano, Gorians), vas v Ko- 
menskem okraju na Goriškem, 385. 



272 



Imenik krajev in oseb. 



Gorje (Goriah), vas na Lurnskem polju 
na Koroškem, 20. — Ondotne slovenske 
kmetije, 20. 

Gorza, gl. Gorica. 

Gorzah, gl. Garzern. 

Gorzare, gl. Garzern. 

Goscha, gl. Z goša. 

Goselna vas (locus Goslauuis), južno od 
Dobrle vasi na Koroškem, 154. — On- 
dotni posestnik Immo, 154. (11) 

Gosinje (Gensidorf, Gensdorf), vas se- 
verozahodno od Velikovca na Koroškem, 
130, 264 

Goslar (Goslar, Goslara), mesto blizu 
Harza na Nemškem, 203, 230. 

Goslara, gl. Goslar. 

Goslauuis, gl. Goselna vas. 

Gospa Sveta (ad Carantanam aecclesiam 
sanctQ Mariae, ad sanctam Mariam in 
loco Zol), vas na Koroškem severno od 
Celovca, 179, 206. (1, 11.) 

Goss (Gosse, Gossia), vas jugozahodno 
od Ljubna na Gorenjem Štajerskem, 55, 
208. — Ondotni samostan Marije De- 
vice in sv. Andreja aposteljna, 55, 208. 
— Ondotna samostanska cerkev, 208. — 
Ondotna opatica Richarda, 208. (II.) 

Gosse, gl. Goss. 

Gossia, gl. Goss. 

Gosting (Gestnic), vas severozahodno od 
Gradca, 123. — Ondotni prebivalci Wengei 
(Venko), Stano, Trevino (Trebin) in Obo- 
lom, 123. 

Gotebaldus, gl. Gotebold. 

Gotebold (Goteboldus, Gotepoldus, Bot- 
bolt, Gotebaldus), nekaj časa prost speier- 
ski in kancelar cesarja Henrika III., po- 
zneje (1048 — 1063) patriarh oglejski, 
140, 182, 195, 225, 226. - Njegovi pred- 
niki, 225. — Njegovi nasledniki, 225. — 
Njegov nagrobni spomenik v Ogleju, 
140. 

Gotebold (Gotepolt, Gotopolt), priča, ki 
se med letom 1070. in 1090. enkrat ome- 
nja v Preddvoru na Kranjskem in enkrat 
v Kamenu na Koroškem, 261, 304. 

Gotebold (Gotepolt) , podložnik grofinje 
Wichpurge v Projernu okoli 1010. leta, 11. 

Gotefredus, gl. Gotefrid. 

Gotefrid (Gotifred), vojvoda gorenjelota- 
rinški (okoli 1042), 123. 



Gotefrid (Godefridus, Gozelo) , vojvoda 
dolenjelotarinški (okoli 1075), 277, 290, 
295. 

Gotefrid, vojvoda bouilionski. voditelj v 
prvi križarski vojni (okoli 1096), 417. 

Gotefrid (Gotefridus, Gothfridus, Got- 
fridus, Gotifredus, Gotefredus), mejni 
grof v Karantanski marki (t 1049), 114, 
119, 123, 132, 141. — Njegova mtjna 
grofija (in marchia Gotefridi), 138. 

Gotefrid (Gotefridus), fevdnik oglejskega 
patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj- 
brže v Junski dolini, 383. 

Gotepoldus, gl. Gotebold. 

Gotescalch, gl. G o t e s k a 1 k. 

Goteskalk, škof freisinški (998-1006), 9. 

Goteskalk (Gotescalch), priča ali pa priče, 
ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo 
v Kranjski gori na Kranjskem ter pri 
Sv. Danielu in v Kamenu na Koroškem, 
168, 236, 238, 239, 240, 241, 302, 303, 
304, 305, 306, 308. 

Gotfridus, gl. Gotefrid. 

Gothfridus, gl. Gotefrid. 

Gotislau, gl. Godeslav. 

Gotta, oplemeničena posestnica okoli 1060. 
leta v Junski dolini, 171, 215. 

Gotti, priča, ki se med letom 1050 in 1077. 
omenja v Kamenu na Koroškem, 174, 245. 

Gotton, neka priča okoli 1065. leta v Tol- 
minu, 227. 

