Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku

UNIVERSITY OF TORONTO
LIBRARY

purchased from the

FORD FOUNDATION GRANT

for

EAST EUROPEAN STUDIES

Gradivo

zgodovino Slovencev

v srednjem veku.

Zbral
dr. Franc Kos,

c. kr. profesor.

sn
Tretja knjiga
(I. 1001.— 1100.)
UJ

V Ljubljani, 1911.

Založila in izdala ,Leonova družba" v Ljubljani.

Tiskala ,,Katoliška tiskarna",

Predgovor.

Tu podajam Slovencem tretji zvezek Gradiva. Knjiga je urejena
nekako tako, kakor sta prva in druga. Morebiti se bo kateremu zdelo,
da sem se v tem zvezku preveč oziral na zgodovino oglejskih patri-
arhov in karantanskih vojvodov. A reči moram, da so bili ti najmo-
gočnejši posvetni vladarji, oni pa prvi cerkveni gospodje na takratni
Slovenski zemlji. Razni velikaši med Slovenci so morali biti pokorni
svojim vojvodom, jim služiti s svojimi četami ter jih spremljati na dvor
h kralju ali pa nad kakega sovražnika. Kakor so morali v novejšem
času slovenski vojaki prelivati svojo kri po laških, ogrskih in bosenskih
bojiščih, tako so se v enajstem stoletju takratni Slovenci večkrat bo-
jevali pod vodstvom svojih vojvodov v tem ali onem kraju. Oglejski
patriarhi pa niso bili samo cerkveni pastirji med našimi predniki, temuč
tudi nekoliko časa mejni grofje Kranjskega, Istre in Furlanije.

Kar se tiče oglejskih patriarhov, se mi je bilo treba nekoliko
ozirati na njih razmere do gradeških patriarhov. Oglej in Gradež se
sicer ne nahajata na Slovenski zemlji, pač pa blizu njenih mej. Lahko
trdimo, da so se primorski Slovenci enajstega stoletja vsaj nekoliko
zanimali za prepire med oglejskim Poponom in gradeškim Urzom, kajti
vršili so se takorekoč pred njih obličjem.

O nekaterih oglejskih patriarhih enajstega stoletja se po italjanskih
in nemških knjigah nahajajo pomanjkljive notice. O Eberhardu, Gote-
boldu, Ravengeru in Frideriku Il. nam, kar se tiče njih nastopa in njih
smrti, podajajo razni zgodovinarji sedanje dobe napačne letnice ali pa
včasi še teh ne. Zato sem se tudi iz tega vzroka nekoliko pečal s .
to zadevo.

V zadnji četrtini enajstega stoletja se je vršil boj zaradi investi-
ture. Gotovo bo morebiti tega ali onega zanimalo zvedeti, so li bili
možje, ki so po naših krajih imeli vplivno besedo, na strani papeževi
ali pa na strani cesarjevi.

Toliko glede vsebine! Sedaj pa še par opazk o formalnih stvareh!

Če se je kaka listina napravila na neslovenski zemlji, sem izpustil
imena dotičnih prič, ako ni bilo kakega posebnega razloga, da bi jih
bil navedel. Ako se je pa listina spisala na domačih tleh, sem naštel
tudi navzoče priče, četudi so bila njih imena prav dostikrat neslovenska.
Navadna osebna imena sem pisal po slovenskem pravopisu, manj na-

VI

vadna pa tako, kakor jih dotični narod piše, ali pa tako, kakor jih na-
vajajo viri. Pri nekaterih regestih nisem navedel starejših izdaj, posebno.
takrat ne, ako se dandanes le težko dobe ali pa so listine v njih le
pomanjkljivo natisnjene.

Kar se tiče pisave lastnih imen, se v obče ravnam po Levčevem
Pravopisu (str. 83—88). O tej zadevi sem tudi v letošnjem Dom in
Svetu (str. 142 in 143) priobčil nekoliko vrstic. Izrazov, ki zaznamujejo
čas, ne smatram za lastna imena in zato pišem z malo začetno črko
besede: binkošti, pepelnica, svečnica, kvaterna sreda itd. V tej točki
se tedaj ne strinjam z Levčevim Pravopisom (gl. 8 575).

V Gorici meseca maja leta 1910.

Pisatelj.

Zgodovinski pregled.

A. Zemljepisne črtice.

1. Slovensko prebivalstvo.

Kakor v prejšnjih časih, tako so tudi v enajstem stoletju nekateri
pisatelji tu in tam govorili o Slovencih ter jih različno zaznamovali
(št. 86, 117 in 285: Sclavi; št. 207: Sclavorum gens; št. 207: Sclavo-
nica gens). Omenjali so njih jezik (št. 1: Sclavorum lingua; št. 128:
Sclavonice) in njih zemljo (št. 380: Sclavonia).

Kakor že v prejšnjih dobah, tako so tudi v enajstem stoletju včasi
za Slovence rabili besedo ,Carentani". V nekem viru (št. 10) se nava-
jajo Teotonici, Foriiulienses in Carentani. Prvi so Nemci, drugi Furlani,
zadnji pa Slovenci.

Viri govore na enem mestu o slovenskem pravu (št. 11: Scla-
venica institutio), na drugem pa o slovenskem običaju (št. 117: con-
suetudo Sclavorum). Omenjajo se priče slovenskega rodu (št, 11: testes
Sclavigene). Desetina, katero so Slovenci dajali, je bila v deželi
navadna (št. 117: solita decima secundum consuetudinem Sclavorum),
ne pa tista, katero je zahtevala cerkvena oblast (št. 285).

Kakor že v prejšnjih dobah, tako so se naši predniki tudi v enaj-
stem stoletju delili v tri vrste, v plemenite, svobodne in ne-
svobodne prebivalce.

Po nekaterih krajih so stari plemenitaši izumrli, a na drugi
strani je včasi kak svoboden človek zadobil plemstvo. V Muriškem
okraju na Štajerskem je živel pred letom 1025. grof Trdogoj (št. 55,
69, 192). Ker se pozneje več ne omenja in so njegova posestva prešla
na druge osebe, si smemo misliti, da ni imel potomcev. — V Grimščah
pri Bledu so okoli leta 1050. imeli svoje posestvo Winrih, Pavel, Tunzo
in Ivan, o katerih čitamo, da so si pridobili plemstvo (št. 168). Pleme-
niti Pavel, Ivan in Tunzo so okoli leta 1080. prepustili brixenskemu
škofu lovsko pravico na svojem posestvu (št. 305). — Preslav se
je zval odvetnik koroške grofinje Heme (št. 124, 126). Neki Preslav,
morebiti isti, kakor prej omenjeni, je bil okoli leta 1050. odvetnik neke
Agate pri Kamnu na Koroškem (št. 174). — Plemeniti Nepokor je
okoli leta 1050. imel svoja posestva na Bledu in v Begunjah na Go-
renjskem (št. 164).

VIH

Znanih nam je tudi več svobodnih Slovencev, ki so v enaj-
stem stoletju živeli po raznih straneh slovenske domovine. Svobodni
Prisnoslav je okoli leta 1050. zamenjal svoje posestvo pod Blejskim
gradom za neko drugo enake velikosti v Mužjah pri Zasipu (št. 166).
— Svobodni Adalfrit ter njegova sinova Ivan in Preslav so
okoli leta 1080. prepustili Brixenski cerkvi dva orala oranice v Se-
benjah ter dva travnika na Poljanah pri Vintgarju (št. 506). — Svobodni
Vencegoj je okoli leta 1080. imel neko posestvo v Želečah; neko
drugo posestvo v Zgoši je pa zamenjal za neko posestvo v Mlinu pri
Bledu (št. 311, 368). — Svobodni Bodigoj in njegova soproga Tre-
plica sta okoli leta 1080. podelila svoje posestvo v Zasipu Brixenski
cerkvi (št. 312). — Svobodni Ivan je okoli leta 1085. odstopil svoje
posestvo v Zasipu za neko drugo enake velikosti v Bohinju (št. 372).
— Svobodni Preslav je podaril brixenskemu fevdniku Mantwinu
neko kmetijo v Zgoši (št. 377.) — Svobodna Jurij in Domoslav
sta okoli leta 1090. podelila Brixenski cerkvi neki travnik na Poljanah
(št. 378). — Svobodni A zili in njegova sinova Preslav in Sta-
nogoj so okoli leta 1090. prepustili Brixenski cerkvi neko njivo v
Bukovju na Koroškem (št. 379).

O nekaterih Slovencih je znano, da so v enajstem stoletju po-
stali svobodni. Tako čitamo, da je osvobojeni Slavko okoli leta 1070.
podelil svoje posestvo v Gomilah Brixenski cerkvi (št. 235). Isto so
storili osvobojeni Dobrogoj (št. 236), potem osvobojeni Trebinja
(št. 239), in osvobojeni V ojnoslav (št. 240). Vsi trije so okoli leta 1070. -
živeli na Bledu. Najbrže je tu okoli leta 1080. prebival osvobojeni Ra-
dogoj (št. 302). Osvobojeni Dobrisko je nekako v tistem času za-
menjal svoje posestvo na Bledu za neko drugo v Koritnem (št. 314).
Osvobojena Dobrovlasta je okoli leta 1070. imela svoje posestvo
v Luhem lesu na Koroškem (št. 243). |

Nekateri Slovenci se po raznih listinah navajajo kot priče, kar
kaže, da so bili svobodnorojeni. Tako se omenjajo Vitoslav, Gojen
in Laduta okoli leta 1010. na koroških tleh (št. 11), Preslav okoli
leta 1050. pri Kamnu na Koroškem in na Bledu (št. 146, 164, 165, 167,
168, 169, 214, 236), potem Nepokor okoli leta 1050. na Bledu (št. 168,
169), Sebibor okoli leta 1050. na Blejskem (št. 164), Jagnje okoli
leta 1064. pri Gospe Sveti (št. 206), Zloslav, Juvan, Nenadej,
Velikne, Semiko in Večevoj okoli leta 1065. na Blejskem (št. 214)
ter Ivan okoli leta 1090. tudi tam (št. 377). Braslav se kot priča
omenja leta 1091. (št. 395).

O naštetih pričah kaže že njih ime, da so bile slovenskega rodu.
. Mnogo Slovencev je pa bilo tudi takih, ki niso imeli domačih osebnih
imen. V nekem viru (št. 11) se navajajo kot priče Hartuuich, Chazili,
Penno, Iohannes, Egizi, Sizo, Reginpraeht, Arn, Woltram, Imizi, Geppo,

εν iu

^ IX

Ezcho, Wolfhart, Sigihart, Amizi, Orthuuin, Adam in Lanzo, o katerih
se trdi, da so ,testes Sclauenice institutionis" in pa, da so ,testes
Sclauigene".

Znani so nam nekateri posestniki, ki so bili najbrže svobodnega
rodu, tako Blagosod in Preslav okoli leta 1070. v Bohinju (št. 234),
potem Godeslav in Do moslav okoli leta 1080. na Blejskem (št. 241,
310), Prisnoslav v Zasipu (št. 313) ter neki Negomir, o katerem
pa ne vemo, kje je prebival (št. 315).

Znana so nam tudi imena nekaterih nesvobodnih Slovencev.
V Prevarah jugovzhodno od Št. Vida na Koroškem je okoli leta 1010.
živel hlapec Stojdrag (št. 11). Okoli leta 1030. so v Lindu na Go-
renjem Štajerskem bivali med drugimi podložniki tudi Radigoj, Ži-
tivit, Bratrica, Dobrožica, Jelen, Vitobrater, Vranica,
Brazuta, Radoš, Trdodrag in Gojen, v sosednjem Scheif-
lingu pa Perama, Zato, Žiznec, Trebica, Roža, Imela,
Dobrica, Anica, Radonja, Večegoj in še nekateri drugi
(št. 19). Okoli leta 1050. je v Lobmingu blizu Knittelfelda' neki Nezic
obdeloval ondotno zemljo solnograškega nadškofa za polovico pred-
pisanega davka (št. 116). Leta 1042. so v Gostingu blizu Gradca na
kraljevih kmetijah živeli podložniki Benko, Stano, Trebin in
Obolom (št. 123). Okoli leta 1050. je plemeniti Skrot prepustil Bri-
xenski cerkvi štiri hlapce, katerih imena so se glasila Godeslav,
njegov sin Preslav, Sigipreht in Bitinja (št. 144). V Grabelni
vasi na Koroškem je takrat obdeloval neko kmetijo podložnik Dra-
gožit (št. 145). V Lengholzu na Gorenjem Koroškem je v tistem času
na neki kmetiji živel kmet Dragomir (št. 153). Nekega hlapca, Stoj-

. drag imenovanega, nahajamo okoli leta 1050. v Motnici pri Sachsen-

burgu na Koroškem (št. 156). V Sirnici na Koroškem je okoli leta 1070.
živel podložnik Bodigoj (št.231), v Milštatu pa služabnik Zde-
drag (št. 242).

Večkrat viri omenjajo slovenske kmetije (hobae Sclava- -
niscae, hobae Sclavenses, mansi Sclavanisci, mansi Sclavonici), ki so
se po velikosti razločevale od kraljevih (mansi regales). Koliko je me-
rila slovenska kmetija, nam dandanes ni znano.

Lahko trdimo, da so slovenske kmetije, ki se v enajstem sto-
letju navajajo, nekake priče slovenske narodnosti po dotičnih krajih.
Zato ne bo odveč, ako pogledamo, po katerih straneh se v rečeni dobi
omenjajo slovenske kmetije.

Na vzhodnem Tirolskem tik Drave je mesto Lienz. V tem kraju
je neki Hecilin imel dvajset slovenskih kmetij, katere je nato odstopil
Engelprehtu, bratu brixenskega škofa Hartwika. Na zadnje je te kme-
tije okoli leta 1030. dobila Brixenska cerkev (št. 54).

Ako gremo iz Lienza poleg Drave proti vzhodu, pridemo čez
nekaj časa na koroška tla, kjer se pričenja Zgornja Dravska dolina.
Na vzhodnem koncu te doline južno od Sachsenburga je Lind, kjer
je okoli leta 1085. karantanski vojvoda Liutold prepustil eno sloven-
sko kmetijo brixenskemu ministerijalu Frideriku (št. 374).

Med Sachsenburgom in Špitalom na tako zvanem Lurnskem polju
je več vasi, v katerih se v enajstem stoletju omenjajo slovenske kme-
tije. Tik Špitala je Oberdorf in najbrže so se v njegovi bližini nahajale
tudi Dole. V teh dveh vaseh in po sosednjih krajih je okoli leta 1075.
Brixenska cerkev dobila trideset slovenskih kmetij (št. 262). Pri re-
čenem Oberdorfu je bil tudi kraj , Dulieb", ki se pa dandanes drugače
zove. V tem kraju je okoli leta 1065. plemeniti Piligrim prepustil Bri-
xenski cerkvi eno slovensko kmetijo (št. 211). — Severno od Špitala
sta vasi Lieserhofen in Altersberg. V teh krajih je okoli leta 1075. bri-
xenski škof Altwin odstopil plemenitemu Liutpoldu tri slovenske kme-
tije in pol (št. 261). — Severno od Sachsenburga so Gorje. Tu je okoli
leta 1030. freisinški škof Egilbert podaril plemenitemu Reginoldu dve
slovenski kmetiji (št. 20). — Jugovzhodno od Gorij pri Požarnici je
Lendorf, kjer je leta 1072. freisinški škof Ellenhard podelil poldrugo
slovensko kmetijo solnograškemu nadškofu Gebhardu (št. 270). — V
Breznici (Fressnitz) na Lurnskem polju so okoli leta 1065. izgotovili
listimo, s katero je svobodni Hribon odstopil Brixenski cerkvi dve slo-
venski kmetiji tik Drave. — Iz teh podatkov je razvidno, da se je v
enajstem stoletju posebno na Lurnskem polju nahajalo mnogo slovenskih
kmetij. Kjer so pa bile slovenske kmetije, tam se je brez dvoma tudi
še glasil slovenski jezik.

Slovenske kmetije se omenjajo tudi še po drugih krajih nekdanje
slovenske zemlje. Tri take kmetije v Raagersdorfu, ki se nahaja vzhodno
od Winklerna v Belanski dolini, je plemeniti Popon okoli leta 1030.
odstopil freisinškemu škofu Egilbertu (št. 22. — Severozahodno od
Beljaka v Spodnji Dravski dolini sta vasi Gumern in Lansach. Okoli
leta 1030. je freisinški škof Egilbert podelil plemenitemu Reginoldu pet
slovenskih kmetij v Gumernu, eno pa v Lansachu (št. 20).

Kar se tiče nekdanjih slovenskih kmetij na štajerskih tleh, nam je
znano, da je okoli leta 1070. gosska opatica Richarda prepustila solno-
graškemu nadškofu Gebhardu dve kmetiji v Ljubenski grofiji (št. 208).
— Leta 1072. je freisinški škof Ellenhard podaril prej imenovanemu
nadškofu eno slovensko kmetijo v Peterdorfu blizu Muraua (št. 270).
— Okoli leta 1020. se tudi omenja slovenska kmetija pri Holenburgu
na Dolenjem Avstrijskem (št. 47).

Imamo pa še nekoliko drugih dokazov, iz katerih je razvidno,
. da so Slovenci, čeprav obkoljeni od drugih narodov, prebivali po ne-
katerih krajih, koder jih dandanes ni več.

XI

V neki listini oglejskega patriarha Popona iz leta 1031. je več
vasi po Furlaniji naštetih, med njimi tudi Meretto (št. 86). Besede ,cum
villa Sclavorum" kažejo, da je rečena vas imela slovenske prebivalce.
Druge vasi v njeni okolici so bile brez dvoma furlanske. — O Rožacu,
ki se nahaja na Furlanskem zahodno od Goriških Brd, pravi neki vir,
da je bil na Slovenskem (št. 380: in Sclavonia). Trditi smemo, da je
bil prvotno Rožac slovenska naselbina, kar kaže tudi njegovo ime. —
V neki listini iz leta 1048. čitamo, da se je severnoštajerskemu Roten-
mannu po slovensko reklo ,v Červenah" (št. 138: Sclauonice etiam
Cirminah nominatum). To kaže, da so po ondotnih krajih takrat še
- prebivali Slovenci.

2. Topografija.
a) Kranjsko.

Zaradi lažjega pregleda hočem po skupinah obravnavati razne
kraje. Najprej bodem govoril o tistih krajih, ki se nahajajo po Blejskem,
ter o njih povedati to, kar nam je o njih iz enajstega stoletja znanega.
Nato hočem preiti k Škofjeloškemu okraju, potem na Dolenjsko in na
zadnje na Notranjsko.

Že leta 1011. je stal nad Blejskim jezerom na visoki skali Blejski
grad (castellum Veldes, castrum Veldes) (št. 28), ki se tudi pozneje
okoli leta 1050. parkrat omenja (št. 164, 166). Neki vir ga enkrat celo
mesto (urbs) imenuje (št. 369). Pod gradom je stala vas (villa) (št. 314),
katero viri včasi le kraj (locus) zovejo (št. 210, 236, 239, 240, 241).
Tu je bilo več gosposkih dvorov (curtes). Enega je leta 1040. imela
Brixenska cerkev, enega pa okoli leta 1065. kranjski mejni grof Udal-
rik (št. 209).

Znano je, da je bilo Blejsko več stoletij v oblasti Brixenske
cerkve. Prvo posestvo je ta cerkev dobila na Bledu leta 1004. (št. 17).
Sedem let pozneje je Henrik II. prepustil imenovani cerkvi Blejski grad
ter trideset kmetij med Dolinsko Savo in Savico (št. 28). Leta 1040. je
Henrik III. podelil Brixenski cerkvi neko posestvo med Bledom in
Tržiško Bistrico (št. 106).

Iz tega je razvidno, da je Brixenska cerkev v enajstem stoletju
dobila na Bledu in njegovi okolici več posestev, katera so se nato od
leta do leta množila, ker so jej razni posestniki od svojega imetja pre-
pustili večje ali manjše dele. Mnogo zemlje je bilo v rokah raznih
drugih lastnikov, kar dokazujejo nekateri zgodovinski viri. Znano nam
je, da je plemeniti Nepokor imel nekoliko zemlje pod Blejskim gradom
(št. 164). V istem kraju je bilo posestvo svobodnega Prisnoslava (št. 166).
Na Bledu je imel svoj dvor in pa nekaj zemlje Udalrik IL, prej ome-
njeni mejni gref kranjski (št. 209). Neka plemenita Elizabeta je imela
na Bledu svoj vinograd (št. 210). Okoli leta 1070. se med blejskimi po-

XH

sestniki omenjajo osvobojeni Dobrogoj (št. 236), potem osvobojeni Tre-
binja (št. 239) in osvobojeni Vojnoslav (št. 240). Zadnja dva sta imela
na Bledu vinograde, katerih je bilo takrat v tem kraju precej veliko.
Neki Godeslav je imel na Bledu svoj vinograd, katerega je pozneje
prepustil nekemu Maziliju, ta pa Brixenski cerkvi (št. 241). Med blej-
skimi posestniki se omenja osvobojeni Dobrisko, ki je živel okoli
leta 1080. (št. 314). Svobodni Marti je okoli leta 1085. imel na Bledu en
vinograd (št. 369).

Na vzhodni strani Blejskega jezera so Želeče (Zilecca, Zilinta,
Cilintun), kjer je okoli leta 1050. prebival Hadolt, ministerijal nekega
plemenitega Friderika (št. 167). V Želečah je Brixenska cerkev imela
svoj dvor, katerega je okoli leta 1075. odstopila plemenitemu Henriku
in njegovi soprogi (št. 259). Okoli leta 1080. je svobodni Vencegoj imel
v rečeni vasi svoje posestvo, katero je pa prepustil Brixenski cerkvi.
Isto sta storila Grifon in njegova soproga s svojo njivo, katero sta
imela v Želečah (št. 311).

Južno od Želeč je vas Mlino (Mulivelt), kjer je okoli leta 1085.
svobodni Vencegoj po zameni dobil od brixenskega škofa Altwina
neko posestvo (št. 368). |

Blizu rečene vasi je Selo (Zelach), kjer sta se okoli leta 1080.

brixenski škof Altwin in plemeniti Friderik pogodila zaradi nekih po-

sestev, katera je plemeniti Henrik odstopil Brixenski cerkvi (št. 300).
Severovzhodno od Sela je Koritno (Coritno, Corithna), kjer
je okoli leta 1070. Brixenska cerkev dobila dva orala zemlje, katera
je nekdaj imel svobodni Gundram (št. 237). Okoli leta 1080. je v tem
kraju osvobojeni Dobrisko po zameni dobil neko posestvo (št. 314).
Ako se z Bleda napotimo proti severozahodu, pridemo pri Re-
čici v Grimšče (Grimizahc), ki se prvikrat okoli leta 1050. omenjajo.
Tu so imeli oplemeničeni Winrih, Pavel, Tunzo in Ivan svoje posestvo,
katero so pa odstopili Brixenski cerkvi. Ko so v Kranjski gori spisali
pogodbo, sta bila med drugimi tudi Nepokor in Preslav kot priči (št. 168).
Severno od Bleda je vas Zasip (Zazip, Zazib). V tem kraju sta
svobodni Bodigoj in njegova soproga Treplica imela svoje posestvo,
katero sta pa okoli leta 1080. prepustila Brixenski cerkvi (št. 312). V
Zasipu je v istem času neki Prisnoslav imel svoje posestvo, katero je
pa z brixenskim škofom Altwinom zamenjal za dva mlina (št. 313). V
rečenem kraju sta svobodna Hademar in Protihc podedovala neko po-
sestvo, katero sta pozneje prepustila Brixenski cerkvi (št. 316). Okoli
leta 1085. je svobodni Ivan zamenjal svoje podedovano posestvo v
Zasipu za neko drugo v Bohinju (št. 372).
:Tik Zasipa so Mužje (Musiach), kjer je okoli leta 1050. svo-
bodni Prisnoslav po zameni dobil nekoliko zemlje. Dotično pogodbo
so napravili v Kranjski gori (št. 166).

ἢ ; (as j k
čani aa AN ane a se karin μὰ δ᾿ «7.0. IGLE A,

M 4 ΠΡΟΣ
m Sa Aja, ον ULLA erat τ κου,

δον...

XIH

Pri Zasipu so tudi Sebenje (Zebeinzalo). Okoli leta 1080. so
svobodni Adalfrit in njegova sinova Ivan in Preslav odstopili Brixen-
ski cerkvi dva orala oranice v Sebanjah (št. 306).

Pri Spodnjih Gorjah so Poljane (Polan, Polani), kjer so svo-
bodni Adalfrit in njegova sinova imeli dva travnika, katera so okoli
leta 1080. podelili Brixenski cerkvi (št. 306). En travnik sta v Poljanah
imela svobodna Jurij in Domoslav ter ga okoli leta 1090. odstopila re-
čeni cerkvi (št. 378).

Pri Gorjah je vas Krnica (Cornizic), kjer je okoli leta 1050. neki
Ozi imel svoje posestvo (št. 158).

Radovljica je dandanes mesto na Gorenjskem. Tu so okoli
leta 1050. zgotovili listino, s katero je neki Orendil prepustil Brixenski
cerkvi dva orala oranice na Brezjah (Nabrezi), zato pa dobil en dvor
v Radovljici (Radilidorf). Pri tej zameni je bilo navzočih več prič, med
njimi tudi Slovenca Nepokor in Preslav (št. 169). V Radovljici se je
nekako v istem času zvršila neka druga zamena med svobodnim Cha-
zilom in brixenskim škofom (št. 157).

Severovzhodno od Radovljice so Begunje (Begün, Uegun). Tu
je imel tisti plemeniti Nepokor, o katerem smo omenili, da je imel
nekoliko zemlje na Bledu, neko posestvo, katero je dobil od mejnega
grofa Udalrika. To posestvo je nato Nepokor okoli leta 1050. z bri-
xenskim škofom Altwinom zamenjal za neko drugo (št. 164). V Be-
gunjah je nekako v istem času neki Winrih po zameni dobil neko po-
sestvo (št. 165). V rečenem kraju je .brixenski škof Altwin imel dve
kmetiji, kateri je okoli leta 1065. prepustil oglejskemu patriarhu Raven-
geru (št. 227).

Južno od Begunj je Zgoša (Gósdia, Guscha). Tu so imeli osvo-
bojenci Pavel, Tunzo in Ivan dve kmetiji, kateri so pa okoli leta 1080.
odstopili Brixenski cerkvi (št. 307). Na Zgoši je okoli leta 1085. tudi
svobodni Vencegoj imel svoje posestvo, katero je pa z brixenskim
škofom zamenjal za neko drugo (št. 368). V rečenem kraju je svobodni
Preslav imel eno kmetijo, katero je pa prepustil brixenskemu fevdniku
Mantwinu (št. 377).

- Nekje v Radovljiškem okraju je v enajstem stoletju stal kraj, ka-
terega so v latinskem jeziku imenovali , Summitas campi", v nemškem
pa ,z Obinentiges felde". Slovenci so morebiti takrat rekli dotičnemu
kraju , Gorenje polje" ali pa ,, Vrhpolje". V tem kraju je okoli leta 1050.
prej omenjeni Winrih imel svoje posestvo, katero je pa z brixenskim
škofom Altwinom zamenjal za neko drugo. Dotično pogodbo so na-
pravili v Kranjski gori, kjer sta bila takrat med drugimi tudi Nepokor
in Preslav kot priči navzoča (št. 165). V istem kraju je plemeniti Fri-
derik dobil neko posestvo za tisto imetje, katero je v Želečah odstopil
Brixenski cerkvi (št. 167).

XIV

Če gremo z Brezij proti severovzhodu, pridemo v Leše (Lescah,
Leschahc) V tem kraju so okoli leta 1060. zgotovili listino, s katero je
kranjski mejni grof Udalrik podelil svoje posestvo v Lešah Brixenski
cerkvi (št. 143). Pri Lešah je bil velik gozd, katerega je kralj Henrik III.
leta 1040. odstopil brixenskemu škofu Poponu (št. 106).

Blizu Leš so Visoče (Wisathsah) in Vadiče (Wadizin). Okoli
leta 1050. je neki Ozi od brixenskega škofa Altwina po zameni dobil
eno posestvo v Visočah, drugo pa v Vadičah (št. 158).

Vzhodno od Leš in južno od Tržiča je vas Bistrica. Tu je

okoli leta 1060. mejni grof Udalrik imel svoje posestvo in pa mline pri
ondotni reki. Vse to je grof odstopil Brixenski cerkvi (št. 143). Dotično
listino so napravili v Kovorju (Couera), ki leži od prej imenovane
vasi nekoliko proti jugu.
: Vzhodno od Kovorja teče Tržiška Bistrica (Vistriza, Fei-
striza), ki se prvič omenja v neki listini iz leta 1040. (št. 106). Ime re-
čene reke čitamo tudi v neki drugi listini iz leta 1073. Takrat je kralj
Henrik IV. podelil brixenskemu škofu Altwinu lovsko pravico med Savo,
Bistrico, Dobrim potokom, ki je nad Tržičem, in pa gorskim
grebenom na Kranjsko-koroški meji (št. 274).

Če gremo poleg Dolinske Save navzgor, pridemo sčasom na
Dovje (Lenginvelt), katero je med letom 1029. in 1045. grof Adal-
beron iz rodovine Ebersbergov podelil Freisinški cerkvi (št. 85). Na
Dovjem so okoli leta 1070. spisali neko listino na korist brixenskemu
škofu Altwinu (št. 232). Okoli leta 1085. je neka matrona podelila Bri-
xenski cerkvi svoj travnik, katerega je imela na Dovjem (št. 371).

Zahodno od Dovjega je Kranjska gora (Chreina). Tu so se
v enajstem stoletju večkrat sešli razni gospodje ter napravili kako pi-
smeno pogodbo (št. 159, 162, 164, 165, 166, 168, 169, 209, 214, 234,
235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 302, 305, 306, 308, 309, 310, 311,
312, 313, 316, 368, 369, 372, 377, 518). V Kranjski gori je bila neka
utrdba (munitio), katero je okoli leta 1075. plemeniti Henrik prepustil
brixenskemu škofu Altwinu proti temu, da je zato dobil neko posestvo
na Koroškem (št. 258, 259). Ta utrdba se omenja tudi okoli leta 1080.,
ko jo je v svoji lasti imela plemenita Wezala, soproga prej imenova-
nega Henrika (št. 299). Okoli leta 1085. je neki Vencegoj brezpogojno od-
stopil svoje posestvo v Kranjski gori brixenskemu škofu (št. 370). Gorski
vrh nad Kranjsko goro (,a summo vertice Creine montis") se omenja
v neki listini iz leta 1073. (št. 274).

Jugozahodno od Bleda se začenja Bohinjska dolina. V njej
je bil neki kraj (in loco Bochingun), kjer sta neki Blagosod in neki
Preslav imela svoje posestvo, katero sta prepustila plemenitemu Perch-
toltu, ta pa okoli leta 1070. Brixenski cerkvi (št. 234). Okoli leta 1085.
je svobodni Ivan odstopil Brixenski cerkvi svoje posestvo v Zasipu,

XV

zato je pa dobil od škofa Altwina ravno tako veliko posestvo v vasi,
Bohinj imenovani (in villa Bochingin) (št. 572). Morebiti je bila ta vas
sedanja Bohinjska Bistrica.

Kar se tiče topografije Loškega okraja, sem v tem oziru nekaj
malega navedel v drugem zvezku svojega Gradiva (str. XXIX). Za enajsto
stoletje imamo le malo notic, katere se dajo tu porabiti. Iz neke listine
iz leta 1074. je razvidno, da so freisinški škofje imeli v Loki svoj
dvor. Pod ta dvor sta med drugim spadali dve kmetiji; eno izmed nju
je obdeloval neki nesvobodni, drugo pa neki svobodni človek. Iz re-
čene listine se lahko poučimo s takratnih cerkvenih razmerah po Lo-
škem gospostvu.: Čeprav je bil tu freisinški škof deželni gospod, je
vendar oglejski patriarh nastavljal duhovnike po loških cerkvah ter
nadzoroval njih življenje. Duhovniki so bili tudi v drugih zadevah, ki
so spadale v področje oglejskih patriarhov, odgovorni tem in njih ar-
hidijakonom (št. 284).

Leta 1002. je kralj Henrik II. nekoliko povečal posest freisinških
škofov na Gorenjskem, ko jim je prepustil Stražišče (Strasista) ter
zemljo med Lipnico, Savo in Soro (št. 9). V neki listini freisinškega
škofa Egilberta se omenja vas Godešče, ki se nahaja južno od
Škofje Loke (št. 21). Pod Loški okraj so nekdaj spadale Ledine
(Linta) pri Žireh, katere navaja neka listina iz leta 1063. (št. 228).

Blizu Kokre severno od Kranja je Preddvor, kjer sta se
brixenski škof Altwin in plemeniti Liutpold okoli leta 1070. pogo-
dila zaradi nekaterih posestev, ležečih blizu Spitala na Koroškem
(št. 261).

Na Dolenjskem so blizu Grosuplja vasi Bičje, Udnje in
Lipljene. Med temi kraji so bile tri kmetije, katere je leta 1058. neki
Anzon dobil od kralja Henrika IV. v last (št. 201). Če gremo odtod proti
jugovzhodu, pridemo k izviru reke Krke. Iz neke listine kralja Hen-
rika IV. iz leta 1062. je razvidno, da se je med izvirom reke Krke
in Lučami nahajalo posestvo nekega Ruodperta, severno odtod med
Lučami in Višnjico je bila lastnina prej imenovanega Anzona, severno
od Luč se je razprostirala zemlja nekega Engelberona, severno odtod
sta pa imela grofa Tietpold in Rapoton svoje posestvo (št. 224).

Blizu Št. Ruperta na Dolenjskem je Škrljevo, katero je gro-
finja Hema leta 1044. podelila Krški cerkvi (št. 129).

Severovzhodno od Novega mesta blizu Bele cerkve je Vinji
vrh. V tem kraju je bilo deset slovenskih kmetij, katere je freisinški
škof leta 1074. odstopir oglejskemu patriarhu. Tudi se je takrat do-
ločilo, da naj rečeni škof pri kmetijah v Vinjem vrhu da napraviti
cerkev in sicer tam, kjer bi patriarh zahteval (št. 284). Trditi smemo,
da je bila nato postavljena cerkev v vasi, ki se dandanes zove Bela
cerkev.

XVI

Na Notranjskem je trg Cerknica (Circheniza), ki se prvikrat
omenja leta 1040. Takrat je kralj Henrik III. podelil Oglejski cerkvi
petdeset kmetij v Cerknici in sosednjih vaseh z vsemi priteklinami (št. 105).

Tu smo našteli več kranjskih vasi, ki se že v enajstem stoletju omenjajo.
O nekaterih krajih Kranjskega vemo, da so že stali v desetem stoletju, Krško na
Dolenjskem pa že celo leta 895. (Gr. II, str. XXIX.)

Pri tej priložnosti naj tudi navedem nekatere kraje Kranjskega, o katerih
so razni pisatelji trdili, da so se že nahajali v enajstem stoletju ali pa še prej,
kar se pa iz zgodovinskih virov ne da dokazati. Pred vsem se omenja Ljub-
ljana, o kateri nekateri menijo, da je že stala v začetku desetega stoletja. No-
tica, na katero se dotični možje sklicujejo, je izmišljena. (Gr. II, št. 545, op.) Zato
ne moremo trditi, da je Ljubljana stala že v začetku desetega stoletja.

Valvasor (Ehre des H. Krain, IlIc, 709) pravi, da je bil v Ljubljani leta 1000.
potres, da je leta 1006. tu razsajala kuga, ki je v predmestjih in sosednjih vaseh
pomorila 17000 ljudi, potem da je leta 1041. ljubljanski meščan Peter Berlach
(Brlog) ustanovil v mestu sirotišnico, dalje da je leta 1057. šlo mnogo Ljubljan-
čanov na božjo pot v Jeruzalem ter (p. 691) da je trgovec Peter Baldavic leta 1073.
dal postaviti cerkev sv. Filipa na tistem mestu, kjer je sedaj Frančiškanska cerkev.
Vse te trditve so brez zgodovinske podlage.

Valvasorjeve podatke je kot golo resnico sprejel Fr. Richter v Klunovem Ar-
chivu (str. 184) ter jih povečal z novimi izmišljotinami, ko je pisal, da je bila
leta 1089. postavljena sedanja Stolna cerkev in da so se leta 1097. po Ljubljanici
vršile zabavne vožnje. Več Valvasorjevih trditev o nekdanji Ljubljani je tudi Di-
mitz (Gesch. Krains, I, 154) sprejel v svojo zgodovino. Tudi Vrhovec (Die Haupt-
stadt Laibach, str. 4) se jih ni mogel otresti.

Tudi nekaterim kranjskim gradovom se pripisuje višja starost, kakor jo je
mogoče dokazati. Schónleben (Genealog. Gallenbergica, p. 11) in za njim Valvasor
(Ehre des H. Krain, IIIc, 159) navajata, da je neki Hrnulf, ki je prišel s Frankov-
skega, že okoli leta 928., ako ne še prej, postavil Svibenski grad (Sdhar-
fenberg) blizu Radeč na Dolenjskem. Ta trditev je brez podlage ter je najbrže
nastala na ta način, da je Sdhonleben zamenjal svibenske gospode s plemenitimi
Sdharfenbergi, ki so živeli na Frankovskem blizu Trifelsa.

Sdiónleben in za njim Valvasor (l.c., p. 160) mislita, da je bil med Svibnim
in Radečami ležeči Žibniški grad (Siebeneck) postavljen že v enajstem sto-
letju, ako ne še prej. Iz zgodovinskih virov se to ne da dokazati.

Sdhonleben (Geneal. Gallenb., p. 12) in za njim Valvasor (Ehre des H. Krain,
IIIc, 434) trdita, da je Ortolf II iz Svibnega okoli leta 1015. postavil Sostrski
grad (Osterberg) blizu tam, kjer se Ljubljanica izliva v Savo. Istočasni viri ne
vedo nič o tem.

Valvasor (1. c., IIIc, 159) navaja, da je Ortolf III. iz Svibnega okoli leta 1040.
dal sezidati grad Gallenberg na Šmarni gori. Tudi ta trditev je brez zgodo-
vinske podlage.

Sdianleben (Genealog. Aursberg., fol. 6, S 10) in Valvasor (Ehre des H. Krain,
Illc, 23) pripovedujeta, da je okoli leta'1060. ali pa leta 1067. Konrad s Turjaka
postavil nov grad, Zgornji Turjak, ker je bil prejšnji grad pretesen njemu
ter njegovima bratoma Hdolfu in Pilgrimu. Reči moram, da zanesljivi viri o vsem
tem nič ne omenjajo in zato je ta notica brez veljave. Samo napis iz 16. stoletja
še premalo dokazuje.

Ako Radics (Herbard VIIL, Freiherr zu Auersperg, str. 1) pravi, da so Auer-
spergi prišli med 9. in 11. stoletjem s Švabskega na Kranjsko, mu moram odgo-
voriti, da nima za to trditev niti enega dokaza. Ravno tako se ne da dokazati,

ask

XVII

kar piše na strani 2., da je prvi po imenu znani Huerspergovec bil okoli leta 1060.
Adolf L, čigar brat Odorik se je preselil na Furlansko. Kakor se kaže, niso bili
nad Turjakom bivajoči Huerspergi nič v sorodu z Uruspergi, katerih grad je stal
na Volovljaku blizu Čedada. — Valvasor (Ehre des H, Krain, IVb, 276) ve pove-
dati, da je leta 1016. ,Odoricus von Hursperg" spremljal oglejskega patriarha Po-
pona, ko je ta šel nad Langobarde. Menda mi ni treba dokazovati, da je ta no-
tica izmišljena. Leta 1016. je v Ogleju vladal patriarh Ivan IV. Iste vrednosti kakor
prejšnja notica je Valvasorjevo poročilo (Ehre des H. Krain, IVb, 278), da so leta 1046.
nekateri kranjski plemenitaši, kakor Konrad in Adolf iz Turjaka ter Oton iz Gal-
lenberga, spremljali ,cesarja" Henrika čez Hrušico v Italijo.

To pa še niso vse neresnične trditve, katere imajo Megiser, Sdiónleben,
Valvasor, Dimitz in drugi po svojih knjigah o naši preteklosti. Treba je tedaj,
da tisti, kdor zajema iz njih spisov, zna ločiti zrno od plev.

b) Štajersko.

Kar se tiče raznih krajev:po slovenskem delu Štajerskega, ki se
že v enajstem stoletju omenjajo, naj navedem najprej Kozje. Cesar
Henrik IL. je podelil grofu Wilhelmu trideset kmetij v Kozjem ter vse

to, kar je imel med Savo, Savinjo in Sotlo v Savinjski grofiji
— (št. 35). To daritev je kralj Konrad II. leta 1025. pomnožil, ko je grofu
Wilhelmu podaril še trideset kmetij med Koprivnico, Hudinjo in Vog-
lajno ter med Krko in Savo (št. 68). Obe te dve daritvi je rečeni vladar
leta 1028. Wilhelmu na novo potrdil (št. 84). Po smrti grofa Wilhelma
je njegova mati Hema po svojem odvetniku Preslavu podelila Krški
cerkvi vse to, kar je imela v Savinjski dolini. Izvzeti so bili vas Po -
nikva in pa blizu nje ležeči kraji Dramlje, Hotunje in Ka-
meno (št. 126). Izvzet je bil tudi Rajhenburg poleg Save, katerega
je Hema prepustila solnograškemu nadškofu (št. 124).

Savinjska mejna grofija je bila poleg Savinje na Južnem Štajer-
skem. Severno od nje poleg Drave se je razprostirala med tako ime-
novanim Dravskim gozdom in Ogrsko mejo Ptujska marka ali
Marka onostran Dravskega gozda. Po teh straneh je Šent-
pavelski samostan na Koroškem imel mnogo posestev, katera je veči-
noma dobil. od Spanheimcev.

Dravski gozd se je razprostiral na obeh straneh reke Drave, in
sicer na severni strani proti Remšniku, na južni pa proti Ribnici. Ako
gremo od tega gozda poleg Drave na njenem severnem bregu navzdol,
pridemo v V urmat, potem v Selnico, natov Bistrico pri Sel-
nici in na zadnje v Kamnico pri Mariboru. V nekem dokumentu iz
leta 1093. čitamo, da je Ludovik, sin Ludovikov, podelil Šentpavelskemu
samostanu dve kmetiji in četrti del davkov v Bistrici. Tudi je določil, da
naj bi šentpavelski podložniki, ki prebivajo po gorah med Vurmatom
in Kamnico, imeli pravico do paše, lova in vseh drugih koristi (št. 402).
Nekako v istem času je Weriant iz Slovenjega Gradca podaril Šent-
pavelskemu samostanu dve kmetiji v Selnici (št. 402). Par let pozneje

2

XVIII

je Hartwik, sin Spanheimovca Engelberta L, podelil Sentpavelskemu
samostanu svoj dvor, potem cerkev in razna posestva v Kamnici (št. 408).
Iz tega je razvidno, da so Kamničanje proti koncu enajstega stoletja
že imeli svojo cerkev.

Ako gremo od prej imenovanega Dravskega gozda proti vzhodu,
in sicer sedaj južno od Drave, lahko uravnamo svojo pot tako, da
najprej dospemo v Št. Lorenc v Puščavi potem v Kurjo vas, dalje v
Ruše, nato v Studence pri Mariboru ter na zadnje čez Radvino in Raz-
vanje v Dolgoše pri Dravi.

Kraj, kjer je sedaj Št. Lorenc v Puščavi, so nekdaj ime-
novali Radomlje. Spanheimovec Engelbert I. je leta 1091. ta kraj podelil
Šentpavelskemu samostanu. Tudi je v Radomljah preskrbljeval nekoliko
menihov, da bi tu izvrševali božjo službo (št. 395). Sosednjo Kurjo
vas je Šentpavelski samostan dobil odi grofa Bernharda, ki je bil tudi
sin prej omenjenega Engelberta I. (št. 408).

Vas Ruše je leta 1091. grof Engelbert I. podelil Šentpavelskemu
samostanu (št. 395), vas Studence in vas Radvino pa nekaj let
pozneje njegov sin Bernhard (št. 408). Ta je tudi prepustil samostanu
svoje posestvo v Razvanju s pristavo vred, katero je tu imel (št. 408).
Bernhardov brat Sigfrid je odstopil Šentpavelskemu samostanu Dol-
goše in pa na nasprotni strani Drave ležeči Duplek (št. 408).

Ako se napotimo iz Maribora proti severu čez Slovenske Gorice,
pridemo v Gomilico, ki se nahaja blizu Ernoža. Gomilico, potem
blizu Arveza ležečo Čakavo in še nekatere druge je grof Henrik,
brat prej imenovanega Bernharda, podelil Šentpavelskemu samostanu
(št. 408).

Južno od Hrveža je Kapla. V tem kraju je imel plemeniti Walt-
frit iz Karantanije neko posestvo, katero je odstopil solnograškemu
nadškofu Balduinu zato, da bi mu ne bilo treba dajati zakonite desetine
od nekaterih svojih posestev, temuč samo navadno, kakršno je odraj-
toval že prej po običaju Slovencev (št. 117). V isti namen je rečenemu
nadškofu prepustil svoje posestvo v Kapli iudi plemeniti Eppon iz
Karantanije (št. 118).

Na zahodni strani Južnega Štajerja blizu Koroške meje je Slo-
venji Gradec. Tu je živel proti koncu enajstega stoletja plemeniti
Weriant, ki se leta 1091. omenja kot priča (št. 395), dve leti pozneje
je pa Šentpavelskemu samostanu podelil dve kmetiji pri Selnici (št. 402).

c) Koroško.

Napotimo se najprej v Junsko dolino, katero večkrat omenjajo
zgodovinski viri enajstega stoletja (št. 151, 213)! Zove se tudi Junska
pokrajina (,in provintia Juna"). V njej sta imeli Widipurga, soproga
grofa Othwina, in njena hči Perdikunta svoja posestva, katera sta pred

XIX

letom 1018. podelili samostanu sv. Jurija na Jezeru (št. 11). Junska do-
lina je bila poseben upravni okraj, katerega predstojnik je bil grof;
Junska dolina je bila grofija (,in Junotal comitatu") (št. 146, 147, 148,
171). Grabelna vas in Luhi les sta bila v tej grofiji (št. 146, 147).

Ozrimo se najprej na tiste kraje po Junski dolini, kateri so se že
v enajstem stoletju nahajali na južni strani Drave!

Nasproti izlivu reke Krke v Dravo stoji vas Kamen. Tu je že
okoli leta 994. stal grad, ki je bil lastnina brixenskega škofa Albuina.
Kamen se včasih omenja v listinah desetega stoletja, še večkrat pa v
onih iz enajstega stoletja. Okoli leta 1050. je svobodni Khazili po za-
meni dobil šest kmetij pri Kamenu (št. 157). Ta kraj je bil v enajstem
stoletju utrjen. To utrdbo sta okoli leta 1075. po zameni dobila od
brixenskega škofa Altwina plemeniti Henrik in njegova soproga We-
zala (št. 258). Nekaj časa pozneje jo je rečeni Henrik po zameni zopet
odstopil škofu (št. 259). V Kamenu so se večkrat sešli brixenski škof
Altwin in njegovi ministerijali z raznimi posestniki ter v navzočnosti
prič napravili to ali ono pogodbo (št. 143, 145, 146, 147, 150, 151,
152, 154, 155, 158, 160, 161, 167, 170, 171,. 172, 175, 174, 175, 176,
177, 178, 213, 215, 233, 242, 243, 245, 301, 304).

Jugovzhodno od Kamena je Grabelna vas. Tu je imel ple-
meniti Liuto več kmetij. Eno, katero je neki Dragožit obdeloval, je
okoli leta 1050. odstopil brixenskemu škofu Altwinu (št. 145). Pozneje
je podelil škofu še dvanajst kmetij, potem dotirano polovico cerkve,
en vrt in en vinograd. Škof mu je zato obljubil, da mu pošlje vsako
leto voz bolcanskega vina (št. 146). Iz tega je razvidno, da je v Gra-
belni vasi že takrat stala cerkev, v njeni okolici so se pa nahajali vino-
gradi. — Nekako v istem času je rečenemu škofu tudi plemeniti Scroth
podelil v Grabelni vasi tri kmetije in vrt ter četrti del tu ustanovljene
cerkve (št. 150).

Kakor se kaže, je prej omenjeni Liuton imel brata, kateremu je
bilo Reginpreht ime. Temu ni bilo všeč, da je Liuton toliko posestev
odstopil Brixenski cerkvi. Da bi ga škof Altwin nekoliko potolažil, mu
je podelil en oral zemlje v Grabelni vasi in pa nekaj novcev (št. 160).
Pozneje je ta Reginpreht odstopil brixenskemu škofu svoj dvor v v Gra-
belni vasi (št. 170).

V tej vasi je osvobojena Gotta imela neko posestvo, katero je
okoli leta 1065. prepustila brixenskemu škofu (št. 215). Okoli leta 1080.
je osvobojeni Peringer odstopil plemenitemu Wezilinu neki travnik v
Grabelni vasi s pogojem, da ga ta prepusti brixenskemu škofu (št. 301).

Nad Grabelno vasjo je stala cerkvica, ki je bila posvečena sv. Da-
nielu. Okoli leta 1050. sta svobodni Pecilin in oplemeničena Gotta
podelila Brixenski cerkvi doto cerkve sv. Daniela in pa tisti del te
cerkve, katerega sta bila podedovala (št. 171). V nekem viru čitamo,

24

XX
m

da sta se svobodni Liuton in njegov sorodnik Beringer prepirala zaradi
dote cerkve sv. Daniela (št. 172). Dalje nam je znano, da je neka Agata
po svojem odvetniku Preslavu prepustila Brixenski cerkvi šesti in sedmi
del cerkve sv. Daniela z doto (št. 174). Okoli leta 1075. je brixenski
škof odstopil plemenitemu Henriku cerkev sv. Daniela in tri ondotne
kmetije (št. 258). Okoli leta 1080. je plemeniti Liuton cerkvi sv. Daniela
podelil dva svoja podložnika, Ludovika in Truto (št. 303).

Nad Grabelno vasjo blizu Klopinjskega jezera stoji na 621 m vi-
soki gori cerkvica sv. Jurija. Tu je imel svobodni Noppon, mini-
sterijal brixenskega škofa Altwina, svoje posestvo, katero je dobil od
nekega plemenitaša Otona. Noppon je okoli leta 1065. prepustil svoje
posestvo Brixenski cerkvi (št. 213).

V nekaterih virih se omenja ,Summitas lacus" ali pa po nemško
» Obinantiges Sevuas". Kateri kraj je bil to? Najbrže Klopinj, ki
stoji 38 m nad Klopinjskim jezerom. V dotičnem kraju je imel svobodni
Khazili šest kmetij, katere je okoli leta 1050. odstopil brixenskemu
škofu, dobivši od njega ravno toliko kmetij pri Kamenu (št. 157). Nekaj
časa pozneje je isti Khazili iz nova v tem kraju podelil nekoliko zemlje
Brixenski cerkvi (št. 163). Okoli leta 1075. je brixenski škof v tem kraju
prepustil svoje posestvo plemenitemu Henriku (št. 258). Pozneje je škof
v rečenem kraju odstopil svoje posestvo plemeniti matroni Wezali, so-
progi prej imenovanega Henrika (št. 299).

Južno od Grabelne vasi so Zamanje. Tu je imel klerik Hugi-
predht svoje posestvo, katero je okoli leta 1070. prepustil Brixenski
cerkvi (št. 238). V Zamanjah je imela svoj dvor in šest oralov njiv
osvobojena Egina, ki je to posestvo odstopila Brixenski cerkvi, ker je
bila njena hči oproščena dolžne služnosti (št. 245).

Vzhodno od Zamanj so Mokrije. V tej vasi je imel plemeniti
Chunipreht eno kmetijo, katero je okoli leta 1050. prodal Brixenski
cerkvi (št. 155). Posestnica v Mokrijah je bila oplemeničena Helica, ka-
tera je del svojega imetja prepustila rečeni cerkvi (št. 178).

Jugovzhodno od Mokrij je Luhi les. V tej vasi je plemenita
Perdita tisto posestvo, katero je dobila po svojem rajnkem soprogu,
podelila Brixenski cerkvi (št. 147). V Luhem lesu je imela osvobojena
Dobrovlasta svoje posestvo. Okoli leta 1070. je od svojega imetja poda-
rila Brixenski cerkvi eno arealno zemljišče in pa šest oralov njiv (št. 243).

Zahodno od Luhega lesa so Vesele. V tem kraju je okoli
leta 1050. plemeniti Woluo odstopil svoje posestvo Brixenski cerkvi
(št. 176). Isto je storila osvobojena Liuza z namenom, da bi oprostila
svoje hčere vsake služnosti (št. 177).

Južno od Dobrle vasi je Goselna vas, ki se prvikrat okoli
leta 1000. omenja (Gr. II, št. 534, 535). Tu je imel neki Immon šest
oralov zemlje, katere je okoli leta 1050. prepustil Brixenski cerkvi (št. 154).

XXI

Nedaleč od izliva Bele v Dravo je vas Bela. Tu je imel svo-
bodni Liuton. eno kmetijo, katero je okoli leta 1080. odstopil brixen-
skemu škofu (št. 304).

Na južnem Koroškem poleg reke Bele je Železna kapla.
Okoli leta 1050. je plemeniti Chezil podaril svoje posestvo v Železni
Kapli in pa četrti del ondotne cerkve brixenskemu škofu (št. 173).

Kar se tiče raznih krajev severno od Drave in sicer v Veli-
kovškem sodnem okraju, naj najprej navedem Trušnje, ki leže se-
verozahodno od Velikovca. Trušnje se prvikrat omenjajo leta 822.
(Gr. II, št. 70). Že leta 895. sta tu stala dva gradova (Gr. II, št. 309).
Neki vir, ki pa ni prav zanesljiv, imenuje Trušnje ,mesto". Pravza-
prav bi moralo stati grad. Pod njim je bil neki dvor, katerega je
grofinja Hema leta 1043. podelila Krški cerkvi (št. 126). Krška kronika
govori o dveh Trušenjskih mestih, a misliti nam je na oba Trušenjska
gradova, katera je solnograški nadškof Pertold okoli leta 1100. od-
stopil grofu Engelbertu II. iz rodovine Spanheimcev (št. 394).

Trušnje so dale ime tamošnji grofiji, ki se je zvala Trušenjska
grofija (Truhsinensis comitatus) (št. 129). Pred letom 1045. je bila ple-
menita Hema grofinja v Trušnjah (št. 115).

Po Trušnjah se je imenovala ondotna okolica. Šmarjeti pri Telen-
bergu so nekdaj rekli Šmarjeta v Trušnjah (Sancta Margareta in Truhsen)
(st. 124).

V imenovani Šmarjeti je bila že leta 1043. cerkev, katero je
dala postaviti grofinja Hema. Ta je tudi ukazala, napraviti cerkev
sv. Lamberta pri Važenbergu in sv. Jurija na Vinogradih. Solno-
graški nadškof Balduin je nato tem cerkvam podelil desetine ter krstno
in pogrebno pravico (št. 124).

Blizu Trušenj so Striholce, katere je grofinja Hema podelila
Krški cerkvi (št. 126).

Atna ves, ki je med Trušnjami in Vovbrami, Gosinje, ki so
severozahodno od Trušenj, in Žalna ves, ki je blizu Slovenjega Št. Mi-
hela, se omenjajo v neki nepristni listini. Zato tedaj tudi ni gotovo, da je
grofinja Hema te vasi odstopila nunskemu samostanu na Krki (št. 130).

Vzhodno od Velikovca so V ašinje. Ta kraj je leta 1096. oso-
janski opat Teuzo dal v fevd neki Berhti in njenemu sinu Rotherju
(št. 414). Vzhodno od Velikovca so tudi Lipje. Najbrže je ta kraj tisti
,Liupickdorff", kjer je plemenita Widipurga imela petnajst kmetij, ka-
tere je dobila od svojih sinov ter jih pozneje podelila cerkvi sv. Jurija
na Jezeru (št. 48).

Severovzhodno od Velikovca je Grebinj, nedaleč od tega kraja.
leži vas Gaberje in severno odtod v gorah se nahaja Pustrica
Leta 1091. je grof Engelbert I. podelil samostanu v Št. Pavlu pristavo
v Grebinju, potem Gaberje in novine v Pustrici (št. 395).

XXII

Vzhodno od Rude blizu Drave je fara sv. Miklavža v Gorenj-
čah. Leta 1091. je prej imenovani grof prepustil Šentpavelskemu samo-
stanu cerkev in pristavo z vinogradi in podložniki v Gorenjčah (št. 395).
Dve leti pozneje je solnograški nadškof Tiemon podaril rečenemu 'sa-
mostanu desetine v Gorenjčah in Grebinju (št. 402).

Do sedaj naštete vasi se nahajajo v Velikovškem okrajnem gla-
varstvu. Po drugih straneh slovenskega dela koroške zemlje se v enaj-
stem stoletju omenja le malo krajev. Naj navedem tudi te in sicer tako,
da začnem bolj na vzhodu ter grem potem proti zahodu!

Zahodno od Trušenj stoji poleg Krke vas Št. Li pš. Okoli leta 1100.
je plemenitaš Gunthard podelil svoja posestva pri Št. Lipšu Šentpavel-
skemu samostanu (št. 408).

Južno od Št. Lipša blizu Pokrč so Streglje. To vas z vinogradi

in desetinami je grof Engelbert I. leta 1091. prepustil prej imenovanemu -

samostanu (št. 395).

Vrbsko jezero pri Celovcu se omenja v neki listini iz leta 1072.
Takrat sta se pogodila solnograški nadškof Gebhard in freisinški škof
Ellenhard zaradi desetine od nekaterih dvorov tik imenovanega jezera
(št. 270). | |
Pri izlivu Zile v Dravo je Beljak, ki se omenja že leta 979.
(Gr. II, št. 468). Ta kraj je bil leta 1060. še vas. Takrat je kralj Hen-
rik IV. podelil tej vasi tržno pravico. V Beljaku so odslej smeli kovati
novce in pobirati colnino. Ljudem, ki bi zaradi kupčije prihajali v Be-
ljak ali pa bi se iz njega vračali, se je takrat zagotovila varna in
mirna pot. Beljak je bil v tistem času v oblasti bamberških škofov
(št. 204).

d) Primorsko.

Glavno mesto Goriškega je Gorica, ki se leta 1001. prvikrat
omenja v zgodovini. Takrat je bila še vas. Polovico Gorice je rečenega
leta od cesarja Otona III. dobil oglejski patriarh Ivan IV. (št. 1), drugo po-

lovico pa grof Werihen (št. 2). Patriarh Ivan je takrat dobil, kakor či- -

tamo v dotični listini, tudi polovico Solkanskega gradu ter polovico
državnih posestev, ki so se nahajala med Sočo, Vipavo, Vrtovinskim
potokom in gorskim pobočjem na severni strani Vipavske doline, drugo
polovico pa Werihen. V Solkanu se je tedaj leta 1001. že nahajal grad.

Okoli leta 1075. je plemeniti Henrik podelil svoja podedovana
posestva v Gorici in po drugih ondotnih krajih Brixenski cerkvi (št. 260).
V nekem zgodovinskem viru, ki je nastal leta 1090. ali pa nekoliko
pozneje, se kot priča omenja Henrik iz Gorice (št. 595). Najbrže sta
oba ta dva Henrika ena in ista oseba.

Blizu Gorice je vas Ločnik, katera se prvikrat omenja leta 1077.
Takrat je kralj Henrik IV. to vas prepustil oglejskemu patriarhu Sige-
hardu (št. 327).

ΣΕ sie k oe a ΣΡ ΡΥ

E vM . cru

XXIII

V Vipavski dolini blizu AjdovsCine so Skrilje. Ondotno dese-
tino je oglejski patriarh Friderik najbrže leta 1085. podaril Oglejski
cerkvi (št. 381).

Glavni kraj na severnem Goriškem je Tolmin, ki ga zgodo-
vina prvikrat imenuje okoli leta 1065. Takratni oglejski patriarh Ra-
venger se je dne 6. junija mudil v Tolminu, kjer je napravil neko po-
godbo z odvetnikom brixenskega škofa Altwina. V Tolminu je bilo takrat
zbranih mnogo gospodov, izmed katerih so nekateri spremljali patriarha,
nekateri pa zastopali brixenskega škofa (št. 227).

Blizu Tolmina so Volče, kjer je bila fara že leta 1015. To je
najstarejša fara na Tolminskem. Rečenega leta je oglejski patriarh Ivan
podelil samostanu sv. Štefana v Čedadu desetino v Volčanski fari (št. 34)

Na Tolminskem, in sicer blizu Cerknega, je vas Otalež. Leta 1065.
je kralj Henrik IV. podaril brixenskemu škofu Altwinu Otaleški vrh in
Kamnik (št. 228). Tako se zove pogorje, ki se nahaja med Otaležem
in kranjskimi Ledinami.

Pri izlivu Timave v morje se nahaja Štivan, kjer je bil nekdaj
glasovit samostan, a je pozneje razpadel. Oglejski patriarh Henrik je
okoli leta 1080. podelil ondotno cerkev in pa bližnjo vas Mavhinje
Belinjskemu samostanu pri Ogleju (št. 537"). Friderik, Henrikov naslednik,
je to daritev okoli leta 1085. iz nova potrdil (št. 361").

Kar se tiče mesta Trsta, nam je znano, da je kralj Lotar leta 948.
podelil Tržaški cerkvi in njenemu škofu Ivanu vse svoje pravice, javno
sodstvo in vse svoje imetje v Trstu in okolici (Gr. II, št. 394). Vsled
te daritve so postali tržaški škofje mogočni oblastniki na tržaških tleh.

Znani so nam nekateri škofje, ki so v enajstem stoletju vodili
Tržaško škofijo. V začetku rečenega stoletja je živel škof Richolf, ki
se je leta 1007. udeležil neke sinode v Frankfurtu (št. 25). Leta 1015.
je bil navzoč, ko je oglejski patriarh Ivan samostanu sv. Štefana v

'Čedadu podelil več posestev (št. 34), in leta 1017. dne. 18. septembra

je bil v Schweinfurtu poleg Mena pri nekem pogrebu (št. 38). — Ri-
cholfov naslednik je bil najbrže škof Adalger, ki se je leta 1031. dne
13. julija mudil v Ogleju, ko je patriarh Popon posvetil ondotno cerkev
(št. 86). Leta 1039. je kralj Henrik III. potrdil rečenemu škofu več po-
sestev po Istri (št. 103). Leta 1046. se je Hdalger udeležil neke sinode
v Paviji (št. 134). V neki listini iz leta 1072. se tudi še omenja tržaški
škof Adalger, ki je takrat podelil cerkev sv. Apolinarija v Oltri samo-
stanu sv. Nikolaja v Benetkah (št. 267). Ako ime Adalger v naštetih
slučajih zaznamuje le enega škofa, je tedaj ta vladal več kakor 41 let.
— Leta 1080. in 1082. se omenja tržaški škof Heribert (št. 349 in 356).

Leta 1081. je kralj Henrik IV. odstopil svoje pravice, katere je
imel po Tržaški škofiji, oglejskim patriarhom. Po smrti kakega trža-
škega škofa naj oglejski patriarh postavi naslednika (št. 351). Tržaška

XXIV

cerkev je v tem času čedalje bolj nazadovala, in sicer deloma vsled silo-
vitosti roparjev, deloma vsled ubožnosti in nemarnosti njenih škofov. Zato
je kralj Henrik IV. sklenil, da naj Oglejska cerkev prevzame vrhovno
oblast čez Tržaško. Oglejski patriarhi naj ne posvečujejo samo tržaških
škofov, temuč naj jim tudi dele fevde, jih vladajo in branijo (št. 354).

. V Trstu so tudi gradeški patriarhi imeli nekoliko posestev. Znano
nam je, da je papež Ivan XIX. leta 1024. potrdil gradeškemu patriarhu
Urzu med drugimi posestvi tudi tista, ki so bila v Trstu (št. 66). Isto
je storil papež Benedikt IX. leta 1044. (št. 128).

V Trstu je bilo v enajstem stoletju več cerkva. Omenja se cerkev
Marije Device in sv. Justa (št. 103), potem cerkev sv. Petra (št. 349) in
pa cerkev sv. Mučenikov (349).

Tudi po severni Istri se nahajajo nekateri kraji, katerih imena
dobimo po zgodovinskih virih enajstega stoletja.

Med Trstom in Koprom so Milje. Nad sedanjimi Miljami je bil
nekdaj grad, ki se omenja že leta 931. (Gr. II, št. 379). Leta 1082. je
bil Krescencij iz Miljskega gradu v Kopru kot priča pri neki daritvi (št. 356).

Južno od Milj nasproti Kopru je cerkvica sv. Nikolaja v
Oltri, katera je bila nekdaj posvečena sv. Apolinariju. Tržaški škof Adal-
ger jo je leta 1072. podelil Zenonu, opatu samostana sv. Nikolaja v Be-
netkah (št. 267).

O Kopru in njegovi zgodovini od šestega pa do konca dese-
tega stoletja sem že govoril v drugem zvezku svojega Gradiva. Tu naj
navedem nekoliko notic iz enajstega stoletja.

V tem stoletju Koprčanje niso imeli svojih škofov. Njih višji cer-
kveni pastirji so bili tržaški škofje, katere je včasi njih poklic pripeljal
v Koper. Znano nam je, da je bil leta 1072. dne 2. maja tržaški škof
Adalger v Kopru, ko je podelil cerkev sv. Apolinarija v Oltri samostanu
sv. Nikolaja v Benetkah (št. 267). V Kopru se je mudil tudi tržaški škof
Heribert ter tu dne 3. decembra leta 1082. podaril ondotni cerkvi Ma-
rije Device faro sv. Mavra v Izoli. Iz dotične listine je razvidno, da so
se takrat v Kopru nahajali: župnik Bazilij, presbiteri Andrej, Florijan
in dva Ivana, dijakoni Lazar, Ivan in dva Bertalda ter subdijakoni
Pradej, Julijan in Ripald. Škof Heribert je takrat tudi določil, da naj
koprska duhovščina dobiva četrtino desetin in prvin Izolske cerkve ter
vse darove, kateri bi se v tej cerkvi nabrali. Dalje je zapovedal, da
naj se izolski otroci krščujejo v Kopru; v ta kraj naj tudi izolski dečki
hodijo k birmi (št. 356).

Leta 1035. so se prebivalci Koprskega mesta obrnili do cesarja
Konrada II. ter ga prosili pomoči zoper svoje nasprotnike. Tudi so ga
prosili, da bi jim potrdil njih zakone in njih posestva. Vse to se je tudi
zgodilo. Dotična posestva so bila poleg reke Dragonje, potem v Mov-
ražu ter še po nekaterih drugih krajih severne Istre (št. 92).

XXV

Že leta 932. so Koprčanje obljubili, da bodo beneškim doždom
vsako leto dajali po sto posod vina (Gr. II, št. 380). Leta 977. so po-
novili to pogodbo (Gr. II, št. 462). Beneški dožd Dominik Sylvo je
leta 1074. prepustil ta davek gradeškim patriarhom (št. 286).

Rečeni patriarhi so tudi v Kopru imeli nekoliko posestev. To je
razvidno iz listine papeža Ivana XIX. iz leta 1024. (št. 66), iz listine pa-
peža Benedikta IX. iz leta 1044. (št. 128) ter iz listine kralja Henrika IV.
iz leta 1062. (št. 225).

V Koprskem okraju so vasi Kubed, Predloka, Ospo, Ro-
zarijol in Truške, v Bujskem pa Šterna in Št. Peter. Vse
te vasi je leta 1067. kralj Henrik IV. podelil Freisinški cerkvi (št. 251).
V Movražu, ki je jugovzhodno od Kubeda, je Koprsko mesto imelo
svoja posestva (št. 92).

Zahodno od Kopra je Izola, katera je v desetem in enajstem
stoletju hitro menjavala svoje gospodarje. Leta 972. je ta kraj dobil
Benečan Vital Candiano (Gr. II, št. 440), leta 977. ga je že imel oglejski
patriarh Rodald (Gr. II, št. 457), leta 1031. pa samostan Marije Device
tik Ogleja (št. 87). V ondotni fari sv. Mavra je imela, kakor je razvidno
iz neke listine iz leta 1082., koprska duhovščina mnogo predpravic
(št. 356).

Ako gremo iz Izole proti zahodu, pridemo v Piran. V tem kraju
se je nahajal grad, čigar lastnik je bil leta 1061. neki Artnik s svojo
soprogo Bono (št. 217). V Piranski fari so gradeški patriarhi imeli ne-
koliko lastnine, kar kažejo nekatere listine enajstega stoletja (št. 66,
128 in 225), nekoliko posestev v Piranu je pa kralj Henrik IV. leta 1062.
podelil samostanu sv. Andreja v Freisingu (št. 223).

Jugovzhodno od Pirana so Siciole, kjer je Gradeška cerkev v
enajstem stoletju imela nekoliko posestev (št. 66).

Jugovzhodno od rečenega kraja je Kaštel, ki stoji precej vi-
soko nad reko Dragonjo. Tu se je že leta 1061. nahajal grad, katerega
je Artuik iz Pirana podelil takratnemu istrskemu mejnemu grofu Udal-
riku (št. 217).

e) Beneška Slovenija.

Kar se tiče zgodovine beneških Slovencev v enajstem stoletju,
ne vemo nič posebnega o njih povedati. Le v eni listini se omenjajo
nekateri kraji in nekatere gore, ki se nahajajo na njih zemlji.

Pri vhodu v Rezijansko dolino je Bela ali- Rezijuta (Spodnja
Bela), v sredi doline pa Bela ali Sv. Jurij (Zgornja Bela). Severovzhodno
od Rezijanske doline je gora Sart, vzhodno gora Baba, bolj proti
jugu pa gora Lanež. Imenovane vasi in gore je najbrže leta 1085.
grof Kacelin prepustil oglejskemu patriarhu Frideriku zato, da bi ta
odstopil našteta posestva samostanu, kateri naj bi se postavil v Mož-
nici (št. 367).

XXVI

B. Politična zgodovina.

1. Karantanski vojvodje.

Ko so bili Slovenci še samostojni, so jim vladali domači vojvodje,
kakor Borut, Gorazd, Hotimir in drugi. Tudi potem, ko so naši predniki
prišli pod vrhovno oblast frankovskih vladarjev, so še nadalje obdržali
svoje domače kneze, katere sta pa nadzorovala dva kraljeva namest-
nika, in sicer mejni grof furlanski ter mejni grof v Vzhodni marki. Ker
so se Slovenci udeležili vstaje pod panonskim vojvodom Ljudevitom,
so okoli leta 828. namesto domačinov dobili tujce za svoje predstojnike
(Gr. I, št. 331).

Vsled madjarske sile so Karantanijo združili z Bavarsko, da bi
se upravitelj obeh vojvodin mogel z večjim uspehom ustavljati so-
vražnim navalom. Leta 976., ko Madjari niso bili več nevarni, sta bili
imenovani vojvodini zopet ločeni. To se je zgodilo tudi zato, ker je
bila Karantanija brez Bavarske jako obširna, ko jej je Oton I. pridružil
še Veronsko marko in Istro.

Nekdanja Karantanija je razen sedanjega Koroškega obsegala tudi
skoraj vse Štajersko, potem vzhodni del Tirolskega do izvira reke -
Drave ter jugovzhodni kos sedanje Dolenje Avstrije. Oblast karantan-
skih vojvodov se je v nekaterih zadevah razprostirala tudi po Kranj-
skem, po Istri in po Veronski marki. Karantanska vojvodina je bila
važna pokrajina po svoji velikosti in po svoji legi, kajti dotikala se je
na vzhodu Ogrske in Hrvatske, na jugu morja, na jugozahodu Halije,
. na severozahodu Bavarske in na severu pa Avstrije.!

Zgodovinski viri nam kažejo, da so kralji in cesarji postavljali
karantanske vojvode, ki so potem navadno do svoje smrti vo-
dili upravo svoje dežele. Ako je kak vojvoda postal kralju nezvest,
ga je ta odstranil ter na njegovo mesto poslal drugega. Vendar ni smel
kralj svojevoljno odstaviti kakega vojvoda, temveč je bil navezan na.
sodrijsko razsodbo državnih knezov, ki so lahko vladarjevi želji ustregli
ali pa tudi ne. (Prim. št. 94.)

Kralj je vojvodu podelil vojvodino tako, da mu jo je dal v fevd.
Vojvoda je bil tedaj kraljev vazal in kot tak je imel razne dolžnosti,
katere so bile združene z vazalstvom.

Od kralja imenovani vojvoda je moral skrbeti za to, da ga je
tudi ljudstvo priznalo in potrdilo. Na Gosposvetskem polju na Koro-
škem je bil knežji kamen, kjer se je vršilo vmeščanje novega vojvoda.

! O mejah nekdanje Karantanije sem pisal v svoji Spomenici tisočletnice
Metodove smrti, str. 72—76. Da je njena severna meja segala do gorovja, katero
dandanes loči Štajersko od Hvstrijskega, je tudi razvidno iz zgodovinskih podatkov
pod št. 91 in 359.

NE EIN AE

XXVII

Ko se je ta v kmetski obleki bližal kamenu, je vprašal na njem sedeči
kmet okoli stoječe, če bode novi vojvoda pravičen sodnik, če bode
skrbel za blagor domovine, če je svobodnega rodu in če bode branil
krščansko vero. Ko se mu je zatrdilo, da je svoboden in da bode po-
stopal tako, kakor se od njega zahteva, je kmet nato odstopil svoje
mesto novemu vojvodu.

Šega vmeščanja je jako stara,! kar kaže že to, da se je vršila v
slovenskem jeziku. Mož kmetskega stanu je vmeščal novega deželnega
gospoda, kar dokazuje demokratični značaj slovenskega plemena. Tudi
Čehi so v starodavnih časih imeli knežji stol, na katerem so slovesno
vmeščali nove kneze.

Vojvoda je bil. voditelj ljudstva po svoji pokrajini. Bil je nekak
posredovalec med vladarjem in svojimi podložniki. Vsled prošenj
karantanskih vojvodov so kralji podelili mnogim osebam, cerkvam in
samostanom razne fevde, kar je razvidno iz ohranjenih listin. Vojvoda
je dobival od vladarja ukaze, katere je bilo treba izvršiti.

Vojvoda je bil vrhovni poveljnik tistih čet, ki so prišle iz
njegove vojvodine. Skrbeti je moral, da so se njegovi vazali o pravem
času zbrali okoli njega ter pripeljali s seboj določeno število oboro-
žencev. S temi trumami se je vojvoda bojeval s kakim nemirnim so-
sedom ali je pa prišel kralju na pomoč. Večkrat je vojvoda spremljal
kralja na njegovih potih po državi. Nekateri karantanski vojvodje so se
le redkokrat mudili po svoji vojvodini, a tem večkrat na kraljevem dvoru,
kjer so vladarju z dobrimi nasveti pomagali vladati. Vojvoda Konrad III.
bi bil rad prišel v svojo vojvodino, a ljudstvo se mu je uprlo. Njegov
naslednik je bil le po imenu karantanski vojvoda, svoje dežele menda
ni nikdar videl.

. Vojvoda je bil tudi sodnik v svoji vojvodini. Zastopnik ljudstva
je pri vmeščanju novega vojvoda na Gosposvetskem polju hotel ve-
deti, če bo deželni knez tudi pravičen sodnik. Da bi se sodstvo lažje
vršilo, je vojvoda sklicaval sodne zbore, katerih so se udeležili velikaši
iz cele dežele. Taki zbori se tudi takrat niso opuščali, ko je bil voj-
voda odsoten. Grofje in druge osebe, ki so imeli s sodstvom opraviti,
so bili od vojvoda zavisni.

! Mogoče je, da so Slovenci na ta način že v osmem stoletju postavili Go-
razda in Hotimira. Po smrti vojvoda Boruta je slovensko ljudstvo njegovega sina
Gorazda povzdignilo v vojvoda. (Gr. L, št. 223: , ... et illi (sc. Sclavi) eum ducem
fecerunt".) Tri leta pozneje je ljudstvo Hotimiru podelilo vojvodsko dostojanstvo.
(Gr. I, št. 225: ,, Quem suscipientes idem populi ducatum illi dederunt.") Iz besed
»ducem fecerunt" in pa ,,ducatum dederunt" je razvidno, da je mogel postati voj-
voda le tisti, za kogar se je ljudstvo odločilo. Prav verjetno je, da se je že takrat
vmeščanje novega vojvoda vršilo nekako tako, kakor pozneje v trinajstem in štiri-
najstem stoletju.

XXVIII

Vojvoda je imel svoje uradnike. Omenja se v desetem stoletju
valpot Hartwik, čigar okrožje se je razprostiralo po Celovški okolici.

Za vojvoda je bilo velike važnosti, da je imel v deželi, po kateri
je gospodoval, mnogo svojih posestev. Znano je, da so imeli Eppen-
steinci obširna posestva po raznih straneh Karantanije. Nekateri voj-
vodje so izkoristili svoje stališče, da so si svoje imetje pomnožili. Zadnji
Eppensteinovec Henrik je bil nekaj časa odvetnik oglejskega patriarha
Udalrika. Taki odvetniki so si včasi povečali svoja posestva na škodo
dotične cerkve.

Prejemki, katere je vojvoda dobival, so bili mnogovrstni. Kdor
je postal vojvoda, je imel pravico do dohodkov od nekaterih posestev,
katera so se kot fevd podelila skupno z vojvodskim dostojanstvom.
Taka posestva je vojvoda lahko obdelaval s svojimi ljudmi ali pa jih
je dal v fevd raznim osebam.. Vojvoda je po svoji vojvodini smel od
dvorov, gradov, vasi ter svobodnih in nesvobodnili ljudi zahtevati krmo
za vojsko, roboto in vojno podporo, to je kruh, vino, meso in žito,
potem tlako z živino ter druge javne davščine. Izjema je bila v tistih
slučajih, če so bile kake osebe, cerkve ali samostani oproščeni takih
davščin (št. 75).

Raznim vladarjem ni kazalo, da bi bili za dalj časa pustili Ka-
rantansko vojvodino brez vojvoda, kajti treba se je bilo ozirati na njen
zgodovinski razvoj, kakor tudi na njene prebivalce, ki so bili po na-
rodnosti večinoma Slovenci ter živeli po svojih slovenskih pravnih obi-
čajih (št. 11: , Sclauenica institutio"; št. 117: ,consuetudo Sclavorum").
Ker je pa bilo kraljem na tem ležeče, da bi karantanski vojvodje ne
postali premogočni, so marsikaj storili, da bi se jih ne bilo treba bati.
Že v desetem stoletju so saški vladarji na vzhodni in južni strani Ka-
rantanije ustanovili razne mejne grofije ter tako vojvodom zmanjšali
njih oblast. Za karantanske vojvode so večkrat postavili svoje bližnje
ali pa daljne sorodnike, o katerih so mislili, da so jim naklonjeni. Po
smrti kakega vojvoda so za njegovega naslednika radi izbrali moža,
ki ni bil s prednikom nič v sorodu, da bi si tako nobena rodovina ne
mogla lastiti dedinske pravice do vojvodine. Največkrat so se kot
vojvodje menjavali člani iz frankovske in eppensteinske rodovine. Za
Konradom 1. iz frankovskega rodu je leta 1012. prišel Eppensteinovec
Adalberon. Ko je bil ta leta 1035. odstavljen, mu je sledil Konrad IL, sin
Konrada 1. Leta 1077. je Adalberonov vnuk Liutold postal karantanski
vojvoda, in ko je leta 1090. umrl, mu je sledil njegov brat Henrik.

Važno je vprašanje, kako oblast je imel: karantanski vojvoda po
tistih mejnih grofijah, katere so se iz njegove vojvodine izločile. Znano
je, da je bila leta 973. Kranjska marka del Karantanske vojvodine
(Gr. II, št. 444). Tudi vemo, da so karantanski vojvodje kot mejni grofje
po Veronski marki izvrševali sodstvo (št. 3, 33, 37, 137, 189, 338, 339,

XXIX

363, 364). Karantanski vojvodje so nekaj časa tudi po Istri gospodo-
vali (št. 59, 93, 95). Vojvoda Adalberon je tudi Karantansko marko imel
v svojih rokah (št. 94).

Ko je leta 995. umrl Henrik, vojvoda bavarski in karantanski ter
oče poznejšega cesarja Henrika Il., je dobil Karantanijo tisti Oton,
ki je po njej Ze od leta 978. do 983. vladal (Gr. II, št.518). Njegova mati
Liutgarda je bila hči cesarja Otona 1. (št. 4). Eden izmed njegovih treh
sinov je bil Brunon, ki je leta 996. postal rimski papež ter pod imenom
Gregor V. vladal do leta 999. (Gr. II, št. 522). Najstarejši sin se je zval
Henrik ter bil oče cesarja Konrada II. Ker je leta 952. kralj Oton 1. s.
Karantanijo združil tudi Veronsko marko, je bil vojvoda Oton ob enem
tudi mejni grof veronski (cf. Gr. II, št. 469 in 522 ter Gr. III, št. 2 in 3).
Kar se tiče Istre, je bila, kakor se kaže, okoli leta 1000. pod vrhovno
oblastjo bavarskega vojvoda Henrika (št. 27).

Po smrti cesarja Otona III. je leta 1002. ravnokar omenjeni bavarski
vojvoda Henrik postal njegov naslednik. Temu je bil karantanski voj-
voda Oton vedno naklonjen ter mu rad pomagal (št. 4). V tem oziru
se ni ujemal s svojim sinom Konradom, ki je nekoliko časa podpiral
svojega tasta, švabskega vojvoda Hermana IL, kateri bi se bil rad po-
lastil prestola (št. 5).

V Italiji so po smrti cesarja Otona III. lombardski velikaši izvolili
Harduina, mejnega grofa ivrejskega, za svojega kralja. Karantanski voj-
voda Oton kot zvest pristaš Henrika Il. se je s svojimi Karantanci na-
potil nad Harduina. Ob gorenji Brenti je proti koncu leta 1002. prišlo
do boja, v katerem je bil vojvoda Oton premagan (št. 10). Nato se je
napotil v Quedlinburg, kamor je dospel o velikonočnem času leta 1005.
Tu ga je kralj Henrik zaradi nesrečnega izida v Italiji tolažil ter ob-
daroval (št. 13). V postnem času leta 1004. se je kralj Henrik II. osebno
napravil v Italijo, da bi se tu vojskoval s svojim nasprotnikom Har-
duinom, kateri je zasedel soteske ob Adizi. Ob enem se je kralj obrnil
do Karantancev ter jih prosil, da bi se polastili bolj na vzhodu ležečih
prelazov, kar se je tudi zgodilo. Karantanci so pregnali Lombarde ter
ih deloma zapodili v reko Brento, kjer so se ponesrečili. Nato so naj
osvojenem prelazu počakali svojega kralja (št. 16).

Ko je dne 4. novembra leta 1004. umrl vojvoda Oton, mu je sledil
njegov tretji sia Konrad L, ki je vladal od leta 1004. do 1011. (št. 18).
Kralj mu je izpregledal njegovo prejšnje postopanje, ko se je tudi njegov
tast, švabski vojvoda Herman, pomiril z vladarjem.

Novi vojvoda karantanski je bil pravnuk cesarja Otona l., njegova
soproga Matilda pa pravnukinja Otonove sestre Gerberge (št. 12). Imel
je dva sina, Konrada, ki je bil pozneje tri leta (1036—1039) vojvoda
karantanski, ter Brunona, ki je postal wiirzburški škof. Vojvoda Kon-
rad IL. je umrl dne 12. decembra leta 1011. (št. 29).

XXX

Ker je bil njegov starejši sin Konrad še mladoleten, je kralj
Henrik II. za karantanskega vojvoda postavil Hdalberona iz rodu
Eppensteincev (št. 30). Ta rodovina se je zvala po gradu Eppensteinu,
čigar razvaline se nahajajo pri trgu Weisskirchenu jugovzhodno od Juden-
burga na Štajerskem. Vojvoda Adalberon je vladal od leta 1012. do 1035.

Ko je mladi Konrad nekoliko vzrastel, je leta 1019. skupno s svojim
enakoimenovanim bratrancem pri Ulmu napadel vojveda Adalberona ter
ga premagal (št. 41). Ta nezgoda Adalberonu ni dosti škodovali, ker je
še na dalje obdržal svojo Karantansko vojvodino.

Oče vojvoda Adalberona je bil Markward, čigar mejna grofija se
je razprostirala po sedanjem Gorenjem Štajerskem. Nekoliko posestev
je imel tudi na Južnem Štajerskem v bližini gore Dobriča (Gr. II, št. 470).
Bil je svak grofa Udalrika iz rodovine Ebersbergov (Gr.lII, št. 437).

Markwardov sin Adalberon je leta 1000. od cesarja Otona III.
dobil sto kmetij v Karantanski marki (Gr. II, št. 529). Njegovi soprogi
Beatrici je kralj Konrad Il.leta 1025. podelil sto kmetij v Aflenzu, kjer
se je nekdaj razprostirala grofija grofa Trdogoja (št. 69). Omenjena
Beatrica je bila hči švabskega vojvoda Hermana Il. in njegove soproge
Gerberge. Ta je bila sestra Gizele, matere cesarja Henrika II. Adalbe-
ronova soproga je bila tedaj sestrična takratnega vladarja Henrika Il.

Vojvoda Adalberon ni gospodoval samo po Karantaniji in Karan-
tanski marki, temuč tudi po Veronski marki (št. 33, 37) in Istri (št. 59,
93). Bil je tedaj jako mogočen gospod. Ko je leta 1024. umrl cesar
Henrik IL, je bil tudi vojvoda Adalberon opravičen, voliti novega vla-
darja (št: 59). Se je li volitve udeležil, nam ni znano.

Vojvoda Adalberon je bil dobro zapisan pri cesarju Henriku Il,,
nekoliko slabše pa pri njegovem nasledniku Konradu IL, čeprav sta bila
svaka, kajti Adalberonova soproga Beatrica in Konradova soproga
Gizela sta bili sestri. Omenili smo, da se je moral že leta 1019. pri Ulmu
boriti s Konradom v tistem času, ko ta še ni bil vladar.

Ko je Konrad II. zasedel prestol, je nekaj mesecev pozneje podeli]

grofu Wilhelmu iz Brež trideset kmetij v Savinjski mejni grofiji (št. 68). Ta.

Wilhelm in pa vojvoda Adalberon nista bila drug drugemu naklonjena
in prišlo je tako daleč, da je ta leta 1036. grofa Wilhelma ubil (št. 96).

Leta 1027. dne 19. maja se je karantanski vojvoda mudil pri Veroni,
kjer se je pri cesarju Konradu pritožil zoper oglejskega patriarha Po-
pona. S seboj je pripeljal grofa Wecellina, svojega odvetnika. Trdil je,
da ima kot karantanski vojvoda pravico, terjati nekatere davščine po
dvorih, gradovih in vaseh Oglejske cerkve. Patriarh mu je ugovarjal.
'Cesar je nato razsodil, da ima patriarh pravico do dotičnih davščin
(št. 75). — Meseca septembra istega leta je cesar predsedoval neki sinodi
v Frankfurtu. Med navzočimi je bil tudi karantanski vojvoda Adalberon
kot cesarjev mečenosec, in sicer edini izmed posvetnih gospodov (št. 77).

K:
Bur ants

"a ὖ
νἀ ap VAJ Nee A RR PARA

x. točk nn a AA Na aaa a

πον σοῦ

SET tA

xy Rafa. V Na E Me SS,

XXXI

Tudi v naslednjem letu je bil vojvoda Adalberon dalj časa v
spremstvu svojega vladarja, kar kaže, da je užival njegovo zaupanje.
O veliki noči (dne 14. aprila) je bil državni zbor v Aachenu, kjer so
desetletnega cesarjevega sina Henrika kronali za kralja. Kaže se, da se
je te slavnosti udeležil tudi vojvoda Adalberon. Po njegovem posredo-
vanju je cesar pet dni pozneje podelil Sábenski cerkvi vse soteske okoli
Sübena (št. 79). Iz Hadhena se je cesar čez Westfalsko napotil v Devin
pri Labi. Spremljal ga je vojvoda Adalberon, ki je bil dne 1. julija v
Devinu navzoč, ko je cesar razsodil neki prepir (št. 80). Dne 11. sep-
tembra nahajamo cesarja in vojvoda Adalberona v Imbshausenu, kamor
je prišel tudi oglejski patriarh Popon (št. 81).!

Iz naslednjih let nimamo o vojvodu nobenih poročil. Zameril se
je vladarju tako, da ga je ta vedno bolj črtil. Iz nekega pisma, katero
je neki duhovnik leta 1035. poslal takratnemu wormskemu škofu, je raz-
vidno, da je cesar staro sovraštvo gojil zoper karantanskega vojvoda.
V navzočnosti nekaterih knezov je zahteval, da se Adalberonu vzame
Karantanska vojvodina in pa njena severovzhodna mejna grofija. Sklicali
so sodni zbor, na katerem se je poudarjalo, da se Adalberon hoče s
pomočjo Hrvatov in nezvestih podložnikov upreti kraljevi oblasti. Kar
se tiče teh nezvestih podložnikov, nam je misliti na Slovence, ki
so bili pripravljeni, da bi skupno s Hrvati podpirali vojvoda Adal-
berona zoper cesarja. Nadlegovali so tiste, ki so cesarju ostali zvesti.
Vznemirjali so med drugim tudi romanske koprske prebivalce, ki so bili
cesarju naklonjeni (št. 92). Zveza Adalberonovih privržencev s Hrvati je
Bavarce prestrašila tako, da se njih čete niso upale pridružiti tistim
oddelkom, ki so bili poslani nad slovanske Ljutice.

Vojvoda Adalberon je bil obsojen, da zarad veleizdaje izgubi svojo
vojvodino in mejno grofijo. Nato je mejno grofijo leta 1035. dobil Arnold II.,
grof lambaški in welsski, za vojvodino se je pa pogajal Konrad, sin
nekdanjega karantanskega vojvoda istega imena (št. 94). Mejna grofija,
t. j. sedanje Gorenje Štajersko, je bila odslej ločena od vojvodine.
Veronska marka in Istra sta še dalje ostali združeni s Karantansko
vojvodino, katero je leta 1036. dobil prej omenjeni Konrad, bratranec
cesarjev (št. 95).

V tistih dneh je bivši vojvoda Adalberon umoril ali pa v boju
ubil breškega grofa Wilhelma IL, svojega starega nasprotnika, ter potem
bežal k svojim sorodnikom na bavarski grad Ebersberg, kjer je za prvi
čas našel svoje zavetje (št. 96). Pozneje je moral iti v pregnanstvo in

! Valvasor (Ehre des H. Krain, IVb, 276) pripoveduje, da so leta 1028. Ogri
pridrli na Štajersko, Koroško in Kranjsko, a koroški vojvoda ,,Gottfried" in oglejski
patriarh sta jih zapodila domov. Razume se, da je ta trditev brez zgodovinske
podlage. Iste vrednosti je tudi notica, da so Ogri naslednja leta šli v Italijo, a
cesar Konrad jih je pregnal odtod ter nato šel nad nje čez Kranjsko na Ogrsko.

XXXII

leta 1039. je umrl (št.102). Wilhelmova mati Hema, ki je nekako v tistem
času izgubila tudi svojega mlajšega sina Hartwika, še prej pa svojega
soproga Wilhelma L, je svoja obširna posestva poleg koroške Krke in
po drugih krajih podelila cerkvam (št. 115, 125, 126, 129, 130). Wil-
helmovi fevdi po Savinjski grofiji so prišli v druge roke.

Akoravno se je Konrad II. (vladal od leta 1036. do 1039) že
meseca julija leta 1035. trudil, da bi dobil Karantanijo, se mu je to po-
srečilo še le 2. februarja naslednjega leta (št. 95). Še le po štiriindvajsetih
letih je postal gospodar na tisti zemlji, po kateri je nekdaj vladal njegov
enakoimenovani oče.

Novi vojvoda se je hotel cesarju prikupiti, ko ga je leta 1037.
spremljal v Italijo. Vsled raznih pritožb je ta zaukazal, prijeti takratnega
milanskega nadškofa Heriberta. Potem ga je kot ujetnika izročil v var-
stvo oglejskemu patriarhu Poponu in karantanskemu vojvodu Konradu.
Ker ga je pa patriarh premalo nadzoroval, je nadškof čez dva meseca
ušel (št. 97).

: Vojvoda Konrad II. najbrže ni dosti storil za deželo, čez katero
je bil postavljen. Mučila ga je zlatenica, katera ga je v najboljši moški
dobi spravila v grob. Umrl je po triletnem vladanju dne 20. julija
leta 1039. (št. 101). Vojvoda ni zapustil moških dedičev, in ker se je dne
28. ali pa 29. novembra istega leta ločil s tega sveta tudi odstavljeni
vojvoda Adalberon, je novi vladar, kralj Henrik IIL, sklenil, da ne po-
stavi nobenega vojvoda čez Karantanijo. Imel. jo je nato pod svojo ne-
posredno oblastjo ravno tako, kakor vojvodino Bavarsko in Švabsko.

Ker v dobi od leta 1039. do 1047. Karantanska vojvodina ni imela
svojega vojvoda, so njene marke zadobile vedno večjo samostojnost
ter se polagoma popolnoma odcepile od nje. Vojvoda Konrad II. je še
gospodoval po Karantanski vojvodini, Istri in Veronski marki, njegovi
nasledniki od leta 1047. dalje pa le še po vojvodini in Veronski marki.

Leta 1047. je Karantanska vojvodina zopet dobila svojega dežel-
nega gospoda. Ta mož je bil Welf (1047 —1055), ki je prišel s Svab-
skega, kjer je imel obširna posestva. Bil je sin grofa Welfa II. in nje-
gove soproge Irmingarde ali Imice Luxemburške. Cesar mu je razen
Karantanske vojvodine izročil tudi Veronsko marko. Da je vojvoda Welf
vodil upravo tudi po Veronski marki, nam dokazuje neka listina cesarja
Henrika III. iz leta 1055. (št. 189) in pa besede pod št. 157: , Guelfum...
qui ducatum Carinthiorum et marchiam Veronensem adquisivit."

Leta 1051. je vojvoda Welf pomagal s svojimi četami cesarju, ki
se je vojskoval z Ogri. Tisti oddelek, katerega je cesar sam vodil, se
je skozi Karantanijo pomikal na Ogrsko (št. 180). V zaroto, katero je
leta 1053. osnoval bavarski vojvoda Konrad, je bil zapleten tudi vojvoda
Welf. Vojvoda Konrad je bil odstavljen ter je čez Karantanijo bežal na
Ogrsko. Ondotni kralj Andrej mu je preskrbel pomožnih čet, s katerimi

XXXIII

je napadel Karantanijo, opustošil razne kraje ter se polastil Hengstburga
na Srednjem Štajerskem. Ker so mu nekateri karantanski velikaši šli na
roko, mu ni bilo težko, pregnati tistih, ki so bili cesarju vdani (št. 184).
V začetku naslednjega leta so se cesarjevi pristaši iz nova polastili
Hengstburga ter prisilili ogrsko posadko, da je odšla (št. 185). A še istega
leta so Ogri zopet napadli Karantanijo. Ko so nabrali mnogo plena, so
se vrnili v svojo domovino (št. 186).

Kakor se kaže, je takrat Markward, sin nekdanjega karantanskega
vojvoda Adalberona, iz nova dobil nazaj tista posestva, katera je nekdaj
imel njegov oče.

Ko se je cesar Henrik III. meseca marca leta 1055. napravil v Italijo,
ga je razen drugih spremljal tudi vojvoda Welf. Pozneje je prosil cesarja
za dovoljenje, da bi se smel vrniti domov. Isto je storil tudi rezenski
škof Gebhard. Nato sta se oba zvezala z nekaterimi drugimi velikaši,
se zarotila zoper svojega vladarja ter ga hotela odstaviti in umoriti,
na njegovo mesto pa povzdigniti bivšega bavarskega vojvoda Konrada,
ki je takrat bival na Ogrskem. To se pa ni zgodilo, kajti najprej je
umrl vojvoda Konrad, kmalu nato je zbolel tudi Welf. Sedaj se je ta
začel kesati svojega dejanja, obrnil se do svojega gospoda ter si izprosil
odpuščanje (št. 188). Še istega leta dne 13. novembra je umrl (št. 190).

Kakor se kaže, je bil eden izmed velikašev, ki so se leta 1055.
zarotili zoper cesarja Henrika IIL, tudi njegov sorodnik Konrad. V na-
slednjem letu nekako meseca julija mu je cesar odpustil ta njegov
korak (št. 193).

Dne 5. oktobra leta 1056. je cesar umrl (št. 195) in sedaj je njegova
soproga Neža v imenu svojega mladoletnega sina Henrika prevzela
vodstvo države. Ko se je vladarica o božiču mudila v Reznu, je pre-
pustila Karantansko vojvodino prej omenjenemu Konradu (št. 196), da
bi ga na ta način pridobila na svojo stran.

Vojvoda Konrad III. (1056 —1061) se je v začetku aprila l. 1057.
nahajal v Wormsu v spremstvu mladega kralja in njegove matere (št. 198).
Še le leta 1058. v jesenskem času je hotel zasesti svojo vojvodino. Ker
je vedel, da mu ljudstvo ni naklonjeno, se ni upal v deželo. Preden se
je napotil tja, je zbral okoli sebe mnogo čet. Hotel se je najprej po-
lastiti Veronske marke, ki je bila takrat združena s Karantansko voj-
vodino. A že na meji so se mu prebivalci uprli in vojvoda je moral
sramotno oditi. Tudi pozneje ni mogel dobiti vojvodine v svojo oblast
in bil je ves čas le po imenu vojvoda karantanski. Njegovo sorodstvo
s kraljevo rodovino ni pri karantanskih prebivalcih nič izdalo (št. 200).
Umrl je leta 1061. (št. 218).

Njegov naslednik je bil Berhtold (1061—1077) iz rodovine Záh-
ringov (št. 219). Tudi ta je bil le po imenu vojvoda karantanski. Noben
vir nam ne poroča o njegovem delovanju po Karantaniji. Niti tega ne

3

XXXIV

moremo trditi, da je sploh kdaj videl svojo vojvodino. V Veronski marki
se je leta 1066. dal zastopati po nekem grofu Wipertu (št. 249).

Med tem časom, ko sta vojvoda Konrad in Berhtold živela daleč
proč od svoje vojvodine, so po raznih delih naše domovine nekateri
velikaši dobili veliko oblast, tako mejni grof Udalrik po Kranjskem in
Istri, Eppensteinovec Markward, sin nekdanjega karantanskega vojvoda
Adalberona, pa po severnih straneh Karantanije. Posebno po smrti
mejnega grofa Udalrika leta 1070. je bil Markward najvplivnejša oseba
po naši domovini. Neki vir celo trdi, da je o božiču leta 1072. dobil
od kralja Henrika IV. Karantansko vojvodino (št. 272), kar pa je ne-
resnično. Pač pa lahko trdimo, da je porabil prepir med kraljem in
Berhtoldom, da si je prisvojil vedno večjo oblast v deželi ter svojemu
sinu Liutoldu pripravljal pot do vojvodske časti. Umrl je leta 1076.
(št. 320).

Tu naj nekoliko opišem razmere med kraljem Henrikom IV. in
vojvodom Berhtoldom. Ko je kralj leta 1072. začel prezirati nekatere
velikaše, so ti zapustili njegov dvor. Med njimi je bil tudi karantanski
vojvoda Berhtold. Tega in pa švabskega vojvoda Rudolfa je kralj
večkrat pozval pred se. Ker pa nista hotela priti, je mislil, da se hočeta
vzdigniti zoper njega. Že se je začelo govoriti, da pojde kralj s svojimi
četami nad nju. Zato sta poslala h kralju svoje poslance ter tako od-
vrnila od sebe pretečo nevarnost (št. 272).

Naslednjega leta meseca marca je vojvoda Berhtold iz nova za-
dobil kraljevo milost (št. 273). Ker je bil jako razumen mož in tudi
dober govornik, ga je kralj v poletenskem času poslal kot poslanca k
Sasom (št. 275). Ti so vedno bolj začeli nasprotovati svojemu vladarju
in prišlo je tako daleč, da so ga oblegali v gradu Harzburgu. Kralj
je v noči dne 10. avgusta skrivaj pobegnil iz grada ter s seboj vzel
le malo spremljevalcev, med katerimi je bil tudi vojvoda Berhtold (št. 276).
Dva meseca pozneje je med drugimi tudi Berhtold zastopal svojega
vladarja pri pogajanju s Sasi (št. 277). Dne 27. oktobra se je Berhtold
s kraljem vred mudil v Wiirzburgu (št. 278). Kmalu potem je zvedel
od kraljevega zaupnika Regengerja, da je kralj hotel njega (Berhtolda)
in še druge kneze zavratno umoriti. Vsled tega sta Berhtold in švabski
vojvoda Rudolf vladarju odpovedala zvestobo (št. 279).

Meseca aprila leta 1074. se je vojvoda Berhtold iz nova sprijaznil
s kraljem ter tudi prišel na njegov dvor (št. 283). Tudi naslednjega leta
je kralju ohranil zvestobo, čeprav so mu Sasi prigovarjali, da bi stopil
na njih stran (št. 290). Udeležil se je dne 9. junija bitke pri Homburgu
poleg reke Unstrut na strani svojega vladarja (št. 291), akoravno le s
težkim srcem, ker je smatral Sase za nedolžne. Ko so bili ti prema-
gani, se je Berhtold štirideset dni javno postil ter obljubil, da se ne
bode več vojskoval ž njimi (št. 292).

XXXV

Po bitki pri Homburgu sta Berhtold in švabski vojvoda Rudolf
poslala k premaganim saškim knezom svoje poslance; pozneje sta se
tudi sama na skrivnem sešla ž njimi. Obljubila sta jim, da ne bodo
strogo kaznovani, ako se prostovoljno podado (št. 296). Tudi sta zatr-
dila, da ne bodeta kralju več pomagala, ako bi se ta še dalje hotel
vojskovati ž njimi (št. 297).

Ko je bil kralj Henrik meseca februarja leta 1076. izobčen iz cer-
kve, so se ga nekateri knezi začeli ogibati. Med temi sta bila tudi
oglejski patriarh Sigehard in pa karantanski vojvoda Berhtold. Ta se je
o velikonočnem času sešel z nekaterimi drugimi knezi, da bi se po-
svetovali, kaj jim je storiti. Polagoma je nastala zoper kralja neka
zarota, ki je rastla od tedna do tedna (št. 317). O binkoštih je kralj po-
vabil državne kneze na zborovanje v Worms. Nekateri so pač prišli
tja, drugi so pa izostali; med temi je bil tudi vojvoda Berhtold (št. 319).
Ravno to se je zgodilo na dan sv. Petra in Pavla, ko je kralj sklical
državne kneze v Mainz (št. 321).

Meseca septembra so se v Ulmu zbrali tisti knezi, ki niso bili
kralju naklonjeni. Med njimi je bil tudi vojvoda Berhtold (št. 322). Me-
sec pozneje so se sešli v Triburu, kjer sta bila kot papeževa legata
navzoča oglejski patriarh Sigehard in pasovski škof Altman. Knezi so
tu sklenili, da ne bodo Henrika IV. več smatrali za svojega vladarja,
ako se do prihodnjega februarja ne združi s katoliško cerkvijo (št. 323).
Nato se je kralj po zimi napotil v Italijo, da bi se pomiril s papežem.
Napravil je velik ovinek čez Burgundsko, ker so njegovi nasprotniki,
karantanski vojvoda Berhtold, "bavarski vojvoda Welf in švabski voj-
voda Rudolf, zasedli vse soteske, skozi katere so držale krajše poti
iz Nemčije v Italijo (št. 324).

Ko se je kralj mudil v Italiji, so se njegovi nasprotniki, med njim;
tudi vojvoda Berhtold, najprej meseca februarja leta 1077. zbrali v Ulmu,
meseca marca pa v Fordiheimu, kjer so švabskega vojvoda Rudolfa iz-
volili za kralja (št. 325). Nato je Henrik IV. vzel Berhtoldu Karantansko
vojvodino ter jo podelil Eppensteincu Liutoldu (št. 326). Z vojvodino
je Liutold, ki je vladal od 1077 do 1090, dobil tudi upravo po Veronski
marki (cfr. št. 558, 339). Oglejskega patriarha Sigeharda je kralj dobil
na svojo stran, ko mu je odstopil Furlansko grofijo, vas Ločnik ter
vse fevde, katere je v rečeni grofiji imel grof Ludovik (št. 327). Kralj
je podelil patriarhu Furlansko grofijo s privoljenjem vojvoda Liutolda;
zato se ni bilo treba bati, da bi bil vsled te podelitve nastal kak pre-
pir med vojvodom in patriarhom,

Odstavljeni Berhtold se je še dalje imenoval karantanski vojvoda.
Umrl je dne 5. ali 6. novembra leta 1078. (št. 340). Tudi njegovi potomci
: so se zvali karantanski vojvodje ali pa mejni grofje veronski, čeprav
niso imeli ne Karantanije in ne Veronske marke v svoji posesti.

o*

XXXVI

Kralj Henrik je dne 16. aprila praznoval veliko noč v Oglejski
patriarhiji. Nato se je čez Karantanijo napotil na Nemško. Spremljal ga
je novi karantanski vojvoda (št. 328). Ker je kralj imel sedaj zaslombo
pri oglejskem patriarhu in pri karantanskem vojvodu, mu ni bilo treba
delati ovinka čez Burgundsko, kakor pred nekaterimi meseci. V Reznu
je zbral razne kneze, med katerimi sta bila tudi patriarh Sigehard in
vojvoda Liutold, ter tožil o dogodkih zadnjega časa (št. 329). Proti koncu
maja je kralj na zboru v Ulmu razsodil, da so protikralj Rudolf, bivši voj-
voda Berhtold, bavarski vojvoda Welf in njih pristaši krivi veleizdaje ter
da jim je treba vzeti njih službe in fevde. Zborovanja se je udeležil tudi
patriarh Sigehard, ki je pred ljudstvom prečital nekatera pisma, o ka-
terih se je trdilo, da jih je papež tja poslal. Pisma so bila tako sestav-
ljena, da so kralja vsestransko zagovarjala ter ga vsem priporočala (št. 330).

Iz Ulma je kralj prišel v Norimberk, kjer je dne 11. junija po na-
svetu svojih fevdnikov, med katerimi je bil tudi karantanski vojvoda
Liutold, podelil oglejskemu patriarhu Sigehardu k Furlanski grofiji še
mejno grofijo Kranjsko in Istrsko (št. 331, 332).

Leta 1078. meseca maja se je vojvoda Liutold mudil v Veronski
marki, kjer je enkrat pri Veroni, drugič v Vicenzi razsojeval razne pre-
pire (št. 558, 339). V naslednjih letih se nikjer ne omenja. Še le leta
1082. dne 15. novembra ga nahajamo pri Veroni v spremstvu kralja
— Henrika (št. 355). V Italiji in sicer v Padovi se je mudil tudi leta 1085.
dne 3. marca (št. 363, 364). Odtod se je napotil na Nemško ter se konec
aprila leta 1086. udeležil nekega zborovanja v Mainzu (št. 387). Leta
1089. meseca oktobra je bil v Trevisu (št. 390).

Vojvoda Liutold je bil kot zvest pristaš cesarja Henrika IV. iz-
občen iz cerkve. Nekoliko pred svojo smrtjo je odstranil svojo zako-
nito Zeno ter se z dovoljenjem protipapeža Wiberta poročil z drugo.
Umrl je dne 12. maja leta 1090. (št. 391). Neverjetno je, da se je izne-
veril svojemu vladarju ter se hotel polastiti kraljevske krone.

Vojvodu Liutoldu je sledil njegov brat Henrik (1090—1122), ki
je do takrat kot mejni grof gospodoval po Istri in Kranjskem. To de-
želo je sedaj dobil oglejski patriarh Udalrik, brat Henrikov (št. 400),
Istro pa Popon, sin Udalrika, nekdanjega mejnega grofa kranjskega
in istrskega (št. 402).

Prvikrat se Henrik omenja kot vojvoda karantanski leta 1093.
(št. 399). Že njegov oče Markward je začel staviti samostan sv. Lam-
berta na Gorenjem Štajerskem. Ko je ta umrl, ga je vojvoda Henrik
dovršil ter nato leta 1096. v Veroni v navzočnosti cesarja Henrika iz-
ročil v varstvo rimskega papeža (št. 412). Leta 1097. je vojvoda Henrik
skupno s svojim bratom, oglejskim patriarhom Udalrikom, pomagal ba-
varskemu vojvodu Welfu IV., da je ta dobil večino dedščine po svojem
očetu Azzonu, mejnem grofu estenskem (št. 416).

nie. bi

XXXVII

Tako smo tedaj videli, da so bili karantanski vojvodje, ki so ži-
veli v enajstem stoletju, iz raznih rodovin in da je le redkokateri vla-
dal čez deset let. Eden med njimi, Adalberon, je pač gospodoval tri-
indvajset let, a ker se je cesarju izneveril, je moral odstopiti. — Tudi
Berhtold je bil šestnajst let vojvoda karantanski, a le po imenu. Vse
te razmere so pripomogle, da so razni velikaši po Karantaniji dobivali
vedno večjo oblast. Posebno je rodovina Eppensteincev postala jako
mogočna.

2. Mejne grofije in njih upravitelji.!

Ko so bili Madjari leta 955. pri Augsburgu premagani, je ce-
sar Oton 1. ob mejah njih države ustanovil razne mejne grofije,
ki so se razprostirale med Češko državo in Jadranskim morjem. V teh
mejnih grofijah so gospodovali mejni grofje, katerih naloga je bila, da
bi odbijali navale z ogrske strani.

V listinah so te mejne grofije zaznamovane včasi tako, da stoji
zraven besede ,marchia" ime dotičnega mejnega grofa. Za zgled naj
navedem: mardhia Adalberonis (Gr. II, št. 529), marchia Gotefridi (št. 158),
marcdhia Otadharii (št. 191), mardhia Odalrici (št. 228, 250, 251).

Drugikrat so označevali mejno grofijo z njenim pravim imenom,
tako n. pr. mardha Creina ali pa mardhia Carniole (Gr. II, št. 444, 445,
490; Gr. III, št. 105, 106, 107, 201, 224, 256, 331, 400), Istriensis mar-
chia, marcdhia Istria ali mardhia Hystriensis (Gr. II, št. 520; Gr. III, št. 225,
250, 410), mardia Karentana ali mardhia Carintana (št. 202, 203) itd.

Večkrat stoji v listinah samo beseda ,mardiia^ brez kakega po-
jasnila in v takih slučajih je treba sklepati iz drugih okolnosti, na ka-
tero marko nam je misliti.

Po tistih straneh, kjer so bile marke, se večkrat omenjajo tudi
grofije, ki so zaznamovane po dotičnih upraviteljih ali pa po do-
tičnih okrajih, tako n. pr. comitatus Poponis (Gr. II, št. 444, 445), comi-
tatus Waltilonis (Gr. II, št. 490), comitatus Eberardi (Gr. III, št. 105), co-
mitatus Vodalrici (št. 224) itd. ali pa comitatus Carniola (Gr.II, št. 444),
comitatus Sovuina (Gr. II, št. 470), comitatus Souna (Gr. III, št. 68, 84),
comitatus Histrie in comitatus Hystriensis (Gr. II, št. 579; Gr. III, št. 31).

Večkrat je v listinah lega kakega kraja določena tako, da je rečeno:
kraj se nahaja ,in comitatu et in mardiia^ ali pa samo ,in comitatu"
ali pa tudi le ,in mardiia^. Tako zaznamovanje si lahko razlagamo.
Pred očmi moramo imeti, da je vsaka marka med svojimi mejami ob-
segala po eno ali pa po več grofij. Mejna grofija Karantanska je bila
sestavljena iz več grofij, mejna grofija Kranjska pa le iz ene in ravno

! Prim. spis ,Deutschlands siidostlide Marken im 10. 11. u. 12. Jahrh.",
spisal Hasenóhrl (Archiv f. ósterr. Gesdi, LXXXII (1895), str. 421—562. — Glej
tudi oceno Vl. Levca o tej razpravi v Izvestjih Muz. dr., IV (1896), str. 57—44.

XXXVIH

tako tudi mejna grofija Istrska. Vsak kraj, ki je bil v tistem času v
Kranjski marki, je bil tudi v Kranjski grofiji. V tem slučaju so se meje
mejne grofije popolnoma ujemale z mejami grofije. Zato pa stoji v li-
stinah enkrat ,marcdiia Carniole", drugikrat pa ,comitatus Carniola",
enkrat ,,marchia Hystriensis", drugikrat pa ,comitatus Hystriensis". Višji
uradnik, ki:je po Kranjskem ali pa po Istri vodil upravo, je bil mejni
grof in pa tudi grof. Napačno bi bilo, ako bi nas izrazi. ,im marcdhia"
in pa ,in comitatu" premotili ter bi mislili, da je ,marcdhia" obsegala
en del kake dežele, drugi del pa ,comitatus". Iz različnosti pozname-
novanj ne smemo sklepati na različnost upravnih okrožij. Dostikrat vi-
dimo, da se je pri eni in isti osebi enkrat rabil naslov ,comes", drugi-
krat pa ,mardiio*. Adalberon, mejni grof v Karantanski marki, ima v
ohranjenih virih le enkrat naslov ,mardhio, drugikrat pa ,comes".

Iz prva mejni grof ni bil nič drugega kakor grof, čigar grofija je
bila navadno ob državni meji. Ako bi bil naslov ,mardiio^ za deseto
in enajsto stoletje kaj višjega kakor naslov ,comes", bi se bil marsi-
kak mejni grof čutil razZaljenega; ko bi se mu bilo reklo samo ,co-
mes". Oba naslova sta bila iz prva enakoveljavna. Sicer pa vidimo, da .
je bil po imenovanih markah naslov ,comes" v rabi bolj v desetem sto-
letju, naslov ,mardhio" pa v enajstem. Vzrok temu je bil najbrže ta,
da so mejni grofje v teku časa postali imenitnejši gospodje kakor pa
drugi grofje ter zato hoteli imeti naslov ,mardhio", ne pa ,comes".

Treba nam je za enajsto stoletje ločiti Karantansko mejno grofijo
ali marko od Karantanske vojvodine. Tudi ta je bila razdeljena v gro-
fije (comitatus). Nekatere izmed njih so nam znane iz listin, tako n. pr.
Junska (št. 146, 147, 148, 171: ,in Junotal comitatu") in Trusenjska
grofija (št. 129: ,in Truhsinensi comitatu"). Okoli Brež se je razprosti-
rala Breška grofija (št. 36: in comitatu Friesahc"), poleg gorenje Drave
pa Lurnska grofija (št. 54: ,in comitatu Lurniensi"). Beljak s svojo
okolico je bil leta 1060. v grofiji grofa Ludovika (št. 204), tedaj v Fur-
lanski grofiji (cf. št. 192).

Za grofe ali pa za mejne grofe so bili navadno postavljeni možje
iz takih rodovin, ki so bile jako premožne. Grof je bil kraljev vazal,
ako ni stal pod kako drugo oblastjo. S kraljevim dovoljenjem je lahko
prepustil grofijo svojemu sinu. Pozneje so marsikatere grofije postale
dedna imovina v rokah istih rodovin. Za očetom je sledil sin, včasi še
celo takrat, ko je bil še mladoleten. Dostikrat so matere v imenu svojih
nedorastlih sinov oskrbovale kako grofijo. Večkrat je kaka grofija pri-
šla v druge roke, ker je njen novi upravitelj vzel za ženo hčer prejš-
njega grofa.

Včasi je en grof imel po več grofij pod seboj. V takih slu-
čajih je bil primoran, da si je poiskal raznih namestnikov za posa-
mezna okrožja ali pa za posamezne stroke, tako n. pr. za sodne zadeve.

XXXIX

Takega grofa, kateri je imel v svojih rokah več grofij ter se od drugih
grofov odlikoval po večji oblasti in veljavi, so včasi imenovali po deželi,
v kateri je prebival, tako n. pr. ,comes de Karantana" (Gr. II, št. 191).

Po grofijah so grofje v kraljevem imenu izvrševali sodstvo.
V ta namen so sklicavali sodne zbore, jim predsedovali, razsojevali
razne prepire ter posredovali pri sklepanju pogodeb. Da so mogli iz-
vrševati svojo nalogo, je bilo potrebno, da so poznali razne zakone.
Ker so morali skrbeti za javno varnost, so roparje in druge zločince
postavljali pred svoje sodišče ter jih smeli tudi k smrti obsoditi. Niže
sodstvo je bilo izročeno vikarjem in centenarjem.

Grof je nadzoroval razne, državi koristne naprave, tako mo-
stove, ceste, denarstvo, mero in vago itd. Kot najvišji finančni uradnik
v grofiji je nalagal davke in globe ter določeval mitnino in druge dav-
ščine, katere je bilo treba kralju odrajtovati. Grof je oskrboval tista kra-
ljeva posestva, katera so se nahajala v njegovi grofiji, ter dobival del
dotičnih dohodkov. Prejemke kake grofije so v enajstem stoletju cenili
na tisoč funtov srebra. Grof je po svoji grofiji tudi nadzoroval lov
in gozde. :

Večkrat se je zgodilo, da je vladar to ali ono pravico v kakem
okraju podelil kakemu dostojanstveniku ter tako ondotnemu grofu ne-
koliko zmanjšal njegovo oblast.

Grof je bil poveljnik tistim četam, katere so prišle iz nje-
gove grofije. Gledal je na to, da so se dostojno vedle in hrabro bo-
rile na domačih tleh in pa na tujem. Kdor se je pregrešil, tega je lahko
kaznoval. -

Enake pravice in dolžnosti kakor grofje so imeli tudi mejni
grofje. Razlika med temi in onimi je bila ta, da so mejni grofje
imeli pod svojo oblastjo obširnejšo zemljo ter se po njej tudi samo-
stojneje gibali.

Kakor grof je bil tudi mejni grof sodnik v svoji marki. Tudi on
je sklicaval zbore, na katerih se je sodilo ter so se izvrševala še druga
opravila. Še bolj kakor grof je bil mejni grof poveljnik svojih čet, s
katerimi je odbijal sovražne napade ter skrbel za varnost svojih pod-
ložnikov,

Po mejnih grofijah je imel vladar mnogo zemlje. Del te zemlje
je včasi podelil mejnemu grofu, včasi pa vsled njegovega priporo-
čila tudi kaki drugi osebi.

Mejni grofje so bili posebno v prvih časih, to je v desetem in
enajstem stoletju, nekoliko zavisni od vojvodov. Tako so n. pr. imeli
karantanski vojvodje nekako oblast po Kranjski marki. Ta se je leta
975. in tudi leta 989. nahajala v vojvodini karantanskega vojvoda Hen-
rika. (Gr. II, št. 444: ,in ducatu prefati ducis" (sc. Heinrici); Gr. Il,
št. 490: ,in mardha ducis Heinrici".)

XL

a) Kranjska marka.

Prvikrat se Kranjska mejna grofija omenja leta 973., tedaj le za
tri leta pozneje kakor Karantanska marka in le za eno leto pozneje
kakor na novo ustanovljena Vzhodna marka. Besede, ki govore o
Kranjski marki, se v enem viru (Gr. II, št. 444) glase: ,in comitatu Po-
ponis comitis guod Carniola vocatur et guod vulgo Creina marcha
appellatur", v drugem (Gr. II, št. 445) pa: ,in regione Chreine et in
marcha et in comitatu Paponis comitis". Tudi v neki listini iz leta 989.
(Gr. II, št. 490) čitamo, da se je takrat Kranjska mejna grofija naha-
jala ,in regione Chreine et in marcha ducis Heinrici et in comitatu
Waltilonis comitis^. Ze iz teh citatov je razvidno, da je bila Kranjska
proti koncu desetega stoletja mejna grofija. To pa je ostala tudi v
naslednjem stoletju, kar dokazujejo razni viri. V neki listini iz leta 1040.
(št. 105) čitamo: ,in marchia Creina in comitatu Eberardi marchi-
onis", potem v neki listini iz leta 1058. (št. 201): ,in marcha Kreina.
et in comitatu Odelrici marchionis", dalje v neki listini iz leta 1062.
(št. 224): ,in pago Creine in marchia ad eundem pagum pertinente,
in comitatu Vodalrici marchionis" ter v neki listini iz leta 1063. (št. 228):
vin marchia Ódalrici marchionis".

Kranjska marka je imela na severu svojo naravno mejo, namrec
Karavanke. Na severozahodu se je razprostirala do Triglavskega po-
gorja. Kaže se, da je Otalež severozahodno od Idrije spadal pod Kranj-
sko, ker je bil v Udalrikovi mejni grofiji (št. 228). Kar se tiče meje
rečene marke na njeni jugozahodni strani, nam je znano, da je bila
Cerknica na Kranjskem (št. 105). Se je li takratna meja med Kranjskim
in Hrvaškim ujemala s sedanjo, ne moremo o tem vprašanju zarad po-
manjkanja zgodovinskih virov nič pravega trditi. Na severovzhodu se
je Kranjska mejna grofija dotikala Savinjske marke in sicer tako, da je
zemlja pri izlivu Mirne v Savo spadala pod to, ne pa pod ono marko
(št. 84), svet ob gorenji Krki je pa bil na tleh Kranjske mejne gro-
fije (št. 224).

Prvi znani upravitelj Kranjske mejne grofije je bil leta 973. grof
Popon (Gr. II, št. 444, 445), leta 989., 1002. in 1004. grof Waltilon
(Gr. II, št. 490 ter Gr. III, št. 9 in 17), leta 1011. Udalrik I» (št. 28),
nato leta 1040. mejni grof Eberhard (št. 105, 106, 107), potem pa
leta 1058., 1062. in 1063. mejni grof Udalrik II. (št. 201, 224, 228).
Iz listin je razvidno, da so našteti gospodje vodili upravo po Blejskem
in po Loškem okraju na Gorenjskem, dalje okoli Cerknice na Notranj-
skem ter poleg gorenje Krke na Dolenjskem. Še celo Otalež blizu Idrije,
ki spada dandanes pod Goriško, je bil v njih rokah. Lahko rečemo, da
se je njih oblast razprostirala po vseh tistih straneh, katere so bile ta-
krat deli Kranjske dežele. Vsa Kranjska je bila v tistem času le ena
mejna grofija.

XLI

Nekateri pisatelji, kakor Wahnschaffe (Das Herzogthum Kárnten, str. 44),
Huber (Gesch. Osterreichs, I, 219) in Mell (Hist. und territ. Entwickelung Krains,
str. 8 in 11) trdijo, da je bila Kranjska iz prva le grofija ter je Se le med letom
1055. in 1040. postala mejna grofija. Tem nasproti pa Hasenóhrl (l.c. str. 521) po
vsej pravici poudarja, da je bila Kranjska Ze leta 975. in 989. mejna grofija ali
marka. V dotičnih listinah stoji vsakikrat zraven besede ,,Creina"' ali ,,Chreina"
tudi izraz ,,mardha". Hasenóhrl tudi pravi, da ni bilo ob mejah nobene grofije, da
ne bi bila v kaki marki.

Če se Kranjska enkrat imenuje ,,comitatus", drugikrat pa ,,marchia", ne
smemo iz tega sklepati, da se je delila na dve ali pa še na več upravnih okrožij.
Prvi, ki je Kranjsko že leta 1819. razkosal v tri upravne celote, je bil Ridhter
(Hormayr, Ardiiv f. Geographie, Historie etc., 1819, str. 223). Leta 1856. je Hit-
zinger (Mitth. des hist. Ver. f. Krain, XI, str. 33—36) delal razliko med Kranjsko
marko (sedanje Gorenjsko in del Notranjskega) ter Slovensko marko (Dolenjsko).
— Schumi (Hrdhiv f. Heimatkunde, I, 50; II, 219—228 in drugod) je trdil, da je
Kranjska grofija (,comitatus Creine") obsegala Gorenjsko in Notranjsko, Kranjska
marka (,mardhia Carniole" ali pa ,marcdiia*) pa Dolenjsko. ,Carniola" ali pa
mardia Creina" je po njegovih mislih pomenjala Gorenjsko in Dolenjsko. Da bi
Sdiumi lažje dokazal svojo trditev, je na nekaterih mestih tožilnik ,Carniolam*
svojevoljno premenil v rodilnik ,Carniole* (cfr. št. 400). Da njegova hipoteza za
enajsto stoletje ne velja, kaže že to, da so nekateri kraji, ki so ležali ,in mar-
chia", bili na Gorenjskem, a zopet drugi, ki so se nahajali ,in comitatu", bili na
Dolenjskem (cfr. št. 224, 228).

Omenil sem, da je za mejnim grofom Eberhardom postal U dal-
rik II. mejni grof kranjski. Leta 1063. se je s četami kralja Henrika IV.
napotil proti Ogrskemu. Dne 27. septembra se je mudil pri reki Fischa
blizu Dunaja (št. 228). Na Ogrskem je dobil svojo nevesto. To je bila
Sofija, hči ogrskega kralja Bela I. (št. 221). Za svoje zvesto službo-
vanje je Udalrik leta 1064. prejel dvajset kraljevih kmetij v Istri (št. 230).
Bogve kako izobražen ni bil, ker še pisati ni znal (št. 216) Umrl je
dne 6. marca leta 1070. (št. 254) ter zapustil dva mladoletna sina, Po-
pona in Udalrika. -

Kakor se kaže, nista Kranjsko in Istra po Udalrikovi smrti do-
bili nobenega novega mejnega grofa, kajti viri nam nobenega ne na-
vajajo. Mogoče je, da je Markward iz rodovine Eppensteincev kot
varuh mladoletnih Udalrikovih sinov vodil upravo po rečenih mejnih
grofijah.

Ne more se trditi, da je kralj Henrik IV. Ze leta 1070. oglejskemu
patriarhu podelil Kranjsko (cfr. št. 256); pač pa se je to zgodilo 1077.
leta. Takrat je oglejski patriarh Sigehard dobil od Henrika IV. Kranjsko
mejno grofijo (št. 331), ki je obsegala, kakor se je že omenilo, vso te-
danjo Kranjsko. Pozneje je Henrik IV. Kranjsko vzel Oglejski cerkvi
ter jo prepustil nekemu drugemu (št. 400). To je bil Henrik, mejni
grof istrski, ki je leta 1090. postal vojvoda karantanski ter najbrže zato
leta 1093. moral prepustiti Kranjsko mejno grofijo svojemu bratu, ta-
kratnemu oglejskemu patriarhu Udalriku (št. 399).

XLII

b) Istrska marka.

Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je bila Istra Ze v zacetku
desetega stoletja mejna grofija. Okoli leta 910. je bil neki Albuin tu
mejni grof (Gr. II, št. 547: ,ut tollat Albuino marcam"). Istra je ostala
mejna grofija skozi vse stoletje in še k letu 995. jo neki istočasni pisatelj
tako imenuje (Gr. II, št. 520: ,Istriensem marcham"). V neki listini iz
leta 931. se Istra zove ,comitatus Histrie" in ,comitatus Histriense"
(Gr. II, št. 379), a mož, ki je tu dve leti pozneje, ako ne že takrat,
vodil upravo, je bil ,Wintherius mardhio", tedaj mejni grof (Gr. II,
št. 581).! Istro imenuje grofijo tudi neka listina iz leta 1012. (št.31: ,in
comitatu Hystriensi"). V listinah, izdanih med letom 1061. in 1067., se
Istra včasi zove ,mardha" (št. 250, 251), včasi ,comitatus" (št. 230),
včasi pa ,mardia" in ,comitatiis" (št. 223). Iz vsega tega je razvidno,
da je bila Istra v desetem in enajstem stoletju mejna grofija, a ob enem
tudi grofija prav tako, kakor je bila tudi Kranjska mejna grofija in
grofija. |

Istrska mejna grofija ima na treh straneh določene meje, kajti
morje jo obliva na zahodu, jugu in večinoma tudi na vzhodu. Severna
meja, kakršna je bila v enajstem stoletju, nam ni znana, ker nam manj-
kajo viri, ki bi jo natančneje določali.

Omenil sem, da je bil Albuin. okoli leta 910. istrski mejni grof,
leta 933. pa Wintherij. Za tem, a vendar pred letom 977. je morebiti
neki Popon vodil upravo Istrske mejne grofije (št. 31). Izmed poznejših
oblastnikov nam je znan grof Sigard, ki je leta 977. v imenu kopr-
skih prebivalcev sklenil neko pogodbo z Benečani (Gr. II, št. 462). Ta
grof Sigard je najbrže tisti grof Sizon, ki se'omenja v neki poznejši
listini (št. 31).

Leta 991. je bil Werihent grof istrski in kot tak je predsedoval
nekemu zboru pri izlivu reke Mirne (Gr. II, št. 499). Ta Werihent je
najbrže tisti grof, kateremu je cesar Oton III. leta 1001. podelil polovico
Solkana in polovico Gorice (št. 2). V neki listini iz leta 1028. se omenja
grof Warient kot upravitelj Furlanske grofije (št. 82). Leta 1027. je bil
neki Varient zaupnik oglejskega patriarha Popona (št. 75). Mogoče je,
da so tu našteti Werihenti in Warienti ena in ista oseba. Ako je to
res, potem bi lahko trdili, da je grof Werihent gospodoval nekako od
leta 991. do 1028. ter imel Istrsko in Furlansko grofijo pod svojo
oblastjo.

Istrski mejni grofje so bili okoli leta 1000. v nekaterih stvareh
zavisni od bavarskega vojvoda Henrika (št. 27), pozneje pa od karan-
tanskih vojvodov. Zato čitamo, da je bil Adalberon vojvoda karantanski

1 Hasenóhrl (l.c. p. 429, 558) se moti, ko trdi, da je bila Istra v desetem sto-
letju le grofija, ne pa tudi mejna grofija.

XLIII

in tudfistrski (št. 93: ,dux Carentani et Hystriae", ali pa ,dux Histria-
norum sive Carintanorum"). Isto se nam poroča o njegovem nasledniku
Konradu (št. 95: ,,ducatum in Carentano et in Histria").

Kaže se, da je v Istri za grofom Werihentom sledil grof Wecelin,
ki je bil leta 1027. odvetnik karantanskega vojvoda Adalberona (št. 95).
Da je bil res nekaj časa istrski grof, nam dokazujeta listini pod št. 110
in 111 (,Wecelino... Hystriensium quondam comite'). S svojo soprogo
Wilpurgo je imel hčer Aziko, kateri se je tudi Hademuda reklo. Ta je
bila omožena s Poponom, ki je bil v sorodu z rodovino Weimar-
Orlamiinde. Njen sin je bil Udalrik IL, mejni grof kranjski in istrski
(cfr. rodovnik pod št. 221). Kot mejni grof istrski se večkrat omenja v
listinah, ki so bile med letom 1061. in 1067. izdane (št. 216, 217, 223,
230, 250, 251), kot mejni grof kranjski pa v zgodovinskih virih, spisanih
med letom 1056. in 1063. (št.194, 201, 224, 228). Udalrik II. je v Istrski
mejni grofiji najbrže sledil za svojim starim očetom Wecelinom, ki je bil
l. 1040., kakor se kaže, že mrtev (št. 110, 111). Ta je po Istri svojemu vnuku
zapustil mnogo posestev. Udalrikova mejna grofija je obsegala vso Istro.

Udalrikov sovrstnik je bil grof Ludovik, ki je leta 1056. po
Furlanski grofiji vodil upravo (št. 192). Njegov delokrog je segal do
Beljaka, kar je razvidno iz neke listine kralja Henrika IV. iz leta 1060.
(št. 204). Kaže se, da je bil leta 1077. grof Ludovik že mrtev (št. 327),
ker takrat je Furlansko dobil oglejski patriarh Sigehard. Morebiti je tu
omenjeni grof Ludovik imel sina istega imena, kateri je leta 1093. po-
delil Šentpavelskemu samostanu dve kmetiji v Bistrici zahodno od Ma-
ribora (št. 402).

Leta 1070. je umrl Udalrik II. (št. 254). Sedem let pozneje je kralj
Henrik IV. podelil oglejskemu patriarhu Sigehardu najprej Furlansko
grofijo (št. 327), pozneje pa še Istro (št. 332) in Kranjsko (št. 331). Iz
besedila dotičnih listin je razvidno, da je leta 1077. karantanski vojvoda
izgubil svoje pravice po Furlanskem, obdržal jih je pa še po Istri in
po Kranjskem.

Leta 1086. je bil Eppensteinovec Henrik upravitelj Istre, katero
je najbrže leta 1082. ali pa 1084. dobil v svojo oblast (št. 386). Bil je
nekoliko časa tudi odvetnik Oglejske cerkve (št. 393). Ko je leta 1090.
postal vojvoda karantanski, je Istro dobil Popon, sin tistega Udalrika,
ki je bil pred letom 1070. gospodar po tej deželi (št. 221). Omenja se
leta 1093. v nekem viru (št. 402). Leta 1101. je bil Burchard mejni
grof istrski. Bil je tudi odvetnik Oglejske cerkve (št. 393). Za Burdiardom
je leta 1104. ali pa 1105. sledil Engelbert IL. iz rodovine Spanheimov.

Oblast istrskih mejnih grofov se je nekoliko skrčila, ko so se
Benečani polastili nekaterih istrskih krajev. Znane so nam razne po-
godbe, katere so beneški doždi sklenili z istrskimi mesti ali pa z istr-
skimi mejnimi grofi (Gr. II, št. 380, 381, 462).

XLIV

c) Savinjska marka, s

Severovzhodno od Kranjske marke se je nahajala Savinjska mejna
grofija, ki je po Savinji dobila svoje ime (Gr. II, št. 470: ,,comitatus
Sovuina"; Gr. III, št. 68: ,,in comitatu Souna... in eiusdem mardhie
locis"; št. 84: ,in comitatu Sounae... in eiusdem mardhiae locis"). V
listinah se za njo tudi nahajajo izrazi (št. 35) ,,pagus Seuna' in pa
(št. 84) ,,pagus Sounae'". Da je bila poleg Savinje res mejna grofija,
nam dokazujejo nekatere listine iz dvanajstega stoletja, v katerih čitamo,
da so po njej vodili« upravo mejni grofje, ki so se zvali ,,marchiones
de Sovne". Bolj poredkoma in še le v dvanajstem stoletju so za to mejno
grofijo rabili izraz ,marchia Ungarie".

Kar se tiče mej Savinjske mejne grofije, naj omenim, da se je na
severni strani dotikala Ptujske marke (Gr. II, št. 470), proti vzhodu je
segala do Sotle, na jugu je pa spadal k nji majhen del sedanjega Kranj-
' skega poleg Mirne (št. 84: ,inter Zontlae et Nirinae in pago et in co-
mitatu Sounae").

V Savinjski mejni grofiji je nekako od leta 1016. do 1036. gospo-
doval grof Wilhelm II. Njegovo ime se omenja v listinah iz leta 1016.,
1025. in 1028. (št. 56, 68, 84). Leta 1056. ga je bivši karantanski voj-
voda Adalberon ubil (št. 96). Wilhelm II. je bil sin grofa Wilhelma I. in
njegove soproge Heme. Grof Wilhelm I. je najbrže tisti, ki je leta 980.
dobil nekaj posestev od cesarja Otona II. v grofiji grofa Radiwina
(Gr. II, št. 470).

Po smrti grofa Wilhelma II. je njegova mejna grofija dobila dru-
gega gospodarja, čigar ime pa nam ni znano in tudi ne imena njegovih
naslednikov. Leta 1103. je po njej vodil upravo mejni grof Starchant,
leta 1144. pa mejni grof Gunther.

d) Ptujska marka.

Severno od Savinjske in južno od Karantanske marke se je leta 980.
po Dravskem polju in okoli Vitanja razprostirala Radiwinova grofija
(Gr. II, št. 470, 487). V tej grofiji je bila leta 985. vas Rozvina, ki leži
južno od Maribora (Gr. II, št. 487). Iz nekega dokumenta je razvidno,
da se je ista vas okoli leta 1130. nahajala v Ptujski marki (,in mardhia
Pitouiensi"). Iz tega lahko sklepamo, da je bila Radiwinova grofija v
Ptujski marki.

Pod št. 395 čitamo, da so bile Ruše in Sv. Lovrenc v Puščavi
leta 1091. v marki, katera se je imenovala ,,Marcdhia trans silvam", v
nekem drugem dokumentu pa, da so bili okoli leta 1145. v isti marki
Kamnica pri Mariboru, Slovenske Gorice, Pesnica in Gomilica. Vse to
dokazuje, da je izraz ,,Mardhia trans silvam" ali pa ,Mardhia trans-
silvana" le drugo ime za Ptujsko marko.

XLV

Če upoštevamo še druge kraje, o katerih vemo iz listin, da so
bili v Ptujski ali Transsilvanski marki, lahko rečemo, da se je ta marka
razprostirala od dolenje Mure pa do Vitanjske okolice. Hasenóhrl
(l. c. p. 510) navaja za mejo med Ptujsko in Karantansko marko neko:
črto, ki gre čez Radolno, Kozjak in Slovenske Gorice k Muri nekako
pri Spilfeldu in potem tek reke Mure do Ogrske meje. Ta črta se
večinoma ujema s sedanjo jezikovno mejo med Slovenci in Nemci na
Štajerskem.

Za Ptujsko marko se prvikrat nahaja izraz ,,Mardhia inferior" še le
leta 1209., tedaj primeroma precej pozno.

Kar se tiče raznih oblastnikov, ki so gospodovali po Ptujski marki,
nam je znan prej omenjeni Radiwin, o katerem ne vemo, iz katere
rodovine je bil. Pozneje so si po tej mejni grofiji Spanheimovci pri-
dobili mnogo posestev. Po smrti Spanheimovca Bernharda leta 1148.
je njegov sorodnik Otokar iz Karantanske marke postal lastnik raznih
posestev po Ptujski marki.

e) Karantanska marka.

Karantanska marka (št. 202: ,,marcha Karentana"; št. 203: ,,mardhia
Carintina' je obsegala severni in severovzhodni del nekdanje Karan-
tanije ali pa z drugimi besedami nekako sedanje Gorenje in Srednje
Štajersko. Iz poznejših listin je razvidno, da je ta mejna grofija proti jugu:
segala nekako onostran Lipnice in onostran Udelsdorfa pri Arvezu.
Enkrat stoji v neki listini za to zemljo izraz ,,comitatus Hengest" (št 123).
Izraz ,,mardha superior" se nahaja prvikrat še le leta 1108. V dvanajstem
stoletju so včasi, vendar le poredkoma zaznamovali to marko z bese-
dami ,,mardhia de Stire" ali pa ,,mardhia Styriae".

Že leta 970. je po teh krajih gospodoval mejni grof Markward,.
tako v Udelsdorfu (v Dolenjem dvoru), po Sausalu in pri Lipnici. Vsi
ti kraji so bili ,in comitatu Mardhuuardi mardhionis in plaga origentali"
(Gr. II, št. 436). V nekem drugem viru se ta Markward enkrat omenja
kot marchio de Charinthia", drugikrat pa ,,presides de Carinthia" (Gr. II,
št. 437). Beseda ,,Carinthia'' tu ne zaznamenuje vse nekdanje Karantanije,
temuč le Karantansko marko.

Markwardov naslednik je bil njegov sin Adalberon, kateremu.
je cesar Oton III. leta 1000. podelil sto kmetij v Karantanski pokrajini
ter ,in mardia comitatugue mardhionis Adalberonis" (Gr. II, št. 529).
V njegovi grofiji sta bila Welz in Lind na Gorenjem Štajerskem, kar
kaže neka listina iz leta 1007. (št. 24). Leta 1012. je mejni grof Adalberon
postal vojvoda karantanski (št. 30). Odslej ni gospodoval samo po svoji
mejni grofiji, temuč tudi po Karantanski vojvodini, Istri in Veronski
marki. Leta 1035. je bil odstavljen (št. 93, 94). Njegovo Karantansko
marko je dobil Arnold, grof lambaški in welsski (št. 94). Omenja se

XLVI

kot mejni grof v neki listini iz leta 1043. (št. 127). Ker je bil Arnold že
prileten, ko se mu je marka izročila, je poslal v njo svojega sina Gote-
frida, da bi jo branil pred zunanjimi sovražniki. Ta Gotefrid je bil
iz prva grof v Aniški in Paltenski dolini (št. 118); leta 1042. pa, ako ne
prej, je postal mejni grof. Rečenega leta je odbil naval Ogrov, ki so
pridrli v Karantanijo, ter jim vzel njih plen (št.119). O božiču leta 1049.
je bil Gotefrid umorjen (št.141) in šest let pozneje je umrl tudi njegov
oče Arnold.

Gotefridovo mejno ,grofijo je dobil njegov sorodnik, traungauski
Otokar (št. 389), ki se leta 1056. prvikrat omenja kot mejni grof v
Karantanski marki (št. 191), potem pa tudi leta 1058. in 1059. (št. 202, 203).

Karantanska marka je obsegala več grofij. Ena je bila poleg
Murice, kjer je nekoliko časa gospodoval grof Trdogoj (št. 55: ,,in
pago Miriza in comitatu... Turdogowi comitis"). Po tej grofiji so
Eppensteinci imeli mnego svoje zemlje (št. 69). — Okoli Ljubna poleg
Mure je bila Ljubenska grofija (Gr. II, št. 337: ,,Liupinatal in
comitatu Otadharii"). — Na Srednjem Štajerskem se je razprostirala
grofija Hengest (št. 125: ,,in comitatu Hengest"). Dobila je svoje ime -
po kraju, Hengst imenovanem, ki je bil blizu Wildona. Ondotno polje
se je zvalo Hengstfeld (Gr. II, št. 301: ,,Hengistfeldon".) — Ena grofija
je bila v dolini reke Anize (,pagus Ensitala"), druga pa v okolici
sedanjega Dunajskega Novega mesta, namreč grofija Püttenska.

C. Cerkvena zgodovina.
1. Oglejski patriarhi.

Oglejski patriarh Ivan IV. (984 —1019) je vodil svojo cerkev proti
koncu desetega in v začetku enajstega stoletja. Oton IIL je z ozirom
na njegovo zvestobo najprej leta 990. potrdil Oglejski cerkvi njena po-
sestva (Gr. II, št. 493), šest let pozneje pa oblast čez šest škofij in tri
opatije (Gr. II, št.523). Leta 1001. je rečeni vladar podelil Oglejski cerkvi
polovico Solkanskega gradu, potem polovico Gorice ter polovico vseh
državnih hiš in posestev po Solkanu, Gorici in drugih krajih med Sočo,
Vipavo, Vrtovinskim potokom in Alpami. Dalje je podelil Oglejski cerkvi
vse vasi, katere so rečeni patriarh ali pa njegovi predniki postavili po
tistih straneh Furlanske grofije, katere so Ogri opustošili (št. 1).

Nekako v tistem času se je patriarh Ivan hotel polastiti Rovinjske
fare, Dvogradja in Bal v Istri. Vsled pritožbe poreškega škofa Andreja
je bil trikrat pozvan v Rim, kamor pa ni hotel priti. Nato je papež
Silvester II. prosil bavarskega vojvoda Henrika, da bi patriarhu zabranil
njegove napade na zemljo Poreške cerkve. Ker pa vojvoda Henrik tega
ni mogel storiti, je papež še enkrat poklical patriarha k sebi, nato je

XLVII

pa vso stvar odložil na poznejši čas. Leta 1010. je papež Sergij IV.
iz nova potrdil poreškemu škofu rečene kraje (št. 27).

Leta 1007. je patriarh Ivan pisal wiirzburškemu škofu Henriku ter
v pismu izrazil svoje veselje in pa zadovoljstvo svojih sufraganov, da
je kralj Henrik ustanovil Bamberško škofijo (št. 26). K tem sufraganom
nam je brez dvoma prištevati tržaškega škofa Richolfa, ki se je
istega leta nekaj mesecev pozneje udeležil sinode v Frankfurtu, kjer
so potrdili sklep kralja Henrika IL, da se v Bambergu ustanovi škofija
(št. 25). Škof Ridholf se je tudi leta 1017. mudil na nemških tleh, ko se
je v Sdiweinfurtu udeležil pogreba nordgauskega mejnega grofa Henrika
(št. 38). |

Ko so leta 1012. dne 6. maja posvetili cerkev v Bambergu, je prišel
na to slavnost tudi oglejski patriarh Ivan in ž njim še nad trideset
škofov (št. 32). Šest dni prej je kralj Henrik Il. potrdil njegovi cerkvi
dve mesti v Istrski grofiji, namreč Pičen in Pazin; tudi jej je podelil
pristanišče pri Plominu in še nekoliko drugih pravic (št. 31).

Tri leta pozneje je patriarh Ivan v dvaintridesetem letu svojega
vladanja sklical sinodo, na kateri se je pretresovalo, ako ni katera
cerkev posebno potrebna, da se jej pomaga v gmotnem oziru. Sinode
se je udeležilo več škofov, med njimi Richolf iz Trsta, Berthold iz
Pulja, Azon iz Novega grada in Štefan iz Pičena. Pri tej priložnosti
je patriarh podaril proštu in kanonikom sv. Štefana v Čedadu med
drugim tudi desetino v Volčanski fari pri Tolminu (št. 34). Vsled
prošnje patriarha Ivana je cesar Henrik IL. podelil neki opatiji v Tre-
visanski grofiji neko vas in neko cerkev (št. 39). Rečeni patriarh je tudi
prepustil samostanu Marije Device tik Oglejskega mesta vse farne pra-
vice, vse krstne dohodke in vse desetine po njegovih zemljah (št. 384).

Kakor se kaže, se je patriarh Ivan IV. trudil proti koncu svojega
življenja, da bi s pomočjo cesarja: Henrika dobil Gradež v svpjo ob-
last (št. 40). Umrl je leta 1019. (št. 42).

Njegov naslednik, ki je še istega leta zasedel stolico oglejskih
patriarhov ter potem tri in dvajset let vladal (1019— 1042), je bi Popon.
Bil je plemenitega rodu ter bogat, učen in omikan mož (št. 43). Nje-
govi starši so ustanovili opatijo v Osojah na Koroškem. Njegov brat,
ki se je zval, Ocin ali Otokar, je dobil neko odškodnino, da se je od-
rekel svojim pravicam do Osoj (št. 83).

Leta 1020. o veliki noči je bil patriarh Popon skupno s papežem
Benediktom VIII. v Bambergu (št. 44). Pri tej priložnosti je cesar Hen-
rik dne 26. aprila potrdil Oglejski cerkvi razne pravice glede sodstva,
glob, kolekt, robote, krme, davščin in vseh javnih služnosti po oglejskih
gradovih in vaseh ter nad vsemi oglejskimi prebivalci (št. 45). Leto po-
zneje dne 6. decembra nahajamo patriarha Popona v družbi cesarja
Henrika IL. pri Veroni (št. 49).

XLVIII

Kakor se vidi, si je Popon hitro pridobil naklonjenost tega cesarja.
Dandolo poroča, da je patriarh z ozirom na to, da je imel zaslombo
pri cesarju, leta 1025. poslal poslance k papežu Benediktu VIII. ter za-
hteval sodno oblast čez Gradeški otok. Takratni gradeški patriarh Urz
je bil nato pozvan v Rim, kamor pa ni mogel priti, ker je zvedel, da ga
hoče Popon na poti zalezovati, in ker je imel strah pred cesarjem (št. 56).

Kar se tiče gradeških zadev, so se imele urediti za časa cesarja
Henrika II. in papeža Benedikta VIII. na treh sinodah, v Ravenni, Rimu
in Veroni, kamor so vsakikrat poklicali gradeškega patriarha Urza
(St. 50, 51, 52). Kaj se je na teh sinodah sklenilo, nam ni znano.

Po smrti papeža Benedikta VIII. (T 1024, meseca junija) in cesarja
Henrika II. (T 1024, dne 13. julija) je neka stranka v Benetkah pregnala
Otona Orseola, svojega dožda, in njegovega brata Urza, patriarha gra-
deškega. Bežala sta čez morje v Istro (št. 60 in 65). Oglejski patriarh
Popon je porabil to priložnost, da bi se polastil Gradeža ter razširil
svojo duhovsko oblast čez ta otok. Napadel je Gradeško mesto ter za-
hteval od meščanov, da naj ga sprejmejo, ker hoče pomagati patriarhu
in doždu. Ker mu pa prebivalci niso hoteli verjeti, je prisegel sam in
ž njim še osemnajst drugih mož, da prihaja v mesto, ker ga hoče
ohraniti patriarhu in doždu. — Ko je Popon prišel v mesto, je pozabil
na svojo prisego. Kar se je dobilo po gradeških cerkvah, je bilo oro-
pano. Njegovi ljudje so oskrunili nune dveh samostanov, a tudi me-
nihom se ni prizaneslo. Še celo trupla nekaterih mrtvecev je patriarh
ukazal spraviti iz njih grobov ter jih prenesti v Oglej. S seboj je vzel
tudi nekoliko svetinj, vendar ne toliko, kolikor je želel. Razrušil je ol-
tarje, oropal zaklade ter potem kot posadko postavil v mestu nekoliko
svojih ljudi (št. 60, 65).

Nato je patriarh Popon poslal poslance k papežu Ivanu XIX. s
prošnjo, da bi mu potrdil njegove pravice, posebno pa pravice do Gra-
deškega otoka. Papež je odgovoril Poponu, da nima nobenih pravic
do tega otoka. Ker se pa patriarhovi poslanci niso dali kar tako od-
praviti, je ukazal papež svojemu kancelarju Petru, da naj spiše za
patriarha privilegij, v katerem je stalo, da mu potrjuje Gradeški otok
z vsemi priteklinami, ako mu gre po pravici in cerkvenih postavah ter
ako more in hoče vsak čas sam dokazati svoje pravice do njega
(št. 65). Iz teh besed je razvidno, da je papež potrdil patriarhu njegove
pravice do Gradeža le pod pogojem, da jih tudi v resnici ima in jih
more dokazati.

Ko so Benečani videli, da jim ni nič koristilo, da so pregnali pa-
triarha in dožda, so sklenili, da ju pokličejo nazaj, kar se je tudi zgo-
dilo. Tudi so poslali svoje čete na Gradež, da bi si ga osvojili, Poponova
posadka se je morala umekniti; dožd je pa mesto na novo utrdil ter
popravil poškodovane cerkve (št. 62).

XLIX

Ko so Poponovi poslanci zapustili Rim, je tri dni pozneje prišel
tja zastopnik gradeškega patriarha ter se pritožil zoper poštopanje
oglejskega cerkvenega pastirja. Nato je papež pozval v Rim oba, Urza
in Popona. Urz je ubogal, Popon pa, katerega je jezilo, da so mu
Benečani vzeli Gradež, je ostal doma. Gradeški patriarh je papežu
opisal vso zadevo in nato se je meseca decembra zbrala sinoda, ka-
tere se je udeležilo kakih šestnajst škofov. Na sinodi so pregledali
razne privilegije, katere so rimski papeži izdali na korist gradeških
patriarhov. Nato je papež potrdil Gradeški cerkvi vse njene pravice
(št. 65).

Istega meseca in leta je papež gradeškemu patriarhu s posebno
listino potrdil razna posestva in pravice, katere je imela Gradeška pa-
triarhija po Beneškem, po Italskem kraljestvu in po Istri. Posestva, ka-
tera ima Gradeška cerkev na Gradežu, v Trstu, Kopru, Piranu, Omaku
in drugod, naj obdrži še v prihodnje (št. 66). Take so bile tedaj gra-
deške razmere proti koncu leta 1024.

Leta 1026. je prišel kralj Konrad prvikrat v Italijo. Oglejski pa-
triarh Popon se mu je v Lombardiji približal, ga pozdravil ter mu
voščil srečo. Najbrže je patriarh že takrat dobil kralja na svojo stran.
Svojemu sorodniku, paderbornskemu škofu Meinwerku, ki je bil v
kraljevem spremstvu, je obljubil, da mu pošlje svetinj, kar je tudi leta
1031. storil (št. 71). Najbrže je tudi paderbornski škof pri kralju pripo-
ročil oglejskega patriarha. Kralj Konrad je začel misliti, da se Bene-
čani vedno upirajo njegovi oblasti ter da siloma drže Gradeško faro
v svoji posesti (št. 89). Vsled vpliva oglejskega patriarha ni hotel več
ponoviti zveze Z njimi, pač pa jih je začel preganjati. Zanašajoč se na
kraljevo pomoč je patriarh Popon leta 1026. porabil notranje razpore
v Benetkah ter napadel meje Beneškega (št. 72). Kralju se je zdelo tudi
potrebno, da bi s svojim vplivom podpiral oglejskega patriarha pri
Rimski stolici.

Na velikonočno nedeljo (dne 26. marca) leta 1027. je papež Ivan XIX.
kronal Konrada II. za cesarja. Te slavnosti se je udeležil tudi oglejski
patriarh Popon. Enajst dni pozneje se je v Rimu sešla sinoda, kateri
je predsedoval papež in pri kateri je bil cesar navzoč. Na sinodo je
bil pozvan gradeški patriarh Urz, a ni prišel. Sedaj je papež, oziraje
se na sklepe Mantovanske sinode (Gr. II, št. 93), povrnil Gradeško faro
Oglejski cerkvi ter določil, da na Gradežu ne sme biti škofijski sedež
(št. 74). Istega leta meseca septembra je papež še enkrat potrdil oglej-
skemu patriarhu njegove pravice do Gradeškega otoka ter tudi odredil,
da naj bo Oglejska cerkev prva za Rimom (št. 76).

Ko se je cesar Konrad meseca maja leta 1027. vračal iz Italije,
se je ustavil pri Veroni, kjer je neki prepir med karantanskim vojvo-
dom Adalberonom in patriarhom Poponom zarad nekaterih davščin

4

L

razsodil na korist Oglejski cerkvi. Določil je, da ta ni dolžna karantan-
skim vojvodom odrajtovati raznih davščin, dalje ne dajati krme za njih
vojsko ter ne izvrševati za nje tlake (št. 75). Patriarha je takrat sprem-
ljal njegov odvetnik Walpert, kateri se tudi omenja v dveh listinah iz
1031. leta (št. 86, 87). |

Dobro leto pozneje, namreč dne 11. septembra leta 1028., je cesar
podelil oglejskemu patriarhu pravico, da sme kovati novce, ki naj bodo
veljavni po vsej njegovi državi. To pravico je cesar dal patriarhu vsled
posredovanja raznih gospodov, med katerimi je bil tudi karantanski
vojvoda Adalberon (št. 81). — Dne 9. oktobra je patriarh Popon dobil
od cesarja neki gozd med Sočo, Ogrsko cesto, Livenzo in morjem v
grofiji grofa Warienta (št. 82). Ko se je cesar Konrad dne 30. decembra
mudil v Augsburgu, je vsled prošnje patriarha Popona iz nova po-
trdil svojemu fevdniku Wilhelmu trideset kraljevih kmetij v Savinjski
grofiji (št. 84). Ta grofija je bila v cerkvenem oziru pod oblastjo oglej-
skih patriarhov in zato je umevno, zakaj je patriarh Popon pri cesarju
posredoval za grofa Wilhelma. Najbrže nekako v tistem času je cesar
Konrad potrdil patriarhu Poponu listino, s katero je ta podelil Oglejski
patriarhiji opatijo v Osojah. Tamošnji opat naj vsako leto daruje Oglej-
ski cerkvi po dvanajst penezov. Kadar bi bil izvoljen nov opat, naj ga
posveti oglejski patriarh (št. 83).

V naslednjih letih je patriarh Popon v Oglejskem mestu popol-
noma prenovil staro cerkev, posvečeno Mariji Devici ter sv. Herma-
goru in Fortunatu. Dne 15. julija leta 1031. jo je posvetil v navzočnosti
dveh rimskih kardinalov in dvanajstih škofov. Med drugimi so se po-
svečevanja udeležili škof Ivan iz Pulja, Vodalrik iz Pična, Azon iz
Novega grada in Adalger iz Trsta. Iz raznih krajev, posebno pa iz
Rima, je patriarh dobil za novo cerkev mnogo svetinj. Ob enem je do-
ločil, da naj bo pri novi cerkvi petdeset kanonikov, katerim je podelil
mnogo posestev, med drugim trideset štacun v Ogleju in dvajset pa v
Pilski luki (št. 86). To kaže, da je bilo oglejsko mesto takrat jako ob-
širno im bogato. — Deset dni pozneje je patriarh potrdil razna po-
sestva samostanu Marije Device tik Oglejskega mesta, kjer je sedaj
Monastero (št. 87).

Kako naklonjen je bil patriarh Popon cesarju Konradu, je raz-
vidno iz teksta prisege, katero so morali napraviti njegovi sufragani,
ko so nastopili svojo službo. Obljubiti so morali pokorščino Oglejski
cerkvi in njenemu patriarhu, a tudi zvestobo cesarju Konradu in nje-
govemu sinu Henriku (št. 78).

Leta 1034. je cesar Konrad potrdil patriarhu Poponu. Gradeško
faro, ker se je, kakor se je sam izjavil, prepričal o pravičnosti njegove
prošnje. Tudi je takrat podelil Oglejski cerkvi tisto zemljo, katero so
nekdaj Benečani imeli med Piavo in Livenzo (št. 89).

LI

Tri leta pozneje je prišel cesar vdrugič v ltalijo. Takratnega
milanskega nadškofa Heriberta je ukazal prijeti ter izročiti v varstvo
patriarhu Poponu in karantanskemu vojvodu Konradu. Ker je pa pa-
triarh prepovršno nadzoroval nadškofa, je ta ubežal. Ker se je pa-
triarh čutil krivega, se je zbal ter šel v Oglej. Ko se je pa cesar s
svojimi četami meseca avgusta bližal temu mestu, mu je Popon šel
bos in v izpokorniški obleki naproti ter ga prosil milosti (št. 97). Dne
17. avgusta se je cesar mudil v Ogleju. Patriarh je bil kaznovan tako,
da mu je moral odstopiti dva fevda, namreč vas Omak in vas Sv. Lov-
reč v Istri, katera je cesar nato podelil Novograjski cerkvi in njenemu
škofu Ivanu (št. 98, 99).

Proti koncu leta 1039. se je patriarh .Popon mudil v Reznu, kjer
je prosil novega vladarja Henrika IIL, da bi potrdil tržaškemu škofu
Adalgeru in njegovi cerkvi razna posestva po Istrski pokrajini, kar se
je dne 30. decembra tudi zgodilo (št. 103). Par dni pozneje (dne 5. ja-
nuarja) je rečeni vladar potrdil tudi Oglejski cerkvi njene pravice po
vseh posestvih, katere si je v teku časa pridobila (št. 104). Zarad zve-
stega službovanja patriarha Popona je kralj Henrik dne 11. januarja v
Augsburgu podelil Oglejski cerkvi petdeset kraljevih kmetij z vsemi
priteklinami v Cerknici in v sosednjih vaseh (št.105). Šest dni pozneje -
je Popon posredoval, da je kralj Henrik neko cerkev podaril samostanu
v Nieder-Altaichu (št. 108).

V zadnjih letih patriarha Popona se je med Oglejem in Gradežem
začela živahna kupčija z vinom, žitom, oljem in drugimi stvarmi. Ljudje
oglejskega patriarha so porabili to priložnost, da so poizvedeli o vsem,
kar so želeli. Nato je patriarh leta 1042. zbral del svojih vojakov ter
jih kot trgovce poslal na Gradež, bojno upravo in orožje je pa spravil
tja v štiridesetih velikih sodih. V trgovce preoblečeni vojaki so ponoči
vzeli iz sodov orožje in upravo, zažgali mesto ter se ga polastili. Med
tem časom jim je patriarh prišel z novimi četami na pomoč. Ko so bili
nasprotniki premagani, grad razrušen in razna poslopja požgana, je
patriarh dobil v roke svetinje sv. Hermagora in Fortunata, sv. Anastazije
ter Dvainštirideseterih mučenikov, katere je leta 1024. zastonj iskal. Ne-
koliko teh svetinj je patriarh dne 12. julija shranil v Ogleju, nekoliko
jih je pa porazdelil po samostanih svoje vladikovine. Zarad tako velikega
in ponovljenega cerkvenega ropa sta beneški dožd in gradeški patriarh
pisala takratnemu papežu Benediktu IX. A preden je mogel papež ka-
znovati patriarha, je ta brez izpovedi in obhajila umrl dne 28. septembra
leta 1042. (št. 121, 122, 128). Pokopali so ga na sredi Oglejske cerkve (št. 43).

Za Poponom je augsburški kanonik Eberhard (1042—1048) po-
stal oglejski patriarh. Najbrže je ta Eberhard tisti, ki je bil od začetka
julija leta 1040. pa do 8. novembra leta 1042. državni kancelar. Kaže se,
da je bil meseca novembra, ko je nehal biti kancelar, povišan v patriarha.

τ

LII

Zoper patriarha Eberharda je imel takratni gradeški patriarh Urz
pri papežu Benediktu IX. več sreče, kakor pa zoper Popona pri papežu
Ivanu XIX. Leta 1044. je papež Benedikt IX. sklical sinodo, na kateri
je bilo določeno, da naj gradeški patriarhi obdrže vse svoje pravice,
katere imajo po Istri v Trstu, Piranu, Kopru in drugod. Listina pa, katero
je oglejski patriarh Popon zastran Gradeške cerkve po zvijači dobil od
Rimske stolice, naj popolnoma izgubi svojo veljavo (št. 128).

Ko se je leta 1046. kralj Henrik napotil v Italijo, je dne 25. oktobra
sklical v Pavijo sinodo, katere sta se udeležila tudi oglejski patriarh
Eberhard in tržaški škof Adalger (št. 134). Nekaj mesecev pozneje,
namreč okoli 5. januarja leta 1047., je bila neka sinoda v Rimu, kamor
je prišel tudi oglejski patriarh (št. 136). Na obeh sinodah se je
razpravljalo o sedežih, katere naj imajo nekateri cerkveni dostojan-
stveniki. |

Ko je proti koncu leta 1048. umrl patriarh Eberhard (št. 139), je
bil o božiču rečenega leta Gotebold (1048 —1063) postavljen na nje-
govo mesto (št. 140). Ta Gotebold je bil prej nekaj časa kanonik v
Eidistádtu, potem prošt v Speieru in leta 1048., preden je postal patriarh,
državni kancelar. Dne 21. decembra je še kot kancelar podpisan na neki
listini, štiri dni pozneje ga je cesar povzdignil v patriarha. Leta 1052.
je bil v Trevisu, kamor je sklical neko sinodo (št. 182).

Pod patriarhom Goteboldom se je zopet ponovil stari prepir med
Oglejem in Gradežem. Leta 1053. se je gradeški patriarh Dominik obrnil
do papeža Leona IX. ter s solzami v očeh tožil o razmerah med svojo.
in Oglejsko cerkvijo. Prinesel je s seboj razne listine, katere so se pre-
čitale na takratni sinodi v Rimu. Nato je papež določil, da naj bo Gradež
metropola za beneške in istrske škofe. Papež tudi omenja v listini, da
je štirikrat poklical v Rim oglejskega patriarha, ki pa nobenkrat ni hotel
priti blizu in se tudi ne opravičiti (št. 183).

Česar patriarh Gotebold ni mogel od papeža doseči, to naj bi mu
naklonili kralj in njegovi svetovalci. Ze leta 1056., ko je umrl Henrik III,
se je patriarh napotil v srednjo Nemčijo, da bi se tu udeležil pogrebne
slavnosti (št. 195). Šest let pozneje se je napravil v Rezno. S seboj je
prinesel več listin, da bi lažje dosegel svoj namen. Dne 16. decembra
leta 1062. mu je kralj prisodil Gradeško faro z vsemi njenimi priteklinami
po Piranu, Kopru in drugod (št. 225). Leto pozneje je Gotebold umrl
in njegov naslednik je postal Ravenger (1063—1068), ki je vladal
vsega skupaj štiri leta, deset mesecev in osemnajst dni (št. 226).

Novi patriarh se je obrnil do takratnega papeža Aleksandra II.
ter ga prosil za palij. Ta mu je nato odgovoril, da so papeži pač nekdaj
podeljevali palij tudi nenavzočim metropolitom, ako so poslali svoje
zastopnike v Rim; ker se pa sedaj po nekaterih krajih razširja simonija,.
morejo palij dobiti le osebno navzoči metropolitje (št. 229).

LIII

Kakor se kaže, je patriarh Ravenger o poletenskem času zahajal
v Tolmin. Tu je dne 6.junija (leto nam ni znano) dobil od brixenskega
škofa Altwina desetine od vseh tistih posestev, katera je imela Brixenska
cerkev v Oglejski patriarhiji, ter zraven tega še dve kmetiji v Begu-
njah; zato je pa z dovoljenjem svojih duhovskih in posvetnih velikašev
odstopil rečeni cerkvi vse desetine od svojih posestev po Kranjskem in
Koroškem. S patriarhom so takrat prišli v Tolmin njegov odvetnik Mark-
ward, ki je bil morebiti iz rodovine Eppensteincev, in še drugi gospodje
duhovskega in posvetnega stanu (št. 227). Omenjeni Markward je bil
tudi odvetnik Ravengerjevega naslednika Sigeharda, kar kaže neka
listina iz leta 1074. (št. 284).

V prvih mesecih leta 1068. je Ravenger umrl. Sledil mu je Sige-
hard (1068 —1077), ki je bil od leta 1064. dalje kancelar kralja Henrika IV.
Vladal je devet let in štiri mesece (št. 252). Leta 1072. se je s svojo
materjo, grofinjo Pilhildo, mudil v Midhaelbeuernu, kjer je ondotni cerkvi
podelil več posestev (št. 271).

Leta 1073.je bil za papeža izvoljen Gregor VIL, ki je sklenil od-
straniti razne razvade v Katoliški cerkvi. Dne 24. januarja leta 1074. je
pisal patriarhu Sigehardu ter povabil njega in njegove sufragane na
sinodo, katera se je pričela dne 9. marca. Kake so bile takratne cerkvene
razmere, nam kaže papeževo pismo do Sigeharda. Papež pravi, da
nekateri vladarji in knezi iščejo le svoj dobiček, zatirajo cerkev kakor
kako slabo deklo ter se ne boje delati zmešnjave, da ie morejo zadostiti
svoji poželjivosti. Duhovniki in tisti, ki so sprejeli vodstvo cerkve, se
skoraj nič ne brigajo za božjo postavo ter zanemarjajo svojo dolžnost
nasproti Bogu in nasproti sebi izročenim dušam. S pomočjo cerkvenega
dostojanstva hočejo dospeti do posvetne slave. Med tem je ljudstvo
brez vodstva in nadzorstva; pri svojih predstojnikih ne vidi dobrih
zgledov, pač pa to, kar je škodljivo in nasprotno veri. Sicer nosi krščan-
sko ime, a ne izvršuje dobrih del ter je skoraj brez vere (št. 281).

Dne 15. junija leta 1074. je imel patriarh v svojem stolnem mestu
gosta. Freisinški škof Ellenhard je rečenega dne s patriarhom in nje-
govim odvetnikom Markwardom sklenil pogodbo zastran desetin, katere
je Freisinška cerkev imela po Kranjski grofiji. Freisinški škof odkupi
pravico do teh desetin tako, da prepusti patriarhu več slovenskih kmetij
v Vinjem vrhu na Dolenjskem. — Škof in patriarh se takrat tudi po-
godita zastran duhovnikov po cerkvah Loškega gospostva. Patriarh ima
pravico, da jih nastavlja in nadzoruje njih nravno življenje. Odgovorni
so njemu ali pa njegovemu arhidijakonu v vseh stvareh, ki spadajo v
področje Oglejske cerkve. Patriarh ima odločevati, kje naj škof postavi
cerkev v Vinjem vrhu ali pa tudi v kakem drugem kraju. Posveti jo
patriarh ali pa z njegovim dovoljenjem tudi škof (št. 284). Tu vidimo,
kake pravice je imel patriarh po freisinških posestvih na Kranjskem.

LIV

Kakor se kaže, se patriarh ni udeležil sinode, ki je bila dne 9. marca
leta 1074. Zato mu je papež dne 25. marca leta 1075. naznanil, kaj se
je na njej sklenilo. Pisal mu je, da naj odslovi vsakega duhovnika, ki
bi imel soprogo ali pa priležnico ter je ne bi hotel odstraniti. Tistemu,
kdor je bil po simoniji povišan, to je s pomočjo 'novcev, naj se vzame
njegovo dostojanstvo. Opozori naj svoje sufragane pismeno ali ustno,
da bodo tudi tako postopali (št. 288).

Pismo enake vsebine je papež poslal tudi švabskemu vojvodu
Rudolfu in karantanskemu vojvodu Berhtoldu ter ju prosil, da bi iz
službe odstranila vse tiste, ki so bili s pomočjo simonije povišani ali
pa ordinirani, in pa tudi tiste, ki so prešeštniki. Če bi jima kdo rekel,
da to ni njuna naloga, naj mu odgovorita, da uje se zoper njun odlok
pritoži v Rimu (št. 287).

Ko je bil kralj Henrik leta 1076. iz cerkve izobčen, je bil tudi
patriarh Sigehard med tistimi, ki so se ga začeli ogibati (št. 317). Istega
leta meseca oktobra je bil patriarh kot papežev legat navzoč v Triburu,
kjer so zbrani knezi zagrozili svojemu kralju, da ga odstavijo, ako se
ne pomiri s papežem. Prvi izmed vseh je patriarh izjavil, da se ima to
zgoditi, ter tudi ukazal, da se njegova izjava zapiše (št. 323).

Nekaj mesecev pozneje je patriarh prestopil na stran kralja Hen-
rika, ko mu je ta okoli 3. aprila leta 1077. podelil najprej Furlansko
grofijo (št. 327), pozneje (dne 11. junija) pa še mejno grofijo Kranjsko
(št. 331) in mejno grofijo Istrsko (št. 332). O veliki noči rečenega leta
je patriarh imel priložnost, da je na oglejskih tleh pozdravil svojega
vladarja (št. 328). Nato ga je spremljal čez Karantanijo v Rezno (št. 329),
odtod pa v Ulm, kjer je pred ljudstvom prečital razna, morda pona-
rejena pisma, s katerimi je hotel opravičiti delovanje svojega kralja
(št. 330).

Iz Ulma se je patriarh hitro napotil proti domu, odkoder je hotel
dobro oborožene čete pripeljati kralju na pomoč. Ko je prišel v Rezno,
je zbolel in na poti proti domu je dne 12. avgusta umrl baje brez
izpovedi in obhajila. Njegovo truplo so prenesli v Oglej ter ga poko-
pali v ondotni Stolni cerkvi pred Božjim grobom. Nagle smrti je umrlo
tudi nekoliko njegovih ljudi; en vir pravi, da petdeset. Nekateri so
smatrali vse to za božjo kazen, ker je patriarh postal papežu nezvest
ter se pridružil odstavljenemu kralju (št. 333).

Takoj po smrti patriarha Sigeharda sta oglejska duhovščina in
ljudstvo izvolila arhidijakona ondotne cerkve za patriarha. Nato sta po
svojih poslancih pismeno naznanila papežu o tem koraku ter ga prosila,
da bi volitev potrdil. Ta je nato dne 17. septembra poslal eno pismo
duhovščini in ljudstvu Oglejske cerkve, drugo pa oglejskim sufraganom
ter izjavil, da ne more takoj potrditi volitve, ker ne ve, se je li izvršila
zakonito ali ne. Da se o tem prepriča, pošilja tja svoje legate, ki naj

LV

volitev preiščejo in jo potem potrdijo ali pa ovržejo ter zaukažejo, da
naj se voli še enkrat (št. 336, 337).

Ko je kralj zvedel, da je patriarh Sigehard umrl, se ni brigal za
volitev, katera se je v Ogleju izvršila. Njemu je bilo za to, da dobi
Oglejsko patriarhijo, katero je pred kratkim tako bogato obdaroval,
tak človek, ki mu bo v vseh stvareh naklonjen. Postavil je za oglejskega
patriarha svojega kaplana, augsburškega kanonika Henrika, ki je nato
vladal od leta 1077. do 1084. (št. 335).

Meseca novembra leta 1078. je bila v Rimu neka sinoda, na kateri
so se med drugim obravnavale zadeve med Oglejsko in Gradeško pa-
triarhijo (št. 341). Najbrže je takratni gradeški patriarh Dominik IV. pri
papežu hotel poskusiti svojo srečo, ker si je morebiti mislil, da njegov
novi sosed v Ogleju, katerega je kralj Henrik povzdignil v patriarha,
ne more biti dobro zapisan pri Rimski stolici.

Dne 11. februarja leta 1079. je bila v Rimu zopet sinoda, katere se
je tudi patriarh Henrik udeležil. Ta je pred papežem dokazoval, da je
bila njegova izvolitev zakonita. Ko ga je papež grajal, da je proti cer-
kvenim postavam sprejel investituro od posvetne osebe, je javno pri-
segel, da mu ta določba ni bila znana. Ko so se na sinodi zbrani škotje
zanj potegnili, mu je papež podelil prstan, palico in druga znamenja
cerkvenega dostojanstva. Pri tej priložnosti je patriarh prisegel papežu
pokorščino v vseh stvareh ter mu obljubil, da. hoče še celo s posvetnim
vojaštvom braniti Rimsko cerkev, ako bi bilo potreba. Tudi je izjavil,
da ne bo občeval s tistimi, ki bi bili iz cerkve izobčeni (št. 342).

Nekoliko pozneje je papež poslal h kralju v Rezno tri poslance,
med katerimi je bil tudi patriarh Henrik. Ti naj bi kralja pozvali, da bi
se pomiril s svojimi nasprotniki. Ko so bili poslanci že na poti, je baje
patriarh skrivaj poslal posebnega človeka h kralju, da bi zvedel za
njegovo mnenje, naj li papeža uboga ali ne. Sam je med tem šel za
nekaj časa v Oglej, svoja tovariša je pa pustil v Padovi. Še le o bin-
koštih so poslanci dospeli v Rezno, kjer pa njih koraki niso imeli no-
benega uspeha (št. 343). Meseca junija je bil patriarh v Fritzlaru, kjer
so se v njegovi navzočnosti in v navzočnosti ostalih papeževih legatov
saški knezi pogajali s kraljevimi zastopniki (št. 345). V tem. času je
papež pisal patriarhu ter mu dovolil rabo palija tudi na dan sv. Udalrika
in sv. Afre. Iz dotičnega pisma je razvidno, da je papež ustregel patri-
arhu deloma zato, ker je menil, da mu je naklonjen, potem pa tudi zato,
ker se je veliko trudil, da bi se sklenil mir (št. 344).

Meseca oktobra se je patriarh v spremstvu kralja Henrika nahajal
na bavarskih tleh (št. 346). Ko je protikralj Rudolf dne 27. januarja leta
1080. pri Flarcdiheimu na turinških tleh premagal svojega vladarja ter
mu vzel mnogo prateža, je imel tudi oglejski patriarh, zaveznik Hen-
rikov, velike izgube (št. 348).

LVI

Kako se je patriarh v teku enega leta izpremenil, nam kaže Brixen-
ska sinoda z dne 25. junija. Isti patriarh, ki je pred šestnajstimi meseci
obljubil papežu Gregorju VII. pokorščino in zvestobo, je sedaj glasoval
za to, da naj se odstavi (št. 350). Najbrže je tudi podpiral kralja, ko je
ta leta 1081. oblegal papeža v Rimu, kajti kmalu nato, dne 20. julija, mu
je vladar zarad njegovega zvestega službovanja podelil vse pravice, -
katere je imel po Tržaški in .Poreški škofiji. Določil je, da naj dotična
škofa ter duhovščina in ljudstvo po rečenih škofijah izvršujejo vse tiste
služnosti, do katerih so do sedaj imeli kralji pravico, na korist patri-
arhu (št. 351, 352).

Leto pozneje (1082.) je kralj z novo listino podelil oglejskim pa-
triarhom oblast, da naj ne posvečujejo samo tržaških škofov, temuč
naj jim tudi dele fevde, jih vladajo in branijo. Kralj pravi, da se
Tržaška cerkev ne more ustavljati roparjem, kateri jo nadlegujejo,
škofje se pa sami ne morejo braniti zarad svojega uboštva in zarad
svoje nemarnosti. Zato naj oglejski patriarhi prevzamejo vrhovno oblast
čez Tržaško cerkev ter naj jo varujejo ne kakor deklo, temuč kakor
hčer (št. 354).

Kot spremljevalec svojega kralja se je oglejski patriarh meseca
decembra Jeta 1081. nahajal v Parmi (št. 3522). Naslednjega leta v spo-
mladanskem času mu je pomagal, ko se je ta po srednji Italiji vojskoval
s papežem in z mejno grofinjo Matildo (št. 353). Tudi leta 1083. meseca
junija se je s kraljem vred mudil v Rimu (št. 358) ter meseca maja na-
slednjega leta na toskanskih tleh (št. 360). Kmalu nato je umrl. Ker se
je papežu izneveril, ga je ta izobčil (št. 361).

Za patriarha je cesar sedaj postavil nečaka takratnega češkega
vojvoda Vratislava (št. 289). Novi patriarh, ki je bil slovanskega rodu,
je svoje slovansko ime Svatobor premenil v Friderik (1084 — 1086).
S tem imenovanjem je hotel cesar češkega vojvoda še bolj pridobiti na
svojo stran.

Patriarhu Frideriku je njegov sorodnik, grof Kacelin iz Možnice,
podelil svoj alod ter ga prosil, da bi na dotičnem mestu postavil be-
nediktinski samostan (št. 367). Ker pa patriarh Friderik zarad svoje pre-
rane smrti ni mogel tega storiti, je pozneje njegov naslednik Udalrik
izpolnil Kacelinovo prošnjo.

Že patriarh Henrik je podelil Belinjski opatiji pri Ogleju in ondot-
nemu opatu Alberiku cerkev sv. Ivana pri Timavi, kjer je bil nekdaj
jako glasovit samostan, in pa še vas Mavhinje. Patriarh Friderik je to
daritev iz nova potrdil (št. 3372, 3612).

Patriarh Friderik je posvetil Božji grob v Oglejski cerkvi ter tej
takrat podelil desetino v Skriljah pri Mjdovščini in pa dve kmetiji v
Belinji. Vladal je le poldrugo leto in dne 23. februarja leta 1086. so ga
v neki rabuki umorili njegovi ljudje (št. 381).

LVII

Cesar Henrik IV. je sedaj šentgallenskega opata Udalrika (1086
do 1121) povzdigriil v oglejskega patriarha (št. 382). Ob enem mu je do-
volil, da je tudi opatijo še dalje obdržal. Novega patriarha je posvetil
protipapež Wipert (št. 398). Patriarh Udalrik je imel dva brata na slo-
veriskih tleh, in sicer je bil eden Liutold, vojvoda karantanski, drugi pa
Henrik, mejni grof istrski (št. 386).

Tudi ta patriarh je bil zvest pristaš cesarja Henrika, katerega je
včasi spremljal na njegovih potih, tako meseca maja leta 1091. po se-
verni Italiji (št. 396, 397).

Proti koncu leta 1092. je hotel patriarh svojega varovanca, šent-
gallenskega meniha Arnolda, katerega je cesar imenoval za škofa, z
oboroženo silo pripeljati v Konstanz, njegovo bodoče stolno mesto.
Ondotni meščanje pa, ki so ostali zvesti svojemu, še živečemu škofu
Gebhardu, so se uprli patriarhu ter ga prisilili, da se je moral vrniti
(št. 398).

