(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Izvestja muzejskega društva za Kranjsko"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at |http : //books . google . com/ 



^\ayj T*^^/'// 



HARVARD COLLEGE 
LIBRARY 




FROM THB FUND OF 

CHARLES MINOT 
CLASSOP1828 




IZVBSTJA 

muzejskega društva za Kranjsko- 



-H-%>- 



Uredil 
.A. n t O n TK. o 1> 1 a, i* , 

društveni tajnik. 



Izdalo in založilo »Muzejsko društvo za Kranjsko«. 



Letnik VIII. 



w 



v Ljubljani 1898. 

Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 



HARVARDCOLIEGE LlBRARV 
NOV. 7| 1919 
MINOT FUND 



A .v 



o 



'>>X..v.^ V-i-vl.ii 





3S 



I 



7^ 




^ 



^IZVESTJA/ 

MUZEJSKEGA DRDŠTVA 



ZA KRANJSKO. 

Urejuje 

Anton Koblar. 



Letnik VIII. — Sešitek I. 









V Ljubljani 1898. 

'alaga »Muzejsko dru§tvo*za Kranjsko«. 
Misiiila J. lilasiiikova tiskarna. 



hi^^^i ^^i*^,^*^j>i^^i *y^^^i*^i ^^i:i 



^ 







^ 
d 





• Učajo 3 gld. na leto, dob6 »Izvestjat in 
"Uku samih >Izve8tij< je cena %i gld. 



i? 

I« 

i« 
? 

j? 

■Je 

f 

« 

-V? 



NOV. 7, 1919 
MINOT FUHn 



Vsebina 1. sešitka. 

Stran 

1. ^. Globočnik pl. Sorodohki: K petdesetletnici slovenske na- 

rodfie zavednosti i' 

2. Fr. Šmid: Drobiž iz admontske^a arhiva 15 ■ 

3. /. Vrhavec: Rožnik in c(^rkev na Rožniku 2*. :: 

Mali zapiski. * 

I. /. Vrhovni k: Marijina znamenja med Ljubljano in Poljem . . 



"^^ 



r 






IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik VIII. 1898. SeSitek x. 



^T- 



K petdesetletnici slovenske narodne zavednosti. 

v spomin na 1. 1848.*) spisal Anton Globocnlk pl. Sorodolski. 

Pred letom 1848. se Slovenci še niso zavedali svoje slo- 
venske narodnosti. Prešeren in drugi možje, ki so pred 1. 1848. 
kaj pisali v slovenskem jeziku, so se čutili Kranjce, Štajarce 
itd., in tudi Bleivveis je bil le bolj kranjskega mišljenja, ko je 
I. 1843. začel izdajati »Novice«. 

Prvi Kranjci, ki so se smatrali Slovence in Slovane, so 
bili nekateri kranjski dijaki, ki so prišli začetkom petega deset- 
letja iz Karlovca na ljubljanski licej. Ti mladeniči so bili na 
Hrvatskem priče, ko se je začelo vsled groznega madjarovanja 
razvijati ilirstvo po Gajevih »Novinah« in »Danici« tudi v 
javnem življenju. 

Trojica teh s Hrvatskega došlih slovenskih dijakov, ki so 
vsi pozneje vstopili v ljubljansko bogoslovno semenišče, je začela 
vplivati na svoje sošolce in znance v narodnem smislu. Naj- 
odločnejši med njimi je bil Jeran. Na ta način sem se tudi 
jaz navzel tega novega duha. Stanovala sva namreč z Luko 
Jeranom kot dijaka skupaj jedno leto (i 841/2). Že v prvih 
tednih me je vnel za narodno stvar in me »pohrvatil«, ali 
»kroatisch zugeschnitten«, kakor mi je profesor Martinak 
rekel, ko sem se začel podpisovati s »č« namesto s »zh« 
li >tsch«. 

*) Po mojih poročilih sta nekaj teh podatkov že obelodanila gg. 
pih in Vencajz. Pisatelj. 

1 



— 2 — 

jeran je kot bogoslovec vplival tudi na 6teiweisd, 
kateri ga je 1. 1843— 1846 večkrat poiskal zaradi pojasnil v 
jezikovnih zadevah v semenišču. 

Tako je bilo tisti čas v Ljubljani. Drugod med Slovenci 
tudi ni bilo boljše. Na Štajarskem so bili jedini zavedni Slo- 
venci dr. Muršič, dr. Kranjc in dr. Kočevar, na ko- 
roškem Einspieler in Majar, v Gorici Doljak in v Trstu 
Vesel-Koseski. Na Češkem, Slovaškem in Hrvaškem je bila 
pa narodnostna ideja že bolj razvita, kakor sem se prepričal 
iz pogovorov z dijaki iz onih slovanskih dežel, ko sem prišel 
1. 1844. ^^ dunajsko vseučilišče. Med slovenskimi akademiki 
sta bila samo dva, namreč Peter Kosler in Matej Cigale, 
prošinjena narodnega duha. Tema dvema sem se pridružil 
tudi jaz in ž njima sem obiskoval kavarno pri Bajerju na 
Alserci, nasproti bolnišnice, kjer so se shajali slovanski somiš- 
ljeniki do 1. 1845., pozneje pa pri Gerloviču v mestu na 
Kmetskem trgu. Redno smo se shajali ob petkih, ker so ta 
dan prihajale > Novice«, v katerih so nas posebno navduševale 
Koseskijeve pesmi. Ko sta 1. 1846. Kosler in Cigale svoje 
študije dovršila in odšla z Dunaja, sem jaz sam izmed Slo- 
vencev občeval z drugimi Slovani in jim pomagal prirejati 
slovanske zabave, s katerimi so začeli Slovani tačas nastopati 
na Dunaju. 

Jedna teh zabav je bil prvi slovanski koncert ali »Beseda«, 
katero smo priredili po zimi 1. 1846/7. Pele naj bi se pesmi 
v raznih slovanskih jezikih. Drugim Slovanom izvršitev tega 
sklepa ni delala dosti preglavice, ker so imeli na Dunaju 
dovolj domačih umetniških močij. Čehi so dobili za prvi tenor 
svojega rojaka na dvorni operi in Hrvatom se je ponudila 
ravno tako izboma moč na dunajskem gledališču, toda slo- 
venskega umetnika nisem poznal na Dunaju nobenega, ki bi 
si upal stopiti na pevski oder, čeravno smo dijaki v družbi 
na »Kostanjevici« (Landstrassej vsak večer prepevali domače 
pesmi. Slednjič sem izvedel, da je na Dunaju neki Legat, 
računski uradnik, doma iz Ljubljane, ki je prejšnje leto v 






^3- 

nekem ŽupnišČu tia Kranjskem tako izvrstno prepeval, da s6 
vsi strmeli. Hitim k njemu in ga poprosim, da naj on pomaga 
pri koncertu. Bil je takoj pripravljen sodelovati, le to je ob- 
žaloval, da ni imel za koncert primerne slovenske pesmi. Nato 
sem hitel domov in mu prinesel svojo pisano pesmarico. Izbral 
si je iz nje pesem »Popotnik«, pripomnil pa, da jo bode pel 
po nekem švedskem napevu. To seveda meni ni bilo prav 
všeč, vendar sem si mislil: bolje nekaj, kot nič, naša domo- 
vina bode na »Besedi« vender zastopana. »Popotnika« so 
vsprejeli kot kranjsko pesem v vspored in objavili smo, da 
priredimo prvi slovanski koncert. Povabljeni so bili samo gostje 
brez vstopnine. Razposlali smo povabila vsem znanim in na 
Dunaju bivajočim Slovanom; ker se je Anastasij Griin tačas 
ravno mudil na Dunaju, sem nesel tudi njemu povabilo v hotel. 
Koncert je bil v Jožefovem predmestju in poslušalcev se je 
vse trlo, da je bila prostorna dvorana prenapolnjena. Ugodni 
uspeh koncerta nam je obilo poplačal naš trud. Točka za 
točko se je izvajala izvrstno. »Popotnika« je pel Legat tako 
čarobno, da so ga gostje najbolj občudovali ves večer kot 
umetnega pevca. Imel je jako čist in krepek bariton in prav 
ta večer je bil izbomo pri glasu. Pozneje je postal Legat 
glavni tajnik dunajskega moškega pevskega društva. 

Slovenci smo bili presrečni, ko smo se vračali od kon- 
certa čez »Glacis« na našo »Kostanjevico«. Naše veselje se je 
pa drugi dan še povečalo, ko smo čitali v dunajskih časopisih, 
kako je vse hvalilo kranjsko narodno pesem. Vender vsako 
veselje ima rado kako nepovoljno posledico in tako je bilo tudi tu. 

»Novice«, ki so tudi prinesle poročilo o koncertu, so ime- 
novale P. prestavljavca pesmi »Popotnik«, kar pa Str — u ni bilo 
všeč, ker je sebe proglasil za prestavljavca. Temu je pa zopet 
odgovoril P. z neko prav humoristično in zbadljivo pesmijo, ki 
sicer ni bila tiskana, vender med znanci razširjena. Da se je 
pa znana nemška pesem »Ich komme von Gebirgen her« 
in s švedskim napevom proglašala kot kranjska narodna 
pesem, nad tem se seveda nihče ni izpodtikall 

1* 



jednako zanimanje, kakor koncert, je provzročil tudi 
Slovanski ples, katerega smo priredili 1. 1847. Bili so 
sicer taki plesi prirejeni že v poprejšnjih dveh letih, a v malih 
prostorih, n. pr. »zur Birne«. To leto je bilo pa podjetje veliko 
večje in ples se je napravil v novih dvoranah »Sofienbadsale«. 
Zvršil se je sijajno. Pričujočih je bilo več nadvojvod, srbski knez 
Miloš in njegov sin, vladika črnogorski in drugi. Darila za 
dame so bile pahljače s slikami slovanskih narodnih noš, 
katere sem jaz razdeljeval pri vhodu na plesišče. V denarnem 
oziru pa nismo bili tako zadovoljni. Primanjkovalo nam je čez 
1000 gld., za kateri znesek nas je šestorica še tisto noč morala 
ravnatelju dvorane podpisati akcept, da svoto v treh dneh 
plačamo. S tem se nam pa večer ni skalil, ker sta nam še 
tisti večer darovala dva dostojanstvenika 100 gld. Knezu Milošu, 
ki nas je očaran gledal, ko smo njemu priljubljeno »kolo« plesali, 
je pa dr. Kuretič razložil naš položaj, na kar nam je takoj podaril 
200 gld., čeravno nam je bil že prej za povabilo 100 gld. dal. 

Nastopno leto (1848) se nam je Slovanski ples pa tako 
dobro obnesel, da smo stroške pokrili, plačali dolg prejšnjega 
leta in da nam je še nekaj ostalo v dobrodelne nam.ene. 

Ti mirni časi so spomladi 1. 1848. minuli. Rahlo se je 
tresel že prej Metternichov absolutistični sistem, tega leta se je 
pa zdrobil popolnoma. Že ustanovitev akademije znanosti 
(Szecheny) v Pesti (1825), rogoviljenje Bathianya, Otwoša in 
Košuta v ogerskem deželnem zboru (1845), napitnica nadvoj- 
vode Ivana v Kolinu, ko je dejal : >Ne Prusija, ne Avstrija, 
ampak zjedinjeno Nemštvo naj živi!« (1842), izvolitev skraja 
narodno zavzetega papeža Pija IX. (1846), osnovanje Juridičnega 
bralnega društva na Dunaju, razni spisi Grttna, Andrianija, 
Šuzelke, Kurande itd., vse to je pripomoglo, da sta se na 
Ogerskem, v Italiji in na Nemškem vedno živahneje oživljala 
liberalni in narodni čut. Ko je pa še 26. februvarja 1848 v 
Parizu izbruhnila revolucija in se ustanovila republika, se je pa 
tudi pri nas začelo vedno glasneje šepetati, da je ncohodno 
potrebna preustrojitev avstrijske države. 



Posebno je pa razburil v Avstriji javno življenje govor, kate- 
rega je dne 3. marca imel Košut v ogerskcm deželnem zboru. 
Ta govor se je razdelil na vse strani v tisočih izvodov. Na Dunaju 
so se videli precej drugi dan, v Gradcu pa dne 6 marca po 
oglih nabiti hujskajoči oklici. Nižjeavstrijski stanovi, meščani in 
obrtniki dunajski so v tem smislu vložili prošnje dne 9. marca, 
katerega gibanja ni bila več v stanu pomiriti uradna izjava, ki 
je izšla po časnikih dne 10. marca. 

V Pragi je bilo dne ii. marca v Vaclavski kopelji po- 
litično zborovanje. Na Dunaju so pa napravili vsled vpliva 
Juridičnega bralnega društva v avli zborovanje vseučiliščniki 
dne 12. marca. Sklenili so adreso na cesarja in da naj dijaki 
drugi dan, ko se otvori stanovski zbor, izsilijo dostop v zbor- 
nico ter napravijo, da bodo razprave javne. Poprej je pa že 
tudi licealni katehet dr. F tis ter, naš rojak, pri pridigi v vse- 
učiliški cerkvi (bila je ravno nedelja) navduševal mladino za 
politično probujenje. 

Dne 13. marca bi se bili imeli pričeti na vseučilišču 
semestralni izpiti. Jaz sem šel ob 10. uri dopoludne na vse- 
učilišče, da bi napravil brž izpit iz nacijonalne ekonomije, ker 
sem bil namenjen potem ob jednajstih iti v deželno hišo, kakor 
smo bili v avli sklenili prejšnji dan. Toda kako sem se za- 
čudil, ko ondi nisem druzega našel, kakor dr. Giskro, poznej- 
šega ministra, ki mi je povedal, da so izpiti odloženi I 

Nato sem hitel proti deželni hiši. V >Wollzeile« prigalo- 
puje mimo mene naš peti dragonski polk, na trgu sv. Štefana 
pa general Schlick z dvema baterijama. Ko sem prišel na 
Mihaelski trg, mi zaradi velike gnječe ni bilo več mogoče iti 
v Gosposke ulice, moral sem iti po Schauflerici, pa sem se 
tudi tii že komaj preril. Naletel sem na gručo mladeniče v, 
ki so nosili na ramenih Poljaka doktoranda Burjana. Ta je 
pred Metternichovim stanovanjem na Ballplatzu imel govor za 
prostost in mirno postopanje. Skozi okna so gledali kneginja 
Metternich, njena sinova in vseučiliški asistent dr. Skedl, ki 
je enega njenih sinov pripravljal za izpit. Ta naš rojak mi je 



— 6 — 

pozneje, ko sem ga vprašal, kaj je rekla kneginja takrat, ko 
je videla to vrvenje po ulicah, povedal, da se je čudila, kako 
more kak doktorand tako preprost biti, da se da po mestu 
nositi. Revica si takrat pač ni mislila, da bo morala še tisti 
večer preoblečena s celo rodbino bežati z Dunaja. 

Na drugih krajih je bil pa položaj že vse bolj resen. 
Stanovsko hišo so zasedli dijaki že ob devetih ter so brali raz 
vodnjaka Košutov govor, h kateremu so delali Fischhof, Hermann 
in B5hm svoje opazke in dokazovali, da se vsem tem potrebam 
mora zadostiti tudi pri nas. Vsied tega je ljudstvo, ki je po 
sili vdrlo v dvorano, prisililo zbrane deželne stanove, da so 
pritrdili prošnji za ustavo, in prošnjo je deželni maršal Monte- 
cuculi takoj odnesel cesarju. A vzlic temu so začeli nekateri 
rogovileži metati skozi okna na došle vojake hišno orodje in 
druge stvari ter so s tem provzročili najprej slepo, potem pa 
ostro dešaržo v ljudstvo. 

Slični poulični boji so bili tudi na trgu »am Hof«, pred 
Šoti in >am Peter« ; tu so popoludne, ko sem mimo šel, 
ravno v neki kot polagali nekega umirajočega dijaka. Zvečer 
sem spremljal rektorja Jenula in profesorja Hya in Endlicherja 
do dvora, ko so nesli dijaško peticijo k cesarju. O mojem 
povratku je bilo že v sredi mesta na tisoče delavcev, ki so 
obmetavali hiše neljubih jim Ijudij. Ko sem prišel v svoje sta- 
novanje, sem pa že slišal, kako so pobijali okna v nasprotni hiši. 

Poskusil sem spati, a nisem mogel, dasiravno sem bil 
utrujen. Drugo jutro sem vstal že ob petih in šel ven. Ko 
sem prišel na ulico, sem takoj izvedel, da se v meščanski orožnici 
»am Hof« deli dijakom orožje. Dr. Giskra je delil puške iz 
okna prvega nadstropja. Bila je velika gnječa. Tudi jaz hlapnem 
po puški in se pridružim dijakom, s katerimi smo potem ves 
dan patrolirali po mestu. Prodajalnice so bile vse zaprte in 
na vratih so lastniki prodajalnic napisavali z belo kredo: »Sveta 
je lastnina«. Veliko Ijudij je pa že nosilo na prsih bele tra- 
kove kot znak želje, da naj se stvari razvijajo mirno. Tudi 
jaz sem si napel na prsi tak trak, katerega mi je bila dala 



neka prodajalka očal. V gnječi ob razdelitvi pušk so mi bili 
namreč štrli očale in moral sem si kupiti nove. 

Tako se je bila ustanovila dne 14. marca akademiška legija 
in meščanska narodna straža. Pof)oldne se je odpravila cenzura 
in objavilo se je, da bodo stanovi radi preustrojbe sklicani na 
posvet dne 3. julija. 

Vse to pa vender še ni ljudstva pomirilo, kar se je 
videlo drugi dan (15. marca), ko se je cesar peljal s svojim 
bratom okoli po mestu. Še-le cesarski razglas, da se v Av- 
striji uvede ustava, je ljudstvo pozdravilo z zadoščenjem. Ti 
razglasi so se objavili po lepakih popoludne 15. marca. Neki 
tak lepak sem jaz odtrgal in ga vzel seboj v spomin.*) 

Zvečer so razsvetlili mesto in tako tudi drugi dan (16. marca), 
ko so Ogri prišli s svojimi prošnjami k cesarju na Dunaj. 

V petek dne 17. marca se je brala zahvalna sv. maša 
v vseučiliški cerkvi in popoludne je bil pogreb onih 13. žrtev 
marčeve revolucije. Tega pogreba smo se udeležili s puškam 
na ramenih. Dr. Fiister, jeden pastor in jeden rabinec so vodili 
sprevod. Pol^ te trinajstorice je bilo po raznih delih mesta 
tiste dni ubitih še drugih 33 Ijudij. 

V soboto, dne 18. marca, opoludne se je cesar zopet 
pokazal ljudstvu. Jaz sem ravno stal na Mihaelskem trgu s 
svojo puško na ramenu. Kar narede vojaki, ki so stali pred 
vhodom v cesarski dvorec, prostor. Pride voz iz notranjega 
dvorca. Komaj sem verjel svojim očem, ko sem zagledal v 
nizkem vozu cesarja in cesarico brez spremstva, le veliki 
dvomi mojster je jahal pred vozom. 

To zaupljivo vedenje cesarjevo je naredilo na ljudstvo 
tolik vtisk, da se je vse rilo k vozu. Ljudstvo je izpreglo 
konje in peljalo cesarsko dvojico. Vsak je hotel vzeti kak 
jermen, da bi pomagal vleči voz. Sprevod je šel čez »Graben« 
na Štefanov trg in od ondod na izrecno željo cesarjevo do vse- 



♦) Ta razglas in druge tiskovine in rokopise iz onega leta, skupaj 
67 komadov, sem izročil I. 1892. kranjskemu deželnemu muzeju. 

Pisatelj. 



— 8 - 

učilišča. Ljudje so ves čc^s vpili »vivat« in vmes tudi besedo 
»konstitution«. 

Pred vseučiliščem so voz ustavili; ker pa ravno ni bilo 
nikogar tam, ki bi bil mogel cesarja spodobno pozdraviti, zavili 
so jo z vozom v »Backerstrasse«. Ko pridejo na »Hoher 
Markt«, priteko iz Gerličeve kavarne nekateri mladeniči, in 
jeden izmej njih iztrese cesarici v naročje poln klobuk 
rudeče-belo-modrih kokard. Cesarica se je tega zelo ustrašila, 
ker je mislila, da so to znamenja francoske republike, katera 
ima tudi iste tri barve. Toda dr. Kuretič, ki je to vznemirjenje 
opazil, jej je razložil, da so to hrvatske kokarde. Cesarica se 
je vidno pomirila in celo nekaj teh kokard pripela si na prsi. 
Kmalu potem je cesar izrazil željo, da naj mu zopet vprežejo 
konje in vrnil se je v dvor. Ves čas, dokler je trajal ta obhod, 
šli smo s puškami v rokah kot nova improvizovana straža ob 
obeh straneh voza. 

Precej potem (20. marca) se je ustanovilo prvo odgovorno 
ministerstvo. Javni red se je vrnil, tako da so na mitnicah 
dne 22. marca začeli zopet pobirati vžitnino. Prvi tiskovni zakon 
se je proglasil dne 3 1 . marca, katerega so pa precej drugi dan 
v vseučiliški avli slovesno sežgali. 

Med tem so začeli žal prihajati glasovi iz Benedk in 
Milana, da si je ljudstvo v teh mestih ustanovilo svojo 
vlado in uprlo se našim vojakom, ki so morali od ondod 
pobegniti. 

Vse to gibanje, ki je bilo sprva samo liberalno, se je 
sčasom povsod spremenilo v narodno. Slišali so se od vseh 
stranij vskliki: »Ein einiges Deutschland « , »Italia libera«, 
»Eljen a Haza!« Povsod se je pa dvigal hrup proti Slovanom. 
Pri takih razmerah je bilo umevno, da se je vzbudil narod- 
nostni čut tudi v Slovanih, kateri čut so jeli povsod izražati v 
novoosnovanih časopisih, društvih, pritožbah in prošnjah. Tako 
so z narodnimi zahtevami prišli na Dunaj 26. marca Čehi, 
28. marca liptovski Sloveni, 5. aprila Hrvati in Poljaki, 10. aprila 
Rusini, 20. aprila Slovenci in 15. maja Srbi in Rumuni. 



— 9 — 

Ko se je bilo pa 6. aprila Cehom nekaj dovolilo, so precej 
9. aprila Nemci proti temu protestovali. 

Slovenski dijaki smo hoteli novovzbujenemu narodnemu 
čutu s tem zadostiti, da smo začeli nositi znake barv, katere 
smo proglasili za narodne. Ker so Nemci nosili črno-rudeče- 
zlate kokarde, izbrala sva neko nedeljo popoldan v Gerlovičevi 
kavami s Petrom Koslerjem na podlagi kranjskega deželnega 
grba kot slovenski znak barve : rudečo, modro in belo. V neki 
tovarni smo si dali napraviti take trakove, katere smo potem nosili. 
Ker so pa bile te slovenske kokarde francoskim republikanskim 
(rudeče-bele-modre) preveč podobne, pridejali smo še črno- 
rumene trakove, kar nas je pa spravilo v še večje zadrege, ker 
so Dunajčani čmo-rumeno barvo proglasili za znak kamerile 
in najbolj črtili. Nekoč je bila mene v avli cela druhal zaradi 
tega znaka napadla in komaj sem se s pomočjo nekaterih 
tovarišev rešil iz tega neprijetnega položaja. 

Dne 20. aprila 1848 smo ustanovili društvo z imenom 
>Slovenija«. Predsednikom je bil izvoljen dr. Miklošič, pod- 
predsednikom dr. Hladnik in tajnikom jaz. Ustanovni shod 
se je vršil pri odvetniku dr. Dolencu. Prisoten je bil tudi 
dr. Fuster. Vender se Fiister ni udeleževal posvetovanja, ker 
je takrat že živel in gorel le za liberalno nemštvo, kakor se je 
večkrat odkrito izrazil v svojih govorih v avli. Enkrat se je bil 
izrekel celo zoper slovanske težnje. Ker sem pa jaz odločno pro- 
testoval, priznal se je tudi on za Slovana, vender pa pripomnil, da 
se ima vse zahvaliti le nemški izobrazbi, v kateri je bil vzgojen. 
Na tem zborovanju »Slovenije« smo tudi skle- 
nili, poprositi cesarja, da združi vse Slovence v 
jedno skupno upravno celoto, da se uvede slo- 
venski jezik v slovenskih deželah v šole in urade 
in da se Avstrija ne združi pretesno z Nemčijo. 
V tem smislu spisano prošnjo smo dali natisniti v 2000 iz- 
vodih, katere smo potem poslali v podpis v vse slovenske 
kraje. Ko je bil to idejo tudi dr. Pogač ar (poznejši škof) v 
nekem dunajskem listu z velikim veseljem pozdravil, ga je 



— 10 — 

Saphir zbog tega smešil v svojem »Humoristu«. To me je 
napotilo, da sem šel k Saphirju in od njega zahteval, da naj 
svoje dovtipe v prihodnjem listu popravi, a on se je skliceval 
na prostost humorističnih listov in je mojo zahtevo sicer z 
lepimi besedami, vender s praznimi obljubami odklonil. 

V slovenskem narodno-gospodarskem smislu je sostavil 
odvetnik dr. Dolenec oklic na kranjske stanove, pl. Posaner 
na filharmonično družbo v Ljubljani, Semrajc na prosto 
ljudstvo (»Kaj bomo Slovenci cesarja prosili«) in Dežman oklic 
na Slovence zoper frankobrodske volitve. Dežmanov oklic se 
je razposlal na Slovensko v stoterih izvodih. Proti temu oklicu 
je izdal 26. aprila Anastazij Grtin posebno brošurico, ka- 
tero je zopet (30. aprila) primemo zavrnilo naše društvo z 
odgovorom dr. Dolenca. Drugi Grunov odgovor z dne 6. maja 
je zaključil ta prepir o poslatvi naših poslancev v Frankobrod. 
Nato je Jenko v mali brošurici razjasnil pomen narodnosti, 
jaz sem pa v imenu slovanskih deputacij, ki so bile na Dunaju 
dne 5. aprila sestavil poziv na vse Slovence, da naj delujejo 
skupaj z drugimi Slovani proti nadaljnemu raznarodenju. Ta 
poziv so v imenu Čehov med drugim podpisali dr. Rieger, 
Trojan, Faster itd., in Hrvatje Gaj, Kukuljevič, Vraniczany in 
drugi. Poljski odposlanci ga niso hoteli podpisati. 

Dne 13. aprila so prišli kranjski odposlanci na 
Dunaj zahvalit se cesarju za ustavo. V avli smo jih lepo 
vsprejeli. V »Wollzeile«, v stanovanju Valentina Bleiweisa, so 
prišli v dotiko s češkimi odposlanci, ker sem jim jaz tja pri- 
vedel dr. Riegerja in dr. Dvofaka. S to deputacijo iz Ljubljane 
je bil prišel tudi dvorni svetnik grof Hohenwart (oče po- 
znejšega ministra). Dijaki smo šli tudi njega prosit, da naj 
vlada podpira slovenske težnje in naj več ne dovoljuje, da bi 
se na ljubljanskem Gradu razobešala nemška zastava, kakor 
se je pred kratkim zgodilo. Grof je obljubil, da bode vlada 
gotovo zaiitevam ustregla, če bode spoznala, da so opravičene, 
sicer nas je pa očetovski opozoril, da naj se ne vtikamo preveč 
v politiko, glede nemške zastave na ljubljanskem Gradu je pa 



— H — 

smehljaje se rekel, da je bila tako neznatna, da so jo ljudje 
imeli za kako barvarsko znamenje (Farberzeichen). S temi be- 
sedami nas je, malo poparjene, prijazno odslovil. 

Z upravnim patentom, ki se je objavil dne 25. aprila, 
Ijiidstvo zaradi dvojnatih zbornic (Zweikammersystem) ni bilo po- 
sebno zadovoljno. Ko se je pa po nastopu novega ministerstva 
Doblhofa še razširila govorica, da hočejo razpustiti narodno 
stražo, odločili so se merodajni krogi precej za gromadno 
prošnjo (Sturmpetilion) na cesarja in jo tudi izvedli dne 15. maja 
skupno z ogerskimi odposlanci, ki so bili ravno tačas na Du- 
naju. Na tisoče Ijudij je šlo v vrstah pod vodstvom Goldmarka 
od vseučilišča čez Graben v cesarski dvor in demonstrativno 
so mej potoni povdarjali nemštvo in madjarstvo. Zaradi tega 
se Slovani nismo hoteli udeležiti tega sprevoda, ampak smo 
si dali napraviti 7 metrov visoko zastavo, ki je imela napis : 
»Bruderlichkeit aller Nationen Oesterreichs«. To zastavo sem 
nesel jaz iz Gerličeve kavarne na Graben in se vstopil ž njo 
na zgornji stopnici spomenika sv. Trojice, ko je prikorakala 
mimo peticijska kolona. Kmalu smo pa spoznali, da jim mi in 
naše geslo nismo všeč. Posebno Madjari so izjavljali svojo raz- 
draženost tako glasno, da sva se jaz in Dežman, ki je zraven 
mene stal, skoraj bala, da nas bodo napadli. 

Dva dni pozneje je zapustil cesar Dunaj. Vlada je skle- 
nila bolj odločno postopati. Najprej je nameravala razpustiti 
akademiško legijo. Ta namera je zopet razburila dijake, ali 
bolje rečeno, njih voditelje: Fusterja, Goldmarka, Fischhofa, 
Giskro in Hermana. Ko se je pa nekega večera, bilo je dne 
26. maja, raznesla še govorica, da gre general Windischgratz z 
vojsko zoper Dunaj, začeli so po vseh cerkvah zvoniti in ulice 
pregrajati z barikadami. Vso noč se je norelo po 
mestu, tako da nisem mogel spati. Ko zjutraj zgodaj stopim 
na ulico (na Starem mesarskem trgu nasproti pravoslavni 
cerkvi), me obkoli na stotine delavcev in me poprašujejo, kje 
naj bi naredili barikado. Spoznali so me namreč koj po obleki, 
da sem legijonar. Sprva sem jih skušal pregovoriti, da barikad 



— 12 — 

ni treba, ker je govi)rica o Windischgratzu neosnovana, a ker 
sem videl , da je bilo vse zastonj , sem jim nekaj korakov 
naprej, pri > Kolnerhofu « , odkazal prostor za barikado. In ni 
trajalo jedno uro, bila je barikada skoraj do prvega nadstropja 
gotova. Narejena je bila iz tlačnih kamnov, iz zabojev in druge 
slične robe, katero so nanesli iz sosednjih hiš. 

Ta dan vesoljne razburjenosti je sicer minul, a ljudstvo 
se ni pomirilo. Ljudstvo je bilo vedno bolj razdraženo, ker je 
svobodni tisk neizmerno pomnožil poulične publikacije, ki niso 
druzega donašale, kakor upor proti vsakemu koraku vlade in 
oklice za najtesnejše združenje z Nemčijo in za brezpogojni 
sprejem sklepov frankobrodskega osnovalnega parlamenta. Ves 
Dunaj je kričal : »Bundestaat« in le malo jih je bilo za »Staaten- 
bund« z Nemčijo, akoravno bi bil vsak lahko izprevidel žalostne 
posledice, zlasti za dunajsko mesto, ako bi se bilo prvo izpolnilo. 

V javnem življenju so imeli odločilno besedo le dijaki z 
voditeljem Fusterjem, Zidje in odbor narodne straže. Kdor je 
hotel kaj doseči, se je obrnil le na adjutanturo akade- 
mične legije, ker ona je dopisovala z ministerstvom kakor 
kaka vrhovna oblast. 

Ker so bili Nemci našim narodnim težnjam zmirom bolj 
nasprotni, se Slovani nismo hoteli več dosti družiti z legijo in 
smo hodili svoja pota. Večina dijakov je sicer tudi zapustila 
Dunaj, ker je bilo ministerstvo vse dunajske visokošolce*) opro- 

♦) Študirali so 1. 1848. na Dunaju ti-le kranjski dijaki, od katerih 
široko natisnjeni še živijo: 

Juristi: v IV. letu: Aparnik, Globočnik Anton, Globočnik 
Franc, Moos, Petkovšek, Pesjak, Rom6, Prcschern, Saj iz, Smertnik, 
Smolej. — VIII. letu: Dimitz, (iariboldi, Hut, Jentl, Katauer, Luschan, 
Napret, Pantz, Semrajc. — V II. letu: Gosler, Loschan, Peharz, Perona, 
Polak, Raab, Suppan, Sušnik, Taučar, Znaimwerth. — VI. letu: 
Jerman, Knobloch, Kodre, Margheri, Preschern, Pfefferer, 
Schvvanda, Stepančič, Thoman, Vojska, Zcttl, Zweyer. 

Medicinci: Mayer, Kapler, Pretner, Murgel. 

Tehniki: Ankerst, Globočnik, Schuller, Ziegler, Fink. 

Filosofov tačas še ni bilo. 



— la- 
stilo izpitov za drugo poluletje. Nam, kar nas je še ostalo, so 
bile narodne zadeve zdaj jedina skrb. Ko so se dne ii. maja 
razpisale volitve za prvi državni zbor, obrnili smo se pismeno 
do vseh imenitnejih oseb v slovenskih pokrajinah in se ž njimi 
dogovarjali, katere može naj bi postavili za kandidate. Pri tej 
priliki nam je razodel svoje misli tudi Koseški in nas je v 
svojem pismu najpred pozdravil s sledečimi besedami: 

•Gruss und Handschlag zuvor, o muthige Sohne Slovenja's, 
Zeugen der herrlichsten That, Blttthen der kommenden Frucht«. 

21aradi teh vprašanj je šlo dne 12. maja tudi več Slo- 
vencev z Miklošičem vred v Ljubljano, da bi razodeli ustno svoje 
misli o slovenskih težnjah. Napravili so jim javna predavanja o 
slovenskih zadevah v redutni dvorani v Ljubljani. 

Še bolj odločen korak so naredili Cehi. Sklicali so dne 
3. maja v Prago shod zastopnikov vseh avstrijskih 
Slovanov, da bi se posvetovali o sredstvih, kako bi se 
ustavili brezobzirnemu ravnanju Nemcev in zlasti Madjarov, 
Shod se je začel zadnji dan majnika in dostop so imeli na 
shod tudi inozemski Slovani. Ker je bil Miklošič zadržan, 
je > Slovensko društvo« poslalo v Prago mene kot zastopnika 
Sk>vencev. 

Ko smo prišli v Prago, so nas Cehi svečano sprejeli na 
Sofijskem otoku. Jugoslovanov je prišlo tja 42, Poljakov in 
Rusinov 61, iz Rusije je bil Bakunin in s Pniskcga Poljaka 
Libert in Ljubomirski. 

Precej prvi dan smo se predstavili c. kr. namestniku grofu 
Leonu Thunu, potem smo imeli v tinjski cerkvi božjo službo, 
kjer je kanonik Stolz pred kipoma sv. Cirila in Metoda na 
glas in tako prisrčno pro.sil božjega blagoslova našemu pod- 
jetju, da so nam skoraj vsem pritekle solze iz.očij. Seje so 
se vršile v prostorih Češkega muzeja pod predsednikom Pa- 
lackim. Vsakdo je govoril v svojem narečju, Šafafik je pa 
tolmačil gov^ore raznih slovanskih narečij. Nemški se ni govo- 
rilo, kar so nekateri nemški pisači napačno trdili. 



- u- 

RazdeliH smo se v tri skupine: Cehe, Poljake in Jugo- 
slovane ; vsi skupaj smo se shajali le vsaki drugi dan. V jugo- 
slovanskem oddelku sva bila izmed Slovencev Vraz in jaz, 
drugi slovenski odposlanci: Sparovic, Zelnik in Gerlovič so se 
bili vrnili takoj drugi dan na Dunaj. Predmeti zborovanju in 
pretresanju so bili: Razmerje Slovanov napram drugim narod- 
nostim in zahteva mirne, humanitarne federacije na svobodni, 
jednakopravni in bratski podlagi. Manifest, katerega smo v 
tem smislu sestavili, bi se bil imel predložiti v sprejem vsem 
evropskim narodom, s posebno adreso pa našemu cesarju. 

Sredi teh daleč segajočih imenitnih razprav, se pa pri- 
meri meni neka prozaična, pri dijakih sicer neredka naključba. 
Dobim namreč z doma pismo, s katerim so me oče pozvali, 
da naj naredim izpite in domov pridem, ker v Pragi nimam 
ničesar iskati. Dasiravno smo bili vsled zgoraj omenjenega 
ministerskega ukaza za drugo poluletje oproščeni vseh izpitov, 
sem se vender odločil, ustreči očetovi želji. Ko sem binkoštno 
saboto kot zapisnikar zvršil zapisnik jugoslovanskega oddelka, 
sem se odpeljal na Dunaj in napravil svoj zadnji izpit. Ker 
sem pa imel od »Slovenije« mnogo poverjenega mi posla, se 
nisem mogel odločiti, da bi bil po dovršenem izpitu šel koj 
domov. Mislil sem, da mi dolžnost veleva, vrniti se v Prago 
in vdeleževati se zborovanja, posebno ker sem bil takorekoč 
jedini Slovenec ondi. Vraz je bil namreč, kakor mi je sam 
rekel, bolj Hrvat, nego Slovenec. Napravim se tedaj precej 
drugi dan (13. junija) na kolodvor severne železnice. A kako 
se začudim, ko dobim namesto zahtevanega vožnjega listka; 
odgovor, da se morem peljati samo do Kolina, ker je vožnja 
v Prago zaradi bombardovanja mesta zaprta! 2^mišljen in 
osupnjen korakam v mesto nazaj. Po dolgem premišljevanja 
sklenem, ker se mi je vsled očetovega povelja posrečilo,; 
da sem o pravem času odšel iz Prage, še drugemu delu 
povelja zadostiti in se vrniti v domovino. Izročil sem Juriju 
Jenku, skoraj jedinemu slovenskemu dijaku, ki je še ostal na 
Dunaju, svoje upravniške posle pri »Sloveniji« in sem zapustit 



~ IR — 

Dunaj. Vstopim pri mestni m deželni sodniji v Ljubljani v 
službo kot pravniški praktikant, in s tem zaključim idealni del 
svojega življenja. 

Kmalu potem je nastala politiška tišina na Dunaju in v 
vsi Avstriji. Boj z Lahi in Madjari se je končal (1. i849.\ 
ustava za poskušnjo se je preklicala (1. 185 1.), liberalni valovi 
so se pol<^li, narodni prepiri so potihnili in ljudstva so se 
pomirila. Res je, da ni zadostovalo to stanje za politiško svo- 
bodo probujenemu ljudstvu, a vender je je obvarovalo raznih 
prevar sedanjega vrvenja in žalostnih nasledkov, s katerimi 
nam grozi razburjeno današnje politično življenje. 



Drobiž iz admontskega arhiva. 

Po arhivnih virih sestavil Fr. Šmid. 
Kodeks št. 793 v admontski knjižnici, 130 listov v 40, 
papir, XV. stoletje. Na 1. i — 12** se nahajajo (sinodalna) Sta- 
tuta accurtata per . . . VIricum Episcopum Seccouiensem . . de 
speciali commissione . . . Eberhardi Archiepiscopi Salczburgcnsis 
ad instanciam totius Cleri ibidem in Synodo congregati Anno 
Dni MCCCCXIX. Na 1. 13* pričenja kopijalna zbirka (liber 
canonico formularis), ki obsega listine oglejskih patrijarhov, 
solnc^raških nadškofov in lavantinskih škofov, tičoče se Koroške, 
Kranjske in Štajarske. (Večji del listin je brez datuma.) Največ 
listin omenja lavantinsko škofijo; slovenske dežele pod patri- 
jarhalno oblastjo so zelo redko zastopane; našel sem le na- 
slednje listine'): 

Celje. 

Citat o (1. 17*). Ludovicus^) etc. dilecto nobis in Christo 
filio presbytero Socrati etc. Patrijarh naroča Sokratu, naj na- 
znani duhovnu Platonu, da mora priti pred njegov ali njegovega 
del^ata v Celju (Cilie) sodni stol 20 dnij po prejemu vabila, 

>) Razdelil sem listine v abecednem redu po krajih. 
«) Ljudevit pl. Teck, izvoljen 1. 1412, 6. jul., umrl po 1. 1435, 
Gams, scries episcoporum p. 774. 



— le- 
če je taisti (20.) dati sodni dan, če ne, pa prihodnji sodni daii, 
super nonnullis uel certis excessibus per nos ex officio šibi 
obiciendis in iudicio responsurus. Ako pa ne pride, naj postopa 
Sokrat proti njemu prout moriš est. 

Confessionale (1. 17*). Ludovicus etc. Illustri et 
magniffico Dno fautori et amico meo carissimo Comiti Fri- 
derico Czilie Sagarie etc. ») Patrijarh dovoli grofu, da ga sme 
njegov spovednik ali kak drug duhoven odvezati vseh reser- 
vatov, katere si je patrijarh pridržal. Dovoljenje se da za 
jedno leto. 

Kranj. 

Dimissionale ad omnes ordines suscipiendos 
(1. 15*). Pt. Ljudevit dovoli dijaku Sokratu (Sokrati platonis 
De Krainburga scolari), da ga sme vsak poljuben škof posve- 
titi, ako ni kanoničnega zadržka. 

Sevnica. 
Consensus ad nouam structuram (1. 14*). Pt. 
Ljudevit dovoli občini Sevnica (Liechten\vald), da sme sezidati 
kapelo na čast sv. Florijanu. 

Škofja Loka. 

Presentacio ad ecclesiam parrochialem (1. 13*). 
Nikodem, škof frizinški *), naznanja pt. Ljudevit u, da je duhovna 
Hermana (Herman de Kvl) imenoval župnikom pri farni cerkvi 
sv. Jurija v (Stari) Loki ^in lagk). Herman je že prejel nižje 
redove ter je za svoj stan zadostno podučen. Nikodem prosi 
patrijarha, da Hermana investira in kanonično vmesti. Datum 
in Enczersdorff. 

Indulgentia pro ecclesia parochiali (1. 17*^). 
Pt. Ljudevit podeli farni cerkvi v Loki (in lack) (pod navadnimi 

*) Friderik II., grof celjski, rojen po I. 1377, umrl 9. jan. 1454. 
(Krones, die Freicn von Saneck, Anhang, III. Geneal. Tafel). 

*) Nikodem della Scala, izvoljen 29. marc. 1421, umrl 13. avg. 
1443, Gams, ser. episcop. p. 276. 



— 17 -- 

pogoji) odpustek 40 dnij za sledeče dneve: praznik farnega 
patrona, za vse praznike Gospodove, imenom: božič, obrezo- 
vanje, razglašenje, vstajenje, vnebohod, Duhovo, sv. Trojico in 
Telovo; za vse praznike M. B., namreč: spočetje, rojstvo, 
s\'ečnico, oznanjenje, obiskovanje in vnebovzetje, za praznike 
12. apostolov, vseh svetnikov, vernih duš, 4 evangelistov in za 
oktave vseh praznikov. 

Litera prouisionis mense (1. 19**). Ludovicus etc. 
dilecto nobis in Christo Conrado Hutt de Fewcht Clerico 
Cisterciensi. *) Konrad je že p.ejel nižje redove; ker pa nima 
nobenega beneficija, da bi ga posvetili, mu podeli patrijarh 
titulum mense (papales ad manus mensam), kater^a sme tako 
dolgo obdržati, dokler ne dobi družba beneficija. 

Pro absencia siue cura animarum satis bona 
(1. 31^ ). Lovrenc *), škof lavantinski, dovoli Žigi Lambergarju ') 
(dilecto nobis in Chr. Sige Lamberger rectori parochialis eccl. 
etc), da sme iti na vseučilišče in ondi svoje znanje popolniti; 
vendar pa mora poskrbeti za namestnika. Dovoljenje se daje 
za tri leta. 

*** 

Avstrijska »Reimchronik«. Te kronike štejejo 4 eksem- 
plare, ki so bolj ali manj popolni.^) Admontski eksemplar, 
napisan najbrž okoli 1. 1425., je bil prej turjaška lastnina in 
na notranji strani platnic se nahajajo sledeče beležke iz turjaške 
genealogije : 

Na notranji strani sprednjih platnic je (na papirju) 
samo ex-libris: 

^) V celem patrijarhatu sta bila le dva cistercijanska samostana: 
Stičina in Kostanjevica. 

«) Lovrenc pl. Liechtenberg , škof lav. I. 1424—33 in 1436 — 44. 
Personalstand der Dioec Lavant. 1897. p. 24 in 25, cf. tudi opombo. 
. O Žiga Lamberg; Ijublj. škof 1463— 1488. 
•) Monumenta Germ. hist. Deutsche Chroniken, Band V. Theil I. 
u. II. Ottokars ocsterrcichische Reimchronik, Einlcitung, p. VII. ss. 

2 



- 18- 

15 — 74 
g g g (= geslo: gott geb gnadt, glej spodej). 
Sigmundt Niclas Freyherr zu Aursperg auf Purggslall 
Obrister Erbcamerer in Crain und der windischen March. 

Večji del beležk je pa na notranji strani zadnjih platnic 

(na pergamentu) : 

14 — 80 

Las :> * # nich # * # ab ^,5 * ♦ WoIkard von Awrsperg (hat 
zu Gemahl gehabt eine geborne von Wolflfstein za Khlamb). 

15 — 29 

Sigmundt von Aursperg Obrister Erbcamerer in Crain 
vund der Windischen March. (Dieser ist herr Vollcharten Son 
vund hat zu gemahl gehabt eine geborene Rauberin Freyin 
zu Plankhenstain). 

15 -76 
Gott geb Gnadt 

Sigmund Niclas Freyherr zu Aursperg und Purchstall 
Obrister Erbcamerer In Chrain u. der W. M. (Dieser ist herr 
Sigmundten Sun und hat Erstlich zu Gemahel gehabt eine 
geborne von Volkherstorff Ir beder beelichung im 1544 Jar. 
Nachmals eine geborne schofferin. Ir beelichung Im 1573 Jar). 

15—76 

Gott begnadt HofTnung 

Volckhart Freyherr zu Aursperg auf Wolfpassing und 

vveixlpach Obrister Erbcamerer in Crain u. d. W. M. Rom. Kay. 

Mst-Raih. (Diser Herr VoUkhart ist auch Herrn Sigmunden 

Sun, hat zu gemahel gehabt ain geborne von Hofkirchen). 

15 — 76 
Ich vertraw Gott 
Wolf Sigmund Freyherr zu Aursperg auf Purchstall 
Obrister Erbcamerer in Crain u. d. W. M. Rom. Kay. Mst- 
Rath, und obrister Landt Jagermaister in Oesterreich ob und 
undter der Ennfs. (Diser ist Herr Sigmund Niclasen Sun vund 
hat zu gemachel ain geborne von VVindischgrazj. 



— 19 — 

15-92 
Gott geb gnad 
Hanns Freyherr zu Aursperg auf Purchstall Gruenpach 
und Seebcrn Erbcamercr in Crain und der W. M. Filrst-Durch. 
Erzherzog Ernnsten zu Oestcrreich Mundtschennckh. (Diser 
ist auch Herrn Sigmundt Niciascn Sun vund khumcn beede 
Herm gebrueder von Herm Sigmundt Niclasen ersten Gemahel 
ein geborne von VolckhcrstorfT und hat zu Gemahel ain geborne 
von Neydegg zw Rastenwerg.) 

Kodeks št. 31 v runski knjižnici (Reun)*) iz druge 
polovice 16. stoletja, 174 popisanih listov v 4°. 

Iz mnogovrstne vsebine omenjam le sledeče za Stičino 
zanimive sestavke. (Ostale glej pri Weis, Handschriftenverzeichnis 
der Stiftsbibliothek zu Reun v »Beitrage zur Kunde steiermar- 
kischcr Geschichtsquellen < 1875. I ss. ; Kodeks št. 31 na str. 29). 
Vse te sestavke je sestavil bržkone opat in vizitator Jernej 
Gmdenegg za svojo osebno rabo. List 38** — 45* : Processus 
electionis, postulationis et nominationis futuri Abbatis Admon- 
tensis (Laurentii) per commissionem (a. 1 568 post resignationem 
Valentini Abel [cerkveni volitveni obredi] '<>). L. 87** — Sg^ . 
Modus investiendi vicarios (parochiales) monasterii Sitticensis 
(liturgični obred). L. 148^ — I53* . Reformatio monasterii Sitti- 
censis per Wolfgangum abb. Runensem a. 1492, obravnava 
zgolj notranje meniške zadeve. L. 168** — 170*. Resignatio 
Abbati§ in Sittich (1523). L. 170^ — 171^ . Decreta principum 
de abbatum electione a. 1561. lata. 

Posebno važna sta pa za stisko opatijo zadnja dva 
sestavka. 

Po resignaciji opata Vrbana je bil predlagan od runskcga 
opata Janeza, vetrinjskega Polidora in kostanjeviškega Arnolda 
stiškim opatom menih Janez Zerer (1523). Milkowicz (Kloster 

») Kodeks sem dobil v roke po prijaznosti g. runskcga biblijote- 
karja p. Antona Weisa. 

"y O Lavrenciju sem pisal v lanskih Iz vest jih p. 44 s. 

2* 



_ 20 — 

in Krain p. 3 30 v Arch. f. oest. Gesch. Knjiga 74, del 11.) 
misli, da ostali bratje Janeza niso sprejeli za opata, ko je bil 
predlagan. Ker se imenuje od 1. 1530 — 34. opat Klement, 
meni Milkowicz, da je Janez vsled nasprotovanja odstopil. Da 
so pa Janeza bratje že 1. 1523. takoj po designaciji v resnici 
sprejeli za opata, nam svedoči že omenjeni sestavek »Resignatio 
Abbati§ in Sittich«. Ker jasno osvetljuje razmere v Stičini in 
kaže, kakšni so tačas bili obredi pri vmeščevanju opata, ga 
podajam v celoti: 

IN Nomine Sanctae et Individuae Trinitatis. Amen. Nos 
frater Johannes Abbas Monasterii in Runa Cisterciensis Ordinis, 
Salzburgens. Dioecesis. Notum facimus praesentium inspecto- 
ribus Vniversis. Quod cum Monasterium intemeratae Virginis 
Mariae in Sittich dieti nostri Ordinis et Aquilegiens. Dioecesis 
nobis immediate subiectum in praesentiarum per liberam re- 
signationem Venerabilis patris Dni Vrbani ibidem nouissimi 
Abbatis, quam šolam propter sui corporis destitutionem noscitur 
factam Abbate et Pastore uacaret, et nobis ex paterna soli- 
tudine incumberat ipsi Monasterio de Nouo Abbate et Prelato 
prouidere. Nos igitur huic oneri iugum inponen. Venerabiles 
nobis in Christo Patres et Dominos Polidorum in Victoria et 
Arnoldum Fontis Mariae prope Landstrafs Monasteriorum Ab- 
bates pro assessoribus assumentes Vicesimum Secundum diem 
Mensis Augusti iuxta Sacrorum Canonum traditiones eisdem 
pro noui Pastoris creatione designauimus atque praefiximus. 
Ipsa namque praefata die Capitulariter presiden. Professis 
fratribus iamdicti Monasterii in Sittich coram nobis uocatis 
praemissis tamen iuxta morem Capituli Sanctae Regulae ac 
Statutorum tam Papalium quam Ordinis quam Viam eligendi 
šibi assumere uelint annuentos (? annuentcs) uniformiter ne nos 
et in Reuerendos Patres Assessores nostros compromittere 
Promittentesque quod illum excipere uellent in 
praesenti actu pro Abbate quem nos eis duxe- 
rimus prouidendum. Quapropter nos compromissarii 
super tradita nobis sicut praemittitur potestate concordantes 



— Sl- 
in personam loco ac uice omnium eliguntium premissa tamen 
de Špiritu Sancto Missa Nominauimus, Elegimus, deputauimus, 
atque dedimus in Verum certum et indubitatum Abbatem et 
Pastorem Monasterio ipsorum in Sittich Fratrem Johannem 
Alumpnum sepefati Monasterii Sitticensis Virum utique appro- 
batum in Sacerdotio constitutum, de legittimo choro bene- 
meritum Vtpot^ prouidum, discretum, doctum ac legitime 
etatis, cui electioni, sic ut praemittitur canonice et capitulariter 
facta, consentientibusque etiam in eum fratribus omnibus pro- 
fessis. Predictus frater Johannes licet post pliirimam relucta- 
tionem, tandem sponte ad nostram inductionem consensit, 
dicens: Consentio. Et ipsum in Abbatem saepedicti Monasterii 
Sitticensis Authoritate, qua fungebamur, et in hac parte fungimur 
confirmauimus. Et per presentes confirmamus. Insuper pro 
gratianim actione Dno Deo reddendo hymnuni Te Deum 
laudamus decantantes, ad ecclesiam accedentes, Nouum tunc 
Abbatem, Electum et Confirmatum maius Altare deosculari 
facimus et postea in Stallum Abbatis locauimus. Hymnoque 
decantato rursum ad Capitulum redeuntes ipsum nouum Ab- 
batem in signum vere et realis possessionis in oedem posuimus 
Abbatiales et ipsum Regula Sanctissimi Patris Nostri Benedicti 
ac sigillo et ciauibus iuxta morem inuestiuimus. Recepto itaque 
ab ipso nouo Abbate iuramento iuxta statuta Apostolica de 
non alienandis rebus immoHbus (? immobilibus), prout in dieto 
Juramento iuxta Statuta Apostolica de non alienandis spccifice 
continetur šibi administrationem praelibati Monasterii in Sittich 
in Spiritualibus et Temporalibus commisimus dantes eidem et 
concendentes tam in spiritualibus quam in temporalibus admi- 
nistrandi plenam potestatem. Quibus itaque rite peractis Fra- 
tribus eiusdem Monasterii Sitticensis post professionem et 
obedientiam suo noui Abbati ex more factam mandauimus 
cum reuerentia debita in omnibus parendum paritem et ob- 
temperandum. In quorum omnium et singulorum testimonium 
praesens Decretum electionis Nominationis, institutionis atque 
confirmationis sub appensione nostri Sigilli Vna cum Sigillis 



— n — 

VencrabiHum Patrum ct Dnorum Pdidori Victoriensis et Ar- 
noldi Fontis Mariae prope Landtstrass Monasteriorum Abbatum 
fecimus roborari. Datum et Actum in sepedicto Monasterio 
Sitticensi. Anno Dni Millesimo Quingentisimo Vicesimo Tertio 
ac Vicesima secunda die.Mensis Avigusti. 

Et nos Fratres Thomas Prior, Thomas secundus Siipprior, 
Simon secundus, Cellarius. Clemens cantor Matheus custos 
totusque Conventus praelibati Monastcrii in Sittich omnia et 
singula uti praemittitur recognoscimus fuisse, esse et fore Vera, 
praedicto Domino Johanni Canonice electo ac per Reuerendum 
in Christo Patrem Dominum Johannem Abbatem in Runa 
Ordinarium nostrum Visitatorem paterna Auctoritate, Confir- 
matum, debitam atque deuotam obedientiam, honorem pariter 
et Reuerentiam exhibere promittimus Vti teneamur. Quapropter 
praesens Decretum in testimonium euidens sub 
Conventualis nostri Sigilli appensione duximus roboran- 
dum. Datum et Actum ANNO Mense die et loco ut supra. 

Carniola marchia (I. 19^). Quietancia. Ludovicus 
etc. Recognoscimus per presentes quod honorabilis fidelis 
noster Dilectus Colo etc. noster in spiritualibus de contribucione 
deri nostri tam plebanorum Capellanorum quam sociorum 
Diuinorum Carniole marchie et sawnie nuper De Anno XXIII*' 
pro nostris necessitatibus et pro concilio, quod celebrari debuit 
per ipsum imposita et nostro nomine recepita nobis plenam 
et sufficientem fecit contrarium et satisfaccionem. Ideoque ipsum 
de omnibus receptis in praedictam contribucionem per presentes 
quietamus absoluimus quietum et absolutum reddimus et pro- 
nunciamus hanim etc. 

Dekret«') (1. 170*^ — 171^) ™a naslednjo vsebino: 

1 561. 19. maja. Dunaj. 

Ferdinand . . cesar ukazuje vsled nerednostij pri samo- 
stanskih volitvah, da se dan opatove volitve pravočasno naznani 



") Kakor dokazuje Milkowicz o. c. p. 332 je ta ukaz zakrivil Polidor 
pl. Montagnana; vendar se pa nahajajo v Kodeksu št. 31 tudi drugi 
ukazi, jednaki v besedilu, različnih dat, naslovljeni na druge samostane. 



- Ž3 — 

kranjskemu deželnemu glavarju in vicedomu, da pride na do- 
ločeni dan jeden ali več komisarjev, kateri naj nadzorujejo vo- 
litev, o kateri se ima poročilo poslati na cesarski dvor. Com- 
missio Dni Electi Imperatoris in Consilio. 

Hellfenreich Kheynach J5rg Hohenegkher 

Stathallter Ambts - Venvalter zu hagen Perg 

S. Schwarcz. D. Canzler Sigmund Oeder Dr. 

Ambts Verwalter 
Naslovljeno: opatu in konventu v Stičini. 

O Lavrenciju Lombardu sem sicer že pisal v »Izvestjih« 
VII. p. 44 ss. ; tu naj omenim le, kako ga je označil avstrijski 
samostanski (cistercijanski) svfet, ko je bil izvoljen admontskim 
opatom '*) : Fr. Laurentius sei ein Krainer, zu Laibach, bei 
51 Jahre alt, 36 Jahre im Kloster zu Sittich gewesen, u. 28 
Jahre lang Priester, der deutschen Sprache kundig, habe aber 
im Latein mehr nicht, als die Grammatik, Syntax wie auch 
den Katechismus studiert, gleichvvohl rede er sein Latein 
ziemlich perfekt; er habe das Priorat zu Sittich sovvohl, als 
auch die Seelsorge etliche Jahre hindurch als Pfarrer in Steyer- 
mark versehen, und sei (ur eine feine Person anzusehen. 

* ** 
Konečno omenjam še neko listino, v kateri prodaja Afra 

Kolser iz Zgornjega Velkona ^*) (Ober Wiilkhan) Joahimu Ruefiu 
iz Viderdrisa '*) nekaj pustfc zemlje (einen orth oeden grundts). 
Listina je zanimiva zaradi tega, ker jo je pečatil in po- 
trdil grof Khifil 1620. 1. 28. apr. v Mariboru. V listini so na- 
šteta vsa njegova dostojanstva. Listina sklepa: des zu vvaren 
Vrkhundt habe ich (Afra Kolser) Inhalt eingelegter Pedtzedl 
gehorsamblichen erbeten dem hoch- und wolgebornen Herrn 
Herm Hannfi Jacoben Khifil Graffen zu Gotschee, Freyherren 



") Korespondenca runskega in admontskega arhivarja. 

*») V^lkon (Willkomm), okr. sodnija Maribor levi breg, Ortsreper- 
tonum des H. Steiermark p. 90. 

") Viderdris (Wiederdriefi), okr. sodnija Slov. Gradec, Ortsrep. 
p. 131. 



— 24 — 

zum Khaltenprunn vnd Ganouiz, Herrn auf BiiiRhmarchburg, 
obristen Erblandt Jagermaister in Crain, und der windischen 
March, obristen Erbdruchsaepender furst. Grafschafft Gorz, der 
Rčm. Khays. auch zu Hungern und Bechemb khonigl. Mayt 
Gehaimben Rath, obristen Camrern vnd obristen Zeugmaistern. 
Perg. list. v admontskem arhivu. Pečat dobro ohranjen. 



Rožnik in cerkev na Rožniku. 

(Spisal Iv. Vrhovcc) 

V bližnji okolici ljubljanski ga menda ni kraja, Ljubljan- 
čanom toliko priljubljenega, kakor je Rožnik, in sicer po pra- 
vici. Valvasor pravi o njem: »Kakor je med cvetlicami roža 
prva, tako presega Rožnik vse druge gore, glej že na čisti 
nj^ov zrak ali pa na mičnost in milobo njegovo. In kako 
počasten je, ko nosi na svoji zeleni glavici Naše ljube gospe 
cerkev, do katere dospeš brez najmanjše težave, ker hribec ni 
visok.« *) 

Iz srede mesta, pa do vrha Rožnikovega in do cerkve 
na njem je le slabo uro hoda. Pota in steze, ki drže tja gori, 
so brez klancev in strmin ter se vijo skozi jako prijetni in 
mični tivolski gozd. Čeprav je gozd le redek in mlad, vendar 
si ves čas v senci, iz srede mesta pa prav do cerkvice, zakaj 
prelepi Lattermanov drevored, pravi biser ljubljanski, se pri- 
čenja že v mestu ter veže mesto z Rožnikom. Pota in steze 
po njem so v najlepšem stanu in tako zložne, da niti otrokom 
ali betežnim starčkom ne delajo težav. Zato pa je tudi po 
letu od zgodnj^a jutra pa do poznega mraka vse živo Ijudij 
tam gori. 

Vrhu Rožnika stoji skromno, ne še z novodobno razvlako 
oblizano in spačeno, vendar pa prav lično gostišče >na Go- 
renjem Rožniku«. Po letu se smučejo ljubljanski sprehajavci 
že ob petih zjutraj okoli tega prijaznega domovja, nekatere še 
celo zima ne plaši in če drugače ni, gazijo sneg tudi v celo. 

') Valvasor 11. 144. 



~ 95 ~ 

Za lučaj proč od gostišča »na Gorenjem Rožniku« stoji 
na najvišjem kraju hribca jako čedna cerkvica Marijinega ob- 
iskanja. Njeno stališče je tako srečno izbrano, da se vidi 
cerkev na vse strani daleč na okoli, razgled z nje zvonika pa 
je tako lep in mikaven, kakor z nobenega druzega tako 
nizkega kraja v vsi bližnji in daljši okolici ljubljanski ne. 

Kako je bilo nekdaj tu gori na griču, ne morem po- 
vedati. A že ona skromna poročila, ki so se iz prejšnjih 
časov ohranila o Rožniku, kažejo na to, da se je gospoda za- 
nimala zanj tudi v prejšnjih časih ter imela tu svoje pristave 
in celo posamična bivališča. Najstarejše meni znano poročilo 
se je ohranilo iz leta 1507. Že takrat se je vrhu Rožnika na- 
hajal star opuščen grad, zraven nj^a pa pristava in sadni vrt 
»ein oder Thurm vor der Stadt Laibach sammt dem Maierhof 
und Baumgarten dabei«.^) Ce pa je bil ta grad že takrat 
opuščen, bil je vsakako že star, zakaj v tedanjih časih se gra- 
dovi niso tako hitro opuščali, kakor se godi to dandanes in 
odkar se je grajščinam za drag denar odkupila kmetska tlaka. 
Opuščeni grad, pristava, sadni vrt in zraven ležeči gozd, 
— vse te stvari so bile 1. 1507. lastnina dveh plemenitaških 
bratov, Jurija in Volbenka Saurau-a, ki sta imenovano leto 
prodala ta zemljišča nekemu ljubljanskemu gosf)odu Erazmu 
Praunwartu, uradniku pri carinskem uradu v Ljubljani. V 
kupnem pismu je lega tega posestva natanko opisana. Naha- 
jalo se je vrhu Rožnika; »verkauft einen Forst bei demselben 
oden Thurm, wie der mit einem Graben an des Edlen Herrn 
Leonhard Raumbschissel Gut gelegen und die H6he begreift«. 
Cerkve torej na Rožniku takrat še ni bilo. — Kdo pravi, 
da ne? — Imenovano kupno pismo pravi to in sicer zato, ker je ne 
omenja. Na nje mestu je stal takrat le oni opuščeni grad, >oder 
Thurm«. V kupnih pismih so imeli v tadanjth časih namreč na- 
vado, 1^0 posestev in zemljiščo pisavati natanko in prav na ši- 
roko. Pri tem niso štedili z besedami, in sicer zato ne, da so se 



«) Blatter aus Kr. 1865 p. 95. 



-^ 26 -- 

tem potom izogibali nepotrebnim pravdam, kajti zemljiških knjig 
takrat še ni bilo. Ta obširna in skrajno natančna opisovanja, 
katerih se navedejo lehko cele kope, nam hodijo v sedanjih 
časih prav zelo v prid, ako nam je na pr. določiti, kje se je 
nahajalo to ali ono zemljišče, ta ali oni grad, ta ali ona cerkev 
itd. Iz tega smemo sklepati: če bi se bila nahajala leta 1507. 
vrhu Rožnika že cerkev, bodi si še tako majhna, omenila bi se 
bila v Praunwartovem pismu prav gotovo, a stal je tam takrat 
le opuščeni grad. 

Leta 1507. pa je imela na Rožniku razen bratov Saurau-ov 
tudi še druga gospoda svoja zemljišča in selišča. 

Precej zraven Saurau-ovega opuščenega gradu, pristave 
in sadnega vrta je bilo tudi pl. Lenarta Rambschisselna po- 
sestvo, na katerem se je nahajala vsakako kakšna gosposka 
zgradba, kakeršna že koli, zakaj Raumbschisselnovo posestvo 
se v kupnem pismu imenuje: »ein Gut«, kar je pomenjalo 
tudi v tadanji nemščini grajščino. 

Leta 1534. je Erazem Praunwart od Saurauov kupljeno 
posestvo dalje prodal. Prešlo pa je zopet v ljubljanske roke; 
kupil je je ljubljanski meščan Anton KuchI, a ne vsega, ampak 
brez onega prostorčka, na katerem je stala nekdaj neka bol- 
nica, »aufier eines Flecks, darauf eben ein Sundersichenhauslein 
gestanden«. Tega prostorčka Praunwart Kuchlu ni mogel več 
prodati, zakaj njegova takrat že umrla soproga ga je namenila 
in podarila v dobrodelne namene »so meine erstselige Frau 
um Gottes willen vergeben hat.« *) 

Ta opazka nas vodi v zgodovini Rožnika v še starejše 
čase nazaj. Vrhu Rožnika se je nahajala bolnica »ein Sunder- 
siechenhauslein « , to se pravi: »ein abgesondertes Siechen- 
hauslein«, — toraj bolnica ali hiša za take neozdravljive, hira- 
joče bolnike, kateri niso smeli biti v dotiki ne le samo z 
zdravimi ne, ampak tudi ne z drugimi bolniki. To so bili oni 
nesrečniki, ki so oboleli za silno nalezljivo, a nikdar več ozdrav- 

») 1. C. 



— S7 — 

Ijivo gobovo boleznijo. Ta strahovita bolezen se je zanesla iz 
Azije, a se ne ve kdaj, morebiti še pred križarskimi vojskami. 
Vsakako pa je bila v XII. in XIII. stoletju razširjena po vsej 
Evropi. Ker nobeno sredstvo bolezni ni moglo ozdraviti, so 
zdravniki naposled obupali ter prepustili gobove nesrečnike 
njih osodi. A ker je bila bolezen tako silno nalezljiva, se je 
skrbelo za to, da so gobove odpravili v posebne hiše ali hi- 
ralnice kolikor mogoče proč od drugih človeških bivališč. Celo 
niso trpeli nobenega gobovega v mestih ali trgih. V XIII. sto- 
letju ga v Kvropi menda ni bilo mesta ali trga brez takega 
»Sondersiechenhauslein« ali tudi »Leproserie« imenovanega. 
Pravili so, da jih je bilo v Evropi takrat najmanj 19.000. Tako 
bolnico je imela tudi Ljubljana, in sicer že leta 1453.*); na- 
hajala se je, kakor nam izdaja ona opazka v Kuchlovem 
kupnem pismu, na Rožniku. Po takih hiralnicah so gobovi 
živeli pod jako ostrim varstvom, da niso prihajali z zdravimi 
ljudmi v dotiko; če so želeli njih sorodniki govoriti ž njimi, 
morali so imeti za to od mestne gosposke posebno dovoljenje 
ter se med občevanjem ž njimi natanko držati v tem oziru 
objavljenih predpisov. Gobovi so se studili vsakomur, zanje ni 
bilo ne postrežbe, ne zdravnikov. Samo jedenkrat se je osnoval 
za njih postrežbo poseben red, red sv. Lazarja ; po pravilih 
tega reda so morali biti vsi njegovi redovniki sami gobovi. 

Zato se prav nič ne čudimo, če so za gobovim, ki so 
ga odpeljali v leprozerij ali hiralnico (»Stindersichenhauslein«) 
zaprli vrata s tistimi čuti, kakor če odnašajo koga na poko- 
pališče, — in res so marsikje obhajali tak odhod v gobovo 
hiralnico prav tako in s prav takimi obredi, kakor kak slo- 
vesen pogreb. 

Pojemati je pričela ta bolezen s XVI. stoletjem, v XVII. 
vsaj po naših in nemških deželah ni bilo nič več slišati o nji. 
Minila pa je menda za to, da se umakne neki drugi, ne dosti 
manj strahoviti bolezni, — kugi I 



*) L c. Lueger, Lehenbuch. 



— 28 — 

Na Kranjskem se je kuga pokazala v drugi polovici XVI. 
stoletja. Tudi proti tej bolezni ga ni bilo sredstva, zato se 
Ljubljančani niti Turka niso toliko ustrašili, kakor te peklenske 
bolezni. Vsi poskusi, da jo zatro, so bili zastonj Še največ je 
izdalo popolnoma osamljenje okužene rodovine ali če je bilo 
treba, tudi cele hiše, ali celo še kar celega dela mesta. Brž 
ko se je izvedelo, da je obolel kdo, bodi si v kateri rodovini 
koli, tudi v najodličnejši, poslal je magistrat svoje tesarje tjekaj 
ter ukazal vrata in okna zabiti, hišo pa vrhu tega še z deskami 
ograditi ter s tem zabraniti, da okuženi niso prihajali v dotiko 
z zdravimi. Časih je bilo videti po Ljubljani kar cele ulice 
tako obite, dži, 1. 1598. so ogradili in osamili tako cel6 vse 
krakovsko, leto pozneje pa vse šentpetersko predmestje z 
Blatno Vasjo vred. 

Taka zaprtija je bila za vsacega pol pekla. Sredi mesta 
bivajoči meščan, — pa se ganiti ni mogel! Se hujše pa je 
bilo, da je moral vsak trenotek trepetati, kdaj mu bodo pri- 
nesli glas, da je kuga zadavila tega ali onega Ijubčka iz nje- 
gove rodovine. 

To je bilo neznosno! Zavoljo tega so se Ljubljančani, 
ki so čutili, da se oglaša kuga v njih rodovini, zbežali rajše 
iz mesta ter si zunaj na prostem in v svežem zraku zgradili 
lesene koče in bivali v njih, da je kuga minula. Zato so bili 
določeni v ljubljanski okolici trije kraji: Spodnje Poljane, Go- 
lovec in Rožnik. Posebno priljubljen je bil v tem oziru Rožnik, 
kjer se je o kužnem času blesketala doli v mesto kočica zraven 
kočice. *) 

Kaj ne, kdo bi si bil mislil, da je bil prijazni Rožnik 
nekdaj kraj tolike reve in nesreče! 

Toda vrnimo se zopet k svojemu predmetu in na oni 
prostorček, ki ga je Praunwartova prva soproga »um Gottes- 
willen vergeben hat«. 



«) Podatki o ljubljanski kugi so raztrošeni po sodniških protokolih 
ljubljanskega mesta med leti 1579 — 1699. 



-^ J9 — 

Kdo ve, Če se ni na tem v čast božjo (»um Gotteswillen<) 
darovanem prostorčku sezidala kmalo potem cerkev na Rož- 
niku, toda kdaj, se ne more povedati. Valvasor jo omenja na 
dveh krajih •), a na obeh se čuti iz njegovih besedij, da se 
cerkvica ni zidala še le včeraj, ampak da je bila staro, vsa- 
kemu njegovih čitateljev — tudi plemenitašev po kmetih — 
dobro znano svetišče Nase ljube gospe. O nje starosti priča 
tudi to, da so jo že kakih petdeset let po Valvasorjevi smrti, 
1740. leta, podrli do tal ter na nje mestu sezidali sedanjo cerkev. 

Iz računov, ki so se nam ohranili o nje zgradbi ^), izvemo, 
da so stali zidarji delavci, gradivo itd. do 1 745. leta 583 1 gld. 
54 kr. 

Cerkvica je spadala pod sv. Peter, kakor vsa ljubljanska 
okolica daleč na okoli. Bogata ravno ni bila ; zemljišč ni imela 
dnizih, kakor gozd, ki se je raztezal pod cerkvijo po južnem 
pobočju Rožnika do vznožja doli, kjer se nahaja sedaj gostilna 
>pod Rožnikom«. Nje lastnina je bilo torej le vse sedanje 
Lassnikovo«) in Drenikovo posestvo. Leta 1808. so ta gozd 
izmerili ; obsegal je 29 oral. Rasli so v njem po največ borovci 
in smreke, nekaj pa tudi jelš, hrastja, kostanja in brez.») 

Proti šentpeterski cerkvi se je nahajala ta podružnica v 
takem čudnem razmerju, kakor nobena druga šentpeterskih 
podružnic ne. Ko so leta 1785. uravnavali šentpetersko faro, 
je bila deželska gosposka odločila, da se naj cerkev na Rož- 
niku zapre in opusti, nje imetje pa izroči materi cerkvi 
pri sv. Petru. Iz katerega utemeljenega vzroka se je to zgo- 
dilo, je težko upoznati; v aktih to ni povedano. Še najbolj 
verjetno se mi zdi, da se je zgodilo zavoljo tega, ker cerkev 
na Rožniku ni imela ni jedne pripadajoče vasi. Čemu je je 
bilo torej treba! Da bi je pobožno ljudstvo do tedaj ne bilo 

•) Valvasor H. 144 in VUI. 
^ Šentpeterska kronika. 

*9 Jeden del Lassnikovega posestva, in sicer tisti, na katerem stoji 
pristava, se je takrat zval »Bogata Dolina«. (Šentpeterski arhiv.) 
») Šentpeterski arhiv. 



-^ ao — 

obiskovalo pridno, se ni moglo trditi, proti temu so pričali 
obili novci, ki so se nabirali v njenih pušicah. Tudi se je 
praznovala na Rožniku marsikatcrikrat kaka cerkvena sloves- 
nost, in po letu skoiaj ni bilo nedelje ali praznika brez 
službe božje v nji. Ali ker šentpeterski župnik in dekan Jurij 
Zupan ni ugovarjal, če se opusti, storila je bila gosposka 
1. 1785. res, kar je bila sklenila. Dala je cerkev zapreti, nje 
imetje, 1238 gld. 53 kr. v gotovini, in nje »gilto«, to se pravi 
ves gozd doli do vznožja Rožnikovega, pa izročiti šentpeterski 
fari, kateri je ob jednem ukazala, naj to vsoto združi z drugim 
svojim imetjem in ga upravlja ž njim skupno. Vendar je to 
naredbo preklicala deloma že naslednje leto ter velela šent- 
peterskemu župniku, naj naloži 850 gld. »ad fundum publicum*, 
to se pravi: odda naj ga verskemu zakladu, za cerkvene po- 
trebščine pri sv. Petru pa naj obdrži le še ostalih 388 gld. 
53 kr. 

Za cerkvico na Rožniku se pri sv. Petru niso menili 
odslej do malega nič več. Ce je hotel biti kdo na Rožniku pri 
sveti maši, poskrbeti si je moral mašo sam, najeti sam duhov- 
nika, kateri jo je bral. Celo za to se pri sv. Petru niso menili, 
kdo je na Rožniku cerkvenik. O neki priliki je bilo šentpeter- 
skemu župniku poročati o tem, pri koliko njegovih podružnicah 
se nahajajo cerkveniki in kakošne dohodke imajo ; ta je naštel 
natanko vse cerkvenike pri vseh svojih podružnicah, cerkvenika 
na Rožniku iščeš zastonj med njimi. ^^) 

Razven cerkvenikovega stanovanja na vznožju Rožnikovem, 
na mestu sedanje gostilne »Pod Rožnikom«, ni pustila gosposka 
cerkvi nič nepremičnega blaga. Pa še to je dala 18. novembra 
1786 prodati, a iztržila ni več, kakor 200 gld.; hišo in gozd 
je kupil tedanji cerkvenik Jurij Selan. 

Zakaj pa niso prodali tudi cerkve, kakor se je to zgodilo 
z marsikatero drugo, in kar se je iz prva odredilo tudi za 
cerkev na Rožniku? Najbrže so izprosili med tem nekateri, 

«o) Šentpcterska kronika. 



— 81 — 

morebiti Ljubljančani, naj se cerkvica zopet odpre; obljubili 
so morebiti, da jo bodo sami vzdrževali. 

Ali bodi si stvar kakeršna že, gotovo je, da je bila leta 
1786. cerkvica že zopet odprta. 

Da se je za cerkvenikovo hišo in k nji spadajočo gozdno 
parcelo iztržila tudi za tedanjo veljavo denarja primeroma tako 
majhna vsota, samo 200 gld., imelo je svoj gotov vzrok. Na 
hiši in gozdu je ostala namreč neka servituta. Prodali sta se 
Juriju Selanu te dve stvari s pogojem, da bo opravljal on in 
za njim vsi njegovi nasledniki cerkveniške opravke tudi še na 
dalje tako, kakor jih je opravljal do tedaj, toda brez kakega 
plačila. Ko bi pa to dolžnost zanemarjal, pridržala si je deželska 
gosposka pravico, poklicati njega ali pa nj^ove pravne na- 
slednike zavoljo tega na odgovor. 

S to dolžnostjo je obremenjeno posestvo »Spodnji Rožnik« 
še dandanes. 

Za cerkev na Rožniku se odslej ni brigal nihče več, niti 
župnik pri sv. Petru, niti gosposka. Za nje vzdrževanje je skrbel 
odslej Jurij Selan, pobiral denar, ki so ga prinašali pobožni 
ljudje v cerkvene pušice, ter pokrival ž njim stroške za vzdr- 
ževanje cerkve. Ti darovi nikakor niso bili neznatni. Cerkvenik 
Selan je nesel iz cerkve najbrže večkrat polno pušico domov, 
o čemur je izvedela morebiti tudi gosposka ter se spomnila, 
da cerkvenika čisto brez vsakega nadzorstva pri tem vendar 
le ne more pustiti, zato je imenoval šentpeterski župnik za 
cerkev na Rožniku dva ključarja; nadalje pa se tudi ni brigal 
več zanjo. 

Šentpeterski cerkvi prepuščeni gozd na Rožniku je ostal 
pri sv. Petru do leta 1808. To leto pa ga je dala gosposka, 
ne vem iz katerih vzrokov, premeriti, razdeliti v osem parcel 
in jih 19. decembra 1. 1808. prodati na javni dražbi. Kupili 
so jih: 

Julij Kanz 11 oralov 1507 □ sežnjev za . 2521 gld. 
Ivan Pauer 4 orale 373 > » 1 000 » 

Avg. Dittel 5 oralov 808 » » 1008 » 



— 32 — 

France Črnič 2 orala 724 □ sežnjev za . 276, gld. 

Jurij Mihevec 2 » I15V2 * • 4^0 » 

Josip Rieger j ^^^^^ . . . ? . 

Junj Stepan ) ^ / / /» 

Pozneje sta Črnič in Mihevec prodala svoji parceli Matiji 
Dreniku, pri čegar rodbini se nahajati še sedaj. 1^) 

Razen teh parcel se je nahajal na Rožniku, pa na drugi 
strani hriba, tudi gozd, katerega niso prodali, ampak si ga je 
šentpeterski župnik pridržal, da je jemal iz njega les za po- 
pravo šentpeterske cerkve, ker le-ta ni imela nobenega dru- 
gega gozda. Tudi gled6 na ta šentpeterski gozd na Rožniku 
je bilo razmerje nekako čudno. Ko je dal namreč cerkveni 
ključar Jak. Pugovec z nabranimi milodari 1. 1823. cerkev na 
Rožniku popraviti, posekati je dal v rečenem gozdu tudi nekaj 
smrek, a tacih, da gozda ni škodoval kar nič. Zavoljo tega 
ga je šentpeterski župnik pri gosposki naznanil. Pugovec pa 
se je zagovarjal, češ, ako župnik ne dovoli za cerkev potreb- 
nega lesa, prevzame naj jo sam v svojo oskrb, — in kresija 
je res odredila, da se za vzdržavanje cerkve na Rožniku jemlji 
les iz imenovanega šentpeterskega gozda. 

V Selanovi in ključarjevi oskrbi je ostala cerkev na 
Rožniku do 1. 1809., ko so prišli Francozje v tretjič na Kranjsko. 
Ko so se bližali Ljubljani, dala je naša vlada cerkev v naglici 
izprazniti ter pred Francozi odnesti, kar se je le odnesti moglo. 
Ker se Francozom ljubljanski Grad ni takoj udal, oblegali so 
ga z Golovca in z Rožnika. Pri tem je cerkev toliko trpela, 
da je bila po oblegi bolj podobna kaki razvalini, kakor pa 
veži božji. Zato je bila vso francosko dobo cerkev zaprta. 

Ko pa so Francozje morali 1. 18 1 3. oditi, prosilo je 
1. 1 8 14. več sosednih občin po svojih pooblaščencih, da se 
cerkev zopet odpri in služba božja prični v nji po stari navadi. 
Zavezale so se občine, da iz svojega preskrbe vse, česar cerkvi 
manjka. V dogovoru s škofijstvom je ilirski gubernij ustregel 

") Šentpeterski arhiv. 



-^ aš - 

tej prošnji dne I ž. julija 1. 1814. i-) ter oskrbo cerkve izročil 
sinu med teni časom umrlega Selana, kateremu je bilo tudi 
Jurij ime, in dvema ključarjema : Mateju Slapničarju in Jakobu 
Kremžarju z Gline. '*) 

Z doneski omenjenih ot>čin in doneski drugih pobožnih 
čestilcev Matere božje se je deloma popravila prejšnja cerkvena 
oprava, ki se je še nahajala in bila med tem spravljena in 
shranjena pri sv. Petru, deloma se je omislila nova, in zopet 
so jeli v cerkvi na Rožniku brati sv. maše zdaj posvetni du- 
ho\iiiki, zdaj redovniki. Cerkvice na Rožniku ni sicer frančiš- 
kanom nikoli nihče oddal ali izročil, vendar so jo po odhodu 
Francozov frančiškani šteli za podružnico svoje fare, zakaj stala 
je na zemljišču, ki je spadalo pod občino na Glinicah, Glinice 
pa so se nahajale v frančiškanski fari. 

Pozneje so na Rožniku opravljali službo božjo 00. frančiš- 
kani časih tudi ob nedeljah ter so pobirali zdaj pa zdaj 
milodare za cerkvene potrebščine. Celo v obilem številu so 
jeli Ljubljančani zahajati na Rožnik med kongresom in po 
kongresu; polagoma so nabrali cerkveni ključarji toliko milo- 
darov, da so mogli 1. 1823. cerkev prav temeljito očediti in 
popraviti. Podjetnega cerkvenika Jurija Selana je to napotilo, 
da je odprl na »Spodnjem Rožniku« gostilno, kar je bilo 
obema v prid, njemu samemu, cerkvici na Rožniku pa tudi. 
Okoli leta 1830., 183 1. in 1832. so začeli Ljubljančani za svojo 
zabavo zahajati cel6 pogosto in v vedno večjem številu na 
»Spodnji Rožnik« ; obiskavali pa so pri tej priliki radi tudi 
cerkev na Rožniku; zavoljo tega so se z njih miiodari množili 
cerkveni dohodki od leta do leta. 

Iz tega vzroka, in ker so se 00. frančiškani polagoma 
vživili v misel, da je cerkev na Rožniku njihova podružnica, 
obrnil se je leta 1836. tadanji frančiškanski župnik o. Felicijan 
Rant do deželske gosposke ter je prosil, naj se frančiškanom 
izroči tudi posvetno oskrbovanje ter se cerkev tudi istinito in 

") Sentpcterska kronika. 

") Mestni arh. fasc. 38. letnik 1836. 



_ 34- 

pravno združi z frančiškansko faro, zakaj da spada Rožnik pod 
frančiškansko faro, o tem menda pač ne bo nobenega dvoma 
več. Toda cerkvica se fari ni oddala in izročila nikoli in še 
sedaj ne ve živ človek, čegava je, ali frančiškanska, ali šent- 
peterska, ali čegava. O tej stvari za svoje mnenje vprašani 
šentpeterski župnik Ivan Benedičič, šteje li cerkev na Rožniku 
med svoje podružnice, je rekel, da ne, tudi njemu ni bila nikoli 
izročena. Ko so bili leta 1785. cerkev zaprli, je sploh niso 
bili nikomur izročili, ne njemu, ne komu drugemu, zato ker 
je bila za prodaj odmenjena in da se podr^ ali pa prezida za 
kako navadno, posvetno porabo. Pozneje pa se ni niti prodala, 
niti podrla, in ker ni bila nikoli nikomur izročena, dandanes 
res nima nobenega gospodarja. Med svoje podružnice je on, 
šentpeterski župnik, ne šteje, ker tudi nobene pravice nima, 
šteti jo. Če si jo frančiškanska fara želi, naj jo le prevzame, 
on ne ugovarja temu kar nič, dostaviti pa mora precej pri 
tej priliki, ter naglasa z vso odločnostjo, da si naj frančiškani 
v tem slučaju ne delajo nikakih upanj, češ, da dobe ob jednem 
tudi isto nekdanje cerkveno imetje, katero je gosposka izročila 
1. 1785. njegovemu predniku Juriju Zupanu (1. 1808. prodani 
gozd) in katero je od tistega časa združeno z drugim imetjem 
Sentpeterske fare. 

Obrnil se je o tej stvari do škofijstva in do ljubljanskega 
magistrata, kateremu je bil kot občinski gosposki podrejen 
Rožnik. Prosil je, naj ga varujeta in branita, ako bi frančiškani 
zahtevali, da se jim s cerkvijo izroči tudi nekdanje njeno 
imetje. »*) 

Ker pa se to ni zgodilo, zato se tudi gosposka ni nič 
pomišljala, ampak brez ugovora ugodila Rantovi prošnji (6. aprila 
1836) in mu naročila, naj ji za cerkev na Rožniku predlaga 
dva cerkvena ključarja. Felicijan Rant je predlagal Načeta 
Brenceta, hišnega posestnika v Gradišču, in Franca Čamernika, 
kmeta na Rožniku, menda tik cerkve št. 18., dandanes go- 



") Mestni arhiv, 1. c. 



~ »5 — 

stilna »na Gorenjem Rožniku« (Franz Čamernik, Hausbesitzer 
am Rosenbachhiigel. Nr. i8.) Predlagana ključarja je gosposka 
potrdUa brez oporekanja. Ob jednem pa je dotedanjemu cer- 
kveniku Juriju Selanu naročila tudi, da odslej ne sme več 
prevzemati cerkvenih dohodkov, ampak prepustiti ta posel 
novima ključarjema; vrhu tega naj vrne tudi onih 22 gld., ki 
si jih je izposodil iz cerkvene blagajnice. 

Predno je o. Felicijan Rant cerkvico prevzel, prosil je, 
da se sestavi natančen zapisnik o vsem njenem imetju. V ta 
namen naj se snide posebna komisija, h kateri so povabili 
tudi cerkvenika Jurija Selana, češ, da je o gospodarskih raz- 
merah cerkve na Rožniku pač on najbolj izveden in poučen, 
kar je bil tudi res. Vendar tudi on ni vedel vsem vprašanjem 
odgovora; tako n. pr. ni mogel povedati, koliko so na leto 
prinašali darovi, zato ker so se sproti porabljali za poprave 
in druge cerkvene potrebščine. Pojasniti tudi ni mogel, kje je 
onih 1000 gld., katere je bil cerkvi naložil za sv. maše neki 
Josip Kočar, ali kam je izginil denar, ki ga je Boštjan Ober- 
steiner cerkvi daroval za vzdržavanje večne luči; prejšnja cer- 
kvenika Matej Slapničar in Jakob Kremžar pa sta bila takrat 
umrla že oba. Selan tudi ni mogel povedati, kdo je spravil 
tistih 200 gld., ki jih je njegov oče plačal za cerkvenikovo 
hišo in za ono gozdno parcelo. 

Kar se je tikalo oskrbovanja cerkve, je bila komisija po- 
polnoma zadovoljna ž njim. Cerkev, po odhodu Francozov vsa 
razdrapana, je bila sedaj v prav dobrem stanu in še celo pri 
nekem zavarovalnem društvu proti ognju zavarovana za looo gld., 
vrhu t^a so našli pri nji še 222 gld. 40 kr. gotovega denarja. 
Zemljišča ni imela nobenega druzega, kakor ono, na katerem 
je stala, fmerilo je 155 kvadratnih sežnjev) in ne daleč od nje 
4 orale in 1426 □ sežnjev obsegajoči smrekov gozd.^*^) Pokrita 
je bila cerkev z opeko, stolp s plehom, žagrad pa s hrastovimi 
skodlicami. V zvoniku so viseli trije zvonovi, 12, 4 in 2^2 

1^) O tem gozdu ni bilo leta 1785. nobenega govora. Morebiti ga 
je cerkvi daroval kdo po tem letu. 



— H(\ — 

centa težki. Tudi z notranjo opravo je bila cerkvica primeroma 
dobro preskrbljena, le orgije niso bile za nobeno rabo več ; 
pa če bi tudi bile, dosti bi se bilo ž njimi ne bilo opomoglo, 
ker so bile jako majhne, še jeden meter (aVj') ne dolge in 
ravno toliko visoke. 

A v dobrem stanu so bili oltarji (trije) in preskrbljeni z 
dobrimi pregrinjali, blazinami in svečniki. Masnih plaščev je 
imela cerkev devet, med njimi jeden čisto nov plašč, dve dal- 
matiki s štolama in manipelnoma, 13 masnih srajc in več 
raznih, deloma pozlačenih, deloma posrebrenih cerkvenih 
posod, kelihov, svetilk, kadilnic (celo stare oblike) itd. Vseh 
drobnostij naštevati se mi ne zdi umestno, pač pa omenim, 
da se je nahajalo pri cerkvi tudi pet starih misalov iz leta 
1767., 1747., 1667., jeden pa celo iz leta 1598. 

Tako je 1. 1836. prevzela frančiškanska fara cerkev na 
Rožniku v svojo posest. 



Mali zapiski. 

Marijina snamenja med Ljubljano in Poljem, Pri župni 
cerkvi Marije Device v nebo vzete v Polju, ki je bila do 1. 1783. 
podružnica šentpeterske župe v Ljubljani, je bila nekdaj božja pot. 
Ljubljančani so radi zahajali v Polje ali posamič ali sprevodoma častit 
čudotvorno Mater božjo. Jezuvitski dnevnik omenja, da je bratovščina 
Matere božje brez madeža spočete, ali nemška, vsako leto sprevajala 
procesijo iz šentjakobske cerkve v Ljubljani, kjer je imela 
sedež, k Devici Mariji v Polju. Ta sprevod se je vršil večinoma na Ma- 
rije snežnice dan dne 5. vel. srpana; prelagali so ga pa tudi na kak 
drug dan, kadar je prišla vmes kakšna zapreka, n. pr. deževno vreme. 
Ob 5. uri zjutraj je bral predsednik bratovščine tiho sv. mašo pri sv. 
Jakobu, potem se je razvrstil sprevod, katerega je vodil čestokrat kak 
duhovni dostojanstvenik v spremstvu dveh levitov. L. 1689. je bil spre- 
vodu voditelj dekan in generalni vikarij Rossetti, 1. 1712. kanonik in 
stolni župnik pl. Kušlan. Tega leta so nesli za procesijo nosila s podobo 
Matere božje in sprevod je poveličevala deželna godba (inter tubas Pro- 
vinciae). V poljski cerkvi je bila vselej najprej propoved, potem pa peta 
sv. maša. Krog u. ure, včasih še malo prej, je procesija zopet dospela 



- S7 — 

med zvonjenjem nazaj k sv. Jakobu. Pri sprevodu so svetili plemeniti 
mladeniči, gojenci oo. Jezuvitov; izza 1. 1685. pa je nehala ta navada, 
ker )e dediča in sina nekega gospoda Fumpfeila, vračajočega se s pro- 
cesijo iz Polja, tako prevzela vročina, da je zbolel ter deset dnij po- 
zneje umrl. 

Božja pot pri Devici Mariji v Polju se je povzdignila, odkar so 
1. 171 1, nekateri Marijini častilci postavili med šentpetersko in med 
poljsko cerkvijo dvanajst znamenj predočujočih dvanajstera Ma- 
rijina pota. Kratko poroča o tem Dolničar v Epitome Chronol. na 
100. str. k 1. 171 1. takole: Dvanajstero krasnih postaj, toliko potovanj 
Bogorodice Device predstavljajočih, katerim ni jednakih, so jeli zidati 
od Ljubljane do čudodelne Device M. v Polju. — Da .so bila ta znamenja 
istega leta dograjena, posnemamo iz jezuvitskega dnevnika, kjer stoji, 
da sta šla v torek zjutraj dne 13. vinotoka 1711 na božjo pot ob istega 
leta postavljenih postajah k Mariji Devici v Polje o. Schweiger in o. 
Haubentaller z Janezom Skerpinom, vikarijem pri sv. Petru. 

Ista letnica 171 1 je zabeležena tudi v naslovu knjigi, ki je izšla 
dve leti pozneje. Ker je ta knjiga, izdana v proslavo Marijinih postaj, 
sedaj že jako redka, omenjamo jej tu popolni naslov in vsebino : Xvtutv 
@ff56rt I auff \>tv 1 «flfrflfucfffeli(infn »eig in | bic Rtrublac (Sroigfrit, I Obcr 
I iwm I 9»arianif(i)c ©rea, | Umb | @rbaltung ciner glttcffecligen | etcrb* 
€tuiibt: I 3)ur(j6 | Srodrff STATIONEN, obrr | «ird)fal&rtS-emil«i | SBcIcbe 
CT^li*, unb urfvriiift(id) ju Hoij. | 6a(6 in train 1 »on bcr ^Nfarr.irird)en S. Petri, 
, su bfr »unberlOattigcn 2Riittpr &£tM \ Tlax'ia in ^rlb: | "aiifl angcbcn eineS 
©ottffcligfn | unb fvompn | Myfta-Mariophili im 5;a^r 1711 vu^mn?iirbig | 
aiiffgerit^t »orbcn. | !^orbc^ anjumercfcn | bag be nen Cf>e' \ bcttern bf^ gcbadjten 
STATIONEN, bie tilg. | licbe »nbactt j,\i bcr ^ecligflcn aWiittpr ®Cttp§ | 
SRario SKonat^roeig bc^gpfrtjt roorben. | Cum Liccntia Superiorum. I (Črta.) 
?Jpba(ti I brtf ^ot) ©rcrg 2KaDr | ?anbi. 53ud)b. 171.-J. Mala 8«, str.38 nepag. 
+ 439- Knjiga je posvečena tedanjemu ljubljanskemu škofu Francu Ka- 
rolu grofu Kaunitzu, čegar grb se nahaja na naslovnega li.sta drugi strani. 
Za posvečenjem (8 str.) je predgovor, ki nam pojasnuje izostanek dva- 
najstih postaj. Neznani pisatelj poroča, da je pred nekaterimi leti razo- 
dela nebeška kraljica nekemu blagemu, Marijo ljubečemu in častečcmu 
duhovniku, da bi bilo njenemu Sinu in njej jako povšeči, ko bi v izpod- 
bujo vseh Marijinih častilcev vpodobil dvanajst skrivnostnih Marijinih 
potov v ravno tolikih znamenjih, da bi premišljujoč Marijina pota sami 
radi hodili po njenih stopinjah. »Zato so se tukajšnji odlični duhovniki 
in svetni gospodje združili ter v znak posebne ljubezni in časti do brez- 
madežne Matere božje postavili teh dvanajst Marijinih potov v umetcijnih 
krasnih znamenjih, in sicer ob istem zelenem poljskem [)otu, ki vodi od 
tukajšnjega glavnega mesta k čudotvorni božji veži Marija v Polju ime- 



— 88 — 

novani, da bi dobili vse božje milosti po premilostivi in premogočni 
Marijini prošnji, c 

Knjiga „%veutx (Sffa^rt" ima dva dela. V prvem delu so molitve 
za posamične postaje. Med nepaginovane liste so vdete podobe dva- 
najstih Marijinih potov. Samo pri četrti postaji manjka slike v 
muzejskem izvodu te knjige. Te podobe — medorezi v rokokoobliki — 
se nahajajo v mnogih izvodih v šentpeterskem župnem arhi\ai, kjer se 
hranijo še medorezne plošče za natiskavanje teh slik. Pod prvo podobo 
stoji umetnikovo ime: B. Kenckel se: Vienn. Drugi del knjige (439 pa- 
ginovanih str., v muzejskem izvodu nedostaje str. 193 — 432) prinaša za 
vsak dan v letu kratek životopis kakega svetnika Marijinega častilca, 
potem je opomnja, naj se moli vsakdanja molitev za čast Matere božje, 
natisnjena v berilu za i. dan prosinca, na to stoji sklep za izvršitev 
kakega dobrega dela, vzdihljaj k Mariji, naposled pa vprašanje.*) Ta 
knjiga je rabila udom bratovščine Matere božje z imenom: »Po- 
moč umirajočih«, ki je imela svoj oltar v cerkvi sv. Petra ter bila 
oblagodarjena z odpustki od papeža Klemena XI. s pismom z 19. malega 
srpana 1713, Bratje in sestre te bratovščine so obiskaval i Marijine postaje 
ter opravljali pri njih v knjigi „$:rfUft (Sefa^rt" napisane molitve. Kdor 
pa ni znal brati, obmolil je pri vsaki postaji po 3 očenaše in 3 češčena- 
simarije. 

Dandanašnji že davno ni več omenjene bratovščine, od nekdanjih 
Marijinih znamenj pa se nahajajo le še slabo ohranjeni ostanki. Oglejmo 
si jih! 

Prva postaja — prva pot Marijina iz očetove hiše nazareške v 
Jeruzalem — je stala pred šentpetersko cerkvijo ob severozapadnem 
voglu pokopališkega ozidja. To znamenje so podrli pred kakimi 37. leti, 
ko so razširjali cesto proti Zalogu. 

Druga postaja je v Vodmatu blizu Županove hiše ob stari cesti. 
Prvotna slika je predočevala drugo Marijino pot po poroki iz jeruzalem- 
skega templja v Nazaret. Sedaj je vpodobljena v tem znamenju poroka 

♦) Nekatera vprašanja sezajo daleč preko meje bogoslovske zna- 
nosti n. pr. k 6. dnevu prosinca: STOit roaS oor eincr ^prad) | bie 3. )U.^rtfe 
mit aWaria ber SRuttct ®otte« gerebet? k 15. dnevu prosinca: ^ftdjc garb 
in ber ^(cijbung SKariae | ba ftp auff (Srbe Icbtc | bie beliebtiflc »are? k i. 
dnevu sušca: roaS Urfacfen bie mitter @i?tb | obet ©ud^flab I im 92amrn 
SKariae lang auggefprodjen »irb; k 17. dnevu sušca: Ob bie feeligfle 3w"9" 
frau ber 9Wu(ic funbig »are? k 17. dnevu malega travna: Ob bie feeligfle 
Sungfrau uuterm $reu|} Pe^enb bie 9ie4te ober (in(fe @eiten gel^alten ^abe? 
k 29. dnevu velikega travna: Ob bie 9Ri(4 I ntit meld^ev bie feeligfle ^ung« 
frau (S^riftum gefauget | ilbernatflrllc^ mar? itd. 



— 39 — 

Marijina, pa tudi od te podobe se Se komaj poznajo obrisi. Ta postaja, 
kakor vse nastopne razven 9., ima obliko zmagoslavnih vrat, na katerih 
zazidanem ozadju se nahaja na presno slikana podoba. To znamenje je 
visoko 4 ^ S3 ^^> široko 2 m 4^ cm (visokost odprtine 2 m 76*5 cm, Siro- 
kost i m 27 cm, globokost 595 cm). Isto razmerje je približno tudi pri 
ostalih znamenjih. 

Tretja postaja stoji ob stari cesti blizu Slapničarjeve hiše na Selu 
75 korakov proč od sedanje zaloške ceste. Ta postaja je bila nekdaj 
posvečena tretji Marijini poti: iz Nazareške hišice &-ez gore k sv. Eliza- 
beti. Sedanja slika na presno pa predočuje Marijino oznanjenje, pod 
strešnim obokom je manjša slika Boga očeta z angelji. To je delo rajnega 
\VoIfa z 1. 1872. Marijino podobo je baje posnel po sliki, nahajajoči se 
v vojaMd bolnici, bivši poprej v domači kapeli v Virantovi hiši. Tretja 
postaja je sedaj najlepše znamenje te skupine. 

Četrte postaje ni. Porušili so jo pred kakimi 73. leti. Stala je na- 
sproti sedanjemu karmeliškemu samostanu na Selu pri Marcnčičevem 
domu. Ohranjene medorezne podobe pričajo, da je bila ta postaja po- 
svečena četrti Marijini poti: iz Nazareta v Betlehem. 

Peta postaja je v Mostah ob zaloški cesti poleg hiše štev. 21. 
Prazno znamenje — skozi novi omet se na levem stranskem zidu še po- 
znajo stari okraski, slikani na presno. Tu je bila nekdaj vpodobljena peta 
Marijina pot, ki jo je storila iz Betlehema v Jeruzalem nesoča Jezusa darovat. 

Šesta postaja stoji, kjer se pot na Fužine odcepi od zaloške ceste. 
To znamenje, ki je bilo pred nekaterimi leti prenovljeno, nas spominja 
šestega Marijin^a potovanja: bega v E^ipet. Na čelu pod strešico je 
Marijin monogram. Podoba na presno nima umeteljne vrednosti. 

Sedma postaja, ki sameva na pašniku na moščanski »gmajni« na 
Brinju, je jako zapuščena. V na novo ometanem znamenju ni bilo pred 
dvema letoma, ko je podpisanec obiskal te postaje, nobene slike, viselo 
je ondukaj samo bomo razpelo in poleg njega dva prazna okvira. Nekdaj 
so se spominjali pobožni molilci tu sedme Marijine poti: njene vrnitve 
iz Egipta v Nazaret. 

Osma postaja je na Studencu poleg lesene, s slamo krite hiše »pri 
Brajdežu«. Prenovljena je bila pred sedemnajstimi leti, kakor kaže podpis : 
»Osma pot D- Mariji (sic!) | s (sic!) 12 letnim Jezusam (sic!) | v Jeruzalem. 
1S81.« Zgoraj je Marijin monogram, spredaj stara železna ograja. 

Deveta postaja stoji v isti vasi, toda od I. 1875. ne več na starem 
prostoru, nego za par korakov bliže Gromo ve hiše št. 13. Staro znamenje 
je razpadlo in tedaj so sosedje na svoje troške postavili novo, ki je ne- 
koliko nižje od ostalih in ima tudi različno obliko. Oljnata slika napresno 
je slabo izgotovljena in slabo ohranjena. 



- 40 - 

Deseta postaja je ob cesti na Slapu nasproti hišama št. 33. m št. i. 
Nova neumetcljna slika na presno je povzeta po stari medorczni podobi 
predočujoči deseto Marijino pot na svatovščino v Kano Galilejsko. Jednajste 
Marijine hoje nas spominja 

Jednajsta postaja z napisom pod sliko: > Marija spremlja | svojiga 
(sic!) sina Jezusa | na goro Kalvarijoc. Kakor kaže letnica, je bilo to zna- 
menje prenovljeno I. 1879. Dviga se blizu prejšnje postaje kakih deset 
korakov proč od ceste. Med cesto in znamenjem sta dve kameniti 
stopnjici. 

Dvanajsta postaja je v Polju pred cerkvijo. Pod podobo, ki je iz 
novejše dobe in že precej poškodovana, stoji napis: >Marija spremlja 
Jezusa na | oljsko goro, ko gre v nebesa«. Spredaj je železna ograja, 
zgoraj Marijin monogram. Razvcn devete je poslednje postaje slikal baje 
Jurij Tavčar. 

Zadnja postaja te krasno zasnovane skupine je poljska cerkev, 
kjer je veliki oltar posvečen poslednji Marijini poti — njenemu 
vnebovzetju. 

Nekdanje procesije o Mariji snežnici k Devici Mariji v Polje so že 
davno nehale. Poslednjikrat je šel sprevod na omenjeni praznik iz Ljub- 
ljane v Polje 1. 1754. Naslednje leto pa je šla procesija iz jezuvitske 
cerkve mesto v Polje k Uršulinkam. V jezuvitskem dnevniku stoji opomnja 
k 5. dnevu velikega srpana 1755, ki nam pojasnujc vzrok, zakaj se je 
prcdcjala ta procesija — dnevničar meni, da zato, ker je v Polje predaleč. 
(Fer. III. hor. 7» Eduxit fupplicationcm ad Monialium S. Urfulae templam 
Prases Congregationis germanicae ob feftum S. Mariac ad Niues, alias 
in Mariafeld cduci folitam : quae autem ob nimiam diftantiam in poflerum 
amplius non ducetur.) Od nekdanje božje poti pri Devici Mariji v Polju 
ni ostalo drugega, kakor da prihajajo vsako leto v četrtek po velikem 
šmarnu nekako društveno tja ljubljanski peki in da so po stari na- 
vadi še ob nedeljah med šmarnimi mašami litanijc Matere božje in ob 
10. uri sv. maša z blagoslovoma (poročilo g. župnika M. Kolarja). 

Ob zaloški cesti samevajo ostanki Marijinih znamenj čakajoči raz- 
pada ali obnovitve. Pisalec teh vrstic jim želi poslednje. PreČ. gospoda 
župnika, ki sta tako brižno poskrbela za obnovitev svetišč sv. Petra v 
Ljubljani in Device Marije v Polju, se gotovo potrudita, da se obnovi 
in oživi nekdanja lepa zveza med njijinima cerkvauna — dvanajst Marijinih 
postaj med Ljubljano in Poljem. /. Vrhoimik. 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blasnikovi naslcduiki v Ljubljani. 



Šr ^^-j- n O I 7 



'JL^^^S-L^l.K 




Čtam .Muaej«kcga drukva«, Id plaJUJo 3 gld. na leto, dob^ »Izvcstja« in 
»Ifittboliingen« brcacpla&io; letniku aamih »Iivestij« je cena « gld. 



HARVARDC0LIE6E L(8hAKv 
HOV. 7, 1919 
MINOT FUND 



Vsebina 2. sešitka. 

Stran 

1. M. Slekavec: Doneski k zgodovini cerkvd in fard na Kranj- 

skem 41 

2. Valvazorjeva knjiga grbov 47 

3. 3^5. Benkavič: Kranjski bogoslovci v Rimu .61 

Mali zapiski. 

1. K. Črnologar: Slovenska Lutrova postila \z 1. 1595 72 

2. P. B,: Odkod ime Horjul? 73 

3. M. S.: Prazgodovinska in rimska gradišča v šentjurski župniji in 

v okolici 74 

4. M. S,: Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah . 75 

5. M. S,: Stara gotska soha sv. Štefana 76 



4j-^ ' 




Muzejskega društva za Kranjsko. 



Letnik VIII. 1898. Seiitek a. 



Doneski k zgodovini cerkvi in fari na 
Kranjskem. 

(Nabral M. Slekovec.) 

Vsakdo, ki se je že kdaj ukvarjal s kakim še tako 
majhnim zgodovinskim spisom, v6, kako težko je večkrat do- 
biti potrebnih podatkov. Treba je brskati po različnih knjigah 
in zapisnikih, natanko pregledati in izčrpati cele kupe starih 
listin, ki so se v teku let raznesle na vse strani, kjer večkrat v 
nepoznatih nam kotih ležijo in trohnijo te priče minolih časov 
in ž njimi naša domača zgodovina. Zato pa zgodovinopisen 
prihrani truda in časa, kdor zgodovinske drobnosti, tičoče se 
domačih krajev, marljivo zasleduje, nabira in objavlja, kajti 
kar je za jednega morebiti brez posebnega pomena in neznatno, 
vtegne biti za drugega velevažno in neprecenljivo, ker mu 
ragasni do tedaj celo temne strani v zgodovini tega ali onega 
kraja. Vsaka, še tako neznatna drobtinica bode prej ali slej 
prav prišla in se dobro porabila. 

Z ozirom na to podamo v naslednjih vrstah prijateljem 
domače zgodovine par zgovinskih drobtinic, nabranih v osred- 
njem arhivu nemškega reda na Dunaju. Bilo bi jih lahko več, 
a pisatelj se je oziral pred vsem in najbolj le na one oddelke 
arhiva, v katerih se nahaja gradivo za fare na slov. Štajerskem. 
Za pregledovanje oddelka za Kranjsko mu žalibog ni pre- 
ostajalo časa. 

L. 1546. je župnikoval v Črnomlju Janez Held. 

4t 



- 42 — 

L. 1559. navaja neki inventar sledeče župnike: Niko- 
laja Tuškaniča v Semiču, Mihaela Glaviniča v Vinici, 
Ivana Turkoviča v Podzemlju in Jurija Dragoliča v 
Črnomlju. 

L. 1562., dne 2. septembra. Semiški župnik Nikolaj 
Tuškanič prevzame po smrti župnika Janeza Likeka, 
čmomeljsko župnijo. Na njegovo mesto v Semič pride Janez 
Schweyger. Dotični inventar je podpisal tudi podzemeljski 
župnik Ivan Turkovid. 

L. 1565., dne 24. aprila. Matija Schlogl prevzame 
župnijski inventar v Črnomlju; prednik Tuškanič se je vrnil 
v Semič. 

L. 1576. je v Podzemlju (St. Martin zu Vndter Serael) 
župnikoval Jurij Slamonik. 

L. 1580., dne 20. marca. Jurij Sušic, župnik v Vinici, 
kupi za svojo gospodinjo od Janeza Hasiberja, oskrbnika v 
Zalogu (Wartenberg), kmetijo, imenovano »Šibernaloka«, potem 
hišo s poljem in vrtom v Črnomlju. Dotična zemljišča je Janeza 
Hasiberja oče, Bonaventura, dne 10. junija 1559 za 132 tolarjev 
kupil od Gabriela Kreutzerja, deželnega komturja. 

L. 1584., dne 19. junija Matija Schl5gl, župnik v 
Črnomlju, resignira; sledi mu Tomaž Stanič (Stanicius). 

L. 1593., dne 16. maja. Jurij Sušic prevzame po smrti 
župnika Adama Samuien-a čmomeljsko župnijo. Pričujoča 
sta bila in inventar podpisala Mihael Petričič, župnik v 
Semiču, in Jakob Vilta, župnik v Podzemlju. 

L. 1598., dne 15. decembra. Lenart Winter, vikar 
v Črnomlju, prevzame inventar; dne 2. julija 1600 postane 
župnik ondi. 

L. 161 7., dne 10. oktobra. Jurij Perdan prevzame 
župnijo v Semiču. 

L. 1620., dne li. maja. Jurij Petrolinovič postane 
župnik v Črnomlju. 

L. 1682., dne 20. februvarja, je umrl Nikolaj Cvi- 
kovic, prost v Metliki in župnik v Vinici. 



- 43 - 

L. 1688. je bil v Črnomlja vikar Janez Lašič, 1. 1690. 
pa Janez Marinič. 

L. 1720., dne 29. januvarja Je umrl Mihael Mihalčič, 
župnik v Podzemlju, star 50 let. 

L. 1720., dne 17. julija popoldne so prihruli roparji v 
Semič, oropali farovž in cerkev ter grozno mučili in slednjič 
rnnoriK župnika Matijo Stari ho, ki je bil ob jednem prost 
v MetHki. Vikar Janez Jesen se je skril v peč ter si tako 
otel življenje. Dotično obširno, a natančno poročilo oskrbni- 
kovo se glasi doslovno: 

Gchorsamste Relation 

dcr in dem Pfarrhoff zu Siemitsch den 17**." Julii 1720 

vorgegangenen Mord- und rauberey Sach. 

Alfi der weyland hochwQrdig geistliche H. Mathias Sta- 
richa des hohen Teutsch ordens Prister, Piobst in Mddiing 
und Pfarrer zu Siemitsch, mit Seinem Vicario H. Johann Jessen 
gestern nachraittag nach 3 uhr in Siemitscher Pfarrhoff in 
einem wohnzimmer sich befunden, Kame der daselbstige Schul- 
meister und vermeldet Ihnen, wie ds eine Rott rauber in 
anzug von Seith des guth Schmuck den berg herab begriffen 
waren, worauf sie gegen Selbe Seithen des Hauses, um die 
wahre beschaflfenheith dessen selbsten anzusehen, gegangen, 
da wldirender Zeith bereiths obbemeldte Rauberische Rott in 
die inner der Kirchen und Pfarrhoflichen Mauer angebauthen 
und verschiedenthlichen Pfarr Kindern zustSndigen aufbehalt- 
nufien sonsten Tabor genanth, eingedrungen, theils mit Ktisten 
und Truchen aufschlagen umbgangen, theis auf ds Thor und 
Sonsten an hohe orth des gebaues sich postiret, als von welchen 
ste, nach deme ds auf dem baufeld und in denen weingarthen 
befundene Vollck allarmiret wurde, ohne unterlafien auf Jene, 
welche sich in der nahe blicken lassen, Feuer gegeben, an- 
mithm die Jenigen, So mit dem raub beschaftiget waren, zu 
Ihrem gottlosen werck bedecket und Sicher hielten, wo ent- 
zwiscben der Seel. H. Probst mit dem angezogenen H. Vicario 



— 44 — 

der Treppe zugeeilet des willens folglich durch ds hoflf- thor 
auf ds Feld, allwo der alte belebte H. Probst Plueth samt dem 
H. Caplan und dem haus und Mayer gesind waren, Sich zu 
salviren, allein sie fanden Sich von Ethlich der Raub Včgeln, 
die Ihnen mit Vorgehaltenen gespanthen Rčhren an bedeuthem 
hoffthor Vorkommen, genčthiget zuruck zu waichen, wo dan 
zu gleicher Zeith beyde Einander Verliefien, in Maynung vor 
diesen g^ten in haus irgendwo sich zu verbergen; allein es 
hat die allergnadigste Vorsehung des grosen Gottes allein dem 
H. Jessen die sicherheith zugestandten, mafien er sich in einem 
offen Verkrochen, der doch aus der Kuchel pfleget gehaitzet 
zu werden, in welcher der seel. Herr (wie hemach folget) ds 
leben Enden Mussen, und zwar hat er H. Jessen, ds ofen loch 
mit Topf und schiCeln versetzet, da hinter er ruhig verbliben. 
Obwohlen nun dem Seel. H. Probsten Viele gelegen seithen 
im haus bekanth gewesen, sich zu retten, So hat doch dem 
himmel ds g^entheil gefallen, und einen Martyrer aus Ihme 
zu machen beschiofien, Massen er deme zufolg denen gott- 
losen leuth in die hSLnd gefallen, die Ihme ohne Verweylen 
gleich in die Kuchel ftlhreten, daselbsten feuer anmachten, 
Ketten und Eisen schierhacken darein legten, und denselbigen 
damit eine Zeith Marterten, mit Vermelden, Er solle Ihnen 
Sein gelth geben, er ware schon lang ein Pfafif, miiste Viel 
gelth haben; der seel. entschuldigte sich sagend, ds er dies 
Jahr noch nichts ergibiges verkauft, dan die Wein waren noch 
im Keller, wessentwegen er nicht Viel gelth haben Kunte; 
doch was er Immer Verm5gte, stundte Ihnen alles zu dienst, 
sie solten (und absonderlich h6rete Man Ihn reden, Mein lieber 
Voyvoda, Martert mich nur nicht allzusehr) In nur nicht 
mehreres quallen, Er wolte Ihnen alles anzeigen, bittet benebens 
um ds heiliche bluth und wunden Christi Sein leben zu schonen. 
Worauf Sie Ihme mit heissen Ketten an dem blosen leib ge- 
bundtener in dem haus Von Einem orth zu dem anderen 
fiihreten, Endlichen auch in die Pfarr Kirchen, und allen orths 
die Časten absonderlich in der Sacristey in Seinem ansehen 



— 45 — 

aufschlugen und durchsuchten, so forth wieder mit Ihme in 
die Kuchel hinauf Kamen, die Marther mit heisen Eysen und 
Ketten emeuerten, und immer dabey beharreten, Er mtiste 
ein Vor alle mahi mehr gelth hai3en, auch Ihm zum Zweyt 
und dritten mahi in dem gantzen haus, Kirchen und Keller 
henimb schleppeten. Vnd weilen er nichts mehr wuste, den 
was er Ihren Rauberischen Klauen allbereiths eingeantwortet 
hatte, der seel. auch wegen unm&nschlich Ober den gantzen 
leib in die 3 stund ausgestandtenen Marthyr von Eysen und 
Feuer angefangen entkraftet zu werden, und die Rede zu ver- 
lihren, bath er bevor instandigst sie mfigten doch diese er- 
barmung mit Ihme haben, und ein wenige ruhe lafien, damit 
er in und mit sich Selbst nicht allein beichten und Sich Gott 
Seinem himlischen Vatter befehlen, sondem auch zugleich die 
Vergebung Ihrer an Ihm ausdlbenden Mifihandlungen von daher 
erbitten Konte, Sie flehenthlich ersuchend; folglich Ihm den 
lebens Faden abzuschneiden, und andurch Seiner grossen pein 
dn Ende zu machen, darauf antwortete einer : Du Solst gleich 
beichten. Der Seelige schwi^e nachgehends stili Die Rott 
bilten einfolglich Rath, was nun mit Ihme femer zu thun Seye, 
da dan Einige Ihme Toth, andre beym leben erhalten wissen 
wolten, gleichwohlen verblieb es bey dem Ersten schlufi, In 
deme Einer beytratt und dem Entleibten mit der pištol einen 
schufi durch den rechten schlaff und haubt gab, und ein andrer 
einen hieb rechter Seithen tief an halfi von welchem der Kopf 
voUig von dem Kčrper ohne ein weniger hauth linker Seithen, 
an der er hangen geblieben, abgesonderth dan noch einen 
hieb auf selbiger seithen, wodurch ds schlisselbein der brust 
zertheilt worden, und dessentwegen die hčUe der brust zu 
Sehen gewesen ist. Requiescat in pace. 

Folglich verfilgten Sie sich widerum in das eine Wohn- 
zimmer, und redete einer dem andren also ahn: Merks, Ich 
bin und kan an Seinem toth nicht schuldig Seyn. So alles 
der in ofen versteckte H. Jessen mit unaussprechlicher angst 
angesehen, gehoret, und deutlich vernommen bat. 



— 46 — 

Von Seithen deren auf dem Thum und Sonsten in der 
h6he der postiret gewesenen raubern ist Johannes Serbaler 
graflf liechtenberg. zu dem guth Thum gehorigen unterthan 
Von einem empfangenen Schufi in die brust gleich toth ge- 
bliben. Ingleichen ist der Jakob Turek des suppan zu Thum 
Sohn in die schulder geschossen. Nicht weniger N. Stephan 
Gollobs Sohn an dem bein mit einer Kugel gestraifet. Johannes 
Anzel Pfarrhoflicher unterthan von dem ist wegen verlohmen 
gehor und sprach auch allziigrosen geschwulst am haubt em- 
pfangenen wunden dato nicht zu Vemehmen, und zu Sehen 
gewesen, ob er Einen schufi Empfangen, oder ob es allein 
von schiagen mit rShren, deren ethliche wunden Ich Vermerket, 
herriihre. Wie man dan uber 200 schufi gezehlet gehabt, die 
sie aus dem Thurn und haus nach denen leuten in die Wein- 
garthen, und auf ds feld gethan haben. 

Endlich nach 4 stundigen aufenthalth packten sie gegen 
7 */, uhr abends auf, und Verlissen den Pfarrhofif Samt dem 
orth. Sie nahmen paar und paar weis Ihren Weeg wohl be- 
wehrter gegen Tschemembl und hat man deren 37 Mehresten 
Theilfi junge schwartze starčke personen in unter Crainitzer 
gewohnlicher blauen Kleydung gezehlet, und die Vor denen 
Semnitscher leuth vor lickaner gehalten werden. 

Sonsten wirdet in der Kirchen Vermifiet alles Vorrathig 
^'CNvesene Kirchen gelth, 5 Kelch, alle Paten, opfer Kandin, 
die besten Mefigevvandter, antipendia, Khorock und ali iibrige 
Kirchen Wasch, allein auf dem hohen althar der Tabernackel 
und darinen ds hochwiirdige guth in der Monstrantz ist nicht 
angegriffen worden. 

Gleicher gestalthen haben Sie den Pfarrhofif, die Caplaney 
und den gantzen Tabor vollig ausgeraubet, alle Kist vnd 
Kasten und theils Fenster entzwey geschlagen, ds Vorrethige 
leingewand, bett Kolder, Kleyder, gewahr, bilder, Zinn, Kupfer 
und Messing, Silber und gelth, samt Fleisch, schmaitz, Spock, 
brod und brandvvein alles und jedes mit Sich genohmen, also 
ds Man nicht ein einziges Hembd ftinden konnen, den Seel. 



— 47 — 

damit zu begraben, die die Rauber in einem Wohnziminer 
angezogen, entgegen aber die Ihrigen hemder davor zuruck- 
gdassen, in dem Keller liesen sie ein Einziges Vafi mit Wein 
auslauffen. Vnd dieses ist der gtotzliche Verlauff dieser nie 
erhohrt So freventhlich und vermefienen bey dem hellen tag 
untemohmenen Sacben. 

Prost v MetKki in župnik v Semiču postal je potem 
vdikonedeljski župnik Tomaž Hrovatin, ki je umrl za 
mitvoudom dne 13. aprila 1731, star 42 let. 

L.' I745m dne 28. septembra, je za sušico umrl Anton 
Tomaž Juraj, župnik v Podzemlju, star 38 let. 

L. 1 761., dne 28. februvarja, je umrl metliški prost 
Janez Krst. Vilišič, star 58 let, dne II. decembra 1762 
pa njegov sorodnik Jožef Vilišič, kaplan v Metliki. 

Za nameček še slovensko prisego iz 1. 1570. Dasi ni 
bila pisana na Kranjskem, nego pri Veliki Nedelji na slov. 
Štajarskem, objavimo jo tukaj doslovno, ker bi vtegnila zani- 
mati jezikoslovce. 

>Jas N. prifhefem v tom imeno Ocheta ino Sina y fve- 
tega Ducha, da ias hocho to prauo bofyo prauycho ino ref- 
nycho, na kotero fem ias postawlen, pouedaty ino ne fatayty 
Ny ednomu tallu prilofhity alle vfhetty. Ne fa myte ne fa 
lubefny, ne fa rhowraftua voUo, Themech to prauo bofio ref- 
nycho pouedaty tako mene ftanouito ino rerhnichno, na moy 
bonedny den pomagaty Ocha. y. fin y fvety Duch pomagay 
y: ta nega fuety Euangely. Amen.c 



Valvazorjeva kivjiga grbov. 

Med dragocenimi rokopisi in knjigami je z Valvazorjevo 
knjižnico prišla v Zagreb tudi jako znamenita knjiga grbov, 
ki se hrani sedaj v zagrebški metropolitanski knjižnici. Slikarija 
grbov je točna in b-vedena v barvah. Ker večkrat kak pleme- 
nitnik ali kako mesto poprašuje po svojem grbu, naprosili smo 
č. g. J. Bari e ta v Zagrebu, da nam je prepisal naslov one 



- 48 — 

knjige in zaznamek v njej se nahajajočih grbov. Objavimo ta 
spis, ker vemo, da ustrežemo popraševalcem po kranjskih grbih. 
Imenom pridejane številke naznanjajo strani v knjigi. 

OPVS Insignium Armorumg Regnum et Regnorum nec 
non tam alioruni guam et Camioliae Principum, Baranum, 
nobilium, Ciuitatum, et Opidorum S. S, Das ist Das Grosse 
Wappenbuch, in welchen der KOnigen und KOnigreichen, wie 
auch sowoll anderer als auch dieses Herzogthumbs Crain Fflrsten, 
Graffen, Freyhem, ritter, Edellcit, Stadt und Markt ss. Wappen, 
Schilde, Helm, Klainodien, wie auch deroselben namen und 
Heroldsfarben zufinden. — Solches zusammen gebracht, und 
durch den bartl ramschissl mahlen lassen zu Wagensperg in 
Crain 1687. und im 1688. iahr H. Johann IVeichart IValudsor 
freyh. zu Gallnegk und Netidorff. s. H. zu Wagensperg und 
Liehtenberg s. des Herzogthumbs Crain im Undtren Viertl des 
Ftiessvolks haubtman und ein Mitglid der Kčniglichen societct 
in Engelandt. 

I n d e X. 

A, 
Aach 297. ackerer 221. adam 4. adl 217. adlsperg 22. 
agram 15. ahlen 322. v. aich 118. aichach 307. v. aichelburg 
143. v. aichhold 258. v. aichlburg 250. aigl. 216. ainkhUm 
47, 63, 118. aisfeld 341. aldenburg 327. aldendorf 331. ale- 
xander 5. v. allappy 89. allendorf 343, 345. v. altenburg 50, 
89. v. altenhaus 184. altenstaig 369. v. althan 369. altorff 355. 
amberg 326. ambtman 229. amiens 315. ammon 223. ancona 
309. andcrnach 309, 330. andriani 1 39. anhaldt 269. antignana 
17. antorf 330. apfoltrer 63, 105. appenzell 335. archer 118. 
arconat 206. amnburg 270. v. artenhoffen 212. artus 6. ascha- 
fenburg 350. v. aschau 249, 254. aschinger 207. v. aspach 50. 
v. athimis 57, 94, 251. auer 28. augspurg 285, 297. aurach 
360. auracher 226. v. auersperg 10, 22, 37, 40, 47, 50, 67, 
63, 94, 95, 89, 176, 266. v. axt. 201. v. aychelburg 234. 
aygt 194. 



- 49 — 

B. 

Baas 35. backnang 362. baden 269, 334. balingen 362. 

balthasar 7. bamberg 285, 323. barbo 47, 50, 63, 96. barby 

273, barsch 64, 118. basel 286, 334. v baseyo 236. baum- 

khircher 119. bayrn 265. beer 212, 224. beihlstein 365. belgrad 

303. benaglia 143. benfelt 339. berdarini 165. berlin 350. bem 

298. bemardini 75. berschezh 17. besickheim 369. biben 17,87. 

biberach 319. bidencapp 347. biel 335. bietickhaim 365. bisantz 

284. bischoff204. bischofflackh 17. bischofsheim 350. v. blagey 

47, 51, 57, 64, 95, 279. blawbearn 364. bOblingen 363. boglion 

22, hoheim 210, 262, 264. bologna 304. bonhomo 48, 57, 64, 

139. borcken 348. v. bornstein 219. bosio 75, 155. botzen 338. 

bottwar 365. brackenheim 360. brandenburg 265, 288. brau- 

bach 349. braimec 306. braunschweig 310. v. brembsfeld 155. 

bremen 284, 310, 324. brenner 70. bress1aw 335. brigita 7. 

brixen 87, 289. brflg 268. brugg 312. bryg 337. brussel 312. 

bucelleni 64, 95. v. bucheim 14. buchom 320. buckel 248. 

budachki 167. v. buecheim 282. v. buechenberg 143, 144. 

bulgaria 263. v. billlichgraz 105. buolach 366. burggraw 51. 

burgkhausn 353. burglengenfelt 354. burkhart 155. v. buseth 

144. butzbach 342. buzella 167. byrckel 240. 

C. 
Caluucci 213. calw 361. camerich 312. v. cappel 58. 

capua305. caraduci 106. carl 172. carminelli 75, 156. carolus 6. 

casimiiius 167. caspar 7. cassel 340. cassinet 217. v. castlwarth 

119. castua 18. v. cauriani 279. chamin 292. chammerich 284. 

chiemsee 291. chrisanitsch 139. christalnig 252. chur 286, 335. 

churlandt 269. v. cilly 40, 89, 90, 198. circkniz 22. ciriani 75. 

clagenfurt 370. cleue 268. v. clys 119. chrOn 13, 64, 76, 144. 

cohentA 28, 41, 48, 58, 64, 95, 96, 309. coburgk 328. v. colalto 

ilh. v. collonitsch 274. čoln 264, 283, 300. colmar 296, constat 

Z%\. a conti 281. copeniager 156. de coppinis 144. corditsch 

\b^. cdruey 294. coschau 303. constantz 286, 333. crabath 

144. crain 8, 173. crainburg 18. crembs 299. creutzling 295. 



— 50 — 

creflzer 139. croatien 262. cronach 357. v. cronegk 242. culm- 
bach 339. cumbcrg 156. curtoni 76. 

D. 
Daller 207. dalmatien 262. dannesa 156. dantzig 338. 
darmstat 340. dauid 4. v. deitenhouen 252. deleo 106. dellcr 
222. delsimonouitsch 167. dennemarck 261. despota 86. v. diefen- 
bach 241. v. dienersperg 144. dienstman 168. dietfurt 365. 
v. dietrichstain 101, 176, 252, 266. dilanz 156. dilfingen 352. 
dillingen 309. dinzl 145. dolhopp 249. dolnitscher 76, 157. 
donnersperg 214. dom 65, 76. v. domberg 51, 101. domeck 
312. domhan 366. v. domsperg 219. domstat 362. dortmQnd 
331. drachsler 213. dragouanitsch 157. držbder 189. dresden 
327. drykhopff 190 dttncklspUl 320. dUrcheim 32. dttring 250. 
dttrnberger 225. v. der dttrr 58, 119. v. dttrrnholz 41. 

E. 
Ebingen 364. eder 218, 219, 84. v. edling 51, 65, 106. 
edlinger 225. egartner 203. v. egck 10, 28, 37, 48, 51, 58, 
65, 107, 201, 246. eger 298. v. eggenberg 10, 37, 41, 88, 
192, 266. egger 205. ehingen 302. v. ehrenfels 58. einpacher 
224. eisengrien 205. elbingen 359. elenbogen 358. elsbeta 7. 
engelandt 261. v. engelshaus 107. entztaller 135. eppich 76. 
epstein 345. v. erberg 145. erdfurth 327. erdoedi 90. erffurt 
299, 311. erlang 356. v. emaw 246. eschwege 342. eslingen 
317. esterhasi 277. ettlingen 359. v. eybesswaldt 182. v. eychel- 
berg 246. cymcrberg 214. eysin 319. eystat 286, 324. 

F, 
Fabianitsch 65, 145. fach 348. falbenhaupt 190. falmb- 
haubt 212. ferber 186, 214. faschang 208. feichtinger 76. feilner 
241. v. fdstriz 119, 199, 249. felsberg 344. fernberger 37. 
feulner 235. feurer 250. v. feiirsperg :^35. v. feustriz 230. de fin 
117. finck 221. v. flachenfekl 145. v. fladniz 184. v. flednickh 
119. florcnz 297, 305. floriantschitsch 157. forest 157, 227. 
forgatsch 277. forheggcr 254. fornicntin 28, 65. franckenaw 



— 51 — 

347. franckenberg 341. frankenburg 343. frankenhausen 358. 

fninckfort 351. franckreich 261. v. frangq)an 38, 41, 90. 

frankouitsch 77. frankfurt 296. freidenthal 70. freisingen 351. 

v. freyberg 243. freybiii^ 302. freyenthum 23. v. freysing 289. 
314. fridberg 307, 352. fridtbei^ 316. frčlich 207. fronmtillcr 
233. fnieperger 157. fryburg 332, 334. fugger 273. ftthrer 
228. fulda 294, 349. fOUer 230. fOrapfeil 157. fflrstenberg 272. 
fftrstenfeld 175, 197. 

G. 
Gabelkhofer 214. gablhoffer 219. gaislingen 359. v. gais- 
nikh 184. v. gaissrugg 265. galilei 140. gall 38, 52, 66, 107, 
191, 256. gallen 294. s. gallen 335. v. gallenberg 29, 42, 48, 
51, 65, 96. v. gallenfels 145. galler 181, 250. galliniana 18, 
gambs 193. gandin 145. ganser 146. v. gaplhouen 253. gartner 
77. gartser 240. garttach 366. garzaroU 168. gasser 240. 
gebenelteger 205. gebhardt 77. gelhausen 323. v. gendorff 235. 
genff 331. gent 313. v.gera 187,351. gerhab 194. gering 77. 
gidinelli 77. giengen 318. giengenbach 319. giessen 348. de 
gioigio 168. gladich 168. glaris 334. glainzer 180. glogaw 337. 
glowizer 52, 135, 193. v. gloyach 182. gluschitsch 13. gmunden 
300. gmOndt 370. goar 347. v. goianzell 158. goldschan 223. 
T. goldstain 29. v. gonzaga 270. gOppingen 363. v. gčrtschach 
120. gGrtschacher 244. v. gftrtz 42, 90. gftss 176. gosslar 311. 
gotscheer 158. gottfrid 6. gOtting 333. gottlieb 168. gottschee 
18. v. g5tz 282. v. graben 120. grabner 234. v. gradencck 180. 
gradenegker 101. v. grades 52. gradtscheidt 216. graffonbeger 
146. v. graffhayden 158. graissbach 308. grashwein 182. grSz 
197. grebenstin 347. grebintschitsch 135. grefcnberg 356. 
gretzingen 368. v. greysncck 202. grienbeck 213. grimbschitz 
r)2, 1-16. v. griming 231, 250. groswein 120. v. grotta 2r)5. 
gninbcrg 348. v. grundlern ir)8. grundner 247. grtiningen 3G1. 
gsch^ind 230. gudcnsperg 345. v. guetenstain 120. gttglingen 
363. gundeJfing 354. giintzburg 306. guraltitsch 135. gurck 291. 
^urckfcld 18. v. gurckh 42. gurckhcr 121. gussitsch 66, 146. 
v. guttenstein 52. 



— 52 — 

K 

Haberler 222. v. hachenwarth 10, 42, 62, 66, 147, 148, 
195. hagen 230. hagenaw 321. hahndl 200. haidenheim 308. 
haidt 202. haimburg 313. haiterbach 368. v. hakhlen 121. 
s. haimeran 295. halberstat 287, 327. hali 317, 328. v. hallegg 
215. haller 66, 107, 256. hamburg 310. hamerl 231. handel 
66. handl 29. hannschen 209. hanouer 311. harberg 199. 
hardeck 272. v. harrach 274. harrer 121, 211. hasfurt 358. 
hasiber 147. hasslinger 238. hauckh 207. hauelburg 288. hauer 
206. v. haunspcrg 58, 136. hauser 203, 232. haiisner 224. 
haydenheim 361. haydnbucher 245. v. haynburg 90. v. heben- 
streit 231. hector 5. heidelberg 329. heidenfelt 351. heidcn- 
rcich 241. heilbron 317. heimbsen 367. heimer 188. heimer- 
hausen 344. Helena 7. v. helffenberg 184. s. hemma 85. 
hemmaw 354. v. herbergstorff 181. v. herberstein 14, 38, 66, 
102, 256, 276. herbersteiner 176. heritsch 190. hermansdorf 
214. herremberg 361. herrenthal 333. herschfelt 294. v. herten- 
berg 29, 121. hertenfelser 59, 136. hertzencrafft 187, 218. 
hetzogaurach 358. herspruck 356. hessen 270. hester 5. hewach 
367. heydeck 355. heydelberg 265. v. heynburg 42. heyss 230. 
hildeshcim 286, 332. hiller 159. hilpoldstein 355. hiltebrand 
240. v. himmelberg 253. himmelberger 217. hinderholzer 248. 
hingerle 159. hirschfelt 343. hispania 261. v. hitzing 147. 
hčchstat 354. hochstett 307. hochstetter 77. hčffer 59, 121. 
v. hčffern 159. hoflfman 178, 159, 222. hohenembs 272. hohen- 
lohe271. v. hohenzollern 266, 271. hollenburger 187. v. holneck 
180. holstein 269. holtzapffl 34, 194, 241, 282. holtzel 29. 
holtzer 211. hOltzl 212. homburg 340, 342. homberg 366. 
huebman 78. v. hummelberg 202. hundt 121, 188. hungem 
86, 262. 

/. 

v. Tabornic 231. iachlinger 255. iael 5. iager 211. ian- 
ckouitsch 67, 108. v. iaurburg 108. iawer 336. idiingspeiig 184. 
iehna 329. iesuiter 85. immenhauscn 346. ingelsheim 331. 
ingolstat 307, 325. inspruck 307, 324. iobstl 196. iOchiinger 



— 53 — 

224. iochner 232. s. iohannis 23. i6hm 196. iOrger 274, 276. 
v. ionnansdorfr 236. ičstl 202. iosua 4. v. isenhausen 148. 
v. isolan 277. iudas 4. iudenburg 174, 198, 314. iudith 5. 
ifliich 268. iulius 5. iulliani 159. v. iuritsch 108. iuritschitz 
42, 102. 

K. 

Karenten 173. katschitsch 148. kaufbeum 320. kaysel 

67, 108. kayser 260. v. kayserstain 257. kaziainer 11, 12, 43, 
53, 67, 96, 254. keller 36, 250. v. kellerberg 234. kemetter 
231, 252. kempten 294, 318. kerschan 23. kerschanner 122. 
keuenhttller 251, 102, 273. v. ketttschach 245. keysersberg 319, 
keyserewOrd 300. khaltenhausen 217. khenntz 210. khem 159, 
v. khienburg 53, 190, 242. khiening 241. khisel 11, 38, 48, 
53, 67, 78, 102. khistal 206. khitzbOhl 301. khlaindienst 195, 
v. khnttllenberg 136, 59. khochler 228. khocker 219. khokhrer 
122. kholhammer 219. v. khoUanitsch 29, 281. khOrbler 195, 
khorp 36. v. khreyg 43, 53, 59, 102. v. khuendorff 185. v, 
khaenperg 136. v. khumberg 67. khttnigfelder 192. khunius 

68. khunstl 78, 160. khuschlan 148. v. kielmanseckh 278. 
kindtspergcr 203. Idntzingen 351. kircheim 346. kirchen 361, 
369. v. kirchperg 148. kirttorf 347, kitzing 339. kniffiz 160, 
knitlingen 369. knttttenfeld 198. kofler 213. kčgl 205. v.kollniz 
183. v. kolowrat 140, 279, 280, kčnig 34, 149. kčnigsberg 
345. v. kčnigseckh 276. korneUburg 312. v. kompeckh 192. 
kostell 23. kouatschitsch 149. kraft 201. v. kranegg 254. v. 
krazenbach 160. kreilsheim 339. krems 312. v. kressberg 248. 
kreOzer 186. v. kriechbaum 206, 220. kring 23. kronest 210. 
kuchelkhom 35. kttUmer 243. ktinigsperg 338. kttnspergk 338. 
kunst 160. kupfstein 301. kurtz 280. kurtzIow 238, 

L. 

Laa 297. v. laas 18, 122. labassar 160. v. lachenhaimb 

149. v. lackh 59, 122. ladner 78. v. ladron 251. v. der laitter 

122. v. lamberg 11, 12, 33, 43, 48, 53, 59, 68, 97, 183, 252, 

276. lambl 212. lampel 216. v. lampfrizham 108, 109. s. lam- 



— 54 — 

t)recht 174. Iandaw317. landsberg 314. landshut 326, lantstrass 
19,68. v. lang 218. langemanti 10!). v. langenbcrg 216. langres 
303. lantheri 78,98. lasarini U9. lauant 291. lauif 355. lauffen 
365. laugingen 308. lauriga 203. lauterbach 223. lautem 329. 
laxingen 353. laybach 15, 10, 87. lebus 292. lehner 224. 
leininger 247. v. lembsitz 215. v. lempach 196. v. Icngh^imb 
185. lenkauitsch 38, 43, 103. Icoben 198. v. leobnegg 235. 
Iconberg 363. leonstein 299. leprcchtinger 206. v. leslie 282. 
leuonus 60. lettchtenberg 270. leOsser 136, 187. v. lewenberg 
68, 109. v. lewenstain 30, 32, 6S. leyptzig 329. liberius 168. 
libman 248. lichtenaw 332,346. v. liebenberg 122. v. liechten- 
berg 109, 110. v. liechtencgg 123. liechtenfels 357. v. liechten- 
stain 34, 43, 177, 267, 273. v. liechtcnthurn 110. licchtstock 
203. lignitz 268, 337. v. lilienberg 123. lindar 23. lindauer 78. 
lindaw 319. v. Hndeckh 137, 178. v. lindt 244. lintzer 231. 
liscutin 168. v. lobcowit2 267. Ičben 330. v. lobming 215. 
lobning 218. locateli 160. lodron 273. v. lOer 123. v. losch 34. 
lothringen 268. lourana 19. Ittbeck 289, 310. luca 298. lucem 
333. lucretia 6. lueger 123. lukantschitsch 149. v. land 255. 
laneburg 310. lustaller 79, 168. lOttich 287, 315. lutz 208. 
lOtzeiburg 327. lyst 208. 

M. 
Magdcburg 283, 210. mager 246. magcrl 233, 251. 
maintz 264, 283, 297. mainsrembl 169. maiuridus 30. v. malen- 
thcin 243. maltcser ritter 85. mandl 169. v. mandorff 237. 
v. mangerspurg 123. v. mansdorff 208. mansfeldt 271. mar- 
burg 197. marcouitsch 161. marenzi 110. mari 237. marpach 
360. marpurch 161. marpurg 340. maskhon 69, 110. mastrich 
330. mauritsch 123, 124. inaycrdorflFer 245. mechelburg 268, 
290. mecheln 330. meckmtil 362. meditsch 79. meichsen 289. 
meislich 233. meisungen 243. melchior 1. v. meltz 53. mem- 
migen 321. mergetheim 331. meringen 302, merseritsch 124. 
mei-spurg 333. merzer 189. v. methnitz 234. metz 291, 304. 
mickotschouitsch 161, mikher 16. miltenberg 349. minsingen 
368. v, mitnacht 217. mitterburg 19. de moncada 282. mon- 



- 5/> - 

heim 354. monstererg 337. montbrigant 293. v. montecucculi 
277. v. montfort 176. morclax G8, 110, 244. mOrscnburg 288. 
moschcniza 24. moser 140, 230. v. moshaim 110, 185, 258. 
mOsmar 222. mospacher 161. mothniz 191. mOttling 19. muerer 
193. mugerle 161. muckhcz 69. mttlhausen 296, 311, 318. 
mOnchen 325. mOndelseim 369. munden 287. munderkingen 
302. v. mtindorflf 49, 54, 124, 183. mUnster 287, 323. murbach 
294. muretitsch 161. murhart 367. mushliz 137. 

K 
Naglitsch 124, nagolt 364. nSiringer 185. nasscnfues 24. 
v. neOhaus 30, 69, 103, 180, 246. naumburg 288, 350. naumon 
137. neapels 306. neapoHs 263. neidlinger 210. neltl 169. ne- 
pelsberg 269. neftburg 308, 314. neuenmarck 356. neuenstat 
290, 356, 352. neiiffen 368. ncukirchen 343. neOmarcktl 24. 
neOperg 174. neiiss 298. neustadt 299, 306, 307. newburg 326. 
newenburg 332, 364. newenstat 362. v. neydekh 44, 125. 
neys 337. nicolitsch 125. nidda 347. nidenstein 349. noha 4. 
nordlingen 318. northausen 311. v. nostitz 280. nougodt 218. 
nurnberg 297. nurtingen 360. 

a 

v. Oerburg 111. v. oberdach 237. oberiaybach 24. ober- 
leutter 225. obritschon 125. ochsenfurt 338. ochsenhausen 295. 
Sdenburg 309. ofen 303. offenburg 319. olmitz 291. olse 337. 
onoltzbach 346. opeln 336. oppenheim 330. ortel 236. v. orten- 
burg44, 90, 91, 257. osnabruck 287, 324. v. osterislandt 267. 
osterreich 171. otingen 272. otting 352. otto 79, 149. 

R 
Padelborn 287. padua 304. pagge 229. v. pailikh 125. 
v. paiii 243. v. palemburg 150. v. palindin 247. pambstel 211. 
v. panheimb 247. panizoU 11, 60, 103. papler 162. paradeiser 
49, 54, 60, 69, 98, 111, 245. v. parr 38, 200, 281. pasch 79. 
pasperg 24. passaw 289, 324. patriarch 85. paul 229, 234. 
payrdorffer 233, payreut 326. pechin 36, pelflgel 236. pelz- 
bouer 150. pensold 204. pereimbt 350. v perizhoflf 162. pern- 



— 56 — 

auer 226. v. pernburg 150. v. pemekh 137. v. pernstain 126. 
v. petaz 98. v. st. peter 64, 91. petershausen 296. pethsacher 

126. petschacher 125, 126. v. petschaunitsch 103. v. pettau 
44, 126, 313. petterman 162. petthau 199. peuchel 221. de 
peuerelis 264. peuerell 205. peurll 186. pfaffenhafen 353. 
v. pfailberg 126. pfeflferl 201. pflugel 226. pfortzheim 359. 
pfuUendorf 322. pfanner 79. v. pibriah 237. piccolomini 267, 
278, 281. v. pierbaum 44. piers 126. pipan 162. piperno 305. 
pircker 209, 236. pisa 306. piskhon 79. plangett 239. v. plaz 
254. pleschauitez 126. pleyburg 370. plosman 163. v. podwein 

127. p5gl 177. poUa 175. v. poUheimb 177,- 274. 276, 278. 
poln 262. pčiten 306, 314. pommem 269. popfingen 322. 
v. portia 64, 60, 69, 88, 270. portner 160. portugal 263. po- 
sarell 69, 160. posch 206. pottendorffer 193. v. pčttenegkh 
163. prag 284, 325. prSmer 191. v. pranckh 30, 32, 80, 140, 
181. prandner 188. praunbarth 60. praunfalck 192. v. prauns- 
perg 60, 137. praunsperger 70, 80. preysser 127, pregl 80, 
151. preinberger 232. preiner 181, preisach 329, preiss 80. 
prekerfeld 151. v. presingen 127. presslaw 290. preussen 269. 
prug 198. prumb 295. pruner 193. pOchler 221. puckel 234, 
puechler 127, v. puggh 248, v. purgstall 49, 70, 99. puttrer 
190. putzen 244. 

R. 
v. Raab 151. v. rabatta 14, 61. v. rabenstein 44. rabler 
211. rackherspurg 197. v. rSlckniz 181. raczenburg 290. raden- 
berg 301. radlizius 13. v. radziuill 267. v. raikhniz 103. v. rain 
61, 70, 161. rakelsburg 313. rampel 111. raner 218. ranfft 
220. rapicius 163. rasen 80. rasp 64, 70, 162. ratibar 336. 
v. ratmansdorff 20, 64, 140, 179, 201, 278, ratt 127. v. ratten- 
feldt 111. ratschach 26. rauber 12, 44, 49, 61, 71, 112, 177, 
246. rauchenberger 208. v. rauchenberg 222, 232. rauenspurg 
318. v. rauhberg 215. raumbschissel 71, 112, 113, 202, 253. 
v. raunach 66, 71, 113, 246. v. raysing 113, 226, rebek 169, 
v. rechperg 186. reflfenger 161. regall 194. regenspurg 289, 
315. v. reichenburg 128, reiffnizer 127, reimagen 309. rein 174. 



— 57 — 

reinheim 346. reinprecht 253. reinstein 273. reinwoldi 232. 
reisach 216, v. reisperg 238. v. reittenau 252. reittlinger 71. 
v. reningen 213. rens 349. repacher 229. v. rerenberg 151. 
reringer 80. resch 182. v. retzenhaimb 163. reueln 293. reuffniz 
25. v. reutenberg 55. 128. reutlingen 321. v. reyhenburg 179, 
rezer 189. rhein 308. reidlingen 302. riaxingen 367. rigoni 

163. rilckh 239. rindtscheidt 183. rindtsmauel 18«, ritter 169, 
rockenburg 295. rohatscher 223. romrad 344. v. rorbach 216. 
roschen 239. roseckher 229. v. rosenberg 187, 256, 270, 279. 
rosenfelt 364. rosenhart 128. rosenheimer 232. rosenhein 320. 
rospach 346. rosseti 114. rosstock 350. rotenberg 340. roten- 
burg 316, 327. rotenman 175, 198. roth 295. rothhuet 242. 
rottenperger 191. rotunderlunburg 369. rotweil 322, riieden 187. 
niep 194. rudolfli 152. rudolphswerth 15, 20. v. ruesenstain 
114. v, raessdorflf 253. ryga 284. ryssel 3 1 3. 

Sachsen 265. sagan 338. v. saleburg 280. sall 259. sal- 
litinger 81. salmansweyer 295. v. salmb 267. saltzburg 284, 
324. v. salza 32. v. samburg 128. samerl 81. v. samitz 228. 
saphoya 268. v. šara 128. sarburgk 331. sardaw 352. sargar 
164. sargel 241. sartori 217. sauer 39, 71, 141. v. saurau 30, 
71, 99, 178. saurer 11, 233. scharff 128,^129. v. scharflFen- 
berg 25, 91, 178. v. scharffeneckh 129. schafhausen 334. schaflf- 
man 204, v. schallenburg 30. v. schauenberg 45. v. schauen- 
burg45. schaiier221. v, schaumburg 91. schek 249. v. scheidt 
243. v. schenck 45, 129. scherding 352. scherlichius 13. 
v. schernburg 152. schesslitz 357. v. scheyer 72, 141, 226. 
schick 249. schifflinger 164. schUtach 367. schinderl 220. 
schlauonien 263. schlann 205. schleswigk 292. schletstat 317. 
schlierer 223. schmeltzer 239. schmoll 2l2. schmalkaldn 340. 
v. schmuzenhaus 152. v. schneeperg 129. schneweis 242. v. 
schnitzenbaum 55, 61, 72, 130. v. schčnberg 130. schongau 
353. schonleben 81. schorndorf 360. schotten 263. schraiber 

164. schranckhler 170. schrobenhausen 351. schrott 180. v. 

5 



— 58 — 

schrottenpach 31, 92, 193. schr6ttensteiner 31. schrumpflf 188. 
v. schurian 258. schwab 152. schwabach 339. schwandorf 354. 
schwartzenberg 272, 280. schwartzburg 271. v. schwartzenhom 
278. schwebischgmtindt 322. schwebischw6rth 320. schweden 
262. schweidnitz 336. schweiger 152. schweinfort 316. schwein- 
pekh 197. schwerin 292. sebel 130. v. sebriach 45, 130. sec- 
cau 174, 165. seckaw 291. v. seenuss 256. seepacher 13, 
v. seethal 153. seisenberg 25. selenitsch 164. semenitsch 153. 
senosetsch 25. senus 242. v. serin 92. v. seunegh 45, 92. 
seydel 247. seyfridt 204. v. sibeneckh 164. v sibenegg 130. 
siber 203. sibenbCirger 245. v. siberau 153. v. sichten 258. 
siena 305. v sigersdorflf 72, 141, 256. v. silberberg 236. silly 
164. sindelfingen 367. v. sinzendorff 275. sittich 72, v. sizen- 
haimb. v. slauota 279. soli 209. solothum 300, 301. sontra 
349. sonze 81, 153. v. souches 275. v. spangstein 182, 248. 
spayr 285, 299. speidl 223. spizig 165. spiznas 33. v. sprintzen- 
stein 277. v. stadegk 46, 170. stadell 39. staden 209. stadler 
233. v. stain 20, 61, 131, 312. staindorflfer 131. stainer 131. 
v. stainnach 182. standinath 81. standler 165. stanz 175. 
v. staudach 31, 33, 236, 253. staudacher 196. staufenburg 
344. stayger 195. steckendorf 363. stager 269. steinach 357. 
steinpeis 184. v. stemberg 163. sterlegg 204, 214. stern 81. 
v. stemberg 92. stemsee 131. v. stettenberg 131. stettenfeider 
82, stettner 82. steyr 173, 325. stichen 268. strasburg 286, 315. 
strasfelder 200. v. strasoldo 61,99. strasser 142, 255. straubing 
326. streicher 226. strobelbelberger 210. v. stroblhoff 72, 114, 
115. stropel 82. v. stubenberg 46, 142, 177. stiibich 189. stttrkh 
195. stuttgardt 359. suarda 62. sulgen 302. sultzbach 326. 
v. sumeregg 213. summerekher 166. suntag 174. suppan- 
tschitsch 163. sweitz 300. swing 25. 

T. 
Tauffrer 115. v. talhamb 251. talientschger 229. taller 
132. v. tanhausen 93, 178. taracina 306. v. tattenpach 279. 
tattenpeck 188. tautscher 13, theer 220. tempelherrn 85. teruis 



— 59 — 

301, 304. teruiso 26. terzel 82. teschen 336. v. teuberg 237. 

v. teuffenbach 179, 180. teutscher ordens ritter 86, textorl2. 

thrauison 82. thuU 292. v. thun 280. v. thurn 11, 31, 39, 46, 

49, 55, 72, 99, 100, 257. thumer 132. tifFrer 82. v. tilli 277. 

toUnger 220, toperzer 164. tosch 166. v. traskowitz 278. 

trauppiz 185. v. trautmansdorff 39, 179, 274, 311. treffurt 342. 

treiss 341. trendelburg 344. v. treuen 93. v. tribenegk 132. 

186, 202. trienstl 224. trient 290. trier 264, 283, 323. triest 

20, 301. v. Trillegkh 100. tropp 183. troppaw 336. troyer 

165. truber 16. trumpperger 192. tschaulle 83. tschernahora 

132. v. tschernembl 20, 31, 33, 46, 55, 62, 132. tubingen 359. 

tuli 304 tulmatscher 240. tunckel 194. tunkelsteiner 170. ttirk 

86, 239. tutlingen 362. tyroll 173. tywain 21, 46, 93. 

V. 
Vaccani 73. uaihingen 360. ualckenmarkht 370. ual- 
uasor 3, 73, 115, 226. uarlau 176. uberlingen 320. ueihel 208. 
s. ueith 21, 26, 370. uelburg 365. uellden 366. uenediger 86, 
204. uerber «3. uerden 288. uerdun 304. uepriniz 26. uermo 
26. uerthun 292. uetter 281. ueturia 6. ufenheim 339. uiditsch 
83. uillach326. uillanders 73, 132. uillingen 303, 316. uillinger 
35. uilseck 367. uirginia 6. uischer 201, 239. uischl 196. 
uisconte-cis-laghi 281. uitnich 165, uizdamb 258. ulm 315. 
ulrichstein 344. umbstat 342. unterwalden 333. untenvaldt 336. 
ungnad 39, 176. v. uockh 62. uodapiuiz 83. uogetl 35. uolkh 
83. uolouska 26. uorcheim 367. uoytsperg 197. uri 300. ursen- 
beckh 186, 257, 282. utricht 288. 

IV. 

Wabegkh 73. v. wachenheinib 35. wagen 73, 116, 186. 

v. wagensperg 104. v. waidmanstorff 257. wainsperg 365. 

waissenfels 26. waldcapell 346. waldeck 272. waldman 209. 

waldner 225, 269. walis 286. v. wallenstein 276. walnier 221. 

v. walsse 93. walther 238. waltenbuch 368. waltreich 166. 
wangen 321. wangler 251. wanlzl 200. warfrid 346. watsch 27. 

5* 



— 60 — 

wayblingen 363. v, wazenberg 100. weber 207. v. weichselberg 
62, 133. weichselburg 21. weiden 353. weilhaim 368. weil- 
hamer 83. wemeckh 133. weingarten 295. weinitz 27. weinmar 

328. weis 247. weisenburg 317, 316. weiss 84. v. weissenegkh 

133, 181. weitmosser 237. v. weixelberg 73. v. welsperg 257. 
welt 4. wel2er 46, 142, 179, 243. wenidingen 308. v. wendt 
33. wenger 211. werder 74, 133. v. wemegkh 74, 115, 220. 
wertasch 84. wertheim 358. v. westrem 32. wetter 341. 
wetzlar 298. wexler 192. v. weydegh 244. weyland 238. 
weylinger 195. weys 209. widerbal 166. widerguet 240. wider- 
halt 170, v. widerkhem 154. wien 290, 299. wienner 74. wi- 
hitsch 21. wildbad 365. wildenecker 133. wildenstainer 190. 
wildperg 364. willomiz 34. wimpfen 318. winckler 183, 210. 
v. windischgraz 199, 255, 274. windischmarch 9. windlingen 
366. winenden 363. winsheim 316. v. wippach 27, 93. wirten- 
berg 268. wisiakh 166. witouiz 104. wittenbei^ 328. witzen- 
hausen 341. winiz 171. wiz 84. v. wirenstain 116. v. wolffen- 
reut 216. wolfhagen 348. wolfsberg 368. w6rd 306. wormbs 
285, 316. wucherer 235. wuckauiz 134. v. wiildries 55. wQrtz- 
burg 285, 298, 323. 

K 
Vdria 27. Ypem 313. Yps 314. 

Z 

Zach 222. zachen 191. zSkl 177. zannetti 166. zauel- 
stein 366. v. zebingen 215, 189. v. zeckern 66. zeli 321. zellen- 
berger 56, 134. v. zenegg 228. zeng 21. zengel 207. zenger 

134. v. zergollern 166. zeschlin 242. zetscheker 116, 226, 238. 
v. zierham 117. zigenhan 341. ziglfest 154. zirenberg 348. 
v. zoblsperg 134. zolium 303. zollner 196. zuckmantel 244. 
zuetkouiz 138. zug 334. zuikhel 142. zurich 296. zweybruck 

329. zwickaw 332. zwickel 191. zwingenberg 343. zwischacher 
189. zwol 332. 



— 61 — 

Kranjski bogoslovci v Rimu. 

(Posnel JoB. Benkovi£.0 

Ko je v 1 6. stoletju luteranstvo zasekalo hude rane ka- 
toliški cerkvi, zlasti na Nemškem, in se je število katoliških 
duhovnikov po tolikih apostazijah zelo zmanjšalo, in še tisti, 
ki so ostali zvesti, niso bili dovolj temeljito v bogoslovju izučeni, 
da bi zavračali krivoverske napade in branili katoliško cerkev, 
ustanovil je začetnik jezuvitskega reda sv. Ignacij Lojola v 
Rimu poseben zavod, v katerem naj bi se nemški mladeniči 
pripravljali za duhovski stan. 

Deloval je ta zavod od I. 1552. do 1. 1780., ko je bil 
zatrt po Jožefu II. Tedanji bogoslovci so se preselili v centralno 
semenišče v Pavijo. Leta 1818. se je isti zavod zopet otvoril 
in deluje še sedaj pod vodstvom jezuvitov kar najbolj uspešno 
v prospeh katoliške cerkve v avstrijskem in nemškem cesarstvu. 

>Collegium Germanicum Hungaricum« — tako se naziva 
ta zavod — je dal že nekatere kardinale, več nadškofov in 
škofov, mnogo bogoslovskih profesorjev in pisateljev, zaslužnih 
dušnih pastirjev, ki so bili vzorni, goreči duhovniki. Le malo 
jih je bilo med njimi, ki so nezvesti postali svojemu poklicu. 

Prvih 200 let so bili največ plemenitaži gojenci tega 
zavoda. V 19. stoletju so se razmere mnogo izpremenile in sedaj 

•) Pri Herdeiju v Freiburgu je izšlo 1. 1895. to-le delo: »Geschichte 
des Collegium Germanicum Hungaricum in Rom. Von Cardinal Andreas 
Steinhuber, aus der Gesellschaft Jesu. I. Bd. Freiburg in Breisgau. 1895. 
8«, XVI + 472. — n. Bd. 1895. 8», Vn + 560.« — Knjiga je znamenita 
tudi za kranjsko deželo, ker navaja mnogo bogoslovcev, kranjskih rojakov, 

ki so v tem zavodu dovršili svoje bogoslovske študije. Druga njej 

vsporedna knjiga ima 'naslov: »Monumenta, quae spectant primordia 
Collegii Germanici et Hungarici collecta et illustrata a Friderico Schroeder 
S. J. Cum effigie s. Ignatii et duobus tabuHs. Romae. 1896. 80, XXn + 310* 
— Med drugim prinaša tudi štiri pisma, katera je pisal sv. Ignacij Lojola 
tedanjemu ljubljanskemu škofu Vrbanu Textorju, ddo. 27. jun. 1553, 
27. febr. 1554, 25. jun- 1554 in 12. febr. 1556. — Ker ima pač malo- 
kateri Slovenec te knjige, povzemam iz njih, kar je važnega za našo 
kranjsko cerkveno zgodovino. Pis. 



— 62 — 

se le semtertje oglasi kak plemič za vsprejem v Germanicum. 
Čeprav se zavod imenuje »nemški«, vendar nahajamo med 
gojenci tudi mnogo Slovanov iz Avstrije, zlasti Hrvatov, Cehov, 
Poljakov, Slovakov in nekaj Slovencev. 

Iz ljubljanske škofije je do 1. 1780. stopilo v Germanicum 
45 gojencev. A ker je tedaj tudi oglejski patrijarhat segal čez 
velik del kranjske dežele, moramo tudi vsaj nekatere izmed 
oglejskih gojencev, katerih je bilo skupno 68, prištevati Kranjcem. 
Vseh kranjskih rojakov v kolegiju Germaniku do 1. 1780. je 
bilo od 80 do 90 ; brez dvoma lepo število. ^) Po duhovnikih, 
ki so bili v Rimu vzgojeni, se je, kakor drugod, tako tudi po 
Slovenskem, širil in utrjeval pristni katoliški duh. 

Sv. Ignacij je sestavil novemu zavodu pravila, katera je 
papež Julij III. potrdil. Sprva je morala ustanova premagati 
marsikake težave, ker se svetni knezi niso mnogo za njo 
zmenili. Ko pa se je na Nemškem sploh raznesla vest, da je 
v Rimu izvrstno urejeno semenišče za nemške bogoslovce, 
povspel se je zavod kmalu do velike slave. Zlasti so se zanj 
zanimali cesar Ferdinand I., vojvoda bavarski Albert V., Oton 
Truchsess, kardinal Hosius in vzorni ljubljanski škof Vrban 
Textor, ki je bil spovednik cesarja Ferdinanda I. L. 1552., 
21. novembra, so bili sprejeti v kolegij prvi gojenci. 

Leta 1553. sta bila sprejeta Jernej Philiuslaufer iz 
Gornjega Grada in Janez Kobenzl, rodom Kranjec, a iz 
oglejske škofije. Naslednje leto (1554) je bilo vseh pet Kranjcev 
sprejetih, in sicer: škofova nečaka Marko Textor, oglejske 
škofije podložnik, in Jurij Bogatez iz tržaške škofije (bila 
sta najbrže Kraševca, kakor njuni strijc škof), GašparKrieger 
iz Ljubljane, Janez Gabriel baron Gall in Janez 
Bogenrin. 

*) Po posredovanju in na priporočilo nadškofa Jakoba Missie, ki 
je bil tudi sam gojenec tega zavoda, bili so zadnja leta sledeči Kranjci 
sprejeti v Germanicum: brata Frančišek in Aleš Useničnik iz Poljan, 
Janez Koren iz Metlike, Mihael Opeka z Vrhnike in Janez Juvan iz 
Šmartina pod Šmarno goro. 