Gotweih, samostan južno od Kremsa na 
Dolenjem Avstrijskem, 359. 

Gotzendorf (Gezendorf) , vas severo- 
vzhodno od Št. Pavla na Koroškem, 395. 

Gozarist, gl. G as s ar es t. 

Gozelo, gl. Gotefrid. 

Goziab, gl. Kozje. 

Gozpreht, ministerijal Oglejske cerkve, ki 
je živel okoli 1074. leta, 284. 

Gozzier, neka vas najbiže blizu Lipnice 
na Štajerskem, 408. 

Grabelna vas (villa Gabrielis, Gabrihelis 
villa), 145, 146, 150, 160, 170, 215, 301. 
— Ondotna cerkev sv. Daniela, 146, 150, 
171, 172, 174. — Ondotni dvor, 170. — 
Ondotni vinograd, 146. — Ondotni po- 
sestniki: plemeniti Liuto, plem. Scroth, 
svobodni Reginpreht , osvobojeni Pe- 
ringer in osvobojeni Gotta. — Ondotni 
kmet Dragožit, 145. 



Imenik krajev in oseb. 



273 



Orabštajn (Gravindorf, Orauindorf), vas 
vzhodno od Celovca, 179, 197. (II.) 

Gradensis, gl. Gradež. 

Gradež (Gradus, civitas Gradensis, Nova 
Aquileja), 60, 62, 65. 66, 74, 89, 121, 
128, 183. — Gradeški otok (Gradus in- 
sula, Gradensis insula), 43, 56, 60, 61, 
65, 76, 128. — Njegove pritekline, 76. 

— Mestna poslopja, 121. — Mestna vrata, 
62. — Mestni grad (castellum), 121. 

Gradeška fara (Gradensis plebs), 40, 43, 
74, 89, 140, 225. — Gradeške cerkve, 
60, 62, 65, 121, 128. - Gradeški samo- 
stani, 60, 65, 128. — Ondotni menihi, 
65. — Ondotne nune, 60, 65. — On- 
dotna duhovščina, 65. — Ondotni cer- 
kveni stražnik Monach, 62. — Kripta 
sv. Marka na Gradežu, 62. 

Gradeška cerkev (Gradensis ecclesia), 50, 
51, 52, 56, 60, 65. 66, 128. — Njena po- 
sestva, 66. — Gradeška stolica (Gra- 
densis sedeš), 14, 65. — Gradeška pa- 
triarhija (Gradensis patriarchatus), 65, 
128, 286. — Njena posestva, 128. — Njeni 
dohodki, 286. — Gradeški (novooglejski) 
patriarhi, 65, 183 — Patriarhi: Venerij, 
Vital IV., Urz, Dominik III., Dominik IV. 

— Sufragani Gradeške cerkve, 65. 
Gradeški prebivalci (Gradenses), 60, 404. 

— Gradeški meščanje, 65, 121. - Gra- 
deško ljudstvo, 65, 121. (I. II.) 

Grapuchfeld, gl. Grobniško polje. 

Grauindorf, gl. Grabš tajn. 

Gravindorf, gl. Grabš tajn. 

Grebinj (Griuina), trg severovzhodno od 
Velikovca na Koroškem, 395, 402. — 
Ondotna pristava, 395. 

Gregor L, rimski papež (590 — 604), 65, 
128. — Cerkev Marije Device, sv. Gre- 
gorja in sv. Martina v Liedingu, 124. 
(I., II.) 

Gregor IL, rimski papež (715 — 731), 65, 
128, 183. (I., II.) 

Gregor III., rimski papež (731—741), 183, 

(I., Π.) 
Gregor IV., rimski papež (827 - 844), 76. (II ) 

Gregor VIL, rimski papež (1073—1085), 
280, 281, 287, 288, 289, 293, 317, 323, 
330, 336, 337, 342, 343, 344, 350, 353, 
413. — Njegovi nasledniki, 342. — Nje- 
govi legatje, 336, 337, 342, 343, 344, 345. 



Gregor, poslanec papeža Ivana XIX., 65. 

Gregorius clericus, beneški poslanec 1044. 
leta, 128. 

Grez, gl. Slovenji Gradec. 

Griffo, gl. Grifon. 

Griion (nobilis Crifo), plemenit posestnik, 
ki je živel okoli 1080. leta najbrže na 
Gorenjskem, 309. 