Kmalu nato se je patriarh napotil v Italijo in dne 12. maja leta
1093. ga nahajamo v Paviji (št. 599). Tu mu je cesar, oziraje se na
njegovo zvesto službovanje, podelil mejno grofijo Kranjsko, katero je
že leta 1077. odstopil Oglejski cerkvi, a jo jej pozneje zopet vzel ter
jo prepustil nekemu drugemu gospodu (št. 400). Ta je bil Henrik, brat
patriarhov. — Tudi je cesar najbrže takrat dal patriarhu pravico, da
sme svobodno voliti puljske škofe (št. 401). To pravico mu je naslednje
leto iz nova potrdil (št.405). Dne 12. maja leta 1093. je cesar patriarhovi
Šentgallenski opatiji podelil nekoliko kmetij, katere je prej imel karan-
tanski vojvoda Henrik (št. 399). V listinah, s katerimi je patriarh dobil
naštete pravice in posestva, ga cesar parkrat imenuje svojega jako
ljubega sorodnika (št. 399, 400).

Proti koncu Jeta 1096. je bil oglejski patriarh v Veroni, kjer se
je mudil tudi cesar Henrik. Ta je postavil za augsburškega škota nekega
Hermana, katerega je patriarh nato posvetil. Dotični vir omenja, da sta
tega patriarha izobčila dva papeža, Gregor VII. in Urban II. (št. 413).
Da je bil oglejski patriarh papežev nasprotnik, nam potrjuje tudi neki
menih v svoji, leta 1095. spisani pesmi (št. 406).

Leta 1096. meseca avgusta je Oglejska cerkev od nekega Ivana
dobila istrski grad Nigrinjan in njegove pritekline (št. 410). Leto pozneje
je patriarh Udalrik s svojim bratom Henrikom, vojvodom karantanskim,
pomagal bavarskemu vojvodu Welfu IV., ko je ta prišel v Italijo, kjer
se je hotel polastiti očetove dedščine (št. 416). Ko se je rečeni Henrik
odrekel odvetništvu Oglejske cerkve ter to dostojanstvo prepustil nekemu
Purdhardu, je ob enem oglejskemu proštu in njegovim kanonikom od-
stopil odvetniško sodstvo čez vse imetje Oglejske cerkve. Kot priča te
daritve je bil med drugim ,Heinricus de Guriza", najbrže eden izmed
prednikov poznejših goriških grofov (št. 393).

LVIII

2. Pod solnograškimi nadškofi.

Znano je, da so solnograški nadškofje v osmem in devetem sto-
letju pošiljali med Slovence pokrajinske škofe. Prvi tak škof je bil
Modest, ki je okoli leta 755. prišel med Slovence (Gr. I, št. 227), zadnji
pa Gotabert, kateri se poslednjič omenja 945. leta (Gr. II, št. 392).
Pozneje so nadškofje sami prihajali na slovenska tla, ako jim je bilo
mogoče. Za pokrajinske škofe niso več marali.

V začetku enajstega stoletja je živel solnograški nadškof Hart-
wik (991—1023). Imel je sestro Widipurgo, ki je bila z grofom Oth-
" winom omožena. Ta Widipurga je med letom 1002. in 1018. na svojem
posestvu postavila cerkev sv. Jurija na Jezeru ter tu z dovoljenjem svojih
otrok iz svojih sredstev ustanovila ženski samostan. Ona in njena hči
Perchkunta sta nato temu samostanu podelili več zemljišč v Junski
dolini. Hiltipurga, hči rečene Widipurge, je postala prva opatica v no-
vem samostanu (št.11). Pozneje je Widipurga podelila cerkvi sv. Jurija
in ondotnemu samostanu še petnajst kmetij v vasi, Lipje imenovani, ki
se nahaja v Junski dolini (št. 48). |

Kar se tiče poznejših solnograških naškofov, naj omenim Bal-
duina (1041—1060). On je dobil od nekaterih posestnikov po Karan-
taniji mnogo kmetij proti temu, da bi mu namesto zakonite desetine
dajali le običajno desetino, kakršno so takrat sploh odrajtovali slovenski
prebivalci po Solnograški nadškofiji. Tako mu je v ta namen plemeniti
Waltfrit odstopil neko posestvo v Kapli na Remšniku (št. 117). V istem
kraju je nadškof dobil neko posestvo od plemenitega Eppona zato, da
je ta smel ostati pri običajni desetini (št. 118).

V tistem času je na karantanskih tleh živela grofinja Hema.
Bila je soproga tistega grofa Wilheima (L), ki je leta 980. dobil od
cesarja Otona II. dvajset kraljevih kmetij blizu Vitanja na Spodnjem
Štajerskem (Gr. II, št. 470). Prednik tega Wilhelma je bil morebiti tisti
Waltun, kateremu je leta 895. kralj Arnulf podelil posestva v Trušenjski
dolini, na Dješki gori, pri Rajhenburgu tik Save, pri Krškem na Kranj-
skem ter v Ingeringu na Gorenjem Štajerskem (Gr. II, št. 309).

Sin grofinje Heme, kateremu je bilo tudi Wilhelm (IL): ime, je leta
1016. dobil od cesarja Henrika IL trideset kmetij v Savinjski grofiji
med Savo, Savinjo, Sotlo in Mirno (št. 35) ter tržno pravico in pa
colnino v Breški grofiji na Koroškem (št. 36). Devet let pozneje je
grof Wilhelm II. dobil od kralja Konrada II. trideset kmetij med Ko-
privnico, Hudinjo in Voglajno na Štajerskem ter med Krko in Savo na
Kranjskem (št. 68). Obe daritvi mu je Konrad II. leta 1028. še enkrat
potrdil (št. 84). Leta 1036. je grofa Wilhelma II. ubil Adalberon, od-
stavljeni vojvoda karanianski (št. 96).

LIX

Grofinja Hema je preživela svojega soproga in svojega sina ter
tako za njima podedovala njuna obširna posestva. Razen tega je imela
okoli Brež na Koroškem več posestev, katera je dobila po svojih starših.
Najbrže je bil njen prednik tisti Svetopolk, kateremu je cesar Arnulf
leta 898. podelil posestva na Krki in v Selčah na Koroškem (Gr. II,
št. 319); leta 903. pa kralj Ludovik pet kmetij v Kirdidorfu na Gore-
njem Avstrijskem (Gr. II, št. 336). Ker je bil ta Svetopolk brez dvoma
slovenske narodnosti, je bila potemtakem tudi grofinja Hema sloven-
skega rodu.

Grofinja Hema je imela tedaj veliko lastnega premoženja okoli
Brež, katero so jej zapustili njeni starši, ter mnogo posestev v Trušenj-
ski dolini, po Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem, katera je dobila po
svojem soprogu in svojem sinu. Nekoliko svojega imetja v Admontski
dolini je med letom 1041. in 1045. darovala solnograškemu nadškofu
Balduinu z namenom, da bi se tam postavil samostan (št. 115, 285),
kar se je tudi zgodilo, a še le po njeni smrti. Dalje je grofinja Hema na
svojih posestvih ustanovila več cerkva ter dosegla, da je nadškof Bal-
duin tem cerkvam leta 1043. dne 6. januarja podelil krstno in pogrebno
pravico in pa desetine. Med drugim je ustanovila cerkev sv. Lamberta
pri Važenbergu, cerkev sv. Jurija na Vinogradih in cerkev sv. Marjete
pri Telenbergu. Vse te tri cerkve so blizu Trušenj. Za te ugodnosti,
katere so naštete cerkve dobile od solnograškega nadškofa, je grofinja
Hema po svojem odvetniku Preslavu prepustila Solnograški cerkvi svoje
posestvo v Rajhenburgu pri Savi in še neko drugo na Furlanskem
(št. 124). Na Krki je Hema dala postaviti cerkev in pa ženski samostan
ter oboje izročila v varstvo solnograškim nadškofom. Dne 15. avgusta
najbrže leta 1043. je nadškof Balduin posvetil cerkev Marije Device na
Krki. Pri tej priložnosti je grofinja Hema podarila rečeni cerkvi večino
svojih posestev, katera je imela na Krki in okoli Brež. Tudi jej je od-
stopila vas Striholce pri Trušnjah, potem dvor pod Trušnjami in pa štiri-
deset kmetij, ki so spadale pod ta dvor. Tem daritvam je po svojem
odvetniku Preslavu pridružila vse to, kar je imela v Savinjski dolini.
Izvzete so bile vasi Dramlje, Hotunje, Kameno in Ponikva ter Rajhen-
burg pri Savi (št. 126). Leto pozneje je grofinja Hema cerkvi Marije
Device na Krki prepustila še nekoliko posestev, med drugimi vse vino-
grade v Trušenjski grofiji in v Ostrovici razen dveh ter Škrljevo in še
druge vasi na Kranjskem (št. 129). Umrla je dne 29. junija; ni pa znano,
katerega leta (št. 131).

Nadškofu Balduinu je cesar Henrik III. leta 1051. potrdil razna
posestva po štajerskih in koroških tleh, tako v Ptuju, pri Gospe Sveti,
Dravskem dvoru, Grabštajnu, Podkrnosu, v Vetrinju in drugod (št. 179).
Leta 1057. je tudi Henrik IV. potrdil ista posestva rečenemu nadškofu
(št. 197).

LX

Ko je dne 8. aprila leta 1060. umrl solnograški nadškof Balduin,
je meseca julija prišel na njegovo mesto bivši kraljev kancelar Geb-
hard (1060—1088).

Novi nadškof je že v prvih letih svojega vladanja hotel urediti
desetino po svoji vladikovini. Slovenci, ki so Živeli po Solnograški
nadškofiji, so že od nekdaj odrajtovali tako zvano običajno desetino,
ki je bila nekoliko manjša kakor pa zakonita. Nadškof Gebhard je pri-
silil Slovence, da so, akoravno neradi, odslej dajali zakonito desetino,
to je deseti del vseh dohodkov in deseti del živine (št. 207). Nekateri
posestniki, ki so bili navajeni dajati le običajno desetino, so se osvo-
bodili zakonite desetine na ta način, da so od svojega imetja odstopili
Solnograški cerkvi kako posestvo, kar se je tudi že pod nadškofom
"Balduinom zgodilo (št. 117). Ko se je nadškof Gebhard mudil pri
Gospe Sveti, je prišel k njemu osojski opat Wolfram ter je od desetine
odkupil vsa samostanska posestva tako, da je solnograškemu nadškofu
prepustil deset kmetij (št. 206).

Znano nam je, kako sta se zastran desetin pogodila solnograški :
nadškof Gebhard in freisinški škof Ellenhard. Freisinška cerkev je
namreč imela več posestev, katera so bila med mejami Solnograške
nadškofije, tako n. pr. ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Določila sta, da
bo Ellenhard dobival vso desetino pri Vrbskem jezeru od treh dvorov.
Kar se tiče ostale desetine po rečenem okraju, naj dobiva solnograški
nadškof dve tretjini, freisinški škof pa le eno tretjino. Na sličen način
sta se pogodila o desetini v Katschu, kjer je freisinški škof podelil
Solnograški cerkvi tudi eno slovensko kmetijo. Dalje sta se dogovorila
zastran desetin od freisinških posestev po Lurnskem polju, kjer je škof
Ellenhard podaril nadškofu poldrugo slovensko kmetijo v Lendorfu (št. 270).

Solnograški nadškof Gebhard je tudi ustanovitelj Krške škofije
na Koroškem. |

Ker se je število prebivalcev množilo, je bilo treba postaviti vedno
več cerkva. Vsled tega je solnograškim nadškofom delo od leta do leta
naraščalo. Zato se je Gebhard obrnil do papeža Aleksandra II. ter dobil od
njega dovoljenje, da sme ustanoviti škofijo v tistem kraju, ki se mu zdi
primeren. Ta škofija naj bi bila povsem zavisna od Solnograške cerkve.
Le tisti bi smel biti v tej škofiji višji cerkveni pastir, katerega bi solno-
graški nadškof izvolil, ordiniral in posvetil (št. 255).

Nato si je nadškof izvolil kot stolico nove škofije kraj Krko poleg
Krke na Koroškem, kjer je grofinja Hema ustanovila cerkev Marije
Device in pa ženski samostan, katerega pa leta 1072. že ni bilo več
(št. 265). Odstranili so ga baje zarad izpridenega življenja ondotnih
redovnic (št. 268).

Leta 1072. dne 4. februarja je kralj Henrik IV. dovolil nadškofu, da
sme za novo škofijo od svoje nadškofije vzeti toliko posestev in

LXI

desetin, kolikor se mu zdi primerno (št. 265). Tri mesece pozneje (dne
6. maja) je nadškof v resnici ustanovil Krško škofijo ter postavil Gun-
therja za prvega njenega škofa (št. 268).

Nadškof Gebhard si je sicer olajšal svoje delo, ko je v osebi
krškega škofa dobil nekakega pomočnika, a ni se dosti brigal za to,
da bi mu tudi preskrbel potrebnih dohodkov. Zato se je Gunther obrnil
do rimskega papeža ter se pritožil. Papež Gregor VII.je nato leta 1075.
pisal Gebhardu, da je pač (Gebhard) poslal v novo škofijo škofa na
delo, a sad dela, namreč desetine, je pridržal sebi. Poslal je delavca v
vinograd Gospodov, a ga prevaril za plačilo. Opominja ga, da to, kar
je pričel, naj tudi zvrši ter preskrbi novo škofijo z desetinami (št. 293).

Solnograški nadškof Gebhard je leta 1074. tudi ustanovil Admont-
ski samostan ter mu prepustil tista posestva, katera je že grofinja
Hema darovala v ta namen. Med samostanskimi podložniki je bilo tudi
mnogo Slovencev, od katerih so takrat začeli nenavadno strogo izterja-
vati desetino (št. 285).

Skrbi, katere je imel nadškof z desetinami ter z ustanovitvijo:
Krške škofije in Hdmontskega samostana, so bile najbrže krive, da je
nekoliko površno nadzoroval svojo duhovščino, ki deloma ni živela po
cerkvenih predpisih (št. 280).

V bojih zarad investiture med papežem Gregorjem VII.
in kraljem Henrikom IV. sta nadškof Gebhard in njegov sosed, pasovski
škof Altman, stala na papeževi strani. Zarad tega ju je vladar leta 1085.
odstavil. Pasovski škof je postal Herman, brat karantanskega vojvoda
Liutolda, ki je pa že po dveletnem vladanju umrl (št. 565), solnograški
nadškof pa Perhtold iz Moosburga. Gebhard je moral dalj časa kot pre-
gnanec prebiti zunaj mej svoje nadškofije. Med tem so mu njegovi
nasprotniki delali škodo, tako Adalberon iz rodovine Traungaucev, ki
je okoli Brež uničeval imetje Solnograške cerkve. Zarad tega ga je
Gebhard, ko se je povrnil v svojo vladikovino, izobčil iz cerkve
(št. 388).

Nadškof Gebhard je umrl leta 1088. meseca junija. Ker se je po
njegovi smrti okrepila Perhtoldova stranka, so papeževi pristaši še le
leta 1090. izbrali opata Thiemona za solnograškega nadškofa. Tega
leta je tudi umrl prvi krški škof Gunther (št. 392) in solnograški nadškof
Perhtold je sedaj za krškega škofa postavil Perhtolda iz Selč. Ta je za
časa svojega vladanja med letom 1090. in 1106. prepustil mnogo po-
sestev Krške cerkve kot fevde raznim velikašem. Tako je odstopil
karantanskemu vojvodu Henriku dva dvora in osemdeset vasi na Spod-
njem Štajerskem, mlajšemu Engelbertu iz rodovine Spanheimcev pa dva
gradova v Trusnjah (št. 394).

Nadškof Thiemon je leta 1093. posvetil samostan sv. Pavla
v Labodski dolini.

LXII

V tej dolini so v desetem stoletju vladali grofje, ki so: se po njej
imenovali ter imeli svoj grad tam, kjer je sedaj Št. Pavel. Hči zadnjega
labodskega grofa Ridharda se je omožila s Sigfridom, ki je bil iz fran-
kovskega rodu. Njegov grad Spanheim je stal med Mozelo in Renom.
Grof. Sigfrid je pri gradu, katerega je v Labodski dolini priženil, začel
staviti cerkev, katero je hotel posvetiti sv. Pavlu. Ko še delo ni bilo
končano, se je leta 1064. udeležil neke križarske vojne. Med potjo je
umrl na Bolgarskem. Njegova soproga je nato poslala po truplo ter ga
dala pokopati v cerkvi sv. Pavla, ko je bila dodelana. Pozneje se je
Ridharda napotila na božjo pot k sv. Jakobu v Komposteljo in, ko se
je vračala, je umrla na frankovskih tleh na gradu Spanheimu (št. 415).

Po njeni smrti je sklenil njem sin Engelbert L, da postavi samo-
ostan zraven cerkve sv. Pavla. Poslal je leta 1085. svojega sina, kateremu
je bilo tudi Engelbert ime, k opatu Wilhelmu v Hirsdiau na Wiirtem-
berško, odkoder je dobil Wecilona, ki naj bi postal opat v Št. Pavlu,
in pa še dvanajst drugih menihov (št. 366, 376).

Leta 1091.je grof Engelbert I. z dovoljenjem svoje soproge Hed-
vike in svojih sinov podelil Šentpavelskemu samostanu mnogo posestev,
tako med drugim cerkev in pristavo v Gorenjčah, pristavo v Grebinju
ter vasi Gaberje in Streglje z vinogradi. Ti kraji so na Koroškem. Dalje
je podaril na Štajerskem dva vinograda blizu Vesternice, vas Ruše in
puščavo Radomlje (Sv. Lovreac v Puščavi), kamor je tudi poslal ne-
koliko menihov, da bi tu oskrbovali božjo službo (št. 395). Dve leti
pozneje je solnograški nadškof Thiemon posvetil rečeni samostan (št. 403)
ter mu pri tej priložnosti odstopil nekoliko svojih desetin v Gorenjčah,
Grebinju in Andersdorfu. V tistem času so tudi nekateri drugi velikaši
prepustili Šentpavelskemu samostanu nekaj posestev, tako istrski mejni
grof Popon neki dvor v Ogleju, potem Weriant iz Slovenjega Gradca
dve kmetiji pri Selnici in neki Ludovik dve kmetiji v Bistrici pri Selnici
(st. 402). :

Leta 1096. je umrl grof Engelbert L, ustanovitelj imenovanega
samostana (št. 407). Po njegovi smrti podele tudi njegovi sinovi samo-
stanu več posestev, tako grof Bernhard svoje posestvo v Razvanju,
potem Kurjo vas pri Sv. Lovrencu v Puščavi ter Radvino in Studence -
pri Mariboru, njegov brat, škof Hartwik, prepusti samostanu svoj dvor
in cerkev v Kamnici pri Mariboru, tretji brat Henrik odstopi dvor in
cerkev v Čakovi pri ArveZu, Gomilico pri Ernožu in še par drugih vasi,
četrti brat Sigfrid pa da med drugim vasi Duplek in Dolgoše jugo-
vzhodno od Maribora. Plemenitaš Gunthart podeli samostanu svoja po-
ssestva pri St. Lipšu poleg Krke na Koroškem (št. 408). Leta 1099. je
rimski papež zagotovil samostanu svoje varstvo (št. 419).

Kar se tiče solnograškega nadškofa Thiemona in njegovega tek-
meca Perhtolda, naj omenim, da je ta leta 1097. dne 6. decembra pre-

τῇ

ΝΥ Σὰν ue

LXIII

magal svojega nasprotnika ter ga prisilil, da se mu je umaknil čez Ture
na Koroško. Tu so Thiemona dobili v roko Stardhand, mejni grof v
Savinjski marki, potem njegova brata Udalrik in Werigand ter selški
grof Popon, sorodnik takratnega krškega škofa Perhtolda. Thiemon je
bil nato več let ujetnik rečenih plemenitašev, ki so med tem časom ob-
legali njegov grad Breže, čigar posadka se je hrabro borila. Pod gra-
dom na levi strani Motnice ležeča vas Breže je bila lastnina krškega
škofa, ki jo ie nekako v tistem času dal v fevd karantanskemu vojvodu
Henriku (št. 394). Pozneje je neki menih podkupil strežaje tiste ječe, v
kateri je bil Thiemon zaprt, ter tako osvubodil svojega nadškofa (št. 417).
Leta 1101. se je Thiemon z mnogimi križarji napotil v Palestino, od-
koder se ni več vrnil v domovino.

O zgodovinskih virih.

Abbatum NHugiens. catalogus, gl. Catalogus abbatum Au-
giens. mon.

Adalboldi Vita Heinrici II. imperatoris. — Ohranil se nam
je začetek Zivotopisa cesarja Henrika IL, ki sega do leta 1004. ter se
pripisuje utreditskemu škofu Adalboldu (f 1026). Pisatelj tega životopisa
je večinoma zajemal iz Kronike merseburškega škofa Thietmara. Vendar
je v spisu tudi nekoliko važnih notic, katerih Thietmar nima.

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., IV, 679 —695. — 2. Migne, Patrolog., Ser.
lat., CXL, 89—108.

Alberti Aquensis Historia Hierosolymitana. — Hadhenski
kanonik Albert je v dvanajstih knjigah popisal prvo križarsko vojno
in pa tudi nekatere poznejše dogodke. Njegovo delo sega do leta 1121.
ter ni posebno zanesljivo. Kar je slišal od drugih, to pripoveduje ne.
glede na to, je li resnično ali ne.

Izdaje: 1. Bongars, Gesta Dei per Francos, I, 184—381. — 2. Migne,
Patrolog, Ser. lat., CLXVI, 589—716.

Annales Admuntenses. (Gr. I, str. LXV.)

Annales Altahenses maiores. (Gr. I, str. LXV.)

, Annales Argentinenses breves. — Tako se zovejo kratki
strassburški letopisi, ki so ostanek nekih daljših ter obsegajo dobo od
613—1207.

Izdaje: 1. Jaffé v MG. SS., XVII, 86—90.

Annales Augustani. — Ti letopisi začenjajo z letom 973. in
segajo do leta 1104. En del (od 1000 do 1054) je posnet po Kroniki
Herimanna Contracta; od leta 1054. so letopisi samostojni ter se na-
gibljejo bolj na cesarjevo kakor pa na papeževo stran.

Izdaje: 1. Freher, Script. rer. Germ., I, 545, sq. — 2. MG. SS., III, 123 -- 156.

LXIV

Annales Brunwilarenses. — Ti letopisi segajo od leta 1000. .
pa do leta 1179. ter so kaj površni. Nastali so v samostanu Brau-
weilerju, ki je bil blizu Kólna.

Izdaje: 1. Bohmer, Fontes rer. Germ., III, 382 — 388. — 2. Pertz v MG.
SS., XVI, 724—728. |

Annales Hildesheimenses. (Gr. II, str. LXXIV.)

Annales Magdeburgenses. (Gr. II, str. LXXIV.)

Annales Mellicenses. (Gr. II, str. LXXV.)

Annales necrologici Fuldenses. (Gr. II, str. LXXV.)

Annales Ottenburani. (Gr. II, str. LXXV.)

Annales Quedlinburgenses. (Gr. II, str. LXXV.)

Annales Reicherspergenses. — Reidhersberg je poleg Inna
na Gorenjem Avstrijskem. V ondotnem samostanu je več let (1132—1169)
živel opat Gerhoh, ki je sestavil najstarejše dele teh letopisov (do
leta 1167.). Za njim je duhovnik Magnus nadaljeval njegovo delo do
leta 1195. Zadnje odstavke, ki segajo do leta 1279., so izgotovili razni
poznejši pisatelji.

Izdaje: 1. Bóh mer, Fontes rer. Germ., III, 530 — 555. — 2. Wattenbach
v MG. SS., XVII, 443 —534.

Annales Rosenveldenses. — Rosenfeld ali Harsefeld je neki
trg zahodno od Hamburga v severni Nemčiji. Tu so ondotni mejni
grofje .ustanovili samostan, kamor je iz Wiirzburga prišlo več menihov.
V rečenem samostanu so nastali kratki letopisi, ki obsegajo dobo od
1057 do 1130 in katere bi smeli smatrati kot nadaljevanje Wiirzburških
letopisov.

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., XVI, 99 - 104.

Annales s. Rudberti Salisburgensis. (Gr. I, str. LXVIL.)

Annales s. Rudberti Salisburgensis breves. — Ti letopisi
obsegajo v kaj kratkih potezah dobo od leta 991. pa do 1168. Za nas
nimajo skoraj nobene važnosti.

Izdaje: 1. Wattenbach v MG. SS, IX, 751—158.

Annales Sangallenses maiores. (Gr. I, str. LXVIIL)

Annales Weissenburgenses. — Weissenburg je v severni
Alzaciji. Tu so nastali omenjeni letopisi, katerih prvi del sega od
708 do 984, drugi pa od 985 do 1075. Za nas so skoraj brez važnosti.

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., III, 33—65 in 70—72. — 2. Migne, Patrolog.
Ser. lat., CXLI, 447.

Annales Wirziburgenses. — Ti letopisi so ekscerpt iz Chro-
nicon Wirziburgense ter obsegajo dobo od leta 687. pa do 1101. Za
nas nima ta vir skoraj nobene veljave.

Izdaje: 1. Eccardus, Commentarii de rebus Franciae Orientalis, 1, 806. —
2. Pertz v MG. SS, II, 238—247. ;

TE IA, " um 4.4 4 ow - ἦι Itu ut ἊΝ MW »
EM TEL Wr x ... Ar WEN
à z

LXV

Annales Yburgenses. — lburg je trg južno od Osnabriicka
na Westfalskem. Od ondotnih letopisov sta se nam ohranila samo dva
odlomka v Miinstru, izmed katerih eden obsega dobo od 817 do 841,
drugi pa dobo od 1072 do 1085.

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., XVI, 434 — 458. — 2. Forst v Osnabrücker
Geschichtsguellen, I, 177—184.

Annalista Saxo. (Gr. II, str. LXXVI)

Arnoldi monadii Vita sancti Emmerammi. — Arnold je bil
menih v rezenskem samostanu sv. Emerama. Med letom 1035. in 1037.
je v podobi dvogovora sestavil spis, v katerem je poveličeval sv. Eme-
rama. Poreški škof Engelmar, ki je leta 1037. prišel v Rezno, je imel
ta spis v rokah ter se pohvalno izrekel o njem.

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., IV, 545—574. — 2. Migne, Patrolog., Ser.
lat., CXLI, 989—1090.

Arnulfi Gesta ardhiepiscoporum Mediolanensium. — Ta
spis je nastal okoli leta 1085. ter obsega dobo od leta 923. do 1077. Se-
stavil ga je duhovnik Arnulf, ki je iz prva nasprotoval papežu Gre-
gorju VIL, a bil pozneje njegov pristaš.

Izdaje: 1. Muratori, Script. rer. Ital., IV, 7—45. — 2. Wattenbach v
MG. SS., VIII, 6—31. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVII, 285—532.

Auctarium Garstense. (Gr. I, str. LXVIII)

Benzonis ep. Albensis ad Heinricum IV. libri VII. —
Benzon je bil Skof v Albi jugovzhodno od Turina. V svojem hvalopisu
je čez mero poviševal cesarja Henrika IV. ter sramotil papeža in nje-
gove privržence. Spis se sme le z veliko previdnostjo uporabljati.

Izdaje: 1. Mencken, Script. rer. Germ., I, 957 — 1074. — 2. Pertz v MG.
SS., XI, 591—681.

Bernoldi monadii s. Blasii Chronicon. — Ta kronika, ki je
od leta 1055. samostojno delo, sega do 1100., ko je Bernolda smrt pri-
silila, da je odložil pero. Kronika se odlikuje po natančnosti v krono-
logiji. Pisatelj je odločen pristaš papeža Gregorja VII. Ohranil se nam
je izvirni rokopis te kronike.

Izdaje: 1. Ussermann, Germaniae sacrae prodrom., II (1792), 5—178. —
2. MG. SS., V, 585—461. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVIII, 1299 --- 1452.

Bernoldi monachi Notae necrologicae. — Prej omenjeni
Bernold je sestavil nekake nekrologične zapiske. Pričel jih je pisati
leta 1074. ter jih potem nadaljeval do leta 1096.

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., V, 391—395. — 2. Migne, Patrolog., Ser. lat.,
CXLVIII, 1285—1288. — 3. Baumann v MG. Necrol., I, 657—659.

Bertholdi Annales. — To delo je nadaljevanje kronike, katero
je Herimannus Augiensis vsled svoje smrti leta 1054. moral opustiti,
ter sega do leta 1080. Berthold je odločen pristaš papeža Gregorja VII.
in nasprotnik kralja Henrika IV. Čeprav stoji pisatelj na pristranskem

5

LXVI

stališču, imamo vendar od njega WADE natančnih podatkov in zato je
njegov spis velike važnosti.

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., V, 264 — 326. — 2. Migne, Patrolog., Ser. lat.,
CXLVII, 343—442.

Bonithonis Liber ad amicum. Bonithon je bil škof v Sutri.
Kmalu po smrti papeža Gregorja VII. (t 1085) je sestavil svoj spis , Ad
amicum" ter ga poklonil toskanski grofinji Matildi. Bonithon je vnet pri-
vrženec papežev. Za starejšo dobo je njegovo delo jako površno, isto-
časni dogodki so pa opisani precej natančno, čeprav nekoliko pristransko.

Izdaje: 1. Oefele, Rer. Boic. script, II, 794—821. — 2. Jaffe, Bibl. rer.
Germ., II, 605—689. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CL, 805—856. — 4. Diimm-
ler v-MG. Libelli de lite, I, 571—620, 629—631.

Bruno, De bello Saxonico liber. Brunon je leta 1082.
opisal znacaj kralja Henrika IV., potem njegov nastop zoper Sase, nje-
gove razmere do papeža Gregorja VIL ter njegove boje s protikraljem
Rudolfom. Brunon je pristaš papeža Gregorja VII.

Izdaje: 1. Freher, Germ. rer. script., I, 99—155. — 2. Pertz v MG. SS, V,
321—384. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVI, 489—586. — 4. Wattenbach,
v Script. rer. Germ. ad usum schol., (ed. altera, 1880).

Casus monasterii Petrishusensis. — Leta 1156. je neki me-
nih iz Petershausena pri Konstanzu spisal samostansko kroniko, ki ima
mnogo dobrih zgodovinskih notic. Ohranil se nam je njegov izvirni
rokopis.

Izdaje: 1. Mone, Quellensammlung der badischen Landesgesdiidite, I, 114
do 174. — 2. Hbel in Weiland v MG. SS., XX, 621—682.

Casuum S. Galli continuatio altera. — Pod tem imenom
nam je znan del kronike Šentgallenskega samostana, ki obsega dobo
od leta 972. pa do 1203. Kaže se, da je več pisateljev sestavljalo ta
spis, ki pa pri vsem tem ni veliko vreden.

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., II, 148—165. — 2. Meyer von Knonau
v St. Gallische Geschidhtsguellen, Abth. IV, St. Gallen, 1879.

Catalogus abbatum Hugiensis monasterii. — Tako se glasi
naslov kratkega spisa, ki nam našteva opate Reidhenauskega samostana,
stoječega na nekem otoku Badenskega jezera. Spis obsega dobo od
7124. pa do 1306.

Izdaje: 1. Pertz v MG. 55., II, 37—39. — 2. Mone, Quellensammlung der
badischen Landesgescdiidite, I, 507. — Holder-Egger v MG. SS., XIII, 551—532.

Chounradi Schirensis Chronicon. V bavarskem samostanu
Scheiernu je od leta 1206. do 1225. Zivel opat Konrad, ki je opisal zgo-
dovino Sdieiernskega samostana, segajočo od prvega začetka pa do
njegove dobe. Del njegovega rokopisa se je ohranil do denašnjega časa.
Konradova kronika ima dosti zgodovinskih napak in treba jo je pre-
vidno upotrebljevati.

Izdaje: 1. Jaffé v MG. SS., XVII, 615—625.

LXVII

Chronica episcoporum ecclesiae Merseburgensis. — Ta
spis je bil sestavljen leta 1156. Pozneje so ga večkrat nadaljevali tako,
da dandanes obsega dobo od 968 do 1514.

Izdaje: 1. Ludevig, Reliquiae manuscript., IV, 529—460. — 2. Mencken,
Script. rer. Germ., III, 159—164. — 5. Wilmans v MG. SS, X, 157—212.

Chronicon Benedictoburanum. — Ta kronika je nastala v
bavarskem samostanu Benediktbeuernu ter obsega dobo od 740 do 1060.
Za našo domačo zgodovino je v njej le malo notic, ki se dajo uporabiti.

Izdaje: 1. Meichelbeck v Pez, Thesaurus, IlIc, 597—604. — 2. Watten-
bach v MG. SS., IX, 210—258.

Chronicon Eberspergense. (Gr. II, str. LXXVI)

Chronicon Gurcense. — To je kaj kratka kronika ter obsega
dobo od 1088 do 1180. Nastala je kmalu po letu 1180. V njej je vec
zanimivih notic.

Izdaje: 1. Hansiz, Germania sacra, Il, 300 (odl.). — 2. Wattenbach v
MG. SS., XXIII, 8 - 10.

"Chronicon Mellicense, gl. Annales Mellicenses.

Chronicon patriardaarum Aquilejensium alterum. (Gr. I,
str. LXX)

Chronicon Suevicum universale. (Gr. II, str. LXXVII)

Codex traditionum monasterii S. Pauli. — Ta spis je okoli
leta 1210. sestavil Udalrik L, opat v St. Pavlu na Koroškem. Kodeks
obsega 24 listov ter se nahaja v Šentpavelskem samostanu.

Izdaje: 1. Schroll, Urkundenbudi v. St. Paul, str. 1—76.

Constantini Vita Hdalberonis II. Mettensis episcopi. —
Adalberon II. je bil od leta 984. do 1005. škof v Metzu. Ondotni opat
Konstantin je okoli leta 1012. opisal njegovo življenje.

Izdaje: 1. Labbe, Bibl. nova, I, 670—682. — 2. Pertz v MG. SS., IV,
658—612. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXXXIX, 1553—1576.

Continuatio Vitae Bernwardi. — Bernward je bil škof v
Hildesheimu ter je umrl leta 1022. Njegov naslednik je bil Godehard.
Ondotni kanonik Wolfher, ki je opisal Godehardovo življenje (cfr. Gr.
II, str. LXXXIV), je tudi Bernwardov životopis predelal ter mu dodal
še nekoliko notic iz poznejšega časa (,,continuatio").

Izdaje: 1. Pertz, v MG. SS., XI, 165—167.

Danduli Chronicon. (Gr. 1, str. LXXI.)

Dedicatio ecclesiae s. Petri Babenbergensis. — To je
kratek spis, v katerem čitamo, kako so leta 1012. posvetili Bamberško
cerkev.

Izdaje: 1. Jaffé v MG. SS., XVII, 655, 636.

Ekkehardi monadhi Uraugiensis Chronicon universale.
— Pod tem naslovom se véasi navajajo neke kronike, o katerih se je
mislilo, da jih je spisal Ekkehard, menih v Auri. (Samostan Aura je

5*

LXVIII

stal poleg Frankovske Sale blizu Kissingena. Trdilo se je, da je re-
čeni Ekkehard najprej leta 1099. spisal nekako kroniko (A). Del te kro-
nike do leta 1057. je znan pod imenom , Chronicon Wirziburgense". Ko
se je Ekkehard vrnil s križarske vojne, je baje svojo kroniko predelal
ter podaljšal do leta 1106. (B). Po letu 1111. jo je, tako se je mislilo,
na novo spisal ter razširil tako, da se je začenjala s frankovskimi vla-
darji ter je segala do leta 1114. (C). Nato jo je četrtič (D) predelal ter jej
vpletel mnogo notic, katere je vzel iz Sigebertove Kronike in iz dru-
gih virov. Ko jo je petič (E) premenil, jo je razdelil v pet knjig, in si-
cer je prva knjiga obsegala dobo od stvarjenja sveta pa do zidanja
Rima, druga do Kristusa, tretja do Karola Velikega, četrta do Henrika V.
in v peti knjigi so bili opisani dogodki za časa tega vladarja.

Kakor se kaže, se tu Ekkehardu preveč pripisuje. Kroniko A je
spisal Frutolf, menih v samostanu sv. Mihaela v Bambergu, izdelek B
neki drug menih rečenega samostana, o avtorju C se ne more nič go-
tovega trditi in le kroniki D in E je morda spisal prej omenjeni
Ekkehard. :

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS, VI, 1—267. — 2. Migne, Patrolog., Ser. lat.,
CLIV, 459—1060.

Ekkehardi Chronicon Wirziburgense, gl. Ekkehardi Chro-
nicon universale.

Ex vita Salomae et Judith. — Saloma in Judita sta bili dve.
nuni, kateri sta se po letu 1068. vrnili iz Jeruzalema ter dobili za-
vetje v Altaidiskem samostanu za časa opata Waltherja. Zgoraj ome-
njeni životopis je malo vreden, zanimiva je pa notica o ortenburških
grofih in vojvodu Engelbertu, ki je pa najbrže še le iz trinajstega
stoletja.

Izdaje: 1. Acta Sanct. ad 29. Jun., V, 493—498. — 2. Pez, Thesaurus anec-
dot., II, p. LVIII. — 3. Waitz v MG. SS., XV, 847.

Frutolfi Chronicon universale, gl. Ekkehardi Chronicon uni-
versale. ; |

Fundatio monasterii Baumburgensis. — Na jugovzhodnem
Bavarskem blizu Trostberga je Baumburg, kjer so v začetku dvanaj-
stega stoletja ustanovili samostan. Zgoraj omenjeni spis, ki je iz druge
polovice dvanajstega stoletja, nam razjasnjuje, kako je imenovani samo-
stan nastal.

Izdaje: 1. Hund - Gewold, Metrop. Salisb. (ed. Mon.), III, 81—84. —
2. Holder-Egger v MG. SS., XV, 1061—1064.

Gallus Óhem, Chronik von Reichenau. — Gallus Ohem je
bil rojen v Rudolfszellu poleg Bodenskega jezera. Tu je bil tudi po-
zneje kaplan. Porabil je razne vire, katere je našel v bližnjem Reidhen-
auskem samostanu. Nato je proti koncu petnajstega stoletja v nem-
škem jeziku spisal kroniko rečenega samostana. Ker je Ohem vesten.

LXIX

pisatelj ter se je opiral na dobre vire, so tudi njegova poročila zanes-
ljiva. Med viri, kateri so mu služili, so bili tudi taki, ki so se pozneje
izgubili.

Izdaje: 1. Barack v Bibliothek des liter. Vereins in Stuttgart, LXXXIV
(1866), 1—246. — 2. Brandi, Quellen und Forsdiungen zur Gesch. der Abtei
Reidienau, II, 1— 216.

Genealogia Wettinensis. — Tako se zove kratek sestavek,
v katerem se opisuje rod Wettincev na Saškem. Sestavek je delo istega
duhovnika, kateremu se tudi pripisuje Chronicon Montis Sereni.

Izdaje: 1. Ehrenfeuchter v MG. SS., XXIII, 226—250.

Genealogia Zaringorum. — Tako se imenuje kratek spis, ki
nam pojasnjuje starejšo zgodovino Záhringov.

Izdaje: 1. Waitz v MG.SS., XIII, 735 — 756.

Herimanni Augiensis Chronicon. (Gr. II, str. LXXVIIL)

Historia Hirsaugiensis monasterii. — Ta vir je sestavljen
iz štirih delov ter je bil spisan proti koncu dvanajstega stoletja. Po-
daja nam zanesljive notice, iz katerih je razvidno, katere samostane so
hirschauski menihi ustanovili.

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., XIV, 254—265. — 2. Schneider v Wiirttem-
bergische Geschichtsguellen, I (1887), 7—78.

Historia Welforum Weingartensis. — Welfovci so blizu Ra-
vensburga (severno od Bodenskega jezera) ustanovili samostan Wein-
garten. Tu je okoli leta 1170. neki menih spisal zgodovino Welfovcev,
ki ima v začetnem delu marsikatere pomanjkljivosti; ko pa pripoveduje
dogodke svojega časa, je zanesljiv.

Kot nadaljevanje te zgodovine smemo smatrati razne notice, napi-
sane v dveh knjigah, ki sta se nahajali v Weingartenu. Ena teh knjig
je Kronika, katero je sestavil Hugo a S. Victore, druga pa ,lmago
mundi", v kateri je Honorij iz Autuna opisal zemljo.

Izdaje: 1. Hess, Monum. Guelf. pars historica. — 2. Weiland v MG. SS.
XXI, 454—480. — 5. Weiland v Script. rer. Germ. in usum scholar., 1869.

Johannis diaconi Chronicon Venetum. (Gr. I, str. LXXIV).

Kalendarium necrologicum canonicorum Babenbergen-
sium. — Ta nekrolog so začeli pisati okoli leta 1180. Pozneje so ga nada-
ljevali. V njem se nahajajo imena takih oseb, ki so umrle med letom 901.
in 1400. |

Izdaje: 1. Schweitzer, Siebenter Bericht des hist. Ver. f. Bamberg (1844),
p. 89. — 2. Huber v Bóhmer, Fontes rer. Germ., IV, 505—507 (odl.). — 5. Jaffe,
Bibl. rer. Germ., V, 555—560 (odl.).

Kalendarium necrologicum loci incerti. — Ta nekrolog ob-
sega imena oseb, katere so umrle med letom 801. in 1100.

Izdaje: 1. Bóhmer, Fontes rer. Germ., IV, 507.

Kéza, Chronicon Hungaricum. — Ta kronika sega do leta
1286. ter je bila sestavljena proti koncu trinajstega stoletja. Pisatelju

LXX

so služili razni viri, med drugimi posebno , Annales Altahenses" in pa
Anonymi Belae regis notarii Gesta Hungarorum". V Kezovi kroniki je
marsikaj nezanesljivega in neresničnega. s

Izdaje: 1. Horányi leta 1782. na Dunaju in v Budimu. — 2. Podhradczky
leta 1833. v Budimu. — 3. Endlicher, Rerum Hungar. monum. Hrpad. leta 1849,
str. 85—125. — 4. Florianus, Historiae Hungar. fontes, II, 52—99 (leta 1885).

Lamberti Hersfeldensis Annales. Lambert je bil menih v
Hersfeldskem samostanu. Za starejšo dobo je površno porabil Ann.
Hersfeldenses, od leta 1040. naprej je samostojnejši. Posebno obširno
so dogodki zadnjih let popisani. Z letom 1077. je končal svoje letopise.
Čeprav Lambert ni povsod zanesljiv, imamo vendar od njega mnogo
dobrih notic. -

Izdaje: 1. Hesse v MG. SS., V, 154—265. — 2. Hesse v Script. rer. Germ.
in usum schol., ed. 1874. — 3. Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLVI, 1053—1248. —
4. Holder-Egger v Script. rer. Germ. in usum schol., ed. 1894.

Liber anniversariorum ecclesiae maioris Augustensis.
— Ta nekrolog se je ohranil v prepisu iz šestnajstega stoletja.

Izdaje: 1. Mon. Boica, XXXVa, 3—119. — 2. Baumann v MG. Necrol.,
I, 55—75.

Liber anniversariorum ecclesiae maioris Constantiensis.
— Τὰ nekrolog obstoji iz štirih delov. Prvega (H) so med letom 1259.
in 1274. začeli pisati. V teku 13. in 14. stoletja so mu dodali še mnogo
imen. Drugi del (B) je nastal po letu 1429., tretji (C) okoli leta 1486.
in četrti (D) pa leta 1498.

Izdaje: 1. Bóhmer v Geschiditsfreund-u, XIII, 251—255 (ekscerpt). —
2. Bóhmer, Fontes rer. Germ., IV, 138—139 (ponatis prejšnje izdaje). — 3. Bau-
mann v MG. Necrol., I, 282—296 (rokopisa A in B).

Libri anniversariorum et necrologium monasterii S. Galli.
— Pod tem naslovom je Baumann priobčil razne nekrologične od-
lomke, ki so se ohranili v St. Gallenu. Vsega skupaj jih je sedemnajst.
Spisani so bili med devetim in petnajstim stoletjem. Nekatere odlomke
so že prej izdali Goldast, Diimmler in Wartmann.

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., I, 464—487.

Mariani Scotti Chronicon. Marian je bil leta 1028. rojen na
Irskem. Pozneje je prišel na Nemško, kjer je umrl leta 1082. ali pa
1083. Iz raznih virov je sestavil obširno kroniko, ki ima pa samo
proti koncu nekoliko izvirnih notic. Ker je mislil, da so se leta do nje-
gove dobe štela napačno, je on v svoji kroniki hotel uvesti novo leto-
štetje, katero se je od navadnega razlikovalo za dva in dvajset let.

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., V, 495—562. — 2. Migne, Patrolog., Ser.
lat., CXLVII, 623—796.

Monacdhi exulis S. Laurentii opusculum. — V Liittidhu je bil
samostan sv. Lavrencjia. Dne 21. marca leta 1095. je ondotni Skof Otbert
pregnal menihe, ker so nasprotovali opatu Wolbodu, katerega je on

LXXI

postavil. Dne 9. avgusta rečenega leta so se menihi pomirili s svojim
škofom. Med tem časom je eden izmed ubeglih menihov v posebnih
pesmih tožil o takratnih razmerah, katere so nastale vsled prepirov
med vladarjem in cerkvijo.

Izdaje: 1. Neues Hrdhiv der Ges. f. áltere deutsche Gesch., XI, 135—194. —
2. Libellus de lite inter regnum et sacerdotium, III, 635.

Monumenta Epternacensia. — Pod tem naslovom je Weiland
priobčil več zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na samostan
Echternadi v nadškofiji Trierski. Med dotičnimi dokumenti je tudi del
životopisa sv. Willibrorda, škofa utreditskega ter ustanovitelja imeno-
vanega samostana. Životopis je v začetku dvanajstega stoletja spisal
Thiofrid, opat rečenega samostana.

Izdaje: 1. Weiland v MG. SS., XXIII, 23—35.

Necrologium Hdmuntense. — Leta 1074. je solnograški nad-
škof Gebhard ustanovil Admontski samostan na severnem Štajerskem.
Tu je v teku časa nastalo več nekrologov, izmed katerih segajo ne-
kateri v dvanajsto stoletje. Nekateri odlomki teh nekrologov so se
ohranili do denašnjega dne, nekatere je pa leta 1865. ogenj uničil.

Izdaje: Dva odlomka, katera sta pa leta 1865. zgorela, je leta 1725. izdal
Pez (Script. rer. Austr., II, 198—210), dva Friess (Hrdhiv f. ósterr. Gesci., LXVI,
515—506) in enega pa Meiller (Hrdhiv f. ósterr. Gesch., XIX, 407—409). Nato je
Herzberg-Fráünkel že izdane odlomke in pa dva še neizdana priobčil v MG.
Necrol., Il, 287— 309.

Necrologium Hguileiense. — Že Rubeis (Mon. eccl. Aquil.,
col. 528 in 533) je leta 1740. poznal ta nekrolog ter iz njega vzel par
notic. Nekoliko notic je iz njega ponatisnil Joppi (Hrdheografo Trie-
stino, XX, 1895, p. 228, 230, 231). Nekatere dele je priobčil Leidht
(Pagine Friulane, XV, 1903, p. 65—67), nekoliko odlomkov pa Bress-
lau (Neues Ardiiv der Gesellschaft f. čiltere deutsche Gesdiiditskunde,
III, 155).

Necrologium Augiae Divitis. — Samostan Reichenau je bil
na nekem otoku Bodenskega jezera. Tu je bil Ze v devetem stoletju
spisan neki nekrolog, ki se nam je ohranil do denašnjega dne; nahaja
se sedaj v dunajski Dvorni knjižnici. Drug nekrolog je iz desetega sto-
letja, a je v poznejših stoletjih dobil razne dostavke. Nahaja se sedaj
v Ziiriduu.

Izdaje: 1.Bóhmer, Fontes rer. Germ., IV, 140—144. (Manj važna imena
so izpuščena.) — 2. Baumann v MG. Necr., I, 271—282.

Necrologium Eberspergense. — Samostan Ebersperg je bil
na Bavarskem med Monakovim in Wasserburgom. Tu je nastal nekrolog,
ki obsega razna imena iz desetega in enajstega stoletja.

Izdaje: 1. Oefele, Rerum Boicarum scriptores, II, 15—18. — 2. Sdherer
v Sitzungsber. der Wiener Akademie, LIII (1866), str. 232—238.

LXXII

Necrologium ecclesiae Moguntinae. V tem nekrologu je
mnogo imen iz enajstega stoletja; ima pa tudi imena iz devetega, de-
setega in dvanajstega stoletja.

Izdaje: 1. Schannat, Vindemiae litterariae, I (1723), 1—4. — 2. Bóhmer,
Fontes rer. Germ., III, 141—148. — 5, Jaffé, Bibl. rer. Germ., III, 721—728.

Necrologium Gurcense. — Ohranila sta se nam dva nekro-
loga krških korarjev; starejši je iz dvanajstega stoletja, drugi pa iz
poznejših časov.

Izdaje: 1. Schroll v Hrdhiv f. ósterr. Gesdi.. LXXV, 241—275. — 2. Herz-
berg-Fránkel v ZG. Necrol., II, 448—454,

Necrologium Michaelburanum. — Filz je v svoji zgodovini
samostana Midhaelbeuerna objavil nekoliko odlomkov iz nekega nekro-
loga, kateri se je pa pozneje izgubil. Ohranil se je pa še neki drug
nekrolog iz sedemnajstega stoletja. Oba vira je porabil Herzberg-Fránkel.

Izdaje: 1. Herzberg-Fráünkel v MG. Necrol., II, 212—216.

Necrologium monasterii Rosacensis. — Τὰ nekrolog je
nastal v Rožacu ter se sedaj nahaja v Vidmu na Furlanskem. Na podlagi
starejših virov je bil okoli leta 1250. sestavljen. Nekoliko imen je prišlo
vanj tudi v naslednjem stoletju.

Izdaje: 1. Joppi v Hrdhiv f. Kdrnten, XIX (1900), str. 5—23.

Necrologium monasterii St. Pauli. — Ta nekrolog obstoji
iz dveh delov; enega je spisal Hieronim Mardastaller leta 1619., drugi
je bil pa sestavljen leta 1780. Marcdhstaller je porabil razne vire in zato
ima njegov spis, čeprav je še le iz sedemnajstega stoletja, za nas vendar
nekako vrednost. A

Izdaje: 1. Schroll v Archiv f. Kárnten, X (1866), str. 59—80.

Necrologivm monasterii St. Udalricl Augustensis civi-
tatis. Prvotni nekrolog samostana sv. Udalrika v Augsburgu se
nam ni ohranil, pač pa prepis nekega Leonharda Wagnerja iz leta 1514.
Obžalovati je, da je Wagner v svojem prepisu mnogo imen izpustil.

Izdaje: 1. Braun, Notitia histor.-literaria, VI, 48—55. — 2. Baumann v
MG. Necroi., I, 120—128.

Necrologium Novae Cellae Brixinensis. — Nova Cella je
Neustift pri Brixenu na Tirolskem, kjer se še sedaj nahaja korarski
samostan. Tu so leta 1459. iz nekega starejšega nekrologa sestavili
nov nekrolog ter ga potem nadaljevali do osemnajstega stoletja. Dan-
danes se ta nekrolog nahaja v Univerzitetni knjižnici v Innsbrucku.

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., III, 28—58.

Necrologium Ossiacense. — V Osojah so starši oglejskega
patriarha Popona v začetku enajstega stoletja ustanovili benediktinski
samostan, kjer je pozneje nastal nekrolog, ki se je pa, kakor se kaže,
izgubil. Jezuit Marko Hansiz je napravil iz njega ekscerpt, ki se dan-
danes nahaja v Dvorni knjižnici na Dunaju.

Izdaje: 1. Schroll v Hrdhiv f. osterr. Gesch., LXXIII, 279—510. — 2. Herz-
berg-Fránkel v MG. Necrol., II, 445—447.

LXXIII

Necrologium Petrishusanum. — Leta 1164. je neki menih v
Petershausenu pri Konstanzu po nekem starejšem nekrologu sestavil
nov nekrolog, ki se nam je ohranil do denašnjega časa ter se nahaja
v Heidelbergu. Nekoliko imen so menihi rečenega samostana v po-
znejših stoletjih uvrstili v omenjeni nekrolog.

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., 1, 315—323 po Ussermannovem pre-
pisu. — 2. Isti v MG. Necrol., 1, 664—678 po izvirniku.

Necrologium S. Lamberti. — Samostan sv. Lamberta na Go-
renjem Štajerskem je leta 1103. ustanovil karantanski vojvoda Henrik.
Najstarejši nekrolog, ki se nam je v tem samostanu ohranil, je bil
spisan okoli leta 1164. Okoli leta 1358. je nastal drug nekrolog, in vanj
so sprejeli mnogo notic iz prvega. V teh nekrologih je tudi nekoliko
slovenskih imen.

Izdaje: 1. Pangerl v Fontes rer. Hustr., Dipl, XXIX, 1—545. — 2. Herz-
berg-Fránkel v MG. Necrol., II, 509—540.

Necrologium S. Midhaelis Luneburgense. Liineburg je
mesto jugovzhodno od Hamburga. V ondotnem samostanu sv. Mihaela
je nastal nekrolog, ki se sedaj nahaja v Hannoveru.

Izdaje: 1. Wedekind, Noten zu einigen Sdiriftstellern, III, 1—98.

Necrologia s. Rudberti Salisburgensis. (Gr. II, str. LXXX)

Necrologium sanctimonialium Weingartensium. — Wein-
garten je na južnem Wiirtemberškem blizu Ravensburga. Ondotni ženski
samostan je bil do konca trinajstega stoletja na dobrem glasu. Okoli
leta 1210. je bil tu spisan nekrolog, ki se dandanes nahaja v
Stuttgartu.

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., I, 252—238.

Necrologium Seccoviense. (Gr. II, str. LXXX.)

Necrologium Weihenstephanense. — Leta 1062. je freisinški
škof Ellenhard ustanovil benediktinski samostan sv. Štefana v Freisingu.
Okoli leta 1230. so v tem samostanu spisali nekoliko nekrologičnih
notic na rob ondotnega martirologa. V naslednjih stoletjih so dostavili
še mnogo drugih. Dandanes se dotični vir nahaja v Monakovem.

Izdaje: 1. Bugniet, Versudh einer Reihe Freisinger Weihbischófe, p. 49—52.
— 2. Baumann v MG. Necrol., III, 205—218.

Necrologium Weingartense. V Weingartenu se je nahajal
moški samostan, v katerem je v teku časa nastalo vec nekrologov.
Najstarejši je bil spisan okoli leta 1200., drugi so iz poznejših stoletij.

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., I, 221—232.

Necrologium Zwifaltense. — Zwiefalten je na Wiirtemberškem
jugozahodno od Ulma. Tu so že pred letom 1150. začeli pisati nekrolog
ter ga potem do sedemnajstega stoletja nadaljevali. Ta nekrolog se
nam je ohranil ter je sedaj v Stuttgartu. Porabivši ta nekrolog so v

LXXIV

teku časa napravili več drugih, izmed katerih so se nam nekateri
ohranili, nekateri pa ne.

Izdaje: 1. Hess, Monumentorum Guelficorum pars historica, p. 234 — 250.
— 2. Baumann v MG. Necrol., I, 240—268.

Notae necrologicae ecclesiae maioris Frisingensis. — Pod
tem naslovom je Baumann izdal štiri nekrologične spise, ki so med
devetim in enajstim stoletjem nastali v Freisingu. Prvi trije se dandanes
nahajajo v Monakovem, zadnji pa v Bambergu. Posamezne dele so
priobčili Becker, Diimmler, Rudhart in Eckhart.

Izdaje: 1. Baumann v MG. Necrol., III, 79—85.

Ottonis episcopi Frisingensis Gesta Friderici imperatoris.
— V tem sestavku je freisinški škof Oton na podlagi nekega pisma
cesarja Friderika I. najbrže leta 1158. opisal njegovo delovanje. Spis je
kaj površen ter sega do leta 1156.

Izdaje: 1. Muratori, Script. rer. Ital., VI, 657—738. — 2. Wilmans v MG.
SS. XX, 358—415. — 3. Wilmans v Script. rer. Germ. in usum sdiol., 1867. —
4. Waitz v Script. rer. Germ. in usum sdhol., 1884, p. 1—129.

Passio Tiemonis archiepiscopi Iuvavensis. — Ta spis, ki
pa v zgodovinskem oziru ni brez napak, je nastal v sredi dvanajstega
stoletja. Za nas nima posebne važnosti.

Izdaje: 1. Hund, Metrop. Salisb., (ed. Mon.) 1, 58—69. — 2. Migne, Pa-
trolog., Ser. lat., CXLVIII, 895—906. — 5. Wattenbach v MG. SS., XI, 52—62.

Series patriardiarum Aquilegiensium. — Imena oglejskih
škofov in patriarhov, katera so se vsako leto dne 2. februarja čitala v
cerkvi Marije Device v Čedadu.

Izdaje: 1. Rubeis, Mon. eccl. Hguil., App., p. 6. — 2. Holder-Egger v
MG. SS., ΧΙΠ, 367, 368.

Thietmari Chronicon. (Gr. II, str. LXXX.)

Thomae ardiidiaconi Spalatensis Historia Salonitano-
rum. Arhidijakon Tomaž je spisal zgodovino mesta Spleta, ki sega
do leta 1266. Dve leti pozneje je umrl. Njegovo delo je precej važen
vir za jugoslovansko zgodovino v srednjem veku. Rokopis iz petnaj-
stega stoletja, ki obsega to zgodovino, se nahaja v Vatikanski knjiž-
nici v Rimu.

Izdaje: 1. Lucius, De regno Dalmatiae et Croatiae, 1666. p. 312—370. —

2. Farlati, Illgricum sacrum, V. — 3. Schwandtner, Script. rer. Hung. ΠῚ,
532—635.

Thuroczii Chronica Hungarorum. — Ivan iz Turoča je živel
za časa ogrskega kralja Matjaža ter je bil slovanskega rodu. Njegova
kronika sega do leta 1464. Za starejšo dobo je porabil razne vire, med
katerimi pa niso vsi dobri; zgodovino zadnjega stoletja je samostojno
opisal.

Izdaje: 1. Bongars, Rer. Hung. script, 1—198. — 2. Schwandtner,
Script. rer. Hung., I, 39—291.

LXXV

Trithemii Annales Hirsaugienses. — Trithemij je bil opat
v samostanu sv. Jakoba v Wiirzburgu. Umrl je leta 1516. Za svoje le-
topise, ki obsegajo dobo od leta 830. do 1514., je porabil razne vire, ven-
dar ne posebno kritično.

Izdaje: 1. Mabillon, Annales Hirsaugienses, 1690, St. Gallen, v 2 zvezkih.

Uodalscalcus de Eginone et Herimanno. — Wodalskalk je.
bil menih v samostanu sv. Udalrika in sv. Afre v Augsburgu. Njegov
predstojnik je bil opat Eginon, goreč pristaš papeža Kalista II. Leta
1118. je Herman, škof augsburški, ki je bil naklonjen cesarju Hen-
riku V., ne pa papežu, pregnal Eginona iz samostana. Ta je šel nato
v Rim in za njim se je leta 1120. napotil tudi menih Wodalskalk, ki
je tu sestavil zgoraj omenjeni spis. V njem povzdiguje svojega opata,
svoje nasprotnike pa biča. ;

Izdaje: 1. Migne, Patrolog., Ser. lat., CLXX, 837—-862. — 2. Jaffe v MG.
SS., XII, 429—447.

Vita Altmanni episcopi Pataviensis. — Altman je bil od
1065. pa do 1091. leta pasovski škof. Bil je odločen pristaš papeža
Gregorja VIL ter nasprotnik cesarju Henriku IV. Med letom 1125. in
1141. je neki menih iz Gotweiha popisal njegovo življenje.

Izdaje: 1. Pez, Script. rer. Austr., I, 115—165. — 2. Bosch v Acta sanct.
Bolland., mens. Augusti, Il, 366—578. — 3. Wattenbach v MG. SS. XII,
226—245.

Vita Burchardi episcopi Wormatiensis. Burdhard je bil
od leta 1000. do 1025. škof v Wormsu. Kmalu po njegovi smrti nam je
nekdo opisal njegovo življenje. Za nas nima ta životopis nobene po-
sebne važnosti.

Izdaje: 1. Waitz v MG. SS., IV, 829—846. — 2. Migne, Patrolog., Ser.
lat., CXL, 507—536. — 3. Boos, Monum. Wormatiensia, 1893, p. 99—126.

Vita Chunradi ardhiepiscopi Salisburgensis. — Pisatelj tega
životopisa je svoje delo sestavil po smrti solnograškega nadškofa Kon-
rada 1. (f 1147) med 1170. in 1177. letom. Kar nam pripoveduje, je ve-
činoma resnično, le v kronologiji je nezanesljiv. Konec njegovega spisa
se nam je izgubil.

Izdaje: 1. Pez, Thesaur. anecdot., IIc, 221—252. — 2. Wattenbach v
MG. SS., XI, 63—77.

Vita Gebehardi ardhiepiscopi Salisburgensis auctore mo-
nacho Admuntensi. Ta spis obsega nekatere notice iz življenja
solnograškega nadškofa Gebharda, ki je vladal od leta 1060. do 1088.
Spis je nastal kakih sto let po smrti rečenega nadškofa.

Izdaje: 1. Acta sanct. Bolland., mens. Junii Vla, 147—155. — 2. Pez, The-
saur. anecdot., II, p. LIV—LVI. — 3. Wattenbach v MG. SS., XI, 25—28.

Vita Gebehardi archiepiscopi Salisburgensis et successo-
rum eius. (Gr. I, str. LXXX)

LXXVI

Vita s. Meinwerci episcopi Paderbornensis. (Gr. II, str.
LXXXIIL)

Vita Theoderici abbatis Andaginensis. — Tu omenjeni
Teoderik je bil opat. v St. Hubertu (coenobium Andaginense) v Ardenih
od leta 1055. do 1087. Zivel je jako strogo ter je bil natancen tudi na-
sproti drugim. Kmalu po njegovi smrti je nekdo med letom 1087. in 1091.
popisal njegovo življenje. Dotični spis je bolj nekak slavospev, kakor
pa kak životopis.

Izdaje: 1. Mabillon, Acta sanct. ord. s. Benedicti, saec. VI, II, 557—582.

— 2. Cuper v Acta sanct. Bolland., mens. Hug., IV, 848—864. — 5. Watten-
bach v MG. SS., XII, 36—57.
; Vita Willihelmi abbatis Hirsaugiensis auctore Haimone.
— Willibelm je bil od leta 1069. pa do 1091. opat v Hirsdhauskem sa-
mostanu na Svabskem. Kmalu po njegovi smrti je prior Haimo opisal
njegovo delovanje. Ta Zivotopis nima za zgodovinarja posebne vred-
nosti.

Izdaje: 1. Mabillon, Acta sanct. ord. s Benedicti, saec., VI, Il, 717—741.
— 2. Pinius v Acta sanct. Bolland., mens. Jul, ll, 148—165. — 3. Watten-
bach v MG. SS., XII, 209—225.

Vitae patriardharum Aquileiensium ab auctore anonymo.
— Ta spis, ki ni brez dobrih notic, a tudi ne brez ocividnih napak,
nam opisuje življenje oglejskih patriarhov do leta 1358., ko je umrl pa-
triarh Nikolaj. Neznani pisatelj je najbrže svoje delo sestavil kmalu po
letu 1358., na vsak način pa pred letom 1420.

Izdaje: 1. Muratori, Anecdota ex Ambrosianae bibliothecae codicibus nunc
primum eruta, IV, 321. — 2. Muratori, Rer. Ital. script., XVI, col. 6—18.
Vitae patriarcharum Aquileiensium ab auctore Antonio
Bellono. — Imenovani pisatelj je bil iz Vidma. Njegov spis obsega
dobo od Kristusa pa do leta 1530. Za svoje delo je porabil razne vire
V obče je premalo kritičen, posebno za starejšo dobo.

Izdaje: 1. Muratori, Rer. Ital. script., XVI, col. 21—70.

Walrammus, De unitate ecclesiae conservanda. — O tu
omenjenem Walramu vemo le toliko, da je bil leta 1086. menih v Hers-
feldu. Nekateri so mislili na naumburškega škofa Walrama, ki je leta
1111. umrl. Vendar ni gotovo, če je bil ta škof prej menih v Hers-
feldu. Pisatelj je odločen pristaš Henrika IV. in njegovega varovanca
Wiberta.

Izdaje: 1. Lude wig, Reliquiae manuscript., XII, 452. — 2. Schwenke n-
becher v Script. rer. Germ. in usum schol, 1882. — 5. Schwenkenbecher
v MG. Libelli de lite, II, 184—284.

Willelmi Tyrii archiepiscopi Historia belli sacri. Tu ome-
njeni Viljem je leta 1174. postal nadškof v feničanskem mestu Tyru. Opisal
je tiste križarske vojne, katere so se vršile med letom 1095. in 1184.

LXXVII

Za starejše čase je gradivo zajemal iz raznih starejših spisov, od leta
1120. je samostojen. Njegov obsežni spis je jako važen vir za prve
križarske vojne.

Izdaje: 1. Bo ngars, Gesta Dei, I, 625—1046. — 2. Migne, Patrolog., Ser.
lat., CCI, 209—892. '

Wiponis Vita (Gesta) Chuonradi imperatoris. — Wipon
je bil kaplan cesarja Konrada IL, čigar življenje je leta 1048. ali pa
1049. opisal. Wipon je v obče dobro podučen in kar nam pripoveduje,
je zanesljivo.

Izdaje: 1. Pertz v MG. SS., XI, 254—275. — 2. Bresslau v Script. rer.
Germ. in usum schol., 1878.

Wolfherii Vita Godehardi episcopi. (Gr. II, str. LXXXIV.)

)y j

I7]

n
D,

ἘΔ ραν
τ

SIC:

:

Ze mai

Ἃ f
dS.
1

v

Št. 1.

1001, dne 28. aprila. Ravenna.

Cesar Oton III. podeli vsled prošnje svojega fevdnika, (karantan-
skega) vojvoda Otona, Oglejski cerkvi, katero so nekdaj oplenili
Ogri in ki se sedaj nahaja v veliki potrebi, ter njenemu patriarhu
Ivanu (IV) polovico Solkanskega gradu, potem polovico vasi,
ki se v slovenskem jeziku zove Gorica, ter polovico
vseh hiš in posestev v Solkanu, Gorici in drugih krajih med
Sočo, Vipavo, Vrtovinskim potokom! in alpskimi sedli.
[,... medietatem unius castelli quod dicitur Siliganum et medietatem :
unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza, nec non medietatem
omnium domorum vinearum ... nec non omnium rerum quas in illis pre-
dictis locis Syligano atque Goriza vel in finibus locorum que sunt inter
Ysoncium et Wipaum et Ortaona atque iuga Alpium, prout iuste et le-
galiter possumus, cum nominatis finibus predicte Aquilegiensi ecclesie
atque rectori eius Johanni patriarche suisque successoribus per huius
imperialis precepti paginam donamus."] Dalje podeli cesar Oglejski cer-
kvi vse vasi, katere so po grozovitem opustošenju Ogrov /,,post
Ungarorum nefandam devastacionem"] receri patriarh ali pa njegovi
predniki postavili po Furlanski grofiji [..in comitatu Foroiuliensi"], in
sicer na zemlji Oglejske patriarhije, Concordijske škofije im Sestenske
opatije, potem na zemlji dobrih ljudi, ki so umrli brez dedičev, in pa
na zemlji, ki spada pod njegovo (cesarjevo) oblast?; a tudi vse vasi,

1 Da je tu omenjena ,Ortaona" Vrtovinski potok, ki izvira izpod ,iuga Hlpium«, teče skozi
Vrtovin ter se potem izliva v Vipavo, sem že leta 1895. dokazoval v Izvestjih Muz. društva za Kranj-
sko, str. 210.

3 Madjari so prihajali v Italijo po poti, katero je ljudstvo potem dalj časa imenovalo Ogrsko
cesto (,strata Ungarorum"). Brez dvoma je ta cesta vodila iz Vipavske doline mimo sedanje
vasi, Vogrsko imenovane, proti zahodu do Kodrojpa in potem dalje čez reko Taljamento. Kamor
so Madjari prišli, so požigali vasi in morili ljudi. Lahko si mislimo, da so posebno zemljo ob
Ogrski cesti jako opustošili. Ako jim je o deževnem času reka Taljamento zapirala pot, so jo uda-
rili ob njenem vzhodnem bregu nekoliko proti severu ali pa proti jugu ter tu plenili in požigali.
Ko so njih navali prenehali, so na opustošeni zemlji nastale nove vasi, kakor je razvidno iz te li-
stine. Da so vzrastle nove naselbine, so nekoliko pripomogli oglejski patriarhi, nekoliko pa drugi
ljudje. Te vasi so dobile svoje prebivalce deloma z gor, deloma od drugod. Nekaj jih je prišlo v
Furlansko nižino po soteski mimo Pušje vasi. V goratih krajih ni prebivalstvo pred Madjari nič
trpelo in zato se je lahko izseljevalo v ravnino, ko je nevarnost prenehala. Ker so prebivali in
še prebivajo po nekaterih gorskih straneh nad Pušjo vasjo Slovenici, je verjetno, da je od tu in
tudi od drugod dobila Furlanska nižina v tistih časih mnogo slovenskih naselnikov. Mogoče je,

da so takrat po Furlanskem nastale vasi, o katerih dokazujejo njih slovenska imena ali pa zgodo-
vinske listine, da so jih ustanovili Slovenci: Nekoliko takih imen naj tu navedem: Pasian Schia-

6

2 δι ἢ Ὁ;

katere ima rečeni patriarh kot fevd na korist svoje stolice, z vsemi
priteklinami okoli vsake dve milji naokrog /.,cum omnibus pertinenciis
suis et circa unamguamgue earum per duos miliarios ex omni parte
adiacenciis"]. Noben vojvoda, grof ali pa kaka druga cesarska oseba
ne sme po onih vaseh ne soditi, ne zahtevati od ljudi krme, kolekt
in robote ter ne izvrševati kake druge oblasti; vse te pravice ima
samo voditelj Oglejske cerkve. Tudi podeli cesar Oglejski cerkvi ves
tisti pašni davek /[,,herbaticum"], katerega so državni uradniki izterje-
vali od služnikov ali pa od svobodnih /[,a famulis vel a liberis"], ki
so prebivali na zemlji rečene cerkve, in pa od ekskuzatov /[,,scusatis"]1,
ki so zarad trave prihajali z gor v krajih, ,,Ficaria" in , Petra ficta"
imenovanih,? potem po soteski pri Pušji vasi [,per clusam de Aven-
cione"]3 in drugod. Vse to naj imajo rečeni patriarh Ivan in njegovi
nasledniki. Kdor bi hotel uničiti to daritev, naj plača tisoč liber najbolj-
šega zlata, in sicer polovico v državno blagajnico, polovico pa rečeni
cerkvi in njenim voditeljem.

»Data autem III. kalendas Mai. anno dominice incarnacionis M
primo, indictione XIIHI., anno tercii Ottonis regnantis XVII., imperii vero
eius V.; actum Ravenne.*

[Notarski prepis iz leta 1195. v Državnem arhivu v Benetkah. Tudi se na-
haja v Benetkah in Čedadu več poznejših prepisov. — Rubeis, Mon. eccl.
Aguil., col. 489 (nepopolno). — Cappelletti, Le chiese d' Italia, VIIL, 150. —
Schumi, Urk.- u. Reg.- Budi, I, 16, št. 11. — MG. Dipl, II, 835, št. 402.]

St. 2.

1001, dne 27. oktobra. Pavia.

Cesar Oton III. podeli vsled prošnje (karantanskega) vojvoda Otona
svojemu fevdniku grofu Werihenu4 ostalo polovico tistih posestev, ka-

vonesco (Slovenski Pasian) med Vidmom in Kodrojpom, Sclaunicco (Slavnik) južno od Pasi-
ana, Goricizza (Goričica) in Gradisca (Gradiška) severno od Kodrojpa, Lonca (Loka) in
Virco (Vir, Izvirek) jugovzhodno od Kodrojpa ter Gorizzo (Gorica), Glaunico (Glavnik), Gra-
discia (Gradišče), Stracis (Stražice), Belgrado (Belgrad), Revedischia (Robedišče) in Sella
(Selo) južno od Kodrojpa. Ena vas, Gradisca (Gradiška) imenovana, se nahaja južno od Spilim-
berga na levem bregu Taljamenta. Vas Meretto pri Palmanovi je tudi nekdaj imela slovenske
prebivalce. (Gl. št. 86).

1 O ekskuzatih gl. Gr. II, str. 25, op. 1.

3 Kje sta ,Ficaria" in ,Petra ficta", mi ni znano, ,

3 Pušja vas (ital. Venzone) je poleg Taljamenta severno od Gumina (Gemona). Ime ,Pušja
vas" je v rabi med beneškimi Slovenci. Iz Pušje vasi so Nemci naredili besedo Peuschelsdorf, ki
se nahaja v nekaterih starih listinah. à

40 grofu Werihenu ali Werihentu nam je le malo znanega. Najbrže je on isti grof, kateri
je leta 991. predsedoval nekemu zboru pri izlivu reke Mirne v Istri (Gr. II, št 499). V neki listini iz
leta 1028. se omenja grof Warient kot upravitelj Furlanske grofije (št. 82). Leta 1027. je bil neki Va-
rient zaupnik oglejskega patriarha Popona (št. 75). Mogoče je, da imamo v vseh teh listinah opra-
viti z eno in isto osebo. Ako je to res, potem bi smeli trditi, da je grof Werihent gospodoval ne-
kako od leta 991. do 1028. ter imel Istro in Furlanijo pod svojo oblastjo.

Nekateri novejši pisatelji so preskrbeli grofu Werihentu razne sorodnike. V tem oziru se
je posebno odlikoval profesor Tang], ki je večkrat napravil iz oseb, ki se najbrže v življenju niso
nikdar videle in poznale, brate in sestre, očete in sinove itd. Tako je v nepristni listini iz leta 965.

CF p

Št. 2, 3. 3

terih eno polovico je v istem letu podaril Ivanu, patriarhu oglejskemu,
namreč Solkan in Gorico z vsemi priteklinami /,...quod nos
interventu Hottonis nostri amabili[s] ducis fid[eli nostro Uueri]hen co-
miti dedimus medietatem predii quod Johanni venerabili patri[ar]ch[ae
Aquilegiensi hoc an]no contulimus, Sil[i]k[a]no [et] Gorza nuncupatum.
Donamus quidem memorato Uuerihen comiti medietatem prescripti pre-
dii et omnium attin[e]ntium eius .. .*]. Kdor bi hotel uničiti to daritev,
naj placa sto liber zlata, in sicer polovico v drZavno blagajnico, polo-
vico pa rečenemu Werihenu.

»Data sesto [kal. Nov.] anno dominice inkarnacionfis M primo,
indicti]one quinta decima, anno tercii Hottonis regnantis XVII, imperii
VII; actum Papie." :

[Vpleteno v izvirno listino karantanskega vojvoda Otona z dne 3. nov. 1001
(gl. št. 3). — Rubeis, Mon. eccl. Aquil, col. 491. — Tangl v Hrdhiv f. Kunde

osterr. Gesch., XI, 277, št. 165. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budh, I, 19, št. 12. —
MG. Dipl., II, 846, št. 412.]

Št. 3.

1001, dne 3. novembra. Verona.

Notar Gausspertus naznanja, da je furlanski grof Werihen /, Uve-
rihen comes comitatus Foroiulii"] izjavil na javnem zboru, kateremu je
predsedoval Oton, vojvoda (karantanski) ter mejni grof Veronske marke
[.,Hotto dux istius marchie (sc. Veronensis)"], v navzočnosti sodnika
Amelgaussa, odvetnika cesarja Otona (IIL), da je listina z dne 27. ok-
tobra leta 1001.! pristna in pravoveljavna. Notar Gausspertus pravi, da
je listino spisal vsled ukaza svojega gospoda, vojvoda Otona, in po
želji sodnikov.

»Otto dux subscripsi.

Navedenih je več prič.

Actum in dei nomine civitate Verona in do[mo ip/so sancti Ze-
nonis. — ,,Anno vero tercii domni Hottoni imperatori deo propitio hic
in Italia sexto, tercio die mense Novembris, indictione quinta decima.*

[Izvirna listina, jako poškodovana, v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Schumi .
Urk.- u. Reg.- Buch, I, 18, št. 12.

dobil ime nekega Azona, odvetnika Oglejske cerkve (Gr. II, $t. 418), tedaj ime nekega moža, o ka-
terem niti ne moremo trditi, da je kdaj živel, ker je lahko to ime izmišljeno. O tem Azonu pravi,
da je bil najbrže oče grofa Werihenta. (Hrhiv f. Kunde ósterr. Gesdi., XI, 240.)

V neki listini iz leta 1027. se med pričami omenja ,Aco filius Varienti". Dvomljivo je, ce je
ta , Aco* res sin zgoraj omenjenega grofa Werihenta.

Tudi ni resnično, da je imel grof Werihent za soprogo Wilpurgo, sestro karantanskega
vojvoda Hdalberona, ter ž njo hčer Hademudo (Hedviko?). Ta Hademuda je bila hči prej omenjene
Wilpurge in pa istrskega grofa Wecelina ter je bila omožena s Poponom Weimarskim (gl. št. 221),
ne pa z Markwardom Eppensteinskim. Kar pišeta Czoernig (Das Land Górz und Gradisca, str. 481
do 484) in pa Teuffenbadi (Kurzer Abriss der Gesdiidite der gef. Grafsdiaft Górz, str. 9) o Weri-
hentovi soprogi Wilpurgi, o njuni hčeri Hedviki ter o njunem zetu Markwardu, je brez zgodo-
vinske podlage.

1 Gl.št. 2.

6X

4 St. 4, 5, 6.

St. 4.

1002, po 23. januarju.! ^

Oton, (vojvoda karantanski in mejni grof Veronske marke,) je bil
sin lotarinškega vojvoda Konrada in Liutgarde, hčere cesarja Otona 1.2
S svojim nravnim in poštenim življenjem je delal čast svojim staršem.
Ko je umrl cesar Oton IIL, ga je hotel bavarski vojvoda Henrik zarad
njegovega sorodstva z rajnkim cesarjem, potem zarad njegove prilet-
nosti in njegovih kreposti izbrati za kralja. Oton pa ni sprejel tega bre-
mena, pač pa je on prvi sam in po svojih poslancih predlagal za to mesto
rečenega Henrika kot sposobnejšega ter ga potem vedno zvesto podpiral.

Thietmari Chronicon, V, c. 25 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum scdhol.,
p. 121): ,Quis autem ille dux Otto fuerit, quia superius reticui, breviter íntimabo.
Hic igitur a Conrado duce et Liudgarda, filia Ottonis maximi, procreatus morum
gravitate actuumque probitate parentelam suam decorabat. Et cum post mortem
cesaris iure consanguinitatis et aetatis virtutumque maturitate ab Heinrico tunc
duce in regem eligeretur, tantum hoc onus humiliter excusans eundem primus per
internuncios ac per se ipsum quasi ad haec aptiorem sibi preposuit fideliterque
semper adiuvit."

St. 5.

1002, po 23. januarju.

Po smrti cesarja Otona III. se je hotel Herman, vojvoda švabski,
polastiti prestola. Podpiral ga je njegov zet Konrad,3 sin karantanskega
vojvoda Otona, na ta način, da se je polastil mesta Strassburga.

Thietmari Chronicon, V, 12 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol.,
p. 114): ,Dux autem (sc. Herimannus)... contra dominum et regem exaltans se,
caput ducatus sui Hrgentinam, gue Strazburg dicitur, guia episcopus eiusdem
urbis Wicelinus4 sibi resistere presumpserit, cum Conrado suimet genero milite
petit armato murosgue ascendens nil victis religuid."

Št. 6.

1002, dne 10. junija. Worms.

Kralj Henrik (IL) podeli vsled prošnje svojega nečaka, (karantan-
skega) vojvoda Otona /,per petitionem dilecti nepotis nostri Ottonis
ducis"], Wormski cerkvi lovsko pravico v nekem gozdu pri izlivu reke
Nedkarja v Ren.

» Data anno incarnationis dominicae MIL, indictione XV., IIII. id.
Jun. anno vero domni Heinrici regis I.; actum Vvormacie."

(Izvirna listina v Državnem arhivu v Darmstadtu. — Schannat, Histor.
Worm., II, 34, st. 40. — Migne, Patrol, Ser. lat., CXL, 245, št. 10. — Orig. Guelf.,
IV. 297. — MG. Dipl., III, 1, st. 1.]

1 To se je zgodilo po smrti cesarja Otona IIL, tedaj po 23. januarju leta 1002.
2 Zastran Otonovega sorodstva glej rodovnik pod št. 12.

3 Pozneje (1004 do 1012) je bil ta Konrad vojvoda karantanski.

4 Prav za prav , Wernherus", ki je vladal od leta 1001. pa do 1029,

Št. 7, 8, 9. 5

| $t. 7.

1002, dne 3. oktobra. Brudisal.!

Kralj Henrik (IL) podeli Wormski cerkvi tista posestva v mestu
Wormsu, katera je dobil od svojega sorodnika, (karantanskega) vojvoda
Otona /[,totum predium omnemque proprietatem, quam nos per dilecti
consanguinei nostri Ottonis quoque ducis firmam traditionem in proprium
ius accepimus, sicut ipse visus est habere infra eandem civitatem, hoc
est Wormatiam"]. Izvzeti so le trije podložniki rečenega vojvoda Otona.

»Data V. non. Oct. anno dominice incarnationis MIL, indictione L,,
anno vero domni Heinrici regis I.; actum Bruochsole."

[Prepis iz 12. stoletja v Kr. knjižnici v Hannoveru. — Schannat, Hist.
Worm., II, 35, št. 41. — Migne, Patrolog., Ser. lat., CXL, 245, št. 9. — Orig.
Guelf., IV, 297, št. 3. — MG. Dipl., III, 23, št. 20.]

Primerjaj tudi:

Vita Burdiardi episcopi. (MG. SS., IV, 855): ,Otto dux suusque filius
Conradus intra civitatem (sc. Wormaciam) habebant munitionem turribus et variis

edificiis firmissimam ... Promiserat enim (sc. Heinricus rex) se munitam domum
Ottonis acquisiturum et in potestatem episcopi Wormaciensis redditurum."
St. 8.

1002, dne 16. novembra. Rezno.

Kralj Henrik IL izjavlja, da ga je Peter, dozd beneski in dalma-
tinski, skupno s svojim sinom Ivanom prosil, da bi mu potrdil vse to,
kar so rečeni Peter, njegov oče ali pa prejšnji doždi pod bivšimi kralji
in cesarji imeli po Italskem kraljestvu. Kralj Henrik pravi, da mu po-
trjuje vse to, kar so imeli (beneški) doždje pod Otonom I. in njegovimi
nasledniki po Veronski marki in Istrski grofiji /,in Ueronensi mar-
chia sive in Istriensi comitatu"]. Tudi mu potrjuje to, kar jim je Oton III.
podelil ali pa potrdil v rečeni marki in v Istrski grofiji /,in predicta
marchia et in Istriensi comitatu"]2.|

»Data XVI. kal. Decembr. anno dominice incarnationis MIL, indic-
tione L, anno vero domini Henrici regis l., actum Radespona."

[Liber blancus iz 14. stoletja in Cod. Trivisanus iz 16. stoletja, oboje v Be-
netkah. — Romanin, Storia di Venezia, 1, 387, št. 16. — MG. Constitutiones
et acta, I, 57, št. 27. — MG. Dipl., III, 26, št. 24.]

St. 9.

1002, dne 24. novembra. Rezno.
Kralj Henrik IL. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde in
freisinškega škofa Goteskalka cerkvi Matere božje in sv. Korbinijana

1 Brudisal je na Badenskem pri mestu Karlsruhe.
2 Glej Gr. II, št 440 in 527.

6 Št. 9, 10.

v Freisingu svoje imetje z vsemi priteklinami v Stražišču in na
zemlji med Lipnico,! Savo in Soro v Kranjski pokrajini in v gro-
fij grofa Waltilona. /,,... quoddam predium Strasista vocatum, et quic-
guid intra tres fluvios Libniza, Sabum, Zoura in regione Carniola et
in comitatu Vualtilonis comitis nostri iuris situm est."]

».Data VIII. kal. Decembris anno dominice incarnationis MIL, indic-

tione I, anno vero domni Heinrici invictissimi regis I. Actum Radaspone."

[Cod. iz 12. stoletja v Kr. Drzavnem arhivu v Monakovem. — Hund, Metrop.
Salisb. (ed. Mon.) I, 140; (ed. Ratisb.) I, 95. — Meichelbeck, Hist. Fris., Ia,
198. — Resch, Annal. Sabion., III, 705, št. 75. — Mon. Boica, XXXla, 274, št 140.
Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain, Il, 25 (odl). — Zahn, Cod. dipl. Austro-
Fris. (Fontes rer. Austr., Dipl, XXXI) 54, št. 55. — Schumi, Urk.- u. Reg.- Budi,
1, 22, št. 15. — MG. Dipl., III, 35, št. 32.]

St. 10.

1002, o božičnem času.

Po smrti cesarja Otona IIL? so mnogi duhovski in posvetni veli-
kaši po Lombardiji izvolili Harduina, mejnega grofa ivrejskega, za svo-
jega kralja. Nekateri knezi mu pa niso bili naklonjeni ter so se obrnili
do kralja Henrika IL, naslednika Otona IIL, ter ga prosili pomoči. Kralj
Henrik je nato poslal v Italijo karantanskega vojvoda Otona,
ki je bil ob enem tudi mejni grof veronski. Temu so se poleg Brente
v gorovju, katero je ločilo Bavarsko in Karantanijo od ltalije, pri-
družili Oton, sin grofa Heriberta,3 Ernest, sin avstrijskega mejnega grofa
Leopolda (L), in še nekoliko drugih. Karantancev in Furlanov je
bilo le malo, ker so se zanašali na pomoč italskih knezov. Med tem
časom sta se ravennski nadškof Fritherik4 in mejni grof Thiedold5 zdru-
žila z nekaterimi drugimi pristaši kralja Henrika IL, hotela iti Nemcem
naproti ter jih varno pripeljati v Italijo. Ko je Harduin to zvedel, je
prišel z veliko četo v Verono, da bi zastavil pot tistim Italijanom, ki
so hoteli priti Nemcem na pomoč, in pa, da bi se polastil sotesk, ka-
tere je bil zasedel veronski škof. Oboje se je tudi zgodilo. Ko si je
osvojil soteske in slišal, da so se Nemci zbrali na ravnini pri Tridentu,
je hitel tja z vsemi svojimi ljudmi. Ker pa na rečenem mestu ni dobil
Nemcev, se je povrnil na Veronsko polje ter v nekem gradiču praznoval
božič. Med tem časom so Nemci šli mimo neke gore, katera se je
zvala Ogrska gora,7 ter tudi zvedeli, da je Harduin že zasedel soteske.

1 Lipnica ali Žabnica je potok, ki se pri Lipici izliva v none

2 Umrl je dne 23. januarja leta 1002.

3 Ta Heribert je bil brat švabskega vojvoda Konrada I.

4 Fritherik je bil nadškof v Ravenni, kjer je vladal od leta 1001. do 1004.

5 Thiedoldus (Thiedolfus, Thedaldus, Tietoldus) je bil mejni grof v Canossi ter sin tistega
Adalberta ali Azzona, ki je leta 951. kraljico Adelhajdo sprejel v svoje varstvo. Njegova vnukinja
je bila znana toskanska mejna grofinja Matilda.

$ Namreč Otbert, ki je vladal c. 988 do 1008.
* To goro nam je iskati blizu reke Brente med Tridentom in Bassanom.

Št. 10. 7

Ko je karantanski vojvoda Oton vse to opazil, je poslal poslance do
Harduina ter ga prosil, da bi dovolil njegovi vojski prehod ali ji pa
sam prišel naproti. Ko je Harduin to slišal, si je hotel pomagati z zvi-
jačo ter rekel poslancem, da naj ostanejo čez noč pri njem; naslednje
jutro se hoče o teh prošnjah posvetovati s svojimi pristaši ter jim nato
odgovoriti. Otonovi poslanci niso opazili te zvijače. Po noči je Harduin
opomnil svoje ljudi, da naj se pripravijo na boj, kateri naj bi se vršil
z Nemci naslednjega dne.

Ko so drugi dan na vse zgodaj prišli poslanci karantanskega voj-
voda po odgovor ter videli, da so Lombardi vsi v oklepih ter pri-
pravljeni na boj, so vprašali Harduina, kaj to pomenja. Ta jim je od-
govoril, da pride v kratkem času do boja s karantanskim vojvodom
in da naj odidejo. Harduin je nato peljal svoje čete proti Ogrski gori,
kjer je vojvoda pričakoval svojih poslancev. Okoli poldne je bil Harduin
s svojimi ljudmi Ze pri gori. Imel je pri sebi kakih 1015 mož, nemška
vojska jih je pa štela komaj 500 in še ti so bili raztreseni, bodisi, da
so si iskali hrane, ali pa, da so bili povsod okoli po raznih potih po-
stavljeni kot stražniki. Vendar so bili pripravljeni, da se postavijo v
bran. Ko je prišel Harduin s svojimi Lombardi, mu je šel vojvoda
Oton naproti. Nastal je hud boj in že bi bili zmagali Nemci, čeprav
jih je bilo manj, ako ne bi bil ubežal Oton, brat rezenskega škofa
Gebharda.! Na ta način se je nemška vojska zmanjšala ter bila od
veliko večjega števila sovražnikov premagana. Lombardi so nasprotnike
pognali v beg, vendar so na bojišču izgubili mnogo svojih ljudi.

Thietmari Chronicon, V, c. 24 (16) (Kurze v Script. rer. Germ. in usum
schol., p. 121): ,Unde nonnulos priores sibi suppositos commissi poenituit, et per
internuncios et per litteras Heinricum regem ad defendendum se venire rogabant
aut, eo in aliis negotiis occupato, principes suos mittere. Horum necessitati ad
succurrendum Otto Carentorum dux et Veronensium comes cum Heriberti comitis
filio Ottone et Ernasto Liupoldi marchionis filio cum aliis paucis ob spem maioris
auxilii ab Italis promissi a rege dirigitur."

Ibid., V, c. 25 (I. c.): ,Hunc (sc. Ottonem) ex parte regis venientem archie-
piscopumque Ravennae Frithericum cum marchione Thiedolfo ceterisque regis fi-
delibus ei ad auxilium occurrentem Hardwigus in medio positus linceisque oculis
omnia perlustrans cum comperiret, ad interrumpendos eos Veronam cum magna
multitudine venit clusasque ab episcopo eiusdem civitatis huc usque munitas
expugnando cepit. Audiens autem Teutonicos in Tridenti planitie consedisse illo
properat et eos non inveniens iterum velox se in campaniam Veronensem recepit."

Ibid., V, c. 26 (l. c. p. 122): ,Quo dominicae nativitatis festa in quodam
castello celebrante Otto dux, omnia eius acta ut primo intellexit, legatos sibi
licentiam transeundi aut ex sua parte accipiendi postulantes misit. Hiis petitis ex
profunda calliditate animi Hardwigus respondit: ,Hic pernoctate, ut cum meorum
amicorum consilio vos crastino de hiis omnibus certos remittam." Ille autem nun-
ciis nostris id ignorantibus per omnem eam noctem singulariter suos in castris
positos circumquaque perlustrans ad preliandum mane contra Teutonicos mentem

! Rezenski $kof Gebhard je vladal med letom 994. in 1023.

8 Št. 10.

corroborate et arma preparare monet. Proxima primum oriente aurora legati ducis
responsi gratia regem aggressuri, cum Longobardos militari manu pugnae inten-
dere eventum cernerent, ipsum, guid hoc significaret, percunctantes certam ad-
versus ducem congressionem iussi abire perceperunt. Quos Hardwigus cum exer-
citu pone secutus ad Ungaricum montem, ubi dux cum suis legatos expectabat,
sole iam mediante pervenit hostesque, quamvis per fodrum et ad custodiendas
undique vias divisos, tamen ad resistendum paratos invenit. Confligunt itaque
utrimque fortia agmina impetu vehementi et, nisi Teutonicorum aciem hostium
numerositati imparem fuga Ottonis, germani presulis Gebehardi, turbaret et im-
pediret, victricem eam hostis Langobardus sensisset. Tum vero ex magna parte
mutilata, pro pudor! ceditur et victoriae honore privatur, sed non sine maximo
Hardwigi detrimento."

Adalboldi Vita Heinrici imp., c. 15 (MG. SS., IV, 687): ,Tietoldus namque
marchio, et archiepiscopus Ravennas, et episcopi Mutinensis, Veronensis et Ver-
čellensis aperte in regis Heinrici fidelitate manebant. Archiepiscopus autem Me-
diolanensis, et episcopi Cremonensis, Placentinus, Papiensis, Brixiensis, Cumensis
quod volebant (non) manifestabant. Omnes tamen in commune regem Heinricum
desiderabant, precibus per legatos et litteras invitabant."

Ibid., c. 16 (l. c. p. 688): , Tandem a rege Otto dux Carentanorum, qui etiam
Veronensem comitatum tenebat, ad petitionem Langobardorum explendam eligitur,
et cum paucis, propter fiduciam superius nominatorum, in Italiam dirigitur. Cui
etiam Otto, filius Heriberti, cum Ernesto, filio Liutboldi marchionis, adiungitur.
His inter montana, quae Bavariam et Carinthiam ab Italia seiungunt, super aquam
quae Brentha vocatur, convenientibus, Carentani et Foriiulienses cum paucis
occurrunt, veluti de promissis Italicorum fiduciam habentes et de pugna nil cogi-
tantes. Interea archiepiscopus Ravennas et Tietoldus marchio cum ceteris mani-
festis fidelibus Heinrici regis suos congregaverant, volentes occurrere Teotonicis
et eos in Italiam cum securitate recipere. Haec Harduinus praesciens, Veronam
cum maxima multitudine venire festinavit, ut et ibi Italicis in adiutorium Teoto-
nicorum festinantibus viam interciperet, et clusas, quae ab episcopo Veronensi
servabantur, expugnaret; quod et fecit."

Ibid., c. 17 (l. c.): ,Clusis igitur expugnatis, audiens Teotonicos in Triden-
tensem planitiem convenisse, illo cum omnibus suis festinavit. Sed ibi Teotonicis
non inventis, se in campaniam Veronensem reduxit, ibique in quodam castellulo
nativitatem Domini celebravit. Sed ab huiusmodi homine celebratio rectius cele-
brationis dicetur abusio. Interim Teotonici iuxta montem quendam, qui Ungarius,
nescio qua de causa, vocatur, praevenientes, et Harduinum iam clusas occupasse
scientes, ipsi Harduino legatos suos transmittunt, et ut aut eis cedat donec trans-
eant, aut sibi cedentibus veniat, rogant. Harduinus, audita legatione, sese in
fraudem deceptionis convertens, ait: ,Nobiscum nocte maneatis; crastina die, cum
nostris fidelibus inito consilio, vobis respondere poterimus." Legatis igitur insidias
non intelligentibus, ipse per totam noctem castra suorum circuit, ut in crastino
parati sint ad congrediendum Teotonicis, monet. Die lucente, legati venientes ad
accipiendum responsum, Langobardos omnes loricatos et ad praelium paratos
vident; quid hoc significet, Harduinum interrogant. Ille consilium iniquitatis evo-
mens, ait: ,Fortassis unius temporis erit renuntiatio vestra." Inde promovens
exercitum, media die ad Ungaricum montem pervenit. Exercitus autem ille existi-
mabatur 1015 esse virorum. De Teotonicis vero vix erant quingenti, et hi partim
per fodrum divisi, partim ad vias custodiendas transmissi. Qui Harduini adventum
percipientes, repente armantur, et prout possunt, ad resistendum parantur, virtutis
eligentes famam et postponentes vitam. Interea Harduinus cum Langobardis su-

Št. 10, 11. 9

pervenit. Otto cum Teotonicis obviam venit. Fit congressio, fit pugna, fit caedes
ex utrague parte gravissima; et pene Teotonicorum, guamvis paucissimorum, esset
victoria, si non impediret Ottonis, fratris Regensburgensis episcopi, fuga. lilo enim
fugiente, Teotonicorum acies minuitur, et iterum a multis congressa, devincitur.
Langobardorum tandem extitit victoria, sed plurima suorum caede comparata.
Revertuntur Teotonici, etsi tunc confusi, guandogue tamen talionem reddituri."

Johannis diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, Cronache Veneziane,
p. 167): ,Hoc guogue tempore Heinricus rex Ottonem ducem ad Italia cum exer-
citu mittens cum Hrdoino, usurpativo rege, iusta Hlpes, in campo gui Vitalis
nuncupatur, pugnam peregit, et ex utrague parte multi ceciderunt."

Hrnulfi Gesta archiep. Med., I, c. 15 (MG. SS., VIII, 10): , .. . Quorum
(sc. principum Italicorum) consilio Heinricus direxit in Italiam suum cum exercitu
ducem. Cui occurrens viriliter Ardoinus, facta congressione in campo Fabricae,
quamplures stravit, ceteros extra fines regni fugavit."

St. 11.

Med letom 1002. in 1018.!

Widipurga, soproga rajnkega Othwina /,,Uuidhpurch felicis recor-
dationis Othuuini quondam coniux comitis"]2 sezida iz nova na svojem
posestvu cerkev sv. Jurija /,,basilicam beati Georii martyris], ustanovi
tu z dovoljenjem svojih otrok iz svojih sredstev ženski samostan ter
ga izroči v varstvo svojemu bratu, (solnograškemu) nadškofu Hartwiku
in njegovim naslednikom s pogojem, da ga (samostan) lahko njeni dediči
za pet penezov [,,nummis"] odkupijo, ako bi kateri bodočih škofov pregnal
nune ter si lastil samostanska posestva. Tudi določi, da naj imajo rečene
nune pravico, da si z dovoljenjem svojega nadškofa svobodno volijo
opatico in pa odvetnika.

Istius traditionis sunt testes tracti per aures: Fridericus, Papo,
Hartnid, Adalpero, Aripo, Lanzo, Hartuuich, Raffolt. Isti autem sunt
Sclauenice institutionis testes: Hartuuich, Chazili, Penno, Johannes, Egizi,
Sizo, Reginpraeht, Arn, Wolfram, Imizi, Geppo, Ezcdho, Uitislau,* Wolf-
hart, Sigihart."5

Dalje podelita Widipurga in njena hči Perdhkunta /,Perchkunt*]
za časa blagoslovljenja cerkve sv. Jurija v navzočnosti nadškofa Hart-
wika, mnogih klerikov ter plemenitih, neplemenitih in nižjih lajikov
[»asstantibus clericis ac laicis nobilibus, ignobilibus et mediocribus"]
cerkvi doto. Widipurga odstopi cerkvi svoje posestvo, katero je kupila

1 Zastran datiranja glej Jaksdi, Mon. hist. duc. Carinthiae, JII, 82.

3 Grof Othwin prav za prav ni bil takrat mrtev, pač pa so mislili, da je mrtev, ker se 17 let
ni povrnil z neke božje poti domov. Imel je štiri sinove in štiri hčere. Sinovi so se zvali Gerlodi,
Voldhold, Hartwik in Henrik. (Cfr. št. 48.)

3 Cerkev sv. Jurija na Jezeru (St. Georgen am Lüngsee) pri Št Vidu na Koroškem.

4 Pravilna oblika se glasi Vitoslav.

5 Izmed 15 slovenskih prič, ki so tu naštete, ima le ena slovensko ime in ena hebrejsko
ostale imajo pa nemška imena. Napačno bi bilo, ako bi tedaj za tisti čas iz nemških osebnih imen

sklepali na nemško narodnost dotičnih ljudi. Tudi naj omenim, da so tu naštete osebe kot priče mo-
rale biti svobodnega rodu.

10 Št. 11, 12.

v Junski pokrajini /,in provintia luna"), ter tri četrtine posestva
v Prevarah /,in loco qui dicitur Preuuara"]1 z osmimi podložniki [,,octo
mancipia"], katerih imena so se glasila: Stoidrag,? Heinridh, Gote-
polt, Rathilt, Hiltipurdh z obema hčerama. Hči Perdikunta pa prepusti
samostanu svoje zemljišče z vsemi podložniki, katero je dobila od svoje
matere in svojih bratov v Junski pokrajini /,in eadem provintia
luna"). Izvzete so le štiri kmetije s štirimi podložniki, ki pripadejo cerkvi
še le po smrti tistih, ki jih imajo sedaj.

Huius dotalitii isti sunt testes tracti per aures: Engilbertus, Razo,
Papo, Woluolt, Uuisili, Ozi, Sizo, Egilolf, Reginolt, Iacco, Lanzo, Aribo,
Uuizili, Penno, Selprath, Liutpolt, Chezil, Liezo, Gerolth, Sigili, Anzo,
Diethmar. Isti sunt testes Sclauigene: Chazili, Amizi, Orthuuin, Adam,
Lanzo, Goin,? Laduta.*^

Imenovani nadškof podeli za časa blagoslovljenja v navzočnosti
klerikov in lajikov rečeni cerkvi vse cerkvene pravice ter posveti Hilti-
purgo /,,Hiltipurgam"], hčer omenjene Widipurge, katero je ves samo-
stanski zbor enoglasno izbral za opatico.

Datum manjka.

[Izvirna listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu (H). — Prepis iz leta
1486. v Innsbrucku (B) — (Hormayr) Archiv f. Geographie, Hist., VI (1815), 706
iz B. — Ankershofen, Handbuch der Gesdi. des H. Kárnten, IIb, 84, št. 59 iz A.
— Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 86, st. 205 iz A.]

St. 12.

1005, dne 15. januarja." Diedenhofen.

Na neki sinodi cerkvenih knezov, katere se je udeležil tudi kralj
Henrik IL, se je poudarjalo, da so zakonske zveze med sorodniki proti-
postavne. Škof Adalberon iz Metza je navedel: ,Karantanski vojvoda
Oton, oče navzočega vojvoda Konrada, je sin hčere cesarja Otona I.
Tega sestra Gerberga je dala svojo hčer Konradu, kralju burgundskemu.
Konradova hči je pa mati Matilde, soproge navzočega Konrada. Tako
je tedaj to sorodstvo, in ker se brat in sestra ne upoštevata, sta tedaj
rečeni Konrad: in pa Matilda v drugem kolenu sorodna." Ko je škof
to povedal, je na sinodi nastalo veliko razburjenje, in vojvoda Konrad
je že hotel s svojimi ljudmi zgrabiti za orožje.

1 Prevare, sedaj Projern, je vas jugovzhodno od Št. Vida na Koroškem.

? Pravilna oblika se glasi Stojdrag.

3 Pravilno ime je Gojen. Primerjaj s tem imenom imena Gojko, Gojmir, Gojnik itd.

4 Tu je naštetih sedem prič, ki so bile slovenske narodnosti. Med njimi sta samo dve,
ki imata res slovenski imeni; pri štirih nahajamo nemška imena, pri eni pa hebrejsko.

5 -Zastran datiranja glej MG. Dipl., III, 37—39 in pa Hirsdh, Jahrbiidher des Deutschen Reidis
unter Heinrici II., I, 246 sq.

$ Kako je bilo to sorodstvo, kaže rodovnik, ki je na strani 11. spoda:.

Št. 12, 13, 14. 11

Constantini Vita Adalberonis II. Mettens. episc., c. 17 (MG. SS. IV,
664): ,,... Domnus Otto dux, pater istius venerabilis Conradi ducis nobis consedentis,
natus ex filia est magni Ottonis, cuius soror Girbergia dedit filiam suam Conrado
Burgundionum regi. Ex Conradi autem filia nata est domina Mathildis, huius Con-
radi assidentis uxor. Hoc ergo genealogiae ordine, quia frater sororque in suppu-
tatione non admittuntur, consanguinitas horum non plus quam secundo loco
elongari praevalet. Haec beato viro retexente, tantae irae tantaeque simultates in
ipsa synodo exurgere coepit, ut nisi esset ea nobilitas qua coelo terra marique
ultraque mare inclitus effulgebat, Conradus dux, de quo res agebatur et quicumque
suae partis erant, neque Deum neque regiam maiestatem reverentes, neque sacer-
dotibus, quorum maxima et honestissima multitudo praesens aderat, aliquid honoris
exibentes, arma furoremque corripuissent, et ad insaniam exsaciandam, quicquid
mali manus roburque inferre posset, non omisisset."

St. 13.
1003, dne 28. marca.

Ko je kralj Henrik II. v Quedlinburgu praznoval veliko noč, sta
prišla tja tudi Oton, vojvoda karantanski, in Ernest, poznejši vojvoda
švabski,! povrnivša se iz Italije, kjer sta se nesrečno vojskovala.? Kralj
ju je obdaroval ter po očetovsko tolažil.

Thietmari Chronicon, V, 51 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol.,
p. 124): ,,Finita namque guadragesimali abstinentia, sicut exorsus sum, festum pa-
schale Ouidilingaburg antecessorum suorum more honorabiliter rex celebravit...
Ibi etiam Ottonem ducem et Ernastum a prelio male pugnato revertentes regiis
donis honorat paternisgue adminiculis consolatur."

Adalboldi Vita Heinrici II. imp., c. 22 (MG. SS. IV, 689): ,,Rex Quite-
leborg pascha celebrat . .. Ottonem quoque et Ernestionem, tunc sibi obviam ab
Italico praelio venientes, pro vulnerum susceptione, pro necessariae fugae confu-
sione, donis regiis honorat et debita consolatione relevat."

St. 14.

Med aprilom leta 999. in majem leta 1005.?

Papež Silvester IL je vsled prošnje patriarha Vitala potrdil Gra-
deški cerkvi metropolitske pravice čez beneške in istrske škofe.

Kralj Henrik I
Cesar Oton I. Gerberga
———— ooo. — ———
Konrad Liutgarda Matilda Konrad,
vojvoda lotarinški kralj burgundski
Oton, vojvoda karantanski Gizela, Gerberga Herman II,
(978—983 in 995—1004) kg rrt erred vojvoda švabski
Konrad, vojvoda karantanski (1004—1011) Matilda Gizela, Beatrica,
Ax soproga c. soproga Adalberona
Konrad II. (Mlajši), Brunon Konradall. vojvoda karantan.
vojvoda karantanski (1036—1039). škof wiirzburški.
1 Ernest I. je bil od leta 1012. pa do 1015. vojvoda švabski.
2 Gl. št. 10.

3 Papež Silvester II. je bil posvečen meseca aprila leta 999., umrl je pa dne 12. maja leta 1003.

12 Št. 14, 15, 16.

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 1, pars 35 (Muratori, Script. rer. Ial., XII,
231): ,,Hic papa (sc. Silvester II.) metropolitana jura Gradensis sedis super episcopos
Venetiarum et Istriae supplicante Vitale patriarcha per privilegium renovavit." !

St. 15.

Med aprilom leta 999. in majem leta 1005.?

Papež Silvester II. je poreškemu škofu Andreju potrdil Rovinjsko
faro, katere se je hotel polastiti oglejski patriarch Ivan, potem Dvo-
gradje in pa Bale.

[Iz listine papeža Sergija IV., izdane meseca marca leta 1010. Gl. št. 27.]

Št. 16.

1004, meseca aprila.

Kralj Henrik Il. se je o postnem času s svojimi četami napotil v
Italijo, da bi se tu vojskoval s kraljem Harduinom. V Tridentu je praz-
noval cvetno nedeljo. Ker je Harduin zasedel soteske ob Adiži, je
Henrik poslal svojega kaplana Helmigera h Karantancem, da bi se
polastili bolj na vzhodu ležečih prelazov. Karantanci so se po Helmi-
gerovem nasvetu razdelili v dva oddelka. Eden izmed nju je še pred
solnčnim vzhodom zasedel višine nad nekim prelazom. Ko se je to
zgodilo, je drugi oddelek, ko je dobil znamenje, se hotel polastiti pre-
laza. Lombardska posadka, ki je varovala prelaz, se je Karantancem
postavila nasproti. Ko je pa Lombarde napadel od zadaj tisti oddelek,
ki je prišel z višin, so sovražniki deloma bežali, deloma se pa pone-
srečili v prepadih in v reki Brenti. Karantanci so nato na prelazu po-
čakali kralja, ki se je napotil dalje ter že veliki četrtek4 poleg Brente

prišel v ravnino.

Thietmari Chronicon, VI, c. 4 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol.,
p. 135, 156): ,Rex autem per multas itineris asperitates ad Tridentum veniens
urbem ibi palmarum festa colit et exercitum nimii laboris necessitate afflictum hac
celebri [sollempnitate] paululum respirare permisit. Quem adventantem Hardwigus
[rex] presciens ac multum expavescens ad municiones supramemoratas nuntios
probatos misit; ipse autem collectis agminibus in Veronensi planicie considens
sperabat presentia preteritis prosperitatibus forsitan respondere. Hunc transitum
Heinricus rex interclusum aut vix aut nequaquam expugnandum. comperit; et alio
se vertens cum suis tractat familiaribus, si clusas hinc longe remotas Carentanis
auxiliantibus intercipere ullatenus valuisset. Quod consilio prudenti, quamvis
arduum multis videretur, effectum est. Carentani regalibus iussis ilico obptempe-
rantes in duas dividuntur legiones; unam, quae ante ipsum diei crepusculum
montem clusis superpositum cum peditibus clam preoccupabat, alteram, quae iam
facto mane ad has expugnandas subsequitur, audito a premissis commilitonibus

! Dandolo je morebiti to notico sestavil na podlagi listine papeZa Ivana XIX , izdane me-
seca decembra leta 1424., v kateri se omenja tudi papež Silvester (gl. št. 65). Cfr. tudi Jaffé, Reg.
pont. Rom., št. 3933.

? Glej dotično opazko pod št. 14.

3 To je dne 9. aprila.

4 Veliki četrtek je bil leta 1004. dne 18, aprila.

Št. 16, 17. 13

signo tam vehementi, ut ex latentibus hostium insidiis audiri potuisset. Qui post
tergum, ut opinabantur, securi, venientibus obviam armati properant. Sed nostri
eos ex latere irruentes alios effugarunt, quosdam autem precipio et in Brenti flu-
minis inundacione compellebant interire. Sicque victores clausas usque ad regis
adventum sollicite tuebantur.'*

Ibid., c. 5 (I. c. p. 136): ,,Hoc rex ab internunciis ut audivit, relictis omnibus
impedimentis, optimis satellitibus exceptis, cum magna difficultate eas pertransit
et iuxta litus aquae supramemoratae in quadam grata planitie castra metatus est,
ut ibidem cenam Domini et crismatis consecrationem ac passionem dominicam et
sanctam eius resurreccionem sumopere veneraretur."

Adalboldi Vita Heinrici II. imp., c. 33 (MG. SS., IV, 691): ,,lnde (sc. rex
Heinricus) promovens exercitum per loca sterilia, per montana aspera, per Silvas
spatiosas, per vias lubricas, ad Tridentinam civitatem pervenit. Ibi in die pal-
marum qua oportuit celebritate suos diurnare fecit. Huius adventum Hardu-
inus rex adulterinus praesentiens, ad clusas quos sibi fidelissimos existimabat
custodes transmisit, et quantumcumque potuit exercitum coadunare festinavit.
Deinde in planitiem Veronensem venit, eventui primo similem in futuris exitum
sperans."

Ibid., c. 34 (1. c. p. 691, 692): ,, Haec Heinricus rex percipiens, ad alias vias
se contulit, non ut declinaret praelium, sed ut faciliorem sibi quaereret introitum.
.Erat enim impossibile, per clusas iuxta Athesim, quas Harduinus cum plurima
multitudine tuebatur, transire. Interea capellanum quendam suum, Helmigerum .
nomine, ad Carentanos praemittit; ut clusas longe a via recta sepositas, quae ab
Harduino minus caute tuebantur, praeoccuparent, mandat. Non enim quisquam
credere poterat, ut regalis exercitus per vias tam difficiles et angustas transire
vel vellet vel posset. Carentani regiis mandatis obediunt, et Helmigero suadente,
in duas turmas dividuntur. Una ante lucis ortum, omissis equis, latenter clusis
superpositum montem occupat, altera lucescente iam die, signo ab his qui in
monte erant audito, ad clusas expugnandas festinat. Custodes nihil de his, qui
montem occupaverant, scientes, ad resistendum clusas impugnantibus accedunt.
Repente in monte latentes exsiliunt clusasque defendentibus a dorso infeste su-
perveniunt. Custodes se deceptos esse percipientes, alii se in fugam miserunt, alii
in praecipitium, alii in Brentam aquam subcurrentem. Hac expugnatione Carentani
clusas tenentes, regem expectant. Haec rex per capellanum suum, quem praemi-
serat, resciens, festinavit ad clusas; et impedimenta relinquens ac secum ad pugnam
expeditos sumens, cum maxima difficultate transivit.

Ibid., c. 55 (I. c. p. 692): ,,Deinde in planitiem veniens, super aquam Brentam
tentoria figere iussit, ut ibi dies solemnes maioris hebdomadae digna devotione
veneraretur."

Ibid., c. 37 (l. c. p. 693): ,,Animositas enim Langobardorum nimium fervebat,
et ex eventu bellico contra Ottonem ducem adhuc contumaciae vires habebat."

St. 17.

1004, dne 10. aprila. Trident.

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje sábenskega škofa Albuina
cerkvi sv. Ingenuina in Kasijana, njenemu škofu in njegovim nasledni-
kom svoje posestvo z vsemi priteklinami na Bledu v Kranjski pokra-
jini in v grofiji Waltilonovi. /,... quoddam nostri iuris praedium quod

14 Št. 17, 18.

dicitur Ueldes, situm in pago Creina! nominato in comitatu Uualtilonis
supra dicto nomine id est Creina vocitato."] Grofje in druge sodnijske
osebe se ne smejo brez dovoljenja ondotnega škofa mešati v tamošnje
javno sodstvo. Vse desetine naj dobivajo bratje, ki služijo sv. Ingenuinu;
rečenemu škofu pa naj do njegove smrti pripadejo vse druge stvari, s
katerimi lahko razpolaga po svoji volji. Kadar bi pa umrl, naj bratje dobe
eno tretjino rečenega posestva, drugi dve tretjini pa njegovi nasledniki.

» Data IIII. idus Aprilis anno dominicae incarnationis MIIIL, indic-
tione IL, anno vero domni Heinrici secundi regis Il. Actum Tridentum."

[Izvirna listina v Deželnem Muzeju v Ljubljani. — Valvasor, Ehre d.
Herzogthums Crain, IIl», 612. — Lünig, Das Teutsdhe Reidisardhiv, VIIe, 138,
št. 77. — Mon. Boica, XXVIII2, 319, št. 207. — Resch, Annal. Sabion., III. 707,
št. 78. — Sinnacher, Beytráge zur Gesdi. von Süben und Brixen, II, 175, št. 66.
— Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain, II, 25 (odl.). — Schumi, Urk.- und Reg.-
Budh, I, 23, št. 14. — MG. Dipl., IH, 83, št. 67.]

Št. 18.

1004, dne 4. novembra.
Takrat je umrl karantanski vojvoda Oton. Sledil mu je
njegov tretji sin Konrad I.

Annal. necrol. Fulden. (MG. SS., XIII, 209): ,,Otto dux 2. non. Novembr."

Necrologium eccl. Moguntinae ad 2. non. Nov. (Jaffé, Bibl. rer. Germ.,
III, 727): ,Otto dux."

Begum et imperatorum catalogi (MG. SS., III, 214): , Conradus dux, qui
fuit ex progenie Conradi regis praedicti, accepit filiam Ottonis primi imperatoris,
ex qua natus fuit Otto dux. Otto dux habuit filios duos;? unus nomine Cono? et
alter Hezil. Ex isto Hezil natus fuit Cono, qui modo rex est."

1 Tu se Kranjsko imenuje »pagus". Na isti način se zaznamuje Kranjsko tudi pod št. 28 in
224, V devetem stoletju je izraz pagus pomenjal upravni okraj kakega grofa, tedaj grofijo. V de-
setem in enajstem stoletju je pa začel izgubljati svoj prvotni pomen ter je zaznamoval včasi ob-
širno pokrajino, kakor n. pr. vso Karantanijo (Gr. II, št. 469: in pago Karintridie), včasi pa le ne-
znaten del kake take pokrajine, kakor n. pr. Krško dolino na Koroškem (Gr. 11, št. 451: in pago
Gurketal) ali pa del Dravskega polja na Štajerskem (Gr. II, št. 487: in pago Zitdinesfeld). Tudi Istra
(št. 230, 250 in 251), potem Furlansko (št. 82) in Savinjska mejna grofija (št. 35 in 84) se včasih
zovejo ,pagus". Na karantanskih tleh je bil pagus Crouuati ali pagus Crauuati, enkrat tudi pagus
Croudi imenovan. (Gr. II, št. 401, 407 in 513).

2 Prav za prav tri, namreč Henrika, Brunona in Konrada. Kar se tiče Brunona, glej Gr. II,
štev. 522.

3 Kako je bil tu omenjeni karantanski vojvoda Konrad v sorodu s cesarjem Otonom I,
kaže rodovnik pod št. 12. Iz naslednjega rodovnika je pa razvidno sorodstvo med tem Konradom

in pa cesarjem Konradom Il.
Oton,

vojvoda karantanski
(978—983 in 995— 1004)

Henrik Brunon Konrad,
7 (papež Gregor V.) vojvoda karantanski
Cesar Konrad II. (1004 - 1011)

(1024— 1639)

^ Konrad Mlajši,
vojvoda karantanski
(1036 — 1039)

Št. 19, 20. 15

Št. 19.

Med letom 1006. in 1039.!

Freisinški škof Egilbert zamenja s plemenitim Sigihardom neka-
tera posestva. Škof prepusti Sigihardu do njegove smrti, potem do
smrti njegove žene in njegovih otrok moškega spola svojo lastnino v
Lindu? z dvaindvajsetimi podložnimi ljudmi obojega spola /,quicquid
proprietatis in loco Linto dicto habuit, cum mancipiis XXII], katerih
imena so se glasila: ,Ratigoi, Sitiuuit, Adalpreht, Wola,
Sitilaz, Bratreza, Dobroziza, Gelen, Witobrater,
Uraniza, Brazuta, Radoz, Steizemo, Dridodrago,
Egizi, Sicca, Otloch, Dridogoi, Imiza, Sigipurach, Aza, Gohz a."
— Ravno tako posestvo da Sigihard škofu v Scheiflingu /,.in loco Su-
velich*]3 s podložnimi ljudmi: ,Perama, Zato, Adelhalm, Scisniz,
Woluolt, Pero, Dietrich, Trebeiza, Ruoza, Imala, Mirlaz,
Penno, Dobriza, Anza, Dietta, Dietza, Dietrat, Rihpolt, Meisa,
Adalsuint, Radonga, Ecegoi."4

Naštetih je več prič.

Datum manjka.

[Cod. iz 11. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monakovem. — Meichel-
beck, Hist. Fris., Ib, 503, št. 1200 (nepopolno). — Zahn v Hrchiv f. Kunde
osterr. Gesdi.qu., XXVII, 262, št. 8. — Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 66, št. 64

(Fontes rer. Austr., Dipl, XXXI). — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 56,
št. 48.]

Št. 20.

Med letom 1006. in 1039.5

Freisinški škof Egilbert zamenja z Reginoldom, plemenitašem
Freisinške škofije, nekatera posestva. Reginold prepusti škofu in nje-
govemu odvetniku grofu Odalskalku svoje posestvo z osmimi podlož-
niki v Mammendorfu /,apud Mamindorf*]6; škof pa odstopi Reginoldu
po svojem odvetniku osem slovenskih kmetij in ravno toliko
podložnih ljudi v Karantaniji. Kar se tiče teh kmetij, se jih pet

1 Freisinški škof Egilbert je vladal od leta 1006. pa do leta 1039.

? Lind, vas na Gorenjem Štajerskem poleg Mure vzhodno od Judenburga,

3 Sdheifling, vas na Gorenjem Štajerskem poleg Mure severno od Neumarkta.

4 Tu našteta imena so večinoma slovenska, nekatera so tudi nemška. Slovenska so: Ra-
tigoi (Radigoj), Sitiuuit (Žitivit), Wola, Sitilaz, Bratreza (Bratrica), Dobroziza (Dobrožica), Gelen
(Jelem), Witobrater (Vitobrater), Uraniza (Vranica), Brazuta, Radoz (Radoš), Steizemo, Dridodrago
(Trdodrag), Otlodi (Odlog), Dridogoi (Trdogoj), Gohza (Gojica), Perama, Zato, Scisniz (Žiznec), Tre-
beiza (Trebica), Ruoza (Roža), Imala (Imela), Mirlaz, Dobriza (Dobrica), Anza (Anica), Meisa, Ra-
donga (Radonja), Ecegoi (Večegoj). — Iz te listine je razvidno, da je bilo v Lindu v prvi polovici
enajstega stoletja ondotno prebivalstvo večinoma slovenske narodnosti. Med dvaindvajsetimi imeni,
katera so se nam ohranila v tej listini, je 16 slovenskih in le 6 nemških. Tudi v Sdheiflingu so bi-
vali večinoma Slovenci. Med dvaindvajsetimi imeni je dobra polovica slovenskih.

5 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 19.

* Mammendorf je na Gorenjem Bavarskem, sodni okraj Bruck.

16 Št. 20, 21, 22.

nahaja poleg Drave v vasi, ki se zove »ad Stallvn*!, šesta, ki se vidi
od dravskega brega, je pri vasi Lansach?, sedma in osma pa pri vasi
Gorjahš v Lurnski dolini. /,,... in Carinthie partibusho bas Sclauaniscas
octo, guarum guingue iuxta Trd fluvium in villa guam dicunt ad Stallvn,
sexta visum per ripam eiusdem fluvii apud villam Lescah, septima vero
et octava penes vicum qui vocatur Goriah, site sunt in valle Lurna et
sub his omnibus totidem mancipia quot et ipse recepit.""]

Naštetih je več prič.

Datum manjka.

[Cod. iz 11. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck,
Hist. Fris., Ib, 500, št. 1195. — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris. lI, 67, št. 66
"(Fontes rer. Austr., Dipl, XXXI. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 93,
št. 215.]

St. 21.

Med letom 1006. in 1039.4

Freisinški škof Egilbert zamenja z Dietmarjem, podložnikom Frei-
sinške cerkve, nekatera posestva. Dietmar prepusti za večne čase 140
oralov v Tegernbadiu /,in loco Tegiranpah"]5 cerkvi sv. Marije in
sv. Korbinijana; škof pa odstopi po svojem odvetniku Odalskalku za
vedno rečenemu podložniku ravno toliko zemlje v Godeščah6 na
Kranjskem. [,,... econtra predictus episcopus eidem servo ad Crheina in
loco gui dicitur Niusazinhun egualem mensuram cum manu sui advo-
cati Odalscalchi dedit perpetuo sibi tenendum."]

Naštetih je več prič.

Datum manjka.

[Cod. iz 11. stoletja v Kr. Državnem arhivu v Monakovem. — Zahn v
Archiv f. Kunde ósterr. Gesch.gu., XXVII, 261, št.6. — Mittheil. d. hist. Ver. f.
Krain, XVII (1862), str. 64. — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris., 1, 70, št. 69 (Fontes
rer. Hustr., Dipl, XXXI). — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budh, I, 33, štev. 24.]

Št. 22.

Med letom 1006. in 1039.7

Freisinški škof Egilbert zamenja s plemenitim Poponom /,,Popo*],
nekatera posestva. Popon prepusti škofu Egilbertu in njegovemu od-
vetniku Odalskalku [,,advocati sui Ódalschi*] del cerkve v Rangersdorfu,$
tri dotirane slovenske kmetije,. štiri orale ter enajst kmetij fiskalne

1 Jaksch misli, da ,Stallvn" je sedanja vas Gumern severnozahodno od Beljaka.

? Vas »Lescah" se zove sedaj Lansadi ter je jugovzhodno od Paterniona na Koroškem.
8 Gorje (Goriadi) so na Lurnskem polju severozahodno od Spitala.

4 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 19.

5 Tegernbadi je pri Moosburgu na Bavarskem.

$ Godešče so vas blizu Škofje Loke na Kranjskem.

7 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 19.

S Rangersdorf je vas v Belanski dolini na zahodnem Koroškem.

St. 22, 23. 17

in davku podvržene zemlje, potem štiri kmetije v Stallu!, dve kmetiji
v Lessnigu?, tri kmetije v Obergottesfeldu? in tri kmetije pri Dravskem
dvoru4 z vsemi priteklinami. /,,... inprimis in villa Routkerasdorf dicta
ecclesie partem et dotales hobas Sclauanicas II et iugera III, fiscalis
et censualis ruris hobas XI, ad Stallun hobas III, ad Lesniza hobas Il,
ad Dobrozfelt hobas Ill, ad Trahun hobas IH..."] Zato pa odstopita
škof in njegov odvetnik po nasvetu svojih duhovnih in posvetnih, ple-
menitih in neplemenitih ljudi Poponu vse to, kar je dobil v Malti5 po
zameni od nekega plemenitega lrindia, potem četrti del desetino do-
bivajoče cerkve ter dvajset kmetij dotirane, fiskalne in davku podvržene
zemlje z vsemi priteklinami. [..... quicquid ipse in loco Malantin dicto
a quodam nobili viro Irinch vocitato conplacitavit, item ecclesie decimate
partem quartam dotalis et fiscalis ac censualis ruris hobas XX..."]
Tudi da škof po grofu Altmannu imenovanemu Poponu dve kmetiji v
Aichu6 /,ad Eichi"], Popon pa škofu dve kmetiji v Dravskem dvoru
[.ad Trahun"]. -

Naštetih je več prič.
Datum manjka.

[Cod. iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck
Hist. Fris., Ib, 507, št. 1212. — Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 72, št. 72
(Fontes rer. Hustr., Dipl. XXXI. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 94,
štev. 216.]

Št. 23.

1007, dne 10. maja. Bamberg.

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde
in devinskega. nadškofa Tagina freisinškemu škofu Egilbertu in njegovi
cerkvi svoje posestvo v Katschu? v Karantanski pokrajini [,,predium
Chatsa vulgo nominatum in provincia Karinthia"].

»Data VI. idus Maii, indictione V., anno dominice incarnationis
MVIL., anno vero domni Heinrici secundi regnantis V. Actum Babenberg."

[Prepis iz 12. stoletja v Monakovem. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb.
(ed. Mon.) 1, 141; (ed. Ratisb.) I, 96. — L ünig, Reichsarchiv, XVIIa, 222, št. 19.
— Meichelbeck, Hist. Frising., la, 206. — Resch, Aetas millen., 63, št. 31.
— Mon. Boica, XXXla, 280, št. 145. — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris., I, 56,
št. 55 (Fontes rer. Austr, Dipl, XXXI) — Zahn, Urkb. des H. Steierm., I, 42,
št. 55. — MG. Dipl., III, 162, st. 136.]

1 Stall je vas v Belanski dolini severovzhodno od Rangersdorfa.

? Lessnig je vas južno od Sadisenburga na Koroškem,

8 Obergottesfeld je vas med Sadisenburgom in Lessnigom na Koroškem.

5 Dravski dvor (Drauhofen) je pri Dravi vzhodno od Sadisenburga na Koroskem.
5 Malta je vas severno od Sovodnja (Gmiind) na Koroškem. :

$ Aidi je vas južno od Sovodnja na Koroškem.

7 Katsdi je vas na Gorenjem Štajerskem blizu Muraua.

e. alaaji,

18 Št. 24, 25, 26.

Št. 24.

1007, dne 10. maja. Bamberg.

Kralj Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde,
svojega kancelarja Eberharda in (freisinškega škofa) Egilberta cerkvi
Matere božje in sv. Korbinijana v Freisingu svoja posestva v Welzu!
in Lindu? v Karantanski pokrajini in v Adalberonovi grofiji [.,guedam
nostri iuris predia Uueliza et Linta vocitata in provincia Karinthia et
in comitatu Adelberonis sita*'].

» Data VI. idus Mai, indictione V., anno dominicae incarnationis

MVII., anno vero domni Heinrici secundi regnantis V.; actum Babenberc.

[Izvirna listina v Drzavnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck,
Hist. Frising., la, 206. — Resch, Aetas millen., 62, št. 50. — Mon. Boica,
XXVIIIa, 332, št. 216. — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris., I, 55, št. 54 (Fontes rer.
Austr, Dipl, XXXI). — Zahn, Urkb. des H. Steiermark, 1, 43, št. 56. — MG.
Dipl., III, 165, st. 157.]

St. 25.

1007, dne 1. riovembra. Frankfurt.

Sinoda v Frankfurtu, kjer so zbrani škofje potrdili sklep kralja
Henrika IL, da se v Bambergu ustanovi škofija. Med navzočimi škofi je
bil tudi ,Richolfus Tergestinensis ecclesie episcopus".

Anno dominicae incarnationis MVIL., indictione V., kal. Nov. reg-
nante piissimo ac serenissimo Heinrico secundo, anno regni sui VI. pro
statu ac augmento sanctae matris aecclesiae in loco Franconofurt dicto

magna synodus habita est et celebrata".

[Izvirni zapisnik v Drž. arhivu v Monakovem. — Mansi, Concil. coll. (ed.
1774) XIX, 286. — Jatfé, Bibl. rer. Germ., V, 27, št. 7. — MG. SS., IV, 795. —
MG. Constitutiones, I, 59, št. 29. — MG. Dipl., III, 169, st. 143.]

St. 26.

1007, proti koncu leta.?

Oglejski patriarh Ivan piše wiirzburškemu škofu Henriku ter iz-
raža svoje veselje in pa tudi zadovoljstvo svojih sufraganov, da je kralj
Henrik ustanovil Bamberško škofijo. Sedaj mu bode lažje zatreti po-
ganstvo bližnjih slovanskih razrodov.

Datum manjka.
[Adalberti Vita Heinrici IL. imp., c. 14 (MG. SS., IV, 798). — Mansi,
Concil. coll, XIX (1774), 205. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil, col. 492 (odl.).]

1 Welz je vas severovzhodno od Muraua na Gorenjem Štajerskem.

2 Lind je vas blizu Knittelfelda na Gorenjem Štajerskem.

? Dotično pismo je bilo najbrže spisano proti koncu leta 1007. Dne 1. novembra tega leta je
bila zarad ustanovitve Bamberške škofije v Frankfurtu sinoda, katere se je udeležilo mnogo škofov
(gl. št. 25.). Med njimi je bil tudi Henrik, škof wiirzburški, kateremu je oglejski patriarh Ivan pisal

zgoraj navedeno pismo. Dne 1. novembra je kralj Henrik II. podaril novoustanovljeni škofiji več

posestev.

ΡΥ ΡΥ pM PREPISA τὰ b
SEA ^ - up

METTRE CN

St. 21. 19

St. 27.

1010, meseca marca.

Papež Sergij (IV.) piše poreškemu škofu Andreju /,,Andreae epi-
scopo sanctae Parentinae ecelesiae"], ki mu je večkrat poročal, da je
oglejski patriarh Ivan nekdaj za časa papeža Silvestra (IL) na-
padel Rovinjsko faro, kjer je bil svoje dni baje škofovski sedež,!
potem Dvogradje in Bale, ter tudi pokazal listino, katero je pre-
jel od rečenega papeža. Zato je bil patriarh trikrat pozvan (v Rim), a
ni hotel priti blizu. Pozneje je papež Silvester prosil bavarskega voj-
vodo Henrika?, da bi patriarhu zabranil njegove napade na zemljo Poreške
cerkve. Ker pa vojvoda Henrik tega ni mogel storiti, zato je pozval
patriarha k sebi, pozneje pa vso zadevo odložil. /,,Ouapropter notum
nobis pluries fecisti: guod Joannes Aguilejensis patriarcha olim invasisset
Ruvinii parochiam, ubi quondam episcopatus dicitur fuisse, necnon duo
Castella cum quadam Valle tempore praedecessoris nostri Sylvestri:

atque privilegium, quod ab ipso accepisti, ostendere curasti nobis. In

quo etiam quomodo ter vocatus fuisset et qualiter ipsam trinam citati-
onem pro nihilo duxisset, reperitur: atque quomodo ipse Sylvester piae
mem. Romanae ecclesiae praesul deprecasset Henricum, qui eo tempore
ducatum tenebat Baioariorum, ut supradictum patriarcham moveret, ut ab
infestatione sanctae Parentinae ecclesiae recederet. Quod memoratus
Henricus facere non potuit: eumque ad se vocare fecit, sed tempore
distulit] Ranjki papež Silvester, oziraje se na določbe kanonskega
prava in na institucije cesarja Justinijana, mu je (por. škofu) tudi dal
napraviti listino /,privilegium : tibi facere praecepif""], s katero mu je
potrdil imenovane kraje. Proti koncu pravi papež Sergij, da mu po
zgledu svojega prednika potrjuje Rovinjsko faro, Dvogradje in Bale.
[..... hoc ergo cognoscens supradicta loca, id est Ruvinii parochiam
et duo Castella et Vallis privilegii pagina tibi, sicut Sylvester praede-
cessor noster confirmavit, confirmo atque in aeternum valere praecipio."]
Kdor bi delal proti tem določbam, naj bo izobčen.

»..in mense Martio, indictione octava." — ,,Congruum valde.*

[Ughelli, Italia sacra (ed. 1653), V, 569. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil.,
col. 488. — Migne, Patrol, Ser. lat., CXXXIX, 1499. — Jaffé, Reg. pont. Rom.,
št. 5966 (3030).]

1 Cfr. Gr. II, št. 523, kjer se v listini cesarja Otona III. tudi omenja Rovinjska škofija.

? Poznejši kralj Henrik Π., sin Henrika Prepiralca, ki je kot bavarski vojvoda gospodoval
od leta 995. do 1002. Papež Silvester II. je vladal od leta 999. do 1093. Ker se je ta obrnil do ba-
varskega vojvoda Henrika ter ga prosil, da bi varoval Poreško cerkev pred napadi oglejskega
patriarha, sklepamo iz tega, da je okoli leta tisoč po Istri brez dvoma imel nekako oblast bavarski
vojvoda. Pozneje so to oblast dobili karantanski vojvodi.

TE

20 Št. 28, 29.

Št. 28.

1011, dne 22. maja. Rezno.

Kralj Henrik IL podeli vsled prošnje svoje soproge Kunigunde
in sábenskega škofa Adalberona cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina Blejski
grad in 30 kraljevih kmetij v Kranjski pokrajini in v Odalrikovi gro-
fii med večjo in manjšo Savo.! Ako bi se v rečeni grofiji ne dobilo
toliko (kraljeve) zemlje, naj se to, kar še manjka, poišče kje drugod.
[.. ..castellum Veldes vocatum regalesgue mansos XXX in pago Creina
in comitatu Odalrici? sitos, videlicet inter duos fluvios maioris et mino-
ris Sovva, per hanc nostram paginam potenti manu concedimus, quod
Si vero de eis inibi defuerit, in eodem comitatu ubicumque habere nosci-
mur ad eorum subpletionem quantum sufficiat simili modo largimur."]
Imenovani škof in njegovi nasledniki smejo svobodno razpolagati z re-
čenimi posestvi in njih dohodki.

»Data XI. kal. Junii indictione VIIIL, anno dominjcae incarna-
tionis millesimo XI. anno vero domni secundi Heinrici regnantis VIIII.,

actum Regenesburg.*

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Hormagygr, Beytráge
zur Geschichte Tirols, IL, 26, št. 8. — Sinnacher, Beytráge zur Gesch. von
Süben und Brixen, II, 362, št. 72. — Mittheilungen des hist. Ver. f. Krain, Il. 26
(odL) — Schumi, Urk.- und Reg.-Budi I, 24, št. 15. — MG. Dipl. III, 265,
št. 228.]

St. 29.

1011, dne 12. decembra.

Takrat je umrl karantanski vojvoda Konrad I.
: Ann. Quedlinburg. ad a. 1012 (MG. SS., III, 81): ,Conradus dux regiae
stirpis? humanum debitum exolvit." :

- Thietmari Chronicon, VII, c. 22 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum
schol. p. 181): ,,Erlwinus Camaracensis episcopus* in hoc anno (sc. 1012) ac Con-
radus5 et Herimannus puer$ duces egreii obierunt."

Ann. necrolog. Fuld. (MG. SS., XIII, 210): ,2 id. decemb. obiit Cuon-
radus dux."

1 To je namreč med Dolinsko Savo in Savico.

3 Kdo je bil ta Odalrik, čigar ime tu čitamo, ni znano. Omenja se samo tu in nikjer drugod.
— Z ozirom na to, da je v tistem času živel grof Udalrik iz rodovine Ebersbergov (t 1029), ki je
imel dva sina, Hdalberona (t 1045) in Eberharda (T 1065?), domneva Wahnschaffe (Das Herzogthum
Kirnten, str.51—56), da sta tu omenjeni Ebersbergovec Udalrik in pa njegov sin Eberhard identična
z zgoraj imenovanim Odalrikom, ki je leta 1011. vodil upravo Kranjske grofije, in pa njegovim na-
slednikom Eberhardom, ki je bil leta 1040. mejni grof kranjski. Wahnsdhaffejeve hipoteze, čeprav
ima razne pomanjkljivosti, se je poprijel Sciumi (Ardiiv, I, 117—127) ter jo skoraj doslovno pona-
tisnil. Nasprotno se pa Meli (Histor. und territoriale Entwicklung Krains, str. 121—124) nič kaj ne
ogreva za njo in tudi Huber (Gescdhidhte Osterr., I, 219, op. 4) jo smatra za negotovo.

3 Konrad je bil vnuk Liutgarde, hčere cesarja Otona L, ta je pa bila sestrična Henrika Pre-
piralca, očeta cesarja Henrika II. Glej dotični rodovnik pod št. 12.

4 Erlwin je bil škof cambrayski ter vladal od leta 995. do 1012.

5 Konrad, vojvoda karantanski.

S Herman IIL, vojvoda švabski (1003 —1012), sin Hermana II.

Št. 30, 31. 21

Št. 30.
1012.

Po smrti vojvoda Konrada L! ni dobil Karantanske vojvodine
njegov enakoimenovani še mladoletni sin, pač pa Adalberon iz rodu
Eppensteinov.

Herimanni Hug. Chronicon ad a. 1012 (MG. SS., V, 119): ,Counradus dux
Carentani, filius Ottonis ducis fratergue Brunonis dudum papae,? obiit, et privato
filio eius puero Counrado, Adalbero ducatum accepit."

Bernoldi Chronicon ad a. 1012 (MG. SS., V, 424): ,Chounradus dux Caren-
tani moriens, Adalberoni ducatum reliquit."

St. 31.

1012, due 30. aprila. Bamberg.

Kralj Henrik (IL) podeli Oglejski cerkvi in njenemu patriarhu Ivanu
dve mesti v Istrski grofiji, namreč Pičen, v katerem že dalj časa vlada
škof, in pa Pazin s sodstvom, desetinami, davščinami, globami in
vsemi javnimi služnostmi tamošnjih svobodnih ljudi /,,duas civifates in
comitatu Hystriensi sitas, quarum una dicitur Penna in qua iam dudum
episcopus ad honorem dei et sanctorum eius constitutus esse videtur,
altera vero Pisino cum placito et decimis atque suffragio et districto
vel omni publica functione liberorum hominum in eis habitantium",
kakor jih je Ze rajnki cesar Oton (III) s posebnim pismom tri milje
daleč okrog obeh mest podelil imenovani cerkvi in patriarhu Ivanu
[..... per tria miliaria eisdem civitatibus ex omni parte adiacentia .. .*].
Potrdivši to daritev podeli (kralj Henrik) rečeni cerkvi tudi vso zemlje,
gozde, pašnike, vinograde, oljične vrtove, polje, travnike, pravico do
paše in svinjske pice /,,pabulatica, escatica"], lov, ribstvo ter vse sluZ-
nosti [,,functiones""], katere so morali svobodni ljudje v rečenih mestih
izvrševati že pred grofoma Poponom in Sizonom3 ali pa jih še sedaj
morajo /,,... quas liberi homines in predictis civitatibus habitantes antea
tempore Poponis (et) Sizonis comitum tenuerunt vel adhuc necessarii
ad ea tenenda videntur]. — Kralj Henrik tudi podeli Oglejski cerkvi
travnike, pašnike in krmo na obeh straneh reke...4 ter pristanišče v
Plominu /[,,iuxta fluvium guod...4 utrisque partibus rippe adiacentia et
portum de Flaona"], v katerem smejo rečeni ljudje imeti svoje barke,
da lahko jadrajo v katerokoli njegovo (kraljevo) pokrajino, ne da bi
jih pri tem ovirali njegovi (kraljevi) fevdniki, vojvoda, grofje in drugi

1 Karantanski vojvoda Konrad I. je umrl 12. decembra leta 1011. (Gl. št. 29.)

? Glej dotični rodovnik pod št. 18.

3 Grof Sizon, ki se tu omenja, je najbrže tisti grof Sigard, čigar ime čitamo v neki listini
iz leta 977. (Gr. II, št. 462.) Grof Popon je bil prej ko ne njegov prednik ter morebiti naslednik mej-

nemu grofu Wintheriju, ko je živel okoli leta 933. (Gr. II, št. 381.)
4 Ime reke je izpuščeno.

22 Št. 31, 32, 33.

ljudje. Dalje dovoli kralj, da smejo ljudje, bivajoči v rečenih mestih,
svojo živino goniti k morju ter jo tu napajati. Noben vojvoda, mejni
grof, grof, podgrof /.vicecomes*] ali pa kaka druga kraljevska oseba
ne sme patriarhu Ivanu ali pa njegovim ljudem, ki bivajo v rečenih
krajih, ničesar vzeti izmed prej naštetih zemelj in pravic ali pa jih
nadlegovati. Ako bi kdo hotel uničiti to daritev, naj plača sto liber
zlata, in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa oglejskemu
patriarhu.

»Datum pridie kalendas Madii anno dominice incarnationis MXIL,
indictione X, domni vero Henrici X. Actum Pauenberc."

[Kartular iz 15. stoletja v aktih ,Consultori in iure" v Benetkah. — Joppi
v Mittheilungen des Instituts f. ósterr. Gesdi,, I, 292. — Schu mi, Urk.- u. Reg.-
Budh, |, 25. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, str. 718, 8t. 515. — MG. Di-
plom., ill, 279, št. 243.]

Št. 32.
1012, dne 6. maja.!

Pri posvečevanju stolne cerkve v Bambergu so bili navzoči
oglejski patriarh Ivan in pa še nad trideset škofov. Ondotni oltar sve-
tega Križa je posvetil rečeni patriarh.

Chronica episcoporum Merseb. (MG. SS., X, 174): ,Intererat (sc. Dith-

marus Merseburgensis episc. namque Babenbergensis ecclesiae dedicationi, in
qua erat Johannes patriarcha Aquilegiae et plus quam triginta alii episcopi."

Thietmari Chronicon, VI, c. 60 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol.,
p. 169): ,Peracta in civitate Bavenbergensi aecclesia maiore, cum natalicius regis
dies esset [et XXXV. iam inciperet annus]?, II. non. Mai omnis primatus ad dedi-
cationem istius aulae ibidem congregatur; et sponsa haec Christi per manus
Johannis patriarchae de Aquileia et aliorum plus quam XXX episcoporum con-
secratur."

Dedicatio ecclesiae s. Petri Babenberg. (MG. SS., XVII, 635): , Altare
vero sancte crucis consecravit pie memorie Johannes Aquilegiensis patriarcha in
honorem sancte crucis et sancti Stephani protomartiris."

Št. 33.

1013, dne 5. maja. Pri Veroni.

(Karantanski) vojvoda Adalberon je kot mejni grof Veronske
marke predsedoval sodnijskemu zboru pri samostanu sv. Zenona blizu
Verone [,,dum in Dei nomine in comitatu Veronense in loco et fundo
monasterii sancti Zenonis non longe prope muros civitatis Veronense in
iudicio resideret domno Adalperio dux istius marchie in comitatu Vero-

1 Bamberška cerkev je bila posvečena leta 1012. Cfr. Ex dironographia Heimonis (MG. SS.,
X, 2): ,Domus sancti Petri et sancti Georgii Babenberg dedicatur."

? Kralj Henrik II. ni bil rojen leta 978. pač pa leta 973.; zato tedaj število ,XXXV" ni pravo.
Cfr. Hirsdh, Jahrbiidher, I, 88 -- 89.

MA

Št. 33, 34. 23

nense*], kjer je razsodil, da naj dvor Petriolo! spada pod samostan
sv. Caharija v Benetkah.

»..Gnno vero domni Henrici regis hic in Italia, die quinto mense
Madio, indictione undecima."

» Adelbertus qui Azo vocatur marchio m. m. subscripsi."

[Prepis iz 12. stoletja v samostanu sv. Caharija v Benetkah. — Muratori,

Delle antidhita Estensi, I, 85. — Ficker, Forsdiungen zur Reidis- und Recdhts-
geschidhte Italiens, IV, 63, št. 42. — Gloria, Codice dipl. Padovano, I, 128, st. 95.]

St. 34.

1015.

Oglejski patriarh Ivan, sklicavši v dvaintridesetem letu svojega
vladanja [,,regens igitur per tricesimum secundum"]? sinodo [,,sancta
statuta synodo*] ter na njej preiskavši čine svojih prednikov, ako ni
katera cerkev zarad brezbrižnosti popolnoma zapuščena, podeli v
navzočnosti mnogih škofov, klerikov in posvetnih ljudi proštu Morontu,
njegovim naslednikom ter vsem kanonikom sv. Štefana v Čedadu eno
dekanijo3 v kraju, ,Lanc" imenovanem, drugo pa v kraju, ,Fuseia"
zvanem, potem goro ,Onuf", desetino v vasi, , Peregula" imenovani,
eno kmetijo v Osoppu5, eno v GuminuS in eno v Rtinu7, dalje štiri
-njiveS v Št. Danielu, desetino v Volčanski fari), potem desetino
pri (čedadskih) vratih na mostu in pri vratih sv. Petra ter desetino od
vseh stvari, katere spadajo k njegovemu (patriarhovemu) dvoru v Če-
dadu, potem pa tudi vas Premariacco!? z vsemi priteklinami ter z vso
tisto zemljo, katero so kanonikom že prej podarili patriarhi, dobri grofje
ali pa drugi ljudje. [,,... in primis igitur dono tibi Moronto praepo-
sito fuisgue successoribus necnon omnibus sancti Stephani canonicis,
habitantibus in Civitate Forojulii, decaniam in loco qui dicitur Lanc et
alteram in. loco qui Fuseia et montem qui vocatur Onuf et decimam de
villa quae vocatur Peregula et unam massariciam in Ysopo et aliam in
Glemona et unam in Retenia et quatuor campos in S. Daniele et deci-
mam quae debet exire de plebe quae vocatur Walzana et decimam de
porta pontis et decimam de porta sancti Petri necnon et decimam de

1 Dvor Petriolo je blizu mesta Monselice v severni Italiji.

5 Oglejski patriarh Ivan IV. je začel vladati leta 981. (Gr. II, št. 481). — Leta 983. meseca ju-
nija je še živel njegov prednik Rodald. (Gr. II, št. 478.)

3 Dekanija se je zval okraj, kateri je prvotno obsegal deset rodovin. Iz desetih dekanij je
bila sestavljena centena, po kateri je centardhus ali centenarius izvrševal sodstvo. (Cfr. Gr. II,
št. 23 op).

4 Tu omenjeni kraj ,Lanc" je morebiti sedanja vas Logje v Kobaridskem okraju.

» 5 Ossopo je v Furlaniji pri Taljamentu severozahodno od Vidma.

5 Gumin (Gemona) je severovzhodno od Osoppa.

* Rtin (Artegna) je jugovzhodno od Gumina.

* Campus — njiva (ital. campo) je bila in je še neka poljska mera.

9 Volče je vas blizu Tolmina.

19 Premariacco je vas jugozahodno od Čedada.
" Praepositus ali prošt je predstojnik korarjev.

24 Št. 34, 35.

omnibus rebus guae pertinent ad meam curtem sitam in Civitate Forijulii:
insuper villam, quae vocatur Primariacus ..."'] Omenjeni kanoniki smejo
prej naštete kraje dati v fevd, jih obdržati, zamenjati ali pa Z njimi storiti
to, kar jim je všeč. Nobeden njegovih naslednikov, noben vicedom, odvet-
nik, gastald, krajevni predstojnik ali pa ministerijal kakega škofa ne sme
tega korarskega zbora vznemirjati ali mu pa od vseh teh stvari kaj vzeti.

Tej daritvi oglejskega patriarha Ivana so pritrdili naslednji škofje:
»Bertholdus Polensis episcopus, Richiro Feltrensis episcopus, Richolfus
Tergestinus episcopus, Lodoicus Belunensis episcopus, Almericus Tarvi-
siensis episcopus, Azo Civitatis-Novae episcopus, Mayo Concordiensis
episcopus, Stephanus Petenensis episcopus."

.Regnante d. Henrico Romanorum imperatore augusto anno ab
incarnatione domini nostri Jesu Christi millesimo quinto decimo, indictione
tertiadecima.*

[Rubeis, Mon. eccl Hguil., col. 495. — Mansi, Concil. coll , XIX, 555.]

St. 35.

Nepristno.!

1016, dne 15. aprila.? Bamberg.

Rimski cesar Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge, cesa-
rice Kunigunde, ter po posredovanju kolinskega nadškofa Heriberta in
bamberškega škofa Eberharda grofu Wilhelmu [,,Willihelmo comiti""]
neko posestvo [,,predium quoddam*]. Daruje mu, spominjajoč se njegove
matere in svoje sorodnice Heme [,memores etiam. domne Hemme suae matris, -
nostrae videlicet neptis"], katera mu je (cesarju) s svojim sinom vred večkrat
prav vdano služila, trideset kraljevih kmetij v Kozjem [,in villa quae
dicitur Traskendorf, XXX regales mansos*] in razen tega tudi vse to, .
kar je imel (cesar) med rekami Savo, Savinjo, Sotlo in Mirno
v pokrajini Savinjski in njegovi (Wilhelmovi) grofiji [.,inter
fluenta Souuue et Soune, Zotle et Nirine in pago Seuna in comitatu
suo*] z vsemi priteklinami, med katerimi je bila tudi pravica do ri-
bištva, lova in mitnine. Z darovano zemljo lahko grof stori to, kar
hoče; sme jo obdržati, prodati ali pa zamenjati.

Data XVI. kal. Mai, indictione XIII., anno dominicae incarnationis
MXV., anno vero domni Heinrici secundi regnantis XIII., imperii autem 113
Actum Babenberc.*

1 Ta listina ni pristna, kajti nastala je še le leta 1170. ali pa 1171. na podlagi neke druge li-
stine. (Glej Jaksdi, Mon. hist. duc. Car., I, str. XX in 50.) Interpolirane so besede ;memores etiam
domne Hemme suae matris nostrae videlicet neptis, quia nobis unácum filio satis devote sepe ser-
vivit, Pro hac quoque remuneratione eidem W(illihelmo)". — Tu čitamo o Hemi in o cesarju Hen-
riku IL, da sta bila sorodna, kar pa ni resnično. Vsebina ostale listine je zanesljiva ter potrjena
po listini cesarja Konrada 11. iz leta 1028. (Glej. št. 84).

? Zastran datiranja gl. Stumpf-Brentano, Die Reidhskanzler, II, 135, št. 1667.

8 Za števili XVI, XIII, MXV, XIII in lI je po ena črta izradirana.

EM UST

St. 35, 56, 31. 25

(Ponarejena listina v arhivu Zgodovinskega drustva v Celovcu. — (Hormayr)
Ardiiv f. Süddeutschland, II, 224, št. 10 k letu 1015. — Eichhorn, Beytráge, I, 170
k letu 1015. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steierm., I, 44, št, 372. — Schumi,
Urkundenb. d. H. Krain, I, 27, $t. 17. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, I, 50,
št. 12. — MG. Dipl., III, 440, št. 346.]

Št. 36.
Nepristno.!

1016, dne 18. aprila. Bamberg.

Cesar Henrik II. podeli vsled prošnje svoje soproge cesarice Kuni-
gunde ter po posredovanju kolinskega nadškofa Heriberta im bamber-
škega škofa Eberharda grofu Wilhelmu [,,Willehelmo comiti"] ter nje-

govi materi Hemi [,domne Hemme"], svoji sorodnici, tretji del solin v Admontski
dolini [,in valle Hdemuntense"] z vsemi pravicami, kakor jih je on (cesar) imel,

in z vsemi priteklinami. Tudi jima podari tržno pravico [.mercatum*]
tam, kjer bi jo (Wilhelm) na svojem posestvu hotel imeti, dalje colnino
L.theloneum*] tam, kjer bi imel tržno pravico v svoji grofiji, Breže
imenovani [,,in comitatu suo, quod vocatur Friesahc*], potem pravico, ko-
vati novce [,cum moneta"] in pa izkoriščati vsakovrstne rudnike in soline [,omnes
fodine cuiuscumgue metalli et saline"].

»Data XIHI., kal. Mai, indiction. XII., anno dominice incarnationis
MXV..anno vero domini Heinrici secundi regnantis XIII, imperii au-
tem Il.;2 actum Babenberc.*

[Ponarejena listina iz dobe med 1177 in 1184 v Zgodovinskem društvu v
Celovcu. — Hormaygr, Ardiüv f. Siiddeutsdhland, II, 225, št. 11 z letnico 1015.
— Zahn, Urkundenbudi der H. Steiermark, I, 45, št. 58. — Wichner, Gescdh.

von Admont, I, 226, št. 4. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, I, 51, št. 15. —
MG. Dipl., III, 44, št. 347.]

Št. 37.

1017, dne 18. januarja. Asolo.

Karantanski vojvoda Adalberon razsodi kot mejni grof veronski
[..Adelpeyro dux istius marchie Carentanorum""] na javnem sodnem zbo-
rovanju v vasi, Asolo imenovani [,,in villa Axillo"], v Trevisanski gro-
fiji neki prepir med nunami samostana sv. Caharija v Benetkah in Ivanom,
opatom samostana sv. Justina v Padovi, zarad kapele sv. Tomaža

1 Jaksdi misli, da je bila ta listina dvakrat ponarejena. Kar je nekdaj stalo v izvirni listini,
je razvidno iz listine cesarja Konrada II. pod št. 84, namreč, da je cesar Henrik II. podelil grofu Wil-
helmu tržno pravico in colnino. Kar se tiče solin v Admontski dolini ter pravice, kovati novce in
izkoriščati rudnike in soline, so to dodatki dotičnega ponarejevalca. (Cfr. Jaksdi, Mon,, |, 51 —
Glej tudi MG. Dipl., III, 442.) Drobnejši tisk v tekstu kaže, kaj je nepristnega.

3 Ponarejevalec te listine je v listini pod št. 35 pri številih XVI, XIII, XV, XIII in II v da-
tumu izradiral po eno črto, v tej listini je pa pri istih številih po eno črto premalo postavil. Le
»XIV. kal. Mai" je morebiti dobro ali pa tudi ne. (Cfr. MG. Dipl., III, 442.)

26 Št. 37, 38, 39.

in sv. Zenona v Padovanski grofiji. Zborovanja sta se med drugimi
udeležila tudi grofa Walpert in Wilhelm. [,,Residentibus cum eo Wal-
pertus, Willelmus comitibus.**]

Na koncu listine čitamo:

7 Signum manus suprascripto donnus so dux interfuit et manu
sua crucem fecit.

Willelmus comes manu mea subscripsi.

7 Signum manus suprascripto Walpertus comes interfuit et cru-
cem fecit.

.Anno domni Henrici gracia Dei imperator augustus tercio, XV.
kalend. Februarius, indictione XV."

[Izvirna listina v mestnem arhivu v Padovi. — Muratori, Antiqu. Ital.
(ed. Mediol.) I, 162; (ed. Arret.) I, 291. — Gloria, Codice dipl. Padovano, p. 157. —
^Ficker, Forschungen zur Reidis- und Recdhtsgesch. Italiens, IV, 69, št. 47.]

St. 38.

1017, dne 18. septembra.

Takrat je po daljši bolezni umrl Henrik, mejni grof (nordgauski)
ter sin tete merseburškega škofa Thietmara. Pokopali so ga trije škofje,
namreč Henrik iz Wiirzburga,! Eberhard iz Bamberga? in Rikulf iz
Trsta v Schweinfurtu v severnem delu samostana pri vratih zunaj
cerkve.

Thietmari Chronicon, VIII, c. 63 (Kurze v Script. rer. Germ. in usum schol.,
p. 231): ,Interim marchio Heinricus amitae meimet filius longa egrotatione ve-
xatus XIIII, kal. Octobr., orientalium decus Francorum, obiit, et in septemtrionali parte
monasterii in Suinvordi civitate sua positus, a[b episcopis] tribus, Heinrico, Evur-
hardo et venerabili Riculfo, extra eclesiam, ut ipse peciit, [iuxta ianuam] sepultus est."

St. 39.

1017, okoli 1. novembra.? Allstedt.

Rimski cesar Henrik II. podeli vsled prošnje oglejskega pa-
triarha Ivana [,rogatu eciam dilecti fidelis nostri Johannis venera-
bilis Aquilegensis patriarche"] opatiji sv. Petra v kraju, Pero4 imeno-
vanem, v Trevisanski grofiji vas S. Polo5 in kapelo S. Martino.

1 Wiirzburški škof Henrik je vladal od leta 996. do 1018.

3 Bamberški škof Eberhard je vladal od leta 1007. do 1040.

? Iz dveh listin je razvidno, da se je cesar Henrik II. v Allstedtu mudil dne 26. oktobra in
3. novembra leta 1917.. (MG. Dipl., IJI, št. 372 in 374 )

4 Pero je pri Bredi v Trevisanskem okraju.

5 S, Polo di Piave, okraj Oderzo.

$ S. Martino di Colle pri Cenedi.

Št. 39, 40, 41, 42. 27

»Anno dominice incarnationis MXVIL., indictione prima, anno do-
mini Henrici secundi regnantis XIIII., imperii eius IIII.; actum Alisteti."

[Codex Tarvisinus iz 14. stoletja v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra
(ed. II), X, 207. — Migne, Patrol., Ser. lat., CXL, 555, št. 99, — MG. Dipl., III, 477,
št. 373.]

Št. 40.
Med 1017 in 1019.!

V tem času se je oglejski patriarh Ivan IV. prizadeval, da bi s pomočjo
cesarja Henrika II. dobil Gradež, kjer je takrat vladal patriarh Urz.

Chron. patr. Hguil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. p. 10): ,Jo-
hannes patriardia . .. adversus quemdam Ursonem, qui se patriarcham Gradensem
dicebat, coram b. Henrico imperatore ...de Gradu plebe sua sententiam recla-
mavit."

St. 41.
1019.

Konrad, sin nekdanjega karantanskega vojvoda Konrada L, in pa
njegov bratranec, poznejši cesar Konrad IL,? sta rečenega leta pri Ulmu
premagala takratnega karantanskega vojvoda Adalberona.?

Herimanni Augien. Chronicon ad a. 1019 (MG. SS., V, 119): , Counradus
adolescens, filius Counradi quondam ducis Carentani, auxiliante patruele suo Coun-
rado postea imperatore, Adalberonem, tunc ducem Carentani, apud Ulmam pugna
victum fugavit."

Bernoldi Chronicon ad a.1019 (MG. SS., V, 424): , Chounradus, filius Choun-
radi quondam ducis Carentani, Adalberonem ducem apud Ulmam pugna victum
fugavit."

Ann. Augustani ad a. 1019 (MG. SS., III, 125): , Pugna apud Ulmam."

Št. 42.

Najbrže leta 1019,! dne 19. junija ali pa 11. novembra.
Takrat je umrl oglejski patriarh Ivan IV.

Necrologium s. Rudberti Salisb. (A) ad 15. kal. Jul. (MG. Necrol., IT, 144):
lohannes patriarcha ob."
Jbid. ad 3. id. Nov. (l. c. p. 184): ,Iohannes patriardia ob."

1 Gradeški patriarh Urz je začel vladati leta 1017., leta 1019. je pa umrl oglejski patriarh
Ivan IV.

3 Glej rodovnik pod št. 18.

3 V obče se misli, da so to bitko povzročili prepiri zarad dedščine po rajnkem švabskem
vojvodu Hermanu IIL, ki je leta 1012. umrl brez otrok. Cfr. Hirsch, Jahrbücher, III, 116 in Wahn-
schaffe, Das Herzogthum Kárnten, str. 13.

* Oglejski patriarh Ivan IV. je umrl najbrže leta 1019., kajti v tem letu je njegov naslednik
Popon postal patriarh.

28 Št. 43.

Št. 43.

Od leta 1019. do 1042.

Oglejski patriarh Popon, ki je bil potomec plemenite bavarske
rodovine, je vladal 23 let. Na dveh zborih, v Rimu2 in Ravenni3, se

je v navzočnosti papeža Ivana XIX. in cesarja Konrada II. pritoževal

zarad Gradeške fare zoper patriarha Urza, kateri je bil tudi od papeža
poklican v Rim, a se ni prikazal.4 Na teh zborih so Gradeško faro
prisodili Oglejski cerkvi, o Urzu in njegovih prednikih pa izrekli, da so

si nepostavno lastili patriarhalni naslov. — Popon je poskrbel, da so

se v Oglejsko cerkev zopet prenesli vsi cerkveni zakladi, knjige, kelihi,
lepotičje, zlate in srebrne posode, evangelij sv. Marka evangelista, 5
ostanki svetnikov in druge svetinje, katere je patriarh Pavel iz strahu
pred Langobardi spravil na otok Gradež.? Popon je na novo prena-
redil v Ogleju cerkev 8 ter jako bogato obdaroval nunski samostan zunaj
oglejskega obzidja.) Rečeno cerkev je potem slovesno posvetil v navzoč-
nosti dveh rimskih kardinalov in dvanajstih škofov. Papež Ivan XIX.
mu je poslal ostanke dveh svetnikov, namreč papeža Marka 10 ter škofa
in mučenika Kvirina.!! Tudi je izročil Poponu oblast čez šestnajst škofij,
namreč čez Tržaško, Novograjsko, Puljsko, Poreško, Ko-
prsko, Concordijsko, Cenedsko, Feltrinsko, Bellunsko, Padovansko,
Veronsko, Vicentinsko, Tridentinsko, Mantovansko in Comsko. To oblast
in pa še druge regalije mu je dal ali pa potrdil cesar Konrad, ki je sploh
mnogo storil za Oglejsko cerkev. Poponov grob s primernim napisom
je bil v sredi Oglejske cerkve.

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. p. 10):
Poppo patriarcha venerabilis sedit annis XXIV, Hic in duobus conciliis Romae
et Ravennae celebratis coram Johanne papa XIX. et magnifico Corrado impera-
tore adversus Ursonem praedictum et citatum et vocatum per litteras apostolicas
et non comparentem de Gradu plebe praedicta proclamavit. In quibus conciliis
Gradus adjudicata est plebs ecclesiae Aquilegensis, et dictum Ursonem atque suos
praecessores patriarchatus nomen usurpasse. Ipsoque procurante omnes thesauri
ecclesiae, libri, calices, paramenta et alia vasa aurea et argentea, liber seu evan-
gelium, quod b. Marcus Evangelista propria manu scripsit, cum corporibus sanc-

1 Popon je leta 1019. postal patriarh. Iz listin pod št. 86 in 87 je razvidno, da je bilo leta 1031.
dvanajsto leto njegovega vladanja. Umrl je dne 28. septembra leta 1042. (Gl. št 122.)

2 Gl. št. 74.

? Da bi se bil Popon udeležil kakega cerkvenega zbora v Ravenni, nam drugi viri razen
Kronike ogl. patriarhov ne poročajo.

4 Glej št. 74.

5 Kar se tiče tega evangelija, glej Gr. II, št. 328, op. 3.

$ Glej št. 60 in 128.

* Glej Gr. I, št. 72.

$ Kratek popis te cerkve se nahaja v Dom in Svetu, XX (1907), str. 415 i. d.

? Glej St 87. ;

10 Papež Marko je vladal leta 336. od meseca januarja do oktobra.

1 Glej št. 86.

12 Morebiti bi namesto ,XXIV" moralo stati »XXIII^.

gere

Št. 45. 29

torum, guae per Paulum patriarcham metu Longobardorum ad praedictam Gradum
insulam deportata fuerunt, et cum aliis reliquiis ad Aquilegensem ecclesiam depor-
tata fuerunt. Templum de novo construxit iste b. pontifex et monasterium sanc-
timonialium extra muros Aquilegiae, quod opulentissime dotavit. Templum prae-
dictum una cum duobus Romanae ecclesiae cardinalibus et viginti! aliis episcopis
solemniter consecravit: cui consecrationi interfuit Corradus imperator praedictus ;?
et Johannes papa duo sanctorum corpora, videlicet Marci papae et Quirini epi-
scopi martyris transmisit: tradens eidem Popponi potestatem super XVI episco-
patus, videlicet Tergestinum, Emonenensem, Polensem, Parentinum, Justinopoli-
tanum, Concordiensem, Cenetensem, Feltrinum, Belunensem, Patavinum, Veronensem,
Vicentinum, Trentinum, Mantuanum atque Cumanum. Quam potestatem cum cae-
teris regalibus dictus Corradus concessit atque confirmavit: multaque bona fecit
pro ipsa ecclesia, quae narrare per singula nimis longum esset. In Aquilegensi
ecclesia requiescit in medio ecclesiae, in cujus sepuldiro hi versus scripti sunt:

Poppo sacerdotum lux et decus ecclesiarum,
Gloria Romani spes simul imperii.
Constrictus vinclis humanae conditionis,
Ecce sub hac mole fit cinis ex homine.
Instruit ut Paulus, fuit omnibus omnia factus,
Ferre studens Domino dupla talenta suo.

Hic locus est testis, quibus ipse resplenduit actis :
Ille quidem donis, moribus atque probis.
Exornans istam Christo fundaverat aulam;
Ultima principio quem dedit hora suo,

In librae Phoebo duodeno parte locato,
Agne Dei vivi siste rogo, parce jacenti."

Chronicon Benedictoburanum (MG. SS. IX, 225): ,... quidam ... ex
Noricorum provincia nomine Poppo nobili progenie natus ..."

Vitae patr. Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital. script.,
XVI. 11, 12): , Popo patriardia venerabilis sedit annos XXIV. Hic cancellarius? magni
Conradi imperatoris, qui totum orbem pacificavit, in patriarcham assumtus est. Hic
gloriosus antistes templum Aquilejensis ecclesiae de novo construxit, quod una
cum b. papa Johanne XVIII. et aliis sanctae Romanae ecclesiae cardinalibus et
aliis episcopis suffraganeis suis consecravit. Monasterium beatae Mariae virginis
extra muros Aquilejae construxit. Et tam templum, quam ipsum monasterium
mirabiliter dotavit innumerabiliaque bona ipsi ecclesiae fecit, quae brevitatis causa
omitto. Hic apud praedictum papam Johannem et Conradum imperatorem fieri
Romae concilium procuravit et demum Ravennae; in quorum itaque proclamatione-
facta de Grado plebe sua, et citato Ursone, qui sibi falso nomen patriarcdiatus
assumserat et contumaciter in dictis duobus conciliis non comparente, dicta insula
adjudicata est, plebem esse Hguilejensis ecclesiae et falso patriardiatus titulum
sibi inesse, et ipso procurante armata manu omnes thesauri ecclesiae Aquile-
jensis, qui portati erant per dominum Paulinum olim patriarcham, reportati sunt
per dictum dominum Poponem. Et huic patriarchae beatus papa Johannes super XVI
episcopatus potestatem contribuit una cum praefato imperatore et alia multa pri-
vilegia et largitiones ecclesiae Aquilejensi, quae nimis prolixum esset enarrare per

1 Iz listine pod št. 86 je razvidno, da so se posvečevanja cerkve udeležili dva kardinala in
dvanajst škofov.
: 2 Cesar Konrad II. ni bil dne 13.julija leta 1031. v Ogleju, kjer se je vršilo posvečevanje-
novosezidane cerkve, pač pa na Nemškem in sicer 20. julija v Goslaru.
8 Oglejski patriarh Popon ni bil nikdar kancelar cesarja Konrada II.

30 Št. 43, 44, 45.

singula. Cujus corpus jacet in ecclesia Aquilejensi in medio. Et vere in medio eccle-
siae aperuit dominus os ejus. In ejus sepulcro marmoreo hi versus ab omnibus
leguntur: :

»Popo sacerdotum lux et decus ecclesiarum,

Gloria Romani, spes simul imperii.

Constrictus vinclis humanae conditionis

Ecce sub hac mole fit civis ex homine.

Instruit ut Paulus, fuit omnibus omnia factus

Ferre studens domino dupla talenta suo.

Hic locus est testis, quibus ille resplenduit actis,

Ille quidem donis, moribus atque probis.

Exornans istam Christo fundaverat aulam.

Ultima principio quem dedit hora suo

In libra Phoebo duodena: parce beato

Agne Dei, domino, te rogo, parce meo."

St. 44.
1020, dne 17. aprila.

Takrat je bil v Bambergu oglejski patriarh Popon. Iz pisma,
katero je dijakon Bebon poslal cesarju Henriku IL, je razvidno, da je dne
17. aprila, t. j. na velikonočno nedeljo, čital oglejski patriarh prvo lekcijo,
ravennski nadškof Heribert drugo, papež Benedikt VIII. pa tretjo. [,,/n
matutinis autem laudibus dominicae resurrectionis patriarcha de Aguileia
lectionem primam, archiepiscopus Ravennas secundam, legitgue ipse apo-
stolicus tertiam."]

Datum manjka.

[Cod. bibl. Bamberg. iz 11. stoletja. — Hirsch, Jahrbiicher des Deutschen
Reidis, I, 547—553. — Jaffé, Bibl. rer. Germ., V, 484—496.]

St. 45.

1020, dne 26. aprila. Bamberg.

Rimski cesar Henrik (11) naznanja, da ga je prosil oglejski
patriarh Popon /[,Poppo patriarcha sancte Aquilegensis ecclesie*'],
da bi njegovi cerkvi, ki je posvečena Materi božji, potrdil pravice
do sodstva, glob, kolekt, robote, krme, davščin ter vseh
javnih služnosti /,placita et districtiones, collectas et angarias,
fotrum et suffragia sive omnes publicas functiones""], katere so njegovi
predniki, cesarji in kralji, podelili rečeni cerkvi in njenim voditeljem,
Tudi naj bi potrdil veljavnost vseh njegovih listin na ta
način, da bi, ako bi vsled tatvine, požara, brodoloma ali kake druge
nesreče izgubil katero listino, smel s pričujočo listino na kakem sodnem
zborovanju braniti svojo pravico tako, kakor če bi imel izgubljeno
listino v svojih rokah. — Cesar izjavlja, da potrjuje in podeljuje Oglejski
cerkvi in njenim voditeljem s pričujočo listino vse pravice do sodstva,

Št. 45, 46. 31

glob, kolekt, robote, krme, davščin in vseh javnih služnosti po gradovih
in vaseh Oglejske cerkve ter nad vsemi ondotnimi prebivalci tako, kakor
so jih z raznimi listinami njegovi predniki podarili patriarhu Ivanu in
njegovim prednikom. [.,... largimur sancte Aquilegensi ecclesie eiusque
rectoribus qui pro tempore fuerint placita et districtiones, collectas atque
angarias, fotrum et suffragia sive omnes publicas functiones de castellis
et villis sancte Aquilegensis ecclesie et de universis hominibus in terra
eiusdem ecclesie habitantibus, secundum quod antecessores nostri suo
antecessori lohanni patriarche suisque predecessoribus per diversas pre-
ceptorum paginas contulerunt.""] Noben njegov (cesarjev) vojvoda, mejni
grof, grof, podgrof ter nobena visoka ali nizka državna oseba ne sme
po gradovih in vaseh rečene cerkve soditi /[.,placitare""], pobirati davkov
[collectas facere"] ali pa ljudem nalagati robote [,,komines angariare"],
kakor le patriarh Popon ali pa njegovi nasledniki. Odvetnik Oglejske
cerkve naj kot njegov (cesarjev) poslanec sodi po rečenih gradovih in
vaseh; če bi med njimi nastali prepiri, naj jih kot kraljev odposlanec
[..regalis missus*] polnooblastno konča na zakonitem sodnem zboru.
Kdor bi hotel prelomiti ta ukaz, naj plača tisoč liber najboljšega zlata,
in sicer polovico v državno blagajnico, polovico pa Oglejski cerkvi in
njenim voditeljem.

» Data VI. kalendas Mai. anno dominice incarnacionis MXX., indic-
tione III., anno domini Heinrici regnantis XVIIIL, imperii vero eius VIL.;
actum Babembercdh.""

[Notarski prepis iz leta 1261. v DrZavnem arhivu v Benetkah. — Bresslau
v Neues Ardiiv der Gesellschaft f. iltere deutsche Gesdiiditskunde, III, 122, št. 5. —
MG. Dipl., III, 541, št. 426.]

St. 46.

1020, meseca aprila ali maja. !

Cesar Henrik (IL) potrdi rimskemu papežu Benediktu (VIII.) posest
pokrajin in mest, katere so papežem podelili že njegovi predniki Pipin 2,
Karol3, Ludovik, Oton4 in tega sin, tudi Oton imenovan. Med naštetimi
papeževimi pokrajinami sta tudi omenjeni , provincia Uenetiarum et Istria".

Datum manjka.

[Transsumpt iz leta 1339. v Vatikanskem arhivu v Rimu; Cod. Ottobonianus
iz 12. stoletja v Vatikanski knjižnici v Rimu ter še več drugih prepisov. — Mansi,
Concil. coll, XIX, 531. — MG. Leg., ΠΡ, 174. — Theiner, Cod. dipl. dom, temp.,
I, 7. — MG. Dipl., III, 542.]

1 Ker je v tej listini naštetih veliko število prič, med njimi kolinski nadškof Heribert, ki je
umrl dne 16. marca leta 1021., in pa eicistüdtski škof Walther, ki je dobil mitro v začetku leta 1020.,
je razvidno, da je bila listina izdana meseca aprila ali pa maja, ko je bil papež Benedikt VIII.
na Nemškem.

? Cfr. Gr. I, št. 226.

3 Gr. I, št. 247.

4 Gr. II, št. 408.

32 Št. 47, 48.

Št. 47.
Okoli leta 1020.!

Popis mej Holenburške zemlje?, katera je takrat spadala pod sa- |

mostan sv. Kastula v Mosburgu?. Med dotičnimi mejami sta se naha-
jala ena slovanska kmetija /[,una Sclauanica hoba"] in pa en vi-
nograd, ki sta bila last cerkve sv. Ruperta v Solnogradu.

Datum manjka.

[Cod. št. 187 v Monakovem. — Zahn v Hrdhiv f. Kunde ósterr. Geschiditsqu.

XXVII, 259, št. 2 z dat. ,c. 890". — Zahn, Cod. dipl. Austro-Fris., ΠῚ, 8, št. 3 (Fontes
rer. Austr. Dipl., XXXVI) z dat. ,11. Jahrh., I. Halfte".]

Št. 48.

Med letom 1020. in 1025.4

Bratje Volchold, Hartwik in Henrik prepuste svoji materi Wich-
purgi petnajst kmetij v Lipjah5 z vsemi priteklinami, katere je nekdaj
imel njen sin Gerlodi, dokler je živel, ter četrti del njegovih podlož-
nikov s pogojem, da se (Widipurga) odpove vsem pravicam do drugih
posestev, katere je imel imenovani grof Gerlodi. — Omenjene kmetije
je nato Widipurga darovala cerkvi Marije Device in sv. Jurija za hrano
in obleko svojim naslednicam in vnukinjam, ki tam Bogu služijo. [,, No-
tum sit omnibus Christi fidelibus tam presentibus guam futuris, gualiter
tres fratres Volcholdus videlicet, Hartwicus et Heinricus tradiderunt sue
matri Wichpurge XV hobas in loco gui dicitur Liupickdorff, generaliter
cum omnibus ad easdem pertinentibus ... ita integre, sicut Gerloch
eiusdem domine filius habuit, dum vixit, et quartam partem mancipiorum
que sui iuris erant, ea racione, quod et ipsa se abdicaret ceterorum
omnium prediorum que isdem comes Gerloch in sua potestate habuit.
Isti sunt testes huius tradicionis per aures tracti: Friderich, Pilgrim etc.
Ipsas vero hobas prefata domina Bichpurck altari sancte Marie et sancti
Georgii tradidit lege qua supra, pro victu et vestitu suorum posterum
et neptum ibidem deo serviencium. Isti sunt testes tracti per aures:
Engelbertus comes, Hartwicus, Liutpolt.«<]6

Datum manjka.

[Transsumpt iz leta 1486.,vzet iz ,Liber fundacionis" samostana sv. Jurija
na Jezeru, sedaj v Innsbrucku. — Hormayr, Beitráge zur Gesch. Tirols, Ib.
34—36. — Sinnacher, Beytráge zur Gesch. von Sáben, II, 377. — Ankers-
hofen, Handbudi der Gesdi. des H. Kirnten, IIb, 85. — Jaksch, Mon. hist. duc.
Carinthiae, III, 84.]

1 Zastran datiranja glej Arhiv f. Kunde ósterr. Gesdi., XXVII, 211 in 212.
? Holenburg pri Donavi na Dolenjem Avstrijskem.

3 Mosburg na Bavarskem.

4 Zastran datiranja glej Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 82.

5 Lipje (nem. Lippendorf) so vas na Koroškem vzhodno od Velikovca.

$ Kar se tiče vsebine, primerjaj ta dokument s št. 11.

^ nU. NES I

ge aun

Št. 49, 50, 51, 52. 53

Št. 49.

1021, dne 6. decembra. S. Zeno pri Veroni.

Na javnem zboru, katerega se je udeležil tudi oglejski patriarh
Popon /,domnus Popo sancte, Aquilegensis ecclesie patriarcha"], so
rimski cesar Henrik IL in pa sodniki potrdili samostanu sv. Zenona
zunaj veronskega obzidja njegovo lastninsko pravico do šestih, ime-
noma naštetih cerkva.

»... anno vero predicti domni Heinrici gloriosissimi. imperatoris
deo propicio hic in Italia octavo, sexto die mensis Decembris, indic-
tione V."

[Prepis iz 11. stoletja v Veroni. — Muratori, Delle antidiità Estensi ed
Italiane, I, 129. — MG. Dipl., III, 583, st. 461.]

St. 50.
Najbrze leta 1022.!

Sinoda v Ravenni za časa papeža Benedikta VIILin cesarja
Henrika IL, ἢ kateri je bil pozvan gradeški patriarh Urz z name-
nom, da bi poravnal prepir z oglejskim patriarhom zastran Gradeške
cerkve.

[Glej listino z dne 6. aprila 1027, št. 74.]

Št. 51.
Najbrže leta 1022.2

Sinoda v Rimu za časa papeža Benedikta VIII. in cesarja Hen-
rika IL, h kateri je bil pozvan gradeški patriarh Urz z namenom, da
bi poravnal prepir z oglejskim patriarhom zastran Gradeške cerkve.

[Glej listino z dne 6. aprila leta 1027., št. 74.]

Št. 52.
Najbrže leta 1022.5

. Sinoda v Veroni za časa papeža Benedikta VIII. in cesarja Hen-
rika IL, h kateri je bil pozvan gradeški patriarh Urz z namenom, da
bi poravnal prepir z oglejskim patriarhom zastran Gradeške cerkve.

[Glej listino z dne 6. aprila leta 1027., št. 74.]

