Izvestja muzejskega društva za Kranjsko

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project
to make the world's books discoverable online.

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover.

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the
publisher to a library and finally to you.

Usage guidelines

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying.

We also ask that you:

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for
personal, non-commercial purposes.

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the
use of public domain materials for these purposes and may be able to help.

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it.

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe.

About Google Book Search

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web

at|http : //books . google . com/

^\ayj T*^^/'//

HARVARD COLLEGE
LIBRARY

FROM THB FUND OF

CHARLES MINOT
CLASSOP1828

IZVBSTJA

muzejskega društva za Kranjsko-

-H-%>-

Uredil
.A. n t O n TK. o 1> 1 a, i* ,

društveni tajnik.

Izdalo in založilo »Muzejsko društvo za Kranjsko«.

Letnik VIII.

w

v Ljubljani 1898.

Natisnila J. Blasnikova tiskarna.

HARVARDCOLIEGE LlBRARV
NOV. 7| 1919
MINOT FUND

A .v

o

'>>X..v.^ V-i-vl.ii

3S

I

7^

^

^IZVESTJA/

MUZEJSKEGA DRDŠTVA

ZA KRANJSKO.

Urejuje

Anton Koblar.

Letnik VIII. — Sešitek I.

V Ljubljani 1898.

'alaga »Muzejsko dru§tvo*za Kranjsko«.
Misiiila J. lilasiiikova tiskarna.

hi^^^i ^^i*^,^*^j>i^^i *y^^^i*^i ^^i:i

^

^
d

• Učajo 3 gld. na leto, dob6 »Izvestjat in
"Uku samih >Izve8tij< je cena %i gld.

i?

I«

i«
?

j?

■Je

f

«

-V?

NOV. 7, 1919
MINOT FUHn

Vsebina 1. sešitka.

Stran

1. ^. Globočnik pl. Sorodohki: K petdesetletnici slovenske na-

rodfie zavednosti i'

2. Fr. Šmid: Drobiž iz admontske^a arhiva 15 ■

3. /. Vrhavec: Rožnik in c(^rkev na Rožniku 2*. ::

Mali zapiski. *

I. /. Vrhovni k: Marijina znamenja med Ljubljano in Poljem . .

"^^

r

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik VIII. 1898. SeSitek x.

^T-

K petdesetletnici slovenske narodne zavednosti.

v spomin na 1. 1848.*) spisal Anton Globocnlk pl. Sorodolski.

Pred letom 1848. se Slovenci še niso zavedali svoje slo-
venske narodnosti. Prešeren in drugi možje, ki so pred 1. 1848.
kaj pisali v slovenskem jeziku, so se čutili Kranjce, Štajarce
itd., in tudi Bleivveis je bil le bolj kranjskega mišljenja, ko je
I. 1843. začel izdajati »Novice«.

Prvi Kranjci, ki so se smatrali Slovence in Slovane, so
bili nekateri kranjski dijaki, ki so prišli začetkom petega deset-
letja iz Karlovca na ljubljanski licej. Ti mladeniči so bili na
Hrvatskem priče, ko se je začelo vsled groznega madjarovanja
razvijati ilirstvo po Gajevih »Novinah« in »Danici« tudi v
javnem življenju.

Trojica teh s Hrvatskega došlih slovenskih dijakov, ki so
vsi pozneje vstopili v ljubljansko bogoslovno semenišče, je začela
vplivati na svoje sošolce in znance v narodnem smislu. Naj-
odločnejši med njimi je bil Jeran. Na ta način sem se tudi
jaz navzel tega novega duha. Stanovala sva namreč z Luko
Jeranom kot dijaka skupaj jedno leto (i 841/2). Že v prvih
tednih me je vnel za narodno stvar in me »pohrvatil«, ali
»kroatisch zugeschnitten«, kakor mi je profesor Martinak
rekel, ko sem se začel podpisovati s »č« namesto s »zh«
li >tsch«.

*) Po mojih poročilih sta nekaj teh podatkov že obelodanila gg.
pih in Vencajz. Pisatelj.

1

— 2 —

jeran je kot bogoslovec vplival tudi na 6teiweisd,
kateri ga je 1. 1843— 1846 večkrat poiskal zaradi pojasnil v
jezikovnih zadevah v semenišču.

Tako je bilo tisti čas v Ljubljani. Drugod med Slovenci
tudi ni bilo boljše. Na Štajarskem so bili jedini zavedni Slo-
venci dr. Muršič, dr. Kranjc in dr. Kočevar, na ko-
roškem Einspieler in Majar, v Gorici Doljak in v Trstu
Vesel-Koseski. Na Češkem, Slovaškem in Hrvaškem je bila
pa narodnostna ideja že bolj razvita, kakor sem se prepričal
iz pogovorov z dijaki iz onih slovanskih dežel, ko sem prišel
1. 1844. ^^ dunajsko vseučilišče. Med slovenskimi akademiki
sta bila samo dva, namreč Peter Kosler in Matej Cigale,
prošinjena narodnega duha. Tema dvema sem se pridružil
tudi jaz in ž njima sem obiskoval kavarno pri Bajerju na
Alserci, nasproti bolnišnice, kjer so se shajali slovanski somiš-
ljeniki do 1. 1845., pozneje pa pri Gerloviču v mestu na
Kmetskem trgu. Redno smo se shajali ob petkih, ker so ta
dan prihajale > Novice«, v katerih so nas posebno navduševale
Koseskijeve pesmi. Ko sta 1. 1846. Kosler in Cigale svoje
študije dovršila in odšla z Dunaja, sem jaz sam izmed Slo-
vencev občeval z drugimi Slovani in jim pomagal prirejati
slovanske zabave, s katerimi so začeli Slovani tačas nastopati
na Dunaju.

Jedna teh zabav je bil prvi slovanski koncert ali »Beseda«,
katero smo priredili po zimi 1. 1846/7. Pele naj bi se pesmi
v raznih slovanskih jezikih. Drugim Slovanom izvršitev tega
sklepa ni delala dosti preglavice, ker so imeli na Dunaju
dovolj domačih umetniških močij. Čehi so dobili za prvi tenor
svojega rojaka na dvorni operi in Hrvatom se je ponudila
ravno tako izboma moč na dunajskem gledališču, toda slo-
venskega umetnika nisem poznal na Dunaju nobenega, ki bi
si upal stopiti na pevski oder, čeravno smo dijaki v družbi
na »Kostanjevici« (Landstrassej vsak večer prepevali domače
pesmi. Slednjič sem izvedel, da je na Dunaju neki Legat,
računski uradnik, doma iz Ljubljane, ki je prejšnje leto v

^3-

nekem ŽupnišČu tia Kranjskem tako izvrstno prepeval, da s6
vsi strmeli. Hitim k njemu in ga poprosim, da naj on pomaga
pri koncertu. Bil je takoj pripravljen sodelovati, le to je ob-
žaloval, da ni imel za koncert primerne slovenske pesmi. Nato
sem hitel domov in mu prinesel svojo pisano pesmarico. Izbral
si je iz nje pesem »Popotnik«, pripomnil pa, da jo bode pel
po nekem švedskem napevu. To seveda meni ni bilo prav
všeč, vendar sem si mislil: bolje nekaj, kot nič, naša domo-
vina bode na »Besedi« vender zastopana. »Popotnika« so
vsprejeli kot kranjsko pesem v vspored in objavili smo, da
priredimo prvi slovanski koncert. Povabljeni so bili samo gostje
brez vstopnine. Razposlali smo povabila vsem znanim in na
Dunaju bivajočim Slovanom; ker se je Anastasij Griin tačas
ravno mudil na Dunaju, sem nesel tudi njemu povabilo v hotel.
Koncert je bil v Jožefovem predmestju in poslušalcev se je
vse trlo, da je bila prostorna dvorana prenapolnjena. Ugodni
uspeh koncerta nam je obilo poplačal naš trud. Točka za
točko se je izvajala izvrstno. »Popotnika« je pel Legat tako
čarobno, da so ga gostje najbolj občudovali ves večer kot
umetnega pevca. Imel je jako čist in krepek bariton in prav
ta večer je bil izbomo pri glasu. Pozneje je postal Legat
glavni tajnik dunajskega moškega pevskega društva.

Slovenci smo bili presrečni, ko smo se vračali od kon-
certa čez »Glacis« na našo »Kostanjevico«. Naše veselje se je
pa drugi dan še povečalo, ko smo čitali v dunajskih časopisih,
kako je vse hvalilo kranjsko narodno pesem. Vender vsako
veselje ima rado kako nepovoljno posledico in tako je bilo tudi tu.

»Novice«, ki so tudi prinesle poročilo o koncertu, so ime-
novale P. prestavljavca pesmi »Popotnik«, kar pa Str — u ni bilo
všeč, ker je sebe proglasil za prestavljavca. Temu je pa zopet
odgovoril P. z neko prav humoristično in zbadljivo pesmijo, ki
sicer ni bila tiskana, vender med znanci razširjena. Da se je
pa znana nemška pesem »Ich komme von Gebirgen her«
in s švedskim napevom proglašala kot kranjska narodna
pesem, nad tem se seveda nihče ni izpodtikall

1*

jednako zanimanje, kakor koncert, je provzročil tudi
Slovanski ples, katerega smo priredili 1. 1847. Bili so
sicer taki plesi prirejeni že v poprejšnjih dveh letih, a v malih
prostorih, n. pr. »zur Birne«. To leto je bilo pa podjetje veliko
večje in ples se je napravil v novih dvoranah »Sofienbadsale«.
Zvršil se je sijajno. Pričujočih je bilo več nadvojvod, srbski knez
Miloš in njegov sin, vladika črnogorski in drugi. Darila za
dame so bile pahljače s slikami slovanskih narodnih noš,
katere sem jaz razdeljeval pri vhodu na plesišče. V denarnem
oziru pa nismo bili tako zadovoljni. Primanjkovalo nam je čez
1000 gld., za kateri znesek nas je šestorica še tisto noč morala
ravnatelju dvorane podpisati akcept, da svoto v treh dneh
plačamo. S tem se nam pa večer ni skalil, ker sta nam še
tisti večer darovala dva dostojanstvenika 100 gld. Knezu Milošu,
ki nas je očaran gledal, ko smo njemu priljubljeno »kolo« plesali,
je pa dr. Kuretič razložil naš položaj, na kar nam je takoj podaril
200 gld., čeravno nam je bil že prej za povabilo 100 gld. dal.

Nastopno leto (1848) se nam je Slovanski ples pa tako
dobro obnesel, da smo stroške pokrili, plačali dolg prejšnjega
leta in da nam je še nekaj ostalo v dobrodelne nam.ene.

Ti mirni časi so spomladi 1. 1848. minuli. Rahlo se je
tresel že prej Metternichov absolutistični sistem, tega leta se je
pa zdrobil popolnoma. Že ustanovitev akademije znanosti
(Szecheny) v Pesti (1825), rogoviljenje Bathianya, Otwoša in
Košuta v ogerskem deželnem zboru (1845), napitnica nadvoj-
vode Ivana v Kolinu, ko je dejal : >Ne Prusija, ne Avstrija,
ampak zjedinjeno Nemštvo naj živi!« (1842), izvolitev skraja
narodno zavzetega papeža Pija IX. (1846), osnovanje Juridičnega
bralnega društva na Dunaju, razni spisi Grttna, Andrianija,
Šuzelke, Kurande itd., vse to je pripomoglo, da sta se na
Ogerskem, v Italiji in na Nemškem vedno živahneje oživljala
liberalni in narodni čut. Ko je pa še 26. februvarja 1848 v
Parizu izbruhnila revolucija in se ustanovila republika, se je pa
tudi pri nas začelo vedno glasneje šepetati, da je ncohodno
potrebna preustrojitev avstrijske države.

Posebno je pa razburil v Avstriji javno življenje govor, kate-
rega je dne 3. marca imel Košut v ogerskcm deželnem zboru.
Ta govor se je razdelil na vse strani v tisočih izvodov. Na Dunaju
so se videli precej drugi dan, v Gradcu pa dne 6 marca po
oglih nabiti hujskajoči oklici. Nižjeavstrijski stanovi, meščani in
obrtniki dunajski so v tem smislu vložili prošnje dne 9. marca,
katerega gibanja ni bila več v stanu pomiriti uradna izjava, ki
je izšla po časnikih dne 10. marca.

V Pragi je bilo dne ii. marca v Vaclavski kopelji po-
litično zborovanje. Na Dunaju so pa napravili vsled vpliva
Juridičnega bralnega društva v avli zborovanje vseučiliščniki
dne 12. marca. Sklenili so adreso na cesarja in da naj dijaki
drugi dan, ko se otvori stanovski zbor, izsilijo dostop v zbor-
nico ter napravijo, da bodo razprave javne. Poprej je pa že
tudi licealni katehet dr. F tis ter, naš rojak, pri pridigi v vse-
učiliški cerkvi (bila je ravno nedelja) navduševal mladino za
politično probujenje.

Dne 13. marca bi se bili imeli pričeti na vseučilišču
semestralni izpiti. Jaz sem šel ob 10. uri dopoludne na vse-
učilišče, da bi napravil brž izpit iz nacijonalne ekonomije, ker
sem bil namenjen potem ob jednajstih iti v deželno hišo, kakor
smo bili v avli sklenili prejšnji dan. Toda kako sem se za-
čudil, ko ondi nisem druzega našel, kakor dr. Giskro, poznej-
šega ministra, ki mi je povedal, da so izpiti odloženi I

Nato sem hitel proti deželni hiši. V >Wollzeile« prigalo-
puje mimo mene naš peti dragonski polk, na trgu sv. Štefana
pa general Schlick z dvema baterijama. Ko sem prišel na
Mihaelski trg, mi zaradi velike gnječe ni bilo več mogoče iti
v Gosposke ulice, moral sem iti po Schauflerici, pa sem se
tudi tii že komaj preril. Naletel sem na gručo mladeniče v,
ki so nosili na ramenih Poljaka doktoranda Burjana. Ta je
pred Metternichovim stanovanjem na Ballplatzu imel govor za
prostost in mirno postopanje. Skozi okna so gledali kneginja
Metternich, njena sinova in vseučiliški asistent dr. Skedl, ki
je enega njenih sinov pripravljal za izpit. Ta naš rojak mi je

— 6 —

pozneje, ko sem ga vprašal, kaj je rekla kneginja takrat, ko
je videla to vrvenje po ulicah, povedal, da se je čudila, kako
more kak doktorand tako preprost biti, da se da po mestu
nositi. Revica si takrat pač ni mislila, da bo morala še tisti
večer preoblečena s celo rodbino bežati z Dunaja.

Na drugih krajih je bil pa položaj že vse bolj resen.
Stanovsko hišo so zasedli dijaki že ob devetih ter so brali raz
vodnjaka Košutov govor, h kateremu so delali Fischhof, Hermann
in B5hm svoje opazke in dokazovali, da se vsem tem potrebam
mora zadostiti tudi pri nas. Vsied tega je ljudstvo, ki je po
sili vdrlo v dvorano, prisililo zbrane deželne stanove, da so
pritrdili prošnji za ustavo, in prošnjo je deželni maršal Monte-
cuculi takoj odnesel cesarju. A vzlic temu so začeli nekateri
rogovileži metati skozi okna na došle vojake hišno orodje in
druge stvari ter so s tem provzročili najprej slepo, potem pa
ostro dešaržo v ljudstvo.

Slični poulični boji so bili tudi na trgu »am Hof«, pred
Šoti in >am Peter« ; tu so popoludne, ko sem mimo šel,
ravno v neki kot polagali nekega umirajočega dijaka. Zvečer
sem spremljal rektorja Jenula in profesorja Hya in Endlicherja
do dvora, ko so nesli dijaško peticijo k cesarju. O mojem
povratku je bilo že v sredi mesta na tisoče delavcev, ki so
obmetavali hiše neljubih jim Ijudij. Ko sem prišel v svoje sta-
novanje, sem pa že slišal, kako so pobijali okna v nasprotni hiši.

Poskusil sem spati, a nisem mogel, dasiravno sem bil
utrujen. Drugo jutro sem vstal že ob petih in šel ven. Ko
sem prišel na ulico, sem takoj izvedel, da se v meščanski orožnici
»am Hof« deli dijakom orožje. Dr. Giskra je delil puške iz
okna prvega nadstropja. Bila je velika gnječa. Tudi jaz hlapnem
po puški in se pridružim dijakom, s katerimi smo potem ves
dan patrolirali po mestu. Prodajalnice so bile vse zaprte in
na vratih so lastniki prodajalnic napisavali z belo kredo: »Sveta
je lastnina«. Veliko Ijudij je pa že nosilo na prsih bele tra-
kove kot znak želje, da naj se stvari razvijajo mirno. Tudi
jaz sem si napel na prsi tak trak, katerega mi je bila dala

neka prodajalka očal. V gnječi ob razdelitvi pušk so mi bili
namreč štrli očale in moral sem si kupiti nove.