Griion (Griph), sin plemenite Ite, posest- 
nice v Kapli na Koroškem. Živel je okoli 
1070. leta, 181. 

Grifon, sin svobodnega Karlinga. Živel je 
okoli 1060. leta, 156. 

Griion, osvobojen posestnik v Želečah pri 
Bledu okoli 1080. leta, 311. — Njegova 
soproga Gizela, 311. 

Griion (Grifo, Griffo, Crifo), priča ali pa 
priče, ki se med letom 1050. in 1090. 
omenjajo v Kamenu na Koroškem, v 
Kranjski gori, Selu in Preddvoru na Kranj- 
skem ter v Tolminu na Goriškem, 157, 
158, 159, 161, 166, 167, 177. 178, 214, 
227, 233, 245, 261, 300, 307, 310, 312, 
314, 270. 

Grimald, brat puljskega škofa Ivana, 216. 

Grimizahc, gl. Grimšče. 

Grimšče (Grimizahc), kraj blizu Bleda, 168. 
— Ondotni posestniki: oplemeničeni 
Winrih, Pavel, Tunzo in Ivan, 168. 

Griph, gl. Grifon. 

Griuina, gl. Gaberje. 

Griuina, gl. Grebinj. 

Grobniško polje (Grapuchfeld, Crapuch- 
feld) na Koroškem ob srednji Krki, 179, 
197. — Plemeniti Gunther z Grobniškega 
polja (Guntherus nobilis vir de Chra- 
phelt), 266. (II.) 

Groppach (Chrotebach), neki kraj na Wur- 
temberškem, 190. 

GrStsch (in loco Chrotsa), vas na sred- 
njem Štajerskem, 175. — Ondotni po- 
sestnik oplemeničeni Odalskalk, 175. 

Grumolo, fara v Vicentinski pokrajini na 
Beneškem, 339. 

Guelfo, gl.Welf. 

Guetbach, gl. Dobri potok. 

Ouibertus, gl. Wigbert. 

Guidon, nadškof milanski (1046— 1070), 136. 

Gullen (GuUinw^illar), neki kraj na Wiir- 
temberškem blizu Ravensburga, 190. 

GuUinwillar, gl. Gullen. 

23 



274 



Imenik krajev in oseb. 



Gumin (Glemona), mesto na Furlanskem 
blizu Taljamenta, 34. (I.) 

Gundacgar, gl. Oundaker. 

Gundachar, gl. Gundaker. 

Gundaclier, gl. Gundaker. 

Gundaker (Gundacher), plemenit po- 
sestnik v Garzernu na Koroškem, 294. 

— Njegov brat Reginhart, 294. 
Gundaker (Gundacher), soprog plemenite 

Perchte, posestnice v Luhem lesu na 
Koroškem, 147. 

Gundaker (Gundachar) odvetnik brixen- 
skega škofa Altwina, 244, 257, 260, 261, 
262. 

Gundaker (Gundachar, Gundacgar, Gun- 
dacher), priča, ki se med letom 1050. in 
1075. omenja v Kamenu na Koroškem 
ter v Kranjski gori in na Dovjem na 
Kranjskem, 146, 155, 156, 168, 169, 172, 
174, 232. 

Gundram, gl. Guntram. 

Gunprehtesteten, neka vas na Štajerskem, 
203. 

Gunthalm, neka priča med letom 1050. 
in 1075. v Kamenu na Koroškem, 173, 
242. 

Gunthart, plemenit posestnik okoli leta 1 100. 
v Št. Lipšu na Koroškem, 408. 

Gunther, škof bamberški (1057—1065), 
199, 204, 222. — Njegovi nasledniki, 204. 

— Njegov ministerijal Friderik, 199. 
Gunther (Guntherus, Guntherius), pleme- 

nitaš z Grobniškega polja, prvi škof 

krški (1072-1090), 263, 264, 266, 268, 

269, 285. 294, 392. — Njegovi nasledniki, 

266. 
Gunther (Guntheri), neka priča v Kranjski 

gori med 1050. in 1070. letom, 159, 164, 

165, 169, 209. 
Guntheri, gl. Gunther. 
Guntherius, gl. Gunther. 
Guntherus, gl. Gunther. 
Guntherus, gl. Friderik. 
Guntpolt, neka priča med letom 1050. in 

1075. v Kamenu na Koroškem, 160, 178. 
Guntram (Gundram), svoboden posestnik 

v Koritnem blizu Bleda okoli 1070. leta, 

237. 
Guntram (Gundram, Cundram), dve priči 

med letom 1075. in 1097. v Kranjski 

gori na Kranjskem ter v Glanhofenu na 



Koroškem, 302, 311, 312, 313, 314, 316, 
369, 372, 378. 