— 63 — 

2Laradi svojih nečakov je dopisoval škof Vrban s sv. 
Ignacijem. Bogatez je lepo napredoval in dovršivši svoje študije 
je nekaj časa poučeval v kolegiju; Marko Textor je bil jako 
pobožen, a zaradi bolehnosti ni tako dobro uspeval. Z njima 
vred sta bila v zavodu še dva člana ljubljanske škofije: du- 
hovnik Pavel in magister Anton, ki je bil 1. 1554. na Dunaju 
posvečen v mašnika. Schroeder meni, da je ta duhovnik Pavel 
identičen s Pavlom Skalich de Lika (iS 34 — 1574-)» ^ J^ ^^^ 
plemenitega rodu in rodom Zagrebčan. Študiral je na Dunaju ; 
L ^553- je v Bologni zagovarjal »theses divinas, angelicas, 
coelestes, elementales, humanas, Christianas, philosophicas, 
metaphysicas, physicas, morales, rationales, doctrinales, secretas, 
infemales.« Leto dnij pozneje ga je poslal škof Textor s svo- 
jima nečakoma in z magistrom Antonom v Rim. Iz vsega, 
kar piše sv. Ignacij o Pavlu škofu Vrbanu, še bolj pa iz tega, 
kar previdno zamolči, se razvidi, da svetnik nadarjenemu bo- 
gosloven ni veliko zaupal. In da je prav sodil o njem, poka- 
zalo se je kmalu. Povrnivši se na Dunaj je postal cesarjev 
dvomi kapelan. Bavil se je mnogo s kabalistiko, »qua fretus 
jactabat — tako piše o njem bi. Peter Kanizij — se de omnibus 
nullo negotio et in utramque fortasse partem disputaturum. « 
Zmes svojih študij je dal na svetlo 1. 1 5 56. v knjigi, naslovljeni: 
»Occulta Occultorum Occulta.« Ko je 1. iSS7. ^^ dunajskem 
vseučilišču zagovarjal nekatere sumljive bogoslovske teze, zbežal 
je v Tiibingen in se poluteranil. L. 1561. ga je povabil pruski 
vojvoda Albert v Konigsberg, kjer je poučeval v bogoslovju. 
Albertu, katerega je popolno za-se pridobil in ga imel v svoji 
oblasti, bil je svetovalec. Podaril mu je vojvoda mnogo de- 
narja, veliko zemljišče in grad Kreuzburg. A kmalu si je na- 
kopal, menda zopet zaradi intrig, sovraštvo vseh in moral je 
bežati iz Prusije. Sprejel ga je škof v Miinster-u, pri katerem 
se je baje izpreobrnil in bil zopet sprejet v katoliško cerkev.') 

«) Schroeder. o. c. pag. 170. — VeČ o tem možu: Braunsberger 
Otto, S. J.: Beati Petri Canisii S. J. epistulae et acta. Tom. I. Friburgi 
Brisgoviae. 1896. pag. 470—477' 



— 64 — 

Janez Gabriel baron Gall je bil sin luteranskih 
starišev; a, ko je v Gradcu pri jezuvitih študiral, povrnil se 
je v katoliško cerkev in bil 1. IS95. na priporočilo grofa 
Thurna in jezuvitov sprejet v Germanicum. 

Janez Bogenrin (Bogorinus, Wagenring) je bil rodom 
Kranjec ali pa Goričan. V katalogu je zabeleženo: »Agritianus 
ex finibus Croatiae.^ Kot i61etni deček je 1. 1574. stopil v 
nemški zavod, v katerem je ostal deset let. Tukaj je v huma- 
nističnih, bogoslovnih in modroslovnih študijah tako napredoval, 
da mu je bila dvakrat dovoljena javna disputacija. Ko se je 
o božiču 1. 1584. vrnil v domovino, imenoval je ljubljanski 
škof mladega, komaj 27letnega duhovnika generalnim komi- 
sarjem in vizitatorjem štajarskega in koroškega dela svoje 
škofije. Zaradi tega je zavladal med duhovniki in njih prilež- 
nicami velik strah ; milo so prosili usmiljenja. Predno je nastopil 
to pot, prosil je bivše svoje tovariše v kolegiju, naj molijo zanj, 
in o. Lauretano ga je na njegovo lastno prošnjo podpiral s 
svojimi sveti. Da je težavno nalogo izvrstno rešil, dokazuje 
njegovo daljno življenje. Nadvojvoda Karol ga je 1. 1590. 
imenoval svojim dvornikom v Gradcu. Ko je šel Karolov sin 
nadvojvoda, poznejši cesar Ferdinand II., v Ingolstadt na vse- 
učilišče, šel je ž njim kot vzgojitelj Bogenrin in Baltazar 
grof Schrattenbach kot dvornik. Da sta oba moža izbomo 
rešila častno svojo nalogo, pokazalo je pozneje delovanje ce- 
sarja Ferdinanda II. Bogenrin je bil 1. 1 591. imenovan tržaškim 
škofom, a še le dve leti pozneje je bil posvečen v jezuvitski 
cerkvi v Ingolstadtu. Še kot škof je ostal pri nadvojvodi, 
da se je 1. 1595. ž njim vred vrnil v Gradec. Toda le dve* 
leti je vodil tržaško škofijo. Čednosti polni mož je umrl 37 let 
star 1. 1597. 

Janez Cobenzl, katerega je 1. I5S3- sam sv. Ignacij 
sprejel v nemški zavod, sicer ni postal duhovnik, a postal je 
vpliven kot lajik. Postal je komtur nemškega viteškega reda, 
deželni glavar kranjski, predsednik kamore in svetovalec nad- 
vojvode Karola na Stajarskem. Bil je jeden največjih držav- 



— 65 — 

irikov svoje dobe, katerega sta se posluževala cesarja Maksi- 
milijan II. in Rudolf II. v važnih državnih zadevah kot poslanca 
na Poljsko, Rusko in v Carji Grad ter na razne državne zbore. 
Janez Cobenzl slove kot jako nadarjen, previden mož s pristnim 
krščanskim prepričanjem. Umrl je 1. 1594. v Reznu, kjer se 
je mudil kot cesarjev namestnik v državnem zboru. Sv. Ignacij 
je že v mladeniču Cobenzlu spoznal veliko nadarjenost in du- 
ševno vrlino. 

Od 1. 1573. do 1600. je bilo pet gojencev iz oglejske 
škofije sprejetih v zavod, a so po imenih neznani. 

Iz ljubljanske škofije so bili sprejeti sledeči plemeniti bo- 
goslovci: Leta 1650. je vstopil Janez Marko pl. Rosetti 
in ostal tukaj štiri leta. Že poprej je v Gradcu in na Dunaju 
študiral modroslovje in pravo ter 23 let star odšel v Rim, 
kjer je dobro napredoval. Povmivši se v domovino postal je 
v Ljubljani stolni kanonik in stolni župnik, kjer je delal jako 
požrtvovalno. L. 1689. ga je cesar Leopold I. imenoval pičen- 
ddm škofom v Istri in je to škofijo vladal 1. 1676 — 1680 »zelo 
previdno in modro.« — Ž njim vred je bil v Germaniku 
Andrej Daniel baron pl. Raunach. Tri leta po svojem 
povratku v kranjsko domovino (1656) je postal stolni kanonik 
v Ljubljani, 1. 1670. pa škof v Pičnu, kjer je umrl 1. 1689. 

Andrej Jakob Portner pl. Hoflein (Preddvorski) 
je bil v kolegiju 1. 1653 — 1659. Po slovesni modroslovni dispu- 
taciji v rimskem kolegiju je bil promoviran doktorjem modro- 
stevja s takim veličjem, kakor dotlej še nobeden. Povodom te 
slavnosti je na lastne troške dal na svetlo delo svojega učitelja 
v štirih zvezkih in je je posvetil papeževemu nečaku, kardinalu 
Oiigi. (»Ouaestionum philosophicarum Silvestri Mauri S. J. in 
CoD. Rom. philosophiae professoris libri IV pro laurea philo- 
sophica A. Portner, Coll. Germ. et Hung. alumni. Romae 1658.«) 
V ostalem pa vodstvo kolegija s tem mladim Kranjcem ni 
bik) kaj posebno zadovoljno. Vendar pa je še kot bogoslovec 
v Rimu po visoki protekciji postal stolni prost v Pasavi. 
Izstopivši iz kolegija se je nasproti hišnim pravilom še nekaj 



— 66 — 

časa mudil v Rimu. Zaradi tega je kardinal Barberini 25. febr. 
1. 1659. dal ukaz, naj se vjame: >Capiatur Andreas Portner 
. . . . , quia non paruit etc« Zaradi te nepokorščine je zgubil 
proštijsko čast v Pasavi. (Hansiz. Germania sacra, I. coroll. VII ) 

Razven tega so študirali v Germaniku še trije Kranjci : 
Rudolf baron Coraducci, ki je umrl 1. 1656. kot stolni 
kanonik v Ljubljani, Jurij Sigismund grof Tettembach, 
ki pa je čez tri leta dal slovo semenišču in duhovskemu po- 
klicu, in izvrstni Oktavij grof Buccelleni (1652 — 1655), 
ki je bil prost v Ljubljani (167 1 — 1691). 

Iz oglejske škofije je bilo 1. 1600 — 1655. deset kandi- 
datov sprejetih v kolegij, med njimi nekateri Kranjci : B a r b o , 
Lanthieri, Egkh, Apfalterer, Edling, Thurn itd. 
— Karol pl. Pessler (1605 — 1610) je bil pozneje prost v 
Novem Mestu (1629 — 1630). Rudolf baron Maschon 
(1637 — 1641) menda z Grma pri Novem Mestu; Oton baron 
pl. Egkh (1653 — 1658) in izvrstni Germanik grof pl. 
Thurn iz Gorice (1648 — 1652), ki je bil najprej kanonik v 
Pasavi, pozneje pa prost v Ljubljani (1664 — 1666) in potem 
v Novem Mestu (1668 — 1679). Tudi novomeški prost Hije- 
ronim Friderik grof Lanthieri (1684 — 1696) je bil gojenec 
nemškega zavoda. 

V dobi 1655 — 1700 je bilo iz oglejske škofije v Ger- 
maniku II bogoslovcev iz plemenitih rodovin : Barbo, Lan- 
thieri, Attems, Scharffenberg, Rasp itd. Janez 
Andrej pl. Flachenfeld (1694 — 1697) je postal stolni 
kanonik v Ljubljani in arhidijakon gorenjski; umrl je 1. 1741. 
Maks baron Rasp (Rosp) (1693 — 1697) je postal kamniški 
župnik, kjer je umrl v sluhu svetosti 1. 1742. Bil je prej v 
dunajski škofiji. Jurij Sigismund baron pl. Edling je 
postal kanonik v Ljubljani. 

Iz ljubljanske škofije je bilo v dobi 1655 — 1700 celo 
16 bogoslovcev v Rimu, med njimi 14 plemenitažev iz rodovin: 
grofje Auersperg, Barbo pl. Waxenstein, Lanthieri; baroni: 
Edling, Abfaltrern, Gall, Moskon; plemenitaži: pl. 



— 67 — 

Coppenjager, Kutsklam, Benaglia pl. Rossenbach, 
Gabelhoffen, Reffinger in Markovič. 

Med njimi se je zlasti odlikoval Frančišek Engel- 
bert Barbo grof pl. Waxenstein (1684 — 1688) i po 
svojih izbomih študijah — branil je celo filozofijo javno z velikim 
odobravanjem — i po svoji ljubeznivosti in vzorni pobožnosti. 
Bil je pozneje kanonik in pomožni škof (1703 — 1708) v Vra- 
tislavi. V obeh ozirih mu je bil lep par Raimund grof 
Lanthieri (1684 — 1690), pozneje kanonik v Olomucu in prost 
novomeški 1698 — 1714. Jurij Sigismund baron Ediing 
(1663 — 1670) je dobil kanonikat v Ljubljani. Vzor dobrega 
bogoslovca je bil tudi Martin Leopold Scheer (1662 do 
1665), ki je bil pozneje župnik v Burgschleinitz na Nižjem Av- 
strijskem. Jednako vrli gojenci v nemškem zavodu so bili 
Kranjci: Frančišek pl. Markovič (1665 — 1668), Fran- 
čišek baron Abfaltern (1682 — 1686), Frančišek Ksav. 
baron Gall (1690 — 1697), Janez Benaglia pl. Rossen- 
bach (1695 — 1698) in Jurij Siegfried pl. Gabelhoffen. 
Vse pa je prekosil Adam Baltazar pl. Kutsklam iz 
Ljubljane (1695 — 1700), ki je imel bogoslovsko disputacijo in 
je bil zaradi svojega vzornega življenja imenovan mojstrom 
novincev. Vse drugačen pa je bil Hans Herward grof 
Auersperg, ki je stopil 1. 1658. v zavod kot I7letni mla- 
denič, a že kot brizinški kanonik, priporočen od svojega očeta, 
ki je bil deželni glavar kranjski, in od graških jezuvitov. A 
mladi kanonik je kazal malo veselja za študije in duhovski 
poklic. Zato ga je čez štiri leta oče vzel domov. Predno pa 
je odšel iz Rima se je stepel na ulici s svojimi nemškimi 
rojaki in si zlomil nogo. S tem je najbolj dokazal, da ni bil 
za duhovski stan. Takoj nato je resigniral na kanonikat in 
postal vojak. 

V 17. stoletju so bili trije ljubljanski škofje gojenci nem- 
šk^a zavoda v Rimu in sicer Oton Friderik grof Buchhaim, 
Sigismund Krištof grof Herberstein in Sigismund Feliks grof 
Schrattenbach. 



— 68 — 

Oton Friderik grof Buchhaim, Dunajčan, je bil 
v zavodu 1. 1622 — 1626. Zaradi vihravega svojega značaja si 
je nakopal marsikako kazen, katero je pa vselej rad pretrpel. 
Ko je izstopil iz semenišča, imenoval ga je papež Urban VIII. 
svojim kamomikom. Bil je kanonik solnograški, meziborski in 
pasavski. Leta 1 641. je postal knez in škof ljubljanski. Umrl 
je 1. 1664. Ughelli (Italia sacra V. 1074) pravi o njem : 
»Omnium virtutum corona princeps dignissimus. « Zavodu v 
Rimu je ostal do smrti hvaležen in se ga je spominjal z raz- 
nimi darovi. Malo pred svojo smrtjo je daroval zopet 850 
skudijev in cerkvi sv. Apolinara je zapustil dragocene para- 
mente in slike, vredne okoli tisoč skudijev. 

Sigismund Krištof grof Herberstein, sin nižje- 
avstrijskega kancelarja Emesta Friderika grofa Herbersteina, 
je študiral v Gradcu humaniora in filozofijo in o zadnji javno 
disputiral. V Rim je prišel meseca oktobra 1. 166 1, že kot 
kanonik vratislavski. Bil je jako pobožen in marljiv. L. 1665. 
je imel javno bogoslovsko disputacijo, ki se mu je jako po- 
srečila. Potem se je vrnil domov in že leto dnij pozneje postal 
je stolni prost ljubljanski, kar je bil do 1. 1670. Leta 1673. je 
postal kanonik pasavski in 1. 1679. prost novomeški, 1. 1683. 
pa knez in škof ljubljanski. Po iSletnem jako uspešnem 
pastirovanju se je 1. 1701. škofiji odpovedal in stopil v ora- 
torijanski samostan v Perugiji, kjer je umrl kot priprost redovnik 
1. 171 1. (Ebner. Propst Joh. G. Seidenbusch. K6ln, 1791. 51.) 

Sigismund Feliks grof Schrattenbach je bil 
sin Janeza Baltazarja grofa Schrattenbacha in soproge njegove 
Ane Elizabete grofinje Wagensperg. Bil je v zavodu od 1. 1698. 
do 1 701. in se je odlikoval i v znanju i v nravnosti. Postal je 
kanonik solnograški. Ljubljanski škofje bil 1. 1728 — 1742. Tudi 
dva njegova starejša brata sta bila v istem zavodu: Wolfgang 
Hanibal (1677— 1683) in Maksimilijan Anton (1683 — 1686). 
Wolfgang je postal kanonik olomuški, 1. 171 1. pa tamošnji 
škof. Že leto dnij pozneje je postal tudi kardinal in kot tak 
je preživel sedem let v Rimu kot cesarjev poslanik. Dve leti 



— 69 — 

se je mudil v Neapolu kot cesarski namestnik in potem se je 
(1721) vrnil v Olomuc, kjer je deloval do svoje smrti, do 1. 1738. 
Makamilijan pa je še kot bogoslovec rimski stopil v benedik- 
tinski red. 

Gojenec v nemškem zavodu je bil tudi Karol Sigis- 
mund grof Petazzi (1723 — 1727), iz Gradca doma, ki je 
bil L 1744 — 1759. prost ljubljanski. 

V 18. stoletju se je število kranjskih bogoslovcev v Ger- 
maoiku zopet pomnožilo. Iz ljubljanske škofije je bilo od 1. 1700. 
do 1780. bogoslovcev 23; razven tega so nekateri Kranjci 
študirali kot gojenci drugih škofij. Bili pa so sami plemenitaži : 
gro§e Barbo, Lamberg, Liechtenberg ; baroni Apfalterer, Erberg, 
Billichgraz, Rechbach, Gabelkoven itd. Skoro vsi so se odli- 
kovali, in le par jih je dalo slovo zavodu in duhovskemu 
poklicu. 

Anton Jožef grof Lamberg (1705 — 1708) je bil 
prejet v Germanik na priporočilo cesarskega poslanika Leo- 
polda grofa Lamberga. Postal je kanonik v Pasavi, kjer je bil 
njegov strijc Jožef Dominik jako vzgleden škof in kardinal. 
Anton Gothard baron Erberg (1717 — 1721) je študiral 
preje pri jezuvitih v Gradcu in v Ljubljani, V Ljubljani je imel 
tudi veliko disputacijo iz modroslovja. Priporočil ga je kardinal 
Schrattenbach. Bil je pozneje proSt v Novem Mestu (1. 1741 
do 1755), kjer je tudi umrl. Za njim je prišel v zavod njegov 
nečak Ferdinand Benedikt baron Erberg (1741 do 
174«^), katerega hvalijo zapisniki kot nadarjenega, pobožnega, 
vzglednega gojenca. Jožef Ignacij pl. Zergollern (1715 
do 1 72 i) je bil odličen i v nadarjenosti i v nravnosti. Imel 
je več manjših disputacij ter je slednjič vse bogoslovje zago- 
varjal »cum magna laude.c Jožef Hijacint baron Rech- 
pach iz Bele Peči (Weissenfels) (1722— 1727) je bil izvrsten 
gojenec, priporočen od feldmaršala grofa Dauna. Bil je redovni 
kanonik v Krki na Koroškem, pozneje prost ravno tam (1744 
do 1769), kjer je tudi umrl. Dva brata barona Gabelkoven 
sta bila vsestranski priljubljena. Starejši, Frančišek Anton 



— 70 — 

(1726 — 1732), je postal zaradi svojega vzornega življenja mojster 
novincev, katerim je bil najlepši vzgled. Vseh svetnikov dan 
je imel govor vpričo papeža. O mlajšem bratu njegovem, Fer- 
dinandu Otonu (1732 — 1736), pravi zapisnik: »Bil je izvan- 
redno skromen in pobožen mladenič, ki je pazil na vsak 
migljaj in na vsako besedo svojih predstojnikov, ki so ga zato 
zelo ljubili. V znanju pa vkljub veliki marljivosti ni mnogo 
napredoval, ker je bil slabo nadarjen«. Umrl je 1. 175 1. Zelo 
podoben mu je bil Anton Ignacij pl. Wiesenthal (1731 
do 1735)- Rudolf Gottfried baron Billichgratz (1734 
do 1740), jednako nadarjen kakor pobožen, je bil dve leti 
mojster novincev in je užival veliko zaupanje in ljubezen pred- 
stojnikov. Zadnje leto je zagovarjal cerkvenopravne teze »cum 
magna laude«. Ferdinand Gottfried baron Apfalterer 
(1745 — 1749) je bil vsestranski izvrsten gojenec in mojster 
novincev, na katerega so učitelji mnogo zidali. Postal je župnik 
v Kamniku 1. 1755., kjer je umrl 1. 1785. Jožef pl. Wolwitz 
(1750 — 1753) je bil že kot kanonik ljubljanski na prošnjo 
svojega škofa sprejet v zavod. Sprva je bil precej uporen, a 
kmalu je postal jeden najboljših in najbolj pobožnih med vsemi. 
Tudi Ferdinand grof Liechtenberg (1765 — 1769) se 
je odlikoval. 

Kot tržaška bogoslovca sta študirala v Germaniku dva 
Kranjca: Janez Ernest baron Raunach (iz gradu Ravne 
pri Košani) (171 1 — 17 17) je bil blag gojenec, a zmerno na- 
darjen. L. 1725. je postal župnik v Dolini, pozneje pa v 
Krškem (Leskovec). Frančišek Lazarini pl. Guttenegg 
(1754 — 1758), iz gradu Gutneka na kranjsko-primorski meji 
pri Podgrajah, je bil nadarjen in pobožen in je pozneje postal 
kanonik v Trstu. 

Iz oglejske škofije so študirali v Rimu 1. 1700 — 17 80. 
plemeniti Kranjci iz rodovin : groQe Barbo pl.Waxenstein, 
Gaisrugg, Edling, Auersperg, de Ursini; baroni: 
Neuhaus, Jurič, Apfalterer, Hallerstein, Tauffe- 
rer, Rechpach, Rauber, Codelli, Cobenzl itd. 



— 71 — 

Ignacij Kajetan Buset pl Feistenberg je štu- 
diral v kolegiju 1. 1762—1768. Sicer ni bil posebno nadarjen, 
a zaradi vzorne nravnosti je užival ljubezen vseh. Bil je rojen 
na gradu Ruckensteinu pri Tariški Vasi v župniji Studenec na 
Dolenjskem 11. avg. 1745; študiral je najprej pri jezuvitih v 
Ljubljani, potem pa v Rimu. L. 1769. je postal župnik na 
Avstrijskem, 1774 prost v Pazinu, potem generalni vikar zatrte 
škofije pičenske, 1789 okrožni dekan cele Istre, 1791 kanonik 
tržaški, kmalu potem stolni prost, 2. dec. 1791 generalni vikar, 
3. oktobra 1794 kapitularni vikar izpraznjene škofije tržaške. 
27. junija 1796 je postal škof tržaški, 23. okt. 1 796 ga je 
ljubljanski nadškof Mihael baron Brigido posvetil v cerkvi sv. 
Justa. Umrl je i. sept. 1803 za vodenico. 

Ferdinand Julij baron Neuhaus (i7ii — 1725) iz 
gradu Altgutenberga nad Tržičem je bil (1761 — 1771) stolni 
prost ljubljanski. Janez Karol Barbo grof Waxenstein 
iz Rakovnika pri Št. Rupertu je bil pozneje (1743 — 1755) župnik 
v Kamniku, kjer je umrl. Jožef Jurij baron Wernegkh 
(1746 — 1 75 i), iz gradu Vernika pri Hotiču, je bil jeden naj- 
boljših in najbolj nadarjenih gojencev, ki so sploh kdaj živeli 
v nemškem zavodu. Anton Frančišek pl. Ursini grof 
Blagay (1758 — 1762), iz gradu Boštanja (Weissenstein) pri 
Žaljni, je bil nadarjen in pobožen. Siegfried grof Auer- 
sperg (1753—1757) je bil (1. 1796— 1806) stolni prost v 
Ljubljani. Frančišek grof Gaisrugg (1717 — 1721), Jožef 
baron Apfalterer iz gradu GrOnhof (Grmače pri Litiji) 
(1726 — 1730), Ernest baron Apfalterer (1760 — 1766), 
Jožef baron Rauber (1767— ^773) itd. 

Kot gojenee praške nadškofije je bil 1. 1757 — 1761 v 
Germaniku tudi Karol Janez grof Herberstein iz 
Gradca, pozneje kanonik brizinški in v Osnabrticku, od 1. 1772. 
do 1787. pa knez in škof v Ljubljani. 

V kolegiju Germaniku so študirali tudi štirje plemeniti 
cisterdjani s Kranjskega. Stičina je poslala v Rim tri svoje 
klerike: Marijana barona Raspa (1736— 1742), Fran- 



— 72 — 

čiška Ksaverija barona Tauffererja (1752 — 1756) in 
Wolganga grofa Lichtenberga (1765 — 1768). Vsi trije 
so dosegli posebno pohvalo, zlasti pa zadnja dva. Taufferer 
je bil zadnji opat stiski (1764 — 1784), umrl je 1. 1789. na 
svojem domu v gradu Weichselbachu pri Višnji Gori. Lichten- 
berg pa je bil kot redovnik župnik v Žužemberku; po zatoru 
samostana se je preselil na Dunaj, kjer je umrl 1. 1809. Ko- 
stanjeviški samostan je poslal v Rim le jednega gojenca. Bil 
je to zadnji opat o. Aleksander baron Haller pl. Hal- 
lerstein, ki je po zatoru samostana 1. 1786. živel v Ljub- 
ljani in tukaj umrl 1. 1804. Študiral je izvrstno in užival veliko 
ljubezen. 

Gojenec v kolegiju Germaniku je bil šest let (1858 — 1864) 
tudi knez in škof ljubljanski Jakob Misia, zdaj knez in 
nadškof goriški. Po njegovem posredovanju in priporočilu ter 
deloma tudi ob njegovih troških je bilo zadnja leta sprejetih 
pet Kranjcev v isti zavod. 

Zgodovina spričuje, da je slavni zavod »CoUegium Ger- 
manicum« v preteklih stoletjih kar najbolje vplival na duhovno 
življenje v ljubljanski škofiji. 



Mali zapiski. 



Slovenska Lutrova postila is L 1595- Meseca avgusta 1. 1897. 
sem šel obiskat cerkvico sv. Lamberta v Malih Pecah, ki je podruž- 
nica fare Šent Vid pri Stičini. V zakristiji sem našel med paramenti 
usnjene platnice od nekega misala. Držalo se je teh platnic še nekaj 
slovenskih tiskanih listov, nekoliko listov je pa ležalo posebej v predalu. 
Takoj sem spoznal, da so ti listi iz neke slovenske protestantske knjige. 
Cerkveni ključar mi je pokazal misale brez platnic, ki je bil tiskan v 
Benetkah 1. 159$., na zadnji strani misala, ki nima več naslovnega lista, 
je namreč natisnjeno »Venetiis, apvd ivntas MDXCVIIl€. Pristavil je 
ključar, da je bil ta misale, ki ima lepe inicijale in slike, nekdaj vezan 
v te platnice. Mene so zanimale najbolj platnice. Usnje je rujav marokin 
in v isto so vtisnjeni ukusni, nepozlaČeni okraski. Mesto lepenke ali deske 
e pa knjigovez porabil zlepljene liste slovenske protestantske postile. 



— 73 — 

Liste sem pozneje razlepil in kmalu spoznal, da so del Lutrove 
hišne postile, katero je poslovenil Primož Trubar in izdal njegov sin 
Feiicijan Trubar s pomočjo Andreja Savinca, župnika v Škocijanu pri 
Turjaku 1. 1595. 

V knjigi »Jahrbuch der Gesellschaft fur die Geschichte des Pro- 
testantismus in Oesterreich«, letnik XIV., popisuje dr. Elze slovenske 
protestantske postile 16. stoletja. O oni Trubarjevi postili iz 1. 1595. 
pravi na 121. strani, da je bila tiskana v Tibingu in ima 3 dele: zimski 
in poletni del za nedelje in del za praznike. Prvi del ima spredaj 10 ne- 
pagovanih listov in potem 311 stranij, drugi del 317, in tretji 206 stranij. 
Elze trdi, da so se od 1000 izvodov te knjige, ki se je tiskala poslednja 
med slovenskimi protestantskimi knjigami, ohranili le trije izvodi, namreč 
jeden v Wolfenbuttelu in dva v Ljubljani, in sicer jeden v muzejski, in 
drugi v licejski knjižnici. V resnici sta oba ljubljanska izvoda v licejski 
knjižnici in v muzejski ni nobenega. 

Jaz sem našel v onih platnicah od nepaginiranih listov prvega 
dela vse, razen prv^a in tretjega, od paginiranih pa strani i — 16 in 
115— 136, ter jeden list, str. 315 in 316, iz drugega dela, ki ima pridigo 
>na XXVn. Nedello po S. Troyzi«, in zadnji list (str. 317) drugega dela: 
»Konez te Hishne Podile, fkusi tu ceilu lejtu ob Nedellah«. 

Na nepaginovanih listih prvega dela so trije predgovori: Martina 
Lutra in Felidjana Truberja v nemškem, ter Andreja Savinca predgovor 
v slovenskem jeziku. 

Andrej Savinec je bil Ljubljančan. Študiral je od 1. 1568. v Tibingu, 
kjer je že 1. 1571. pomagal Dalmatinu pri poslovenjenju prve Mojzesove 
knjige in 1. 1572. Primožu Trubarju pri prelaganju sv. pi^ma nove zaveze. 
Pozneje je bil dijakon in župnik v Škocijanu pri Turjaku in je pred 
tiskom pregledaval posamezne pole Dalmatinove biblije. 

K. Črnologar. 
Odkod ime Horjul} Rajni kanonik Jerebi, ki je bil v Horjulu 
kapelan, je izvajal Horjul iz »Forum Julii«. Ta razlaga se dd težko opra- 
vičiti, da si je mogoča. Res je Julij Cezar krstil vse polno krajev v 
stari Panoniji in Noriku po svojem imenu, tudi dve rimski gradišči sta 
v bližini, eno nad Žažarjem, drugo na Slevcu, nadalje Horjul ni daleč od 
stare Emone, še bliže je Nauportu. Vender naši zgodovinarji ne omenjajo 
Horjula iz tistega časa, tudi stare rimske ceste ni tu najti, ker je dolina 
sama zd-se, dasi bi utegnil rudokop v tukajšnji dolini seči v rimske čase. 
Saj se na starem gradišču nad Žažarjem dobiva Še železna žlindra in 
ljudje pravijo, da so ondi bivali kovači. Rajni Volčič, ki je bil tudi 
kapelan v Horjulu, je izvajal besedo Horjul iz »horribile juj!< kar se ne 
more smatrati za resno razlago. Moja misel je, da je ime Horjul slo- 
venske korenike. TLa rimskih časov so bili tu še pragozdi. Druga imena 

6 



— 74 — 

po dolini so vsa slovenskega izvora. Horjul ni stara fara, ker spadala 
je še do tega stoletja pod Polhovi Gradec. Ime Horjul je pravo za pravo 
genitiv pl. iz Gorjiilje. Vpliv rimske, oziroma laške in tudi nemške 
kulture je v starih listinah in v ljudskem izreku na \'prašanje: od kod si? 
»Iz Gorjiilj« zapisal in govoril gen. pl., ker niso dobro umeli svojstva 
slovenskega jezika. Da pa ne samo Čehi, ampak tudi Slovenci (Gorenjci) 
po nekaterih krajih izgovarjajo »h« za »g« (gora — hora, gos — hos) je 
znano, in Če me ne vara spomin, je tudi rajni prof. Maren, ki je rad 
zahajal v Horjul, pisal nekod, da je slišal v ti dolini izgovarjati »h« za 
>g<. Da je naglasa treba iskati na drugem zlogu, priča nam Še današnjo 
izgovarjanje : Horjul. Nadalje je treba poudarjati, da je mehko govorečemu 
Talijanu ali tudi Slovencu (prebivalci horjulske doline še zdaj mehko 
govord) bilo težko ali celo nemogoče izgovarjati čisti Gonilj, zato je za 
>r« vtaknil nehotd mehki »j« in tako je nastal »Horjul«. Primerimo še 
Gorjuše, vas koprivniške fare. Za Gorjulje govori tudi lega kraja. — Nič 
manj upoštevanja vredna bi ne bila razlaga imena iz >bor«. Drevo bor 
(borovec) je znano. Po nekaterih krajih se sliši »FerjuN namesto »HerjuU 
ali »Horjul C. Ni davno temu, kar sem slišal tako izgovarjati starca 
Kraševca. Notranjci izgovarjajo : »Ma smo ga šli forovce sadit.« »Horjul« 
bi bil torej toliko kot Borovlje, Bonilje »Fonilje«, z borovci zaraščen 
kraj , kakor n. pr. dmulje. Primerimo tudi kraje s slično končnico : 
Petriilje, vas na Štajarskem. Ime »Horjul« so torej krstili Slovenci, ko 
so prišli v te kraje. P, B, 

Prazgodovinska in rimska gradišča v šentjurski iupniji in 
v okolici. Nenavadno veliko število gradišč v Šentjurski župniji pri Gro- 
supljem in v njeni okolici dokazuje, da je bil ta kraj precej obljuden v 
nekdanjih časih. Le redki so količkaj višji vrhovi, da ne bi kazali sledov 
prazgodovinskih gradišč. Mnogo izmed teh je bilo do sedaj neznanih, 
še manj pa preiskanih od starinoslovcev. Gotovo je še tu mnogo sta- 
rinoslovskih stvarij v zemlji skritih, ki čakajo zistematične in pametne 
preiskave. V sledečem naj opišem nekatera gradišča, katera sem do 
sedaj mogel zaslediti. Med vasjo Bičje in Vino vzdiguje se precej velik 
poraščen hrib. Z njegovega vrha se prelepo vidi nižje ležeče ljubljansko 
barje ter stolno mesto Ljubljana. Vrh tega hriba je naravna trdnjava. 
Obrobljena je bila z dvojnim, več sto metrov dolgim nasipom, ki se 
sedaj že malo vidi. V njegovem obližju se nahajajo tudi gomile. Ljudje 
pripovedujejo, da je stal tu gori v davnih časih grad. 

Pod tem hribom v znožju, med vasema Bičje in Pejce, razoravajo 
že dalj časa ondotni posestniki rimsko opeko in kosti pa tudi kamenito 
orodje, podobno oslicam, ter rumene posodice. Pred kratkim mi je pri- 
nesel posestnik Janez Kadunec iz Bičja hiš. št. i. več tacih rimskih 
ostankov ter pravil, da pri globokem oranju na njegovi njivi pride na 



— 75 — 

dan vse polno take opeke in drobnarije. Pred nekaj leti je izkopal tudi 
več pisanih kamenjev, ki so bili lepo rezani na šest voglov: toraj je 
naletel na neke vrste mozai6ii tlak. Na tem polju med Bičjem in Pejcem 
se nahajajo torej rimski grobovi. Rimska naselbina sama pa je stala na 
nizkem gričku nad vasjo Pejce. 

Drugo, nič manj zanimivo prazgodovinsko gradišče se nahaja ravno 
nad Št. Jurijem, imenuje se Gradiščnica. GradiŠčnica je primeroma ravno 
tako visoka, kakor poprej imenovani Biški hrib. Na vrhu, ki je sedaj 
gosto poraščen, se sledi mogočno zidovje, zvaljeno iz velikanskih skal. 
V njegovem obližju se kaže več gomil. Z Gradiščnico je zvezan proti 
jugu Taber, znana stavba iz turških časov. Poleg mnogih črepinj iz i6. 
in 17. stoletja se tu nahaja več ostankov rimskih posod, kar zopet kaže, 
da so tu bili Že Rimljani napravili trdnjavo. Iz ostankov rimske naselbine 
sozidali so čusperški grofje v 16. stoletju sedanji Taber. Prav tako je 
imela prazgodovinska naselbina na gori sv. Magdalene spodaj pri Šmariji 
rimsko naselbino. 

Prazgodovinsko gradišče se nahaja tudi na Sloki Gori tik zraven 
sv. Ahca. Na vrhu se slede tudi najdbe, prej ko ne rimske. Slednjič naj 
omenim še ono gradišče, ki leži na hribu med Šentjursko in Želimeljsko 
dolino nad Gradiščem, katero je pa že več ali manj znano, deloma tudi 
nekoliko preiskano. Iz dosedaj opisanega je razvidno, da naši nekdanji 
prvotni prebivalci niso bili kar si bodi, ampak krepki ljudje, ki se niso 
dali Rimljanom precej pod noge. Še le ko so jih do cela pomehkužili 
in raznarodili, dobili so jih v svojo oblast. Vsa ta gradišča so bila med 
seboj v zvezi s cestami. Taka cesta je držala iz Šmarija mimo Bičja 
proti Gradiščnici, od tod pod Tabrom čez Velike Lipljene na Sloko 
Goro in dalje na sv. Ahca. Od sv. Ahca bila je zopet nazaj zveza z 
Gradiščem in od tod mimo Smerjen zopet proti Gradišču nad BiČjem. 
Ostanki teh potov služijo še dandanes kot gozdna pota, a pred sto leti, 
kakor pripovedujejo stari ljudje, so po njih tovorili, ker niso še takrat 
rabili voz tako splošno, kakor dandanes. Vsekako so pa ta gradišča 
vredna pozornosti in zaslužijo, da jih kak spreten starinoslovec natanč- 
neje preišče. V to svrho sem napisal ta skromni sestavek. M. S. 

Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah. Ne 
da se tajiti, da so v dobi renesance, oziroma baroka, z našimi gotskimi 
cerkvami pri njihovi popravi ravnali preveč radikalno, da se je takrat 
po nepotrebnem vrgla iz cerkve marsikatera zanimiva starina ter nado- 
mestila s slabejšo, moderno, pa je tudi gotovo, da včasih v tej zadevi 
mis/imo preoptimistično o naših starinah ter s tem Škodujemo dobremu 
imenu takratnih restavratorjev. Spominjam se, da mi je doslovno citiral 
it dnevnika ali vizitacijskega zapisnika ljubljanskega škofa Rainalda 
Scarlichi/a g. prof. S. : >fenestras ampliari jussit«, na kar sva oba z ome- 



— 76 — 

njenim gospodom obžalovala ta barbarični čin Scarlichijev, češ, koliko 
se je pač moralo takrat grešiti nad našimi starinami, koliko gotskih oken 
s prelepimi, zanimivimi mrežami, morebiti celo barvanimi stekli je takrat 
padlo pod vandaličnimi udarci brezvestnih, moderno nadahnjenih poprav- 
Ijavcev. Danes sem v tej zadevi drugih mislij. K temu me je privedlo 
to-le dejstvo. Pri popravljanju neke stare podružnice iz 15. stoletja za- 
pazil sem v ladiji poleg dveh sedanjih velikih oken pod ometom sled 
starega gotskega okna, ki je bilo pa zazidano. Ko odbijem omet in od- 
stranim materijal, s katerim je bilo to okno zazidano, pokaže se mi okno 
v svoji popolni podobi in velikosti. Okno je bilo ozaljšano s priprosta 
girlando, ki se je vila okrog njega. Ta slikani omament je brez umet- 
niške vrednosti. Ravnotako je bilo posmeteno z rudečo barvo notranje 
platišče okna. Prava odprtina okna je bila završena s šilastim lokom in 
bila široka 10 cm (!), a visoka 60 cm (!). Na znotranjo in zunanjo stran 
je bilo okno nekoliko razširjeno, kakor običajno vsa gotska okna. Raz- 
vidno je iz tega, da je bila taka cerkev zelo temna in zaduhla, naj je 
imela tudi Štiri take majhne odprtine. Kaj čuda tedaj, ako so dali taka 
okna razširiti in nadomestiti z drugimi. No, če so pa takrat grešili v 
tem, da niso delali »stilgerecht«, kdo bi jim zameril .> Kako je pa dan- 
danes v tacih in podobnih slačajih?! — Odgovorim naj še na vprašanje^ 
zakaj so delali tako majhna okna naši predniki ? Prej ko ne iz štedljivosti. 
Steklo je bilo taČas drago. V nekaterih oknih še stekla bilo ni. Pri 
zgoraj imenovani podružnici se ni našel prav nikak sled v kakem steklu 
in tudi v zidu samem ni bilo nikake brajde, kjer bi imelo biti kako 
steklo. Drugi vzrok, da so bile odprtine tako neznatne, je pa ta, ker so 
se pogostoma rabile tadanje podružnice kot trdnjave zoper sovražnika 
in je bilo tedaj potreba napravljati tako ozka in majhna okna. Kajpada, 
ko so odpadle te ovire, treba je bilo okna povečati. Če se pa to ni 
zgodilo vselej tako, kakor bi mi sedaj želeli, kdo bi se radi tega po 
nepotrebnem in preveč jezil nad takratnimi popravljavci ! M. S. 

Stara gotska soka sv. Štefana, V Smerjenih pri podružnici sv. 
Štefana v šentjurski župniji pri Grosupljem so odstranili kamenito ograjo 
okrog cerkve. Med izkopanim kamenjem prišla je tudi na dan prejšnja 
soha sv. Štefana iz te podružnice. Sedanji altar je star kacih 150 let. 
Izkopana podoba je iz gotske dobe in iz mehkega rumenkastega kamna 
rezana. Škoda, da se je dobil samo >torso< te podobe in spodnji del 
obleke z nogo vred. Manjkajo podobi tudi roke od komolcev naprej in 
pa glava. Draperija ne kaže nič posebnega, le spodaj pri nogi ima lepe 
gube. Vsekako je pa znamenit ta starinoslovski ostanek in ga bomo spravili 
na varno mesto, morebiti pride, če ne prej, »čez sedem let prav!< M, S. 

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. 



IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 



I i-. 



b' 



2A mmsKO. 



Anton Koblar. 






abljsnt t%qB, 



i i 1. 









'^^11^ 



^ 
# 









^Ilft^ 



i 

\ 



<ii^ 






141^11^ i 



Vsebina 3. seSitka. 






Mali zapiski. 

•Va., . . ; 

. l--:_..r-. KopiDC [tri Tojj^icah na Diilfni^k 
Jaru-Tt 0cbcwc in jamenii* 3 

•r 1. 1466 






IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik VIII. 1898. SeSitek 3. 



Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju 

po Kr. 

spisal dr. Fr. Kos. 
I. 

Pri najstarejših zgodovinarjih, ki omenjajo Slovane, na- 
hajamo dva izraza, s katerima jih zaznamenujejo. Prvi, ki je 
bil latinskim in grškim pisateljem le malo znan, je Srb.') 
Drugo ime, katero čitamo že pri Pliniju*), Tacitu«) in Ptole- 
maeju*), potem pa še pri raznih poznejših pisateljih, je bilo 
jako razširjeno ter se je glasilo Veneti (tudi Venedi, Ovividah 
Venadi, Vinidae itd.). To ime še dandanes ni popolnoma po- 
zabljeno ter še živi v izrazih >Winde« in >Wende«, s katerima 
sedanji Nemci zaznamenujejo nekatere Slovane. Brez dvoma 
ime Venedi ni domače, slovansko, in najbrže so ga latinski in 
grški pisatelji dobili od Germanov, kateri so prej ko ne že v 
davni preteklosti tako nazivali Slovane. 

Gršld pisatelj Prokopij, Id je v sredi šestega stoletja po- 
pisal vojsko med Bizantinci in Vzhodnimi Goti, trdi o Slovanih, 
da so iz prva imeli samo jedno ime. V starih časih so se 
Sloveni in Antje zvali Spori, ker so po nj^ovih mislih živeli 

*) Plinius, Nat. hist, VI, c. 7, § 19: Serbi. — Ptolemaeus, Geogr., 
v, C 9, § 21 : 2iiQ§oi in 2iQ§oi. — Prokopios, De beli. Goth., III, c, 14 
(ed. Bonn. p. 336): Znogoi, 

>) Nat hist., IV, C. 13. § 97. 

') Germ. c. 46. 

*) Gcogr. m, C. 5, § 7. 

8 



- 78 — 

raztreseno {anoQadrjv) po vaseh. ^) Safafik je dokazal, da je 
Prokopijevo ime Spori pokvarjeno in da tiči v njem prav za 
prav beseda Srb. «) To ime je bilo tedaj v najstarejših časih 
občno ime vseh Slovanov ') ali, kakor pravi Prokopij, Slovšnov 
in Antov. Iz Prokopijevih besed je tudi razvidno, da se je dol 
Slovanov zval v njegovem času SlovSni (I!xXafirjpoi)^ drugi 
del pa Antje {"u^vrcu),^) 

Nekaj jednakega, kakor Prokopij, pripoveduje nam o Slo- 
vanih njegov sovrstnik Jordanis, ki piše: »Na drugi strani 
Donave leži Dacija, katera je vencu jednako zavarovana od 
visokih gori. Na njih levi strani, katera se razprostira proti 
severu, od izvira reke Visle se je naselilo po neizmernih pro- 
storih Ijudnato pleme Venetov. Čeravno so njih imena raz- 
lična z ozirom na razne rodove in kraje, vender se najbolj 
zovejo SlovSni in Antje. Slovžni bivajo od mesta >Novietu- 
nensis« in od močvirja >Mursianus« pa do Dnestra in proti 
severu do Visle. Namesto mest imajo močvirja in gozde. Antje 
pa, ki so med njimi najhrabrejši, razprostirajo se tam, kjer 
nareja Črno morje ovinek od Dnestra do Dnepra, kateri reld 
ste druga od druge za mnogo dnij hoda narazen. € ») 



*) De beli. Goth., III, c. 14, p. 336: > , . , . xal fjikv xcu ovofMa 
I^KlaPtjvoig rs xai 'u^vtmg sv to dpsxa&sv j^v. (Tn6Q0vq ynQ to nahitov 
cifi<!potiQOvg ixaXovVy oti dij (Tnooddr/v, oifiai^ Čuffscrjvtjfiivoi rriv i(aQ€tT 
olxov(Ti.< 

•) Slov. starožitn., I, § 7, 16. 

^) Dandanes zaznamenuje beseda Srb le dva slovanski razroda, 
namreč del Jugoslovanov med Donavo in Jadranskim morjem ter tisti 
del polabskih Slovanov, ki se zovejo tudi LuŽičani. Nekdaj občno slo- 
vansko ime se je tedaj do danes ohranilo le pri majhnem delu celote. 

») Za Prokopijeve Zxka^r(Vol rabim besedo Slovani. Prokopij in 
tudi drugi pisatelji istega časa strogo ločijo Slovene od Antov. Oboji 
so bili Slovani. Slov^'nov tudi ne smemo zamenjati s sedanjimi Slovenci, 
ker ti so bili le del Slovenov. 

*) Jordanis, De origine actibusque Getarum, c. V, § 34, 35 ed. 
Th. Mommsen (Mon. Germ., Auct. ant., V, pars i, p. 62): »Introrsus 
illis Dacia est, ad coronae speciem arduis Alpibus emunita, iuxta quorum 



— 79 — 

Iz teh besed je razvidno, da so Veneti (Slovani) bivali 
že takrat, ko je Jordanis živel in pisal, to je okoli leta 551., 
po neizmernih prostorih (>per inmensa spatiac) ter bili jako 
mnogoštevilni, a vender so bili le jedno samo ljudstvo (>Ve- 
nethanim natio«, ne pa »nationes«). Imeli so razna imena ter 
se delili v več razrodov, med katerimi so bili najvažnejši Slo- 
vžni in Antje. 

Če pravi Jordanis, da se posebno (principaliter) imenujejo 
Sloveni in Antje, hoče s tem reči, da ni njegov namen, da bi 
naštel po imenu vse slovanske razrode, temuč samo dva naj- 
bii^ in najbolj znana. Razun Slovčnov in Antov so živeli v 
Šestem stoletju brez dvoma še nekateri drugi slovanski razrodje.io) 

Vidi se torej, da se Prokopij in Jordanis vjemata, ko 
nam na raznih mestih omenjata dva najimenitnejša slovanska 
rodova. Kot skupno ime vseh Slovanov nahajamo pri Proko- 
piju domače zaznamovanje Srb, katero je pa nekoliko prena- 
redil, da bi ga lahko izvajal iz grščine, pri Jordanu pa ime 
Venethi, katero je bilo najbrže v rabi med Vzhodnimi Goti in 
Alani, njegovimi rojaki. 

Slovšni in Antje so bili Slovani. Oboji so govorili isti 
jezik"), imeli jednako ustavo, molili iste bogove, živeli v 
sličnih bivališčih ter se vojskovali in oblačili na jednak način. 
Tudi po telesni zunanjosti ni bilo razlike med njimi.") Vender 

sinistrum latus, qui in aquilone vergit, ah ortu Vistulae fluminis per in- 
mensa spatia Venetharum natio populosa consedit. quorum nomina 
licet nune per varias familias et loca mutentur, principaliter tamen S da- 
včni et Antes nominantur. Sclaveni a civitate Novietunense et laco 
qui appellatur Mursiano usque ad Danastrum et in boream Visela tenus 
commorantur: hi paludes silvasque pro civitatibus habcnt. Antes vero, 
qui sunt eorum fortissimi, qua Ponticum mare curvatur, a Danastro ex- 
tcnduntur usque ad Danaprum, quae flumina multis mansionibus ab 
invicem absunt.« 

") Rutar v Letopisu Mat. slov. za leto 1880, str. 87. 

»O Prokopios, De beli. Goth., IH, c. 14 (p. 335): *Eati dk xai 
fiia txatiootg q;(Dvfi aTsyv<ag §aQ§aQOi;,< 

»«) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 14 (p. 334—336). 

8* 



— so- 
bi bilo napačno, ako bi jih hoteli zamenjavati. Prokopij, Jor- 
danis in drugi takratni pisatelji jih strogo ločijo, i^) SlovSni so 
živeli v šestem stoletju bolj na zahodu in jugozahodu slovan- 
skega sveta, ob dolenji Donavi, po sedanji Valahiji, potem med 
Dnestrom in Karpati ter ob Visli. ^*) Antje pa, o katerih trdi 
Prokopij, da jih je bilo brez števila, so prebivali od Slovšnov 
bolj na vzhodu med Dnestrom in Dneprom, pa tudi med to 
reko in Donom kot sosedje Uturgurov, ki so stanovali ob 
Azovskem morju. ^'^) Kaže se, da je bila v obče meja med 
SlovSni in Anti reka Dnester, a od tod se je vlekla k izlivu 
reke Donave v morje. *«) Večkrat so Slovšni in Antje skupaj 
napadli bizantinsko zemljo ter po njej plenili. ") A zgodilo se 
je tudi, da je med Anti in SlovSni prišlo do razpora in vojske, **^) 

**) Razun Prokopija in Jordana omenjajo Slovane in Ante tudi 
Agathias (Hist, III, 21, ed. Bonn. p. 186), Menandros (Exc. de leg. 
barb. ad Rom., ed. Dindorfii Hist. graec. min., II, p. 5), Theophy- 
laktos Simokattes (Hist., VIII, c. 5, ed. Bonn. p. 323, kjer je treba 
citati ^/^fToir namesto ''j4^(iov) in Maurikios (Strateg. IX, 3, kjer stojd 
besede *ataxroi xul avagjoi &antn 2^xXd^oi xcu "Avtou^t potem ibid. 
XI, 5, kjer se glasi >nm^ dsT 2!xXafioiq xcu '*j4vtaiq x(u toig toiovroig 
agfjLO^sa&M* ter še na nekaterih drugih mestih). 

") Jordanis, De orig. act. Get., V, § 34. — Prokopios, De aedi- 
ficiis, IV, C. 7, ed. Bonn. p. 293. 

") Jordanis, 1. c. — Prokopios, De beli. Goth., IV, c. 4, p. 474 : 
» . . , nvirj dk 1^ )ufivrj (se. Maiojti^) ig tTjV uKtiiv novtov tov Ev^Btvov 
tag in^olag nouitai, avO-goinoi dly 01 tavtr} ^Krjvtai^ KifiiJiigioi (asp 
to ncOuoubv (ovofia^ovto^ tavvv di OvtovQyovQOi xakovvtai, xcu avtdHv 
xa&vfiSQ&Bv ig ^OQQav avBfiov e&rrj ta l/4vt<av ifistga ldQVPtat.* 

«•) Prokopios, De beli. Goth., I, c. 27, p. 125: >^xht^Yivol xcu 
l^vtaif o? vnlg TiotafAOV "Ifftgov ov fjiaxQav tijg šxhlvr[ o^Onjg fdgvvtat.t 

*^ Prokopios, De beli. Goth., HI, c. 14, p. 331; c. 40, p. 450. — 
Id. Hist. are. c. 11, p. 71; c. 18, p. 108. 

*8) Prokopios, De beli. Goth. III, c. 14, p. 332: ^X(»6v(^ Sb vatBgov 
''j4vtai xa) 2ixXa^iivo] diacfogoi (Dltiloig yfv6fiSvoi ig x^^Qf^? r/JL^or, 
ep&a dri toig \^vtaig ^frariOi^rai tdir ivavtifov tBtvxtjx6P,* 



— 81 — 

kar je bilo mogoče tem lažje, ker so oboji prebivali blizu drug 

Med Anti se je njih narodno ime kmalu izgubilo, ker ga 
je izpodrinilo ime sorodnih sosedov. Dandanes je slovansko 
ime razširjeno med nekaterimi posameznimi razrodi v besedah 
Slovenec, Slovak itd., zaznamenuje pa tudi celoto v oblikah 
Slovan, Sloven ali Slavjan. 

Slovani so bili že v šestem stoletju jako veliko ljud- 
stvo, kar nam potrjujejo razni istočasni pisatelji. Jordanis pravi, 
da prebiva 1 j u d n a t o pleme Venetov po neizmernih pro- 
storih. Nato nam natančneje opisuje bivališča SlovSnov in 
Antov. O prvih trdi, da prebivajo od mesta »Novietunensis« 
in od močvirja »Mursianusc pa do Dnestra in proti severu do 
Visle. O Antih pa pravi, da se razprostirajo med Dnestrom 
in Dneprom od Črnega morja proti severu. 

Dokazano je, da je >lacus Mursianus« močvirnati svet 
blizu Oseka v sedanji Slavoniji. '<>) »Civitas Novietunensis« je 
nekdanje mesto Noviodunum ob dolenji Donavi blizu njenega 
izliva, tam, kjer je sedaj mesto Isakči. **) S 1 o v e n i so se torej 
okoli leta 550. razprostirali po Sremu, Banatu in Valahiji od 
mesta Oseka pa do izlivov reke Donave. Na jugu so segali 
do Save in Donave, na severu pa po vzhodnih straneh do 
erdeljskih Karpatov. Dalje so živeli med vzhodnimi Karpati 
in Dnestrom do Visle. Naselili so se pa tudi že pred letom 
512. med Vislo in Labo, o čemer bodemo še poznega govo- 
rili. Antje so bivali, kakor trdi Jordanis, med Dnestrom in 
Dneprom. Živeli so pa tudi, kakor se je že zgoraj omenilo, 
med Dneprom in Donom. 

*•) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 40, p. 450: ^Amai^ di 2!xh(' 
§ij[tm ajiufta ^iKTjvtai . . .« 

") Rosler, Ueber den Zeitpunkt der slav. Ansiedlung an der un- 
tcrcn Donau. (Sitzungsber. der phil. - hist. Classe der kais. Akademic, 
73. Bd., Jahrg. 1873, str. 86—88.) 

") Šafafik, Slov. starož., H, § 25, 7, op. »>• 



— 82 — 

Prokopij, ki je okoli leta 553. popisal vojsko med Bi- 
zantinci in Vzhodnimi Goti, pravi o Slovgnih, da imajo mnogo 
zemlje v svoji posesti. Večina levega brega dolenje Donave je 
v njih oblasti. ") O Antih pa trdi, da jih je brez števila. »») 

II. 

Slovani se v zgodovini omenjajo že okoli leta 77. po Kr. 
pri latinskem pisatelju Pliniju, 2*) kateri govori na dotičnem 
mestu o Venedih. Ime Veneti nahajamo pri Tacitu, ***) ki je 
spisal leta 99. po Kr. svojo Germanijo. Iz podatkov teh dveh 
pisateljev je mogoče sklepati, kje so bivali v prvem stoletju 
po Kr. slovanski razrodje. Živeli so po sedanji zahodni Rusiji 
ter so segali na večerno stran do Karpatov, Visle in Baltišk^a 
morja, na severu do Ilmenskega jezera in poviija reke Volge, 
proti vzhodu skoraj do Dona, na jugu pa do Dnestra in dole- 
njega Dnepra. Za mejaše so imeli na zapadu Nemce, na severu 
Čuhonce, na vzhodu in jugu Sarmate, ob Dnestru pa Peucine 
in Bastame, o katerih se prav ne ve, so li bili Germani ali 
Keltje. 26) 

Zgodaj so Slovani razširili svoja bivališča proti jugu, kjer 
so prišli v dotiko z germanskimi Goti. Ti so se namreč na- 
selili najbrže v začetku tretjega stoletja po Kr. ob Črnem morju 
med rimsko Dacijo in dolenjim Dneprom. Da so Slovani dalj 
časa živeli v soseščini Gotov, dokazujejo izposojene besede, 
katere . so sprejeli od Gotov ali pa ti od Slovanov. Število 
takih izrazov sicer ni veliko, vender toliko, da ni dvomiti o 
njih mejsebojnem občevanju. *7) Zanimivo je, da se nahajajo 

") De beli. Goth., HI, c. 14, p. 336: »/I16 drj xcd y^v fioUJjr 
Tira ijpvm, TO yaQ Ttlsifftov tijg hsgccg tov ''l(TtQov ox^Q dvtoi 
vifAOvzai,* 

*») De beli. Goth., IV, c. 4, p. 474 : » . . . S&vrj ta I4vtmv afistQa...€ 

**) Nat. hist., IV, c. 13, § 97- 

'*) Germ. c. 46. 

") Šafafik, Slov. starož., I, § 8, 5. 

") Krek, Einleitung in die slav. Literaturgesch., ed. 1887, str. 258. 
— ŠafaHk, Slov. starož., I, § 18, 7. — Rutar v Letopisu Matice slov. za 
leto 1880, str. 82. 



i — 83 — 



I 



gotovske besede le v jugoslovanskih jezikih in pa v tistih, v 
katere so prešle iz staroslovenščine. To dokazuje, da so le 
Jugoslovani živeli blizu Gotov. 

Hermanarik, kralj Vzhodnih Gotov, ki je vladal v sredi 
četrt^ stoletja, podvrgel si je nekatere slovanske razrode. *«*) 
Ko so leta 375. pridrli Huni iz azijskih pokrajin, udarili so na 
Vzhodne Gote. Kralj Hermanarik se je takrat prebodel s 
svojim mečem. Nato so Vzhodni Gotje pritisnili na Zahodne. 
Ti so pa iz strahu pred Huni šli leta 376. čez Donavo ter 
zahtevali od bizantinskega cesarja Valenta na njegovi zemlji 
sedežev, katere so tudi dobili. Huni so podvrgli tiste Vzhodne 
Gote, katerim sta po Hermanarikovi smrti zapovedovala kralja 
Vinithar in Hunimund. Nekoliko Vzhodnih Gotov je šlo za 
dragimi rojaki čez Donavo na rimska tla. 

Slovanom so bili Huni še precej naklonjeni. Okoli leta 
376. je napadel gotovski kralj Vinithar slovanske Ante, kateri 
so ga pa iz prva premagali. A to ga ni ostraŠilo, ker kmalu 
potem je iz nova Šel nad Ante, jih užugal ter dal umoriti njih 
kralja Boža in njegovo spremstvo. *») Toda čez jedno leto 
potem je šel nad Vinithaija hunski kralj Balamber, kateri ga 
je v vojski premagal in potem ustrelil s svojo puščico.«®) Kaže 
se, da so vladale prijateljske razmere mej Slovani in Huni 
tudi v poznejših časih. Še v šestem stoletju so Slovani in Huni 

») Jordanis. De orig. act. Get, XXm, 119. — Safatik (I, § 18, 7) 
po vsej pravici poudarja, da je Jordanis močno pretiraval, ko je govoril 
o Hennanarikovih zmagah. 

») Jordanis, de orig. act. Get., XLVin, § 247, ed. Moramsen, 
p. 121: •(Vinitharius) in Antorum fines movit procinctum, eosque dum 
adgreditur prima congressione superatus, deinde fortiter egit regemque 
eonim Boz nomine cum filiis suis et LXX primatibus in exemplum 
terroris adfbcit, ut dediticiis metum cadavera pendentium geminarent^ 
— Iz tega je razvidno, da so slovanski Antje imeli svojega kralja ter 
mnogo starejšin. To kaže, da so bili ti Slovani kolikor toliko samostojni. 
Ako bi bili podaniki Gotov ali pa Hunov, ne imeli bi svojih vladarjev. 
Kjer vladajo kralji, tam mora biti tudi bolj ali manj urejena država. 

*«) Jordanis, ibid., § 248 in 249. 



— 84 — 

včasi skupaj napadli zemljo bizantinske oblasti. *') Ti dobri 
odnošaji med rečenima narodoma ter njuno mejsebojno mnogo- 
letno občevanje so morebiti povzročili, da so nekateri tuji 
pisatelji zamenjavali Slovane za Hune. **) 

Huni so gospodovali raznim germanskim in slovansldm 
razrodom. Vendar ni bila njih nadoblast posebno neznosna 
podložnim narodom, kajti ti so obdržali tudi za naprej svojo 
upravo. Od Hunov zavisni narodje niso popolnoma izgubili 
svoje samostalnosti, ker živeli so še na dalje pod svojimi do- 
mačimi knezi; le priznavati so morali nadoblast svojih novih 
gospodarjev, dajati jim v vojski pomožne čete ter morebiti 
včasi tudi nekaj poljskih pridelkov. 

Ko je bila hunska oblast po Atilovi smrti (f 453) uni- 
čena, porabili so Slovani to priložnost, da bi si prisvojili novih 
zemelj. Začeli so prodirati na dve strani, na zahod in na jug. 

Iz Prokopijevih besed je razvidno, da so se Slovani že 
pred letom 512. naselili po zemlji med Vislo in Labo.*^) Razni 
germanski razrodje, ki so po teh krajih prebivali, morali so 
se Slovanom umakniti ali pa se jim pokoriti. 3*) 



•*) Leta 530. so Huni, Slovoni in Antje šli čez Donavo, da bi 
pustošili bizantinsko zemljo. (Prokopios, de beli. Goth., III, c. 14, p. 331.) 
— Tudi leta 559. so Slovani in Huni skupaj napadli Tracijo ter prihru- 
meli do ozidja carigrajskega mesta. (Theophanis Chronographia, ed. Boor, 
I, p. 233.) 

") Šafatik, Slov. starož., I, § 15, 5. 

") De beli. Goth., IT, c. 15. 

»*) Znano je, da nobeden narod ne zapusti prostovoljno do zad- 
njega moža svoje domače zemlje, katero je leta in leta trebil in obde- 
loval, samo zato, da bi si poiskal novo zemljo, o kateri pa še prav ne ve, 
se je H polasti ali ne. Tudi o Germanih si ne smemo misliti, da bi se 
bili vsi iz lastnega nagiba napravili na pot z namenom, da bi si poiskali 
po neznanih krajih novo domovino. Brez dvoma je tedaj le del Germanov 
zapustil svojo rodno zemljo med Labo in Vislo, drugi so ostali doma 
in na te so naleteli Slovani, ko so pritiskali proti zahodu. Ako si mislimo, 
da so germanski razrodje do zadnjega moža zapustili svojo domovino 
ob Lahi in Odri, morali so biti gotovo k temu prisiljeni. In kdo jih je 
prisilil? Razume se, da nam je tu misliti na Slovane. 



— 86 — 

A tudi proti jugu, po zemlji med Karpati in dolenjim 
Dnq)rom, so Slovani prodirali. To je bilo za nje tem lažje, 
ker so se Vzhodni Gotje, ki so prej po teh krajih prebivali, 
pomaknili okoli leta 400. proti zahodu v Dacijo, še pozneje 
pa v Panonijo. V prvi polovici šestega stoletja nahajamo Slo- 
vane že ob Dolenji Donavi po sedanji Valahiji. 

Vzroki, kateri so napotili Slovane, da so začeli siliti proti 
jugu in zahodu, nam sicer niso znani ; vender si lahko mislimo, 
da jim je postala takratna domovina pretesna, in zato so hoteli 
nekateri izmed njih si poiskati drugih bivališč. Akoravno jih 
je prav mnogo odšlo na razne kraje, vender jih je še toliko 
ostalo na stari zemlji, da jih njih drugorodni sosedje niso 
mogli izpodriniti. Brez dvoma je Slovane tudi mikalo, da bi 
po zgledu Germanov in drugih ljudstev plenili po bizantinskih 
pokrajinah, katere so bile, čeprav večkrat opustošene, gotovo 
bc^tejše, kakor njih domovina na severu. 

Slovani so se korakoma pomikali proti zahodu in jugu. 
Vender se to prodiranje ni vršilo mimo, temuč so si morali 
naši predniki napravljati pot z mečem v roki. Koliko truda 
jih je stalo, preden so si osvojili večino Balkanskega polotoka I 

III. 

Da bolje razumemo, kako so se Slovani razširjali v Šestem 
stoletju proti jugu, seznaniti se moramo vsaj površno z njih 
sosedi ter vedeti, po katerih straneh so se bili ti naselili. 

Ko je po Atilovi smrti nehala hunska oblast, začelo se 
je novo življenje med raznimi narodi srednje Evrope. Vzdignili 
so se Gepidje Vzhodni Gotje in še nekateri drugi podložni 
narodje zoper gospodujoče Hune ter jih premagali. Nato so 
ustanovili Gepidje svoje kraljestvo v nekdanji Daciji nekako 
med Tiso in vzhodnimi Karpati. «^) Unstran tega gorovja, to 

«*) Jordanis, De orig. act. Get, c. XII, § 74, cd. Mommsen, p. 75 • 
»Daciam dico antiquam, quain nune Gepidarum populi possidere no- 
scuntur. quae patria in conspectu Moesiae sita trans Danubium, corona 
montium cingitur . . .« 



— se- 
je na njegovi severni in vzhodni strani, so bivali takrat razni 
slovanski razrodje. »*) Slovani in Gepidje so bili torej mejaši. 
Panonijo, to je zemljo med Norikom, Donavo, Gorenjo Mezijo 
in Dalmacijo«') so posedli z dovoljenjem bizantinskega cesarja 
Vzhodni G o tj e. Na le\i strani Donave na tleh sedanjega 
severnega Ogerskega pa so živeli manjši germanski razrodje, 
namreč Heruli, Suevi in Skiri. »») Večina Hunov je sedaj 
zapustila zemljo ob srednji Donavi, napotila se proti vzhodu 
ter se naselila po Dobrudži in južnem Ruskem poleg Čm^a 
morja. *•) 

Po Panoniji so tedaj takrat, kakor sem omenil, bivali 
Vzhodni Gotje. Vladali so jim nekoliko časa bratje Valamir, 
Thiudimer in Videmir. *») Nekateri izmed njih pod vodstvom 
Videmirovim so se napotili leta 473. iz Panonije v Italijo in 
potem v Galijo.*') Mogoče je, da je prav ta četa oblegala 
mej potjo mesto Teumijo na sedanjem Koroškem.**) Ostala 
večina Vzhodnih Gotov je pa tudi kmalu j)otem zapustila Pa- 
nonijo, šla proti jugu, vzela Singidunum (sedanji Beli Grad) *»), 
prodrla do Soluna ter dobila od bizantinskega cesarja Zenona, 
Id je vladal od leta 474 — ^491., najprej bivališča po Macedo- 
niji**), pozneje pa po Meziji. ***) Novae, utrjeno mesto ob Do- 



>«) Ibid., C. V, § 34. p. 62. 

") Ibid., C. L, § 264, p. 126: » . . . . Pannoniam, quae in longo 
porrecta planitiae habet ab oriente Moesiam superiorem, a meridie Dal- 
matiam, ab occasu Noricum a septentrione Danubium.c 

»«) Primerjaj Bachmann-ov spis »Die VSlker an der Donau nach 
Attilas Todec. (Archiv f. Ssterr. Gesch., LXI, str. 191 i. d.) 

»•) Jordanis, op. cit, c. L, § 263, p. 126: » . . . fugantur iuxta 
litus Pontici maris.« — Ibid., c. Lil, § 269, p. 127: > . . . pars aliqua . . . , 
quae in fuga versa eas partes Scythiae peteret, quas Danabn amnis 
fluenta praetermeant.c 

*^) Ibid., C. Ln, Lm in LIV, p. 127—130. 

*0 Ibid., C. LVI, § 283 in 284, p. 131. 

**) Eugippius, Vita s. Severini, c. 17. 

*•) Jordanis, op. cit., c. LV, § 282, p. 131. 

**) Ibid., C. LVI, § 286 in 287, p. 132. 

*^) Ibid., C. LVin, p. 134 in 135. 



— 87 — 

navi, kjer stoji dandanes Svištov, so bile glavni sedež gotov- 
skega kralja Teodorika. *«) 

Ko so Vzhodni Gotje odšli iz Panonije, porabili so to 
priložnost njih sosedje, kakor Heruli, Rugi in Gepidje, da so 
se polastili nekaterih od Gotov zapuščenih pokrajin. Tako so 
takrat Gepidje razširili svoje gospostvo proti jugozahodu čez 
Srem.*^) Lahko se trdi, da niti cesarji v Rimu niti v Cari- 
gradu niso imeli v tistem času po Panoniji nobene oblasti. 
Zahodnorimskemu cesarstvu je naredil Odoakar, poveljnik ger- 
manskih Skirov, leta 476. žalosten konec ter se sam polastil 
vlade po Italiji, kjer je srečno gospodoval nad dvanajst let.*^) 

Na severni strani Donave nasproti Noriku so prebivali 
za časa sv. Severina (f 482) germanski Rugi. **^) Ko jih je 
leta 487. in 488. premagal kralj Odoakar, pobegnili so neka- 
teri izmed njih v Mezijo k Vzhodnim Gotom, nekaj jih je bilo 
ujetih, mnogo jih je poginilo v bojih. ^<>) Pozneje so posedli 
njih zemljo, katero Paulus Diaconus imenuje »Rugiland«, s 
severa došli Langobardi. *^) Ko so te napadli sosedni Heruli, 
katerih kraljestvo je bilo na sedanjem severnem Ogerskem blizu 

**) Eugippius, Vita s. Sever., c. 45. 

*0 Meje Gepidov so segale proti jugozahodu do reke »Ulca«, kar 
je razvidno iz besed: »Ulca fluvius est tutela Gepidarum, quae vice 
aggeram munit audaces et in iugorum morem latus provinciae quibusdam 
muris amplectitvu", nullo ariete frustrandis« (Ennodii Panegyricus, c. 7). 
- Reka »Ulca« je sedanja Vuka, katera teče po Slavoniji ter se izliva 
v Donavo. 

«) Jordanis Romana, § 344, ed. Mommsen, p. 44. — Getica, c. 
XLVI, § 242, p. 120 in pa c. LVn, § 291, p. 133. — Marcellinus comes 
ad a. 476. 

*•) Kje je bila njih dežela, glej Bachmann-ov spis, 1. c, str. 198 in 199. 

^) Eugippius, Vita S. Severini, c. 44. — Paul. Diac, Hist. Langob., 
1, 19. — Origo gentis Langob. (M. G. Ser. rer. Langob., p. 3). 

5») Paul. Diac., Hist. Langob. I, 19: »Langobardi . . . venerunt in 
Rugiland, quae Latino eloquio Rugorum patria dicitur.c — Origo gentis 
Langobardorum : » . . . exierunt Langobardi de suis rcgionibus et habi- 
taverant in Rugilanda annos aliquantos.« — Prokopios, De beli. Goth., 
n, C. 14: »'Etth Se (iqixovro ig '/(jai^itv^ ^ dri ^\f^'f ^« nalatov o)x»^tto.« 



— 88 — 

reke Morava, ^2) ustavili so se jim Langobardi ter jih popol- 
noma premagali. 68) Nato so Heruli zapustili svojo domovino. 
Nekateri so se napotili čez Donavo proti jugu ter se prikazali 
v Iliriji; dobili so potem od takratnega grškega cesarja Ana- 
stazija (ki je vladal od 491 — S 18) zemljo v okolici sedanjega 
Belega Grada.") To se je zgodilo leta 512.'*'*) — Drugi od- 
delek pa ni maral iti čez Donavo, pač pa si je poiskal novih 
sedežev daleč na severu. Pod poveljstvom mož, ki so bili 
kraljevskega rodu, prehodili so polagoma zemljo mnogih slo- 
vanskih razrodov. «*) Ko so prekoračili tudi tako zvano Pusto 
zemljo, prišli so do Vamov, potem do Dancev ter nato čez 
morje v Skandinavijo. 6^) 

Odoakarjevo oblast v Italiji je uničil Teodorik, kralj 
Vzhodnih Gotov, ki je vsled poziva bizantinskega cesarja Ze- 
nona zapustil Mezijo, da bi šel nad »tirana«, ki se je polastil 
Italije. Leta 488. so se napotili proti zahodu Vzhodni Gotje, 
združeni s četami ruškega kraljeviča Friderika, ki se je hotel 
sedaj maščevati nad možem , ki je uničil državo njegovega 
očeta. 6^) Mej potjo so se morali vojskovati z Gepidi, kateri 



") Bachmann, 1. c, str. 201. 

*») Prokopios, de beli. Goth., II, c. 14 (p. 200). — Paul. Diac, 
Hist. Langob., I, 20. 

**) Prokopios, De beli. Goth., II, c. 14. — Isti HI, c. 33: »"Eoovloi 
stT^ov dficpl Ttnhv 2iyyYid6ra. ov Srj vvv fdQVVtat,* 

") M. G. Auct. ant., XI, p. 97: »Paulo et Musciano coss. (= 512). 
Gens Erulorum in terras atque civitates Romanorum iussu Anastasii 
Caesaris introducta.« 

*«) Prokopios, De beli. Goth., H, c. 15 (p. 205): » . . . . fffivirpar 
fih ta 2^xhtfitirf»v i&vtj iq)S^ijg anavta . . .« — Iz teh besed je raz- 
vidno, da so se razni slovanski razrodje že pred letom 512. naselili po 
zemlji med Labo in Odro, kajti po teh krajih so morali hoditi Heruli, 
da so prišli s severnega Ogerskega v Holstein, kjer so bivali Vami, in 
potem na Dansko. 

*•) Prokopios, 1. c. 

'"*>) Ennodii Panegyricus, c. 10. — Prokopios, De beli. Goth , HI, 
C. 2, p. 287. — Ibid., II, C. 14, p. 202. 



— 89 — 

jim niso hoteli dovoliti, da bi šli čez njih zemljo. *») Ko jih 
je Teodorik premagal ter jim vzel njih zaloge živeža, katere 
so imeli po Sremu, odprta jim je bila pot po južni Panoniji.«^) 
V jeseni leta 488. so se mudili Vzhodni Gotje na zemlji se- 
danjega Kranjskega, na poti čez Kras sta jih nadlegovala burja 
in sn^. •') Pri Soči so leta 489. prvikrat premagali Odoa- 
karja.") Ko je bil ta tudi pri Veroni in poleg reke Adde 
tepen ter leta 493. umorjen, polastil se je kralj Teodorik brez 
težav vse Italije. 

V teku nekaterih desetletij je bilo tedaj, kakor smo vi- 
deli, uničenih več germanskih držav. TA Rugi, katerih oblast 
je nehala leta 488., prišlo je na vrsto Odoakarjevo kraljestvo 
leta 493., potem pa država Herulov leta 512. Vsa tri kra- 
Ij^tva so bila uničena, ker so se Grermani prekrvavo vojsko- 
vali mej seboj. Nekaj desetletij pozneje so bili tudi Vzhodni 
Gotje, potem pa še Gepidje premagani; obojih narodnost pa 
je nato izginila. 

Jeden imed vzrokov, zakaj so bili germanski razrodje 
tako hitro užugani, njih narodnost pa uničena, bil je ta, da 
so bili nasproti podložnim ljudstvom v veliki manjšini. Tako 
nam je znano o Vzhodnih Gotih, katere so smatrali mej 
Germani za posebno mnogoštevilne, «») da jih je bilo vsega 
skupaj le 200.000 mož.'*) Po tem številu bi smeli sklepati, 
da je bilo vseh Vzhodnih Gotov (žene, otroci itd.) okoli jed- 
n^a milijona. •*) Zato je umevno, da je mogla kaka večja 



*») Ennodii Panegyricus (Mon. Germ., Auct. ant., Vil, p. 207). 

») Prokopios, De beli. Goth., HI. c. 2. 

«*) Ennodii Panegyr., c. 6 (Mon. Germ., Auct. ant., VII, p. 206). 

«•) Jordanis Getica c. LVn, § 292, p. 133. — Cassiodor. Var., I, 
18. — Anonymus Valesii, c. 11 (50). 

**) Eogippius, Vita s. Severini, c. 5 : »innumera multitudo.« 

«) Prokopios, De beli. Goth., HI, c. ai. 

*^) Znano je, da je znašalo število Vandalov takrat, ko so šli v 
Afriko, le 80.000 otrok, mladeničev, mož in starčkov. [Victor Vitensis, 
Hbt de persec. Wandal., I, i : >Transiens igitur quantitas universa (se. 
in Africam) calliditate Geiserici ducis, ut famam suae terribilem faceret 



— 90 — 

bitka ta ali uni narod popolnoma uničiti. Tako so bili Gepidje 
leta 567. skoraj povsem pokončani, ker so izgubili v vojski z 
Langobardi 60.000 mož.««) 

IV. 
Prvikrat nahajamo Slovane omenjene z njih lastnin imenom 
pri Pseudo-Caesariju iz Nazianz-a v njegovih bogoslovskih vpra- 
šanjih in odgovorih, «^) v katerih nam pripoveduje, kako žive 
Slovani (»o/ ^Klavrjvo/*) in Physoniti, ki se zovejo tudi Podo- 
navci (^/Juvov^mi*).^^) Rečeni grški pisatelj, ki je zapisal ne- 
koliko stavkov o Slovanih, je pač čul nekaj o njih, a natanč- 
nejše jih še ni poznal, zato pripoveduje o njih neumne in 
neverjetne bajke. Dotični stavki nimajo za nas druge važnosti, 



gentis, ilico statuit omnem multitudinem numerari, usque ad illam diem 
quam huic luči uterus profuderat ventris. Qui reperti sunt senes, iuvenes, 
parvuli servi vel domini, octoginta milia numerati.«] — Prokopij še celo 
trdi, da jih ni bilo več kakor 50.000 mož. (De beli. Vand., I, c. 5: 
» . . . xahoi ov fiTMov rj t g fAVQiddag nivtB ro rdSv Bavdihov rs xfu 
l^)jtvoiv nltj^^og ...«)— Tudi Burgundov, kateri so okoli leta 370. po- 
sedli zemljo ob Renu, je bilo le kakih 80.000 mož. (Chron. Cassiodori: 
»Burgundionum LXXX fere millia, quot nunquam antea, ad Rhenum 
descenderuntc). 

«») Sigebert Gemblac. (Mon. Germ. Script., VI, 318). 

«') Dotični spis je ponatisnil najprej jezuit Ducaeus v I. zvezku 
svojega dela »Bibliotheca veterum patrum«, Pariš, 1624. — V drugič je 
bil izdan v »Magna bibl. patrum«, tom. XI, Pariš, 1654. — Citat, ki se 
nanaša na Slovane, tudi lahko čitamo v Miillenhoff-ovi razpravi (Archiv 
f. slav. Philologie, I, str. 294) in pa v Krek-ovi knjigi >Einleitung in die 
slav. Literaturgesch.«, 2. Aufl., str. 292. 

«*) Pseudo-Caesarius pravi: »Kako se obnašajo Babilonci v krvo- 
sranmosti mej sorodniki, kako na neki drugi strani bivajoči Slovani in 
Physoniti, ki se zovejo tudi Podonavci. Jedni radi jedo prša žensk, ker 
so polna mleka, ter pobijajo na skalah dojence kakor kake miši, drugi 
pa ne uživajo niti postavno dovoljenega in brezmadežnega mesa. Jedni 
so ošabni, samostojni, brez voditeljev, naj si bodo naseljeni ali pa naj 
potujejo, pobijajo svoje vodje in vladarje, jedo lisice in samotno živeče 
divje mačke ter se mej seboj kličejo tako, da tulijo kakor volkovi, 
drugi pa se varujejo požrešnosti ter se podvržejo in prijenjajo vsakemu, 
kdor pride.« 



— 91 — 

kakor to, da čitamo v njih, kolikor je za sedaj znano, prvikrat 
pra¥o ime slovanskega plemena. 

Dokler so Slovani mimo živeli ob dolenji Donavi, niso 
se Bizantinci dosti brigali za nje. Še le, ko so začeli pustošiti 
po Balkanskem polotoku, postali so znani takratnim grškim 
in latinskim pisateljem. 

Ob Donavi stanujoči Slovšni so skoraj vsako leto šli čez 
to reko, da so plenili po Meziji, Traciji, Iliriji, Macedoniji in 
drugih pokrajinah bizantinske države. Pridrli so večkrat v 
Peloponez, potem do vrat carigrajskega mesta, do Egejskega, 
Jonskega in Jadranskega morja. Prišli so čedalje bolj naprej 
po grški zemlji ter po njej ropali in požigali, prebivalce pa 
morili ali pa lovili, da so jih potem odvajali v sužnost. Naši 
predniki niso bili takrat nikak miren narod, ki se peča le s 
poljedelstvom in živinorejo, pač pa jako bojevit. Prokopij, ki 
je spisal okoli leta 558. svoje delo, Anekdota imenovano, 
misli, da so Bizantinci vsled vsakoletnih napadov, katere so 
napravili Slovgni, Antje in Huni, izgubili od leta 527. sem, tedaj 
v tridesetih letih, nad 200.000 Ijudij. Nekateri so bili ubiti, 
dnigi pa odvedeni v sužnost. A tudi Slovšni niso brez škode 
zapuščali bizantinske zemlje, ker pri raznih napadih, še bolj 
pa pri obleganju mest in v nesrečnih vojskah jih je bilo mnogo 
pobitih. •») 

*) Ptokopios, Hist. are, c. 18, edBonn., p. 108 et 109: 9*l}JiVQiovg 
dl Ktd QQqxtpf ohjVj sirj Č* av ix x6hiov tov lovlov i*.ixQi i<s tcl 
Bv^c^tUDP nQoaatita, iv totg 'EJlag ts xcu XBQQovrj(nt(ov ^ X^Q^ 
itrtlt^ OvTPoi xn xod ^xXafiijfol xcu "u^vrcu (Tj^bčov ti dva nav xara- 
^ion$g «off, i^ ov *Iov(rtiviav6g nagiht^s ti/p 'PmfJLaimv figiriv, 
inixsata igya Blojouramo rovg tavrri avOgdnavg, nliov yag iv 
imtmi ^f^P^^i o^f*^^ V ^^^"^^ fAvgtadag B!xo<Ttv bIvoi mv t« dvrigrjfiiratp 
xflU i[vdgasiodiCfUTa>v htavOa 'PfOficUmv^ mffrs rijv 2JxvO(Sv igrjfiiav 
aiUlu tavnig ncanafifSB zi^g /^t; ^VfificUvBi , . ,. ov fiivroi ovčk Fligacug 
^ 2a^€uafVoig tj Ovppoig ij Tigp 2jcXafirjvfiv yivBi ^ t(ov a}luiv ^ag^agenv 
Turiv dxgatq{rdai9 ix 'Panfialtiav t^g ^ijg ^vriviiOri dna)Jiayijvai. ev u 
ftig taig iq.6doig xai nollt^ hi ficiTlov Sv r« fiohogxiatg xal ^vfi- 



Vsled neprestanih napadov je onemogla bizantinska oblast. 
Domači prebivalci grške države so iskali zavetja pred neljubimi 
gosti na morskih otokih in po utrjenih mestih, akoravno tu 
včasi brez uspeha. Mnogo njenih podložnikov je začelo opu- 
ščati obdelovanje zemlje; poprijeli so se pastirskega življenja, 
ker niso bili nobeno leto varni, da jim Sloveni ne uničijo njih 
bivališč ter ne opustošijo polja. Njih potomci so se ohranili 
do današnjega časa po goratih krajih Tracije in Macedonije, 
kjer se še sedaj večinoma pečajo z živinorejo. To so Kucovlahi, 
ki govord neko rumunsko narečje. 

SlovSni so postajali pri svojih napadih čedalje drznejši; 
vojskovanju so se privadili tako, da so prekosili še celo svoje 
nasprotnike. Največkrat so napadli sami na svojo roko bizan- 
tinska tla, drugikrat pa so pomagali Obrom, Hunom ali pa 
kateremu drugemu narodu. Sčasoma so Slovžni za vselej pre- 
stopili Donavo, ostali v bizantinski državi ter plenili po njej. 
Polagoma se je nabralo po grški zemlji toliko slovSnskega 
življa, da so dobile cele pokrajine ime *2^xkavrjvia€ ali *2^xhtvtvia€^ 
to je Slovčnija. Še celo Peloponez, Epir in druge pokrajine, 
koder dandanes ni več Slovanov, imele so mnogo slovenskih 
prebivalcev. Ker so se Sloveni s silo in proti volji grških ce- 
sarjev polastili njih zemlje, bili so tudi v dotičnih krajih po- 
polnoma svobodni ter vedno pripravljeni, da branijo svojo 
nezavisnost z mečem v roki. Pozneje so se posamezni oddelki 
Slovčnov pogodili prostovoljno ali pa primorani z vlado v 
Carigradu, priznali vrhovno oblast ondotnih cesarjev ter ob- 
ljubili dajati davek in vojake; postali so torej bizantinski pod- 
ložniki. Drugi so hoteli ostati še zanaprej gospodje na zemlji, 
katero so si osvojili s svojo pogumnostjo in brezobzirnostjo; 
ustanovili so si sčasoma samostojne države. 



fiokaig ivnvrtwfia(Ti noJloig ngoasTizfUKOtBg ovdiv ti ^(Tffov ^vvSii- 
q&d^(Tav.< — Jordanis, Romana, § 388, ed. Mommsen, p. 52: »Hi sunt 
casus Romanae rei publicae preter instantia cottidiana Bulgarum, Antium 
et Sclavinorum.c 



r 



— 93 — 

Nekateri Slovšni in Antje so prišli kot mirni ljudje prej 
ko ne v začetku šestega stoletja v bizantinsko državo ter se 
v njej naselili z namenom, da bi si tu poiskali primernega za- 
služka. To se je najbrže zgodilo še v tistem času, preden so 
začeli Sloveni in Antje pustošiti po grških tleh. Mnogo jih je 
stopilo v cesarsko vojsko ; nekateri izmed njih so se odlikovali 
v raznih bojih in, ako jim je bila usoda mila, povzpeli so se od 
prostaka do poveljnika. O slovanskih in antskih vojakih in 
njih hrabrosti nam pripovedujejo grški zgodovinarji tistega časa. 

Leta 537. so Huni, Slovšni in Antje pomagali Belizarju 
oblegati Rim. '<>) — Dve leti pozneje, tedaj leta 539., so služile 
slovSnske čete v grški vojski, katera je oblegala italsko mesto 
Auximum, ležeče blizu Jakina. S pomočjo hrabrega in moč- 
n^a Slovšna se je posrečilo Belizarju, da je dobil v svojo 
oblast nekega živega Gota. Ker je začelo gotovski posadki v 
Auximu zmanjkovati živeža, prihajali so Gotje včasi iz mesta, 
da bi se v ondotni okolici najedli trave. To je vedel neki 
Slovšn ter se še pred zoro skril v grmovju blizu mestnega 
zidovja. Ko je zjutraj na vse zgodaj prišel v njegovo bližino 
neki Got, da bi pobiral travo, napadel ga je Sloven hitro od 
zadej, prijel čez pas z obema rokama ter ga prinesel v Beli- 
zarjev tabor. '*) 

Leta 546. so Antje pomagali Bizantincem, ko so se ti 
po Lukaniji vojskovali z Goti. Prokopij pravi na dotičnem 
mestu o Antih, da so posebno izvrstni za vojevanje po takih 
krajih, ki so težko pristopni. Tri sto Antov je takrat s sv6jo 
hrabrostjo na nekem prelazu premagalo Gote ter jih mnogo 
pobilo. 72) 

Ko so se leta 554. in 555. Bizantinci vojskovali s Perzi, 
imeli so med svojimi poveljniki tudi dva barbara. Jednemu, 



'0) Prokopios, De beli. Goth., I, c. 27, 1. c. p. 125. 

'») Ibid., II, C. 26, p. 254 — 255. Prokopij nam pripoveduje to med 
drugimi dogodbami, katere so se vršile v petem letu gotovskc vojske 
(glej ibid. II, c. 30), tedaj leta 539. 

"-) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 22, p. 370. 

9 



— 94 ~ 

ki je bil po rodu Ant, tedaj Slovan, bilo je ime Dabragezas 
(Dobrogost), drugemu pa Usigardus. 7*) V isti vojski se je leta 
556. med bizantinskimi četami odlikoval s svojo hrabrostjo 
Suarunas, ki je bil slovSnske narodnosti. 7*) 

Kdaj so Sloveni in Antje začeli napadati bizantinsko 
zemljo, ni natanko znano. Iz Prokopijevih besed je razvidno, 
da takrat, ako ne prej, ko je vlado v Carigradu nastopil cesar 
Justinijan, kar se je zgodilo leta 527.") 

Prodiranje čez Donavo na bizantinska tla ni bilo Slo 
v6nom lahko delo. Že širokost rečene reke jih je ovirala. Na 
nasprotni strani pa so bili postavljeni bizantinski vojaki, da bi 
po svojih močeh stražili državno mejo. Grška vlada je pošiljala 
na mejo najhrabrejše čete in najboljše poveljnike. Da bi bilo 
še težje napadati bizantinsko zemljo, postavil je cesar Justi- 
nijan ob Donavi mnogo trdnjav, že obstoječe pa je dal po- 
praviti. '«) Tako nam je znano, da je rečeni cesar blizu trdnjave 
Palmatis iz nova postavil trdnjavo Adino zato, ker so ondi 
Slovčni neprestano prežali na tamošnje popotnike, skrivoma 



"») Agathiae Hist., III, c. 21 (Corp. script. hist. Byzant., pars III, 
p. 186): > . . . /in^QaysC(iiy "^^^tr^; uviin^ ta^lao^o*: . . .< — Glej tudi 
ravno tam c. 6, p. 150. 

'*) Agathiae Hist., IV, c. 20 (1. c. p. 249): » . . . £oiiaQOvvai; ti^ 
orofia, 2^'AaPog ržrr/p . . .« — Primerjaj to ime in pa ime »Sparuna«, 
katero čitamo v listini bavarskega vojvode Tasila te leta 777. (Urkundenb. 
d. Landes ob d. Enns, H, str. 3. — Schumi, Archiv, I, str. 4). 

") Prokopios, Hist. are, c. 18, ed. Bonn. p. 108: * . . . i§ ov 
'lovffjiriavog 7zaQiXaP6 tfiv 'foifiumv «(j;fij«'.< — Marcellinus comes 
(Mon. Germ., Auct. ant., XI, p. 99) nam pripoveduje, da so »Greti« leta 
517. opustošili Macedonijo, Tesalijo in Epir noter do Thermopylske so- 
teske. Takratni cesar Anastazij je odposlal tisoč Hber zlata ilirskemu 
prefektu Ivanu, da bi odkupil vjetnike. Ker pa ni bilo dosti denarja, 
požgali so sovražniki koče, v katerih so imeli zaprte svoje vjetnike, ali 
pa so te pobili pred vrati zaklenjenih bizantinskih mest. — Strakosch- 
Grassmann (Gesch. d. Deutschen, I, str. 302) misli, da so bili ti Getje 
Slovani ter se sklicuje na Theophylakta Symokatta, kateri na nekaterih 
mestih (III, C. 4; VI, c. 6; VII, c. 2) Slovene imenuje tudi Gete. 

'*'') Prokopios, De aedificiis, IV, c. i, ed. Bonn., p. 264. 



- 95 — 

jih napadali iz zasede ter naredili ondotno okolico nepri- 
stopno. — V Dobrudži (Skitiji) je cesar popravil trdnjavo sv. 
Kynlla. Tej nasproti je bila neka stara trdnjava, Ulmiton ime- 
novana, katero so ondotni Slovžni dolgo časa rabili za svoje 
pribežališče, ko so pustošili po njeni okolici. Trdnjava je bila 
že vsa razRišena in nič drugega ni ostalo od nje, kakor samo 
ime. Ker jo je Justinijan dal prenoviti, postala je tamošnja 
zemlja za nekoliko časa varna pred napadi in nakanami Slo- 
venov. ^') (Dalje prihodnjič.) 

Tri zgodovinske pesmi v slovenskem jeziku. 

Priobčil P. pl. Radics. 

Pri svojih študijah sem našel slučajno nastopne tri zgo- 
dovinske pesmi, za katere mi ni znano, da bi bile že objav- 
ljene v kaki zbirki. 

»Pefm od Shentjungante« je zgodovinska pesem, katero 
je pelo ljudstvo na kaki božji poti. Na Spodnjem Štajarskem 
je več cerkva Sv. Kunigunde, na Kranjskem je pa le jcdna, 
namreč ona na Tabru, v ihanski fari, ki je bila nekdaj božje- 
potna cerkev. Pesem opeva življenje svete cesarice Kunigunde, 
ki je bila soproga nemškega cesarja Henrika Svetega. Rojena 
je bila 1. 980. na gradu Luksemburgu in umrla je 3. marca 
1. 1040. Bila je 12 let kraljica, 10 let cesarica kot soproga 
cesarja Henrika Svetega, s katerim sta napravila precej pri 
poroki obljubo vedne zdržnosti. Na obletnico Hcnrikove smrti 
je udova Kunigunda stopila v samostan, katerega je bila ustanovila 
v Kaufifungu, in ondi živela še 1 5 let. Ta slovenska pesem je 
zapisana na prvih listih knjige, ki je moja last in ki nosi naslov : 
Christiiche Einsamkeit . . . von G. Haslbauer S. J. Laybach 1 771. 

Drugo pesem je zložil znani pesnik Zupan 1. 1813. na 
proslavo avstrijskega polkovnika Milutinovica, ki se je hrabro 
bojeval po Dolenjskem proti Francozom v zadnjih dnevih fran- 
coske vlade v Iliriji. Našel sem pesem, natisnjeno na samcatem 

"') Ibid., IV, C. 7, p. 293. 



— 96 — 

listu, v C. kr. licejski knjižnici v Ljubljani. Kje je bila natis- 
njena, ni povedano. 

Tretja pesem je tudi znabiti Zupanova. Zložena in vgla- 
šena je bila v Kamniku na Kranjskem, kakor kaže opazka 
na koncu pesmi. Peča se z zgodovinskim dogodkom, kako 
so 1. 1 8 14. združene vojske vzele Pariz. 

Po teh predpomnjah podajam pesmi dobesedno. 

Pefm od Shentjungante. 



Kriftjanfka Dufha sdej 

ti letu poflufhaj 

Exempel sa trij Stani 

letu vferzi ohrani 

od lete Divize 

inu Zesarize 

Svete Shentjungante. 

2. 
Narpred ona vuzhi 
slafti ledig ludi 
kir je vfvoji mladofti 
Slushla Bogu sadofti 
glih tak ti mladi fvet 
Stur de nabofh preklet 
enkrat na vunmo fvet. 

3. 
Poglej kok je bla ona 
s' zhednoftmi obdana 
De vnjenimo shivlenju 
no v lepmu sadershanju 
vfi fofe zhudili 
ki fo to videli 
v ferz premifhluvali. 



Dokler je ledig bla 
Bogu je flushila 
Ker je v Sakon stopila 
Mosha nagovorila 
De fta tud Divifhtvo 
oblubila Bogu 
Kriflufu Jesufu. 

5. 
Ona v Sakonfkmu ftanu 
Sta shivela mimu 
sveftu Bogu flushila 
Se poflila molila 
poglejte sakonski 
Kok vaf ona vuzhi 
Deb enkrat frezhni bli. 

6. 
Potem kje vudova bla 
Kaj je tazhaf strila 
ven klofhter fe podala 
ojftru shiulenje pelala 
Tam ona vkloshtni spet 
shivela petnajft let 
Dufho bol oskerbet. 



— 97 — 

7. 8. 

V klofhtru je ona tam, Sdej pak vfi skupej vi, 

Bogim ftr^la vfak dan pousdignite ozhi 

tu porednu Dell svolila k leti Sveti Divizi, 

tiftga je ona ftrila Jen velki pomozhnizi, 

Je tam sa Deklo bla Profimo njo vfi sdej 

De je pometala De nam sprofi Svet Raj 

She bol ponishala. Enkrat na vekomaj 

Amen. 

Todor - Milutinovizhu *) 

Vishnjagora (1813). 

I^lava Serpfkiga im^na, 

Milutinovizh Bogdani 
Hvali krishov treh Te ftena, 

Hvali Vifhenj Te Goran. 
Polkovodja Gradifhkanov, 

Videnih fp^t vitesov, 
§trah Frankonov, Italjanov, 

Kralj — nameftnik — Evgenov ! 
V Salog jesar Ti Slavonov 

Od Plefhdnov pridervf 
§edem ilijdd Frankonov: 

Kralj v' Iblano pribeshf. 
Kak Martini, Jurkovlzhi 

Tujim plafhijo uh6I 



♦) i) Todor, Bogdan, Theodor, 2) Krishi trijč, die drei Kreuze bei 
^hmaija, St. Marein, 3) Polkovodja, Regimentscommandant, 4) Vitez, junak, 
Held, 5) Frankon, Franzose, 6) Salog, Dorf iiber dem geweihten Brunnen, 
5)Jeser, Tausend, 8) Pleshan, Bewohner des Dorfes Pleshe (iber St. 
Marein, 9) Ilijada, Tausend, 10) Martini im Jahre 18 13 Hauptmann, jetzt 
Oberft der Gradiskaner, 11) Jurkovizh, auch ein sehr ausgezeichneter 
Gradiskaner Hauptmann im unterkrainischen Feldzuge 18 13, 12) Dedindol, 
Thal bei Weixelburg, 13) Plavi, Blaurdcke, Franzosen, 14) Medvedjek: 
Barenberg zwischen St. Veit und TreflFen, 15) Goriza Vanzhcta, Vanzha 
Goriza, Hugel Johannis vor Sittich an der Landftrasse, 16) Vezhniti, 
cwig, unfterblich sein. Su/an. 



— 98 — 

§hmarje, Dedindola grizhi 

Od junakov (i poj6. 
Pet fto ranjenih fkrivali 

Plavi nam fo Ilirom; 
Mertve Iliri vkopali 

Ne vbraniti kof volkkm. 
Tvoji fe farni vmaknili 

V tami do Medvedjeka 
Lohka tuji Te fledili 

Do gorize Vanzheta. 
Ondi dvakat prenozhfjo, 

l^koro vfe Ti poloviTh : 
Tvoji tuje nam fpodijo 

Ti s' Gradifko nam vezhnffh. 

Notre vsetie Mefta Pariza inu žele franzosouske Dushele 
Na 31. Mali traven v' Lettu 18 14. 

Narozhi ga, povsdigni ga, en glashik sr^liga vinza 

Do kraja fprasni ga; 
Nafh brat ni ta, fovrdshimo ga, ktir nima v' ferzu vefelja. 

Na dan tegž prasnika. 

♦ ** 

Konzhdno je, dogndno je, jundfhkih Nemzov mafhvdnje 

Obluba je fpolnena; 
Na tlih leshi, in' milo jezhi, franzofkiga Lintverna jeza, 

Sram6ta pov^rnena je. 

*** 

Sajnali fo, krizhali fo, gofpodje bit zeliga fveta, 

Golfali so zel fvet; 
Al sdej beshe, v' foj dom hit^, in' dajo na sadne shovnirjam 

Eflrajharfkim v' roke Pariš. 



— 9^ — 

Mogozhni Pariš, prevsetni Pariš, premdgajo nemfhke armdde, 

Ponishno fe more vdat; 
Tam shvishgajo, tam vnkajo, in' pl^fhejo polni vefdlja, 

De vdarjen je Bonapart. 

*♦♦ 

VeKlje sa naf, zhdft vfdka za ref, prepevajo nemfhki junaki, 

Kraleftvo Franzofko je prezh; 
Golfdli fo naf, vojfkval' fe zhes naf, al sdej fo v' nafhi obldfti, 

Zefarja nimajo vezh. 

* *♦ 
Le pimo ga, naftivimo ga, fprasnimo en glashik sa drugim 

Franz Zefar nej dolgo shivi; 
In' Shvarzenberg, junafhki vojfhak, ta pervi z^le armade, 

Njeg6va zhdft vselej flovf. 

Mofhkovitarfki Zar, premagan nigdar, in' žela njegova armdda, 

In' Wilhelm Prejsovfki kral; 
Tud' BHher vojfbak, in' vCiki kofak, nej bodo ve^žli, in' fr&shni, 

Na sdravje i^ih more pit' vfdk. 

*** 
She pimo en glasb, doft' ftril' fo sa naf Prinz Wirtemberg, 

Parfki Graf Wreda 
In' General Lihtenftein fpet; 
Nej dolgo shivč, nej fe vefel^, k' fo vergli is tr6na TirAna 
Refhfli od njega zel fv^t. 

O B<5g1 daj mozh, in' pdmeti luzh, fkup' fkl^nenim ferzhnim 
Zefarju Franzu nar pret; vojskam 

Njih zhdfl, njib fm^, kir t6lko flov^, oftdne na vezhno v' fpomfno, 
Dokler konzhan bo fvet. 

Composita, & cantata Camnicii die 24. Aprilis 18 14. 



— 100 — 



Mali zapiski. 



Rodavina Blagajeva, A Blagay — csaldd oklevdltdra. A m. tud. 
akad^mia tortdnelmi bizottsdga megbizdsdb61 szerkesztett<*k Thall6czy 
Lajos ds Barabds Samu. Budapest 1897. CCXCIV + 597. 

Znani ogerski zgodovinar in ravnatelj arhiva skupnega finančnega 
ministerstva na Dunaju dr. Lud. pl. Thall6czy je izdal v zvezi s Sam. 
Barabis-om »Codex diplomaticus« rodovine Blagajeve. Codex obsega 
dva dela: zgodovino rodovine in diplomatar. Prvi del je posebno zna- 
menit, ker se Thalloczy ozira v svoji razpravi dostikrat na kranjske 
razmere. Razprava je razdeljena v štiri dele: A) Izvor rodovine Blagaj 
(a Blagay — csalAd eredete), B) rodoslov rodovine Blag. (a Blagay — csaldd 
szdrmazds — rendje), C) zgodovinski načrt rodovine Blagaj (a Blagay - 
csaldd tSrtdneti szereplčse) in D) pečat in grb rodovine Blagaj (a Blagay — 
csaldd czimere). Ta razprava je sieer precej prosta veliko - madjarskeg a 
šovinizma, vender ima dosti hipotez, ki so zelo neverjetne. V kratkih 
potezah naj podam pregled razprave. Stari genealogi so izvajali izvor 
starih rodovin od Rimljanov. Na Hrvaškem dobimo dosti takih rodovin, 
kakor: Blagaj, Frangepani, Zrini in Korbav. Rimsko-laško kulturo, oka- 
menelost genealogične tradicije in legende vidimo tudi na Hrvaškem, 
nečimemost in ponos rodovine je provzročilo ponarejenje listin, državno 
pravo je to vsprejelo, mnogokrat se je zaneslo tudi v zgodovinske spise, 
zlasti ako je bila rodovina imenitna. Izvor rodovine Blagajeve se naslanja 
na listino kralja Emeriha iz 1. 1200. Thalloczy dokazuje v več poglavjih, 
da je ta listina ponarejena, pri tem zaide jako daleč, pripovedovanje 
postane preobširno in vsled tega dostikrat nerazumljivo. V drugem po- 
glavju se reizpravlja vprašanje, je-li bila pokrajina mej Dravo in Savo po 
osvojitvi ogersko posestvo, in pride do zaključka, da hrvaški kralji do 
1. 1 09 1, niso zapovedovali od Knina do Drave, ampak da je bila do 
tega leta pokrajina mej Dravo in Savo pod ogersko vrhovno oblastjo, 
toda ne z ogersko organizacijo, še le po 1. 1091. so uvedli ogerski kralji 
komitatsko organizacijo in jo prilagodili Županski instituciji. V četrtem 
poglavju dokazuje, da je »ducatus Slavoniae« dežela mej Savo in Kulpo. 
L. 788. so posedli furlanski Franki del stare Slavonije, in sicer zahodni 
del sedanjega zagrebškega komitata in del Dolenjskega. Po IX. stoletju 
sta nastali dve mejni grofiji: marchia Camiole in marchia Slavonie, ki 
sta imeli tudi skupno ime »marhia Craina«; tod so hodili Ogri v X. sto- 
stoletju, to je bila >via Ungarorum.« Ni prav, kakor trdijo nekateri 
kranjski zgodovinarji, da je spadal Žumberk, Metlika, Kostanjevica in 
Črnomelj h krškemu dijakonatu, ko je Ladislav I. 1. 1091. ustanovil za- 
grebško škofijo, in da je bila cerkvena oblast skupna z oglejskim patri- 
jarhom. Ker je Ladislav pri organizaciji zagrebške škofije ta del Kranjske 



— 101 — 

podvrgel njeni jurisdikciji , je razvidno, da je bila ta pokrajina pod 
ogersko vrhovno oblastjo. Nikdo ni trdil, da je bilo Krško lastnina 
hrvaških kraljev, vender so domnevali kranjski zgodovinarji, da je morda 
Ladislav to pokrajino za doto dal svoji sestri Zofiji, mejni grofici kranjski, 
v korist njenih sinov Popona II., Ulrika U. in Burkarda. Iz tega izvajajo, 
da je prehajala Kostanjevica, privatno posestvo comitum Camiolie, potom 
ženit ve na grofe Andechs, od grofov Bogen v roke koroških vojvod in 
I. 1 141. na grofe Sponheim. Dokazano je torej, da se je menjala meja 
proti Kranjski, da imamo ogersko pokrajino »in coniinio«, ki je ležala 
onstran »gyepnk*-ov (mejnih jarkov) indago - črte. 

Posebno srečno Thalloczy ni rešil vprašanja, kdo je bil Albert 
Mehovski. Odločil se je za Bertolda, andeškega grofa, ki je imel od 
1. 1 180— 1204. grad Mehovo v posesti. V nadaljnih dveh poglavjih do- 
kazuje, da ni nobene zveze mej rodovinami Orsini, Rosenberg in Blagaj; 
nahaja se ta hipoteza v najstarejših listinah in se je dalje ohranila, dokler 
ni zadobila tradicija državno-pravne veljave. 

Drugi del razprave obsega rodoslov rodovine Blagajske z dvema 
genealogičnima tabelama. Na prvi tabeli je genealogija razvidna do 
Frančiška Blagaja, zadnj^a ogerskega grofa; na drugi nadaljevanje do 
današnjega dne. Zgodovinski podatki prve tabele so kritično predelani. 

Tretji del razprave je najobšimejši, pisatelj je nakopičil tu toliko 
gradiva, da se moramo čuditi njegovi pridnosti in univerzalnosti. Opisuje 
nam zelo živahno, kako se je neznatno pleme Baboničev (do XII. sto- 
letja nahajamo v listinah ime »de Goricha«, od XII. stol. »de Vodicha« 
in od XIV. »de Blagay«) pridobivalo vedno več vpliva mej hrvaškimi 
rodovinami, dokler ni dospelo do banske časti. Dalje popisuje, kako se 
je širil ogerski idiom na Hrvaškem. Razni upori hrvaških plemenitašev 
proti ogerski oblasti in naposled boji s Turki so jako natančno in razum- 
ljivo narisani. Zgodovina rodovine obsega srednji vek in 16. stoletje do 
smrti Frančiška Blagaja. 

Četrti del razprave zadeva popis rodovinskega grba in pečata. 
Pisatelj ni ravno dober sfragist, zato se je ponesrečil ta del popolnoma, 
malo bolji je spis v Glasniku zemaljskoga muzeja u Bosni i Hercego- 
vini« 1897, jul. — sept. zvezek, 333—397 str., kjer je izšel pod naslovom: 
»Historička istraživanja o plemenu goričkih i vodičkih knezova« mal 
posnetek te razprave. Kmalu izda dunajsko genealogično - heraldično 
društvo »Adler« nemški prevod, kjer hoče popraviti pisatelj razne na- 
pake. Razun tega je priobčil tudi Anton P6r v »SzAzadok« 1. 1894. pod 
naslovom »Ddli szldv t&'rtdneti tanulmdnyok«, kratek zgodovinski popis 
zgodovine Blagajeve, ki je pa zelo nepopolen, ker pisatelj ni poznal 
listin rodovinskega arhiva v Boštanju. 



— 102 — 

Diplomatar je sestavil Sam. pl. Barabis, uradnik ogerskega držav- 
nega arhiva, ki se jako razločuje od drugih jednakih publikacij ogerske 
akademije. Pisava je zelo pravilna, mnogo listin, posebno 14. in 15. stoletja, 
zadeva Kranjsko in so bile sedaj prvič objavljane. Fr. K. 

Prazgodovinske iskopine pri Toplicah na Dolenjskem, Dne 
15. maja t. 1. je začel kopati J. Pečnik na bivših pašnikih Meniške 
Vasi, na »Dolgih delih«, parcelna številka 341 1 podtumske občine. V 
jedni izmed tamošnjih gomil (št. I.) je bilo dvanajst grobov, ki so imeli 
več lončenih posod. Mej njimi je bila najzanimivejša »p>omno2ujoča po- 
soda«, ki je imela okoli vrata pripadajoče (akcesorične) manjše lončke, 
ki so bili v zvezi z glavno posodo in so simbolično izražali pomnože- 
vanje, razplodenje, poveličevanje. Potem je kopal g. Pečnik veliko gomilo 
št. n. v hosti Branževec zahodno od Toplic, parcelna številka 351 
topliške občine, v kateri je bilo 44 mrličev, skoro vsi celi, samo dva 
sežgana. Najimenitnejša najdba iz nje je poškodovana bronasta situla z 
vtolčenimi podobami, ki predstavljajo »epulum«, t j. javno veselico, sve- 
čanostni sprevod, igre in svečani obed. Podobno situlo so našli v 
Kuhfahmu ob Donavi. Situla je močno stisnjena, ker je ležal velik kamen 
nad njo ; čudno je, da so našli nad glavo vsakega mrliča kamen položen. 
Pri istem mrliču (moškem) so izkopali še dve sulici, dve fibuli in bronast 
pas z lepimi sklepanci. Druga situla iz iste gomile ni imela podob, pač 
pa v gorenji rob vdelan svinčen obroč. Najbogatejši je bil grob št. 23: 
imel je lepe čertoške fibule (iz konca V. in začetka IV. stoletja pred Kr.), 
široke, cevem podobne uhane, votle zapestnice, široko in dolgo bronasto 
pločevino, ki je služila za pas, pašne obročke, malo bronasto iglo iz 
pozne latenske dobe itd. Bilo je vse polno vretenc (na gradišču smo 
našli jedno, ki je služilo morda le kot otroška igrača), potem loncev in 
zdel s tremi nogami, podobnih našim kožicam, visokovratne posode s 
tremi roči na vratnem podaljšku itd. Posebno lep je bil nakrasninski 
dzu*, sestoječ iz zapestnic, repinasto zloženih uhanov in šestero pripada- 
jočih fibul, katere je neka draga oseba mrliču v grob položila. Gomili 
št. m. in IV. sta bili bolj siromašni, zato je pa št. V. bolj bogata. Na- 
haja se v gozdnem delcu Antona Turka, št. 2747 podturnske občine. 
Dolga in široka je po \om^ visoka skoro zrn. Pečnik jo je začel kopati 
dne 25. junija in odkril do sedaj 17 grobov. Proti sredi je bil večji grob 
nekega poglavarja, obložen z veliko množico kamenja (za tri vozove). 
Grob je bil i m pod zemljo, 3»r dolg in v^m širok. Noge so bile proti 
severju, glava pa proti jugu obrnjena. Pri glavi je stal velik lonec, nad 
koleni pa strta situla z debelim robom, kakoršne so se nahajale tudi na 
Magdalenski Gori. Pod koleni je bila bronasta čelada, dve sulici, jedna 
sekira, dve fibuli, skleda, razjeden pas in še več bronove rje. — V 
drugem, samo 05 m globokem grobu, sta bila mož in žena (na desni) 



- 103 — 

pokopana, tudi z glavama proti jugu. Žena je imela mnogo jantarjevih 
korald, uhane, fibule in votle zapestnice, a vse le slabo ohranjeno. Mož 
je imel lepo čelado z jednim grebenom, dve dolgi sulici (55 cm\ sekirico, 
štirivoglato pušično ost in konec nog dve silno končani situli. — Gra- 
dišče, h kateremu so pripadali vsi ti grobi, je stalo na griču med Topli- 
cami in Meniško Vasjo, 264« nad morjem. Nasip se še jako dobro 
pozna in meri 8ao korakov. Glavni vhod je vodil od severa sem, nasproti 
Kulovih sel. Tla so kamenita in na najvišjem mestu naselbine je bila 
mala odprtina, katero so lani razširili in našli pod njo zelo prostorno, 
domu podobno okapnico. Gradišče je bilo že po prirodi dobro utrjeno, 
ker je skoro od vseh stranij obtakajo Radoščica, Krka in Sušica. Vseh 
gomil v Branževcu utegne biti okoli dvajset ; jedna prav velika se nahaja 
na travniku ob cesti severno od pokopališke cerkvice sv. Marije. Raz- 
kopavanje se pridno nadaljuje. S. R. 

Janes Debevec in janzeniaem, O slovenskem pisatelju Janezu 
Debevcu so pisala »Izvestja« 1. 1895. Slovstveno delovanje in mišljenje 
tega moža vtegne nekoliko pojasniti ocena, ki jo je priobčil 1. 1802. 
Časopis »Annalen der dsterreichischen Literatur« v svojem listopadovem 
in grudnovem zvezku. Neznani ocenjevalec se peča s prej to leto izešlo 
četrto izdajo Debevčevih >Kratkih navukov«. Za naslovom — Kratki 
Navuki, Regelze inu Molitve sa sakrament fvete Pokore, od Joannesa 
Debevza v' Lublanfki duhovni hifhi Mafhnika napravlenu. Zhetertezh 
von danu. VLublani od Leopolda Egeija na prodaj utifnenu. 1801 v. 8. 
96 str. — navaja vsebino ter pristavlja: »Knjigo sklepajo litanije od po- 
kore, katere so bile dodane šele tej 4. izdaji kot tretje poglavje. Sestav- 
ljene so od konca do kraja iz svetopisemskih izrecno niznanjenih rekov, 
ki se navajajo ne pobesedno, nego večinoma po zmislu. Vsa tri poglavja 
so francoskega izvora in torej, kakor se lahko sklepa, pisana v duhu 
gospoda iz Port-royala. Slovenski prevajalec jih je posnel z majhnimi 
izpremembami iz del: La conversion du p^cheur, le directeur des &mes, 
les maximes pour le sacrament de penitence. Poglavita zasluga mu je 
v tem, da je poskusil mej svojimi rojaki razširiti čistejše pojme o pokori. 
Sicer se je prevod tako vrlo posrečil, da je četrta izdaja že razprodana 
ter pride skoro peta na svetlo.« To se je zgodilo šele 1. 1807. V Debev- 
čevih »Kratkih navukih« veje po sodbi ocenjevalce vi janzenistiški duh, 
duh gospoda iz Port-royala. Kdo je bil to ? Najbrže meni kritik Arnaulda, 
vnetega pristaša janzenistov, katerim je bilo središče v ženskem cister- 
cijanskem samostanu v Port-royalu des Champs. Ondotne redovnice so 
se trdno oprijele janzenistiških naukov ter niso hotele podpisati bule 
papeža Aleksandra VII. »Apostolici regiminis«. Na čelu upornikov zoper 
to protijanzenistiško bulo je bil Arnauld ; ž njim so potegnile port-royalske 
nune. Šestdeset redovnic je moralo zato 1. 1666. iti v zapor. Pod papežem 



— 104 — 

Klemenom IX. so prišle zopet na svobodo. Ko pa je izšla 1. 1705. nje- 
gova bula »Vineam Domini«, naperjena proti janzenistom, in Portroyalke 
niti tej niso hotele pritrditi, je ukazal kralj Ljudevit XIV., naj se zatare 
njihov samostan. Nune so razposlali v druge redovne hiše, samostan 
Port-royal des Champs pa je bil do tal porušen I. 17 10. (dr. Kryštufek, 
Všeobecni cirkevni dSjepis, ITI. 417—419.) /. Vrkotmik. 

Vrstnik slovanskfh staro&itnosH, Indicateur des travaux relatifs 
a r antiquit^ de la nation Slave, bode začel izdajati tekom letošnj^a 
leta češki učenjak dr. Lubor Niederle, ki je bil ravnokar imenovan 
izvenrednim profesorjem starožitnosti na češki univerzi v Pragi. Dose- 
danja delavnost Niederle-jeva*) nam je porok, da bode novo, pa pre- 
potrebno podjetje prospevalo in odstranilo nedostatek, ki ga je čutil vsak 
Slovan, ki se zanima za slovanske starožitnosti. Od začetka bode pri- 
našal večinoma le pregled spisov in rezultatov sodobnih raziskavanj na 
polju slovanske archaeologije, ethnologije, historije, linguistike itd., kolikor 
se taka raziskavanja in spisi tičejo najstarejše dobe in razvoja naroda 
slovanskega. »Vestnik« bode pravi repertorium, neobhodno potreben pri- 
pomoček, za vsakega, ki se peča s podobnimi stvarmi. Pisan bode v 
prvi vrsti v jeziku češkem, vsebino različnih člankov pa bo prinašal tudi 
francoski. Referati in ocene novih spisov in knjig pa morejo biti pisani 
v vseh slovanskih in svetovnih jezikih. Izhajal bo od začetka dvakrat 
na leto v zv. 4 — 5 tisk. pol v vel. 8®. — Da bo »Vestnik« prinašal spise 
v vseh slovanskih jezikih to nas mora toliko bolj veseliti, ker bo to po 
Miklošičevi >Slavische Bibliothek« prvo znanstveno glasilo, ki pokaže, 
kako začeti, da se mi Slovani sporazumemo mej seboj vsak s svojim 
jezikom — brez pomoči slovanskega volapiika — nemščine. Tak list je 
gotovo vreden vsestranske podpore, ni dvoma, da jo najde tudi pri nas 
Slovencih, ki se vže od nekdaj zanimamo za nastarše zgodbe slovanske. 
— Naročnina za Avstrijo je 2 gld. Spisi in vse drugo se morejo poSi- 
Jjati prof. dr. Luboru Niederle-ju, ki stanuje: Praga, Fugnerovo ndm. 
i8o6/n. Kufdič. 

Slovenska mesečna imena te 1. 1466. V kodeksu št. 2821 fol. 
157 b, ki leži v c. kr. dvomi knjižnici na Dunaju, so popisane lastnosti 
otrok; zraven nemških mesečnih imen so tudi slovenska. Januarius, 
prosynicz. Das ist das erst maneyd gener gehaysscn. Das chind, das 
yn dem moneyd geparen wirt, das stilt geren und pegert zu allen zeyten 

♦) Poleg mnogih razprav po različnih časopisih je glavno nj^ovo 
delo »Lidstvo v dobe ptedhistoricke«, s posebnim ozirom na slovanske 
dežele, ki je izšlo letos tudi v ruski prestavi od Th. Volkova (nekoliko 
predelano od pis. samega), in pa »O pfivodu Slovanftv, Studie k slo- 
vanskem starožitnostim.« Praga 1896. 



— 105 — 

grozz freud z\i haben. — - Febraarius. Das ist der hornung oder setsczan. 
Ut supra. — Martius, susecz. Das wirt sneli und reich und in allen 
dingen pehent. — Aprilis, maly trawen. Das wirt mueleich und wun- 
derleich und scharfes mutes und schalkhaft. — Mayus, weliky trawen. 
Der erst may, das wirt gewaltig und chumbt zu grossen eren. — Junius, 
bobouczwet. Der ander may, das wirt fradiges muets und acht nicht, 
was er tuet. — Julius, maly serpan. Der erst augst, das wirt aus 
d& massen geytig und pos. — Augustus, veliky serpan. Der ander 
augst, das wirt chewsch und willig und fruchtparig. — September, 
poberuch. Der erst herbst, das wirt an allen dingen pechend und 
massig in allen dingen. — October, listognoy. Der ander herbst, das 
wirt poser natur, es gewint ain posy zung und gilt gut mit ubel. — 
November, kozowperschk. Das wirt ainuoltig und klug und getreu 
und wirt behent zu leren. — December, gruden. Das ist der trist 
monayd, das wirt gewaltig und reich und wirt genaem und in allen 
dingen lieb. 

Kdo je bil pisatelj tega prerokovanja? Ako paleografično primer- 
jamo to pisavo z ono na prejšnji strani, vidimo, da je oboje pisala ista 
roka in istočasno. Konec fol. 157*, kjer je zvršetek nemškega spisa: 
»Summa confessorum per Bertholdum«, najdemo sledeče: Anno domini 
millesimo quadringentesimo sexagesimo sexto finitus est liber per manus 
Martini de Lakch in die sancti Valentini etc. Iz teh vrstic nam je znan 
pisatelj in tudi čas. /V. K, 

Odkod in$e Horjul? V zadnji številki »Izvestij« dvomi g. P. B., 
da bi moglo to ime v zvezi biti s »Forum Julii«. In vender se to ime 
ne bo dalo neprisiljeno drugače raztolmačiti. Ižanci izgovarjajo Frjul; 
ravno tako imenujejo Ločani tudi prve hiše pri Stari Loki, tam kjer se 
cesta odcepi proti Cmgrobu. Po prepričanju Hancev so Frjulci dobri 
zidarji in »štamcarji«; (v resnici bivajo kamnoseki na bližnjem Lesnem 
Brdu). Lcsnobrški grad ni star, nego zidali so ga še le malo pred Val- 
vazoijevim časom. Poprejšnji grad se je imenoval Baumkircherthurm 
in je stal na kuclju južno od Vrhzdenca, od koder je diven razgled po 
vsi horjulski dolini. O Andreju Baumkirchnerju je v Horjulu znana pri- 
povedka, ki je zabeležena v »Mittheilungen des hist. Vereins fur Krain<, 
1. 1890 str. 203. Kakor znano, je bil ta junak iz Vipave doma, ki je 
ob njegovem Času spadala pod goriško grofijo, ali po mnenju priprostega 
ljudstva, pod >Furlanijo«. Verjetno je, da je Baumkircher naselil kaj 
takoimenovanih »Furlanov« v Horjulu kot izurjene rokodelce in da so 
potem začeli Kranjci imenovati kraj »Ferjul ali Horjul« (mesto / izgo- 
vaijajo h zlasti Kobaridci). Priimek »Čepon« v Horjulu diši precej po 
furlanščini. Značilno je, da je Linhart iskal cesto »Aquileja-Virunum< mimo 
Lesnega Brda; morda je vedel za kake stare spomine na Furlanijo. 

S. R, 



' 1 



— 106 — 

Have kave Natesia! Na scmeniSkem poslopju na desni strani 
pročelja se nahaja vzidan kamen z napisom : HAVE HAVE | NATESIA 
ET VALE I AETERNOM | TI. G. CON. S. | P. C. 

O tem spomeniku se je že mnogo zanimivega pisalo. Alfonz 
Miillner misli, da je ta spomenik podvržen, to se pravi, da ni pristen 
rimski spomenik, ampak da ga je zložil in izklesati dal Janez Gregorij 
Bolničar, znani kranjski zgodovinar. Sploh je kustos Miillner Dolničarju 
gorak in mu poleg te prevare očita tudi, da je zbiral spomenike in jih 
vzidal na stolnici in na semeniškem poslopju. V svoji, z veliko marlji* 
vostjo spisani knjigi »Emona«, izdani 1. 1879., piše str. 3: »J. Gregorij 
Dolničar je navdušeno sprejel Schoenlebnovo misel, tako da je njegova* 
vnema, razlagati početek Ljubljane iz nekdanje Emone, postala prava 
manija, in vse je storil, da bi se to mnenje popolnoma vkoreninilo. 
Napravil je cel6 črteže za medalje, nanašajoče se na ustanovitev Emone, 
zbiral je od vseh stranij spomenike in okrasil ž njimi tisti čas nastale 
imenitne zgradbe. Sumničimo ga cel6, da je napravil edini ponarejeni 
napis na Kranjskem. Kak6 je bil vnet za slavo Ljubljane, dokazuje naj- 
bolje stavek v njegovih, 1. 1701. spisanih: Annales Urbis Labaccnsis 
str. 07., kjer priznava, oziraje se na ljubljanske napise: restat . . . . ut 
inscriptiones et monumcnta, quae tum hic, tum in suburbiis ac vicinis 
locis, ubi olim Romani incolae urbis suas habuere villas ct praedia, me 
hortatore collecta ad excitandam veteris urbis Labacensis gloriam neo- 
fabricae annotemus.« 

Naj Miillner sam nadaljuje: »Um die Glorie der alten Stadt Laibach 
aufzurichten, wurden die umliegenden Orte ihrer romischen Inschriften 
beraubt und diese nach Laibach geschafft; dies ist das niichteme Ge- 
standnis Thalbergs. Dass bei dieser Manipulation Igg, der inschriften- 
reichste Ort, am schlechtesten wegkam, lasst sich denken.« 

»Druga nadaljna slabost, katero ima Dolničar skupno s Schon- 
lebnom, je ta, da je hotel iz vsakega E ali Ae napraviti Aemona, ne da 
bi se oziral na ostali tekst.« Na str. 326. nadaljuje z ozirom na zgoraj 
omenjeni napis: »Vemo pa, da je bil J. Gr. Dolničar oženjen, in da je 
njegova, v vsakem oziru izvrstna in uzoma žena umrla dve leti pred njim, 
torej 1717. Ta smrt je bržkone nagnila za starodavnost navdušenega 
moža, da je dal napraviti ta napis. Do te misli me je privedla peta vrsta 
napisa: TI. G. CON. S. Tu obsegajo črke TI. G. ime posvetiteljevo v 
okrajšani obliki. Zapiši ime Thalnitscher-jevo tako, da izstopita prva in 
srednja črka in prva krstnega imena, dobiš Thalnitscher Gregorius. Napis 
bi se torej bral: »Have have Natesia et vale aetemom. Thalmtschcr 
Gregorius coniugi suae poncntium curavit.« 

Miillner je kmalu našel neko zelo verjetno potrdilo svoje misli. 
V listu »Argo« L str. 38 in 39 piše: G. P. pl. Radics je objavil 1. 1863. 



— 107 — 

v »Blatter aus Krain« zelo zaslužno delo o Dolničarju. Tu nahajamo, da 
se je Bolničar 1. 1684. poročil z Marijo Viktorijo Saneti, ki je umrla 
1. 1699., on sam pa je umrl 1. 17 19. Postavi črke besede Saneti 521436 
v vrsto, kakor jo številke naznanjajo, dobiš besedo Saneti 123456. 
Dodaj radi latinske končnice še a in pred seboj imaš ime tajnostne Na- 
tezije (Natesia). Sicer pa DolniČar ni izviren v svoji ideji. V Portogruaru, 
v stari Concordiji, mej Vidmom in Padovo, se nahaja podoben pona- 
rejen napis : Have have | Herotion | ct vale | etemom | filiac | . Mommsen 
pristavlja: Descripsi et damnavi. Dotničar je postal 21. junija 1679 v 
Bologni doktor obojega prava. Najbrže je na potu videl omenjeni napis, 
ki mu je takd ugajal, da je sestavil v tem duhu podoben napis svoji 
rajni ženi. Tako Mullner. 

Janez Gregor Dolničar pl. Thalberg gotovo ni zaslužil, da se mu 
kaj takega očita. Njegov ujec Schoenleben si je mnogo prizadeval do- 
kazujoč, da je stara Emona stala na mestu, kjer je sedanje Gradišče v 
Ljubljani, ne pa ondi, kjer stoji mesto Cittanova v Istri ali Glemona na 
Frijulskem. Mullner pa se je oprijel trditve dr. Princingerja, ki meni, da 
je stala Emona približno tam, kjer stoji Ig (Studenec). Mullner si v svoji 
knjigi pošteno prizadeva to trditev okrepiti in drugi trditvi izpodkopati 
tla. Tu sta mu najbolj napotje delala Schoenleben in Dolničar. Trebalo 
je torej ovreči dokaze teh dveh mož. Miillneiju se to ni zdelo težko. 
Ker Dolničar sam pravi, da je zbiral rimske spomenike, torej je lahko 
pobral tudi kamene, izkopane na Igu, in jih prinesel v Ljubljano, sedaj 
pa se nahajajo tu kot dokaz, da je Emone iskati v Ljubljani. Za trditev, 
da bi se ižanski kameni nahajali v Ljubljani, nima Mullner nobenega 
trdnega dokaza, ampak sam6 domneve. A te domneve so napačne, kar 
je jasno iz Dolničarjevih spisov sžunih. Ta vestni domoljub je spisal knji- 
žico: Antiquitates Urbis Labacensis, ki je bila 1. 1690. že pripravljena za 
natisek. V tej rokopisni knjižici govori Dolničar o zidanju Emone, o 
velikosti, o zidovju, o toplicah in drugih stavbah, o Ljubljanici, o vodo- 
vodih, o veri starih prebivalcev, o templih, izkopinah in napisih itd. Za 
nas je najvažnejši odstavek o napisih. Navaja več napisov tudi Schoen- 
lebnu neznanih in morda še dandanes nenatisnjenih, poleg tega pov^, 
če mogoče, tudi kraj, kjer so kamen izkopali. O nobenem kamenu pa 
ne pove, da bi ga bili našli na Igu. 

Pa pustimo druge napise, namenili smo se govoriti le o napisu, 
katerega imenuje Mullner ponarejenega. Kaj je ž njim? Dolničar piše: 
»In horto N. Perne civis Lab. in suburbio fragmentum errutum Anno 1688 
sub seq. inscript. L. SVLP. CLAVD. | FEC. ŠIBI ET | LL. PO. E. | 
hoc est Lelius (moralo bi stati Lucius) Sulpitius Claudius fecit šibi ct 
libertis posterisque eorum. Est et alia ibidem detccta, quae sic sonat: 



— 108 — 

HAVE HA VE 

NATESIA 

ET VALE 

AETERNOM 

TI. G. CON. S. 

P. C. 

Kaj to dokazuje? 

Miillner je Dolničarja prezgodaj obsodil in po krivici. Kamen so 
izkopali na Perne-tovem vrtu v predmestju 1. 1688, torej 11 let pred 
smrtjo Dolničarjeve soproge. Napisa tedaj ni ponaredil Dolničar. 

Sicer se je MuUner že nekoliko zmotil pišoč v Emoni str. 326 in 
prepisujoč iz Mitth. 1860 str. 49: »dass seine in jeder Beziehung ausge- 
zeichnete und musterhafte Frau zwei'jahre vor ihm, also 17 17 starb.« 
Radič ondi piše o Dolničarjevi materi, ne ženi, ki je umrla 1. 1690, torej 
dve leti pred Dolničarjevim očetom (f 1692). V »Argi« to pomoto MuIIner 
sam popravlja, češ, da je I>olničarju žena umrla 1. 1699. 

Jasno je torej, da se Natesia ne da razlagati iz priimka: Saneti. 
Taka razlaga je le plod bujne mladeniške iznajdljivosti, kateri bi res ne 
mogli odrekati verljivosti, ko bi ne imeli nasprotnih dokazov. Malo 
verjetno je le, da bi si bil zapomnil Dolničar napis, ki ga je neki slučajno 
videl (če ga je videl!) na potovanju in bi ga bil uporabil dvajset let 
pozneje. 

Mommsen je s svojo trditvijo, da je napis ponarejen, zapeljal 
Miillnerja k tej umišljeni razlagi. Zakaj pa Mommsen to trdi? Ker so 
besede tega napisa ločene po presledkih, ne pa po pikah. A to ni nič 
kaj posebnega. Poznejši časi poznajo mnogo tako pisanih spomenikov. 
Muratori sam jih navaja na stotine, in prav podobne našemu spomeniku, 
ki se končujejo s »have et vale«. 

Če se pa še ozremo na pomen tega napisa, nas nežnost ne sme 
motiti. Znani so tudi drugi taki lepi napisi. Vsako ugibanje lahko od- 
pade, če si mislimo, da je spomenik postavil krščanski mož svoji soprogi 
in ji kliče: vale aetemum! 

Dolničar je res napravil svoji rano umrli soprogi grobni napis, a 
ta se je hranil v stolnici, kjer je bila pokopana. Besedilo pa je bilo po- 
polnoma drugačno, kar se vidi iz besed »conjugi incomparabili.« (Prim. 
BI. aus Krain, 1863. str. 191.) V. Steska. 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blasniko^i nasledniki v Ljubljani. 









IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 



U^ 



m 



IK KRANJSKO. 



Anton Koblar. 

Ssžitek IV, 



-^^is^ 



'/■?-, ' 











^ 



5^ 



" '*t^f>CT^'0f^?l4O*<^ 



V Ljubllaoi I $9$. 



KfTin;skii* 



W 



liMs. 



ig 



HARVARPCOUEGrLiBRAR* 
NOV. 7, 1919 
; SilNOTFiJNU 



Vsebina 4 sešitka^ 



2 ^kL^^V ^;'^''^^^^^^^^^ ^ semeni stoletju po Kn^'^^ 

2. a. Kovačtč: Rimski romarji iz s/oz^enskih dežel .^i 

.3. >«*<^Jar/^; /v ^ 

4- A. Kohlar: Cetrav fe Zumhcrk^^ 

' ' ' '. • / ' • ' « • • 135 

Mali zapiski. 

1. A'.: Krst Turkov v Ljubljani 

2, K.: Rimsko grobišče v Ljubljani. . . . \ \ , ' ' ' -^^^ 

3- A-- Emona-Ljubljana . • M^ 

4. l^- '^- ■ I^^urstbischof Martin Brenner .....' .V ' \ '"** 

5- a:.- Vestnik slovanskih starožitnosti. ...!!..'.' ^^^ 
6. /^>. A'.; J. F. Bohmer, regesta imperii Vi ' ' * '"*"* 

'' • : .'44 

' Prilogi : 

leta 1639.'^'''''' žumberskega gradil s tlorisom po narisih Pieronijevih iz 



^^ 



nsT^ 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik VIII. 1898. Sešitek 4. 



^ 5- 



Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju 

po Kr. 

Spisal dr. Pr. Kos. 
V. 
Leta 530. in tudi že prej so Slov6ni in Antje v družbi 
s Huni večkrat šli čez dolenjo Donavo ter grozovito postopali 
mej bizantinskimi prebivalci. '*) Cesar Justinijan je nato v če- 
trtem letu svojega vladanja poslal nad Slovžne Chilbudija ter 
mu izročil stražo ob Donavi zato, da bi branil Slovčnom prehod 
čez rečeno reko. To je nekoliko pomagalo. Ko je pa Chilbudij 
po tretjem letu, odkar je bil poveljnik ob Donavi, šel čez to 
reko, postavili so se mu SlovSni nasproti (533). Prišlo je do 
hudega boja, v katerem je padlo mnogo Grkov in tudi njih 
poveljnik Chilbudij. Odslej so Slovčni šli čez Donavo, kadar 
se jim je zdelo, ter so plenili po bizantinski državi. 7») Tudi 
Antje so napadli Tracijo, ujeli tu mnc^o Grkov ter jih odvedli 
v sužnost. »•) 



•*) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 14, 1. c. p. 331: ». . . imi 
avtov rrjr Sm^cutiv 7ro}laxig f/drj Ovvvoi xm "v-lviat^ -'/.ai 2ix},a^rivo\ 
ninouiiiivoi Arf^xBata ^Ptoftcuovg ifr/a HQyaanrzo.* 

'») Ravno tam, III, c. 14, p. 331 et 332. 

•*) Ravno tam, HI, c. 14, p. 332: >. . . vno dl tov j^^oror tovtov 
'jlnai im(ntii^)amtg iig ta M doi^Krjg j(ionla noXXovg ikrjifTitvto xal 
ijtd^iffodicaf tmt ix6ifri ^Poaftamr,* 

10 



— 110 — 

Ne dolgo potem se je vnela domača vojska mej SlovSni 
in Anti. Prvi so bili srečnejši ter premagali svoje nasprotnike. 
Kmalu nato so zopet sklenili mir mej seboj. 

Prokopij nam pripoveduje, da je za časa vojske mej Anti in Slo- 
veni ujel neki Slovon mladega človeka, kateremu je bilo ime Chilbudij, 
tedaj tako, kakor prej omenjenemu bizantinskemu poveljniku. Vzel ga 
je s seboj, da bi mu služil. Akoravno je bil Chilbudij vjetnik, bil je 
vender svojemu gospodu zvest. Večkrat je šel zanj v nevarnost; hrabro 
se je boril s sovražniki ter se povsod odlikoval. V tistem času so Antje 
napadli Tracijo, vjeli mnogo Bizantincev ter jih odvedli v sužnost. Mej 
vjetniki je bil tudi neki prekanjeni Grk, kateri je dobil kaj milostljivega 
in Ijubeznjivega Anta za svojega gospoda. Ker ni imel nikakoršnih sred- 
stev, da bi se povrnil na bizantinsko zemljo, pomagal si je z zvijačo. 
Šel je k svojemu gospodu, hvalil njegovo Ijubeznjivost ter trdil, da mu 
Bog obilno povrne dobrote, katere mu je izkazal. Spodobi se, da je 
hvaležen tako milemu gospodu. Nato mu reče, da si lahko v kratkem 
pridobi bogato odškodnino za vse storjene dobrote, ako ga hoče po- 
slušati. Grški poveljnik Chilbudij biva mej Slovdni kot vjetnik, a nobeden 
izmej njih ne ve, kdo je ta človek. Ako bi hotel Chilbudija odkupiti 
ter spraviti na bizantinsko zemljo, dobil bi brez dvoma od cesarja toplo 
zahvalo in prav bogato odškodnino. Na ta način je zviti Grk pregovoril 
svojega gospoda, da se je ta napotil ž njim mej SlovJ^ne, kateri so bili 
Že prej z Anti sklenili mir ter sedaj kot prijatelji ž njimi občevali. Chil- 
budija so odkupili, odštevši njegovemu gospodu veliko denarja, ter ga 
odvedli s seboj. Ko so prišli na zemljo Antov, prašal je kupec Chilbudija, 
je H bizantinski poveljnik. Ta se ni lagal ter povedal, da je po rodu 
Ant. Ko se je s svojimi rojaki vojskoval s Slovani, bil je vjet od na- 
sprotnikov. Sedaj pa, ko se je povrnil v domovino, bode za naprej 
svoboden, ker tako veleva zakon. Nato se je kupec močno razjezil, ker 
se ni izpolnilo njegovo upanje. Grk ga je hotel potolažiti ter na novo 
nalagati, da bi lažje dosegel svoj namen. Trdil je, da je dotični moŽ pravi 
Chilbudij. Mej Slovani in Anti se boji povedati resnico; ako bi pa bil 
na bizantinski zemlji, razjasnil bi vse ter bi bil še celo ponosen na 
svoje delo. 

Ko se je govorica o Chilbudiju raznesla mej ljudi, zbrali so se 
Antje ter prigovarjali svojemu rojaku, da bi se razglasil za grškega po- 
veljnika. Upali so dobiti na ta način bogato odškodnino od bizantin- 
skega cesarja. V tistem času je poslal cesar Justinijan nekoliko svojih 
starešin k Slovanom, katere je pozval, da bi prišli v staro mesto Turris,**) 
katero je ležalo na severni strani reke Donave. To mesto in pa bližnjo 

«') Turris je sedanje mesto Turnu pri izlivu reke Olte v Donavo. 



r' 



— 111 — 

zemljo, katera je prav za prav spadala k bizantinski državi, hotel je cesar 
Justinijan dati Slovanom, potem živeti Ž njimi v največjem prijateljstvu 
ter jim plačevati bogata darila, ako sklenejo ž njim zavezo, da bodo 
zanaprej vedno ovirali Hune, ki hočejo ropati po bizantinski državi. Ko 
so Slovani to culi, bili so zadovoljni ter obljubili vse storiti, ako iz nova 
postavi Chilbudija za svojega poveljnika ter mu dovoli, da prebiva mej 
njimi. Trdili so, da je tisti, katerega hočejo imeti, pravi Chilbudij. A 
tudi ta, katerega je upanje na lepšo bodočnost nekako omamilo, je sedaj 
rekel, da je bizantinski poveljnik Chilbudij in da želi bivati mej Anti. 
Nato je bil Chilbudij poslan v Carigrad. Mej potjo je naletel nanj bizan- 
tinski poveljnik Narset, ki se je začel Ž njim pogovarjati. Prepričal se 
je, da mož ni pravi Chilbudij, akoravno je govoril Še precej dobro la- 
tinski jezik, vedel za nekatere Chilbudijeve posebnosti ter se znal za- 
dostno potajevati. Narset ga je dal vkleniti; prisilil ga je, da je povedal 
resnico, ter ga nato peljal s seboj v Carigrad. To se je zgodilo nekako 
leta 545.") 

Kakor se vidi, je to, kar nam Prokopij pripoveduje o 
Chilbudiju, nekoliko resnično, nekoliko pa izmišljeno. Never- 
jetno je, da bi bili Slovani tako malo zahtevali od cesarja 
Justinijana v slučaju, da sklenejo ž njim zavezo. 

Leta 545.*') je prestopila velika množica SlovSnov reko 
Donavo, ropala po Traciji ter tirala potem mnogo Bizantincev 
v sužnost. Nenadoma so naleteli na te Slovšne tisti Heruli, o 
katerih sem povedal, da so se leta 512. naselili po grških tleh. 
Udarili so na SlovSne ter jih pregnali, vjetnike pa osvobodili 
in poslali domov. »*) 

Dve leti pozneje, tedaj leta 547. *'^) se je na novo napo- 
tila slovanska vojska čez dolenjo Donavo ter potem opustošila 
vso Ilirijo do Drača. ®^) Povsod so Slovčni morili, tirali odrasle 
ljudi v sužnost ter si lastili tuje imetje. Ker ni nobeden branil 



•') Prokopios, De beli. Goth., HI, c. 14, p. 332—337- 

*■) Prokopij nam to pripoveduje mej dogodbami, katere so se 
vršile v 11. letu gotovske vojske, tedaj leta 545. 

»«) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 13, p. 330. 

*5) Prokopij vpleta to mej dogodbe, katere so se vršile v 13. letu 
gotovske vojske. 

«»«) Drač, stari Dyrrhachium ali Epidamnus, je mesto v Albaniji 
tik Jadranskega morja. 

10* 



^ 112 — 

mnogoštevilnih ondotnih gradov, akoravno so bili trdni, pri- 
svojili so si jih Slovčni na ta način, da so prej prehodili in 
preiskali po svoji volji vso okolico. Grški poveljniki po Iliriji, 
ki so imeli seboj 15.OOO mož, sledili so sovražniku le od daleč, 
ker se niso upali, da bi se mu približali. *7) 

Brez dvoma je v zvezi s temi vsakoletnimi napadi to, da 
je dobil neki škof v Meziji dne 23. marca leta 538. dovoljenje, 
da sme prodati cerkveno imetje in dragocenosti ter za prejeti 
denar odkupiti vjetnike. 8*) Isto dovoljenje sta dobila dne 
9. maja leta 544. dva druga Škofa na zahodni obali Črn^a 
morja, namreč škof v Tomih in škof v Odessu. ^^) 

Povedal sem, da so Slovšni bivali okoli leta 551. že po 
Sremu mej Donavo in Savo ter po Banatu. Po Erdeljskem in 
vzhodnem Ogerskem mej Tiso in Karpati so živeli Gepidje. Od 
teh bolj proti zahodu v Panoniji mej Donavo in Dravo so 
gospodovali od leta 526. naprej Langobardi. Da so bili Slo- 
vSni leta 548. naseljeni že po južnem Ogerskem ter sosedje 
Langobardom in Gepidom, smemo sklepati iz tega, kar nam 
Prokopij pripoveduje o langobardskem pretendentu Ildigesu. 

Ildiges (Ildigisal), član langobardske kraljevske rodovine, je zbežal 
pred svojim kraljem Wachom k Slovcnom. Kmalu potem je Wacho 
zbolel in umrl; za njim pa je prišel njegov sin Waltar. Ker je bil še 
jako mlad, oskrboval je tangobardsko državo njegov varuh Audoin. Ta 
je kmalu postal mogočen ter se polastil vlade, ko je mladi Waltar na- 
nagloma zbolel in umrl. Ko je nastala okoli leta 548. vojska mej Gepidi 
in Langobardi, napotil se je Ildiges takoj k Gepidom ter pripeljat seboj 
nekoliko zvestih Langobardov in pa veliko množico Slovenov. Upal je, 
da mu Gepidje pomagajo dobiti prestol. Ko pa so ti nato z Langobardi 
sklenili mir, zahteval je Audoin od Gepidov kot svojih prijateljev, da 
mu izroče Ildigesa. Gepidje pa tega niso hoteli storiti ter so rekli Ildi- 
gesu, da naj ubeži, kamor hoče. Ta se je precej nato napotil s svojim 
spremstvom ter z nekaterimi gepidskimi prostovoljci k Slovanom. Odtod 
je hotel iti k gotovskemu kralju Totili v Italijo. Imel je okoli sebe 6000 
vojakov. Ko je prišel na Beneško, bojeval se je s tistim oddelkom bi- 



«') Prokopios, De beli. Goth., III, c. 29, p. 397. 
»«) Justiniani Novellae, ed Zachariae, I, str. 481. 
*^«) Ravno tam, II, str. 256. 



— 113 — 

zantinske vojske, katerega je vodil poveljnik Lazar, ga premagal ter 
pobit mnogo nasprotnikov. Vender se potem ni združil z Goti, pač pa 
se je vrnil, prestopil reko Donavo ter prišel iz nova k Slovonom. »®) 

Kolikor nam je do sedaj znanega, bili so tisti Slovžni, 
ki so spremljali leta 548. Ildigesa na Beneško in nazaj, prvi 
izmed Slovanov, ki so prišli, akoravno le mimogrede, na se- 
danja slovenska tla. Ne ve se, so li bili ti SlovSni pred- 
niki sedanjih Slovencev, aH pa kakega drugega slovanskega 
razroda. Ker so rečeni Slovfini morali iti čez Donavo, da so prišli 
v svojo takratno domovino, in ker so bili najbrže tudi sosedje 
Gepidom, smemo sklepati, da so prebivali po sedanjem Banatu. 

Leta 549. ^^) je šla brez ovir čez dolenjo Donavo slo- 
vanska vojska, katera po Prokopijevi trditvi ni štela več kakor 
3000 mož'*) ter se potem, ko je tudi brez truda prestopila 
reko Marico, razdelila na dva dela. Jedna četa je imela 1800 
mož, ostale pa druga. Poveljniki bizantinske vojske po Iliriji 
in Traciji so napadli ta dva oddelka, ki sta bila mej seboj 
ločena. Bili so premagani, česar se ni pričakovalo; nekateri 
so bili ubiti, drugi so pa ušli ter bežali brez reda. Ko ste 
tedaj slovčnsld četi, akoravno ste bili mnogo slabejši, kakor 
grška vojska, užugali vse poveljnike, naleti bizantinski vojsko- 
vodja Asbad na jedno trumo sovražnikov. Ta Asbad je bil 
član telesne straže cesarja Justinijana in ko je bil vpisan 

•o) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 35, p. 430. — Prokopij pri- 
poveduje to mej dogodbami, katere so se vršile v 14. letu gotovske 
vojske, tedaj leta 548. 

••) Prokopij vpleta to mej zgodovinska dejanja, katera so se godila 
v 15. letu gotovske vojske, tedaj leta 549. — Gl. De beli. Goth., III, 

C. 35 »n 39- 

••) Zdi se mi, da je število 3000 premajhno, ker pomisliti je treba, 
da so Sloveni premagali takrat več bizantinskih armad, opustošili vso 
zemljo mej dolenjo Donavo in Egejskim morjem, vzeli mnogo trdnjav 
in mesto Toper ter so nazadnje odvedli s seboj več kot 10.000 vjetnikov. 
Ako bi nam poročal o teh uspehih kak slovanski pisatelj, rekli bi, da 
je ves sestavek pretiran in spisan s pristranskega stališča. Ker pa nam 
to pripoveduje grški zgodovinar Prokopij, nimamo vzroka, da bi mu ne 
verjeli, da so se Slovdni takrat jako hrabro vojskovali po bizantinskih tleh. 



— 114 — 

mej tako imenovane kandidate , zapovedoval je mnogo- 
številnim konjikom, kateri so imeli že od nekdaj svoj tabor 
v Tzurullu^*) v Traciji ter so jih prištevali mej najboljše 
vojake. Tudi te so SlovSni brez truda zapodili v beg ter jih 
večinoma pobili. Asbada so vjeli ter ga iz prva imeli pri sebi, 
pozneje so ga pa zvezali, strgali mu kožo s hrbta ter ga 
sežgali. Ko so to izvršili, pustošili so brez strahu po vsi Traciji 
in po vsi Iliriji ter oblegali in vzeli mnogo trdnjav. 

Prokopij pravi, da se Slovšni v prejšnjih časih niso upali 
niti oblegati mest, niti se bojevati na ravnem polju. Bali so 
se še celo, da bi napadli bizantinsko zemljo, in nikdar jih ni 
nobeden videl , da bi bili s svojo vojsko prestopili dolenjo 
Donavo. Kakor se vidi, izpremenili so se časi. . 

Tisti oddelek SlovSnov, ki je premagal Asbada, opustošil 
je potem vse po vrsti do morja ter oblegal in vzel primorsko 
mesto Toper, **) akoravno je bila v njem vojaška posadka. 
Toper je bilo prvo izmej pobrežnih mest v Traciji ter za dva- 
najst dnij hoda oddaljeno od Carigrada. Vzeli so mesto Slo- 
vSni takole: 

Večina Slovenov se je skrila v nepristopnih krajih tik mestnega 
zidovja; le malo jih je ostalo pri vzhodnih vratih in ti so začeli dražiti 
na stolpih stoječe Bizantince. Grški vojaki, ki so ondi stražili, menili so, 
da ni več sovražnikov, kakor toliko, kolikor jih vidijo pred seboj; zgra- 
bili so takoj za orožje ter se vsi zagnali na nje. Sloveni so se nato 
pomaknili nazaj ter kazali napadnikom, da iz strahu bežč pred njimi. 
Bizantinci so se precej močno oddaljili od mestnega zidovja, ko so po- 
dili sovražnike. Sedaj so se vzdignili od zadej tisti, ki so bili skriti v 
zasedi, ter napadnikom zastavili pot v mesto. Nato so se obrnili tudi 
oni, ki so na videz bežali, ter od spredaj prijeli Bizantince. Ko so jih 
Sloveni popolnoma pobili, napadli so mestno zidovje. TamoŠnji prebi- 
valci, katerim je sedaj manjkala vojaška pomoč, bili so v veliki zadregi; 

»») TzuruUum, sedaj Čorlu, je bilo mesto mej Carigradom in 
Drenopoljem. 

»*) Topirus ali Toperus (Tonegog) je bilo mesto blizu Egejskega 
morja ob Mestu (Nestus) na poti, katera je peljala iz Carigrada v Solun. 
Da so Sloveni vzeli mesto Toper, omenja Prokopij tudi v svojem spisu 
»De aedificiisc, IV, c. ii, ed. Dindorf, p. 304. 



— 116 — 

vender so v začetku odbijali naskakovalce. Najprej so vlivali na nje jako 
vrelo olje in smolo; tudi so metali na nje kamenje ter vse storili, da 
bi odvrnili pretečo nevarnost. A Sloveni so jih potem prisilili s svojimi 
puščicami, katere so streljali na nje, da so mestni prebivalci zapustili 
stolpe. Nato so Sloveni pristavili k obzidju lestvice ter s silo vzeli mesto. 
Pomorili so takoj' vse može, katerih je bilo do 15.000, polastili se vsega 
imetja ter dečke in ženske odgnali v sužnost. Iz prva niso prizanesli 
nobeni starosti. 

Ti Sloveni, kakor tudi tisti, ki so bili pri drugih četah, 
pomorili so, kadar so prišli na bizantinsko zemljo, vse odrasle, 
na katere so naleteli. Zato je bila vsa zemlja po Iliriji in Tra- 
dji polna nepokopanih mrličev. Tistih, kateri so jim prišli v 
roke, niso morili niti z mečem, niti s sulico in niti na kak 
drug navaden način, pač pa so zabili v zemljo jako močne 
kole, zostrili jih kolikor mogoče ter na nje nateknili nesreč- 
neže z veliko močjo, tako da so potisnili kolovo ost tem ljudem 
skozi zadnjico do droba ter jih tako usmrtili. — SlovSni so 
tudi večkrat zabili v zemljo po četiri debele lesove ter prive- 
zali k njim roke in noge vjetih Ijudij ; nato so jih neprestano 
udrihali s koli po glavi ter na ta način pobili tako, kakor 
kake pse, kače ali druge zveri. Vole in ovce, katerih niso 
mogli spraviti v svojo domovino, zaprli so v kako poslopje 
ter jih brez usmiljenja požgali. Na tak način so Sloveni po- 
končevali tiste, na katere so naleteli. 

Ko sta bila oba oddelka pijana obilice krvi, sklenila sta 
nekatere ljudi žive odpeljati seboj. In tako se je zgodilo, da 
so se vsi Slovšni vrnili domov ter seboj prignali več kakor 
10.000 vjetnikov. »«) 

Leta 550. se je bizantinski poveljnik German mudil v 
Sofiji (v Sredcu) na sedanjem Bolgarskem ter tu zbiral in ure- 
jeval svoje trume, da bi jih peljal v Italijo, kjer so se takrat 
Grld vojskovali z Vzhodnimi Goti. Kar prestopi reko Donavo 
tako velika množica SlovSnov, kakor nikdar ne prej, ter se 
prikaže pri Nišu. •«) Nekateri izmej SlovSnov so se odstranili 



") Prokopios, De beli. Goth., III, c. 38, p. 441—444. 
*^ Niš je mesto na sedanjem Srbskem. 



— 116 — 

od glavne vojske, potikali se okoli ter posamezno brodili tudi 
po okolici mesta Sofije. Nekaj so jih Bizantinci vjeli, zvezali 
in vprašali, zakaj je slovžnska vojska prestopila reko Donavo 
in kaj hoče izvršiti. Vjeti Sloveni so odgovorili, da je prišla z 
namenom, da bi oblegala in vzela Solun ob Egejskem morju 
ter druga ondotna mesta. Ko je to zvedel cesar Justinijan, bil 
je jako vznemirjen ter je takoj pisal Germanu, da naj za sedaj 
odloži svojo pot v Italijo, pač pa naj pomaga Solunu in so- 
sednim mestom ter z vsemi svojimi močmi odbije napad 
Slovžnov. 

Mej tem so zvedeli tudi SlovSni od vjetih Ijudij, da se 
German mudi v Sofiji. Ker je ta poveljnik že v prejšnjem času 
popolnoma premagal Ante, njih sosede, ko so z veliko vojsko 
napadli bizantinsko zemljo, zbali so se ga sedaj Slov-Sni. Mislili 
so, da vojska, katera je bila namenjena v Italijo, ima ves drug 
namen. Zato so svoj načrt predrugačili ; opustili so svojo pot 
proti Solunu, prekoračili razne gore po Iliriji ter dospeli v 
Dalmacijo. Nato je tudi German, ker se mu ni bilo treba bati 
za Solun, ukazal svoji vojski, da se pripravi na pot v Italijo. 
Ker pa je German takoj potem nanagloma zbolel in umrl, 
ukazal je cesar njegovemu zetu Ivanu, da pelje vojsko v Italijo. 
Ta se je nato napotil s svojimi trumami v Dalmacijo ter sklenil, 
da ostane čez zimo v Solinu (Salona pri Spletu). ^7) 

Tisti Slovgni, o katerih sem prej povedal, da so napadli 
bizantinsko zemljo, in tudi drugi, kateri so nekoliko pozneje 
prestopili reko Donavo ter se pomešali s prvimi, pustošili so 
popolnoma svojevoljno po vzhodno - rimski državi. Nekateri 
ljudje so takrat mislili, da je izvabil te ljudi na zemljo bizan- 
tinske oblasti gotovski kralj Totila, poslavši jim mnogo denarja. 
S tem je hotel doseči, da bi ne bilo mogoče Justinijanu voj- 
skovati se po Italiji, ko bi imel opraviti s temi barbari. Pro- 
kopij pravi, da ne more povedati, so li Slovgni iz svojega 
nagiba prišli v Dalmacijo ali pa jih je poklical Totila. 

»") Prokopios, De beli. Goth., III,c. 40, p. 449—451- 



— 117 — 

Sloveni so se nato razdelili v tri čete ter naredili po 
bizantinski pokrajini, Evropa imenovani, strašansko škodo. Oni 
niso samo mimogrede oplenili tamošnje zemlje, temuč so ostali 
v nji tudi čez zimo (ff^) brez strahu pred kakim sovražnikom 
tako, kakor Im bili v svoji domovini. Nazadnje je poslal nad 
nje cesar Justinijan prav veliko vojsko, katero so vodili mej 
drugimi Konstancijan »*) , Aratij»»), Nazar »«<>), Germanov sin 
Justin ter Ivan, kateremu so rekli Phagas (požeruh). '<>') Za 
vrhovnega voditelja čez vse pa je postavil Scholastika, jednega 
izmej palatinskih evnuhov; Ta vojska je naletela na oddelek 
Slovžnov pri Drenopolju, katero mesto leži v južni Traciji ter 
je oddaljeno od Carigrada pet dnij hoda. SlovSni niso mogli 
več iti naprej, ker so peljali s seboj neštevilno množico Ijudij, 
živine in vsakovrstnega blaga. Ostali so tedaj na rečenem kraju 
ter se pripravljali na boj tako, da ni nič o tem zapazil so- 
vražnik. SlovSni so postavili svoj tabor na gori, ki se ondi 
vzdiguje, Bizantinci pa ne daleč od tam v ravnini. Ko so se 
ti že mnogo časa mudili na rečenem mestu, začelo je vojaštvo 
godrnjati ter predbacivati svojim voditeljem, da imajo sami 
vedno dovolj hrane, vojake pa zanemarjajo, ker jim ne pri- 
voščijo potrebnega živeža; tudi se nočejo vojskovati s sovraž- 
niki. Tako so bili bizantinski poveljniki prisiljeni, da so se 
lotili nasprotnikov. Prišlo je do hudega boja, v katerem so 
bili Bizantinci popolnoma premagani. Padlo je mnogo najboljših 
vojakov; poveljniki so z drugimi vred komaj ušli sovražnikom 
ter bežali, kamor so mogli. Slovšni so vzeli Konstancijanovo 
zastavo, pc^nali v beg bizantinsko vojsko ter se napotili naprei. 



**) Kostancijan je bil maršal cesarja Justinijana. V začetku jjotovske 
vojske je bil poslan v Ilirijo in Dalmacijo. 

•®) Aratij se je že prej vojskoval kot bizantinski poveljnik v Italiji. 

«00) Nazar, doma iz Ilirije, je bil v svoji domaČi deželi vojaški 
poveljnik. 

«•') Ivan Phagas je služil prej kot bizantinski podpoveljnik v Asiriji, 
Armeniji in Italiji. 



— 118 — 

Pustošili so svojevoljno po pokrajini, Astika imenovani,'«*) 
katera je bila že od nekdaj cvetoča, ter tu dobili veliko plena. 
Tako so oropali mnogo krajev ter prišli do Dolgega zidovja, 
katero je bilo za dober dan hoda oddaljeno od Carigrada. 
Nekoliko pozneje je tem SlovSnom sledila nova bizantinska 
vojska, naletela na jeden njih oddelek ter ga s hitrim na- 
skokom pognala v beg. Pobila je mnogo sovražnikov, osvo- 
bodila veliko število rimskih vjetnikov ter dobila in vzela seboj 
Konstancijanovo zastavo. Drugi SlovSni pa so se z ostalim 
plenom povrnili v svojo domovino. **») 

Nekoliko pozneje, vendar še istega leta *<>*), je prišla ve- 
lika množica Slovgnov v Ilirijo ter tu strašansko postopala. 
Cesar Justinijan je poslal nad nje svojo vojsko, katero sta razun 
drugih mož vodila tudi Germanova sinova. Bizantincev je bilo 
po številu manj kakor Slovgnov in zato se jim prvi niso upali 
postaviti nasproti; pač pa so jim vedno sledili za hrbtom ter 
ugrabili tiste, kateri so zaostali. Nekatere izmej njih so pobili, 
nekatere pa žive vjeli ter poslali cesarju. Pri vsem tem so 
Slov6ni takrat dolgo časa pustošili po bizantinski zemlji ; po 
vseh cestah je bilo polno mrličev. Brez števila Ijudij so od- 
gnali v sužnost. Ko so vse pokončali, vračali so se domov z 
vsem plenom, ker se jim ni nihče zoperstavil. Še takrat, ko 
so hoteli Sloveni iti čez Donavo, niso jih mogli Bizantinci na- 
pasti iz kake zasede ali pa jim kako drugače škodovati, ker 
so Gepidje sprejeli SlovSne ter jih prepeljali za ne malo od- 
škodnino na drugo stran Donave. Dobili so od vsakega Slovena 
po jeden zlat stater. *<>*) 

Nekoliko časa pozneje je poslal cesar Justinijan Lango- 
bardom, ki so prosili pomoči zoper Gepide, pomožno vojsko, 

^®*) Ta pokrajina je bila blizu Carigrada mej Črnim in Marmor- 
skim morjem. 

"•) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 40, p. 454—457- 

***) Prokopij pripoveduje to mej dogodbami, katere so se vršile 
v 17. letu gotovske vojske, tedaj leta 551. Cf. Prokop. 1. c. IV, c. 21. 

i«5) Jeden zlat stater je imel po 210 obolov. 



— 119 — 

ker je te dolžil, da so vkljub sklenjeni pogodbi na škodo 
Bizantincem pomagali Slovgnom, da so ti prišli čez reko 
Donavo. '<>•) 

Iz Prokopijevih spisov je tedaj razvidno, da so Slovgni 
skoraj vsako leto pridrli s svojimi trumami na bizantinsko 
zemljo. To nam potrjuje na kratko tudi Jordanis, kateri je 
leta 551. končal svojo rimsko zgodovino, v kateri omenja, da 
.napadajo Bolgari, Antje in SlovSni vsak dan rimsko (bizan- 
tinsko) državo, ^o^) V svoji gotovski zgodovini, katero je pisal 
v Traciji in zvršil tudi leta 551.*®®), pa pravi isti pisatelj: 
>Zarad naših težkih grehov razsajajo sedaj Veneti, Antje in 
Slovšni povsod zoper nas.«**") 

Leta 559. so Slovšni v zvezi s Huni pridrli v Tracijo, 
po njej pustošili ter pobili mnogo Ijudij ; veliko pa jih polovili, 
da bi jih odvedli v sužnost. Mej ujetniki sta bila tudi dva 
bizantinska poveljnika, Sergios in Edermas. Ko so Slovgni in 
Huni dospeli do Dolg^a zidovja, katero je postavil cesar 
Anastazij, prekoračili so je ter prišli tako v okolico mesta 
Girigrada. Dolgo zidovje je bilo namreč postavljeno mej Mar- 
morskim in Črnim morjem ter bilo, kakor smo že omenili, 
oddaljeno od Carigrada za dober dan hoda. Prebivalstvo, ka- 
tero je živelo mej Dolgim zidovjem in mestom, je prišlo neko- 
liko sovražnikom v pest, nekoliko pa izbežalo v Carigrad. 
Cesar je nato poslal proti Dolgemu zidovju nad SlovSne in 
Hune mnc^o vojakov, kateri so pa bili premagani in večinoma 
tudi pobiti. Sedaj je pretila velika nevarnost glavnemu mestu. 
Vse je moralo na noge, dijaki, člani telesne cesarske straže in 



"«) Prokopios, De beli. Goth., IV, c. 25, p. 591—593. 