Tako se je bila ustanovila dne 14. marca akademiška legija
in meščanska narodna straža. Pof)oldne se je odpravila cenzura
in objavilo se je, da bodo stanovi radi preustrojbe sklicani na
posvet dne 3. julija.

Vse to pa vender še ni ljudstva pomirilo, kar se je
videlo drugi dan (15. marca), ko se je cesar peljal s svojim
bratom okoli po mestu. Še-le cesarski razglas, da se v Av-
striji uvede ustava, je ljudstvo pozdravilo z zadoščenjem. Ti
razglasi so se objavili po lepakih popoludne 15. marca. Neki
tak lepak sem jaz odtrgal in ga vzel seboj v spomin.*)

Zvečer so razsvetlili mesto in tako tudi drugi dan (16. marca),
ko so Ogri prišli s svojimi prošnjami k cesarju na Dunaj.

V petek dne 17. marca se je brala zahvalna sv. maša
v vseučiliški cerkvi in popoludne je bil pogreb onih 13. žrtev
marčeve revolucije. Tega pogreba smo se udeležili s puškam
na ramenih. Dr. Fiister, jeden pastor in jeden rabinec so vodili
sprevod. Pol^ te trinajstorice je bilo po raznih delih mesta
tiste dni ubitih še drugih 33 Ijudij.

V soboto, dne 18. marca, opoludne se je cesar zopet
pokazal ljudstvu. Jaz sem ravno stal na Mihaelskem trgu s
svojo puško na ramenu. Kar narede vojaki, ki so stali pred
vhodom v cesarski dvorec, prostor. Pride voz iz notranjega
dvorca. Komaj sem verjel svojim očem, ko sem zagledal v
nizkem vozu cesarja in cesarico brez spremstva, le veliki
dvomi mojster je jahal pred vozom.

To zaupljivo vedenje cesarjevo je naredilo na ljudstvo
tolik vtisk, da se je vse rilo k vozu. Ljudstvo je izpreglo
konje in peljalo cesarsko dvojico. Vsak je hotel vzeti kak
jermen, da bi pomagal vleči voz. Sprevod je šel čez »Graben«
na Štefanov trg in od ondod na izrecno željo cesarjevo do vse-

♦) Ta razglas in druge tiskovine in rokopise iz onega leta, skupaj
67 komadov, sem izročil I. 1892. kranjskemu deželnemu muzeju.

Pisatelj.

— 8 -

učilišča. Ljudje so ves čc^s vpili »vivat« in vmes tudi besedo
»konstitution«.

Pred vseučiliščem so voz ustavili; ker pa ravno ni bilo
nikogar tam, ki bi bil mogel cesarja spodobno pozdraviti, zavili
so jo z vozom v »Backerstrasse«. Ko pridejo na »Hoher
Markt«, priteko iz Gerličeve kavarne nekateri mladeniči, in
jeden izmej njih iztrese cesarici v naročje poln klobuk
rudeče-belo-modrih kokard. Cesarica se je tega zelo ustrašila,
ker je mislila, da so to znamenja francoske republike, katera
ima tudi iste tri barve. Toda dr. Kuretič, ki je to vznemirjenje
opazil, jej je razložil, da so to hrvatske kokarde. Cesarica se
je vidno pomirila in celo nekaj teh kokard pripela si na prsi.
Kmalu potem je cesar izrazil željo, da naj mu zopet vprežejo
konje in vrnil se je v dvor. Ves čas, dokler je trajal ta obhod,
šli smo s puškami v rokah kot nova improvizovana straža ob
obeh straneh voza.

Precej potem (20. marca) se je ustanovilo prvo odgovorno
ministerstvo. Javni red se je vrnil, tako da so na mitnicah
dne 22. marca začeli zopet pobirati vžitnino. Prvi tiskovni zakon
se je proglasil dne 3 1 . marca, katerega so pa precej drugi dan
v vseučiliški avli slovesno sežgali.

Med tem so začeli žal prihajati glasovi iz Benedk in
Milana, da si je ljudstvo v teh mestih ustanovilo svojo
vlado in uprlo se našim vojakom, ki so morali od ondod
pobegniti.

Vse to gibanje, ki je bilo sprva samo liberalno, se je
sčasom povsod spremenilo v narodno. Slišali so se od vseh
stranij vskliki: »Ein einiges Deutschland « , »Italia libera«,
»Eljen a Haza!« Povsod se je pa dvigal hrup proti Slovanom.
Pri takih razmerah je bilo umevno, da se je vzbudil narod-
nostni čut tudi v Slovanih, kateri čut so jeli povsod izražati v
novoosnovanih časopisih, društvih, pritožbah in prošnjah. Tako
so z narodnimi zahtevami prišli na Dunaj 26. marca Čehi,
28. marca liptovski Sloveni, 5. aprila Hrvati in Poljaki, 10. aprila
Rusini, 20. aprila Slovenci in 15. maja Srbi in Rumuni.

— 9 —

Ko se je bilo pa 6. aprila Cehom nekaj dovolilo, so precej
9. aprila Nemci proti temu protestovali.

Slovenski dijaki smo hoteli novovzbujenemu narodnemu
čutu s tem zadostiti, da smo začeli nositi znake barv, katere
smo proglasili za narodne. Ker so Nemci nosili črno-rudeče-
zlate kokarde, izbrala sva neko nedeljo popoldan v Gerlovičevi
kavami s Petrom Koslerjem na podlagi kranjskega deželnega
grba kot slovenski znak barve : rudečo, modro in belo. V neki
tovarni smo si dali napraviti take trakove, katere smo potem nosili.
Ker so pa bile te slovenske kokarde francoskim republikanskim
(rudeče-bele-modre) preveč podobne, pridejali smo še črno-
rumene trakove, kar nas je pa spravilo v še večje zadrege, ker
so Dunajčani čmo-rumeno barvo proglasili za znak kamerile
in najbolj črtili. Nekoč je bila mene v avli cela druhal zaradi
tega znaka napadla in komaj sem se s pomočjo nekaterih
tovarišev rešil iz tega neprijetnega položaja.

Dne 20. aprila 1848 smo ustanovili društvo z imenom
>Slovenija«. Predsednikom je bil izvoljen dr. Miklošič, pod-
predsednikom dr. Hladnik in tajnikom jaz. Ustanovni shod
se je vršil pri odvetniku dr. Dolencu. Prisoten je bil tudi
dr. Fuster. Vender se Fiister ni udeleževal posvetovanja, ker
je takrat že živel in gorel le za liberalno nemštvo, kakor se je
večkrat odkrito izrazil v svojih govorih v avli. Enkrat se je bil
izrekel celo zoper slovanske težnje. Ker sem pa jaz odločno pro-
testoval, priznal se je tudi on za Slovana, vender pa pripomnil, da
se ima vse zahvaliti le nemški izobrazbi, v kateri je bil vzgojen.
Na tem zborovanju »Slovenije« smo tudi skle-
nili, poprositi cesarja, da združi vse Slovence v
jedno skupno upravno celoto, da se uvede slo-
venski jezik v slovenskih deželah v šole in urade
in da se Avstrija ne združi pretesno z Nemčijo.
V tem smislu spisano prošnjo smo dali natisniti v 2000 iz-
vodih, katere smo potem poslali v podpis v vse slovenske
kraje. Ko je bil to idejo tudi dr. Pogač ar (poznejši škof) v
nekem dunajskem listu z velikim veseljem pozdravil, ga je

— 10 —

Saphir zbog tega smešil v svojem »Humoristu«. To me je
napotilo, da sem šel k Saphirju in od njega zahteval, da naj
svoje dovtipe v prihodnjem listu popravi, a on se je skliceval
na prostost humorističnih listov in je mojo zahtevo sicer z
lepimi besedami, vender s praznimi obljubami odklonil.

V slovenskem narodno-gospodarskem smislu je sostavil
odvetnik dr. Dolenec oklic na kranjske stanove, pl. Posaner
na filharmonično družbo v Ljubljani, Semrajc na prosto
ljudstvo (»Kaj bomo Slovenci cesarja prosili«) in Dežman oklic
na Slovence zoper frankobrodske volitve. Dežmanov oklic se
je razposlal na Slovensko v stoterih izvodih. Proti temu oklicu
je izdal 26. aprila Anastazij Grtin posebno brošurico, ka-
tero je zopet (30. aprila) primemo zavrnilo naše društvo z
odgovorom dr. Dolenca. Drugi Grunov odgovor z dne 6. maja
je zaključil ta prepir o poslatvi naših poslancev v Frankobrod.
Nato je Jenko v mali brošurici razjasnil pomen narodnosti,
jaz sem pa v imenu slovanskih deputacij, ki so bile na Dunaju
dne 5. aprila sestavil poziv na vse Slovence, da naj delujejo
skupaj z drugimi Slovani proti nadaljnemu raznarodenju. Ta
poziv so v imenu Čehov med drugim podpisali dr. Rieger,
Trojan, Faster itd., in Hrvatje Gaj, Kukuljevič, Vraniczany in
drugi. Poljski odposlanci ga niso hoteli podpisati.

Dne 13. aprila so prišli kranjski odposlanci na
Dunaj zahvalit se cesarju za ustavo. V avli smo jih lepo
vsprejeli. V »Wollzeile«, v stanovanju Valentina Bleiweisa, so
prišli v dotiko s češkimi odposlanci, ker sem jim jaz tja pri-
vedel dr. Riegerja in dr. Dvofaka. S to deputacijo iz Ljubljane
je bil prišel tudi dvorni svetnik grof Hohenwart (oče po-
znejšega ministra). Dijaki smo šli tudi njega prosit, da naj
vlada podpira slovenske težnje in naj več ne dovoljuje, da bi
se na ljubljanskem Gradu razobešala nemška zastava, kakor
se je pred kratkim zgodilo. Grof je obljubil, da bode vlada
gotovo zaiitevam ustregla, če bode spoznala, da so opravičene,
sicer nas je pa očetovski opozoril, da naj se ne vtikamo preveč
v politiko, glede nemške zastave na ljubljanskem Gradu je pa

— H —

smehljaje se rekel, da je bila tako neznatna, da so jo ljudje
imeli za kako barvarsko znamenje (Farberzeichen). S temi be-
sedami nas je, malo poparjene, prijazno odslovil.

Z upravnim patentom, ki se je objavil dne 25. aprila,
Ijiidstvo zaradi dvojnatih zbornic (Zweikammersystem) ni bilo po-
sebno zadovoljno. Ko se je pa po nastopu novega ministerstva
Doblhofa še razširila govorica, da hočejo razpustiti narodno
stražo, odločili so se merodajni krogi precej za gromadno
prošnjo (Sturmpetilion) na cesarja in jo tudi izvedli dne 15. maja
skupno z ogerskimi odposlanci, ki so bili ravno tačas na Du-
naju. Na tisoče Ijudij je šlo v vrstah pod vodstvom Goldmarka
od vseučilišča čez Graben v cesarski dvor in demonstrativno
so mej potoni povdarjali nemštvo in madjarstvo. Zaradi tega
se Slovani nismo hoteli udeležiti tega sprevoda, ampak smo
si dali napraviti 7 metrov visoko zastavo, ki je imela napis :
»Bruderlichkeit aller Nationen Oesterreichs«. To zastavo sem
nesel jaz iz Gerličeve kavarne na Graben in se vstopil ž njo
na zgornji stopnici spomenika sv. Trojice, ko je prikorakala
mimo peticijska kolona. Kmalu smo pa spoznali, da jim mi in
naše geslo nismo všeč. Posebno Madjari so izjavljali svojo raz-
draženost tako glasno, da sva se jaz in Dežman, ki je zraven
mene stal, skoraj bala, da nas bodo napadli.

Dva dni pozneje je zapustil cesar Dunaj. Vlada je skle-
nila bolj odločno postopati. Najprej je nameravala razpustiti
akademiško legijo. Ta namera je zopet razburila dijake, ali
bolje rečeno, njih voditelje: Fusterja, Goldmarka, Fischhofa,
Giskro in Hermana. Ko se je pa nekega večera, bilo je dne
26. maja, raznesla še govorica, da gre general Windischgratz z
vojsko zoper Dunaj, začeli so po vseh cerkvah zvoniti in ulice
pregrajati z barikadami. Vso noč se je norelo po
mestu, tako da nisem mogel spati. Ko zjutraj zgodaj stopim
na ulico (na Starem mesarskem trgu nasproti pravoslavni
cerkvi), me obkoli na stotine delavcev in me poprašujejo, kje
naj bi naredili barikado. Spoznali so me namreč koj po obleki,
da sem legijonar. Sprva sem jih skušal pregovoriti, da barikad

— 12 —

ni treba, ker je govi)rica o Windischgratzu neosnovana, a ker
sem videl , da je bilo vse zastonj , sem jim nekaj korakov
naprej, pri > Kolnerhofu « , odkazal prostor za barikado. In ni
trajalo jedno uro, bila je barikada skoraj do prvega nadstropja
gotova. Narejena je bila iz tlačnih kamnov, iz zabojev in druge
slične robe, katero so nanesli iz sosednjih hiš.

Ta dan vesoljne razburjenosti je sicer minul, a ljudstvo
se ni pomirilo. Ljudstvo je bilo vedno bolj razdraženo, ker je
svobodni tisk neizmerno pomnožil poulične publikacije, ki niso
druzega donašale, kakor upor proti vsakemu koraku vlade in
oklice za najtesnejše združenje z Nemčijo in za brezpogojni
sprejem sklepov frankobrodskega osnovalnega parlamenta. Ves
Dunaj je kričal : »Bundestaat« in le malo jih je bilo za »Staaten-
bund« z Nemčijo, akoravno bi bil vsak lahko izprevidel žalostne
posledice, zlasti za dunajsko mesto, ako bi se bilo prvo izpolnilo.

V javnem življenju so imeli odločilno besedo le dijaki z
voditeljem Fusterjem, Zidje in odbor narodne straže. Kdor je
hotel kaj doseči, se je obrnil le na adjutanturo akade-
mične legije, ker ona je dopisovala z ministerstvom kakor
kaka vrhovna oblast.

Ker so bili Nemci našim narodnim težnjam zmirom bolj
nasprotni, se Slovani nismo hoteli več dosti družiti z legijo in
smo hodili svoja pota. Večina dijakov je sicer tudi zapustila
Dunaj, ker je bilo ministerstvo vse dunajske visokošolce*) opro-

♦) Študirali so 1. 1848. na Dunaju ti-le kranjski dijaki, od katerih
široko natisnjeni še živijo:

Juristi: v IV. letu: Aparnik, Globočnik Anton, Globočnik
Franc, Moos, Petkovšek, Pesjak, Rom6, Prcschern, Saj iz, Smertnik,
Smolej. — VIII. letu: Dimitz, (iariboldi, Hut, Jentl, Katauer, Luschan,
Napret, Pantz, Semrajc. — V II. letu: Gosler, Loschan, Peharz, Perona,
Polak, Raab, Suppan, Sušnik, Taučar, Znaimwerth. — VI. letu:
Jerman, Knobloch, Kodre, Margheri, Preschern, Pfefferer,
Schvvanda, Stepančič, Thoman, Vojska, Zcttl, Zweyer.

Medicinci: Mayer, Kapler, Pretner, Murgel.

Tehniki: Ankerst, Globočnik, Schuller, Ziegler, Fink.

Filosofov tačas še ni bilo.

— la-
stilo izpitov za drugo poluletje. Nam, kar nas je še ostalo, so
bile narodne zadeve zdaj jedina skrb. Ko so se dne ii. maja
razpisale volitve za prvi državni zbor, obrnili smo se pismeno
do vseh imenitnejih oseb v slovenskih pokrajinah in se ž njimi
dogovarjali, katere može naj bi postavili za kandidate. Pri tej
priliki nam je razodel svoje misli tudi Koseški in nas je v
svojem pismu najpred pozdravil s sledečimi besedami:

•Gruss und Handschlag zuvor, o muthige Sohne Slovenja's,
Zeugen der herrlichsten That, Blttthen der kommenden Frucht«.

21aradi teh vprašanj je šlo dne 12. maja tudi več Slo-
vencev z Miklošičem vred v Ljubljano, da bi razodeli ustno svoje
misli o slovenskih težnjah. Napravili so jim javna predavanja o
slovenskih zadevah v redutni dvorani v Ljubljani.

Še bolj odločen korak so naredili Cehi. Sklicali so dne
3. maja v Prago shod zastopnikov vseh avstrijskih
Slovanov, da bi se posvetovali o sredstvih, kako bi se
ustavili brezobzirnemu ravnanju Nemcev in zlasti Madjarov,
Shod se je začel zadnji dan majnika in dostop so imeli na
shod tudi inozemski Slovani. Ker je bil Miklošič zadržan,
je > Slovensko društvo« poslalo v Prago mene kot zastopnika
Sk>vencev.

Ko smo prišli v Prago, so nas Cehi svečano sprejeli na
Sofijskem otoku. Jugoslovanov je prišlo tja 42, Poljakov in
Rusinov 61, iz Rusije je bil Bakunin in s Pniskcga Poljaka
Libert in Ljubomirski.