1 Najbrže so se sinode v Ravenni, Rimu in Veroni vršile takrat, ko se je Henrik mudil v
Italiji Prišel je v to deželo že leta 1004., potem leta 1014 in vtretjič leta 1022. Leto 1004. tu ne more
biti merodajno, ker takrat še ni vladal papež Benedikt VIII. Tudi ni verjetno, da bi bili leta 1014,
pretresavali zadeve med Gradeško in Oglejsko cerkvijo, kajti takrat je bil še Vital v Gradežu za
patriarha. Pač pa se je prepir med oglejskim in gradeškim patriarhom posebno razvnel takrat, ko
je bil Popon predstojnik Oglejske cerkve, tedaj po letu 1019.
. 3 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 50.
3 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 50.

34 Št. 53, 54.

Št. 53.

Nepristno.!

1022, Montecasino,

Rimski cesar Henrik Il. podeli samostanu sv. Benedikta v Monte-
casinu nekatera posestva nekdanjega (capuanskega) kneza Pandulfa.
Med tistimi, ki so baje listino podpisali, se tudi omenja ,Ego Pubpo
patriarcha Aquilegensis pro episcopis Emilie, Ligurie et Istrie subscripsi".

»Anno ab incarnacione domini millesimo vicesimo secundo, indic-
cione V., anno vero domni Hehinrici exellentissimi ac invictissimi Ro-
manorum imperatoris augusti regnantis vicesimo secundo, imperantis
autem nono; actum in Monte Casino.*

[Register dijakona Petra iz 12. stoletja v Montecasinu. — Stum pf-
Brentano, Acta imperii inedita, 582, št. 272. — MG. Dipl., III, 684, št. 530.]

St. 54.

Med letom 1022. in 1039.2

Škof Hartwik podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina neko posestvo,
katero je njegov brat grof Engilpreht?3 dobil od nekega Hecilina v
Lurnski grofiji pri Lienzu /[,,in comitatu Lurniensi in loco Luenzina dicto**]
ter ga potem dal svojemu sorodniku kleriku Waldioldu, namreč dvajset
slovenskih kmetij z vsemi pripadajočimi pravicami [,,XX mansos
Sclauaniscos cum omni iure ad eos pertinenti""]. Škof izjavlja, da bode
do svoje smrti sam užival dohodke tega posestva; nato naj ga pa
dobe v dar brixenski korarji, ne da bi se jim zaradi tega zmanjšala
redna prebenda. Zato naj pa korarji prvo leto po njegovi smrti vsak
dan opravijo eno mašo ter vsak trideseti dan s hrano in pijačo po-
krepčajo po trideset revežev. Pozneje naj korarji vsako leto le na dan
njegove obletnice opravijo skupno peto mašo, pokrepčajo po trideset
revežev s hrano in pijačo ter si tudi sami privoščijo boljšega kosila.
Ako bi se kateri njegovih naslednikov hotel polastiti tega posestva, naj
ima rečeni grof Engilpredit ali pa njegov dedič pravico, da s tremi penezi
[.tribus cum denariis*] odkupi posestvo ter ga izroči korarjem v užitek.

Naštetih je več prič.

Datum manjka.

[Cod. trad. št. 460 v Držav. arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge
zur Gesdi. von Süben, II, 374, št. 7. — Redlich, Acta Tirol. I, 28, št. 71.]

1 Da je ta listina nepristna, je dokazal Bresslau v MG. Dipl., III, 684 in 685. Ponarejevalec je
morda dijakon Peter, ki je bil leta 1137. bibliotekar in arhivar Montecasinskega samostana. Pona-
rejevalec je uporabil neko pristno listino cesarja Lotarja z dne 22. septembra leta 1137.

? V tem času je vladal brixenski škof Hartwik.

3 Engilpreht ali Engelbert, brat škofa Hartwika, je bil grof v Lurnskem okraju in Pu-
sterski dolini. ;

St. 55, 56, 57. 35

Št. 55.

1023, dne 16. maja. Kolin.

Rimski cesar Henrik II. podeli samostanu Marije Device in sve-
tega Andreja aposteljna v Gossu! svoje posestvo v Dümladiu? v Mu-
riškem okraju in v grofiji bivšega grofa Trdogoja z vsemi pritek-
linami /.cuidam nostro monasterio Gossia dicto ad honorem sanctae
Mariae semper virginis sanctique Andreae apostoli constructo fale pre-
dium, quale habemus in villa Domiahc vocata situm in pago qui vocatur
Muriza in comitatu vero qui nuper fuit Turdogowi comitis"].

»Data XVII. kal. Iun., indictione VI., anno dominicae incarnationis
millesimo XXIII; anno domni Heinrici secundi regnantis XXIl., imperii

autem X.; actum Coloniae.

[Izvirna listina v Dezelnem arhivu v Gradcu. — (Frolidh), Dipl. sacra Sty-
riae, 1, 15, št. 8. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 49, št. 41, — MG.
Dipl., III, 622, st. 488.]

mes St. 56.

Ko si je oglejski patriarh Popon pridobil cesarjevo naklo-
njenost, si je hotel podvreči Gradeško cerkev. Poslal je svoje
poslance k papežu Benediktu (VII), zahteval čez otok Gradež in
ondotno cerkev sodno oblast ter prosil, da bi (papež) pred se poklical
patriarha Urza, katerega je on (Popon) imenoval ugrabitelja. Ko je bil
Urz pozvan, je bil pripravljen ubogati; a zvedel je, da ga bodo vsled
Poponovega prizadevanja na poti zalezovali. Zato se je vrnil, poslal
k papežu svoje poslance ter mu naznanil, da ni prišel blizu, ker ima
strah pred cesarjem. Papežu se je zdel Urzov izgovor dovolj tehten,
zato je preklical svoj poziv.

Danduli Chronicon, lib.IX, c. 2, pars 10 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, 237):
»Eodem anno (sc. millesimo vigesimo tertio) Popo patriardha Aquilegiensis ex
Germanorum claro genere ortus Gradensem ecclesiam sibi subjicere anhelans cum
favore imperiali, mittit nuncios suos Benedicto papae, et de insula et de ecclesia
Gradensi justitiam requirit, et Ursonem patriarcham, quem detemptorem nominat,
citari petit. Ille ergo citatus dum obedire vellet, cognovit tractatu Poponis insidias
sibi in itinere paratas fore; unde rediens legatos suos papae mittit et causam
suae absentiae praetendit, videlicet imperialis timoris; quam papa justam cernens
excusationem admittit et eum a citatione obsolvit."

St. 57.

Med letom 1024 in 1039.4

Freisinški škof Egilbert zamenja s proštom Werinharjem in kanoniki
Freisinške cerkve nekatera posestva. Škof prepusti po svojem odvetniku

1 Góss je jugozahodno od Liubna na Goren' em Štajerskem.

? Diimladi, vas severovzhodno od Brudka na Štajerskem.

S Murica (Mürz), dotok reke Mure na Štajerskem.
4 Leta 1024. dne 13. julija je umrl cesar Henrik II., leta 1039. pa freisinški škof Egilbert.

8%

36 Št. 57, 58, 59, 60.

Odalskalku rečenemu Werinharju in njegovemu odvetniku Altmannu
več imenoma naštetih krajev na Bavarskem. Zato pa odstopi Werinhar
po. svojem odvetniku Altmannu škofu Egilbertu in njegovemu odvetniku
vse to, kar je rajnki cesar Henrik podelil omenjenim bratom v Kranjski
grofiji. /,,... in comitatu Carniola quicquid eisdem fratribus dono et
largitate bone memorie Heinrici imperatoris traditum erat."]

Naštetih je več prič.

Datum manjka.

[Cod. iz 11. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck,
Hist. Fris., la, 252. — Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 68, št. 67. (Fontes rer. Austr.,
Dipl, XXXL) — Schumi, Urk.- u. Reg.- Bud, I, 31. št. 25.]

Št. 58.

1024, dne 8. septembra.

Takrat je bil izvoljen za kralja Konrad Ik, bratranec poznejšega
karantanskega vojvoda Konrada Mlajšega.

Herimanni Aug. Chronicon ad a. 1024 (MG. SS., V, 120): ,Deinde cum
Counradus senior, filius Heinrici et Hdalheidae, et patruelis eius Counradus, filius
Counradi ducis ex Mahthilde, ad regnum praecipue adniterentur, habito apud villam
Kambam principum conventu, senior Counradus rex promotus ..."

Contin. vitae Bernwardi (MG. SS., XI, 166): , Vix emenso mensis spacio,
electus et consecratus est in regem Conradus, filius Conradi ducis Carnotensis,! . . .*

St. 59.

1024, dne 8. septembra.
V tistem času, ko je bil Konrad II. izvoljen za kralja, je živel

karantanski vojvoda Adalberon2
Wiponis Vita Chuonradi imp., c.1 (MG. SS. XI, 257): ,Duces autem
supradictis viris contemporanei hi fuerunt:... Adalbero dux Histriae..."

Št. 60.

1024, v poletenskem času.

Takrat je nastal med Benečani tak razpor, da sta morala dožd
(Oton) in njegov brat, gradeški patriarh, zapustiti vsak svoj sedež ter
bežati v Istro. Oglejski patriarh Popon je med tem prišel na Gradež

1 Kralj Konrad II. ni bil sin karantanskega vojvoda Konrada l., pač pa njegov nečak. Glej

rodovnik pod št. 18.
2 Kdalberon ni bil .samo vojvoda karantanski, temuč tudi mejni grof, ne pa vojvoda istrski.

Se je li udeleZil volitve kralja Konrada II. ali ne, ni znano.

. 83. Tu se nam pripoveduje, da sta beneški dožd in gradeški patriarh morala pred Beriečani
bežati v Istro. Med tem časom se je oglejski patriarh Popon polastil Gradeškega mesta. Nato je
poslal poslance k papežu Ivanu XIX, kateri mu je pogojno potrdil pravico do Gradeškega otoka.
— Papež Ivan XIX. je bil leta 1024. med 24. junijem in 15. julijem posvečen. (Jaffé, Reg. pont. Rom.
ed. 1885, I, 515.) Patriarh Popon je brez dvoma po.15. juliju poslal svoje poslance v Rim in dobil
od papeža imenovano potrdilo. Najbrže se je vse to zgodilo v poletenskem času leta 1024.

Št. 60, 61, 62. 37

ter zahteval, da bi ga ljudstvo sprejelo, ker hoče pomagati svojemu
sobratu patriarhu in svojemu prijatelju doždu. Ker mu pa prebivalci
niso hoteli verjeti, je prisegel sam in ž njim še osemnajst drugih mož,
da prihaja v mesto, ker ga hoče osrečiti, Ko je dospel v mesto, je
razrušil cerkve in samostane, oskrunil nune, odnesel zaklade ter potem
zapustil Gradež, ko ga je opustošil in preskrbel s svojo posadko. —
Nato je Popon k prvi krivici dodal še drugo ter poslal poslance k pa-
pežu Ivanu (XIX). Zamolčavši resnico, je dobil, od njega privilegij, s
katerim sta se mu izročila otok (Gradež) in Gradeška cerkev pod po-
gojem, v kolikor mu to gre po pravici in cerkvenih postavah.!

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 2, pars 12 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 258):
Eodem anno (sc. 1024) cum inter Venetos gravis discordia orta usque adeo per-
ducta esset, ut dux et frater ejus patriarcha, relictis propriis sedibus, apud Istriam
exulare coacti forent, Popo patriarcha Aquilegiensis Gradum adiit, petens recipi
adjutorem fratris sui patriarchae et amici sui ducis; cui cum nollent acquiescere, per
decem octo suorum sacramenta firmavit, quod ad salvam faciendam illis civitatem
intraret. Ubi postquam intratum est, ecclesias et monasteria diruit, sanctimoniales
violavit, thesauros abstulit et civitatem, licet destitutam, munitam suis reliquit."

Ibid., pars 13 (l. c. p. 258): »Addens quoque iniquitatem super iniquitatem,
Popo nuntios suos mittit Joanni papae, et de subjectione insulae et ecclesiae Gra-
densis tacita veritate privilegium obtinuit, adjecta hac conditione, sicut juste et
canonice sibi pertinere dignoscitur."

St. 61.

1024, v poletenskem Casu.

Papez Ivan XIX. potrdi oglejskemu patriarhu Poponu Gradeski otok
z vsemi priteklinami tako, kakor mu vsled starih privilegijev gre po pra-
vici in cerkvenih postavah ter kakor bi mogel in hotel vsak čas sam doka-
zati. Oglejski patriarhi smejo. po božji volji ordinirati po rečenem otoku.

[Glej listino papeža Ivana XIX. iz leta 1024. pod št. 65. in listino papeža
Benedikta 1X. iz leta 1044. pod št. 128.]

Št. 62.

1024, v jesenskem času.
Ko so Benečani videli, da jim ni nič koristilo, da so pregnali
patriarha in dožda, so sklenili poklicati ju nazaj ter jima povrniti njuno

Nato so Benečani poklicali dožda in patriarha zopet v domovino, poslali svojo vojsko na
Gradež ter si ga osvojili. Patriarh Popon je bil pozvan, da naj gradeškemu patriarhu povrne škodo,
katero mu je bil napravil, ter dokaže, da je Gradeški otok res njegov. Popon je po svojih poslancih
papežu vrnil privilegij, katerega je bil nekaj časa prej prejel. Ko so se ti poslanci vrnili, so tri dni
pozneje prišli v Rim zastopniki gradeškega patriarha. Nato je papež pozval oba patriarha k si-
nodi, ki se je vršila meseca decembra imenovanega leta. Ko je Popon dobil papežev poziv k si-
nodi, je odgovoril, da ne more priti; patriarh Urz pa je dospel v Rim ter se udeležil sinode. —
Trditi smemo, da so se ti dogodki vršili v jesenskem času, torje v oktobru, novembru in decembru
leta 1024.

1 Kar se tiče vsebine, glej tudi listino papeža Ivana XIX. pod'št 65.

2 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 60.

* Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 60.

38 ; Št. 62.

dostojanstvo. Tudi so poslali na Gradež svojo vojsko, da bi si ga
osvojili. Ko se je to zgodilo, sta tja prihitela dožd in patriarh ter po-
magala mesto vzeti. Poponovi stražniki so nato postali boječi ter od-
stopili Gradež doždu, kateri ga je na novo utrdil ter popravil poško-
dovane cerkve.

Benečani so bili veseli, ko so se polastili mesta; a njih veselje
je težila skrb, da ne dobe svetinj sv. Hermagora in Fortunata.! Sedaj
se je patriarh spomnil, da so mu večkrat rekli nekateri starejši duhov-
niki, da se svetinje ne nahajajo v njim posvečenem oltarju, temuč so
skrite v nekem neznanem kraju. Ko so hoteli zvedeti resnico, jim je
povedal cerkveni stražnik Monach, da je skril dragocene svetinje rajnki
beneški dožd Peter, oče sedanjega dožda in sedanjega patriarha. O
tem so takrat vedeli le trije in med temi je sedaj on sam (Monach) še
.Ziv. Pokazal jim je nato kraj v kripti sv. Marka. Ko so tu kopali, so
dobili štiri posode. Iz napisov so zvedeli, da so bili v prvi posodi
telesni ostanki sv. Fortunata in Feliksa, v drugi sv. Hermagora in For-
tunata, v tretji sv. Dionizija in Larga, v četrti pa sv. Hermogena in
Fortunata. Tudi so čutili čudno prijeten duh. Prvo posodo so izročili
malamoškemu škofu, druge so pa zopet shranili, in le malo ljudi je
vedelo, kje da so. Nato so mesto iz nova popravili in utrdili, kar kaže
napis, ki je še sedaj (ca. 1340) vrezan nad vrati.

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 2, pars 14 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 258):
interea Veneti deceptionis perfidiam experti, ducem et patriardiam repatriare
statuunt et eis sedes suas restituunt et cum exercitu ad expugnandum Gradum
ire decreverunt. Quo peracto dux cum patriardia illuc properat, et civitatem im-
pugnant. Custodes autem formidulosi effecti civitatem reddunt, quam dux fortili-
ciis reparavit, et ecclesias diruptas renovavit, ut in portis praesentialiter scriptum
epitaphium ait:

»Has portas jussit Otto dux nectere fano.
»Pondere pro ferri capiat sibi praemia regni."

Ibid., pars 15 (l. c. p. 258): ,Obtenta igitur civitate gaudium accidit Venetis,
sed cordis jubilum minuit, quod Hermacorae et Fortunati corpora sublata formi-
dant. Coepit exinde patriarcha mente revolvere, quosdam ex clero antiquos saepius
dixisse, in dedicato sibi altari non existere, sed ignoto celari latibulo. Inquirenti
igitur veritatem, ecclesiae custos Monacdhus, antiqua fide probatus et moribus, ait:
Petrum jam defunctum Venetiae ducem, praedictorum ducis et patriardiae geni-
torem pretiosas reliquias occultasse, et tres tantum secrete conscios fuisse, quorum
superstes erat ipse. Locum denique ostendit in crypta sancti Marci. Ibi igitur
fodientes quatuor capsas inveniunt. In prima, docente titulo, corpora extant For-
tunati et Felicis, in secunda Hermacorae et Fortunati, in tertia Dionysii ;et ; Largi,
in quarta Hermogenis et Fortunati. Et dum ipsi removerent, miram senserunt
odoris fragrantiam. Prima vero capsa Mathemaucensi episcopo conceditur; reli-
quiae paucis consciis reponuntur. Post haec urbs reparatur et munitur, ut in portis
praesentialiter sculptum reperitur, ut superius est dictum."

1 V listini papeža Ivana XIX., izdani meseca decembra leta 1024. (gl. št. 65), je navedeno,
da je oglejski patriarh Popon pač prinesel z Gradeža nekoliko svetinj, vendar ne toliko, kolikor
je želel.

Št. 63, 64, 65. 39

St. 63.

1024, v jesenskem času.!

Papež Ivan XIX. pozove oglejskega patriarha Popona k sinodi,
katera je bila meseca decembra v cerkvi sv. Silvestra v Rimu.

[Iz listine papeža Ivana XIX. do gradeškega patriarha Urza, izdane meseca
decembra leta 1024. Gl. št. 65.]

Št. 64.

1024, v jesenskem času.

Papež Ivari XIX. pozove gradeškega patriarha Urza k sinodi, ka-
tera je bila meseca decembra v cerkvi sv. Silvestra v Rimu.

[Iz listine papeža Ivana XIX. do gradeškega patriarha Urza, izdane meseca
decembra leta 1024. Gl. št. 65.]

Št. 65.

1024, meseca decembra. Rim.

Papež Ivan (XIX.) naznanja, da je žalibog nastalo med gradeškim
patriarhom Urzom in furlanskim patriarhom Poponom [,,inter Ursonem
patriarcham Gradensem et Popponem Forojuliensem patriarcham"] so-
vraštvo, katero še sedaj ni poravnano. Beneško ljudstvo se je zarotilo
zoper svojega dožda (Otona) in njegovega brata, prej imenovanega
patriarha, ter ju pregnalo. Bežala sta drugam4 za tako dolgo časa,
dokler se ni polegla razdraženost, in še le potem sta se mogla vrniti
k svojim ljudem.5 /.... conspirante namque Veneticorum populo contra
dominum suum ducem;et praelibatum patriarcham (sc. Ursonem), uterque,
posthabitis dignitatibus et curis, quae ad se pertinebant, alias se recepta-
runt, donec sopitis secularibus insolentiis ad sua repedere quivissent, sicuti
postea eventus probavit.*]

Med tem je napadel furlanski patriarh Popon Gradeško mesto
[,.Gradensem civitatem"] ter zahteval od meščanov, da naj ga sprej-
mejo, ker hoče pomagati svojemu sobratu, gradeškemu patriarhu, ter
svojemu prijatelju doždu. Ker pa ni mogel takoj pridobiti meščanov, je
prisegel sam in ž njim še osemnajst drugih njegovih mož /,,per decem
et octo suorum sacramenta. firmavit*], da prihaja v mesto, ker ga hoče
ohraniti doždu in patriarhu, njegovemu bratu. Papež pravi, da je vse to

1 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 60.

* Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 60.

* Bresslau (Jahrbüdier des deutsdien Reidhes, I, 456—459) je dokazal, da je bila ta listina
izdana v decembru leta 1024, ne pa še le leta 1029., kakor mislijo Jaffé (Reg. pont. Romt., št. 3108),
Steindorff (Jahrbücher, I, 542), Gfrórer (Byzantinisdie Geschichten, I, 442) in drugi.

* Namreč v Istro. (Glej 8t. 60 )

5 Kakor se kaZe, sta se doZd in patriarh iz pregnanstva vrnila Ze leta 1024. (Bresslau Jahr-
biidher, I, 458, 459.)

40 un qs εὐ δὲ, 65.-

zvedel iz ust patriarha Urza, njegovih beneških plemenitašev in po
ondotni pokrajini živečih škofov.

Ko je prišel Popon v mesto, je pozabil na svojo prisego. Kar se
je dobilo v cerkvi, je bilo 'oropano. Njegovi ljudje so oskrunili nune
dveh samostanov ter jim vzeli njih devištvo; tudi menihom se ni priza- .
neslo. Se celo trupla nekaterih mrtvecev je ukazal patriarh spraviti iz
njih grobov ter jih prenesti v svoje mesto (v Oglej). Tudi nekoliko sve-
tinj je vzel s seboj; vendar ne toliko, kolikor je želel. Razrušil je oltarje,
oropal zaklade ter potem postavil v Üben mestu kot po"
nekoliko svojih ljudi. ;

Papež omenja dalje v svoji listini, da pelnaeke: še ni bil zadovo-
ljen s temi krivicami ter je poslal k njemu (k papežu) svoje poslance
zahtevajoč, da bi mu (patriarhu) potrdil posest vseh njegovih krajev,
posebno pa posest Gradeškega otoka (,,Gradensis insulae"). Papež pravi,
da je nato odgovoril poslancem, da nima patriarh nobenih pravic do
otoka. Poslanci so pa rekli, da patriarh ne želi drugačnejšega potrdila,
kakor tako, kakršna so že prejšnji patriarhi dobili od papežev in kakršna
jim vsled starih privilegijev gredo po pravici in cerkvenih postavah,
kar more in hoče patriarh tudi dokazati. Papež omenja, da je nato
zapovedal svojemu dijakonu in kancelarju Petru, da naj spiše privilegij
za oglejskega patriarha, ker si je mislil, da se ta pač ne bo upal pre-
variti Apostolske stolice. Tudi je vedel (papež), da je bil prav zastran
te zadeve poklican v Rim od papeža Benedikta (VII) patriarh Urz,
kateri pa ni prišel tja iz strahu pred cesarjem, pač je pa tja poslal svoje
poslance, ki so podpirali njegove (Urzove) prošnje. Papež pravi, da je
nato ukazal zapisati v rečenem privilegiju glede Gradeškega otoka, da
potrjuje oglejskemu patriarhu ta otok z vsemi priteklinami tako, kakor
mu to vsled starih privilegijev gre po pravici in cerkvenih postavah.
ter kakor bi mogel in hotel vsak čas sam dokazati, da sme po: njem
(po otoku) po božji volji ordinirati. [,,... praeterea confirmamus vobis
insulam Gradensem cum pertinenciis sicut juste et canonice per antigua
privilegia vobis et ecclesiae vestrae pertinere dinoscitur, et sicut tu ipse
juste probare omni tempore potes et pom ita ut secundum Deum
tibi ordinare liceat.""]

A zgodilo se je ravno nasprotno. Patriarh si je po krivici pri-
lastil otok. Ko je bil poklican, da naj odškoduje gradeškega patriarha
tako, kakor je bil obljubil, ni hotel priti blizu; po otoku ni ordiniral
po: božji volji in tudi ni dokazal iz starih privilegijev, kakor je bil
obljubil, da je otok njegov. Privilegij, kateri je bil spisan pod naštetimi
pogoji ter potrjen od Sus popi ipapežaveli roke, je dine vrnil po svojih
premi, is

sko so ti elena odšli, je dospel še,ne tri, dni pozneje poslanec
Parisius patriarha ter prinesel s seboj objokovanja vredno pismo:

Št. 65. ye 41

Papež pravi, da ga je to pismo jako ožalostilo in zato je' poslal
svojega zvestega in zgovornega poslanca Gregorja s pismi, s katerimi je
po očetovsko poklical oba patriarha k svoji sinodi. Ko je Popon za-
gledal njegovo (papeževo) pismo, se ni hotel vdati in tudi ni hotel
nič vedeti o rečenem privilegiju, kakor je povedal Gregor. Ker je
izgubil otok Gradež,! je tarnal, da ne more priti k sinodi. Ko se je
Gregor vračal (v Rim), se mu je pridružil patriarh Urz, ki je bil tudi
poklican v Rim. Ko je to zvedel furlanski patriarh Popon, je poslal
nekega meniha brez verjetnega pooblastila kot poslanca do njega (do
papeža). Papež pravi, da je hotel meniha obdržati pri sebi, ko je
slišal, da pride patriarh Urz, a oni je pobegnil. Ko je prišel k njemu
(k papežu) gradeški patriarh, je tožil in jokal tri dni. Nato se je
zbrala sinoda v cerkvi sv. Silvestra v okviru njegove (papeževe) pa-
lače. K tej sinodi je prišlo kakih šestnajst škofov ter mnogo dijakonov
in kardinalov.

Na sinodi se je vsa stvar opisala. Tudi so se predložili privile-
giji papežev Pelagija (IL), Gregorja (1), Honorija (L), Štefana (IIL), Gre-
gorja (IL),2 Leona (IIL), Sergija (II), Leona (IV.), Benedikta (IIL), Adri-
jana (III), Bonifacija (VI), Romana, Teodora (IL), Anastazija (IIL), Ivana
(katerega?), Silvestra (IL) in Sergija (IV.). Ti privilegiji so bili večinoma
izdani na korist Gradeški stolici. Tudi se je sklenilo na sinodi, da bi
(papež) potrdil patriarhu Urzu in njegovim naslednikom pravice Gra-
deške cerkve. Papež pravi, da je to tudi storil ter ukazal pod apo-
stolsko kaznijo, da ne sme nobeden vznemirjati in nadlegovati patriarha
Urza in njegovih naslednikov zastran Gradeške patriarhije [,,de prae-
dicto patriarchatu Gradensi*] in njenih posestev. Rečeni patriarh in
njegovi nasledniki naj mirno in brez vsakega nasprotovanja gospodu-
jejo po svoji patriarhiji. Brez njih dovoljenja ne sme nihče voliti kakega
sufragana. Varovati se mora vse, kar bi na korist svoji cerkvi storili
patriarhi, njih sufragani, duhovščina in ljudstvo. Kdor bi ta ukaz pre-
lomil, naj ga zadene božja jeza. Potem slede podpisi škofov, dijakonov
in kardinalov. |

. in mense Decembri, indictione VII." — ,,Si mortalibus.*

[Rokopis v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra, ed. Coleti (1717), V, 1110. —
Cocquelines, Bullarum, privilegiorum ac diplomatum Rom. pont. amplissima col-
lectio, I, 538. — Mansi, Concil. coll, XIX (1774), 491. — Migne, Patrolog., Ser.
lat., CXLI, 1140. — Jaffe, Reg. pont. Rom., št. 4063 (3108).]

1 Glej št. 62,

? Med papežem Štefanom III. (768 do 772) in. Leonom III. (765 do 816) je vladal Hadrijan I., ne
pa- papež - Gregor. Kar se tiče Gregorja- ll. (715:do 721) in Gregorja ΠῚ. (731 do 741), ker le'na
enega izmed teh dveh bi smeli tu misliti, sta ta dva živela pred Štefanom III Zato bi v listini morala
Slediti imena ,Gregorii, Steplani, Leonis", ne pa ,Stephani, Gregorii, Leonis". Tu omenjeni Gregor
je najbrže papež Gregor IL, o kdterem vemo, da se je leta 723. PE za pravice takratnega
gradeskega. patriarha Donata. (Gr., I, št. 202.)

42 St. 66.

St. 66.
1024, meseca decembra.

Papež Ivan XIX. naznanja, da ga je prosil gradeški patriarh Urz
[,, Vrso sanctae Gradensis ecclesie prudentissimus patriarcha"], da bi mu
potrdil razna posestva njegove cerkve po Beneskem, Italskem kraljestvu
in Istrski grofiji /,in comitatu Istriensi"], in sicer v Rialtu!, Ma-
lamoccu?, Jesolu, Cittanovi3, na zemlji Gradeškega mesta, v Morsanu,
v ,Gaiaco"4, na Zemole5, deloma na zemlji oglejski in ob morski meji,
potem v Istri, Trstu, Kopru, Piranu, Novem gradu, Poreču,
Rovinju, Pulju, v gradu Sv. Jurija ter po drugih krajih, potem v Bo-
logni, Romaniji, Ravenni, Riminiju, Pesaru in po drugih krajih Ital-
skega in Beneškega. /,,... in Rivo alto, in Metamauco, in Nequilo9, in
. Civitate nova, in confinio sue iam dicte Gradensis civitatis seu in Mu-
reiano? vel Gaiaco, in Zemulis, partim in territorio Aquilegie et in ma-
rino termino, saltim in Istria, in Tergeste, in lustinopoli, Piriano, Civi-
tate nova, Parentio, Ragunio, Pola atque in castello sancti Georgii ac
reliquorum locorum tam infra quam extra, seu Bononia vel Romania,
Ravenna, Ausimo8, Pensauro sive in quibuscunque locis ltalici regni seu
Venetie habere ac possidere sui predecessores visi sunt.*] Papež pravi, da
je rad ustregel tej prošnji. Zato zapoveduje, da ne sme noben pod
njegovo oblastjo živeči patriarh, nadškof, škof, prošt, dekan, vicedom,
kralj, vojvoda, mejni grof, grof, podgrof ali pa kak drug uradnik duhov-
skega ali posvetnega stanu, potem noben javni sodnik ali kaka druga
sodnijska oseba po samostanih, cerkvah, pobrežjih [,,in litoribus"], pre-
kopih, močvirjih, selih, vaseh in posestvih Gradeške cerkve, dalje po
krstnih cerkvah [,,in ecclesiis baptismalibus*] in po farah, posebno po
Piranski, Omaški in Siciolski?9 /[,in plebibus, precipue Piriani,
Humagi, scilicet et Sitiole*], katere so bile vedno v pravični posesti
Gradeške cerkve, ter po drugih okrajih in zemljah Italskega kraljestva
in beneške oblasti ali pa med mejami Gradeškega mesta /,,in conjfinio
eiusdem sancte civitatts Gradensis""] na posestvih Gradeške cerkve delati
kako silo, kak napad ali pa kako drugače nadlegovati njega (patriarha)

! Rialto se zove del Beneškega mesta.

3 Malamocco je neki kraj južno od Benetek.

8 Cittanova (Civitas nova) se je nekdaj zvalo neko mesto pri Benetkah.

4 ,Gaiaco" je bil neki kraj najbrže blizu Gradeža. V neki drugi listini iz leta 1044. (gl. št. 128)
stoji za ta kraj ime ,Gajazzo", v neki listini iz leta 974. (Gr. II, št. 449) pa ,Galigo*.

5 Zemole se zove neki otok blizu Gradeža.

6 Namesto ,Neguilo" bi moralo stati ,Eguilo" ali pa »Aequilo*, Equilum je sedanji kraj
Jesolo severovzhodno od Benetek.

7 Namesto ,Muüreiano" bi moralo stati ,Murciano" t. j. Morsano Tako se zove neki kraj.
tik morja med Gradežem in Oglejem. Omenja se že v osmem in desetem stoletju. (Gr. I, št. 211 in
aum um i stoji , Ausimo", v listini pod št. 128 pa čitamo » Arimino". Zadnji izraz je brez dvoma

pravi. Ausimo bi pomenjal Osimo, ki je južno od Jakina, Arimino pa Rimini blizu Pesara.
9 Siciole (Sizziole) se zove neka vas jugovzhodno od Pirana blizu izliva Dragonje v morje.

Št. 66, 67, 68. 43

ali pa njegove naslednike, njegove cerkve, njegove ljudi, kolone, hlapce,
podložnike, tujce in druge, ki bivajo na zemlji rečene cerkve /,,.. . seu
in familiis, in colonis, servis vel mancipiis, aduenis ac religuis, gui
super eiusdem ecelesie terras manent"]; pač pa naj patriarhi Gradeške
cerkve svobodno in brez vznemirjanja za večne čase obdrže vse to,
kar se je navedlo. Kar ima Gradeška cerkev v Rialtu, Malamoccu, Jesolu,
Cittanovi, Finesu!, Bibionesu?, med mejami rečenega metropolitskega
mesta, v Trstu, Kopru, Piranski, Omaški in Siciolski fari
ter v krajih, ki spadajo k tem faram, potem desetine, prvine in druga
darila v Siparskem gradu4 in po drugih straneh, posebno: v Regian-
skem (Ὁ) mlinu [,,in prenominatis locis vel civitatibus: Rivo alto et Me-
tamauco, Equilo, Civitate nova, in Fines, in Bibones vel in confinio iam
dicte sancte metropolitane civitatis, in Tergeste, lustinopoli seu in pre-
dictis plebibus: Pirani scilicet Humagi, Sizole vel in locis ad easdem
plebes pertinentibus, decimas ac primitias ceterasque offersiones in illis
oblatas, vel in Spariensi castro, in guibusve territoriis .... precipue in
molendino Regiani ...*] ter vsa posestva, do katerih ima Gradeska cer-
kev svoje pravice na podlagi listin, apostolskih privilegijev in cesarskih
ukazov, naj obdrži še v prihodnje.

»... Mense Decembris, indictione octava." — ,,Convenit apostolatui
nostro.""

[Izvirna listina ali pa izvirni posnetek v Državnem arhivu v Benetkah. —
Pflugk-Harttung, Acta pontificum Rom. inedita, II, 66 št. 101 k sept. leta 1025.
(pomanjkljivo). — Atti e memorie della società Istriana, VIII (1892), str. 7 (reg.). —
Jaffé, Reg. pont. Rom., št. 4070 k sept. leta 1025.]

St. 67.

1024, meseca decembra ali pa nekoliko pozneje.

Papež Ivan XIX. piše oglejskemu patriarhu Poponu ter mu uka-
zuje, da mora pod prisego treh oseb povrniti gole jani patriarhu
Urzu vse to, kar mu je bil vzel.

(Iz listine papeža Benedikta IX. do gradeškega patriarha Urza, izdane me-
seca aprila leta 1044. Gl. št. 128.]

Št. 68.

1025, dne 11. maja. Bamberg.

Kralj Konrad IL podeli vsled prošnje svoje soproge kraljice
Gizele ter moguntinskega nadškofa Hribona grofu Wilhelmu trideset

1 Fines je neki kraj najbrže blizu otoka Jesolo pri Benetkah.

? Bibiones je med GradeZem in mestom Caorle. Cfr. Monticolo, Cronadie Veneziane I,
61, op. 2.

3 Namreč Gradeža.

4 Sipar, grad v Istri severno od Omaka.

4n | 0 081.68, 69.

kraljevih kmetij v njegovi Savinjski grofiji med rekami Kopriv-
nico, Hudinjo in Voglajno ter med Krko in Savo. Te kmetije
naj si po raznih krajih imenovane marke! sam izbere tam, kjer mu
je všeč. Tudi mu daruje med rečenimi rekami vse tiste gore, doline
in gozde, kateri so bili do sedaj njegova (kraljeva) lastnina. [,,... Willihelmo
comiti XXX regales mansos in comitatu ipsius gue nominatur Souna;
et inter fluenta Gopriunize, Chodinie et Oguanie et inter fluenta Gurke
et Souuue sifos quos ipse in eiusdem marchie locis ad plenitudinem
elegerit, ubicumque sibi placuerit, ... et insuper quicquid inter ipsa
predicta fluenta habemus montium vallium et silvarum, perpetualiter
habendum in proprium tradidimus."]

»Data V.idus Mai. indictione VII, anno dominice incarnationis
MXXV., anno autem domni Kuonradi secundi regnantis I.; actum est
-ad Babenberch.""

[Izvirna listina, nekoliko poškodovana, v Zgodovinskem društvu v Celovcu.
— Hormagyr, Ardiv f. Süddeutschland, II, 226, št. 12. — Zahn, Urkundenbudi d.
H. Steierm., I, 52, št. 45. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budh f. Krain, I, 28, št. 18. —
Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, I, 52, št. 14.]

Št. 69.

1025, dne 12. maja. Bamberg.

Kralj Konrad II. podeli mattoni Beatrici? sto kmetij s podložniki
obojega spola v Aflenzu3 v grofiji grofa Trdogoja. /,... cuidam
matronae Beatrici centum mansos nostrae proprietatis cum utriusgue
sexus mancipiis in comitatu comitis Dvrgouuues" in loco Auelniz sitos."]
Ako bi se v rečenem kraju ne moglo dobiti toliko zemlje, naj se
popolni to, kar manjka, v tistih sosednjih krajih, ki stoje pod njegovo
(kraljevo) oblastjo.

»Data III. idus Maii, indictione VIIL, anno ab incarnatione do-
mini millesimo XXV., anno vero domni Chuonradi secundi regnantis I.
Actum Babenberg."

1 Felicetti (Beitráge zur Kunde steierm. Gesdiiditsquellen, IX, 55) misli, da je bila poleg Sa-
vinje le grofija, ne pa mejna grofija ali marka. Istega mnenja je tudi Wahnsdhaffe (Das Herzog-
thum Kürnten, str. 43, op. 131). Temu nasproti poudarjajo Hirsdh (Heinrich II., Bd. I, 161 fg.), Waitz
(Deutsche Verfassungsgesdiidite, VII, 72, op. 6) in Hasenóhrl (Ardiiv f. Kunde Osterr. Geschichte,
LXXXII, 514), da se je ob Savinji nahajala mej na grofija. — Reči moram, da imajo ti prav. Ze
v tej listini stoje. besede ,eiusdem mardiie locis«. A tudi pod št. 84 je enak izraz, kar kaže, da
imamo tu opraviti z marko.. Po tej mejni grofiji so gospodovali mejni grofje, tako rn. pr. leta 1103.
»Starchant mardhio de Soune", leta 1144. , Guntherus mardhio de Soune".

? Ta Beatrica je bila soproga karantanskega vojvoda Hdalberona.

3 Aflenz, vas na Gorenjem Štajerskem severno od Brucka.

4 Prvotno ime se je izradiralo in se nato na dotično mesto zapisalo ,Dvrgouuues". — ,In
comitatu comitis Dvrgonuues" je isto, kar pod št. 55 ,in comitatu vero qui nuper fuit Turdogowi
comitis. Grof Trdogoj je imel, kakor se kaže, svojo grofijo na Gorenjem Štajerskem poleg reke
Murice. Leta 1025, je bil najbrže že mrtev, kajti Ze dve leti prej se omenjajo zraven njegovega
imena besede ,qui nuper fuit".

Št. 69, 70, 71. 45

(Izvirna listina v samostanskem arhivu v St. Lambrechtu na Gorenjem Šta-
jerskem. — Tangl v Ardiiv f. Kunde ósterr. Gesdi.qu., IV, 226. — Bresslau,
Die Kanzlei Kaiser Konrad's IL, str. 95. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark,
I, 53. st. 44]

St. 70.
1025, poletje.

Kralj Konrad II. je v Reznem praznoval veliko noč. V poletenskem
času je prehodil Bavarsko, Švabsko, Karantanijo (?) in sosednje
pokrajine. Božič je praznoval v Lodiju (l).!

Wolfherii Vita Godehardi episc., Vita posterior. c. 21 (MG. SS., XI, 208):
»...Reginesburch sanctum pascha honorifice feriavit. Et ea aestate partes Baioa-
riae, Sueviae et Karentinorum cum circumiacentium provinciarum terminis per-
transiens, natale Domini Leodii celebravit."

St. 71.
1026.

Ko je bil kralj Konrad v Lombardiji, mu je prišel naproti
oglejski patriarh Wolfgang", mu voščil srečo ter tudi pozdravil
svojega sorodnika, paderbornskega škofa Meinwerka?. Ta je prosil
patriarha, da bi mu dal svetinj za samostane, katere hoče postaviti.
Patriarh mu je rad ustregel ter mu pozneje4 poslal ostanke sv. Feliksa,
kateri je po hudem trpinčenju umrl kot mučenik pod cesarjem Diokle-
cijanom in predsednikom Heronijem skupno s škofom Hilarijem, dija-
konom Tacijanom, Largom in Dionizijem.

Vita Meinwerci episc., c. 199 (MG. SS., XI, 153): ,Rege autem in Longo-
bardia manente, Wolfgangus patriardia Aquilegiensis ei obviam venit, impreca-
tusque novo regi prospera, episcopum Meinwercum consanguineum suum salutavit.
Episcopo autem ad constructionem monasteriorum reliquias sanctorum expetente,
patriardia gratanter annuit, et corpus sancti Felicis, qui sub Diocletiano im-
peratore, Heronio praeside, cum Hilario episcopoet Taciano diacono, post ecu-
leum atque alia tormenta, cum Largo et Dionisio martirium consummavit, post-
modum misit."

1 Kralj Konrad II. se je v poletenskem času leta 1025. mudil po Bavarskem in Svabskem.
Dvomljivo je, da bi bil tudi prišel v Karantanijo. Božič je praznoval v Italiji leta 1026.

3 Tu se oglejski patriarh Popon imenuje Wolfgang.

. 50 Meinwerkovem rodu so nam znane naslednje vrstice:

Vita Meinwerci episc. (Mg. SS., XI, 108): ,Imed (comes) in eadem (Traiectensi) pro-
vintia ... nobilem duxit uxorem de terra Saxoniae Hthelam nomine, de qua processi temporis ge-
nuit Thiedericum et Meinwercum, Glismod et Azelam... Glismod autem tricesimum fructum pu-
diciciae matronalis adeptura cuiusdam nobilis principis in Baioaria matrimonio copulatur."

Nekateri, kakor: Bresslan (Jahrbücher, I, 488) in Jaksdi (Mon hist. duc. Carint., III, 99. št 238),
mislijo, da je bila tu omenjena Glismod mati oglejskega patriarha Popona. V nekem drugem viru
(gl. št. 83) pa čitamo, da so Poponovi starši ustanovili opatijo v Osojah na Koroškem Ker se kot
ustanoviteljica te opatije omenja neka ,lrenburga", bi smeli trditi, da je bilo patriarhovi materi
tako ime.

4 Gl. št. 88.

46 Št. 72, 73, 74.

St. 72.

1026.

Ko je bil beneški dožd (Oton) pregnan, je prišel na njegovo
mesto kot dožd Peter Barbolano ali Centranico. Ker pa nekaterim ni
bil všeč, je med ljudstvom iz nova nastal razpor, katerega je porabil
oglejski patriarh Popon, da je, zanašajoč se na cesarjevo
pomoč, napadel meje Beneškega. Vsled Poponovega vpliva tudi ni
hotel cesar z Benečani ponoviti svoje zveze, pač pa jih je še celo
preganjal kot svoje tekmece.

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 5 (Muratori, Script. rer. Ital., XII, 239): ,Pe-
irus Barbolano sive Centranico dux decernitur anno domini millesimo vigesimo
sexto. Hic expulso praedecessore praeficitur, et cum plurimis non placeret, schisma
in populo crebro exoritur, et Popo Aquilegiensis patriardia imperiali confisus
-auxilio, Venetorum confinia lacerabat. Imperator etiam illius inductione non solum
Venetorum foedus approbare renuit, sed ut sibi aemulos illos persecutus est."

St. 73.

1027, najbrze meseca marca.

Papež Ivan XIX. pozove gradeškega patriarha Urza po concor-
dijskem škofu Majonu, da bi prišel v Rim k sinodi (dne 6. aprila), na
kateri bi se poravnal prepir med njim in oglejskim patriarhom Poponom.

[Glej št. 74.]

St. 74.

1027, dne 6. aprila. Rim.

Cerkveni zbor v cerkvi sv. Salvatorja pod predsedstvom papeža
Ivana XIX, ter v navzočnosti cesarja Konrada (11) in mnogih škofov,
na katerem se je oglejskemu patriarhu Poponu iz nova podelila Gra-
deška fara [,,Gradensi plebe"].

Rečeni papež pravi, da je oglejski patriarh Popon ponižno prosil
njega (papeža), cesarja in ves cerkveni zbor, da bi sinoda določila
kaj stalnega zastran Gradeža, ki je fara Oglejske cerkve. Ta prošnja
se je milostljivo sprejela. Urz, ki se je v rečeni fari po krivici začel
imenovati patriarha, je bil za časa papeža Benedikta (VLIL) in cesarja
Henrika (11) pozvan k sinodam v Ravenno, Rim in Verono.! Tudi
sedaj je bil po apostolskem pismu poklican k cerkvenemu zboru.
[..Urso, qui in eadem plebe falsum patriarchae nomen susceperat, olim
tempore Benedicti papae atque Heinrici imperatoris ad Ravennatem
atque Romanam necnon Veronensem synodum canonice appellatus, nunc
quoque ad sacratissimum concilium apostolicis literis convocatus, prae-

1 Glej št. 50, 51 in 52.

Št. 74, 75. 41

sentiam suam exhibere jussus est] Ko je bil dvakrat ali trikrat po
rimskem arhidijakonu pozvan in ni prišel, je naznanil beneški dijakon
Peter, da Urz ni dobil apostolskega pisma. Vendar ni hotel dijakon
Peter s prisego potrditi svoje izjave ter se je izgovarjal, da ni prišel
zarad te izjave (k cerkvenemu zboru). Nato je naznanil Adalger,
arhidijakon Oglejske cerkve /,,Adalgerus Aguilegiensis ecclesiae archi-
diaconus*]! namesto patriarha Popona, da je concordijski škof Majon
prinesel Urzu apostolsko pismo ter ga opozoril na sinodo.

Na sinodi so se prečitali spisi Oglejske cerkve, iz katerih je
bilo razvidno, da je Ze papež Evgenij (IL) za časa cesarjev Ludovika
in Lotarja imel opraviti s tem prepirom med oglejskim patriarhom
Maksencijem in gradeškim Venerijem na Mantovski sinodi. Rečeni
papež je povrnil Gradeško faro Oglejski cerkvi ter določil, da na
Gradežu ne sme biti škofijski sedež, pač pa naj bo Oglejska cerkev
glava in metropola vsega Beneškega. Ker so pa Urz in njegovi pred-
niki prelomili to določbo, je sinoda sklenila, da naj Urz, ki tolikrat ni
hotel priti blizu, ničesar ne dobi, pač pa naj se povrne patriarhu
Poponu Gradeška cerkev z njenimi priteklinami tako, da ostane odslej
za večne čase pod Oglejsko cerkvijo. Papež im cesar sta torej sedaj
iz nova dala patriarhu Poponu Gradeško faro v posest ter z apostolskim
in cesarskim sklepom ukazala spisati to pismo v korist Oglejki cerkvi
in njenemu patriarhu.

.Imperante Chuonrado perpetuo augusto anno primo, VIII. idus
Aprilis, indictione decima."

[Prepis iz 12. stoletja v Kapitelskem arhivu v Vidmu, ki je natančnejši
kakor Rubeisov tekst. — Rubeis, Mon. eccl, Aguil., col. 512. — Mansi, Concil.
coll. ed. 1774, XIX, 479. — Jaffé, Reg. pont. Rom., št. 517 (558).]

Primerjaj tudi:

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 1 (Muratori, Scr pt. rer. Ital., XII. 242) :

,Popo ab apostolica sede jam multipliciter conquassata de subjectione Gradensis
ecclesiae privilegium obtinuit."

St. 75.

1027, dne 19. maja. Verona.

Ko se je cesar Konrad Il. s svojim sinom Henrikom in mnogimi
knezi mudil v Veronski grofiji v lopi palače sv. Zenona {π᾿ Veronense
comitatu in laubia sancti Zenonis solarii?*], da bi tu ljudem razsojeval
prepire, sta prišla pred njega od ene strani oglejski patriarh

1 Morebiti je oglejski arhidijakon Hdalger pozneje postal škof tržaški, ki se pod št. 86
omenja kot priča.

? Mantovska sinoda je bila leta 827. Glej Gr. II, št 93.

3 Solarium navadno pomenja to, kar nemški ,Soller", t. j. mostovž, veža, nadstropje,
pomoli. Včasi zaznamuje tudi vilo ali pa palačo Misl'm, da zadnji izraz je tu najbolj na mestu.
— Samostan sv. Zenona je bil pri Veroni zunaj mestnega ozidja (cfr. Bresslau, Jahrbiidier, I, 182,
opomba 2).

48 St. 75.

Popon s svojim odvetnikom Walpertom, od druge pa karantanak)
vojvoda Adalberon z grofom Wecellinom!, svojim odvetnikom
ali valpotom /,,ibigue in eorum veniens presentia dominus Popo patri-
archa Aquileiensis ecclesie pariter cum Walperto suo eiusdemque ecclesie
advocato et ex alia parte dominus Adalpero dux de Karinthia unacum
comite Wecellino advocato suo qui. et walpoto? vocatur"]. Vojvoda
Adalberon je trdil s svojim odvetnikom Wecellinom, da bi kot karan-
tanski vojvoda /,ex parte ipsius ducatus*] moral zahtevati od dvorov,
gradov, vasi ter svobodnih in nesvobodnih ljudi, ki spadajo pod
Oglejsko cerkev ali pa prebivajo na zemlji rečene cerkve, krmo za
vojsko, roboto in vojno podporo, to je kruh, vino, meso in
žito, potem tlako z živino ter druge javne davščine. [,,...fo-
trum? et angaria seu publicum servitium id est panem et vinum, carnes
et anonam et alias angarias et functiones publicas sibi dare deberetur.**]
Patriarh Popon [,,Popo patriarcha*] in njegov odvetnik Walpert sta
odgovorila, da ni res, da bi se morala dajati krma in vse tisto, kar
se je prej omenilo, od dvorov in drugih stvari (cesarskim) vojvodom,
mejnim grofom, grofom, oskrbnikom [,,scultasiis""]5, dekanom in poljskim
čuvajem [,,saltariis""']%, Nato je vsled sklepa sodnikov nastopil odvetnik
Walpert s štirimi sopriseZniki [,,cum quatuor sacramentalibus"']?, ki so
se zvali Varientus8, Ubertus, Tubertus in Cono ter bili ministerijali
[.milites""] Oglejske cerkve. Ti so prisegli: Dvori, gradovi, vasi in
prebivalci, ki se nahajajo na priteklinah Oglejske cerkve, naj si bodo
svobodni ali nesvobodni, niso bili dolžni dajati vojvodom, mejnim
grofom, oskrbnikom, dekanom in poljskim čuvajem ne krme za vojsko
in ne kake davščine ter tudi ne izvrševati kakega dela /,nec functio-
nes"]. Patriarh je skupno s svojim odvetnikom Walpertom izjavil, da
je pripravljen pozvati vsakega na odgovor in obračunati po postavni
poti s tistim, ki bi kaj zahteval od njega, od Oglejske cerkve po njenih
dvorih, gradovih, vaseh in kmetijah /,,massaricias"]9 ali pa od prebi-
valcev, stanujočih na katerikoli priteklini rečene cerkve. Tudi naj voj-
voda Adalberon /,Adalpero dux'] izreče z grofom Wecellinom, svojim
odvetnikom, če ima kaj terjati od dvorov, gradov, vasi in mož Oglejske
Kar se tiče Wecellina, glej dotično opazko pod št. 82.

5 Zastran izraza ,walpoto" glej Gr. II, št. 458, op. 2.

8 O pomenu izraza »fotrum" glej Gr. II, št. 23, op.

4 Angaria, ae, dolžnost delati tlako ali roboto, robota s tovorno živino, dolžnost Kai
tovorno ali pa uprežno živino.

5 Zastran izraza »scultasius* glej Gr. II, št.376, op. 5.

$ Saltarius, gozdni ali poljski čuvaj. Beseda se izpeljuje od ,saltus", kar pomenja gozd.

7? Sacramentales to, kar iuramentales ali pa coniuratores.

8 Kar se tiče Varienta, glej dotično opazko pod št. 82. — V tej listini se omenjata grof We-
cellin kot odvetnik karantanskega vojvoda Hdalberona, Varient pa kot zaupnik oglejskega patri-
arha Popona. Tudi pod št. 82 sta imenovana Wecelin kot brat škofa Helnigera, Warient pa kot
grof na Furlanskem. Iz tega sledi, da Wecellin in Warient nikakor ne moreta biti identična,

kakor misli Schumi (Arhiv, I, 118).
9 O izrazu »massaricia" glej Gr. II, $t. 493, op. 2.

Št. 75, 76. 49 -

cerkve zastran krme ali pa kake zgoraj omenjene davščine /,,gaforium*]
ali pa, če jih misli še celo vznemirjati. — Nato odgovorita vojvoda
Adalberon im grof Wecellin, njegov odvetnik, da Oglejska cerkev ni
po zakonu dolžna od svojih dvorov, gradov, hiš, kmetij, priteklin in
na teh priteklinah bivajočih svobodnih in nesvobodnih ljudi plačevati
ničesar ne njima in ne (cesarskim) vojvodom, mejnim grofom, grofom,
oskrbnikom, dekanom in poljskim čuvajem, kajti vse to je njena prava
lastnina /,sed omnia in omnibus Aquileiensis ecclesie sunt propria"].
Tudi se vojvoda Adalberon s svojim odvetnikom Wecellinom zaveže
nasproti patriarhu Poponu in odvetniku Walpertu, da hoče plačati
Oglejski cerkvi sv. Marije in sv. Hermagora /,,sancte Marie santogue
Hermadhiore*] sto liber najboljšega zlata, ako bi kdaj zaradi naštetih
stvari vznemirjal patriarha Popona ali pa kakega drugega. Rečeno
vsoto naj plača tudi vsak njegov podložnik, kateri bi delal zoper to
določbo. — Na podlagi izjav patriarha Popona, oglejskega odvetnika
Walperta, vojvoda Adalberona in odvetnika grofa Wecellina je sodišče
nato izreklo, da naj patriarh in njegov odvetnik Walpert imata in ob-
držita pravico do krme in do vsega tistega, kar se je naštelo, po
dvorih, hišah, gradovih, vaseh, kmetijah in vseh priteklinah rečene
cerkve ter pri vseh svobodnih in nesvobodnih prebivalcih, ne da bi se
jima ugovarjalo od strani vojvoda Adalberona in njegovega odvetnika
grofa Wecellina. Vojvoda Adalberon in grof Wecellin sta nato oblju-
bila, da hočeta biti odslej vedno s to razsodbo zadovoljna.!

»...Gnno eiusdem domini Conradi gratia Dei imperatoris augusti
in Italia primo, in XIIII. kalend. Iunii, indictione decima.*

[Prepis v zbirki ,Consultori in iure^ v Drzavnem arhivu v Benetkah. —
Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 500—502. — Fic ker, Forsdiungen zur ital. Reidis-
und Reditsgesch., IV, 72—74 k 20. maju. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae,
III, 100, št. 239.]

Št. 76.
1027, meseca septembra. Rim.

Papež Ivan XIX. potrdi oglejskemu patriarhu Poponu vse
pravice, katere je Oglejska cerkev dobila od sv. Petra apostola, od
Evgenija (IL)2, Gregorja (IV.)3 in drugih papežev, tudi povzdigne Oglejsko
patriarhijo nad vse ostale cerkve v Italiji ter določi, da ima biti prva
za Rimom. [,.... patriarchatum sanctae Aquilejensis ecclesiae fore caput
et metropolim super omnes ltaliae ecclesias.... eamdemque sedem...

1 Cesar Konrad II. je razsodil ta prepir na korist Oglejski cerkvi, kar je bilo tudi pričako-
vati, kajti že leta 1020. je cesar Henrik 11. dotične pravice potrdil oglejskim patriarhom. (Gl. št. 45).

2 Misliti nam je tu na sinodo v Mantovi, ki je bila leta 827. za časa Evgenija II. ΟἹ. Gr. II.
štev. 93.

8 Da nam je tu misliti na papeža Gregorja IV., je razvidno iz listine cesarja Ludovika II,
iz leta 854. Gl. Gr. II, št. 151,

9

50 Št. 76, 77.

et vicariam et secundam post almam Romanam sedem.*] Dalje mu podeli
palij, katerega naj rabi pri maši o božiču, na dan sv. Treh kraljev, o
štirih Marijinih praznikih, na dan cerkvenega blagoslovljenja, na dan
svojega godu, veliki četrtek, veliko noč, o vnebohodu, o binkoštih, na
dan sv. Ivana Krstnika, o praznikih svetih apostolov, o vseh svetih, o
drugih večjih praznikih in pri posvečevanju škofov. Papež potrdi Poponu
in vsem njegovim naslednikom vse pravice do škofij, samostanov in fara,
ki spadajo pod Oglejsko cerkev, in tudi vse pravice do Gradeškega otoka,
ki je bil vsled barbarskega.navala dalj časa ločen od Oglejske cerkve
ter po krivici rabi patriarhalno ime. [,,... Nec non confirmamus vobis
vestrisque successoribus insulam, que Gradus vocatur, cum omnibus suis
pertinentiis, quae barbarico impetu ab eadem Aguileiensi ecclesia sub-
tracta fuerat, et falso patriarchali nomine utebatur.""] Te pravice do
'Gradeskega otoka in do vsega, kar k njemu pripada, so oglejski
patriarhi dobili od raznih papežev in cesarjev in tudi sedaj se je s
pomočjo cesarja Konrada (11) zbrala sinoda (gl. št. 74), ἢ kateri je
bil povabljen tudi Poponov tekmec /[,,aemulus""],1 ki je pa rajši izostal.
Na sinodi zbrani škofje so izrekli, da se mora Gradeški otok z vsemi
priteklinami povrniti Oglejski cerkvi. /[,,Unde iudicio omnium episco-
porum, gui aderant, restituta est ibi eadem insula cum omnibus suis
pertinentiis."]2

»Scriptum per manus loannis cardinalis et cancellarii vice Petri
diaconi mense Septembris, indictione decima. Datum ... in sacratissima
sede beati Petri apostoli anno quarto, Deo propitio, pontificatus domini
loannis summi pontificis et universalis nonidecimi papae. — ,,Cum
magna nobis.

[Ughelli, Italia sacra, ed. 1655, V, 48. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil.
col. 516 (odl). — Cocquelines, Bullarum, privil. ac dipl. Rom. pontif. amplissima

colectio, I, 557. — Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLI, 1157. — Jaffe, Reg. pont.
Rom., št. 4085 (3105).]

Št. 77.
1027, dne 24. septembra. Frankfurt.

Sinoda v Frankfurtu, kateri je predsedoval novi cesar Konrad II.
Med navzočimi je bil tudi karantanski vojvoda Adalberon
kot cesarjev mečenosec, in sicer edini izmed posvetnih gospodov.

Wolfherii Vita Godehardi episc., Vita prior, c. 31 (MG. SS., XI, 190):

,Laicorum sane nullus intererat, excepto Hedelberone Carentinorum duce, qui
spatarius imperatoris ei pedetenus assidebat."

1 Ta tekmec je gradeskl patriarh Urz.

2 Ta listina se kar nič ne ujema z vsebino listine pod št. 65. Iz listine pod št. 198 je raz-
vidno, da je oglejski patriarh Popon to listino dobil po zvijači (»privilegium fraudolenter impe-
travit«.]

Št. 78, 79, 80. 51

Okoli leta 1027.! TUUM

Vicentinski škof Aistulf priseže oglejskemu patriarhu Poponu in nje-
govim naslednikom zvestobo in pokorščino.? /,,Polliceor ego Aistulfus Vi-
centinae ecclesiae futurus episcopus me fidelem et obedientem esse sanctae
Aguilegiensi ecelesiae et tibi domno Popponi patriarchae tuisgue successo-
ribus secundum ordinem meum, salva fidelitate Cuhonradi imperatoris fi-
liigue ejus Einrici. Sic me Deus adjuvet et haec sancta quatuor evangelia."]

[Neues Hrdhiv der Gesellschaft f. áltere deutsche Geschidhtskunde, III, 87.]

St. 79.

1028, dne 19. aprila. Aachen.

Rimski cesar Konrad IL podeli vsled posredovanja karantan-
skega vojvoda Adalberona /,necnon Adalberonis Carentani
ducis*] cerkvi sv. Marije v Sábenu vse soteske pri Sábenu [,,c/usas
omnes sitas in loco Sebona*].3

»Data XIII. kal. Maii,^ indictione XI., anno dominicae incarna-
tionis MXXVIIL, anno domni Chuonradi secundi regni IV., imperii vero
II. Actum Aquisgrani."

(Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Hund- Gewold, Metrop.
Salisb., (ed. Mon.) I, 471. — Hormayr, Beytráge zur Gesdi.'Tirols, Ib, 45, št. 14.

— Liinig, Reidisardiiv, XVIIa, 147. — Roschmann, Gesdi. von Tirol, II, 279.
— Sinnacher, Beytráge zur Gesdi. von Sáben, II, 568.]

Št. 80.

1028, dne 1. julija. Devin.

Cesar Konrad II. razsodi neki prepir med korveyskim opatom
Druthmarjem in neko posestnico Alveredo. Med pričami se tudi omenja
karantanski vojvoda Adalberon /,Adalbero dux"].

» Data kal. lul, indictione XI., anno dominice incarnationis MXXVIIL.,
anno autem domni Chuonradi secundi regnantis IIII., imperii vero I. Actum
Magdeburch.*

(Izvirna listina v Münstru. — Erhard, Codex dipl. Westfaliae, I, 90. —
Wilmans, Kaiserurkunden der Provinz Westfalen, ΠΡ, 280, št. 170.]

1 Leta 1026. je bil v Vicenzi za škofa neki Tedald, kateremu je kralj Konrad II. dne 27. ju-
nija potrdil neka posestva in pravice. (Ughelli, Italia sacra, V, 1041.) Tudi je bil leta 1027. v Rimu,
ko je bil Konrad II. kronan za cesarja. (Bresslau, Jahrbiidher, 1, 138, op. 3.) Tedaldov naslednik je
bil zgoraj omenjeni Histulf.

3 Na isti način sta oglejskemu patriarhu prisegla zvestobo puljski škof Ivan in concordijski
škof Ruodbert. Besedilo te prisege nam kaže, kako vdan je bil patriarh Popon cesarju Konradu II,
V nobeni drugi cerkveni pokrajini se ni v srednjem veku vršila taka prisega. (Bresslau, Jahr-
biidher, II, 177.)

3 Süben pri sedanjem Brixenu na Tirolskem. Zastran teksta glej Bresslau, Jahrbiidher unter
Konrad II., Bd. I, 242, op. 3.

4 V izvirni listini stoji » XIII. kal. Maii", v ponatisih pa največkrat »VIIL. kal. Maii". Listina
je bila tedaj izdana dne 19. aprila, ne pa 24. aprila. Gl. Bresslau, Jahrbücher, l. c.

ΘῈ

52 Št. $1, 82.

Št. 81.

1028, dne 11. septembra. Imbshausen.

Rimski cesar Konrad II. podeli vsled prošnje svoje soproge Gizele,
svojega sina Henrika, moguntinskega nadškofa Hribona, svojega kan-
celarja Brunona in (karantanskega) vojvoda Adalberona Oglejski
cerkvi in njenemu patriarhu Poponu pravico, da sme v Oglejskem
mestu kovati denar. /,... concedimus, prout juste et legaliter pos-
sumus, sanctae Aquilejensi ecclesiae et Poponi patriarchae, qui ibidem
Domino videtur deservire, iicentiam monetam publicam infra civitatem
Aquilejae faciendi] Ta denar naj bo iz čistega zlata ter enak veron-
skemu, ako bi ga patriarh svojevoljno ne izboljšal. Vsi trgovci po
njegovi (Konradovi) državi smejo za svoje prodano blago prejemati ta
denar, ako ne bode ponarejen.

»Data anno dominicae incarnationis MXXVIIL, indictione XI., III.
idus Septembris, anno Conradi regnantis IV., imperii vero secundo,
ejusdemque imperatoris filii Henrici regis anno primo. Actum Immi-
deshuson."!

[Prepis iz leta 1195. v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Rubeis, Mon.
eccl. Áquil, col. 505. — Cappelletti, Le chiese d'Italia, VIII, 164.]

St. 82.

1028, dne 9. oktobra. Póhlde?.

Rimski cesar Konrad II. podeli z odobrenjem mnogih mož, med
katerimi sta bila tudi škof Helniger in njegov brat Wecelin /,,Helnigerii
episcopi et eius fratris Wecelini""],3 svojemu fevdniku, patriarhu Poponu
[..fideli nostro Popponi patriarchae*], in pa njegovi cerkvi neki gozd
na Furlanskem v grofiji grofa Warienta. Ta gozd se pričenja pri Soči
ter sega do morja, potem se vleče pod cesto, ki se zove Ogrska cesta,
do tistega kraja, kjer izvira reka Fiume, dalje gre poleg te reke do

1 Namesto s»lmmideshuson", kar stoji v nekem prepisu iz leta 1195, imajo razni ponatisi
. »Immideshirton", kar je napačno. (Cfr. Bresslau v Neues Archiv, III, 81.) Immideshuson je Imbs-
hausen severozahodno od Northeima med Leino in Wesero.

3 Pohlde je na Hannoveranskem severovzhodno od Gottingena, kjer se razprostira go-
rovje Harz.

? V listini se omenjata škof Helnigerius in pa njegov brat Wecelinus Neki Helminger
je bil nekako od leta 1021. do 1031. škof cenedski. L. 1004.'je kralj Henrik II. poslal svojega kaplana
Helmigera h Karantancem (gl. št. 16). Najbrže imamo v vseh treh slučajih opraviti z eno samo
osebo. — Škofov brat je bil Wecelin. Mogoče je, da je bil ta Wecelin ravno tisti, ki se leta 1027.
omenja kot odvetnik karantanskega vojvoda Adalberona (gl. št. 75). Sin njegove hčere Azike je
bil Udalrik, mejni grof kranjski in istrski.

8 Kar se tiče tu imenovanega grofa Warienta, misli Bresslau (Jahrbiidher, I, 488), da je ista
oseba, kakor grof Werihent, ki je leta 991. živel v Istri (Gr. II, št. 499), ali pa njegov sin. Leta 1001.
mu je cesar Oton III. podelil polovico Goriškega okraja (št. 2). Bil je že takrat furlanski grof
(št. 3). Leta 1027. se omenja oglejski ministerijal Varientus (št. 75), ki je morebiti ista oseba. Kar
je Czoernig (Das Land Górz und Gradisca, str. 483) o Werihentu in njegovem sorodstvu prepisal
iz Sdhollinerja, je nezanesljivo.

? MAT ΜΝ ..-

Št. 82, 83. 53

meje, ki se nahaja med posestvom grofa Ocina v Cordenonsu! in po-
sestvom opatije v Sestu, nato poleg reke Medune do Livenze ter do
izliva Livenze v morje.? [,,guandam silvam sitam in pago Fori Iulii in
comitatu Warienti comitis, incipientem a flumine Isontio usque ad mare
et sic subtus stratam quae vulgo dicitur strata Ungarorum? usque in
illum locum ubi fluvius Flumen nascitur et ita deorsum per Flumen
usque ad terminum, qui est inter praedium Ocini comitis quod vocatur
Cortis Naonis et inter praedium sanctae Sextensis abbatiae et usque
flumen Meduna secus huius decursum usque ad flumen Liquentia dictum
et usque ad Liguentiae introitum in mare."] Brez dovoljenja rečenega
patriarha in njegovih naslednikov ne sme nihče v tem gozdu loviti,
s puščicami streljati, nastavljati zank, mrež in okovov. ali na kak drug
način zalezovati divjačine. Kdor bi se pregrešil, naj plača sto liber zlata,
in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa imeno-
vanemu patriarhu in njegovim naslednikom.

»Datum VII. idus Octobris, indictione XI., anno dominicae incar-
nationis MXXVIIIL, anno autem domni Conradi secundi regni quinto.
Actum Poelidae.""

[Razni rokopisi v Vidmu, Benetkah, S. Danielu in Pordenonu. — Rubeis,
Mon. eccl. Aquil., col., 505 (odl.) in 504. — Cappelletti, Le diiese d'Italia, VIII, 165.
— Valentinelli v Fontes rer. Hustr., Dipl. XXIV, p. 1. — Bresslau, Jahr-

bücher des Deutschen Reicis unter Konrad IL., Bd. I, 485, $t. 5. — Atti e memorie
della Società Istriana di archeologia e storia patria, VIII, 8 (nepopolno).]

$t. 83.
Okoli leta 1028.

Oglejski patriarh Popon podeli Oglejski patriarhiji opatijo v Osojah,
katero so najprej ustanovili njegovi starši in katera je bila pozneje s po-
sestvi in novci osvobojena od njegovega brata O.5 Zato naj pa opat

1 Cordenons je na Furlanskem severno od Pordenona. Vzhodno od teh dveh krajev teče Me-
duna proti jugozahodu ter se izliva v Livenzo. Vzporedno z Meduno teče Fiume proti jugozahodu
ter se tudi izliva v Livenzo.

2 Meje se darovanemu svetu lahko določijo. Na vzhodu je dotična zemlja segala do Soče
in na jugu do morja; na zahodu so jo mejile reke Livenza, Meduna in Fiume, na severu pa cesta,
ki je vodila od srednje Soče proti zahodu do Taljamenta pri Codroipu in potem naprej proti Por-
denonu. Dokazati se da, da ni bil ves ta prostor z gozdi napolnjen.

3 ,Strata Ungarorum« v Furlaniji se večkrat omenja po listinah. (Cfr. Gr. II. št. 426.) Kar
se tiče te listine, se v rokopisih nahajajo na dotičnem mestu razni izrazi (ctr. Bresslau, l. c.), ka-
terih pomen je pa deloma nejasen. Ti izrazi so: d. (— dicitur) Valsetta Ungarorum, d. semita Un-
garorum, d. velseta Ungarorum, d. Vulsacca Ungarorum, d. nel strata Ungarorum, d. Vastata Un-
garorum, d. Ungarorum. Mogoče je, da so besede Valsetta, Vastata itd. vsled površnega prepisovanja
nastale iz izraza »strata«.

4 Cesar Konrad 11. je potrdil to listino oglejskemu patriarhu Poponu med letom 1027. in
1039. Dne 1. marca leta 1027. je bil Konrad II. kronan za cesarja, dne 4. junija 1039. je pa umrl.
Znano nam je, da je Konrad II. rečenemu patriarhu podelil nekatere pravice in nekatera posestva
leta 1028. meseca septembra in oktobra (gl. št. 81 in 82); morebiti je tudi omenjena potrditev iz
istega časa.

5 Starši oglejskega patriarha Popona so ustanovili opatijo v Osojah. Ker se kot ustanoviteljica
Osojskega samostana omenja neka Irenburga, je bila ta najbrže patriarhova mati. Njegov brat se
je zval O(cin). Bresslau (Jahrbiidher, 1, 487) misli, da je ta O(cin) tisti, ki je leta 1028. imel svoja

EH St. 85, 8A.

rečenega samostana v spomin te izročitve vsako leto na praznik sv. Her-
magora na njegov oltar. daruje po dvanajst penezov; ni pa dolžan
izvrševati kake druge služnosti nasproti Oglejski cerkvi ali pa patriarhu.
Tudi je Popon določil, da naj patriarh posveti opata, katerega bi
ondotni bratje izvolili. To listino oglejskega patriarha Popona je potrdil
takratni rimski cesar Konrad II. [,, Cognoscentes itaque auctoritate pri-
vilegii domini Cunradi Romanorum imperatoris augusti antecessoris nostri
(sc. Conradi Hl.), qualiter venerabilis Poppo Aquileiensis patriarcha ab-
batiam de Oscewach videlicet a parentibus eius primitus fundatam et
a potestate fratris sui O(cini) prediis ac pecuniis liberatam sancti Aqui-
leiensis patriarchatus obedientie contulerit ac subiugaverit sub eo tenore
iustitie, quatenus. prefati cenobii abbas ob traditionis recordationem sin-
gulis annis in festivitate sancti Hermagore super altare eius XII nummos
offerret nullum amplius servitium Aquileiensi ecclesie vel patriarche pro
debito facturus. Statuit quoque, ut eiusdem loci abbas a fratribus ibidem
deo famulantibus canonice electus a patriarcha foret ordinaturus.*]

[Iz listine kralja Konrada IIL, izdane dne 14. maja 1149. — Megiser, An-
nales Carinthiae, p. 798. — Annus milles. Ossiac., p. 65. — Hnkershofen, Handb.
der Gesdi. des H. Káürnten, IIb, 41, 8t. 50. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae,
III, 580, št. 876.]

Kot ustanoviteljica Osojskega samostana se omenja Irenburga.

Necrol. Ossiancense ad ,2. non. Apr." — 4. april (MG. Necrol., II, 444):
»Irenburgis, fundatrix huius ecclesie."

Necrol. Seccoviense ad ,2. non. Apr." — 4. april (IMG.'Necrol., II, 409):
Iremburdi, fundatrix monii Ossiach."

Necrol. S. Lamberti ad ,4. non. Apr." — 2. april (MG. Necrol., Il, 320):
,Iremburga l(aica) f(undatrix) Oziacensis cenobii."

St. 84.

1028, dne 30. decembra. Augsburg.

Rimski cesar Konrad II. potrdi vsled prošnje cesarice Gizele, svoje
soproge in sorodnice kralja Henrika, ter (oglejskega) patriarha Popona
grofu Wilhelmu, svojemu fevdniku, trideset kraljevih kmetij v Kozjem
ter tudi to, kar je imel rajnki cesar Henrik, njegov prednik, med Savo,
Savinjo, Sotlo in Mirno v okraju in grofiji Savinjski ter mu
nato dal v last,! dalje trideset kraljevih kmetij, katere mu je on sam
(kralj Konrad) v isti grofiji podelil med Koprivnico, Hudinjo in
V oglajno ter med Krko in Savo in katere (kmetije) si je (grof
Wilhelm) izbral po raznih krajih imenovane marke, koder mu je bilo
všeč, potem tiste gore, doline in gozde med rečenimi rekami, katere
posestva pri Cordenonsu na Furlanskem (gl. št. 82). Oci je skrajšano ime za Otokar. Starši
patriarha Popona niso bili iz rodovine trebenjskih ;grofov, kakor nekateri trdijo. Prvi trebenjski

grof se omenja še le leta 1096. (Gl. št 414.)
1 Gl. št. 35.

Št. 84, 85. ža ENT...

je nekdaj sam imel,! ter na zadnje tudi tržno pravico, katero mu je
podelil cesar Henrik, in pa zraven spadajočo colnino v Brežah ali pa
na drugih posestvih ondotne grofije, kjerkoli mu je takrat ugajalo ali
mu pa bode v prihodnje všeč? [,,... nos qualiter pro petitione dilectae
coniugis nostrae Gisilae imperatricis augustae et Heinrici regis nostrae
amantissime prolis nec non Popponis venerabilis patriarchae fideli nostro
Willihelmo comiti illos XXX regales mansos et in villa Traskendorf et
insuper quicquid Heinricus antecessor noster divae memoriae imperator
habuit inter fluenta Souuuae et Sounae, Zontlae et Nirinae in pago et
in comitatu Soune et sibi in proprium donavit, nec non illos XXX re-
gales mansos quos nos prefato W(illihelmo) in eodem comitatu proprie-
tavimus inter fluenta Gopriunizae, Chodiniae et Oguaniae et inter fluenta
Gurke et Souuue sitos quos ipse in eiusdem marchiae locis ad plenitu-
dinem elegerat, ubicumque sibi placuerat, cum omnibus pertinentiis, . . .
et insuper quicquid inter ipsa predicta fluenta montium, vallium "et sil-
varum habuimus, et super haec omnia mercatum sibi ab antecessore nostro
H(einrico) imperatore concessum cum theloneo ad hoc iure pertinente in
loco Friesacha vel in ceteris suis prediis in eodem comitatu iacentibus,
ubicumque sibi tunc temporis placuerat aut amodo placebit, concessimus
atque hoc ipsum et cetera omnia prescripta per hoc nostrum imperiale
preceptum confirmavimus atque corroboravimus."]

»Data III. kalend. Jan. indic. XII, anno dominice incarnationis
millesimo XXVIIIL, anno autem domni secundi regni V., imperii vero Il.;
actum Auguste."

[Izvirna listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — (Hormayr) Ardhiv
f. Süddeutschland, II, 229, št. 14. — Zahn, Urkundenbudh des H. Steiermark, I, 54,

št. 45. — Schumi, Urk.-u. Reg.- Buch, I. 30, št. 21. — Jaksch, Mon. hist. duc. Ca-
rinthiae, I, 53, št. 15.]

St. 85.

Med letom 1029. in 1045.

Grof Adalberon /,,Adalbero comes"]3 podeli na oltar Marije De-
vice in sv. Korbinijana v roke odvetniku Odalskalku4 svoje imetje na
Dovjem /,quidquid proprietatis habuit in loco Lenginvuelt dicto*], da
bi ga imela v lasti ondotna duhovščina po njegovi smrti in po smrti
njegove soproge Richlinde [,,4f clerus venerabilium fratrum inibi servien-
tium post vitae illius excessum, suaeque comparis domnae Richildae in
proprium haberet].

1 Gl. št. 68.

? Gl. št. 36.

3 Ta grof Adalberon je bil iz rodovine Ebersbergov. Umrl je dne 27. marca leta 1045. Istega
leta dne 12. junija je izdihnila tudi njegova soproga Ridilinda. Oče grofa Adalberona se je zval
Udalrik ter je dne 11. ali pa 12. marca leta 1029. končal svoje življenje. Tu omenjena daritev se

je brez dvoma zvršila med letom 1029. in 1045.
4 Odalskalk je bil odvetnik Freisinške cerkve za časa škofa Egilberta (1006— 1039).

56 Št. 85, 86.

Naštetih je več prič.
Datum manjka.

[Meichelbeck, Hist. Frising., Ib, 489, št. 1165. — Resch, Hetas millenaria
ecclesiae Aguntinae, str. 65, št. 34. — Schumi, Urk.- u. Reg.- Buch, |, 145. št. 165.]

St. 86. z.

1031, dne 13. julija. Oglej.

Oglejski patriarh Popon posveti v navzočnosti dveh rimskih kar-
dinalov in dvanajstih škofov cerkev v čast Materi božji ter svetima
Hermagoru in Fortunatu.! Pri tej priložnosti je rimski papež podelil za
vsako leto odpustke 100 let in 100 dni tistim, ki bi se v resnici izpo-
korili ter rečeno cerkev obiskali na praznik sv. Hermagora in Fortu-
nata. Kdor bi pa obiskal imenovano cerkev v osmini tega praznika,
naj zd posamezne dneve dobi odpustke po 18 let in 18 štirideset-
dnevnih dob /,decem et octo annorum et totidem guadragenarum"']. Tudi
sta rečena kardinala s papeževim dovoljenjem iz časti do sv. mučenika
Kvirina, čigar ostanke sta prinesla iz Rima /[,,de urbe"] ter jih shranila
na desni strani malega oltarja zraven velikega oltarja, ter iz časti do
sv. Marka, papeža in spoznavalca,? čigar ostanke sta tudi prinesla iz
Rima in jih položila na levo stran malega oltarja zraven velikega oltarja,
podelila odpustke po deset let in deset štiridesetdnevnih dob za časa
prej naštetih praznikov, kakor tudi na praznik sv. Kvirina in na praznik
sv. Marka.

Ko je oglejski patriarh Popon videl, da so poslopja in utrdbe
[..munitionibus""] Oglejskega mesta [,,Aguileiensem urbem"], katero je
bilo nekdaj jako na glasu, razrušene vsled grozovitosti poganov /,paga-
norum sevitia"], cerkev pa oropana svojega lepotičja, je z božjo po-
močjo sezidal cerkev na čast Materi božji ter sv. Hermagoru in Fortu-
natu, jo blagoslovil v navzočnosti mnogih škofov, dobil iz raznih krajev,
posebno pa od Rimske cerkve prav mnogo svetinj /,,sanctorum religuias"]
ter jih skrbno shranil v njej.

Tudi je v rečeni cerkvi posvetil petdeset bratov (kanonikov),
katerim je podelil nekatera posestva Oglejske cerkve, kar se je zgodilo
po nasvetu in z dovoljenjem Walperta, odvetnika imenovane cerkve,
potem po nasvetu dveh rimskih kardinalov, Ivana in Dodona, ter svojih

1 O Ogleju in ondotni baziliki sem spisal kratek sestavek v Dom in Svetu, XX (1907), stran
411—415 in 445 -- 448.

? Papež Marka je vladal leta 336.

8 Okoli leta 1031. rimski papeži navadno še niso podeljevali odpustkov za dalj časa, kakor
za eno leto. Izjema je bila le takrat, ako je kdo šel v Sveto deželo. Zato bi smeli trditi, da je
začetek te listine iz poznejšega časa. Najbrže je kak rimski papež takrat to listino iz nova po-
trdil ter ob enem podelil tu omenjene odpustke. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 517.) V Oglejski
cerkvi se nahajata dva napisa na kamenitih ploščah, eden iz leta 1496., drugi iz 14. stoletja. Njuno
besedilo o odpustkih je vzeto iz te listine. ὲ

Št. 86. 57

zunanjih soškofov, namreč Roadberta concordijskega, Ivana puljskega,
Voldarika pičenskega, Azona novograjskega, Adalgerja tržaškega,
Rotarja treviškega, Aistulpha padovanskega, Heremana bellunskega,
Voldarika brescianskega, Reginzona feltrinskega, Helmingerja cenedskega
in Voldarika tridentskega. /.... consilio .. . coepiscoporum scilicet Ro-
adberti Concordiensis, Joannis Polensis, Voldarici Petenensis, Azonis
Civitatis Novae, Adalgerii Tergestini, Rotarii Tarvisini, Aistulphi Pata-
vini, Heremani Belunensis, Voldarici Brixiani, Reginzonis Feltrensis,
Helmingeri Cenetensis, Voldarici Tridentini."] Ta posestva so bila:
Vas Meretto! /[,,villam de Melereto*] z vsemi mejami in priteklinami,
namreč s slovensko vasjo, ki se tudi zove Meretto [,,cum villa Scla-
vorum, quae similiter dicitur Meleretum"], potem Palmanova [,,Pal-
mata*], Ronchi [,, Rondha""]2 in Rondhiettis [,, Rondhetas""] z vsemi pri-
teklinami do gozda Sv. Lavrenca, potem do vasi, Ontagnano? imeno-
vane, do Felettisa4, do Bicinicca5, do vasi St. StefanoS ter do Clau-
jana? [,,usgue ad silvam Sti. Laurentii et usque ad villam quae dicitur
Antonianum et usque Feletas et usque Becinis et usque ad villam Sti. Ste-
fani et usque Clauianum"], dalje vasi Castions in Morsano [,,villam
de Castellone et de Marciano*] z njunimi priteklinami od vasi St. An-
drata pa do vasi, ki se zove Gonars8, in do gozda [,,a villa S. An-
dreae usque ad villam, quae dicitur Gonorium, et usque ad sylvam".
potem vasi Morano?9, Carlino!? in St. Giorgio!! [,,villam etiam de Ma-
riano et villam de Carlinis et villam S. Georgii""] z njih priteklinami
med reko, Corno!! imenovano, in vodovjem, katero se zove ,Arnun-
cus" [a fiumine, quod dicitur Cornium usque ad aquam, quae dicitur
Arnuncus""]. Patriarh Popon prepusti kanonikom po vseh imenovanih
krajih krstne (farne) cerkve [.ecclesias baptismales"] s pripadajočimi
kapelami in njih prošt /,prepositus*] naj nadzoruje in vlada te cerkve
v svojo korist. Tudi daruje patriarh kanonikom na trgu Oglejskega
mesta /,in foro Aquilejae*] trideset štacun [,,stationes""], dvajset pa v
Pilski luki /[,,in portu Piri"]3, Kdor bi hotel prelomiti to daritev ali pa
jo po sili prenarediti, naj bo pogubljen na duši in na telesu.
Podpisali in pričali so: ,Popo s. Aquileiensis ecclesiae patriarcha,
Joannes Romanae ecclesiae cardinalis episcopus, Dodo similiter Ro-

1 Meretto je blizu Palmanove v Furlaniji.

3 Rondii je severno od Palmanove. Blizu tam je tudi Rondiiettis.
* Ontagnano je zahodno od Palmanove.

4 Felettis je zahodno od Palmanove.

5 Bicinicco je severozahodno od Palmanove.

9 St. Stefano je severno od Palmanove.

* Claujano je severovzhodno od Palmanove.

8 Vasi Castions di Strada, Morsano, St. Andrat in Gonars so zahodno od Palmanove.
9 Marano je jugozahodno od Paimanove blizu morja.

? Carlino je severno od Marana.

1" St. Giorgio je severno od Carlina.

1? Corno je reka, ki teče mimo St. Giorgia.

55 pilska luka je bila blizu Oglejskega mesta.

58 Št. 86, 87.

manae ecclesiae cardinalis episcopus, Aistulfus s. ecclesiae Patavinae
episcopus, Vuoldaricus Brixiane ecclesiae episcopus, Azo episcopus
Civitatis Novae, Woldaricus Petenensis ecclesiae episcopus, Rotarius
s. Tarvisinensis ecclesiae episcopus, Woldaricus Tridentinus episcopus,
Heremanus Bellunensis episcopus, Regizo Feltrensis episcopus, Helmin-
gerus Cenetensis episcopus, Joannes Polensis episcopus, Adalgerius
Tergestinus episcopus, S. m. (signum manus) Vualperti advocati." —
Potem slede imena še 14 drugih prič.

»S. m. Bertoldi notarii, qui hanc cartulam ex jussu domini Poponis
patriarchae conscribsi et complevi."

»Actum in eadem ecclesia anno dominicae incarnationis mille-
simo trigesimo primo, indictione XIIIL, tertio idus ulii. Residente
d. Joanne apostolico in urbe Romana, regnante vero Conrado impe-
"ratore augusto imperii sui anno 5., pontificatus autem eiusdem d. Pop-
ponis an. 12.*

[Izvirna (?) listina v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Ughelli, Italia sacra
(ed. 1655), V, 51. — Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1031]

Primerjaj tudi:

Necrologium eccl. Hguil. ad III idus Julii — 15. julija (Joppi v Ardieo-
grafo Triestino, XX (1895), p. 228): ,Dedicatio ecclesiae Aquilegensis."

St. 87.

1051, dne 23. julija. Oglej.

Oglejski patriarh Popon /[,,Poppo""], kateri je izjavil, da živi po
rimskem zakonu /,,gui professus sum lege Romana vivere"], potrdi sa-
mostanu Marije Device!, ki je postavljen tik Oglejskega mesta [,,iuxta
civitatem Aguilegiam"], njegovo zemljo z imetjem in desetinami vseh
podložnikov /,erram cum dote sua et cum decimis omnium famulorum"],
kateri so prebivali za časa patriarha Ivana (IV.) ali pa v njegovem (Po-
ponovem) času v Ogleju. Potrdi mu namreč zemljo, katera se zove
»Piuli" in ,Faidas"?, ter to, kar je med reko , Maligno"3 in veliko reko,
kjer teče , Rubedole"4. [,,... terra que vocatur Piuli et Faidas, et quic-
guid est a Maligno flumine usgue ad flumen magnum sicut currit flumen
Rubedole.*] Dalje mu potrdi vasi, ki niso daleč od (Oglejskega) mesta
[.non longe a civitate"], namreč Terzo5, S. Martino6, Cervinjan, Mu-

1 Ta samostan je bil tam, kjer je sedaj Monastero. :

? ,Piuli* in ,Faidas" sta, kakor piše Rutar (Zgodovinske črtice iz poknežene grofije Goriške
in Gradiške. I, 3), blizu kraja Rondii di Terzo od Ogleja proti severu.

3 ,A Maligno flumine", Ta reka je potok Malignolo, ki se pod Terzom izliva v Natisso.

4 ,Rubedole* je Fredda (rivo freddo), ki teče severovzhodno od Červinjana. Tam se nahajá
tudi kraj ,Le Ravedole".

5 Terzo je vas med Oglejem in Červinjanom.

6 S. Martino je od Červinjana proti jugu.

. Št. 87. 59

scoli!, Mortesins2, Alture3 in Perteole4 z vsemi njihovimi priteklinami,
ki se nahajajo med jezerom v sredi gozda5 in Castionsko zemljo,
potem med travnikom, ,Frascario" imenovanim,? in Cavenzanom$ ter
med hišo ,Sualdana*,9 kjer tečeta , Robedula" in Anfora!0 proti Cornu!!
in kjer teče tudi Zumiel!2, [,.. . . villam scilicet de Tertio, villam de Sancto
Martino, villam de Cerveniana, villam de Musculo, villam de Murtisino,
villam de Altura, villam de Pertegulis cum omnibus pertinenciis earum que
sunt a lacu qui est in suma silva usque in terram de Castellone. A
prato Frascario usque ad Calvenzan; a casa Sualdana sicut tenet Ro-
bedula et Amphora. rectum in Cornio; sicut tenet Zumellus..."] Tudi
mu potrdi vas ,Casellis^ z njegovimi priteklinami, vas Susans!? in po-
lovico vasi, Coseano imenovane.!4 /,,Villam quoque de Casellis cum
pertinentiis suis, villam de Suzan, villam de Cosano dimidiam"./ Tudi
potrdi samostanu kapele s podložniki, ki bivajo po rečenih vaseh.

Selo ,Medigas* v Karniji naj samostanu daje po 60 hlebov sira
[sin Carnea quoque de vico Medigas LX formas casei"]. V Istrski
grofiji potrdi samostanu kraj Izolo /,in comitatu Histriensi locum qui
vocatur Insula*] s sodstvom /,,cum placitis"], z davščinami /[,,suffra-
giis"], javno tlako /,angariis publicis"] ter z vsemi obdelanimi in ne-
obdelanimi priteklinami.

Patriarh Popon določi, da naj rečena cerkev Marije Device V
miru obdrži navedena posestva in podložnike. Opatica, nune in deklice
[.puelle"], katere žive po svetem redu, naj vsak dan pojejo jutranjice
[.matutinum"], večernice [.vesperas*] in druge svete molitve /, divina
officia"] v blagor njegove (Poponove) duše ter v izveličanje duš nje-
govih prednikov in naslednikov. Imenovana opatica in nune smejo za
svojo potrebo porabiti pridelke in dohodke naštetih posestev ter ž njimi
storiti, kar se jim zdi koristno. Kdor bi hotel prelomiti in podreti to
volilo [,festamentum"] in določbo, naj ga sodnji dan tožijo Marija De-
vica in vsi svetniki ter naj bo za večne čase pogubljen.

Podpisali in pričali so: ,Popo s. Aquilegensis ecclesie patriardia
— Rotharius s. Tarvisiensis ecclesie episcopus. — Johannes Polensis

1 Muscoli je severno od Červinjana.

3 Mortesins je severovzhodno od Červinjana.

3 Alture je severno o Cervinjana.

4 Perteole je severovzhodno od Červinjana.

5 Rutar piše (l. c.), da je bilo to jezero pri Nogaredu.

6 ,Castellone« je Castions di Smurghin jugozahodno od Strassolda tik državne meje že
na Laškem.

* ,A prato Frascario" je po Rutarjevem mnenju sedanja vas Pradiciolo blizu Cervinjana.

8 Cavenzano je severno od Perteola.

9 Rutar pravi, da je bila ,casa Sualdana« vzhodno od Perteola.

10 Hnfora je od Ogleja proti zahodu.

1! Corno je reka, ki teče vzporedno z mejno reko Hvšo ter se blizu morja tudi izliva v njo.

12 ,Zumellus* je rečica Zumiel, ki teče vzporedno s Cornom ter se potem vanj izliva.

5 Susans je severno od S. Daniela na Furlanskem,

14 Vas Coseano je od S. Daniela proti jugu.

60 Št. 87, 88, 89.

episcopus. — S. m. (signum manus) Walperti advocati. — S. m. Azonis.
— S. m. Johannis vicedomini. — S. m. Bertaldi fratris Johannis vicedo-
mini. — S. m. Penzonis. — S. m.... — S. m. Rodaldi. — S.m...."

»3. m. Bertaldi not. sacri palatii qui jussu domini Popponis patri-
archie hanc cartulam scripsi et complevi.*

»Anno incarnat. MXXXL, regnante Conrado Dei gratia imperatore
augusto, anno imperii ejus Deo propicio V, pontificatus vero nostri
XII.,! indictione XIV., decimo Kal. Augustas ... Acta. autem sunt hec
in Aquilegia in ipsa ecclesia Sancte Marie.*?

[Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1051. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col.
521 z letnico 1041. (odl.)]

Št. 88.
; 1031, dne 3. oktobra.

Takrat je paderbornski škof Meinwerk v navzočnosti svoje du-
hovščine in velike množice ljudstva sprejel ostanke sv. Feliksa$ z dvema
palijema, katere mu je poslal oglejski patriarh Wolfgang.

Vita Meinwerci, c. 209 (MG. SS., XI, 156): ,Misso autem a Wolfgango
patriardia Aquilegiensi corpore sancti Felicis cum duobus pallis, 5. Nonas Octobris
episcopus in eodem monasterio cum maxima cleri tociusque civitatis populi fre-
quentia illud excepit."

Št. 89.

1034, dne 8. marca. Seligenstadt.

Rimski cesar Konrad II. naznanja, da je skupno s papežem Iva-
nom (XIX), patriarhom Poponom, moguntinskim nadškofom Aribonom,
trevirskim nadškofom Poponom, milanskim nadškofom Heribertom, ra-
vennskim nadškofom Heribertom ter drugimi škofi in fevdniki svoje
države določil sinodo, katera naj bi bila v Rimu.* Tu se je vzdignil

rečeni fevdnik patriarh Popon /,predictus fidelis noster Poppo pa-

triarcha"] v navzočnosti vseh ter zahteval svojo pravico zastran svoje
Gradeške fare /,de Gradu plebe sua"], katera je bila po stari do-
loCbi vedno podložna Oglejski cerkvi. Benečani so s predrzno in kri-
vično silo protipostavno in zoper apostolsko pravico napravili škofijo

1 Popon je torej leta 1019. postal oglejski patriarh.

? Rubeis (l. c.) navaja za to listino naslednji datum: »Anno incarnationis MXLI., regnante
Conrado gratia Dei imperatore augusto, anno imperii ejus Deo propitio decimo septimo, pon-
tificatus vero nostri anno vigesimo secundo, indictione 1X., decimo Kal. Augustas." — Opomniti je
treba, da je cesar Konrad II. umrl dne 4. junija leta 1039. Leta 1041. bi bilo še le 15. leto vladanja
cesarja Konrada II., ne pa 17.

3 Ni verjetno, da bi bil oglejski patriarh takrat poslal paderbornsketnu škofu pristne ostanke
sv. Feliksa. Patriarh Popon je pač leta 1024. nabral nekoliko svetinj v Gradeškem mestu, a ne toliko,
kolikor je želel (št.65). O svetinjah sv. Feliksa trdi Dandolo (št. 62), da niso prišle patriarhu v
roke. Mogoče je, da so gradeški prebivalci leta 1024. izročili patriarhu kake nepristne stvari
kajti pristne svetinje so bile skrite.

4 Ta sinoda je bila dne 6. aprila leta 1027. Gl. št. 74.

aka tea kakec anat oseka ia

Št. 89, 90, 91. 61

na Gradežu,! kakor da bi hoteli uničiti sveto Oglejsko cerkev. Na si-
nodo je (patr. Popon) tudi prinesel jako zanesljive spise /.sincerissima
scripta"], v katerih je stalo, da so se voditelji rečene cerkve večkrat
pritožili, a mičeser ne dosegli. Cesar pravi, da se je prepričal o pra-
vičnosti te pritožbe ter je po nasvetu vsega zbora in po papeževi raz-
sodbi prisodil Gradeško faro Oglejski cerkvi in patriarhu Poponu.

Ker so se pa Benečani vedno upirali njegovi (cesarjevi) oblasti
ter s silo držali Gradeško faro v svoji posesti, zato podeljuje Oglejski
cerkvi, da ne bode na škodi, potem njenemu voditelju patriarhu Po-
ponu in njegovim naslednikom s to listino tisto zemljo, katero so Be-
nečani nekdaj imeli med Piavo in Livenzo [.ferram, quam Venetici
olim visi sunt habere inter fluvios Plavim et Liguentiam iacentem"] z
vsemi priteklinami tako, da ne sme noben vojvoda, škof, mejni grof,
grof, podgrof ter nobena druga velika ali mala oseba vznemirjati, ople-
niti in oropati Oglejske cerkve in njenega voditelja tu darovanih stvari.
Kdor bi prelomil to določbo, naj plača tisoč liber čistega zlata, in sicer
polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa rečeni cerkvi.

»Datum VIIL, idus Martii, indictione IL, anno dominice incarna-
tionis MXXXIIIL, anno vero domni Conradi secundi regnantis X., im-
perantis VIII. Actum Seligenstat.*

[Prepis iz 12. stoletja v Kapitelskem arhivu v Vidmu.? — Stumpf-Bren-
tano, Acta imperii, 48, št. 45 po. nekem Rubeisovem prepisu, ki se nahaja v
knjiznici Marciana v Benetkah.]

Št. 90.

1034, due 14. aprila.

Brunon, brat poznejšega karantanskega vojvoda Konrada ter bra-
tranec cesarja Konrada Il.,3 je po smrti wiirzburškega škofa Meginharda
postal njegov naslednik.

Herimanni Aug. Chronicon ad a. 1054 (MG. SS., V, 122): , Meginhardo
guogue praesule Wirzeburgense defuncto, Brun, patruelis imperatoris, filius sci-
licet ex Mahthilde Counradi ducis, episcopatum die pasdiae accepit."

St. 91.

1034, dne 7. maja. Rezno.

Rimski cesar Konrad II. potrdi freisinškemu škofu Egilbertu med
drugim tista posestva Freisinške cerkve v Vzhodni marki [,,in Orienti
parte*], ki so se nahajala med Ipuso, Suho, Feršnico, Rudnikom in

1 Trditev, da so Benečani ustanovili škofijo na Gradežu, je napačna.

3 Zastran prepisa v Kapitelskem arhivu glej to, kar piše Bresslau o njem v Neues Ar-
«hiv III, 81.

? Kako je bil škof Brunon s cesarjem Konradom II. v sorodstvu, je razvidno iz rodovnika
pod št. 12.

62 Št. 91, 92.

gorami, s katerih je bil razgled na Karantanijo. [..Insuper vero eidem
episcopo confirmavimus ibi cetera sui iuris bona a termino orientali ubi
Liudzimannespah influit Ibisam et inde Phezniza deindeque Rudnicham,
itemgue a termino occidentali a villa Chrellindorf usgue in fluvium Zu-
chaha et ad Rudnicham sicque ad montana Carinthiam respicientia."]!

»Data nonis Maii anno dominicae incarnationis miliesimo XXXIlI.,
indictione II., anno autem. domni Chónradi secundi regnantis X., imperii
VIII. Actum Radaspone."

[Izvirna listina v Drzavnem arhivu v Monakovem. — Hund-Gewold,
Metrop. Salisb., (ed. Mon.) I, 145; (ed. Ratisb.) I, 98 z dat. ,idus Maii MXXXVII".
— Meichelbeck, Hist. Fris., la, 226. — Resch, Aetas mill, p. 79. — Liinig,

Reidisardiiv, XVlia, 226. — Mon. Boica, XXIX2, 45, št. 341. — Zahn, Cod. dipl.
Austro-Fris.. I, 75, št. 74 (Fontes rer. Hustr., Dipl, XXXI.]

St. 92.

1035, dne 4. junija. Bamberg.

Rimski cesar Konrad IL. naznanja, da so ga prosili koprski
prebivalci /[,,komines habitatores civitatis Justinopolis, que alio no-
mine Capras vocatur""], da bi jih povzdignil iz nesreče in stiske, katero
so morali zarad zvestobe do njega pretrpeti,? in pa, da bi jim potrdil
zakone in pravne običaje, po katerih so že njih predniki živeli. [,.. . . qua-
tenus eos ab infortunio et necessitatis oppressione, gue pro nostra to-
lerant et patiuntur fidelitate, sustentare et erigere dignaremur et legem
et rectam consuetudinem, gua parentes eorum vixerunt eis consentientes,
nostro imperiali precepto confirmaremus.*] Cesar pravi, da je uslišal
njih prošnjo, in tako podeljuje vsem prebivalcem Koprskega mesta po-
lovico Novega gradu3, potem Oskurus (Ὁ), Brda, Movraž, Hervoj (Ὁ)
in dvor Bric na meji proti Momjanu4, ki spada že pod samostan sv. Mi-
haela5, ter zemljo poleg Dragonje do morja z vsemi priteklinami.
[...concedimus omnibus in predicta civitate Justinopoli habitantibus,
videlicet Castro-novo medietatem, Fontanam fuscam, Vardaveglam, vallem

1 Tu našteti kraji in potoki so jugovzhodno od sedanjega Amstettena na Dolenjem Av-
strijskem. Liudzimannespah je Leitzmannsbadi, ki se pri Leitzmannsdorfu izliva v Ipušo. Ta Leitz-
mannsbadi se v gorenjem ia srednjem teku zove Zaudibadi (Zudhaha, Suha), izvira v gori, Hodi-
Pyra imenovani, ter teče nekaj časa skoraj vzporedno z Ipušo vzhodno od Ulmerfelda. Južno od
tega kraja blizu Zaudibadia je vasica Krollendorf (Chrellindorf) Na vzhodnem pobočju gore
Hodi-Pgra je vasica Reidlingberg (Rudnidia, Rudnik). Odtod proti severu mimo vasi Fersdhnitz:
teče Fersdinitzbadi (Phezniza) ter se nasproti Blindeamarktu izliva v Ipušo.

Ta listina je znamenita, ker nam dokazuje, da se je Karantanija nekdaj razprostirala do:
razvodja med Ipušo in štajersko Salico, to je do ondotne sedanje štajersko-avstrijske meje.

2 Bresslau (Jahrbiicher, II, 134, 135) je prvi poudarjal, da je to, kar se tu pripoveduje o ko-
prskih prebivalcih, ki so zarad svoje zvestobe do vladarja morali veliko pretrpeti, v zvezi z ne-
zvestim postopanjem karantanskega vojvoda Adalberona, kije proti svojemu vladarju iskal zaslombe
pri Hrvatih in nezadovoljnih elementih v domači deželi. Gl. št. 94.

3 Kje je bil ta Novi grad (Castro-novo), ni znano.

4 Momjan je vas v Istri severovzhodno od Buj. Severovzhodno od Momjana so Oskurusr
Brda in Bric. Še bolj proti severovzhodu stoji vas Hervoj. Movraž je vas med Buzetom in Kubedom.

5 Samostan sv. Mihaela je bil pri Vižinadi.

TEN

Št. 92, 93, 94. 63

Mauriacam, turrem Capriacam, curtem Bruce per latere Mimiliano, gue
pertinet ad monasterium sancti Michaelis et per Argaonem usgue ad
mare salsum et..."] Tudi jim potrjuje njih zakone in pravne običaje
[.legem et rectam consuetudinem"]. Noben vojvoda, nadškof, škof, mejni
grof, grof, podgrof ter nobena velika ali majhna oseba njegove države
ne sme prebivalcem Koprskega mesta narejati kakih sitnosti ter nalagati
ali pa zahtevati kakih kolekt ali pa tlake; pač pa naj v miru žive ter
po njegovi državi izvršujejo svoje opravke, ne da bi jim kdo naspro-
toval. Kdor bi prelomil to določilo, naj plača tisoč liber najboljšega
zlata, in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagajnico, polovico pa
prebivalcem rečenega mesta.

»Datum anno dominice incarnationis millesimo trigesimo guinto,
indictione III, secundo nonas Junii, anno autem domini Conradi secundi
regnantis undecimo, imperantis vero nono. Actum Bavenberghe.*

[Transsumpt iz neke listine cesarja Friderika II. iz leta 1222., ki se nam je
ohranila v prepisu iz konca 13. stoletja ter se nahaja v Državnem arhivu na Du-

naju. — Stumpf-Brentano, AHcta imperii, str. 49, št. 44. — Benussi v Atti e
memorie della societa Istriana, XIII, 64. — Benussi, Nel medio evo, str. 689, op.]

Št. 93.

1035, meseca junija. Bamberg.

Adalberon, vojvoda karantanski in istrski, je prišel
pri cesarju Konradu Il. v nemilost ter je zarad veleizdaje izgubil svojo
vojvodino. Moral je s svojimi sinovi iti v pregnanstvo.

Herimanni Aug. Chron. ad a. 1035 (MG. SS., V, 122): , Adalbero dux Ca-
rentani et Hystriae, amissa imperatoris gratia, ducatu guogue privatus est."

Ann. Altahen. mai. ad a. 1055 (MG. SS., XX, 791): , Imperator Chonradus
placitum suum in Papinperc habuit, ubi Adalpero dux Karintanorum deponitur,
Chonrado in ducatum succedente illi." !

Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 21 (MG. SS., XI, 267): ,Paulo post
Adalbero dux Histrianorum sive Carintanorum, reus maiestatis, victus ab impera-
tore, cum filiis suis exulatus est, et ducatum eius iste Chuono ab imperatore sus-
cepit; quem ducatum pater eiusdem Chuononis dudum habuisse perhibetur. Ita dux
Chuono fidus et bene militans imperatori et filio suo Heinrico regi, quousque vi-
xerat, permansit."

Ibid., c. 55 (l. c. p. 271): ,Eodem anno Adalbero dux Carantanorum, impe-
ratoris gratiam perdens, ducatum amisit et in exilium missus est."

Ann. Hildesheim. ad a. 1035 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum schol.,
p. 39): ,Imperator ... pentecosten (i. e. 18. Mai.) vero Bavenberg egit."

St. 94.

1035, najbrže meseca julija.
Duhovnik G. piše wormskemu škofu (Azekonu) o načinu, kako je
bil karantanski vojvoda Adalberon odstavljen. Naznanja mu,

1 Konrad je še le v naslednjem letu postal vojvoda karantanski. (Gl. št. 95.)

64 Št. 94.

.da so se zadnjo nedeljo v Mainzu mudili kolinski nadškof P(iligrim),
wiirzburški škof B(runon) in še več drugih knezov ter se tu pridno
posvetovali, pogajali in razpravljali. Kaj se je na tem zboru vršilo, mu
ne more vsega povedati; pač pa mu hoče pisati o tem, kar je zvedel
od navzočih poročevalcev. Ti so povedali, da je bil cesar zarad starega
sovraštva do (karantanskega) vojvoda in (veronskega) mejnega grofa
A(dalberona) nanj razkačen tako, da je v navzočnosti (mišenjskega)
mejnega grofa E(keharda), (avstrijskega) mejnega grofa A(dalberta) in
drugih knezov zahteval, da se mu po sodnijski poti vzameta vojvodstvo
in mejna grofija. /,Ferunt domnum imperatorem augustum veteris exi-
stente causa odii vehementer animatum esse in A(dalberonem) ducem et
marchionem et ita animatum, quod convocatis coram se principibus sci-
licet E(kkehardo), A(dalberto) marchionibus ceterisque principibus qui
dunc ibi intererant, quatinus ipsi A(dalberoni) ducatum suum et marcham
iudicio abdicarent, preceperat."] Knezi pa, ki so se posvetovali, so
odgovorili, da se to sme zgoditi le v navzočnosti in s privoljenjem
njegovega sina kralja H(enrika). Nato je cesar poklical svojega sina, mu
razložil storjeno krivico ter zahteval, da naj povsod preganja A(dalbe-
rona) in da naj se mu po sodnijski poti vzame njegova vojvodina.
[Quo vocato imperator iniuriam suam exposuit, filium suum, quatinus
A(dalberonem) omnimodis insequeretur, ut ipse eum se diligere cogno-
sceret, postulavit simulque ducatum sibi iudicio abdicandum et nunciavit
et rogavit.^] Kralj Henrik pa, akoravno je bil pripravljen ubogati očeta
v vseh stvareh, se je spomnil neke pogodbe, katero je z A(dalberonom)
sklenil /,7nemor tamen cuiusdam pacti quod cum A(dalberone) pepigerat"],
ter izrekel, da ne more in ne sme storiti tega, kar je hotel oce. Vkljub
očetovim opominom, grozitvam in prošnjam se sin ni vdal. Ko je cesar
videl, kako svojeglaven je sin, se je tako razsrdil, kakor da bi bil
izgubil jezik, vid in spomin; morali so ga kakor nezavestnega položiti
na posteljo. Ko se je cesar čez nekaj časa zavedel, je zopet dal po-
klicati sina in pa kneze. Sedaj se je vrgel pred svojega sira na tla ter
ga s solzami prosil, da naj se usmili očeta. Nikar naj ne pomnoži
veselja njegovim sovražnikom in nikar naj ne dela s svojim naspro-
tovanjem državi in sebi sramote. Nato se je sin dal preprositi ter je
razkril očetu, kar je prisegel A(dalberonu); tudi mu je naznanil, da je
(freisinški) škof E(gilbert) povzročitelj dotične prisege. Ko je cesar ves
jezen vprašal škofa E(gilberta), če je to res, ni ta ničesar tajil, pač pa
je omenil, da je to storil, da bi A(dalberona) napravil kralju zvestega.
Prisega ne obsega drugega, kakor to, kar bi se tudi brez prisege mo-
ralo izpolnjevati, namreč to, da se mu na njegovih posestvih ne naredi
drugače nobena škoda, kakor le takrat, ako bi jih izgubil po sodnijski
razsodbi. Ko je cesar to slišal, se je jako razjezil nad škofom ter mu
je ukazal, sobo zapustiti. Nato je sklical sodni zbor, ki je A(dalbe-

Št. 94, 95. 65

ronu) vzel (Karantansko) vojvodino in (Veronsko) mejno grofijo. Poro-
čevalci so tudi povedali, da se A(dalberon) hoče s pomočjo Hrvatov
in ,,Mirmidoncev' upreti kraljevi oblasti.! Iz strahu pred njim (pred
Adalberonom) se Bavarci niso udeležili napovedane vojne (zoper Lju-
tice).2 A(dalberonovo) mejno grofijo je dobil A. de L. (Arnold iz Lam-
bacha), vojvodine pa do sedaj še nihče. Pogaja se za njo Kuono, ki
se je ta teden napotil na dvor. /,Quo facto redivit ad iudicium abdi-
caturgue A(dalberoni) ducatus et marcha. Ergo dicunt ipsum A(dalbe-
ronem) confisum Cruvvatis et Mirmidonibus regie potestati velle resistere,
cuius occasionis timore cessabunt domi Bavvari ab indicta expeditione.
Marcham vero ipsius A(dalberonis) fertur commissam esse cuidam
A(rnoldo) de L(ambach), ducatum autem nulli adhuc esse commissum,
pro quo petendo domnus Cuono in ista epdomada ad curtim proficiscitur."]
Datum manjka.

[Prepis iz 12. stoletja v Vatikanski knjižnici v Rimu. — Mone v Anzeiger
f. Kunde des deutschen Mittelalters, VII (1838), str. 207. — Mai, Specilegium Ro-
manum, V (1841), str. 151. — Bóhmer v Notizenblatt zum Archiv f. Kunde ÓOsterr.
Gesdi.qu., V (1855), 520. — Ankershofen, Handbudi der Gesdh. d. H. Kürnten,
ΠΡ, 63, št. 22. — Giesebrecht, Gesch. der deutschen Kaiserzeit, II, 700. — Ur-
kundenbudi der Stadt Worms, I, 358. — Kukuljevič, Diplom. Sbornik, I, 108,
št. 121. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 105, št. 250.]

St. 95.
1036, dne 2. februarja. Augsburg.

Cesar Konrad II. je podelil Karantansko vojvodino in Istro, kateri
je prej imel vojvoda Adalberon, svojemu bratrancu Konradu.*

Herimanni Hugien. Chronicon ad a. 1056 (MG. SS., V, 122): , Counradus,
patruelis imperatoris, patris sui ducatum in Carentano et in Histria, quem Hdal-
bero habuerat, ab imperatore recepit."

Ann. Hildesheim. ad a. 1056 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum schol.,
ed. 1878, p. 40): ,Purificationem vero sanctae Mariae (2. Febr.) Augustburg egit

1 Karantanski vojvoda Adalberon se je s Hrvati zavezal zoper svojega vladarja. Hrvatom
je takrat vladal Krešimir II. Duhovnik G. omenja v svojem pismu tudi Mirmidonce. Izraz ,Mir-
midones" je pomenjal v srednjem veku ,nezvesto ljudstvo". (Cfr. Diefenbadh, Gloss. lat.-germ.) To
nezvesto ljudstvo so bili tisti Adalberonovi podložniki, ki so ga podpirali zoper cesarja. Misliti
nam je na Slovence, ki so skupno s Hrvati pomagali vojvodu Adalberonu ter nadlegovali tiste,
ki so cesarju ostali zvesti. Kakor se kaže, so v tistem času vznemirjali tudi koprske prebivalce,
ki so bili naklonjeni cesarju. (Gl. št. 92.) Zveza Hdalberonovih privržencev s Hrvati je napravila
Bavarcem tak strah, da se njih čete niso upale zapustiti domovine, da bi se pridružile tistim
trumam, ki so bile poslane nad Ljutice.

? ,...ab indicta expeditione.« — Tu nam je misliti na ekspedicijo proti Ljuticem, katero je
cesar napovedal o binkoštih v Bambergu. Med napovedjo in nastopom kake vojne je navadno
preteklo kakih šest tednov. Vojna proti Ljuticem se je tedaj začela meseca julija leta 1035. To
pismo je bilo brez dvoma spisano pred začeikom te vojne. (Cfr. Wahnsdiaffe, Das Herzogthunt
Kürnten und seine Marken, str. 23.)

3 Gl. št. 93.

4 Kako sta bila cesar Konrad II. in karantanski vojvoda Konrad IL sorodna, je razvidno
iz rodovnika pod št. 18.

10

66 Št. 95, 96, 97.

(sc. imperator); ubi et publicum cum cunctis circumiacentium. regionum primoribus
conventum habuit, in quo patrueli suo Chuonrado ducatum Carentinorum commisit. |
Adaelberonem maiestatis reum priori anno dimovit."

Ann. Sangall. mai. ad a. 1056 (1042). MG. SS., I, 84): ,(Chuonradus impe-
rator) Chuonrado patrueli suo ducatum Adalberonis in Carentano, illo deiecto,
commisit."

Št. 96.

1036, v začetku februarja.!

V tistih dneh, ko je Konrad IL postal vojvoda karaniališki d je
Adalberon, bivši vojvoda karantanski, ubil grofa Wilhelma (IL)? ter
potem bežal na grad Ebersberg3, kjer se je hotel skriti.

Ann. Hildesheim. ad a. 1036 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum sdhol,,

"ed. 1878, p. 40): ,Hisdem diebus idem Hdalbero Willehelmum comitem interfecit
et postea in castellum Eresburgh causa latendi confugit "

Necrologium Gurcense (B) ad 15. kal. Oct. — 17. sept. (MG. Necrol., Il.
452): ,Hoc est in die s. Lamberti fit commemoratio domini Wilhelmi comitis et.
fundatoris nostre ecclesie et filiorum et amicorum eius." 4

Št. 97.
1037, v začetku leta.

Cesar Konrad II. se je napotil v Italijo ter božič praznoval v Ve-
roni. Nato je šel v Milan, kjer ga je ondotni nadškof Heribert jako
slovesno sprejel. Vsled raznih pritožb je bil pa prisiljen, da je nadškofa
prijel ter ga potem kot ujenika izročil v varstvo oglejskemu pa-
triarhu Poponu in karantanskemu vojvodu Konradu.
Ker je patriarh tako malomarno nadzoroval nadškofa, da je ta čez dva
meseca ušel, se je zameril cesarju ter iz strahu pred njim zbežal. Po-
zneje mu je šel bos in v spokorniški obleki naproti ter ga prosil
milosti.

Ann. Sangall. mai. ad a. 1057 (1045) (MG. SS.. I, 84: ,Idem imperator
nativitate Domini Verone celebrata, Mediolanum inde perrexit. Ibi ab ardhiepi-
scopo et civibus susceptus honorifice, quamvis ut fertur ficta fide, eundem epi-
scopum inde progrediens secum Ticinum adduxit, et de inproviso captum, quasi
reum majestatis Aquilegensi patriarchae custodiendum tradidit. Cui ille astute fuga
elapsus, a Mediolanensibus id serio triumphantibus gratanter in urbem est 1e-
ceptus."

Bnn, Altah. mai. ad a. 1037 (MG. SS., XX, 792): ,Sed et Poppo patriarcha
Aquilegiensis, qui custodire suscepit archiepiscopum ecclesiae Mediolanensis, illo

1 Zastran datiranja glej Wahnsdhaffe, Das Herzogthum Kürnten, str. 31, op. 91.

? O grofu Wilhelmu glej Ankershofen (Handb. der Gesdi. des H. Kčirnten, II, 649) in Wahn-
schaffe (1 c p.31).

3 Grad Ebersberg je jugovzhodno od Monakovega.

4 Ta notica se brez dvoma nanaša na grofa Wilhelma L, očeta grofa Wilhelma lL, kar
kaže beseda ,filiorum«. Grof Wilhelm II. ni zapustil potomcev.

Št. 97, 98. 67

fugiente reus maiestatis effectus est, et ipse aufugit timidus. Postea vero, ve-
niens discalciatus et laneis ad carnem tectus, gratiam impetravit imperatoris."

Wiponis Vita Chuonradi imp., c. 55 (MG. SS., XI, 272): ,.... Quod dum
archiepiscopus (sc. Heribertus Mediolanensis) renueret, sensit imperator, omnem
illam coniurationem Italiae ipsius consilio factam esse. Et mox comprehenso illo,
retinuit in sua potestate. Deinde commendavit eum in custodiam Poponi patri-
ardhae Aquilegiensi, et Chuononi duci Carentanorum. Qui ab eis ductus est cum
imperatore usque Placentiam civitatem . . ."

Herimanni Aug. Chronicon ad a. 1057 (MG. SS., V, 122): ,Imperator, ce-
lebrato Veronae natale Domini, per Brixiam et Cremonam Mediolanum pervenit.
Inde Papiam adiens, Heribertum Mediolanensem ardhiepiscopum infidelitatis ac-
cusatum adprehendi iussit, eumque Poponi patriarchae Aquilegiensi custodiendum
conmendavit. Qui fuga elapsus, cunctis viribus eidem imperatori rebellare con-
tendit." ]

Ann. Hildesheim. ad a. 1057 (Waitz v Script. rer. Germ in usum schol.,
(ed. 1878), p. 41): ,Imperator post natalem Domini in Salerno opido generalem
conventum de re puplica cum Cisalpinis nostrisque primoribus habuit; in quo Me-
diolanensis arciiepiscopus imperatori contrarius comprehenditur et Bopponi Aqui-
legensi patriardiae servandus committitur: a quo fuga lapsus, palam rebellare
cepit. Quem imperator e vestigio cum exercitu insequutus, urbem per spem sub-
sequentem annum cum tocius periculo exercitus obsedit."

Ann. Magdeburg. ad a. 1057 (MG. SS., XVI, 171): ,Igitur cesar Alpes
transscendens, cum regni illius maioribus conventum tenuit (sc. Papiae) de cor-
rigenda re publica. Contigit quoque et Mediolanensem episcopum, qui eidem col-
loquio inte:fuit, ab imperatore de quadam infidelitatis nebula notari, et a con-
provincialibus in multis acusari... Imperator ergo commotus, consiliante senatu,
iniuste usurpata restitui precepit, eumque apprehensum Aquilegiensi patriardiae
Popponi servandum commisit. HM quo liberius debito habitus, post aliquot dies
fuga lapsus est, quodam monacho suo madiinante, qui solus cum eo miserationis
causa permissus est habitare."

Arnulfi Gesta archiep. Med., II, c. 12 (MG. SS., VIII, 15): , Veniens autem
Veronam imperator, indeque Mediolanum, honorabiliter die primo suscipitur; in
crastinum tumultuante ac vociferante in eum populo, graviter offenditur. Audi-
erant enim, regem Laudensi iure defraudasse Heribertum. Quod augustus dissi-
mulans, Papiam adiit. Ubi cum generale statuisset colloquium, concinnato dolo cepit
ac tenuit ardhiepiscopum, Aquilegensi tradens patriarchae custodiendum ... Ar-
dhiepiscopus vero post menses duos fugam arripuit."

St. 98.

1037, dne 17. avgusta. Oglej.

Rimski cesar Konrad (IL) naznanja, da mu je oglejski patriah Popon
[,Poppo patriarca sanctae Aquileiensis ecclesiae*] z ozirom na uboštvo!
Novograjske cerkve vrnil blizu Novograjskega mesta leZeco vas
Omak /,villam Umaghi iuxta eandem Emoniensem civitatem sitam"],
katero je do sedaj imel na podlagi njegove (cesarjeve) listine in apo-
stolskega pisma, s pogojem, da bi dotično vas z vsemi priteklinami

1 Besede ,z ozirom na uboštvo" [,paupertati compassus"] so neka fraza, ki se večkrat
nahaja v cesarskih listinah ter služi v ta namen, da se zamolči pravi vzrok.

10

E

68 St. 98, 99.

podelil Novograjski cerkvi in njenemu škofu Ivanu /,sanctae Emoni-
ensi ecclesiae et loanni eiusdem sedis presuli"]. Cesar pravi, da je
uslišal to prošnjo in zato podeljuje s to listino Novograjski cerkvi,
njenemu škofu Ivanu in njegovim naslednikom vas Omak, ki se nahaja
v Novograjski škofiji /,villam Humaghi in diocesi Emoniensi existen-
tem"] z vsemi pravicami in priteklinami tako, kakor jo je nekdaj s
svojo listino podelil patriarhu Poponu /,secundum quod Popponi pa-
triarchae per precepti nostri paginam contulimus*]. Noben vojvoda,
mejni grof, grof, podgrof ter nobena druga visoka ali nizka njegova
oseba ne sme v rečeni vasi soditi /, placitare"], pobirati davkov [,,col-
lectas facere"] ter ljudi siliti k tlaki [.homines angarizare"], kakor le
škof Ivan in njegovi nasledniki. Kdor bi hotel prelomiti to listino, naj
plača tisoč liber srebra, in sicer polovico v njegovo (cesarjevo) blagaj-
nico, polovico pa Novograjski cerkvi in njenim voditeljem.

»Datum XVI. kalendas Septembris anno dominicae incarnationis
millesimo nono, anno autem domini Corradi XV. Actum Aguileiae."

[Rosetti v L' ardheografo Triestino, IV, 223 iz nekega notarskega trans-
sumpta. — Bohmer, Hcta imperii selecta, str. 46, št. 48.]

St. 99. à
1037, dne 17. avgusta. Oglej.

Rimski cesar Konrad naznanja, da mu je Popon, patriarh Oglejske
cerkve /,Popo patriarcha sanctae Aquilejensis ecclesiae*], z ozirom na
uboštvo Novograjske cerkve vrnil blizu Novograjskega mesta ležečo
vas Sv. Lovreč /,villam Sancti Laurentii iuxta eamdem Aemonensem
civitatem sitam*],! katero je do sedaj imel na podlagi njegove (cesar-
jeve) listine in apostolskega pisma, s pogojem, da bi dotično vas z
vsemi priteklinami podelil Novograjski cerkvi, njenemu škofu Ivanu in
njegovim naslednikom [,,sanctae Aemonensi ecclesiae et loanni eiusdem
sedis praesuli suisgue successoribus"]. Cesar pravi, da je uslišal to
prošnjo in zato podeljuje s to listino Novograjski cerkvi, njenemu škofu
Ivanu in njegovim naslednikom vas Sv. Lovreč, ki se nahaja v Novo-
grajski škofiji, z vsemi pravicami in priteklinami tako, kakor jo je nekdaj
podaril patriarhu Poponu.

»Datum XVI. kal. Sept. anno dominicae incarnationis MXXVIIII,
anno autem d. Corradi guintodecimo imperii. Actum Aguilegiae."

[Ughelli, Italia sacra (ed. 1653), V, 231 z letnico 1029. — Rubeis, Mon.

eccl. Aquil, col. 509 (odl... — Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1058. — Ro -
setti v L'archeografo Triestino, IV, 221.]

1 Tu omenjeni Sv. Lovreč je na bregu Jadranskega morja med Novim gradom in Omakom.
3 Namesto ,MXXVIIII* bi moralo stati ,MXXXVIIH.

Št. 100, 101, 102. 69

Št. 100.

1037, dne 20. septembra.!

Poreški škof Engilmar je bil, kakor se kaže, navzoč pri posve-
čevanju Alteidiskega samostana. Pri tej priložnosti je čital in pohvalil
spise Arnolda, prošta emeramskega, o sv. Emeramu. Tudi je trdil o
nekem čudežu, da ga niso ljudje izmislili, temuč se ima pripisovati
zasluženju sv. Emerama.

Arnoldus de s. Emmerammo, lib. II, c. 53 (MG. SS., IV, 570): ,... Hoc
atqui grande miraculum non ab homine fictum, sed ob martiris meritum a summa
veritate factum, testis est Engilmarus antistes, adhuc in hac vita manens. Hic
quoque dum Ratisbonae constitutus apud Sanctum Emmerammum scripta meae
parvitatis videret et légeret atque probaret, die quadam stans iuxta puteum seu
fontem, per quem recordabatur sibi sanam olim redditam fuisse frontem, vocavit
me, et occasionem sumens ex eodem fonte, dixit quod scripsi; affirmans sub te-
stificatione Christi, verum hoc esse, ac non in alio sed in semet ipso idem mag-
nale tam veraci quam efficaci experimento didicisse." ;

St. 101.

1059, dne 20. julija.

Takrat je vsled zlatenice umrl karantanski vojvoda Konrad II.

Ann. Hildesheim. ad a. 1039 (MG. SS., III, 103): ,Chonradus Carentinorum
dux, patruelis Chonradi imperatoris, 13. kal. Aug. inmatura morte, regie morbo? diu
fatigatus, discessit."

St. 102.

1039, dne 28. ali pa 29. novembra. em

Takrat je umrl Adalberon, bivsi vojvoda karantanski, ter bil v
Geisenfeldu na Bavarskem pokopan. Zapustil je dva sina, Markwarda
in Adalberona, izmed katerih je ta leta 1053. postal bamberški škof.

Herimanni Hugiens. Chronicon ad a. 1039 (MG. SS., V, 123): ,Coun-
radus etiam dux Carentani, et Hdalbero aemulus eius, gui ante eum ducatum
eundem tenuerat, ipso anno obierunt."

Ann. Altahen. mai. ad a. 1059 (MG. SS., XX, 793): ,Adalpero dux Carin-
tanorum fuga est elapsus de exilio, vita decessit."

Chronicon Suevicum universale ad a. 1059 (MG. SS., XIII, 71): ,Chon-
radus dux et Adalbero dux obierunt."

Notae necrol. eccl. mai. Frisingensis ad IV. kal. Dec. — 28. nov. (MG.
Necrol., ΠῚ, 84): ,, Adalpero dux ob."

Kalendarium necrologicum loci incerti ad IIII. kal. Dec. — 28. nov. (Bóh-
mer, Fontes, IV, 507): , Adalpero dux."

Kalendariumnecrologicum canonic. Babenberg. ad III. kal. Dec. — 29.nov.
(Bóhmer, Fontes, IV, 506): , Albero dux."

1 Takrat je bil posvečen na novo postavljeni samostan v Alteidu.
? ,,Morbus regius" pomenja zlatenico (cfr. Du Cange, Glossarium), ne pa protina, kakor
misli Ankershofen (Handbudi der Gesdh., II, 667).

10 Št. 102, 105.

Primerjaj tudi listino, s katero sta Adalberonova sinova podelila
Geisenfeldskemu samostanu neko posestvo v blagor njunemu rajnkemu
očetu. [.,... nobilissimi ducis Adalberonis filii Marchwart et Adalbero
interiectu temporis (a. 1053) Babenpergensis ecclesiae factus episcopus
ad altare... in loco Geisenvelt . . . tradiderunt predium Berndhoven ...
pro anima patris sui praefati ducis Adalberonis in eodem monasterio
sepulti ... Adhibiti vero sunt testes Heberdus et Ernestus fratres eiusdem
"cis: τος Ἢ

[Mon. Boica, XIV, 184. — Ankershofen, Handbuch der Gesch., ΠΡ, 60, št. 12.]

Št. 103.

1039, dne 30. decembra. Rezno.

Kralj Henrik III. potrdi vsled prošnje oglejskega patriarha Popona
Δ Poponis patriarche"] in svojega kancelarja Kadeloha tržaškemu
škofu Adalgerju /,Adalgero sancte Tergestine sedis presuli"] in
njegovi cerkvi, katera je posvečena Mariji Devici in sv. mučeniku Justu,
čigar ostanki v njej počivajo, vse tiste stvari, posestva in podložnike
[.res, predia, possessiones, familias!*] po vsej Istrski pokrajini /[,per
totam Istrie provinciam"], katere so jej (cerkvi) že njegovi (Henrikovi)
predniki podelili ali pa potrdili. Tudi jej podeli in potrdi Omak /[,, Uma-
gum"],? potem kraj, ki se zove , Fontana Georgica", in še druge kraje.
S pričujočo listino ukazuje kralj, da ne sme na zemlji Tržaške cerkve
ali škofije, po njenih farah /,,in ejus plebibus"] in samostanih, po cerkvah,
titulus? imenovanih, in po drugih, po mestih in kmetiških hišah, po prej
naštetih krajih-ali pa na posestvih tržaškega škofa noben vojvoda, mejni
grof, grof, podgrof [,,vicecomes"] ter sploh nobena visoka ali pa nizka
kraljevska oseba sklicavati zborov [,,placitum ftenere"] ali pa na kak
način kaznovati [,,guomodo distringere"], zastavljati [,,pignorare"'], siliti k
tlaki [,,angariare**], h grofovskemu sodišču /,,ad pretorium comitis] ali
pa k delu /,,ad laborem"] masarijev, ekskuzatov, komendatov, kolonov,
svobodnih ljudi, aldijonov in sploh tistih, ki prebivajo na lastnini rečene
cerkve /[,,massarios4, excusatos5 uel mendatosS, colones, liberos, aldiones?
suos seu quosque super prefate ecclesie proprietatem residentes"]; tudi jim
ni dovoljeno, da bi na kak način pobirali od njih davek, globe ali pa

1 Izraz ,familia" je zaznamoval podložnike ali kolone, ki so prebivali po kmetiških zem-
ljiščih ter služili svojemu gospodu. Pomenjal je pa tudi del zemlje, kateri je zadostoval eni družini
da se je na njej preživljala ter jo tudi v ta namen dobila.

2 Primerjaj listino kralja Hugona z dne 7. avgusta leta 929. (Gr. II, št. 376.)

3 ,Titulus" se je zvala cerkev, v kateri so služili taki duhovniki, ki so obljubili, da hočejo
pri njej ostati ter se ne ločiti od nje. Dotični duhovniki so vedno imeli isti naslov (titulus).

4 Beseda ,massarius« pomenja to, kar 1. kmet, 2. oskrbnik kakega zemljišča in 3. kolon.

5 Zastran izraza ,excusati" glej dotično opazko v Gr. II, št. 376.

ὃ Zastran izraza »commendati" ali ,mendati« glej ravno tam.

* Kaj so bili ,,aldiones", glej tudi tam.

Št. 103, 104. 11

darila [,,census, reddibitiones!, donaria"]. Nihče naj ne sili svobodnih
ljudi, masarijev, ekskuzatov in komendatov [,,/iberos, massarios, excu-
satos uel. comendatos*], da bi se udeležili (sodnega) zborovanja [.pía-
citum"] brez svojega patrona ali pa njegovega odvetnika, ako bi bili
postavno primorani priti zraven; zakonita pritožba naj se zakonito reši.
Od svobodnih ljudi, erimanov, masarijev, ekskuzatov, komendatov in
kolonov rečene cerkve /,,in omnibus liberis et erimannis? prefate ecclesie,
massariis quippe, excusatis uel comendatis et colonis*] se ne smejo po-
birati darila [,,donaria"], davščine [,,reddibitiones""], zastave [,,pignora-
tiones"] in krivične globe /,iniuste districtiones""], pač pa naj spremlja k
zborom njegov patron vsakega, kogar bi tja klicala kraljevska razsodba
L.regalis censura"]. Tretjino [,,tertiam partem"], katero so bili dolžni
državi [,.reipublice"], naj ne odrajtujejo grofu, temuč svojemu škofu.

Rečeni škof Adalger in njegovi nasledniki imajo pravico, da smejo
na svojo zemljo vabiti ljudi ter jih tu naseljevati, da bi na njej ostali
in jo obdelovali.

Kdor bi se pregrešil zoper ta ukaz, naj plača tisoč liber najbolj-
šega zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico /,,camere
nostre*], polovico pa rečenemu škofu in njegovi cerkvi.

»Datum est tertio calendas Januarii, indictione octaua, anno domi-
nice incarnationis millesimo guadragesimo, anno domini Henrici ordina-
tionis duodecimo, imperii primo. Actum in ciuitate Ratisbona."

[Prepis v Mestnem arhivu v Trstu. — Mainati, Chronidie ossia memo-
rie storidie di Trieste, I, 84. — Hormayr, Hrdhiv für Süddeutschland, II, 231.
— Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1040.]

St. 104.

1040, dne 3. januarja. Rezno.

Kralj Henrik II. potrdi vsled prošnje patriarha Popona [,,Poppo
patriarcha""] Oglejski cerkvi, ki je posvečena Mariji, vse škofije, opatije,
fare, moške in ženske samostane, gostišča, gradove, colnino, pobrež-
nino, vasi, gozde ter vsa njena posestva /,,xomnes episcopatus, abbatias,
plebes, monasteria tam monachorum quam et puellarum, nec non et sino-
dochia, castella, tholonea, ripatica, villas, foresta omnesque ejusdem eccle-
siae possessiones"], katera so jej kdaj podelili kralji, cesarji ali pa papeži.
Kjerkoli po zemlji rečene cerkve oglejski patriarhi izvršujejo pastirstvo,
nima nihče drug pravice do pašnega davka in do svinjske pice /,,her-
baticum sive esdhaticum"], kakor le Oglejska cerkev, patriarh Popon in
njegovi nasledniki. Le ti imajo pravico do sodstva, glob, kolekt, robote,

1 Da ,redhibitio" pomenja dohodek ali globo ali pa davščino, glej Gr. I, št. 285.
2 Erimanni (herimanni, heremanni, arimanni, arimani) so se pri Langobardih zvali ljudje
nižje vrste, ki so pa bili svobodni.

12 Št. 104, 105.

krme, davščin in vseh javnih služnosti [,,placita et districtiones, collectas
et angarias, forum! et suffragia sive omnes publicas functiones*] po
gradovih in vaseh Oglejske cerkve ter nad vsemi ondotnimi prebivalci
tako, kakor so jo z raznimi listinami podarili njegovi (Henrikovi) pred-
niki patriarhu Ivanu in njegovim prednikom. Kralj jim tudi potrdi veljav-
nost vseh njih listin na ta način, da bi, ako bi kdo izmed njih vsled
tatvine, požara, brodoloma ali kake druge nesreče izgubil katero listino,
smel s pričujočo listino na kakem sodnem zborovanju braniti svojo pra-
vico tako, kakor če bi imel izgubljeno listino v svojih rokah. Noben
njegov (kraljev) vojvoda, mejni grof, grof ter nobena visoka ali nizka
državna oseba ne sme po gradovih in vaseh imenovane cerkve soditi,
pobirati davkov ali pa ljudem nalagati glob /[,,placitare, collectas facere
vel homines angariare"], kakor le patriarh Popon in njegovi nasledniki,
ki bodo imeli stolico Oglejske cerkve. Patriarh ali pa namesto njega
njegov poslanec [.,,nuncius"] naj sodi po rečenih gradovih in vaseh. Ako
bi hotel kdo to določbo prelomiti, naj plača tisoč liber najboljšega zlata,
in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa voditeljem
omenjene cerkve.

»Data III. non. lanuarii, ind. VIII, an. dom. incarnat. MXXXX.,
anno vero ordinationis d. Henrici XII, regni vero I. Actum in civitate
Ratisbona.*

[Ughelli, Italia sacra, ed. Coleti, V, 54. — Cappelletti, Le chiese d' Ita-
ia VIII, 171.]

Št. 105.

1040, dne 11. januarja. Augsburg.

Kralj Henrik III. podeli zarad zvestobe Popona, patriarha Oglejske
cerkve, ki je postavljena na čast sv. Hermagoru in Fortunatu, peideset
kraljevih kmetij z vsemi priteklinami v Cerknici in v sosednjih va-
seh, ki se nahajajo v Kranjski marki in v grofiji mejnega grofa Eber-
harda.3 /[,,... ob fidele servitium Popponis patriarche Aguilegensis ec-
clesie cui idem presidet, in honorem scilicet sanctorum | Hermachore
et Fortunati constructe L regales mansos, id est villas Circheniza cum
ceteris villis inibi adiacentibus (ad explendos fot prescriptos regales
mansos in marcia Creina in comitatu Eberardi marchionis sitos cum
omni pertinentia in proprium tradidimus."] Patriarh Popon in nje-
govi nasledniki naj imajo pravico, da smejo recenih petdeset kmetij
obdržati, zamenjati ter Z njimi storiti to, kar bi bilo v korist imeno-
vani cerkvi.

1 Namesto ,forum"% bi moralo stati ,fodrum".

2 Zastran vsebine primerjaj to listino z listino pod št. 45.

3 Kakega rodu je bil tu imenovani mejni grof Eberhard, ni znano. Jako je dvomljivo, da bi
bil iz rodovine Ebersbergov. Glej dotično opazko pod št. 28.

Št. 105, 106, 107. 15

»Data VI. id. Januarii,! indictione 8., anno dominice incarnationis
millesimo quadragesimo ; anno autem d. Henrici III. ordinat. XII., regni
vero I. Actum Auguste."

[Prepis v Benetkah (Codex Trevisanus iz 15. stoletja) in v furlanskem S. Da-
niele (zbirka Fontanini). — Ughelli, Italia sacra, V, 55. — Cappelletti, Le
dhiese d' Italia, VIII, 175. — Schumi, Urk.- und Reg.- Buch, I, 34, st. 27]

St. 106.

1040, dne 16. januarja. Augsburg.

Kralj Henrik III. podeli Poponu, škofu Brixenske cerkve, ki je
posvečena sv. mučeniku Kasijanu, neko svoje posestvo z vsemi pritek-
linami med reko Bistrico in dvorom rečene cerkve na Bledu ter
gozd, v Lešah imenovanem,? v mejni grofiji Kranjski in v grofiji mej-
nega grofa Eberharda. /[.... quoddam nostri iuris predium infra termi-
num qui subscribitur a fluvio qui dicitur Vistriza usque ad curtem pre-
scripte aecclesiae Ueldes nominatam cum silva que Leschahc nuncupatur,
in marcia Creina in comitatu Eberhardi marchionis situm cum omni
pertinentia in proprium tradidimus."] Rečeni škof in njegovi nasledniki
naj imajo pravico, da smejo omenjeno posestvo obdržati, zamenjati ter
Z njim storiti to, kar bi bilo v korist imenovani cerkvi.

»Data XVII. kalendas Febr., indictione VIIL, anno dominice incar-
nationis millesimo XL., anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XIL.,
regni vero I. Actum Augustae.*

[Izvirna listina v Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. — Sinnacher,
Beytráge zur Gesdi. von Sáben und Brixen, II, 392, št. 85. — Mon. Boica, XXIX 8,
58, št. 348. — Schumi, Urk.- und Reg.- Buch, I, 35, št. 28.]

Št. 107.

1040, dne 16. januarja. Augsburg.

Kralj Henrik III. podeli Poponu, škofu Brixenske cerkve, ki je
postavljena na čast sv. Kasijanu, neki svoj gozd, ki se nahaja med
obema Savama? od njunih izvirov pa do njunega združenja v mejni
grofiji Kranjski in v grofiji mejnega grofa Eberharda. /.... quendam
nostri iuris saltum inter duo flumina gue vocantur Suowa, ab exortu
usque ad consursum eorum circumseptum in marchia Creina in comitatu
Eberhardi marchionis situm.*] Kralj prepusti škofu gozd z vsemi ondot-
nimi planinami, potem z vsemi takratnimi in bodočimi dohodki ter z

1 Kralj Henrik III. se je dne 9. januarja leta 1040. mudil v Reznem in nato se je šele napotil
v Augsburg. Zaradi tega misli Stumpf-Brentano (Die Reidiskanzler, II, št. 2156), da se ima namesto
»VI. id. Jan." (— 8. januarja) čitati ,III. id. Jan." ( — 11. januarja).

3 Tu imenovana Bistrica je Tržiška Bistrica na Gorenjskem. Jugozahodno od Tržiča so
Leše, kjer nam je iskati tisti gozd, katerega omenja listina.

8 Tu nam je misliti na Savo Dolinko, ki izvira blizu Podkorena, in pa na Savo Bohinjko
ali Savico, ki teče po Bohinjski dolini. Obe se združujeta pri Radovljici,

74 St. 107, 108, 109.

vsemi svojimi pravicami tako, da ne sme nobena visoka ali nizka oseba
brez dovoljenja rečenega škofa in njegovih naslednikov v imenovanem
gozdu loviti, s puščicarni streljati, nastavljati zank, razpenjati mrež, loviti
rib ali pa si na katerikoli način lastiti divjačine. Kdor bi se pregrešil,
naj plača globo.

»Data XVII. kal. Februarii, indictione VIII., anno dominice incar-
nationis mill. XL., anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XII.
regnantis vero I. Actum Augustae.*

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge

zur Gescdh. von Sáben und Brixen, II, 391, št. 84. — Schumi, Urk.- und Reg.-
Buch, I, 36, st. 29.]

St. 108.

1040, dne 17. januarja. Augsburg.

Kralj Henrik II. podeli vsled posredovanja oglejskega patri-
arha Popona /,interventione Bobbonis patriardiae Aguileiensis"] in
drugih cerkvenih pastirjev samostanu sv. Mavricija v Nieder-Alteidiu
cerkev sv. Ivana Krstnika v Rindhnadhul, V listini so opisane meje
darovanemu svetu.

» Data XVI. kal. Feb., indict. VIII., anno dominicae incarnat. mill., xl,
anno autem domni Heinrici tercii ordinationis XII., regnantis vero
I. Actum Augustae.*

[Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXIX a, 62, št. 550.]

Št. 109.
Nepristno.?

1040, dne 17. januarja. Augsburg.

Kralj Henrik II. podeli vsled posredovanja oglejskega patri-
arha Popona [,interventione Pobbonis patriarche Aquilegiensis*] in
drugih cerkvenih pastirjev samostanu sv. Mavricija v Nieder - Alteichu
cerkev sv. Ivana Krstnika v Ridinadiu. V tej listini opisane meje obse-
gajo mnogo več sveta, kakor meje, katere so navedene v neki drugi,
enako datirani listini kralja Henrika III.3

»Data XVI. kal Februar., indict. VIH., anno dominice incarnati-
onis MXL., anno autem domini Henrici tertii ordinationis XIL, regni
vero l. Actum Auguste."

[Ponarejena listina iz 12. stoletja. — Hund-Gewold, Metrop. Salisb.,

(ed. Mon.) 39; (ed. Ratisb.) 26. — Mon. Boica, XI, 146 z nemškim prevodom na
str. 149—151. — Fejér, Cod. dipl. Hungariae, I, 332.]

1 Rindinadi je severno od Pasova na Bavarskem.
? Da je listina nepristna, je dokazal Steindorff (Jahrbiidier, I, 389).
3 Gl. št. 108.

Št. 110. 15

Št. 110.
Najbrže nepristno.!

1040 (?), dne 12. maja.

Plemenita Azika, hči Wecelinova in Wilpurgina2, podeli z dovo-
ljenjem takrat še živeče matere Wilpurge, ki je bila iz rodu rajnkega
istrskega grofa in grofinje, ter z dovoljenjem svojega zraven stoječega
sina Wolderika cerkvi Marije Device in svetega Mihaela arhangela, 3
ki je bila postavljena nad bregom Limskega zaliva ter posvečena od
poreškega škofa Engelmara, po svojem odvetniku Jakobu, Almerikovem
sinu, ne majhno posestvo nad Limskim zalivom in zemljo sv. Mavra v
Poreču z namenom, da tako pomaga takratnemu opatu Ivanu, njegovim
ondotnim bratom in vsem njihovim naslednikom. /.Igifur qualiter inlu-
strissima Azcica totius nobilitatis compos, patre Wecelino et Wilpurga
nobilissima matre Hystriensium guondam comite et comitissa procreata,
ecclesiam ad honorem Dei et sancte Marie virginis beatigue Michaelis
archangeli a domno Johanne abbate ac reliquis fratribus ibidem congre-
gatis super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemnus edificatam et a
domino Engelmaro venerabili Parentino episcopo eadem invitante con-
secratam humilima devotione et benignissimo caritatis affectu dotaverit,
haec brevis scriptiuncula transmittit notitie futurorum. Dat igitur pre-
dicta domina Azcica consensu domine Wilpurge matris sue adhuc viventis
et consensu domini Wolderici filii sui, qui coram stabat, presentibus
nobilibus viris, qui subterius manifestantur, prefate Dei ecclesie ad susten-
tationem domni Johannis abbatis fratrumque suorum et cunctorum eis
in perpetuum succedentium . .. predium quoddam non modicum . . .*] Nato
so v listini opisane meje darovanega sveta, katerega je Azika po svojem

1 Kakor se kaže, je ta listina ponarejena, a ob enem tudi listina pod št. 111 in pa sodni za-
pisnik pod št. 112. Posebno listini sta sestavljeni po istem kopitu ter se na mnogih mestih ujemata
dobesedno. Datum je v vseh treh dokumentih sumljiv, kajti v vseh treh je ista napaka glede vla-
darskih let in glede indikcije. Iz vsebine pričujoče listine bi se dalo sklepati, da je bil Wilpurgin
soprog Wecelin dne 12. maja leta 1040. že mrtev, iz listine pod št. 111 je pa razvidno, da je bil dne
12. julija istega leta še živ. Po prvi listini je bil Woldoricus vnuk plemenite Wilpurge, po drugi
pa njen sin. V 11. stoletju se notarji niso tako podpisavali, kakor je na koncu druge listine podpisan
notar Albanus. V obeh listinah (št. 110 in 111) se podeljujejo isti cerkvi ista posestva. Najprej
dne 12. maja jih je podarila hči Azika, pozneje dne 12. julija pa njena mati Wilpurga. O tej čitamo
(št. 111), da je ,mater Histriensium totius nobilitatis compos", in vendar je bila Wilpurga liči Udalrika
Ebersberškega in Ridiarde Eppensteinske, ki nista pripadala istrskemu plemstvu. Listina pod št. 111
omenja, da je Wilpurga podelila dotična posestva »consensu filiorum et filiarum suarum". H-
iz drugega vira (gl. št. 221) nam je znano, da ni imela nič sinov in le eno hčer. (;Nulam ex filiis
prolem videns praeter unam virginem Hadamuodem vocabulo, neptem suam de filia Willibirga.")
Tu omenjeni Hadamudi se je tudi Azika reklo.

3 Grof Wecelin se prvikrat omenja v neki listini iz leta 1027. kot odvetnik karantanskega
vojvoda Adalberona (gl. št. 75). Njegova soproga Wilpurga je bila hči Udalrika Ebersberškega, ki je
bil, kakor nekateri mislijo, leta 1011. grof kranjski (št. 28). Wecelin in Wilpurga sta imela hčer, kateri
je bilo Azika ime. Neki drug vir jo imenuje Hademut (gl.št. 221). Njen sin se je zval Wolderik ali
Udalrik. (Gl. rodovnik pod št. 221.)

8 Samostan sv. Mihaela je bil na severnem bregu Limskega zaliva v Istri jugozahodno od
Svetlovreča Pazinatiškega.

76 Št. 110, 111.

odvetniku Jakobu z dovoljenjem svojega sina odstopila opatu Ivanu in
drugim njegovim bratom. [,,Hac itaque oblatione facta eadem domina
una cum supradicto Jacobo advocato suo consensu Wodelrici filii sui
investivit domnum Johannem abbatem et reliquos fratres sibi subjectos. . .*]

».Huic largitioni adfuerunt venerabiles viri, id est dominus Engel-
marus Parentine civitatis episcopus et Albinus advocatus etc."

.Anno dominice incarnationis MXL., regni domini Henrici felicis-
simi regis ano VI., mensis Maii die XIL, indictione X.*

[Prepis v arhivu mejnega grofa Polesinija. — Kandler, Codice dipl. Istr
ad a. 1040. — Schumi, Urk.- und Reg.-Budh, I, 37, št. 30.]

St. 111.
Najbrže nepristno.?
1040 (?), dne 12. julija.

Plemenita Wilpurga iz rodu rajnkega istrskega grofa in grofinje
podeli z dovoljenjem gospoda Wecellina, gospoda Woldorika ter svojih
navzočih sinov in hčera cerkvi, postavljeni od opata Ivana in drugih
njegovih bratov na bregu Limskega zaliva ter posvečeni od poreškega
škofa Engelmara, svoje ne majhno posestvo med Limskim zalivom in
zemljo sv. Mavra v Porecu?. [gitur qualiter illustrissima domina Wil-
purga mater Histriensium totius nobilitatis compos, quondam comitis et .
comitissa procreata ecclesiam ad honorem Dei et sancte Marie virginis
et beati Michaelis archangeli a domno Johanne abbate et reliquis fra-
tribus ibidem congregatis super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemnus
edificatam, et a domino Engelmaro venerabili Parentino episcopo eadem
invitante consecratam humillima devotione et benignissimo charitatis affectu
doptaverat et voluit ante mortem suam omnia sua territoria designare,
hec brevis scriptiuncula transmittit notitie futurorum. Dat igitur predicta
domina Wilpurga consensu domini Wecellini et consensu domini Woldo-
rici et consensu filiorum et filiarum suarum presentium nobilium, qui.
subterius manifestantur, prefate Dei ecclesie ad substentationem domni
Joannis fratrumque suorum et cunctorum eis succedentium unum terri-
torium non modicum ...*] Nato so v listini opisane meje darovanega
sveta. — Wilpurga pravi, da je hotela postopati javno ter zato dolo-
čila rok tridesetih dni [,,posuit terminum usque ad dies XXX*], da bi se
oglasili tisti, ki bi morda imeli kake pravice na podeljeni zemlji; a nihče
se ni oglasil. Zato sedaj prepušča opisano zemljo z dovoljenjem svojega
sina Woldorika /[,,consensu Woldorici filii sui""] po svojem odvetniku Ja-
kobu omenjeni cerkvi, opatu Ivanu in drugim, njemu podložnim bratom.

1 Datum je pokvarjen. Šesto leto kraljevanja Henrika III. je bilo leta 1044., deseta indikcija
pa leta 1042.

2 Glej dotično opazko pod št. 110.

3 T. j. Poreške škofije.

Št. 111, 112. 77

»Ego Albanus auctoritate imperiali judex ordinarius et netarius et
nunc supradicti domini episcopi Parentini advocatus supradictum instru-
mentum dotationis de mandato dicte domine Wilpurge scripsi et publi-
cavi et signo meo consueto munivi presentibus venerabilibus et nobilibus
viris domino Engalmaro Parentine civitatis episcopo et Jacobo advocato
supradicte domine Wilpurge.""

»Anno dominice incarnationis MXXXX., regni domni Heinrici feli-
cissimi regis anno Vl., indictione X., die XII. mensis Julii.

[Carli, Hntidhita Italidhe, IV, 259. — Schumi, Urk.- u. Reg.- Buch, I, 40,
št. 31.]

Št. 112.
Nepristno. !
1040 (?), dne 15. septembra.

Prepir med poreškim škofom Engilmarom in Ivanom, opatom samo-
stana Marije Device in sv. Mihaela nad Limskim zalivom. [,,Cum gue-
dam guestio verteretur inter dominum Engelmarum episcopum Parentine
civitatis ex una parte et ex altera parte domnum Johannem abbatem
monasterii sancte Marie virginis et sancti Michaelis archangeli de Lemo."]
Škof je zahteval desetino na zemljiščih rečenega samostana ter ukazal
ondotnim poljedelcem, da naj jo prinašajo v škofijsko palačo; ti je pa
niso hoteli dajati z izgovorom, da jo morajo vsled opatovega ukaza
pod kaznijo dvojne mere odrajtovati samostanu. O tem in še o drugem
sta se prepirala.

Zarad tega prepira je šel opat k Aziki /,,coram domina Azicha"]
ter jej povedal, da škof nadleguje ljudi, ki obdelujejo svet, katerega je
ona podarila samostanu, ter zahteva (škof) od njih desetino. Azika je
nato odgovorila, da je treba iti pred kralja.

Pozneje so se vsi sešli pred kraljem? ter se pritožili. Azika je
pred njim izpovedala, da je podelila dotično zemljo samostanu Marije
Device in sv. Mihaela, opatu Ivanu in drugim bratom, ki žive na bregu
Limskega zaliva /,,super altitudinem ripe sinus, qui dicitur Lemus"];
tudi je pokazala dotični listini ter rekla, da jej škof dela krivico, ker
zahteva desetino od Kristusovih revežev. Podelila je rečeno zemljo
samostanu, da morejo ondotni bratje živeti in sprejemati reveže.

1 Steindorff (Jahrbücher unter Heinridi III., II, 388, 389) meni, da je ta sodnijski zapisnik
nepristen, ter navaja za svojo trditev več razlogov. Med drugim pravi, da nekateri deli tega za-
pisnika kažejo, da je ponarejevalec pri svojem delu porabil zapisnik istrskega grofa Werihenta z

dne 5. oktobra leta 991. (Cfr. Gradivo, II, št. 499.) Tudi Benussi (Nel medio evo, str. 245, op. 152)
navaja nekatere točke, ki dokazujejo, da je zapisnik nepristen. Med drugim omenja, da bi se bil
ta prepir lahko razsodil pred domačim sodiščem, kakor se je to zgodilo leta 991. (Gr. II, št. 499);
pot h kralju na Bavarsko tedaj ni bila potrebna.

2 Kralj Henrik III. se je takrat mudil na Bavarskem, kajti dne 11. avgusta je bil v Reznem,
dne 13. novembra pa v Hodistadtu blizu Bamberga. Cfr. Stumpi-Brentano, Reidiskanzler, št. 2198
in 2200.

S Gl. št. 110 in 111.

18 Št. 112, 113, 114.

Škof je nato odgovoril, da imata le on in njegov kapitel pravico
do desetin.

Nazadnje je kralj razsodil, da imajo samostanski bratje pravico
do desetin na tisti zemlji, katero sta jim v svojih listinah podelili Azika
in njena mati Wilpurga. Nasproti škofu je rekel kralj, da naj rečeni
samostan obdrži tiste desetine, katere on (škof) zahteva. Po vsej Istrski
pokrajini [,,per totam provinciam Hystriensem""] imajo samostani sv. Bene-
dikta na svoji zemlji pravico do ondotnih desetin in vseh drugih do-
hodkov. Ljudje, ki obdelujejo podeljeno zemljo, naj prinašajo desetino
opatu Ivanu, njegovim bratom in vsem njegovim naslednikom.

Nato se je škof pomiril z Aziko. Ta je odstopila škofu in nje-
govim kanonikom neko zemljišče ,subtus montem Sablonorum", škof
- jej je pa obljubil, da ne bode nikdar več zahteval desetine na zemlji
rečenega samostana.

.Anno dominice incarnationis millesimo quadragesimo, regni domni
Henrici felicissimi regis anno sexto, indictione decima, die quintodecimo
mensis Septembris.""

[Ughelli, Italia sacra, X, 316. — Mittarelli, Annales Camaldulenses

ordinis s. Benedicti, II, 88. — Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1040. — Schumi,
Urk.- u. Reg.- Buch, I, 42, st. 32.]

St. 113.
Med letom 1059. in 1053.!

Adalberon, klerik iz slavne rodovine, in njegov brat Markward,
sinova (karantanskega) vojvoda Adalberona [,,guidam illustris prosapiae
clericus Adalbero nomine et germanus eius Mardhwart, ducis Adalbe-
ronis filii^], podelita na oltar Marije Device v roke (geisenfeldski) opatici
Gerbirgi2 in njenemu odvetniku Erdhangerju neki gozd, katerega sta
imela v Mosbadnu.

Datum manjka.

[Mon. Boica, XIV, 183, št. 7 (reg) — Ankershofen, Handb. der Gesdi.
d. H. Kürnten, ΠΡ, 63, st. 20 (reg.).]

St. 114.

1041, dne 2. maja. Speier.

Kralj Henrik IIL podeli nekemu Engelskalku tri kraljeve kmetije
v Aniiki in Paltenski dolini v grofiji grofa Gotefrida [,,in vallibus En-
setal et Baltal in comitatu Gotefredi comitis""].

1 Leta 1039. je umrl vojvoda Adalberon, oce tu omenjenih bratov (gl. št. 102), leta 1053. je
pa klerik Adalberon postal bamberški škof.
? Samostan Geisenfeld je bil na Bavarskem.

Št. 114, 115, 116. 19

» Data VI. nonas Maii, indictione VIIIL, anno dominicae incarna-
tionis MXLI., anno autem domni Heinrici tercii ordinacionis ' eius XIIII.,
regni vero Il. Actum Spirae."

(Izvirna listina v Dezelnem arhivu v Gradcu. — Frólich, Diplom. sacra
duc. Styriae, I, 15, št. 9. — Zahn, Urk. d. H. Steiermark, I, 58, št. 50.]

Št. 115.

Med letom 1041. in 1045.!

Plemenita Hema, grofinja v Brežah in Trušnjah, je po smrti
grofa Wilhelma, svojega soproga, ter svojih sinov Hartwika in Wil-
helma za časa solnograškega nadškofa Balduina podelila sv. Rupertu?
več posestev v Admontski dolini v ta namen, da bi se tu postavil
samostan.3

Vita Gebhardi archiep. ef succ., c. 2 (MG. SS., XI, 55): ,.. . inprimis quae
matrona quaedam nobilis Hemma comitissa de Frisaco et de Truhsen, post mor-
tem mariti sui Willihalmi comitis et filiorum suorum Hartwici et Willihalmi, tem-

pore Baldwini archiepiscopi sancto Rudperto dedit in valle Admuntina, cum aliis.
prediis ad coenobium ibidem fundandum."

St. 116.

Med letom 1041. in 1060.4

Solnograški nadškof Balduin zamenja z bratoma' Ruodkerom in
Ernustom neka posestva v Karantaniji /,in partibus Carintie"].
Brata dasta v roke nadškofu in njegovemu odvetniku Willihalmu svoje
posestvo poleg Laznice5 /,,guicguid praedii ad Lonsniza habuerunt] ;
nadškof pa jima prepusti cerkveno posestvo v Rattenbergu? /,,quod tunc
ecclesia ad Ratinperch habuit""] in zraven še šest talentov srebra.

Naštetih je več prič.

Ravno tega dne zamenja imenovani nadškof neko posestvo v istem
okraju [,,in eodem pago"]. Wolfold in njegov sin Irmfrid mu odstopita
svoje posestvo poleg Laznice [,,iuxfa Lonsniza"] in dobita zato v Lob-
mingu? toliko zemlje, kolikor je je takrat v istem kraju za polovico davka
imel neki Nežič. /,,... legatum est in villa, que Lomnicha dicitur, tantum
agri, guantum tunc in eadem villa guidam Neziz ad dimidium servicium
possederat."]

1 Leta 1041., in sicer dne 25. oktobra je Balduin postal solnograški nadškof, dne 29. junija
okoli leta 1045. je pa umrla grofinja Hema. ;

3 To je Solnograški cerkvi.

? O tej daritvi se sicer ni ohranila nobena listina, a na nekaterih drugih mestih se potrjuje,
da se je res nekaj enakega zvršilo, tako v zapisniku posestev Hdmontskega samostana (gl. št. 285)
ter v neki potrdilni listini solnograškega nadškofa Eberharda iz leta 1160. (Zahn, Urkundenb., I, 391.)

*'Leta 1041. dne 25. oktobra je Balduin postal solnograški nadškof, leta 1060. je pa umrl.

5 Laznica (Lasnitz) je reka na srednjem Štajerskem.

$ Rattenberg je vzhodno od Fohnsdorfa v Murski dolini na Štajerskem.
τ Lobming je jugozahodno od Knittelfelda na Štajerskem.

80 Št. 116, 117, 118.

Iste priče kakor zgoraj.

(Cod. tradit. Salisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei-
mayrn), Juvavia, Hnh., 250, št. 11 in 12. — Zahn, Urkundenbudn d. H. Steiermark,
I, 65, št. 57 k letu c. 1050. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbudh, I, 235, št. 9.]

Št. 117.

Med letom 1041. in 1060.!

Plemeniti Waltfrit iz Karantanije [,,guidam nobilis vir in Carintia
n(omine) Waitfrit*] prepusti solnograškemu nadškofu Balduinu in njego-
vemu odvetniku Willihalmu neko posestvo, katero je imel poleg Sulma
v Kapli? /,praedium, guod iuxta Sulpam habuit, in loco Chappella
dicto*] ter se s tem osvobodi zakonite desetine, katero bi po cerkvenih
postavah moral dajati /,,iustam decimationem quam secundum canonum
iura dare debuit] nadškofu in njegovim naslednikom od svojih pose-
stev v Kraubatu? in Reunu4 /[,,Chrowata et Runa*] ter od svojih vino-
gradov na Hengsbergu [,,ad Hengista'']5, Vendar naj od teh vinogradov
vsako leto odrajtuje po tri maseljce vina [,,/I/ situlas vini*], od posestev
pa navadno desetino6, kakršno je prej dajal po običaju Slovencev
[solitam decimam, quam ante secundum consuetudinem — Sclavorum
dederat*]. Ako bi nadškof ali pa kateri njegovih naslednikov pozneje
od njega zahteval (kanonično) desetino, sme podeljeno posestvo vzeti
nazaj ali naj se mu pa pusti desetina, katero si je kupil.

Naštetih je več prič.

Datum manjka.

[Cod. tradit. Salisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei-
mayrn), Juvavia, Anh., 251, št. 14. — Tangl v Hrdiv f. Kunde osterr. Ge-
sdhidhtsgu., IV, 228, op. 74. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 66, št. 58
k letu c. 1050. — Hauthaler, Salzb. Urkundenbuchu, I, 236, št. 11.]

St. 118.

Med letom 1041. in 1060.7

Plemeniti Eppo iz Karantanije /,in Carintia quidam nobilis vir
n(omine) Eppo"] se pri solnograškem nadškofu odkupi, od postavne
in katoliške desetine /[.iustam et catholicam decimationem"], katero naj
bi dajal od svojih posestev pri Friesadiu, Algeristetiju in Peckauu?
[,ad Fresah et ad Algeristeti et Pecah"], tako da bode odrajtoval le

1 Zastran datiranja glej dotično opazko pod št. 116.

3 Kapla na Remšniku južno od Hrnoža na Štajerskem. Reka Sulm je od Kaple precej
daleč oddaljena. '

3 Kraubat je severovzhodno od Knittelfelda v Murski dolini.

4 Reun je severovzhodno od Gradca.

5 Hengsberg se zoveta gora in vas jugozahodno od Wildona.

$ Kar se tiče desetine, glej opazko pod št. 207.

1 Zastran datiranja glej dotično opazko pod St. 116.

Št. 118, 119. 81

navadno desetino /,,solitam decimam"]!, katero je tudi že prej dajal.
V ta namen prepusti nadškofu in njegovemu odvetniku Willihalmu svoje
posestvo pri Kapli blizu Sulma /[,predium suum ad Chappellun prope
Sulpam*]. Eko bi bil Eppo kdaj prisiljen odrajtovati (postavno) dese-
tino, naj dobi rečeno posestvo nazaj ali pa naj ostane pri navadni desetini.
Naštetih je več prič.
Datum manjka.

(Cod. tradit. Salisb. iz 11. stoletja v Državnem arhivu na Dunaju. — (Klei-
mayrn), Juvavia, Anh., 251, št. 15. — Tangl v Hrdiv f. Kunde ósterr. Geschichtsqu.,
IV, 229, op. 75. — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 67, št. 58b, k letu c. 1050.
— Hauthaler, Salzb. Urkundenbuch, 236, st. 12.]

lONA. St. 119.

Abo, ki se je polastil Ogrskega, je s svojimi četami napadel Ka-
rantanijo ter si tu nabral jako veliko plena. Mejni grof Gotefrid, sin
Arnoldov, je premagal Ogre, jih mnogo pobil ter jim vzel njih plen..
Le malo Ogrov se je moglo skrivaj rešiti. Ko so Karantanci rešili ujet-
nike, so se veseli vrnili na svoj dom.? |

Ann. Altahen. mai. ad a. 1042 (MG. SS., XX, 797): ,Per idem tempus
aligui de Ungaria egressi Carintheam captivaverunt innumerabilem praedam. Sed
Gotefrido mardhione superveniente et eosdem invadente, omnes occubnerunt prae-
ter paucos, gui latenter effugerunt. Carintani autem, captivitate recepta, ovantes
regressi sunt ad propria."

Lamberti Hersfeld. Ann. ad. a. 1041 (MG. SS., V, 152): ,Ouban, qui Un-
gariorum regnum invaserat, eruptionem in fines Baioariorum et Carentinorum fecit,
multamque praedam abegit. Sed Baioarii coadunatis viribus insecuti, praedam ex-
cusserunt, multisque occisis, reliquos in fugam coegerunt."

Thuroczii Chron. Hung., lib. II, c. 56 (Schwandtner, Script. rer. Hung., I,
100): ,Aba misit bellatores fortes in Carinthiam, qui plurimos captivos accepe-
runt et in Hungariam redierunt. Gothfridus autem marcdhio Austriae? circa Peto-
viam* insultum faciens super eos eorum spolia fertur abstulisse." 5

Keza, Chron. Hung. (Endlicher, Rer. Hung. mon., p. 111): ,(Aba) iratus in-
vasit Austriam et usque in fluvium Trense spoliavit et post hoc reversus est.
Tandem quoque misso exercitu in Carinthiam pro spolio faciendo cum inde re-
dirent honerosi, Gotfridus Austrie mardiio circa Petoviam insultum faciens super
eos, quorum spolia fertur abstulisse."

! Kar se tice desetine, primerjaj opazko pod st. 207.

? Megiser (Chronica des Ertzh. Chiirndten, str. 706—708), Valvasor (Ehre des H. Krain, IV b,
277) in še nekateri so kaj obširno pisali o teh bojih. Razne podrobnosti, katere navajajo, so izmišljene.

S Gotefrid je bil mejni grof v Karantanski marki, ne pa na Avstrijskem.

* Thurócz in Keza govorita o nekem boju, ki se je baje vršil ,circa Petoviam". Biidinger
(Osterr. Gesdu., str. 430) in Mayer (Die ostl. Alpenlánder, str. 9), mislita, da je bil dotični boj pri
Ptuju na Štajerskem, a se motita. — Steindorff (Jahrbücher, I, 152, op. 5), Ankershofen (Handb. der
Gesdu. d. H. Kiirnten, IL, 671) in Hasenóhrl (Ardiiv f. Kunde osterr. Gesdi, LXXXII, 488) trdijo z
veliko večjo pravico, da tu omenjeni kraj ,Petovia" je Piitten na jugovzhodni strani Dolenje Avstrije.
Piitten z okolico je takrat spadal pod Karantanijo.

.5 Thurócz in Keza sta zajemala iz Ann. Altah. mai. a sta marsikaj nalašč po svoje zavila.
Zgodovinar ju sme rabiti le z veliko previdnostjo.

11

82 Št. 120, 121.

ἀμ Št. 120.

Kralj Henrik III. se je vojskoval z Ogri ter s svojimi trumami baje
dospel do Drave.!

Ann. Ottenburani ad a. 1042 (MG. SS., V, 6): , Rex Ungariam intrat usque
ad Dravum fluvium."

St. 121.
Najbrze leta 1042.

Oglejski patriarh Popon, o katerem piše menih Gotes-
kalk?, da je bil plemenitega rodu, bogat, moder, učen in omikan, je na
videz sklenil mir z gradeškimi prebivalci. Med temi in Oglejčani se je
začela živahna kupčija z vinom, žitom, oljem in drugimi stvarmi. To:
priložnost so pristaši oglejskega patriarha porabili, da so poizvedeli o
vsem, kar je bilo potreba. Nato je patriarh Popon zbral vojake ter
posamezne izmed njih Z obljubami popolnoma pridobil na svojo stran,
deset velikih sodov ter v nje spravili vojake (9), njih oklepe, čelade,
ščite in druge stvari, katere so v vojni potrebne. Nato jim veleva, da
bi kot trgovci šli v Gradež. Pozno naj pridejo v grad, o polnoči
naj odpro sode, spravijo vojake iz njih ter potem mesto zažgo. Obljubi
jim, da jim pride na pomoč. Njegovi vojaki so tudi storili vse to. Ko
so gradeški prebivalci drugi dan vstali in šli po svojih opravkih, so
videli, da jim preti od ene strani nevarnost vsled ognja, na drugi pa
vsled orožja sovražnikov. Ko je patriarh Popon videl, da so se njegovi
ljudje polastili mesta, jim je prišel na pomoč. Pregnal je nasprotnike,
razrušil grad, požgal druga poslopja ter nabral mnogo plena, katerega
so si njegovi vojaki razdelili med seboj. Potem je šel v mesto, stopil
v ondotno cerkev ter tu dobil svetinje sv. Hermagora in Fortunata,
sv. Anastazije ter dvainstirideseterih mučenikov. Ostanke prvih dveh
svetnikov je dne 12. julija shranil v Ogleju, ostanke sv. Anastazije in drugih
svetnikov je pa hotel porazdeliti po samostanih svoje vladikovine. Zaradi
tako velikega, ponovljenega cerkvenega ropa sta beneški dožd in gra-
deški patriarh poslala papežu Benediktu (IX.) pismo. A preden je mogel
patriarh Popon biti kaznovan zaradi svoje predrznosti, je nečastno umrl
brez izpovedi in obhajila.?

1 Steindorff (Jahrbücher, I, 160, op. 3) trdi, da se je kralj z Ogri vojskoval poleg Donave.
Njegove trume niso prišle do Rabe, še manj pa do Drave.

2 Goteskalk, menih benediktinskega samostana v Benediktbeuernu, je leta 1053, prenesel
svetinje sv. Hnastazije iz Verone v Benediktbeuern ter potem popisal razne dogodke, ki so bili s:
tem prenosom v zvezi.

3 Glej tudi pismo papeža Benedikta 1X., izdano meseca aprila leta 1044. (št. 128), v katerem
se tudi omenja, kako je patriarh Popon za časa tega papeža napadel Gradež, ga oropal in pots
ter na zadnje umrl brez izpovedi in obhajila.

Št. 121. 83

Chronicon Benedictoburanum. Translatio s. Anastasiae auctore Got-
schalco, c. 4 (MG. SS., IX, 225): ,Post vero multum temporis contigit Deo dispen-
sante, ut episcopatum in Aquileia quidam acciperet ex Noricorum provincia no-
mine Poppo, nobili progenie natus, potens opibus potentiorque sapientia, litteris
bene eruditus aliisque artibus non mediocriter doctus. Is etiam dum non longum
temporis inibi perageret, cepit valde dolere, quod supradictorum martirum patro-
cinio privatus esset. Ad nova consilia sese convertit. Simulans se eis aliquid boni
facturum esse, iussit pacem fieri, non corde neque opere sed tantummodo verbo
et mercimoniis ad invicem se copulari, et ut ea re facilis aditus pateret, cumque
omnia accepta pace confirmarentur, ac utrique populi ea re laetificarentur, prae-
cepit suis, ut perfidos sibi mercimonio fidos facerent, et quos antecessores sui
inimicos habebant, ille sibi amicos facere dicebat. At illi cunctis illius praeceptis
obedientes, paulatim mercimonia illuc portantes, et cito in firmum fedus se con-
iungentes, vinum ferebant illuc in doleis, frumentum in saccis, oleum in lagenis
aliaque plurima quae solent a negociatoribus ferri. Igitur dum hec sepe fecissent
omniaque bene explorassent, tunc supradictus pontifex ubique milites ascivit, ac
singulos singulariter petens, multaque promittens, si ita egissent, sicut eos docu-
isset, his ita perfectis, precepit sibi dolios ingentes parare 40 et in eos milites
ambulare cum loricis et galeis clipeisque ac telis et cum multis aliis quee bellico
usui forent necessaria. Illosque iussit, ut quasi causa mercandi irent, intraque
castellum sero venirent, mediaque nocte vasa frangerent militesque educerent, et
illi demum omnia igni traderent. Promisitque fore se in proximo ad auxilium."

Ibid. c. 5 (l. c.): , At ministri iussa conplentes et ad castellum cum omnibus
quae supra dicta sunt venientes, et sicut docti fuerant, intra menia amicabiliter
manebant, et circa mediam noctem milites de vasis educebant, ac menia undique
vi tenebant. In crastino autem dum oppidani laeti surgerent propereque et negotia
sua secundum morem, nihil mali suspicantes, subito ex improviso viderunt se
magnis periculis circumdatos, id est aut igni vivi inicerentur, aut gladiis interfice-
rentur. Ille autem, ut promisit, non longe aberat; sed ut vidit oppidum a suis
captum, ab insidiis surrexit, suisque auxilio adfuit; qui ut illuc venit, sine mora
omnes fugavit, castellum destruxit, aliaque aedificia igne consumpsit, victoriam
cum praeda et gloria acquisivit, spoliaque sui inter se dividebant. Cumque omnia
secundum suam voluntatem perageret, urbemque ingrediens, ecclesiam inveniens,
sanctorumque martyrum Hermacdhoris episcopi et Fortunati ardiidiaconi reliquias
requirens, eosque inveniens, ad propria loca digno honore summaque gratulatione
omnique gaudio una cum sancta Anastasia Christi virgine aliisque 24 martyribus!
reducens, die passionis supradictorum martyrum Ermadnioris et Fortunati propriis
locis recondens, sanctam autem Hnastasiam cum aliis quos supra memoravimus
inconditos servavit, volens eos partire inter monasteria quae sui iuris esse vide-
bantur. Celebratis autem divinis officiis, ibidem Deo gratias referebat, qui sibi
auxilium praestitit contra inimicos suos, dimisitque omnes ad propria redire cum
pace."

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 1 (Muratori, Script. rer. Ital., XII,
242). ,(Popo Aquil. patriarcha) Gradum furtim ingrediens, cunctis abominabile
commisit flagitium, videlicet civitatem cum ecclesiis incendit, altaria coníregit,
thesauros abstulit, et quidquid ab igne remansit, praeter sanctorum reliquias, quas
invenire non potuit, paganorum ritu secum detulit. Pro tanto igitur repetito sce-
lere dux et patriarcha Benedicto papae literas mittunt, sed antequam de tanto ausu
coérceretur, sine confessione et viatico ab hac luce turpiter sublatus est."
1 Namesto ,24 martyribus" bi moralo stati ,42 martyribus^. Glej Gr. I, št. 72 in 73.
11*

84 Št. 122, 123.

. St. 122.

1042, dne 28. septembra.

Takrat je umrl oglejski patriarh Popon.! Njemu je sledil
augsburSki kanonik Eberhard, ki je vladal do leta 1048.2

Aun. Hugustani ad a. 1042 (MG. SS., III, 126): ,Poppo patriarcha obiit, cui
Eberhardus, Augustensis canonicus, successit.*

Herimanni Aug. Chronicon ad a. 1042 (MG. SS., V, 124): ,Poppo pa-
triarcha Aquilegiensis obiit, eique Eberhardus, Augustensis canonicus, a rege pro-
motus successit."

Chron. Mellicense ad a. 1042 (Pez, Script. rer. Austr., I, 224): ,Poppo pa-
triarcha obiit."

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil, App. p.11):
»Heberardus patriardha sedit annis V, de quo nihil invenitur dicendum."

Necrol. Seccoviense ad 4. kal. Oct. — 28. sept. (MG. Necrol., II, 425):
Poppo patriardia Aquil."

Necrol. Ossiacense ad 4. kal. Octobr. (MG. Necrol, II, 446): ,Popo pa-
triarcha, fundator huius ecclesie (sc. Ossiacensis)."

Necrol. Aquilejense ad 4. kal. Octob. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 528):
Poppo patriarcha obiit."

Necrologium Aquilejense (Leidit v Pagine Friulane, XV, 65): ,Quarto
kalendas Octobris dominus Poppo patriarcha obiit, qui XXX stationes in foro
Aquilejae et XX in portu Piri praedictis canonicis (sc. canonicis eccl. Aquil.) dedit."

Vitae patr. Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital. script., XVI,
12): ,Heberardus patriarcha huic (sc. Poponi) successit. Dies vero ordinationis suae
fuerunt anni V et de ipso nihil dicendum invenitur."

. St. 123.

1042, dne 8. novembra. Neuenburg.?

Kralj Henrik III. podeli vsled prošnje rezenskega škofa Gebharda
in (gorenjelotarinškega) vojvoda Gotefrida svojemu fevdniku, mejnemu
grofu Gotefridu, dve kraljevi kmetiji v Gostingu4 v grofiji rečenega
mejnega grofa, Hengest imenovani. K tema kmetijama spadajo razne
pritekline ter podložniki Wengei, Stano, Trevino, Obolom5 in še drugi.
[.cuidam nostro fideli Gotifredo marchioni II regales mansos in loco
Gestnic et in comitatu Hengest praedicti marchionis sitos cum omnibus
suis pertinentiis, hoc est mancipiis Wengei, Stano, Trevino, Obolom
aliisque ad eundem locum respicientibus.*]

» Data VI. idus Novembris, indictione Xl., anno dominicae incar-
nationis MXLIL, anno autem domni Heinrici tercii ordinationis eius XV.,
regni vero IIII. Actum Niwenburch."

(Izvirna listina v Monakovem. — (Hormayr), Archiv f. Geschichte, XIX (1828),
str. 98. — Mon. Boica. XXlXa, 76, št. 558. — Zahn, Urkundenbuch, I, 60, št. 52.

1 Listina papeža Benedikta IX., izdana meseca aprila leta 1044. (gl. št. 128), omenja, da je
Popon umrl, ne da bi bil izpovedan in obhajan.

2 Prim. št. 139.

5 Tu omenjeni Neuenburg je na Nemškem poleg Rena.

4 Gosting je vas severozahodno od Gradca na Štajerskem.

5 Wengei (Venko), Stano, Trevino (Trebin) in Obolom so slovenska osebna imena.

Št. 124. 85

Št. 124.

Nepristno.!

1043, dne 6. januarja. Krka.

Balduin /..Baldevvinus*], nadškof solnograški, zamenja nekatera
posestva z jako plemenito Hemo, katera je bila dalj časa vdova, ko
jej je umrl njen izvrstni soprog, grof Wilhelm, <in katera je najprej usta-
novila cerkev na Krki v čast Kristusu in Mariji Devici, nato pa še žensko opa-
tijo in korarski samostan. [,... facta primitus fundatione Gurcensis ecclesie ibi-
demque in honorem Christi genitricis sue virginis perpetue abbatia santimoni-
aliam una cum religione canonicorum instituta ex communi consilio suorum et
nostre dignitatis prelatorum in nostre commoditatis profectum et sue fundationis

honorem et augmentum."]> Nadškof odstopi njenim cerkvam, in sicer <samo-
stanu Marije Device na Krki,> kapeli sv. Mihaela v Glodnici2, cerkvi Marije
Device ter sv. Gregorja in sv. Martina v Liedingu?, cerkvi sv. Rade-
gunde4, kapeli sv. Lavrencija na Lorenzenbergu5, cerkvi, katero je začela
staviti v Brežah6, cerkvam sv. La mberta?, sv. Jurijaš in sv. Mar-
jete? v Trušnjah!, katere je Hema že postavila na svojem po-
sestvu ali jih pa še postavi, vse tiste cerkvene pravice, katere sme on
podeljevati, namreč <ordinacijo in administracijo,> potem krstno in pogrebno
pravico ter vse desetine od njegovih posestev po Koroškem; izvzeta je
le desetina od majhnega posestva pri Motnici, katero si je (nadškof)
pridržal za svoje delavce. /..Ecclesiarum equidem suarum «monasterii sci-
licet sancte Marie in Gurk,> capelle sancti Michaelis in Glodniz, ecclesie sancte
Marie et sanctorum confessorum Gregorii Martini in Lvbedingin, ecclesie
sancte Radegundis, capelle sancti Lavrentii in Monte, ecclesie guam
aput forum suum Friesach iam construere ceperat, ecclesiarum sancti Lam-
berti, sancti Georgii et sancte Margarete in Truhsen per predium suum
constructarum sive posthanc construendarum omnia ecclesiastica iura ad
nos pertinentia «ordinationes scilicet et administrationes» baptismum et sepul-
turam et omnes decimationes prediorum suorum per Carinthiam iacen-
tium modico iuxta Motniz ad usus operariorum nostrorum excluso in
libertatis sue potestatem aput nos enodavit."]