*«') Jordanis, Romana § 388 (ed. Mommsen, Mon. Germ., Auct. 
ant, tom. V/I, p. 52): »Hi sunt casus Romanae rei publicae preter in- 
stantia cottidiana Bulganim, Antium et ScIavinorum.< 

««) Mon. Germ., Auct. ant, tom. V/I, p. XV. 

•••) Jordanis Getica, § 119 (Mon. Germ., Auct. ant, tom. V/I, 
p. 89) : 9 . . . Venethi, Antes, Sclaveni ; qui quamvis nune, ita facicntibus 
peccatis nostris, ubique deseviunt . . .« 



— 120 — 

še celo stari senatorji, da bi stražili mestno zidovje. Svojemu 
izkušenemu poveljniku Belisarju je cesar ukazal, da naj gre 
nad sovražnike. Ker ni bilo dovolj vojaštva in konjikov, velel 
je Belisar poiskati vse konje po cesarskih in privatnih hlevih. 
Oborožil je vse ljudstvo ter šel potem nad Slovžne in Hune. 
Pri neki vasi zunaj mesta je napravil tabor, polovil nekoliko 
sovražnikov ter jih dal umoriti. Ukazal je sekati drevesa ter 
jih spravljati sovražni vojski za hrbet. Ko so SlovSni in Huni 
videli, da je prišla tako velika množica nad nje, in ker niso 
vedeli, da se prav za prav ne zna vojskovati, udarili so jo iz 
prva proti glavnemu mestu. Ko so pa spoznali, da je Carigrad 
dobro preskrbljen s stražo, mahnili so jo proti Tzurullu (Čorlu), 
Arkadiopolu in Driziperom"*) ter ostali tu več mesecev. Po 
velikonočnih praznikih se je napotil cesar k Dolgemu zidovju, 
da bi je dal popraviti. Pomagali so mu pri tem delu prebi- 
valci primorsk^a mesta Selymbrije, katero je stalo mej 
TzuruUom in Carigradom tik Marmorskega morja. Cesar je 
ostal pri Dolgem zidovju in v Selymbriji do meseca avgusta. 
Ravno tako dolgo časa so Slovčni in Huni pustošili zunaj 
Selymbrije po okolici prej naštetih mest. Grški pisatelj, ki nam 
to pripoveduje, trdi tudi, da so sovražniki še le odšli, ko jim 
je cesar zagrozil, da pošlje svoje ladje k Donavi, kjer jim zapre 
prehod čez rečeno reko. i**) — Razume se, da je ta grožnja 
izmišljena. Ako se niso Slovčni in Huni bali Bizantincev pred 
Dolgim zidovjem in še celo pred Carigradom, tem manj so 
imeli strah pred ladjami, katere bi se bile prikazale na Donavi. 
Vsled teh neprestanih napadov, katere so SlovSni leto 
za letom ponavljali na Balkanskem polotoku, bila je rimska 
kultura, kolikor je še niso pokončali Germani in drugi narodje, 
kateri so v prejšnjih stoletjih tu razsajali, popolnoma uničena 
mej Donavo ter Črnim, Egejskim in Jadranskim morjem. Izvzeta 
so bila le nekatera utrjena mesta ob morskih bregovih. 

110) Tzunillum, Arkadiopolis in Drizipera so bila mesta mej Mar- 
morskim in Črnim morjem. 

"') Theophanis Chronographia, ed. Boor, I, p. 233. 



- 121 - 

Kmalu potem so dobili carigrajsld vladarji novega so- 
vražnika na severni strani svoje države. To so bili Obri, ki 
so dostikrat združeni s Siovčni pridrli na bizantinska tla. 
(Dalje prihodnjič.) 



Rimski romarji iz slovenskih dežel. 

Priobčil dr. F. Kovačič. 

Rim je bil že od nekdaj nekako težišče najrazličnejših 
narodov. Zlasti v srednjem veku in v začetku novega veka je 
versko navdušenje gnalo tisoče in tisoče Ijudij visokega in nizkega 
stanu v večno mesto. Ni dvoma, da so mej množicami bili 
mnc^obrojno zastopani tudi Slovenci, katere je že tudi krajevna 
bližina bolj vlekla v Rim, kakor n. pr. Nemce iz daljnega 
severa. Ako so cele trume s Slovenskega potovale v Kolin ob 
Rajni (Kelmarajn), koliko bolj še v Rim. Menda ravno od 
potovanja v Rim (Roma) prihaja naša beseda »romati«. 

Take božje poti niso imele le nabožnega pomena, marveč 
so bile tudi nekako izobraževalna potovanja za visoke in nizke. 
Koliko vtiskov, so pač prinesli s seboj rimski romarji, ki so peš 
prepotovali različne dežele in ljudstva doli do Rima in nazaj* 
In kakor izkušnja uči, priprosti ljudje nikakor niso nedovzetni 
za razne vtiske na potovanju, marveč včasih natančneje opa- 
zujejo razne posameznosti, kakor izučen človek. 

Za našo kulturno zgodovino bi bilo zanimivo zvedeti, v 
kakem številu in iz katerih krajev so naši ljudje zahajali na 
daljne božje poti : Natančneji podatki se bodo pač redkokje 
dali najti, vender tudi drobtinice včasih veliko pripomorejo. 
Zlasti v Rimu se še hrani veliko imen naših dedov, ki so romali 
na grob apostolov-prvakov. Zaradi velike množine ptujcev so 
papeži ondi vstanovili večja gostišča. Posamezni narodi so do- 
bili tudi svoje cerkve in gostišča, kjer so ubožnejši ljudje našli 
zavetje med svojimi. Tako je za Nemce bogati Nizozemec Johann 
Peters iz Dortrechta s svojo ženo Katarino 1. 1386. vstanovil 
zavod S. Maria delP Anima. Slične zavode so imeli Angleži, 



Francozi, Poljaki, Ogri in drugi. Jugoslovanom je papež Ni- 
kolaj V. vstanovil gostišče in pozidal cerkev sv. Hijeronima. 
Vsled turških napadov je toliko Hrvatov prišlo v Rim, da je 
cel del mesta ob Tiberi bil slovanski, in Slovani so pozneje 
dobili cel6 posebno župnijo. 

Na tisoče romarjev iz Dalmacije, Hrvatske, Istre, Ko- 
roške, Kranjske in Štajerske je našlo tu zavetišče. Pri tej cerkvi, 
kakor tudi pri drugih narodnih rimskih cerkvah, je bila velika 
bratovščina, v katero so se navadno vpisali romarji, ki so 
stanovali v zavodu. V bratovskih knjigah ilirskega zavoda je 
na tisoče Slovencev, dk, več kakor Hrvatov. Leta 1652. je 
tedanji zakristan sv. Hijeronima, Hijeronim Pastrid, rojen Dal- 
matinec, začel pravdo proti »Kranjcem«, češ, da nimajo pra- 
vice do ilirskega zavoda. V ta namen je izkvaril diplomo pa- 
peža Nikolaja V., iz zapisnikov pa je izbrisal mnogo »Kranjcev«. 
Za zavod so se tudi po naših pokrajinah pobirali prostovoljni 
doneski, in sicer lepe svote. Tudi to je znal Pastrič na nepošten 
način zatajiti pred preiskovalno komisijo. 

Mesto »Istriam« je v zapisnikih napravil »Bosnam«, mesto 
»Carniolam« »Slauoniam«, mesto »Styriam« »Illyriam«. 

Pravda je trajala več let in naposled je Pastric res do- 
segel, da so Slovence izključili iz zavoda. 

Slovencev je še vender veliko v dotičnih zapisnikih. Ne 
mislim pa tukaj naštevati romarjev Ilirskega zavoda, ker jih je 
preveč in deloma je o tem že pisal rajni ravnatelj ilirskega 
zavoda dr. Ivan Crnčič ') Veliko avstrijskih romarjev je zapi- 
sanih tudi v bratovski knjigi v hospitalu S. Spirito, te knjige 
pa nisem mogel dobiti v roke. Starinska bratovska knjiga se 
hrani tudi v zavodu S. Maria delP Anima. Naslov ji je: »Liber 



*) »Imena Slovjenin i Ilir u našem gostinjcu u Rimu poslije 1453. 
godine« v »Radu« LXXIX. jugosl. akad. in »Starine c knj. XVIII.; in: 
»Još dvoje o slovjenskom gostinjcu u Rimu izopačeno. »Rad« CXXV. 
Posebej tiskano v Zagrebu 1896. V tej knjižici je od str. 24—32 tudi 
zapisnik milodarov po Hrvaškem in Slovenskem. 



— 12A — 

Confratemitatis B. M. de Anima Teutonicorum. *) Udje bra- 
tovščine so zapisani po dostojanstvu v posebnih odstavkih. 

Pri mnogih je naznačeno samo ime in se torej ne ve, 
od kod so. Nekatera imena sicer zvend slovenski, kar pa 
vender ni merodajno, ker nekatera navidezno slovenska imena 
so iz Nemškega ali iz Češkega. Za sebe sem si izpisal tudi 
taka dvomljiva imena, a tu priobčim le ona, katerih domovina 
je več ali manj znana. Mej temi romarji so večinoma bolj od- 
lične osebe. Oziral sem se pa tudi na take, ki niso sicer iz 
naše ožje domovine, vender utegnejo biti v zvezi z našo zgo- 
dovino. Zatorej so med domačimi tudi nekatere odlične osebe 
iz sekovske in frizinške škofije in pa solnograške nadškofije. 

V >Lib. Confratemitatis« so najprej »Statuta«, potem 
»Complenda«, za tem »Nomina summorum Pontificum, qui 
fuerunt tempore huius hospitalis et erunt pro tempore«. Na- 
šteto je 39 papežev, od Klementa VI. (1342 — 1352) do Gre- 
gorija XV. (1621 — 1623). 

Za papeži sled^ »Nomina illustrissimorum D. D. regum 
et gloriosissimorum imperatorum Romanorum, reginarum et 
imperatricum tempore huius hospitalis. Prvi je Karol IV. 
(1355)1 ki je bil poprej, leta 1350., ustanovil češki zavod v 
Rimu. Leta 1373. Winslaus in Robertus Bavarus. 141 1 Sigis- 
mundus II. 1438. Albertus II. Rom. rex. 1440 Fridericus III. 
in Leonora imperatrix. 

Brez letnice so vpisani: Maximilianus, Austriae et Bur- 
gundiae dux, Carolus V., Ferdinandus, Maximilianus, Ru- 
dolphus, Ferdinandus, Franciscus, Carolina Augusta in še trije 
ptuji vojvode. 

Za vladarji je zapisnik kardinalov, škofov in drugih cer- 
kvenih dostojanstvenikov, kakor tudi duhovnih knezov, baronov 
itd. Prvi je glasoviti kardinal Nicolaus tituli s. Petri ad vincula 



») Knjiga je sicer tudi Že tiskana leta 1875. ^ Rimu, ker jo je pa 
teiko dobiti, mislim, da ne bo odveč, če iz izvirnika priobčim naše 
romarje. 



- 1Ž4 - 

presbyter cardinalis, de Cusa vulgariter nuncupatus, episcopus 
Brixinensis (in kot tak ima znatno ulogo v avstrijski zgodovini). 
. Pod štev. IG. je vpisan Johannes Schaliermann , 
episcopus Gurtzensis. 

Štev. 21. Sigismundus, primus episcopus Laba- 
cen s is. Ob robu pristavljeno : Lamberger et nobiiis de- 
genere appellatur. 

Štev. 23. Rudolphus, episcopus Lavantinus manu 
propria die conversionis s. Pauli anno a nativitate Domini 1462. 
Po lavantinskem šematizmu je Rudolf »de Rudisheim« škofoval 
od leta 1463 — 1468, kar je potemtakem krivo. V zgodovini 
humanizma na Avstrijskem je Rudolf zanimiva oseba, sicer je 
pa znan po svojem razponi s cesarjem Friderikom III. 

Štev. 58. Marcu s episcopus Prenestinus cardinalis 
(nune Patriarcha Aquilegensis) hospitalis nostri protector et 
singularis promotor, inscriptus fuit anno 1479. 

Štev. 74. Zopet : Sigismundus Lamberger, primu$ 
episcopus Labacensis. 

Štev. 75. Joannes Lamberger, decretorum doctor. 

Štev. 76. Hermachoras, primus decanus ecclesie 
Laibacensis. 

Štev. 77. Gaspar de Loss, capell. rev, domini episc. 
Laibac. 

Štev. 78. Michael Pophinger, prefat i domini Laibac. 
camerarius. 

Očividno je to bilo spremstvo škofovo, le škoda, da let- 
nica in dan nista označena. 

Štev. 98. Annireas, archiepiscopus Craynensis, ser. 
d. Friderici imperatoris orator, obtinuit a s. d. papa remis- 
sionem ex decimis solvendis. 

Ta pustolovni in častilakomni prelat je delal veliko pre- 
glavice papežu Sikstu IV. (147 1 — 1484). Cesar Friderfk III. 
mu je izprva veliko zaupal in ga je 1. 1478 poslal kot svojega 
poslanika na papežev dvor. Prav ob tej priložnosti se je dal 
vpisati v bratovščino sv. Marije deir Anima. Papež mu je dal 



- i26- 

različnih darov in pravic, toda častilakomnemu možu se je 
vzbudila želja po kardinalskem klobuku. Ker se mu pa ta želja 
ni hitro izpolnila, izbruhnil je ves svoj srd na papeža, grozil 
mu z občnim koncilom in skušal evropske vladarje odtrgati 
od papeža. Vender se nikdo ni zmenil zanj in nesrečnež je 
končal s samomorom 13. listopada 1484. 

Hottinger, Burckhardt, Frantz in nekateri drugi novejši 
učenjaki mislijo, da je Andrej (s priimkom Zamometič ali pri 
italijanskih pisateljih Zuccalmaglio in Zuccomakehius) stoloval v 
v Ljubljani, kar je popolnoma krivo in je dotične učenjake 
zapeljalo le neznanje jugoslovanske govorice. Farlati (Illyr. 
sacr. IV. 189) ga imenuje mej makarskimi škofi in to bode 
najbrž jedino resnično, ker oni del Dalmacije se je res ime- 
noval »Krajina«. Leta 1894, je v Paderbornu pri Schoninghu 
izšla knjiga J. Schlechta »Andreas Zamometič«. Ta pisatelj pa 
skuša dokazati, da je njegov sedež bil v beneški naselbini 
Granea, nižje od Soluna. Ker knjigo poznam le iz recenzij, ne 
morem soditi, s kakimi razlogi pisatelj podpira svoje mnenje, 
a zdi se, da tudi njega moti sličnost besed »Craynensis« in 
»Granensis« in da mu je neznan pomen slovanske besede 
»Krajina«. To je zmotilo tudi Chmela, da je v kazalu »Mon. 
Habsb.« Andreja postavil v Ostrogon (Gran)P) 

Štev. 139. A. a nativitale dmni 1503 ego Christo- 
phorus, episcopus Seckoviensis, consecratus fui die 
ultima mensis Decembris in ecclesia hospitalis Theutonicorum 
de Urbe et donaui in elemosinam ducatos duos auri de ca- 
mera in auro. — Ob robu: Obiit de anno 1508, de mense 
sept., in via Cuniae {}) extinctus (?). Vivat Deo. 

Ta Krištof (H.) je bil pomožni škof Matije Scheidta 
(148 1 — 15 12). Oba sta bila proti pravicam solnograškega nad- 
škofa potrjena in posvečena neposredno od papeža v Rimu.*) 

•) Prim. Pastor, Geschichte der Papste. Freiburg i. Br. 1889. II. str. 
513 i. d. 

♦) Gl. Dr. Leop. Schuster: Furstbischof Martin Brcnner. Graz & 
Leipzig 1898. Str. 13. 

U 



— 126 — 

Daljni odstavek: 

»Nomina secularium illustrissimorum et illustrium domi- 
norum regum, ducum, marchionum, lantgravionim, comitiim, 
baronum, militum, militarium senatorum, conservatorum, pro- 
consulum, consulum et scabinorum etc. et eorundem dominarum. 

1. Ladislaus, Ungariae et Bohemie iex et dux Austrie. 

2. Albertus, diix Austrie. 

23. UIricus de Graveneck, serenissimorum domi- 
norum Frederici, Romani imperatoris semper augusti, et Mathie, 
regis Ungarie illustris, generalis capitaneus contra Thurcos, 
anno dom. 1467 fuit in urbe cum d. n. s. Paulo ppa II. in 
persona propria. 

88. Conradus de Schawchwitz, commendator pro- 
vincialis Austrie, Stirie, Carinthie et Carniole, ordinis militie 
beate Marie Iherosolimitane domus Theutonicorum anno I5<X) 
solvit mihi Michaeli, procuratori ordinis eiusdem unum du- 
catum in auro pro fratemitate. 

223. Petrus Persicus, sacellanus." Ob robu: Episcopus 
Secoviensis. 

228. Anno 1554. Christophorus Eisenhamerus 
d. i. doctor, archiepiscopi Salisburg. consiliarius. 

229. Guilhelmus de Trautmanstorff, eques Hiero- 
solymitanus et canonicus Salisburgensis : hoc tempore revmi 
d. Michaelis in archiepiscopum Salisburgensem electi ad S. D. 
N. orator, huic sese confr. adscripsit et numeravit hospitali 
coronatum unum. 20. Oct. 1554. 

Sled^: 

Nomina religiosorum, magistrorum, abbatum, priorum, 
preceptorum, comendatorum, ac ordinum quoruncunque et 
aliorum dominorum in Romana curia procujatorum, venerabili- 
umque prepositorum, decanorum, archidiaconorum, cantonim, 
custodum etc. 

63. Cristoferus Schachner, prepositus ecclesie cor- 
mensis Saltzeburgensis dioec. (episcopus Pataviensis). 



r 



— i2i — 

200. GeorgiusStainpach, prepositus ecclesie coUegiate 
scti Nicolai in Strasspurg, Gurcensis diocesis. 

220. Petrus Knawer, canonicus Leybacensis in de- 
cretis licenciatus, in Rom. curia causarum procurator. 

(Brez štev.) Balthasar Straws, canonicus Modniscnsis 
1485, 10. Apr. m. p. 

300. Nicolaus Crapitz de Gurchen, canonicus Wrati- 
slaviensis, archidiaconus Oppeliensis ac notarius palatii apost. 
1487, 23. Sept. (Ep. Culmensis factus 1496). 

Nomina substitutorum et audientiae litterarum contra- 
dictarum et pniarie (poenitentiariae) procuratorum et abbre- 
viatorum etc. 

86. Anno D. 1504 die 17. Oct. Christophorus, dei 
et apost. sediš gra. episcopus Laibacensis, sacre cesaree 
maiestatis consiliarius natus et orator ad Summum Pontificem, 
fuit receptus in frat. etc. 

88. Georgius Delzer, clericus Aquilegiensis, decanus 
s. Bartholomei Frisaci Saltzburg. dioc. etc. a. 1509 in die s. 
Martini. ^) 

93. Dom. Georgius Stimer, nobilis Cubitensis ecclesie 
s. Marie Magdalene in volkenmarckt prepositus, cesaree maie- 
statis ac Rmi dom. cardinalis Guricensis secretarius, se in 
hanc confr. inscribi fecit die 24. Junii 15 14. Obtulit ducatos 
largos tres. 

96. Hieronymus Aleander ex comitibus Petre pilose 
alias de Rwenstein in Histria, canonicus et cancellarius Leo- 
diensis et Rmi et Illmi Leodiensis praesulis et principis in 
urbe orator etc. 

97. Sigismundus de Herberstein, eques orator 
Stiriensis ad Carolum imperatorem in Hispanias, qui intuta 
Cymbrie maria iuvias Lituanie silvas, et Asie terminos ultra 
Tanais fontes, inque Panonia ad Danubium, Maximiliani Ce- 
saris oratoror peragravit, voluit et Rome Germanice fraternitati 
asociari ad laudem virginis immaculate 2. Aug. a. d. 15 19. 

*) Omenja se še 2. Oct. 15 17 kot »decanus Frisaccnsis«. 



— l26 — 

(Pod isto štev.) Johannes Hofman de Grunpuhe, 
orator Stiriensis pro se et Potentiana coniuge, Andrea fratre, ut 
felicem in Hispanias conducat et domum reducat beata virgo 
fraternitatis Germanice patrona. Rome 2. Aug. 15 19. 

— Georgius Schnitznpamer, eques orator Carniolensis 
ad Carolum Maximiliani nepotem Ro: imperatorem in Hispa- 
nias vela delegat imperatrici celesti 2. Aug. 15 19. 

— Traianus de A ur spe rg, hereditarius Camerarius 
et nune orator Carniole, in Hispanias ad Carolum Ro. impe- 
ratorem archiducem Austrie etc. voluit huic fratemitati asso- 
ciari. 2, Avg. 15 19. 

— Johannes Ungnad, baro in Suneckh orator Ca- 
rinthianorum, ad verum et naturalem dominum Carolum Ro. 
imp., ad laudem dei parentis adscripsit se confraternitati ger- 
manice 2. Aug. 1519- 

— Nicolaus de Turri ex comitatu Goricie agens ad 
Carolum imp. Rom. in Hispanias, quem genitrix alma multis 
bellis in Italia superstitens servavit, in gratitudinem se illius 
fraternitati adiunxit 2. Aug. 15 19. 

98. Michael de Eytzing baro, orator archiducatus 
Austrie ad Carolum Ro. imp. archiducem Austrie, tanquam 
verum heredem Maximiliani avi sui ut diva dei genitrix iter 
prosperet, ad illius honorem huic fraternitati se coniunxit 2. Aug. 
1 5 19. 

Istotako: Johannes de Silberberg, orator Carin- 
thianorum. 

106. Christophorus Ungnad Baro in SunnegStiriacus 
me cum Jacobo Hag Gorlicensi ex paternis Turtie confinibus 
Romam venientem huic inclitae Germanicae Nationis conf. p. 
m. asscripsi 25. Maii 1549. 

115. Georgius Shoritig, Austriacussacrarumliterarum 
studiosus et societatis Jesu subditus, huic fraternitati s. Mariae 
de Anima m. p. se subscripsit die 5. Martii 1567 Romae. 

147. Franciscus a Dietrichstain, liber baro in Holen- 
burg, Finkenstain et Dalberg, dominus in Nichilsburg etc. 



— 129 — 

hereditarius ducatus Charinthiac Pocillator et canonicus cathedr. 
eccl. Olomucensis Sanctissimique D. N. Clementis VIII. Ponti- 
ficis O. M. intimus cubicularius etc. se memoratissimae Ger- 
manicae nationis albo p. m. suscribere voluit 1592. ll. Maii. 

153. Ursinus de Berthis, Episcopus et Comes ter- 
gestinensis, Sermi Archiducis Ferdinandi Austriae a consiliis 
ob suam in Bmam Virginem Mariam singularem Devotionem 
necnon et in nationem Germanicam perpetuam volontatem se 
inscripsit 1604. 

170. Anno D. 161 1 die 29. Januarii. Bernardinus a 
Rubeis Protonotarius Apost., Praepositus s. Petri im Kaltem- 
prum, Vicarius Imperialis in s ecclesia Aquileiensi, consiliarius 
s. caes. Maiestatis et Sermi Archiducis Ferdinandi in hauc 
sanctam sodalitatem nomen dedit tempore suae residentiae pro 
Caesare in Urbe sedente Smo P. Paulo V. 

175. Magister Thomas Wuthalitz Styrus Oberburgen. 
Romae commorans ac Primam suam Missam Deo offerens. 
I. Aiig. 162 1. 

Nomina fratrum et sororum et benefactorum laicorum 
vivonim dieti hospitalis beate Marie de Anima theutonicorum. 

V tem odstavku so večinoma označena le imena brez 
letnice in domovine. 

Mej drugimi se omenjajo: 

Conradus de Saelt Stiriae. 

Helena de Croacia Rmi domini Andree Archiepiscopi 
Craynensis (gl. zgoraj) soror, quia fraternitatem hospitalis 
nostri habuit apud praefatum Rmum dominum Archiepiscopum 
commendatam. 

Mej umrlimi udi se omenjajo zaporedoma Hamkin in 
SchafTman van Marpurg in pa Nicolaus v ras s van sunte 
lenhard. Ker je ime Frass navadno v Slov. Goricah na Šta- 
jarskem, je mogoče, da so ti bili Štajarci. 

Iz teh pičlih podatkov že lahko nekoliko sklepamo, 
kako mnogobrojno so potovali naši predniki v klasično Italijo, 



— 130 — 

kjer je ravno v tej dobi cvetla tako zvana renesansa. Zanimivo 
bi bilo, ko bi še kdo pregledal matice na laških vseučiliščih ; 
gotovo je še tam skrit marsikak domačin. 



Iz Schonlebnovih zapiskov o kranjskem 
plemstvu. 

Priobčil Janko Barl^. 

Kakor je znano, nahajajo se v metropolitansld knjižnici 
v Zagrebu genealogijski podatki o kranjskem plemstvu. Zvezani 
so v knjigo pod naslovom »Miscellanea« skupaj z zanimivim 
Hrenovim ordinacijskim dnevnikom in nekaterimi drugimi roko- 
pisi. Nahajajo se na prvem mestu, in dasi se začenjajo še le 
z listom 260., so vender celotno delo. Listov je 189 v obliki 
navadnega pisalnega papirja. Plemenite rodovine so razvrščene 
po abecednem redu (Altenburges Comites — Zwetkouitsch), 
vender ne prav natančnem, tako da se vidi, da je pisatelj tu 
še le gradivo nabiral, da je kasneje natančno porazvrsti. O 
raznih plemičih se tu navaja malo podatkov, le ime in leto, 
kdaj se imenujejo, včasih tudi njihov stan, drugega je pa malo. 
Tudi tukaj ni pravega kronologičnega reda, razne osebe zapi- 
sane so po vrsti, kakor jih je pisatelj kje zasledil. Da so ti 
zapiski Schčnlebnovi, svedoči nam pisava, kakor tudi to, ker 
je on sam zapisal pri rodovini Coradud: »Philippus uxorem 
duxit Christinam Schčnlebnin, meam sororem, ex 
qua nati Georgius Philippus et Rudolphus«. Razun nekaterih 
tiskanih knjig je rabil Schonleben pri sestavljanju t^a dela 
večinoma rokopisne zbirke in to: iz samostanov vitrinjskega, 
bistrskega, stiškega, zajčjega, pleterskega, kostanjeviškega, potem 
zbirke plemenitih rodovin Bucheim, Gallenberg, Schrottenbach, 
Lamberg, Strassoldo, rokopise škofa Tomaža Hrena in svoje 
zapiske ter ribniški, gomjegrajski, vicedomski, škofovski in ka- 
piteljski arhiv. Ravno zaradi tega so podatki zanesljivi in zelo 
dragoceni za vsakega, kdor hoče pisati o kranjskem plemstvu 



— 131 — 

Prav je rekel o SchOnlebnu Valvazor: ') »So man aber dic 
Geschlechter solite beschreiben, wurde man aus seinen hinter- 
lassenen Scripturen viel gebrauchen konnen; weil er von allen 
Geschlechtern unglaublich viel mit grossem hochbemahtem 
Fleiss zusammengetragen, wiewol dennoch nur lauter Frag- 
menta.« Vender se mi zdi, da se Valvazor sam ni s tem 
delom služil, pa ga tudi nikjer ne omenja. (Ali ni z Valvazorjevo 
zapuščino prišlo delo v Zagreb? — Prip. uredn.) 

Za domačo cerkveno zgodovino nahaja se pa v tej zbirki 
prav malo podatkov. Ono malo drobtinic, katere sem v njej 
nabral, sem izpisal in jih tu priobčujem z nekaterimi pripomnjami, 
da se s tem okoriste sestavljatelji zgodovine kranjskih župnij. 

Dod. Mihael z Iga (de Igg) je postal župnik v Dobu 
L 1495., ^ ^^^ ^^^ bil je še 1. 1 5 18. Omenja ga tudi Valvazor. *) 
Leta 1 5 1 1 . je bil on ob jednem vikanj ljubljanskega škofa. 

Kamnik, L. 1445., ^^ ^^^^ sv. Klementa, je utemeljil 
Vilhelm pl. Herič v Kamniku kapelo in beneficij sv. Ma- 
rije Magdalene. Beneficijat je moral vsakega tedna brati 4 sv. 
maše. Kapela sv. Marije Magdalene je bila, kakor omenja 
Valvazor, *) prizidana župnišču. Kamniški župnik Sebastijan 
Trebuhan predlagal je 1. 1600. oglejskemu patrijarhu, naj po- 
deli ta beneficij, kakor tudi oni sv. Ivana Krstnika, njegovima 
duhovnima pomočnikoma, ker sta bila slabo plačana. *) 

L. 1458. je utemeljil pa Leonard Petschacher s 
Perovega (de Perau) v kamniški župnijski cerkvi beneficij 
sv. Leonarda. Oglejski patrijarh omenja v svojem pismu 1. 1477., 
v katerem beneficij potrjuje, kot utemeljitelja Ahacija. To je 
bil, kakor Schčnleben sodi, Leonhardov sin, kateri je menda 
že po očetovi smrti prosil patrijarha, naj bi potrdil beneficij. 
Beneficijat moral je vsakega tedna brati pet maš na altarju 

*) Die Ehre des Herzogthums Krain. VI. str. 356. 
*) Glej »Die Ehre des Herzogthums Krainc, VIII. str. 715. 
») ib. str. 810. 

*) Glej A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja. H. 
str. 51. 



— 132 — 

sv. Leonarda, Florijana, Štefana in Antona Puščavnika, kjer 
je bil tudi beneficij sv. Trojice, kateri se je pa o Valvazorjevcni 
času od prvega ločil. — L. 1468. bil je župnik v Kamniku 
Jakob Rainer (de Raln), a ne Ranner, kakor piše Val vazor.«) 
*— Župnik Jurij Scarlichi (Škrlič), brat ljubljanskega škofa 
Rainalda, kateri je bil najpopreje kanonik ljubljanski in gene- 
ralni vikar, a od L 1639. župnik kamniški in naddijakon go- 
renjski, je umrl dne 30. januvarja 1. 1670. 

Kočevje. Dne 22. grudna 1442. je umrl kočevski župnik 
Gašpar pl. Zobelsberg; pokopan je bil v Hrušici v cerkvi 
sv. Hrizogona. Morda je bila tamkaj rodbinska raka. 

Krka. L. 1442. sta utemeljila Jurij Glaner in njegova 
soproga kapelanijo na Krki. 

Ljubljana. Stolna cerkev. L. 1483. je utemeljil Fri- 
derik Lamberg, sin Gašparja, v stolni cerkvi kapelanijo, 
ali bolje beneficij sv. Andreja. 

L. 1514. je utemeljil Krištof pl. Sebriach, sin de- 
želnega glavarja Sigismunda, v stolni cerkvi beneficij sv. Marije 
Magdalene. Oba beneficija sta imela v stolni cerkvi svoja 
altarja. 

L. 1502. utemeljila sta brata Leonard in Friderik 
Freyhoffer v Ljubljani večne maŠe. 

Kot kanoniki ljubljanski se imenujejo : 1. 1463 Leonard 
Seepacher, 1524., 1527. Gregor CreUtzer (de Creiitz), 
kateri je bil tajnik škofa Krištofa Rauberja, 1531. Jurij 
Praunsperger, 1543. Mihael Haziber, 1. 1649. bil je 
kanonik tudi Rudolf Coraduci, sin Rafaelov. Rudolfov 
brat Wolfgang bil je menih v Stičini, a brat Filip je vzel v 
zakon Kristino Schonlebnovo, sestro našega zgodovinarja. 

V ljubljanski stolni cerkvi so mej drugimi pokopani 
tudi : GašparLamberg (1472.), deželni glavar Jak ob Lam- 
berg (1566.), Hanibal pl. Wernek (umrl 6. jan. 1618.) 
in Janez Vajkard Ursin Blagaj umrl 14. aprila 1617. 

fl) ib. str. 869. 



— 133 — 

Frančiškanska cerkev. L. I43i.je utemeljil ljubljanski 
meščan Pavel Ločan (de Lackh) nekoliko večnih maš v tej 
cerkvi. Leta 1446. je bil frančiškanski gvardijan v Ljubljani 
Gol Ločan (de Lackh). — Leta 1446. sta utemeljila sinova 
Andreja pl. DOrra (ali DQrra), Andrej in Friderik, s pri- 
voljenjem svojih stricev Baltazarja in Nikolaja v frančiškanski 
cerkvi nekoliko sv. maš. Ustanovno pismo podpisala sta tudi 
Baltazar Lamberg in Friderik Rauber. 

Cerkev sv. Jakoba. L. 1383. utemeljili so Henrik Gall, 
Rudlieb pl. Kozjak, njegova hči Marjeta in Sigefrid de s. Petro 
kapelanijo sv. Jakoba. L. 1426. je pa utemeljila Marjeta, udova 
Andreja Apfaltrerna, rojena Gall, v cerkvi sv. Jakoba tri sv. 
maše na teden, katere naj bi se brale za njeno rodovino, po- 
sebno za Nežo pl. Colientz in pa za njeno pokojno mater 
Elizabeto. 

Cerkev nemškega reda. L. 1598. je obnovil upravitelj 
komende Markvard pl. Egkh, sin Žigov, kor v cerkvi 
nemškega reda. 

Župnija sv. Petra. Župnik Ernest Messenberger, 
katerega omenja 1. 1435. ^^di Valvazor, ^) bil je župnik sv. Petra 
že 1. 1426., a bil je tudi kanonik in naddiiakon tridentski. 

Avguštinska cerkev. Konrad baron Ruessenstein, ka- 
teri je s svojo soprogo Felicito pl. Raab največ pripomogel, da 
se je mogla zidati nova cerkev, umrl je v Ljubljani 1. 1668. 

Škofija. L. 1465. je daroval Andrej Apfaltrer Si- 
gismundu Lambergu mlin na Vrhniki. — L. 1545. je daroval 
Jurij pl. Altenhaus ljubljanskemu škofu 900 gld. — Leta 
1 598. je bil tajnik škofa Hrena Marko Lesar (Leyser). — Mati 
škofa Krištofa Ravberja je bila hči Nikolaja Predjamskega (de 
Lueg et Luenz). — Stariši ljubljanskega škofa Otona Fri- 
derika pl. Buchheim so bili Janez Krištof pl. Buchheim in 
Suzana pl. Hofkirchen, hčerka Vilhelmova. Poročila sta se 

3) GI. ib. str. 787. 



— 134 — 

I. 1599- i" imela še dva sina: Rudolfa in Janeza Krištofa. 
Mati je umrla 1. 1629. 

Lož. L. 1415. je bil župnik v Ložu Jakob pl. Dtirr, 
1. 1419. Jakob Russbacher, kateri je še istega leta umrl. 

Mekine, L. 1305. sta bili v samostanu dve sestri iz Slo- 
venjega Gradca (von Windischgratz), 1. 1331. pa Kuni- 
gunda pl. Saurau. Neža Celjska (von Cilli), katera je 
bila 1. 1409. opatinja, bila je v samostanu že 1. 1383. — Opa- 
tinja Ana Lamberg je bila hči deželnega glavarja Jurija 
Lamberga in njegove druge žene Magdalene Tumske. Rodila 
se je 1. 1486. skupaj z bratom Ivanom, kateri je pa kmalu po 
rojstvu umrl. Jurij Lamberg je imel 22 otrok. Umrl je 1. 1499. 
na dan sv. Sigismunda, njegova žena pa še le 1. 1538. v 74. 
letu starosti in je pokopana v meldnskem samostanu. — Su- 
zana iz Gornjega Grada (von Oberburg) je bila opatinja 
1. 1586. 

Ribnica, Bratovščina presvetega Rešnjega Te- 
lesa. Ta bratovščina je bila utemeljena v Ribnici leta 1457. 
Mej njenimi utemeljitelji se imenujejo: Jurij Glowitzer, 
Udalrik Ravber in njegova soproga Marjeta in Vid 
Speglovič. Med členovi te bratovščine se pa nahajajo: leta 
1502. Vencelj Grimšič, Janez Lamberger pl.Willin- 
grein 1. 1502 — 1506. Leonard Herič (umrl 1. 1507.) in 
1. 1514. Marjeta Hohenwart. SchOnleben je izpisal ta 
imena iz ribniških rokopisov. Da je bila ta bratovščina res že 
v petnajstem stoletju utemeljena, svedoči tudi to, da je bilo 
1. 1473. ribniškemu sodniku Leonardu ukazano, naj skrbi, 
da bode Ivan Pruča, ki je okradel ob času, ko so Turki na- 
padli Ribnico, pušico, kjer se je nabiral denar zoper Turke, in 
in pušico bratovščine presv. Rešnjega Telesa, vrnil 
denar župniku. «) Če zvemo na drugem mestu, 7) da je oglejski 
patrijarh Hermolaj Barbaro še le 4. julija 16 19 potrdil to bra- 

«) A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja I. str. 23. 
•) Izvestja III. str. 107. 



— 135 — 

tovštino, treba umevati tako, da je ta bratovština najbrž še le 
tedaj dobila svojega posebnega duhovnika ali beneficijata. 

L. 1588. dne 10. sušca je umrl župnik ribniški in nad- 
dijakon David pl. Reiffenberg. On je bil že leta 1583. 
župnik v Ribnici in je sezidal novo župnišče 

Šent-Jemej, L. 1422. je bil župnik v Šent-Jerneju Jurij 
Turjaški (ab Auersperg). Po Valvazorju je bil on šentjernejski 
župnik že 1. 1397. *) 

Šent-Rupert, L. 1 500. omenja se kot šentrupertski župnik 
Jurij Višnjagorski (de Weixelberg), sin Ivanov. 

Velesavo. Suzana pl. Grimšič, katera je bila 1. 1480. 
prednica velesovskega samostana, je bila hči Volka Žige Grim- 
šiča. Njen brat Janez Jurij je vzel 1. 1450. v zakon neko Ka- 
djanarico in imel ž njo tri otroke: Danijela, Janeza, Maksi- 
milijana (kateri je bil »praetor provinciae«) in pa Katarino, 
katera je bila prednica v velesovskem samostanu. Katarina se 
ni kot prednica do sedaj nikjer imenovala. 

Višnja Gora, Mej onimi, kateri so 1. 1493. pripomogli, 
da se je utemeljila zorna maša v Višnji Gori, imenuje se tudi 
neki Jurij Gratzer de Gratz. 



čegav je Žumberk? 

Spisal A. Koblar. 

Južno od Metlike in Kostanjevice ob Gorjancih se raz- 
prostira žumberški okraj, zaradi katerega se je zadnji čas 
zopet vnela pravda, ali ta okraj pravno pripadaj kranjski, ali 
hrvatski deželi, avstrijski, ali ogerski državni polovici. Pre- 
bivalstvo je pač hrvatske narodnosti in želi biti spojeno s 
Hrvatsko, faktično pa nima zastopstva niti v kranjskem de- 
želnem zboru, niti v hrvatskem saboru, ker se je izvzel žum- 
berški okraj z občino Marindolom v zakonih z dnč 8. junija 
187 1 in 10. februvarja 1872, kose je določilo, da del Vojaške 

8) ib VIII. str. 721. 



— 136 — 

Granice preide iz vojaške v civilno upravo. Vojvodstvo kranjsko 
pravno nikdar nikomur ni odstopilo Zumberka, ampak je sma- 
tralo ta okraj vedno kot del kranjske dežele. Rečeno je tedaj 
v zakonu, da naj se vprašanje zgodovinsko preišče, meja do- 
loči in da naj konečno zadevo rešita in potrdita obestranski 
državni zastopstvi. ZumberŠko vprašanje sestavlja na ta način 
del sedaj rešujoče se nagodbe mej Avstrijo in Ogersko. 

Svet^ ima žumberški okraj okoli 4 štirjaške milje z ne- 
koliko nad 10.000 prebivalci, občina Marindol pa meri okoli 
pol štirjaške milje in šteje okoli 400 prebivalcev. Po sredi 
Zumberka teče reka Kupčina. Svet je hribovit in večinoma 
obraščen z lepimi bukovimi in kostanjevimi gozdi (katerih je 
nad 6600 oralov), od katerih ima sedaj začasno, ker se pri- 
števajo cesarskim gozdom, vžitek ogerska vlada. 

Na podlagi listin se težko taji, da pripada Zumberk z 
Marindolom Kranjski. Zato so se letos požurili Ogri in Hrvatje, 
da bi to utajili s pomočjo drugega dokaza, namreč s prekopom 
razvalin starega Zumberka. O tem podjetju so prinesli hrvatski 
listi neda\Tio nastopno poročilo: 

T^ Žumberačko pitanje, Dugo se je vodila prepirka, gdje je 
gremica Hrvatske i Kranjske, kome pripada kotar Zumberak, 
a sada javljaju, da se to pitanje primiče konačnom riešenju u 
prilog Hrvatske. Hrvatskom povjerenstvu, u kojem su bili 
dvorski savjetnik Badovinac, ministarsld savjetnik pl. 
Tarday i zemaljski arhivar dr. pl. Bojničič, uspjelo, te je 
izza dugogodišnjeg iztraživanja donielo dokaz, da taj kotar 
pravno pripada i da je faktično uviek pripadao Hrvatskoj. — 
U tom pitanju bilo je glavno dokazati, da su obstojale dvie 
tvrdje istog ili sličnog imena »Sichelburg« — u Hrvatskoj i 
Kranjskoj. Hrvatsko povjerenstvo tvrdilo je na temelju dokaza 
iz državnih arhiva u Beču i Zagrebu te drugih historijskih po- 
dataka, da su postojala dva grada, dočim su se austrijski i 
kranjski historičari pozivali na povjestičara Valvasora, koji 
spominje samo jedan Sichelburg, koji da pripada Kranjskoj. A 
od hrvatskog Sichelburga ili Sichelberga nadjen je i načrt, koji 



- 1Š7- 

se ne slaže sa kranjskim. Uz načrt bio je točan opis. Na te- 
melju toga mislilo je hrvatsko povjerenstvo, da može nad 
ostanke negdašnjeg hrvatskog Sichelburga. U kolovozu o. g. 
obišlo je ovo povjerenstvo žumberački kotar i veliki dio okolice 
u kranjskom području, te je sasma sigurno ustanovilo, gdje je 
stajao hrvatski Sichelburg, te o tom izvjestilo hrvatsku vladu, 
koja je odmah naložila kotarskom mjerniku Križaniču, da 
na dotičnom mjestu dadne kopati, ne bi li se našli zidovi 
tvrdje. Za mjesec dana nadjeni su temeljni zidovi tvrdje i sasma 
odkriveni, da se je sa načrtom u ruci moglo lasno ustano\iti, 
je li ta tvrdja traženi Sichelburg ili, kako se zove u arhivu, 
Sichelberg. Tvrdja Sichelburg stajala je odmah uz kranjsku 
granicu na brdu Ravni Valovi preko pečine Pugana jama u 
višini od 750 met. nad morskom površinom. Povjerenstvo se 
je uvjerilo, da se načrt tvrdje u svemu slaže sa odkrivenim 
i nepobitno je, da je i drugi Sichelburg obstojao i tim pobijena 
tvrdnja austrijsko-kranjskog povjerenstva, da nije bilo drugog 
grada. Tim je to pitanje kraju privedeno, a još ima austrijsko- 
kranjsko povjerenstvo zači u pregovore sa hrvatskim. Ovo iz- 
traživanje je od vriednosti i za znanost. To je naime prvi slučaj, 
da se je za riešenje zemljištnog državno-pravnog pitanja po- 
služilo arheologijom. To odkriče učinilo je i na tamošnje pu- 
čanstvo, koje dosad nije imalo svog zastupnika u hrvatskom 
saboru, vrlo ugodan i radostan utisak, te su seljaci došli svi na 
konjima na mjesto bivše tvrdje i priredili svetčanu gostbu. 
Odatle su odposlali na kralja brzojavno izjavu vjemosti i oda- 
nosti, iztičuč veliku radost, što če konačno biti sasma spojeni 
sa majkom zemljom Hrvatskom. Sada če povjerenstvo stupiti 
u pregovore sa austrijsko-kranjskim, pa če se stvar najdulje do 
prolječa dojduče godine sasma riešiti.« 

Načrta o Zumberku, na katera se je naslanjala hrvatska 
komisija pri prekopavanju razvalin starega Zumberka, je izdelal 
1. 1639. cesarski inženir Giovanni Pieroni. Hranita se z nje- 
govim poročilom do cesarja v posebni knjigi, obsegajoči nje- 
gove narise trdnjav iz istega časa in ležeči v kranjskem 



— 138 -^ 

deželnem arhivu v Rudolfinu. Kako da se skladata ta dva načrta 
(katera po izvirniku izdelana objavljamo v prilogi) z zvrše- 
nimi najdbami, ne moremo določiti. Na vsak način bi bilo 
prav, ko bi se sedaj odposlala avstrijsko-kranjska komisija, ki 
bi stvar preiskala na licu mesta, ker s hrvatsko komisijo ni bil 
pri kopanju razvalin navzoč noben Kranjec in noben Avstrijec. 
Povemo pa že naprej, da se nam to najnovejše iskanje dokaza 
za priklopitev Zumberka k Hrvatski zdi ponesrečeno že zato, 
ker se ne ve, kak6 so novi grad prestrojali po 1. 1639. 

Poročilo Pieronijevo o stanju Zumberka iz 1. 1639. se pa 
glasi po izvirniku: 

Relatione per Sigelbergh. 
Sacra Cesarea Real Maesti. 

Tra il fiume Gurck, et il fiume Kulpa in Croatia, sono 
Monti alpestri, poco pero abitati, se non da centi \dllani che 
chiamano Scocchi, per la lingua che parlano: Equasi in mczo 
di detti due fiume, sopra un monte spiccato da gl' altri a 
canto alla strada, che \xh h Carlstat, e pošto il Castello di 
Sigelberg non piu lontano da esso di leghe tre e mezo. 

E Sigelbergh castello murato di ragioneuolmente 
buona muraglia, di forma, non da fortezza, mo secondo lo 
spatio, che concede il monte, la cui šalita b cosi ripida, che 
con gran difficultk ui si puo salire, et in qualche parte ^ inac- 
cessibile. Per6 h passo forte, abile h tener, con poca gente, 
chiusa quella strada, che h molto stretta, e difficile. 

Non hk bisogno di cosa sustantiale, se non che per ren- 
derlo piCi forte, si potrebbe farlo piu inaccessibile, col tagliare 
qualche parte del monte, ne luoghi, oue la šalita non h tanto 
difficile. Et alle mura che lo circondano adattar per tutto, oue 
si pu6, commoditk di corridori, et altro per poterui stare col 
moschetto alla difesa, di che manca in alcune parti. 

L' ultima šalita al Castello ^ per una scala, al principio 
della quale si potrebbe utilmente fare da poter serarla, cio e 
una porta forte e sicura, come al fine di essa scala. 



— 139 — 

Dentro ui e mediocre commoditk di abitatione per im 
commandante, e per altro; ma con ricoprir di tetto alcune 
parti, che ni sono gik circondate di muro, e che restono 
scoperte, si farebbe commoditži per alloggiarui quel numero di 
soldati, che son necessarii alla sua difesa. L* aqua del fiumi- 
cello, che gli corre alle radici, conuerte in pietra tutti i legni, 
che ui stanno dentro, insino le foglie degl* alberi. 

II che 6 quanto h6 cognosciuto douer riferire di questo 
Castello alla Cesarea Maestk Vostra, alla quale humilissima- 
mente m' inchino. 

Della Sacra Cesarea Maestk Vostra Vmilissimo e fede- 
lissimo servo. Giovanni Pieroni. 

Bila sta nekdaj res dva Zumberka: Stari Zumberk (Stari 
grad), pri katerem se našteva v urbarjih i6. stoletja še ne- 
koliko gorščine in desetine, ki je pa imel razdrto poslopje 
(>6des Geslos«, kakor ga imenujeta urbarja iz let 1531.*) in 
1598 shranjena v kranjskem deželnem muzeju), in novi 
Zumberk, ki je bil stanovališče žumberških glavarjev in urad- 
nikov. Novi grad stoji od 1. 1793., ko je pogorel, tudi v raz- 
valinah. Hrvatska komisija tedaj m6ni, da se Pieronovi načrti 
Zumberka vjemajo s starim (tak6 imenovanim kranjskim) 
Zumberkom, ki ni imel posestva, ne vjemajo se pa z novim 
(hrvatskim) Zumberkom, ki je imel svoje grajščinstvo. To je 
zmota. 

V omenjenih dveh urbarjih 16. stoletja, in v drugih ur- 
barjih, se natanko naštevajo posestva, spadajoča pod novi 
Zumberk, v katerem so prebivali glavarji, in o tem Zumberku 
je v neštevilnih listinah povedano, da spada pod Kranjsko. Val- 
vasor res govori le o jednem Zumberku in prinaša sliko le 
jedn^a gradu Zumberka, a to ni nič čudnega, če se pomisli, 

*) Naslov urbarja iz 1. 1531. se glasi: »Vermerckht das vrbar re- 
gister der phleg sichlberg so ich wolf vonn Lamberg die Zeit Vitzthumb 
Im Crain aus dem Vrbar so mir vonn wienn von der Ro. Ku. Mt. Rat 
Camer zu geschickht worden ist aus getzogen vnnd dem phlegcr zu 
sichlberg mit Namen kaleschitz Zu gestelt Im XXXI Jar. 



— 140 — 

da je bil ob njegovem času stari Zumberk že popolnoma raz- 
dejan in da je menda Valvasor to razvalino imel za staro 
Preseko. Da sta bila pa dva gradova istega imena» namreč 
stari in novi žumberški grad, tudi ni nič novega, ker podobno 
nahajamo na mnogih krajih, da se je namreč v istem graj- 
ščinstvu po razdejanem starem gradu postavil nov grad s starim 
imenom. Ni prav, če se dela razloček med »Sichelbergom« in 
»Sichelburgom«, ker tudi n. pr. »Weixelb'rg« in »Weixel- 
burg« pomenja isti grad višenjski, vender o tem pozneje. 

Vprašanje je tedaj, če se res vjema Pieronijev načrt z 
ostanki starega žumberškega gradil, in če se ne vjema še veliko 
bolj z gradom novim Žumberkom, kakoršen je stal 1. 1639. Ni 
dvoma, da so novi Zumberk, znabiti bas vsied Pieronijevega 
poročila do cesarja, pozneje povečali in prestrojili. Jako pa 
dvomimo, da bi bil stari Zumberk leta 1639. še stal v taki 
obliki, kakor je Zumberk naslikal Pieroni, ako pomislimo, da 
se že v 16. stoletju imenuje »odes Geslos«. Tudi ne vemo, 
kaj bi na sliki pomenila ona cerkev, če ne sedanjo žumberško 
farno cerkev pod novim Zumperkom. 

Celo v slučaju, ko bi se potrdila domneva hrvatske ko- 
misije, da se Pieronijev načrt zlaga z ostanki starega Zum- 
berka, vender ostaje popolnoma neosnovana trditev Hrvatov, 
»da žumberački kotar pravno pripada i da je faktično uviek 
pripadao Hrvatskoj«. Na tem mestu se nam ne gre za to, kam 
naj pripada v bodočnosti Zumberk, temveč gre se nam za hi- 
storično istino, kam je pripadal v minolih stoletjih. Zato do- 
kažemo na podlagi izvirnih listin, da je žumberški okraj 
vsikdar spadal pod Kranjsko in da državnopravno nikdar ni 
bil odtrgan od Avstrije ter priklopljen ogerski državi. 
(Dalje prihodnjič.) 



Mali zapiski. 



Krst Turkov v Ljuhljanu Stolni kanonik Tomaž Hren je vpisal 
v krstno matico stolne župnije (prav za prav šentpcterske župnije) v 
Ljubljani 1. 1594. nastopna krsta: »Fcria tertia Pentccostcs, quac crat 



— 141 — 

ultima May, baptizatus est cum conditione non rebaptizandi puer ex Lika 
Turciae captus et Venerabili ac Illustri Domino Leonardo Frumentino 
Prouinciarum inferioris Austriae Commendatori Ordinis Teutonici a Do- 
mino Dornbergio, capitaneo Wihizhensi, dono datus, aetatis 9 aut 10 
annorum, prius Milo dictus, postea ucro Joannes (quod šibi nomen 
ipsemet elegerat) Christianus uocatus. Patrini eius erant: Victorinus 
Trauisanus, Consul (župan); Felicianus N., Cubicularius Domini Frumen- 
tini praedicti, et Anna Josephi Posarelli, Oeconomi seu Praefecti Curiae 
Episcopalis uxor. — Eodem baptizata est puella Turcica ex oppido 
Grazhaah Comitatus Lika Turciae oriunda, a Zegniensibus cap ta et a 
Thoma Chronn, Canonico Labacensi, 16 flor. empta amore salutis animae 
ejus, aetatis 10 annorum. Parentes ipsius Demerhar Aga et Selima, eius 
mater, sorores habuit duas : Saciram et Sikiram. Ipsa uero puella Chuma 
dieta fuit. Postmodum in lustrali fonte Christinae nomen tulit. Patrini 
erant: Nobilis et Magnificus Dominus Ludouicus Schwarda, Vicedominus 
Camiae, loco Domini Laurentii Abbatis Sithicensis, Domina Foelicitas, 
Magnifici Vicedomini praedicti conjux, et loco VenerabiHs Dominae 
Magdalenae Straussin, Priorissae Michelstettensis, Agnes Ostankauka. 
Deus det eis graciam et benediccio nem, ut cum toto corde cognoscant, 
colant diligantque perseueranter usque in vitam aetemam. Amen. — 
Anno 1627 puella annorum circiter 10 e Turcia per Parentem huc La- 
bacum adducta, festino autem s. Mariae Magdalenae die, quae fuit 22. 
Julii, solemniter in magna populi frequentia baptizata per Rdum Adm. 
D. Dominum Adamum Sontnerum, Canon icum et ordinarium Ecclesiasten 
Cathedralis Ecclesiae Labacensis, s Sediš Apostolicae Protonotarium ac 
in spiritualibus Vicariiun Generalem. Patrinus fuit Illmus D. Dominus 
Pro-Capitaneus et Camioliae Marschallus Teodoricus ab Auersperg. Pa- 
trina Illma D. D. Sidonia Illmi Octavii Vicedomini coniux. (Matice leže 
v uradu stolne župnije v Ljubljani.) K. 

Rimsko grobišče v LJubljani, Pri kopanju temelja za novo hišo 
gosp. Grajzaija na Dunajski cesti v Ljubljani so naleteli letos na goste 
rimske grobove. Na malem prekopanem prostoru so našli nad 90 grobov, 
ki so bili večinoma le 40 — 70 cm pod zemeljskim površjem. Grobovi so 
bili različne vrste: nekaj jih je bilo iz opeke, nekoliko kamnitih, več je 
bilo pokončnih in poveznjenih vrČev in mnogo samo žganih grobov. Ako 
pomislimo, da je na tem mestu veliko let imel gosp. kamnosek Thoman 
svojo delavnico, kamor je navažal fežko kamenje, ni čudo, da so se 
našle starine v plitvih grobovih bolj strte, nego jih navadno stare zemlje 
teža. Vender se je iz sklejenih kosov napravila lepa zbirka za muzej 
Rudolfinum, kamor so se prenesle vse najdbe. 

Največ in najbolj zanimivih predmetov je iz stekla. Na njih se vidi, 
da so bili Rimljani mojstri za stekleno posodo, ki je po obliki sedanjim 

12 



A I 



— U2 — 

izdelkom iz stekla že jako podobna. Prav mnogo se je našlo stekleničic 
za dišeča mazila (balzamarijev). Mej prsteno posodo je mnogo lično iz- 
delanih posod iz rudeče prsti (Terra sigillata), le žarnice so čisto pre- 
prosto izdelane in bolj podobne onim iz ilirske dobe; njih okraski so 
deloma podobni sedanjim olepšavam na loncih. Veliko je grobnih svetilk, 
mej katerimi imajo nekatere vtisnjene različne podobe in napise. Našlo 
se je tudi več ogledal z ročajem. Ogledala so okrogla z okraski ob robu 
in po vsebini so iz bakra ter posrebrena, ali pa tudi čisto srebrna. Bro- 
nastih predmetov se je našlo malo, nekoliko fibul, ključavnica s fino iz- 
delano verižico in nekaj igel. Bakrenega denarja so pa našli več, zlasti 
mej žganimi kostmi po žarnicah. Novci so iz dobe od Claudia do Anto- 
nina Pia, iz česar se da sklepati, da je grobišče iz II. stoletja. 

Dobro bi bilo, da bi se prekopal ves prostor, kolikor ga je mej 
novo Grajzaijevo hišo in cesto na kolodvor, ker so ondi tudi gosti gro- 
bovi. Da, grobišče sega do sv. Krištofa ob obeh straneh dunajske ceste. 
Na prostoru g. Žabkarja so že 1. 1863. našli veČ grobov in letos so zopet 
trčili ob nje. Prvi prostor bi se lahko prekopal v ceno, ker bi muzejski 
uslužbenci oskrbovali nadzorovanje dela. 

Obširnost grobišča jasno kaže, da je bila nekdanja Emona več, 
kot malo postajališče za rimsko vojaštvo, morala je biti zelo obljudeno 
mesto. Bogatini so svoje mrliče pokopavali v bližini mesta, najbrže po 
vrtovih na svojem svetu, žgališče za navadne meščane in siromake je pa 
bilo bolj zunaj. Grobovi, ki so se našli I. 1892. na Marije Terezije cesti 
in oni, katere so letos dobili na stavbišču nove gimnazije, so bili bolj 
redki, kakor grobovi baš opisanega najdišča. A'. 

EfHona-Ljuhljana. Da je na mestu, kjer stoji Gradišče v Ljub- 
ljani, nekdaj stalo rimsko mesto Emona, je v »Izvestjih« dokazal Že 1. 1894. 
g. prof. Rutar po onem miljniku, ki stoji na Logu pri Brezavici. Na 
kamnu stoji številka VIII. in od najdišča do Ljubljane je osem rimskih 
milj. Določila se je tudi po g. županu Jelovšku že prej rimska cesta, 
katera je šla iz Nauporta (Vrhnike) v Emono (Ljubljano), koder je v 
zemlji povsod polno rimskih starin, in letos je pri grajenju vrhniške že- 
leznice g. Jelovšek odkril most čez Ljubljanico. Več vdrugič. A'. 

FUrsibischof Martin Brenner, Ein Charakterbild aus der stei- 
rischen Reformations-Geschichte von Dr. Leopold Schuster, Fiirst- 
bischof von Seckau. 1898. 

Pisatelj po uvodu, v katerem razpravlja početek solnograške in 
sekovske škofije do reformacijske dobe, popisuje zel6 na drobno Bren- 
nerjevo življenje in delovanje, vmes pa vpleta vse polno znamenitih od- 
stavkov važnih tudi za našo zgodovino. Kaj prijetno čitaš njega dijaško živ- 
ljenje v Padovi, kamor so radi zahajali tudi naši mladeniči prejšnjih vekov. 
Naši mladeniči so živeli ondi pod imenom »Nemci« in so imeli veliko 
pravic že radi tega, ker je bila večina dijakov od 15. veka dalje nemška. 



— 143 — 

Demokratska vlada in posebne pravice so vabile dijake od vseh strani j. 
Saj so ti volili rektorja, prokuratoija, vse akad. dostojanstvenike, cel6 
vsako leto profesorje za posamezne stolice de leta 1560., ko so jim to 
pravico omejili Benečani. Nemci so imeli dva glasova, drugi naro.li po 
en glas. Volili so svoje sodnike in smeli nositi meče pri slovesnostih. 
Očetje so pa sinove rajši pošiljali na italijanska vseučilišča, ker ondi ni 
bilo krivovercev. 

Brenner je prišel kot škof v Gradec leta 1585. in se poklonil nunciju 
Caligari-ju in ljubljanskemu škofu Ivanu Tavčarju, tedaj namestniku v 
Gradcu. Kmalu po prihodu je birmal otroke nadvojvode Karola II. Ka- 
tarino, Elizabeto in Ferdinanda, poznejšega cesarja. Ljubljanski škof 
Tavčar je birmo vezal devetletni Katarini. 

Brenner prične navdušeno boj proti krivovercem. Že Ferdinand, 
ki je vladal dedne dežele od 1. 1522., je prepovedal (1523) brati, prepi- 
savati, tiskati in prodajati luteranske knjige. Kljub temu so našle krivo- 
verske knjige pot v hiše meščanske in v gradove. Sinove bogatih ple- 
menitnikov, ki so se navzeli tujega duha na vseučiliščih v Vitenbergu, 
Lipsiji, Heidelbergu, Tubingi in Strassburgu, so pripeljali seboj krivo- 
verske predikante, ki so kot učitelji, pridigarji in uradniki živeli po gra- 
dovih. Že leta 1528. je bilo mnogo krivovercev po Štajarskem, ki so se 
naglo razširjali. Od 1. 1580. do 1622. je bila v Gradcu nuncijatura, da je 
nadvojvoda lažje posloval. Že pred nastopom nadvojvode Karola (1564) 
80 posamezni jezuiti pridigovali v Gradcu. Iz Ljubljane je znan dr. Peter 
Schorichius. Leta 1570. je imel postne pridige P. Štefan Rimel, ki je 
ostal v Gradcu kot Karolov spovednik in pridigar. Jezuiti so osnovali 
gimnazijo (1. 1573), ki se je urno Širila. Leta 1585. je pa papež Gregor 
Xni. ustanovil vseučilišče, katero je leto pozneje potrdil tudi cesar. 

Po Karolovi smrti nastopi vlado Ferdinand, kateremu se pokloni 
mesto Ljubljana 13. februarja 1597. Iz Ljubljane pošlje v Rim Jožefa 
pl. Rabatto, da naznani papežu Ferdinandov nastop, in da ga prosi po- 
moči zoper Turke, zakaj na Krasu in hrvaški meji treba braniti Italijo. 
Leta 1598. potuje Ferdinand sam v Italijo s spremstvom 40 oseb pod 
imenom celjski grof«. Papež Klement VIII. je bival tedaj v Ferrari. 
Ferdinand je leta 1598. izgnal vse predikante. Leta 1600, 2 oktobra, so 
spokorjeni meščani znašali krivoverske knjige. 8. oktobra so jih sežgali 
10.000 ali osem voz. 

Na strani 495 — 497. se ozira na Kranjsko in na vnetega škofa 
Hrena; na str. 615— 622. govori o skakačih na Slovenskem. Nuncij Hie- 
ronim pl. Portia je obiskaval I. 1596 kranjske samostane in se mudil v 
Ljubljani dalj časa radi ustanovitve ljubljanskega jezuitskega kolegija. 
Cesar je z odlokom 15. septembra 1628 pisal sekovskemu škofu Jakobu, 
naj preišče in pove, kaj misli o načrtu vizitatorja, škofa montopoliškega. 



^^^^±^^^JŠ^M^mA^^U 



iu.M^,m^au 



Vv*J?^.«l 



,\'0 



m 



7 



.?. 



W4r^ 



IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 

ZA KRANJSKO. 



Anton Koblar. 



VTTT - Sesitek V. 






Nš 



"kfTTr 



M 









M 

c^b 

^ 



V Ljubljani 1898, 




ko druitVM xa Kran|8ko < 

■■VI tiAkftro«. 



1 drt^litv« iijo 3 gtd. na leto* dobi tlcves^a« iti 





■ 


^^^^^^^^^^V Vsebina seSttka. 


9 




ir>.« ^^1 


^^^^^B 


H 




*7' ^H 




Muzejskega društva za Kranjsko. 



Letnik VIU. 1898. Sešitek 5. 



^ 



Zgodovinski spominek iz Medjimurja. 

spisal Ant pl. Globočnik. 

Glasovi, ki se vedno bolj ponavljajo proti preziranju ne- 
madjarskih narodov v Ogerski, mi kličejo v spomin dogodek, 
ki je bil tako rekoč prvi enaki pojav ogerske premoči v ob- 
stoječi politični tišini po žalostni katastrofi v letih 1848 in 1849. 

Ta dogodek je bil priklopljenje Medjimurja k ogerski 
deželi, ki se je zvršil L 1861. pred mojimi očmi. 

Ne da bi ugovarjal pravičnosti te inkorporacije, o kateri 
bi se sicer dalo dosti pričkati, se spominam tu onega dogodka 
z nekaterimi vrsticami le zato, da pojasnim nastanek in razvoj 
te zadeve z resničnimi fakti, katere so nekje zavijali iz stran- 
karstva ali iz nevednosti, in vrh tega pa tudi zato, ker je ta 
epizoda za medjimursko krajevno zgodovino sploh zanimiva. 

Bilo je koncem meseca oktobra 1. 1860., ko sem v Ča- 
kovcu kot okrajni predstojnik vodil sejo komisije v zadevi 
oproščenja od vojaštva, da je nekdo prinesel ravno došlo 
>Wiener Zeitung« v urad s pripomnjo, da je v njej neka važna 
cesarska naredba. Vzel sem list in glasno prečital ta razglas 
članom komisije. Patent je bil, s katerim se je zopet uvedla 
konstitucija, namreč takozvani oktoberski diplom. 

Ko sem ga prebral, smo se tiho in osupnjeni vsi po- 
gledali, neki okrajni pristav (C.) pa mi, smehlaje se, za- 
kliče: »Gospod predstojnik, koliko Vam dam za Vašo hr- 
vatsko uniformo?« S tem je hotel reči, da so nehrvatski nrad- 

13 



— 146 — 

niki, kakršen sem bil jaz, ondi odigrali svojo ulogo, in da 
bodo šli, odkoder so prišli. Na to, sicer šaljivo, vender hudo- 
mušno vprašanje, sem mu pa enako tudi jaz odgovoril, da naj 
se ne prenagli s to kupčijo, ker bi se zanj lahko slabo ob- 
nesla. Prebrani patent namreč govori o nekem obnovljenJAi 
starozgodovinskih deželnih razmer, vsled kojih bi on potem ne 
mogel nositi v Čakovcu hrvatske uniforme. 

Ne jaz in nihče izmed navzočih ni resno mislil, da bi 
bila taka preustrojba obstoječih razmer v resnici kdaj še mo- 
goča, in vender je postala v treh mesecih z vsemi nasledki že 
dejanje. 

V patentu so res stali gled6 tega na videz le splošni 
izrazi, ali njega ogerski sestavljala so jih v svoj prid dobro 
proračunali. Ogerski minister in Index curiae sta se cel6, kakor 
se je potlej izvedelo, odločno izrekla, da le pod tem pogojem 
še nadalje ostaneta v uradu. 

Pri takih razmerah je bilo, kakor bodemo videli, vse 
ugovarjanje od drugih stranij proti poznejšemu razvijanju zadev 
zastonj. Ogri so v svojem smislu razlagali patent in, ne oziraje 
se na faktične cerkvene in narodnostne razmere ter brez po- 
prejšnjega pogovora z dotičnimi prebivalci, Ogerski zopet vte- 
lesili vse narodnosti, ki so se v upornem letu (1848.) ločile od 
Ogerske in ostale državni celoti zveste. Izginila je na ta način 
Vojvodina srbska in se spremenila v navadne ogerske komi- 
tate že v nekaterih tednih (6. decembra 1860) brez vsake 
ovire, akoravno proti volji naroda. Tudi za Medjimurje so 
izbrali v Zala Egerszegu pri nadžupanijskem shodu že nove 
uradnike (15. januvarja 1 861) — nadsodnika, tri sodnike in 
toliko tajnikov s politiško in sodnijsko pristojnostjo, čeravno 
se je na Hrvatskem ne samo javno mnenje, ampak tudi banski 
sv^t (17. januvarja) odločno izrekel proti inkorporaciji in za- 
hteval, da se skliče sabor v Zagrebu, kjer bode hrvatski narod 
o prenaredbi postavno svoje misli izrekel in sklepal. 

Vesoljna je bila namreč na Hrvatskem želja, da Medji- 
murje ostani pri Hrvatski in da se nekdaj hrvatska, a 1. 1850. 



r 



— 147 — 

k Vojvodini priklopljena okraja Ilok in Runna zopet zjedinita s 
Hrvatsko, dalje, da se Dalmacija združi s trojedno kraljevino 
ter da Vojaška granica dobi svoje zastopnike na hrvatskem 
saboru. 

Med tem časom, ko so tekle obravnave zarad teh vpra- 
šanj med Zagrebom, Dunajem in Pešto, ostal je v Medjimurju 
večinoma stari red. 

Jaz sem nadaljeval s tremi pristavi in ravno tolikimi ak- 
tuarji svoje uradne posle in stranke so rešitev svojih prošenj 
v vseh zadevah iskale le v c. kr. okrajnem političnem in sodnem 
uradu. Spominajoč se prejšnjih časov se je ljudstvo cel6 balo, 
da bi se isti časi zopet vrnili, kar mi je pogosto očitno iz- 
ražalo z željo: >Da bi vavjek ovako ostalo, kakor je sada 
bilo I« Od zaladske nadžupanije zaMedjimurje izvoljeni sodniki 
in bilježniki so sicer nastopili svoja mesta, vender niso mogli 
izvrševati svojega posla, ker se niso stranke zanje nič brigale. 
Tem živahneje so pa razvijali svojo delavnost na političnem 

I polju. Skušal sem sicer kolikor moč s primernimi napotki na 
župane in z besedo pri ljudstvu preprečevati to njihovo delo- 

I vanje, vender nisem mogel vsega poizvediti, kar se je govorilo 
in godilo po raznih krajih. Tako sem šel nekoč, ko sem iz- 
vedel, da so ogerski uradniki občine v svojem smislu organi- 
zovali, takoj v vse take kraje in tu pred zbranim ljudstvom 
zopet ustanovil stari red. 

Pri drugi priliki sem kaznoval in dal odgnati dva ogerska 
slikarja iz Kaniže, ki sta kažipote in table s krajevnimi na- 
pisi po Medjimurju začela preslikavati z ogersko trobojnico. 
Najeta sta bila za to delo od zaladskega nadžupana za 600 gld. 

j Z nekako pravico sta se pri zaslišanju s tem izgovarjala, da 
se v Medjimurju skorej več ne v^, kateri urad da je pravi, na 
kar sem jima jaz svet dal, da naj se povsod tistega držita, ki 
ima žandarmerijo in ječe v oblasti. 

j Vrh tega sem pa tudi skušal povsod med narodom 

vzbujati in poživljati čut za nadaljno zjedinjenje Medjimurja s 
Hrvatsko, kamor je od nekdaj pripadalo v narodnem in cer- 

13* 



— 148 — 

kvenem oziru. Dobil sem tudi v ta namen za-se veljavne može 
v Stridovi, Nedeliču, Prelogu in Koturibi, in jih napravil, da 
bi šli v Zagreb na predposvetovanja za hrvatski sabor. Ko je 
prišel čas, si pa možje niso upali oditi, ker so vsi dobili gro- 
zilna pisma, da se jim posekajo glave kakor puranom, ako 
izvrše svoj naklep. 

Tako je šlo dalje do srede febnivarja, dasiravno je bilo za 
kratek čas iz Zagreba v Medjimurje poslanih nekaj stotnij 
vojakov. 

M6Ž, ki so delali za Hrvatsko, je bilo vedno manj, 
tako da smo se na zadnje za to poganjali le okrajni uradniki. 
Tudi duhovščina, katera nas je prej zvesto podpirala, se je 
začela udajati splošnemu pritisku. Zaradi odvisnosti od kra- 
jevnih razmer se je namreč vsakdo bal za svojo prihodnost, 
ako bi se upiral temu, v naglici uprizorjenemu splošnemu toku. 

Položaj se je polagoma tako izpremenil, da se niso hoteli 
Medjimurci več udeležiti nadžupanijskega shoda v Varaždinu, 
kamor so bili povabljeni (28. januvarja), z izgovorom, da je 
Medjimurje od nekdaj spadalo pod Ogersko, in da mora tudi 
v prihodnje tako biti, ob jednem so pa nekateri še cel6 nad- 
župana v Zali pismeno prosili, da naj priklop kolikor moč 
pospeši. Vsled tega je omenjeni nadžupanijski shod v Varaž- 
dinu tudi opustil volitev uradnikov za Medjimurje, kakor si 
jih je bil izvolil za vse druge okraje svoje nadžupanije. Hr- 
vatski listi, ki so se na tem zel6 izpodtikali in Varaždincem 
celo mažaronstvo očitali, pa niso pomislili, kako bi se bile 
zmešnjave pospešile in še povekšale, ako bi bilo imelo potem 
Medjimurje za isti politiški in sodni delokrog trojne javne 
funkcijonarje : cesarsko-kraljeve, ogerske in hrvatske, ki bi bili 
imeli poslovati drug poleg druzega. 

V toku teh čudnih razmer se je slednjič nekaj pripetilo, 
kar bi bilo imelo lahko velikanske posledice. 

Iz Peste je prišel na ogerske urade ukaz, da naj se po 
nadžupanijah vršč predobravnave za ogerski zbor, in za tako 
zbirališče je bil izbran tudi Cakovcc. 



- 149 — 

Ko sem zadnji trenotek o tem izvedel, sem šel takoj k 
žnpanijskemu nadsodniku (G.) v Szerdahely in sem ga skušal 
pregovoriti, da bi v Cakovcii tega zborovanja ne bilo, ali, da 
bi se vsaj zborovanje odložilo. Ta moj korak je bil pa brez- 
uspešen. Nadsodnik mi je povedal, da je prišel ukaz za zboro- 
vanje po zaladskem nadžupanu od namestništva v Pesti in da 
shoda torej ne more odpovedati. 

Ko sem se vrnil pozno v noči domov, so me že čakali 
doma dva brzovestnika in jedna brzojavka od nadžupana v 
Varaždinu in od namestništva v Zagrebu. Vsi ti ukazi so imeli 
isti obseg, namreč, da pod osebno odgovornostjo drugi dan ne 
smem dovoliti shoda in da sta mi za zvršitev te propovedi na 
razpolago dve stotniji vojakov, ki dojdeta čez noč v ta namen 
iz Zagreba v Cakovec. 

Drugi dan, bila je nedelja koncem meseca februvarja, 
sem šel ob 9. uri zjutraj v pisarno. Poklical sem v urad žu- 
pana, da bi mu dal natančni nalog zaradi nastanjenja vojakov, 
ki so imeli priti. Starega moža (B.) je ta vest silno prestrašila, 
še bolj je pa osupnil, ko se je koj potem zaslišalo bobnanje 
prihajajočega vojaštva. Čez malo časa sta stali dve stotniji vo- 
jakov uvrščeni pred poslopjem občinskega in okrajnega urada, 
v mojo pisarno pa je stopil stotnik z besedami: »Stotnik Th., 
poveljnik došlega vojaškega krdela, se stavi na razpolago; 
puške sem že ukazal ostro nabasati.« Na te zadnje njegove be- 
sede je padel poleg mene stoječi župan v omedlevico, tako da 
ga dolgo nismo mogli spraviti k zavesti. Sli smo potem skupaj 
v sosednji občinski urad, kjer je bilo zborovanje. 

V dveh prostornih sobah je bilo polno grajščakov, duhov- 
nikov, novih uradnikov, fiškalov in meščanov iz Medjimurja in 
iz bližnje Ogerske. Vsi so bili v veliki razdraženosti zarad 
došlega vojaštva. 

Jaz sem stopil med nje in jih vprašal, kakšen namen 
da ima to zborovanje. Predsednik mi je odgovoril, da mi tega 
ni dolžan povedati, ker je on županijski nadsodnik v Medji- 
murju, da mi pa vender iz osebnega spoštovanja privatno pove, 



— 150 — 

da so prišli na pogovor o volitvah za peštanski deželni zbor. 
Na te besede sem zahteval od družbe odločno, da naj zboro- 
vanje sklene in se razide, ker ne morem v Medjimurju, ki 
spada pod Hrvatsko, dovoliti razprave o deželnem zboru v 
v Pesti. 

Soglasen krik protesta, šum in vrvenje po sobanah je 
sledilo tem mojim besedam, tako da je šele čez dalje časa 
nadsodnik zamogel dati mi vezalno izjavo zbora, da se ne raz- 
idejo, naj pride kar hoče, in da ne odstopijo od svojega sklepa 
niti na ukaz nadžupana v Varaždinu, niti na ukaz bana hrvat- 
sk^a, in tudi ne na moje zahtevanje. 

Na mojo opombo, da imajo tem manj uzroka dalje tu 
zbrani ostati, ker so svoje pogovore že dovršili, kakor mi je 
ravno jeden zborovalcev povedal, mi pritrdi predsednik, da je 
njih dnevni red za danes pri kraju, da se pa bodo drugi dan 
zjutraj zopet zbrali in dalje posvetovali. 

Zdaj je napočil trenutek odločitve! 

Prav za prav bi bil moral jaz odstopiti in daljno po- 
stopanje prepustiti vojaškemu poveljniku, ki je stal pri odprtih 
vratih z golo sabljo v roki — a pod vtiskom raznih in resnih 
pomislekov se nisem mogel hkrati za to odločiti. 

Premišljevaje, da je bilo ravno Medjimurje oni prostor, 
kjer se je leta 1848. krvavi boj med Hrvati in Madjari začel, 
in da bi se to tudi zdaj lahko ponovilo, zlasti z ozirom na to, 
da je bilo vojaštvo vsled utrudljivega pota celo noč in vsled 
ukaza, da naj se puške nabijejo, na vse pripravljeno, da so 
bili zborovalci silno razburjeni in večinoma oboroženi — in da 
je stalo po vseh ulicah v trgu na tisoče k božji službi prišlega 
ljudstva, katero bi bilo lahko na jedno ali drugo stran priteg- 
nilo in se boja udeležilo — to in pa pomislek, da bi stvari z 
razgnanjem shoda tudi ne bilo dosti pomagano, zato ker bi 
zborovalci lahko šli takoj v kako privatno hišo in bi se tam 
nadalje pomenkovali, slednjič pa tudi dvomljivost vprašanja 
samega na sebi g\ed6 patenta — preudarivši vse to, se mi v 
nikakem obziru ni zdelo umestno, da bi bil storil skrajni 



— 151 — 

korak, na čigar neprevidljive posledice zdaj morda nikdo ne 
misli. Odločil sem se tedaj za odlog na drugo jutro ter sem 
zbororovalcem rekel, da nočem ta dan s silo proti njim po- 
stopati, ker so že itak na razidu, posebno pa zato ne, da 
bodo imeli nekaj časa, premisliti žalostne nasledke, katere bi 
si potem imeli sami sebi pripisati, ko bi hoteli svoj nepre- 
mišljeni sedanji odpor drugo jutro nadaljevati in naprej 
zborovati. 

S temi besedami sem zapustil dvorano, vojaškemu po- 
veljniku sem pa rekel, da naj ukaže odstopiti vojaštvu in da 
naj bode drugi dan ob 9. uri dopoldne zopet z vojaki na 
tem mestu pripravljen. Poveljnik, z mojo nepričakovano izjavo 
nezadovoljen, mi je sprva oporekal. Ko sem mu pa odločno 
odgovoril, da vsa odgovornost le mene zadene, je odstopil z 
vojaki. Jaz pa sem šel v svoj urad ter ves dogodek po brzovest- 
niku (estafeti) poročil nadžupanijskemu načelniku v Varaždinu 
in namestništvu v Zagreb ter prosil neodložnega odgovora na 
drugo jutro. 

Dan je minul mirno, zborovalci in ljudstvo so se po- 
lagoma razšli in vojaki so se nastanili po trgu. 

Za-me so pa napočile težke ure. V zavesti, da sem vsled 
uradnega povelja in tudi v smislu svojih lastnih želji in svo- 
jega prepričanja ves čas vse, kar je bilo mogoče, storil, da 
ostane Medjimurje zjedinjeno s Hrvatsko, da sem pa sedaj v 
odločilnim trenotku bil proti prejetemu višjemu ukazu tako 
odjenljiv, da me nevedni svet še utegne sumničiti strankarstva 
na korist Ogerski, to me je hudo vznemirjalo, in le misel, da 
sem vsaj ta dan odvrnil najbrže veliko nesrečo, mi je dajala 
malo tolažila. 

Teh grenkih udarcev zasmehujoče me usode, sem bil pa 
k sreči vender rešen koj drugo jutro, ko sem prejel od bana 
barona Zokčeviča brzojavni odgovor, da naj se zborovanje do- 
voli, in da naj mu ne delam nikake prepreke. Še bolj pa me 
je potolažil poznejši moj odpustni dekret (6. marca 1861), s 
katerim se mi je posebna zahvala izrekla za tako taktno obna- 



— 152 — 

sanje v tem končno težkem položaju. Iz vsega tega sem se 
namreč v svoje zadoščenje prepričal, da nisem kršil nikakih 
izvršljivih namenov Hrvatske, marveč, da je bilo moje posto- 
panje premenljivim političnim razmeram v dotičnem trenotku 
primemo. 

Nekaj dnij potem (dn^ 12. marca) sem izročil svoj urad 
vsled višjega povelja hrvatske vlade v ta namen sestavljeni ko- 
misiji in Medjimurje se je državnopravno priklopilo zopet Ogerski, 
kakor je bilo očividno že s kraja določeno. 

Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju 

po Kr. 

Spisal dr. Fr. Kos. 
VI. 
o b r i ali A v a r i , katerih je bilo iz prva le 20.000 mož, 
napotili so se za bizantinskega cesarja Justinijana od Hvalin- 
skega morja, kjer so bili prej podložni nekemu turškemu vla- 
darju, proti zahodu ter prišli do Azovskega morja. ^^^) Od tu 
so poslali leta 558. svoje poslance k Justinijanu v Carigrad 
ter mu ponudili svoje prijateljstvo. Vse prebivalstvo glavnega 
mesta je bilo takrat na nogah, da bi videlo nenavadne ljudi, 
kateri so imeli jako dolge, spletene in s trakovi zvezane lase ; 
drugače pa je bila njih rioša podobna hunski. "') Justinijan jih 
je lepo sprejel, dal jim bogatih daril, kakor: zlata, srebra, 
obleke, zlatih pasov, konjskih sedel itd. Obljubil jim je za 
ponujeno mu pomoč letni davek ; upal je namreč, da mu bodo 
Obri pomagali užugati razne druge sovražnike. Pozneje so 
Obri še večkrat prišli in vsakikrat so bili bogato obdarovani. 
Carigrajski senat in pa ondotni prebivalci so bili že nevoljni, 
ko so videli, kako darežljiv je njih cesar nasproti tem bar- 
barom. 11*) 

»") Biidinger, Oesterr. Gesch., str. 6x in 62. 
"*) Theophanis Chronogr., ed. Boor, I, p. 232. 
»") Ivan iz Ephesa, Cerkvena zgodovina, katero je na nemški 
jezik prevedel SchOnfelder, VI, c. 24, str. 253. 



— 153 — 

Ko so bivali Obri ob Azovskem morju, premagali so 
nekatere sorodne rodove ob Črnem morju, kakor Uturgure in 
Kuturgure ter na ta način povečali svojo moč. Ko so tako 
razširili svojo oblast, postali so sosedje slovanskim Antom, 
katere so začeli nadlegovati 3 svojimi napadi. 

Menander pripoveduje, da se je v tistem času posrečilo antovskim 
poveljnikom neko podjetje, čeprav tega niso pričakovali. To je vzbudilo 
Obrom zavist, da so začeli po njih zemlji pustošiti in ropati. Nato so 
prišli Antje vsled nepričakovanega obrskega navala v veliko zadrego. 
Izvolili so si za poslanca nekega Mezamiri ter ga poslali k Obrom s 
prošnjo, da hočejo odkupiti nekoliko tistih vjetnikov, ki so njih rodu. 
Poslanec Mezamir, ošaben in bahav človek, je prišel k Obrom ter jako 
prevzetno in predrzno govoril ž njimi. Nato je neki Kuturgur našuntal 
obrskega kakana, da je ta dal Mezamira umoriti. Rekel je nanu-eč, da 
hoče Mezamir mej Anti doseči najvišjo oblast. Ako bi se to zgodilo, 
mogel bi se potem postaviti nasproti kateremukoli sovražniku. Zato ga 
je treba umoriti ter o pravem času odstraniti nevarnost, katera bi mogla 
priti od Antov. 

Pozneje so Obri večkrat pridrli na zemljo Antov, jo 
opustošili ter ondotne prebivalce lovili, da bi jih odvedli v 
sužnosf «) 

Ko je cesar Justinijan leta 565. umrl, ni hotel njegov 
naslednik Justin II. Obrom več plačevati vsakoletnega davka. 
Ker so se vsled tega obrski poslanci, katerih je bilo okoli 300, 
jezili ter cesarju pretili, dal jih je ta iz glavnega mesta pre- 
peljati čez morje v Chalcedon, kjer jih je imel šest mesecev 
zaprte. Ko jih je izpustil, zagrozil jim je, da jih pomori, ako 
bi ga iz nova prišli nadlegovat. Obri so potem pustili več let 
bizantinsko državo pri miru. "«) 

Nekako v tistem času so se Obri pomaknili proti zahodu 
ter se prikazali na meji frankovske države. Tu so se dvakrat 
vojskovali s kraljem Sigibertom, kateri je vladal (561 — 575) 
po vzhodnih straneh frankovske zemlje ter imel svoj sedež v 
Metz-u. Sigibert je bil prvikrat srečen v vojni, drugikrat pa ne. 



"5) Menander Protect. Fragm., c. 6 (Hist. graeci min. ed. Dindorf, 
vol. n, p. 5 ct 6). 

"«) Ivan iz Ephesa, VI, c. 24, str. 253. 



— 154 — 

Ko je kakana bogato obdaroval, pogodil se je z Obri, kateri 
so potem odšli, i") 

Ravno takrat se je Sigibertov svak, langobardski kralj 
Alboin"®), pripravljal na boj zoper Gepide. Poklical je na 
pomoč Obre ter jim v svojem sovraštvu do Gepidov obljubil 
vse, kar so od nj^a zahtevali. Dovolil jim je deseti del lango- 
bardskih čred, polovico Gepidom vzetega plena in vso gepidsko 
zemljo. Gepidom je pretila velika nevarnost. Njih kralj Kuni- 
mund se je obrnil do bizantinskega cesarja ter ga prosil po- 
moči. Obljubil mu je, da mu izroči mesto Sirmij ter zemljo 
na južni strani Drave. ^^^) A nič ni dosegel ; isto tako pa tudi 
ne Langobardi, ki so tudi poslali svoje poslance k bizantin- 
skemu cesarju. Tako je prišlo do vojske, v kateri so bili 
Gepidje premagani, njih kralj pa ubit (567). Iz Kunimundove 
črepinje si je Alboin dal narediti čašo, da je pil iz nje. Kuni- 
mundovo hčer Rosamundo je vzel za ženo, ker mu je bila 
nekoliko poprej umrla Klodosvinda. Gepidje so bili v vojski 
skoraj popolnoma uničeni ; nekateri so prišli pod langobardsko 
oblast, drugi so morali služiti Obrom, kateri so se polastili 
njih zemlje. ^^^) Kmalu potem (dne 2. aprila leta 568.) se od- 
pravijo Langobardi v Italijo, kamor jih je bil poklical ravennski 
eksarh Narset, ter prepuste Obrom tudi svojo deželo. "') Tako 
sta izginili iz Panonije in Dacije takrat dve germanski plemeni. 



"') Paul. Diac, De gest. Langob., 11, c. 10. — Gregor. Turon., 
IV, C. 23 in 29. — Menander Protect., Fragm,, c. 23, ed. Dindorf, 
II, p. 56. 

"») Prva Žena Alboinova, kateri je bilo ime Klodosvinda, je bila 
sestra frankovskega kralja Sigiberta. (Paul. Diac, De gest. Langob., 
I, C. 27). 

"•) Menander, 1. c, p. 58 : > . . . xal ntihv to 2!i()fiiov ;««/ tf/v 
H(T(o /jQ(iov notafAOv y<6Qav iTtrjjjOJkBto doi(T6iv.< — Theophylaktos 
Simokattes, Hist., VI, c. 10, ed. Bonn. p. 262. 

"«) Paul. Diac, De gest. Langob., I, c. 27. — Menander Protect, 
Fragm., c. 24 et 25, ed. Dindorf, II, p. 56—58. 

»«!) Paul. Diac, De gest. Langob., II, c. 7. 



— 165 — 

Gepidje in I^ngobardi. Na njih mesto so stopili Obri, kateri 
so dobili v svojo oblast vse sedanje Ogersko in Erdeljsko. 

Ko so bili Gepidje premagani in uničeni, polastili so se 
Bizantinci iz nova Sirmija in ondotne okolice.***) Ko so se 
Obri udomačUi po svojih novih deželah, začeli so zahtevati od 
grškega cesarja mesto Sirmij ter trdili, da je bil prej ta kraj 
v gepidski oblasti. Ker ni hotel grški poveljnik mesta odsto- 
piti, znosil se je obrski kakan Bajan nad bizantinskimi pod- 
ložniki po Dalmaciji, kajti poslal je čez Savo lo.ooo mož 
močno vojsko, da bi pustošila po rečeni pokrajini. **•) 

Leta 574. so prišli Obri do Donave ter hoteli napasti 
bizantinsko zemljo. Ko je cesar to zvedel, poslal je nad nje 
Tiberija, poznejšega cesarja, ki je bil takrat »comes excubi- 
torum«. Obri so ga hitro premagali ter zapodili v beg. "*) 

Obri so bili divji jahači, ki so tako rekoč zrastli s konjem 
vred. Vajeni so bili streljati na konjih, le težko so stali na. 
svojih nogah. Utrjeni so bili tako, kakor nobeno drugo ljudstvo. 
Raznim narodom so bili Obri najstrašnejši sovražniki, ker niso 
bili zadovoljni, da so samo premagali svoje nasprotnike, temuč 
so jih hoteli popolnoma uničiti. '**) Nikdar se niso lotili polje- 
delstva ali pa trgovine. Zato so potrebovali po opustošenih 
zemljah, katerih so se polastili, takih podložnikov, ki so bili 
vajeni obdelovati polje in se pečati s kupčijo. Taki ljudje so 
bili Slovani, ki so se vsled tega prav v kratkem času razširili 
po vsi obrski državi. Posebno mnogo se jih je naselilo po No- 
riku in Panoniji, tedaj po pokrajinah ob zahodni meji obrske 
oblasti v bližini langobardske in bavarske zemlje, kjer so imeli 
nalogo, da so napadali sosedne narode, ali pa, da so odbijali 

"') Euagrius, Hist. eccl, V, 12: *2^iofitov . . . nohtov fih vno 
FrinaidoDV xf)fcrovfitroVy 'fov(Triv(p St nnhi; avtMV n<tQado^iv,* 

"») Menander Protect., I. c, c. 27, p. 59—62. 

*»*) Euagrius, Hist. eccl., V, 11. — Theophan. Chronogr. ed. Boor, 
I, p. 246. 

»i) Budinger, Oesterr. Geschichte, str. 64 i. d. 



— 156 — 

navale sovražnikov. '2«) Trditi smemo, da so Obri podpirali 
razširjanje Slovanov po svojih deželah in da jih tedaj tudi vsaj 
iz prva nikakor niso zatirali.. Vender so bili le nekateri Slo- 
vani nekaj časa Obrom podložni; drugi so ostali samostojni, 
kar ni težko dokazati. 

Ko je vladal v Carigradu cesar Justin II. (565 — 578), 
napadli so SlovSni in Obri večkrat njegovo zemljo. Ko je leta 
578. za Justinom postal Tiberij samo vladar po grški državi, 
ponavljali so Sloveni in Obri še bolj pogostoma svoje navale 
Nikdar mu niso dali miru. Marsikdo je pomiloval cesarja, da 
je v hudih časih nastopil vlado. Po dnevu in po noči je moral 
ski beti novi vladar, kako si pridobi kje še kaj vojakov in kam 
naj jih pošlje, ^^v) 

V četrtem letu vladanja cesarja Tiberija, tedaj I. 578. *^^), 
je skoraj stotisoč Slovžnov pustošilo po Traciji in drugih po- 
krajinah. Cesar ni imel nobene za vojsko sposobne trume, da 
bi jo poslal nad Slovene. Bil je v velikih zadregah, ker so se 
tudi Perzi ž njim vojskovali. Zato je poslal poslance k obrskemu 
kakanu Bajanu ter ga prosil, da bi postal njegov zaveznik ter 
podpiral njegovo državo. Izpodbujal ga je, da bi pričel vojsko 
s SlovSni, ki so že mnogokrat razsajali po grški zemlji. Ako 
bi Slovčnom pretila nevarnost na domačih tleh, nehali bi pu- 
stošiti tujo zemljo ter bi rajše mislili, kako bi branili svojo 
domovino. 

S tem poslanstvom pa cesar kakana še ni pridobil. Zato 
je poslal k njemu Ivana, takratnega poveljnika po ilirskih 
mestih, kateri naj bi Obrom olajšal napad na slovansko zemljo. 
Ta je svojo nalogo tudi izvršil ter prepeljal Bajana in obrske 
čete, katere so štele okoli 60.000 mož, iz Panonije na bizan- 
tinska tla. Odtod jih je vodil skozi Ilirijo proti vzhodu v Mezijo, 

"«) Ravno tam, str. 71. 

*") Ivan iz Ephesa, ITI, c. 25, str. 120. 

"») Tiberij je vlada! od leta 575. skupno s cesarjem Justinom n. 
(Theophan. Chronogr. ed. Boor, I, str. 247). Četrto leto Tiberijevega vla- 
danja kot xni<Tno je bilo torej 578. 



— 157 — 

nato v Dobrudžo. Tu jim je preskrbel ladij, da so se Obri 
lahko prepeljali čez Donavo na slovšnsko zemljo. Ko se je to 
zgodilo, pričeli so Obri takoj požigati slovšnske vasi, pokon- 
čavati polja ter jemati in odvajati vse, kar se je dobilo. Slo- 
veni niso bili pripravljeni na tak napad, zato so iz prva iskali 
zavetja v gosto zarastlih gozdih. Kmalu potem je Bajan poslal 
poslance k Daurentiju in drugim slovšnskim voditeljem z na- 
ročilom, da bi mu dajali zahtevani davek. Daurita^^«) in slo- 
vžnski poveljniki so odgovorili: »Kdo izmed Ijudij, katere ob- 
sevajo soinčni žarki, je tako močan, da bi nas premagal. Na- 
vajeni smo, da si lastimo tuje zemlje, ne pa, da 
bi si drugi osvojili našo. Taka bode naša navada, 
dokler bo kaj boja in kaj mečev.« '»») Tako so se tedaj iz- 
razili Sloveni; istotako ošabno so odgovorili tudi Obri. Tem 
besedam je sledilo zmerjanje in sramočenje, potem pa prepir. 
Nato Slovšni niso mogli brzdati svoje jeze ter so umorili obrske 
poslance. Vse to se je kmalu potem tudi naznanilo kakanu 
Bajanu. Zarad teh dogodkov je ta dalje časa gojil sovraštvo do 
Slovenov ; tudi ga je jezilo, da ga niso ubogali ter se mu niso 
podvrgli. Mikalo ga je, da bi si pridobil slovansko zemljo, 
bogato, polno raznega plena, katerega so Slovfini nabrali na 
bizantinskih tleh. *") 

Iz vsega tega sledi, da so bili Slovčni leta 578. nezavisni 
od Obrov ter tako oblastni, da se niso bali umoriti njih po- 
slancev. Okoli 60.000 mož močna obrska vojska jih ni mogla 
prisiliti, da bi bili obljubili Bajanu pokorščino. Med obrskim 

**•) Tu imamo jedenkrat obliko »Daurentios«, drugikrat pa »Dau- 
ritas«. Nam je H tu misliti na dve osebi, ali pa na jedno? 

•8«) Menander Protect, 1. c, c. 48, p. 100: ,,JavQka^ dl xnl o!' 
7« ^vv avt^ 7iysfi6v$g '*X{il tl<; aga" eq*a(Tav **ovrog 7iBq)Vxsp dv- 
{>Q(6nG>v xal taig tov f^Uov {>iQsrai dxr7(nv, og zr^v xa&' rjfiag vnriXoov 
notriGhtai dvvafiiv; XQutBlv yaQ i^/jisig tiji^ (i)J,otQini; sioiOafiBV^ x(d ov^ 
tnooi rr^i; rnudaTtfi^. Kal tavra fifilv iv ^sfiaiip^ H^^XQ^ noh^oi ts 
afft xal Jig)!/." 

'«») Menander Protect, c. 47 ct 48, p. 98—100. 



— 158 — 

kakanom in grškim cesarjem je bila takrat sklenjena mirovna 
pogodba, katero so pa Obri čez dve leti svojevoljno prelomili. 
Leta 580.'»*) je obrski kakan poslal k grškemu cesarju 
svojega poslanca Targitija, kateri naj bi mu prinesel iz Cari- 
grada vsakoletni davek v znesku 80.000 denarjev (»i'o///<t/i«tc»»'«). 
Potem je šel Bajan z vso svojo vojsko k Savi ter se utaboril 
med Sirmijem in Singidunom (med Mitrovico in Belim Gradom). 
Da bi se mogel Sirmija polastiti, hotel je napraviti most čez 
Savo ; "*) vender se je bal grške posadke, katera je bivala v 
Singidunu ter bila vajena gibati se z ladjami po rekah. Napotil 
se je Bajan z vsemi svojimi pešci proti jugu ter prišel do Save. 
Ko so to opazili Bizantinci, ki so stanovali po ondotnih mestih, 
bili so močno prestrašeni. Sethus, poveljnik v Singidunu, je 
poslal h kakanu poslance, kateri naj bi ga vprašali, kaj na- 
merava, da je prišel do Save, ko se je bilo vender sklenilo 
prijateljstvo med njim in cesarjem. Tudi mu je naznanil, da 
mu ne pusti napraviti mostu čez Savo brez cesarjevega do- 
voljenja. Kakan je nato odgovoril, da hoče most postaviti 
zato, da bi se napotil nad Slovčne; nikakor pa ne misli na- 
rediti cesarju kake škode. Ako bi šel čez Savo ter prehodil 
potem bizantinsko zemljo, dospel bi k Donavi na tistem mestu, 

*•») Obri so se polastili Sirmija le prav malo prej {»71q6 zivo^ 
pQn'/v tatov xaiQOV<), kakor je postal Mavricij bizantinski cesar (Theo- 
phylaktos, I, c. 3). — Tega prednik Tiberij je umrl meseca avgusta leta 
582. (Theophan. Chronogr. ed. Boor, I, p. 552). — Ivan iz Ephesa (VI, 
c. 32, p. 263) trdi, da so Obri oblegali mesto Sirmij dve leti; začeli so 
torej z obleganjem leta 580. Na nekem drugem mestu pravi isti pisatelj 
(VI, c. 24, p. 255), da so Obri postavili most čez >Donavo<, da bi oble- 
gali Sirmij, v tretjem letu Tiberijevega vladanja, tedaj leta 580. 

188) Ivan iz Ephesa nam pripoveduje, da je cesar Justin n. poslal 
Bajanu mehanikov in tesarjev, kateri naj bi mu naredili palačo in kopel. 
Ko so to izvršili, hoteli so iti v svojo domovino. A kakan je sedaj po- 
kazal, za kak namen jih je potreboval. Prisilil jih je, da so mu morali 
napraviti most Čez » Donavo c. Potem so Obri zahtevali od cesarja, da 
naj jim da mesto Sirmij, katero je ob rečeni (!) reki, ker drugače bodo 
pustošili njegovo državo. Ker jim cesar tega ni dovolil, postavili so še 
jeden most čez reko (VI, c. 24, p. 254 in 255). 



- 169 — 

kjer ima cesar mnogo ladij pripravljenih za prehod."*) Tako 
je že prej postopaP«^) ter koristil cesarju med drugim tudi 
na ta način, da je osvobodil in mu podaril mnogo tisoč bi- 
zantinskih vjetnikov, katere so SlovSni gnali v sužnost. Rekel 
je, da so se mu SlovSni zamerili, ker nočejo plačevati davka, 
katerega jim je bil naložil, in ker niso hoteli sprejeti poslancev, 
katere je k njim poslal. To je tedaj vzrok, da je prišel k Savi. 
Sethus naj pošlje njegove poslance k cesarju, od katerega bi 
zahtevali, da bi pripravil ladje, na katerih bi Obri šli čez Do- 
navo nad Slovene. Zatrdil je, da je pripravljen priseči pri tem, 
kar je Obrom in Bizantincem najsvetejše, da ne misli narediti 
mestu Sirmiju ter sploh grškim podložnikom nikake škode in 
da je hotel most postaviti samo zato, da bi se napotil nad 
SlovSne. 

Vse to se ni zdelo verjetno niti Sethu, niti Bizantincem, 
ki so bivali v Singidunu. A na drugi strani so vedeli, da niso 
nič kaj pripravljeni, ker so imeli le malo vojakov in tudi ne 
zadosti brzih ladij. Kakan je začel prisegati, da se ravna po 
mirovnih pogodbah, katere so bile sklenjene med njim in 
grškimi cesarji, in ker gre le nad Slovgne, ki so sovražniki 
njegovi in cesarjevi, hoče tudi most napraviti. Nato je še 
grozil, da bi takoj pogodba prenehala ter bi začel vojsko z 
Bizantinci, ako bi se kdo predrznil streljati na tiste, ki bi most 
postavljali. 

Vsled tega so Bizantinci, ki so bivali v Singidunu, zahte- 
vali od Bajana, da naj priseže, da v resnici ne namerava no- 
benega napada na grško zemljo. Bajan je res prisegel in sicer 
najprej po obrskem, potem pa po krščanskem načinu. Nato 
je Setli poslal obrske poslance v Carigrad k cesarju Tiberiju, 
Kakan je med tem postavil most čez Savo ter hotel svoj 



*•*) Bajan se je delal, da hoče iti nekako po isti poti nad Slovone, 
kakor leta 578. Takrat je šel, kakor je bilo že povedano, iz Panonije v 
Ilirijo, odtod v Mezijo in Dobrudžo ter potem čez Donavo na zemljo 
sedanje Valahije. 

*^^) Namreč leta 578., o čemur smo Že zgoraj govorili. 



— 160 — 

namen izvršiti prej. kakor bi mu mogel cesar delati kake 
zapreke. 

Ko so prišli obrski poslanci v Carigrad, zahtevali so od 
cesarja, da bi dal kakanu in obrski vojski na razpolaganje 
ladje, na katerih bi šli čez Donavo nad Slovfine. Ker se kakan 
zanaša na njegovo (cesarjevo) prijateljstvo, hoče napraviti most 
čez reko Savo, da bi potem uničil Slovšne, ki so sovražni 
njemu (cesarju) in Obrom. Ko so obrski poslanci to povedali, 
izprevidel je cesar takoj kakanov namen. Ker se hoče polastiti 
mesta Sirmija, nareja most, da bi prebivalci ne mogli po reki 
dobivati potrebnih stvarij ter bi potem morali vsied glada 
njemu prepustiti mesto. 

Cesar se ni zanesel na mir, katerega je bil sklenil z Obri, 
a tudi ni poskrbel Sirmiju potrebnega živeža. Ker so imele 
vse njegove čete opraviti v perzijski vojski ter so bivale po 
Armeniji in Mezopotamiji, ni imel nobene trume več, katero 
bi poslal nad Obre. Vender se je delal, kakor da bi ne vedel, 
kaj namerava kakan. Odgovoril je obrskim poslancem, da sam 
misli napasti Slovene, kateri so požgali mnogo krajev po bi- 
zantinski državi. Sedaj tudi ni pravi čas, da bi se jih Obri 
lotili, ker Turki razsajajo okoli Cherson-a (na Krimskem polo- 
toku), ter bi takoj zvedeli, ako bi Obri šji čez Donavo. Za 
sedaj naj Bajan počaka ter napad izvrši drugikrat. Cesar tudi 
dostavi, da kmalu zve, kaj Turki nameravajo, in potem hoče 
to naznaniti kakanu. i««) 

Obrskemu poslancu ni ostalo prikrito, da je bilo vse to 
izmišljeno, kar je povedal cesar, ki je hotel Obre strašiti s 
Turki. Kazal se je, da je istih mislij, ter obljubil, da pregovori 
kakana od njegovega naklepa. Rečeni poslanec je bil jeden 
izmed tistih, kateri so najbolj nagovarjali in izpodbujali kakana 
k vojski z Bizantinci. Ko je ta poslanec dobil še mnogo darov, 

18«) Ivan iz Ephesa (VI, c. 30, p. 261) pripoveduje, da ni hotel 
cesar Tiberij odstopiti Obrom mesta Sirmija, pač pa jih je hotel odpra- 
viti z raznimi izgovori in obljubami. Skrivaj je poslal tudi poslance k 
Langobardom in drugim narodom, da bi napadli Obre od zadej. 



! - i6l — 

katere je zahteval za svojo osebo, zapustil je Carigrad. Ko je 
potoval skozi Ilirijo v družbi nekaterih Bizantincev, ubili so ga 
Slovšni, ki so takrat pustošili ondotno zemljo. >»7) 

Čez nekoliko časa je prišel drug kakanov poslanec v 
Carigrad ter naznanil, da je most čez Savo že narejen. Bizan- 
, tinci ne morejo braniti Bajanu, da bi ne oblegal Sirmija. Tudi 
I jim ni mogoče, da bi mestu pomagali ali pa prebivalcem pri- 
I peljali živeža. Najbolje je, da cesar ukaže svojim ljudem, da 
I zapusti Sirmij, ter ga potem odstopi Obrom, ker ne kaže, da 
I bi zarad te malenkosti začel vojsko s kakanom. 
I Cesar je obfskemu poslancu sicer odbil njegovo zahtevo, 

I vender so Obri kmalu potem dobili Sirmij v svojo oblast. 
Cesar namreč ni imel nobenih pravih čet, da bi jih bil poslal 
I Sirmiju na pomoč, ^•s) 

Nekako v tistem času, ko so Obri oblegali mesto Sirmij, 
plenili so Slovčni po Balkanskem polotoku. Izkoristili so v 
svoj namen zadrego carigrajskega vladarja, ki je moral poslati 
vse svoje trume proti Perzom. O tem slovčnskem navalu, ka- 
I terega Menander omenja le mimogredč, "*) govori natančneje 
sirski kronist Ivan iz Ephesa v svoji cerkveni zgodovini, kjer 
nam pripoveduje nekako takole: »V tretjem letu po smrti ce- 
sarja Justina (t578) in vladanja zmagovitega Tiberija »*o) se 
napravi na pot prokleto ljudstvo Slovanov, prehodi vso Helado 
ter tesalske in traške pokrajine. Osvoji si mnogo mest in 
trdnjav, pustoši, požiga, ropa in gospodari po deželi ter biva 
v nji popolnoma svobodno in brez strahu kakor v svoji doma- 
čiji. To je trajalo štiri leta in sicer tako dolgo, dokler je imel 
cesar opraviti s perzijansko vojsko, zoper katero je poslal vse 

*•') Iz tega stavka je razvidno, da so Slovfini takrat razsajati po 
Hiriji. NajbrŽe je to isti naval, o katerem govori tudi Ivan iz Ephesa v 
svoji cerkveni zgodovini (VI, c. 25, p. 253). 

i") Menander Protcct, c. 63 — 65, p. 121 — 128. 

•»») Isti, C. 64, p. 126. 

**•) Cesar Tiberij, ki je umrl meseca avgusta leta 582., je vladal 
kot samovladar 3 leta, 10 mesecev in 8 dnij. Nastopil je vlado meseca 
oktobra leta 578. Tretje leto njegovega vladanja je bilo tedaj leta 580 81. 

U 



— 162 — 

svoje trume na vzhod. Na ta način so dobili Slovani prosto 
roko v deželi, bivali ondi ter se razširjevali po nji, dokler jih 
ni Bog pregnal. Pustošili, požigali in plenili so prav tja do 
(Dolgega?) zidovja ter si z ropanjem pridobili vse cesarjeve črede 
— mnogo tisoč — in tudi črede drugih. In glej I Do današ- 
njega dne, kateri je v letu 895., ***) bivajo, posedajo in poči- 
vajo v rimskih (bizantinskih) pokrajinah brez skrbi in strahu; 
pleneč, moreč in požigajoč so obogateli ter imajo mnogo zlata, 
srebra, konjskih čred in orožja; vojskovanju so se priučili celo 
bolje kakor Rimljani (Bizantinci). 1**) 

Ta slovčnski naval omenja tudi takratni španski kronist 
Johannes Biclarensis, ki pravi, da so Slovšni pustošili v 13. letu 
kralja Leovigilda po Iliriji in Traciji. "») 

Prej ko ne v tistem času je prišlo v noči med 26. in 
27. oktobrom'**) pred Solun kakih 5000 SlovSnov, kateri so 

v 

hoteli mesto napasti. Pisatelj »Zivotopisa sv. Demetrija« pri- 
poveduje, da so bili dotični ljudje močni, vajeni boja ter cvet 
slovžnskega naroda. Gotovo ne bi se bili takoj lotili tako 
velikega mesta, ako ne bi bili že prej večkrat pokazali svoje 
sile in drznosti tistim, kateri so se ž njimi vojskovali. Ko so 
solunski prebivalci zagledali sovražnike pred mestom, prijeli so 
za orožje ter se vrgli na nasprotnike, upajoč pomoči od Boga 
in sv. Demetrija. Ko so se večino dneva bojevali s Slovžni, 
posrečilo se jim je, da so odbili ta nepričakovani napad ter 
pregnali neprijatelje. '**) (Konec pride.) 



"») 895. leto seleukidskega letoštetja je 584. po Kr. 

"«) Ivan iz Ephesa, VI, c. 25, I. c. str. 255. 

"«) »Anno V Tiberii, qui est Leovigildi XIII annus, .... Sclavi- 
norum gens Illyricum etThracias vastant.« (Mon. Germ. hist., Auctor. antiq. 
XI, Chronica minora II, ed. Moramsen). — Zahodnogotovski kralj Leovigild 
je vladal od 568—586. Trinajsto leto njegovega gospostva je bilo 581. 

"*) Miracula s. Demetrii auct. Joh. Thessal. archiep., c. 95 (Acta 
Sanct, Oct., tom. IV, p. 138): ». . . . rr/ zov 6xtmfiQiov /ujvog Hxadi 
txtr\ rifiiQ(ji.* 

1**) Miracula s. Demetrii, c. 98 ct 99. (Acta Sanct, 1. c. p. 139). 



— 163 — 

čegav je Žumberk? 

Spisal A. Koblar. 
(Dalje). 

Zgodovina Žumberka je v srednjem veku jako temna. 
Ne more se z dokazi ugovarjati trditvi, da je v ii. stoletju 
Žumberk državnopravno spadal pod Hrvatsko, še menj se pa 
more z gotovimi dokazi spričati, da je res tja spadal. Ob 
Gorjancih sta se tepla nemški in hrvatski vpliv in mogoče je, 
da se je meja pomikala sedaj proti severu, sedaj proti jugu. 
Gotovo je, da so premembe v gospodarjih okraja povzročale 
bolj dedščine med sorodnimi vladarji, nego krvavi meč. Žum- 
berk se je prišteval Metliškemu okraju in ž njim je najbrže 
sprva užival usodo preobrazb glede duhovne in svetne juris- 
dikcije. V te zamotane razmere sipljejo nekoliko luči posa- 
mezna zgodovinska dejstva, katera nam navajajo listine, in 
nekatere precej utrjene hipoteze zgodovinarjev. Ozrimo se naj- 
prej na borbo med Zagrebom in Oglejem glede duhovne 
jurisdikcije na Metliškem. 

Vshodno mejo je bil oglejski škofiji začrtal že Karol 
Veliki, ko je 1. 8ii. končal prepir med Oglejem in Solno- 
gradom s tem, da je določil za mejo med obema škofijama 
reko Dravo. Drugače je bilo na jugu. Ko je umrl zadnji hr- 
vatski kralj Svinimir (Zvonimir) 1. 1089., nastal je zaradi na- 
slednika na Hrvatskem domači razdor. S pomočjo Svinimirove 
udove, kraljice Jelene, je prišel njen brat, ogerski kralj sv. 
Ladislav, v deželo in si je prisvojil Hrvatsko ter postavil za 
kralja svojega sinovca Almo. Da bi mu utrdil kraljevi prestol, 
utemeljil je 1. 1093. v Zagrebu škofijo, katera je segala na 
Kranjskem baje do Krke, tako da se je Metliški okraj z Žum- 
berkom prišteval novi škofiji. Nedostaje nam sicer sočasnih 
dokazov za to trditev, poročila imamo še-le iz 14. stoletja, 
istina pa je, da so v onih stoletjih ogerski kralji in hrvatski 
bani ustanavljali po Metliškem nove cerkve in s tem tudi 
utrjevali jurisdikcijo zagrebškemu škofij. Tako je baje zgradil 



— 164 — 

ogerski kralj Bela III., ^) ki je vladal od 1. 1173. do 1196., 
cerkev sv. Štefana v Semiču. Hrvatski bani so imeli še v po- 
znejih časih po Metliškem mnogo svojih posestev in tedaj pri 
cerkvah, ki so se zgradile na njihovem svetu ali z njihovo 
podporo, patronske pravice, kapitelj zagrebški pa cerkveno 
desetino. Listina nam pa tudi pove, da je »slavonski« ban 
Štefan daroval 13. jan. 1. 1295. svoja posestva pod mehovskim 
gradom in v drugih krajih na oni strani reke Krke, ležeča v 
vojvodstvu koroškega vojvode Mainharda,^) samo- 
stanu v Kostanjevici. In listina z dne 22. septembra L I32i.«) 
nam poroča, da so grofje Ivan Jurij, Dionizij in Pavel, sinovi 
sv. Štefana bana, podarili cerkev sv. Jurija pri Žum- 
berku (apud Siherberg) z dedno in patronsko pravico samo- 
stanu v Kostanjevici. Desetino si je prisvajal po Metliškem 
zagrebški kapitelj še v sredi 14. stoletja in znan je ostri spor, 
ki je nastal zaradi nje med kapiteljnom, oziroma njegovim 
zastopnikom, goriškim naddijakonom Ivanom, in črnomeljskimi 
križevniki. Vender pa ni dvoma, da je bil 1. 1349., ko se je 
vršila ta borba, že tako oslabel vpliv zagrebške duhovske 
jurisdikcije, da metliški župniki, in med njimi tudi žum- 
berški župnik Ditrih, niso hoteli slušati iz 2^greba jim 
došlemu povelju in po cerkvah slovesno izobčiti črnomeljskih 
križevnikov. Popolnoma je tedaj podlegel zagrebški kapitelj 
in tudi svetna oblast mu ni mogla rešiti niti metliških desetin, 
za katere se je poganjal, ker so okraj vladali deželni knezi, 
podložni nemškemu cesarju. 

Še bolj natanko nam stvar pojasnjuje listina z dne 
12. oktobra 1228. leta. Pripoveduje nam, da so bili prebivalci 
po Metliškem tačas še nekako poganski in da jih je na prošnjo 
svoje svakinje iiofije, mejne grofinje istrske, pokristijanil oglejski 
patrijarh Bertold, ki je ukazal posvetiti župno cerkev v Cr- 



») Tkalčič: Monumenta hist. episc. Zagrab, II, 93. 
") »In ducatu incliti viri domini Mainhardi ducis Karinthie. « Izv. 
perg. listina v dež. arh. v Rudolfinu v Ljubljani. 

^) Izvirna perg. listina leži v kranjskem deželnem arhivu v Ljubljani. 



— 165 — 

nomlju in podružiti ji štiri cerkve na Metliškem (in regione, 
que Metlica dicitur), katere je Zofija obdarila z bogatimi po- 
sestvi. Naklonila je bila Zofija tudi desetino one dežele oglejski 
cerkvi in zato je v zapisniku patrijarške desetine iz 1. 1323. 
med farami Slovenske krajine (Dolenjskega) naveden tudi 
Zumberk. Iz listine iz 1. 1337. se spozna, da so bile črno- 
meljske podružnice cerkve: pri treh farah v Metliki, v Pod- 
zemlju, v Semiču in na Vinici. *) Koroški vojvoda Ulrik je 
dne 4. septembra 1. 1268. te cerkve z vsemi posestvi na 
prošnjo svojca kapelana kranjskega vicedoma, bivšega čmo- 
meljskega župnika, Ivana podaril nemškim križevnikom v Ljub- 
ljani. Med pričami je v tem podarilnem pismu imenovan tudi 
žumberški grajščak Engelbert (de Sicherberch), ki je 
bil brez dvoma vazal koroškega vojvode. 

Vprašanje je sedaj : Kako sta prišla mejna grofinja Zofija 
in koroški vojvoda do posestev na Metliškem? Treba, da se 
ozremo nazaj na razvoj deželskega gospostva na metliškem 
svetu. 

Ko je bil Karol Veliki premagal Slovence v letih 791. — 796., 
je ustanovil veliko mejno grofijo frijulsko. Slovenski del mejne 
grofije je vladal Erih, ki si je podvrgel 1. 803. tudi Hrvate v 
Libumiji in Dalmaciji. Knez Ljudevit je sicer oprostil Slo- 
vence nemškega jarma 1. 819. in ustanovil slovensko neodvisno 
državo, a že 1. 822. je moral zbežati pred frijulsko vojsko na 
Srbsko. Slovenci so zopet prišli pod frankovsko oblast. L. 828. 
so bile slovenske dežele ločene od Frijulskega in vtelešene 
Vojvodini bavarski ter tak6 nemški državi. Istrski in goriški 
Slovenci so sprva prišli pod Italijo, 1. 952. pa tudi pod nemško 
državo. 

Razdelila se je slovenska dežela na več grofij in grofije 
na več grajščinskih gospostev, katerim so postali gospodarji 
večinoma Nemci. Na Koroškem se je ustanovilo 1. 1012. voj- 
vodstvo, na Kranjskem pa 1. 1040. mejna grofija. Vladal je 

*) Pettcnnegg, Die Urkunden des Deutsch - Ordens - Archives in 
Wien. 



— 166 — 

na Kranjskem 1. 1058. mejni grof Ulrik, sin Popona iz Weimar- 
Orlamunde in Acike, hčere istrsk^a grofa Veselina. Po soprogi 
je dobil Ulrik tudi mejno grofijo Istro. L. 1063. se je pa 
Ulrik oženil z Zofijo, hčerjo ogerskega kralja Bele L, sestro 
poznejšega kralja Ladislava. Drugo Ladislavovo sestro, lepo 
Jeleno, je pa vzel v zakon zadnji hrvatski kralj Svinimir. Te 
rodbinske vezi med sosednimi vladarji so imele važne posledice. 

Ker na Kranjskem še ni bilo utrjeno deželno gospostvo 
in ker se je cesar dolgo časa bojeval s papežem zaradi in- 
vestiture ter se tako malo brigal za državne, oziroma deželne 
meje na jugu, dalje zaradi svaštva z Ulrikom, deželnim knezom 
Kranjske, je lahko mogoče, da so raztegnili svojo oblast čez 
Gorjance proti Krki hrvatski, oziroma ogerski kralji. Ne opo- 
rekamo tedaj naravnost Lopašiču, ki trdi v knjigi »Žumberak«*), 
da se je Metliško z Žumberkom 1. 1093., ko je kralj Ladislav 
ustanavljal zagrebško škofijo, gori do Krke prištevalo hrvatski 
državi. Verjetno bi tudi bilo, da se je že nekako ob istem 
času ustanovila Metliška grofija, ki se je pozneje, ločivši se 
od Hrvatske, imenovala »marchia Hungarica«. V istini vidimo 
v naslednjih stoletjih Metliško grofijo, da se sicer prišteva 
Kranjski, da je pa v mnogih ozirih precej samostojna.*) Mogoče 
je pa tudi, da je Ladislav Metliško prištel zagrebški škofiji le 
zaradi tega, ker so si bili hrvatski kralji okoli Metlike pridobili 
mnogo lastnih posestev in desetin, ne da bi bili imeli deželno 
oblastvo. Ona posestva je od Ladislava dobila baje njegova 
sestra Zofija, ki se je omožila z Ulrikom. 

Oglejski patrijarhi, ki so dne ii. junija 1. 1077. in potem 
zopet dne 12. maja 1. 1093. od cesarja dobili Dolenjsko (mar- 
chiam Carniole), se niso dosti brigali za svetno oblast in so 
jo polagoma izgubili. Iz zgoraj navedene listine iz 1. 1228. se 

*) »Žumberak«, str. 12. 

^) Pozornosti vredno je to, da se v listinah imenuje Metliško 
ležeče ob Krajini, n. pr. 1. 1348. »die Grafschaft Metlik an der Win- 
dischen Mark«, St Jorgen bei Sicherberg an der March. (Lichn, Gesch. 
Habsb. VII.), ne pa na Krajini. 



— 167 — 

spozna, da so patrijarhi po Metliškem imeli duhovno juris- 
dikcijo, svet je pa imela v lasti že mejna grofinja Zofija 
Visnj^orska. 

Za patrijarhi so 1. li8o. mejno grofijo Slovensko krajino 
(Dolenjsko) dobili Andechs-Meranci, ki so priženili kot lastno 
dobro tudi grofijo Metliško. Kako se je to zgodilo ? Odločevale 
same ženitve. 

Zgoraj omenjeni grof Ulrik je imel z Zofijo dva sina : 
Popona I. in Ulrika ter dve hčeri Vilburgo in Rihardo. Vil- 
buTga se je omožila z grofom Konradom Scheiern-Dachauskim, 
čigar sin Konrad je postal 1. 1153. vojvoda dalmatinski in 
hrvatski (meranski). Popon I. je vzel za ženo Rihardo, sestro 
koroškega vojvode Engelberta II. Njegova hči Zofija se je 
omožila z Bertoldom II. iz Andechsa in tega hči Matilda z 
goriškim grofom Engelbertom II. Neža in Andechsa, ločivši 
se od Babenberžana Friderika, je vzela 1. 1248. Ulrika III., 
sina koroškega vojvode Bernharda II. Prinesla je za doto jeden 
del metliških posestev Sponheimcem, 7) drugi del jim je pa 
došel 1. 1256. Ker je meranskega vojvode Bertolda IV. sin, 
Henrik IV., imel za ženo Zofijo, grofico Višnjegorsko, o kateri 
smo slišali, da je bila (po smrti moževi, ki je umrl 18. julija 
1. 1228. in bil pokopan v Stičini) posestnica na Metliškem 
(umrla je v samostanu 1. 1256.), je umevno, da je tudi to 
dedščino dobil vojvoda Ulrik. Zemljišča in desetine okoli Žum- 
berka: v Kravjaku, Cemiku, Cerovici, Sušici itd., je bil že dne 
8. maja 1249. leta koroški vojvoda Bernhard daroval kostanje- 
viskemu samostanu.®) 

Goriškemu grofu Meinhardu III. je bila Matilda iz Andechsa 
stara mati. Sicer so Goričani podedovali nekaj posestev na 
Metliškem že 1. 1248., ko je z meranskim vojvodo Otonom 
izmrl rod Andehsanov v moškem kolenu, a pozneje so jih po- 
množili, ko so kot odškodnino za posojenih 20.000 mark okoli 



') Dr. Mell, Entwicklung Krains, 86. 
*) Schumi, Urk. B. H, 125. 



— 168 — 

1. i28o. od cesarja dobili vojvodstvo Koroško s Kranjskim in 
Slovensko krajino. Lopašič pripomni v knjigi »Žumberak« 
(str. i6.): »Od to doba ostali su stalno spojeni krajevi Metlike 
i Zumberka sa Kranjskom i Slovenskom markom, a njemački 
knezove povjeriše obranu medja prama Hrvatskoj njemačkim 
križarom«. Tako so vsled ženitev podedovali Metliško po vrsti 
Andechs-Meranci, Sponheimci in goriški grofje. 

Grad Zumberk se je v srednjem veku po nemški ime- 
noval Sicherberg ali Sichelberg. Po gradu so se imenovali tudi 
plemiči, lastniki tega gradu. Za grad Zumberk ne pove nobena 
listina določno, da bi bil kdaj spadal pod hrvatsko, oziroma 
ogersko državo, več dokazov pa imamo, da se je že nekdaj 
prišteval nemški državi in da so ga dajali v fevd deželni knezi 
Kranjske. V listini iz 1. 1265.») in potem v listini z dne 
16. jan. 1. 1268. se med pričami koroškega vojvode Ulrika III. 
Sponheimca navaja Žumberčan Engelbert (Engelbertus de Si- 
cherburch)'*^). Vojvoda Ulrik se pa že 1. 1 261. imenuje »dominus 
Carniole et Marchie«.^*) 

Istotako, kakor koroški vojvode, so pozneje dajali žum- 
berški grad v fevd tudi goriški grofje, ki so bili do 1. 1374. 
gospodarji Metliške grofije. Važna je listina iz 1. 1285., s ka- 
tero Žumberčan Nikolaj (de Sichirberk) 12) in njegov gradnik 
Gerloh priznavata pokorščino svojemu novemu go- 
spodarju (»domino nostro*) goriškemu grofu Meinhardu, ki 
je dobil do gradu Zumberka iste pravice, katere je prej od 
starih časov imel vojvoda koroški.^*) Za grofom 
Meinhardom III. je bil posestva na Metliškem dobil Mein- 
hard IV., ki jih je 1. 1272. odstopil bratu Albertu II. in ta jih 
je zapustil, ko je umrl 1. 1304., sinu Albertu III. Že nastopno 



0) De Rubeis, Mon. Eccl. Aquil. str. 726. 
*«) Schumi, Archiv I. 27. 
") Schumi, Urk. B. II, 205. 

") Ta Nikolaj (Nyclau de Sicherberch) se omenja še kot priča v 
listini z dne i. avg. 1302. (Schumi, U. B. II, 621.) 

") Izvirna listina leži v c. kr. dvornem arhivu na Dunaju. 



— 169 — 

leto, dne 30. aprila 1. 1305., vidimo grofa Alberta v Metliki 
(zu Neumarkt in der Mčttling) potijujočega Metličanom iste 
pravice, kakor jih imajo Kostanjevčani. '*) 

Čudno je le to, da koroški vojvoda Filip, brat Ulrikov, 
menda ni vedel, kam spada Zumberk, ko je v svoji oporoki 
dne 19. julija 1279., naštevajoč svoja posestva na Kranjskem, 
pristavil besede: »Item Schicherberch et Gretschin, utnim hoc 
ad imperium pertineat an non, nescimus.« '«) Znabiti pa ta 
dvom Filipov zadeva le grad Grečin, o katerem tudi mi ne 
vemo, kje je stal. V neki listini iz 1. 133 1, je sicer Schumi 
čital, da Kostanjevica leži »in partibus Hungariae« in odtod 
sklepal, da je okraj spadal tačas pod Ogersko. A dotično 
mesto v listini se pravilno čita »in met is Hungariae«, t. j. 
ob ogerski meji ali v delu Slovenske krajine, ki meji na 
Ogersko. 

Koroški vojvoda Henrik je umrl brez otrok 1. 1335. 
Avstrijski vojvode habsburški so podedevali Kranjsko, a izvzeto 
je bilo Metliško, spadajoče pod grofijo Goriško, kakor kaže 
pismo, s katerim je vojvoda Rudolf IV. v februvarju L 1360. 
kranjskim stanovom potrdil njih pravice. Metliškega so se 
lastili, menda še izza časa češkega kralja Otakarja, ki je imel 
v oblasti Kranjsko, vojvode avstrijski in ne more se z goto- 
vostjo določiti, če je bil tačas na Metliškem deželni knez grof 
goriški ali pa vojvoda avstrijski. Grad Zumberk je imel av- 
strijski vojvoda Rudolf, ker ga 26. jun. 1. 1360. Zumberčani (»die 
Herren von Sicherberch«) imenujejo svojega milostnega gospoda 
(»vnsem genedigen hem«). Drugačno poročilo imamo pa o Me- 
tliškem sploh. Dne 16. jan. 1. 1365. je sicer obljubil vojvoda 
Rudolf na prošnjo svojega strica goriškega grofa Alberta IV., 
da bode Metličanom, ako ga bodo prosili, potrdil njihove 
svoboščine**), a že isto leto, dne 29. aprila, je goriški grof 
Albert IV., bivajoč »zem Neummarcht in der Metlik«, vitezom 

") Schumi, Archiv U, 208. 

") Dr. Klun, Archiv 11. in m. zv., str. 235. 

") Lichnovsky, Gesch. des Hauses Habsburg IV, str. 631. 



— 170 — 

in hlapcem na Metliškem potrdil svoboščine z izrecno določbo, 
da naj nihče nikjer drugod, kakor v grofiji na Slovenski kra- 
jini, ne išče svoje pravice in da naj ne hodi pred sodnijo 
drugam, kakor pred glavarja metliškega (>er soli recht suchen 
in der Graffschaffl auf der Marich oder in der Metlik vor 
vnserm hauptman da sollen sie zem rechten sten vnd verant- 
burten vnd nicht anderswo€). S tem je grof Albert metliške 
plemiče izvzel, da niso spadali pod deželno plemiško sodišče 
v Ljubljani, i^) Sploh se je grof Albert veliko mudil v Metliki. 
L. 1365., dne 19. aprila, je ondi potrdil svoboščine za goriško 
grofijo. 

L. 1353. je bil goriški grof Albert IV. napravil z avstrijskim 
vojvodo Rudolfom dedno pogodbo, da prepusti za slučaj smrti 
svoja posestva, in tudi Metliško grofijo, vojvodam avstrijskim. 
Umrl je Albert 1. 1374. in Avstrijci so podedovali Metliško, 
Pivko in Istro in so te dežele (ter postojinski okraj) združili s 
Kranjsko.*®) Precej isto leto, 26. marca 1374., je avstrijski voj- 
voda Albert III. potrdil v Ljubljani metliški grofiji, ki mu je 
pripadla po smrti goriškega grofa Alberta, vse stare pravice, 
z jedino izjemo, da naj Metličane sodi ali deželni glavar kranjski, 
ali pa glavar metliški. Metliških glavarjev je več znanih. L. 1456. 
je dobil Jurij Hohenwart metliški grad in glavarstvo v Metliki 
kot zastavo za 2500 gld. od cesarja Friderika IV. Med Kranjci, 
ki so 1. 1462. šli reševat cesarja pred obsedeni Dunaj, sta bila 
tudi viteza Nikolaj Sicherberger in metliški glavar Andrej 
Hohenwart. Do 1. 1556. je Metliško imelo svojega glavarja in 
svoje deželno plemiško sodišče (Landschranne), potem je pa 
nehala ta samostojnost in v deželnih ročinih kranjskih se Me- 
tliško več posebej ne omenja. **) 

Zanimivo je, da sta dne 22. aprila 1. 1403. Ivan Sch5n- 
berger in Tomaž Sichelberger prosila razsodbe, kateri se 

") Izv. perg. listina v kranjskem deželnem arhivu v Rudolfinu v 
Ljubljani. 

") Czoemig, Das Land Gorz und Gradišča, str. 550. 

") Prim. Wlad. Leveč, Die krain. Landhandfesten, str. 38. 



— 171 — 

obetata ukloniti, » visokorodnega kneza, svojega milostnega lju- 
bega gospoda vojvodo Leopolda, vojvodo avstrijskega, in nje- 
gove svetovalce«.'®) 

L. 1478. je cesar Friderik poveril grad Zumberk za 
letnih 12 funtov dunajskih novcev, ko je odstopil upravitelj 
Semič, Jerneju Mindorferju. *^) L. 1487. so bili Sicherbergi še 
lastniki žumberškega gradu. Imenujeta se »Herr Niclas Sicher- 
berger, des denn diezeytt Sicherberg gewesen ist,« in njegov 
oskrbnik Jernej MindorflTer v listini z dne 30. maja 1. 1487., 
ko je Andrej Hohenwarter, glavar v Zgornjem Celju, poravnal 
na cesarjevo povelje prepir zaradi nekih gozdov in neke meje 
med posestvom pleterškega samostana in žumberškega gradu.*') 

Stari žumberški grad so najbrže porušili Turki in sezidal 
se je na drugem mestu nov grad. Znanih je več turških na- 
padov na Metliško, tako: 1. 1408.; 1. 143 1. so Turki navalili 
na Metliško in popalili več gradov in cerkva; 1. 1469. je 
10.000 Turkov pridrlo iz Bosne mimo Žumberka in so se 
utaborili pred Metliko, 14 dnij so pokončevali okolico, Metli- 
čani so pa našli zavetja v trdnem gradu glavarja Andreja 
Hohenwarta. Sicer so pa Turki obiskali Zumberk tudi v letih 
1472. in 1 49 1. Mogoče je, da so pri teh napadih razdrli stari 
Zumberk. 

Ko je koncem 15. stoletja izmrl rod Žumberčanov (von 
Sichelberg), je bilo grajščinstvo zastavščinsko dobro deželnega 
kneza. Dne 4. novembra 1. 1 501. je kralj Maksimilijan I. kranjski 
grad Zumberk (»Schloss Sichelberg, so in irer kuniglichen Maiestat 
Furstenthumb Crayn gelegen ist«) dal v oskrbovanje 
Krištofu Gornjegrajcu (Obemburger). ^s) Na isti način je 1. ijoS- 
Zumberk dobil Nikolaj Semenič, ki obeta v listini z dne 
22. marca 1. 1 505. kralju Maksimilijanu, da bode grad dobro 
oskrboval in kralju ali pa njegovemu glavarju v nižjeavstrijskih 

■•) Izvirnik v c. kr. dvornem arhivu. 

■*) Lopašič, Žumberak str. 24. 

••) Deželni arhiv v muzeju ljubljanskem. 

'•) Izv. perg. listina v c. kr. dvornem arhivu na Dunaju. 



— 172 — 

deželah poročal, ako pridejo kake težave. **) Od Semeničevih 
dedičev je Žumberk za 490 gld. najemščine rešil Ivan Kobašič 
in nadvojvoda Ferdinand mu je potrdil 24, nov. 1. 1526. po- 
sestvo gradu »Sichelberg in vnserm Filrstenthumb 
Chrain«.^**) L. 1533. je imela Žumberk udova Kobašič in 
ga je potem 20. februvarja 1. 1534. odstopila za grad Gorenji 
Mokronog vrhovnemu vojnemu poveljniku na Kranjskem, Ko- 
roškem in Štajarskem, Ivanu Ptichlerju, da je na cesarjevo 
povelje naselil na žumberškem svetu Uskoke. 
(Konec prihodnjič). 



Mali zapiski. 

SUSki menihi. Marljivi stiski menih Pavel Pucel, ki je ostavi! 
v rokopisu dragoceno zgodovino stiškega samostana, je v posebno knji- 
žico prepisal tudi iz mrliške knjige imena stiskih menihov in dobrotnikov. 
Knjižici je dal naslov »Nicrologia seu liber mortuorum« *). Sicer obsega 
ta mrliški zapisnik do 1600. le samostanska imena menihov, a pri imenih 
v 17. in 18. stoletju je pisatelj dostavil tudi njih priimke, rojstni kraj in 
dan smrti, zato ima zapisnik nekoliko zgodovinske vrednosti. Imen, ki 
se ponavljajo v istem stoletju, pisatelj ni zabeležil po večkrat. Po Pucel- 
novi smrti so vpisovanje umrlih menihov drugi nadaljevali. Pisana je 
knjižica v latinskem jeziku. Imena menihov-očetov so nastopna: 

Od 1135 do T200. Albero, Albert, Alcim, Aldeprand, Almerih, 
Andrej, Artuzij, Bemold, Bertold, Cezar, Konrad, Kristan, Kristijan, Kuno, 
Degenhard, Ditmar, Ditrih, Erhard, Friderik, Jurij, Gregor, Hard^in, 
Hartvik, Henrik, Herman, Jakob, Ivan, Leonard, Lanfrid, Majnhard, 
Mantvin, Martin, Matija, Matej, Mihael, Nikolaj, Onufrij, Ortolf, Opreh, 
Osvald, Pankrac, Pertold, Pemold, Pavel, Peter, Rudolf, Simon, Teodor, 
Tomaž, Urh. Urh, Verher, Viher, Volbank, Volfold. 

Od 7200 do 1300. Ahac, Adam, Albero, Albert, Adalbert, Andrej, 
II, Baltazar, Benedikt, Bernard, Klemen, Konrad, Kristan, Kristijan, 
Degenard, Ditrih, David, Erazem, Frodbert, Jurij, Gavfrid, Gregor, Hilger, 
Hartvik, Hervart, Henrih, Herman, Jakob, Ivan, Larabert, Leonard, Lu- 
dovik, Marko, Martin, Matija, Matej, Majnhard, Mihael, Nikolaj, Ortolf, 
Peter, Pavel, Pertold, Primož, Rudolf, Rupert, Tomaž, Urh, Urh, Vit, 
Valman, Valter, Volbank, Volfing, Volfold. 

M) »5) Izvirnika tudi ondi. 

') Ta knjižica se hrani v kranjskem deželnem arhivu v Rudolfinu. 



r 



— 178 — 

Od T300 do 1400. Ahac, Amold, Adam, Andrej, Jernej, Blaž, 
Gašpar» Kristan, Kristijan, Konrad, Danijel, Dominik, Erazem, Friderik 
Gabrijel, Gotfrid, Jurij, Gregor, Gvido, Henrik, Herman, Hugo, Humbert, 
Hipolit, Jakob, Ivan, Joahim, Josip, Ignac, Lavrenc, Rafael, Leonard, 
Ludovik, Leon, Martin, Matija, Matej, Mihael, Malahija, Nikolaj, Nivard, 
Odilo, Ortolf, Onufrij, Oton, Pertold, Peter, Pavel, Filip, Robert, Simon, 
Simpert, Tecelin, Tomaž, Urh, Urh, Venceslaj, Volfing. 

Od 1400 do Tsoo, Ahac, Andrej, Aleš, Albert, Ambrož, Avguštin, 
Anton Benedikt, Bernard, Bonifac, Beno, Baltazar, Konrad, Kristijan, 
Klemen, Kazimir, Dominik, Erazem, Frančišek, Friderik, Gabrijel, Jurij, 
Gcrard, Gereon, Gregor, Gavfrid, Gvidon, Henrik, Herman, Hugolin, 
Humbert, Jakob, Ivan, Josip, Ignac, Ivo, Lovrenc, Leonard, Lukež, Ma- 
lahija, Martin, Matija, Matej, Mihael, Nikolaj, Osvald, Pankrac, Peter, 
Pavel, Rudolf, Stanislaj, Sebastijan, Tadej, Urh, Vit, Vrban, Volbank. 

Od isoo do J 600. Albert, Andrej, Ambrož, Anton, Avguštin, 
Ahac, Benedikt, Bernard, Blaž Pepel iz ViŠnjegore, Konrad, Celestin, 
Klemen, Dionizij, Danijel, Engelbert, Erazem, Emerik, Frančišek, Fri- 
derik, Ferdinand, Jurij, Gregor, Gotfrid, Henrik, Herman, Ildefonz, Ivan 
Kamer, unu-1 21. nov. 1511, Jakob, Ivan Kumljanec (Kumlancz) 1510, 
Josip Lipoglav 11. nov. 1525, Ivan Steirer 1541, Ivan Diringer 1556, 
Ivan Celjan (Cillier) 1582, Lovrenc, Leonard, Lukež, Martin, Mavricij, 
Matija, Matej, Marko, Mihael, prijor Nikolaj 18. jul. 1526, Oton, Peter, 
Pavel, Pankrac, Primož, Robert, Sebastijan, Sigfrid, Sigismund, Štefan, 
Tomaž Siebenburger 27. sept. 1552, Urh, Valentin, Vrban, Volbank. 

Od 1600 do 1700. Jurij Vrbanič (Vrbanitius), opat kostanjeviški, 
23. dec. 1619; Valentin Milpacher, Ljubljančan, 20. jan. 1621; Mihael 
Strobl, Ljubljančan, 19. sept. 1633; Luka Jakul, Krčan, 3. apr. 1634; 
Lovrenc J urman, Novomeščan, 1. dec. 1634; Nikolaj Oberstar, Žu- 
žemberčan, 3. maja 1637; Jurij Sever, Ljubljančan, 4. marc. 1638; 
Edmund Serbol, Ljubljančan, 3. nov. 1638; Jurij Zividator, Ljub- 
ljančan, 26. dec. 1638; Ivan Vrbanič (Vrbanitius), Goričan, 12. jul. 
1639; Viljem Tavčar, Žužemberčan, 13. marc. 1642; Matija Tkalec 
(Textor), Ljubljančan, 18. apr. 1646; Edmund Sever, Ljubljančan, 
28. maja 1646; Jurij Mandl, Ljubljančan, 15. dec. 1647; Ludovik Bi- 
zijak (Wissiack), Ljubljančan, 8. okt. 1648; Filip Zeli, Novomeščan, 
6. mar. 1650; Mihael Ostanek, Ljubljančan, 5. jul. 1650; Benedikt 
Miškovič (Miskovich), Novomeščan, 30. sept. 1651; Jakob Se rib a 
(Pisar), Kranjčan, 12. sept. 1653; Andrej Blisk (Fulmen), Ljubljančan, 
49 let bil duhoven, 17. jan. 1656; Adam Buč (Wucz), Celovčan, 11. marc. 
1656; Volbank Caraduzzi, Ljubljančan, 11. okt. 1657; Dominik La- 
tomus, Ljubljančan, 6. apr. 1658; Matija Tominec, Ljubljančan, 7. dec. 
1659; Ivan Kočar (Gotscher), Žužemberčan, 30. dec. 1661; Lovrenc 



— 174 — 

Rokner, Ljubljančan, 20. jul. 1662; Pavel Jodlovski s Poljskega, 

25. jan. 1663; Edmund Lederer, Ljubljančan, 21. jul. 1663; Bernard 
Erjavec (Erjauicz), Radgonec, 20. okt. 1663; Bernard Pregl iz Šlezije, 
24 febr. 1665; Anton Krt (Khert), Ljubljančan, 10. maja 1667; Martin 
Brez ar (Wresar), Novomeščan, 23. nov. 1667; Andrej Knop, vetrinjski 
menih, 29. marc. 1668; Gregor L o kar, Višnjan, 6. febr. 1670; Fran- 
čišek Reivischer, Ljubljančan, 8. febr. 1671 ; Robert Koželj, Bitenec, 
3. apr. 1671; Peter Turosin, Goričan, 13. jun. 1671; Karol Agnellus 
(Janček), Bitenec (Vitensis), 27. sept. 1673; Mihael Goste, Ljubljančan, 
9. jun. 1674; Nivard Skerpin, Ljubljančan, 8. okt. 1674; Andrej Čan- 
dik (Zhandik), Novomeščan, 10. sept. 1675; Bernard Up ar, Ločan, 
21. febr. 1676; Nikolaj Kralj, Ljubljančan, 30. jan. 1677; Robert Plaveč, 
Ljubljančan, 1. okt. 1678; Benedikt Horner, Gomjegrajec, 15. nov. 
1678; Štefan Kvartič (Quartizh), Ljubljančan, 22. nov. 1678; Marjan 
Kočar (Gotscher), Ljubljančan, 30. jul. 1683; Josip Res ar, Kamničan, 
28. jul. 1684; Filip Gajonzell, Ljubljančan, 1. avg. 1684; Viljem Zim- 
mermann, Ribničan, 25. febr. 1685; Volbank Scharff, Ločan, 27. jul. 
1686; Pavel Siebeneck, Ljubljančan, 30. okt. 1686; Martin Krumpl, 
Višnjan, 21. jul. 1687; Bernard pl. Auersperg, Turjačan (Teijakensis), 
8. jan. 1688; Jurij Schreiber, Ljubljančan, 16. sept. 1689; Vincenc 
Kunstl, Gomjegrajec, 23. jun. 1690; Edmund Wagner, Ljubljančan, 
24. jun. 1692; Mihael Drolek, Kamničan, 27. sept. 1692; Volbank 
Pekel, Ljubljančan, 24. avg. 1694; Ivan Inglič, Ljubljančan, 17. jun. 
1696; Ivan Schorner, Stičan, 21. nov. 1698; Rudolf Ž en o vi t (Sche- 
nouitos), Ljubljančan, 13. marc. 1699. 

Od 1700 do 1795. Lovrenc Ajdovec, Kanmičan, 1. jan. 1700; 
Jakob K e r n , Novomeščan, 11. apr. 1701 ; Danijel Jordan, Novomeščan, 

26. apr. 1701; Engelbert Purkhard, Novomeščan, 28. avg. 1701; Sigis- 
mund Forrest, Ljubljančan, 25. jan. 1702; Filip Schweiger, Ljub- 
ljančan, 31. dec. 1702; Andrej Mandl, Ljubljančan, 14. mar. 1703; 
Ludovik Otto, Ljubljančan, 1. sept. 1704; Alan Tosch, Ljubljančan, 
20. febr. 1705; Ivan Florijančič, Višnjan, 2. okt. 1706; Dominik 
BrogioUi, Ljubljančan, 21. apr. 1706; Eklmund Lanthieri, Goričan, 
2. nov. 1709; Karol Reichel iz Linza, 6. febr. 1709; Frančišek Ple- 
han, Ljubljančan, 28. okt. 1710; Matija Perner, Ljubljančan, 20. febr. 
1711; Maksimilijan Gallenfels, Blejec, 19. jan. 1712; Štefan Stessel, 
Ljubljančan, 22. jan. 1713; Bernard Kimovec, Ljubljančan, 15. dec. 
1714; Viljem Enders, Ljubljančan, 15. mar. 1715; Ferdinand Periz- 
hoff, Ljubljančan, 11. apr. 1715; Robert Herndler, Ljubljančan, 
28. apr. 1715; Volbank Prekenfelder, Novomeščan, 10. maja 1715; 
Ivan Rokner, Novomeščan, 20. maja 1715; Bernardin Keysell, Čmo- 
potočan, 9. avg. 1715; Gotfrid Kušlan, Ljubljančan, 2. okt. 1715; 






r 



— 176 — 

br. Robert Wolf iz Augsburga, 17. jul. 1718; Anton Maratoni, Kra- 
; Sevec, 13. sept 1718; Marijan Čadež (Cshadess), Novomeščan, 18. nov. 
1718 ; Friderik Ošaben, Ložan, 25. jun. 1719 ; Nivard B a r b o , Čušperžan 
(Zobelspergensis), 19. febr. 1721; Pavel Pucel (Puczel), Novomeščan, 
(zgodovinar stiski), 20. avg. 1721; Peter Vehovec, Ljubljančan, 25. okt. 
1721; Bruno Kamler, benediktinec iz Šlezije, umrl v Stičini 30. okt. 
j 1721; Bernard Lembscher, Celjan, 12. jan. 1722; Rudolf S traka n, 
} Novomeščan, 9. sept. 1722; Benedikt Zollner, Novomeščan, 18. jun. 
1723; br. Anton Tauffrer (subdijakon), 25. sept. 1723; Sigismund 
Rauber, s Kravjeka (Weinekensis), 22. jan. 1725; Placid Peter ne 1 
(svetni župnik), 17. jan. 1728; Josip Winterhoffen, Rajhenburžan, 
I 1. maj. 1728; Ivan Talmajner, Ljubljančan, H jun. 1728; br. Ivan 
Nepomuk Fabijanič, 16. jun. 1728; Gerard Strassburger, Kam- 
ničan, 30. dec. 1730; Bernard Kapus, 18. dec. 1732; Martin Gušič 
(Gussich), Novomeščan, 12. jun. 1733; Leopold Graffenweger, Ljub- 
I Ijančan, 6. febr. 1734; Aleksander Engelshaus, Ižanec, 9. mar. 1734 
' Avguštin Wihenstein, Ljubljančan, 28. maja 1734; Štefan Mrhar 
Stičan, 1. avg. 1736; Alan Sušeč (Suzhicz), Ljubljančan, 1. mar. 1738 
Kandid Pammer, 11. maj. 1738; Rudolf Possarelli, 11. jul. 1746 
Edmund Polec, Ljubljančan, 16. apr. 1741; Placid Kastner, 31. jul 
j 1747; Kajetan Mandl, 1. mar. 1750; Ksaver Učan, 7. apr. 1750: 
I Danijel Krekler, Dunajčan, 3. dec. 1750; Evgen Werneck, 30. jan 
1751; br. Ivan Nep. Payer iz Wurzburga (dijakon), 17. okt. 1754 
Benedikt Omrza (Omersa), 6. maj. 1756; Robert Mugerle, Ljub- 
ljančan, 30. okt. 1756; Sigismund Kokal, 15. nov. 1756; Aleksander 
Kastner, 23. avg. 1757; Ludovik G and in iz Šmarije na Kr., 31. avg. 
I 1757; Štefan Janeček, 4. sept. 1757; Avguštin Widerkern, 26. avg. 
1758; Nivard Rerenberg, 6. nov. 1758; Ivan Krstn. Hvala, 10. jul. 
1759; Gotfrid Wremfeldt, Vačan, 9. apr. 1763; Maksimilijan Kalin, 
I 28. febr. 1764; Viljem Kovačič, Krčan (Gurgfeldensis), 12. maja 1764; 
Andrej Purger, Ljubljančan, 17. maja 1764; Viljem Markovi č, 3. jun. 
1764; Filip Jeršinovič, Ljubljančan, 30. dec. 1764; Engelbert Periz- 
I hof, Ljubljančan, 1. sept. 1765; Gerard Is ep p, 6. maj. 1766; Karol 
I Pilpach, Gomjegrajec, 9. maja 1768; Abund Hallerstein, Mengšan, 
20. avg. 1768; Jurij Notar (novinec), 24. avg. 1768; Leopold Vogl, 
Dunajčan, 16. jul. 1772; Benedikt Lavrič (Laurich), Čeh, 8. maj. 1773; 
Ignac Fabijan, Ljubljančan, umrl na Dunaju 1. 1790; Nepomuk pl. 
Breckerfeld, Starograjec (Altenburgensis) , 1. avg. 1792; Ferdinand 
pl. Pilpach, imirl v marcu 1795; Sigismund grof Ursini Blagaj; 
Konrad Feichtinger; Anton Gallenfels, župnik šmarijski; Kajetan 
Leopold bar. Gallenfels; Bernard GarzaroUi, KraSevec; J. Grošel; 
Robert Kuralt; Volbank grof Lichtenberg; Andrej Novak, Ljub- 



— 176 — 

Ijančan; Msi^jan Ras p, Smrečan (Smrecensis) ; Alberik Radič, Ljub- 
ljančan, župnik na Krki; Ivan pl. Radio (Radio de Radiis); Štefan 
Rezanec; Bernhard Schluderbach; Lovrenc Schluderbach; 
Jakob Učan; Alojzij Wartha; Edmund Weber; Friderik Wilhelm; 
Karol WoIf; Damijan Zajec; Konrad Zajec; Karol Rudolf bar. Zier- 
heim; Viljem Zumper. K. 

Poplav Ljubljanskega barja /. 1515. Ljubljanica je delala že 
od nekdaj nadlego na Barju ali, kakor so nekdaj rekli, na Mahu, ker 
ima od Vrhnike do Ljubljane še danes le 40 cm padca. V starih časih, ko 
so bili mlini na Ljubljanici in še ni bilo Gruberjevega kanala, je bilo še 
hujše. L. 15 15. je prosil kranjski deželni odbor cesarja, naj se ozira na 
prošnjo bistrskega prijorja Mihaela, ki toži, da se je zvišal pri mlinu v 
Ljubljani jez in da so zabili pri cerkvi sv. Volbanka v Ljubljani v vodo 
velike kole, kar provzroča v Bistri vedni poplav. Voda je silila v samo- 
stan, razpokan in grozno razdejan od potresa, in delala celice nezdrave. 
Prej so imeli menihi pred samostanom vrt, polje in travnike, sedaj nimajo 
niti vrtiča za salato. — Ob Valvasorjevem času je bila na Bregu v Ljub- 
ljanici še lesena pregraja. (Muz. arh.) K, 

Star slovenski nagrobni napis. V Dolničarjevi zbirki nagrobnih 
napisov se nahaja tudi kratek slovenski stavek iz 1. 1546. Napis je Dol- 
ničar bral v Višnji Gori. Glasi se: 

Bug obari Na pasti. 

Gott unser Hoffnung. 

Wilhelmus Praunsperger, in Weixlpach, Roman: Ungariae ac Bohemiae 

regis consiliarius, et Eo tempore vicedomus Camioliae, hoc monumentum 

Piis parentibus, šibi et suis posteris fieri fecit 

Die VIII. mensis Decembris anno Dni MDXLVI. 

»Na pasti« naj se bere »napasti« (Widerwartigkeit). F. S, 

Slovstvo, Geschichtlicke Uebersickt des osterreichischtn Gtld- und 
Munzwesensy v A. v. Globočnik. Wien 1897. Z izredno skrbnostjo so 
zbrani v tej knjigi, obsegajoči 97 stranij berila in 8 tabel s podobami 
novcev, zgodovinski podatki o veljavi novcev, ki so krožili po Avstriji v 
raznih stoletjih. Knjigo toplo priporočamo vsem zgodovinarjem. Založil 
jo je pisatelj in na prodaj je v Manz-ovi knjigotržnici na Dunaju. 

*Oesterreichs statistisch- htstoriscke Entufickelung*, Na velikem 
listu je pregledno sestavljen razvoj Avstrije v zgodovinskem, kulturnem 
in političnem oziru. To lepo tabelo je izdelal Slovenec G. Na prodaj jo 
imata Stockinger in Moršak na Dunaju. 

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blaenikovi nasledniki v Lgabljani. 









1 








1 






P" ^: 


■ 




^^^^^^r ^1 


, IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA ' 

' ZA KRANJSKO. 


1 




^^■k "^ 


1 


lil 






1 

Anion l^oular. ' 


.'M 






< VlIL - SeaiUK 


1 ^ ^B 






-«i5^ 








k> 




i 


^^^^^ cdCMMC*)«/^ 




A 


^ V Ljubli.ini i80. 


M 




^K? 


1 1 


hI 


> 




^^^^^^r ' 




at. ki ;aac«io 3 ^Id. na leto, Aohi •Uvcvij«- 
i^lunirra« bmi^čm}: letniku «Afnlh •Uiren^e Je c«it4 A fkL 


J 



Vsebina 6. sešitka. 

Stran 
-I. Dr. Ft. Kos: Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju 

po Kr, (Konec.) 177 

2. A. Koblar: Čegav je Žumberk? (Dalje.). • ... . . . ' • . an 

Mali capiski. 

1. K.: Kresišča na Kranjskem 1. 1613 319 

2. V. S.: Slovenščina v ljubljanski mestni hi^ pred 200 leti . . 219 

3. A. K.: Starinske najdbe pod mestom Kranjem . . : . . . . 220 

4. K. in D. L.: Slovstvo v 221 

Slika. ^ 

Izkopine pod mestom Kranjem . . 220 



*^ 



iZVESTjA 

[ Muzejskega društva za Kranjsko. 



Letnik VIII. 



1898. 



Sešitek 6. 



Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju 

po Kp. 

spisal dr. Fr. Kos. 
VIL 
Odkar so prišli Obri na zemljo sedanjega Ogerskega, 
t napadli in opustošili so večkrat sosednje dele bizantinske dr- 
L zave. Mirovne pogodbe, katere so carigrajski cesarji večkrat 
[sklenili s kakanom Bajanom, niso imele nobene prave vred- 
fnosti, ker se ta ni brigal dosti za nje. Obrski vladar je po- 
rabil vsako priliko, da je mogel pleniti po bizantinski zemlji 
•ali pa zahtevati od tamošnjih cesarjev večjega davka in lepših 
[daril. Ko je meseca avgusta leta 582. umrl v Carigradu cesar 
fTiberij, hotel je kakan, da bi mu novi vladar Mavricij vsako- 
li davek, ki je do takrat znašal po 80.000 zlatov, povečal 
lOO.OCK). Ker ga Mavricij ni takoj uslišal, napotil se je kakan 
Ižez Donavo ter leta 583. vzel mesta Singidunum, Augusta, 
^iminacium *") in Anchialos. '*7) Ker se je cesar moral takrat 
vojskovati s Perzi, bil je prisiljen, da je ustregel kakanovi želji 
ter potem na novo sklenil mir ž njim. ^*«) 

Kakan je moral odšle pustiti Bizantince pri miru, ako je 
otel dobiti od njih vsako leto 100.000 zlatov. Ker se tedaj 

«*•) Viminacium je sedanji Kostolac v Srbiji. 
'^^ Anchialos je bil v Južni Bolgariji tik Črnega morja, sedaj se 
ove Anhialo. 

»«) Theophylaktos Simokattes, Hist., I, c. 3—5. — Theophanis 
ironographia, ed Boor, I, p. 253. 

15 



— 178 — 

ni mogel sam vojskovati s cesarjem Mavricijem, našuntal je 
SlovSne, da so leta 584. začeli pustošiti rimsko zemljo. Pri- 
drli so trumoma do Dolgega zidovja, ^*«) kjer so hudo razsajali 
ter pobili mnogo Ijudij. Cesar je bil v velikem strahu ter je 
hotel obvarovati Dolgo zidovje. Kar je bilo vojaštva v Cari- 
gradu, moralo je na noge. Vrhovno poveljništvo je bilo iz- 
ročeno Komentiolu, kateri je pri reki Erginu i*<>) nepričakovano 
napadel oddelek SlovSnov ter ga pregnal. Potem se je napotil 
proti Drenopolju ter tu naletel na slovSnskega poveljnika An- 
dragasta (Radagosta ?), ki je peljal s seboj mnogobrojno četo 
vjetnikov in veliko plena. Komentiolu se je posrečilo, da je 
Slovčne pregnal iz pokrajine Astike, ležeče med Marmorskim 
in Črnim morjem, ter rešil rimske vjetnike. "*) 

Da je imel cesar Mavricij v začetku svojega vladanja 
mnogo opraviti s Slovani, Obri in Perzi, potrjuje nam tudi Ivan 
iz Ephesa, ^^^) kateri pravi, da so rešeni sovražniki obkolili ce- 
sarja od vseh stranij. V teh bridkih dneh je Mavricija tolažil 
ter mu pomagal z dobrimi sveti njegov najboljši prijatelj Do- 
micijan, škof iz Melitene. '*') 

Tisti SlovSni, katere je obrski kakan našuntal, da so 
udarili na bizantinsko zemljo, niso bili zavisni od Obrov, pač 
pa njih dobri prijatelji. Ako bi bil kakan poslal svoje podlož- 
riike pustošit rimske pokrajine, prelomil bi bil z Bizantinci 
sklenjeno pogodbo ter ob enem izgubil pravico do letn^a 
davka, katerega je dobival iz Carigrada. 

Mir, kateri je bil leta 583. sklenjen med Obri in cari- 
grajskim cesarjem Mavricijem, ni dolgo trajal. Bajan je že leta 
387. zopet pustošil po Meziji, kjer je vzel mnogo mest, med 

>*») Do Dolgega zidovja so Sloveni prišli že tudi leta 551. in 559. 
Glej zgoraj str. 118. in 119. 

"0) Reka Ergines (sedaj Ergine) je bila v južni Traciji ter tekla v 
Hebrus (sed. Marica). 

"*) Theophylaktos, Hist., I, c. 7. — Theophanis Chronographia, 
ed. Boor, I, p. 254. 

**") Cerkvena zgodovina, V, c. 19, prevod Schonfelderjev, sir. 210. 

>*•) Melitene je bilo mesto v Kapadociji. 



r 



— 179 — 

katerimi sta bili tudi Bononia in Dorostylon. i**) Pozneje se je 
napotil proti jugu ter se hotel polastiti Plovdiva in Drenopolja, 
kar pa se mu ni posrečilo. Večkrat je prišlo med njim in 
rimskimi poveljniki do hudih bojev, v katerih so včasi zmagali 
Obri, včasi pa Rimljani. ^'^^) 

Leta 588. so se Slovšni napotili proti jugu ter po svoji 
navadi močno pustošili po Traciji. **<^) Dve leti pozneje je cesar 
Mavricij sklenil mir s Perzi ter potem poslal svojo vojsko v 
Evropo, kjer je zopet pretila nevarnost od obrske strani. ^^^) 

V naslednjih letih se cesarju Mavriciju ni bilo treba več 
bojevati na vzhodu. Porabil je lahko vse svoje trume proti 
Obrom in SlovSnom. Ker se je za nekaj časa pomiril tudi s 
kakanom Bajanom, poslal je večkrat svoje najboljše poveljnike 
nad Slovene. Ti odšle niso mogli več tako pogostoma pro- 
dirati proti jugu, ker so bili včasi prisiljeni, da so se na do- 
mačih tleh morali bojevati s sovražniki. Od 590. pa do 602. 
leta, ko je Foka pahnil Mavricija s prestola, bili so SlovSni 
nasproti Bizantincem bolj defenzivni kakor ofenzivni. Lepše 
čase so imeli predniki sedanjih Jugoslovanov pod cesarjem 
Fokom, ko so se na vzhodu zopet Perzi pričeli vojskovati z 
grškimi četami. 

Ko se je leta 591. bizantinski cesar Mavricij mudil blizu 
Perintha ali Herakleje pri Marmorskem morju, vjeli so njegovi 
stražniki tri SlovSne, kateri niso imeli pri sebi nikakršnega 
orožja, pač pa so nosili s seboj kitare. 

Theophylakt in po njem tudi drugi pripovedujejo, da je cesar 
Mavricij rečene tri Slovene, ko so jih pripeljali prednjega, vprašal, kake 

***) Theophylaktos, Hist, I, c. 8. Theophanis Chronographia ed 
Boor, I, str. 257. — Bononia je sedanji Vidin ob Donavi v Bolgariji, 
Dorostylon pa Silistra, ki je tudi poleg Donave v Bolgariji. 

*«) Theophylaktos, Hist, 11, c. 10—17. — Theophanis Chrono- 
graphia, 1. C, str. 257-259. 

**«) Theophylaktos, Hist., HI, c. 4. Rečeni pisatelj je vpletel notico 
o tem navalu med dogodbe, katere so se po Theophanu vršile 1. 588. 

"') Theophylaktos, V, c. 15, 16. — Theophanis Chronographia, 
1. C. str. 267. 

16* 



— 180 — 

narodnosti so, kje prebivajo in zakaj se mudd na rimski zemlji. Ti so 
odgovorili, da so po rodu Sioveni, da prebivajo na meji Zahodnega 
oceana (ob Baltiškem morju) in da je kakan do tja poslal svoje poslance 
z namenom, da bi ondi nabral pomožnih čet, hoteč si pridobiti tamošnje 
narodne voditelje *z bogatimi darovi. Te darove so njih rojaki pač spre- 
jeli, a odklonili pomoč ter rekli, da jim je dolga pot pretežavna. Oni 
sami (rečeni trije Slovani), ki so sedaj njegovi vjetniki, poslani so bili h 
kakanu, da mu to naznanijo. Petnajst mesecev *^) so že na poti. Kakan, 
ki je pozabil na pravice poslancev, jih ovira, da se ne morejo vrniti. Ko 
so čuIi, da rimsko ljudstvo jako slovi po svojem bogastvu in svoji 
človekoljubnosti, porabili so ugodno priložnost, da so prišli v Tracijo. 
Pečajo se s svojimi kitarami, ker se niso navadili nositi orožja; njih 
zemlja ne pozna železa in zato je njih življenje mimo in brez bojev. 
Naučili so se na lire brenkati, ne pa delati šuma s trompetami. Vojska 
jim je neznana in zato je paČ naravno, da se jim zde godbene vaje ve- 
liko ljubše. Cesar je vsled teh besed pohvalil dotični narod ter gosto- 
ljubno sprejel rečene tri Slovone. Občudoval je njih telesno velikost in 
pravilnost njih udov ter jih nato poslal v Heraklejo. **•) 

Mislim, da tem trem Slovanom ne bodem delal krivice, 
ako trdim, da niso bili godci po poklicu, pač pa vohuni v 
službi Slovšnov ali pa Obrov. Omenjeni SlovSni so trdili pred 
cesarjem, da jih ovira obrski kakan in se torej ne morejo vr- 
niti v svojo domovino. Ta izgovor ne velja. Kakan jim je 
lahko delal zapreke, dokler so bili na njegovi zemlji; ko pa 
so stopili pri Savi ali Donavi na bizantinska tla, imeli so 
svobodno pot v domovino. Ako so res hoteli priti v svoje 
domače kraje ob Baltiškem morju, zakaj niso šli k dolenji 
Donavi, kjer bi se bili obrnili proti severu ter potem ves čas 
varno potovali po zemlji svojih rojakov? Zakaj so jo udarili 
proti jugovzhodu tako daleč, da so na zadnje prišli do Mar- 
morskega morja? — Rečeni trije SlovSni so rekli bizantinskemu 
cesarju, da njih zemlja ne pozna železa in da njih rojaki niso 
vajeni vojskovanju. Tudi ta trditev je neverjetna. Obrski kakan 
se je obrnil do omenjenih severnih Slovanov ter jim poslal še 
celo mnogo darov, ker je hotel med njimi nabrati pomožnih 

»M) Po Theophanu »osemnajst«. 