Precej prvi dan smo se predstavili c. kr. namestniku grofu
Leonu Thunu, potem smo imeli v tinjski cerkvi božjo službo,
kjer je kanonik Stolz pred kipoma sv. Cirila in Metoda na
glas in tako prisrčno pro.sil božjega blagoslova našemu pod-
jetju, da so nam skoraj vsem pritekle solze iz.očij. Seje so
se vršile v prostorih Češkega muzeja pod predsednikom Pa-
lackim. Vsakdo je govoril v svojem narečju, Šafafik je pa
tolmačil gov^ore raznih slovanskih narečij. Nemški se ni govo-
rilo, kar so nekateri nemški pisači napačno trdili.

- u-

RazdeliH smo se v tri skupine: Cehe, Poljake in Jugo-
slovane ; vsi skupaj smo se shajali le vsaki drugi dan. V jugo-
slovanskem oddelku sva bila izmed Slovencev Vraz in jaz,
drugi slovenski odposlanci: Sparovic, Zelnik in Gerlovič so se
bili vrnili takoj drugi dan na Dunaj. Predmeti zborovanju in
pretresanju so bili: Razmerje Slovanov napram drugim narod-
nostim in zahteva mirne, humanitarne federacije na svobodni,
jednakopravni in bratski podlagi. Manifest, katerega smo v
tem smislu sestavili, bi se bil imel predložiti v sprejem vsem
evropskim narodom, s posebno adreso pa našemu cesarju.

Sredi teh daleč segajočih imenitnih razprav, se pa pri-
meri meni neka prozaična, pri dijakih sicer neredka naključba.
Dobim namreč z doma pismo, s katerim so me oče pozvali,
da naj naredim izpite in domov pridem, ker v Pragi nimam
ničesar iskati. Dasiravno smo bili vsled zgoraj omenjenega
ministerskega ukaza za drugo poluletje oproščeni vseh izpitov,
sem se vender odločil, ustreči očetovi želji. Ko sem binkoštno
saboto kot zapisnikar zvršil zapisnik jugoslovanskega oddelka,
sem se odpeljal na Dunaj in napravil svoj zadnji izpit. Ker
sem pa imel od »Slovenije« mnogo poverjenega mi posla, se
nisem mogel odločiti, da bi bil po dovršenem izpitu šel koj
domov. Mislil sem, da mi dolžnost veleva, vrniti se v Prago
in vdeleževati se zborovanja, posebno ker sem bil takorekoč
jedini Slovenec ondi. Vraz je bil namreč, kakor mi je sam
rekel, bolj Hrvat, nego Slovenec. Napravim se tedaj precej
drugi dan (13. junija) na kolodvor severne železnice. A kako
se začudim, ko dobim namesto zahtevanega vožnjega listka;
odgovor, da se morem peljati samo do Kolina, ker je vožnja
v Prago zaradi bombardovanja mesta zaprta! 2^mišljen in
osupnjen korakam v mesto nazaj. Po dolgem premišljevanja
sklenem, ker se mi je vsled očetovega povelja posrečilo,;
da sem o pravem času odšel iz Prage, še drugemu delu
povelja zadostiti in se vrniti v domovino. Izročil sem Juriju
Jenku, skoraj jedinemu slovenskemu dijaku, ki je še ostal na
Dunaju, svoje upravniške posle pri »Sloveniji« in sem zapustit

~ IR —

Dunaj. Vstopim pri mestni m deželni sodniji v Ljubljani v
službo kot pravniški praktikant, in s tem zaključim idealni del
svojega življenja.

Kmalu potem je nastala politiška tišina na Dunaju in v
vsi Avstriji. Boj z Lahi in Madjari se je končal (1. i849.\
ustava za poskušnjo se je preklicala (1. 185 1.), liberalni valovi
so se pol<^li, narodni prepiri so potihnili in ljudstva so se
pomirila. Res je, da ni zadostovalo to stanje za politiško svo-
bodo probujenemu ljudstvu, a vender je je obvarovalo raznih
prevar sedanjega vrvenja in žalostnih nasledkov, s katerimi
nam grozi razburjeno današnje politično življenje.

Drobiž iz admontskega arhiva.

Po arhivnih virih sestavil Fr. Šmid.
Kodeks št. 793 v admontski knjižnici, 130 listov v 40,
papir, XV. stoletje. Na 1. i — 12** se nahajajo (sinodalna) Sta-
tuta accurtata per . . . VIricum Episcopum Seccouiensem . . de
speciali commissione . . . Eberhardi Archiepiscopi Salczburgcnsis
ad instanciam totius Cleri ibidem in Synodo congregati Anno
Dni MCCCCXIX. Na 1. 13* pričenja kopijalna zbirka (liber
canonico formularis), ki obsega listine oglejskih patrijarhov,
solnc^raških nadškofov in lavantinskih škofov, tičoče se Koroške,
Kranjske in Štajarske. (Večji del listin je brez datuma.) Največ
listin omenja lavantinsko škofijo; slovenske dežele pod patri-
jarhalno oblastjo so zelo redko zastopane; našel sem le na-
slednje listine'):

Celje.

Citat o (1. 17*). Ludovicus^) etc. dilecto nobis in Christo
filio presbytero Socrati etc. Patrijarh naroča Sokratu, naj na-
znani duhovnu Platonu, da mora priti pred njegov ali njegovega
del^ata v Celju (Cilie) sodni stol 20 dnij po prejemu vabila,

>) Razdelil sem listine v abecednem redu po krajih.
«) Ljudevit pl. Teck, izvoljen 1. 1412, 6. jul., umrl po 1. 1435,
Gams, scries episcoporum p. 774.

— le-
če je taisti (20.) dati sodni dan, če ne, pa prihodnji sodni daii,
super nonnullis uel certis excessibus per nos ex officio šibi
obiciendis in iudicio responsurus. Ako pa ne pride, naj postopa
Sokrat proti njemu prout moriš est.

Confessionale (1. 17*). Ludovicus etc. Illustri et
magniffico Dno fautori et amico meo carissimo Comiti Fri-
derico Czilie Sagarie etc. ») Patrijarh dovoli grofu, da ga sme
njegov spovednik ali kak drug duhoven odvezati vseh reser-
vatov, katere si je patrijarh pridržal. Dovoljenje se da za
jedno leto.

Kranj.

Dimissionale ad omnes ordines suscipiendos
(1. 15*). Pt. Ljudevit dovoli dijaku Sokratu (Sokrati platonis
De Krainburga scolari), da ga sme vsak poljuben škof posve-
titi, ako ni kanoničnega zadržka.

Sevnica.
Consensus ad nouam structuram (1. 14*). Pt.
Ljudevit dovoli občini Sevnica (Liechten\vald), da sme sezidati
kapelo na čast sv. Florijanu.

Škofja Loka.

Presentacio ad ecclesiam parrochialem (1. 13*).
Nikodem, škof frizinški *), naznanja pt. Ljudevit u, da je duhovna
Hermana (Herman de Kvl) imenoval župnikom pri farni cerkvi
sv. Jurija v (Stari) Loki ^in lagk). Herman je že prejel nižje
redove ter je za svoj stan zadostno podučen. Nikodem prosi
patrijarha, da Hermana investira in kanonično vmesti. Datum
in Enczersdorff.

Indulgentia pro ecclesia parochiali (1. 17*^).
Pt. Ljudevit podeli farni cerkvi v Loki (in lack) (pod navadnimi

*) Friderik II., grof celjski, rojen po I. 1377, umrl 9. jan. 1454.
(Krones, die Freicn von Saneck, Anhang, III. Geneal. Tafel).

*) Nikodem della Scala, izvoljen 29. marc. 1421, umrl 13. avg.
1443, Gams, ser. episcop. p. 276.

— 17 --

pogoji) odpustek 40 dnij za sledeče dneve: praznik farnega
patrona, za vse praznike Gospodove, imenom: božič, obrezo-
vanje, razglašenje, vstajenje, vnebohod, Duhovo, sv. Trojico in
Telovo; za vse praznike M. B., namreč: spočetje, rojstvo,
s\'ečnico, oznanjenje, obiskovanje in vnebovzetje, za praznike
12. apostolov, vseh svetnikov, vernih duš, 4 evangelistov in za
oktave vseh praznikov.

Litera prouisionis mense (1. 19**). Ludovicus etc.
dilecto nobis in Christo Conrado Hutt de Fewcht Clerico
Cisterciensi. *) Konrad je že p.ejel nižje redove; ker pa nima
nobenega beneficija, da bi ga posvetili, mu podeli patrijarh
titulum mense (papales ad manus mensam), kater^a sme tako
dolgo obdržati, dokler ne dobi družba beneficija.

Pro absencia siue cura animarum satis bona
(1. 31^ ). Lovrenc *), škof lavantinski, dovoli Žigi Lambergarju ')
(dilecto nobis in Chr. Sige Lamberger rectori parochialis eccl.
etc), da sme iti na vseučilišče in ondi svoje znanje popolniti;
vendar pa mora poskrbeti za namestnika. Dovoljenje se daje
za tri leta.

***

Avstrijska »Reimchronik«. Te kronike štejejo 4 eksem-
plare, ki so bolj ali manj popolni.^) Admontski eksemplar,
napisan najbrž okoli 1. 1425., je bil prej turjaška lastnina in
na notranji strani platnic se nahajajo sledeče beležke iz turjaške
genealogije :

Na notranji strani sprednjih platnic je (na papirju)
samo ex-libris:

^) V celem patrijarhatu sta bila le dva cistercijanska samostana:
Stičina in Kostanjevica.

«) Lovrenc pl. Liechtenberg , škof lav. I. 1424—33 in 1436 — 44.
Personalstand der Dioec Lavant. 1897. p. 24 in 25, cf. tudi opombo.
. O Žiga Lamberg; Ijublj. škof 1463— 1488.
•) Monumenta Germ. hist. Deutsche Chroniken, Band V. Theil I.
u. II. Ottokars ocsterrcichische Reimchronik, Einlcitung, p. VII. ss.

2

- 18-

15 — 74
g g g (= geslo: gott geb gnadt, glej spodej).
Sigmundt Niclas Freyherr zu Aursperg auf Purggslall
Obrister Erbcamerer in Crain und der windischen March.

Večji del beležk je pa na notranji strani zadnjih platnic

(na pergamentu) :

14 — 80

Las :> * # nich # * # ab ^,5 * ♦ WoIkard von Awrsperg (hat
zu Gemahl gehabt eine geborne von Wolflfstein za Khlamb).

15 — 29

Sigmundt von Aursperg Obrister Erbcamerer in Crain
vund der Windischen March. (Dieser ist herr Vollcharten Son
vund hat zu gemahl gehabt eine geborene Rauberin Freyin
zu Plankhenstain).

15 -76
Gott geb Gnadt

Sigmund Niclas Freyherr zu Aursperg und Purchstall
Obrister Erbcamerer In Chrain u. der W. M. (Dieser ist herr
Sigmundten Sun und hat Erstlich zu Gemahel gehabt eine
geborne von Volkherstorff Ir beder beelichung im 1544 Jar.
Nachmals eine geborne schofferin. Ir beelichung Im 1573 Jar).

15—76

Gott begnadt HofTnung

Volckhart Freyherr zu Aursperg auf Wolfpassing und

vveixlpach Obrister Erbcamerer in Crain u. d. W. M. Rom. Kay.

Mst-Raih. (Diser Herr VoUkhart ist auch Herrn Sigmunden

Sun, hat zu gemahel gehabt ain geborne von Hofkirchen).

15 — 76
Ich vertraw Gott
Wolf Sigmund Freyherr zu Aursperg auf Purchstall
Obrister Erbcamerer in Crain u. d. W. M. Rom. Kay. Mst-
Rath, und obrister Landt Jagermaister in Oesterreich ob und
undter der Ennfs. (Diser ist Herr Sigmund Niclasen Sun vund
hat zu gemachel ain geborne von VVindischgrazj.

— 19 —

15-92
Gott geb gnad
Hanns Freyherr zu Aursperg auf Purchstall Gruenpach
und Seebcrn Erbcamercr in Crain und der W. M. Filrst-Durch.
Erzherzog Ernnsten zu Oestcrreich Mundtschennckh. (Diser
ist auch Herrn Sigmundt Niciascn Sun vund khumcn beede
Herm gebrueder von Herm Sigmundt Niclasen ersten Gemahel
ein geborne von VolckhcrstorfT und hat zu Gemahel ain geborne
von Neydegg zw Rastenwerg.)

Kodeks št. 31 v runski knjižnici (Reun)*) iz druge
polovice 16. stoletja, 174 popisanih listov v 4°.

Iz mnogovrstne vsebine omenjam le sledeče za Stičino
zanimive sestavke. (Ostale glej pri Weis, Handschriftenverzeichnis
der Stiftsbibliothek zu Reun v »Beitrage zur Kunde steiermar-
kischcr Geschichtsquellen < 1875. I ss. ; Kodeks št. 31 na str. 29).
Vse te sestavke je sestavil bržkone opat in vizitator Jernej
Gmdenegg za svojo osebno rabo. List 38** — 45* : Processus
electionis, postulationis et nominationis futuri Abbatis Admon-
tensis (Laurentii) per commissionem (a. 1 568 post resignationem
Valentini Abel [cerkveni volitveni obredi] '<>). L. 87** — Sg^ .
Modus investiendi vicarios (parochiales) monasterii Sitticensis
(liturgični obred). L. 148^ — I53* . Reformatio monasterii Sitti-
censis per Wolfgangum abb. Runensem a. 1492, obravnava
zgolj notranje meniške zadeve. L. 168** — 170*. Resignatio
Abbati§ in Sittich (1523). L. 170^ — 171^ . Decreta principum
de abbatum electione a. 1561. lata.

Posebno važna sta pa za stisko opatijo zadnja dva
sestavka.

Po resignaciji opata Vrbana je bil predlagan od runskcga
opata Janeza, vetrinjskega Polidora in kostanjeviškega Arnolda
stiškim opatom menih Janez Zerer (1523). Milkowicz (Kloster

») Kodeks sem dobil v roke po prijaznosti g. runskcga biblijote-
karja p. Antona Weisa.

"y O Lavrenciju sem pisal v lanskih Iz vest jih p. 44 s.

2*

_ 20 —

in Krain p. 3 30 v Arch. f. oest. Gesch. Knjiga 74, del 11.)
misli, da ostali bratje Janeza niso sprejeli za opata, ko je bil
predlagan. Ker se imenuje od 1. 1530 — 34. opat Klement,
meni Milkowicz, da je Janez vsled nasprotovanja odstopil. Da
so pa Janeza bratje že 1. 1523. takoj po designaciji v resnici
sprejeli za opata, nam svedoči že omenjeni sestavek »Resignatio
Abbati§ in Sittich«. Ker jasno osvetljuje razmere v Stičini in
kaže, kakšni so tačas bili obredi pri vmeščevanju opata, ga
podajam v celoti:

IN Nomine Sanctae et Individuae Trinitatis. Amen. Nos
frater Johannes Abbas Monasterii in Runa Cisterciensis Ordinis,
Salzburgens. Dioecesis. Notum facimus praesentium inspecto-
ribus Vniversis. Quod cum Monasterium intemeratae Virginis
Mariae in Sittich dieti nostri Ordinis et Aquilegiens. Dioecesis
nobis immediate subiectum in praesentiarum per liberam re-
signationem Venerabilis patris Dni Vrbani ibidem nouissimi
Abbatis, quam šolam propter sui corporis destitutionem noscitur
factam Abbate et Pastore uacaret, et nobis ex paterna soli-
tudine incumberat ipsi Monasterio de Nouo Abbate et Prelato
prouidere. Nos igitur huic oneri iugum inponen. Venerabiles
nobis in Christo Patres et Dominos Polidorum in Victoria et
Arnoldum Fontis Mariae prope Landstrafs Monasteriorum Ab-
bates pro assessoribus assumentes Vicesimum Secundum diem
Mensis Augusti iuxta Sacrorum Canonum traditiones eisdem
pro noui Pastoris creatione designauimus atque praefiximus.
Ipsa namque praefata die Capitulariter presiden. Professis
fratribus iamdicti Monasterii in Sittich coram nobis uocatis
praemissis tamen iuxta morem Capituli Sanctae Regulae ac
Statutorum tam Papalium quam Ordinis quam Viam eligendi
šibi assumere uelint annuentos (? annuentcs) uniformiter ne nos
et in Reuerendos Patres Assessores nostros compromittere
Promittentesque quod illum excipere uellent in
praesenti actu pro Abbate quem nos eis duxe-
rimus prouidendum. Quapropter nos compromissarii
super tradita nobis sicut praemittitur potestate concordantes

— Sl-
in personam loco ac uice omnium eliguntium premissa tamen
de Špiritu Sancto Missa Nominauimus, Elegimus, deputauimus,
atque dedimus in Verum certum et indubitatum Abbatem et
Pastorem Monasterio ipsorum in Sittich Fratrem Johannem
Alumpnum sepefati Monasterii Sitticensis Virum utique appro-
batum in Sacerdotio constitutum, de legittimo choro bene-
meritum Vtpot^ prouidum, discretum, doctum ac legitime
etatis, cui electioni, sic ut praemittitur canonice et capitulariter
facta, consentientibusque etiam in eum fratribus omnibus pro-
fessis. Predictus frater Johannes licet post pliirimam relucta-
tionem, tandem sponte ad nostram inductionem consensit,
dicens: Consentio. Et ipsum in Abbatem saepedicti Monasterii
Sitticensis Authoritate, qua fungebamur, et in hac parte fungimur
confirmauimus. Et per presentes confirmamus. Insuper pro
gratianim actione Dno Deo reddendo hymnuni Te Deum
laudamus decantantes, ad ecclesiam accedentes, Nouum tunc
Abbatem, Electum et Confirmatum maius Altare deosculari
facimus et postea in Stallum Abbatis locauimus. Hymnoque
decantato rursum ad Capitulum redeuntes ipsum nouum Ab-
batem in signum vere et realis possessionis in oedem posuimus
Abbatiales et ipsum Regula Sanctissimi Patris Nostri Benedicti
ac sigillo et ciauibus iuxta morem inuestiuimus. Recepto itaque
ab ipso nouo Abbate iuramento iuxta statuta Apostolica de
non alienandis rebus immoHbus (? immobilibus), prout in dieto
Juramento iuxta Statuta Apostolica de non alienandis spccifice
continetur šibi administrationem praelibati Monasterii in Sittich
in Spiritualibus et Temporalibus commisimus dantes eidem et
concendentes tam in spiritualibus quam in temporalibus admi-
nistrandi plenam potestatem. Quibus itaque rite peractis Fra-
tribus eiusdem Monasterii Sitticensis post professionem et
obedientiam suo noui Abbati ex more factam mandauimus
cum reuerentia debita in omnibus parendum paritem et ob-
temperandum. In quorum omnium et singulorum testimonium
praesens Decretum electionis Nominationis, institutionis atque
confirmationis sub appensione nostri Sigilli Vna cum Sigillis

— n —

VencrabiHum Patrum ct Dnorum Pdidori Victoriensis et Ar-
noldi Fontis Mariae prope Landtstrass Monasteriorum Abbatum
fecimus roborari. Datum et Actum in sepedicto Monasterio
Sitticensi. Anno Dni Millesimo Quingentisimo Vicesimo Tertio
ac Vicesima secunda die.Mensis Avigusti.