Guodman, neka priča okoli 1060. leta v 
Kamenu na Koroškem, 158, 

Guoto, neka priča, ki se med letom 1050. 
in 1090. omenja v Kamenu na Koroškem 
in v Kranjski gori na Kranjskem, 170, 316. 

Gurca, gl. K r k a. 

Gurcensis, gl. K r k a. 

Gurckcensis, gl. K r k a. 

Guriza, gl. G o r i c a. 

Gurk, gl. K r k a. 

Gurka, gl. Krka. 

Gurkahofun, gl. Krka. 

Gurkahouin, gl. K r k a. 

Gurkatala, gl. K r k a. 

Gurkehouen, gl. K r k a. 

Gurkhouen, gl. K r k a. 

Gurnuz, gl. P o d k r π o s. 

Gurzensis, gl. K r k a. 

Guscha, gl. Z g o š a. 

Gvrka, gl. K r k a. 

Gvrkehoven, gl. K r k a. 

Gvrzista, gl. K r k i c a. 

Gvzbretdesdorf, neka vas blizu Schwarze 
v Karantanski marki, 202. 

Habilis mons, gl. Bab a. 

Hadamoud, gl. H a d e m u d a. 

Hademuod, gl. Ha dem ud a. 

Hademar (Hademarus), škof poreški (okoli 
leta 1061.), 216. 

Hademar, svoboden posestnik v Zasipu 
okoli 1080. leta, 316, 

Hademuda (Hadamuod, Hadamoud), mati 
Udalrika, mejnega grofa kranjskega in 
istrskega, 21. — Njena mati Wilpurga, 
221. — Njen stric Adalberon, 221. 
(Prim. tudi pod besedo Azika.) (II.) 

Hadewic, gl. H e d v i k a. 

Hadolt, ministerijal plemenitega Friderika 
okoli 1060. leta v Želečah, 167. 

Hadolt (Chadolt, Hadolt), neka priča med 
letom 1050. in 1065. v Kamenu na Ko- 
roškem, 146, 147, 154, 160, 161, 170. 

Hadolt, neka priča okoli leta 1100. naj- 
brže v Junski dolini, 383. 

Hadrijan III., rimski papež (884 — 885), 
65, 128. (II.) 

Hadwiga, gl. H e d v i k a. 

Hagano, neki posestnik poleg Drave na 
Koroškem okoli 1065. leta, 212. 



Imenik krajev in oseb. 



275 



Hainrich, gl, Henrik. 

Hainricus, gl. Henrik. 

Halberstadt, mesto na Saškem. — On- 

dotnl škof Burchard II., 298. 
Hamburg, mesto poleg Labe na Nemškem. 

— Ondotni nadškof Adalbert, 230. 
Harduin (Harduinus, Ardoinus, Hardwigus), 

mejni grof ivrejski, pozneje (1002— 1015) 
kralj Italski, 10, 16. — Njegov tabor, 10. 

Harduinus, gl. Harduin. 

Hardvvigus, gl. Harduin. 

Hartesburc, gl. H a r z b u r g. 

Hartesburg, gl. H a r z b u r g. 

Hartman, neka priča okoli 1060. leta v 
Kamenu na Koroškem, 177. 

Hartman, neka priča okoli 1100. najbrže 
v Junski dolini na Koroškem, 383. 

Hartnid, neka priča med 1002. in 1018. 
letom, 11. 

Hartuuich, gl. Hartwik. 

Hartuvic, gl. H a r t w i k. 

Hartuvich, gl. H a r t w i k. 

Hartvvic, gl. H a r t w i k. 

Hartwic, gl. H a r t w i k. 

Hartwich, gl. Hartwik. 

Hartwicus, gl. H a r t \v i k. 