«») Theophylaktos, VI, c 2. — Thcophanis Chronographia, 1. c. 
str. 268. 



— 181 — 

čet. Ako bi bili dotični Slovani res tako malo bojeviti, kakor 
se je povedalo cesarju Mavriciju, ne iskal bi bil obrski kakan 
med njimi bojnih trum. 

Iz tega, kar nam Theophylakt tu pripoveduje, je tudi 
razvidno, da se je obrski kakan prizadeval, pridobiti na svojo 
stran tudi tiste severne Slovane, ki so bili naseljeni ob Bal- 
tiškem morju. Vender se ti niso ž njim zvezali, ker se jim je 
zdela pot v južno Evropo pretežavna. Trditi smemo, da so 
takrat v obče vladale prijateljske razmere med Slovani in Obri. 

Morebiti bi kdo vprašal, zakaj si je kakan ravno leta 
590. ali 591. prizadeval, da bi dobil med Slovani novih po- 
močnikov. Mislim, da zato, ker je vedel, da bode potreboval 
za naprej večjo vojsko, ako bo hotel nadlegovati Bizantince. 
Ti so namreč takrat, kakor je bilo že povedano, sklenili s 
Perzi mir ter imeli vsled tega večje trume na razpolaganje, da 
bi jih bili lahko poslali nad Obre ali pa nad Slovgne. 

Slišali smo, da je moral bizantinski cesar Mavricij kakanu 
leta 583. povečati letni davek na loo.ooo zlatov. Leta 592. 
je kakan zahteval, da bi mu cesar iz nova pomnožil ta davek. 
Ker ga pa Mavricij ni hotel uslišati, začel je Bajan takoj nato 
vojsko z Bizantinci. Ukazal je SlovSnom, da bi naredili mnogo 
čolnov (»dxariap*\ s katerimi bi brez težav prestopil reko Do- 
navo. "«) Singidunski meščani so po mnogoštevilnih napadih 
uničili delo ondotnih SlovSnov ter z ognjem pokončali njih iz- 
gotovljeno brodovje. Zarad tega so začeli SlovSni oblegati 
mesto Singidunum, katero je sedaj prišlo v skrajno nevarnost. 
Tamošnji prebivalci so imeli le malo upanja, da bi se rešili. *«') 
Čez teden dnij pa je kakan velel SlovSnom, da naj puste mesto 
v miru ter naj pridejo k njemu. SlovSni so to tudi storili. Ker 
se je kakan takrat usmilil singidunskih meščanov, dobil je od 



*••) Ti Slovani, o katerih se tu govori, so živeli takrat brez dvoma 
po sedanjem Banatu in Srcmu ter bili podložni Obrom. Že okoli leta 
550. so bili po teh krajih, kakor smo že omenili, Slovani naseljeni. 

"») Iz teh besed je razvidno, da je obrski kakan, ki se je leta 583. 
polastil Singiduna, pozneje zopet izgubil to mesto. 



— 182 — 

njih v dar dva tisoč zlatih darejkov, z zlatom okovano mizo 
in veliko obleke. Nato je kakan prehodil pet parasang *•*) ter 
postavil svoj tabor pri Sirmiju, mnogoštevilnim Slovšnom pa 
je ukazal pripravljati les, da bi potem šli čez reko Savo. 
Kakan je vodil vso zadevo ; SlovSni pa so napravili čolne ter 
prebrodili Savo. 

Nato se je kakan obrnil s svojo vojsko proti vzhodu ter 
prišel peti dan do Bononije pri Donavi. Nadenj je cesar poslal 
Priska, svojega poveljnika v Evropi. Od Bononije jo je kakan 
mahnil proti Jugu ter prišel do Balkansk^a gorovja, kjer mu 
je Priskov podpoveljnik hotel zastaviti pot, a se je moral 
umakniti. Potem se je obrnil Bajan s svojo vojsko proti vzhodu 
ter dospel čez nekaj dnij do Anchiala ob Črnem morju. Odtod 
se je napotil proti Driziperom, potem pa proti Perinthu ob 
Marmorskem morju. Nikjer se mu na prostem ni upala po- 
staviti nasproti kaka grška vojska. Bizantinski poveljnik Prisk 
je poiskal s svojimi trumami zavetja v bližnjem, dobro utrjeneni 
TzuruUu, kjer ga je kakan nekoliko časa oblegal. Z izmišljeno 
novico, da se približuje velika grška vojska, so premotili nato 
kakana, da je sklenil s Priskom mir, dobil od njega nekoliko 
daril ter se potem povrnil v svojo domovino.'««) 

V začetku spomladi leta 593. je sklenil cesar Mavricij 
poslati poveljnika Priska k Donavi, da bi zabranil Slovžnom 
prehod čez to reko ter skrbel za varnost Tracije. Rekel je 
Prisku, da SlovSni ne bodo prej mirovali, dokler jim Rimljani 
ne zapro poti čez Donavo. Mogoče je, da so SlovSni v prej- 
šnem letu, ko je kakan pustošil po južni Traciji, porabili ugodno 
priložnost, da so ropali po Meziji in severni Traciji. Ker se je 
cesar pomiril s Perzi in Obri, ni imel drugih sovražnikov, kakor 
SlovSne, nad katerimi se je hotel sedaj znositi. 



"') Parasanga se je zvala perzijska milja, katera je imela tri če- 
trtine zemljepisne milje. 

^") Theophylaktos, Hist, VI, c. 3—5. — Theophanis Chrono- 
graphia, 1. c. str. 269. — Anastasii Chronogr., ed. Boor, str. 165. 



- 183 — 

Prisk je torej prevzel poveljništvo čez bizantinsko vojsko, 
kalcra se je v sredi spomladi zbirala v Perinthu. Štiri dni je 
potreboval do Driziper, in ko je dvajsetič postavil svoj tabor, 
bil je že pri Silistri poleg Donave. Ko je kakan zvedel, da je 
prišla rimska vojska do Donave, bil je nevoljen ter je poslal 
k poveljniku Prisku svoje poslance. Ti so poudarjali, da so 
Rimljani prelomili v prejšnem letu sklenjeni mir, ker se je 
njih vojska prikazala ob Donavi. Prisk, ki je še pred kratkim 
časom govoril o miru in spravi med Obri in Rimljani, stoji 
sedaj tu ves oborožen. — Prisk je nato odgovoril, da je nje- 
gova vojska namenjena nad Slovfine. Z Obri sklenjene po- 
godbe in obljube mu ne branijo, da bi se ne bojeval z reče- 
nimi sovražniki. *•*) 

Ko si je poveljnik Prisk v dvanajstih dneh preskrbel 
dovolj ladij, šel je čez Donavo. SlovSnski poveljnik Ardagast je 
ravno takrat odposlal svoje čete plenit na tuje (brez dvoma na 
bizantinsko zemljo). Prisk je šel po noči nad Ardagasta, kateri 
je brez skrbi spal na svoji postelji. Vsled močnega šuma se 
je ta vzbudil, hitro zajezdil svojega konja ter utekel. Pozneje 
je napadel Rimljane. Ker pa je imel premalo trum, da bi bil 
mogel premagati nasprotnike, bil je prisiljen se umakniti. Med 
begom bi ga bili sovražniki kmalu vjeli. Rešil se je, da je 
skočil v bližnjo reko ter jo preplaval. 

Rimljani so potem opustošili Ardagastovo zemlj6, pobili 
mnogo SlovSnov, 300 so jih pa vjeli. Te so navezali ob lesene 
drogove ter hoteli odposlati v Carigrad. Prisk je te vjetnike 
izročil nekemu Tatimeru in njegovim stražnikom, da bi jih 
odpeljali v glavno mesto. Šesti dan***) so se vjeti SlovSni ne- 
pričakovano vzdignili ter zapodili Tatimera in njegove straž- 
nike v beg. Kar jim pridejo na pomoč rimski pešci, rešijo 

*•*) Tu vidimo, da tisti Sloveni, ki so živeli na koncu šestega sto- 
letja po sedanji Valahiji, nisi bili zavisni od Obrov, pač pa njih dobri 
prijatelji in zavezniki. Ko jim je pretila nevarnost od Bizantincev, hotel 
jim je kakan pomagati s svojim diplomatičnim posredovanjem. 

'•^ Po Theophanu »tretji dan«. 



— 184 — 

Tatimera ter se potem zaženejo nad SlovSne. Ti so bili po 
hudem boju premagani ; Rimljani so jih mnogo pobili, petdeset 
živih SlovSnov pa so nabodli na kole. i'*) Ko se je Tatimer 
nekoliko pozdravil, prišel je v Carigrad ter prinesel s seboj 
jako veliko plena. Cesar je bil tega dogodka tako vesel, da 
je v največji mestni cerkvi praznoval večemice. Potem je z 
ljudstvom vred napravil molitve ter prosil Boga, da bi mu 
podelil še slavnejših trofej. 

Ko so Rimljani opustošili Ardagastovo zemljo, velel je 
Prisk svoji vojski, da se je pomaknila naprej. Ker se sovražnik 
ni nikjer pokazal, prišla je do reke Elivakije, ki ne more biti 
druga, kakor sedanja Jalomita v Valahiji. Prisk je ukazal svo- 
jemu podpoveljniku Aleksandru, da je šel zjutraj na vse zgodaj 
čez rečeno reko. Ko se je to zgodilo, naleteli so Rimljani na 
SlovSne, kateri so se pa umaknili na bližnja močvirja in v 
gozde. Rimljani so šli za njimi. A kmalu so zagazili tako glo- 
boko v mlakuže, da bi bila vsa vojska uničena, ako bi je ne 
bil Aleksander peljal o pravem času nazaj. Nato je hotel ta z 
ognjem pokončati ondotno okolico. A plamen se ni mogel 
razširiti, ker je bilo povsod preveč mokrote. V tej zadregi so 
dobili Rimljani nepričakovanega pomočnika. Pribežal je k njim 
neki Grepid, ki je bil nekdej vzgojen kot kristjan, a pozneje je 
prišel med poganske SlovSne. Pokazal je Rimljanom vhod na 
močvirje, katerega so se ti takoj polastili. Na ta način so 
dobili v svojo oblast tiste SlovSne, kateri so iskali zavetja na 
močvirju. Vjeti Slovžni niso hoteli Rimljanom ničesar povedati 
o svojem rodu in o svojih rojakih, pač pa so se delali jako 
nedolžne. Nato je Gepid, ki je SlovSne poznal, bodi si po 
obleki, bodi si kako drugače, povedal Rimljanom, da so do- 
tični SlovSni podložniki kralja Mužoka, i«^) č^ar bivališče je 
od ondotnega kraja oddaljeno 30 parasang. Mužok je poslal 



166^ Ta čin dokazuje, da niso bili Bizantinci v svojem postopanju 
nič manj barbarski, kakor Sloveni. 

*«') Theophylakt piše »Mov<T(6xiog*f Theophanes *Mov(Tovxiog < 
Anastasius pa »Musatius«. 



— 185 — 

te vjete SlovSne, da bi pozvedovali o rimski vojski, ker je 
slišal, kaka nesreča je nekoliko prej zadela Ardagasta. Potem 
je Gepid svetoval Rimljanom, da bi poslali nad Mužoka mnogo- 
številno vojsko ter ga nepričakovano napadli in vjeli. 

Aleksander se sam ni upal izvršiti nasveta, katerega mu 
je dal Gepid. Šel je k Prisku ter pripeljal s seboj tudi vjete 
Slovžne, katere je nato poveljnik dal pomoriti. Aleksandra je 
spremljal tudi Gepid, kateri je Prisku naznanil, kake namene 
imajo SlovSni, ter napravil načrt, kako bi Mužoka premotil in 
vjel. Prisk je z veseljem poslušal govor zvijačnega Gepida, ka- 
terega je s krasnimi darovi in lepimi obljubami popolnoma 
pridobil na svojo stran. Poslal je takoj Gepida k Mužoku, 
sam pa se počasi pomikal s svojo vojsko proti njegovi pokrajini. 

Ko je Gepid prišel k Mužoku, zahteval je od njega 
mnogo malih čolnov, s katerimi bi šel Ardagastovim pone- 
srečencem na pomoč. Mužok je to tudi storil, ker je želel, da 
bi Gepid ž njimi rešil Andragastove ljudi. Ko je Gepid dobil 
od Mužoka 1 50 čolnov ter 30 veslarjev, šel je na drugo stran 
reke, katero so domačini imenovali Paspirios. Nato se je sam 
skrivaj o polu noči priplazil k rimskemu poveljniku ter za- 
hteval od njega sto oborožencev. Prisk mu je dal 200 mož, 
katere je vodil podpoveljnik Aleksander. Ko se je rimska četa 
približala Paspiriju, postavil je Gepid Aleksandra v zasedo ter 
se potem vrnil k SlovSnom, prišel do zasede podpoveljnika 
Aleksandra ter tega na tihem odposlal nad nje. Aleksander je 
sedaj peljal svojo četo k reki Paspiriju. Gepid mu je dal zna- 
menje s tem, daje zapel neke obrske pesmi. Nato je Aleksander 
Slovžne, kateri so že spali, napadel ter jim ob enem jemal 
spanje in življenje. Ko se je polastil tudi čolnov, s katerimi je 
hotel Mužok pomagati svojim rojakom, poslal je nekatere svojih 
Ijudij k poveljniku Prisku, da bi mu dal novih čet. Prisk je 
nato sam prestopil reko Papirios s 3000 možmi, te razdelil 
po čolnih ter prišel potem o polu noči na mesto, kjer se je v 
tistem času mudil kralj Mužok. Ta je bil takrat vsled pijače 
ves izgubljen; obhajal je namreč tisti dan pogrebno slavnost 



— 186 — 

po svojem umrlem bratu. Nastala je med Sloveni velika zmeš- 
njava in Mužok je bil živ vjet. Rimljani so potem vso noč 
morili; ko pa je dan nastal, ukazal je poveljnik, da naj se 
vrnejo. Okoli devete ure so se že vozili s svojim plenom po 
reki navzdol. 

Vsled tega dogodka so bili Rimljani jako veseli. Svojo 
zmago so praznovali z gostijami, tako da so zanemarili stra- 
ženje. To okoliščino so premagani Sloveni porabili, da so na- 
padli Rimljane. Ti bi bili tepeni, ako ne bi jim bil prišel 
Gentzon s svojimi pešci o pravem času na pomoč. Prisk je 
sedaj kaznoval v svoji vojski tiste ljudi, ki bi bili kmalu po- 
vzročili veliko nesrečo. Predstojnike straž je dal križati, nekatere 
izmed vojaštva pa strašno bičati. ^•8) 

Leta 594. je Prisk zopet prišel s svojo vojsko do Donave 
ter potem pustošil po slovSnski zemlji, od koder je poslal veliko 
plena v Carigrad. Nato je cesar po Tatimeru ukazal povelj- 
niku Prisku, da bi Rimljani ostali čez zimo v ondotnih krajih. 
Mavricij je namreč menil, da bi njegova vojska več opravila 
na slovSnski zemlji v zimskem času, kakor pa po letu. Po zimi, 
ko bi drevje ne imelo perja, bi se sovražniki ne mogli tako 
lahko skrivati po gozdih, tudi bi stopinje v snegu kazale, kam 
je nasprotnik pobegnil. ^«^) 

Ko so vojaki zvedeli za cesarjevo zapoved, nastal je med 
njimi velik nemir. Večina Rimljanov se je uprla želji svojega 
cesarja ter hotela prebiti zimski čas doma, ne pa na barbarski 
zemlji, kjer se mraz le težko prenaša, in ker so SlovSni zarad 
svojega števila nepremagljivi. Nato je Prisk s svojo zgovornostjo 



*") Theophylaktos, Hist , VI, c. 6—10 ed. Bonn. p. 250—260. — 
Theophanis Chronogr. ed Boor, p. 270. — Anastasii Chronogr. trip., ed. 
Boor, p. 166. 

"») Maurikios, Strateg., XI, 5 : »Xp^ dh tag xat xvtmv iyiBi-(nj(T%i.g 
iv XBifiBQioiq fidlkop xaiQoTg flvBaO-ai^ 0% av tmv dMQmv yvfiPov- 
fiivmv Xap&av8ip svKoloag ov dvvatai^ dJJia x(u rijg xiopog ta i^rjj 
tmv qfevy6vrwv duXyiovarig . . .< 



r 



— 187 — 

omečil razuzdano vojsko, da je sklenila, da ostane na tuji 
zemlji. "<>) 

Leta 595. je cesar Mavricij odstavil poveljnika Priska ter 
povzdignil na njegovo mesto svojega brata Petra. Ker Prisk 
ni ničesar vedel o tem činu svojega vladarja, zbral je svoje 
trume ter šel čez reko Donavo. Vojakom je postalo bivanje 
na slovenski zemlji že neznosno. Tudi se je Prisk bal, da bi 
se Slovšni ne prikazali nanagloma ter mu ne vzeli plena. Ko 
je obrski kakan zvedel, da so Rimljani zapustili slovšnsko 
zemljo ter šli čez Donavo, začudil se je močno. Poslal je 
poslance k Prisku ter hotel zvedeti vzrok temu odhodu. Prisk 
ga je skušal kolikor mogoče premotiti z besedami. Rekel je, 
da mu je bilo naznanjeno, da hoče kakan v treh dneh na- 
pasti rimsko vojsko, potem, da je SlovSnom ukazal prestopiti 
reko Donavo, ter da se jezi in je nevoljen, ker je imela rimska 
vojska srečo na slovSnski zemlji. Nato so odgovorili obrski 
poslanci, med katerimi je bil tudi Targetij, da so kakanu od- 
svetovali vojsko, ker se ta po krivici jezi nad Rimljani. Kmalu 
potem je Prisk poslal k Obrom kot poslanca zdravnika Theodora, 
kateri je kakana pregovoril, da se je pomiril z Rimljani. Kakor 
se vidi, začelo je kakana skrbeti, ker so Bizantinci dosegli ne- 
koliko uspehov, ko so se vojskovali s Slovfini. Da bi bil Prisk 
še bolj potolažil kakana, odstopil mu je del plena. Tudi mu 
je zastonj prepustil 5000 vjetih SlovSnov. 2^to je pa kakan 
dovolil Rimljanom, ko so se vračali v svojo domovino, da so 
šli čez njegovo zemljo. Rimska vojska je nato prišla v Dri- 
zipero, poveljnik Prisk pa v Carigrad, "i) 

Namesto Priska se je tedaj cesarjev brat Peter napotil 
leta 596. iz Carigrada v Perinth, od tod v Drizipero, potem 
pa v Odessus, ^^a) kjer ga je vojska s častjo sprejela. Ko je 



"0) Theophylaktos, VI, c. 10, 1. c, p. 260. — Theophanes, 1. c, 
p. 272. — Anastasius, 1. c, p. 167. 

"*) Theophylaktos, VI, c. 11, 1. c, p. 263—267. ■— Theophanes, 
1. C, p. 273. — Anastasius, 1. c, p. 168. 

"*) Sedaj Vama ob Črnem morju na sedanjem Bolgarskem. 



— 188 — 

zapustil to mesto, obrnil se je na desno, prišel v Marciano- 
polis*^*) ter nato ukazal, da naj tisoč vojakov gre naprej. Ti 
so naleteli na 600 SlovSnov, ki so s seboj peljali plen, ka- 
terega so nabrali po rimskih mestih. Kakor se vidi, niso imeli 
Slovfini pred rimsko vojsko veliko strahu, čeprav je Prisk pu- 
stošil nekoliko časa po njih zemlji. Sedaj so SlovSni povračali 
Rimljanom škodo zadnjih treh let. Mesta Zaldapa, Akys in 
Skopis,^^^) katera so bila že prej oropana, oplenjena so bila sedaj 
na novo. Velika množica voz, napolnjenih z ropom, se je po- 
mikala naprej. Ko so Slovgni zagledali bližajoče se Rimljane, 
vrgli so se na svoje vjetnike. Odrasle moške vjetnike so po- 
morili, žene in otroke pa postavili sredi tabora, kater^a so v 
naglici napravili tako, da so v krogu zvezali vozove. Ko so se 
Rimljani približali Slovčnom, niso se upali jih napasti, ker so 
se bali puščic, katere so SlovSni iz svojega tabora metali na 
njih konje. Nato jih je spodbudil njih voditelj Aleksander v 
njih domačem rimskem jeziku, da bi se lotili sovražnika.'^*) 
Rimski vojaki so nato stopili s svojih konj ter šli proti taboru. 
Od obeh stranij se je močno streljalo s puščicami. Ko se je vnel 
hud boj, skočil je eden izmed Rimljanov naprej, stopil na neki 
voz, kateri je služil SlovSnom za brambo, ter s svojim mečem 
pobil tiste, kateri so se mu približali. Ta nesreča je Slovšne 
nekoliko zmešala. Ko so videli, da ne zmagajo, pomorili so 
še ostali del vjetnikov. Rimljani so nato pridrli v tabor, za- 
podili SlovSne ter tudi pobili nekatere izmed njih. Drugi dan 
so zmagovalci naznanili svojemu poveljniku vse to, kar se je 



<7') Marcianopolis je bil od Odessa nekoliko proti zahodu. 

*7^) Mesta Zaldapa, Alcys in Skopis so bila med Črnim morjem in 
Donavo na sedanjem Severnem Bolgarskem. 

'") Theophylaktos, VE, c. 2, 1. c. p. 272 : ». . . rg natglfp zmp 
'PaofialoDV gnopfi rotg 'Pmfiaiotg ivsKslBveto • •< — Dotični vojaki niso 
bili grškega, temuč rimskega rodu ter so govorili neko latinsko narečje. 
Takih prebivalcev, med katerimi je bil razširjen latinski jezik, je bilo 
takrat precej veliko po Balkanskem polotoku. Kolikor toliko so bili ti 
ljudje predniki sedanjih Rumunov in Kucovlahov. 



r 



i8& — 



bilo zgodilo. Peti dan potem je poveljnik ^am prišel s svojo 
vojsko na dotično mesto ter razdelil darila med junake. 

Theophylakt nam pripoveduje, da je bil poveljnik Peter 
naslednji dan na lovu, kjer si je nogo poškodoval,"«) ter 
ni mogel iti naprej. Cesar je bil nevoljen, ker je vojskovanje 
nekoliko prenehalo vsled te nezgode, in zato je pisal svojemu 
bratu ostro pismo. Peter pa ni hotel prenašati v pismu stoječih 
cesarjevih psovk ter je šel naprej, akoravno je trpel bridke 
bolečine. Četrti tal)or je postavil tam, kjer so se SlovSni mudili. 
Deseti dan potem je poslal cesar Mavricij svojemu bratu pismo 
ter mu velel, da naj bode v Traciji. Mavricij je namreč slišal, 
da namerava množica Slovšnov napasti Carigrad. ^^7) Ko je 
poveljnik Peter dobil cesarjevo pismo, šel je najprej do trd- 
njave Pistos, potem pa proti Zaldapi. Naslednji dan se je na- 
potil proti mestu Jatru, *^®) potem mimo trdnjave Latarkios 
ter je nato postavil svoj tabor pri Novah. *'*) Od tod je šel v 
Thcodoropolis, potem v Kurisko *»<>) in nato v mesto Asemon, ^*i) 
katero je imelo že prej posadko, ker so ga Slovšni večkrat 
vznemirjali s svojimi napadi. 

Šesti dan je tisoč mož, ki so bili poslani, da bi zasledo- 
vali sovražnike, nepričakovano naletelo na tisoč Bolgarov. Ker 
je bil takrat med Rimljani in kakanom mir, šli so ti Bolgari 

*'•) Theophanes je vvrstil to, kar Theophylakt tu navaja, med do- 
godbe, katere so se vršile leta 597. 

"') Theophylaktos, Vn, c. 2, 1. c. p. 273 : ». . . i^Krjx68i yaQ 6 
MavQixiog wv 2^xXafiipKav ta nXrfiri ig BvCdvriav ta$ ogfiag iTiiqiBQeip,* 
— Iz tega sklepamo, da so se mnogobrojne slovanske čete takrat po- 
tikale tudi po južni Traciji, ker drugače ne bi bila mogla nastati go- 
vorica, da se hočejo Slovdni lotiti še celo glavnega mesta. 

"•) Jatros je bilo mesto ob sedanji reki Jantri, ki teče v Donavo. 

"») Te Novae so bile ob Donavi blizu sedanjega bolgarskega mesta 
SviStova. 

'■*) Kuriska ali Sekuriska je bilo mesto ob Donavi od Nov proti 
zahodu blizu sedanjega Nikopolja. 

^*) Asemus ali Asamus se je zvala sedanja reka Osma, ki teče v 
Donavo unstran ustja reke Olte. Ob Osmi je stalo mesto Asemon aH 
Asema. 



L. 



— 190 — 

brez skrbi naprej. Rimljani so po ukazu svojega voditelja za- 
čeli s puščicami streljati na nje. Bolgari so nato poslali svoje 
poslance k Rimljanom, katerim so rekli, da bi opustili boj ter 
ne prelomili sklenjenega miru. Voditelj rečene čete pošlje bol- 
garske poslance k svojemu poveljniku, ki je bil za kakih 8ocx> 
stopinj oddaljen. Peter odgovori bolgarskim poslancem na njih 
mirovne besede, da hoče te barbare (Bolgare) takoj uničiti. 
Nato se Bolgari pripravijo na boj ; postavijo se Rimljanom jako 
junaško nasproti ter jih zapodi v beg. Pozneje so Bolgari na- 
znanili kakanu vse, kar se je zgodilo. Ta je nato poslal po- 
slance k poveljniku Petru ter se pritožil, da so Rimljani brez 
pravega vzroka prelomili mir. Peter se je po svojih poslancih 
izgovarjal, da ni nič vedel o tem. Poslal je kakanu lepa darila, 
odstopil mu svoj plen ter ga tako zopet potolažil. 

Četrti dan se je poveljnik Peter približal reki Donavi."«) 
Tu je zbral dvajset mož ter jih poslal čez reko, da bi opa- 
zovali gibanje sovražnikov. Rimski vojaki so torej prestopili 
na nasprotni breg, a bili so vsi vjeti in sicer na naslednji način. 
Navada je bila, da so ogleduhi hodili takrat vedno po 
noči okrog, po dnevu pa spali. Rečeni možje so tedaj v neki 
noči prehodili mnogo zemlje ter bili vsled tega telesno jako 
utrujeni. Proti jutru so se obrnili v bližnje grmovje, kjer so 
hoteli počivati. Okoli devete ure so vsi pospali ter niso 
nikogar postavili za stražo. Takrat so SlovSni prišli do ome- 
njenega grmovja, poskakali s svojih konj ter se hoteli v send 
nekoliko pohladiti, svojim konjem pa dati malo počitka. Ko 
so šli nekateri par korakov v stran, zasačili so Rimljane, ka- 
tere so vjeli ter jih prisilili razodeti, kaj njih rojaki nameravajo. 
Vjeti Rimljani so povedali vse, kar so vedeli. Nato je Perogost 
{^TlBlgafaaTog^)^ ki je bil voditelj dotične slovanske čete, zbral 
svoje ljudi, pomaknil se naprej ter se skril v bližnjem gozdu, 

>>*) Ako pomislimo, da se je rimska vojska pomikala od Marciano- 
polja čez Zaldapo, Jatros, Novae, Kmisko in Asemon ter potem pre- 
stopila Donavo, moramo reči, da se je ta prehod vršil blizu tam, kjer 
se izliva v njo reka Olta. 



r 



— 191 — 



da bi potem šel čez Donavo. Poveljnik Peter, ki ni vedel, da 
so sovražniki skriti v bližini, je ukazal svoji vojski, da bi šla 
čez reko. Tisoč jih je tudi prestopilo na drugo stran in vse te 
so Slovčni pobili. Ko je poveljnik Peter to videl, prisilil je vso 
svojo vojsko, da je šla skupno, ne pa v manjših oddelkih čez 
Donavo. Sioveni so jo čakali na nasprotni strani. Rimljani so 
iz svojih čolnov metali puščice na sovražnike ter jih prisilili, 
da so se umaknili. Voditelj Perogost je padel v boju, kajti 
neka puščica ga je zadela v trebuh ter takoj usmrtila. Ko je 
bil Perogost ubit, ubežali so njegovi vojaki. Rimljani, ki so se 
tako polastili nasprotnega br^a, bi jih bili radi podili, a jih 
niso mogli, ker niso imeli konj. 

Drugi dan se je napotila rimska vojska naprej. Kmalu 
je prišla v take kraje, kjer ni bilo nič vode. Žeja je bila tako 
velika, da so vojaki pili celo scalnico. Vsa vojska bi bila po- 
ginila, ako jej ne bi bil pokazal neki vjet SlovSn poti do reke 
Elivakije, katera je bila štiri parasange oddaljena. Ko so Rim- 
ljani prišli do vode, pili so nekateri hlastno s tal, drugi so 
zajemali pijačo s periščem, tretji pa so jo lovili v posode. Na 
nasprotni strani reke je bil zaraščen log, kamor so se bili Slo- 
vgni poskrili. Ko so Rimljani pili vodo, napadli so jih Slovšni 
ter metali puščice na nje. Kmalu je bilo mnogo Ijudij pobitih. 
Rimljani so šli nato čez reko, da bi prijeli sovražnika. A 
mnogobrojni Slovgni so udarili s tako silo na nje, da so ti 
začeli bežati na vse strani. Poveljnik Peter se je moral zopet 
vrniti na bizantinska tla. Naval rimske vojske na Slovčne je 
bil torej leta 597. brezuspešen. Peter je vsled svoje nesposob- 
nosti izgubil poveljništvo, katero je bilo zopet izročeno Prisku.^^*) 
Mogoče je, da je tu omenjena nesreča, katera je zadela 
rimsko vojsko, dala obrskemu kakanu povod, da je po svoji 
stari navadi iz nova poslal svoje trume na bizantinsko zemljo. 



*«) Theophylaktos, VE, c. 2—5 (cd. Bonn., p. 271—279; ed. 
Boor, p. 247—254). — Theophanes, ed. Boor, p. 274, 275. — Anastasii 
Chron. tripert., ed. Boor, p. 169. — Hist. miscella, ed. Migne, Patrol. 
XCV, p. 1012. 



— 192 — 

Theophylaktos in Theophanes nam sicer ničesar ne pripove- 
dujeta o tem napadu, pač pa Joannes, nadškof solunski, ki je 
živel v sedmem stoletju ter v svoji mladosti sam videl, kako 
so Slovšni oblegali mesto Solun. *»*) 

Rečeni pisatelj pripoveduje, da je obrski poveljnik za- 
hteval od cesarja Mavricija nekih stvarij ter v ta namen poslal 
svoje poslance do njega. Ker mu je cesar odbil njegovo ter- 
jatev, razjezil se je ter sklenil, da se bode zato znosil nad 
mestom Solunom. Povabil je k sebi razne rodove SlovSnov, i®*) 
pomešal med nje še nekoliko drugih barbarov ter vsem skupaj 
ukazal napasti mesto Solun. Vojska, ki se je napravila na pot, 
bila je jako velika. Nekateri so mislili, da je bilo okoli loo.ooo 
mož ; drugi so rekli, da jih je bilo nekoliko manj, tretji so pa 
trdili, da jih je bilo še veliko več. i^«) V istem času niso ljudje 
videli nobene tako velike armade, kakor je bila ta. Primerjali 
so jo Kserksovi vojski, katera je hotela svoje dni podjarmiti 
Grško. Govorili so o njej, da je bilo toliko sovražnikov, da so 
izpili reke in studence, pri katerih so se utaborili, ter v puščavo 
premenili vso zemljo, po kateri so hodili. Ta množica se je 



«M) Miracula s. Dcmetrii auct. Joanne Thessal. archiep., a. 132 
(Acta Sanctorum, Octob., IV, p. 152, ed. ann. 1866): >....« Sa av- 
to\f)i xat6idory xai lalg ifBQciv i\prilaq)riGa xata ro dpatoXix6v r^g 
nohoag fiigog, Sx te tmv nolifiimv yBy grmiva . . .« — Ker je pisatelj 
marsikaj sam videl, zato mu pač lahko verujemo, kar nam poroča. Da 
Theophylaktos, Theophanes in drugi ničesar ne pripovedujejo o navalu 
Slovinov na Solun, je najbrže ta vzrok, ker je obiranje, kakor trdi 
dotični pisatelj, trajalo samo sedem dnij. Drugim pisateljem, kateri niso 
imeli nobenih posebnih interesov v Solunu, se morebiti ni zdelo vredno, 
da bi bili v svojih spisih omenjali tudi ta dogodek. 

^8*) Miracula s. Demetrii, c. 109, 1. c, p. 143: ». . . xa}jBi nQog 
iavtbv ttjv anacrav tdiv 2xXaPivifav 0'Qij(TX6iaPy xcu \9'tjQuodij qfvXi^Vy 
vnixBimo yaQ avt<^ to e&vog annv . . .« — Neresnična je trditev, da 
bi bili vsi Slovani podložni Obrom. 

1^*) Miracula s. Demetrii, c. iio, p. 143 : »oi filv yaQ avrovg 
Vff£Q rag ixazdp x^^^^^^ onUtag avd^ag ido^aCov oi dk 6]Jyap 
fjTtovgj (iXXoi č^ 7roXk^ nliiovg,* 



r 



— 193 — 



kaj hitro pomikala naprej. Solunjani so samo en dan pred 
prihodom sovražnikov zvedeli, da se približujejo. V nedeljo 
dne 22. septembra "') so mestni prebivalci culi o Slovžnih, da 
so na poti, ter nato ugibali, pridejo li blizu v štirih ali petih 
dneh. A Slovšni so bili že na vse zgodaj naslednjega dne pred 
mestom. Postavili so k zidu lestvice, katere so že narejene 
prinesli s seboj. Ko se je zdanilo v ponedeljek zjutraj, videli 
so Solunjani, da so' sovražniki obkolili vse mesto. Nekateri 
oddelki so se polastili gradov, ki so bili zunaj mesta, ter pred- 
mestij. Kamor so prišli, povsod so vse opustošili, pojedli, raz- 
drobili in poteptali. Meščani so bili v velikem strahu, ker ve- 
čina izmed njih je sedaj prvič od blizu videla barbarsko fa- 
lango. Ne samo boječim, tudi hrabrejšim je srce upadlo. Treba 
je pomisliti, da je razsajala dva meseca prej po mestu strašna 
kuga ter pomorila mnogo prebivalcev. V tistem času, ko so 
prišli sovražniki pred Solun, je bila večina meščanov zarad 
trgatve na kmetih ter ni mogla priti v mesto, ker so je Slo- 
veni obkolili tako nepričakovano. Vsi Solunjani so bili mnenja, 
da ni mogoče rešiti mesta. Pisatelj nato na obširno pripo- 
veduje, kako je sv. Demetrij na čuden način pomagal mestnim 
prebivalcem, da so v nekaterih dneh pregnali sovražnike. ^^^) 

Cesar Mavricij je namesto svojega brata Petra, ki je v 
bojih s Slovšni popolnoma pokazal svojo nezmožnost, iz nova 
postavil Priska za poveljnika. Ta je spomladi leta 598. za- 
pustil Carigrad, napotil se nad Slovžne, šel čez Donavo ter v 
štirih dneh po prehodu čez rečeno reko dospel v Gorenje 
Nove. '**•) Namenjen je bil, da bi šel nad SlovSne, ali razmere 



"») Miracula s. Demetrii, c. m, p. 144: *xvQiaxfi yaQ ^fii()a 
fi7irv&irt(OP tovtmv, tfi sinadi diVTson tov £BntBfA§Qlov ^irjvog . . .« 
— Za cesarja Mavricija je bila nedelja samo enkrat dne 22. septembra 
in sicer leta 597. Iz tega sledi, da so Slovani v rečenem letu oblegali 
mesto Solun. 

**") Miracula s. Demetrii, c. 109—148 (p. 143 — 156). 

"») Thephylaktos, VU, c. 7, § 3 (ed. Bonn. p. 281 ; ed. Boor, 
p. 256): ». . . fi\; /Vo /?/<*; r«c /(f'(o . . .« ~ Te Nove so bile ob Donavi 

16 



— 154 — 

šo nanesle, da se je moral vojskovati z Obri. Ko je kakan 
videl, da se Prisk približuje njegovi zemlji, poslal je k njemu 
svoje poslance ter ga vprašal, zakaj je prišel v rečeni kraj. 
Prisk je odgovoril, da zarad lova. Kakanovi poslanci so nato 
rekli, da naj bi šel drugam na lov ter naj ne bi spravljal na 
onem mestu miru v nevarnost. Prisk je nato trdil, da svet, 
kamor je prišel, je rimska lastnina. Obrski poslanci pa so po- 
udarjali, da so Rimljani že zdavnaj izgubili ta svet, ker ga jim 
je vzel tuji meč. ^^^) Med tem časom, ko so obrski poslanci 
očitali Prisku, da ne izpolnjuje sklenjene pogodbe ter na 
skrivnem razdira mir, oblegal je kakan bizantinsko mesto Sin- 
gidunum (Beli Grad) ter se ga tudi polastil. Prisk je hotel 
iti mestu pomagat. Ko je videl, da je prišel prepozno, ustavil 
se je za kakih 30 rimskih milj od Singiduna ne daleč proč 
od mesta Konstantiole. '»») Ker pogovor med njim in kakanom 
ni prinesel zaželenega miru, prišlo je do novega boja, kateri 
je cesarju še enkrat pridobil mesto Singidunum. Nato je kakan 
na videz zopet sklenil mir z Rimljani. '^*) 

Leta 599. je peljal kakan svoje trume v Dalmacijo, kjer 
je razrušil mesto Bonkeis '*«) in pa štirideset gradov. Nato je 
Prisk, ki se je še vedno mudil v singidunski okolici, poslal nad 
kakanovo četo 2000 vojakov, kateri so po noči nenadoma na- 



V sedanji Srbiji med Golubcem in Dolenjim Milanovcem. Ker je Prisk že 
v štirih dneh prišel do Nov, prestopil je Donavo najbrže pri Taliati, kjer 
je sedaj Dol. Milanovac. 

»M) Theophylaktos, VII, c. 7 (ed. Bonn. p. 281, 282; ed. Boor, 
p. 256). 

"*) Konstantiola je bila blizu izliva Srbske Morave v Donavo 

"") Theophylaktos, Vil, c. 10— 11 (ed. Boor, p. 280—291 ; ed. Boor, 
p. 262—264). — Theophanes, ed Boor, p. 276, 277. — Anastasius, I. c, 
p. 170 — Hist. miscella, 1. c, p. 1013. 

^9») To mesto, katero Theophylakt imenuje B6yxBii; (acc), Theo- 
phanes Bahcrjg (acc), Hist. miscella Balcham (acc), je bilo, kakor misli 
Rački (Doc spcct. hist. Slav. merid., VII, str. 254) tam, kjer je sedaj vas 
Baljke pri Dmišu v Dalmaciji. 



— 19S - 

padli Obre ter jim vzeli plen. Ko je kakan zvedel o tej ne- 
sreči, bil je žalosten. ^»*) 

h nekega pisma papeža Gregorja L, katero je bilo me- 
seca maja leta 599. poslano bizantinskemu eksarhu Kalliniku 
v Ravenni, je razvidno, da je ta premagal Slovane ter nato o 
tem svojem činu poročal papežu J »**) Najbrže so ti Slovani 
služili v kakanovi vojski, katera se je v tistem času mudila v 
Dalmaciji. Omenim naj, da je ta pokrajina imela takrat svo- 
jega prokonzula, kateri pa je bil podložen ravennskemu eks- 
arhu v Italiji. 

Obrske čete so se nato pomaknile k Donavi, kjer so se 
mudile takrat tudi rimske trume. Obe vojski sta si tukaj stali 
nasproti nad osemnajst mesecev, ne da bi se bilo zgodilo kaj 
posebnega, ^s«) Ker je poveljnik Prisk spomladi leta 598. za- 
pustil Carigrad ter potem prišel do obrske meje, smemo trditi, 
da je ostal v bližini reke Donave do konca leta 599. 

V naslednjem letu je šel kakan v Mezijo ter tu oblegal 
mesto Tomis. To je prisililo Priska, da je zapustil Singidunum 
ter šel tja, kjer so se bili Obri utaborili. Kmalu potem je 
kakan zvedel, da gre grški poveljnik Komentiol proti Nikopolju ;*»7) 
zato mu je šel nasproti. Komentiol se ga je zbal ter se po- 
maknil s svojo vojsko proti jugu. Kakan mu je sledil, prišel v 
Drizipera blizu Dolgega zidovja ter se polastil tega mesta. V 
Carigradu je nastal velik strah, ko se je zvedelo, da so Obri 
že tako blizu. Prebivalci glavnega mesta so že mislili na to, 

*•*) TheophyIaktos, VII, c. 12 (ed. Bonn., p. 291; ed. Boor., p. 
265). — Theophanes, 1. c, p. 277. — Anastasius, I. c, p. 171. Hist. 
miscella, 1. c. p. 1013. 

"*) >. . . quod mihi de Sclavis victorias nuntiastis.« — Mansi, 
Concil. coll., X, str. 117. — Jaffd, Reg. pont. Rom., ed. 1885, št. 1680. 

»»«) TheophyIaktos, VII, c. 12, § 9 (ed. Bonn., p. 292 ; ed. Boor, p. 266) : 
>inl fiifPfv; loijaoovv 6xrmxaidixa xal nBQairs(f<o 'Poiftaiotg r« xai 
PaQpaQOtg totg dva rov '^latoov nvkiCofiivoig ovdev a^mv <TvyyQaqTJg 

"') Nikopolis (sedaj Nikopolj) je bilo mesto ob reki Jantri (Jatros) 
v sedanji severni Bolgariji. 

16* 



— 196 — 

da bi zapustili evropejska tla ter se preselili v Chalcedon v 
Aziji. Cesar je v tej stiski poslal svojo telesno stražo in pa 
velik del carigrajskih meščanov k Dolgemu zidovju. "«) Tudi 
je carigrajski senat sklenil poslati poslance h kakanu. Temu 
je takrat (leta 600) pobrala kuga sedem sinov, kar ga je jako 
potrlo. »»8) Zato je sklenil z Rimljani mir, v katerem je bilo 
dogovorjeno, da meja med Rimljani in Obri naj bo Donava. 
Vender pa naj bode cesarju in pa kakanu dovoljeno , da 
gresta čez to reko, kadar bi kateri izmed nju hotel napasti 
Slovšne. '-•<*) Rimljani so se tudi zavezali, da bodo Obrom k 
vsakoletnemu davku dodali še 20.000 zlatov. Tako je bila 
takrat vojska med Obri in Bizantinci končana. *<») 

Cesar Mavricij je mislil, kakor smo že povedali, da bodo 
Slovčni nehali napadati njegovo državo, ako bodo imeli na 
svojih tleh opraviti z rimsko vojsko. Ravno to je hotel po- 
skusiti tudi nasproti Obrom leta 601. Poslal je k Donavi svo- 
jega poveljnika Komentiola, kateri se je pred Singidunom 
združil s Priskom. V rečenem letu niso bili Obri, pač pa Bi- 
zantinci, kateri so prelomili mir. Rimska vojska se je pomak- 
nila od Singiduna proti Viminaciju, ki je stal na nekem otoku 
blizu izliva reke Mlave v Donavo. Ko je kakan slišal, da se 
hočejo Rimljani ž njim vojskovati, šel je s svojimi četami čez 
bizantinsko mejo, svojim štirim sinovom pa je ukazal, da naj 
stražijo pri Donavi nasproti Viminaciju. Rimljani so šli pod 

1*^) To zidovje, katero je dal leta 512. sezidati cesar Anastazij, je 
segalo od Selymbrije pri Propontidi pa do Eterkon-a ob Črnem morju 
ter bilo 280 stadijev dolgo. 

<**) Te kuge ne smemo zamenjati s tisto, katera je razsajala leta 
597. v Solunu. 

«00) Theophylaktos, Vil, c. 15, § 14 (ed. Bonn., p. 299; ed. Boor, 
p. 273): >. . . diOfiokoy$irai ds 'PooficUoig xal l^fiaooig 6 tfftgog fisffirrig^ 
xata dk 2Jx}Mvrivd5p i^ovaln ror Ttotafiov dtavrf^cur&M,* — Tu imamo 
nov dokaz, da so bili ti Slovani samostojni. 

»•») Theophylaktos, Vil, c. 12—15 (^d Bonn., p. 292—299; ed. 
Boor, p. 265—272). — Theophanes, I. c. p. 278—280. — Anastasius, 1. c. 
p. 171, 172. — Hist. miscella, 1. c. p. 1014. 



— 197 — 

Priskovim poveljstvom čez Donavo, premagali zaporedoma v 
treh bitkah obrske čete ter pobili najprej 4000, potem 9000 in 
nato 15.000 sovražnikov. Med padlimi so bili tudi kakanovi 
sinovi. Ne brez nevarnosti se je kakanu posrečilo, da se je 
pomaknil s svojo vojsko k reki Tisi. Prisk je šel za njim in 
trideset dnij pozneje je premagal Obre pri rečeni reki. Prisk 
je nato poslal čez Tiso 4000 mož, da bi opazovali gibanje 
sovražnikov. Prišli so v tri gepidske vasi, kjer so pomorili 
30.000 (?) ondotnih prebivalcev. Dvajset dnij pozneje je Prisk 
premagal peto obrsko vojsko in sicer zopet pri Tisi, kjer je 
padlo med drugimi tudi jako veliko Slovžnov. Rimljanom je 
prišlo v pest tudi mnogo vjetnikov in sicer 3000 Obrov, 
2200 drugih barbarov ter 8000 Slovenov. ^0*) Vse te so Rim- 
ljani vklenili ter poslali v mesto Tomis. Kakan se je obrnil 
nato do cesarja Mavricija z namenom, da bi Prisk poslal vjete 
Obre nazaj v njih domovino. '«<>») 

Videli smo, kako srečno se je Prisk vojskoval z Obri 
leta 601. Sicer so poročila o nj^ovih zmagah prej ko ne pre- 
tirana, vender lahko trdimo, da je imel v obče mnogo uspeha. 
Cesar Mavricij ni sklenil istega leta miru s kakanom in zato 
se je vojevanje nadaljevalo tudi leta 602. Cesar je sedaj na- 
pravil veliko napako, da je zopet postavil za poveljnika svojega 



"») Theophylaktos, Vm, c 3, § 14, 15 (ed, Bonn., p. 319; ed. 
Boor, p, 289): *. . . tTvfcm6XXvptai dk tovtoig xcu 2!xXavipKav nleitTtrj 
anofioiga. i^€oy(mTO dl fista r^ fjrrav to fidg^aoov, xai rfhatrnv 
'yi§aQOi fih rgiffx^oi, aXXoi dk ^ag^agoi ngo^ t alg thga/Ti ^ihacri 
duTjpnoi Tfi xcd dteuioaioi^ xcu 2^)(XavTiv<av xiXiadsg oxrc».< — Ta števila 
nam kažejo, iz kakih narodnostij so bile sestavljene čete obrskega kakana. 
Med ujetniki je bilo največ Slovenov; primeroma malo je bilo Obrov, 
kateri so bili, kakor se vidi, kakanu posebno pri srcu. Med ostalimi 
barbari je bilo brez dvoma največ Gepidov. Mnogoličnost obrske vojske 
v narodnem ozini nas 8pomin]^, nehote na sedanjo avstrijsko armado, v 
kateri tudi služi največ Slovanov. 

••■) Theophylaktos, Vin, c. 1—4 (ed. Bonn., p. 314—320; ed. 
Boor, p. 284 — 289). — Theophanes, 1. c p. 281, 282. — Anastasius, 1. c. 
p. 173. — Hist. miscella, 1. c. p. 1015, 1016, 



— 198 — 

nesposobnega brata Petra, ki je v kratkem času uničil uspehe, 
katere si je priborilo rimsko orožje pod nadzorstvom previd- 
nega Priska. 

Novi poveljnik je zbral svojo vojsko, prišel do Donave 
ter se utaboril pri Palastolu. ^o*) Tu je čakal, da je minula 
vročina. V začetku jeseni se je mudil v dardanskem hribovju, 
katero je bilo med Mezijo in Macedonijo. Ko je slišal, da se 
barbari zbirajo pri tako imenovanih Kataraktih (pri Železnih 
vratih), kjer je obrski poveljnik Apsih postavil svoj tabor, na- 
potil se je tja. Apsih je hotel vzeti Rimljanom Katarakte ali 
bolje rečeno, tiste trdnjave, katere so bile v ondotnih krajih, 
da bi bili Obri lažje v dotiki s svobodnimi SlovSni, Id so bi- 
vali po sedanjem Valaškem. Poveljnik Peter je želel, da bi 
cesar zopet sklenil mir s kakanom. Kolikor je nam znano, ni 
bilo takrat nobenega pravega boja med Obri in Rimljani. Kmalu 
sta se obe vojski pomaknili nazaj, kakan proti zahodu v Kon- 
stantiolo, Peter pa v Tracijo. Po bizantinski državi se je namreč 
raznesla govorica, da kakan nalašč odlaša z vojskovanjem zato, 
da bi se rimske čete brez skrbi razšle in da bi potem Obri 
nenadoma napadli Carigrad. Da bi se kaj takega ne moglo 
zgoditi, ukazal je cesar svojemu poveljniku, da naj zapusti zemljo 
ob Donavi ter gre v Adrianopol (Drenopolje). 

Pozneje se je Peter pripravljal, da bi šel čez Donavo nad 
Slovene. Pisal je Bonosu, ki je bil član cesarske telesne straže, 
da bi mu poslal ladij in vojakov. Ko je dobil zahtevano bro- 
dovje, izročil je poveljništvo čez isto nekemu Guduis-u. Ta je 
nato šel čez Donavo, pobil veliko sovražnikov, nabral mnogo 
plena ter si pridobil na ta način dokaj slave. Z Rimljani so 
se takrat zavezali zoper SlovSne slovanski Antje. Ko je obrski 
kakan zvedel, da so Bizantinci napadli SlovSne, hotel je tem 
pomagati tako, da je poslal zope^ Ante svojega poveljnika 



»«*) Palastolon je bil utrjen kraj v Meziji blizu izliva reke Iskra v 
Donavo nasproti sedanjemu Islaš-u. 



— 199 — 

Apsiha. "*) Obrskim vojakom pa ni ugajala pot nad rečeno 
ljudstvo in zato so se hoteli združiti z rimsko vojsko. Ko je 
kakan to slišal, bil je v velikem strahu; prosil je odpadnike, 
da bi zopet prestopih na njegovo stran. 

Ko je bilo že pozno v jeseni, zapovedal je cesar Mavricij 
poveljniku Petru, da naj rimska vojska ostane čez zimo na 
slovšnski zemlji. Vojaki so se protivili cesarjevi volji ter na- 
vajali v prvi vrsti tri razloge. RekU so, da je na sovražnikovih 
tleh dobiti le malo plena, potem da jim primanjkuje v ta 
namen potrebnih konj, in kot tretji razlog, da je nevarnost pre- 
velika zarad množice Slovžnov, kateri krožijo po zemlji na 
nasprotni strani Donave, ^o«) Ker se je poveljnik Peter strinjal 
s cesarjevim ukazom, zameril se je svoji vojski. Mavricij je 
večkrat pisal Petru ter mu ukazal, da naj vojaki izvršb nje- 
govo voljo. A ti so se čedalje bolj ustavljali in na zadnje so 
bih tako razdraženi, da so prestopih Donavo ter prišli v Pa- 
lastol. Mraz in deževje sta kmalu potem še bolj nezadovolj- 
nežem razburila živce. To priložnost je porabil stotnik Foka, 
da je peljal rimsko vojsko proti Carigradu. *<>7) Ker se je tudi 
v glavnem mestu ljudstvo uprlo, moral je Mavricij bežati čez 
morje v Azijo. Foka je postal v novembru istega leta bizan- 
tinski cesar ter je pozneje Mavricija vjel in ga dal usmrtiti. 

••*) Theophylaktos, VIU, c. 5, § 13 (ed. Boor, p. 293): *draQ tdg 
Ptafiaitov iq:6dovg 6 Xnyavoq fi$fjLa{hjxtog tov y4\f)lx fntit fftgatOTiidmv 
i^iftsfinsp, onag to tmp "^vtoov dtoUtrsisv idvog^ o (TVfifiaxop !Po3- 
ficUoig itiyxftviv ov,*^ 

•««) Theophylaktos, Vm, c. 6, § 2 (ed. Bonn., p. 324; ed. Boor, 
p. 293): >. . . Sti 7« fij^r x(d dik to nXri&ri Pagpagmv nsgiKVfiaivHv tfjv 
artmigag tov ^(Ttgov.* — Ker Theophylakt kmalu potem omenja, da 
je rimska vojska prestopila Donavo ter prišla v Palastolon, smemo iz 
tega sklepati, da tu omenjena nasprotna stran reke Donave je bila na 
desnem, ne pa na njenem levem bregu. Iz tega bi sledilo, da je takrat, 
ko je pustošila rimska vojska po slovanskih tleh, razsajala velika množica 
SIov^ov po bizantinski zemlji. 

>o') Theophylaktos, c. 4—7 (ed. Bonn., p. 321—327; ed. Boor, p. 
290 — 297). — Theophancs, ed. Boor, p. 286, 287. — Anastasius, 1. c, 
p. 176. — Hist. miscella, 1. c, p. 1017. 



— 200 — 

Ko je Foka postal vladar v Carigradu, začeli so se zoper 
njega vojskovati Perzi, kateri so do takrat že več let v miru 
živeli z Bizantinci. Isto tako so se vzdignili zoper rimsko oblast 
Obri ter opustošili Tracijo. ^os) Ta dva sovražnika sta bila 
dobrodošla zaveznika SlovSnom, kateri so odšle še lažje po- 
navljali svoje napade, dokler se niso na zadnje polastili obširnih 
pokrajin rimske države. 

VIII. 
Po odhodu Langobardov v Italijo (568) so se po Panoniji in 
po vzhodnem Noriku začeli razprostirati Obri in njim podložni 
Sloveni. Do leta 595. so se Slovšni razširili do bavarske meje, 
kjer so se bojevali z vojvodo Tasilo. Ker so leta 596. Bavarci 
ponovili svoj naval, pomagali so Slovenom Obri, da so pre- 
gnali sovražnike. Leta 600. so Slovžni poskušali priti skozi 
Istro v Italijo. Kmalu potem, morebiti leta 602., so Sloveni, 
Obri in Langobardi skupaj udarili na istrski polotok ter po 
njem ropali in požigali. 

Kakor so torej SlovSni in Obri mnogokrat proti koncu 
šestega stoletja vznemirjali bizantinske pokrajine, isto tako so 
takrat vČasi napadli tujo zemljo na zahodu, dokler niso na 
zadnje posedli skoraj vsega sveta po Vzhodnih Alpah. 209) 

IX. 

Iz dogodkov, katere smo zgoraj opisali, je razvidno, da 
se je okoli leta 600. po Kr. razprostirala bizantinska oblast 
proti severu do Donave. Unstran dolenje Donave med Črnim 
morjem in Železnimi vrati so bivali svobodni Sloveni, . kateri so 
morali biti dostikrat pripravljeni, da so branili prehod čez I>o- 
navo Rimljanom in Obrom. Od Železnih vrat proti zahodu sta 

"<») Theophylaktos, Vin, c. 15 (ed. Bonn., p. 346; ed. Boor. p. 314). 
— Theophanes, p. 290. — Anastasius, p. 179. — Hist. miscella, p. 10 19. 

*^) Ker sem o prodiranju Slovenov proti zahodu nekoliko pisal že 
pred dvema letoma (gl. Izvestja, VI, str. 55—61 in 85 — 90) in ker se 
mislim pri priložnosti govoriti o tem predmetu, zato naj tukaj zadostujejo 
te vrstice. 



r 



— 201 — 

Donava in Sava delali mejo med bizantinsko in obrsko zemljo. 
Iz prej opisanih dogodkov smo tudi posneli, da Slovgni in 
Obri niso v šestem stoletju napadali bizantinske zemlje iz tega 
namena, da bi si jo bili osvojili, temuč zato, da bi si nabrali 
kolikor mogoče veliko plena ter izsilili od carigrajskih vla- 
darjev lepe svote denarja. Ako bi se bili Slovžni polastili še 
drugih zemelj razun tistih, katere so že imeli, treba bi jih bilo 
tudi obdelovati. Kaj bi jim bila koristila na novo pridobljena 
pokrajina, ako bi ne bilo v njej takih prebivalcev, katerim bi 
lahko vča.si pobrali živino, zlatnino in druge stvari? Za ce- 
sarja Mavricija se Slovčni še niso stalno naselil 
po Meziji, Traciji, Iliriji in Macedoniji. Nekateri 
radi poudarjajo, da so Slovani lepo mirno posedli opustošene 
pokrajine bizantinske države ter tu začeli obdelovati zemljo in 
rediti živino. Odkod so to zvedeli? Razni zgodovinski viri nam 
kaj jasno pričajo, da so bili SlovSni v tistih časih prav tako, 
kakor njih prijatelji Obri, bojeviti in drzni napadovalci, ne pa 
mirni in pridni poljedelci. '*°) 

Videli smo pač, da so se Sloveni včasi tudi čez zimo 
mudili na zemlji bizantinske države ter po njej plenili, kakor 
na primer leta 550/551. Enkrat so ostali kar štiri leta na 
tujih tleh ter po njih ropali. To je trajalo zato tako dolgo, 
ker je imel takratni bizantinski cesar opraviti s perzijansko 
vojsko, zoper katero je poslal vse svoje trume. 

Ako bi se bili hoteli Slovžni že v šestem stoletju na- 
seliti po rimski zemlji, da bi jo bili obdelovali, zgoditi bi se 
bilo moglo to le z dovoljenjem carigrajskih vladarjev, katerih 
oblast je segala še leta 602. v Evropi do Donave in Save. 
Ves polotok od Istre pa do Črnega morja je bil še takrat 
preprežen z mnogoštevilnimi trdnjavami, v katerih so bivale bi- 
zantinske posadke."*) 

•*•) Roester, Ueber. den Zeitpunkt der slav. Ansiedlung an der 
unteren Donau. (Sitzungsber. der phil.-hist Classe der kais. Akad., 73. 
Bd., str. 107—109). 

'") Roester, str. 114. 



— 202 — 

Da še ni bilo na koncu šestega stoletja SlovSnov na za- 
hodni strani Balkansk^a polotoka, razvidno je iz pisem, ka- 
tera je papež Gregor Veliki poslal raznim škofom in drugim 
možem v Dalmacijo in Ilirijo. Ta pisma nam kažejo, da so 
bile takrat urejene cerkvene zadeve po rečenih pokrajinah.«^«) 
Dalmatinskim cerkvenim pastirjem se je tako dobro godilo, 
da je papež meseca marca leta 592. opominjal solinskega škofa 
Natala, da živi preveč razkošno. «**) Po Iliriji je bilo še leta 591. 
tako varno, da so v to pokrajino pribežali tisti škofje, katere 
so drugod pregnali sovražniki. To je razvidno iz pisma, katero 
je papež Gregor meseca maja istega leta poslal ilirskim 
škofom. «•*) Sicer so barbari morebiti še v navedenem letu 
pridrli tudi v Ilirijo; a škoda, katero so naredili, se je kmalu 
popravila. To dokazuje pismo, katero je papež Gregor pisal 
meseca marca leta 592. ilirskemu prefektu Jobinu. «^'^) Taka 
so bila pisma papeža Gregorja v prvih letih njegovega 
vladanja. 

Kako vse drugače se glasi pismo, katero je poslal Gregor 
Veliki meseca julija leta 600. solinskemu škofu Maksimu. 
Papež pravi v dotičnem pismu, da je jako potrt in vznemirjen 
zararad Slovanov, kateri mu (škofu Maksimu) grozno pret^. 



*") Glej Monumenta spect. hist. Slav. merid., vol. Vm, str. 236 do 
262, št. 9, 10, II, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 25, 26, 
27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 37, 38. 40, 41, 44, 45. 46, 48, 49, 50» 
5^ 53, 55, 56, 57. 

•»') Monum. spect. hist. Slav. merid, VU, str. 238 : ». . . didici, pa- 
storali cura derelicta soliš te conviviis occupatum.« 

>'♦) Mansi, Cone. coll., IX, p. 1065: ». . . episcopos, quos a pro- 
priis locis hostilitatis furor expulerat, ad eos episcopos, qui nuncusque 
in locis propriis degunt, pro sustentatione et stipendiis praesentis vitae 
esse iungendos. - Cf. Jaffd, Reg. pont. Rom., ed. 1885, št. 1113. 

*»») Mansi, Cone. coll., IX, p. 1093: ». . . ut quam ex una parte 
flagello barbaricae vastationis ulcerat, hanc ex alia per eminentiam 
vestram, quasi per superductam salutem, curet« — Cf. Jaffž, Reg. pont. 
Rom., št. 1 176. 



r 



— 203 — 

Potrt je zato, ker ž njim (z Maksimom) vred trpi ; vznemirjen 
pa, ker so Slovani že začeli skozi Istro siliti v Italijo. *") 

Šafafik**^) in za njim še nekateri drugi trdijo, da so 
imena nekojih trdnjav, katere je dal cesar Justinijan postaviti 
ali pa popraviti, slovanska. Ako bi . bilo to res, potem bi morali 
reči, da so se vsaj nekateri slovanski rodovi naselili po Bal- 
kanskem polotoku že v tretjem stoletju po Kr., ker že takrat 
je bilo nekoliko dotičnih trdnjav postavljenih. Pri izvajanju 
krajevnih imen iz slovanščine je treba največje previdnosti in 
natančnosti. Ako kdo površno postopa, izpeljuje lahko marsi- 
katero neslovansko ime iz tega ali unega slovanskega jezika; 
razume se, da se tako ravnanje ne strinja z resnico. *i®) 

Še le, ko je začel vladati v Carigradu Foka (602 — 641), 
so se Slovgni čutili na Balkanskem polotoku tako domače, 
kakor še nikdar ne prej. Bizantinci so morali takrat poslati 
svoje čete na vzhod proti Perzom in Arabom ter se niso toliko 
brigali za sovražnike, kateri so se začeli lastiti Mezije, Tracije, 
Ilirije in drugih pokrajin. Takratni pisatelji nam le malo po- 
ročajo o Slovgnih, ker so jih veliko bolj skrbeli dogodki v 
Aziji, kjer je pretila še hujša nevarnost, kakor ob Donavi. 
Znano je, da so takrat Arabci vzeli carigrajskim vladarjem 
Sirijo, Palestino, Egipet in še druge dežele.***) 

SlovSni so tedaj v prvi polovici sedmega stoletja posedli 
obširne dele Balkanskega polotoka. Po nekaterih krajih jih je 
bilo toliko, da so kar cele pokrajine dobile po njih ime 
Ixlmyia (SlovSnija). To nazivanje je bilo že v drugi polovici 
sedmega stoletja v navadi za Mezijo. ^ao) 

"«) Mansi, Cone. coll, X, p. 231 : »Et quidem de Sclavorum gente, 
quae vobis valde imminet, affligor vehementer et conturbor. Affligor in 
his quae iam in vobis patior: conturbor, quia per Istriae aditum iam 
Italiam intrare coeperunt.« - Cf. JaflP^, Reg. pont. Rom., št. 1784. 

"') Slov. starožit., II, 14. 

"«) Prim. Krek, Einleitung, ed. 1887, str. 280. — Kako lahko bi 
bilo trditi o krajevnem imenu Mi}iJiaQixay da je popolnoma domače, ako 
bi ne bilo tako brezmiselno. 

«'») Roesler, str. 116. 

"•) Roesler, str. 117, 118. 



— 204 — 

Rekel sem, da istočasni bizantinski pisatelji le malo po- 
ročajo o razširjevanju SlovSnov po zemlji med Jadranskim in 
Črnim morjem. Precej gostobeseden je Konstantinos Porphy- 
rogennetos, *>^) kateri pripoveduje, da so za cesarja Heraklija 
prišli Hrvatje in Srbi na Balkanski polotok. Ta Konstantin je 
živel v desetem stoletju, tedaj tristo let pozneje, kakor cesar 
Heraklij. Kar čitamo pri Konstatinu o prejšnji domovini Hr- 
vatov in Srbov ter o njih prihodu na tisto zemljo, kjer še 
sedaj prebivajo, je jako neverjetno. 

O Hrvatih pravi Konstantinos Porphyrogennetos na enem 
mestu, da so prej bivali unkraj Bavarskega,***) na drugem 
mestu pa, da so stanovali unstran Madjarskega blizu Fran- 
kovskega. **') O Srbih trdi rečeni pisatelj, da so bili nekdaj 

="*) Konstantinos Porphyrogennetos je v svojem delu »O državni 
upravi€ opisal razne narode, s katerimi so bili Bizantinci takrat (v i o. sto- 
letju) v dotiki. Poročila, katera imamo od tega pisatelja, so včasi ne- 
resnična in še celo brezmiselna, včasi pa istinita in ne brez zgodovinske 
vrednosti. Tu in tam so v enem in istem poglavju zanesljive notice 
zraven popolnoma napačnih. Na starejše pisatelje se je Konstantin le 
malo oziral. Kar pripoveduje, to je zvedel iz poročil bizantinskih poslancev 
o tujih narodih ali pa slišal iz ust raznih trgovcev in drugih inostranskih 
Ijudij, kateri so se trakrat mudili v Carigradu. O istočasnih dogodkih je 
precej dobro podučen; ako pa opisuje dejanja iz davne preteklosti, je 
popolnoma nezanesljiv. Na raznih mestih je videti, da je bil v zgodovini 
kaj slabo podkovan. Tako n. pr. trdi, da je bil Atila kralj Obrov ter 
se v Gorenji Italiji bojeval s Franki (c. 28, ed. Bonn., p. 123). Narset 
je po njegovem mnenju živel takrat, kakor papež Caharija, ki je vladal 
od 742-751 (c. 27, p. 119); zmotil se je tedaj tu samo za 200 let. Takih 
napak je več. — O Konstantinu Porphyrogennetu in o zanesljivosti nje- 
govega prej omenjenega spisa je priobčil Rački v »Književniku« (I, stran 
36—77) leta 1864. dobro razpravo, v kateri poudarja (str. 49), da je treba 
njegovo delo primerjati z drugimi istočasnimi verodostojnimi spomeniki ; 
kjer pa tega ni mogoče, mora se vsaka njegova vest presoditi na te- 
melju notranjih razlogov in zakonov stroge kritike. 

'") De administr. imp., c. 30, ed. Bonn., p. 143 : *0i dk K^fiatoi 
x(tt(pxovv trjvixavta ix8Wsp BayifiaQsictg,€ 

««») Ibid., C. 31, p. 147: ». . . oitivsg TavQ)(iai; fih škbi&sp ^^gaj- 
yiaq di ftXri<Tiop^xaroixov(Ti . . .« 



— ao6 — 

doma unstran Madjarskega na zemlji Boikov, katera je blizii 
Frankovskega.^**) Za tistega, ki je živel v desetem stoletju v 
Carigradu, ni mogla biti zemlja unkraj Bavarskega in unkraj 
Madjarskega blizu Frankovsk^a druga, kakor češka dežela, 
kar potrjuje tudi ime *B6l'xi€. S Češkega ali pa vsaj iz so- 
seščine te dežele naj bi bili tedaj prišli Hrvatje in Srbi v svojo 
sedanjo domovino. 

O nekdanjih bivališčih Hrvatov in Srbov se je že mnogo 
pisalo. Nekateri, kakor Šafafik,***) iščejo prvotno domovino 
Belohrvatov med vzhodno Galicijo in Krkonoši na meji Češk^a. 
Bela Srbija pa je ležala bolj proti severu v Veliki Poljski, Šleziji 
in Lužici do Labe. Zeuss,>»«) kateremu je sledil tudi Dummler,*^') 
stavi Veliko ali Belo Hrvaško na severno stran Karpatov od 
Češkega proti severovzhodu. Rački *»») misli, da sta bili Velika 
Hrvaška in Srbska za Karpati med Nemčijo in zapadnimi 
plemeni ruskih Slovanov ter se razprostirali na zahodu nekako 
do Šale in Labe, na vzhodu pa do Dnestra. Roesler ^*^) meni, 
da so bivali Belohrvatje na Češkem in sicer na južni in severni 
strani Krkonošev. Krek**®) piše, da so Hrvatje in Srbi pred 
sedmim stoletjem bivali za Karpati. Rutar«»») išče Veliko Hr- 
vaško po avstrijski Šleziji, severnem Moravskem in zapadni 
Galiciji. Njej proti vzhodu pa je ležala Bela Srbija. 

•»*) Ibid., c. 32, p. 152 : ». . . tdiP tr/g TovQxiag ixsi{>Bv xaroi' 
xovn(av iig tov nag aitoig Bom ronov inovofiaCofisvov^ hv o\g 
nhfOia^Bi, xal ^ fl^(}ccyyla . . .« 

M*) Slov. starož., 11, § 31, i ; § 3», 2. 

*>•) Die Deutschen und die Nachbarstamme, str. 610. 

ni) Ueber die iUteste Geschichte der Slawen in Dalmatien (Sitzungs- 
bcrichte der philos.-hist. Classe der kais. Akademie, XX, str. 366). 

***) Književnik. Časopis za jezik i poviest hrvatsku i srbsku, I 
(1864), str. 57. 

"•) Op. cit, str. 120. 

■••) Einleitung, ed 1887, str. 323. 

***) Ilustrovani narodni koledar za leto 1895., izdal Dr. Hribar, 
str. 98. 



— 206 — 

Po mojih mislih so se vsi ti učenjaki zastonj trudili, ko 
so iskali bivališča starih Hrvatov in Srbov med severnimi Slo- 
vani. Istočasni viri ne poročajo nič o navedenih nekdanjih 
bivališčih. 

Kako so Hrvatje in Srbi hodili proti jugu in kako so 
med potjo premagali razne ovire, o tem ne ve Konstantin 
ničesar povedati. Tudi pisatelji sedmega stoletja popolnoma 
molče o tem. Trditi smemo, da je to, kar nam Konstantinos 
Porphyrogennetos pripoveduje o nekdanjih bivališčih Hrvatov 
in Srbov unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega v bližini 
Frankov, kolikor toliko neresnično. 

Konstantin tudi piše, da je bizantinski cesar Heraklij 
poklical Hrvate in Srbe na svojo zemljo. Zgodovinarji, ki so 
živeli za cesarja Heraklija ali pa tudi pozneje, ne vedo nič o 
tem pozivu. Neverjetno je, da bi bil Heraklij, kateremu so 
Slovani vzeli marsikak kos zemje, poklical še novih slovanskih 
razrodov v svoje pokrajine ter tako pomnožil število svojih 
sovražnikov. 

Odveč bi bilo, ako bi hotel tu naštevati še druge ne- 
verjetne trditve Konstantina Porphyrogenneta. ^sa) j^ vendar 
so nekateri znameniti možje, kakor Kopitar in Miklošič, na 
podlagi izjav rečenega grškega pisatelja spravili med učeni 
svet teorijo, na katero še dandanes marsikdo prisega. 

Kopitar 2«») jn Miklošič 2**) sta rada poudarjala, da je 
treba med Jugoslovani razločevati dva glavna razroda in sicer 
Slov ene, katere omenjajo že grški {lisatelji šestega stoletja, 
kt) govori o ^2yla^r(voi€^ ter Hrvate in Srbe, o katerih 
pripoveduje Konstantinos Porphyrogennetos. Po Miklošičevih 
mislih so se najprej naselili po Balkanskem polotoku, po Daciji, 



"*) Nekaj takih notic je navedel Gfrorer (Byzantinische Geschichten, 
ed. Weiss, str. 8) ter potem dostavil besede: »Risum teneatis amici«. 

«*») Kopitar, Ursprung der siawischen Liturgie in Pannonien. 
(Chmel, Der osterreichische Geschichtsforscher, I, str. 508.) 

«»*) Miklosich, Altslov. Formenlehre in Paradigmen, Einleitung, 
stran X. 



— dot — 

po Panoniji in p>o jugovzhodnih straneh alpskih pokrajin Slo- 
včni, katerih narečja so se le malo med seboj razločevala. Po 
dotičnih narečjih deli Miklošič rečene Slovčne v karantanske, 
panonske, dakovske in bolgarske. O prvih trdi, da so pred- 
niki sedanjih Slovencev, o panonskih, da so govorili jezik, ka- 
terega sta pisala sv. Ciril in Metod, ter da so jih zatrli Madjari 
v začetku deset^a stoletja, o dakovskih, da so bivali po se- 
I danjem Erdeljskem ter se poizgubili v pretečenem stoletju med 
! Rumuni, o bolgarskih pa, da so se pomešali z mongolskimi 
Bolgari ter so kolikor toliko predniki sedanjih Bolgarov. Med 
te SlovSne, kateri so živeli med Vzhodnimi Alpami in Črnim 
morjem, so se vrinili pozneje, to je za cesarja Heraklija, Srbi 
in Hrvatje ter jih tako razkrojili v dva dela, katera sta se, 
ker sta bila ločena, med seboj čedalje bolj oddaljevala. Srbi 
in Hrvatje so, kakor trdi Miklošič, tuj element med SlovSni. 
Teorijo, da so se Hrvatje in Srbi pozneje vrinili med 
I Slovšne, pobija prav dobro prof. Jagič, »") kateri piše, da jej 
I ne nasprotujejo samo sedanja jugoslovanska narečja, temuč 
! tudi jezik najstarejših dotičnih spomenikov. Brez dvoma so se 
i predniki sedanjih Hrvatov in Srbov pomaknili nekako v istem 
času v svoja sedanja bivališča, kakor drugi južni Slovani. Bi- 
zantinski pisatelji šestega in sedmega stoletja zaznamenujejo z 
izrazom 2:x),a^r]voi tudi prednike sedanjih Hrvatov in Srbov. 

Ako bi bilo res, da so se Hrvatje in Srbi še le pozneje 
vrinili med Slovgne, morali bi trditi, da so na novo došli 
; Slovani pobili in pregnali Slovšne po tistih krajih, kjer je sedaj 
I srbska in hrvaška zemlja, ali pa, da so se Slovčni pač naselili 
po vzhodni strani Balkanskega polotoka in po Vzhodnih 
Alpah, po zemlji med Donavo, Dravo in Jadranskim morjem 
pa ne. Niti prvo, niti drugo se ne da iz zgodovine dokazati. 
Pač pa je znano, da so Slovšni večkrat pustošili prav po 
tistih krajih, kjer sedaj prebivajo Srbi in Hrvatje. Omenili smo, 



I 



••^) Glej njegovo razpravo »Ein Kapitel aus der Gcschichte der 
sudslavischen Sprachen«. (Archiv fur slav. Philologie, XVII, 1895, str. 
47-87.) 



— 206 — 

da so SlovSni že leta 547. oplenili vso Ilirijo do Drača. *»«) 
Tudi leta 551. so SlovSni razsajali po Iliriji.*") [jr Theophy- 
lakta**®) je razvidno, da so bili pri izlivu Save v Donavo leta 
592. naseljeni 2:xl(tvijroi. Zato moramo pač sklepati, da so 
Slov Sni v začetku sedmega stoletja ravno tako posedli sedanjo 
srbsko-hrvaško zemljo, kakor sosednje pokrajine po Balkanskem 
polotoku in po Vzhodnih Alpah. 

Miklošičeva trditev, da je treba Srbo-Hrvate v jezikovnem 
oziru ločiti od drugih Jugoslovanov, sloni na podatkih nezanes- 
ljivega Konstantina Porphyrogenneta, ki je živel za celih tristo 
let pozneje, kakor cesar Heraklij. 

Da niso Hrvatje in Srbi tuj element med drugimi Jugo- 
slovani, to kažejo narečja, katera so razširjena od Alp pa do 
Egejskega morja. Vsa ta narečja od laške meje pa do Črnega 
morja se tako vrst6 med seboj, da sega eno v drugo. Vsi 
jugoslovanski jeziki so le nepretrgana vrsta raznih dialektov, 
o katerih je včasi težko reči, h kateremu jeziku naj jih pri- 
števamo. Zato pa tudi opazujemo, da se v sedanjih dneh Srbi 
in Bolgari prepirajo, govori li macedonski Slovani srbski ali 
bolgarski jezik; kajkavce okoli Varaždina bi nekateri radi pri- 
števali Slovencem, drugi pa Hrvatom. Mnogo svojstev srbsko- 
hrvaškega jezika jasno dokazuje, da mu gre tisti prostor, ka- 
terega ima, namreč vmes med slovenskimi in bolgarskimi na- 
rečji. Ako ga ne bi bilo tu, manjkala bi med jugoslovanskimi 
jeziki vez, katera bi spajala narečja na vzhodu in zahodu. **') 

Ako se oziramo na posamezna jugoslovanska narečja, 
vidimo, da se jezik štajarskih in ogerskih Slovencev v marsi- 
katerih točkah strinja z bližnjim hrvaškim jezikom. Slovenščina 
prehaja po beneškem in goriškem narečju v čakovSčino. 
Vzhodno-srbska narečja prestopajo v sorodna narečja zahodne 
Bolgarske; narečja južne in Stare Srbije pa v sosednja narečja 



*") Glej zgoraj str. iii. 
*") Glej zgoraj str. 118. 
"«) VI, C. 3 et 4. 
"*) Jagič op. cit, str. 72 i. d. 



— 209 — 

severne Macedonije. Ker eno narečje polagoma prehaja v drugo, 
zato opazujemo, da je največja razlika med najvzhodnejšimi in 
najzapadnejšimi narečji. **<>) 

Zemljepisna lega jugoslovanskih narečij in pa njih jezi- 
kovna sorodnost se nekako vjemata. To kaže, da so se južni 
Slovani polagoma naselili po svoji sedanji zemlji nekako v tem 
redu, kakor so prebivali drug poleg drugega v svoji prvotni 
domovini. Ako bi se bil kje kak drug slovanski razrod vrinil 
med nje, opazovali bi lahko dandanes, da je jezikovna raz- 
vrstitev na dotičnem mestu pretrgana,**') 

V jugoslovanskih jezikih je mnogo posebnostij, katere 
nam kažejo, da imamo tu opraviti z nekako celoto. Ako se 
nahajajo v rečenih jezikih nekatere enakosti, katerih bi zastonj 
iskali pri drugih Slovanih, je to dokaz, da so bili vsi Jugo- 
slovani že od nekdaj sosedje med seboj, ne pa še le od takrat, 
ko je vladal v Carigradu cesar Heraklij. ***) 

Ker pa si ne morem misliti, da bi se bil Konstantinos 
Porphyrogennetos kar na celem izmislil o neki domovini Hr- 
vatov in Srbov unkraj Bavarsk^a in unkraj Madjarskega, zato 
je verjetno, da je moral imeti nekako podlago, da je sprejel 
v svoje delo tudi vesti o nekdanjih bivališčih Hrvatov in Srbov. 
Zdi se mi, da je v podatkih rečenega pisatelja nekaj zgodo- 
vinskega zrna. 

Videli smo, da so bili SlovSni, bivajoči ob dolenji Do- 
navi, v šestem stoletju samostojni, Slovfini pa, ki so stanovali 
ob Savi, podložni Obrom. V začetku sedmega stoletja so se 
razširili ti Slovgni z Obri vred tudi po zahodni strani Balkan- 
sk^a j)olotoka. Nekoliko časa so bili Obrom pokorni tudi 
Cehi in pa Slovšni po Karantaniji, katere je kralj Samo leta 
623. osvobodil obrskega jarma. Prav verjetno je, da je Samo 
takrat, tedaj za cesarja Heraklija, pozval tudi SlovSne po se- 



Mo) jagid^ str. 85. — Oblak v Archivu f. slav. Philologie, XVm, 
str. 230. 

«») Oblak v Archivu f. slav. Philologie, XVn, str. 289. 
**•) Jagi<^. str. 72, 81. 

17 



— 210 — 

danjih srbsko-hrvaških zemljah, da naj se upro Obrom. Mogoče 
je, da jim je pri tej priložnosti poslal kake pomožne čete, ka- 
tere so bile doma unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega 
na zemlji Boikov v bližini frankovske države. Morebiti je bilo 
med temi pomožnimi četami tudi nekoliko lužiskih Srbov, kajti 
znano nam je, da se je njih vojvoda Drvan izneveril frankovski 
oblasti ter se združil s Samovim kraljestvom. >*') Mogoče je, 
da je dobil del balkanskih Slovšnov od teh s severa došlih 
lužiskih Srbov svoje ime. 2**) 

Ako pomislimo, da so bili SlovSni ob Savi in Dravi še 
v začetku sedmega stoletja podložni Obrom, v poznejših sto- 
letjih pa ne, moramo trditi, da so se morebiti vzdignili zoper 
svoje tlačitelje za cesarja Heraklija. Temu je bil ta upor Slo- 
vfinov zoper Obre gotovo všeč in najbrže je bil bolj on naklonjen 
stiskanim Slovžnom in njih pomožnim četam, kakor pa gospo- 
dujočim Obrom. Na ta način je mogla nastati med Bizantinci 
govorica, da je cesar sam poklical te čete s severa. 

Ako je resnična moja hipoteza, da so predniki sedanjih 
Srbov in Hrvatov dobili v dneh cesarja Heraklija s severa le 
kako pomožno četo, da bi se lažje otresli obrskega jarma, ne 
pa, da bi bil prišel od tam ves srbsko-hrvašld narod, potem 
je bila mala solunska pokrajina, o kateri govori Konstantin, ^*'^) 
pač dosti velika, da se je taka četa mudila nekoliko časa 
v njej, premajhna pa bi bila za ves srbski narod. Taka četa 
se je tudi lahko čez nekaj časa pomaknila proti severu čez 
reko Donavo, še pozneje pa zopet proti jugu. Težje bi pre- 

»*») Chron. Fredeg. Scholast, lih. IV, c. 68 (Mon. Germ., Script. 
rer. Meroving., II., p. 155): ». . . etiam etDervanus dux gente Surbionim, 
que ex genere Sclavinorum erant et ad regnum Francorum iam olem 
aspecserant, se ad regnum Samonem cum suis tradedit.« 

•**) Ako bi bilo to domnevanje resnično, opazovali bi tu nekaj 
enakega, kakor pri vzhodnih Slovanih, h katerim so prišli v devetem 
stoletju iz Skandinavije germanski Rusi ter jim dali svoje ime. 

•**) Konstantinos Porphyrog., De administr. imp., c. 32, p. 152: 
». . . 6 avzo^ HoaKleio^ ^aaiUv^ naoitr/t tonov hU xarnfT}ctfV(o<Ttv 
'sv T(p &ifiari BhfT(Takovixri(; ...» 



— 211 — 

hodil vsa ta pota ves srbski narod, o katerem trdi Konstantin, 
da je tako romal sem ter tja. a*«) 

Sloveni, živeči med Dravo, Donavo in Jadranskim morjem, 
so se torej iznebili obrsk^a jarma ter ustanovili potem dve 
samostojni državi. Razume se, da je vsaka teh držav, izmed 
katerih je bila ena bolj na severozahodu, druga bolj na jugo- 
vzhodu, zadobila svoje ime. Tisti razrod, ki je začel gospodo- 
vati v severozahodni državi, bil je hrvaški, vladajoči razrod v 
jugovzhodni državi pa srbski. Prvo kakor drugo ime je dotični 
razrod morebiti imel že od nekdaj ali pa ga je dobil, kakor 
sem že omenil, še le takrat, n. pr. po kaki pomožni četi, ka- 
tera je mogoče prišla z zemelj severnih Srbov ali pa Hrvatov.**^) 

Srbsko in Hrvaško ime ni bilo iz prva razširjeno po vsem 
sedanjem srbsko-hrvaškem svetu. Na marsikaterem kraju niso 
poznali niti prvega, niti drugega nazivanja in v rabi je bilo staro 
ime Slovenov >c.iOB'fcHCK'b«, katero se je v raznih narečjih 
glasilo >slovenski, slovinski, slavonski« itd. To ime je posebno 
takrat služilo kakemu pisatelju, kadar je hotel ž njim zazna- 
movati narodov jezik. SlovSnsko ime je bilo dolgo časa prav 
dobro znano po Slavoniji, v Dubrovniku in tudi drugod. 3*s) 



Čegav je Žumberk? 

spisal A. Koblar. 
(Dalje). 

Zumberško grajščino je dne 31. januvarja 1. 1526. od 
Nikolaja Semeniča kupil Ivan Kobašič. Kup je Ferdinand I. 
potrdil dne 20. novembra 1526 in določil, da KobasiČ in nje- 
gova soproga obdržita grajščino do smrti in da se sme za 
popravo gradii od najemščine, znašajoče letnih 490 gld., za- 
strojiti 300 gld. 

•*•) Ibid. : ». . . 0T6 di diBnioanv tov /iavov^iv nonmav.* 
•*') V bližini čeških Krkonošev so živeli še v desetem stoletju pre- 
bivalci, kateri so se zvali Hrvatje. (Književnik, I, str. 54). 
"•) Jagič, str. 62 i. d. 

17* 



— 212 — 

Kobašič je imel na Turškem podkupljene nekatere Vlahe, 
ki so mu poročali o gibanju turške vojske, kar je sam sporočal 
dalje. Začeli so se pa Vlahi bati, da bi ne bili od Trkov kot 
vohuni kaznovani, zato so uskočili iz Bosne in sredi meseca 
septembra L 1530. pribegli h Kobašiču na avstrijska tla. *) 
Domd so bili iz okrajev Srpa, Unice in Glamoča. Ljudje so 
jim dali ime Uskoki ali Pribegi. Ze Gomjegrajec Benedikt 
Kuripešec, ki je malo prej potoval kot tolmač avstrijskega 
poslanstva mimo Bihača v Carigrad, omenja v svoji knjigi, kako 
so ondotni kristijani nezadovoljni, ker jih Turki stiskajo in 
šiloma turčijo. 

Prvi se je revnih Uskokov usmilil Ivan Kazianer, avstrijski 
vojni poglavar in pozneje deželni glavar kranjski. Pregovoril 
je kranjske in štajarske deželne stanove, da so obljubili Uskokom 
podpore za zimo. Kobašič jim je pa dobrotno dovolil, da so 
se začasno naselili na žumberškem grajščinstvu. Pisal je Ka- 
zianerju tako-le: »Miši eos, qui salierunt de Thurcis, ad terras 
Regie Maiestatis ad Castrum Sichelberg«. Kmalu so pa Uskoki, 
ki niso imeli kaj jesti, začeli delati Kobašiču velike sitnosti. 
S silo so se celo polastili žumberškega gradii in pospešili go- 
spodarju smrt. 

Kmalu so začeli dohajati še drugi Uskoki, posebno iz 
Cetinjsk^a pogorja v Dalmaciji. General Kazianer je svetoval 
kralju Ferdinandu, da naj 1000 novodošlih Turkov naseli na 
kostelskem grajščinstvu. 2) Kralj je ukazal dne 7. julija 1531 
kranjskim deželnim stanovom, da naj dajo Uskokom sveta, 
bivališč in hrane, iz svoje blagajnice jim je pa 1. 1532. dal 
podpore looo gld. 

Da bi pospešil nastanjenje Uskokov, ki so bili še brez 
prave strehe, je kralj Ferdinand dne 25. januvarja 1533 v 

>) Pri sestavljanju tega oddelka sem se pač oziral na temeljite 
Biedermannove sestavke o Uskokih v Schumijevem >Archivu« in druge 
spise, a glavna podlaga so mu izvirne listine deželnega arhiva v ljub- 
ljanskem muzeju in sicer: Odd. I. zv. 83, 7 in zv. 139, 17; odd. H. zv. 
119; 137 J '39» 17 i" 540 ter trije zvežnji v oddelku »Fevdna pisma«. 

«) Lopašič, Spomenici Hrvatske Krajine ITI, str. 388. 



— 213 — 

Inomostu izdal ukaz, s katerim je za posel nastanjenja določil 
posebno komisijo, v katero je pozval Kranjce; Nikolaja bar. 
Thurna starejšega na Križu, deželnega oskrbnika Andreja 
Lamberga, dež. vicedoma Volbanka Lamberga in Josipa Lam- 
berga. Izdal je kralj tudi priporočilo do komisarjev, da naj 
brž gredo na delo, >weil an solcher sach zu desstatlicher vnsers 
FOrstenthums Crain rettung gelegen«, in navodilo, kako naj 
se pogajajo z grajščaki na Kranjskem, v Istri in na Krasu, da 
se izpolni prošnja kranjskega deželnega glavarja in da dobe 
Uskoki streho, ker so se že pokazali viteze v boju s Turki. V 
navodilu so tudi našteti možje, s katerimi naj se komisarji 
pogajajo, namreč: glavarja v Postojini in Metliki, oskrbniki 
kraljevskih grajščin na Premu, Gutneku, Ložu, Poljanah, Ko- 
stelu in Mehovem, da se na opustošenih zemljiščih teh grajščin 
naselijo pribegli Turki z ženami in otroci. Ob jednem je kralj 
določil, da bodo Uskoki prvih šest let prosti dač in davka, 
potem pa se jim naloži po I o do 12 kr. gospoščine od zemlje 
v prizDanje odvisnosti od zemljiške gosposke. Grajščaki pa 
niso hoteli vzeti Uskokov na svoja zemljišča, ker so se bali, 
da jih bode kralj po minolih šestih letih zopet oprostil plače- 
vanja dač in davka. Kralj je vender skrbel za-nje in naročil 
oskrbniku vrhovnega vojnega poglavarstva Ivanu PUchlerju, 
da naj gre komisarjem na roko, Nikolaju bar. Thurnu je pa 
ukazal, da naj dobi na Kranjskem looo gld. v suknu in novcih 
ter naj to podporo pošlje Uskokom, kar se bode poravnalo 
iz nove carine na živino. 

Med tem so Uskoki predložili kranjskemu deželnemu 
zboru prošnjo, da naj se jih skupaj naseli na žumberškem 
grajščinstvu in po hribih proti Metliki in Mehovemu. Stanovi 
so priporočili to prošnjo kralju in omenili, da bi bilo dobro, 
ko bi se izmed Uskokov kakih 2CX> konjikov in 3CX> pešcev 
porabilo kot vojake-graničarje, samo za glavarja jim mora biti 
postavljen kak Kranjec, ker Uskoki iz mnogih ozirov ne marajo 
za Hrvate in tudi za Kobašiča ne. Pisali so namreč Uskoki dne 
29. junija 1533 kranjskim deželnim stanovom: »Gnedig Herm, 



— 214 — 

lialt yeczo Hanndt ob vnns. Lasst nicht ob vnns die Krabathen 
noch Ir sabl herrschen ; dann wir solches nicht gedulden ni5gen 
noch khaineswegs vermainen.« 

Kobašič je kmalu potem umrl. Njegova vdova, ki je 
stanovala v žumberškem gradu in tu praznovala 1. 1533. sva- 
tovščino svoje hčere, je pa prodala 1. 1534. žumberško grajščino 
Ivanu Ptichlerju za naselitev Uskokov za iioo ren. gld. •) 
Ptichler, ki je od kralja dobil nalogo, da je to zadevo izvedel, 
je cel6 kupno svoto iz svojega založil. Bal se je pa, da stari 
žumberŠki podložniki ne bodo hoteli odstopiti zemljišč Uskokom, 
in zato si je izprosil od kranjskega vicedoma dne 3. marca 
1534 vojaške pomoči in denarnih sredstev. 

*) Po urbarju iz 1. 1531., shranjenem v kranjskem deželnem arhivu, 
je imela žumberška grajščina taČas te-Ie vasi (pridejana številka pomeni 
število zemljišč): Oberdorflf (Vrhovsko) (12), Jawor 6), Petznu (8), Golaickh 
(4), Kostaneuatz (2), Duoritschn (4), Draschbergkh (6), Jelschewintza (3), 
Chu^do (2), Sadaneuo (2), Stopach (5), Czernickh (5), Nider Kulpeschn 
(i), Rytenitz (i), Kupptzin (7), Sopoth (7), Zellesn (4), Ruessenpergkh (6), 
Dietmanstall (5), Badmeuatsch (3), Trenobez (1), Rabenspach (2), Purckhen- 
puhl (i), Marhofen (4), Maleschenfurt (3), Dabrauetz (2), Slievme (2), 
Primogouaz (5), Pocklegkh (4), Sand Michel (4), Sela (i), zu der nidem 
Suschitz (4). (Ravno toliko vasij in kmetij je v Žumberškem urbarju iz 
1. 1598.) — Orožja so imeli v gradu Žumberku 1. 1531 : >Ain Viertl stuckh 
von kupher gossen, 3 haufnitz ein kupherain, 4 Eisen Teraspuchssen, 
25 hackenpuchssen, 7 hanndtpuchssen, 4 vasi puchssenpulfer, 5000 phevl- 
eisen, 15 phundt Saliter.« - Po urbarju iz I. 1656. so pod žumberško 
nadglavarstvo spadale vasi: Arte (Harte), Berlačko (Verlačko), Brezavac, 
Budinjak, Dana, Davčelavč, Dolana, Draga, Dragišiči, Dragoševca, Drašči, 
Vrh, Graberi, Grič, Hudičevo, Hum, Javor, Jelaha, Jezernica, Je 1 Sev- 
nica, Jugarija, Kalhča (Kališča ?), Kamenica, Krajnak, Krašlevac, Kravjak 
(Veliki in Mali), Kunci Vrh, Kupčina Spodnja, Lešča (Velika in Mala), 
Luteninac, Malinac (Veliki in Mali), Milkova Brda, Mišlen Dol, Nadoševac, 
Nova Sela, Osojna (Osunja), Ostre, Pavlov Vrh, Petričavac, Planina 
(Alm), Plavce, P okle k, Prisela, Prisika, Ravno (Spodnje in Zgornje), 
Ratkovič, Razvorje, Restovo, Salak, Sekuliše, Selca, Sječivac, Skrilno, 
Slafe, Sopote, Sušice, Staudach, Stodraše, Strahinič, Sverši, Svitišiče, 
Šimrakovičc, Tihočaj, Tomaževac, Topoluka, Tupčina, Tusanovac, Vadaj- 
novo, Vadica, Večno, Vitoče, Vosinavce, Vrhajska Vas, Zapotje, Že- 
lezno, Žerovica (Serovica). 



— 215 — 

Že nastopno lelo, dne 5. junija 1. 1535, je kralj Ferdi- 
nand dal Uskokom svoboščine in v dedni fevd zemljišča >zu 
vnnd bei Sichiberg« ljudem, ki so malo poprej s svojimi so- 
rodniki, ženami in otroci uskočili iz Bosne. Tako je Vuk voj- 
voda dobil v Sošicah 9 zemljišč, dednih v moškem rodu zanj 
in za njegovega brata, s pripomnjo, da bode 20 let prost 
dače, služnine, desetine, robote in davka. Istotako sta dobila 
v fevd zemljišča v Gabru Juraj Radivojevič in Resan Šišma- 
novič. Iz teh in poznejih let hrani cele kupe fevdnih pisem 
kranjski deželni arhiv, ker so prošnje za podelitev zemljišč 
okoli Zumberka šle skozi roke kranjskega vicedoma. Tako je 
n. pr. 1. 1538 J. Radivojevič dobil kraj Črnik, Vuk Popovič 
pa 5 zemljišč v Viščem Vrhu pri Kalu, v žumberškem graj- 
šcinstvu itd. *) 

Spomladi 1. 1538. je pa prišla iz Bosne, iz okraja Srba, 
zopet nova truma Uskokov. Ker niso precej dobili svojih domov 
in niso imeli kaj jesti, kradli so po žumberški okolici in celo 
žumberškemu župniku Luki Tisočiču in njegovemu kapelanu 
niso prizanašali. Zaradi škode so se pritožili prebivalci vasij 
pri kraljevih komisarjih. Znamenito je to, da se v tej pritožbi 
imenujejo >Dorfschaften in Krain« sedaj hrvatske vasi: »Obers- 
dorf, Jauor, Obersberg, St. Michel, Kali, Arti, Petritzendorf, 
Železno, Kostanac, Dvorišče, Jalševnica, Jurkovo Selo, Kupčina, 
Stupe, Cemik, Hudo in Premogovac« Kralj Ferdinand je nove 
Uskoke hotel naseliti na kostelskem grajščinstvu ali kje drugod 
na pripravnem kraju. S svoboščinskim pismom, izdanim v Lincu 
dne S-sept. 1538, jih je oprostil za 20 let davka (in dominiis 
nostris«) in glede naselitve je izdal dne 23. decembra 1538 
navodilo kranjskemu dež. glavarju Nikolaju Jurišiču. Štirim 
uskoškim vojvodam je nakazal kralj po 50 gld. letne plače, 
za vsako zadrugo pa 2 stara žita, katero je odmeril provijantni 
mojster Jošt pl. Lilgenberg. Nato je Ivan Ungnad pogajal se 
1. 1540. z Gušičem, oskrbnikom grofa Frangepana, da bi se 

*) Glej v kranjskem deželnem arhivu oddelek »Fevdna pisma«, 
zv. II. in 12. 



— 216 — 

Uskoki naselili pri Ogulinu. Kranjski deželni stanovi so dobili 
poziv, da naj pošljejo doli tlačanov, ki bodo trebili gozde za 
uskoška selišča, a temu so kranjski stanovi ugovarjali, češ da 
ima ubc^a dežela že dovolj bremen. 

Uskoki so dobili svoje glavarje. Že ko so kranjski de- 
želni stanovi dne ii. maja 1. 1540. za glavarja priporočali 
kralju Jerneja iz Raven (von Ravnach), so svetovali, da naj 
stanuje v Zumberku. To se* je zgodilo. Ko je 1. 1543- kralj 
imenoval uskoškim glavarjem Ivana pl. Wemecka, naročil mu 
je v dekretu, da mora z Uskoki vred pokoren biti vojnemu 
poglavarju in deželnemu glavarju kranjskemu in od- 
ločil mu je kralj za stanovanje kranjski grad Zumberk. >Da 
entgegen vmb vnd ftir soleh sein dienen haben wir ime vnser 
schloss Sichelberg, in vnsern fttrstenthumb Crain gelegen, zu 
seiner wonung sambt vnd zuegehčrung eingeben«. Nakazal mu 
je kralj po 200 gld. plače, katero bo dobival pri kranjskem 
vicedomskem uradu vsake kvatre. ^) Koliko sodne oblasti so 
si tačas prisvajali kranjski deželni stanovi nad Uskoki, se spozna 
iz nastopnega slučaja. Blaž Pedpovič in nekaj drugih Uskokov 
je bilo zaradi nasilstev obglavljenih. Na zboru v Črnomlju 
1. 1542. zbrani kranjski deželni stanovi so sklenili, da se da 
imovina obglavljenih Uskokov njihovim vdovam in otrokom, 
kar je kralj Ferdinand potrdil, potem pa dne 12. julija 1543 
uskoškemu glavarju Ivanu pl. Wernecku ukazal, da naj pošlje 
še dva druga krivca na sodišče pred kranjskega deželn^a 
glavarja v Ljubljano. 

Ko je 4. julija 1. 1546. postal Uskokom glavar Ivan 
Lenkovič, bilo je še 180 zadrug v njegovem glavarstvu brez 
strehe. Komisarji: vicedom Jakob pl. Lamberg, Ivan Josip 
pl. Eck, Martin Gall, Pankrac Sauer in Viljem Schnitzenbaumer 
so iskali za-nje selišč. Posrečilo se jim je slednjič 1. 1547- ^ 
vdove Apolonije Pttchler-jeve roj. Turjaške dobiti za naselitev 
Uskokov mehovsko grajščino za 4068 gld. v zlatu. Grajščina 
je bila v ta namen kaj pripravna, ker je bila žumberški soseda. 

*) Lopašič, Spomenici Hrv. Kraj. III, 399. 



— 217 — 

Dali so jo glavarju Lenkoviču, ki je na kraljevo povelje z dne 
7, marca 1. 1547.«) premestil tiste stare podložnike, ki so še 
bivali med Uskoki na žumberškem svetu, v mehovsko graj- 
šcinstvo, bližne dele tega grajščinstva (teh mehovskih kmetij 
je bilo 74, prej so pa bili Uskoki naseljeni le na 31. žumber- 
ških kmetijah) je pa porabil za naselitev Uskokov, da so tak6 
isti stanovali bolj skupaj. Pogoj so pa stavili komisarji Lenko- 
viču, da mora grad dobro čuvati ter vedno biti na uslugo in 
pokoren Njega veličanstvu in od istega postavljeni gosposki v 
deželi. Kranjci so dali za odkup Mehovega ! 5CX) gld. 

Pri tej naselitvi Uskokov je pa Lenkovič prišel navzkriž 
s hrvatskim banom Petrom Erdedijem, ki je grozil s silo, češ 
da se mu dela krivica zaradi Hrvata Pavla Čolniča, ki ni hotel 
zamenjati svojih posestev. lenkovič se je pritožil zoper bana 
pri kranjskem deželnem zboru in zbor je pojasnil banu stališče. 
Ob jednem so pa sporočili komisarji za naselitev Uskokov 
zadevo kralju dne 6. avg. 1547.7) Pisali so: »Weil aus solchen 
ungebUhrlichen muthwilligen und gewaltigen Vorhaben und 
Drohungen Bans insofern er sie an die Landschaft geschrieben, 
wenn er nicht absteht, nur Raub, Mord, Blutvergissen und allcs 
Cbel zu gewartigen ist, so bitten wir Eu. Maj., dass solchen 
Cbeln gesteuert werde und der unrechte Theil mit Eu. Maj. 
Ungnaden anderen zum Exempel gestraft werde, sich in diesem 
Eu. Maj. Filrstenthum bei guter Landesobrigkeit 
einiger Regierung oder Eu. Maj. Verordnung und Befehl 
zuverhindem, zu unterstehen viel weniger mit Eu. Maj. Cam- 
mergut dermassen seines Gefallens zu handeln und zu ge- 
biethen.c Priporočali so komisarji kralju tudi, da naj piše zaradi 
zamenjave njihovih posestev s posestvi mehovske grajščine tem-le 
osebam : Volbanku, opatu kostanjeviškemu, Eliji, prijorju v Ple- 
terjah, deželnemu komturju nemškega reda ali njegovemu 
upravniku v Ljubljani, Krištofu gospodu v Črnomlju, Erazmu 
pL Purckstallu, Juriju pL Zobelpergu, Štefanu Semeniču, gospej 

«) Prim. Czoemig, Etnographie H. 361. 
') Muz. arh. v Ljublj. II, 540. 



— 218 — 

Ani vdovi Ivana pl. Wemecka imeteljici grajščine kostanjeviškc 
in Pavlu Čolniču. Vsi ti so imeli namreč po nekaj zemljišč 
med Uskoki in poleg njih in so bili pripravljeni zamenjati jih 
za mehovska zemljišča, samo Pavi Čolnič ne. Prosil je Lenkovič 
kralja tudi, da bi smel 5CX> do 600 gld. porabiti za popravo 
mehovskega gradu, ki je važna točka za kresiŠče, in popraviti 
tudi grad Zumberk, Id razpada, ali pa naj mu da kralj kako 
drugo bivališče. Kralj Ferdinand je potrdil prvi predlog komi- 
sarjev in zamenjala so se nekatera zemljišča 3. dec. 1. 1548. 
Ana pl. Wemeck roj. Neuhaus, vdova bivšega kostanjeviškega 
glavarja Ivana pl. Wemecka, je odstopila nekaj zemljišč kosta- 
njeviškega glavarstva, prejela za-nje nekaj žumberških zemljišč 
od Lenkoviča in ta pa je dobil za žumberška zemljišča me- 
hovska. Jednako sta zamenjala tudi pleterski prijor Elija in 
kostanjeviški opat Volbank, ki sta prejela mehovska zemljišča 
okrog Stopič in Šmihelja za svoja prejšnja zemljišča. Kosta- 
njeviški opat je n. pr. odstopil (sedaj hrvatsko) vas Cerovico 
pod hribom Ravnino z 9. zemljišči. Pleterski in kostanjeviški 
samostan sta bila pa tudi že nekaj zemljišč odstopila za prvo 
naselitev Uskokov. Z drugimi grajščinami so se pogajanja glede 
zamenjave zemljišč vlekle do 1. 1557. 

Ko se je tako zaokrožilo žumberško glavarstvo in so bili 
Uskoki pod streho, je cesar Ferdinand dne 12. julija L 1564. 
potrdil uskoške svoboščine iz 1. 1535. in dodal še druge glede 
oprostitve od carine, mitnine in tridesetine. Tudi ta privilegij 
omenja, da Uskoki bivajo na kranjskih tleh (>allen vnsem 
Vsskhoken, derzeit »vnder Sichelberg in Crain«)«). UskoŠki 
glavar Gašpar Rab je pisal 23. avg. 1570 zaradi zemljišč, katera 
so dobili uskoški vojvode ^), kranjskemu dež. glavarju in kranj- 
skemu vicedomu >dass diese Huben mit Grundt vnnd Poden 
niemandt weder mit gericht noch anderem als allein Ihrer 



8) Dež. arh. v Ijublj. muzeju I, 83, 7 ; Lopašič, Spomenici, HI, 432. 
«) Ta zemljišča so bila v Selcah, na Hrestovera, na Osojni, v Po- 
kleku, na Železnem, v Grabarih, na Kravjeku, Klingi in Gorenji Ravni. 



r 



— 219 - 

FOrstl. Durchiaucht vnndter die Herrschaft Sichlbcrg vnndter- 
worfen vnndt zuegehorig«.*^) Tudi v pismu, s katerim je nad- 
vojvoda Karol dne lO. julija 1 57 1 podelil v Poklcku zemljišča 
Uskokom, stoje besede: >den Uskhoken, so zu vnnd bei Sichel- 
berg in vnnserem FUrstenthum Crain gesessen«. 

Že iz dosedanjih podatkov je dokazano, da so se Uskoki 
naselili na kranjskem svetu, da je dežela kranjska mnogo 
žrtvovala za naselitev Uskokov in da se je žumberško glavar- 
stvo, četudi je postalo bolj samostojno, vender smatralo kot 
del dežele kranjske, imenovan »Kranjska granica«. 
(Konec prihodnjič.) 



Mali zapiski. 

Kresišča ua Kranjskem /. 1613. Brzojavna pošta so bili za 
časa turških napadov na Kranjskem in v Istri kresovi. Kadar je pridrl 
sovražnik v deželo, so zažgali kresove na gričih in pri gradovih, ki so 
se videli daleč na okrog. Ko so zažareli plameni in zagromeli možnarji 
najprej na ljubljanskem gradu in potem po drugih postajah, hiteli so 
prebivalci svoje imetje, žene in otroke spravljat v vame kraje, možaki 
so pa šli na vojsko, kamor jim je bilo ukazano. Na zboru v Ljubljani 
seje dne 30. aprila 1. 1613. ustanovil za zažiganje kresov nov red in 
kot kresišča so se določili ti-le kraji: Gorenjsko (Ober-Viertel) : Ljub- 
ljana, Šmarna Gora, Šmarjetna Gora pri Kranju, Stari grad nad Kam- 
nikom, sv. Nikolaj nad Savo v moravški fari, sv. Petra cerkev nad Be- 
gunjami pri Radovljici, grad na Bledu in Bela Peč. Dolenjsko (Vnter- 
Viertel) : Ljubljana, Boštanj, Višnja Gora, Šumberk, Primskovo, Žuženberk, 
Hmeljnik, Raka in Mehovo. Notranjsko (Mitter-Viertel) : Ljubljana, 
Zonek (Ig), Turjak, Ortenek, Lož, Ribnica, Friedrichstein pri Kočevju, 
Kostel, Poljane, Vinica, Črnomelj in Metlika. Za Kras in Istro: Ljub- 
ljana, Vrhnika, Hasperk, Postojna, Šilertaber, Gutnek, Lisec in Učka gora. 
(Muz. Arh.) K, 

Slovenščina v ljubljanski ntestni hiši pred 200 leti. Pred 
dvesto leti so nameravali sezidati v Ljubljani novo mestno hišo. V ta 
namen je spisal nekdo knjigo: Curia Labacensis Urbis Metropolis Duc. 
Camioliae. Ausgegeben und verfasst durch einen trcugesiinten Patri oten. 



*<>) Dež. arh. v Ljubljani, Fevdna pisma, XI. 



~ 220 — 

1680. Ta neimenovani domoljub, bržkone Dolničar, navaja različne na- 
pise, ki naj bi se nahajali po sobanah. Napisi, katere nasvetuje, so grški, 
latinski, nemški, francoski, laški in dva slovenska. Prvi slovenski, po 
številu napisov pa osmi, se glasi: >Buch vse, kar se uidi, redi.« Ta 
napis spada k podobi, kjer je naslikana solnčna ura. Drugi slovenski, 
oziroma dvanajsti napis, pa slove: >Suake dan blixe se Smrte«. Slika 
predočuje deroč in bežeč potok. 

Uboga slovenščina, počasi vendarle napreduješ! V. S. 

Starinske fuijdbe pod mestom Kranjem, Blizu umetnega mlina 
g. veletržca Toma Pavšlarja pri iztoku Kokre v Savo pod mestom Kranjem 




Izkopine pod mestom Kranjem. 

so zadnjo jesen kopali temelj za hišo in zadeli na staro grobišče. Kraj 
se imenuje v Lajhu in leži prav pod pungerško cerkvijo pri vodi na 
spodnjo stran ceste, ki drži v Čirčiče. Mimogrede naj omenim, da je na 
tem svetu imel (od 1. 1753. do 1770.) svojo zvonamo kranjski zvonar 
Ivan Kristijan Riser, čigar zvonovi še poj 6 po nekaterih zvonikih. (Glej 
Šašelj, Zgod. zbornik str. 154.) Na tem svetu stoji zdaj samo še hišica, 
v kateri je stanoval pok. knezoškof dr. Widmer kot dijak. Izkopali so 
na precej obširnem grobišču doslej okoli 30 grobov. Mrliči niso bili žgani, 
ampak pokopani in vsi obrnjeni proti solnčnemu vzhodu, kar kaže na 



— 221 — 

krščansko dobo. Drugi grobovi so bili večinoma brez priložkov, našla se 
je le stara zanimiva ključavnica, velik žebelj brez glave in dvoje lobanj, 
od katerih je bila jedna silno nizka. Jeden grob, ki je bil i '6 m globok, 
je bil pa jako bogat. Pričujoča slika nam kaže njegove najdbe. Glavnik 
(št I.) je iz slonove kosti, 21 cm dolg in 3 cm širok. Bodalce (št. 2.) ima 
držalo iz zlata in železno rezilo ter meri po dolgosti 15«^; škoda da 
ročaju manjka nekaj koscev. Bronasti obroček (pod št. 3.) meri v pre- 
rezu 2- s cm. Prav zanimivi sta kroščasti zaponki (št. 4 in 5); spodnja 
njih stran je iz srebra, a igli sta odlomljeni, zgoraj so pa v zlato vdelane 
trivogelne koščice in smaragdu ter ametistu podobne steklene pločicc. 
Vsaka zaponka meri v prerezu po ^'7 cm in je 0$ cm debela. Pod št. 6 
je svitek zlate pene, najbrže ostanek kakega pajčolana, in pod št. 7. je 
8*8 cm dolga igla iz čistega zlata, koje- bunčica ima krasno vdelano ame- 
tistu podobno steklo (mogoče je, da so v tej glavici, ki meri v prerezu 
1*3 cm, pravi ametisti). Podobne zaponke, kakor pri Kranju, so našli že 
tudi pri Beljaku, samo da je pri beljaških vdelan emajl, tu pa barvano 
steklo, ki je zaradi veČj^a učinka podloženo z zlato peno. Najdbe so 
zanimive zaradi tega, ker kaj podobnega še nima kranjski muzej; želeti 
bi tedaj bilo, da jih njih lastnik, g. Tomo Pavšlar, odstopil muzeju. Iz 
katerega časa so te najdbe, je težko določiti. Splošno se sodi, da spadajo 
v frankovsko dobo ali v čas, ko so nad Slovenci, naseli všimi se na Go- 
renjskem, zavladali Franki. Na vsak način je bila gospa, ki je ležala v 
tem grobu, imenitnega rodu. Podali smo sliko, ker nam kak veščak 
utegne pojasniti redke izkopine. A. K. 

Slovstvo, 

I. Die krainisdten Landhandfesten, £in Beitrag zur ostcr- 
reichischen Rechtsgeschichte. Von Wlad. Leveč. Z veliko pridnostjo je 
sestavljena ta 58 stranij obsegajoča knjižica, ki je ponatisnjena iz >Mit- 
theilut^en des Instituts fur osterreichische Geschichtsforschung«, XIX. Bd. 
V prvem delu pisatelj razpravlja razvoj deželnega gospostva na Kranj- 
skem in postanek deželnih stanov, kar podaje lep donesek k upravni 
deželni zgodovini. V drugem delu so pa našteti deželni ročini kranjski 
in nekatere druge listine, ki se tičejo deželnih svoboščin in ki leže veči- 
noma v kranjskem deželnem arhivu. Tu pogrešamo še nekaterih listin, 
n. pr. potrdilnih pisem cesarja Friderika z dne 9. aprila 1. 1457. in 
cesarja Maksimilijana z dne 16. decembra 1. 1493. (Gl. Schumi, Archiv 11, 
str. 210. in 214.) V dodatku knjižice so dobesedno navedene štiri naj- 
starejše svoboščine kranjske. K, 

n. Zur Frage uber dcn Ursprung der Slaven. Ein Nach- 
trag zu meiner Schrift >0 pftvodu Slovanfi« - tak6 slove, 15 stranij 
broječa brošura, najnovejši spis znanega češkega učenjaka, dr. Lubora 



— 222 — 

Niederla. V svojem večjem spisu »O p8vodu (postanku) Slovamu, izšlem 
pred dvema letoma, o katerem so »Izvestjac Že tudi poročala,*) dokazuje 
pisatelj, da so bili stari Slovani ne toliko jezikovno, marveč pred vsem 
anthropološko sorodni s svojimi najbližjimi sosedi Balti in Germani, da 
ne moremo govoriti o kakem sorodstvu starih Slovanov s tvu-ansko, 
mongolsko itd. pasmo, kakor trdijo nekateri učenjaki. V navedeni brošuri 
pa odgovarja svojim kritikom K. Rhammu, Miljukovu in Piču, ki so se 
negativno izrekli o njegovih trditvah. Niedcrle meni, da so ga mnogi 
napačno umevali radi tega, ker se ni dovolj določno izrazil, zato pre- 
cizuje sedaj natančneje svoje mnenje, oziroma dejstva, kajti to, kar on 
trdi, ni nikaka teorija, ampak navaja le dejstva, katerih drugi niso 
videli ali pa se niso brigali za nje. Stari Slovani (do konca I. tičočletja 
po Kr.) so bili, kakor Balti in Germani, dolgoglavci v pretežni večini. 
Izkopine kažejo sicer oba tipa, kratkoglavi in dolgoglavi tip ; akceptovati 
moramo oba, toda dolgoglavi tip prevladuje, zato moremo govoriti z vso 
gotovostjo o relativni dolihocefaliji, ki se je nahajala v prejšnjih časih 
najbrže še v veliko večji množini in bila karakteristiški znak slovanskega 
plemena. Vprašanje je sedaj, kako si razlagamo, da so sedanji Slovani 
kratkoglavci, dočim so bili stari dolgoglavci? To si moremo raztolmačiti 
po transformaciji, pri kateri je bila glavni činitelj ravno ona prvotna 
brahicefalna manjšina. Ta pretvorba pa ni bila direktna tako, da bi se 
bila polagoma pretvaujala dolgoglava oblika v šiijo, kratkoglavo, ampak 
dolgoglavi tip se je vsled križanja polagoma absorboval, manj umrljivi 
kratkoglavi tip nekdanje manjšine ga je vedno bolj izpodrival in na- 
posled skoro čisto izpodrinil. 

Kar velja o dolihocefaliji starih Slovanov, to velja izvečine tudi 
za presojanje kompleksa, t. j. barve polti, očij, las. Stari Slovani so 
bili svetle boje, pravzaprav svetlorjave, prehajajoče na rdeče, kar nali- 
vamo v slovanskih jezikih skratka: nisi. Za dokaz rusega kompleksa 
starih Slovanov sicer nimamo in ne moremo imeti tako jasnih podatkov, 
kakor o dolihocefaliji, toda sklicujemo se na celo vrsto starih poročil, 
ki nam slikajo Slovane kot ljudi velike postave, rožastih lic, rusih las in 
brade, dalje na tradicije starih pesnij in naposled na dejstvo, da so Slo- 
vani tudi sedaj v svojem jedru in večini svetle barve. I tu moremo se- 
veda trdili le to, da svetli tip prevladuje, in nič več ne. Z). L. 

*) Glej >Izvestja« Vil., seš. 2., str. 66. Na to poročilo opozarjam, 
ker je za umevanje stvari potrebno. 



Izdaje in zalaga >Muzejsko društvo za Kranjsko, c 
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v LJubljani. 



r' • 



Kazalo. 



Razprave. 

Stran 
K petdesetletnici slovenske narodne zavednosti. Anton Globočnik 

pL Sorodolski i 

Drobiž iz admontskega arhiva. Fr. Šmid 15 

Rožnik in cerkev na Rožniku. /. Vrhovcc 24 

Doneski k zgodovini cerkvA in fari na Kranjskem. M, Slckovcc 41 

Valvazorjeva knjiga grbov 47 

Kranjski bogoslovci v Rimu. Jos. Benkovič 61 

Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju po Kr. Dr. Fr. Kos . 77 

109, 152, 177 

Tri zgodovinske pesmi v slovenskem jeziku. P. pl. Radics ... 95 

Rimski romarji iz slovenskih dežel. Dr. Fr. Kovačič 121 

Iz Schonlebnovih zapiskov o kranjskem plemstvu. Janko Barih . 130 

Čegav je Žumberk? Anton Koblar 135, 163, 211 

Zgodovinski spominek iz Medjimurja. Ant. Globočnik pl. Sorodolski 145 

Mali zapiski. 

Marijina znamenja med Ljubljano in Poljem. /. Vrhovnik ... 36 

Slovenska Lutrova postila iz 1. 1595. Konrad Čntologar ... 72 

Odkod ime Horjul? P. B 73 

Prazgodovinska in rimska grobišča v šentjurski župniji in okolici. 

M. S. 74 

Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah. Af. S. . 75 

Stara gotska soha sv. Štefana. M. S. 76 

Rodovina Blagajev. Fr. K. 100 

Prazgodovinske izkopine pri Toplicah na Dolenjskem. S. R. 102 



Stnui 

Janez Debevec in janzenizem. /. Vrhovnih 103 

Vestnik slovansk/ch starožitnosti. / KunHČ 104, 144 

Slovenska mesečna imena iz 1. 1466. Fr. K. 104 

Odkod ime Horjul } S. I^. 105 

Have, have Natesial V. Steska 106 

Krst Turkov v Ljubljani. K. 140 

Rimsko grobišče v Ljubljani. K. . . . . 141 

Emona- Ljubljana. K. 142 

Furstbischof Martin Brenner. V. S. , . . . 142 

J. F. Bčhmer, Regesta imperii VI. Fr. K. 144 

Stiski menihi. /C, 172 

Poplav Ljubljanskega barja 1. 151 5. A'. 176 

Star slovenski nagrobni napis. V. S. 176 

Slovstvo 176, 221 

Kresišča na Kranjskem 1. 1613. K. 219 

Slovenščina v ljubljanski mestni hiši pred 200 leti. V. S. . . .219 
Starinske najdbe pod mestom Kranjem. A. A\ 220 

SUke. 

Podobi žumberškega gradu iz 1. 1639 i44 

Izkop inc pod mestom Kranjem 220 



r 



IZVBSTJA 

muzejskega društva za Kranjsko- 



^^ 



Uredil 



ton ISoblap, 

društveni tajnik. 



Izdalo in založilo »Muzejsko druStvo za Kranjsko«. 



Letnik IX. 



W 



v UubUani, 1899. 



Natisnila J. Blaenlkova tiskarna. 






Kazalo. 



Razprave. 

Stran 

Znameniti Slovenci. Fridolin Kavčič i, 58 

Iz kronike krškega mesta. A. Koblar 19 

Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v XVI. in XVII. veku. 

P. pl. Radics . . 24 

Rimska cesta >Aquileia — Siscia«. Simon Rutar . . 27, 41, 113 

O Valentinu Vodniku. Iv. Vrhovnih 50 

Plemenitniki v dobovskih farnih maticah. Iv. Vrhovnih .... 77 

Slovenci duhovniki v zagrebški škofiji. Janho Bar II . 102, 125 

Kranjska Marijina božja pota pred 200 leti. V. Stesha . . 119 

Sostro — Osterberg. L. P. ... . 133 

Slovenica. A. Koblar .... 145 

Cesar Amulf kot vladar v slovenskih pokrajinah. Dr. Fr. Kos 163 

Stara mestna hiša ljubljanska. V\ Stesha 185 

Gradovi in gradišča v brezoviški fari J. Novah 191 

R^esti listin boštanjskega arhiva. A. Koblar 200 

Mali zapiski. 

Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. S. Rutar 35 

Od kod ime Tomaj? Mat. Sila ... 36 

K životopisu slovenskega pisatelja Jurija Gollmayra. /. Vrhovnih . 38 

Slovenski napisi na stari cerkveni umetnini 39 

Slovstvo .... 39, 223 

Francoske ženitve v Ljubljani, /v. Vrhovnih ... ... 72 

Slovenski prisegi iz ljubljanskega mestnega arhiva. A. Asherc . 73 

Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti. /v. Vrhovnih . . 74 



Stnn 

Frančišek Juliani. Iv. Vrhovnik 75 

Kobilice podežčina nadloga. L. P. 109 

Frančišek Jakob baron pl. Schmidthoffen. A, K. iio 

Vlaška prisega. L. P. m 

Slikar Herrlein — ilustrator slovenske knjige. Iv. Vrhovnik . . 137 

Krst Turkov v Ljubljani. A. K. 138 

Pogled na novo slovansko znanstveno slovstvo. A. K. . . 140 

Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arhivu. A. K, . . . 141 

Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. A. K. ... 144 

Starinske najdbe na Kranjskem. A. K. 182 

Simona Robiča zbirka mahov z 1. 1871. Iv. Vrhovnik ... .184 

Vojaški nabor pred tristo leti. Iv. Vrhovnik 221 

Janzenistiški križevi pot. Iv. Vrhovnik 222 

Jožefinske naredbe. A. K. 223 



.w^^m^^^ 



IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 

ZA KRI^NJSKO. 



Anton KoUlar. 













* 

^ 












-<»^fftg«er*<^^ 




1 


1 






J 


K 






IZUmigD • MiWWbMiri . ic:nL*.i: 'UKiiir. i>ir'.-T-. rj ■ ^- ne-ti^ 


^^^^ 


■ 



MARVARD C0U€6E IfifiAKir 
MOV. 7, 1919 
UmOTFUND 



Vsebina 1. sešitka/ 



'- ' ' ''■>/'■' ^ Stran 

1. Fridolin KaffčiČ: Znameniti Slovenci \ . . .... . , .• . i 

2. A, Kobiar: /z kronike krškega mesta . . , .;.•.. . .19 

3. P^i>h Radits: kranjski dijaki na nemških vseuČiliiiih t XVZ 

in KVIL veku . . . . . ;.;....-..... 24 

4. SiiHonRu$ar: Rimska cesta ^A^uileia^Siscia^ ^ ' , '■. vj 

Mcdj zapisku 

i. S. ^///flr/ Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem \ . ; . . 35 

2. Afat, Sila: Od kod ime Tomaj? . ^ \ . v . . ... . . .36 

3. /. Vrkovnik: K životopisu slovenskega pisateljai Jurija 6ollmAyra 38 

4. Slovenski napisi na stari cerkveni umetnini . . . . . . '. . 39 

5. Slovstvo . . ..... . . . , . . ........ i . 39. 

■ ^ " • -^ ' •- ■ - ■ ». 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik IX. 1899. SeSitek i. 



~ar~ <; ~s~' ~~ '^^ 



Znameniti Slovenci. 

Spisal PridoUn Kavtii. 
ADtOD Zupančič. 

Porojen je bil Anton Zupančič dne 23. majnika 1. 1788. v 
Ljubljani od ubožnih, a omikanih meščanskih roditeljev. Ljudske 
šole in gimnazijo je dovršil v Ljubljani in vstopil v tamošnje 
semenišče. Kmalu si je bil pa svest, da nima svojstev za du- 
hovni poklic, in se je posvetil modroslovnim naukom. Bil je 
dlje časa domači učitelj pri nekem kranjskem plemenitasu. 
Izprva je služil, ko je dovršil študije, kot suplent na ljubljanski 
gimnaziji, pozneje je postal učitelj zgodovine in rastlinstva na 
gimnaziji v Celju. Leta 181 5. je prevzel stolico poezije in re- 
torike v 5. in 6. razredu in se je 1. 1 8 19. iz Celja preselil v 
Maribor. Od ondod so ga neugodne razmere silile v Koper, 
kjer je umrl 26. julija 1. 1833. 

Zupančič je bil izvrsten in marljiv nemški pesnik in de- 
klamator; neumorno in uspešno je tudi deloval na polju do- 
mače zgodovine. Skrbno je nabiral starinske spomine, rimske 
ostanke in druge zanimivosti in to blago objavljal v različnih 
časopisih. Pisava njegova je spretna, romantična, duhovita. Za 
ono dobo nemške vzgoje, nemškega mišljenja in nemških šol 
je bil Zupančič zaveden Slovenec. Vestno je opazoval in po- 
pisaval šege, običaje, navade in starožitnosti slovenskega na- 
roda in iz vseh njegovih mnogobrojnih zgodovinskih, potopisnih 
in narodopisnih sestavkov nam klije živa ljubezen do zapušče- 

1 



— 2 — 

nega naroda slovenskega. Njegova predavanja so se odlikovala 
po globokomiselnosti in temeljitosti; najznačilnejša in najlepša 
lastnost v nemškem duhu odgojenega moža je pa bila, da se 
je pri vsaki priliki potrudil v svojih učencih (Slovencih) vzbu- 
jati ljubezen do domovine in materinega jezika. 

Častiti starina, oče moj, c. kr. upokojeni uradnik Jakob 
Kavčič, je bil za časa Zupančičevega službovanja dijak mari- 
borske gimnazije in součenec Vogrinov, Hašnikov in 
Ilešičev, dočim so bili Miklošič, Vraz in Prelog 
jedno leto za njim. S temi rojaki je mnogokrat občeval, a s 
Hašnikom sta si bila iskrena prijatelja. 

Zupančiča se oče prav živo spominja. Po njegovem na- 
reku je bil Zupančič jako duhovit mož, majhne, čokaste po- 
stave, okroglega obličja, ognjevitih očij, prijaznega, uljudnega 
vedenja in razboritega kretanja. 

Svojega učenca Miklošiča je Zupančič nazival »nebm- 
šenega dijamanta«. 

Znano je tudi, da je Zupančič Slomšku vcepil ljubezen 
do slovenskega jezika in pesnikovanja ter da je mnogo slo- 
venskih dijakov predramil iz narodne nebrižnosti. V peti in 
šesti šoli jim je nosil Vodnikove in Jarnikove poezije, katerih 
učenec in prijatelj je bil. Sam vrl govornik, vadil je svoje 
učence v govorništvu; sploh je bil Zupančič vzor vestnega 
učitelja in odgojitelja. Ko je zatisnil dne 26. julija 1. 1 833. v 
Kopru na veke oči, priredili so mu veličasten pogreb. Naj- 
odličnejši učenci, črno oblečeni, so nosili rakev. Ne-le Koprčani 
so ga spremili k zadnjemu počitku, tudi od daleč na okrog je 
privrelo ljudstvo k pogrebu ljubeznivega človekoljuba. 

Andrej baron Kopriva. ^) 
Andrej baron Kopriva je bil mož slovenskega pokolenja 
in I. 1670. posestnik sirskega gradu nad Zidanim mostom in 

') V vikarijatni cerkvi v Krškem se vidi lepa nagrobna plošča z 
jjrbom Koprive in tem-le napisom : »O Mensch, ich bin der gewescn, der 
du bist, dan du cylst mir nach zu aller Frist.« - Hie ligt begraben der 



r 



— 3 — 

gradov Rajhenburga na Štajarskem in Koprivnika na Kočevskem. 
Soproga mu je bila Sofija Chwalkovska plemenita Chwalkova. 
Imela sta dva sina. Prvi je bil Karol Leopold. Ta je vstopil 
v prusko armado in kot polkovnik padel v vojni 1. 1709. Drugi, 
Julij Leopold, se je porodil dne 29. decembra 1. 1695. in 
oženil se z Marijo pl. Grambovo. Umrl je dne 8. novembra 
1. 1768. Odpovedal se je v tujini baronstvu in se imenoval le 
plemenitega Caprivija. Sin mu je bil Kristijan Friderik pl. Ca- 
privi, porojen v Wernigerode dne 10. septembra 1. 1743. Umrl 
je kot pruski polkovnik 25. avgusta 1. 1821. Oženjen je bil 
z Dorotejo Sofijo pl. Kannenwurf. Iz tega zakona se je po- 
rodilo mnogo sinov. Mej njimi je bil Julij Edvard, kralj, pruski 
tribunalski svetnik, ki se je porodil dne 10. septembra leta 
1797. in umrl dne 25. oktobra 1. 1865. Oženjen je bil z Emilijo 
Kopke. Najstarejši sin mu je bil grof Jurij Leo Caprivi, 
general pehote in bivši kancelar nemške države, 
ki je bil rojen v Charlottenburgu dnd 24. februvarja 1. 1831. in 
je umrl dne 6. februvarja 1 899. V grbu imajo Caprivi-ji koprivo. 

Matej Premru *) 

Porodil se je Matej Premru dne ii. februvarja 1. 1783. na 
Ubeljskem pod Nanosom. Bil je posestnik velike kmetije. Za 

chmvest vnd wolfyrnemb Her Andre Khopriva, gewester Rats- 
Burger vnd Handelsman zu Gurgfelt, welcher gestorben ist den 22. De- 
cember im 1640. Jar, vnd sein liebe Hausfrau Helena, weliche verschiden 
ist den (17. Sept.) 16(54) Jar, sambt ihren geliebten Sohn Herrn Mi- 
chaelen Khopriva, auch Rats-Burger vnd Handelsman alhie, uelcher 
in Gott entschlaffen den (16. Aug.) 16(51) Jar, vnd seiner Hausfrau 
Margreta, auch Khinderlein, denen vnd vns allen Gott genedig sein 
welle. Amen. — Letnica smrti Andreja Koprive je na spomeniku 1640, 
ne pa 1648, kakor ima Lapajne v knjigi >Krško in Krčani« str. 7S. Let- 
nici, kateri smo postavili v oklepaje, sta na spomeniku premalo vidni in 
smo Ji posneli po Lapajnetu, kateri piše, da so sorodniki krškega An- 
dreja Koprive imeli v tistih časih rajhenburško grajščino. Nam se zde po- 
datki o grajščaku Andreju Koprivi zgodovinsko malo utemeljeni. 

Uredništvo. 
*) Mitthcilungcn dcs hist. Vereines fur Krain, VIII. Jahrg. 1853. 

1^ 



— 4 — 

časa francoskega vladanja na Kranjskem imenovali so tega pre- 
možnega in vplivnega moža županom, kar je navdušenemu Av- 
strijcu povzročilo mnogo neprilik. Francozi so ga nedlegovali 
in ga mučili, kar se je dalo. Ker ni prikrival svojega avstrij- 
sk^a mišljenja, zdel se jim je sumljiv. Če je bila napovedana 
rekvizicija, izpraznili so najprvo županu vse shrambe, poklali 
perjad in odnesli ves živež. Dne 20. junija 1. 1809., ko so 
Francozi še gospodarili okolu Ubeljskega, prijezdila je tja di- 
vizija avstrijskih vojakov pod poveljništvom majorja grofa 
Orčeca. Celih 48 ur so bili ti vojaki s svojimi konji brez hrane. 
Premru jih je skrivoma vodil na Nanos in jih na gori poskril. 
Ker so mu Francozi prejšnji dan ves živež in tudi seno od- 
nesli, pokosil je svoj vrt, da je dobil trave za konje, sestra- 
dane vojake je pa nasitil s kislim zeljem in žganci, dočim je 
prinesel majorju polič vina in hleb domačega kruha. Dne 
27. septembra 1. 18 13. navalil je ritmojster Piezger blizu Raz- 
drtega na sovražne Francoze, a ti so naval odbili in Avstrijce 
razkropili na vse strani. 

Petorica huzarjev in dva pešaka so ubežali na Ubeljsko. 
Premru jih je rešil vjetništva in vedel po skrivni poti v varno 
zavetje blizu cerkvice sv. Brikcija na Nanos. Te vojake je 
Premru osem dnij preskrbljeval s hrano in po odhodu Fran- 
cozov, dne 4. oktobra, je šel po nje in jih peljal k njihovim 
oddelkom. Major Gavenda mu je za to dobroto izročil po- 
hvalno pismo. Premru je avstrijsko vojaštvo sploh podpiral, 
kjer je le mogel, in cesar Frančišek L, kateremu je urad tega 
domoljubnega moža priporočil, podelil mu je zlato svetinjo z 
napisom: »Franz, Kaiser von Oesterreich. Justitia Regnorum 
Fundamentum.« Dne 2. februvarja 1. 1817., o priliki, ko je pel 
novo mašo g. Ignacij Kavčič v Razdrtem in je bilo zbranih 
tamo nad 2000 Ijudij, pripeljal se je tja postojinski okrožni 
komisar g. Ivan Garzaroli pl. Thurnlack. Po dokončani božji 
službi podal se je komisar na pripravljeni oder, ogovoril množico 
in, povdarjajoč Premrutovo patrijotično dejanje, pripel mu na 
prsi zlato svetinjo. 



— 5 - 

Dne 4. oktobra 1. 1850. se je vozil skozi Razdrto oče 

Radecky. To se ve, da se mu je predstavil »cesar z Ubeljskega« 

— tako so nazivali kmetje Premruta. Radecky je dlje časa ž 

[ njim govoril, ga pohvalil, mu segel v roko in ga bogato ob- 

I daroval. »Cesar z Ubeljskega« je bil kaj ponosen na ta sprejem 

I in do svoje smrti je z velikim veseljem vsakemu pripovedoval 

o Francozih in o Radeckem. Premru je umrl dne 26. maja 

1. 1863. 

Filip pl. Greben (Grebin). 

Filip pl. Greben, doma z Dolenjskega, je bil početkom 
18. stoletja kabinetni tajnik na bruseljskem dvoru. 

Zebej. 3) 
Zebej je bil slikar, porojen na Kranjskem. Naslikal je po 
naročilu Filipa pl. Grebena za kapelico podružnice v Trški 
Gori na Dolenjskem oltarno podobo sv. Izidorja. 

Pranči&ek Ksaver Križman. 

Knžman je bil porojen v Gorici. Bil je znamenit izdelo- 
valec orgelj. Napravil je okolu 1. 1780. za admontsko cerkev 
velike, krasne orgije, katere imajo 3000 piščalk in 44 registrov 
ter veličasten glas. Napis na njih se glasi: »Columbani D. G. A. 
A. cura F. Xav. Chrismanni P. G. opera«, kar znači: »Co- 
lumbani Dei gratia Abbatis Admontensis cura Fr. Xav. Chris- 
manni Presbyteri Goriciensis opera.« Bržkone je Križman tudi 
izdelal orgije za cerkve v Šent-Florijanu in v Špitalu na 
Avstrijskem.*) 

Ludovik Klerič (Clerich). 

Ludovik Klerič je bil kranjski »deželni slikar« v drugi 
polovici 17. veka. Radics meni, da je bil dekoracijski slikar za 
jezuvitsko gledališče, katero so podpirali stanovi. Dobival je 
od deželnega zbora včasih precejšne podpore, n. pr. 1. 1679. 
vsoto 75 gld. *) 

•) Mittheil. des hist. Vereines f. Krain, str. 76. 
^) Kukuljevič, Slovnik umetnikah itd. 
*) Landtagsprotokoll XX. pag. 368. 



6 - 



Vid Rozman «) 
Vid Rozman je bil koroški Slovenec. Koncem 15. sto- 
letja je bil prost v Gospej Sveti. Bil je znamenit prepovednik 
in je umrl na Dunaju 1. 1504. V stolni cerkvi sv. Štefana so 
mu postavili kip, ki nam ga predstavlja v naravni velikosti. 
Pri nogah sta dva leva. Jeden lev drži sveto pismo, a drugi 
Rozmanov grb. Na grbu je holm, iz katerega moli polovica 
moža, ki drži dve roži v rokah. Grobni napis se glasi: »Anno 
salutis Christiane 1504 prima die Augusti viventium e medio 
sublatus est Venerabilis Egregiusque Dominus Dominus Vitus 
Rosmann Prepositus Zoliensis plebanusque in Valknstain hic 
sepultus. Cujus anima Deo vivat. Amen. 

Nikolaj Dolar. ?) 
Nikolaj Dolar je bil doma iz Kranjske. Bil je redovnik 
tovarištva Jezusovega, izvrsten skladatelj in učitelj glasbe na 
jezuviški šoli na Dunaju. Tiskom je izdal: »Musicalia varia,« 
Viennae 1665. fol. 

Matija Hvale (Qualle).») 

Matija Hvale je bil kmetiški sin, z Vač doma. Početne 
šole je obiskoval v Ljubljani, pozneje je nadaljeval svoje študije 
na Dunaju, kjer se je tudi izšolal in postal magister modro- 
slovja. Bil je profesor na dunajskem vseučilišču. Leta 15 10. ga 
je artistiška fakulteta imenovala svojim dekanom. Bil je iz- 
vrsten govornik ter znamenit humanist. Iz vseh stanov so ga 
hodili poslušat. Izdal je menda le eno knjigo, a ta stoji na 
vrhuncu tedanje modroslovne vede. To je: » Commentarius in 
parvuli philosophiae naturalis textum, in oppido Hagenau 15 13. 
imp. Joa. Rayman, opera Henrici Grancivis.« 

«) Perger. Der Dom zu Sanct Stephan in Wien, pag. 59. 114. 
') Stoeger, Scriptores etc. 

«) Hoff, Gemalde von Krain IIL - Aschbach, Geschichtc der 
Wiener Universitat. 



— 7 — 

Aodreas de Laibaco (1431),^) Christoph. de Carniola (1438), 
Georgius de Krainburg (1448), Leonhardus de Carniola 
(1488), Michael de Krainburg (1446), Thomas de Cilia in 
Prelokar (145 1). 

Vsi ti naši rojaki so bili v 15. stoletju profesorji na du- 
najskem vseučilišču. 

Lavrencij Čadež (Zadesius). ^^) 

Čadež je bil porojen v Škofji Loki od kmetiških rodi- 
teljev. Postal je doktor modroslovja in kanonik dunajski, 
oficijal pasavski, profesor »ethices« in »grammaticus« dunajskega 
vseučilišča. V letih 1553., 1555. in 1 562. je bil dekan modro- 
slovne fakultete, a. 1. 1 570. je bil dvakrat zaporedoma izvoljen 
dekanom bogoslovne fakultete. V letih 1561., 1564., 1567. in 
1570. je bil prokurator dijakov avstrijskih narodnostij. Leta 
1564. vseučiliški rektor. 

Samostojnega Cadeževega literarnega dela nisem zasledil, 
vender se ga z največo spoštljivostjo spominjajo v svojih delih 
njegovi učenci. Ko so za vlade cesarja Ferdinanda jezuviti za- 
čeli nastopati proti tedanjim vseučiliškim profesorjem iz na- 
mena, da bi si vseučilišče popolnoma prisvojili, kar so pozneje 
tudi dosegli, obdolžili so našega Lavrencija poleg profesorjev 
Jurija Schrotterja in Jurija Muschlerja krivoverskega prepričanja 
(ketzerische Ansichten). 

AvguStin TyfFernu8.") 

Avguštin Tyfifernus je bil porojen v Laškem trgu na 
Stajarskem. Bil je tajnik in prijatelj ljubljanskega škofa Krištofa 
Rauberja, s katerim je mnogokrat v Italijo potoval. Odlikoval 

") Kink, Gesch. d. Wiener Univ. Aschbach, Gesch. d. Wiener 
Universitat. 

*•) Spomina vredno je, da se še današnji dan v škofjeloškem 
»kraju nahajajo rodbine z imenom Čadež. 

*') Mommsen, Corpus Inscript. III. 



— 8 — 

se je kot arheolog ; opisal je tudi rimske znamenitosti in na- 
pise mesta Kamnika. Leta 1507. je v Neapolju spisal svoj 
kodeks rimskih napisov. Pozneje je prišel na dvor dunajskega 
škofa Slatkonje, kateremu je postal kancelar. Predaval je tudi 
na dunajskem vseučilišču. Tyflrernus sam se imenuje: »post 
illud Patauini coeliberimi, proximo toto decenio quam in pri- 
uatis tum publicis rebus a secretis, ac magister ab epistolis et 
architectus omniumque peregrinationum atque intinerum suorum 
terra et mari domique et militiae perpetuus comes etassecla.« 

Karolina Podgoriek (Potgorschek — Botgorschek). ^^) 
Porojena je bila na Dunaju od slovenskih roditeljev dne 
II. majnika 1. 181 5. Izvežbala se je kot pevka in igralka na 
dunajskem konservatoriju ter vstopila kot začetnica v dvorno 
opero. Igrala je v malih vlogah prav dobro. Kar pride leta 
1836. na Dunaj glasovita igralka SchrOder-Dervient. Bila je 
navzoča pri neki operi v dvornem opernem gledališču in cula 
je milo doneči glas Karolinin. Ta jo je tako zelo presenetil, 
da je koj drugi dan povabila Karolino v Draždane. Tu je na- 
stopila Karolina kot Tankred ter občinstvu tako ugajala, da 
so jo takoj definitivno angaževali na dvornem gledališču. Leta 
1838. in 1839. jc gostovala na Dunaju, v Berolinu in v Lipsiji 
ter povsod žela mnc^o slave. Najlepše vloge so ji bile : Tancred, 
Romeo, Sextus, Malcolm in Othello. Prištevali so jo najboljšim 
nemškim altistinjam one dobe. — » Ihre Contra-Altstimme hatte 
den seltenen Umfang vom kleinen e bis zum zweitgestrichenen 6 
und war voli, stark und geschmeidig. Ihre Aussprache war 
deutlich und ihr Vortrag, in welchem sie sich die grosse 
Schrčder zum Vorbilde nahm, dramatisch. Im Vortrage von 
Liedem, welche sie seelenvoll sang, war sie hinreissend. « 

Njen brat, Frančišek Podgoršek, je bil virtuoz na flavti 
in ud dvornega opernega glasbenega zbora. Potoval je po 
Nemškem in Avstrijskem in žel mnogo slave. 



»■) Herlossohn-Blum, Theaterlexikon. 



— 9 — 

Blaž pl. Jaklin. '«) 

Blaž pl. Jaklin je bil prekmurski Slovenec, rojen v Soboti 
(Olsnitz) blizu Radgone. Že njegovemu očetu, ki je bil v Soboti 
veleposestnik, je bilo podeljeno ogersko plemstvo. Šolal se je 
Blaž v tmavskem plemenitaškem zavodu. Postal je magister 
modroslovja in se od ondod napotil v Rim, kjer je v > Collegium 
Germanico-Hungaricum« z odliko dovršil bogoslovne nauke. 
Leta 1667. se je vrnil v domovino in župnikoval do 22. maj- 
nika 1. 167 1, v Szempez-u. (Požunski komitat.) Dne 10. marca 
L 1673. ga pokličejo v požunski kolegijatni kapitelj, a že 
22. aprila leta 1674. postane ud ostrogonskega metropolitan- 
skega kapitlja. Leta 1667. je bil imenovan dekanom barskim 
in 29. junija 1. 1669. proštom sv. Jurija »de vinidi campo 
Strigoniensi* in opatom šavniškim (Schdvnik). Za časa T6- 
k5lyjevih homatij leta 1683. so puntarji vjeli Jaklina in ga kot 
zastavljenca vtaknili v ječo. Odkupiti se je moral s 14.000 
ogerskimi goldinarji. Leta 1684. je postal Jaklin kantor in 
25. septembra 1. 1685. lektor ostrogonskega metrop. kapitlja. 
Istega leta je bil tudi imenovan prelatom kraljeve ogerske 
sodnijske deske. Leta 1687. je postal titularni škof skardonski, 
nastopno leto škof kninski, leta 1689. pa pomožni škof in 
generalni vikar nadškofa Jurija Sz^chenija. 

Ko se je Nitranski škof Jakob Haško škofijstvu odpo- 
vedal, pozovejo 14. marca 1. 1691. Jaklina na njegovo mesto. 
Ze 1. 1690. je bil kraljevi ogerski kancelar, dočim je kot ni- 
transki škof dosegel dostojanstvo velikega župana. 

Kot nitranski škof je ustanovil s sorodnikom mu ba- 
ronom Štefanom Jaklinom-Elefant samostan na griču 
Zobom blizu Nitre. Tudi je dal sezidati župno cerkev v Mosco- 

'•) Gard. Andr. Steinhuber. Geschichte des Collegium Germanicum 
Hungaricum in Rom. 11. Bd. pag. 123. — Knauz N^ndor. Buda ostro- 
mihoz. 24. — Episcopatus Nitriensis eiusque Praesulum Memoria, pag. 
387—396. — Ndmethv Ludov. Series Parochiarum et Parochorum Archi- 
Dioecesis Strigonensis, pag. 649. — Privatno poročilo škofijskega ordi- 
narijata v Nitri. 



— 10 — 

noku. Jaklin je bil na glasu kot izvrsten nedosegljiv cerkveni 
govornik. Umrl je na Dunaju dne 17. oktobra 1. 1695. in bil 
pokopan v cerkvi očetov jezuvitov. 

Mayer v svoji »Wiener Buchdruckereigeschichte« navaja 
Jaklinov pogrebni govor povodom smrti grofa Czobora, ki ga 
je dal natisniti leta 1692. na Dunaju pri tiskarju Leopoldu 
Voigtu, takole: »Bis jetzt ein Unikum ist die Leichenrede iiber 
den verblichenen Grafen Adam Czobor von Szent Mihaly, 
konigl. Kammermeisters und k. k. Ober - General, gehalten zu 
Holics am il. Februar vom Neutraer Bischof konigl. Hof- 
kanzler und Obergespann Blasius von Jaklin. Ta knjiga je: 
Jaklin Balazs. Az Orok Ducsčsegre nyugosztol6 dlom Tuliitek 
et vžlt, de discer^tes cselekedetinek eml^kezetiben, veltink 6 
lo M^lts6sdgos es Nagys4gos Groff Szent Mih61yi Czobor Adam 
Fols^ges Romai Csaszar ^s Magyar Kirdly hadi Generalissa 
Tandcsa, Komornikja, Kiralyi aiton dll6nak fe6 Mestere Nyu- 
godalma: Csaszdr es Magyar Kirdly tandcsa es Uduari Can- 
cellariusa. Holiczban die II. Februarij 1629. 

Avguštin Čemi. 

Avguštin Cerni je bil stavbeni mojster ; živel je početkom 
16. veka v Ljubljani. Zgradil je poleg drugih poslopij tudi 
škofovski dvorec, stoječ zraven stolne cerkve sv. Nikolaja. 

Frančišek Blagotinšek. 

Iz župne matice sv. Križa pri Slatini je razvidno, da se 
je Frančišek Blagotinšek dne 7. januvarja leta 1750. v Polzeli 
poročil z Marijo Trostovo. Od leta 1753. do 1 7 56. je bil po- 
sestnik kmetije »Dobrovce< blizu Rogatca. Tu so mu bili po- 
rojeni otroci: Katarina, 6. novembra 1753, umrla 26. marca 
1. 1756; Frančišek Anton, 18. majnika 1. 1755; Rozalja, 
23. avgusta 1. 1756. Pri krstu sta tem otrokom kumovala: 
Frančišek Maček in Suzana Glavinič pl. Gamboč. 

Frančišek Anton Blagotinšek je bil izprva ce- 
sarski uradnik, pozneje pa kaj izboren kmetovalec. Posebno 



r 



— 11 — 

uspešno se je bavil z ovčjo rejo. Leta 1793. je redil 3000 ovac 
najboljšega plemena. Bil je vljuden, značajen in patrijotičen 
mož. Za ustanovo celjske gimnazije je podaril Lipiču 220 gld. 
Dne 8. marca leta 1818. mu je podelil cesar plemstvo s pri- 
devkom Kaiserfeld. Potomec tega Frančiška je bil znani 
nemško-avstrijski politik Mavro pl. Kaiserfeld, ki se ni 
več posluževal pravega rodbinskega imena Blagotinšek. 

Anton LubL^*) 

Anton Lubi je bil rojen v Laškem trgu 1. 1750. Šolal se 
je v Gradcu in postal po dokončanih bogoslovnih naukih pro- 
fesor morale v Lincu. Od ondod se je preselil v Gradec. Tu 
je na liceju več let poučeval. Leta 1787. je bil imenovan žup- 
nikom novoustanovljene graške predmestne župnije Marije- 
pomagaj, kjer je pastiroval 15 let. Avstrijska Biedcrmannova 
kronika ga šteje med učene, probujene bogoslovce, ker je 
opustil tedanji zastareli probabilizem in skušal katoliško moralo 
razlagati na podlagi filozofije. V tem duhu je tudi pisana njega 
knjiga: »Theologiae moralis in systema redactae tomi tres« 
(Graecii 1 781), katero so svobodomiselni bogoslovci z radostjo 
sprejeli. Dočakala je 4 izdaje. Četrta izdaja je iz 1. i782. Lubi 
je spisal tudi knjigo: »De fidciussoribus ordinis beneficio non 
gaudentibus. « (Viennae, 1780.) 

Matija Luban. ^^) 

Matija Luban, doma iz Celja, je bil »primarius Phisicae 
professor« na dunajskem vseučilišču. V letih 1566., 1574. in 
1575- je bil dekan modroslovne fakultete, leta 1576. pa pro- 
kurator dijakov avstrijskih narodnostij. Leta 1575. je bil vse- 
učiliški rektor. 



") Winklern, Biogr. und liter. Nachrichten ctc. — Oestcrrcichischc 
Biedermanns-Chronik. — Meusel, Das gelehrte Teutschland, II. Band. 

") Eder, Catalogus Rcctorum. - Aschhach, Gesch. dcr \Viencr 
Universitat- 



— 12 — 

Klemen Kupec (Koppitz — Kuppitz). >«) 

Klemen Kupec, »Carniol. S. C. M. Sacellanus et ad S. 
Stephanum Canonic«, je bil leta 1629. rektor dunajskega 
vseučilišča. « 

Pavel črnič. »7) 

Pavel Čmič, >S. S. Theolog. Doct., Canon. Viennen., 
Protonotarius Apostolicus« je bil leta 1666. rektor dunajsk^a 
vseučilišča. 

Jurij Bohinjec.)'') 

Bohinjec je bil doma iz Kranjske in je bil v drugi jk)- 
lovici 17. veka profesor dunajskega vseučilišča. (Pandectar, 
Profess. Consistorial. Episcopal. Viennens.) Leta 1675. je bil 
vseučiliški rektor. Tiskom je izdal: i.) »Noum Onomasticon 
sive Vocabulariunj Germanico-latinum. Viennae Austriae typis 
Mathaei Cosmerovii 167 1.« 2.) »Idea Fiscalis, seu assertiones 
de Jure Fisci. Vienn. 1675.« 3.) »Elogium D. Ivoni, Inclytae 
Facultatis Juridicae Patrono, in Basilica D. Stephani Proto- 
Martyris. Vien. typ. Pietri Viviani.« 4.) »Unerh6rte Niederlag, 
ser die Spieler zu Gliickstadt erlitten. Wien, 1683.« 

Jakob Krasnik. 

Porojen je bil Jakob Krasnik v drugi polovici 17. veka 
v Konjicah. Šolal se je na Dunaju in kot magister modro- 
slovja je 1. 1690. izdal v Gradcu knjigo : »Philosophia polemica 
secundum aphorismos Aristotelis. « 

Dr. Anton Brdnik. 

Dr. Brdnik je bil znamenit zdravnik ljubljanski in je izdal : 
I.) »De Medicina simplici vera Vien. typ. Sonnleitnerianis 
1779.« 2.) »Gerhardi L. B. van Swieten orationem de Medi- 
cina simplici et vera, habitam 1779.« 

»•) Eder, Cat. Rect. — Aschbach, Gcsch. der Wien. UniversitSLt 
") Eder, Cat. Rect. — Aschbach, Gesch. der Wien. Universitat. 
*") Mayer, Wiener Buchdruckergesch. — Eder, Cat. Rect. 



r 



— 13 — 

Matej Plaveč. 

Ta kranjski Slovenec je bil dekoracijski slikar ljubljan- 
skega jezuvitskega gledališča. Njegovo ime se nam je ohranilo 
v Gornjem Gradu na Štajarskem, kamor ga je menda poslal 
ljubljanski škof Hren, da je okrasil tamošnjo cerkev. V gornje- 
grajskih župnih zapiskih je citati: »Dezember. Bezalte Meyster 
dieses 1613 Jahres M. Mathes Plauuez Erstlich die 12 Apostol 
und Navin Ecclesiae 103 fl. Item das Oratorium intus et 
extra sambt den Porten Khraigstein und Fenster alles ausser 
Speiss und Trankh zu rayitten 80 fl.« 

Mihael Brdiiik.>») 

Mihael Brdnik je bil rojen 1. 1730. v Slovenjem Gradcu. 
Izprva je bil učenec sloveče ruške gimnazije. Vstopi vši L 1747. 
v tovarištvo Jezusovo, predaval je na jezuviških učilnicah v 
Trstu in Gorici »humanoria«, v Celovcu etiko in cerkveno 
pravo, v Gradcu pa logiko, metafiziko in hebrejski jezik. V 
Gradcu je bil 30 let prefekt tamošnje javne gimnazije. Leta 
1806. je stopil v pokoj in umrl leta 18 1 5. Izdal je: »Einige 
Anmerkungen ttber Giebels Broschttre die Ohrenbeichte be- 
treffend.« Tudi je po naročilu vlade neko molitvfeno knjigo 
prevel na laški jezik. Le-ta je bila namenjena jetnikom, a je 
ostala v rokopisu. 

Jurij Kozina. 30) 

Rojstvenega leta in kraja tega za prosveto Notranje Av- 
strije velezaslužnega moža nisem mogel dognati. Kozina je kot 
ruški župnik v ruški vasici ustanovil 1. 1644. učilnico, katera 
je cvetela 113 let in v kateri se je izšolalo 6931 učencev, 
med njimi preko 600 plemenitnikov iz najodličnejših rodbin. 
Zasluge tega zavoda, kateremu so bili slovenski duhovniki vo- 
ditelji in učitelji, svedoči nam najbolje ogromna množica škofov, 

") v. Stoegcr: Scriptores. 

*^) Glej moj spis: »Ruška gimnazija« v 2. sešitku »Izvestij muzej- 
skega društva za Kranjsko«, 1. 1896. 



- 14 — 

prelatov, državnikov, vojakov, učiteljev, duhovnih pastirjev, 
umetnikov in rokodelcev, katerim se je tu v mlada srca vcepil 
prvi kal ljubezni do vede, ki je pozneje plamtcla v mladeničih 
in možeh. 

Henrik Grebičničar (Grewit8chnitscher). 

Ta mož je bil slikar, porojen na Spodnjem Štajarskem. 
Leta 1745. je bil ud graške slikarske zveze. Slikal je za cerkev 
Marije-pomagaj v Gradcu in za bratovščino sv. Mihaela neko 
knjigo. Narisal je tudi po Puecholzerjevih v bakro vrezanih 
slikah : »Pogled na Gradec« in »Samostan sv. Pavla v Gradcu«.^') 

Vezir Mahmud-paSa. s"^) 

Porojen je bil v Ljubljani v prvM polovici 16. veka. Njegovo 
rodbinsko ime se ne da dognati. Vstopil je v turško vojsko 
in za vlade sultana Murada III. I. 1575. je postal vezir in paša 
treh konjskih repov. Brez dvojbe je bil jako nadarjen in na 
turškem dvoru tudi vpliven mož, kajti turški cesar mu je dal 
celo svojo hčer za ženo. V slavni bitki pri Sisku, dne 22. ju- 
nija 1. 1593., je izgubil življenje vezirja Mahmud-paše sin 

Mohamed. 

M. Kastehc."') 

M. Kastelic, doma iz Višnje Gore, je bil v prvi polovici 
18. veka inžener na Dunaju. Dunajski mestni arhiv hrani od 
njega izvrstno risano: »Mappc iiber die Erdberger Mais mit 
dem aken und neuen Donauarme«, narisano leta 1748. Iz te 
mape je razvidno, kje je Donava imela nekdaj svojo strugo. 

Mihael ZamiP^), Pavel Jugo/ic in Gregor Maček. 
Ti možje so bili poleg arhitekta Italijana Frančiška Bom- 

«'j Wastler, Steir. Kunstlerlexikon. 

**) Hammer-Purgstall, Geschichte des osmanischen Reichcs, 2. Bd. 
(Pest 1840). — Gcrlachs Tagebuch, str. 283. 

'^») Catalog der historischen Ausstcllung dcr Stadt Wien. 1873. 

"} Historia Cathedralis ecclcsiae Labacensis, auctore Joannc Grc- 
gorio Thalnitscher J. U. D. Labaci Anno MOCCI. Labaci 1882. 



r 



I 



— 16 — 

basija graditelji ljubljanske stolne cerkve. Sezidali so jo po 
načrtih jezuvita Andreja Pozzo. 

Kipi v stolni cerkvi so delo Italijana Contiera in Slo- 
venca Luke M i slej a. 26) 

Dr. Ga&par Jurij vitez Levičnik. ^<^) 
Porodil se je dne 6. januvarja leta 1772. v Železnikih, 
šolal se doma in v Ljubljani. Dovršivši v Ljubljani humanitetni 
razred je prišel v Železnike na počitnice, kjer mu je njegov očim, 
Martinčič, odrekel vsako nadaljno podporo. Globoko užaljen 
se je odpravil na skrivnem s 14. papirnatimi goldinarji na Dunaj. 
Na potovanju je došel na cesti poznate mu kupce in voznike, 
ki so \ ožili svoje pridelke na Dunaj. Tem se je pridružil in ž 
njimi potoval do Dunaja. Na Dunaju je okusil resnico znane 
prislovice: »Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh 
zunaj.« Mnogo je stradal in prezebal, predno je našel zadostno 
število učencev, katere je poučeval in si tako prislužil vsak- 
danji kruh. Dovršivši gimnazijalne in pravoslovne nauke je 
postal leta 1797. doktor pravoslovja. Že v naslednih letih 
(1799 in 1800) ga najdemo na dunajskem vseučilišču kot 
suplenta cerkvenega prava. Leta 1800. je vstopil v odvetniško 
pisarno svojega rojaka pl. Remica, ki je bil na Dunaju na 
glasu kot izvrsten pravnik in je imel obilo pravniškega posla. 
Ko je ta 1. 1 80 1, umrl, prevzel je Levičnik njegovo pisarno z 
vsemi klijenti vred. Sklenil je zakon s svojo izvoljenko iz di- 
jaških let, Katarino, hčerjo ljubljanskega profesorja Lesacherja, 
ki mu je porodila 10 otrok. Kmalu je obogatel in kupil graj- 
šcini Oberstinkenbrunn in Stollberg ter štiri vasi,, 
ki so pripadale h grajščini Konigstatten na Spodnjem Av- 
strijskem. Ker je s svojimi podložniki jako usmiljeno ravnal, 
pohvalil ga je cesar Franc I. v lastnoročnem pismu, mu po- 
delil 1. 1 8 18. plemstvo in ga nastopno leto povzdignil v viteški 
stan. Umrl je pl. Levičnik dne 20. januvarja 1. 1824. Še na 

«i) Glej »Ljubljanski Zvon« 1. XVI. str. 359. 

^^) Mittheilungen des hist. Vereincs f. Krain. 22. Jahr^'an;.j, 1867. p. 29. 



— 16 — 

večer onega dne je v sredini svoje rodbine večerjal, ob polu 
dveh po noči pa nanagloma umrl vsled krvotoka. Svojega 
najstarejšega sina Henrika je poklical k smrtni postelji in ga 
blagoslovil. Po Henrikovih beležkah je bil Levičnik srednje 
velikosti in precej zastaven. Ljubil je vinsko kapljico, a za- 
ničeval duhan. Jako je čislal latinski jezik in je svojega sina 
Henrika z učenjem tega jezika mnogo mučil. Gori omenjeni 
najstarejši sin Henrik (porojen dne 25. septembra 1. 18 10., 
umrl 25. januvarja 1. 1862.) je bil poznati nemški pesnik in 
romanopisec. *') 

Inocencij pl. Mozgan (Moskan — Moskon). 

Mož je bil slovensk^a rodu ; 1. 1595. je bil veleposestnik 
na Štajarskem. Potomec tega Inocencija, Ferdinand, je bil 

*') Heinrich Ritter von Levitschnigg, čsterr. Dichter und Schrift- 
steller, studierte in Wien erst die Rechte, dann Medicin und gieng 
schliesslich zum Militarstand uber. AIs Unterlieutenant eines Regiments 
an der tiirkischen Grenze envarmte er seine Phantasie ganz und gar fur 
den orientalischen Bilderluxus, welchen Freiligrath und theilweise Riickert 
in die Poesie gebracht hatten, und er verliess, nachdem er lyrische Prol>en 
in Zeltschriften etc. veroffcntlicht hatte, auch den Militarstand, um sich 
ganz der Literatur zu widmen. »Rustanc (Stuttgart 1841) und »Gedichtec 
(Wien 1842) zeigten ein schSnes Talent, das sich aber in dem Labyrinth 
der uberschwanglichen und haltlosen Metaphem ergieng und durch das 
spatere »West6stlich« (Wien 1846) vollends verirrte. Als Feuilletonist der 
ofiiciosen »Pester Zeittmg« erlebte er 1848/49 die ungarische Revolution 
mit, der er nach ihrer Besiegung scharfe gegnerische Bilder in »Kossuth 
und seine Bannerschaftc (Pest 1850) vorhielt. Den kaiserlichen Siegem 
widmete er seine Soldatenfibel (Pest 1852), und noch einmal zeigte er in 
»Brennende Liebe« (Wien 1852) den bereits charakterisirten Lyriker. 
Dann wandte er sich der Romanschreiberei zu. Es erschienen: »Der 
Montenegriner oder Christenleiden in der Turkei,€ »Gre- 
heimnisse von Pest,< »Der Diebstš.nger etc« Werke, deren Titel schon 
errathen lassen, dass sie einem nicht feinen und fluchtigen Geschmack 
huldigten. Zur 2^it, als Wagner >Tannhauser« auftauchte, brachte das 
Theater an der Wien ein durch Ausstattung gehobenes gleichnamigcs 
Schauspiel von ihm mit Tageserfolg; anderes Dramatische kam bloss 
zum Druck. Schliesslich sank L. zu Schachspicl und Rathselbiichem und 
dergleichen herab. 



r 



— 17 — 

6. aprila leta 171 5. od cesarja Karola VI. povzdignjen v ba- 
ronsld stan. Ivan baron Moskon je ustanovil 9. febr. 1753. leta 
fideikomis (Pišečld grad na Spodnjem Štajerskem). Ivana Ja- 
koba Moskona in njegovo soprogo so ubili 166 1. 1. v pišečkem 
gradu kmetiški uporniki. Rodbina Moskonov je bila jako bo- 
gata, imela je 12 gradov. (Pišece, Sevnica, Laško, Planina, 
Rajhenberk, Kajnah, Radeče itd.) Dosedanji posestnik pišečkega 
gradu baron Alfred Moskon je zadnji ud te nekdaj mogočne 
plemenitaške rodbine. 