Et nos Fratres Thomas Prior, Thomas secundus Siipprior,
Simon secundus, Cellarius. Clemens cantor Matheus custos
totusque Conventus praelibati Monastcrii in Sittich omnia et
singula uti praemittitur recognoscimus fuisse, esse et fore Vera,
praedicto Domino Johanni Canonice electo ac per Reuerendum
in Christo Patrem Dominum Johannem Abbatem in Runa
Ordinarium nostrum Visitatorem paterna Auctoritate, Confir-
matum, debitam atque deuotam obedientiam, honorem pariter
et Reuerentiam exhibere promittimus Vti teneamur. Quapropter
praesens Decretum in testimonium euidens sub
Conventualis nostri Sigilli appensione duximus roboran-
dum. Datum et Actum ANNO Mense die et loco ut supra.

Carniola marchia (I. 19^). Quietancia. Ludovicus
etc. Recognoscimus per presentes quod honorabilis fidelis
noster Dilectus Colo etc. noster in spiritualibus de contribucione
deri nostri tam plebanorum Capellanorum quam sociorum
Diuinorum Carniole marchie et sawnie nuper De Anno XXIII*'
pro nostris necessitatibus et pro concilio, quod celebrari debuit
per ipsum imposita et nostro nomine recepita nobis plenam
et sufficientem fecit contrarium et satisfaccionem. Ideoque ipsum
de omnibus receptis in praedictam contribucionem per presentes
quietamus absoluimus quietum et absolutum reddimus et pro-
nunciamus hanim etc.

Dekret«') (1. 170*^ — 171^) ™a naslednjo vsebino:

1 561. 19. maja. Dunaj.

Ferdinand . . cesar ukazuje vsled nerednostij pri samo-
stanskih volitvah, da se dan opatove volitve pravočasno naznani

") Kakor dokazuje Milkowicz o. c. p. 332 je ta ukaz zakrivil Polidor
pl. Montagnana; vendar se pa nahajajo v Kodeksu št. 31 tudi drugi
ukazi, jednaki v besedilu, različnih dat, naslovljeni na druge samostane.

- Ž3 —

kranjskemu deželnemu glavarju in vicedomu, da pride na do-
ločeni dan jeden ali več komisarjev, kateri naj nadzorujejo vo-
litev, o kateri se ima poročilo poslati na cesarski dvor. Com-
missio Dni Electi Imperatoris in Consilio.

Hellfenreich Kheynach J5rg Hohenegkher

Stathallter Ambts - Venvalter zu hagen Perg

S. Schwarcz. D. Canzler Sigmund Oeder Dr.

Ambts Verwalter
Naslovljeno: opatu in konventu v Stičini.

O Lavrenciju Lombardu sem sicer že pisal v »Izvestjih«
VII. p. 44 ss. ; tu naj omenim le, kako ga je označil avstrijski
samostanski (cistercijanski) svfet, ko je bil izvoljen admontskim
opatom '*) : Fr. Laurentius sei ein Krainer, zu Laibach, bei
51 Jahre alt, 36 Jahre im Kloster zu Sittich gewesen, u. 28
Jahre lang Priester, der deutschen Sprache kundig, habe aber
im Latein mehr nicht, als die Grammatik, Syntax wie auch
den Katechismus studiert, gleichvvohl rede er sein Latein
ziemlich perfekt; er habe das Priorat zu Sittich sovvohl, als
auch die Seelsorge etliche Jahre hindurch als Pfarrer in Steyer-
mark versehen, und sei (ur eine feine Person anzusehen.

* **
Konečno omenjam še neko listino, v kateri prodaja Afra

Kolser iz Zgornjega Velkona ^*) (Ober Wiilkhan) Joahimu Ruefiu
iz Viderdrisa '*) nekaj pustfc zemlje (einen orth oeden grundts).
Listina je zanimiva zaradi tega, ker jo je pečatil in po-
trdil grof Khifil 1620. 1. 28. apr. v Mariboru. V listini so na-
šteta vsa njegova dostojanstva. Listina sklepa: des zu vvaren
Vrkhundt habe ich (Afra Kolser) Inhalt eingelegter Pedtzedl
gehorsamblichen erbeten dem hoch- und wolgebornen Herrn
Herm Hannfi Jacoben Khifil Graffen zu Gotschee, Freyherren

") Korespondenca runskega in admontskega arhivarja.

*») V^lkon (Willkomm), okr. sodnija Maribor levi breg, Ortsreper-
tonum des H. Steiermark p. 90.

") Viderdris (Wiederdriefi), okr. sodnija Slov. Gradec, Ortsrep.
p. 131.

— 24 —

zum Khaltenprunn vnd Ganouiz, Herrn auf BiiiRhmarchburg,
obristen Erblandt Jagermaister in Crain, und der windischen
March, obristen Erbdruchsaepender furst. Grafschafft Gorz, der
Rčm. Khays. auch zu Hungern und Bechemb khonigl. Mayt
Gehaimben Rath, obristen Camrern vnd obristen Zeugmaistern.
Perg. list. v admontskem arhivu. Pečat dobro ohranjen.

Rožnik in cerkev na Rožniku.

(Spisal Iv. Vrhovcc)

V bližnji okolici ljubljanski ga menda ni kraja, Ljubljan-
čanom toliko priljubljenega, kakor je Rožnik, in sicer po pra-
vici. Valvasor pravi o njem: »Kakor je med cvetlicami roža
prva, tako presega Rožnik vse druge gore, glej že na čisti
nj^ov zrak ali pa na mičnost in milobo njegovo. In kako
počasten je, ko nosi na svoji zeleni glavici Naše ljube gospe
cerkev, do katere dospeš brez najmanjše težave, ker hribec ni
visok.« *)

Iz srede mesta, pa do vrha Rožnikovega in do cerkve
na njem je le slabo uro hoda. Pota in steze, ki drže tja gori,
so brez klancev in strmin ter se vijo skozi jako prijetni in
mični tivolski gozd. Čeprav je gozd le redek in mlad, vendar
si ves čas v senci, iz srede mesta pa prav do cerkvice, zakaj
prelepi Lattermanov drevored, pravi biser ljubljanski, se pri-
čenja že v mestu ter veže mesto z Rožnikom. Pota in steze
po njem so v najlepšem stanu in tako zložne, da niti otrokom
ali betežnim starčkom ne delajo težav. Zato pa je tudi po
letu od zgodnj^a jutra pa do poznega mraka vse živo Ijudij
tam gori.

Vrhu Rožnika stoji skromno, ne še z novodobno razvlako
oblizano in spačeno, vendar pa prav lično gostišče >na Go-
renjem Rožniku«. Po letu se smučejo ljubljanski sprehajavci
že ob petih zjutraj okoli tega prijaznega domovja, nekatere še
celo zima ne plaši in če drugače ni, gazijo sneg tudi v celo.

') Valvasor 11. 144.

~ 95 ~

Za lučaj proč od gostišča »na Gorenjem Rožniku« stoji
na najvišjem kraju hribca jako čedna cerkvica Marijinega ob-
iskanja. Njeno stališče je tako srečno izbrano, da se vidi
cerkev na vse strani daleč na okoli, razgled z nje zvonika pa
je tako lep in mikaven, kakor z nobenega druzega tako
nizkega kraja v vsi bližnji in daljši okolici ljubljanski ne.

Kako je bilo nekdaj tu gori na griču, ne morem po-
vedati. A že ona skromna poročila, ki so se iz prejšnjih
časov ohranila o Rožniku, kažejo na to, da se je gospoda za-
nimala zanj tudi v prejšnjih časih ter imela tu svoje pristave
in celo posamična bivališča. Najstarejše meni znano poročilo
se je ohranilo iz leta 1507. Že takrat se je vrhu Rožnika na-
hajal star opuščen grad, zraven nj^a pa pristava in sadni vrt
»ein oder Thurm vor der Stadt Laibach sammt dem Maierhof
und Baumgarten dabei«.^) Ce pa je bil ta grad že takrat
opuščen, bil je vsakako že star, zakaj v tedanjih časih se gra-
dovi niso tako hitro opuščali, kakor se godi to dandanes in
odkar se je grajščinam za drag denar odkupila kmetska tlaka.
Opuščeni grad, pristava, sadni vrt in zraven ležeči gozd,
— vse te stvari so bile 1. 1507. lastnina dveh plemenitaških
bratov, Jurija in Volbenka Saurau-a, ki sta imenovano leto
prodala ta zemljišča nekemu ljubljanskemu gosf)odu Erazmu
Praunwartu, uradniku pri carinskem uradu v Ljubljani. V
kupnem pismu je lega tega posestva natanko opisana. Naha-
jalo se je vrhu Rožnika; »verkauft einen Forst bei demselben
oden Thurm, wie der mit einem Graben an des Edlen Herrn
Leonhard Raumbschissel Gut gelegen und die H6he begreift«.
Cerkve torej na Rožniku takrat še ni bilo. — Kdo pravi,
da ne? — Imenovano kupno pismo pravi to in sicer zato, ker je ne
omenja. Na nje mestu je stal takrat le oni opuščeni grad, >oder
Thurm«. V kupnih pismih so imeli v tadanjth časih namreč na-
vado, 1^0 posestev in zemljiščo pisavati natanko in prav na ši-
roko. Pri tem niso štedili z besedami, in sicer zato ne, da so se

«) Blatter aus Kr. 1865 p. 95.

-^ 26 --

tem potom izogibali nepotrebnim pravdam, kajti zemljiških knjig
takrat še ni bilo. Ta obširna in skrajno natančna opisovanja,
katerih se navedejo lehko cele kope, nam hodijo v sedanjih
časih prav zelo v prid, ako nam je na pr. določiti, kje se je
nahajalo to ali ono zemljišče, ta ali oni grad, ta ali ona cerkev
itd. Iz tega smemo sklepati: če bi se bila nahajala leta 1507.
vrhu Rožnika že cerkev, bodi si še tako majhna, omenila bi se
bila v Praunwartovem pismu prav gotovo, a stal je tam takrat
le opuščeni grad.

Leta 1507. pa je imela na Rožniku razen bratov Saurau-ov
tudi še druga gospoda svoja zemljišča in selišča.

Precej zraven Saurau-ovega opuščenega gradu, pristave
in sadnega vrta je bilo tudi pl. Lenarta Rambschisselna po-
sestvo, na katerem se je nahajala vsakako kakšna gosposka
zgradba, kakeršna že koli, zakaj Raumbschisselnovo posestvo
se v kupnem pismu imenuje: »ein Gut«, kar je pomenjalo
tudi v tadanji nemščini grajščino.

Leta 1534. je Erazem Praunwart od Saurauov kupljeno
posestvo dalje prodal. Prešlo pa je zopet v ljubljanske roke;
kupil je je ljubljanski meščan Anton KuchI, a ne vsega, ampak
brez onega prostorčka, na katerem je stala nekdaj neka bol-
nica, »aufier eines Flecks, darauf eben ein Sundersichenhauslein
gestanden«. Tega prostorčka Praunwart Kuchlu ni mogel več
prodati, zakaj njegova takrat že umrla soproga ga je namenila
in podarila v dobrodelne namene »so meine erstselige Frau
um Gottes willen vergeben hat.« *)

Ta opazka nas vodi v zgodovini Rožnika v še starejše
čase nazaj. Vrhu Rožnika se je nahajala bolnica »ein Sunder-
siechenhauslein « , to se pravi: »ein abgesondertes Siechen-
hauslein«, — toraj bolnica ali hiša za take neozdravljive, hira-
joče bolnike, kateri niso smeli biti v dotiki ne le samo z
zdravimi ne, ampak tudi ne z drugimi bolniki. To so bili oni
nesrečniki, ki so oboleli za silno nalezljivo, a nikdar več ozdrav-

») 1. C.

— S7 —

Ijivo gobovo boleznijo. Ta strahovita bolezen se je zanesla iz
Azije, a se ne ve kdaj, morebiti še pred križarskimi vojskami.
Vsakako pa je bila v XII. in XIII. stoletju razširjena po vsej
Evropi. Ker nobeno sredstvo bolezni ni moglo ozdraviti, so
zdravniki naposled obupali ter prepustili gobove nesrečnike
njih osodi. A ker je bila bolezen tako silno nalezljiva, se je
skrbelo za to, da so gobove odpravili v posebne hiše ali hi-
ralnice kolikor mogoče proč od drugih človeških bivališč. Celo
niso trpeli nobenega gobovega v mestih ali trgih. V XIII. sto-
letju ga v Kvropi menda ni bilo mesta ali trga brez takega
»Sondersiechenhauslein« ali tudi »Leproserie« imenovanega.
Pravili so, da jih je bilo v Evropi takrat najmanj 19.000. Tako
bolnico je imela tudi Ljubljana, in sicer že leta 1453.*); na-
hajala se je, kakor nam izdaja ona opazka v Kuchlovem
kupnem pismu, na Rožniku. Po takih hiralnicah so gobovi
živeli pod jako ostrim varstvom, da niso prihajali z zdravimi
ljudmi v dotiko; če so želeli njih sorodniki govoriti ž njimi,
morali so imeti za to od mestne gosposke posebno dovoljenje
ter se med občevanjem ž njimi natanko držati v tem oziru
objavljenih predpisov. Gobovi so se studili vsakomur, zanje ni
bilo ne postrežbe, ne zdravnikov. Samo jedenkrat se je osnoval
za njih postrežbo poseben red, red sv. Lazarja ; po pravilih
tega reda so morali biti vsi njegovi redovniki sami gobovi.

Zato se prav nič ne čudimo, če so za gobovim, ki so
ga odpeljali v leprozerij ali hiralnico (»Stindersichenhauslein«)
zaprli vrata s tistimi čuti, kakor če odnašajo koga na poko-
pališče, — in res so marsikje obhajali tak odhod v gobovo
hiralnico prav tako in s prav takimi obredi, kakor kak slo-
vesen pogreb.

Pojemati je pričela ta bolezen s XVI. stoletjem, v XVII.
vsaj po naših in nemških deželah ni bilo nič več slišati o nji.
Minila pa je menda za to, da se umakne neki drugi, ne dosti
manj strahoviti bolezni, — kugi I

*) L c. Lueger, Lehenbuch.

— 28 —

Na Kranjskem se je kuga pokazala v drugi polovici XVI.
stoletja. Tudi proti tej bolezni ga ni bilo sredstva, zato se
Ljubljančani niti Turka niso toliko ustrašili, kakor te peklenske
bolezni. Vsi poskusi, da jo zatro, so bili zastonj Še največ je
izdalo popolnoma osamljenje okužene rodovine ali če je bilo
treba, tudi cele hiše, ali celo še kar celega dela mesta. Brž
ko se je izvedelo, da je obolel kdo, bodi si v kateri rodovini
koli, tudi v najodličnejši, poslal je magistrat svoje tesarje tjekaj
ter ukazal vrata in okna zabiti, hišo pa vrhu tega še z deskami
ograditi ter s tem zabraniti, da okuženi niso prihajali v dotiko
z zdravimi. Časih je bilo videti po Ljubljani kar cele ulice
tako obite, dži, 1. 1598. so ogradili in osamili tako cel6 vse
krakovsko, leto pozneje pa vse šentpetersko predmestje z
Blatno Vasjo vred.