1 Resnično v tej listini je to, da je solnograški nadškof Balduin cerkvam, katere je Hema
ustanovila, podelil desetine ter krstne in pogrebne pravice; ta je pa zato nadškofu odstopila svoje
posestvo v Rajhenburgu in Adegliaccu. Kar se tu omenja o cerkvi in ženskem samostanu na Krki,
je dodal dotični ponarejevalec. (Cfr. Jaksdi, Mon. hist. duc. Car., 1, 55.) Drobnejši tisk kaže, kaj se
je pozneje vtaknilo v listino.

* Glodnica (Glódnitz) je vas zahodno od Krke na Koroškem.

3 Lieding je vas pri Strassburgu v Krški dolini na Koroškem. Gl. Gradivo Il, št. 451.

* St. Radegund am Hohenfeld severozahodno od Starega dvora (Hlthofen).

5 Lorenzenberg je jugovzhodno od Brež. 4

S To je cerkev sv. Petra.

7 Sv. Lambert pri Važenbergu, severozahodno od Velikovca.

* Sv. Jurij na Vinogradih severozahodno od Velikovca.

* Sv, Marjeta (Šmarjeta) pri Telenbergu severozahodno od Velikovca.

1 Glej dotično opazko v Gr. Il, št. 309.

86 Št. 124, 125.

Hema je pa zato z dovoljenjem svojih fevdnikov po svojem od-
vetniku Preslavu prepustila nadškofu svoje posestvo v Rajhen-
burgu! pri Savi in pa še neko drugo posestvo v Adegliaccu? na
Furlanskem. /,,Huius vero cambitionis iure predium quod aput Sóvvam
in Richenburch habebat, et aliud quod Edilach dicitur, aput Forum Iulii
communi assensu fidelium suorum quavis contradictione remota per manum
advocati sui Prezlai nobis donavit."]

< Meje, med katerimi veljajo rečene cerkvene pravice, se vlečejo od Glod-
niških Alp do Sdriwarnbrunna in do ustja Milse v Motnico ter odtod do Grebencev:
Od teh gora sega meja na eni strani do Mure, na drugi pa do Krke.3 Dalje ve-
ljajo rečene pravice tudi za posestvo v Selčah, potem za posestvo v Trušenjski
dolini in za Dješko goro. [,Isti autem sunt termini prediorum quorum pre-
dicta ecclesiastica iura redemit, sub certa determinatione: ab alpibus Glodniz usgue
ad Coniuratum Fontem ad cursum Milse in Motniz et exinde usgue Entrihistanne
ex una parte montis usgue ad Mvram fluvium et ex alia parte montium usgue ad
Gvrkam et predium aput Celsadi et predium quod Truhsental dicitur, et in monte
Diesh."]>

Med pričami je tudi omenjen ,supradictus Prezlaus, delegator
ipsius predii".

»Acta sunt hec anno ab incarnatione domini MXLIII., indictione
XL, VIII. idus. lanuarii, celebrantibus nobis epiphaniam | domini Mug
Gurkehouen.*

[Ponarejena listina iz dobe med 1172. in 1176. v kopijalni knjigi , Aliud pri-
vilegium Baldwini archiepiscopi^ v Zgodovinskem drustvu v Celovcu. — Eich-
horn, Beytráge zur dltern Gescdi. und Topogr. des H. Kürnten, I, 185. — An-
kershofen, Handb. der Gesch. des H. Kárnten, IIb, 91, št. 45. — Jaksch, Mon.
hist. duc. Car., I, 54—57, št. 16.]

St. 125.
Nepristno.5

1043, dne 2. februarja. Krka.

Hema, ustanoviteljica Krške cerkve, naznanja, da je, ko je po
smrti svojega soproga postala vdova ter vsled zločinskega umora iz-
gubila svoje sinove [,,cum marito meo beate memorie viduata et filiis
meis male peremptis orbata*], prepustila vsa svoja posestva cerkvam
ter na Krki stopila v samostan [,,et habitum religionis Gurke induerem"].S
Svoje podložne ljudi [,.familiam meam"] je odstopila Krški cerkvi tako,
da naj vsak prvorojenec, ako se hoče odkupiti od sužnosti, plača opatici

1 Glej Gr. II, št. 309.

? Adegliacco je severno od Vidma na Furlanskem.
? Primerjaj ta stavek s tistim, ki se nahaja v Gr. II, št. 320.
4 Gl. Gr. II, št. 309. *

« 5 Ta listina je nepristna ter najbrže spisana okoli leta 1200. Kar se tiče njene vsebine, nam
ni znan noben zanesljiv vir, ki bi omenjal kaj takega, kar tu čitamo. Jaksch (str. 61) misli, da se je
v Krški cerkvi zastran oproščevanja prvorojencev v teku časa razvila nekaka navada, o kateri so
mislili, da jo je vpeljala grofinja Hema.

$ Pristni viri nikjer ne trdijo, da je grofinja Hema postala nuna.

Št. 125, 126. 87

rečene cerkve pol talenta in 15 penezov. Drugi sinovi se smejo odkupiti,
ako to sklene ves konvent. Ministerijali, katere je (Hema) podarila
omenjeni cerkvi in ki so take nesvobodne ljudi dobili od cerkve v fevd,
ne smejo nasprotovati tej pravici; pač pa naj se prvorojenci osvobode,
ako plačajo rečeno svoto. Drugi sinovi se ne smejo oproščevati, da se
cerkvi ne godi prevelika škoda.

».Acta sunt hec apud Gerkehouen anno ab incarnatione MXLIII.,
indictione XI., IIl. non. Febr.

[Ponarejena listina v Zgodovinskem drustvu v Celovcu. — Eichhorn,
Beytráge zur čilteren Gesdi. u. Topogr. des H. Kiirnten, I, 185. — Ankershofen,
Handb. der Gesdi. d. H. Kürnten, IIb, 92, št. 46. — Schumi, Urk.- u. Reg.- Budi,
I, 45, št. 34. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 61, st. 18.]

St. 126.

Nepristno.!

(1043), dne 15. avgusta. Krka.

Solnograški nadškof Balduin naznanja, da je jako plemenita gospa
Hema, soproga rajnkega grofa Wilhelma /[,,cuiusdam nobilissime domine
Hemme comitis Wilhalmi quondam uxoris"], ki je pa že dalj časa vdova,
postavila v čast Mariji Devici cerkev v njegovi škofiji v Krškem okraju
na Koroškem /,,basilicam in Carinthia in meo episcopatu in pago Gurka
dicto*] ter po njegovem nasvetu tudi ondi ustanovila nunski samostan.
Izvabila ga je (nadškofa) s svojimi prošnjami iz Solnograda na Krko,
da bi tu posvetil novo cerkev. Pri tej priložnosti je Hema v navzočnosti
duhovnih in posvetnih gospodov, plemenitašev in neplemenitašev po
svojem odvetniku Switkeru? podarila rečeni cerkvi kot lastnino vse to,
kar je imela na Krki3, s podložniki in drugimi priteklinami /,guicguid
ad Gurkahofun habuit cum mancipiis aliisgue utensilibus"]. Svojo daritev
je potrdila tako, da je odstopila nekatere podložnike v njih navzočnosti,
izročila potem cerkev z vsem, kar jej je že podelila in kar jej je še
hotela dati, v varstvo sv. Petra in sv. Ruperta ter prosila, da bi on
(nadškof) in njegovi nasledniki varovali tam zbrane nune in njih imetje
pred nasilstvom hudobnih ljudi. Ako bi v rečeni cerkvi kdaj nehala
božja služba ter bi on (nadškof) ali pa kateri njegovih naslednikov hotel
dati cerkvena posestva kakim ministerijalom v fevd ali si jih pa osvo-
jiti za svojo rabo, naj ima njen sorodnik Askuin /,consanguineus eius
Aschuuin"]A pravico, da za 15 penezov [,,XV. nummis"] odkupi rečeni

1 Ta dokument je ponaredil krški kaplan Konrad leta 1170. ali pa 1171. Za podlago mu je
služil neki pristen spis iz dobe nadškofa Balduina. (Gl. Jaksdi, Mon. hist. duc. Car., 1, 57.)

2 Kakor se kaže, je Hema imela več odvetnikov. Switkera je postavila čez svoja posestva
v Krški. dolini in pri Brežah, Hribona v Trušenjski dolini severozahodno od Velikovca, Preslava
pa v Savinjski dolini na Južnem Štajerskem. '

3 Krka ali Sv. Hema je poleg Krke na severnem Koroškem.

4 Ta Hskuin se omenja še v nekaterih drugih listinah kot odvetnik Krške cerkve,

88 Št. 126.

samostan z vsemi priteklinami od škofovske oblasti, mu pripomore do
prejšnje svobode ter na novo vpelje božjo službo.

Naštetih je več prič.

Istega dne nekoliko pozneje, ko je bil oltar posvečen, je podelila
Hema po svojem odvetniku Switkeru rečeni cerkvi vsa svoja posestva
po Breški okolici s tržno pravico vred /[,in toto tractu Frisach cum
mercatu*| ter v Krški dolini vso zemljo s koloni, gozdno pravico in
vsemi stvarmi, katere bi jej (Krški cerkvi) mogle koristiti /,ef in Gur-
katala terram cum colonis et iure forestario et cunctis rebus que usui
ecclesie fieri possunt"]. Izvzeti so le naslednji podložniki s svojimi
ženami, otroki in zemljo, na kateri prebivajo: ,Adalpurdi, Engilpreht,
Ysac, Wifram, Albker, Róthart, Ógast, Ódalant, Sigibolt, Azili, Izo, Me-
ginpoto, Gerolt, Sicco." — Tudi je bil izvzet tisti fevd, katerega je
imel njen ministerijal Engildeo zraven Brež [.,iuxta Frisach**]. Vse drugo
je darovala, kar je potrdila s prej naštetimi pričami, katerim so se pa
pridružile še nekatere druge.

Istega dne je Hema po svojem odvetniku Aribonu pod naštetimi
pričami podelila Krški cerkvi vas Striholce in pa dvor, kateri se
nahaja prav pod Trušenjskim mestom!/,,Heistrichesdorf et subur-
banam curtem que proxima urbi Truhsine subiacet"], ter 40 kmetij, katere
spadajo pod rečeni dvor. Tudi je podarila Geroltesdorf in pa vse tisto,
kar je imela po Bavarskem.

Tem daritvam je po svojem odvetniku Preslavu [,,per manum
advocati sui Pretzlai*] pridružila vse to, kar je imela v Savinjski
dolini [,in Sovnital"]. Izvzete so bile štiri vasi, namreč Dramlje,
Hotunje, Kameno in Ponikva? ter v isti okolici tik Save neko
posestvo, katero je že v neki drugi pogodbi odstopila? /,,subtractis HIL.
villis ita nominatis Teramperch, Chotuna, Steindorf, Sirdosege et predio
guod mihi in eodem tractu iuxta Sčuuam sub guadam placitatione dimi-
serat" [.

Na zadnje je še enkrat po svojih odvetnikih in po naštetih pričah
potrdila vse daritve ter izjavila, da hoče prepustiti imenovani cerkvi
vse to, česar ne bi do svoje smrti prav izrečno podelila komu drugemu.

To se je zgodilo dne 15. avgusta, ko je nadškof praznoval praznik
Marijinega vnebovzetja ter posvetil omenjeno cerkev. Pri isti prilož-
nosti je tudi posvetil od duhovnih in posvetnih gospodov izvoljeno opa-
tico dide katera je prišla iz samostana sv. Erintrude v Solnogradu.

1 Trušnje so na Koroškem od Velikovca proti severozahodu. V vseh treh Trušnjah, v Go-
renjih, Srednjih in Spodnjih, se dandanes nahajajo razvaline gradov. Blizu Gorenjih in Srednjih
Trušenj so Striholce (nem. Gattersdorf), katere ta listina imenuje Heistriciesdorf.

2 Teramperdi so Dramlje, ki leže na Štajerskem od Ponikve proti severozahodu, Chotuna so
Hotunje pri Ponikvi, Sirdosege pa Ponikva ob Južni železnici. Steindorf je vas Kameno od Ponikve
proti jugozahodu.

3 Namreč Rajhenburg. Gl. št. 124.

Št. 126, 127, 128. 89

»Acta sunt hec XVIII. kalend. Septemb. celebrantibus nobis assump-

tionem sancte Marte."

[Ponarejena listina v Zgodovinskem drustvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey-
tráge zur ülteren Gesci. u. Topogr. des H. Kürnten, I, 176—181. — Ankershofen,
Handbudh der Gesch. d. H. Kürnten, IIb, 89, št. 44. — Jaksch, Mon. hist. duc.
Carint., I, 57, št. 17.]

Primerjaj tudi:

Vita Chunradi ardhiep., c. 4 (MG. SS., XI, 64): ,... ubi (sc. in ecclesia
Gurcensi) mulier nobilissima et ditissima, Hemma nomine, abbatiam monialium con-
struxerat: guibus ut dicitur post aligua tempora propter vitae et ordinis regularis
sterilitatem et ex ordinatione deletis canonici successerunt."

Št. 127.

1043, dne 1. oktobra. Rezno.

Kralj Henrik III. podeli svojemu fevdniku. Adalramu tri kmetije v
Ramarsstetinu!, ležeče v (Karantanski) mejni grofiji ter v grofiji mej-
nega grofa Arnolda /.... Adalrammo fideli nostro tres mansos in loco
qui dicitur Ramarsstetin in proprium tradidimus, sitos in Marchia et in
comitatu Arnoldi marchionis"].

»Data kal. Octobris anno dominicae incarnationis MXLIIL, indic-
tione XI., anno autem domni Heinrici tercii ordinationis eius XVI., regni

vero V. Actum Radisbone,"
[Izvirna listina v Dezelnem arhivu v Gradcu. — Frólich, Diplom. sacra
duc. Styriae. I, 17, št. 10. — Zahn, Urkundenbudh des H. Steiermark, I, 62, st. 54.]

St. 128.

1044, meseca aprila. Rim.

Papež Benedikt (IX.) naznanja, da je furlanski prelat Popon
[,a Poppone Forojuliensi praesule*] za časa njegovega prednika Ivana
(XIX.) učinil gradeškemu patriarhu Urzu [,,Ursonem Gradensis ecclesiae
novae Aquilejae patriarcham"'] sramotno krivico. Rečeni Popon je napadel
Gradeško mesto [,,Gradensem civitatem"] ter se ga z zvijačo polastil. Po-
tem je po načinu poganov oplenil cerkve, razrušil oltarje, odnesel zaklade
in razdejal samostane. Ko je zvršil toliko sramotnih dejanj, se je obrnil
do Apostolske stolice ter po svojih poslancih zahteval, da bi od nje s
posebnim privilegijem dobil Gradeški otok [,,de Gradensi insula"], zastran
katerega je obljubil, da hoče po pravici in kanoničnih postavah dokazati
iz starih listin, da je njegov. Vsled tega je tudi dobil nov privilegij pod
pogojem, da dokaže, kakor je obljubil, da je otok res njegova lastnina,
ako bi nastala kaka dvomljivost zastran njega (zastran otoka).2

To se pa ni zgodilo. Gradeški patriarh Urz je najprej poslal svoje
poslance v Rim, pozneje se je pa osebno pritožil pri Apostolski stolici

1 Ramarsstetin se je zval neki kraj na Gorenjem Štajerskem.
? Gl. št. 60 in 65.

90 Št. 128.

zarad napada na Gradeško mesto. Ko je bil Popon poklican, da bi dal
zadoščenje, kakor je bil obljubil, ni hotel priti blizu in tudi ni mogel
iz starih privilegijev dokazati, da je rečeni otok njegova lastnina. Ker
ni mogel izpričati, kar je bil obljubil, je bila listina, katero j je dobil pod
imenovanim pogojem, uničena.

Zastran te zadeve je sklical papež Ivan (XIX.) sinodo v cerkvi
sv. Silvestra, kamor je tudi prišel gradeški patriarh Urz ter prinesel
s seboj mnogo privilegijev, kateri so se nanašali na njegovo metropo-
litansko cerkev in njene pritekline. Dotične privilegije so Gradeški cerkvi.
potrdili papeži Pelagij (IL), Gregor (1), Honorij (1), Štefan (IIL), Gre- .
-gor (IL), Leon (IIL), Sergij (II), Leon (IV), Benedikt (IIL), Adrijan (III),
Bonifacij (VL), Roman, Teodor (IL), Anastazij (IIL), Ivan (kateri?), Sil-
vester (IL) in Sergij (IV.).

Vse to je papež Ivan (XIX) marljivo proučil, potem vsled sino-
dalnega sklepa potrdil stare privilegije ter dal spisati tudi nov privilegij,
s katerim je zaukazal, da ne sme zarad Gradeške patriarhije /,,de prae-
dicto patriarchatu Gradensi*] in njenih posestev nihče vznemirjati in
nadlegovati patriarha Urza in njegovih naslednikov. Rečeni patriarh in
njegovi nasledniki naj mirno in brez kakega nasprotovanja gospodujejo
po svoji patriarhiji.!

. Nato je papež Ivan (XIX.) poslal Poponu pismo z ukazom, da naj
pod prisego treh oseb povrne gradeškemu patriarhu vse to, kar mu je
bil vzel. Popon pa ni hotel tega izvršiti, pač pa je s pomočjo neka-
terih oseb dobil po zvijači privilegij, v katerem sta se mu zagotovili
stalnost njegove (Oglejske) cerkve in zavisnost Gradeške patriarhije.
[... quod non solum non adimplevit (sc. Poppo), sed etiam contra divi-
num ius et sanctorum patrum sancita, quibusdam inhoneste sibi suffra-
gantibus, privilegium fraudolenter impetravit de stabilitate suae ecclesiae
et Gradensis patriarchatus subjectione.'*]

Papež Benedikt pravi, da je Popon tudi za časa njegovega (Bene- %
diktovega) vladanja učinil eno krivico za drugo. Napadel je na skriv-
nem Gradeško mesto ter tu izvršil več sramotnih dejanj. Požgal je
mesto s cerkvami vred, razrušil oltarje, odnesel zaklade ter po načinu
poganov vzel s seboj, česar ni uničil ogenj. Zarad tako velikega ponov-
ljenega cerkvenega ropa se je gradeški patriarh s posebnim pismom
pritožil pri Apostolski stolici, kamor se je obrnil tudi oglejski patriarh.
A preden je bilo mogoče tega zarad njegove predrznosti kaznovati, je
umrl neizpovedan in neobhajan.?

Pozneje so k njemu (k papežu) poslali svoje poslance grade
patriarh Urz, beneški in dalmatinski dožd Dominik Contareno in pa
beneško ajučska ter so prosili, da bi se z njegovo (papeževo) pomočjo

1 Gl. št. 65.
2 Prim. št. 121.

Št. 128. 91

povrnilo Gradeški cerkvi vse, kar jej je bilo vzeto, in da bi se uničil
privilegij, s katerim se je Poponu zagotovila zavisnost Gradeške patri-
arhije. Tudi so prosili, da bi (papež) ponovil in potrdil privilegije svojih
prednikov, kateri (privilegiji) se nanašajo na stališče Gradeške cerkve
in na njena posestva po Beneškem, ltalskem kraljestvu in Istrski
grofiji /,infra Venetiae vel Italici regni ditionem seu in comitatu Istri-
ensi*], namreč da bi potrdil vse, kar imajo gradeški patriarhi v Rialtu,
Malamoccu, Jesolu, Pinedi!, Cittanovi, na zemlji Gradeškega mesta, v
Morsanu, Gajazzu, na Zemole?, deloma na zemlji oglejski in ob morski
meji, potem v Istri, Trstu, Kopru, Piranu, Novem gradu, Po-
reču, (Rovinju), Pulju, pri gradu Sv. Jurija in po drugih krajih, dalje v
Bologni, Romaniji3, Ravenni, Riminiju, Pesaru ter še po drugih krajih
Italskega in Beneškega.4 [,,... in Rivoalto, in Methamauco, in Eguilio,
in Pineto, in Civitate nova, in confinio suae jam dictae civitatis Gra-
densis, seu Ursiano5, vel Gajazzo, in Zemulis, partim in territorio Aqui-
lejae et in marino termino, in Istria, in Tergeste, Justinopoli, Pirano,
item in Civitate nova, Parentio, . ..9, Pola, atque in castello S. Georgii
et in reliquis locis tam infra, quam extra seu in Bononia vel Romania,
Ravenna, Arimino, Pensauro, sive in quibuscumque locis Italici regni seu
Venetiae.*] — Papež pravi, da je rad ustregel njih prošnjam, ker je
videl, da so pravične, in zato je zbral v Rimski cerkvi [,,in Romana
ecclesia^] sinodo, katere se je udeležilo kakih 19 škofov ;ter mnogo
dijakonov, kardinalov, opatov in drugih duhovnikov.

Na tej sinodi je papež po nasvetu zbranih sobratov podelil gra-
deškemu patriarhu Urzu privilegij, s katerim je po zgledu privilegijev
prejšnjih papežev določil, da naj bo patriarhija za večne čase združena
z Gradeško cerkvijo. Urz in njegovi nasledniki naj kot metropoliti in
patriarhi svobodno izvršujejo svojo službo. Na posestvih Gradeške
patriarhije ne sme noben drug patriarh, nadškof, prošt, dekan, vicedom,
vojvoda, mejni grof, grof ali podgrof izterjavati kake stvari; javni sodnik
ali kaka druga sodnijska oseba ne sme delati sile ter napadati ali kako
drugače nadlegovati patriarha Urza in njegovih naslednikov, njegovih
cerkva, fara, samostanov in raznovrstnih podložnikov. Gradeški patri-
arhi naj to, kar so dobili, obdrže brez kakega nasprotovanja. Tisti privi-
legij pa, katerega je furlanski prelat Popon po zvijači dobil od Apo-
stolske stolice zastran zavisnosti Gradeške patriarhije, naj popolnoma
izgubi svojo veljavo, ker nima nobene kanonične podlage.

Na koncu listine so imena navzočih škofov našteta.

1 ,In Pineto" je sedanji otok Pineda pri izlivu Taljamenta.

? Kje so Rialto, Malamocco, Jesolo, Cittanova, Morsano, Gajazzo in Zemole, glej št. 66.
3 Romanija je pokrajina v Italiji med Padom, Jadranskim morjem in Apenini.

4 Gl. št. 66.

5 Namesto ,Ursiano" bi najbrže moralo stati , Mursiano".

ὁ Tu prej ko ne manjka beseda ,Ragunio". Gl. št. 66.

92 Št. 128, 129.

,..Iense Aprili, indict. XIL*1 — ,,Sicut plurimum,"

[Ughelli, Italia sacra, V, 1115. — Mansi, Concil. coll, XIX, 605. — Coc-
quelines, Bullarum privileg. ac dipl. Rom. pontif. ampl. collectio, 1, 550. —
Migne, Patrolog., Ser. lat., CXLI, 1562. — Jaffé, Reg. pont. Rom., st. 4114 (3129.)]

Primerjaj tudi:

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 1 (Muratori, Script. rer. Ital., XII,
242): ,Denique hi (sc. dux et patriarcha Gradensis) Benedictum abbatem sanctae
Trinitatis de Brundolo, Joannem Stornatum et Gregorium Clericum nuncios papae
delegant, et irritationem privilegii a Popone obtenti cum ablatorum restitutione
et suae sedis approbationem requirunt, et petita ex synodali censura a papa ob-
tinent. Tunc dux urbem (Gradensem) diruptam cum ecclesiis reparare studuit."

St. 129.
Nepristno.

1044.

Eno leto pozneje /,,anni vero circulo transacto*]? podeli (grofinja)
Hema po svojem odvetniku Aribonu z dovoljenjem svojih klerikov in
lajikov cerkvi Marije Device (na Krki) in ondotnim nunam Stari dvor? in
dvor sv. Jurija4 s poslopji, podložniki in hišo, v kateri so ženske predle
predivo, potem štirideset davku podvrženih kmetij, ki služijo rečenima dvo-
roma, ter vse vinograde v Trušenjski grofiji in v Ostrovici razen dveh v
kraju, ki se zove ,,Pandh". [,,... Altanhof et curtem sancti Georii cum edificiis
et mancipiis cum giniceo cum pratis ... et insuper XL tributarias hóbas
ad predictas duas curtes servientes et quicquid vinearum in Truhsinensi
comitatu et in loco Osteruuiza dicto habuit duabus tantum vineis exceptis
in loco qui dicitur Panch sitis.*]

Navedenih je več prič.

Istega dne podeli Hema z dovoljenjem svojih klerikov in lajikov
cerkvi Marije Device (na Krki) ter nunam in duhovnikom, ki tam slu-
žijo, Skrljev o5 in še druge vasi. /,, Uno eodemque die cum devoto
clericorum ac laicorum consensu sub eisdem etiam testibus Chrilouua
cum aliis villis quovis iure possessis tradidit ad altare sancte dei geni-
tricis Marie et sanctimonialibus ac clericis eidem altari servientibus in
proprietatem."]

Datum manjka.

[Ponarejen dokument v Kapitelskem arhivu na Krki (Koroško). — Eich-
horn, Beytráge zur áltern Gesdi. u. Topogr. des H. Kárnten, I, 182. — Ankers-
hofen, Handb. der. Gesch. d. H. Kürnten, IIb, 90, št. 44, — Jaksch, Mon. hist:
duc. Car,, I, 60, št. 17.]

1 Zastran Casa, v katerem se je ta sinoda vršila, glej Neues Archiv, V, 200, št. 2.

2 Cerkev ua Krki so posvetili najbrže leta 1043. (gl. št. 126). Eno leto pozneje se je vršila
zgoraj opisana podelitev.

3 Stari dvor (Althofen) je trg jugovzhodno od BreZ na severnem Koroškem.

4 Sedanji St. Georgen na Krki vzhodno od Strassburga.

5 Škrljevo je pri Št. Rupertu na Kranjskem.

——

St. 130. 93

Št. 130.
Nepristno. !

1045, dne 27. maja. Krka.

Solnograški nadškof Balduin razglasi testament plemenite Heme,
vdove po grofu Wilhelmu /,,nobilis domina Hemma vidua comitis Wil-
lehalmi"]. Ko je Hema z njegovo (nadškofovo) pomočjo in s pomočjo
svojih poslancev dobila od papeža in cesarja potrditev tega, kar. je
ukrenila s svojimi posestvi, ga je (nadškofa) poklicala k sebi, ko se
jej je vsled slabosti bližala smrt, ter mu po nasvetu svojega odvetnika,
grofa Askuina, /.cum consilio advocati sui comitis Asdhuuini"] in svo-
jih fevdnikov odstopila vsa tista posestva, katera so jej še ostala po
ustanovitvi ženskega in korarskega samostana na Krki [, post institu-
tionem sanctimonialium et canonicorum in Gurkahouin"], potem vse
tisto, kar je podedovala po svojem soprogu in po svojih sinovih, z
vsemi trgi, peneznicami, colnino, solinami, vsakovrstnimi rudniki itd.
[.cum foris, monetis et theloneis, cum salinis et fodinis cuiuslibet me-
talli"], dalje vse tisto, kar so jej podelili cesarji in kralji, ali pa, kar
je podedovala po svojih starših, z vsemi pravicami, katere je imela
ali pa dobila na podlagi listin rimskih cesarjev in kraljev, namreč Ar-
nulfa2, Ludovika3, Otona (IL)4, Henrika (IL)5 in Konrada (IL)6 ter tudi
te listine. Ministerijali so v navzočnosti rečene Heme in njega samega
(nadškofa) obljubili opatici Iti [,,/fa"], izvoljeni od nun, duhovščine in
ljudstva, da bodo vsakikrat opatico volili nune, duhovščina in ljudstvo,
ako se ne napravi kaka izjema od strani rimskega cesarstva.

Akoravno je Hema njemu (nadškofu) in njegovim naslednikom iz-
ročila imenovani kraj z vsemi priteklinami v varstvo, je vendar dolo-
čila, da naj imajo opatica, konvent in pa ljudstvo pravico, da za pet-
najst penezov osvobode samostan rečenega varstva ter ga postavijo
pod pokroviteljstvo papeževo ali pa njegovo usodo prepuste cesar-
jevi razsodbi, ako bi dedno odvetništvo [,,hereditaria advocatia*] ome-
njenega samostana prenehalo, ali pa, ako bi on (nadškof) ali kateri
njegovih naslednikov si po sili prilastil samostanskih posestev ali pa -
samostanu na kak način zmanjšal ugled.

Ondotni kanoniki naj dobivajo svojo hrano iz skupne zaloge, ka-
tero imajo nune; kar pa še potrebujejo za življenje, naj prejemajo od

! Ta listina je bila spisana med letom 1200. in 1203. Ponarejevalcu je za podlago služila ne-
pristna listina pod št. 126. Solnograški nadškof Balduin ni nikdar izdal kake take oporoke, kakršno
imamo tu. O grofinji Hemi vemo, da je umrla dne 29. junija (gl. št. 131); ne vemo pa, katerega leta
se je to zgodilo.

? Glej Gradivo II, št. 309, 319 in 320.

S Glej Gradivo II, št. 336.

4 Glej Gradivo II, št. 451 in 470.

5 Glej listini pod št. 35 in 36.

5 Glej listini pod št. 68 in 84.

ΓΑ"

94 Št. 130, 131, 132.

šestih, zraven samostana ležečih kmetij v Holleinul, Hirtu2, Atni
vesi?, Zalnji vesi4, Gosinjah5, Mirinsdorfuo in Heimsdhuhu?.
[,Decrevit preterea, ut prefate institutionis canonici de communi promptu-

ario santimonialium victualia percipiant, cetera vero vite neccessaria .

de prediis subscriptis sex scilicet hubis iuxta monasterium: Procdhpat,
Hurdi, Azindorf, Salchindorf, Gensidorf, Mirinsdorf, Amiscach speciali-
ter sibi ministrent.*] Tudi prepusti Hema solnograški cerkvi dva vino-
grada s pripadajočimi posestvi v Pandu.

» Acta sunt hec aput Gurkahouin anno dominice incarnationis
MXLV. indictione XIII., VI. kalend. Iunii.*

[Ponarejena listina v Zgodovinskem drustvu v Celovcu. — Marian, Au-
stria sacra, IIIe, 485. — Eichhorn, Beytráge, II, 105. — (Hormayr) Archiv f. Geo-
graphie, XIX (1828), str. 211. — Ankershofen, Handbudi ΠΡ, 93, št. 48, —
Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 62, st. 19.]

St. 131.

Okoli leta 1045., dne 29. junija.

Takrat je umrla grofinja Hema, soproga savinjskega grofa Wil-
helma, ki je ustanovila več cerkva ter jih bogato obdarovala.

Necrologium s. Rudberti Salisburg. (A) ad 5. kal. Jul. — 29. jun. (MG.
Necrol., II, 147): ,Hema coma de Gürka ob."

Necrologium Hdmuntense ad 5. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 298): , Hemma
coma."

Necrologium Ossiacense ad 5. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 445): ,Hemma
com 8, fundatrix ecclesie Gurckcensis."

Necrologium Gurcense (A) ad 5. kal. Jul. (MG. Necrol, II, 451): ,Hemma
comitissa, fundatrix Gurcensis."

Ibid. (B) ad 3. kal. Jul. (l. c.): ,Fit commemoratio beate Hemme fundatric is.
nostre."

Necrologium Novae Cellae Brixinensis ad XIV. kal. Julii — 18. jun.
(MG. Necrol., III, 33): ,Hemma fundatrix ecclesie Gurzensis."

Št. 132.

1045, dne 7. decembra. Fritzlar.
Kralj Henrik III. podeli solnograškemu nadškofu Balduinu svoje
posestvo v Leitersdorfu$ v grofiji mejnega grofa Gotefrida ter v gozdu

1 Hóüllein je vas zahodno od Brež. Hóllein ali Hóll je nemški izraz za pokvarjeno sloven-
sko besedo ,Prodipat« — Prepad.

? Hirt se zove neka vas pri Brežah. Ankershofen (Archiv f. Kunde ósterr. Gesdi., II, 324.)
misli na Heerd pri Strassburgu na Koroškem.

3 , Azindorf* je Atna ves (Attendorf) pri Vovbrah.

4 ,Saldhindorf« je sedanja Zalnja ves (nem. Salchendorf) severozahodno od Velikovca pri
Slov. bi, Mihelu.

5 ,Gensidorf« so Gosinje (Gánsdorf) severozahodno od Velikovca pri Važenbergu.

$ Katera vas se je zvala ,,Mirinsdorf", ni znano.

τ Heimschuh (Amiscach) je vas pri Lipnici na Štajerskem.

8 ,Liutoldasdorf" je sedanji Leitersdorf pri Predingu poleg Laznice na Štajerskem.

Nara.

Št. 132, 133, 134, 135. 95

Sausalu tik reke Laznice /,tale predium quale visi sumus Liutoldas-
dorf habere, in comitatu Gotefridi marchionis et foresto Susel iuxta litus
Losnicae (flumi)nis situm"].

.Data VII. idus Decembris, anno dominicae incarnationis MXLV.,
indictione XIII., anno autem domni Heinrici tercii ordin(ationis eius
XVIIL, regni vero VII.) Actum Fritislare".

[Izvirna listina, nekoliko poškodovana, v Državnem arhivu na Dunaju. —

(Kleimayrn) Juvavia, Anh., str. 232, št. 95. — Zahn, Urkundenbudh d. H. Steier-
mark, |, 63, št. 55.]

| Št. 133.
Okoli leta 1045.

Mantovski škof Marcijan obljubi oglejskemu patriarhu
Eberhardu in njegovim naslednikom zvestobo in pokorščino.!

Evangeliarium Aquilejense (Rubeis, Mon. eccl. Aguil., col. 527): ,Polli-
ceor atque promitto ego Marcianus sanctae Mantuanae ecclesiae futurus episco-
pus, me fidelem et obedientem esse s. Aquilegensi ecclesiae et tibi domno He-
verardo patriarchae tuisque successoribus secundum ordinem meum, salva fidelitate
Heinrici regis."

St. 154.

1046, dne 25. oktobra. Pavia.
Sinoda v Paviji v navzočnosti kralja Henrika III. ter mnogih nad-

"škofov in škofov. Tu se je določilo, da naj ima na sinodah in cerkve-

nih zborih veronski škof svoj sedež na desni strani oglejskega
patriarha. Na sinodi sta bila med drugimi navzoča ,,Eberardus
Aquilejensis patriarcha" in pa ,,Adelgerus Istricensis (sc. episcopus)".2
»Anno dominicae incarnationis MXLVI., indict. XI3, octavo kalen-
das Novembris, regnante domino nostro invictissimo rege Henrico III.

[Ughelli, Italia sacra, V, 760. — Mansi, Concil. coll., XIX, 617.]

St. 135.

1046, dne 20. decembra. Sutri,

Sinoda, na kateri sta bila papeža Silvester III. in Gregor VI. od-
stavljena. Oglejski patriarh Popon se te sinode ni udeležil.4

Bonitho ad amicum, lib. V (Jaffé, Bibl. rer. Germ., II, 627]: ,Sicgue per-
gentes simul venerunt ad Sutrium ... Igitur collecta sinodo ... Inter quos tunc
forte aderat Poppo Aquileiensis patriardia."

1 Zastran vsebine primerjaj tudi St. 78.

2 Adelger je bil tržaški škof.

3 Stati bi moralo ,indict. XIV."

4 Kar Bonitho tu trdi zastran oglejskega patriarha Popona, je napačno, kajti ta je že leta
1042. umrl. (Gl. št. 122.)

96 Št. 136, 137.

Št. 136.

1047, okoli 5. januarja.

Papež Klement (IL) naznanja, da je med drugimi stvarmi, katere
je izvršil v začetku svojega papeštva, na sinodi, zbrani okoli 5. januarja
[.circa nonas Januarias*], tudi rešil vprašanje, kdo naj sedi na njegovi
desni strani. To vprašanje se je večkrat pretresavalo pod prejšnjimi
papeži im tudi na rečeni sinodi je med ravennskim in milanskim nad-
škofom vsled tega nastal prepir tako, da je še oglejski patriarh
godrnjal. Papež pravi, da je vsak hotel sedeti na njegovi desnici, a on
(papež) pa ni vedel, komu naj gre ta čast. V začetku prvega dne ni
bilo milanskega nadškofa na sinodi. Ko je pa proti koncu dneva prišel
tja, je hotel sedeti na njegovi (papeževi) desni strani. Oglejski patriarh
in ravennski izvoljeni nadškof [.,electus"] sta se mu upirala. Nastal je
med njimi zaradi sedeža prepir, katerega je hotela sinoda takoj porav-
nati, kar se je tudi zgodilo.

Prečitali so najprej imenik nadškofov, ki so se udeležili sinode
papeža Simaha, potem privilegij papeža Ivana (I) in pa privilegij pa-
peža Ivana XIX. Tudi so se za ravennskega nadškofa potegnili portski!
škof Ivan, papežev kancelar Peter in brixenski škof Popon ter na zad-
nje vsa sinoda. Nato je papež s posebnim pismom prepovedal, da ne
smeta milanski nadškof in oglejski patriarh zaradi sedeža na njegovi
(papeževi) desni strani napravljati nikakega prepira. Tudi je določil,
opiraje se na stare naredbe, da naj ravennski nadškof sedi na njegovi
desnici; ako bi bil pa cesar navzoč, naj ima svoj sedež (ravennski
nadškof) na njegovi (papeževi) levici.

Datum manjka. — .,.Quod propulsis."
[Ughelli, Italia sacra, II, 361. — Mansi, Concil. coll., XIX, 625. — Coc-
guelines, Bullarum privil. ac dipl. Rom. pontif. collectio, I, 357. — Migne,

Patrolog., Ser. lat., CXLII, 581. — Jaffč, Reg. pont. Rom., št. 4141 (3147, 3995).]

St. 137.

1047, dne 7. junija. Speier.

Takrat je grof Welf, ki je bil na Švabskem doma, postal voj-
voda karantanski.

Herimanni Augien. Chronicon ad a. 1047 (MG. SS., V, 127): ,Impera-
tor... pentecostes sollemnia Spirae celebravit, ibique colloquium cum regni prin-
cipibus habuit... Quo tempore Welf comitem, Suevigenam, Welf dudum comitis
filium, Carentani ducem promovit." :

Historia Welforum Weingartensis (MG. SS., XXI, 461): ,Genuit (sc. Gu-
elfo) et filium sui nominis Guelfum, virum per omnia probatum; gui ducatum Ca-
rinthiorum et mardiiam Veronensem adquisivit et strennuissime rexit."

! Porto je bil kraj pri izlivu reke Tibere v morje.

? To bulo so nekateri po krivici pripisovali protipapežu Klementu ΠῚ (Gl. Muratori, Rer.
It. seript., I, 583. — Mansi, Conc. coll XX, 594. — Migne, Patr., CXLVIII, 828.) Z ozirom na to, da
je brixenski škof Popon vladal od leta 1039. do 1047., ne more biti Klement III. pravi.

Št. 158, 139, 140. 97

Št. 138.

1048, dne 2. oktobra. Pohlde.

Cesar Henrik III. potrdi Bamberški cerkvi neko posestvo v Ro-
tenmannu, ki se nahaja v Gotefridovi mejni grofiji ter v dolini in v
okraju Paltenskem in ki se po slovensko zove ,,Cirminah"! [, guod-
dam videlicet prediolum Rotenmannun dictum in marcia Gotefridi et in
valle pagoque Palta situm, Sclauonice etiam Cirminah nominatum*].
To posestvo je rajnki cesar Henrik (IL) podelil rečeni cerkvi. Bamber-
ški škof Hartwik in njegovi nasledniki smejo s tem posestvom v
Rotenmannu ali ,,Cirminah'" /,de praefato praedio Rottenmanun sive
Cirminah dicto"] storiti, kar jim je všeč.

»Data VI. non. Octobris, anno dominicae incarnationis MXLVIII.,
indictione I., anno autem domni Heinrici tercii regis, secundi imperatoris
ordinationis eius XX., regnantis quidem X., imperantis autem II. Actum
Pholide.""

(Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Mon. Boica, XXIXa,
94, št. 570. — Zahn, Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 64, št. 56.]

1048. St. 159.

V tem letu je umrl oglejski patriarh Eberhard.
Ann. Altahen. mai. ad a. 1048 (MG. SS., XX, 804): ,Ebbo patriarcha obiit."

Št. 140.

1048, dne 25. decembra.

Takrat je Gotebold, kancelar cesarja Henrika IIL, postal oglejski
patriarh. Sledil je patriarhu Eberhardu, ki je nekoliko prej umrl. Gote-
bold je vladal do leta 1063. Ustanovil je samostan sv. Štefana v Ogleju.
Pod njim se je ponovil prepir s takratnim gradeškim patriarhom Domi-
nikom zarad Gradeža. Ko je Gotebold umrl, so ga pokopali v Oglejski
cerkvi.

Ann. Altahen. mai. ad a. 1049? (MG. SS., XX. 804): ,Natale Christi Fri-

singii imperator celebravit et Gotepoldo cancellario patriardhatum Aquilegiensem
tradit."

Annu. Augustani ad a. 1049? (MG. SS., III, 126): ,Eberhardo patriardio
mortuo, Gotebaldus successit."

1 Pravilna oblika za ,Cirminah« je bila najbrže v ,Črvenah«. Kraj je dobil svoje ime od be-
sede črven — rot. Izraz R tenmann je nekak prevod prvotnega imena »v Črvenah«.

3 Letnica ,1049" pri zgoraj navedenih virih nas ne sme motiti. Takrat so začenjali leto z
božičem, dandanes ga začenjamo z novim letom. Gotebold je o božiču leta 1048., ne pa leta 1049.
postal oglejski patriarh. Njegov prednik Eberhard je le malo prej umrl, in sicer leta 1048. (gl. št. 139),
ne pa leta 1049.

12

98 Št. 140, 141.

Herimanni Aug. Chronicon ad a. 1019 (MG. SS., V, 128): ,Gotebaldus
Nemetensis praepositus, Aquilegiae patriarcha post Eberhardum, his diebus de-
functum, ab imperatore promovetur." ; ds

Bernoldi Chronicon ad a. 1049 (MG. SS., V, 426): ,Imperator... Gote-
baldum Aquileiae patriarcham, post Heberhardum nuper defunctum, promovit."

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., App. p. 11):
»Gotepoldus patriardha sedit annis XVII! Qui etiam de Gradensi plebe proclamavit :
et tam per Alexandrum II. quam per Henricum imperatorem IIL.? dicta plebs adjudi-
cata est: et per utrosque super XVI episcopatus praedictos et de regalibus data
potestas. Hic construxit monasterium s. Stephani de Aquilegia, in quo erant canonici
regulares, nunc autem seculares. Huic etiam concessit et dedit dictus imperator
ducatum Forojulii et mardhiam Istriae? et multa alia largitus. Super ejus monu-
mentum in Aquilegia hi versus scripti sunt:

,Hic Gotepoldus jacet miser in monumento
Hic praesul dictus nomine, non merito,
Sed quia mortalis me pejor non erat ullus,
Christe fili, miserere mei.

A morte perpetua libera Domine.

Crux mihi sit requíes,

Et crux mihi sancta salus.*

Vitae patr. Hguil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital. script., XVI
12): ,Gotpoldus patriarcha successit huic (sc. Heberardo), et sedit annos XVII, qui
etiam de Grado insula proclamationem maximam fecit, cui tam per Alexandrum
papam secundum, quam per Henricum imperatorem tertium dicta plebs cum in-
sula adjudicata est ecclesiae Aquilejensi et per utrosque est sibi data potestas super
XVI episcopatus, videlicet Tarvisinum, Paduanum, Vicentinum, .Mantuanum, Bri-
xiensem, Tridentinum, Crapulanum, Concordiensem et sic de singulis. Sub cujus
tumba marmorea hoc epitaphium scriptum est:

»Hoc ego Gotpoldus jaceo miser in monumento
Heic praesul dictus nomine, non merito.

Sed quia mortalis me pejor non erat ullus

Fili Christe Dei nunc miserere mei.

Ora pro famulo sancta Maria tuo

Perpetua a morte libera me, Domina.

Crux mihi sit requies, crux mihi sancta. salus."

Št. 141.

1049, o božičnem času.
Takrat je umrl Gotefrid, mejni grof Karantanske marke, katerega
so njegovi sovražniki obkolili in umorili.

Ann. Altahen. mai. ad a. 1050 (MG. SS., XX, 804): , Tum (sc. natale 1050)
marchio Gotefridus, ab iniquis circumventus, innocens misere occiditur."

1 Gotebold je vladal od 25. decembra leta 1048. pa do leta 1063. torej manj kot sedem-
najst let.

? Prav za prav kralj Henrik IV. Gl. št. 225, ;

3 Furlansko in Istro je dobil od kralja Henrika IV. leta 1077. patriarh Sigehard. Neresnična
je trditev, da je že patriarh Gotebold imel te dve deželi.

Št. 142, 145. 99

Št. 142.

1050, dne 26. maja. Vicenza.

Razsodba karantanskega vojvoda Welfa v mestu Vicenzi
[..dum ... in civitate -Vicentia ... in iudicio residebat domnus Vvelfo
dux .."] na korist brescianskemu samostanu sv. Julije.

»Sign. manus domnus Vvulfo dux qui huc signum crucis feci."

Factum est hoc anno millesimo quinquagesimo, anno imperii do-
mini Einrici secundi hic in Italia quarto, septimo kalendis Juniis, indic-
tione tercia.""

[Odorici, Storie Bresciane, V, 65, st. 62 iz izvirnika, ki se nahaja v Bresciji.]

St. 143.

Med letom 1050. in 1063.! Lese, Kovor, Kamen.

L Odalrik, mejni grof istrski in kranjski [,,marchio Odalricus"],
podeli po Taginu, ministerijalu brixenskega škofa Altwina, Brixenski
cerkvi svoje posestvo v Lešah [,,predium Lescah").2

Priče: , Meginhart, Hügo, Ruodpreht, Durinch, Tagani, Heinrih."

»Actum Lescah."

II. Ko se je to zgodilo, je hotel grof iz ljubezni do škofa še bolj
povečati imetje Brixenske cerkve. Prepustil jej je po rečenem ministeri-
jalu vas Bistrico [,,Fuistriza villam*]3 z mlini in drugimi priteklinami
s pogojem, da jo imenovana cerkev obdrži le tedaj, ako bi umrl, ne
da bi se oženil [,,si legitimi expers connubii obiret").

Priče: , Meginhart, Hiigo, Ruodpreht."

Actum Conere."A

III. Pozneje je imenovani ministerijal, ko ga je opozoril škof, njegov
gospod, na pravem kraju in v pravem času izvršil rečeno nalogo ter
je dal Brixenski cerkvi najprej Leše /,Léscah*], nato pa še vas Bi-
strico /,.Fuistriza villam*] pod prej omenjenim pogojem.

Priče: , Liezo, Ruodpreht, Wolfram, Tagini, Noppo, Durindi, Eppo."

»Actum Steine."5

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge
zur Gesdi. von Sdben, II, 586, št. 4 k letu 1050—1070. — Schumi, Urk.- und
Reg.- Budi, I, 48, št. 37 k letu c. 1061. — Redlich, Acta Tirol., I, 30, st. 74.]

1 Mejni grof Udalrik je leta 1062, ali pa 1063. vzel v zakon Soiijo z Ogrskega. Ko je nastala
ta listina, še ni bil oženjen. t

2 ,Léscah" so Leše, ki se nahajajo jugozahodno od Tržiča na Kranjskem.

3 ,Fuistriza* je Bistrica, vas jugozahodno od Tržiča v Kovorski občini.

1 ,Cónere* (morebiti je prvotno stalo Cóuere) je sedanja vas Kovor južno od Tržiča, ne pa
Kokra, kakor misli Sdhumi. ;

5 ,Stein" je Kamen na Koroškem, ne pa Kamnik na Kranjskem.

12*

100 Št. 144, 145, 146.

Št. 144.

Med letom 1050. in c. 1065.! Tristach.

Plemeniti Scróth in njegova soproga prepustita (brixenski) cerkvi
sv. Ingenuina štiri nesvobodne ljudi /,,/mancipia*]; katere naj cerkev dobi
po njuni smrti. Njih imena so se glasila: ,Gotislau? filiusque eius
Prezla?, Sigipreht, Bithina4."

Navedenih je več prič.

» Actum Dristah.** 5

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge
zur Gesdi. von Sáüben, II, 586, št. 5 k letu 1050—1070. — Redlich, Heta Tirol.,
I, :51, st. 75.]

St. 145.

Med letom 1050. in c. 1065.5 Kamen.

Plemeniti Liuto [,,nobilis homo nomine Liuto*] podeli eno kme-
tijo v Grabelni vesi? /,mansum I in villa Gabrielis], katero je
takrat obdeloval neki Dragožit /,quem quidam Dragosit tunc tem-
poris habitavit*], (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu
in njegovemu odvetniku Arnolfu s pogojem, da on sam (Liuto) dobiva
užitek od nje do svoje smrti. — Ko se je to zgodilo, je škof dal kme-
tijo rečenemu Liutu v fevd.

Priče: ,Varman, Scroth, Pillunc, Odalscalh, Adalpreht, Adalpero,
Ratkis, Hecil, Chuono."

»Actum Steine."

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge
zur Gesdi. von Sáben, II, 588, št. 6 k letu 1050—1070. — Redlich, Acta Tirol.,
I, 32, št. 77. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 111, št. 271.]

Št. 146.

Med letom 1050. in c.1065.8 Kamen.

Svobodni Liuto /,,Liuto vir ingenuus"] podeli po Pennonu iz Molz-
bicdila /,in manus Pennonis de Mulzpuila"'], ministerijalu (brixenskega)
škofa Altwina, (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina dvanajst
kmetij, zakonito podeljeno polovico cerkve, en vrt in en dober vino-
grad v Grabelni vesi v Junski grofiji. /..... predium quod in funotal

1 Zastran datiranja glej Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.

? Pravilno Godeslav.

3 Pravilno Preslav.

4 Pravilno Bitinja.

5 ,Dristah" je Tristach jugovzhodno od Lienza na Tirolskem.
$ Zastran datiranja glej Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

7 Grabelna ves je zahodno od Dobrle vesi v Šentkocijanski občini na Koroškem.
* Zastran datiranja gl. Redlidu, Acta Tirol., XXXII.

Št. 146, 147, 148. 101

comitatu ad Gabrihelis villam habuit, hoc est XII mansos et dimidiam
partem ecclesie rite dotatam et viridiarium unum vineam quoque bonam."]
Pozneje je na istem mestu rečeni ministerijal izročil Brixenski
cerkvi imenovano posestvo s pogojem, da prej omenjeni Liuto dobiva
užitek od njega (od posestva) do svoje smrti. Tudi se je škof zavezal,
da hoče Liutu vsako leto okoli sv. Ivana Krstnika poslati voz bolcan-
skega vina [,,karrad(am) vini de Bozana"]. Ako se to ne bi zgodilo v
omenjenem času, naj se pa vino še istega leta da v dvojni meri.
Priče: ,,Varman, Prezla, Chadolt, Iülas, Eppo, Gundadher, Izo."
»Actum Steine."
[Cod. 460. in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge

zur Gesdi. von Sáben, II, 589, št. 8 k letu 1050—1070. — Redlich, Acta Tirol.,
I, 33, št. 79. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 115, št. 275.]

Št. 147.

Med letom 1050. in c.1065.! Kamen.

Plemenita Perdita [,, Perchta nobilis femina*] podeli vsled prošnje
(brixenskega) škofa Altwina po svojem takratnem soprogu Waltfridu
Brixenski cerkvi v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Ar-
nolfu svoje posestvo, katero je dobila v dar od svojega rajnkega soproga
Gundadherja v Junski grofiji, in sicer v kraju, Luhi les ime-
novanem2, /[..... predium quod dono Gundacher mariti sui iam defuncti
in lánotal comitatu loco videlicet Lochouva dicto habuit."]

Price: »Ogo, Varman, Scroth, Ratkis, Alberih, Albuini, Friderih,
Hadolt.""

»Actum Steine."

[Cod. 460 in 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge
zur Gesdi. von Saben, Il, 590, št. 9 k letu 1050—1070. — Redlich, Acta Tirol.,
Ι, 34, št.80. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 115, št. 274.]

Št. 148.

Med letom 1050. in c. 1065.? Tristach.

Gospa Berchta [,,matrona nomine Berchta""] podeli (brixenski) cerkvi
sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu eno
kmetijo z vinogradom v Junski grotiji /,unum cum vinea mansum
in lunotal comitatu situm"]. Zato ji pa hoče škof vsako leto v ponede-
ljek po sv. Martinu dati en voz vina v Godnadhu4 /,,/ karradam vini

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

? Lodiouva je vas Luhi les (nem. Lauchenholz) jugozahodno od Dobrle vasi v občini Rikarja
ves na Koroškem.

3 Zastran datranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

4 Godnadi je vzhodno od Lienza na Tirolskem.

102 Št. 148, 149, 150.

singulis annis in loco Goduna dicto proxima post sancti Martini festi-
vitatem II feria persolvendam"]. Ako bi ji on (škof) ali pa kateri nje-
govih naslednikov ne hotel dajati vina, naj dobi kmetijo z vinogradom
zopet nazaj.

Navedenih je vec pric.

Actum Dristah.*

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Begtráge

zur Gesdi. von Süben, II, 591, št. 9 k letu 1050—1070. — Redlich, Acta Tirol.,
I, 54, št. 81. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 114, st. 275.]

St. 149.

Med letom 1050. in c. 1065.! Aufhofen?.

Plemeniti Scroth podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke
škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu svoje posestvo v vasi,
ki se zove ,,Misdiovva''3. Zato mu pa škof do njegove smrti odstopi
dve kmetiji na gori Asslingu /,in monte Aznidh""]4. Ako bi mu ji škof
Altwin ali pa kateri njegovih naslednikov hotel vzeti, naj ima Scroth
pravico, da dobi svoje posestvo nazaj.

Navedenih je več prič.

Actum Vfhouun.*

[Cod. 460 in 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge

zur Gesch. von SaAben, II, 592, št. 11 k letu 1050—1070. — Redlich, Acta Tirol.,
I, 35, št. 85. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 114, št. 276.]

Št. 150.

Med letom 1050. in c. 1065.5 Kamen.

Plemeniti Scroth podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke nje-
nega škofa Altwina in njegovega odvetnika Arnolfa tri kmetije v Gra-
belni vesi z vrtom, ki je zasajen z drevjem, ter četrti del tam usta-
novljene cerkve [III mansos in Gabrielis villa cum viridario arboribus

a
consito et IIII parte ecclesie ibidem fundate"]. Zato mu pa škof prepusti
za čas njegovega življenja neko dogovorjeno svoto denarja ter v Iselski
dolini /,,in Insulatal*]96 toliko zemlje, kolikor je obdelata dva kolona.
Priče: ,,Liezo, Miberih, Ogo, Meginhart, Wolfker, Wuluinc, Albuini,

1 Zastran datiranja gl. Redlidh, Acta Tirol. p. XXXII.

2 Aufhofen je severno od Brunecka na Tirolskem.

8 Vas ,Mischovva" je bila najbrže nekje v Junski dolini. Znano nam je (gl. št. 150), da je
imel rečeni Scroth nekoliko posestev v Grabelni vesi, ki se tudi nahaja v Junski dolini.

4 Gora Assling je jugozahodno od Lienza na Tirolskem.

5 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

6 Iselska dolina (Iseltal) se nahaja na vzhodnem Tirolskem.

Št. 150, 151, 152, 153. 105

»Actum Steine.*'

[Cod, 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beygtráge
zur Gesdi. von Sáben, II, 592, st. 12 k letu 1050—1070. — Redlich, Hcta Tirol.
I, 35, št. 84. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 115, št. 277.]

Št. 151.

Med letom 1050. in c.1065.! Kamen.

Svobodni Tebold /.quidam ingenuus nomine Teboldus*] podeli
vsled prošnje (brixenskega) škofa Altwina cerkvi sv. Ingenuina eno kme-
tijo v Junski dolini [,,/ mansum in Žunothal situm"].

Priče: ,, ribo, Ogo, Varman, Alberih, Aribo, Marhwart, Scroth,
Liuto, Albuini, Izo."

»Actum Steine.**

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge
zur Gesdh. von Sáüben, II, 595, št. 15 k letu 1050—1070. — Redlich, Heta Tirol.,
I, 56, 81. 85. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 115, št. 278]

Št. 152.

Med letom 1050. in c. 1065.? Kamen.

Svobodni Aribon /,,Aribo vir ingenuus"] podeli z dovoljenjem svoje
soproge in svojih sinov Marhwarta in Aripona (brixenski) cerkvi sv. Inge-
nuina v roke ondotnega škofa Altwina in njegovega odvetnika Arnolfa
neki travnik, na katerem se je nakosilo okoli trideset voz sena [,,guod-
dam pratum, unde tantum secatur feni guantum ferri gueunt XXX cir-
citer karri*]. Zato je pa dobil od škofa dve zlati zapestnici in en voz
vina [,,/I armillas aureas et 1 karrad(a) vini".

Price: ,,Liezo, Ogo, Perdhtolt, Scroth."

»Actum Steine.

[Cod. 460 in 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge

zur Gesdi. von Sáben, II, 595, št. 14 k letu 1050—1070. — Redlich, Acta Tirol,
I, 56, št.86. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae III, 116, št. 279.]

Št. 153.

Med letom 1050. in c. 1065.4 Aufhofen.

Ministerijal Perehtold [,,Perehtoldum quendam militem"] odda (bri-
xenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu in nje-
govemu odvetniku Arnolfu eno kmetijo v Lengholzu [,,in loco Lengin-

1 Zastran datiranja gl. Redlida, Acta Tirol., p. XXXII.

? Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

5 NajbrZe je bil dotični travnik v Junski dolini. To bi smeli sklepati iz tega, da se je po-
godba napravila na Kamnu v Junski dolini.

4 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

104 Št. 153, 154, 155.

holz"]1, katero mu je daroval plemeniti Odalskalk /[,,ab Odalscalho
quodam nobili viro*] in katero je takrat obdeloval kmet Dragomir
[..a quodam rustico Dragmer dicto cultum et possessum"].

Navedenih je vec pric.

»Actum Ufhouun.*

[Cod. 460 in 515 v Dizavnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge
zur Gesch. von Sáüben, II, 599, št. 27 k letu 1050—1070. — Redlich, Heta Tirol,
I, 39, št. 96. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 117, št. 282.]

Št. 154.

Med letom 1050. in c.1065.2 Kamen.

Neki Immo podeli (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v
. roke škofu Altwinu in plemenitemu Livtonu šest oralov njiv v Go-
selni vasi? /,sex iugera arabilis terre in loco qui dicitur Goslauuis*]
v ta namen, da se izboljša usoda nekega prodanega sužnika.

Priče: ,Chuono, Perinhart, Vue a. Izo, Ekkrih, Pecili, Hau
Jacob, Volcmar, Isingrim."

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., 1, 41,
št. 104. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 117, št. 283.]

Št. 155.

Med letom 1050. in c. 1065.' Kamen.

Plemeniti klerik Chunipreht proda (brixenski) cerkvi sv. Kasijana
in Ingenuina v roke Izonu, ministerijalu škofa Altwina, eno kmetijo v
Mokrijah5 /,,/ mansum in viila que dicitur Mocriah"].

Priče: , Varman, Liuto, Wolmunt, Hugiman, Pecili, Ekkrih."

»Actum Steine."

Nato podeli Irmingart, soproga klerika Chuniprehta po svojem
odvetniku Danihelu, v roke Izonu, ministerijalu škofa Altwina, investi-
turo posestva v Mokrijah /investituram predii Mochriah ... tradidit et
penitus religuit."]

Priče: ,, Purdhart, Chuono, Varman, Gundadnar, Woffo, Otto, Widi-
man, Meginrath. ;

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 45,
St. 408: — JERSEN Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 117, št. 284.]

1 WEE je vas vzhodno od Greifenburga na Koroškem.
2 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

3 Goselna vas je južno od Dobrle vasi na Koroškem.

4 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII.

5 Mokrije so vas zahodno od Dobrle vasi.

Št. 156, 157, 158. 105

Št. 156.

Med letom 1050. in c. 1065.! Kamen.

Svobodni Charlinc podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke
škofu Altwinu en dvor v vasi Motnici2, obstoječ iz sedmih kmetij,
katere obdelujeta njegov (Charlincov) podložnik Stojdrag in pa Chai-
nan s svojimi sinovi in hčerami. /.... 1 cortilem in loco qui dicitur
Motniza sitam ... hoc est VII mansos tunc temporis a guodam servo
suo Stoidrahc dicto cultos et possessos et a Chainan filiis et filiabus
suis.*] Zato pa škof prepusti do njegove (Charlincove) smrti njegovemu
sinu Grifonu tista posestva, katera je nekdaj imel rajnaki Pennon, njegov
(škofov) ministerijal.

Priče: , Gundadhar, Woffo, Eppo."

» Actum Steine."
[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 45,
št. 109. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 118, št. 285.]

Št. 157.

Med letom 1050. in c. 1065. Radovljica.

Svobodni Chazili [quidam ingenuus Chazili nominatus"] prepusti
(brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu
odvetniku Arnolfu šest, kmetij z vsemi priteklinami ,Nad jezerom"
[,VI mansos in loco qui dicitur Summitas lacus id est z Obinantiges
Sevuas"]3; zato pa dobi od škofa in njegovega odvetnika ravno toliko
kmetij od posestev, ki spadajo pod Kamen [.totidemgue mansos boni
Staine pertinentis"].

Priče: ,Perehtolt, Wolfram, Uvago, Ebarhart, Grifo, Izo, Egizo,
Ridheri, Adolt, Ekkrich."

»Actum Retelendorf."A

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 44,
št. 112. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, ΠῚ, 119, št. 286.]

Št. 158.

Med letom 1050. in c.1065.5 Kamen.
Neki Ozi prepusti (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke njenemu
škofu Altwinu svoje posestvo z vsemi priteklinami v Krnici /,tale

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.

? Motnica (nem. Mettnitz) je vas pri Sadisenburgu na Koroškem.

5 Ni nam znano, kje je bil kraj, kateremu so po latinsko rekli ,Summitas lacus", po nemško
pa ,z Obinantiges Sevnas". Po slovensko bi ga imenovali ,Nad jezerom" ali pa ,Vrh jezera". Red-
lidi misli, da je to kaka točka nad Klopinskim ali nad Zablatniškim ali pa nad Malim jezerom.
Našteta jezera se nahajajo jugovzhodno od Kamna v Junski dolini na Koroškem.

s Retelendorf in pa pod št. 169 omenjeni Radilidorf zaznamujeta po mojih mislih sedanjo
Radovljico.

5 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

6 ,Cornizic* je Krnica pri Gorjah na Gorenjskem.

106 Št. 158, 159, 160.

predium guale in loco videlicet Cornizic dicto habuit"]; zato pa dobi
od škofa eno posestvo v Vadičah, drugo pa v Visocah! v gro-
fiji mejnega grofa Odalrika [.,duo predia unum Wadizin, aliud Wisathsah
in comitatu Odalrici marchionis sita*]. ;

Price: ,Chuono, Wolf, Livto, Wecil, Grifo, Ratkis, Orendil, Izo,
Acili, Adolt, Hezil, Wolf, Livpolt, Eckerih, Wiciman, Hartuvic, Goud-
man, Pecili, Engildie."

Price investiture so bili: ,Chuono, Wolf, Wezil, Livto, Penno,
Grifo, Acili, Livpolt."

Actum Steine .*

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, 1, 47, -
št. 120.] id

Št. 159.

Med letom 1050. in c. 1065.? Kranjska gora.

Plemeniti Ozi prepusti (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke
škofu Altwinu in' njegovemu odvetniku Karlingu nekega podložnika,
Sunaman? imenovanega [.quendam servum Sunaman nuncupatum*] s
pristavkom, da (Ozi) odstopi rečenemu škofu drugega podložnika, ako
bi kdo hotel prvega vzeti imenovani cerkvi.

Price: ,Wecil, Grifo, Radgis, Wiciman, Guntheri, Ratpoto, Diet-
phret." rete

».Actum Kreine.**

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol. 1, 49,
st 126.]

Št. 160.

Med letom 1050. in c. 1065. Kamen.

Ministerijal Reginpreht se neha prepirati s svojim bratom Liuto-
nom zaradi posestva, katero je ta prepustil (brixenski) cerkvi sv. Inge-
nuina in katero je sedaj škof dobil v svojo oblast5 Zato mu pa škof
Altwin podeli en oral zemlje v Grabelni vesi in šest siklov^ /,/ iu-
gero in villa Gabrielis sito et sex siclis"].

Priče: , Kharlinc, Erdhihart, Guntpolt, Sizo, Livto, Engildie, Wecil,
Albuvini, Izo, Hadolt, Ekkirich, Pezili."

» Actum Steine."
[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 49,
št. 127. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 120, st. 289.]

1 Vadiče in Visoče se zoveta dve vasi v Kovorski občini pri Tržiču.

3 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

3 Sunaman je to, kar Sonnenmann.

4 ,Kreine« pomenja najbrže Kranjsko goro.

5 Gl. št. 145, 146.

$ Siclus (sekel) se je zval srebrni novec, katerega so že Hebrejci imeli v rabi. Pri Anglo-
sasih je en siclus veljal dva denarja. Njegova vrednost ni bila vedno enaka. Leta 963. je človek v
okolici samostana Rheinaua za en siclus kupil enega prešička. Leta 850. je bilo treba v Mainzu
plačati za en modij rži deset srebrnih siklov.

Št. 161, 162, 163. 107

Št. 161.

Med letom 1050. in c. 1065.! Kamen.

Ministerijal Ozi podeli svojega podložnika Adalperona in dva
njegova sinova Acilina in Nitharda (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v
roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu s pristavkom, da
naj tisti, kdor bi hotel imenovani cerkvi vzeti rečene podložnike, da
za kazen še tri druge.

Priče: , Perehtolt, Wezil, Grifo, Ratgis, Engildie, Hadolt, Izo, Ekki-
ridi, Pecili."

Priče investiture so bili: , Perehtolt, Grifo, Eppo, Engildie."

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., 1, 49,
št. 128. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, ΠῚ, 120, št. 290.]

Št. 162.

Med letom 1050. in c. 1065.? Kranjska gora.

Svobodni Chuono /.quidam ingenuus Chuono nominatus"] podeli
(brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke ondotnemu škofu Altwinu svoje
posestvo v Zaismeringu poleg Würmskega jezera [.in villa Zaisman-
ningun... que sita est iuxta lacum qui vulgo Vvirminse nominatur"].3

Price: ,Eppo, Chuono, Wecil, item Eppo, Heciman.*

Actum Kreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., I, 51,
št. 155.]

St. 163.

Med letom 1050. in c. 1065. Schaumburg.

Plemeniti Khazili prepusti iz ljubezni do brixenskega škofa Alt-
wina svoje podedovano posestvo z vsemi priteklinami ,, Nad jezerom"
[predium quale hereditario iure in loco qui vulgo dicitur z Obanantiges
Seves possedit*]* v roke plemenitemu Perdhtoltu s pogojem, da ta brez
ugovora odstopi receno posestvo meo) cerkvi sv. Ingenuina, kar
se je tudi zgodilo.

Naštetih je več prič.

»Actum Scounburch."5

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 51,
št. 134. — Ja ksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 121, št. 292.]

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

3 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta, Tirol., p. XXXII.

3 Wiirmsko jezero (Würmsee) je na Bavarskem jugozahodno od glavnega mesta.

4 Kar se tiče kraja ,z Obanantiges Seves", glej dotično opazko št. 157.

5 Razvaline grada Sdiaumburga se nahajajo severozahodno od Št. Vida na Koroškem.

108 Št. 164, 165.

Št. 164.

Med letom 1050. in c.1065.! Kranjska gora.

I. Plemeniti Nepokor /,,guidam nobilis Nebcor nomine""]2 podeli
(brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke ondotnemu škofu Altwinu in
njegovemu odvetniku Karlingu eno njivo orane zemlje pod Blejskim
gradom /,agrum I arabilis terre sub castro Ueldes iacentem"]; zato
pa dobi od škofa in njegovega odvetnika dve drugi njivi /,,alteros
II agros**[.

Priče: ,Bernhart, Perchtolt, Eppo, Poppo, Horendil, Heziman."

Priči investiture: , Perdhtolt, Eppo."

» Actum Kreine."

IL Isti Nepokor /[,,Nebcor"] prepusti cerkvi sv. Ingenuina v roke
škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu neko posestvo v Be-
gunjah, katero mu je nekdaj dal mejni grof Odalrik /[,,tale predium
quale illi marchio Odalricus' olim dedit in villa Begán nominata situm"];
zato pa dobi od škofa neko drugo posestvo.

Priče: ,Winrih, Brezlau3, Perditolt, Eppo, Hezeman, Guntheri,
Engildie, Diepreht, Paldemar, Wiziman, Adalpero, Zebebor ^4."

Priče investiture: , Winrih, Hezeman, Perdhtolt."

»Actum Kreine.*

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 52,
št. 137.]

Št. 165.

Med letom 1050. in c. 1065. Kranjska gora.

Neki Winrih prepusti (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu
Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu svoje podedovano posestvo
z vsemi priteklinami na , Gorenjem polju" /[, predium sibi hereditario
iure relictum in loco gui dicitur Summitas campi id est z Obinentiges
felde situm"]"; zato pa dobi od škofa in njegovega odvetnika ravno
tako veliko posestvo v Begunjah /.fotidem predii in villa Begiin
dicta iacentis*].

Priče: ,Nebcor, Brezlau, Perditolt, Eppo, Hezeman, Gunt-
heri, Engildie, Dietpreht, Paldemar, Wiziman, Adalpero."

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.

2 Primerjaj ime ,Nebcor" z ,Nepocor" in ,Nepokor", kateri se nahajata v Čedadskem evan-
geliju. (Gr. ΤΙ, štev. 328.)

5 Pravilno Bretislav ali pa Preslav.

4 Pravilno Sebibor.

5 Tu omenjeni kraj ;,Summitas campi" ali pa ,Obinentiges felde* se je najbrže po domače
zval ,Gorenje polje« ali pa ,Vrhpolje«. Morebiti je to polje današnje ,Dobro polje« pri Brezjah
jugovzhodno od Radovljice.

Št. 165, 166, 167, 168. 109

Priče investiture: ,Nebcor, Brezlau, Perdhtolt, Eppo, He-
zeman."

Actum Kreine.*
[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 53,
št. 138.]

St. 166.

Med letom 1050. in c. 1065.! Kranjska gora.

Svobodni Prisnoslav [.quidam ingenuus homo Priznozlau nun-
cupatus"] prepusti brixenski cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu
in njegovemu odvetniku Karlingu brez ugovora svoje posestvo z vsemi
priteklinami pod Blejskim gradom /,fale predium quale sub. ca-
stello Ueldes dicto possedit*]; zato pa dobi iz roke rečenega odvetnika
ravno toliko orane zemlje v Muzjah? /,in loco qui dicitur Musiadh"].

Priče: ,Perditolt, Eppo, Grifo, Bernhart, Poppo, Hezeman."

Priče investiture: ,Perditolt, Eppo, Hezeman."

Actum Kreine.*
[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 55,
št. 139.]

Št. 167.

Med letom 1050. in c. 1065. Kamen.

Plemeniti Frideridh prepusti brixenski cerkvi sv. Ingenuina v roke
škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu brez ugovora neko
posestvo, katero je imel njegov ministerijal Hadolt v Želečah [,tale
predium guale suus minister Hadolt dictus in loco gui vulgo dicitur Ci-
iintun possedit"']3; zato pa dobi iz roke rečenega škofa in njegovega
odvetnika ravno tako posestvo na Gorenjem polju [,,in loco qui dicitur
z Obinentigemo uelde")".

Priče: , Eppo, lulas, item Eppo, Bernhart, Woffo, Grifo, Brezlau."

»Actum Steine."

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol. I, 55,
št. 140.]

Št. 168.

Med letom 1050. in c.1065.5 Kranjska gora.

Oplemeniceni Winrih, Paulo, Tvnzo in Ivan /,,guidam nobilitatem
sortiti Winrih, Paulo, Tvnzo, lvvan nuncupati*] podele brez ugovora
svoje posestvo z vsemi priteklinami v GrimščahS /,,predium quale

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.
3 Mužje so pri Zaspu nekoliko severno od Bleda.
3 ,Cilintun« so Želeče tik Blejskega jezera. Cfr. Izvestja Muz. društva, XVIII, 86.
4 Zastran kraja ,z Obinentigemo uelde" glej št. 165.
5 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.
ὁ Grimšče so blizu Bleda pri vasi Rečici.

110 Št. 168, 169, 170, 171.

loco Grimizahc dicto possiderunt*] v roke brixenskemu škofu zeving
in njegovemu odvetniku Karlingu.

Priče: ,Gundacgar, Wezil, Ratgis, Beruvart, Otto, Orendil, Neb-.
cor, Brehzlau."

Priče investiture: , Orendil, Nebcor, Gotescalch."

Actum Kreine."" |

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 55,
št. 145.]

St. 169.

Med letom 1050. in c. 1065.! Kranjska gora.

Neki Orendil prepusti brez ugovora (brixeuski) cerkvi sv. Ingenuina
v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Karlingu dva orala ora-
nice na Brezjah? /,II iugera arabilis terre in loco Nabrezi sita"];
zato pa dobi iz roke rečenega škofa in njegovega odvetnika en dvor
v Radovljici 01 curtiferum apud locum qui vulgo Radilidorf no-
minatur.

Price: ,Gundacgar, Wezil, Ratgis, Beruvart, Otto, Nebcor,
Brehzlau, Guntheri, Chuno."3

Actum Kreine.**

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu .na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 55,
št. 146.] - 2

St. 170.

Med letom 1050. in c. 1065.4 Kamen.

Svobodni Reginpreht podeli ,vsled prošnje (brixenskega) škofa
Altwina cerkvi sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu dvor v Grabelni
vesi /,curtiferum in villa Gabrihelis situm".

Priče: , Wezil, Otto, Ratgis, Albvini, Izo, Hadolt, Ekkeridi, Pecili,
Guoto."

»Actum Steine.

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol, I, 55,
št. 147. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 121, št. 295.]

St. 171.

Med letom 1050. in c. 1065.5 Kamen.
Svobodni Pecilin in oplemenicena Gotta podelita brixenski cerkvi
SV. Ingenuina v roke škofu Altwinu doto cerkve sv. Daniela? ter

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.

2 Brezje so vas jugovzhodno od Radovljice na Gorenjskem.

8 Imena prič nam kažejo, da je bila ta listina izgotovljena nekako v istem času, kakor listina
pod št. 168.

4 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.

5 Zastran datiranja gl. Redlici, Acta Tirol, p. XXXII.

$ Cerkev sv. Daniela je nad Grabelno vesjo.

N

Št. 171, 172, 173, 174. 111

del te cerkve, katerega sta bila podedovala /.dotem sancti Danielis
aecclesiae ac partem ipsius aecclesiae, quam hereditario iure possederunt].
Ako bi kdo rečenemu škofu hotel vzeti imenovano doto, naj v isti gro-
fiii! ali pa v sosednji povrne dvojno mero tistega imetja /,,in cornitatu
eodem tanti predii vel in proximo duplo restitueref"].
Priče: ,Scuribrant, Adolt, Ekkirich, Pecili, Iagobo, Foldimar."
».Actum Steine.

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 57,
št. 155. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 122, st. 294]

St. 172.

Med letom 1050. in c. 10652 Kamen.

Svobodni Liuto napravi iz prijateljstva do škofa Altwina konec
prepiru, katerega je nekdaj imel s svojim sorodnikom Beringerjem za-
radi dote cerkve sv. Daniela? /,lifem quam olim cum quodam
suo consanguineo Beringer dicto pro dote sancti Danielis aecclesiae
habuit].

Priče: ,Scuribrant, Noppo, Gundadhar, Adolt."

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., I, 58,
št. 154. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 122, št. 295.]

Št. 173.

Med letom 1050. in c. 1065.4 Kamen.

Plemeniti Chezil podeli iz ljubezni do brixenskega škofa Altwina
cerkvi sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu svoje podedovano posestvo
v (Železni) Kapli5 s četrtino imenovane cerkve /,fale predium
guale hereditario iure in villa gue dicitur Capella, possedit, cum guarta
parte aecclesiae ibidem fundate"].

Priče: ,Gunthalm, Azaman, Noppo, Scuribrant, Reginhart."

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., I, 58,
št. 155. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 123, št. 296.]

Št. 174.

Med letom 1050. in c.1065. Kamen.
I. Neka Agata /,,Agatha"] podeli iz ljubezni do brixenskega škofa
Altwina cerkvi sv. Ingenuina v roke rečenemu škofu po svojem od-

1 Namreč v Junski grofiji. Gl. št. 146, 147 in 148.

2 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

3 Cfr. št. 171 in 174.

4 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

5 Železna Kapla je poleg reke Bele na južnem Koroškem.
6 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

112 Št. 174, 175, 176.

vetniku Preslavu /,,manu sui advocati Prezlai"] doto sv. Daniela
in šesti del cerkvene dote z vsemi koristmi, kakor jih je imela ona
sama /,,dotem sancti Danielis cum VI. parte dotis aecclesiae omnique
prorsus. commoditate quam ipsa inde visa est habere*].

Priče: , Noppo, Gundadhar, Liuto, Scuribrant, Adolt, Hartvvic,
Gotti." | |

Actum Steine."

il. Rečena matrona prepusti cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu
Altwinu brez kakega ugovora sedmi del omenjene cerkve (sv. Daniela)
z doto /,,VII. partem praescriptae aecclesiae cum dote").

Priče: ,Noppo, Gundadiar, Scuribrant, Liuto, Gervvin, Adolt
Hartvvic, Gotti, Engilmar."

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol. I, 58,
št. 156. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 125, št. 297.]

&

St. 175.

Med letom 1050. in c. 1065.! Kamen.

Oplemeniceni Ódalscalc podeli (brixenski) cerkvi sv. Ingenuina v
roke škofu Altwinu brez ugovora svoje podedovano posestvo v Grótsdiu
[sin loco Chrotsa*]?.

Priče: , Adalpreht, Perenhart, Wezil, Perehtolt, Poppo, Eppo, Hav-
vart, Aribo, Reginhart, Izo, Adolt."

Priče investiture: ,Adalpreht, Perehtolt, Wezil."

» Actum Steine."

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 60,
št. 159.]

Št. 176.

Med letom 1050. in c. 1065.3 Kamen.

Plemeniti Woluo podeli brez ugovora svoje posestvo v Veselah4
[.tale predium quale in loco Niunsaz nuncupato possedit"] z vsemi pra-
vicami, katere je sam imel, cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke
Skofu Altwinu.

Price: ,Izman, Adolt, Izo, Wazaman, Voldimar, Ódalpreht, Puolo,
Marquuart."

» Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju: — Redlich, Heta Tirol., 1, 60,
št. 161. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 124, št. 299.]

1 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII.

? Vas Grotsdi je v Sausalu pri Sv. Nikolaju jugovzhodno od Predinga na Srednjem Šta-
jerskem.

8 Zastran datiranja gl. Redlidh, Acta Tirol., p. XXXII.

4 Vesele, vas zahodno od Dobrle vasi na Koroškem.

ak ee. ža sa

Št. 177, 178, 179. 115

St. 177.

Med letom 1050. in c. 1065.! Kamen.

Osvobojena Liuza, soproga Izonova, podeli svoje posestvo, katero
se je v Veselah pokazalo fevdnikom brixenskega škofa Altwina /,fale
predium quale in loco Niunsaz nuncupato Altwini Brixinensis presulis
fidelibus demonstratum est"], brez ugovora cerkvi sv. Kasijana in In-
genuina v roke rečenemu škofu in njegovemu odvetniku Adalbertu v
ta namen, da bi osvobodila svoje hčere vsake nesvojnosti.

Priče: Adalpreht, Charlindi, Grifo, Eppo, Scuribrant, Odalrich,
Reginhart, Perehtolt, item Adalpreht, Hartman.

,Actum Steine.*

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol. I, 61,
št. 164. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 124, st. 501.]

St. 178.

Med letom 1050. in c. 1065? Kamen.

Oplemenicena Helica podeli svoje posestvo v Mokrijah /,in
loco Mocriach""] brez kakega ugovora (brixenski) cerkvi sv. Kasijana in
Ingenuina v roke odvetniku Adalpertu.

Priče: ,Adalpreht, Charlinc, Grifo, Scuribrant, Adolt, Reginpreht,
Guntpolt."

» Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 61,
št. 165. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 125, št. 520.]

Št. 179.

1051, dne 8. februarja. Augsburg.

Rimski cesar Henrik III. potrdi vsled prošnje solnograškega nad-
škofa Balduina njegovi cerkvi razna posestva, tako v Ruginesfeldu
[,ad Ruginesfeld"] vse to, kar so nadškofje nekdaj tam imeli, potem
v Dornovi /,ad Turnouua"] cerkev, ki je posvečena sv. Rupertu in
drugim svetnikom, ter goro ,,Paruuoz" z vinogradi, travniki, gozdi in
' drugim posestvom, ležečim okoli gore.

Dalje potrdi cesar solnograškemu nadškofu cerkev v Ptuju z de-
setino im dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom, kar so že
njegovi predniki Solnograški cerkvi potrdili in prepustili. Zraven tega
mu potrdi še tretji del mesta, katerega je nekdaj imel v svoji lasti neki
Karantanec, ki je pa izgubil svoje imetje, ker je bil zaradi vele-

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

2 Zastran datiranja gl. Redlidi, Heta Tirol., p. XXXII.

13

114 Št. 179.

izdaje obsojen. Izvzeta so bila le tista posestva, katera je dobila nje-
gova (Karantančeva) soproga, namreč dvor v vzhodnem ali gorenjem
delu mesta, kjer so pričeli delati novo cerkev, v dolenjem ali zapadnem
delu mesta pa tisti dvori, katere je takrat imela v svoji lasti, s sto
kmetijami in desetimi vinogradi. Potem potrdi cesar Solnograški cerkvi
zemljo v Cistanesfeldu, katera se razprostira od dveh postavljenih kupov
blizu Drave in od mejne višine, ki se zove Breg, po Pobrežju do iz-
liva Dravinje v Dravo. /,...ad Petouiam ecclesiam cum decima et
duas partes civitatis cum bannis, theloneis et ponte gue antecessoribus
nostris confirmantibus illó tradita erant, et insuper tertiam partem civi-
tatis que proprietas fuit Carantani eique diiudicatum erat, eó quod reus
magestatis criminatus est constare, exceptis illis rebus que sue uxori con-
cesse fuerunt, id est in superiori civitate in orientali parte civitatis cur-
tilem locum, ubi nova aecclesia incoepta est, atque (in) inferiori civitate
in occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loca que in potestate tunc
habuit, cum hobis C et vineis X in Cistanesfeld firmamus ad prefatum
monasterium sicut acervi duo prope Trauum positi sunt ex summitate
superioris et exterioris termini qui wagreni dicitur, et sicut ille wagreni
tendit usque dum Treuuina fluit in amnem Trauurm.*]

Dalje potrdi cerkev Marije Device pri Krnskem gradu s tisto de-
setino, katero predpisuje cerkveni zakon, pri vseh dvorih, ki spadajo
pod Krnsko mesto, namreč v Dravskem dvoru, Grabštajnu in Pod-
krnosu. Na gori pri Žrelcu potrdi cesar Solnograski cerkvi dva pod-
ložna delavca z njunima kmetijama ter pravico, na dotični gori sekati
les in pasti svinje, ne da bi smel kdo ugovarjati. Tudi jej potrdi po-
sestva pri Trebnjem, v Ostrovici, na Grobniškem polju, v Vetrinju, v
Brežah, na Krki in še po drugih krajih. [,,... ad Carantanam aecclesiam
sancte Mariae cum decima, sicut. aecclesiasticus ordo precipit, de curtibus
omnibus que ad Carantanam civitatem pertinent, id est Trahof, Gravin-
dorf, Gurnuz, ad Zreliz operarios servos duos in monte cum hobis illorum
ligna secanda in ipso monte sine contradictione omnium hominum cum
saginatione, Trebinam, Ostaruuiza, Grapudifeld, Vitrino, Friesach,
Curca . . .*]1

Nobeden izmed njegovih (cesarjevih) naslednikov, a tudi noben
vojvoda, grof ali pa kaka druga oseba ne sme od naštetih posestev
ničesar vzeti rečeni cerkvi.

» Data VI. idus Februarii, anno dominice incarnationis millesimo Lf.
indictione III, anno autem domni Heinrici tercii regis imperatoris se-
cundi ordinationis eius XXII, regni quidem XII, imperii V. in nomine
domini. Actum Augusta."

(Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Hnh.,
str. 236, št. 99. — Kukuljevič, Diplom. Sbornik, 1, 206, št. 241.

1 Kar se tiče lege raznih krajev, ki so omenjeni v tej listiri, glej Gr. II, št. 296.

Št. 180, 181. 115

1051, jesenski čas. Št. 180.

Takrat se je cesar Henrik III. napotil nad Ogre. Del vojske, ka-
tero so vodili rezenski škof Gebhard, češki vojvoda Bretislav in ka-
rantanski vojvoda Welf, se je pomikal na severni strani Donave
proti Ogrskemu; cesar se je pa s svojimi četami, ki so bile sestavljene iz
Bavarcev, Langobardov, Sasov, Švabov, Frankov in Slovanov, napotil
skozi Karantanijo na ogrska tla. Zaradi deževja, pomanjkanja hrane
in umikanja Ogrov ni vojska dosegla svojega namena.

Herimanni Hugiens. Chronicon ad a. 1051 (MG. SS., V, 150): ,Seguenti
autumno magno cum exercitu imperator ... Pannonias petiit, Gebehardogue Ra-
tisponense episcopo et Welf Brezizlaogue ducibus ad septentrionalem Danubii
partem depopulandam transmissis, ipse, devecto e navibus, guantum in eguis po-
terat, sumptu, longo propter fluviorum illuvionem circuitu per Carentani fines
transiens, periurumgue regnum invadens, hac et illac Ungarico exercitu latroci-
nantium more fugitante et nusguam aeguo Marte conferre manum audente, omnia
circumquaque, quoad sumptus militi suppetebant, vasta reddidit...«

Ann. Altahen. mai. ad a. 1051 (MG. SS., XX, 805): ,Imperator vero ita
disposuit iter suum, ut navigio descendens per Danubium adsumptionem Deiparae
Virginis (i.e. 15. aug.) celebraret Bathavorum urbe... Ipse vero cum valida manu
Baioariorum, Longobardorum, Saxonum, Suevorum, Francorum, Sclavorum ad Un-
gariam usque pervenisset et iter illo ingrediendi interclusum fuisset, habito consilio
longam circuitionem peregit et absque navibus et plaustris solo equestri itinere
regionem intravit.*

St. 181.

Med letom 1052. in 1078.!

Plemenita Zena Ita in njen sin Griph dasta svoje posestvo v
Kapli /.in loco Capella*]? s podložnimi ljudmi in vsemi priteklinami
freisinški cerkvi Marije Device in sv. Korbinijana v roke škofu Ellen-
hardu in njegovemu odvetniku Otonu. Zato pa prepusti škof po svojem
odvetniku prej imenovanima neki dvor v Bančah [,guoddam curtife-
rum in loco Vanicdia*^]3 z vsemi pravicami in dohodki, katere je prej
sam dobival. Po smrti plemenite Ite in njenega sina pripade to posestvo
Freisinški cerkvi. Ako bi škof Ellenhard ali pa kak njegov naslednik
prelomil to pogodbo, smeta Ita in Griph storiti s posestvom, kar hočeta.

Naštetih je več prič.

Datum manjka.

[Cod. iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck,
Hist. Fris., IP, 519, št. 1244. — Resch, Aetas millen., 111. — Zahn, Cod. dipl.

Austr,-Fris., I, 88, št. 88 (Fontes rer. Austr., Dipl. XXXI) k letu c. 1070. — Jaksch,
Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 126, št. 306.]

1 To se je zgodilo med letom 1052. in 1078., ko je v Freisingu vladal škof Ellenhard.
3 Tu nam je misliti na Kaplo pri Dravi ali pa na Kaplo (Kappel) na Grobniškem polju.
3 Banče (Faning) so severozahodno od Celovca.

15*

116 Št. 182, 183.

1052. Treviso. St. 182.

Oglejski patriarh Gotebold /[,Botbolt Aguilegiensis pa-
triarcha"] skliče sinodo v cerkvi sv. Petra v Trevisu, kjer se ondotni
škof Rotherus odpove pravicam do desetin v vaseh Ceresara in Pladano.!

» Actum Tarvisio imperante secundo Heinrico anno imperii ejus
sexto, indictione quinta.*

[Gloria, Codice dipl. Padovano, I, 195, st. 159.]

St. 183.

1053, najbrže meseca aprila. Rim.

Papež Leon (IX.) naznanja vsem beneškim in istrskim škofom
[.episcopis Venetiae et Istriae"], da je prišel v sedanji šesti indikciji
gradeški ali bolje rečeno novooglejski patriarh Dominik k njegovi (pa-
peževi) sinodi v Rim ter s solzami v očeh tožil o razmerah med svojo
in Furlansko cerkvijo /,hac in praesenti indictione sexta carissimum
confratrem nostrum Dominicum Gradensem, immo novae Aquilejae pa-
triarcham, ad synodum nostram Romae habitam venisse et querimoniam
de sua et Forojuliensi ecclesia ... lacrymabiliter coram fecisse*]. Ko
so se prečitali privilegiji, katere je (gradeški patriarh) dobil od Rimske
stolice, se je po nasvetu sinode sklenilo, da naj bo Novi Oglej za
zmeraj glava in metropola vsega Beneškega in vse Istre {,μὲ nova .
Aguileja totius Venetiae οἱ Istriae caput et metropolis perpetuo habere-
tur"], kar kažejo jako očitno privilegiji prejšnjih papežev. Furlanski
škof [.. Forojuliensis antistes"] naj bo vsled privilegija papeža Gregorja [1.2
in vsled sklepa papeža Gregorja IIL3 zadovoljen z Longobardsko deželo
[.finibus Longobardorum*]. Papež pravi, da to prepušča furlanskemu
škofu iz velikodušnosti, ne pa zarad kake zakonite določbe, ker ni
nikdar hotel priti blizu in se tudi ne opravičiti, akoravno je bil štiri-
krat poklican. Nasprotno je pa bil gradeški, to je novooglejski patriarh
petkrat navzoč pri njegovih (papeževih) sinodah, akoravno ni bil nikdar
pozvan. Papež ukazuje beneškim in istrskim škofom, da naj bodo, kakor
velevajo kanonične postave, v vseh stvareh pokorni rečenemu grade-
škemu patriarhu in njegovim naslednikom. Nihče naj se ne predrzne
nasprotovati gradeškemu patriarhu po tistih mestih in farah, po katerih
ima ta svoje pravice. Ako bi kdo imel kako pravično pritožbo zoper
njega, naj jo naznani v navzočnosti svojih sobratov in rojakov ter se ž
njim (s patriarhom) pomiri, ako je mogoče. Ali naj pa pridete obe stranki
k Apostolski stolici. Kdor bi delal drugače, na se boji cerkvene kazni.

1 Ceresara in Pladano sta dve vasi vzhodno od Padove pri morju na beneških tleh.
2 Glej listino rečenega papeža iz leta 723. (Gr. I, št. 201.)
3 Glej nepristno listino, ki se pripisuje Gregorju III. (Gr. I, št. 209.)

Št. 183, 184. 117

»..hac in praesenti indictione sexta ... ad synodum nostram
Romae habitam.*! — Noverit vestra."

(Mansi, Concil. coll, XIX, 657. — Cocguelines, Bullarum, privilegiorum
ac diplomatum Rom. pont. ampl. collectio, I, 586. — Migne, Patrol, Ser. lat.,
CXLIII, 727. — Jaffé, Reg. pont. Rom., št. 4295 (3263).]

Primerjaj tudi:

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 7, pars 11 (Muratori, Script. rer. Ital., XII,
244): ,Leo papa in synodo Dominico patriarchae pallium tribuit et ut crucem ante
se deferret concessit patriarchalemque suam sedem approbavit et episcopis Ve-
netiae et Istriae scripsit, ut huic patriardiae tamquam primati suo obedientiam et
reverentiam exhibeant, cum Hguilegiensis antistes his terminis debeat esse con-
tentus, qui sunt in finibus Longobardorum juxta privilegium antiquitus praefatis
ecclesiis concessum."

Št. 184.

1053, med aprilom in novembrom.

Ko se je cesar Henrik III. o veliki noči (11. aprila) mudil v Mer-
seburgu, je bil bavarski vojvoda Konrad odstavljen. Nato je ta bežal
čez Karantanijo na Ogrsko. Tu je dobil od ondotnega kralja An-
dreja pomožnih čet ter Z njimi napadel Karantanijo. Opustošil je več
krajev ter se polastil Hengstburga?, kamor je postavil ogrsko posadko.
Hotel je med drugim dobiti nazaj tista posestva po Karantaniji, katera
je prej tam imel, a mu jih je cesar vzel ter si jih prisvojil. Nekateri
velikaši so mu šli na roko, da je lažje pregnal druge, ki so bili ce-
sarju naklonjeni.

Herimanni Augiens. Chronicon ad a. 1055 (MG.. SS., V, 133): ,... Ad
quem conventum (sc. aput Triburiam) cum Counradus, dudum. Baioariae dux, ve-
nire nolens, cum expeditis militibus regi rebellare moliens, Ungariis se adiungere
temptasset et Carentani fines invasisset, quibusdam inibi, quae prius habuerat,
possessionibus suis ab imperatore privatus est, eas quasi legaliter acquirente ...
Per idem tempus (sc. mens. Novembr.) Counradus dudum dux, ab Andrea rege
Ungariorum gratanter susceptus, ei, ne allegatum cum imperatore foedus per-
ficeret, dissuasit, et auxilio eius quandam Carentani partem, quorundam etiam
primatum, qui eam possidebant, machinatione aliis expulsis primoribus, inva-
sam cepit."

Ann. Altahen. mai. ad a. 1053 (MG. SS., XX, 806): ,Chuono dux Baio-
aricus... ducatu est depositus ... Quapropter brevi plures iniquitatis suae socios
edquisivit eosque sibi firmos et fideles esse iuramento constrixit. His ad velle
dispositis, ipse cum manu valida per Carinthanos ad Ungros confugit . .. Ipse
vero adiunctis sibi Ungris Charionas invadit et, plurima loca vastans, urbem
quandam, Hengistiburg dictam, occupavit ibique praesidio imposito in Ungariam
se recepit."

1 Omenjena sinoda: je bila po veliki noči leta 1053. (Cfr. Herim. Augien. Chron. ad a. 1053:
»Domnus papa, habita Romae post pasdia synodo.") Velika noč je bila istega leta dne 11. aprila.

3 Hengstburg (Hengistiburg) je bil najbrže sedanji Wildon na Srednjem Štajerskem. (Cfr.
Zahn, Ortsnamenbudh, str. 499.) Nikakor pa ne morem pritrditi Felicettiju (Beitráge zur Kunde
steierm, Gesdhiditsguellen, X, 75—81), ki misli, da je bil Hengstburg sedanji Gradec.

118 Št. 185, 186, 187.

Št. 185.

1054, v začetku leta.

Posadka, katero je bivši bavarski vojvoda Konrad zapustil v
Hengstburgu! in katero so ondotni prebivalci neprestano vznemirjali,
je prostovoljno zapustila rečeni kraj ter skrivaj odšla na Ogrsko.

Ann. Altahen. mai. ad a. 1054 (MG. SS., XX, 806): ,Quibus diebus hi, qui
in urbe Hengistiburc praesidio relicti erant a Chuonone, fatigati crebra provin-

cialium incursione, ipsi sua sponte urbem diripiunt et clam inde in Ungariam
aufugiunt."

Ogri so iz nova napadli Karantanijo. Ko so nabrali mnogo
plena, so se vrnili v domovino.

Ann. Altahen. mai. ad a. 1054 (MG. SS., XX, 807): ,Ungri iterum Charionas
invadunt; factaque praeda in patriam laeti recedunt."

1055, spomladi. St. 187.
Welf, vojvoda karantanski in mejni grof veronski, je,

kakor se pripoveduje, skupaj z drugimi knezi na Ronkalskem polju tri

dni čakal na cesarja Henrika III. Ko je pa ta čas pretekel, je vojvoda
mislil, da ni dolžan še dalje čakati. Zbral je svoje čete ter se vrnil.
Na poti je srečal cesarja, kateri ga ni mogel pregovoriti ne z darili,
ne z obljubami in ne z grožnjami, da bi se mu pridružil. — V tistem
času je cesar naložil veronskim prebivalcem, ki so bili podložniki ka-
rantanskega vojvoda, da morajo plačati tisoč mark. Sedaj je vojvoda
Welt nenadoma prišel pred Verono ter prisilil cesarja, da je moral
meščanom povrniti vse to, kar jim je bil vzel, ter se napotiti drugam.3

Historia Welforum Weingartens. (MG. SS., XXI, 461): ,...Dicitur de
eo (sc. de Guelfo), quod cum in procinctu esset, et imperatorem Heinricum tertium
per triduum ultra statutum tempus in loco, qui dicitur Rungalle, ubi totus exer-
citus convenire solet, quo et se venturum iuramento constrinxerat, praestolaretur
et nec nuntium quidem, qui causam morae illius exponeret, haberet, erecto signo
convocatis dominis reversionis iter arripuit. Cui tandem imperator occurrens nec
muneribus nec promissionibus vel saltem minis ab incepta repatriatione removere
potuit. Quodam etiam tempore cum imperator Veronensibus civibus exactionem
inferens mille marcas ab eis extorsisset, ipse ex inproviso superveniens, tanta eum
suosque severitate et contumelia afflixit, ut vix imperator pecunia ex integro red-
dita securitatem exeundi obtineret."

1 Gl. št. 184.

? Neki drug vir nam pravi, da se je Welf s cesarjevim dovoljenjem vrnil v domovino. Glej
štev. 188.

3 Steindorff (Jahrbiidher d. Deutschen Reiches, II, 318, op. 3) misli, da je vse to, kar se tu o
Welfu in cesarju pripoveduje, izmišljeno.

ΝΥΝ II NJA čana a dai —

Št. 188, 189. 119

Št. 188.

1055, med marcem in novembrom.

Karantanski vojvoda Welf in rezenski škof Gebhard sta
se s cesarjevim dovoljenjem vrnila iz Italije v domovino. Tu sta se v
zvezi z nekaterimi drugimi velikaši zarotila zoper cesarja ter ga hotela
odstaviti in umoriti, na njegovo mesto pa povzdigniti bivšega bavar-
skega vojvoda Konrada, ki je takrat bival na Ogrskem. To se pa ni
zgodilo, kajti najprej je umrl vojvoda Konrad, kmalu nato je zbolel
tudi Welf. Ta se je začel kesati, da se je zavezal zoper vladarja; zato
mu je naznanil ostale zarotnike, sebi pa izprosil odpuščanje. Ko je umrl,
so ga pokopali v Altdorfskem samostanu.!

Ann. Altahen. mai. ad a. 1055 (MG. SS., XX, 807, 808): ,Dum ergo in
Italia commoratur (sc. imperator), guidam de regni principibus, gui etiam familia-
riores illi videbantur, hoc est Gebehardus patruus eius Ratisbonensis episcopus,
Welf Charintanorum dux aliigue complures clandestina cum his consilia concin-
nant, gui pridem publici hostes extiterant. Igitur Deo dignum augustum vita simul
et regno privare, Chuononem, gui ad Ungaros confugerat, in locum eius subrogare
conantur, et guoniam in hac coniuratione erant, ut praedixi, imperatoris amicissimi,
potuit miserabile facinus perpetrari, scilicet nisi hoc Deus ut casses comminuisset
aranearum, quoniam non est consilium neque fortitudo contra Deum. Primum igitur
Chuono, quem principem elegerant, miserabili excruciatus peste, fraudem et ne-
guitiam terminavit morte. Mox etiam Welf, infirmitate correptus et in extremis
iam poenitentia ductus, peccasse se publice fatebatur et, ut indulgentiam apud .
augustum mereret, supplex precabatur. Cui etiam curtem suam, Utingun dictam,?
delegari fecit, socios coniurationis aperuit et mox ultimum diem clausit."

Bertholdi Annales ad a. 1055 (MG. SS., V, 269): ,Gebehardus Ratispo-
nensis episcopus, et Welf dux licentiam repatriandi ab imperatore impetraverant,
militesque eorum eis, ut aiunt, ignorantibus contra imperatorem coniuraverunt.
Quo tempore Welf dux, suis et omni populo flebili admodum morte preventus,
et voto sanctae monacdhicae vitae Deo revera se initiando dedicatus, apud Altor-
fense coenobium sepultus est."

Historia Welforum Weingartensis (MG. SS., XXI, 461): ,Hic denique
Guelf sub iuvenili etate cum esset in castro Botamo?, morbo correptus est vi-
densque sibi iminere mortem omne patrimonium suum cum ministerialibus, quia
heredem ex se non habuit, ad cenobium Altorfense sancto Martino in perpetuam
possessionem donavit ... Ipse vero diem claudens extremum illo deportatus est
et cum maximo planctu suorum ac totius vicinitatis sepultus."

Ann. Weissenburg. ad a. 1055 (MG. SS., III, 70): , Coniuratio Welphi ducis
Karendinorum contra imperatorem."

St. 189.

1055, dne 11. novembra. Verona.

Cesar Henrik III. podeli samostanu sv. Zenona pri Veroni vsled
prošnje opata Alberika več posestev ter sodnijsko oblast čez dvanajst

1 Altdorf je na Wiirtemberškem.

2 Utting je pri Ammerskem jezeru jugozahodno od Monakovega. Ta dvor je Welf dobil

od Hdalberona, zadnjega grofa iz rodovine Ebersbergov.
3 Grad Bodman je bil ob Bodenskem jezeru.

120 Št. 189, 190.

arimanov (svobodnikov), katere je (karantanski) vojvoda Welf
[..Welpho gloriosus dux*] dal samostanu v fevd.

» Data 3. idus Novembris, anno dominicae incarnationis MLV., in-
dictione VII, anno domni Henrici tercii regis, imperatoris autem secundi
ordinationis XXVII, regni quidem XVII., imperii vero IX. Actum Verone."

[Izvirna listina v Veroni. — Ughelli, Italia sacra, V, 762. — Muratori,
Antigu. Esten., I, 6. — Origines Guelficae, II, 257.]

St. 190.
1055, dne 15. novembra. |
Takrat je umrl karantanski vojvoda Welf. Pred svojo
smrtjo je hotel zapustiti svojo lastnino. Altdorfskemu samostanu. A nje-
gova še živeča mati je bila proti temu ter je dosegla, da je samostan
dobil le nekatera posestva rajnkega vojvoda.

Bernoldi Chronicon ad a. 1055 (MG. SS., V, 427): ,Welf dux Carinthiorum
obiit."

Ekkehardi Chron. Würzeb. ad a. 1055 (MG. SS., VI, 51): Welf dux Ca-
rinthiorum obiit."

Ekkehardi Chron. univers. ad a. 1055 (MG. SS., VI, 197): ,Welefo dux
Carinthiorum obiit."

Ann. Wirziburg. ad a. 1054 (MG. SS., II, 244): ,Welf dux Carinthiorum
- obiit."

Aun. Hildesheim. ad a. 1054 (Waitz v Script. rer. Germ. in usum schol.,
ed. 1878, p. 46): ,Welf dux Carinthiorum obiit." !

Necrol. Weingartense ad id. Nov. — 15. nov. (MG. Necrol., I, 230): , Welfo
dux Carinthie, hic sepultus, qui in extremis positus omne patrimonium suum duobus
ex suis delegatum ecclesie Altorfensi donari decrevit, sed mater superstes, hanc
traditionem iure gentium irritam faciens, pro anima filii hec predia dedit: Lanc-
rein, Luotirbrunnon, Gullinwillár, Fridehardeswillár, Azelunwilár, Heiligunbuoke,
Chrotebadh, Ethinishoven." !

Necrol. sanctimon. Weingart. ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 257): ,Welf dux."

Necrol. Augiae divitis ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 281); ,Welfo dux."

Necrol. Zwifaltense ad id. Nov. (MG. Necrol., I, 265): ,Welph dux de Ra-
vinisburc 2,"

; Necrol. mon. S. Udalrici Hugustensis civ. ad id. Nov. (MG. Necrol., I,
127): ,Ob. Welfhart dux."

Liber anniversariorum eccl. mai. Augustensis ad id. Nov. (MG. Necrol.,
I, 71): ,Welf dux ob., qui dedit 5 hubas in Oetringen ?."

Liber anniversariorum eccl. mai. Constantiensis ad id. Nov. (MG. Ne-
crol, I, 294): ,Welfo dux ob."

Libri anniversariorum et necrologium mon. S. Galli ad id. Nov. (MG.
Necrol., I, 484): ,(Obitus) Welfhardi ducis."

Necrol. Ebersperg. ad II. id. Nov. — 12. nov. (Sitzungsber. der Wiener
Akademie, LIII, 238): , Welfhart dux."

1 Ti kraji so na južnem Wiirtemberškem v okolici mesta Ravensburga. Azelunwilàár je Atzen-
weiler, Chrotebadi je Groppadi, Ethinishoven pa Ettishofen.

2 Ravinisburc je Ravensburg na južnem Wiirtemberškem.

3 Ettringen pri Mindelheimu na jugozahodnem Bavarskem

Št. 191, 192. 121

Št. 191.

1056, dne 21. februarja. Mainz.

Rimski cesar Henrik III. podeli Brixenski cerkvi posestva nekega
Ebbona!, ležeča v Ojsnici? ter po drugih krajih (Karantanske) marke
in grofije mejnega grofa Otokarja. Rečeni Ebbon je zarad veleizdaje
izgubil omenjena posestva, katera je nato on (cesar) dobil v svojo last.
[». .. cuiusdam Ebbonis predium videlicet Odelisniz ceteraque bona sua
omnia, que in mardhia et comitatu Otacharii mardionis sita sunt, quoniam
ipso maiestatis reo et capitalis pene sententiam subire dampnato omnia
bona sua nostre potestati nostroque publico iuri adiudicata sunt ..."]

»Data X. kal. Martii, anno dominice incarnationis MLVI. indicti-
one VIII, anno autem domni Heinrici tercii regis, imperatoris autem -
secundi ordinationis eius XXVII, regni quidem XVIL, imperii vero X.
Actum Magoncie."

(Izvirna listina v Namestnijskem arhivu v Innsbrucku. — Hormayr, Bey-
tráge zur Gesdi. Tirols, Ib, 49, 8t. 16. — Sinnacher, Beytrčige zur Gesdi. von
Süben τι. Brixen, II, 568, št. 90. —. Zahn, Urkundenb. des H. Steiermark, I, 70,
štev. 62.]

St. 192.

1056, dne 4. julija. Worms.

Cesar Henrik III. podeli na prošnjo svoje soproge, cesarice Neže,
in svojega sina, kralja Henrika IV., svojo lastnino Naunzel* na Furlan-
skem v grofiji grofa Ludovika solnograškemu nadškofu Balduinu. To
posestvo je cesarju dal Oton, sin grofa Ozina5, grofu Ozinu pa Tr-
dogoj%. /,... quoddam predium nomine Naunzel, quod Durdegouuo
Ozino comiti dederat, et guod Otto filius eiusdem Ozini nobis per car-
tulam tradiderat in pago Foro lulio et in comitatu Ludovvici comitis
situm."]

» Data III. nonas Iulii anno dominice incarnacionis MLVI., indicti-
one VIIIL, anno autem domni Heinrici tercii regis, imperatoris autem
secundi ordinacionis eius XXVIII, regni quidem XVIII., imperii vero X.
Actum Wormatie.*

(Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh.,
str. 241, št. 102. — Valentinelli v Fontes rer. Hustr., Dipl., XXIV, 2.]

1 Ebbon je bil neki posestnik na sedanjih štajerskih tleh.

2 ,Odelisniz" je sedanja vas Ojsnica (Oisnitz) pri Predingu na Srednjem Štajerskem.

3 V tej listini se mejni grof Otokar prvikrat omenja kot upravitelj Karantanske marke.

4 Naunzel je sedanji Noncello južno od Pordenona na Furlanskem.

5 Ozi je zmanjševalno ime za Otokar.

8 Zahn (Friaulisdie Studien v Archiv f. Kunde ósterr. Gesdhidite, LVII, 305) misli, da je ta
Durdegouuo (Trdogoj) ista oseba, katera se tudi pod št. 69. omenja.

122 Št. 193, 194, 195, 196.

Št. 193.

1056, meseca julija.!
Cesar Henrik III. zopet sprejme v svojo milost svojega sorodnika
Konrada?, kateri se je bil zoper njega zarotil.

Ann. Altahen. mai. ad a. 1056 (MG. SS., XX, 808): »Chuononem nepotem
suum poenitentem pro rebellione suscepit (sc. imperator)."

Št. 194.

1056, pred 5. oktobrom.

Udalrik, mejni grof kranjski in nečak grofa Adalberona?, je od-
stopil, preden se je oženil,4 svoja posestva v Póringu in Weissenfeldu,
katera je dobil po Ridhlindi5, cesarju Henriku III.6

Libellus concambiorum monast. Ebersbergensis ad a. 1056 (Hundt v
Abhandl. der bair. Akad., XV (1879), str. 158): ,Redemptio Peringin. Cum Oudal-
ricus mardiio Chreinensis, nepos Adalperonis comitis, per traditionem Ridhlindis
predia Peringin et Wizzinvelt possideret, antequam nubsisset, ea tertio Heinrico
cesari petenti tradidit."

Št. 195.

1056, dne 5. oktobra. Bodfeld na Harzu.

Takrat je umrl cesar Henrik III. Pri njegovi smrti je bil med dru-
gimi navzoč takratni oglejski patriarh Gotebold.

Lamberti Hersfeld. Ann. ad a. 1056 (MG. SS., V, 157): ,Nec multo post
ipse (sc. imp. Heinricus) corporis molestia correptus, cum septem aut eo amplius
diebus lecto decubasset, diem clausit extremum. Praesentes erant, quasi ad offi-
cium tanti funeris ex industria evocati, Romanus pontifex, Aquileiensis patri-
ardia, patruus imperatoris Ratisponensis episcopus, item innumerabiles tam laici
quam ecclesiastici ordinis dignitates."

St. 196.

1056, dne 25. decembra." Rezno.

Kralj Henrik IV. podeli Karantansko vojvodino svojemu sorodniku
Konradu (IIL), bratu palatinskega grofa Henrika iz Lotaringije.

1 Zastran datiranja glej Steindorff, Jahrb. d. Deutschen Reiches, II, 346.

? To je bil tisti Konrad, ki je pet mesecev pozneje postal vojvoda karantanski. Gl. št. 196.

? Udalrik IL, mejni grof kranjski, je bil vnuk Wilpurge, sestre grofa Adalberona iz rodo-
vine Ebersbergov. Gl. št. 221.

4 Mejni grof Udalrik se je oženil leta 1062. Gl. št 221.

5 Ridilinda je bila soproga grofa Adalberona ter sestra grofa Welfa, ki je bil oče karan-
tanskega vojvoda Welfa.

ὁ Ta daritev se je zvršila pred smrtjo cesarja Henrika IIl., to je pred 5. oktobrom leta 1056.

7 Mladi kralj Henrik IV. se je v božiču leta 1056. mudil s svojo materjo v Reznem. Takrat
je njegov sorodnik Konrad dobil Karantansko vojvodino. Gl. Meyer v Knonau, Jahrbiidher des
Deutschen Reiches, I, 19. .

Št. 196, 197. 123

Ann. Altahen. mai. ad a. 1057 (MG. SS., XX, 808): ,Dominicam nativitatem
rex Henricus adhuc puer parvulus Ratisbone celebravit, colloguium generale cum
regni primatibus habuit. Chuononi cuidam cognato suo ducatum, guem Welf ha-
buerat, tradidit."

Lamberti Hersfeld. Aun. ad a. 1057 (MG. SS., V, 159): ,Cuono, cognatus
regis, dux factus est Carentinorum. Frater eius Heinricus, palatinus comes Lutha-
riorum, ...*

Monumenta Epternacensia, c. 33 (MG. SS., XXIII, 26): ,Summae digni-
tatis et generositatis proceres, regum progenies, Cuono dux Karendinorum et adel-
phus eius Heinricus palacii comes."

St. 197.

1057, dne 4. februarja. Neuburg.

Kralj Henrik IV. potrdi vsled prošnje solnograškega nadškofa
Balduina njegovi cerkvi razna posestva, tako v Ruginesfeldu /..ad Ru-
ginesfeld*] vse to, kar so nadškofje nekdaj tam imeli, potem v Dornovi
[.ad Turnouua*] cerkev, ki je posvečena sv. Rupertu in drugim svet-
nikom, ter goro ,,Paruuoz" z vinogradi, travniki, gozdi in drugim po-
sestvom, ležečim okoli gore.

Dalje potrdi kralj v Ptuju cerkev z desetino in dva dela mesta
s sodstvom, mitnino in mostom, kar so Solnograški cerkvi že njegovi
predniki potrdili in prepustili. Zraven tega jej potrdi še tretji del mesta,
katerega je nekdaj imel v svoji lasti neki Karantanec, ki je pa izgubil
svoje imetje, ker je bil zarad veleizdaje obsojen. Izvzeta so bila le
tista posestva, katera je dobila njegova (Karantančeva) soproga, nam-
reč dvor v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so pričeli delati
novo cerkev, v dolenjem ali zapadnem delu mesta pa tisti dvori, katere
je takrat imela v svoji lasti, s sto kmetijami in desetimi vinogradi. Potem
potrdi kralj Solnograški cerkvi zemljo v Cistanesfeldu, katera se raz-
prostira od dveh postavljenih kupov blizu Drave in od mejne višine,
ki se zove Breg, po Pobrežju do izliva Dravinje v Dravo. /[.... ad
Petouiam ecclesiam cum decima et duas partes civitatis cum bannis,
theloneis et ponte, que antecessoribus nostris confirmantibus illó tradita
erant, et insuper tertiam partem civitatis, que proprietas fuit Carantani
eique diiudicatum eral, eo quod reus maiestatis criminatus est constare,
exceptis illis rebus, que sue uxori concesse fuerunt, id est in superiori
civitate in orientali parte civitatis curtilem locum, ubi nova ecclesia in-
cepta est, atque (in) inferiori civitate in occidentali parte civitatis ipsius
illa curtilia loca, que tunc in potestate habuit, cum hobis C et vineis X
in Cistanesfeld firmamus. ad prefatum monasterium sicut acervi duo
prope Trauum positi sunt ex summitate superioris et exterioris termini,
qui wagreni dicitur, et sicut ille wagreni tendit usque dum Treuuina
fluit in amnem Trauum.*]

124 Št. 197, 198, 199.

Dalje jej potrdi cerkev Marije Device pri Krnskem gradu s tisto
desetino, katero predpisuje cerkveni zakon, pri vseh dvorih, ki spadajo
h Krnskemu mestu, namreč v Dravskem dvoru, Grabštajnu in Podkrnosu.
Na gori pri Žrelcu potrdi kralj Solnograški cerkvi dva podložna de-
lavca z njunima kmetijama ter pravico, na dotični gori sekati les in
pasti svinje, ne da bi smel kdo ugovarjati. Tudi jej potrdi posestva pri
Trebnjem, v Ostrovici, na Grobniškem polju, v Vetrinju, v Brežah, na
Krki in še po drugih krajih. [,... ad Carantanam ecclesiam sancte Ma-
rie cum decima, sicut ecclesiasticus ordo precipit, de curtibus omnibus,
que ad Carantanam civitatem pertinent, id est Trahof, Grauindorf,
Gurnuz, ad Zreliz operarios duos servos in monte cum hobis illorum
ligna secanda in ipso monte sine contradictione omnium hominum cum
saginatione, Trebinam, Ostaruuiza, Crapudhfeld, Vitrino, Friesadh,
Corea; Sp

Nobeden izmed njegovih (kraljevih) naslednikov, a tudi noben voj-
voda, grof ali pa kaka druga oseba ne sme od naštetih posestev ničesar
vzeti rečeni cerkvi. |

»Data Il. nonas Februarii, anno dominice incarnationis MLVIL.,
indictione VIIIL, anno autem domni Heinrici quarti regis ordinationis
tertio, regni primo. Actum Nuenburg."

(Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh.,
str. 243, štev. 104.]

Št. 198.

1057, dre 3. ali pa 4. aprila. Worms.

Udalrik, ministerijah moguntinskega nadškofa Liutpolda, je bil v
navzočnosti kralja Henrika IV. obsojen, da mora v trojni meri povrniti
to, kar je vzel samostanu sv. Mihaela pri Bambergu.

Med pričami se tudi omenja ,Kuono dux Carinthiae".

»Actum est autem Wormaciae anno dominicae incarnationis MLVIL.,
indict. X., II. non. Aprilis,? V. vero feria septimanae paschalis.3"

[Heumann, Commentarii de re dipl. imperatricum ac reginarum Germ.,
p. 180.]

Št. 199. si

Med letom 1057. in 1065.4

Friderik, ministerijal bamberškega škofa Guntherja, prepusti Bam- .
berški cerkvi svoj alod med Anizo in Ipušo ter neko drugo posestvo
med Anižo in Trauno.

1 Kar se tiče lege raznih krajev, ki so v tej listini omenjeni, glej Gr. II, št. 296.

2 To je dne 4. aprila.

3 To je dne 3. aprila.

4 Bamberški škof Gunther je nastopil svoje dostojanstvo leta 1057. pred 16. avgustom, umil
je pa dne 23. junija leta 1065.

Št. 199, 200, 201. 125

Med pričami se tudi omenjajo: ,Megenhardus comes de Charinthia
— Hartwigus frater patriardiae! et milites eius Einuuic, Regil, Perehc-
tolt. — Fridericus de Carinthia et milites eius Adelbero, Eppo, Perehc-
tolt, Altman."

Datum manjka.

[Cod. Udalrici iz 12. stoletja na Dunaju. — Jaffé, Bibl.rer. Germ., V, 50,
štev. 25.]

Št. 200.
1058, jesenski čas.

Karantanski vojvoda Konrad (IIL) je prišel z mnogobrojnimi če-
tami v Lombardijo,2 da bi zasedel svojo vojvodino, katere zarad upora
ni mogel dobiti v svojo oblast.3 Ker so se mu pa ondotni (karantanski)
prebivalci uprli, je moral sramotno oditi. Svoje vojvodine se tudi po-
zneje ni mogel polastiti, ker je prezgodaj umrl.

Lamberti Hersfeld. Ann. ad a. 1058 (MG. SS., V, 159): ,Cuono dux Ca-
rentinorum, contractis ingentibus copiis, ad occupandum ducatum suum, quem
tanto tempore metu rebellionis non inviserat, primam profectionem parabat; sed
morte praeventus, coeptum iter non explevit."

Ann. Altahen. mai. ad a. 1058 (MG. SS., XX, 809): , Autumnali igitur tem-
pore dux Charintanorum Chuono Longobardiam valida manu est ingressus, sed
resistentibus sibi provincialibus turpiter est regressus."

St. 201.

1058, dne 18. oktobra. Rezno.

Kralj Henrik IV. naznanja, da je vsled prošnje svoje matere Neže
dal svojemu fevdniku, Anzo4 imenovanemu, v popolno last tri kraljeve
kmetije v vaseh, ki se zovejo Bičje, , Dobelgogesdorf", Udnje in Lip-
ljene. Ako ne bi bilo v teh vaseh dovolj kraljeve zemlje, naj se to,
kar bi manjkalo, popolni v sosednjih bivališčih na južni strani potoka
Bičja5 v mejni grofiji Kranjski in v grofiji mejnega grofa Udalrika.

1 Takrat, ko je vladal bamberški škof Gunther, je bil v Ogleju do leta 1063. Gotebold za
patriarha, nato pa Ravenger.

3 Najbrže je hotel novi vojvoda skozi Lombardijo iti v Veronsko marko, katera je bila ta-
krat združena s Karantansko vojvodino. A na meji Lombardije in Veronske marke so ga karan-
tanske čete prisilile, da se je moral vrniti.

8 Brez dvoma so karantanski velikaši smatrali vojvoda Konrada za tujca in vsiljenca, ako-
ravno je bil kraljev sorodnik. Zato so se mu uprli ter ga niso pustili v deželo. (Cfr. Wahnsdhafte,
Das Herzogthum Kárnten, str. 63.) Kaže se, da se je ta uporni duh nahajal Ze leta 1055. med Ka-
rantanci. Njih vojvoda Welf je bil eden izmed zarotnikov, ki so hoteli takratnega cesarja Henrika III.
odstaviti in umoriti.

4 Fevdnik Anzon je tudi leta 1062. dobil nekatera posestva pri gorenji Krki. Gl. št. 224.

5 Z ozirom na to, da je tu omenjeni fevdnik Anzon dobil od kralja le tri kmetije, katere so
se nahajale pri štirih vaseh, se pač razume, da nam je iskati te vasi blizu skupaj. Sdhumi (Hrcdhiv
f. Heimatkunde, I, 7) je mislil, da ,Bizi"« je Pešata pri Cerkljah na Gorenjskem, ,Dobelgogesdorf« De-
pala vas pri Trzinu, ,Herzogenbadi^ Ponova vas pri Grosuoljem na Dolenjskem ter ,Lipnack« pa
Lipnik pri Trebnjem na Dolenjskem. Drugi, kakor Hasenóhrl (Hrdhiv f. ósterr. Gesdi, LXXXII, 558.
559) in Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., I, 63) so se po njem ravnali.

126 Št. 201, 202, 203.

[... . tres regales mansos in villis, quorum nomina subsequenter, id est:
Bizi, Dobelgogesdorf, Herzogenbacdh et Lipnack et, si in his aliquid de-
fuerit, in proximis habitationibus ex meridiana parte fluminis Bizi nun-
cupati adimplendos in marcha Kreina et in comitatu Odelrici marchionis
sitos ...*] Receni Anzo sme posestva, katera so se mu podelila, ob-
držati, oddati, prodati, zamenjati, dati v fevd, zapustiti potomcem ter
Ζ njimi storiti, kar mu je všeč.

»Data XV. kalend. Novemb. anno dominice incarnationis MLVIIL.,
ind. XI, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis V. regni
vero III. Actum Regenesbvrc.*

(Izvirna listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Mittheilungen des
hist. Ver. f. Krain, IX (1854), 21. — Hrcdhiv f. Kunde osterr. Gesdi,, XIV, 20. —
Schumi, Hrchiv f. Heimatkunde, I, 6, št. 2. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I,
63, št. 22.]

Št. 202.

1058, dne 26. oktobra. Weissenburg.

Kralj Henrik IV. podeli svojemu fevdniku Kuononu deset kraljevih
kmetij v vasi, ,Gvzbretdesdorf" imenovani, ter poleg reke Sdiwarze!
v Karantanski marki in v grofiji mejnega grofa Otokarja /,decem re-
gales mansos in villa Gvzbretdesdorf et deorsum Svarzaha et si ibi
aliquid defuerit, sursum Svarzaha adimplendos in mardia Karentana et
in comitatu Otacheres marchionis sitos").

»Data VII. kalend. Novembris, anno dominice incarnationis MLVIIT.,
indictione XI., anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis V.,
regni vero III. Actum Wizenbvrch."

[Izvirna listina v Gottweihu. — Hormagyr, Archiv f. Geographie, VII (1816),
90. — Hormayr, Beytráge zur Lósung der Preisfrage, I, 206. — Zahn, Urkundenb.
d. H. Steiermark, I, 74, st. 65.]

St. 203.

1059, dne 1. junija. Goslar.
Kralj Henrik IV. podeli solnograškemu nadškofu Balduinu pet
kmetij v vasi Gunprehtestetenu v Karantanski marki, ki je v oblasti
mejnega grofa Otokarja /,quinque mansos habitatos in marchionis Ota-

V tej listini omenjena »villa Bizi" je vas Bičje pri Št. Juriju pod Ljubljano. Ne daleč od
tam je potok Bičje (flumen Bizi).., Lipnack« so Velike Lipljene jugovzhodno od Št. Jurija. ,Herzogen-
badi" so, kakor misli L. Pintar (Izvestja Muz. dr. XIX, 124), Udnje zahodno od Št. Jurija, ne pa
Ponova vas, kakor je trdil Schumi. Kje je bila vas ,Dobelgogesdort", ni znano. Pintar pravi (str. 125),
da se je morebiti Št. Juriju reklo tako, preden so tam postavili cerkev ter potem po dotičnem .
svetniku začeli imenovati vas.

Zgoraj omenjene kmetije, katere je fevdnik Anzon leta 1058. dobil od kralja Henrika, so
- bile le malo oddaljene od tistega sveta, katerega mu je rečeni kralj leta 1062. daroval med Lučami
ia Višnjico. Gl. št. 224.

1 Tu omenjena Sdiwarza teče po jugovzhodnem delu Dolenje Avstrije (cfr. Jaksch, Mon,
hist. duc. Car., II, 131, št. 324). Zahn išče dotično reko na štajerskih tleh, in sicer enkrat pri Wil-
donu (Urkundenbudi), drugikrat pa pri Spielfeldu (Ortsnamenbuch, str. 433).

Št. 203, 204, 205. 127

cheres marchia Carintina in uilla autem Gunprehtesteten! sitos*], ako
jih tu lahko popolnoma odmerijo. Ako pa ne, naj se zemlja, ki še
manjka, poišče nad vasjo v sosednjih zgornjih straneh tik reke Laznice
[.iuxta flumen Lonsinice?"].

»Data est kalend. Junii, anno dominicae incarnationis MLVIIIL, in-
dictione (XII), anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis Κ᾽,

regni uero III. Actum ,Goslare."

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — (Kleimayrn), Juvavia, Anh.,
246, št. 105. — Hormayr, Archiv f. Gesdi., 1820, str. 246, 8t. 67. — Zahn, Ur-
kun denb. d. H. Steiermark, I, 75, st. 66.]

St. 204.

1060, dne 8. februarja. Bamberg.
Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje matere Neže in bam-
berškega škofa Guntherja tržno pravico vasi Beljaku, ki se

nahaja v grofiji grofa Ludovika /,in villa, que vocatur Villach, sita

autem in comitatu fidelis Lvdewici comitis, mercatum statuimus"]. Trg
S sodstvom, s pravico, kovati novce, s colnino in z vsemi potrebšči-
nami tržne pravice naj bo zavisen le od škofa in njegovih naslednikov,
ki lahko tam store v korist svoji cerkvi to, kar jim je všeč. Trg naj
bo prost vsakega vtikanja od strani vojvodov, grofov, sodnikov in
drugih uradnikov. Tistim ljudem, ki bodo zarad kupčije prihajali na
rečeni trg ali pa se vračali z njega, se zagotavlja varna in mirna pot
[»...ut idem mercatum liberum sit ducum, comitum, iudicum omniumque
potestatum contradictione securum soli tantum Babenbergensi episcopo
cum banno, monetariis, monetis, theloneis omnibusque forensis iuris uten-
silibus subditum et proprium ... ut omnes, qui ad predictum mercatum
causa forensis negocii confluunt, ibidem negociantes indeque redeuntes
secura et certa pace fruantur.*]

»Data est VI. idus Febr., anno domini incarnationis MLX., indic-
tione XIIL, anno autem ordinationis domini H(einrici) quarti regis VI.

regni vero IlII..; actum Babenberch."

[Liber privilegiorum Bambergensium iz 13. ali 14. stoletja v Bambergu. —
(Hormayr) Hrdhiv f. Geographie, XI (1820), 455. — Ibid. XVII (1826), 602. — Mon.
Boica, XXXIa, 545. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 135, št. 338.]

1060. St. 205.

Kralj Henrik IV. podeli Oglejski cerkvi vas Zdrenj v Istri [,villa
Strengi in Istria"].3

[Odoricus de Susannis, Thesaurus eccl. Aquil., ed. Bianchi, p. 234, št. 592
(reg.). — Ibid,, p. 227, št. 535, kjer stoji ,villa Srengi in Istria" (reg.)].

1 Gunprehtesteten nam je iskati v okolici D. Landsberga na Srednjem Štajerskem.

3 Laznica (nem. Lasnitz) je reka na severozahodu od Lipnice.
3 Primerjaj št. 250.

128 Št. 206, 207.

Št. 206.

Med letom 1060.! in 10652 Gospa Sveta.

Ko se je solnograški nadškof Gebhard mudil pri Gospe Sveti,
je zastran desetine zahteval, da naj se grofje, knezi, plemenitniki
in neplemenitniki njegove nadškofije radi ali neradi odkupijo od nje
ali pa naj priznajo njegove pravice do nje (do desetine). K nadškofu
je prišel tudi Wolfram opat osojski [, Wolfframus abbas de Oscewach"],
s svojim odvetnikom Otonom ter je po nasvetu samostanskih menihov
in posvetnih fevdnikov od desetine odkupil vsa samostanska posestva
proti temu, da je nadškofu prepustil deset kmetij /,,X massariciis*'].

Med pričami je tudi omenjen neki ,laghne".

Datum manjka.

Actum est ad sanctam Mariam in loco qui dicitur in Zol."

[Wallner, Annus millesimus ant. mon. Ossiacensis, p. 60. — Ankers-
hofen, Handb. der Gesch. des H. Káürnten, IIb, 85, št. 40. — Mayer, Die ostl.
Alpenlánder im Investiturstreite, str. 259 k letu ,c. 1062". — Jaksch, Mon. hist.
duc. Carinthiae, III, 154, st. 557.]

St. 207.

Med letom 1060. in 1088.?

Solnograški nadškof Gebhard je prvi tiste Slovence, ki so
živeli po njegovi nadškofiji, pripravil do tega, da so mu začeli dajati
zakonito desetino.

Vita Gebehardi archiep. Salisb. (MG. SS., XI, 25):

»Hic primus decimas constrinxit reddere iustas
Sclavorum gentem sub se rectore manentem
vel diocese sua habitantem."

Vita Gebhardi archiep. Salisb. et succ., c. 2 (MG. SS., XI, 36): , Ad haec
complures decimas suis exactionibus acquisitas dedit (sc. Gebehardus Admuntensi
monasterio), quia gens Sclavonica in eius episcopii terminis posita ante ipsius
tempora aut nullas aut paucissimas reddere consuevit.''

1 Solngraški nadškof Gebhard je začel vladati dne 30. julija leta 1060.

2 Leta 1065. je osojski opat Wolfram postal škof v Trevisu. Cfr. Ann. Altahen. mai. ad a. 1065
(MG. SS., XX, 817): ,Rutheri Tarvisiensis episcopus obiit, succedit Wolframmus tum abbas Ozia-
censis pridem vero monadhus Altahensis.*

3 Solnograški nadškof Gebhard je vladal od meseca julija leta 1060. pa do 15. junija leta 1088.

4 Ze iz časov prvega solnograškega nadškofa Arnona sem niso bili Slovenci primorani, da
bi bili dajali popolno ali zakonito desetino (iustam decimationem) ali pa so bili še celo te
davščine oproščeni. To ugodnost so Slovenci imeli zato, da bi se bili tem rajši oklenili krščan-
stva. Desetina, katero naj bi odrajtovali, se jim je stalno določila ne glede na to, je li bila letina
dobra ali ne. Ker je bila tedaj ta desetina vsako leto enaka, so jo zvali navadno ali običajno
desetino (solita decima, decima consuetudinaria, decima secundum consuetudinem Sclavorum).
(Cfr. št. 117) Solnograški nadškof Gebhard pa, ki je sploh gledal na to, da bi pomnožil dohodke
svoje cerkve, je začel od Slovencev zahtevati pravo ali zakonito desetino, to je deseti del
vseh pridelkov in deseti del živine. Slovenci s to novo desetino niso bili nič kaj zadovoljni, in
treba jih je bilo prisiliti, da so se uklonili. Izraza ,constrinxit^ in pa ,suis exactionibus" v zgoraj
navedenih noticah kažeta, da je nadškof strogo postopal, da je dosegel svoj namen. Novo desetino
so na to tudi pridobljeno imenovali (decima acquisitoria).

Kaka razlika je bila med navadno in pridobljeno desetiao, je razvidno iz neke zgodovinske
notice, katero je Zahn (Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 551, št. 585) ponatisnil. Glasi se: ,Que sit

Št. 208, 209. 129

Št. 208.
Prenovljena listina.!

Med letom 1060. in 1088.

Gosska opatica Ridharda /,,abbatissa de Gosse R... ad monaste-
rium cui preerat"] prepusti solnograškemu nadškofu Gebhardu pravo
desetino [,,rectam decimationem"/] svojega samostana, potem polovico
cerkve sv. Martina v Sórgu?, polovico dote, ki spada k tej cerkvi,
dalje dve kmetiji v Marki, in sicer eno ob Kainadhu$, katero ima neki
Azodio kot fevd, in eno v Raabi4 pri Muri, ter dve slovenski kme-
tiji v Ljubenski grofiji /,,dimidiam partem ecclesie sancti Martini ad So-
rich constructe cum dimidia dote ad eandem ecclesiam pertinente et duo
predia in Marchia: unum ad Cheinahe quod Azodio in beneficium habuit,
alterum prope Moram fluvium ad Radawie situm et duas Sclavenses
hobas in comitatu Liubane sitas*]. Zato pa dobi od nadškofa nazaj vse
tiste desetine svojega samostana, katere je bila odstopila Solnograški
cerkvi, ter krstno in pogrebno pravico za samostansko cerkev v Gossu
in pa za cerkev v Sórgu.

Navedenih je več prič.

[Prenovljeni izvirnik v Celovcu. — Zahn, Urkundenbucdh d. H. Steiermark,
1, 80, št. 69 z letnico ,c. 1070". — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, I, 65, št. 24.]

Št. 209.

Med letom c.1060. in 1070.5 Kranjska gora.

Mejni grof Udalrik /,,marchio Ódalricus*] podeli dvor in pa pol
orala na Bledu /,,curtilem quandam dimidiamgue iugeris partem Uel-
des*] v roke brixenskemu škofu Altwinu.

distantia seu differentia inter decimam consuetudinariam et acguisitoriam in ista ecclesia sciendum.
Gebehardus archiepiscopus cum primum susceperat Salzburgensem episcopatum, homines ecclesie
istius de singulis hobis non plus decimarum quam L manipulos siliginis et L avene et pondus lini
quod dicitur shote, vel agnum solvere consueverunt quaniuscumque illis fructus perveniret, et hec
dicitur decima consuetudinaria et hac inbeneficiati sunt milites ab episcopo. Confortato autem
ardhiepiscopo Gebehardo et successore ipsius Chunrado iustam decimam per omnem episcopatum
reddi vel dari exegerunt, scilicet de omnibus bonis tam pecudum quam fructuum decimam partem,
et hoc dicitur decima acquisitoria quia manu et arcu ipsius ecclesie est acquisita.

1 Ta listina ni pravi izvirnik, kar je razvidno že iz besed ,abbatissa... cui (sc. mona-
sterio) preerat". Listina je bila tedaj spisana, ko je bila opatica Richarda že mrtva. Listina ima
pečat opatice Adelhajde, ki je bila okoli leta 1177. (tedaj sto let pozneje) predstojnica Gósskega
samostana. Redlich (Mitth. des Inst. f. ósterr. Geschichtsforscnung, V, 360) misli, da je ta listina
prenovljena po neki pravi listini, ki je nastala ob času nadškofa Gebharda. Čeprav je listina ne-
pristna, je vendar, kakor se kaže, njena vsebina popolnoma zanesljiva. Listina se omenja v nekem
dokumentu solnograškega nadškofa Konrada IIl. z dne 1. marca leta 1178.

3 Sórg je vas na Koroškem severozahodno od Št. Vida.

s Kainach je reka na Srednjem Štajerskem jugozahodno od Gradca.

* Raaba je vas na Štajerskem jugovzhodno od Gradca.

5 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol, p. XXXII. Mejni grof Udalrik je umrl leta 1070.
dne 6. marca. (Gl. št. 254.)

14

130 Št. 209, 210, 211, 212.

Priče: ,Perditolt, Scuribrant, Radoch, Guntheri."
Actum Chreine,"

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 62,

št. 166.]

Št. 210.

Med letom c. 1060. in 1070.! Premersdorf.

Plemenita matrona Elizabeta podeli vsled prošenj brixenskega
škofa Altwina brez kakega ugovora po svojem odvetniku grofu Odal-
scaldiu cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu neki
vinograd na Kranjskem v kraju, ki se zove Bled [,,vineam quandam
Chreine in loco qui dicitur Ueldes*'].

Naštetih je več prič.

» Actum Prezmaresdorf 2,"

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., I, 62,
št. 168.]

Št. 211.

Med letom c. 1060. in 1070.53 St. Peter in Holz.

Plemeniti Piligrim [.,nobilis quidam Pilicrimus"] podeli brixenski
cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu
odvetniku Charilingu brez ugovora eno slovensko kmetijo v kraju,
Dulieb imenovanem, pri Oberdorfu4 /,unam Sclauensem hobam in loco
Dulieb ad Superiorem villam*| z vsemi pravicami, katere je sam imel.
Ako bi se v rečenem kraju ne dobilo zemlje za eno kmetijo, naj se
to, kar še manjka, poišče na njegovem sosednjem posestvu. Zato naj
se mu pa vsako leto po sv. Martinu v Godnadhu5 odrajtata po en voz
vina ter takrat določena mera volnenega sukna /,uf annuatim in pro-
ximo die post natalem sancti Martini in loco Goduna I karrada vini
pannusgue laneus ad presens comprobate mensure sibi persolvantur"].

Naštetih je več prič.

Actum ad sanctum Petrum6,""

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 62,
št. 170. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 132, št. 331.]

Št. 212.

Med letom c. 1060. in 1070.7 Breznica.$
Svobodni Aribon podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina
v roke škofu Altwinu brez kakega ugovora dve slovenski kme-

i Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol, p. XXXII.

? Prezmaresdorf je Premersdorf, ki se nahaja severovzhodno od Sachsenburga na Koroškem.
3 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII.

4 Oberdorf (Superior villa) je vas severozahodno od Špitala na Koroškem.

5 Gódnach je jugovzhodno od Lienza na Tirolskem.

$ St. Peter im Holz se zove vas severozahodno od Spitala na Koroškem.

1 Zastran datiranja gl. Redlich, Heta Tirol, p. XXXII.

8 Breznica (Fresnitz) je vas severozahodno od Špitala.

VU

Št. 212, 213, 214. 131

tiji tik Drave, meječi ob posestvo nekega Haganona /[,,duas Scla-
uenses hobas iuxta flumen Traha sitas scilicet cuiusdam | Haganonis
possessioni affines], ter vse zraven spadajoče stvari.

Naštetih je več prič..

,Actam Vreznich."
[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 63,
št. 173. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, ΠῚ, 133, št. 332.]

Št. 213.

Med letom c.1060. in 1070.! Kamen.

Svobodni Noppon /.ingenuus Noppo"], ministerijal brixenskega
škofa Altwina, podeli brez kakega ugovora cerkvi sv. Kasijana in In-
genuina v roke rečenemu škofu svoje posestvo pri Sv. Juriju? v
Junski dolini, katero je dobil od nekega plemenitaša Otona in
njegove soproge Mahthilde /.predium quale in finibus lunital in loco
scilicet ad sanctum Georgium dicto a quodam nobili Otto nomine sua-
que coniuge Mahthilda sibi traditum possedit].

Price: ,Hartwicdi, Wezil, Poppo, Gebolf, Scuribrant, Otto, Ódal-
scalc, Adolt, Engildie, Baldwin."

»Actum Steine.*
[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 64,
81.174. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 133, št. 333.]

Št. 214.

Med letom c.1060. in 1070. Kranjska gora.

Svobodni Ozi podeli vsled posredovanja brixenskega škota Altwina
cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu in njegovemu
odvetniku Chadalhohu brez kakega ugovora neko salino in pa lovsko
pravico [.,,guandam salinam feralemque bannum"], kateri je podedoval.

Priče: , Grifo, Scuribrant, Mazili, Orendil, Prezlau3, Wazaman,
Zuozlau4, luvan, Nenadei5, Welechne6, Zemicho?, We-
kewoi$"

Price investiture: ,Scuribrant, Orendil, Prezlau, Wazaman,
Zuozlau*.

» Actum Chreine.*

[Cod. 515 v Držav. arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 64, št. 175.]

1 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol., p. XXXII.

3 Sv. Jurij je severozahodno od Dobrle vasi blizu Klopinjskega jezera na Koroškem.

S Pravilno ime se je glasi'o Preslav.

4 Pravilno ime se je najbrže glasilo Zloslav.

5 Ime Nenadej je lahko razumljivo.

* Welechne je prav za prav Velikne, kar se izpeljuje iz besede velik. V Čedadskem evan-
geliju se omenja neki ,,Uttelecneo*. (Gr. JI, št 328, str. 250)

7 Pravilno ime se je glasilo Semiko. Semika (Cemicas) se je zval neki karantanski vojvoda

(Gr. 1, št. 331).
* Pravilna oblika za to ime je Večevoj. Primerjaj to ime z imenom Večegoj pod št. 19.

14*

132 Št. 215, 216, 217.

Št. 215.

Med letom c. 1060. in 1070.! Kamen.

Osvobojena Gotta podeli brez ugovora svoje posestvo v Gra-
belni vesi, katero je bila prepustila v roke nekemu Irimsteinu /,£ale
predium guale in villa Gabrihelis habuit, guod etiam in cuiusdam ma-
nus lrimstein nominati legatum erat], po tem možu cerkvi sv. Kasijana
in Ingenuina v roke brixenskemu škofu Altwinu.

Priče: , Heinrich, item Heinrici, Otto, Stazo, Huc, Hezil, Izo."

Priče investiture: ,Stazo, Izo."

» Actum Steine.

.. [Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 66,
št. 180. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 134, št. 334.]

Št. 216.

1061, dne 17. avgusta. Samostan sv. Mihaela.?

Puljski škof Megingaud [,,Megingaudius dei gracia Polensis epi-
scopus""] ponovi daritev, katero je dobila cerkev sv. Klementa na dan
svojega posvečenja, ter prepusti Juvenciju, opatu sv. Mihaela, vsem
pod njegovim vodstvom živečim menihom ter vsem njegovim. nasled-
nikom eno kmetijo v kraju, ki se zove Budava? {πα čolonia... in
loco qui dicitur Badauo*]. To zemljo je nekdaj imel v najemu Grimald,
brat škofa Ivana. Opat in njegovi nasledniki naj to kmetijo imajo in
izkoriščajo. Kdor bi hotel to daritev uničiti, naj plača rečenemu samo-
stanu deset liber zlata.

».Testes fuerunt Candianus Petenensis, ego Megingaudius episcopus
manu mea scripsi, ego Hademarus dei gratia Parent. episcopus manu
propria (subscripsi), Odolricus mardhius Istriensis signum manus pre-
fati marchionis qui scribere nesciens signum crucis fecit."

Nato slede še nekatere manj važne price.

»in dei nomine regnante domno Henrico anno V., mensis Augusti

XVIL, indictione XIIII.. Actum intra monasterium ven. sancti Michaelis."
[Prepis v Fontaninijevi zbirki v Benetkah. — Kandler, Codice dipl. Istr.
ad a. 1060. — Schumi, Urk.- u. Reg.- Budu., 1, 47, št. 37.]

St. 217.
1061, pred 5. oktobrom.
Artuik iz Piranskega gradu podeli s svojo soprogo Bono istrskemu
mejnemu grofu Vodalriku grad Kaštel. [,Artuicus de castro Pirani
cum Bona uxore sua dedit castrum Veneris Vodorico marchioni Istrie".]

1 Zastran datiranja gl. Redlich, Acta Tirol, p. XXXII.

? Tu nam je misliti na samostan sv. Mihaela in Monte v Pulju.

3 Budava je vzhodno od Alture v jugovzhodni Istri. :

4 Iz datiranja, katero ima Odoricus de Susannis, je razvidno, da se je ta daritev vršila leta
1061, in sicer pred 5. oktobrom, ker tega dne se je pričelo že šesto leto vladanja kralja Henrika IV.

Št. 217, 218, 219. 133

».Anno Henrici regis V, indictione XIV."

[Ddoricus de Susannis, Thesaur. eccl. Aquil., ed. Biandii, 227, st. 541.
— Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 535 z letnico ,MXIV" in z opazko ,Chronicae
notae aut nullae sunt, aut dubiae, certogue corruptae". — Hnkershofen v
Ardiiv f. Kunde ósterr. Gesch., II, 313, št. 92 z letnico 1014. — Schumi, Urk.- u.
Reg.-Budh., I, 53, št. 42, ki je letnico iz Rubeisa svojevoljno premenil v , MLXIV".]

1061. St. 218.

V tem letu je umrl Konrad (Il), ki je bil le po imenu vojvoda
karantanski. Za njim je prišel vojvoda Berhtold.
Bertholdi Ann. ad a. 1061 (MG. SS., V, 271): ,Chounradus, qui Carantanis

solo nomine ducis praefuit, moriens locum dedit; cuius ducatum Berhtoldus comes
Suevigena accepit."

Ann. Weissemburg. ad a. 1061 (MG. SS., III, 71): ,Cuono dux Karendi-
norum obiit."

joči St. 219.

Takrat je dobil Karantanijo grof Berhtold iz rodovine Záhringov!.
Pripoveduje se, da je cesar Henrik IIL, ko je še živel švabski vojvoda
Oton, obljubil grofu Berhtoldu, da mu po Otonovi smrti podeli Švabsko.
Kot znak svoje obljube mu je dal svoj prstan. Pozneje je umrl najprej
cesar, nato pa še švabski vojvoda Oton.? Neža, vdova po rajnkem
cesarju, ki je v imenu svojega maloletnega sina oskrbovala državne
zadeve, je pa Rudolfa iz Rheinfeldena izbrala za švabskega vojvoda.
Sicer je Berhtold pokazal svoj prstan, katerega je tudi vdova Neža
spoznala za nekdanjo lastnino svojega soproga, a Švabske vojvodine
vendar ni dobil. Da bi njegovo nevoljo nekoliko zmanjšali, so mu po-
delili Karantanijo. Pozneje je kralj Henrik vsled njegove (Berhtoldove)
prošnje njegovega enakoimenovanega sina imenoval za solastnika Ka-
rantanske vojvodine.3

Frutolfi (prius Ekkehardi) Chronicon universale ad a. 1057 (MG. SS.,
VI, 198): , Otto de Suinfurte dux Suevorum 4. Kalend. Octobr. obiit et Ruodolfus de
Rinvelden, qui postea rex esse contendit, ducatum accepit; quod magnum fuit
seminarium earum, quibus regnum perturbatur commotionum. Eumdem namque
ducatum vivente adhuc Ottone duce, Heinricus imperator Berhtoldo comiti, qui
post Carinthiorum accepit ducatum, promiserat eique anulum suum velut huius rei

commonitorium dederat; quem ille diligenter servans, post amborum obitum, im-
peratoris scilicet et ducis, imperatrici Agneti. imperium tunc disponenti obtulit,

! Grad Záhringen je bil pri Freiburgu na Švabskem.

? Cesar Henrik III. je umrl dne 5. oktobra leta 1056., švabski vojvoda Oton pa 28. septembra
leta 1057.

? Kar se tu pripoveduje o grofu Berhto!du in o prstanu, katerega je bajč dobil od cesarja
Henrika III., smatrajo nekateri novejši zgodovinarji za izmišljeno, tako n. pr. Meyer v. Knonau
(Jahrbiicher des Deutschen Reiches, I. 48 in 209).

134 Št. 219, 220, 221. -

eamgue anulum agnoscentem pro ducatu sibi promisso commonuit. Sed guia pre-
dictus Ruodolfus mox post imperatoris obitum filiam eius, Rumoldo Constantiensi
episcopo commendatam, — utrum consilio captam an dolo nescitur — uxorem
duxit, recepto iam in gratiam eundem ducatum illi causa filiae imperatrix dedit;
quod animum Berhtoldi non parum commovit. Pro qua commotione lenienda du-
catus Karinthiorum ei committitur, quem postea filio suo aequivoco ipsius rogatu
rex Heinricus commisit; sed postmodum quorumdam instinctu eundem ducatum
Luitolfo consanguineo suo dedit sicque patrem et natum parvipendens offendit.
Unde quasi renovata priore iniuria cum Berhtoldus dux permoveretur, omnia con-
siliorum machinamenta quibus satis pollebat, ad hoc vertebat, ut ab utroque id
est rege et Ruodolfo se ulcisceretur."

Št. 220.

Med letom 1061. in 1073.!

Teodorik, opat iz St. Huberta (v Ardenih), se je napotil v Rim,
kjer ga je papež Aleksander (IL) z veseljem sprejel. Ko se je pozneje
napravil proti domu ter prišel nekako do Julijskih Alp, so mu
vsled 'mraza vsi nohtovi na nogah odpadli. Čeprav je bil od velike
utrujenosti tako slaboten, da je komaj hodil, vendar ni hotel opustiti
pevanja psalmov in posta.

Vita Theoderici abbatis Hndaginensis, c.21 (MG. SS., XH, 49): ,,... sic
quoque omnia Roinae sanctorum oratoria usque ad Lateranensem basilicam circum-
ivit (sc. Theodericus abbas) ubi ab Alexandro tunc papa Romano multo affectu
exceptus, et eius secreto ac familiari colloquio saepius usus, postremo benedictione
apostolica ab illo confirmatus, ex praecepto auctoritatis eius calceatus et equo
domum est reversus. Sed cum circa Alpes Iulias venisset, ex concepto pridem
frigore resolutae omnes pedum eius ungulae ceciderunt; ipse quoque nimia lassi-
tudine cum sic esset confectus, ut nisi assidue unguentis atque aliis iuvaretur
fomentis, vix valeret incedere, nihil tamen penitus de solita et proposita psal-
morum et ieiunii consuetudine voluit remittere."

1062. St. 221.

Wilhelm, mejni grof mišenjski, se je hotel poročiti s Sofijo, hčerjo
ogrskega kralja Bela. Ko se je pripravljal, da bi šel po svojo nevesto,
je umrl leta 1062. Nato je Sofijo vzel v zakon njegov sorodnik U dal-
rik, mejni grof kranjski in istrski? Mišenjsko mejno grofijo je dobil
Wilhelmov brat Oton.

Omenjeni Udalrik je bil sin Poponov. O tem nekateri novejši zgo-
dovinarji mislijo, da je bil iz rodovine Weimar-Orlamiinde, drugi pa
temu oporekajo. Na vsak način je bil Popon v sorodstvu z rečeno
rodovino. Udalrikova mati je bila Hademuda ali Azika, hči istrskega

1 Papež Aleksander II. je vladal od 1. oktobra leta 1061. pa do 21. aprila leta 1073.
? Ta Udalrik se je najbrže leta 1063. oženil s Sofijo, hčerjo ogrskega kralja, ko se je s če-
tami kralja Henrika IV. napotil na Ogrsko.

Št. 221. 135

mejnega grofa Wecelina in njegove soproge Wilpurge!, sestre grofa
Adalberona in Eberharda iz rodovine Ebersbergov. Udalrik je imel dva
sina, Popona in Udalrika, ter dve hčeri, Wilpurgo in Ridhardo. Ko je
leta 1070. .umrl,? se je njegova soproga Sofija vdrugič omožila z Ma-
ginonom ali Magnusom, vojvodom saškim. Udalrikov sin Popon je imel
dve hčeri, Sofijo in Liutgardo. Prva je bila omožena z grofom Ber-
tolfom iz rodovine Andedisov, druga pa z grofom Bertoldom iz rodo-
vine Bogenov.

Lamberti Hersfeld. Aun. ad a. 1062 (MG. SS., V, 162): , Willihelmus mar-
diio reversus in Thuringiam, dum redire in Ungariam et sponsam suam cum magna
opum suarum ostentatione adducere pararet, inter eundum secunda mansione morbo
correptus obiit. Sponsam eius Oudalricus mardiio Carentinorum, cognatus eius,
accepit; mardhiam Otto, frater eius, obtinuit."

Annalista Saxo ad a. 1061 (MG. SS., VI, 693): ,Willehelmus mardhio re-
versus in Thuringiam, dum redire in Ungariam et sponsam suam cum magna opum
suarum ostentatione abducere pararet, inter eundem secunda mansione morbo
correptus obiit. Sponsam eius Sophiam Odalricus marchio Carentinorum, cognatus
eius, accepit, marcam vero frater eius Otto de Orlagemunde optinuit. Horum sci-
licet Willehelmi et Ottonis marchionum frater fuit Popo?, qui habuit filium Odal-
ricum, qui sororem Ladizlai regis Ungariae Sophiam duxit uxorem, quae genuit
ei iuniorem Odelricum, qui accepit filiam Lodowici comitis de Thuringia."

Cod. trad. Ebersperg. Nro 54 (Hbhandl. der hist. Cl. der bair. Akad., XV
(1879): ,... Oudalrico, qui filius erat Hadamoude, filie Willipirge, sororis Adal-
peronis..."

Chronicon Ebersperg. (MG. SS., XX, 13): ,Nullam ex filiis prolem vi-
dens praeter unam virginem Hadamuodem vocabulo, neptem suam de filia Willi-
birga."

Historia Welforum Weingartensis, c. 15 (MG. SS., XXI, 463): ,... So-
phiae sororis regis Ungarie Colomanni ...4 Erat tamen eadem Sophia antea cui-
dam de Carinthia copulata, ex quo genuit Poponem mardhionem, qui duas filias
suas unam* Bertholfo comiti de Andehse, aliam Alberto comiti de Bogen co-
pulavit." 7

1 Gl. št. 110 in 111. — Scholliner (De Gerbirge Geisenfeldae sepulta eiusque parentibus ac
progenitoribus disquisitio) in po njem Czoernig (Das Land Górz u. Gradisca, str. 483) mislita, da
je bila ta Wilpurga najprej omožena s furlanskim grofom Warientom, vdrugič pa z istrskim grofom
Wecelinom, a Hirsch (Jahrbiicher, 1, 177) trdi po vsej pravici, da je Scholliner šel v svojih konjek-
turah predaleč. Wilpurga je bila pač soproga Wecelinova, ne pa Warientova.

3 Gl. št. 254.

* Popon ni bil brat mejnih grofov Wilhelma in Otona, pač pa je bil, kakor mislita Wahn-
schaffe (Das Herzogthum Kárnten, str. 46 op. 139) in Mayer (Die ostl. Alpenlünder im Investitur-
streite, str. 20, op. 1), njun stric. Istočasni Lambert ne pravi, da je bil Popon brat imenovanih
mejnih grofov, pač pa trdi, da je bil Poponov sin njun sorodnik. — Nekateri pisatelji, kakor Muffat
(Bulletin der bair. Akad. der Wissensch., 1855), Dauscher (Forschungen zur deutschen Gesch.
XVI, 165) in Wendrinsky (Die Grafen von Plaien v Blitter des Vereins f. Landeskunde von Nieder-
Osterreich, XIII, 75) trdijo, da Popon in njegov sin Udalrik nista bila iz rodovine Weimar-Orla-
miinde, temuč sta bila bavarska ali pa karantanska plemenitaša.

s Tu omenjena Sofija ni bila sestra ogrskega kralja Kolomana, pač pa teta. Njen brat
Gejza je bil Kolomanov oče.

5 To je bila Sofija.

5 Liutgarda.

1 Katere sorodnike in potomce je imel Udalrik, mejni grof kranjski in istrski, kaže rodovnik
na naslednji strani.

136 Št. 222, 223.

Št. 222.

1062, proti koncu poletja.!

Bariberški škof Gunther piše kolinskemu nadškofu Annonu o
raznih stvareh. Med drugim omenja, da je jako nevoljen na nekega
grofa. Upa pa, da se, kadar pride k njemu (k nadškofu), zadeva po-
ravna po njegovi razsodbi in po nasvetu (karantanskega) vojvoda
Berhtolda.2 /,De comite N. quam sim exacerbatus, utinam dissimu-
lare possem. Verumtamen .— quia id non licet mihi nolle, quod vos
tantopere velle intelligo — imperavi dolori, extorsi animo; ut, cum ad
vos venero, ex vestra praecipue sententia et ducis B(ertholdi) consilio
rem paciar componi.*]

Datum manjka.
[Jaffé, Bibliotheca rer. Germ., V, 47, st. 23.]

St. 223.

1062, dne 24. oktobra. Augsburg.
Rimski kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja kolinskega nad-
škofa Annona ter zarad zvestega službovanja freisinškega škofa Ellen-
harda samostanu sv. Andreja v Freisingu, katerega je rečeni škof dal
peleti. nekatera svoja posestva z vsemi priteklinami v Istrski

Hdalberon Ebersberški

Udalrik Ebersberški, Ridiarda Eppensteinska,
(grof kranjski?) sestra mejnega grofa *
T 1029 Markwarda T 1013 si
Welf — Ridilinda Adalberon Eberhard, Wilpurga Grof Wecelin
-»----- “αἱ Η 1 "-

Welf, ra teet Grob Menu Hademuda (Azika) Popon.
NE poke : Udalrik, mejni grof kranjski in
s istrski 4 1070

soproga Sofija, hči ogrskega
kralja Bela
Ridiarda, Popon, Udalrik Wilpurga . Ridharda
hči Engelberta I. mejni grof t 1112

iz rodovine kranjski soproga Adelhajda,

Spanheimov in istrski hči Ludovika
Tio — Turinškega
Sofija, Liutgarda,

soproga grofa soproga grofa

Bertolfa iz Bertolda iz

rod. Andedisov rod. Bogenov

1 Zarad datiranja glej Meyer v. Knonau, Jahrbücher des Deutscdien Reidhes, 1, 275, op. 71.

3 Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., III, 137) misli, da je bil barnberški škof Gunther nevoljen
zato, ker mu grof Markward iz rodovine Eppensteinov ni hotel vrniti Podkloštra na Koroškem.
Ta kraj je bil namreč 45 let v tujih rokah. Še le leta 1106. ga je bamberški škof Oton 1. zopet dobil
v svojo oblast. Da so Eppensteinci res imeli Podklošter, je razvidno iz št. 374, ker se je Eppen-
steinovec Liutold nekaj časa tam mudil. Najbrže so Eppensteinovci najprej dobili Podklošter v fevd
morebiti za časa bamberškega škofa Adalberta (1053—57), ki je bil tudi iz imenovane rodovine.
Pozneje ga pa Eppensteinovci niso hoteli dati nazaj ter ga začeli smatrati za svojo lastnino. Bam-
berški škof Gunther je upal, da mu karantanski vojvoda Berhtold morda pripomore do njego
lastnine. Ker pa Berhtold v deželi ni ine: nobene moči, tudi ni mogel nič zanj storiti.

Ši SIRA . 137

mejni grofiji in v grofiji mejnega grofa Udalrika, namreč v Piranu
in Novem gradu! /,quasdam nostri iuris proprietates ad fiscum
nostrum pertinentes in marcha Histria in comitatu marchionis Ódalrici, in-
que locis subnotatis, id est in Pyrian et Nivvenburch sitas, cum omnibus
utilitatibus ad eas rite pertinentibus*] v ta namen, da bi samostanski
bratje iz dohodkov omenjenih posestev vsako leto dobivali hrano in
obleko.

»Datum VIIII. kal. Novembris anno incarnationis domini MLXIL., in-
dictione L, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis VIII,
regni vero VI. Actum Auguste."

[Hund-Gewold, Metrop. Salisburg. (ed. Mon.) I, 151; (ed. Ratisb.) I, 122 z
dat. ,IX. kal. Octob.^ — L ünig, Reidisarchiv, XVlla, 229. — Meichelbeck,

Hist. Fris, la, 258. — Mon. Boica, XXXla, 344, št. 184. — Schumi, Urk.- u. Reg.-
Budh., I, 49, št 39.]

Št. 224.

1062, dne 11. decembra. Rezno.

Kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja svojih fevdnikov svo-
jemu fevdniku Anzonu v popolno last neko svoje posestvo v Kranj-
ski pokrajini, v mejni grofiji, ki spada k rečeni pokrajini, ter v
grofiji mejnega grofa Udalrika, s čigar dovoljenjem se je to podarilo.
Pri gorenji Krki, kjer se Ruodpertovo posestvo konča pri potoku
Višnjici, leži tik tega potoka posestvo imenovanega Anzona. Proti
zahodu sega do tja, kjer se posestvi grofa Tietpolda in grofa Rapo-
tona dotikata Engelberonovega imetja; pri Lučah pa do tja, kjer se
Engelberonovo posestvo dotika posestva omenjenega Ruodperta, katero
se nahaja pri gorenji Krki, kar je mogoče videti na licu mesta.? [,,... An-
zoni nostro guidem fideli tale predium, guale infra terminum his nomi-
nibus subnotatum habere videbimur, in pago Creine in marcha ad eundem
pagum pertinente, in comitatu Vodalrici marchionis situm, ipso annuente
et concedente; in superiori rivo gui dicitur Gurca, sicut predium Ruod-
perti usgue in rivum Bitsa vocatum finit, ubi prefati Anzonis predium

! Tu omenjeni ,Pyrian" je Piran v Istri, ,Nivvenburdi* pa Novi grad (Cittanuova). Da je
Pyrian res Piran, je razvidno iz neke listine iz leta 1201. (Cfr. Benussi, Nel medio evo, str. 285, op.)
Zato se pa Rutar (Mitth. des Musealvereins f. Krain, III, 192) moti, ko misli, da Nivvenburdi je
Podgrad v severni Istri, Pyrian pa Hrušica pri Podgradu.

3 Če čitamo v tej listini besede ,in superiori rivo Gurca vocato", nam je misliti na tisti del
kranjske Krke, kjer je njen izvir. ,Rivus Bitsa" je potok Višnjica, ki teče mimo Višnje gore ter se
na zadnje izliva v Krko blizu tam, kjer ta prihaja na dan. Zahodno od Višnjice pri vasi ,Lonsa^
je bilo Engelberonovo posestvo. ,, Villa Lonsa* so sedanje Luče, ki se nahajajo severozahodno od
izvira Krke in jugozahodno od Višnje gore. — Iz te listine je razvidno, da je pri izviru reke Krke
neki Ruodpert imel svoje posestvo, katero je na eni strani segalo do izliva Višnjice v Krko, na
drugi pa do Luč. Med to vasjo in Višnjico severno od Ruodpertovega posestva se je razprostiralo
Anzonovo imetje. Severno od Luč je neki Engelberon imel svojo zemljo. Nekako zahodno od
Višnje gore sta se posestvi grofa Tietpolda in grofa Rapotona dotikali Engelberonovega imetja.
— Mogoče je pa tudi, da ,rivus Bitsa" ni Višnjica, pač pa potok Bičje, kjer je imel rečeni Anzon
svoja posestva (gl. št. 201).

138 Št. 224, 225.

juxta eundem rivolum 'adiacet; in occidentali quidem plaga, ubi predia
Tietpoldi comitis et Rapotonis comitis usque ad Engelberonis predium
pretendere videntur; in villa Lonsa dicta ex eiusdem predicti Engelbe-
ronis predio, sicut recto intuitu videri potest, ad prefatum predium Ruod-
perti, quod ut prediximus 'in superiori rivo Gurca vocato situm est, regia
nostra auctoritate ac potestate prenominato Anzoni in proprium tradi-
dimus.] Rečeni Anzon sme imenovano posestvo obdržati, prepustiti komu
drugemu, zamenjati, dati v fevd ter sploh ž njim storiti, kar mu je všeč.

»Data est III. idus Dec. anno dominice incarnationis MLXIL, in-
dictione L, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis VII,
regni vero VI. Actum Ratisbone."

(Izvirna listina v Deželnem arhivu v Gradcu. — Eichhorn, Beytrüge zur
Gesd:i. Kárntens, II, 108. — Schumi, Hrdhiv f. Heimatkunde, I, 7, 8t. 5. — Schumi,
Urk.- u. Reg.-Buch., I, 50, št. 40. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, 66, št. 25.]

Št. 225.

1062, dne 16. decembra. Rezno.

Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je oglejski patriarh Go-
tepold /, Godeboldus venerabilis patriarcha sancte Aquileiensis ecelesie"]
prosil, da bi z listino potrdil njegovi cerkvi, njemu in njegovim nasled-
nikom Gradeško faro /,Gradensem plebem*]. Pri tej priložnosti je
zastran recene fare pokazal listino! rajnkega njegovega oceta cesarja
Henrika IIL, v kateri je stalo, da je patriarh Popon /, Poppo patriarcha*]
pod papežem Ivanom XIX. in cesarjem Konradom Il. na cerkvenem
zboru? ponižno prosil papeža in ves zbor, da bi se s sinodalno raz-
sodbo in s cesarskim ukazom naredil zastran Gradeške fare konec
pritožbam raznih njegovih prednikov, napravljenim pod Ludovikom,
Lotarjem3, Otonom, Henrikom in drugimi cesarji. Ko so se prečitale
stare listine njegove cerkve, sta mu (Poponu) papež in cesar Konrad
vsled sinodalne razsodbe prisodila rečeno faro z vsemi priteklinami. Z
ozirom na to, da je sinoda prisodila posest do imenovane fare in njenih
priteklin Oglejski cerkvi ter papež to potrdil s svojim pismom, je pa-
triarh (Gotepold) prosil, da bi mu tudi kralj Henrik IV. to storil, kar se
je tudi zgodilo. — Kralj izjavlja, da je pregledal potrditve o tej zadevi,
po zgledu svojega očeta in deda uslišal pravične prošnje ter potrdil
Oglejski cerkvi, patriarhu Gotepoldu in njegovim naslednikom lastninsko
pravico do Gradeške fare in vseh njenih priteklin po puljski zemlji, v
Piranu, v Kopru, po Istrski, Bolognski in Fanski grofiji, v Si-
nigagliji, v Pesaru ter po vseh straneh svoje države. [,... in Polensibus
finibus, Piriano, Capris et in omni Histriensi comitatu atgue Boloniensi,

1 Dotična listina se nam ni ohranila.
2 Gl. št. 74.
3 Gl. Gr. II, št. 93.

Št. 225, 226, 227. 139

Fanensi, Senegallie, Pisaro et in omnibus regni nostri finibus ..."] Noben
vojvoda, mejni grof, grof, podgrof ter nobena visoka ali nizka oseba
v njegovi državi ne sme Oglejske cerkve, njenega voditelja Gotepolda
in njegovih naslednikov oropati naštetih stvari ali pa jih kako drugače
vznemirjati. Kdor bi kaj takega storil naj plača tisoč liber najboljšega
zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa
Oglejski cerkvi in njenim voditeljem.

» Data XVII. kalendas Januarii, anno dominice incarnationis MLXIL.,
indictione IL, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis VIII.,
regni vero VI. Actum Radesbone.*

[Izvirna listina v knjižnici, Marciana, imenovani v Benetkah. — Stumpf-
Brentano, Acta imperii, str. 72, št. 69.]

St. 226.

Od leta 1063. do 1068.

Oglejski patriarh Rabenger je po smrti svojega prednika Go-
tebolda vladal štiri leta, deset mesecev in osemnajst dni.!

Ann. Augustani ad a. 1065 (MG. SS., III, 127): ,Gotebaldus patriarcha obiit,
Rabengerus successit."

Vitae patr. Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital, script., XVI,
12): ,Ravangerus patriardia successit eidem (sc. Gotpoldo) et sedit annos IV, men-
ses X, dies XVIII, de quo nihil reperitur."

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aquil, App., p. 11):
»Ravongerus patriardia sedit annis IV."

St. 227.

Med letom 1063. in 1068. dne 6. junija.? Tolmin.

Brixenski škof Altwin prepusti po svojem odvetniku Chadalhohu
(oglejskemu) patriarhu Rabengeru /,Rabingero patriarche"] de-
setine od vseh posestev, katere je imel v njegovi patriarhiji, potem
desetine, katere so mu (Altwinu) podelili razni vazali njegove (patriar-
hove) cerkve, ter vse, kar mu je šlo po cerkvenem pravu /,iustam de-
cimationem ex omnibus bonis que in suo pathriarchatu habuit, eam quoque
decimam quam complures herimanni sue ecclesiae dederunt, et quidquid
suo ecclesiastico iuri debuit"]. Zato pa odstopi patriarh z dovoljenjem
svojih klerikov Heremanna, Perehtolda, Ivana, Hartwika in Hilarja ter
posvetnih gospodov dveh Markwardov, dveh Ivanov, Perehtolda, No-

1 Patriarh Rabenger je bil 4 leta, 10 mesecev in 18 dni oglejski patriarh. Umrl je leta 1068.
(gl. št. 252). Njemu je sledil Sigehard, ki je, kakor se kaže, meseca aprila ali maja rečenega leta
postal oglejski patriarh. Z ozirom na te podatke bi smeli sklepati, da je bil Rabenger leta 1063.
nekako meseca maja ali junija postavljen za oglejskega patriarha.

? Leta 1063. je Rabenger postal oglejski patriarh, leta 1068. je pa umrl (gl. št. 226 in 252),

140 Št. 227, 228.

uollona, Chuonona in Engilfrida po svojem odvetniku Markwardu! za
dve kmetiji v Begunjah /,pro duabus hobis sitis in territorio Uegun
dicto*] škofu Altwinu desetine od svojih posestev po Kranjskem,
potem desetine, katere je dobival od svojih zemljišč in podložnikov po
Koroškem, ter polovico cerkve v Tristadhu z vsemi priteklinami /,de-
cimas gue ex cuncto eius predio in Carniolo posito et gue in Charinthia
ex areis servisque suis proveniunt, et dimidietatem ecclesiae Dristadh
dicte cum suis pertinentiis*]. |

Price investiture: ,(testibus) Marcwardo, Iohanne, Perehtoldo, No-
uollone, Chuonone, Engilfrido." — Škofove priče so bili: , (testibus) item
Marcwardo, lohanne, Woffone, Griffone, Ruodolfo, Paldamaro, Gottone."

»Preceptum in Tuimine, actum octavo id. lunii, amen."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge zur
Geschichte von Sáüben, II, 619, št. 65 k letu 1050—1070. — Schumi, Reg.- und
Urk.-Budh., 1, 57, št. 46 k letu c. 1067. — Redlich, Heta Tirol, I, 67, št. 183 k
letu 1060—1068.]

Št. 228.

1063, dne 27. septembra. Reka Fisdha.?

Kralj Henrik IV. podeli brixenskemu škofu Altwinu zarad njegovih
zaslug nekatera svoja posestva z vsemi priteklinami, namreč dve gori,
Kamnik in Otalež, ki se nahajata med Ledinami in potokom,
» Steinbach" imenovanim, v marki mejnega grofa Udalrika, s čigar do-
voljenjem in po čigar prošnji se je ta daritev napravila. /,... quedam
bona ad nostrum ius et dominium pertinentia, montes videlicet duos
Staeinberch et Otales dictos, inter terminum Liuta et flumen Steinbach
dictum silos, et in marcia Odalrici marchionis ipso quidem marchione
conlaudante et rogante in proprium tradidimus cum omnibus suis appen-
diciis quemadmodum ad nostram regalem potestatem pertinere videban-
tur.«] Rečeni škof in njegovi nasledniki smejo omenjeno posestvo ob-
držati, odstopiti komu drugemu, zamenjati, dati v fevd /.precariandi"]
ter sploh ž njim storiti to, kar bi bilo na korist njih cerkvi.

1 Tu omenjeni Markward je bil tudi odvetnik Oglejske cerkve pod patriarhom Sigehardom,
kar kaže neka listina iz leta 1074. (gl. št. 284). Czoernig (Das Land Gorz und Gradisca, str. 481—483)
trdi, da je bil ta Markward lastnik Goriške grofije, kar pa ni resnično (gl. št. 385). Tudi to, kar
Czoernig (str. 483, 484) po Schollinerju navaja, da se je prva soproga Markwardova zvala Hade-
muda ter bila hči istrskega grofa ,Weriganda* in njegove soproge Wilpurge iz rodovine Ebers-
bergov, se nikakor ne da dokazati. Res je.pa, da je bila omenjena Hademuda, hči istrskega grofa
W ecelina in njegove soprope Wilpurge iz rodovine Ebersbergov, soproga Popona Weimar-
skega (gl. št. 221).

? Reka Fisdia je blizu Dunaja.

s Otalež je vas na Tolminskem južno od Cerknega blizu kranjske meje dobrih 300 πὶ nad
reko Idrijco. Vas leži nekako na sredi pobočja gore, ki se imenuje Otaleški vrh. Med Otaležem in
kranjskimi Ledinami je obširno pogorje Kamnik, katero se v listini zove Steinberg. Med Ota-
leškim vrhom in Kamnikom je pri Jaznah globok razor. ,Linta* so Ledine, ki spadajo že pod Ži-
rovsko občino na Kranjskem. Od Otaleža proti severu je grapa ,V potocih«. Schumi (l. c.) misli,
da je ondotni potok tisti, katerega listina imenuje Steinbadi.

L4 à
M a uL o arl

Št. 228, 229, 230. 141

».Data V. kal. Octobris anno dominicae incarnationis MLXIIL, in-
dict. IL, anno autem ordinationis domni Heinrici quarti regis VIII, regni
vero VI. Actum iuxta flumen Fisik.*

(Izvirna listina v Kranjskem deželnem muzeju. — Hormayr, Beytráge zur
Gesdh. Tirols. Ib, 85, št.39. — Sinnacher, Beytráge zur Gesdi. von Sáben
u. Brixen, ll, 571, št. 92. — Mon. Boica, XXIXa, 164, št. 408. — Schumi, Urk.-
u. Reg.-Budh., I, 52, št. 41.]

1063 ali 1064. SE 229.

Papež Aleksander II. piše izvoljenemu oglejskemu patriarhu
Rabengeru /,Ravengero Aquileiensi electo"] ter mu naznanja, da so
papeži nekdaj podeljevali palij tudi nenavzočim metropolitom, ako so
poslali svoje zastopnike do Rimske stolice. Ker se je pa sedaj po ne-
katerih krajih razširila simonija, morejo palij dobiti le osebno navzoči
metropolitje.

Datum manjka.! — ,Licet antiguis."

[Odlomek pisma iz 12. stoletja v Britanskem muzeju v Londonu, št. 8873.

— Ewald v Neues Archiv der Gesellsdiaft f. áltere deutsche Geschiditskunde, V,
3351, št. 48. — Jaffé, Reg. pont. Rom., st. 4504.]

Št. 230.

1064, dne 31. julija. Goslar.

Kralj Henrik (IV.) podeli vsled prošnje kolinskega nadškofa An-
nona in hamburškega nadškofa Adalberta dvajset kraljevih kmetij v
Istri v grofiji mejnega grofa Udalrika, nahajajočih se v nekaterih, po
imenu naštetih vaseh in gradovih, z vsemi priteklinami rečenemu mej-
nemu grofu Udalriku zarad njegove zvestobe. /.. . . viginti regales man-
sos in pago Histrie in villis et castellis subtus nominatis Puviendi? Lom-
paga? Bangul* Curtalla5 Lahanewit9 et in villa que vocatur ad sanctum
Martinum? Rus Winstrin9 Rana!? in comitatu Odalrici marchionis sitos
eidem prefato Odalrico marcdhioni ob fidele servitium eius ...*] Mejni
grof Udalrik sme recene kmetije obdržati, prodati, zamenjati ter sploh
storiti Z njimi, kar hoče. Kdor prelomi ta kraljev ukaz, naj plača sto
liber zlata, in sicer polovico v kraljevo blagajnico, polovico pa mejnemu
grofu Udalriku.

! Z ozirom na to, da se Rabenger imenuje tu ,electus«, lahko trdimo, da je papež poslal
patriarhu to pismo kmalu po njegovi izvolitvi, tedaj morebiti Ze leta 1063. ali pa 1064

? Najbrže Buzet v Istri. Stumpf-Brentano ima ,,Pumendi«.

3 Lompaga je najbrže Lupoglava pri Roču v Istri. Stumpf-Brentano ima ,Lempaga".

s Bangul je Boljun v srednji Istri.

5 Curtalla (Curtalba) je morebiti Belaj južno od Boljuna.

S Lahanewit je morebiti grad Letaj bliz Belaja. Stumpf-Brentano ima ,Lahanennit".

* Sv. Martin pri Posertu bliz Belaja.

* Rus je sedanji Roc.

? Winstrin je morebiti Brest bliz Vranje. Stumpf-Brentano ima ,,Uzemenstrum".

19 Rana je Vranja od Boljuna proti severozahodu

142 Št. 230, 231, 232.

»Data II. kal. Augusti anno dominice incarnationis MLXIIIL, indic-

tione I, anno autem ordinationis domni Henrici regis VIIIL, regni vero

octavo. Actum Goslar."

(Kartular iz 15. stoletja v aktih ,Consultori in iure" v Benetkah. — Joppi v
Mittheilungen des Instit. f. ósterr. Geschichtsf., I, 204. — Schumi, Urk.- u. Reg.-
Budi,, I, 55. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, str. 725, št. 519.]

St. 231.

Med letom c. 1065. in c. 1075.! Anras.?

I, Plemeniti Scrot podeli brez ugovora (brixenski) cerkvi sv. Ka-
sijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje posestvo v Nussdorfu3,
na katerem prebiva neki ,Slauui" /,tale praedium quale in quodam
pago Nuzdorf nominato a guodam Slauui nuncupato possessum pos-
sedit."]

Naštetih je več prič.

II. Omenjeni Scrót podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina tudi
neko posestvo v Sirnici4, na katerem prebiva neki Bodigoj
[,aliud praedium in loco Sirnoniz a quodam Bodigoy personate pos-
sessum"].

|. .Actum Andras."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 70, .

8315402] "ὃ ič

Št. 232.

Med letom c. 1065. in c. 1075.5 Dovje.

Plemeniti Irminstein se odpove vsem pravicam, katere je imel do
nekega posestva v Krautu? /,loco Chrouvat*] na korist brixenskemu
škofu Altwinu.

Priče: ,Herranth, Egilolf, Marquart, Reginholt, Heimo, Nendindi,
item Heimo, Gundadiar, Chadolt, Wezil, Egilolf, Pernhart, Chuono,
Ruotpreht, Adalpero, Ratkis, Wago."

Priče investiture: ,(testibus) Chuonone, Ruodperto, Chadoldo, Mar-
guardo, Reginoldo."

»Actum Lenginvelt.""

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 74,
št. 204. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 140, št. 352.]

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.

? Bnras je vzhodno od Silliana v Pusterski dolini na Tirolskem.

3 Nussdorf je pri Lienzu na Tirolskem.

4 Sirnica (Sirnitz) je v Krški dolini na Koroškem.

5 Zastran datiranja gl. Redlidh, Acta Tirol, p. XXXII.

ὁ Dovje je vas na Gorenjskem.

τ Kraut se zove vas pri Milštadskem jezeru na Koroškem.

x

Št. 233, 234, 235, 143

Št. 233.