Hartwik iz rodovine Spanheimov, nadškof 
devinski (1079-1102), 415, 419. — Njegov 
oče Sigefrid, 415. — Njegova mati 
Richarda, 415. — Njegov brat Engel- 
bert I., 415. — Njegov brat Herman, 
415. — Njegovi nečaki Engelbert, Sige- 
frid in Henrik, 415. — Njegova posestva 
v bližini Št. Pavla na Koroškem, 415. 

Hartwik, nadškof solnograški (991—1023), 
11, 402. — Njegova sestra Wichpurga, 
11. — Njegovi nasledniki, 11. (II.) 

Hartwik, škof bamberški (1047—1053), 
138. — Njegovi nasledniki, 138. 

Hartwik, škof brixenski (1022-1039], 54. 

— Njegov brat grof Engilpreht, 54i 
Hartwik iz rodovine Spanheimov, škof re- 

zenski (1105-1126), 408.— Njegov oče 
grof Engelbert I., 408. — Njegovi bratje Si- 
gefrid, Bernhardin Henrik, 408. — Njegova 
posestva v Kamnici pri Mariboru, 408. 
Hartwik (Hartwicus) iz rodovine Span- 
heimov, škof rezenski (1155—1164), 418. 

— Njegov oče Engelbert, vojvoda 
karantanski, 418. — Njegova mati Uta, 
hči pasovskega grofa Udalrika, 418. — 



Njegov brat Udalrik, vojvoda karantanski 
418. — Njegov brat Engelbert, mejni 
grof istrski, 418. — Njegov brat grof 
Rapoto de Kraiburg, 418. 

Hartwik, klerik oglejskega patriarha Ra- 
bengera, 227. 

Hartwik (Hartwigus), brat oglejskega pa- 
triarha Gotebolda ali pa Rabengera, 199. 
— Njegovi ministerijali Einvv^ik, Regil in 
Berhtold, 199. 

Hartwik (Hartwicus), sin grofinje Wich- 
purge, 48. — Njegovi bratje Folkhold, 
Henrik in Gerloch, 48. 

Hartwik (Hartwicus), sin grofinje Heme, 
115. — Njegov oče Wilhelm I., 115. — 
Njegov brat Wilhelm 11., 115. 

Hartwik (Hartuuich), neka priča slovenske 
narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11. 

Hartwik (Hartuuich), neka priča med 
1002. in 1018. letom, 11. 

Hartwik (Hartwicus), neka priča med 1020. 
in 1025. letom, 48. 

Hartwik (Hartwich, Hartwic, Hartvvic, 
Hartuvich, Hartuvic), priča ali pa priče, 
ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo 
v Kamenu in pri Sv. Danielu na Koro- 
škem, 150, 158, 174, 213, 303. 

Harzburg (Hartesburg, Hartesburc), grad 
blizu Goslarja na Saškem, 275, 276. — 
Ondotna palača (palatium), 275. 

Hausruckwald, gorovje na Gorenjem Av- 
strijskem, 389. 

Hauzenbichel (Huzenpuhel, Huzenpuchli), 
vas pri Knittelfeldu na Štajerskem, 388. 

Havvart, gl. Hawart. 

Hawart (Havvart), neka priča okoli 1060. 
leta v Kamenu na Koroškem, 175. 

Haziga, grofinja iz rodovine Scheiernov, 
335. — Njen bratranec, oglejski patriarh 
Henrik, 335, — Njen bratranec, puljski 
škof Ellenhard, 335. 

Heberardus, gl. Eberhard. 

Heberdus, brat karantanskega vojvoda 
Adalberona, 102. 

Heberhardus, gl. Eberhard. 

Hecil, gl. Hezil. 

Hecilin, gl. Hezilin. 

Heciman, gl. Hezeman. 

Hedvika (Hadwiga, Hadewic) , soproga 
grofa Engelberta I. iz rodovine Spanhei- 
mov, 395, 419. 

^3* 



276 



Imenik krajev in oseb. 



Heiligenberg (Santus mons), neki kraj se- 
verno od Bodenskega jezera na Baden- 
skem, 398. — Arnoldus de Santo monte, 
protiškof konstanški, 398. 

Heiligunbuoke, neki kraj našvabskem, 190. 

Heimo, ministerijal Freisinške cerkve, ki 
je živel okoli 1074. leta, 284. 