Taka zaprtija je bila za vsacega pol pekla. Sredi mesta
bivajoči meščan, — pa se ganiti ni mogel! Se hujše pa je
bilo, da je moral vsak trenotek trepetati, kdaj mu bodo pri-
nesli glas, da je kuga zadavila tega ali onega Ijubčka iz nje-
gove rodovine.

To je bilo neznosno! Zavoljo tega so se Ljubljančani,
ki so čutili, da se oglaša kuga v njih rodovini, zbežali rajše
iz mesta ter si zunaj na prostem in v svežem zraku zgradili
lesene koče in bivali v njih, da je kuga minula. Zato so bili
določeni v ljubljanski okolici trije kraji: Spodnje Poljane, Go-
lovec in Rožnik. Posebno priljubljen je bil v tem oziru Rožnik,
kjer se je o kužnem času blesketala doli v mesto kočica zraven
kočice. *)

Kaj ne, kdo bi si bil mislil, da je bil prijazni Rožnik
nekdaj kraj tolike reve in nesreče!

Toda vrnimo se zopet k svojemu predmetu in na oni
prostorček, ki ga je Praunwartova prva soproga »um Gottes-
willen vergeben hat«.

«) Podatki o ljubljanski kugi so raztrošeni po sodniških protokolih
ljubljanskega mesta med leti 1579 — 1699.

-^ J9 —

Kdo ve, Če se ni na tem v čast božjo (»um Gotteswillen<)
darovanem prostorčku sezidala kmalo potem cerkev na Rož-
niku, toda kdaj, se ne more povedati. Valvasor jo omenja na
dveh krajih •), a na obeh se čuti iz njegovih besedij, da se
cerkvica ni zidala še le včeraj, ampak da je bila staro, vsa-
kemu njegovih čitateljev — tudi plemenitašev po kmetih —
dobro znano svetišče Nase ljube gospe. O nje starosti priča
tudi to, da so jo že kakih petdeset let po Valvasorjevi smrti,
1740. leta, podrli do tal ter na nje mestu sezidali sedanjo cerkev.

Iz računov, ki so se nam ohranili o nje zgradbi ^), izvemo,
da so stali zidarji delavci, gradivo itd. do 1 745. leta 583 1 gld.
54 kr.

Cerkvica je spadala pod sv. Peter, kakor vsa ljubljanska
okolica daleč na okoli. Bogata ravno ni bila ; zemljišč ni imela
dnizih, kakor gozd, ki se je raztezal pod cerkvijo po južnem
pobočju Rožnika do vznožja doli, kjer se nahaja sedaj gostilna
>pod Rožnikom«. Nje lastnina je bilo torej le vse sedanje
Lassnikovo«) in Drenikovo posestvo. Leta 1808. so ta gozd
izmerili ; obsegal je 29 oral. Rasli so v njem po največ borovci
in smreke, nekaj pa tudi jelš, hrastja, kostanja in brez.»)

Proti šentpeterski cerkvi se je nahajala ta podružnica v
takem čudnem razmerju, kakor nobena druga šentpeterskih
podružnic ne. Ko so leta 1785. uravnavali šentpetersko faro,
je bila deželska gosposka odločila, da se naj cerkev na Rož-
niku zapre in opusti, nje imetje pa izroči materi cerkvi
pri sv. Petru. Iz katerega utemeljenega vzroka se je to zgo-
dilo, je težko upoznati; v aktih to ni povedano. Še najbolj
verjetno se mi zdi, da se je zgodilo zavoljo tega, ker cerkev
na Rožniku ni imela ni jedne pripadajoče vasi. Čemu je je
bilo torej treba! Da bi je pobožno ljudstvo do tedaj ne bilo

•) Valvasor H. 144 in VUI.
^ Šentpeterska kronika.

*9 Jeden del Lassnikovega posestva, in sicer tisti, na katerem stoji
pristava, se je takrat zval »Bogata Dolina«. (Šentpeterski arhiv.)
») Šentpeterski arhiv.

-^ ao —

obiskovalo pridno, se ni moglo trditi, proti temu so pričali
obili novci, ki so se nabirali v njenih pušicah. Tudi se je
praznovala na Rožniku marsikatcrikrat kaka cerkvena sloves-
nost, in po letu skoiaj ni bilo nedelje ali praznika brez
službe božje v nji. Ali ker šentpeterski župnik in dekan Jurij
Zupan ni ugovarjal, če se opusti, storila je bila gosposka
1. 1785. res, kar je bila sklenila. Dala je cerkev zapreti, nje
imetje, 1238 gld. 53 kr. v gotovini, in nje »gilto«, to se pravi
ves gozd doli do vznožja Rožnikovega, pa izročiti šentpeterski
fari, kateri je ob jednem ukazala, naj to vsoto združi z drugim
svojim imetjem in ga upravlja ž njim skupno. Vendar je to
naredbo preklicala deloma že naslednje leto ter velela šent-
peterskemu župniku, naj naloži 850 gld. »ad fundum publicum*,
to se pravi: odda naj ga verskemu zakladu, za cerkvene po-
trebščine pri sv. Petru pa naj obdrži le še ostalih 388 gld.
53 kr.

Za cerkvico na Rožniku se pri sv. Petru niso menili
odslej do malega nič več. Ce je hotel biti kdo na Rožniku pri
sveti maši, poskrbeti si je moral mašo sam, najeti sam duhov-
nika, kateri jo je bral. Celo za to se pri sv. Petru niso menili,
kdo je na Rožniku cerkvenik. O neki priliki je bilo šentpeter-
skemu župniku poročati o tem, pri koliko njegovih podružnicah
se nahajajo cerkveniki in kakošne dohodke imajo ; ta je naštel
natanko vse cerkvenike pri vseh svojih podružnicah, cerkvenika
na Rožniku iščeš zastonj med njimi. ^^)

Razven cerkvenikovega stanovanja na vznožju Rožnikovem,
na mestu sedanje gostilne »Pod Rožnikom«, ni pustila gosposka
cerkvi nič nepremičnega blaga. Pa še to je dala 18. novembra
1786 prodati, a iztržila ni več, kakor 200 gld.; hišo in gozd
je kupil tedanji cerkvenik Jurij Selan.

Zakaj pa niso prodali tudi cerkve, kakor se je to zgodilo
z marsikatero drugo, in kar se je iz prva odredilo tudi za
cerkev na Rožniku? Najbrže so izprosili med tem nekateri,

«o) Šentpcterska kronika.

— 81 —

morebiti Ljubljančani, naj se cerkvica zopet odpre; obljubili
so morebiti, da jo bodo sami vzdrževali.

Ali bodi si stvar kakeršna že, gotovo je, da je bila leta
1786. cerkvica že zopet odprta.

Da se je za cerkvenikovo hišo in k nji spadajočo gozdno
parcelo iztržila tudi za tedanjo veljavo denarja primeroma tako
majhna vsota, samo 200 gld., imelo je svoj gotov vzrok. Na
hiši in gozdu je ostala namreč neka servituta. Prodali sta se
Juriju Selanu te dve stvari s pogojem, da bo opravljal on in
za njim vsi njegovi nasledniki cerkveniške opravke tudi še na
dalje tako, kakor jih je opravljal do tedaj, toda brez kakega
plačila. Ko bi pa to dolžnost zanemarjal, pridržala si je deželska
gosposka pravico, poklicati njega ali pa nj^ove pravne na-
slednike zavoljo tega na odgovor.

S to dolžnostjo je obremenjeno posestvo »Spodnji Rožnik«
še dandanes.

Za cerkev na Rožniku se odslej ni brigal nihče več, niti
župnik pri sv. Petru, niti gosposka. Za nje vzdrževanje je skrbel
odslej Jurij Selan, pobiral denar, ki so ga prinašali pobožni
ljudje v cerkvene pušice, ter pokrival ž njim stroške za vzdr-
ževanje cerkve. Ti darovi nikakor niso bili neznatni. Cerkvenik
Selan je nesel iz cerkve najbrže večkrat polno pušico domov,
o čemur je izvedela morebiti tudi gosposka ter se spomnila,
da cerkvenika čisto brez vsakega nadzorstva pri tem vendar
le ne more pustiti, zato je imenoval šentpeterski župnik za
cerkev na Rožniku dva ključarja; nadalje pa se tudi ni brigal
več zanjo.

Šentpeterski cerkvi prepuščeni gozd na Rožniku je ostal
pri sv. Petru do leta 1808. To leto pa ga je dala gosposka,
ne vem iz katerih vzrokov, premeriti, razdeliti v osem parcel
in jih 19. decembra 1. 1808. prodati na javni dražbi. Kupili
so jih:

Julij Kanz 11 oralov 1507 □ sežnjev za . 2521 gld.
Ivan Pauer 4 orale 373 > » 1 000 »

Avg. Dittel 5 oralov 808 » » 1008 »

— 32 —

France Črnič 2 orala 724 □ sežnjev za . 276, gld.

Jurij Mihevec 2 » I15V2 * • 4^0 »

Josip Rieger j ^^^^^ . . . ? .

Junj Stepan ) ^ / / /»

Pozneje sta Črnič in Mihevec prodala svoji parceli Matiji
Dreniku, pri čegar rodbini se nahajati še sedaj. 1^)

Razen teh parcel se je nahajal na Rožniku, pa na drugi
strani hriba, tudi gozd, katerega niso prodali, ampak si ga je
šentpeterski župnik pridržal, da je jemal iz njega les za po-
pravo šentpeterske cerkve, ker le-ta ni imela nobenega dru-
gega gozda. Tudi gled6 na ta šentpeterski gozd na Rožniku
je bilo razmerje nekako čudno. Ko je dal namreč cerkveni
ključar Jak. Pugovec z nabranimi milodari 1. 1823. cerkev na
Rožniku popraviti, posekati je dal v rečenem gozdu tudi nekaj
smrek, a tacih, da gozda ni škodoval kar nič. Zavoljo tega
ga je šentpeterski župnik pri gosposki naznanil. Pugovec pa
se je zagovarjal, češ, ako župnik ne dovoli za cerkev potreb-
nega lesa, prevzame naj jo sam v svojo oskrb, — in kresija
je res odredila, da se za vzdržavanje cerkve na Rožniku jemlji
les iz imenovanega šentpeterskega gozda.

V Selanovi in ključarjevi oskrbi je ostala cerkev na
Rožniku do 1. 1809., ko so prišli Francozje v tretjič na Kranjsko.
Ko so se bližali Ljubljani, dala je naša vlada cerkev v naglici
izprazniti ter pred Francozi odnesti, kar se je le odnesti moglo.
Ker se Francozom ljubljanski Grad ni takoj udal, oblegali so
ga z Golovca in z Rožnika. Pri tem je cerkev toliko trpela,
da je bila po oblegi bolj podobna kaki razvalini, kakor pa
veži božji. Zato je bila vso francosko dobo cerkev zaprta.

Ko pa so Francozje morali 1. 18 1 3. oditi, prosilo je
1. 1 8 14. več sosednih občin po svojih pooblaščencih, da se
cerkev zopet odpri in služba božja prični v nji po stari navadi.
Zavezale so se občine, da iz svojega preskrbe vse, česar cerkvi
manjka. V dogovoru s škofijstvom je ilirski gubernij ustregel

") Šentpeterski arhiv.

-^ aš -

tej prošnji dne I ž. julija 1. 1814. i-) ter oskrbo cerkve izročil
sinu med teni časom umrlega Selana, kateremu je bilo tudi
Jurij ime, in dvema ključarjema : Mateju Slapničarju in Jakobu
Kremžarju z Gline. '*)

Z doneski omenjenih ot>čin in doneski drugih pobožnih
čestilcev Matere božje se je deloma popravila prejšnja cerkvena
oprava, ki se je še nahajala in bila med tem spravljena in
shranjena pri sv. Petru, deloma se je omislila nova, in zopet
so jeli v cerkvi na Rožniku brati sv. maše zdaj posvetni du-
ho\iiiki, zdaj redovniki. Cerkvice na Rožniku ni sicer frančiš-
kanom nikoli nihče oddal ali izročil, vendar so jo po odhodu
Francozov frančiškani šteli za podružnico svoje fare, zakaj stala
je na zemljišču, ki je spadalo pod občino na Glinicah, Glinice
pa so se nahajale v frančiškanski fari.

Pozneje so na Rožniku opravljali službo božjo 00. frančiš-
kani časih tudi ob nedeljah ter so pobirali zdaj pa zdaj
milodare za cerkvene potrebščine. Celo v obilem številu so
jeli Ljubljančani zahajati na Rožnik med kongresom in po
kongresu; polagoma so nabrali cerkveni ključarji toliko milo-
darov, da so mogli 1. 1823. cerkev prav temeljito očediti in
popraviti. Podjetnega cerkvenika Jurija Selana je to napotilo,
da je odprl na »Spodnjem Rožniku« gostilno, kar je bilo
obema v prid, njemu samemu, cerkvici na Rožniku pa tudi.
Okoli leta 1830., 183 1. in 1832. so začeli Ljubljančani za svojo
zabavo zahajati cel6 pogosto in v vedno večjem številu na
»Spodnji Rožnik« ; obiskavali pa so pri tej priliki radi tudi
cerkev na Rožniku; zavoljo tega so se z njih miiodari množili
cerkveni dohodki od leta do leta.

Iz tega vzroka, in ker so se 00. frančiškani polagoma
vživili v misel, da je cerkev na Rožniku njihova podružnica,
obrnil se je leta 1836. tadanji frančiškanski župnik o. Felicijan
Rant do deželske gosposke ter je prosil, naj se frančiškanom
izroči tudi posvetno oskrbovanje ter se cerkev tudi istinito in

") Sentpcterska kronika.

") Mestni arh. fasc. 38. letnik 1836.

_ 34-

pravno združi z frančiškansko faro, zakaj da spada Rožnik pod
frančiškansko faro, o tem menda pač ne bo nobenega dvoma
več. Toda cerkvica se fari ni oddala in izročila nikoli in še
sedaj ne ve živ človek, čegava je, ali frančiškanska, ali šent-
peterska, ali čegava. O tej stvari za svoje mnenje vprašani
šentpeterski župnik Ivan Benedičič, šteje li cerkev na Rožniku
med svoje podružnice, je rekel, da ne, tudi njemu ni bila nikoli
izročena. Ko so bili leta 1785. cerkev zaprli, je sploh niso
bili nikomur izročili, ne njemu, ne komu drugemu, zato ker
je bila za prodaj odmenjena in da se podr^ ali pa prezida za
kako navadno, posvetno porabo. Pozneje pa se ni niti prodala,
niti podrla, in ker ni bila nikoli nikomur izročena, dandanes
res nima nobenega gospodarja. Med svoje podružnice je on,
šentpeterski župnik, ne šteje, ker tudi nobene pravice nima,
šteti jo. Če si jo frančiškanska fara želi, naj jo le prevzame,
on ne ugovarja temu kar nič, dostaviti pa mora precej pri
tej priliki, ter naglasa z vso odločnostjo, da si naj frančiškani
v tem slučaju ne delajo nikakih upanj, češ, da dobe ob jednem
tudi isto nekdanje cerkveno imetje, katero je gosposka izročila
1. 1785. njegovemu predniku Juriju Zupanu (1. 1808. prodani
gozd) in katero je od tistega časa združeno z drugim imetjem
Sentpeterske fare.

Obrnil se je o tej stvari do škofijstva in do ljubljanskega
magistrata, kateremu je bil kot občinski gosposki podrejen
Rožnik. Prosil je, naj ga varujeta in branita, ako bi frančiškani
zahtevali, da se jim s cerkvijo izroči tudi nekdanje njeno
imetje. »*)

Ker pa se to ni zgodilo, zato se tudi gosposka ni nič
pomišljala, ampak brez ugovora ugodila Rantovi prošnji (6. aprila
1836) in mu naročila, naj ji za cerkev na Rožniku predlaga
dva cerkvena ključarja. Felicijan Rant je predlagal Načeta
Brenceta, hišnega posestnika v Gradišču, in Franca Čamernika,
kmeta na Rožniku, menda tik cerkve št. 18., dandanes go-

") Mestni arhiv, 1. c.

~ »5 —

stilna »na Gorenjem Rožniku« (Franz Čamernik, Hausbesitzer
am Rosenbachhiigel. Nr. i8.) Predlagana ključarja je gosposka
potrdUa brez oporekanja. Ob jednem pa je dotedanjemu cer-
kveniku Juriju Selanu naročila tudi, da odslej ne sme več
prevzemati cerkvenih dohodkov, ampak prepustiti ta posel
novima ključarjema; vrhu tega naj vrne tudi onih 22 gld., ki
si jih je izposodil iz cerkvene blagajnice.