Kopertin Navrinsk. 
Navršnik je bil porojen v. Konjicah. Šolal se je v Mari- 
boru in Gradcu, kjer je dovršil pravoslovne nauke. Posebno 
pridno se je bavil z učenjem klasičnih in modernih jezikov. 
Navršnik je bil ognjevit mladenič, poln idealov in romantike. 
V krogu svojih prijateljev in znancev je zagovarjal francoske 
revoludjonarce. Prijateljem se je zdel rudeč demokrat in so se 
ga jeli ogibati. Necega dne jo je Navršnik popihal v Pariz, 
da bi francosko revolucijo proučil na licu mesta. Ko se je 
vrail v domovino, ovadili so ga pri vladi kot dem^oga. Ko 
je prosil za vsprejem v državno službo, ga niso hoteli vspre- 
jeti. Mnogo bede je pretrpel, predno da so ga vender le 
vsprejeli v državno službo. Veliko let je služboval na Be- 
neškem in v avstrijskem Primorju kot okrožni komisar. Potem 
je prišel v Zader za namestnika civilnega in vojaškega gu- 
vemeija. V tej službi je zaslovel kot pravi uzor avstrijskega 
uradnika. Vse ga je spoštovalo in ljubilo. Leta 1847. j^ prosil, 
da so ga upokojili, in povrnil se je v priljubljeni mu rojstveni 
kraj Konjice, kjer je umrl kot upokojeni gubemijalni svetnik. 

Anton Mehurko. 

Tega, v Slovenski Bistrici porojenega moža prištevam 
znamenitim Slovencem, ker je kot nadškofijski oskrbnik v 
Lipnici kmetijstvo tega okraja povzdignil na izreden način. 
Pečal se je tudi s kemijo in z učenjem tujih jezikov. Bil je 

2 



— 18 — 

sptoh naobražen in je ugodno vplival na podredjene mu urad- 
nike in kmete. Umrl je v Lipnici 1838. leta. 

Dr. Anton Musnik. 
Porojen je bil dr. Anton Musnik 1726. leta pri sv. Luciji 
pod Tolminom. Šolal se je v Ljubljani in na Hrvatskem. Me- 
dicinske študije je dovršil na Dunaju, kjer je postal doktor 
medicine. Vstopivši kot zdravnik v avstrijsko vojsko, se )e v 
tej službi tako odlikoval, da ga je cesarica Marija Terezija 
imenovala protomedikom poknežene grofije Goriške. Musnik 
je bil na glasu kot izvrsten zdravnik in je bil prvi, ki je uvel 
cepljenje koz na Goriškem. V tisku je izdal : >Clima goritiense« 
(i 78 i), ter v Barcelinijevih epemeridih objavil svoja opazovanja 
o boleznih, ki so razsajale na Goriškem. Njegov sin Fran- 
čišek, kateri je na dunajskem vseučilišču 1800. 1. postal doktor 
medicine, je umrl že I. 1801. 

Edvard Dolar (Duller). 2») 
Početkom 19. veka se je preselil s Kranjskega na Dunaj 
zdravnik (kirurg) Mihael Dolar. Dne 8. novembra 1. 1809. po- 
rodil se mu je sin Edvard. Ta je imel že od narave pesniško 
nadarjenost. Na dunajskem vseučilišču je zvršil pravoslovne in 
modroslovne nauke. Kot i71etni mladenič je že začel bc^atiti 
nemško dramatiko. Spisal je dramo »Meister Pilgram«, ki se 
je igrala na gledališču »an der Wien« s povoljnim uspehom. 
Leta 1828. je spisal dramo: >Der Rache Schwannenlted«. 
Mnogo se je tudi bavil z zgodovinskimi študijami. Leta 1830. 
je šel v Monakovo in tu spisal balado »Die Wittelsbacher« 
ter sodeloval pri Spindlerjevi »Damenzeitung« in »ZeitspiegeU. 
Leta 1834. jc živel v Frankobrodu, kjer je izdajal izvrstno 
urejevani list >Phonix« in se seznanil z najboljšimi tedanjimi 
nemškimi pisatelji. Sad tega občevianja je bila knjiga >Stamm- 
buch«, v kateri je objavil pesni, kompozicije in risarije naj- 

**) »Frankfurter Konscrvationsbiatt«, 1853, str. 243 — 246, — 
Wurzbach, Biogr. Le.\., III. Theil. 



— 19 - 

znamenitejsih nemških pesnikov, skladateljev in umetnikov. 
Tudi je začel izdajati romane, novele in pesni. 

V Trieru se je oženil in od tod se preselil v Darmstadt, 
kjer je začel izdajati leposlovni list »Vaterland«. Leta 1848. je 
prevzel uredništvo lista >Darmstadter Zeitung«. Prestopil je k 
nemškemu katolicizmu in šel v Heidelberg ter se lotil bogo- 
slovnih študij z namenom, da bi postal propovednik nemško- 
katoliške zadruge. A niti hesenska niti nasavska vlada ga nista 
kot tacega priznali. Dolar je bil plodovit in mnogovrsten pi- 
satelj. Izdajal je romane, novele, zgodovinske povesti in članke 
nemško-katoliške vsebine. Najboljša so še njegova zgodovinska 
dela. Pri spisovanju romanov in novel je bil nedosleden in 
plitev. Sploh pa prepletata, kar je umevno, vsa njegova dela 
neka vihravost in duševni nemir. Umrl je na duši in telesu 
potrt v Wiesbadenu 24. julija 1. 1853. 



Iz kronike krškega mesta. 

(Spisal A. Koblar.) 

Krški C. kr. okr. komisar Viljem Mačk je podaril leta 
1846. »Historičnemu društvu v Ljubljani« med drugimi listi- 
nami tudi »Chronik der Stadt Gurkfeld*, obsegajočo beležke 
krških mestnih sodnikov in pisarjev iz 16. in 17. veka. To 
mestno kroniko, katero sedaj hrani kranjski deželni arhiv v 
Ljubljani, je porabil koncem prejšnjega stoletja oni krški ka- 
pucin, ki je spisal v krškem kapucinskem samostanu ležečo 
»Kapucinsko kroniko«. A mož najbrže starih pisem ni znal 
dobro citati, zato je napravil mnogo napak. Zlasti pomanjkljiva 
in pohia napak je vrsta krških mestnih sodnikov. Gosp. rav- 
natelj Ivan Lapajne, ki je leta 1894. izdal knjigo »Krško in 
Krčani«, je na 43. strani te knjige iz kapucinske kronike po- 
latisnil imena »vseh« mestnih sodnikov od I. 1543. — 1799. Da 
^polnimo nekoliko omenjeno vrsto, izčrpali smo iz »Kronike 
rškega mesta« imena krških mestnih sc^dnikov in dobo 

2* 




— 20 — 

njihovega sodnikovanja, ter nekatere podatke, ki imajo kaj važ- 
nosti za deželno zgodovino. Nekoliko tek podatkov je posnetih 
že tudi v sestavku, priobčenem v >Mittheilungen des hist. 
Vereines ftir Krain« 1. 1860., str. 84. 

Krški mestni sodniki: 

Vrban Lundra 1539. — Jurij Hirschfelder 6. dec. 1539. — 
Tomaž Schuster 3. febr. in 18. mar. 1541. — Jurij Hirsch- 
felder 21. sept. 1 541 in 25. maja 1542. — Boltežar (Walthesar) 
20. apr. 1543. — Nikolaj Laypacher 5. okt. 1543, 6. mar. in 
14. mar. 1544. — Valentin Fleischhacker 14. maja in 25. maja 
1546. — Jurij Hirschfelder 3. mar. 1547. — Peter Lazar 
26. okt. 1548 in 1549. — Valentin Fleischhacker 21. mar. 

1550. — Jernej Grienwalder 1 551. — Jurij Mlakar 18. nov. 

1551. — Valentin Fleischhacker 30. okt. 1552. — Peter 
Brumnik (Wrambnigkh) 6. mar. 1556 in 25. apr. 1558. — 
Jurij Kalčič 14. jun. 1560. — Fabijan Laypacher 25. nov. 
1560. — Andrej Jančič 2. avg. in 12. dec. 1561. — Peter 
Brumnik (čevljar) 12. jul. in 27. nov. 1562, 4. maja 1563, 
25. maja 1567 in 25. jan. 1569. — Matija Božič (Woschitsch) 
5. febr. 1577. — Jurij Lašič 12. jan., 6. mar. in 27. mar. 
1579- — Ivan Kharflfett 22. maja 1581. — Luka Kunec 
(Khunetz) 1601, 1602, 1603, 1604. — Jakob Strniša 1605. — 
Luka Kurin 1606, 1607. — Luka Kunec, vtretjič izvoljen leta 
1608. — Mihael Trojar (Troyer), izvoljen 9. jun. 1609 in 
14. jun. 1 6 10; leta 161 1. je bil Trojar odstavljen in sodnim 
upraviteljem izbran Cade. — Jurij Cade (Tschade), izvoljen 
sodnikom 1. 161 2., sodnikoval je še 28. maja 161 3. — Gašpar 
Kurin, izvoljen 1. 161 3. in 1614. — Andrej Kopriva, izvoljen 
161 5. — IvanWasser, izvoljen 1616. in 16 17. — Andrej Ko- 
priva, izvoljen leta 161 8.; sodnikoval je še 16. apr. 16 19. — 
Jakob Strniša je bil izvoljen leta 1619., a je kmalu po volitvi 
umrl. — Lovrenc Bobovšek, izvoljen 16 19 in 1620. — Jurij 
Kurin, izvoljen leta 162 1., imenuje se kot sodnik še 17. sept. 
1621. — Andrej Kopriva, izvoljen 17. maja 1622. — Jurij 
Kurin, izvoljen 19. maja 1625. - - Ivan Pavel Kalin, izvoljen 



— 21 — 

15- junija 1626, bil je sodnik še 17. mar. 1628. — Mihael 
Kvartuh (Quartuch), izvoljen I. 1628, sodnikoval je še 22. sept. 
1628. — Ivan Pavel Kalin, izvoljen 3. jun. 1630, sodnik bil 
še 13. maja 163 1. — Jurij Kurin, izvoljen 31. maja 1631 in 
29. maja 1632. — Luka Juralič, izvoljen 9. jun. 1634, sod- 
nikoval je še 2. mar. 1635. — Mihael Kopriva (trgovec), iz- 
voljen 13. maja 1636, 2. jim. 1637 i" 2. jun. 1638. — Mihael 
Kvartuh, izvoljen 14. jun. 1639. — Gašpar Kurin, izvoljen 
5. jun. 1641 in 10. jun. 1642. — Ivan Adam Neapolitan, 
izvoljen 25. maja 1643 in zopet leta 1644. — Gašpar Kurin, 
izvoljen 6. jun. 1645 in 1. 1646. — Mihael Kvartuh, izvoljen 
II. jun. 1647 in 25. maja 1649, sodnikoval je še 3. mar. 165 1. 
— Ivan Adam Neapolitan, izvoljen 30. maja 1651. — Andrej 
jaromin, izvoljen 21. maja 1652, 16. jun. 1653 in 8. jun. 
1654. — Blaž de Vrbani i6.febr. 1668. — Adam Neapolitan 
mlajši, izvoljen ii. jun. 1669. — Ivan Adam Hollenberger 
10. febr. 1676. — Andrej Kovačič 28. jan. 1679. 

Mestni pisarji so bili: 21. mar. 1550 Matej Kramar, 
21. avg. 1561 Viljem Mikuš, 1. 161 5. Nikolaj Holmberger in 
13. maja 1636 Ivan Rožič. — 25. maja 1. 1542. je bil v Les- 
kovcu župnik Martin D(u)rlacher. — 12. sept. 1545 je svet 
mestne občine prizanesel neki prešestnid, soprogi Janezovi, 
ker sta njen oče in soprog za-njo prosila milosti, zagrozil jej 
pa, če jo bodo še jedenkrat našli v prešestvu, da jo bodo 
dejali v vrečo in vrgli v vodo. — 12. jan. 1579 je bil sodnik 
Jurij Lašič zaradi surovega vedenja od mestnega svetovalstva 
obsojen na 50 dukatov globe. — 6. marca 1579 so meščani 
doseli, da je lastnik krškega gradu baron Krištof Ungnad po- 
trdil staro vinsko mero pri oddaji grajske desetine, da namreč 
vedro vina ni merilo, kakor je zahteval grajski oskrbnik Mih. Mikuš, 
23 lokalov, ampak 21. — Leta 1601. je bivala v Krškem laška 
vojska, katero je bil papež poslal na pomoč pred Kanižo. Šla 
je vojska po vodi in po suhem mimo Krškega šest tednov. — 
8. maja 1608 je prišel v Krško papežev nuncij, bival tu tri dni 
in potem odšel v Celje. — Leta 1622, je vedro vina stalo 



4 gld. 30 kr. do 5 gld. ; čctrtnica (schoffel) i gld. 36 kr in 
bokal 12 kr. ; četrtnica prosa ali soršice je stala 1 gld. in no- 
vega vina I gld. 40 kr. — O vseh svetih 1. 1626. je prišla v 
Krško kuga, ki je morila do sv. treh kraljev nastopnega leta. 

— Leta 1628., kvaterno soboto po binkoštih (17. junija), 
popoludne med 5. in 6. uro (po drugem zapisku med 6. in 
7. uro zvečer) je nastal grozovit potres, ki je trajal do dru- 
gega dne (po drugem zapisku 3 ure). Zvonovi pri cerkvi Naše 
ljube Gospe v Leskovcu so tolkli drug. ob drugega. Napravil 
je potres veliko škode; podrlo se je več gradov in cerkvi. 
Čutil se je potres vse leto (po drugem poročilu do drugih 
kvatrov). — O kresu (po drugem zapisku: v avgustu) 1. 1628. 
se je večkrat utrgal oblak in nastala je strašna po vodenj. Od- 
nesla je voda cele vasi z ljudmi in živino. — Leta 1629. je 
bila velika draginja, tako da je več tisoč Ijudij pomrlo za 
lakoto, več tisoč mož je pa z ženami in otroci zapustilo de- 
želo. Šli so na Ogersko in na Turško ter so ondi postali pod- 
ložniki tujim vladarjem. Draginja je trajala do nastopnega leta. 
Tudi trta je I. 1629. slabo obrodila. Bokal vina je stal o bin- 
koštih 8 kr. ; grozdje so pa jeseni, preden so je prešali, mo- 
rali mlatiti. — 26. maja 163 1 je poslalo Krško k deželnemu 
dednemu poklonstvu v Ljubljano kot zastopnika mestnega pi- 
sarja Ivana Rožiča. Poklonstvo se je zvršilo na ljubljanskem 
gradu dne 2. junija. Nadvojvoda Ferdinand III. je po zastop- 
niku Ivanu Ulriku vojvodi ILggenbergu. knezu v Kromavi, po- 
trdil vse stare svoboščine, nato so stanovi ter zastopniki mest 
in trgov prisegli. Potem je bil obed pri 12. mizah in na koncu 
so med pokanjem topov zapeli »Te Deum«. — 27. nov., v 
soboto pred prvo adventno nedeljo, 1, 1632. zvečer med 8. in 
9. uro je bil hud potres. Ljudje so strahu padali v omedlevico. 
Močno so bili poškodovani gradovi, hiše in cerkve, ker so po- 
pokali zidovi in oboki. Potres je trajal vso noč in drugi dan. 

— 22. nov. 1633 je bila taka povodenj, da so se ljudje v 
ladijah vozili po mestu. — Leta 1634. je o sv. Lukežu prišla v 
Krško kuga, ki je razgrajala do sv. treh kraljev. Umrlo je za 



r 



— 23 — 

kugo v mestu 22 oseb. — O božiču leta 1634. je nastal jako 
hud mraz. Sava je zamrznila. Precej potem je pa postalo južno. 
Led na Sa\i je grozovito pokal, se kupičil in povodenj je od- 
nesla vse mline. — Leta 1635., dne i.maja, med 5. in 6. uro 
zjutraj je bil v Krškem zopet hud potres, ki se je ponavljal 
tri tedne. — 3. maja 1635 so se uprli Schrattenbachovi pod- 
ložniki pragvaldske in ostroviške grajščine nad Celjem ter oni 
laske grajščine. Kmalu so se upornikom pridružili podložniki 
drugih štajarskih in kranjskih grajščin. Naskočili in oropali so 
več gradov in samostanov. Grajščaki so zapustili svoja domo- 
vanja in zbežali. Kmetje so po gradovih naropali veliko de- 
narja, srebra, dragocenostij, obleke, žita in vina. Krška mestna 
občina je zahtevala od meščanov, da naj se postavijo kmetom 
v bran. Na novo so meščani prisegli, da hočejo skupaj živeti 
in umreti ter puntarjem postaviti se po robu kolikor mogoče. 
Upornikov se je nabralo s Štajarskega in Kranjskega nekaj 
tisočev. Kranjski stanovi so zoper nje s cesarjevim dovoljenjem 
poklicali na pomoč Uskoke in graničarje iz Karlovca, ki so 
ukrotili upornike. Na Štajarskem jih je razkropil grof Schwarzen- 
burg. — 7. jun. 1637 j^ t)il lastnik krške grajščine baron Jošt 
Josip Moschkhon, oskrbnik pa Adam Versetzenstain. — Leta 
1639. so kapucini v Krškem začeli zidati svoj samostan. Po- 
stavili so sv. križ dne 14. junija 1639 z veliko slavnostjo. 
Navzoč je bil apost. protonotar dolenjski naddijakon cirkniški 
župnik in novomeški prost Nikolaj Mrau, 12 kapucinov ter 
mnogo duhovne in svetne gospode. Svet je kapucinom kupila 
mestna občina za 400 gld. ter dodala še 1200 gld. podpore. 
— Za časa sodnika Kurina je pridrl Turek z veliko vojsko na 
Avstrijsko, ropal je in moril. Ljudje so bežali, da so si rešili 
življenje. Na Kranjsko je pribežal iz Slezije Jurij Otislav, prost 
v Nikolsburgu, z nekaterimi kanoniki. Stanoval je prost v 
Krškem pri sodnika Kurinu od 29. apr. 1645 do 12. apr. 
1646. Bil je jako pobožen mož in vnemal je meščane k mo- 
Itvi za odvmjenje turške nevarnosti. — 30. junija 1674 je 
nestni svet sklenil, da morajo meščani, ki hočejo točiti vino, 



— 24 — 

dati je poprej ceniti in držati se od cenilcev določene cene, 
sicer plača vsakdo mestu po 40 kr. in sodniku po 20 kr. 
globe. — 10. febr. 1676 sta dobila meščansko pravico deželni 

v 

mitničar Ivan Žiga Lamperger in Andrej Tunkelstainer. — 
Mestni sodnik je bil navadno 14 dnij po izvolitvi v mestni 
posvetovalnici potrjen v sodnika s tem, da je prijel za sod- 
niško žezlo. Potem je sodnik meščane pogostil. 



Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v 
XVI. in XVII. veku. 

Spisal P. pl. Radics. 

Na vednostnem potovanju, katero sem napravil lansko 
poletje zaradi svojega dela o Valvasorju v inozemstvo, nisem 
našel samo dragocenih doneskov za »Valvasorjevo delo«, 
ampak v knjižnicah v Solnogradu, Monakovem in 
Wiirzburgu tudi celo vrsto matrikul o tamošnjih vseučiliščih 
iz XVI. in XVII. stoletja. Mej vpisanci, ki so obiskovali vse- 
učilišča, sem našel tudi več kranjskih rojakov, katerih imena 
naj tu priobčim. 

Vseučiliška matrikula v Solnogradu ima za- 
pisane: 29. oktobra 1642: Nobilis Adamus Kuschlan, I^bac, 
Rhetor ; 24. nov. 1 642 : Michael K o b a u , Tulminensis, Go- 
ritiensis, Po^ta; 14. nov. 1643: Nobilis Joannes Bere h - 
toldus ab H6ffer(n), Labac, Logicus; 25. jan. 1645: 
Adam Ant. G o j a n z e 1 1 , Nobilis, Labac. ; 7. nov. 1645 : 
Adam Schuppan, Gradensis, Carn., Poeta; Simon Ki- 
moviz, Zirklacensis, Logicus; Gregorius Vodni ck, Loco- 
politanus. Log.; Andreas We lic h ar, Greinburgensis, Log.; 
1 1 . nov, 1 64S : Gregorius L o u s c h a , Circlacensis, Log. ; 
20. nov. 1645: Laurencius Vi carin, Locopol, Log. ; ii.dec. 
1646: Joannes Aug. Ras p ab Osterberg, Praenobilis, Civilista ; 
Andreas Knifez, Stainensis, Civilista; 1. febr. 1647: Thomas 
Frid. et Ferdinandus Ign ab Hitzing, Praenobiles, Lab., 



r 



— 25 — 

Logic; 7. okt. 1647: Marcus Khunstl, I^b., Nobil., Syntax. ; 
Joh. Henr. M e i s r i m b 1 , Lab., Nob., Rhetor ; Paulus Khunstl, 
Lab., Nob., Rhetor; Joan. Ant. Khunstl, Lab., Nob., Log.; 
26. okt. 1647: Joan. Herbard. Posarell, Nob. Lab., Log.; 

4. nov. 1647: Joan. Burch. Cirdiz (?), Nob., Lab., Log.; 

5. nov. 1647: Joan. Jac. Bosio, Lab., Nob., Log.; 27. apr. 
1648: Joan. Jos. Gaudin a Lilienstein, Praenob., Lab., 
Poeta; [23. jun. 1648: Joan. Laur. Paradeiser, Juris stud., 
et. August Paradeiser, Jur. stud., Boji] ; 28. dec. 1648 : M. Elias 
Ozebski, Lab., Jurista; Wolfgangus Vinc. Waz, Lib. Baro, 
I^b., Log.; 24. okt. 1664: Franc. Herb. Barbo, Lib. Baro, Jurista. 

Matrikula bivšega vseučilišča v Ingolstadtu 
— sedaj monakovsko- vseučilišče — ima za- 
pisana nastopna imena dijakov: dne 26. junija 1606: 
Franc. Andreas žiSchayer in Ain5dt et Stegberg, Camiol., 
Nobil., Philos. ; 12. mar . 1 607 : Rodolphus Coroninus, 
Gorit., Nob., Italus, Log.; Raphael Elemannus et Petrus 
Paulus Coraducey h Nussdorf, Nob., Tergestini, Itali, Elo- 
quentiae. ; aprila 1. 1609: Michael a Rabatta, Gorit., Nob., 
Ital., Log.; Dec. Georgius Planinna, Carn., V. Juris; 23. dec. 
161 5: Georgius Retter, Rudolphswerth., Philos.; 28. mar. 
1617: Georgis SoUer (Saller?), Carn., Syntax., »famulus«, 
(vpisnina 12 vinarjev); 4. nov. 161 7: Frater Augustinus Ar- 
baisll, Carniolus, Lab., professus ad D. Emeran Ratisbon., 
Philos. stud., (obiit); 27. jan. 161 8: Franciscus Schobcr, 
philos. Magister, Lab.; 29. dec. 1626: Andreas Ver beži u s, 
V. Juris stud., Lab., (l fl. 30 kr. vpisnina); 27. avg. 1627: 
Joan. Max. et Joan. Guillel. LL. BB. k Lamberg in Ortenegg 
et Ottenstein, (vpisnina 3 gld. 40 kr.) [Joan. Champus, njuni 
»famulus«]; 18. maja 1628: Magister Nicolaus Berlin, Lab., 
V. J. stud.; I. dec. 1628: Magister Adamus Koberger, 
Lab., J. V. stud.; 23. jan. 1637: Sebastianus Hlebez, Carn., 
V. Jur. stud., v spremstvu Joan. Frid. Comes de Trautmans- 
dorfif ; 30. sept. 1 638 : Jacobus B r a b n i z , Croppacensis, Jn- 
stituti Jur. stud., »famulus« obeh: Joan. Carol. in Joan. Bem. 



— 26 — 

Khemetter » Provinzialen « iz Koroške; lo. dec. 1 64 1 : Joan Frid. 
P ar a d ei ser L. B. in Neuhaus et Gradisch, Cam., Jur. stud. ; 
Joan. Frid. TrttllerdeTrilegg, Nob., Cam., Jur. stud.; Nicol . 
Bešink, Lab., V. J. stud.; 12. dec. 1641: Daniel ab Egkh 
Lib. Baro, Log.; Bernard. Bar bo, Provinciales Carn., Jur. 
stud.; 27. dec. 1641 : Franc. Koppenjager, Lab., Nob., 
V Jur.; Mathias Vallentin, civis, Carniol., Waixelburgensis, 
V. J. stud.; 28. dec. 1641 : Joan. Wichardus Kazianer L. 
B. de Kazenstein, Jur. stud.; 25. okt. 1644: Joannes Andreas 
ab Hoffer, Lab., V. J. stud.; 29. nov. 1647: Magister Ma- 
tliaeus Sumerecker, Cam., V. J. stud.; Georgius Gereb 
(Jereb), V. Jur. stud., Carn.; [20. jan. 1648: lUustr. Dom. Dom. 
Carolus Comes a Strassoldo, Foroiuliensis, natus Florentiae, 
V. J. stud.; Magister Petrus S ca brez (Škrabec), ex comitatu 
Goritiensi, V. J. stud.]; 26. maja 165 1 : Ferdinand Ernest 
A p f a 1 1 e r , Logic. ; 26. okt. 165 1 : Franc. Albertus K h a y - 
seli, Provincialis Lab., J. V. stud., »pro inscriptione dedit 
Imperialem« (i gld. 30 kr.); [3. nov. 165 1 : Joan. Jac. de Vagghi 
lib. Baro ab A d Is p er g. Log., Austriacus]; 15. dec. 165 1 : 
Georg. Sig. Kazianer Lib. Baro de Kazenstein, Austriac, 
J. U. stud., »pro inscriptione dedit 3 fl.< ; 23. okt. 1655: 
Vrbanus Derzhar, Lab.; 5. nov. 1655: Sebast. Helewiz, 
Stainensis, Carn., J. U. stud.; [10. jan. 1657: Joan. Phil. L. 
B. Cobenzel, Goritiensis, J. V. stud.]; 14. nov. 1657: Ma- 
thias C a s i m i r u s , Carn., Lab. ; v oktobru 1667 : Geoi^us 
Ruess, Rudolphsbertensis, J. V. stud.; 8. dec. 1672: Joan. 
Herbordus Liber Baro de Muschkon (Moscon), Carniolus, 
J. V. stud., »pro se et famulo 3 fl.«; Michael Versco, Cam., 
J. V. stud., »famulus ejusdem« ; 30. nov. 1675: Joannes Gre- 
gorius Dolnitscher, Carn., Lab., Artium Liberalium et 
Philosophiae Magister, J. V. studiosus, dedit pro inscriptione 
ifl. ; 29. okt. 1684: Joan. Jos. Dinzl, ex Carniola, V. J. stud.; 
19. okt. 1685: Joan. Antonius Summerecker (Smrekar), 
Lab., J. V. stud.; 29. okt. 1685: Franc. Jac. Kovat gi z (Ko- 
vačič), Lab., J. V. stud., et Wolfgang. Henr. Kovatgiz 



— 27 — 

»frater germanus^, J. V. stud.; Joan Rudolphus Coraduci 
Hallersteinensis ex Carniola, J. V. stud.: Ant. Leop. Casi- 
mirus, Lab.^ J. V. stud.; 30. okt. 1686: Joannes Stephanus 
Floriantschitsch, Praenobilis, Lab.^ (J. V. stud.); 17. dec. 
1687: Wolfgang Joachim Khappus, Lab., J. V. stud.; 
5. nov. 1688: Joan. Carol. Lederer k Lilienfeldt, Lab., 
Carniolus, Dominorum cotnitum Joan. Christoph. et Franc. Aug. 
a Wildenstein Praefectus. ; i. nov. 1689: Illustr. et Generosus 
Dominus Wolfgangus Honorius Liber Baro de Auersperg, 
Austriacus (iz avstrijske lože Auerspergov), Pliilosophiae stud. ; 
8. apr. 1690 : Joan. Jos. Walich, Lab., J. V. stud.; 30. apr. 
1692: Joan. Jakobsky, Carn., Lab., Physicae et theol. 
Moralis stud. >pauper«. 

V vseučiliški matrikuli v Wurzburgu je poleg 
mnogih Poljakov, Čehov in Avstrijcev (na pr. 1. 1587. Joh. 
Genvich comes in Schwarzenberg, 1 596 Frid. Bi]insky, nobilis 
Polonus, itd.) leta 1594. vpisan tudi Andreas Laurich, Carn., 
'pauper«. 

Rimska cesta „Aquileia— Siscia''. 

Spisal Sim. Rutar. 

Po nalogu C. kr. komisije za umetniške in zgodovinske 
.spomenike je preiskaval g. dr. Anton pl. Premerstein, uradnik 
C. kr. dvorne knjižnice, v družbi s pisateljem tega sestavka in go.sp. 
Jamejem Pečnikom v prvi polovici septembra 1. 1898. rimsko 
cestno progo od Ljubljane do Čateža. 

O začetku te rimske ceste sem že pred leti pisal (pri m. 
»Zgodovinske črtice goriško gradisčanske, « I. str. 131 in 132, ter 
139 — 144), ali njeno progo od Maj niče do Sel pri Batujah 
sem še-le to spomlad prehodil in preiskal. Uspehi tega pre- 
iskavanja so naslednji: 

O legi postaje >Pons Sontii« so složni skoro vsi starino- 
^lovci, da se je nahajala pri Majnici, blizu izliva Vipave v Sočo. 
krnski most je pa bržkone povodenj odnesla, ker leta 489. si 
e moral Teodorik Veliki svoj most čez Sočo iz sodov narediti. 



— 28 — 

V srednjem veku pa je stal na istem mestu nov most, ka- 
terega so konečno Benečani razdrli 1. 1431., da bi ne mogli 
Turki čez Sočo udarjati na Furlansko nižino. Od tega mosta 
se vidijo včasih še temelji stebrov iz rezanega kamenja na dnu 
plitke vode. 

Od soškega mosta je vodila rimska cesta naravnost proti 
cerkvi v Sovodnjah (na njeni severni strani) in dalje do 
mirenskega pokopališča. To cesto imenuje ljudstvo še zmirom 
»rimsko cesto«, izobraženi ljudje pa tudi »T alta« (Strada alta), 
ker je bila nekdaj vzvišena nad sosednjim poljem. Na njivah 
»Polica« blizu Sovodenj (onkraj železniške proge) je dal baron 
Bianchi iz Rubij leta 1893. kopati in je izkopal O' S m pod se- 
danjim površjem kakih 6 — 7 ogrodij, ki so bila obdana z ve- 
likimi opečnimi ploščami Cnovci iz Konštantinove dobe). Na 
istem mestu jih leži še mnogo pod zemljo. Tudi v najjužnejšem 
delu Mirna, ki se Japnišče imenuje, se nahajajo rimski opečni 
grobi, pomešani s prazgodovinskimi ostanki (gradišče je stalo 
na bližnjem »Gradu«). 

Čez Vrtojbico je vodila rimska cesta skoro na istem 
mestu, kakor sedanja okrajna cesta. Koj onstran nje, na trav- 
nikih »Praprotno«, so se našli 1. 1885. rimski grobi, kateri pa 
niso bili znanstveno preiskani. Na bližnjem griču Maro- 
g ovni k (79 P^) se nahaja kraj »Na fabriki«, kjer leži v zemlji 
vse polno rimske opeke, iz česar se da sklepati, da je tam 
stala rimska opekarna. Tam gori piha vedno močen veter, 
zlasti ob času burje (od božiča do pusta), a spodej je otišje. 

Pod Morogovnikom se sledi rimska cesta poleg sedanje 
101» na široko. Pri prvi opekami, vzhodno od cerkve sv. An- 
tona v Biljah, krene jo na desno v stran in vodi po polju 
naravnost proti cerkvi sv. Lovrenca v Bukovici. Okoli te 
cerkve, zlasti na njeni vzhodni strani, je stala rimska postaja 
»Ad fornulos« (pri peč^h), ker tu na posestvu kmeta Pičulina 
so našli temelje rimskih poslopij, mozajična tla, nadpisne ka- 
mene, opeko z napisi, kuhinjsko posodo (zlasti sklede in zdele), 
amfore itd. O pustu leta 1894. je kopal na tem mestu grof 



r 



— 29 — 

Delmestri iz Medeje (z vladno podporo?) ter nakopal več za- 
bojev starin. Boljše predmete je ohranil za-se, a slabeje izročil 
konservatorju Majoniki za goriški muzej, na pr. železne konjske 
podkve, novce itd. Železne predmete, opeko in novce so našli 
v veci množini tudi bolj proti vzhodu, pri točki a okolične karte. 

Od Bukovice je držala rimska cesta naravnost proti se- 
tocju Vogerščeka in Lijaka, in sicer bržkone blizu 
točke 49., da ni bilo treba dveh mostov delati zaporedoma. 
Potem se je vzdigala počasi ob prisojni bolj položeni strani 
(na desnem bregu potoka Vogerščeka) do sedla Bezo- 
vlak 122 m na meji med občinama Cmiče in Dornberg. Todi 
je popolno zavetje in tišina. Tudi ob največji burji prihajajo 
prebivalci iz vasij Osek, Črniče, Batuje in Selo po tej poti na 
Vogersko in gredo dalje po »Grofovi dolini« na Gorico. Od 
hiše pokojnega Janeza Pinjatarija, blizu cerkve v Crničah, pride 
se lahko tudi o največjih zametih po rimski cesti v i uri na 
Vogersko. Po obronku »Na bregu« ob Vogerščeku so našli 
pri kopanju za vinograde že mnogo rimskih novcev (Mitth. 
C. C. 1894, 127). 

Od Bezovlaka se je vlekla cesta skozi »Crniški boršt« 
(131 «) nad Huhovim mlinom, čez >Merjake« in prek Kon- 
sčakove doline na Rodne, parcela št. 83^5, severno od Batuj. 
Tukaj se še sledi rimska cesta (ali kmalu se ne bode več, 
sedaj namreč spreminjajo občinske pašnike v senožeti), ker so 
njene kolotočine v skalo zarezane. Te so do 1 7 cm široke, 
4*5—8 cm globoke in 73 cm jedna od druge oddaljene. Vsa 
cesta je 107 cm široka. Vodi pa dalje čez »Mlake« naravnost 
proti cerkvi v Selah, in sicer na levi strani mimo nje. Na za- 
hodni strani te vasi, na mestu Stepnjak (parcela 122 katastr. 
mape) so našli okoli 1. 1865. kos rimske ceste. Za Berbučevo 
hišo v Selu (na parceli 549.) so našli po letu 1886. tik stare 
ceste deset rimskih grobov iz II. stoletja in mnogo rimskega 
denarja. Od Sela dalje je vodila rimska cesta čez občinski 
pašnik Sovin proti Goričici. Tudi pod Sovinom so izko- 
pali že večkrat star denar in staro orožje. 



— 30 — 

Od Goričice naprej še ni znana sled rimske ceste, ali 
vsakdo lahko vgane, da je vodila poleg današnje ceste na- 
prej mimo Križa (mimo hiš »Na cesti«) proti Ajdovščini. 

Od Ajdovščine dalje je držala rimska cesta proti Hru- 
šici. Morala se je torej počasi vzdigati in siliti navzgor proti 
Podkraju; nekateri menijo, da je vodila ni^e, nego sedanja, 
bolj proti Beli. Na nekem prazgodovinskem grobišču na »Iz- 
rejah« pri Senaboru (blizu cerkvice sv. Danijela?) so našli 
pri krčenju za vinograd pokončno stoječi rimski kamen . . . 
G . TEDIVS MODERaTv(S) V . S . L . M. Visok je 85 cm in 
širok pod zgorenjim robom 20 cm. Splošno je znano, da so v 
prejšnjih časih v Beli kopali železno rudo. Še vedno se vidi 
nekaj žlindre okoli hiše posestnika Matije Ukmarja v Beli. 
Njegovo hišo imenujejo še sedaj pri »Plavžarju« in za njo se 
tudi še res vidijo ostanki nekega plavža. Ostanki železne rude 
se nahajajo dalje onkraj Cola (severno), pri vasi Polje, kjer 
so v novejšem času tudi že iskali premega. (Poročilo učitelja 
Jož. Kostanjevca). 

Pomniti je treba, da so se Rimljani kolikor mogoče 
ogibali takih mest, kjer huda burja piše, in burja razsaja naj- 
hujše med Colom in Podkrajem, potem dalje po dolini do 
Sv. Križa.*) Tu nekje se je morala dogoditi glasovita bitka ob 
Frigidu 6. septembra 394. leta. Kakor je iz obče zgodovine 
znano, hotel se je Evgenij, tajnik umorjenega cesarja Va- 
lentinijana II., polastiti cesarskega prestola. Zbral je v gorenji 
Italiji veliko vojsko germanskih plačancev in šel ž njo po Vi- 
pavski dolini proti zakonitemu cesarju Teodoziju, ki je 
prihajal s svojimi legijami iz Panonije skozi Emono in Navport. 
Utrdil je mejne prehode v Julijskih Alpah (v Hrušici ?) ter kot 
pagan postavil na teh utrdbah rimske malike, zlasti beli kip 
Jupitrov z zlatimi strelami (Jupiter Fulminator). Dal jim je za- 
žgati brez števila žrtev, da bi mu bogovi izprosili zmago nad 

*) Najmočnejša burja je pri Slckotih , 2 km vzhodno od Šturij; 
tu svoje žrtve kar *zviva«. 



— 31 — 

Teodozijem. Evgenijeva vojska je bila zbrana v široki Vipavski 
dolini in se ni upala v nevarne gozdne prehode v Hrušici. 
Postavila pa je mnogo vojakov v zasedo na gorskem hrbtu, 
morda na Kolku (?). 

Ko je bil Teodozij prekoračil prehode, videl je v nižini 
veliko število pešcev in konjenikov, katere so bili Evgenijevi 
pristaši uredili, da so pričakovali bitke. Pa tudi na vrhu gore 
je opazil še mnogo sovražnikov, ki so mirno pričakovali od- 
ločbe. Prednje čete Teodozijeve so se koj spopadle z Evge- 
nijevo vojsko in nastala je srdita, jako dvomljiva bitka, ker po 
človeškem proračunanju ni bilo rešitve za Teodozija, če so ga 
napadli od zgoraj doli oni, ki so bili na gori postavljeni. 
Teodozij se je obrnil v tej stiski k Bogu in začel moliti na 
neki skali (jugozahodno od Trileka?). Ko so oni na gori za- 
pazili, da jim stoji nasproti njih zakoniti cesar v lastni osebi, 
so se prestrašili in njih poveljniki so poslali Teodozija poročilo, 
da se hočejo predati. Cesar je sprejel njih ponudbo in ukazal 
potem znova udariti na spodnjo vojsko (in deprensis). Zaradi 
tesn^a prehoda so se mogli Teodozijevi vojaki le počasu raz- 
vijati. Cesar je torej skočil s konja in tekel pred vojsko ter 
zavpil: »Kje je Teodozijev Bog.?« Nj^ovi barbarski zavezniki 
(bilo je baje lO.OOO Gotov) so se hrabro borili, ali nasprot- 
niki so jih toliko pobili, da so Teodozijevi poveljniki silili, naj 
se bitka odloži do drugega dne. Cesar je prebil celo noč v 
neki kapelici, večinoma v molitvi. Neka ponočna prikazen ga 
je ojačila, da je poln zaupanja drugo jutro ukazal bitko po- 
noviti. Tudi njegovi poveljniki so se čutili obrabljene in ne- 
ustrašeni Bakurij je drl nad upornika, gazeč pred seboj vse, 
kar mu je nasproti prišlo. Med bitko se vzdigne huda burja, 
ki je pušice Evgenijevih vojakov zavračala in jih strelcem samim 
v obraz metala. 

Evgenij je stal med bitko na nekem griču (nad sv. Ahcem 
)ri Budanjah?) in je za gotovo mislil, da je Teodozij izgubil 
bitko. Ukazal je svojim, naj pripeljejo zmaganega cesarja ukle- 
njencga pred njegovo obličje. Ko so vojaki hiteli proti griču, 



— 32 — 

mislil je, da mu prinašajo poročilo o zmagi. Toda, kolika pre- 
vara, ko je videl, da so ga lastni vojaki zgrabili in zvezali. 
Teodozij jim je bil namreč obljubil pomiloščenje, če pripeljejo 
Evgenija zvezanega predenj. Ko se je to zgodilo, mu je 
Teodozij očital izdajstvo. Evgenij se je vrgel na kolena pred 
cesarjem in ga prosil, naj mu samo življenje daruje. Toda 
lastni njegovi vojaki so ga usmrtili, mu odsekali glavo in jo 
na kol obesili ter pozneje po Italiji okoli nosili. Ko je bil 
Evgenij vjet, prestopili so tudi bolj oddaljeni oddelki nj^ove 
vojske k Teodoziju in ta je vsem odpustil. (Rufin, Hist. 
eccles. II. 33; Theodoret V. 24.) 

Po preiskavanjih prof. MttUnerja (Emona 121 — 129) je 
vodila rimska cesta vedno poleg sedanje, včasi pa tudi na isti 
progi, kakor sedanja, ki je bila še do 1. i728. državna poštna 
cesta. Postaja »In Alpe Julia« je stala že onstran najvišjega 
mesta v Hrušici (Corpus J. L. v. V. p. II. tab. L), torej pri 
razvalinah cerkvice sv. Jere, kjer se ozidje nekdanje rimske 
postaje še dobro pozna (Emona, 125). Od tod naprej je bilo 
le še V miljar (75 ^) do naslednje postaje »Longaticoc. Ta 
razdalja kaže na Cerkovsko vas ali Gorenji Logatec. 
Tukaj se pozna na osamljenem griču Tabor rimsko zidovje in 
blizu njega tudi staro grobišče (Emona, 118). Gotovo ni brez 
pomena, da se nahaja v Gorenjem Logatcu, kot središču vse 
župe Logatec, glavna in farna cerkev ter tudi grad, ki je bil 
nekdaj središče precejšnje gospoščine. 

Le če je stala rimska postaja v Gorenjem Logatcu, potem 
se vjema tabulna razdalja (VI M. F.^=gkm) do naslednje po- 
staje >Nauportus« s faktično razdaljo Logatec — Vrhnika. Rimska 
cesta je vodila brez dvoma po, ali tik proge »Stare ceste« čez 
Radcovec na logaško -ljubljanski okrajni meji skozi »ajdovski 
zid' po dolini navzdol proti »Stampetovemu mostu« in dalje 
n;i Hrib. Ajdovski zid naj se smatra kot »claustra Alpis 
Juliae«, ali »praetentura Italiae«, t. j. obmejni branik proti na- 
valom od noriške in panonske strani. Sledi se ga še dandanašnji 
prav lahko od Verda (nad Gradarjem) čez železnico visoko 






— 33 — 

gori pod Ljubljanski vrh, potem pa zopet navzdol čez Mirško, 
Zelniško in Dolinsko pot; čez Staro cesto popne se zopet 
proti Strmcu in Jerinovemu griču ter neha vrh Špiklja. Zid je 
bil nad i m debel, 2 — 25 m visok, brez jarka in nasipa. Stolpi 
so bili po 400 — 700 m jeden od drug^a oddaljeni in z zidovjem 
združeni. 

Te utrditve, kakor tudi izdelovanje in popravljanje cest 
so morali izvrševati vojaki. Tacit (Annales, I. 20) nam izrecno 
pove, da je bojni poveljnik poslal na Vrhniko manipule po- 
pravljat ceste in mostove: »Interea manipuli Nauportum missi ob 
itinera et pontes et alios usus.< Na dnigem mestu pripoveduje 
Tacit (Ann. II. 8), da so morali vojaki tudi prekope napravljati. 

S Hriba dalje je vodila rimska cesta nekako tako, kakor 
stara glavna cesta, na Vrhniko. Tu je moralo stati Še mnogo 
rimskih poslopij, ker na parceli 2680 (nasproti Frčhlichove 
pivovarne) so našli mozajična tla, sestavljena iz belih, črnih in 
rudečih kamenčkov. Za Frohlichovo tovarno je vodil lesen 
most na desno stran Ljubljanice; hrastovi stebri za njegove 
kobile se vidijo še sedaj v nizki vodi. Na polju tik tega mosta 
je kopal vrhniški poslanec in župan Gabrijel Jelovšek ter našel 
ogromno število svinčenih krogelj za prače in mnogo zidovja. 
Isti gospod je izkopal na griču Hruševica (parcela 2666) 
že mnogo temeljnega zidovja, rimsko okroglo opeko in rimske 
novce, med temi tudi zlate od Konstancija, srebrne od Ce- 
zarja, bronaste od Aurelijana, Makrina, Gordijana, Valentinijana 
itd. Pri zidanju vrhniške postaje pod Hrušico so našli 1. 1898. 
lepo bronasto sulico, katero hrani g. Jelovšek. 

In ravno pod Hrušico je morala voditi rimska cesta čez 
Črni potok proti Kant al i (346 w). Ker je todi svet zelo 
močviren, bilo je gotovo treba mnogo grezilnih vejnikov in 
hrastovih križev, da se je cesta na površju obdržala. Pri kilo- 
metru 14-2 (od Ljubljane) vzhodno od »Stare šrangec je pre- 
stopila rimska cesta sedanjo državno cesto, katero so še le 
Francozi izdelali. Ko so kopali 1. 1898. za vrhniško železnico, 
sojo zasledili na parceli 2103, pri kilometru 6'8 omenjene 

3 



— 34 — 

železnice. Nahaja se 12 m pod sedanjim površjem, na neka- 
terih mestih celo le 0*5 mt, na dn^ih pa do 2 m ter je 12 m 
široka. Sestavljena je od spodej iz domačega gramoza, »brusnik« 
imenovanega, po katerem je posut savski prod v 2 — 1-5^ na 
debelo, tako da so kmetje tu že pred 30. leti začeli na več krajih 
pesek kopati za posipanje svojih poljskih potov. Pri Kamen- 
potoku (i3'4 — iy6km) se nahaja rimska cesta že 20 m južno 
od državne, pri brzojavnem kolu št. 273 pa že 40 m, I>va 
stebra tamošnjega kozolca stojita na rimski cesti, a za dva 
druga je bilo treba pilote zabijati. Po vsi rimski progi leže 
hrastovi križi, ki so s cestnim blatom zadelani in obdani, kar 
je znamenje, da so se tla nekdaj znižala in da jih je voda pre- 
plavila, zato je bilo treba cesto zvišati. 

Od križišča s sedanjo cesto je vodila rimska cesta prav 
naravnost do Loga, t. j. do tje, kjer se državna cesta ovije 
okoli griča sv. Ivana. V Logu stoji nasproti Verbičevc go- 
stilne št. 19, 12* g km od Ljubljane, odiomljen rimski miljnik, 
katerega so našli malo nižje na polju, tam, kjer rimska cesta 
mimo vodi. Nad podstavcem (0*3 m) je le še 08 m visok in 
nosi številko VIII, ki naznanja brez dvombe rimske milje od 
Emone. ^) Osem rimskih milj je = 1 1'830^, in ker se državna 
cesta meri od poste, ki je 2$om oddaljena od severovzhod- 
nega emonskega ozidja, se razdalja popolnoma vjema z rimsko 

*) V VI. letniku lista »Argoc str. 199. kritikuje začasni kustos A. 
Mullner podpisanega opis rimske ceste 12 N^vporta v Emono in trdi še 
vedno, da je Emona stala na Igu. Ne samo trmo, nego še cdo »greh 
zoper sv. Duha« bi mu lahko očitali, ker se zoprstavlja od vseh avkto- 
ritet (Mommsen, Hirschfeld, Biidinger itd.) priznani resnici in ker tudi 
sam nima čisto nobenega dokaza (nego samo domnevanja), da je Emona 
stala na Igu, kjer ni niti najmanjšega rimskega zidovja; tudi rhnski ka- 
meni, ki so sedaj ali v ljubljanski stolnici ali v muzeju vzidani, niso stali 
nikoli na Igu, ker je Dolničar natanko zapisal, od kod so bili posamezni 
kameni preneseni. Če je Peutingerjeva karta, na katero se g. Mullner 
opira, tako zanesljiva, zakaj pa je na njej zarisano, da se Sava 
izliva v Jadransko morje? — O cesti čez barje mimo Babne Gorice 
(ne Lavrice!), ki ni nikoli vodila na Ig (Studenec), bo govor v pri- 
hodnjem oddelku tega članka. S. Rutar. 



— 35 — 

meritvijo. Blizu miljnika stoji tudi rimski sarkofag (1*85 X 0*55 w, 
70^« globok), ki služi sedaj za napojilno korito. Miljnik in 
sarkofag sta izklesana oba iz trdega podpeškega kamena. Na 
griču sv. Ivana je stala prazgodovinska naselbina z dvojnim 
nasipom, ki dra. precej daleč na vzhodno stran. Pri kilometru 
II. sledi se stara barjanska pot proti Kušljanovemu gradu. 

Od Loga dalje je vodila rimska cesta vedno v ravnini 
na podnožju gričev okoli Brezovice, mimo Pečovnika, vedno 
pod sedanjo državno cesto. Na ploskastem griču med Skandrom 
in Potokarjem (»Poldoxar«) se sledijo ostanki velikanske rimske 
opekarne, 200 «r na dolgo in 140»» na široko. Opeka, ki se 
tu nahaja, je 40 cm dolga, 27 cm široka in 9 cm debela. Pri 
Potokarju se je zavila rimska cesta na levo stran sedanje ceste 
pod Tomažinom. Tu so našli ob njej že več rimskih sarkofagov. 
Od Podsmreke je šla rimska cesta čisto naravnost proti 
Ljubljani, prav tako, kakor sedanja. Kmalu potem, ko pre- 
korači sedanjo mejo ljubljanske občine, se začenjajo že rimski 
grobi, katerih se je že veliko našlo na Šteklingarjevem zem- 
ljišču, zlasti mnogo pa tam, kjer stoji sedaj tobačna tovarna. 
Ti grobi 90 segali oelo na Trevnovo stavbišče (Deschmann, 
Ffthrer, str. 103). (Dalje prih.) 



Mali zapiski. 



Prazgodovinske imkopine na Doienjskem, Začetkom decembra 
L 1898. je preiskaval J. Pečnik južni obronek Vini vrh a pri Beli Cerkvi. 
Na neki njivi blizu vrhunca hriba je našel Žgane grobe z dobro ohra- 
njenimi kostmi, toda popolnoma strtimi posodami. Na vinogradu Antona 
Padariča, ki ravno leži in meri 20 «r*, je izkopal v globini 2 m 26 ogrodij 
iz latenske dobe. Našel je poleg moških ogrodij železne sulk^, meče, 
ščite in nože, pri ženskih pa fibule na veriiicah, steklene jagode, vre- 
tenca, zapestnice, lepe zanožnice, posode itd. Sredi obronka na precej 
strmem mestu je iricopal kmet vinogradnik 11 latenskih grobov, ki so 
Kli večinoma prazni, le štirje so imeli več starin : železne meče, ščite, 
zapestnice, jagode in več posod, katere pa je nevednež stri. Dne 22. janu- 
W!ja letos so naSli koj nad Belo Cerkvijo dva ženska groba; v prvem 
je bil železen nož, železno vretence, zapestnica in sklepanec; v drugem 

3* 



— 36 — 

pa ovratnica, čolničasta fibula, 4 uhani, na vsaki roki po jedna zapest- 
nica in konec nog popolnoma strt lonec. 

Pri Toplicah je začel kopati J. Pečnik februvarja t. I. Gomila 
štev. X. je imela 10 ogrodij in i žgani grob. V njih je bilo več lončenih 
posod, sulic, fibul, 2 sekiri, 2 celi in dobro ohranjeni votli zapestnici, 
mnogo jagod itd. Gomila štev. XI, v gozdu Ivana Šenice s Sel je bila 
le plitko nasuta, 12 m dolga in široka ter 2*5 m globoka. Od zunaj se 
skoro čisto nič ni poznala, a imela je bogato vsebino. Neka ženska je 
imela zelo lep ovratni nakras, mnogo obeskov, med njimi je bil lep 
bronast konjiček, jagode, uhani itd. Neki moški je imel sulico in sekiro 
in dve tako veliki čertoški fibuli, kakoršnih poprej še niso našli pri 
Toplicah. Zdi se, da so bili v tej gomili večinoma vojaki pokopani, ker 
se je našlo mnogo sulic (17) in sekir (15). Poleg tega je bilo še mnogo 
čertoških fibul (dve med njimi sta imeli konjski glavi) in okrašenih 
sklepancev za pasove. Do 4. marca 1899 izkopal je J. Pečnik 28 grobov, 
a bržkone se jih bo Še nekaj našlo, ker so se posamezni nasipi razpro- 
stirali še dalje v različni smeri. Kopanje se vrši na stroške prazgodo- 
vinske komisije v c. kr. akademiji znanostij in umetnostij, a starine se 
pošiljajo v prirodopisni muzej na Dunaj. Kdaj bo tudi deželni odbor 
kranjski kaj denarja dovolil za razkopavanje, da ne pojdejo vse najdbe 
iz dežele? S. Rutar. 

Od kod inte Totnaj? Vgibal sem, kaj bi to ime pomenilo. 
Je-li od sv. Tomaža? Ne, ker bi morala glavna cerkev biti posvečena 
temu svetniku, kar pa ni. Glavna zavetnika tomajske župnije sta prvaka 
apostolov sv. Peter in Pavel. Res, da je na stranskem altarju sv. Tomaž 
(s sulico), vender niti po slovničnih niti po glasovnih pravilih ne gre iz- 
vajati Tomaja od sv. Tomaža. V tem slučaju bi bil ostal početni ali ko- 
nečni sikovnik i ali i, kakor se kaže pri vasici Stomažu, ki spada pod 
bližnjo župnijo Stijak— Št.-Jakob. Sedanja župna cerkev v Tomaju je bila 
zidana 1. 1637., kakor kaže letnica na pročelju nad glavnim vhodom, a 
ime Tomaj se nahaja že v 13. stoletju. Prvotna župna cerkev je bila mala 
cerkvica M. B. v Britofii-Tomaju. T6maj od kor. to^ tu^ kakor v latinskem 
tu-mescere, slov. o-/^-viti, to-lsto, bi značilo mali griček, ki se dviguje 
nad drugim svetom, kakor neka o-teklina, o-/^-k. Tabor, kjer je župna 
cerkev, je res vzvišen nad vasjo in lep razgled je odtod po vsem Krasu. 
Toda imd Tomaj se nahaja še drugod, kjer ni hribov in gričev, na pr. 
na Ogerskem v onih pokrajinah, kjer so stari Slovani bivali tam pri 
Blatnem jezeru. Badascon-Tomaj (v sodnijskem okraju Tapolča) v 
vesprimski škofiji, Lesencse-Tomaj in Tomaj- Puszta. Pri Benetkah, 
kakor mi je pravil star vojak, je tudi vasica Tomaj o. Odkod je tedaj 
naš Tomaj dobil ime ? T6maj = t6mun, tolmun, pomeni jamo ali brezen, 
ki vodo požira. V sredi Tomaja je bil nekdaj župnikov ovočnjak (sadni 



— 37 ~ 

vrt) imenovan »Jama«. Sedaj je »jama« z obokom pokrita. V žrelo one 
jame tomdja ponicuje vsa voda, ki ob nalivih priteče iz zgornje vasi, 
od cerkve iz Tabra. Ustno poročilo pravi, da je bilo tu v starodavnih 
časih jezero. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar ima na strani 676.: 
tolmun, eine tiefe Stelle im Wasser, der Tumpel; isto pomenja tomun 
in tovun. Od tod imamo več krajevnih imen na pr. : Tomin — 
Tolmin, koder voda Tolminšica v globoki strugi mimo teče. Na Kranj- 
skem: Tomajna, Tomačevo; na Primorskem: Tomdčevica, kjer 
je velik dol, kamor se izgublja voda o velikih nalivih. Uradno so začeli 
to im^ pisati »Tomdievica«, a ni pravilno, ker ljudstvo določno izgovarja 
Tomd^v'ca, in tam nimajo nobene cerkve. 

Korenina tlm — tolmačiti je temnega izvora, a ipak je slo- 
vanska. V okrožju češkega in poljskega narečja so kraji istega korena: 
češki Tlumačav, poljski Tlumač. V Miklošičevi knjigi : »Die Bildung der 
Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen,c berem samo tom, a tlm 
ne. Tolmin mora biti iz iste korenike, kakor Tlumač, kakor kaže nemški 
Tolmein, ital. Tolmino, lat. Tulminum. Isto Tolmačevo pri Ljubliani. 
(Levstik v »Novicahc 1866, str. 394.) Tudi »Tdvunc je istega korena. 
Na Hrvaškem pod senjsko (Zengg) biskupijo je Župnija Tounj (Thouin). 
Po Slovenskem ne najdem sicer samega Tovun, pač pa sta (s preponom) 
m a- tovun dva kraja: Matovun pri Skocijanu, kjer voda Reka v jamo 
ponika, torej bi pomenjal Matovun = grosser Wasserschlund, in v Istri 
mestece Matovun- Motovun (ital. Montona), pri vodi Mirni (Quieto). 
Veliki gozd v dolini poleg reke se imenuje Matovunjski gozd, »Der Forst 
von Montana«, kjer so že Benečani najlepše hraste sekali za svoje ladje. 
Montona ni od ital. monte — hrib, nego popačeno iz stare slovanske 
besede Matovun. (V slovenščini imamo še drugih besed s preponom ma, 
na pr. klen in maklen, sosna in naše ma-cesen, pa o tem ie pisal po- 
kojni B. Raič v nekdanjem Vestniku.) 

Naš kraški T6maj (v Tomdju, iz Tomdja) je v starejših listinah 
pisan tudi Thomay, Thomai, cel6 Thomadium! Ko se je kopalo za 
temelj novi zgradbi na tomajskem Tabru, so našli mnogo črepinj od žar 
in loncev in ročev lončenih posod, posebno pa onih prstenih kolačev 
(torcheres), ki se povsod nahajajo na starih tabrih. Znameniti so ti kolači 
radi okraskov (Tiipfelomament), ki neki kažejo, po mnenju strokovnjaka 
dr. Marchesettija v Trstu, na 5. stoletje pred Kristom. Našli so železen 
mal lemež, katerega je dr. Marchesetti krstil za »vomere celticoc, keltiški 
lemež. Dalje so našli par bronenih zapestnic in uhanov (s tremi rinčicami), 
in ti da so slovanski (specifico slavo), je rekel isti g. doktor in mu- 
zejski vodja v Trstu. No, iz kojega stoletja pa so ti uhani? vprašal sem 
g. vodjo. »Nekako iz sedmega stoletja po Kristu«, je rekel. Je-li to ver- 
jetno? One črepinje, roči, kolači, lemež, uhani, vse to se je našlo tam 



— 38 - 

pomešano drugo z drugim. Lemež ne more biti keltiški, ker take 
lemeže rabijo Še dandanes po Istri, da i njimi pripravijo ali HDekot4!« 
zemljo, da jo potem lo2e skopajo. Kolače, lemež, uhane in neke črepinje 
sem oddal v tržaški muzej. Lansko leto so kopali grapo za trte na to- 
majskem Gradišču ter so našli dve ogrodji, menda moža in žene. Ženska 
je tudi imela iste vrste uhane, kakor so bili v bližnjem Tabru. Ob novem 
letu letos je prišla iz Reke prekopovalka (Marija Gallovich) ter je mnogo 
starin pokupila po Krasu, vzela je tudi ona dva uhana. Dala je zanja 
20 novčičev. Še-le potem, ko je bila že odšla, sem o tem zvedel. 

Mat. Saa. 

K &wotopisu slovenskega pisatelfa Jurija GoUnta^ra. Leta 
'773- je bil Jurij Gollmayr učenec latinskih šol pri 00. jczuvitih 
v Ljubljani. V tedanjih gimnazijskih izvestjih, nosečih naslov: No- 
mina | in | arena literaria victorum | qui { insigni munificentia { hidytonim | 
ducatus Camioliae | statuum | in aula academica | coll^ii societatis Jesu | 
Labad | proemiis donati sunt, | aut | his proxime accesserunt. | Mense 
septembri die VIII. | cIdIdcc. LXXin. | (Tiskano vse z majuskuli.) Typis 
JOANNIS FRIDERICI EGER, Inclvt, Provmc. Cam. | Typographi — 
stoji: £x Rhetorica: Georgius Gol Ima yr Cam. Rathmanst. Doma je 
bil iz Lesec, ki so tedaj spadale še pod radovljiški zvon. Sošolca sta 
mu bila pri jezuvitih Anton Linhart in Jurij Veha. 

V zapisniku škofijskih ukazov štev. i. (Protokoli der Ordinariats- 
Verordnungen Nr. i), hranjenem v trnovskem župnem arhivu v I^bljani, 
je zabeležen razglas ljubljanskega višjega škofa Mihaela 
Brigida, s katerim lepo proslavlja načefaiika škofijske pisarne in kon- 
zistorijskega svetnika Jurija Gollmayra ter naroča duhovnikom, naj izpol- 
nujejo vse škofijske ukaze in odloke, podpisane z nj^ovim imenom, ter 
naj mu skazujejo popolno zaupanje in pošto vanje. Razglas sidve: Unserer 
ehrwurdigen lieben Pfarr- und Kuratgeistlichkeit des Dekanates Laibach 
unseren Gruss und Segen bevor! EHe vielljahrigen bei dcn vichtigen 
Dioezessangesch^en gesammelten ausgezeichneten Verdienste Unseres 
Kanzlers und Konsistorial Raths Herm Georg Gollmayer dienon uns 
zum Beweggrunde ihn, nachdem er sich durch seine in allen F&llen be- 
wiesene Klugheit, Bescheidenheit, und Wi9senschaft unseres voUkommenen 
Zutrauens wurdig gemacht hat, in obiger Eigenschaft der sammtlichen 
ehrwurdigen, lieben Pfarr- und Kuratgeistlichkeit zu dem Ende vor- 
stellen, damit sie ihn als solchen anzuerkennen, und alle unter seiner 
Unterschrift erfolgende Ordinariats Anordnungen und ErlSsse als solche 
anzusehen, sie pfiichtmassig in die Befolgung zu setzen, und ihm mit 
allem Vertrauen die schuldige Ehrfurcht zu enveisen wissen mogen« 
Aus der Fursterzbischofl. Amts Kanzley. Laibach am 20**;» Dezeniber 
1801. Michael Erzbischof m. p. 



— 3& — 

t 

Generalni vikar Jurij Gollmayr je bil med tistimi tali, ki so jih 
Francozje po noči med 31. velikim srpanom in i. kimalcem 1809 zalotili 
kot poroke, do bo kranjska dežela plačala zahtevano vojno davičino. Z 
dragimi tati vred so ga priprli na Gradu ter nastopnega dne ob 5. po- 
poldne odvedli v trdnjavo Palmanuovo, odkoder se je vrnil v Ljubljano 
dne II. listopada 1809 (»Camiolia« 1843, str. 391 ; Dimitz, Geschichte 
Krain's, IV, 2^5). — Stolni prost in generafaii vikar Gollmayr je umrl 
dne 10. velikega srpana 1822 za oslabelostjo. Dan potem ga je pokopal 
kanonik in c. kr. gubernijahii svetnik Jurij Maver. (Mrtvaška knjiga stolne 
cericve ljubljanske.) — Gollmayrova knjiga: Sveta Mafha, ki jo je v 
12. izdaji temeljito po{niivil Mate) Ravnikar, je izila 1. 1839. pri Blazniku 
v 17. natisku. I. Vrtiovnik. 

S iom eu ski napis na stari cerkveni umeMni, V Slovenjem 
Šoihciu blizu Grabštajna na Koroškem se je nahajaki umetno izdelana 
masna pala. Veznina na licu je predočevala tmjevo krono, ime IHS, 
rdeče srce, zgoraj križ, okrožen s Kristusovimi mučili. Spodaj ob robu 
sta bili z goškimi črkami vezani besedi : amor mors. Na drugi strani je 
stalo ime: Adamus Saxo, nad njim: IHS, spodaj je bila letnica: anno 
domini 1598; v središču je bil nameščen slovenski napis. — Kunst- 
topographie K&mtena str. 414. — Der Kirchen-Schmuck 1895, str. 43. 

Slovstvo, 

L -^Zgodovina Poliianski iupnije s nskaterinti pogledi v njgno 
okolico.* Spisal dr. Jožef Pajek. Maribor 1898. Natisnila tiskarna sv. 
Grita. 138 stranij v mal. %\ — Pisatelj te knjižice nam najprej na kratko 
pripoveduje nekoliko iz staiejše zgodovine Slovencev, v poznejšem delu 
pa se, kar je tndi naravno, ozira le bolj na zgodovino poKčanske župnije 
in na to, kar je ž njo v zvezL Najnatančnejši je proti koncu, kjer se peča 
z najnovejšo zgodovino poličanske cerke. Če pisatelj tu in tam ni porabil 
marakakega zgodovinskega vira, ne smemo mu tega tako hitro zameriti. 
To se bode še marsikomu pripetilo, dokler ne pridemo do tega, da bi 
vsaj glavno gradivo za našo domačo zgodovino zbrali in izdali, kakor to 
delajo tadi drogi narodje. Hvaležni smo lahko pisatelja za to, kar nam 
je novega podal v svoji knjigi Veseli nas, da je knjiga pisana za Slo- 
vence, ne pa za tiqce. Kos. 

n. * Vodite/J v bogoslovnih vedah,< Izdajajo profesorji kn.-šk. bogo- 
slovja v Mariboru. Urejuje dr. Fr. Kovačič, profesor bogoslovja. Letnik I 
(1898) v štirih zvezkih ima 312 str. v vel. 8^ Letnik II. (1899) do sedaj 
I. zvezek s 96. str. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Prvi letnik 
stane i gkL 20 kr., drugi letnik pa 2 gld. — Ker nam ta časopis ne 
prinaša samo bogoslovnih razprav, temuč tudi marsikak historični se- 
stavek, zato je pač na mestu, da se zanj zanimlje tudi prijatelj domače 



— 40 — 



• 



Zgodovine. V prvem letniku nam opisuje dr. Jožef Pajek cerkev naŠc 
ljube Gospe na Lebarju pri Mariboru (glej str. 1 19 — 123, 195—204 in 
275 —283). Na str. 224—229. ocenjuje dr. A. Medved Schuster-jevo knjigo 
^Furstbischof Martin Brennerc, na str. 303—310 pa M. SI (Matej Slekovcc) 
Pajkovo Zgodovino poličanske župnije. Prvi letnik jt imel tudi prilogo s 
sestavkom »Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.* Življenj opisne 
črtice. Nabral M. Slekovec. 44 str. v vel. i6 •. V prvem zvejku IT. letnika 
nam je spisal dr. J. Lesar na str. 20-23 sestavek v Stivanskem evan- 
geliju, dr. Jožef Pajek pa na str. 51—61 o ostankih dveh krščanskih ba- 
zilik rimske Celeje. — Na str. 86 —90 odgovarja dr. J. Pajek M. Slekovcu 
na njegovo oceno, priobčeno Že v I. letniku omenjenega Časopisa, Ha 
str. 88., v 21. pravi rečeni pisatelj, da se je splošno iitLseijevanje Slovencev 
izvršilo v druji polovici devetega stoletja. Mislim^ da je beseda »de* 
vetega« na tem mestu lapsus calami. Ako bi vender v resnici hotel kaj 
takega trditi, bi ne bilo težko dokazati, da se moti. Razun naštetih se- 
stavkov in ocen pa so natisnjene v »Voditeljuc še druge razprave, ka- 
tere morejo prav tako zanimati teologa, kakor zgodovhiarja. Tako napr. 
spis dr. Fr. Sedeja »O nekaterih znova najdenih spomenikih, tičočih se 
sv. pisma*. Kos, 

III. Jugoslavtnska akademija znanosti i umjctn^sH u Zagrebu je 
ravnokar izdala pet znamenitih znanstvenih knjig in le so: i*) Dn Djuro 
Šurmin: Hrvatski spomenici, zvezek L, obsef^ajoČ na 500 straneh 
hrvatske listine od 1. 1 100 do 1500. Teh spomenikov izidejo še tr[knji|»c. 
Gradivo je večinoma zbrano iz Kukuljevičeve in Lopami če ve zbirke, 
drugo je iz arhivov. Tudi z glagolico in latinico i^sane listine je pisatelj 
izdal zaradi jednotnosti v cirilici. — 2.) Starine, XXIX, knjiga; med 
štirimi spisi te knjige je posebno važen sestavek o Srečkovicevem srednje- 
bolgarskem evangelju. — 3.) Dr. Ant. Radič: Zbornik za narodni 
život i običaje južnih Slavena, zvezek 3, drugi deL Tu mej dru^^m 
L. Kuba nadaljuje spis o narodni glasbeni umetnosti v Dalmaciji. 4.} in 
5.) Rad. V zgodovinskem delu »Rada« P. Matkovic priobčuje: Poto- 
vanje po Balkanskem polotoku v 16. veku. V pnrodoslovnem delu so 
pa sestavki o geologiji, potresih na Hrvatskem 1, 189S. itd. Čestitamo 
Hrvatom na odličnem napredku znanstvene književno?iti in vabimo iz- 
obražene Slovence, da posežejo po teh znamenitih knjigah, katere je 
prejelo »Muzejsko društvo za Kranjsko« in jih odstopi muzejski knjii- 
nici v Rudolhnu. 

IV. Das kaiserl. kčnigl. adelige iveltlicke Ft liuieinsiift im Htrzog- 
thume Krain, spisal deželni tajnik Josip Pfeifer Brošura obsega 57 
stranij in je ponatisnjena iz podlistkov letošnje »Laibacher ZeiCung«. 

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
NatiHnili J. Blasnikovi nasledniki v Ljubkimi. 



>-> A 



. ^ ,j ^ i .<^ , 



W1i 



IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 

ZA KRANJSKO. 



Anton Koblar. 



i^emii^ i A 



:SiLeK ^. 



^^S^ 



&;il' 






m- 






wm 



-<«<?«0<t<^«<e<^(?*C0«f<5«te<<*^> 



V Ljubljani 1899. 




: M^m' ni i ^ M^m"m *mm''w.'fm, ' m ^ 

*«££io^ letniku iftmtd »tevcstij* fe česa ^ i^kt 



HARVARDCOLUGE UBmAHV 

NOV. Z, 1919 
* \ IIIINOTFUI»0 



Vsebina 2/ s^itka. 



■-. . ' /" ' Stran 

1. SiHtoH Rttiar: Rimska cesta *A^uiieia-^Siscia* (DaJj^) .* . ; 4.1 

2. Iv. Vrhovnik: O Valentinu Vodniku . . ... . . . . . ,. s^ 

3. Frid^Un Kmvčii: Znameniti Slovenci (Dalje) . » 1 . . . . . 5R 

t."/. Vrhovni^' Francoske lenitve ^ Ljubljani . . ... . . * 72 

9, A. Aškerc: Slovenski prisegi iz Ijubljansk^a mestnega arhiva .. 73 

3. /, VrhoPnik: Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti . 74 

4*/. Fr/rar^^; Frančišek Jullani. ... . , . . . . . .. • . 75 







Muzejskega društva za Kranjsko. 



Letnik IX. 1899. Sešitek 2. 



Rimska cesta ,,Aqu]leia— Siscia''. 

spisal Sim. Rutar. 
(Dalje.) 

V Emono je prišla rimska cesta prav tam, koder vodi 
sedanja > Rimska cesta* na Lužo in na Valvazorjev trg. Vhodna 
vrata so se imenovala »porta principalis sinistra«. Tu nekje 
jc moral stati rimski > forum«, od katerega je vodila glavna 
cesta dalje po Gradišču skozi »porta praetoria« (pred Wurz- 
bachovo hišo) in po »Dunajski cesti* proti Savi. Dolenjska cesta 
pa je šla po »via principalis« mimo križevniškc cerkve in po 
Salendrovih ulicah naravnost proti Ljubljanici. Čez Ljubljanico 
je držal lesen most nekoliko nižje pod sedanjim šentjakobskim 
mostom naravnost proti »Stiškemu dvorcu«, da se je prišlo 
prav v središče prvotne Ljubljane iz dobe mostišč, t. j. na 
sedanji »Stari trg« ali »Pod lipo«. Ko so I. 1889. polagali cevi 
za ljubljanski vodovod, izkopali so več predmetov iz omenjene 
dobe. Proti koncu Florijanskih ulic so našli tudi grobe, pra- 
zgodovinske in rimske. 

Rimska cesta je držala kakor sedanja karlovška cesta 
čez Gmbarjev kanal. V Kurji Vasi pa se je ovijala prav okrog 
Golovca (koj nad vasjo jc stalo prazgodovinsko gradišče), dr- 
žala je torej nekoliko bolj na levo od sedanje. Ko so kopali 
I 1892. za dolenjsko železnico, so našli od avgusta do no- 
vembra za zadnjo hišo »pri Andrcjcu« ali »pri Uraniču« več 
prazgodovinskih in rimskih grobov, med njimi tudi dve bukovi 

4 



— 42 — 

krsti, ki sta pa koj razpadli. Pol^ preperelih kostij od moških 
oseb sta bila v vsakem grobu Še po dva sandalska podplata, 
ki so bili pa tako suhi, da so koj izgoreli, ko jih je nevedni 
sluga železniškega podjetja zagnal v peč. Na obronku je bilo 
v lapor vdelanih kakih i6 lukenj, v katerih so bili ostanki 
žganih mrličev. Tudi rimski grobi so bili v lapor vdelani in 
v vsaki luknji so stale posode. Iz opeke so bili sestavljeni 4 
grobi, ki so ležali malo nad cesto, komaj 0*5 w pod zemljo 
(pri jednem so bile opeke postavljene v podobi strehe). V njih 
so bile lan)pice, črepinje od posod, fibule, denarji itd. Želez- 
niško vodstvo je bilo dolžno izročiti vse te predmete muzeju. 
Koj pod temi grobi (t. j. nižje na desni strani), je držala rimska 
cesta, katero preseka železnična proga koncem Andrejčkove 
hiše, malo na levo stran od sedanje karlovške ceste. Našli so 
jo 1*5 w pod sedanjim površjem (pomniti je pa, da se je zemlja 
z Golovca večkrat usedala), bila je 6 — 7 m široka in sestav- 
ljena od spodej iz debelega kamenja, na katero je bil naložen 
savski prod. 

Iz Kurje Vasi je vodila rimska cesta vedno ob podnožju 
Golovca nekoliko na levo od sedanje, tako da stoji na nji že 
marsikatera sedanjih hiš. Pri »Ocvirku« sta se videla baje še 
pred tridesetimi leti dva rimska (?) vodnjaka. Ob vsi cesti 
dobivajo mnogo denarja, zlasti srednjeveškega in novejšega, 
ker je po njej vedno korakalo mnogo vojakov, tudi Turki so 
prihajali po njej v Ljubljano. Tako so našli delavci 1. 1892. pod 
neko dvajsetletno češnjo pri 68 km (železničnem) mnogo sre- 
brnega denarja, katerega so pa hitro poskrili. 

Nekoliko dalje od Lavrice, blizu 7. kilometra državne 
ceste, cepila se je pri mostiču stranska rimska cesta 
proti Babni Gorici. Delavci, ki so šoto rezali, našli so jo leta 
1873., a prof. MtiUner trdi, da jo je on našel, kar se pa ne 
vjema z njegovim popisom v »Emoni« str. 22 — 23. Kari 
Dežman jo je dal 1. 1876. pri Babni Gorici in pri Strojarjevem 
grabnu odkopati. Položena je bila na črno šoto i — vini pod 
sedanjim površjem in nanešena v severnem delu iz dolomita, 



— 43 — 

v južnem pa iz proda, katerega so bližnji potoki nanesli. Prof. 
Mttllner sam priznava (str. 22), da se njeni zadnji sledovi na- 
hajajo >na vzhodni strani Ižice«, in (str. 88.) da je prišla 
do trdne zemlje »med Kremenico in Studencem, torej na- 
sproti dolini pod Sarskim, še vzhodno od zadnje hiše 
na Studencu«. Kje je torej tista »schnurgerade Richtung« 
med Babno Gorico in Studencem? Ko bi ta bila, morala bi 
rimska cesta vsaj jedenkrat prekoračiti Ižico, a dokazano je, 
da je niti jedenkrat ni prestopila. 

Kam pa je torej vodila stranska rimska cesta mimo Babne 
Gorice? — Vodila je več ali manj naravnost proti Staremu 
Trgu pri Ložu, torej v deželo Japidov. Dotikala se je pa 
teh-le posameznih krajev : Kremenica, Golo Crimski kamni), šla 
je pod Kureščkom čez Lomnik na Purkarče, Mačkovec in 
Selo (važen prehod '), rimsko zidovje, dve hiši, gostilni ali ca- 
rinarnici). Studenec, Hudi Vrh, Metlje in Stari Trg. Od tod 
je šla glavna proga čez Dane, Stare Ognice na Javorniku, 
Juršiče, Parje, Ravne, Buje, Britof, Naklo, Motavun in Lokev 
v Trst (Primeri: »Izvestja muz. društva«, V. 214). Od Starega 
Trga je pa gotovo vodila tudi manjša tovorna pot na Prezid 
in dalje v kupsko porečje. 

Toda vrnimo se k glavni vojaški rimski cesti. Od Lavrice 
dalje je vodila cesta skozi in skozi ob sedanji državni cesti, 
odnosno skozi Tlake po stari cesti na Razdrto. Tu so našli 
pri kilometru 18*56 (železničnem) rimski grob v amfori s 
prednjim delom svetilke. Pri kopanju za šmarijski vodovod so 
našli na cesti mnogo rimskih črepinj, ki so bile bogve kdaj 
na njo zmetane, da so služile za gramoz. Nad vasjo Šmarije, 
zahodno od nje, so našli veliki, teden leta 1896. 10 rimskih 
grobov z mnogimi razbitimi svetilkami (jedna je imela krasno 
marko SERENI), z 2. balzamarjema in I.Trajanom. Višje gori, 
»naRežilah«, je stalo prazgodovinsko gradišče. Podobne rimske 

*) Prehod je bil zagrajcn z rimskim zidom od Gradiškega Vrha do 
Sv. Primoža in do Sv. Ulrika nad Nadliškom. 



- 44 — 

predmete so našli tudi za Škrjančevo krčmo, potem pri ko- 
zolcu hiše št. 25. in na stavbišču hiše št. 31. 

Od Šmarija naprej je vodila rimske cesta malo bolj na 
levo od sedanje, naravnost po dolinici med Sapom in Para- 
diščem. Na obronku >FarovŠkega hriba«, prav ob poti iz 
Šmarija v Podgorico, je izkopal J. Pečnik 29. avgusta 1. 1896. 
v naglici dva žgana rimska groba v globini samo 0*3 m z 
mnogimi razbitimi posodami, ali z dobro ohranjenima leščer- 
bama VETTI in AGGILIS. Tam je še vse polno žganih rim- 
skili grobov, od katerih ne leži nobeden globočeji nego 05 m. 
Zato bi bilo vredno ves ta kraj natančnejše prekopati. Ko so 
gradili dolenjsko železnico, našli so med Sapom in Podgorico 
več žganih rimskih grobov (tudi sarkofag iz mehkega kamena 
so bili že poprej tam našli) med kilometrom 2 3 4 in 2 3 6 na 
kraju »Mahuje« in šmarijskimi parcelami 398, 399 itd. V teh 
grobih so bile velike črne in rudeče žare iz 11. stoletja, po- 
dobne onim pri Trebnju, potem svetilki FORTIS in NERI 
(odtisek se je na zemlji poznal, svetilki sta bili že razdrobljeni). 
Iz vsega tega sledi, da je morala pri Smariju stati večja na- 
selbina že za časa Rimljanov, čemur se ni čuditi z ozirom na 
imenitno gradišče na Magdalenski Gori. 

Od Šmarija, odnosno Cikave, je vodila zopet neka stranska 
pot naravnost proti jugu, ker se tjadoli tudi sledi stara cesta. 
V jarku pred Lukmanom se sledi 0'6 m pod zemljo 5 m široka 
cesta po sredi močvirja. Nasuta je z gruščem, kateremu se 
pozna, da so ga strla kolesa. Ta cesta je držala vedno pod 
sedanjo cesto proti Stranski Vasi in potem dalje proti Pra- 
prečam. Ljudstvo jo imenuje > staro cesto« in pri obdelovanju 
polja izgrcba še vedno mnogo zdrobljenega gramoza. Čeravno 
ta cesta morda ni rimska, vender je gotovo, da so tudi na 
Grosupljem bivali ljudje ob času Rimljanov, kajti pri zidanju 
železnice so na.sli na parcelah 997 in 998/1 14 rimskih grobov 
z debelimi črepinjami, brez priložkov, brez brona in denarja, 
kar je dokaz, da so bili tu pokopani domači siromašni ljudje. 
Naselbina je stala bržkone pri cerkvi sv. Mihaela, posamezne 



— 45 — 

koče so bile med tamošnjimi skalami postavljene. Okoli Gro- 
supljega se nahaja vse polno železovca. Nad Stransko Vasjo 
je »gradišče« 408 m (na špecijalni karti napačno zaznamovano), 
čegar nasip se še kakih 50 w daleč prav dobro pozna in je 
do 5 »I visok, zlasti na severni strani ; na vzhodu kopljejo 
gramoz, ki se trklja navzdol po mali žlebini proti neki stopici. 
Vojaška rimska cesta pa je držala po že omenjeni do- 
linici pod Paradiščem in dalje pod Hrastjem čez položeno 
preval proti Taboru. Pod hišo »Fortica« se je spuščala počasi 
v dolino Starega brega, kjer se pa njeni ostanki več ne poznajo, 
ker so jih povodnji odnesle. Ravno isto se je zgodilo tudi 
dalje gori proti Mali Stari Vasi, kjer je cesta prestopila po 
mostu na levi breg potoka. Tu se vidi srpu podoben zavoj z 
lokom na desno, ki je natančno zarisan na originalni sekciji 
vojasko-zemljepisnega zavoda. Po tem zavoju vzpenjala se je 
rimska cesta ob južnem obronku Kovačevcu in nad zaselkom 
Gorenje Duplice (sedaj je tam sam gozd) proti Kotanjasti 
dolini Seltoije (?) na severni strani vasi Peč. Ljudstvo imenuje 
to dolino tudi kar naravnost »Cesta« in trdi, da se nahajajo 
v njej »rudne jame«, zatorej ime bližnje vasi »Peč«. Po ome- 
njeni dolini se je vzdigala počasi rimska cesta do najnižjega 
prelaza na Golovcu, ki je pa z visokim drevjem poraščen. 
Onkraj Golovca se nahaja plitka Spodnjebrezovska kotlina in 
ob njeni severovzhodni strani se je ovijala polagoma rimska 
cesta, koder vodi še sedaj poljska vozna pot. Ljudstvo pravi 
bližnjim njivam »Za cesto« in ves kraj se imenuje »Cesta«, 
čeravno sedaj ni nobene ceste tam. Omenjena poljska pot 
pride pri križu na vozno pot iz Police proti Višnji Gori in 
ravno po tej progi je šla rimska cesta mimo nekega kozolca 
do višine 460 w, kjer se svet prevali proti Višnji Gori. Tu 
blizu se nahaja mnogo žlindre in ob vozni poti iz Spodnjega 
Brezovega proti Peči so izkopali že več žganih grobov, ki so 
^ili s ploščami pokriti in so imeli velike lončene posode. Pri 
jorenjem Brezovem, vzhodno od Police, so našji med vrhun- 
cema Kucelj in Gradišče (gotovo sta bili na obeh gradišči) 



— 46 — 

že mnogo rimskih starin, zlasti lep zlat od Arkadija, katerega 
hrani trgovec Trdina v Ljubljani. 

Od omenjene višine {4,60 m) vodila je rimska cesta ob 
sedanji vozni poti na Višnjo Goro. V rebru pod to višino se 
je čisto nič ne pozna, ker so jo nalivi odnesli s strmega ob- 
ronka. Pozneje pa, ko postaja obronek bolj položen, sledi se 
jo prav dobro, večinoma pod sedanjo vozno potjo. Čem bolj 
se približujemo graščinskemu polju nad Pristavo, tem bolje jo 
sledimo. Na zadnje prestopi cesta popolnoma na polje (na 
desni strani vozne poti), se zavije na lahko od leve proti desni, 
prestopi železnico in vodi za pristavo pod gradom Weixelbach 
proti kolodvoru. Južno od kolodvora prestopi rimska cesta 
zopet na vzhodno stran železnice in pod kapelico M. B. pre- 
korači vozno pot Višnja Gora — Stari Trg. Tam blizu so iz- 
kopali dva visoka štirivoglata stebra z nadpisi, katera so pa 
na okroglo obtesali in na polovico stanjšali ter ju postavili kot 
podporna stebra v Hribarjev hlev pod Višnjo Goro. Na njivi 
graščine Weissenstein, občine Dedendol, blizu hišice št. 29/26 
sledi se rimska cesta prav lahko, če se z železnim drogom v 
zemljo zabada. Tam je stal tudi neki rimski kamen (»ara« ?), 
kakor ve ljudstvo pripovedovati. 

Od Starega Trga proti Hudemu je sledila rimska cesta 
sedanji progi, le da je na nekaterih krajih, kjer so sedaj ovinki, 
držala bolj naravnost nad njo. Od Hudega naprej pa se je 
držala levega brega Višenjskega potoka do tje, kjer se potok 
skoro pravokotno obrne proti jugu. Tu blizu nekega mlina in 
pile, na »Stranjskih njivah«, se je našel velikanski rimski miljnik 
z napisom XXXXIIII NEVIODVNVM, kar se z resnično raz- 
daljo in z malim razločkom tudi s tabulo popolnoma vjema 
(MoUner, Emona, str. 95; Deschmann, Fahrer, str. 179). Ta 
miljnik dokazuje, da je tu stala rimska postaja Acervo, ali 
Acervone (ime spominja morda na bližnje gomile, katerih 
je vse polno tje gori proti Studencu in Viru). 

Od Acervona je držala glavna rimska cesta naravnost proti 
vzhodu čez »Meniške njive«, južno od nove hiše št. 30. Od 



— 47 — 

omenjene postaje pa se je cepila tudi zel6 važna stranska 
cesta, ki je držala proti jugu celo na Hrvaško. Zasleduje se jo 
prav lahko mimo Mlinščeva, Gorenje Vasi in Kompolja proti 
gozdu Kremenjek. Že koj okoli Kravjeka se nahajajo nenavadni 
prazgodovinski ostanki, ki do sedaj še niso bili zadosti pre- 
iskani. Ob izviru Krke, zlasti pri Znojilah, se nahajajo rimski 
grobi, ki segajo daleč gori proti Vrhom. Tudi koncem zadnjih 
his v Gabrovici, in sicer le vzhodno od ceste, je več rimskih 
grobov^ s ploščami pokritih. V zapuščeni cerkvici sv. Jurija na 
Korenu je bil vzidan rimski kamen veterana II. legije Maltija. 
Na Mačkovem Vrhu {710 m) nad Korenom je stalo močno 
utrjeno gradišče, kjer se vidi mnogo črepinj in okroglih zidov 
(hišnih temeljev?). 

Pri Valični Vasi, nad staro cesto, je stala ob času Rim- 
ljanov še precejšnja naselbina, ki je pa segala tudi v po- 
prejšna stoletja nazaj, ker se je našlo poleg rimskih tudi mnogo 
latenskih predmetov. Bilo je še precej hiš različne velikosti in 
oblike. Zidane so bile pa le pri tleh, in še to slabo, zgorenji 
del hiš je bil ves lesen. Vzhodno od te naselbine je našla 
kmetska deklica v septembru 1. 1896. na nekem zelniku krasen 
rimski vrč, lepo celo fibulo iz latinske dobe in tri bronaste 
ključe. Vse to je ležalo pod kamenjem, kar je znamenje, da 
je sovražnik naselbino razdejal. Vrč je bil bržkone iz Akvileje 
prenesen, je bil zel6 težek, 27 cm visok, 53*5 cm v obs^u in 
držal je skoro tri litre. Posebno lepo okrašena je bila roča : 
pod neldm drevesom je sedel satir s hermafroditom, kateremu 
se je od zadej bližal, stiskajoč mu prsi z desno roko : nad 
drevesom, že na ročinem locnju je visel zajec in dve ustreljeni 
ptici s kljuni navzdol. Od Valične Vasi doli proti cerkvici 
sv. Martina je vse polno prazgodovinskih grobov, najpoprej 
latenskih, potem pa halštatskih ; v pokopališčnem obzidju 
omenjene cerkvice je bil vzidan rimski kamen. 

Tudi na strmem obronku pod Valično Vasjo je stalo 
bržkone malo gradišče, mimo katerega se je prišlo do vasice 
Rebri C e. Zahodno od Velikih Rebric so rimski grobi med 



— 48 — 

skalami, kakor bi bil kdo buteljke v pesek zagrebel. Pod 
Malimi Rebricami nahaja se že blizu Krke skalnata votlina 
»Rivča (Rimča?) jama«. Bila je od spred zagrajena z visokim 
zidom. Ker o deževju mnogo vode iz jame prihaja, je voda 
zid izpodkopala, da se je o potresu 14. aprila 1. 1895. podrl; 
ostal je le še mali del z okencem po koncu. Po letu gonijo 
pastirji o slabem vremenu in o poldanski vročini živino v to 
votlino. Po dolgi lestvici se pride lahko v zgorenji del votline, 
kjer se nahajajo človeške kosti iz turških časov, ali tudi iz pra- 
zgodovinske dobe; natanko votlina še ni preiskana. Med Sv. 
Martinom in Šmihelom na desni strani Krke se nahaja že 
od starodavnih časov prehod čez reko. Pri poslednji vasi je 
stala rimska naselbina, ker se tam nahajajo temeljni zidovi in 
so našli že več novcev iz IV. stoletja. 

Od Vaiične Vasi je držala rimska cesta vedno od zgoraj 
po hrbtu skozi Smarjeto, Sv. Križ, Cvibel in Zafaro pri Žu- 
žemberku, kjer se je našlo že več prazgodovinskih stvarij. Ali 
mnogo važnejše najdišče je severovzhodno od Žužemberka pri 
Dobravi, dobrniške fare. Na bivšem pašniku, vzhodno od 
vaške cerkve, je izkopal J. Pečnik od 6. aprila do konca de- 
cembra 1. 1898. 27 gomil in našel v njih 229 celih grobov. 
Gradišče, h kateremu ti grobovi spadajo, se nahaja na bliž- 
njem 310 w visokem griču med Dobravo in Koriti. Ves nasip 
se mu še dobro pozna, čeravno so sedaj njive gori, kjer raste 
turšica, krompir in fižol. Na najvišjem mestu sredi gradišča 
spozna se posebno oddeljeno bivališče, kjer je stanoval glavar 
naselbine. Proti severovzhodu se spušča grič stopicasto proti 
ravnini. Glavni vhod na gradišče je držal od jugovzhoda, torej 
od Dobrave sem, drugi pa od severa in po tem še sedaj vozijo 
ter živino gonijo. Blizu tega vhoda leži na gradišču brezbrojno 
kosov žlindre. Temu nasproti, na griču vzhodno od Zagorice, 
stala je druga, manjša naselbina. Pri Revi nad Koriti je odprl 
J. Pečnik v novembru leta 1897. tri velike gomile, ki so bile 
3 m visoke in so imele 12 m \ premeru, a v sebi le po i moški, 
s kamenjem obloženi grob. Pri glavah so imeli mrliči lončene 






— 49 — 

posode (jeden celo dve) in vsi skupaj 13 pušičnih ostij. V 
drugi gomili je ležalo tudi vse polno konjske oprave. Ob cesti 
iz Korit v Dobravo pa so našli mozajična tla iz IV. stoletja, 
rimske grobove, mnogo raztopljenega svinca in v nekem loncu 
nad 250 srebrnih rimskih novcev. 

Vzhodno od Žuženberka stoji farna vas Ajdovi ca, ki 
že po svojem imenu naznačuje, da je bila tam prazgodovinska 
naselbina. In cerkev sv. M. Magdalene v Spodnjem Globodolu 
tudi kaže, da je bilo tam prazgodovinsko grobišče, kjer so iz- 
kopali dosti lobanj. Dotično gradišče je stalo bržčas na bližnjem 
griču (321 m). 

Rimska pot pa je vodila skozi Sadi njo Vas in Mač- 
kove c. Tudi tu so bile že v prazgodovinski dobi naselbine 
in se nahajajo podobni ostanki hiš, kakor v Valični Vasi. 
Zadnjim hišam v Sadinji Vasi se pravi »Gomila«. Severno od 
cerkve, blizu griča (255/«), se nahajajo ostanki rimskih hiš in 
grobov, ki so pa večinoma že porušeni (lampice nosijo marko : 
OlESCES in VTOGENE). V gozdu, bolj proti severu, stoje 
lepe gomile. Okoli cerkve v Mačkovcu se vidijo ostanki pre- 
cejšnje rimske naselbine in tudi vzhodno od cerkve je stala še 
hiša. V dolu, severovzhodno od vasi, so lepi rimski grobi iz 
opeke zloženi; pri kapeU > Stari pil« pa se razprostira pra- 
zgodovinsko grobišče. 

Vzhodno od Dvora se vzdiga prazgodovinska naselbina 
>Gradec«, ki ima kamenit nasip v obsegu 2000 korakov. Vhodi 
so bili od severovzhoda in jugovzhoda strani. Sredi gradišča 
je 15^ globok dol. Gomile stojijo v bližini na jugovzhodni 
strani (jedna je celč na špecijalni karti zaznamovana^ na par- 
celah 163/1 in 1493 dvorske občine. Neka gomila na severni 
strani Vinkovega Vrha je igo m dolga in okoli loont široka. 
J. Pečnik, ki je te gomile 1. 1885. (O preiskaval, trdi, da so 
zelo bogate. (Primerjaj: Deschmann, FUhrer durch das krai- 
nische Landesmuseum str. 63 in 64.) 

Nekje med Dvorom in Sotesko je morala priti rimska 
pot v dolino ter je prekoračila Krko pri Soteski. Od tod je 



— 80 — 

vodila dalje mimo Meniške Vasi, skozi Turen, Poljane, Čr- 
mošnice, Brezje, Gaber pri Semiču, Kot, Ručetno Vas in mimo 
Rožanca v Črnomelj. Vsa ta proga še skoro nič ni preiskana. 
Gomile so znane jedino one na meniških steljnikih, potem v 
»Branževcu« pri Selih blizu Toplic in potem dolgo raztegnjeno 
grobišče po Cerovcu proti Uršnim Selom. Ko so v tem 
kraju pokopališče razMrjali, naleteli so tudi na rimske grobe. 
Dobro znan in natanko opisan pa je »mitrej« blizu cerkve 
sv. Jurija v Kožancu. Tod mimo je vodila neka stara pot iz 
Planine (Stockendorf ) naravnost proti Gradcu (Gradac) in 
Podzemlju. .V Črnomlju pa so dobro znane gomile pri Loki 
(Mitth. der k. k. Centr. Com., 1897), potem blizu nje rimska 
naselbina med zavojem Toplica in rimski kameni v graščinskem 
mlinu. 

Iz Črnomlja dalje je vodila rimska pot proti Adlešičem. 
Tam, na hribu Plešivica (366»»), kjer stoji cerkev sv. Mag- 
dalene (ne brez pomena I), je moralo biti nekdaj velikansko 
gradišče, ki pa še čisto nič ni preiskano. Iz Adlešičev dalje 
je šla rimska pot ob Kolpi proti Marijinemu Dolu in potem čez 
reko na karlovško cesto na Hrvaškem. Tam se je gotovo 
zjedinila z drugo rimsko potjo, ki je vodila iz Novega Mesta 
čez Gorjance mimo Metlike na Karlovec. (Dalje prih.) 



O Valentinu Vodniku. 

spisal Iv. Vrhovnik. 

I. Vodnik — dijak. 

»Od 1770 do 1773 poslufham perjesuitarjih 
v' Lublani fheft latinfkeh fhol,« piše Valentin Vodnik 
v svojem životopisu, zabeleženem na prvem listu »Velike 
Pratike« leta 1795. — 1797. Kako je poslušal latinske Šole, iz- 
vemo iz izvestij jezuviške gimnazije. Uporabiti mi je bilo moči 
izvestji iz 1. 1 770. in 1772. iz ljubljanskega muzejskega arhiva 
in izvestje iz 1. 1773., ki ga hrani g. prof. Tomo Zupan v 



— 51 — 

svoji, radi mnogih knjižnih redkostij znameniti knjižnici. Naslov 
in uredbo teh programov sem popisal v »Izvestjih« leta 1895., 
str. 122., v člančiču: Anton Linhart kot dijak. 

Program iz leta 1770. navaja Valentina Vodnika »in 
Elementari Grammatices Classe«. »Ex Verfione La- 
tina« je bil za tremi premijanti sedmi pohvaljenec. »Ex Prae- 
ceptis« je bil z Ljubljančanom Maksimilijanom Schniderfchitzem 
vred drugi obdarovanec. »Ex Hiftoria« je bil za dvema ob- 
darovancema tretji pohvaljenec, >Ex Themate Graeco« za 
edinim premijantom četrti akcesist. Hvalnih redov ni dobil: 
»Ex Verfione Germanica«, »Ex Arithmetica«, »Ex Geographia« 
in >Ex Doctrina Chriftiana«. 

Leta 1772. je bil Vodnik »in Media Grammatices 
Classe«. Gimnazijsko izvestje rečen^a leta poroča, da je bil 
»Ex Verfione Latina« za tremi premijanti osmi akcesist. »Ex 
Verfione Germanica« je bil s Podbrežanom Janezom Strittichom 
vred tretji obdarovanec, »Ex Praeceptis« za tremi premijanti 
prvi pohvaljenec, »Ex Arithmetica« za dvema obdarovancema 
tretji akcesist, »Ex Hiftoria« za tremi premijanti prvi pohvaljenec, 
>Ex Geographia« za dvema obdarovancema šesti pohvaljenec, 
>Kx Themate Graeco« za edinim obdarovancem tretji pohva- 
ljenec, »Ex Doctrina Chriftiana« za edinim premijantom ednajsti 
akcesist. 

Program iz leta 1773. omenja Vodnika med dijaki »Ex 
Suprema Grammatices Classe«. S Primožem Smoletom 
vred je bil obdarovan na tretjem mestu »Ex Epiftola Latina«. 
>Ex Epiftola Germanica« je bil za štirimi premijanti četrti 
akcesist, »Ex Carmine« za štirimi obdarovanci drugi pohvaljenec, 
»Ex Praeceptis« za tremi premijanti prvak med akcesisti, »Ex 
Historia« za dvema obdarovancema sedmi pohvaljenec, »Ex 
Themate graeco« za edinim premijantom prvi akcesist, »Ex 
Doctrina Chriftiana« za edinim obdarovancem osmi pohvaljenec. 
Med odličnjaki aritmetiki in geografi tega razreda se ne nahaja 
Vodnikovo ime. 



— 52 — 

Katere sošolce je imel »Valentinus Vodnig, Carn. 
Schiskan.« (tako je zabeležen v jezuviških programih) ? Součenec 
mu je bil Peter Fifchter, rojen dne 19. rožnika 1759 pri 
Zupanu v Naklem na Gorenjskem, od 1. 1788. — 1796. župan 
ljubljanskega mesta^ umrl dne 20. sušca 1800. Sošolci 
Vodnikovi so bili dalje duhovniki: 

Andrej Achatscitsch iz Ljubnega, župnik na Do- 
brovi, pozneje od leta 1808. — 1815. župnik pri sv. Petru v 
Ljubljani, naposled župnik in dekan v Šmariji pod Ljubljano, 
umrl v pokoju dne 23. velikega srpana 1846; Kočevar Le- 
nart Prenner, pozneje župnik na Reki (Riegg) na Ko- 
čevskem, umrl dne 5. prosinca 1828; Cerkljanec Primož 
Smole, rojen na Spodnjem Brniku, župnik v Križih pri 
Tržiču od leta 1798. do 13. dne malega travna 1809, umrl v 
pokoju dne 27. prosinca 18 14; Podbrežan Janez Stroy, 
škofov dvomi kapelan, škofijski notar, župnik na Igu, pisatelj 
knjige: »Kerfhansku Premifhluvinje« 1783 (2. izdaja 1792), 
umrl dne 6. velikega srpana 1807; Krašnjan Tomaž S up p a n, 
poznejši župnik v Krašnji, umrl dne 26. malega travna 181 7. 
Poleg teh so poslušali nauke »per Jesuitarjih« prej omenjena 
leta z Vodnikom vred: Jožef Kovatsch s Šmarne Gore, Vin- 
cencij Fer. grof ab Kngelshaus-Erchey, Anton Peetz, Maksi- 
milijan Schniderschitz, Frančiček Ramor, vsi štirje Ljubljančani, 
jezuviški semeniščnik Jožef Woschitz iz Vipave, Jožef Sumler 
iz Kranja, Simon Podlipnik z Bleda, Anton Rudesch iz Vipave 
»ex Comit. Gorit. Comens.«, poznejši grajščak v Ribnici (Vodnik 
mu je pisal z Gorjuš dne 3. svečana 1794 pismo, natisnjeno 
v »Ljublj. Zvonu« 1889, str. 396.), Jakob Boschitz iz Bistrice 
»Carn. Dorneg«, Anton Walland in Jurij Macher iz Loke, 
Krištof Nittel, »Bohem. Quitkav. ex Sem. S. J.«, Jožef MOller 
iz Ljubljane, Andrej Schmalz iz Ribnice, Jožef Juvantschitsch 
iz Gorice (>Goritiens.«), Frančišek Ksav, Motschnig iz Ihana, 
Frančišek Ksav. Kastelic iz Kočevja, Volbenk Mucha »Carn. 
Corneal.«, Nikolaj Jugovitz iz Kranja, Jožef Rupnig iz Vipave, 
Karol Dernovschek »Carn. Gurken.«, Primož Profseck iz Dola, 



~l 53 — 

Janez Strittich iz Podbrezja, Vinc. Fer. Ruard z Ehinaja, ki je 
bil leta 1772. v jezuviškem semenišču, Frančišek Korimschik iz 
Ljubljane, jezuviški semeniščnik Anton Stibiel iz Vipave, Tomaž 
DoUer, Frančišek Schaver, Janez Jerneitz, vsi trije iz radovljiške 
fare, Anton Kofs iz Kranja, Jurij Kunstel iz Loke, Sigismund 
Jovio iz Novega Mesta in Ignacij Dietrich z Vrhnike. 
Vodnik se je šolal dve leti za Linhartom. 

IL Vodnik — prosilec za kovorsko faro« 

V Kovoiju pri Tržiču je dne 24. velikega travna 1. 1796. 
umrl župnik Jakob Tiringer. Višješkofijskemu razpisu kovorsko 
fare se je odzval Valentin Vodnik, ki se je že dalje časa kopal 
z Gorjuš. Bil je med petimi prosilci na predzadnjem mestu. 
Prosili so Frančišek Gartner, župni vikarij v Mirni, Matej Pintar, 
lokalni kapclan v Bukovšici, Alan Makoviz, bivši župni upra- 
vitelj na Raki, Vodnik in Floribert Pogatschnig, lokalni 
kapelan v Rudniku. Dne 4. malega srpana 1. 1796. je dobil 
Kovor Frančišek Gartner. (Škofijski arhiv v Ljubljani.) 

III. Demšar-Upparjev beneficij. 

Patron tega beneficija je bil ljubljanski škof. Prednost med 
prosilci so imeli duhovni sorodniki ustanovnika Demšarja. Za 
njimi so imeli prvi pravico do beneficija bližnji sorodniki so- 
ustanovnika Ignacija Upparja. 

Po smrti beneficijata Florijana Moschine dne 6. prosinca 
leta 1795. je višje škofijstvo podelilo Demšar - Upparjcv be- 
neficij grofu Ignaciju Hochenwarthu. Jožef Demšar je tedaj 
priporočal višjemu škofijstvu svojega netjaka Janeza Inglitscha, 
ki pa zaradi slaboumnosti nikdar ni deloval v duhovnem pa- 
stirstvu. Pomožni škof Mikolič je odgovoril Demšarju, da ško- 
fijstvo nikakor ni hotelo pri oddaji beneficija prezreti opra- 
vičenih sorodnikov Demšarjevih in Upparjevih, še-le ko so ga 
zagotovili, da ni nikogar izmed teh sorodnikov, ki bi bil za 
rabo v duhovski službi, še-le tedaj ga je podelilo grofu Hochen- 
wartu. Če bi se pa kdo izmed ustanovnikovih sorodnikov 






S^ ■'*::. ■ 



64 



oglasil, ki bi imel take lastnosti, kakoršne zahteva deželna 
vlada od prosilcev za beneficia simplicia, bode višje škofijstvo 
takoj oskrbelo Hochenwartu drugo službo. Vlada je namreč 
zahtevala, naj se beneficia simplicia spremene v beneficia curata. 
Beneficijat imej torej vse duhovnemu pastirju potrebne lastnosti. 
Teh pa ni imel Demšarjev priporočenec Janez Inglitsch. 

Grof Hochenwarth je užival beneficij od 9. dne prosinca 
1. 1795. do sv. Jurija istega leta. Za ta čas je dobil delež 
66 gld. 57 V2 ^' Potem je šel župnikovat na Kopanj. Naposled 
je bil dekan v Leskovcu. 

Jožef Demšar ni miroval. Pritožil se je na vlado, ki se 
je ozrla na njegovo pritožbo ter dne 16. velikega travna 1. 1795. 
opomnila škofijstvo, naj javno razpiše izpraznjeni beneficij ter 
ne prezira pri oddaji sposobnih sorodnikov Demšar-Upparjevih. 
Višje škofijstvo je na to dne 26. velik^a travna istega leta 
razpisalo beneficij. Dne 18. rožnika je poprosil zanj Konstantin 
Kodelli pl. Fahnenfeld opiraje se na svoje dotedanje pomožno 
delovanje v duhovnem pastirstvu pri sv. Petru pri Ljubljani in 
pri mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Na obeh krajih je spo- 
vedoval in bolnike obiskaval. 

Deželna vlada je na zopetno tožbo DemSar-Inglitschevo 
ukrenila, naj beneficijat opravlja po tri maše na teden pri 
oltarju žalostne Matere božje v cerkvi sv. Florijana ter naj 
hkrati deluje v duhovnem pastirstvu pri župni cerkvi sv. Jakoba. 
Kadar škofijstvo oddaja beneficij, naj imajo pri enakih last- 
nostih prednost sorodniki ustanovnika. Demšar in Inglitsch sta 
umolknila. Višje škofijstvo je namreč dne 17. velikega srpana 
1795 naznanilo c. kr. deželnemu glavarstvu, da se na razpis z 
dne 26. velikega travna istega leta ni oglasil noben sorodnik 
Demšar-Upparjev. 

Beneficij je dobil Anton Erschen, ki je bil dotlej bene- 
ficijat v Dolu, s pogojo, da hkrati kapelanuje pri mestni župni 
cerkvi sv. Jakoba. Službo je nastopil dne i. listopada 1. 1795. 
Naslednje leto je dobil ekspozituro na Rovih. (Škofijski arhiv 
v Ljubljani.) Na njegovo mesto je prišel z Gorjuš Valentin 



— 55 — 

Vodnik. Kakor Eržen, je bil tudi on beneficijat pri sv. Flo- 
rijanu in kooperator pri sv. Jakobu ob enem. (»Lj. Zvon«, 
1889, str. 399.) 

Vodnik je prvikrat pri sv. Jakobu poročal dne 14. velikega 
srpana 1. 1796. in sicer: Jožefa Introzzi in Marijo Franz. Pod- 
pisal se je : Kaplan. Pozneje se je večinoma podpisaval : Stadt- 
kaplan. Prvikrat je krščeval v omenjeni cerkvi dne 4. kimalca 
1. 1796. (Župni arhiv sv. Jakoba v Ljubljani.) 

Prejšnjemu benefidjatu Antonu Erženu je bila plača v 
znesku 250 gld. z zadnjim dnevom velikega travna leta 1796. 
ustavljena. S i. dnem velikega srpana istega leta je bila na- 
kazana novemu beneficijatu Valentinu Vodniku. Ustanovna 
glavnica Demšar - Upparjevega beneficija je znašala 7000 gld. 
nemške veljave. Beneficijat je moral oskrbovati sveče ter za 
vino, masno obleko in za cerkvenca plačevati cerkvi sv. Flo- 
rijana po 28 gld. nemške veljave na leto. Tako je bilo običajno 
do Erženovega službovanja. On in za njim tudi Vodnik nista 
prejemala več obrestij ustanovne glavnice, ker je vlada združila 
Demšar-Upparjev beneficij z verskim zakladom, zato pa je na- 
kazala beneficijatu-kooperatorju kongruo 250 gld., pristajajqčo 
mestnim kapelanom. Eržen je vsled tega odtegnil cerkvi sv. 
Florijana gori omenjeni letni donesek. (Škofijski arhiv v 
Ljubljani.) 

Ustanovljene sv. maše, združene z Demšar - Upparjevim 
beneficijem, je na prizadevanje Vodnikovo skrčilo višje Ško- 
fijstvo od 156 na 52 na leto. (»Lj. Zvon« 1889, str. 399.) 

2^dnjikrat je Vodnik krščeval pri sv. Jakobu dne 20. ve- 
likega srpana leta 1798.; v poročno knjigo šentjakobsko se je 
kot poročevalec zadnjikrat zabeležil dne 8. vinotoka 1. 1798. 

Tudi kot profesor je Vodnik rad pomagal ljub- 
ljanskim duhovnikom v pastirstvu. Tako je dne 
29. listopada 1803 krstil v trnovski cerkvi Andreja Prezla ter 
se v ondotno krstno knjigo s krasno svojeročnico podpisal : 
»Valentin Vodnik Priester Aushilfe leistender«. 



— 56 — 

IV. Vodnik — prosilec za mestno faro sv. Jakoba v 
Ljubljani. 

Kmalu po Vodnikovem prihodu v Ljubljano je umrl 
šentjakobski župnik Janez Nep. Chriftian, dne 12. kimalca leta 
1796. Začasni župni upravitelj je bil prvi kapelan Gregor 
Walland. Za izpraznjeno faro so prosili: Jožef Pinhak, Gregor 
Walland, Valentin Vodnik in stolni kanonik Atanazij 
Schliber. Tako je razvrstilo višje škofijstvo prosilce na tabeli, 
predloženi vladi kot patronu šentjakobske fare. Poleg imen 
prosilcev ima ta razpreglednica še nastopne razdele: Patria, 
Aetas, Linguae, Moreš, Studia, Locus stud., Materia, Oafsis 
scu profcctus, Anni curae animarum impcnsi, Merita, Examen. 

Kaj poroča ta listina o Vodniku ? Marc. Valentin Vodnig 
Coop. ad S. Jacob. Exfranc. — Patria: Carn. Schishk. — 
Aetas : 40. — Linguae : Latin. Germ. Carn. — Moreš : boni. — 
Studia, Locus : Monasterium francis. — Materia : Partes Theo- 
logiae in monasteriis tradi solitae — Clafsis scu profectus : non 

conftat — Anni curae animarum impensi: 14 — Merita 

Examen in concursu generali fubivit, ct quando dic 30 et 
31* Augusti 1 79 1 ex omnibus materiis !"*• clafsis calcuhim, 
prout .... examinis sub C. exhibent obtinuit. 

Šentjakobski farani so si želeli Gregorja Wallanda (Carn. 
Rattmansd.) za župnika. Višje škofijstvo pa je priporočilo vladi 
Pinhaka prezrši zaradi njegove nemirne nravi kanonika Schli- 
barja. O Vodniku se v dotični vlogi z dne 17, listopada 
1. 1796. jako pohvalno izraža: »Valentin Vodnik, ein Fran- 
zifkaner, dient I4jahre in der Seclsorge mit Zufriedenheit der 
Obern ; ifst cben zu einiger Bclohnung von einer beschwerlichen 
Lokalie, zu einer gemachlichen Kooperatur eben diescs Jahr 
abersezt wordcn ; er kann noch immer zuwarten.€ 

Vodniku je postal predstojnik prijatelj in nekdanji so- 
potnik na Triglav Jožef Pinhak (glej pismo Vodnikovo 
Pinhaku v »Lj. Zvonu« 1889, str. 397 in 398 in spis Fr. 
Orožna: »Valentin Vodnik kot turist in turistiški pisatelj« v 



r 



— 57 — 

>Plan. Vestniku« I. str. 97 — 102). V spomin tega prosvetlje- 
nega ljubitelja naše domovine stoj tu označba, ki jo je pred- 
ložilo višje Škofijstvo ob omenjeni kompetenci vladi o njem: 
Joseph Pinhak concionator German, in Cathedrali et Seminarii 
Praefectus — Patria : Moravia — Aetas : 40 a. — Linguae : 
Latin. Germ. — Moreš: boni. — Studia: Viennae, Theologia 
universa, i"* clafsis — in cura animarum ab Anno 1789, ab 
illo tempore concionatoris Germanici off. omni applausu nec 
non Alumnorum Praefecti adimplet — Merita: cx officiis, 
quae obeunda habet, merita colligere licet — Examen : concurs. 
29. et seq. aug. 1792. Zasluge Pinhakove povdarja višješkofijski 
poročevalec vladi pišoč : J. P , der in das achte Jahr die Stelle 
eines Dompredigers vertritt, und zudem durch drey Jahrc mit 
der mOhsamen Aufsicht Uber die junge Geistlichkeit verbindet, 
auch zur Ansuchung einer Domherrnstelle geeignet befunden 
wurde. Diesem rSume ich auch den ersten Platz unter den 
Bewerbern. (Škofijski arhiv v Ljubljani.) Konzistorijalec in 
mestni župnik Pinhak je postal 1. 1798. častni kanonik. 



V. Kje je stanoval profesor Vodnik? 

V »Instanzen-Schematismus vom Herzogthume Krain« 
za 1. 1803. in 1804. stoji: Herr Valentin Marzellian V o dni g, 
Priester, k. k. čflfentlicher und ordentlicher Lehrer den Poetik, 
wohnt am Platz 195. >Schematismus« za 1807 in 1808 po- 
roča, da stanuje Vodnik »in der Kapuziner Vorstadt in der 
Augustinergasse 9«. Naposled je stanoval v frančiškanskih 
ulicah štev. 6 (nova), štev. 12 (stara) v Pogačnikovi (»Pri 
Štefanu«), nekdaj Kerschbaumovi hiši, ki je bila izza potresa 
1. 1895. deloma, 1. 1896. pa popolnoma porušena. Preko nek- 
danjega stanovanja Vodnikovega — bival je v dveh pritličnih 
sobah omenjene hiše, ki je nosila vrh velikih vrat letnico : 
161 1 — se otvori skoro nova Miklošičeva cesta spajajoča 
Marijin trg s cesto na kolodvor. 



— 68 — 

VL Kdaj je umrl Valentin Vodnik? 

Mrtvaška knjiga farne cerkve Device Marije pred mostom 
Tom. III. str. 217. in 218. poroča: 9. Janner — Kapuz. Vorst. 
12 — H: Valentin Vodnig, k. k. Gymnasial Profefsor — 63 
Jahre — Schlagfliiss. Mrtvaška matica se je zmotila za en dan. 
Vodnik je umrl dne 8. prosinca ob 10. zvečer. Priča temu je 
izjava njegovega prijatelja dr. H. Coste v Vodnikovem Spo- 
meniku str. 17. O tem svedoči >Laib. Zeitung« z 1. 1 8 19., ki 
je pisala v 4. štev. : Verstorbene zu Laibach. Den 8. detto 
(Janner) der Hochw. Herr Valentin Vodnig etc. Takisto po- 
roča »Lokal- und Personal-Stand der DiOzes von Laibach« z 
1. 1819. na str. 65. med umrlimi duhovniki o smrti našega 
pesnika: »Im Jahr 18 19. Herr Vodnik Valentin, Professor der 
Italienischen Sprache zu Laibach, den 8. Janner.« 



Znameniti Slovenci. 

Spisal Fridolin Kavčič. 

Dr. Alojzij Dobravec (Debrauz) vitez Saldapenna. 1) 

Porodil se je v Trstu dne 2. junija 181 1. 1. siromašnim 
roditeljem. Gimnazijske nauke je dovršil v Ljubljani, modro- 
slovne v Milanu, pravoslovne na dunajskem in pariškem vse- 
učilišču. Pridno se je tudi učil tujih jezikov. Poznal je dobro 
jezik slovenski, nemški, francoski, italijanski in angleški. Po 
dokončanih študijah je odpotoval iz Pariza v Milan, kjer je 
vstopil v avstrijsko državno službo, toda kmalu je izprevidel, 
da nima uradniške sposobnosti. Nemirna kri mu ni dala miru, 
ostavil je torej uradniško službo in prepotaval vso Italijo. 
Poslednjič se je ustavil v Neapolju, kjer je ostal 8 let. Tu se je 

1) Louandrc et BourqueIot, La litterature francatse contcmporaine 
1827— 1844. Pariš 1846 Daguin I. pag. 161. — Wurzbach pripoveduje 
isto kot Louandre. — Uradno poročilo avstro-ogersk. generalnega kon* 
zulata v Parizu. 



— 59 — 

mnogo sukal v diplomatičnih in političnih krogih in čutil je, 
da bi mu najbolje ugajal žurnalistiški poklic. Odpotoval je v 
Pariz in se tu oženil s hčerjo francoskega štabnega častnika 
Sigfelda. Vstopivši v uredništvo konservativnega dvornega 
časopisa »La Presse« postal je sčasoma eden najvpliv- 
nejših francoskih žurnalistov. 

»La Presse« je bil ustanovil francoski pustolovec in publicist 
Emile de Girardin, ki je od kralja Ludovika Filipa do- 
bival veliko denarno podporo. 

Ko je hotel leta 1840. francoski minister vnanjih zadev 
Thiers Francijo tirati v boj proti Nemčiji, so ga Dobravcc, 
Girardin in Lamartine v »La Presse« tako strastno na- 
padali, da se je moral Thiers temu silnemu pritisku umakniti ; 
dne 21. oktobra 1. 1840. je dal ostavko in že 28. oktobra je 
zasedel njegov ministerski stol G u i z o t. Takrat se je Dobravec 
seznanil z Guizotom in ga začel v »La Presse« na vse 
pretege hvaliti, dasi je Guizotova vlada postala sčasoma silno 
nepopularna. 

Ko se je dne 13. julija leta 1842. prestolonaslednik voj- 
voda Orleanski vsled skoka iz voza ubil, in so zaradi nasledstva 
nastale zmešnjave, postavil se je Dobravec na stališče prin- 
cesinje Marije Amalije Sicilijske v znameniti brošuri: »La Que- 
stion de la R6gence, expos6e d' apres les principes du troit et 
les usages des etats constitutionnels de TEurope.« (Pariš 1842 
Dusillion). Dobravec je bil prijatelj in somišljenik slavnega 
francoskega pesnika, zgodovinarja in politika Lamartinea 
in ko je Guizotovo postopanje napram Lamartineu tega 
sililo v opozijo, spisal je Dobravec brošuro »Guizot et Lamartine«, 
ki je vzbudila v Parizu splošno senzacijo. V tej brošuri Do- 
bravec napada Guizota in zagovarja Lamartinea. A La- 
martineu ni ta brošura nič koristila, kajti s svojo kandi- 
daturo za predsednika poslanske zbornice je popolnoma propal, 
kar ga je napotilo, da je pristopil skrajni opoziciji. Ko je Do- 
bravec, ki se je rad držal le mogotcev, uvidel, da Lamartine 
nič ne doseže, jel se je zopet bližati G u i z o t u. Res se mu 



— 60 — 

je tolikanj prikupil, da ga je ta v različnih diplomatičnih mi- 
sijah pošiljal v Nemčijo, v Italijo in na Španjsko. 

Leta 1845. je objavil Dobra vec delo; >L* einseignement 
superieur en harmonie arec les besions de 1' Etat. Prejet de 
r6organisation des Facultes de droit en France, pr^cčde d' une 
Lettre approbative de M. le ministre de T instruction publique « 
(Pariš 1845 Dusillion.) V tem sestavku opozarja na nedostatke 
francoskih pravnih fakultet. Vsled te publikacije ga je poslal 
takratni minister za pouk grof Salvandy na Nemško in 
Laško, da bi proučil tamošnje vseučiliščne razmere in predložil 
načrt za preosnovo francoske pravne fakultete. Dobravec je 
res izdelal dotični načrt in grofSalvady ga je predložil 1. 1848. 
zbornici, toda februvarska revolucija ga je preprečila. 

Ko je leta 1848. buknila v avstrijskih in italijanskih de- 
želah, na Madjarskem in Avstrijskem ustaja, zagovarjal je Do- 
bravec avstrijsko vlado v francoskih in angleških časnikih s 
tako prepričujočo doslednostjo in ostrostjo, da se takratni mo 
gotec Cavaignac ni upal priskočiti laškim puntarjem na 
pomoč in da cel6 Košutove vlade ni hotel priznati. 

To je menda največji Dobravčev uspeh. Le on je pro- 
vzročil, da je tedaj Francija ostala nevtralna, kajti Cavaignac 
bi bil kaj rad pritegnil ustašem. Dobravčeve, v onem burnem 
času v »La Presse« objavljene članke »Communications« so 
ponatisnili evropski časniki. 

Ko je meseca oktobra 1. 1848. knez Schwarzenberg se- 
stavil avstrijsko ministerstvo, naprosil je Dobravca, da naj bi 
objavil vse one članke, ki so vzbudili po vsi Evropi splošno 
zanimanje, v posebni knjigi. Dobravec jih je izdal z naslovom : 
»La question italiene«. (Pariš, 1849.) Ta nesebični, patrijotični 
čin avstrijskega Slovenca in francoskega publicista Dobravca je 
avstrijskega cesarja napotil, da je meseca februvarja leta 1849. 
imenoval Dobravca cesarskim svetnikom in mu pozneje podelil 
viteštvo. 

Za časa ministerstva Bruckovega naprošen je bil Do- 
bravec, da naj bi preosnoval avstrijske konzulate na Francoskem 



— Sl- 
in Španjskem. Imenoval ga je zategadel Bruck sekcijskim 
svetnikom trgovinskega ministerstva in pridelil avstrijskemu 
generalnemu konzulatu v Parizu. Tako je Dobravec postal 
avstrijski uradnik. 

Francoska vlada je bila toli uljudna, da je za to 
Dobravčevo potovanje cel6 odredila fregato »Newton«. Do- 
bravec je prepotoval Španjsko, Portugiško in severno ob.ežje 
afriško, pregledal in proučil je tamošnje avstrijske konzulate 
in mnc^o storil za izboljšanje avstrijskih trgovinskih razmer. 
Svoja opazovanja in iskušnje je objavil v velezanimivih člankih 
>Mitthei1ungen aus dem Gebiete der Statistik«, letnik 1854, 
v II., III. in V. zvezku. 

Ko so se začele orijentalske homatije, ni mu dalo miru; 
čutil je v sebi edino le poklic političnega publicista. 

Da se je zamogel svobodno posvetiti političnemu delo- 
vanju, izstopil je iz avstrijske službe in jel z ostrim peresom v 
francoskih, nemških in angleških časnikih polemizovati proti 
Rusiji. 

Največjo senzacijo so tedaj provzročili Dobravčevi diplo- 
matični dopisi v časniku >ConstitutionneU. Bili so tem zani- 
mivejši, ker je svoje informacije zajemal direktno iz francoskega 
ministerstva vnanjih zadev. Tedanji francoski minister vnanjih 
zadev Drouin de rHuys mu je bil namreč osebni prijatelj. 

Po sklenjenem pariškem miru je opisal Dobravec uzroke 
in nasledke t^a miru v knjigi: »Le traitč de Pariš, ses causes 
et ses effets.« (Pariš, 1856). V tej knjigi je objavil mnogo 
diplomatičnih tajnostij, ki so povzročile, da se je vsa ogromna 
zaloga te knjige v teku enega tedna razprodala. 

Ko se je Napoleon III. polastil francoskega prestola, ob- 
javil je Dobravec zanimivo životopisno črtico tega vladarja. 
Podrobnosti mu je narekoval cesar sam, ki je bil nadarjenemu 
Dobravcu jako naklonjen. 

I,.eta 1857. je bil Dobravec tajnik tretj^a internacijonal- 
n^a statističnega zborovanja na Dunaju in se je odlikoval kot 



— 62 — 

izurjen parlamentarec. Kongres in avstrijsko ministerstvo sta 
mu podelila pismeno priznanje. Dobravec je živel do smrti v 
Parizu kot obče čislani in spoštovani publicist. Avstrijski cesar, 
ruski car in drugi vladarji so mu podelili visoke redove. Umri 
je v Parizu dne 17. prosinca leta 1871. ter je zapustil imetje 
svoji ženi. Ta je umrla dne 28. septembra 1. 1893. Podedovali 
so jo njeni bratranci, Francozi Sigfeidi. 

Andrej Perlah.O 

Porodil se je Perlah kmetiškim roditeljem 1. 1490. v 
Svičini nad Mariborom. Izobrazil se je na dunajskem vseuči- 
lišču, kjer sta mu bila učitelja sloveča matematika Stiborius in 
Collimitius (Tanstatter) ; pozneje se je poprijel medicinskih študij 
ter je postal 1. 1 530. doktor medicine. Promocija se je vršila 
jako slovesno. Veliki zvon cerkve sv. Štefana je dvakrat glasno 
zapel. Prvikrat, da se je slovesnost onega dne občinstvu na- 
znanila, vdrugič je zvonilo k odhodu v cerkev. Vsi doktorji, 
licenciati, bachalauri in vseučiliščniki dijaki so se zbrali pred 
stanovanjem Perlahovim ter so vedli mladega doktorja v 
slavnostnem sprevodu v cerkev svetega Štefana, kjer jih je 
pozdravil mogočen glas trobent. Za dvor, za župana, sodnika 
in svetnike dunajskega mesta in za doktorje vseh fakultet so 
bili pripravljeni posebni sedeži. Ljudstva je bilo zbranega na 
stotine v cerkvenih prostorih. Doktorji so zaseli svoje sedeže 
in vseučiliščni kancelar je kandidata na kratko ogovoril in 
pozdravil ter mu dovolil, da je smel stopiti na pripravljeni 
kateder. Na to je Perlah v slavnostnem govoru poslavljal 
medicinsko fakulteto in prosil, naj se mu podelijo znamenja 

■) Mayer Anton Dr. : Wiens Buchdruckergeschichte, 1883. — Denis: 
Wiens Buchdruckergeschichte, 1782. — Denis: Merkwurdigkeiten der k. k. 
garellischen offentl. Bibliothek am Theresiano, 1780. — Aschbach Josef 
Ritter von: Geschichte der Wiener Universitat, 3 Theile 1877. — Kink 
Rudolf: Geschichte der kais. Universitat zu Wien. — Perger: Eter Dom 
von Sct. Stephan. 2 Theile 1854. — Schier: Specimen Stvriae literatae. 
Vindobona 1769. 



r 



— 63 - 



doktorstva. Promotor se dvigne s sedeža in mu odgovori. 
Koncem govora se dvignejo vsi doktorji in stopijo v kolo. 
Perlah vstopi v sredino kola in poklekne. Promotor mu pomoli 
v znamenje novega p>oklica odprto in zaprto knjigo, na to ga 
v znamenju sloge poljubi in mu izroči doktorski baret. Da se 
novi doktor posluži takoj ravnokar pridobljene neomejene 
oblasti, se poda še enkrat na kateder in nadaljuje svoj slav- 
nostni govor. Po končanem govoru se je slovesni sprevod 
vrnil v Perlahovo stanovanje. Dolgo vrsto let je bil Perlah 
profesor »mathematum« na artistiški (modroslovni) fakulteti,*) 
katere dekan je bil, dasi takrat (1. 1534.) že doktor medicine. 
Pozneje je prestopil kot profesor na medicinsko fakulteto, 
kateri je bil dekan štirikrat (1. 1539., 1547., 1549- ^n 1551.)* 
Najvišja akademiška čast ga je doletela 1. 1549., ko je bil 
namreč izvoljen vseučiliškim rektorjem. Blagi naš učenjak tudi 
v tujini svojih rojakov ni pozabil. Ustanovil je za dijake medi- 
cinske fakultete, porojene na Spodnjem Štajerskem, poseben 
štipendij v znesku 600 gld. *) 

Od nj^ovih učencev naj omenim sloveč^a matematika 
Ivana Vogelina iz Heilbrona in štajersk^a rojaka Klemena 
Kukeca. Prijatelji so mu bili slavni humanisti: Taurellus 
(Occhsle), Platonis, SchrOtter, Reissacher iz Koroške in, kar 
je za nas najzanimivejše, dimajski škof Slovenec Jurij Slatkonja. 

Posebno tesna prijateljska vez ga je vezala s slovečim 
humanistom Filipom Gundelnom ; bil mu je zvest prijatelj celih 
40 let. Ko je Perlah v 61. letu svoje dobe umrl (pokopan je 

') Andreas Perlach war dar Nachfolger als Lehrer der Arithmetik, 
Geometric und Physik des benihmtesten Lehrers der Mathematik Johann 
Vogelinaus Heilbronn ubcr den Melanchton sagt: »Vienna auctore Puer- 
bachio renata est haec philosophia de rebus coelestibus et nune magna 
cum laude possesionem ejus velut haereditarium retinent et ornant ibi 
cum alii doctissimi viri, tum etiam Joannes V5gelin.< 

*) Eder, Catal. Rect. ad annum 1549 p. 83: »Andreas Perlachius, 
Med. Doct Mathematum per annos 34. publicus professor, fundavit sti- 
pcndium, cujus superintendens est Magnificus Philipp Gundelius.« 



— 64 - 

bil na pokopališču sv. Štefana), zložil mu je iskreni prijatelj 
Gundel sledeči nagrobni napis: ^) 

Andreae Perlachio Styro 

summae eruditionis mathematico 

ac medico 

pietate et moribus 

ingenio integerrimo 

hic sito 
qui vixit annis LX 
mensibus VI diebus XXIV 
decessit XI Junii 
anno Christi MDLI. 
Philippus Gundelius juris cons. 
XL annis jugi amicitia 
illi junctus posuit. 
Da je Perlah tudi za pero prijel, je povzročilo prigovar- 
janje prijatelja Tanstatterja. Bavil se je z izdavanjem astro- 
nomičnih učnih knjig, almanahov, ephimeridov (astronomičnih 
letopisov). Prvo knjigo: »Allmanach noum« itd., katero je 
spisal kot 27letni učenjak leta 15 17., je poklonil glasovitemu 
dunajskemu škofu, pokrovitelju učenosti, glasbe in umetnosti, 
kranjskemu rojaku Slatkonji. 

Iz knjige: »Ephimerides de Andrea Perlachii pro Anno 
1 531* je razvidno, da je izumil Perlah dva astronomiška stroja, 
katera imenuje: »Astrolabium Arithmeticum« in »Organum 
Ptholomei«. Poskušal sem dognati vso Perlahovo literarno za- 
puščino in zasledil sem šestero knjig. 

Oženjen je bil Perlah s hčerjo profesorja Boštijana Gleissa, 
ki se je odlikovala z izvrstnim poznanjem grške in latinske 
literature. 

*) Pcrger, »Dom von St. Stephanc, p. 37, piše : »Die Grabmaler am 
Fusse des Stefans Thurines sind folgende : Gleich am ersten Pfeiler neben 
der Ecke der untem Sacristei Franz Emerik, k. k. Rath und Lehrer der 
prakt. Arzneiwissenschaft .... Der nachste Stein hat oben eine runde 
Scheibe, in welcher die Auferstehung Christi vorgestellt ist. Hier liegt 
der Arzt und Mathematiker Andreas Perlach f 1551.« 



— 65 — 

Perlah je bil naprednjak-humanist. Seveda je živel v sto- 
letju misticisma, črnošolstva in astrologije, zatorej mu ni šteti 
v zlo, da se poslednje tudi ni mc^el otresti v svojih astronomi^kih 
delih, a značilno je, da se v svojih knjigah astrologije ni p>oslu- 
ževal v toliki meri, kakor so to storili pisatelji astronomične stroke 
pred njim in za njim. Dasi je bil Perlah menda od 1. 1535. do 
svoje smrti profesor na medicinski fakulteti, vendar ni spisal 
nobene medicinske knjige, kar nam svedoči, da se je raje bavil 
z astronomijo, nego z medicino, ki je bila sicer ondi še v ple- 
nicah. Vendar ga prišteva Aschbach najodličnejšim dunajskim 
zdravnikom one dobe, dočim ga uvršča sloveči Melanchton 
mej najizvrstnejše matematike onega stoletja. 

Perlahovo ime se blišči na matematiškem obzorju pol^ 
Regiomontana, Collimitia, Peuerbacba, Taurella itd. 

Še v letu Perlahove snuti je nadaljeval njegov prijatelj 
Jakob Oechsle (Taurellus) Perlahove astronomiške letopise.«) 

Tudi se nahaja v tej knjigi dunajskim matematikom 
Tanstatteru, Stiboriu, Včgelinu itd. posvečeni slavospev, ka- 
ter^a je zložil Christoph Poppenheuser. 

Perlaha zadevajoče vrstice se glase : 

Andreasque potens sancta Perlachius arte, 

Invida quem nuper facta tulere senem. 

Perlaha se nadalje spominjajo v svojih delih Reisacher^), 
Petri Raymundi8) in Schrotter«). 

") Commentaris Ephemeridium Clarissimi viri D. Andreae Perlachii, 
Štiri, medicae artis Doctoris ac in Academia Viennensi Ordioarij Quondam 
Mathematici itd. Viennae Austria excudebat Egidus Aquila. Anno MDLI. 

') V knjigi: »Doctonim in Viennensi Academia brevis Depictio 
Autore Bartolomeo Reisachero Carintho Viennae Austriae excudebat. 
Egidius Aquila Anno M. D. LI« opeva Reisacher profesorje dunajskega 
vseučilišča na prvem mestu Andreja Perlaha, potem poleg drugih 
učiteljev naša rojaka Luko Agathopedia (Doprepoljca) kraljevega 
superintendenta in prokuratorja Lavrencija Čadeža (Zadesius). Glej str. 7. 
v I. seSitku. »Izv. muz. društva za Kranjsko« L 1899. 

*) Petri Raymundi : Platonis diatogus de furore poetico multo quam 
mtehoc emendatius itd. Viennae Austriae in Coenobio Praedicatorum 



— 66 — 

Poglejmo si sedaj še Perlahovo literarno za- 
puščino. 

I .) Allmanach noum super anno Christi saluatoris nostri : 
MDXVIII Ex tabulis doctiss. magistri Joannis de Gmunden 
študij quando Uiennen alumni in ofHdna Collimitiana p. Ma- 
gistrum Andrea Perlachiu Stiru ad Meridianu Vienn. diligen- 
tissime suppatalu, Lectori Gundelius. 

Na drugi strani posvečuje to knjigo škofu Juriju 
Slatkonji tako-le: Georgio Episcopo Vienn. Caesaree Maie- 
statis consilario et Capellae magistro . . . p)otem . . . Disd- 
plinaru mathematicaru, non solum assertor, uerum etia turor 
es, In hoc a multoru, qui res sacras administrat ingenio longe 
alienus. Multi en hodie in ocio atq ; desidia uita agunt, timunq 
magis es negociosus, q. cu in ocio es itd. Ljubezen, katero 
škof goji do svojega učitelja Tanstatterja, je tudi Perlaha pod- 
žgala. Za tem sledi astronomični koledar za leto 1 518. Knjiga 
se hrani v cesarski knjižnici. 

2.) Vsus almanach seu Ephemeridum: ex comentarijs 
Georgii Tansteter Colimitii, Preceptoris sui decerpti, et in quin- 
quaginta propositiones per Magistrum Andream perlachium 
stirum Redacti Philippus Gundelius Lectori. Ta knjiga je raz- 
deljena v 50 delov (propositiones). Konečno: Impressum Vienne 
Pannoniae per Hieronimu Victorem Expensis Joanis Metzker 
Bibliopolae Ann dni Millesimo quingentesimo decimo octauo 

(1518). 

3.) Almanach nouum super anno Christi saluatoris nostri. 
MDXX. Ex tabulis doctiss. viri magistri Joannis de Gmunden 



Joannes Carbo excudebat Anno MDLI. V tej knjigi se nahaja grška ža- 
lostinka, zložena povodom smrti Andreja Perlaha, Praeceptoris et 
promotoris sui in ipso Funere Vndecima Junij 155 1. P. R. A. luguens 
hora funeris fecit. 

») Typus cx Hypokrate Galleno itd. Viennae Austria excudebat 
Egidius Aquila Anno MDLI Joanne Schrčtero Viennarensi. Schrotter je 
bil Perlahov učenec in prijatelj in mu v tej knjigi posvečuje prelepo 
elegijo. 



— 67 — 

študij quondam Viennen. alumni in officina Collimitiana : per 
Magistrum Andream Perlachium Stinim ad Meridianum Viennen. 
diligentissime ♦ supputatum 1520. Cum. Caes. Maist. grat. et 
Priuil^io Doctori Collimitio concesso. Knjiga je posvečena 
Gregorju proštu in naddijakonu v Sekovi. Konečno : Impressum 
Vienne Pannonie per Joanem Singrenium. (Vseučiliška knjiž- 
nica v Krakovem.) 

4.) Ephemerides Andree Perlachij Štiri ex Witschein 
Artium et Philosophiae magistri magnificae Vrbis Viennensis 
coU^ae pro Anno domini et Saluatoris nostri Jesu Christi 
MDXXIX cu configurationibus et habitudinibus planetaru inter 
se et cu stellis fbcis utiq ; insignioribus cu ex secundo tu ex 
primo mobili contigentibus sub tali forma hactenus nemini 
uisae. Temu slede peteri distihi Ivana Rosine. Dopis 
na Ferdinanda Hungarie itd. Perlah prip>oveduje, da je že za 
leto 1528. astronomiški letopis izdal, sedaj pa, ko se knez 
tako vrlo za vseučilišče zanima, ga bode še bolj popolnil. Ta- 
bella insignoru cuitatu motiš Lune. Navodilo za rabo koledarja 
in konečno vremenska prorokovanja, katera še dandanes najdeš 
po koledarjih. 

5.) Judicium Viennense, ex doctissimis Andreae Perlachii 
Artium et Philosophiae Doctoris Ephemeridibus, per Clementem 
Kukitz Mathematices Studiosum extractum. Anno Domini 
MDXXX Impressum Viennae Austriae per Joanem Singrenium. 

6.) Ephemerides Andreae Perlachii pro Anno MDXXXI 
— Insuper andiunximus his nostris in hunc annum Epheme- 
ridibus, Prognosticon, superioris anni eclipsium, quarum eflfectus 
hoc anno apparebant. 

Na 2. strani je dopis Ivanu Zolnerju cistercijskemu opatu 
v Rainu na Štajerskem, iz katerega je razvidno, da je Perlah 
tudi za 1530. leto izdal astronomiški letopis; dalje pripoveduje 
Perlah, da je opata obiskal in v njem našel velikega prijatelja 
astronomije. Tu omenja svoja astronomiška stroja : > Astrolabium 
arithmeticum« in »Organum Ptholomei« in se pritožuje, da ga 
nekateri neuki zasmehovalci zbadajo, a tolažilna mu je misel, 



— 68 — 

da so tudi največji zvezdoznanci imeli svoje obrekovalce. Za tem 
govori o redki prikazni Merkurja, katere ni mogel Stabius 
nikdar opazovati, Stiborius pa le enkrat. Temu sledita 2 di- 
stiha, zložena od Perlahovega rojaka in učenca Klemena 
K u k C a , in slednjič koledar. 

To knjigo je Perlah izdal tudi nemški, češ da je pri- 
stopna tudi neučenim ljudem. Prestava se mu ni kaj posrečila. 
Perlah se poslužuje tadanje barbarične nemščine. Knjiga slove: 
>Pedeutung der zwayer finsternus Sim und Mond in nSLchst 
verschienen iar gesehen, welcher wQrkhung ditz XXXI iar am 
kreftigisten sich erzaigen und erst XXXII jar enden werden, 
durch Andreen Perlach von witschein der sieben freycn und 
naturlichen khunsten maister disser zeyt auff der I5blichen 
hochen schuel zu Wien in der Astronomey was die himlischen 
Leufl-wirkung und ire einflvs ist verordneter leser*. 

Klemen Kukec (Kukits). <•) 
Perlahov rojak in učenec je bil Klemen Kukec, profesor 
matematike na dunajskem vseučilišču. Leta 1535. je bil pro- 
kurator vseučiliščnikov ogrske narodnosti, a L 1539. ga najdemo 
kot dekana modroslovne fakultete. Pri izdaji dveh Perlahovih 
knjig je Kukec sodeloval. 

Bottjan Turk in Jurij Šubarič. ^^) 
sta bila 1. 1650. v dunajski tiskarni Matevža Richesa na glasu 
kot izvrstna bakrorezca (umetnika). 

Brikcij Preprost. 

Komaj osemdeset let po ustanovljenju dunajske univerze,^') 
že v sredini 15. stoletja, je delovalo na univerzi šestero Slo- 
vencev, ") mej temi slavni Thomas de Cilia (Prelokar), odgojitelj 

><») Denis: >Wiens Buchdruckergeschichte«. 
") Mayer Anton Dr.: »Wien8 Buchdruckergeschichte«. 
") Dunajsko univerzo je ustanovil cesar Rudolf IV. 1. 1365. 
") Glej »Znameniti Slovenci« stran 7 v 1. sešitku »Izvestja muz. 
društva za Kr.< 1. 1899. 



— 69 — 

cesarja Maksimilijana, vseučiliščni kancelar, stolni proSt in na 
zadnje škof v Kostancu ; toda za občno prosveto najzaslužnejši 
se mi zdi Slovenec Brikdj Preprost, ki je bil pred dobrimi 
400 leti v tretjič izvoljen rektorjem dunajske 
univerze. Tega odličn^a učenjaka vsi pisatelji zamenjujejo 
z Jurijem iz Celja (Georgius de Cilia), ki je bil istodobno 
doktor medicine na Dunaju. Tudi Macun je v svoji književni 
zgodovini slovenskega Štajerja iz teh učenjakov skvasil moža, 
kater^a je krstil »Georg Briccius«. Preprost je bil porojen v 
celjski okolici in krščen za Brikcija, zato se je po tedanjem 
običaju imenoval »Briccius de Cilia«, dočim ga Kink, Fischer 
in Aschbach dosledno nazivajo > Briccius Preprost von Cilly — 
Brikcij Preprost — ne pa Georg, Briccius Praepost (prae- 
positus) je njegovo pravo rodbinsko ime. 

Brikcij Preprost ni bil nikdar doktor medicine, ^^) n^o 
magister liberalium artium, doctor theologiae in lector theo- 
logicus dunajskega vseučilišča. Osemkrat (1. 1476, 82, 85, 87, 
9^9 94> 95» 96) J6 l^il dekan bogoslovne fakultete, trikrat pa 
rektor vseučiliščni (1. 1480, 91, 97). Leta 1493. je bil kanonik 
in kantor katedrale sv. Štefana ter namestni kancelar vse- 
učiliščni. 

Ko je meseca oktobra leta 1493., le nekoliko tednov po 
smrti Friderika III., cesar Maksimilijan I. — znani pospešitelj 
in prijatelj humanistiških študij — prišel na Dunaj, pričakovalo 
ga je vse vseučiliščno osebje pred vhodom v stolno cerkev 
sv. Štefana, v koje svetišče se je cesar podal s svojim sijajnim 
spremstvom. Brikcij, kot najboljši retorik, je bil izvoljen za 
slovesnega govornika. Pozdravil je cesarja v imenu vseučilišča, 
prosil ga, da naj bode zaščitnik vede, in da naj bi stare pra- 
vice vseučiliščne potrdil, kar je cesar Maksimiljan slovesno 
obljubil. 

Že pred Brikdjevim prihodom na vseučilišče vnel se je 
mq zastopniki starca sholasticizma in me) humanisti hud 



>^) Macun ibid. 



— 70 — 

prepir. Čudno je, da je baš duhovnik — odposlanec papežev — 
Enea Sylvius (pozneje papež Pij II.) prvi bil, ki je 1. 1445. 
na dunajskem vseučilišču v javnem govoru opozarjal na krasoto 
poganskih klasikov. Kmalu za njim so nastopili na italijanskih 
vseučiliščih izšolani profesorji R^omontanus in Peuerbach kot 
izbomi zagovorniki humanizma — na katedrih dunajskega vse- 
učilišča. Po njihovi smrti začel se je zopet šopiriti sholastidzem, 
kajti sholastiki so z vsemi silami zatirali vsak svobodni pojav, 
kar nam svedočijo burne kongregacijske seje. Profesorji artistiške 
fakultete so se naposled razcepili v dva nasprotna tabora, 
namreč v tabor zagovornikov starega sholasticizma in v tabor 
mladih naprednjakov, ki so vso omiko naslanjali na grško in 
rimsko književnost. »Mladi« so osnovali svojo zvezo in na- 
sprotovali sistematično sholastikom pri vsaki priliki. 

Osnovatelj, glava in srce tej zvezi je bil naš Brikcij, kajti 
zbiral je okoli sebe bojazljive somišljenike artistiške fakultete: 
Bolfenka, Haydena, Raucha, P. Bergeija in druge, ter jih 
spodbujal, da so predavali o rimskih in grških klasikih — o 
Virgilu, Horacu, Ciceronu, Sallustu in Senecci. Prebuditelj in 
zaščitnik humanizma v drugi polovici 15. veka na dunajskem 
vseučilišču bil je torej naš rojak Preprost. Sholastiki so ga tudi 
črtili in preganjali — dži, 1. 1482. so ga celč obtožili kot »raz- 
kolnika« in gojitelja paganskega, jim toli zopernega klasicizma. 
Zagovarjati se je moral v vseučiliščni kongregaciji 24. marca 
I. 1482. Gotovo se je dobro opravičil, zakaj že 1. 1485. je bil 
izvoljen zopet dekanom bogoslovne fakultete. Dne 24. janu. 
varja leta 1493. je bil kot namestnik vseučiliščnega kancelarja 
predsednik komisije, ki je sprejela preklic nekega zavoljo raz- 
širjanja krivih naukov obtoženega doktorja Kaltenmarkteija. »'*) 

Brikcij je bil prvi vseučiliški rektor, kateremu je pristojal 
naslov »magnificus«, kajti cesar Maksimiljan je to častno na- 
zi vanje 1. 1497. oficijalno zaukazal. 



*^) Ta Kaltenmarkter je bil šestkrat vseučiliški rektor. 



— 71 — 

j V srednjem veku pristojal je naslov »magnificus« le 

I takim osebam, katere so imele dostojanstvo državnih knezov. 
I Maksimiljan si je mislil vseučiiiškega rektorja blizo tako, kakor 
I velikega mojstra kak^a viteškega reda. Kakor se je ta bojeval 
I z železnim, tako naj bi se visoka šola bojevala z uma svetlim 
mečem. 

Vseučiliški rektor je bil za časa Preprostovega rektoro- 
vanja najvišji sodnik vsega učilišk^a osebja. V kriminalnih za- 
devah pristojala mu je sodna oblast od najmanjše do smrtne 
kazni. Če je nastopil kot sodnik, nosili so kot znak tega do- 
stojanstva pred njim meč in žezlo. Ako se je podal v vse- 
učilišče, moral je pred njim stopati pedel z žezlom. Predpisana 
mu je bila posebna obleka (ausgezeichnete Kleidung). Z leve 
rame mu je visel španjski plašč (epomis). Toga je bila urezana 
iz črnega baršuna z zlatim vezilom nakičena in s hermelinovo 
kožuhovino obrobljena. Za pokrivalo mu je služil črn baržunast 
biret. Če se je udeležil kak^a pogreba, ali če je država žalo- 
vala, nosil je obleko iz rudečega baržuna. (Srebrno žezlo rek- 
torjevo je bilo cenjeno 155 gld. 47 Vi kr.) Ako je rektor 
uradno nastopil, imel je prednost pred vsakim škofom. Pri 
procesiji sv. Rešnjega Telesa zastopal je cel6 odsotnega 
vladarja. 

Kakor že povedano, zavzemal je to visoko dostojanstvo 
naš Brikcij trikrat. Leta 1469. spisal je Preprost komentar o 
Gceronovi retoriki, katero knjigo hrani dvorna knjižnica. V 
terezijanski knjižnici je pa shranjena 138 stranij obsegajoča 
knjiga: Vocabularium Latinogermanicum, katera je bila last 
Prepiostova. Leta 1497. je ustanovil nekoliko štipendij. (Fun- 
davit Stipendia aliquot in Bursa agni. '«) Ti štipendiji so se 
vsied dvornega ukaza odi. 1 794. začeli imenovati »Briccianisch- 
Ramingische Stiftung«. 

Preprost je umrl na Dunaju dne 29. novembra 1. 1505. 



") EUier, Catalogus Rectorum Archigymnasii Viennensis 1670. 



— 72 - 

Dr. Josip GoriSek. 

Porodil se je Josip na Planini v Štajerski tržanu Mihaelu 
Gorivu vulgo Slapniku. IzSolal se je na Dunaju, kjer se je na- 
stanil kot zdravnik. Tu se je oženil z imovito udovo Ivanko 
Kaufmann, posestnico velike tiskarne v zgodovinsko zname- 
nitem pasjem stolpu (Hundsthurm). Leta 1830, je kupil Go- 
rišek Planinski grad od svojega svaka Jurija pl. Mačka^ a leta 
1 85 1, ga je zopet prodal bavarskemu baronu Uso Kinsbergu. 

Ko je dr. Gorišek 1. 1856. brez zaroda umrl, podedoval 
je tiskamo in vse ogromno premoženje njegov bratranec do te 
dobe preprost tržanski mladeneč Karol Grorišek. Karol Go- 
rišek je dobil v zalogo vse učne knjige avstrijskih ljudskih in 
srednih šol. 

Dne 23. aprila 1860. L se je poročil v kapelici planin- 
skega gradu s Terezijo, hčerko planinsk^a učitelja Frančiška 
Praunseisa in Terezije porojene Križmanič iz Vučjega sela na 
Hrvaškem. Pri poroki sta bila za priči Jožef vitez Lasser (poz- 
nejši minister) in Bartol Tratnik, okrajni predstojnik iz Kozjega. 

Dne II. aprila 187 1. leta je Karol Gorišek na Dunaju 
brez zaroda umrl. Nj^ovo imetje je podedovala vdova Terezija 
Gorišek, ki na Dunaju živi. 



Mali zapiski. 

Francoske ieniive er Ljubljani. Ko sem listal oklicno knjigo 
tukajšnje frančiškanske župe iz začetka potekajočega stoletja, sem naletel 
na nekatere francoske ženine, ki so se ne glede na preteče vojne viharje 
za časa tretje okupacije v Ljubljani vpregli v zakonski jarem. Dne 22. mal. 
travna 1810 je bil na oklicu v župni cerkvi Marije Device pred mostom: 
»Alois Perin, Officir per francoskimu Transportu, ledig, rojen u meisti 
Novard na Francoskim, sdej u Stanuvanju u Kapuzinarski Vorstadti 
Nr. 65. usame Rosa Vokizhevich, ledik, sakonska hzhyr, rojena u meisti 
Ragusa u Dalmatii — Sta obadua u domazhi fari«, je pristavil pisalec 
oklicev. Naslednjega leta so oklicali v isti cerkvi dva Francoza. Dne 
4. prosinca 181 1 stoji zabeležen v rečeni oklicni knjigi: »Augustus 
Franciscus Josephus Dupire, Francoski kanzelist, rojen u'meistu 



— 73 — 

Tournes Departement du Nord; usame Charlotte Roben rojena u mejsti 
Chatillon, departement de la Cote. Jz perpulhenjam vikshi gosposke<. 
Jeseni istega leta — dne 7. kimalca — je bil oklican: »Jacob Hanrist 
brigadier per Gensdarmerie is mejfta Eply na franzoskim, u Quartirju na 
Dunejski zefti 73. usame Julia Maria Magdal. Thomasha Zefsan, inu Mar- 
jethae Tracco Sak. roj. led. hzhyr is Luzem u Biemonti, Sdej u Quar- 
tirju u' Wishni gorri per foji materi.« Doscdaj omenjeni Francozjc so si 
izbrali za žene tujke, poslednji francoski oklicanec pri frančiškanih pa si 
je izvolil domačinko. To je bil: Ludwik Dauton courrier ledig v' 
Stanuvanju v' Gradishe Vorftadti Nr. 31, vzel je: Mario Mam, ledig v' 
ftan v' Gradishe Vorftadtu. 

Pred 26. dnem meseca kimalca 181 2 stoji v oklicni knjigi župne 
cerkve Device Marije pred mostom opomnja: »Novus denunciandi modus 
a I™* Sept. 1 81 2 introductus. « Kako so po novi šegi oklicavali poslej? 
Takole: »Zhe je en Sami par. Se vam osnani, de N. N. inu N. N. Sa- 
krament S. Sakona prejeti Shelita. Zhe kdu Sa kaki Zerkveni Sadershik 
v^, je proshen ga nam resodeti. Se vam tudi osnani, de Sta Se She 
per deshelski gosposki oglafsila Sa opraviti to, kir postavo (sic 1) Sa- 
povč, inu kar je treba, de bo nyh Saveso (sic!) velala; inu de nyma 
Sakrament S. Sakona ne bo udelfen, koker zhe Sta She 54^ zhlen po- 
ftave od iS^a maliga Trauna defsetiga lejta dopounila.« Mutatis mutandis 
obsega isto nastopna opomnja v rečeni knjigi: »Zhe jih je vezh parou.« 

I. Vrhovnik. 

Slovenski prisegi iz ljubljanskega mestnega arhiva. Slovenski 
akti so v mestnem arhivu ljubljanskem beli vranovi. Te dni sem naletel 
na nekaj slovenskega. Slovenska prisega za opekarskega mojstra se 
doslovno tako glasi : »Jest Fortunat Mate persežem Bogu očetu. Sinu inu 
Svetimo Duhu eno pravo inu čisto persego, de očem to .šluŽbo enga 
cegclskega moistra Svestu, skrbnu inu flissek, bres golfije oprauiti, de 
očem ta nuz inu dobiček tega Gmein Mesta per moje službe, kulker je 
mogoče fidrati inu obene škode per cegli, per Apni, per Špevtah, per 
Rištengi, ali koker že bodi, ne sam storiti, ne perpustiti, de bi kdu 
drugi storuv; de očem na delauce svestu ahtengo dati inu useh Rečeh 
toku storiti, koker se na eniga svestiga inu flissek služabnika inu cegel- 
skega moistra spodobi. Kaker gvišnu etc« Tu stoji opazka: >Den 24. De- 
cember 1785 ist obstehendcs Jurament abgelegt worden.« — »Bur- 
^'arska prisega« iz 1. 1791. (fasc. 195.) se pa glasi: »Vi bodete eno 
persego Bugu ussiga mogočnimu dolpoložili, jenu per vašimu Pošteinju, 
jobrumo Jemenu oblubili, tega narsvetlešiga, narmogočnišiga jenu na- 
[)remaganga Fursta jenu Gospoda Gospoda Franceta ta drugiga, izvolenga 
Rimskiga Cessarja, kraila u' Germanji, u' Jeruzalemu, na Ogorskim inu 
Pemskim, u Dalmaciji, na Hrouaškim, v' Slavonji, v' Galicji inu v' Lodo- 

6 



'I 



— 74 — 

merji etc, vikši Vajvoda v Esterraichi, Vajvoda v' Burgundji jenu v' 
Lotringji, v' Zgornji in u Spodni Šlezji, na Štajerskim, na Koroškim inu 
Krainskim, vikšiga Fursta v Toškani, v Siebenburgu, Margrafa na Mar- 
skim ( ! ) etc. etc. našiga nargnadlivšiga Cesarja, Kraila, Erbča Fursta inu 
Gospoda, niegove apostolske Svetlusti inu Erbou; tudi Burgermaistra 
inu celiga Magistrata čast, nec inu Pogmiranje napumer si deržati, na 
usso Škodo, kar je na nas ležeče, gledati, taisto preč odverniti. Dalej 
čez njeh cesarske kraileve Svetlosti narveči Peršono, ali njeh Erbe inu 
duželske Gosposke, tudi čez Burgermaistra inu rathne Gospode na no- 
beno vižo kei striti: narmen pak takšnem Touarštvami ali Skupeizberal- 
sami, v katerih bi kej čez cesarsko krailevo Svetlust, njeh Erbe inu du- 
želske Gosposke, ali čez Biirgermoistra inu Magistrata, tudi čez nuc tega 
Mesta naprepemešenu inu sklepanu bilu, sse perdružiti inu skupej po- 
tegniti: ampak de vi tam, kir bodete od eniga takšniga skrivniga To- 
varštua ali Sklepanja kei slišali ali občutili, letu usselej Bui^ermastra 
inu rathnem Gospudam brez čakanja napumen daste inu nezamoučate: 
tudi zadneČ vaše Gosposke zapoudi inu poveille u' sih rečeh zvestu inu 
s* Pokoršeno dopouniti očte.« Potem stoji opomnja: »Koker je meni zdej 
naprederžanu jenu jest po letcmu sse zaderžati ssem zauižan bil, letu 
imam inu očem zvestu inu s Pokoršeno toku gvišnu dapemesti, koker 
gvišnu Bog meni ima pomagati. Amen.« Podpisani so: Jakob Mallv, 
Val. Nouak, M. Košak, Mat. Suhadounik, Andr. Hitti, Tom. Sichel, M. 
Pirz, Luka Khem, Georg Suppan (ki je vse tovariše podpisal). (Izvirni 
listini sta pisani z bohorčico.) A. Aškerc. 

Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti, Jezuviški 
dnevnik, ki se nahaja sedaj v muzejskem arhivu v Rudoliišču v Ljubljani, 
hrani marsikatero črtico, pojasnujočo nekdanje cerkvene obrede, Evo, 
kako so obhajali jezuviti pri sv. Jakobu v Ljubljani vstajenje 
Gospodovo. To slavnost so praznovali na veliko soboto zvečer ob 
8. uri. Pri božjem grobu so se zbrali svetilci, redovniki tovarištva Jezu- 
sovega, »linteati« in leviti. Mašnik je vzel v roke Najsvetejše ter proti 
ljudstvu obrnjen trikrat zapel : Aleluja. Potem je stopil, držeč Najsvetejše, 
do roba božjega groba, tamkaj je začel: Te Deum laudamus. Med tem, 
ko so godci nadaljevali zahvalno pesem, se je pričel sprevod. Šel je po 
5>redi cerkve, skozi mala vrata poleg oltarja sv. Križa je krenil na vrt in 
potem na šolski trg; krog znamenja Device Marije so se vrnili nazaj v 
cerkev k velikemu oltarju. Okna bližnjih jezuviških poslopij so bila 
krasno razsvetljena. Pred sprevodom so nosili dve beli zastavi, za ka- 
terima je šlo nekaj dijakov iz nižjih razredov, potem so se razvrstile 
bratovš6ne: »latina minor« s svojo zastavo, >latina maiorc in »ger- 
manica« z zastavo in z osmimi svetilci. Za bratovščinami so stopali re- 
dovniki jezuviti s prižganimi svečami, potem duhovniki — eden izmed 



— 75 — 

njih je nosil podobo vstalega Zveličarja — in naposled mašnik z Naj- 
svetejšim pod nebesom, ki so ga nosili štirje ali pa šest klerikov, če teh 
ni bilo, pa kazisti, katere so prej ta dan določili. Poročevalec o slav- 
nosti vstajenja v jezuviškem dnevniku je 1. 1686. pristavil, da je prejšnja 
leta nosilo nebo pri procesiji Šest doktorjev, ker je pa večinoma kateri 
izmed njih izostal, so sklenili 00. jezuviti, da je primerneje, ako nosijo 
nebo kleriki ali kazisti, da ne bo predolgega čakanja ali zmešnjave. Za 
nebesom so korakali svetni dostojanstveniki, za njimi verniki z gorečimi 
svečami. Ko je dospel mašnik z Najsvetejšim k velikemu oltarju, je zapel : 
Regina coeli ... Po dovršeni molitvi na Čast Materi božji je vzel slo- 
venski nedeljski pridigar (Concionator Dominicalis Carniolicus) kip 
vstalega Zveličarja z oltarja, kamor ga je bil postavil po procesiji. Držeč ga 
je stopil k ograji tik sedežev blizu kropilnika, ki je bil pred oltarjem 
Matere božje, ter stoječ med dvema svetilcema je zapel slovensko 
pesem (carntolicum cantum): »Jesus ie od fmerte vstal«. Ljudstvo 
je nadaljevalo (et prosecutus est populus illum cantum): 
Od njega bridke martre: 
Ob tu fe vefelimo, 
Inu Boga hvalimo. 
Kyrie eleyfon, Krifte eleyfon. 
Ko so odpeli poslednjo kitico te stare velikonočne pesmi: 

Alleluja, Alleiuja, Alleluja: 

Nam fe je velTeliti, 

Nam hozhe k' trofhtu priti. 
Kyrie eleyfon, Krifte eleyron! 
je mašnik pokadil Najsvetejše, zapel: Genitori Genitoque, dal blagoslov 
ter naposled spravil Najsvetejše v tabemakelj. 

Jezuviški dnevnik poroča, da je zlasti ženski spol vneto prepeval 
slovensko velikonočnico. Pri veliki soboti dne 13. malega travna 1748 pa 
stoji oponmja, da so ta dan pri vstajenju opustili slovensko 
pesem, katero so prejšnja leta dekleta predolgo zatezala, zaradi česar 
se je poslušalcem pristudila, namesto nje so zapeli godci na koru po 
>Regina Coeli« v nemškem jeziku pesem: »Christus ist erstanden«, 
katero bo v prihodnje po hišnem obredniku mašnik intoniral, kakor je 
vse to o. rektor ukazal. (>Id ab aliis annis diverfum fuit, quod can- 
tilena, quae aliis annis carniolice k puellis diu admodum et cum audien- 
tium faltidio cantabatur, linguft Germanica polt Regina Coeli, vulg5 
»Christus ist erstanden«, k Musicis in choro fuerit decantata, proximis 
annis juxta rituale Domus Profefsae k Sacerdote intonanda, ut haec 
orania Rdus P. Rector dispofuit.«) I. Vrhovnik. 