Heimo, ime dveh prič, ki sta se okoli 
1070. leta mudili na Dovjem, 232. 

Heimschuh (Amiscach), vas pri Lipnici na 
Štajerskem, 130. 

Heinrich, gl. Henrik. • 

Heinrichus, gl. Henrik. 

Heinricus, gl. Henrik. 

Heinrih, gl. Henrik. 

Heinrihc, gl. Henrik. 

Heistrichesdorf, gl. Striholce. 

Helica, oplemeničena posestnica v Mo- 
krijah okoli 1060. leta, 178. 

Helmiger (Helmingerus, Helniger), škof ce- 
nedski (a. 1028, 1031), 82, 86. - Njegov 
brat Wecelin, 82. 

Helmiger (Heimigerus), kaplan kralja Hen- 
rika II. okoli 1004. leta, 16. 

Helmingerus, gl. Helmiger. 

Helniger, gl. Helmiger. 

Heuia, plemenita grofinja v Brezah in 
Trušnjah (nobilis Hemma, nobilis com- 
metissa Hemma, comitissa de Frisaco et 
de Truhsen), 35, 36, 115, 124, 125, 126, 
129, 130, 131, 263, 264,268, 285. — Njeni 
starši, 130, 263. — Njen soprog grof 
Wilhelm I., 115, 124, 125, 126, 130, 263. 
Njeni sinovi, 125, 130. — Njen sin grof 
Wilhelm II., 35, 36, 115. — Njen sin 
Hartvvik, 115. — Njen sorodnik in od- 
vetnik Askuin, 126, 130. 

Njena posestva, 125. 126, 130, 263. — Njeni 
podložniki (familia), 125, 130. — Njeni 
fevdniki, 124, 130. — Njen ministerijal 
Engeldeo, 126. — Njen odvetnik Preslav, 
124, 126. — Njen odvetnik Switker, 126. 

— Njen odvetnik Aribon, 126, 129. — 
Njeni poslanci, 130. — Njeni klerlkl, 129. 

— Njeni lajiki, 129. — Njen testament, 
130. 

Hemma, gl. Hema. 

Hengelpertus, gl. Engelbert. 

Hengest (comitatus Hengest), neka grofija 
na srednjem Štajerskem , 123. — On- 
dotni mejni grof Gotefrid, 123. 



Hengista, gl. Hengsberg. 

Hengistiburc, gl. Hengstburg. 

Hengistiburg, gl. Hengstburg. 

Hengsberg (Hengista), gora in vas jugo- 
zahodno od Wlldona na Štajerskem, 117. 

Hengstburg (urbs Hengistiburc, Hengisti- 
burg), najbrže sedanji Wildon na Šta- 
jerskem, 184, 185. — Ondotna ogrska 
posadka, 184, 185. 

Henrik, prej augsburški kanonik in kaplan 
kralja Henrika IV., pozneje (1077—1084) 
patriarh oglejski, 335, 337a,34l, 342, 343, 
344, 345, 346, 347, 348, 350, 351, 352, 
352a, 353, 354, 358, 360, 361. — Njegov 
brat, puljskl škof Ellenhard, 335. — Nje- 
gova sestrična Haziga, 335. — Njegovi 
nasledniki, 351, 352, 354. — Njegova 
cerkev, 344. 

Henrik, Škof tridentinski (1068— 1082), 335. 

— Njegova cerkev, 355. 

Henrik, škof wurzburski (996-1018), 26, 
38. 

Henrik 11. (Heinricus), vojvoda bavarski, 
nato kralj (1002—1014), še pozneje cesar 
rimski (1014—1024), 4, 6, 7,8, 9, 10, 1 2, 
13, 16, 17, 23, 24, 25, 26, 27, 28,31,35, 
36, 39, 40, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 
55, 56, 57, 74, 84, 130, 138, 263. - Nje- 
gova soproga Kunigunda, 9, 23, 24, 28, 
35, 36. — Njegov sorodnik Oton, vojvoda 
karantanski, 6, 7. — Njegov kaplan Hel- 
miger, 16 — Njegov kancelar Eberhard, 24 
Njegov rojstni dan, 32. — Njegovi pred- 
niki, 45, 46. — Njegovi pristaši, 10. — 
Njegove čete, 16. (II.) 