Predno je o. Felicijan Rant cerkvico prevzel, prosil je,
da se sestavi natančen zapisnik o vsem njenem imetju. V ta
namen naj se snide posebna komisija, h kateri so povabili
tudi cerkvenika Jurija Selana, češ, da je o gospodarskih raz-
merah cerkve na Rožniku pač on najbolj izveden in poučen,
kar je bil tudi res. Vendar tudi on ni vedel vsem vprašanjem
odgovora; tako n. pr. ni mogel povedati, koliko so na leto
prinašali darovi, zato ker so se sproti porabljali za poprave
in druge cerkvene potrebščine. Pojasniti tudi ni mogel, kje je
onih 1000 gld., katere je bil cerkvi naložil za sv. maše neki
Josip Kočar, ali kam je izginil denar, ki ga je Boštjan Ober-
steiner cerkvi daroval za vzdržavanje večne luči; prejšnja cer-
kvenika Matej Slapničar in Jakob Kremžar pa sta bila takrat
umrla že oba. Selan tudi ni mogel povedati, kdo je spravil
tistih 200 gld., ki jih je njegov oče plačal za cerkvenikovo
hišo in za ono gozdno parcelo.

Kar se je tikalo oskrbovanja cerkve, je bila komisija po-
polnoma zadovoljna ž njim. Cerkev, po odhodu Francozov vsa
razdrapana, je bila sedaj v prav dobrem stanu in še celo pri
nekem zavarovalnem društvu proti ognju zavarovana za looo gld.,
vrhu t^a so našli pri nji še 222 gld. 40 kr. gotovega denarja.
Zemljišča ni imela nobenega druzega, kakor ono, na katerem
je stala, fmerilo je 155 kvadratnih sežnjev) in ne daleč od nje
4 orale in 1426 □ sežnjev obsegajoči smrekov gozd.^*^) Pokrita
je bila cerkev z opeko, stolp s plehom, žagrad pa s hrastovimi
skodlicami. V zvoniku so viseli trije zvonovi, 12, 4 in 2^2

1^) O tem gozdu ni bilo leta 1785. nobenega govora. Morebiti ga
je cerkvi daroval kdo po tem letu.

— H(\ —

centa težki. Tudi z notranjo opravo je bila cerkvica primeroma
dobro preskrbljena, le orgije niso bile za nobeno rabo več ;
pa če bi tudi bile, dosti bi se bilo ž njimi ne bilo opomoglo,
ker so bile jako majhne, še jeden meter (aVj') ne dolge in
ravno toliko visoke.

A v dobrem stanu so bili oltarji (trije) in preskrbljeni z
dobrimi pregrinjali, blazinami in svečniki. Masnih plaščev je
imela cerkev devet, med njimi jeden čisto nov plašč, dve dal-
matiki s štolama in manipelnoma, 13 masnih srajc in več
raznih, deloma pozlačenih, deloma posrebrenih cerkvenih
posod, kelihov, svetilk, kadilnic (celo stare oblike) itd. Vseh
drobnostij naštevati se mi ne zdi umestno, pač pa omenim,
da se je nahajalo pri cerkvi tudi pet starih misalov iz leta
1767., 1747., 1667., jeden pa celo iz leta 1598.

Tako je 1. 1836. prevzela frančiškanska fara cerkev na
Rožniku v svojo posest.

Mali zapiski.

Marijina snamenja med Ljubljano in Poljem, Pri župni
cerkvi Marije Device v nebo vzete v Polju, ki je bila do 1. 1783.
podružnica šentpeterske župe v Ljubljani, je bila nekdaj božja pot.
Ljubljančani so radi zahajali v Polje ali posamič ali sprevodoma častit
čudotvorno Mater božjo. Jezuvitski dnevnik omenja, da je bratovščina
Matere božje brez madeža spočete, ali nemška, vsako leto sprevajala
procesijo iz šentjakobske cerkve v Ljubljani, kjer je imela
sedež, k Devici Mariji v Polju. Ta sprevod se je vršil večinoma na Ma-
rije snežnice dan dne 5. vel. srpana; prelagali so ga pa tudi na kak
drug dan, kadar je prišla vmes kakšna zapreka, n. pr. deževno vreme.
Ob 5. uri zjutraj je bral predsednik bratovščine tiho sv. mašo pri sv.
Jakobu, potem se je razvrstil sprevod, katerega je vodil čestokrat kak
duhovni dostojanstvenik v spremstvu dveh levitov. L. 1689. je bil spre-
vodu voditelj dekan in generalni vikarij Rossetti, 1. 1712. kanonik in
stolni župnik pl. Kušlan. Tega leta so nesli za procesijo nosila s podobo
Matere božje in sprevod je poveličevala deželna godba (inter tubas Pro-
vinciae). V poljski cerkvi je bila vselej najprej propoved, potem pa peta
sv. maša. Krog u. ure, včasih še malo prej, je procesija zopet dospela

- S7 —

med zvonjenjem nazaj k sv. Jakobu. Pri sprevodu so svetili plemeniti
mladeniči, gojenci oo. Jezuvitov; izza 1. 1685. pa je nehala ta navada,
ker )e dediča in sina nekega gospoda Fumpfeila, vračajočega se s pro-
cesijo iz Polja, tako prevzela vročina, da je zbolel ter deset dnij po-
zneje umrl.

Božja pot pri Devici Mariji v Polju se je povzdignila, odkar so
1. 171 1, nekateri Marijini častilci postavili med šentpetersko in med
poljsko cerkvijo dvanajst znamenj predočujočih dvanajstera Ma-
rijina pota. Kratko poroča o tem Dolničar v Epitome Chronol. na
100. str. k 1. 171 1. takole: Dvanajstero krasnih postaj, toliko potovanj
Bogorodice Device predstavljajočih, katerim ni jednakih, so jeli zidati
od Ljubljane do čudodelne Device M. v Polju. — Da .so bila ta znamenja
istega leta dograjena, posnemamo iz jezuvitskega dnevnika, kjer stoji,
da sta šla v torek zjutraj dne 13. vinotoka 1711 na božjo pot ob istega
leta postavljenih postajah k Mariji Devici v Polje o. Schweiger in o.
Haubentaller z Janezom Skerpinom, vikarijem pri sv. Petru.

Ista letnica 171 1 je zabeležena tudi v naslovu knjigi, ki je izšla
dve leti pozneje. Ker je ta knjiga, izdana v proslavo Marijinih postaj,
sedaj že jako redka, omenjamo jej tu popolni naslov in vsebino : Xvtutv
@ff56rt I auff \>tv 1 «flfrflfucfffeli(infn »eig in | bic Rtrublac (Sroigfrit, I Obcr
I iwm I 9»arianif(i)c ©rea, | Umb | @rbaltung ciner glttcffecligen | etcrb*
€tuiibt: I 3)ur(j6 | Srodrff STATIONEN, obrr | «ird)fal&rtS-emil«i | SBcIcbe
CT^li*, unb urfvriiift(id) ju Hoij. | 6a(6 in train 1 »on bcr ^Nfarr.irird)en S. Petri,
, su bfr »unberlOattigcn 2Riittpr &£tM \ Tlax'ia in ^rlb: | "aiifl angcbcn eineS
©ottffcligfn | unb fvompn | Myfta-Mariophili im 5;a^r 1711 vu^mn?iirbig |
aiiffgerit^t »orbcn. | !^orbc^ anjumercfcn | bag be nen Cf>e' \ bcttern bf^ gcbadjten
STATIONEN, bie tilg. | licbe »nbactt j,\i bcr ^ecligflcn aWiittpr ®Cttp§ |
SRario SKonat^roeig bc^gpfrtjt roorben. | Cum Liccntia Superiorum. I (Črta.)
?Jpba(ti I brtf ^ot) ©rcrg 2KaDr | ?anbi. 53ud)b. 171.-J. Mala 8«, str.38 nepag.
+ 439- Knjiga je posvečena tedanjemu ljubljanskemu škofu Francu Ka-
rolu grofu Kaunitzu, čegar grb se nahaja na naslovnega li.sta drugi strani.
Za posvečenjem (8 str.) je predgovor, ki nam pojasnuje izostanek dva-
najstih postaj. Neznani pisatelj poroča, da je pred nekaterimi leti razo-
dela nebeška kraljica nekemu blagemu, Marijo ljubečemu in častečcmu
duhovniku, da bi bilo njenemu Sinu in njej jako povšeči, ko bi v izpod-
bujo vseh Marijinih častilcev vpodobil dvanajst skrivnostnih Marijinih
potov v ravno tolikih znamenjih, da bi premišljujoč Marijina pota sami
radi hodili po njenih stopinjah. »Zato so se tukajšnji odlični duhovniki
in svetni gospodje združili ter v znak posebne ljubezni in časti do brez-
madežne Matere božje postavili teh dvanajst Marijinih potov v umetcijnih
krasnih znamenjih, in sicer ob istem zelenem poljskem [)otu, ki vodi od
tukajšnjega glavnega mesta k čudotvorni božji veži Marija v Polju ime-

— 88 —

novani, da bi dobili vse božje milosti po premilostivi in premogočni
Marijini prošnji, c

Knjiga „%veutx (Sffa^rt" ima dva dela. V prvem delu so molitve
za posamične postaje. Med nepaginovane liste so vdete podobe dva-
najstih Marijinih potov. Samo pri četrti postaji manjka slike v
muzejskem izvodu te knjige. Te podobe — medorezi v rokokoobliki —
se nahajajo v mnogih izvodih v šentpeterskem župnem arhi\ai, kjer se
hranijo še medorezne plošče za natiskavanje teh slik. Pod prvo podobo
stoji umetnikovo ime: B. Kenckel se: Vienn. Drugi del knjige (439 pa-
ginovanih str., v muzejskem izvodu nedostaje str. 193 — 432) prinaša za
vsak dan v letu kratek životopis kakega svetnika Marijinega častilca,
potem je opomnja, naj se moli vsakdanja molitev za čast Matere božje,
natisnjena v berilu za i. dan prosinca, na to stoji sklep za izvršitev
kakega dobrega dela, vzdihljaj k Mariji, naposled pa vprašanje.*) Ta
knjiga je rabila udom bratovščine Matere božje z imenom: »Po-
moč umirajočih«, ki je imela svoj oltar v cerkvi sv. Petra ter bila
oblagodarjena z odpustki od papeža Klemena XI. s pismom z 19. malega
srpana 1713, Bratje in sestre te bratovščine so obiskaval i Marijine postaje
ter opravljali pri njih v knjigi „$:rfUft (Sefa^rt" napisane molitve. Kdor
pa ni znal brati, obmolil je pri vsaki postaji po 3 očenaše in 3 češčena-
simarije.

Dandanašnji že davno ni več omenjene bratovščine, od nekdanjih
Marijinih znamenj pa se nahajajo le še slabo ohranjeni ostanki. Oglejmo
si jih!

Prva postaja — prva pot Marijina iz očetove hiše nazareške v
Jeruzalem — je stala pred šentpetersko cerkvijo ob severozapadnem
voglu pokopališkega ozidja. To znamenje so podrli pred kakimi 37. leti,
ko so razširjali cesto proti Zalogu.

Druga postaja je v Vodmatu blizu Županove hiše ob stari cesti.
Prvotna slika je predočevala drugo Marijino pot po poroki iz jeruzalem-
skega templja v Nazaret. Sedaj je vpodobljena v tem znamenju poroka

♦) Nekatera vprašanja sezajo daleč preko meje bogoslovske zna-
nosti n. pr. k 6. dnevu prosinca: STOit roaS oor eincr ^prad) | bie 3. )U.^rtfe
mit aWaria ber SRuttct ®otte« gerebet? k 15. dnevu prosinca: ^ftdjc garb
in ber ^(cijbung SKariae | ba ftp auff (Srbe Icbtc | bie beliebtiflc »are? k i.
dnevu sušca: roaS Urfacfen bie mitter @i?tb | obet ©ud^flab I im 92amrn
SKariae lang auggefprodjen »irb; k 17. dnevu sušca: Ob bie feeligfle 3w"9"
frau ber 9Wu(ic funbig »are? k 17. dnevu malega travna: Ob bie feeligfle
Sungfrau uuterm $reu|} Pe^enb bie 9ie4te ober (in(fe @eiten gel^alten ^abe?
k 29. dnevu velikega travna: Ob bie 9Ri(4 I ntit meld^ev bie feeligfle ^ung«
frau (S^riftum gefauget | ilbernatflrllc^ mar? itd.

— 39 —

Marijina, pa tudi od te podobe se Se komaj poznajo obrisi. Ta postaja,
kakor vse nastopne razven 9., ima obliko zmagoslavnih vrat, na katerih
zazidanem ozadju se nahaja na presno slikana podoba. To znamenje je
visoko 4 ^ S3 ^^> široko 2 m 4^ cm (visokost odprtine 2 m 76*5 cm, Siro-
kost i m 27 cm, globokost 595 cm). Isto razmerje je približno tudi pri
ostalih znamenjih.

Tretja postaja stoji ob stari cesti blizu Slapničarjeve hiše na Selu
75 korakov proč od sedanje zaloške ceste. Ta postaja je bila nekdaj
posvečena tretji Marijini poti: iz Nazareške hišice &-ez gore k sv. Eliza-
beti. Sedanja slika na presno pa predočuje Marijino oznanjenje, pod
strešnim obokom je manjša slika Boga očeta z angelji. To je delo rajnega
\VoIfa z 1. 1872. Marijino podobo je baje posnel po sliki, nahajajoči se
v vojaMd bolnici, bivši poprej v domači kapeli v Virantovi hiši. Tretja
postaja je sedaj najlepše znamenje te skupine.

Četrte postaje ni. Porušili so jo pred kakimi 73. leti. Stala je na-
sproti sedanjemu karmeliškemu samostanu na Selu pri Marcnčičevem
domu. Ohranjene medorezne podobe pričajo, da je bila ta postaja po-
svečena četrti Marijini poti: iz Nazareta v Betlehem.

Peta postaja je v Mostah ob zaloški cesti poleg hiše štev. 21.
Prazno znamenje — skozi novi omet se na levem stranskem zidu še po-
znajo stari okraski, slikani na presno. Tu je bila nekdaj vpodobljena peta
Marijina pot, ki jo je storila iz Betlehema v Jeruzalem nesoča Jezusa darovat.

Šesta postaja stoji, kjer se pot na Fužine odcepi od zaloške ceste.
To znamenje, ki je bilo pred nekaterimi leti prenovljeno, nas spominja
šestega Marijin^a potovanja: bega v E^ipet. Na čelu pod strešico je
Marijin monogram. Podoba na presno nima umeteljne vrednosti.

Sedma postaja, ki sameva na pašniku na moščanski »gmajni« na
Brinju, je jako zapuščena. V na novo ometanem znamenju ni bilo pred
dvema letoma, ko je podpisanec obiskal te postaje, nobene slike, viselo
je ondukaj samo bomo razpelo in poleg njega dva prazna okvira. Nekdaj
so se spominjali pobožni molilci tu sedme Marijine poti: njene vrnitve
iz Egipta v Nazaret.

Osma postaja je na Studencu poleg lesene, s slamo krite hiše »pri
Brajdežu«. Prenovljena je bila pred sedemnajstimi leti, kakor kaže podpis :
»Osma pot D- Mariji (sic!) | s (sic!) 12 letnim Jezusam (sic!) | v Jeruzalem.
1S81.« Zgoraj je Marijin monogram, spredaj stara železna ograja.

Deveta postaja stoji v isti vasi, toda od I. 1875. ne več na starem
prostoru, nego za par korakov bliže Gromo ve hiše št. 13. Staro znamenje
je razpadlo in tedaj so sosedje na svoje troške postavili novo, ki je ne-
koliko nižje od ostalih in ima tudi različno obliko. Oljnata slika napresno
je slabo izgotovljena in slabo ohranjena.

- 40 -

Deseta postaja je ob cesti na Slapu nasproti hišama št. 33. m št. i.
Nova neumetcljna slika na presno je povzeta po stari medorczni podobi
predočujoči deseto Marijino pot na svatovščino v Kano Galilejsko. Jednajste
Marijine hoje nas spominja

Jednajsta postaja z napisom pod sliko: > Marija spremlja | svojiga
(sic!) sina Jezusa | na goro Kalvarijoc. Kakor kaže letnica, je bilo to zna-
menje prenovljeno I. 1879. Dviga se blizu prejšnje postaje kakih deset
korakov proč od ceste. Med cesto in znamenjem sta dve kameniti
stopnjici.

Dvanajsta postaja je v Polju pred cerkvijo. Pod podobo, ki je iz
novejše dobe in že precej poškodovana, stoji napis: >Marija spremlja
Jezusa na | oljsko goro, ko gre v nebesa«. Spredaj je železna ograja,
zgoraj Marijin monogram. Razvcn devete je poslednje postaje slikal baje
Jurij Tavčar.