Med letom c. 1065. in c.1075.! Kamen.

Svobodni Pabon /,,guidam ingenuus Pabo*] se odreče vsem pra-
vicam do tistega posestva, katero je Chezil, sin njegovega brata, pre-
pustil Brixenski cerkvi.

Priče: , Adalpreht, Perdatolt, Grifo, Ratkis, Enzi, Scuribrant."

»Actum Steine,"

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., I, 76,
št. 209. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, HI, 141, št. 555.]

Št. 234.

Med letom c. 1065. in c. 1075. Kranjska gora.

Plemeniti Perditolt podeli vsled prošnje brixenskega škofa cerkvi
sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu neko posestvo v
Bohinju z vsemi priteklinami. To posestvo sta mu zakonito prepustila
neki Blagosod in neki Preslav [,,guoddam praedium a quibusdam
Blagozont? ac Prezlau personatis sibi legitime traditum in loco Bochingun
vocato"].

Priče: ,Charilindi, Wolf, Wezil, Poppo, Scuribrant, Pecili, Paldmar,
Eppo, Hic, Engilmar."

Price investiture: ,testibus... Charilingo, Woluone, Wezilone,
Poppone."

».Actum Chreine.*

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 76,
št. 211.]

St. 235.

Med letom c. 1065. in c. 1075.? Kranjska gora.

Osvobojeni Slav ko [,,guidam libertate potitus Zlauco nominatus"']
podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu
svoje posestvo v Gomilah4, katero se je pokazalo Orendilu, Sekundu
in drugim fevdnikom brixenskega škofa Altwina /,,fale praedium quale
in loco Chumiladh possedit, quale vero Brixinensis episcopi Altvvini fide-
libus Orendilo et Secundo ceterisgue demonstratum est."]

Priče: ,Wezil, Orendil, Heinrich, Adalhalm."

Priči investiture: ,(testibus) Wezilone, Orendilo."

»Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 78,
št. 217.]
A Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.

? Pravilna oblika za Blagozont je Blagosod. Ime je sestavljeno iz besed »blag" in ,soditi".

3 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.
4 Gomile so vas na Koroškem jugovzhodno od Št. Vida.

144 Št. 236, 237.

Št. 236.

Med letom c.1065. in c. 1075.! Kranjska gora.

Osvobojeni Dobrogoj /.quidam libertatem sortitus Tobrogoy?
personatus*] podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi sv. Kasijana
in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Charilingu
tisto svoje posestvo na Bledu, katero se je pokazalo škofovim fevd-
nikom [,,tale praedium quale venerabilis praesulis Altvuini fidelibus loco
Ueldes est demonstratum*'].

Price: , Wezil, Heinrich, Orindil, Mazili, Iohannes, Adelurit, Prez-
iau, Hezil, Ratpoto, Gotescalcdh."

Priče investiture: , (testibus) Heinrico, Orendilo, Mazilone, Iohanne."

» Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge zur
Gesdiidite von Sáben, II, 623, st. 75 k letu 1070—1090 (nepopolno). — Schumi,
Ardhiv f. Heimatkunde I, 75, št. 32 k letu c. 1080 (nepopolno). — Schumi, Urk.-

u. Reg.-Budh, I, 65, št. 54 k letu c. 1080 (nepopolno). — Redlich, Acta Tirol., I,
18, št. 218.]

Št. 237.

Med letom c. 1065. ia c. 1075.? Kranjska gora.

I. Plemeniti Charilinc podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi
sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu dva orala, katera je
svobodni Gundram nekdaj dobil v Koritnem* [,,duo iugera a quodam
liberto Gundram personato loco Corithna sibi legaliter tradita"].

Priče: , Wezil, Heinrich, Orindil, Mazili, Adalurit, lohannes."

Priče investiture: , Wezil, Orendil, Iohannes, Mazili."

».Actum Chreine.*

II. Imenovani Charilinc podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in In-
genuina v roke škofu Altwinu svojega podložnika Henrika za nekega
brixenskega podložnika, katerega je ubil [,,guendam suum servum Heinrich
personatum pro alio Brixinensis familie serviente ab eodem interfecto*'].

Price: ,Wezil, Heinrich, Orendil, Mazili."

Priče investiture: ,(testibus) Wezilone, Mazilino."

»Actum Chreine.*

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge zur
Geschichte von Sáben, II, 624, štev. 74 in 75 k letu 1070—1090 (nepopolno). —
Schumi, Ardiv f. Heimatk., I, 75 in 76, št. 55 in 34 k letu c. 1080 (nepopolno).

— Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, I, 65 in 66, št. 55 in 56 k letu c. 1080 (nepopolno).
— Redlich, Acta Tirol. I, 79, st. 219.]

1 Zastran datiranja gl. Redlidh, Acta Tirol., p. XXXII.

? Sinnadher in Sdhumi imata ,Tobrogor«", kar je pa napačno.
* Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

* Koritno je vas pri Bledu.

-

Št. 238, 239, 240. 145

Št. 238.

Med letom c. 1065. in c. 1075.! Kranjska gora.

Klerik Hügiprecdit podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi
sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje posestvo z vsemi
priteklinami v Zamanjah? /[,tale praedium quale in villa Salomonis
possedit"]. |

Priče: ,Charilinca, Wezil, Heinrich, Ratpoto, Hiic, Hezil, Penno,
Gotescaldi, Nortvvin, Eppo."

Priče investiture: ,(testibus) Charilingo, Wezilone, Heinrico."

Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 79,
st. 220. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 143, št. 359.]

Št. 239.

Med letom c. 1065. in c.1075. Kranjska gora.

Osvobojeni Trebinja? /,guidam libertate potitus Trepina perso-
natus"] podeli brez kakega ugovora brixenski cerkvi sv. Kasijana in
Ingenuina v roke škofu Altwinu tretji del nekega vinograda na Bledu
[.terciam partem cuiusdam vinee gue sibi in partem cessit loco Ueldes"].

Priče: , Wezil, Heinrich, Orendil, Hiic, Waldman, Gotescaldi, Eppo."

Price investiture: ,testibus ... Orendilo ac Gotescaldio."

»Actum Chreine.*

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 79,
št. 221.]

-

St. 240.

Med letom c.1065. in c.1075.4 Kranjska gora.

I. Osvobojeni Bojnoslav /,quidam libertus Bomizlau5 persona-
tus""] podeli vsled prošnje brixenskega škofa Altwina brez kakega ugo-
vora cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu svoj del
nekega vinograda na Bledu /.eam que sibi contigerat portionem in
quadam vinea loco Ueides sita").

Priče: ,Orendil, Hüc, Waldman, Hezil, Penno, Gotescald1, Chuono,
Ruodolf."

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

3 Zamanje (Sammelsdorf) so vas na Koroškem v Škocijanski občini jugovzhodno od Kamna.

3 Ime Trebinja se izpeljuje iz besede trebiti. Primerjaj s tem imenom imena Trebenja (Tre-
benna), Trebenec in Trebegoj (Trebego) v Čedadskem evangeliju. (Gr. II, št. 328.)

4 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXIL

5 Beseda »Bomizlau" je brez dvoma pokvarjena. NajbrZe je v prvotni listini namesto ,m«
stalo ,in«. Namesto ,Bomizlau" bi moralo biti ,Boinizlau", t. j. Bojnislav ali Bojnoslav.

15

146 Št. 240, 241, 242.

Priče investiture; ,(testibus) Orendilo, Chuonone, Gotescalcdho."

»Actum Chreine.*

II. Neki drug osvobojenec istega imena podeli cerkvi sv. Kasijana
in Ingenuina v roke rečenemu škofu enako velik del, katerega je imel
v prej omenjenem vinogradu in katerega so pokazali fevdnikom ime-
novanega škofa /,egualem quam in praefata vinea partem habuit gua-
lisque praelibati antistitis fidelibus demonstratum est".

Iste price kakor zgoraj.

»Actum Chreine.*

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 80,
št. 222.]

St. 241.

Med letom c.1065. in c. 1075.! Kranjska gora.

Svobodni Mazili podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina
v roke škofu Altwinu tisti vinograd na Bledu, katerega je pokazal
rečenemu škofu in njegovim fevdnikom in katerega mu je prepustil
neki Godeslav /,eam guam praedicto praesuli ceterisgue suis fidelibus
demonstravit vineam loco Ueldes sibi a guodam Godizla nominato legi-
time traditam"].

Priče: ,Orendil, Hezil, Ηᾶς, Waldman, Gotescalch, Penno."

Priče investiture: ,(testibus) Orendilo, Hezilone, Gotescaldho."

» Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 80,
št. 223.]

Št. 242.

Med letom c. 1065. in c.1075. Kamen.

Plemeniti Waltherius in njegova mati Azala podelita cerkvi sv. Ka-
sijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoja posestva v Milštatu
in Krautu? /,in loco Milistat et Chrčat"] z nekim služabnikom, Zde-
drag imenovanim, njegovo soprogo in njegovimi otroki ter še s šestimi
drugimi podložniki /,cum quodam serviente Zedradh nominato eiusque
uxorem cum filiis und cum sex aliis mancipiis"].

Priče: ,Odalscaldi, Marquart, Wezil, Heinrich, Scuribrant, Pabo,
Gunthalm, Stephanus, Ogo."

Priče investiture: ,testibus .... Odalscaldho, Marguardo, Wezilone."

» Actum Steine.

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., 1, 80,
št. 224, — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 143, št. 560.]

τως

1 Zastran datiranja gl. Redlidh, Acta Tirol. p. XXXII.
3 Kraut je pri Milštatskem jezeru.
3 Pravilna oblika za »Zedradi« je najbrže Zdedrag.

-

MRENE SINE i

Št. 245, 244. 147

Št. 243.

Med letom c.1065. in c.1075.! Kamen.

Osvobojena Dobrovlasta [,,guedam femina libertate potita Do-
brolaz personata"] podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina
v roke škofu Altwinu neko zemljišče in šest oralov njiv v Luhem
lesu [..unam aream ac sex iugera agrorum in loco qui dicitur Lodhš"]
z vsem, kar je prej sama imela.

Priče: , Heinrich, Ogo, Scuribrant, Izo, Wazaman, Christianus,
Engilbrednt."

»Actum Steine.

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 81,
št. 225. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 144, št. 361.]

Št. 244.

Med letom c. 1065. in 1077. Lieserhofen.

Plemeniti Henrik? [,,guidam nobilis prosapie Heinricvs nomine"]
in pa njegova soproga Wezela podelita brixenski cerkvi sv. Kasijana
in Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Gundadharju
svoja dedna posestva po Karantaniji /,.falia praedia gualia -in Charin-
tanis partibus hereditario iure possedit], in sicer v Bistrici3, pri sv. Lav-
renciju ali v Glanhofenu4 ter v Zadolah5 /,in locis quippe Wuistriza
ac ad sanctum Laurentium alibi Glana nuncupatum et in loco Scalacdh
nominato*] z vsemi pripadajočimi podložniki, potem posestva v Isel-
skem okraju? /.in regione Isala"] z ondotnimi podložniki — izvzetih
je le šest kmetij in 17 podložnikov — s pogojem, da uživata do svoje
smrti dohodke vseh teh posestev razen tistih, ki so v Iselski dolini.

Zato pa odstopi škof Altwin po svojem odvetniku Gundadharju
plemenitemu Henriku in njegovi soprogi to, kar je imel v Kranjski gori?
s fevdi klerikov in ministerijalov, potem neki dvor v Linduš ter to,
kar je imel v grofiji mejnega grofa Adalberona? /,,guieguid in loco Chreina
habuit, cum clericorum ministerialiumgue beneficiis ac quendam curti-
ferum loco Linta situm ac quicquid in comitatu marchionis Adalperonis
visus est habere".

* Redlidi misli, da je bil ta Henrik istrski grof.

* Bistrica (Feistritz) je vas severno od Trga na Koroskem.

* Glanhofen je vas južno od Trga na Koroškem.

5 Zadole (Salladi) so vas jugozahodno od Trga na Koroškem.

$ Iselska dolina je na vzhodnem Tirolskem severozahodno od Lienza.

1 Kje je ,in loco Chreina", ni znano. Redlidh misli na Bled, kar pa ni verjetno, kajti v do-
tičnih zgodovinskih virih stoji za Bled izraz ,Ueldes« ali pa » Veldes*. Najbrže je Kranjska gora.

* Lind je severozahodno od Špitala na Koroškem.

* Mejni grof Adalberon je bil brat mejnega grofa Otokarja (IV.) s Štajerskega.

15%

148 Št. 244, 245, 246.

Naštetih je več prič.
»Actum Lisrahovun,"

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 81,
št. 228. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 145, št. 364.]

Št. 245.

Med letom c.1065. in 1077.! Kamen.

Osvobojena Egina podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge-
nuina v roke škofu Altwinu en dvor in šest oralov oranice v Za-
manjah, ker je bila njena hči oproščena dolžne služnosti /,,unam
aream et VI iugera agri in loco Salamannesdorf pro filia sua debite
servitutis vinculo absoluta*'].

Price: ,Geppo, Scuribrant, Grifo, Tagini, Waldman, Gotti, Pald-
mar, Odelpredtt, Marguart."

Priče investiture: ,testibus) Geppone, Scuribrando, Waldmanno,
Odelprehto, Marguardo."

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 85,
št. 255. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, ΠῚ, 147, št. 367.]

Št. 246.

Med letom 1065. in 1070.

Prisega mejnega grofa Udalrika?, grofa Engelberta?
istrskih škofov in velikašev /,,forma sacramenti d. W. marchionis et do-
mini comitis Hengelperti et episcoporum et Hystriae magnatum"]. Oni
obljubijo, da hočejo po Istrski mejni grofiji /,,in mardhia Hystriae"]
varovati vse tiste prebivalce mest, gradov in vasi, ki prisežejo na to
listino, ter jih z dobrim namenom in brez zvijače braniti proti vsakemu,
ki bi jih hotel nadlegovati. V določenem času naj ta listina postane ve-
ljavna. Potegovati se hočejo za imetje, blagostanje. in čast vse Istre.
Na enak način naj prisežejo tudi prebivalci, da hočejo z dobrim na-
menom in brez zvijače varovati vse časti istrskega mejnega grofa Udal-
rika [,,omnes honores domini W. marchionis Hystriae""]. Določeno je bilo,
da naj tisti, ki bi svojevoljno in brez vzroka katerega ubil, izgubi

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Heta Tirol., p. XXXII.

2 Istrski mejni grof Udalrik, čigar ime se tu nahaja, je brez dvoma tisti, ki se med letom
1058. in 1067. večkrat omenja v listinah. Ta dokument nam tudi nekoliko pojasnjuje pravne razmere
takratnega časa po Istri.

3 Tu omenjeni grof Engelbert je najbrže tisti, ki se tudi navaja pod št. 376 in 395 in ki je
leta 1096. umrl. Ker je njegov oče Sigfrid iz rodovine Spanheimov leta 1065. izgubil svoje življenje,
se sme sklepati, da se je ta prisega zvršila med letom 1065. in 1070, Tega leta je namreč umrl
zgoraj imenovani mejni grof Udalrik (št. 254). Sdhumi (Archiv, I, 193) se moti, ko trdi, da je bil prej
omenjeni grof Engelbert iz rodovine goriških grofov.

Št. 246, 247, 248, 249. 149

osebno svobodo in pa svoje imetje, katero naj se razdeli v dva dela.
Eno polovico naj dobe sorodniki ubitega človeka, drugo polovico pa
mejni grof Udalrik ne glede na druge njegove pravice. Morilca naj
smatrajo za sovražnika mejni grof in vsi istrski prebivalci za tako dolgo,
dokler se ne poravna s sorodniki umorjenega človeka. Tudi naj ga ne
sprejmejo prebivalci kakega drugega istrskega kraja.

Datum manjka.

[Odlomek neke prisege istrskega mejnega grofa Udalrika. — Kandler, Co-
dice dipl. Istr. ad. a. 1060. — Schumi, Urk.- und Reg.-Buch, I, 68, št. 60 k letu
c. 1093.]

St. 247.

1066, po 13. januarju.

Kolinski nadškof Annon piše papežu Aleksandru II. ter mu
naznanja, da je kralj Henrik IV. po osmini sv. Treh kraljev [.post
octabas epiphanie"] zbral okoli sebe nekoliko knezov, med katerimi je
bil tudi karantanski vojvoda Berhtold /,duces... Carentanus"].
Ko je (nadškof) v zboru odbil ponudbo, da bi v kraljevem imenu šel
k njemu (k papežu) v Italijo, sta ga njegova prijatelja Rudolf (vojvoda
švabski) in Berhtold /,amici mei Rodulfus atgue Bertoldus"] peljala
na stran ter mu prigovarjala, da bi sprejel poslanstvo. αὶ med tem
časom so ostali knezi izvolili bavarskega vojvoda Otona za poslanca.

[Rokopis v Trierski mestni knjižnici iz 11. ali 12. stoletja. — Giesebrecht,
Die deutsdhe Kaiserzeit, ΠῚ, 1243, št. 5.]

Št. 248.

1066, dne 20. februarja. Worms.

Kralj Henrik IV. potrdi vsled prošnje moguntinskega nadškofa
Sigefrida in karantanskega vojvoda Berhtolda /[,ob inter-
ventum ... ducis Bertholdi"] samostanu Marije Device v Moglianu!
nekatera posestva. |

»Data X. kalendas Marcias anno dominice incarnationis MLXVI.,
indictione III, anno autem ordinationis domini Heinrici quarti regis XIII.,
regni vero X. Actum Wormacie.*

[Prepis v Kapitelskem arhivu v Trevisu. — Stumpf-Brentano, Acta im-
perii, str. 656, st. 465.]

Št. 249.

1066, dne 8. novembra. Vicenza.

Hubert, grof vicentinski, ter Wipert, grof in poslanec (karan-
tanskega) vojvoda Berhtolda /,,Wiperto comes et missus domni

1 Mogliano je južno od mesta Trevisa na Beneškem.

150 Št. 249, 250, 251.

Bertaldi duci*], razsodita na sodnjem zborovanju v Vicenzi neko za-
devo na korist opatici samostana sv. Petra, ki se je nahajal blizu mesta
Vicenze.

»Signum 7 manu suprascripto Wiperto comes et missus, qui hoc
signum crucis fecit."

».Anni ab incarnatione domni nostri Jesu Christi millesimo sexage-
simo sexto, octavo die mense November, indictione quinta.

(Izvirna listina v Državnem arhivu v Milanu. — Ficker, Forschungen zur
Reidis- und Reditsgesch. Italiens, IV, 96, št. 70.]

Št. 250.

1066, dne 16. novembra. Eckhartsberga.!

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte in
drugih fevdnikov svojemu fevdniku Adalpertu zarad njegovega zvestega
službovanja vas Zdrenj? v Istrski pokrajini in v marki mejnega grofa
Udalrika /,villam Strengi dictam in pago et in marchia Hystriensi
Wuodalrici marchionis sitam*] z vsemi priteklinami. Nihče ne sme
rečenemu Adalpertu vzeti darovanega imetja; on in njegovi dediči naj
ga obdrže, prodajo, zamenjajo ter sploh ž njim store, kar hočejo. Kdor
prelomi to naredbo, naj plača sto liber najboljšega zlata, in sicer po-
lovico v kraljevo blagajnico, polovico pa lastniku rečenega posestva.

»Data XVI. kal. Decembris anno dominice incarnationis MLXVI.,
indictione IIII., anno autem ordinationis domni Henrici quarti regis XIII.
regni vero X. Actum Ekkarsberge.""

[Kartular iz 15. stoletja v aktih ,Consultori in iure" v Benetkah. — Joppi
v Mittheilungen des Instit. f. ósterr. Geschiditsf., I, 295. — Schumi, Urk.- u. Reg.-
Bud I, 54. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, str. 724, št. 520.]

St. 251.

1067, dne 5. marca. Rezno.

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte, naum-
burškega škofa Eppona, (mišenjskega) mejnega grofa Ekkiberta in (istr-
skega) mejnega grofa Udalrika ter žarad zaslug freisinškega škofa Ellen-
harda Freisinški cerkvi več vasi v Istrski pokrajini in v marki mejnega grofa
Udalrika, namreč Kubed, Predloko, Ospo, Rozarijol, Truške,
Šterno in Št. Peter? z vsemi priteklinami [,,has villas Cubida,
Lovnca, Ozpe, Razari, Trvscvlo, Steina, sancte Petre in pago Istria in
marcha Odalrici marchionis sitas cum omnibus appendiciis]. Nobeden

1 Edkhartsberga je v Turingiji zapadno od Naumburga.

? Vas Zdrenj je v Istri v Oprteljski občini.

3 Kubed, Predloka in Rozarijol so vasi v Dekanski občini blizu Kopra. Severno od Roza-
rijola je Ospo., Jugozahodno od Kubeda so Truške. Šterna in Št. Peter sta vasi v Bujskem okraju.

Št. 251, 252, 255. 151

njegovih naslednikov, noben cesar, kralj, vojvoda, mejni grof, grof ali
pa kaka druga višja ali nižja sodna oseba ne sme teh podeljenih stvari
vzeti rečeni cerkvi. Omenjeni škof in pa njegovi nasledniki naj imajo
pravico, da vse to lahko obdrže, dajo v fevd, zamenjajo ter sploh
s tem store, kar je na korist njih cerkvi.

»Data III. nonas Martii anno dominicae incarnationis MLXVII.,
indictione V., anno autem ordinationis domini Heinrici quarti regis XIL.,
regni vero XI. Actum Ratispone.*

[Izvirna listina v DrZavnem arhivu v Monakovem. — Hund-Gewold, Me-
trop. Salisb., (ed. Mon.) 1, 152. — Lünig, Reidisardiiv, XIX, 518. — Meichel- .
beck, Hist. Fris., I4, 261.— Resch, Aetas millen., 95. — Mon. Boica, XXIXa, 170,
st. 411. — Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, II (1847), str. 26 (odl.). — Kandler, Codice
dipl. Istr. ad a. 1067 (odl.. — Zahn, Cod. dipl. Hustro-Fris., I, 84, št. 85 (Fontes
rer. Hustr., DipL, XXXI). — Schumi, Urk.- u. Reg.- Buch, I, 56, st. 45.]

St. 252.
Od leta 1068. do 1077.

Ko je umrl oglejski patriarh Rabenger, je kancelar Sigehard
postal njegov naslednik. Za kancelarja je bil nato Pibo postavljen. Sige-
hard je vladal devet let in Stiri mesece.!

Lamberti Hersfeld. Hun. ad a. 1068 (MG. SS., V, 174): ,Ravenger patri-
ardha Aquileiensis obiit; cui Sigehardus cancellarius successit; pro quo Bibo can-
cellarius est substitutus."

Ann. Altahen. mai. ad a. 1068 (MG. SS., XX, 819): ,Eodem anno Rabing .
patriardha obiit, cui Sigihardus cancellarius successit."

Vitae patriarch. Aquil. ab autore anonymo (Muratori, Rer. Ital., script.,
XVI, 12): ,Sighardus patriardia sedit annos IX, menses IV. Huic Henricus quartus
dedit mardiiam Carniolae et alia multa privilegia concessit eidem ecclesiae Aqui-
lejensi, regaliam super XVI episcopatus, quos Urbanus etiam papa secundus con-
firmavit; qui Urbanus fuit circa annos domini MXCVIIL."

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Aguil., App. p. 11):
»Sigeardus patriardia sedit annis IX. Huic Henricus IIL.? dedit marchiam Carniolae
et multa alia privilegia concessit et concessa per alios confirmavit. Et Urbanus
papa Il. ea omnia confirmavit circa annos domini MLXXXIX."3

St. 253.
Med letom 1068. in 1077.

Oglejski patriarh Sigehard podeli samostanu Marije Device v
Ogleju na korist duše svoje sestre Fredevinde [,.pro anima sororis suae

1 Znano je (gl št. 333), da je patriarh Sigehard umrl dne 12. avgusta leta 1077. Ako je vladal
devet let in štiri mesece, je okoli 15, aprila leta 1068. zasedel Oglejsko stolico. To potrjuje tudi
neka listina, iz katere je razvidno, da dne 10. maja rečenega leta ni bil več Sigehard kraljev kan-
celar, temuč njegov naslednik Pibo. (Stumpf-Brentano, Die Reidchskanzler, št. 2714.)

? V Italiji niso šteli kralja Henrika L, ki je vladal le po Nemškem. Tu omenjeni Henrik III.
je tedaj tisti, kateri je leta 1077. podelil oglejskemu patriarhu mejno grofijo Kranjsko.

3 Papež Urban II. je vladal od leta 1088. pa do 1099. Ker je patriarh Sigehard že leta 1077.
umrl, mu ni mogel imenovani papež ničesar potrditi, pač pa patriarhu Udalriku I.

152 Št. 253, 254, 255.

Fredevindis"], katero je v rečenem samostanu posvetil za opatico, tri

vasi, Malazompicchia !, Pantianicco? in Beano? imenovane /,,tres villas...

Malamzumpiccam, Pantianicum et Belianum*], z vsemi priteklinami.
Datum manjka.

[Transsumpt iz listine oglejskega patriarha Bertolda z dne 11. marca leta 1229.
— Bianchi v Ardiiv f. Kunde osterr. Geschiditsqu., XXI, 204, št. 99 (reg.).]

St. 254.
1070, dne 6. marca.

Takrat je umrl Udalrik, mejni grof kranjski in istrski, zapu-
stivši dva mladoletna sina, Popona in Udalrika.* Njegova soproga So-
fija se je nato omožila z Magnusom, vojvodom saškim. Iz tega zakona
sta bili dve hčeri, Eilika in Wulfhilda.

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1070 (MG. SS., V, 177): , Udalricus
mardiio Carentinorum obiit."

Annalista Saxo ad a. 1070 (MG. SS., VI, 697): ,Odalricus mardiio Caren-
tinorum obiit, cujus viduam Sophiam, sororem Ladizlai regis Ungariae, Magnus,
Ordulfi Saxonici ducis filius, accepit uxorem geenune ex ea duas filias Wifhil-
den et Eilicam."

Necrol. S. Michaelis Liineb. ad pridie non. Mart. — 6. Mart. (Wedekind,
Noten zu einigen Gescdhidhtschreibern des deutschen Mittelalters, I, 190, n. 144):
»Othelricus comes."

Št. 255.

1070, dne 21. marca. Lateran.

Papež Aleksander IL. ustreže solnograškemu nadškofu Gebhardu,
ki je prosil, da bi smel ustanoviti škofijo, ker je nadškofija tako ob-
širna, da je ne more sam preskrbovati s krizmo in po njej ne izvrševati
vseh drugih škofovskih opravil. Dovoljuje mu, da ustanovi škofijo v
tistem kraju, ki se mu zdi primernejši, ter postavi za oskrbovanje duš
po svoji previdnosti pomočnika /[,adiutorem"]; vendar se ta škofija ne
sme nikdar odtegniti Solnograški cerkvi in ondotnim nadškofom. Noben
škof naj se tam ne postavi ne s pomočjo investiture in ne na podlagi
kake pogodbe, ako ga ni on (Gebhard) ali kateri njegovih naslednikov
izvolil, ordiniral in posvetil.

Datum Lateranis XII. kalend. Aprilis ... anno ab incarnacione do-
mini milesimo LXX., pontificatus vero domini Alexandri pape II. nono,
indic. VIII.* — ,Quotiens ea a nobis petuntur.*

1 Sedaj Zompicchia vzhodno od Kodrojpa na Furlanskem.

? pantianicco je severno od vasi Zompicchie.

3 Beano je med Pontianiccom in Zompicchio.

4 Primerjaj rodovnik pod št. 221. — Gl. tudi listino z dne 17. novembra leta 1102. (Sdhumi,
Urk., I. 73, št. 67): ,;Wodalricus filius quondam item Wodalricus marcdionis et Adeleita jugales."

Št. 255, 256, 257. 153

[Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Vita Gebehardi archiep. et
succ., c. 5 v Admontu (MG. SS., XI, 37). — Hund, Metrop. Salisb., I, 57. — Hund-
Gewold, Metrop. Salisb., I, 59. — Mansi, Concil. coll, XIX, 975. — (Kleimayrn),
Juvavia, Anh., 257, št. 109. — Ankershofen, Handb. d. Gesch. des H. Kárnten,
II^, 94, št. 50. — Migne, Patrolog., Ser. lat, CXLVI, 1554. — Hirn, Kirdienver-
haltnisse v. Gurk, str. 9. — Sickel, Monum. graphica, X, 6. — Jaksch, Mon.
hist. duc. Carinthiae, I, 68, št. 27. — Jaffé, Reg. pont. Rom., št. 4673 (3450).]

1070. St. 256.

Kralj Henrik IV. podeli oglejskemu patriarhu Sigehardu mejno
grofijo Kranjsko.! /,Donatio Marchie Carniole facta per serenissimum
dominum Henricum Romanorum imperatorem sancte Aquilegensi ecclesie.
Imprimis in MLXX. olim serenissimus dominus Henricus Romanorum
imperator diuino spiritu commotus reuerendissimo olim domino Gerardo
patriarche concessit imperpetuum Marcdhiam Carniole de ipsius domini
imperatoris regali proprietate et potestate in proprietatem et pote-
statem, cum omnibus suis iuribus et honoribus uniuersis, eidem eccle-
sie et patriarche pro se et successoribus suis recipienti, prout legitime
constat."]

[Iz nekega državnopravnega spisa iz 14. stoletja v Mestnem muzeju v Vidmu.
— Zahn, Hustro-Friulana, str. 314, štev. 255 (Fontes rer. Austr, Dipl, XL). —
Schumi, Ardhiv f. Heimatkunde, 1, 40, št. 16.]

Št. 257.

Med letom 1070. ia 1076.2 Brixen.

Welf, vojvoda bavarski, podeli iz spoštovanja do brixenskega škofa
Altwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke rečenemu škofu in
njegovemu odvetniku Gundadiarju po Reginhardu iz Irslingena?3 [. cum
manu Reginhardi de Ursinga*/] svoje dedno posestvo z vsemi pri-
teklinami na Kranjskem v grofiji mejnega grofa Udalrika [,tale bo-
num guale hereditario iure partibus Chreine in comitatu guidem Odalrici
marchionis ... possedit"].

» Actum Brixine."

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol,, I, 84,
št. 234.]

1 Kralj Henrik IV. ni leta 1070. podelil Kranjske mejne grofije oglejskemu patriarhu, pač pa
še le leta 1077. dne 11. junija (gl. št. 331). Takratni oglejski patriarh se ni zval Gerard, pač pa
Sigehard. Henrik IV. ni bil leta 1070. cesar, temuč kralj. O tej notici pravi Mayer (Die óstlidien
Alpenlünder im Investiturstreite, str. 99), da je ,eine aus der Erinnerung gemadite Hufzeidinung,
aus der man nichts folgern darf«.

3 Leta 1070. je Welf dobil bavarsko vojvodino, leta 1076. se je pa sprl s takratnim kraljem
Henrikom IV. Med letom 1070. in 1076. se je tedaj zvršila ta daritev. Ker je mejni grof Udalrik 1.
umrl dne 6. marca leta 1070., nam je tu misliti na njegovega enakoimenovanega sina, čeprav je
rečenega leta imel le sedem let. Mogoče je pa tudi, da so dotično zemljo še po smrti Udalrika 1.
nekaj časa zaznamovali z besedami ,in comitatu Odalrici mardhionis". (Cfr. Redlidh, Acta, str. 84.)

3 Irslingen je severno od Rottweila na Wiirtemberškem.

154 ^. St. 258, 259.

St. 258.

Med letom 1070. in c. 1080. Anras.!

Plemeniti Henrik in njegova soproga Wezala /,guidam nobilis
prosapia ortus nomine Heinricus suague coniux Wezala personata"] od-
stopita brixenskemu škofu Altwinu neko utrdbo v Kranjski gori ter v
istem kraju tudi neko posestvo, katero sta od rečenega škofa nekdaj
dobila kot užitek za neko svoje posestvo /,... guandam munitionem
loco Chreine sitam talegue praedium guale ad id loci pro sui praedii
conventione a venerabili antistite Altwino guondam ad utriusgue vitam
utendum acceperunt.*]

Nastetih je vec pric. SUY

Zato pa škof prepusti imenovanemu Henriku in njegovi soprogi
utrdbo Kamen z vsemi priteklinami, potem svoje posestvo v kraju
»Nad jezerom" imenovanim,2 dalje cerkev in tri kmetije pri Sv. Da-
nielu? ter en vinograd nekega Liutona. /,,... aliam munitionem Steina
nuncupatam cum omnibus eius appenditiis, nec non tale praedium guale
in loco z Obinentiges Sévves possedit, insuper ecclesiam dotatam ac tres
mansos ad villam sancti Danielis sitos et unam vineam cuiusdam Liu-
tonis."]

»Actum Andras.*

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 85,
št. 256. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 149, št. 576.]

Št. 259.

Med letom 1070. in c. 1080. Aufhofen.

Plemeniti Henrik se odpove izkoriščanju vseh posestev in pod-
ložnikov, o katerih je obljubil, da jih po svoji smrti in po smrti svoje
soproge Wezele prepusti Brixenski cerkvi in njenemu pastirju Altwinu;
tudi odstopi rečenemu škofu utrdbo Kamen, katero je nekdaj dobil
v zameno: za neko drugo utrdbo v Kranjski gori. [,.... necnon
praedictam munitionem Steina guam prius in conventionem alterius mu-
nitionis Chreine site recepit, praescripto praesuli resignando reddidit."]

Naštetih je več prič.

Zato pa škof Altwin prepusti imenovanemu Henriku in njegovi
soprogi v porabo svojo utrdbo, katero ima v Kranjski gori, potem
posestva in podložnike, ki spadajo pod ta kraj, in pa tudi neki dvor

1 Anras je vzhodno od Silliana na Tirolskem.

? Kar se tiče kraja, »z Obinentiges Sčvves« imenovanega, glej dotično opazko pod št. 157.
8 Sv. Daniel je nad Grabelno vasjo na Koroškem.

4 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.

Št. 259, 260, 261. 155

v Želečah [munitionem quam in loco Chreine possedit, ac praedia
mancipiague ad id loci ad eius fiscum pertinentia, insuper unum curti-
ferum loco Zilinta situm"].

»Actum Vfhovun.*

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 85,
št. 257. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 149, st. 377.]

Št. 260.

Med letom 1070. in c. 1080.! Brixen, Aufhofen. -

Henrik iz jako plemenite rodovine /[,,guidam nobilissima prosapia
ortus Heinrich nuncupatus"]2 podeli iz ljubezni in postrežljivosti do
brixenskega škofa Altwina cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke
imenovanemu škofu in njegovemu odvetniku Gundadiarju svoja po-
sestva z vsemi priteklinami, katera je podedoval v Gorici in po
drugih ondotnih krajih, ležečih v Italskem kraljestvu in v Furlanski
grofiji [..falia predia qualia regno Italico comitatu Foriulanense loco
Goriza aliisque locis ibidemcircum iacentibus prefatus Heinricus hereditario
iure... habuit et possedit"].

Naštetih je več prič.

»Actum Brixine."

Nekaj časa pozneje je rečeni Henrik prepustil imenovanemu škofu
in njegovi cerkvi užitek od omenjenih posestev [.usum prefatorum
bonorum".

Naštetih je več prič.

»Actum Vfhovun.*

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Hormayr, Beytráge zur Gesdi.
Tirols, IP, 55, št. 22 (nepopolno). — Redlich, Acta Tirol., I, 86, št. 240.]

Št. 261.

Med letom 1070. in c. 1080.35 Preddvor.

Ko sta se plemeniti Liutpold in brixenski škof Altwin nehala pre-
pirati zarad neke lastnine Brixenske cerkve v Lieserhofenu in na gori
Altersbergu5, sta rečeni škof in njegov odvetnik Gundachar prepustila
onemu (Liutpoldu) polčetrte slovenske kmetije ter obljubila v do-
ločenem času plačati 25 talentov penezov rezenskega kova ((,111 Sla-
venses hobas ac dimidiam in proprium possidendas necnon XX et V
talenta denariorum Radesponensis monete terminatim persolvenda"].

1 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol., p. XXXII.
? Več o tem Henriku glej pod št. 393.

3 Zastran datiranja gl. Redlidi, Acta Tirol, p. XXXII.
4 Preddvor, vas nad Kranjem na Kranjskem.

5 Altersberg je severno od Spitala na Koroškem.

156 Št. 261, 262, 263.

Nato se je pa imenovani Liutpold odpovedal vsem pravicam do
posestev in podložnikov v Lieserhofenu in na gori Altersbergu /,in
locis Lisirahovvn et in monte Alpigeris*], katere je rajnka matrona
Pezala podelila omenjenemu škofu ter cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina.
᾿ Priče: ,Perchtold, Ascuvin, Ódalrich, Irimurit, Ilisunch, Gotopolt,
Odalscalch, Adalpreht, Rotpreht, item Perchtolt, Wezil, Waltheri, Irmin-
stein, Otto, Charilinch, Grifo, Durinch."

»Actum Nivnhovun."

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., |, 88,
št. 244, — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 150, št. 379.]

Št. 262.

Med letom 1070. in c. 1080.! Molzbichl.?

Plemeniti Ludovik podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge-
nuina v roke Skofu Altwinu in njegovemu odvetniku Gundacharju svoja
podedovana posestva v Oberdorfu in v Dolah? ter še druga v sosed-
njih krajih, skupno obsegajoča trideset slovenskih kmetij

[..praedia que in locis zo Obrundorf ac Dólach notatis hereditario iure.

possedit, necnon alia que in proxima praefatorum locorum affinitate
visus est habere, ... ad mensuram ac plenitudinem XXX Sclavensium
hobarum"].

Naštetih je več prič.

»Actum Mulzpuhil."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 88,
št. 246. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 151, št. 380.]

Št. 263.

Nepristno.^

1072, dne 9. januarja. Rezno.

Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je prosil solnograški ΡΤ"
Gebhard, kateri zarad razširjenosti svoje nadškofije in zarad slabih
potov ne more vestno skrbeti za dušni blagor vseh, njemu izročenih
judi, da bi ustanovil škofijski sedež v svoji nadškofiji, in sicer na Krki

1 * Žušičem datiranja gl. Redlidh, Acta Tirol. p. XXXII.

2 Molzbidil je vzhodno od Spitala.

8 Oberdorf je severozahodno od Spitala. Blizu Oberdorfa so bile brez dvoma tu ome-
njene Dole.

4 Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., 1, 70) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1172. in 1177.
ponarejena. Razen te listine je ista roka spisala še druge, namreč dve pristni iz leta 1175. in 1176.
ter tri nepristne, med njimi tudi tisto, ki se omenja v Gr. II, št. 320. — Pisatelj te listine je porabil
razen neke pristne listine, ki se nam pa ni ohranila, tudi nekatere stavke iz Vita Heinrici ter listino
kralja Henrika z dne 4. febr. leta 1072. (gl. št. 265), listino solnograškega nadškofa Konrada lI. z
dne 17. julija 1131, listino cesarja Friderika I. z dne 7. aprila leta 1162. ter listino istega cesarja
z dne 10. marca leta 1170.

o Na AE ME

Št. 263. 157

[»in Gvrkehoven*], kjer je nekdaj plemenita grofinja Hema /,,nobilis
commetissa Hemma nomine"] s premoženjem, katero je podedovala po
svojih starših in katero je prišlo v last njenemu soprogu grofu Wil-
helmu [,,mariti sui Willehelmi comitis""], utemeljila samostan za sedem-
deset nun in dvajset korarjev.

Kralj pravi, da je ustregel prošnji rečenega nadškofa ter mu velel,
da naj gre z rezenskim škofom Otonom, s pasovskim škofom Altma-
nom!, z mejnim grofom Starchandom /,,Starchando marchione"], odvet-
nikom Krške cerkve, ter z drugimi državnimi knezi na Krko ter si tu,
zadobivši dovoljenje ondotnih prebivalcev im ne naredivši tamošnji
cerkvi nobene sile, postavi pomočnika /,,coadiutorem"] soglasno z on-
dotno duhovščino in ondotnim ljudstvom. Dalje je (kralj) ukazal nad-
škofu, da naj skrbi, da bi cerkev, ki je prejela toliko darov od imenovane
grofinje, ako postane škofija, dobila darove tudi od njega (od kralja),
namreč fare in desetine [,,id est plebibus et decimis"]. Nato je ome-
njeni nadškof večkrat šel v družbi naštetih škofov, odvetnika Starchanda
in drugih modrih mož na Krko, kjer je bil z dovoljenjem krške du-
hovščine in ljudstva plemeniti Gunther enoglasno in svobodno izvoljen
za škofa.

Kralj potrdi iz naklonjenosti do Krške cerkve ter iz ljubezni do
ondotne duhovščine in ljudstva vsa posestva ter vse premakljive in
nepremakljive stvari, katere je darovala jako plemenita grofinja Hema,
da jih imajo v svoji lasti Gunther, sedaj prvi škof rečenega kraja, in .
njegovi nasledniki ter jih z dovoljenjem duhovščine in ljudstva oskrbujejo
in množe. Krški škof naj bo nezavisen od vsake zunanje oblasti; le
svojemu nadškofu in njegovim naslednikom naj izkazuje pokorščino in
spoštovanje zarad vikarstva Solnograške cerkve ter zarad podeljenih
fara in njih desetine /.pro vicaria luuauensis ecclesie et terminis eccle-
siarum ac decimis ab eis possidendis""]. Vsled prošnje svoje soproge
Berte, kolinskega nadškofa Annona, solnograškega nadškofa Gebharda,
rezenskega škofa Otona in pasovskega škofa Altmana prepusti kralj
krškemu škofu in njegovim naslednikom vse pravice, katere bi država
utegnila imeti na zemlji Krške cerkve. Potrdi mu lastninsko pravico do
vasi ,Gerolitsdorf" na Bavarskem, katero je nekdaj podelil opatici
Himzli [,abbatisse Himzle*], ter vse tisto, kar so njegovi predniki
Arnulf2, Ludovik3, Oton (IL)4, Henrik5 in Konrad6 podarili rečeni Hemi
in njenim prednikom, namreč tržno pravico, potem pravico, kovati

1 Rezenski škof Oton in pasovski škof Altman nista bila navzoča, ko je Gebhard posvetil
Guntherja za krškega škofa. Gl. št. 268.

2 Gl. Gradivo, Il, št. 309 in 319.

3 Gl. Gradivo, II, št. 336.

4 Gl. Gradivo, Il, št. 451 in 470.

5 Gl. št. 35 in 36.

6 Gl. št. 68 in 84.

158 - St. 263, 264.

novce, colnino, dva Trušenjska gradova, mnogo drugih gradov
ter vse rudnike im soline, ki se nahajajo na zemlji Krške cerkve.
[,, ... videlicet foris, mercatibus, monetis, theloneis ac duobus castris
Trvhsen dictis et aliis castellis ... etiam] fodine cuiuscumque metalli et
saligine, que in bonis ecclesie reperientur*.] Med njenimi mejami nima
nobena tuja oblast nič opraviti. Noben vojvoda, grof ali sodnik ne sme
v Krški dolini [,,in valle Gvrka"] izvrševati kakega sodstva; izvzeta
sta le krvava sodba in pa tatvina [,,de sanguine et furto*] in še to le
v navzočnosti sodnika, katerega škof določi izmed ondotnih ministeri-
jalov. Vse imetje krških škofov naj bo nedotekljivo /,.pro emunitate ha-
beatur]. Nobeden njegovih (kraljevih) naslednikov ne sme tega, kar
je dovolil Krški cerkvi, predrzno prelomiti, in če bi vendar prelomil,
naj ga Bog sodi. Vse to, kar imata škof in cerkev že sedaj ali pa,
kar se morebiti pozneje pridobi, sprejme (kralj) v svoje varstvo tako,
kakor bi bilo njegovo. Če bi kdo hotel na tem imetju narediti kako
škodo, bi si nakopal njegovo (kraljevo) jezo ter bi bil za tako dolgo
časa izobčen iz države, dokler ne bi dal pravega zadoščenja. Po smrti
solnograškega nadškofa ali pa krškega škofa in njunih naslednikov naj
pri volitvi novega škofa živeči škof najprej izreče svoje mnenje in odda
najprej svoj glas. Ker se je pa krški škof bal, da bi pozneje solnograški

nadškof ne začel kratiti pravic Krške cerkve, je prosil, da bi to pogodbo.

med obema cerkvama podpisal in s pečatom potrdil tudi nadškof, kar
se je tudi zgodilo. Kralj pravi, da je nato. vsled prošnje solnograškega
nadškofa Gebharda in krškega škofa Guntherja potrdil vse to, kar je
bilo zapisano v tej pogodbi.

»Data V.idus lanuarii anno dominice incarnationis MLXXII.,
indict. X., anno ordinationis domini Heinrici quarti regis XVIIIL, regni
XVI.; actum Ratispone.*

[Ponarejena listina v Celovcu iz Krškega kapitelskega arhiva. — Hormayr,
Archiv f. Süddeutschland, II, 237, 8t. 20. — Hnkershofen, Handb. der Gesdu. d.

H. Kürnten, IIb, 95, št. 512. — Hirn, Kirchen- und reidisrechtl. Verháltnisse v. Gurk,
str. 60. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 70, st. 28.]

St. 264.
Nepristno. !

1072, dne 9. januarja. Rezno.
Kralj Henrik IV. naznanja, da ga je prosil plemeniti Aribon?, prvi
prošt Krške cerkve, da bi tako, kakor je potrdil ustanovitev Krške

*

1 Jaksdi (Mon. hist. duc. Car, 1, 73) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1203. in
i211. ponarejena, in sicer po zgledu ponarejene listine pod št. 263. Pisec zgoraj navedene listine
je hotel prepričati ljudi, da je že grofinja Hema ustanovila proštijo in korarski zbor, kar se je pa
v resnici zgodilo še le leta 1123,

? [me tega prošta je izmišljeno.

s) se
PON e ES

Mya OCC INO PELJE YR m

TAE ΨΥ, NV EPA JE JAN ΟΨ ΤΠ ΨΥ

sa z Me? a NE ae ae A See ....

Št. 264. 159

škofije, ! katero je ustanovil solnograški nadškof Gebhard z dovolje-
njem krške duhovščine in krškega ljudstva zarad razširjenosti svoje
nadškofije in zarad slabih potov, tudi določil, da bi bile proštija in
korarske prebende [,preposituram et iura prebendaria canoni-
corum"] rečene cerkve svobodne pred vsako oblastjo ter da bi bilo
varno pred vsako silo to, kar imajo prošt in korarji že sedaj ali še
pridobe ali jim pa darujejo verni ljudje. Tudi ga je prošt prosil, da bi
(kralj) podelil in potrdil Krški proštiji vsakovrstne rudnike [,,fodinas et
metalla cuiusque generis"], soline [.,saligines"] ter druge naprave enake
vrste, do katerih ima on (kralj) pravico in ki bi se nahajale po gorah
in posestvih rečenih korarjev, v ta namen, da bi se povečale njih
prebende.

Nato podeli kralj vsled prošnje imenovanega prošta z dovolje-
njem solnograškega nadškofa Gebharda, prvega krškega škofa Gunt-
herja, Stardianda, odvetnika Krške cerkve, z odobrovanjem kolinskega
nadškofa Annona, rezenskega škofa Otona, pasovskega škofa Altmana
in drugih državnih knezov, ki so bili takrat navzoči, ter s posredo-
vanjem svoje soproge iz naklonjenosti do Krške cerkve imenovanemu
proštu, njegovim naslednikom ter kanonikom omenjene cerkve vse kra-
ljeve pravice čez raznovrstne rudnike in soline, ki se nahajajo na njih
sedanji zemlji ali pa na tisti, katero še kdaj pridobe, potem pa tudi
tržne in ribolovne pravice [.fora vel forensia iura vel piscarias"].
Radodarno jim podeljuje tudi to, za kar ga je prosil prošt in je bilo
prej omenjeno. Vsled prošnje rečenega prošta in njegovih bratov jim
v navzočnosti Guntherja, prvega krškega škofa, potrjuje vse pravice,
katere jim je podelila rajnka grofinja Hema, utemeljitelica Krške cerkve,
ko je ustanovila na Krki opatijo in korarski samostan /[,,abbatiam in
Gvrkehoven et canonicos*] ter opatiji in korarjem prepustila planine in
gozde v Weisbergu?, Blatnici3, Modriču4, Paltenu5, Suhi6, Gassarestu?
in Timnidhuš, ki se nahajajo blizu bivališča kanonikov [.alpes cum
nemoribus scilicet in Wizpriach, in Vldtniz, in Modrich, in Palte, in
Zvdhe, in Gozdrist, in Timnidh, que ipsis canonicis adiacent*], da rabijo
les zase in za svoje ljudi pri stavbah in kurjavi, potem nekatera po-
sestva v Mirinsdorfu, Hirtu, Holleinu, Atni vesi, Gosinjah, Rem-
šeniku in Žalnji vesi ter dvor na Krki [,quedam predia scilicet
Mirinsdorf, Hvrde, Prohpat, Azzendorf, Gensdorf, Remsnidh, Salchendorf

1 Gl. št. 263.

2 Weisberg je vas severozahodno od Weitensfelda na Koroškem.

s Blatnica (nem. Flattnitz) je vas blizu Weisberga v Glodniški občini.

4 Modrič (nem. Módritsdi) je vas pri Weitensfeldu.

5 Palten je v Krški dolini pri Albecku.

$ Suha (nem. Zaudien) je kraj in potok severozahodno od Weitensfelda.

7 Gassarest je vas severno od Krke.

8 Timnidh" nam je iskati najbrže nekje v Krški dolini blizu Weitensfelda. Jaksdi misli na
kmeta Tamegger v vasi Hohenwurz severno od Weitensfelda.

160 Št. 264, 265.

et curtem apud Gvrkehoven"].1 Vse to sprejme (kralj) pod svoje varstvo,
ter zapove, da noben vojvoda ali grof si ne sme na rečenem mestu

prisvajati kake sodne oblasti razen takrat, ako so si ga sami izbrali;

izvzeti sta le krvava sodba in izvenredna tatvina /,,excepto iudicio
sanguinis et famosi furti"] in še to le v navzočnosti sodnika, katerega
oni (prošt in kanoniki) izberejo. Vsa njih posestva naj bodo nedotekljiva
[pro emunitate habeatur**]. Če kdo kaj pregreši, postane kriv ter mora
dati zadoščenje, ali naj se pa kaznuje.

»Data V. idus Januarii, anno dominice incarnationis MLXXIL.,
indict. X., anno ordinationis domini Heinrici quarti regis XVIIL, regni
XVI.; actum Ratispone.*

[Ponarejena listina v Zgodovinskem drustvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey-
tráge zur Gesdi. u. Topogr. des H. Kürnten, I, 202. — Ankershofen, Handb. der
Gesdi. des H. Kürnten, IIb, 102, st. 55. — Jaksch, Mon. hist. Car., I, 73, št. 29.]

St. 265.
1072, dne 4. februarja. Rezno.

Kralj Henrik IV. naznanja, da je solnograški nadškof Gebhard
tožil, da so njemu izročene duše v nevarnosti, ker ne more sam voditi
svoje, v gorah ležeče škofije zarad njene obširnosti in zarad slabih
potov. Kralj pravi, da je zato po nasvetu svojih fevdnikov dovolil
nadškofu, da si v svoji nadškofiji postavi pomočnika ter ustanovi ško-
fijski sedež. Odobril je, da na Krki [.in loco qui dicitur Gurca"] pri
cerkvi Marije Device, kjer je bil prej ženski samostan [,,ubi prius erat
congregatio sanctimonialium"], napravi (nadškof) škofovsko stolico, po-
deli novi škofiji od svoje nadškofije toliko posestev in desetin, kolikor
se mu zdi primerno, ter za novo stolico po svoji previdnosti ordinira
škofa s pogojem, da se nova škofija nikdar ne odtegne Solnograški
cerkvi, njemu (nadškofu) in njegovim naslednikom, ter da naj se tam
ne postavi noben škof ne s pomočjo investiture in ne s pomočjo kake

pogodbe, ako ga niso rečeni nadškof ali pa njegovi nasledniki izvolili,:

ordinirali in posvetili.?

»Data II. non. Februarii, anno dominice incarnationis MLXXIL,,
anno autem ordinationis domini Heinrici quarti regis XVIIL, regni vero
XVI. indict. X.; actum est Ratispone.*

(Izvirna listina v Državnem arhivu na Dunaju. — Vita Gebeh. et succ., c. 5
(MG. SS., XI, 58. — Hund, Metrop. Salisb., I, 57. — Hund-Gewold, Metrop.
Salisb., 1, 39. — Lünig, Reidhsardhiv, XVla, 951. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh.,
258, 8t. 110. — Ankershofen, Handb. der Gesch. des H. Kürnten, IIb, 97, št. 51.
— Hirn, Kirchen- und reicisrechtl. Verhálnisse des Bist. Gurk, 9. — Jaksch, Mon.
hist. duc. Car., I, 75, št. 30.]

1 Zastran lege tu navedenih krajev glej št. 130. ,Remsnidi" je morebiti Remšenik pri Beli

v Kapelskem sodnem okraju.
2 Zastran tu omenjenih pogojev glej tudi št. 255.

Št. 266. 161

Št. 266.

Nepristno.!

1072, dne 6. marca. Krka.

Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je vzel s seboj rezen-
skega škofa Otona, pasovskega škofa Altmana in druge kneze ter hotel
svoji cerkvi koristiti tako, da ostane trdno in neomajano to, kar je do-
brega storil, se izpremeni, kar je vredno premembe, ter popravi, kar je
treba izboljšati. Med tem je zvedel, da je umrla krška opatica Himzila
[,obitus domine Himezele venerabilis abbatisse de Gurkehouen"]. Ker je
veliko trpel zarad mnogokratnih in težavnih potov med visokim go-
rovjem in ker je bil takrat malokdaj mir ali pa skoraj nikdar, je sklenil
po nasvetu in s pomočjo prej imenovanih škofov soglasno s kanoniki
in ministerijali Krške cerkve ter ondotnim odvetnikom, mejnim grofom
Stardhandom, da postavi škofa na Krki. To je moral storiti že zarad
raznih opravil, katera mu niso dopuščala, da bi dalj časa ostal v
Karantaniji /,in Karinthia"], potem pa tudi zato, ker je njegova ško-
fija tako obširna, da ni mogel vestno skrbeti za cerkvene zadeve. Ko
je svoj sklep razodel rečenim škofom in drugim možem, so mu pritr-
dili kanoniki in ministerijali Krške cerkve in pa omenjeni mejni
grof. Ker so se pa zastopniki Krške cerkve bali, da bi jo mogel on
(Gebhard) ali pa njegovi nasledniki z ustanovitvijo škofije spraviti
pod oblast Solnograške cerkve, je poslal (Gebhard) svoje poslance
k papežu Aleksandru II. ter mu. naznanil svoj sklep in pa pomisleke
zastopnikov Krške cerkve. Ko je papež zvedel za njegov sklep in za
željo zastopnikov rečene cerkve, je ukazal, da naj omenjeni sklep ne
bo na škodo Krški cerkvi, pač pa na korist obeh cerkva. Ko je (Geb-
hard) dostojno sprejel papeževe poslance, je sklical prelate, kanonike in
ministerijale svoje cerkve ter imenovana škofa in pa prelate drugih
cerkva, ki so izrekli, da je ustanovitev Krške škofije dobro podjetje
v čast božjo in v korist ljudem ter da se je treba potruditi, da se
zvrši. Ko se je udeležil zborovanja kanonikov in ministerijalov Krške
cerkve, je bil tu plemeniti Gunther, rojen na Grobniškem polju [,,Gun-
therum nobilem virum oriundum de Chraphelt"], svobodno in enoglasno
izbran za škofa, katerega je nato potrdil, ko mu je dal prstan, krški
prelat mu je pa izročil pastirsko palico. Ker je med vsemi cerkvami
posebno naklonjen Krški, zato veleva za večne čase, da se po smrti
rečenega Guntherja ali pa katerega njegovih naslednikov vrši volitev

! Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., I, 76) je dokazal, da je bila ta listina med letom 1172. in 1177.
ponarejena. Spisala jo je ista roka, katera je tudi zvršila listini krškega škofa Henrika z dne
11. oktobra 1171 in z dne 27. maja 1173. Ponarejena listina je imela iz prva le letnico, pozneje (med
letom 1203—1205) je notar Gebeno dostavil še dan, mesec in kraj. Sestavljalec te listine je porabil
pri svojem delu listino solnograškega nadškofa Konrada 1. z dne 17. julija 1171, potem listino
papeža Lucija ll. z dne 11. februarja 1145 in pa še nekatere druge vire.

16

162 Št. 266, 267.

brez zvijače in sile ter v njegovi (Gebhardovi) navzočnosti ali pa
v navzočnosti njegovih naslednikov tako, da se ne dela Krški cerkvi
nobena sila, kajti volilci so imeli tudi pri prvi volitvi popolno svo-
bodo. Ako bi med volilci nastala kaka razprtija, jih mora zediniti s
pomočjo dveh ali treh imenitnejših in modrejših mož Krške cerkve.
Sklenilo se je soglasno s prelati, kanoniki in ministerijali obeh cerkva,
da naj imajo škof Gunther in njegovi nasledniki isto volilno pravico v
Solnograški nadškofiji, kakor on (Gebhard) in njegovi nasledniki v Krški
škofiji. Gebhard pravi, da prepušča krškemu škofu in njegovim nasled-
nikom za večne čase vikarstvo /,omnem vicariam"] Solnograške cerkve
v duhovskih in posvetnih zadevah. Meje faram /,terminos guogue ba-
rochiarum*] hoče določiti pozneje, ko bode imel več časa; za sedaj mu
zarad raznih nadlog ni mogoče, akoravno je zarad tega dobil ukaz od
papeža. V navzočnosti rečenih škofov, prelatov in drugih državnih

knezov zapove, da naj zvestoba in družljivost vežeta kanonike in mi-.

nisterijale obeh cerkva; ministerijali obeh cerkva imajo pravico, da
sklepajo med seboj zakonske zveze. Ako bi on (Gebhard) ali pa ka-
teri njegovih naslednikov hotel spraviti Krško cerkev pod svojo oblast
ali pa prestaviti škofijo v kak drug kraj zato, da bi posestva krškega
škofa, katera sta prej imela opatija in korarski samostan, združil s
Solnograško cerkvijo, sme Krška cerkev s svojim odvetnikom rečeni
kraj (Krko) z vsemi priteklinami za petnajst penezov /, XV nummis"]
odkupiti od škofovske oblasti ter se povrniti do stare svobode, o čemer
tudi govori listina njegovega prednika Balduina.!

»Acta sunt hec anno ab incarnatione domini millesimo LXXIL.,
indictione decima, sub domino papa Alexandro II. apostolatus eius anno
X. pontificatus vero nostri XIII. Datum apud Gurkhouen II. non. Marc."

[Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey-

tráge zur Gesch. τ. Topogr. des H. Kürnten, I, 194. — Ankershofen, Handb. der

Gesch. d. H. Kürnten, IIb, 99, 81.52. — Hirn, Kirchen- und reicisreditl. Verháültnisse-
des Bist. Gurk, str. 65. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., 1, 76, št. 51.]

St. 267.

1072, dne 2. maja. Koper.

Tržaški škof Adalger [.. Adalgerius sanctae sedis Tergestinae eccle-
siae episcopus*] podeli soglasno s svojim duhovnikom Remedijem in svo-
jim odvetnikom Ivanom Zenonu, opatu sv. Nikolaja, in njegovi cerkvi,

ležeči 'na obrežju Rialtskega pristanišča v Benetkah /,in littore de portu

Rivoalto de Venetia"], cerkev sv. Apolinarija v kraju, ki se zove Ga-
sello /[,in loco qui vocatur Gasello"]? z vinogradi, oljikami, njivami,

4 Gl. št. 126.
2 Cerkev sv. Apolinarija v Gasellu je sedanja cerkvica sv. Nikolaja v Oltri — Kopru..
Gasello se zove majhen kraj v Oltri, kjer je kakih šest hiš.

E. m

Št. 267, 268. 163

dohodki in izdatki. Na eni strani darovane zemlje ima svoj vinograd
Ivan Bautitio, na drugi je imel svojo zemljo Amantinus de ludice, na
tretji je vinograd bratovščine sv. Justa, na četrti je pa zemlja, katero
je imel Bonus de Valtera. Tudi mu podeli vinograd z oljikami v kraju,
ki se zove ,Acaselis"!. Opat Zenon in njegovi nasledniki naj imajo
pravico, da darovani svet obdrže, izkoriščajo ali pa zamenjajo. Nobeden
izmed tržaških škofov ne sme nadlegovati rečenega opata, njegovih
naslednikov ali pa od njih zavisnih menihov, kateri bi bili poslani na
darovano zemljo, da bi jo varovali; pač pa naj jih branijo ter jim v
vseh stvareh pomagajo. Kdor bi to naredbo prelomil, naj plača opatu
Zenonu ali pa njegovim naslednikom deset liber zlata.

»S. (— signum) Adalgerius, s. Remedius, s. Iohannes advocatus eorum
consentiens, s. Walpero testis, s. Cadullo de ludice testis, s. Bertaldus Al-
bini testis."

Ego Basilius notarius hanc traditionis chartam manu mea scripsi
atque firmavi."

Anno ab incarnatione redemptoris nostri millesimo septuagesimo
secundo, die secundo mensis Maii. Actum in civitate fustinopoli."

[Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1072.]

St. 268.

1072, dne 6. maja.

Solnograški nadškof Gebhard ustanovi Krško škofijo ter jej
dne 6. maja leta 1072. v navzočnosti brixenskega škofa Altwina, frei-
sinškega škofa Ellenharda in istrskega škofa Kandijana postavi in
posveti Guntherja kot prvega njenega škofa. Rezenski skof Oton in
pasovski škof Altman sta pismeno odobrila ta korak. Tudi sta se takrat
prečitali listini papeža Aleksandra IL? in pa kralja Henrika IV.,3 ki sta
dovolila, da se ustanovi rečena škofija. Sklenilo se je, da se oba do-
kumenta shranita v Solnogradu. K tej ustanovitvi je nekoliko pripo-
mogel neki star kodeks,4 ki se je nahajal v knjižnici v Solnogradu. V
njem se je čitalo, kateri škofje so že prej po ondotnih krajih nado-
mestovali solnograške nadškofe. Tudi je bilo v njem omenjeno, da so
med nadškofi in njih podškofi večkrat nastali prepiri, ki so povzročili,
da so oni nehali pošiljati tja svoje namestnike. Ker podškofje niso imeli
stalnega sedeža, je bilo treba sedaj novi škofiji določiti stolico in meje.

! Hcaselis je najbrže sedanja gora Caselle od Oltre proti zahodu.

2 Gl. št. 255.

3 Gl. št. 265.

5 Foltz (Gesdi. der Salzburger Bibliotheken, str. 29) in za njim Jaksdi (Mon. hist. duc. Car.,
I, 79, op.) mislita na neki izgubljen kodeks, v katerem so bile najbrže popisane razmere med

solnograškimi nadškofi in njih podškofi po Karantaniji. Prepiri med nadškofi in pokrajinskimi

škofi so bili prej ko ne takrat, ko je pokrajinski škof Osvald oskrboval cerkvene zadeve po Karan-
taniji. Prim. Gr. Il, št. 190.

16"

164 Št. 268, 269.

Vita Gebehardi archiep. Salisb., c. 2 (MG. SS., XI, 26): , Ante quoque
anno incarnationis Domini 1072 constituit (sc. Gebehardus) sedem episcopalem intra
Karinthiam in loco Gürca dicto, cui prefecit et consecravit episcopum Guntherium
2. Non. Mai, presentibus et conbenedicentibus episcopis Altwino Brihsinensi, Ellen-
hardo Frisingensi, Candiano de Ystria!, caeteris comprovincialibus episcopis, Ot-
tone scilicet Ratisponensi, Altmanno Pataviensi per epistolas suum in hanc ipsam
ordinationem prebentibus assensum. Prolata est ibi tunc et epistola domni Ale-
xandri papae et ad confirmationem huius constitutionis in auribus populi lecta
et interpretata. Sed et litterae regis Heinrici suum in hanc consensum pronun-
tiantes similiter sunt recitatae. Quae utraeque destinatae sunt servari in ecclesia
Iuvavensi. Iuvit ad hanc novam constitutionem et quidam veterum noticiarum
codex. Repertus enim erat talis in camera librorum Salzpurhc, et in eo repertum
qui episcopi sub quibus arduyepiscopis Salzpurgensis ecclesiae vices et ante ges-
sissent in prenominata regione. Repertae sunt in eodem libro crebrae discordiarum
causae inter ipsos ardhyepiscopos et subepiscopos illos, propter quas conicitur et
estimatur vicem illam tunc cessavisse et morientibus aliis alios non fuisse substi-
tutos. Et quia huiusce stabilitatis anchoras non habebant, sedem videlicet episco-
palem et clerum ac plebem in separatis sibi parrocdiiae terminis cum qualibus su-
pradicta restauratio renovata est et stabilita."

Auctar. Garst. ad. a. 1072 (MG. SS., IX, 568): ,Episcopium Gurcense a ve-
nerabili Gebehardo archiepiscopo constituitur, et Guntherus ibi episcopus ordinatur."

Ann. Admunt. ad a. 1072 (MG. SS., IX, 576): ,Episcopium Gurcense a ve-
nerabili archiepiscopo Gebehardo constituitur, et Guntherus episcopus ibidem eli-
gitur."

S. Rudberti Salisburg. Ann. breves ad a. 1072 (MG. SS., IX, 758): ,Ge-
behardus archiepiscopus 2. Non. Mai. ecclesiam Kurcensem dedicavit, et in ea sedem
episcopalem constituit, et ad hanc Guntherium episcopum ordinavit."

Ann. s. Rudberti Salisburg. ad a. 1072 (MG. SS., IX, 775): ,Gebhardus
archiepiscopus Gurcensem fecit episcopatum, 2. Nonas Mai."

Vita Chunradi archiep., c. 4 (MG. SS., XI, 64): , Siquidem in Karinthia
in ecclesia Gurcensi, ubi mulier nobilissima et ditissima Hemma nomine abbatiam
monialium construxerat, quibus, ut dicitur, post aliqua tempora propter vitae et
ordinis regularis sterilitatem et exordinationem deletis canonici? successerunt,
sedem episcopalem (sc. Gebhardus) constituit, videlicet ut ipso diversis negotiis
occupato, Gurcensis episcopus vices suas impleret."

St. 269.

Nepristno.?

1072, dne 6. maja. Solnograd.

Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je posvetil izvoljenega
krškega škofa Guntherja. Ko je ta s Kandijanom, škofom istrskim Cum
domino Candiano venerabili episcopo de Histria"], prišel k njemu, se

1 Ta Kandijan je bil škof pičenski. Gl. št. 216.

? Notica o kanonikih ne odgovarja resnici. Vita Chunradi je bila spisana med letom 1170.
in 1177., tedaj sto let po ustanovitvi Krške škofije, in zato je napaka razumljiva.

3 Ta listina je nastala med letom 1195. in 1203. (Jaksch, Mon., 1, 79.) ' Vsebina je vzeta iz
neke notice v Vita Gebehardi ardiiep., c. 2. (Gl. št. 268.)

Št. 269, 270. 165

je posvečenje izvršilo v navzočnosti brixenskega škofa Altwina in
freisinškega škofa Ellinharda. Rezenski škof Oton in pasovski škof
Altman, ki sta s svojimi nasveti mnogo pripomogla, da se je Krška
škofija ustanovila, sta bila vsled državnih zadev odsotna ter sta pi-
smeno izrazila svoje zadovoljstvo zarad rečenega posvečenja, pri ka-
terem so se prečitale listine papeža Aleksandra IL!, kralja Henrika IV.2
in pa njegova (Gebhardova)3 o ustanovitvi Krške škofije.

,Actum aput Salzburg anno dominice incarnationis MLXXIL., in-
dictione X., !I. non. Maii."

[Ponarejena listina v Zgodovinskem drustvu v Celovcu. — Eichhorn, Bey-
tráge zur álteren Gesdi. τι. Topogr. des H. Kürnten, II, 111. — Ankershofen,

Handb. der Gesch. des H. Kürnten, IIb, 101, $t. 55. — Kandler, Codice dipl. Istr. .
ad a. 1072. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 79, št. 33.]

Št. 270.

1072, meseca maja.!

Pogodba med solnograškim nadškofom Gebhardom in freisinškim
škofom Ellenhardom zarad sporne desetine, katero je imela Freisinška
cerkev na zemlji Solnograške nadškofije. Najprej določita, da naj frei-
sinški škof dobiva vso desetino od treh dvorov poleg Vrbskega
jezera, od katerih si sam želi, od drugih pa le eno tretjino, nadškof
pa dve. /,.... de fribus curtiferis quibus velit sibique placeat, apud
Wertse decimam integram habeat, de reliqua autem decimatione ipse
terciam, duas vero domnus Gebehardus archiepiscopus partes acci-
piat."]

Kar se tice freisinških posestev v Katsdhu /,in loco Chatzis"], naj
dobi freisinški škof od enega dvora vso desetino, od ostalih pa le eno
tretjino, nadškof pa dve. Da bi ta pogodba ostala za vedne čase neiz-
premenjena, odstopi freisinški škof Ellenhard po nasvetu svojih du-
hovskih in posvetnih fevdnikov po svojem odvetniku Otonu nadškofu
in njegovemu odvetniku Engilbertu v popolno last od katsdiskih po-
sestev eno slovensko kmetijo v vasi Peterdorfu5 /,unum mansum
Selauonicum in predicto predio Chatzis in villa que dicitur Pederdorf"]-
Nato slede v listini imena mnogih prič.

Tudi sta se pogajala o desetinah tistih cerkva, katere ima Frei-
sinška škofija na Lurnskem polju /,in Liburnia"]. Te cerkve so cerkev
sv. Petra pri Breznici [,sancti Petri apud Frezna"]%, sv. Mihaela pri

1 Gl. št. 255.

2 Gl. št. 265.

3 Gl. št. 266.

4 Zastran datiranja gl. Jaksdi, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 26, št. 63.

5 Peterdorf je vas blizu Muraua na Gorenjem Štajerskem.

5 Sedanji St. Peter im Holz na Lurnskem polju severozahodno od Spitala. Tik zraven je
vasica Breznica (Fresnitz).

166 Št. 270, 271.

Požarnici /,sancti Michahelis apud Bosanriza"]! in sv. Martina na Beli
[,sancti Martini apud Velah"].2 Od ondotnih desetin naj dobi eno po-
lovico solnograški nadškof, drugo pa freisinški škof. Kar se tiče po-
sestev Freisinške cerkve na Lurnskem polju (pri Sv. Petru), naj dobiva
ondotne desetine le freisinški škof. Ako bi ljudstvo zarad dolgih in
težavnih potov ne moglo obiskovati naštetih treh cerkva, sme freisinški
škof po nasvetu svojega nadškofa postaviti še kako novo. Da bi ostala
ta pogodba veljavna, je freisinški škof Ellenhard z dovoljenjem svojih
duhovnikov in ministerijalov prepustil nadškofu Gebhardu v popolno
last poldrugo slovensko kmetijo v Lendorfu? /,mansum. unum
Sclauonicum et dimidium in loco qui dicitur Lengindorf'].

Datum manjka.

[Prepis iz 12. stoletja v Državnem arhivu v Monakovem. — M eichelbeck,
Hist. Fris., Ia, 275. — Resch, Aetas millenaria, str. 92 k letu 1063. — Ankers-
hofen, Handbudi d. Gesdi. des H. Káürnten, ΠΡ, 115, št.64. — Zahn, Cod. dipl.
Austro-Fris., I, 81, št. 79 (Fontes rer. Austr., Dipl, XXXI), k letu c. 1060. — Zahn,

Urkundenbudi d. H. Steiermark, I, 76, št. 67 k letu c. 1065 (odl.). — Jaksch, Mon.
hist. duc. Carinthiae, III, 155, št. 394.]

Št. 271.

1072, dne 17. (18.) julija. Midiaelbeuern.

Oglejski patriarh Sigehard /,a venerabili Aquilegiensi(s)
ecclesie patriarcha. Syro"] posveti skupno s solnograškim nadškofom
Gebhardom in concordijskim škofom Dietwinom cerkev Marije Device
in sv. Mihaela v Beuernu4 [,apud Bivren"] ter jej z dovoljenjem svoje
navzočne matere grofinje Pilhilde podari več posestev s pristavkom,
da nima po njegovi (patriarhovi) smrti ter po smrti njegove matere Pil-
hilde in Matilde, soproge njegovega brata Friderika, nobeden njegovih so-
rodnikov kakih pravic do darovanih posestev.

Med pričami so tudi omenjeni: ,lunior Syrvs nepos patriardie,
Chazili de Mvosiza, Cumpo miles patriarche."

,Anno dominice incarnationis millesimo LXXIL, indictione X.,
XV. kal. Augusti regnante clementissimo rege Haeinrico ... Data XVI.
kal. Augusti anno dominice incarnationis MLXXIL, indictione X. Actum

in dei nomine Bvrin."

[Cod. trad. iz 13. stoletja v Midiaelbeuernu, kjer sta dva neenako dolga iz-
voda, ki se med seboj popolnjujeta. — Filz, Gesdh. von Midiaelbeuern, str. 745,
št. 5 in 4. — Hauthaler, Salzburger Urkundenbuch, I, 771—774.]

ἃ PoZarnica (Pusarnitz) je vas na Lurnskem polju severozahodno od prej omenjenega
St. Petra.

2 Gorenja Bela (Obervelladi) v dolini reke Bele (Moli).

8 Lendorf je vas blizu PoZarnice na Koroškem.

4 Midiaelbeuern je vas na severnem Solnograškem tik gorenjeavstrijske meje.

5 V potrdilni listini papeža Inocenca Il. z dne 7. junija leta 1137. (Filz, l. c. p. 748) se kot
ustanovitelji Michaelbeuernskega samostana omenjajo oglejski patriarh Sigehard, njegova mati
Bilhilta, njen soprog grof Sigehard, tega brat Friderik, potem neki palatinski grof Hartwik in pa
neki' grof Sizo.

Št. 272. 167

Št. 272.

1072, proti koncu leta.!

Kralj Henrik IV., ki je leta 1072. praznoval božič v Bambergu,
je začel nekatere velikaše prezirati, drugim pa, ki so bili manj vredni,
deliti bogastvo in oblast ter vladati po njih nasvetih. Na ta način se je
zgodilo marsikaj, kar ni bilo v redu. Zato so nekateri škofje, vojvodje
in drugi velikaši zapustili kraljev dvor. Med njimi je bil tudi karan-
tanski vojvoda Berhtold. Njega in švabskega vojvoda Rudolfa
je kralj večkrat pozval pred se; a ker nista hotela priti, je kralj mislil,
da se hočeta zoper njega vzdigniti. Ker se je tudi govorilo, da hoče
iti kralj nad nju, sta po svojih poslancih večkrat prosila za premirje
ter tako od sebe odvrnila kraljev napad. Neverjetno je, da bi bil kralj
o božiču leta 1072. Berhtoldu vzel Karantansko vojvodino ter
jo dal svojemu sorodniku Markwardu.?

Ann. Altah. mai. ad a. 1072 (MG. SS., XX, 823): ,,Festum incarnationis do-
minicae rex celebravit Ratisbonae. Igitur per longum iam tempus potentes quos-
que rex ceperat contemnere, inferiores vero divitiis et facultatibus extollere et
eorum consilio, quae agenda erant, amministrabat, optimatum vero raro quemquam
secretis suis admittebat, et quia multa inordinate fiebant, episcopi, duces aliique
regni primores de regalibus se subtrahebant. Inter quos Ruodolphus et Berhtoldus
duces ad regem sepe vocati sunt, sed tamen venire noluerunt, quousque etiam
rex suspicari ceperit, quia contra se rebellare pararent. Cum etiam sermo ferretur,
quoniam expeditio contra eos pararetur, ipsi semper mittentes inducias petebant,
sicque impetum regis deludebant."

Lamberti Hersf. Annales ad a. 1075 (MG. SS., V, 192): Rex nativitatem
Domini Babenberg celebravit. Ibi Berhtoldo duci Carnotensium ducatum sine
legitima discussione absenti abstulit, et Marcwardo cuidam propinquo suo tra-
didit."

Aun. Mellicenses ad a. 1075 (MG. SS., IX, 499): , Roudolfus dux Alaman-
niae et Welfo dux Baioariae, nec non Perhtolfus dux Carinthiorum in unum con-
iurant adversus regem Heinricum."

Bernoldi Chronicon ad a. 1075 (MG. SS., V, 429): ,Roudolfus dux Ale-
manniae et Bertolfus dux Karinthiorum et Welf dux Baioariae a rege Heinrico
discesserunt, quia aliis subintroeuntibus consiliariis suum consilium apud regem
non valere perspexerunt."

1 : Kralj Henrik IV. je leta 1071. praznoval božič v Wormsu (Meyer v. Knonau, Jahrbücher,
II, 89), od tu se je napotil čez Lorsdi, kjer je bil dne 1. januarja, v Rezno, kjer se je mudil dne
9. januarja leta 1072. (Meyer v. Knonau, II, 118.) Leta 1072. je praznoval božič v Bambergu. (Meyer
v. Knonau, II, 174.)

3 Tangl (Hrdhiv f. Kunde ósterr. Gesdiiditsqu., VI. 361—364) in Ankershofen (Handb. der
Gesdi. des H. Kiirnten, II, 696) se opirata na izjavo Lamberta Hersfeldskega ter mislita, da je krali
o božiču leta 1072. vzel Berhtoldu Karantansko vojvodino. — Wahnsdiaffe (Das Herzogthum
Kürnten, str. 64) pravi, da je dotično poročilo Lambertovo jako neverjetno. Meyer v. Knonau
(Jahrbüdier, Il, 818) misli, da je prej omenjena kazen že zato skoraj nemogoča, ker je kralj tri
mesece pozneje zopet sprejel Berhtolda v svojo milost (št. 273). Jaksdi (Mon. hist. duc. Car., ΠῚ,
157) piše, da se ne more govoriti o tem, da bi bil Berhtold leta 1072. izgubil svojo vojvodino; pač
pa sta Eppensteinovec Markward in njegov sin porabila prepir med kraljem in Berhtoldom, da sta
temu po Karantaniji vzela vso veljavo, če je sploh kako imel.

168 Št. 272, 273, 274, 275.

Bertholdi Annal. ad a. 1075 (MG. SS., V, 275): ,Roudolfus dux Aleman-
niae, et Bertholdus dux Carentaniae, et Welf dux Baioariae a rege discesserunt,
quia aliis subintroeuntibus consiliariis, suum consilium apud regem non valere per-
spexerunt."

Št. 273.

1075, dne 24. marca. Eidhstidt.

Ko je kralj Henrik IV. v Eicistádtu praznoval cvetno nedeljo, je
zopet sprejel švabskega vojvoda Rudolfa in karantanskega voj-
voda Berhtolda v svojo milost.

Ann. Altahen. mai. ad a. 1075 (MG. SS., XX, 824): ,Diem. palmarum rex
in Eihstatti celebravit, ubi et Ruodolpho et Berhtoldo ducibus gratiam suam
reddidit."

St. 274.

1073, dne 23. maja. Augsburg.

Kralj Henrik IV. podeli na prošnjo brixenskega škofa Ailt-
wina, svoje soproge Berhte, solnograškega nadškofa Gebharda, trier-
skega nadškofa Utona in drugih fevdnikov prvoimenovanemu škofu
lovsko pravico /,wildpannum"] na posestvih njegove cerkve. Ta
posestva segajo od Dobrega potoka! do reke Bistrice? ter od najviš-
jega vrha pri Kranjski gori? pa do sredine struge reke Save /,de rivo
Tobropotoch, quod teutonice Guetbadh (dicitur), usque ad flumen Fei-
striza et a summo vertice Creine montis usque in medium fundum Sowe:
fluminis"^]. Na tem prostoru ne sme nihče loviti brez dovoljenja brixen-
skega škofa in njegovih naslednikov.

Data X. kalendas Junii anno dominicae incarnationis MLXXIII.
indictione XI, anno autem ordinationis domni Hainrici quarti regis XVIII,
regni rero XVII, actum est Augustae."

[Prepis v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge zur Gesdi.
v. Süben, II, 577. — Hormayr, Beytráge zur Gesch. v. Tirol, Il, 55. — Monum.
Boica, XXIXa, 185. — Schumi, Urk.- u. Reg.- Buch, I, 59, st. 49.]

St. 275.

1073, pred 9. avgustom. Harzburg.
Lambert pripoveduje, da je karantanski vojvoda Berh-
told prišel h kralju Henriku IV. zarad razmer v svoji vojvodini. Kralj

1 Ta potok se nahaja nad Tržičem.

? Tržiška Bistrica.

8 Gorovje na kranjsko-koroški meji nad Kranjsko goro. Na koroški strani tega gorovja je
vas Strmica (nem. Krainberg).

4 Z ozirom na to, da v tej listini ni omenjeno ime kakega mejnega grofa, se sklepa, da kralj
Henrik po smrti mejnega grofa Udalrika leta 1070. ni postavil nobenega enakega dostojanstvenika
za Kranjsko in Istro.

Št. 275, 276. 169

mu je baje slovesno zatrdil, da ni nobenemu drugemu oddal (Karan-
tanske) vojvodine. Markward je na svojo roko napadel tujo zemljo.
Nikdar ne more biti njegovim (Berhtoldovim) pravicam v kvar, če je
kdo brez višjega dovoljenja delal škodo javnim osebam. — Akoravno
je Berhtold vedel, da so te besede izmišljene in da kralj ne' govori
tako proti njemu iz naklonjenosti, temuč zarad neugodnega položaja,
se je vendar pomiril ter obljubil, da hoče še dalje koristiti državi.! Ker
je bil jako razumen in dober ljudski govornik, ga je kralj skupno z
miinsterskim škofom Friderikom in kraljevim kaplanom Sigfridom po-
slal kot poslanca k Sasom.

Lamberti Hersfeld. Hnn. ad a. 1073 (MG. SS., V, 197): ,Casu guogue
nuper advenerat, nescio guid privatae causae acturus in palatio (sc. ad Hartes-
burc), Bertoldus dux guondam Carentinorum. Huic rex guam sanctis obtestationibus
se purgabat, quod ducatum eius nulli alii tradidisset; sed Marcwardum privata
praesumptione fines alienos invasisse, nec ei quicquam de iure suo propterea im-
minutum esse, si, suo iniussu, sine consulto principum, honores publicos homo
ineptissimus temerasset. Ille licet haec ficta esse sciret et regis malitiam non tam
voluntate quam fortunae violentia correctam esse, tamen suscepit satisfactionem,
promisit operam suam rei publicae utilitatibus nusquam defuturam. Hunc itaque,
quia vir erat summae prudentiae et popularis eloquentiae, cum duobus supra me-
moratis episcopis rex legatum misit ad Saxones."

Bruno, De bello Saxonico, c. 27 (MG. SS., V, 338): ,Nuntii autem erant
Fridericus episcopus, Bertholdus dux, Sigefridus regis capellanus."

St. 276.

1075, med 9. in 13. avgustom.

Kralj Henrik IV., katerega so Sasi v Harzburgu oblegali, je vzel
s seboj (karantanskega) vojvoda Berhtolda, potem dva
škofa in nekoliko drugih zaupnikov ter Z njimi v nočnem času pobegnil,
kraljevske insignije in del zaklada je pa že odposlal v zabojih. Tistim,
ki so v gradu ostali, je dal ukaz, da naj naslednjega dne kolikor mo-
goče postopajo tako, kakor bi bil še navzoč, ter naj sovražniku ne
dajo povoda sumiti, da je ušel. Četrti dan so kralj in njegovi sprem-
ljevalci prišli lačni ter od bdenja in hoje jako utrujeni v Esdiwege,
kjer so se nekoliko okrepčali. Naslednji dan, to je dne 13. avgusta, so
dospeli v Hersfeld.

Lamberti Hersfeld. Ann. ad a. 1073 (MG. SS., V, 198): ,... nocte quadam
cum nihil minus suspicarentur, ipse (sc. rex Heinricus) Bertoldum ducem et duos

! Dokazano je (cfr. Meyer v. Knonau, Jahrbiidher, II, 791—853), da Lambert Hersfeldski ni
posebno zanesljiv poročevalec. Wahnsdiaffe (Das Herzogthum Kárnten, str. 65) poudarja, da so
zgoraj navedene besede, s katerimi se je baje mladi kralj opravičeval pri vojvodu Berhtoldu, jako
neverjetne ter jih ne moremo smatrati za resnične. Poročilo, da se je Markward na svojo roko
polastil tnje (karantanske) zemlje, je brez dvoma istinito. To je tem lažje storil, ker se je vojvoda
Berhtold vedno mudil zunaj svoje vojvodine. Tudi nasprotje med Berhtoldom in kraljem Henrikom
je Markwarda izpodbujalo, da je po Karantaniji na škodo prvega širil svojo oblast, dokler ni prišlo
do tega, da je kralj Markwardovega sina Liutolda postavil za vojvoda.

? Sc. Epponem Citiensem et Bennonem Osenbruggensem.

170 St. 276, 211, 218, 219.

et praemissis ante se in sarcinis regni insignibus et quanta tempus et res patie-
bantur parte thesaurorum, clam egressus est de castello (sc. Hartesburc), dato ne-
gocio his qui intus remanebant, ut postera die quanta possent arte praesentiam .
sui simularent, et hostium animos a suspicionibus fugae suae avocarent. ... Quarto
die inedia, vigiliis ac longi itineris labore usque ad extremam lassitudinem con-
fecti, Esdhenewege pervenerunt. Ubi cibo somnoque paululum recreati, postero
die, id est Idibus Augusti . .. Herveldiam contenderunt."

Ann. Yburgenses ad a. 1075 (MG. SS., XV, 456): ,Fuga regis de Hartes-
burg in natali sancti Laurentii."

Št. 277.

1073, dne 20. oktobra. Gerstungen.!

Takrat so saški knezi prišli v Gerstungen, da bi se iz nova po-
gajali s kraljevimi zastopniki. S seboj so pripeljali 14.000 mož, z osta-
limi četami so zasedli razne kraje in oblegali nekatere gradove. Kralja
so zastopali nadškof moguntinski, nadškof kolinski, škof metzski, škof
bamberški, lotarinški vojvoda Gozelo, švabski vojvoda Rudolf in ka-
rantanski vojvoda Berhtold.

Lamberti Hersfeld. Ann. ad a. 1075 (MG. SS., V, 202): ,Principes Saxo-
niae 13. Kalendas Novembris iuxta condictum venerunt in Gerstengun, cum 14 mi-
libus armatis, cetera multitudine ad custodiam regionis atque in obsidione castel-
lorum derelicta. Aderant ex parte regis Mogontinus arcdiiepiscopus, Coloniensis
archiepiscopus, Mettensis episcopus, Babenbergensis episcopus, Gozelo Luterin-
gorum dux, Ruodolfus Suevorum dux, Berhtoldus Carentinorum dux, missi a rege,
ut causam, quam adversum se afferrent, discuterent."

St. 278.

1073, dne 27. oktobra. Würzburg.

Kralj Henrik IV. zniža samostanu v Obermünstru pri Reznem
svinjski davek od 40 prašičev na 10 prašičev. Med knezi, ki so temu
pritrdili, je bil tudi karantanski vojvoda Berhtold /,faven-
tibus . .. ducibus ... Berhtoldo"]. .

,Data est VI. kal. Novembris, anno dominicae incarnationis mill.
LXXIIL, indictione XIL, anno autem ordinationis domni Heinrici regis

quarti XVIIIL, regni vero XVIII, Actum Wirzeburg."
[Izvirna listina v Monakovem. — Ried, Cod. dipl. Ratisb., I, 165, št. 174,
— Mon. Boica, XXIX, 187, št. 420.]

Št. 279.

1073, po 1. novembru. Norimberg.

Ko se je kralj Henrik IV, na dan vseh svetnikov mudil v Würz-
burgu, je sklenil iti v Rezno. Med potjo je ostal nekoliko dni v No-
rimbergu. Tu je eden izmed njegovih zaupnikov, z imenom Regenger,
naščuvan od drugih ali pa iz sovraštva do kralja, naznanil švabskemu

1 Gerstungen je severno od Hersfelda.

Št. 279. 171

vojvodu Rudolfu in karantanskemu vojvodu Berhtoldu na-
slednje: , Mene in še več drugih, katere je kralj smatral za sposobne
služabnike najhudobnejšega naklepa, je pred kratkim pridobil z mno-
gimi prošnjami in velikimi obljubami, da bi vaju in še druge kneze,
ki so se bili na zboru v Wiirzburgu zarad tajnega pogovora nekoliko
odstranili od množice, napadli z orožjem ter tako osvobodili kralja ne-
varnosti, državo pa zmešnjave, ko bi umorili začetnike upora. Drugi
so hitro prevzeli to delo; le jaz sem iz spoštovanja do pravice in iz
strahu pred božjo sodbo pobijal pregrešni naklep, se po možnosti
ustavljal kralju ter ga izkušal pregovoriti. Zarad tega sem pa prišel v
tako nemilost, da me je takoj odstranil iz svojega spremstva, v ka-
terem sem do sedaj, kakor je znano, užival večje zaupanje od drugih;
tudi bi me bil dal kralj po svojih služabnikih umoriti, ako se ne bi
bil hitro odstranil iz njegove bližine." Ko je Regenger to povedal, je
v dokaz resnice navedel tudi sokrivce ter izrekel, da je pripravljen,
ako bi kralj to tajil, z dvobojem potrditi svojo izjavo. Vojvoda Rudolf
in Berhtold sta nato poslala h kralju poslance ter mu naznanila, da ju
ne veže več prisega zvestobe, ker je on (kralj) prvi prelomil zvestobo
ter proti tistim, ki so delali za njegov blagor, koval hudobne naklepe.
Ako se ne opraviči, naj v mirnih časih ne pričakuje od nju zvestobe,
v vojni pa pomoči.

Lamberti Hersfeld. Ann. ad a. 1075 (MG. SS., V, 203): ,,Celebrata ibidem
(sc. Wirceburc) omnium sanctorum festivitate, Ratisponam ire instituit (sc. rex)...
Cumque inter eundem aliquot diebus Nurenburg moraretur, quidam qui lateri eius
iam diu familiarissime obversatus fuerat, Regenger nomine, incertum aliorum in-
stinctu an privato in eum (sc. regem) odio suscitatus, repente prorupit in medium,
et ducibus Ruodolfo ac Berhtoldo grave adversus eum crimen detulit, , Ego," in-
quit, ,et alii plerique, quos pessimae machinationis suae rex idoneos fore admi-
nistros speraverat, nuper multis precibus magnisque pollicitationibus ab eo solli-
citati sumus, ut, vobis ac ceteris regni principibus Wirceburg convenientibus et
secretioris colloquii gratia paululum a multitudine remotis, armati in vos irruere-
mus, et trucidatis seditionis auctoribus, ipsum periculo, rem publicam perturbatione
liberaremus. Et ceteri quidem satis impigre susceperunt negocium. Solus ego tam
iusticiae respectu quam futuri iudicii metu detrectabam opus nefarium, et quantum
obluctari obstinatae sententiae audebam, dehortari eum conabar a proposito. Qua-
propter tanta in me incanduit indignatione, ut a contubernio suo, quo me hac-
tenus ceteris familiarius perfruitum optime nostis, protinus me amoveret, et iu-
gulandum apparitoribus suis obiecisset, nisi periculum imminens, penetralibus pro-
pere excedendo, declinassem.^ His dictis, in argumentum fidei locum expressit,
conscios nominavit et, si rex inficiaretur, paratum se ait, cum ipso, si id leges
paterentur, vel cum quovis homine conserta manu, rem divino iudicio committere.
Vehementer haec verba permoverunt praedictos duces, ... Itaque legatos ad eum
(sc. regem) mittunt, mandantque, se iam nulla religione teneri sacramenti, quo ei
fidem subiectionemque firmassent, cum ipse prior fidem prodidisset et de salute
sua tractantibus insidias machinatus fuisset; proinde, nisi obiecta diluisset, nullam
deinceps a se vel in tranquillis rebus fidem vel in perturbatis auxilium sperare
debere."

172 Št. 280, 281.

Ši. 280.

1073, dne 15. novembra. Capua.

Papež Gregor VII. piše solnograškemu nadškofu Gebhardu, da je
nekaj, kar v resnici dokazuje njegovo površnost. Kar se tiče nravnosti
njegove duhovščine [,de castitate clericorum"], se on, kakor se kaže,
ne ozira na določbe rimske sinode, pri kateri je bil navzoč. Papež
pravi, da ga je to tem bolj užalostilo, čim bolj je upal, da jako vestno
izvrši svojo nalogo. Zato ga opominja, da bi strogo postopal proti
tistim klerikom, ki nedostojno žive, ter da bi v svoji cerkvi z vztraj-
nim podukom izvrševal to, kar je Rimska cerkev v njegovi navzočnosti
sklenila zastran nenravnosti duhovščine, ne oziraje se pri tem niti na
naklonjenost, niti na sovraštvo kateregakoli.! /, Unde apostolica te aucto-
ritate admonemus, ut clericos tuos, gui turpiter conversantur, pastorali
rigore coherceas et, quod Romana ecclesia te testante de immunditia
clericorum statuit, neque gratiam neque odium alicuius considerans, con-
stanti auctoritate in ecclesia iua praedicando exerceas."]

Data Capue 17. kalendas Decembris, indictione 12^ — ,,Si ea in
vobis."

[Gregorii VII. registri, I, ep. 50 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Hansiz,
Germ. sacra, Il, 178. — Mansi, Concil. coll, XX, 86. — Ankershofen, Hand-
budi der Gesdi. des H. Kürnten, IIb, 80, št. 35 (odl.). — Jaffé, Bibl. rer. Germ.,
Il, 48. — Jaffé, Reg. pont. Rom., st. 4802 (5566).]

St. 281.

1074, dne 24. januarja. Rim.

Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Sigehardu
[,Sicardo Aquilegiensi fratri et coepiscopo"], da mu ni neznano, kake
zmešnjave povsod pretresajo cerkev, katero so njene nezgode že skoraj
razbile in pogreznile. Nekateri vladarji in knezi tega sveta iščejo le
svoj dobiček, zatirajo cerkev kakor kako slabo deklo ter se ne boje
delati zmešnjave, da le morejo zadostiti svoji poželjivosti. Duhovniki
in tisti, ki so baje sprejeli vodstvo cerkve, se skoraj nič ne brigajo za
božjo postavo ter zanemarjajo svojo dolžnost nasproti Bogu in nasproti
sebi izročenim ovčicam; s pomočjo cerkvenega dostojanstva hočejo do-
speti do posvetne slave. Kar. naj bi mnogim donašalo korist in blagor,
to zanemarjajo ali pa uporabljajo za svojo oholost in nepotrebne iz-
datke. Med tem je ljudstvo brez vodstva in nadzorstva; pri svojih
predstojnikih vidi namesto dobrih zgledov to, kar je škodljivo in na-
sproino Krpan veri; zato je pa nagnjeno k zlobnosti. Sičer nosi

1 To pismo papeža Gregorja VII. se najbrže nanaša tudi na nekatere duhovnike po Karan-
taniji, o katerih je znano, da niso živeli tako, kakor bi bili morali. (Cfr. št. 287.)

Št. 281, 282, 283. 173

krščansko ime, a ne izvršuje dobrih del ter je skoraj brez vere. Papež
pravi, da je sklenil sklicati cerkveni zbor prvi teden v postu [in prima
ebdomada guadragesimae"],! da bi se v taki nevarnosti z božjo mi-
lostjo skupno posvetoval z brati ter našel kako pomoč in sredstvo, da
bi se cerkev v njegovih dneh ne uničila in razrušila. Nato prosi Sige-
harda, da bi se v določenem času udeležil zborovanja in da bi v ta
namen sklical svoje sufragane škofe. /,,/deogue et vestram fraternitatem
rogamus et ex parte beati Petri apostoiorum principis admonemus, ut
in praelibato termino vestram nobis praesentiam exhibeatis, convocatis
una vobiscum ftum per haec nostra tum per vestra scripta vestris suf-
fraganeis episcopis."]

Data Romae 9. kalendas Februarias, indictione 12^ — ,,Non ignare
credimus."

[Gregorii VII. registri, 1, ep. 42 v Vatikanu. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., II,
60. — Jaffé, Reg. pont. Rom., st. 4819 (3580).]

St. 282.

1074, meseca januarja.

Mnogo knezov, med njimi karantanski vojvoda Berh-
told, je svetovalo kralju, da naj se ne bi vojskoval s Sasi. Ako so
kaj zakrivili, kar bi se moralo kaznovati z mecem, naj se pomisli, da
jih je k temu prignala huda in lahko opravičljiva sila.2

Lamberti Hersfeld. Annu. ad a. 1074 (MG. SS., V, 207): ,Sed ardhiepisco-
pus ZMogontinus, ardhiepiscopus Coloniensis, episcopus Argentorati, episcopus
Wormaciensis, . .. praeterea duces omnes Baioariae, Sueviae, Lutheringiae, Mo-
sellae regionis, Carentinorum, milites etiam Fuldensis et Herveldensis abbatum,
constanter ei (sc. regi) contradixerunt, nolle se ad oppressionem innocentium arma
ferre, qui si etiam aliquid, quod gladio vindice plecti debeat, admisissent, ad hoc
eos gravis et facile excusabilis necessitas impulisset."

St. 283.

1074, dne 20. aprila. Bamberg.

Ko je kralj Henrik IV. praznoval veliko noc v Bambergu, so se
mu pridružili moguntinski nadškof, karantanski vojvoda Berh-
told in še mnogo drugih, ki so v saški vojni odpadli od njega.

Lamberti Hersfeld. Ann. ad a. 1074 (MG. SS., V, 211): ,Pascha Baben-
berg celebravit (sc. rex), erantque cum eo ardhiepiscopus Mogontinus, dux Ca-
rentinorum Bertoldus, et alii guam plures ex his gui bello Saxonico ab eo de-
fecerant."

1 To je med 9. in 15. marcem.

3 Primerjaj Meyer v. Knonau, Jahrbüdier, lI, 310—313.

174 Št. 284.

Št. 284.

1074, dne 15. junija. Oglej.

Freisinški škof Ellenhard in njegov odvetnik Ekkehard se pogo-
dita z oglejskim patriarhom Sigehardom in njegovim odvetnikom Mark-
wardom o desetinah na vseh posestvih, katere je takrat Freisinška
cerkev imela v Kranjski grofiji. Freisinški škof odkupi vso desetino
s tem, da prvič prepusti patriarhu dve slovenski kmetiji z vsemi
tistimi pravicami, katere je sam imel. Te dve kmetiji sta spadali pod
njegov dvor v Loki in eno izmed njiju je obdeloval neki nesvobodni,
drugo pa neki svobodni človek. Tudi prepusti škof patriarhu vso dese-
tino od štirih arealnih zemljišč,! ki se tam nahajajo. Dalje odstopi škof
patriarhu deset slovenskih kmetij v Vinjem vrhu? z desetino
od vseh treh arealnih zemljišč, ki spadajo pod ondotni dvor, ter vse
nesvobodne ljudi, ki sedaj tam žive.

Škof in patriarh se tudi pogodita, da naj ta po loških cerkvah
nastavlja tiste klerike, katere sam hoče, potem, da izpodbuja nastavljene
klerike h krščanskemu življenju, in pa, da so kleriki tudi v drugih
stvareh, ki spadajo pod njegovo (patriarhovo) področje, odgovorni njemu
in njegovemu arhidijakonu.

Tudi se je določilo, da freisinški škof pri rečenih kmetijah v Vi-
njem vrhu da napraviti cerkev tam, kjer bi patriarh zahteval.3 To cerkev
naj potem pariarh posveti ter ž njo združi prebivalce na omenjenih
kmetijah in pa še druge, ki ne stoje pod škofovo oblastjo. Dalje naj
škof postavi še eno ali pa dve cerkvi tudi drugod na svojih posestvih,
kjer bi bilo potreba in kjer bi bilo obema všeč. Patriarh ali pa z nje-
govim dovoljenjem tudi škof naj tako cerkev posveti s pogojem, da se
ž njo združijo vsi ondotni škofovi podložniki in pa še drugi, ako bi
patriarh to zahteval.

[,Notum sit omnibus Christi fidelibus, qualiter Ellinhardus Frisingensis epi-
scopus recognovit omnem decimam de universis bonis que ecclesia sua tunc tem-
poris habuit in comitatu Carniole, sancte Aquilegiensi ecclesie per manum advo-
cati sui Ekkehardi ad altare sancte Marie in manum Sigehardi pathriardie suique
advocati Mardivardi. Post hec vero idem episcopus traditis duabus Sclauonicis.
massaritiis* cum omni iure ac proprietate qua ipse eas habuit, in pertinentia
curtis,sue Lonka dicte sitis, una servo, altera libero possessa ac plenaria decima-
tione IIII arearum ibidem positarum, necnon et delegatis X Sclauonicis massa-
riciis apud Uuinperdi cum integra trium eiusdem curtis arearum cunctorumque
tunc temporis inibi degentium servorum decimatione eandem decimam redemit. Pre-

1 ,Area" se je zval kos sveta s poslopji ali pa tudi brez njih, ki ni bil tesno zvezan z ostalo:
kmetijo. Pri kaki kmetiji je bilo včasih po več arealnih zemljišč. Velikost takega zemljišča ni bila
vedno enaka. O nekem arealnem zemljišču čitamo, da je bilo 100 stopinj dolgo in 50 stopinj široko.

? Vinji vrh je vas severovzhodno od Novega mesta blizu Bele cerkve.

3 Misliti nam je tu na Belo cerkev pri Vinjem vrhu.

4 Zastran izraza ,massaritia" glej Gr. II, št. 493.

Št. 284, 285. 175

terea inter eos conventum est, ut si guos pathriarcha vellet ad ecclesias in Lonka
constructas determinare, clerici gui ibi sunt, ita illos sicuti gui et determinati sunt,
ad Christianitatis iura legitime compellat, ac inde et de ceteris ad ius pathriarche
pertinentibus sibi vel archidiacono suo respondeant. Collaudatum quoque est, ut
Frisingensis episcopus in supradictis a se datis apud Uuinpercdi massariciis ubi-
cunque pathriardha postularet, aecclesiam faceret fabricari ea ratione, ut pathri-
ardia eam consecrans incolas earundem massaritiarum et siquos alios preter ad
episcopum pertinentes vellet, ad eam determinaret, idem etiam episcopus in suis
bonis iuxta utriusque partis voluntatem ubi opus esset, unam vel duas aecclesias
construeret et pathriarcha vel episcopus ipsius licentia eas consecraret ita tamen,
ut omnes ad episcopum pertinentes et siquos alios pathriarcha vellet, ad eas
determinaret . . .*]

Priče: ,... de militibus Aquilegiensis aecclesie Ratpot, Marchuart, Johannes,
Gozpreht, Heinrih, Altman, Durindi, Adelper; de familia Nouol, Ermenhart, Johannes,
Engilfrit; de militibus Frisingensis ecclesie Wignant, Erchinpreht, Reginmar, Heimo ;.
de familia Dietrich, Pezili."

Actum in civitate Aquilegia XVII. kalendas Julii anno dominice incarna-
tionis M. VII. HIL,? indictione XI."

(Izvirna listina v Državnem arhivu v Monakovem. — Meichelbeck, Hist.
Fris., Ib, 521, st. 12482. — Resch, Aetas millenaria, str. 106. — Zahn, Cod. dipl.
Austro -Fris., 1, 89, št. 89 (Fontes rer. Aust, Dipl, XXXI). — Schumi, Urk.- u.
Reg.-Budh, I, 60, št. 50.)

Št. 285.

1074, dne 29. septembra.?

Solnograški nadškof Gebhard podeli Admontskemu samostanu več
posestev, im sicer najprej to, kar je plemenita Hema za časa škofa Bal-
duina podarila Solnograški cerkvi v Admontski dolini. Nato našteva
nadškof raznovrstna posestva, katera je z dovoljenjem svojih kanonikov
in ministerijalov odstopil Admontskemu samostanu. To vse je tem lažje
storil, ker so prvotna cerkvena posestva ostala skoraj nedotaknjena.
Podeljena posestva si je večinoma pridobil sam ali pa so jih podarili
fevdniki, in sicer tako, da je nadškof koga osvobodil kake globe, potem,
da je v sedanjem času nenavadno strogo izterjaval desetino od Slo-
vencev" in pa, da so plemenitniki iz ljubezni do njega prostovoljno
odstopili nekatere fevde. /,... quo domi(ni)calibus ecclesie pene intactis
ipsius tantum archiepiscopi opera et industria et oblationibus fidelium
hec perspiciebant conquisita, nam sive pro banni absolutione, sive deci-

! Nad ,VII^ je črta kratica, kar morebiti zaznamuje, da se ima dotična številka s kratico
vred čitati za ,70",

? Zahn (l. c. p. 95) piše, da se je le nekaj tega, kar je v tem dokumentu naštetega, res
leta 1074. podelilo, nekaj pa v poznejših letih. Tudi nekatere priče so za leto 1074. nemogoče. Zato
misli, da je bil omenjeni dokument spisan po letu 1074., morebiti leta 1087. Kompilator je pri svojem
delu porabil prvotno darilno listino nadškofa Gebharda, ki se nam pa ni ohranila, in pa razne
druge iz poznejših let.

* Gl. št. 115.

4 Prim. št. 207.

176 Št. 285, 286, 287.

marum a Sclauis insolita tunc temporis exactione sev beneficiorum non-
nullorum eius dilectionis intuitu resignatione vel ultronea nobilium tra-
ditione ..."]

Med pričami sta med drugimi navedena ,Guntherus Gurcensis

episcopus" in , Otaker mardhio Stirensis."

Anno incarnationis domini millesimo LXXIIIL, indictione XIII.,
pontificatus domini Gregorii pape VII. anno secundo et imperii Heinrici
quarti huius nominis anno XVIl., episcopatus autem ipsius Gebhardi
anno XV."

[Cod. iz 13. stoletja v Admontu. — (Kleimayrn) Juvavia, Anh., str. 261, St. 111.
— Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I, 85—94, št. 77 k letu 1074.—1087.]

Št. 286.

1074, meseca septembra. Rialto.

Dominik Silvio,! dožd beneški in dalmatinski, je na zboru beneških
škofov, opatov, sodnikov in fevdnikov razpravljal o dohodkih Gradeške
patriarhije /,de nostro Gradensi patriarchatu"]. Med raznimi dohodki je
v listini omenjenih tudi sto posod vina, katero morajo Koprčanje
po stari navadi vsako leto odrajtovati iz Istrske grofije /,ef centum
amphoras vini, guas Caprenses de comitatu Istriae ex antigua consuetu-
dine omni anno persolvere debent" [.?

Anno ab incarnatione domini nostri lesu Christi millesimo septua-
gesimo quarto, mense Septembre, indictione tertia decima. Rivoalto."

[Muratori, Antiqu. Italiae (ed. Mediolani) I, 243 sq.; (ed. Arretii) I, 411—415.
— Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1074.]

Primerjaj tudi:

Danduli Chronicon, lib. IX, c. 8, pars 4 (Muratori, Rer. Ital. script., XII, 248):
Tunc dux collecto clero et populo, patriarchalis sedis inopiae compatiens, ducen-
tarum amphorarum vini censum a Justinopolitanis annuatim sibi debitum, et terras

in Heraclia patriarchae perpetuo concessit. Cui etiam episcopi et abbates annuales
honorificentias exhibere promiserunt."

St. 287.

4075, dne 11. januarja. Rim.

Papež Gregor VII. piše švabskemu vojvodu Rudolfu in karan-
tanskemu vojvodu Berhtoldu /,Rodulfo duci Sueviae atgue

1 Beneški dožd Dominik Silvio je vladal od leta 1071. do 1084.

2 Iz neke listine iz leta 932. je razvidno, da so se takrat Koprčanje zavezali, da bodo Be-
nečanom vsako leto dajali po sto posod vina. Ako bi kdaj o trgatvi ne odrajtali obljubljenega
vina, morajo pozneje dati dvojno mero. (Gr. II, št. 380.) Leta 977. so Koprčanje na novo obljubili,
da bodo dajali Benečanom po sto posod vina. (Gr. JI, št. 462.) Kakor se kaže, so beneški doždje
v teku časa ta davek prepustili Gradeški cerkvi.

Št. 287, 288. 177

Po njunih zemljah naj vedo nadškofje in škofje, da je po kanoničnih
postavah prepovedano, da bi tisti, ki so s pomočjo simonije, to je s
pomočjo novcev dosegli kako cerkveno dostojanstvo, še nadalje izvr-
ševali svojo službo.. To pa velja tudi za tiste, ki so se pregrešili s pre-
šeštvanjem. Zato se obrača do nju ter do vseh tistih, katerim sme
zaupati, ter jih prosi, da bi odstranili iz službe vse tiste, ki so bili povi-
šani ali pa ordinirani s pomočjo simonije, in pa tudi tiste, o katerih bi
zvedeli, da so prešeštniki. Če bi jim pa kdo rekel, da to ni njih naloga,
naj mu odgovore, da naj se pritoži pri njem (pri papežu).

Data Romae 3. idus lanuarii, indictione 13." — , Scimus, quoniam
prudentia."

[Gregorii VII. registri, II, 45 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi,

Concil. coll., XX, 158. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 158. — Jaffé, Reg. pont. Rom.,
št. 4922 (3682).]

Št. 288.

1075, dne 23. marca. Rim.

Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Sigehardu
[,,Sidhardo fratri ét coepiscopo Aguilegiensi"] ter mu naznanja, kaj se
je sklenilo na cerkveni sinodi v preteklem postu /,im peracto concilio
praeteritae guadragesimae"]! po nasvetu njegovih bratov (škofov) in
s privoljenjem vsega zbora. Določilo se je, da naj vsak presbiter, dijakon
ali poddijakon, ki bi imel soprogo ali pa priležnico, ako je popolnoma
ne odstrani in ne dela pokore, neha služiti oltarju ter izgubi cerkvene fevde.
Kdor je bil povišan po simoniji, to je s pomočjo novcev, naj se odstrani
brez upanja, da bi kdaj dobil dotično dostojanstvo. Papež zapoveduje
patriarhu, da bi po svoji diecezi popolnoma odstranil simonijo ter duhov-
nikom, ki prešeštvajo, vzel službo in fevde, ako se ne poboljšajo. Opo-
zori naj svoje sufragane pismeno ali ustno, da bodo ravno tako posto-
pali. [,, Monemus itaque te, dilectissime frater et coepiscope, immo apo-
stolica tibi auctoritate praecipiendo mandamus: ut tu in diocesi tua
simoniacos omnino deponas; et fornicatoribus clericis, nisi a fornicatione
abstinuerint praefata condicione, officium et beneficium penitus interdicas;
et suffraganeos fuos sive literis tuis sive viva voce ad te convocatos,
ut idem faciant, summa cum diligentia moneas."]

Data Romae 10. kalendas Aprilis, indictione 13 — Fraterni-
tatis tuae."

[Gregorii VII. registri, II, ep. 62 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi;

Concil. coll, XX, 173. — jaffe, Bibl. rer. Germ., Il, 182. — Jaffe, Reg. pont.
Rom., št. 4945 (5701).]

! Ta sinoda je bila med 9. in 15. marcem leta 1074. (Gl. št. 281.) Na postni čas leta 1075. tu
ne moremo misliti, ker še dne 23. marca ni bil pretekel, kajti velika noč je bila še le dne 5. aprila.

17

178 Št. 289, 290, 291, 292.

Št. 289.

1075, dne 14. aprila. Rim.

Papež Gregor VII. piše češkemu vojvodu Vratislavu ter ga prosi,
da bi svojemu nečaku Frideriku! /, Fredericus, nepos vester"] prepustil
njegov podedovani fevd ali mu pa namesto tega preskrbel kakega
drugega.

»Data Rome 18. kalendas Maii, indictione 13."

[Gregorii VII. registri, II, 71. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 195.]

Št. 290.

1075, meseca aprila in maja.

Sasi so večkrat poslali svoje poslance do švabskega vojvoda
Rudolfa, karantanskega vojvoda Berhtolda, lotarinškega
vojvoda Gozelona ter do drugih knezov, kateri so v prejšnji vojni stali
na 'njih strani. Prosili so jih pomoči, opomnili na zvezo, katero so bili
sklenili, ter rotili pri Bogu, v čigar imenu so prisegli, skupno se voj-
skovati, da bi jim v nevarnosti stali na strani ter jim vsaj pomagali,
skleniti mir, ker se že kesajo, da se bojujejo.

Lamberti Hersfeld Ann. ad a. 1075 (MG. SS., V, 224): ,Dehinc (Saxones)
crebris legationibus adorti ducem Ruodolfum, ducem Berhtoldum, ducem Gozelo-
nem et ceteros principes, quos superiore bello coniurationis socios habuerant,
fidem implorant, foederis quod pepigissent admonent, obtestanturque per Deum,
per cuius nomen in unius eiusdemque militiae sacramenta iurassent, ut assint

periclitantibus, et sicut prius gerendo bello favorem suum, ita nunc reparandae
paci, quoniam eos belli poeniteat, auxilium consiliumque suum non subtrahant."

St. 291.
1075, dne 9.junija. Homburg poleg reke Unstrut.
Karantanski vojvoda Berhtold se je na strani kralja

Henrika IV. udeleZil bitke pri reki Unstrut.

Casus monasterii Petrishusensis ad a. 1074 (MG. SS., XX, 646): Hein-
ricus rex congregato exercitu Saxoniam sibi rebellantem hostiliter intravit et apud
aquas Unstruot cum eis pugnavit eosque devicit . . . In hoc bello cum rege fuerunt
duces *... Bertholfus, quamvis ei suspecti essent."

1075, po 9. juniju. St. 292.

Karantanski vojvoda Berhtold in švabski vojvoda Ru-
dolf sta se po bitki pri reki Unstrut štirideset dni javno postila ter
obljubila, da se ne bodeta več vojskovala z nedolžnimi Sasi.

1 Ta Friderik je leta 1084. postal oglejski patriarh.

Št. 292, 293, 291. 179

Bruno, De bello Saxonico, c. 54 (MG. SS., V, 348): ,Nam Bercdhtoldus et
Rodulfus duces postquam a priori sunt proelio reversi, divina pietate compuncti,
quadragesimas publice ieiunaverunt, et amplius se pro rege contra Saxonum inno-
centiam non esse pugnaturos, fideliter Deo voverunt.*

Št. 293.

1075, dne 17. junija. Rim.

Papež Gregor VII. piše solnograškemu nadškofu Gebhardu ter ga
spominja, da se je (Gebhard) v prejšnjih letih obrnil do Apostolske stolice
ter dosegel od njegovega prednika Aleksandra IL, da sme zarad obšir-
nosti svoje nadškofije izločiti en njen del ter v njem ustanoviti škofijo in
postaviti škofa,! kar je tudi on sam (Gregor VIL) takrat odobril. Papež
pravi, da je tem rajši čul o njegovem sklepu, čim bolj je razvidel, da ga
hoče (Gebhard) uresničiti in mnogim koristiti. Kdo ne bi v sedanjih časih
objel tistega, komur je blagor duš bolj mar kakor pa zemeljsko imetje!
— A te dni je dobil o njegovem dobrem sklepu neko naznanilo, ki ga
je jako užalostilo. Zvedel je, da je (Gebhard) pač poslal na dotično
stran škofa na delo, a pridržal sebi sad dela, namreč desetine.
[,,. .. comperimus enim, episcopo, ut prefati sumus, in parte procurationis
tue composito, illum quidem in societatem laboris misisse, sed tibi fructum
laboris scilicet decimas retinuisse."] Če je to res, jako obžaluje, da se
je mogla na njegovo tako izvrstno delo vgnezditi lakomnost, ki je za-
četek vsega hudega, ko je poslal delavca v Gospodov vinograd, a ga
prevaril za plačilo. Zato ga opominja, da to, kar je ponudil Bogu, tudi
brez zvijače da; kar je pričel, naj tudi zvrši ter preskrbi cerkev z nje-
nimi desetinskimi dohodki [,uf.. . ecclesiam suarum decimarum reditibus
investias"].

»Data Rome XV. kalend. lulii, indict. XIII," — ,,Meminimus dilec-
tionem tuam."

[Gregorii VII. registri, II, ep. 77 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi,
Concil. coll, XX, 185. — Hansiz, Germ. sacra, II, 179. — Jaffe, Bibliotheca rer.

Germ., II, 201. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., I, 80, št. 55. — Jaffé, Reg. pont.
Rom., št. 4960 (3717).]

St. 294.

Nepristno.?
1075, dne 4. julija.

I. Solnograški nadškof Gebhard naznanja, da je prvi krški škof
Gunther dne 4. julija leta 1075. /,anno MLXXV., indict. XIII, III. non.
Iulii^] na novo sezidal, povečal in posvetil cerkev sv. Martina? in drugih

1 Gl. št. 255.
3 Jaksdi (Mon. hist. duc. Carint., I, 81) je dokazal, da je ta listina nepristna. Za podlagoje :

piscu služila neka druga listina (glej Gr. II, št. 502), iz katere je več stavkov prepisanih.
3 Cerkev sv. Martina na Grobniškem polju.

17x

180 Št. 294.

svetnikov, z njegovim (Gebhardovim) dovoljenjem jej potrdil vse prejšnje
pravice, namreč krstne, pogrebne in desetinske /,potestas baptizandi,
sepeliendi ac decimarum"], s katerimi je bila že prej obdarovana.! Za
podeljene pravice je nadškof dobil posestvo v Sulmu /,cum predio
guod dicitur Sulpa"]. Škof Gunther je še posebej za cerkvene pravice
dal posestvo v Wedragesdorfu2. Nato podeli nadškof cerkev sv. Mar-
tina z vsemi priteklinami ter s pravico ordiniranja in administracije
[,cum omni ordinatione et administratione"] Krški cerkvi.

K cerkvi sv. Martina spadajo: ena pristava z vsemi pravicami tik
cerkve, dve kmetiji ob Krkici, ena v kraju, »Forza" imenovanem, tri
v ,Losizu", dve v kraju, ,Gila^ zvanem, ena v ,,Strezlesdorfu"3, ena
v Kozjah4 in ena v Garzernu5; desetine se pa nahajajo pri rečenem
dvoru (pri Št. Martinu), v Friedlacdiu9 ter v kraju, ,Luabina" imeno-
vanem. [,Hee sunt eube ad ipsam ecclesiam pertinentes : unum stabulum
cum omni iusticia situm iuxta ecclesiam, duo de Gvrzista?, una de Forza,
tres de Losiz, duo de Gila, una de Strezlesdorf, I de Goziah, I de Gor-
zare, decimo vero de isto curtivo, de Frideloseiche et de Luabina."]

Med podložniki te cerkve se tudi omenjajo ,Stoina8 et filii
eius".

Naštetih je več prič, med njimi tudi ,Frazlau? et filii eius".

II. Plemeniti Gundadher in njegov brat Reginhart sta podelila
cerkvi sv. Martina za časa njenega blagoslovljenja z dovoljenjem solno-
graškega nadškofa eno kmetijo v ,Gorzah" 10 ter desetine od njenega
dvora /,/ eubam ad Gorzah et decimas de curte sua".

Naštetih je več prič, med njimi tudi , Urazlau"U,

III. Plemeniti Wartker je podelil cerkvi sv. Martina za časa nje-
nega blagoslovljenja z dovoljenjem solnograškega nadškofa Gebharda
dve kmetiji v kraju, ,Rathnah" imenovanem 12, ter desetine od enega
polja /,,// eubas ad Rathnah et decimas. unius campi"].

Naštetih je več prič.

[Ponarejena listina v Zgodovinskem društvu v Celovcu. — Jaksch, Mon.
hist. duc. Carinthiae, I, 81, št. 36.]

1 Glej Gr. II, št. 502.

2 Izraz ,Wedragesdorf" je najbrže nastal iz besed ,V Dragi vasi", Morda se je kdaj tako
zvala vas Drassendorf v občini Sv. Jurija na Jezeru.

8 Kraji Forza, Losiz, Gila in Strezlesdorf so bili najbrže blizu Št. Martina na Grob-
niškem polju.

4 Kozje (Goseberg) so vas v Šentvidskem okraju na Koroškem.

5 Garzern se zove neka vas južno od Starega dvora na Koroškert.

9 Friedladi je vas na Koroškem vzhodno od Trga.

1 Gvrzista je Krkica, dotok reke Krke na Koroškem.

8 Pravilna oblika je najbrže ,Stojina".

9 Pravilna oblika je brez dvoma ,Braslav".

10 Gorzah je najbrže isto kakor Gorzare (Garzern).

1 Pravilna oblika je »Braslav".

1? Kraj ,Rathnah« nam je iskati na srednjem Koroškem.

Št. 295, 296, 297. 181

1075, poletje. St. 295.

Devinski nadškof Werner piše moguntinskemu nadškofu Sige-
fridu in wiirzburškemu škofu Adalberonu ter ju prosi v imenu saških
knezov, da bi pri kralju Henriku posredovala, da bi ta določil kak
prostor, kjer bi se on (Werner) in drugi obdolženci mogli sniti ž njima
ter z vojvodi Rudolfom, Berhtoldom in Godefridom. Ako bi se jim
v katerikoli stvari dokazala kaka krivda, bi se radovoljno podvrgli njih
razsodbi.

Bruno, De bello Saxonico, c. 48 (MG. SS., V, 346): ,Det (sc. rex) nobis
locum, ubi vobiscum, et cum Rodolfo, Berditaldo, Godefrido ducibus convenire
possimus, et in quacumque re vobis culpabiles esse videbimur, omni voluntate
nostra deposita, vestrae prudentiae iudicium volentes patiemur."

1075, poletje. St. 296.

Vojvoda Berhtold in Rudolf sta najprej k saškim knezom po-
slala svoje poslance, nato sta se pa sama na skrivnem sešla ž njimi.
Obljubila sta jim, da ne bodo strogo kaznovani, ako se prostovoljno
podado. Tudi se je govorilo, da je kralj s prisego obljubil svojim
knezom, da razpusti svojo vojsko v začetku novembra, ako to izvrše
tako, da bo njemu v čast.

Bruno, De bello Saxonico, c. 54 (MG. SS., V, 348): , Tunc illi (sc. Berch-
toldus et Rodulfus) ad Saxones miserunt; et accepta dataque fide, ad secretum
consilium principes ex utraque parte convenerunt. Ibi illi nostris (sc. Saxonibus)
in sua fide promiserunt, quod si se sponte tradendo regi vellent honorem facere
et tota Saxonia quieta staret in pace, et ipsi nec in dura nec in longa forent
captivitate. Fama quoque testante comperimus, quod rex suis iurasset principibus,
ut si hoc ad honorem suum perficerent, in principio Novembris proximi omnes
ad sua cum pace et gratia sua dimitterent."

St. 297.

1075, dne 22. oktobra. Gerstungen.!

Takrat je prišel kralj Henrik IV. v Gerstungen. Tu sem so do-
speli tudi razni škofje in grofje s svojimi četami. Nekateri vojvodje pa,
namreč švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Welf in karan-
tanski vojvoda Berhtold so kralju odrekli svojo pomoč ter izja-
vili, da jim je žal, da se je v prejšnji bitki? zastonj prelilo toliko krvi.
Tudi so se čutili razžaljene zarad surovosti in nespravljivosti svojega
kralja, čigar jezo niso mogli utešiti ne solze saških prebivalcev in ne
potoki krvi po Turingijskih poljih.

1 Gerstungen je neki kraj v Turingiji.

2 Gl. št. 291.

182 Št. 297, 298, 299.

Lamberti Hersfeld. Hnn. ad a. 1075 (MG. SS., V, 233, 234): ,Rex 11. Ka-
lendas Novembris iuxta condictum venit in Gerstingun. Venerunt omnes Teutonici
regni episcopi et comites... Alii duces, Ruodolfus scilicet dux Suevorum, Welf
dux Baioariorum, Bertoldus dux Carentinorum, regi auxilium suum petenti dene-
gaverant, poenitentes, ut aiebant, superiori expeditione in irritum fusi tanti san-
guinis; offensi etiam regis immiti atque implacabili ingenio, cuius iracundiae in-
cendium nec lacrimae Saxonum nec inundantes campis Thuringiae rivi sanguinis
restinguere potuissent."

St. 298.

1075, meseca oktobra.

Augsburški škof Embridho piše halberstadtskemu škofu Burchardu,
da je sicer pripravljen, iti nad Sase, vendar želi, da sklene kralj Henrik
ž njimi mir. Za posredovalca priporoča med drugimi tudi karantan-
skega vojvoda Berhtolda /,nec non duci Bertholfo"].

[Sudendorf, Registrum oder merkwürdige Urkunden für die deutsche Ge-
sdhidhte, II, 32, 33.]

Št. 299.
Med letom c.1075. in 1090. Glanhofen.

Plemenita matrona Wezala odstopi brixenskemu škofu neko do
smrti jej podeljeno utrdbo v Kranjski gori! ter v istem kraju neko po-
sestvo, katero je nekdaj od rečenega škofa dobila v zameno za neko
svoje posestvo. /,,... guandam munitionem loco Chreine sitam talegue
predium guale ad id loci pro sui predii conventione a venerabili antistite
Altvvino guondam ad eius vitam utendum accepit."]

Naštetih je več prič.

Zato pa škof prepusti imenovani Wezali posestvo v Breznici? z
vsemi priteklinami, potem posestvo v kraju, Nad jezerom imenovanim, 3
in pa po dva voza vina pred praznikom sv. Ivana Krstnika.4 /[,,... guod-
dam predium Vrezich nuncupatum cum omnibus eius appenditiis, necnon
lale predium quale in loco z Obinentiges Seuues possedit, insuper 'duo
karradia vini ante nativitatem sancti Johannis Baptiste."]

Actum Glanahouen."

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 101,
št. 282. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 162, st. 409.]

1 Prim. dotično opazko pod št. 159.

? Breznica (Fresnitz) je vas severozahodno od Špitala na Koroškem.

? Kar se tiče kraja » Obinentiges Seuues", glej dotično opazko pod št. 157.

4 V tej pogodbi se omenja plemenita Wezala, ne pa njen soprog Henrik. Najbrže so bila
dotična posestva njena last, ne pa last njenega moža. Besedilo te pogodbe se nekoliko ujema z
besedilom pogodbe pod št. 258, a tudi nekoliko z besedilom pogodbe pod št. 244.

Št. 300, 301, 302. 183

Št. 300.

Med letom c.1075. in 1090. Selo.!

Ko sta se plemeniti Friderik [,quidam nobilis ex genere Frida-
ricvs nomine"] in brixenski škof Altwin nehala prepirati zarad nekih
posestev, katera je Brixenski cerkvi v roke rečenemu škefu podelil
plemeniti Henrik /,Heinricus nobili prosapia ortus"], se je omenjeni
Friderik odrekel vsem pravicam do dotičnih posestev in ondotnih pod-
ložnikov [,eadem bona adiunctis simul mancipiis legaliter resignavit"?

Price: ,Chuoro, Grifo, Reginpreht, Adalvvart, Adalpero, Maganes,
Nortvvin, Mantvvin, Fridaridh, Orentil."

Actum Zelach."

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 102,
št. 285 k letu c. 1075—1090.]

Št. 301.

Med letom c. 1075. in 1090. Kamen.

Osvobojeni Peringer /,,guidam libertate potitus Peringer nominatus"]
odstopi plemenitemu Wezilinu neki travnik v Grabelni vesi /[,pratum
unum in villa Gabrielis situm"] s pogojem, da ga ta prepusti brixen-
skemu škofu Altwinu in cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina.

Priče: ,Herrant, Scuribrant, Tagini, Wito, Engildeo, Friderihc,
Penno, Racco, Sigifrit."

Priče investiture: ,Tagini, Herrant, Racco."

»Actum Steine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., 1, 105,
št. 289. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 163, št. 411.]

Št. 302.

Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora.

Osvobojeni Radogoj /,guidam libertate potitus Radegoi personatus"]
podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje
posestvo z vsemi priteklinami v vasi, ,Peccaz" imenovani? /,fale pre-
dium guale in villa Peccaz possedit"].

Priče: ,Gotescaldi, Diemar, Altker, Hezil, Salman, Penno, Penzo,
Gundram."

1 Selo se zove neka vas blizu Bleda.

? Z ozirom na to, da so to pogodbo napravili v Selu blizu Bleda, bi smeli domnevati, da
so bila posestva, katera se v njej omenjajo, v ondotni bližini, morda v Želečah tik Blejskega
jezera, kjer je imel rečeni Friderik nekdaj nekoliko svojega imetja (gl. št. 167). Zgoraj navedena
pogodba navaja tudi plemenitega Henrika, o katerem vemo, da je od škofa Hltwina dobil neki
dvor v Želečah (cfr. št. 259).

3 Kje je ,Peccaz", ni znano; najbrže je kje na Blejskem. (Cfr. Redlich, l. c.)

184 Št. 302, 303, 304, 305.

Priče investiture: ,testibus ... Gotescaldio, Altkero, Gundramo."
»Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol.,il, 104,
št. 291.]

St. 303. |

Med letom c.1075. in 1090. Sv. Daniel.

I. Plemeniti Liuto podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina
svojega podložnika Waltherja [,quendam suum famulum Waltherivm"].

Priče: , Perdhtolt, Regil, Aribo, Fridaridh, Ercdhinger, Gotescalch,
Wicman, Marcwart, Nortwin, Rodolf."

Priče investiture: ,(testibus) Perditoldo, Regilone, Aribone, Frida-
ridio, Gotescaldio, Marcwardo."

Actum ad sanctum Danielem."

II. Isti mož podeli cerkvi sv. Daniela! dva svoja podložnika,
Ludovika in Truto /,I/ mancipia Luduwic et Truta super altare sancti
Danielis" ].

Price: ,Ródolf, Hugipreht, Hartwic, Rumolt, Ricili."

,Actum ad sanctum Danielem."

[Cod. 515. v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 106,
št. 299, — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 165, st. 416.]

Št. 304.

Med letom c. 1075. in 1090. Kamen.

Svobodni Liuto podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina
v roke škofu Altwinu eno kmetijo na Β 6112, na kateri je takrat prebival
neki Jakob [,mansum 1 in villa Velah situm quem quidam Jacob tunc
temporis habitavit"], s pogojem, dà (Liuto) dobiva do smrti užitek od nje

Priče: ,Wezil, Regil, Aribo, Perdhtolt, Fridarich, Gotepolt, Raftolt;
de familia4: Gotescaldi, Wicman, Heinrich, Marcwart."

Price investiture: ,testibus ... Wezilone, Regilone, Marcwardo."

,Actum Steine." |

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., 1, 106,
št. 300. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., ΠῚ, 163, št. 417.]

Št. 305.

Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora.
Plemeniti Pavel, Ivan in Tunzo /,guidam nobiles Paulvs, Iwan,
Tunzo personati"] prepusté brixenskemu škofu Altwinu lovsko pravico

1 Cerkev sv. Daniela je nad Grabelno vesjo na Koroškem.

? Bela je vas na Koroškem jugozahodno od Dobrle vasi.

5 Za podlago je tej listini služila neka druga, omenjena pod št. 145.
4 Za besedo ,familia" so našteti fevdniki Brixenske cerkve.

Št. 505, 306, 307, 308. 185

na svojem posestvu v gozdih rečenega škofa /,bannum ferarum super
predium illorum in forestis prefati presulis"] s pogojem, da se jim ta
pravica da nazaj, ako bi se Altwin ali pa kateri njegovih naslednikov
hotel polastiti še drugih njih posestev.

Priče: ,Adalwart, Eceman; de familia: Gotescaldi, Adalpero,
Albker."

,Actum Chreine."

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 108,
št. 305.]

Št. 306.

Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora.

Svobodni Adalfrit in njegova sinova Ivan in Preslav /,quidam
vir ingenuus Adalfrit suique filii Iwan, Prezlau personati^] podelé bri-
xenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu dva orala
oranice v Sebenjah! ter dva travnika na Poljanah? [,// iugera
agri loco Zebeinzalo, II prata loco Polani").

Priče: ,Herrant, Ratkis, Adalwart, Eceman, Mazili; de familia:
Gotescaldi, Maganes, Albger, Mantwin, Engilpreht."

Price investiture: ,testibus ... Adalwardo, Ecemanno, Mazilino."

,Actum Chreine."

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 108,
št. 306.]

Št. 307.

Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora.

Osvobojeni Pavel, Tunzo in Ivan /,guidam libertate potiti Paulvs,
Tunzo, Iwan personati^] podelé brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge-
nuina v roke škofu Altwinu dve kmetiji na Zgoši3 /,I/] mansos loco
Gusdha sitos".

Priče: ,testibus... Crifone, Adalwardo, Ecemanno, Mazilino,
Iwano; de familia: Albgero, Engilperto, Mantwino, Magno."

Price investiture: , Adalwart, Eceman, Albger."

"Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 108,
št. 307.]

Št. 308.

Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora.
Neki mož, slepi Peringer imenovan /,cecus Peringer personatus"],
odstopi brixenskemu škofu Altwinu svoj dvor in pa osem oralov, ka-

1 , Zebeinzalo" so Sebenje pri Zasipu na Gorenjskem.

? Poljane se zove hribovit svet na levi strani Vintgarja na Gorenjskem.

3 Zgoša je vas južno od Begunj na Gorenjskem.

s Neki Peringer, ki je imel nekoliko posestev v Grabelni vesi na Koroškem, se omenja pod
št. 172 in 301.

186 Št. 308, 309, 310, 311.

tere je dobil v užitek, dokler bo živel /,aream unam et VIII iugera
gue ad eius vitam utendum accepit"].

Priče: ,testes de familia: Adalpero, Gotescaldi, Baldwin, Engil-
preht, Albker, Wazeman, Isaadh."

»Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., 1, 109,
. št. 308.]

Ši. 309.
Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora.

Plemeniti Grifo [,quidam nobilis homo Crifo personatus"] podeli
brixenski cerkvi sv. Ingenuina, Albuina in Martina svojega hlapca, Sinzo
imenovanega /,suum servum Sinzum nominatum"].

Priče: ,Hezil, Wezil, Piligrim, Scuribrant, Hezeman, Altger,
Mantwin."

Priče investiture: ,testibus .. . Hezemanno, Altgero, Piligrimo."

,Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Sinnacher, Beytráge zur Ge-
sdhidite von Sáben, II, 641, št. 121 k letu 1090—1097 (nepopolno). — Schumi,
Archiv f. Heimatk., I, 76, št. 35 k letu c. 1080 (nepopolno). — Schumi, Urkunden-
budi f. Krain, I, 66, št. 57 k letu c. 1080 (nepopolno). — Redlich, Acta Tirol.,
I, 109, št. 311.]

Št. 310.

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora.

Neki Domoslav /,quidam vir Domozla dictus"] podeli brixenski
cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu en dvor z dvema poslop-
jema /,curtiferum unum cum duobus edificiis"].

Price: ,Grifo, Ezeman, Altger."

Isti mož podeli rečeni cerkvi v roke imenovanemu škofu dva
orala oranice {,,1] iugera arabilis terre"].

Price: Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantwin, Adalpero,
Sinzo."

Priče investiture: το, Ezeman, Altger, Adalpero."

Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 112,
št. 320.]

Št. 311.

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora.

Svobodni Vencegoj /,guidam ingenuus Wenzegoi dictus"] po-
deli iz ljubezni do brixenskega škofa Altwina cerkvi sv. Kasijana in
Ingenuina v roke rečenemu škofu svoje posestvo z vsemi priteklinami
v Želečah [,predium quod habere visus est in loco Zilecca dicto"].

Št. 311, 312, 313. 187

Price: ,,Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantwin, Gundram,
Sinzo, Ridheri, Mazili, Hezil, Adalpero, Adalpreht, Diemar, Otto."

Actum Chreine."

Osvobojeni Grifo in njegova soproga Gizela /,quidam libertate
potitus Grifo nominatus eiusque coniux Gisla"] podelita v roke škofu
Altwinu eno njivo v prej omenjeni vasi /,agrum I in predita villa
situm".

Price: ,Ezeman, Adalhalm, Irminstein, Otto, Parto."

Priče investiture: ,testibus ... Enzimanno, Adalhalmo, Irminsteino."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 112,
št. 321.] i

St. 312.

Med letom c. 1075. in 1090. Kranjska gora.

Svobodni Bodigoj in njegova soproga Treplica /,ingenuus
Bondigoiz personatus eiusque uxor Trepliza"] podelita brixenski cerkvi
sv. Kasijana in Ingenuina v roke Skofu Altwinu in njegovemu odvetniku
Otonu svoje posestvo v Zasipu! z vsemi priteklinami /,fale predium
quale in loco Zazip dicto . . ."]

Price: ,Grifo, Aripo, Altger, Mantwin, Gundram, Liupolt, Adal-
pero."

Priče investiture: ,testibus ... Grifone, Enzimanno, Altgero, Mant-
wino."

Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 113,
št. 322.]

Št. 313.

Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora.

Neki Prisnoslav, katerega so po domače Ginanno zvali [,,gui-
dam Prisnullau nomine gui vulgo Ginanno vocatur"], odstopi brixenski
cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje podedo-
vano posestvo v Zasipu /,predium sibi hereditario iure relictum in
villa que dicitur Zazip situm"]; zato mu pa škof do smrti prepusti dva
mlina /,duo molendina"].2

Priče: ,Aripo, Piligrim, Altger, Mantvvin, Gundram, Mótger, Liu-
polt, Hezil, Otto, Engildie, Diemar."

Priče investiture: ,testibus ... Hripone, Piligrimo, Altgero, Mant-
vvino, Gundrammo, Motgero, Liupoldo."

,Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 115,
št. 323.]

1 Zasip je vas severno od Bleda.
3 Besedilo te listine se v začetku ujema z besedilom listine pod št. 165.

188 Št. 314, 315, 316.

St. 314.
Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora, Glanhofen.

I. Osvobojeni Dobrisko /,quidam libertatem sortitus Dobrisco
personatus"] odstopi cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Alt-
winu tisto svoje posestvo na Bledu /,tale predium quale in villa Veldes
posedit"], katero se je pokazalo Altgeru, uslužbencu Brixenske cerkve;
zato pa rečeni škof prepusti imenovanemu Dobrisku neko posestvo v
Koritnem [,fale predium quale in loco Coritno demonstratum est].

Price: ,,Grifo, Aripo, Piligrim, Ezeman, Altger, Mantvvin, Gundram,
Hezil, Adalpero, Otto."

Priče investiture: ,Grifo, Aripo, Ezeman, Altger, Mantvvin, Gun-
dram, Adalpero."

,Actum Chreine."

II. Rečeni mož (Dobrisko), ki je svoje posestvo odstopil škofu
Altwinu in odvetniku Ottonu, je svojo daritev potrdil z naslednjimi pri-
Cami: , Ezeman, Aripo, Ernost, Altger, Gundram."

Priče investiture: ,Ezeman, Altger, Gundram."

Actum Glanahouen."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 115,
št. 324.]

Št. 315.

Med letom c. 1075. in 1090. Aufhofen.

Plemeniti Oton podeli brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina
v roke škofu Altwinu tisto posestvo z vsemi priteklinami, katero je
prej imel neki Negomir /,tale predium quale Negomer possedit"].

Naštetih je več prič.

Actum Vfhovvn."

[Cod. 515 v Drzavnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 115,
št. 331.]

Št. 316.

Med letom c.1075. in 1090. Kranjska gora. |
Svobodna Hademar in Protihc se odpovesta vsem pravicam do
tistega posestva, katero sta podedovala v Zasipu in zarad katerega
je nastal prepir med njima in brixenskim škofom Altwinom /,falis predii
inquisitionem quale illis in loco Zazip hereditario iure in partem cessit
et de quo inter eos et Brixinensem antistitem A(Itwinum) seditio fuit".
Priče: , Tunzo, Iwan, Ezeman, Iohannes, Gundram, Adalpreht,
Pereditolt, Otto, Reginhart, Albger, Mantwin, Salaman, Eppo, Guoto."
Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 116,
št. 334.]

Št. 317, 318. | 189

Št. 317.

1076, o velikonočnem času.

Ko je bil kralj Henrik IV. dne 21. februarja izobčen iz cerkve, so
njegovi ožji pristaši temu ugovarjali ter trdili, da se na rimski sinodi
ni pravično in kanonično postopalo ter da nima dotični sklep nobene
veljave. Mnogo jih je pa tudi bilo, ki so se strinjali s papežem ter se
ogibali kralja deloma zato, ker je bil izobčen, deloma pa zato, ker mu
niso zaupali. Med temi sta bila tudi oglejski patriarh in pa
karantanski vojvoda Berhtold. Ta se je o velikonočnem času
sešel z nekaterimi drugimi knezi, da bi se posvetovali o nesrečah,
katere tlačijo državo, ter sklenili, kaj jim je storiti. Polagoma je zoper
kralja nastala ne majhna zarota, ki se je vedno večala, čim bolj se je
širila novica, da je rimski papež izobčil kralja iz cerkve.

Bertholdi Annales ad a. 1076 (MG. SS., V, 283): ,Dehinc rex et sui com-
perto apostolico anathemati fere omnes contradixere, et omnino iniuste et non
canonico ordine actum, quicquid tunc in synodo Romana a tam sacrilego errore
actum sit, affirmantes, pro nidhilo id prorsus habuere. Et hoc regis solummodo
complices et fautores; caeterum quibus mens sanior erat, non ita. Ex quibus
quidam episcopi, patriardia Aquilegiensis, episcopus Salzburgensis, Pataviensis,
Wormatiensis, qui et ipse cathedra sua pulsus est a rege, nec non Wirziburgensis,
et pene omnes Saxonici, nec non duces Roudolfus, Berhtoldus, Welf, et caete-
rorum regni primatum pars non modica cum apostolico indubitanter sentiebant,
quique praedictae conspirationi interesse noluerant. Unde et dehinc a rege vocati,
ipsum devitabant, cum propter anathema, tum etiam quod maxime in illo con-
fidebant."

Lamberti Hersfeld. Ann. ad a. 1076 (MG. SS., V, 245, 244): ,Pasdia Tra-
jecti celebravit (sc. rex)... Ipso tempore Ruodolfus dux Suevorum, Welf dux
Baioariorum, Berhtoldus dux Carentinorum, Adalbero episcopus Wirciburgensis,
Herimannus episcopus Mettensis et alii plerique principes convenientes in unum,
consilia conferebant, in tantis calamitatibus, quibus res publica vexabatur, quid
facto opus esset... Facta est igitur conspiratio non modica, et magis ac magis
in dies roboratur, ea re maxime omnibus ausum et fiduciam praebente, quod
excommunicatum esse regem a Romano pontifice frequentes ab Italia nuncii cot-
tidie deferebant."

Arnulfi Gesta ardhiepiscoporum Mediolanensium, lib. V, c. 8 (MG.
SS., VIII, 30): ,Eodem tempore gens Teutonum illa barbarica, precipue duces
Bertaldus, Rodulfus et Welfo cum comitibus et episcopis cognita excommunica-
tione Romana, a regio prorsus se subtraxere consortio, in nullo communicantes.
Insuper in multis accusantes eum criminibus infamia denotabant."

St. 318.
1076, o velikonočnem času.

Bruno pripoveduje, da je kralj Henrik večkrat hotel vojvoda Ru-
dolfa zavratno umoriti; ker je bil pa ta pazljiv, se to ni zgodilo. Na

190 ^ St. 318, 319, 320, 321.

enak način se je kralj tudi hotel iznebiti karantanskega vojvoda
Berhtolda. |

Bruno, De bello Saxonico, c. 63 (MG. SS., V, 350): ,. . . Eodem vel simili
dolo etiam Bertoldum ducem quaerebat perdere."

St. 319.
1076, dne 15. maja. Worms.

Kralj Henrik je povabil državne kneze, da bi o binkoštih prišli
na zborovanje v Worms. Rečenega dne se je sicer tu sešlo precej ve-
liko število mož, a ni bilo med njimi švabskega vojvoda Rudolfa,
bavarskega vojvoda Welfa in karantanskega vojvoda Berh-
toida.

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1076 (MG. SS., V, 246): , Missis igitur
circumquaque nunciis, omnes regni principes in pentecosten Wormaciae sibi occur-
rere iussit (sc. rex)... Statuta die ceteris amplo satis numero occurrentibus, nullus .

aderat supradictorum ducum (sc. Ruodolfus dux Suevorum, Welf dux Baioariorum,
Berhtoldus dux Carentinorum)."

St. 320.
1076, dne 16. junija.!

Takrat je umrl Markward, sin karantanskega vojvoda Adal-
berona in oče karantanskega vojvoda Liutolda.

Necrologium S. Lamberti ad 16. kal. Iul. — 16. jun. (MG. Necrol., II, 328):
,Marcrwardus institutor huius loci (sc. S. Lamberti).'

Št. 321.

1076, dne 29. junija. Mainz.

Kralj Henrik je povabil državne kneze, da bi se na dan sv. Petra
zbrali v Mainzu. A zopet so izostali švabski vojvoda Rudolf, bavarski
vojvoda Welf in karantanski vojvoda Berhtold, ki se niso
brigali za njegove prošnje in ukaze, pač pa so mislili le na upor. Ko
je kralj videl, da knezi pod izgovorom vere polagoma odpadajo od
njega, in ko jim tudi groziti ni mogel, ker mu je manjkalo potrebnih
sredstev, mu ni ostalo drugega, kakor to, da jih je nadlegoval z lju-
beznivimi besedami svojih poslancev.

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1076 (MG. SS., V, 246, 247): ,Iterum

in natale sancti Petri apostoli Mogontiae eos (sc. Ruodolfum, Welfum et Berh-
toldum) adesse, addita iam edicto obnixa supplicatione, praecepit (sc. rex). Sed ne

1 Markward je bil o velikonočnem času leta 1077. Ze mrtev, kar je razvidno iz tega, da je
bil takrat njegov sin Liutold že vojvoda karantanski (gl. št. 326, 327, 328). Da je Markward umrl
dne 16. junija, ue pa 16. novembra, kakor trdita Ankershofen (Gesdi. des H. Kürnten, II, 744) in
Tangl (Hrdhiv f. ósterr. Gesch., XI, 231), je dokazal Pangerl v Beitrüge zur Kunde steierm. Geschidits-
quellen, III, 65. j :

Št. 321, 322, 323. 191

tunc guidem guisguam eorum vel supplicantem adtendit vel praecipientem, omnibus
plane ad rebellionis studium immobiliter obstinatis... Sed cum videret (sc. rex),
sub obtentu religionis principes a se paulatim deficere, et destituto iam auxiliis
imperio, vanam esse comminationem, guae vim facere non posset, guibus commi-
naretur; ratus — id guod tempus exigebat — utilitati magis guam iracundiae con-
sulendum, iterum atgue iterum aversos principum animos blandis legationibus
mitigare temptabat."

Št. 322.

1076, okoli septembra.! Ulm.

Švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Welf, karantanski
vojvoda Berhtold, wiirzburški škof Adalberon, wormski škof
Adalbert iu še več drugih, ki so hoteli imeti red v državi, so se zbrali
v Ulmu ter sklenili, da se snidejo dne 16. oktobra še z nekaterimi dru-
gimi knezi v Triburu z namenom, da narede konec različnim nezgodam,
vsled katerih se je že več let motil cerkveni mir.

Lamberti Hersfeld. Hnnales ad a. 1076 (MG. SS., V, 250, 251): ,Interea
Ruodolfus dux Suevorum, Welf dux Baioariorum, Berhtoldus dux Cárentinorum,
Adalbero episcopus Wirciburgensis, Adalbertus episcopus Wormaciensis, et alii
quos rei publicae calamitas movebat, in loco qui dicitur Ulma conventu habito,
statuerunt, ut omnes, quicumque rei publicae consultum vellent, 17. Kalendas No-

vembris Triburiam convenirent, et variis cladibus, quibus permultos iam annos
pax ecclesiastica turbabatur, tandem aliquando malorum pertaesi, finem facerent."

Št. 323.

1076, dne 16. oktobra. Tribur.

Takrat so v velikem številu prišli švabski in saški knezi v Tribur
z namenom, da odstavijo kralja Henrika ter namesto njega izvolijo
drugega vladarja. Kot papeževa legata sta bila navzoča oglejski
patriarh Sigehard in pasovski škof Altman. Knezi so sklenili, da
ne bodo Henrika IV. več priznavali za svojega vladarja, ako se do
prihodnjega februarja ne pomiri s papežem. Prvi, ki je to izjavil, je bil
patriarh Sigehard. Ko je bil sklep zbranih knezov zapisan, je patriarh
dotični list spravil v svoj žep.

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1076 (MG. SS., V, 252): , Statuta die
iuxta condictum Sueviae principes et Saxoniae Triburiam convenerunt amplissimo
numero, obstinatis mentibus ad summovendum a negociis regni regem Heinricum,
et alium in quem communis electio consensisset creandum. Aderant una legati

apostolicae sedis, Sigehardus patriarcha Aquileiensis et Altmannus Pataviensis
episcopus .. «ἢ

Bruno, De bello Saxonico, c. 88 (MG. SS., V, 363, 564): ,Non modico
igitur Saxones exercitu collecto, perrexerunt ad Rhenum contra vicum qui dicitur

1 Zastran datiranja glej Meyer v. Knonau, Jahrbücher, II, 726, op.

192 Št. 323, 324, 325.

Oppenheim, guo et patriarcha cum episcopo Pataviensi, pontificis Romani legato,
convenerat, et una Suevorum non parva multitudo, gui omnes exercitum Saxo-
nicum, dum veniret, expectabant. Quibus appropinquantibus patriarcha ceterique
primates, quia de recenti proelio utrorumque gladii adhuc cruore madebant,
quamvis per legationes mutuas invicem sibi donassent, tamen ne, quod facile est
armatis, seditio vilibus a personis exorta factum foedus corrumperet, obviam Sa-
xonibus ibant, et amicitiam, quam renovaverant absentes, nunc praesentes con-
firmare monebant . . . Nostrates vero singuli sacramento firmaverunt, ut nisi Hein-
ricus quartus, Heinrici imperatoris filius, in Februarii mensis initio a banno per
apostolicum absolutus fuisset, numquam amplius ullo ingenio suo rex eorum nec
appellaretur nec esset. Quod sacramentum primo fecit patriardia, et in litteras
redactum in suum misit marsupium; quod tamen quia melius servavit in scripto
quam in opere, sicut paulo ante dictum est, crudele supplicium dedit."

St. 324.

1076, dne 25. decembra. Besancon.

Kralj Henrik IV. se je skozi Burgundsko napotil v Italijo. V Besan-
conu je praznoval božič. Izvolil si je pot skozi Burgundsko zato, ker je
za gotovo zvedel, da so švabski vojvoda Rudolf, bavarski vojvoda Welt
in karantanski vojvoda Berhtold s svojimi četami zasedli vse
soteske, skozi katere se je moglo priti v Italijo, da bi tako kralju za-
branili prehod.

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1077 (MG. SS., V, 255): ,,Rex Heinricus
in Italiam proficiscens, intra Burgundiam in loco qui dicitur Bisenzun natalem
Domini celebravit... Ea porro causa erat, ut relicto recto itinere in Burgundiam
diverteret, quod certo compererat, duces Ruodolfum, Welf et Berhtoldum omnes

vias omnesque aditus qui ad Italiam mittunt, quos vulgato nomine clusas vocant,
appositis custodibus anticipasse, ut nulla illic ei copia transeundi fieret."

St. 325.

1077, dne 13. in 15. marca. Fordiheim.

»Nasprotniki kralja Henrika, med njimi tudi karantanski voj-
voda Berhtold, so se zbrali v Ulmu ter določili, da se dne 13. marca
snidejo v Fordiheimu, kjer hočejo skleniti, kar bi bilo potreba. Ker ni
kralj navzoč, imajo ugodno priliko, da se lahko posvetujejo in sklepajo.
V Fordiheimu so knezi dne 15. marca švabskega vojvoda Rudolfa iz-
brali za protikralja.

Lamberti Hersfeld. Annales ad a. 1077 (MG. SS., V. 262): ,Interea Mogon-
tinus, Wirceburgensis et Mettensis episcopi, Ruodolfus, Welf, Berhtoldus duces
et alii plerique ex principibus Teutonicis convenientes, tractare de utilitatibus rei
publicae statuerunt, ut principes Saxoniae et omnes quibuscumque res publica
curae foret, 3. Idus Martii in Foredieim occurrerent, et communi consilio, quid

facto opus esset, decernerent, praesertim cum, per absentiam regis tranquillis
rebus, tempus oportunum deliberationibus ac consultationibus nacti fuissent."

NR Lado dim

Št. 325, 326, 327. 195

Frutolfi (Ekkehardi) Chronicon universale ad a. 1077 (MG. SS., VI, 202):
»Ruodolfus indigena Sueviae... mediantibus . .. Berhtolfo quoque duce Carinthiae
.. . apud Forhdieim in regem elevatur."

Casus monasterii Petrishusensis ad a. 1077 (MG. SS., XX, 645): ,Rou-
dolfus dux Suevorum .. . consilio Berhtoldi ducis...in villa Foridieim rex con-
stituitur."

Št. 326.

1077, v začetku aprila.!

Kralj Henrik IV. je Berhtoldu iz rodovine Záhringov vzel Karan-
tansko vojvodino ter jo podelil Liutoldu, sinu Markwarda Eppenstein-
skega. Berhtold in tudi njegov enakoimenovani sin sta se še dalje
zvala karantanska vojvoda, akoravno je bila rečena vojvodina v drugih
rokah.

Casus monasterii Petrishusensis, c. 31 (MG. SS., XX, 645): ,Bertolfum
guogue de Zaringin ducatu Carintinorum privavit (sc. rex) et Liutoldo Genuensi?
dedit." :
Gallus Óhem, Chronik von Reidhenau (Quellen und Forscdiungen zur
Gesdi. der Abtei Reidhenau, II, 97): ,Do sóllicddes der küng vernam,? gab er den
herzogtuom hertzog Berditolts zuo hand sinem vetter Lütolff, Marquarts von
Carentin sun."

Ottonis Frising. episc. Gesta Friderici imp., lib. I, c. 9 (MG. SS., XX, 558):
»Berhtolfus, vacuum ex hinc nomen ducis gerens, id quasi haereditarium posteris
reliquit. Omnes enim usque ad praesentem diem duces dicti sunt, nullum ducatum
habentes, soloque nomine sine re participantes, nisi quis... vel a ducatu Caren-
tano, quem nunquam habuerunt, ducis eos nomine honorandos contendat . . ."

St. 327.

1077, med 4. marcem in 16. aprilom.! Pavia.

Kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja svoje matere Neze,
svoje soproge Berte ter mnogih svojih fevdnikov, med katerimi je bil
tudi (karantanski) vojvoda Liutold /[,,ef ducis etiam Liutoldi"], zarad zve-
stega službovanja patriarha Sigeharda Oglejski cerkvi, rečenemu
Sigehardu in njegovim naslednikom Furlansko grofijo, vas Loč-
nik ter vse fevde, katere je v imenovani grofiji imel grof Ludovik, z
vsemi pravicami, katere so tam imeli kralji in vojvodje,5 to je s pra-

1 Liutold je leta 1077., in sicer pred 16. aprilom postal vojvoda karantanski, kajti v listini
pod št. 327 se že zove ,dux". Kralj je odstavil vojvoda Berhtolda ter povzdignil Liutolda za voj-
voda, ko je zvedel, da so mu nasprotni knezi, med katerimi je bil tudi vojvoda Berhtold, dne
15. marca postavili protikralja. Liutold je tedaj najbrže prve dni meseca aprila dosegel vojvodsko
dostojanstvo.

3 Zakaj je imel vojvoda Liutold priimek ,Genuensis", ni znano.

3 Kralj je namreč zvedel, da so mu knezi postali nezvesti.

4 Leta 1077. se je kralj Henrik IV. dne 4. marca mudil v Veroni, dne 3. aprila v Paviji
(Stumpf-Brentano, Reidiskanzler, št. 2798 in 2799) in o veliki noči, to je dne 16. aprila pa na oglejskih
tleh. (Gl. št. 328.)

5 Patriarh Sigehard je tedaj dobil od kralja Henrika IV. Furlansko grofijo z vsemi pravi-
cami, katere so tu imeli kralji in vojvodje [cum omnibus ad regalia et ad ducatum pertinentibus«].

18

194 Št. 327, 328.

vico do sodstva, davščine, krme, raznih glob in vseh dohodkov, katere
je mogoče dobivati po pravični poti. [,... ob fidele servitium Sigehardi
patriarchae comitatum Forojulii et villam Lunzanigam dictam omnegue
beneficium, guod Ludowicus comes habebat in eodem comitatu situm
cum omnibus ad regalia et ad ducatum pertinentibus hoc est placitis,
collectis, fodro, districtionibus universis, omnigue utilitate, guae juste
ullo modo poterit provenire, sanctae Aquilejensi ecclesiae et praelibato
fideli nostro Sigehardo patriarhae suisque successoribus per praecepti
hujus traditionem in proprium dedimus atque tradidimus."] Noben voj-
voda, mejni grof, grof, podgrof ali kaka druga višja ali nižja oseba iz
njegove (kraljeve) države ne sme prej naštetih stvari vzeti omenjeni
cerkvi, patriarhu Sigehardu in njegovim naslednikom, jih nadlegovati
ali pa na kak način vznemirjati. Kdor bi se pregrešil, naj plača sto liber
zlata, in sicer polovico v njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa re-
čeni cerkvi.

»Datum anno ab incarnatione domini nostri Jesu Christi MLXXVIL,,
indictione XV., anno autem ordinationis quidem domini Henrici IV. X XVI.,
regni vero ejusdem XXIII. Actum Papiae."

[Izvirna listina v Benetkah. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 557. — Filz,
Gesch. von Midhaelbeuern, I, 97. — Cappelletti, Le chiese d'Italia, VIII, 190. —

Tangl v Ardiiv f. Kunde osterr. Gesdi. - qu., XI, 272. — Schumi, Urk.- u. Reg.-
budh, I, 61, št. 51.]

St. 328.
1077, meseca aprila.
Ko je kralj Henrik IV. slišal, da so knezi Rudolfa, vojvoda
švabskega, postavili za kralja, se je po veliki noCi!, katero je praznoval
v Oglejski vladikovini, napotil iz Italije čez Karantanijo na Nemško.
Spremljal ga je karantanski vojvoda Liutold.

Bertholdi Annales ad a. 1077 (MG. SS., V, 294): ,Rex vero Heinricus
pasdia in Aquileiensi episcopatu commemoratus ... per Carantaniae abruptas
angustias Bagoariam cum paucis clandestina et inopinata surreptione vix intraverat."

» Casuum S. Galli continuatio sec., c. 7 (MG. SS., II, 156): , Rex vero Hen-
ricus, mox ut ducem Ruodolfum de Rinvelden suum regnum sibi usurpasse audivit,
pasdia Verone moratus,? per Carintiam, domino Marcuardo? et filio suo Lutoldo
duce sibi ducatum prebentibus, ad Theutonicas partes rediit."

Mariani Scotti Chronicon ad a. 1100 (MG. SS., V, 561): ,... Haec cum
cognovit Heinricus, per Aquileiam Radisbonam post pasdia pervenit, et ad Ro-
dulfum in Suaviam contra se certare temptantem festinavit."

Vsled te podelitve so pravice karantanskega vojvoda prenehale tudi po tistih straneh Furlanskega,
po katerih S$e.niso bile odstranjene z neko listino cesarja Henrika II. leta 1020. (št. 45) in z raz-
sodbo cesarja Konrada II. leta 1027. (št. 75). — V listinah z dne 11. junija leta 1077., s katerima je
kralj Henrik podelil patriarhu Kranjsko in Istro (št. 331, 332), ni zgoraj omenjenega pristavka vad
ducatum pertinentibus", in tako je po teh dveh deželah karantanski vojvoda še na dalje obdržal
svojo prejšnjo oblast. ;

1 Leta 1077. je bila velika noč dne 16. aprila.

2 O veliki noči je bil kralj Henrik v Oglejski patriarhiji; v Veroni je bil nekoliko prej.

3 Markward je bil leta 1077. Ze mrtev. (Cfr. št. 320.)

Št. 329, 330, 331. 195

Št. 329.

1077, meseca maja.! Rezno.

Kralj Henrik IV. je zbral v Reznu bavarske in češke kneze, potem
karantanskega vojvoda, katerega je s seboj pripeljal, ter oglej-
skega patriarha. Nato jim je s solznimi očmi povedal vse to, kar
se je v zadnjem času zgodilo in kar je že nekoliko prej naznanil tudi
Lombardom.

Bertholdi Aun. ad a. 1077 (MG. SS., V, 294): , Mox Ratisponae cum Pa-
goariorum, Boemiorum guogue, nec non Carantanorum principibus et, guem secum
inde huc adduxerat, non multum viro probabili patriardia Aquileiensi, habito col-
loquio de his omnibus quae acciderant, ipsis ut et nuper Longobardis non mi-
nimas suae depositionis querimoniarum proclamationes lacrimosus proposuit . . ."

St. 330.

1077, proti koncu maja. Ulm.

Kralj Henrik IV. je na zboru v Ulmu razsodil, da so protikralj
Rudolf, (bivši) karantanski vojvoda Berhtold, bavarski vojvoda
Welf ter njih švabski pristaši po švabskem pravu krivi veleizdaje in
da jim je treba vzeti njih dostojanstva in fevde. Nato je kralj nekatere
vzete fevde takoj podaril svojim pristašem ter jih tako še bolj pridobil
na svojo stran. Zborovanja se je tudi udeležil oglejski patriarh
Sigehard, ki je pred ljudstvom prečital nekatera ponarejena pisma,
o katerih se je reklo, da jih je papež po njem (po patriarhu) tja poslal. Ta
pisma so kralja vsestransko zagovarjala ter ga vsem priporočala. Patriarh
se je s tem činom pokazal kralju kot dovolj vrednega prilizovalca.

Bertholdi Hnn. ad a. 1077 (MG. SS., V, 295): ,Rex autem Heinricus habito
Ulmae, cum guibus poterat, colloguio, regem Roudolfum cum ducibus suis Berh-
toldo et Welfo et caeteris Alemannorum ipsi consentaneorum maioribus, secundum
legem Alemannicam, quasi dignos iugulari, fecit sententialiter adiudicatos damnari,
et pariter dignitatibus et beneficiis suis privari; quibus confestim nonnullos suo-
rum beneficiatos ditavit; et sic in auxilium sibi hos, et omnes quos potuit, more
suo adiuratos obnixe conduxit. Ibi patriardia praedictus cum litteris pseudo-
graphis, quasi a domno apostolico in has partes per illum transmissis, coram
populo recitatis, regem suum omnimodis defensitando, et quasi authentica hac

maiestate eum cunctis commendando, ipsum in regni fasces dignissimum assen-
tatorie satis idoneavit."

Št. 331.

1077, dne 11. junija. Norimberg.

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte ter po
nasvetu raznih svojih fevdnikov, med katerimi je bil tudi karantanski
vojvoda Liutold [,Liudolfo Carintie"], Kranjsko mejno grofijo
v popolno last Oglejski cerkvi, njenemu patriarhu Sigehardu in njegovim

1 Kralj Henrik je bil o veliki noči (dne 16. aprila) še na oglejskih tleh. Nato se je čez Ka-

rantanijo napotil v Rezno (gl. št. 328). Dne 11. junija se je že v Norimbergu mudil (gl. št. 331 in 332).
18%

196 St. 551, 352, 389.

naslednikom /,marcdiuam Carniole de nostra regali proprietate et pote-
state in proprietatem et potestatem sancte prefate Aquilegensis aecclesie
et prenominati eiusdem sedis patriarche Sigehardi suorumque successorum
tradidimus et perpetualiter concessimus"]. Patriarh Sigehard naj to mejno
grofijo ima, obdrži, jo po svoji volji izkorišča ter po svoji smrti pre-
pusti svojim naslednikom.

Data III. idus lunii anno dominice incarnationis MLXXVIL., in-
. dictione XV., anno autem ordinacionis domni Henrici quarti regis X XIII.,
regni vero XXI.; actum Nyerenberc." .

[Notarski prepis iz 12. stoletja v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Ughelli,
Italia sacra, V, 57. — Liinig, Cod. dipl. Italiae, II, 1950. — Filz, Gesdi. von Mi-
chaelbeuern, 1, 100. — Tangl v Ardiiv f. Kunde Osterr. Geschichtsgu., XI, 274. —
Cappelletti, Le chiese d'Italia, VIII, 189. — Schumi, Ardiv f. Heimatkunde,
I, 9, št. 4. — Schumi, Urk.- u. Reg.-Budi, I, 62, št. 52.]

Primerjaj tudi:

Anonymi Leobiensis Chronicon ad a. 1070 (Pez, Script, rer. Austr.
I, 772): ,Rex vero etiam interveniente regina marcdiiam Karniolae, praesente duce
Ludolfo Karinthiae, obtulit Sighardo patriardiae et ecclesiae Hguilegiensi."

St. 332.

1077, dne 11. junija. Norimberg.

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svoje soproge Berte ter po
nasvetu raznih svojih fevdnikov, med katerimi je bil tudi Liutold, voj-
voda karantanski /Liudolfo Carintie"], oglejskemu patriarhu Sigehardu
in njegovi cerkvi /,Sigeardo patriarche et sue sancte Aguilegensi ecelesie"]
Istrsko grofijo /,comitatum Istriae"] tako, da ima rečeni patriarh
popolno pravico, da lahko grofijo obdrži ali jo pa da, komur hoče.

Datum III. idus lunii anno dominice incarnationis MLXXVIL., in-
dictione XV., anno autem ordinationis domni Henrici regis XXIIL., regni
vero XXI. Actum Nuerenberc."

[Prepis v Drzavnem arhivu v Benetkah. — Ughelli, Italia sacra, V, 57. —
Lünig, 'Cod. dipl. Italiae, II, 1950. — Filz, Gesdi von Midiaelbeuern, 1, 99. —
Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1077. — Cappelletti, Le dhiese d'Italia,

VIH, 188. — Tangl v Ardiv f. Kunde osterr. Gesdiiditsqu., XI, 275. — Schumi,
Urk.- u. Reg.-Buch, I, 65, st. 55.]

St. 333.
1077, dne 12. avgusta.
Oglejski patriarh Sigehard se je iz Ulma! hitro napotil proti domu, da
bi nato z dobro oboroženimi četami prišel kralju na pomoč. Ko je dospel v
Rezno, je zblaznel in na poti proti domu dne 12. avgusta umrl brez izpo-
vedi in obhajila. Njegovo truplo so prenesli v Oglej ter pokopali v cerkvi zra-
ven Božjega groba. Tudi nekoliko patriarhovih ljudi je umrlo nagle smrti.

1 Gl. št. 330.

ΩΝ τ... Ri A

St. 333, 334. 197

Bertholdi Hnn. ad a. 1077 (MG. SS., V, 295): ,Qui (sc. patriarcha) tandem
post huiusmodi mendacem assentationem ! se domum festinanter proripiens, et
sumptuoso multum apparatu se in regis qualecumque sufíragium studiosissime
militaturum rependens, maniaco furore derepente factus est arrepticius. Et hac
amentiae metuenda cunctis passione aliquantisper ad exemplum mendacibus et
apostatis daemoniace satis discruciatus, damnabili consummatione insanissimus
exspiravit. Et sic cum nonnullis suorum subitanea itidem morte direptorum ad
sedem suam tumulandus reportatus est."

Bruno, De bello Saxonico, c. 75 (MG. SS., V, 561): ,Ut enim per exces-
sum quaedam vel repetam vel praecurram, patriarcha, qui legatus apostolici, ma-
ximus auctor abiurationis extiterat Heinrici et novi regis instituendi, postquam
exregi quasi regi sociatus retrogradus efficitur, repentina morte praeventus, quia
communicabat excommunicatis, incommunicatus et inconfessus huic vitae subtra-
hitur. Verum quia tantae dignitatis virum non decebat ire solum ad infernum,
quinquaginta, sicut audivimus, de suis habuit socios, eadem morte repentina cor-
reptos; ne quos habebat in iniquitate consortes, in retributione non haberet par-
ticipes."

Bernoldi Chronicon ad a. 1077 (MG. SS., V, 434): ,Item Sigehardus Aqui-
leiensis patriardia, in auxilium Heinrici contra bannum apostolici armata manu
veniens, in amentiam vertitur apud Ratisponam, et ex ipso itinere repentina morte
intercipitur; sicque domum non sine aliquibus suorum funeribus, in corpore et
anima mortuus, reportabatur."

Necrologium s. Rudberti Salisburg. (A) ad 2. id. Aug. — 12. avg. (MG.
Necrol., II, 158): ,,Sigihardvs patriardia ob."

Necrologium Weihenstephanense ad Il. id. Aug. (MG. Necrol., III, 215):
,sighardus patriarcha."

Necrologium Aquileiense ad II. id. Aug. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 533):
sicardus patriardha obiit."

Necrologium mon. Rosacensis ad II. id. Aug. (Archiv f. Kárnten, XIX, 14):
»Sighardus patriardia."

Necrologium Michaelburanum ad kal. Aug. — 1. avg. (MG. Necrol.,
II, 215): ,Sigehardus patriarcha Aquilegiensis fundator noster ob. a. 1078."

Necrologium eccl. Aquil. ad II. idus Augusti — 12. avg. (Joppi v Archeogr.
Triest., XX, 228): , Sigeardus patriardha obiit, qui Ripas et X mansos apud Flai-
banum fratribus dedit et iacet ante sepulcrum."

Necrologium eccl. Aquilej. (Leicht v Pagine Friulane, XV [1903], 65):
secundo idus Augusti Sigeardus patriarcha obiit, qui villam quae Ripae dicitur
eis (sc. canonicis eccl. Aquil. dedit cum decimis, placitis, districtionibus, collecta
dhristianitatis vel fischi sclaritatis, cum Hguilejae opere et X mansos apud Flai-
banum cum omnibus pertinentiis eorum, in Carnea decima de Lauco, Prences et
Ariuone.*

St. 334.

1077, v zacetku septembra.

Kralj Henrik IV. je Udalrika, svojega sorodnika? in sina karan-
tanskega Markwarda?, postavil za opata v Sentgallenskem samostanu.
Nekaj let pozneje je ta Udalrik postal oglejski patriarh.

" Gl. št. 330.

? Udalrik in kralj Henrik IV. sta bila sorodna, kajti Gizela, stara mati kralja Henrika, in pa
Beatrica, stara mati opata Udalrika, sta bili sestri.

3. Gl. rodovnik pod št. 399.

198 Št. 334, 335, 336.

Casuum S. Galli continuatio II, c. 7 (MG. SS., II, 156): ,Eodem anno
(rex) quendam iuvenem sui cognatum, domini Marcuardi Carnotensis! filium, in
abbatem hic promovit. Iste, Uodalricus nomine, tandem post aliqua annorum
curricula etiam Aquilegensis patriarcha efficitur."

Bertholdi Annales ad a. 1077 (MG. SS., V, 501): ,In eodem itinere ...
cellae sancti Galli quendam consanguineum suum, eiusdem loci non monadium .. .
constituit super abbatiam."

Hbbatum Augiensium catalogus (MG. SS., II, 58): ,Eggehardus de Nel-
linburc annis 17. Iste gwerram habuit cum Uodalrico abbate S. Galli, post patri-
archa Aquilegiensi."

Št. 335.

1077, okoli 8. septembra.

Takrat je kralj Henrik IV. svojega kaplana, augsburškega kano-
nika Henrika, postavil za oglejskega patriarha ter ni hotel kot patriarha
priznati oglejskega arhidijakona, katerega sta izbrala oglejska duhov-
ščina in ljudstvo. Patriarh Henrik, ki je vladal več kakor šest let in
pol,3 je bil brat puljskega škofa Ellenharda ter bratranec plemenite
Hazige iz rodovine Sdheiernov.4

Bertholdi Annales ad a. 1077 (MG. SS., V, 301): , Aquileiae quoque Hein-
ricum, Augustensem canonicum et capellanum suum, patriarcham, reprobato eo
qui canonice a clero et populo electus est, qualitercumque apposuit."

Ann. Augustani ad a. 1077 (MG. SS., III, 129): , Heinricus Aquileiae pridem
Augustensis canonicus . .. episcopus constituitur."

Series patr. Aquilegiens. (MG. SS., XIII, 568): ,Heynricus patriardia sedit
ann. 6, mens. 6."

Vitae patriarch. A quil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital. script.,
XVI, 12): ,Henricus patriardia successit et sedit annos VI et menses VI, de quo
nihil reperitur."

Chounradi Sdhirensis Chronicon, c. 5 (MG. SS., XVII, 616): ,.. . Haziga.
Haec igitur, nobili et antiquo genere principum de castro Sdiyren orta, nobilior
actibus... Heinricus etiam patriarcha Aquileiensis et supradictus episcopus Po-
lensis (sc. Ellenhardus) duo fratres, filii matertere ipsius Hazige fuerunt."

Št. 336.

1077, dne 17. septembra. Rim.

Papež Gregor VIL piše duhovščini in ljudstvu Oglejske
cerkve [,clero et populo Aguilegiensis ecclesiae"] ter zahteva, da naj
se pri volitvi škofov pred vsem upošteva evangeljska in kanonična
postava. Kar so mu naznanili zastran ondotne volitve, je hvaležno vzel
na znanje. Jako ga veseli, ako se je zvršila res tako zakonito, da jej

1 Id est Carinthiensis.
2 Zastran datiranja glej Meyer v. Knonau, Jahrbücher, III, 67, op. 103.
s Patriarh Henrik, ki je okoli 8. septembra leta 1077. dobil Oglejsko stolico, je bil dne
23. maja leta 1084. še živ (gl. št. 360). Vladal je par mesecev več kakor šest let in šest mesecev.
NajbrZe je kmalu po 23. maju leta 1084, umrl.

4 Grad Sdheiern je bil na Bavarskem severozahodno od Freisinga.

NE ac in

Št. 336, 337. 199

ne bode mogel nihče oporekati. Ker pa noče v tej zadevi postopati po
svoji volji, temuč po navodilu pravovernih cerkvenih očetov, zato po-
šilja k njim svoje legate, nositelje tega pisma, da bi preiskali zadevo
vsestransko. Ako je tisti, katerega so izvolili, po svojem življenju,
nravnosti in učenosti sposoben za tako čast, naj legatje v njegovem
(papeževem) imenu potrdijo njegovo (patriarhovo) izvolitev. Ako bi pa
legatje pri njem našli kaj graje vrednega, naj se odstrani ter potem
izvoli taka oseba, ki bi bila sposobna za tako čast in službo in katero
bi mogel (papež) potrditi po svojih legatih. Ako zve, da je bila njih
volitev zakonita in kanonična, hoče jim (oglejski duhovščini in ljudstvu)
in njih cerkvi izkazovati svojo pomoč, kolikor mu je mogoče. Ako bi
pa kak nepoklican človek hotel dobiti ono stolico, zadene brez dvoma
njega in vse njegove zaščitnike cerkvena kazen.

»Data Romae 15. kalendas Octubris, indictione I^ — ,,Antigua et

nota."

[Gregorii VIL. registri, V, ep. 5 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi,
Concil.coll, XX, 259. — Jaffe, Bibl. rer. Germ., II, 291. — Jaffe, Reg. pont.
Rom., št. 5049 (3792).]

Št. 337.

1077, dne 17. septembra. Rim.

Papež Gregor VII. piše vsem sufraganom Oglejske cerkve
[omnibus episcopis Aquilegiensis ecclesiae suffraganeis"] ter pozdravlja
tiste, ki so se v resnici izkazali brate, opominja pa tiste, ki so se od
cerkve ločili. [,... his, qui se vere fratres exhibuerunt, salutem et apo-
stolicam benedictionem ; illis vero, qui non solum a caritate fraternitatis
sed ab unitate etiam ecciesiae scismatica pravitate discesserunt, debitae
sollicitudinis exhortationem."] Piše jim, da sta oglejska duhovščina in
ljudstvo s pismom in po svojih poslancih naznanila, da je pred kratkim
umrl njih škof Sigehard ter bil na njegovo mesto izvoljen arhi-
dijakon ondotne cerkve. /,Clerus et populus Aguilegiensis eccle-
siae, legatis ad nos litterisgue directis, nunciaverunt nobis: defuncto
nuper Sichardo episcopo suo, se archidiaconum eiusdem ecclesiae in
locum illius regiminis elegisse."] Prosila sta, da bi potrdil njuno izvo-
litev. PapeZ pravi, da ni mogel potrditi volitve, ker mu je bila vsa
stvar premalo znana; zato je poslal tja svoje legate, ki naj bi natancno
preiskali volitev ter se prepricali, naj se li odobri ali ne. Tudi oni
(sufragani) naj jim gredo na roko, da ne bode tisti, ki dobi tako dosto-
janstvo, njim v nesrečo in nevarnost, temuč v veselje in čast, ljudstvu
pa v blagor. Ako bode v Oglejski cerkvi postavljen za škofa vreden
in sposoben mož, hoče po njegovem nasvetu in po nasvetu tistih
bratov (oglejskih sufraganov), ki so ostali zvesti sveti cerkvi, onim, ki
so se dali zapeljati, da so se umazali z razkolom ter bili iz cerkve

200 Št. 337, 5518, 338, 339.

izobčeni, izprositi božjo milost, da ga bodo podpirali (oglejskega pa-
triarha). Kdor bi pa bil nasproten ter bi še celo iskal zaprek, dobi
zasluženo plačilo za svoje postopanje.

»Data Rome 15. kalendas Octobris, indictione I." — Clerus et
populus."
[Gregorii VII. registri, V, ep. 6 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Mansi,

Concil. coll, XX, 240. — Jaffé, Bibliotheca rer. Germ., II, 293. — Jaffé, Reg.
pont. Rom., št. 5050 (3793)].

Št. 3372,
Med letom 1077. in 1084.

Oglejski patriarh Henrik podeli Belinjskemu samostanu in njego-
vemu opatu Alberiku cerkev sv. Ivana ob Timavi, kjer je bil
nekdaj glasovit samostan, in pa vas Mavhinje /,... ecclesiam sancti
Johannis de Timavo, nominatissimum quondam monasterium ... et vil-
lam, quae vocatur Malchinasella . ..."].

[Iz neke listine oglejskega patriarha Udalrika, spisane okoli leta 1115. ter
natisnjene pri Rubeisu, Mon. eccl. Aquil., col. 551.]

Št. 338.

1078, dne 4. maja. Pri Veroni.

Karantanski vojvoda Liutold /,domnus Litaldus dux"] razsodi
na sodnem zboru v neki pritlični hiši blizu samostana sv. Zenona zunaj
mesta Verone /,foris non longe urbium Verone in casa teranea, gue
est ad prope monasterio sancti Zenonis"] neko zadevo na korist Ve-
ronski cerkvi.

Sijgnum manus suprascripto domnus Litaldo dux, qui hoc signum
'crucis fecit."

»Anno ab incarnatione domini nostri Jehsu Christi milesimo septua-
gesimo hoctavo, quarta die mensis Madii, indictione prima."

[Novejši prepis v Kapitelskem arhivu v Veroni. — Ficker, FOrS CHAM
zur Reidis- und Reditsgesch. Italiens, IV, 104, št. 78.]

St. 339.

1078, due 12. maja. Vicenza.

Karantanski vojvoda Liutold /,domnus Liutaldus dux^] prisodi
na sodnem zboru v Vicenzi samostanu sv. Petra v Vicenzi desetino v
fari, Grumolo imenovani.!

»Anni ab incarnacione dom. nostri Jesu Christi M. et septuagesimo
octavo, duodecimo die mensis Madii, indictione prima." |

1 Grumolo je neka fara v Vicentinski pokrajini na Beneškem.

Št. 339, 340, 341, 342. 201

Signum manu suprascripti domni Liutaldus dux qui oc signum

sancte crucis fecit."
[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Vicenzi. — Gloria, Codice dipl.
Padovano, I, 273, št. 247.]