Frančišek Juliani, Prešeren in ljubljansko višje ško- 
fijstvo se vjemata v označbi duhovnika Frančiška Juiianija. Pre- 






— 76 — 

šernov napis na njegovem grobu proslavlja Julianija kot učenega, za 
božjo čast in za blagor vernikov vnetega duhovnega pastirja, pridigarja 
in spovednika: 

Opasal vere bil orožje, 

Za božjo čast vojščdk gorfeČ, 

Presvitel sv^čnjak cerkve božje, 

Bil prid'gar, spovednik sloveč; 

Da brez moči bi noč b'la huda, 

Čuval je romarjev pastir. 

Tam Bog mu daj v plačilo truda 

V nebesih vživaf večni mir. >) 
Da Prešeren ne pretirava hvaleč Julianija, svedoči zapisnik du- 
hovnikov ljubljanske višje škofije z I. 1788., hranjen v ljub- 
ljanskem škofijskem arhivu. Mladi duhovnik Juliani je ondukaj takole 
označen: V Gorici je dovršil vse nauke razun javnega zagovarjanja 
(dempta publica defensione), popolnil si jih je z marljivim Čitanjem (est 
sedulus in lectione); ni dvoma o njegovi učenosti (nec dubium de 
scientia). Nravi je blage (ingenii boni). Govor mu je dosti prijeten (gra- 
tiam dicendi possidet satis amoenam). Njegovo vedenje je neoporočeno. 
Peča se z dobrimi ljudmi. Njegove Čednosti spremlja priljudnost (comitas). 
Rad obiskuje bolnike, zato se je jako prikupil občanom. Nobene strasti, 
nobene napake ni na njem. 

Kje je svetil ta »presvitel sv^čnjak cerkve božje« ? Frančišek Juliani 
se je porodil v biljanski župi na Goriškem dne 15. vinotoka 1756. Ko 
je bil 1. 1 78 1, sprejel v Gorici mašništvo — namiznino mu je dala so- 
seska Device Marije in »Vanigrad« (Gornji Grad) — je deloval najprej v 
v Gorici, potem v Gornjem Gradu, štiri leta pri Sv. Margareti. Dve leti 
je namesto val lokalnega kapelana v Štangi. Od tam je šel kapelanovat v 
Stičino, kjer je bil leta 1788. »Catalogus sacerdotum archi-dioeces. La- 
bacensis« z 1. 1793. in 1794. navaja Frančiška Julianija kot drugega ka- 
pelana v Šmartinu pred Kranjem. V »Catalogu« za 1. 1795. P* stoji pod 
zaglavjem »Expofitura in monte S. Judoci« natisnjen: >R. D. Francifcus 
Julliani, exporitus<. Pri romarski cerkvi sv. Jošta v šmartinski župi blizu 
Kranja je pastiroval Juliani do smrti, ki mu je zatisnila oči ob 1 1 '/^ uri 
dopoldne 14. grudna 1836. Dne 16. grudna ga je pokopal na šmartinskem 
pokopališču nakelski župnik Blaž Blaznik vpričo šestnajstih duhovnih 
tovarišev. I. Vrhovnik, 



•) Jurčič-Stritar, Pesmi Fr. Preširna, str. 253. 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Igubljani. 



ilifr >"r^r Wr>t*^. '^ Mi *ilWj 1tl^.W W,->^t^*iLe>^ 



IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRDŠTVA 



ZA KKANJSKO. 



■*^?ll 



L 



Anton Koblar. 



'^SSUfi^ 



«S 



f 



IM 



i^ 



V Ljubliaai 1^9. 



1 


5 


ič^ 


/^.^^Js^»X. 


^t 



-^nc*^^ 



na leto, dobi »lir- 
irvestij* je cen* V 



1 



- ^8 - 



V dobovski fari je živelo mnogo plemenitih rodbin, saj 
se nahajajo v njenem okrožju trije gradovi : čemšeniški, čmelski 
in krumperški. Do cesarja Jožefa II. preosnove je spadala pod 
dobovski zvon tudi brdska graščina. Na B r d u (Egg ob Podpeč), 
ki mu je sedaj lastnica vdova Janka Kersnika, so nekdaj go- 
spodovali Lambergi, Hohenwarti, Apfalterni, Hofemi. V Č e m- 
šeniku (Scherenbiichl) so bivali Lambergi, Sauraui, Raspi, 
Apfalterni, Rasterni. Sedanji gospodar čemšeniške graščine je 
Franc Freiherr von Minutillo. Črnelo (Rothenbiihl) je prešlo 
za Pirši, ki so že zdavna poprej odmrli, preden so se začele 
spisovati dobovske matice, v last Lambergom ; pozneje sreču- 
jemo ondukaj Sauraue, Raspe, Apfalterne, Andriolije. Sedaj 
je Crnelo v lasti Viljema Pelicana. Na Krumperku (Kreut- 
berg) so gospodovali za mogočnimi Ravbarji dolgo časa Raspi, 
za njimi dva Thurna. Krumperška graščina je sedaj lastnina 
Friderika Freiherr von Rechbacha. Členov teh in drugih ple- 
menitih rodbin, ki so bivale v bližnjem in daljnjem sosedstvu 
z imenovanimi ter bile združene ž njimi z vezmi sorodstva, 
prijateljstva in botrinje, omenjajo dobovske farne knjige. Izpiski 
iz njih so razvrščeni po rodbinah in kolikortoliko tudi po času. 

Apfaltern. Franciscus Sigism. Abpheltrar, Do- 
minus in Roy et Grienhoff je kumoval z gospodičnama : Anna 
Rosina in Johanna Felicitas natae Abpheltrarin dne 31. mal^a 
srpana 1671; tudi dne 6. kimavca 1686 se nahaja kot b. 
(kratica b. pomenja: boter, oziroma: botra) zabeležen v do- 
bovski krstni knjigi. — Domicella Anna Theresia ab Apffel- 
trerin, b. ex Eck dne 16. rožnika 1674. — Domina R^ina 
Dorothea Apholtrerin nata Gallin, b. dne 31. malega srpana 
1677, umrla dne 1. sušca 1683, aet. ann. 47, provisa, sep. 
ad B. M. V. in Eck (Brdo). — Domicella Maria Anna Apfol- 
trerin poročena z Janezom Jakobom Raspom z Veselke dne 
25. rožnika 1687, vpričo je bil: Julius Apfoltrer L. B.; gl. 
Rasp. Istega dne je bila poroka Ane Rozine natae Abphel- 
trarin z Jurijem Krištofom Kaiselom; gl. Kaisel. — Si g is - 
mund Ernest ab Affaltrer, b. dne 11. velikega travna 



— 79 — 

1688. — Domicella Francisca Isabella Affeltrerin, b. dne ii. ve- 
likega travna 1688 in potem večkrat do 1. 1703. — Sigis- 
mund Franciscus Apfeltrar, b. dne 22. sečna 1689. — 
Joannes Godefrid ab Aphaltar je kumoval pogostoma 
med 1. 16-9. in 1727; takisto njegova soproga Anna Marga- 
retha L. B. 4b AfHtrerin med 1. 1703. in 1725. Die 27. sept. 
1740 sepultus Joannes Godefr. L. B. ab Abf. aet. 82 ann., 
provisus, in Ecclesia B. M. V. in Egk per par. Irlich. — 
Domicella Sidonia Francisca ab Affoltrer ex Ecgk, b. dvakrat 
I. 1692., enkrat 1. 1695. — Domicella. Francisca Leonora Ab- 
ffehrarin, b. dne 11. sušca 1896. — Die 23. jul. 1679 baptiz. 
est legit. filius 111"^ D. D. Ferdinandi Ernesti Abfol- 
trer lib. Bar. et eius conj. Reginae; patrini: Henric Julius 
Abfoltrer, Anna šl lictenperg 1. B. nata Baronifsa Galtin per 
me Wolfg. E. Portner, In Kggk. Župnik Portner je pozabil 
zabeležiti ime novorojenega Abfalterna. Zvali so ga Karola 
Frančiška, kakor svedoči mrtvaška knjiga: Carolus Franciscus 
fil. Baronis Ferdinandi Abpfeltrar ann. 3 sepultus ad B. M. V. 
in Eck die 17. Aug. 1682. — Ferdinand Ernest Apfol- 
trer 1. B. je mnogokrat kumoval med 1. 1679. in 1694. V 
mrtvaški knjigi stoji: Ferd. E. Apf. sep. 16. jul. 1703, prouis., 
in Ecclesia B. M. V. in Egk aet. suae circ. 70 ann. — Urbar 
z 1. 1697.— 1738. Capitale 400 f. car. mon. apud Reveren- 
dissimum Capitulum depositum seu pium legatum Illustrissimae 
defunctae Dominae Reginae Baronissae Affoltrerin 
Ecclesiae B. V. M. oblatum cum obligatione omni septimana 
per totum annum in perpetuum futuris temporibus unius sacri 
dicendi pro sua anima et suis haeredibus et sic D. Parochus 
trahit 18 f. car. pro 52 sacris in Ecgk dictis. 6 f. autem trahit 
Ecclesia omni anno de veniente censu 24 f. car. depositorum. 
— Die 7. Jan. 1700 Sebastianus nomine in robota 111. Domini 
L. B. ab Affeltrar resecans arbores k cadente arbore per- 
cussus corruit, expirauit, sequenti die sepultus in Egg suae 
aetatis circiter 34. — Wolfgangus Herbardus ab Ap- 
feltrer ex Egk, b. dne 12. prosinca 1703. — Domicella 

7* 



1 



— 80 — 



! josepha L. B. ^b Abfaltrerin, b. dne 19. kimavca 1712. — 

I Domicella Maria Anaa Caecilia ab Apfaltrerin je večkrat kumo- 

j vala med I. 1712. do 1727. — Joannes WoIffgang L. 

j B. žib Abffeltrer je kumoval s svojo soprogo: >Francisca 

I Josepha nata comitifsa ab Auersperg« dne 20. sečna 1714. — 

Die 8. aug. 1715 sepultus Herbardus L. B. ab Abfel- 

1 t r ar in Eccl. B. M. V. in Egk, annorum 12. — Josepha Leo- 

poldina L. B. 4b Apffetrerin (abliinc dimissa) je bila poročena 

' dne 16. sečna 1716 v Ljubljani z Janezom Adamom L. B. ^b 

Erberg. — Eggy 13. May 1717. Ego infrascriptus attestor, me 

recepisse ex cistula R. M. V. in Egg 100 f. Car. m. pro quo- 

tidianis expositionibus ad aedificium B. M. V. Joannes 

Godefridus L. B. ab Apfaltrer. Dne 16. rožnika 1717 

»denuo dati sunt 100 f. C. m. eidem Illmo D. in eundem 

finem ut supra. Iz teh beležk starega urbarja smemo sklepati, 

da je Apfaltrer vodil zidanje brdske cerkve. — Joannes 

Godefridus ab Abfoltrer, b. med 1. 1728. do 1737.— 

Sigismund Ferdin. ab Apfeltrer z gospodično Ano 

Marijo Šarloto ab Apfeltrer vred boter dne 30. listopada 1722. 

— Sigismundu Ferdinandu L. B. ab Apfoltrerju 
ex Rothenpiheli (Crnelo) in njegovi soprogi Ivani Elizabeti 
baronki ab Apfoltrer se je porodil dne 20. rožnika 1725 sin: 
Vitus Ferdinandus Godefridus. — Die 26. maji 1727 
sepulta Xaueria D. L. B. Sigismundi ab Opfeltrer ex 
schorn Pichel in coem. B. M. V. in Egg, 9 mensium. — 
Sigismund Ferdinand L. B. ab Abfoltrer in soproga 
njegova : Joanna Elisabeta Baronissa nata ab Erberg sta kumo- 
vala med 1. 1728. in 1731. Dne 31. vinotoka 1733 je bil 
krščen njijin sin Wolfgangus Bernardinus Jodocus 
Joannes Ne p. — Die 25. maji 1735 sepultus Anton. N. 
Baronis Sigismundi N. ab Apfeltrer 15 hebdom. in Egk. 

— Joannes Sigefrid L. B. ab Apfeltern, b. dne 
19. velikega srpana 1719; dne 19. kimavca 1712 je zabeležen 
samo Sigefrid L. B. th Abf. — Die 8. aug. 1729 sepultus 
Felix Raymund Sigefridi L. B. ab Abfoltrer filius, aet. 



— 81 — 

4 hebd., in Egg ad B. M. V. — Domicella Anna (ali Joanna) 
Carlotha, b. med 1. 1719. in 1724. — Caecilia L. B. ab Op- 
faltrarin, b. dne 14. prosinca 1728 in 1. 1732. — Irma Caecilia 
ab Abf., b. dne 11. sušca 1734. — Anna Margaretha ab Abf., 
b. dne 20. grudna 1737. — Joanna Theresia ab Abf., b. dne 
20. grudna 1727 ex Scherenbttchel. — Franciscus Carolus 
ab Apfeltern, b. med 1. 1721. in 1726. — Franc. Carol. 
L. Baro ab Opfeltrer iz Craelega in njegova soproga 
Mana Anna nata comitisa a Liechtenberg sta imela te-le otroke : 
MariaAnna Christina Hyacintha, krščena dne 7. malega srpana 
1728; Maria Johana Francisca Xaveria, rojena 1. 1729; Fran- 
ciscus Xav. Franciscus de Paula Godefrid, krščen dne 29. sušca 
1731; Maria Anna Carolina Innocencia, k. dne 28. malega 
srpana 1733; Maria Xaveria Barbara, k. dne 25. listopada 
1734; Wenzel Josephus Matthaus Jodocus WoIffgangus, k. dne 
21. kimavca 1736; Maria Wenzel Andreas, k. dne 23. listopada 
1737; Aloysius Antonius Leopoldus Josephus, k. dne 28. sušca 
1739, pokopan dne 29. rožnika 1740 na brdskem pokopališču; 
Josephus Antonius, k. dne 5. rožnika 1741; Maria Notburga 
Aloysia Antonia Nepomucena, k. dne 12. rožnika 1743; Maria 
Elisabetha Xaveria Leopoldina, k. dne 11. listopada 1744. — 
Franciscus Carolus L. B. ab Apfeltrer ex Rottenpiichl je bil 
dolžan izza oporoke Magdalene Mohoriške (Mohoritzin) z 1. 1732. 
cerkvi sv. Vida v tedanji dobovski fari 10 gld. dež. velj. Ta 
dolg je poravnal 1. 1749. (Šentviški urbar v dobovskem arh.) 
— Die 2. jan. 1737 sepulta Domicella ^^ anni Domini Fran- 
cisci Caroli. ab Apfeltern in Egkensi Eccl. ad B. V. — 
Baron Carol kh Apffaltrern dominus in Rottenpihel per 
procuratorem Franciscum Gottefridum Lib. B. ab Ap- 
ffaltrern, Philosophum absolutum, b. dne 27. malega srpana 
1749. — Domicella Maria Anna Christina L. B. ab Aflfaltrern, 
b. dne 27. sečna 1747 in dne 21. sečna 1754. — Die 19. aug. 
1750 sepulta in Eccl. s. Martini Domicella Maria Barbara 
Baronessa ab Apfaltem a D. Parocho Watschnig aet. 15 ann. 
Ex RottenbuchI. — Franc Gottfried L. B. ab Apffal- 



— 82 — 

trern, b. dne 2. vinotoka 1751. — Die 28. maji 1756 se- 
pultus a parocho Tob. Wa2hnig et praes. 5 sacerdotibus in 
crypta ad B. V. M. in Egk 111. D. Sigismundus Ferdi- 
nand us L. B. ab Apfoltrer, aet. circ. 60 ann. ante obitum 
Labaci omnibus sacr. provisus. — A. 1758 in mense Decembri 
captus et ab Illustrissinio Domino L. B. ab Apfeltrer ex 
Rotenbihl militiae datus est Michael Hlebez, qiii huic Ecclesiae 
(na Brdu) 9 f. C. M. in depositum dedit tali conditione, si in 
spatio 3 annorum rediret, ipsi haec pecunia deberet restitui, 
si vero in spatio 3 annorum non veriret, medietas dabitur pro 
sacris, caetera medietas vero manebit Ecclesiae. Anno 1764 
dati sunt de hac pecunia pro sacris 14 quinarii. (Urb. brdske 
cerkve.) — Die 4. maji 1759 sepulta Domicella Joanna Baro- 
nesa ab Apf. a Domino Phillipo Jac. ZebuU Parocho et plu- 
ribus aliis sacerdotibus in Crypta Aychensis eccl. aet. 26 ann, 
ex Rottenbiichel (Crnelo). 

Andrioli. Dominus Alexander Andriolli, b. dne 
16. malega travna 1763. — Die 22. nov. 1775 mortua Josepha 
Antonia Alexandri deAdrioli Domicella, 23. sepulta in 
cripta s. Martini a Fr. Greiser et Andr. Weishel Coop. aet. 
3 ann. 10 mens. 18 dierum. Rottenbichel. (Čmelo). — Dne 
25. listopada 1782 je poleg župnika Fr. Rejovca podpisal 
cerkvene račune : Franz Xav. Suppantschitsch Nomine H. Edlen 
v. Andrioli, Inhaber des guths Rottenbichl. (Urb. dobovske 
cerkve.) — Dne 27. malega travna 1789 je bil poročen v 
hišni kapeli v Čemšeniku Jožef pl. Andrioli, 22 let star, 
z 18Ietno Jožefo Freiin v. Rastner. — Jo h ann Peter Edler 
von Andrioli, b. dne 13. listopada 1796. — Peter von 
Andrioli, b. dne 11. kimavca 1805, potem 1. 1806. in 1814. 

Attems. Febr. 1756. Dominica Quinquagesima. Mandatum 
Celsissimi Principis Ernesti Comitis ab Atthembs in 
Parochia publicatum de non sepeliendis cadaveribus mortuorum 
ante 48 horas. (Op. v mrtv. knjigi.) 

Auersperg. Wolf Engelbert grof v. Auersperg, 
b. dne 13. prosinca 1636 ; gl. Rasp. — Domina Renata Leo- 



— 83 — 

poldina Comitifsa k Saurau, nata Comitifsa ab Auersperg, 
b. 1 1687. in 1689.; gl. Saurau. — Franciscus Ant. Coraes 
ab Auersperg, b. dne 5. malega srpana 1690. — Domina 
Maria Conftantia comitifsa ab Auersperg nata Baronifsa Stain- 
pail, menda soproga JanezaHerbarda grofa »ab Auers- 
perg«, ker je bila ž njim vred botra dne 22. velikega srpana 
1690. — Joannes Herbard com. ab Auersperg, In- 
clyti Archiducatus Camioliae statuum Deputatus, b. dne 30. ve- 
likega srpana 1690. — Comitifsa Catharina Elisab. ab Auer- 
sperg nata comitifsa k Trilekin, b. dne 30. velikega srpana 
1690. — Francisca Josepha ab Abffeltrer, nata comitifsa ab 
Auersperg, b. dne 20. sečna 1714; gl. Abfaltem. — Engel- 
bert ab Aversperg, priča pri poroki dne 23. malega 
travna 1719; gl. Hohenwart. — Maria Pavich roj. grofinja 
Auersperg, b. dne 11. velikega travna 1845; gl. Pavich. 

Barbo. Georg Maximilian Barbo comes a Woxen- 
ftain, b. dne 21. velikega srpana 1674 in dne 9. prosinca 1676. 
— Domicella Anna Isabella comitifsa Barbin, b. dne 16. sušca 
1685. — Carolus Joannes comes a Barbo, Plebanus 
Steinenfis, b. dne 15. listopada 1744. — Dne 8. malega travna 
1747 je pokopal: 111. et Rev. D. Antonius Carolus Sac. 
Rom. Imp. Comes Barbo Cathedr. Lab. Canonicus do- 
bovskega župnika Jožefa Fr . Irlicha. — Hubert Barbo Comes 
von Waxenstain, priča pri poroki dne 30. malega travna 1782; 
gl. Strasoldo. 

Billichgratz. Dne 15. sušca 1716 je pregledal cerkveno 
blagajno: Franciscus Bar o k Billichgraz, comissarius 
capitularis. (Urb. dobovske cerkve.) — Maria Francisca L. B. 
a Pufarellin, nata Baronissa a Pillichgraz, b. dne 16. vinotoka 
1734; gl. Posarel. — Marcus Ant. L. B. k Billichgratz, 
priča pri poroki dne 30. malega travna 1782. 

Burgstal. Dne 7. prosinca 1617 je bila poročena >Ma- 
rusha Ancilla Domini k PurgstalL« — Christophorus de 
Purgfhtal, b. dne 16. kimavca 1617; dne 6. vinotoka 1617 
stoji v krstni knjigi: Georg Christophorus a Purgstall 



— 84 — 

et Freienturn, dne 17. velikega srpana 1618 pa zopet 
samo: Christophorus de P. 

Buseti. Wolffgang Engelbert k Buseti, b. dne 
14. vinotoka 1714. — Leopoldus Wusetti, b. dne U.listo- 
pada 1716. 

Dornberg. Gospa Terentia Raumschtissel roj. Dombei^, 
b. dne 20. prosinca 1636; gl. Rasp. 

Eck. Dne 31. grudna 1680 je bila rojena: Renata Elifa- 
betha fil. leg. Henrici ab Eck et Maximilae Salomae, 
patrini: Ferdinand Emest Apfaltrer, Renata Leopoldina comi- 
tissa k Saurau ex Schempichl. Renata Elizabeta je umrla 
L 1682., pokopali so jo v Kranju dne 9. velikega srpana. — 
Vitus L. B. Fonek (= von Ek) mortuus die 14. jul. 1681, 
sepultus Crainburgi. — Dne 19. malega travna 1682 se je 
rodil Henriku »ab Eck« in Maksimili Salomi sin Ferdi- 
nand Jožef, kumovala sta mu Ferdinand Emest Comes i 
Saurau in Domicella Catharina 1. B. kb Egg. — Henricus 
L. B. kh Egkh, b. meseca vinotoka 1. 1683. — Domicella 
Catharina lib. B. kh Eggkh, b. dne 12. velikega srpana 1685. 

Eogelshaus. Maria Elisab. Comitifsa de Liehtenbergh 
nata ab Engelzhaus umrla 1. 1740; gl. Lichtenberg. 

Erberg. Edam v. Erberg, priča pri p. dne 27. veli- 
kega travna 1703. — Janez Adam L. B. ^b Erberg 
poročen dne 16. sečna 1716; gl. Abfaltern. — Josepha Leo- 
poldina Baronessa ab Erberg, nata Baronessa kb Apfoltrer, 
b. dne 20. rožnika 1725. — Wolfgang Adam L. B. ab 
Erberg, b. dne 28. grudna 1727 in dne 18. velikega srpana 
1732. — Joanna Elisabeta Baronissa ab Abfoltrer nata ab 
Erberg; gl. Abfaltern 1.1733. — Dne 24. sečna 1734 je bil pri 
cerkvenih računih v Dobu navzoč Anton Gotard L. B. ab 
Erberg, Canonicus et Comissarius Capitularis. (Urb.) — F e r d i- 
nandus L. B. ab Erberg, parochus MoraUtschensis 1. 1757. 

Furnpfeil. Maria Anna Josepha Leopoldina de Firenpfeil 
se je omožila z Janezom Adamom k Rosp s Krumperka dne 
14. velikega travna 1715; gl. Rasp. 



— 85 — 

GaU. Anna k lictenberg 1. B. nata Baronifsa G al lin; 
gl. Abfaltem 1. 1679. — Joannes Jacobus Gall, b. dne 
1. kimavca 1652; dne 7. vinotoka 1653 je zabeležen b. : Ja- 
cobus Gall de Gallenfels. — Domicella Sidonia Theresia Gallin 
Baronifsa, b. dne 13. sušca 1676 in dne 1. velikega travna 
1676. — Domina Regina Dorothea Apholtrerin nata Gallin; 
gl. Abfaltem 1. 1683. 

Gorgo (Giorgio). Camilus Comes a Gorgo, priča pri 
poroki dne 30. malega travna 1782. 

Hasiber. 111. D. D. Ferdinandus Erneftus Hafi- 
ber, b. dne 21. velikega travna 1682. — Neki sluga »illu- 
strissimi Domini kb Hasiber« iz Moravča je bil poročen dne 
23. prosinca 1709. — Dne 10. sečna 1709 »copulatus est 
Parili. Dominus Carolus Ignatius abHashiber cum sponsa 
sua Perill. Domicella Josepha Theresia Raspin.« Ta je kumo- 
vala v Dobu dne 29. vinotoka 1709. 

Herberstein. V Ljubljani o Jurjevem 1606. Graščino 
»Worttenberg< z vsemi k njej spadajočimi kmeti vred je prodal 
Jurij Rupreht Freiherr zu Herberstain Otonu Hen- 
riku >von Wemegkh zu Arch und willingrain<. (Urb. v dobov- 
skem župnem arhivu.) 

Hohenwart. Bolfgangus Vincentius de Wohen- 
worg, b. dne 10. listopada 1652; gl. Rasp. — Dne 18. listo- 
pada 1655 se je omožila »coqua Francisci von Hochen- 
warth.« — Georgius Sigismundus kh Hohenbort, 
priča pri poroki dne 28. kimavca 1671; b. dne 28. malega 
srpana 1682. — Dne 26. rožnika 1679 je bil krščen: leg. fil. 
Joannes Ernestus ex Parentibus 111. D. D. Joanne Lu- 
dovico ab Hohenborth et conjuge eius Joanna; b. : Fer- 
dinand Ernest Abfeltrer in gospa: Anna k Lihtenperg. — 
Joannes Ludovicus ab Hochen Wart, b dne 2. pro- 
sinca 1681, dne 11. prosinca 1684 otroku brdskega cerkvenca, 
in dne 19. malega srpana 1689. — Domicilla Eleonora ob 
Hohenborttherin, b. dne 16. kimavca 1696. — Ludovicus 
ab Hohenwordt, priča pri poroki dne 2. sečna 1705. — 



— 86 — 

Dne 23. malega travna 1719 je bil poročen na Brdu Franc 
Karol Anton »4b Hoffenwart« z Marijo Ano Frančiško 
*L. B. de Delein« vpričo Engelberta ab Aversperg in grofa 
Leopolda de Strofoldo; poročal je z dovoljenjem dobovskega 
župnika: Joannes Andreas k Flohenfelt, Archidiaconus et pa- 
rochus Monspurgensis. — Leopold ab Hochenwart in 
Francisca ab Hochenwart nata a Juritschin, b. dne 30. sušca 
1739. 

HofTern. Domicella Anna Maria Hofferin, b. dne 3. sušca 
1690 in dne 15. malega srpana 1691. — Gospa Katarina >de 
heferin, nata baronessa de Juritshin«, b. dne 16. sušca 1769; 
gl Rastem. — Gospodična Karolina >de Hofem«, b. dne 
5. velikega srpana 1773; gl. Rastem. — Dne 24. sušca 1814 
se je porodila v Čemšeniku štev. 1. Frančiška Karolina; oče: 
Frančišek Ksav. von Hofern, mati: Marija vdova Črnel 
(Tschernell), roj. Oblak. Kumoval je Ernest von Hofern. Ko 
je bil dne 15. rožnika 1820 zopet boter, je zabeležil krsče- 
valec tudi njegov stan: Ernest von Hofern, Bezirks- 
Commissžlr der Herrschaft Egg. 

Isenhausen. Achatius Isenausen k Nasdush, b. dne 
27. sečna 1629; gl. Rasp. — Anton Wolffgang ab 
Isenhaus, parochus Monspurgenfis, b. dne 24. kimavca 1736. 

Janežič. Josephus L. B. k Janeshizh, priča pri 
poroki dne 6. velikega srpana 1760; gl. Valvasor. 

Jurič. Francisca ab Hochenwart nata a Juritschin, b. dne 
30. sušca 1739; gl. Hohenwart. — Gospa Katarina »de Le- 
ferin nata baronessa de Juritshin«, b. dne 16. sušca 1769; 
gl. Rastem. — Marija Genovefa »Freiin von Juritsch«, omožena 
Rastem; gl. Rastem dne 30. velikega srpana 1804, dne 
15. kimavca 1806. — Genovefa Freiin von Rastem roj. Freiin 
von Juritsch, b. dne 11. velikega srpana 1841; gl. Rastem. 

Kaisel. Georgius Christoph. Kaisel L. B., po- 
ročen dne 25. rožnika 1687 z Ano Rozino Abfaltem; priče: 
Ferdinand Ernest com. k Saurau, Carol. Valuasor L. B., Renata 
Leopoldina comitissa k Saurau. 



-r- 



— 87 — 

Cobenzl. Maria Joanna comitifsa a Lamberg, nata comi- 
tifsa a Cobenzl, b. dne 27. listopada 1734; gl. Lamberg. 

Codelli. K a r o I Freiherr C o d e 1 1 i von Fahnenfeld, c. kr. 
okrožnega sodišča predsednik v p., rojen dne 26. malega travna 
1806, umrl v Čemšenikm dne 26. prosinca 1890. 

Crobath. Joannes Ant. Crobath de Reifenberg po- 
ročen z Elizabeto Dominiko »Baronisso k Pinelin« dne 12. listo- 
pada 1702. 

Kron. Die 7. May 1771 baptizata Maria Anna Domini 
Sigismundi Kren et Mariae Annae Sepizhin; poleg žup- 
nika je kumovala: Domina Rosalia de Rastem. Dominus 
Sigismundus Kron Chyrurgus je kumoval dne 16. malega 
travna 1772. Dne 29. grudna 1775 so mu krstili sina Janeza 
Vincencija. 

KuSlan. Domina Maria Constancia Kuslanin nata baro- 
nissa a Slongenburg, b. dne 11. velikega srpana 1675. 

Lamberg. Domina Anna Catharina k Purgstal, oriunda 
ex nobilissima Lambergerorum familia, b. dne 18. sušca 1619. 

— Dne 22. malega srpana 1639 je bil krščen: Jacobus 
Antonii Lamberg, kumovala je: Dominica Sophia Ottin. 

— Baro Joannes Antonius k Lemborg, priča pri po- 
roki dne 21. sušca 1677; gl. Rasp. — Joannes Ant. 1. B. 
de lemberg, b. dne 19. kimavca 1679; gl. Rasp. — Fran- 
ciscus Bernardinus S. R. I. comes k Lamberg in 
Maria Joanna comitifsa k Lamberg, nata comitifsa k Cobenzl 
sta kumovala v Dobu dne 27. listopada 1734. — Dne 24. rož- 
nika 1749 je bil poročen na Brdu: »Petrus pictor fil. 
legitimus Joannis Janeshiz in Servitio apud Comitem k 
Lamberg in Egk« — Urbanus Criviz, magister aulicus apud 
comitem de Lamberg in arce Egg, je poročal 1. 1776., 1778. 
(tedaj se zove: Sacerdos Curatus et Studiorum Magister) in 
1. 1784. — Franciscus Adamus Comes k Lomberg 
per procuratorem D. Franciscum Novack, praefectum postae, 
et Domina Anna Maria comitissa k Lomberg ex Egk, b. dne 
12. kimavca 1781. — Aloysia filia Francisci Adami 



— 88 — 

Comitis von Lamberg, poročena dne 30. malega travna 
1782; gl. Strasoldo. 

Lazzarini. Franz Freiherr von Lazzarini in Rozalija von 
Lazzarini roj. Freiin von Rastem, b. dne 10. listopada 1848; 
gl. Rastem. . 

Lichtenberg. Gospa Ana k Lihtenberg, b. dne 26. rož- 
nika 1679 in dne 23. malega srpana i. 1. Prvikrat je kumovala 
Hohenwartu, dmgič pa Abfaltemu. — Franciscus L. B. k 
Lihtenperg, priča pri poroki Jurija Krištofa Kaisela in Ja- 
neza Jakoba Raspa dne 25. rožnika 1687. — Ferdinandus 
Ernestus L. B. a Lichtenberg, b. dne 30. malega 
travna 1689. — Georgius Ludovicus com. k Liechten- 
berg poročen pri sv. Petm v Ljubljani dne 5. malega travna 
1717 z Marijo Ano com. k Rasp; gl. Rasp. — Georgius 
Ludovicus comes a Liectenberg, b. med 1. 1728. in 
1743. — Maria Anna ab Opfeltrer nata comitissa a Liechten- 
berg; gl. Abfaltem 1728 — 1744. — Marcus Ferdin. comes 
k Liehtenberg, b. dne 11. grudna 1729. — Sigismun- 
dus comes a Liehtenberg, Decanus Labacensis, je 
kumoval dne 29. sušca 1731 z: Mario Elisabetho comitifso de I 
Lichtenberg vred. — Die 5. Apr. 1740 sepulta Maria Elisab. | 
Comitifsa de Liechtenbergh nata ab Engelzhaus, aet. s. 85 ann. 
in Ecclesia s. Martini p. Jos. Jrlich Paroch. — CarolusS. 
R. J. Comes k Liehtenberg, priča pri poroki dne 5. ve- 
likega srpana 1760; gl. Valvasor. 

Leuenburg. Domina Sidonia a Leuenburg, b. dne 5. mal^a 
srpana 1690. 

Maskon. Maria Sidonia de Maschonin, b. dne 7. vinotoka 
1653. — Franciscus Erasmus L. B. a Mascon, b. dne 
15. kimavca 1687. — Domina Maria Christina L. B. de Maskon, 
b. Raspovim dne 2. vinotoka 1718; dne 18. malega travna 
1723. — Anna Maria Theresia k Pusirellin nata Maschonin, 
b. dne 7. malega srpana 1732 ; gl. Posarel. 

Millpacher. Franciscus Dominicus k Millpacher, 
b. dne 15. sušca 1735. 



— 89 - 

Mordax. Dne 26. sušca 1694 sta bila rojena v Krtini 
pri Dobu dvojčka Jurij in Helena, nezakonska deca Janeza 
Mordaxa >ex Moraitshc in Marine Vidzouke. 

Nemizhoffen. Dne 1. velikega srpana 1803 je umrla 
Felicita pl. NemitzhoflFen vdova Raspova; gl. Rasp. 

Otto. Domina Sophia Ottin, b. dne 22. malega srpana 
1639 in dne 14. sečna 1641; gl. Lamberg. — Domina Sibilla 
Ottin, b. med 1. 1643 in 1666. — Domicella Catharina Gene- 
rosi Domini Domini Ottho, b. dne 6. vinotoka 1652 . . . omnes 
ex Eegg. — L. 1654. je bila poročena Marina, >modo ancila 
in arce Egg (Brdo pri Podpeči) apud nobilem Dominum Otto.« 
— »Christoforus Otto in Egkh« in soproga Sybilla sta 
dobila dne 31. prosinca 1654 hčerko Marijo. — Domicella 
Anna Cordula Ottin, b. dne 9. vinotoka 1665. ex Egk. 

Paradeiser. Eua Felicitas von Saurau nata comitirsa 
Paradeiferin, b. dne 24. vinotoka 1670 in 1. 1683. 

Pavich. Graščak Ivan Pavich Pfauenthal in Marija Pavich 
roj. grofinja Auersperg, b. dne 11. velikega travna 1845; gl. 
Rastem. 

Pernburg. Joannes k Perenburg in Domina Anna 
Sellenizin nata & Perenburg sta kumovala Raspovemu sinu dne 
18. prosinca 1684. — Domina Margaretha & Perburg, b. dne 
26. velikega travna 1686. — Maria Theresia Rospin nata ft 
Perenburg; gl. Rasp 1. 1684 do 1690. — Comitissa Rosalia 
Theresia Raspin nata L. B. k Pernburg je umrla dne 27. 
velik^a travna 1747 ; gl. Rasp. 

Posarel. Bernardin L. B. ab Pufarell in Maria 
Frandsca L. B. a Pufarellin nata Baronissa a Pillichgraz sta 
kumovala dne 16. vinotoka 1734. — L. 1652: lUustrifs. Do- 
minus phafarau ex Zhemfhenik. — Domina Margarita Sidonia 
Rospin nata comitifsa Fafaralin, b. dne 20. sečna 1690; 
jl. Rasp. — »Pofarelli in WolfspicheU (Volčji Potok), priča 
pri poroki 1. 1703. — Anna Maria Theresia k Pusirellin nata 
tfaschonin, b. dne 7. malega srpana 1732. 



— 90 — 

Rasp Dne 11. listopada 1607 se je oženil Elija Rasp 
na Krumperku; vzel je Sofijo. (Kmmp. koled. zap.) — Dne 
29. sušca 1608 se je porodil Eliji Raspu sin Janez Dietrich. 
Soproga Sofija mu je umrla dne 11. malega travna 1608, po- 
kopali so jo na dobovskem pokopališču dne 15. malega travna. 
(Krump. koled. zap.) — Dne 5. grudna 1612 je umri na 
Guetenhartu na Stajarskem Elija Rasp, ki je bil prejkone 
protestant. Pokopan je bil šele dne 16. grudna pri cerkvi M. 
B. v Velenju (W6llan) fare sv. Martina v Šaleku. (Krump. 
koled. zap.) — Dominus Christophorus KnkstoUer, praefectus 
in Creitper (na Krumperku pri Raspu), b. 1. 1627. in 1628.— 
Dne 22. grudna 1627 je Janez Ludovik Rasp v Abahu 
prepovedal krumperškim podložnikom pokorščino skazovati 
vdovi rajnega Rauberja, ker je tako ukazal kurator. (Krump. 
koled. zap.) — L. 1628. je dobil Janez Ludovik Rasp 
pravico do Krumperka, ker mu je kurator poslal ključe. Iz 
Abaha je ukazal odgnati živino na Krumperk ter prepeljati žito 
tjakaj. Sam se je preselil na Krumperk dne 29. malega travna 
1628. (Krump. koled. zap.) — L. 1628. je bil pri Raspu na 
Krumperku wiirtenberški magister Chuntug (?), Baltazar Raum- 
schflssel in Franc Kristijan Raumschiissel. (Krump. koled. zap.) 
— Juri Ontmon (Amtmann) Domini Roshp de Kraittberg, b. 
dne 30. grudna 1628 in meseca rožnika 1630. — Dne 28. vino- 
toka 1629 je Janez Ludovik Rasp zopet dobil od de- 
želnega glavarstva ukaz zaradi vere. Šel je na to k spovedi k 
frančiškanom v Kamnik ter oddal potem dne 6. listopada 1629 
spovedni listek deželnemu upravniku v Ljubljano. Dne 15. listo- 
pada 1629 je zopet poslal svoj spovedni listek po pošti tajnim 
svetnikom v Gradec. (Krump. koled. zap.) — Dne 12. prosinca 
1629 je Janezu Ludoviku Raspu umrla hči Regina Si- 
donija in je bila dne 15. prosinca pokopana v frančiškanski 
cerkvi v Ljubljani. (Krump. koled. zap ) — Die 27. febr. 1629. 
baptizata — rojena je bila tri dni prej. (Krump. koled. zap.) — 
Mana Rosina fil. leg. et nat. Nobilis et Generosi Domini D. 
Joannis L ud o vi ci Rasp de Osterberg et Lustall et eius 



r 



6i - 



Dominae Uxoris Dominae Dorotheae Reginae de progenie 
Rauberiae fiiit bapt. & me Joanne Pomlade, parocho. Patrini : 
D. Achatius Jsenausen 4 Nasdush etc. etc. Virgo Sidonia filia 
Domini Walthasar Raumschttssel de Wildenekh. — Domina 
Regina Dorothea Rospin >Ein geborne Raubarin« je kumovala 
1. 1642. in 1643. — Dne 9. sečna 1632 je postal Janez 
LudovikRasp deželni odposlanec (Verordneter). (Krump. 
koled. zap.) — Dne 7. Hstopada 1633 je bil rojen, dne 
14. Hstopada pa krščen sin Janeza Ludovika Raspa: Franc 
; Seyfrid; kumovala sta: Jernej Valvasor in Leopold Raum- 
schOssel. (Krump. koled. zap.) Janez Seyfrid (Franc Sejrfrid in 
Janez Seyfrid sta najbrže ista oseba) je umrl dne 9. malega 
srpana 1636. Pokopali so ga dne 13. mal^a srpana na Tabru 
pri sv. Kunigundi. (Krump. koled. zap.) — Dne 13. prosinca 
1636 je dobil Janez Ludovik Rasp sina Wolfa Dietricha, 
I ki je prejel dne 20. prosinca sv. krst; botra sta mu bila: 
I Wolf Engelbert grof v. Auersperg in gospa Terentia Raum- 
schussel roj. Dornberg. (Krump. koled. zap.) — Catharina fa- 
mula Domini Erasmi Rosp de Oblach, b. dne 27. sečna 
1630. — Domicella Rosina Rospin filia Domini Ros ex Krianper 
(Kreutberg), b. 1. 1642. in 1. 1645. — Nobilis et Generosa 
Domina Joanna Maria k Krupperk, b. dne 29. grudna 1643. — 
Dne 28. rožnika 1643 se je poravnal Janez Ludovik Rasp 
s svojim svakom Frančiškom Adamom Rauberjem in njegovo 
ženo zaradi gradu Krumperka. Dotlej je bil Rasp le nekak 
najemnik. Frančišek Adam Rauber je imel v lasti Medijo 
I (Galleneck). (Krump. koled. zap.) — Poročna knjiga omenja 
dne 22. prosinca 1656 Janeza Avguština Rofpa s Krum- 
perka; soproga Ivana Rosina mu je rodila dne 3. listopada 
I 1652 Wolfganga Sigfrida, dne 7. vinotoka 1663 pa Marijo 
I Regino. Prvemu otroku sta dne 10. listopada 1652 kumovala: 
Gen. D. Bolfgangus Vicentius de Hohenworg (Hohenwart) et 
I Gen. Anna Magdalena a Raunochin. Domicella Maria Regina 
I je botrovala med 1. 1673 in 1677. — Die 7. nov. 1658 Blasius 
I Georgij Mifs (Miš, to hišno in rodbinsko ime se še nahaja v 



— 92 — 

dobovski fari) 1^. fil. Js Geriufhe ducit Marufkam Illmi Do- 
mini Rasp in Kreiiperg filiam adoptiuam fiue Reio. — Dne 

16. grudna 1659 je dobil Janez Ludovik Rasp sina Wolfa 
Avguština. (Krump. koled. zap.) — Dne 17. sečna 1659 
se je rodil Janezu Ludoviku Raspu sin: Janez Jakob, ka- 
teremu sta botrovala : Janez Jakob v. Raunach in gospa Busset. 
(Krump. koled. zap.) — Wolfgang Sigefrid Rasp., b. 
med 1. 1674. in 1695. pogostoma. — Joannes Wolffgang 
^ Rosp Dominus in Lustoll et Ostrobizh, b. dne 18. listopada 

1678. — Die 21. Martii 1677 copulati sunt III. D. D. Joannes 
Baltasar Rosp cum III. sponsa sua Domicella Susanna Mar- 
garita Comitissa & Saurau praes. Joanne Henrico Comite a 
Wozenberg et Barone Joanne Antonio k Lemborg et Comitissa 
Maria Eleonora & Wozenberg. Iz tega zakona so se porodili 
otroci: Franciscus Augustinus, krščen dne 19. kimavca 

1679, kumovala sta mu: Joannes Ant. 1. B. de lemberg (Lam- 
berg) in Domina Eua Felicitas S. Saurau Baronifsa, Maria 
Francisca, roj. dne 22. velikega srpana 1690, umrla dne 
8. malega travna 1693, pokopana naTabru; Josepha The- 
resia, roj. dne 20. vinotoka 1692; Franciscus Rai- 
chardus, roj. dne 11. sečna 1694. Razen prej omenjene 
Marije Frančiške sta še dva otroka umrla Janezu Baltazarju 
Raspu. Njunih imen nam ne sporoča mrtvaška knjiga, ampak 
de le: Die 8. Oct. 1690 mortua Domicella 6. ann. Joannis 
Walthasari Rosp ex Rottenpichl inhumata in Thabor. Die 
11. Apr. 1693 mortuus filiolus 2 ann. Domini Rosp ex Rotten- 
bichel inhum. in Tabor. Ko je Janez Baltazar Rasp dne 

17. velikega travna 1700 kumoval v Dobu, ga je ondotni 
župnik Trojer zabeležil v krstni knjigi z naslovom: Jnclytae 
Provinciae Carnioliae Praeses. Njegova soproga je bila mnogim 
otrokom botra med 1. 1691. in 1712. Umrla je stara 60 let 
I. 1714.; pokopali so jo dne 8. malega travna v farni cerkvi 
v Dobu. — Joanna Rosina Rospin, nata baronissa & Bozenberg, 
mortua die 17. febr. 1681, sepulta ad s. Cunegundam. V krstni 
knjigi se nahaja njeno ime I. 1667. in 1676., ko je kumovala. 



— 93 — 

V svoji oporoki je volila cerkvi sv. Kune na Tabru blizu Krum- 
perka v ihanski fari (St. Kunigund am Rast) 1000 gld. deželne 
veljave za tri sv. maše na teden. Če bi prišel krumperški grad 
v tujo last, naj pazijo udje Raspove rodbine, se li opravljajo 
sv. maše, če ne, naj preneso ustanovo kam drugam. To se je 
zgodilo še preden so dogospodarili Raspi na Krumperku, namreč 
dne 9. velikega srpana 1763. V samostanu sv. Klare v Mekinjah 
je tedaj na prošnjo Rasporo dovolil višji škof goriški Mihael 
grof Attembs, da se ta masna ustanova premesti od sv. Kune 
>in Thabor« v javno kapelo ljubljanske škofije na Krumperku, 
kjer so te ustanovljene maše že dotlej skoraj 80 let opravljali 
kmmperški domači kapelani, le miloščino, določeno v oporoki, 
dobivaj cerkev sv. Kune na Tabru. Dne 5. vinotoka 1. 1765. 
se je grof Avguštin Rasp pismeno zavezal, da bo izpolnoval 
to. Istega leta je ustanovo potrdil ljubljanski škof grof Leopold 
Jožef Petazzi. Vlada jo je odobrila dne 16. prosinca 1767. 
Dedič Avguština Raspa grof Janez Nepomučan Rasp je 
v oporoki dne 20. sušca 1802 določil, naj se za vsakoletne 
obresti opravlja vsaj 32 sv. maš po 1 gld. (Dobovski župni in 
krumperški arh.) — Domina Susanna Margaretha Rofpin, b. 
dne 21. velikega travna 1682, 1. 1689. in 1690. Njen soprog 
Janez Baltazar Rosp je kumoval dne 17. kimavca 1691, pri 
poroki je bil vpričo dne 12. listopada 1702. — Joannes 
Ludovicus Rosp in Maria TTieresia nata k Perenburg; 
otroci: Franciscus Antonius, roj. dne 18. prosinca 1684 
(materino ime je tu : Rosina Theresia) ; Joannes Josephus, 
roj. dne 26. velikega travna 1686; Joannes Ludovicus, 
roj. 16. kimavca 1687; Wolffgangus Herbardus roj. 
dne 30. velikega srpana 1690. — Joannes Ludovicus Rosp in 
Domina Maria Anna Rospin sta kum ovala dne 3. kimavca 
1687; prvi že poprej tudi, namreč dne 15. vinotoka 1683. — 
Die 25. Junii 1687 D. Joannes Jacobus L. B. Rosp ex 
Veseuka copulatus c. D. Maria Anna Apfoltrerin, praes. 
Francisco L. B. S. Lichtenperg et Julio Apfoltrer L. B. ; isti 
dan je bila poročena Ana Rozina Apfaltrer. Janezu, Jakobu 

8 



— »4 — 

Rospu so se rodili iz tega zakona otroci: Ferdinandus 
Ernestus, roj. dne 11. velikega travna 1688; Josephus 
Leopoldus, roj. dne 19. malega srpana 1689, umrl dne 
f). prosinca 1690, pokopali so ga na Tabru pri sv. Kunigundi 
v ihanski fari; Maria Anna Josepha, roj. dne 5. malega 
srpana 1690. — Wolffgang Augustin Rospp, b. dne 
21. rožnika 1689. — Domina Regina Theresia Rospin, b. dne 
2tt. grudna 1689. — Dne 31. prosinca 1691 je bil poročen 
Jacobus Veganth, famulus 111. Domini Rospp in RottenpOchI. 
— Joannes Jacobus Rofp ex Dergemel, b. dne 20. mal^a 
srpana lu94. — Domina Theresia Rospin, b. dne 15. velik^a 
travna 1693. — Domina Margarita Sidonia Rospin nata comi- 
tifsa Fafaralin (= Posarelin), b. dne 20. sečna 1690. — Med 
6. in 18. kimavcem 1696 je umrl: Dominus Bolfgongus 
Rosp aet. suae ann. circ. 56, provisus cum omnibus sacr. et 
sepultus in Taber. — - Dne 9. listopada 1701 omenja poročna 
knjiga Andreja Igliz »Uber modo apud 111. Dominum Rosp 
in iUiemelo in feruitijs.« — Dne 8. prosinca 1702 je stopil v 
zakonski stan »Andrcas N. hactenus fuit Coquus apud lil. 
Dominum Rosp in Zemellu.« ~ Joannes Ludovicus 
Rosp in Joannes Balthasar Rosp, priči pri poroki 
Janeza Ant. Crobatha dne 12. listopada 1702. - Dne 18. ki- 
mavca 1702 se je omožila »Agnes Primi Kauka leg. filia modo 
in Vesseuka (Veselka je bila pristava Raspova) apud lil. Do- 
minum Rosp in feruitiis,« — Joannes Ludovicus comes 
k Rasp je bil vpričo pri poroki dne 27. velikega travna 1703, 
kumoval je dne 20. velikega travna 1715 z: Domina Maria 
Anna Josepha comitifsa ii Rosp. — Dne 17. prosinca 1704 
se je oženil: Gregor defuncti Georgij Hobiana leg. fil. faber 
apud lil. Dominam Raspin in Zherncllo. — Joannes Ada- 
mus comes ^ Rosp se omenja v dobovskih maticah izza 
1. 1706. Dne 14. velikega travna 1715 se je poročil v Kamniku 
z Marijo Ano Josefo Leopoldino de Firenpfeil. Porodili so se 
jima: Franciscus Joannes Adamus, roj. dne 2, vino- 
toka 1718; Joannes Nep. Josephus Xaverius Vale 



— 96 — 

rianus, roj. dne 18. malega travna 1723, umrl dne 7. malega 
travna 1724, pokopan na Tabru v ihanski fari; Joannes 
Augustinus Marilius Cornelius, roj. dne 16. kimavca 
1726. — Joannes Nep. Balthasar Jacobus Aloysius 
roj. dne 6. malega srpana 1732; Maria Joanna Agnes 
Apolonia, roj. dne 11. prosinca 1736. — Oče Janez Adam 
grof Rasp je umrl nagle smrti v Ljubljani, kakor poroča do- 
bovska mrtvaška knjiga: Die 12. Martij 1746 sepultus Labaci 
apud RR. PP. Augustinianos Joannes Adamus Sac. Rom. Imp. 
Comes k Rasp ex Kreutberg subitanea morte praeventus die 
10. Martij hora 8 vespertina Labaci, aet. 64 ann. — Gospo- 
darju na Krumperku Janezu Adamu Wayhardu grofu 
v, Rasp je bilo 1. 1738. dovoljeno, da sme postaviti v on- 
dotni kapelici sv. križev pot, ki je bil blagoslovljen. (Krump, 
koled. zap.) — Leopold a Rosp, priča pri poroki dne 
25. malega srpana 1708 in dne 10. sečna 1709, ko mu je bil 
tovariš »ejus frater Anton Rasp« ; gl. Hasiber. — Dne 10. sečna 
1709 se je poročila Josefa Teresia Raspin s Carolom Ign. kb 
Hasljiber. — Dne 5. malega travna 1717 se je poročila Maria 
Anna comitifsa & Rasp z Jurijem Ludovikom com. & Liechten- 
berg ; poroka je bila pri sv. Petru v Ljubljani. — Maximilianus 
Leopoldus & Rosp, parochus litopolitanus, b. dne 16. kimavca 
1725, dne 12. prosinca 1736 in dne 7. rožnika 1741. — 
Domicella Maria Anna a Rospin comitifea, b. med 1. 1728. 
in 1736. — Die 27. MaiJ 1747 media tertia matutina mortua 
Comitissa Rosalia Theresia Raspin nata L. B. Šl Pcm- 
burg, previsa; aet. 90 ann. Obijt in Kreutberg, tumulata 
autem Labaci U^. apud RR. PP. Augustinianos in Sacello 
S. Joannis Bapt, Comitata usque illuc a Ig. Grabenek coop. 
— Die 2. Maij 1748 sepulta apud RR. PP. Augustinianos 
Labaci Domicella Maria Anna Comitifsa k Rasp ex Kreutbei*g, 
provisa, ael;. 33 ann. — Maria Rosalia k Rasp, poročena s 
Frančiškom Antonom Valvasorjem dne 5. velikega srpana 1 760 ; 
gl. Valvasor. — Dne 6. Ustopada 1784 je umrl v Ljubljani: 
Graf Augustin v. Rasp, Inhaber von Krautberg luid General 

8* 



— 96 — 

Einnehmer zu Laybach, verehelichet, alt 62 J., Krankhdt: die 
Frass. — Joannes Nep. Graf v. Rasp, naslednik in brat 
grofa Avguština Raspa, je umrl dne 24. sušca 1802. — Dne 
1. velikega srpana 1802 je umrla na Čmelem štev. 12 gospa 
»Felicitas geborne von Nemizhoffen verwitwete Rospin«, stara 
56 let, za sušico. — Dne 8. sušca 1818 je umrla Kordula 
»Grafin von Rasp Ex-Klariserin« na Krumperku štev. 56, stara 
87 let, za ostarelostjo. (Z njo je l^el menda poslednji člen 
rodbine grofov Raspov v grob. Neplemeniti Raspi pa še dan- 
današnji žive v dobovski fari). 

Rastern. Josephus Leopoldus de Roftner in 
Maria Anna de Roftnerin sta kumovala dne 22. velikega travna 
1737 ; poslednja je bila krstna botra dne 12. listopada 1737 
in 5. dne rožnika 1740. — Ignatius Leop. k Roftem, b. dne 
22. vinotoka 1737. — Ignatius de Rastem k Schčmpichel 
(Čemšenik), b. dne 25. velikega travna 1747. — Domicella 
Maria Rosalia Rostnerin, b. dne 9. rožnika 1739 in dne 25. ve- 
lik^a travna 1747. — Dne 24. mal^a travna 1750 so poko- 
pali Heleno »Wallohin in serv. apud Perill. Dominum de 
Rastern.« — Domicella Maria Rosalia de Rastem, b. dne 
16. malega travna 1763. — Dne 16. sušca 1769 je bila rojena 
v Čemšeniku in dva dni pozneje krščena: Maria Josepha Ca- 
tharina 111. Domini Ignatij de Rostern et lil. Dominae 
Rosaliae conjugum; kumoval je Jožef de Rostern in gospa 
Katarina de heferin nata baronessa de Juritshin. — Dne 
29. malega srpana 1770 se je porodila v Čemšeniku in nasled- 
njega dne je prejela sv. krst Anna Maria Rosalia, filia legitima 
Domini Mariae Ignatij de Rastern et 111. Dominae Ro- 
saliae; kiuna: Michael Eustachius de Rastern, Parochus 
Monspurgensis, et Domicella Rosalia de Rastern. — Domina 
Rosalia de Rastem, b. dne 7. velikega travna 1771 ; gl. KrOn. 
— Dne 22. sečna 1772 se je porodila v čemšeniški graščini 
»Maria Antonia Rosalia filia Domini Mariae Ignatij de 
Rastern et uxoris Mariae Rosaliae natae de Hofem« ; botra 
Valentina de Rastern je namestoval J o ž e f d e Rastern; 



— 97 — 

botra je bila gospodična Rozalija de Rastem. — Dne 5. ve- 
likega srpana 1773 se je rodil v Čemšeniku »Leopoldus 
Maria Vincentius Antonius filius Mariae Ignatij de 
Rastern et Rosaliae de Hčfern« ; b.: Mihael Evstahij de Rastem, 
roengiški žiipnik, in gospodična Karolina de Hofern. — Dne 
4. prosinca 1775 se je porodila Mariji Ignaciju de Rastern 
hčerka Marija Antonija. — Jožefa »Freiin von Rastner«, 
poročena dne 27. malega travna 1789; gl. Andrioli. — Dne 
23. sečna 1798 je nagloma umrla v Ljubljani Antonija Freiin 
von Rastem iz Čemšenika štev. 12, stara 23 let. — Dne 
30. velik^a srpana 1804 se je porodila Marija Rozalija Jožefa 
Frančiška očetu Vincenciju Leopoldu Freiherr von Ra- 
st emu; mati: Marija Genovefa Freiin von Juritsch. — Dne 
15. kimavca 1806 se je rodil v Čemšeniku Marija Franc 
Nikomed; oče mu je bil: Vincencij Leopold Freiherr von 
Rastem, mati: Marija Genovefa Freiin von Juritsch. — Fran- 
čiška Ksav. Nikomeda von Rastem, poročenega z Ivano Nepom. 
rojeno Freiin von Apfaltern, otroci : Avrelija, rojena dne 1 1 . ve- 
likega srpana 1841, kumovala sta ji: baron Alojzij Abfaltern, 
graščak, in Genovefa Freiin von Rastem, rojena Freiin von 
Juritsch; Dizma, rojen dne 8. velikega srpana 1842, umrl dne 
7. vinotoka 1843; Hilda, rojena dne 11. velikega travna 1845, 
botra sta ji bila: Ivan Pavich Pfauenthal, graščak, in Marija 
Pavich rojena grofinja Auersperg; Fausta, rojena dne 10. listo- 
pada 1848, kumovala sta ji: Franc Freiherr Lazarini in Rosalija 
von Lazarini rojena Freiin von Rastern. Frančišek Ksav. Nikomed 
Freiherr von Rastem je umrl dne 24. grudna 1876 (na spo- 
meniku stoji 23. dan gmdna) za kapjo. — Dne 4. sečna 1829 
je umrl v Ljubljani za škrlatinsko vročnico (Scharlachfieber) 
Dizma Freiherr von Rastern, avskultant pri c. kr. de- 
želnem (Landesrechten) in hkrati kriminalnem sodišču v 
Ljubljani. 

Rauber. V krstni knjigi se omenja dne 12. velikega 
srpana 1611: Michael famulus B. Raubarij; takisto dne 
16. sušca 1622: Michael Dominae Rauberin Maier. — Meseca 



— 98 — 

grudna 1613 je bila poročena Uršula »coqua Domini Rauber.* 
— Dne 5. prosinca 1617 so v Dobu pokopali Jurija Rau- 
berja, ki je umrl na svojem gradu Knimperku. (Krump. 
koled. zap.) — Domicella Regina Dorothea Rauberin ex Crai- 
perg (Krumperk), b. dne 2. prosinca 1623. — > Domina Do- 
rothea Regina de progenie Rauber« »Ein gebome Raubarin« 
omož. Rasp; gl. Rasp 1. 1629; b. L 1642. in 1. 1643 — 
Frančišek Adam Rauber; gl. Rasp. 1. 1643. 

Raumschiissel. Baltazar Raumschiissel in Franc 
Kristijan Raumschtlssel, gl. Rasp 1. 1628. — Virgo 
Sidonia filia Domini Walthasar Raumfchiifsel de Wil- 
denekh, b. dne 27. sečna 1629; gl. Rasp — Gospa Terentia 
RamschOssel roj. Dornberg, b. dne 13. prosinca 1636; gl. 
Rasp. — Leopold Raumschiissel, b. dne 14. listopada 
1633; gl. Rasp. 

Raunach. Anna Magdalena a Raunochin, b. dife 10. listo- 
pada 1652 ; gl. Rasp. — Janez Jakob v. Raunach, b. dne 
17. sečna 1659; gl. Rasp. 

Rechbach. Dne 29. kimavca 1822 je bil poročen Filip 
Freiherr von Rechbach, višji poročnik il. notranjeavstrij- 
skega žrebčarskega oddelka s Sela pri sv. Petru poleg Ljub- 
ljane, star 29 let, z Barbaro konteso von Thurn, staro 23 let, 
stanujočo na Knimperku. Nevestin oče je bil Jožef grof 
von Thurn, c. kr. kamornik in major prvega dezelnobram- 
bovškega batalijona. Barbara baronica von Rechbach je umrla 
v Ljubljani dne 8. malega srpana 1885. — Friderika 
Freiherr von Rechbacha otroka iz prvega zakona z Adelo 
roj. Abfaltern: Marija, rojena dne 20. malega srpana 1887, 
Helena, rojena dne 17. velikega srpana 1888; iz drugega za- 
kona z Alojzijo bar. Lederer-Trattnern : Gabrijela, rojena dne 
22. grudna 1895, Pavla, rojena dne 25. prosinca 1897, Avgust, 
rojen dne 23. velikega travna 1898. — Adela Freiin von 
Rechbach rojena Abfaltern, soproga Friderika Freiherr von 
Rechbacha, je umrla dne 8. velikega travna 1890 na Krum- 



b 



r 



— 99 — 

perku. — Barbara Freiin von Somaruga roj. von Rechbach; 
gl. Somaruga. 

Saurau. Dne 21. rožnika 1630 je kumoval: Achazius 
loco D. Francisci a Saurau . . . omnes de schernpiehell 
(Čemšenik). — Domina Eua Felicita ft Scherrauu ex Zhim- 
shenik, b, dne 3. prosinca 1649. — Dne 19, malega travna 
ifi52 je kumoval Janez Hlebec »loco lUmi Domini Von Saurau«. 

- Mrtvaška knjiga omenja dne 14. prosinca 1658 gospodarja 
>Von Sarau«. — Dne 12. malega srpana 1666 je bil poročen 
»Vrbanus Baginger Salisburgensis in seruitio apud Franc, 
(morda zmotno na mesto: Ferdinandum) Ernestum k 
Saurau«. — Dve leti kasneje je bil dne 20. velikega travna 
poročen »pastor apud 111. D. Vonfarau Ex Zhernellu«. — 
Eua Felicitas van Saurau nata comitifsa Paradeiferin, b. dne 
24. vinotoka 1670. — L. 1670. je bil za pričo pri poroki 
»Sarau ex arce Zherneillu«. — Domicella Anna Catharina 
Baronifsa k Saurau, b. dne 24. listopada 1671, takisto dne 
19. velikega travna 1680 in dne 6, prosinca 1681. — Ferdi- 
nand Ernest Bar. a Saurau, b. dne 24. listopada 1671. 
Isti je kumoval dne 19. malega travna 1682, zabeležen je v 
krstni knjigi: Comes k Saurau. Dne 16. sušca 1685 pa stoji 
pod zaglavjem: patrini — Ferdinand Ernest com. k Saurau, 
Inclitae Prouin. Camioliae electus Deputatus. Pri poroki je bil 
vpričo dne 25. rožnika 1687, pri krstu je botroval dne 31. sušca 
1712. — Domicella Susana Margarita lib. baronissa a Saurau, 
b dne 10. sečna 1673 in trikrat 1. 1676; ista je bila poročena 
z Janezom Baltazarjem Rospom dne 21. sušca 1677; gl. Rasp. 

— Domina Eua Felicitas k Saurau Baronifsa, b. dne 19. ki- 
mavca 1679, dne 20. grudna 1680. Ista: Eua Felic. k Saurau 
nata Comitifsa Paradaiferin je kumovala nekemu otroku izpod 
Tumišča (ex Potumis) meseca vinotoka 1. 1683. — Domina 
Renata Leopoldina Comitifsa ab Auersperg, b. dne 31. grudna 
1680, dne 28. velikega travna 1687 in dne 19. malega srpana 
1689. Vpričo je bila pri Kaiselovi poroki dne 26. rožnika 
1687, — Marta Theresia Semeniz, nata a Saurauin ; gl. Semenič 



— 100 - 

1. 1687. — Domina Susanna Theresia Comitifsa Sl Saurau ex 
Dergemel, b. dne 20. vinotoka 1692. — Dne 30. prosinca 
1709 se je omožila Apolonija Tertn^ (Trtnik) iz ihanske fare 
>nunc in servitijs apud 111";^"* comitem k Saurau in lak.« 

Schlangenburg. Domina Maria Constancia Kuslanin nata 
baronissa a Slongenburg, b. dne 11. velikega srpana 1675, 
gl. Kiišlan. 

Schluderbach. Josephus Alexander a Schluder- 
bach (de Shluderbach, enkrat samo: Schluderpoch) sacellanus 
ex Kreutberg, b. med 1. 1745. in 1748. 

Semenič. Maria Salome Semenitschin, b. dne 4. sečna 
1674. — Selen ič (morda SemeniČ). Domina Anna Sellenizin 
nata & Perenburg; gl. Perenburg 1. 1684. — Dne 12. velik^a 
srpana 1685 je bila rojena »Maria Catharina ex Par. Illmo 
Dno Dno Wolffgango Rudolfo Semeniz et conj. Maria 
Theresia« ; kumovala sta Ferdinand Emest com. k Saurau in 
gospodična Katharina »lib. B. ^b Eggkh.« - Dne 28. velikega 
travna 1687 se je rodil Sigismund Ferdinand Semeniz; 
oče: Wolffgang Rudolf, mati: Maria Theresia, nata a 
Saurauin ; poslednja je kumovala naslednje leto dvakrat, namreč 
dne 10. sušca 1688 in dne 29. vinotoka 1688. 

Siebeneck. Ferdinandu a Sibinek (Sibenegkh, Si- 
benegg, Sibnegg) in Mariji Sidoniji rojeni »Ottin« (Otto) so 
se porodili tile otroci: dne 29. kimavca 1665 Mihael Anton; 
dne 27. sušca 1667 Joanna Sibilla; dne 27. listopada 1668 
Franciscus Emest; dne 24. vinotoka 1670 Joannes Ferdin.; 
dne 5. prosinca 1676 Maria Marg. — Ferdinand v. Si- 
benegg, bestandt Inhober der herschofft Egk, dne 7. malega 
srpana 1669. — Ferdinand a Sibinek, der Zeit inhober der 
herschofft Egk, v poročni knjigi omenjen dne 11. listopada 1669. 

Somaruga. Dne 4. velikega srpana 1892 se je rodil na 
Krumperku Friderik Avgust Franc Karol Emanuel Ignacij, 
zak. sin doktorja Oskarja Freiherr von Somaruga, uprav- 
nega svetnika c. kr. gozdnega in domenskega ravnateljstva v 



r 



— 101 — 

Gorici, častnega kamornika nj. svetosti, in Barbare roj. Freim 
ven Rechbach. 

Stainpail. Domina Maria Conftantia comitifsa ab Auer- 
sperg nata Baronifsa Stainpail; gl. Auerspei^ L 1690. 

Steinach. Dne 8. rožnika 1827 je bil krščen Ar m and 
Jožef Henrik Robert Steinach, rojen na Krumperku; 
oče: Henrik grof »von Steinachc, nižji poročnik pri 
17. pešpolku princ Hohenloh-Langenburga ; mati: Marija gro- 
finja >von Thiim und Valsassina.« 

Strasoldo. Dne 30. malega travna 1782 je bil poročen 
na Brdu Anton Raymund Comes Strasoldo; nevesta: 
Aloysia filia Francisci Adami Comitis von Lamberg; priče: 
Hubert Barbo Comes von Waxenstain, Marcus Ant. L. B. a 
Billichgratz et Camilus Comes a Gorgo. — Grof Leopold 
de Strofoldo, priča pri poroki dne 23. malega travna 1719; 
gl. Hohenwart. 

Thum. Jožef grof von Thum, c. kr. major, priča pri 
poroki na Krumperku dne 11. kimavca 1803. — Jožef grof 
von Thurn in Marija Ana grofinja von Thum, b, dne 19. malega 
travna 1804. — Jožef grof Thurn je dne 29. kimavca 
1822 omožil hčer Barbaro; gl. Rechbach. — Marija grofinja 
von Thum und Valsassina, gl. Steinach 1. 1827. — Dne 19. sečna 
1828 je umrla Apolonija, hči Marije Ogrinec, pristavnice na 
pristavi Jožefa grofa von Thurn et Valesafsina. — 
Dne 9. velikega srpana 1829 je umrl v Ljubljani v Gosposkih 
ulicah štev. 211 za vodenico Jožef grof von Thurn und 
Valsassina, c. kr. kamornik , major in poveljnik prvega 
batalijona deželnih brambovcev princa Hohenloh Langenburg 
štev. 17., star 58 let. — Dne 26. sečna 1836 je umrl na 
Krumperku Jožef grof von Thurn und Walfaffina, 
C. kr. kamornik, veleposestnik in imetnik okrožne graščine 
(Bezirksherrschaft) kmmperške, star 33 let ; pokopal ga je dne 
29. sečna župnik Gašper Shvab. 

TrUek. Comitifsa Catharina Elisab. ab Auersperg nata 
comitifsa & Trilekin; gl. Auersperg 1. 1690. 



— 10» — 

Valvasor. Jernej Valvasor, b. dne 14. listopada 1633; 
gl. Rasp. — Carolus Valuasor L. B., priča pri pordci 
Jurija Krištofa Kaisela dne 25. rožnika 1687. — Dne 5. velikega 
srpana 1760 je bil poročen v Dobu: Franciscus Anto- 
nius, defuncti Francisci Adami L. B. & Valvasor fil. 
ex arce Gallenegkh, Paroch. in KoUobrath, s komitiso : Marijo 
Rozalijo »defuncti Adami Joanms S. R. J. Comitis & Rasp Bfia 
ex arce Kreitbergkh.« Priči: Carolus S. R J. Comes k Uehten- 
berg in Josephus L. B. a Janeshizh. 

Wazcnberg. Joannes Henricus Comes aWozen- 
berg in Comitissa Mana Eleonora 6 WQzenber^, priči pri 
poroki dne 21. sušca 1677; gl. Rasp. — Joanna Rosina Rosptn, 
nata Baronissa & Bozenberg, umrla dne 17. sečna 1681 ; gl. Rasp. 

Wcmek. Oton Henrik »von Wernegkh m Arch 
und willingrain« kupi graščino »Worttenberg« (Zalog) 1. 1605; 
gl. Herberstein. 

Zierhetm. Regina Barbara & ZierHamin, b. dne 9. malega 
travna 1733. 

Slovenci duhovniki v zagrebški ško^i. 

Zbral Janko Barl^. 

V Starodavni zagrebški škofiji, katera je bila 1. 1853. 
povzdignjena v nadškofijo, službovalo je tekom let mnogo du- 
hovnikov Slovencev. Imena teh duhovnikov, kateri so med 
bratovskim hrvaškim narodom delovali, skušal sem zbrati. Pri 
tem delu, so mi najbolje pomagali zapisniki arhidijakonalnih 
kanoničkih vizit, kateri hranijo mnogo zanimivega ^odovinskega 
gradiva in leže v arhivu nadškofijske pisarne v Zagrebu. Pre- 
gledal sem tudi delce pokojnega zagrebškega kanonika Štefana 
Matkoviča: »Recensio episcoporum, archiepiscoporum, prae- 
positorum majorum et canonicorum« itd., kakor tudi razne 
šematizme zagrebške nadškofije. Dasi sem nabral obilo du- 
hovnikov, vender nikakor ne mislim, da je ta zbirka popolna. 
Med duhovniki zagrebške dieceze našel sem jih obilo s slo- 



r 



- 103 - 

venskimi priimki, vender jih nisem mogel sem prišteti, ker ni 
bil označen njih rojstveni kraj ali pa domovina. Nekatere 
vizite so obširne in zanimive, druge so pa prav površne, a v 
sedemnajstem stoletju je pri malokaterem duhovniku zapisano, 
kje je doma. Matkovičevo delce je tudi prav površno, v Sema- 
tizmih, kateri mi niso bili vsi pri roki, so pa Se le v petdesetih 
letih začeli priobčevati rojstveni kraj duhovnikov. Torej bode 
pač več duhovnikov Slovencev, katerih ni v moji abirki. Pri- 
občojem pa vender-le to zbirko, ker bode podata nekakov 
pregled o slovenskih duhovnikih na Hrvaškem, in Bog ve, kdaj 
bode zopet kak Slovenec imel priliko kakor jaz, da bi mogel 
zbrati te nase rojake. 

Duhovniki, katere bodem tu naštel, so največ doma iz 
Bele Krajine ali pa iz Spodnj^a Štajarskega. Bela Krajina, 
katera je spadala sicer pod oglejsko škofijo, je bila po jeziku 
Hrvatom najbolj sorodna, zato so pa Beli Kranjci raje odhajali 
študirat v bližnjo Hrvatsko, kakor drugam. V novejšem času 
je pa mnogo Štajarcev obiskovalo varaždinsko gimnazijo, in 
mm^ od njih se niso več vrnili v svojo domovino, ampak so 
ostali na Hrvaškem. Službovali so pa naši rojaki v preteklem 
stoletju največ v goriškem in gorskem arhidijakonatu. Goriški 
arhidijakonat, kateri se je razprostiral okrog Karlovca in Jaške, 
je bil Belim Kranjcem v sosedstvu, in zato so oni radi tamkaj 
ostajali kot duhovni pastirji. Gorski arhidijakonat pa, kateri 
se je razprostiral od Siska proti turški meji, kjer je bilo pre- 
bivalstvo največ grško-nezjedinjene vere, je bil zaradi turškega 
sosedstva najbolj težaven in nevaren, in zato se ni nobeden 
posebno trgal za one siromašne župnije, katere so potem do- 
bivali naši rojaki. Dobro pojasnjuje tamkajšnje razmere beležka 
zaslužnega arhidijakona gorskega in stolnega prosta Žige 
barona Sinersperga v zapisniku kanonične vizite od 
1. 1740., katero zaradi zanimivosti priobčujem od besede do 
besede. »Ad lectorem. Quod Anno 1737., 1738. et 1739. iste 
(Gorensis) Archidiaconatus visitatus non sit, accidit ex eo, 
quod ob infelix belhim turcicum partes has veluti hostico 



— 104 — 

vicinas Miles qiiidem nationalis 1737. et 1738. tandem 1739. 
Confiniorum generalatus Varasdinensis et Cariostadiensis cum 
Legione Choldana Equestris ordinis pro Regni tutamine ex 
pluribus Millibus congr^atus 30 mum fors etiam superante sub 
ductu Suae Excellentiae Dni Comitis Bani Josephi Esterhazy 
congregatus inundasset, et plebem miseram, quae a potiori 
jurisdictioni Episcopi, Capituli et Praepositi esset, solitis Cala- 
mttatibus praessisset, moesta etiam aeris intemperies, insolita 
aquarum exundatio, quae frumentum aestivum jam ad Messem 
matunim e faucibus extorsit, praeterea iterata lues Animalium 
omnia paene vitae media ademit. His Calamitatibus Congeries 
accessit omnium Miseriarum dum 1739. mense Julio naturalis 
inimicus manu forti arcem Zrinjensem obsedit. Hinc clamor 
in plebe et ululatus magnus, fuga populorum in sylvas et loca 
abdita et partes transcolapianas. Vastavit hostis incendio omnia 
et plurimos in miseram obduxit christianos servitutem, qui msi 
ut ab omnibus circumfertur, terrore et murmure quodam terri- 
fico in aere exorto manifeste consilio DEI deterritus fuisset, 
seque tertia die inde recepisset, patriae toti deplorandum 
indubie Ciadem intulisset. Pace igitur cum exitiali tyranno utut 
composita hoc anno 1740. partes ciscolapianas visitare cepi.« 

Na redovnike Slovence, kateri so delovali v raznih hr- 
vaških samostanih, posebno pa v frančiškanskih samostanih 
provincije sv. Križa, se nisem oziral. Tudi teh je lepo število, 
a delovali so posebno vspešno na šolskem* polju. Njih imena 
mogla bi se zbrati po raznih samostanskih arhivih. Imena 
duhovnikov priobčujem po alfabetskem redu. 

1.) Bahor Gregor, rojen okrog 1. 1688. v Metliki 
(Camiolus Metlicensis). Šolal se je v Zagrebu, kjer je bil 1. 1716. 
posvečen v duhovnika. L. 1720. je bil administrator v Miholjcu 
blizu Križevca. 

2.) Barle Janez, rojen okrog 1. 1720. L. 1748. in 
1750. je bil kapelan v Veliki Gorici, a 1. 1756. kapelan in 
organist na Dubovcu pri Karlovcu, kjer je bil I. 1765. in 1771. 
organist njegov sorodnik ali pa brat Pavel Barle. 



^ 



— 106 — 

3.) BarR Janko, rojen 12. marca 1869. v Budanjah 
na Vipavskem, v duhovnika posvečen v Zagrebu 1. 1892. 
Služboval je jedno leto kot kapelan v Garešnici na slavonski 
meji, a 1. 1893, je prišel v Zagreb, kjer je še sedaj protokolist 
in arhivar v nadškofijski pisarni. 

4.) Basarovič Jurij, porodil se je okrog I 1697. v 
Vinici med Belimi Kranjci in bil 1. 1725. in 1727. kapelan v 
Petrinji. 

5.) Brozič Anton, porodil se je 1. 1689. v Otoku, v 
podzemeljski župniji. V 1. 1721. — 1733. je bil administrator v 
Zrinju na bosenski meji. Vizitator pravi o njem, da je zaslužil 
boljšo osodo, kot da je že toliko let med Turki in nezedinje- 
nimi Grki. L. 1733. je odšel za župnika v Sunjo pod Siskom, 
kjer je imirl 1. 1748. 

6.) Brozovič Nikolaj se je porodil okrog 1. 1653. v 
Vinici. V duhovnika posvetil ga je oglejski patrijarh Janez 
Delphinus. L. 1683. je bil župnik v Vrhovdh. 

7.) Cajnko Valentin, porodil se je 15. febr. 1868. 
v Ključarovcu na Spodnjem Štajarskem. L. 1891. v duhovnika 
posvečen kapelanoval je najpreje v Pitomači v Podravini, a 
sedaj je katehet ljudskih šol v Varaždinu. 

8.) Celjan (de Cilea) Nikolaj je bil 1. 1436. kanonik 
stolne cerkve v 2^agrebu. 

9.) Colarič Gregor, Žumberčan, (Sihilbergensis), rodil 
se je okrog 1. 1670. najbrž v župniji sv. Križa, ker tam so še 
dandanes Colariči. V 1. 1700. — 1710. je bil župnik v Jaški, a 
potem je postal kanonik v Zagrebu, kjer je umrl 16. aprila 
1. 1717. (>mystaces habet et barbamc). 

10.) Cvetaš Mihael, porodil se je 1. 1727. v viniški 
župniji. (Croata Ziliensis ex parochia Vinicensi loco antea 
nullius Dioecesis, nune ad Archiepiscopum Goriciensem 
spectante). V zagrebško škofijo sprejel ga je škof Frančišek 
Thauzy. Najpreje je kapelanoval v Plešivici, od 1. 1754. — 1769. 
bil je župnik v Stražemanu, a 1. 1769. postal je župnik v 
Kaptolu pri Požegi. Šolal se je v Zagrebu in na Dunaju. 



1 



:- 106 — 

H.) Cvetkovič Mihael, rojen i. 1705. v Vinici, bil 
je v buniih letih 1739, — 1752. administrator v Ziinju na bo- 
senski meji. 

12.) Culibcrka Janez star., iz Vinice, bil je župnik 
in dekan v Šipku nad Karlovcem. L. 1661. je bil imenovan 
za zagrebškega kanonika, vender se je na tej službi zahvalil, 
a ^>rejel jo še*le 1. 1668. Bil je ob jednem arhidijakon de 
Urboc in umrl 6. febr. 1678. 

13.) Culiberka Janez ml., brat poprejšnjega, porodil 
se je v Vintd okrog 1. 1623. V mašnika posvečen »ad titulum 
mensae« svojca brata postal je 1. 1650. župnik t Oziju na 
Kolpi, k|cr je bil še 1. 1683. 

14.) Dejan Jurij, rojen v Vioid okrog 1. 1721., a v 
mašnika posvečen 1. 1748. Kapelanoval je najprej v Čazmi, 
potem v Tmovitid, a 1. 1758. je postal župnik v Podvinju 
(sedaj v djakovski škofiji), kjer je bil še 1. 1769. 

16.) Dogša Martin, porodil se je S7. okt. 1861. v 
Grabendotfu na Spodnjem Štajarskem. V mašnika je bil po- 
svečen K 1685.; kapelanoval je v raznih krajih, potem je 
prišel za kateheta na šole usmiljenih sester v Zagreb, Iger od 
1. 1895. službuje kot katdbet na moški pr^>arandiji. 

16.) Dr en i k Matej, porodil se je v Cirknici 4. okt. 
1841. Posvečen v duhovnika 1. 1868., kapelanoval je v raznih 
krajih in postal L 1879. župnik v Cerovcu pod Karlovcem. 
Umrl je 6. dcc. 1879. 

17.) Duh Jurij, rojen v Leskovcu na Štajarskem 8. apr. 
1838., bil je posvečen v nuiŠnika L 1865. Kapdanoval je po 
raznih krajih, bil dolgo časa župnik v Krapju, kjer je bil ne- 
koliko časa tudi dekan, a od L 1898. je žl^^nik v Lipovljanih 
v Slavoniji. 

18.) Florijan Janez, rojen v Črnomlju 1. 1709., šolal 
se je v Zagrd^u in kapelanoval v Jezeru (Vel. Tigovišče). 

19.) Frankovic Mihael, porodil se je v okolic* 
metliški okrog 1. 1691. VI. 1732.— 1748. je bil župnik \ 
Viduševcu pri Glini. 



— 107 — 

20.) Glogovšek Anton, rojen 1. 1808. v larantinslri 
škofiji, bil je 1. 1841. kapelan v Kričevljanih, 1. 1648. pa ka- 
pelan v Imbriovcu. Umrl je 18. jun. 1849. 

21.) Golob Jane?, rodil se je 19. dec. 1842. pri Sv. 
Lenartu na Štajarskem, Duhovnik je postal i. 1867. in v 
sedemdesetih letih je postal župnik v Vidovcu (Modjimoije), 
kjer je še danes. 

82.) Havliček Nikolaj, rojen 1. 1820. v Brežicah, 
postal je duhovnik 1. 1844. in bil 1. 1854. župnik v Brekovljanih. 

23.) Hercelj Anton, rodil se je 21. dec. 1845. v 
Št. Petru na Štajarskem. V mašnika posvečen 1. 1871^ kape- 
lanoval je po raznih krajih in prišel 1. 1877. v Sv. Križ Začretje, 
kjer je 1. 1878, postal župnik, kar je še danes. 

24.) Hrnčič Štefan, porodil se je 4. jul. 1847. v 
Zavrčah 0a Štajarskem. Kapelanoval je v Cazmi, v Brdovcu, 
a sedaj je že več let administrator v Poljani. 

26.) Hržič Jurij, rojen 14. apr. 1830. pri sv, Tomažu 
blizu Velike Nedelje, bil je v mašnika posvečen 1. 1855. Ka- 
pelanoval je v Remetincu, Varaždinu in Nedelišču. Sedaj živi 
že več let v Varaždinu v pokoju. 

26.) Hudak Stanko, porodil se je L 168S. v Vinici, 
bil je nekaj časa duhovnik nemškega reda in kot tak je bil 
1. 17 II. v gradu Ivana Gotthala v župni|i Bistra. Kmalu potem 
je bil sprejet v zagrebško škofijo in je kapelanoval 1. 1718. 
v Brdovcu. 

27.) Janko vič Jurij, porodil se ^e okrog L 1646. v 
Vinici in bil 1. 1683. kapeian v Lipniku, na kranjski noeji. 

28.) Kiz^li Peter, rojen 1. 1706, na Kranjskem blizu 
hrvatsk^a Broda. Učil se je v LjiJ>ljatti in na Dunaju. L. 1741. 
je bil kapelan v Nartu, 1. 1748. kapelan v Magjarevu, a 1. 1749. 
postal je župnik v Bdi, kjer je bil še 1. 1758. 

29.) Kosmina Matej, »Furlanus«, v 1. 1674.— 1694. 
župnik v SeUh v hrvatskem Zagorju. 

30.) Košiček Ubald, porodil se je 11. maja 1844. v 
Novem Mestu. V mašnika posvečen je bil 1. 1867. L. 187«, 



— 108 — 

je postal župnik v Konščini, kjer je še danes. L. 1898. postal 
je dekan belečkega dekanata. 

31.) Košir Teodor, porodil se je v Ljubljani 6. nov. 
1849. in bil v mašnika posvečen 1. 1872. Službuje že dolgo 
let kot prebendar župnijske prebende sv. Vida v Varaždinu. 

32.) Kovačec Sebastijan, rojen pri sv. Lenartu na 
Štajarskem 19. jan. 1840., postal je mašnik 1. 1867. a 1. 1875. 
župnik pri sv. Eliji v Obrešu. Sedaj živi že več let v svojem 
rojstvenem kraju v pokoju. 

33.) Kovačič Marko, rodil se je okrog 1. 1633. v 
Vinici in bil v duhovnika posvečen v Gradcu 1. 1667. V letih 
1670. — 1683. je bil župnik v Šipku nad Karlovcem. 

34.) Kovačič Martin, porodil se je 29. jan. 1846. v 
Dobovi na Štajarskem. Posvečen 1. 1872., kapelanoval je v 
Tuhlju, a kasneje bil je župnik v Divuši na bosenski meji. 
Umrl je 16. jul. 1891. 

36.) Kozjak Ambrož, postal je 1. 1668. župnik v 
Novem Gradu pri Karlovcu. 

36.) Krištof Janez, bil je 1. 1764. župnik v Bartolovcu 
(Žabnica) pri Varaždinu. 

37.) Kunst Inocencij, frančiškan, rodil se je v Loki 
1. 1758. Učil se je v Ljubljani, Novem Mestu in Trsatu. Ka- 
pelanoval je v Kamenskem pri Karlovcu 11 let in bil admini- 
strator pol leta v Rečici, tri leta v Velemeriču, 14 mesecev v 
Rudah pri Samoboru, a 19. apr. 1805. prišel je za admini- 
stratorja v Jakuševec v Turopolju. 

38.) Lepoša Tomaž, porodil se je 11. dec. 1820. pri 
sv. Tomažu blizu Velike Nedelje. L. 1863. v mašnika posvečen, 
šel je za kapelana v Tomašico. L. 1872. je postal župnik v 
Jesenju v Zagorju, kjer je umrl 28. mar. 1884. 

39.) List Aleš, rodil se je 29. jun. 1867. v Adrijancu 
na Štajarskem. V mašnika posvečen 1. 1894., kapelanoval je 
v Kloštru, Daruvaru in Gornji Stubici in 1. 1897. je postal 
administrator v Carevdaru, a 1. 1898. v Hercegovcu, kjer je 
še danes. 



— 109 — 

40.) Lovretič Matej, porodil se je okrog L 1670. v 
Beli Krajini. Bogoslovje je dovržil na Dunaju. V 1. 1703. — 1706. 
bil je kapelan v Lovrečini. Bil je »staturae commodae, capil- 
lorum nigrorum et barbae, capillorum rarissimorum« in imel 
je >raixtaces sufficientes«. 

41.) Lovrenčič Peter, porodil se je 1. 1 7 1 1 . v Vinici. 

V 1. 1749.— 1757. je bil župnik v Sv. Jani. 

42.) Lukšič Jurij, rodil se je 1. 1709. v Starem Trgu. 

V 1. 1734.— 1738. kapelanoval je v Sv. Križu Začrebju. 

43.) Luči Anton, rodil se je 28. decembra 1835. na 
Spodnjem Štajarskem. Bil je župnik v Draškovcu v Medjimorju, 
a od 1. 1883. je župnik v Dragancu pri Čazmi. 

44.) Majer Viljem, rodil se je 18. aprila 1837. v 
Rogatcu. Prišel je kmalu v Čuntič blizu bosenske meje, kjer 
še danes župnikuje. 

45.) Malešič Matej iz Vinice, bil je 1. i732. kapelan 
v Novem Gradu blizu Karlovca. 

46.) Medoš Mihael, porojen v Vinici, bil je 1. 1682. 
v masnika posvečen »ad titulum mensae D. Lipski« iz Bosiljeva. 

V letih 1683.— 1709. bil je župnik v Sv. Ani nad Jasko. 

47.) Medvedovski Peter, porodil se je 1. 1703. v 
metliški okolici (ex campo metlicensi) in je bil 1. 1734. in 
1736. adniinistrator v Zrinju. 

(Konec prihodnjič.) 



Mali zapiski. 

Kobilice podehelna nadloga^ Sledeča zanimiva rokopisna beležka 
nahaja se v nekem izvodu Justinijanovih Institucij v ljubljanski llcejski 
knjižnici (sign. 7504, VI, U, e): Die XX. mensis Augusti Ann. XXXXII. 
in sero circa nonam et decimam noctis magna quantitas cicadarum 
immensae ultra consuetum magnitudinis variis depictae coloribus fere 
dum volabant passertmi magnitudinis. Sequenti die ex Lacubus vel ab 
igga raeridie ad horam vel plus durans multitudo earundem volabat et 

9 



— 110 — 

praetcr častnim ad agros urbis Lubianae Georgius Zaulus artium et J. v. 
Doctor annotavit Et sequenti die in primo diluculo catervatim redibant 
ad Iggam et revolabant super Civitatem — quod ipse vidi. Anno XXXX : 
In Julio tam erat ardens aestas, ut sol lapides, sylva3 integras incenderit 
atque combusserit, id quod praeter rerum naturam. Obe beležki se 
ujemata z Valvazorjevimi poročili. O kobiliČji podeželni nadlogi leta 1542. 
poroča Valvazor v Jožefa Lamberga Ortneškega životopisu, ki ga je v 
vezani besedi ta deželni glavar kranjski o sebi sam sestavil (IX. 58.), in 
pa med letnimi dogodbami (von den Jahrgeschichten) XV. 459., kjer ima 
na naslednji strani tudi podobo o ti šibi božji. Nenavadno vročino v 
letu 1540. omenja Valvazor (XV. 457.): >Es war auch in diesem Jahr 
eine ungemein-starcke Hitze in Crain und ein solcher Brand der Sonnen, 
dass nicht allein das Land von der Durre sich wie ein Stein erhartete, 
sondem auch viel Waider davon angeziindet wurden.€ — Knjiga, v kateri 
se zgoraj navedeni latinski beležki med drugimi nahajata, ima na na- 
slovnem listu tole Ex libris-beležko : »Sum Josephi Tschauli Lab. Camioli 
1565. 8 Nouembris.c — Je H pisatelj teh notic poznejši Župan ljubljanski 
Jožef Tschaulle (Tschauller 1600 in 1604) ali kak prednik njegov? — 
Tudi Georgius Zaulus spominja na ime Tschauli. L. P. 

Frančišek Jakob baron pl. Schmidthoffen, Mnogo slovenske 
krvi se pretaka po žilah sedanjih kranjskih plemenitnikov. Dokazuje nam 
kranjska plemiška matrika, da so večkrat v minolih stoletjih dobivali od 
cesarja plemstvo možje slovenske korenine in slovenskega imena, ker so 
si z bistro glavo pomagali do kake vplivneje službe ali prišli cel6 v 
cesarske urade, ali pa zato, ker so kot petični veljaki s posojilom neka- 
terih tisočakov prihiteli na pomoč cesarski blagajnici. Plemenitnik slo- 
venske krvi je bil tudi Frančišek Jakob baron pl. Schmidhoffen (g. VI. 
Leveč ga v »Izvestjih« 1. 1897. str. 31. napačno imenuje Schindthoffen-a), 
lastnik trebanjskega in lukovškega gradil. Prvotno se je ta rodbina 
imenovala Kovačič. Andrej Kovačič je bil tržan vipavski in prisednik 
trškega sv^ta. Odlikoval se je za časa frijulskih in beneških vojn z na- 
stanjenjem cesarske vojske v Vipavi. Njegov sin Matej Kovačič je bil 
mitniČar na deželni mitnici na Jesenicah in na cesarski mitnici na Colu 
(am Prardt). Pridobil si je toliko premoženja, da je kupil od barona 
Volfa Konrada Jankoviča graščino Trebnje. Cesar Leopold I. ga je po- 
vzdignil v plemeniti stan dne 8. junija 1667 in mu podelil »posebno 
milostc, da se je smel pisati »Kouatschitsch von Schmidhoffenc. Ker je 
stopil v sorodstvo in svaštvo z drugimi plemenitniki v deželi, so mu 
kranjski deželni stanovi dne 12. maja 1685 podelili deželjanstvo na 
Kranjskem (den Clainadt der Landmannschaft in Krain). Umrl je na 
gradu v Trebnjem in bil pokopan v trebanjski farni cerkvi. Dne 15. julija 
1688 je cesar Leopold tudi Štefana Kovačiča, ki je bil menda Matejev 



— 111 — 

brat, povzdignil v plemeniti stan s pridevkom »von Schmidthoffen«. 
Novi plemiči so se smeli imenovati tudi samo »Schmidthoffen« in so 
začeli opuščati ime Kovačič. FrančiSek Jakob von Schmidthoffen je bil 
prisednik plemiškega deželnega sodišča v Ljubljani. S soprogo Ano 
Felicito je imel 22. nov. 1694 sina Frančiška Antona. Cesar je Frančiška 
Jakoba dne 11. julija 1733 povzdignil v baronski stan z naslovom »und 
Ehrenwortt€ in s pridevkom »von Schmidthoffen, Herr zu Treffen und 
Lukowitz.€ Trebanjsko grajščino je bil sicer 1. 1699. prodal stiškemu 
samostanu za 25.000 gld., a dobil jo je nazaj 1. 1731. Bival je pa na 
grada Lukovcu pri Brezavici pod Ljubljano od 1. 1731. do 1736. njegov 
sin Frančišek Anton, kateri se v brezaviških farnih maticah večkrat ime- 
nuje pl. Schmidthoflfen, gospod v Trebnjem in Lukovcu, prisednik dežele 
Kranjske. V farni cerkvi na Brezavici se vidi pod prižnico v tlak vdelana 
kamenita plošča, ki je nekdaj pokrivala rako gospodov z Lukovca. Rake 
v cerkvi ni več, pa tudi grad Lukovec je že razvalina. Gorenji konec 
plošče je odbit a iz še ohranjenega dela grba na plošči se spozna, da 
so Schmidthoffeni ohranili v. grbu znake, kakršne so po Valvazoijevih 
narisih (»Ehre«, IX, 117) imeli KovaČiČi. Preko ščita gre od desnega 
zgornjega do levega spodnjega ogla ozka proga, v kateri so tri zvezde. 
Ščit delč črte na štiri dele. Zgornje levo in spodnje desno polje nosita 
jednoglavega orla, drugi dve polji pa imata po tri navpične črte. Napis 
na omenjeni plošči se glasi tak6-Ie: 

FRANaSCVS lACOBVS 

L. B. A: SCHMITHOFFEN 

IVDiaORVM . PR^rrORIA : 

LIVM : ASSESSOR : ET BIS : 

DEPVTATORVM • PRiESSES 

DVCATVS . CARNIOLLE • 

^TATIS SV^ : 

75 ANNO 1746 

DIE IS IVNY. 

V mrtvaški knjigi brezoviške fare pa beremo: »16. junii 1746 

sepultus est Franciscus Jacobus L. B. de Schmidhoflfen iudiciorum prae- 

torialium assesor et bis deputatorum praeses ducatus Camioliae provisus 

omnibus Sacramentis labaci aetatis suae 79 in Ecclesia S. Antonii in 

Bresoviz.c A. K. 

VJaika prisega. Zborni zvezek (Sammelband) ljubljanske licejske 
knjižnice (sign. 7499, XI, S, d.) obsegajoč sledeča 3 dela: i.) Peinlich 
Halfigericht Keyser Carois des Funfften, gedruckt zu Franckfurt am 
Mayn durch Nicolaum Basseum MDLXXXI, 2.) Ferdinandi defi Dritten 
Newe peinliche Landtgerichts-Ordnung, gedruckt imd verlegt zu Wienn 
bey Johann Jacob Kiimer MDCLXVn, 3.) Straflfbuch Durch M. 



— 112 — 

AbjrahiHB Sawr, getruckt zu Fmnckfurt am Mayn dorch Nicolaum Basseum 
MDXC ima na praznih listih spredaj takoj za platnico rokopisno zabe- 
leženo sledečo zanimivo pris6go: Wallachi8cher Schwur wallachisch Rotta. 
(NB. Diesen Schwur abzulegen.) Nehmbe etliche Khom, allerlei Sorthen 
gethraidts, ali^ waiz, Rokhen, Gerilten, hierf, habem, spelten et ceter«. 
Alle dise Sorthen gethraidts Lege du vndter ein Pflu^ Eisen, auf windi9ch 
zh^rtalu, vnd der be^chuldigte hat mit dem rechten Fues auf das Pflueg 
Eisen zustehen, vnd mit denen drei aufgerrichtet^ Fingem zu schwehrea, 
vnd Volgundt w5rther nachzusprechen. Ja N. vnd N. ozbo na moio 
V^mo du6cho, prisegnuti, J prauizhnu casati, Taku meni praui Bog po- 
moei, I moia Vera khrischanska, I taku mi se na satarlu Deueteni Syme; 
Sime od serza, sime od koan^i Vola, ouze> Cose, J Vsaku blagu, s koim 
schiuim na ouem Suitu; Sime od Vsaku Krucha, koi se sie, J skoim se 
ia hranim m ouem Suitu; J oku se ia danas kriuu sakunem, da mi se 
Vb^ skaminam, schelesam, y Herga Stuori, na pomagal mi Bog, ni zhitiii 
Euangelifti, 12. Apostelnou, y soman postio ufse. 4* posti Na Jemel V 
kun»u Cuma, V drugu Druga, niti V priatulu priatela, na ouem Suetu, 
ne konz konza, oku se ia Donas kriuu sacunem, na imal nigdar obrasa 
na ouem Suitu pred Gospodin Bogam, ij Gospodom, obverch VDsiga tx)ga 
triišnula mene Nebeschkha Vifsina, «1 pofscherla me paklenska globina, 
oku ia Vufsega prauu na kaschem, Sazh me bodite Vpitali, ij stu budem 
prauu Vi stauiti. Amen. -— Juri Nauscher Nehst bei Creiz Bchandler. May. 
Carol. f. 15. Adam f. 9. Leop. f. 67 Verordnung Jtem f. 39. — Zanimiva 
utegne biti ta prisega i za jezikoslovca i za foIkk)rista zbok originalnih 
običajev pri priseganju kakor i zbok grozno krepkih zakletev. Izraz »rota« 
nam ni nov, nahajamo ga že v drugih starih prisegah (glej Letop. Sk>v. 
Mat. 1884 pag. 205. in 208.). Izraz »seme od srca« (= zarod, rodno po- 
tomstvo) spominja nas na uklinjanje v srbski narodni pesmi »ne imao 
od srca porodac t. j. zatrlo mu se rodno seme! Srce je sedež vse 
životne moči. — »Da mi se vse hfga stvori« (hrga = grča, bula) menim 
da je toliko kakor: »naj se mi narede čez in čez grče in bule, čiri in 
tvori«. (Primeri Dalmatinove besede: Gospod te bo udaril s hudimi 
grčami na kolenih in stegnih. Pleteršn. Slov. I. 246.) — »Zaman posdo 
vse 4 poste« = naj mi Bog postov ne všteje med zaslužna dela. — 
»Konec konca« (podoben Homerjevemu tilog &tevatoio) pomeni lahko 
in mirno smrt in pokoj po smrti. — Obraz = čast, ugled, veljava; 
mirna vest, miren obraz. Zač (Sazh) 3» za kar (za što). Konec (Kisege: 
>y stu budem prauii Vistauiti. Amen« mi ni razumljiv. L. P. 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
HatiBnili J. BlasoikoTi naBledniki y Ignbljam. 



C 



«.iK..>lt..»..>lt.. 



,;;^^;-T-T-rTr-7-> 






te 



n 



9l 






spr 

^5^ 










IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 




l\ KRANJSKO. 

Urej uje 

Anton Koblar. 



Letnik IX. — Sešitek 4. 



^•^fo 



^^>- 



& 



tr— — il 



V Ljubljani 1899. 

Izdaje in zalaga > Muzejsko društvo za Kranjsko*. 
Natisnila J. Rlasnikova tiskarna. 



L, 



m 









ti 






§ 



w 



^ 



^JL— i^^jj— J^r?^^ 



;'^/iV'-/iV'ViV^ 



Clani 



- 9 jAuzejsk^S^ društva«, ki plačajo 3 gld. na leto, dob^ »Izvestja* in 



fjfitthcil^^S^^* brezplačno; letniku samih >Izvestij* je cena 



gld. 



HArVARDCOLLCGE LlBrfAKY 
NOV. 7i I9t9 
MINOT FUND 



Vsebina 4. sešitka. 



Stran 
Simon Rutar: Rimska cesta *Aquileia — Siscia^ (Konec) . . 113 
r. Steska: Kranjska Marijina hozja pota pred 200 leti . . 119 
Janko BarU: Slove7ici duhovniki v zagrebški ikojiji (Konec) . 125 
L. P.: Sestro— Osterbcrg 133 



Mali zapiski. 

1. /. Vrhovnik: Slikar Herrlein — ilustrator slovenske knjige 

2. A. K.: Krst Turkov v Ljubljani 

3. A. K.: Pot{led na novo slovansko znanstveno slovstvo ' . 

4. A. K.: Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arhivu . 

5. A. K.: Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu . 



1 37 
140 
144 



^^•^ 




Muzejskega društva za Kranjsko. 



Letnik IX. 



1899. 



Sešitek 4. 



Rimska cesta ,,Aquileia— Siscia". 

Spisal Sim. Rutar. 
(Konec.) 

Z »Meniških njive (glej str. 46.) je vodila rimska cesta 
mimo Rogovi! vštric s sedanjo železniško progo pod Glo- 
govico in Radohovo Vasjo naravnost proti Cesti 
(omen !;, kjer seče sedanjo državno cesto. Od te točke spu- 
ščala se je po žlebasti dolinici (na levi strani železnice) navzdol 
proti Temenici. Nasproti zaselku Stranje pod Žubino je 
premostila omenjeno rečico in vodila potem skozi in skozi ob 
levem njenem bregu do Trebnja, da se je tako ognila po- 
vodnjim. 

Pod žubinsko cerkvijo so našli že večkrat rimske grobe 
na tamošnjih poljih »Smrdišče« imenovanih. Gorčeva hiša št. i. 
v Št. Lovrencu stoji popolnoma na rimskih grobih, ki so 
bili z lepimi ploščami iz Zagorice in Čateža pokriti. Našla 
so se tudi rimska korita za žgane mrliče in v njih mnogo 
lepih fibul, svetilk (celo jedna kamenita (I), katero so pa raz- 
bili), potem male rudeče zdelice, zeleni piskri, zapestnice, jan- 
tarjeve koralde itd. Na Malem Vidmu se vidi plošča z 
rimsko omamentiko (vaza s cvetlicami). 

Od Gorčeve hiše pa do Krtine se rimska cesta prav 
dobro pozna. Od tod dalje je šla najpoprej na desni strani 
sedanje ceste, potem večinoma prav po njej, mestoma celo na 
levi strani, od Zidanega mosta pa dalje vedno na desni 

10 



1 



114 — 



in spodaj pod sedanjo državno cesto. Tudi pri gradiču Mala 
Loka so že izkopali rimske grobe; bržkone stoji ta gradič 
na mestu prazgodovinskega gradišča. Ravno tako se nahajajo 
rimski grobi pri Veliki Loki, zlasti blizu kolodvora in na 
njivah južno od vasi. Dži, še celo v Kamenju pri Knežji 
Vasi, jugozahodno od Velike Loke, se nahajajo še rimski 
grobi. V Račjem Selu, severno od Trebnja, so našli rimsko 
bronasto svetilko. Za Strmčevim hlevom v Zidanem mostu je 
stalo baje rimsko kopališče. Vzhodno od Sv. Štefana se 
nahajajo ostanki rimskega zidovja. 

Praetorium Latobicorum se je razprostiral okoli 
sedanje dekanijske cerkve v Trebnju. Bil je to mal obzidan 
tabor, kakih loom dolg in 75 w širok. Ostanki zidom se še 
sedaj slede okoli cerkve in pri Novakovi hiši. Gosp. pl. Premer- 
stein je našel dva nadpisna kamena na čast boga Mitre, i aro 
in I ploščo, ki je stala bržkone nad vhodom v svetišče. Rimska 
cesta je vodila pod župniščem (tu so našli kamenite plošče, 
mozaični tlak in celo jeden miljnik), prav tik pristave in staj, 
potem čez vrte za trebanjskimi hišami št. 24, 25 in 26, ter 
pod novo vilo dr. Veselka (pri nje zidanju so našK sledove 
rimskih zidov in v ilovici kos žrnve) proti sedanji cesti, na 
katero je prišla pri km »/g,. Zidovje se nahaja tudi na vrtu 
za hišo št. 13., o kateri trde, da je najstarejša in najimenitnejša 
hiša trebanjska, ki je baje še pred cerkvijo že stala. Tudi na 
griču, 3iow nad Trebnjem, je moralo v prazgodovinskih časih 
kaj stati. 

Zahodno od Trebnja, »pri Kravcarjuc v Pristavi št. 3., 
se nahaja bogato rimsko pokopališče, ki je še-le deloma pre- 
kopano. Ko so 1. 1893. železnico delali, so odkopali južni 
obronek Kravcarjevega zemljišča in našli premnogo žar, piskrov, 
zdelic itd. Vse to je dal voditelj delavcev, inženir S. Redlich, 
v Trebnje spraviti in je po dokončanem delu vzel seboj na 
Dunaj, tako da te najdbe bržčas niso prišle v javne zbirke. 

Od km »/53 dalje je vodila rimska cesta po sredi Starega 
trga proti Spodnji Nemški Vasi in dalje proti Št. Petru 



— 115 — 

pod Lukovkom (v cerkvi je vzidan rimski kamen z napisom 
na znotraj). Pri Jezeru je mnogo rimskih grobov. Od Št. Petra 
dalje je držala rimska cesta precej po ravnem proti Poljanam, 
od začetka malo napeto, potem se pa prevali pod Spodnjo 
Dobravo proti Poljanam. Od tod dalje se vleče lepa dolinica 
ob Poljanskem potoku mimo H rastja proti Št. Juriju in 
Selom pri Karteljevem. Pri Selih se začne cesta nekoliko 
vzdigati, drži ravno pod hišo št. 2. in se potem vzdiga počasi 
okoli kotlinice 234/« pod vasjo Karteljevo in gradom Hmelj- 
ni kom, da pride polagoma do sedla 315 »^ pri Gorenjem 
Kamenju. Od tod dalje nas je vodil g. Franc Žagar, bivši 
župan v Karteljevem. Rimska cesta se prav dobro sledi po 
dolu pod Spodnjim Kamenjem in Dobravo, dalje skozi 
gozd pod Zida njo Vasjo, t. j. skozi »Grmovo hostoc ravno 
pod njivami, kjer so prav debeli hrasti. Cesta je 7 — 8 m široka 
in ima jarke ob straneh. Nad Bučno Vasjo se zavije proti 
Sel ne mu in vodi dalje pod imenom »stara cesta« čez mač- 
kovske pašnike in sedanje vajnofske njive, ki so pa bile še 
pred petdesetimi leti z gozdom poraščene. Pod V a j n o f o m 
(nekdaj stiska pristava, kamor so morali tlačani vino znašati), 
se nahaja pogozden grič, čez kateri je držala rimska cesta 
naravnost proti L e š n i c i. Na mačkovskih pašnikih se je našel 
rimski miljnik, ki je sedaj v Bučni Vasi vzidan (»Emona«, 
str. 276). 

Kakih 2QOfn pred Lešnico še sledi rimska cesta čez 
travnik zarezana in potem dalje pod Jelšami (lepa dolinica I) 
do bližnjega gozdiča nad Št. Petrom. Na griču 216 m so se 
našli zidani rimski grobi in nad njimi nam je pokazal Franc 
Floijančič, po domače »Korošec«, iz Št. Petra nekaj gomil, 
ki so bile do sedaj še neznane. Mimo teh je vodila rimska 
cesta naravnost proti Luter čj emu Selu. Ves čas se jo 
prav natanko sledi po gozdu in po polju. V Luterčjem Selu 
je držala cesta na levi strani zadnje hiše čez Grič in Gorenje 
Kronovo do kapele ob cesti. Od tod je šla čez polje mimo 
kozolcev (pri zadnjem se še dobro sledi nacestni gramoz) in 

10* 



1 



— 116 - 



dalje na levi strani mimo cerkve v Dolenjem Kronovem 
naravnost čez travnike proti Beli Cerkvi in bližnji Dragi. 
Tu se je cepila stranska pot proti G robi jam pri Št. Jerneju 
in dalje skozi Krakovo proti Drnovemu. 

Od Zajčeve gostilne v Dragi se sledi rimska cesta po 
poljih na levi strani sedanje ceste protiRuhtni Vasi. Cestni 
gramoz drži 8 — 9 m na široko. Nad omenjeno vasjo se je 
zavila počasi v dolinico pri Stranjah in vodila potem čez 
naploskan hrbet pod Tomažjo Vasjo, kjer so se že našli 
rimski grobi. Od tod je šla naravnost čez pašnike proti mostu 
čez Mlako (na špec. karti >Radulja«) in prekoračila to panogo 
nekoliko nad sedanjim mostom ter jo zavila v gozd, koder se 
jo prav dobro sledi. Iz gozda stopivši je držala čez travnike 
proti zavoju sedanje Rad ovije (ta struga je nova) pod Hu- 
de njem, kjer se vidi v strugi še cestni pesek, kakeršnega 
ne opaziš ni višje ni nižje ob tej vodi. V bližnjem G rmovlju 
so bili ob času Rimljanov ljudje naseljeni, ker se tam nahajajo 
rimski žgani grobi, in celo zlate ploščice so se že našle. 

Pod Hudenjem se je zavila cesta po mali žlebini čez 
njive proti bližnjemu gozdu, po katerem se še prav dobro 
pozna. Nad Čoln iščem (sedaj ni več mlina) je prekoračila 
potok Nevinec in vodila skoz gozd proti Tomažinu na 
Gmajni. Ob izlivu Maie Račine v Staro Račino se 
nahaja ostanek rimskega miljnika (1*95 w visok) na travniku 
št. 1 08 1 občine Površje. Tu je bil postavljen most, ki je 
imel kamenite stebre. Od tega mosta se je cesta počasi vzdi- 
gala proti vasi Gmajna in vodila mimo nove kapele pri dolenjih 
hišah. Čez polja se jo prav dobro sledi, ker je tod sam pesek 
in zemlja neobdelana. Na voglu hiše št. 29. občine Gmajna 
je šla čez sedanjo okrajno cesto, potem vzhodno ob gospo- 
darskem poslopju Jordanovem pod Mikotami in Zalokami 
(na karti »Gomila«). Pri Kmetovi ali Žabkarjevi hiši št. 6. se 
nahaja veliko rimsko pokopališče iz I. stoletja. Tu je kopal 
J. Pečnik že 1. 1884. in našel železne meče, amfore, okrašene 
steklene zdele itd. 



117 — 



r 

I Od Zalok dalje nas je vodil gosp. jx)sestnik MalenŠek. 

Cesta je držala čez njegove njive in potem prav nad njegovim 
mlinom ob potoku L o kavču. Tu se vidi, kako je voda 
nanesla kakih ^ocm zemlje nad cestnim peskom. Od mlina 
je šla čez polje pod hišo Antona Zabkarja št. 9. (na karti 
stoji tu zapisano »Zaloke«) in potem dalje skozi gozd, kjer 
se čisto natančno pozna. Cesta je nasuta, višja nego okolica, 
7— 8w široka. Le tu pa tam so jo kmetje razkopali, ker so 
gramoza iskali. Pod sv. Valentinom pri Straži je stalo veliko 
rimsko poslopje (stražnica.^) in tam so našli nadpis AICLII • 
CARNI. Pred mostom čez Loj i no (pri telegrafskem drogu 
st. 190.) se je približala rimska cesta sedanji okrajni, potem 
pa je vodila kar naravnost počasi navzdol na desni strani 
sedanje ceste in, ko je prekoračila združeni Senuški potok 
(Sajevec), skoro premočrtno proti Veliki Vasi. Na ob- 
činskih pašnikih je cestni nasip večkrat prekopan. Tu, kakor 
tudi na graščinskem vrtu, so se našli rimski grobi. Na sedanjo 
cesto v Veliki Vasi je prišla rimska cesta ravno med gradom 
in cerkvijo in je potem vodila, kakor sedaj, naravnost proti 
Drnovemu. Blizu Velike Vasi je stal oni častni steber Marka 
Avrelija (po Katancsichu V2 "li^e zunaj Krškega), katerega so 
prepeljali pozneje na Šrajbarski Tum, od tam pa v ljubljanski 
muzej (1. 1887). Ob cesti proti Drnovemu je bilo zopet polno 
rimskih grobov. 

Da je na mestu sedanjega Drnovega stalo rimsko mesto 
Neviodunum, o tem je že Valvasor pisal, ki je opozoril, 
da se nahajajo stari ostanki od Velike Vasi pa do Krške 
Vasi. Mesto je bilo »municipium Flavium Latobicorum«, do- 
bilo je torej municipijske pravice v drugi polovici I. stoletja. 
Tu je bil glavni prevoz čez Savo, kajti mesto je stalo tik ob 
reki, ki je pozneje že nekaj nevijodunskih tal odnesla. (Sava 
je tudi še v našem stoletju spreminjala svoj tok in odnesla 
C lo vas.) 

Mesto je stalo okoli cerkve in se vleklo podolgoma še 
1 ddh ioom zunaj vasi proti Bregom. Neviodunum so razde- 



— 118 — 

jali Gotje 1. 373. in prebivalci so se umaknili potem na bolj 
utrjene M al niče, kjer je stalo nekdaj prazgodovinsko gra- 
dišče. Iz nevijodunskega rezanega kamenja so si napravili 
močno ozidje, ki se še sedaj pozna (Emona, 102). Razvaline 
še niso popolnoma prekopane in preiskane, zlasti v jugovzhod- 
nem delu ne. Se lani je našel kmet hišne št. 39. na svoji njivi 
poslikano mramornato pločo z izrezljanim delfinom, ki je služila 
za prevlako sobinega zida, in vratni stebriček z grozdjem in 
viticami (kupljeno za ljubljanski muzej). Vodovod je prihajal 
od Izvira pod Mokri ško Goro skozi Zasap v Nevio- 
dunum. Najlepši grobi (kapelicam podobni, poslikani) so stali 
ob cesti proti Velikemu Podlogu, kjer se vidi še spodnji 
del rimskega miljnika. 

Nevijodunski kameni se nahajajo daleč na okoli raztreseni, 
ne samo na Malnicah, nego tudi v Vidmu in še celo pri Sv. 
Lovrencu nad Krškim. Tu je našel J. Pečnik 1. 1892. nadpis: 
>Minutia Maensianac in 7. sept. 1898 z dr. Premersteinom 
vred votivno aro (I O M • ) nekega »Theopompa« za zdravlje 
svojih gospodarjev Latiniana in Mederatille. Tudi v leskovško 
in senuško cerkev so rimski kameni vzidani, ki spominjajo ne- 
vijodunskih občanov. Iz Celeje je vodila v Neviodunum vici- 
nalna pot in premostila Savo pri Rajhenburgu, kjer seje 
našel miljnik. 

Iz Drnovega je vodila rimska cesta južno pod Bregi, 
bližje sedanje ceste nego vasi, skozi Mrtvice, pri prvih hišah 
v Vihrah in za cerkvijo sv. Urha. Tam nekje je moral stati 
oni miljnik, ki ima napis »III. M. P.< (se. >a Nevioduno<). 
Med Bregi in Mrtvicami jo je odnesla savska povodenj. Med 
Mrtvicami in Vihrami se nahajajo rimski grobi, potem blizu 
ceste ostanki zidov, svinčene cevi itd. Po zimi, ko so njive 
prazne, pozna se rimska cesta prav dobro po gramozu in pesku. 
Od sv. Urha je šla dalje za vasema Skopice in Krška Vas 
ter je nekoliko pod zadnjo premostila Krko. Od tega mosta 
naprej je šla proti Čatežu prav tako, kakor nova, 1. 1896. 
odprta državna cesta. Pri nje graditvi so našli sledeči nadpisni 



— 119 — 

kamen: MEDVS • C TROTEDI NEGOTIATOR NEPVNO 
OVIANO, t. j. Medus, rob C. Trotedija, poslovodja, Neptunu 
Ovianu. Ta prav zanimi nadpis je ukazal inženir vzidati v 
cestni zid ravno pod čateško cerkvijo. 

Linhart je mislil, da je stal Neviodunum pri Čatežu in 
omenja nekega podolgastega četverokotnika nad Savo, kjer so 
našli nadpise in novce. Izvestno so stala tudi rimska tukaj po- 
slopja. Ravno tako gotovo je tudi, da so že Rimljani ogradili 
toplice onkraj Čateža v kotu med glavno cesto in ono, ki vodi 
k brodu na Savi. Rimska cesta je vodila naravnost čez polje do 
pod Lipe, potem skozi Ribnico in Bregano na Hrvaško. 
V gradu Mokrice pri Veliki Dolini je vzidanih več rimskih 
kamenov, ki izvirajo iz poslopij, katera so nekdaj stala ob 
rimski cesti. Naslednja rimska postaja je bila Romula Qua- 
drata, potem Fines in Siscia, vse že na Hrvaškem. 

Dr. Premerstein je po karti izmeril in proračunil, da je 
stal miljnik ob Račni VII M P od Nevioduna, oni na mač- 
kovski gmajni XVII M P, Trebnje okoli XXXI M P, Kameni 
Potok (med Trebnjem in Veliko Loko) XXXIIII M P, 
Stranska Vas (Acervo) XXXXIIII M P in Stari Trg pri 
Višnji Gori XXXXVII M P od Nevioduna. Po njegovem mnenju 
je stal Crucium, katerega postavlja Peutingaijeva karta ravno 
v sredo med Trebnje in Dmovo, na vzhodni strani mačkovske 
gmajne pod Vajnofom, Grobi je pri Št. Jarneju pa da je bil 
rimski »vicus«, katerega ime do sedaj še ni znano. 



Krai^jska Marijina boJ^'a pota pred 200 leti. 

Priobčil V. Steska. 

Sloveča Marijina božja pota je popisal nedavno pokojni 
Janez Volčič v osmem snopiču »Življenja preblažene Device in 
Matere Marije« ; knjigo je izdala Mohorjeva družba. Istega 
predmeta se je lotil skoro dve sto let poprej Janez Gregor 
Dolničar, ki je spisal knjižico, shranjeno v ljubljanski semeniščni 



— 120 — 

knjižnici. Tej rokopisni knjižici v mali osmerki je naslov : 
»Marianale Camioliae | seu | icones miraculosae clarae magnae 
Dei Matris Mariae inclyti Ducatus Carnioliae | quibus succincta 
series originis et | progressus earum adjungitur | opere | ac 
studio collectae Mariophili | Aemonimi ' Anno | reparatae salutis 
MDCLXXXXI I Labaci | Typis Mayerianis.< 

V knjižici je Dolničar nameraval opisati v zgodovinskem 
oziru kranjska Marijina božja pota, cerkve in podobe in hkrati 
obelodaniti posnetke teh podob. Delce pa ni dovršeno. Le 
dvoje slik je tiskanih in priloženih, namreč: Žalostna M. B. 
pri sv. Florijanu v Ljubljani in Dobrovska Marija, druge podobe 
so samo s svinčnikom očrtane ali je stran puščena prazna za 
tak osnutek. Ti osnutki so prav površni, vendar se da iz njih 
posneti kakovost podobe. Oba bakroreza sta delo znanega 
Andreja Trosta, ilustratorja Valvasorje\dh del. Delce je pa 
tudi nepopolno z ozirom na število popisanih božjih potov. 
V kazalu jih je naštetih 35, opisanih je pa le 21, sedem 
ljubljanskih in 14 zunanjih. 

Ta rokopis pripisujemo Dolničarju zaradi pisave, ker se 
nahaja med drugo njegovo ostalino in ker se vjema z vsem 
njegovim delovanjem. Nekaj zgodovinskih črtic je že znanih, 
druge manj. Dolničar je snov nabiral od 1. 1691. dalje. Marsikaj 
je zajel iz prejšnjih zgodovinarjev, mnogo je sam zbral. Menimo, 
da ravnamo prav, če objavimo kratek izpisek tega rokopisa. 

I.) Kip N. L. Gospe v ljubljanski komendi (Mira- 
culosa statua Commendae Lab.). Ta stari kip, ki je bil prej 
na velikem altarju, kakor sem našel v nekem komendskem 
rokopisu, so že 1. 1275. zelč častiH, potem so ga prenesli k 
zakristiji, ko so postavili veliki altar in privzeli sliko Marije 
Pomagaj. Mnogi se zatekajo k njej, kakor kažejo darovi. 

2.) Čudodelna škapulirska M. B. pri frančiškanih. 
To so tu častili še pred ustanovitvijo škapulirske bratovščine^ 
in sicer od 1. 1444. (Notata Monasterii.) 

3.) Milostna podoba M. B. pri kapucinih. Iz deželnih 
kranjskih zapisnikov se spozna, da so jo postavili v kapeli 



r 



— 121 — 

sv. krvi ]. 1624. Podoba je pribežališče mnogim grešnikom in 
nadložnikom, kar spričujejo tudi zaobljubljene [iodobice in 
vovčeni kipci. To podobo so okoli nosili pri procesiji na veliki 
petek v odvmitev kuge, katera je divjala L 1 679. po vseh 
okrožnih pokrajinah. Res je bila dežela rešena morivke. Izpo- 
stavlja se podoba ob Marijinih praznikih, ob sabotah in nedeljah. 
Vender tudi prikrito podobo ljudje obiskujejo vsak dan, 
zlasti zvečer. 

4.) Lovretanska M. B. — Ko so 1. 1667. dozidali lepo 
avguštinsko cerkev, so napraviti tudi lovretansko kapelo . 
PodotK) so prenesli v slovesni procesiji iz stolnice v to cerkev. 
Narejena je podoba po lovretanskem izvirniku. 

5.) Milostna p)odoba M. B. pri avguštincih. Za lovre- 
tansko kapelo je podoba M. B. posneta po Lukovi podobi 
v cerkvi Marije snežnice v Rimu. Postavljena je bila 1. 167 1. 

6.) Podoba M. B pri sv. Petru. Mati božja je z Je- 
zuščkom vred iz lesa mojstersko izrezljana. Kip so postavili 
1. 1374. na veliki altar, kjer se še sedaj vidi. Pred leti je bilo 
ondi neki mnogo zaobljubljenih tablic, ki so se porazgubile. 

7.) Žalostna M. B. pri sv. Florijanu. Ko so začeli 
vsled obljube zidati cerkev sv. Florijana, je nekdo daroval to 
sliko in jo postavil ob steni velikega altarja. Častili je pa niso 
do 8. maja 1 693. Tega dne pride oslepeli kuhar kneza Tur- 
jaškega, Lenart . . . , rojen Gradčan, v cerkev molit in spre- 
gleda. Podobo so postavili pod kor, kjer so jo štiri leta častili. 
Vsak večer so ondi molili po avemariji litanije, katerih se je 
udeleževala velika množica. Ko se je nabralo precej darov, so 
sezidali posebno kapelico in prenesli 1. 1698. vanjo podobo. 
Tu se god6 še vedno čudeži. Podobo je naslikal 1. 1639. 
T. Kundischek. Škof Ferdinand je podelil 40 dnij odpustka 
tistim, ki se udeležb večerne pobožnosti ali če opravijo posebno 
pobožnost, če molijo sedem češčenamarij ali če gredo s 
procesijo. 

8.) Na blejskem otoku. Pred sto leti so to cerkev 
zel6 obiskavali tuji romarji. Sedanja cerkev je že tretja. Pričeli 



— 122 — 

so jo zidati 1. 1699 (?). Prva iz 1. 1245. je bila lesena, druga 
je bila zidana v gotskem slogu, tretja je renesanška in ima 
pet altarjev. Poleg cerkve je stanoval samotar. Stari ljudje se 
ga še spominjajo. 

9.) Cerngrob je od 1. 1456. božja pot. Pripovedujejo, 
da je bila tu razbojniška jama. Ko so polovili in kaznovali 
razbojnike, so sezidali malo kapelo, pozneje cerkev, zato baje 
ime >Ehrengruben.« Velik shod je prvo nedeljo po binkostih. 
Za ta kraj so si prizadevali mnogi redovi, pa ga niso dobili, 
ampak pripada loškemu župniku. 

10.) Bakrorez M. B. na Dobrovi. Dolničar pristavlja 
letnico 1 231. 

II.) Lesce. Tu se časti Marija z Jezuščkom. Cerkev je 
prostorna, ima lepo kapelo in stolp. Podružnica je radoliska. 
Zidali so jo 1. 13 15. 

12.) Cirknica. Podoba je od 1. 1482. ') Pobožnost v 
naših dneh (od 1. 1680.) razširja imenitni župnik, imenovan 
Škof, Gregor Čmič (Zemiz *). Od blizu in daleč prihajajo ljudje. 
Mnoge je ozdravil, na prižnici se je bičal po pridigi in počel 
druge reči. Preiskava ni dognala nič hudega proti njemu. 

13.) Marija D. v Polju. Cerkev so sezidali 1. 1325. na 
čast M. B. Vsako leto na god Marije Snežnice (5. avg.) gredo 
udje nemške bratovščine brezmadežnega spočetja Marijinega v 
procesiji tja z zastavo. Blizu ob pokopališču stoji cerkvica sv. 
Duha. Pred več kot sto leti so pridrli Turki do sem in so 
porabili cerkvi za hlev. Tu je bil vsak teden žitni semenj. 
Nedaleč je Sava in živalski vrt Turjačanov. 

*) CirkniŠka farna cerkev je bila nova 1. 1476. (»Izvestjac, I, 5.) 
•) Valvasor (»Ehre«, 11, 732) pravi, da je bil ob njegovem času v 
Cirknici župnik Gregor Črvič (Ceruizh), notar svetega apostolskega stola 
in tudi misijonar; dobil je baje škofijo »in partibus infidelium« (na Tur- 
škem?). — Koblarjevi izpiski iz furlanskih arhivov omenjajo župnika 
Črviča (Zeniich) kot opata v Bistri (»Izvestja« I, 5) in potem zopet 
(»Izvestja« n, 40), da je 1. 1685. dobil proštijo kološko z infulo, a ostal 
župnik v Cirknici, kamor so ljudje vreli iz vseh krajev, ker je na 
čudne načine zdravil ljudi in živino. Uredništvo. 



r 



— 123 — 

14.) Rožnik. Mala cerkvica, zidana 1. 1593. v spomin 
zmage nad Turki, je obkoljena z rožami. Mnogo milosti pre- 
jemajo tu ljudje, zlasti dijaki, ki obhajajo tu službo božjo ob 
začetku šolskega leta (renovatio studiorum). 

15.) Šmarna Gora s čudodelno podobo iz 1. 1432. 
Ob potu je v skalo vtisnjen komolec, kar imajo preprosti ljudje 
za sled, da se je ondi Marija naslonila. 

16.) Ljubno. Cerkev se je ločila I. 1693. od sv. Lov- 
renca v Podbrezju. Tedaj so cerkev popravljali. Hudoben zidar 
udari Marijin kip s kelo po licu, kjer nastane hipoma črna 
bula. Radi tega čudeža so se pričeli ljudje shajati in častiti 
Mater božjo. Čez štiri leta so podaljšali cerkev, podobo sneli 
s stranskega altarja in jo postavili na veliki altar. 

i7.)Velesovo. O čudodelni podobi pripovedujejo, da 
jo je našel kmet I. 13 . . v bližnjem gozdu. Slovesno so jo 
prenesli v cerkev dominikank, kjer se časti še sedaj na velikem 
altarju. 

18.) Holmec. L. 14 19. je ovčji pastir zaspal proti ve- 
čeru na tem holmu, kar zasliši angeljski glas. Prikaže se mu 
v nadzemeljski svetlobi bela devica z nebeškim detetom. Drugi 
dan pove v prvi vasi, kaj je videl, in začeli so zidati majhno 
kapelo. 

19.) Nova Štifta na Dolenjskem. Na tem kraju je 
stala 1. 1438. mala Marijina cerkvica. Nedaleč proč je prebival 
samotar, ki je rad ondi molil. Podobo so začeli častiti kot 
čudodelno in zato so sezidali v prejšnjem veku lepo novo 
cerkev. 

20.) Marija Pomagaj v ljubljanski komendi. Slike 
Marije Pomagaj se nahajajo na mnogih krajih, posebno v 
Pasavi, Inomostu, na Dunaju (Langengruben), v Trstu pri 
usmiljenih bratih in v komendi v velikem altarju. Od kod je 
tja prišla, ne vem. Da so se pa čudeži godili, pripoveduje 
Atalus Marianus. 

21.) Pri sv. Krištofu. Nekdo je prinesel sliko M. B. 
z Dunaja 1. 1705. 



— 124 — 

V kazalu našteva pisatelj še 'sledeče Mariji posvečene 
cerkve: Nova Štifta pri Ribnici, Kopanj, sv. Rožnega Venca 
v Kranju in Loki, Karmelska v ? , Kropa, Lovrana, Tomišelj, 
Brest pri Igu (Worescht), Stopno pri Raki (sedaj župnije škoci- 
janske), Jama (Lueg), na Malenskem Vrhu, Zagorje (?), Dedni 
Dol, Žeželj pri Vinici, Muljava pri Stičini in . . . pri Višnji Gori. 

Ljubljanske Marijine podobe po[)isuje še enkrat tako-le: 

I.) V Komendi. Ta Idp ima prednost pred vsemi dru- 
gimi, ker ga že nad 400 let čast^. Pripovedujejo, da je ubožna 
pa bogaboječa vdova prišla L 1275. večkrat molit h kipu. Sta- 
novala je blizu cerkve. Njen sinček se je zunaj igral z drugimi 
otroci, kar pridrvi konj in ga pomandra. Mati vsa prestrašena 
pribiti in, misleč, da je otrok mrtev, ker ni bilo več znamenja 
življenja v njem, pohiti v cerkev in se priporoči Materi božji. 
Sin nenadno oživi. 

2.) Pri avguštincih je lavretanska Mati božja, kakor 
na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Celju, Trstu in Kranju. To cerkev 
je sezidal Konrad baron Ruessenstein (od 1. 1646. nadalje), 
potem so postavili kapelo in jo posvetili na sv. Silvestra dan, 
zat6 se tudi obhaja spomin ta dan. Kip je narejen iz lovre- 
tanske ciprese in posnet po originalu v Loretu. Ko je Idp 
došel v Ljubljano, so ga postavili v stolnici na veliki altar, 
potem so ga prenesli v slovesni procesiji v kapelico avguštincev 
med godbo trobent in bobnič (pavk). V kapeli molijo vsako 
saboto lavretanske litanije, v cerkvi pa vsak dan. 

3.) Kip v kapeli sv. krvi pri kapucinih. Kip M. B. 
je ranil 1. 1624. hudobnež. Od tedaj je Mati božja tu čudo- 
delna, kar spričujejo darovi. L. 1679. so ob kugi v sosednjih 
deželah v sprevodu nosili kip. — Potem popisuje podobo 4.) 
5.) in 6.), kakor prej. — 7.) Mati božje milosti pri sv. Kri- 
štofu. Prišla je z Dunaja 1. 1705., ko je cerkev dozidal 
Benečan Giov. Maria Mengalia, notranjega sveta ud in cerkveni 
ključar. Od 15. sept. 1709 se časti Mati božja, ker je tedaj 
z odra pal nekdo brez vsake škode. Ob suši gre semkaj 
procesija. 



— 125 — 

Slovenci duhovniki v zagrebški škof^l. 

Zbral Janko Barl^. 

(Konec.) 

48.) Mihelčič Andrej, rodil se je 1. 1733. v Kostelu. 
Šolal se je v Požegi, Segedinu, Pesti in v Zagrebu, kjer je bil 
1. 1760. v duhovnika posvečen. L. 1761. — 1765. kapelanoval 
je v Kraljevi Veliki (sedaj Lipovljani), a I. 1769. bil je kapelan 
v Lukačevem Samcu pri Brodu. 

49.) Moj ter Baltazar, Štajerec, bil je 1. 1676. kapelan 
v Sv. Križu Začretju. 

60.) Moravec Anton (Styrus ex sic dieta Vindia), 
bil je v duhovnika posvečen 1. 1819. in je odšel za kapelana 
v Vivodino. L. 1838. je postal župnik v Kuniču, kjer je bil 
še I. 1854. 

51.) Mravinec Janez star., porodil se je 1. 1699. v 
Vinici. Najpreje je kapelanoval v Kostajnici na bosenski meji, 
od tam je prišel 1. 1729. za administratorja v Sunjo. L. 1733. 
je postal župnik v Kostajnici, al. 1737. je odšel za župnika 
v Gore, kjer je bil še 1. 1762. dekan. 

52.) Mravinec Janez mlaj., rodil se je 1. 1703. v 
Vinici. Bil je najpreje šest let župnik v Petrijancih, potem pa 
16 let v Vinici pri Varaždinu, kjer je umrl 4. dec. 1762. 

53.) Mravinec Mihael, porodil se je okrog 1. 1689. 
v Vinici, v duhovnika posvečen je bil 1. 1716. L. 1720. je 
bil administrator v Dubovcu pri Križevcih, kmalu potem pa 
je prišel za župnika v Radoboj, kjer je bil do 1. 1736. 

54.) Mulih Janez, porodil se je 1. 1686. v Črnomlju 
in bil L 1717. župnik na Visokem pri Križevcih. 

56.) Mušič Matija, porodil se je okrog 1. 1675. v 
metliški okolici (in campo Metlicensi) in bil v duhovnika po- 
svečen L 1700. L. 1704. je bil župnik v Čvrstecu in imel 
»mixtaces honestos castanei coloris, capillos pulchros crispatos«. 

56.) Nedeljko Matija, porojen 8. januvarja 1840 v 
Traovcu na Štajerskem ; žnpnikuje že dolgo let v Stari Ploščici. 



— 126 — 

57.) Novak Anton, rojen v Tmovcu 17. dec. 1807, 
bil je 1. 1854. kapelan v Sv. Mariji v Medjimuiju. 

58.) Nusdorffer Janez, rojen v Vipavi, postal je 
23. okt. 1649. župnik v Kostelu v hrvaškem Zagorju. 

59.) Obran Tomaž, porodil se je 11. dec. 1844. na 
Spodnjem Štajerskem ; bil je 1. Ib77. kapelan v Odri, kjer je 
umrl 1. febr. 1877. 

60.) Pajnič Janez, o., frančiškan provincije sv. Križa; 
porodil se je I. 1760. v Ribnici, a šolal se v Novem Mestu, 
Klanjcu in Samoboru. Poldrugo leto je bil kapelan v Plesivici 
in L 1799. lokalni kapelan v odpravljenem frančiškanskem 
samostanu sv. Leonarda v Kotarih nad Samoborom. 

61.) Pečak Janez, porodil se je 1. 1699. v Metliki. V 
1. 1726. — 1757. je bil župnik v Novem Gradu nad Karlovcem. 

62.) Perko Nikolaj, porodil se je v Vinici 1. 1673. 
V 1. 1701.— 1709. je bil župnik v Krašiču. 

63.) Perko Pavel, župnik v Čakovcu, postal je 1. 1667. 
kanonik v Zagrebu, kjer je umrl 19. febr. 1671. 

64.) Perko Peter iz Vinice, je bil v 1. 1686. — 1709. 
župnik v Plesivici nad Jasko. 

65.) Peterca Frančišek, porodil se je v Dravljah 
8. apr. 1841. L. 1877. je bil kapelan na Visokem, 1. 1878. 
je postal župnik v Dubrancu in ostal tamkaj do 1. 1896., ko 
je odšel za župnika v Veliko Gorico. 

66.) Pevec Alojzij, porojen pri sv. Bolfenku 15. febr. 
1848., kapelanoval je v Cvjetlinu, kjer je postal 1. 1878. župnik. 
Od ondod odšel je 1. 1882. za župnika v Višnico, kjer je 
umrl 29. sept. 1885. 

67.) Poklečki Janez, iz oglejske škofije; bil je v 
mašnika posvečen 1. 1698. in odšel za kapelana v Brdovec. 
L. 1701. je postal župnik v Nartu, kjer je bil še 1. 1741. 

68.) Plut Martin iz Bele Krajine, prisegel je 28. febr. 
1659. za župnijo sv. Križa v Zadobriju (Zadobrye). 

69.) Premužič Peter, se je porodil 1. 1662. v Čr- 
nomlju. Od 1. 1703. bil je beneficijat sv. Križa pri župnijski 






— 127 — 

cerkvi sv. Marka v Zagrebu in postal 1. 1733. župnik v 
Sesvetah. 

70.) Pruxel ali Proxlyel Janez, rodil seje 1. 1730. 
v Vinici. Šolal se je v Zagrebu in na Dunaju in bil 1. 1758. 
sprejet v zagrebško škofijo. Kapelanoval je v Pleternici, Jaza- 
vici pri Stari Gradiški in Medjuriču, kjer je bil še 1. 1776. 

71.) Puc Janez, porodil se je 1. 1777. na Spodnjem 
Štajerskem in bil 1. 1806. kapelan v Radoboju. 

72.) Radovič Peter, porojen 1. 1656. v Vinici, je bil 
posvečen >ad titulum mensae D. Joannis Kamenian«. L. 1682. 
je postal župnik na Dubovcu pri Karlovcu. 

73.) Rakuša Janko, porojen 26. sept. 1866. v Cvet- 
kovdh, je bil v mašnika posvečen 1. 1892., kapelanoval je v 
Kutini, Cvjetlinu, Desiniču in Podtumu in postal 1. 1898. 
administrator v Erpenji. 

74.) de Reiffnitz Mihael je bil 1. 1478. kanonik v 
Zagrebu. 

76.) Rod ar Pavel je bil 1. 1668. župnik v Upniku. 
Njegovi farani iz oddaljene vasi Bubnjarcev, so prosili, naj bi 
se dovolilo metliškemu župniku, da jim sme sv. zakramente 
deliti; v Lipnik bilo jim je namreč predaleč, pa so mnogi 
brez sv. zakramentov umrli. 

76.) Rogovič Ivan se je porodil v Vinici, bil je v 
1. 1724. — 1748. župnik v Reki pri Visokem. Vizitator pravi 
o njem 1. 1744., da je star že 69 let, >sed oculorum Moysai- 
corum, qui non habet opus adhuc ocularibus in isto senio.« 

77.) Roj ko Janez, bil je 1. 1606. župnik pri sv. Eliji 
v Obrešu. 

78.) Sitar Mihael, rodil se je 1. 1688. v Vinici. 
L. 1738.— 1748. je bil župnik v Hraščini. 

79.) Skavrin Janez, rodil se je v Vinici okrog 1. 1633. 
Posvečen je bil v duhovnika »ad titulum mensae« karlovaškega 
generala Herbarta Turjaškega. Od 1. 1671. je bil župnik v 
Novem Gradu pri Karlovcu, a 1. 1688. je postal župnik v 
Završju. 



n 



128 — 



80.) Slanec Marko, porodil se je v Metliki L 1685. 
L. 1714. je postal župnik v Maji (Sračici) blizu Gline, kjer je 
ostal do 1. 1731., ko je moral zaradi bolehnosti v Zagreb v 
pokoj. Bil je ob jednem kapelan Vojne krajine, dobival za to 
na leto 40 renskih goldinarjev, in moral v vojskinem času 
vršiti službo vojašk^a duhovna. »Portat decentem clericalem 
habitum, tallarem violacei coloris. Superiorem barbam tantisper 
protensam non alit.« 

81.) Slibnigg (Slivnik) Jurij Andrej, najbrž šta- 
jerski Slovenec, je bil 1. 1692. župnik v Čakovcu, V početku 
so ga težko razumeli, ker ni dobro govoril tamkajšnjega jezika. 

82.) Smrekar Janez Miha je bil 1. 1738. drugi ka- 
pelan v Koprivnici. Šolal se je v Gradcu in na Dunaju in 
prejel nižje redove od sekovskega, a višje od pičanskega 
(petenensis) škofa. Leta 1760. je bil župnik v Prelogu v 
Medjimurju. 

83.) Starešinič Janez star., rodil se je okrog 1. 1683. 
v Preloki. Bil je od 1. 1711. — 1741. župnik v Vrhovcih. 
»Habitum hucusque nigrum portavit, chlamydem tamen in 
rubris nodis et visketis coloris violacei, uti et cingulum rubrum 
deportavit,« pa ga je arhidijakon posvaril, da naj tega v pri- 
hodnje ne nosi. 

84.) Starešinič Janez ml., rojen 1. 1693., bil je 
1. 1717. in 1720. kapelan v Kravarskem. 

85.) Starešinič Matija, rodil se je 1. 1739. v Vinici, 
posvečen v mašnika 1. 1764., bil je kapelan v Krapinskih 
Toplicah in postal 1. 1793. župnik v Sesvetah pri Požegi, kjer 
je umrl 14. dec. 1797. 

86.) Starešinič Nikolaj, porojen v Vinici 1. 1704., 
bil je od L 1730.— 1737. kapelan v Pregradi. L. 1737. je 
postal župnik v Kostelu, a 1. 1751. župnik v Krapinskih To- 
plicah, kjer je bil še I. 1777. 

87.) Starešinič Peter, porodil se je v Vinici 1. 1735. 
in bil 1. 1765. kapelan v Vojnem Križu. 

88.) de Ste in Janez, bil je 1. I45'i. kanonik v 2^grebu. 



f 



~ 129 — 

89.) de Stein Jernej, brat Mihaelov, bil je 1. 1444. 
kanonik v Zagrebu. 

90.) de Stein Mihael, brat Jernejev, bil je 1. 1444. 
kanonik v Zagrebu. 

91.) Stembov Blaž, porodil se je 3. febr. 1848. v 
Tomačevem in bil 1. 1872. v masnika posvečen. L. 1884. postal 
je župnik v Krašiču, kjer je umrl 12. nov. 1888. 

92.) Stiščak Janez, rodil se je I. 1708. v Vinici in 
bil 1. 1756. in 1761. administrator župnije sv. Jurija v Kraljevi 
Veliki. 

93.) Suk Feliks. Porodil se je 31. dec. 1. 1846. v 
Petelinku v blagovški župniji. Bogoslovne nauke je dovršil v 
Inomostu, kjer je bil 1. 1868. posvečen v mašnika in je postal 
doktor bogoslovja. Najprej je bil prefekt v zagrebškem seme- 
nišču, kmalu potem je postal katehet na zagrebški gimnaziji, 
a ko se je odprlo zagrebško vseučilišče, je postal na tem vse- 
učilišču profesor moralke in bil tudi rector magnificus. L. 1888. 
postal je kanonik in ravnatelj semenišča, a 1. 1895. prost glo- 
govniški in arhidijakon turopoljski. Deset let je tudi že pred- 
sednik književnega društva sv. Jeronima. Deloval je na knji- 
ževnem polju in napisal prav temeljiti knjigi za gornje gimna- 
zije: apologetiko in moralko. 

94.) Š k r 1 A m a t , o., frančiškan provincije sv. Križa, 
rodil se je na Kranjskem in bil v mašnika posvečen I. 1783. 
Od 1. 1800. kapelanoval je v Mariji Gorici, kjer je bil od 
1. 1810.— 1820. administrator. 

95.) Skorjanec Dalmacij, o., frančiškan provincije 
sv. Ladislava, se je porodil okrog 1. 1748. na Spodnjem Šta- 
jarskem in bil v mašnika posvečen 1. 1772. Predaval je fran- 
čiškanskim klerikom filozofijo, bil tri leta gvardijan in admini- 
strator v Virovitici, a šest let administrator župnije Čadjavica. 
Od 1. 1789. — 1799. je bil lokalni kapelan v Zdencih, v župniji 
Orehovica, v Slavoniji. »Vir valde praeclarus, sed miserae 
valetudinis.« 

11 



— 180 — 

96.) Šmit Aleksander se je porodil 25. febr. 1. 1853. 
v Ljutomeru. V duhovnika posvečen 1. i876, postal je 1. 1877. 
doktor bogoslovja in je kapelanoval pri sv. Petru v Zagrebu, 
kjer je bil ob jednem prefekt v nadškofijskem sirotišču. Kasneje 
je predaval latinščino in grščino v nadškofijskem semenišču in 
urejeval več let: »Katolički List.« L. 1884. je postal župnik 
v Krapju in umrl v Zagrebu 26. jan. I. 1891. 

97.) Šoštarič Martin, porodil se je v Metliki L 1777. 
L. 1806. je postal župnik v Mali Gorici. 

98.) Šporer Jurij, kateri je govoril tudi »kranjski« 
jezik, bil je 1. 1821. župnik v Orubici v Slavoniji, star 63 let. 

99.) Štanfelj Mihael s Kranjskega, je postal 1.1671. 
župnik v Krašiču, ali je hitro od tamkaj odšel, ker ni bil 
priljubljen. 

100.) Ste fa nič Peter, porodil se je v Vinici 1. 1698. 
in bil od 1. 1730. župnik v Slavetiču, kjer je bil še 1. 1741. 
»Arma non tractat quidem, sed armorum loco linguam acutam.« 

101.) Štrukelj Jakob je bil 1. 1680. župnik v Gjur- 
gjevcu, 1. 1686. postal je župnik v Koprivnici, a 1. 1698. in 
1701. bil je župnik v Čazmi. 

102.) Štuhec Jožef je bil rojen U. marca 1. 1836. 
pri sv. Križu na Štajerskem. Posvečen v mašnika 1. 1861., 
kapelanoval je v raznih krajih in postal 1. 1877. župnik v 
Ladislavu. Sedaj župnikuje že več let v Cigleni pri Belovaru. 

103.) Šutej Matija je bil rojen v Vinici 16. oktobra 
1. 1815. in posvečen 1. 1841.; služboval je nekaj časa kot 
upokojeni župnik ljubljanske škofije pri usmiljenih sestrah pri 
Sv. Duhu poleg Zagreba. 

104.) Tischler (Xilurgus) Mihael, iz Št. Jerneja, je 
bil v mašnika posvečen 29. marca 1. 1603.; bil je prvi župnik 
v Petrinji. kamor ga je poslal škof Tomaž Hren, kateri je 
tamkaj utemeljil župnijo in postavil leseno cerkvico. 

105.) de Thiver (iz Laškega) Jakob, bil je od I. 1454. 
do 1489. kanonik v Zagrebu, >decretorum doctor« in gene- 
ralni vikar. 



— 131 — 

106.) Udovičič Janez, Foro - Juliensis , posvečen v 
Gorici in vzprejet v zagrebško škofijo, služboval je pri raznih 
hrvaških plemenitaših kot hišni kapelan I>. 1768. je bil dvorski 
kapelan pri grofu Bathyanu. 

107.) Wernek Jožef, baron, porodil se je 1. 1729. 
na Kranjskem. Filozofijo je dovršil v Ljubljani, a bogoslovje 
v Rimu v zavodu sv. Apolinarija. L. 1755. postal je župnik 
v Lipniku, 1. 1764. župnik v Požegi, ali tako, da je ostal ob 
enem župnik v Lipniku, kjer je imel dva kapelana. L. 1765. 
postal je zagrebški kanonik, kar je bil do 1. 1780. Bil je 
kasneje tudi prost čazmanski^ opat de Keresztur, škof sazdi- 
censki, škofov generalni vikar za Slavonijo in član deželnega 
sveta. »Cultus et bene doctus etiam in scientiis historicis.« 

108.) Vernig Tomaž, s Štajarskega, bil je župnik v 
Zajezdi. 

109.) Vidoša Matija, iz Poljan v Beli Krajini, je bil 
od I. 172L-1726. vikar v Hraščini. 

110.) Vidovič Anton, rojen 19. maja 1. 1844. pri 
Sv. Andreju na Štajarskem, je bil kapelan v Šipku, kasneje 
župnik v Zumberku, a od 1. 1891. župnik v Kamanju. 

111.) Vrček Anton se je rodil 28. febr. 1. 1836. pri 
Sv. Petru pod Svetimi gorami, bil je 1. 1877. župnik v Ra- 
kovcu in 1. 1885. župnik v Dubravi pri Ivaniču, kjer je umrl 
10. jun. 1891. 

112.) Vojsk Alojzij se je porodil 21. maja 1. 1863. 
v Bučkovanu na Štajarskem. Posvečen v mašnika 1. 1887., 
kapelanoval je pri sv. Mariji v Medjimurju, a kasneje v Dubravi. 
Iskal je zdravja v Gradcu, a je ondi umrl. 

113.) Wolf Lovro, rojen I. 1647., je dovršil filozofijo- 
v Gorici in bogoslovje v Rimu. L. 1690. je bil župnik v 
Pribiču in od 1. 1698.— 1706. v Gjurgjevcu. 

1 14.) Zadravec Alojzij, rodil se je v Moravcih na 
Štajarskem 23. junija 1. 1872. Kapelanoval je v Subotici in 
Varaždinu, a* od 1. 1890. službuje v nadškofijski pisarni v 
Zagrebu. 

11 JC 



— 132 — 

115.) Zajčič Štefan, porodil se je 1. 1687. v Zajčjem 
Vrhu pri Črnomlju, Od L 1722. — 1743. bil je župnik v Lip- 
niku. Ker je bil zelo nagel, pretepel je svojega podložnika 
tako, da je tretji dan umrl, pa je zato zgubil župnijo. 

116.) Zumič Miklavž, rodil se je v Vinici 1. 1670. 
Od 1. 1697.— I70i8. bil je beneficijat sv. Janeza v župniji sv. 
Marka v Zagrebu. 

117.) Zupanič Gregor, rojen v Beli Krajini, bil je 
1. 1671.— 1681. župnik v Križovljanih, a od 1. 1682.— 1688. 
beneficijat v Varaždinu. 

118.) Z,agar Jurij, porodil se je v Vinici 1. 1694. 
Od 1. 1732.— 1738. bil je administrator v Bedenici. 

119.) Žalec Janez, rojen v Vinici 1. 1716., šel je 
1. 1746., ko je bil v mašnika posvečen, za kapelana v Majo 
(Sračica), 1. 1749. je bil kapelan v Bistri pri svojem sorodniku 
Juriju Žalcu. 

120.) Žalec Jurij je bil od 1. 1730.-1762. župnik v 
Bistri. 

121.) Žalec Matija, rojen 1. 1697. v Vinici, bil je 
1.1741. in 1742. kapelan v Mihovljanih,. 1. 1746., 1749. župnik 
v Novih Čičah, al. 1760. župnik v Nedelišču. 

122.) Žalec Mihael, rojen v Vinici, je bil 1. 1754. 
kapelan v Kalniku. 

123.) Žerovnik M i h a e 1 (Scheronikh) prisegel je 9. jun. 
1659. za župnijo sv. Lovrenca v Petrinji. Najbrž da je on 
ista oseba z Janezom Mihaelom Žerovnikom, kateri 
je postal 9. marca 1666. župnik v Jaški. 

124.) Žnidaršič Mihael je bil od 1. 1646.-1694. 
župnik v Desiniču. 

125.) Žugelj Matija je bil v mašnika posvečen 21. nov. 
1. 1784. Kje je služboval, mi ni znano. 

126.) Žugelj Štefan, rojen v Semiču 1. 1770., postal 
je 1. 1801. župnik v Sv. Jani nad Jasko, kjer je bil še 1. 1821. 

127.) Žunič Janez, rojen 1. 1699. v Vinici, je bil od 
1. 1737. — 1748. župnik pri sv. Julijani v Tremu. 



— 133 — 

128.) Žunič Matija, rojen 1. 1715. v Vinici, je bil 
I. 174«. kapelan v Gorah in bil 24. aprila 1. 1762. vmeščen 
za župnika v Mali Gorici. 

129.) Zužič Peter, se je šolal v Ljubljani in bil od 
1. 1730.— 1771. župnik v Tuhlju. 

130.) Zveglič Mihael, porojen v Sevnici 7. avgusta 
I. 184?., je bil v mašnika posvečen I. 1867., postal je župnik 
v Stivici, sedaj je pa že mnogo let župnik in dekan v Petrovem 
Selu v Slavoniji. 

Sostro — Osterberg. 

Imenoslovna črtica, spisal L. P. 

Razmišljevanje o Prešernovem Ostrovrharju v Turjaški 
Rozamundi napotilo me je tudi do razlage krajevnega imena 
Sostro -Osterberg. O sostrskem gradu piše Valvasor (>Ehre« 
XI. 433) takole: »Grad Osterberg (po kranjsko Sostro) leži 
na Dolenjskem, na visoki in strmi gori, poldrugo miljo od 
glavnega mesta Ljubljane; ima lep, čez mero prijazen in 
daljen ra^led. Blizo pod tem gradom se stekajo 
štiri vode: Ljubljanica, Sava, Kamniška Bistrica 
in Desnica, kar je prav krasno videti. Ta grad je 
bil prej ugledno velik, dokaj krasno zidan in lepo posestvo, 
sedaj je pa poslopje zapuščeno in razpalo, nasprotno pa je 
onstran vodd na ravnini zato sezidano drugo« (Valvasor misli 
s tem graščino Dolsko — Lustthal — češ da je Aleksander 
Gallenberški (t. j. Ostrovrški) zapustil precej visoki ostrovrški 
grad ter se preselil zaradi priročnejše lege novega gradu v 
prijazni Dol). Potem Valvasor nadaljuje: »Osterberg ima 
svoje im^ po zgraditelju, kajti »oster« se pravi po 
nemško »scharf«, in če prideneš zraven >berg«, pomeni toliko 
kot »Scharffenberg«. Ravno tako pomeni ime Sostro ali 
Osterverch po nemško Schar ffenberg. Torej je bil ta 
grad od nekega gospoda Scharffenberga okoli leta 1015. 
vprvič sezidan in Sosterberg imenovan ; ta gospod se je potem 



1 



— 134 — 

tudi pisal »Herr von Osterberg oder Herr Osterberger«, in je 
ta grad rodovinska dedina gospodov Osterberških. To potrjuje 
doktor Jan. Ludov. Schonleben v svoji knjigi »Genealogia 
Gallenbergica«, kjer rabi sledeče besede: Ortolphus II. de 
Scharffenberg, author lineae Osterbergicae, circa annum 1 015, 
primus condidit aliud castrum, dictum Osterberg, in con- 
fluentia fluviorum Savi et Labaci : a quo Posteri denominari 
coeperunt Osterberger, sive Slavice Ostervercher ; quod idem 
sonat ac Germanice Scharffenberger. « 

Tako tedaj Valvasor in Schonleben. Kakor je videti, oba 
izvajata ime Osterberg iz Scharfenberg in rod Ostovrharjev 
od Scharffenbergerjev. Ali je ta Schonlebnova trditev, da je 
»Ortolphus II. de Scharffenberg author lineae Osterbergicae« 
zgodovinska istina, ali samo na besedoslovni razlagi imen 
osnovana kombinacija, o tem si jaz ne upam soditi. O tem 
naj razmišljajo zgodovinarji - strokovnjaki , če se sploh da 
dognati. Odločno pa se upiram izvajanju imena Osterberg 
(oziroma Ostri Vrh) iz Scharfenberg in Valvasorjevi trditvi, da 
ima Osterberg svoje ime po zgraditelju tega gradii. Da se 
n. pr. Gallenberžani (die Herren von Gallenberg) lahko ime- 
nujejo po gradu, a grad po gori, na kateri je sezidan (Valv. 
XI. 159, 160.), to je jasno. Ravno tako se je po višini, na 
kateri je stal, imenoval grad Osterberg, a ne po zgraditelju 
Ostrovrharju ali Scharfenbergerju. — Dalje treba držati se 
nazora, da so na naših tleh pač slovenska krajevna imena 
nemčili, včasih prav nerodno prelagali in pačili na podlagi 
krive tolmačbe prvotnega slovenskega imena, da pa ni veijetno, 
da bi bil priprosti Slovenec eventualna nemška imena graščin 
slovenil, n. pr. Burgstall mu ni niti grajski hlev niti pusti grad, 
nego Puštal; in tako bi bil tudi iz Scharfenberg domačin 
napravil le kak Šorfenberk, ne pa Osterberg. Pa še kako 
polovičarsko je to, scharf naj se spremeni v oster, berg 
pa ostane ! ? — Kdor bi bil znal scharf spremeniti v oster, 
bi bil tudi berg vedel preložiti v gora. Valvazorjeva je torej 
prazna. 



— 135 — 

Miklosich v svoji razpravi >Die slavischen Ortsnamen 
aus Appellativen« določujoč razmerje slovanskih krajevnih imen 
z inorodnimi krajevnimi imeni, ki so na onih osnovana, pravi 
pod točko drugo: »der slavische Ortsname wird in das 
Deutsche in einer dem Deutschen bedeutungsvollen Form 
aufgenommen z. B. ojster vrh Osterberg fiir Scharfenberg«. — 
To se dd tako razumeti, da misli Miklosich, čes Ostri Vrh 
bi se pravilno preloženo imelo glasiti v nemščini Scharfenberg, 
da so pa prestavili samo samostavnik, determinativni del 
krajevnega imena pa pustili nepreložen, ker Nemcu tudi ne- 
izpremenjena determinativna sestojina slovenskega krajevnega 
imena nekaj pomeni, češ Osterberg je Nemcu pomemben 
izraz = Vzhodna gora ali hrib Vzhodnik, kajti Osterberg je 
res vzhodno od Ljubljane. Nekaj podobnega lahko navedemo 
iz staroloske okolice, kjer se na zapadni strani proti Selcem 
razprostira Veš ter (Westert, zahodno), a na vzhodni strani 
proti Kamenitniku pa Oster fel (t. j. Osterfeld ali vzhodno 
polje). Toda v teh krajih dobili smo Slovenci z bavarskimi 
naselniki, ki so jih brizinski škofje tod nastanili, tudi nemška 
krajevna imena ; Osterberg nasprotno pa ne leži več na ozemlju 
nemških naseljencev, ampak na slovenskih tleh, in vrhu tega 
si moramo kako raztolmačiti tudi slovensko ime Sostro, ki 
se pa nikakor ne dd razlagati niti iz Osterberg niti iz 
Ostri Vrh. 

Poskusimo torej najprej razbrati pomen slovenskega 
krajevnega imena, a potem postanek nemškega. Tu pa zopet 
začnemo z Valvasorjem. Ne samo na onem, zgoraj v začetku 
razpravice citiranem mestu, ampak še na drugih mestih Val- 
vasor vedno naglasa, da leži Sostro na s o vod nji. Primer 
II. 182: »Sostro steht an der Sau und Festnitz gleich unter 
dem alten Schloss Osterberg in einem schon-ebnem Boden« — 
in II. 189: »Der Osterberg (Osteruerch) hat seinen hohen 
5tand zwischen den FlQssen Festnitz und Laybach in der 
Gegend, wo die Feistritz sich der Sau zuwahltzet und zu 
verschlingen giebt. Dieser Berg hat eine trefflich - schone 



— 13t) — 

Aussicht in die weite Ober - Crainerische Felder und Schnee- 
gebirge. Insonderheit aber ist es eine Lust gleich 
vorsich hinunter zu sehen, wie die jetztbemeldte 
vier Fltisse das Land durchadern und endlich 
allhie zusammen rinnen.« Podstava imenu Sostro je 
torej : s o = con, ^vr in korenika s r ti z vrinjenim t, ki pomeni 
fluere, (/«/i', torej je Sostro = Confluens, (Tvoinni t. j. sovodenj. 
Primeri srbsko ostrvo iz ostrovo (fnsel, Werder) pri Vuku 
str. 474: Jedno selo ukraj Drine zove se Ostrvo. — Kakor 
pa imamo poleg oblik postrv in postrva tudi postra 
(die Forelle), jednako si lahko mislimo iz Sostrvo tudi 
Sostro. To krajevno ime je torej popolnoma analogno z 
imenom nemškega mesta Coblenz (confluentes), na sovodnji 
Mozele in Rena, in koroškega Gmftnd-Sovodje in z raznimi 
Gmunden in MOnde i. t. d. 

Iz Sostra napravil se je nemški izraz Sosterberg (t. j. 
Sostrski Vrh), ki se je po glasoslovnih pravilih izpremenil v 
Zosterberg, Icajti slovanski ^ prehaja v nemščini pogosto v z 
n. pr. Sovra Zaier, Sovrica Zarz, Suha Zauchen, Lipsko 
Leipzig, Glinsko Glinzig i. t. d. Obliko Zosterberg pa so zopet, 
češ da je sinkretistična tvorba, razkrojili v Z' Osterberg 
(t. j. zu Osterberg, na Ostrem Vrhu). Primeri zopet isto 
prikazen v drugih krajevnih imenih n. pr. Agiam iz Zagreb, 
češ da je to z(u) Agramb — ali Asp iz Zdsip ali Zas'p, češ 
da je ž(u) Asp — ali nemško mesto Achen in v češčini 
navadno obliko Cahe t. j. z(u) Achen. 

Jasno se mi torej zdi, da je Osterberg uprav Sosterberg 
(Sostrski vrh t. j. višina nad sovodjem Save , Ljubljanice, 
Resnice in Kamniške Bistrice). Iz korenike srii nam je bržčas 
tudi razlagati nemško (?) ime štajarskega trga Polstrau (Sre- 
dišče) t. j. polostrov (paeninsula Worth) in seveda tudi vas 
Struge na zahodni strani Suhe Krajine. 



— 137 



Mali zapiski. 