Zadnja postaja te krasno zasnovane skupine je poljska cerkev,
kjer je veliki oltar posvečen poslednji Marijini poti — njenemu
vnebovzetju.

Nekdanje procesije o Mariji snežnici k Devici Mariji v Polje so že
davno nehale. Poslednjikrat je šel sprevod na omenjeni praznik iz Ljub-
ljane v Polje 1. 1754. Naslednje leto pa je šla procesija iz jezuvitske
cerkve mesto v Polje k Uršulinkam. V jezuvitskem dnevniku stoji opomnja
k 5. dnevu velikega srpana 1755, ki nam pojasnujc vzrok, zakaj se je
prcdcjala ta procesija — dnevničar meni, da zato, ker je v Polje predaleč.
(Fer. III. hor. 7» Eduxit fupplicationcm ad Monialium S. Urfulae templam
Prases Congregationis germanicae ob feftum S. Mariac ad Niues, alias
in Mariafeld cduci folitam : quae autem ob nimiam diftantiam in poflerum
amplius non ducetur.) Od nekdanje božje poti pri Devici Mariji v Polju
ni ostalo drugega, kakor da prihajajo vsako leto v četrtek po velikem
šmarnu nekako društveno tja ljubljanski peki in da so po stari na-
vadi še ob nedeljah med šmarnimi mašami litanijc Matere božje in ob
10. uri sv. maša z blagoslovoma (poročilo g. župnika M. Kolarja).

Ob zaloški cesti samevajo ostanki Marijinih znamenj čakajoči raz-
pada ali obnovitve. Pisalec teh vrstic jim želi poslednje. PreČ. gospoda
župnika, ki sta tako brižno poskrbela za obnovitev svetišč sv. Petra v
Ljubljani in Device Marije v Polju, se gotovo potrudita, da se obnovi
in oživi nekdanja lepa zveza med njijinima cerkvauna — dvanajst Marijinih
postaj med Ljubljano in Poljem. /. Vrhoimik.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi naslcduiki v Ljubljani.

Šr^^-j- n O I 7

'JL^^^S-L^l.K

Čtam .Muaej«kcga drukva«, Id plaJUJo 3 gld. na leto, dob^ »Izvcstja« in
»Ifittboliingen« brcacpla&io; letniku aamih »Iivestij« je cena « gld.

HARVARDC0LIE6E L(8hAKv
HOV. 7, 1919
MINOT FUND

Vsebina 2. sešitka.

Stran

1. M. Slekavec: Doneski k zgodovini cerkvd in fard na Kranj-

skem 41

2. Valvazorjeva knjiga grbov 47

3. 3^5. Benkavič: Kranjski bogoslovci v Rimu .61

Mali zapiski.

1. K. Črnologar: Slovenska Lutrova postila \z 1. 1595 72

2. P. B,: Odkod ime Horjul? 73

3. M. S.: Prazgodovinska in rimska gradišča v šentjurski župniji in

v okolici 74

4. M. S,: Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah . 75

5. M. S,: Stara gotska soha sv. Štefana 76

4j-^'

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik VIII. 1898. Seiitek a.

Doneski k zgodovini cerkvi in fari na
Kranjskem.

(Nabral M. Slekovec.)

Vsakdo, ki se je že kdaj ukvarjal s kakim še tako
majhnim zgodovinskim spisom, v6, kako težko je večkrat do-
biti potrebnih podatkov. Treba je brskati po različnih knjigah
in zapisnikih, natanko pregledati in izčrpati cele kupe starih
listin, ki so se v teku let raznesle na vse strani, kjer večkrat v
nepoznatih nam kotih ležijo in trohnijo te priče minolih časov
in ž njimi naša domača zgodovina. Zato pa zgodovinopisen
prihrani truda in časa, kdor zgodovinske drobnosti, tičoče se
domačih krajev, marljivo zasleduje, nabira in objavlja, kajti
kar je za jednega morebiti brez posebnega pomena in neznatno,
vtegne biti za drugega velevažno in neprecenljivo, ker mu
ragasni do tedaj celo temne strani v zgodovini tega ali onega
kraja. Vsaka, še tako neznatna drobtinica bode prej ali slej
prav prišla in se dobro porabila.

Z ozirom na to podamo v naslednjih vrstah prijateljem
domače zgodovine par zgovinskih drobtinic, nabranih v osred-
njem arhivu nemškega reda na Dunaju. Bilo bi jih lahko več,
a pisatelj se je oziral pred vsem in najbolj le na one oddelke
arhiva, v katerih se nahaja gradivo za fare na slov. Štajerskem.
Za pregledovanje oddelka za Kranjsko mu žalibog ni pre-
ostajalo časa.

L. 1546. je župnikoval v Črnomlju Janez Held.

4t

- 42 —

L. 1559. navaja neki inventar sledeče župnike: Niko-
laja Tuškaniča v Semiču, Mihaela Glaviniča v Vinici,
Ivana Turkoviča v Podzemlju in Jurija Dragoliča v
Črnomlju.

L. 1562., dne 2. septembra. Semiški župnik Nikolaj
Tuškanič prevzame po smrti župnika Janeza Likeka,
čmomeljsko župnijo. Na njegovo mesto v Semič pride Janez
Schweyger. Dotični inventar je podpisal tudi podzemeljski
župnik Ivan Turkovid.

L. 1565., dne 24. aprila. Matija Schlogl prevzame
župnijski inventar v Črnomlju; prednik Tuškanič se je vrnil
v Semič.

L. 1576. je v Podzemlju (St. Martin zu Vndter Serael)
župnikoval Jurij Slamonik.

L. 1580., dne 20. marca. Jurij Sušic, župnik v Vinici,
kupi za svojo gospodinjo od Janeza Hasiberja, oskrbnika v
Zalogu (Wartenberg), kmetijo, imenovano »Šibernaloka«, potem
hišo s poljem in vrtom v Črnomlju. Dotična zemljišča je Janeza
Hasiberja oče, Bonaventura, dne 10. junija 1559 za 132 tolarjev
kupil od Gabriela Kreutzerja, deželnega komturja.

L. 1584., dne 19. junija Matija Schl5gl, župnik v
Črnomlju, resignira; sledi mu Tomaž Stanič (Stanicius).

L. 1593., dne 16. maja. Jurij Sušic prevzame po smrti
župnika Adama Samuien-a čmomeljsko župnijo. Pričujoča
sta bila in inventar podpisala Mihael Petričič, župnik v
Semiču, in Jakob Vilta, župnik v Podzemlju.

L. 1598., dne 15. decembra. Lenart Winter, vikar
v Črnomlju, prevzame inventar; dne 2. julija 1600 postane
župnik ondi.

L. 161 7., dne 10. oktobra. Jurij Perdan prevzame
župnijo v Semiču.

L. 1620., dne li. maja. Jurij Petrolinovič postane
župnik v Črnomlju.

L. 1682., dne 20. februvarja, je umrl Nikolaj Cvi-
kovic, prost v Metliki in župnik v Vinici.

- 43 -

L. 1688. je bil v Črnomlja vikar Janez Lašič, 1. 1690.
pa Janez Marinič.

L. 1720., dne 29. januvarja Je umrl Mihael Mihalčič,
župnik v Podzemlju, star 50 let.

L. 1720., dne 17. julija popoldne so prihruli roparji v
Semič, oropali farovž in cerkev ter grozno mučili in slednjič
rnnoriK župnika Matijo Stari ho, ki je bil ob jednem prost
v MetHki. Vikar Janez Jesen se je skril v peč ter si tako
otel življenje. Dotično obširno, a natančno poročilo oskrbni-
kovo se glasi doslovno:

Gchorsamste Relation

dcr in dem Pfarrhoff zu Siemitsch den 17**." Julii 1720

vorgegangenen Mord- und rauberey Sach.

Alfi der weyland hochwQrdig geistliche H. Mathias Sta-
richa des hohen Teutsch ordens Prister, Piobst in Mddiing
und Pfarrer zu Siemitsch, mit Seinem Vicario H. Johann Jessen
gestern nachraittag nach 3 uhr in Siemitscher Pfarrhoff in
einem wohnzimmer sich befunden, Kame der daselbstige Schul-
meister und vermeldet Ihnen, wie ds eine Rott rauber in
anzug von Seith des guth Schmuck den berg herab begriffen
waren, worauf sie gegen Selbe Seithen des Hauses, um die
wahre beschaflfenheith dessen selbsten anzusehen, gegangen,
da wldirender Zeith bereiths obbemeldte Rauberische Rott in
die inner der Kirchen und Pfarrhoflichen Mauer angebauthen
und verschiedenthlichen Pfarr Kindern zustSndigen aufbehalt-
nufien sonsten Tabor genanth, eingedrungen, theils mit Ktisten
und Truchen aufschlagen umbgangen, theis auf ds Thor und
Sonsten an hohe orth des gebaues sich postiret, als von welchen
ste, nach deme ds auf dem baufeld und in denen weingarthen
befundene Vollck allarmiret wurde, ohne unterlafien auf Jene,
welche sich in der nahe blicken lassen, Feuer gegeben, an-
mithm die Jenigen, So mit dem raub beschaftiget waren, zu
Ihrem gottlosen werck bedecket und Sicher hielten, wo ent-
zwiscben der Seel. H. Probst mit dem angezogenen H. Vicario

— 44 —

der Treppe zugeeilet des willens folglich durch ds hoflf- thor
auf ds Feld, allwo der alte belebte H. Probst Plueth samt dem
H. Caplan und dem haus und Mayer gesind waren, Sich zu
salviren, allein sie fanden Sich von Ethlich der Raub Včgeln,
die Ihnen mit Vorgehaltenen gespanthen Rčhren an bedeuthem
hoffthor Vorkommen, genčthiget zuruck zu waichen, wo dan
zu gleicher Zeith beyde Einander Verliefien, in Maynung vor
diesen g^ten in haus irgendwo sich zu verbergen; allein es
hat die allergnadigste Vorsehung des grosen Gottes allein dem
H. Jessen die sicherheith zugestandten, mafien er sich in einem
offen Verkrochen, der doch aus der Kuchel pfleget gehaitzet
zu werden, in welcher der seel. Herr (wie hemach folget) ds
leben Enden Mussen, und zwar hat er H. Jessen, ds ofen loch
mit Topf und schiCeln versetzet, da hinter er ruhig verbliben.
Obwohlen nun dem Seel. H. Probsten Viele gelegen seithen
im haus bekanth gewesen, sich zu retten, So hat doch dem
himmel ds g^entheil gefallen, und einen Martyrer aus Ihme
zu machen beschiofien, Massen er deme zufolg denen gott-
losen leuth in die hSLnd gefallen, die Ihme ohne Verweylen
gleich in die Kuchel ftlhreten, daselbsten feuer anmachten,
Ketten und Eisen schierhacken darein legten, und denselbigen
damit eine Zeith Marterten, mit Vermelden, Er solle Ihnen
Sein gelth geben, er ware schon lang ein Pfafif, miiste Viel
gelth haben; der seel. entschuldigte sich sagend, ds er dies
Jahr noch nichts ergibiges verkauft, dan die Wein waren noch
im Keller, wessentwegen er nicht Viel gelth haben Kunte;
doch was er Immer Verm5gte, stundte Ihnen alles zu dienst,
sie solten (und absonderlich h6rete Man Ihn reden, Mein lieber
Voyvoda, Martert mich nur nicht allzusehr) In nur nicht
mehreres quallen, Er wolte Ihnen alles anzeigen, bittet benebens
um ds heiliche bluth und wunden Christi Sein leben zu schonen.
Worauf Sie Ihme mit heissen Ketten an dem blosen leib ge-
bundtener in dem haus Von Einem orth zu dem anderen
fiihreten, Endlichen auch in die Pfarr Kirchen, und allen orths
die Časten absonderlich in der Sacristey in Seinem ansehen

— 45 —

aufschlugen und durchsuchten, so forth wieder mit Ihme in
die Kuchel hinauf Kamen, die Marther mit heisen Eysen und
Ketten emeuerten, und immer dabey beharreten, Er mtiste
ein Vor alle mahi mehr gelth hai3en, auch Ihm zum Zweyt
und dritten mahi in dem gantzen haus, Kirchen und Keller
henimb schleppeten. Vnd weilen er nichts mehr wuste, den
was er Ihren Rauberischen Klauen allbereiths eingeantwortet
hatte, der seel. auch wegen unm&nschlich Ober den gantzen
leib in die 3 stund ausgestandtenen Marthyr von Eysen und
Feuer angefangen entkraftet zu werden, und die Rede zu ver-
lihren, bath er bevor instandigst sie mfigten doch diese er-
barmung mit Ihme haben, und ein wenige ruhe lafien, damit
er in und mit sich Selbst nicht allein beichten und Sich Gott
Seinem himlischen Vatter befehlen, sondem auch zugleich die
Vergebung Ihrer an Ihm ausdlbenden Mifihandlungen von daher
erbitten Konte, Sie flehenthlich ersuchend; folglich Ihm den
lebens Faden abzuschneiden, und andurch Seiner grossen pein
dn Ende zu machen, darauf antwortete einer : Du Solst gleich
beichten. Der Seelige schwi^e nachgehends stili Die Rott
bilten einfolglich Rath, was nun mit Ihme femer zu thun Seye,
da dan Einige Ihme Toth, andre beym leben erhalten wissen
wolten, gleichwohlen verblieb es bey dem Ersten schlufi, In
deme Einer beytratt und dem Entleibten mit der pištol einen
schufi durch den rechten schlaff und haubt gab, und ein andrer
einen hieb rechter Seithen tief an halfi von welchem der Kopf
voUig von dem Kčrper ohne ein weniger hauth linker Seithen,
an der er hangen geblieben, abgesonderth dan noch einen
hieb auf selbiger seithen, wodurch ds schlisselbein der brust
zertheilt worden, und dessentwegen die hčUe der brust zu
Sehen gewesen ist. Requiescat in pace.

Folglich verfilgten Sie sich widerum in das eine Wohn-
zimmer, und redete einer dem andren also ahn: Merks, Ich
bin und kan an Seinem toth nicht schuldig Seyn. So alles
der in ofen versteckte H. Jessen mit unaussprechlicher angst
angesehen, gehoret, und deutlich vernommen bat.

— 46 —

Von Seithen deren auf dem Thum und Sonsten in der
h6he der postiret gewesenen raubern ist Johannes Serbaler
graflf liechtenberg. zu dem guth Thum gehorigen unterthan
Von einem empfangenen Schufi in die brust gleich toth ge-
bliben. Ingleichen ist der Jakob Turek des suppan zu Thum
Sohn in die schulder geschossen. Nicht weniger N. Stephan
Gollobs Sohn an dem bein mit einer Kugel gestraifet. Johannes
Anzel Pfarrhoflicher unterthan von dem ist wegen verlohmen
gehor und sprach auch allziigrosen geschwulst am haubt em-
pfangenen wunden dato nicht zu Vemehmen, und zu Sehen
gewesen, ob er Einen schufi Empfangen, oder ob es allein
von schiagen mit rShren, deren ethliche wunden Ich Vermerket,
herriihre. Wie man dan uber 200 schufi gezehlet gehabt, die
sie aus dem Thurn und haus nach denen leuten in die Wein-
garthen, und auf ds feld gethan haben.

Endlich nach 4 stundigen aufenthalth packten sie gegen
7 */, uhr abends auf, und Verlissen den Pfarrhofif Samt dem
orth. Sie nahmen paar und paar weis Ihren Weeg wohl be-
wehrter gegen Tschemembl und hat man deren 37 Mehresten
Theilfi junge schwartze starčke personen in unter Crainitzer
gewohnlicher blauen Kleydung gezehlet, und die Vor denen
Semnitscher leuth vor lickaner gehalten werden.

Sonsten wirdet in der Kirchen Vermifiet alles Vorrathig
^'CNvesene Kirchen gelth, 5 Kelch, alle Paten, opfer Kandin,
die besten Mefigevvandter, antipendia, Khorock und ali iibrige
Kirchen Wasch, allein auf dem hohen althar der Tabernackel
und darinen ds hochwiirdige guth in der Monstrantz ist nicht
angegriffen worden.

Gleicher gestalthen haben Sie den Pfarrhofif, die Caplaney
und den gantzen Tabor vollig ausgeraubet, alle Kist vnd
Kasten und theils Fenster entzwey geschlagen, ds Vorrethige
leingewand, bett Kolder, Kleyder, gewahr, bilder, Zinn, Kupfer
und Messing, Silber und gelth, samt Fleisch, schmaitz, Spock,
brod und brandvvein alles und jedes mit Sich genohmen, also
ds Man nicht ein einziges Hembd ftinden konnen, den Seel.

— 47 —

damit zu begraben, die die Rauber in einem Wohnziminer
angezogen, entgegen aber die Ihrigen hemder davor zuruck-
gdassen, in dem Keller liesen sie ein Einziges Vafi mit Wein
auslauffen. Vnd dieses ist der gtotzliche Verlauff dieser nie
erhohrt So freventhlich und vermefienen bey dem hellen tag
untemohmenen Sacben.