St. 340.

1078, dne 5. ali 6. novembra.
Takrat je umrl Berhtold IL iz rodu Záhringov, bivši vojvoda
karantanski, na svojem gradu Limburgul. Pokopan je bil v

Hirschauskem samostanu.
Bernoldi Chronicon ad a. 1078 (MG. SS., V, 435): ,Eodem etiam tem-

pore ... Bertaldus Carinthiorum dux ... obierunt in pace."
Berthoidi Annales ad a. 1078 (MG. SS., V, 313): ,Ipsis diebus dux Berh-
toldus ... diem... clauserat extremum."

Ann. Hrgentin. ad a. 1077 (MG. SS., XVII, 88): ,Bertholdus dux Carinthi-
orum, gui de Zeringen, vir catholicus, obiit."

Frutolfi (Ekkehardi) Chronicon universale ad a. 1077 (MG. SS., VI, 203):
,Berhctoldus autem de Zaringon dux quondam Carinthie in quodam oppido suo

Lintperg .. . dicitur... vitam finisse."
Genealogia Zaringorum (MG. SS., XIII, 735): ,Berchtoldus cum barba
nominis huius primus ... deinde Karinthie principatum suscepit et apud cenobium

Hirsow sepultus est."

Necrologium Petrishusanum ad non. Novemb. — 5. nov. (MG. Necrol., I,
616): ,Bertoldus dux."

Bernoldi Notae necrologicae ad 8. idus Nov. — 6. nov. (MG. SS., V, 392):
Bertoldus, piae memoriae dux Carinthiorum."

St. 341.

1078, dne 19. novembra. Rim.

Sinoda v Rimu v cerkvi sv. Salvatorja, kjer so se med drugim
tudi obravnavale zadeve oglejskega patriarha Henrika in gradeškega
patriarha Dominika IV. /,,De patriarcha Aguileiensi; de patriarcha Gra-
densi."]

»Anno ab incarnatione Domini millesimo septuagesimo octavo,
pontificatus vero domni Gregorii septimi papae sexto, 13. kalendas De-
cembris, indictione secunda, celebrata est synodus Rome in ecclesia sancti

Salvatoris."
[Gregorii VII. registri, VI,,5b v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaffé, Bi-
bliotheca rer. Germ., II, 330—335.]

St. 342.

1079, dne 11. februarja. Rim.
Henrik, bivši duhovnik Augsbur&ke cerkve, kateri je od kralja
Henrika sprejel investituro Oglejske cerkve, je pred papeZem dokazal,

! Grad Limburg je bil na severovzhodnem W'irtemberškem.

202 Št. 342.

da je bila njegova izvolitev. zakonita. Ko ga je papež grajal, da je
proti cerkvenim določbam sprejel investituro od posvetne osebe, je
javno prisegel, da ni vedel za to določbo in nič o njej slišal.! K tej
izjavi ga je prisilila sinoda, ki se je takrat zbrala v Rimu. Nato se je
zanj potegnila, da mu je papež podelil prstan, palico in druga zna-
menja cerkvenega dostojanstva, ko mu je z naslednjo prisego obljubil
pokorščino :

»Od te ure in v bodoče hočem biti zvest in pokoren sv. Petru,
papežu Gregorju in njegovim naslednikom, katere bi izbrali boljši kar-
dinali. Ne bodem se udeleževal naklepov in činov, ki bi bili življenju,
zdravju in oblasti rimskega papeža v škodo in ki bi nastali iz pre-
grešne poželjivosti. K sinodi, h kateri me pokliče papež sam, po svojih
poslancih ali pa s svojim pismom, hočem priti ter po predpisih ubogati;
ako ne bi mogel priti, hočem poslati svojega poslanca. Pomagati hočem
brez škode na svoje dostojanstvo, da se ohranijo in branijo rimsko
papeštvo in pa regalije sv. Petra. Nasvetov, katere bi mi papeži zaupali
osebno, po poslancih ali pa pismeno, bi vedoma nobenemu ne razkril
v njih škodo. Kadar bi prišel ali pa odšel rimski legat, hočem spošt-
ljivo ž njim ravnati in mu pomagati v potrebah. S tistimi, ki bi bili
izobčeni iz cerkve, ne bom vedoma občeval. Ako bi bil pozvan, hočem
s posvetnim vojaštvom zvesto pomagati Rimski cerkvi. Vse to hočem
izvrševati razen takrat, kadar bi papež dovolil kako izjemo."

»Anno ab incarnatione sempiterni principii millesimo septuagesimo
nono, mense Februarii, indictione secunda, pontificatus vero domni Gre-
gorii universalis pontificis septimi anno sexto ... in ecclesia Salvatoris."

[Gregorii VII. registri, VI, 17a v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaffé, Bibl.
rer. Germ., II, 552—555. — Rubeis, Mon. eccl. Aguil., col. 539.]

Primerjaj tudi:

Bertholdi Annales ad a. 1079 (MG. SS., V, 317): ,Heinricus Hugustensis
clericus, qui a rege Heinrico investituram Aquileiensis aecclesiae iam suscepit,
electionem suam testimonio probabili canonicam esse ibidem testificatus est; set
pro investitura contra canonicam et apostolicam sanctionem a laica persona sibi
usurpata a papa reprobatus, diffinitionis eiusdem statutum se ignorasse et non
audisse, synodo id ita iudicante, iureiurando palam comprobavit. Dehinc toto
conventu pro eo in id ipsum apud papam intercedente, in primis, ut moris est,
iustam et idoneam oboedientiam ac subiectionem et suffragium apostolicae sedi
et sancti Petri vicario papae Gregorio per iusiurandum professus, ab eo anulum
et virgam et caetera Aquileiensis patriardhatus insignia canonice suscepit; set
non cum eo deinceps usquequaque fideliter egit."

Bernoldi Chronicon ad a. 1079 (MG. SS., V, 435, 436): ,In eadem sinodo

Heinricus Aquileiensis patriarcha papae iuravit, nulli se deinceps communicaturum,
quem sciret a papa excommunicatum."

1 Trditev patriarha Henrika, da ni vedel za cerkveno določbo, da ne sme investiture spre-
jeti od posvetne osebe, je bila brez dvoma navadna laž. Najvažnejše takratno cerkveno in politično
vprašanje, zarad katerega je nastal prepir med papežem in kraljem, naj bi bilo neznano takratnemu
augsburškemu kanoniku, ki je bil ob enem tudi kraljev kaplan!

Št. 343, 544. 205

Št. 343.

1079, med februarjem in binkoštmi.

Papež Gregor VII. pošlje albanskega škofa Petra, padovanskega
škofa Udalrika in oglejskega patriarha Henrika čez Alpe
v Rezno ἢ kralju Henriku IV. s pozivom, da bi se ta pomiril s svo-
jimi nasprotniki. Ko so bili rečeni poslanci na poti na določeno mesto,
je baje oglejski patriarh skrivaj poslal posebnega človeka h kralju, da
bi zvedel za njegovo mnenje, naj li papeža uboga ali ne. Nato je šel
za nekaj časa v Oglej, svoja tovariša je pa pustil v Padovi. O bin-
koštih so papeževi poslanci dospeli v Rezno, kjer pa njih koraki niso
imeli nobenega uspeha.

Bonithonis ad amicum, VIII (Jaffé, Bibl. rer. Germ., II, 675): , Venerabilis
pontifex religiosos episcopos ultra montes mittere destinavit, qui regibus inter-
dicerent ut non pugnarent, et episcopos ad concilium vocarent: Petrum scilicet
episcopum Albanensem, virum religiosissimum ... et Uodalricum Paduanum epi-
scopum, virum valde eloquentissimüm et Heinrico regi satis fidelissimum, et Hguilei-
ensem patriardiam. Qui, Alpes transeuntes, regem in Baioaria inveniunt; set
neque suplicationibus neque precibus neque aliqua quavis calliditate potuerunt
efficere, ut synodum pateretur rex Heinricus in suo regno eos celebrare, nisi
Ruodolfum absque vocatione vellent excommunicare. Quod dum illi facere nolu-
issent interdicentibus canonibus, infecto negocio Romam rediere."

Bertholdi Ann. ad a.1079 (MG. SS. V, 318): ,... missisque legatis ad
regem Heinricum patriarcha, Albanensi episcopo Petro viro religioso, et Oudalrico
Paduano episcopo, cum aliis suis fidelibus . . ."

Ibid. (l. c. p. 519): ,Patriardia autem, qui unus ex intimis regis Heinrici fu-
erat, non optima fide et studio inpositam sibi legationem observans, nuntium
secretalem, qui voluntatem illius et oboedientiam exploraret, regi festinanter Ratis-
ponam pro se direxit. Ipse autem collegatos suos hac vice retardando, Aquileiam
suam revertitur, ipsi autem Padaugiam diverterunt. Rex autem huiusmodi lega-
tionem a papa sibi directam comperiens, solita contumacia eam non maxime,
utpote non observaturus, diligebat."

Ibid. (l. c. p. 520): ,Praedictus autem patriarcha caeterique sedis apostolicae
legati, ... circa pentecosten ad eum (sc. regem) Ratisponam pervenerunt. Ubi non
satis magnifice acceptati, negotium pro quo missi sunt pro viribus exequi per-
temptabant."

Ann. Hugustani ad a. 1079 (MG. SS., III, 129): ,Legati papae cum patri-
archa Heinrico Ratisponam de pace tractaturi veniunt, sed parum proficiunt."

St. 344.

1079, dne 16. junija. Rim.

Papež Gregor VII. piše oglejskemu patriarhu Henriku
[,,Heinrico karissimo in Christo fratri et coepiscopo Aguilegiensi"], kateri
ga je po svojem poslancu prosil, da bi smel rabiti palij ne samo o
tistih praznikih, ki so našteti v listini njegove (patriarhove) cerkve,

204 Št. 344, 345, 346.

temuč tudi na dan sv. Udalrika! in sv. mučenice Afre2. Papež pravi,
da mu to prošnjo rad dovoljuje, in sicer zato, ker ve, da mu je naklo-
njen [,quia te sincere dilectionis erga nos affectum habere confidimus"],
potem zato, ker je dobro sprejel njegova legata, albanskega škofa
(Petra) in padovanskega škofa (Udalrika), ter jima šel na roko, in po-
slednjič zato, ker se je veliko trudil, da bi se sklenil mir /,quia pro
componenda pace multum desudasse probaris"]. Vendar to dovoljuje le
njemu osebno, ne pa kraju, v katerem vlada [,quod famen tibi in tua
vita, non loco tuo, concessum esse cognoscas"].

»Data Romae 16. kalendas lulii, indictione 2" — j4Tuae dilectio
fraternitatis."

[Gregorii VII. registri, VI, 58 v Vatikanskem arhivu v Rimu. — Jaffé, Bibl.
rer. Germ., II, 576. — Jaffé, Reg. pont. Rom., št. 5151 (3861).]

St. 345.

1079, meseca junija.

Oglejski patriarh Henrik in drugi kraljevi pristaši, ki so
s papeževimi legati prišli v Fritzlar, so se iz prva protivili predlogom
saških knezov. Še le, ko so videli, da so legati pripravljeni, sprejeti
te predloge, niso več ugovarjali ter rekli, da hočejo vplivati na kralja,
da jih tudi on sprejme.

Bertholdi Ann. ad a. 1079 (MG. SS., V, 320): ,Patriarcdia autem caeterique
regis familiares, quos legati apostolici in suo comitatu secum adduxerant, huius-
modi pactum quasi non necessarium diu multumque recusantes, laudare noluerant.
Demum vero cum legatos, Saxonum sententiae utpote probabiliori favere persen-

tiscerent, non multum contradicentes, dominum suum quamvis refragantem ad
hoc pactum se coacturos fore, ficta et vecordi pollicitatione profitebantur."

St. 346.

1079, dne 19. oktobra. Hirsdheid.

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svojih fevdnikov, med kata
rimi je bil tudi oglejski patriarh Henrik /,Heinrici patriarchae"],
svojemu služabniku Ebbonu tri kmetije v vasi ,Dieprehdesdorf" imeno-
vani, ki se nahaja v Nordgauu.

,Anno dominicae incarnationis Mill. LX XVIIIL, indictione Hl., data
XIIII. kal. Novembris, anno autem ordinationis domni . Heinrici quarti
regis XXVI. regni XXIIII. Actum Hirzheide."

adii listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXIXa, 207, st. 429.]

1 Dne 4. julija.
? Dne:7. avgusta.

Št. 347, 348, 349, 205

Št. 347.

Med letom 1077. in 1084.!

Kralj Henrik IV. podeli vsled posredovanja svojih fevdnikov, med
katerimi je bil tudi oglejski patriarh Henrik, svojemu služab-
niku R. štiri kmetije z vsemi priteklinami.

Datum manjka.

[Cod. Udalrici iz 12. stoletja na Dunaju. — Jaife, Bibl. rer. Germ., V, 140,
št. 68.]

Št. 348.

1080, dne 27. januarja.

Bitka pri Flardiheimu?, kjer je protikralj Rudolf premagal kralja
Henrika IV. ter mu vzel mnogo prateža. Pri tej priložnosti so imeli
veliko izgubo oglejski patriarh Henrik in nekateri drugi knezi
iz tistih krajev, kajti imeli so pri sebi mnogo dragocenih stvari.

Bruno, De bello Saxonico, c. 117 (MG. SS., V, 378): ,... Erat enim in
eadem societate patriarcha et alii partium illarum principes, qui secum divitias

portaverant ingentes. Factum est autem hoc tertium proelium anno Doinini 1080,
6. Kalend. Februar. feria 2."

Št. 349.

1090, dne 10. februarja.

Tržaški škof Heribert /[,Herebertus episcopus sancte Tergestine
sedis ecclesie"] podeli soglasno s svojim odvetnikom Ecemannom [,cum
advocato meo Ecemanno"] nekemu Merkuriju in njegovi soprogi Tu-
pergi [,,Mercurio et uxori tue Tuperge"] eno njivo zemlje zraven cerkve
sv. Petra [,hoc est campum unum, qui est juxta ecclesiam sancti Petri"].
Ta zemlja sega na eni strani do posestva Ivana, sina Gausona presbi-
tera, na drugi do vodotoka ; zgoraj se razprostira do kamenoloma,
spodaj pa do morskega brega /,ef ipse vero campus ab uno latere
firmat in lohanne filio Gausoni presbyteri; ab alio latere firmat in
aquario; campus desuper firmat in cararia; campus de subtus firmat
usque ad liffora maris"]. Od te zemlje se vsako leto plačuje cerkvi
sv. Mučenikov kot davek po en kvinč vina [,ad censum reddendum in
ecclesia sanctorum martyrum per omne annum concium unum"]. Škof
pravi, da daruje to zemljo rečenemu Merkuriju in njegovi soprogi Tu-
pergi, ker sta mu v zadevi sv. mučenika Justa podelila kot pomoč
[,adjutorium"] dve libri penezov [,libras denariorum duas"]. Omenjeno
zemljo smeta obdržati, prodati, podeliti, zamenjati ter sploh ž njo sto-
riti, kar jima je všeč.

1 V tem času je vladal oglejski patriarh Henrik.

3 Flardiheim je v Turingiji južno od Miihlhausena.

206 Št. 349, 350, 351.

»Signum manus domini Heriberti episcopi et de avvocato ejus Ece-
manno."

Priče: ,Offo, Luttifredo, Johannes filius Artuici."

Ego lohannes subdiaconus et notarius hujus civitatis Tergestine
hanc cartulam donationis manu mea scripsi, complevi atque firmavi."

Regnante domino nostro Henrico rege, anno autem regni ejus XXIII,
die X. mensis Februarii, indictione III! Actum in civitate Tergestina."

[Mainati, Chroniche ossia memorie storidhe di Trieste, I, 92. — Kandler,
Codice dipl. Istr. ad a. 1080.]

St. 350.
1080, dne 25. junija. Brixen.

Sinoda v Brixenu, na kateri so v navzočnosti kralja Henrika IV.
tu zbrani škofje odstavili takratnega papeža Gregorja VIL Sinode
se je udeležil tudi oglejski patriarh Henrik [,Henricus patri-
archa*] 2

,Anno dominicae incarnationis 1080., mediante .serenissimo rege
H(einrico) quarto, anno regni eius 263, 7. kalend. Iulii, feria quinta, in-
dictione 3.,... apud Brixinam Noricam . . .*

[Udalrici cod. iz 12.stoletja na Dunaju. — Jaffé, Bibl. rer. Germ., V, 155,
št. 64.)

Št. 351.
1081, dne 20. julija. Lucca.

Kralj Henrik IV. podeli vsled prošnje svojega fevdnika, oglejskega
patriarha Henrika, zarad njegovega zvestega službovanja [,pro eius
famulatu devotissimo"] ter po nasvetu mnogih cerkvenih in posvetnih
velikašev oglejski cerkvi Matere božje in sv. Hermagora, njenemu
patriarhu in njegovim naslednikom Tržaško škofijo v Istrski po-
krajini /,Tergestinum episcopatum in provincia Istrie situm"] z vsemi
priteklinami tako, da dobe rečeni patriarh in njegovi nasledniki vse
tiste pravice, katere je prej on sam (kralj) imel. Škof Tržaškega mesta,
ondotna duhovščina in ljudstvo naj po vsej škofiji njemu (kralju) dolžne
služnosti odslej izkazujejo oglejskemu patriarhu. Kadar bi tamošnji škof
umrl, naj oglejski patriarh po njegovem (kraljevem) običaju in zakonu
investira, intronizira in po navadnem načinu ordinira drugega. /,Sta-
tuimus etiam nostra auctoritate, ut episcopus eiusdem Tergestine civitatis

1 Z ozirom na vladarska leta bi morali trditi, da je ta listina nastala že leta 1079. Morebiti
bi pa namesto ,XXIII* moralo stati ,XXIIII".

? Kakor čitamo v tem dokumentu, se je sinode udeležilo trideset škofov, podpisanih je pa
le osem in dvajset. Ime oglejskega patriarha, katero se v enakih spisih vedno nahaja med prvimi,
se tu skriva na enajstem mestu. Še celo nekateri njegovih sufraganov imajo prednost pred njim.

8 Prav za prav bi imelo stati ,ordinationis a. 26., regni 24."

Št. 351, 352. 207

et clerus et populus per totum episcopatum servicium nobis debitum
Aquilegensi patriarche impendant. Et quando episcopus eiusdem loci
nature debitum persolverit, iam dictus patriarcha nostro iure, nostro
more, nostra lege alium in loco eius elligendo pastorali virga et epi-
scopali anulo investiat, investiendo intronizet, intronizatum more solito
ordinet] Noben škof, vojvoda, mejni grof, grof ter nobena velika ali
majhna oseba v njegovi državi ne sme Oglejske cerkve in ondotnega
patriarha oropati naštetih podeljenih stvari, ju zarad njih nadlegovati
in vznemirjati ter jima nobene krivice ne storiti. Kdor bi hotel prelo-
miti to daritev, naj plača tisoč liber dobrega zlata, in sicer polovico v
njegovo (kraljevo) blagajnico, polovico pa oglejskemu patriarhu.

,Anno dominice incarnationis MLXXXL, indictione IIIL, XIII. ka-
lendas Augusti datum, anno autem domini Henrici XXVII, regni vero
XXV. Luce."

[Transsumpt iz izvirne listine, izdane leta 1261., ki se sedaj nahaja v
Ardhivio generale v Benetkah. — Bresslau v Neues Hrdhiv f. dltere deutsche
Gesct., ΠῚ, 127. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, str. 659, št. 468.]

Št. 352.

1081, dne 20. julija. Lucca.

Kralj Henrik IV. podeli Oglejski cerkvi, njenemu patriarhu Hen-
riku in njegovim naslednikom Poreško škofijo v Istri /,Paren-
tinum episcopatum in provincia Ystrie situm"] z vsemi priteklinami tako,
da dobe oglejski patriarhi tam vse tiste pravice, katere je prej on sam
(kralj) imel. Škof Poreškega mesta, duhovščina in ljudstvo naj po vsej
škofiji odslej izkazujejo oglejskemu patriarhu vse tiste služnosti, katere
so bili prej njemu (kralju) dolžni. Kadar bi ondotni škof umrl, naj
oglejski patriarh po njegovem (kraljevem) običaju in zakonu investira,
intronizira in po navadnem načinu ordinira drugega. [,,Staftuimus etiam
nostra auctoritate, ut episcopus eiusdem Parentine civitatis et clerus et
populus per fotum episcopatum servicium nobis debitum Aguilegensi
patriarche impendant et quando episcopus eiusdem loci nature debitum
persolverit iam. dictus patriarcha nostro iure, nostro more, nostra lege
alium in locum eius eligendo pastorale virga et episcopali anulo inve-
stiat, investiendo intronizet3, intronizatum more solito ordinet."]

,Anno dominice incarnationis millesimo octuagesimo primo, indictione
quarta, tertiodecimo kalendas Augusti, datum autem anno domini Hen-
rici vigesimo septimo, regni vero eius vigesimoquinto; Luce."

[Transsumpt iz izvirne listine z dne 14. novembra leta 1261. v Državnem

arhivu na Dunaju. — Stumpf-Brentano, Acta imperii, str. 78, št. 75. — Be-
nussi, Nel medio evo, str. 300.]

1 ,Intronizare* in pa ,investire" pomenja koga postaviti v posest.

208 Št. 2528, 353, 354.

Št. 3522,

1081, dne 14. decembra. Parma.

Albert, mejni grof (parmski), prepusti v navzočnosti kralja Hen-
rika IV. in oglejskega patriarha Henrika /,domini Heinrici
patriarce Aguileje"] parmskim kanonikom dvor Pizzol.

».. die Martis, qui est quarta decima die intrante mensis De-
cembris infra palacium Parmense ... Factum est hoc anno ab incar-
nacione domini nostri Jesu Christi millesimo octuagesimo primo, indictione
quarta."

[Prepis iz 11. stoletja v Kapitelskem arhivu v Parmi. — Hffo, Storia di
Parma, II, 336, st. 35.]

Št. 353.

1082, morebiti meseca marca.

Ko se je kralj Henrik vojskoval s papežem Gregorjem VII. in
mejno grofinjo Matildo, je nekega dne na vse zgodaj z brodom pre-
stopil reko Tibero2 ter peljal s seboj četo Švabov. Spremljala sta ga
ravennski nadškof Wigbert in oglejski patriarh Henrik.

Benzonis episc. Albensis lib. VI (MG. SS., XI, 658): ,... Diluculo qui-
dem transiit dominus noster rex navigialiter cum domno Ravennate et Aquile-
giano, trahens secum Suevorum cuneum ..."

St. 354.

Nepristno.

1082, dne 23. julija. Pavia.

Kralj: Henrik IV. opravičuje svoje postopanje glede Tržaške in
Oglejske cerkve, ker noče, da bi se mu kdaj kaj očitalo. Kralj pravi,
da je videl nevarnost, katera je pretila Tržaški cerkvi /ecclesie Terge-
stine"] in bi jo bila lahko tudi uničila. Vsled silovitosti roparjev ter
vsled ubožnosti in nemarnosti škofov je prišlo tako daleč, da ni bila
cerkev več roparjem kos. Zato je sklenil (kralj Henrik), da naj pre-
vzame vrhovno oblast čez rečeno cerkev Oglejska cerkev kot njena
mati ter jo sprejme v svojo varstvo ne kot deklo, temuč kot hčer
[,Defecerat nam pene et ad nihilum redacta fuit raptorum violentia et
episcoporum vel paupertate vel negligentia, ut puta quibuscum rapto-
ribus non erat par potentia, et quomodo nosíra regalis frequens adesse

1 Pizzo je v Italiji severno od Parme.

? Kralj je prestopil reko Tibero v juZni Umbriji med goro Sorakte in mestom Narni.

8 Ta listina je nepristna. Ze Stumpf-Brentano jo je imel za sumljivo. Listina je bila baje,
ako se hočemo ozirati na njen datum, izdana dne 23. julija v Paviji. A znano je, da je kralj
Henrik IV. do 21. julija oblegal Florenco, potem se je pa napotil proti Pisi, kjer se je mudil prve

dni meseca avgusta. V Paviji torej dne 23. julija ni mogel biti. (Cfr. Meyer v. Knonau, Jahrbiidher,
III, 455, 456.)

Št. 354, 355. 209

non potuit presentia, sicut raptorum frequens affuit violentia, placuit
consilium ut Aquileiensis ecclesia que et mater eius propter vicinitatem,
et principatum susciperet eandem (que) ecclesiam prefatam non ut ancillam
sed ut filiam in sue tuitionis gremium."] Vsled prošnje (Tržaške) cerkve
ter vsled nasvetov svojega sina Konrada, milanskega nadškofa Diebalda,
piacentinskega škofa Dionizija, turinskega škofa Kumberta, bellunskega
škofa Regenolda, padovanskega škofa Milona, vicentinskega škofa
Wecellona, mejnega grofa Adalberta, mejnega grofa Reginerija, mejnega
grofa Ugona in drugih kraljevih fevdnikov, posebno pa vsled zaslug.
oglejskega patriarha Henrika je temu izročil rečeno cerkev, da jo brani
in vlada. S tem ni hotel vzeti Tržaški cerkvi njene svobode, pač pa
jej je hotel svobodo zagotoviti nasproti sovražnikom. Dal je patriarhu

Henriku in vsem njegovim naslednikom oblast, da v Tržaški cerkvi .

ne posvečujejo samo škofov, temuč jim tudi dele fevde, jih vladajo in
branijo. Ako kdo misli, da je s kakim drugim namenom izročil patri-
arhu Henriku rečeno cerkev, ni dobro podučen; to se-ni zgodilo iz
lakomnosti, temuč z ozirom na svobodo. [,,... dedimus videlicet Henrico
patriarche cunctisque suis successoribus ut episcopum in prefata ecclesia,
sicut consecrant officio patriarcharum, ita etiam investiant, regant atque
defendant more regum vel imperatorum dominantes eidem ecclesie non
ut ancille sed sicut filie, nostro videlicet more cuius est pro libertate
ecclesiarum certare] Ako bi kdo zastran te daritve hotel nadlegovati
oglejskega patriarha ali pa tržaškega škofa, naj placa tisoč liber čistega
zlata, in sicer polovico kraljem, polovico pa patriarhom.

»Anno dominice incarnationis MLXXXII, indictione quarta, X kal.
Augusti, anno autem ordinationis domni Henrici quarti regis XXVIII,
regni vero XXVIII. Actum Papie."

[Kartular iz 15. stoletja v aktih ,Consultori in iure" v Benetkah. — Joppi
v Mittheilungen des Instituts f. ósterr. Geschiditsf., I, 296. — Stumpf-Brentano,
Acta imperii, str. 450, št. 518 z dat. ,V kal. Augusti^ (pomanjkljivo). — Benussi,
Nel medio evo, str. 302.]

St. 355.
1082, dne 15. novembra. Pri Veroni.

Kralj Henrik je na javnem zboru, katerega se je udeležil tudi
karantanski vojvoda Liutold /,Litaldus dux"), prisodil triden-
tinskemu škofu Henriku in njegovi cerkvi neki dvor.

Podpisan je tudi ,Liutoldus dux iudex".

»Anni ab incarnatione domini nostri Jesu Christi millesimo octuage-
simo secundo, regnante suprascripto domino nostro Henrico Dei gratia
rex hic in Italia sexto et XV. die mensis Novembris, indictione guinta."

[Ughelli, Italia sacra, V, 594. — Liinig, Reidisardiiv, XVIIa, 914. — Kink,
Codex Wangianus (Fontes rer. Austr., Dipl, V, 19. — Tangl, v Archiv f. Kunde
osterr. Geschichtsgu., XI, 279.]

19

210 Št. 356.

Št. 356.

1082, dne 3. decembra. Koper.

Tržaški škof Heribert [,, Herebertus s. Tergestine ecclesie episcopus"]
podeli soglasno z arhidijakonom Artuikom in svojim odvetnikom Ber-
taldom /,insimul cum Artuycho archidiacono per consensum Bertaldi
advocati nostri"] duhovščini cerkve Marije Device v Kopru, namreč
župniku Baziliju, duhovnikom Ivanu, Andreju, Florijanu in še drugemu
Ivanu, dijakonom Bertaldu in še drugemu Bertaldu, Lazaru in Ivanu,
subdijakonom Pradeju, Julijanu in Ripaldu ter vsem drugim katerega-
koli reda in tudi vsem njih naslednikom faro sv. Mavra v vasi Izoli,
potem četrtino desetin in prvin ter vse darove, kateri bi se nabrali v
rečeni cerkvi. [,,... fratribus et fidelibus meis, qui estis de congrega-
tione s. Marie lustinopolitane civitatis, scilicet Basilio meo plebano et
lohanni presbitero et Andreae et Floriano et alio lohanni presbiteris, sed
et Bertaldo et alio Bertaldo .et Lazaro et lohanni diaconibus, sed et
Pradeo et luliano €t Ripaldo subdiaconibus et reliquis omnibus cujuscunque
ordinis vestrisque successoribus, hoc est plebanatum sancti Mauri de villa

Insulae cum quarta parte de decima et primiciis ef omnem offersionem,

que ad ipsum ecclesiam evenit] Dalje določi, da naj rečeni bratje in njih

nasledniki v svoji (Koprski) cerkvi krščujejo izolske otroke, katere je treba

v pripravnem času po stari navadi prenesti v Koper; ne smejo pa biti
izolski otroci krščeni v cerkvi sv. Mavra, kakor so prosili izolski pre-
bivalci duhovskega in posvetnega stanu, ker to se ni še nikdar godilo in
se tudi ne sme. Tudi k birmi je treba pripeljati izolske dečke v koprsko
cerkev: Marije Device. — Nato jim škof potrdi še to, kar je prav in
kar so že določili papež Silvester (11) in njegovi nasledniki, namreč,
da naj voditelji in služabniki cerkve /,rectores et ministri ecclesie"
večne čase dobivajo četrti del desetin od vseh stvari. Ako bi kdo ravnal
proti tej določbi ter jo hotel prelomiti, naj plača rečenim bratom in
njih naslednikom pet liber najboljšega zlata.

S. m. (signum manus) Hereberti episcopi. — S. m. Bertaldo advo-
cato. — S. m. Artuycho iudice. — S. m. Crescentio filio Amnae de castro
Mugla. — S. m. Valtramo filio Antonii. — S. m. Marco frater ejus. —

S. m. Albini filio Amantini de Alticherio. — S. m. zde filio Azica. —
S. m. Martino nevo Vitellino."

Regnante domino Henrico piissimo rege anno ab ἰβεη ERA

domini nostri lesu Christi MLXXXIL, die III. mensis Decembris, in-
dictione V. Actum in civitate lustinopolitana infra atrium sanctae
Mariae."

[Ughelli, Italia sacra, V, col. 381. — Mainati, Chroniche ossia memorie
storiche di Trieste, I, 97. — Kandler, Codice dipl. Istr. ad. a. 1082.]

UNE. T |
a ski. PRITI

"T.

St. 357, 358, 559. 211

Okoli leta 1082. St: 357.

Ivan iz Turoča omenja, da je dalmatinski kralj Zvonimir poslal
poslance k ogrskemu kralju Salamonu in vojvodu Gejzu ter ju prosil
pomoči zoper Karantance (?), ki so takrat zasedli Dalmatinsko
marko. Ogrski kralj in njegov vojvoda sta zbrala svoje čete, prišla v
Dalmacijo ter kralju Zvonimiru povrnila to, kar mu je bilo vzetega.!

Johannes de Thurocz, Chronica Hungarorum, c. 47 (Sdiwandtner,
Script. rer. Hung., Il, 184): ,Misit itaque rex Zolomerus Dalmatiae, qui sororius
Geysae erat, nuncios ad regem Salomonem et ducem Geysam; et rogavit eos, ut
propria persona eorum contra adversarios suos, scilicet Carinthios, ipsum adiu-
varent, qui tunc mardiiam Dalmatiae occupaverunt. Rex igitur et dux collecto
exercitu iverunt in Dalmatiam, et ablatam ei restituerunt integre."

Št. 358.

1083, dne 15. junija. Rim.

Kralj Henrik IV. podeli samostanu Marije Device v Farfi? neko
polje poleg reke Arna. Med navzočimi se omenja tudi oglejski pa-
triarh Henrik /,principibus Henrico patriarha . . .Ἵ.

Data XVII. kal. Iul. anno dominice incarnationis MLX XXIIL, indic-
tione V., anno autem ordinationis domini Heinrici quarti regis X XIX.,
regni XXVI. Actum Rome."

[Registrum Farfense v Vatikanski knjižnici. — Giesebrecht, Geschidhte
der deutschen Kaiserzeit, 5. Huftl., IIT, 1274, št. 4.)

Št. 359.

1083, dne 9. septembra.

Altman, škof pasovski, ustanovi Gotweihski samostan ter mu podeli
mnogo posestev, med njimi tudi Pirsko faro?, ki sega proti zahodu do Tra-
guše in St. Poltena, na severu do ceste, ki iz St. Poltena pelje čez Wagram
v Mediters in Siebenhirten4, proti vzhodu do izvira Perschlinga in Dürn-
haga5, na jugu pa proti Karantaniji [,,.... et ifa versus Carinthiam"].S

»Data anno ab incarnatione domini MLXXXIIL, indictione V.,...

V. idus Septembris."
(Karlin v Fontes rer. Austr., Dipl., VIII, 249—252.]

1 Ta notica Ivana iz Turoča je najbrže popolnoma izmišljena. Drugi viri nam o tem ne
vedo nič povedati. Ogrski kralj Salamon je že leta 1074. nehal vladati, a Zvonimir je postal kralj
še le leta 1076. Na podlagi te notice Ivana iz Turoča je Hieronim Megiser (Annales Carinthiae
str. 742—745) s pomočjo svoje domišljije o takratnem vojskovanju sestavil obširno poročilo, katero
je pa brez vsake zgodovinske vrednosti. — Biidinger (Ein Budi ungarisdier Geschidite, str. 25, op.)
misli, da bi se namesto ,Carinthios« moralo čitati ,Croatos".

3 Farfa je severovzhodno od Rima na zemlji nekdanjih Sabincev.

3 Pira ali Pyhra je trg jugovzhodno od St. Póltena na Dolenjem Avstrijskem.;

4 Wagram, AMediters in Siebenhirten so vasi vzhodno od St. Póltena.

5 Persdiling nastaja iz dveh dotokov: večji teče skozi trg Piro, manjši je bolj na vzhodu
pri Dürnhagu. Oba se združujeta pri Bohmkirdienu. Pirska fara je segala do manjšega Perschlinga.

$ Iz te listine je razvidno, da se je nekdanja Karantanija razprostirala do gorovja, ki dan-
danes loči Dolenje Avstrijsko od Štajerske.

19%

212 Št. 360, 361, 5618, 362.

Št. 360.

1084, dne 23. maja. Sutri.

Cesar Henrik IV. potrdi vsled posredovanja nekaterih knezov v
navzočnosti oglejskega patriarha Henrika /,in presentia vero
patriarchae Aguileiensis"] kanonikom cerkve Marije Device v Pisi njih
posestva.

»Data X. kal. lunii anno dominice incarnationis MLXX XIIIL, indic-
tione VIL, anno autem domini Henrici regis IIII. Romanorum impera-

toris IIL, regni XXVIII, imperii primo. Actum Sutriae."
[Ughelli, Italia sacra, III, 567. — Gloria, Codice dipl. Padovano, I, 300,
št. 215.]

1084, po 23. maju. ! St. 561,

Takrat je umrl oglejski patriarh Henrik, ki je večkrat
postal papežu nezvest ter bil zato iz cerkve izobčen. Njegov naslednik
je bil patriarh Friderik, ki je vladal poldrugo leto.

Bernoldi Chronicon ad a. 1084 (MG. SS., V, 440): , Heinricus Aquileiensis
expatriarcha, non semel domni apostolici periurus et excommunicatus, in corpore
et anima moritur."

Ann. Hugustani ad a. 1084 (MG. SS., III, 151): , Heinricus patriarcha obiit :
Fridericus successit."

Series patriarch. Aquilegiens. (MG. SS., XIII, 568): , Federicus patriarcha
sedit anno I, mens. 6."

Vitae patriarcharum Aquil. ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital.
script, XVI, 12): ,Federicus patriarcha successit eidem (sc. Henrico) seditque an-
num unum et menses VI, de quo nihil reperitur."

| Št. 3612.

Med letom 1084. in 1086.
Oglejski patriarh Friderik potrdi Belinjskemu samostanu in njego- -
vemu opatu Alberiku cerkev sv.Ivana ob Timavi, kjer je bil

nekdaj glasovit samostan, in pa vas Mavhinje?.
[Iz neke listine oglejskega patriarha Udalrika, spisane okoli leta 1115., ka-
tero je priobčil Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 551.]

Okoli jete 1084. ^. Pe O
Plemeniti Werenherus podeli s svojo soprogo Diethbergo po smrti
svojega sina Gebharda samostanu sv. Mihaela v Reidiersbergu? med

1 Dne 23. maja leta 1084. je bil oglejski patriarh Henrik še živ (gl. št. 360). Patriarh Fri-
derik je umrl dne 23. februarja leta 1086. (gl. št. 381). Ker je vladal poldrugo leto, je najbrže okoli
23. avgusta leta 1084. postal patriarh. Kaže se, da je patriarh: Henrik umrl nekako med 23. majem
in 23. avgustom leta 1084. V ,Necrol. mon. Rosacensis ad 5. kal. Hprilis" (Hrdhiv f. Kürnten,
XIX, 9) čitamo, da je patriarh Henrik umrl dne 28. marca, kar. pa ne more biti resnično.

? Prim. št. 3372.

5 Reidiersberg je na Gorenjem Avstrijskem v Innskem okrožju.

Št. 362, 363, 364, 365. 213

drugim tudi posestvo na Koroškem v kraju, Kraut! imenovanem, s ka-
kimi 30 kmetijami.

Ann. Reichersperg. ad a. 1084 (MG. SS., XVII, 448): ,,... itemgue aliud
predium in Carinthia in loco qui Chrowat dicitur, situm ad XXX circiter man-
ane o.

St. 363.

1085, dne 3. marca. Padova.

Karantanski vojvoda Liutold /,dominus Liutaldus dux"]
prisodi na sodnem zboru v mestu Padovi ondotnemu škofu Milonu
neko hišo in neki mlin.

Hec crux T Signum manus domini Liutaldi ducis qui hanc noti-
ciam fieri iussit."

Factum hoc est anno dominice incarnacionis mille octuagesimo
quinto, tercio die Marcii, indictione octava."

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codice dipl.
Padovano, I, 506, st. 281.]

Št. 364.

1085, dne 3. marca. Padova.

Karantanski vojvoda Liutold [, dominus Liutaidus dux]
prisodi na sodnem zboru v mestu Padovi ondotnemu škofu Milonu
tretji del nekega gozda.

Hec f crux signum manus domini Huron ducis qui hanc noti-
ciam fieri iussit."

Factum est hoc anno dominice incarnacionis millesimo octuage-
simo quinto ... tertio die Marcii, indictione octava."

(Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codice dipl.
Padovano, 1, 307, št. 282.]

Št. 365.
1085, meseca maja.
Pasovski škof Altman je bil kot pristaš papežev odstavljen. Na
njegovo mesto je prišel Herman, brat karantanskega vojvoda

Liutolda. Po dveletnem vladanju je škof Herman umrl.

Vita Altmanni episc. Pataviensis, c. 15 (MG. SS., XII, 254): ,Electi ec-
clesiae pastores de sedibus suis perturbantur, lupi rapaces subrogantur: quorum
factione praesul Altmannus sede sua privatur, Herimannus frater ducis Liutoldi,
pontificali infula sublimatur."

Ibid. c. 16 (l. c.): ,... Herimannus autem vix per biennium . . .? et sic iudicio
Dei vitam cum infula amisit: qui tamen dicitur in extremis poenituisse, et indu-
vias suas Altmanno episcopo pro absolutione anathematis misisse."

1 Kraut je na Koroškem severozahodno od Milstata.
? Na tem mestu manjka nekaj besed,

214 Št. 366, 367. ὁ

LIRE Št. 366.

Willihelm, opat Hirsdiauskega samostana?, je ustanovil mnogo.
novih samostanov, že obstoječe je pa popravil. Postavil je deloma sam,
deloma po svojih učencih po raznih krajih sedem samostanov, med
katerimi je bil tudi samostan sv. Pavla v Labodski dolini na Ko-
roškem. Tu sem je poslal učenega in krepostnega Wezilona za opata
ter mu dodal v pomoč še dvanajst drugih menihov.

Vita Willihelmi abbatis Hirsaugiensis, c. 22 (MG. SS., XII, 218): ,Erat
enim (sc. Willielmus abbas) studiosissimus cenobiorum novorum fundator, ac vete-
rum'instaurator. Denique septem cenobia tam per se quam per suos discipulos variis
in locis a fundamentis construxit. Quorum... septimum in provincia Carentinorum."

Historia Hirsaugiensis monasterii (MG. SS., XIV, 263): ,Nomina abba-
tum ad alia loca transmissorum ... Wecilo abbas ad Laven in provincia Caren-
tinorum, Sigewinus abbas ad Rosatz iuxta Aquileiam. Hic Sigewinus cum alio no-
mine Gaudentio cum domno Wetzilone supradicto missi fuerant..."

Trithemii Han. Hirsaug. ad a. 1085. (Ed. Mabillon, I, 227): ,Octavum quo-
que monasterium in ducatu Carinthiorum construxit (sc. abbas Wilhelmus), quod
Laven dicitur, cui et monadios probatae religionis contulit et abbatem similiter
ex suis nomine Wezilonem virum doctum et pro vitae meritis venerabilem, ac
multis praeclarum virtutibus praefecit. De quo monasterio Lavensi et alia plura in
eadem provincia post emanarunt." :

Ibid. (1. c. p. 269): ,Ad novum vero coenobium in ducatu Carenthinorum
constructum, quod Laven appellatur, beatissimus p. Wilhelmus de suo conventu
Hirsaug. monadios XII optimos misit, quibus quondam valde praeclarum mona-
chum nomine Wezilonem, genere Francum orientalem, patrem et abbatem dedit.
Hic Wezilo venerab. abbas multa ordinis nostri monasteria nimia vetustate pene
collapsa in illis provinciis restaurando reformavit."

St. 367.
Najbrze leta 1085.?

Grof Kacelin /,comes Cacelinus"] prepusti prostovoljno in brez
ugovora (oglejskemu) patriarhu Frideriku, svojemu sorodniku4 /,Fede-
rici sanctae Aguilejensis patriarchae, affinis sui"], svoja posestva po
Furlanskem /,bona sua patrimonialia et proprietaria sita in provincia
Forojuliana"] s pogojem, da rečeni patriarh postavi na njegovem alodu
v Moznici5 /,in alodio suo quod Monsvis9 appellatur"] samostan v

! Neubauer (Jahresberidit der k. k. Staats-Oberrealsdiule in Marburg, 1882, str. 32, op. 4)

misli, da je opat Wezilon prišel v St. Pavel še le meseca aprila leta 1091.

? Hirsdiauski samostan je bil ob Neckarju vzhodno od Črnega lesa.

3 Oglejski patriarh Friderik je vladal nekako od avgusta leta 1084. pa do 23. febr. leta 1086.
V tem času se je zvršila zgoraj opisana daritev.

4 Kako sta bila oglejski patriarh Friderik, ki je bil po rodu Čeh, in pa grof Kacelin sorodna,
ni znano.

5 Možnica (ital, Moggio, po rezijansko pa Možac) je kraj na Furlanskem poleg nekega po-
toka, ki se izliva v Belo. Ta je pa dotok reke Taljamenta.

$ Beseda ,Monvis* je pokvarjena. Morebiti je v izvirni listini stalo ,Mosniz", ker to ime
se nahaja tudi v nekaterih drugih listinah. Tu omenjeni grof Kacelin je brez dvoma tisti »Chazili
de Mvosiza", ki je v neki listini iz leta 1072. (št. 271) naveden kot priča.

Št. 367, 368, 369. 215

čast Mariji Devici in sv. Galu ter tja pošlje menihe iz reda sv. Bene-
dikta. Kacelin odstopi patriarhu najprej svoje imetje v imenovanem kraju
(v Moznici) z vsemi priteklinami, potem 23 kmetij pri Zgornji in Spodnji
Beli !, goro Sart2, dve kmetiji pri gori Babi? z vsemi priteklinami, potem
svoje imetje v Amaru4, goro Lanež5, imetje pri ,,Fulstric", potem dve
kmetiji v Ovaruč, dve v Fortengi?, dalje kraj Dignanoš ter osem
kmetij pri Bellunu. /,/nprimis quicquid in hoc loco predictus comes
habuit cum omnibus pertinenciis apud Ueladh superius et inferius XXIII
mansos et Sartum montem, ad montem Habilem II cum omnibus ad
ista pertinentibus huic monasterio dicavit ac tribuit, ad hoc etiam quicquid
Mariani et montem unum Lanhs et apud Fulstric quicquid in proprium
possedit et habuit, ad Adelarium II mansos, in loco qui Fortis appel-
latur Il, locum eciam qui dicitur Ingan, sicut ipse possederat omni
iure omnique possessione et habitu, huic loco semper fixum et inmobile

stabilivit, apud Bellunum VIII mansos contradidit."]

[Iz neke listine oglejskega patriarha Vodalrika L, izdane najbrze leta 1118.
— Madrisius, S. Paulini opera. App. 262. — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col.
535 (odl.). — Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1089. — Cappelletti, Le chiese
d'Italia, VIII, 195. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 191, st. 495 (odl.).]

Št. 368.

Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora.

Svobodni Vencegoj /,quidam ingenuus Wenzegoi personatus"]
prepusti brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Alt-
winu svoje posestvo z vsemi pravicami na Zgoši /,fale predium quale
in villa Gósdia possedit"]; zato pa dobi od škofa v zameno tisto po-
sestvo, katero se mu je v Mlinem? pokazalo /,tale predium quale
in loco Mulivelt demonstratum est").

Actum Chreine."

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol, I, 120,
št. 548.]

St. 369.

Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora.
Svobodni Marti /,quidam ingenuus Marti personatus"] podeli
brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu

1 Zgornja Bela je najbrže sedanja Bela ali Sv. Jurij v Rezijanski dolini, Spodnja Bela pa vas
Rezijuta pri izlivu rečice Rezije v Belo.

3 Gora Sart je severovzhodno od Rezijanske doline.

5 ,Ad montem Habilem« je gora Baba vzhodno od Rezijanske doline. Rutar (Beneška Slo-
venija, str. 141) citira neki popis mej Možniške županije, kjer stoji: , Prima confinis est in Habba«,
Habba — Baba.

4 Vas Hmaro je pri izlivu Bele v Taljamento.

5 Gora Lanež je vzhodno od Gumina (Gemona).

$ Vas Ovaro je severozahodno od Tolmezza v Karniji.

7 Fortis je morda Fortegna.

S Dignauo je poleg Taljamenta nasproti Spilimbergu.

2 Mlino je vas na jugovzhodni strani Blejskega jezera.

216 Št. 369, 370, 371, 372.

en vinograd pod Blejskim mestom /,vineam unam sub urbe
Veldes sitam"].

Priče: ,Ebarhart, Scuribrant, Werinheri, Penno, Perenhart, Gun-
dram."

Priče investiture: ,testibus ... Eberhardo, Scuribrando, Gund-
rammo."

,Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, I, 121,
št. 552.]

St. 370.
Med letom c. 1085. in 1090. Kranjska gora.

Neki Vencegoj /,quidam Wenzegoi nomine"] prepusti svoje po-
sestvo, katero je imel v kraju, Kranjska gora imenovanem, [,tale pre-
dium guale in loco Creina possedit"] in katero je bil v zameno izročil
škofu Altwinu, sedaj iz nova brezpogojno v roke rečenemu škofu in
njegovemu odvetniku Otonu.

Priče: ,Grifo, Eberhart, Scuribrant, Khazili, Widiman, Mantwin."

Price investiture: ,Ebarhart, Scuribrant, Widiman."

,Actum Chreine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol. I, 122,
št. 555.]

St. 371.

. Med letom c. 1085. in 1090. Rasen!

Neka.matrona, Niucót imenovana, vdova po rajnkem Alberiku,
podeli po svojem sinu Anthodiu brixenski cerkvi sv. Kasijana in In-
geuuina v roke Skofu Altwinu en travnik na Dovjem, katerega mo-
rejo štirje možje pokositi [,pratum unum in loco Lenginuelt situm guod
guattuor viri radere possunt"]. :

Nastetih je vec pric.

Actum Rasine."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol, 1, 125,
št. 357.]

Št. 372.
Med letom c.1085. in 1090. Kranjska gora.

Svobodni Ivan [,guidam ingenuus Iwan personatus"] prepusti
brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu svoje
podedovano posestvo v Zasipu /,predium guoddam hereditario iure

1 Rasen je na Tirolskem vzhodno od Brunecka.

Št. 372, 373, 374. 217

sibi relictum in loco Zazib situm"]; zato pa dobi od škofa ravno tako
veliko posestvo v Bohinju /,fantum predii in villa Bochingin dicta
iacentis"].!
Priče: ,Scuribrant, Ingram, Snelger, Mantwin, Gundram, Sinzo,
Tunzo, Heribrant, Wenzegoi, item Cundram, laniz, Waltheri."
Actum Chreine."

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 124,
št. 359.]

Št. 373.

Med letom c.1085. in 1090. Aufhofen. -

L Karantanski vojvoda Liutold [,ingenuus dux Liutoldvs"]
se odpove vsem pravicam do posestva, katero je plemeniti Friderik
podelil brixenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu
in njegovemu odvetniku Arnolfu v Lindu [,in loco Linta"]2

Naštetih je več prič.

IL. Rečeni vojvoda prepusti imenovani cerkvi v roke škofu Altwinu
in njegovemu odvetniku Arnolfu dve kmetiji, kateri je škof odstopil
omenjenemu Frideriku.

Naštetih je več prič.

Actum Vfhouen."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 124,
št. 560. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, IH, 180, št. 466.]

Št. 374.

Ned letom c.1085. in 1090. Podkloster — Godnach.3

L Karantanski vojvoda Liutold [,Liutoldus dux ingenuus"]
podeli v roke Fridariku, ministerijalu brixenskega škofa Altwina, eno
slovensko kmetijo v Lindu /,/ Sehlauilem mansum in loco Linta
situm"] s pogojem, da jo rečeni Fridarik odstopi cerkvi sv. Kasijana
in Ingenuina.

Price: , Herrant, Oto, Ródolf, Adalpreht, Ódalrich, Adalhart."

»Actum Arnoltesstein."

II. Pozneje je imenovani ministerijal omenjeno kmetijo za večne
čase odstopil Brixenski cerkvi.

Naštetih je več prič.

Actum Godiach."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., I, 125,
št. 565. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 181, št. 467.] -

a Besedilo te listine se večinoma ujema z besedilom listine, omenjene pod št. 165
? Lind je na Koroškem južno od Sadisenburga.
3 Gódnadi je vzhodno od Lienza na Tirolskem.

218 Št. 375, 376.

Št. 375.

Med letom c. 1085. in 1090.

- Plemeniti Herrant podeli vsled prošnje brixenskega škofa Altwina
cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina tista posestva, katera je dobil od
Henrika, brata karantanskega vojvoda Liutolda /[,domnus
Heinricus frater ducis Liutoldi^], v Tülsu!, pri Brixenu in v drugih
krajih.

Naštetih je več prič.
[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Heta Tirol., I, 125,
št. 364.]

Št. 376.

Med letom 1085. in 1091?

Grof Engelbert I. (Spanheimski), ki je bil po svojem očetu Sig-
fridu3 frankovskega rodu, po svoji materi Rihardi4 pa prvi izmed ko-
roških velikašev, je poslal svojega sina Engelberta Il. k hirschauskemu*
opatu na Švabsko. Odtod je Engelbert IL. pripeljal benediktinske me-
nihe7 k cerkvi sv. Pavla apostola, katero je njegova stara mati po
smrti svojega soproga, ki je umrl na božji poti, postavila v svojem
gradu nad reko Labodnico. Grof Engelbert (I) je želel, da bi se tu
ustanovil samostan v blagor njegove duše ter duš njegovih staršev in
(brata) Hermana.

Cod. tradit. S. Pauli, c. 2 (Schroll v Fontes rer. Hustr., Dipl. XXXIX, 4)»:
Comes Engelbertus ex patre Sigfrido Francorum civis, ex matre Rihkarda maio-
rum Karinthie primus, virtute nulli secundus... misit filium suum Engelbertum
in partes Alemannie ad venerabilem Willihelmum abbatem Hirsaugie et ductos
exinde pauperes Christi sub regula sancti Benedicti degentes constituit in ecclesia

beatissimi Pauli apostoli, quam videlicet patre suo in peregrinatione defuncto
mater eius ampliando super ripam Lauandi fluminis in castro suo construxerat,

ut, si deo omnipotenti placeret, congregatio monadiorum ibi fieret et ipse eos rebus -

1 Tüls je zahodno od Brixena na Tirolskem.

? Zastran datiranja primerjaj &t. 366 in 395.

? O tem Sigfridu čitamo v Necrol. S. Pauli ad VII. id. Febr. — 7. febr. (Archiv f. Kürnten, X
[1866], 46): ,Benefactor et fundator summi templi S. Pauli, Sigifridus comes de Spanheim, pater fun-
datoris sepultus ad S. Paulum, habet anniversarium cum Ridharda coniuge."

4 Riharda je bila grofinja v Labodski dolini. O njej pravi Necrol. S. Pauli ad VI. id. Febr.
— 8. febr. (Archiv f. Kürnten, X, 47) ,Benefactrix magna et fundatrix summi templi Ridiarda comi-
tissa Lauantina, mater Engelberti fundatoris." €

5 Hirsdhau je na Wiirtemberškem.

$ V tistem času je bil Wilhelm opat hirschauski od leta 1071.— 1091.

* To se je zgodilo leta 1085. Gl. št. 366.

8 Takratne cerkve sv. Pavla apostola ne smemo zamenjati s sedanjo cerkvijo, katera je bila
. na mestu prve postavljena leta 1264., kar je razvidno iz neke listine papeža Urbana IV. z dne 11. fe-
bruarja rečenega leta. (Archiv. f. Kürnten, X [1866], str. 104, op. 4.)

9 Ta odstavek so tudi ponatisnili: Hormayr (Hrcdhiv f. Geographie, XI [1820], zadi; -Ankershofen
(Handb. der Gesdi. d. H. Kiirnten, II, 908, op. e) ter Jaksch (Mon. hist. duc. Car., IIL, 189, št. 488).

x

δ νιν τ,

Št. 376, 377, 378. 219

a deo concessis iugiter sustentaret primo pro amore domini salvatoris et omnium
sanctorum, deinde pro remedio anime sue suorumque genitorum ac debitorum
omnium, domini etiam Hermanni! et omnium Christi fidelium vivorum ac defunc-
torum."

Št. 377.

Med letom c. 1085. in 1097. Kranjska gora.

Brixenski fevdnik Mantwin /,quidam de familia Mantuuin nomine"]
podeli cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu eno kme-
tijo na Zgoši, katero mu je prepustil svobodni Preslav [,mansurm
unum sibi a quodam ingenuo Prezlau personato legatum videlicet Guscha
situm" ].

Price: ,Ratkis, Iwan, Heriprant, Lantfrit, Werinheri, Walech,
Irminstein, Parto, Gepolf, Dietram."

Priče investiture: ,testibus... Ratkiso..Iw ano, Lantfrido."

Actum Creine."

(Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 130,
št. 379.]

Št. 378.

Med letom c.1085. in 1097. Kranjska gora.

Svobodna Gorgius in Domoslav [,guidam ingenui Gorgius et
Domeszlau nominati"] podelita brixenski cerkvi sv. Kasijana in Inge-
nuina v roke škofu Altwinu neki travnik na Poljanah /,guoddam
pratum in loco qui dicitur Polan situm"]).

Priče: , Eberhart, Ratkis, Heinrihc, Heriprant, Werinheri, Adal-
pero, Magines, Gepolf, Parto, Gundram."

Priče investiture: ,testibus ... Eberhardo, Heinrico, Heriprando."

,Actum Creine."

[Cod. 515 v Držav. arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 150, št. 380.]

1 Ta Herman je bil brat grofa Engelberta I. Sorodstvo nekaterih Spanheimov je razvidno
iz naslednjega rodovnika:

Markward Grof Sigfrid Grofinja Riharda
iz rodovine Eppensteinov iz rod. Spanheimov iz Labodske dol.
T 1076 T 1065 19. julija —
Liutold, Udalrik, Herman, Henrik, Hedvika, Grof Engelbet L, 'Hartwik Hermanl.
vojv. kor. patr. ogl. škof vojv. kor. -f c.1112 Φ{ 1096 dne 1. apr. nadšk. vojd dev.
f 1090 f 1121 pasov: Τ 1122 17. jul. 1079—1102 {1088
Henrik IV, Hartwik, Sigfrid, Bernhard, Engelbert II., Riharda,
vojv. koroški škof začetnik grof koroški, mejni grof omožena s Poponom,
1122—1123, rezenski lebenauskih sopr. Kuni- istrski mejnim grofom istrskim
sopr. Gertruda 1105—1126 grofov gunda, hči 1107—1123, in kranjskim
štaj. mejn. grofa vojv. koroški Sofija, - Liutgarda
Otokarja li24— 1135 t 6 sept., T 21. febr.,
omožena z omožena z
grofom grofom

Bertholdom Il. Bertholdoml.
iz rodovine iz rodovine
Andedisov Bogenov

220 Št. 379, 380.

Št. 379.

Med letom c. 1085. in 1097. Weissenstein.!

Svobodni Azili podeli z dovoljenjem svojih sinov Preslava in
Stanogoja /,quidam libertatem sortitus Azili personatus cum manibus
et collaudatione filiorum suorum Praezlauo et Ztanagoi dictorum"] bri-
xenski cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina v roke škofu Altwinu neko
njivo v Bukovju?, ki je merila en oral [,agrum unum iugeris spatium
tenentem aput vicum Podha situm").

Naštetih je več prič.

Actum Wizinstein."

[Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — Redlich, Acta Tirol., I, 133,
št. 588. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 185, št. 474.]

Št. 3580.

Med letom 1085. in 1105.?

Menih Sigewin je z opatom Wezilonom prišel iz Hirschaua v
St. Pavel na Koroško. Ker je bil jako pameten človek, je pozneje po-
stal opat v RoZacu? pri Ogleju na , Slovenskem". Ker se je pa to
zgodilo brez dovoljenja hirsdhauskega opata Wilhelma, so Sigewinovo
ime izbrisali izmed števila hirsdaauskih redovnikov. Sigewin je nato
obžaloval svoj korak, se napotil v Hirschau, odložil cast rožaškega
opata v roke Wilhelmovega naslednika, opata Gebharda5, ter prosil
odpuščanja. Opat Gebhard ga je za pokoro obdržal nekoliko časa pri
sebi in še le potem, ko je videl njegovo ubogljivost, mu je odpustil
ter dovolil, da je še dalje ostal rožaški opat.

Historia Hirsaug. mon. (MG. SS., XIV, 263): ,Nomina abbatum ad alia
loca transmissorum ... Sigewinus abbas ad Rosatz iuxta Aquileiam. Hic Sige-
winus cum alio, nomine Gaudentio, cum domno Wetzilone supradicto missi fuerant,
et uterque abbacias absque permissu abbatis acceperunt. Sigewinus autem pro
facto compunctus ad monasterium revertitur. Quem abbas Gebehardus ad com-
probandam penitudinem eius in ultimo loco congregationis sedere fecit. Quod cum
humiliter eum suffere videret, proprio illum loco restituere non distulit."

1 Weissenstein je pri Dravi na Koroškem severozahodno od Beljaka.

? Bukovje (Puch) je blizu Weissensteina.

5 NajbrZe leta 1085. je Sigewin z opatom Wezilonom prišel v St. Pavel (gl. št. 366), leta 1105.
je pa umrl opat Gebhard, pred katerim se je Sigewin zagovarjal. — Kdaj je bila Rožaška opatija
ustanovljena, ni znano. Iz nekega pisma papeža Inocenca II. do oglejskega patriarha Peregrina z
dne 29. junija leta 1132. je razvidno, da je takrat že bila. O začetku Rožaškega samostana so pisali
Czoernig (Das Land Górz und Gradisca, str. 484—489), Rubeis (Mon. seči. Aguil., col. 565), Tangl
(Ardiiv f. Kunde ósterr. Geschiditsqu., XII, 129—132) in drugi.

4 Rožac (Rosazzo) se nahaja na nekem hribu zahodno od goriških Brd na Furlanskem.
Cerkev in samostansko poslopje še vedno stojita ter služita videmskemu nadškofu za poletno bi-
vališče. Ime kaže, da je bil Rožac prvotno slovenska naselbina; sedaj je od slovenske jezikovne
meje za dobro uro oddaljen.

5 Opat Gebhard je vladal od 1091—1105. (Hist. Hirsaug. mon., MG. SS., XIV, 257.)

St. 580, 581. 221

Necrol. mon. s. Pauli ad kal. Jan. — 1. jan. (Archiv f. Kürnten, X, 42): , Fr.
Segewinus, qui cum Wezilone abbate ex Hirsaugia ad s. Paulum venit, postea
abbas Rosazensis iuxta Aquilegiam."

Trithemii Ann. Hirsaug. (Edit. Mabillon, I, 270): ,Sigevvinus monachus
cum domino Wezilone praenominato abbate missus fuerat de conventu Hirsau-
gierisi per s. Wilhelmum ad monasterium Lavense in Carinthiam, qui cum esset
vir magnae prudentiae in abbatem cujusdam monasterii prope Hguilejam in Scla-
vonia, quod Rohaz nuncupatur, postea fuit ordinatus. Verum quia hoc sine con-
sensu abbatis Hirsaug. factum praesumpsit, de collegio fratrum sancto nomen eius
fuit abrasum, qui poenitentia ductus ad Hirsaugiam rediit et abbatem Rosazi in
manus Gebhardi abbatis, qui s. Wilhelmo successit, resignans, veniam de prae-
sumptione humiliter postulavit. Quem abbas Gebhardus ad comprobandam humi-
litatem poenitudinis eius, in ultimo congregationis loco sedere fecit. Quod cum
illum humiliter et patienter sustinere cerneret, poenitentiam ei non solum misera-
biliter relaxavit, sed etiam ad abbatiam Rosazi quantocius remisit." ὺ

St. 381.

1086, dne 23. februarja.

Oglejski patriarh Friderik, ki je bil slovanskega rodu in
se prej imenoval Svatobor,! je vladal le poldrugo leto. Posvetil je
Božji grob v oglejski cerkvi Marije Device ter cerkvi pri tej priložnosti
podelil desetino v Skriljah? in dve kmetiji v Belinji. Dne 23. februarja
leta 1086. so ga v neki rabuki umorili njegovi ljudje. Njegov naslednik
je nato postal šentgallenski opat Udalrik.

Casuum S. Galli continuatio Il, c. 7 (MG. SS, II, 159): ,Nam patriarcha
Aquilegiensis genere Sclavus a suis aliisque profanis occisus est, cui Oudalricus,
abbas huius loci (sc. S. Galli), successit. Factum est autem hoc anno 1086, trans-
acto decimo abbatie sue anno."

Ann. Brunwilar. ad a. 1086 (MG. SS., XVI, 725): ,Hoc anno Fridericus pa-
triardha Aquileiensis in guadragesima?" interficitur."

Annales Augustani ad a 1085 (MG. SS., III, 151): ,Fridericus patriardia
occiditur; Oudalricus abbas de sancto Gallo successit."

Casus monasterii Petrishusensis (MG. SS., XX, 656): ,De Oudalrico,
patriardha. Igitur rex Heinricus abbatem monasterii sancti Galli patriardham apud
Aquilegiam constituit et utramque potestatem habere permisit."

Necrol. eccl. Aquil. (Leicht v Pagine Friulane, XV [1905], p. 65): ; Septimo
kalendas Martii Fridericus patriarcha obiit, qui decimam villae Scrilachi et duas
massaricias in Bellenia quando altare sepulcri [consecravit] dedit.^5 :

Genealogia Wettinensis (MG. SS., XXIII, 228): ,Hidda% nupsit duci Boe-
mico? et genuit Guntherum patriardham$ et matrem Wicdhmanni de Cella.^

1 Glej Palacky, Gesdu. v. Bóhmen, I, 302, op. 112.

? Gl. št. 361.

3 Skrilje so v Vipavski dolini zahodno od Hjdovščine.

1 Stiridesetdanski post je leta 1086. trajal od 18. februarja pa do 5. aprila.

5 Kar se tiče Božjega groba v Oglejski cerkvi, glej Dom in Svet, XX (1907), str. 445.

8 Ida, hči wettinskega grofa Tiderika II.

τ Češki vojvoda Spitignjev IL, ki je vladal od 1055—1061.

8 To je patriarh Friderik. Palacky misli, da je neki prepisovalec ime ,Suatbor" čital za
o Gunther«.

222 St. 381, 382, 383. -

Necrol. mon. Bosacensis ad 7. kal. Martii (Voppb v Hrdhiv f. Kürnten, XIX,
7): »Fridericus patriarcha."

Necrol. eccl. Aquil. ad VII. kal. Maii! (Joppi v BicheogrMdo Triestino, XX.
[1895], p. 228): ,Fridericus patriarcha obiit, qui decimas ville Scrilach et duas mas-
saricias in Bellenia, quando altare sepulcri consecravit, dedit."

o

Št. 382.

Od 1086. do 13. decembra leta 1121.

Oglejski patriarh Udalrik I. je nastopil vlado leta 1086, umri
je pa leta 1121. dne 13. decembra. Bil je torej patriarh dobrih 35 let.

Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, Mon. eccl. Hguil., App., p. 11):
,Vodalricus patriarcha sedit annis XXXVII. Hic cum Henrico imperatore IV2, Romam.
vadens pro ipsius coronatione propter discordiam, quae erat inter Pasdhalem.
papam et ipsum Henricum, Pasdialis capitur et dicto Vodalrico traditur custo-
diendus; cui idem Vodalricus non sicut custos, sed sicut humilis servus famula-
batur. Tandem factis compositionibus Henricus coronatur, et procurante eodem
patriarcha, pax firma inter imperatorem et papam facta est? Propter quod tam a
papa, quam ab imperatore gratias multas obtinuit."

Vitae patr. Aquil ab auctore anonymo (Muratori, Rer. Ital. script.,
XVI, 12): ,Voldoricus patriarcha primus successit eidem (sc. Federico) et sedit
annos XXXVII, menses VII, dies VII. Hic cum Henrico quarto? imperatore Romam
vadens pro ipsius coronatione propter aliquam dissensionem inter Pasdialem papam
et ipsum Henricum imperatorem Pasdhalis papa cum cardinalibus capitur et ipsi
patriarchae in custodia traditur. Tandem factis compositionibus Henricus coronatur
et post aliquod tempus procurante dicto patriarcha pax firma inter dictos papam
et imperatorem facta.est. Propter quod idem imperator multa privilegia Aquile-
jensi ecclesiae dedit dataque et concessa confirmavit. Ejus corpus in dino
in Aquilejensi ecclesia requiescit."

St. 383.

Med letom 1086. in 1121.

,Wecelinus de Juno"4 je podelil svojo dobro obdelano kmetijo v
,Dobodiove* 5: Oglejski cerkvi pod pogojem, da bi duhovniki pri nje-
govi cerkvi (pri cerkvi v Dobrli vesi) imeli pravico, krstiti in pokopa-
vati mrliče med reko Belo in Bistrico (Ὁ) /,ut suae ecclesiae baptismum
atgue mortuorum sepulturam inter fluvium, gui Weladh vocatur, et flu-
vium, qui Foruniz dicitur, haberet"] 9 Razen tega je odstopil svoji cerkvi

1 Namesto ,Maii* bi moralo stati , Martii".

? Eko ne upoštevamo Henrika L, ki ni bil nikdar cesar in tudi ni po Italiji gospodoval, je:
bil tisti Henrik, ki je leta 1111. postal cesar, četrti tega imena. ;

? To se je zgodilo leta 1111.

4 Pod Juno v Junski dolini na Koroškem. Zahn misli, da je ta Wecelin ista oseba kakor
Chacelin, ki je ustanovil samostan v Dobrli vesi leta 1106.

5 Dobodhove je morebiti ena izmed Dobrav v Junski dolini ali pa Dobrlaves.

$ Bela je reka, ki se pri Galiciji izliva v Dravo. Foruniz je morebiti Bistrica pri Pliberku.
Jaksdi misli na Frajbah pri Borovljah.

εν ὁ κι".

Št. 383, 384. . 223

tudi desetino od svojega posestva, katero (posestvo) je dobil od (oglej-
skega) patriarha Udalrika (1) [,insuper decimam sui praedii ad suam
ecclesiam redemit, hocque ab Uodalrico patriarcha impetravit"].

Price: ,Reginolt, Kadolt, Ruomolt, Adelwart, Pecelin, Hartman,
Hadolt. De fidelibus vero patriardiae Gebene abbas de s. Uodalrico,
Sefridus, Walpertus capellani. De laicis autem Gotefridus, Chuono,
Herimannus, Chuonradus, Sigeboto, Picco, Zeizolf, Perhtolt et alii quam
plures. Ad hoc etiam Otto Aguilegiensis archidiaconus, qui hanc cartam
iussu patriardiae conscripsit."

Datum manjka.!

[Transsumpt v Državnem arhivu na Dunaju. — Meiller, Reg. zur Gesch. der

Salzb Erzbisciófe, 501. — Zahn, Urkb. d. H. Steiermark, 1, 107, št. 92 k letu
c. 1100. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 187, št. 482.]

St. 584.
Med letom 1086. in 1121

Oglejski patriardi Udalrik /, Vodalricus sancte Aquilegensis ecclesie
patriarcha"] naznanja, da je po nasvetu svojih škofov in drugih navzočih
mož potrdil cerkvi Marije Device tik Oglejskega mesta
[,ecclesie sancte Marie juxta civitatem Aguilegia constitute"] in ondot-
nemu samostanu pravico do zakonitih krstnih dohodkov in vseh desetin
po njenih zemljah ter vse farne pravice /[,uf habeat legitimum bapti-
sterium? et omnes decimas terre sue et omnia parochialia jura"] tako,
kakor jej je (cerkvi) podelil vse to njegov prednik Ivan. Dalje jej po-
trdi vse kapele, ki se nahajajo na zemlji rečene cerkve, s pravico do
javne krstnine, pogrebščine, desetin, četrtin in darov ter z vsemi farnimi
. pravicami /,capellas quoque in pertinentiis ejusdem ecclesie sitas cum:

publico baptisterio, cum sepultura5, cum decimationibus, cum guartisiis,
cum oblationibus, denique cum omni parochiali jure"], da se bodo opatica
in njene sestre lažje preživljale. Patriarh pravi, da želi, da bi tudi
njegovi nasledniki pametno ravnali z rečenim samostanom. Ako bi mu
(samostanu) pa kdo kaj odtegnil, naj tistega zadene prokletstvo vsega-
mogočnega Boga in Marije Device.

Datum manjka.

[Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 108..]

! Priče ,Gebene abbas de s. Uodalrico, Sefridus, Walpertus capellani", potem ,Gotefridus,.
Chuono, Herimannus in Sigeboto" so omenjene tudi v listini, ki je bila najbrže spisana leta 1118,.
dne 10. novembra. Iz tega sledi, da je bila tudi ta listina v tistem času sestavljena. Na vsak način
je pa bila spisana za časa patriarha Udalrika I, tedaj med letom 1086. in 1121,

? V tem času je vladal oglejski patriarh Udalrik.

3 Beseda ,baptisterium« pomenja: 1. krstni kamen, 2. krstno ali farno cerkev, 3. vodo za»
krst, 4. krst sam, 5. knjigo, v kateri so popisani krstni obredi in krstne molitve, 6. dohodke, katere-
dobiva duhovnik od krstov, to je krstnino.

* Ta Ivan je bil od leta 984.—1019. oglejski patriarh.

5 ,Sepultura« zaznamenuje med drugim tudi dohodke od pogrebov ali pogrebščino.

29h — St. 385.

Po letu 1086. nih 986.

Oglejski patriarh Udalrik (L) je baje v Rožacu postavil cerkev
sv. Petra ter pri njej ustanovil benediktinski samostan, kateremu je da-
roval deset kmetij pri Oleisu!, nekoliko pa pri Paseglianu2. Patriarhov
oče Markward je baje podelil samostanu 140 (150) kmetij. Patriarhov
brat Henrik je baje samostanu odstopil faro v Bracanu? s podružnicami,
desetinami in četrtinami, dalje cerkev sv. Ivana v Korminu, goro pri
Bračanu in pa še druge gore, potem pa tudi cerkev sv. Andreja zunaj
obzidja Koprskega mesta. Dalje je baje isti Henrik podelil samostanu

Bolško okolico s sosednjimi gorami ter vasi Sedlo, obe Borjani, Po- .

toke, Kred, Mlinsko, Idrijsko, Livek nad Tolminom, Idrijo (pri Bači) in
Ljubinj; v Ročinjski dolini Ročinj, Modrejce, Deskla, Sela, Podgoro,
Ločnik,: Mošo, Št. Lorenc (pri Mosi), v Brdih Šmartno, Kozano, Kojsko,
Kormin, Medeo, Veršo, Romans, Vileše, Renče (?), Batuje, Lokavec, eno
kmetijo onstran Vipave pod Dornberškim gradom ter še nekoliko drugih
krajev, kmetij in posestev. Tudi je Rožaška opatija dobila razna po-
sestva in vasi na Krasu, namreč Sežano, Žirje, Merče, Dane, Šmarje
pod Sežanskim gradom, Križ, Utovlje, Dobravlje, .Godinje, Skopo, Še-
pulje, Gabrovico, Pliskovico, Gorjansko, Vojščico, Opatje selo, Selca
ter še nekoliko drugih vasi in krajev.

Litterae Petri Dariduli, coenobii et abbatiae s. Petri de Rosacis com-
mendatoris perpetui, datae ad illustrem ac potentem dominum Leonardum Goritiae
ac Tyrolis comitem anno 1496. (Czoernig, Das Land Górz und Gradisca, str. 485,
486): ,Reperio, illustrissime domine, in quodam antiquo privilegio, confecto anno
domini 1060 per felicis recordationis reverendissimum dominum Udalricum patri-
ardiam Aquilejensem filium illustrissimi domini Maynardi comitis Goritiae, mona-
sterium ipsum Rosacense sub regulo beati Benedicti fundatum exstitisse ac tempore
Geroldi primi abbatis eidem monasterio praefecti per manus piae memoriae do-
mini Marquardi etiam Goritiae comitis centum quadraginta mansis fuisse donatum.
Constat quoque ex alio privilegio anno 1075 ab eodem reverendissimo domino
patriardia multa alia bona stabilia boni praetii et valoris eidem monasterio data
et concessa fuisse. Ex alio praeterea simili privilegio anno Domini 1085 liquido

patet quod per reverendissimum dominum Voldoricum patriardiam germanum .

illustris domini comitis Heinrici Goritiae, qui ambo fuerunt filii d. Marquardi ante-
dicti facta fuit confirmatio omnium jurium et jurisdictionum, praedicto monasterio
concessorum cum nova etiam donatione plebis de Brazzano cum capellis filialibus
eidem annexis ac decimis et quartesiis illi spectantibus; item cum 'concessione
ecclesiae S. Johannis Corm. et montis de Brazzano et aliorum montium, similiter
et ecclesiae S. Andreae extra muros Justinopolitanae civitatis cum campis, vineis
et possessionibus ipsi ecclesiae annexis, quae fuerunt de suo patrimonio. Pari
etiam modo liquet praelibatum reverendissimum dominum Voldoricum patriarcham
Aquilejensem eidem monasterio donasse decem mansos in villa de Oleis et in
villa de Pasegliano cum vineis et silvis quas ejusdem genitor ipsi ante eum omni
1 Oleis je na Furlanskem severozahodno od Rožaca.

2 Pasegliano je vas na Furlanskem.
3 Bračan je severozahodno od Kormina.

d
^
-
-
1
1

Št. 385. 225

suo jure ex pia devotione dederat. Constat insuper guod illustris dominus Hein-
ricus Goritiae comes dedit et donavit supra scripto monasterio contratam de
Pletio cum omnibus adjacentibus montibus alpibus et pertinentiis, guorum montium
fines sive termini versus Tarvisiam et plagam septentrionalem extenduntur usgue
ad dominium reverendissimi domini episcopi Bambergensis, versus autem plagam
orientalem usgue ad dominium serenissimi domini Maximiliani invictissimi Roma-
norum regis, versus vero Tulminum et plagam australem usgue ad dominium
civitatis Austriae et versus plagam occidentalem usque ad ditionem illustrissi-
morum dominorum ducum Venetiarum cum infra scriptis ruribus, villis et locis,
videlicet: Sedula, Boriana major, Boriana minor, Potaldi, Creda, Melisca, Idrisca,
Livisca; super Tulminum: Idria, Livina; in valle Runzinae: Runzina, Modrussa,
Descla, Obersel, Podogor, Lucenicdia, Mossa, sanctoque Laurentio; in Collibus:
Sancto Martino, Cosana, Culsca, Cormons, Medea, Versa, Romans, Villessio, Co-
ronzadi, Butaria, Locunz, cum uno etiam manso ultra flumen Wipaci sub castro
Dorinbergo et aliis nonnullis locis, mansis et praediis. Simili etiam modo per
successionem haereditatis juris dominorum ducum Carinthiae per illustres dominos
Maynardum, Marquardum et Henricum Goritiae comites eorumque successores
praefatae abbatiae Rosacensi data, collata et donata fuerunt in partibus Carsiae
rura seu villae inferius descriptae scilicet Cesana, Siriacha, Merzana, Danna,
sancta Maria sub castro Cesanae, sancta Crux, Udaladha, Dobracilicka, Codina,
Scopa, Scopuladi, Gabraviz, Pliscavitz, Goriano, Vosiza, Albacella et Selazadi et
nonnulla alia bona, villas et loca."

Vitae patriardiarum Aquilejensium auctore Ant. Bellono (Muratori,
Rer. Ital. Script, XVI, 40): ,Odalricus patre Meynardo Goritiae comite antistes
Aquilejensis creatus est...Is anno...supra millesimum religione percitus, Ro-
sacii monasterium basilicamque in honorem beati Petri extruxit, abbate Geroldo
constituto sub regula sancti Benedicti, multisque collatis donis ac proventibus
additis ex agro Olearum fundis decem, quos patrio more mansos vocamus, ex
agro Paseliani a Prato quibusdam aliis. Accesserunt iis ex Meynardi patris ejus
liberalitate fundi centum quinquaginta, adjecta ab Henrico ejus fratre Brazani
plebe cum capellis, filiabus, decimis et quartesiis ac basilica sancti Johannis Cor-
moni cum nonnullis montibus nec non basilica sancti Andreae cum quibusdam
fundis ex agro Justinopolitano. Addidit Henricus fundos ex agro Plecii cum mon-
tibus adjacentibus, ex agris Sedulae, utriusque Borianae majoris et minoris, Pot-
talchi, Credae, Melischae, Livvischae supra Tulminum, Idriae, Liviniae, vallis Ron-
cinae, Modrussae, Ideslae, Oberscli, Podegeri, Lucinichae, Mossae, Sancti Laurentii
in Collibus, Sancti Martini, Cossani, Culscdhae, Cormoni, Medtae, Versae, Romansi,
Viglessi, Inceranzadii, Buttaviae, Locarizzi et fundo uno trans flumen Vipaci sub
oppido Dorimbergi. Oblati sunt et a Meynardo, Marquardo et Henrico aliisque
Goritianis comitibus fundi in Carsis ex agris Cesanae, Seriachae, Merzanae, Danae,
Sanctae Mariae sub oppido Cesanae, Sanctae Crucis, Udalachae, Dobraulidhae,
Codinae, Sropae, Scopuladii, Gabravizi, Piscavizzi, Goriansi, Vosizae, Hlbarellae
et Selzadii et quamplurimi alii. Monasterium Rosacii liberalitate comitum Gori-
tianorum ne dicam profusione tam opulentum redditur.!*

1 Zgoraj navedena zgodovinska vira sta iz 15. in 16. stoletja in že zarad tega ne zaslužita
posebnega upoštevanja. Razen tega imata mnogo neresničnih in neverjetnih trditev. Ker se je na
podlagi teh virov marsikaj pisalo o goriških grofih, kar ne odgovarja resnici, se mi zdi potrebno,
da o njiju nekoliko izpregovorim.

V prvem viru se omenjajo letnice 1060, 1075 in 1083. Ker je oglejski patriarh Udalrik 1. še
le leta 1086. nastopil svoje dostojanstvo, ne morejo biti te letnice prave.

Prvi opat v Rožacu je bil Sigewin (gl. št. 377). Naša dva vira pa navajata nekega Gerolda
kot takratnega opata; eden izmed njiju pravi še celo o njem, da je bil prvi rožaški opat.

20

226 Št. 386, 387.

St. 386.

1086, meseca aprila.

Mejni grof Berhtold (IL) iz rodovine Zahringov je napadel Sent-
gallenski samostan, ker je bil jezen na opata, oziroma patriarha Udal-
rika, kateri se je bil polastil njegove trdnjave, Twiel imenovane!. Berh-
told je tudi sovražil Udalrikovega brata Liutolda, ki je imel takrat v
svoji oblasti Karantansko vojvodino, do katere si je sam (Berhtold)
lastil pravico,? ter drugega brata Henrika, ki je gospodoval po mejni
grofiji Istrski.3

Casuum S. Galli continuatio II, c. 7 (MG. SS., II, 159): ,Hanc autem
invasionem idem marcdhio Bertoldus propter hoc maxime perpetravit, quia abbas
et patriardha4 suam munitionem Twielam, urbanis ipsis sibi furtim tradentibus,
ad tempus possedit. Ob hoc etiam in eundem abbatem marchio maxima invidia
exarsit, quia suus frater Luitoldus aliqua sui iuris, ut sibi visum est, scilicet du-
catum Carinthie, concessione regia obtinuit, et alter eius frater" marchiam Istriam
sub eadem concessione possedit."

St. 387.

1086, dne 29. aprila. Rezno.
Cesar Henrik IV. naznanja, da je v Mainzuč soglasno z mnogimi
knezi, med katerimi je bil tudi karantanski vojvoda Liutold

Oče oglejskega patriarha Udalrika ni bil Majnhard, grof goriški, temuč Markward, sin ka-
rantanskega vojvoda Adalberona. Iz nobenega zanesljivega vira ni razvidno, da so po Goriškem
že v 11. stoletju vladali goriški grofje. Prava zgodovina za tisti čas ne pozna goriških grofov
Majnharda, Markwarda in Henrika, pač pa je znano, da je Gorica takrat spadala pod Furlansko
grofijo (št. 260). — Odkod so pa prišla ta imena v zgoraj navedena vira? Kakor se kaže, je prvotni
sestavljalec teh virov vedel, da je oglejski patriarh Udalrik, ki je bil iz rodovine Eppensteincev,
imel očeta, kateremu je bilo Markward ime, ter brata, ki se je zval Henrik. Za časa oglejskih pa-
triarhov Rabengerja in Sigeharda je bil neki Markward odvetnik Oglejske cerkve, za časa patriarha
Udalrika pa tega brat Henrik. Ker so bili v poznejših stoletjih goriški grofje navadno tudi odvet-
niki Oglejske cerkve, si je sestavljalec teh notic najbrže mislil, da so bili že v 11. stoletju oglejski
odvetniki tudi goriški grofje, in tako je odvetnika Markwarda in Henrika naredil za goriška groia.
Tema dvema je dodal še Majnharda, ki je brez dvoma plod njegove domišljije. Kar se tiče od-
vetnika Henrika in pa goriških grofov, primerjaj tudi dotično opazko pod št. 393.

Zgoraj omenjena vira nam naštevata celo vrsto vasi po Tolminskem, Kanalskem, Furlan-
skem, po Brdih in pa na Krasu, katere je baje Rožaški samostan dobil za časa oglejskega patri-
arha Udalrika 1. Po mojih mislih je sestavljalec teh notic pobral imena dotičnih vasi iz poznejših
listin. Rožaški samostan je po omenjenih vaseh imel pač mnogo posestev proti koncu 15., ne pa
proti koncu 11. stoletja. Hko Peter Dandulus v svojem pismu omenja rimskega kralja Maksimilijana
ali pa, ako trdi, da bolška zemlja meji proti zahodu ob beneško oblast, se je kaj takega moglo
zapisati leta 1496., ne pa za časa oglejskega patriarha Udalrika 1.

1 Grad Twiel je bil v Hegauu na Svabskem. Hegauski okraj je zahodno od Boden-
skega jezera.

2 Ta Berhtold je bil sin enakoimenovanega karantanskega vojvoda, kateri je bil pa leta
1077. odstavljen. Karantansko vojvodino je nato dobil zgoraj omenjeni Liutold.

8 Opat Udalrik je imel več bratov. Liutold je bil vojvoda karantanski, Henrik mejni grof
istrski, Eberhard opat v Ottenbeurnu, Swiger pa opat v Fiissenu.

4 Besede ,abbas et patriardia" kažejo, da se je to zgodilo šele takrat, ko je opat Udalrik
že postal oglejski patriarh. Zastran datiranja glej Meyer v. Knonau, Jahrbücher, IV, 120, op. 31.

5 Ta ,a'ter eius frater* je bil brez dvoma Henrik. Vprašanje je, kdaj je dobil Istro v svojo
oblast. Leta 1077. je kralj podelil to deželo oglejskemu patriarhu Sigehardu (št. 332) ter najbrže
pripustil, da jo je obdržal tudi patriarh Henrik. Mogoče je, da je Eppensteinovec Henrik dobil Istro
po smrti patriarha Henrika leta 1084. (Gl. Wahnsdhatfe, Das Herzogthum Kárnten, str. 70.)

6 To se je zgodilo na sinodi v Mainzu konec aprila leta 1085. (Cfr. Meyer v. Knonau, Jahr-
büdier, IV, 22 in 549.) j

ša m CMT Y NIAI NR ERROR

Št. 387, 388, 389. 227

[,cum assensu ... ducis Liudaldi"], določil, da naj se Praška in Olo-
muška škofija združita.

»Datum III. kalendas Maii, anno ab incarnatione Domini MLXXXVI.,
indictione VIIL, anno autem domini Heinrici regni quidem XXXII, im-
perii vero III. Actum Ratispone."

[Prepis iz 12.stoletja v Monakovem. — Stumpf-Brentano, Acta im-
perii, p. 79, st. 76.]

Najbrže leta 1086.! St. 388.

Adalberon, brat Otokarjev, prednik štajerskih mejnih grofov, je
bil od solnograškega nadškofa izobčen, ker je na dan sv. Treh kraljev
okoli Brež ropal in požigal. Da bi bil zopet sprejet v cerkev, je od-
stopil svoja posestva v Eididorfu2, Hauzenbidilu? in Hrdningu4 nad-
škofu, kateri jih je nato podelil Admontskemu samostanu.

Vita Gebehardi archiep. et succ., c.2 (MG. SS., XI, 36): ,Ottakarus
quoque mardiio,? proavus marchionis O. de Stiere, intuitu dilectionis ipsius Deo
digni ardhiepiscopi et pro salute animae suae tradit villam Eicidorf eidem Hd-
muntensi monasterio. Adilbero etiam germanus eiusdem marchionis, qui diutinam
cum fratre guerram habuit, pro absolutione banni et multimodis iniuriis coenobio
in persecutione Heinrici IV imperatoris illatis tradidit per manus itidem ardhi-
presulis super altare sancti Blasii villas duas Adarnidi cum omnibus suis perti-
nentiis et predium Huzenpuhel."

Codex trad. mon. Admont., IV, 105 (Zahn, Urkundenbudi des H. Steier-
mark, I, 99): , Adalbero frater Otagrii, proavus mardhionis de Stire predas et in-
cendia in Epiphania domini apud Friesacum faciens ab episcopo Gebhardo ex-
communicatus est, cui pro absolutione banni dedit Aididorf, Huzinpudili et Arnich
quae statim monasterio tradidit."

St. 589.
Nepristnuo.5

1088, dne 19. julija. Lord.

Pasovski škof Altman zamenja z Otokarjem, mejnim grofom štir-
skim /,cum inlustri marchione Stirie Otakkerio"], nekatera posestva.
Otokar prepusti Pasovski cerkvi neka posestva med Hausrudkwaldom
in Donavo, katera je nekdaj od pasovskega škofa Piligrima dobil v
fevd njegov oče, mejni grof Otokar, ki je v Rimu umrl, in katera je
prej imel v svoji posesti Hrnulf, grof v Welsu in Lambadnu, njun (obeh
Otokarjev) sorodnik. /,Hec omnia predictus marchio atque pater ejus

! Zastran letnice gl. Zahn, Urkb., I, 99, op. 2.

3 Eididorf je pri Knittelfeldu na Štajerskem.

s Hauzenbidhel je pri Knittelfeldu.

4 Ardning je pri Admontu na Štajerskem.

5 Necrol. Seonense in Necrol. Admuntense (MG. Necrol., II, 222 in 293) stavita smrt tega
mejnega grofa na 29. dau meseca marca.

S Da je ta listina nepristna, trdi med drugimi Krones (Verfassung und Verwaltung der
Mark und des H. Steier, str. 5). — Glej tudi Krones, Die Markgrafen von Steier, str. 42 in 43, op. 4.

20"

228 Št. 389, 390, 391.

Otakkerus, gui Rome obiit, dudum ante etatem nostram a Pilgrimo
Pataviensi episcopo in beneficium susceperat et ea ab Arnulfo magni-
fico comite de Welsa atque de Lambacdhha ipsorum consanguineo ad
eos fuerant devoluta atque possessa] Zato pa odstopi pasovski škof
mejnemu grofu Otokarju cerkev v Dietadhu in njena posestva poleg
Aniže. |

Med pričami je tudi omenjen , Vlricus Aquileiensis".

»Data apud Lauriacum anno dominice incarnationis MLXXXVIIL.,
XIIII. kalendas Augusti, anno pontificatus nostri XXIIIL, indictione XI."

[Izvirna listina v Gleinku. — Hansiz, Germ. sacra, I, 279. — Kurz, Bei-
trüge zur Gesdi. des Landes ob der Enns, III, 294; — Hormayr, Archiv f. Geo-
graphie, VI (1815), 499. — Mon. Boica, XXIX5, 44, — Urkundenbudi des Landes
ob der Enns, II, 117, št. 82]

Št. 390.

1089, dne 13. oktobra. Treviso.

Karantanski vojvoda Liutold /,domnus Liutaldo dux*]
prisodi na sodnem zboru v mestu Trevisu padovanskemu škofu Mi-
lonu neka posestva v vaseh, Braganze in Valle S. Donato imenovanih.!

Signum T manu suprascripto domnus Liutaldo dux qui hoc si-
gnum crucis feci."

,Anno ab incarnacione domini nostri Jeshu Christi millesimo octua-
gesimo nono, tercio decimo die mensis Octuber., indictione duodecima."

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Padovi. — Gloria, Codice dipl.
Padovano, I, 322, št. 298.]

1090, dne 12. maja. SE 591,

Takrat je umrl karantanski vojvoda Liutold. Nekoliko :

pred svojo smrtjo je odstranil svojo zakonito soprogo ter si z dovo-
ljenjem protipapeža Wiberta izbral drugo.; Kot zvest pristaš cesarja
Henrika IV. je bil iz cerkve izobčen. Neverjetno je, da je postal vla-
darju nezvest ter se sam hotel polastiti krone.

Bernoldi Chronic. ad a. 1090 (MG. SS., V, 450): ,Ex parte autem excom-
municatorum Luitoldus dux Carinthiorum inopinata morte praeripitur, cum nuper-
rime contra fas et ius repudiata propria uxore, aliam superinduxerit, Guiberto
quidem heresiarcha hoc ei concedente."

Walrammus, De unitate ecclesiae conservanda, lib. II (MG. Libelli
de lite, II, 265): ,Eodem etiam anno (1090) defunctus est Luidolfus dux Caren-
tinorum, cum et ipse appeteret regnum contra imperatorem Heinricium."?

1 Braganze iu Valle S. Donato sta dve vasi na vicentinski zemlji.

? Walrammovo poročilo, da se je hotel vojvoda Liutold polastiti vladarstva ter odstraniti
cesarja Henrika, je neverjetno. To je posebno poudarjal Wahnsdiatfe (Das Herzogthum Kárnten,
str. 72 in 73). Tudi nekateri drugi so istih misli, tako Ankershofen (Handb. der Gesdi. d. H. Kárnten,
Il, 770) in Jaksch (Mon. hist. duc. Car., III, 191). Zadnji dvomi tudi o tem, da bi bil Liutold odstranil
svojo pravo ženo ter se poročil z drugo. Vendar nimamo nobenega razloga, da bi Bernoldu ne
verjeli, kar nam poroča.

APP o ac RE" DEREN

Št. 391, 392, 595. 229

Ann. Hugustani ad a. 1090 (MG. SS., III, 155): ,Liutolfus dux Karintea-
norum obiit."

Ann. Hildesheim. ad a. 1090 (MG. SS., III, 106): ,Liudolfus dux et Ber-
tolfus dux, filius Roudolfi, obierunt."

Ann. Rosenveldens., c. 34 (MG. SS., XVI, 101): ,Ludolfus dux obiit."

Necrologium s. Lamberti ad 4. id. Maii — 12. maj. (MG. Necrol., II, 325):
»Livtoldus dux."

Št. 392.

1090, dne 15. ali pa 16. junija.
Takrat je umrl prvi krški škof Gunther.

Chronicon Gurcense, c. 1 (MG. SS., XXIII, 8): , Anno ab incarnatione
Domini 1088., 16. Kal. Julii Gebhardus archiepiscopus ultimum diem clausit. Eodem
die revolutis duobus annis Guntherus Gurcensis episcopus obiit. Hunc hic Geb-
hardus Guntherum fecit episcopum anno 1072. Hic Guntherus sedit annis 18,
quorum 16 sub domino Gebhardo rexit ecclesiam, . . ."

Necrologium s. Rudberti Salisburg. (H) ad 17. kal. Jul. (MG. Necrol.,
Il, 145): ,Guntheri primus Gurcensis ep."

Necrologium Hdmuntense ad 17. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 298): ,Gun-
therus ep."

Necrologium Ossiacense ad 17. kal. Jul. (MG. Necrol., II, 445): Gun-
therus ep."

St. 393.
Najbrže leta 1090.!

Henrik, odvetnik Oglejske cerkve2, je soglasno s Purdhardom, ki
je bil takrat postavljen za oglejskega odvetnika, odstopil odvetniško
sodstvo po vsem imetju Oglejske cerkve patriarhu Udalriku in njegovi
cerkvi tako, da naj odslej nikdar noben odvetnik ondi ne razsoja, pač
pa naj imajo to pravico za večne čase bratje (kanoniki), ki tam slu-
žijo Bogu. Odvetnik Henrik je to storil v korist svoje duše in duše
svoje soproge Liutgarde. Zato naj pa oglejski prošt do njegove smrti
vsako leto na vseh svetnikov dan preskrbi kanonikom dobro pojedino
ter pogosti sto revežev. Po njegovi (Henrikovi) smrti naj se to godi
na dan njegove obletnice. Patriarh Udalrik je z veseljem sprejel, kar
je njegov brat Henrik prepustil Oglejski cerkvi. Ko so duhovniki in
ljudstvo Oglejske cerkve na skupnem zboru vse to odobrili, je patriarh
dal to tudi zapisati.3 /[,Notum sit..., qualiter Heinricus sanctae Agui-

1 To se je najbrže zgodilo leta 1090. ali pa kmalu potem; prej ko ne takrat, ko je odvetnik
Henrik postal vojvoda karantanski.

3 Da je bil karantanski vojvoda Henrik nekoliko časa odvetnik Oglejske cerkve, kateri je
daroval en dvor na Brdu pri Blaškem jezeru na Koroškem ter brodnino pri Vognjem polju
»...aream unam in Carinthia que Ekke vocatur, quam dux Henricus pro advocacia Aquileiensi
patriardie dederat, cum piscatoribus atque omnibus ad eandem curiam pertinentibus et transitum
apud Pobenuelt"], je razvidno iz neke listine oglejskega patriarha Udalrika, ki je bila najbrže
leta 1118. spisana. (Jaksdi, Mon. hist. duc. Car., III, 191, št. 495 k letu 1090.)

3 Cerkveni knezi so imeli svoje odvetnike, ki so jim varovali njih imetje ter jim šli na
roko, kjerkoli je bilo potreba. Odvetnik je bil branitelj (defensor), varuh (tutor) in oskrbnik (pro-

230 St. 393.

lejensis ecclesiae... advocatus ... ejusdem s. ecclesiae justitiam reco-
gnovit atque ... consentiente et collaudante necnon et eamdem sententiam
confirmante Purchardo eodem die advocato constituto, placitum advocatiae
super omnibus bonis praefatae Aquilejensis ecclesiae attinentibus cum
omnibus districtis, usibus et pertinentiis integerrime in manu domini et
catholici patriarchae Vodalrici, eidem sanctae Aquilegensi ecclesiae tra-
didit, ita ut nullus advocatus amodo et usque in sempiternum ibi pla-
citet, sed fratres digne et religiose atque devote Deo jugiter servientes
perpetuo et inviolabili jure habeant .. . Qui venerabilis patriarcha gaudens
super his, quae ex justa et bona voluntate praedicti fratris sui Heinrici
advocati ad laudem et gloriam sanctissimae Aquilegensis ecclesiae fie-
bant, accepta in se potestate communi conventu libito consensu et vo-
luntate cleri et populi ejusdem sanctae ecclesiae fidelium scriptis com-
misit."]

Hi sunt festes: Purchardus frater! Purchardi advocati et filius
ejus Purchardus, Heinricus de Guriza? Vvillelmus, Hernos, Valdo, An-
dreas, Rantolphus et filii ejus, Fridericus, Astaldus, Marcuardus frater
Andreae. Ego Vodalricus patriarcha manu propria subscripsi."

Fridericus de Tengile, Atzo, Otto de Pisuic, Dietricus vicedominus,
Bertoidus ei frater ejus Wernerius, Vdalricus, Hermenardus, lohannes,
Adalbertus, comes Wotiscalcus."

[Izvirna listina v Kapitelskem arhivu v Vidmu. — Transsumpt iz neke li-
stine, izdane dne 10. maja leta 1206. — Ughelli, Italia sacra, V, 68. — Rubeis,
Mon. eccl. Aquil., col. 599, 600. — Tangl v Archiv f. Kunde osterr. Gescdiiditsqu.,
XII, 179, op. 203. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 214, št. 532.]

curator) kakega škofa ali pa opata. Zastopal ga je v pravnih zadevah, če je bilo treba kako po-
sestvo pridobiti, odstopiti, zamenjati itd. Včasi je pobiral dohodke dotične škofije ali pa opatije.
Odvetnik je po nekaterih krajih zahteval svoj delež pri kupčijah, katere so se napravile pod nje-
govim nadzorstvom, potem svoj delež od dobička pri kovanju novcev ter odškodnino za vojsko-
vanje, katero se je pod njegovim vodstvom vršilo na korist kaki škofiji ali pa opatiji.

Odvetnik je izvrševal tudi sodstvo. Razsojeval je prepire škofovih ali pa opatovih pod-
ložnikov. Kot sodnik je nalagal globe ter dobival še druge sodnijske pristojbine prav tako, kakor
grof kot sodnik na kraljevi zemlji. Če je prišel k sodnijski obravnavi, je zato dobil neko od-
škodnino. : :

V zgoraj navedenem slucaju se je oglejski odvetnik Henrik odpovedal pravici, da bi izvr-
&eval sodstvo po tleh Oglejske patriarhije. Tudi Purdiard, njegov naslednik, ni bil več sodnik,
obdržal je pa vse druge odvetniške pravice in dohodke. Odslej so oglejski kanoniki sodili oglejske
podložnike, ob enem pa tudi pobirali razne sodnijske pristojbine.

1 Namesto »Purdhardus« bi najbrže moralo stati ,Pertholdus". Tako se je zval takratni
solnograški protinadškof. Cfr. Jaksch, l. c. op.

2 Okoli leta 1090. ni bil Henrik Eppensteinski grof goriški (gl. št. 385, op.), pač pa je živel
v tistem času v Gorici neki drug Henrik, ki se nikakor ne sme zamenjati s Henrikom Eppen-
steinskim, kajti v tem dokumentu se omenjata oba, oni kot priča, ta pa kot darovalec. Brez dvoma
je ta Henrik iz Gorice ista oseba, katera se navaja pod št. 260, kjer je rečeno, da je bil iz jako
plemenite rodovine (,nobilissima prosapia ortus") in da je podedoval razna posestva v Gorici in
po drugih sosednjih krajih Furlanske grofije (»talia predia qualia... comitatu Foriulanense loco
Goriza aliisque locis ibidem circumiacentibus prefatus Heinricus hereditario iure ... habuit et
possedit«). Okoli leta 1070. tedaj še ni bilo Goriške grofije in tedaj tudi ne goriških grofov. Gorica
je takrat spadala še pod Furlansko grofijo. Prej omenjeni Henrik iz Gorice je bil po mojih mislih
prednik goriških grofov ter morda kak vnuk ali pa sploh sorodnik grofa Werihenta, ki je leta 1001:
od cesarja Otona III. dobil mnogo posestev po Goriškem (št. 2).

Št. 393, 394. 231

Primerjaj tudi napis na kameniti plošči v Ogleju, o katerem poroča Rubeis
(Mon. eccl. AquiL, col. 556): ,Notum sit omnibus fidelibus Christi, qualiter ego
Henricus dux totum placitum advocatiae canonicae hujus ecclesiae pro mea anima
et Luicardae uxoris meae sanctae Mariae et fratribus his coram clericis et laicis
collaudante et confirmante domino Vodolrico patriardia fratre meo dederim, vide-
licet eo tenore, ut semper in festivitate omnium sanctorum optimum servicium
canonicis his in vita mea a praeposito eorum fideliter administretur et C pauperes
pascantur; post mortem vero meam in meo anniversario totum istud supradictum
adimpleatur."

St. 394.

Med letom 1090. in 1106.

Nepravi solnograški nadškof Perhtold postavi za krškega škofa
Perhtolda iz Selč, ki je nato vladal od 1090—1106. V tem času je
prepustil nekatera posestva Krške cerkve kot fevde raznim velikašem.
Karantanskemu vojvodu Henriku je podelil cerkev v Bistrici! in pa
150 kmetij, potem en dvor v Brežah in enega v Dirnsteinu?. Svojima
bratoma Poponu in Wilhelmu je odstopil 80 kmetij, dvor im cerkev v
Selčah3, Vojvodu Henriku in grofinji Hedvigi (?)* je dal 80 vasi in dva
dvora v Ptujski marki. Mlajšemu Engelbertu5 je najprej izročil dva
Trušenjska gradova, 12 vinogradov in štiri dvore. Ko je nehal
biti škof, mu je dal še 12 drugih vinogradov, trg v Brežah ter deset
kmetij in en dvor v vasi Micdheldorfu6. Nekemu Dietriku je prepustil
trideset kmetij in en dvor na Koroškem ter deset kmetij v vasi Vo-
hendorfu na Bavarskem, nekemu Regenbertu de Tanna pa dvor s pet-
najstimi kmetijami. Ministerijalom Krške cerkve je podelil petdeset kmetij,
in tako ni škofiji že skoraj nič več ostalo. Prej omenjenemu Poponu je
odstopil dvanajst podložnikov, izmed katerih je vsak na leto dajal po
osem kunjih kož. Ta Popon si je tudi prisvojil dva mlina in sedem-
najst podložnikov rečene cerkve, ne da bi mu bili darovani.

Chronicon Gurcense, c. 2 (MG. SS., XXIII, 8, 9): ,Qui Pertoldus quendam
alium Perhtoldum de Celsadi oriundum Gurcensi ecclesie intrusit episcopum; et
hic totum dilapidavit episcopatum. Sedit annis 16. Hec sunt allodia quibus sub
nomine beneficiorum nudatam se gemit Gurcensis ecclesia ab eo: ecclesia in loco
qui dicitur Wztridi cum 150 mansis duci... et ad hoc Fresaci curtis una, altera
Dernsteine. Poppo cum fratre suo Willehelmo 80 mansos eiusdem possidet Gur-
censis ecclesie et curtim unam et ecclesiam in eodem edificatam predio. In Mardiia
episcopus duci et commetisse 80 villas et duas curtes concessit. Idem episcopus
iuniori Engelberto duas urbes, Truxinas nomine, dedit et 12 vineas et curtes 4,

1 Wztridi je Bistrica (Feistritz) zahodno od BreZ na Koroškem.

? Dirnstein je na Štajerskem jugozahodno od Neumarkta.

? Da sta tu omenjena dvor in cerkev bila v Selčah, glej Jaksdi, Mon. hist. duc. Car. I,
84, op. 3.

4 Jaksdi (op. cit., op. 4) misli na Hedvigo, soprogo grofa Engelberta I. iz rodovine Span-
heimov, ki je bila sestra karantanskega vojvoda Henrika.

5 Grof Engelbert Il. iz rodovine Spanheimov, nekaj časa (1107—1123) mejni grof istrski, po-
zneje pa (1124—1135) vojvoda karantanski. Bil je sim prej omenjene Hedvige in njenega soproga
Engelberta 1.

5 Midieldorf je jugovzhodno od Brež.

232 Št. 394, 395.

et ea die gua ab episcopatu recessit 12 alias vineas; Friesacense insuper forum
cum 10 mansis et unam curtem in villa Micheldorf; Dietrico in Carinthia 50 mansos
et curtim unam, et in Bawarica 10 in villa Vohendorf; Regenberto de Tanna
curtim unam cum 15 mansis; ministerialibus eiusdem ecclesie 50 dedit et sic epi-
scopali iuri nichil remansit. Popponi supra dicto 12 servos dedit quorum unus-
quisque 8 marturinas singulis annis dare solebat. Preterea idem Poppo absque
omni traditione 2 molas et 17 servos eiusdem ecclesie sue vendicavit potestati."

1091, okoli 1. maja. St. 395.

Grof Engelbert I. podeli z dovoljenjem svoje soproge Hedvike
[,consensu dilecte coniugis sue Hadwige"] in svojih sinov! prvemu
(šentpavelskemu) opatu Wecelinu cerkev sv. Pavla? z vsemi njenimi
priteklinami in podložniki, potem v Labodskem okraju /,in territorio
Lauentino"] Sentpavelski dvor /,curiam que dicitur ad sanctum Paulum"]
ter zraven ležečo vasico, ,Brugga" 3 imenovano, z vsemi priteklinami
razen lova na bobre /,castorum venatione excepta"]. Na gori južno od
Št. Pavla mu podari cerkev sv. Lamberta4 z njivami in novinami pri
Losdhentalu5 do Rótelsteina6, onostran reke (Labodnice) pa pristavo
Andersdorf?, potem Raglad18, Gótzendorf9, Rainz 19, Móllbadi!!, in pri-
stavo Labod!2. Onostran gore!? mu podeli posestvo na Cali4, potem
cerkev in pristavo z vinogradi in podložniki v Gorenjčah, dalje
pristavo v Grebinjul6 in pa Gaberje! s podložniki in mejami, ki se-
gajo do Alp, potem Scdhildberg!$, novine v Pustrici?, Streglje? z
vinogradi in desetinami ter dve kmetiji pri Montferranu2! Na Furlan-
skem mu podeli vas Lipnik22 in pa eno kmetijo pod gradom Rtinom?3.

1 Glej rodovnik Spanheimov pod št. 376.

2 Glej št. 366 in 376.

3 Brugga (Bruck) se je zval sedanji trg Št. Pavel. Ime je dobil po mostu, ki je držal čez
potok Holmico ali pa čez reko Labodnico.

4 Cerkev sv. Lamberta je bila na gori, ki se dandanes zove Lambrechtsberg ter leži južno
od Št. Pavla.

5 Losdhental je vas jugovzhodno od Št. Pavla. Nad njo se vzdiguje gora s cerkvico sv. Jo-
Zefa, kjer je nekdaj stal grad Loscdhental.

$ Rótelstein je neka kmečka hiša na koncu Losdhentala.

τ Bndersdorf je vas vzhodno od Št. Pavla v fari Sv. Jurija.

$ Ragladi je vas pri Rojadi severovzhodno od Št. Pavla.

9 Gótzendorf je vas severovzhodno od Št. Pavla.

10 Vasi Oberrainz in Unterrainz sta vzhodno od Št. Pavla.

τ Móllbadi je pri Ettendorfu jugovzhodno od Št. Pavla.

12 Labod je pri izlivu Labodnice v Dravo.

18 Tu nam je misliti na pogorje, ki se razprostira med Št. Pavlom in reko Dravo.

14 Cala je vas blizu Drave severovzhodno od Švabeka. à

1 Tu omenjena cerkev v Gorenjčah je Sv. Radegunda blizu Drave nasproti Švabeku.

16 Grebinje (Griffen) je severovzhodno od Velikovca.

1T Gaberje (Haberberg) so vas severovzhodno od Grebinja.

1 .Skiltaren* je morda vas Sdiildberg severovztodno od Rude in jugovzhodno od Gaberjev.

19 Pustrica je vas severno od Grebinja.

20 Streglje (Strógladi) so vas severovzhodno od Pokrske vasi.

24 Mons Ferrarius (Montferran), neki grad južno od Velikovca blizu Dravskega mostu.

? Lipnik je bil na Furlanskem. Morebiti je to sedanji Laipacco od Colloreda proti vzhodu.

3 ,Sub castro Retin" je svet pod gradom Rtinom (Hrtegna), ki se nahaja med Tarcentom
in Guminom. à

Št. 395, 396. 233

V Marki onostran (Dravskega) gozda! mu podeli dva vinograda?,
onostran Drave vas Ruše3 in pa sosednjo puščavo, Radomlje4
imenovano, kjer je tudi postavil nekoliko menihov, ki naj bi služili
Bogu. /,... in monte quoque meridiem versus obposito dedit ecclesiam
sancti Lamberti cum agris suis atque novalibus de Loschental adusque
Rotenstein pertinentibus, trans flumen vero stabulariam curtim Entrichs-
dorf et Reculadh et Gezendorf et Rünitz et Molewacdh, et stabulariam
curtim Lauentmundi, ultra montem predium Céla et Gorinsig ecclesiam
et curtim stabulariam cum vineis atque mancipiis, stabulariam curtim
Griuina et item Griuina cum mancipiis suis ac terminis ad Alpem usque
pertinentibus, Skiltaren quoque et Pvsters novale, Strielach etiam cum
vineis et omni decimatione, in monte Ferrario duos mansus, in Foro
lulii villam Lipinik dictam et mansum unum sub castro Retin, in Mar-
chia trans silvam vineas duas, ultra Trauum vilam Róste et heremum
huic centiguam Radimlahc dictam, ubi etiam fratres aliquot Christo
militaturos se vivente substituit."]

Naštetih je več prič, med njimi tudi ,Hainricus ipsius comitis
filius, Ludewic Ludewici comitis filius, Weriant de Grez5, Dietricus
de Kriwig, ... Frazlau ..."

Acta sunt hec omnia pascali sollempnitate nuper elapsa circa
kalend. Mai. dominice incarnationis anno MXCI. pontificatus domini

Vrbani apostolici pape IL, regnante Heinrico imperatore III,"

[Cod. trad. S. Pauli, c. 3 iz začetka 13. stoletja v Št. Pavlu. — (Hormayr)
Ardhiv f. Geographie, XI (1820), 288. — Ankershofen, Handb. der Gesch. des
H. Káürnten, ΠΡ, 104, št. 56. — Schroll v Fontes rer. Hustr., Dipl. XXXIX, 5. —
MG. SS., XV, 1058. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 195, št. 496.]

Št. 396.

1091, dne 5. maja. Bassano.^

Cesar Henrik IV. povrne v navzočnosti oglejskega patri-
arha Udalrika in drugih knezov [,praesentibus regni principibus,
Ovdalrico patriarcha Aguileiensi ..."] eidhstadtskemu škofu Udalriku
nekatera posestva v Nordgauu.

»Data III. non. Maii anno dominicae incarnationis mill. LX XXXI.
indictione XIIIL, anno autem ordinationis domni Heinrici tercii Roma-

norum imperatoris augusti XXXV. regni, imperii vero VII. Actum Bassan."
[Izvirna listina v Monakovem. — Mon. Boica, XXIXa. 214, št. 433.)

1 Dravski gozd nam je iskati zahodno od Maribora nekako pri Brezovem.

3 Neubauer (Jahresberidit der k. k. Staats-Oberrealschule in Marburg, 1882, str. 7) misli, da
sta bila ta dva vinograda pri Vesternici zahodno od Maribora.

8 Ruše so vas na južni strani Drave jugozahodno od Maribora.

4 Radomlje so sedanji Sv. Lovrenc v Puščavi jugozahodno od Maribora. Po potoku Ra-
domli ali Radolni, ki teče skozi Puščavo, se je nekdaj tukaj reklo v Radomljah. (Cfr. Skuhala
Župnija in božja pot Device Marije v Puščavi. Maribor, 1881.)

5 Sedanji Slovenji Gradec na Štajerskem.

ὁ Bassano je južno od Brescie v Italiji.

234 Št. 397, 398. .

1091, dne 23. maja. St. 397.

Cesar Henrik. IV. potrdi samostanu sv. Feliksa in Fortunata v Vi-
cenzi njegove pravice in posestva. Med navzočimi sta bila tudi
oglejski patriarh Udalrik in pa Bernhard, prošt oglejske
cerkve.

,Anno dominice inc. millesimo nonagesimo IL, indictione XIIIL, hoc.

actum est X. kal. lunii in Dei nomine feliciter, regni vero domni Henrici
serenissimi imperatoris XXXVIIL, imperii autem VIII."
[Izvirna listina v Vicenzi. — Ughelli, Italia sacra V, 1040. — Castellini,

Storia della città di Vicenza, V, 107. — Cfr. Neues Archiv der Gesellschaft f. áltere
deutsche Geschiditskunde, III, 95.]

1092. St. 598.

Cesar Henrik IV. je šentgallenskega opata Udalrika povzdignil v
oglejskega patriarha! ter mu dovolil, da je tudi opatijo $e dalje obdrzal.
Novega patriarha je posvetil protipapez Wipert (Klement IIL). Udalrik
je pregovoril cesarja, da je pregnal konstanškega škofa Gebharda, ki
je bil takrat papežev legat in vikar v Nemčiji, ter na njegovo mesto
postavil šentgallenskega meniha Hrnolda iz Heiligenberga2, Nato je
patriarh hotel s silo pripeljati Arnolda v Konstanz, a ondotni meščani
ga niso sprejeli ter ga prisilili, da se je moral vrniti.

Bernoldi Chronicon ad a. 1092 (MG. SS., V, 455): ,Domnus Oudalricus,
qui abbatiam sancti Galli et Aquileiensem episcopatum non intrando per ostium
obtinuit, per quendam monadium sui monasterii Gebehardum Constantiensem
episcopum supplantare conatus est, cui investituram eiusdem episcopatus a Hein-
rico impetravit. Set cum eundem supplantatorem ante natalem Domini inthronizare
vellet, a Constantiensibus receptus non est, immo non sine contumelia repedare
compulsus est."

Casus monasterii Petrishusensis, lib. III, c. 29 (MG. SS. XX, 656):

»De Oudalrico patriardia. Igitur rex Heinricus abbatem monasterii sancti Galli
patriarcham apud Aquilegiam constituit et utramque potestatem habere permisit,
pro eo quod semper erroribus eius toto annisu favebat. Qui a Wiperto ordinatus,
contra catholicos tyrannidem exercebat. Ea de causa etiam regem instigavit, ut
venerabilem Gebehardum Constantiensem episcopum depelleret, et alium pro eo
constitueret, eo quod ipse numquam ei vel alicui fautorum suorum ulla ratione
communicare voluisset. Erat enim idem Gebehardus tunc temporis legatus et vi-
carius apostolici in Theotonicis partibus. Iam dictus ergo Oudalricus, diu cum rege
conspiratione habita, demum obtulit ei unum de monadiis suis nomine Arnoldum,
de Santo Monte? progenitum, promittens, ut si ei episcopatum daret, ipse eumi

absque eius labore intruderet. Itaque cum rex votis eius satisfecisset, ille domum -

regressus cum magna manu militari Arnoldum Constantiam adduxit, set civibus
ad arma concurrentibus et forti pertinacia resistentibus, inacti recesserunt."

1 To se je zgodilo leta 1086. Gl. št. 381.
? Heiligenberg je severno od Bodenskega jezera na Badenskem.
8 Id est Heiligenberg.

Št. 399, 400. 235

Št. 399.

1093, dne 12. maja. Pavia.

Cesar Henrik IV. podeli vsled prošnje oglejskega patriarha Udal-
rika, svojega sorodnika! /,pro petitione Uodalrici patriarchae, dilectis-
simi consanguinei nostri"], Šentgallenskemu samostanu vas Daugendort?
in pa zraven še toliko zemlje, da bode znašalo trideset kmetij, od ti-
stega posestva, katero mu je (cesarju) odstopil karantanski vojvoda
Henrik, sin Markwardov. /,...de illo scilicet praedio, quod nobis dux
Heinricus de Carinthia, filius domini Marguardi, dedit.."]

,Data est IV. idus Maii anno ab incarnatione domini MLXX XXIII,
indictione L, anno autem domini Heinrici regni eius XXXVIIL, imperii
vero suo VIII. Actum Papiae."

[Izvirna listina v St. Gallenu. — Neugart, Cod. dipl. Alem., II, 38, st. 829.
— Wirtemberg. Urkundenb., I, 299.]

St. 400.

1093, dne 12. maja. Pavia.

Rimski cesar Henrik IV. izjavlja, da je za Casa rajnkega patri-
arha Sigeharda zarad njegovega zvestega službovanja in vsled prošenj
drugih fevdnikov podelil Oglejski cerkvi Kranjsko mejno grofijo.
Pozneje je po nasvetu nekaterih, slabo mu svetujočih oseb rečeni cerkvi
vzel omenjeno mejno grofijo ter jo prepustil nekemu drugemu. Sedaj
pa, ko je spoznal, kaj je prav, iz nova podeljuje imenovano mejno
grofijo z vsemi tistimi pravicami, katere so imeli on in njegovi pred-
niki, Oglejski cerkvi, oziraje se na zvesto službovanje patriarha Udalrika,
svojega fevdnika in jako ljubega sorodnika, ter na posredovanje mnogih
svojih, imenoma naštetih fevdnikov. Patriarh Udalrik in njegovi nasled-

niki smejo rečeno mejno grofijo imeti, obdržati ter Z njo storiti, kar bi

1 Patriarhova stara mati Beatrica, soproga karantanskega vojvoda Adalberona, ter cesarjeva
stara mati Gizela, soproga cesarja Konrada IL, sta bili sestri, hčeri švabskega vojvoda Hermana II.
To sorodstvo je razvidno iz naslednega rodovnika.

Herman II., vojvoda švabski, Markward Eppensteinski,
T 1003. mejni grof karantanski.
Matilda, Gizela, Herman ΠῚ, Beatrica Adalberon,
soproga karant. soproga cesarja vojvoda Svabski, vojv. karantanski
vojvoda Konrada Konrada Il. T 1012 1012 — 1035.
(1004—1011) (1024 - 1039)
Markward Adalberon,
Konrad Mlajši, Kralj Henrik III. * 1076 &kof bamber&ki,
vojv. karant. 1039— 1056. sopr. Liutpirga 1053—1057
1036—1039 m
Kralj Henrik IV. Liutold, Udalrik I., Herman, Henrik,
1056—1106 vojvoda karant. patr.oglejski škof pasov. vojv. karant.
1077— 1090 1086— 1121 T 1087 1090— 1122

2 Daugendorf je severno od Redlingena na Wiirtemberškem.
? Dobil jo je najbrže Udalrikov brat Henrik, mejni grof istrski, ki je leta 1090. postal karan-
tanski vojvoda. (Cfr. Wahnschaffe, Das Herzogthum Kiirnten u. seine Marken, str. 74.)

236 Št. 400, 401, 402.

jim bilo zarad koristi svoje cerkve všeč. /,Notum sit omnibus Christi
nostrisgue fidelibus tam futuris guam praesentibus, gualiter nos tempore
Sighardi patriarchae bonae memoriae pro fideli servitio ejus et pro peti-
tione aliorum fidelium nostrorum quandam marchiam nomine Carniolam
Aquilejensi ecclesiae ob honorem s. Dei genitricis Mariae sanctique Her-
magorae dedimus, postea vero concilio quorundam non bene nobis con-
sulentium eandem marchiam praedictae ecclesiae subtrahendo abstulimus,
alii eam concedentes. Nunc igitur recognoscentes justitiam ad reconci-
liandam nobis s. Dei genitricem Mariam praefatae ecclesiae reddidimus
et pro remedio animae nostrae tum pro dilectione et fideli servitio Vo-
dalrici patriarchae fidelis nostri et dilectissimi consanguinei, tum ob
interventum | fidelium | nostrorum . . . praedictam marchiam Aguilejensi
ecclesiae ad honorem 5. Mariae sanctique Hermagorae in proprium dedi-
mus cum tali jure et justitia, qua eam nos habuimus et antecessores
nostri regesve vel imperatores habuerunt ea scilicet ratione, ut praedictus
Udalricus patriarcha ejusque successores liberam potestatem habeant
possidendi, obtinendi vel quidquid illis ad utilitatem ecclesiae placuerit
inde faciendi."

Datum est IV. idus Maii anno ab incarnatione domini MLX X X XIII,
indict. L, anno vero domini Henrici regni ejus XXXVIIIL, imperii vero
IX. Actum Papiae."

[Prepis v zbirki ,Consultori in iure^ v Benetkah z dat. ,8. regni 29," —
Ughelli, Italia sacra, V, 59. — Lünig, Cod. dipl. Italiae, IV, 1534. — Tangl
v Hrdhiv f. Kunde osterr. Gesdiqu., XII, 179 z dat. ,IV. idus Martii". — Schumi,
Urk.- u. Reg.-Buch, I, 67, st. 59.] :

1093. St. 401.

Cesar Henrik IV. podeli oglejskemu patriarhu pravico, da sme
svobodno voliti puljske škofe.

[Odoricus de Susannis, Thesaurus eccl. Hguil., ed. Bianchi, p. 227,
št. 536 (reg.).]

Št. 402.

1093, v začetku decembra.

Ko je solnograški nadškof Tiemon v začetku meseca decembra!
posvetil Šentpavelski samostan, je podelil s posredovanjem svojega
odvetnika Engelberta ter z dovoljenjem takrat navzočega ljudstva in
duhovščine ondotni cerkvi tretji del njemu pripadajočih desetin od treh
samostanskih posestev, in sicer v Gorenjéah?, Grebinju? in An-

1 Šentpavelski opat Ulrik I. nam v tretjem poglavju svojega Cod. trad. pripoveduje, da je
grof Engelbert 1. leta 1091. okoli 1. maja podelil razna posestva prvemu opatu Šenipavelskega
samostana (gl. št. 395). Nato nadaljuje ,anno dehinc secundo", kar kaže na leto 1093.

3. Kje so Gorenjče, gl. pod št. 395.

3 Grebinje je severovzhodno od Velikovca.

Št. 402. 237

dersdorfu!, in pa tudi vse desetine od novin, katere je samostan do
takrat pridobil. Tudi je podelil opatu in njegovim naslednikom župnijske
pravice, katere je imela ondotna cerkev? od časov sv. Hartwika sem,
ter določil, da naj bode pokop na onem kraju popolnoma svoboden.
Vse to se je v navzočnosti vseh, ki so se takrat tam zbrali, prečitalo
in potrdilo. Nato slede imena prič:

V tistem času je Popon, mejni grof istrski4, podelil Sent-
pavelskemu samostanu majhen dvor z vrtovi med obzidjem Oglejskega
mesta. Weriant iz (Slovenjega) Gradca je podaril dve kmetiji
onostran (Dravskega) gozda pri Selnici5. Ludovik, sin Ludovikov, je
podelil dve kmetiji in četrti del davkov v Bistrici ter določil, da
naj bi ljudje rečene cerkve, ki prebivajo po gorah med Vurmatom?
in KamnicoS, imeli pravico do paše, lova in vseh drugih koristi.

Arnolt in Sitzo sta za dušo svojega nečaka Perhtolda podelila
dve kmetiji v Plestáttenu9?. Nato slede priče zadnjih štirih, v istem času
storjenih podelitev.

Cod. tradit. mon. S. Pauli, c. 4: , Anno dehinc secundo decembris mensis
inicio templi dedicatione sollempniter peracta concessit eidem ecclesie partem
quandam decimationis obtentu eiusdem domini nostri advocati sui Eng(elberti)
cum consensu presentis tunc plebis ac cleri vir merito beatificandus Tiemo sancte
Iuuauensis sedis ardhiepiscopus non longe post Christi martir futurus! ea dum-
taxat conditione, ut in tribus monasterii possessionibus hoc est Gorinsig, Griuina
et Antricisdorf terciam partem decime que scilicet ad episcopum pertinebat, illi
fratres haberent, novalium decimas que intra episcopii terminos iam tunc adeptus
esset, idem locus in perpetuum obtineret. Regimen quoque plebis a tempore sancti
Hardwici ad eandem ecclesiam pertinentis abbati eiusque successoribus concessit,
sepulturam loci omnimodis liberam esse decrevit. Que res in omnium, qui tunc
ibi confluxere, perlata noticiam cunctorum ipsius procerum et ascriptorum est
testium corroborata presidio: Poppo gener comitis,!! Cholo sororis episcopi filius,
Chüno, Scrót, Ludwidi Ludwici filius, Arnolt, Adilman, Reintaci, Perhtolt de
Vodienberdi, Manegolt, Otto, Brün et Raben cum conpluribus aliis."

1 Andersdorf je vas severovzhodno od Št. Pavla.

3 Cerkev, o kateri se tu govori, je bila cerkev sv. Egidija ter je stala, kakor se čita v neki
listini z dne 6. decembra 1240. ,in ipso monasterio", v nekem drugem viru pa »in medio atrio intra
muros monasterii". Leta 1618. jo je dal opat Hieronim podreti, ker je že bila v jako slabem stanu.
Cfr. Schroll, Urkundenbuch, str. 9, op.

S Nadškof Hartwik je vladal od leta 991.—1023.

4 Popon, mejni grof istrski, je bil zet grofa Engelberta I., ustanovitelja Šentpavelskega
samostana. Imel je namreč njegovo hčer Richardo za ženo. (Gl. rodovnik pod št. 376). Da je bil
Popon res mejni grof istrski, nam dokazujejo še drugi viri, tako Historia Welforum Weingart.,
c. 15. (MG. SS., XXI, 463): ,... Sophia antea cuidam de Carinthia copulata... genuit Poponem
marchionem". Glej tudi Necrologium Sti. Pauli (Archiv f. Kürnten, X, 42) ad III. non. Jan.
— 3. jan.): ,Benefactor Poppo marchio Histriensis."

5 Selnica je zahodno od Maribora blizu Drave.

? Bistrica je zahodno od Maribora blizu Selnice na levem bregu reke Drave.

7 Vurmat se zovejo gorovje, potok in vas zahodno od Selnice ter severno od reke Drave.

8 Kamnica se imenujeta vas in potok blizu Maribora.

9 Plestiitten je vas jugozahodno od Št. Pavla blizu Laboda.

1 Solnograškega nadškofa Tiemona so leta 1101. dne 28, septembra, ko se je iz Palestine
vračal, pri Korazaimu moharaedanci umorili.

1 Sc. Engelberti, fundatoris monasterii Sti. Pauli.

238 Št. 402, 403, 404, 405.

Ibid. c. 5: ,Tunc temporis etiam prefatus Poppo Histriensis mardhio dedit
sepedicto loco unum curtile cum hortis suis intra muros Aquilegie urbis, Weriant
de Grez duos mansus trans silvam aput Celnitz, Ludwich Ludwici filius duas hobas
et quartam partem vectigalium in Vüstriz et, ut homines ecclesie qui eadem bona
incolunt, communionem habeant in saltu adiacente a torrente Vdmunt dicto usque
ad torrentem Gémnitz pascendo, venando et omni utilitate.

Item Arnolt et Sitzo tradiderunt duos mansus in Plésteten sitas pro anima
Perhtoldi nepotis sui. Harum sr: donationum insimul factarum testes sunt hii: En-
gelbertus comes, Poppo mardiio, Weriant, Arnolt, Purchart, Petrus, Herolt, Marquart,
Rüthart, Herman et alii multi."

[Cod. trad. S. Pauli, c. 4 in 5 iz začetka 13. stoletja v Št. Pavlu. — (Hor-
mayr) Ardiiv f. Geogr., X (1819), str. 112, št. 9; str. 105, št. 7; XI (1820), str. 289,
št. 87. — Ankershofen, Handb. der Gesdi. d. H. Káürnten, II^, 68, št. 5 in 6.
— MG. SS., XV, 1059. — Schroll, Urkundenb. v. St. Paul, str. 8 in 9 (Fontes
rer. Austr, Dipl, XXXIX). — Schumi, Urk.- u. Reg.-Buch, I, 69, št. 61; 70, št. 62.
— Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 194, st. 498.]

St. 403.

1095, meseca decembra.!

Takrat je solnograški nadškof Tiemon posvetil Šentpavelski
samostan v Labodski dolini.

Huctar. Garst. ad a. 1102 (MG. SS., IX, 568): ,Monasterium sancti Pauli
ad Lavint est dedicatum."

Annal. Hdmunt. ad. a. 1102 (MG. SS., IX, 577): , Monasterium sancti Pauli
ad Lavent est dedicatum."

Annal. s. Rudberti Salisburg. ad a. 1101 (MG. SS., IX, 774): , Mona-
sterium Lavendense dedicatur."

1094. Treviso. St. 404.

Pogodba, katero je rimski cesar Henrik IV. sklenil z beneškim
doždom Vitalom Faletrom in katera naj bi na eni strani vezala Bene-
čane in njih podložnike, na drugi pa njih sosede (cesarjeve podložnike).
Med beneškimi podaniki so med drugimi omenjeni ,Gradenses", med
cesarjevimi pa ,Foroiulienses" in pa ,,Histrienses".?

»Anno dominice incarnationis millesimo nonagesimo III, indicti-
one III, regnante Henrico Romanorum imperatore augusto quadrage-

simo IL, imperante autem XII. Actum est Tarvisii."
[Liber blancus iz srede 14. stoletja v Drzavnem arhivu v Benetkah. —
Stumpf-Brentano, Hcta imperii, str. 85—88, št. 79.]

1094. St. 405.

Cesar Henrik IV. iz nova potrdi oglejskemu patriarhu Puljsko Skofijo.

[Ddoricus de Susannis, Thesaurus eccl. Hguil., ed. Bianchi, p. 227,
št. 539 (reg.).]

1 Solnograški nadškof Tiemon je posvetil Šentpavelski samostan leta 1093., kar je razvidno
iz št. 402. Letnica 1102 že zato rie more biti prava, ker se je Tiemon že leta 1101. napravil v Pa-

lestino, odkoder se potem ni več vrnil.
2 Zastran vsebine te pogodbe primerjaj Gr. II, št. 124, 258, 429 in 776.

V AREA

Št. 406, 407, 408. 239

Št. 406.

1095, med 21. marcem in 9. avgustom.!

Neki menih omenja v svoji pesmi, katero je leta 1095. zložil,
med tistimi cerkvami, ki so se ločile od Rimske stolice, tudi diecezo
ob Timavi.

Monachi exulis S. Laurentii opusculum (MG. Libelli de lite, III, 635):
»ŠCissam diocesin Timavi vir suus hinc tenet, hinc adulter."

Št. 407.
1096, dne 1. aprila.

Takrat je umrl grof Engelbert I. iz rodovine Spanheimov, ustano-
vitelj Šentpavelskega samostana v Labodski dolini, sprejemši nekoliko
prej meniško obleko.

Cod. tradit. mon S. Pauli, c. 6 (Schroll v Fontes rer. Hustriac., Dipl.,
XXXIX, 10): ,Duo dehinc anni et IIII menses effluxerant? et pius ille sacri fun-
dator cenobii hora preventus extrema diu desideratum monachicum cepit indu-
mentum sicque mira dei bonitate clementer eum preveniente clementius subse-
quente vitam gloriosam termino gloriosiore conclusit."

Necrol. fraternit. canon. Seccov. ad kal. April. (Frólich, Dipl. sacra
duc. Styriae, II, 565): ,Engelbertus fundator S. Pauli in Lavent."

Necrol. S. Lamberti ad kal. Ápril. (Fontes rer. Austr. Dipl, XXIX, 85)
Engilbertus comes."

Necrol. Rosac. ad kal. April. (Archiv f. Kárnten, XIX, 9): , Comes Engel-
pertus."

Necrol. S. Pauli ad non. Hpril. — 5. apr. (Archiv f. Kürnten, X, 53): »Obiit
Engelbertus comes de Spanheim dux Carinthiae?, fundator monast. S. Pauli, in
quo sepelitur; habet anniversarium solenne."

St. 408.

Med letom 1096. in 1105.4

Sinovi starejšega grofa Engelberta (I), in sicer Hartwik, prošt Solno-
graške cerkve,5 Sigfrid, Bernhard in Henrik dovrše ustanovitev svo-
jega očeta ter podele k temu, kar je že njih rajnki oče [,beate me-
morie pater"] odstopil Šentpavelskemu samostanu, ko ga je utemeljil,
nekatere dele svoje dedščine. Vsak izmed njih si je od darovanih po-
sestev izgovoril užitek do svoje smrti.

1 Zastran datiranja glej Wattenbach, Deutschlands Geschichtsquellen, II (6. Aufl.), str. 152.

? Dve leti in štiri mesece potem, odkar je bila Šentpavelska cerkev posvečena. Ker se je
to zgodilo v začetku decembra leta 1093., je tedaj grof Engelbert umrl meseca aprila leta 1096.

* Engelbert I. ni bil vojvoda karantanski, pač pa njegova sinova Henrik in Engelbert.

* Leta 1096. in sicer dne 1. aprila je umrl starejši grof Engelbert (gl. št. 407), leta 1105. je
pa njegov sin Hartwik postal rezenski škof. Med tem časom so se zgoraj naštete daritve zvršile.

5 Ta Hartwik je leta 1105. meseca septembra postal rezenski škof. Vendar ni resnično, da
je bil prej prošt Solnograške cerkve. (Cfr. Jaksch, Mon. hist. duc. Car., ΠῚ, 210, št. 522.)

S Glej rodovnik Spanheimov pod št. 376.

«CC AR SAN TENTER

240 Št. 408.

I. Najprej podeli grof Bernhard očetu Wecilonu in njegovemu
odvetniku, mejnemu grofu Engelbertu!, v navzočnosti svoje matere in
mnogih drugih oseb v Marki onostran Drave svoje posestvo Raz -
vanje?2, to je pristavo na tej (severni) strani potoka in ostalo polovico
ondotnega kraja, potem pa tudi Kurjo vas? z vsemi priteklinami. K
tem naj se doda še toliko, da bo sto kmetij, in sicer ne po obsežnosti
njiv, pač pa po številu dvorov in prebivalcev. [,,... in Marcdhia trans
fluvium Drawam* hoc sui iuris predium Razwei id est stabulariam curtim
ex hac parte torrentis cum reliqua medietate oppidi adiacentis nec non
et villam Hünoldisdorf cum omnibus ad hec rite pertinentibus .. . post-
modum etiam his addendum, donec C hobe compleantur non ad quan-
titatem dimensionis agrorum sed pro numero curtilium atque degentium
in villa virorum."] Naštetih je več prič.

II. Ravno tega dne podeli Benid105, ministerijal grofa Bernharda,
Šentpavelskemu samostanu dve kmetiji od svojega posestva v Raben-
steinu /,Ramestein"]6, katero mu je njegov gospod iz fevda premenil
v pravo lastnino. Po njegovi (Beniciovi) smrti naj samostan brez ka-
kega ugovora dobi omenjeni kmetiji.

III. Pozneje podari Hartwik pod istim pogojem rečenemu samo-
stanu svoj dvor in cerkev v Marki, in sicer v Kamnici? s posestvi,
podložniki, njivami, vinogradi in drugimi stvarmi, katere je podedoval
na isti strani reke8. [,Consequenter et dominus Hartwicus tradidit item
in Mardhia predicto tenore curtem illam et ecclesiam ad Gamniz cum
prediis atque mancipiis, agris et vineis cunctisque ex ea parte ripe flu-
minis hereditario iure sibi succedentibus."] Naštetih je več prič.

IV. Tudi grof Henrik podari Šentpavelskemu samostanu del svoje
dedščine, in sicer dvor in cerkev v Cakavi9, potem kraj Čakavo 10 ter
štiri vasice, namreč dve GomiliciU, ,Meginwartstetin" 12. in ,Goz-
zier" 13 z vsemi priteklinami. /,. .. curtim illam et ecclesiam ad Saccah
nec non et oppidum Saccah cum aliis III villulis hoc est Gomilnitz et
item Gomilniz, Meginwartstetin et Gozzier"] — Naštetih je več prič.

1 Engelbert je med letom 1101. in 1106. postal mejni grof istrski. (Cfr. Jaksch, Mon., ΠῚ,
št. 510. in 538.)

3 Razvanje so južno od Maribora. Skozi Razvanje teče Razvanjski potok.

3 Kurja vas (nem. Hiihnersdorf) je pri Št. Lovrencu v Puščavi na Štajerskem.

4 Ako tu čitamo ,in Marchia trans fluvium Dravvam«^, nam je misliti na Ptujsko marko, ki
se je razprostirala severno iri južno od Drave. Besede ,trans fluvium Drawam" natančneje določajo
lego dotičnih krajev.

5 Mogoče, da se je njegovo ime pravilno glasilo Benko.

6 Rabenstein je južno od Št. Pavla v Labodski dolini.

7 Kamnica je vas severozahodno od Maribora na severni strani Drave.

8 To je na severni strani reke Drave.

9 Sedaj Št. Janez v Čakavi (St. Johann im Saggautal) severno od Hrveža na Štajerskem.

10 Sedanja vas Cakava (Saggau) severno od Arveza.

1! Gomilica (Gamlitz) je blizu Ernoža na Štajerskem.

1? , Meginwartstetin« se je zval neki kraj blizu sedanje Lipnice na Štajerskem.

15 ,Gozzier" je bil tudi najbrže blizu sedanje Lipnice.

Št. 408, 409. 241

V. Na isti način podeli grof Sigfrid samostanu pristavo Allers-
dorf! /,stabulariam curtim Adilhartsdorf"] z vsemi pravicami do po-
sestev in podložnikov, izvzete so le ženice tkalice /,exceptis solis tex-
trine mulierculis"]. Tudi odstopi samostanu v Marki dva kraja, namreč
Duplek? in Dolgoše$ z vsemi priteklinami. /,/n Mardhia quoque
duo oppida Tubilnik et Legindorf cum omnibus ad hec rite pertinentibus."]

VI. Dalje podeli grof Bernhard kraj Radvino4 in vas Stu-
dence5, na drugi strani reke (Drave) pa štiri vinograde s podložniki,
med katerimi sta bila Adilhard in njegov brat s soprogama in otroki.
Obe te dve daritvi sta se isti dan zvršili. /,, Rursum Bernh(ardus) comes
tradidit oppidum. Radewan et villam Brunne cunctaque his iure succe-
dentia ultra fluvium quoque IIII vineas cum famulis possessas nomi-
natim autem Adilhardum et fratrem eius cum uxoribus ac filiis omni-
busque ad se rite pertinent(ibus). He donationes una die ambe facte . . .
sunt] — Naštetih je več prič.

VIL Neki drug plemenitas, Gunthart z imenom, podeli vsled pri-
zadevanja gospoda B(ernharda) Šentpavelskemu samostanu svoja po-
sestva pri St. Lipšu6 /,apud sanctum Philippum"] na ta način, da
naj jih po njegovi smrti brez ugovora dobi omenjeni samostan. — Na-
štetih je več prič.

Datum manjka.

(Cod. tradit. S. Pauli, c. 21 iz začetka 13. stoletja v Št. Pavlu. — (Hor-
mayr) Archiv f. Geographie, XI (1820), 505, št. 95. — AHnkershofen, Handb.
der Gesch. d. H. Kárnten, II^, 105, št. 57^". — Schroll v Fontes rer. Austr.,

Dipl, XXXIX, 26 k letu ,vor 1105". — Zahn, Urkundenb. d. H. Steiermark, I. 103,
št. 89 k letu ,c. 1100". — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 197. st 500.]

Št. 409.
1096, konec julija.?

En oddelek križarjev pod vodstvom grofa Emidiona se je hotel
polastiti Mošonja na Ogrskem, a je bil odbit. Emidhon in nekateri drugi
njegovih ljudi so se nato vrnili domov, nekateri pa so bežali proti
Karantaniji in proti Italiji.

Albertus Aquensis, Historia Hierosolymitana, lib. I, c. 29 (Bongars,
Gesta Dei per Francos, I): ,Emicho et quidam suorum via qua venerunt reditum
fugiendo tenuerunt; Thomas, Clareboldus et plures suorum versus Carinthiam et
Italiam fuga elapsi sunt."

! Allersdorf je vas severno od Št. Pavla v Labodski dolini.

? Duplek (Tiiubling) je na levem bregu Drave med Mariborom in Ptujem.

3 Dolgoše (Lendorf) so na desnem bregu Drave nasproti Dupleku.

4 Radvina je vas jugozahodno od Maribora.

5 Studenci so zahodno od Maribora.

6 St. Lipš (St. Philippen) je poleg Krke na Koroškem blizu Št. Janža na Mostiču.

1 Križarji so začeli v sredi meseca junija oblegati mesto Mošonj. Ko so se šest tednov
zastonj trudili, so se odstranili, kar se je brez dvoma zgodilo proti koncu meseca julija.

21

242 Št. 410, 411, 412.

Št. 410.

1096, dne 4. avgusta. Videm.

Ivan, sin rajnkega Rantolfa, ki je izjavil, da živi po svojem rim-
skem pravu /,ego guidem Johannes guondam Rantolfi, gui professus
sum meo nomine in mea lege vivere Romana"), podeli na korist svoje
duše in duše svojih staršev cerkvi Marije Device v Ogleju
svoje imetje z vsemi priteklinami v Nigrinjanul. To imetje, katero
je deloma podedoval po svojem očetu Rantolfu in svoji materi, deloma

si ga tudi drugače pridobil, se nahaja v Istrski marki v kraju Nigri- -

njanu, im sicer v ondotnem gradu in tudi zunaj njega. /,quae esse vi-
dentur positae infra marchiam Istriae in praedicto loco de Nigrignano
tam infra castrum, quamque deforis castri."] Od današnjega dneva naj
. imajo oglejski patriarh Udalrik /,Wodelricus"] in njegovi nasledniki
pravico do tega imetja.

Navederiih je nekoliko prič.

»Anno dominicae incarnationis millesimo nonagesimo sexto, guarto
die Augusti, indictione guarta ... Actum infra castrum Utini."

[Rubeis, Mon. eccl. Aquil., col. 548. — Cfr. Odorici Thesaurus eccl. Aquil.,
ed. Bianchi, str. 227, st. 538.]

Št. 411.

1096, morebiti meseca avgusta.

Rajmund, grof toulouški, in Ademar, škof lepuyski?, sta se ude-
ležila prve križarske vojne ter se s svojimi četami napotila s Franco-
skega čez Lombardijo in Furlanijo mimo Ogleja v Istro, nato pa
odtod čez Dalmacijo v Palestino.

Willelmi Tyrii archiepiscopi Historiae lib. II, c. 17 (Bongars, Gesta
Dei, I, 660): ;,... transcursague Lombardia per eam regionem, quae Forum Julii
appellatur, iuxta Aquileam transeuntes in Istriam, inde tandem in Dalmatiam
descenderunt."

St. 412.

1096, v drugi polovici leta.? Verona.

Henrik vojvoda karantanski /,Henricus Carinthiorum dux"], po-
stavi opatijo sv. Lamberta, ki se nahaja v Solnograški škofiji in Breški
grofiji na karantanskih tleh [,in comitatu Friesadh in loco et fundo qui
dicitur Carinthi"] in katero je že njegov oče (Markward) začel zidati
na svoji podedovani zemlji, a je zarad smrti ni mogel dovršiti, v na-
vzočnosti rimskega cesarja Henrika pod varstvo rimskega papeža4. Voj-

1 ,Nigrignanum« se je zval grad nad Mirno med Tarom in Vižinado na zemlji sedanje
Kaštelirske občine. Sedaj so tam samo razvaline.

2 Le Puy je mesto ob gorenji Loiri na Francoskem.

3 Zastran datiranja glej Meyer v. Knonau, Jahrbücher, IV, 474, op. 14.
4 Misliti nam je tu na protipapeža Klementa III. (Wiperta).

ἐν ΠΥ Mo
Be ZARA TNA

Št. 412, 413, 414. 243

voda izjavlja, da pridrži odvetništvo čez samostan sebi in svojim si-
novom, če jih bode imel; ako bi jih pa ne dobil, naj postane od-
vetnik tisti, katerega bi opat izbral.!

Naštetih je več prič.

,Anno dominice incarnationis millesimo nonagesimo VI. indicti-
one IIII, Heinrico quadragesimo III. regnante, imperante vero tertio de-
cimo. Verone feliciter actum est."

[Prepisi iz 13., 14. in 15. stoletja v St. Lambrechtu na Štajerskem. —
Tangl v Archiv f. Kunde ósterr. Geschitsgu., XII, 190. — Zahn, Urkundenbuch
d. H. Steiermark, I, 101, st. 88.]

St. 413.

1096, proti koncu leta.? Verona.

Oglejski patriarh Udalrik, ki je bil pristaš protipapeža Wiberta
ter bil od dveh papežev, od Gregorja VIL? in Urbana IL, iz cerkve
izobčen, je posvetil augsburškega škofa Hermana.

Uodalscalcus de Eginone et Herimanno, c. 12 (MG. SS., XII, 457):
ne». Siguidem ab episcopo Aquileiensi, qui abusive patriarcha vocatur sub pallio

Wiberti haeresyarchae, praemissis duobus iuramentis, ordinatur ... etsi a duobus
apostolicis excommunicato, Urbano scilicet atque Gregorio . . ."

1096. St. 414.

Osojanski opat Teuzo [,abbas Teuzo de abbatia de Osceuuah"]
napravi z dovoljenjem oglejskega patriarha Udalrika nekc pogodbo z
Berhto, Wergandovo soprogo, in njenim sinom Rotherom /,cum domna
Berhta uxore domni Uuergandi et filio suo Rothero"]. Rečena Berhta
in njen sin Rother — ta tudi v imenu svojih bratov — prepustita cerkvi
Marije Device v Osojah trinajst kmetij v Vogličah4 /,in loco qui dicitur
Winkilar XIII massaracias"] z vsemi pravicami in priteklinami. Ako bi
opat te zemlje ne mogel varovati svoji cerkvi, naj na enakem mestu
dobi toliko zemlje v Globocah5 [,in villa que dicitur Globozat"]. —
Zato pa da opat Teuzo imenovani Berhti in njenemu sinu Rotheru v
fevd kraj V ašinječ /,locum qui dicitur Uvalsperc"] s pogojem, da
tu obdelujeta vinograd ter vsako leto odrajtujeta polovico vina cerkvi.
Kadar bi nastala vojna /,in expedicionem"], se je je treba udeležiti ali

1 Pangerl (Beitráge zur Kunde steierm. Geschichtsguellen, III, 70 in 73) dokazuje, da je ta
listina ponarejena. Tudi Stumpf-Brentano (št. 2933) in Zahn jo smatrata za nepristno; Meyer v.
Knonau (Jahrbiicher, IV, 479, št. 27) pa misli, da je pristna ali pa je bila napravljena na podlagi
kake druge pristne listine.

3 Prednik augsburškega škofa Hermana je bil Sigefrid, ki je umrl dne 4. decembra l. 1096,

3 Ker je papež Gregor VII. umrl leta 1085., Udalrik pa šele leta 1086. postal patriarh, je bi
ta najbrže od Gregorja VII. izobčen, ko je bil še šentgallenski opat.

4 Vogliče (nem. Winklern). Po Koroškem je več krajev tega imena, Tako se zove neka vas
blizu Vrbe.

5 Morebiti so to Globače blizu Podkloštra. Jaksch misli na Klatzenberg pri Himmelbergu.
$ Vašinje (nem. Wallersberg) so v Grebinjski občini in v Velikovškem okraju.

21%

244 St. 414, 415.

pa dati toliko novcev, za kolikor bi se med seboj pogodili. Ako bi

opat zahteval, morajo tudi z (oglejskim) patriarhom iti na vojno; opatu.

pa morajo služiti v omenjenem kraju (na Vašinjah) in zunaj njega. Ako
bi po smrti gospe Berhte ali pa njenega sina Rothera hotel dobiti re-
čeni fevd tega najstarejši zakoniti brat, sin Weriendov /,filius scilicet
Uveriendi"], naj odrajta deset mark srebra ali pa kaj drugega, kar bi
bilo toliko vredno. Fevd naj potem pod naštetimi pogoji obdrži, a brez
upanja, da bi ga mogel zapustiti dedičem.

- Med pričami je na prvem mestu omenjen ,Uvolfrat comes".!

»Anno dominice incarnationis millesimo LXXIIL, indict. IIIL., resi-

dente domno et catholico Odalrico patriarcha (in) Aquilegiensi sede XI.

pontificátus sui anno."

(Izvirna listina v arhivu grofa Wilczeka na Dunaju. — Ardiv f. ósterr.
Gesdi, VII, 208. — Jaksch, Mon. hist. duc. Car., III, 199, št. 501.]

St. 415.

Med letom 1096. in 1102.

Po smrti grofa Engelberta I. iz rodovine Spanheimov? je njegov
brat Hartwik, nadškof devinski, podelil Šentpavelskemu samostanu dra-
gocene cerkvene posode, svetilke, mašno obleko in knjige. Tudi je dal iz
Spanheima prenesti v rečeni samostan kosti svoje matere Ridharde ter
jih pokopati zraven trupla njenega soproga Sigefrida. Ta je bil rojen v
gradu Spanheimu [,Sigfridi natale solum Spánheimmense fuerat ca-
strum"]. Ko se je vračal iz Jeruzalema, je na Bolgarskem umrl3 Ri-
charda je poskrbela, da so truplo spravili v Labodsko dolino, kjer je
bila njena domovina /,Ridhkart Lauentinis oriunda extitit oris"]. Pozneje
je Richarda šla na božjo pot k Sv. Jakobu4, Ko se je odtod vračala v
domovino, je umrla v Spanheimu ter bila tu tudi pokopana.

Nadškof Hartwik je podelil samostanu dvajset kmetij, in sicer pri-
stavo v Stadlingu5 /[,stabulariam curtim Stadilaren"], vas Pichling9 in
goro Weinberg? /,villam Puhelern montemgue Winsperdh'].

Med pričami se tudi omenjajo: , Herman comes frater episcopi et
E(ngelbertus), Sigfrit et Pernhart et Hainridh nepotes sui".S

[Cod. trad. S. Pauli, c. 7 iz začetka 13. stoletja v Št. Pavlu. — (Hormayr)
Ardiüv f. Geographie, XI (1820), str. 290. — Schroll, Urkundenbudi v. St. Paul
(Fontes rer. Austr, Dipl, XXXIX, 10). — MG. SS., XV, 1060. — Jaksch, Mon.
hist. duc. Car., III, 196, št. 499.]

1 Tu se prvikrat omenja trebenjski grof Wolfrad.

2 Umrl je dne 1. aprila leta 1096. (Gl. št. 407.)

3 Mogoče je, da je umrl leta 1064.

4 St. Jago di Compostella na severozahodnem Španskem.
5 Stadling je severozahodno od Št. Pavla.

$ Pichling je severno od Št. Pavla.

τ Weinberg je vzhodno od St. Pavla.

8 Gl. rodovnik pod št. 376. '

LE 1 λιν did m de de tea ὦ

ΜΡ... »

St. 416, 417. 245

1097, poletje. Št. 416.

Bavarski vojvoda Welf (IV.) se je napotil v Lombardijo, da bi se
polastil dedščine svojega očeta, mejnega grofa Azzona (IL), ki je ne-
koliko prej umrl. A postavila sta se mu nasproti njegova polubrata, ki
sta bila sina rečenega mejnega grofa, a od druge matere!. Vojvoda
Welf je bil zato prisiljen, da se je obrnil do karantanskega voj-
voda Henrika in njegovega brata, takratnega oglejskega pa-
triarha. Ta dva sta mu pomagala, da je dobil večino svoje dedščine.?

Bernoldi Chronicon ad a. 1097 (MG. SS., V, 465): ,Interim dux Welfo
Baioariae Longobardiam profectus est ad possidendam hereditatem patris sui
Azzonis mardiionis, qui nuper defunctus est; set filii eiusdem mardhionis de alia
coniuge praedicto duci totis viribus resistere. Unde idem dux adiutorium Heinrici
ducis Carentani, et fratris eius Aquileiensis patriardiae coactus asciscere, fratres

suos hostiliter invasit; sicque hereditatem patris de manibus eorum ex magna
parte sibi vendicavit."

St. 417.

Med letom 1098. in 1000.

Perhtold iz Moosburga?, nadškof solnograški, katerega je cesar
postavil, je dne 6. decembra leta 1097. pri Saaldorfu premagal svojega
nasprotnika, solnograškega nadškofa Thiemona4. Ta je nato zapustil
svoje stolno mesto ter se čez Ture napravil na Koroško. Tu so ga
ujeli grof Udalrik, pristaš cesarjeve stranke, potem njegova brata Star-
diand in Werigand5 ter Popon, grof v Selcah6. Thiemon je bil baje
pet let ujet? ter je moral v tem času prestati mnogo nadlog. Istodobno
so nadškofovi sovražniki pet let (?) oblegali njegovo mesto Breže8. Ker

1 Druga soproga mejnega grofa Azzona Il. se je zvala Garsenda, njena sinova pa Hugon
in Fulkon.

2 Henrik, vojvoda karantanski, je bil ob enem tudi mejni grof veronski. Kot upravitelj Ve-
ronske marke je lahko pomagal bavarskemu vojvodu Welfu, ki je hotel dobiti dedščino po svojem
očetu, mejnem grofu Azzonu, čigar posestva so se nahajala v mestu Esteju in njegovi okolici.
Rečeno mesto leži jugovzhodno od Verone.

3 Moosburg je na Bavarskem poleg Isara med Freisingom in Landshutom. Ta Perhtold je
imel obširna posestva po Bavarskem, Avstrijskem, Koroškem in Furlanskem. Njegov brat Purchard
je postal odvetnik Oglejske cerkve, ko je prejšnji odvetnik Henrik Eppensteinovec leta 1090. dobil
vojvodino Karantansko. (Gl. št. 393.)

4 Bitka pri Saaldorfu je bila dne 6. decembra leta 1097. (Glej MG. SS., XI, 56, op. 11.)
Saaldorf je severozahodno od Solnograda že na bavarskih tleh.

5 Brez dvoma sta »Oudalricus comes" (v Passio Thiemonis) in pa »marchio" (v Vita Chun-
radi) ena in ista oseba. V neki listini koroškega vojvoda Henrika z dne 7. januarja leta 1103.
stoji: ,Stardiant mardiio de Sóne et frater eius Odalridi."« (Zahn, Urkb., I, 110.) Iz rodovine sa-
vinjskih mejnih grofov so nam za ta čas znani trije bratje, namreč ,mardhio Oudalricus", potem
»Stardiant mardiio de SÓne" in pa » Werigandus".

$ Kar se tiče grofov ,de Celsadi", glej tudi št. 394,

* Ni dvomiti, da je bil nadškof Thiemon leta 1098, ujet. Leta 1101. je bil že na svobodi, ker
se je v tem letu v družbi z bavarskim vojvodom Welfom še celo udeležil križarske vojne. Pi-
satelj, ki govori o petletnem ujetništvu, je nekoliko pretiraval.

* Mi moramo za tisti čas razločevati dvojne Breže. Solnograski nadškofje so imeli svoj
grad na Petersbergu, na katerem se še dandanes nahaja več razvalin. Spodaj pod gradom na levi
strani Motnice je stala vas Breže, katero je grofinja Hema prepustila ženskemu samostanu na
Krki ter jo je pozneje dobila v last Krška škofija.

246 Št. 417.

se mesto ni hotelo podati, so pred mestno obzidje pripeljali nadškofa,
privezali ga k metalnemu stroju, mangon imenovanemu, da bi rekli,
ako bi bil ubit, da ga niso sami usmrtili, temuč meščani. Ti so pa
v pravem času spoznali svojega pastirja. Nato so pa oblegovalci dali
nadškofu na izbiro, da naj odstopi mesto Breže ter napravi konec
obleganju, ali mu pa pomore njegove ujete sorodnike. Nadškof od-
govori nato: , Stvari, za katere se gre, so lastnina Solnograške cer-
kve in sv. Ruperta; sprejel sem jih, da jih začasno varujem in zvesto
oskrbujem. Ne morem jih prepustiti drugim zato, da bi rešil svoje sla-
botno življenje ali pa življenje svojih sorodnikov. Moje življenje mi
ni dražje kakor zvestoba." Nato sta bila oba sorodnika po nedolžnem
obglavljena, kar je nadškofu povzročilo veliko žalost. Rekel je oblego-
valcem, namreč grofu Udalriku in njegovima bratoma! [,dixitque ob-
sidionis principibus, Oudalrico scilicet comiti, guem ante latis comme-
moravimus, cum germanis suis duobus"]: , Ker brez vzroka ubijate
pravične in neomadeževane ljudi samo zato, ker branijo cerkev, bo-
dete na zemlji prekleti in pred Gospodom se ne otresete svojega greha.
Nesrečno in žalostno bodete odslej živeli, dokler ne pridejo vaše ne-
vredne duše v peklenski večni ogenj." Pisatelj dostavlja, da se je še
v njegovih dneh obče govorilo, da niso bili ti hudobni grofje potem
nikdar več srečni; njih neslavno Življenje je bilo polno nezgod, njih
smrt pa težka. Nadškofovi sovražniki in njih pristaši so bili v raznih
bitkah premagani. :
Grofje so pozneje nadškofa prepeljali v neko drugo utrjeno mesto
[,a comitibus autem sanctus episcopus post haec in aliam municionem
translatus"] ter ga v varstvo izročili nekemu vojaku, pri katerem je
moral prestati hude in dolgotrajne nadloge. Mnogo časa je že preteklo,
odkar je bil ujet; a vendar niso mogli upogniti njegovega duha. To je
pa zjezilo cesarjevo stranko, ki je sklenila, da ga je treba z mečem
umoriti. Njegov dosedanji stražnik je želel, da bi najeli kakega drugega
moža, kateri naj ga umori. Ko je nato k škofu. prišel nov vojak, mu
je povedal, zakaj je prišel. Škof odgovori brez strahu: , Gospodova
volja naj se zgodi!" Nato je vstal, izmolil vero, potem pokleknil ter
položil svoj vrat na tnalo. Rabelj je stopil bliže ter z vsemi močmi .
mahnil z mečem; vendar ni mogel presekati svetega tilnika, kakor da bi
bil železen ali pa kamenit. Samo površna koža je dobila črti podobno
tanko brazgotino, katera se mu je poznala tudi še pozneje ter se ni
hotela več zarasti. Rabelj je mislil, da je slabo udaril, ter je hotel
vdrugič skrbnejše in močnejše mahniti. Visoko je vzdignil svoj meč,
da bi ga globokejše zasadil v vrat. Ker pa ni pazil na tram nad svojo
glavo — bilo je namreč v sobi — je zadel obenj z veliko močjo ter .
vsled tega prelomil svoj meč na več delov. Iz tega je nadškof spoznal,

1 Ta dva brata sta bila savinjski mejni grof Starchand in njegov brat Werigand.

Št. 417. 247

da še ni prišla njegova ura. Rabelj je nato pobožnega nadškofa prosil
odpuščanja ter ga tudi dobil...

Žalostna usoda nadškofa Thiemona je marsikaterega pretresla. Ne-
kateri bi mu bili radi pomagali, a niso mogli; nekateri se. pa niso upali,
Na zadnje ga je rešil neki menih, kateremu je bilo Konrad ime. Nabral je
med svojimi sorodniki in znanci 40 talentov, podkupil s to vsoto stražnika
ter odpeljal nadškofa. Ta se takrat zarad varnosti ni napotil v svojo
deželo, temuč na Švabsko h konstanškemu nadškofu Gebhardu. Eno leto
pozneje (leta 1101.) se je pridružil križarski vojski, ki je šla v Palestino.

Ko se je nadškof osvobodil svoje ječe, je božja kazen zadela
njegove preganjalce. Dva zgoraj navedena brata sta bila najmogočnejša
gospoda po vsej Karantaniji in nihče se jima ni mogel protiviti. Ko je
pa prišel grof Pernhard (iz rodovine Spanheimov) z malo četo v Ka-
rantanijo, sta bila popolnoma potolčena in uničena ter sta izgubila vso
svojo prejšnjo moč. Popon (iz Selč) je pa dobil jako hud protin, kateri
ga je mučil mnogo let. Vsako noč je s scanjem zmočil sebe in svojo
ženo; vsako jutro je moral vsled smradu premeniti obleko. Včasi se je
tudi zbudil iz spanja, postal besen ter hotel zadaviti svojo ženo.

Vita Chunradi archiep., c. 7 (MG. SS., XI, 67): ,,Victus itaque catholicus
et per omnia in sanctitate insignis episcopus (sc. Thimo), occulto sed nunguam
iniusto iudicio Dei, mox sicut accepimus Salzpurgensem civitatem transiens, potu
sibi ministrato, Turum transivit, ibigue a guibusdam principibus captus est, mar-
dhione videlicet, et Starchando et fratre eius Werigando nec non et comite de
Celsadi Poppone. Verum postquam ardhiepiscopus de hac captivitate liberatus
est, ultio divina istos ita percussit, ut cum duo illi fratres tota Karinthia poten-
tissima dominatione potirentur, nullius mortalis hominis contradictionem habentes,
subito per comitem Pernhardum, qui cum paucissimis militibus Karinthiam intra vit,
funditus contriti sunt et ad nichilum redacti, omni pristina potentia perdita. Poppo
quoque validissima paralysi percussus est, in tantum ut cum multis annis vixisset,
non dubitaretur ... et singulis noctibus lotio se et uxorem suam perfundens,
mane semper propter foetorem mutare vestes compulsus sit, ac nonnunquam
expergefactus de somno, versus in rabiem, uxorem suam iugulare voluerit. Archi-
episcopus vero sicut diximus liberatus, post expeditionem lerosolimitanam ducis
Gotefridi lerosolimam contendens, a paganis captus et regi Babylonico presen-
tatus, post multos agones gloriosa passione occubuit."

Passio Thiemonis archiepiscopi, c. 8 (MG. SS., XI, 56): ,,... Non multo
post cum per Thaurum montem in Karinthiam iter legeret, ecce Oudalricus comes
partium cesaris, dum vult malam virtutem secula futura narrare, ausus est manum
sacrilegam mittere in christum Domini, et in ipso monte nil minus suspicantem
circumvenit dominum suum et cepit. Nullum genus erumpnarum quod turpe, quod
miserum esset, in ea captivitate per quinquennium expertus non est. De quibus
omnibus singillatim si parem disserere, incertum habeo piget magis an pudet. Nam
et maximus locorum episcopio subiacentium, scilicet Frisacensis, uti cum ipso
antistite vel deleretur funditus vel in fiscum publicum redigeretur, quinquennali
obsidione temptatus est atque vexatus ..." (Nato opisuje neznani pisatelj na
dolgo in široko, kaj je moral nadškof Thiemon pretrpeti pred Brežani (c. 8, l. c.
p.56), potem v ječi, kjer so ga hoteli umoriti (c.9. p.57) in kako je bil rešen
(c. 10, p. 58).

248 Št. 418, 419.

Pred letom 1099.! St. 418.

Udalrik, grof pasovski, da svojo edino hčer Uto za ženo grofu
Engelbertu II. iz rodovine Spanheimov. Iz tega zakona so se rodili
Udalrik, vojvoda karantanski,? Engelbert, mejni grof istrski, Hartwik Il.,
škof rezenski,3 Rapoto, grof ortenburški, in Henrik, škof troyesski.

Fundatio monasterii Baumburgensis (MG. SS., XV, 1061): ,,... comes
Udalricus de Pactavia ... solam filiam generans nomine Ütam Eingelperto duci
de Chraieburc eam desponsavit. Cui duci nati sunt per eam quatuor filii: Bern-
hardus4 dux Charinthie, Eingelpertus mardhio Ystrie, Hartwicus postea Ratis-
ponensis episcopus et comes Rapoto de Chregeburc.''5

Ex vita Salomae et Judith (MG. SS., XV, 847): ,,Udalrici comitis .
filiam ... Engilbertus dux Istrie coniugem habens eos qui nunc x ovra Often
Nila niso comites preclaros, preclarus avus profudit."

St. 419.

1099, dne 26. marca. Lateran.

Papež Urban II. zagotavlja svoje posebno varstvo šentpavelskemu
opatu Wezilonu /[,venerabili filio Weziloni abbati monasterii sancti Pauli
quod situm est in provincia Carinthia^] in njegovemu samostanu, Cigar
ustanovitelji, namreč devinski nadškof Hartwik6, grof Engelbert (L),
njegova soproga Hedvika in njuni sinovi /,Hartwicus Magedeburgensis
ecelesie archiepiscopus, Engelbertus comes, Hadewic coniunx eius et filii
eorum"] so ga (samostan) priporočili sv. Petru. Potem določi, da naj
posestva, katera samostan že ima ali jih pa še dobi, ostanejo v oblasti
opata in njegovih naslednikov; nobenemu ni dovoljeno, da bi se jih
polastil. Ako bi umrl sedanji opat ali pa kateri izmed njegovih nasled-
nikov, naj na njegovo mesto stopi le tisti, katerega bi izvolili vsi bratje
ali pa vsaj modrejši izmed njih. Pravico, posvečevati oltarje, cerkve,
menihe, krizmo in sveto olje ter izvrševati druga škofovska opravila,
imajo solnograški nadškofje, v katerih škofiji je samostan. Ako bi solno-
graški nadškofje ne živeli v soglasju z Rimsko stolico, ali pa, ako ne
bi hoteli brezplačno izvrševati naštetih opravil, se sme samostan zastran
posvečevanja obrniti do kakega drugega katoliškega škofa ali pa do
Rimske stolice. Vsak, kdor ni izobčen, si lahko izbere svoje pokopa-
lišče v Št. Pavlu. Papež pravi, da postavlja za odvetnika ali protek-
torja Sentpavelskemu samostanu jako hrabrega grofa Engelberta (II.)7,

1 Udalrik, grof pasovski, je umrl meseca aprila leta 1099. (Cfr. Frutolfi [Ekkehardi] Chro-
nicon, MG. SS., VI, 210, 218.)

2 Udalrik je bil od leta 1135. do 1144. vojvoda karantanski.

8 Rezenski škof Hartwik II. je vladal od 1155—1164.

4 Pravzaprav ,Udalricus^.

5 Sin Henrik je tu izpuščen. :

$ Hartwik je bil brat grofa Engelberta iz rodovine Spanheimov. Gl. rodovnik pod št. 376.

* Grof Engelbert II. je bil od leta 1124.—1135. karantanski vojvoda.

Št. 419, 420. 249

sina starejšega grofa Engelberta /[,advocatum vobis sive protectorem
constituimus Engilbertum senioris comitis Engilberti filium egregie stren-
nuitatis comitem"]. Po njegovi smrti naj dobi to mesto njegov najboljši
dedič, ako bo koristil samostanu ter izvrševal očetovska volila. V na-
sprotnem slučaju naj pa opat izbere po nasvetu samostanskih bratov
pripravnega protektorja, kateri bi, ne hlepeč po dobičku, opravljal svojo
službo. Papež določi, da naj samostan zase obdrži desetine od novin
in tistih stvari, katere je dobil od nadškofa Thiemona!. Noben papež,
škof, cesar, kralj, vojvoda, grof ali opat ne sme brez dovoljenja mo-
drejših bratov dati samostanskih posestev v fevd ali pa prodati. Za
podelitev teh pravic naj samostan vsako leto v Lateranski palači plača
po en zlat bizancij.

»Datum Laterani ... VII. kalend. April., indictione VII., anno domi-
nice incarnationis MC., pontificatus autem domni Vrbani secundi pape XII"?

[Izvirna listina v Št. Pavlu na Koroškem. — Hormayr, Ardiv f. Geo-
graphie, XI (1820), str. 505, st. 90. — Jaksch, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 204,
št. 508.]

Okoli 1100. St. 420.

Hrvatsko kraljestvo je na zapadu segalo do Karantanije.

Thomae archidiaconi Historia Salonitana, c. 15 (Monum. ad hist. Slavor.
merid. XXVI, 39, 40): ,, Habebant namque (sc. reges Dalmatie et Chroatie) ex suc-
cessione sue originis patrum et proavorum dominium regni Dalmatie et Chroatie.
Istaque fuerunt regni eorum confinia: ... ab occidente Carinthia..."

1 Solnograški nadškof Thiemon je vladal od leta 1090.— 1101.

? Ta listina ni bila spisana leta 1100 (MC), temuč leta 1099., kar je razvidno iz indikcije.
Ker je papež Urban II. umrl dne 29. julija leta 1099., ni mogoče, da bi bila listina izdana še le
leta 1100.

OR ——7

A

Imenik krajev in oseb.

Aachen (Aguisgranum), 791, (1, IL)?

Aba, gl. Abo.

Abo (Aba, Ouban), kralj ogrski (1041 do
1044), 119.

Acaselis, neki kraj najbrže v Oltri pri
Kopru, 267.

Acilin, sin podložnika Adalberona, živeč
okoli 1060. leta, 161.

Adaelbero, gl. Adalberon.

Adalbero, gl. Adalberon.

Adalberon (illustris prosapiae clericus
Adalbero nomine), sin karantanskega
vojvoda Adalberona ter od leta 1053. do
1057. škof bamberški, 102, 113. — Njegov
brat Markward, 102, 113.

Adalberon II., škof metzski (084— 1005), 12.

Adalberon, škof brixenski (1006 —1016), 28.

Adalberon, škof wiirzburški (1045 — 1085),
295, 317, 322, 325.

Adalberon (Adalbero, Adalpero, Adal-
perio, Adelpeyro, Adelbero, Adaelbero,
Aedelbero, Albero, Adelbertus gui Azo
vocatur) iz prva mejni grof v Karan-
tanski marki (in provincia Karinthia et
in comitatu Adelberonis), pozneje od
1012—1035 pa vojvoda karantanski (dux
Carentani, dux de Carinthia, dux Carin-
tanorum, dux Carantanorum), 24, 30,
33, 37, 4l, 75, 77, 79, 80, 81, 93, 94, 95,
96, 102, 113. — Gospodoval je tudi po
Istri (dux Histriae, dux Carentani et Hy-
striae, dux Histrianorum sive Carinta-
norum), 59, 93. — Bil je tudi mejni grof
v Veronski marki (dux istius marchie in
comitatu Veronense, dux istius marchie
Carentanorum), 33, 37. — Bil je meče-
nosec (spatarius) takratnega cesarja Kon-

rada, 77. — Njegovi sinovi, 93. — Njegov
sin Markward, 102, 113. — Njegov sin
Adalberon, 102, 113. — Njegova brata
Heberdus in Ernestus, 102. — Njegov
odvetnik ali valpot grof Wecelin, 75. —
Njegova vojvodina, 94. — Njegova marka,
94. — Njegova posestva, 94. — Njegov
grob v Geisenfeldu, 102: (Il.)

Adalberon (Adalbero, Adalpero, Adilbero),
mejni grof v Karantanski marki (ok. 1086),
244, 388. — Njegova grofija (comitatus),
244. — Njegov brat Otokar, 388.

Adalberon (Adalbero comes, Adalpero co-
mes), grof iz rodovine Ebersbergov
(f 1045), 85, 194, 221. — Njegova so-
proga Richlinda, 85. — Njegova sestra :
Wilpurga, 221. — Njegov nečak Udalrik,
mejni grof kranjski, 194. — Njegova ne-
čakinja Hademuda, 221.

Adalberon (Adelper), ministerijal Oglejske
cerkve okoli 1074. leta, 284.

Adalberon (Adelbero), ministerijal Fride-
rika de Carinthia okoli 1060. leta, 199.

Adalberon (Adalpero), neka priča okoli
1010. leta, 11.

Adalberon (Adalpero), priča ali pa priče,
katere se med letom 1050. in 1097. več-
krat omenjajo v Kranjski gori, na Dov-
jem in v Selu pri Bledu, 145, 164, 165,
232, 300, 305, 308, 310, 311, 312, 314, 378.

Adalberon (Adalpero), podložnik ministe-
rijala Ozija okoli 1060. leta, 161. — Nje-
gova sinova Acilin in Nithard, 161.

Adalbert, nadškof hamburški (1043—1072),
230.

Adalbert, škof wormški (1070—1107), 282,
317, 322.

1 Hrabsko število zaznamuje odstavek, v katerem se omenja dotična oseba ali pa dotični kraj.
2 Rimski števili I in II kažeta, da se dotično ime nahaja tudi v imeniku krajev in oseb

prvega ali pa drugega zvezka.

Imenik krajev in oseb.

251

Adalbert, mejni grof avstrijski (1018 do
1055), 94.

Adalbert, mejni grof v Italiji (ok. 1082),
354.

Adalbert (Adalpertus), fevdnik kralja Hen-
rika IV. okoli 1066. leta, 250.

Adalbert (Adalbertus, Adalpertus), od-
vetnik brixenskega škofa Altwina okoli
1060. leta, 177, 178.

Adalbert (Adalpreht), priče, katere se med
letom 1050. in 1090. večkrat omenjajo v
Kamenu in Podkloštru na Koroškem ter
v Kranjski gori in Preddvoru na Kranj-
skem, 145, 175, 177, 178, 233, 261, 311,
316, 374.

Adalbert (Adalbertus), neka priča okoli
1090. leta, 393.

Adalbert (Adalpreht), freisinški podložnik
okoli leta 1030. v Lindu na Štajerskem, 19.

Adalfrid, svoboden posestnik okoli 1080.
leta v Sebenjah na Gorenjskem, 306. —
Njegova sinova Ivan in Preslav, 306.

Adalfrid (Adalurit, Adelurit), neka priča
okoli 1070. leta v Kranjski gori, 236, 237.

Adalger (Adalgero, Adalgerius, Adelgerus),
škof tržaški (1031, 1039, 1072), 86, 103,
267; (Istricensis episcopus), 134. — Nje-
govi nasledniki, 103. — Njegova duhov-
nika Remedij in Ivan, 267.

Adalger (Adalgerus), arhidijakon Oglejske
cerkve (a. 1027), 74.

Adalgerius, gl. Adalger.

Adalgero, gl. A dalger.

Adalhajda (Adalheida), mati cesarja Kon-
rada ll., 58. — Njen soprog Henrik, 58.

Adalhalm, neka priča okoli 1070. in 1080.
leta v Kranjski gori, 235, 311.

Adalhalm (Adelhalm), freisinški podložnik
okoli 1030, leta v Scheiflingu na Štajer-

skem, 19. . |

Adalhard, neka priča okoli 1085, leta v
Podkloštru, 374,

Adalhard (Adilhard), neki podložnik okoli
1:00. leta pri Dravi blizu Maribora, 408. |
— Njegova soproga, 408. — Njegovi |
otroci, 408. — Njegov brat, 408.

Adalheida, gl. Adalhajda. |

Adalman (Adilman), neka priča 1093.
leta, 402. |

Adalperio, gl. Adalberon. |

Adalpero, gl. Adalberon. |

Adalpertus, gl. Adalbert.

Adalpreht, gl. Adalbert.

Adalpurch, neki podložnik v Krški dolini
na Koroškem, 126.

Adalram (Adalrammus), fevdnik kralja
Henrika IIL, 127.

Adalsuint, freisinški podložnik okoli 1030,
leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Adalurit, gl. Adalfrid,

Adalvvart, gl. Adalwart.

Adalwart (Adalwart, Adalvvart), neka priča
okoli 1080. leta v Selu blizu Bleda in v
Kranjski gori, 300, 305, 306, 307.

Adalwart (Adelwart), neka priča okoli
1100. najbrže na Koroškem, 383.

Adam, neka priča slovenske narodnosti
okoli 1010. leta, 11.

Adarnich, gl. Ardning.

Adelarium, gl. Ovaro.

Adegliacco (Edilach), vas severno od Vidma
na Furlanskem, 124.

Adelbero, gl. Adalberon.

Adelbertus, sl. Adalberon.

Adelgerus, gl. A dalger.

Adelhalm, gl. Adalhalm.

Adelper, gl. Adalberon.

Adelpeyro, gl. Adalberon.

Adelurit, gl. Adalfrid.

Adelwart, gl. Adalwart.

Ademar, škof lepuyski (ok. 1096), 411.

Ademuntensis, gl. Admont.

Adilbero, gl. Adalberon.

Adilhard, gl. Adalhard.

Adilhartsdori, gl. Allersdort.

Adilman, gl. A dalman.

Adiža (Athesis), reka v severni Italiji, 16.
— Ondotne soteske, 16.

Admont, trg na Zgornjem Štajerskem. —
Ondotni samostan (Admuntense mona-
sterium), 115, 207, 285, 388. — Ondotna
cerkev sv. Blaža, 388. — Ondotna dolina
(vallis Ademuntensis, vallis Admuntina),
36, 115, 285. (11.

Adolt, neka priča, ki se je med letom 1050.
in 1070. večkrat mudila v Kamenu na
Koroškem in enkrat v Radovljici na Go-
renjskem, 157, 158, 171, 172, 174, 175,
176, 178, 213.

Adrijan, gl. Hadrijan.

Aedelbero, gl. Adalberon.

Aemonensis, sl. Novi grad.

252 Imenik krajev in oseb.

Aflenz (Auelniz), vas na Gorenjem Sta-
jerskem severno od Brucka, 69.

Agata (Agatha), neka posestnica v Junski
dolini okoli 1060. leta, 174. — Njen od-
vetnik Preslav, 174.

Agatha, gl. Agata.

Agnes, gl. NeZa.

Aich (ad Eichi), vas južno od Sovodnja
na Koroškem, 22.

Aichdori, gl. Eich dorf.

Aistulf (Aistulphus, Aistulfus), škof pado-
vanski (ok. 1031), 86.

Aistulf, škof vicentinski (ok. 1027—1046), 78.

Aistulphus, gl. Aistulf.

Alamannia, gl. Svabsko.

Albacella, gl. Opatje selo.

Albano, mesto jugovzhodno od Rima. —
Ondotni škof Peter, 343.

Albanus, gl. Albinus.

Albarella, gl. Albacella.

Alberih, gl. Alberik.

Alberik, opat samostana sv. Zenona pri
Veroni (a. 1055), 189.

Alberik, opat v Belinjskem samostanu pri
Ogleju okoli 1080. leta, 3372, 3612.

Alberik, soprog matrone, Niucot imeno-
vane, posestnice na Dovjem, 371,

Alberik (Alberih), neka priča med letom
1050. in 1065. v Kamenu na Koroškem,
147, 150, 151.

Albero, gl. Adalberon.

Albert, mejni grof parmski (a. 1081), 3522,

Albertus comes de Bogen, 221. — Nje-
gova soproga, hči kranjskega mejnega
grofa Popona, 221.