Slikar Herrlein — ilustrator slovenske knjige. Konec i8. in 
v začetku 19. stoletja je deloval v Ljubljani risar in slikar Andrej Herrlein. 
On je poučeval na risarski šoli» ki se je vstanovila na ljubljanskem 
liceju po prizadevanju grofa Auersperga. Poleg tega je slikal na platno 
madone, oltarne podobe, portrete, pa tudi slike na presno n. pr. pred 
nekaj leti obnovljene okraske v Virantovi hi§i v Ljubljani (pozneje 
omenjeni životopisci Herrleinovi poročajo tudi o njegovih freskoslikah 
trpljenja Jezusovega v šempeterski cerkvi pri Novem Mestu, ki se pa ne 
nahajajo ondi). P. pl. Radics ga opisuje kot ilustratorja obširnega dela 
>Hofmann's Reisen durch Oesterreich« 1783. Mimogrede opozarjam, da 
se ruski dvomi svetnik Hofmann v tem delu spominja med pesniki 
kranjske dežele nadepolnega mladega frančiškana fratra Marcel liana Vod- 
nika. Herrlein je ilustroval tudi slovensko knjigo. Svojemu 
prijatelju in podporniku knjigovezu in založniku H. Hohnu, kateremu je 
naslikal osmero bajeslovnih in svetopisemskih slik, hranjenih v ljubljan- 
skem deželnem muzeju, je napravil ilustracije za knjigo: SVETI j 
KRISHOVI POT, I to je, | PREMISHLUVANJE | TERPLENJA | JE- 
SUŠA KRISTUSA, | Is fvetiga Pifma napravlenu, | inu vun danu | s' 
perpulhenjam | Duhdvne inu deshelsfke Gofpolke. | V LUBLANI I per 
Joan. Rezerju Natilkavzu | 1806. 8^ str. 107 -|- 4 (Kaša vez Navukov). 
Prve izdaje tega zanimivo ilustrovanega križevega pota ni navel doslej 
še noben slovenski knjigopis. ŠafaHk in za njim dr. Glaser omenjata 
samo 2., 3. in 4. izdaje. To knjigo je spisal Anton Klementini, 
kar sklepam iz ŠafaHkove beležke pri drugi izdaji tega »Sv. križevega 
pota« 1. 1808: »fkusi Antona Klementini«. Tretji natisek je izšel nekoliko 
pomnožen štiri leta pozneje z istim naslovom do besede: »napravlenu, 
she dvakrat vun danu | sdaj pak per vfakimu Shtazi6nu fhe | s' enim 
natikam p^rdalfhanu inu | trotitzh | s' perpufhenjam | Duhovne inu de- 
sh^ince Gofp6fke | na fvitlobo poflinu. | V LVBLANI | Per A. Henriku 
Hohn, Bukvevesizu. I 181 2«. Četrti natisek je oskrbel 1. 1826. Janez Be- 
denSČ. Ta pomnožena in vzboljšana izdaja je izšla pri Jožefu Sassenbergu. 
V rokah imam prvo (nepopoln izvod v muzejski knjižnici) in tretjo 
izdajo (dobro ohranjen izvod v podpisanega knjižnici), ki sta obe 
ilustrovani z jednakimi medorezi (vis.: 9*8 cm^ šir.: 16*5 an). 
Nad vsako podobo se nahaja zgoraj številka postaje latinska in arabska : 
Nr. I. I. itd. Spodaj na levi je zabeleženo ime slikarjevo: A. J. Herrlein 
Pinx. (pri peti postaji stoji pomotno: A. J. Herrlin), na desni pa ime 
medorezca: Aug. Zenger fc. Podobe so natisnjene na finejšem papirju, 
kakor ostala knjiga, ter so vdete k berilu pri posameznih postajah, ki 
predstavljajo večinoma druge prizore iz Kristusovega trpljenja, kakor 



— 138 — 

smo jih vajeni opazovati pri današnjih »križcvih potihc. (Tako po »jan- 
zenistiškic je osnovan tudi v krasni slovenščini pisani »Krilhov pot, | 
ali I Premidilo vanje Kriflufoviga terplenja. { S' dopufhenjam duhovfke, 
ino deshel- | (ke gofpčflce. | V Ljublani, 1818. | Natifnil Jos. Skarbina. | 
12'' str. 33«, o katerem poroča ŠafaHk, da spada med jezikovno čiste 
knjige, ker ga je pregledal prof. Metelko, podpisani pa se drzne po 
izbomi slovenščini sodeč domnevati, da je to delce izšlo izpod peresa 
preroditelja slovenske proze: Matej-a Ravniharja.) Herrleinove ilustracije 
nam predočujejo tele prizore — na vel sem jih, razen 4. postaje, ki je 
nedostaje v muzejskem izvodu in sem jo zabeležil po 3. izdaji, po prvi 
izdaji tega »križev^a potac tako, kakor so zapisani v tekstu, da se iz 
njih lahko spozna Klementinijeva slovenščina : I. J^us fe poty od velikih 
teshiv takii, de je njeg6vi put kakor kaple kervi na semlo tekdzhe. 
II. Jesufa popadejo od Judasa perpelani fovrashniki. m. Jesufa tdshio 
pred vifhimi farji. IV. Jesufa pred Pilatusham toshio, sa hudobniga 
Bar^bba pak profio. V. Pilatush pufty Jesufa gajshiati. VI. Jesufa s' 
temjam kronajo. VII. Pildtush Jesufa v' fmert zhes dd. VIII. Jezus nese 
fv(5j krish. IX. Simon Zirenčjz nefe krish sa J^sufam, inu shene nad 
Josufam shalujejo. X. Jesufa na krish perbiejo. XI. Jesus na krishu Ihc 
shiv. XII. Jesus na krishu mertu. XIII. Jesufovu telu fnžmejo is krisha. 
XIV. Jesufovu Telii poloshc v' grob. 

Dasi Herleinove ilustracije niso umetniški dovršene, so vender 
služile kot uzorec poznejšim slikarjem križevih potov. Po njih je posnet 
križev pot v podružnici sv. Nikolaja na Tabru; prej se je nahajal v 
Župni cerkvi sv. Jurija pri Grosupljem. Slikal ga je Gašper Gotzl 1. 1842. 
Jako slab posnetek Herrleinovih uzorcev je križev pot v podružnici 
sv. Janeza Krst. v Vemdku pri HotiČu; 2., 5., 6., 12., 13. in 14. postajo 
je naslikal neznani mojsterskaza popolnoma po svoje. 

O Herrleinu so pisali: Kukuljevič (Slovnik umjetnikah jugo- 
slavenskih, str. 113.), P. pl. Radics (Umeteljnost in umeteljna obrtnost 
Slovencev v Letopisu Mat. si. 1880 str. 48.), Eduard R. o. Strahl 
(Die Kunstzustande Krains, str. 33.); gori omenjenih ilustracij križev^a 
pota ne omenja nobeden izmed njih. I. Vrhovnik. 

Krst Turkov v Ljubljani, V 4. sešitku »Izvestijc 1. 1898. str. 140. 
sem že navel 3 krste Turkov v Ljubljani. Iz krstnih matic stolne župnije 
sem posnel še sledeče: Decima Quinta Mensis Augusti (1660) babtizata 
est Mulier quaedam Turca in Tempi o Societatis Jesu, qua a quodam 
Milite Christiano Dalmata capta in £xpugnatione Vrbis Cliw et huc 
adducta una cum filiola sexenni: in baptismo nomen adepta est Mater 
Maria Magdalena, filia vero Catharina. Patrinis matris Illmo Dno Barone 
Joanne de Arevzaga, Colonelo etc. et Illma Comitissa Maria Agnetc de 
Athemis. Filiae vero Gerardo Erthelmon et Illma Dna MaximiUa Para- 



— 139 — 

deiserin Lib. Baronissa nata Abfalterin, babtizavit Illmus et Rdissimus 
Dei gratia Episcopus Petinensis huius Inclitae Prouinciae Deputatus 
Franciscus Max]inilianus Vaccani de San Passo nec non Cathedralis 
EccJesiae Praepositus Labacensis. — Die 15. Augusti (1668) babti- 
zatus est in Tetnplo Societatis Jesu per Rmum Prelatum Sitticensem 
Turca natus in confiniis nomine Joannes Jacobus. Patrinis levantibus 
nimo Dno D. Joanne Herbardo Kazianer de Kazenstein Camiolia Land- 
veni-eser et Illma Comitissa Anna Maria a Turri nata Comitissa ab 
Attimis. — 22. Junii 1684 baptizata est Maria Theresia Mahomethana 
Turca per Ilustrissimum et Reverendissimum Dominum Dom. Ottauium 
Bucelleni Pracpositum Lib. Bar. Leuantibus £xcellenti3simo Dom. D. 
Georgio Sigismundo Comite de Gallenberg et Illustrissima Domina D. 
Maria Elisabetha Comitissa ab Auersperg. — 21. Aprilis 1686 puer 
Turca Nicolaus Neuheisler est baptizatus in Capella Episcopatus praeuia 
eruditione Cathechismi Christiani. Leuante ipso Reuerendissimo ac Cel- 
sissimo Principe Sigismundo Christophoro Episcopo Labacensi. per 
Reuerendissimum Dominum Parochum et Canonicum Labac. Georgium 
Betstain assistentibus suis Vicarriis ceteraque clerisatione. — 21. S e p t. 
1688 baptizauit Lucas Jambfhikh de Turcica progenie natum , qut 
nominatus est Antonius Lucas, cuius Patrinus Multum Reuerendus 
Dominus Magister Calcedonius, Cathedralis Ecclesiae Lab. Leuita. — 
II. Apr. 1689 baptizatus est ex Turcia progenie Leonardus , cuius 
Patrinus fuit Illustrissimus Dominus Leonardus Fabianizh cum Illustris- 
sima Domina Cordula Ignatia Bussetin nata Fabianitschin, per Reueren- 
dissimum Dominum Georgium Wetstain, Canonicum Parochum Laba- 
censem. — 18. Maji 1689 baptizauit Reuerendissimus Dominus 
Canonicus et Parochus Labacensis Georgius Wethstein ex Turcica 
progenie procreatum, nomine Josephum. Patrini fuerunt Illustrissimus 
Dominus Adamus Leopoldus Comes a Strasoldo et Illustrissima Domina 
Maria Leonora Comitissa a VVazenberg nata Comitissa a Strasoldo. — 
17-Januarii 1690 baptizauit Reuerendisissimus Dominus Georgius 
Wetstain, Canonicus et Parochus loči, ex Turcica progenie Mariam 
Constantiam, cuius Patrini fuere Dominus Christophorus Haymon et 
Nobilis Domina Maria Uršula Schiffrerin. — 4. Aprilis 1690 bapti- 
zauit Reuerendissimus Dominus Georgius VVethstein, Canonicus et 
Parochus loči, Antonium Ignatium Felicem ex Turcica progenie pro- 
creatura. Patrini fuere Generosus Dominus Joannes a Jureneg et Generosa 
Domicella Maria Eua a Jurenekin. — 21. Maji 1691 baptizauit Reue- 
r dissiraus Dominus Georgius Wetstain, Canonicus et Parochus loči, 
I lulam ex turcica progenie procreatam, leuantibus Patrinis Reueren- 
c rimo Domino Joanne Pikhi, Seniore Canonico, et Domina Catharina 
I nci&ka Nephyta Paulinin etiam ex turcica progenie procreata. — 



— 140 — 

5- Junii 1 69 1 babtizauit Reuerendissimus Dominus Greorgius Weth- 
stain, Parochus et Canonicus Labac, Catharinam ex turcica progenic, 
leuantibus Patrinis IHustrissimo Domino Carolo Josepho de Coppinis et 
eius Domina Consorte Anna Susanna. — Die eadem baptizauit idem 
Reuerendissimus Dominus Parochus Catharinam ex turcica progenic. 
Patrini fuere Gener. D. Joannes Herule et Nobilis Domina Anna 
Susanna de Georgin. — 8. Ju Hi 1691 baptizauit Lucas Jambshikh 
Joannem Henricum ex Turcica progenie procreatum. Patrini fiierc 
Perillustris ac £xce1Ientissimus Dominus Joannes Paulus Quallica, Phi- 
sycus Prov., et Perillustris Domina Maria Elisabeth Widerkerin. — 
14. Octobris 1691 baptizauit Lucas Jambshikh ex Turcica progenic 
procreatam modo nomine Margaretham. Patrini fuere Dominus Mathias 
Andreiz et ApoHonia Demoufliikin. — 22. Februarii 1695 baptiauit 
Reuerendissimus Dominus Georgius Wetstain Mathiam cx Turcica pro- 
genie procreatum, adstante Patrino IHustrissimo et ExceUentissimo 
Domino Francisco Carolo Comite v. Auersperg, Generali Carolostadiensi, 
cuius substitutus fuit Generosus Dominus Petrus Wrumati. A. K. 

Pogled na novo slovansko znanstveno slovstvo, i.) Knjige 
Jugoslavenske akademije v Zagrebu. Ravnokar je izdala »Jugoslavenska 
akademija znanosti i umjetnosti« petero knjig, katere ne zaostajajo po 
izvrstni vsebini za svojimi prednicami. V >Radu« (filolog. histor. del) 
razpravlja Em. Laszowski topografijo in zgodovino stare hrvatske župa- 
nije podgorske, trdeč, da so se od 12. do 14. stoletja na Hrvaškem 
glede obsega strinjale županije (komitati) s starimi hrvatskimi Župami. 
Zdi se nam le, da se je pisatelj premalo potrudil, da bi bil to6ieje do- 
ločil, kje so dandanes vasi, potoki in hribje, katerih imena je nabral iz 
razprav in listin 13. in 14. veka. Po izgledu našega pok. Erjavca priob- 
čuje v drugem članku prof. L. Zore neznane besede, katere je pobral 
med narodom. A. Mušič obdelava »relativne rečenice v hrvatskem jeziku«, 
dr. Fr. Marko vič »estetiški nauk o baladi in romanci«, dr. M. Šrcpd pa 
opisuje humanista Šižgoriča. — V drugem delu >Rada« je 7 razprav ix 
prirodoslovne in matematične stroke. — V 300 stranij obsežnem zvezku 
»Stari pisci hrvatski«, knjiga XXI., je P. Budmani za tisk priredil 
pesniška dela Dominka Zlatariča. — Jako znamenit je »Zbornik za 
narodni život i običaje južnih Slaven a«, zv. IV. prva polovica 
(s 15. podobami), katerega je uredil dr. Ant. Radič. Lepi so v njem 
članki o narodni glasbeni umetnosti v Dalmaciji in o narodnem življenju 
in običajih v Bukvici. — »Ljetopis« obsega poročilo o društvenem 
delovanju. 

2.) » Vjestnik kr, hrvatsko - slavonsko - dalmatinskog zemaljskoi 
arkiva* v Zagrebu, 1. I. (1899) zvezek 3. Časopis spretno urejuje dr. Ivan 
Bojničič Kninski. Okrog njega so združeni znani pisatelji Vj. Klaič (piše 



— 141 — 

o hrvatskih banih), M. Magdič, F. Šičič in dr. L. Jelič. Med malimi za- 
piskarji vidimo tudi našega dr. Fr. Kosa. 

3.) ^Čekv predkistoricki* se imenuje 219 stranij debeli I. zvezek 
knjige, katero piše dr. J. L. Pič. Izdala je knjigo češka ces. akademija 
v zvezi z muzejem kraljestva češkega v Pragi. V njej so opisane staro- 
litnosti češke zemlje, zlasti diluvialni Človek in pokolenje skrčenih lobanj. 
Pridejanih ima prvi zvezek 91 tabel, na katerih so čedno naslikani pra- 
zgodovinski predmeti iz zbirke češkega muzeja. 

4.) *Pamdtky arckaelogicki a mistopisni* , katerim je urednik dr. 
J. L. Pič, prinašajo v sešitkih 3 — 6, 18. letnika jako krasne slike z opisi 
predmetov iz loretanske zakladnice na Hradčanih v Pragi. Razun tega 
ima tudi ta list jedrnate članke iz prazgodovinske vede. 

5.) » Časopis musea krdlovstvi českiko* prinaša v letošnjem prvem 
zvezku (73. letnik) pod uredništvom Antona TruhldNa velevažne doneske 
k pojasnjenju češke zgodovine in na koncu poroča dr. Č. Zibrt o vse- 
bini slovanskih znanstvenih časopisov. 

6.) *ČesJfy Časopis kistoricky, katerega izdajata Jar. Goli in Jos. 
Peka^ prinaša (izšel je zdaj 4. sešitek 5. letnika) istotako sestavke o 
zgodovini Češke in pregled časopisov. 

7.) > Vestnih krdlovske Češke spoleČnosti nauk* izdaja na leto po 
dva obširna zvezka v češkem in nemškem jeziku, v katerih so zabele- 
žena predavanja v kr. češki družbi ved. Prvi zvezek obsega razprave iz 
modroslovja, zgodovine in jezikoslovja, drugi zvezek pa članke iz mate- 
matike in naravoslovja. 

8.) *Kwartalnik kistoryczny* podaje poleg člankov za zgodovino 
Poljske v 2. sešitku 13. letnika (1899) tudi velezanimivo razpravo o slo- 
vanski zadrugi (>0 zadrudze slovirianskiej«) izpod peresa O. Balzera. 

9.) »Lud*, glasilo »towarzystwa ludoznawczego« v Lvovu, kate- 
remu je urednik naš rojak dr. Anton Kalina, prinaša v 2. sešitku 5. let- 
nika (1896) razne sestavke, tičoče se narodopisa slovanskih zemelj, in 
tehtno oceno slovanskih znanstvenih časopisov. A. K. 

Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arkivu. »Vrbarium 
ct respcctive Protocollum antiquum Capituli Labacensis de A« 1496 
usque Annum 1536«. Ta naslov nosi s št. 10. zaznamovani urbar ljub- 
ljanskega kapiteljskega arhiva, ki obsega na 304. straneh račune o kapi- 
teljskih dohodkih in troških koncem 15. stoletja, našteva kapiteljnu 
vtelešene cerkve in podložnike, ter ima na koncu zabeležen kapiteljski 
statut iz 1. 1509. in 1533. Posnemimo iz tega urbarja nekatere za zgodo- 
vino važne drobtinice. Omenjajo se v urbarju nastopni prosti, dekani in 
kanoniki ljubljanskega kapiteljna, katerih je bilo vseh skupaj včasih po 11. 
Prost Peter Knauer od K 1494- 1497.; dekani: Volbank Kelner 
1494—1499, Nikolaj Poden od 1. 1494— 1498 kanonik, v 1. 1499 >" 



— 142 — 

1500 dekan, Štefan Klocker 1. 1507 kanonik, od 1. 1509— 15 18 pa dekan 
in doktor dekretov; kanoniki: Krištof Noži ca (Nositza) 1494— 1498, 
Peter Jan kovic 1494 in 1495, Gregor Križnic (Krissnitsch) 1494, 
Matija Puh (Puch) 1494— 1499, Gregor Kic (Kyetz) 1494— 1499, Nikolaj 
Šparavec (Sparauetz) 1494— 1513, Andrej (Steinmetz) 1495 1499, 
Jurij Slatkonja (Slakona) (poznejši prost ljubljanski in škof dunajski) 
1496— 1498, Mihael IŽanec (de Yg), doktor umetnostij in dekretov, 
od 1. 1498 (ko je bil župnik v Dobu) do 1. 15 15., Paulus 1498 in 1499, 
Lovrenc Corrigiator (Jermenar) 1509 -15 18, Simon Schors (Šareč?), 
magister umetnostij, 1505—1536, Lovrenc Herberger 1509— 1518, 
Erhard Almauer 1509, Jurij Prawnsperger 1505— 1534, Mihael 
Valler 1505— 1518, Sikst de Eck (Eckher) 1509—1518, Pavel Wien- 
ner, ki je pozneje postal luteran, 1531 — 1536, Vrban Strela 1533 
in 1534, Leonard Mertlik (Mertlitz), kije tudi postal luteran, 1533 — 1536. 
Matija Wallich (Balih) 1533— '536. Omenjajo se dalje: proštov kaplan 
Pankrac 1494, kapiteljski kapelan Ambrož 1494 — 1499 ter vikaija 
Jurij Spetarii 1499 in Simon Potezi 1499.— Leta 1497. se imenujeta 
duhovna: Jernej, kapelan altarja presv. Trojice v stolnici, in Leonard 
(Lienhardus de fundationibus Dni Gaspari Rawber). — Leta 1497. je 
prost imel v grbu, kakor kaže neki pečat, na desni strani polovico 
avstrijskega ščita in na levi strani polovico cesarskega orla. Stolni dekan 
je pa imel polovico kranjskega orla na levi strani grba. — Dohodkov 
so dobivali 1. 1497. vsake kvatre: prost po 14—18 dukatov, dekan 
po 15, starejši kanoniki po 10—12, mlajši po 8—10 ter proštov in kapi- 
teljski kapelani po 6—8 dukatov. Račune je vodil dekan ali kak kanonik, 
ki se je imenoval kapiteljski prokurator. Koncem 15. stoletja so dajale 
vtelešene fare dohodkov na leto: Sv. Nikolaj pri Beljaku 
po 42 dukatov (1. 1497. vikar bil ondi Matej), Naklo 88 duk. (1. i497- 
vikar Mihael), Št. Vid nad Ljubljano 100 duk. (vikarji: 1497 Gr^or, 
1 5 10 Mihael, 15 13 Andrej Prosen), Vodice 60 duk. (1497 vikar Lovrenc), 
Smlednik (sub Flednikch) 8 mark liber (1497 vikar Kristan), Polhov 
Gradec 8 mark (vikar Jurij 1497— 1499), Svibno 100 duk. (vikar 
Matija 1497— 1499), Št. Jernej (nič dohodkov) (1497 vikar Klemen). 
Advokacija v Gornjem Gradu je nesla 50 funtov vinarjev, a 
dne 20. nov. 1498 je šel kapitelj k škofu Ravbarju in so se pri porav- 
nanju raznih računov pogodili, da naj dobi kapitelj mesto dohodkov od 
advokacije v Gornjem Gradu dobovsko faro (zato je menda tudi do- 
bovski župnik Mihael de Yg postal kanonik). Kranjski vicedom je bil 
tačas (1498) Jurij pl. Eck. Moral je biti Mihael de Yg premožen moi. 
Od 1. 1501--1504 je bil upravnik kapiteljske blagajnice. Zidal je neko 
kapiteljsko hišo in zalagal denar tudi iz svojega. Ob računu mu je bil 
kapitelj dolžan 28 talentov denarijev v črnih novcih, a Mihael mu jih je 



I 



r 



— 143 — 

odpustil. Leta 1498. se je bila hiša kanonika Petra Jankoviča prodala 
cesarici za 62 funtov vinarjev. Desetino je imel kapitelj: v Cirknici, 
Dobrunjah, Kotišu, PeČah pri Moravčah, »Mengonitz« pri Mirni, »Mietnaw< 
pri Stičini, v Čolniših v vaški fari, pri Sv. Mohoru pri Šmariji, v Šiški 
(Keusch) in na polju (na poyli) pri Kranju. Imel je kapitelj dalje njive v 
Rečici (Riecz), hišo na Vrhniki in kopel v Ljubljani, ki je nesla 
7 gld. (Poznejša roka, najbrže Schčnlebnova, je dostavila opazko: 
>Balneum prope Exclesiam in Cemitero, feudale Burggraviorum in Liienz 
alias DD. de Lueg«.). PodloŽnike je imel kapitelj: v Kamni Gorici 
(Stainpuchl), Kosezih (Kasesich), v Loki pri Pešati, v Novi Vasi pri 
Višnji Gori, v »Salin-uc in Trzinu. Na Poljanah v Ljubljani je imel kapitelj 
lepe vrtove, katere je dajal v najem kanonikom in drugim. Po teh 
vrtovih se sedaj imenujejo ondotne ulice »Kapiteljske ulice«. Poznejša 
roka je dostavila pripomnjo: »Redditus hortorum suburbanorum (in 
Polan) Labaci quondam ad aram S. Leonardi in Basilica deputati per 
quemdam Petnim aurifabrum, civem labac«. Omenjajo se še nekateri 
drugi kapiteljski vrtovi in njive in 1. 1499. travnik pod Rožnikom (sub 
Rasnpach), ki je dajal i funt vinarjev na leto. — Iz urbarjev kapiteljnu 
vtelešenih far&, ki so navedeni v knjigi, omenjamo, da se Horjul 1. 1497. 
imenuje Churyawel, Lubgojna -= Lubigoyna, Spodnja Šiška = Vundter- 
keutsch, Strževo pri Naklem = Strise\v bei Nagkl, Utik = Vitickh, 
Moste = Prucklann, Trboje = Trespach, Moše = Moschnach, Skaručina =• 
Schorutschina, Kožarji = Geissmansdorf. — V kapiteljskem statutu iz 
1. 1509. so razne zanimive določbe. Kanoniki so opravljali brevir v stol- 
nici. Za jutranjice so dobivali po 4 solide in za posamezne ure po 2 so- 
lida. Dekan je delal pike in odtezal plačo zamudnikom. Navzoči so 
morali biti v cerkvi tudi vikarji (vsaj dva), kapelani in leviti. Kanoniki 
so opravljali božjo službo v stolnici in v hospitalu. Kadar je šel kak 
vikar obhajat, so ga spremljali po štirje dijaki v posebnih oblekah, kakor 
je določil cesar Ferdinand III. Krojaška bratovščina je dajala dijakom 
za vsako pot po i črni novec nagrade. Vikarji so večkrat imeli proce- 
sijo s svetinjami po mestu. Kapitelj si je izbiral po 2 duhovna za levita, 
ki sta vsaki dan stegla pri korarski maši. Ko so se pele ure, so izpo- 
stavili ob zvonjenju vikarji in leviti svetinje. Statut iz 1. 1533. določa, 
da naj se v pridigah oznanuje evangeljska resnica >čista<, kar skoraj 
diši že nekoliko po luteranstvu, (pomagala sta statut sestavljati tudi 
kanonika Pavel Wienner in Leonard Mertlik, pri katerih je ob strani opazka : 
»apostata«), dalje se določa, da naj se preloži zorna maša s pridigo na 
poznejšo uro in da rtaj poj6 dijaki še-le pred urami oficij Matere božje, 
ukarji naj pa po oficiju »prav in po katoliško pridigujejo, opirajoč se 
i lasti na sv. pismo, kakor opominja sv. Pavel«. Peta točka statuta iz 
1 «533- določuje, da naj se izmed štirih kapiteljskih vikarjev, ki imajo 



I 



— 144 — 

dolžnost pridigovati, dva določita za nemške pridige, ker se je v 
Ljubljano priselilo mnogo Ijudij iz Nemčije in se nemščina po mestu 
močno razširja (>quia ad hanc Ciuitatem Populus Germaniae propter 
n^ociorum commoditatem plurimum confiuit ciuitasque ipsa in eo ser- 
mone vehementer est aucta«). Druga dva vikarja naj pa oznanujeta božjo 
besedo (po slovensko), kakor doslej. Pozneje so nemške pridige prevzeli 
jezuvitje. A. K. 

Cerkev sv, Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, Najbolj 
znamenitim gotskim cerkvam, kar se jih je ohranilo na Kranjskem, se 
prišteva cerkev sv. Petra v Dvoru. Dunajska c. kr. centralna komisija 
za umetnost in cerkvene spomenike je žrtvovala lepo svoto, da se cerkcT 
umetniško popravi in lepemu gotskemu slogu primemo prestroji. Opisal 
je to cerkev v umetnostnem oziru konservator K. Čmologar v >Mft^eiL 
der k. k. Central-Commission« 1899 str. 125. Kdaj je bila sezidana ta 
cerkev? V ljubljanskem muzejskem arhivu leži listina, ki nam pove, dk 
so cerkev zidali v sredi 16. stoletja. Ker srenja ni imela dosti denarja, 
da bi bila mogla sama dozidati dragoceno cerkev, je knezoškof PeCer 
pl. Seebach, ki je vladal ljubljansko škofijo od i 1558. do 1570., dal 
dne 2. februvarja 1. 1562. v Gornjem Gradu ključarjema dvorske podruž- 
nice sv. Petra priporočilno pismo, s katerim sta smela po škofiji pobi- 
rati milodare za zgrajenje že davno pričete, pa še ne dovršene dvorske 
cerkve. Duhovnom je v pismu škof naročil, da naj ključarja ljubeznivo 
vsprejemajo in vernemu ljudstvu pri pridigah po cerkvah priporočajo, 
da naj obilo daruje za omenjeno cerkev. Podpornikom cerkve je §kof 
obetal posebno milost in božji blagoslov. — Dne 7. oktobra 1. 1620. je * 
Sikst Carcanus, škof germaniški in od papeža posebej določeni obisko- 
valec ljubljan.ske škofije, v dvorski cerkvi sv. Petra posvetil altarje: Ma- 
tere božje, sv. apostola Pavla, sv. Neže, sv. Ane, sv. Valentina in sv. Lu- 
cije ter je podelil vsem, ki so ob posvečenju altarjev obiskali cerkev, 
jedno leto odpustka, onim pa, ki jo obiščejo ob obletnici posvečenja 
altarjev, dO dnij odpustkov. — Papež Inocencij XI. je ga s posebnim 
»breve« dne 29. maja 1. 1684. vsem, ki pod navadnimi pogoji obiščejo 
cerkev sv. Petra v Dvoru ob obletnici njenega posvečenja, podelil po- 
polni odpustek. — Dodamo naj še poročilo, da je farno cerkev Matere 
božje, ležečo pod Gradom v Polhovem Gradcu, kakor nam dokazuje 
izvirna pergamenska listina v istem arhivu, v nedeljo dne 18. septembra 
1. 1457. blagoslovil, ker je bila razsvečena, generalni vikar oglejskega 
patrijarha Ludovika, sarksenski škof Fortunat. A. K. 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v lijnbljani. 



1 




l^^^l 


1 


^E^ 


^^1 
^^^1 


■ 


^mt. 




1 


1 


K? 

1 


--^VESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 

ZA KRANJSKO. 


1 
1 

■| 
1 


H 
H 

■ 




E 


Anton Koblar. 


1 
1 ■ 

1 






^^^Bnvf 1 


i-'^L.ii. -štiiVčit z:. 


1 








i3 *C^'?ri 


^1 




B 


v I^tuhljftni 1^99» 


^^H 




K~ 


iStvnotCmojikcjt 


1^ ^1 




^^H?^' 


iitW*ru«. 


1 


^^Ht ijciaimgm dniŠtvA«. ki itlulajo 3 0Č tm leto« 4obi •Izvctftj. ^M 



HH 



NtflOT fIfNM 



Vsebina 5. seSitka. 



2. Dr^fr.h 



VUnU ^aoiski. 



miske itiijdbc na Krat i 

Simona Robtčt slilftoi fnalif^ 



-^^ 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik IX. 1899. Seiitek 5. 



Sloveniea. 

Priobči! A. Koblar. 

Redke so po arhivih slovenske uradne listine iz prošlih 
stoletij kakor bele vrane. Jezik v njih ni lep, včasih je narav- 
nost grozen. Vendar treba pobirati tiidi te drobtinice, ker tiči 
v njih marsikakšna jezikovna znamenitost, in ker so sploh dokaz, 
s kakimi težavami se je borila slovenščina pri svojem prvem 
vstopu v urade. Priobčujemo tedaj nastopnih pet listin; prve 
štiri so iz kranjskega deželnega arhiva v muzeju Rudolfmu, 
zadnja je pa iz ljubljanskega kapiteljskega arhiva. 

I. 

O gorskem zakonu in gorskih pravdah je leta 1897. v 
»Izvestjih Muzejskega društva« pisal g. Iv. Vrhovec. Pisatelj 
na strani 41. obžaluje, da je V. Oblak v »Letopisu Slovenske 
Matice« (leta 1887. str. 289 — 305) objavil in jezikoslovno 
razložil le oni slovenski prevod gorskega zakona iz leta 1644., 
katerega hrani ljubljanska licejska knjižnica (sig. 191), ne pa 
starejšega Recljevega prevoda iz 1. 1582., katerega je bil že 
1. 1882. Dežman izročil Levstiku v slovniško presojo in oceno. 
Recljev prevod gorskega zakona se še nahaja v kranjskem 
deželnem arhivu v rokopisni knjigi, ki nosi naslov: »Landge- 
richts-Zehend" vnnd Perkhrechtsordnung dises FUrstenthumb 
Crain«. V tej knjigi je zabeleženih več zakonov, namreč : deželno- 
sodni red (iz 1. 1535.), desetinski red (iz let 1551. in 1573.), 
potem »Bestattigung des Furstentumb Stayer Pergrecht-Buch«, 

12 



— 146 — 

vsi ti zakoni so v nemškem jeziku, nato pa pride Recljev 
slovenski prevod iz leta 1582., ki se popolnoma naslanja na 
besedilo nemškega gorskega zakona za Štajarsko*). Župnik 
Recelj znabiti ni sam vpisal »Gornih Buqui« v navedeno ro- 
kopisno knjigo, katera je prišla v muzej iz dolskega arhiva. 
Dvomiti pa ni, da je Recelj, kakor pov^ napis, prevod dovršil 
že L 1582. Lahko je potem, ko je nadvojvoda Karol 1. 1583. 
ustregel želji kranjskih plemičev in imenoval na podlagi gor- 
skega zakona, veljavnega za Štajarsko, kletarskega mojstra za 
Kranjsko, oskrbnik kake dolenjske graščine prepisal Recljev 
prevod v svojo zbirko kranjskih zakonov, katero je pozneje 
baron Erberg, pridni nabiralec starin, pridobil za svojo knjiž- 
nico. Mc^oče pa je tudi, da je prav to knjigo, kakor trdi 
Vrhovec, kranjski odposlanec leta 1582. nesel v Gradec ter 
pokazal vladi Recljev slovenski prevod. To bi zlasti kazala 
korektura v prevodu pri § 47. Pisava je iz konca 16. veka. 
Knjiga je imenitno vezana. Lesenim platnicam, oblečenim v 
beloustrojeno svinjsko usnje, so vtisnjene podobe evangelistov, 
ki nosijo na sebi znak 16. veka. Jezikoslovcem utegnemo 
ustreči, ako objavimo Recljev prevod v celoti, priporočamo 
pa, ako ga hočejo porabiti za svoje študije, da vzamejo v 
roko tudi pod črto naznanjeni štajarski >Bergrechts-bQcheU, 
ker je g. Oblak sicer objavil v »Letopisu« tudi nemški zakon, 
a je nepopoln in zelo zmeden. 

Razen Recljevega prevoda hrani kranjski deželni arhiv 
še tri druge prevode gorskega zakona za Štajarsko, ki so pa 
zopet samostojni prevodi, tako da se niti glede na jezik, niti 
glede na vrsto paragrafov ne strinjajo z omenjenima prevodoma. 

*) Gorski zakon za Štajarsko je izšel tiskan I. 1583. z naslovom: 
>R6mischer Keyserlicher auch zu Hungern vnd Behaim Kdniglicher 
Mayestat etc. Ertzhertzog zu Osterreich etc. Confirmation vnd bestettung 
des Furstenthumbs Steyr Perckrechts Bachel. MDLXXXin«. Izdajo t^ 
zakona ima ljubljanska muzejska knjižnica, kakor tudi podobni izdaji iz 
let 1639 in 1760. V vseh teh izdajah je pa gorski zakon, izdan dne 
9. februvarja 1543 od kralja Ferdinanda, le glede jezika nekoliko spre- 
menjen. Kdaj se je zakon izdal tiskan pred 1. 1583., nam ni znano. 



- 147 — 

Prvi nosi podpis: »Datum Vienne 9. Martii 1543. — Die 17. 
Octobris 1683 descripsit J. Kapsch Reittenburgi« (na Čretežu). 
Druga dva slovenska prevoda sta iz 18. stoletja. 
Recljev prevod se glasi: 

»Gornih Buqui Od kraiioue Suetlofti Offen innu poterien 
general inu Priuilegium. Is Nouuflauenski Jefigk Istulmazhan 
skufi Andrea Rezla Farmoftra na Raki. Anno MDLiXXXII. 

Privilegiunn. 

Mi Ferdinandus od Boshie milosti Rimfki krail, ufakimu 
zhafu Gmerar tiga Raiha Vnemzhich inu na (v) Ogrih, V 
pegamih, V dalmaty, na Hrauatih, inu V flouenzih etc. Krail, 
Infant Vhifpany Erzherzog Vefterraihi, Herzog V Burgundy, 
Vbrabanti, Vstayerih, V Koratani, inu V Kranfky Defheli, V 
Luzenburgi, V Birtenbergy, V goreni inu doleni Shlefy, Firsht 
Vshuabih, Margraff tiga Suetiga Rimfkiga Raiha Vburgaui inu 
Vmarerih, goreniga inu doleniga Laufniz, Pod Firftam knes 
Vhabspurgi, Vtiroli, Vfirti, V kiburki inu Vgorizi Defelfki knef 
Velfafsi Gospud na flouenfki Marki, Vportenaui inu Vfalinfi, etc. 
Spofnamo ozhitnu, inu damo na fnaine, ufsem uprek, sletim 
lyftum, de fo naf ti Vredni fhlahtni inu duhouni nafhi lubi 
andahtiui inu fuefti, N : ena pof htena naf ha LandtshafFt naf higa 
Firflouftua Shtayeria tih treh ftanou, od prelatou, Gofpofkiga 
ftanu inu od Shlahtnikou ponifhno klizali inu profili, de bi mi 
nim tih gomih praud Buque, tam iftu Vftaieryh, kir fo fnfho (?) 
ueftio inu gnadliuim peruoleinem is nouiga pofuetuane, gori 
nareiene inu nam Vpifmi na pre pernefsene kokur regirni 
Gafpud, inu Defhelfki Firfht Hconfirmainu inu Hpoterieniu, 
Gnadliuu pridali, Jnu leteh gomih Bukui glas ie od befsedc 
do befsede letaku. 

I.) Ksazhetku, Imaio Vfakatere sa gorfke Vpravde 
Vfhtayerfki defheli Vmei Velikonozhio inu umei Vinkufhtimi 
Vfaku leitu, na tih meiftih, kir ie od starifhih fim perfhlu inu 
prefsufebnih neuterpezhih, potrebna, obenu drugu meiflu, ober- 
nene biti, Htimuiftmu ima En ufakaterni gorni Gafpud ta- 

12* 



— 148 — 

kouifhne praude Vfoymi fogorniki obfedeti. Aku on pak tulikaj 
Sagornikou nima, more on if drugih gur Sagomike vfseti inu 
Sagorska praudo obfedeti. 

2.) Item en Vfakateri gorni Gofpud, ima letem, kateri 
fa Erbe, tofhiti imaio, Vfelei Vieti Praudo puftiti yti, nemu 
ufelej fpifmam aH fbefsedo, Sapouedane fturiti, Inu nemu 
toifto Kenimu Zhafsu nikar faulezhi, famu?ii berfh kir more 
praudo puftiti tezhi, sakaj lete praude, od ulezheina nemoreia 
terpeti. 

3.) Item kateri kuli pride kfagorfki praudi, inu Rofhie fabo 
pernefse, ta en ufakateri ima suoie rofhie od febe diati (: sakaj 
Vgorah so Firftoufke frainge :) inu aku bi glih gdu mezh 
ali drugu rofhie nefpodobnu fabo pernefeel, taku on tuiftu ne- 
fpodobnu Vprauhati, fbefsedami se tudi spodobnu derfhati ima, 
Nima tudi fa tiga Volio ena Kufhne framote inu nepofhtena 
oblaiati, inu nikar fa brefe daiati Hkobenimu poboiu, Aku bi 
pak kateri Zhefs tuiftu sturil, inu bi se fbefsedami inu fizer 
udrugim potu, nefpodobnu derfhal taifti ima ftraiflfan biti (a 
LXXII denarieu, Aku pak kateri mezh vun isdere, timu ima 
biti ftrayffinga i. Marka denarieu, inu aku enden eniga udari, 
ima ftraiffan biti 1 1 Marki denarieu, inu nif hter stem maine, 
timu refhalenimu negoua fkoda inu obyskaine napre ohranenu. 

4.) Item en ufakateri, ima perpraui Infhtanzy, pred 
suoio poredno Ryhto, kokor ie od starifhih fem perfhlu V(a- 
katere ritfhi, kar gornih praud an tizhe, napreie vfeti inu 
rounati. 

5.) Kadar bi pak ta gorni Gofpud enimu praudo faulekel, 
debe neiftnu bilu, poteh mal more on toifto pred tiga de- 
fhelfkiga Firfta, Kellermaiftra pernefti, inu na fnaine dati, de 
fe ima tiga prau ifuprafhati, inu aku fe takuiftu ifnaide, inu 
if uifingo dopernefsenu bode, potehmal more ta Kellennaister 
fpodoblžhino notri raunati, fakaj ta Kellermaifter nima obe- 
niga napreuablena puftit Vun yti. 

6.) Inu ta Kellermaifter ima tudi kadar ena rezli pred 
nega pride, katero on spofnanem te praude rpunati, takouoifto 



r^"-' 



— 149 — 

praudo, Sdefhelanni inu fpurgarie, kyr gorfhino imaio ali fhlu- 
fhto obfedeti, inu po pre-agani ^ornih Buqut notri fpodob- 
fthino rounati. 

7.) Ob fagomih praudah fe imaio napre pouedati, vfse 
prauizhne inu frayati Sagorske, noter fe gaine noter terkaine, 
frauelnu inu fsillo, od nefnanih ludi, ali od koger bi fe kokou 
frauel ali filla ifgodilla, ti frauelni inu ftraiffinge, fe imaio mel- 
dati, inu kateri bi en frauel Ali fyllo uedezhe famolzhal inu 
nikar ne meldal, taifti ie timu gomimu gofpudu fapadel LXXIl 
denarieu. 

8.) Vfi nefpodobni poite k uinogradam inu od uino- 
gradou, kateri nifso od starifhih neuade, Sem prifhli ti ifli 
imaio po S. Mattynim ob pufti ufi prepouedani biti, kateri bi 
fe pak tih iftih prepouedanih potuu po imeniuanim Zhafsu 
nikar ne ognil Ima tim gomimu Sapafti LXXIf denariev. 

9.) Item Aku Vgori billu Potrebnu na Potih nareati, inu 
popraulati, tu ima tim Sagornikam, timu ofnainenimu, inu.per 
poene LXXII denarieu ta ifti pot nareat, Inu Popraulat, Vka- 
fanu biti, kateri bi Pak Htimu ne perfhel, Ali koga na fuoim 
mefti pref Spodobnih Vrfahou ne poflal, od tiga ima Straffingi 
od Vfakiga Samudeniga dne kokur od Sgorai stoy. 

10.) Itčm ti Gmaini Plotoui Inu meie, per uinogradih, 
nafglauih, inu poufod, ki^ Je Potrebnu, Se imaio per meMe 
po S. Mathynim Sa graditi inu fa obarouati, kateri bi leto 
dolfhan bil fturiti inu bi ie prelomel, ta ima timu Gornimu 
Gofpudi sapaili Kstraffingi LXXII denarieu inu timu drugimu 
katerimu fe ie zhef tuiftu, Skoda fturilla, to Škodo doli po- 
lofhiti. 

II.) Item en vfakateri Erbizh, kateri fa Erbino prauizo, 

ima gouoriti, ta isti ima letu per fagomi, praudi meldati, Inu 

falofhiti, Senim denariam, Ako bi Pa on tuiftu ne fturil, taku 

5 rifemti zhef, tuiftu obene praude, ni dolfhnu rezhi, ali obso- 

iti, vunufetu, Ako bi on fdobrimi guifhnimi Vrfhahi if defhele 

1 oftal. 



— 150 — 

12.) Item kateri bi pak bref uefli foiga Grundtniga Go- 
fpuda Ali gofpofhine ali drugih guifnih Vrfohou, is deshele 
ulekel Inu bi suimu ozhetu negouiga blafhza nepomagal delati 
ta ifli ima poteh mal tiga iftiga lu"ba odrezhen biti, Vfai se 
nemu gnada sturiti more. 

13.) Item kateri Vinu, Moft, ali fhitu veliku ali maluzhef 
prepouid if Gorfhine bref uefli ali dopufzhena eniga gornika 
Vun pela, tedaj ie ta Vofnigk LXXII denarieu keni poeni, inu 
ta drugi to uinu, Mofht ali fhitu, timu Gornimu Gofpudi sapal, 
kadar bi pak ta gorni gofpud, tu vinu, mofht, ali fhitu na 
fuoih grunteh ne mogel fapopasti tadaj more on suoie sapadane 
popolnama ta timu uinogradi, ali grundti imeti inu fadobiti, Vfaj 
de ta ifla prepouuid Vftirnaiftih dneh potler bode opraudana. 

14.) Item en vfakteri ima na ta dan, ali na kateri fe 
sagorfka Prauda ali Sagorfku rounaine Vnkaj klizhe, Inu ob- 
fodi fam fuoim fhiuotam, persagomi Praudi biti, ali eniga 
Drufiga na fuoim mefti Poflati, tuiftu Bite vprizho, Inu Po- 
fhlufhati Aku bi ta gorni Gospud, Ali gdu drugi pruti nemu 
imel, kekaj tofhiti, ali meldati, Sekaj se ny dolfhnu Eniga 
vfakateriga pofebe k praude napre profsiti, inu sapouedati, 
kateri pak Hti ne pride, taifti ie fapadel timu gornimu Gospudi 
LXXII denaryeu. 

15.) Item kateri od eniga Vinograda mofht schlufsi, 
taifti ima suoimu gofpudi to neperuifhno shupo dati inu nima 
is tropin guerati, Inu nima mofta uliti ufmerdezho pofodo, 
Inu tiga iftiga fobenifnim prilifhkum falfhati, inu ima ta Mofht 
tedaj zef antuertuati, taku Slatkiga koker ga hitru more, on 
tudi ima suoiga gospuda guerati iz tiga Vinograda, od kate- 
riga on slufhi, Aku mu ga pak vinogradi ni taku ga on ima 
drugde kupiti, na mesti, ker taku dobru uinu raste un^ouim 
Vinogradi. 

16.) Item en Sagornik Se more fuio gorszhino, k sue- 
timu Juriu dneu bodi od Vinograda, laefsa, ali Niue, Izhiftim 
dobrim uinom, ali sdenarmi, koker od starifhih fim prifhlu 
dobru plazhati, kadar bi pak en sagornik suoio gorfhino S 



— 151 — 

moshtam, ali szhistim iiinom ob S. Jurieuim, ali sdenarmi, od 
uinograda, laefsa ali niue tudi Nikar neplazhal taku on ima 
taifto gorfhino Hprihodnimu terganu, potle due gube plazhati, 
Inu debi on she pak tega nefturil, taku on ima poteh mal to 
Vun stoiezho gorfhino drugimu terganu ifhe pak duegube 
plazhati Inu taku pred inu pred preraitati. 

17.) Kadar bi pak en Sogomik suimu Gomimu Gospudi 
v treh letih poredu gorfhine, kokor ie od sgoraj meldanu 
nikar ne fhlufhil, taku se more ta gorni gospud spofnainem 
tih Sagomikou, dobru, tiga Vinograda, lefsa, ali nive, na zhe- 
tertu letu podftopit ga noter Vlezhi inu tergati. 

18.) To gorfsino ie en vsakateri suoimu gospudi, pod- 
loshen inu dolfhan pelati, taku delezh kokur on en dan sa 
Sonza pelati more, kokur od stariga Sim priflilu. 

19.) Item en vsakateri Gomi Gospud, ali Gornik, ima sa 
suoio prepuuid, sapadeine ali straiffingo, rubiti ugorah po fa- 
gorskj praudj, Aku on pak Rubefno ugori fa fuoio popre mel- 
dano poena inu straiffingo nemore imetj, taku on Ima en kol 
pred ta prelas ali verfel tiga uinograda vbiti, inu nemu sapo- 
uedati per LXXII denarieu, Kadar on pak ali gdu drugi sa 
negoua uolo Vinograd uun inu notre gre, telikaj krat ie on 
dolfhan ali sapadl LXXII denarieu, Inu Kadar ie letu timu 
Gomimu Gospudi shal, toku on ima nemu eniga Richtaria inu 
suoie sagomike zhef tuiftu doli poftauiti, inu nega na tuiftu 
napre f6drate ali gnati Inu takouo poeno pred rihtariam 
raitati, inu ukup šteti puftiti, Inu potter fe tiga Erba podieti, 
taku dolgu dokler on zhes tuiflu plazhan bode, Inu takou 
praude Iskati, more, ta Gofpud ali na negouim mefti negou 
sagornik sturiti. 

20.) Item vfi ti kir So Slaftnim Hrbtam Vgorshini sidezhi, 
se imaio vun vlezhj, Inu na Semble ali ymeine seftj, kateri bi 
pak zhef letuiftu sturil, stystim ima handlanu biti, kakur ie V 
deflielfldm rozhinu sapopadenu, Vun vsetu, kadar bi ta gor- 
fliina hpraudnimu Imeni raitala, kadar bi pak is tihiftih ali 
drugih praudnih ymein supet kenimu vinogradu sturienu bilui 



— 152 — 

potler more ta gorni Gospud, po fpofnanu tih sagomikou Eno 
spodobno gorfhino nan udaritj. 

2 1 .) Item vfakaterae shaffti, shtifftaine, Sjistaue, katere se 
Vgorshini sture, taifte imato stiga gorniga Gospuda Roko, ali 
negauiga gornika sturiene inu gori udariene bitj, sizer tu iftu 
obene Mozhi nima, kateri bi pak le to prelomil, taifti od tiga 
Gorniga gospuda ima fa eno Marko denarieu Straiflfan bitj, Inu 
takove premembe obene nimaio imeti Kraffti. 

22.) Item kadar en Sagomik Smertio doli gre inu obeniga 
Erba ne sapusti taku ie taifti Erb timu gospudi spraudo ledig 
p>ostal, ufaj kar ie prauizhnih dolguu na nim, ti imaio is usiga 
negouiga blaga plazhani biti, Aku flzer to iftu tulikaj preieti, 
ali daf hezhi more. 

23.) Item kateri Sagomik suomu gospudi negouo gorfhino 
ali grundt odulezhe inu enimu drugimu ali sam febi oblubi 
inu da, inu aku tuiftu bode ueftnu, taku ie taisti Erb n^o- 
uimu gomimu gospudi ledikh inu sapaden. 

24.) Item kateri en Vinograd enu Idtu ne obrefan puftj, 
Ta ifti ie timu gospudi enu drugu leitu spraudo domu padel, 
Inu kateri pak enu letu uenim Vinogradu to poruo kopaine 
Pred Vinkustmi nikar ne dopemefse, taifti ie timu gornimu 
gospudi sapadl eno Marko denarieu, Inu ta drugu leitu due 
Marky denarieu inu tu treke letu ta uinograd zelu. 

25.) Item kadar ta Gorni Gospud ali Gomigk eniga ne 
pre klizhe, Inu Htrekimu kratu nikar ne pride vfaku sapadane 
III Marke denariu. 

26.) Item kateri Sagornigk Suoie Vinograde Sgrubainam 
inu foufsem fdrugim potrebnim Vinogradfknn delom, nikar 
ueden kokur fe Htimu spodobi, nederfhi, taku ima ta Gorni 
Gospud takouo negouo samudo tim sagornikam osnaniti inu 
nim zhes tuiilu pustiti sposnat«, aku takouo negouo nemarnoft 
fkodi tiga grunta ugorfhini lefhetsh pride, taku mu more ta 
Gorni Gospud sapoueidati, ta Vinograd po potrebi ddatj, ali 
uenim pul letj predati per enim sapadaine IV. Marki, kadar 
bi pak ta sagornik is truzikofti ali samauohiu^ timuiftimu nagk 



r 



— 153 — 

neprifhel, poteh mal more ta gomi Gospud zhef tuiftu spo- 
snati, inu fhazhatj pustitj, tiga iftiga uglihi Vrednofti predatj. 

27.) Item kateri od gomiga gospuda ali Huebmaftra enu 
na pre uablene pegeruie, ta ima saine dati XII denarieti, Inu 
sa ene richtne Lysti, kir nifo poglauni Vrtelne unim sapopa- 
dani, XII denarieu, sa enu udinane LX denarieu, Inu sa en 
pousdig lift (nemfki behobnufi) štiri shilinge denarieu, ufaj 
aku ie ta rezh taku maihina, Ima biti tudi uglih Spodobnih 
rezheh odnih ufetu. 

28.) Item aku se gdu eniga Vrtina pefhaura pred tiga 
gomiga gospuda ali negouiga gornika, ta ifti more tu od tiga 
peruiga inu pofledniga spraudnim Besednikom ta poglauni 
Vrti, glih dobru udinati pred tiga defhelfkiga Firfta, Keller- 
maiftra, kateri se pak tiga Kellermaiftra Vrtina pofhuara, taifti 
more poteh mal utifti umeldani spodobi udinati pred Landts- 
haubtmona, Landtsferbefaria inu Vizdomba, Vmafi aku tu istu 
Krailoua suetluft peruoli. 

29.) Item tu sapaidane inu straiffinge V fogorski praude, 
katere so Enimu Gomimu Gospudi ali Gorniku sa paidane per 
poeni, kokor ie od Sdolaj Pifsanu Sa En usakateri Artikl bo 
sapopaden, so tudi Gorniki sami Vun isrekli, inu hpraude spo- 
snalj, satu kir oni sui Erb inu Blagu inu ta fhiuot stem 
mimifhi inu Shihrifhi moreio Jemeti Inu obranitj. 

30.) Stem obenimu Tofhnigku inu odgouorienigku, kateri 
u sogorni praudi tofhiti alj odgouoriati ima, nima perpufhenu 
biti, de bi Se on enimu Befsedniku pustil motiti, famuzh aku 
ie nemu enu pomankane, taku on more eniga is Rinka po- 
geruuati, taisti polfehmal ima nemu sa shaffan biti. Inu kadar 
en purger eno gbat ugori fturi ta bode straiffan sa V Mark 
Item En Slahtnigk stu Mark zhiftiga flata. 

31.) Item kateri Eninni Shiuino Škodo sturi Venim uino- 
gracB ali gorshini, ta ie to škodo dolshan nasaj pouerniti inu 
timu gornimu Gospudi ali gorniku od usakatere glaue XXXII 
denarieu, onu bodi posimi ali polete. 



— 154 — 

32.) Item kateri Enimu en pelzar alH sadenu deruu usame, 
posegka, ali poshushi, ta isti ie sapal V Marke denarieu, (inui 
ta peltzar spet nafaj pouerniti). 

33.) Item en vsakateri kateri bi se noti puititi Rubit inu 
bi fe fkusi fraul branil ali otel braniti ta Je sapadel tri Marke 
denarieu. 

34.) Item kateri enimu nega koren leifs ugorshini posegka 
od usakateriga stebla LXXII denarieu inu nemu tulikaj nefaj 
nemeftiti ali pouemitj po fposnane tih gomikou. 

35.) Item kateri enimu kolie krade, tudi Ena Marka 
denerieu, Inu timu zhiger ie tu kole bilu du^ube pouerniti 
inu plazhatj. 

36.) Item kateri enimu noter flomi Vhrambo ali Vfida- 
nizo Inu skufi fraul nan bye, ta ifti ima na shiuoti inu na 
biafi straiffan biti. 

37.) Item aku eden drufiga Bie ali pretezhe inu pofkodi 
Vgorf hini tudi poene V M. denarieu, Innu timu negouo škodo 
nesai pouerniti. 

38.) Item kateri Edin timu drufimu n^ouo perst, Ijrstie, 
da gnoie gori Vsiguie inu k ponafhanu sui Vinograd prazh 
nefse ali pela, ta ifti ie sapal LXXII denarieu inu timu ne- 
gouo perst fpet plazhatj. 

39.) Item kateri Meienike Vun kopa ali fanifha, ta 
poene V Mark denarieu Inu kar natim potu Manka tiga iftiga 
ie fpet dolfhan sturiti. 

40.) Item kateri Enimu negouo grosdie, ali vsakateri 
shlaht sad, kakouishn^a imena sad bodi, ukrade, ta ie sapal 
tri shilinge denarieu, ali enu Vhu doli odrefati inu timu dru- 
gimu shkodo doli plazhati. 

41.) Item kadar eden enimu en Vinograd proda, Inu sa 
dolg poroke vsame, Inu on ne derfhi Frif hta Inu gre tie inu 
se podstopi bres negoue inu tiga gornika uole Straffelnam 
tiga Vinograda, taku ima ta gornik timu kir ie ta Vinograd 
prodal, spet noter ifrozhiti, inu aku bi ta drugi kikaj Vnim 



— 155 — 

bi delal tu on ima sgubiti, Inu ie pottler timu gorniniu go- 
spudi sapal V. Mark, satu kir se ie on te rihte podstopl. 

42.) Item kateri spodsigainem Vinograde ali koren leifs 
satare taifti ie sapal X Mark denarieu inu timu drugimu negouo 
škodo nefai pouemitj. 

43.) Item kateri enimu fkufi frauel eno terto doli udari 
ali posegka ta ifti je sapal LXXII denarieu inu timu drugimu 
negouo terto nefai pouemiti. 

44.) Item en Gorni Gospud Ima enimu ufakaterimu Erbu 
negouo prauizo, kir ie nemu nemerla, Vofhiti, kar on nemu 
fprauizo vofhiti ima, Inu kadar ta Erb tri Vre Vprizho dueh 
Sagornikou nad nim pegeruie, de ie uedezhe inu mu zhes tuistu 
vofhiti nozhe, potehmal taku ima ta Erb tiga defhelskiga 
Firshta, Kellermastra saine obiskati, ta ima pifati Gornimu Go- 
spudi, inu porozhiti de on timu sagomiku na negouo prauizo 
14. dneh Vofhi, Aku bi pak ta gorni Gospud tiga iftiga sturiti 
dolfhan nemenil, toku on ufai ima utih XIV. dneh te fagomike 
doli pofaditi, inu spofnati puftiti. Aku bi pak on tiga istiga 
nefturil, toku potem iftim ima tiga def helfkiga Fiirfhta Keller- 
niaftra nemu takou Erb na negouo prauizo douofhiti inu nega 
knemu hpraude shirmati, nesapopadenu timu gornimu gospudi, 
na negouim grunti prauizi inu gorfhini. 

45.) Item kateri Vinograd inu grundt Vgorfhini lefhezh 
ie leitu no dan nesagouorien per enim, kir ie Vdefheli Sidezh, 
unuzi inu Vgueringi ostal, more on tuiftu saprizhati kokur ie 
prau, taifti ie fuoio gueringo, kokur ie Sagorske praude prauiza 
dofedil, inu napreie per pokoi ostati, Vun ufetu, neodrafteni 
otrozi, kateri Gerobou inu sogouornikou nimaio, tim iftim ima 
noter XVI leit kobifkainu napre stati. 

46.) Item kadar enimu enu dreuie per enim Vinogradi 
pre blifu stoi, kateru bi fe timu uinogradu Skoda delala, 
tuiftu ima skusi sagornike ogledanu biti Snaide li fe potehmal 
de onu nemu pre blifu ftoy ali fkodi Ima priti taku natuiftu 
po spofnani teh Sagornikou biti doli poftaulenu. 



— 156 — 

47-) Item Meie inu Breguue trebiti per inu niih tirni 
Vinogradi Imata obudua Meiafha ukupaj uumiftribitj, Inu oku 
se ona dua neglihate, taku ima taiftu po sposnani tih fneiafhuu 
(doli poftaulenu biti) sgoditi. 

48.) Item vseh Poepah Sapadane Inu strdiffingah koker 
ie popre pouedanu, Ima Enimti Vfakimu Gomimu Shupanu 
ali gorniku od ufaziga padza ali poene kir ie timu gorntmu 
Gospudi sapaden XII denarieu sa negouo miiio, de on tiifte 
timu Gornimu Gospudi noter perpraui, nemu biti ali ostati. 

49.) Item katerimu bi en Vinograd sili grandt Vdrugi 
Gospofhine lefhezh fkufi Erbshino, kupilu, membb fhafft ali 
sarozheine priftal inu biga Venim mefzi od tiga gorniga go- 
spudi rok ali eniga drufsiga komer bi ie ort porozhel naprelel 
ta ie timu gornirhu gospudi sapal IV Marke denarieu. 

50.) Item kadar en uinograd ali en drugi Erb vgorshini 
bode na predaye postaulen, taku ima ta gomi Gospud mimu 
useh kupzuu ftem kupom ponuien biti Vsaj de ta gorni Gospud 
takouisti Vinograd V to Vredribst koker bi ga sizer ta pro- 
deiauiž enimu drugirtiu rhogl dati, gori ufame, inu enimu zftes 
tuistu pretef ku nesturi, kadar bi pak ta gorni gospud tiga noti 
kupiti, potler more ta blifhni periatl shnim biti ponuien, kadar 
ga taisti tudi nekupi, taku se ima taisti timu blifhnimu meiaf hu 
ponuditi inu kadar ga taisti tudi nekupi, poteh mal more on 
takou Vinograd ali Erb predati komer ga on ozhe. 

51.) Item stem sgodnim tergainam bodeio tudi uelike ne- 
marne neuade derfhane, fkufi katere timu gospodariu' gornimu 
gospudi inu defetnikam fhlecht mof ht rata, de dokler nar dale 
tu gros(fie brefh fkode more stati, da obeden bref dapufsane 
tiga gorniga gospudi ali gornika neterga, fnu aku bi potrebnu 
bilu, de fa perfhefheni Vinogradarye inu sagomiki kogledenu 
inu kdopufhainu te tergatui, poftahiio fkufi tuiftu bolfhi Vina 
inu s tem berfhe Vun is defhele mogo prodane biti. 

52.) Item Vsakaterimu Delouzhu Vfeh Vinfkih Gorah 
polek inu Vifhe mureke pred uinkuftmi se ima en da:nf klonu 



- »7 - 

X denaiieu, Ampak kar ie podmureko doli se ima enimu en 
dan XII denarieu dati. 

Smo mi nagledali nih ponifhno flisigk profhnio Inu smo 
nim skufi toiftu inu is suseb gnade imaenuuane Gome Buque 
niilostiil Coi^Armali inu poterdili, Confirmamo inu poterdimo 
nim tuiftu uedezhe inu Smozhio ietega Liftu kar mi sa pra- 
uize inu gnade uolio natim poterditi imamo letaku de te 
predgouoriene Gome Buque Vfeh nih punctih, Articlnih, 
Vou^nungab Vsebi derfhanu inp sfipopadenu Zilounu taku 
derfhane timu nagk dianu inu potem iftim fhiuenu Ima Biti, 
tvidi od sgorai meldana n^fha Londtschafft noter inu sunai 
praude ponih rounati inu fe t\h, iflih pokornu nuzati imaio inu 
moreio. (nu sapouemo natuistu N. Vfem inu fleheterinim 
Prajelatom Knefom SIo^o4nim Gospudam Richtariam inu Shlu- 
fhezhim lonzhau^tmonam, Verbefhariem, Vizdomom, Fl^ariem 
inu Valputom, d^fheliVinA Rihteriam, Purgermaftrom, Rihteriem 
inu suetnik.om, Purgeria,n\, Gmai^am inu fizer ufem drugim 
nafhim pblaftnikpm podlofhenim inu fueftip, fdaunifhnim ali 
p;nhpdnim terdou inu ozhmo de mi od Sgoraj meldana naf ha 
Londtsafft per imenuanib Gomih Buquah, in nafhim Confir- 
nj^ranu inu poterieniu Zilou^u puftiti oftati, tudi Sanafho uolo 
per tim roko derfhite, branite Inui fhirmaite de oni takoue 
gorne Buque pokonu dershati inu ni:\zati moreio, inu timu 
sup^ nedelo. Nikar tudi tega kaj komu drugimu diati nedo- 
pustite letu mi menimo terdnu bref. Vsaj vise na nafho nafhih 
Erbpu Inu snaniaii pridezih Herzogou uftayerih uolo inu dobru 
dapaidene Te Iste Gorne Buqui po lefhiozhoftL gmerati nu 
pomainkfati Ali želu gori uAgniti S. Sueilnuftio letih Gomih 
Buquiz Schnafhim Krailoufkim gori na uefhenim Siglom po- 
t^ienu. Da^ Vnafhiin meiili Dunaie ta IX. dan tiga mefza 
Februaria, po Chnfhtufhouim nafhiga lubiga Gofpudi Roiftua 
y petnaift stu inu utri inu Vstirdefetim, Inu nafhiga Blagaftua 
tiga Rinifkiga vtrinaiilim inu tiga drufiga Vsedimnaiftih Letih. 

Commissio Domini Regis in Consilio. A. V. Puechhaim 
Freyherr Ver. Stajthalterambts. M. B. V. Leopoldtsdorff, Canzier. 



— 158 — 

Sigmundt Freyherr zu Herberstain. I. V. Landaw. B. Khiiena 
Belasy. R. H. Reitter.« 

II. 

Nastopna listina, je iz prve polovice 17. stoletja, kakor 
dokazujeta pisava in jezik. Cesar je izročil pravico lova v ci>- 
sarskih gozdih : v kamniški Bistrici, v Vojvodinem borštu (sedaj 
Udin boršt nad Kranjem), v Utiku pri Ljubljani in v Štangi 
pri Litiji kranjskemu deželnemu glavarju. Da sta se obvarovala 
v teh gozdih divjačina in les tatov, se je razglasil ljudstvu 
ta -le ukaz: 

»Potechmal, dokler ie nyh Cefsarioua Suetlost, nash ta 
nar gnadliuishi Gospud, inu defhelski Ftirst, to zeld, v leti 
Crainski desheli lefhozho oblast tega 16uu usih slaht suiri, inu 
diuiazhin inu use letu, kar hte isti fhlifhi sred nekaterimi 
Gosdi, Gospudu Lantshaubtmonu Crainske def hele, vlast utaki 
stalti zhes dala, de on Gospud to isto rauno utaki uifhi inu 
meri kokor so nyo nyh Cefsarioua fuetlost imeli inu ufhiuali, 
tudi imeti, inu ufhiuati oblast ima, usai pak sa guifhnih ur- 
sahou uolo, inu sletim isgouoram, de on bulfhi merkaine, ino 
ahtingo ima dershati, kakor se ie dosehmal sgodilu, de nikar 
Gosdi skusi dali sekaine tiga lefsa ne bodo doli perprauleni, 
inu kanzhani inu tudi ta suiriazhina skusi take skodliue sred- 
nosti pregnana, temuzh veliku uezh enu inu drugu, kar ie 
naruezh mogozhe bode gmeranu, inu pobulschanu, Taku 
hozhe on Gospud Lantshaubtman letu usem , inu eniinu 
usaketerimo pofsebai Sa negoue lastne bulfhi antuerti uolo, 
nikar le uestnu fturiti, temuzh tudi ukrafti letiga opominati, 
de pofehmal obeden nikar v Wisterci, Viuuodinim Worstu, 
Vitild, inu ustangi, u utech drusech Gosdech, inu Planinach 
k6kor dalezh fe Cefsariouiga Louu oblast, inu Prauiza istegne, 
inu Sadene, nema obene Diuiazhine, kokor taista more ime- 
nuana biti, uobeni uifchi, inu ftalti, kakor fe more imenuati, 
Louiti, inu Strelati, tudi Spukfho na teh istih mestich fe 
pustiti fnaiti, v glichi uifhi nikar kambe, Laznie, Strike inu 
Pafze ali druge rezhy Deuiem Petelinam, kokofcham, usem 



— 159 — 

flacht Jerebam, ali Jerebizam ftauiti, inu te iste Louiti, Inu 
keder be edan ali ta drusi letu preftopil, ali snaiden bil, ta 
isti bode po Cefearioui Sapuuidi, tem drusim kenimu exemplu 
bres usiga fchonania dobru, inu ueliku ostrefhe, kokor fe ie 
dofechmal sgudilu nikar le straifan, ampak tudi nemo ta 
puksha us^ta. H peruimu. 

K dnisimu. Dokler ie gnadliui Gospud Lontshaubtmon 
Suedil, de nekateru leitu Semkat, nekatere Sofsefchine, sgul 
is sanikemosti teh Worstnariou, kateri letiga neifso poueidali, 
ali iskafalli, fo se potstopile nikar le nyh Shiuino u gosde go- 
niti, ampak tudi te kos^, katere u lesse uelika škoda delaio 
Susebno pak Viuuodinim Worfhtu, Vitiki, v Wisterzi inu u 
Stangi pasti inu dershati Skusi kateru tudi ta Diuiazhina is 
nye Stanu pregnana bode, taku ie on Gospud Lantshaubtmon 
tem iftim knyh Saderfhainu hotel pustiti veidezhe fturiti, de 
ony fe posechmol nikar ne potstopio nyh Shiuino, ume katero 
fe naruezh te kose Sastopio, noter goniti ali pafti, temuzh fe 
letiga čelu oderfhe, ali pak, aku kateri take prauizhe Se meni 
iemeti, taku ima te isti sdobreme Pifsmi taku guifchnu iskasati, 
kakor sizer, kateri bodeio Vtih iftih Gosdeh is Suoio Shiuino 
Sapopadeni, ti ifti bodo Sdaizi rubleni inui tudi te kos^ 
pofterlene. 

Taku ima Htretimu uglihi Stalti eno tako Sastopnost, 
inu mainimgo Sletemi, kateri menio viuuodinim Worftu inu 
Vitiki Prauizo immeti, derua fekati, de ohy imenuanimo Go- 
spudu Lontshauptmonu, k negouimu saderfhaniu te ifte pra- 
uize u ofmih dneh uglihi uifhi na prei polosche, inu pokaf heio, 
kateri pak, bodi on gdur koli ozhe, bi letiga ne fturil, ta ifti 
ima bres usiga sa schonnania u glihi uifhi rublen biti. 

Jenui dokler H zetertomo ie dobro ueidozhe, ienui 
ozhittnu, de se po use Stange ta nar lepsche inui mlade less 
zhe dale uezh le doli poseka inui perpraui, per tem tudi skusi 
delaine teh lasou, nikar le ta iemenitni Stangarski Worft 
pokonzha inui doli perpraui (h katerimo ie ta Vistomsld 
Pochaltar, inui Stangarski Suppan sa uola teh preietih Mitt 



■^ 



— 160 — 

inui dary dobro inui Suesto pomagal) tomozh tudi ta usui- 
razhina do konza pregana, toku pusti to poprei uisoko ieme- 
nuani gospud Lontshaubtmon usem gladko osnaniti, de se 
ima posebmal usakateri tega sekaina t^a Lessa, per tom 
tudi teh lasou oddershati, kateri pak ueni ali te druge stalti 
sapopaden, ta bode nikar le rublen, ampak tudi te lase bode 
doli uersene, inui to useiaine do konza poferderbano. More 
pak kateri is dobrom pismam nega prauiza, sa uola sekana 
tega lessa (kir se pak ta mladi less uselei uun usame) p>o- 
kasati, ta ima, kokor ie tam gore pouedano, u osmeh dneh 
naprei priti, inui to pissmo ali ta frayat nemo, gospudu 
Lanzauptmano, pokasati, sunai t^a pak uari se usaketeri sam 
te škode inui suoie napaste. 

H puslednimo pusti on Gospud Lontshauptman, tem 
istinii srskuen ueidete, de rauno kakor on Gospud Sebi nemore 
pustiti od letiga, kar je niemu Suetli Cefsar zhes dal nifter 
prozh odm$ytoiti» Taku tudi on ne shely enimu drusimu tu 
niegoue, kar bode usakateri Sdobro Prauizo Suifhati inu 
dopemefti ngiogal, prozh oduseti, Po letemu se bodo ueidele 
usei Sadersati inu edan usakateri pred Škodo uaruate.« 

III. 

Janez Platzgummer je bil škoi briksenski od leta 1641. 
do 1647. Ko je ta škof 1. 1642. postavil v blejskem gospostvu 
novega glavarja Kilštofa Karola Waidmana, se je nj^a ime- 
novai^js Btejcem naznanilo z naslednim oglasom: 

»Mi Joann od Boschie gn^de postaulen SkofiT Brixiii, 
l^pouemo vsem inu enimu Slehernimu k naschimu gospostuu 
V Wledi schlisgheozimu inu [>odloschnimu nascho gnado. Iiui 
uam damo srauen sastopiti, da smo mi gnadliuu prozch pustili 
tiga schlahtniga naschiga suestiga Adama Pippana, naschiga 
inu gospostua tudi naschiga V Wledi tega peruiga Verbolteria, 
ifiu smo tudi tiga Schlahtniga naschiga lubiga inu suestiga 
Christoph Carina Waidmana od Marana, sa nasche uelike 
gnade uola, k naschimu Haubtmanu tiga popey imenitniga 



- 161 - 

gospostua V Wledi gori vuseli, inu tistu gospostuu se uusemi 
nemu schlischeozchiini rezchmi zhes dali gnadliuu dauoschili 
inu saupali, nemu haupttmanu tudi praemoschenia tiga pisma 
nascho gualt popolnima smo zches dali enimu slehernimu na 
naschi mesti, lih timu vbogimu kokar temu bogatimu, inu 
temu bogatimu kokar timu vbogimu prauizo sturiti inu uam 
ali ki komer drugimu da obene praetesche nima sturiti, 
temezch uas per tem Vaschem ima schizati, schirmati, roko 
derschati inu eniga siehemiga per nega dobri inu praui pra- 
uizi inu praudi obderschati. Na to ie na uas vuse inu na 
eniga sliherniga nasch gnadluu inu mozhen pouelh, da ui 
gospud Waidmana pussih mal sa eniga haubtmana Inu sa 
uaschiga na prey postauleniga gospuda ali gosposko derschite 
inu sposnaite, tudi nemu uufo spodobno pokorschino kokar 
fe raima sturite inu skaschite. Sakai mi leto uam gnadluu inu 
mozhnu sapouemo. Danu uunaschim mesti Brixni ta 12. dan 
velikiga trauna A. 1 642. — Joann. m. p. Ad mandatum 
Illmi et Rssmi Dni Episcopi proprium. Christoph Walther, 
Secret.« 

IV. 

Zaradi pisave in jezika je zanimiva nastopna metliška 
listina iz 1. 1677.: 

»Scdtauni lift ia sledom kraieu Niue od uranihariev Jakopi 
Tefhaki prifthoi. 

Jefstt Jure I iuan vranichary ftanom ftoiechi pri farah 
pod Comendo Metlike flishechy podlofhniky, fposnamo fabo 
inu fpored Naino Neueftho Niefho, I ftim nainim fastaunim 
Hilhom kirgodi Napreipride, Ali odpart lili bran bode daima 
verouan bithy, dafmo mi tri parthie ochithubelodanu dali, Inu 
fastauilly poftouanimu Jakopi Tefhaki Inu Nega Gofpodarichi 
Jelky Inuniu Jerbom fapulftarto kruono Gotuouih dinarieu tih 
Nafih fiedom kraieuniue fa metlickim luogom. Med Juana 
vraniharia I Jureta kofiana Niuami lefhechy flishechifo pod 
Gmain Meftu Metlike vtiftalti smo my triparthye tekraye 

13 



— 162 — 

fastauilli daie uolan tefhak Inunega Gofpodaricha Inuniu duei 
Jerbi, Tekraye takudolgu delat, Nuchat ufhiuat I vfakodobro 
hafanifnih Imat, doklemy partietu pulstaitho kruono pofthenu 
fgotuouimi piniefhi pofthenu platimo, vfako kruono po defhet 
liber, tufemi odfgora Imenouani obechuiemo obdarfhati ob- 
rtati I Nega Jakopa fatadolg Naniednim kuari darfhati, 
prinafhi vieri Inuiftiny Inu pri fauefhi puncta krainfke de- 
fhellye, Sa uekfhiga verouaina vollo fmo mi tri partie ponifnu 
fapechat Naprofili Gofpuda Andreia Guodine Starafhine J 
Gregoria lokaria purgaria v Metliki da fo ta Nafh fastaunt 
lift fuoimi laftnimy pecchatmy fapechatili v fainim Inunih 
pechati pref kuara, pifan v Metliky 14 Marcha 1677.« 

V. 

Ljubljanski kapiteljski arhiv (zv. 49. št. 3.) hrani v slo- 
venščino preložen privilegij, s katerim je papež Gregor XV. 
dne 3. avgusta leta 162 1. za veliki altar škofje cerkve v 
Gornjem Gradu podelil odpustek. Po pisavi se spozna, da je 
privilegij v slovenskem jeziku spisal ljubljanski knezoškol 
Tomaž Hren, Ni dvoma, da je tudi prestavo napravil škof 
sam. Akt je cela pola papirja, ki ima na zunanji strani napis: 
»Oklizajne N. S. Ozheta Papesha Gregorja XV. Priuil^a ali 
odpuftka Vfim Vernim Dushizam Daniga Na Veliki Altar 
Cerkve Shkoffle Gorniga Gradu 3. Aug. 162 1. Na Pet Lejt.« 
Pripisano je z drugo roko: »Versio Slauica Apostolici priuilegii 
pro defunctis.« Ker ima spis nekatere jezikoslovne znamenitosti, 
ga priobčujemo v celoti. Glasi se: 

»J -j- M. Gr^orius Rimski Shkoff ali Papesh tiga Imena 
XV. — K' Vezhnimu prihodnimu fpominu. Na sdravje ali 
isvelizhajne vfeh Dufhiz is prave Ozhine lubesni vfelej pre- 
mifhleni, Svete M6fta ali Cerque Zhafsi s' Duhovnimi SSŽ Od- 
puftkou dary pozhaftimo de fkusi teifte V6me lube Dufhice 
teh mertvih, Vfmileniga N. G. Jesusa Christusa pomuzh, inu 
njega lubih Sv^tnikou saflufhejn^ dof^hčo: nym tudi f temi 
iftimi pomagdnu bode: inu one is Martra ali Terplejna tčh 
Paklenfkih Vyz, k' Vezhnimu sdravju inu Vef^elju, fkusi 



— 168 — 

B<Sshjo Miloft, samorejo perpelane biti. Hozhemo tfedaj to 
Shkofflo Cerkou S. Divice Mariae Klofhtra, kir fe Terg Gor- 
niga Gradu pravi, Lublanfke Shkoffye, S' takim Priuilegiom 
aU Odpuftkom kak6r saf topimo dofehmal fhe nikar omifhleno 
vfaj de XII. Mafhnikou tu ner majne fe v* nje najdeo, inu ta 
v' nje poftavlen Alt^ Lube Divice Mariae Matere Boshje f 
tem safsebnim Darum refvetiti, Skusi od Gospuda nam dano 
oblaft, inu is Vfigamogozhniga Boga milofti: tudi na SS. 
Petra inu Paula Jogrou ali Apoftolou njega oblaft sanefsčni : \ 
de kadar kolikrat en Mafhnik is Same teiste Cerkve S. Maf ho 
Po M^rtvih, na Dan Vleh Vernih lubih Dufhiz inu teifte 
Ofmčrice vfaki Dan, fhe tudi ob Pondelkih vfdkiteriga Tedna, 
Ob Eno Dufhizo kakorfhnigakoli Včmiga K^rfhenika, katčra 
G. Bogu v' lubesni pertifnena ali s'drushena fe bode s' tiga 
Svejta lozhilla, per temiftim Velikim Altarju bode Mafhoval, 
taifta Dufhiza, is saklade ali Shaza S. Kkrfhanfke Cerkve 
Odpuftik ali Ohladizo dofeshe: taku de ona tiga istiga N. 
Gospuda Jesusa Christusa tudi njega lubih Svetnikou saflu- 
shejnli pomuzhi sodoby« inu S' temi iftimi povsdignena is 
saaliga britkiga Terplejna inu Martra teh Paklenfkih Vyz k* 
vezhnimu Vefselju inu Srlravju bode preftavlena, tu pfervolimu 
inu nafho oblaft damo, Inu kar bi koli timu sup6r dellalu, 
tu iftu nčjma obftati. Ta lyft tudi ali dar ima \h pet Ičjt 
velati. Danu je pak v' Rimi p^ S. Marii Veliki Snčshnici, 
|>od Ribizha Pkrftanom, 3. dan Mefza Augusta tu je Kimmavza 
Gofpodniga Lejta 1621, Nafhiga Papefhtva pak Parviga Lejta. 
— Sdpio Cardinal S. Susannae.« 

Cesar Arnulf kot vladar po slovenskih 
pokrajinah. 

spisal dr. Fr. Kos. 
Ko je dne 28. avgusta leta 876. v Frankfurtu umrl 
Ludovik, kralj Vzhodne Francije, kakor se je navadno sam 
imenoval, ali pa »Nemški«, kakor ga nazivajo sedanji nemški 

13* 




— 164 — 

zgodovinarji, razdelili so si meseca novembra istega leta nje- 
govi trije sinovi Karlman, Ludovik in Karol nj^ovo državo. 
Najstarejši sin, ki je že prej vladal pod vrhovno oblastjo svo- 
jega očeta po Karantaniji in Bavarskem, dobil je k tema 
dvema deželama tudi vse pravice, katere so si lastili frankovski 
vladarji do Panonije, Češkega in Moravsk^a. *) Po teh dveh 
deželah je bila frankovska vrhovna oblast le navidezna, ker v 
resnici so bili Čehi in Moravci takrat popolnoma samostojni. 
Nekako v tistem času je Karlman prepustil svojemu nezakon- 
skemu sinu Amulfu Karantanijo in Panonijo, da bi pod nje- 
govim nadzorstvom vodil zadeve po teh dveh deželah. *) 

Tako je tedaj Amulf postal vojvoda po tistih pokrajinah, 
po katerih je takrat živela večina slovenskega prebivalstva. 
Karantanija je obsegala, kakor se je že večkrat poudarjalo, 
sedanje Koroško in Kranjsko, potem Štajersko razen vzhodn^a 



«) Regin. Chron. a. 876, (MG. SS., I, 589): »Post haec (po bitki 
pri Andemachu dne 8. okt.) convenerunt tres supradicti fratres in loco 
qui dicitur Sualifelt, et ibi diviserunt patemum regnunEi. Carlomannus 
sortitus est Baioariam, Pannoniam et Camutum, quod comipte Caran- 
tanum dicitur, nec non et regna Sclavorum, Behemensium et Marahen- 

sium « — Ann. Fuld. a. 876, (MG. SS., I, 391): >Sequenti autem 

mense (po bitki pri Ankemahu, tedaj meseca novembra) Carlmannus et 
Hludowicus atque Karolos, Hludovici regis Blii, in pago Retiense (v 
okolici N5rdlingena na zahodnem Bavarskem) convenientes, patemum 
inter se r^num dtvisenmt.c 

*) Regin. Chron. a. 880, (MG. SS., I, 591): »Concessit autem idem 
rex (Hludowicus) Arnolfo Carantanum, quod ei pater iam pridem 
concesserat.« — Primerjaj tudi Ann. Fuld. a. 884, (MG. SS., I, 400): 
>. . . Amulfi, Karlmanni regis iilii, qui tunc Pannoniam tenuit.« — Med 
letom 876—887 je dijakon Gundbaton daroval z dovoljenjem svojega 
gospoda, kraljevega sina Amulfa (»domino suo Amolpho filio regali 
permittente«) nekatera posestva v Panoniji blizu Blatnega jezera. Pozneje 
je dijakon Gundbaton v navzočnosti vojvode Amulfa (»in praesentta 
igitur Amulfi ducis«) iznova potrdil to daritev. (Izvestja Muzejskega 
dmštva za Kranjsko, IV, 192, Št. 53). Iz tega sledi, da je Amulf gospo- 
doval po Panoniji, ko je Se živel njegov oČe, ker drugače ne bi se bil 
imenoval kraljevega sina. 



— 166 — 

roba in pa še male dele Tirolskega, Solnograškega in Dolenje 
Avstrije. Vzhodno od Karantanije se je razprostirala Panonija. 

Amulfov oče Kariman bi si bil rad povečal svojo moč 
in svojo državo. Nabral je med Bavarci in Slovenci precej 
veliko vojsko ter jo peljal v Italijo nad svojega strica Karola 
Plešoglavca. ') Ta je bežal pred njim proti zahodu čez Mont 
Ceniš, kjer je dobil mrzlico ter umrl v neki planinski koči 
dne 6. oktobra 877. *) V decembru istega leta je Sel Kariman, 
ko si je pridobil kraljevo krono italsko, zopet na Bavarsko. ^) 
Pot v Italijo je bila zanj jako osodepolna, kajti nakopal si je 
bolezen, ki je trajala do njegove smrti dne 22. marca 880.^) 

Pred smrtjo je Kariman izročil svojo državo bratu Ludo- 
viku, kateri je Karantanijo še na dalje pustil v oblasti vojvode 
Arnulfa. Prej ko ne je ta po smrti svojega očeta navadno 
živel v Karantaniji ter imel svoj sedež v jako utrjenem in z 
močvirjem obdanem Blatogradu. ') 

Ko je dne 20. januvarja leta 882. umrl kralj Ludovik, 
združil je nj^ov brat Karol III. (Debeli), ki je bil takrat že 
tudi rimski cesar, za nekaj časa vse vzhodnofrankovske dežele. 
Ko so istega leta Normani pustošili po severnih straneh fran- 
kovske zemlje, in sicer po trierskem okraju, šel je med dru- 
gimi nad nje tudi Artiulf, da bi pomagal svojemu stricu, cesarju 



») Ann. Fuld. a. 877, (MG. SS., I, 391): >Carlmannus vero cum 
manu valida Noricorum diversoruinque Sclavorum Italiam ingreditur, 
contra Karolum dimicare volens. 

*) Ann. Bertin. a. 877, (MG. SS., I, 503, 504). 

^ Ann. Fuld. a. 877, (1. c. 391). — Erchanbcrti cont., (MG. SS., 
n, 329)- — Lib. de imp. pot., (MG. SS., m, 722). 

*) fičhmer R^g., ed. Miihlbacher, 596, št. 1505 f.. 

O Regin. Chron. a. 880, (1. c, p. 591): ». . . (Carantanum), in quo 
situm est častnim munitissimum, quod Mosaburch nuncupatur, eo quod 
palude impenetrabili locus vallatus, difficillimum adeuntibus praebeat 
accessum.« — Blatograd je na Koroškem od Vrbskega jezera proti 
severu. Še sedaj se nahajajo ostanki nekdanjega gradu pri nekem 
ribniku na severozahodni strani sedanjega gradu. 



— 166 — 

Karolu. Ta pa je Normane odpravil z zlatom in srebrom, ne 
pa z mečem in ognjem. *) 

Odkar sta leta 874. moravski vladar Svetopolk in vzhodno- 
frankovski kralj Ludovik sklenila v Forchheimu mir, ni bilo 
bojev med Franki in Moravci. Prijateljstvo med Svetopolkom 
in Arnulfom je bilo še celo tako veliko, da si je ta izbral 
moravskega vladarja za krstnega botra svojemu nezakonskemu 
sinu, kateremu je dal botrovo, a vender nekoliko po nemško 
zavito ime Zwentibald. **) Razmere v Vzhodni marki, katero 
nam je iskati na tleh sedanje Dolenje Avstrije, so pa povzro- 
čile, da je vojska nastala med Arnulfom in Svetopolkom. V 
imenovani pokrajini sta namreč do leta 871. gospodovala grofa 
Engilskalk in Wilheim. Ko sta v boju padla, bili so njuni 
sinovi še premladi, da bi bili prevzeli vladarstvo. Zato je podelil 
kralj Ludovik mejno grofijo grofu Aribonu. Ko so Engils- 
kalkovi in Wilhelmovi sinovi postali polnoletni, žugali so grofu 
Aribonu, da ga umorč, ako jim ne prepusti vlade v deželi, 
kjer sta gospodovala njihova očeta. Nato se Aribon zaveže s 
Svetopolkom ter mu da za poroka svojega sina Isanrika. Kmalu 
potem dobe Engilskalkovi in Wilhelmovi sinovi zase nekatere 
bavarske velikaše in ž njih pomočjo preženo grofa Aribona iz 
njegove dežele. Vse to se je godilo leta 882. ^^) Vkljub temu 
pa da cesar Karol Debeli Vzhodno marko grofu Aribonu nazaj. 
Tega je podpiral tudi Svetopolk, ker je s svojo vojsko prijel 
njegove nasprotnike, pustošil njih zemljo ter vjel na severnem 
bregu reke Donave Werinharija, drugega izmed treh r.ngils- 
kalkovih sinov, in njegovega sorodnika grofa Vezzilona. V tej 
stiski se obrnejo sinovi omenjenih mejnih grofov do Arnulfa, 



*) Ann. Fuld. a. 882, (p. 395. 396). — Ann. Bertin. a. 882, (p. 514). 

") Regin. Chron. a. 890, (p. 60 1): »(Amolfus) illi (se. Zuendiboldo), 
antequam in regni fastigio sublimaretur, familiaritatis gratia fuerit con- 
nexus : denique filium eius, quem ex pellice susceperat, a sacro fonte 
levavit, eumque ex nomine suo Zuentibold appellari fecit.« 

*o) Ann. Fuld. a. 884 (p. 399.) Da je bilo Aribonovcmu sinu 
Isanrik ime, je razvidno iz Ann. Fuld. a. 898, (p. 413). 



— 167 — 

ki je gospodoval po Karantaniji in Panoniji, ter ga prosijo 
pomoči, kajti od cesarja Karola samega niso pričakovali nič 
dobrega. Ko Svetopolk zve, da so imenovani sinovi dobili 
zavetje pri Amulfu, pošlje k temu leta 883. poslance ter mu 
očita, da je v svoje varstvo sprejel njegove sovražnike in se 
tudi zavezal z Bolgari, ki so leto prej napadli Moravsko. Preti 
mu z vojsko, ako ne neha podpirati njegovih nasprotnikov. 
Ker pa Arnulf ni hotel izpolniti Svetopolkovih zahtevanj, šel 
je ta s svojo vojsko, katero je nabral po raznih slovanskih 
pokrajinah, v Panonijo ter jo je pustošil. Povsod so se sovraž- 
niki pred njim umikali in iskali zavetja v utrjenih gradovih. 
Tudi v naslednjem letu (884) je šel Svetopolk čez Donavo v 
Panonijo ter peljal s seboj še večjo vojsko. Toliko vojakov je 
imel seboj, da bi jih bil lahko opazovalec gledal ves dan, ko 
bi bili mimo njega defilirali. Svetopolk je dvanajst dnij pu- 
stošil po Panoniji, posebno po zemlji med Rabo in Vzhodno 
marko, a naletel ni na noben sovražni oddelek, ker so se bili 
vsi pred njim poskrili. Ko se je vrnil domov, pustil je en del 
svojih vojakov poleg Donave. Ko to slišita najstarejša Engils- 
kalkova in Wilhelmova sinova, Megingoz in Pabo, napotita se 
s svojimi četami proti Donavi, da bi napadla omenjeni oddelek. 
A bila sta popolnoma pobita. Megingoz in Pabo sta utonila 
v Rabi, brat grofa Berchtolda in mnogo drugih pa je bilo 
vjetih. Ko je vojska trajala že poltretje leto, prišel je v jeseni 
leta 884. cesar Karol sam v Vzhodno marko in je blizu 
Tullna, kjer je bila takrat politična meja med bavarsko in 
slovansko zemljo, sklenil mir s Svetopolkom. Ta je cesarju 
prisegel zvestobo in mu obljubil, da ne bode več napadal nje- 
govih dežel, dokler bo on (cesar) živ. ") Kot nekako plačilo, 
da se je pomiril ter cesarju poklonil, je takrat dobil Svetopolk 
v svojo oblast Panonijo med Donavo in Dravo in je tako 



") Ann. Fuld. a. 884, (p. 400, 401): ^. . . . Imperator in terminis 
Noricorum et Sclavorum cum Zwentibaldo colloquium habuit.« 



— 168 — 

postal tudi vladar nekaterim panonskim Slovencem. ") Vendar 
je treba omeniti, da si je Arnulf obdržal jugozahodni del Pano- 
nije med Blatnim jezerom in karantansko mejo z mestonci 
Blatogradom ter ga dal leta 896. v fevd vojvodi Braslavu. *') 
Ta vojvoda, ki je gospodoval po sedanji hrvaški zemlji med 
Dravo in Savo, je tudi prišel v TuUn, da bi se poklonil 
cesarju, kateri se je potem napotil čez Karantanijo v Italijo 
ter v Paviji praznoval božične praznike. '*) Mogoče je, da si 
je cesar zato izvolil pot čez Karantanijo, da bi se sešel z Ar- 
nulfom in ga pregovoril, da naj tudi on sklene mir s Sveto- 
polkom, kar se je tudi v naslednjem letu (885) zgodilo. ") 

Akoravno je Karol Debeli dobil k Vzhodni Franciji in 
Italiji leta 885. še Zahodno Francijo ter tako postal vladar 
vse frankovske države, vendar je bil preslab, da bi bil pregnal 
roparske Normane. Pešal je na duhu in na telesu. Mnogo 
velikašev ga je zapustilo ter si želelo Amulfa, vojvodo karan- 
tanskega, za svojega vladarja. **) Karolov prvi kancelar Liutward, 
katerega je moral cesar odstaviti, se je napotil leta 887. na 
Bavarsko, da bi se dogovoril z Arnulfom, kako naj bi svojemu 
vladarju vzela žezlo iz rok. '^) Meseca novembra rečenega leta 
je sklical cesar državni zbor v Tribur, kamor so prišli nekateri 
njegovi privrženci. Pa tudi ti so ga zapustili, ko je tjakaj 
dospel vojvoda Arnulf in pripeljal seboj precej veliko vojsko, 
sestavljeno iz Slovencev in Bavarcev. » ^) Karol , od vseh 

") Konst. Porphyrog., De admin. imp. c. 10. — Primerjaj Palacky, 
Gesch. von Bohm., I, 142. — NajbrŽe je Svetopolk obljubil cesarju zve- 
stobo le zastran pridobljene Panonije, ne pa zastran Moravskega. 

'») Ann. Fuld. a. 896, (p. 413). 

") Ann. Fuld. a. 884, (p. 401): »Postea veniente Brazlowoni duce, 
qui in id tempus regnum inter Dravum et Savum flumine tenuit, 
suaequae miliciae subditus adiungitur, rex per Carentam in Italiam 
perrexit; prospere Papia natalem Christi celebravit.« 

«*) Ann. Fuld. a 885, (p. 402). 

") Ann. Fuld. a. 887, (p. 405). 

") Ann. Fuld. a. 887, (p. 405). 

*») Ann. Fuld. a. 887, (p. 405): »Arnolfus cum manu valida Nori- 
corum et Sclavorum supervenit, et ei molestus efficitur.« 



— 169 — 

zapuščen, je moral Araulfu prepustiti svoje dežele ter biti za- 
dovoljen, da mu je ta podelil dohodke nekaterih posestev na 
Švabskem. '») A tudi teh ni dolgo užival, ker je že dne 
13. januvaija leta 888. umrl. *«) 

Kakor se je Amulf po Vzhodni Franciji polastil kralje- 
vega prestola, prav tako sta storila Odon, grof pariški, ki je 
postal kralj Zapadnim Frankom, in pa furlanski vojvoda Be- 
rengar, ki je bil v začetku januvaija*') leta 888. izvoljen za 
italskega kralja. 

Iz Tribura se je Arnulf, sedaj kot kralj Vzhodne Fran- 
cije, obrnil proti Bavarskemu. Na božični dan leta 887. je bil 
v Reznem, kjer so se mu poklonili zastopniki raznih razrodov, 
med katerimi so bili tudi Slovenci. **) 

Ko je Arnulf postal kralj, prepustil je karantansko in pa- 
nonsko Vojvodino, kateri je prej imel sam v svoji oblasti, 
drugim osebam. Ruodpert, sin zgoraj imenovanega Wilhelma 
in brat nam že znanega Megingoza, je dobil Karatanijo ali pa 
vsaj del te dežele. Omenjen je ta Roudpert v neki listini kralja 
Arnulfa, ki je podelil Reginhardu, vazalu solnograške cerkve, 
dve kmetiji v Železnem na obeh straneh reke Krke, kar je 
spadalo k njegovi grofiji.**) Svoje življenje je končal ta Roudpert 
leta 893., ko je pred Arnulfom ubežal na Moravsko. Tu je bil 
vsled Svetopolkovega povelja z vsemi svojimi tovariši umorjen.**) 



•») Ann. Fuld. a. 887, (p. 405). — Regin. Chron. a. 887, (p. 596). — 
Ann. Vedast. a. 887, (p. 524). 

•«) Glej Bčhmer, Regg. ed. Muhibacher, 657, št. I7I7J1- 

*') Primerjaj Dummler, Gesta Berengarii imp., 12, op. i. 

") Ann. Fuld. a. 888, (p. 405): ». . . receptis primoribus Baioa- 
rionun, orientales Francos, Saxones, Thuringos, Alamannos, magna parte 
Sclavorum.« 

*») Juvavia, Anh., 110, St. 52: >. . . in comitatu Ruodperti in regno 
Carantano iuxta flumen Gurca in loco Selezna dieto, c — Izvestja Muz. 
dr., IV, 225, št. 72. 

**) Ann. Fuld. a. 893, (p. 409). — Ann. Alamann. a. 893, (MG. 
SS.. I, p. 53). 



— 170 — 

Leta 887., ali pa nekoliko pozneje, je kralj Araulf po- 
delil eno pokrajino Engilskalku, sinu enakoimenovanega 
očeta, o katerem smo že govorili. Dobil je prej ko ne Gorenjo 
Panonijo med Rabo in Dunajskim lesom ali pa Vzhodno 
marko.**) Imenovan je v listini kralja Arnulfa z dnč 15. no- 
vembra leta 889.^^) in pa v listini istega kralja na korist solno- 
graškemu vazalu Reginhardu.'^) Pozneje si je nakopal jezo tega 
kralja, ker mu je ugrabil njegovo nezakonsko hčer, in moral 
je bežati k Svetopolku na Moravsko. Čez nekaj časa mu je 
Arnulf zopet prizanesel ter ga postavil za mejnega grofa v 
Vzhodni marki ali pa v Gorenji Panoniji. S svojim samovoljnim 
postopanjem je Engilskalk razžalil bavarske velikaše in ti so ga 
leta 893. v Reznem vjeli, obsodili in oslepili. *•*) 

Iz Reznega se je napotil kralj Arnulf meseca februvarja 
leta 888. v Oettingen na Bavarskem. Tu je dn6 18. februvarja 
podelil v popolno last duhovniku Adaloldu dve kapeli v La- 
bodski dolini, katen je imel do takrat kot fevd. S kapelama 
vred mu je dal tudi desetino od ondotnih dvorov in cerkvene 
občine. Vse to mu je podaril s pristavkom, da sme po smrti 
kapeli in desetino prepustiti po svoji volji tej ali oni cerkvi.'**) 
— Kmalu potem nahajamo novega kralja v njegovi stari po- 
krajini. Dn^ 13. marca je bil v Blatogradu ne daleč od Vrb- 
skega jezera na Koroškem, kjer je podelil svojemu ministerijalcu 
Eponu hišo in dvor v Krautheimu v pokrajinah Volkfeld in 
Iffgau imenovanih. »0) Šest dnij pozneje, ko se je še mudil v 
Blatogradu, je izročil Sigiboldu, duhovniku solnograškega nad- 



•*) Po enem viru (Herimann. Augiens. a. 893) je bil grof v Pano- 
niji, po drugem pa mejni grof v Vzhodni marki. (Ann. Fuld. a 893 : 
»marcensis in Oriente«). 

■«) Bohmer Regg. ed. Muhibacher (1889), 673, št. 1783. 

*') Juvavia, Anh., iio, št. 52. — Bohmer Regg. ed Muhibacher. 
685, št. 1830. — Izvestja, IV, 225, št. 72. 

■*) Ann. Fuld. a. 893. — Ann. Alamann. a 893., (p. 53). 

•^) Izvestja Muz. dr., FV, 197, št. 60. 

*^) Izvestja, IV, 197, št. 61. — Volkfeld in Iffgau sta bila ob 
Srednjem Menu med Bambergom in Wurzburgom. 



— 171 — 

škofa Theotmara, Kstino, s katero mu je v popolno last podelil 
eno kmetijo v Labodski dolini na Koroškem, katero je prej 
imel le kot fevd.'^) 

Kmalu potem se je kralj obrnil proti severu. Dn6 i . aprila 
je bil v samostanu pri Sv. Florijanu, ne daleč od izliva reke 
Aniže v Donavo, kjer je podelil kremsmflnsterskemu opatu 
Snelperonu tri kmetije poleg potoka »Scalaha«**) v Arbonovi 
grofiji. Lastnika teh kmetij sta bila dva Slovana, najbrže dva 
Slovenca, s prav neslovenskim nazivanjem. Enemu je bilo ime 
Wartman, drugemu pa SaKO.^") Kakor se vidi, prvi začetek 
germanizacije se je pri teh dveh Slovanih že izvršil. 

V jeseni leta 888. se je napotil kralj Arnulf v Italijo ter 
se v Tridentu sešel z Berengarjem, kateri je pri tej priložnosti 
priznal njegovo vrhovno oblast. Odtod se je vrnil z neznatnimi 
četami čez Furlansko na Koroško ter je v Krnskem gradu 
praznoval božične praznike.'*) V tem kraju se je mudil dn6 
26. decembra, ko je podaril Mildruti, soprogi svojega ministe- 
rijalca in točaja Heimona, devet kmetij v Ramseidenu v saal- 
feldenskem okraju.") Istega dne je podelil rečeni Mildruti vsled 
njenih zaslug v popolno last nekatere podložnike, njih družine 
in posestva««) v Trgu, Viču, Krnskem gradu, Žalah") ter v 



»») Izvestja. IV, 197, št 62. 

•*) Potok »Scalaha« je sedanji Kremsbach na Gorenjem Avstrijskem 
od Linza proti jugu. 

»«) Izvestja, rV, 198, št. 63. 

**) Ann. Fuld. a. 888, (p. 406): >Rex autem, paucis secum assumptis, 
Forum-Juliense penetrans, curtem Carantanam natale domini celebravit.c 

»') Izvestja, IV, 200, 5t. 65. — ». . . . in pago Salvelda in loco 
Ramsidin.c — Ramsidin je Ramseiden, Salvelda pa Saalfelden na seda- 
njem Solnograškem. 

**) Dotični podložniki so imeli, kakor je razvidno iz listine, svoja 
zemljišča in poslopja. Bili so torej nekoliko svobodnejši, kakor marsi- 
kateri drugi podložniki. 

") Trpr (Veltchircha = Feldkirchen) je na Koroškem v celovškem 
okraju. Med Celovcem in Trgom blizu Malega Št. Vida je Vič (Viscaha). 
Pri Vrbskem jezeru blizu Krive vrbe so Žale (Scalah). 



— 17» — 

kraju Ruiti imenovanem, v Albmannovi grofiji. V Krnskem 
gradu sta bila podeljena Stranimir (»Strammirc) in Zitomisl 
(»Sitiniuzl«) z njunima soprogama in otroki, v Žalah pa Tre- 
bibrat (>Trebifrater<) s soprogo, sinovi in sinahami.*^) Dn6 
20. januvarja leta 889. se je mudil kralj Amulf v Blatogradu 
na Koroškem, kjer je podelil svojemu kapelanu Elolfu v po* 
polno last kapelo v Nusplingenu *^), katero je imel do takrat 
le kot fevdno) 

V sredi posta leta 890. se je napotil kralj Arnulf z Ba- 
varsk^a proti Panoniji ter se v Omuntesbergu**) sešel z mo- 
ravskim vladarjem Svetopolkom, kateri ga je prosil v imenu 
papeža Štefana V., da bi šel v Rim ter varoval italsko kra- 
ljestvo pred slabimi kristjani in pretečimi pogani.^*) 

V naslednjem letu je Arnulf dalj časa bival v Reznem 
na Bavarskem. Tu je dn^ 9. marca podelil stolni cerkvi v 
Solnogradu nekoliko kmetij po Bavarskem, razen teh pa tudi 
posestva po Slovenskem (>in partibus Sclauiniensibus«), in sicer 
v Ruginesfeldu v dudlebski grofiji vse to, kar je nekdaj imel 
v svoji oblasti slovenski vojvoda Kocel, in kar je imel v fevdu 
v isti grofiji poleg Gnassbacha") neki Reginger, potem po- 
sestva ob Lendvi**), katera je imel v fevdu neki Loris, ter 



") Izvestja, rV, 200, 5t. 66. — Kakor se vidi, imamo tu opraviti 
z nekakimi zadrugami. 

^) Nusplingen (Nuspilinga) je bil >in pago qui vocatur Scerra in 
comitatu Adalberti«, kar nam je iskati po Švabskem. 

*•) Izvestja, IV, 217, št. 57. 

**) Lega kraja Omuntesberga ni znana. Najbrže je bil blizu Dunaj- 
skega lesa. Nikakor pa ne more biti štajerski Munzenberg« kateri ne 
leži na tleh nekdanje Panonije. Primerjaj Bohmer, Regg, ed. Muhlbacher. 
119, 5t. 307-?^- 

") Ann. Fuld. a 890, (p. 407)- 

*•) »Knesaha« je Gnassbach, ki teče med Cmurekom in Radgono 
v Muro. 

**) >Ad Lauenatam« je najbrže Lendva, katera teče po zemlji 
ogrskih Slovencev. Nekateri mislijo, da je »ad Lauenatamc Labodska 
dolina na Koroškem. 



— 173 — 

poleg Pinke, kar je bil dobil v fevd Erinbertov ministerijalec 
Izak. «) 

Meseca julija je bival Arnulf na zemlji sedanje Gorenje 
Avstrije, namreč v Mattighofenu. Tu je podelil dn6 21. reče- 
nega meseca Marijini cerkvi v Freisingu ter cerkvi sv. Primoža 
in Felicijana na Otoku tik Vrbskega jezera kapelo in vse njene 
pritildine v Sloveniji (>in Sclauini§ partibus«) pri svojem dvoru, 
Libuma imenovanem, katerega nam je iskati na Lurnskem 
polju blizu Špitala na Gorenjem Koroškem.*«) Nekako v tistem 
času, ali pa ne dolgo potem, je Arnulf podaril vsled proSnje 
rezensk^a škofa Asperta, ki je umrl dn6 12. marca leta 893., 
in groia Engilskalka, o katerem smo že govorili, Reginhardu, 
vazalu solnograškega nadškofa Theotmara, v popolno last dve 
kmetiji v Železnem na obeh straneh reke Krke v groiiji Ruod- 
bertovi v Karantaniji.*') 

Že leta 891. je poslal kralj Arnulf k Svetopolku na Mo^ 
ravsko svoje poslafice, kateri so imeli nalogo, da bi ponovili 
mir med obema vladarjema.*«*) Ni znano, kaj je prišlo vmes, 
da je nastal prepir po tako kratkem času, ker leta 890. sta 
bila še prijatelja. Dotično poslanstvo ni menda nič opravilo in 
zato se je leta 892. kralj Arnulf sam napotil v Vzhodno marko, 
da bi se sešel s Svetopolkom. Ta pa se ni hotel kralju pri- 
bližati, kar je Amulfa jako razjezilo. Oba sta se začela pri- 
pravljati na vojsko. Arnulf se je obrnil iz Vzhodne marke proti 
jugu in pri Hengstfeldu blizu Wildona, na sedanjih štajerskih 
tleh, se je pogovoril z vojvodo Braslavom, kateri je vladal 
med Dravo in Savo na sedanji hrvaški zemlji, kdaj, kje in kako 
naj bi napadla moravsko deželo. Sklenila sta nabrati tri vojske 
in ž njimi iti nad Svetopolka. Ko si je Arnulf pridobil tudi 



*5) Izvestja, IV, 223, št. 69. — Finka je potok na zahodnem 
Ogrskem med Sobotico in štajersko mejo. 

*•) Izvestja, IV, 224, št. 70. 

*') Izvestja, rV, 225, št. 72. — >Seleznac je Železno (nemški Se- 
lessen) blizu izliva Gorčice v Krko na Koroškem. 

*«) Ann. Fuld. a. 891, (p. 407). 



— 174 — 

Madjare, da so mu obljubili pomoč, peljal je svojo vojsko, 
katera je bila sestavljena iz Frankov, Bavarcev in Švabov, 
meseca julija na Moravsko ter je potem štiri tedne pustošil po 
deželi. Tudi Madjari so mu pridno pomagali ter z ognjem po- 
končavali po Moravskem.**) V istem času je wQrzburški škof 
Am s svojo vojsko udaril na Češko. Ko se je vračal, napadli 
so ga dn^ 13. julija polabski Srbi v pokrajini »Chutizi« na 
Kamnici (Chemnitz) *•) ter popolnoma pobili.*') 

Meseca septembra je Amulf poslal [joslance z bogatimi 
darili k bolgarskemu kralju Vladimiru, da bi ž njim ponovil 
stari mir. Poslanci naj bi tudi prosili bolgarskega vladarja, da 
bi njegovi podložniki več ne prodajali Moravcem soli. Arnul- 
fovi poslanci so morali, ko so šli k Bolgarom, napraviti velik 
ovinek skozi Braslavovo deželo, ker so se bali, da ne bi prišli 
Svetopolku v roke. To kaže, da je Svetopolk v tistem času 
gospodoval tudi po panonski zemlji med Dravo in Donavo ^>) 
ter da so se njegovi nasprotniki bali moravskih čet. Amulfovi 
poslanci so potovali poleg Odre, potem ob Kolpi in dalje po 
Savi.**) Ko so bili na Bolgarskem dobro sprejeti, vrnili so se 

*») Ann. Fuld. a. 892, (p. 408). — Ann. Alam. a 892. — Ann. 
Laubac. a. 892, (MG. SS., I, 52). — Ann. Sangall. a. 892 (MG. SS., I, 77). 

M) Pokrajina Chutizi je obsegala severozahodni del sedanjega 
saškega kraljestva. Kamnica (Chemnitz) je reka, ki teče mimo enakoime- 
novanega mesta na Saškem. 

") Regin. Chron. a. 892. — Ann. Hildesheim. (MG. SS., III, 50, 51). 
— Mirac. s. Wigberti, c. 11, (MG. SS., IV, 225). 

>') Da je Svetopolk nekoliko časa vladal v Panoniji, dalo bi se 
sklepati iz besed Konstantina Porphyrogeneta (De admin. imp. c. 40): 
„X«i nahv x(tra t/jv tov norafiov i^dgo/i^v iffri to H^igfuov insipo 
TO hy6iA6vov, dno tov BBljtyQddag odov ijpv rfpiBrmv dvo xcu dno 
tfSv ixst(TB ij fi£ydhj MoQa^ia 17 d^antiato;;^ riv xnl ih'ilsi\!}rtv oi 
TovQxoi (t. j. Madjari), rji; tiQiB to noonoov 6 JS(fevdo/rl6xog^^ 

*») Ann. Fuld. a, 892, (p. 408): »Missi autem propter insidias 
Zuentibaldi ducis terrestre iter non valentes habere, de regno Brazlavonis 
per fluvium Odagra usque ad Gulpam, dein per fluente Save fluminis 
navigio in Bulgaria perducti.« — Odra je Rečica, ki teče po Turopolju 
na Hrvaškem vzporedno s Savo ter se blizu Siska izliva v Kolpo. Tu 
omenjeni citat nam kaže, kje se je razprostirala Braslavova oblast. 



r 



— 176 — 

bogato obdarovani meseca maja leta 893. po isti poti nazaj, 
po kateri so bili prišli. **) 

Svetopoik se je leta 893. zavezal z mnogimi nezadovolj- 
neži v Amulfovi državi, tako n. pr. z mejnim grofom Engils- 
kalkom, kateri je iz bojazni pred svojim kraljem tudi pribežal 
za nekaj časa na Moravsko ter tu dobil varno zavetje. S Sveto- 
polkom je bil v zvezi Engilskalkov bratranec Wilhelm, kateri 
mu je poslal svoje poslance na Moravsko, kar pa je Amulf 
kmalu zvedel ter ga vsled tega dal kot veleizdajnika umoriti. 
Wilhelmov brat, koroški grof Ruodpert, je v pravem času 
ubežal pred kraljem na Moravsko, vendar ne v svojo srečo, 
kajti tu ga je doletela smrt, katere ni pričakoval. «») Da bi se 
Amulf znosil nad Svetopolkom, šel je sam v njegovo deželo. 
Ker so ga pa Moravci povsod zalezovali in napadali v zasedah, 
premagati je moral veliko težav in nevamostij ter se je nazadnje 
brez uspeha vrnil na Bavarsko.*«) Da je zopet srečno prišel 
na svoja tla, smatral je to kot nekako čudovito rešitev ter iz 
hvaležnosti vsled tega menda podelil samostanu sv. Emerama 
v Reznem bogata darila. »') 

Ker sta grofa Wilbelm in Engilskalk postala kralju Ar- 
nulfu nezvesta, izgubila sta zato svoje imetje. Nekatera njunih 
posestev, katera so bila v Mautemu '^*), ob Kampu **), v Persch- 
lingu««) in po drugih krajih Bavarskega in Slovenskega*'), je 

**) Ann. Fuld. a. 892, (p. 408). 

") Ann. Fuld. a. 895, (p. 408). 

») Ann. Fuld. a. 893, (p. 409). — Ann. Alamann. a. 893, (p. 53). 

") Amoldus, De s. Emmerammo, I, 5, (MG. SS., IV, 551). 

") »Ad Eporespurchc. — Ta kraj je sedanji Mautem poleg Donave 
na Dolenjem Avstrijskem. (B6hmer Regg. ed. Mfihibacher, 687, št. 1839: 
>Muotarum, quae Eparespurch nominatur.«) 

*) »Ad Cambe«. — Cambe je reka Kamp, ki teče vzhodno od 
Kremsa v Donavo. 

««) >Ad Persiniacham«. — Ta kraj je Perschling med TuUnom in 
St. Pčltenom na Dolenjem Avstrijskem. 

••) >In aliis Waioariae scilicet atque Sdaviniae locis vel terminis.« 
— Mautem, Kamp in Perschling so bili, kakor kaže dotična listina, 
deloma na bavarskih, deloma pa na slovenskih tleh. Del sedanje Dolenje 
Avstrije je bil tedaj pred tisoč leti znan pod imenom Slovenija. 



— 176 — 

podelil kralj Araulf dne 22. oktobra, ko se je ravno mudil v 
Ranshofenu, kremsintlnsterskemu samostanu."^) 

Po smrti grofa Ruodperta je podelil Amulf karantansko 
Vojvodino svojemu sorodniku Liupoldu, kar se je najbrie zgo- 
dilo že leta 893. Liupold je bil nečak Amulfove matere 
Liutswinde, tedaj Amulfov bratranec. Omenjen je v raznih 
listinah, iz katerih je razvidno, da je že leta 895. in 898. 
gospodoval po Karantaniji. «') Razen te dežele je dobil še 
druge pokrajine, kakor Nordgau^**) oziroma Sulzgau'«) ter 
Westermanngau ••), ki je bil del Donaugaua. Nordgau je bil 
na zahodni strani Češkega med Donavo, Češkim lesom in 
Regnico; od nj^a proti jugovzhodu ob Donavi pa je bil 
Donaugau. Tu vidimo, da se je Liupoldova oblast razprostirala 
tudi ob češki meji in zato ga zgodovinski viri imenujejo mej- 
nega grofa v Bavarski ali pa Češki marki. To dostojanstvo je 
dobil 1. 895., ko je bil prejšnji mejni grof Engildeo odstavljen.«^) 

Z velikim veseljem je kralj Arnulf sprejel leta 894. novico 
o smrti moravsk^a kneza Svetopolka. Kako so se Nemci 
radovali, ko so culi, da je Svetopolk končal svoje življenje, 
kaže nam fuldski letopisec, kateri ima za umrlega moža samo 
grde psovke. •®) Svetopolk je bil mogočen vladar, kateri je s 



•«) Izvestja, rV, 226, št. 73. 

•») Primerjaj Izvestja, IV, št. 74, 75 in 76. 

«*) Bohmer, Regg., ed. Muhlbacher, 725, St. 1952. 

«*) Ried, Cod. dipl. episc. Ratisbon., I, 79, št. 79. — Sulzgau je 
bil del Nordgaua. 

««) Bdhmer, Regg., ed. Muhlbacher, 724, St. 1944. — Westermanngau 
nam je iskati v okolici mesta Straubingena na Bavarskem. 

®7) Ann. Fuld. a. 895, (p. 410): »Engildieo, marchensis Baioariorum, 
honoribus privatus est; in cuius locum Liutboldus, nepos regis, subro- 
gatus est« — Neugart, Cod. dipl. Alemann. , I, 525: >Liutpolt dux 
Boemanonim« (i. e. limitis Bohemici). 

«») Ann. Fuld. a. 894, (p. 410): »Zuentibaldus, dux Maravorum et 
vagina tocius perfidiae, cum omnes regiones šibi affines dolo et astucia 
perturbando, humanum sanguinem siciens circumiret, ultimum hortando 
suos, ne pacis amatores, sed pocius inimici domesticis persisterent, diem 
ultimum clausit infeliciter.« 



— 177 — 

previdnostjo na vse strani razširil svojo državo. Še pred smrtjo 
je spodbujal svoje sinove, da bi nadaljevali boj s sovražniki. 
Ker pa sinovi niso imeli očetovih zmožnostij, niso se ravnali 
po njegovih naukih ter so v jeseni rečenega leta z Arnulfom 
sklenili mir, <^») 

Takrat so se začeli za Moravče in za Slovence jako 
žalostni časi. Madjari, katere je bil Arnulf poklical na pomoč 
zoper Svetopolka 7*), so prihrumeli čez Donavo na Ogrsko ter 
popolnoma opustošili Panonijo. Pomorili so može in starikave 
žene, mlade device pa odpeljali s seboj, da bi služile njih 
pohotnosti. 7») Napade v Panonijo so večkrat ponavljali in jo 
nazadnje opustošili tako, da ni bilo leta 900. v celi deželi 
nobene cerkve.'*) Da bi bil kralj Arnulf lažje rešil svoj jugo- 
zahodni del Panonije pred madjarsko silo, dal ga je leta 896. 
vojvodi Braslavu v fevd. '*) 

Arnulf je sicer v jeseni leta 894. sklenil mir z Moravci, 
a to se je zgodilo le na videz, kajti za hrbtom je porabil 
vsako priložnost, da bi uničil moravsko samostojnost. Služili 
so mu posebno trije pripomočki, da bi dosegel svoj namen. 
Prvič je netil notranji nemir na Moravskem in šuntal Sveto- 
polkove sinove med seboj; drugič je tako dolgo pregovarjal 
češke kneze, dokler se niso izneverili Moravcem ter se zavezali 
z Nemd, in tretjič je poklical Madjare zoper moravske Slovane. '*) 



») Ann. Fuld. a. 894, (p. 410). 

'•) Liutprandi Antapodosis, I, 13: >Amulfus . . . cum Centebaldum 
Maravanonun ducem, queni supra memoravimus, šibi viriliter repugnantem 
debellarc nequiret, . . . Hungariorum gentem, cupidam, audacem, omni- 
potentis Dei ignaram, scelerum omnium non insciam, caedis et rapinarum 
solummodo avidam, in auxiliuni convocat; si tamen auxiltum dici potest, 
quod paulo post, eo moriente, cum genti suae, tum caeteris in meridic 
occasuque degentibus nationibus, grave pericuium, immo exitium fuit.« 

") Ann. Fuld. a. 894, (p. 410)- 

") Glej pismo bavarskih škofov do papeža Ivana IX. iz leta 900. 
(Spomenica tisočletnice Metodove smrti, izd. Matica Slov., str. 23). 

») Ann. Fuld. a. 896, (p. 4« 3). 

'*) ŠafaHk, Slov. starož., nemški prevod, 11, 467. 

U 



— 178 — 

Nekateri novejši nemški zgodovinarji se prizadevajo, da 
bi pred svetom oprali Arnulfa, ko trdijo, da ni on poklical 
Madjarov zoper Slovane, pač pa je na koncu devetega stoletja 
nastala le taka govorica med ljudstvom. Temu nasproti je 
treba opomniti, da jako zzinesljivi viri imenujejo naravnost 
Amulfa, da je pozval Madjare na pomoč zoper svoje nasprot- 
nike. To ni samo razvidno iz besedij, s katerimi nam škof 
Liutprand to potrjuje, temuč tudi iz prej omenjen^a pisma 
bavarskih škofov do rimskega papeža Ivana IX. — Slovani so 
dolžili Nemce, da so se ti zavezali z Madjari (»sacramenta et 
pacem egisse<) ter jih še celo podpirali z denarjem. Bavarski 
škofje niso v svojem pismu do papeža izrekli, da jim Slovani 
podtikajo kaj neresničnega, temuč so se le izgovarjali, da niso 
Madjarom poslali darov v novcih, pač pa v blagu, kar jim je 
bilo brez dvoma ravno tako všeč. Razveselili so jih namreč z 
laneno obleko. Gotovo je bilo Arnulfu jako ljubo, da so ga 
Madjari tako hitro ubogali ter mu pomagali ukrotiti Moravče. 
Da bode ta mongolski narod kdaj nevaren njegovim nasled- 
nikom, tega Amulf takrat še slutiti ni mogel. Sploh se je pa 
večkrat zgodilo, da se je kak vladar, ako je bil sam v zadrgi, 
obrnil s prošnjo do tujega naroda. Tako je n. pr. leta 893. 
prosil grški cesar Leon Madjare, da bi mu pomagali proti 
Bolgarom. 7«) Tudi nam je znano, da se je kralj Amulf sam 
parkrat zavezal z Bolgari zoper Svetopolka. ^e) Ako mu vest 
ni branila, da ne bi se bil družil z Bolgari, mu tudi ni, da 
ne bi bil poklical Madjarov na pomoč. 

Ko je v sredi meseca julija leta 895. Arnulf zboroval v 
Reznem, prišli so tjakaj vsi češki knezi, med njimi Spitihnšv 
in Vratislav. Pred kratkim časom so bili še zavezani z Moravci, 
a sedaj so stopili pod nemško vrhovno oblast. 7^) Dva meseca 
pozneje se je Amulf mudil v Ottingenu, kjer je dne 29. sep- 
tembra podelil svojemu fevdniku Waltunu v popolno last ne- 

") Archiv f. Kunde ostcrr. Gesch.-qu., X, 54. 
'^) Ann. Fuld. a. 884, (p. 400); a. 892, (p. 408). 
") Ann. Fuld. a. 895, (p. 41 0- 



— 179 — 

katera posestva, katera je prej imel le kot fevd. Ta posestva 
so bila v Trušenjski dolinice) z obema tam sezidanima grado- 
voma, potem gozd na Dješki gori 7»), tri kraljevska ?emljišča 
v Marki tik Save v Rajhenburgu, neko drugo posestvo unstran 
Save na Krškem ter v kraju, Undrina^<^) imenovanem, v Liu- 
poldovi grofiji na vzhodnih straneh Karantanije vse to, kar je 
imel v fevdu neki Ottelin. ^i) 

Leta 896. se Arnulf ni mogel dosti brigati za moravske 
zadeve, kajti napotil se je v Italijo, kjer je dobil cesarsko 
krono. 8«) Ko se je povrnil na Bavarsko, prišli so o božiču k 
njemu v Ottingen moravski poslanci, da bi ž njim sklenili mir. 
Ob enem so tudi zahtevali, da bi ne sprejemal in podpiral 
njih prognancev. Fuldski letopisec pravi na kratko, da je Arnulf 
zaslišal moravske poslance ter jih potem odpravil. *«) 

Ko je Arnulf pridobil Čehe na svojo stran in poklical 
Madjare na Ogrsko, začeli so njegovi namestniki, posebno pa 
grof Aribon in njegov sin Isanrik, brez dvoma zato, ker je 
Arnulf tako želel, netiti sovraštvo in razprtijo med Svetopol- 
kovima sinovoma. Tudi tu je Arnulf kmalu dosegel svoj 
namen, kajti brata Mojmir in Svetopolk sta se začela leta 898. 
med seboj vojskovati. Ker pa je bil Mojmir močnejši, poslal 
je Arnulf Svetopolku, mlajšemu izmed bratov, pomočno vojsko 
pod poveljem Liupolda in Aribona, katera sta nato dalj časa 
požigala in morila po Moravskem. Ko je prišlo na dan, da 
so Nemci povzročili nemire med Mojmirom in Svetopolkom, 
hotel je Arnulf sebe umiti na ta način, da je na videz kaz- 



'^) Trušenjska dolina je na Koroškem od Velikovca proti severo- 
zahodu. V Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Trušnjah se nahajajo dandanes 
razvaline nekdanjih gradov. 

'*) Djekše stojtf na gori od TruŠenj proti severu. 

*«) Undrina je bil kraj poleg potoka Ingeringa, kateri teče blizu 
Knittelfelda na severnem Štajerskem v Muro. 

") Izvestja, IV, 226, št. 74. 

w) Bčhmer Rcgg., cd. Muhlbachcr, 698, št. 1861I. 

w) Ann. Fuld. a. 897, (p. 413). 



1 



— 180 — 

noval grofa Aribona in njegovega sina Isanrika ter jima za 
nekoliko časa vzel Vzhodno marko, katero sta pa kmalu do- 
bila zopet nazaj. »*) 

Z Moravci je bil v zvezi neld Bavarec Erimpert, katerega 
je pa vojvoda Braslav dobil v svoje roke. Prepustil ga je 
grofu Liupoldu, ta ga pa je nato izročil Amulfu. ®'^) Po zimi 
med letom 898. in 899. je poslal Arnulf iznova na Moravsko 
svojo vojsko, katera je po stari navadi po deželi ropala, po- 
žigala in pustošila. ^^) Nekoliko pozneje leta 899. so Bavarci 
na enak način tretjič napadli moravsko zemljo. Osvobodili so 
Svetopolka, katerega je njegov brat oblegal v nekem gradu ; 
pripeljali so njega in njegove privržence s seboj na Bavarsko.«') 

V tistem času je živel na slovenski zemlji še neki drug 
Svetopolk, ki je bil plemenitega rodu ter vazal mejnega grofa 
Liupolda. Temu Svetopolku (>Zuentibolch«) je podelil cesar 
Arnulf dne 31. avgusta leta 898., ko se je ravno mudil v 
Ranshofenu, nekatera posestva na Koroškem v Liupoldovi 
grofiji in sicer dvor, ki se je zval Krka, z vsemi pritiklinami 
in pa to, kar je rečeni Svetopolk dobil v fevd od njega samega 
(od Arnulfa) ali pa od mejnega grofa Liupolda v Krški dolini 
in v Selčah«**) v popolno last tako, da sme s temi posestvi 
storiti, kar bi mu bilo drago. ^») 

Štiri dni pozneje je cesar Arnulf podelil imenovanemu 
plemenitniku še nekatera druga posestva na Koroškem. Meja 
darovani zemlji se je vlekla od Glodniških Alp pa do Pustih 
planin in do Schwarnbrunna, na drugi strani pa do ustja 
Milse v Motnico in do Dtlmsteina. Na severu je segala pode- 



w) Ann. Fuld. a. 898, ip. 413). 

83) Ann. Fuld. a. 898, (p. 414). 

»•) Ann. Fuld. a. 898, (p. 414)- 

8») Ann. Fuld. a. 899, (p. 414). 

w) Selčc (Zeltschach) je vas blizu BreŽ na severnem Koroškem. 

«») Izvestja, rV, 227, št. 75. 



r 



— 181 — 

Ijena zemlja do Mure, na jugu pa do Krke. *®) Razen tega 
mu je tudi dal v popolno last vse to, kar je prej dobil v fevd 
od njega (od Amulfa) ali pa od mejnega grofa Liupolda v 
Selčah. »O 

Dne 8. decembra leta 899. je cesar Arnulf umrl ter 
zapustil državo svojemu šestletnemu sinu Ludoviku. ^*) 

Iz vsega tega, kar smo tu navedli o razmerah med ce- 
sarjem Amulfom in Slovenci, smemo sklepati, da je prvi rad 
izkoriščal naše prednike za svoje namene, a naklonjen jim 
nikakor ni bil. Slovenci so bili dobri, da so mu pomagali na 
raznih bojiščih; s slovensko pomočjo si je pridobil kraljevsko 
krono. Kaj pa je bilo potem njih plačilo? V zahvalo za njih 
hrabrost je Arnulf podeljeval zemljo, katera je bila prej last- 
nina slovenskih prebivalcev, raznim tujcem. Nekatera posestva, 
katera je imel v prejšnjih časih slovenski vojvoda Kocel, je 
Arnulf prepustil solnograški cerkvi. Ta in pa tudi freisinška 
škofija ste dobili od njega še drugih zemljišč. Dva duhovnika 
Adalold in Sigibold sta bila preskrbljena v Labodski dolini. 
Reginhard, vazal solnograške cerkve, je postal lastnik dveh 
kmetij v Železnem. Bogato je Arnulf obdaroval svojega fevd- 
nika Waltuna s posestvi pri Trušnjah ter poleg Save pri Raj- 
henburgu in Krškem. Tudi Mildrute, soproge svojega mini- 
lo) » ... ab alpibus Glodnizze ad Desertas alpes, ad Coniuratum 
fontem, ad confluentia Milse in Motniz et exinde usque Entrichestanne 
ex una parte montis iisque ad Mfiram fluuium et ex alia parte eiusdem 
montis usque ad Gurkam fluuium.« — Glodniške planine so pri 
Giodniški dolini (Glodnitzthal), po kateri teče Glodnica, katera se pri 
vasi Mali Glodnici izliva v Krko. — Puste planine so najbrže iden- 
tične s sedanjim gorovjem »Haidnerhohec, katero je na severozahodni 
strani Glodniške doline. Heide — pusta, neobdelana zemlja. — Schwarn- 
brunn je gora na koroško - štajerski meji od Muraua proti jugozahodu. 
Besede »ad Coniuratum fontem« so prevod izraza Schwarnbrunn — 
Schw6rcnbrunn. — Milsa je najbrže sedanji potok Olša, ki se blizu 
Brez izliva v Motnico, ne pa Ingolsthalerbach, kakor nekateri mislijo. - 
»Entrichestanne« je najbrže vas Durnstein ob Olši. 
»O Izvestja, IV, 228, št. 76. 
wj Bdhmer Regg., ed. Muhlbacher, 710, št. 1903^. 



— 182 — 

sterijalca Heimona, ni pozabil. Podelil jej je mnogo podložnikov 
in posestev po sedanjem srednjem Koroškem. Sploh je veči- 
noma podpiral le tujce; na domačine se je le malo oziral. V 
zadnjih letih svojega vladanja je Arnulf pač odlikoval vojvodo 
Braslava, kateri mu je pomagal v bojih zoper Svetopolka. Tudi 
je podelil več posestev domačinu Svetopolku, morebiti zato, da 
ne bi se mu bili Slovenci izneverili, ko so prišli Madjari na Ogrsko. 

Tujci, ki so dobili razna posestva med Slovenci, so poslali 
na podeljeno jim zemljo nemških naselnikov ter na ta način 
germanizirali velik del naše nekdanje domovine Ako čitamo, 
da so se zvali leta 888., tedaj samo sto let pozneje, odkar 
so Slovenci prišli pod frankovsko oblast, nekateri podložni 
prebivalci v koroškem Trgu in Viču: »Liutpolt, Ehinfrit, 
Deothart, Sundarger, Fridarat, Folcrich, Folcrat, Wocho, En- 
gildes, Puoli, Immina, Hiltipurh, Diothilt, Wolfswint, Purhswint, 
Adalhilt, Paldhilt, Pieriswint, AIpdrut, Lantpurch, Elrat, Engilrat, 
Heilrat, Gundalpirh, Domnia, Waltrat, Ceizliup in Liutgartc,«*) 
moramo si misliti, da so bili to nemški naselniki. Njih slo- 
venski sosedje so imeli takrat še večinoma svoja domača 
imena, kakor Stranimir, Zitomisl, Trebibrat. 

Med Slovence je Arnulf pošiljal tujce, kateri naj bi v 
njegovem imenu vladali po slovenski zemlji, tako n. pr. Ruod- 
perta in Liupolda. Kako se je Arnulf prizadeval, da bi uničil 
moravsko samostalnost, je znano. Tudi vemo, kako je ško- 
doval Slovencem in drugim zahodnim Slovanom, da je poklical 
Madjare na Ogrsko. 

Mali zapiski. 

starinske najdbe na Kranjskem. Začudili so se oni, ki so 
nekdaj menili, da je bila Emona malo mesto, ko so letošnjo jesen precej 
daleč proč od Dunajske ceste v Ljubljani pri kopanju temeljev za 
novo justično palačo delavci trčili ob množico rimskih grobov. Drugi 
grobovi so hranili večinoma le ostanke sežganih mrličev z revnimi po- 
sodicami, j eden grob, v katerem so ležale kosti mlade gospe, je bil pa 
posebno znamenit. Položena je bila gospa v 195 r/w dolgo, leseno rakev, 

«») Izvestja, rV, 200, št. 66. 



— 183 — 

narejeno \z 4cm debelih desk, ki so pa strohnele. Od znotraj je bila 
vsa rakev prevlečena s precej močnimi, še dobro ohranjenimi svinčenimi 
ploščami. Imela je gospa poleg sebe dragocene priložke, namreč: zlat 
prstan pečatnik s kameolom, v katerem sta vdolbena dva petelina in 
rakovica, drug zlat prstan s smaragdom, 3% cm dolga, zlato verižico z 
zaponko in biseri, koščeno iglo, okrašeno na koncu z zlato pločevino, 
levinjo iz temnorudečega jantarja, držečo s prednjima šapama živalsko 
glavo, posneto krasno Jakobovo školko v naravni velikosti, kos jantarske 
lasne igle, ostanke zlate lasne mreževine, stekleničico za mazilo in kos 
večje steklenice z ročem. Zraven je ležala časa iz brona in leščrba z 
znamko tovarne C. DESSI (Caius Dessus). Priloženi rimski denar cesarja 
Antonina Pia (ki je vladal od 1. 138— 161) kaže, da je bil mrlič pokopan 
sredi drugega stoletja. Ležal je v rakvi tudi kos svinčenega sijajnika, 
rude, ki se dobiva v kranjskih svinčenih rudnikih, kar dokazuje, da je 
bila pokojnica najbrž lastnica kakega takega rudnika. Najdbe je dobil 
kranjski deželni muzej. 

Pri podiranju hiše poleg stiškega dvorca v Ljubljani so zadnji 
čas našli zgornji del rimskega nagrobnega kamena, ki ima na vrhu na 
desno gledajoč^a orla in spodaj del napisa, ki se glasi: Q • POLIVS | 
VITALIS I VI F-SIBI-ET .... — Pri podiranju Paichlnovega hleva za 
zgradbo Zupančičeve hiše na Rimski cesti v Ljubljani so pa izkopali iz 
zidu rimski sarkofag, 89 cm dolg, 55 cm širok in 38 cm visok, ki ima na 
strani napis: . . . M | . . . S'MILLEG XmG | . . . ERINAAELIANO | 
. . . RH-PARENTES | . . . NFELICISSIM. Desna stran napisa manjka, 
ker je odbit velik del kamena na napisni strani. 

Na Kužjanih pri Družinski Vasi, v fari Šmarjeti blizu Novega 
Mesta na Dolenjskem, je meseca oktobra tega leta asistent kranjskega 
deželnega muzeja gosp. F. Schulz na stroške deželnega odbora prekopal 
tri gomile, katerih je bila jedna 3'6sm visoka in 16-5 w široka. Nakopal 
je mnogo znamenitih prazgodovinskih starin, s katerimi se pomnoži že 
itak lepa šmarjetska zbirka v muzeju, in sicer: iz brona 11 lepih na- 
nožnic, katerih jedna je okrašena z ovnovimi glavami, 8 naročnic, dve 
s kačjimi glavami na konceh, 8 obročkov, 2 vrtelasta, 12 fibul iz brona 
in I fibulo iz višnjevega stekla, i bronasto veliko otlo navratnico, ki 
ima v premeru 22*5 cm, i lasno iglo, i okrasek za lase, 3 pašne skle- 
pance, 10 malih okrasnin iz brona, i veliko čelado iz brona z dvema 
grebenoma, dve bronasti situli s krožnimi okraski, 3 Železne sekire, 5 
sulic in 2 noža, veliko jagod iz barvanega stekla in iz jantarja, nekoliko 
skled, črnih žar, med katerimi je jedna zelo velika in dobro ohranjena, 
ter rudečo vazo iz Este, občrtano z grafitom. V gomili se je našla tudi 
železna Žlindra, kar dokazuje, da so ondotni prebivalci topili železo in 
orožje izdelovali doma. A. K. 



— 184 — 

Simoma Roktča sMrka mahov s /. 1871. Ugodno naključje mi 
je naklonilo znamenit herbarij pokojnega prirodoslovca Simona Robiča. 
Pri svojih nečačkih sem opazil nekoč nenavadno igračo, ki sem jo takoj 
hlastno zasegel, dobro, da še nepokvarjeno. Bila je to poprečno polo- 
vična folioknjiga s platnenim hrbtiščem, ob sprednjem robu opremljena 
s trakovi. Razveselil sem se, ko sem zagledal njeno vsebino — mahove 
— 103 so — nabrane od marljive roke Robičeve. Kako je zašla med 
otroke ta dragocenost? Pozvedel sem, da jim jo je prinesla neka sorod- 
nica rajne Robičeve svekrve. Poslednja je bila dobila to stvar v zapuščini 
svojega soproga nekdanjega deželn^a poslanca Luke Robiča, kate> 
remu je podaril omenjeni herbarij brat Simon v spomin. Oglejmo si vsaj 
površno to zbirko! Na prvi strani stoji napis: »Mahovi | nabral Simon 
Robič duhovnik | na | Viševku | 1871.C Na prvega lista drugi 
strani je zabeležena ista kitica iz Tiedgejeve Uranije, ki jo je Simon 
Robič pozneje postavil na čelo svojemu spisu: »Kranjski mahov ic, 
objavljenem v petih sešitkih »Izvestij muzejskega društva« leta 1893. 
Zbirka je navzlic svoji osemindvajsetletni starosti dobro ohranjena. Le 
malokje se je odločila kaka betvica od fino stisnjenih mahov. Na 
posamičnih listih herbarija so na prvi strani — druga stran je prazna — 
nalepljeni na višnjevkastih čmoobrobljenih listkih mahovi, večinoma po 
štirji na jedni stranL Pod vsakim listkom stoji ime dotičnega mahu. 
Herbarij se začenja s: Hepaticae. Jetrniki. Lebermoose, katerih je 
trinajst Za jetrniki so razvrščene tri: Sphagniae, gobnjaki, Torf- 
moose. Tretji najbogatejši del zbirke tvorijo: Bryinae, mahovi, 
Moose. Teh je 87. Konec herbarija se nahaja na jednajstih straneh v 
abecednem redu: »Razlaga imen in naznanilo krajev ter mest, 
kjer v tej zbirki imenovani mahovi rastejo.« Za vzgled, kako 
razlaga Robič imena mahov, navajam tu prvo in zadnjo točko njegovega 
spisa: »Amblystegium — grška beseda in sicer: amblys «= tumpast 
(stumpf) in steges = pokrivalo (Deckel); seri)ens — latinska beseda = 
si. plazeč. Raste na kamnih, na trohnelem lesu in na koreninah dreves 
poleg Šenčurja in Viševka. — Weisia; botanikaiju Weisu na čast ime- 
novana. Weisia viridula = si. zelenkasta. Poleg Viševka na večih mestih.« 
(Robič rabi dosledno napačno, od šenčurske duhovščine nekoč skovano 
obliko: >Viševekc namesto pravilne: »Olševek«.) Nahajališča mahov, 
navedenih v opisani zbirki, so: okolica Šenčurja, Olševka, Prebačevega, 
na Zaplati, v Kokri, pod Možanci poleg Olševka, na Nanosu, pri Volčji 
Jami na Nanosu in na ljubljanskem Mahu poleg Borovnice. — Opisani 
herbarij dobode kranjski deželni muzej. I. Vrhovnik. 

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Igabliaai. 



X 



IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 

ZA KRANJSKO. 



Anton Koblar. 





1 


L- 


-^»'jjjjj^r 


1 


1 








"^<*€5"#l«? 








v Lhihljsni t »99 








• H tiakanA. 











S: 



5f^l 



i 



et;M !-ir 



lil" 



Vsebina 6. seSItka. 



J. a: ^itio 



Mali zapiski. 




Muzejskega društva za Kranjsko. 



Letnik IX. 1899. Seiitek 6. 



Stara mestna hiša ^ub^anska. 

Spisal V. Steska. 

Mestna hiša je v najstarši ljubljanski dobi stala na Starem 
trgu. Sčasoma se je mesto razširilo in tedaj so prestavili tudi 
mestno hišo. Sezidali so jo na tem mestu, kjer stoji Še dan- 
danes. Zgodilo se je to 1. 1484. Ta hiša je stala do 5. aprila 
17 17. Tega leta so zgradili sedanjo mestno hišo, kateri je 
vložil temeljni kamen 16. aprila župan Jakob Erendler ali 
Herendler, trgovec. 

L Stara, 1. 1484. sezidana mestna hiša ni bilo veliko 
poslopje, vendar zanimivo in vredno, da si je ogledamo neko- 
liko bolj natančno. Sezidal jo je po Delničarjevem sporočilu 
Peter Bezlaj (Beslej), rodom Ljubljančan, ki je spisal tudi spis : 
Studium Architecturae civilis. ') Nekoliko o nji sporoča Val- 
vasor, nekoliko neznanec v rokopisu, shranjenem v semeniščni 
knjižnici. Rokopis je naslovljen : »CuriaLabacensis Urbis Metro- 
polis Duc. Camioliae. Angegeben und verfasst durch einen 
Treugesttnten Patrioten. Cum Facultate Superiorum. i68o.€ 

Valvasor (XI, str. 671) torej piše: »Das Rahthaus ist im 
J. 1484 aufgefahrt, und von dem kunstreichen Pinsel des be- 
riShmten Mahlers Antonio Gerici, wie es noch heutigstags zu 
sehen, ausgemahlt worden. Nebst diesem Gemahld vjou einem 
so beruffenem Meister, der es vollig verfertigt, sind auch zwey 
in Lebens - Grosse aus Stein geschnittene Bilder oder Statuen, 

*) Bibliotheca Labac. puhlica Coll. Carolini Nobilium. 

15 



— 186 — 

so den Adam und die Eva vorstellen sollen, von trefflicher 
Arbeit und nach denen Regeln der Kunst ausgebildet, so, dass 
sie ihren Meister loben und von seiner Kunst ein treffliches 
Muster darreichen. Von solchen Bildern ist in die Mauer, 
mitten in der H6he auf jedes Eck eines eingemauret. Diese 
Eva gibt dem gemeinen Mann und reisenden Handwercks- 
Gesellen das Wahr- oder Kennzeichen der Stadt Laybach, als 
welche man zu fragen pfleget, ob sie die alte Jungfrau bey 
dem Rahthause gekOsset.« 

Neznanec pa v svojem rokopisu opisuje mestno hišo: 
»Ta je na trgu, dvanajst korakov dolga, in sloni na dveh mo- 
gočnih podstavih, ima štiri okna v vrsti, je zunaj zelo umetno 
napresno slikana od Gerizi-ja, imenitnega slikarja. Nad zidcem 
vidiš dvanajst sibil, med dvema oknoma Pravico v krasnem 
oblačilu sedečo na prestolu, zraven nekoliko svetovalcev. Na 
obeh straneh vidiš sodbo, in sicer na prvi strani Salomonovo 
sodbo, na drugi strani vpodobljeno, kako obsodi perzijski kralj 
Kambiz krivičnega sodnika, kateremu snamejo živemu kožo s 
telesa in prevlečejo ž njo stol njegovemu sinu, ki naj bi se 
kot sodnik vedno spominjal, da mora pravično soditi. Na 
drugi strani so naslikane štiri čednosti: zmernost, previdnost, 
srčnost, modrost. V posvetovalni dvorani se vidijo poslednja 
sodba, nekaterih cesarjev in cesaric portreti in črtež ljubljan- 
skega mesta.« — O kipih pove isto, kar Valvasor. 

V teh dveh opisih se mi zdita dve stvari zanimivi, opis 
kipov Adama in Eve 2) in opis slik. 

I. Omenjena kipa sta še ohranjena. Novi svetovalnici ju 
najbrže niso pridejali, ampak shranili v kaki shrambi; pozneje 
so ju oddali muzeju. Ležala sta dalj časa v gimnazijskem po- 
slopju, sedaj pa počivata v kleti Rudolfinuma med drugimi 
kamenitimi ostanki. Oba kipa sta naravne velikosti in izkle- 
sana iz peščenca. Adam in Eva sta sedaj le še torso, ker je 
ohranjen skoro sam6 še trup. Oba sta gola z velikim listom. 

*) Skoro prav taka kipa se nahajata vzidana v stolnici šibeniški v 
Dalmaciji. 



— 187 — 

Adam ima sredi glave razčesane lase, ki padajo na zatilnik in 
rameni, vrat je dobro pogojen, tudi prša natančno vpodob- 
Ijena, obraz pa precej pokvarjen, nos oddrobljen, roke so 
odpadle, trup je čez bok predeljen, spodnja polovica ima samo 
desno nogo do kolena, leva je odbita. 

Eva nima glave; kiti visita čez rameni do boka. Noge 
od kolen naprej so odpadle. Rok nima; trup je masiven, 
poln, gladek. 

Kdo je kipa izklesal? Valvasor in neznanec ne omenjata 
umetnika. Vendar se je ohranilo kiparjevo ime. Dolničar ga 
omenja pišoč : > Joannes Lipez, Labacensis , ciarus sui aevi 
sculptor, floruit is circa annum 1484, quo vetus curia Labacen. 
in publico foro structa; sculpsit is statuas Adami et Evae, 
quae hodiedum prostant ad omnem artis peritiem, ut constat 
ex M. S. Registr. civitatis.« — Delo je torej izvršil domačin, 
Ljubljančan Janez Lipec. 

2. Neznani pisec omenja tudi Salomonovo in kambizovo 
sodbo. Take in podobne slike si našel tačas tudi drugje. Tizian 
je slikal istodobno v Vicenzi v mestni hiši Salomonovo sodbo. 
(Knachfuss: Tizian str. 27). Za nas je bolj zanimivo ime sli- 
karjevo. Valvasor ga imenuje Antonio Gerici, neznanec samo 
Gerizi. Kdo je ta? Naša zgodovina ga sicer nikjer ne omenja. 
Ali je bil Italijan? Mogoče. Ali je bil domačin? Radič (Letopis 
M. SI. 1880. str. 7) misli, da je bil domačin Jerič, ki je radi 
umetnosti poitalijanil svoje ime. Še tretja podmena bi se dala 
zagovarjati. Kaj, ko bi bil Gerrit Harlemski, ki se istoveti 
večkrat z Gherardom Davidom, znamenitim holandskim sli- 
karjem? Gerrit — Gerizi je kaj podobno, še bolj govori za to 
podmeno, da je še ohranjena slika Gherardova iste vsebine ali 
istega imena. 

Ta slikar je bil rojen v nekem mestu južne Holandije. 
L. 1483. je prišel v BrUgge. L. 1484. je postal mojster. L. 151 5. 
je prišel v Antwerpen in 1. 1 521. se je povrnil v Brtigge, kjer 
je umrl 1. 1523. Kje je bil med 1. 1508. do 1515. in potem 
do 1. 1 52 1., ni znano. Iz njegovih slik se da sklepati, da je 



— 188 — 

delal v Italiji. — Ali ni veijetno, da je na poti v Italijo prišel 
v Ljubljano in da je tu slikal Kambizovo sodbo, kakršno je 
preje slikal med 1. 1488 — 1498 za mestno hišo v Brtlggu? To 
ne bi bilo nič čudnega, saj se nahaja tudi na Koroškem v 
Gornji Beli (Ober - Vellach) imenitna altarna podoba »svete 
družine« Jana Schoreela. (Wurzbach Dr. Alfr. Geschichte der 
holland. Malerei str. 36 in 63.). 

Snov Kambizovi sodbi je posneta iz Herodotove zgodo- 
vine. Sisamen (Sisamnes) je podkupljen krivo sodil. Kralj 
Kambiz ga da živega odreti. S sneto kožo prevleče stol, kjer 
je sodil, in imenuje sina za sodnika, da bi ga stol spominjal 
očetove krivice in usode. Gherard je napravil dvoje slik. V 
pi-vi primejo v kraljevi pričujočnosti sodnika. V ozadju podaja 
na pragu mož sodniku vrečo denarja. Druga podoba kaže, 
kako izvršujejo sodbo. Na klopi privezanemu sodniku režeta 
na straneh rablja kožo s telesa. Obleka leži pod klopjo. V 
ozadju sodi sin na očetovem stolu. Znamenita je ta slika, ker 
se pojavlja v njenih oznamentih prvi sled renesance na Nizo- 
zemskem. 

Iz tega je razvidno, da govori za tega slikarja ime, snov 
in čas. Nemogoče torej ni, da smo imeli imenitno sliko slav- 
nega Nizozemca v Ljubljani, katero po pravici slavita Valvasor 
in neznanec. Gregor Dolničar pa imenuje te slike : »picturae 
illae celeberrimae et ab italis et alienigenis laudatissimae.« 

II. V rokopisu neznanega stavbenika ni brez zanimivosti 
načrt za novo ljubljansko mestno hišo. Napravil ga je, ker ni 
ugajal načrt gotske hiše sicer imenitnega arhitekta, holandskega 
kapucina. *) Neznanec sodi, naj bo hiša zidana v novem rene- 
sanskem slogu, zida naj se lepa stavba, ali pa nič; gradi se 
pa lahko več let, da bo le res kaj lepega. Njegov načrt kaže 
dvonadstropno hišo. Spodnji del zavzemajo arkade z desetimi 



■) Gregoriju Dolničarju je ugajal načrt. Piše namreč v svojih za- 
piskih : »Curia perantiqua — destruatur, et altior sit et sex porticus aedi- 
ficentur, prout facta est delineatio illa pulcherrima ab uno Holando.« 



— 189 — 

loki. Zgoraj je prav toliko oken, v i. nadstropju višja, v 
2. nižja okna. Sredi prvega nastropja je pomol. 

Okna naj bodo 9 do 10 čevljev visoka; nad vsakim 
oknom bodi doprsna podoba kakega starorimskega cesarja ali 
Marta iz Štuka. Mestni grb nosita dva genija iz marmorja. Na 
glavnih zidovih naj stojita kipa srčnosti in na levi čuječnosti, 
dalje kipa Adama in Eve, nazadnje kipi modrosti, pobožnosti, 
upanja in ljubezni. 

Pod mestnim grbom bodi dvoglavi orel rimskega cesar- 
stva, ali pa mestna ura, ki bodi kaj posebnega, kažoča s 
posebnim kazalom četrtinke, spremembe lune in drugo, kakor 
v imenitnih mestih. 

Nad vhodom bodi vklesano : Puhlica curate I Nato vstopiš 
v spodnjo dvorano in v obe stražnici na obeh straneh. V vseh 
sobanah naj bodo simbolične slike in napisi na pr.: Uner- 
schčflich ist die Kunst. — Die Richtschnur triiget nicht, Sie 
hat dn just Gericht. — Per ardua ad virtuteml — Lubricum 
curiae culmen. 

V veliki dvorani na stropu naj se naslika: Jazon na 
na slavnostnem vozu z 42. Argonavti, kot početnik mesta. 
Nad Jazonom bodi genij mesta, ki ga krona, in Fama, ki ga 
slavi. Krc^ voza letajo geniji kličoč: Vivat Emona! Zatem 
pride deset velikih okroglin s podobo (Modrosti) v spremstvu 
modrijanov : Pitagore, Platona, Sokrata, Evklida in dr. Napis : 
His regitur mundus. Na drugem koncu: Vera, držeč v desni 
križ, spodaj ob nogah razne ločine in brezverstvo. V tretjem 
kotu pravica z mečem in tehtnico, pod nogami sleparstvo. V 
četrtem kotu, Bellona, boginja boja. Med temi bodi šest enako 
velikih podob, predstavljajočih : Slogo, stavbarstvo, delo, obil- 
nost, obrt, zdravje. Pod nebom na zidcu štiri podolgaste slike, 
uprizarjajoče štiri letne čase. 

Potem pride štirinajst ščitov s simboličnimi podobami in 
raznimi reki, med katerimi sta samo dva slovenska.*) 



*) Glej Izvestja Muz. dr. 1898. str. 219. 



— 190 — 

Med vhodom v posvetovalnico naj stoji napis: D. O. M. 
Ad consulendum publicae Saluti curiam hanc seu Sedem ju- 
stitiae S. P. Q. L. fieri curavit. Anno recup. salutis i6 . . 

Nad vhodom v sodno dvorano naj bi bilo napisano ime 
vladarja in župana, živečega ob zidanju te hiše. 

Na hodišču sredina stropu bodi Emona, na desni črtež 
starega mesta, na levi novega mesta; nasproti mestni grb s 
štirimi geniji, okrog grbi vseh mest, ki imajo središče v Ljub- 
ljani, torej : Kranj, Novomesto itd. Pod temi so završčene štiri 
reke: Sava, Ljubljanica, Krka in Bistrica. 

Na steni desne strani proti posvetovalnici naj se nasli- 
kajo tri velike podobe: Razdejanje Emone po Atili; napad 
Turkov I. 1472., ko so se utaborili pri sv. Krištofu in na 
Poljanah, a morali oditi; obleganje Ljubljane 1. 1447., ko so 
jo Celjani z vojvodo Albrehtom zastonj obkolili. 

Drugo stran naj kras^ zopet tri podobe: Otokar, ki je 
zavladal na Kranjskem 1. 1269.; prepir med osmo in petnajsto 
legijo, ki sta se sprli 1. 16. po Kr. in ju je pomiril Junius 
Blaesus; rabuka 1. 1645. med meščani in Ferarovci. 

Poleg teh naj se postavijo grbi in deloma portreti vseh 
dosedanjih županov in sodnikov. 

V posvetovalnici bodi podoba svetd in na okrog šest 
svetovalcev, okoli pa portreti vladarjev, ki so potrdili privile- 
gije, I. Henrika, ki je podaril privilegije 1. 1 3 20, 2. Leopolda 
1370, 3. Ernesta 141 8, 4. Friderika 1. 1485 in 1488, 5. Ma- 
ksimiljana 1494, 1504, 1511, 1 513 (7 privilegijev), 6. Ferdi- 
nanda I. 1521, 7. Leopolda 1535, 8. Matije, 9. Ferdinanda II., 
10. Ferdinanda III., ii. Leopolda I. 

V sodni dvorani bodi slika : Pravica z mečem in tehtnico, 
krog nje pa slika poslednje sodbe, vesti, previdnosti, usmilje- 
nosti, državljanskega prava, preudarnosti na želvi in z vajeti v 
rokah, Salomonove sodbe in Palade. 

V drugem nadstropju naj bodo štiri sobe: davčna, 
finančna, stavbna, registratuma, vse s simbolnimi slikami. 



— 191 — 

Zadaj v oddelku proti gradu je občinska posvetovalnica 
(Rathsstuben der Gemein), stanovanje za strežnika in registatorja. 

V posvetovalnici naj se nahajajo slike: Cicerona kot 
najboljšega govornika, Publija Sillija, rimskega načelnika in 
ustanovnika kolonije Emonske, Komoda, oblastnika ob cesarju 
Avreliju, Narza, ki je po Atili razdejano mesto ob Justinija- 
novem času zopet pozidal, Virginija, ki je z umorom rešil 
čast svoje hčere. 

Taka bi bila mestna hiša, ko bi se bili držali tega načrta ; 
bila bi pravi muzej. Slabo denarno stanje je preprečilo izvršitev 
tako bogato zasnovanega načrta. 



Gradovi in gradišča v brezoviSici fari. 

Spisal J. Novak. 

Brezoviška fara ni imela in nima močno utrjenih gradov. 
Zakaj ne? Najhujši sovražniki kranjske dežele so bili Turki. 
Da so se naši predniki uspešno upirali krvolokom, so sezidali 
mnogo močno utrjenih gradov po deželi, kamor so okoličani 
pribežali ob času turške sile. Brezovičanje pa so imeli tako 
pribežališče v Ljubljani. Ernest Železni je poslal iz Bolcana v 
soboto po sv. Rešnjem Telesu 141 6. 1. deželnemu glavarju 
Urhu Šenku Ostrviškemu ukaz, da naj Ljubljančanje nemudoma 
napravijo nasipe in okope okoli mesta ter naj obzidje bolje 
utrdijo in popravijo; ob jednem pa naj glavar zahteva od 
samostanov, farnih predstojnikov in drugih, da ti svojim ljudem 
zapovedo, meščanom pomagati, apno in pesek voziti, kopati itd.*) 
Cesar Friderik IV. je pa zapovedal iz Gradca dne 27. janu- 
varja 1478. 1. prebivalcem štiri milje okoli Ljubljane stanujočim, 
da naj pomagajo meščanom zgraditi obzidje ob Ljubljanici, 
zato pa smejo ob času turške sile pribežati v utrjeno mesto.*) 
In zopet so morali okoličani, i miljo od Ljubljane stanujoči, 



• *) Letopis >Mat. Slov.« 1871, str. 13. — ') Dimitz, Gesch. Krains, 
I. str. 289. 



— 192 — 

1543- I- delati po tri dni tlako, da so napravili baštijo na 
ljubljanskem gradu pri vicedomskem stolpu. ") Ker so toraj 
Brezovičanje imeli dolžnost, mestno obzidje popravljati, pol^ 
tega pa tudi pravico, v sili v mesto pribežati, zato jim pač ni 
bilo treba doma trdno zidanih gradov. Toda brez gradov pa 
brezoviška fara le ni bila. 

1. KuSlJanov grad. 

Na levi strani državne ceste pod Plešivico je gradič, 
katerega ljudstvo nazivlje Kušljanov grad. Ta grad je 
srednje veliko jednonadstropno poslopje, obdano s precej visoko 
zidano ograjo in je sedaj lastnina g. Feliska Rhee pl. Oistelletto. 
Valvasor*) imenuje ta grad »Sablata«, to je Zablata. Tako se 
je po bližnjem Barju ali blatu imenoval grad, in gotovo je bil 
tačas svet okoli gradu še ves močviren in blaten. Sedanje ime 
»Kušljanov grad« pa mu je ljudstvo nadelo po poznejših po- 
sestnikih tega gradu, namreč po Kuschlanih. Po nemško se 
grad že od nekdaj imenuje »Moosthal.« Grad je v prav skritem 
kraju, tako, da ga mnogo popotnikov, ki hodijo px) državni 
cesti proti Vrhniki, niti ne opazi. Stoji namreč na zahodni 
strani gričev Plešivice in Velike strani ter približno i km od 
državne ceste, ozir. železnice. Njegovo lego in okolico nam 
opisuje Valvasor tak o-le : »Ta grad je popolnoma z močvirjem 
obdan. Pri gradu je prijazen hribec, na katerem je prijeten 
gozdič. Tudi prav blizu gradii je svet nekoliko vzvišen, na 
katerem je precej lepega polja. H gradu Je mogoče le od 
jedne strani dospeti, kajti od vseh drugih stranij je dohod vsled 
močvirja nemogoč in še na tej jedini poti je dvoje ali troje 
mostov, brez katerih bi bilo tudi od te strani nemogoče, do- 
speti do gradu. Okoli gradu je tudi mnogo vretij. Na tem kraju 
se vsako jesen in pomlad ustavljajo žrjavi, katerih mnogo polovijo.« 

Že zgoraj smo omenili, da je poslopje le srednje veliko; 
a v njem je pa več prav lepih prostorov, le da so sedaj vsi 
popolnoma prazni ; tudi prej že več let niso bivali pravi gospo- 

•) Valvasor, Ehre, XI, str. 666. — *) Ib. str. 382. 



— 193 — 

darji v njem, temveč le najemniki in pristavniki. Mnogo škode 
na zidovju samem pa je napravil velikonočni potres 1 89 5. leta. 

V tem gradu je bita v minolih časih tudi kapelica, po- 
svečena sv. Trojici, katere pa sedaj ni več. Nekdanji graščaki 
so imeli tu tudi svoje duhovnike, grajske kapelane. Znana sta 
nam dva, namreč: Matija Kummer, ki je v farnih maticah 
omenjen 28. marca I7S6. 1., in Mihael Ferdinand Goijup, ka- 
terega najdemo prvič vpisan^a dne 5. februvarja 1757. 1. 
Bival je v tem gradu nad 50 let in je tudi tu umrl dnč 
5. a^usta 1807.1., star 79 let. Kateri grajski kapelam so bili 
tu pred ustanovitvijo fare, se ne da določiti. Za Gorjupom pa 
ni bilo nikogar več. Nekaj časa je v tem gradu stanoval tudi 
prvi brezoviški vikarij, ker župnišče še ni bilo dodelano. 

Kdaj je bil ta grad sezidan, se ne ve; skoraj gotovo so 
ga zgradili Se -le po 1453. 1., kajti tega leta je Se Nikolaj 
Lu^er dajal v fevd desetino po Brezovici, Vnanjih in No- 
tranjih Goricah ter na Plešivici«), torej po vseh onih vaseh, ki 
so pozneje spadale h Kušljanovemu gradu. Tudi o nekdanjih 
posestnikih ne vemo dosti druzega, kakor njih imena, katera 
nam je ohranil slavni Valvasor«). Kot prve posestnike omenja 
Valvasor gospode Mauritsche, od katerih je prešel grad v last 
gospodom Gallen, ki so ga pa prodali zopet Mauritschem, in 
ti zopet gospodom Gallen. Za temi pa so postali lastniki 
gradu baroni Kuschlani. Od kod je prišla ta rodbina, nisem 
mogel dognati. Dobil sem, da je bil Gašpar Kuschfan 165 1. 1. 
pri poklanjanju v Ljubljani ob prihodu Ferdinanda IV. ^) in da 
je bil Ivan Viljem baron Kuschlan od 1691. do 17 14. 1. 
stotnik Uskokov v Zumberku.^) Verojetno je, da je bil prej 
imenovani Gašpar Kuschlan lastnik tega gradu. Določno se 
vč pa le za naslednje posestnike: Prvi je bil Ivan Adam 
baron Kuschlan. Kolikor moremo sklepati iz farnih matic sv. 
Petra v Ljubljani, je bil tu že 1663. 1., kajti dne 28. junija i. L 



*) Gl. Mitth. d. Mus. Ver., 1891. — •) Valvasor, Ehre, XI, 382. - ') 
Dimitz, Gesch. Krains, III. 427. — •) Schumi, Archiv, II. Bd, 207. 

16 



— 194 — 

mu je bil rojen prvi otrok v tem -gradu, namreč deklica Ma- 
rija. Potem pa se mu je rodilo do 1680. 1. še 8 otrok, namreč 
6 dečkov in 2 deklici. Jeden od teh je bil pozneje kanonik 
in župnik v Ljubljani, drugi Rudolf baron Kuschlan pa 58. 
opat cistercijskega samostana v Kostanjevici.^) Po smrti Ivana 
Adama barona Kuschlana je nekaj časa gospodarila v gradu 
nj^ova udova Marija Konštancija, roj. Schlangenburg. Njej pa 
je sledil v gospodarstvu Ivana Adama najstareji sin, Jošt Jožef 
Kuschlan, ki se je rodil 14. marca 1667. 1. Za tem je nastopil 
gospodarstvo Karol Veliki Valentin bar. Kuschlan, na -to pa 
Karol Vel. Jožef baron Kuschlan, kateri je bil rojen 8. nov. 
1745. 1. in je umrl 15. jan. 1809. L, star 63 let. Ta pa je 
prepustil gospodarstvo menda 1806. 1. Juriju Ivanu Nep. bar. 
Kuschlanu. Potom zakona pa je prišel grad v last Ani Karo- 
lini pl. Gasparini, roj. baronici Kuschlan (v deželni deski je 
datum 6. febr. 1826. L), ki se je omožila z Bernardom vitezom 
Gasparini-jem^<^). Imenovana gospa je pa že dne 6. avg. 1828. 1. 
umrla v 36. letu in počiva na pokopališču v Notranjih Go- 
ricah, kjer hrani spomin nanjo kamenita, v cerkveni zid vzi- 
dana plošča. Pa tudi mej ljudstvom v Notranjih Goricah in 
na Plešivici se je gospa ohranila v blagem spominu kot velika 
dobrotnica stradajočih ob času lakote 1817. 1. Zato pa je 
postal lastnik gradu (dež. deska: 26. apr. 1831. 1.) Bernard 
(v dež. deski menda Friderik) vitez Gasparini. Pa čez nekaj 
let je prišel grad zopet v last rodbini Kuschlan (dež. deska: 
22. nov. 1 861.), namreč Gabrijeli in Izabeli baronici Kuschlan 
in Aleksandru bar. Kuschlanu. Toda vsled ženitve je dobil 
grad zopet druzega lastnika, (dež. deska: 14. okt. 1866.), 
namreč sedanjega blag. g. Feliksa Rhea pl. Castelleto, kateri 
se je kot c. in kr. nadporočnik poročil dnč ii. okt. 1868. 1. 
z blag. g. Izabelo baronico Kuschlan. Nekako zadnjih 50—60 
let je imel grad tudi več najemnikov in so se najbrže ob tem 
času porazgubile vse grajske listine. 

•) Mitth. des hist. Ver. 1855, str. 77. — ") Imenovani je bil »Herr 
zu Moosthal und Mannsburg«. (Poroč. knj. 31. sept. 1830.) 