Henrik III. (Heinricus, Einricus), nekaj 
časa kralj (1039 — 1046), pozneje cesar 
rimski (1046—1056), 78, 81, 93, 94, 104, 
105, 106, 107, 108, 109, 112, 114, 120, 
123, 127, 130, 132, 133, 134, 137, 138, 
140, 179, 180, 184, 187, 188, 189, 191, 
192, 193, 194, 195, 219, 225. — Njegov 
oče cesar Konrad II., 75, 78, 81, 93, 94. 

— Njegova mati Oizela, 81. — Njegova 
soproga Neža, 192, 219. — Njegov sin 
kralj Henrik IV., 192, 219, 225, 323. - 
Njegova hči Matilda, 219. — Njegov 
sorodnik Gebhard, škof rezenski, 188, 
195. — Njegov sorodnik Konrad III., 
vojvoda karantanski, 193. — Njegov kan- 
celar Kadeloh, 103. — Njegov kancelar 



Imenik krajev in oseb. 



277 



Goteboid, 140. — Njegovi predniki, 103, 
104. — Njegovi nasledniki, 179. — Nje- 
govi knezi, 188. — Njegov fevdnik Adal- 
ram, 127. 
Henrik IV. (Henricus, Heinricus, Heinri- 
chus), nekaj časa kralj (1056—1084), po- 
zneje (1084—1106) cesar rimski, 192, 1C6, 
197, 198, 201, 202, 203, 204, 205, 219, 
223, 224, 225, 228, 230, 247, 248, 250, 
251, 252, 256, 263, 264, 265, 268, 269, 
272, 273, 274, 275, 276, 277, 278, 279, 
282, 283, 291, 295, 296, 297, 298, 317, 
318, 319, 321, 323, 324, 326, 327, 328, 
329, 330, 331, 332, 333, 334, 342, 343, 
345, 346, 347, 348, 350, 351, 352, 352a, 

353, 354, 355, 358, 3e0, 381, 387, 388, 
391, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 404, 
405, 412. — Njegov oče cesar Hen- 
rik III., 192, 219, 225, 323.— Njegova 
mati Neža, 201, 204, 219, 327. — Nje- 
gova soproga Berhta, 250, 251, 263, 264, 
274, 327, 331, 332. — Njegov sin Konrad, 

354. — Njegov sorodnik Markward, 272. 
- Njegov sorodnik in fevdnik, karan- 
tanski vojvoda Liutold, 219, 327, 331, 
332. — Njegov sorodnik Udalrik, pa- 
triarh oglejski, 334, 399, 400. — Njegovi 
predniki, 400. — Njegovi nasledniki, 197, 
251. — Njegov kaplan Sigefrid, 275. — 
Njegov kaplan in fevdnik Henrik, poznejši 
patriarh oglejski, 335, 351. — Njegov 
služabnik Ebbon, 346. ~ Njegov služab- 
nik R., 347. — Njegovo spremstvo, 
279. 

Njegova država, 343. — Njegova posestva, 
228. — Njegovi fevdniki, 224, 250, 265, 
274, 327, 331, 332, 346, 347, 354, 400. — 
Njegov fevdnik Anzon, 201, 224. — Nje- 
gov fevdnik Kuonon, 202. — Njegov 
fevdnik Adalbert, 250. — Njegov zaup- 
nik Reginger, 279. — Njegovi knezi 
(principes), 296, 319, 321, 34S, 387, 396. 
Njegovi velikaši, 272, 317, 351. - Nje- 
govi pristaši, 317, 330, 345. 

Henrik V., nekaj časa kralj (1106-1111), 
pozneje (1111 — 1125) cesar rimski, 382. 

Henrik (Heinricus), oče cesarja Konrada II., 
58. — Njegova soproga Adalhajda, 58. 

Henrik, mejni grof istrski in odvetnik 
Oglejske cerkve, pozneje (1090—1122) 
vojvoda karantanski (dux Heinricus de 



Carinthia, Heinricus dux Carentani), 375, 
385,386,393,394, 399, 412, 416. — Njegov 
oče Markward, 399, 412. — Njegova 
soproga Liutkarda, 393. — Njegov brat 
Liutold, vojvoda karantanski, 375, 386. 
— Njegov brat Udalrik, patriarh oglejski 
386, 393, 416. 

Henrik (Hainrich) , vojvoda karantanski 
(112