Albger (Albger, Albker), neka priča, ki
se je okoli 1080. leta večkrat mudila v
Kranjski gori, 305, 306, 307, 308, 316.

Albger (Albker), neki podložnik v Krški
dolini na Koroškem, 120.

Albinus, gl. Bertaldus Albini.

Albinus (Albinus, Albanus), odvetnik po-
reškega škofa Engelmarja, 110, 111.

Albinus filius Amantini de Alticherio, priča
leta 1082. v Kopru, 350.

Albker, gl. Albger.

Albuin, škof sábenski in brixenski (ca. 976
do 1006), 17. — Cerkev sv. Ingenuina,
Albuina in Martina, 309. (II.)

Albuin (Albuini, Albuvini, Albvini), neka
priča, ki se med letom 1050. in 1065.

večkrat omenja v Kamenu na Koroškem,
147, 150, 151, 160, 170.
Albuini, gl. Albuin.

Albuvini, gl. Albuin.

Albvini, gl. Albuin.

Aleksander IL, rimski papež (1061—1073),
140, 220, 229, 247, 255, 266, 268, 269,
293.

Alemanni, gl. Švabsko.

Alemannia, gl. Švabsko.

Alemannicus, gl. Švabsko.

Algeristeti, neki kraj najbrže severno od
Gradca na Štajerskem, 118.

Alisteti, sl. Allstedt.

Allersdori (Adilhartsdorf), vas severno od
Št. Pavla na Koroškem, 408. — Ondotna
pristava, 408. — Ondotni posestnik Span-
heimovec Sigefrid, 408.

Allstedt (Alisteti), mesto na Saškem blizu
Eislebna, 39. (ll.)

Almerik, škof treviški (ok. 1015), 34.

Alpe (Alpes), 10, 97, 343, 395. — Julijske
Alpe (Alpes Iuliae), 220. — Glodniške
Alpe (Alpes Glodniz), 124. — Alpska
sedla (iuga Alpium), 1. (I, Il.)

Alpigeris mons, gl. Altersberg.

Altanhof, gl. Stari dvor.

Altdorf, neki kraj na W iirtemberškem. —
Ondotni samostan sv. Martina (cenobium
Altorfense sancti Martini), 188. — On-
dotna cerkev (ecclesia Altorfensis), 190.
— Njena posestva, 190.

Altersberg (in monte Alpigeris), severno
od Špitala na Koroškem, 261.

Altger (Altger, Altker), neka priča, ki se
okoli leta 1080. večkrat omenja v Kranjski
gori in v Glanhofenu, 302, 309, 310, 311,
312, 313, 314.

Altger, neki uslužbenec Brixenske cerkve
okoli 1080. leta, 314.

Alticherio, gl. Albinus filius Amantini de
Alticherio.

Altker, gl. Altger.

Altman, škof pasovski (1065 —1091), 263,
264, 266, 268, 269, 317, 323, 359, 365, 389.

Altman, neki grof, ki je živel okoli 1030.
leta, 22.

Altman, odvetnik freisinškega prošta We-
rinhera okoli 1030. leta, 51.

Altman, ministerijal Oglejske cerkve, živeč
okoli 1074, leta, 284.

|
|

Imenik krajev in oseb.

253

Altman, ministerijal Friderika de Carin-
thia, 199,

Altorfensis, gl. Altdorf.

Altura, gl. Alture.

Alture (Altura), vas severno od Cervi-
njana, 87.

Altvuinus, gl. Altwin.

Altwin (Altwinus, Altvuinus), škof bri-
xenski (1049—1097), 143, 145, 146, 147,
148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155,
156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163,
164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171,
172, 173, 174, 175, 176, 177, 209, 210,
211, 212, 213, 214, 215, 227, 228, 231,
232, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240,
241, 242, 243, 244, 245, 257, 258, 259,
260, 261, 262, 268, 269, 274, 299, 300,
301, 302, 304, 305, 306, 307, 308, 310,
311, 312, 313, 314, 315, 316, 368, 369,
370, 371, 372, 373, 374, 375, 377, 378,
379. — Njegovi nasledniki, 149, 228,
274, 305. — Njegovi odvetniki: Adal-
bert, Arnulf, Gundaker, Kadalhoh, Kar-
ling, Oton. — Njegovi ministerijali: Fri-
derik, Izon, Noppon, Pennon iz Molz-
bichla, Tagino. — Njegovi fevdniki, 177,
235, 241. — Njegova fevdnika Orendil
in Sekund.

Alvereda, neka posestnica na Westfalskem
okoli 1028. leta, 80.

Amantinus, gl. Albinus filius Amantini
de Alticherio.

Amantinus de Iudice, posestnik v Oltri
pri Kopru 1072. leta, 267.

Amaro (Marianum), vas pri izlivu Bele v
Taljamento, 307.

Amelgauss sodnik, odvetnik cesarja Otona
HIL, 3.

Amiscach, gl. Heimschuh.

Amizi, neka priča slovenske narodnosti
okoli 1010. leta, 11.

Amphora, gl. A nfora.

Anastasia, gl. Anastazija.

Anastazij IIL, rimski papež (911—913),
65, 128.

Anastazija devica (s. Anastasia virgo). —
Njeni telesni ostanki na Gradežu, 121.

Andechs, grad na Bavarskem jugozahodno
od Monakovega ob Ammerskem jezeru.
— Bertholfus comes de Andehse, 221.

Andehse, gl. Andechs.

Andersdorf (Antrichsdorf, Entrichsdori),
vas vzhodno od Št. Pavla na Koroškem,
395, 402.

Andras, gl. Anras.

Andreas, neka priča okoli 1090. leta, 393.
— Njegov brat Markward, 393.

Andreas filius Azicae, neka priča leta
1082. v Kopru, 356

Andrej svetnik Cerkev sv. Andreja
zunaj Kopra, 385. — Samostan Marije
Device in sv. Andreja aposteljna v Gossu,
55. — Samostan sv. Andreja v Freisingu,
223. (I, IL)

Andrej, škof pore$ki (991, 998, 1010),
15, 27. (IL)

Andrej, presbiter leta 1082. v Kopru, 356.

Andrej, kralj ogrski (1046 —1061), 184.

Anfora (Amphora), vodovje zahodno od
Ogleja, 87. (II.)

Aniža, reka na meji Gorenje in Dolenje
Avstrije, 199, 389, — Ondotna dolina
(Ensetal) na Gorenjem Štajerskem, 114.
— Gotefrid, grof v Aniški dolini, 114.
(L IL)

Anna, gl. Crescentius filius Annae de
castro Mugla.

Annon, nadškof kolinski (1056— 1075), 222,
223, 230, 241, 263, 264, 211.

Anras (Andras), vas vzhodno od Silliana
v Pusterski dolini na Tirolskem, 231, 258.

Anthoch, sin matrone, Niucót imenovane,
posestnice na Dovjem, 371.

Antonianum, gl. Ontagnano.

Antonij, oce nekega Waltrama, 356.

Antrichsdori, gl. Andersdorf.

Anza, freisinška podložnica, ki je okoli
leta 1030. živela v Scheiflingu na Štajer-
skem, 19.

Anzo, neka priča okoli 1010. leta, 11.

Anzon, fevdnik kralja Henrika IV., ki je
leta 1058. in 1062. dobil nekaj posestev
pri gorenji Krki in pri Št. Juriju na Do-
lenjskem, 201, 224.

Apolinarij svetnik. — Cerkev sv. Apoli-
narija v Gasellu blizu Kopra, 267.

Apostolska stolica — Rimska stolica, 65,
128, 183, 293. — Legati Apostolske sto-
lice, 323.

Aquilea, gl. O glej.

Aguilegensis, gl. Oglej.

Aquilegia, gl. Oglej.

254

Imenik krajev in oseb.

Aguilegiensis, gl. Oglej.

Aquileia, gl. Oglej.

Aquileja nova, gl. Gradež.

Aquilejensis, gl. Oglej.

Aguisgranum, gl, Aachen.

Ardning (Adarnich, Arnich), vas pri Ad-
montu na Štajerskem, 388.

Ardoinus, gl. Harduin.

Argao, gl. Dragonja.

Argentina, sl. Strassburg.

Argentoratum, gl. Strassburg. —

Aribon, nadškof moguntinski (1021 — 1031),
68, 81, 89.

Aribon, prvi prošt Krške cerkve, 264, —
Njegovi nasledniki, 264.

Aribon, odvetnik grofinje Heme na Ko-
roškem, 126.

Aribon, svoboden posestnik, ki je živel
okoli 1060. leta, 152, — Njegova so-
proga, 152. — Njegova sinova Mark-
ward in Aribon, 152.

Aribon, svoboden posestnik tik Drave
okoli 1065. leta, 212.
Aribon (Aripo), sin svobodnega posest-

nika Aribona, 152.

Aribon, neka priča okoli 1010. leta, 11.

Aribon (ribo, Aripo), priče, ki se med
letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu,
pri Sv. Danielu in v Glanhofenu na Ko-
roškem ter v Kranjski gori na Gorenj-
skem, 151, 175, 303, 304, 310, 311, 312,
313, 314.

Ariminium, gl. Rimini,

Aripo, gl. Aribon.

Aripon, neka priča okoli 1010, leta, 11.

Ariuone, neki kraj v Karniji, 333.

Arn, neka priča slovenske narodnosti okoli
1010. leta, 11,

Arnich, gl. Ardning.

Arno, reka na Toskanskem, 358.

Arnold iz Heiligenberga, protiškot kon-

- stanški, 398,

Arnold, prošt emeramski okoli 1037. leta,
100.

Arnold iz Lambacha, mejni grof v Karan-
tanski marki (in marchia et in comitatu
Arnoldi marchionis), 94, 127.

Arnold (Arnolt), posestnik v Plestüttenu
pri Št. Pavlu, 402. — Njegov nečak Per-
told, 402.

Arnold (Arnolt), neka priča 1093. leta, 402,

Arnoli, gl, Arnulf, :

Arnolt, gl. Arnold.

Arnoltesstein, gl. Podklošter.

Arnulf, cesar rimski (896 —899), 130, 263.

Arnulf, grof welški in lambaški (Arnulfus
comes de Welsa atgue de Lambachha),
389. — Njegov sorodnik Otokar, mejni
grof štajerski, 389.

Arnuli (Arnolf), odvetnik brixenskega škofa
Altwina, 145, 147, 148, 140, 150, 152,
153, 157, 373.

Arnuncus, neko vodovje na Furlanskem, 86.

Artuicus, gl. Artuik.

Artuicus, gl. Johannes filius Artuici.

Artuik (Artuychus), arhidijakon tržaškega
škofja Heriberta, 356. :

Artuik (Artuicus) iz Pirana, 217. — Nje-
gova soproga Bona, 217.

Artuychus, gl. Artuik.

Aschuuin, gl. Askuin.

Ascuvin, gl. Askuin.

Askuin (Aschuuin), sorodnik in odvetnik
groiinje Heme, 126, 130.

Askuin (Ascuvin), neka priča okoli 1075.
leta v Preddvoru, 261.

Asolo (Axillum), neka vas pri Trevisu na
Beneškem, 37. |

Assling (Aznich), neka gora jugozahodno
od Lienza na Tirolskem, 149.

Astaldus, neka priča okoli 1090. leta, 393.

Athesis, gl. A diža.

Atna ves (Azzendori, Azindorf) pri Vov-
brah na Koroškem, 130, 264.

Atzenweiler (Azelunwildr), neki kraj na
W iirtemberškem, 190.

Atzo, gl. Azon.

Auelniz, gl. Aflenz.

Aufhofen (Vihouen, Vihouun, Vihovun,
Vihovvn), vas severno od Brunecka na
Tirolskem, 149, 153, 259, 260, 315, 373.

Augsburg (Augusta, Augustburg), 84, 95,
105, 106, 107, 108, 109, 179, 223, 274.
— Ondotna cerkev, 342. — Ondotni
škofje: Embrichon, Herman. — Ondotni
kanoniki (Augustenses canonici): Eber-
hard, Henrik.

Augusta, gl. Augsburg.

Augustburg, gl. Augsburg.

Augustensis, gl. Augsburg.

Ausimum, gl. Rimini.

Austria, gl. Avstrija.

Imenik krajev in oseb.

255

Austria, gl. Civitas Austria.

Avencio, gl. Pušja vas.

Avstrija (Austria), 119. — Ondotni mejni
grofje: Leopold L, Adalbert.

Axillum, gl. Asolo.

Aza, ireisinška podložnica okoli leta 1030.
v Lindu na Štajerskem, 19.

Azala, mati plemenitega Waltherja, 242.

Azaman, neka priča okoli leta 1060. v Ka-
menu na Koroškem, 173.

Azcica, gl. Azika.

Azekon, škof wormski (1025—1044), 94.

Azelunwilár, gl. Atzen weiler.

Azica, gl. Andreas filius Azicae.

Azicha, gl. Azika.

Azika (Azcica, Azicha), neka plemenita
posestnica v Istri okoli 1040. leta, 110,
112. — Njen oce Wecelin, 110. — Njena
mati Wilpurga, 110, 112 — Njen sin
Udalrik, 110. — Njen odvetnik Jakob,
110. (Prim. tudi pod besedo Hademuda.)

Azili, svoboden posestnik okoli 1090. leta
v Bukovju na Koroškem, 379. — Nje-
gova sinova Preslav in Stanogoj, 379.

Azili, neka priča okoli 1060. leta v Ka-
menu na Koroškem, 158.

Azili, neki podložnik v Krški dolini na
Koroškem, 126.

Azindori, gl. Atna ves.

Aznich, gl. Assling.

Azo, gl. Adalberon.

Azo, gl. Azon.

Azocho, neki fevdnik poleg reke Kai-
nacha, 208.

Azon (Azo), škofi novograjski (1015, 1031),
34, 86.

Azon (Azzo), mejni grof esteski, 416. —
Njegov sin Weli IV., vojvoda bavarski,
416,

Azon (Azo), neka priča
Ogleju, 87.

Azon (Atzo), neka priča okoli 1090. leta,
393.

Azzendort, gl. Atna ves.

Azzo, gl. Azon.

Baba (mons Habilis), gora vzhodno od
Rezijanske doline, 367.

Babemberch, gl. Bamberg.

Babenberc, gl. Bamberg.

Babenberch, gl. Bamberg.

Babenberg, gl. Bamberg.

leta 1031. v

Babenbergensis, gl. Bamberg.

Babenpergensis, gl. Bamberg.

Babilon, mesto poleg Evírata v Aziji. —
Ondotni vladar (rex Babylonicus), 417.

Babylonicus, gl. Babilon.

Badauo, gl. Budav a.

Bagoaria, gl. Bavarsko.

Baioaria, gl. Bavarsko.

Baioarii, gl. Bavarsko.

Baldemar (Paldemar, Paldamar, Paldmar),
priča, ki se med letom 1050. in 1077.
omenja v Kranjski gori na Kranjskem,
v Tolminu na Primorskem in v Kamenu
na Koroškem, 164, 165, 227, 234, 245.

Baldevvinus, gl. Balduin.

Balduin (Baldevvinus, Baldwinus, Bal-
duin), nadškof solnograški (1041— 10060),
115, 116, 117, 118, 124, 130, 132, 179,
192, 197, 203, 266, 285. — Njegovi na-
sledniki, 117, 126, 130. — Njegova ško-
fija, 126. — Njegov odvetnik Wilhelm,
116, 117, 118, 126.

Balduin (Baldwin), neka priča okoli 1065,
leta v Kamenu na Koroškem in okoli
leta 1080. v Kranjski gori, 213, 308.

Baldwin, gl. Balduin.

Baldwinus, gl. Balduin.

Bale (Valles), vas v južni Istri, 15, 27. (1l.)

Baltal, gl. Paltenska dolina.

Bamberg (Babenberg, Babenberc, Baben-
berch, Babemberch, Bavenberg, Baven-
bergha, civitas Bavenbergensis, Pauen-
berc, Papinperc), 23, 24, 25, 31, 32, 35,
36, 44, 45, 68, 69, 92, 93, 204, 272, 283.
— Ondotna cerkev (Babenpergensis ec-
clesia), 102, 138, 199. — Ondotna ško-
fija, 25, 26. — Ondotni škofje, 204. —
Njih gospostvo (dominium episcopi Bam-
bergensis), 385. — Ondotni škofje: Eber-
hard, Hartwik, Adalberon, Gunther, Her-
man l, — Bamberška stolna cerkev, 32,
— Samostan sv. Mihaela pri Bambergu,
198. (1l.)

Banče (in loco Vaniccha), vas severoza-
hodno od Celovca, 181.

Bangul, gl. Boljun.

Barbolano, gl. Peter Barbolano.

Basilius, gl. Bazilij.

Bassan, gl. Bassano.

Bassano (Bassan), neki kraj južno od
Brescie v Italiji, 396.

256 Imenik krajev in oseb.

Bathavorum urbs, gl. Pasov.

Batuje (Buttavia, Butaria), vas pri Črničah
v Vipavski dolini, 385.

Bautitio, gl. Ivan Bautitio.

Bavaria, gl. Bavarsko.

Bavarsko (Bavaria, Baioaria, Bagoaria, in
Bawarica, fines Baioariorum, Noricorum
provincia), 10, 43, 57, 70, 119, 121, 126,
263, 272, 328, 394. — Ondotni prebi-
valci (Bavvari, Baioarii), 94, 119, 180. —
Njih knezi (Pagoariorum principes), 329.
— Bavarski vojvodje: Henrik, Konrad L,
Oton, Welf IV. (I, IL)

Bavenberg, gl. Bamberg.

Bavenbergensis, gl. Bamberg.

Bavenbergha, gl. Bamberg.

Bavvari, gl. Bavarsko.

Bawaricus, gl. Bavarsko.

Bazilij (Basilius), koprski župnik okoli
1082. leta, 350.

Bazilij (Basilius), neki notar, ki se je leta
1072. mudil v Kopru, 267.

Beano (Belianum), neka vas na Furlan-
skem, 253.

Beatrica (Beatrix), soproga karantanskega
vojvoda Adaiberona, 69.

Beatrix, gl. Beatrica.

Bebon, neki dijakon, ki je Zivel okoli 1020.
leta, 44.

Becinis, gl. Bicinicco.

Begiin, gl. Begunje.

Begunje (villa Begfin, in territorio Uegun),
vas blizu Radovljice na Gorenjskem, 164,
165, 227.

Bela (Velah), vas na Koroškem jugoza-
hodno od Dobrle vasi, 304. — Ondotni
posestnik svobodni Liuton, 304. — On-
dotni prebivalec Jakob, 304.

Bela (Welach), dotok reke Drave v Junski
dolini, 383.

Bela Spodnja (Uelach inferius), vas pri iz-
livu reke Rezije v Belo na Furlanskem,
307.

Bela Zgornja (Uelach superius), vas v
Rezijanski dolini, 367.

Bela Zgornja (Velah), vas v Belanski do-
lini na Koroškem, 270. — Ondotna cerkev
sv. Martina, 270. (li.)

Belianum, gl. Beano.

Belinja (Bellenia), neki kraj južno od
Ogleja, 381. — Ondotni samostan, 3372,

361a, — Ondotni opat Alberik, 33723,
3612. (L)

Beljak (in villa Villach), mesto na Koro-
škem, 204. — Ondotni trg (mercatum),
204. (II.)

Bellenia, gl. Belinja.

Belluno (Bellunum), mesto na Beneškem,
367. — Ondotna škofija (episcopatus
Belunensis), 43. — Ondotni škofje: Lu-
dovik, Herman, Reginold. (1.)

Belunensis, gl. Bellun o.

Benedikt svetnik. — Red sv. Benedikta,
367, 376, 385. — Samostan sv. Bene-
dikta v Montecasinu, 53. — Samostani
sv. Benedikta po Istri, 112. (1.

Benedikt IIL, rimski papež (855—858),
65, 128. (IL)

Benedikt VIIL, rimski papež (1012 do
1024), 74.

Benedikt IX., rimski papež (1033—1045),
121, 128, 130.

Benedikt, opat samostana sv. Trojice v
Brundolu, beneški poslanec, 128.

Beneško (Venetia, provincia Uenetiarum),
46, 66, 74, 128, 183. — Meje Beneškega
(confinia Venetorum), 72. — Beneška
oblast, 66. — Benečani (Veneti, Vene-
tici), 60, 62, 72, 89, 404. — Njih vojska,
62. — Beneško ljudstvo (Veneticorum
populus), 65, 128, 286.

Beneški škofje, 14, 65, 183, 286. — Be-
neška duhovščina, 286. — Beneški opatje,
286. — Beneški dijakon Peter, 74.

Beneški doždje, 8, 65, 385. — Njih oblast
(dominium), 385. — Doždje: Peter, Oton,
Peter Barbolano ali Centranico, Dominik
Contareno, Dominik Silvio, Vital Faletro.
— Beneški plemenitaši, 65. — Beneški
fevdniki, 286. — Beneški sodniki, 286.
— Beneški podložniki, 404. (I, II.)

Benetke (Venetia), slavno mesto Bene-
škega, 267. — Ondotni samostan sv. Ca-
harija, 33, 37. — Nune tega samostana,
37. — Rialto (Rivus altus, Rivoalto) v
Benetkah, 66, 128, 286. — Ondotno pri-
stanišče (portus Rivoalto), 267. — On-
dotni samostan sv. Nikolaja, 267. — On-
dotni opat Zenon, 267. (I, H.)

Benicho (Benko?), ministerijal karantan-

skega grofa Bernharda, 408. — Njegovo .

posestvo v Rabensteinu na Koroškem, 408.

ola ina an aa

Imenik krajev in oseb.

257

Bennon, škof osnabriiški (1067— 1088), 276.

Berchta, gl. Berhta.

Berchtaldus, gl. Berhtold.

Berchtoldus, gl. Berhtold.

Berchtolt, gl. Berhtold.

Berengar (Beringer), posestnik v Juuski
dolini okoli 1060. leta, 172. — Njegov
sorodnik svobodni Liuton, 172,

Berengar (Peringer), osvobojen posestnik
okoli leta 1080. v Grabelni vasi na Ko-
roškem, 301,

Berengar slepi (cecus Peringer), neki po-
sestnik, ki je živel okoli 1080. leta, 308.

Berhctoldus, gl. Berhtold.

Berhta (Berta, Berhta), soproga kralja Hen-
rika IV., 250, 251, 263, 274, 321, 331, 332.

Berhta (Perchta nobilis femina, matrona
Berchta, plemenita posestnica v Luhem
lesu na Koroškem okoli 1060. leta, 147,
148. — Njen prvi soprog Gundaker, 147.
— Njen drugi soprog Waltfrid, 147.

Berhta, posestnica v Vogličah okoli 1096.
leta, 414. — Njen soprog Wergant, 414. —
Njeni sinovi, 414. — Njen sin Ruodher, 414.

Berhtold (Pertoldus) iz Mosburga, vsiljeni
"nadškof solnograški okoli 1090. leta, 394,
417. — Njegov nasprotnik nadškof Tie-
mon, 417. — Njegov brat Burghard, od-
vetnik Oglejske cerkve, 393. — Njegov
nečak Burghard, 393.

Berhtold iz Selč (Perhtoldus de Celsach),
vsiljeni škof krški (1090—1106), 394. —
Njegova brata Popon in Wilhelm, 394.

Berhtold (Bertholdus), škof puljski okoli
1015. leta, 34. (IL)

Berhtold (Bertaldus), ime dveh dijakonov
Koprske cerkve, 356.

Berhtold (Perehtold), klerik oglejskega
patriarha Rabengera, 227.

Berhtold, vojvoda karantanski (1061— 1077)
iz rodovine Záhringov (Berhtoldus dux
Carentaniae, Bertoldus dux Carentino-
rum, Bertholdus. dux Carinthiorum qui
de Zeringen, Bertolfus de Zaringin, Berhc-
toldus de Zaringon, Berchtoldus, Berch-
tolt, Berhtolfus, Perhtolius, Bertholfus,
Bertulfus, Bertaldus, Berchtaldus), 218,
219, 222, 247, 248, 249, 272, 273, 215,
216, 277, 278, 219, 282, 283, 287, 290,
291, 292, 295, 296, 297, 298, 317, 318,
319, 321, 322, 324, 325, 326, 330, 340,

— Zvali so ga tudi Berhtolda z brado
(Berchtoldus cum barba), 340. — Nje-
govo švabsko pokolenje (Suevigena),
218. — Njegovi potomci, 326. — Nje-
gova zemija, 287. — Njegov sin Berh-
told, imenovan vojvoda karantanski, 219.
— Njegov poslanec grof Wipert v Vi-
cenzi, 249.

Berhtold (Berhtoldus, marchio Bertoidus),
sin Berhtolda, vojvoda karantanskega, 219,
386.

Berhtold (Bertolfus dux), vojvoda švabski
(1080 —1090), 391. — Njegov oče proti-
kralj Rudolf, 391.

Berhtold II., grof iz rodovine Andechsov
(Bertholfus comes de Andehse), 221. —
Njegova soproga hči Popona, mejnega
grofa kranjskega in istrskega, 221.

Berhtold (Bertaldus), odvetnik tržaškega
škofa Heriberta, 350.

Berhtold (Perehtoldus miles), ministerijal
Brixenske cerkve in posestnik v Leng-
holzu na Koroškem okoli 1060. leta, 153.

Berhtold (Perehctolt), ministerijal Hartwika,
brata takratnega oglejskega patriarha, 199.

Berhtold (Perehtold), ministerijal Fride-
rika de Carinthia, 199,

Berhtold (Perehtold), fevdnik oglejskega
patriarha Rabengera, 227.

Berhtold (Perhtolt), fevdnik oglejskega
patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj-
brže v Junski dolini, 383.

Berhtold (Perhtolt) de Vochenberch, priča
1093. leta, 402.

Berhtold (Perchtolt), plemenit posestnik
okoli 1060. leta na Koroškem, 163.

Berhtold (Perchtolt), plemenit posestnik
okoli 1070. leta v Bohinju, 234.

Berhtold (Bertoldus, Bertaldus), notar
oglejskega patriarha Popona, 86, 87.

Berhtold (Bertaldus), neka priča leta 1031.
v Ogleju, 87. — Njegov brat Johannes
vicedominus, 87.

Berhtold (Perchtolt, Perehtolt, Perchtold,
Perechtolt), ime nekaterih prič, ki se
med letom 1050. in 1090. večkrat ome-
njajo v Kamenu in pri Sv. Danielu na Ko-
roškem ter v Kranjski gori, Radovljici
in Preddvoru na Kranjskem, 152, 157,
161, 164, 165, 166, 175, 177, 209, 233,
261, 303, 304, 316.

22

258

Imenik krajev in oseb.

Berhtold (Bertoldus), neka priča okoli 1090.
leta, 393. — Njegov brat Wernerius, 393.

Berhtold (Perhtoldus), nečak Arnolda in
Sitzona, posestnikov v Plestáttenu, 402.

Berhtoldus, gl. Berhtold.

Berhtolfus, gl. Berhtold.

Beringer, gl. Berengar.

Bernchoven, neki kraj na Bavarskem, 102.

Bernhard (comes Pernhardus, Bernhardus,
Pernhart), grof iz rodovine Spanheimov,
408, 415, 417. — Njegov oče grof En-
gelbert 1., 408. — Njegova mati, 408.
— Njegov stari oče Sigefrid, 415. —
Njegova stara mati Richarda iz Labodske
doline, 415. — Njegov stric Hartwik, nad-
škof devinski, 415, — Njegov stric Her-
man, 415. — Njegov brat Henrik, voj-
voda karantanski, 408, 415. — Njegov
brat Hartwik, škof rezenski, 408. — Nje-
gov brat Sigefrid, 408, 415. — Njegov
brat Engelbert, mejni grof istrski, 415.
— Njegov ministerijal Benicho (Benko),
408. — Njegova posestva v Razvanjah,
Radvini, Studencih in Kurji vasi, 408.

Bernhard (Bernhart, Pernhart, Perenhart,
Perinhart), ime prič, ki se med letom
1050. in 1090. omenjajo v Kamenu na
Koroškem ter v Kranjski gori in na Dov-
jem na Kranjskem, 154, 164, 165, 167,
175, 232, 369.

Bernhart, gl. Bernhard.

Berta, gl. Berhta.

Bertaldus, sl. Berhtold.

Bertaldus Albini, neka priča, ki se je
leta 1072. mudila v Kopru, 267.

Bertholdus, gl, Berhtold.

Bertholfus, sl. Berhtold.

Bertoldus, gl. Berhtold.

Bertolfus, gl. Berhtold.

Bertulfus, gl. Berhtold.

Beruvart, neka priča okoli 1060. leta v
Kranjski gori, 168, 169.

Besancon (Bisenzun), mesto na vzhodnem
Francoskem, 324,

Bibiones, neki kraj zahodno od Gradeža, 60.

Bibo, gl. Pibo.

Bichpurek, gl. Wichpurga.

Bicinicco (Becinis), vas severozahodno
od Palmanove, 86.

Bičje (Bizi), vas pri Št. Juriju na Dolenj-
skem, 201.

Bičje (Bizi), potok pri Št. Juriju na Do-
lenjskem, 201.

Bisenzun, gl. Besancon.

Bistrica (Vistriza, Feistriza), reka, ki teče
skozi Tržič ter se izliva v Savo, 106, 274.

Bistrica (Fuistriza villa), vas jugozahodno
od Tržiča na Kranjskem, 143.

Bistrica (Viistriz), vas zahodno od Mari-
bora na Štajerskem, 402. — Ondotni
posestnik Ludovik, sin Ludovikov, 402.

Bistrica (Wuistriza), vas severno od Trga
na Koroškem, 244.

Bistrica (Wztrich), vas zahodno od Brež
na Koroškem, 394. — Ondotna cerkev,
394,

Bithina, gl. Bitinja.

Bitinja (Bithina), podložnik Brixenske
cerkve, ki je živel okoli 1060. leta, 144.

Bitsa, gl. Višnjica.

Bivren, gl. Michaelbeuern.

Bizantinsko. — Ondotni cesar Justinijan
ΡΥ ΠΝ ΠῚ ὩΣ

Bizi, gl. Bičje.

Blagosod (Blagozont), neki posestnik v
Bohinju okoli 1070. leta, 234.

Blagozont, gl. Blagosod.

Blatnica (Vlátniz), vas v Glodniški ob-
čini na Koroškem, 264.

Blaž svetnik. — Cerkev sv. Blaža v Ad-
montu, 388.

Bled (praedium Ueldes, villa Veldes, locus
Veldes), vas na Gorenjskem, 17, 209,
210, 236, 239, 240, 241, 314; (castellum
Veldes, sub castro Ueldes, sub urbe .
Veldes), 28, 164, 166, 369. — Ondotni
dvor Brixenske cerkve, 106. — Ondotni
posestniki: plemeniti Nepokor, 164; svo-
bodni Prisnoslav, 166; svobodni Mazili,
241; svobodni Marti, 369; osvobojeni
Trebinja, 239; dva osvobojenca, Bojno-
slav imenovana, 240; osvobojeni Do-
brisko, 314; posestnik Godeslav, 241.

Bochingin, gl. Bohinj.

Bochingun, gl. Bohinj.

Bodigoj (Bondigoiz), svoboden posestnik
v Zasipu na Gorenjskem, 312. — Nje-
gova soproga Treplica, 312.

Bodigoj (Bodigoy), neki podložnik, ki je
okoli 1070. leta živel v Sirnici na Ko-
roškem, 231.

| Bodigoy, gl. Bodigoj.

Imenik krajev in oseb.

259

Bodman (in castro Botamo), srad ob Bo-
denskem jezeru, 188.

Boemicus, gl. Češko.

Boemius, gl. Češko.

Bogen, grad na Bavarskem blizu Donave
vzhodno od Straubinga. — Albertus co-
mes de Bogen, 221.

Bohinj (in loco Bochingun, in villa Bo-
chingin), 234, 372. — Ondotni posestniki
Blagosod in Pres!av, 234; plemeniti Berh-
told, 234; svobodni Ivan, 372.

Bojnoslav (Bomizlau). Tako sta se okoli
leta 1070. zvala dva osvobojena posest-
nika na Bledu, 240.

Bolcan (Bozana), mesto na Tirolskem,
146. — Ondotno vino, 146. ([.)

Bolgarsko, 415. (I, Il.)

Boljun (Bangul), vas v srednji Istri, 230.

Bologna (Bononia) mesto v |Italiji, 66,
128. — Ondotna zemlja (Bolonienses
fines), 225, (I, II.)

Boloniensis, gl. Bologna.

Bomizlau, gl. Bojnoslav.

Bona, soproga Artuika iz Pirana. Zivela
je okoli 1061. leta, 217.

Bondigoiz, gl. Bodigoj.

Bonifacij VL, rimski papež (a. 896), 65,
128. (IL)

Bononia, gl. Bologna. .

Bonus de Valtera, posestnik v Oltri pri
Kopru okoli 1072. leta, 267.

Boppo, gl. Popon.

Borjana, vas pri Kobaridu na Goriškem.
— Velika Borjana (Boriana maior), 385.
— Mala Borjana (Boriana minor), 385.

Bosanriza, gl. PoZarnica.

Botamo, gl. Bodman.

Botbolt, gl. Gotebold.

Bovec (Pletium, Plecium), trg na Goriš-
kem. — Ondotna okolica (contrata Pletii),
385. — Ondotne gore, 385.

Bozana, gl. Bolcan.

Bračan (Brazanum, Brazzanum), vas blizu
Kormina, 385. — Ondotna fara, 385, —
Njene kapele, 385. — Gora pri Bra-
čanu, 385.

Braganze, vas pri Vicenzi na Beneškem, 390.

Braslav (Frazlau, Urazlau), neka priča na
Koroškem okoli 1073. leta, 294. — Nje-
govi sinovi, 294.

Braslav (Frazlau), neka priča1091. leta, 395.

Bratreza, sl. Bratrica.

Bratrica (Bratreza), freisinška podložnica
v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19.

Brazanum, gl. Bračan.

Brazuta, íreisin$ka podložnica okoli leta
1030. v Lindu na Štajerskem, 19.

Brazzanum, gl. Bračap.

Brda (Colles) na Goriškem, 385.

Brda (Vardavegla), vas severovzhodno od
Momjana v Istri, 92.

Breg (Wagreni), vas pri Ptuju na Stajer-
skem, 179, 197.

Brehzlau, gl. Preslav.

Brenta (Brenta, Brentha), reka v severni
Italiji, 10, 16. (I, IL.)

Brentha, gl. Brenta.

Brescia (Brixia), mesto v severni Italiji,
907. — Ondotna cerkev (Brixiana eccle-
sia), 86. — Ondotni škof (Brixiensis
episcopus), 10. — Ondotni škof Udalrik,
86. — Ondotni samostan sv. Julije, 142.
(I, IL.)

Bfetislav I. (Brezizlaus) vojvoda češki
(1037 —1055), 180.

Brezizlaus, gl. Bretisla v.

Brezje (in loco Nabrezi), vas na Gorenj-
skem, 169. — Ondotni posestnik Oren-
dil, 169.

Brezlau, gl. Preslav.

Breznica (Vreznich, Vrezich), vas severoza-
hodno od Špitala na Koroškem, 212, 299.

Breže (Frisach, Friesach, Friesahc, Friesa-
cum, Fresacum, forum Friesach, Friesa-
cense forum, locus Frisacensis), mesto
na severnem Koroškem, 36, 84, 124, 126,
179, 197, 388, 304, 417. — Ondotni dvor
(curtis), 394. — Ondotno mestno obzidje,
417. — Ondotni meščanje, 417, — On-
dotna okolica (in tractu Frisach), 126. —
Ondotna cerkev, katero je začela staviti
grofinja Hema, 124, — Ondotna grofija
(in comitatu Friesach), 36, 412. — On-
dotna grofinja Hema (nobilis Hemma
comitissa de Frisaco), 115. (IL)

Bric (curtis Bruce), vas severovzhodno od
Momjana.v Istri, 92.

Brihsinensis, gl. Brixen.

Brixen (Brixina, Brixina Norica), mesto
na Tirolskem, 257, 260, 350, 375.. —
Brixenska cerkev, 106, 107, 143, 146, 147,
191, 233, 259, 261, 274, 300, 374. — Alt-

% 22%

269

Imenik krajev in oseb.

ger, uslužbenec Brixenske cerkve, 314.
— Brixenska sinoda, 350. — Cerkev sv.
Ingenuina in Kasijana v Brixenu, 17, 28,
54, 144, 145, 146, 148, 149, 150, 151, 152,
153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160,
161, 162, 163, 164, 165, 167, 169, 171,
173, 174, 175, 176, 177, 178, 210, 211,
212, 213, 214, 215, 231, 234, 235, 236,
237, 238, 239, 240, 241, 243, 244, 245,
257, 260, 262, 301, 302, 303, 304, 306,
307, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 3068,
369, 371, 372, 373, 374, 375, 377, 318,
379. Cerkev sv. Ingenuina, Albuina
in Martina (ista cerkev kakor prejšnja),
309. — Cerkev Marije Device v Brixenu,
19. — Brixenski ali sábenski škofje: Al-
buin, Adalberon, Hartwik, Popon, Altwin.
— Brixenski korarji, 54. — Brixinensis
familia, 237. — Brixenski fevdnik Mant-
win, 377. — Gl. tudi Saben. (ll.)

Brixia, gl. Brescia.

Brixianus, gl. Brescia.

Brixiensis, gl. Brescia.

Brixina, gl. Brixen.

Brixinensis, gl. Brixen.

Brondulo (Brundulum), neki kraj na
Beneškem. — Ondotni samostan sv. Tro-
jice, 128. Ondotni opat Benedikt,
128. (L)

Bruce, gl. Bric. t1

Bruchsal (Bruochsole), neki kraj na Ba-
denskem, 7.

Brugga, vasica, ki je stala tam, kjer je
sedaj St. Pavel na Koroškem, 395.

Brun, gl. Brunon.

Brundulum, gl. Brondulo.

Brunne, gl. Studenci.

Bruochsole, gl. Bruchsal.

Brunon (Brun), kancelar cesarja Konrada Il.
pozneje škof wiirzburški (1034—1045),
81, 90, 94, — Njegov brat, karantanski
vojvoda Konrad IL, 90. — Njegov brat-
ranec, cesar Konrad II., 90.

Brunon, brat karantanskega vojvoda Kon-
rada L, ki se je kot papež imenoval
Gregor V. (996—999), 30. (II)

Brunon (Brín), neka priča 1093. leta, 402.

Budava (Badauo), neki kraj vzhodno od
Alture v Istri, 216.

Bukovje (Pócha), vas na Koroškem se-
verozahodno od Beljaka, 379. (11.)

Burgundija (Burgundia), 324. — Ondotni
prebivalec (Burgundio), 12. — Ondotni
kralj Konrad, 12. (I, Il.)

Burghard IL, škof halberstadtski (1059 do
1088), 208.

Burghard (Purchard), odvetnik Oglejske
cerkve okoli 1090. leta, 393. — Njegov
brat Berhtold, 393. — Njegov nečak
Burghard, 393.

Burghard (Purchard), nečak oglejskega
odvetnika Burgharda, priča okoli 1090.
leta, 393. — Njegov oče Berthold, 393.

Burghard (Purchart), neka priča okoli
1050. leta v Kamenu na Koroškem, 155.

Burghard (Purchart), neka priča 1093.
leta, 402.

Butaria, gl. Batuje.

Buttavia, gl. Batuje.

Bvrin, gl. Michaelbeuern.

Cadullo de Iudice, neka priča leta 1072.
v Kopru, 267.

Caharija svetnik. — Samostan sv. Caharija
v Benetkah, 33, 37. — Ondotne nune, 37.

Cala (Cela), vas blizu Drave severovzhodno
od Švabeka na Koroškem, 395.

Calvenzan, gl. Cavenzano.

Catnaracensis, gl. Cambray.

Cambray, mesto na severovzhodnem Fran-
coskem, 29. — Ondotni škof Erlwin, 29,

Campus Fabricae — campus, gui Vitalis
nuncupatur, neko polje v severni Italiji
blizu Brente, 10.

Campus, gui Vitalis nuncupatur, gl. Cam-
pus Fabricae.

Candianus, gl. Kandijan.

Capella, gl. Kapla.

Capella, gl. Železna Kapla.

Caprae, gl. Koper.

Capras, gl. Koper.

Caprensis, gl. Koper.

Capriaca turris, gl. Hervoj.

Capua, mesto v južni Italiji, 280. — On-
dotni knez Panduli, 53. (Il.)

Carantana civitas, gl. Krnski grad.

Carantana ecclesia sanctae Mariae, gl.
Gospa Sveta.

Carantani, gl. Karantanija.

Carentanum, gl. Karantanija.

Carenthini, gl. Karantanija.

Carenti, gl. Karantanija.

Carentin, gl. Karantanija.

Imenik krajev in oseb.

261

Carentini, gl. Karantanija.

Carintani, gl. Karantanija.

Carinthani, gl. Karantanija.

Carinthea, gl. Karantanija.

Carinthia, sl. Karantanija.

Carintia, gl. Karantanija.

Carintinus, gl. Karantanija.

Carlinis, gl. Carlino.

Carlino (Carlinis), vas severno od Ma-
rana na Furlanskem, 80.

Carnea, gl. Karnija.

Carniola, gl. Kranjsko.

Carnotensis, gl. Karantanija.

Carnotensius, gl. Karantanija.

Carsia, gl. Kras.

Carsus, gi. Kras.

Casa Sualdana, neki kraj blizu Caven-
zana na Furlanskem, 87.

Casellis, neka vas na Furlanskem, 87.

Castello, gl. Castions di Smurghin.

Castello, gl. Castions di Strada.

Castions di Smurghin (de Castellone),
vas severozahodno od Červinjana, 87.

Castions di Strada (de Castellon«), vas
zahodno od Palmanove, 86,

Castro-novo, gl. Novi grad.

Castrum Veneris, sl. Kaštel.

Cavenzano (Calvenzan), vas severno od
Perteola na Furlanskem, 87.

Cela, gl. Cala.

Cella, gl. Wichmannus de Cella.

Celnitz, gl: Selnica.

Celsach, gl. Selée.

Ceneda, mesto na Beneškem med Bellu-
nom in Trevisom. — Ondotna škofija
(episcopatus Cenetensis), 43, — Ondotni
škof Helminger, 86. (I, II.)

Cenetensis, gl. Ceneda.

Centranico, gl. Peter Barbolano ali
Centranico.

Ceresara, neka vas vzhodno od Padove
na Beneškem, 182.

Cerknica (Circheniza), trg na Notranjskem,
105. — Ondotne sosednje vasi, 105.

Cerveniana, gl. Čer vinjan.

Cesana, gl. Sežana.

Chadalhoh, gl. Kadalhoh.

Chadolt, gl. Kadolt.

Chainan, podložnik svobodnega Karlinga
v Motnici, 156. — Njegovi sinovi, 156.
— Njegove hčere, 156.

Chappella, gl. Kapla.
Chappellun, gl. Kapla.
Charilinc, gl. Karling.
Charilinch, gl. Karling.
Chariling, gl. Karling.
Charintani, gl. Karantanija.
Charinthia, gl. Karantanija.
Charione, gl. Karantanija.
Charlinc, gl. Karling.
Charlinch, gl. Karling.
Chatsa, gl. Katsch.
Chatzis, gl. Katsch.
Chazili, gl. Kacelin.
Cheinahe, gl. Kainach.
Chezil, gl. Kacelin.
Chodinia, gl. Hudinja.
Cholo, gl. Kolo.
Chonradus, gl. Konrad.
Chotuna, gl. Hotunje.
Chounradus, gl. Konra d.
Chraieburc, gl. Kraiburg.
Chraphelt, gl. Grobniško polje.
Chregeburc, gl. Kraiburg.
Chreina, gl. Kranjsko.
Chreina, gl. Kranjska gora.
Chreinensis, gl. Kranjsko.
Chrellindori, gl. Króllendortf.
Chrilouua, gl. Škrljevo.
Christianus, gl. Kristijan.
Chrčat, gl. Kraut.
Chroatia, gl. Hrvatje.
Chrotebach, gl. Groppach.
Chrotsa, gl. Grótsch.
Chrouvat, gl. Kraut.
| Chrowat, gl. Kraut.
| Chrowata, gl. Kraubat.
| Chumilach, gl. Gomile.
| Chunipreht, gl Kunibert.
| Chuno, gl. Kon o.
| Chuono, gl. Kono,
| Chuono gl. Konrad.

Chuonradus, gl. Konrad.

Cilintun, gl. Želeče.
| Circheniza, gl. Cerknica.
| Cirminah, sl. Rotenmann.
| Cisalpini, gl. Italija.
| Cistanesfeld, polje pri Skorbi zahodno
|. od mesta Ptuja, 179, 197. (II.)
| Cittanova (Civitas nova, Heraclia), nek-
|. danje mesto pri Benetkah, 66, 128, 286.
— Ondotna zemlja, 286. ([1.)

262

Imenik krajev in oseb.

Civitas Forojulii, gl. Čedad.
Civitas nova, gl, Cittanova.
Civitas nova, gl. Novi grad.

Clareboldus, neki križar 10906. leta, 409.

Clauianum, gl. Claujano.

Claujano (Clauianum), vas severovzhodno
od Palmanove, 806.

Clericus, gl. Gregorius clericus.

Codina, gl. Godinje.

Colles, gl. Brda.

Colomannus, gl. Koloman.

Colonia, gl. Kolin.

Coloniensis, gl. Kolin.

Como, mesto v severni Italiji. — Ondotna
škofija (episcopatus Cumanus), 43. —
Ondotni škof, 10. (Il.)

Concordia, mesto na Beneškem. — On-
dotna škofija (episcopatus Concordiensis),
1, 43. — Ondotni škofje: Majon, Ruod-
bert, Dietwin. (I, II.)

Concordiensis, gl. Concordia.

Conera, gl. Kovor.

Coniuratus fons, gl. Schwarnbrunn.

Cono, gl. Kono.

Cono, gl. Konrad.

Conradus, gl. Konrad.

Constantia, gl. Konstanz.

Constantiensis, gl. Konstanz.

Cordenons (Cortis Naonis), mesto severno
od Pordenona na Furlanskem, 82. —
Ondotni posestnik grofi Ocinus, 82.

Corithna, gl. Koritno.

Cormoni, gl. Kormin.

Cormons, gl. Kormin.

Cornium, gl. Corno.

Cornizic, gl. Krnica.

Corno (Cornium), neka reka na Furlan-
skem, 86, 87.

Coronzach, gl. Renče.

Corradus, gl. Konrad.

Cortis Naonis, gl. Cordenons.

Cosana, gl. Kozana.

Cosanum, gl. Coseano.

Coseano (Cosanum), vas južno od S. Da-
niela na Furlanskem, 87.

Cossanum, gl. Kozana.

Counradus, gl. Konrad.

Crapuchfeld, gl. Grobniško polje.

Creda, gl. Kred.

Creina, gl. Kranjsko.

Creina, gl. Kranjska gora.

Cremona, mesto v severni Italiji, 97, —
Ondotni škof (episcopus Cremonensis),
10. (I, II.)

Cremonensis, gl. Cremona.

Crescentius, filius Amnae de castro Mugla,
priča leta 1082. v Kopru, 356.

Crheina, gl. Kranjsko.

Crifo, gl. Grifon.

Cruvvati, gl. Hrvatje.

Cubida, gl. Kubed.

Cuhonradus, gl. Konrad.

Culsca, gl. Kojsko.

Culscha, gl. Kojsko.

Cumanus, gl. C o m o.

Cumensis, gl. C o m o.

Cumpo, ministerijal oglejskega patriarha
Sigeharda, 271.

Cundram, gl. Gundram.

Cunradus, gl. Konrad.

Cuono, gl. Konrad.

Cuonradus, gl. Konrad.

Curca, gl. Krka.

Curtalla, neki kraj v Istri, morda Belaj
južno od Boljuna, 230.

Čakava (Saccah), vas severno od Arveža
na Štajerskem, 408, — Ondotna cerkev,
408. — Ondotni dvor, 408, — Ondotni
posestnik Spanheimovec Henrik, 408.

Čedad (Civitas Forojulii, Civitas Austria),
34, 385. — Ondotna vrata pri mostu
(porta pontis), 34. — Ondotna vrata
sv. Petra (porta s. Petri), 34. -- Patri-
arhov dvor v Čedadu, 34. — Ondotni
korarski zbor pri sv. Štefanu, 34. — On-
dotni : kanoniki, 34. — Ondotni prošt
Moront, 34. (I, IL.)

Červinjan (villa Cerveniana), trg blizu
Ogleja na Goriškem, 87. (11.)
Češko. — Češki vojvoda (dux Boemicus),
381. — Češki vojvodje: Bretislav, Vra-
tislav, Spitignjev II. — Češki knezi (Boe-

miorum principes), 329. (I, II.)

Dalmacija (Dalmatia), 357, 411, 420. —
Ondotna marka (marchia Dalmatiae),
357. — Ondotni doZdje: Peter, Dominik
Contareno, Dominik Silvio. — Ondotni
kralj Zvonimir, 357. — Ondotni kralji,
420. (I, Il.)

Dana, gl. Dane.

Dane (Dana, Danna), vas v Sežanskem
okraju, 385.

Imenik krajev in oseb.

263

Daniel (Danielis), svetnik. — Cerkev sv.
Daniela nad QGrabelno vasjo, 171, 172,
174. — Njena dota, 171, 172, 174.

Daniel (Danihel), odvetnik neke Irmin-
garde, posestnice v Mokrijah na Koro-
škem, 155.

Danielis, sl. Daniel.

Danihel, gl. Daniel.

Danna, sl. Dane.

Danubius, gl. Donava.

Daugendorf, vas severno od Redlingena
na W iirtemberškem, 399,

Dernsteina, gl. Dirnstein.

Descla, gl. Deskla.

Deskla (Descla, ldesla), vas pri Kanalu
na Goriškem, 385.

Devin (Magdeburch), mesto poleg Labe
na Nemškem, 80. — Ondotna cerkev

(Magdeburgensis ecclesia), 419. — Ondotni
nadškofje: Tagino, Werinher, Hartwik.(lI.)

Diebald, gl. Dietbald.

Diedenhofen, mesto v Lotaring iji, 12. (il.)

Diemar, gl. Dietmar.

Dieprehdesdorf, neka vas v Nordgauu, 346.

Diepreht, gl. Dietpreht.

Diesh, gl. Djekše.

Dieta (Dietta), freisin$ka podloZnica okoli
eta 1030. v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Dietach, vas blizu Steyera na Gorenjem
Avstrijskem, 389. (I.)

Dietbald (Diebald), nadškof milanski okoli
1082. leta, 354.

Dietbald (Tiepoldus comes), neki grof,
ki je okoli 1062. leta imel svoja posestva
blizu gorenje Krke na Dolenjskem, 224.

Dietbald (Teboldus ingenuus), svoboden
posestnik v Junski dolini okoli 1060.
leta, 151.

Dietberga (Diethberga), soproga pleme-
nitega Werinhera, posestnika v Krautu
na Koroškem, 362. — Njen sin Geb-
hard, 362.

Dietberga (Tuperga), soproga nekega
Merkurija, posestnika v Trstu okoli 1080.
leta, 349,

Diethberga, gl. Dietberga.

Diethmar, gl. Dietmar.

Dietmar (Dithmar, Thietmar), škoi mer-
seburški (1009—1019), 32, 38. — Nje-
gova teta, 38. — Sin njegove tete, mejni
grof Henrik, 38.

Dietmar (Diethmar), neka priča med 1002,
in 1018. letom, 11.

Dietmar (Diemar), neka priča okoli 1080.
leta v Kranjski gori, 302, 311, 312.

Dietmar, freisinški podložnik okoli 1030.
leta, 21.

Dietold (Tietoldus, Thiedolfus), mejni
grof v Canossi, stari oce toskanske
mejne grofinje Matilde, 10.

Dietphret, gl. Dietpreht.

Dietpreht (Dietphret, Diepreht), neka priča
okoli 1060. leta v Kranjski gori, 159,
164, 165.

Dietram, neka priča okoli 1090. leta v
Kranjski gori, 377.

Dietrat, freisinški podložnik okoli 1030.
leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Dietrich, gl. Dietrik.

Dietricus, gl. Dietrik.

Dietrik, vicedom oglejski (Dietricus vice-
dominus), priča okoli 1090. leta, 393.
Dietrik iz Kreiga (Dietricus de Kriwig),

priča 1091. leta, 395.

Dietrik (Dietricus), neki posestnik na Ko-
roškem in Bavarskem, ki je živel okoli
1100. leta, 394.

Dietrik, (Dietrich), freisinški podložnik
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajer-
skem, 19.

Dietrik (Dietrich), freisinški
okoli 1074. leta, 284.

Dietwin, škof concordijski (okoli 1072,
leta), 271.

Dietta, gl. Dieta.

Dietza, gl. Dieza.

Dieza (Dietza), freisinška podložnica okoli
leta 1030. v Scheiflingu na Stajer-
skem, 19.

Dignano (Ingan), vas poleg Taljamenta
na Furlanskem, 367.

Diocletianus, gl. Dioklecijan.

Dioklecijan (Diocletianus), cesar rimski
(284 — 305), 71.

Dionisius, gl. Dionizij.

Dionizij (Dionysius, Dionisius), mučenik
pod cesarjem Dioklecijanom, 71. — Nje-
govi telesni ostanki, 62, 71. (II.)

Dionizij, škof piacentinski (okoli 1081), 354.

Dionysius. gl. Dionizij.

Dirnstein (Dernsteina), vas na Stajerskem
jugozahodno od Neumarkta, 394.

podložnik

264

Imenik krajev in oseb.

Djekše, vas na Koroškem severno od Ve-
likovca. — Ondotna gora (in monte
Diesh), 124. (II.)

Dobelgogesdorf, neka vas pri St. Juriju
na Dolenjskem, 201.

Dobochove, neki kraj v Junski dolini na
Koroškem, 383.

Dobraulich, gl. Dobravlje.

Dobravlje (Dobraulich), vas pri Tomaju
na Krasu, 385.

Dobrica (Dobriza), íreisináka podložnica
okoli leta 1030. v Scheiflingu na Stajer-
skem, 19.

Dobri potok (Tobropotoch, Guetbach),

potok blizu Tržiča na Kranjskem, 274.
Dobrisco, gl. Dobrisko.
Dobrisko (Dobrisco), osvobojen posestnik

'okoli 1080. leta na Bledu, 314.

Dobriza, gl. Dobrica.

Dobrogoj (Tobrogoy), osvobojen posest-
nik okoli 1070. leta na Bledu, 236.

Dobrolaz, gl. Dobrovlasta.

Dobrovlasta (Dobrolaz), osvobojena po-
sestnica okoli 1070. leta v Luhem lesu
na Koroškem, 243.

Dobrozfelt, gl. Obergottes feld.

Dobroziza, gl. Dobrožica.

Dobrožica, (Dobroziza), freisinška pod-
ložnica okoli 1030. leta v Lindu na Šta-
jerskem, 19.

Dodon (Dodo),
1031. leta), 86.

Dólach, neki kraj severozahodno od Spi-
tala na Koroškem, 262.

Dolgoše (Legindori) vas poleg Drave.na
Štajerskem, 408. — Ondotni - posestnik
Spanheimovec Sigefrid, 408.

Domeszlau, gl. Domoslav.

Domiahc, gl. D iimlach.

Dominik IIL, patriarh gradeski (1045 do
1069), 183. — Njegovi nasledniki, 183.
Dominik IV., patriarh gradeški (okoli

1078. leta), 341.
Dominik Contareno, dožd beneški (1043

do 1071), 121, 128.

Dominik Silvio, dožd beneški in dalma-
tinski (1071— 1084), 286.

Domoslav (Domozla), neki posestnik, ki
je živel okoli 1080. leta, 310.

Domoslav (Domeszlau), svoboden po-
sestnik na Poljanah pri Vintgarju okoli
1090. leta, 378.

rimski kardinal (okoli

Domozla, gl. Do moslav.

Donava (Danubius), 180, 389. (I, 1.)

Dorimberg, gl. Dornberg.

Dorinberg, gl. Dornberg.

Dornberg (Dorinberg, Dorimberg), vas v
Vipavski dolini na Goriškem, 385. —
Ondotni grad (sub castro Dorimbergo, -
sub oppido Dorimbergi), 385.

Dornova (ad Turnouua), morebiti sedanja
vas tega imena blizu Ptuja, 179, 197. —
Ondotna cerkev sv. Ruperta, 179, 197. (11.}

Dovje (Lenginvelt, Lenginuelt, Lengin-
vuelt), vas na Gorenjskem poleg Save,
85, 232, 371. — Ondotna posestnica
Niucót, 371.

Dragmer, gl. Dragomir.

Dragomir (Dragmer), kmet v Lengholzu
na Koroškem okoli 1060. leta, 153.

Dragonja (per Argaonem), reka v severni
Istri, 92. (L)

Dragosit, gl. Dragožit.

Dragožit (Dragosit), kmet v Grabelni vasi
na Koroškem okoli 1060. leta, 145.

Dramlje (Teramperch), vas na Štajerskem
severno od Ponikve, 126.

Drava (Drawa, Dravus, Trauus, Traha,
Tra fluvius), 20, 120, 179, 197, 212, 395,
408. — Njen breg pii vasi, Lansach ime-
novani, 20, — Dravski gozd (silva) za-
hodno od Maribora, 395, 402. (I, II.)

Dravinja (Treuuina), dotok reke Drave na
Štajerskem, 179, 197. (ll.)

Dravski dvor (Trahof), vas pri Tinjah na
Koroškem, 179, 197. (11)

Dravski dvor (ad Trahun), vas vzhodno
od Sachsenburga na Koroškem, 22.

Dravus, gl. Drava.

Drawa, gl. Drava.

Drešinja vas (villa Traskendorí), vas za-
hodno od Celja na Štajerskem, 35, 81.

Dridodrago, gl. Trdodrag.

Dridogoi, gl. Trdogoj.

Dristach, gl. Tristach.

Dristah, gl. Tristach.

Druthmar, opat korveyski okoli 1028. leta,
80.

Dulieb, neki kraj pri Oberdorfu na Ko-
roškem, 211. — Ondotna slovenska kme-
tija, 211.

Dümlach (Domiahc), vas severovzhodno
od Brucka na Stajerskem, 55.

Duo castella, gl. Dvogradje.

Imenik krajev in oseb.

265

Duplek (Tubilnik), vas poleg Drave na
Štajerskem, 408. — Ondotni posestnik
Spanheimovec Sigetrid, 408.

Durdegouuo, gl. Trdogoj.

Durinch, ministerijal Oglejske cerkve, živeč
okoli 1074. leta, 284.

Durinch, neka priča, ki se mel letom
1050. in 1080. omenja v Kamenu na Ko-
roškem ter v Lešah in Preddvoru na
Kranjskem, 143, 201.

Dürnhag, vas ob Perschlingu na Dole-
njem Avstrijskem, 359.

Dvainštirideset mučenikov. — Njih te-
lesni ostanki na Gradežu, 121. (1.

Dvogradje (Duo castella) v Istri zapadno
od Kanfanara, 15, 27. ([1.)

Dvrgouuues, gl. Trdogoj.

Ebarhart, gl. Eberhard.

Ebbo, gl. Eberhard.

Ebbo, gl. Ebon.

Eberardus, gl. Eberhard.

Eberhard (Eberhardus, Eberardus, Hebe-
rardus, Heverardus, Heberhardus, Ebbo),
kanonik augsburški ter od leta 1042. do
1048. patriarh oglejski, 122, 133, 134, 136,
-139, 140. — Njegovi nasledniki, 133.
Eberhard (Eberhardus, Evurhardus), škof

"^ . bamberški (1007 —1040), 35, 36, 38.

Eberhard (Eberhardus, Eberardus), mejni
grof kranjski okoli 1040. leta, 105, 106,
107. — Njegova grofija, 105, 106, 107.

Eberhard, kancelar kralja Henrika II, 24.

Eberhard (Eberhart, Ebarhart), priča ali
pa priče, ki se med letom 1050. in 1097.
omenjajo v Radovljici in Kranjski gori,
157, 369, 370, 378.

Eberhart, gl. Eberhard.

Ebersberg (Eresburgh), grad jugovzhodno
od Monakovega, 96. (Il.)

Ebon (Eppo), škof naumburški (1045 do
1078), 251, 276.

Ebon (Eppo), neki plemenit posestnik v
Karantaniji okoli 1050. leta, 118.

Ebon (Eppo), ministerijal Friderika de Ca-
rinthia okoli 1060. leta, 199.

Ebon (Ebbo), neki posestnik v Ojsnici na |
Štajerskem okoli 1056. leta, 191.

Ebon (Ebbo), služabnik kralja Henrika IV., | Ekehard (Ekkehard),

346.

Ebon (Eppo), ime nekaterih prič, ki se |
med letom 1050. in 1090. omenjajo v Ka- |

menu na Koroškem in v Kranjski gori
na Kranjskem, 143, 146, 156, 161, 162,
164, 165, 166, 107, 175, 177, 234, 238,
239, 316.

Ecegoi, gl. Večegoj.

Eceman, gl. Ezeman.

Eckerih, gl. Ekerih.

Eckhartsberga (Ekkarsberge), neki kraj
v Turingiji zahodno od Naumburga, 250,

Edilach, gl. Adegliacco.

Eggehardus, gl. Ekehard.

Egilbert, gl. Engelbert.

Egilolf, gl, Eginolf.

Egina, neka osvobojena posestnica v Za-
manjah na Koroškem okoli 1070. leta,
245. — Njena hči, 245.

Eginolf (Egilolf), neka priča med 1002. in
1018. letom, 11.

Eginolf (Egiloli), ime dveh prič okoli
1070. leta na Dovjem, 232.

Egizi, sl. Egizo.

Egizo (Egizi), neka priča slovenske na-
rodnosti med 1002.in 1018.letom, 11.
Egizo, neka priča okoli 1060. leta v Ra-

dovljici, 157.

Egizo (Egizi), ireisinški podložnik okoli
1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19.
Eichdorf (Aichdorí, Eichdorf), vas pri

Knittelfeldu na Štajerskem, 388.

Eichi, gl. Aich.

Bichstüdt (Eihstatti), mesto na Bavar-
skem, 273. — Ondotni škofi Udalrik, 396.

Eihstatti, gl. Eichstidt.

Eilica, gl. Eilika.

Eilika (Eilica), hči saškega vojvoda Ma-
gnusa, 254, — Njena mati Sofija, 254.
— Njena sestra Wolfhilda, 254.

Eingelpertus, gl. Engelbert.

Einricus, gl. Henrik.

Einuuic, gl. Einwik.

Einwik (Einuuic), ministerijal Hartwika,
brata takratnega oglejskega patriarha, 190,

Ekebert II. (Ekkibert), mejni grof mi-
šenjski (1067—1090), 251.

Ekehard (Eggehardus de Nellinburc), opat
reichenauski, 331.

| Ekehard, mejni grof mišenjski (0k.1035), 94.

odvetnik freisin-
škega škofa Ellenharda, 284.

Ekerih (Eckerih, Ekkerich, Ekkirich, Ek-
krih, Ekkrich), priča ali pa priče, ki se

266

Imenik krajev in oseb.

med letom 1050. in 1065. omenjajo v Ka-
menu na Koroškem in v Radovljici na
Kranjskem, 150, 154, 155, 157, 158, 160,
161, 170, 171.

Ekkarsberge, gl. Eckhartesberga.

Ekkehard, gl. Ekehard.

Ekkerich, gl. Ekerih.

Ekkibert, gl. Ekebert.

Ekkirich, gl. Ekerih.

Ekkrich, gl. Ekerih.

Ekkrih, gl. Ekerih.

Elizabeta, plemenita posestnica na Bledu
okoli 1065. leta, 210. — Njen odvetnik
grof Odalskalk, 210.

Ellenhard (Ellenhardus, Ellinhardus), škof
freisinški (1052—1078), 181, ?23, 251,
268, 269, 270, 284. — Njegova posestva,
284. — Njegov dvor v Loki, 284. —
Njegova cerkev, 284. — Njegovi nasled-
niki, 181. — Njegovi fevdniki, 270. —
Njegov odvetnik Oton, 181, 270. — Nje-
gov odvetnik Ekehard, 284.

Ellenhard, škof puljski (ok. 1080), 335. —
Njegov brat, oglejski patriarh Henrik,
335. — Njegova sestrična Haziga iz rodu
Scheiernov, 335.

Ellinhardus, gl. Ellenhard.

Embrichon, škof augsburški (1064—1077),
298.

Emeram svetnik (8, Emmerammus), 100.

— Samostan sv. Emerama v Alteichu,

100. (1)

Emichon, neki grof, ki je leta 1096, vodil
oddelek križarjev, 409.

Emilija, pokrajina v severni Italiji.
Ondotni škofje (episcopi Emilie), 53. (l.)

Emmerammus, gl. Emeram.

Emonensis, gl. Novi grad.

Emoniensis, gl. Novi grad.

Engelberon, neki posestnik na Dolenj-
skem blizu Luč okoli 1062. leta, 224.

Engelbert (Egilbert), škof freisinški (1006
do 1039), 19, 20, 21, 22, 23, 24, 57, 91,
94, — Njegovi ljudje, 22. — Njegov
odvetnik grof Odalskalk, 20, 21, 22, 57.
— Njegova posestva, 19, 20, 21, 22, 57.

Engelbert (Engelbertus comes), neki grof,
ki se kot priča omenja med 1020. in
1025. letom, 48.

Engelbert (Engilpreht), grof, ki je živel
okoli 1030. leta, 54. — Njegov brat,

brixenski škof Hartwik, 54. — Njegov
sorodnik klerik Wolchold, 54. — Njegov
dedič, 54.

Engelbert I., grof iz rodovine Spanheimov,
odvetnik solnograškega nadškota Thie-
mona, ustanovitelj Šentpavelskega samo-
stana (comes Hengelpertus, comes Engel-
bertus, Engelbertus comes de Spanheim,
comes Engelpertus, Engilbertus comes,
Engelbertus fundator S. Pauli), 246, 376,
395, 402, 407, 408, 415, 419. — Njegov
oče Sigefrid, 376, 415. — Njegova mati
Richarda, 376, 415. — Njegova soproga
Hedvika, 395, 419. — Njegovi sinovi,
395, 419. — Njegov sin Henrik, vojvoda
karantanski, 395, 408, 415. — Njegov sin
Hartwik, škof rezenski, 408. — Njegov
sin Sigefrid, 408, 415. — Njegov sin
Bernhard, 408, 415. — Njegov sin Engel-
bert, mejni grof istrski, 376, 415, 419:
— Njegov zet Popon, mejni grof istrski,
402. — Njegov brat Hartwik. nadškof
devinski, 415. — Njegov brat Herman,
316, 415 — Njegov grob v Št. Pavlu,
407.

Engelbert II. iz rodovine Spanheimov,
mejni grof istrski (1107 — 1123), nato voj-
voda karantanski (1124 —1135), odvetnik
Sentpavelskega samostana (Engelbertus
iunior, Engilbertus dux Istrie, Eingel-
pertus dux de Chraieburc), 376, 394,
408, 418, 419. — Njegov oče Engelbert I.,
316, 419. — Njegov stric Hartwik, nad-
škof devinski, 415, — Njegov stric Her-
man, 415. — Njegov stari oče Sigefrid,
415. — Njegova stara mati Richarda,
415. — Njegova soproga Uta, 418, —
Njegovi sinovi Udalrik, Engelbert, Hart-
wik in Rapoto, 418. — Njegovi bratje
Henrik, Sigefrid in Bernhard, 415.

Engelbert III. iz rodovine Spanheimov,
mejni grof istrski (Eingelpertus marchio
Ystrie), 418. — Njegov oče Engelbert,
vojvoda karantanski, 418. — Njegova
mati Uta, hči pasovskega grofa Udalrika,
418. — Njegovi bratje Udalrik, Hartwik
in Rapoto, 418.

Engelbert (Engilbert), odvetnik solno-
graškega nadškofa Gebharda, 270.

Engelbert (Engilbertus), neka priča med
1002 in 1018. letom, 11.

Imenik krajev in oseb. 267
Engelbert (Engilpertus, Engilpreht, Engil- | Equilum, gl. Jesolo.
brecht), neka priča, ki se med letom | Erchanbert (Erchinpreht), ministerijal

1065. in 1090. večkrat omenja v Kamenu
na Koroškem in v Kranjski gori na
Kranjskem, 243, 306, 307, 308.

Engelbert (Engilpreht), neki podložnik v
Krški dolini na Koroškem, 1206.

Engeldeo (Engildeo, Engildie), priča ali
pa priče, ki so se med letom 1050. in
1090. včasi mudile v Kamenu na Ko-
roškem in v Kranjski gori na Kranjskem,
158, 160, 161, 164,.165, 213, 301, 313.

Engeldeo (Engildeo), ministerijal grofinje
Heme pri Brežah, 126.

Engeltrid (Engilirid), fevdnik oglejskega
patriarba Rabengera, 227.

Engelfrid (Engilfrit), podložnik Oglejske
cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284,

Engelmar (Engelmarus, Engilmarus), škof
poreški (okoli 1037. leta), 100, 110, 111,
112. — Njegova škofijska palača, 112.
— Njegov kapitel, 112. — Njegovi ka-
noniki, 112. — Njegov odvetnik Albinus
ali Albanus, 110, 111.

Engelmar (Engilmar), priča, ki se med
-letom 1050. in 1075. enkrat omenja v
Kamenu na Koroškem, enkrat pa v
Kranjski gori na Kranjskem, 174, 234.

Engelpertus, gl. Engelbert.

Engelskalk, posestnik v Aniški in Pal-
tenski dolini okoli 1041. leta, 114.

Engilbert, gl. Engelbert.

Engilbertus, gl. Engelbert.

Engilbrecht, gl. Engelbert.

Engildeo, gl. Engeldeo.

Engildie, gl. Eng eldeo.

Engilfrid, gl. Engelfrid.

Engilirit, gl. Engelfrid.

Engilmar, gl. Engelmar.

Engilmarus, gl. Engelmar.

Engilpertus, gl. Engelbert.

Engilpreht, gl. Engelbert.

Ensetal, gl. Aniža.

Entrichsdorf, gl. Andersdortf.

Entrihistanne, neko gorovje v planinah,
Grebenzen imenovanih, 124. ([1.)

Enzi, neka priča okoli leta 1070. v Ka-
menu na Koroškem, 233.

Enziman, gl. Ezeman.

Eppo, gl. Ebon.

Eguilium, gl. Jesolo.

Freisinške cerkve okoli 1074. leta, 284.

Erchanger, odvetnik geisenfeldske opatice
Gerberge, 113.

Erchanger (Erchinger), priča okoli leta
1080. pri Sv. Danielu na Koroškem, 303. '

; Erchanrat (Erchihart), neka priča okoli
1060. leta v Kamenu na Koroškem, 160.

Erchihart, gl. Erchanrat.

Erchinger, gi. Erchanger.

Erchinpreht, gl. Erchanbert.

Eresburgh, gl. Ebersberg.

Erintruda svetnica. — Samostan sv. Erin-
trude v Solnogradu, 126,

Erlwin, škof cambrayski (995 — 1012), 29.

Ermachora, gl. Mohor.

Ermenhard (Ermenhart), podložnik Oglej-
ske cerkve, ki je živel okoli 1074. leta, 284.

Ernastus, gl. Ernest.

Ernest (Ernestio, Ernastus), vojvoda švab-
ski (1012—1015), 13.

Ernest (Ernestus), brat karantanskega voj-
voda Adalberona, 102.
Ernest (Ernastus, Ernestus), sin avstrij-
skega mejnega grofa Leopolda L, 10.
Ernest (Ernust); neki posestnik poleg
Laznice v Karantaniji, 116. — Njegov
brat Ruodker, 116.

Ernest (Ernost), neka priča okoli 1020.
leta v Glanhofenu, 314.

Ernestio, gl. Ernest.

Ernestus, gl. Ernest.

Ernost, gl. Ernest.

Ernust, gl. Ernest.

Eschenewege, gl. Eschwege.

Eschwege (Eschenewege), mesto ob We-
seri na Nemškem, 270.

Ethinishoven, gl. Ettishofen.

Ettishofen (Ethinishoven), neki kraj na
W iirtemberškem, 190.

Ettringen (Oetringen), neki kraj na jugo-
zahodnem Bavarskem, 190.

Evgenij IL, rimski papež (824—827), 74,
76. (Il.)

Evurhardus, gl. Eberhard.

Ezcho, gl. Ezo.

Ezeman (Ecemannus), odvetnik tržaškega

| škofja Heriberta 1080. leta, 349.

| Ezeman (Eceman, Ezeman, Enziman), priča,

| ki se med letom 1075. in 1090. večkrat

268

Imenik krajev in oseb.

omenja v Kranjski gori na Kranjskem,
enkrat pa v Glanhofenu na Koroškem,
305, 306, 307, 310, 311, 312, 314, 316.

Ezo (Ezcho), neka priča slovenske narod-
nosti med 1002, in 1018. letom, 11.

Fabricae campus, gl. Campus Fabricae.

Faidas, neka zemlja blizu Ogleja, 87.

Faletro, gl. Vital Faletro.

Fanensis, gl. Fano.

Fano, mesto v Italiji — Ondotna zemlja
(Fanenses fines), 225. (lI)

Farfa, neki kraj severovzhodno od Rima.
— Ondotni samostan Marije Device, 358.

Federicus, gl. Friderik.

Feistriza, gl. Bistrica.

Feletas, gl. Felettis.

Felettis (ad Feletas), vas zahodno od Pal-
manove na Furlanskem, 86.

Feliks, mučenik pod cesarjem Diokle-
cijanom, 71. — Njegovi telesni ostanki,
62, 71, 88. — Samostan sv. Feliksa in
Fortunata v Vicenzi, 397. (I, Il)

Felix, gl. Feliks.

Feltre, mesto poleg Piave na Beneškem.
— Ondotna škofija (episcopatus Fel-
trinus), 43. — Ondotni škof Richiro 34
— Ondotni škof Reginzon, 86. (I, Il.)

Feltrensis, gl. Feltre.

Feltrinus, gl. Feltre.

Ferrarius mons, gl. Montferran.

Ferschnitzbach (Phezniza), potok, ki se
pri Blindenmarktu na Dolenjem Avstrij-
skem izliva v Ipušo, 91.

Ficaria, neki kraj na Furlanskem, 1.

Fines, neki kraj najbrže blizu otoka Je-
solo pri Benedkah, 66. (Il.)

Fischa (Fisik), dotok reke Donave blizu
Dunaja, 228.

Fisik, gl. Fischa.

Fiume (Flumen), dotok reke -Livenze na
Furlanskem, 82.

Flaibanum, neki kraj na Furlanskem, 333. |

Flaona, gl. Plomin.

Flarchheim, neki kraj v Turingiji južno
od Miihlhausena, 348.

Florijan, presbiter leta 1082. v Kopru, 356.

Flumen, gl. Fiume.

Folchmar, gl. Folkmar.

Folkhold (Volchold), sin grotinje Wich-
purge, 48. — Njegovi bratje Hartwik,
Henrik in Gerloch, 48.

Folkmar (Folchmar, Volcmar, Volchmar),
neka priča okoli 1060. leta v Kamenu na
Koroškem 154, 171, 176.

Fontana fusca, gl. Oskurus.

Fontana Georgica, neki kraj v Istri, 103.

Forchheim (Forhcheim, Forecheim, Fori-
cheim), mesto med Bambergom in No-
rimbergom na Bavarskem, 325.

Forecheim, gl. Forchheim.

Forhcheim, gl. Forchheim.

Foricheim, gl. Forchheim.

Foriiuliensis, gl. Furlansko.

Foriulanensis, gl. Furlansko.

Foroiuliensis, gl. Furlansko.

Foroiulium, gl. Furlansk o.

Forojulianus, gl. Furlansko.

Fortegna (Fortis, neka vas na Furlan-
skem, 367.

Fortis, gl. Fortegna.

Fortunat arhidijakon (s. Fortunatus). —
Njegovi telesni ostanki na Gradežu. 62,
121. — Njemu posvečeni oltar na Gra-
dežu. 62. — Cerkev Marije Device, sve-
tega Hermagora in Fortunata v Ogleju,
86, 105. — Samostan sv. Feliksa in Fortu-.
nata v Vincenzi, 397. (I, Il.)

Forum Iulii, gl. Furlansko.

Foruniz, neka reka v Junski dolini na Ko-
roškem, 383.

Forza, neki kraj na Koroškem, 291,

Franci, gl. Franki.

Francosko, 411.

Frankfurt (Frankonofurt), mesto poleg
Mena na Nemškem, 25, 77, — Ondotna
sinoda, 25, 77. (l, Il.)

Franki (Franci), 180, 376. — Vzhodni
Franki (Orientales Franci) — Nemci, 38,
366. (1, IL)

Frankonojurt. gl. Frankfurt.

Frascario, neki travnik blizu Cavenzana
na Furlanskem, 87. ;

Frazlau, sl. Braslav.

Fredda (Robedula, Rubedole), neka reka
blizu Červinjana na Furlanskem, 87.

Fredericus, gl. Friderik.

Fredevinda, gl. Fridewinda

Freising (Frisingium), mesto na Bavar-
skem, 140 — Ondotna cerkev, 21, 23,
57, 91, 181, 251, 270, 284. — Njeni mi-
nisterijali Wignant, Erchinpreht, Regin-
mar In Heimo, 284. — Njena podložnika

Imenik krajev in oseb.

269

(de familia) Dietrich in Pezili, 284. —
Njena posestva, 270. — Njen odvetnik
Odalskalk, 85. — Freisinška škofija, 20,
270. — Ondotni škofije: Goteskalk, Egil-
bert, Ellenhard. — Ondotni kanoniki, 57.
— Ondotni prošt Werinher, 57. — Cer-
kev Marije Device in sv. Korbinijana v
Freisingu, 9, 21, 24, 85, 181. — Ondotna
duhovščina, 85. — Samostau sv. Andreja
v Freisingu, 223. (I, Il.)

Fresacum, gl. Breže.

Fresah, gl. Friesach.

Frezna, gl. St. Peter im Holz.

Fridarich, gl Friderik.

Fridaricus, gl. Friderik.
Fridehardeswillár, morebiti Friedach pri
Ravensburgu na W iirtemberškem, 190.

Frideloseiche, gl. Friedlach.

Friderich, gl. Friderik,

Fridericus, gl. Friderik.

Friderih, gl. Friderik.

Friderihc, gl. Friderik.

Friderik II. (Fridericus. Fredericus, Fe-
dericus, Guntherus). patriarh oglejski
(1084— 1086), 289, 361, 361a, 367, 381,
382. — Njegov oče Spitignjev li, voj-
voda češki, 381. — Njegova mati Ida,
381. — Njegov stric Vratislav, vojvoda
češki, 289. — Njegova sestra, mati Wich-
manna de Cella, 381, — Njegov sorod-
nik grofi Kacelin, 367. — Njegovo slo-
vansko pokolenje (genere Sclavus), 381.

Friderik (Frithericus), nadškof ravennski
(1001 —1004), 10.

Friderik,škot miinsterski (1063 — 1084), 275.

Friderik, brat oglejskega patriarha Sige-
harda, 271. — Njegova soproga Ma-
tilda, 271.

Fridertk (Friderich, Fridaricus), plemenit
posestnik okoli 1060. leta v Želečah, 167,
300. — Njegov ministerijal Hadolt, 167.

Friderik, plemenit posestnik okoli 1085.
leta v Lindu pri Špitalu na Koroškem, 373.

Friderik, ministerijal bamberškega škofa
Guntherja okoli 1060. leta, 199.

Friderik (Fridaricus), ministerijal briksen-
skega škofa Altwina okoli 1085. leta, 374.

Friderik (Fridericus), neka priča med 1002.
in 1018. letom, 11.

Friderik (Friderich), neka priča med 1020.
in 1025. letom, 48.

Friderik iz Karantanije (Fridericus de Ca-
rinthia), neka priča okoli 1060. leta, 199.
— Njegovi ministerijali Adalberon, Epon,
Berhtold in Altman, 199.

Friderik (Friderih, Fridarich, Friderihc,
Fridaricvs), priča, ki se med letom 1050.
in 1090. omenja v Kamenu in pri Svetem
Danielu na Koroškem ter v Selu blizu
Bleda na Kranjskem, 147, 300, 301,303,304.

Friderik de Tengile, priča okoli 1090, leta, '
393.

Friderik (Fridericus), priča okoli 1090. leta,
393.

Fridewinda (Fredevinda), sestra oglej-
skega patriarha Sigeharda ter opatica v
samostanu Marije Device pri Ogleju, 253.

Friedlach (Frideloseiche), vas na Koro-
škem vzhodno od Trga, 294. (ll)

Friesacensis, gl. Breže.

Friesach, gl. Breže.

Friesach (Fresah), vas severno od Gradca
na Štajerskem, 118.

Friesacum, gl. Breže.

Friesahc, gl. Breže.

Frisach, gl. Br eže.

Frisacum, gl. Breže.

Frisingium, gl. Freising.

Frithericus, gl. Friderik.

Fritislare, gl. F ritzlar.

Fritzlar (Fritislare), mesto na Nemškem
jugozahodno od Kassela. 132, 345.

Fuistriza, gl. Bistrica.

Fulda, samostan na Hessenskem poleg
reke Fulde. — Ondotni opat (Fuldensis
abbas) 282. — Njegovi ministerijali,
282. (IL)

Fuldensis, gl. Fulda.

Fulstric, neki kraj na Furlanskem, 367.

Furlansko (Forum lulii, in Foro lulii, in
pago Foro Iulio, pagus Fori Iulii, pro-
vincia Forojuliana), 82, 124, 192, 3067,
305, 411. — Ondotni prebivalci (Foriiu-
lienses, Foroiulienses), 10, 404. — Fur-
lanska cerkev (Forojuliensis ecclesia),
183. — Furlanski patriarh Popon (Poppo
Forojuliensis praesul), 65, 128. — Fur-
ianski škof (Forojuliensis antistes), 183.
— Furlanska vojvodina (ducatus Foro-
julii, 140. — Furlanska grofija (comita-
tus Foroiuliensis. comitatus Foroiulii, co-
mitatus Foriulanensis), 1, 3, 260, 327. —

210

Imenik krajev in oseb.

Ondotni grofje: Werihen, Warient, Lu-
dovik. (I, IL.)

Fuseia, neki kraj na Furlanskem, 34.

G., neki duhovnik, ki je Zivel okoli 1035.
leta, 94,

Gaberje (Griuina), vas severovzhodno od
Grebinja na Koroškem, 395.

Gabraviz, gl. Gabrovica.

Gabrielis villa, gl. Grabelna vas.

* Gabrihelis villa, gl. Grabelna vas.

Gabrovica (Gabraviz), vas v Komenskem
okraju na Goriškem, 385.

Gaiaco, gl. Gajazzo.

Gajazzo (Gajazzo, Gaiaco), neki kraj blizu
Gradeža, 66, 128. (IL)

Gal svetnik (s. Gallus). — Samostan Ma-
rije Device in sv. Gala v Možnici, 367.
— Samostan sv. Gala v St. Gallenu, 398.

Gallus, gl. Gal.

Gamniz, gl. Kamnica.

Garzern (Gorzare, Gorzah), vas južno od
Starega dvora na Koroškem, 204.

Gasello (in loco Gasello), neki kraj v Oltri
pri Kopru, 267. — Ondotna cerkev sv.
Apolinarija, 267. — Sosednji posestniki:
Ivan Bautitio, Amantinus de ludice, Bo-
nus de Valtera in Bratovščina sv. Justa, 267.

Gassarest (Gozárist), vas severno od Krke
na Koroškem, 264.

Gaudentius, gi. Sigewin.

Gausbert (Gausspertus), notar karantan-
skega vojvoda Otona, 3.

Gauson presbyter, oče nekega Ivana, po-
sestnika v Trstu, 349.

Gausspertus, gl. Gausbert.

Gebene, gl. Gebeno.

Gebeno (Gebene), opat v samostanu sv.
Udalrika in fevdnik oglejskega patriarha
Udalrika, 383.

Gabhard (Gebhardus, Gebehardus), nad-
škof solnograški (1060—1088), 206, 207,
208, 255, 263, 264, 265, 266, 268. 269,
270, 271. 274, 280, 285, 293, 294, 317,
388, 392, — Njegovi nasledniki, 255,
265, 266. — Njegova nadškofija. 207,
263, 264, 265, 266, 293. Njegova
cerkev, 280. — Njegovi kanoniki, 285. —
Njegova duhovščina, 280. — Njegovi
kleriki, 280. — Njegovi ministerijali, 285.
— Njegovi poslanci, 266. — Njegov od-
vetnik Engelbert, 270.

Gebhard L, škof rezenski (994 —1023), 10.
— Njegov brat Oton, 10.

Gebhard IIL, škof rezenski, sorodnik (pa-
truus) cesarja Henrika ΠῚ. (1036— 1060),
123, 180, 188, 195.

Gebhard (Gebehardus), škof konstanški
(1084 —1110) ter papežev legat in vikar
po Nemčiji, 398, 417.

Gebhard (Gebhardus, Gebehardus), opat
Hirschauskega samostana, 380. — Nje-
gov prednik Wilhelm, 380.

Gebhard, sin plemenitega Werinhera, po-
sestnika v Krautu na Koroškem, 362. —
Njegova mati Dietberga, 362.

Gebolf (Geboli, Gepolf), priča, ki se med
letom 1060. in 1097. omenja v Kamenu
na Koroškem in v Kranjski gori na Kranj-
skem, 213, 377, 378.

Geisenfeld (Geisenvelt) kraj na Bavarskem
jugovzhodno od Ingolstadta. — Ondotni
samostan, 102. — Ondotna opatica Ger-
berga, 113. — Ondotni odvetnik Er-
changer, 113,

Geisenvelt, gl. G eisenfeld.

Gejza (Geysa), kralj ogrski (1074 —1076),357.

Gelen, gl. jelen.

Gemnitz, gl. Kamnica.

Gensdorf, gl. Gosinje.

Gensidori, gl. Gosinje.

Genuensis, gl. Liutold.

Georgius, gl. Jurij. .

Georius gl. Jurij.

Gepoli, gl. Gebolf.

Gepon (Geppo), neka priča slovenske na-
rodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.
Gepon (Geppo), neka priča v Kamenu na

Koroškem okoli 1070. leta, 245.

Geppo, gl. Gepon.

Gerard, gl Gerhard.

Gerberga (Girbergia), sestra cesarja Otona
L, 12. — Njena hči Matilda, 12.

Gerberga (Gerbirga), opatica v Geisen-
feldu, 113. — Njen odvetnik Erchan-
ger. 113.

Gerbirga, gl. Gerberga.

Gerhard, patriarh oglejski (prav za prav
Sigehard), 256.

Gerloch, sin grotinje Wichpurge, 48. —
Njegovi bratje Volchold, Hartwik in Hen-
rik, 48. — Njegova posestva, 48. — Nje-
govi podložniki, 48.

Imenik krajev in oseb.

211

Germani, gl. Nemci.
Gerold, prvi opat v Rožacu (kar pa ni
resnično), 385.

Gerold (Gerolth), neka priča med 1002. in
1018. letom, 11.

Gerold (Gerolt), neki podložnik v Krški
dolini na Koroškem, 120.

Gerolitsdori. gl. Geroltesdor f.

Gerolt, gl. Gerold.

Geroltesdorf (Gerolitsdori), neka vas na
Bavarskem, 126, 263.

Gerolth, gl. Gerold. :

Gerstengun. gl. Gerstungen.

Gerstingun, gl. Gerstu ngen.

Gerstungen (Gerstengun, Gerstingun), neki
kraj severno od Hersfelda na Nemškem,
211, 297.

Gerwin (Gervvin), neka priča okoli 1060.
leta v Kamenu na Koroškem, 174.

Gestnic, gl. G os ting.

Geysa, gl. Gejza.

Gezendort, gl. Gótzendorf.

Gila, neki kraj na Koroškem, 294.

Ginanno, gl. Prisnoslav.

Girbergia, gl. Gerberga.

Gisila, gl. Gizela.

Gisla, gl. Gizela.

Gizela (Gisila, Gizla), soproga kralja Kon-
rada IL, 68, 81, 84. — Njen sorodnik
kralj Henrik Il., 84.

Gizela (Gisla), soproga osvobojenega Gri-
fona, posestnika v Želečah, 311.

Gizla, gl. Gizela.

Glanahouen, gl. Glanhofen.

Glanhofen (ad sanctum Laurentium alibi
Glana nuncupatum, Glanahouen), vas
južno od Trga na Koroškem, 244, 299,
314.

Glemona, gl. Gumin,

Globoče (Globozat), neka vas na Ko-
roškem, 414.

Globozat, gl. Globoče.

Glodnica (Glodniz), vas zahodno od Krke
na Koroškem, 124. — Ondotna kapela
sv. Mihaela, 124. — Glodniške Alpe
(alpes Glodniz), 124. (II.)

Glodniz, gl. Glodnica.

Godeiridus, gl. Gotefrid.

Godeslav (Godizla), neki posestnik okoli
1070. leta na Bledu, 241.

Godeslav (Gotislau), neki podložnik Bri-
xenske cerkve okoli 1060. leta, 144 —
Njegov sin Preslav (Prezla), 144.

Godešče (Niusazinhun), vas blizu Škofje
Loke na Kranjskem, 21.

Godiach, gl. Gódnach.

Godinje (Codina), vas pri Dutovljah na
Krasu, 385.

Godizla, gl. Godeslav.

Gódnach (Goduna, Godiach), vzhodno od
Lienza na Tirolskem, 148, 211, 374.

Goduna, gl. Gódnach.

Gohza, gl. Gojica.

Goin, gl. Gojen.

Gojen (Goin), neka priča slovenske na-
rodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.
Gojica (Gohza), ireisinška podložnica v
Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19.
Gomile (Chumilach), vas jugovzhodno od

Št. Vida na Koroškem, 235. (IL)

Gomilica (Gomilniz, Gomilnitz), vas blizu
Ernoža na Štajerskem, 408. — Ondotni
posestnik Spanheimovec Henrik, 408.

Gomilnitz. sl, Gomilica.

Gomilniz, gl. Gomilica.

Gonarium, gl. Gonars.

Gonars (Gonarium), vas zahodno od Pal-
manove na Furlanskem, 86.

Gopriuniza, gl. Koprivnica.

Gorenjče (Gorinsig), vas blizu Drave na-
sproti Švabeku na Koroškem, 395, 402.
— Ondotna cerkev (sv. Radegunde), 395.
— Ondotna pristava, 395.

Gorenje polje (Summitas campi, Obinen-
tiges ielde, Obinentigemo uelde), neki
kraj najbrže na Gorenjskem, 165, 167.
— Ondotni posestnik Winrih, 165.

Gorgius, svoboden posestnik na Poljanah
pri Vintgarju, 378.

Goriah, gl. Gorje.

Goriano, gl. Gorjansko.

Gorians, gl. Gorjansko.

Gorica (villa Goriza, Gorza, loco Goriza),
1, 2, 260. — Heinricus de Guriza, 393.
— Ondotni grofje Markward, Majnhard
in Henrik (ta imena so izmišljena), 385.

Gorinsig, gl. Gorenjče.

Goriza, gl. Gorica.

Gorjansko (Goriano, Gorians), vas v Ko-
menskem okraju na Goriškem, 385.

212

Imenik krajev in oseb.

Gorje (Goriah), vas na Lurnskem polju
na Koroškem, 20. — Ondotne slovenske
kmetije, 20.

Gorza, gl. Gorica.

Gorzah, gl. Garzern.

Gorzare, gl. Garzern.

Goscha, gl. Z goša.

Goselna vas (locus Goslauuis), južno od
Dobrle vasi na Koroškem, 154. — On-
dotni posestnik Immo, 154. (11)

Gosinje (Gensidori, Gensdorf), vas se-
verozahodno od Velikovca na Koroškem,
130, 264. |

Goslar (Goslar, Goslara), mesto blizu
Harza na Nemškem, 203, 230.

Goslara, gl. Goslar.

Goslauuis, gl. Goselna vas.

Gospa Sveta (ad Carantanam aecclesiam
sancte Mariae, ad sanctam Mariam in
loco Zol), vas na Koroškem severno od
Celovca, 1/9, 206. (I, II.)

Góss (Gosse, Gossia), vas jugozahodno
od Ljubna na Gorenjem Stajerskem, 55,
208. — Ondotni samostan Marije De-
vice in sv. Andreja aposteljna, 55, 208.
— Ondotna samostanska cerkev, 208. —
Ondotna opatica Richarda, 208. (Il.)

Gosse, gl. Góss.

Gossia, gl. Góss.

Gósting (Gestnic), vas severozahodno od
Gradca, 123. — Ondotni prebivalci Wengei
(Venko), Stano, Trevino (Trebin) in Obo-
lom, 123.

Gotebaldus, gl. Gotebold.

Gotebold (Goteboldus, Gotepoldus, Bot-
bolt, Gotebaldus), nekaj časa prošt speier-
ski in kancelar cesarja Henrika IIL, po-
zneje (1048 — 1063) patriarh oglejski,
140, 182, 195, 225, 226. — Njegovi pred-
niki, 225. — Njegovi nasledniki, 225. —
Njegov nagrobni spomenik v Ogleju,
140.

Gotebold (Gotepolt, Gotopolt), priča, ki
se med letom 1070. in 1090. enkrat ome-
nja v Preddvoru na Kranjskem in enkrat
v Kamenu na Koroškem, 261, 304.

Gotebold (Gotepolt), podložnik grofinje
W ichpurge v Projernu okoli 1010. leta, 11.

Gotefredus, gl. Go tefrid.

Gotefrid (Gotifred), vojvoda gorenjelota-
rinški (okoli 1042), 123.

Gotefrid (Godefridus, Gozelo), vojvoda
dolenjelotarinški (okoli 1075), 277, 290, .
295.

Gotefrid, vojvoda bouillonski, voditelj v
prvi križarski vojni (okoli 1096), 417.
Gotefrid (Gotefridus, Gothfridus, Got-
fridus, Gotifredus, Gotefredus), mejni
grof v Karantanski marki (y 1049), 114,
119, 123, 132, 141. — Njegova mejna

grofija (in marchia Gotefridi), 138.

Gotefrid (Gotefridus), fevdnik oglejskega
patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj-
brže v )unski dolini, 383.

Gotepoldus, gl. Gotebold.

Gotescalch, gl. Go teskalk.

Goteskalk, škof freisinški (998—1006), 9.

Goteskalk (Gotescalch), priča ali pa priče,
ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo
v Kranjski gori na Kranjskem ter pri
Sv. Danielu in v Kamenu na Koroškem,
168, 236, 238, 239, 240, 241, 302, 303,
304, 305, 306, 308.

Gotiridus, gl. Gotefrid.

Gothfridus, gl. Gotefrid.

Gotislau, gl. Godeslav.

Gotta, oplemeničena posestnica okoli 1060.
leta v Junski dolini, 171, 215.

Gotti, priča, ki se med letom 1050 in 1077. ᾿
omenja v Kamenu na Koroškem, 174, 245.

Gotton, neka priča okoli 1065. leta v Tol-
minu, 227.

Gótweih, samostan južno od Kremsa na
Dolenjem Avstrijskem, 359.

Gótzendorf (Gezendori), vas severo-
vzhodno od Št. Pavla na Koroškem, 395.

Gozárist, gl. Gassarest.

Gozelo, gl. Gotefrid.

Goziah, gl. Kozje.

Gozpreht, ministerijal Oglejske cerkve, ki
je živel okoli 1074. leta, 284.

Gozzier, neka vas najbrže blizu Lipnice
na Štajerskem, 408.

Grabelna vas (villa Gabrielis, Gabrihelis
villa), 145, 146, 150, 160, 170, 215, 301.
— Ondotna cerkev sv. Daniela, 146, 150,
171, 172, 174. — Ondotni dvor, 170. —
Ondotni vinograd, 146. — Ondotni po-
sestniki: plemeniti Liuto, plem. Scroth,
svobodni Reginpreht, osvobojeni Pe-
ringer in osvobojeni Gotta. — Ondotni
kmet Dragožit, 145. :

TOW αν ZK

"

Imenik krajev in oseb. 213

Grabštajn (Gravindori, Grauindort), vas
. vzhodno od Celovca, 179, 197. (11.)
Gradensis, gl. Gradež.

Gradež (Gradus, civitas Gradensis, Nova
Aquileja), 60, 62, 65, 66, 74, 89, 121,
128, 183. — Gradeški otok (Gradus in-
sula, Gradensis insula), 43, 56, 60, 61,
65, 76, 128. — Njegove pritekline, 76.
— Mestna poslopja, 121. — Mestna vrata,
62. — Mestni grad (castellum), 121,

Gradeška fara (Gradensis plebs), 40, 43,
74, 89, 140, 225. — Gradeške cerkve,
60, 62, 65, 121, 128. — Gradeški samo-
stani, 60, 65, 128. — Ondotni menihi,
65. — Ondotne nune, 60, 65. — On-
dotna duhovščina, 65. — Ondotni cer-
kveni stražnik Monach, 62. — Kripta
sv. Marka na Gradežu, 62.

Gradeška cerkev (Gradensis ecclesia), 50,
51, 52, 56, 60, 65, 66, 128. — Njena po-
sestva, 66. — Grade£ka stolica (Gra-
densis sedes), 14, 65. — Gradeška pa-

triarhija (Gradensis patriarchatus), 65, |

128, 286. — Njena posestva, 128. — Njeni
dohodki, 286. — Gradeški (novooglejski)
patriarhi, 65, 183 — Patriarhi: Venerij,
Vital IV,, Urz, Dominik III, Dominik IV.
— Sufragani Gradeške cerkve, 65.

Gradeški prebivalci (Gradenses), 60, 404.
— 'Gradeški meščanje, 65, 121. — Gra-
deško ljudstvo, 65, 121. (1, Il.)

Grapuchfeld, gl. Grobniško polje.

Grauindorf, gl. Grabštajn.

Gravindorf, gl. Grabštajn.

Grebinj (Griuina), trg severovzhodno od
Velikovca na Koroškem, 395, 402. —
Ondotna pristava, 395.

Gregor L, rimski papež (590 — 604), 65,
128. — Cerkev Marije Device, sv. Gre-
gorja in sv. Martina v Liedingu, 124.
(L, IL)

Gregor IL, rimski papež (715—731), 65,
128, 183. (L, IL.)

Gregor IIL, rimski papež (731—741), 183.
(I., II.)

GregorIV., rimski papež (827 —844), 76. (IL)

Gregor VIL, rimski papež (1073— 1085),
280, 281, 287, 288, 280, 293, 317, 323,
330, 336, 337, 342, 343, 344, 350, 353,
413. — Njegovi nasledniki, 342. — Nje-
govi legatje, 336, 337, 342, 343, 344, 345.

Gregor, poslanec papeža Ivana XIX., 65.

Gregorius clericus, beneški pomije 1044.
leta, 128.

Grez, gl. Slovenji Gradec.

Griifo, gl. Grifon.

Grifon (nobilis Crifo), plemenit posestnik,
ki je živel okoli 1080. leta najbrže na
Gorenjskem, 309.

Grifon (Griph), sin plemenite Ite, posest-
nice v Kapli na Koroškem. Živel je okoli
1070. leta, 181.

Grifon, sin svobodnega Karlinga. Zivel j je
okoli 1060. leta, 156.

Grifon, osvobojen posestnik v Želečah pri
Bledu okoli 1080. leta, 311. — Njegova
soproga Gizela, 311.

Grifon (Grifo, Griffo, Crifo), priča ali pa
priče, ki se med letom 1050. in 1090.
omenjajo v Kamenu na Koroškem, v
Kranjski gori, Selu in Preddvoru na Kranj-
skem ter v Tolminu na Goriškem, 157,
158, 159, 161, 166, 167, 177, 178, 214,
227, 233, 245, 261, 300, 307, 310, 312,
314, 270.

Grimald, brat puljskega škofa Ivana, 216.

Grimizahc, gl. Grimšče.

/Grimšče (Grimizahc), kraj blizu Bleda, 168.

— Ondotni posestniki: oplemeničeni
Winrih, Pavel, Tunzo in Ivan, 168.

Griph, gl. Grifon.

Griuina, gl. Gaberje.

Griuina, gl. Grebinj.

Grobniško polje (Grapuchfeld, Crapuch-
feld) na Koroškem ob srednji Krki, 179,
197. — Plemeniti Gunther z Grobniškega
polja (Guntherus nobilis vir de Chra-
phelt), 266. ([1.)

Groppach (Chrotebach), neki kraj na W iir-
temberškem, 190.

Grütsch (in loco Chrotsa), vas na sred-
njem Štajerskem, 175. — Ondotni po-
sestnik oplemeničeni Odalskalk, 175.

Grumolo, fara v Vicentinski pokrajini na
Beneškem, 339.

Guelfo, gl. W elf.

Guetbach, gl. Dobri potok.

Guibertus, gl. Wigbert.

Guidon, nadškof milanski (1 046—1070), 136.

Gullen (Gullinwillár), neki kraj na W iir-
temberškem blizu Ravensburga, 190.

Gullinwilláàr, gl. Gulle n.

25

214

Imenik krajev in oseb.

Gumin (Glemona), mesto na Furlanskem
blizu Taljamenta, 34. (1.)

Gundacgar, pl. Gundaker.

Gundachar, gl. Gundaker.

Gundacher, gl. Gundaker.

Gundaker (Gundacher) plemenit
sestnik v Garzernu na Koroškem,
— Njegov brat Reginhart, 294.

Gundaker (Gundacher), soprog plemenite
Perchte, posestnice v Luhem lesu na
Koroškem, 147.

Gundaker (Gundachar) odvetnik brixen-
skega škofa Altwina, 244, 257, 260, 261,
262.

Gundaker (Gundachar, Gundacgar, Gun-
dacher), priča, ki se med letom 1050.. in
1075. omenja v Kamenu na Koroškem
ter v Kranjski gori in na Dovjem na
Kranjskem, 146, 155, 156, 168, 169, 172,
174, 232.

Gundram, gl. Guntram.

Gunprehtesteten, neka vas na Štajerskem,
203.

Gunthalm, neka priča med letom 1050.
in 1075, v Kamenu na Koroškem, 173,
242.

Gunthart, plemenit posestnik okoli leta 1100.
v Št. Lipšu na Koroškem, 408.

Gunther, škof bamberški (1057—1065),
199, 204, 222, — Njegovi nasledniki, 204,
— Njegov ministerijal Friderik, 199.

Gunther (Guntherus, Guntherius), pleme-
nita z Cirobniškega polja, prvi škof
krški (1072—1090), 263, 264, 266, 268,
269, 285, 294, 392. — Njegovi nasledniki,
266.

Gunther (Guntheri), neka priča v Kranjski
gori med 1050. in 1070. letom, 159, 164,
165, 169, 209.

Guntheri, gl. Gunther.

Guntherius, gl. Gunther.

Guntherus, gl, Gunther.

Guntherus, gl. Friderik.

Guntpolt, neka priča med letom 1050. in
1075. v Katnenu na Koroškem, 160, 178.

Guntram (Gundram), svoboden posestnik
v Koritnem blizu Bleda okoli 1070. leta,
237,

Guntram (Gundram, Cundram), dve priči
med letom 1075. in 1097. v Kranjski
gori na Kranjskem ter v Glanhofenu na

po-
294.

Koroškem, 302, 311, 312, 313, 314, 310,
369, 372, 378.

Guodman, neka priča okoli 1060. leta v
Kamenu na Koroškem, 158.

Guoto, neka priča, ki se med letom 1050.
in 1090. omenja v Kamenu na Koroškem
in v Kranjski gori na Kranjskem, 170, 316.

Gurca, gl. Krka.

Gurcensis, gl. Krka.

Gurckcensis, gl. Krka.

Guriza, gl. Gorica.

Gurk, gl. Krka.

Gurka, gl. Krka.

Gurkahofun, gl. Krka.

Gurkahouin, gl. Krka.

Gurkatala, gl. Krka.

Gurkehouen, gl. Krka.

Gurkhouen, gl. Krka.

Gurnuz, gl. Podkrnos.

Gurzensis, gl. Krka.

Guscha, gl. Zgoša.

Gvrka, gl. Krka.

Gvrkehoven, gl. Krka.

Gvrzista, gl. Krkica.

Gvzbretdesdorf, neka vas blizu Schwarze
v Karantanski marki, 202.

Habilis mons, gl. Baba.

Hadamoud, gl. Hademuda.

Hademuod, gl. Hademuda.

Hademar (Hademarus), škof poreški (okoli
leta 1061.), 216.

Hademar, svoboden posestnik v Zasipu
okoli 1080. leta, 316,

Hademuda (Hadamuod, Hadamoud), mati
Udalrika, mejnega grofa kranjskega in
istrskega, 21. — Njena mati Wilpurga,
221. Njen stric Adalberon, 221.
(Prim. tudi pod besedo Azika.) (Il.)

Hadewic, gl. Hedvika.

Hadolt, ministerijal plemenitega Friderika
okoli 1060. leta v Želečah, 167.

Hadolt (Chadolt, Hadolt), neka priča med
letom 1050. in 1065. v Kamenu na Ko- .
roškem, 146, 147, 154, 160, 161, 170. .

Hadolt, neka priča okoli leta 1100. naj-
brže v Junski dolini, 383,

Hadrijan IIL, rimski papež (884 — 885),
65, 128. (IL)

Hadwiga, gl. Hedvika.

Hagano, neki posestnik poleg Drave na
Koroškem okoli 1065. leta, 212.

Imenik krajev in oseb.

215

Hainrich, sl. Henrik.

Hainricus, gl. Henrik.

Halberstadt, mesto na Saškem. — On-
dotni škoj Burchard IL, 298.

Hamburg, mesto poleg Labe na Nemškem.
— Ondotni nadškof Adalbert, 230.

Harduin (Harduinus, Ardoinus, Hardwigus),
mejni grof ivrejski, pozneje (1002—1015)
kralj italski, 10, 16. — Njegov tabor, 10.

Harduinus, gl. Harduin,

Hardwigus, gl. Harduin.

Hartesburc, sl. Harzburg.

Hartesburg, gl. Harzburg.

Hartman, neka priča okoli 1060. leta v
Kamenu na Koroškem, 177.

Hartman, neka priča okoli 1100. najbrže
v Junski dolini na Koroškem, 383.

Hartnid, neka priča med 1002. in 1018.
letom, 11.

Hartuuich, gl. Hartwik.

Hartuvic, gl. Hartwik.

Hartuvich, gl. Hartwik.

Hartwvic, gl. Hartwik.

Hartwic, gl. Hartwik.

Hartwich, gl. Hartwik.

Hartwicus, gl. Hartwik.

Hartwik iz rodovine Spanheimov, nadškof

. devinski (1079— 1102), 415, 419. — Njegov
oče Sigeírid, 415. Njegova mati
Richarda, 415. — Njegov brat Engel-
bert L, 415. Njegov brat Herman,
415. — Njegovi nečaki Engelbert, Sige-
irid in Henrik, 415. — Njegova posestva
v bližini Št. Pavla na Koroškem, 415.

Hartwik, nadškof solnograški (991 —1023),
11, 402. — Njegova sestra Wichpurga,
11. — Njegovi nasledniki, 11. (1l.)

Hartwik, škof bamberški (1047—1053),
138. — Njegovi nasledniki, 138.

Hartwik, škof brixenski (1022 — 1039), 54.
— Njegov brat grof Engilpreht, 54:

Hartwik iz rodovine Spanheimov, škof re-
zenski (1105 -- 1126), 408. — Njegov oče
grof Engelbert I., 408. — Njegovi bratje Si-
geirid, Bernhard in Henrik, 408. — Njegova
posestva v Kamnici pri Mariboru, 408.

Hartwik (Hartwicus) iz rodovine Span-
heimov, škof rezenski (1155— 1164), 418.

Njegov oče Engelbert, vojvoda

karantanski, 418. — Njegova mati Uta,

hči pasovskega grofa Udalrika, 418. —

Njegov brat Udalrik, vojvoda karantanski
418. — Njegov brat Engelbert, mejni
grof istrski, 418. — Njegov brat grof
Rapoto de Kraiburg, 418.

Hartwik, klerik oglejskega patriarha Ra-
bengera, 227,

Hartwik (Hartwigus), brat oglejskega pa-
triarha Gotebolda ali pa Rabengera, 199.
— Njegovi ministerijali Einwik, Regil in
Berhtold, 199.

Hartwik (Hartwicus), sin grofinje Wich-
purge, 48. — Njegovi bratje Folkhold,
Henrik in Gerloch, 48.

Hartwik (Hartwicus), sin grofinje Heme,
115. — Njegov oče Wilhelm l., 115. —
Njegov brat Wilhelm II., 115.

Hartwik (Hartuuich), neka priča slovenske
narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.

Hartwik (Hartuuich), neka priča med

. 1002. in 1018. letom, 11.

Hartwik (Hartwicus), neka priča med 1020.
in 1025. letom, 48.

Hartwik (Hartwich, Hartwic, Hartvvic,
Hartuvich, Hartuvic), priča ali pa priče,
ki se med letom 1050. in 1090, omenjajo
v Kamenu in pri Sv. Danielu na Koro-
škem, 150, 158, 174, 213, 303.

Harzburg (Hartesburg, Hartesburc), grad
blizu Goslarja na Saškem, 275, 276. —
Ondotna palača (palatium), 275.

Hausruckwald, gorovje na Gorenjem Av-
strijskem, 389.

Hauzenbichel (Huzenpuhel, Huzenpuchli),
vas pri Knittelieldu na Štajerskem, 388.

Havvart, sl. Hawart.

Hawart (Havvart), neka priča okoli 1060.
leta v Kamenu na Koroškem, 175.

Haziga, grofinja iz rodovine Scheiernov,
335. — Njen bratranec, oglejski patriarh
Henrik, 335. — Njen bratranec, puljski
Ékof Ellenhard, 335.

Heberardus, gl. Eberhard.

Heberdus, brat karantanskega vojvoda
Adalberona, 102.

Heberhardus, gl. Eberhard.

Hecil, gl. H ezil.

Hecilin, gl. Hezilin.

Heciman, gl. Hezeman.

Hedvika (Hadwiga, Hadewic), soproga
grofa Engelberta I. iz rodovine Spanhei-
mov, 395, 419.

23%

276 Imenik krajev in oseb.

Heiligenberg (Santus mons), neki kraj se-
verno od Bodenskega jezera na Baden-
skem, 398. — Arnoldus de Santo monte,
protiškof konstanški, 398.

Heiligunbuoke, neki kraj na Svabskem, 190.

Heimo, ministerijal Freisinške cerkve, ki
je živel okoli 1074. leta, 284,

Heimo, ime dveh prič, ki sta se okoli
1070. leta mudili na Dovjem, 232.

Heimschuh (Amiscach), vas pri Lipnici na
Štajerskem, 130.

Heinrich, gl. Henrik. -

Heinrichus, gl. Henrik.

Heinricus, gl. Henrik.

Heinrih, gl. Henrik.

Heinrihc, gl. Henrik.

Heistrichesdorf, gl. Striholce.

Helica, oplemeničena posestnica v Mo-
krijah okoli 1060. leta, 178,

Helmiger (Helmingerus, Helniger), škof ce-
nedski (a. 1028, 1031), 82, 86. — Njegov
brat Wecelin, 82.

Helmiger (He!migerus), kaplan kralja Hen-
rika Il. okoli 1004. leta, 10.

Helmingerus, gl. Helmiger.

Helniger, gl. Hel miger.

Hema, plemenita grofinja v Brežah in
Trušnjah (nobilis Hemma, nobilis com-
metissa Hemma, comitissa de Frisaco et
de Truhsen), 35, 36, 115, 124, 125, 126,
129, 130, 131, 263, 264, 268, 285. — Njeni
starši, 130, 263. — Njen soprog grof
Wilhelm 1., 115, 124, 125, 126, 130, 263.
Njeni sinovi, 125, 130. — Njen sin grof
Wilhelm 1L, 35, 36, 115. — Njen sin
Hartwik, 115. — Njen sorodnik in od-
vetnik Askuin, 126, 130.

Njenaposestva, 125, 126, 130, 263. — Njeni
podložniki (familia), 125, 130. — Njeni
fevdniki, 124, 130. — Njen ministerijal
Engeldeo, 126. — Njen odvetnik Preslav,
124, 126. — Njen odvetnik Switker, 126.
— Njen odvetnik Aribon, 126, 129. —
Njeni poslanci, 130. — Njeni kleriki, 129.
— Njeni lajiki, 129, — Njen testament,
130.

Hemma, gl. Hema.

Hengelpertus, gl. Engelbert.

Hengest (comitatus Hengest), neka grofija
na srednjem Štajerskem, 123. — On-
dotni mejni grof Gotefrid, 123.

*

Hengista, gl. Hengsberg.

Hengistiburc, gl. Hengstburg.

Hengistiburg, gl. Hengstburg. |

Hengsberg (Hengista), gora in vas jugo-
zahodno od Wildona na Stajerskem, 117.

Hengstburg (urbs Hengistiburc, Hengisti-
burg) najbrže sedanji Wildon na Šta-
jerskem, 184, 185. — Ondotna ogrska
posadka, 184, 185.

Henrik, prej augsburški kanonik in kaplan
kralja Henrika IV., pozneje (1077—1084)
patriarh oglejski, 335, 337a, 341, 342, 343,
344, 345, 346, 347, 348, 350, 351, 352,
352a, 353, 354, 358, 360, 361. — Njegov
brat, puljski škof Ellenhard, 335; — Nje-
gova sestrična Haziga, 335. — Njegovi
nasledniki, 351, 352, 354. — Njegova
cerkev, 344.

Henrik, škof tridentinski (1068—1082), 335.
— Njegova cerkev, 355.

Henrik, škof wiirzburški (996—1018), 26,
38.

Henrik II. (Heinricus), vojvoda bavarski,
nato kralj (1002—1014), še pozneje cesar
rimski (1014— 1024), 4, 6, 7, 8, 9, 10, 12,
13, 16, 17, 23, 21, 25, 26, 21, 28 31, 35;

36, 39, 40, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53,

55, 56, 57, 74, 84, 130, 138, 263. — Nje-
gova soproga Kunigunda, 9, 23, 24, 28,
35, 36. — Njegov sorodnik Oton, vojvoda
karantanski, 6, 7. — Njegov kaplan Hel-
miger, 16. — Njegov kancelar Eberhard,24
Njegov rojstni dan, 32. — Njegovi pred-
niki, 45, 46. — Njegovi pristaši, 10, —
Njegove čete, 16. (IL)

Henrik III. (Heinricus, Einricus), nekaj
časa kralj (1039,—1046), pozneje cesar
rimski (1046—1056), 78, 81, 93, 94, 104,
105, 106, 107, 108, 109, 112, 114, 120,
123, 127, 130, 132, 133, 134, 137, 138,
140, 179, 180, 184, 187, 188, 189, 191,
192, 193, 194, 195, 219, 225, — Njegov
oče cesar Konrad IL, 75, 78, 81, 93, 94.

— Njegova mati Gizela, 81. — Njegova

soproga Neža, 192, 219, — Njegov sin
kralj Henrik IV., 192, 219, 225, 323. —
Njegova hči Matilda, 219, — Njegov
sorodnik Gebhard, škof rezenski, 188,
195. — Njegov sorodnik Konrad ΠῚ.
vojvoda karantanski, 193. — Njegov kan-
celar Kadeloh, 103. — Njegov kancelar

a AA a RA a ia aka AERO AA TOO E

d

E
E
3
E

Imenik krajev in oseb. 211

Gotebold, 140. — Njegovi predniki, 103,
104, — Njegovi nasledniki, 179. — Nje-
govi knezi, 188. — Njegov fevdnik Adal-
ram, 127.

Henrik IV. (Henricus, Heinricus, Heinri-

chus), nekaj časa kralj (1056—1084), po-
zneje (1084— 1106) cesar rimski, 192, 156,
197, 198, 201, 202, 203, 204, 205, 219,
223, 224, 225, 228, 230, 247, 248, 250,
251, 252, 256, 263, 264, 265, 268, 269,
272, 213, 274, 215, 216, 211, 218, 279,
282, 283, 291, 205, 296, 297, 298, 317,
318, 319, 321, 323, 324, 326, 327, 328,
329, 330, 331, 332, 333, 334, 342, 343,
345, 346, 347, 348, 350, 351, 352, 352a,
353, 354, 355, 358, 360, 381, 387, 388,
391, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 404,
405, 412. — Njegov oče cesar Hen-
rik liL, 192, 219, 225, 323. — Njegova
mati Neža, 201, 204, 219, 327. — Nje-
gova soproga Berhta, 250, 251, 263, 264,
214, 327, 331, 332. — Njegov sin Konrad,
354. — Njegov sorodnik Markward, 272.
— Njegov sorodnik in fevdnik, karan-
tanski vojvoda Liutold, 219, 327, 331,
332. — Njegov sorodnik Udalrik, pa-
triarh oglejski, 334, 399, 400. — Njegovi
predniki, 400. — Njegovi nasledniki, 197,
251. — Njegov kaplan Sigefrid, 275. —
Njegov kaplan in fevdnik Henrik, poznejši
patriarh oglejski, 335, 351. — Njegov
služabnik Ebbon, 346. — Njegov služab-
nik R., 347. — Njegovo spremstvo,
219.

Njegova država, 343. — Njegova posestva,

228. — Njegovi fevdniki, 224, 250, 265,
214, 327, 331, 332, 346, 347, 354, 400. —
Njegov fevdnik Anzon, 201, 224. — Nje-
gov fevdnik Kuonon, 202, — Njegov
fevdnik Adalbert, 250. — Njegov zaup-
nik Reginger, 279. — Njegovi knezi
(principes), 296, 319, 321, 345, 387, 396.
Njegovi velikaši, 272, 317, 351. — Nje-
govi pristaši, 317, 330, 345.

Henrik V., nekaj časa kralj (1106 -- 1111),

pozneje (1111—1125) cesar rimski, 382.

Henrik (Heinricus), oče cesarja Konrada II.,

58. — Njegova soproga Adalhajda, 58.

Henrik, mejni grof istrski in odvetnik

Oglejske cerkve, pozneje (1090—1122)
vojvoda karantanski (dux Heinricus de

Carinthia, Heinricus dux Carentani), 375,
385, 386, 393,394, 399, 412, 416. — Njegov
oče Markward, 399, 412. — Njegova
soproga Liutkarda, 393. — Njegov brat
Liutold, vojvoda karantanski, 375, 380.
— Njegov brat Udalrik, patriarh oglejski
386, 393, 416.

Henrik (Hainrich), vojvoda karantanski
(1122—1123) iz rodovine Spanheimov,
395, 408, 415. — Njegov oče grof En-
gelbert 1., 395, 408. — Njegov stari oče
Sigefrid, 415. — Njegova stara mati
Richarda, 415. — Njegov brat Hartwik,
škof rezenski, 408. — Njegov brat Sigefrid,
408, 415. — Njegov brat Bernhard, 408,
415, — Njegov brat Engelbert Il., vojvoda
karantanski, 415. — Njegov stric Hartwik,
nadškof devinski, 415. — Njegov stric
Herman, 415. — Njegova posestva v
Čakavi in Gomilici, 408.

Henrik, palatinski grof lotarinški (Heinri-
cus palatinus comes Luthariorum) (1045
do 1060), 196. — Njegov brat Konrad III.,
vojvoda karantanski, 196. — Njegov so-
rodnik kralj Henrik IV., 196.

Henrik, mejni grof nordgauski (y 1017),
38.

Henrik, sin grofinje Wichpurge, 48. —
Njegovi bratje Volchold, Hartwik in Ger-
loch, 48.

Henrik iz Gorice (Heinricus de Guriza),
priča okoli 1090. leta, 393.

Henrik, plemeniti posestnik (nobilis pro-
sapie, Heinricvs, nobilissima prosapia
ortus Heinrich nuncupatus) v Bistrici,
Glanhofenu, Zadolah in Kamenu na Ko-
roškem, v Iselski dolini na Tirolskem, v
Kranjski gori na Kranjskem in v Go-
rici na Goriškem. Omenja se v listinah
med 1065. in 1090. letom, 244, 258, 259,
260, 300. — Njegova soproga Wecela,
244, 258, 259, 299,

Henrik (Heinrich), ministerijal Oglejske
cerkve, ki je živel okoli 1074. leta,
284.

Henrik (Heinrich, Heinrihc, Heinrih), ime
nekaterih prič, ki se med letom 1050. in
1097. omenjajo v Kamenu na Koroškem
ter v Kranjski gori in Lešah na Kranj-
skem, 143, 215, 235, 236, 237, 238, 239,
242, 243, 304, 318.

218 Imenik krajev in oseb.

Henrik (Heinrich), podložnik grofinje Wich-
purge v Projernu, 11.

Henrik, podložnik plemenitega Karlinga
okoli 1070. leta, 237.

Heraclia, gl. Cittanova.

Herebertus, gl. Heribert.

Heremannus, gl. Herman.

Heribert, nadškof kolinski (999—1021), 35,
36..

Heribert, nadškof milanski (1018 — 1045),
89, 97.

Heribert, nadškof ravennski (1019 —1027),
44, 89.

Heribert (Herebertus), škof tržaški (a. 1080,
1082), 349, 356. — Njegov arhidijakon
Artuik, 356. — Njegov odvetnik Ezeman,
349, — Njegov odvetnik Bertald, 356.

Heribert, brat švabskega vojvoda Kon
rada L, 10. — Njegov sin Oton, 10.

Heribrand (Heribrant, Heriprant), neka
priča, ki se med letom 1085. in 1097.
omenja v Kranjski gori, 372, 377, 3178.

Heribrant, gl. Heribrand.

Herimannus, gl. Herman.

Heriprant, gl. Heribrand.

Hermachora, gl. Mohor.

Hermacora, gl. Mohor.

Hermagora, gl. Mohor.

Herman, škof augsburški (1096 — 1133),
413.

Herman L, škof bamberški (1065 — 1075),
277.

Herman (Heremanus), škof bellunski (a.
1031), 86.

Herman (Herimannus), škof metzski (1073
do 1090), 277, 317, 325.

Herman (Herimannus), protiškof pasovski
(1085 — 1087), 365. — Njegov brat,
karantanski vojvoda Liutold, 365.

Herman (Heremannus), klerik oglejskega
patriarha Rabengera, 227.

Herman II. (Herimannus), vojvoda švabski
(T 1003), 5. — Njegov zet Konrad, voj-
voda karantanski, 5.

Herman III. (Herimannus), vojvoda švab-
ski (1003—1012), 29.

Herman (Herman comes, Hermannus),
brat grofa Engelberta iz rodovine Span-
heimov, 376, 415. '— Njegov oče Sige-
irid, 415. — Njegova mati Richarda,
415. — Njegov brat Hartwik, nadškof

devinski, 415. — Njegovi nečaki Henrik,
Sigefrid, Bernhard in Engelbert, 415.

Herman (Herimannus), fevdnik oglejskega
patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj-
brže v Junski dolini, 383.

Herman, neka priča 1093. leta, 402.

Hermenardus, priča okoli 1090. leta, 393.

Hermogen svetnik. — Njegovi telesni
"ostanki na Gradežu, 62. (11.)

Hernos, priča okoli 1090. leta, 393.

Herold (Herolt), neka priča 1093. leta, 402.

Herolt, gl. Herold.

Heronij (Heronius), rimski predstojnik pod
cesarjem Dioklecijanom, 71.

Herrant, plemenit posestnik okoli 1085.
leta v Tiilsu pri Brixenu in drugod,
315.

Herrant (Herrant, Herranth), priča, ki se
med letom 1065. in 1090. omenja na
Dovjem in v Kranjski gori na Kranjskem

ter v Podkloštru na Koroškem, 232, 301,

306, 374.

Herranth, gl. Herrant.

Hersfeld (Herveldia), mesto poleg Fulde
na Nemškem, 276. — Ondotni opat (Her-

veldensis abbas), 282. — Njegovi mini--

sterijali, 282. (II.)

Herveldensis, gl. Hersfeld.

Herveldia, gl. Hersfeld.

Hervoj (turris Capriaca), vas severovzhodno
od Momjana v Istri, 92.

Herzogenbach, gl. Ud nje.

Heverardus, gl. Eberhard.

Heynricus, gl. Henrik.

Hezeman (Hezeman, Heziman, Heciman),
priča, ki se med letom 1050. in 1090.
omenja v Kranjski gori, 162, 164, 165,
166, 309.

Hezi!, gl. Henrik.

Hezil (Hezil, Hecil), priča, ki se med letom
1050. in 1090. omenja v Kamenu na Ko-
roškem ter v Kranjski gori na Kranjskem,

145, 150, 158, 215, 236, 238, 240, 241,

302, 309, 311, 313, 314.

Hezilin (Hecilinus), neki posestnik v Lurn-
ski grofiji okoli 1030. leta, 54.

Heziman, gl. Hezeman.

Hidda, gl. Ida.

Hilarij (Hilarius), škof in mučenik pod
cesarjem Dioklecijanom, 71. — Njegovi
telesni ostanki, 71. (I, Il.)

Up OAM WM TAA ONE TNI

Imenik krajev in oseb.

279

Hilarij, klerik oglejskega patriarha Raben-
gera, 227.

Hiltipurch, gl. Hiltipurga.

Hiltipurga, hči grofinje Wichpurge, opatica
v samostanu sv. Jurija na Jezeru, 11.

Hiltipurga (Hiltipurch), podložnica grofinje
Wichpurge v Projernu, 11. — Njeni hčeri,
11.

Himezela, gl. Himzila.

Himzila (Himezela, Himzla), opatica na
Krki, 263, 266.

Himzla, gl. Himzila.

Hirsaugia, gl. Hirschau.

Hirsaugiensis, gl. Hirschau.

Hirschau (Hirsow, Hirsaugia, conventus
Hirsaugiensis), samostan ob Neckarju
vzhodno od Črnega lesa, 340, 366, 380.
— Ondotni menihi, 380. — Ondotni
opat Wilhelm, 366, 375, 380. — Ondotni
opat Gebhard, 380.

Hirscheid (Hirzheide), neki kraj med Bam-
bergom in Forchheimom na Bavarskem,
346.

Hirsow, gl. Hirschau.

Hirt (Hurdi, Hvrde), vas pri Brežah na
Koroškem, 130, 264.

Hirzheide, gl. Hirscheid.

Histria, gl. Istra.

Histriani, gl. Istra.

Histriensis, gl. Istra.

Hohenfeld, vas vzhodno od Strassburga
na Koroškem. — Ondotna cerkev sv. Ra-
degunde, 124.

Hóllein (Prochpat, Prohpat), vas zahodno
od Brež na Koroškem, 130, 264.

Hollenburg, vas vzhodno od Mauterna
blizu Donave na Dolenjem Avstrijskem,
41. (IL)

Honorij L, rimski papež (625—038), 65,
128. (1.

Horendil, gl. Orendil.

Hotto, gl. Oton.

Hotunje (Chotuna) vas pri Ponikvi na
Štajerskem, 126.

Hrvatje (Cruvvati), 94. — Hrvatsko kra-
ljestvo (regnum Chroatie), 420. — On-
dotni kralji, 420. — Meje Hrvatskega,
420. (IL)

Hubert, grof vicentinski okoli 1060. leta,
249.

Huc, gl. Hugon.

Hudinja (Chodinia), dotok Voglajne pri
Celju, 68, 84.

Hugibert (Ubertus) ministerijal Oglejske
cerkve okoli 1027. leta ter soprisežnik
patriarha Popona, 75.

Hugiman, neka priča okoli 1050, leta v
Kamenu na Koroškem, 155.

Hugiprecht, gl. Hugipreht.

Hugipreht (Hugiprecht), neki klerik, ki je
okoli 1070. leta imel svoje posestvo v
Zamanjah na Koroškem, 238.

Hugipreht, neka priča okoli 1080. leta pri
Sv. Danielu na Koroškem, 303.

Hugon (Ugo), mejni grof v Italiji okoli
1082. leta, 354.

Hugon (Htigo, Hfic), priča, ki se med
letom 1050. in 1075. omenja v Lešah,
Kovoru in Kranjski gori na Kranjskem
ter v Kamenu na Koroškem, 143, 215,
234, 238, 239, 240, 241.

Humagum, gl. Omak.

Humfrid, nadškof ravennski (okoli 1047.
leta), 130.

Hungaria, gl. O gri.

Hinoldisdorf, gl. Kurja vas.

Hurdi, gl. Hirt.

Huzenpuhel, gl. Hauzenbichel.

Huzinpuchli, gl. Hauzenbichel.

Horde, gl. Hirt.

Hystria, gl. Istra.

Hystriensis, gl. Istra.

Iacco, neka priča med 1002. in 1018. le-
tom, 11.

lacob, gl. Jakob.

laghne, gl. Jagnje.

lagobo, gl. Jakob.

laniz, gl. Ivan.

Ibisa, gl. Ipuša.

Ida (Hidda), hči wettinskega grofa Fri-
derika IL, 381. — Njen soprog, češki
vojvoda Spitignjev, 381. — Njen sin
Gunther (Friderik), patriarh oglejski, 381.
— Njena hči, mati Wichmanna de Cella,
381.

Idesla, gl. Deskla,

Idrija (Idria) pri Bači, vas na Tolminskem,

385.

Idrijsko (Idrisca), vas blizu Kobarida na

|. Goriškem, 385.

| Idrisca, gl. Idrijsko.

| lerosolima, gl. Jeruzalem.

280

Imenik krajev in oseb.

lerosolimitanus, gl. Jeruzalem.

Ilisunch, neka priča okoli 1075. leta v
Preddvoru na Kranjskem, 261.

Imala, íreisin$ka podložnica okoli 1030.
leta v Scheiflingu na Stajerskem, 19.
Imbshausen (Immideshuson), neki kraj
severozahodno od Northeima med Leino

in Wesero, 81.

Imiza, freisinška podložnica okoli 1030. leta
v Lindu na Štajerskem, 19.

Imizi, neka priča slovenske narodnosti med
1002. in 1018. letom, 11.

Immideshuson, gl, Imbshausen.

Immo, neki posestnik v Goselni vasi na
Koroškem okoli 1060. leta, 154.

Ingan, gl. Dignano.

Ingenuin svetnik, 17. — Gerkev sv. Inge-
nuina in Kasijana v Brixenu, gl. Brixen.
— Cerkev sv. Ingenuina, Albuina in Mar-
tina, gl. Brixen.

Ingram, neka priča okoli
Kranjski gori, 372.

Insula, gl. Izola.

Insulatal, gl. Iselska dolina.

Inzeranzach, gl. Renče.

Iohannes, gl. Ivan.

Ipuša (Ibisa), dotok reke Donave na Do-
lenjem ' Avstrijskem, 91, 199. — Njen
pritok Leitzmannsbach, 91. (I, II.)

Iremburch, gl. Irimburga.

Irenburgis, gl. Irimburga.

Irimburga (Iremburga, Iremburch, lren-
burgis), ustanoviteljica Osojskega samo-
stana, 83.

Irimfrid (Irmírid), posestnik poleg Laznice
na Štajerskem okoli 1050. leta, 116. —
Njegov oče Wolfolt, 116.

Irimfrid (lrimurit), neka priča okoli 1075.
leta v Preddvoru na Kranjskem, 261.

Irimstein, gl. Irminstein.

Irimurit, gl. Irimfrid.

Irinch, gl. Iring.

Iring (Irinch), plemenit posestnik okoli 1030.
leta v Malti na Koroškem, 22.

Irmtrid, gl. Irimírid.

Irmingarda (Irmingart), soproga plemeni-
tega klerika Kuniberta, 155. — Njegov
odvetnik Daniel, 155.

Irmingart, gl. Irmingarda.

Irminstein, plemenit posestnik okoli 1070.
leta v Krautu na Koroškem, 232,

1085. leta v

Irminstein (lrimstein), neki posestnik v
Grabelni vasi na Koroškem okoli 1065,
leta, 215.

Irminstein, priča, ki se med letom 1070.
in 1097, omenja v Kranjski gori in Pred-
dvoru na Kranjskem, 261, 311, 377.

Irslingen (Ursinga), neki kraj severno od
Rottweila na W iirtemberškem, 257. —
Reginhard iz Irslingena, 257.

Isaach, gl. Izak.

Isala, gl. 1 sel.

Isangrim (Isingrim), neka priča okoli 1050.
leta v Kamenu na Koroškem, 154.

1561 (Isala), dotok reke Drave na Tirolskem,
— Ondotna dolina (Insulatal), 150, 244, —
Ondotni okraj (in regione Isala), 244.

Isingrim, gl. Isangrim.

Isontius, gl. Soča.

Istra (Istria, Histria, Hystria), 14, 46, 60,
66, 93, 95, 128, 183, 205, 246, 251, 411.
— Istrska pokrajina (Istrie provincia,
provincia Ystrie, provincia Hystriensis, in
pago Histrie, in pago Istria), 103, 112,
230, 251, 351, 352. — Istrska grofija
(comitatus Istriae, comitatus Histriensis, .
comitatus Istriensis, comitatus Hystrien-
sis), 8, 31, 66, 87, 128, 225, 286, 332. —
Istrska mejna grofija (marchia Istriae,
marchia Hystriae, marchia Istria, marchia
Histria, marchia Hystriensis) 140, 223,
246, 250, 286, 410.

Istrska mesta, 246. — Istrski gradovi, 246. —
Istrske vasi, 246. — Mesta in vasi po Istri:
Boljun, Brda, Bric, Budava, Izola, Kaštel,
Koper, Kubed, Momjan, Movraž, Nigri-
njan, Novi grad, Omak, Ospo, Pazin,
Pičen, Piran, Plomin, Poreč, Predloka,
Pulj, Roč, Rovinj, Rozarijol, Siciole, Sipar,
Št. Jurij, Št. Peter, Šterna, Trst, Truške,
Zdrenj.

Istrski prebivalci (Histriani, Histrienses),
93, 246, 404.

Istrski škofje, 14, 53, 183, 246. — Istrski
škof Adalger (Adalgerus Istricensis epi-
scopus), 134. — Istrski škof Kandijan
(Candianus episcopus de Ystria), 268, 269.

Istrski vojvoda Adalberon (Adalbero dux
Histriae, Adalbero dux Hystriae, Adalbero
dux Histrianorum), 59, 93. — Istrski grof
W ecelin in grofinja Wilpurga (Wecelinus
et Wilpurga, Hystriensium comes et co-

ΠΌΡΟΥ τ a VNA h * zedke,

po
* :
E
,

Imenik krajev in oseb.

281

mitissa), 110. — Istrski mejni grof Udalrik
(Odolricus marchius Istriensis, Vodoricus
marchio Istrie), 216, 217, 246, 250, 251. —
Njegova grofija (in comitatu marchiouis
Odalrici), 223, 230. — Istrski mejni grof
Popon (Poppo Histriensis marchio), 402.
— Istrsko plemstvo (Histriensium nobi-
litas), 111. — Istrski velikaši (Hystriae
magnates), 246. (1. II.)

Istria, gl. Istra.

Istricensis, gl. Istra.

Istriensis, gl. Istra.

Ita, opatica Zenskega samostana na Krki
na Koroškem, 126.

Ita, plemenita posestnica okoli 1070. leta
v Kapli na Koroškem, 181. — Njen sin
Griph, 181.

Italicus, gl. Italija.

Italija (Italia), 10, 16, 76, 97, 188, 247,
317, 324, 409. — Italsko kraljestvo (Itali-
cum regnum), 8, 66, 128, 260. — Italijani
(Italici, Itali, Cisalpini), 10, 97. — Italske

- cerkve, 76. — Italski knezi (maiores), 10,
97, — Italska vojna (Italicum praelium),
13, (L IL)

Italus, gl. Italija.

Iudice, gl. Amantinus de ludice.

Iudice, gl. Cadullo de Iudice.

lilas, gl. Julas.

Iuliae Alpes, gl. Julijske Alpe.

Iulianus, gl. Julijan.

Iuna, gl. Junska dolina.

Iunital, gl. Junska dolina.

Iunotal, gl. Junska dolina.

Iunothal, gl. Junska dolina.

Iustinopolis, gl. Koper.

Iuvan, gl. Ivan.

Iuvavensis, gl. Solnograd.

Ivan svetnik. — Cerkev sv. Ivana pri De-
vinu, 337a, 361a. — Cerkev sv.lvana v
Korminu, 385. — Cerkev sv. Ivana Krst-
nika v Rinchnachu, 108, 109. (I, II.)

Ivan L, rimski papež (523—526), 136.

Ivan, rimski papež (kateri?), 65, 158.

Ivan XIX., rimski papež (1024—1033), 43,
60, 61, 63, 64, 65, 66, 67, 73, 74, 76,
86, 89, 128, 136, 225. — Njegov dijakon
in kancelar Peter, 65. — Njegov poslanec
Gregor, 65. — Njegova palača v Rimu, 65.

Ivan (Joannes), kardinal rimski okoli 1031.
leta, 86.

Ivan IV. (Joannes, Johannes), patriarh oglej-
ski (984 —1019), 1, 2, 15, 26, 27, 31, 32,
34, 30, 40, 42, 45, 81, 104, 384. — Njegovi
predniki, 1, 34, 45, 104. — Njegovi na-
sledniki. 1. — Njegovi sufragani, 26. (11.)

Ivan (loannes), škof novograjski okoli 1037.
leta, 98, 99, — Njegovi nasledniki, 98, 99.

Ivan V., škof portski okoli 1047. leta, 130.

Ivan (Joannes), škof puljski okoli 1031. leta,
86, 87, 216. — Njegov brat Grinald, 216.

Ivan (Joannes), opat samostana Marije De-
vice in sv. Mihaela nad Limskim zalivom,
110, 111, 112. — Njegovi nasledniki, 110,
111. — Njegovi samostanski bratje, 110,
111.

Ivan, opat samostana sv. Justina v Padovi
okoli 1017. leta, 37.

Ivan, ime dveh presbiterov leta 1082. v
Kopru, 356.

Ivan, dijakon leta 1082. v Kopru, 356.

Ivan, klerik oglejskega patriarha Raben-
gera, 227,

Ivan, sin beneškega dožda Petra, 8.

Ivan Stornatus (Johannes Stornatus), be-
neški poslanec 1044. leta, 128.

Ivan (Iwan, Ivvan), oplemeničen posestnik
v Grimščah pri Bledu in na Zgoši pri
Begunjah okoli 1080. leta, 168, 305, 307.

Ivan (lohannes), odvetnik. tržaškega škofa
Adalgera okoli 1072. leta, 267.

Ivan vicedom (Johannes vicedominus), neka
priča leta 1031. v Ogleju, 87. — Njegov
brat Bertaldus, 87.

Ivan, ime dveh fevdnikov oglejskega pa-
triarha Rabengera okoli 1065. leta, 227.

Ivan (Johannes), ministerijal Oglejske cer-
kve, ki je živel okoli 1074. leta, 284.

Ivan Bautitio, neki posestnik v Oltri pri
Kopru okoli 1072. leta, 267.

Ivan, sin Gausona presbytera, posestnik
v Trstu okoli 1080. leta, 349.

Ivan (Johannes), posestnik v Nigrinjanu
v Istri okoli 1096. leta, 410. — Njegov
oče Rantolf, 410. — Njegova mati, 410.

Ivan (Iwan), svoboden posestnik okoli
1085. leta v Zasipu, 372.

Ivan, sin svobodnega Adalírita, posestnika
v Sebenjah okoli 1080. leta, 306. — Njegov
brat Preslav, 306.

Ivan (lohannes), neka priča slovenske na-
rodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.

282

Imenik krajev in oseb.

Ivan (lohannes), neka priča okoli 1065. leta
v Tolminu, 227.

Ivan (Iwan, luvan, laniz, lohannes), priča
ali pa priče, ki se med letom 1060. in
1097. omenjajo v Kranjski gori, 214, 236,
237, 307, 316, 372, 377.

Ivan (Johannes), neka priča okoli 1090.
leta, 393.

Ivan, sin Artuikov (Johannes filius Artuici),
neka priča 1080. leta v Trstu, 349.

Ivan (Johannes), podložnik Oglejske cerkve,
ki je živel okoli 1074. leta, 284.

Ivrea, mesto v severozahodni Italiji. —
Ondotni mejni grof Harduin, 10. (I, II.)

Ivvan, gl. Ivan.

Iwan, gl. Ivan.

Izak (Isaach), neka priča okoli 1080. leta
v Kranjski gori, 308.

Izak (Ysac), neki podložnik v Krški dolini
na Koroškem, 126.

Izman, neka priča okoli 1060. leta v Ka-
menu na Koroškem, 176.

Izola (Insula, villa Insulae), mesto v se-
verozahodni Istri, 87, 356. — Ondotni
prebivalci, 356. — Ondotni dečki, 356.
— Ondotni otroci, 356. — Ondotna fara
sv. Mavra (plebanalum sancti Mauri),
356. (II.)

Izon (Izo), ministerijal brixenskega škofa
Altwina okoli 1060. leta, 155. :

Izon, soprog osvobojene Liuze, posestnice
v Veselah, 177.

Izon (Izo), priča ali pa priče, ki se med
letom 1050. in 1075. omenjajo v Kame-
nu na Koroškem in v Radovljici na
Kranjskem, 146, 151, 154, 157, 158, 160,
161, 170, 175, 176, 215, 243.

Izon (Izo), neki podložnik v Krški dolini
na Koroškem, 126.

Jacobus, gl. Jakob.

Jadransko morje, 82, 92. (I, II.)

Jagnje (laghne), neka priča okoli 1064.
leta pri Gospe Sveti, 206.

Jakob svetnik. — Božja pot pri sv. Jakobu
v St. Jago di Compostella na Španskem,
415. (IL)

Jakob (Jacobus), odvetnik plemenite Azike
in grofinje Wilpurge, 110, 111.

Jakob (lacob, lagobo), neka priča okoli
1060. leta v Kamenu na Koroškem, 154,
171.

Jakob, podložnik svobodnega Liutona na
Beli na Koroškem, 304.

Jelen (Gelen), freisinški podložnik okoli
. 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19.
Jeruzalem (lerosolima), 415, 417. — Voj-
voda Gotirid gre nad Jeruzalem (expe-
ditio Ierosolimitana ducis Gotefridi), 417.

Jesolo (in Equilio, in Nequilo), neki kraj
severovzhodno od Benetek, 66, 128. (II)

Joannes, gl. Ivan.

Johannes, gl.Ivan.

Julas (lülas), neka priča okoli 1050. leta
v Kamenu na Koroškem, 146, 167.

Julija svetnica. — Samostan sv. Julije v
Bresciji, 142.

Julijan (lulianus), subdijakon leta 1082. v
Kopru, 356.

Julijske Alpe (Alpes luliae), 220. (l.)

Juno, gl. Junska dolina.

Junska dolina (lunotal, Iunothal, Iunital),
146, 147, 148, 151, 213. — Junska pokra-
jina (in provintia luna), 11. — Junska
grofija (in Junotal comitatu), 146, 147,
148, 171. — Wecelinus de Juno, 383. (II.)

Jurij svetnik. — Cerkev sv. Jurija na Vi-
nogradih, 124 — Cerkev Marije Device
in sv. Jurija mučenika (basilica beati Ge-
orii martyris) na Jezeru pri Št. Vidu na
Koroškem, 11, 48. — Dvor sv. Jurija
poleg Krke na Koroškem, 129. (11.)

Just svetnik. — (Cerkev Marije Device

in sv. Justa v Trstu, 103. — Ostanki
sv. Justa v Trstu, 103. — Bratovščina
sv. Justa, 267. (IL)
Justin svetnik. — Samostan sv. Justina v
Padovi, 37. |
Justinijan L, cesar bizantinski (527 — 565),
27. (L)

Justinopolis, gl. Koper.

Justinopolitanus, sl. Koper.

Juvencij, opat v puljskem samostanu sv.
Mihaela okoli 1061. leta, 216.

Kacelin, grof iz Možnice (Chazili de Mvo-
siza, comes Kacelinus), priča leta 1072.
v Michaelbeuernu, 271, 367. — Njegova
posestva po Furlanskem, 367. — Njegov
alod v Možnici, 367. — Njegov sorodnik,
oglejski patriarh Friderik, 367.

Kacelin (Khazili, Chezil), plemenit posest-
nik v Kamenu in Železni Kapli na Ko-
roškem okoli 1060. leta, 163, 173.

Imenik krajev in oseb.

283

Kacelin (Chazili ingenuus), svoboden po-
sestnik v Junski dolini okoli 1. 1060., 157.

Kacelin (Chezil), nečak svobodnega Po-
pona okoli 1070. leta, 233.

Kacelin (Chazili), neka priča slovenske
narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.

Kacelin (Chezil), neka priča med 1002, in
1018. letom, 11.

Kacelin (Khazili), neka priča okoli 1085.
leta v Kranjski gori, 370.

Kadalhoh (Kadeloh), kancelar cesarja Hen-
rika IIL, 103.

Kadalhoh (Chadalhoh), odvetnik brixen-
skega škofa Altwina, 214, 227.

Kadeloh, gl. Kadalhoh.

Kadolt (Chadolt), neka priča okoli 1070.
leta na Dovjem, 232.

Kadolt, neka priča okoli l. 1100. najbrže v
Junski dolini, 383.

Kainach (Cheinahe), reka na srednjem
Štajerskem, 208.

Kamba, nekdanja vas poleg Rena nasproti
Oppenheimu, 58.

Kamen (Steina, Staina), vas na Koroškem
poleg Drave, 143, 145, 146, 147, 150, 151,
152; 9.154. 155, 156,-151;:158,: 100,
161, 167, 170, 171, 172, 173, 174, 175,
176, 177, 178, 213, 215, 233, 242, 243,
245, 258, 259, 301, 302. — Ondotna
utrdba (munitio), 258, 259. ([1.)

Kameno (Steindorf), vas jugozahodno od
Ponikve na Štajerskem, 126.

Kamnica (Gamniz), vas blizu Maribora na
Štajerskem, 408. — Ondotna cerkev, 408.
— Ondotni dvor, 408. — Ondotni potok
(Gemnitz), 402. — Ondotni posestnik,
rezenski škof Hartwik, 408.

Kamnik (Staeinberch), pogorje blizu Ota-
leža na Primorskem, 228.

Kandijan (Candianus, Candianus episco-
pus de Ystria), škof pičenski (1061, 1072),
216, 268, 269.

Kapla (Cappella, Chappellun), vas blizu
Remšnika na Štajerskem, 117, 118.

Kapla (Capella) pri Dravi ali pa Kapla na
Grobniškem polju na Koroškem, 181. —
Ondotna posestnica plemenita Ita. 181.

Karantanija (Carantania), 328; (Carenta-
nia), 272; (Carentanum), 30, 93, 95, 102,
137, 184, 416; (Carentin), 326; (Carin-
thia), 10, 75, 91, 119, 124, 126, 190, 198,

|
|
|
|
|
|

221,
304,

325, 328, 340, 359, 362, 380, 386,

407, 409, 419, 420; (Carintia), 117,
118, 331, 332; (Karinthia), 266, 268, 331,
340, 376, 417; (Carinthea), 119; (Charin-
thia), .199, 227, 418; (Charionae), 184,
186; (Charintanae partes), 244; (partes
Karentinorum), 70; (Carinthiae partes), 20;
(partes Carintie), 116; (fines Carenti-
norum), 119; (Carentani fines), 180, 184;
(in fundo Carinthi), 412. — Karantanska
pokrajina (provincia Carentinorum), 366;
(provincia Carinthia), 419; (provincia
Karinthia), 23, 24. — Karantanska vojvo-
dina (ducatus Carentinorum), 95; (du-
catus Carenthinorum), 366; (ducatus Ca-
rintinorum), 326; (ducatus Carinthiorum),
137, 219, 366; (ducatus Carentanus), 326;
ducatus Carnotensius), 272; (ducatus Ca-
rinthie), 386; (ducatus), 93, 94. — Njene
sosednje pokrajine, 70.

Karantanci (Carantani), 93. 218; (Caren-
tani), 10, 16, 97; (Carintani), 93, 102,
119: (Karintani), 93; (Carinthani), 184;
(Charintani), 188, 200; (Karinteani), 391;
(Carenti), 10; (Carentini), 77, 95, 101,
119, 196, 200, 221, 254, 275, 282, 283.
297, 317, 322, 366, 391; (Carenthini), 366;
(Karendini), 188, 195, 218; (Carintini),
326; (Carinthii), 137, 190, 219, 272, 340,
357, 366, 391, 412; (Karinthii), 272. —
Karantanski prebivalci (provinciales), 200.
— Neki Karantanec (Carantanus) po-
sestnik v Ptuju, 179, 197. — Njegova
soproga, 179, 197.

Karantanski vojvodje: Oton, Konrad I,
Adalberon, Konrad IL, Welf, Konrad III,

- Berhtold, Liutold, Henrik III., Henrik IV.,
Engelbert, Udalrik I. — Karantanski voj-
vodje, 327. — Karantanski knezi (Ca-
rantanorum principes), 320. — Karan-
tanski velikaši (primates, maiores), 184,
376. — Megenhardus comes de Charin-
thia, 199. — Fridericus de Carinthia, 199.
— Markward Koroški (Marquart von
Carentin, Marcuardus Carnotensis), 326,
334. — Oudalricus marchio Carentino-
rum, 221, 254.

Karantanska mejna grofija (marcha Karen-
tana, marchia Carintina, marchia, marcha),
94, 127, 191, 202, 203, 208. — Njeni
poglavarji: Adalberon, 94; Arnold Lam-

284 Imenik krajev in oseb.

baški, 94; Gotefrid, 119; Otokar, 191,
202, 203. (I, IL.)

Karendini, gl. Karantanija.

Karentanus, gl. Karantanija.

Karentini, gl. Karantanija.

Karinteani, gl. Karantanija.

Karinthia, gl. Karantanija.

Karinthii, gl. Karantanija.

Karling (Charilinc), plemenit posestnik
okoli 1070. leta v Koritnem pri Bledu,
237. — Njegov podložnik Henrik, 237.

Karling (Karling, Chariling), odvetnik bri-
xenskega škofa Altwina okoli 1060. leta,
159, 161, 164, 165, 166, 167, 168, 169,
211, 236.

Karling (Charlinc), svoboden posestnik
okoli 1060. leta v Motnici, 156. — Njegov
sin Grifon, 156. — Njegova podložnika
Stojdrag in Chainan, 156.

Karling (Kharlinc, Charlinc, Charlinch,
Charilinch), priča, ki se med letom 1050.
in 1080. omenja v Kamenu na Koroškem
ter v Kranjski gori in Preddvoru na
Kranjskem, 160, 177, 178, 234, 238, 261.

Karnija (Carnea), pokrajina po severnem
Beneškem, 87, 333. — Ondotni kraji
Lauco, Prences, Ariuone, 333.

Karol 1., od leta 768. kralj frankovski,
pozneje (800 — 814) cesar rimski, 46. (I, II.)

Kasijan svetnik, — Cerkev sv. Ingenuina
in Kasijana v Brixenu, gl. Brixen.
Kastul svetnik, — Samostan sv. Kastula

v Mosburgu, 47.

Kaštel (castrum Veneris), vas v severni
Istri v Piranski občini, 217.

Katsch (Chatsa, in loco Chatzis). vas na
Gorenjem Štajerskem blizu Muraua, 23,
210. — Ondotni dvori, 270. — Ondotna
freisinška posestva, 270. (11.)

Kharlinc, gl. Karling.

Khazili, gl. Kacelin.

Klement svetnik. — Cerkev sv. Klementa
v Pulju, 216. (IL.)

Klement IL, rimski papež (1046—1047),
136. — Njegov kancelar Peter, 136.
Kojsko (Culsca, Culscha), vas v Brdih na

Goriškem, 385. ;

Kolin (Colonia), mesto poleg Rena, 55.—
Ondotni nadškofje (Colonienses archi-
episcopi): Heribert, Piligrim, Annon.

(L 1)

Kolo (Cholo), sin sestre solnograškega
nadškofa Thiemona, priča 1093. leta, 402.
Koloman (Colomannus), kralj ogrski (1095

do 1114), 221. — Njegova teta Sofija,

221.

Kono (Cono), ministerijal Oglejske cerkve
ler soprisežnik oglejskega patriarha Po-
pona, 75,

Kono (Chuono), posveten fevdnik oglej-
skega patriarha Rabengera, 227,

Kono (Chuono), fevdnik oglejskega patri-
arha Udalrika, priča okoli l. 1100. najbrže
v Junski dolini, 383.

Kono (Chuono), svoboden posestnik v
Zaismeringu na Bavarskem okoli 1060.
leta, 162.

Kono (Chuono, Chuno), priča ali pa priče,
ki se med letom 1050. in 1090. omenjajo

.v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski
gori, na Dovjem in v Selu pri Bledu na
Kranjskem, 145, 154, 155, 158, 162, 169,
232, 240, 300.

Kono (Chüao), neka priča 1093. leta,
402.

Konrad, neki menih, ki je rešil solnogra-
škega nadškofa Thiemona iz ječe, 417. —
Njegovi sorodniki, 417.

Konrad 11. (Chonradus, Chuonradus, Cu-
honradus, Counradus, Cunradus, Cor-
radus, Cono), od leta 1024. kralj, pozneje
(1027 —1039) cesar rimski, 18, 41, 43, 58,
59, 68, 69, 70, 71, 72, 74, 75, 76, 77, 78,
79, 80, 81, 82, 83, 84, 89, 90, 91, 92, 93,
04, 95, 97, 98, 99, 101, 130, 225, 263. —

Njegov oče Henrik, 58. — Njegova mati .

Adalhajda, 58. — Njegova soproga Gizela,
68, 81, 84. — Njegov sin Henrik, 75, 78,
81, 93, 94. — Njegov bratranec Konrad
II. (Mlajši), vojvoda karantanski, 41, 58,
95, 101. — Njegov bratranec in kancelar

Brunon, 81, 90. — Njegov mecenosec:

(spatarius), karantanski vojvoda Adal-
beron, 77. — Njegova država, 81. —
Trgovci po njegovi državi, 81. — Njegovi
fevdniki, 89. — Njegov fevdnik, oglejski
patriarh Popon, 82. — Njegov fevdnik
grof Wilhelm, 84.

Konrad (Conradus), kralj burgundski (937
do 993), 12. — Njegova soproga Matilda,
12. — Njegova vnukinja Matilda, 12.

Konrad, sin kralja Henrika IV., 354.

SE E E IR

"e pet EN

Imenik krajev in oseb. 285

Konrad I. (Counradus, Chuono), vojvoda
bavarski (1049—1053), 184, 185, 188. —
Njegova posestva po Karantaniji, 184.

Konrad I. (Conradus dux Carnotensis,
Cuonradus, Counradus, Chounradus,
Cono), vojvoda karantanski (1004— 1011),
5, 7, 12, 18, 29, 30, 41, 58, 90, 93, 95.
— Njegov oce Oton, vojvoda karantanski,
5, 7, 18, 30. — Njegova soproga Matilda,
12, 90. — Njegov sin Konrad Il. (Mlajši),
30, 41, 93. — Njegov sin Brunon, škof
wiirzburški, 90. — Njegov tast Herman II.,
vojvoda švabski, 5.

Konrad IL. ali Mlajši (Counradus puer,
Counradus adolescens, Chuono dux Ca-
rentinorum, Counradus dux Carentani,
Chonradus, Chuonradus, Cuono), voj-
voda karantanski (1036—1039), 30, 41,
93, 94, 95, 97, 101, 102. — Konrad, voj-
voda karantanski in istrski (Counradus...
ducatum in Carentano et in Histria...
recepit), 95. — Njegov oče Konrad l.,
30, 41, 58, 93, 95. — Njegova mati Ma-
tilda, 58, 90. — Njegov brat Brunon,
90. — Njegov bratranec cesar Konrad [l.,
41, 58, 90, 95, 101.

Konrad IIL, vojvoda karantanski (1055
do 1061) ter sorodnik (nepos, cognatus)
cesarja Henrika HI. (Cuono dux Karen-
dinorum, Chuono dux Charintanorum,
"'Kuono dux Carinthiae, Chounradus),
193, 196, 198, 200, 218. — Njegov brat
Henrik, palatinski grof lotarinški, 196. —
Njegova vojvodina, 200. — Njegove čete,
200.

Konrad (Conradus), vojvoda lotarinški
(944—953), 4, 18. — Njegova soproga
Liutgarda, 4, 18. — Njegov sin Oton,
vojvoda karantanski, 4. (II.)

Konrad (Chuonradus), fevdnik oglejskega
patriarha Udalrika, priča okoli 1100 naj
brže v Junski dolini, 383.

Konstanz (Constantia), mesto poleg Bo-
denskega jezera, 219, 398, — Ondotni
škof Rumold, 219. — Ondotni škof Geb-
hard, 398, 417. — Ondotni protiškot
Arnold, 398. — Ondotni meščanje (Con-
stantienses), 398. (I, Il.)

Koper (Capras, in Capris, Justinopolis,
civitas lustinopolis, civitas lustinopoli-
tana), 66, 92, 128, 225, 267, 356, 385. —

Mestno obzidje, 385. — Cerkev svetega
Andreja zunaj mestnega obzidja, 385. —
Koprsko polje (ager Justinopolitanus),
385. — Koprski prebivalci (Caprenses,
Justinopolitani, habitatores civitatis Ju-
stinopolis), 92, 286. — Koprska škofija
(episcopatus Justinopolitanus), 43. — Cer-
kev Marije Device v Kopru, 356. — Njena
lopa (atrium),356. — Koprska duhovščina:
župnik Bazilij, presbiteri Andrej, Florijan
in dva Ivana, dijakoni Lazar, Ivan in dva
Bertalda ter subdijakoni Pradej, Julijan
in Ripald, 356. — Zakoni in pravni običaji
v Kopru, 92. (I, IL)

Koprivnica (Gopriuniza), dotok reke Sa-
vinje pri Celju, 68, 84.

Korbinijan svetnik. — Cerkev Marije De-
vice in sv. Korbinijana v Freisingu, 9,
21, 24, 85, 181. (1l.)

Koritno (in loco Coritno, Corithna), vas
blizu Bleda, 227, 314. — Ondotna po-
sestnika, svobodni Gundram in plemeniti
Karling, 237.

Kormin (Cormons, Cormoni), mesto na
Goriškem , 385. — (Cerkev sv. Ivana v
Korminu, 385. (I, II.)

Koroško, gl. Karantanija.

Korvey, nekdanja opatija poleg Wesere
blizu Hóxtera na Nemškem. — Ondotni
opat Druthmar, 80.

Kovor (Conera), vas južno od Tržiča na
Kranjskem, 143.

Kozana (Cosana, Cossanum), vas v Go-
riških Brdih, 385.

Kozje (Goziah), vas v Šentvidskem okraju
na Koroškem, 294. (IL)

Kraiburg (Chraieburc, Chregeburc), grad
na Bavarskem jugozahodno od Mühldorfa.
— Eingelpertus dux de Chraieburc, 418.
— Comes Rapoto de Chregeburc, 418.

Kraig (Kriwig), vas na Koroškem severno
od Št. Vida. — Dietricus de Kriwig, 395.

Kranjska gora (Creina, Kreina, Chreina),
vas na Gorenjskem, 159, 162, 164, 165,
166, 168, 169, 209, 214, 234, 235, 236,
237, 238, 239, 240, 241, 244, 258, 259,
302, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311,
312, 313, 314, 316, 368, 369, 370, 372,
377, 378, — Ondotni posestnik Vencegoj,
370. — Ondotna utrdba (munitio), last
plemenitega Henrika in njegove soproge

286

Imenik krajev in oseb.

W ezele, 258, 259, 299, — Pogorje nad
Kranjsko goro (summus vertex Creine
montis), 274,

Kranjsko (Chreina, Crheina, in partibus
Chreine, in pago Creina, in Carniolo, in
regione Carniola), 9, 17, 21, 28, 210, 224,
227, 257. — Kranjska grofija (in comitatu
Carniola, in comitatu Carniole), 57, 284.
— Kranjska mejna grofija (marchia Creina,
marcha Kreina, marchia Carniola, marchia
Carniole, marchia Karniolae), 105, 106,
107, 201, 224, 252, 256, 331, 400. —
Ondotni mejni grof Eberhard, 105, 106,
107. — Ondotni mejni grof Udalrik
(Oudalricus marchio Chreinensis), 194,
201, 224. (I, IL.)

Kras (in partibus Carsiae, in Carsis), 385.
— Ondotne vasi, 385. (IL)

Kraubat (Chrowata), vas pri Knittelfeldu
v Murski dolini na Stajerskem, 117.

Kraut (Chrouvat, Chrowat, Chróat), vas
pri Milštadtskem jezeru na Koroškem,
232, 242, 362, — Ondotni posestnik
plemeniti Walther, 242. — Ondotni po-
sestnik plemeniti Werinher, 302.

Kred (Creda), vas zahodno od Kobarida
na Goriškem, 385.

Kreina, gl. Kranjska gora.

Kreina, gl. Kranjsko.

Kristijan (Christianus), neka priča okoli
1070. leta v Kamenu na Koroškem, 243.

Kriwig, gl. Kraig.

Križ (Santa Crux), vas severno od Sežane
na Krasu, 385.

Krka (Gurka), dotok reke Save na Kranj-
skem, 68, 84. — Gorenja Krka (in supe-
riori rivo gui dicitur Gurca), 224. —
Ondotno posestvo nekega Ruodperta,
224. (L)

Krka (Gvrka), reka na Koroškem, 124. (11.)

Krka (Gurca, Curca, Gurk, Gurkhouen,
Gurkehouen, Gvrkehoven, Gurkahofun,
Gurkahovin), trg na Koroškem poleg
enakoimenovane reke, 124, 125, 126,
130, 179, 197, 263, 264, 266. — Cerkev
Marije Device na Krki, 124, 125, 126,
129, 265. — Ondotna ženska opatija (con-
gregatio sanctimonialium, abbatia mo-
nialium), 124, 125, 126, 130, 264, 265,
266, 268. — Ondotne opatice, 125, 130.
— Ondotna opatica lta, 126, 130. —

Ondotna opatica Himzila, 266. — Ondotne
nune, 129, 130, 263. — Ondotno ljudstvo,
130, 263, 264. — Ondotna samostanska
posestva, 130. — Grofinja Hema, usta-
noviteljica Krške opatije, 264.

Korarski samostan na Krki, 124, 126, 130,
264, 266. — Ondotna proštija, 264. —
Ondotni prošt, 264. — Ondotni prvi
prošt, plemeniti Aribon, 264. — Ondotni
korarji, 130, 263, 264, 266, 268. — Posestva
korarjev, 264. — Korarske prebende,
264. — QGrofinja Hema, ustanoviteljica
Korarskega samostana, 264.

Krška cerkev (Gurzensis ecclesia, Gurcensis

ecclesia, Kurcensis ecclesia, Gurckcensis .

ecclesia), 125, 131, 263, 264, 266, 268,
294, 394, — Njena ustanoviteljica Hema,
125, 131, 263, 264. — Ministerijali Krške
cerkve, 125, 130, 266, 394. — Posestva
Krške cerkve, 394. — Mejni grof Starchand,
odvetnik Krške cerkve, 263, 264, 266. —
Podložniki Krške cerkve, 394.

Krška škofija (episcopatus Gurcensis, epi-
scopium QGurcense), 263, 264, 265, 266,
268, 269, 394, — Ondotni škofje, 263. —
Ondotni škof Gunther, 263, 264, 2606,
268, 269, 285, 294, 392, — Ondotni proti-
škof Berhtold iz Selč, 394. — Ondotna
duhovščina, 263, 264.

Dvor na Krki, 264. — Krški okraj (in pago
Gurka), 126. — Krška dolina (Gurkatala,
in valle Gvrka), 126, 263. (II.)

Krkica (Gvrzista), dotok reke Krke na
Koroškem, 294. (1|.)

Krnica (Cornizic), vas pri Gorjah na Go-
renjskem, 158.

Krnski grad (Carantana civitas, ad Ca-
rantanam), vas blizu Gospe Svete na
Koroškem, 179, 197. (11.)

Króllendorf (Chrellindorf), vas južno od
Ulmerfelda na Dolenjem Avstrijskem,
91.

Kubed (Cubida), vas v Dekanski občini
v Istri, 251.

Kumbert, gl. Kunibert.

Kunibert (Kumbert), škof turinski okoli
1082. leta, 354.

Kunibert (Chunipreht), klerik plemenitega
rodu, posestnik v Mokrijah na Koroškem
okoli 1060. leta, 155. — Njegova soproga
Irmingarda, 155.

΄

PORE "ae
VENTAS EE |

P

Imenik krajev in oseb. 281

Kunigunda, soproga kralja Henrika II.,
9, 23, 24, 28, 35, 36. (IL)

Kuono, gl. Konrad.

Kuonon, fevdnik kralja Henrika IV., 202.
— Njegov fevd poleg Schwarze v Ka-
rantanski marki, 202.

Kurcensis, gl. Krka.

Kurja vas (Hünoldisdorf) pri Št. Lovrencu
v Puščavi na Štajerskem, 408. — On-
dotni posestnik grof Bernhard iz rodo-
vine Spanheimov, 408.

Kvirin (S. Ouirinus), škof in mučenik,
43, 86. — Njegovi ostanki, 43, 80.

Labod (Lauentmundi), trg na Koroškem
pri izlivu Labodnice v Dravo, 395.

Labodnica (Lauandus ilumen), dotok reke
Drave na Koroškem, 376, 395. — Njeni
bregovi (Lauentinae orae), 415. — On-
dotni okraj (territo:ium Lauentinum), 395.
— Samostan sv. Pavla poleg Labodnice
(monasterium sancti Pauli ad Lavint, mo-
nasterium sancti Pauli ad Lavent, coeno-
bium ad Laven, monasterium Lavense,
monasterium Lavendense, S. Paulus in
Lavent) 366, 380, 403, 407. (ll.)

Ladislav (Ladizlaus), kralj ogrski (1077 do
1095), 221, 254. — Njegova sestra So-
fija, 221, 254.

Ladizlaus, gl. Ladislav.

Laduta, neka priča slovenske narodnosti
med 1002. in 1018. letom, 11.

Lahanewit, neki kraj v Istri, morebiti se-
danji Letaj pri Boljunu, 230.

Lambach (Lambachha), trg na Gorenjem
Avstrijskem jugozahodno od Welsa. —
Arnold Lambaški, 94. — Arnulf, grof
welški in lambaški, 389.

Lambachha, gl. Lambach.

Lambert svetnik. — Cerkev sv. Lamberta
pri Važenbergu na Koroškem, 124, —
Cerkev sv. Lamberta južno od Št. Pavla na
Koroškem, 395. — Opatija sv. Lamberta
v St. Lambrechtu na Štajerskem, 412. (11.)

Lanc, neki kraj, morebiti sedanja vas Logje
pri Kobaridu, 34.

Lancrein, neki zapuščen kraj pri Wald-
burgu na W 'irtemberškem, 190.

Landirid (Lantirit), neka priča okoli 1090.
leta v Kranjski gori, 377.

Lanež (Lanhs), gora vzhodno od Gumina
na zemlji Beneških Slovencev, 367.

Langobardi, gl. Lombardija.

Langobardi (Longobardi), 43. — Lango-
bardska dežela (fines Longobardorum),
183. (I, IL.)

Lanhs, gl. Lanež.

Lansach (Léscah), vas jugovzhodno od Pa-
terniona na Koroškem, 20. — Ondotna
slovenska kmetija, 20.

Lantfrit, gl. Landfrid.

Lanzo, neka priča slovenske narodnosti
med 1002. in 1018. letom, 11.

Lanzo, neka priča med 1002. in 1018.
letom, 11.

Larg, mučenik pod cesarjem Dioklecijanom,
11. — Njegovi telesni ostanki, 62, 71. (11.)

Lateran, gl. Rim.

Lateranensis, gl. Rim.

Lauandus, gl. Labodnica.

Lauco, neki kraj v Karniji, 333.

Laudensis, gl. Lodi.

Lauentinus, gl. Labodnica.

Lauentinundi, gl. Labod.

Laurentius, gl. Lavrencij.

Lauriacum, gl. Lorch.

Laven, gl. Labodnica.

Lavendensis, gl. Labodnica.

Lavensis, gl. Labodnica.

Lavent, gl. Labodnica.

Lavint, gl. Labodnica.

Lavrencij (Laurentius) svetnik. — Kapela
sv. Lavrencija na Lorenzenbergu, 124.
(f, IL)

Lazar, dijakon leta 1082. v Kopru, 356.

Laznica (Losnica, Lonsniza, Lonsinica),
reka na srednjem Stajerskem, 116, 132,
203. (IL)

Ledine (Linta) vas zahodno od Zirov na
Kranjskem, 228.

Legindorf, gl. Dolgoše.

Leitersdorf (Liutoldasdorf), vas poleg
Laznice na Stajerskem, 130.

Leitzmannsbach (Liudzimannespah), do-
tok reke Ipuse na Dolenjem Avstrij-
skem, 91.

Lemnus, gl. Limski zaliv.

Lemus, gl. Limski zaliv.

Lendorf (Lengindorí) vas pri Požarnici
na Koroškem, 270. — Ondotna slovenska
kmetija, 270.

Lengholz (Lenginholz), vas vzhodno od
Greifenburga na Koroškem, 153. — On-

288

Imenik krajev in oseb.

dotni posestnik Odalskalk, 153. — On-
dotni posestnik Perehtold, 153. — On-
dotni kmet Dragomir, 153.

Lengindorf, gl. Lendortf.

. Lenginholz, gl. Lengholz.

Lenginuelt, gl. Dovje.

Lenginvelt, gl. Dovje,

Lenginvuelt, gl. Dovje.

Leodium, gl. Lodi.

Leon IIL, rimski papež (795—810), 65,
128. (l, IL.)

Leon IV., rimski papež (847— 855), 65,
128. (IL)

Leon IX., rimski papeZ (1048—1054), 183.

Leopold I. (Liupoldus, Liutboldus), mejni
grof avstrijski (076—994), 10. — Njegov
sin Ernest, 10.

Le Puy, mesto ob gorenji Loiri na Fran-
coskem. — Ondotni škofi Ademar, 411.

Lescah, gl. Leše.

Lescah, gl. Lansach.

Leschahc, gl. Leše.

Lesniza, gl. Lessnig.

' Lessnig (Lesniza), vas južno od Sachsen-
burga na Koroškem, 22.

Leše (Leschahc, Lescah), vas jogozahodno
od Tržiča na Kranjskem, 143. — Οη-
dotni gozd (silva), 106.

Libniza, gl. Lipnica.

Liburnia, gl. Lurnsko polje.

Lieding (Lvbedingin), vas pri Strassburgu
v Krški dolini na Koroškem, — Ondotna
cerkev Marije Device, sv. Gregorja in
sv. Martina. 124. (11.)

Lienz (Luenzina), mesto poleg Drave na
vzhodnem Tirolskem, 54.

Lieserhofen (Lisirahovvn, Lisrahovun),

. vas severno od Spitala na Koroškem,
244, 261.

Liezo, neka priča med 1002. in 1018. le-
tom, 11.

Liezo, neka priča okoli 1050. leta v Ka-
menu na Koroškem, 143, 150, 152.

Ligurija, pokrajina v Italiji ob Genovskem
zalivu. — Ondotni škofje, 53. (I, H.)

Limburg (Lintperg), grad na severovzhod-

nem Würtemberskem, 340.

Limski zaliv (sinus Lemnus, sinus Le-
mus) v Istri. 110, 111, 112. — Ondotni
samostan Marije Device in sv. Mihaela
arhangela, 110, 111, 112. (1.

Lind (in loco Linto, Linta), vas poleg
Mure na Zgornjem Štajerskem, 19, 24.
— Ondotni posestnik, freisinški škof
Egilbert, 19. (1l.)

Lind (in loco Linta), vas severozahodno
od Špitala na Koroškem, 244, 373, 374,
— Ondotna slovenska kmetija, 374.

Linta, gl. Ledine.

Linta, gl. Lind.

Lintperg, gl. Limburg.

Lintus, gl. Lind.

Lipinik, gl. Lip nik.

Lipje (Liupickdorff), vas vzhodno od Ve-
kovca na Koroškem, 48. (IL.)

Lipljene (Lipnack), vas jugovzhodno od.
$t. Jurija na Dolenjskem, 201.

Lipnack, gl. Lipljene.

Lipnica (Libniza) ali Žabnica, potok, ki
se pri Lipnici izliva v Soro, 9. (1l.)

Lipnik (Lipinik), neka vas na Furlan-
skem, 395,'

Liguentia, gl. Livenza.

Lisirahovvn, gl. Lieserhofen.

Lisrahovun, gl. Lieserho fen.

| Litaldus, gl. Liutold.

Liubana, gl. Ljubno.

Liudaldus, gl. Liutold.

Liudgarda, gl. Liutgarda.

Liudolfus, gl. Liutold.

Liudzimannespah, gl. Leitzmannsbach.

Liupickdorff, gl. Lipje.

Liupoldus, gl. Leopold.

Liutpolt, gl. Liutpold.

Liutaldus, gl. Liutold.

Liutboldus, gl. Leopold.

Liutfrid (Luttifred), neka peča leta 1080.
v Trstu, 349,

Liutgarda (Liudgarda), hči cesarja Otona

Ἢ, 4, 12. — Njen soprog Konrad, vojvoda
lotarinški, 4. — Njen sin Oton, vojvoda
karantanski, 4. (IL)

Liutgarda (Luicarda), soproga Henrika,
odvetnika Oglejske cerkve, 393.

Liutold, vojvoda karantanski (1077—1090)
iz rodovine Eppensteinov (Liutoldus),

327, 365, 373, 374, 375; (Liutoldus Ge- — :

. nuensis), 326; (Livtoldus),391; (Liutolfus),
391; (Liudolfus), 331, 332, 391; (Liutal-
dus), 390; (Liudaldus), 387; (Litaldus),
363, 364; (Lutoldus), 328; (Ludolfus),
331, 391; (Liitolfi), 326; (Luitolfus), 2195

Imenik krajev in oseb. 289

(Luidolfus), 391; (Luitoldus), 386, 391. —
Njegov oče Markward, 326, 328. -- Nje-
govaprva in drugasoproga, 391. — Njegov
brat Udalrik, patriarh oglejski, 386. —
Njegov brat Herman, 365. — Njegov brat
Henrik, mejni grof istrski, 375, 386. —
Njegov sorodnik cesar Henrik IV., 219.

Liutoldasdorf, gl. Leitersdortf.

Liutolfus, gl. Liutold.

Liuton, plemenit posestnik ali pa posestniki
(nobilis homo Liuto, Liuto vir ingenuus)
v Grabelni vasi, pri Sv. Danielu, v Go-
selni vasi in na Beli v Junski dolini med
1050. in 1090. letom, 145, 146, 154, 169,
258, 303, 304. — Njegov brat Reginpreht,

ministerijal Brixenske cerkve, 160. — |

Njegov sorodnik Beringer, 172. — Njegov
kmet Dragožit, 145. — Njegov podložnik
Walther, 303. — Njegova podložnika
Ludovik in Truta, 303. — Njegov pod-
ložnik Jakob na Beli, 304.

Liuton (Liuto, Livto), neka priča, ki se
med letom 1050. in 1065. omenja v Ka-
menu na Koroškem, 151, 155, 158, 160,
174.

Liutpold, nadškof moguntinski (1051 do
1059), 198. — Njegov ministerijal Udalrik,
198. ;

Liutpold, plemenit posestnik v Lieserhofenu
okoli 1075. leta, 261.

Liutpold (Liutpolt), neka priča med 1002.
in 1018. letom, 11.

Liutpold (Liutpolt), neka priča med 1020.
in 1025. letom, 48.

Liutpold (Liupolt, Livpolt), neka priča, ki
se med letom 1050. in 1090. omenja v
Kamenu na Koroškem in v Kranjski gori
na Kranjskem, 158, 312, 313.

Liuza, osvobojena posestnica v Veselah na
Koroškem okoli 1060. leta, 177. — Njen
soprog Izon, 177. — Njene hčere, 177.

Livek (Livisca, Livvischa), vas blizu Tol-
mina, 385.

Livenza (Liguentia), reka na Furlanskem,
82, 89. (I, Il.)

Livina, gl. Ljubinj.

Livinia, gl. Ljubinj.

Livisca, gl. Livek.

Livpolt, gl. Liutpold,

Livto, gl. Liutomn.

Livtoldus, gl. Liutold.

Livvischa, gl. Livek,

Ljubinj (Livinia, Livina), vas pri Tolminu,
385.

Ljubno, mesto na Zgornjem Štajerskem. —
Ljubenska grofija (comitatus Liubane),
208. — Dve ondotni slovenski kmetiji,
208. (IL)

Lobming (Lomnicha), neki kraj pii Knit-
telfeldu na Stajerskem, 116. — Ondotni
prebivalec Nežič (Neziz), 116. (11)

Locarizz, gl. Lokavec.

Lochó, gl. Luhi les.

Lochouva, gl. Luhi les.

Locunz, gl. Lokavec.

Loénik (villa Lunzaniga, Lucenicha, Lu-
cinicha), vas blizu Gorice, 327, 385.

Lodi (Leodium), mesto v severni Italiji,
70. — Ondotne mestne pravice (Lau-
dense ius), 97.

Lodoicus, gl. Ludovik.

Lodowicus, gl. Ludovik,

Loka (Lonka), mesto na Kranjskem, 284.
— Ondotni dvor freisinškega škofa El-
lenharda, 284. — Ondotne cerkve (eccle-
siae in Lonka), 284. — Ondotni kleriki,
284. — Ondotna arealna zemljišča, 284.
(IL)

Lokavec (Locunz, Locarizz), vas blizu
Ajdovščine, 385.

Lombardija (Longobardia, Lombardia),
71, 200, 411, 416. — Ondotni duhovski
in posvetni velikaši, 10. — Ondotni pre-
bivalci (Longobardi, Langobardi), 10, 16,
180, 329,

Lomničha, gl. Lobming.

Lompaga, neki kraj v Istri, morda Lupo-
glava, 230.

Longobardi, gl, Langobardi.

Longobardi, gl. Lombardija.

Longobardia, gl. Lombardija.

Lonka, gl. Loka.

Lonsa, gl. Luče,

Lonsiniza, gl. Laznica.

Lonsniza, gl. Laznica.

Lorch (Lauriacum), vas blizu izliva Aniže
v Donavo, 389, ([1.)

Lorenzenberg (in Monte), vas jugo-
vzhodno od Brež na Koroškem, 124. —
Ondotna kapela sv. Lavrencija, 124.

Loschental, vas jugovzhodno od Št. Pavla
na Koroškem, 395,

24

290 Imenik krajev in oseb. .

Losiz, neki kraj na Koroškem, 294, (11.

Losniza, gl. Laznica.

Lotar I., cesar rimski (817— 855), 74, 225.
(1)

Lotaringija (Lutheringia), 282. — Ondotni
palatinski grof Henrik (Heinricus pala-
tinus comes Luthariorum), 196. — On-
dotni vojvoda Gozelon (Gozelo Lute-
ringorum dux), 277, 282. (11.)

Lovnca, gl. Predloka.

Luabina, neki kraj na Koroškem, 294.

Luca, gl. Lucca.

Lucca (Luca), mesto na Toskanskem, 351,
352:

Lucenicha, gl. Ločnik.

Lucinicha, gl. Ločnik.

Luče (in villa Lonsa), vas na Dolenjskem
blizu Višnje gore, 224.

Ludewic, gl. Ludovik,

Ludolfus, gl. Liutold.

Ludovvicus, gl. Ludovik,

Ludovik (Lodoicus), škof bellunski (okoli
1015. leta), 34.

Ludovik L, cesar rimski (814 -- 840), 46,
74, 225. (I, IL.)