— 195 — 

Ob svojem času je bilo pri tam gradu tudi zelo veliko 
zemljišča. Sedanji lastnik je pa 1874. 1. prodal 3 kmetije, 
obsegajoče nad 130 oralov sveta, posestnikom v Notranjih 
Goricah in na Plešivici za več kot 20.000 gld. S tem korakom 
je kmetovalcem pripomogel do večj^a blagostanja"). Pri gradu 
je ostalo potem le še 205 oralov sveta, kater^a pa sedaj 
lastnik tudi kosoma razprodaja. 

2. Lukovee. 

Nekako 10 im od Ljubljane proti Vrhniki na severni 
strani tržaške ceste opaziš na hribcu nad neko novo vilo, ki 
ima prekrasno lego, razvaline nekdanjega Lukov ca. Sedaj 
stoji od starega gradu le še nekaj zapuščenih zidov, ki glasno 
oznanjujejo minljivost vsega posvetnega. Ime Lukovee, nemško 
Lukowitz, izvaja Valvasor ' 2) iz besede >lukati = spdhen, gucken«; 
torej Lukavec bi značilo gradič, ki luka izmej hribov po barju. 
>Luk« pomenja pa tudi močvirje ali močvirni kraj ^•); Lukavec 
bi bil dobil po tej razlagi svoje ime od močvirja. 

Ta gradič leži na prav lepem kraju. Na severu se raz- 
prostira že večkrat omenjeno brezoviško hribovje, na jugu pa 
se širi prostrano barje. Ob Valvasorjevem času je imel ta 
grad le malo polja, mnogo pa je imel lepih travnikov, kateri 
so bili večinoma pod vodo, kakor sploh vsa barska kotlina. 

Pri opisovanju Lukovca pripoveduje Valvasor veselo do- 
godbico, ki se je vršila nekje v bližini tega gradu. V jedni 
bližnjih vasij — tako pripoveduje — je bila pijančevanju zelo 
udana kmetica. Njen mož je na noben način ni mogel od 
tega odvaditi. Ko je pa neko zimo v Ljubljani prenočeval, 
gledal je zvečer igro o raju, katero so predstavljali dijaki. Mej 
drugimi podobami je videl tudi dva dijaka, ki sta predstavljala 
hudiča. Po končani igri je šel k mesarju, kjer je prenočeval, 
pa tje je prišel tudi jeden onih dveh dijakov. Po daljšem raz- 
govarjanju ponudi kmet dijaku precejšno napojnino, ako mu 



") Farna kron. str. 18. — ") Valvasor, XI, str. 351. — ") Po be- 
sedah pok. prof. Vidmarja. 



— 196 — 

hoče o priliki nekoliko pomagati. Dijak mu ' obljubi. Ko je 
šla nekega praznika kmetica zopet v gostilno in je mož vedel, 
da je pred polunočjo gotovo ne bode domov, gre hitro v 
mesto po onega dijaka, kateremu po poti razloK, čemu ga 
potrebuje in kam naj se ^dje. Nato gre kmet v gostilno pK) 
svojo ženo. Spravi jo proti domu ter ji mej potjo očita, kako 
sramoto mu dela s svojim pijančevanjem, in da bode sebe in 
njega spravila na beraško palico. Pripoveduje ji tudi, da se 
je sešel z nekim dijakom, ki ga je naučil, kako je mogoče 
to slabost odpraviti s pomočjo dvanajsterih hudičev. Žena t^a 
seveda ni hotela verjeti, ter je rekla, da naj le nad njo po- 
skusi, pa bode videl, da je bil osleparjen. Mož se jame na- 
videzno izgovarjati, da je že skoro pozabil besede, ki se morajo 
izgovarjati, kadar se kličejo hudiči, potem pa koraka molče 
poleg svoje žene. Ko pa se približata grmovju, kjer je bil 
skrit našemljeni dijak, mahoma mož pretrga tihoto, rekoč: 
»Vendar sem se spomnil jednega imena onih dvanajsterih 
hudičev.« Začrta nekaj krogov, dela čudne obraze in mrmra 
nerazumljive besede, k sklepu pa pristavi : »Pridi, hudič, po 
mojo pijano babo I« Komaj je kmet to izgovoril, že je začel 
iz grmovja lezti hudič, ki je skočil k pijani kmetici, katero je 
s suknarsko ščetjo tako neusmiljeno odrgnil po obrazu, da je 
bila komaj človeku podobna. Mož pa jo je mej tem, kakor 
bi se bil tudi sam zbal hudiča, pobrisal proti domu. Opraskana 
žena je bila ozdravljena. Odslej je le to premišljevala, kako bi 
jo dvanajstero hudičev zdelalo, ako bi še nadalje pijančevala, 
ker je bil že jeden tako hud. 

Tudi o tem gradu ne vemo, kdaj je bil sezidan^ gotovo 
pa je stal že za časa turških napadov. Pripoveduje se, da so 
Turki ob nekem napadu na Kranjsko na tem gradu vse po- 
morili. Kadar je prišel Turek v deželo, so na Lukovcu vse 
dragocenosti poskrili, živež in druge potrebne stvari so pa na 
čolnih prepeljali v Bistro, pa tudi ljudje, kar jih je bilo v gradu, 
so tam zavetja iskali. Ob istem času se je baje lahko še prav 
do Podlukovca vozilo s čolni. Nekoč pa jih Turki prebite. 



— 197 — 

Predno se je mogla grajska gospoda umakniti v varno zavetje, 
pridrli so Ijuti krvoloki in od prvega do zadnjega vse po- 
morili. '*) 

Valvasor") nam pač našteva nekdanje posestnike tega 
gradu, toda dosti več nam pa tudi ne pove. Prve posestnike 
imenuje grofe Barbo. Od teh je prešel Lukovec po ženitvi 
na gospode Gallen in na isti način na gospoda Refiingerja. 
Vdova Katarina Reffinger, rojena baronica Gallen, pa se je 
omožila z Wolfom Avguštinom Busethom "), ki je že imel grad 
Turen pri Radečah. '') Sama je kupila okoli 1687. 1. grad Gerbin 
pri Litiji ^«), grad Lukovec je pa prodala. O njenem drugem 
možu, Wolfu Avguštinu Busethu, pripoveduje Valvasor, da je 
v dvoboju prebodel okoli 1680. 1. v Krškem Frančiška Mihaela 
pl. Žara (ali Sara), ki je bil zadnji svojega rodu. '•) Od zgoraj 
imenovane Katarine je kupil Lukovec Ivan Jakob Bosio, kateri 
je bil še o Valvasorjevem času posestnik tega gradu. Jeden iz 
te rodbine, namreč Ivan Jernej Bosio, je bil od 1670. do 1672. 1. 
mestni sodnik in od 1676. do 1678. 1. mestni župan ljub- 
ljanski. «•) Neki Bosio je v 17. stoletju zalagal deželne stanove 
kranjske z laškim blagom, 'i) Mogoče, da je bil isti tudi po- 
sestnik tega gradu. Neznano pa je, kako je prešel potem grad 
v last Žigi Jožefu Lukančič-u, katerega najdemo zapisanega v 
farnih maticah v letih 1703 do 1708. Ta je imel za soprogo 
Ano Rozino Jožefo rojeno baronico Valvasor iz Medije, 
Belnika in Zavrha. >>) Naslednji posestnik je bil Frančišek 
Anton pl. Schmidthoffen, ki je nosil naslov »inclitae provinciae 
Carnioliae Assesor, Dominus in Treflfen et Lukovizt in kateri 
se nahaja v farnih maticah od 1 731. do 1736. 1. Jeden te 
rodbine, Frančišek Jakob pl. Schmidthoffen, leži pokopan v 
farni cerkvi na Brezovici. Posestniki z Lukovca so imeli v 
farni cerkvi svoj žrh. Kamenita plošča, ki je istega pokrivala, 



") Povedal Janez Čuden, po domače Pavletovec. — '*) Valvasor XI, 
str. 353. — ") Valvasor, XI, str. 353- - *') L. c. XI, str. 583. — ") L. c. XI, 
,83. — It) L. C. XI, str. 242. — w) L. C. XI, str. 704. — «') Schumi, 
Archiv, II. zv., str. 301, 145, 147. — ") Farne matice. 



— 198 — 

se je še ohranila in je sedaj v prezbiteriju na evangeljski strani 
pod prižnico. Ker je na istem mestu nekaj klopij, se je le 
malo vidi izpod njih. Gorenji konec plošče je že odbit in grba 
je le še dobra polovica. Vender se tudi iz te polovice da 
spoznati, kakšen grb je bil. Preko ščita je od desnega zgor- 
njega ogla do levega spodnjega začrtana ozka proga, v kateri 
so tri zvezde. Ostali ščit delita od vrha navzdol in od leve 
na desno potegnjeni črti v štiri dele. Zgornje levo in spodnje 
desno polje imata jednoglavega orla ; zgornje desno in spodnje 
levo pa imata po tri navpične črte. Ta grb je popolnoma 
jednak onemu, kojega ima Valvasor v svoji zbirki grbov*') 
pri plemeniti rodbini Kovačičev. Schmidthoffeni so namreč 
ponemčeni Kovačiči, domd iz Vipave. Andrej Kovačič se je 
odlikoval za časa beneških vojn. **) 

Od rodbine Schmidthoffen je Lukovec prešel potom ie- 
nitve v last grofu Ivanu Nep. Raspu, kateri se je poročil z 
Barbaro grofico Schmidthoffen. Oba sta umrla v Ljubljani, a 
pokopana sta bila na Brezovici, in sicer prvi dn^ 26. maja 
1802. 1., druga pa dnd 28. avg. 1801. L") Za temi je postal 
gospodar kriški baron Jožef Žiga grof Thurn in Valsassina, ki 
je imel tudi krumperški grad pri Dobu. Anton grof Thurn je 
bil od 1775. 1. imetelj kranjskega polka št. 43.**) Pripoveduje 
se, da so mladeniči, ki so želeli se oprostiti vojaščine, šli 
služit na Lukovec ali na Krumperk. Po smrti Jožefa Žige je 
podedovala Lukovec njegova sestra Barbara, omožena baronica 
pl. Rechbach. Ti zadnji posestniki, ki so bili ob jednem last- 
niki Krumperka, so večinoma le tam stanovali, na Lukovcu 
so imeli v tekočem stoletju le svoje oskrbnike, kateri so, kakor 
skoro vedno, le slabo skrbeli za grad. Posebno slabe oskrb- 
nike je morala imeti baronica Barbara pl. Rechbach, ker je 
ob njenem času začel grad že razpadati. Prodala ga je 
pozneje Ljubljančanu Smrekarju. Ta pa si je sezidal Podsmreko 
v dobrovski fari drugo stanovanje, kjer je pa kmalu potem 

■*) Valvasor, XI, str. 117. — ") »Izvestja Muz. društva« 1899, str. 110. 
— «^) Mrtvaška knji^ brezoviška. — *«) Dimitz, Gesch. Kr. IV. str. 164. 



— 199 — 

umrl in Lukovec volil neki Trojkarjevi hčeri. Od te ga je 
kupil 4. jun. 1870. 1. ljubljanski hotelir Luka Tavčar. O tem 
pripoveduje farna kronika *7), da je začel jako marljivo s svo- 
jimi ljudmi obdelavati svet, včasih še celo v praznikih. Potem 
je postal lastnik Lukovca, oziroma razvalinam pripadajočega zem- 
ljišča, ljubljanski trgovec F. M. Schmitt. 

Od nekdanjega gradu stoji sedaj le še nekaj zidov. Imel 
je grad jedno nadstropje. V severnem koncu, ki deloma še 
sedaj stoji, je bila kapela, v kateri se še poznajo na desni in 
levi po dve plitvi dolbini za podobe. V oltarju je bila podoba 
zamorske Matere Božje, in sicer, kakor nekateri trdijo, prav 
ista, ki visi sedaj v ljubljanski frančiškanski cerkvi na listni 
strani blizo vrat. Nekdaj pa je bila mesto te 18 palcev visoka 
bronasta podoba , naročena iz Čenstohove. *^) V kapeli so 
bile na vsaki strani po 3 klopi. Nekateri tudi trdijo, da so i 
tu imeli svojega grajskega kapelana; toda v farnih maticah ni 
o tem nikakega sledu. 

GradiSča. 

Tudi nekaj gradišč je v fari,' o katerih vemo sicer še 
mnogo manj, kakor o gradovih, vender jih ne smemo prezreti. 
Ze v prazgodovinskih časih je stalo gradišče na hribu za vasjo 
Logom, tam, kjer je sedaj podružnica sv. Janeza Krstnika, 
Okoli cerkve se dobro pozna dvojni nasip, ki se vleče precej 
daleč na vzhodno stran. *») Dalje je moralo prazgodovinsko 
gradišče stati tudi na Kopavniku, kakor misli g. prof. S. Rutar.»<>) 
Pod Kamnom pri Vnanjih Goricah imenuje ljudstvo neki kraj 
»Gradišče« in »Turške šance«. Tudi nad Gršakovim kozolcem 
je baje gradišče. 

S časom se bodo morebiti pri Brezovici našli tudi rimski 
grobovi. Na Logu pri Vrbičevi hiši stoji korito iz podpeškega 
kamna, ki je bilo nekdaj brezdvojbeno rimski sarkofag. Dolgo 
je i'S$m, široko 055»/, globoko o 'jo m, a rob njegov je 
debel 013 m,^^) Kje in kdaj se je našel, ne vemo. 



*') Farna kron. str. 17 — ") Povedal Iv. Čuden, po domače Pav- 
letovec. — «>) Izvestja, 1894, str. i6i. — »») »») L. c. 



\ 



— 200 — 

Regesti listin boštanjsl^ega arhiva. 

Spisal A. Koblar. 

Grad Boštanj (Weissenstein) na Dolenjskem je imel lep 
arhiv. Stare, znamenite listine, zadevajoče zgodovino slavne 
obitelji grofov Blagajev, so se lansko leto odstopile nekemu 
arhivu v Budapešti. V boštanjskem arhivu ostale, a za slo- 
vensko zgodovino vender še precej važne listine je pa letos 
na prošnjo visokega kranjskega deželnega odbora lastnica bo- 
štanjskega gradii, gospa Matilda grofinja Blagaj, velikodušno 
podarila arhivu v muzeju Rudolfinu v Ljubljani. Izvirnih perga- 
mentskih listin je 72 in od njih sem napravil nastopne regeste. 
Na dnu nekega starega predala sem našel pri sortiranju arhiva 
v Boštanju tudi tu uvrščeni zveženj listin iz 14. in 15. stoletja, 
ki osvetljujejo zgodovino goriških in isterskih gradov in obitelji 
Novograjcev (von Neuhaus). Prav v teh listinah je mnogo 
podatkov, kateri bodo zelo zanimali zgodovinarje. 

IJ02, 22, oktobra, Gorica. 

Notarski akt, s katerim Facina iz Milj (de Mugla) postavi 
Bertolda, imenovanega Golden, krojača goriških grofov, kot 
prokuratorja v pravdi zaradi iztirjanja dveh mark denarijev v 
novih oglejskih novcih, katere mu je dolžan Hugo, sin Rodulfov 
iz Kormina (de Cormono), oz. Marcurio, sin pok. Bernarda iz 
Moše (de Mossa), vsled dolžnega pisma, napisanega od Otolina 
iz Kopra (de JustinopoUi) vpričo Carstmana, goriškega mest- 
nega načelnika (castaldio in Goricia). — (Izvirna pergam. listina.) 

ijoj, ip. septembra, v vasi Alber, 

Notarski akt, spisan od ces. notarja Henrika de Orzono, 
pričajoč, da je goriški grof Albert v navzočnosti obeh vojnikov 
(milites) Henrika, goriškega kamomika, in Pankracija ter gro- 
fovskega nadkuharja (speysarius) Ivana iz Traburga, Woxalga 
iz Novega Grada, Ruodigerja iz Vipave (de Wipaco), župnika 
Petra iz Lavanta (de Lawant) in notarja goriškega grofa, Kon- 
rada iz Svinca (de Eberstayn), podelil Leonardu iz Nov^a 
Grada (de Castro nouo) v fevd nastopna zemljišča: eno zem- 



— 201 — 

Ijisče pri Novem Gradu, kjer sedi Leonard sam, eno v vasi 
Tominje (Tomignach), štiri v vasi Buč (Votzdorf), katera je 
nekdaj imel omenjenega Leonarda oče Vuoxalcus imenovan 
Otzman, tri zemljišča v vasi Brezovici (Brezowiz), katera je 
imela kot fevd Reyza, pokojna mati Leonardova. Na listino 
je notar na grofovo povelje privezal pečat goriškega grofa 
Alberta. — (Izvirna pergam. listina ; visi še precej dobro ohra- 
njeni veliki pečat grofa Alberta, v sredi je grof upodobljen na 
konju in ob robu je napis.) 

/705, /5. februvarja, na goriškem trgu. 

Henrik, sin pok. Mike iz Gorice, je dal Renaldinu iz 
Št. Lovrenca, florenškega okraja, vinograd v gori »Godouuardi« 
za prejete 4 marke oglejskih solidov in 8 orn dobre rabulje 
(8 vmas bone rabiole) ; pogodbo je spisal notar Adam imenovan 
Astulfus iz Čevdada. — (Izv. perg. listina.) 

ijio, 12, maja, v goriškem gradu, 

Henrik, grof goriški in tirolski, odvetnik oglejske, tri- 
dentske in briksenske cerkve, vrhovni glavar (capitaneus gene- 
ralis) vsega Furlanskega, da Frankonu in njegovim dedičem v 
fevd posestvo (curiam et sedimen) s poljem in vinogradi v 
Nttrenbergu (Niirenberch). Priče: grofovski dvomi predstojnik 
(magister curie nostre) Gerold, Vrytzlin iz Svinca (de Eber- 
stain), Peter, imenovan Gotznamen, oficijal Reschlin (tunc 
oHicialis Goricie), Vihard (Wychardus), bratranec Vinterjev 
(nepos Wintheri) iz Novega Grada (de nouo Castro), Peter, 
župnik iz Lavanta (de Lawant) in Lippo iz Gorice. Grof 
Henrik je na listino privezal svoj pečat. — (Izv. perg. listina; 
pečat je odtrgan.) 

1J12, 14. maja, Gorica. 

Henrik, grof goiiški in tirolski itd., da tri stavbišča 
(areas) in I vrt v mestu Gorici, namreč prostor z vrtom, ležeč 
na trgu (in foro Goricie) poleg Frankove hiše, na katerega je 
resigniral Veruher, sin pok. kovača Marchorda, dalje prostor 
na omenjenem trgu, ležeč poleg hiše Črnogojeve (Zernogoy) 

17 



— 202 — 

in pri vrtu krznarja Urha, katerega je pustil omenjeni Urh, 
in prostor, na katerega je resignirala Margareta, udova po po- 
kojnem Rudgerju (Ruedgeri), služabniku grofovega vojnika 
Henrika, v fevd Franku, bratrancu pok. Taste, s pravicami, 
kakršne imajo drugi goriški meščani, tako da bodo ta stav- 
bi^^ča s hišami, ki se bodo na njih sezidala, prosta vsega davka ; 
zato pa mora Frank sezidati grofu pri svoji hiši nad mestnimi 
vrati (supcr portam muti fori Goric.) stolp, ki bo imel tri 
stene in ho tri nadstropja visok (quod Teotonice dicitur dre\v 
gaden) ter tak6 narejen, da bodo čuvaji lahko hodili na vrh 
in gori stali. Na listino je grof Henrik obesil svoj pečat. 
Priče so bili : Frančišek z Vogrskega (de vngerschpach), Henrik 
iz Postojne (de orelsperch), sodnik Tomasutus, čevljar Laure- 
zutus, kovač Lampertus in Lyppus iz Gorice. — (Izv. pcrgam. 
listina; pečat je odtrgan.) 

/J2/, J. 7naja, na goriškem trgu. 

Pogodba, spi.sana od notarja Adama, imenovanega Astulfus 
iz Cevdada, zaradi posestev, katera je obljubila Sara iz Gorice, 
hči pok. Renaldina iz Št. Lovrenca, v florenškem okraju de 
Musello, za-se in za dediča Bratogoja, sina pok. Alberta iz 
Gorice, Franku, Frankovemu sinu iz Št. Lovrenca, bivajočemu 
sedaj v (iorici. — (Izv. perg. listina.) 

1321, 10. maja, v vasi Bagnoli (Boljunec), v dolini mo- 
kovski (de mucko), v tržaški Škofiji. 

Notarski akt, spisan od notarja Justa de Viana, po katerem 
se gospa Cunxa, hči pok. Tomaža de Bagnolo, zaveže plačati 
Anzelu z Robide (Anzelo de veinchenbergo '), svaku, ali nje- 
govim dedičem 114 beneških denarijev. Priče: Nikolaj z 

*) Kje je stal grad Vinkenberg in kako se je po slovensko ime- 
noval, ne vemo za gotovo. Dvoma ni, da je stal v Istri blizu Trsta. 
Neka beležka v boštanjskem arhivu nam povd, da je ta grad sezidal 
Majnard, Lconardov sin, iz Novega Grada, ki si je po njem privzel ime. 
Njcj^^ova sinova Friderik in Erazem sta se zvezala s Predjamci (Lueger). 
Skupno so napadli Tr.st, a so bili premagani. TrŽačani so jih obkolili v 
Finkcnbergu in pomorili, graščino pa podarili tržaškemu škofu. — Matija 



— 203 — 

Raspora (de Raspurch), Albreto z Novega Grada (de Castro 
nouo) in brata Federik in Gerloh z Robide (de vinchinbergo). 
— Izv. pergam. listina. 

1322, 2, aprila, v Gorici, 

V hiši Lule je notar Zambonus iz Beluna spisal pogodbo 
o neld prodaji. — (Izv. perg. listina, ki se pa težko čita, ker 
je pisava izdrgnjena.) 

iJi22, /. novembra, Solkan, 

Notarski akt, spisan od notarja Oracija: Pilgrim, vojnik 
iz Solkana (de Zelcano) in predstojnik dvora pokojne grofinje, 
podari svoji soprogi Dyemuti polovico vasi Hratovlje (Cristow- 
lach), t. j. pet zemljišč, katera je doslej imel od Henrika, 
brata omenjene grofinje. Priče: Hertvvico de Bratzaco, Dymaro 
de Zerau (?), Henrik z Robide (Hainrico de venchenberch), 
Fric iz Solkana (friz de zelcano), Propheta in Pilgrim, bra- 
tranca (nepotes) Pilgrimova, Wulfingo, sin Dytmarov, in Pil- 
grimov služabnik Hartlin. — (Izv. perg. listina.) 

1325, 2, avgusta, v Trstu, pri cerkvi sv, Ciprijana. 
Notar Maurus Paueya je zabeležil vpričo Baudona (de 

Judicibus vicedomino), trgovca Petra Bellija in drugih dolžno 
pismo, s katerim se zavezujeta gospoda Volfing s Steberka 
(Wluinch de Steiberch), sin pokojnega Leinolda s Steberka, 
in Gerloh z Robide (Veinchenberch) plačati Sofiji de Butigna 
32 mark starih tržaških solidov. — (Izv. perg listina.) 

1326, 8, marca, na goriškem trgu {in mercato Goricic). 
Goriški notar Zambonus, doma iz mesta Beluna, je spisal 

vpričo Orlika Vodopivca (Wodapiucz) sodnika (biriča?, praeco) 



Sila piše v knjigi »Trst in okolicac str. 22., da je blizu Boljunca grad 
>v Robidi«, nemški Fiinfenberg, v starih listinah je pa pisano : Venchenbcrg, 
Vinchunberg in Finfenberg. Imenovali smo tedaj ta grad Robido. Rutar 
v zgodovini Trsta (»Slovenska zemlja« II, str. 204.) trdi, da je grad 
Vinchunberg stal v Robidi nad Zabrežccm in da ga je dobil tržaški škot 
od Tržačanov po pogodbi I. 1291. Rutarjevo mnenje, da bi bil Vinchun- 
berg (Fiinfenberg) isto, kakor Mohov grad (Mocco), pa ni verjetno. 



t 



— 204 — 

Cloca, njegovega sina Jakoba, imenovanega Mozolin, in brivca 
(barberius) Benvenuta Matacrepa kupno pismo, s katerim je 
Jera (Gerdrussa) Prekarica, soproga Nikolaja z mestnega trga, 
s svojim sinom Konradom, imenovanim Kolar (Collarius), pro- 
dala vinograd pri Gorici na hribu Bacha, ležeč pri posestvu 
gospe Ilagarde, Franku Tusku iz Gorice. — (Izv. perg. listina.) 

Brez datuma. 

Pod goriškim grofom Henrikom mlajšim je dobil neki 
Bonaventura zemljišče in Ivan, notar goriškega grofa, je za- 
beležil, da ga je grof investiral na ta fevd. — (Izv. perg. 
listina; zgornji del listine je odstrižen.) 

Brez datuma. 

Naštevanje dač, katere so dajali kmetje v vasi Hrastovlje 
(Chrastovlach) gospodu Pusilinu od koperskih zemljišč. Imena 
kmetov so: Sobuslaw, Welchon, Slobez, Jaco, Weho, Pizigoy, 
Lovrenc, Ivan, Welsecho, Stoyan, Colisse, Ivana, Zache, Dedsche, 
Marian, Jurislaw, Mingo, Swerche, Ripald, Cubad, Cresez, 
Welzecon, Martin Tache, Sweiche Velohon, Welsoh, Vesnis, 
Mingon, Sobodin. (Izv. perg. listina.) 

1332, 20, januvarja, na trgu v Gorici, v Frankovi hi}i. 

Notar Jakob de ysnardo de Taruisio je napravil ženito- 
vanjsko pismo, s katerim je Herman z Robide (de Vinchin- 
berch), sin pok. Henrika, podaril svoji nevesti Elizabeti (Alsubete), 
hčeri Franka iz Št. Lovrenca de Musello, bivajočega v Gorici, 
kot jiitrino (nomine Morgengabe seu antelecti) 400 liber be- 
neških denarijev in pravico do sogospodarstva nad vsemi svo- 
jimi posestvi, vrh tega dvoje robov (de masnata), namreč moža 
Lovrenca, sina Remstecherjevega Tomaža, in žensko Elizabeto, 
hčer Artilijevo in sestro Volidijevo. Na prošnjo Hermana so 
plemenitniki : brata Friderik in Gerloh z Robide (de Vinhin- 
bergh), brata omenjenega Hermana Oton in Albert in Leonard 
imenovan Lense iz Novega Grada (de Castronouo) Elizabeti 
obljubili v soporoštvo svoja posestva. Priče : Vojkard z Raspora 
(de Raspurch), Voricij, sin Majnarda iz Barbane, Furpas sin 



— 205 — 

Jakoba iz Kormina (Cormono), Jakob imenovan Merlin, Anton 
in Simon Tuschi iz Gorice, Matija sin pok. Rapota in Milan 
iz Vidma sin Jakoba de Paona. — (Izv. perg. listina.) 

IJ3S, 28. aprila. 

Vpričo oglejskega kanonika Moranda de Poralcis in ple- 
menitnikov: vojnika Gerarda de Cucanea, Jurija iz Devina (de 
Du)aio), Osalka de Strasoldo in Anzila Vrasa iz Starega Devina 
(de veteri duyno) podeli oglejski patrijarh Bertrand notarju 
Dominiku Samsonovemu iz Milj (de Mugla), njegovi soprogi 
Neži in sinu, katerega sta posinovila po smrti Brica Moje iz 
Rateč (Moye de Ratnsdorf), fevde, katere je imel nekdaj oni 
Bric (Vritius) od oglejske cerkve, namreč 9 zemljišč v vasi 
Prem (Prim.) in 2 zemljišči v vasi Slavini (Sclauina), ter ju na 
te fevde vmesti (per fimbriam sue guarnachie inuestiuit). To 
listino je zapisal videmski notar Odoricus, sin notarja Jakoba 
de Carnea, na povelje Roberta Maurocena, namestnika beneš- 
kega vojvode na Furlanskem, po beležkah pok. videmskega 
notarja Gubertina de Nouate. — (Izv. perg. listina.) 

I35T, 18, novembra, Cevdad. 

Pobotnica, spisana od čevdadskega notarja Frančiška, 
sina Petra iz Orsale, s katero Kristina, njen mož Caharija in 
njega brat Andrej potrjujejo, da jim je Wolitza iz Kormina 
(Cormono) plačal 40 mark denarijev v novih oglejskih novcih. 
— Izv. perg. listina.) 

13^3» ^9' novembra, Portulat 

Notar Ambrusinus je zabeležil poravnanje dolgd med 
dvema Nikolusijema iz Portulata in nekim Blanchom. — (Izv. 
perg. listina.) 

/j^7, cP. maja, Milje, 

Gregor Sinogie de Becha proda Matiji, Tomaževemu iz 
Zabreznice (Sbrexniza), kos svetd pri Miljah (Mugla). Kupno 
pismo je napravil notar Bernard Sadorjev iz Milj. — (Izv. perg. 
listina.) 



— 206 — 

/j<9/, lo. avgusta. 

Tuhna (Tiichna) in Elizabeta (Alsa), hčeri pokojnega 
Alberta Novograjca (von Newnhaus), in namestu svojca otroka 
krznar Bertold (Perchtold) prodajo gospej Heleni (Gelen), 
soprogi svojega strica (vetter) Ivana Novograjca, zemljišče v 
Račicah (zu Ratzitz), katero jim je bil dal pokojni oče Albert 
in na katerem je bival pokojni Marin, za lo mark vinarjev 
beneških novcev. Pečate so privezali: Ivan Zekors (Kraševec?), 
Nikolaj (Nix) Robidar (Fenchenberger) in Urh Sliber. — (Izv. 
pergam. listina ; prva dva pečata še visita, zadnjega manjka.) 

i^o^, I. maja. 

Muetel, soproga Nikolaja star. Novograjca (von Newnhaus) 
ter hči pokojnega Marharda iz Renč (Marchhart von Ren- 
tschach), zastavi zemljišče v Nerinu (zu Nerein), kjer sedi Marin 
Samabor, Fricu Ravenskemu (Friczen von Rawnach) in njego\ i 
soprogi Jeri (Gedrawten) za 50 mark dobrih šilingov. Pečata 
sta privezala Nikolaj Novograjec (Nix von Newnhaus) in Matija 
iz Kormina (von Cremawn). — (Izv. perg. listina, a luknjasta; 
visita še oba pečata, dobro ohranjena.) 

1440, 6, novembra. 

Gašpar Novograjec (vom Newnhaws) priča, da je njegov 
svak Toman Elher dal svoji sestri Uršuli, Gašparjevi soprogi, 
500 gld. dote ; to doto naj Gašpar in Uršula rabita, kakor je 
deželno pravo na Krasu, ako bi pa umrla brez otrok, dobe 
Elherjevi glavnico nazaj. Pečata sta privezala: Gašpar Novo- 
grajec in Andrej Herberstainer. (Izv. perg. istina ; pečata visita.) 

1448, II. januvarja. 

Pogodba, zadevajoča Vilarija, sina Marka de Argento, 
njegovo sestro Goloto, potem Petra, sina Leonarda de Argento 
in njegovega brata Nikolaja. — CIzv. perg. listina, ki se pa 
težko čita, ker je zamazana.) 

T4^S> ^'^' ^fiCL^ca. 

Andrej Lamberger, oskrbnik v Ribnici, soprog Elizabete 
roj. Cušperške, napravi poravnavo zaradi dedščine, katero je 



— 207 — 

zapustil njegov svak Ivan Ciišperžan (Czobelsperger), z Erazmom 
in Jurijem Novograjcema (von Newhaws) ter otroci njunega 
pokojnega brata Nikolaja. Andrej Lamberger je izplačal Novo- 
grajcem 4CX) ogerskih goldinarjev, zaradi nekega posestva, 
katero je imel pok. Cušperžan od cesarja kot zistavo v Bistrici 
(Fewstritz) pri Kellersbergu na Koroškem, so se pa domenili, 
da si razdele na polovico denar, kadar bo posestvo rešeno. 
Elizabeta se imenuje Cušperžana »nachste Muemc, Novograjci 
pa »nachste Freunde«. Pečate so privezali: Andrej Lamberger, 
nje;;ov svak Gašpar Meltz, upravnik Kranjske, in njegov stric 
(Vetter) Gašpar Lamberger, oskrbnik v Polhovem Gradcu 
(Pillich Gretz). — (Izv. perg. listina; pečati so odtrgani.) 

1471, 6 decembra, Go7ica. 

Leonard, falcgrof koroški, grof goriški in tirolski, zavetnik 
oglejske, tridentske in briksenske cerkve, da v fevd Erazmu 
Novograjcu (von Newnhaus) in otrokom njegovega pokojnega 
brata Nikolaja dva dvora (Hoff) pod Novim Gradom, kjer na 
prvem sedi Bogateč (VVogatitz), na drugem pa Slyser, dalje 
da 2^/2 zemljišči v Račicah (Ratzitz), 2 zemljišči v Starem 
Gradu (Staiagrad , t. j. Tabcr pri Roščah) in 3 zemljišča v 
Polžanih (zu Polsach), kjer sedi Peter Zokler. Grof Leonard 
je obesil svoj pečat. — (Izv. perg. listina; pečat je odtrgan.) 

1476, iy. febr., v vasi Vesini, župnije Jugi v tridentski 
škofiji, v Henrikovem gradu, 

Odorik, sin pok. Viljema de Brezio, javni cesarski notar 
v Tridentu, napravi ženitovanjsko pismo za Pavla, sina pokoj- 
nega Ivana Alouisia de Petra plana pri Tridentu, in nevesto 
Dorotejo, hčer Henrika de Jugo. Pred notarjem sta ženin in 
nevesta izjavila, da se vzameta, in ženin je nevesti nataknil 
zlat prstan v znamenje pravega in veljavnega zakona. Oče je 
dal nevesti dote 500 renskih gold., ženin pa jutrine 150 gld, 
— (Izv. perg. listina.) 

148P, 10. marca, Luenz. 

Leonard, falcgrof koroški, grof goriški in tirolski, zavetnik 
oglejske, tridentske in briksenske cerkve, da v fevd Ivanu 



— 208 — 

Novograjcu (von Newnhawss) in njegovim bratom dva dvora 
pod Novim Gradom, kjer je na enem sedel Bogateč, na drugem 
pa Sliser, dalje 2^, zemljišči v Račicah (Ratzitz), 2 zemljišči 
pri Starem gradu (zu Staragrad) 3 zemljišča v Polžanih (zu 
Polsach), kjer sedi Peter Zokler, in dve pusti zemljišči v Ho- 
tičini (Cotitz), vse v novograjski sodniji na Krasu. Pečatil grof 
Leonard. — (Izv. perg. listina; pečat odtrgan.) 

148^, 10. marca, Luenz. 

Leonard, falcgrof koroški itd. (kakor zgoraj), priča, da 
mu je Ivan Vogrščan (Vngerspacher) po zadnjem računu dolžan 
ostal 700 g'ld. in 73 dukatov najemnine od graščine, urada in 
sodišča v Završniku (zu Schwarzeneckj in od mitniškega uiada 
in sodišča v Lokvi (zu der Hulben). Zato mu je grof vzel 
njegovo dedščino, namreč posestva, katera je imel od grofa 
kot fevd v Ročinu (Ratschein) in v Kanalu. Ivanova mati 
Katarina se je pa z grofom pogodila in obljubila oni dolg 
plačati, ako da grof one fevde njenim vnukom (Enenklen), 
otrokom Nikolaja Novograjca (Newnhawser). Grof je nato dal 
v fevd Ivanu Vogrščanu (Vngerspacher) in njegovim mlajšim 
bratom 4 zemljišča v Ročinu, desetine in posestva v Kanalu 
in I zemljišče >zu Kroflachc, kar je prej imel Ivan Novograjec 
(von Newnhaus). Grof je privezal pečat. (Izv. perg. listina, 

pečat je odtrgan.) 

» 

14.pT, ip. septembra, 

Nikolaj Novograjec (de Neuhaus), kanonik v Tridentu, 
je vložil pred tridentskim notarjem Henrikom Volkelnom pri- 
tožbo zoper Jeronima Balzano, ki se je lastil njegovega kano- 
nikata. — (Izv. papirnata listina.) 

I4p8, 4, marca, v Trstu, v cerkvi sv. Petra, ki stoji na 
konc7i trga. 

Vpričo tržaških meščanov : Nikolaja Castellia, Ivana Krst- 
nika iz Permana in Nikolaja Lisice (Lisiza) dasta Tržačana 
Križman Topličar in Klemen iz Višnje Gore (Visgna gora) kot 
ključarja (Caniparii) tržaške bratovščine sv. Marije, ki se ime- 



— 209 — 

nuje brigantska (brigentorum), Nikolaju iz Kamnika (de Cam- 
nicho), bivajočemu v Trstu, v najem vinograd omenjene bra- 
tovščine, katerega je imel Blaž Galinar, proti letni najemnini 
6 liber in 5 solidov. Podpisan je tržaški vicedom Peter Theo- 
phanius. — (Izv. perg. listina.) 

/50/, /p. febr,, v Tridentu, v novem mestu, v kisi dr. Ivana 
Riepperja, tridentskega kanonika in gen. vikarja škofa Urha, 

Notarski akt, s katerim notar Ivan, Gvasov sin, priča, 
da je Nikolaj Novograjec (de Neuhaus), tridentski kanonik, 
škofov kancelar in župnik fare sv. Virgilija v Virgenu, kot 
župnik vmestil Klemena Zotta na kapelo sv. Jakoba v Deffe- 
regenu (Teferegk), kateri beneficij je dobil Zott, duhoven 
solnograške škofije, po smrti Baltazarja Sartorija od kralja 
Maksimiljana. — (Izv. perg. listina.) 

1501, 12, marca. 

Notarski akt, obsegajoč pritožbo Klemena Zotta, voditelja 
kuratne kapele sv. Jakoba v Defferegenu (Dieffrecke), zoper 
Nikolaja Novograjca (von Newhaws), tridentskega kanonika in 
župnika v Virgenu. Beležil notar Nikolaj Waiier. — (Izv. pei^. 
listina.) 

ijoč, Jj, oktobra, Gorica, 

Kraljevi svčtnik Virgilij vitez Grabenski (vom Graben), 
upravnik goriškega glavarstva Erazem Dornberžan (von Dom- 
berg), Ivan ml. Turnski (von Thwern) in goriški kancelar 
Friderik Athemški (von Aydtimbs) razsodijo pravdo med Niko- 
lajem Novograjcem, kanonikom in škofovim kancelarjem v 
Tridentu, in Ivanom in Viljemom Novograjcema (von Newnhaws) 
ter med Friderikom Heissom Vogrščanom (zu Hungerspach) 
zaradi zapuščine Nikolaja Novograjca (von Newnhaws), dežel- 
nega komturja nemškega reda na Oetschu. Prišli so bratje 
Nikolaj, Ivan in Viljem Novograjci pri delitvi zapuščine navskriž 
s Friderikom Heissom zaradi dveh zemljišč na Vipavskem, 
dvora v Solkanu in desetine v Lokvi (zu der HOlben), a so 
se poravnali. Pečate so privezali: Virgilij Grabenski, Ivan 

18 



— 210 — 

Tumski in namesto Erazma Dornberžana njegov stric (Vetter) 
Vid-Domberžan. — (Izv. perg. listina, pečatov manjka.) 

150^, 2p. avgusta, v goriškem gradu. 

Kupno pismo, pisano od notarja Hermagore Bracheola, 
s katerim je Jurij, sin pok. Ivana Blaža, prodal svoje zemljišče 
v Korminu Ivanu sinu pok. Ahca Dornberžana (de Dorimbergo). 
— (Izv. perg. listina.) 

1514, 5. avgusta. 

Namestni dekan Nikolaj Orter in kapitelj v Briksenu 
pričata, da je Filip Han pravi javni notar. — (Izv. perg. listina, 
visi pečat briksenskega kapiteljna, a je oškodovan.) 

1515, 25. avgusta, v Kastelfundu na Nonsu, 

Mihael Koburger, bivajoč v Bolzanu (Botzen), se pogodi 
po nasvetu svojega plemiča (Junker) Bernarda Turnskega za- 
radi delitve dedščine svoje umrle soproge Marjete roj. Jansen 
s pokojnice sestrami Hieronimo, Dorotejo in Nežo, med katero 
dedščino spada tudi svota za bolzanskemu špitalu prodani 
dvor v Proveisu, v klausenski župniji na Nonsu (Qawtzner 
pharr auf dem Nons). — (Izv. perg. listina, pečata manjka.) 

1324, iS. julija, v Benetkah, v vojvodski palači. 

Andrej Gritti, vojvoda beneški, zapove Ivanu Minoto, 
glavarju v Kopru (Justinopolis), ker so Benetke vsled vormške 
kapitulacije sklenile mir s cesarjem in avstrijskim nadvojvodo, 
da naj se vrnejo nadvojvodi vsi njegovi podložniki in posestva, 
kakor jih je imel pred okupacijo, ostanejo pa privatne pravice 
nedotaknjene. Mej drugim se morajo vrniti tudi posestva Ivanu 
Novograjcu (Neunhauser), gospej Marjeti, soprogi Felicijana 
Pezstaherja, Gašparju Kršanu (Crefsan), kapiteljnu tržaškemu 
in Ivanu Siprachu, bivajočemu v Paznu (Pisini). — (Izv. pei^. 
listina; pečat odtrgan.) 

1^27, 28. decembra, na Dunaju v proštiji, 

Pavel Kamniški (de Obemstain), doktor obojnega prava, 
prost dunajski, vrhovni in stalni kancelar avstrijskega nadvoj- 
vodstva in dunajskega vseučilišča, kanonik v Vcroni, Freisingii 



— 211 — 

in Briksenu, cesarski in kraljevi svetnik, najvišji palatinski grof 
svete lateranske palače, postavi za prokuratorje svojih bene- 
ficijev tridentska kanonika Nikolaja Novograjca (de Neuenhaus) 
in N. Balzana, potem Antona Queta, kancelarja tridentskega 
škofa Bernarda, in Ivana Oetingerja, tajnika istega škofa. Listino 
je spisal Tomaž Mathoch, Novomeščan, klerik oglejske škofije, 
javni notar škofovskega urada na Dunaju, ki je imel v no- 
tarskem znamenju zapisano geslo: »Tenuere medium recti.« 
— (Izv. perg. listina.) 

ISJO, 7. oktobra, Gorica. 

Kupna pogodba, narejena od goriškega notarja in kance- 
larja Jakoba Florija de Portugr., vpričo Antona, sina pok. 
Andreja Turenskega (dela Turre), Martina Prodrla in Frančiška 
Fontane, s katero goriški nadmitničar (patronus mutarius) 
Volbank proda svojo hišo pl. Otomarju Novograjcu (Neunauser). 
Hiša stoji v Gorici, spredaj je javna cesta, zadej kraljeva orož- 
nica (domus arteliarum Regie Maiestatis), na zgornjo stran je 
sosed Rajmund Domberžan (de Dorumbergo), na spodnjo je 
pa neka pogorela hiša. Za hišo je dal kupec 191 Vi dukatov 
(i dukat = 80 kr.) in od te svote plačal navzočemu Jeronimu 
pl. Athemsu (de Attimis), od katerega je bil Volbank hišo 
kupil, 140 dukatov, drugo pa prodajalcu. Goriški kameri se 
plačuje na leto davka po 20 krajcarjev in 8 »parvulos«. — 
(Izv. perg. listina.) 

IS33, H' ^CLf^ca, Manakovo, 

Luka Wagenrieder, ljubljanski kanonik in župnik farne 
cerkve sv. Urha v Rihenberku (Reiffenberg), postavi pred frei- 
sinškiro notarjem Žigo Reschilinom za prokuratorje dohodkov 
svoje fare: duhovnike Luko Volkmana, Tomana Ostermana, 
Vrbana Palčiča (Paltzitsch), dalje klerika Martina Preglna in 
laika Otmarja pl. Novograjca (de Neuhaus). Izplačeval jim 
bode dohodke od fare rihenberški vikar Anton Fickfackh, ki 
je že 63 ren. gld. na dolgu, ker je denar posodil loškemu 
meščanu Jakobu Nagliču (Neglitsch). — (Izv. perg. listina). 



— 212 — 

IS4^, 3' februvarja, Koper, 

Notar Ivan Ambrož de Uida je naredil pogodbo, vsled 
katere je Danijel de Ilicophanio dal svoj mlin za letnih 7 liber 
malih denarijev v najem Leonardu Hlusiach iz Suhorije (de 
Soccoria). — (Izv. perg. listina.) 

1551» p. decembra, Dunaj. 

Kralj Ferdinand I. potrjuje kralj, svetniku in kranjskemu 
deželnemu upravniku zamenjavo nekega zemljišča za 4 njive 
in 2 travnika, ležeče pod boštanjskim poljem, katere mu je 
je odstopil župnik v Dobrepoljah. Podpis in pečat kralja Ferdi- 
nanda. — (Izv. perg. listina; pečat poškodovan.) 

1553, 16, maja, Boštanj. 

Listina ima nastopni obseg: Kralj Ferdinand je z listino, 
izdano dne 16. oktobra 1. 1549- v Pragi na kraljevem gradu, 
dovolil kralj, svetniku in kranjskemu deželnemu upravniku 
Jakobu pl. Lambergu, da sme na starem gradišču (Burgstall), 
imenovanem Zagradec (Sagradetz), pod Ljubljano, sezidati grad 
in pristavo in dati temu gradišču novo, > plemenito c ime Boštanj 
(Weyssenstain) in napraviti okoli gradii obmirje (Burgfried) ter 
v ta namen dobiti od srenje toliko svetd, kolikor ga potrebuje. 
Lamberg je sezidal grad in pristavo na griču, kjer je bil ob- 
činski svet štirih vasij: Velika in Mala Mlačna (Mlatschach), 
Zagradec (Sagratz) in Šmartin. Vas Šmartin je Lamberg kupil, 
pustil ondotno kapelo, hiše pa podrl ter na mestu njih na- 
pravil grajsko polje in pristavo boštanjsko. Na Lambergovo 
prošnjo je prišla dne 16. maja 1553 komisija v Boštanj, ki je 
sklicala v grad zaradi sklepanja pogodbe o zamenjavi sveti in 
določitvi obmirja kmete iz onih treh vasij in njih zemljiške 
gospode. V komisiji so bili: Frančišek z Brega (vom Raynn) 
na Strmolu in odbornik blagajnik kranjskega deželjanstva Jošt 
Galenberški Podpečjo, naprošena za odposlanca od oskrbnika 
kranjskega deželnega glavarstva Ivana pl. Lamberga z Orteneka 
in Ottenstaina, in kralj, svetnik in kranjski vicedom Krištof 
pl. KhnilUenberg. Zemljiško gosposko so zastopali: stiski opat 



— 213 — 

Volbank, najemni imetelj višenjske graščine Florijan Scharf s 
Krke in Vrban Droban, katerega je poslala Uršula pl. Lamberg, 
udova Gregorija pl. Lamberga, gospoda v Boštanju (Sauen- 
stein). Pregledali so novi Lambergov grad (in Harlandt und 
Samerainer Pfarr gelegen) in določili, da grad dobi Še od srenje 
svetd za dober lučaj kamna proti vodi Buč (Witsch) do nare- 
jenega prekopa in da dd srenji za to dve ograjeni njivi, ki 
sta prej spadali pod vas Šmartin, in travnik v Veliki Mlačni. 
Obmirje se je pa določilo tak6: Ko se pride z grada na 
šmartinsko cesto, ki drži med gradom in pokopališkim zidom 
proti vasi Velika Mlačna, gre meja pod pristavo do lese in 
hruške na Selu, po jarku g6ri do razpotja in lese na klancu, 
kjer na desno drži pot v grad in na levo v Zagradec, po jarku 
ob zagrajskem polju in grajskem griču do soteske k vodi Buč 
(VVitsch) in potem pod gričem zopet do pokopališkega zidu 
v Smartinu. Na listino so privezali pečate: Frančišek z Brega 
(von Rain), Jošt Galenberški, Krištof pl. Kniillenberg, stiski 
opat Volbank, Florijan Scharf in Vrban Droban. — - (Izv. perg. 
listina; vseh pet pečatov visi, dobro ohranjenih.) 

15^2, 5. oktobra, Ljubljatia. 

Jošt Galenberški, vitez v Podpeči (von Gallenberg zum 
Gallenstein Ritter), ces. svčtnik in dež. upravnik Kranjske, 
priča, da je pisar plemiške sodnije Urh Khoberger kot po- 
oblaščenec Gašparja Sobana zarubil Juriju pl. Endlingu zaradi 
dolžnih 143 gld. mlin na 5 kamnov v Vipavi v Tabru (im 
Thaber) na vodi Vipavi. Na pismo fSchermbbrief) je privezal 
pečat Jošt Galenberški. — (Izv. perg. listina ; pečat odtrgan.) 

1^66, 18, decembra, Gradec. 

Nadvojvoda Karol potrdi Nikolaju Novograjcu (von New- 
hauss), nadv. svetniku in oskrbniku namestniškega urada za 
nižeavstrijske kneževine in dežele, ter njegovima mlajšima bra- 
toma Volfu in Andreju Novograjcema fevde goriške grofije, 
katere sta zapustila pokojni njih oče Otmar Novograjec (von 
Newhauss), ki je umrl brez otrok, namreč : 2 dvora pod Novim 



— 214 — 

Gradom, 2V3 zemljišči v Račicah (Ratzitz), 2 zem. v Starem 
Gradu (Staragrad), 3 zemlj. v Polžanih (Pollsach) in 2 piisti 
zemljišči v Hotičini (Gattiz). — Izv. perg. listina; nadv. pečat 
odtrgan.) 

7570, 8. decembra, Gradec. 

Nadvojvoda Karol da v kupno pravico Jakobu Puegelnu 
zemljišče v Raplovem (zu Raplanach), spadajoče pod nadvoj- 
vodski urad v Strugah (Amt Strug), kateri imajo v najemu 
dediči pok. barona Jurija pl. Lamberga. — (Izv. perg. listina; 
nadvojvodski pečat odtrgan.) 

1600, 16. avgusta, Gradec. 

Nadvojvoda Ferdinand potrdi kot grof goriški lastniku 
vipavskega gradu Ivanu Jakobu pl. Edlingu in njegovim de- 
dičem pravico ribstva v vodi Vipavi od izvira pa V* nemške 
milje daleč. Dobil je Edling to svoboščino kot odškodnino 
za troške, ker se je selil kot notranjeavstrijski svetnik. — (Izv. 
perg. listina; visi nadvojvodski pečat.) 

1601, I, junija, Grič. 

Mihael Cečkar (Tchetschkher) na Griču (Gritsch), najemni 
imetelj Sumberka (Schonberg) proda svoj grad Grič in pravico, 
sekati drva v mirenskih gozdih (Neideggerische W5lder), Juriju 
Gusiču (Gussitsch) s Pogancev, nadvojvodskemu stotniku enega 
banderca arkebusirjev v Karlovcu. — (Izv. perg. listina; Ceč- 
karjev pečat odtrgan.) 

1Č04, 2j. aprila, Ljubljana. 

Elizabeta Khazianer, roj. grofica in baronica Thurn, za- 
menja v imenu svojem in svojih otrok, katere je imela v prvem 
zakonu z baronom Jakobom pl. Lambergom, nekoliko desetin 
in podložnikov boštanjske graščine (Weissenstain) z Erazmom 
Verneškim na Bregu (Wernegkh zum Willingrain, in sicer je 
Erazem dobil na ribniškem svetu (in Reiffnitzer Poden) dese- 
tine v vaseh : Gorenja Vas (Oberndorff) od 9. zemljišč, Dolenja 
Vas (Niderndorff) od 20. zem., Pristava (MayrhoflQ od 3. zem., 
Globelj (Grobya) od i. zem., Prigorica (Puchsdorff) od I2y, 



— 215 — 

zemlj. in Nemška Vas (Parsdorflf) od SV, zemlj., ter podlož- 
nike v vaseh: Gorica Vas (Weykhersdorfif) i zem., Lipovec 
(Lippouetz) 2 zem., Zamostec (Prtlgkhlein) 2 zem. in Nemška 
Vas (Parsdorfi) 2 zem. Prepustil je pa Krazem boštanjski gra- 
ščini v Dobrepoljah (in Guttenfelder Poden) desetino v vaseh: 
Podgora (zu Podgoro) od II. zem., Bruhana Vas Q) (Mugkhen- 
doi-fi)2) od II. z., ter podloinike v Zdenski Vasi (Theendorff) 
4 zem., Podgoro i zem. in v Bruhani Vasi i zem. Pri ome- 
njenih desetinah sta imela deleže tudi župnika v Ribnici in 
Dobrepoljah ; boštanjska graščina je pri njih imela šesti del ali 
pasji snop (den hundtsgarmb). Listino so pečatili: Elizabeta, 
njena mati in stric Hervart pl. Lambcrg gospod v Boštanju 
(Sauenstain) in Cretežu (Raittenburg). — (Izv. perg. listina; 
pečati ohranjeni.) 

K^oj, 28, februvarja, Ljubljana. 

Školastika Puštalska v Puštalu (von Purgstal zu Purgstall) 
da v kupno pravo Martinu Dojcu iz Vrem mlin v Stranjah 
pri Vremah v završniški deželni sodniji (zu Strainach bei Remb 
im Schwartzenc^kher Landtgericht), katerega je kupil od Mel- 
hijora Renka iz Vrem, za 48 dukatov v novcih, pod pogojem, 
da bode plačeval na leto po 16 laških funtov. — (Izv. perg. 
listina; podpisana »Scolastica von Purgstall« in visi njen [)ečat.) 

1620, /5. februvarja, Gradec. 

Cesar Ferdinand II. proda Ehrnreichu Lamberškemu bar. 
na Kamenu in Gutenbergu (zum Stain und Guttenberg) dednemu 
konjušniku na Kranjskem in v Slovenski Krajini, urade Sliv- 
nico (Shleinitz), Struge (Strugg) in Polico (Pollitz) na Kranjskem 
z desetino od 19. zemljišč v Strugah, od 12. zem. ob cesti in 
desetino v Šmariji, v Depalji Vasi (Dumblsdorf), na Dobenem 
(Dobenu), v Kašljem (Kaschla) in Lipoglavu (Lupoglaw), polo- 
vično desetino v Čemšeniku (Tschembschenigkh), gorščino v 
Grčevju (GOrtschberg) in Cirniku pri Mirni (Ziernik bei Neidcgg), 
pod pogojem, da bode urbarščino plačeval v vicedomski urad, 



») Beseda je znabiti narejena iz latinskega bruchus, hrošč, Mucke. 



— 216 — 

izvzete niso na tem posestvu pravice do zakladov, rudnikov, 
določba vere ter lovska pravica na rdečkasto in črno divjačino. 
— (Izv. perg. listina; visi mali pečat cesarja Ferdinanda.) 

1620, 24, junija, Ljtibljana, 

Ehrnreich Lamberški baron na Kamenu in Gutenbergu 
(zum Stain und Guttenberg), gospod .v Boštanju in Galenbergu, 
dedni konjušnik in ces. svetnik, podari svojemu služabniku in 
tajniku Ivanu pl. Bodenstainu, ker je 15 let njemu in bratom 
zvesto služil, od nadvojvode Ferdinanda kupljena 3 zemljišča 
za Vrhom, ki so prej spadala pod urad slivniški, sedaj pa so 
pod graščino boštanjsko, pod pogojem, da bode Bodenstain 
plačeval v vicedomski urad letnega davka 5 gld. 51 kr. — 
(Izv. perg. listina; podpisan je Ehrnreich von Lamberg in visi 
njegov pečat.) 

162^, 26, aprila, Gradec, 

Cesar Ferdinand II. podeli v fevd Ivanu Juriju Lamber- 
škemu baronu na Kamenu, Gutenbergu in gospodu v Boštanju 
(Weissenstain), dednemu konjušniku na Kranjskem in Slovenski 
Krajini, ker sta umrla njegov oče Ivan Jakob Lamberški in 
nedavno brez otrok tudi Ehrnreich Lamberški, podedovana 
cesarska fevdna posestva na Kranjskem, namreč zemljišče v 
Šmartinu z gričem nad Šmartinom, kjer je stalo neko staro 
zidovje, kateri grič je pok. cesar Ferdinand oprostil, obdaril z 
obmirjem in dovolil Jakobu Lamberškemu, da sme ondi sezi- 
dati grad s pristavo in imenovati ga Weissenstain, in 2 zem- 
ljišči v Veliki Mlačni (Gross Mlatzenau), v šmarijski fari in 
višenjskem sodišču. — (Izv. perg. listina; visi cesarski pečat.) 

1625, 26. aprila, Gradec. 

Cesar Ferdinand II. podeli v fevd Ivanu Juriju Lamber- 
škemu baronu na Kamenu, Gutenbergu in gospodu v Boštanju, 
njegova po očetu nedavno podedovana cesarska fevdna po- 
sestva na Kranjskem, namreč 10 njiv in 3 travnike pod Bo- 
štanjem. — (Izv. perg. listina; visi dobro ohranjen cesarjev 
pečat.) 






— 217 — 

162$, 26. aprila, Gradec, 

Cesar Ferdinand 11. podeli Ivanu Juriju Lamberškemu, 
baronu na Kamenu in Gutenbergu in gospodu v Boštanju, v 
fevd po očetu podedovano zemljišče v Šmartinu blizu Boštanja 
v šmarijski fari in višenjski deželni sodniji. — (Izv. perg. listina ; 
visi cesarjev pečat.) 

i6jj, 4.. junija, Ljubljana, 

Ludovik pl. Edling, graščak v Vipavi, Rubiji, Vilešu, 
Prestranku in Bregu, proda z bratom J.nkobom grad Vipavo 
in žemljica na Krasu v devinski sodniji (in Thubeiner Gericht) 
ter I zastavljeno zemljišče v Št. Vidu nad Vipavo, katero je 
lastnina Vita barona Khienburga, in travnik Vodice, lež^č na 
Colu (am Ober-Prardt), Nikolaju Tiillerju zu Trillegkh, dež. 
carinaiju na Colu. — (Izv. perg. listina; podpisan je Ludovik 
pl. Edling in visi njegov pečat.) 

ičjS — 1644, Stičina. 

Stiski opat Rupert zamenja z Eberhardom Leopoldom 
Ursinijem grofom Blagajem (Blaggey) in njegovo soprogo Ano 
Marijo Ursini roj. Paradeiser zemljišče »zu Rallechergschtiss« 
(Sela), v višenjski fari, kjei Adam Grozinek sedi, za zemljišče 
»in der Khositz« (Kožica), kjer sedi Štefan Gorše. — (Izv. 
perg. listina; visita pečata opata in konventa stiškega.) 

164^, 10. junija, Dunaj, 

Cesar Ferdinand III. povzdigne Davida, Hartmana in 
Volfa Jakoba Novograjce (von Neuhaus) in njih moške in 
ženske naslednike iz viteškega stanii v baronski stan (mit 
Namen und Titi: Freiherr und Freyin von und zu Neuhaus 
Herrn und Herrin auff Greiffenfels, Forchtenegg und Ehren- 
hausen). Naštevajo se v tem pismu zasluge Novograjcev: Žiga 
je 1. 1399. dobil neki fevd od solnograškega škofa, Eberhart 
je bil od 1403 — 1424 administrator solnograške škofije, eden 
je bil prelat v Vetrinju, drugi v Dobrli Vasi, 1. 1449. je živel 
v Novem Gradu vitez Volbank, tu so bili tudi: David, kralj, 
svetnik in rudarski nadmojster za notranjeavstrijske dežele ter 

19 



— 218 — 

hovčni nadzornik na Koroškem, brat Hartman in njun stric 
Volf Jakob; Žiga je bil 1. 143 1. glavar »zu Rain«, Ivan je bil 
več let jetnik na Turškem, Seyfrid glavar in grajski grof v 
Varaždinu, vojni svetnik za Štajarsko in odposlanec velikega 
odbora za Koroško, Adam je padel v furlanski vojni in Adam 
starejši je bil ritmojster na Koroškem. — (Izv. perg. listina ; 
grb v njej ni naslikan, pečat je odtrgan.) 
16^^, 12. decembra, Ljubljana. 

Ivan Ferdinand grof Portia in Brugnera v Senožečah in 
na Premu, ces. svčtnik, dež. odbornik in dež. oskrbnik na 
Kranjskem priznava pooblaščenje Ivana Labasserja, da sme pred 
sodiščem zastopati Marijo Uršulo Strobl, hčer Marije Schifflinger, 
v tožbi proti Adamu pl. Lambergu, baronu na Kamenu in 
Starem Gutenbergu, v zadevi nekega dolgd. — (Izv. pergam. 
listina; visi pečat grofa Porcije.) 
164.7, 6. julija, Ljubljana. 

Ehrenreich Lamberški baron na Kamenu in Gutenbergu 
je bil podaril dne 24. junija 1. 1620. Ivanu pl. Podenstainu 
3 zemljišča za Vrhom, kar se sedaj imenuje gradič Zavrh 
(Siitz Sauerch). To posestvo sta potem dne 25. jan. 1644 
kupovala Marija Marta Apfaltrer roj. Brem in Ivan Juvankovič, 
a kupil je je Luka Gorjup, načelnik dež. vinomerskega urada. 
Ker Gorjup ni še dobil kupnega pisma, potrdil je sedaj Poden- 
stainov kurator Marko Ruisinger ta kup pod pogojem, da bode 
Gorjup na zahtevanje moral odstopiti Zavrh najstarejši Poden- 
stainovi hčeri Katarini Strauss. — (Izv. pergam. listina; visi 
Ruisingerjev pečat.) 

i6s4, p. marca, Ljubljana. 

Ivan Adam Zieglfest, Marija Sidonija pl. Lachenheimb 
roj. Zieglfest, Gregor Ludovik pl. Lachenheimb kot zastopnik 
gospe Katarine Mordax roj. Zieglfest, dediči pok. Ivana Ziegel- 
festa, prodajo hišo na Starem Trgu v Ljubljani, ležečo med 
hišama Ivana pl. Ediinga in hišo dedičev Mihaela Khr5na, 
katero je prej imel Ivan Drumbliz, medicine doktorju Ivanu 



— 219 — 

Pieginu in njegovi soprogi KorduU. (Izv. pergarn. listina; visi 
izvrstno ohranjen pečat ljubljanskega mesta.) 

^^5^* 3^' avgusta, Rihenberk {Reiffenberg). 

Ludovik pl. Edling z gradov Vipava, Prestranek, Rubia, 
Veleš (Vellesch) in Polhov Gradec in soproga Ana Suzana 
pl. Edling roj. Gall z Brega (von Rhain) potrjujeta v svojem 
imenu in v imenu brata oz. svaka Jakoba pl. Edlinga, da sta 
bila kupila od sester Lukrecije grofinje Lanthieri roj. Edling 
in Ane Katarine Novograjke (von Neuhaus) roj, Edling, a 
potem dne 21. junija 1652 zastavila imenovani Lukreciji in 
njenemu soprogu Ivanu Gašpafju grofu pl. Lanthieri kot hipo- 
teko za posojeni denar vipavski grad (Purg Wippach), in da 
sedaj prodasta ta grad s privoljenjem Ludovikovega svaka 
Ivana Viljema Novograjca (von Neuhaus) ter njegove soproge 
Ane Katarine roj. Edling vdovi Lukreciji grofinji pl, Lanthieri 
in njenim otrokom z dostavkom, da zasede Ivan Viljem Novo- 
grajec dobro Prestranek, katero dobi za slučaj njegove smrti 
soproga Ana Katarina. Kupno pismo sta izdelala doktorja 
prava Gregor Rostinger in Ivan Friderik Scheffer. — (Izv. perg. 
listina; visi 6 malih pežatov od oseb, podpisanih na listini.) 

i6y8, 7. marca, Ljubljana, 

Adam Lamberški baron na Kamenu in Gutenbergu je 
prodal po kupnem dogovoru z dne 31. maja 1. 1652. boŠtanjsko 
graščino (Weyssenstain) , katero je imel v najemu Erazem 
Engelshauser, in vinograde v Grčevju (Gortschberg), katere je 
imela Adamova mati pok. Katarina Lamberška roj. baronica 
Tattenpach, Eberhardu Leopoldu Ursiniju grofu Blagaju (Vrssin 
Graf von Blaggay), ces. svetniku in dež. oskrbniku na Kranj- 
skem, za 47.000 gld. kranjske dež. veljave in 200 dukatov 
nadevka v zlatu. Od te kupnine naj dob^: Horwart grof Tur- 
jaški 26.000 gld. kot vrnjeno posojilo, Andrej Triller pl. Trillegg 
1200 srebrnih kron in 206 gld., Ludovik pl. Edling 1000 gld. 
in Matija Strobl 534 gld.; dokler kupec ne plača, ostane 
Boštanj Lambergova hipoteka. Kmalu potem je Adam Lam- 



— 220 — 

berški umrl. Kurator njegovih dedičev Gabrijel Lukančič s 
Hortenfelsa v Stari Loki, ces. svetnik, palatinski grof, prisednilc 
dež. sodišča in dež. tajnik, izroči dne 7. marca 1678 grofu 
Blagaju Boštanj in one vinograde. Listino so podpisali in pe- 
čate privezali : Kurator Gabrijel Lukančič (Lukhantschisch) ; 
Jurij Žiga grof in gospod Gallenberški v Turnu (zu Thum), 
Rozeku (Rossekh) in Podpečjo (Gallenstain), plemeniti gospod 
v Soteski (Ainodt), dedni zavetnik mekinski, ces. pravi ka- 
mornik in odbornik Kranjske ; Oton Henrik Rauber na Kravjeku 
(VVeinegg) in Krumpergu (Kreutbei^) , odbornik Kranjske ; 
Frančišek Krištof Engelshauser, na Iškem Turnu (zum Thurn 
Igg), prisednik kranjskega deželjanstva, dež. in dvornega so- 
dišča in glavni blagajnik. — (Izv perg. listina ; prvi trije pečati 
so ohranjeni, zadnji je odtrgan.) 

1684, 21. februvarja, Ljubljana. 

Ivan Piegl, medicine doktor in dež. fizik, proda svojo 
hišo, ležečo na Starem trgu v Ljubljani med hišama Ivana 
Josipa Mugerla in Ivana Jurija Rasterja, Ivanu Matiji grofu pL 
Strasoldo baronu v Villanovi, dednemu lovskemu mojstru 
goriške grofije, ces. kamomiku, obristu in vrhovnemu glavarju 
v Karlovcu. — (Izv. perg. listina; visel je veliki pečat ljub- 
ljanskega mesta, a je odtrgan.) 

1686, 2. januvarja, Ljubljana. 

Krznarski ceh v Ljubljani proda za 918 gld. Frančišku 
Adamu Ursiniju grofu Blagaju, ces. svetnemu kamomiku in 
kranjskemu deželnemu vicedomu, pet zemljišč : 2 v mali Zalini 
(Khlein Schalina), eno v Hrastju (Hrastie), eno >zu Peuzach« 
in eno na Zgornjem Igu. Pečatih so: krznarski ceh s svojim 
pečatom, odvetnik plem. sodnije Pavi Valerij pl. Schwitzen in 
Ivan Josip Mugerle. — (Izv. perg. listina ; prva dva pečata sta 
odtrgana.) 

i6p4, /. marca, Ljubljana, 

Marija Kunigunda grofinja Strassoldo proda hišo v Ljub- 
ljani na Starem trgu poleg jezuvitskega znamenja (Jesuiter 



— 221 — 

Saillen), ležečo med Mugerlejevo in Rasterjevo hišo, Volfu Žigi 
pl. Khinpakhu, ces. sv<!tniku in rudniškemu oskrbniku v Idriji. — 
(Izv. perg. listina; visi pečat ljubljanskega mesta.) 

IT 20, 7. januvarja, Ljubljana. 

Volf Vajkard, rimskega cesarstva grof in gospod z Galen- 
berga, plemeniti gospod v Soteski, gospod v Turnu, Rozeku 
in Podpečjo, dedni zavetnik mekinskega samostana, vrhovni 
lovski mojster dednih dežel na Kranjskem in v Slov. Krajini, 
ces. pravi tajni svt^tni kamomik, deželni upravnik in deželni 
oskrbnik na Kranjskem, priča, da je na prošnjo Žige Antona 
Josipa grofa Blagaja, dediča po pok. Franc. Adamu in Vaj- 
kardu Leopoldu Ursini grofih Blagajih, izročila se zadeva, 
zahtevati od vdove Marjete Ursini grofinje Blagajeve roj. grofice 
Cobenzel del dedščine v znesku 15.134 gld. — (Izv. pergam. 
listina; visi poškodovan pečat Gallenbergov.) 

/7 . . , 2j, marca, Ljubljana. 

Ljubljanski župan, sodnik in mestno svetovalstvo potrdijo, 
da je Ivan Krizostom Pollini kupil na Starem trgu hišo, katero 
je prej imel Avguštin pl. Codelli. — (Izv. perg. listina; visi 
izvrstno ohranjeni pečat ljubljanskega mesta.) 

'775* 3^' ^^j^t Ljubljana. 

Župan, sodnik in svetovalstvo ljubljanskega mesta potrdijo 
prepis hiše št. 80. na Starem trgu v Ljubljani, katero je dne 
20. avgusta 1774 od PoUinija kupil Ivan Nepomuk Ursini grof 
Blagaj, C kr. deželni glavar, svetnik in cestni vrhovni ravnatelj 
na Kranjskem. — (Izv. perg. listina; pečat odtrgan.) 



Mali zapiski. 

Vojaški nabor pred tristo leti. Deželnim stanovom so morale 
nekdaj dovajati vojake gospoščine : graščine in župnišča, ki so imela pod- 
ložnike. Koliko vojakov je prišlo na vsako gospoščino, je bilo odvisno 
od števila podložnih kmetov. Listina z dne 4. vinotoka 1575, hranjena 
v ljubljanskem kapitalskem arhivu zv. 185. štev. 16., svedoči, kako je 



— 232 — 

dobovski vikarij Pisanec ugodil povelju deželnih stanov, zahtevajočih 
vojakov. Rečena listina slove: »Muester Register der Pharr Aych */• Zu 
bemelterr Pharr seindt gehorige Vnterthanen funflfzige, darausf sindt 
gemuestert auf den 20 Mann Zwen, Namens Hansche Stokhallu Im doHf 
khassessih (vas Koseze v moravški fari) gessessen, Gregor Snoynz iz 
Snoyll (selo Znojile v brdski iari). Derer sindt gemuestert worden Aut 
den Zehendten mann Vnterthanen funff: Namens Gregorr Vultschakarr, 
auss dem dorflf Zu Vultschakh genandt (vas na Učaku v šentgotardski 
fari), Lamprecht Prellesnik vprellesie (selo Prelesje v blagoviški fari) 
element Kukuuitscherr . . . Temaw (Trnava v krašinjski fari) Hansche 
des Herrn Dominici Murmayer khnecht, Von Freudenfeldt (menda Veselza 
v dobovski fari) genandt, Thomaz Mattelj . . . Kollischauu (vas Količevo 
v dobovski fari). Auflf den funfflen Mann seindt gemuestert worden. Ir 
Zehen. Juritsch Dobouschekh . . Doboullach, Jurj Crische . . Dolleinach 
(Dolenje v rovski fari), Michaell Wlaschitsch . . Zhe Pllach (selo Čeplje 
v brdski fari), Vrban Jerneitschitsch . . Temaw. Mathia Pottrata . . gull- 
denfelldt (Zlato Polje), Waschtian Tschuren . . Raffaltsch (vas Rdfolče v 
brdski fari). Schimon Juschina . . Felberen (vas Vrba v brdski fari), 
Vrban Druschkho . . Craynu werdu (Kranje Brdo v krašinjski fari), Petterr 
Pauloutschitsch . . Ellscha (Jelše v blagoviški fari). Mathiasch Samorglar . . 
Vssamorgli (zaselek v šentožbaltski fari). Disse obuerzaihenti Vnterthanen 
sindt auf beuelch einer Ersamen Landtschafft gemuestert, Vndt yedtweder 
mit weerr Vndt Pilchssen Zum anzuge auf den funflften iezt laufenden 
Monats Octobris, Durch mich Mathessen Pissaniz, der Zait Vicarien Zu 
Aych, Verordent worden, Geschehen, den 4. Octobris, Im 75. •/•« Podpisal 
in pečatil je to listino: Mathes Pissanitz. Na drugi strani je pripomnil 
>Thumb dehant«, poznejši ljubljanski škof: Balth. Radlitsch, na- 
stopne vrstice: »Dise Verraelte Vnterthonen seindt wider den 6. Sep- 
tembris in 76. Jar Zu dem Anzug Penent vnd geschikht worden. Actum 
Laibach den 6. Septembris in 76.« Iv. Vrhovnik 

Janzenistiški kriškem pot se je poleg v »Izvestjih< 1899 str. 137 
imenovanih cerkvah nahajal baje da tudi v šentpeterski cerkvi v 
Ljubljani, predno so ga okoli 1. 1850. zamenjali s sedanjim križevim 
potom. Dve sliki Kristovega trpljenja — ostanek janzenistiškega križevega 
pota — visita v župnišču v Hotddražici. Nekdaj sta s poizgubljenimi 
dvanajsterimi tovarišicami vred zaljšali ondotno farno cerkev. Obe sta 
posneti po Herrleinovem križevem potu. Slikar ni na nobeni zabeležil 
svojega imena. Prva predočuje četrti >stazion« (po Klementinijevi v 
»Izvestjih« 1899, str. 137, opisani knjigi). Pod njo • stoji svetopisemski 
navedek: »Pilatus je djal: Katerga hozhete vy, deuam spustim? Barabba, 
ali Jesufa? S. Mat. 27. p. | Minoshza pak je savpila: prozh s letim, spusti 
nam pak Barabba. S. Luk. 23. post.< — Na drugi sliki je peti »stazion« 



— 223 — 

s spodaj naznačeno vsebino : »Pilatus je knjm djal : jest ne najdeni obene 
Smerti vredne pregrehe na nimu. Jest | ga hozem stepsti inu prostiga 
spustili. S. Luk. 23. p. On je tedej Jesusa gaislal S. Jo. 19. p. c — Obe 
sliki sta dobro ohranjeni. Iv. Vrhovnik. 

Joiefinske naredbe. V železniškem župnišču leži knjiga »Nouus 
peractionum ecclesiasticarum ordo a superioribus praescriptus anno 1788«, 
iz katere posnemamo nastopne podatke, ki kažejo duh časa. Devet- 
dnevnici na čast sv. Janezu Nepomuku in sv. Frančišku Ksaveriju sta 
prepovedani. Dovoljenih je le 5 procesij v letu. Prepovedano je, postav- 
ljati božji grob in obhajati vstajenje Gospodovo. Štiridesetuma pobožnost 
o pustu se dovoljuje samo v večjih mestih, v Železnikih ne. Prepovedano 
je zvoniti delopust pred nedeljami in ob hudi uri. Križevi poti naj se 
polagoma odpravijo iz cerkve in nadomestijo z drugimi podobami. Prvo 
nedeljo po razglašenju se s prižnice preberd zakonski zadržki in škofovi 
pridržki, razen zadnjega. Zadnje dni velikega tedna se prenese presv. 
Rešnje Telo, zaprto v ciboriju, v kapelo in spredaj naj gore svetilnice, 
ali pa 2 sveči. Na veliko saboto ob treh popoludne je procesija s sv. 
olji od cerkvenih vrat do velikega altarja, poje se: >Ave s. Chrisma« in 
»Veni Creator Spiritus«. Bratovščino sv. Rožnega venca je cesar odpravil. 
Praznovanje blagoslovljenja cerkve pri sv. Frančišku na Logu je prepo- 
vedano. Zvečer po avemarijinem zvonjenju se pozvoni z velikim zvonom 
na čast sv. Florijanu, v četrtek se pozvoni potem še enkrat na čast Kri- 
tusoverau trpljenju. Ustanovljene maše se ne smejo oznanjati s prižnice. 
O sopraznikih je pod globo 15 gld. prepovedano pridigovati ali brati v 
cerkvi sv. evangelij v domačem jeziku. — Ker so se ruvali Racmani in 
Gorenjčiči, je 1. 1767. goriški nadškof v Železnikih prepovedal vse cer- 
kveno petje v »kranjskem« jeziku; smelo se je peti samo »Sveto« pri 
blagoslovih in pri obhajilih. A. K. 

Slovstvo. 
Kranjska deSela. Spisal Josip Ciperle. V Ljubljani, 1899. 
Založil pisatelj; tiskala Miličeva tiskarna. Na kratko je opisal g. Ciperle 
v tej knjigi, ki obsega 94 stranij, kranjsko deželo v zgodovinskem, sta- 
tističnem in krajepisnem oziru. Dobro so opisane gore, vode in podnebje 
in še izobraženci bodo radi jemali knjigo v roko radi zanimivo in pre- 
gledno sestavljenih podatkov. Vidi se tudi, da je pisatelj mnogo po- 
potoval po deželi. Pri opisu krajev je vzel posamezne črte od jednega 
večjega kraja v deželi do druzega in nanizal v kratkih besedah zname- 
nitosti, ki se tičejo krajev ob dotični progi v zgodovinskem, kulturnem, 
obrtnem in prometnem oziru. Ta oddelek knjige je hvale vreden. Ni- 
kakor pa ne moremo pohvaliti zgodovinskega dela. Posnel je g. Ciperle 
razne izmišljotine starih zgodovinarjev, ki nimajo nikake temeljite podlage, 
in še celo fantazije pesnikov, ter podaje brez opomb to blago kot go- 



— 884 — 

tova zgodovinska dejstva. Tempeljnov, posvečenih raznim bogovom, je 
določil v deželi brez števila. O znanih >prazgodovinskihc čolnih v ljub- 
ljanskem muzeju meni, da so bili tesani z bronastimi sekirami, ko se na 
čolnih očitno vidi, da so bile deske žagane in stružene ter čolni nare- 
jeni v času, ko o kolarjih (tak(5 imenuje prebivalce na kolih) ni bilo več 
sledu. Bajkovec Trdina mu je porok, kako so Rimci naskakovali Metullum. 
Kot gotovo stvar pripoveduje, da je bila v Emoni (Ljubljani) škofija in 
da sta po Kranjskem sv. Mohor in Felicijan (!) oznanjevala sv. vero. 
Nedvomno mu je tudi, da so prvi mejni grofi stolovali v Goricah. Zmota 
je, da je Kranjsko 1. 1245. postalo vojvodslvo; svoboščina, dana od Fri- 
derika II. Babenberžanu Frideriku >ut de Provincia Camioliae Ducatum 
facias« je po Valvasorju iz 1. 1 231., a v resnici je bilo Kranjsko kneže- 
vina Se v 15. veku. Na str. 8. pravi pisatelj, da so lutrovo vero na 
Kranjskem zatrli še-le 1. 1628., na str. 37. pa trdi, da je bila že I. 1598. 
zatrta popolnem. Da je bog Triglav dal ime Triglavu, verjemi, kdor 
moreš. Šentjakobsko cerkev pri sv. Jakobu v Ljubljani ni slikal Janez, 
ampak Jurij Šubic. Šempeterska cerkev v Ljubljani ni bila zidana 1. 1700, 
ampak 1728—30; zavedel je pisatelja gotovo Hoff, a neznane so mu 
publikacije Vrhovčeve. Precej debela je tudi zmota, da imajo veleposest- 
niki v kranjskem deželnem zboru 1 1 poslancev in da je vseh poslancev 38. 
Ko je g. Ciperle enega poslanca veleposestnikom navrgel, je pa prezrl 
en dekanat (žužemberSki) in jih ima še vedno le 20. Takih >kozličev« bi 
lahko našteli Še dolgo vrsto. Tudi v slovničnem oziru je manjkalo zadnje 
pile. Prav pogosto se čita »s« namesto »iz«, napačno narejeni pridevniki 
itd. Prav bi bilo, da bi g. pisatelj izdal, kakor obeta, tudi popis dri^ih 
slovenskih dežel, a Želeli bi pri zbiranju podatkov nekoliko več kritike. 

A. K. 
»Die K&mien-KraiHer Frage und d4e TerrUoriaipoliHk det 
ersten Hahshurger in Oesterreich^. Mlad profesor na dunajskem vse- 
učilišču, dr. Alfons Dopsch, je spisal to knjigo, ki obsega m stranij in 
je ponatis iz i. dela (87. zvezka) »Archiv fur oesterr. Geschichte«. Pisatelj 
razvozljuje v njej jako važno, a zamotano in doslej nejasno vprašanje, 
kako so prvi Habsburžani utemeljili za koroškimi vojvodi in goriškimi 
grofi svojo oblast na Koroškem in Kranjskem in kako se je Kranjsko 
odtrgalo od Koroškega ter postalo samostojna kneževina. Pisatelj ni 
porabil samo najnovejših virov, temuč se ozira tudi na slovenske vire 
n. pr. na Šukljejev spis »O ustanovitvi habsburške vlade na Avstrijskem«, 
katerega je 1. 1883. izdala »Matica Slovenska«. Izvrstno knjigo priporo- 
čamo našim zgodovinarjem; stane M. r20. A. K. 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnili J. Blasnikovi nosledDiki ▼ I^abijani. 



IZUESTJA 

MUZEJSKKfl DRUŠTV/fl Zfl 
KRANJSKO, 



-v^- 



URCDIL 

ANTON KOBLflR, 

DRU5TUCIHI TftJNIK. 

IZPALO IN ZALOŽILO ,nUItJ5E^0 DRU^TUO Zfl KRANJSKO". 

o- LETNIK X. -c^ 



U LJUBLJANI 1900. 



MflTI5HILfl J. 6Lfl5l1(l^0Un Tl5KflK«fl. 



HARVARDCOlLEGELjBimni 
HOV, 7, 1919 
MINOT rUND 



-i I 

t *A 



Kazalo. 



Razprave. 

O bojih med krščanskimi in poganskimi Slovenci v osmem stoletju. 

Dn I^r. K0Ji i 

Academia Operosomm, Vikiar Stcska 37» 77 

Ajdovski zid pri Vrhnvki. .S". Ruiar 35 

Dve stari cerkvi sv. Petra na Kranjskem. M. Sitar ..... 59 

Kopališča v Ljubljani, A. Koblar ... .67 

O treh tržaških škofih imenovanih Johatines. Dr. Fr. Kos . , 95 

Dobrotniki nekdanjega ljubljanskega jezuitskej^a kolegija. A, Koblar 99 

Nali denarji in kranjske spominske svetinje. Viktor Stcska . , 109 
Paberki iz arhiva cij^tercijanskega samostana v Dunajskem Novem 

Mestu. A. Kobiar ....... 119 

Troje slavospevov na zmago pri Shku. A, KM ar . . , 12S 

Dol ni carjeva »Bibliotheca Labacensis puhlica«. Viktor Stcska 134, 145 

Herkul v ljubljanskem muzeju. Viktor Sttska .... ^ . 174 

Ljubljančani 17. stoletja. A. Kobiar . . t 175 

Mali zapiski. 

Slovenščina v mnogojczični bbbliji iz L 1599. L. P. . . _ , i6 

Občni zbtir * Muzejskega društva za Kranjsko*. A. K. . . , * 26 

Grofinja Ana Katarina Zrinjska in ljubljanske klarise. A. K . 73 

Plače kranjskih deželnih uradnikov in uslužbencev 1. 1730. A. K. . 73 

Rodovina Paul pk Na^erschtjrg. I\ IValier S mi d .... 75 

Pismo spanjolskega vojaka izpred Gibraltarja % I. 1799. /. Vrhovnik 140 

Herrn^mit, Pfundherrngult, Giiitbuch — kaj je to? ^. A". . . . 143 

Kekaj ljul>ljan?kih potresov. /. Vrhovnih ...... 239 

Stari napisi v cerkvi sv. J os ta nad Kranjem 240 



Strun 

Slovstvo. 

>KuIturne slike s Kranjskega«, sp. Jos. Ciperle. Dr, Fr, Kos . . 30 

»Stara Kranjska«, izd. K. Grefe in P. pl. Radics. A. K. . . . 21 
»Monumenta historica ducatus Carinthiae«, spisal Avg. pl. Jaksch. 

P. IV. Š. .23 

»Johann Mannel, Laibachs erster Buchdrucker«, spisal Friderik Ahn. 

P. IV. Š, - 24 

»Newe Zeytungen aus Johann Mannels Druckerpresse*, sp. Friderik 

Ahn. P, IV. Š, 24 

»I castelli della Val d. Arsa«, sp. C. de Franceschi. A. K. . . 108 

Zlatninske najdbe v Kranju. A. X. 143 

>Poyjest župa i crkava zagrebačkih«, 11. zv., sp. Iv. Barlč, A. K, . 143 

»Primus Trubers Briefe«, sp. dr. Th. Elze. A. /C, ..... 144 
»Romische Strassen und Befestigungen in Krain«, sp. Ant. pl. Pre- 

merstein in S. Rutar. A. K. 144 

»Der comitatus Liupoldi und dessen Auflheilung in die Landes- 

gerichte des XIX. Jahrhunderts, sp. Ant. MelL A. /f. , . 144 



Imenik članov »Muzejskega društva za Kranjsko« v 1. 1900 . . 27 
Znanstvene korporacije in društva, s katerimi je »Muzejsko društvo 

za Kranjsko« v zvezi in zamenjava publikacije , , . > 33 



IZVESTJA 

MUZEJSKEGA DRUŠTVA 

7S y.\>- 



Ar.rnn Ifnhr-^i' 



-\|j^^- 



v Lv 

1 ij-j. 






*;^^^if^ 







m^^ 



iilflCll FlfM> 



Vsebina 1. sešitka* 





^K Mali icflpieki 




^^K^ Sfnvstf>*t 




PH(KQ)tunte M: 













<|> t: ^ ' 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik X. 1900. Sešitek i. 



r^ 



O bojih med krščanskimi in poganskimi Slovenci 
v osmem stoletju. 

spisal dr. Fr. Kos. 

Valhun, sin Kajtimara, boj krvavi 
Že dolgo bije za krščansko vero, 
Z Avrerjem Droh se več mu v bran ne stavi. 

Prešeren. 
I. 

V prvi polovici osmega stoletja je vladal po Karantaniji 
slovenski vojvoda Borut. Takrat so divji Obri začeli nadle- 
govati karantanske Slovence. ') Borut se je obrnil do Bavarcev 
ter jih prosil pomoči. Ti so tudi kmalu prišli in pomagali 
Slovencem pregnati Obre iz dežele. Vendar so naši predniki 
drago plačali Bavarcem njih postrežljivost, ker so morali odslej 
Karantanci in njih sosedje 2) priznavati vrhovno oblast fran- 

*) To se je zgodilo naj!)rže med letom 743. in 748., ko je na Ba- 
varskem vladal vojvoda Odilo (umrl dne 18. januvarja leta 748) ter so 
bili Bavarci podložni frankovskim kraljem. Odilov naslednik Tasilo (rojen 
leta 741.) je bil v začetku svojega vladanja jako mlad in ni verjetno, da 
bi se bil hotel vtikati v bojne zadeve tuje dežele. 

■) Conv. Bag. et Carant. c. 4 (Monumenta Germ., Scriptores --• MG. 
SS., XI, 7): »lili quoque festinando venientes expugnaverunt Hunos et 
obfirmaverunt Quarantanos, servitutique eos rcgum subieccrunt, similiterque 
con fine s eorum.c - Najbrže so bili ti mejni sosedje ali krajin.^čani 
(confines) takratni prebivalci Kranjskega. Na panonske Slovence ne 
moremo misliti, ker so bili takrat še podložni Obrom. Slovanski prebi- 
valci okoli Reke so pa šele leta 799. prišli s Franki v dotiko. 

1 



— 2 — 

kovskih kraljev, katerim so bili Bavarci že od leta 743. pod- 
ložni. Vojvoda Borut je poslal na Bavarsko v poroštvo zvestobe 
svojega sina Gorazda in svojega nečaka Hotimira, katera so 
spremljali še nekateri drugi Slovenci. A ta zveza med karan- 
tanskimi Slovenci in nemškimi Bavarci ni bila brez pomena v 
nekem drugem oziru. Vojvoda Borut je namreč izrekel željo» 
da bi Gorazd in Hotimir dobivala na Bavarskem poduk v 
krščanski veri, kar se je tudi zgodilo. ») 

Ko je vojvoda Borut umrl, sledil mu je z dovoljenjem 
frankovskega kralja okoli leta 750.*) njegov sin Gorazd,*^) 

3) Conv. Bag. et Garant., c. 4 (MG. SS., XI, 7). 

*) Letnice, na katere se moremo ozirati, ako hočemo približno 
dognati, kdaj sta vladala Gorazd in Hotimir, so 743, 751, 772 in 784. 
Leta 743. so bili Bavarci, katerim so pomagali tudi Slovenci, premagani 
ob Lechu ter so morali odslej priznavati vrhovno oblast frankovskih kraljev ; 
leta 751. je Pipin postal frankovski kralj; leta 772. je prišel bavarski 
vojvoda Tasilo s svojo vojsko nad karantanske Slovence, in leta 784. 
je umrl solnograški škof Virgilij. Med leta 743. in 784. nam je uvrstiti 
naslednje dogodbe: 

I.) Obri napadejo karantanske Slovence (okoli 745). Glej zgoraj 
op. I. — 2.) Smrt vojvode Boruta; njegov naslednik je bil Gorazd 
(okoli 750). Glej spodaj op. 6. — 3.) Po triletnem vladanju je umrl 
Gorazd, kateremu je za frankovskega kralja Pipina sledil Hotimir (okoli 
753). — 4.) Škof Virgilij pošlje Hotimiru pokrajinskega škofa Modesta 
in več duhovnikov (okoli 755). — 5.) Solnograški duhovniki postavijo 
med Slovenci prve tri cerkve (okoli 760). — 6.) Modest umrje ; poganski 
Slovenci se prvikrat vzdignejo zoper krščansko stranko (okoli 765). — 
7.) Druga vstaja poganskih Slovencev (okoli 767). — 8.) Hotimirova smrt ; 
Slovenci se vzdignejo v tretje zoper svoje krščene rojake; več let ni 
bilo nobenega duhovnika med njimi (okoli 769—772). — 9.) Slovenski 
vojvoda Volkun ; škof Virgilij mu pošlje prvikrat duhovnikov (okoli 773). 

— 10.) Škof Virgilij pošlje Volkunu v drugič duhovnikov (okoli 775). 

— II.) Isti škof mu pošlje v tretje dušnih pastirjev (okoli 777). ~ 12.) 
Četrta pošiljatev (okoli 779). — 13.) Volkun dobi v petič duhovnikov 
iz Solnograda (okoli 781). — 14.) Škof Virgilij pošlje Volkunu v šestič 
mašnikov (okoli 783), — Po teh dogodkih je škof Virgilij umrl dne 
27. novembra leta 784. 

^) Conv Bag. et Garant, ima ime >Cacatius« in »Cacatus«; Vita 
s. Virgilii pa »Carastus«. — Ta oblika se mi zdi boljša ter mislim, da 



— 3 — 

ki je bil takrat že kristjan. Zanj so namreč p^psili karantanski 
Slovenci pri Bavarcih ter ga potem, ko je prišel k njim, po- 
vzdignili v svojega vojvodo. Mogoče je, da se je že takrat 
na Gosposvetskem polju vršil oni starodavni obred, o katerem 
nam je znano, da je bil v navadi v poznejših časih, ko so 
postavljali vojvode po Koroškem. Ker je bil Gorazd goreč 
kristjan, začel je delati na to, da bi se tudi njegovi podložniki 
dali krstiti. Neznani pisatelj, kateri je sestavil »Libellus de 
conversione Bagoariorum et Carantanorum«, nam sicer ne pri- 
poveduje, da bi bil Gorazd kaj storil za krščanstvo med svo- 
jimi rojaki, a dokazati se vender more, da je najbrže pod- 
piral razširjanje svete vere. *>) Ko je vladal tri leta, končal je 
svoje življenje. 

Gorazdu je sledil njegov bratranec Hotimir^), za kate- 
rega so Slovenci prosili pri frankovskem kralju Pipinu ter ga 
potem, ko je prišel med nje, povzdignili za svojega vojvodo. 

pravilno ime se glasi Gorazd. To ime med Slovenci ni bilo neznano v 
prvih stoletjih srednj^a veka. Glej Letopis Mat. Slov. za leto 1886, 
str. 119, št. 89. 

») Gorazdov naslednik Hotimir je postal slovenski vojvoda z dovo- 
ljenjem kralja Pipina, ki je prišel do te časti v novembru leta 751. 
Pred novembrom rečenega leta Hotimir tedaj še ni bil vojvoda, pač pa 
brez dvoma Gorazd. Dne 15. marca leta 752. je umrl papež Caharija. 
Ko je vladal ta papež, je bilo po Karantaniji že toliko kristjanov, da je 
določil, da naj spada ta pokrajina v cerkvenem oziru pod solnograško 
škofijo. (Gl. listino cesarja Karola z dne 14. junija leta 8n. >Izvcstja 
Muz. dr.«, rV, 105, št. 8). — Ta zasluga, da se je za papeža "Caharije 
pokristjanilo veliko Slovencev, ne more se prištevati vojvodi Hotimiru, 
kateri je Šele po 751. letu postal vladar po Karantaniji, a tudi ne voj- 
vodi Borutu, ki je bil Še poganske vere, ko je gospodoval po slovenski 
zemlji. Ta zasluga gre brez dvoma vojvodi Gorazdu. 

') V rokopisih spisa Conv. Bag. et Carant. čitamo imena Cheitmar, 
Cheitumarus, Chettumarus in Chetumarus, v Vita s, Virgilii Cheumarus 
v Lib. confrat. (MG. Necrol. II, p. 15^ pa Cheitamar. — Že Kopitar (Glag, 
Cloz., p. LXXII, op. 2) je trdil, da pravo ime je Hotimir. Znani so nam 
se drugi Slovenci, ki so živeli v 9. stoletju ter se zvali Hotimiri. (Glej 
Letopis Mat. Slov. za leto 1886, str. 120, št. 96). 

1" 



y^ 



— 4 — 

Hotimir je bil jako goreč kristjan. Njemu je solnograški du- 
hovnik Lupo, katerega je njegov škof postavil čez otok Au v 
Chiemskem jezeru «), prepustil svojega nečaka Majorana, da je 
šel ž njim med karantanske Slovence. Rečeni Lupo, ki je bil 
Hotimirov učitelj in krstni boter, je opomnil svojega nekdanjega 
učenca, da naj bo v cerkvenih zadevah vedno pokoren solno- 
graškim škofom. Enake nasvete mu je dajal tudi duhovnik 
Majoran. Hotimir je tudi vse to obljubil. Leto za letom je 
izkazoval svojo pokorščino in vdanost rečeni cerkvi, od katere 
je mnogokrat dobil dušnih pastirjev. ») 

Ko je preteklo nekoliko časa, odkar je vojvoda Hotimir 
nastopil vlado po Karantaniji, prosil je solnograškega škofa 
Virgilija, da bi prišel med Slovence ter jih potrdil v sveti veri. 
To kaže, da se je bilo do takrat dalo že veliko Ijudij krstiti, 
ker drugače bi ne bil Hotimir prosil škofa Virgilija, da naj 
nastopi dolgo in težavno pot. Tej želji škof ni mogel ustreči; 
zato je pa poslal kot svojega namestnika škofa Modesta ter 
ž njim duhovnike Wattona, Reginberta, Kozharja in Latina, 
potem dijakona Ekeharda in več drugih klerikov. Imena teh 
duhovnikov kažejo, da so bili isti večinoma nemške narodnosti ; 
le tu in pa tam je bil kak potomec nekdanjih Rimljanov, 
katerih je v tistem času še precej veliko živelo po zemlji 
sedanjega Solnograškega. Preden je Modest nastopil svojo novo 
službo, dobil je od svojega škofa oblast, da sme med Slovenci 
po cerkvenih postavah posvečevati cerkve in duhovnike; pre- 
povedano pa mu je bilo, storiti kaj takega, kar bi nasprotovalo 
naukom svete vere. 

Ko je škof Modest prišel s svojimi duhovniki v Karan- 
tanijo, posvetil je po raznih krajih več cerkva, tako n. pr. 
cerkev Marije Device pri Gospej Sveti, potem cerkev na Lum- 

*») Chiemsko jezero je na Bavarskem. — Verjetno je, da sta se na 
otoku Au mudila tudi Gorazd in Hotimir, ko sta prebivala na Bavarskem. 
») Conv. Bag. et Garant., c. 4 (p. 7). 



— 5 — 

skem polju na sedanjem Gorenjem Koroškem in pa cferkev ob 
Ingeringu na sedanjem Gorenjem Štajarskem. 'o) 

Prva izmed naštetih cerkva je bila postavljena pri Gospej 
Sveti, ne daleč od Krnskega gradii na Koroškem. Brez 
dvoma sta bila Krnski grad in pa Gospa Sveta središče karan- 
tanskih Slovencev. Kakor se je dobrih sto let pozneje karan- 
tanski vojvoda Arnulf rad mudil v Krnskem gradu, tako najbrže 
tudi slovenski vojvode osmega stoletja. Ako je bil Krnski grad 
navadno bivališče slovenskih vojvod, je pač umevno, da so ti 
kot dobri katoličani hoteli imeti v bližini tudi svojo cerkev. 

Druga božja hiša je bila postavljena na sedanjem L u r n - 
skem polju. V rimski dobi je bilo tam, kjer je sedaj vas 
St. Peter im Holz na Gorenjem Koroškem, mesto Teurnia ali 
Tiburnia. V tem kraju je bil še v šestem stoletju škofovski 
sedež. Najbrže so Slovenci, ko so si osvojili karantansko zemljo, 
razrušili mesto Tiburnijo ter uničili ondotno škofovsko stolico. 
Verjetno je, da je škof Modest vedel za to, da so nekdaj 
škofje vladali v Tiburniji. Ko je tedaj v tem kraju, katerega 
so pa namesto Tiburnija začeli zvati Liburnija, postavil cerkev, 
mislil je morebiti na to, da bi se iznova ustanovila stara ško- 
fovska stolica. Mogoče je, da se je smatral za nekakega 
naslednika nekdanjih tiburnijskih škofov. 

Ko je po Karantaniji gospodoval vojvoda Hotimir, po- 
trdila sta iznova dva papeža, da naj rečena pokrajina spada v 
cerkvenem oziru pod solnograško škofijo.") To sta bila Štefan III. 
(II.), ki je vladal od leta 752 — 757., ter Pavel L, ki je izvr- 
ševal svojo službo od leta 757 — 767. 

Škof Modest je ostal na slovenski zemlji do konca svo- 
jega življenja. Ni nam znano, katerega leta je umrl; najbrže 
okoli 765. Po njegovi smrti je vojvoda Hotimir iznova prosil 

**») Conv. Bag. et Garant., c. 5 (p. 7): » . . . C)ui venientes Caran- 
tanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae Mariae (in Solio), et etiam in 
Libumia civilate, seu ad Udrimas, et in aliis quam plurimis locis.« 

*») Glej listino cesarja Karola z dne 14. junija leta 811. (»Izvestja 
Muz. dr«, IV, 105, št. 8). 



— 6 — 

škofa Virgilija, da bi prišel v Karantanijo. A ta mu tudi 
takrat ni mogel ustreči, ker se je med Slovenci vnela domača 
vojna. ") Poganska stranka, ki je sovražila novo vero in pa 
tujce, kateri so vreli v deželo ter bili na vojvodovem dvoru 
vedno dobro vsprejeti, se je vzdignila zoper krščanske Slo- 
vence. Kaže se, da so bili ti srečnejši ter užugali svoje na- 
sprotnike. Kmalu potem je škof Virgilij poslal med Slovence 
duhovnika Latina, ki je bil najbrže isti mož, kateri je pred 
mnogimi leti prišel v Karantanijo s škofom Modestom. 

Nekaj časa po prvi domači vojni so se iznova začeli 
nemiri med Slovenci. Poganski Karantanci so se v drugič 
vzdignili zoper svoje sobrate. Duhovnik Latin se ni več čutil 
varnega v deželi ter je pobegnil v svojo domovino. ' '») Ko se 
je boj polegel, poslal je škof Virgilij med Slovence najprej 
duhovnika Madalhoha, za njim pa duhovnika Warmanna. 

Dokler je vojvoda Hotimir vladal, imeli so krščanski 
Slovenci v njem dobro zaslombo. Poganska stranka je dvakrat 
poskusila svojo srečo, a obakrat zastonj. Ko je Hotimir za- 
tisnil oči, vzdignila se je v tretje in sicer ne brez uspeha. 
Premagala je katoliško stranko ter pregnala iz dežele vse tuje 
in domače duhovnike. Več let ni bilo med Slovenci nobenega 
mašnika in brez dvoma tudi nobene božje službe. **) Lahko 
si mislimo, da so že pokristjanjeni Slovenci v takih okolnostih 
iskali pomoči pri Bavarcih ter jo tudi našli. Bavarski vojvoda 
Tasilo II. je leta 772. zbral svoje trume ter pomagal krščanski 
stranki, da je zopet prišla do oblasti. ^^) 

") Conv. Bag. et Garant, c. 5 (p. 8) : » . . . Quod ille (se. Virgilius) 
rennuit orta seditione quod carmula dicimus.« 

»*) Conv. Bag. et Garant, c. 5 (p. 8): » . . . et non multo post 
orta alia seditione exivit inde ipse Latinus presbyter. Sedata autem 
carmula . . . « 

") Gonv. Bag. et Garant., c. 5 (p. 8): >Mortuo autem Gheitmaro 
et orta seditione aliquot annis nullus presbyter ibi erat . . .t 

*''^) Ann, s. Emmer. Ratisp. mai. a. 772 (MG. SS., I, 92). — AucL 
Garst. a. 772 (MG. SS., IX, 563). — Ann. Admunt. a. 772 (MG. SS., 
IX, 572). — Ann. s. Rudberti Salisb. a. 772 (MG. SS., IX, 769). 



— 7 — 

S pomočjo Bavarcev so bili poganski Slovenci ugnani 
tako, da se odslej niso več vzdignili ter se polagoma tudi 
pokristjanili. Na ta način so dobili tujci v katoliški stranki 
zanesljivo oporo, da so lažje prihajali v deželo ter si lastili 
slovensko zemljo. Na drugi strani pa je bilo v narodnem oziru 
za Slovence dobro, da so primeroma zgodaj sprejeli sveto 
vero. Njim se ni godilo tako, kakor nekaterim polabskim 
Slovanom, ki se nikakor niso hoteli odpovedati veri svojih 
očetov. Pod pretvezo, da jih hočejo pokatoličaniti, vojskovali 
so se Nemci ž njimi tako dolgo, da so jih po nekaterih krajih 
prej iztrebili, kakor pa pridobili krščanstvu. 

Rečeni Tasilo je leta 770., tedaj v tistem času, ko so 
poganski Slovenci gospodovali po Karantaniji, daroval Attonu, 
opatu cerkve sv. Petra v Scharnitzi na severnem Tirolskem, 
kraj Innichen z vso okolico do slovenske meje (»usque ad 
terminos Sclauonim«). Innichen je mesto na Tirolskem blizu 
tam, kjer izvira reka Drava. Mejo med slovensko in bavarsko 
zemljo je takrat delal v Pusterski dolini neki potok (sedanji 
Mfihlbach), ki teče z gore Anrass mimo enakoimenovane vasi 
ter se potem nekako na sredi pota med sedanjim Lienzom in 
Innichenom izliva v Dravo. Tasilo je podelil omenjeno zemljo, 
katera je bila že od starodavnih časov sem pusta in brez 
prebivalcev, opatu Attonu v ta namen, da bi ta postavil v 
Innichenu samostan ter potem odtod pošiljal misijonarje med 
neverne Slovence, katere naj bi potem pripeljali na pot res- 
nice, ^s) — Ker se nemški duhovniki po Hotimirovi smrti niso 
mogli več shajati na slovenskih tleh, kjer je takrat vladala 
poganska stranka, hotel jim je vojvoda Tasilo preskrbeti ne- 
kako zbirališče na svoji zemlji prav tik slovenske meje. 

Ko so bili poganski Slovenci premagani s pomočjo Ba- 
varcev, postal je Volkun vladar po Karantaniji. *') Je li bil 

") Listina bavarskega vojvode Tasila iz leta 770. (Zahn, Cod. dipl. 
Austr.-Fris., I, 3, št. 2): » . . . propter incredulam generationem Sclaua- 
norum ad tramitem ueritatis deducendam.« 

") V besedah Waltunc, Waltunch, Walttinch in Waltnuch, katere 
nahajamo po raznih rokopisih, tiči lahko nemško ali pa slovensko ime. 



— a — 

Hotimirov sin ali ne, ni znano ; noben zanesljiv vir nam ničesar 
ne poroča o tem. 

Za vlade vojvode Volkuna je po njegovi priprošnji poslal 
solnograški škof Virgilij šestkrat raznih duhovnikov med Slo- 
vence. To se je zgodilo med letom 772. in 784. Mislim, da 
smemo pritrditi Huberju ***), ki piše, da je škof poslal najbrže 
vsako drugo leto večje ali manjše število mašnikov med 
Slovence. 

Vojvoda Volkun je brez dvoma s pomočjo Bavarcev in 
proti volji poganskih Slovencev postal vladar v Karantaniji. 
Ker je bilo število nevernikov gotovo še jako veliko, moral 
si je najprej utrditi svoje stališče nasproti poganski stranki, in 
šele potem je mogel misliti na to, da bi privabil tujih duhov- 
nikov v deželo. Zato mislim, da se leta 772. še ni obrnil s 
prošnjo do Virgilija, temuč šele naslednjega leta. Verjetno je, 
da mu je solnograški škof leta 773. prvikrat poslal mašnikov. 
Prišli so takrat na slovensko zemljo duhovnika Heimon in 
Reginbald, dijakon Majoran ter še več drugih pobožnih in 
omikanih klerikov. '•) 

Nekateri mislijo, da je bil Hotimirov naslednik v Karantaniji tujec, kate- 
rega je vojvoda Tasilo pripeljal z Bavarskega (gl. Huber, Geschichte der 
Einfuhrung und Verbreitung des Christenthums in Siidostdeutschland, 
IV, 165), drugi pa, da je bil domačin, morebiti še celo Hotimirov sin. 
Ako pomislimo, da so bili Volkunovi predniki Slovenci in prav tako 
nekoliko časa tudi njegovi nasledniki, smemo trditi, da je bil tudi on 
slovenske krvi. Kaj bi bil takrat opravil kak tujec med Slovenci, ko so 
bili duhovi po treh domačih vojnah posebno Bavarcem nasprotni! Kako 
bi bil mogel v takih razmerah tujec pridobiti krščanstvu več kakor 
polovico Slovencev! Cesar Karol Veliki, ki je bil dokaj močnejši, kakor 
bavarski vojvoda Tasilo, je bil tako previden, da je pustil Slovencem 
njih domače vojvode. Gotovo je bil tudi Tasilo vsaj toliko političen, da 
ni vsilil Slovencem tujca za vladarja. — V izrazu Waltunc tiči po mojih 
mislih slovensko ime Volkun. (Gl. Letopis Mat. Slov. za 1886, str. 147» 
Št. 333). Po novejših knjigah čitamo tudi imena Valhun, Valjhun in Vladuh. 

*») Geschichte der Einfuhrung etc, IV, 166. 

"•) Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8). — Če čitamo 
besede ^cum aliis clericisc, mi.slimo lahko pri besedi »clericis« na posve- 
čene mašnike ali pa na klerike, kateri še niso dobili vseh blagoslovov. 



— 9 — 

V prvih stoletjih srednjega veka je bila navada, da so 
tisti duhovniki, kateri so po oddaljenih krajih nestalno izvrše- 
vali svojo službo, prišli vsako leto med veliko nočjo in binko- 
štmi k svojemu škofu ter mu poročali o svojih uspehih. Jako 
verjetno je, da so se duhovniki, kateri so po Karantaniji ozna- 
novali božjo besedo, zarad velike oddaljenosti napotili vsako 
drugo leto v Solnograd in tu škofu povedali, kaj so vse sto- 
rili v zadnjem času, ter od njega tudi dobili raznih inštrukcij 
za svoje nadaljno delovanje. Ne smemo si misliti, da bi se 
bili v takem času napravili vsi duhovniki iz Karantanije proti 
Solnogradu. To so storili le nekateri kot nekaki zaupniki 
ostale duhovščine, in sicer brez dvoma najimenitnejši in naj- 
vplivnejši. Ko so izvršili pri škofu svoje delo, poslal jih je ta 
iznova med Slovence ter jim dodal še novih tovarišev, ^o) 

Med duhovniki, katere je Virgilij v drugič poslal Vol- 
kunu, in sicer okoli leta 775., so bili Heimon, Dupliter, Majoran 
in morebiti tudi Reginbald. Ko je Majoran prvikrat šel na 
Slovensko, bil je še dijakon; ko se je napotil v drugič tja. 
bil je pa že presbiter. s') Ker nahajamo med tu naštetimi 
duhovniki Heimona, Majorana in Reginbalda, kateri so bili že 
pri prvem poslanstvu, moramo si misliti, da so bili prav ti 
izbrani, da so šli v Solnograd poročat škofu, kako napreduje 
razširjevanje krščanstva med Slovenci. 

V tretje je škof Virgilij poslal med naše prednike duhov- 
nike Gozharja, Majorana in Erchanberta. Prvega poznamo, ako 
imamo povsod z eno in isto osebo opraviti, iz tistih časov, 
ko je gospodoval med Slovenci vojvoda Hotimir. Tudi Majoran 
nam je znan. 

Četrtega poslanstva sta se udeležila Reginbald in Reginhar. 
Unega poznamo že od prej. Najbrže je prišel škofu poročat 



»") Con v. Bag. et Garant., 1. c. : » . . . et alios clericos cum eis.< 
**) Pomniti je, da ta Majoran ni bil enakoimenovani nečak Lupov, 
kateri je bil že pod vojvodo Hotimirom presbiter; a tu omenjeni 
Majoran pa je bil za vojvode Volkuna, ko je prvikrat šel na Slovensko, 
še dijakon. ... 



— 10 — 

o misijonskih uspehih med Slovenci ter se je nato iznova 
vrnil med nje. 

Med duhovniki, kateri so bili pri petem poslanstvu, se 
omenjata Majoran in Avguštin. Ta je nov, a uni nam je znan 
že od prej. 

Preden je škof Virgilij umrl, poslal je med Slovence še 
Gundhaija ter Reginbalda, in sicer tega v tretjič, ako ne v 
četrtič. 32) 

Iz teh poslanstev lahko sklepamo, da sta imela duhov- 
nika Majoran in Reginbald največ zaupanja pri škofu Virgiliju 
in vojvodi Volkunu. Majoran je štirikrat premeril dolgo pot 
iz Solnograda v Karantanijo in odtod zopet nazaj ; prav toliko- 
krat, ali pa vsaj trikrat, je prehodil rečeno pot tudi Reginbald. 
Kadar je škof poslal Volkunu novih duhovnikov, bil je zraven 
eden izmed nju ali pa tudi oba. 

Razume se, da niso samo zgoraj našteti duhovniki ozna- 
njevali svete vere po obširni Karantaniji, temuč tudi drugi. 
To nam potrjuje Libellus de conv. Bag. et Garant, (c. 5) 
dvakrat z besedami >cum aliis clericis<, enkrat pa »et alios 
clericos cum eis«. — Isti vir nam tudi pripoveduje, da je na- 
mestni škof Modest, katerega je bil škof Virgilij poslal med 
Slovence, dobil oblast, da je smel blagoslavljati cerkve in 
posvečevati mašnike. Brez dvoma je tedaj med Slovenci 
našel vnetih mladeničev, katere je postavil za duhovnike, ko 
so se dovolj izomikali in utrdili v krščanstvu. Da je najbrze 
večje število, duhovnikov oznanjevalo sveto vero med Slovenci, 
dokazuje nam že to, da so se naši predniki tako kmalu po- 
kristjanili. Le nekoliko desetletij je preteklo in večina Slovencev 
je bila krščena. 

Mnogokratno pošiljanje duhovnikov iz Solnograda na 
slovensko zemljo nam kaže, da si poganska stranka od leta 
772. naprej ni več upala vzdigniti se zoper kristjane. Ako bi 
se bilo to zgodilo, gotovo bi nam bil to tudi poročal neznani 



'«) Conv. Bag. et Garant, c, 5 (p. 8). 



— 11 — 

pisatelj večkrat omenjenega spisa o spreobrnitvi Bavarcev in 
Karantancev. Zato smemo trditi, da od leta 772. naprej ni 
bilo več krvavih vojn med krščanskimi in poganskimi Slovenci. 
Škof Virgilij se je trudil do svoje smrti, dai bi pridobil 
slovensko ljudstvo sveti veri. Umrl je dne 27. novembra 
leta 784. *') Kdaj je Volkun končal svoje življenje, ni znano. 
Trditi smemo, da ga leta 796. ni bilo več med živimi, ker 
je takrat gospodoval Slovencem vojvoda Vojnomir. 2*) 

II. 

Mnogo smo do sedaj govorili o razširjevanju Kristusove 
vere med našimi predniki, a o bojih med krščanskimi in po- 
ganskimi Slovenci se ni skoraj ničesar omenilo. Vsak bi lahko 
trdil, da se vsebina te razprave in pa njen naslov ne vjemata. 
Morebiti bi mi kdo še utegnil reči, da so moji podatki o 
verskih bojih med našimi pradedi kaj neznatni in da se pri 
nekaterih pisateljih mnogo več bere o njih. 

Prav veliko ve o rečenih bojih povedati nemški pisatelj 
Hieronim Megiser. Ta mož, katerega pozna tudi slovenska 
slovstvena zgodovina s«), je bil rojen okoli leta 1550. v Stutt- 
gartu. Nekaj časa je bil voditelj deželne protestantovske šole 
v Celovcu. Vsled protireformacije je moral Koroško zapustiti; 
postal je nato izvenredni profesor v Lipskem. Leta 1609. je 
Megiser iznova prišel na Koroško, kjer je iz zbirke grofa 
Christalnigga in iz svojih doneskov sestavil obširno zgodovino 
koroške dežele od najstarejših časov pa do leta 16 10. ter jo 
izdal leta 1 61 2. pod naslovom »Annales Carinthiae, d. i. Chro- 
nica d. lobl. Ertzh. Kharndten.« Ta knjiga je sicer obširna 
(obsega 1795 str. in foL), a jako površna in nekritična. Po- 



") Ann. Juvav. mai. a. 784 (MG. SS., I, 87). — Ann. Salisb. a. 784 
(1. C. 89). — Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. z napačno letnico 785 (1. c. 92). 
— Auct. Garst. a. 784 (MG. SS. , IX , 564). — Ann. Admunt, a. 784 
(1. C. 572). — Ann. s. Rudberti Salisburg. a. 784 (L c 769). 

«) Ann. Lauriss. a. 796 (MG. SS., I, 182). 

»i) Glaser, Zgod. slov. slovstva, I, 127, 



— 12 — 

sebno jo kaze dodatki , katere je ustvarila živa Megiserjeva 
domišljija. *•*«) 

Megiser pripoveduje (str. 413 — 420) o karantanskem voj- 
vodi Gorazdu, da vedo zgodovinarji le malo o tem knezu. 
On (Megiser) pa je dobil med starimi spisi popis lepe ^odbe, 
katera se je baj^ izvršila pod Gorazdovo vlado. On jo vpleta 
med dogodke iz Gorazdovega življenja tako, kakor mu je 
prišla v roke. Ob enem dostavlja, da so dejanja, ki so se 
takrat vršila po Koroškem, precej neresnično opisana po 
knjigah. 

Potem pripoveduje na dolgo in široko, da posebno Slo- 
venci po Koroškem niso bili nič prav zadovoljni z Gorazdom, 
katerega je bavarski vojvoda Dieth (Teodo) VI. pripeljal v 
deželo. Ni jim bila všeč njegova krščanska vera. Bavarski voj- 
voda je šel s svojimi trumami proti trgu (!) Celovcu, katerega 
so se takrat hoteli polastiti Slovenci, da bi tu ujeli svojega 
gospoda. Na čelu upornikov zoper Gorazda so bili štirje bratje 
rajnkega Boruta, namreč Cotius, Charanus, Vto in Charinus, 
ker mu niso bili naklonjeni zarad njegove krščanske vere. 
Nato je bavarski vojvoda napravil mir med Gorazdom in nje- 
govimi štirimi strici. Megiser trdi o Gorazdu, da je vladal 
19 let, in sicer od 681 — 700.37) Neki Ammonius Salassus je 
bil baje tisti mož, ki je vse fo popisal, in njegovi podatki so 
mu služili kot vir. 

O Hotimiru (»Chitomarus«) piše Megiser (str. 422), da 
je vladal 57 let, in sicer od JOO — T^J.-^) Bojevati se je moral 

*•*) O tej knjigi piše Krones (Handbuch d. Gesch. Oesterreichs, 
I, 28): »In der alten Zeit Karntens hat Megiser durch seine erfindiings- 
reiche »Geschichtsklitterungc, um mit Fischart zu sprechen, viel gesundigt 
und auch in der Geschichte des 17. Jahrhunderts manches Unheil an- 
gerichtet.« 

•') In vender pravi Conv. Bag. et Garant, c. 4 (p. 7) o njem, da 
je po triletnem vladanju umrl : »Sed ille postea tertio anno defunctus est. 

»«) Conv. Bag. et Garant, c. 4 (p. 7) pa trdi, da je Hotimir posta 
vladar med Slovenci z dovoljenjem kralja Pipina, kateri je šele leta 751 
dosegel to čast. (>Iterum autem permissione domni Pippini regis ipsi; 
populiš petentibus redditus est eis Cheitmar christianus factus.«) 



— 13 -- 

s poganskimi Slovenci. To vojsko opisuje Megiser (str. 433 — 436), 
opiraje se na spise Ammonija Salassa, precej natančno. Po- 
ganski Slovenci, posebno tisti, ki so bivali ob Dravi pri 
Beljaku, so se uprli ter grozovito postopali zoper krščanske 
prebivalce. Vse to je neki Antonij naznanit knezu Hotimiru. 
Ta se je nato zavezal s furlanskim vojvodo Petrom Muni- 
chesom.29) Pri Beljaku je bila bitka, v kateri so bili pogani 
premagani. Na bojišču jih je obležalo 6000, vjetih pa je 
bilo 900. 

Ko je Hotimir postal že jako star, poklical je k sebi v 
Agunt (!), kjer je imel svojo palačo, svojega sina Valdunga 
(Volkuna) ter ga spodbujal v daljšem nagovoru, k^ko naj 
vlada po njegovi smrti. '») 

Megiser in po njem Valvasor s") nam pripovedujeta, da 
je po smrti vojvode Hotimira začel po Koroškem vladati 
njegov sin (?) Volkun (Valdungus, Walchunus), zadnji vojvoda 
slovenskega rodu. Plemstvo po Koroškem in Kranjskem pa 
ni hotelo biti pokorno nobenemu krščanskemu knezu ter je 
porabilo Volkunovo mladost, da bi se ga bilo iznebilo. Veli- 
kaši, ki so bili večinoma poganske vere, so sovražniki kristjane 
ter planili nad nje. Na marsikaterem kraju so jih z duhovniki 
vred pregnali. Upornikom so se pridružili tudi plemenitaši po 
Štajarskem in Slovenski Marki. Vsi skupaj so jo potem udarili 
v Italijo ter povsod preganjali kristjane. Ker niso naleteli nikjer 
na noben pravi upor, postopali so jako grozovito. Trgali so 
materam otroke od prs, metali jih na kup in potem sežigali. 
Device so večkrat privezali k drevesom, prerezali jipi trebuhe 
ter jim pobrali čreva in drob, ali pa so s puščicami streljali 
na nje. Langobardski kralj Deziderij je nato šel s svojo vojsko 
nad te krvoločne pogane, a je bil premagan. Še pozneje se 
je napotil bavarski vojvoda Tasilo okoli božiča s tremi četami 
na Koroško, Kranjsko in Slovensko marko, premagal sovraž- 

*») Zgodovina ne pozna tega vojvode. 

80) Megiser, str. 443-447. 

»O Ehre d. H. Krain, II, 386 i. d. 



— 14 — 

nike na treh krajih ter odpeljal s seboj veliko plemenitih in 
neplemenitih Slovencev. Tudi je rešil marsikaterega vjetega 
kristjana. Pregnanega Volkuna je zopet postavil za vojvodo 
po Koroškem in Kranjskem. 

Ko je po udušenetn uporu Volkun iznova postal vladar 
na slovenski zemlji, poslal je poslance k škofu Virgiliju v 
Solnograd ter ga prosil novih duhovnikov, ker so bili prejšnji 
pregnani, kar se je tudi zgodilo. Ti so potem pridobili velik 
del priprostega ljudstva novi veri, plemenitaši pa so ostali 
trmasti ali pa se le na videz kazali kristjane. Zato tudi ni 
dolgo časa vladal mir po deželi. 

Megiser pripoveduje dalje ^^)^ da je vojvoda Volkun sicer 
pravično vladal, a je bil pregoreč, ko je hotel pridobiti ple- 
menitaše za novo vero. V drugem letu njegovega vladanja je 
zopet nastal upor zoper njega in krščanstvo. Pravoverni Slo- 
venci so namreč dobili ukaz, da naj bodo pripravljeni, ko bo 
treba iti nad nepokome pogane. A ti so kmalu to zvedeli 
ter storili potem potrebne korake. Posebno pet plemenitašev 
je bilo krščanstvu popolnoma nasprotnih. Zvali so se : Drochus, 
Hermanus Aurelius, Samo, Theodorus in Henricus. Posebno 
Aurelius je spodbujal druge k uporu z besedo in zgledom. Z 
daljšim nagovorom je navdušil svoje tovariše, ^s) Sledilo mu je 
mnogo Slovencev, ki so po raznih krajih napadali svoje krščene 
rojake. Vsa dežela je bila razdeljena v dva tabora. 

Ko je vojvoda Volkun zvedel, da je nastal upor, nabral 
je med kristjani 12.000 mož ter se ž njimi napotil iz mesta 
Julije**) proti Sisku. Med potjo se mu je pridružilo še kakih 
900 mož. Na pol poti med Julijo in Siskom je neki Aurelijev 
vohun naznanil Volkunu, da so uporniki že premagali njegove 
čete ter se tudi polastili vse dežele; zato naj se rajši vrne v 
Julijo ter pogodi s sovražniki. Vojvoda Volkun ni hotel tega 

") Str. 451-458. 
••) Megiser, str. 452—456. 

") Po Megiserju (str. 7) se je reka Žila v rimski dobi zvala Julia, 
Beljak pa Julium Carnicum. Razume se, da je ta trditev napačna. 



— 16 — 

verjeti ter je izvedel po drugih vohunih, da stvar ni taka. 
Svojih trum ni razpustil, pač pa jih še pomnožil na 18.000 mož. 
S temi je šel proti Sisku. Med potjo je naletel na Aurelija, 
kateri je imel pod seboj le 4000 mož. Volkun je napadel 
sovražnike, jih premagal in pognal v beg. Okoli 600 poganov 
je bilo ubitih, 400 pa vjetih ; med temi je bil tudi poveljnik 
Aurelij. Nato je prišel Volkun s svojimi trumami v Sisek. 

Ker je bil Aurelij v vojski nesrečen in še celo vjet, pri- 
zadeval se je njegov tovariš Drochus, da bi na drug način 
uničil glavarja svojih nasprotnikov. Podkupil je nekatere ljudi, 
kateri naj bi Volkuna zavratno umorili. Eden izmed zarotnikov 
je pač hotel to storiti, a je le ranil nekega drugega moža, 
katerega je zamenjal z vojvodo. Volkun je nato zarotnike vjel 
ter jih pomilostil. 

Kmalu potem je šel Volkun nad Droha in njegovo 
vojsko, katera se je mudila pri Kolpi, ne daleč od sedanje 
Metlike. Drohu je svetoval njegov tovariš Henrik, da naj bo 
previden. A poveljnik poganskih čet se ni brigal za ta opomin. 
Predrzno je napadel svojega nasprotnika, a bil je pobit in vjet. 

P2n dan pozneje je prišel zmagovalec v Julijo, kjer je k 
smrti obsodil vjete izdajalce. ^'^) Najprej so jim odsekali roke, 
potem odrezali nosove in ušesa, nato poškodovali stegna in 
polomili golenice ter nazadnje pometali njih trupla v luže ali 
pa v jame. 

Kmalu potem se je obrnil Volkun do škofa Virgilija, 
da bi mu poslal novih mašnikov, kar se je tudi zgodilo. 
Pozneje je rečeni škof ustregel želji karantanskega vojvode, 
da je sam prišel na Koroško in Kranjsko ter se močno pri- 
zadeval, da bi po teh deželah še bolj utrdil krščanstvo. 

O vseh teh zgodbah kaj obširno pripoveduje Megiser ter 
tu in tam dostavlja, da je vse to posnel iz spisov Ammonija 

«5) Neverjetno je, da bi bil v tistem času Volkun v enem dnevu 
prehodil pot od Kolpe pa do Žile ter pripeljal s seboj še vjete sovražnike. 



— 16 — 

Salassa. Nikjer pa nam ne omenja, kje se nahajajo spisi tega 
moža, iz katerega stoletja so, kako so spisani itd. Na vpra- 
šanje, kdo je ta Ammonius Salassus, lahko brez skrbi odgo- 
vorimo, da ta mož ni nikdar živel in tedaj tudi nikoli nič 
spisal. Megiser si je izmislil to ime prav tako, kakor si je 
izmislil vse zgoraj opisane dogodke. Megiser se ni potrudil, 
da bi se bil do dobra seznanil z zanesljivimi zgodovinskimi 
viri, ko je sestavljal prej omenjene spise, katere mu je na- 
rekovala njegova domišljija. Ker je lahko domneval, da se 
njegovi izmisleki ne bodo vjemali z zgodovinsko resnico, zato 
je tedaj takoj v začetku (str. 413) zatrdil, da so dogodki po 
knjigah precej neresnično opisani. Ker je hotel sam poročati 
izmišljene stvari ter jih prodajati za resnico, dolžil je druge, 
da pišejo lažnjivo. Da se moj spis preveč ne raztegne, ne 
bodem tu navajal raznih točk, katere bi dokazovale, da si je 
Megiser sam izmislil vse tu opisane dogodke. Ker je bil pre- 
malo podkovan v zgodovini, zato se mu niso njegove falzi- 
fikacije nič kaj posrečile. 

III. 

Po Megiserju je Valvasor ^^) na kratko opisal boje med 
krščanskimi in poganskimi Slovenci. Iz njegove knjige pa so 
nekateri drugi pisatelji zajemali gradivo za svoje proizvode. 
Da je imel Prešeren Valvasorja v rokah, preden je izdelal 
svoj »Krst pri Savici«, razvidno je iz opazke, katero je dodal 
k svojemu eposu. 

Po Valvasorju je opisal tudi profesor Trdina »Prvo 
pokristjanovanje Slovencev« v svoji »Zgodovini (!) slovenskega 
naroda« (str. 35 — 42). Pa kako! V Megiserjevo testo, katero 
je našel pri Valvasorju, je namešal še lepo število ocvirkov in 
rozin ter nam potem napravil tako dobro potico, da nekaterim 
diši še sedaj, čeprav je že dobrih 33 let stara. •'•') Reči smemo, 
da ima Trdina tako živo domišljijo, kakor jo je imel Megiser, 
in da mu je tako malo mar, da bi nam poročal resnico, kakor 

»•) Ehre d. H. Krain, 11, str. 386-389. 

") Glej dotično notico v Ljublj. Zvonu za leto 1899, str. 776. 



— 17 — 

nekdanjemu rektorju protestantovske šole v Celovcu. Da ne 
bo kdo rekel, da mu delam kako krivico, hočem navesti iz 
njegove knjige le nekoliko zgledov. 

Na str. 35, v. 25., piše Trdina, da je leta 747. bavarski 
vojvoda Tesel II. (Tasilo) prišel Slovencem na pomoč. — Na 
Bavarskem je takrat vladal vojvoda Odilo, ne pa Tasilo, kateri 
je imel v tistem času šele sedem let. Ne more se dokazati, 
da bi bila letnica 747 popolnoma prava. 

Str. 36, v. 28 : Kje je Trdina dobil dokaze, da se je v 
osmem stoletju krivoverstvo obdržalo tudi po Bohinjski dolini ? 
Je li prepričan, da so sploh v tej stranski dolini živeli takrat 
katerikoli prebivalci? Kar je pesniku dovoljeno, zgodovinarju 
dostikrat ni. 

Str. 36, v. 36: »Na pravovernem dvoru vojvode Tesla.« 
— Bolj gotovo na dvoru vojvode Odila. 

Str. 37, v. 2 : Trdina piše, da sta Karast (Gorazd) in 
Kajtimar (Hotimir) sezidala cerkev svetega Lamberta na Ko- 
roškem (bi moralo stati : na Stajarskem). — Ta trditev je vzeta 
iz jako sumljivega vira. Štajarski pisatelj Julius Aquilinus Caesar 
pravi, da je videl v nekem starem rokopisu šentlambertskega 
samostana zapisano, da je cerkev sv. Lamberta postavil voj- 
voda Gorazd (ne pa tudi Hotimir). Razni učenjaki so že večkrat 
iskali ta rokopis, a niso ga našli. Domneva se, da si je Caesar 
to trditev izmislil. 

Trdina (str. 37. in 38.) ve povedati, da so se poganski 
Slovenci na skrivnih krajih shajali ter se tu posvetovali. Dali 
so si besedo, ne odjenjati, dokler ne izpodijo Volkuna, ne 
končajo oblasti Bavarov in stari maliki pri Slovencih ne dobe 
časti in veljave. V nesrečo Volkunovo so imeli ajdje umne in 
izkušene vodje, ki so bili jako predrzni. Prvi med njimi je 
bil Droh, ki je bil ob enem tudi višji duhovnik malikovalnih 
Slovencev. On je bil glavni začetnik ožje zveze, katero so ajdje 
sklenili med seboj; on je prvi začel boj ter je do zadnjega 
diha stal temu puntu na čelu. Bil je brez prenehanja delaven, 
v bitvi najprvi, pri bezanju najzadnji, za malike, katerih du- 

2 



— 18 — 

hovnik je bil, divje navdušen in pripravljen za nje in za svo- 
bodo Slovencev preliti poslednjo kapljo krvi. Ker je imel 
malo vojakov, zapustila ga je vkljub vsej srčnosti dostikrat 
sreča, tako da je bil premagan in je moral bežati ; pa kmalu 
si je zopet pomagal iz svoje nadloge. Poiskal si je novih 
tovarišev in pobegle je vnovič zbral tako, da kmalu zadobi 
novo moč in zopet začne boj. Trdina potem še dostavlja, da 
bi bili postali naši očetje imenitni in slavni, ako bi jim bil 
Droh slovenski vojvoda, ne pa Volkun. — Megiser in Valvasor 
ne vesta nič o vsem tem, še manj pa pravi zgodovinski viri. 
Vsi ti Trdinovi stavki bi bili dobri za kak roman ; v zgodovini, 
kjer se mora poročati gola resnica, niso za rabo. Omenili 
smo tudi, da je >sub auspiciis« profesorja Trdine postal Droh 
višji duhovnik malikovalskih Slovencev. *^) 

Megiser in po njem Valvasor pišeta, da eden izmed 
voditeljev poganskih Slovencev je bil Hermannus Aurelius, 
Nemcu Megiserju ne bodemo zamerili, da je dal temu Slo- 
vencu, ki je bil tako rekoč njegov otrok, tako neslovansko 
ime. Trdinova zasluga je (str. 38, v. 1 1), da je iz Aurelija naredil 
Vrela. Manj srečen je bil, da je iz Theodora napravil Drodora. 

Str. 38, v. 14. Trdina pravi, da vsi ti malikovalski gla- 
varji so bili najbrže štajarski Slovenci, ker ravno na Štajarskem 
se je večinoma še stara vera ohranila. — Viri o tem ničesar 
ne pripovedujejo. Kako je mogel Trdina zapisati tako trditev? 

Na str. 38, v. 22 — 23 stoji stavek: »Tako pride najbrž 
o tem času tisti del Tirolskega, kjer so Slovenci živeli, pod 
Bavare.« — Brez dvomgi misli prof. Trdina na Pustersko do- 
lino, katera je nekdaj spadala pod Koroško, pozneje so jo pa 
združili s Tirolskim. Kdaj se je to zgodilo, pove mu lahko 
kak osmošolec, če vsaj nekoliko pozna avstrijsko zgodovino 
14. stoletja. 



»*») Morebiti je ta višji duhovnik imel nalogo, da je molil in Častil 
tiste bogove in boginje poganskih Slovanov, katere je vstvarila v 19. veku 
po Kristusu preživa domišljija nekaterih slovanskih pisateljev. Dandanes 
poznamo namreč tudi staroslovanskc bogove devetnajstega stoletja. 



— 19 — 

Str. 38, v. 32 — ^^34. Trdina pripoveduje, da je Droh na- 
nagloma planil iz brlogov, zasedel dol za dolom, podvrgel si 
mesta in Volkuna samega zapodil iz dežele. — Vse to si je 
Trdina izmislil, še Megiser ne ve nič o tem 

Megiser (str. 449) in Valvasor (str. 386) pripovedujeta, 
da je langobardski kralj Deziderij šel nad poganske Slovence. 
Trdina je to izmišljotino nekoliko povečal z dostavkom (str. 39, 
v. 5 — 9), da je hotel Deziderij si osvojiti kako slovensko po- 
krajino, a ga je Vrel z majhno trumo nabil. 

Megiser (str. 449) in Valvasor, (str. 387) omenjata, da 
je Tasilo prišel Volkunu na pomoč. Trdina (str. 39, v. 10—21) 
pa dostavlja, da se jima je postavil nasproti Samo, čegar 
truma pa še 5000 vojščakov ni štela. Megiser in Valvasor ne 
vesta nič o tem, kakor tudi ne, da sta Droh in Vrel pobeg- 
nila v goščavo. Vse to si je Trdina izmislil. 

Megiser (str. 449, 450) in Valvasor (str. 387) nam pri- 
povedujeta, da je Volkun milo, modro in pravično vladal ter 
se jako trudil, da bi se krščanstvo utrdilo na slovenski zemlji. 

— Vse drugače nam riše Trdina (str. 39) Volkunovo delo- 
vanje, ko pravi, da ni hotel ajdov pomiriti z milim ravnanjem, 
marveč si je mislil, da je sedaj pravi čas, da bi s silo ulomil 
njih trdovratnost. Zato zapove malikovalce iskati, jih prega- 
njati in moriti brez usmiljenja. Pa kakor trinožen in divji je 
bil Volkun proti svojim neveri^m podloznikom, tako ponižen 
in suženjski je bil proti Bavarom in Teslu. Dalje trdi, da so 
v deželi tujci nosili glave po koncu in trpinčili izdani narod. 

— Ni mi treba povdarjati, da je to opisovanje izmišljeno. 

Trdina pravi (str. 39 in 40), da je Volkunovo ravnanje 
Droha razkačilo tako, da je popustil gozde in zopet pričel boj. 
Volkun je bil potolčen in v drugo primoran pobegniti iz svoje 
dežele. — Ubogi Volkun! Megiser te je enkrat prisilil bežati, 
Tidina pa te je kar dvakrat pregnal iz domovine. 

Megiser (str. 457) in Valvasor (str. 388) pripovedujeta, 
da je Volkun premagal Aurelija na poti proti Sisku; Trdina 
pa postavlja (str. 40) to bitko na koroška tla. 



Naj bo dovolj, da se čitatelji preveč ne utrudijo. Pokazal 
sem, kako se pri nas tu in tam dela in piše zgodovina. 
Reči moram, da je v omenjeni knjigi profesorja Trdine še vse 
polno drugih bajk in zgodovinskih napak. Natančna preiskava 
bi dognala, na katerih mestih je pisatelj nakopičil neresnične 
date in notice, pobrane iz drugih knjig, in kje je sam vedoma 
ali pa nevedoma napisal večje ali manjše število izmišljotin. 



Mali zapiski. 

Slavstvon 

»Kulturne slike s Kranjskega^. Spisal Jos. Ciperle. Natisnjen 
je ta spis v »UČ i t. Tovarišu« za leto 1897, in 1899. ter obsega 53 od- 
stavkov, v katerih nas pisatelj želi seznaniti z raznimi zgodovinskimi 
dogodki in narodopisnimi razmerami kranjskih Slovencev. Snov za prvo 
četrtino svojega spisa je vzel iz stare zgodovine naših pokrajin, za drugo 
četrtino pa iz srednje. Reči moram, da se mu te slike, ako jih smemo 
sploh tako imenovati, niso nič kaj posrečile. Dosti boljši so odstavki v 
drugi polovici, v katerih govori o turških bojih, kranjskem šolstvu, 
kmečkih puntih, kranjskih prebivalcih itd. — Pri citiranju hočem zazna- 
movati, s črko A 37. letnik »Učit. Tov.« (1897), s črko B pa 39. letnik 
(1899). — Ciperle piše (B, 263): »Ostali bomo, kakor smo bili: zavedni 
Kranjci, zavedni Stajarci, zavedni Korošci i zavedni Primorci. Zavedni 
Slovenci pa še dolgo ne bomo.« — Nekaj takega sem si mislil o pisa- 
telju samem, pravem zavednem Kranjcu, kateri nam je podal »Kulturne 
slike s Kranjskega.« Čemu ta separatizem? Saj žive tudi unstran 
kranjskih mej slovenski prebivalci. Zakaj se pisatelj že pri izbiranju na- 
slova ni oziral sploh na Slovence, temuč le na Kranjce? — Pozna se, 
da ni pisatelj rabil, ko nam je opisoval preteklost kranjske dežele in 
njenih prebivalcev, zgodovinskih virov, temuč le nekatere pomožne knjige, 
pri katerih pa ni bil nič kaj izbirčen. Ako mu je prišlo slabo blago v 
roke, bilo mu je prav tako všeč, kakor dobro. Na nekem mestu (B, 5) 
je pač hotel pokazati, da mu tudi zgodovinski viri niso neznani. Citiral 
je par latinskih stavkov po njegovem mnenju iz Prokopija, a pokazal je 
s tem, da še ne ve, v katerem jeziku je Prokopij pisal. Če je hotel 
Prokopijeve besede navesti prav tako, kakor jih je sam zapisal, moral 
bi biti citat grški. Ako nam je pa hotel postreči s prevodom, bi pa nam 
bil slovenski citat ljubši od latinskega. — Dovoljeno naj mi bo, da opo- 



^ 2i — 

zvrim pisatelja na nekatere napake. Več pomot je Ciperlc iz »Kulturnih 
slik« sprejel v svojo knjižico. »Kranjska dežela«, kar kaže, da so se mu 
nekako priljubile. Na tem mestu izpregovorim le o nekaterih pogreških, 
druge naj popravljajo drugi. — Na nekem mestu (A, 24, v. 15 -—2 3) čitam, 
da ni zemlje v Evropi, katera bi bila toliko trpela, kakor zemlja kranjska. 

— To je pretirano in da se dokazati, da je vsaj v zgodovinski dobi tudi 
neresnično. — Kje trdi Herodot (gl. A, 25, v. 16), da so bili prvotni 
prebivalci Panonije Ilirci? — Kateri pisatelji (gl. A, 25, v. 22) imenujejo 
prebivalce stare Panonije in Ilirika Vende ali Venete? — Da Ilirci niso 
bili Slovani (gl. A, 25 in 26) in da ti ne bivajo že od nekdaj med Do- 
navo in Jadranskim morjem, o tem ne bodem veliko govoril. Opozorim 
naj pisatelja na svoj spis v »Izv. Muz. dr.« za leto 1896. Brez skrbi lahko 
trdimo, da so Slovenci imena Save, Drave, Krke itd. posneli po dotičnih 
tujih izrazih, kateri so bili v rabi pri Rimljanih in drugih narodih. — 
Ciperle piše (A, 40), da so bila tla Panonije pusta in kamenita. Zemlja 
jim ni rodila drugega kakor ječmen, oves in proso. — Na to naj opomnim, 
da Panonija ni bila pred 2000 leti dosti bolj pusta in kamenita, kakor 
je dandanes. Če sedaj na ondotni zemlji zori pšenica, je bilo to mogoče 
tudi že pred Kristusom. — Kje je pisatelj zvedel (gl. A, 40, v. 17, 18), 
da je bila obleka Ilircev nekako podobna naši in da so njih Ženske no- 
sile peče na glavi? — Nekaterim postajam ob rimskih cestah ni pisatelj 
v svojem spisu (gl. A, 103) z ozirom na znane vire določil prave lege. 

— Langobardi niso dobili svojega imena po svojih dolgih bradah (gl. A, 
125, v. 5), ako so res take imeli, temuč po svojih bojnih sekirah (barte). 

— Ne more se trditi, da bi bil langobardski kralj Alboin šel kdaj na 
goro Nanos (gl. A, 125, v. 9). — - Letnica 748 (gl. A, 179, v 3 m 9) ni 
dokazana, 828 pa napačna, ker vojvoda Ljudevit je bil že leta 823. mrtev. 

— Pisatelj pogreša (A, 215) med raznimi fevdniki gospodov slovenskega 
rodu, ko pravi, da o imovitih Slovencih ni sledu. Ker sem se pri neki 
priložnosti uveril, da se pisatelj v tem oziru nekako trdovratno drži svojih 
nazorov, zato naj navedem nekoliko slučajev, kateri kažejo, da je bilo 
tudi med Slovenci nekoliko domačih plemenitaSev in fevdnikov. Ne bilo 
bi mi nemogoče, spisati o tem vprašanju obširne razprave. — Cesar 
Oton I. je podelil svojemu vazalu Nego miru neko posestvo v Zvirčah 
pri Št. Mihelu na Koroškem. ») Ime Negomir in pa kraj, kjer je Živel, 
kažeta, da je bil rečeni mož Slovenec. Iz listine z dne i. oktobra leta 
989. je razvidno, da je imel neki Pribislav svoja posestva, katera mu 
je bil podaril Oton HI., blizu izliva Sore v Savo.') Ime Pribislav ne 

1) R«vch, Aet mili. 4». — Sinnach«, Beitrage, I, 547. — Zahn, Cod. dipl. AuBtr.- 
Fris., I, 81, it. SS. — MG (— Monumenta Germaniae), Dipl. I, 896. — *)•••• excepta 
proprietate Pribislanni nosira ngali traditione šibi donata.' (Hnnd - Crewold, Metrop. 
Salisb., ed. Mon. 1, 18«; •d. Bat. I, 9S. — Resch, Ann. Sab. III, 637. — Mon. Boica, 



— 22 — 

kaže, da bi bil nemškega rodu. V neki listini, izdan dne 7. junija feta 
1 188., čitamo, da sta na Gorenjem Štajarskem plemeniti Trdislav in 
njegova soproga Slava utemeljila na svojem zemljišču cerkev sv. Val- 
pui^e.«) Iz imen Trdislav in Slava bi se smelo pač sklepati, da te dve 
plemeniti osebi nista bili nemškega rodu. Neka koroška Slovenka, po 
imenu Baaz, je darovala, kakor nam kaže listina z dne 26. januvarja leta 
830., svoje posestvo z vsemi podložnimi ljudmi freisinški cerkvi.*) 
Takih slučajev bi lahko še več navedel. — Tudi še ni nobeden dokazal, 
da bi bili naši Auerspergi in Windischgratzi nemškega rodu. Radicseva 
trditev (Herbard VIII, str. i), da so prišli Auerspergi s Švabskega, nima 
za nas tako dolgo nobene veljave, dokler nam njene resničnosti tudi ne 
dokaže. Verjetno je, da so Auerspergi in Windischgrat2i prav takega 
>nemškega« rodu, kakor sedanji Schwegli, Hočevar-Kondenheimi in cela 
vrsta drugih. Pri tej priložnosti naj opozorim gospoda pisatelja na notico 
v I. številki letošnjega >Slovenskega Lista« z naslovom >Plava kri na 
Kranjskemc.* Rečena notica bi se lahko še zdatno povečala in popolnila. 
Toliko za sedaj o vprašanju zastran slovenskega plemstva. — Da bi bil 
Atila razdejal Emono (gl. B, 12), se ne more trditi. — Ciperle piše (B, 12), 
da so slovenski pradedje pod rimsko oblastjo radi sprejeli krščanstvo; 
njih vnuki pa so se odločno protivili Kristusovi veri. Pradedje so bili 
torej kristjani, vnuki pa odločni pogani! Pisalelj je pozabil navesti, kdaj 
so Slovenci odpadli od krščanske vere ter začeli častiti malike. — Pisatelj 
se moti, ako misli (B, 44), da so bile šole za Karola Velikega nemške. 
Bile so v tistem času, kar jih je bilo, le latinske. Zastran šol ni l>il Karol 
Veliki nikakršen germanizator. Tudi v poznejših stoletjih srednjega veka 
so bile šole pri nas in sploh po zahodni Evropi latinske. Kje je izvedel 
pisatelj, da se je leta 1486. v vipavski šoli podučevalo v nemškem in 
slovenskem jeziku? — Slovani niso bili tako mirni ljudje, kakor to 
povdarja Ciperle (B, 10 1). — Da bi bili sedanji Ižanci pravi potomci 
tistih prebivalcev, ki so živeli že v mlajši kameneni dobi (B, 125), trdi 
se lahko v šali, nikakor pa ne resno. — To naj zadostuje. Pisatelj zna 
zanimivo pripovedovati. Ako se potrudi, da bode to, kar spiše, tudi 
resnično, potem se bodo kritiki gotovo pohvalno izražali o njegovih 
spisih. Dr. Fr. Kos. 

»Stara Kranjska^. Izdal in založil KonradGrefe, akad. slikar. 
Na Dunaju in v Ljubljani, 1900. Zvezek 1—3. Tiskarna Miličeva v Ljub- 
ljani. Ta kulturno - zgodovinski zbornik je krasno delo in obsega slike 
(Grefejeve) zgodovinsko znamenitih in umetnostnih zgradb, kakor gradov, 

XXXIa, 247. — Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, II, ?2. — Meichel»>€ck, Hist. Fris., la, !».=>. 
— Zahn, Cod. dipl. Austr - Fris., I, 43. — Srhunii, Reg. u. Urk. I, 14. — MG. Dipl II, 
404.) — 8) ,Ex nobili ergo prosapia ortus Tridizlav cum nxore sua Zlawa eandem eccle- 
siam in honorem beate WaUpurgia in predio suo fandauerant." (Zahn, Urkb. f. Steierm., 
I, 675). — 4) ,Baaz de genere Carontania Sclavaniorum.* (Resch, Ann. Sab. III, 96). 



— 23 — 

cerkvA itd., na Kranjskem, ter slike pojasnjujoči opis (RadiCsev). Dosedaj 
so izšli trije zvezki, ves letnik bo pa obsej^al šest zvezkov in stane 9 kron- 
Naroča se pri g. P. pl. Radicsu v Ljubljani, Igriške ulice št. 2. A. K. 

»Monumenta historica ducatus Carinthiae^t I. Band. Die Gurker 
Geschichtsquellen 864—1232. Im Auftragc der Direction des Geschichts- 
vereines f. Kamten zum 100. Geburtstage G. Freih. von Ankershofcn 
und zum fiinzigjahrigen Jubelfeste hg. von dessen Arhivar August von 
Jak se h. Im Anhang 20 Siegelbilder, Klagcnfurt, F. v. Kleinmayr 1896. 
XXIII 4- 43» str. v. 8«. — n. Band (Schluss — ). Die Gurker Geschichts- 
quenen 1233— 1269. Im Anhang eine Siegelabbildung. Klagenfurt 1898. — 
Zgodovinski viri krške Škofije (ust. 1. 1072.) zahtevajo vsled svoje zgo- 
dovine posebno razpravljanje; arhivar Jaksch jih je zato tudi izločil iz 
ostalih listin in jim odmenil poseben prostor 'v koroškem zgodovinskem 
zborniku. Spočetka je bil krški škof le koadjutor in vicegerens in di- 
vinis solnograškega nadškofa brez prave dieceze in desetine. Toda pre- 
brisani možje, ki so sedeli na krški stolici (kakor škofa Roman I. 
1 13 1 — 1167 in Henrik I. 1 167 — 11 74), in ki so znali dobro uporabljati 
tedanje ugodne okolnosti (investiturni boj), so hoteli pridobiti svoji 
cerkvi posebno stališče. Kakor rudeča nit se vleče skozi listine krške 
cerkve misel oproščenja krške škofije od solnograške nadvlade Četudi 
je vzrok pogostemu ponarejanju listin v XII. in XIII. stoletju le obrana 
duhovskega premoženja, nasilnosti raznih (posvetnih) varuhov cerkvene 
lasti, je v nasprotju s temi in drugimi navadnimi motivi na Krki bil 
glavni povod ponarejanju osvoboditev cerkve od vsake nadvlade. Jaksch 
je na podlagi temeljitih študij in mnogovrstnega učenega aparata do- 
kazal, da so različni krški notarji (zlasti kapelan Konrad 1 145— 1 178 in 
Gebeno 1203-1226) okoli 40 listin ponaredili ali vsaj popravili v prid 
krški cerkvi. Uporabljali so pri tem delu vsa mogoča sredstva : pridevali 
so pristnim listinam različne dodatke, trgali stare pečate s pristnih listin 
m jih pripenjali na falzifikate, ponarejali stare pečate in vlivali nove itd. 
Toda vsi ti napori (1178 — 1232) niso pomagali veliko. L. 1232. je dobil 
krški kapitelj pravico, voliti škofa iz treh mož, katere predlaga nadškof; 
tudi so ministerijalci od sedaj naprej imeli pravico, v prisegi zvestobe 
izvzemati ne le Solnograd, ampak tudi državo. Toda Že tekom 13. sto- 
letja se je kapitelj odrekel ti pravici in nadškof je odslej sam imenoval 
krškega škofa. — Listine zadevajo seveda v obilni meri tudi slovenske 
dežele tako v zgodovinskem (krajepisnem), kakor v jezikoslovnem oziru 
in le želeti je, da jih poklicana moč izčrpa. — Obžalovanja vredno je 
pa, da je kranjska dežela tako zaostala v izdajanju listin. Koroška in 
Stajarska ste nas daleč nadkrilili, obe lahko kažeta na svoje zbornike. 
Na Štajarskem deluje vrhutega še deželna zgodovinska komisija, ki je 
objavila že nekaj važnih del. P. W. Š. 



— 24 — 

j^y&hafm Mrnanel, Latbachs erster Buckdrfšcker^ii^j^ — it^^}. 
Von Friedrich A h n. S. A. aus dem Archiv f. Gesch. d. deutschen Buch- 
handels 1898, str. 9. 8^ Pisatelj je zbral v tem spisku dosedaj raztresene 
podatke o Mandelcu in dodal tudi marsikaj nov^a. Naša prva lite- 
rarna doba rodila nam je tudi knjigarja in tiskarja. Že 1. 1561. se je 
ponujal Avguštin Friess iz Strassburga deželnim stanovom za tiskarja. 
Toda Trubar, ki ni imel posebnega upanja, da bi se tiskarna v Ljub- 
ljani vzdržala, in v strahu za obstanek Ungnadove tiskarne v Urachu, je 
odsvetoval stanovom ustanovitev tiskarne. Friess je odpotoval 1. 1562. iz 
Ljubljane, ne da bi bil kaj opravil. L. 1575. poprosi Janez Mandelc, 
ljubljanski meščan in knjigotržec, za tiskarsko dovoljenje. Napotila sta 
ga k temu Jurij pl. Khisl in Jurij Dalmatin, ki se je ravno tedaj vrnil iz 
Nemčije v domovino. Navzlic raznim zaprekam je odprl Mandelc poletu 
1575 tiskamo in v jeseni je izšla prva na Kranjskem tiskana knjiga 
»Jezus Sirah< v Dalmatinovem prevodu. Tiskarna se je lepo razvijala. 
Mandelc je natisnil poleg druzih del Spangenbergove postile slovenski 
prevod, Dalmatinov pentatevh, Vramčevo kroniko in Salomonove pripu- 
visti. Med tem je dogotovil Dalmatin prevod celega sv. pisma. Mandelc 
je predložil deželnim stanovom proračun tiska in ob jednem tudi po- 
skusno polo (i eksemplar, lastnina Elzejeva). Toda vlada, ki je že zdavnaj 
iskala ugodne prilike, odstraniti nji neljubega tiskarja, je prepovedala 
tisk in prognala tiskarja iz dežele. Mandelc je moral 1. 1582. zapustiti 
Ljubljano; podal se je na Ogersko, kjer je potoval od mesta do mesta 
in tiskal knjige. L. 1586. je natisnil v VaraŽdinu Vramčevo postilo in 
pozneje še več latinskih, ogerskih in nemških del. Slovenskih knjig je 
natisnil v Ljubljani devet. L. 1604. se omenja Mandelc zadnjikrat. 

P. W. Š. 

i^MittheUungen des oesterr, Vereines fUr BidliotheksmeseH^, 
II. Jhg. p. i. ssq : Newe Zeytungen aus Johann Mannels Druckerpresse von 
Friedrich Ahn. 1898. — »Newe Zeytungen«, poročajo o raznih zgodo- 
vinskih dogodkih, vojnah, mirovnih sklepih itd., kakor tudi o lokalnih 
dogodkih in naravnih prikaznih. Iz teh »Novic« se je razvilo v teku sto- 
letij današnje časopisje. Lokalne novice so večji del verzihkovane, zgo- 
dovinske pisane navadno v prozi in brez pisateljevega imena, lokalife 
novice pa pogosto imenujejo pisatelja ali navajajo vsaj začetne črke nje- 
govega imena. Velik prostor med zgodovinskimi novicami XVL stol. 
zavzemajo turške novice. O bojnih časih so prinašale te novice poročila 
o raznih bojih, zmagah, turških grozovitostih ; o miru pa so popisovale 
notranje turške razmere, gostovanja, janičarske upore itd. Kot sin svo- 
jega časa je tudi Mandelc tiskal turške novice. Znanih je 6 listov iz nje- 
gove tiskarne (4 so tiskani v Ljubljani), kateri so v zgoraj navedenem 
sestavku večinoma doslovno odtisnjeni. Najstarejše »Novice« iz 1. 1578. 



— 25 — 

(4 listi v 40) popisujejo na[)ad Turkov na Metliko 28. marcija 157S in 
grozovitosti, katere so Turki počenjali v Metiiki, ko so mesto po pet- 
dnevnem obleganju premagali in zažgali. Druge »Novice« zopet popisu- 
jejo (Zeytung, turckische grewUche) »Wie Baijacidis den XVII. 

Nouembris dieses 1578. Jarš ein . . . Pancket vnd Gastung gehalten«. 
Leybach 1570. 4^ »Novice« iz 1. 1593. popisujejo nebeške prikazni dne 
10. febr. 1593 v Carigradu v verzih. ~ Tiskane so Mandelčeve »Novice« 
na močnem papirju z razločnimi lepimi črkami in dobrim črnilom. — 
Pisatelj teh vrstic je preteklo zimo pregledal na Ogcrskem vsa (75) dela, 
tiskana v Mandelčevi tiskarni, in priobči v kratkem o MandelCevem delo- 
vanju posebno študijo. _ _ _ ^- ^* ^• 

Slovenščina v mnogojeziČni bibliji iz /. /5^. Polyglottna 
biblija, ki je objavila poleg hebrejskega in kaldejskega, ^škega in latin- 
skega tudi nemško in slovensko sveto pismo, nosi naslov: »Biblia 
sacra Ebraice, Chaldaiee, Graeece, Latine, Germanice, Sclavonice. 
Studio et labore EKae Hutteri Germani Noribergac. Cum sacrae Cacsar. 
Majest quindecim annorum privil^is. MDXQX.« — Kakor beremo v 
»AUgem. Deutsche Biographie«, XIII, 475, ta polyglottna biblija ni uča- 
kala zvršetka, ampak obsega samo 8 knjig, t. j. poleg pentatevha še Jo- 
zuovo knjigo, knjigo sodnikov in Rutino knjigo. Izvod, W ae nahaja v 
ljubljanski licejski knjižnici (10309, IV, Y, b), obsega cel6 le petere Moj- 
zesove bukve (na 851. straneh). V predgovoru piše izdajatelj Elija Hutter, 
med drugim tako-le: »Deinde harmoniam biblicam sex Itnguarum coIih»- 
narumque ordine per omnes veteris et novi testamenti libros pio et bono 
consilio ita disposui, ut primum sex idiomata, Ebracum, Chaldaicum, 
Graecum, Latinum, Gcrmanicum et Sclavonicum apte in vicem e re- 
^one versibus distinctis convenirent; denique loco Sclavonici modo Gal- 
licum, modo Italicum, modo Saxonicum aliarumque gentium et nationum 
idiomata minimo sumptu et labore vel imprimendo vel adscribendo sub- 
stitui possent.« - Ljubljanski izvod je pa zlasti zanimiv zato, ker nudi 
slovenski tekst samo do 835. strani, t. j. do 18. verza v 32. poglavju 
devteronomija : »Tvoje ?kale, kir je tebe rodila, fi ti posabil inu nefi 
fpumnil na Buga, kir je tebe fturiU — od 19. verza dalje ima namesto 
slovenskega teksta francoski (na zadnjih 8. straneh). Vendar mislim, da 
je devati to le bukvovezu na rovaš, češ da je pri zadnji poli pomotno 
posegel po izvodu, ki je imel v zadnji t. j. šesti kolumni izpremenjen 
tekst ; da bi se bil izdajatelj kar v sredi devteronomija s slovenščino skujal 
ter izobčil slovenski prevod nadomestivši ga s francoskim, to se ne da 
lahko verjeti. Pač pa je naslednje leto (1600) pri izdavi sv. Matevža v 
12. jezikih Elija Hutter slovenščino prezrl, in je izm^ slovanskih jezikov 
v ta dvanajsterojezični vsporednotisk Matevževega evangelija sprejel samo 



— 26 — 

češčino in poljščino. — Slovenski prevod v Hutterjcvi mnoj^ojezicni 
bibliji je kar naravnost ponatisk Dalmatinove^ja sv. p)isma iz 1. 1584., 
vendar se dd iz raznih tiskovnih in razlagovalnih pogreskov sklepati, da 
pri natiskavanju Hutterjevega šesterojezičnega dela ni bilo nobenega pra- 
vega slovenščine zmožnega redaktorja ali korektorja; — prenos dmzega 
zloga v novo vrsto pri razdeljevanju besed je n. pr. večkrat takle: h' 
Bos-hjimu Pildu (božjimu pildu, i, 27), k' vaf-hi jedi (kvasi jedi, 1,29) 
kazha je bila modref-ha, kakor vfe Svirine na Puli (die Schlange war 
lifliger denn alle Thiere auf dem Felde). Pri 30. verzu 1 . poglavja je je- 
zika nevešči stavec kar stavek razkosal ter sredi stavka začel nov verz. 
»Vfej Svirini pak na Semli« je priklopil še 29. verzu ter začel 30. z »Inu 
vfem Ptizam pod Nebom« i. t. d. to pa zato, ker se pet verzov zapored 
pričenja z »Inu«. L. P. 

Občni zbor »Muzejskega druHva za Kranjsko^ se je zvršil 
v bralni sobi muzeja Rudolfina dne 9. februvarja 1900. Navzočih je bilo 
16 članov. Pozdravil je zborovalce predsednik g. gimnazijski ravnatelj 
A. Senekovič, ki se je zahvalil sodelavcem in podpornikom društva 
ter omenil, da je med letom zaradi drugih obilnih poslov g. ravnatelj 
Ivan Šubic odložil društveno blagajništvo, katero je prevzel gosp. dr. 

0. Gratzy pl. Wardengg. Društveni tajnik A. Koblar je poročal 
o delovanju društva v minulem letu. Društvo ima i častnega člana, 3 
dopisujoče člane, 205 rednih članov, 48 naročnikov na »Izvestja« in 2 
naročnika na »Mittheilungen*. Umrla sta v zadnjem letu 2 člana, izsto- 
pilo je 6 članov in na novo pristopilo 5 članov. Izdalo je društvo za 

1. 1899. »Izvestij« 224 stranij in >Mittheilungen« 208 stranij. V zvezi je 
društvo s 109. učenimi korporacijami in društvi, od katerih je prejelo 
1. 1899. v zameno 212 knjig in brošur, ki se odstopijo muzejski knjižnici. 
Blagajnik g. prof. dr. Gratzy pl. Wardengg je podal račun za 1. 1899. 
in proračun. Dohodkov je bilo 3478 K 4 h in sicer: članarine in naroč- 
nine 1700 K, subvencije od naučnega ministerstva 400 K, od kranjskega 
deželnega zbora 800 K, od Kranjske hranilnice 500 K in drugo so znesli 
razni dohodki. Stroški pa znašajo : za >Izvestja« 1 448 K, za »Mittheilun- 
gen« 1455 K 94 h, pisarna in ekspedicija 338 K 66 h, sluga 58 K in 
gotovine je 177 K 44 h. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je zbor 
odobril, kakor tudi poročilo pregledovalcev računov, ter sprejel predlog, 
da se izreče zahvala podpornikom društva, odboru društva pa podeli 
glede računov absolutorij. Za pregledovalca računov sta bila potem iz- 
voljena gg. deželni tajnik Josip Pfeifer in župnik Ivan Vrhovnik. 
Nato se je zvršila volitev novega odbora po listkih. Predsednikom je 
bil izvoljen gosp. c. kr. gimn, ravnatelj Andrej Senekovič, odborniki 
pa gg.: dr. Oskar Gratzy pl. Wardengg, c. kr. gimn. profesor; 
Anton Koblar, dež. kurat in arhivar; Franc Komatar, suplent na 



-- 27 — 

realki; dr. Josip Kosler, posestnik; Fran Orožen, c. kr. uČit pro- 
fesor; Sim. Rutar, c. kr. gimn. profesor; Josip Smrek ar, častni ka- 
nonik in profesor bojjoslovja, in Ivan Vrh ovce, c. kr. gimn. profesor. 
— V društveni seji dne 13. februvarja se je odbor konstituiral. Izvčljeni 
so bili podpredsednikom g. dr. Josip Kosler, tajnikom Anton Ko bi ar 
in blagajnikom gosp. dr. Oskar Gratzv pl. Wardengg. A. Koblar 
je bil določen za urednika »Izvestjem« in dr. Gratzy za urednika 
>Mittheilungen«. A. K. 

Imenik članov 

»Muzejskega društva za Kranjsko" 
v letu 1900. 



A. častni član: 

Anton Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. vladni svetnik v. [>. itd., na 
Dunaju. 

B. Dopisujoči člani: 

Dr. Teodor Elze, dvorni svdtnik itd. v Benetkah. 
Dr. Matija Wretschko, vitez, c. kr. ministerski svdtnik itd. na Dunaju. 
Dr. Arnold Luschin pl. Ebengreuth, vitez, c. kr. vseučiliski pro- 
fesor itd. v Gradcu. 

C. Redni člani: 



Apfaltrern Oton, baron, c. in 
kr. pravi kamornik, član j^osposke 
zbornice, graščak na Križu pri 
Kamniku. 

A p i h Josip, C. kr. profesor v 
Celovcu. 

Aškerc Anton, mestni arhivar v 
Ljubljani. 

Ažman Janez, župnik in deželni 
poslanec v Gorjah pri Bledu. 

Bamberg Otomar, knjigotržec in 
tiskarnik v Ljubljani. 

Barlčjanko, nadškofijske pisarn