Ludovik, sin cesarja Arnulfa, kralj vzhod-
nofrankovski (900 —911), 130, 263. (IL)

Ludovik (Ludowicus comes, Lvdewicus
comes, Ludovvicus, Ludewic, Ludwicus),
grof furlanski (1056, 1060), 192, 204,
327, 395, 402. — Njegov sin Ludovik,
395.

Ludovik, orof turingijski (okoli 1095. leta),
221. — Njegova hči Adalhajda, soproga
Udalrika Mlajšega, 221.

Ludovik (Ludewic, Lud wich), sin (furlan-

skega) grofa Ludovika, posestnik okoli

1093. leta v Bistrici poleg Drave, 395,
402.

Ludovik, plemenit posestnik v Oberdorfu
in v Dolah na Koroškem okoli 1075. leta,
262.

Ludovik (Luduwic), podložnik plemenitega
Liutona na Koroškem okoli 1080. leta,
303.

Luduwic, gl. Ludovik.

Ludwich, gl. Ludovik.

Luenzina, gl. Lienz.

"Luhi les (Lochouva, Lochó), vas jugoza-
hodno od Dobrle vasi na Koroškem,
147, 243. — Ondotna posestnica pleme-

*

nita Perchta, 147. — Ondotna posestnica
osvobojena Dobrovlasta, 243.

Luicarda, gl. Liutgarda.

Luidolfus, gl. Liutold.

Luitoldus, gl. Liutold.

Luitolfus, gl. Liutold.

Lunzaniga, gl. Ločnik.

Luotirbrunnon, neki kraj na Svabskem, 190.

Lurna, gl. Lurnsko polje.

Lurniensis, gl. Lurnsko polje.

Lurnsko polje (in Liburnia) poleg Drave :

na zahodnem Koroškem, 270. — On-
dotne cerkve: Sv. Peter pri Breznici, Sv.
Mihael pri Požarnici, Sv. Martin na Beli,

270. — Ondotna ireisinška posestva,
270. — Lurnska dolina (in valle Lurna),
20. — Lurnska grofija (in comitatu

Lurniensi), 54. (II.).

Luteringi, gl. Lotaringija.

Lutharii, gl. Lotaringija.

Lutheringia, gl. Lotaringija.

Lutoldus, gl. Liutold.

Lütolff, gl. Liutold.

Luttifred, gl. Liutfrid.

Lvbedingin, gl. Lieding.

Lvdewicus, gl. Ludovik.

Magan (Maganes, Magines, Magnus), priča,
ki se med letom 1075. in 1097. omenja
v Kranjski gori in v Selu pri Bledu, 300,
306, 307, 378. .

Maganes, gl. Magan.

Magdeburch, gl. Devin.

Magdeburgensis, gl. Devin.

Magines, gl. Magan.

Magnus, vojvoda saški (1072—1100), 254.

— Njegov oče Ordulfus, 254. — Njegova :
soproga Sofija, 254. — Njegova hči Wulf- -

hilda, 254. — Njegova hči Eilika, 254.

Magoncia, gl. Mainz.

Mahthilda, gl. Matilda.

Mainz (Mogontia, Magoncia), mesto poleg
Rena na Nemškem, 94, 191, 321, 387, —
Ondotni nadškofje (Mogontini archiepi-
scopi): Aribon, Liutpold, Sigefrid. (l, H)

Majnhard, gl. Meginhard.

Majon (Mayo), škof concordijski (a. 1015, —

1027), 34, 73, 74,

Maksencij, patriarh oglejski (ca. 807—837), Eu

74. (IL)

Maksimilijan L, kralj rimski (1493-1519),

385.

Imenik krajev in oseb. 291

Malamocco (Metamaucum, Methamaucum),
mesto južno od Benetek, 66, 128. —
Ondotni škof (Mathemaucensis episco-
pus), 62. (I, IL.)

Malantin, gl. Malta.

Malazumpicca, gl. Zompicchia.

Malchinasella, gl. Mavhinje.

Malignolo (Malignus), neki potok, ki se
pod Terzom izliva v Natisso, 87.

Malignus, gl. Malignolo.

Malta (Malantin), vas severno od Sovod-
nja na Koroškem, 22. ([1.)

Mamindori, gl. Mammendori.

Mammendorf (Mamindori), vas na Go-
renjem Bavarskem pri Brucku, 20.

Manegolt, gl. Mangold.

Mangold (Manegolt), neka priča 1093. leta,
402.

Mantova, mesto v severni Italiji. — On-
dotna cerkev, 133. — Ondotna škofija
(episcopatus Mantuanus), 43, — Ondotni
škof Marcijan, 133, — Ondotna sinoda,
74. (1, IL)

Mantuanus, gl. Mantova.

Mantuuin, gl. Mantwin.

Mantvvin, gl. Mantwin.

Mantwin (Mantuuin), brixenski fevdnik
okoli 1090. leta, 377. — Njegovo po-
sestvo na Zgoši, 377.

Mantwin (Mantwin, Mantvvin), prica, ki
se med letom 1075. in 1090. omenja v
Kranjski gori in v Selu pri Bledu, 300,
306, 307, 309, 310, 311, 312, 313, 314,
316, 370, 372.

Marano (Marianum), vas jugozahodno od
Palmanove na Furlanskem, 86, (L)

Marchia, gl. Karantanska mejna gro-
fija.

Marchia, gl. Ptujska marka.

Marchia trans silvam, gl. Ptujska marka.

Marchuart, gl. Markward.

Marchvardus, gl. Markward.

Marchwardus, gl. Markward.

Marchwart, gl. Markward.

Marcianum, gl. Morsano.

Marcianus, gl, Marcijan.

Marcijan (Marcianus), škof mantovski
(1045—1053), 133.

Marcuardus, gl. Markward.

Marcus, gl. Marka.

Marcwardus, gl. Markward.

Margareta, gl. Marjeta.

Marhwart, gl. Markward.

Marianum, gl. Amaro.

Marianum, gl. Marano.

Marija Devica (S. Maria), 400. — Cerkev
Marije Device in sv. Mihaela v Beuernu,
211. — Cerkev Marije Device in sv.
Korbinijana v Freisingu, 9, 21, 24, 85, 181.
— Cerkev Marije Device pri Gospe Sveti,
179, 197, 206. — Cerkev Marije Device
in sv. Jurija na Jezeru, 48. — Cerkev
Marije Device v Kopru, 356. — (Cerkev
Marije Device na Krki, 124, 126, 129. —
Cerkev Marije Device, sv. Gregorja in
sv. Martina v Liedingu, 124. — Cerkev
Marije Device in sv. Mohorja v Ogleju,
45, 75, 104, 351. — Cerkev Marije De-
vice v Osojah, 414, — Cerkev Marije
Device v Sábenu, 79, — Cerkev Marije
Device in sv. Justa v Trstu, 103.

Samostan Marije Device v Farfi, 358. —
Samostan Marije Device v Geisenfeldu,
113. — Szmostan Marije Device in sv.
Andreja aposteljna v Góssu, 55. — Sa-
mostan Marije Device in sv. Mihaela
arhangela nad Limskim zalivom, 110,

111. — Samostan Marije Device v Mo-
glianu, 248. — Samostan Marije Device
in sv. Gala v Možnici, 367. — Samostan

Marije Device v Monasteru tik Ogleja,
87, 253, 384. (Il, IL)

Marjeta svetnica. — Cerkev sv. Marjete
v Šmarjeti na Koroškem, 124. (II.)

Marka evangelist (b. Marcus Evangelista),
43. — Njegov evangelij, 43. — Kripta
sv. Marka na Gradežu, 62. (1, IL.)

Marka, rimski papež (330. ieta), 43, 80.
— Njegovi ostanki, 43, 86.

Marka, brat Valtramov, neka priča leta
1082. v Kopru, 356.

Markward (Marcuardus Carnotensis, Mar-
guart von Carentin, Marcwardus, Mar-
guardus, Marchwardus, Marchwart), po-
sestnik v Karantaniji (T 1076), 102, 113,
222, 272, 275, 320, 326, 328, 334, 399,
412. — Njegov oče Adalberon, vojvoda
karantanski, 102, 113. — Njegov sin
Liutold, vojvoda karantanski, 326, 328.
— Njegov sin Udalrik, patriarh oglejski,
334. — Njegov sin Henrik, vojvoda
karantanski, 399, 412. — Njegov brat

24*

292

Imenik krajev in oseb.

Adalberon, škof bamberški, 102, 113, —
Njegov sorodnik kralj Henrik IV., 272,
326.

Markward (Marchvardus), odvetnik oglej-
skih patriarhov Rabengera in Sigeharda
(ca. 1065, 1074), 227, 284.

Markward, fevdnik oglejskega patriarha
Rabengera okoli 1065. leta, 227.

Markward (Marchuart), ministerijal Oglej-
ske cerkve okoli 1074. leta, 284.

Markward (Marhwart), sin svobodnega
Aribona okoli 1060. leta, 152, — Njegov
brat Aribon, 152.

Markward (Marhwart, Marguuart, Mar-
quart, Marcwart, Marcwardus), priča ali
pa priče, ki se med letom 1050. in 1090,
omenjajo na Beli, v Kamenu in pri Sv.
Danielu na Koroškem, potem na Dovjem
na Kranjskem ter v Tolminu na Pri-
morskem, 151, 176, 227, 232, 242, 245,
303, 304.

Markward (Marcuardus), neka priča okoli
1090. leta, 393, — Njegov brat Andrej,

o 393.

Markward (Marguart), neka priča 1093.
leta, 402.

Marguardus, gl. Markward.

Marguart, gl. Markward.

Marguuart, gl. Markward.

Marti, svoboden posestnik na Bledu okoli
1085. leta, 369.

Martin svetnik. — Cerkev sv. Martina na
Beli na Koroškem, 270. — Cerkev sv.
lagenuina, Albuina in Martina v Brixenu,
309. — Cerkev sv. Martina na Grobni-
škem polju, 294. — Cerkev Marije De-

vice, sv. Gregorja in sv. Martina v
Liedingu, 124. — Cerkev sv. Martina v
Sórgu, 208. — Samostan: sv. Martina v

Altdorfu, 188. (1, Il.)

Martin, nečak Vitellinov (Martino nevo
Vitellino), neka priča leta 1082. v Kopru,
356.

Mathemaucensis, gl. Malamocco.

Mathildis, gl. Matilda.

Mati božja, gl. Marija Devica.

Matilda, hči cesarja flenrika III. ter so-
proga Rudolfa, vojvoda švabskega, 219.

. Matilda, soproga Konrada, kralja bur-

A gundskega, 12. — Njena mati Gerberga,

12.

Matilda (Mahthilda, Mathildis), soproga -
Konrada L, vojvoda karantanskega, 12,
58, 90. — Njen sin Konrad Mlajši, 58,
90. — Njen sin Brunon, 90.

Matilda, mejna grofinja toskanska (1069 do
1115), 353.

Matilda, soproga Friderika, brata oglej- -
skega patriarha Sigeharda, 271.

Matilda (Mahthilda), soproga plemenitega
Otona, posestnika v Št. Juriju v Junski
dolini, 213.

Mauriaca vallis, gl. Movraž.

Maver svetnik. — (Cerkev sv. Mavra v
Poreču, 111. (I, IL) 5

Mavhinje (Malchinasella), vas pri Devinu —
na Goriškem, 337a, 3618.

Mavricij svetnik. — Samostan sv. Mav-
ricija v Nieder-Altaichu, 108, 109. (IL)

Maynardus, gl. Meginhard.

Mayo, gl. Majon.

Mazili, svoboden posestnik na Bledu okoli
1070. leta, 241.

Mazili, neka priča med 1060. in 1090.
letom v Kranjski gori, 214, 236, 237,
306, 307, 311.

Mechters, vas vzhodno od St. Poltena na
Dolenjem Avstrijskem, 359.

:| Medea, vas v bogus južno od Kormina,

385.
Medigas, neka vas v Karniji na Bene-
škem, 87.

| Mediolanensis, gl. Milan.

Mediolanum, gl. Milan.

Meduna, dotok reke Livenze na Furlan- ——

skem, 82.
Megenhardus, gl. Meginhard,
Megingaud (Megingaudius), škof puljski

(okoli 1061. leta), 216.

Meginhard, škof wiirzburški (1018 —1034),
90.

Meginhard (Maynardus, Meynardus), ša TM
goriški (izmišljeno), 385. — Njegov sin, τ
oglejski
385.

Meginhard, grof karantanski (Megenhar- dom

dus comes de Charinthia) okoli 1060.
leta, 199. x
Meginhard (Meginhart), .neka prita okoli - .
1050. leta v Lešah in Kovoru na Kranj- — -
skem ter v Kamenu na Kerospequr 185 E
150. à

patriarh Udalrik (neresnično), . sa

Den χων, Δ.

ὌΝΟΣ ὙΠῸ ΤΥ ΤΥ

Imenik krajev in oseb. 293

Meginhart, gl. Meginhard.

Meginpoto, neki podložnik v Krški dolini
na Koroškem, 126.

Meginrat (Meginrath), neka priča okoli
1050. leta v Kamenu na Koroškem, 154,
155.

Meginwartstetin, neki kraj najbrže blizu
Lipnice na Štajerskem, 408.

Meinwercus, gl. Meinwerk.

Meinwerk (Meinwercus) škof pader-
bornski (1009—1036), 71, 88. — Njegov
sorodnik, oglejski patriarh Popon
ΟΝ oligang), 71. — Njegova duhovščina,
88

Meisa, freisinška podložnica okoli 1030,
leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Meleretum, gl. Meretto. ΤῊ

Melisca, gl. Mlinsko.

Melischa, gl. Mlinsko.

Mercurius, gl. Merkurij.

Merče (Merzana), vas pri Sežani, 385.

Meretto (Meleretum), vas blizu Palmanove
na Furlanskem, 86. — Ondotna sloven-
ska vas enakega imena (villa Sclavo-
-TUm, quae similiter dicitur Meleretum),
86.

Merkurij (Mercurius), neki posestnik v
Trstu 1080, leta, 349. — Njegova so-
proga Tuperga, 349.

Merseburg, mesto na Saškem. — Ondotni
škofi Dithmar, 32. (IL)

Merzana, gl. Merče.

Metamaucum, gl. Malamocco.

Methamaucum, gl. Malamocco.

M:ttensis, gl. M et z.

Metz, mesto v Lotaringiji — Ondotni
škofje (Mettenses episcopi): Adalberon.
12; Herman, 277, 317, 325. (1.)

Meynerdus, gl. Meginhar d.

Michaelbeuern (Bvrin, Bivren), vas na
severnem Solnograškem, 271. — Ondot-
na cerkev Marije Device in sv. Mihaela,
271. — Njen utemelitelj, oglejski patri-
arh Sigehard, 333,

Michaelis, gl. Mihael,

Micheldorf, vas jugovzhodno od Brež na
Koroškem, 394. — Ondotni dvor, 394.

Mihael arhangel. — Cerkev Marije De-
vice in sv. Mihaela v Beuernu, 271. —
Cerkev Marije Device in sv. Mihaela
arhangela nad Limskim zalivom, 110,

111, 112. — Cerkev sv. Mihaela pri Po-
žarnici na Koroškem, 270. — Kapela
sv. Mihaela v Glodnici, 124, — Samo-
stan. sv. Mihaela pri Bambergu, 198. —
Samostan sv. Mihaela v Pulju, 216. —
Samostan sv. Mihaela v Reichersbergu,
362. — Samostan sv. Mihaela pri Viži-
nadi, 92. (I, IL)

Milan (Mediolanum), mesto v severni Italiji,
97. — Ondotni meščani (Mediolanenses),
97. — Ondotna cerkev, 97. — Ondotni
nadškof, 10. — Ondotni nadškofje: He-
ribert, Guidon, Dietbald. (I, II.)

Milistat, gl. Milštat.

Milje (castrum. Mugla), mesto v severni
Istri, 356. — Crescentius filius Amnae
de castro Mugla, 356. (1Il.)

Milon, škof padovanski okoli 1085. leta,
354, 363, 364, 390.

Milsa, morebiti sedanja Olša pri Brežah
na Koroškem, 124. (IL)

Milštat (Milistat), mesto na zahodnem Ko-
roškem, 242. — Ondotni posestnik ple-
meniti Waltherius, 242. — Ondotni pre-
bivalec Zdedrag (Zedrach), 242.

Mimilianum, gl. Mo mjan.

Mirinsdorf, neka vas najbrže na Koro-
škem, 130, 264.

Mirlaz, freisinški podložnik okoli 1030. leta
v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Mirmidonci (Mirmidones), t. j. nezvesti
ljudje, 94.

Mirmidones, gl. Mirmidonci.

Mirna (Nirina), reka na Dolenjskem, 35, 84.

Mischovva, neka vas najbrže v Junski do-
lini na Koroškem, 149. — Ondotni po-
sestnik Scróth, 149.

Mišenjsko na Saškem. — Ondotna mejna
grofija (marchia), 221. — Ondotni mejni
grofje: Wilhelm, Oton, Ekkibert. (1l.)

Mlino (Mulivelt), vas tik Blejskega jezera,
368. — Ondotni posestnik svobodni Ven-
cegoj, 368.

Mlinsko (Melisca, Melischa), vas blizu
Kobarida, 385.

Mochriah, gl. Mokrije.

Mocriach, gl. Mokrije.

Mocriah, gl. Mokrije.

Modena, mesto v Italiji. — Ondotni škof, 10.

Modrejce (Modrussa), vas blizu Tolmina,
385.

294 Imenik krajev in oseb.

Módrich, gl. Modrič.

Modrič (Módrich), vas pri Weitensfeldu
na Koroškem, 264.

Modrussa, gl. Modrejce.

Mogliano, neki kraj južno od mesta Tre-
visa na Beneškem. — Ondotni samo-
stan Marije Device, 248.

Mogontia, gl. Mainz.

Mogontinus, gl. Mainz.

Moguncija, gl. Mainz.

Mohor svetnik (s. Hermagora, Hermacora,
Hermachora, Ermachora), 400. — Nje-
govi telesni ostanki na (Gradežu, 62,
121. — Njemu posvečeni oltar na Gra-
dežu, 62. — Cerkev Marije Device,
sv. Mohorja in Fortunata v Ogleju, 75,
105. (I, Il.)

Mokrije (Mocriach, Mocriah, Mochriah),
vas zahodno od Dobrle vasi na Koro-
škem, 155, 178. — Ondotni posestnik,
plemeniti klerik Chunipreht, 155. — On-
dotna posestnica, oplemeničena Helica,
178.

Molewach, gl. Móllbach.

Móllbach (Molewach) pri Ettendorfu jugo-
vzhodno od Št. Pavla na Koroškem,
395.

Molzbichl (Mulzpuhil, Mulzpuila), vas
jugovzhodno od Spitala na Koro&kem,
140, 262. — Penno iz Molzbichla, mi-
nisterijal brixenskega škofa Altwina, 146.

Momjan (Mimilianum), vas v severoza-
hodni Istri, 92.

Monach, cerkveni stražnik na Gradežu
1024. leta, 62.

Mons, gl. Lorenzenberg.

Mons Ferrarius, gl. Montferran.

Mons Santus, gl. Heiligenberg.

Monsvis, gl. Možnica.

Montecasino (in Monte Casino), samo-
stan sv. Benedikta severno od Neapola
v južni Italiji, 53.

Montferran (Mons Ferrarius), nekdanji
grad južno od Velikovca blizu Drav-
skega mostu, 395.

Móra, gl. Mura.

Moront, prošt pri Sv. Štefanu v Čedadu
1015. leta, 34.

Morsano (de Marciano, in Mureiano, Ur-
siano), neki kraj tik morja med Ogle-
jem in Gradežem, 66, 86, 128. (1, II.)

Mortesins (Murtisinum), vas severovzhod-
no od Červinjana, 87.

Mosbach, neki kraj na Bavarskem, 113.

Mosburg na Bavarskem severovzhodno
od Freisinga. — Ondotni samostan
sv. Kastula, 47. — Berhtold iz Mosburga,
nadškof solnograški, 417. (Il.)

Mosella, gl. Mozela.

Mossa, gl. Moša.

Moša (Mossa), vas zahodno od Gorice,
385.

Mótger, gl. Mutger.

Motnica (Motniz), reka blizu Brež na Ko-

roškem, 124.

Motnica (Motniza), vas pri Sachbenbited
na Koroškem, 156. — Ondotna podlož-
nika Stojdrag in Chainan, 150.

Motniz, gl. Motnica.

Motniza, gl. Motnica.

Movraž (Vallis Mauriaca), vas med Buze-
tom in Kubedom v Istri, 92.

Mozela (Mosella), reka na zahodnem. Nem-
škem, 282, — Ondotni okraj (Mosellae
regio), 282. — Ondotni vojvoda, 282.

Možnica (Mvosiza, Monsvis), neki kraj v
severni Furlaniji, 271, 367. — Ondotni
samostan Marije Device in sv. Gala, 397.
— Chazili de Mvosiza, 271.

Muéeniki svetniki (Sancti martyres). —
Cerkev sv. Mučenikov v Trstu, 349.

Mugla, gl. Milje.

Mulivelt, gl. Mlino.

Mulzpuhil, gl. Molzbichl.

Mulzpuila, gl. Molzbichl.

Münster, mesto na Westfalskem. — On-
dotni škof Friderik, 275.

Mura (Myra, Mara), reka na Štajerskem,
124, 208. (I, IL)

Mureianum, gl. Morsano.

Murica, dotok reke Mure na Zgornjem

Štajerskem. — Ondotni okraj (in pago
Müriza),
55. (IL)

Müriza, gl. Murica.

Murtisinum, gl. Mortesins.

Muscoli (Musculum), vas severno od Čer-
vinjana, 87.

Musculum, gl: Muscoli.

Musiach, gl. Mužje.

Mutger (Mótger), neka priča okoli 1080. leta
v Kranjski gori, 313.

55, — Ondotni grof Trdogoj,

;
d

L WT

δέον αὐ ea RACE nače ὦ TUN Ru NONI SUPRA ET SUR

Imenik krajev in oseb.

295

Mutinensis, gl. Modena.

Mužje (Musiach), vas pri Zasipu severno
od Bleda, 166.

Mvosiza, gl. Možnica.

Myra, gl. Mura.

Nabrezi, gl. Brezje.

Nad jezerom (Summitas lacus, Obinenti-
ges Seuues, Obinentiges Sčvves, Obi-
nantiges Sevuas, Obanantiges Seves),
najbrže neki kraj blizu Kamena na Ko-
roškem, 157, 163, 258, 299.

Naumburg, mesto na Saškem jugozahodno
od Lipskega. — Ondotni škof Eppon,
251.

Naunzel, gl. No ncello.

Nebcor, gl. Nepokor.

Neckar, dotok reke Rena, 6. ([1.)

Negomer, gl. Negomir.

Negomir (Negomer), neki posestnik okoli
1080 leta, 315.

Nellenburg, grad na Badenskem severo-
zahodno od Bodenskega jezera. — Eg-
gehardus de Neilinburc, opat reichenau-
ski, 334,

Nellinburc, gl. Nellenburg.

Nemci (Teutonici, Teotonici, Germani,
gens Teutonum), 10, 56, 317. — Njih
jezik (Teutonice), 274. — Nemško (Teu-
tonicum regnum, Theutonicae partes,
Theotonicae partes), 207, 328, 308. —
Ondotni škofje, 297. — Ondotni grofje,
297. Ondotni knezi (principes Teu-
tonici), 325. — Gebhard, škof konstan-
ški, papežev legat in vikar po Nem-
škem, 398. (1l.)

Nemetensis, gl. Speier.

Nenadei, gl. Nenadej.

Nenadej (Nenadei), neka priča okoli 1065.
leta v Kranjski gori, 214.

Nendinch, neka priča okoli 1070. leta na
Dovjem, 232.

Nepokor (Nebcor), plemenit posestnik
okoli 1060. leta na Bledu in v Begunjah,
164.

Nepokor (Nebcor), neka priča okoli
1060. leta v Kranjski gori, 165, 168, 169.

Neguilum, gl. Jesolo.

Neuburg (Neuenburg), mesto poleg Do-
nave na Bavarskem, 197. (l.)

Neuenburg (Niwenburch), neki kraj poleg
Rena na Nemškem, 123.

Neziz, gl. Nežič.

Neža (Agnes), soproga cesarja Henrika III.,
192, 201, 204, 219, 327. — Njen sin
Henrik IV., 201, 204, 219,

Nežič (Neziz), neki kmet v Lobmingu na
Štajerskem okoli 1050. leta, 116.

Nieder-Altaich. Ondotni samostan
sv. Mavricija, 108, 109.

Nigrignanum, gl. Nigrinjan.

Nigrinjan (Nigrignanum), nekdanji grad v
Istri, 410. — Ondotni lastnik Ivan, sin
Rantolfov, 410. (H.)

Nikolaj svetnik. — Samostan sv. Nikolaja
v Benetkah, 267.

Nirina, gl. Mirna.

Nithard, sin podložnika Adalberona okoli
1060. leta, 161.

Niucót, neka matrona, posestnica na Dov-
jem okoli 1085 leta, 371. — Njen so-
prog Alberik, 371. — Njen sin Anthoch,
371.

Niunsaz, gl. Vesele.

Niusazinhun, gl. Goo dešče.

Nivnhovun, gl. Preddvor.

Nivvenburch, gl. Novi grad.

Niwenburch, gl. Neuenburg

Noncello (Naunzel), neki kraj južno od
Pordenona na Furlanskem, 192. — On-
dotni posestnik Trdogoj, 172. — Ondotni
posestnik Ozin in njegov sin Oton,
192.

Noppon (Noppo), svoboden posestnik pri
Sv. Juriju v Junski dolini okoli 1065. leta,
213.

Noppon (Noppo), neka priča okoli 1050.
leta v Kamenu na Koroškem, 143, 172,
173, 174.

Nordgau, okraj severozahodno od Rezna
na Bavarskem, 346, 396. (IL)

Nordwin (Nortwin, Nortvvin), priča, ki
se med letom 1065. in 1090. omenja v
Kranjski gori, v Selu pri Bledu in pti
Sv. Danielu v Junski dolini, 238, 300, 303.

Noricus, gl. Bavarsko.

Norimberg (Nyerenberc, Nuerenberc, Nu-
renburg), mesto na severnem Bavarskem,
219, 331, 332.

Nortvvin, gl. Nord win.

Nortwin, gl. Nord win.

Nouol, neki podložnik Oglejske cerkve
okoli 1074. leta, 284.

296 Imenik krajev in oseb.

Nouollon, posveten fevdnik oglejskega
patriarha Rabengera okoli 1065. leta, 227.

Nova Aquileja, gl. Gradež.

Novi grad (Civitas nova, Nivvenburch,
Emoniensis civitas, Aemonensis civitas),
mesto v zapadni Istri, 66, 98, 99, 128,
223. — Ondotna cerkev (Emoniensis
ecclesia, Aemonensis ecclesia), 98, 00, —
Njena vas Omak, 98. — Njena vas
Sv. Lovreč, 99. — Novograjska škofija
(episcopatus Emonenensis, diocesis Emo-
niensis), 43, 98. — Ondotni škofje: Azon,
Ivan. (I, II.)

Novi grad (Castro novo), neki kraj najbrže
blizu Kopra, 92.

Novi Oglej, gl. Gradež.

Nuenburg, gl. Neuburg.

Nuerenberc, gl. Norimberg.

Nurenburg, gl. Norimberg.

Nussdorf (Nuzdorf) | vas pri Lienzu na
Tirolskem, 231. — Ondotni prebivalec

» Slauui", 231.
Nuzdorf, gl. Nussdorf.

Nyerenberc, gl. Norimberg.

Obanantiges Seves, gl. Nad jezerom.

Oberdorf (Superior villa, Obrundčri), vas
severozahodno od Špitala na Koroškem,
211, 262, — Ondotne slovenske kmetije,
262.

Obergottesfeld (Dobrozfelt), vas južno od
Sachsenburga na Koroškem, 22.

Obermünster, vas pri Reznem na Bavar-
skem, 278.

Oberscli, gl. Sela.

Obersel, gl. Sela. 3

Obinantiges Sevuas, gl. Nad jezerom.

Obinentigemo uelde, gl. Gorenje polje.

Obinentiges felde, gl. Gorenje polje.

Obinentiges Seuues, gl.Nad jezerom.

Obinentiges Sevves, gl. Nad jezerom.

Obolom, neki podložnik v Gostingu na
Štajerskem 1042. leta, 123.

Obrundšri, gl. Oberdorf.

O(cin), brat oglejskega patriarha Popona.
83.

Ocin (Ocinus comes), neki grof, ki je imel
leta 1028. posestva v Cordenonsu na
Furlanskem, 82.

Odalant, gl. Odalland,

Odalland (Odalant), neki podložnik v
Krški dolini na Koroškem, 126.

Odalpreht (Odalpreht, Odelprecht), priča,
ki se med letom 1050. in 1077. omenja
v Kamenu na Koroškem, 176, 245.

Odalricus, gl. Udalrik.

Ódalrich, gl. Udalrik.

Odalscalc, gl. O dalskalk.

Odalscalch, gl. Odalskalk. -

Odalscalh, gl. Odalskalk.

Odalschus, gl. Odalskalk.

Odalskalk (Odalscalchus, Odalschus), neki

grof, ki je bil okoli 1030. leta odvetnik .

freisinškega škofa Egilberta, 20, 21, 22,
57, 85.

Odalskalk (Odalscalch), neki grof, ki je
bil okoli 1065. leta odvetnik plemenite
matrone Elizabete, 210.

Odalskalk (Wotiscalcus comes), neki grof,
ki se omenja kot priča okoli 1090. leta,
393.

Ódalskalk (Odalscalh), plemenit posestnik |

v Lengholzu na Koroškem okoli 1060.
leta, 153.

Odalskalk (Odalscalc), oplemeničen po-
-sestnik v Grótschu na Štajerskem okoli
1060. leta, 175.

Odalskalk (Odalscalc, Odalscalch), priča,
ki se med letom 1050. in 1080. omenja
v Kamenu na Koroškem in v Preddvoru
na Kranjskem, 145, 213, 242, 261.

Odelisniz, gl. Ojsnica.

Odelprecht, gl. Odalpreht.

Odelricus, gl. Udalrik.

Odolricus, gl. U dalrik.

Oetringen, gl, Ettringen.

Otto, neka priča leta 1080. v Trstu, 349.

Ogast, neki podložnik v Krški dolini na
Koroškem, 126.

Oglej (Aquileia, Aguilegia, Aquilea, civitas

Aquilejae, urbs Aquilegia), 43, 65, 81, 86,

87, 98, 69, 121, 140, 284, 328, 335, 343,
366, 380, 381, 384, 308, 402, 411. —
Mestno obzidje (muri Aquilegiae), 43, 402.

— Mestne utrdbe, 86. — Ondotni trg.

(forum Aguilejae), 86, 122. — Ondotne
štacune (stationes), 86, 122. — Ondotna
poslopja, 86. — Pilska luka pri Ogleju
(portus Piri), 86, 122. — Oglejska zemlja
(territorium Aguilegie), 66, 128.

Cerkev Marije Device, sv. Hermagora in
Fortunata v Ogleju, 43, 45, 75,86, 87, 105,
351, 381, 410. — Ondotni veliki oltar

PEN NEDA ἀν τ ALELA NE SARE MI VR ia SOR

HUN
7

{τ

ΡΨ ΝΥ

Imenik krajev in oseb. : 297

ai AKA AA nk A: Mile ai
, [

(oltar Marije Device), 86, 284. — On-
dotni mali oltar, 86. — Ondotni Božji
grob (sepulcrum), 333, 381. — Ondotni
kanoniki, 86. — Samostan sv. Štefana v
Ogleju, 140. — Ondotni redovniki, 140.
— Nunski. samostan zunaj Oglejskega
obzidja (Monastero), 43, 87, 253, 384. —
Ondotna opatica Fridewinda, 253. —
Ondotne opatice, 384. — Ondotne sestre,
384. — Kapele rečenega samostana, 384,
— Zemlja rečenega. samostana, 384,

Oglejska cerkev (Aguilegiensis ecclesia), 1,

31, 43, 45, 49, 74, 75, 76, 78, 81, 82, 83,
89, 98, 99, 104, 128, 133, 205, 225, 252,
256, 271, 284, 327, 331, 332, 336, 337,
342, 351, 352, 354, 382, 383, 381, 393,
397, 400. — Gl. tudi ,Furlanska cerkev".
— Njena posestva, 104, 393, — Njena
zemlja, 75. — Njene pritekline, 75. —
Njeni gradovi, 45, 104. — Njene vasi,
45, 104. — Njene škofije, 104. — Njeni
samostani, 104, 121. — Njene opatije,
104. — Njene fare, 104. — Njena Gra-
deška fara, 43, 74, 89. — Njena gostišča,

104. — Njeni zakladi, 43. — Njeni vo-

ditelji, 45, 104. — Njeni odvetniki, 45.
— Opglejska patriarhija, 1, 76, 83, 140,
342, — Njeni patriarhi, 61, 76, 104, 134,
351, 352, 401. — Gl. tudi ,Furlanski
patriarh" in ,Furlanski škof", — Oglej-
ska vladikovina (Aquileiensis episcopatus,
diocesis Timavi), 328, 398, 406.

Oglejski patriarhi: Pavel I., Maksencij, Ivan

IV., Popon, Eberhard, Gotebold, Raben-
ger, Sigehard, Henrik, Friderik, Udalrik.
— Njih sufragani, 337. — Oglejski ka-
noniki, 393, — Oglejski prošt Bernhard,
397. — Oglejski arhidijakon, izvoljen
leta 1077. za oglejskega patriarha, 335,
336, 337. — Oglejski arhidijakon Adalger,
14. — Oglejski arhidijakon Oton, 383.
— Oglejska duhovščina (clerus), 335,
336, 331, 393.

Oglejski prebivalci, 45, 104. — Oglejsko

ljudstvo (populus), 335, 336, 337, 393. —
Odvetniki Oglejske cerkve: Markward,
Henrik, Burghard. — Oglejski vicedom
Dietrik, 393. — Ministerijali Oglejske
cerkve ter sopriseZniki patriarha Popona:
Varientus, Ubertus, Tubertus in Cono,
75. — Ministerijali Oglejske cerkve:

Ratpot, Markward, Johannes, Gozpreht,
Heinrich, Altman, Durinch, Adelper,
284. — Oglejski podložniki (de familia) :
Nouol, Ermenhart, Johannes in Engilirit,
284, — Oglejski denar, 81. (I, Il.)

ὅσο, priča, ki se med letom 1050. in 1075.
omenja v Kamenu na Koroškem, 147,

150, 151, 152, 242, 243.

Ogri (Ungari, Ungarii, Ungri), 1, 119, 120,
184, 186, 188, — Ogrsko (Ungaria, Hun-
garia, Ungariorum regnum), 119, 120,
180, 184, 185, 221, 254, — Ondotni kralji:
Andrej, Salamon, Gejza, Ladislav, Kolo-
man. — Ogrska vojska (Ungaricus exer-
citus), 180. — Ogrska cesta (strata Unga-
rorum) po Furlanskem, 82. — Ogrska
gora (Ungaricus mons, mons Ungarius)
blizu Brente v severni Italiji, 10. (IL)

Oguania, gl. V oglajna.

Ojsnica (Odelisniz), vas pri Predingu na
srednjem Štajerskem, 191, — Ondotni
posestnik Ebbon, 191.

Oleis, vas. severozahodno od Rožaca na

Furlanskem, 385.
Olomuc, mesto na Moravskem. — Ondotna

škofija, 387.

Omak (Humagum, Umagum, villa Umaghi),
mesto v zapadni Istri, 98, 103. — On-
dotna fara, 66. (I, IL.)

Ontagnano (Antonianum), vas zahodno
od Palmanove na Furlanskem, 80.

Onuf, neka gora na Furlanskem, 34.

Opatje selo (Albacella, Albarella), vas
blizu Devina na Goriškem, 385.

Oppenheim, mesto poleg Rena med Main-
zem in Wormsom, 323.

Ordulf, vojvoda saški (1059—1072), 254.
— Njegov sin Magnus, vojvoda saški,
254.

Orendil, fevdnik brixenskega škofa Altwina
okoli 1070. leta, 235.

Orendil, posestnik na Brezjah na Gorenj-
skem okoli 1060. leta, 169.

Orendil (Orendil, Horendil, Orindil), priča,
ki se med 1050. in 1090. letom omenja v
Kamenu na Koroškem ter v Kranjski
gori in v Selu pri Bledu na Kranjskem,
158, 164, 168, 214, 235, 236, 237, 239,
240, 241, 300.

Oriens pars, gl. Vzho dna marka.

Orindil, gl. Orendil.

2908.

Imenik krajev in oseb.

Orlagemunde, gl. Orlamiinde.

Orlamiinde (Orlagemunde), mesto poleg
Sale na S;Ékem, 221. — Otto de Orla-
gemunde, mejni grof mišenjski, 221.

Ortaona, gl. Vrtovin.

Ortemburgenses, gl. Ortenburg.

Ortenburg, grad zahodno od Pasova na
Bavarskem. — Ondotni grofje (Ortem-
burgenses comites), 418.

Orthuuin, gl. Ortwin.

Ortwin (Orthuuin), neka priča slovenske
narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.

Osceuuah, gl. Osoje.

Oscewach, gl, Osoje.

Oskurus (Fontana fusca?), neka vas blizu
Momjana v Istri, 92.

Osoje (Oscewach, Osceuuah, Ossiach), vas
pri Osojanskem jezeru na Koroškem, 83,
206, 414. — (Ondotna cerkev Marije
Device, 414. — Ondotna opatija (Ozi-
acense cenobium), 83, 414. Njeni

. ustanovitelji starši oglejskega patriarha
Popona, 83. — Njena ustanoviteljica
Irimburga, 83. — Njen ustanovitelj oglej-
ski patriarh Popon, 122. — Ondotni opat
W oliram, 206. — Ondotni opat Teuzo,
414. — Ondotni menihi, 206 — Ondotni
fevdniki, 206. (1l.)

Osoppo (Ysopus), mesto blizu Taljamenta
na Fuilanskem, 34. (1)

Ospo (Ozpe), vas blizu Kopra v Istri, 251.

Ossiach, gl. Osoje.

Ostaruuiza, gl. Ostrovica.

Osteruuiza, gl. Ostrovica.

Ostrovica (Osteruuiza, Ostaruuiza), vas
vzhodno od Št. Vida na Koroškem, 129,
179, 197. (IL)

Ota (Uta), soproga karantanskega vojvoda
Engelberta, 418. — Njen oče Udalrik,
grof pasovski, 418. — Njeni sinovi Udal-
rik, Engelbert, Hartwik in Rapoto, 418.

Otacharius, gl. Otokar.

Otacheres, gl. Oto kar.

Otagrius, gl. Otokar.

Otaker, gl, Otokar.

Otakkerus, gl. Otokar.

Otales, gl. Otalež.

Otalež (Otales), vas na Tolminskem. —
Ondotna gora Otaleški vrh, 228.

Othelricus, gl. Udalrik.

Othuuinus, gl. Otwin.

Otloch, freisinški podložnik v Lindu na
Štajerskem okoli 1030. leta, 19.

Otokar (Otacharius, Otacheres, Otakkerus),
mejni grof v Karantanski marki (a. 1056,
1058, 1059), 191, 202, 203, 389. — Njegov
sin Otokar, mejni grof štajerski, 389. —
Njegov sorodnik Arnulf, grof welški in
lambaški, 389.

Otokar (Otaker marchio Stirensis, Otta-
karus marchio, Otakkerus marchio, Ota-
grius), mejni grof štajerski (t 1122), 285,
388, 389. — Njegov oče, mejni grof
Otokar, 389. — Njegov brat Adalberon,
388. — Njegovi potomci, mejni grofje -
štajerski, 388. — Njegov sorodnik Arnulf,
grof welški in lambaški, 389.

Oton, škof rezenski (1060—1089), 263, 264,
266, 268, 269.

Oton (Otto), oglejski arhidijakon pod
patriarhom Udalrikom, 383.

Oton IL, cesar rimski (962 — 973), 4, 8, 12,
18, 46. — Njegova hči Liutgarda, 4, 12,
18. — Njegova sestra Gerberga, 12. —
Njegovi nasledniki, 8. (IL)

Oton IL, cesar rimski (967—983), 46, 130,
263. (11.

Oton IIL, cesar rimski (996 —1002), 1, 2,
3, 4, 5, 8, 10, 31, 225. — Njegov fevdnik,

karantanski vojvoda Oton, 1. — Njegov ——

fevdnik grof Werihen, 2, — Njegov odvet-
nik, sodnik Amelgauss, 3. (11)

Oton, dožd beneški (1009 —1026), 60, 62,
65, 72. — Njegov brat, predel patri-
arh Urz, 60, 65.

Oton, vojvoda bavarski (1061—1083), 247.

Oton, vojvoda lotarinški, od leta 978.— 983.
in pa od 995—1004 vojvoda karantanski
ter mejni grof veronski (Otto Carentorum
dux et Veronensium comes), 3, 4, 5, 6,
7, 10, 12, 13, 16, 18, 30. — Njegov oče
Konrad, vojvoda lotarinški, 4. — Nje-
gova mati Liutgarda, hči cesarja Otona L,
4. — Njegov sin Konrad, vojvoda ka-
rantanski, 5, 12, 18, 30. — Njegov sin.
Henrik, 18. — Njegov sorodnik, kralj
Henrik IL, 6, 7. — Njegovi poslanci,
10. (IL)

Oton iz Schweinfurta (Otto de Suinefurte),
vojvoda švabski (t 1057), 219.

Oton iz Orlamiinde, mejni grof mišenjski
(1062 —1067), 221. — Njegov brat Wil-

"9

Imenik krajev in oseb. 299

nm 221. — Njegov brat (stric?) Popon,

Oton, brat rezenskega škofja Gebharda
(ca. 1002), 10.

Oton, sin grofa Heriberta (ca. 1002), 10.

Oton, sin grota Ozina, posestnik okoli
1056. leta v Noncellu na Furlanskem, 192.

Oton (Otto), plemenit posestnik okoli 1065.
leta v Št. Juriju v Junski dolini, 213. —
Njegova soproga Matilda, 213.

Oton (Otto), plemenit posestnik okoli 1080.
leta, 315.

Oton iz Piswega (Otto de Pisuic), priča
okoli 1090. leta, 393.

Oton, odvetnik brixenskega škofa Altwina,
312, 314, 370.

Oton, odvetnik freisinškega škofa Ellen-
harda, 181, 270.

Oton, odvetnik osojskega opata Wolframa,
206.

Oton (Otto, Oto), priča ali pa priče, ki
se med letom 1050. in 1090. omenjajo
v Kamenu in Podkloštru na Koroškem
ter v Kranjski gori in Preddvoru na
Kranjskem, 155, 168, 169, 170, 213, 215,
261, 311, 313, 314 316, 374.

Oton (Otto), neka priča 1093. leta, 402.

Ottakarus, gl. Otokar.

Otto, gl. Oton.

Otwin (Othuuinus), neki grof, ki je živel
okoli 1010. leta, 11. — Njegova soproga
Wichpurga, 11.

Ouban, gl. Α Ὁ ο.

Oudalricus, gl. Udalrik.

Ovaro (Adelarium), vas severozahodno od
Tolmezza v Karniji, 367.

Ovdalricus, gl. Udalrik.

Ozi, neki grof, ki je okoli 1056. leta imel
svoja posestva v Nonceliu na Furlan-
skem, 192. — Njegov sin Oton, 192.

Ozi, plemenit posestnik, ki je živel okoli
1060. leta, 159.

Ozi, ministerijal Brixenske cerkve okoli
1060. leta, 161.

Ozi, neki svoboden posestnik okoli 1065.
leta, 214.

Ozi, posestnik okoli leta 1060. v Krnici na
Gorenjskem, 158.

Ozi, neka priča med 1002. in 1018. letom, 11.

Oziacensis, gl. Osoje.

Ozpo, gl. Ospo.

Pabo, gl. Popon.

Pactavia, gl. Paso v.

Padaugia, gl. Pado v a.

Paderborn, mesto na 'Westfalskem. —
Ondotni škof Meinwerk, 71, 88. (1l.)

Padova (Padaugia), 343, 363, 364. — On-
dotna cerkev (ecclesia Patavina), 86. —
Ondotna škofija (episcopatus Patavinus),
43, — Ondotni škofje: Aistuli, Udalrik,
Milon. — Samostan sv. Justina v Padovi,
31. — Ondotni opat lvan, 37. — Pa-
dovanska grofija, 37. — Kapela sv. To-
maža v Padovanski grofiji, 37. — Kapela
sv. Zenona v Padovanski grofiji, 37.
(I IL)

Paduanus, gl. Padova.

Pagoarii, gl. Bavarsko

Paldamar, gl. Baldemar.

Paldemar, gl. Balde mar.

Paldmar, gl. Baldemar.

Palestina, 417. (II)

Palmanova (Palmata), mesto na Furlan-
skem, 86.

Palmata, gl. Palmanova.

Palta, gl. Paltenska dolina.

Palte, gl. Palten.

Palten (Palte) pri Albecku v Krški dolini
na Koroškem, 264.

Paltenska dolina (Baltal, in valle Palta)
na Zgornjem Štajerskem, 114, 138. —
Ondotni okraj (in pago Palta) 138. —
Ondotni grof Gotefrid, 114.

Panch, neki kraj na Koroškem, 129, 130.
— Ondotni vinogradi, 129, 130.

Pandulf, knez capuanski, 53.

Pannoniae, gl. Panonija.

Panonija (Pannoniae), 180. (1, Il.)

Pantianicco (Pantianicum), neka vas na
Furlanskem, 253.

Pantianicum, gl. Pantianicco.

Papia, gl. Pavia.

| Papiensis, gl. Pavia.

| Papinperc, gl. Bamber g.

Papo, gl. Popon.

Parentinus, gl. Poreč.

Parentium, gl. Poreč.

Parma, mesto v Italiji, 352a. — Ondotni
kanoniki, 352a. — Ondotni mejni grof
Albert, 352a. (1, Il.)

Parto, priča, ki se med letom 1075. in 1097.
omenja v Kranjski gori, 311, 377, 387.

300 Imenik krajev in oseb.

Paruuoz, ime neke gore blizu Ptuja ali
pa blizu Radgone, 179, 197. (H.)

Paschalis, gl. Paskal.

Pasegliano, neka vas na Furlanskem, 385.

Paskal II. (Paschalis), rimski papež (1099
do 1118), 382.

Pasov (Pactavia, Bathavorum s με ὦ, mesto
na Bavarskem, 180, 418. — Ondotna
cerkev, 389, — Ondotni škof Piligrim,
389. — Ondotni škof Altman (Altmannus
Pataviensis). — Njegov protiškoi Her-
tnan 365. — Üdalricus de Pactavia,
418, (1, IL.)

Pataviensis, gl. Pasov.

Patavinus, gl. Pasov.

Pauenberc, gl. Bamberg.

Paulo, gl. Pavel.

Paulus, gl. Pavel.

Pavel apostelj 43. — Cerkev sv. Pavla
aposteljna v Labodski dolini, 376, 395,
(I, II.)

Pavel I., patriarh oglejski (557—569); 43.
(1, IL.)

Pavel (Paulo, Paulus), oplemeničen po-
sestnik v Grim&cah pri Bledu in na Zgoši
pri Begunjah okoli 1070. leta, 168, 305,
307.

Pavia (Papia, Ticinum), mesto v severni
Italiji, 2, 97, 134, 327, 354, 399, 400. —

- Ondotni škof, 10. — Ondotna sinoda,
134. (I, HI.)

Pazin (Pisino), mesto v Istri, 31. (il.)

Pecah, gl. Peckau.

Peccaz, ime neke vasi, o kateri ne vemo,

. kje je stala, 302. — Ondotni posestnik
osvobojeni Radogoj okoli 1080. leta, 302.

Pecelin, gl. Pezilin.

Pecili, gl. Pezilin.

Peckau (Pecah), trg severno od Gradca
na Štajerskem, 118.

Pederdorf, gl. Peterdorf.

Pelagij IL, rimski papež (578—590), 65,
128. (1.)

Penna, gl. Pičen.

Penno iz Molzbichla, ministerijal brixen-
skega škofa Altwina okoli 1060. leta, 146,
156.

Penno, neka priča slovenske narodnosti
med 1002. in 1018. letom, 11.

Penno, neka priča med 1002. in 1018. le-
tom, 11.

Penno, priča, ki se med letom 1050. in

1090. omenja v Kamenu na Koroškem
in v Kranjski gori na Kranjskem, 158,
238, 240, 241, 301, 302, 360.

Penno, freisinški podložnik okoli 1030. leta

v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Pensaurum, gl. Pesaro.

Penzo, neka priča leta 1031. v Ogleju, 87.

Penzo, neka priča okoli 1080. leta v Kranj-
ski gori, 302.

Perama, freisinški podložnik okoli 1030. leta
v Sgheiflingu na Štajerskem, 19.

Perchta, gl. Berhta.

Perchkunta (Perchkunt), hči grofinje Wich-
purge, 11. — Njeni bratje, 11. — Njeno
posestvo, 11.

Perchtold, gl. Berhtold.

Perchtolt, gl. Berhtold.

Perechtolt, gl. Berhtold.

Peregula, neka vas na Furlanskem, 34.

Perehctolt, gl. Berhtold.

Perehtold, gl. Berhtold.

Perehtoldus, gl. Berhtold.

Perehtolt, gl Berhtold.

Perenhart, gl. Bernhard.

Perhtoldus, gl. Berhtold.

Perhtolfus, gl. Berhtold.

Perhtolt, gl. Berhtold. .

Peringer, gl. Berengar.

Peringin, gl. Póring.

Perinhart, gl Bernhard.

Pernhardus, gl. Bernhard.

Pernhart, gl. Bernhard.

Pero, ireisiniški podložnik okoli 1030. leta
v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Pero, neki kraj pri Bredi v Trevisanskem

okraju, 39. — Ondotna upatja sv. Petra,
39.

Perschling, dotok reke Donave na Do-

lenjem Avstrijskem, 359. (11.)

Pertegulis, gl. Perteole.

Perteole (Pertegulis), vas severovzhodno
od Cervinjana, 87.

Pertoldus, gl. Berhtold.

Pesaro (in Pensauro), mesto v srednji Ita-
liji, 66, 128, 225.

Petenensis, gl. Pičen.

Peter apostelj, 76. — Cerkev sv. Petra pri
Breznici na Koroškem, 270. — Cerkev
sv. Petra v Rožacu, 385. — Cerkev
sv. Petra in sv. Ruperta v Solnogradu,

xr br goats ii A
OCT ΣΎ ἧς ΨΥ ANA. nt

ἀν PRI
ted

Imenik krajev in oseb.

301

126. — (Cerkev sv. Petra v Trstu, 349.
— Opatija sv. Petra v Peru pri Trevisu,
39. — Regalije sv. Petra, 342. — Samo-
stan sv. Petra blizu Vicenze, 249, 339.
— Vrata sv. Petra v Čedadu, 34. (1, Il.)

Peter, škof albanski (okoli 1079. 1.), 343, 344.

Peter, kancelar papeža Klementa 11., 136.

Peter, dijakonin kancelar papeža Ivana XIX.,
65.

Peter, dijakon beneški 1027. leta, 74.

Peter II. Orseolo, dožd beneški in dal-
matinski (991 —1008), 8, 62. — Njegov
sin Ivan, 8. — Njegov sin Oton, dožd
beneški, 62. — Njegov sin Urz, patriarh
gradeški, 62. — Njegov oče, 8. (IL)

Peter Barbolano ali Centranico, dožd
beneški (1026 —1030), 72.

Peter (Petrus), priča 1093. leta, 402.

Peterdorf (Pederdori) vas blizu Muraua
na Zgornjem Štajerskem, 270. — On-
dotna slovenska kmetija, 270.

Petouia, sl. Ptuj.

Petovia, gl. Pütten.

Petra ficta, neki kraj na Furlanskem, 1.

Petriolo, neki dvor blizu mesta Monselice
v severni Italiji, 33.

Petrus, gl. Peter.

Pezala, neka matrona, 261.

Pezili, (Pezili, Pecili), priča, ki se med
letom 1050. in 1075. omenja v Kamenu
na Koroškem in v Kranjski gori na
Kranjskem, 154, 155, 158, 169, 161, 170,
171, 234.

Pezili, podložnik Freisinške cerkve, ki je
živel okoli 1074 leta, 284.

Pezilin (Pecilinus), svoboden posestnik
okoli 1060. leta v Junski dolini, 171,
Pezilin (Pecelin), neka priča okoli 1100. leta,

383.

Phezniza, gl. Ferschnitz.

Pholida, gl. Póhlde.

Piacenza (Placentia), mesto v severni Ita-
liji, 97. — Ondotni škofje, 10. — On-
dotni škof Dionizij, 354. (I, IL.)

Piave (Plavis), reka na Beneškem, 89.
(I, IL.)

Pibo (Pibo, Bibo), državni kancelar kralja
Henrika IV., 252.

Picco, fevdnik oglejskega patriarha Udal-
rika, priča okoli 1100.1. najbrže v Junski
dolini, 383.

Pichling (Puhelern), vas severno od
Št. Pavla na Koroškem, 415.

Pičen (Penna), vas blizu Pazina v Istri,
31. — Ondotna cerkev (Petenensis eccle-
sia), 86. — Ondotna škofija, 31. — On-
dotni škofje: Steian, Udalrik, Kandijan.
(L IL)

Pilgrimus, gl. Piligrim.

Pilhilda grofinja, mati oglejskega patriarha
Sigeharda, 271.

Pilicrimus, gl. Piligrim. |

Piligrim, nadškof kolinski (1021 —1036), 94.

Piligrim (Pilgrimus), škof pasovski (971
do 591), 389. (II.)

Piligrim (Pilicrimus), plemenit posestnik
okoli 1065. leta pri Oberdorfu na Ko-
roškem, 211.

Piligrim (Pilgrim), neka
1020. in 1025. letom, 48.

Piligrim, neka priča okoli 1080. leta v
Kranjski gori, 309, 310, 311, 313, 314.

Pillunc, neka priča okoli 1050. leta v Ka-
menu na Koroškem, 145.

Pilska luka (portus Piri) pri Ogleju, 86.
(IL)

Pineda (in Pineto), otok pri izlivu Talja-
menta, 128.

Pinetus, gl. Pineda.

Pipin L, kralj frankovski (751—768), 46.
(I, IL.)

Pira, trg jugovzhodno od St. Póltena na
Dolenjem Avstrijskem. — Ondotna fara,
359.

Piran (Piranum, Pirianum, Pyrian, de castro
Pirani), mesto v Istri, 66, 128, 217, 223,
225. — (Ondotna fara, 66. — Artuik iz
Pirana, 217. (1, IL.)

Piranum, gl. Piran.

Pirianum, gl. Piran.

Pirus, gl. Pilska luka.

Pisa, mesto na Toskanskem, 360. — On-
dotna cerkev Marije Device, 360. — On-
dotni kanoniki, 360.

Piscavizz, gl. Pliskovica.

Pisuic, gl. Pisweg.

Pisweg (Pistic), vas na Koroškem seve-
rozahodno od. Št. Vida. — Otto de
Pisuic, 393.

Piuli, neka zemlja blizu Ogleja, 87,

Pizzo, neki dvor severno od Parme v lta-
liji, 352a.

priča med

302 . Imenik krajev in oseb.

Placentia, gl. Piacenza.

Placentinus, gl. Piacenza.

Pladano, neka vas vzhodno od Padove
na Beneškem, 182.

Plavis, gl. Piave.

Plecium, gl. Bovec.

Plestütten (Plesteten), vas blizu Laboda
na Koroškem, 402. — Ondotna posest-
nika Arnolt in Sitzo, 402.

Plesteten, gl. Plestátten.

Pletium, gl. Bovec.

Pliscavitz, gl. Pliskovica.

Pliskovica (Pliscavitz, Piscavizz), vas med
Sežano in Komnom na Krasu, 385.

Plomin (Flaona), mesto v vzhodni Istri. —
Ondotno pristanišče (portus), 31. (1.)

Pobbo, gl. Popon.

Pobrežje (Wagreini), vas pri Ptuju, 179,
197.

Pócha, gl. Bukovje.

Podegeri, gl. Podgora.

Podgora (Podogor, Podegeri) vas pri
Gorici, 385.

Podklošter (Arnoltesstein), vas jugoza-
hodno od Beljaka na Koroškem, 374.
Podkrnos (Gurnuz), vas vzhodno od Ce-

lovca na Koroškem, 179, 197.

Podogor, gl. Podgora.

Poelida, gl. Póhlde.

Póhlde (Poelida, Pholida),. neki kraj se-
verovzhodno od Góttingena na Hanno-
veranskem, 82, 138.

Pola, gl. Pulj.

Polan, gl. Poljane.

Polani, gl. Poljane,

Polensis, gl. Pulj.

Poljane (Polan, Polani), svet blizu Vint-
garja na Gorenjskem, 306, 378.

Ponikva (Sirdosege), vas na Južnem Šta-
jerskem, 126.

Popon (Popo, Poppo, Pobbo, Boppo,
Pubpo, Woligangus), patriarh oglejski
(1019 — 1042), 43, 44, 45, 49, 50, 51, 52,
53, 56, 60, 61, 63, 64, 65, 67, 71,72, 73,
14, 715, 16, 78, 81, 82, 83, 84, 86, 87, 88,
89, 97, 98, 99, 103, 104, 105, 108, 109,
121, 122, 135, 225. —. Popon, patriarh
furlanski (Poppo Forojuliensis patriarcha,
Poppo Forojuliensis praesul), 65, 128. —
Njegovo pokolenje iz plemenite bavarske
rodovine (ex Noricorum provincia ...

nobili progenie natus, ex Germanorum
claro genere ortus), 43, 56 — Njegov
grob v Oglejski cerkvi, 43. — Njegovi
starši, 83. — Njegov brat O., 83. — Nje-
gov sorodnik Meinwerk, škof pader-
bornski, 71. — Njegovi predniki, 87. —
Njegovi nasledniki, 45, 76, 78, 82, 87, 89,
104, 105. — Njegovi poslanci, 56, 60, 65,
128. — Njegovi ljudje, 65. — Njegovi
prisegalci, 65, 75. — Njegov odvetnik
Walpert, 75. — Njegov notar Bertold, 86,
87. — Njegova posadka na Gradežu, 62,
65. :
Popon, nadškof trevirski (1016 — 1047), 89.
Popon, škof brixenski (1039—1047), 106,
107, 136. — Njegovi nasledniki, 106, 107.
Popon, egrof istrski (okoli 950. leta), 31.
Popon, mejni grof istrski (Poppo Histrien-
sis marchio) okoli 1093. leta, 221, 402.

— Njegova mati Sofija, 221. — Njegov.

tast, grof Engelbert I. iz rodovine Span-
heimov, 402. -- Njegova hči Sofija, 221.
— Njegova hči Liutgarda, 221.

Popon, brat (stric?) Wilhelma in Otona,
mejnih grofov mišenjskih, 221. — Nje-
gov sin Udalrik, 221.

Popon iz Selč (Poppo, Poppo de Cel-

sach), brat krškega protiškofa Berhtolda,
.304, 417. — Njegov brat Wilhelm, 394.
— Njegova soproga, 417.

Popon (Popo), plemenit posestnik na za-
hodnem Koroškem okoli 1030. leta, 22.

Popon (Pabo), svoboden posestnik okoli
1070. leta, 233. — Njegov nečak Che-
zil, 233.

Popon (Papo), neka priča med 1002. in.

1018. letom, 11.

Popon (Poppo, Pabo), priča, ki se med.
letom 1050. in 1075, omenja v Kamenu.

na Koroškem in v Kranjski gori na

Kranjskem, 164, 166, 175, 213, 234, 242.

Poppo, gl. Popon.
Poreé (Parentium, Parentina civitas), 66,

110, 128, 352. — Cerkev sv. Mavra v. ee
Poreču, 110, 111. — Njena zemlja, 110, ὁ

111. — Poreška cerkev (Parentina eccle-
sia), 27. — Poreška škofija (episcopatus

Parentinus), 43, 352. — Ondotni Skolje, — .
352. — Poreški škofje: Andrej, Engel-.

mar, Hademar. — Poreška duhovščina,
352. — Poreško ljudstvo, 352. (I, II.)

a k a a oe ki ee Ne, S TESNA veža

die v 6

A
m
a
,-
ku
E.
3
2
pt

Imenik krajev in oseb. 305

Póring, (Peringin), neki kraj na Bavar-
skem, 194, — Ondotni posestnik Udal-
rik, mejni grof kranjski, 194.

Porto, neki kraj pri izlivu reke Tibere v
morje. — Ondotni škof Ivan V:, 136.

Potalch, gl. Potoki.

Potoki (Pottalchi, Potalch), vas zahodno
od Kobarida na Goriškem, 385.

Pottalchi, gl. Potoki.

Požarnica (Bosanriza), vas na Lurnskem
polju na Koroškem, 270. — Ondotna
cerkev sv. Mihaela, 270.

Pradej (Pradeus), subdijakon leta 1082. v
Kopru, 356.

Praga, mesto na Češkem. — Ondotna
škofija, 387.

Preddvor (Nivnhovun), vas severno od
Kranja na Kranjskem, 261.

Predloka (Lovnca), vas v Dekanski ob-
čini v Istri, 251.

Premariacco (Primariacus), vas jugoza-
hodno od Čedada, 34.

Premersdorf (Prezmaresdort), vas severo-
vzhodno od Sachsenburga na Koroškem,
210.

Prences, neki kraj v Karniji, 333.

Preslav (Prezlaus, Pretzlaus), odvetnik
grofinje Heme okoli 1043. leta, 124, 126.

Preslav (Prezlaus), odvetnik matrone Aga-
te, posestnice v Junski dolini, okoli
1060. leta, 174.

Preslav (Prezlau), neki posestnik v Bo-
hinju okoli 1070. leta, 234.

Preslav (Prezlau), svoboden posestnik
okoli 1090. leta na Zgoši pri Begunjah,
311.

Preslav (Prezlau), sin svobodnega Adal-
frita, posestnika v Sebenjah, okoli 1080. l.,
306. — Njegov brat Ivan, 306.

Preslav (Praezlauus), sin svobodnega
Azilija, posestnika v Bukovju na Ko-
roškem, okoli 1090. leta, 379. —. Njegov
brat Stanogoj, 379,

Preslav (Prezla, Prezlau, Brezlau, Brehz-
lau), priča ali pa priče, ki se med letom
1050. in 1075. omenjajo v Kamenu na
Koroškem in v Kranjski gori na Kranj-
skem, 146, 164, 165, 167, 168, 169, 214,
236.

Pretzlaus, gl. Preslav.

Preuuara, gl. Projern.

Prezla, gl. Preslav.

Prezlau, gl. Preslav.

Prezlaus, gl. Preslav.

Prezmaresdorf, gl. Prem ersdortf.

Primariacus, gl. Premariacco.

Prisnoslav (Priznozlau), svoboden po-
sestnik pod Blejskim gradom okoli 1060,
leta, 166.

Prisnoslav (Prisnullau), po domače Oi-
nanno imenovan, posestnik v Zasipu okoli
1080. leta, 313.

Prisnullau, gl. Prisnoslav.

Priznozlau, gl. Prisnoslav.

Prochpat, gl, Hóllein.

Prohpat, gl. Hóllein.

Projern (in loco Preuuara) vas jugo-
vzhodno od Št. Vida na Koroškem, 11.

Protihe, svoboden posestnik v Zasipu,

okoli 1080. leta, 316.

Ptuj (Petouia civitas), mesto na Štajerskem,
179, 191. — Vzhodni ali gorenji del mesta
(in superiori civitate in orientali parte
civitatis), 179, 197. — Zapadni ali dole-
nji del mesta (in inferiori civitate in occi-
dentali parte civitatis), 179. 197. — On-
dotni most, 179, 197. — Ondotna cer-
kev, 179, 197. — Ondotna nova cer-
kev, 179, 197. (I, Il.)

Ptujska marka (marchia, marchia trans
silvam), 394, 395, 408.

Pubpo, gl. Popon.

Puhelern gl. Pichling.

Pulj (Pola), mesto v južni istri, 66, 128. —
Ondotna škofija (episcopatus Polensis).
43, 405. — Ondotni škofje, 401. —
Škofje: Berhtold, Ivan, Megingaud, Εἰ-
lenhard. — Ondotni samostan sv. Mi-
haela, 216. — Ondotni opat Juvencij,
216. — Njegovi nasledniki, 216. — On-
dotni menihi, 216. — Cerkev sv. Kle-
menta v Pulju, 216. — Puljska zemlja,
225. (1, IL)

Puolo, neka priča okoli 1060. leta v Ka-
menu na Koroškem, 170.

Purchard, gl. Burghard.

Purchart, gl. Burghard.

Pustrica (Pvsters), vas severno od Gre-
binja na Koroškem, 395..

Pušja vas (de Avencione), poleg Talja-
menta severno od Gumina na Beneškem,
1. — Ondotne soteske, 1.

304

Imenik krajev in oseb.

Piitten (Petovia), trg južno od Dunajskega
Novega mesta na Dolenjem Avstrijskem,
119.

Puviendi, neki kraj v Istri, morda Buzet,
230.

Pvsters, gl. Pustrica.

Pyrian, gl. Piran.

Quedlinburg (Quidilingaburg, Quitele-
borg), mesto jugozahodno od Devina
na Saškem, 13, (11.)

Quidilingaburg, gl. Quedlinburg.

Quiteleborg, gl. Qu edlinburg.

-R., služabnik kralja Henrika IV. okoli 1080.
leta, 347.

Raaba (Radawie), vas jugovzhodno od
Gradca na Štajerskem, 208.

Raben, neka priča 1093. leta, 402.

Rabenger (Rabengerus, Rabingerus, Rabing,
Ravenger, Ravengerus, Ravongerus, Ra-
vangerus), patriarh oglejski (1063 - 1068),
226, 227, 229, 252. — Njegova patriar-
hija, 227. — Njegova cerkev, 227.
Njegovi kleriki Heremann, Perehtold,
Ivan, Hartwik, Hilar, 227. — Njegova
posestva po Kranjskem, 227. — Njegova
zemljišča po Koroškem, 227. — Njegovi
podložniki po Koroškem, 227. — Njegov
odvetnik Markward, 227,

Rabenstein (Ramestein), vas južno od
Št. Pavla na Koroškem, 408. — Ondotni
posestnik Benicho, ministerijal grofa
Bernharda, 408.

Rabing, gl. Rabenger.

Rabingerus, gl. Rabenger.

Racco, neka priča okoli 1080. leta v Ka-
menu na Koroškem, 301.

Radaspona, gl. Rezno.

Radawie, gl. Raaba.

Radegoi, gl. Radogoj.

Radegunda svetnica. — Cerkev sv. Ra-
degunde: pri Sv. Radegundi na Koro-

škem 124.
Radesbona, gl. Rezno.

Radespona, gl. Rezno.

" Radesponensis, gl. Rezno.

Radewan, gl. Radvina.

Radilidorf, gl. Radovljica.

Radimlahc, gl. Radomlje.

Radisbona, gl Rezno..

᾿ Radoch, neka priča okoli 1065. leta v
Kranjski gori na Gorenjskem, 209.

Radogoj (Radegoi), osvobojen posestnik

okoli 1080. leta v vasi, ,Peccaz" ime- cd
novani, 302. j à:

Radogoj (Ratigoi), freisinški podložnik v
okoli 1030. leta v- Lindu na Štajerskem, E
19. :

Radomlje (Radimlahc), sedaj Sv. Lovrenc -
v Puščavi jugozahodno od Maribora, | 1
305. — Ondotni menihi, 395. "d

Radonga, gl. Radonja. "vi ἢ

Radonja (Radonga), freisinška podložnica ;
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Stajer- 1
skem, 19. |

Radoš (Radoz), freisinški podložnik okoli
1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19...

Radovljica (Radilidorf, Retelendori), mesto -
na Gorenjskem, 157, 169.

Radoz, gl. Radoš.

Radvina (oppidum Radewan), vas jugo-
vzhodno od Maribora, 408. — Ondotni .

posestnik Spanheimovec Bernhard, 408. —
Raffolt, gl. Rafolt. SE
Rafolt (Haiiolt), neka priča med 1002 in Tr
1018. letom, 11. E

Rafolt (Raífolt), neka priča okoli 1080.
leta v Kamenu na Koroškem, 304.

Raglach (Reculach), vas severovzhodno
od Št. Pavla na Koroškem, 395.

Ragunium, gl. Rovinj.

Rainz (Rfinitz), vas vzhodno od Št. Pavla |
na Koroškem, 395.

Rajhenburg (Richenburch), trg poleg Save
na Štajerskem, 124. (II.)

Rajmund, grof toulouški, 411.

Ramarstetin, neki kraj na Gorenjem Šta-
jerskem, 127. EU.

Ramestein, gl. Rabenstein.- E

Rana, gl. Vranja. zj

Randolf (Rantolfus), oče posestnika rers DNE
v Nigrinjanu v Istri, 410, pona

Randoli (Rantolphus), neka priča okoli ^ -
1090. leta, 393, — Njegovi sinovi, 393. —

Rangersdorf (Routkerasdorf), vas v Be- τὸ
lanski dolini na Koroškem, 22. — On- —
dotna cerkev, 22. — Ondotne slovenske —
kmetije, 22. ka CM

Rantolfus, gl. Randolf.

Rantolphus, gl. Randoli.

Rapoto, gl. Ratbot.

Rasen (Rasine), vas na Tirolskem vzhodno.
od Brunecka, 371.

Imenik krajev in oseb.

305

Rasine, gl. Rasen.

Ratbot, grof kraiburški (Rapoto comes de
Chregeburc), 418. — Njegov oče En-
gelbert, vojvoda karantanski, 418. .—
Njegova mati Uta, hči pasovskega grofa
Udalrika, 418. — Njegovi bratje Udalrik,
vojvoda karantanski, Engelbert, mejni
grof istrski, in Hartwik, škof rezenski,
418.

Ratbot (Rapoto), neki grof, ki je leta 1062.
imel svoje posestvo blizu VR Krke
na Dolenjskem, 224.

Ratbot (Ratpot), ministerijal Oglejske cer-
kve okoli 1074. leta, 284.

Ratbot (Ratpoto), priča, ki se med letom
1050. in 1075. omenja v Poraja! gori,
159, 236, 238.

Ratgis (Ratgis, Ratkis), priča ali pa priče,
ki se med letom 1050. in 1097. omenjajo
v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski
gori in na Dovjem na Kranjskem, 145,
147, 158, 159, 161, 168, 169, 170, 232,
233, 306, 377, 378.

Rathild (Rathilt), podložnik grofinje Wil-
purge okoli 1010. leta, 11.

Rathilt, gl. Rathild.

Rathnach, neki kraj na Koroškem, 294.
— Ondotni posestnik plemeniti Wartker,
294.

Ratigoi, gl. Radogoj.

Ratinperch, gl. Rattenberg.

Ratisbona, gl. Rezno.

Ratispona, gl. Rezno.

Ratisponensis, gl. Rezno.

Ratkis, gl. Ratgis.

Ratpot, gl. Ratbot.

Ratpoto, gl. Ratbot.

Rattenberg (Ratinperch), vas v Murski
dolini na Štajerskem, 116.

Ravangerus, gl. Rabenger.

Ravenger, gl. Rabenger.

Ravengerus, gl. Rabenger.

Ravenna, mesto v Italiji, 1, 66, 74, 128.
— Ondotni nadškofje: Fritherik, Heribert,
Humfrid, Wigbert. — Ondotni cerkveni
zbor, 43, 50. (I, IL.)

Ravensburg (Ravinisburc), mesto na Wür-
temberškem severno od Bodenskega je-
zera, 190.

Ravinisburc, gl. Ravensburg.

Ravongerus, gl. Rabenger.

Razari, gl. Rozarijol.

Razo, neka priča med 1002. in 1018. le-
tom.

Razvanje (Razwei), vas južno od Mari-
bora, 408. — Ondotni potok, 408. —
Ondotna pristava, 408. — Ondotni po-
sestnik grof Bernhard iz rodovine Span-
heimov, 408. (Il.)

Razwei, gl. Razvanje.

Reculach, gl. Raglach.

Regenbertus, gl. Reginbert.

Regenesburg, gl. Rezno.

Regenesbvrc, gl. Rezn o.

Regenger, gl. Reginger.

Regenold, gl. Reginolt.

Regensburgensis, gl. Rezno.

Regiani molendinum, neki mlin v Istri,
66.

Regil, ministerijal Hartwika, brata takrat-
nega oglejskega patriarha, 199.

Regil, neka priča okoli 1080. leta pri
Sv. Danielu in v Kamenu na Koroškem,
303, 304.

Reginbert iz Thana (Regenbertus de
Tanna), ki je Zivel okoli 1100. leta, 394.

Reginbert (Reginpreht), ministerijal bri-
xenski, svoboden posestnik v Grabelni
vasi okoli 1060. leta, 160, 170. — Nje-
gov brat Liuton, 160.

Reginbert (Reginpraeht), neka priča slo-
venske narodnosti med 1002, in 1018.
letom, 11.

Reginbert (Reginpreht), priča, ki se okoli
1060. 1. omenja v Kamenu na Koroškem,
okoli 1080. pa v Selu pri Bledu, 178, 300.

Reginer, mejni grof fermski okoli 1082.
leta, 354.

Reginesburch, gl. E cr:

Reginger (Regenger), neki zaupnik kralja
Henrika IV., 279.

Reginhardus, gl. Reginhart.

Reginhart, plemenit posestnik v Garzernu
na Koroškem, 294. — Njegov brat Gun-
daker, 294.

Reginhart (Reginhardus) iz Irslingena okoli
1070. leta, 257.

Reginhart, priča, ki se med letom 1050.
in 1090. omenja v Kamenu na Koroškem
in v Kranjski gori na a 173,
175, 177, 316.

Reginholt, gl. Reginolt. -

25

306 Imenik krajev in oseb.

Reginmar, ministerijal Freisinške cerkve
okoli 1074. leta, 284.

Reginold, gl. Reginolt.

Reginolt (Regenold), škof bellunski okoli
1082. leta, 354.

Reginolt (Reginold), plemenitaš Freisinške
Ékofije okoli 1030. leta, 20. — Njegovo
posestvo v Mammendoríu na Bavarskem,
20.

Reginolt, neka priča med 1002. in 1018.
letom, 11.

Reginolt (Reginold), neka priča okoli 1070.
leta na Dovjem, 232.

Reginolt, neka priča okoli 1100. leta, 383.

Reginpraeht, gl. Reginbert.

Reginpreht, gl. Reginbert.

Regintag (Reintach), neka priča 1093. leta,
402.

Reginzo (Reginzo, Regizo), škof feltrinski
okoli 1031. leta, 86.

Regizo, gl. Reginzo.

Reichersberg, vas v Innskem okrožju na
Gorenjem Avstrijskem. — Ondotni sa-
mostan sv. Mihaela, 362.

Reintach, gl. Regintag.

Remedij (Remedius), duhovnik krškega
škofa Adalgera, 367.

Remsnich, gl. Remšenik.

Remšenik (Remsnich), neki kraj na Ko-
roškem, 264.

Ren (Rhenus), reka na Nemškem, 6, 323.
(I, II.)

Renée (Inceranzach, Coronzach), vas na
Goriškem, 385.

Retelendori, gl. Radovljica.

Retenia, gl. Rtin.

Retin, gl. Rtin.

Reun (Runa),
Gradca, 117.

Rezno (Ratisbona, Ratispona, Radisbona,
Radesbona, Radespona, Radaspona, Re-
genesburg, Regenesbvrc, Reginesburch),
mesto poleg, Donave na Bavarskem, 8,
9, 28, 70, 91, 100, 103, 104, 127, 196, 201,
224, 225, 251, 263, 264, 265, 272, 218,
219, 328, 329, 333, 343, 387. — Ondotni
škofje: Gebhard L, Gebhard IIL, Oton,
Hartwik L, Hartwik IIl. — Ondotni novci
(Radesponensis moneta), 261. (I, IL.)

Rheinfelden (Rinvelden), mesto vzhodno
od Basela na Svicarskem, 219. — Ruo-

vas severozahodno od

dolfus de Rinvelden, vojvoda švabski, .

219, 328,

Rhenus, gl. Ren.

Rialto, gl. Benetke.

Richarda iz Labodske doline (Richkart
Lauentinis oris oriunda, Rihkarda), 376,
415. — Njen soprog Sigeirid iz rodo-
vine Spanheimov, 376, 415. — Njen sin
grof Engelbert L, 376. — Njen sin Hart-
wik, nadškof devinski, 415. — Njen sin
Herman, 415. — Njeni vnuki Engelbert,
Sigefrid, Bernhard in Henrik, 415.

Richarda, opatica v Gossu okoli 1070.
leta, 208.

Richbold (Ripald), subdijakon leta 1082.
v Kopru, 356.

Richbold (Rihpolt), freisinški podložnik
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajer-
skem, 19.

Richenburch, gl. Rajhenburg.

Richeri, neka priča okoli 1060. leta v Ra-
dovljici in okoli 1080. leta v Kranjski

gori, 157, 311.

Richilda, gl. Richlinda,

Richiro, škof feltrenski okoli 1015. leta, 34.

Richkart, gl. Richarda.

Richlinda (Richlindis, Richilda), soproga
grofa Adalberona iz rodovine Ebers-
bergov, 85, 194.

Richolf (Richolfus, Riculfus), škof tržaški
(a. 1007, 1015, 1017), 25, 34, 38.

Ricili, gl. Rizili.

Riculfus, gl. Richolf.

Rihkarda, gl. Richarda.

Rihpolt, gl. Richbold.

Rim (Roma, urbs), 27, 51, 65, 73, 74, 70,
86, 89, 128, 183, 220, 281, 287, 288, 289,
293, 336, 337, 341, 342, 343, 344, 358,
382, 389, — Lateran v Rimu, 255, 419.
— Ondotna cerkev (Lateranensis basi-
lica), 220. — Ondotna palača, 419, —
Rimske cerkve (sanctorum oratoria), 220.
— Cerkev sv. Silvestra v Rimu, 63, 64,
65, 128. — Ondotna sinoda, 63, 64, 65,
128. — Cerkev sv. Salvatorja, 74, 341,
342. — Ondotni cerkveni zbor, 74, 225,
341, 342, — Rimska cerkev (Romana
ecclesia), 128. — Palača papeža Ivana
XIX. v Rimu, 65.

Rimska cerkev (Romana ecclesia), 27, 86,
280, 342. — Rimska stolica (gl. tudi Apo-

PIRA NP Me, IRA.

NO ROLLS
ων ὦ J

"eem e

Imenik krajev in oseb. 307

stolska stolica), 183, 229, 406, 419. —
Rimski papeži, 65, 76, 104, 361, 412. —
Sv. Peter — rimski papeži, 419. — Pa-
peži: Simah, Ivan I., Pelagij II., Gregor I.,
Honorij L, Gregor IL, Gregor IIL, Šte-
fan IIL, Leon III, Evgenij Il, Gregor IV.,
Sergij Il., Leon IV., Benedikt III, Hadri-
jan IIL, Bonifacij VI, Roman, Teodor Il.,
Anastazij IIl., Ivan (kateri?), Silvester II.,
Sergij IV., Benedikt VIIL, Ivan XIX., Be-
nedikt IX., Klement IL, Leon IX., Viktor
IL, Aleksander 11., Gregor VII., Urban Il.,
Paskal Il. — Kardinali Rimske cerkve, 43.
— Kardinala Ivan in Dodon, 86. — Le-
gatje Rimske cerkve, 342. — Gebhard,
škof konstanški, papežev legat in vikar
po Nemškem, 398. — Rimski arhidijakon,
14. — Cerkveni zbor v Rimu 1027, leta,
43. — Rimska sinoda (Romana syno-
dus) 1076. leta, 317,

Rimska država (Romanum imperium), 43.
— Rimsko cesarstvo, 130. — Rimski ce-
sarji, 65, 76, 104, 130, 136. — Rimski
kralji, 104, 327. — Rimski vladarji: Dio-
klecijan, Karol I. (Veliki), Ludovik I.,
Lotar L, Arnuli, Ludovik (Otrok), Oton I.
Oton IL, Oton III, Henrik IL, Konrad IL,
Henrik IIL, Henrik IV., Henrik V., Maksi-
milijan 1. — Rimski zakon (Romana
lex), 87, 410. (I, IL.)

Rimini (Ariminum, Ausimum), mesto v
srednji Italiji, 66, 128. (1.)

Rinchnach, neki kraj severno od Pasova
na Bavarskem. — Ondotna cerkev sve-
tega Ivana Krstnika, 108, 109.

Rinvelden, gl. Rheinfelden.

Ripae, neka vas na Furlanskem, 333.

Ripald, gl. Richbold.

Rivoalto, gl. Benetke.

Rivus altus, gl. Benetke.

Rizili (Ricili), neka priča okoli 1080. leta
pri Sv. Danielu na Koroškem, 303,

Roadbertus, gl. Ruodbert.

Robedula, gl. Fredda.

Roč (Rus), vas v severni Istri, 230.
Ročinj (Roncina, Runzina), vas na Go-
riškem, 385, — Ondotna dolina, 385.

Rodaldus, gl. Ruodald.
Rodolf, gl. Rudolf.
Rodolfus, gl. Rudolf.
Rodulfus, gl. Rudolf.

Rohaz, gl. Rožac.

Roma, gl. Rim.

Roman, rimski papež (a. 897), 65, 128. (11.)

Romanija (Romania) italska pokrajina
med Padom, Jadranskim morjem in Ape-
nini, 66, 128. (11.)

Romans, vas blizu Ločnika v Furlaniji, 385.

Romanus, gl. Rim.

Roncha, gl. Ronchi.

Ronchetas, gl. Ronchiettis.

Ronchi (Roncha), vas severno od Palma-
nove na Furlanskem, 86.

Ronchiettis (Ronchetas), vas severno od
Palmanove, 86.

Roncina, gl. Ročinj.

Ronkalsko polje (in loco Rungalle) blizu
Piacenze v severni Italiji, 187.

Rosacensis, gl. RoZac.

Rosacium, gl. Rožac.

Rosatz, gl. Rožac.

Rosaz, gl. Rožac.

Rosazensis, gl. Rožac.

Roste, gl. Ruše.

Rotarius, gl. Ruodher.

Rótelstein (Rotenstein) pri Loschentalu v
Labodski dolini, 395.

Rotenmann (Cirminah, Rotenmannun, Rot-
tenmanun), mesto na Zgornjem Stajer-
skem, 138.

Rotenstein, gl. Rótelstein.

Rotharius, gl. Ruodher.

Róthart, gl. Ruodhart.

Róther, gl. Ruodher.

Rotherus, gl. Ruodher.

Rótpreht, gl. Ruodbert.

Rottenmanun, gl. Rotenmann.

Roudolfus, gl. Rudolf.

Routkerasdorf, gl. Rangersdori.

Rovinj (Ragunium), mesto v Istri, 66. —
Ondotni škofovski sedež, 27, — Ondotna
fara (Ruvinii parochia), 15, 27. (1, IL)

Rozarijol (Razari), vas v Dekanski občini
v Istri, 251.

Rožac (Rosacium, Rosaz in Sclavonia, Ro-
satz, Rohaz), kraj v Furlaniji severo-
zahodno od Bračana, 366, 380, 385. —
Ondotna cerkev svetega Petra, 385, —
Ondotni samostan (monasterium Rosa-
zense, abbatia Rosacensis), 380, 385. —
Ondotni opat Sigewin ali Gavdencij (Ge-
rold), 366, 380, 385.

25%

308 Imenik krajev in oseb.

Rtin (Retin, Retenia), neki kraj med Tar-
centom in Guminom na Furlanskem,
34, 395. — Ondotni grad, 395. (1)

Rubedole, gl. Fredda.

Rudnicha, gl. Rudnik.

Rudnik (Rudnicha), sedanja vasica Reid-
lingberg na Dolenjem Avstrijskem, 91.

Rudolf (Ruodolfus, Ruodolphus, Rodolfus,
Roudolfus, Rodulfus) iz RHheinfeldena
(Rinvelden), vojvoda švabski (1057 do
1077), pozneje (1077—1080) protikralj
Henrika IV., 219, 247, 272, 273, 277,
279, 282, 287, 290, 292, 295, 296, 297,
317, 318, 319, 321, 322, 324, 325, 328,
230, 343, 348, 391. — Njegova soproga
Matilda, hči cesarja Henrika IIl., 219. —
Njegov sin Berhtold, 391.

Rudolf (Ruodolfus, Ródolf), priča ali pa
priče, ki se med letom 1060. in 1090.
omenjajo v Tolminu na Goriškem, v
Kranjski gori na Kranjskem ter pri Sv.
Danielu in v Podkloštru na Koroškem,
227, 240, 303, 374.

Rudpertus, gl. Rupert.

Ruginesfeld, neki kraj blizu Radgone, 179,
197. (IL)

Rumoldus, gl. Ru molt.

Rumolt (Rumoldus), škof konstanški (1051
do 1069), 219.

Rumolt neka priča okoli 1080. leta pri
Sv. Danielu na Koroškem, 303.

Rumolt (Ruomolt), neka priča okoli 1100.
leta, 383. ;

Runa, gl. Reun.

Rungalle, gl. Ronkalsko polje.

Riinitz, gl. Rainz.

Runzina, gl. Ročinj.

Ruodald (Rodaldus), neka priča leta 1031,
v Ogleju, 87.

Ruodbert (Roadbertus), škof concordijski
okoli 1031. leta, 86.

Ruodbert (Ruodpert), neki posestnik pri
gorenji Krki na Dolenjskem okoli 1062.
leta, 224.

Ruodbert (Ruodpert, Ruodpreht, Ruotpreht,
Rótpreht), priča, ki se med letom 1050.
in 1080. omenja v Lešah, v Kovoru, na
Dovjem in v Preddvoru na Kranjskem ter
v Kamenu na Koroškem, 143, 232, 261.

Ruodhart (Rüthart), neka priča 1093. l.,
402.

Ruodhart (Rothart), neki podložnik v Krški
dolini na Koroškem, 126.

Ruodher (Rotherus, Rotharius, Rotarius),
škof treviški (a. 1031, 1052), 86, 87, 182.

Ruodher (Rother), posestnik ria Koroškem
okoli 1096. leta, 414. — Njegov oče
Wergand, 414. — Njegova mati Berhta,
414. — Njegovi bratje, 414.

Ruodker, posestnik poleg Laznice v Ka-

rantaniji okoli 1050. leta, 116. — Njegov
brat Ernest, 116.

Ruodolfus, gl. Rudolf.
Ruodolphus, gl. Rudolf.
Ruodpert, gl. Ruodbert.
Ruomolt, gl. Ru mold.
Ruotpreht, gl. Ruodbert.
Ruoza, freisinška podložnica okoli 1030.
leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19.
Rupert svetnik (S. Rudpertus). — Cerkev
sv. Ruperta v Solnogradu, 47, 115, 126. —
Cerkev sv. Ruperta v Dornovi, 179, 197.
(L 1L.)

Rus, gl. Roč.

Ruše (Róste), vas jugozahodno od Mari-
bora, 395.

Ruthart, gl. Ruodhart.

Ruvinium, gl. Rovinj.

Saaldorf, vas severozahodno od Solno-

grada, 417.

Süben (Sebona), neki kraj pri Brixenu na
Tirolskem. — Ondotne soteske (clusae in
loco Sebona), 79. — Gl. tudi Brixen. (1, II.)

Sablanorum mons, neka gora v Istri, nz

Sabus, gl. Sava.

Saccah, gl. Cakava.

Salaman, gl. Salman.

Salamannesdorf, gi. Zamanje.

Salamon, kralj ogrski (1063—1074), 357.

Salchendorf, gl. Žalnja ves.

Salchindori, gl. Žalnja ves.

Salerno (Salernum), mesto v južni Italiji,
97, (IL)

Salman (Salman, Salaman), neka priča
okoli 1080. leta v Kranjski gori, 302,
316.

Salomonis villa, gl. Zamanje.

Salvator. — Cerkev sv. Salvatorja v Rimu,
74, 341, 342.

Salzburg, gl. Solnograd.

Salzpurgensis, gl. Solnograd.

Salzpurhc, gl. Solnograd.

dic dote

αν ἀμ INT

Imenik krajev in oseb. 309

S. Andreat (Sanctus Andrea), vas zahod-
no od Palmanove, 86.

S. Giorgio (S. Georgius), vas severno od
Marana na Furlanskem, 86.

S. Martino (S. Martinus), vas od Cervi-
njana proti jugu, 87.

S. Martino di Colle pri Cenedi, 39.

S. Odorico (S. Uodalricus), mesto poleg
Taljamenta zahodno od Vidma. — On-
dotni opat Gebene, 383.

S. Polo di Piave, neka vas pri Oderzu, 39.

S. Stefano (villa Sti. Stefani), vas severno
od Palmanove, 86.

St. Gallen (Sanctus Gallus), Meri Švici,
381. — Ondotni samostan, 334, 381, 386,
398, 399, — Ondotni opat Udalrik, 334,
381, 386, 398.

St. Lambrecht (S. Lambertus), trg na
Zgornjem Štajerskem. — Ondotni sa-
mostan, 412, — Ustanovitelj samostana
Markward, 320, 412.

St. Peter im Holz (ad sanctum Petrum,
apud Frezna), vas severozahodno od
Špitala na Koroškem, 211, 270.

St. Polten, mesto na Dolenjem Avstrij-
skem, 359. (11.

Sancta Crux, gl. K riž.

Sancta: Maria, gl. Šmarje.

Sanctus Andreas, gl. S. Andreat.

Sanctus Danielis, gl. Sv. Daniel.

Sanctus Danielis, gl. Št. Daniel.

Sanctus Gallus, gl. St. Gallen.

Sanctus Georgius, gl. S. Giorgio.

Sanctus Georgius, gl. Sv. Jurij.

Sanctus Johannes, gl. Stivan.

Sanctus Lambertus, gl. St. Lambrecht.

Sanctus Laurentius, gl. Glanhofen.

Sanctus Laurentius, gl. Sv. Lavrenc.

Sanctus Laurentius, gl. Sv. Lovreč.

Sanctus Laurentius, gl. Slorenc.

Sanctus Martinus, gl. S. Martino.

Sanctus Martinus, gl. Sv. Martin.

Sanctus Martinus, gl. Šmartno.

Sanctus Mons, gl. Heiligenberg.

Sanctus Petrus, gl. St. Peter im Motz-

Sanctus Petrus, gl. $t. Peter.

Sanctus Philippus, gl. Št. Lipš.

Sanctus Stephanus, gl. S. Stefano.

Sanctus Uodalricus, gl. S. Odorico.

Sart (Sartus mons), gora severovzhodno
od Rezijanske doline, 367.

Saško (Saxonia) 277, 291, 296. — On-
dotni škofje, 317. — Ondotni knezi
(principes Saxoniae), 277, 295, 296, 323,
325. — Ondotni vojvoda Magnus, sin
Ordulfov, 254. — Saški poslanci, 290.
— Saška vojska (exercitus Saxonicus),
323. — Saška vojna (bellum Saxonicum),
283. — Sasi (Saxones), 180, 275, 282,
290, 292, 296, 297, 298, 323, 345. (I, Il.)

Sausal (Susel), gozd na srednjem Štajer-
skem, 132. (ll.)

Sava (Sabus, Souuua, Sóuua, Sóvva, So-
wa), 9, 35, 68, 84, 124, 126, 274. — Ve-
lika in Mala Sava (maior et minor Sovva,
duo flumina que, vocantur Suowa), 28,
107. — Njun izvir in njuno združenje,
107. — Gozd med obema Savama, 107.
(I, IL)

Savinja (Souna), dotok reke Save na Sta-
jerskem, 35, 84. — Ondotna dolina
(Sovnital), 126. — Ondotna pokrajina
(in pago Seuna), 35. — Savinjska gro-
fija, oziroma mejna grofija (comitatus
Souna,... in eiusdem marchie locis),
68, 81, — Ondotni grof Wilhelm, 68, 84,
— Ondotna mejna grofa Udalrik in Star-
chaud, 417, (Il.)

Saxones, gl. Saško.

Saxonia, gl. Saško.

Saxonicus, gl. Saško.

Scalach, gl. Zadole.

Schaumburg (Scounburch), nekdanji grad
pri Dravi blizu Velikovca na Koro-
škem, 163.

Scheiern (Schyren), grad na Bavarskem
severozahodno od Freisinga, 335. — Ha-
ziga de Schyren, 335.

Scheifling (Suvelich), vas poleg Mure na
Zgornjem Štajerskem, 19. — Ondotni
posestnik plemeniti Sigehard, 19. (II.)

Schildberg (Skiltaren), vas severovzhodno
od Rude na Koroškem, 395.

Schlauilis, gl. Slovenci.

Schwarnbrunn (Coniuratus fons), neka
gora na koroško-štajerski meji od Mu-
raua proti jugozahodu, 124. (II.)

Schwarza (Svarzaha), reka na Dolenjem
Avstrijskem, 202. (1l.)

Schweinfurt (Suinefurte, in Suinvordi ci-
vitate), mesto poleg 'Mena na severo-
zahodnem Bavarskem, 38, 219. — On-

310 Imenik krajev in oseb.

dotni samostan, 38. — Ondotna samo-
stanska cerkev, 38. — Otto de Suinefurte,
vojvoda švabski, 219.

Schyren, gl. Scheiern.

Scisniz, gl. Ziznec.

Sclauanicus, gl. Slovani.

Sclauanicus, gl. Slovenci.

Sclauaniscus, gl. Slovenci.

Sclauenicus, gl. Slovenci.

Sclauensis, gl. Slovenci.

Sclaui, gl. Slovenci.

Sclauigenus, gl. Slovenci.

Sclauonicus, gl. Slovenci.

Sclavensis, gl. Slovenci.

Sclavi, gl. Slovani.

Sclavi, gl. Slovenci.

Scopa, gl. Sko po.

Scopulach, gl. Sepulje.

Scounburch, gl. Schaumburg.

Scrilach, gl. Skrilje.

Scrot (Scrot, Scróth), neki plemenitaš, ki
je živel okoli 1060. leta, 144, 149, 150. —
Njegova soproga, 144. — Njegovo po-
sestvo v Grabelni vasi na Koroškem, 150.

Scrot (Scrot), neki plemenitaš, ki je okoli
1070. leta imel svoje posestvo v Nuss-
dorfu na Tirolskem in v Sirnici na Ko-
roškem, 231.

Serot (Scroth), neka priča okoli leta 1050. v
Kamenu na Koroškem, 145, 147, 151, 152.

Scrot, neka priča 1093. leta, 402.

Scuribrant, priča ali pa priče, ki se med
letom 1050. in 1090. omenjajo v Kamenu
na Koroškem in v Kranjski gori na Kranj-
skem, 171, 172, 174, 177, 178, 209, 213,
214, 233, 234, 242, 243, 245, 301, 309,
369, 370, 372.

Sebenje (Zebeinzalo), vas pri Zasipu na
Gorenjskem, 306. — Ondotni posestniki
Adalirit ter njegova sinova Ivan in Pre-
slav, 306.

Sebibor (Zebebor), neka priča okoli 1060.
leta v Kranjski gori, 164.

Sebona, gl. Sáben.

Secundus, gl. Sekun d.

Sedlo (Sedula), vas na Tolminskem, 385.

Sedula, gl. Sedlo.

Sefridus, gl. Sigefrid.

Segewinus, gl. Sige win.

Sekund (Secundus), fevdnik brixenskega
škofa Altwina okoli 1070. leta, 235.

Sela (Obersel, Oberscli), vas jugozahodno
od Sv. Lucije na Tolminskem, 385,

Selazach, gl. Selca,

Selca (Selzach, Selazach), vas blizu Ronkov
na Goriškem, 385.

Selče (Celsach), vas brizu Brež na Ko-
roškem, 124. — Ondotna cerkev, 394,
— Ondotni dvor, 394. — Perhtoldus de
Celsach, protiškof krški, 394. — Poppo
de Celsach, njegov brat, 417. (11.)

Seligenstadt (Seligenstat), neki kraj poleg
Mena vzhodno od Frankfurta, 89.

Seligenstat, gl. Seligenstadt.

Selnica (Celnitz), vas poleg Drave na Šta-
jerskem, 402. — Ondotni posestnik We-
riant de Grez, 402.

Selo (Zelach), neka vas blizu Bleda, 3C0.

Selprat (Selprath), neka priča med 1002.
in 1018. letom, 11.

Selprath, gl. Selprat.

Selzach, gl. Selca.

Semiko (Zemicho), neka priča okoli 1065.
leta v Kranjski gori, 214.

Senegallia, gl. Sinigaglia.

Sergij IL, rimski papež (844—847), 65,
128. (IL)

Sergij IV., rimski papež (1009 —1012), 27,
65, 128.

Seriacha, gl. Žirje.

Sesto, mesto severno od Portogruara na
Furlanskem. — Ondotna opatija (Sextensis
abbatia), 1, 82. — Njeno posestvo, 82,
(I, IL)

Seuna, gl. Savinja.

Sextensis, gl. Sesto.

Sežana (Cesana), trg na Krasu, 385. —
Ondotni grad (sub castro Cesanae, sub
oppido Cesanae), 385.

Sicardus, gl. Sigehard.

Sicca, freisinška podložnica okoli 1030. leta
v Lindu na Štajerskem, 19.

Sicco, neki podložnik v Krški dolini na
Koroškem, 126.

Sichardus, gl. Sigehard.

Siciole (Sitiole, Sizole), vas jugovzhodno
od Pirana. — Ondotna fara, 66.

Siebenhirten, vas vzhodno od St. Póltena
na Dolenjem Avstrijskem, 359.

Sigeardus, gl. Sig ehard.

Sigebert (Sigipreht), neki podložnik Bri-
xenske cerkve okoli 1060. leta, 144.

Imenik krajev in oseb.

311

Sigebold (Sigibolt), neki podložnik v Krški
dolini na Koroškem, 126.
Sigeboto, fevdnik oglejskega patriarha

Udalrika ter priča okoli: 1100. leta naj- ᾿

brže v Junski dolini na Koroškem, 383.
Sigeburg (Sigipurach), freisinški podložnik
okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19.
Sigefrid, nadškof moguntinski (1060 —1084),
248, 277, 282, 283, 295, 325.

Sigefrid, kaplan kralja Henrika IV., 275.

Sigefrid (Sigfridus) iz rodovine Spanhei-
mev (j 1065), 376, 415. — Njegova so-
proga Richarda, 376, 415. — Njegov sin
grof Engelbert, 376. — Njegov sin Hart-
wik, nadškoi devinski, 415. — Njegov
sin Herman, 415. — Njegovi vnuki Hen-
rik, Sigefrid, Bernhard in Engelbert, 415.
— Njegovo frankovsko pokolenje (Fran-
corum civis), 376

Sigefrid, (Sigfridus, Sigírit) iz rodovine
Spanheimov, 408, 415. — Njegov oče
grofi Engelbert L, 408. — Njegov stari
oče Sigefrid, 415. — Njegova stara mati
Richarda, 415. — Njegov brat Henrik,
vojvoda karantanski, 408, 415. — Njegov
brat Hartwik, škof rezenski, 408. —
Njegov brat Bernhard, 408, 415.
Njegov brat Engelbert, vojvoda karan-
tanski, 415. — Njegov stric Hartvik,
nadškof devinski, 415. — Njegov stric
Herman, 415. — Njegova posestva v
Allersdorfu, Dupleku in Dolgošah, 408.

Sigefrid (Sigifrit), neka priča okoli 1080.
leta v Kamenu na Koroškem, 301.

Sigefrid (Sefridus), fevdnik in kaplan oglej-
skega patriarha Udalrika, priča okoli
1100. leta, 383.

Sigehard (Sigehardus, Sigeardus, Sigihar-
dus, Sighardus, Sichardus, Sicardus, Sy-
ro), nekaj časa kancelar kralja Henrika IV.,
pozneje (1068 — 1077) patriarh oglejski,
252, 253, 271, 281, 284, 288, 317, 323,
327, 329, 330, 331, 332, 333, 337, 400. —
Njegova mati grofinja Pilhilda, 271. —
Njegov brat Friderik, 271. — Njegova
sestra Fridewinda, 253, — Njegov nečak
Syrus, 271. — Njegovi nasledniki, 327,
331. — Njegova dieceza, 288. — Njegovi
sufragani, 281, 288. — Njegov arhidija-
kon, 284. — Njegov odvetnik Markward,
284. — Njegov ministerijal Cumpo, 271.

Sigehard (Sigihardus), plemenit posestnik
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Šta-
jerskem, 19. — Njegova žena, 19. —
Njegovi otroci, 19.

Sigehard (Sigihart), neka priča slovenske
narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.

Sigevvinus, gl. Sigewin.

Sigewin (Sigewinus, revirni: Sege-
winus) ali Gavdencij (Gaudentius), opat
v Rožacu, 366, 380.

Sigfridus, gl. Sigefrid.

Sigfrit, gl. Sigefrid.

Sighardus, gl. Sigehard.

Sigibolt, gl. Sigebold.

Sigifrit, gl. Sigefrid.

Sigihardus, gl. Sig ehard.

Sigihart, gl. Sigehard.

Sigili, neka priča med 1002, in 1018. le-
tom, 11.

Sigipreht, gl. Sigebert.

Sigipurach, gl. Sigeburg.

Siliganum, gl. Solkan.

Silikanum, gl. Solkan.

Silva, gl. Dravski gozd.

Silvester svetnik. —: Cerkev sv. Silvestra
v Rimu, 63, 64, 65, 128. (1l.)

Silvester II. (Sylvester), rimski papež
(999— 1003), 14, 15, 27, 65, 128, 356. —
Njegovi nasledniki, 3506.

Silvio, gl. Dominik Silvio.

Simah, rimski papež, (498—514), 136. ([.)

Sinigaglia (Senegallia), mesto v Italiji po-
leg Jadranskega morja severozahodno
od Jakina, 225.

Sinzo, neka priča okoli 1080. leta v Kranj-
ski gori, 310, 311, 372.

Sinzo, podložnik plemenitega Grifona
okoli 1080. leta, 309.

Sipar (Spariense castrum), grad v Istri se-
verno od Omaka, 66. (I, Il.)

Sirdosege, gl. Ponikva.

Siriacha, gl. Žirje.

Sirnica (Sirnoniz), vas v Krški dolini na
Koroškem, 231. — Ondotni prebivalec
Bodigoj, 231.

Sirnoniz, gl. Sirnica.

Sitilaz, freisinški podložnik okoli 1030.
leta v Lindu na Štajerskem, 19.

Sitiole, gl. Siciole,

Sitiuuit, gl Žitivit.

Sitzo, gl. Sizo.

312 Imenik krajev in oseb.

Sizo, neki istrski grof okoli 977. leta, 31.

Sizo (Sitzo), posestnik v Plestittenu okoli
1093. leta, 402. — Njegov nečak Perh-
told, 402.

Sizo, neka-priča slovenske narodnosti med

1002. in 1018. letom, 11. .
Sizo, neka priča med 1002. in 1018. letom,
111 .

Sizo, neka priča okoli 1060. leta v Ka-

menu na Koroškem, 160.
Sizole, gl. Si ciole,
Skiltaren, gl. Schildberg.

Skopo (Scopa), vas med Sežano in Kom-
nom na Krasu, 385.

Skrilje (Scrilach), vas blizu Ajdovščine v
Vipavski dolini, 381.

Slauui, neki prebivalec v Nussdorfu pri
Lienzu na Tirolskem okoli 1070. leta, 231

Slavensis, gl. Slovenci.

Slavko (Zlauco), neki osvobojen posest-
nik v Gomilah okoli 1070. leta, 235.
Slovani (Sclavi), 180. — Slovanski raz-
rodi ob gorenjem Menu, 26. — Slo-
vanska kmetija (Sclauanica hoba) pri
Holenburgu na Dolenjem Avstrijskem,
47. — Slovansko pokolenje patriarha
Friderika (genere Sclavus), 581. (I, Il.)
Slovenci (Sclavi, Sclaui, Sclavorum gens,
Sclavonica gens), 1, 207, 285. — Slo-
venski jezik (Sclavorum lingua, Sclauo-
nice), 1, 138. — Slovensko pravo (Scla-
uenica institutio), 11. — Priče slovenske
narodnosti (testes Sclauigenc), 11. — Pri
Slovencih "običajna desetina (decima se-
cundum consuetudinem Sclavorum), 117.

Slovenija (Sclavonia), 380. — Slovenska
vas Meretto (villa Sclavorum, que dicitur
Meleretum), 86. — Slovenske kmetije
(mansi Sclauanisci) pri Lienzu na Tirol-
skem, 54. — Slovenska kmetija (Schlaui-
lis mansus) v Lindu na Koroškem, 374.
— Slovenske kmetije (Sclavenses hóbae)
pri Oberdoríu na Koroškem, 211, 262.
— Slovenske kmetije (Sclavenses hobae)
pri Lieserhofenu na Koroškem, 261. —
Slovenske kmetije (hobae Sclauaniscae)
blizu Sachsenburga na Koroškem, 20. —
Slovenska kmetija (mansus Sclauonicus)
v Lendoríu na Koroškem, 270. — Slo-
venske kmetije (Sclauenses hobae) tik
Drave, 212, — Slovenske kmetije (hobae

Sclauanicae) v Rangersdorfu na Koro-
škem, 22. — Slovenske kmetije (hobae
Sclauaniscae) pri Gumernu in Lansachu
na Koroškem, 20, — Slovenske kmetije
(Sclavenses hobae) v Ljubenski grofiji
na Štajerskem, 208. — Slovenska kme-
tija (mansus Sciavonicus) v Peterdorfu
na Štajerskem, 270. — Slovenske kme-
tije (Sclauonicae massaritiae) pri Škofji

Loki, 284. — Slovenske kmetije (Sclauo- :

nicae massaritiae) pri Vinjem vrhu na
Dolenjskem, 284.

Slovenska osebna imena: Bitinja (144),
Blagosod (234), Bodigoj (231, 312), Boj-
noslav (240), Braslav (294, 395), Bra-
trica (19), Dobrica (19), Dobrisko (214),
Dobrogoj (236), Dobrožica (19), Domo-
slav (310, 378), Dragomir (153), Gode-
slav (144, 241), Gojen (11), Gojica (19),

. Jelen (19), Laduta (11), Negomir (315),
Nenadej (214), Nepokor (164, 165, 168,
169), Preslav (124, 144, 164, 165, 167,
168, 169, 174, 214, 234, 236, 306, 377,
379), Prisnoslav (166, 313), Radogoj (19,
302), Radoh (209), Radonja (19), Radoš
(19), Sebibor (164), Semiko (214), Slavko
(235), Stano (123), Stanogoj (379), Stoj-
drag (11, 156), Stojina (294), Trdodrag
(19, 192), Trdogoj (19), Trebica (19),
Trebin (123), Trebinja (239), Treplica
(312), Večegoj (19), Večevoj (214), Ve-
likne (214), Vencegoj (311, 368, 370, 372),
Venko (123), Vitobrater (19), Vitoslav (11),
Vranica (19), Zdedrag. (242), Zloslav
(214) itd. (I, II.)

Slovenji Gradec (Gréz), mesto na Južnem

Štajerskem. — Weriant de Grez, 395,

402.

Snelger, neka priča okoli 1085. leta v
Kranjski gori, 372.

Soča (Isontius, Ysontius), reka na Gori-
škem, 1, 82. (1.)

Sofija (Sophia), hči ogrskega kralja Bela I,
221. — Njen brat, ogrski kralj Ladislav,
221, 254. — Njen nečak, ogrski kralj
Koloman, 221. — Njen zaročenec Wil-
helm, mejni grof mišenjski, 221. — Njen
prvi soprog Udalrik, mejni grof kranjski
in istrski, 221. — Njen drugi soprog
Magnus, vojvoda saški, 221, 254. —
Njen sin Popon, mejni grof istrski, 221.

N

Imenik krajev in oseb. 313

— Njen sin Udalrik, 221. — Njena hči

- Eilika, 254, — Njena hči Wulfhilda, 254.

Solkan (Silikanum, Siliganum, Syliganum),
1, 2. — Ondotni grad (castellum Sili-
ganum), 1.

Solnograd (Salzburg, Salzpurhc, Salzpur-
gensis civitas), 126, 268, 269, 417. —
Ondotna cerkev sv. Petra in sv. Ruperta,
47, 126. — Ondotni samostan. sv. Erin-
trude, 126. — Ondotna knjižnica (ca-
mera librorum), 268.

Solnograška cerkev (luvavensis ecclesia,
Salzpurgensis ecclesia), 179, 197, 208, 255,
263, 265, 266, 268, 285, 417. — Solno-
graška nadškofija, 206, 255, 266, 270, 412,
419, — Solnograški nadškofje, 255, 268,
419. — Njih podškofje (subepiscopi), 268.
— Nadškofije: Hartwik, Balduin, Gebhard,
Thiemon; protiškof Berhtold. — Prelati
Solnograške cerkve, 266. — Solnograški
kanoniki, 266. — Solnograški prošt Hart-

wik 0), 408, — Ministerijali Solnograške.

cerkve, 266. — Njeni grofje, 206. — Njeni
knezi, 206. — Njeni plemenitniki, 206, —
Njeni neplemenitniki, 206. (I, II.)

Sophia, gl. Sofija.

Sora (Zoura), reka na Gorenjskem, 9. (II.)

Sórg (Sorich) vas na Koroškem severo-
zahodno od Št. Vida, 208. — Ondotna
cerkev sv. Martina, 208. (IL)

Sorich, gl. Sórg.

Sotla (Zótla, Zontla), dotok reke Save na
hrvaško -štajerski meji, 35, 84.

Souna, gl. Savinja.

Souua, gl. Sava.

Souuua, gl. Sava.

Sovnital, gl. Savinja.

Sovva, gl. Sava.

Sowa, gl. Sava.

Spanheim (Spánheimmense castrum), grad
pri Kreuznachu v Renski pokrajini, 415.
— Engelbertus comes de Spanheim, 407.

Spánheimmensis, gl. Spanh eim.

Spariensis, gl. Sipar.

Speier (Spira), mesto poleg Rena, 114,
137. — Ondotni prošt Gotebold (Go-
(IL) dus Nemetensis praepositus), 140.

Spira, gl. Speier.

Srengi, gl. Zdrenj.

Stadilaren, gl. Stadling.

Stadling (Stadilaren), vas severozahodno
od Št. Pavla na Koroškem, 415.

Staeinberch, gl. Kamnik.

Staina, gl, Kamen.

Stall (Stallun), vas v Belanski dolini na
Koroškem, 22. (11.)

Stallun, gl. Stall.

Stallvn, neka vas poleg Drave na Koro-
škem, 20. — Ondotne slovenske kme-
tije, 20.

Stano, neki podložnik v Gostingu na Šta-
jerskem, 123.

Stanogoj (Ztanagoi), sin svobodnega Azi-
lija, posestnika v Bukovju na Koroškem,
319, — Njegov brat Preslav, 379.

Starchand, (Starchandus marchio), mejni
grof ter odvetnik Krške cerkve, 203,
264.

Starchand, mejni grof v Savinjski marki,
okoli 1100. leta, 417. — Njegov brat,
mejni grof Udalrik, 417. — Njegov brat
W erigand, 417.

Stari dvor (Altanhot), trg jugovzhodno
od Brež na Koroškem, 129.

Stazo, neka priča okoli 1065. leta v Ka-
menu na Koroškem, 215.

Steina, gl. Kamen.

Steina, gl. Š terna.

Steinbach, neki potok blizu Otaleža na
Goriškem, 228.

Steindorf, gl. Kameno.

Steizemo, freisinški podložnik okoli 1030.
leta v Lindu na Štajerskem, 19.

Stephanus, gl. Štefan.

Stiera, gl. Štajersko.

Stira, gl. Štajersko.

Stirensis, gl. Štajersko.

Stoidrag, gl. Stojdrag.

Stoidrahc, gl. Stojdrag.

Stoina, gl. Stojina. -

Stornatus, gl. Ivan Stornatus.

Stojdrag (Stoidrag), neki podložnik gro-
finje Wichpurge v Projernu, 11.

Stojdrag (Stoidrahc), neki podložnik svo-
bodnega Karlinga v Motnici, 156.

Stojina (Stoina), neki podložnik cerkve
pri Sv. Martinu na Koroškem, 294, —
Njegovi sinovi, 294.

Strasista, gl. Stražišče.

Strassburg (Argentina, Argentoratum
Strazburg), mesto v Alzaciji, 5, 282. —

314 Imenik krajev in oseb.

Ondotni škof Wernher L, 5. — Ondotni
škof Wernher IL, 282. (I, Il.)

Strazburg, gl. Strassburg,

Stražišče (Strasista), vas pri Kranju na
Gorenjskem, 9.

Streglje (Strielach), vas severovzhodno od
Pokerč na Koroškem, 395.

Strengi, gl. Zdrenj.

Strezlesdorf, neki kraj na Koroškem, 294.
(IL)

Strielach, gl. Streglje.

Striholce (Heistrichesdori), vas blizu Tru-
šenj na Koroškem, 126.

Studenci (Brunne), vas zahodno od Ma-
ribora, 408. — Ondotni posestnik Span-
heimovec Bernhard, 408.

Sualdana, gl. Casa Sualdana.

Suavia, gl. Švabsko.

Suevi, gl. ὅν absko.

Suevia, gl. Švabsko.

Suevigena, gl. Švabsko.

Suha (ZvYche), neki kraj severozahodno
od Weitensfelda na Koroškem, 264.

Suha (Zuchaha), neki potok na Dolenjem
Avstrijskem, kateremu dandanes Zauch-
bach pravijo, 91.

Suinfurte, gl. Scehweinfurt.

Suinvord, gl. Schweinfurt.

Sulm (Sulpa), reka na srednjem Stajerskem,
117, 118. — Neki kraj ob tej reki, 294. (II.)

Sulpa, gl. Sul m.

Summitas campi, gl. Gorenje polje.

Summitas lacus, gl. Nad jezerom.

Sunaman, neki podložnik plemenitega
Ozija, 159.

Suowa, gl. Sava.

Superior villa, gl. Oberdorf.

Susans (Suzan), vas severno od S. Dani-
ela na Furlanskem, 87.

Susel, gl. Sausal.

Sutri (Sutrium, Sutria), mesto severoza-
hodno od Rima, 135, 360. — Ondotna
sinoda, 135.

Sutria, gl. Sutri.

Sutrium, gl. Sutri.

Suvelich, gl. Scheiflin g.

Suzan, gl. Susan s.

Svarzaha, gl. Schwarza.

Sv. Daniel (villa sancti Danielis) nad
Grabelno vasjo na Koroškem, 258, 303.
— Ondotna cerkev, 258, 303.

Sv. Jurij (castellum sancti Georgii), neki
grad v Istri, 66, 128. (IL)
Sv. Jurij na Vinogradih, vas severoza-

hodno od Velikovca. — Ondotna cerkev

sv. Jurija, 124. ;

Sv. Jurij (St. Georgen), vas poleg Krke
na Koroškem, 129, — Ondotni dvor, 129.

Sv. Jurij (ad sanctum Georgium), cerkev
blizu Klopinjskega jezera na Koroškem,
213.

Sv. Lavrenc (Sanctus Laurentius), neki
kraj blizu Palmanove na Furlanskem. —
Ondotni gozd, 86.

Sv. Lovreč (villa sancti Laurentii), vas med
Novim gradom in Omakom v Istri, 99.

Sv. Martin (ad sanctum Martinum), vas
v Istri pri Posertu blizu Belaja, 230.

Sv. Martin na Grobniškem polju, 294, —
Ondotna cerkev, 294, — Ondotni dvor,
294. — Ondotna pristava, 294. (IL)

Switker, odvetnik grofinje Heme, 126.

Syliganum, gl. Solkan.

Sylvester, gl. Silvester.

Syro, gl. Sigehard.

Syrus, nečak oglejskega patriarha Sige-
harda, 271.

Št. Daniel (S. Danielis), mesto na Fur-

lanskem, 34.

Šentgallenski, gl. St. Gallen.

Št. Lipš (ad sanctum Philippum), vas po-
leg Krke na Koroškem, 408. — Ondotni
posestnik plemeniti Gunthart, 408.

Št. Lorenc (Sanctus Laurentius), vas pri
Moši na Goriškem, 385.

Št. Pavel (ad S. Paulum, S. Paulus in La-
vent) v Labodski dolini na Koroškem,
380, 407. — Ondotni grad (castrum),
376. — Ondotna cerkev sv. Pavla, 376,
305. — Njeno pokopališče, 419. — Nje-
ni podložniki, 395, 402. — Ondotna fara,
402. — Šentpavelski dvor (curia gue di-
citur ad sanctum Paulum), 395, — On-
dotna vasica Brugga, 395.

Šentpavelski samostan (monasterium sancti
Pauli ad Lavint, monasterium Lavendense),
366, 380, 403, 407, 408, 415, 419, —
Ondotni opat, 402, 419, — Njegovi na-
sledniki, 402, 419. — Ondotni menihi,
402, 419. — Ustanovitelji samostana:
grof Engelbert I., 407, 419; njegova so-
proga Hedvika, 419; devinski nadškof

b

UTC NET Šale ia δι

(a

Imenik krajev in oseb. 315

Hartwik, 419. — Opat Wecilon, 408,
419, — Samostanski odvetnik, mejni grof
Engelbert, 408, 419. — Samostanska
posestva, 419,

Št. Peter (Sanctus Petrus), vas v Bujskem
okraju v Istri, 251.

Šepulje (Scopulach), vas pri Tomaju na
Krasu, 385.

Škrljevo (Chrilouua), vas pri Št. Rupertu
na Kranjskem, 129.

Šmarje (Sancta Maria), vas pri Sežani, 385.

Šmarjeta pri Telenbergu severozahodno
od Velikovca. — Ondotna cerkev sv. Mar-
jete, 124. ;

Šmartno (Sanctus Martinus), vas v Brdih
na Goriškem, 385.

Štajersko (Stira, Stiera), 388. — Ondotni
mejni grof Otokar (Otaker marchio Stiren-
sis, Ottakarus marchio), 285, 388, 389. (11.)

Stefan svetnik, — Samostan sv. Stefana v
Ogleju, 140. — Korarski zbor pri sv. Ste-
fanu v Čedadu, 34. (IL)

Štefan IIL, rimski papež (768—772), 65,
128. (1)

Stefan, škof pičenski okoli 1015. leta, 34.

Stefan (Stephanus), neka priča okoli leta
1070. v Kamenu na Koroškem, 242.

Šterna (Steina), vas v Bujskem okraju v
Istri, 251.

Stivan pri Devinu (Sanctus Johannes de
Timavo), 3373, 3612, — Ondotna cerkev,
3373, 3612, — Ondotni samostan 3372,
3612.

Švabsko (Alemannia, Alamannia, Suevia,
Suavia) 70, 272, 287, 328, 376, 417. —
Ondotni vojvodje: Herman ll., Herman
IIL, Oton iz Schweinfurta, Rudolf iz
Rheinfeldena. — Švabski knezi (principes
Sueviae, Alemannorum maiores) 323,
330. — Svabi (Suevi), 180, 219, 297, 323,
353. — Švabsko pokolenje (Suevigena,
indigena 'Sueviae), 137, 218, 325. —
Svabsko pravo (lex Alemannica), 330.
(L, IL)

Tacianus, gl. Tacijan.

Tacijan (Tacianus), dijakon in mučenik
pod cesarjem Dioklecijanom, 71. — Nje-
govi telesni ostanki, 71. (I, Il.)

Tagani, gl. Tagini.

Tagini (Tagini, Tagani), priča, ki se med
letom 1050. in 1090, omenja v Kamenu

na Koroškem in v Lešah na Kranjskem,
143, 245, 301.

Tagino, nadškof devinski (1004—1012), 23.

Tagino, ministerijal brixenskega škofa
Altwina okoli 1060. leta, 143.

Tanna, najbrže sedanja vas Than jugo-
zahodno od Knittelfelda na Štajerskem.
— Regenbertus de Tanna, 394,

Tarvisia, gl. Trbiž,

Tarvisiensis, gl. Treviso.

Tarvisinensis, gl. Treviso.

Tarvisinus, gl. Treviso.

Tarvisium, gl. Treviso.

Teboldus, gl. Dietbald.

Tegernbach (Tegiranpah), vas pri Mos-
burgu na Bavarskem, 21.

Tegiranpah, gl. Tegernbach.

Tengile, gl. Fridericus de Tengile.

Teodor IL, rimski papež (897), 65, 128. (II.)

Teodorik (Theodericus), opat pri Sv. Hu-
bertu v Ardenih okoli 1070. leta, 220.

Teotonici, gl. Nemci.

Teramperch, gl. Dramlje.

Tergeste, gl. Trst.

Tergestinensis, gl. Trst.

Tergestinus, gl. Trst.

Tertium, gl. Terzo.

Terzo (Tertium), vas med Oglejem in Čer-
vinjanom, 87.

Teutones, gl. Nemci.

Teutonici, gl. Nemci.

Teuzo, opat v Osojah okoli 1096. leta, 414.

Thaurus mons, gl. Ture.

Theodericus, gl. Teodorik.

Theotonicus, gl. Nemci.

Theutonici, gl. Nemci.

Thiedolfus, gl. Dietold.

Thiemon (Thiemo, Tiemo, Thimo), nad-
škof solnograški (1090 — 1101), 402, 417,
419. — Njegova sestra, 402, — Njegov
nečak Cholo, 402. — Njegovi sorodniki,
417. — Njegov nasprotnik protinadškof
Berhtold, 417.

Thietmar, gl. Dietmar.

Thimo, gl. Thiemon.

Thomas, gl. Tomaž.

Thuringia, gl. Turingija.

Tibera, reka v srednji Italiji, 353.

Ticinum, gl. Pavia.

Tiemo, gl. Thiemon.

Tiepoldus, gl. Dietbald.

316 Imenik krajev in oseb.

Tietoldus, gl. Dietold.

Timava (Timavus), reka blizu Devina na
Goriškem, 337a, 3618, 406. — Ondotna
cerkev sv. Ivana, 3372, 3612, — Ondotna
dieceza (diocesis Timavi), 406. (L)

Timavus, gl. Timava.

Timnich, neki kraj v Krški dolini na Ko-
roškem, 264.

Tobrogoy, gl. Dobrogoj.

Tobropotoch, gl. Dobri potok.

Tolmin (in Tuimine, Tulminum), trg na
Goriškem, 227, 385.

Tomaž svetnik. — Kapela sv. Tomaža v
Padovanski grofiji, 37. (IL)

Tomaž (Thomas), neki križar 1096. leta, 409.

Toulouse, mesto na Francoskem. — On-
dotni grof Rajmund, 411.

Tra, gl. Drava.

Traguša, dotok reke Donave na Dolenjem
Avstrijskem, 359. (Il,)

Traha, gl. Drava.

Trahof, gl. Dravski dvor.

Trahun, gl. Dravski dvor.

Traiectum, gl, Utrecht.

Traskendori, gl. Drešinja vas.

Trauna, reka na Gorenjem Avstrijskem,
199. (IL)

Trauus, gl. Drava.

Trbiž (Tarvisia), trg na juž. Koroškem, 385.

Trdodrag (Dridodrago), freisinški pod-
ložnik okoli 1030. leta v Lindu na Šta-
jerskem, 19.

Trdogoj (Turdogowi comes, comes Dvr-
gouuues), grof v Muriški grofiji na Šta-
jerskem, 55, 09.

Trdogoj (Durdegouuo), neki posestnik v

Noncellu na Furlanskem, 192.

Trdogoj (Dridogoi), freisinški podložnik
okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem, 19.

Trebeiza gl. Trebica..

Trebica (Trebeiza), freisinška podložnica
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Stajer-
skem, 19. :

Trebin (Trevino), neki podložnik v Gó-
stingu na Štajerskem 1042. leta, 123.

Trebina, gl. Trebnje.

Trebinja (Trepina), osvobojen posestnik
na Bledu. okoli 1070. leta 239.

Trebnje (Trebina), vas na Koroškem se-
verno od Beljaka, 179, 197. (1l.)

Trentinus, gl. Trident.

Trepina, gl. Trebinja.

Treplica (Trepliza), soproga svobodnega

Bodigoja, posestnika v Zasipu, 312.

Trepliza, gl. Treplica.

Treuuina, gl. Dravinja.

Trevino, gl. Trebin.

Trevir (Trier), mesto v zahodni Nemčiji. —
Ondotni nadškof Popon, 89, — Ondotni
nadškof Uton, 274. (11.)

Treviso (Tarvisium), mesto na Beneškem
182, 390, 404, — Ondotna cerkev (Tarvisi-
nensis ecclesia), 86, 87. — Ondotni škofje:
Almerik, Ruodher. — Cerkev sv. Petra v
Trevisu, 182. — Trevisanska grofija, 37,
39. (I, IL)

Tribur (Triburia), mesto vzhodno od Mainza
na Nemškem, 184, 322, 323. (II:)

Triburia, gl. Tribur.

Trident (Tridentum), mesto na juznem
Tirolskem, 10, 16, 17. — Ondotna škofija
(episcopatus Trentinus), 43. —, Ondotni
škofje: Udalrik, Henrik. — Tridentska
ravnina (Tridentensis planities, Tridenti
planities), 10. (I, II.)

Tridentensis, gl. Trident.

Tridentum, gl. Trident.

Trier, gl. Trevir.

Tristach (Dristach), vas jugovzhodno od

Lienza na Tirolskem, 144, 148, 227.

Trojica. — Samostan sv. Trojice v Brun-
dolu, 128.

Trst (Tergeste, civitas Tergestina), 60,

128, 349, 351. — Ondotna cerkev Marije

Device in sv. Justa, 103, 349. — Ondotna

cerkev sv. Petra, 349. — Ondotna cerkev

sv. Mučenikov (ecclesia sanctorum mar-

tyrum), 349. — Ondotni samostani, 103.

— Ondotne fare, 103. — Ondotni kame-

nolom (cararia), 349. — Ondotni vodotok

(aguarium), 349.

Tržaška cerkev (Tergestinensis ecclesia,
Tergestina ecclesia), 25, 103, 267, 349,
354, 356. — Tržaška škofija (episcopatus
Tergestinus), 43, 103, 351. — Njeni
škofje, 103, 267, 351, 354. — Škofje:
Richoli, Adalger, Heribert. — Tržaška
duhovščina, 351. — Tržaško ljudstvo,
351. — lvan, subdijakon in notar Trža-
škega mesta, 349. (I, II.)

Truhsen, gl. Trušnje.

Truhsental, gl. Trušnje.

wore wm ET WRITE TE

go iji Wi s Sa či NT TY,

pa

Ža Se de Na ΨΥ bnih, ea

Imenik krajev in oseb.

317

Truhsine, gl. Trušnje.

Truhsinensis, gl. Trušnje.

'Truške (Trvscvlo, vas v severozahodni
Istri, 251.

'Trušnje (Truhsen, urbs Truhsine), vas
na Koroškem severozahodno od Veli-
kovca, 126. — Ondotne cerkve sv. Lam-
berta, sv. Jurija in sv. Marjete, 124. —
Dva ondotna gradova (duo castra Trvhsen,
duae urbes Truxinae), 263, 394. — Dvor
pod Trušnjami (curtis suburbana), 126.

— Trušenjska dolina (Truhsental), 124, '

Ondotni vinogradi, 129. — Trušenjska
grofija (Truhsinensis comitatus), 129. —
Ondotna grofinja Hema (nobilis Hemma
comitissa de Truhsen), 115. (ll.)

'Truta, podložnica plemenitega Liutona na
Koroškem okoli 1080. leta, 303.

Truxinus, gl. Trušnje.

Trvhsen, gl. Trušnje.

Trvscvlo, gl. Truške.

Tubertus, ministeriral Oglejske cerkve
okoli 1027. leta ter soprisežnik oglejskega
patriarha Popona, 75.

Tubilnik, gl. Duplek.

Tuimine, gl. Tolmin.

Tulminum, gl. Tolmin.

Tüls, vas zapadno od Brixena na Ti-
rolskem, 375.

Tunzo (Tunzo, Tvnzo), oplemeničen po-
sestnik v Grimscah pri Bledu in na
Zgoši pri Begunjah okoli 1070. leta, 168,
305, 307.

"Tunzo, neka priča med letom 1075. in 1090.
v Kranjski gori, 316, 372.

Tuperga, gl. Dietberga.

Turdogowi, gl. Trdogoj.

"fure (Turus, Thaurus mons), gorovje
na meji Koroškega in Solnograškega,
417. (I, IL)

"Turin, mesto v severni Italiji. — Ondotni
κοΐ Kunibert, 354.

'Turingija (Thuringia), 221, 297. — On-
dotni grof Ludovik, 221. (1, Il.)

Turnouua, gl. Dornova.

Turris Capriaca, gl. Hervoj.

Turus, gl. Ture.

Tvnzo, gl. Tunzo.

"Twiel (Twiela), grad na Svabskem zahod- |

no od Bodenskega jezera, 386.
Twiela, gl. T wiel.

|

i

|

Ubertus, gl. Hugibert.

Udalacha, gl. Utovlj e.

Udalrik svetnik (s. Uodalricus). — Samo-
stan sv. Udalrika, 383.

Udalrik (Odalricus, Vodalricus, Uodal-

ricus, Udalricus, ^Oudalricus, Ovdal-

ricus, Voldoricus, Wodelricus, Viricus),

opat v St. Gallenu ter od 1086 — 1121

patriarh oglejski, 334, 381, 382, 383, 384,

385, 386, 389, 393, 396, 397, 398, 399,

400, 405, 410, 413, 414, 416. — Njegov

oče Markward, 334. —- Njegov brat

Liutold, vojvoda karantanski, 386. —

Njegov brat Henrik, mejni grof istrski

in odvetnik Oglejske cerkve, pozneje

vojvoda karantanski, 386, 393, 416. —

Njegov sorodnik kralj Henrik IV., 334,

399, 400. — Njegovi nasledniki, 384, 400,

410. — Njegovi škofje, 384. — Njegovi

duhovski fevdniki: opat Gebene, kaplan

Sigefrid, kaplan Walpert, 383. — Nje-

govi posvetni fevdniki: Goteftrid, Kono,

Herman, Konrad, Sigeboto, Picco, Zeizoli,

Berhtold, 383.

Udalrik (Voldaricus, Vuoldaricus),
brescianski (okoli 1031. leta), 86.
Udalrik, škof eichstüdtski (1075— 1099),

306.

Udalrik (Uodalricus, Oudalricus), škof
padovanski (okoli 1079. leta) 343, 344.

Udalrik (Woldaricus, Voldaricus) škof
pičenski (okoli 1031. leta), 86.

Udalrik (Woldaricus, Voldaricus) škoi
tridentinski (okoli 1031. leta), 86.

Udalrik, vojvoda karantanski (1135— 1144),
418. — Njegov oče Engelbert, vojvoda
karantanski, 418. — Njegova mati Uta,
hči pasovskega grofa Udalrika, 418. —
Njegovi bratje Engelbert, Hartwik in Ra-
poto, 418.

Udalrik (Odalricus), grof kranjski okoli
1011, leta, 28.

Udalrik, mejni grof kranjski in istrski
(T 1070). — Bil je mejni grof kranjski
(marchio Odalricus, Oudalricus marchio
Chreinensis), 143, 158, 164, 194, 209. —
Njegova Kranjska mejna grofija (in co-
mitatu Odelrici marchionis, in comitatu
V odalrici marchionis, in marchia Odal-
rici marchionis), 201, 224, 228. — Bil je
mejni grof istrski: (Odolricus marchius

škof

. 318 Imenik krajev in oseb.

Istriensis, Vodoricus marchio Istrie,
W. marchio Hystriae), 216, 217, 246. —
Njegova Istrska mejna grofija (in marchia
Hystriensi Wuodalrici marchionis, in pa-
go Istria in marcha Odalrici marchionis,
in marcha Histria in comitatu marchionis
Ódalrici), 223, 230, 250, 251. — Udalrik
se tudi imenuje ,Udalricus marchio Ca-
rentinorum* in pa ,Othelricus comes",
221, 254.

Njegov oče Popon, 221. — Njegova mati
Hademuda (Azika), 110, 221. — Njegova
stara mati Wilpurga, 111, 221. — Njegova
soproga Sofija, sestra ogrskega kralja
Ladislava, 221. — Njegov sin Udalrik,
221. — Njegov sin Popon, 221. — Nje-
gov sorodnik grof Adalberon iz rodovine
Ebersbergov, 194. — Njegov sorodnik
Wilhelm, mejni grof mišenjski, 221.

Udalrik Mlajši (iunior Odelricus), sin
Udalrika, mejnega grofa kranjskega in
istrskega, 221, 257. — Njegova mati So-
fija, 221. — Njegova soproga Adalhajda,
hči Ludovika, grofa turinškega, 221.

Udalrik, mejni groi v Savinjski marki
okoli 1100. leta (marchio, Oudalricus
comes), 417. — Njegov brat Starchand,
417. — Njegov brat Werigand, 417.

Udalrik, grof pasovski (comes Udalricus
de Pactavia), 418. — Njegova hči Uta,
soproga karantanskega vojvoda Engel-
berta, 418.

Udalrik, ministerijal moguntinskega nad-
škofa Liutpolda okoli 1057. leta, 198.
Udalrik (Odalrich), priča, ki se med letom
1050. in 1090. omenja v Kamenu in Pod-
kloštru na Koroškem ter v Preddvoru

na Kranjskem, 177, 261, 374.

Udalrik (Vdalricus), neka priča okoli 1090.
leta, 393.

Udnje (Herzogenbach), vas, zahodno od
Št. Jurija na Dolenjskem, 201.

Uegun, gl. Begunje.

Uelach, gl. Bela.

Ueldes, gl. Bled.

Uenetia, gl. Beneško.

Ueronensis, gl. Verona.

Ugo, gl. Hugon.

Uitislau, gl. Vitoslav.

Ulm (Ulma), mesto poleg Donave na
W iirtemberškem, 41, 322, 330.

Ulma, gl. Ulm.
Umaghum, gl. O mak.
Umagum, gl. Omak.
Ungari, gl. Ogri.
Ungaria, gl. Ogri.
Ungaricus, gl. Ogri.
Ungarii, gl. Ogri.
Ungarius, gl. Ogri.
Ungri,- gl. Ogri.
Unstruot, gl, Unstrut.

Unstrut (Unstruot), dotok reke Sale na

Saškem, 291.
Uodalricus, gl. Udalrik,
Urazlau, gl. Braslav.

Urban IL, rimski papež (1088 —1009), 252,

413, 419.

Ursianum, gl. Morsano.

Ursinga, gl. Irslingen.

Urso, gl. Urz.

Urz (Urso, Vrso), patriarh gradeški (okol
1017—1045), 40, 43, 50, 51, 52, 56, 60,
62, 65, 66, 67, 73, 74, 76, 121, 128. —
Njegov oče Peter, 62. — Njegov brat
Oton, dožd beneški, 60. — Njegovi
predniki, 74. — Njegovi nasledniki, 65,
128. — Njegova stolica, 62. — Njegova
duhovščina, 62, — Njegovi poslanci, 56,.
65, 128. (IL)

Uraniza, gl. Vranica.

Üta, gl. Ota.

Utingun, gl. Utting.

Utinum, gl. Videm.

Uton, nadškof trevirski (1066 —1078), 274.

Utovlje (Udalacha), vas pri Tomaju na
Krasu, 385.

Utrecht (Traiectum), mesto na Nizozem-
skem, 317. (IL)

Utting (Utingun), neki kraj pri Ammerskerm
jezeru na Bavarskem, 188.

Uualtilo, gl. W altilon.

Uueliza, gl. W elz.

Uuergandus, gl. Wergant.

Uuerihen, gl. Werinher.

Uuichpurch, gl. Wichpurga.

Uuinperch, gl. Vinji vrh.

Uuisili, gl. Wi cili.

Uuizili, gl. Wicili.

Uvago, gl. Wago.

Uvalsperc, gl. Vašinje.

Uveriendus, gl. Vergant.

Uvolfrat, gl. W olfrat.

saša nA ea Kada aa ie m AA
7 ἢ

Imenik krajev in oseb. 319

Vadiče (Wadizin), vas v Kovorski občini na
Gorenjskem, 158.

Valdo, gl. Walto.

Valle S. Donato, vas pri Vicenzi na Be-
neškem, 390.

Valles, gl. Bale.

Vallis Mauriaca, gl. Movraž.

Valtera, gl. Bonus de Valtera.

Valtram, gl. Waltram.

Vaniccha, gl. Ban ée.

Vardavegla, gl. B rd a.

Varientus, gl. Weriant.

Varman, gl. Warman.

Vašinje (Uvalsperc), kraj v Velikovškem
okraju, 414.

Važenberg, vas na Koroškem severoza-
hodno od Velikovca. — Ondotna cerkev

, SV. Lamberta, 124.

Vdalricus, gl. Udalrik.

Vdmunt, gl. V urmat.

Večegoj (Ecegoi), freisinški podložnik okoli
1030. leta v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Večevoj (Wekewoi), neka priča okoli 1065.
leta v Kranjski gori, 214.

Velah, gl. Bela.

Velah, gl. Bela Gorenja.

Veldes, gl. Bled.

Velikne (Welechne), neka priča okoli 1065.
leta v Kranjski gori, 214.

Vencegoj (W enzegoi), svoboden posestnik

okoli 1085. leta v Želečah pri Bledu, na |

Zgoši pri Begunjah in v Kranjski gori,
311, 368, 370.

Vencegoj (Wenzegoi), neka priča okoli
1085. leta v Kranjski gori, 372.

Venerij, patriarh gradeški (ok. 825—848),
74. (11.

Veneti, gl. Beneško.

Venetia, gl. Beneško.

Venetia, gl. Benetke,

Veneticus, gl. Beneško.

Venko (Wengei), neki podložnik leta 1042.
v Gostingu na Štajerskem, 123.

Vercellensis, gl. V ercelli.

Vercelli, mesto v Italiji med Milanom in
Turinom. — Ondotni škof, 10. (11.)

Verona (Verona, civitas Veronensis), 3,
10, 33, 52, 74, 75, 97, 189, 328, 338, 355,
412, 413. — Ondotno mestno zidovje,
33, 49. — Ondotni meščanje (Veronenses
cives), 187. — Veronsko polje (campania

Veronensis, planities Veronensis), 10, 16.
— Samostan sv. Zenona pri Veroni, 33,
49, 75, 189, 338. — Veronska cerkev, 338.
— Veronska škofija (episcopatus Vero-
nensis), 43. — Njeni škofje, 134. — Ve-
ronski škof Otbert, 10. — Veronska
marka (Ueronensis marchia, marchia Ca-
rentanorum), 3, 8, 33, 37. — Veronska
grofija (Veronensis comitatus), 10, 75. —
Ondotni mejni grof Oton (Otto Vero-
nensium comes), 3, 10. — Ondotni mejni
grof Adalberon, 33. — Veronski denar,
81. (1, IL)

Veronensis, gl. Verona.

Versa, gl. Verša.

Verša (Versa), vas v Furlaniji pri izlivu
Idrije v Ter, 385. (11.

Vesele (Niunsaz), vas zahodno od Dobrle
vasi na Koroškem, 176, 177. — Ondotni
posestnik plemeniti Woluo, 176. — On-
dotna posestnica Liuza, soproga Izono-
va, 177.

Vetrinj (Vitrino), vas jugozahodno od Ce-
lovca, 179, 197. (11.)

Vfhouen, gl. Aufhofen.

Vihouun, gl. Aufhofen.

Vfhovun, gl. Aufhofen.

Vfhovvn, gl. Aufhofen.

Vicentia, gl. Vicenza.

Vicentinus, gl. Vicenza.

Vicenza (civitas Vicentia), mesto na Be-
neškem, 142, 249, 339, — Samostan
sv. Feliksa in Fortunata v Vicenzi, 397.
— Njegova posesiva, 397. — Samostan
sv. Petra blizu Vicenze, 249, 339. — Vi-
centinska škofija (episcopatus Vicentinus),
43. — Ondotni škofje: Aistulf, Wecellon.
— Vicentinski grof Hubert, 249. (I, IL).

Videm (Utinum), mesto na Furlanskem,
410. (IL)

Viglessum, gl. Vileše.

Viktor IL, rimski papeZ (1054— 1057), 195.

Vileše (Viglessum, Villesium), vas v Fur-
laniji pri izlivu Tera v Sočo, 385.

Villach, gl. Beljak.

Villesium, gl. Vileše.

Vinji vrh (Uuinperch), vas pri Beli cerkvi
na Dolenjskem, 284. — Ondotna cerkev,
ki se ima postaviti, 284, — Ondotne
slovenske kmetije, 284. — Ondotna are-
alna zemljišča, 284.

320

Imenik krajev in oseb.

Vipacus, gl. Vipava.

Vipava (Wipaus, Vipacus, Wipacus), dotok
reke Soče na Goriškem, 1, 385.

Visoče (Wisathsah), vas v Kovorski občini
na Gorenjskem, 158.

Vistriza, gl. Bistrica.

Višnjica (Bitsa), potok pri Višnji gori na
Dolenjskem, 224, — Ondotno posestvo
nekega Anzona, 224.

Vital IV., patriarh gradeški (ok. 966 — —1017),
14. (IL)

Vital Faletro, dožd beneški (1084— 1096),
404,

Vitalis campus, gl. Campus Vitalis.

Vitellino, gl. Martin, nečak Vitellinov.

Vitobrater (Witobrater), freisinški pod-
ložnik v Lindu na Štajerskem okoli
1030. leta, 19.

Vitoslav (Uitislau), neka priča slovenske
narodnosti med 1002. in 1018. letom, 11.

Vitrino, gl. Vetrinj.

Vlatniz, gl. Blatnica..

Viricus, gl. Udalrik.

Vochenberch, gl. Berhtold de Vochen-
berch.

Vodalricus, gl. Udalrik.

Vodoricus, gl. U dalrik.

Voglajna (Oguania), dotok Savinje pri
Celju, 68, 84.

Vogliče (Wínkilar), neka vas na Koroškem,
414.

Vohendorf, neka vas na Bavarskem, 394.

Volchmar, gl. Folkmar.

Volchold, gl. Folkhold.

Volcmar, gl. Folkmar.

Volče (Walzana), vas blizu Tolmina, 34.
— Ondotna fara 34.

Voldoricus, gl. Udalrik.

Volkmar, gl. Folkmar.

Vosiza, gl. Vojščica.

Vojščica (Vosiza), vas zahodno od Komna
na Krasu, 385.

Vranica (Uraniza), freisinška podložnica
v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19.

Vranja (Rana), vas v Istri severozahodno
od Boljuna, 230.

Vratislav IL, vojvoda češki (1061— 1093),
289. — Njegov nečak Friderik, patriarh
oglejski, 289.

Vrbsko jezero (Wertse) na Koroškem,
270. — Ondotni dvori, 270,

Vrezich, gl. Breznica,

Vreznich, gl. Breznica.

Vrso, gl. Urz.

Vrtovin, vas v Vipavski dolini. — Ondotni
potok (Ortaona), 1

Vualpertus, gl. Walbert.

Vualtilo, gl Waltilon.

Vuoldaricus, gl. Udalrik.

Vurmat (Vdmunt), potok zahodno od Ma-
ribora na Štajerskem, 402.

Vüstriz, gl. Bistrica.

Vvelfo, gl. W elf.

Vvillelmus, gl. Wilhelm.

Vvirminse, gl. W iirmsko jezero.

Vvormacia, gl. Worms.

Vvulfo, gl. Weli.

Vzhodna marka (in Orienti parte), 91. (I, II.)

Wadizin, gl, Vadiče.

Wago (Wago, Uvago), neka priča, ki se
okoli leta 1065. omenja v Radovljici in
na Dovjem, 157, 232.

Wagram, vas vzhodno od St. Póltena na
Dolenjetn Avstrijskem, 359.

Wagreni, gl. Breg.

Wagreni, gl. Pobrežje.

Walbert (Walpertus), fevdnik in kaplan
oglejskega patriarha Udalrika, priča okoli
leta 1100. najbrže v Junski dolini, 383.

Walbert (Walpertus), neki grof, ki se je
v začetku leta 1017. mudil v Veronski
marki, 37.

Walbert (Walpertus, Vualpertus), odvetnik
oglejskega patriarha Popona, 75, 86, 87.

Walch (Walech), neka priča, ki se je
okoli 1090. leta mudila v v Krsajik gori,
311.

Waldman, gl. Waltman. x

Walech, gl. Walch.

Walpero, neka priča, ki se je leta 1072.
mudila v Kopru, 267.

Walpertus, gl. Walbert.

Waltfrid (Waltfrit), plemenitaš, ki je okoli
1050. leta živel v Karantaniji, 117.
Njegovo posestvo na Remšniku, 117.

Waltfrid, soprog plemenite Perchte, po-
sestnice v Luhem lesu na Koroškem okoli
1050. leta, 147. :

Waltfrit, gl. W altfrid.

Walther (Waltherius), plemenit poscitiik
v Milštatu in Krautu na Koroškem okoli
1070. leta, 242. — Njegova mati Azala, 242.

Imenik krajev in oseb.

321

Walther (Waltheri), priča, ki se je med
letom 1070. in 1090. mudila v Preddvoru
in Kranjski gori, 261, 372.

Walther (Waltherius), podložnik pleme-
nitega Liutona okoli 1080. leta, 303.

Waltheri, gl. Walther.

Waltherius, gl. Walther.

Waltilon (Vualtilo comes, Uualtilo), (mejni)
grof kranjski (1002, 1004), 9, 17. — Nje-
gova grofija (in comitatu Uualtilonis),
17. (11.

Waltman (Waldman), neka priča okoli
1070. leta v Kamenu na Koroškem in v
Kranjski gori na Kranjskem, 239, 240,
241, 245.

Walto (Valdo), neka priča okoli 1090. leta,
393.

Waltram (Valtram), sin Antonov, priča
leta 1082. v Kopru, 356. — Njegov brat
Marko, 350.

Walzana, gl. Volče.

Warient, gl. Weriant.

Warman (Varman), neka priča okoli leta
1050. v Kamenu na Koroškem, 145, 146,
147, 151, 155.

Wartker, plemenit posestnik v Rathnah
na Koroškem, 294,

Wazaman (Wazaman, Wazeman), priča,
ki se med letom 1050. in 1090, omenja
v Kamenu na Koroškem in v Kranjski
gori na Kranjskem, 176, 214, 243, 308.

Wazeman, gl. Wazaman.

Wecela (Wezela, Wezala), soproga ple-
menitaša Henrika, 244, 258, 299.

Wecelin (Wecellinus), neki grof, ki je bil
leta 1027. odvetnik ali valpot karantan-
skega vojvoda Adalberona, 75.

Wecelin (Wecelinus), brat cenedskega
škofa Helmigera, ki se omenja 1028.
leta, 82.

Wecelin (Wecelinus, Wecellinus), grof
istrski, 110, 111. — Njegova soproga
Wilpurga, 110. — Njegova hči Azika,
110, 111.

Wecelin (Wezilinus), plemenit posestnik
v Grabelni vasi okoli 1080. leta, 301,
Wecelin iz Junske doline (Wecelinus de
Juno), posestnik v Junski dolini okoli

1100, leta, 383.

Wecelon, škof vicentinski okoli 1082. leta,

354.

Wecil (Wezil, Wecil), priča ali pa priče,
ki se med letom 1050. in 1090, omenjajo
v Kamenu na Koroškem ter v Kranjski
gori, na Dovjem in v Preddvoru na
Kranjskem, 158, 159, 160, 161, 162, 168,
169, 170, 175, 213, 232, 234, 235, 236,
237, 238, 239, 242, 261, 304, 309.

Wecilon (Wecilo, Wezilo, Wetzilo, We-
celin), prvi opat v Št. Pavlu na Koroškem,
366, 380, 395, 419. — Njegovo vzhodno-
frankovsko pokolenje (genere Francus),
366. — Njegovi nasledniki, 419.

Wedragesdorf, neka vas na Koroškem,
294.

Weinberg (Winsperch) vzhodno od Št.
Pavla na Koroškem, 415.

Weisberg (Wizpriach), vas severozahodno
od Weitensfelda na Koroškem, 264,

Weissenburg (Wizenbvrch), grad poleg
Rezata na zahodnem Bavarskem, 202.

Weissenfeld (Wizzinvelt), neki kraj na
Bavarskem, 194. — Ondotni posestnik
Udalrik, mejni grof kranjski, 194.

Weissenstein (Wizinstein), vas pri Dravi
severozahodno od Beljaka, 379.

Wekewoi, gl. Večevoj.

Welach, gl. Bela.

Welechne, gl. V elikne.

Welefo, gl. W elf.

Welf (Welf, Welfto), vojvoda bavarski
(1070—1101), 257, 272, 282, 291, 317,
319, 321, 322, 324, 325, 330, 416. —
Njegov oče, mejni grof Azzon, 416. —
Njegova polubrata, 416. — Njegovo po-
sestvo na Kranjskem, 257.

Welf (Welf dux Carinthiorum, Welfo dux
Carinthiae, Weli dux de Ravinisburc,
Welph, Welpho, Vvelio, Welefo, Vvulfo,
W elihart, Welihard), vojvoda karantanski
(1047—1055) in mejni grof veronski, 137,
142, 180, 187, 188, 189, 190, 196. —
Njegov oče grof Weli, 137. — Njegova
mati, 190. — Njegovo švabsko poko-
lenje (Suevigena), 137. — Njegov grob,
188. — Njegovi ministerijali, 188. — Nje-
govo podedovano posestvo (patrimo-
nium), 188, 190,

Welf, grof iz Altdorfa (Welf comes, Guelfo),
137. — Njegov sin Welf, vojvoda ka-

rantanski, 137.
Welfhard, gl. W elf.

26

322 Imenik krajev in oseb.

Welihart, gl. W elf.

Welfo, gl. W elf.

Welph, gl. Welf.

Welpho, gl. Welf.

Wels (Welsa) mesto na Gorenjem Av-
strijskem, 389. — Arnulf, grof welški in
lambaški. 389. (1I.)

Welsa, gl. W els.

Welz (Uueliza), vas severozahodno od
Muraua na Gorenjem Štajerskem, 24,

Wengtei, gl. Venko.

Wenzegoi, gl. Vencegoj.

Werenherus, gl. W erinher.

Wergand, gl. Wergant.

Wergant (Werigand) iz rodovine sa-
vinjskih mejnih grofov, 417. — Njegov
brat Udalrik, 417. — Njegov brat Star-
chand, 417. ;

Wergant (Uuergandus, Uveriendus), po-
sestnik v Vogličah, 414. — Njegova so-
proga Berhta, 414. — Njegovi sinovi,
414. — Njegov sin Ruodher, 414.

Weriant (Warient), grof v Furlanski gro-
fiji 1028. leta, 82.

Weriant iz Slovenjega Gradca (Weriant
de Gréz), posestnik okoli 1093. leta v
Selnici poleg Drave, 395, 402.

Weriant (Varientus), ministerijal Oglejske
cerkve ter soprisežnik oglejskega patri-
arha Popona 1027. leta, 75.

Werigand, gl. Wergant.

Werihen, gl. Werinher.

W erinharius, gl. Werinher.

Werinher, nadškof devinski (1063 - 1078),
295.

Werinher I. (Wicelinus), škof strassburški
(1001 — 1029), 5.

Werinher IL, škof strassburški (1065 do
1079, 282.

Werinher, (Werinharius), prošt Freisinške
cerkve okoli 1030. leta, 57. — Njegov
odvetnik Altman, 57.

Werinher (Uuerihen comes, Uveiihen
comes), grof v Furlanski grofiji, fevdnik
cesarja Otona III. okoli 1001. leta, 2, 3.

Werinher (Werenherus), plemenit po-
sestnik okoli 1084. leta v Krautu na
Koroškem, 362. — Njegova soproga
Dietberga, 362. — Njegov sin Gebhard, 362.

Werinher (Werinheri), neka priča okoli
1090. leta v Kranjski gori, 369, 377, 378.

Werinher (Wernerius), neka priča okoli
1090. leta, 393. — Njegov brat Bertold,
393.

Werinheri, gl. Werinher.

Wernerius, gl. Werinher.

Wertse, gl. Vrbsko jezero.

Wetzilo, gl. Wecilon.

Wezala, gl. Wecela.

Wezela, gl. Wecela.

Wezil, gl. Wecil.

Wezilinus, gl. Wecelin.

Wezilo, gl. Wecilon.

Wibert, gl. Wigbert.

Wicelinus, gl. Werinher.

Wichpurga (Wichpurga,- Uuichpurch,
Bichpurck), soproga grofa Otwina, 11,
48. — Njen brat Hartwik, nadškof sol-
nograški, 11. — Njeni otroci, 11. — Njen
sin Gerloch, 48. — Njeni sinovi Vol-
chold, Hartwik in Henrik, 48. — Njeni
hčeri Perchkunta in Hiltipurga, 11. —
Njeno posestvo, 11.

Wichman, priča, ki se med letom 1050.
in 1090. omenja v Kamenu na Koro-
škem in v Kranjski gori na Kranjskem,
155, 370.

Wichmannus de Cella, 381. — Njegova
mati, sestra oglejskega pairiarha Fride-
rika, 381.

Wicili (Uuisili), neka priča med 1002. in
1018. letom, 11.

Wicili (Uuizilh), neka priča med 1002. in
1018. letom, 11.

Wiciman (Wiciman, Wiziman, Wicman),
priča ali pa priče, ki se med letom 1050.
in 1090. omenjajo v Kamenu in pri Sv.
Danielu na Koroškem ter v Kranjski gori
na Kranjskem, 158, 159, 164, 165, 303,
304.

Wicman, gl. Wiciman.

Wifhilde, gl. Wolfhilda.

Wigbert (Wibertus, Wipertus, Guibertus),

nadškof ravennski, od leta 1080. pa do -

1100. protipapež pod imenom Klement ΠῚ,
353, 301, 308, 413.

Wigbert (Wipertus), neki grof, ki je bil
leta 1066. poslanec karantanskega voj-
voda Berhtolda, 249.

Wignant, okoli leta 1074. ministerijal Frei-
sinške cerkve, 284.

W ilhalmus, gl. Wilhelm.

TW. we TN. DUET τ,

Imenik krajev in oseb. 323

Wilhelm (Wilhelmus, Willihelmus), opat |

Hirschauskega samostana (1071— 1091),
366, 376. — Njegovi učenci, 366.

Wilhelm I. (Wilhelmus comes, Wille-
helmus comes, Willehalmus comes, Willi-
halmus comes, Wilhalmus), mejni grof
v Savinjski marki, soprog grofinje Heme,
96, 115, 124, 125, 126, 130, 263. — Nje-
govi otroci, 96. — Njegov sin Harwik,
115. — Njegov sin Wilhelm, 115.

Wilhelm IL (Willihelmus comes, Wille-
helmus, Willihalmus), mejni grof v Sa-
vinjski marki (y 1036), 35, 36, 68, 84, 96,
115. — Njegov oče Wilhelm, 115. — Nje-
gova mati Hema, 35, 115. — Njegov brat
Hartwik, 115. — Njegova grofija, 35, 68.

Wilhelm (Willihelmus marchio), mejni grof
mišenjski (1046—1062), 221. — Njegov
brat Oton, 221. — Njegov brat (stric ?)
Popon, 221. — Njegova nevesta Sofija,
sestra ogrskega kralja Ladislava, 221. —
Njegov sorodnik Udalrik, mejni grof
kranjski in istrski, 221,

Wilhelm (Willelmus), neki grof, ki se je v za-

. četkuleta 1017. mudil v Veronski marki, 37.

Wilhelm (Willehelmus) iz Selč, ki je ži-
vel okoli 1100. leta, 394, — Njegov brat
Popon, 394. — Njegov brat Berhtold,
protiškof krški, 394,

Wilhelm (Willihalm), odvetnik solnogra-
škega nadškofa Balduina okoli 1050. leta,
116, 117, 118

Wilhelm (Vvillelmus), neka priča okoli
1090. leta, 393.

Willehalmus, gl. Wilhelm.

Willehelmus, gl. Wilhelm.

Willelmus, gl. Wilhelm.

Willihalm, gl. Wilhelm.

Willihalmus, gl. Wilhelm.

Willihelmus, gl. Wilhelm.

Willibirga, gl. Wilpurga.

Willipirga, gl. Wilpurga.

Wilpurga (Willipirga, Willibirga), soproga
istrskega grofa Wecelina, 110, 111,.112.
— Njeni predniki, 110, 111. — Njeni si-
novi in hčere, 111. — Njena hči Hade-
muda (Azika), 110, 112, 221, — Njen

vnuk Udalrik, 111. — Njen brat Adal- |
beron iz rodovine Ebersbergov, 221. &

Njen odvetnik Jakob, 111.
Winkilar, gl. V ogliče.

Winrih, oplemeničen posestnik v Grim-
ščah pri Bledu okoli 1060. leta, 168.
Winrih, neki posestnik na Gorenjskem

| okoli 1060. leta, 165.

| Winrih, neka priča okoli 1060. leta v
Kranjski gori, 164.

Winsperch, gl. Weinberg.

Winstrin, neki kraj v Istri, morebiti Brest
pri Vranji, 230.

Wipacus, gl. Vipava.

Wipaus, gl. Vipava.

Wipertus, gl. Wigbert.

Wirceburc, gl. Würzburg.

Wirzeburg, gl. Würzburg.

Wirzeburgensis, gl. W ürzburg.

Wisathsah, gl. Visoée.

Wito, neka priča okoli 1080. leta v Ka-
menu na Koroškem, 301.

Witobrater, gl. Vito brater.

| Wizenbvrch, gl. W eissenburg.

W iziman, gl. Wiciman.

Wizinstein, gl. Weissenstein.

Wizpriach, gl. Weisberg.

Wizzinvelt, gl. Weissenfeld.

Wliram, gl. Wolfram.

W odelricus, gl. Udalrik.

Woffo, neka priča okoli 1050. leta v Ka-
menu na Koroškem, 155, 156, 167.

Woffo, neka priča brixenskega škofa Alt-
wina okoli 1065. leta v Tolminu, 221.

Wola, freisinški podložnik okoli 1030. leta
v Lindu na Štajerskem, 19.

Wolchold, gl. Wolfolt.

Woldaricus, gl. Udalrik.

Woldericus, gl. Udalrik.

Woldoricus, gl. Udalrik. :

Wolf (Woluo), plemenit posestnik v Ve-
selah okoli 1060. leta, 176.

Wolf, dve priči tega imena okoli 1060.
leta v Kamenu na Koroškem, 158.

Wolf (Woluo), neka priča okoli 1070. leta

| v Kranjski gori, 234.

Wolfframus, gl. Wolfram.

| Wolfgang, gl. Popon.

| Wolfhart, neka priča slovenske narod-

| nosti med 1002. in 1018. letom, 11.

Wolfhílda (Wiíhilde), hči saškega voj-
voda Magnusa, 254. — Njena mati So-
fija, 254. — Njena sestra Eilika, 254.

| Wolfker, neka priča okoli 1 50. leta v

| Kamenu na Koroškem, 150.

26"

324

Imenik krajev in oseb.

Wolimund (Wolmunt), neka priča okoli
1050. leta v Kamenu na Koroškem, 155.

Wolfold, gl. W olfolt.

Wolfolt (Wolchold), neki klerik, ki je ži-
vel okoli 1030. leta, 54. — Njegov so-
rodnik grof Engelbert, 54.

Wolfolt (Wolfold), neki posestnik poleg
Laznice na Štajerskem okoli 1050. leta,
116. — Njegov sin Irimfrid, 116.

Wolfolt (Woluolt), neka priča med 1002.
in 1018. letom, 11.

Wolfolt (Woluolt), freisinški podložnik
okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajer-
skem, 19.

Wolfram (Wolfframus), opat osojski okoli
1064. leta, 206. — Njegov odvetnik Oton,
206.

Wolfram, neka priča slovenske narod-
nosti med 1002. in 1018. letom, 11.

Wolfram, priča, ki se okoli 1060. leta ome-
nja v Kamenu na Koroškem in v Radov-
ljici na Kranjskem, 143, 157.

Wolfram (Wliram), - neki podložnik- v
Krški dolini na Koroškem, 126.

Wolfrat (Uvolírat comes), grof trebenjski,
priča 1096. leta, 414.

W olmunt, gl. Wolfmund.

Woluo, gl. W oli.

Woluolt, gl. W olfolt.

W ormacia, gl. Worm s.

Wormaciensis, gl. W orm s.

Wormatia, gl. Worms.

Worms (Wormatia, Wormacia, Vvormacia),
mesto poleg Rena, 6, 7, 192, 108, 248,
319. — Ondotna cerkev, 6, 7. — On-
dotni škof (episcopus Wormaciensis), 7.
— Ondotni škofje: Azekon, Adalbert.
(L IL)

Wotiscalcus, gl. Odalskalk.

Wuistriza, gl. Bistrica.

Wulfing (Wuluinc), neka priča okoli 1050,
leta v Kamenu na Koroškem, 150.

Wuluinc, gl. W ulfing.

W odalricus, gl. Udalrik.

Wiirmsko jezero (Vvirminse) na Bavar-
skem jugozahodno od Monakovega, 162.

Wiirzburg (Wirzeburg, Wirceburc), mesto

.. poleg Mena na Bavarskem, 26, 278, 279
— Ondotni škofje: Henrik, Meginhard,
Brunon, Adalberon.

Wsztrich, gl. Bistrica.

Ysac, gl. Izak.

Ysoncius, gl. Soča.

Ysopus, gl. Osoppo.

Ystria, gl. Istra,

Zadole (in loco Scalach), vas jugozahodno
od Trga na Koroškem, 244. (IL) .

Zühringen (Zaringin), grad pri Freiburgu
na Švabskem. — Berhtold, vojvoda ka-
rantanski, iz rodovine Zàáhringov (Bert-
holdus dux Carinthiorum gui de Zeringen,
Bertolfus de Zaringin, Berhctoldus de
Zaringon), 326, 340.

Zaismering (Zeismanningun), neki kraj
poleg Wiirmskega jezera na Bavarskem,
162.

Zamanje (Salamannesdort, villa Salomo-
nis), vas v Škocijanski občini na: Ko-
roškem, 238, 245. — Ondotni posestnik
klerik Hfigiprecht, 238. — Ondotna po-
sestnica osvobojenka Egina, 245.

Zaringin, gl. Záhringen.

Zaringon, gl. Zihringen.

Zasip (Zazip, Zazib), vas severno od Bleda,
312, 313, 316, 372. — Ondotni posestnik
svobodni Bodigoj, 312. — Ondotni po:
sestnik Prisnoslav, 313. — Ondotni po-
sestnik svobodni Hademar, 316. — On-
dotni posestnik svobodni Protihc, 316.
— Ondotni posestnik svobodni Ivan 372.

Zato, freisinški podložnik okoli 1030. leta
v Scheiflingu na Štajerskem, 19.

Zazib, gl. Zasip.

Zazip, gl. Zasip.

Zdedrag (Zedrach), neki prebivalec blizu
Milštatskega jezera na Koroškem okoli
1070. leta, 242. — Njegova soproga, 242.
— Njegovi otroci, 242.

Zdrenj (Strengi, Srengi), vas v Oprteljski
občini v Istri, 205, 250.

Zebebor, gl. Sebibor.

Zebeinzalo, gl. Sebenje.

Zedrach, gl. Zdedrag.

Zeismanningun, gl. Zaismering.

Zeizolf, fevdnik oglejskega patriarha Udal-
rika, priča okoli 1 1100. najbrže v Junski
dolini, 383.

Zelach, gl. Selo.

Zemicho, gl. Semiko.

Zemole (in Zemulis), močvirnat svet se-
verovzhodno od Gradeža, 66, 128.

Zemulis, gl. Zemole.

ΨΥ.

fo Z di P n

σε υνα.

—FFÉ 7

Imenik krajev in oseb. 325

Zenon svetnik. — Kapela sv. Zenona v
Padovanski grofiji, 37. — Samostan
sv. Zenona blizu Verone, 33, 49, 189, 338.
— Ondotni opat Alberik, 189. — Lopa
palače sv. Zenona pri Veroni (laubia
sancti Zenonis solarii), 75. (11.)

Zenon, opat v samostanu sv. Nikolaja v
Benetkah okoli 1072. leta, 267. — Njegovi
nasledniki, 267. — Njegovi menihi, 267.

Zeringen, gl. Zihringen.

Zgoša (Góscha, Guscha), vas južno od
Begunj na Gorenjskem, 307, 368, 377.
— Ondotni posestniki osvobojenci Pavel,
Tunzo in Ivan, 307. — Ondotni posestnik
svobodni Vencegoj, 368. — Ondotni
posestnik svobodni Preslav, 377. — On-
dotni posestnik, Mantwin, 377.

Zilecca, gl. Želeče.

Zilinta, gl. Želeče.

Zlauco, gl. Slavko.

Zloslav (Zuozlau), neka priča okoli 1065.
leta v Kranjski gori, 214.

Zol, gl. Gospa Sveta.

Zolomerus, gl. Zvonimir.

Zompicchia (Malazumpicca), neka vas
vzhodno od Kodrojpa na Furlanskem, 253.

Zontla, gl. Sotla.

Zotla, gl. Sotla.

Zoura, gl. Sora.

Zreliz, gl. Žrelec.

Ztanagoi, gl. Stanogoj.

s

Zuchaha, gl. Suha.

Zumellus, gl. Zumiel.

Zumiel (Zumellus), rečica na Furlanskem,
ki se izliva v Corno, 87.

Zuozlau, gl. Zloslav.

Zéche, gl. Suha.

Zvonimir (Zolomerus), kralj dalmatinski
(1076—1088), 357. — Njegov sorodnik
(sororius), ogrski kralj Gejza, 357. —
Njegovi poslanci, 357.

Žalnja vas (Salchindorf, Salchendorí), vas
severozahodno od Velikovca pri Sloven-
skem St. Mihelu na Koroškem, 130, 264.

Želeče (Zilecca, Zilinta, Cilintun), vas tik
Blejskega jezera, 167, 259, 311. — On-
dotni dvor, 259. — Ondotni posestniki:
plemeniti Friderik, svobodni Vencegoj in
osvobojeni Grifon, 167, 311.

Zelezna Kapla (Capella), trg poleg reke
Bele na južnem Koroškem, 173. — On-
dotna cerkev, 173. — Ondotni posestnik
plemeniti Chezil, 173.

Žirje (Siriacha, Seriacha), vas blizu Sežane
na Krasu, 385.

Žitivit (Sitiuuit), freisinški podložnik v
Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta, 19.

Žiznec (Scisniz) freisinški podložnik v
Scheiflingu na Štajerskem okoli 1030.
leta, 19.

Žrelec (Zreliz), vas jugovzhodno od Ce-
lovca, 179, 197, — Ondotna gora, 119, 197,

Imenik besed in stvari.

Advocatia hereditaria (dedno odvet-
ništvo), 130.

Aldiones
103. (11.

Amphora (neka posoda za tekočino),
286. (IL)

A ngaria, ae (robota), 45, 75, 87, 104. —
Homines angariare (ljudem nalagati ro-
boto), 45, 103, 104. (IL)

Aquarium (vodotok), 349.

Area (dvor, zemljišče), 227, 245, 284%, 308.

Arimani, erimani (ljudje nižje vrste, ki
so pa bili svobodni), 103, 189.

Bannum (sodstvo), 179, 197, 204. —
(globa), 285. — (cerkveno izobčenje),
338. — Bannum ferale, bannum ferarum
(lovska pravica), 214, 305. (11.)

Baptisterium (krstni dohodki), 384".

Bizanzium (neki novec), 419.

Cararia (kamenolom), 349.

Censura regalis (kraljeva razsodba), 103.

C ollectae (kolekte, davki), 45, 104, 327,
333. — Collectas facere (pobirati davke),
45, 104. (L, Il.)

Coloni (koloni), 66, 103, 126. (1l.)

Colonia (kmetija), 216. (I, II.)

C o mmendati(neka vrsta svobodnih ljudi),
103, (1.

Concius (kvinč), 349.

Contrata (okolica), 385.

Decania (dekanija), 34". (I, Il.)

Decima, decimatio (desetina), 179, 197,
206, 227, 263, 270, 284, 285, 293, 201,
333, 356, 381, 384, 385, 395, 402. —
Decima acquisita (pridobljena desetina),
207. — Iusta decima, iusta decimatio
(zakonita desetina), 117, 207. — Iusta et
catholica decimatio (zakonita in katoliška

(neka vrsta podložnikov),

desetina), 118. — Recta decimatio (prava
desetina), 208. — Decimatio sicut aec-
clesiasticus ordo precipit, 179, 197, —
Solita decima (navadna desetina), 118.
— Solita decima secundum consuetu-
dinem Sclavorum (navadna desetina po
običaju Slovencev), 117. (I, IL.)

Denarii (penezi), 54. — Talentura dena-
riorum (talent penezov), 261. — Libra
denariorum (funt penezov), 349. (1) —

Districtio (globa), 45, 103, 104. (1, IL)

Districtus, i (globa), 31.

Distringere (kaznovati), 103. (l.)

Ecclesiae baptismales (krstne cer-
kve), 66, 86. (I, IL)

Erimani, gl. arimani.

Escaticum,
svinjske piče), 31, 104.

Euba, gl. hoba.

Excusati, scusati (ljudje, ki so oproščeni
kake dolžnosti), 1, 103. (11.

Familia (podložniki). 103%, 284. (Ila

Fiscus, i (dohodek), 223, 259. (I, II)

Fodinae metalli (rudniki), 36, 130, 263,

᾿ 264.

Fodrum, fotrum (krma za vojsko), 10,
45, 75, 104, 327. (I, II.)

Forestum, i (gozd), 104. — Forestarium
ius (gozdna pravica), 126.

Forum (tržna pravica), 263. — Fora vel
forensia iura (tržne pravice), 264.

Functio publica (javna služnost), 31,

45, 104.
Gaforium (davščina), 75.

G iniceum (hiša, v kateri so ženske predle
predivo), 129,
Herbaticum (pašni davek), 1, 104.
(L IL)

1 Zvezdica pri nekaterih številih kaže, da je o dotičnem izrazu na naznačenem mestu kratko

pojasnilo.

ta
ls
PAS Aa.

eschaticum (pravica do -

3

Imenik krajev in oseb.

321

Herimannus (vazal), 227.

Hoba, hóba, huba, euba (kmetija), 47,
48, 130, 179, 190, 197, 208, 211, 212, 227,
261, 262, 204, 402, 408. — Hoba tribu-
taria (davku podvržena kmetija), 129. —
Hobae Sclavenses, hobae Sclavaniscae,
20, 22, 208, 211, 212, 261, 262. (IL)

lus forensis (tržna pravica), 204, 261,

Karradium (voz), 299.

Laubia (lopa), 75.

Libra (libra, funt), 45, 75, 82, 92, 103,
104, 216, 225, 230, 250, 327, 351, 354.
(L IL)

Mancipia, orum (podložniki), 11, 19, 48,

66, 69, 123, 126, 129, 144, 259, 300, 303,

408. ([, II.)

Mangon (nekak metalni stroj!, 417.

Mansi (kmetije), 69, 127, 145,
151, 155, 156, 157, 201, 203, 258, 307,
333 362, 367, 377, 385, 394, 395, 402.
— Mansi regales (kraljeve kmetije), 28,
35, 68, 84, 105, 123, 202, 230. — Mansi
Sclavanisci, mansi Sclavonici (slovenske
kmetije), 54, 270, 374. (IL)

Marca (neki novec), 187, 414. (IL)

Marturinae (kunje kože), 394.

Massaricia, ae (kmetija), 34, 75, 206,
381, 395. — Sclavonicae massaritiae (slo-
venske kmetije), 284. (II.)

Massarius (kmet, oskrbnik,
103". (IL)

Mendati, gl. commendati.

Mercatus, us (tržna pravica), 36, 84,
126, 204, 263. (IL.)

Miliarius, miliarium (milja), f, 3l.
(I, I1)

Moneta, ae (novec, pravica kovati novce,
peneznica) 36, 130, 204, 263. ([1.)

Monetarius (penezokovec), 204

Morbus regius (zlatenica), 101.

Novci: libra, marka, penez, siclus, talent.
(.)

Nummus (penez), 11, 83, 126, 260. (ll.)

Pabulaticum (pravica do paše), 31.

Penezi (nummi), 11, 83, 125, 130, 265.

Pignoratio (zastava), 103. — Pignorare
(zastaviti), 103. (11.

kolon),

148, 150,

Piscariae (ribolovne pravice), 264.

Placitare (soditi), 45, 104. — Placitum
(sodstvo), 31, 45, 87,. 104, 327, 333, —
Placitum tenere (zborovati), 103. — Pla-
citum advocatiae (odvetniško sodstvo),
393%, (I, IL)

Prebendaria iura (prebende), 264.

Precariare (dati v fevd), 288.

Pretorium comitis (grofovsko sodišče),
103. (L)

Primitiae (prvine), 356. (1)

Quartisium, quartesium (četrtina), 384,
385.

Redhibitio, reddibitio (davščina), 103.
(I, 1I.)

| Ripaticum (pobrežnina), 104. (II.)

Sacramentales (soprisežniki), 75.

Saginatio (svinjska piča), 179, 197, (11.)

Saliginae (soline), 263, 264.

Salinae (soline), 36, 214. (1.)

Saltarius (poljski čuvaj), 75.

Sanguis, sanguinis iudicium (krvava
sodba), 264.

Scultasius (oskrbnik), 75. (11.)

Scusati, gl. excusati.

Sepultura (dohodki od pogrebov), 384.

Servitium publicum (vojna podpora),
15. (1.)

Siclus (neki novec), 160*.

Sinodochium τὸ xenodochium (go-
stišče), 104. (1, II )

Situla (maseljc), 117. (Il.)

Solarium (palača), 75.

Spatarius (mečenosec), 77. (11.

Stabularia curtis (pristava), 395, 408,
415.

Statio (štacuna), 86.

Suffragium (davščina), 31, 45, 87, 104.

Talentum (neki novec), 116, 125, 417.
— Talentum denariorum (talent penezov),
261.

Textrine muliercula (predica), 408.

Theloneum (colnina), 36, 84, 104, 130,
179, 197, 204, 263. (IL)

Titulus (neka vrsta cerkva), 103*. (Il.)

Walpoto (valpot), 75. (Il.)

Wildpannum (lovska pravica), 274.

K^ TED ze
E^

P ie

τος ee

i he
sj »

NP O Na V STO αν ὙὙΥ JR ZETOR NJNMIITČAKEY
TU saj te kaki TOP T YT

Dostavki in popravki.

Ko je bil že del te knjige natisnjen, sta izšli dve drugi knjigi, v katerih je
priobčenih mnogo takih listin, s katerimi smo se že v tej knjigi seznanili. Te dve
knjigi sta: Mon. Germ. Dipl., IV. zv., ter Salzburger Urkundenbuch, Il. zv., 1 sešitek.
Ker sta res izvrstni, bi bilo napačno, ako bi ju tu prezrl. K naštetim izdajam, katere
sem navedel pod raznimi številkami v svoji knjigi, naj se še dodajo naslednje:

K št. 11 naj se doda Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., Il, 119, št. 65.

68 , MG. Dipl., IV, 35, št. 32.

? » » »

ei zr ὅθι: dika: ,. — MG. Dipl; IN,:37;:št 34.

σ΄, MG. Dipl, IV, 125, št 92.

ED 1. .MO Dip, ΟΣ 5t. 15i

»» 80, , , MO.DipL IV; 170, št. 124.

2» 8t... . MQG-DpLIV,. O5 MB

Sea, , . MO Dipl, IV, H8, 4t 192.

DU SE-, ,-., MMO.DIpL, IV; 180, AE 194

20S 89 . , .,. MO. DID, TV. ZRA,

2:5 MW oze ΜΟΙ DAS IO. ΚΟ ΖΗ

sa MJ V. ,. v (MU DIp IV, 300 RA.

9». 9H, 1 . BEGE-DipE, νι 406. 3E 7585.

20.499: , , MO Dipl, IV, Mi 3t 209;

» » 124 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., ll, 140, št. 81.

» » 126 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II, 142, 143, št. 82a5cd.
» » 129 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II, 143, št. 82e.

» » 132 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb, Il, 144, št. 83.

» » 179 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., Il, 149—151, št. 87.
» » 19 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II, 155, št. 91.

» » 197 ., , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., Il, 156 159, št. 92.
» » 203 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., 1I, 159, št. 93.

» » 206 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., II, 161, št. 94.

. » 208 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., Il, 165, št. 98.

» » 255 , , » Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., Il, 170, št 102.

» » 205 , , , Hauthaler in Martin, Salzb. Urkb., Il, 172, št. 103.

Oblika ,Rabenger" je pravilnejša kakor ,Ravenger^ in zato naj se ,v" premeni
v ,b* v dotičnih besedah str. V, v. 23, potem str. XXIII, v. 6, dalje str. LII, v. 37,
ter str. LIII, v. 1 in 10.

,lraskendorí* (str. 24, št. 35, ter str. 54, št. 84) ni Kozje, pač pa Drešinja vas
blizu Celja na Stajerskem. Zato naj se tudi na strani XVII, v 16 in 17 beseda Kozje
nadomesti z besedo Drešinja vas.

Listina pod št. 98 je nepristna, kar je Bresslau dokazal v MG. Dipl., IV, 405.

Na str. 107, v. 40, se omenja grad Schaumburg. Dotični grad je bil južno od
Velikovca. Neki drug grad istega imena je bil severozahodno od Št. Vida na Koroškem.

Rodovniki.

Zdelo se mi je primerno, da sem v to knjigo uvrstil pet kratkih rodovnikov.
Da jih bo čitatelj lahko dobil, naj navedem tu strani, na katerih se nahajajo.

1. Rodovnik o sorodstvu karantanskih vojvodov Konrada I. in Konradi Il. s
cesarji iz Saške rodovine. (Str. 11.)

2. Rodovnik o sorodstvu karantanskih vojvodov Konrada I. in Konrada Il. s
cesarjem Konradom II. iz Salske rodovine. (Str. 14.)

3. Rodovnik o sorodstvu Udalrika, mejnega grofa kranjskega in istrskega.
4Str. 136.)

4, Rodovnik Spanheimov. (Str. 219.)
5 Rodovnik Eppensteinov. (Str. 235.)

Str.:

XII,
XX,

41,

59,

vrsta:
mi
32.
22.
33.

»

42.

namesto: čitaj:
Sebanjah Sebenjah
Jugovzhodno Jugozahodno
Artnik Artuik
ih jih
naj na
naslednja naslednjega
148 143
Arhiv Archiv
partibusho bas partibus hobas
Ranjki | Rajnki
1093 1003
ko ki
qui Fuseia qui dicitur Fuseia
1917 1017
582 382
extant exstant
Oglejki Oglejski
Soune Sounae
o Cervinjana od Cervinjana
pallis palliis
ia lia
Peckauu? Peckauu
Arnoža Arveža

Str.:

87,
106,
130,
140,
155,

184,
205,
257,
269,
272,
273,
274,
216,
219,
281,
281,
299,
299,
300,
306,
312,

vrsta:

8.
6.
H.
25.
16.

32.
20.
ἧς

Tiskarski pogreški.

namesto: čitaj:
III. non Febr. HIL non. Febr.
Goudman Guodman
in Holz im Holz
Liuta Linta
ibidemcircum ibidem circum-

iacentibus iacentibus
163 165
1090 1080 :
zemija zemlja
Samostau Samostan
998 993
210 370
21 221
335 355
Horde Hvrde
Grinald Grimald
158 128
Ozpo Ozpe
387 318
Pasov Padova
krškega tržaškega
Sciavonicus — Sclavonicus

PLEASE DO NOT REMOVE
CARDS OR SLIPS FROM THIS POCKET

UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY

DR Kos, Franc

381 Gradivo za zgodovino
S665K6 Slovencev v srednjem veku
knj.3