Prost v MetKki in župnik v Semiču postal je potem
vdikonedeljski župnik Tomaž Hrovatin, ki je umrl za
mitvoudom dne 13. aprila 1731, star 42 let.

L.' I745m dne 28. septembra, je za sušico umrl Anton
Tomaž Juraj, župnik v Podzemlju, star 38 let.

L. 1 761., dne 28. februvarja, je umrl metliški prost
Janez Krst. Vilišič, star 58 let, dne II. decembra 1762
pa njegov sorodnik Jožef Vilišič, kaplan v Metliki.

Za nameček še slovensko prisego iz 1. 1570. Dasi ni
bila pisana na Kranjskem, nego pri Veliki Nedelji na slov.
Štajarskem, objavimo jo tukaj doslovno, ker bi vtegnila zani-
mati jezikoslovce.

>Jas N. prifhefem v tom imeno Ocheta ino Sina y fve-
tega Ducha, da ias hocho to prauo bofyo prauycho ino ref-
nycho, na kotero fem ias postawlen, pouedaty ino ne fatayty
Ny ednomu tallu prilofhity alle vfhetty. Ne fa myte ne fa
lubefny, ne fa rhowraftua voUo, Themech to prauo bofio ref-
nycho pouedaty tako mene ftanouito ino rerhnichno, na moy
bonedny den pomagaty Ocha. y. fin y fvety Duch pomagay
y: ta nega fuety Euangely. Amen.c

Valvazorjeva kivjiga grbov.

Med dragocenimi rokopisi in knjigami je z Valvazorjevo
knjižnico prišla v Zagreb tudi jako znamenita knjiga grbov,
ki se hrani sedaj v zagrebški metropolitanski knjižnici. Slikarija
grbov je točna in b-vedena v barvah. Ker večkrat kak pleme-
nitnik ali kako mesto poprašuje po svojem grbu, naprosili smo
č. g. J. Bari e ta v Zagrebu, da nam je prepisal naslov one

- 48 —

knjige in zaznamek v njej se nahajajočih grbov. Objavimo ta
spis, ker vemo, da ustrežemo popraševalcem po kranjskih grbih.
Imenom pridejane številke naznanjajo strani v knjigi.

OPVS Insignium Armorumg Regnum et Regnorum nec
non tam alioruni guam et Camioliae Principum, Baranum,
nobilium, Ciuitatum, et Opidorum S. S, Das ist Das Grosse
Wappenbuch, in welchen der KOnigen und KOnigreichen, wie
auch sowoll anderer als auch dieses Herzogthumbs Crain Fflrsten,
Graffen, Freyhem, ritter, Edellcit, Stadt und Markt ss. Wappen,
Schilde, Helm, Klainodien, wie auch deroselben namen und
Heroldsfarben zufinden. — Solches zusammen gebracht, und
durch den bartl ramschissl mahlen lassen zu Wagensperg in
Crain 1687. und im 1688. iahr H. Johann IVeichart IValudsor
freyh. zu Gallnegk und Netidorff. s. H. zu Wagensperg und
Liehtenberg s. des Herzogthumbs Crain im Undtren Viertl des
Ftiessvolks haubtman und ein Mitglid der Kčniglichen societct
in Engelandt.

I n d e X.

A,
Aach 297. ackerer 221. adam 4. adl 217. adlsperg 22.
agram 15. ahlen 322. v. aich 118. aichach 307. v. aichelburg
143. v. aichhold 258. v. aichlburg 250. aigl. 216. ainkhUm
47, 63, 118. aisfeld 341. aldenburg 327. aldendorf 331. ale-
xander 5. v. allappy 89. allendorf 343, 345. v. altenburg 50,
89. v. altenhaus 184. altenstaig 369. v. althan 369. altorff 355.
amberg 326. ambtman 229. amiens 315. ammon 223. ancona
309. andcrnach 309, 330. andriani 1 39. anhaldt 269. antignana
17. antorf 330. apfoltrer 63, 105. appenzell 335. archer 118.
arconat 206. amnburg 270. v. artenhoffen 212. artus 6. ascha-
fenburg 350. v. aschau 249, 254. aschinger 207. v. aspach 50.
v. athimis 57, 94, 251. auer 28. augspurg 285, 297. aurach
360. auracher 226. v. auersperg 10, 22, 37, 40, 47, 50, 67,
63, 94, 95, 89, 176, 266. v. axt. 201. v. aychelburg 234.
aygt 194.

- 49 —

B.

Baas 35. backnang 362. baden 269, 334. balingen 362.

balthasar 7. bamberg 285, 323. barbo 47, 50, 63, 96. barby

273, barsch 64, 118. basel 286, 334. v baseyo 236. baum-

khircher 119. bayrn 265. beer 212, 224. beihlstein 365. belgrad

303. benaglia 143. benfelt 339. berdarini 165. berlin 350. bem

298. bemardini 75. berschezh 17. besickheim 369. biben 17,87.

biberach 319. bidencapp 347. biel 335. bietickhaim 365. bisantz

284. bischoff204. bischofflackh 17. bischofsheim 350. v. blagey

47, 51, 57, 64, 95, 279. blawbearn 364. bOblingen 363. boglion

22, hoheim 210, 262, 264. bologna 304. bonhomo 48, 57, 64,

139. borcken 348. v. bornstein 219. bosio 75, 155. botzen 338.

bottwar 365. brackenheim 360. brandenburg 265, 288. brau-

bach 349. braimec 306. braunschweig 310. v. brembsfeld 155.

bremen 284, 310, 324. brenner 70. bress1aw 335. brigita 7.

brixen 87, 289. brflg 268. brugg 312. bryg 337. brussel 312.

bucelleni 64, 95. v. bucheim 14. buchom 320. buckel 248.

budachki 167. v. buecheim 282. v. buechenberg 143, 144.

bulgaria 263. v. billlichgraz 105. buolach 366. burggraw 51.

burgkhausn 353. burglengenfelt 354. burkhart 155. v. buseth

144. butzbach 342. buzella 167. byrckel 240.

C.
Caluucci 213. calw 361. camerich 312. v. cappel 58.

capua305. caraduci 106. carl 172. carminelli 75, 156. carolus 6.

casimiiius 167. caspar 7. cassel 340. cassinet 217. v. castlwarth

119. castua 18. v. cauriani 279. chamin 292. chammerich 284.

chiemsee 291. chrisanitsch 139. christalnig 252. chur 286, 335.

churlandt 269. v. cilly 40, 89, 90, 198. circkniz 22. ciriani 75.

clagenfurt 370. cleue 268. v. clys 119. chrOn 13, 64, 76, 144.

cohentA 28, 41, 48, 58, 64, 95, 96, 309. coburgk 328. v. colalto

ilh. v. collonitsch 274. čoln 264, 283, 300. colmar 296, constat

Z%\. a conti 281. copeniager 156. de coppinis 144. corditsch

\b^. cdruey 294. coschau 303. constantz 286, 333. crabath

144. crain 8, 173. crainburg 18. crembs 299. creutzling 295.

— 50 —

creflzer 139. croatien 262. cronach 357. v. cronegk 242. culm-
bach 339. cumbcrg 156. curtoni 76.

D.
Daller 207. dalmatien 262. dannesa 156. dantzig 338.
darmstat 340. dauid 4. v. deitenhouen 252. deleo 106. dellcr
222. delsimonouitsch 167. dennemarck 261. despota 86. v. diefen-
bach 241. v. dienersperg 144. dienstman 168. dietfurt 365.
v. dietrichstain 101, 176, 252, 266. dilanz 156. dilfingen 352.
dillingen 309. dinzl 145. dolhopp 249. dolnitscher 76, 157.
donnersperg 214. dom 65, 76. v. domberg 51, 101. domeck
312. domhan 366. v. domsperg 219. domstat 362. dortmQnd
331. drachsler 213. dragouanitsch 157. držbder 189. dresden
327. drykhopff 190 dttncklspUl 320. dUrcheim 32. dttring 250.
dttrnberger 225. v. der dttrr 58, 119. v. dttrrnholz 41.

E.
Ebingen 364. eder 218, 219, 84. v. edling 51, 65, 106.
edlinger 225. egartner 203. v. egck 10, 28, 37, 48, 51, 58,
65, 107, 201, 246. eger 298. v. eggenberg 10, 37, 41, 88,
192, 266. egger 205. ehingen 302. v. ehrenfels 58. einpacher
224. eisengrien 205. elbingen 359. elenbogen 358. elsbeta 7.
engelandt 261. v. engelshaus 107. entztaller 135. eppich 76.
epstein 345. v. erberg 145. erdfurth 327. erdoedi 90. erffurt
299, 311. erlang 356. v. emaw 246. eschwege 342. eslingen
317. esterhasi 277. ettlingen 359. v. eybesswaldt 182. v. eychel-
berg 246. cymcrberg 214. eysin 319. eystat 286, 324.

F,
Fabianitsch 65, 145. fach 348. falbenhaupt 190. falmb-
haubt 212. ferber 186, 214. faschang 208. feichtinger 76. feilner
241. v. fdstriz 119, 199, 249. felsberg 344. fernberger 37.
feulner 235. feurer 250. v. feiirsperg :^35. v. feustriz 230. de fin
117. finck 221. v. flachenfekl 145. v. fladniz 184. v. flednickh
119. florcnz 297, 305. floriantschitsch 157. forest 157, 227.
forgatsch 277. forheggcr 254. fornicntin 28, 65. franckenaw

— 51 —

347. franckenberg 341. frankenburg 343. frankenhausen 358.

fninckfort 351. franckreich 261. v. frangq)an 38, 41, 90.

frankouitsch 77. frankfurt 296. freidenthal 70. freisingen 351.

v. freyberg 243. freybiii^ 302. freyenthum 23. v. freysing 289.
314. fridberg 307, 352. fridtbei^ 316. frčlich 207. fronmtillcr
233. fnieperger 157. fryburg 332, 334. fugger 273. ftthrer
228. fulda 294, 349. fOUer 230. fOrapfeil 157. fflrstenberg 272.
fftrstenfeld 175, 197.

G.
Gabelkhofer 214. gablhoffer 219. gaislingen 359. v. gais-
nikh 184. v. gaissrugg 265. galilei 140. gall 38, 52, 66, 107,
191, 256. gallen 294. s. gallen 335. v. gallenberg 29, 42, 48,
51, 65, 96. v. gallenfels 145. galler 181, 250. galliniana 18,
gambs 193. gandin 145. ganser 146. v. gaplhouen 253. gartner
77. gartser 240. garttach 366. garzaroU 168. gasser 240.
gebenelteger 205. gebhardt 77. gelhausen 323. v. gendorff 235.
genff 331. gent 313. v.gera 187,351. gerhab 194. gering 77.
gidinelli 77. giengen 318. giengenbach 319. giessen 348. de
gioigio 168. gladich 168. glaris 334. glainzer 180. glogaw 337.
glowizer 52, 135, 193. v. gloyach 182. gluschitsch 13. gmunden
300. gmOndt 370. goar 347. v. goianzell 158. goldschan 223.
T. goldstain 29. v. gonzaga 270. gOppingen 363. v. gčrtschach
120. gGrtschacher 244. v. gftrtz 42, 90. gftss 176. gosslar 311.
gotscheer 158. gottfrid 6. gOtting 333. gottlieb 168. gottschee
18. v. g5tz 282. v. graben 120. grabner 234. v. gradencck 180.
gradenegker 101. v. grades 52. gradtscheidt 216. graffonbeger
146. v. graffhayden 158. graissbach 308. grashwein 182. grSz
197. grebenstin 347. grebintschitsch 135. grefcnberg 356.
gretzingen 368. v. greysncck 202. grienbeck 213. grimbschitz
r)2, 1-16. v. griming 231, 250. groswein 120. v. grotta 2r)5.
gninbcrg 348. v. grundlern ir)8. grundner 247. grtiningen 3G1.
gsch^ind 230. gudcnsperg 345. v. guetenstain 120. gttglingen
363. gundeJfing 354. giintzburg 306. guraltitsch 135. gurck 291.
^urckfcld 18. v. gurckh 42. gurckhcr 121. gussitsch 66, 146.
v. guttenstein 52.

— 52 —

K

Haberler 222. v. hachenwarth 10, 42, 62, 66, 147, 148,
195. hagen 230. hagenaw 321. hahndl 200. haidenheim 308.
haidt 202. haimburg 313. haiterbach 368. v. hakhlen 121.
s. haimeran 295. halberstat 287, 327. hali 317, 328. v. hallegg
215. haller 66, 107, 256. hamburg 310. hamerl 231. handel
66. handl 29. hannschen 209. hanouer 311. harberg 199.
hardeck 272. v. harrach 274. harrer 121, 211. hasfurt 358.
hasiber 147. hasslinger 238. hauckh 207. hauelburg 288. hauer
206. v. haunspcrg 58, 136. hauser 203, 232. haiisner 224.
haydenheim 361. haydnbucher 245. v. haynburg 90. v. heben-
streit 231. hector 5. heidelberg 329. heidenfelt 351. heidcn-
rcich 241. heilbron 317. heimbsen 367. heimer 188. heimer-
hausen 344. Helena 7. v. helffenberg 184. s. hemma 85.
hemmaw 354. v. herbergstorff 181. v. herberstein 14, 38, 66,
102, 256, 276. herbersteiner 176. heritsch 190. hermansdorf
214. herremberg 361. herrenthal 333. herschfelt 294. v. herten-
berg 29, 121. hertenfelser 59, 136. hertzencrafft 187, 218.
hetzogaurach 358. herspruck 356. hessen 270. hester 5. hewach
367. heydeck 355. heydelberg 265. v. heynburg 42. heyss 230.
hildeshcim 286, 332. hiller 159. hilpoldstein 355. hiltebrand
240. v. himmelberg 253. himmelberger 217. hinderholzer 248.
hingerle 159. hirschfelt 343. hispania 261. v. hitzing 147.
hčchstat 354. hochstett 307. hochstetter 77. hčffer 59, 121.
v. hčffern 159. hoflfman 178, 159, 222. hohenembs 272. hohen-
lohe271. v. hohenzollern 266, 271. hollenburger 187. v. holneck
180. holstein 269. holtzapffl 34, 194, 241, 282. holtzel 29.
holtzer 211. hOltzl 212. homburg 340, 342. homberg 366.
huebman 78. v. hummelberg 202. hundt 121, 188. hungem
86, 262.

/.

v. Tabornic 231. iachlinger 255. iael 5. iager 211. ian-
ckouitsch 67, 108. v. iaurburg 108. iawer 336. idiingspeiig 184.
iehna 329. iesuiter 85. immenhauscn 346. ingelsheim 331.
ingolstat 307, 325. inspruck 307, 324. iobstl 196. iOchiinger

— 53 —

224. iochner 232. s. iohannis 23. i6hm 196. iOrger 274, 276.
v. ionnansdorfr 236. ičstl 202. iosua 4. v. isenhausen 148.
v. isolan 277. iudas 4. iudenburg 174, 198, 314. iudith 5.
ifliich 268. iulius 5. iulliani 159. v. iuritsch 108. iuritschitz
42, 102.

K.

Karenten 173. katschitsch 148. kaufbeum 320. kaysel

67, 108. kayser 260. v. kayserstain 257. kaziainer 11, 12, 43,
53, 67, 96, 254. keller 36, 250. v. kellerberg 234. kemetter
231, 252. kempten 294, 318. kerschan 23. kerschanner 122.
keuenhttller 251, 102, 273. v. ketttschach 245. keysersberg 319,
keyserewOrd 300. khaltenhausen 217. khenntz 210. khem 159,
v. khienburg 53, 190, 242. khiening 241. khisel 11, 38, 48,
53, 67, 78, 102. khistal 206. khitzbOhl 301. khlaindienst 195,
v. khnttllenberg 136, 59. khochler 228. khocker 219. khokhrer
122. kholhammer 219. v. khoUanitsch 29, 281. khOrbler 195,
khorp 36. v. khreyg 43, 53, 59, 102. v. khuendorff 185. v,
khaenperg 136. v. khumberg 67. khttnigfelder 192. khunius

68. khunstl 78, 160. khuschlan 148. v. kielmanseckh 278.
kindtspergcr 203. Idntzingen 351. kircheim 346. kirchen 361,
369. v. kirchperg 148. kirttorf 347, kitzing 339. kniffiz 160,
knitlingen 369. knttttenfeld 198. kofler 213. kčgl 205. v.kollniz
183. v. kolowrat 140, 279, 280, kčnig 34, 149. kčnigsberg
345. v. kčnigseckh 276. korneUburg 312. v. kompeckh 192.
kostell 23. kouatschitsch 149. kraft 201. v. kranegg 254. v.
krazenbach 160. kreilsheim 339. krems 312. v. kressberg 248.
kreOzer 186. v. kriechbaum 206, 220. kring 23. kronest 210.
kuchelkhom 35. kttUmer 243. ktinigsperg 338. kttnspergk 338.
kunst 160. kupfstein 301. kurtz 280. kurtzIow 238,

L.

Laa 297. v. laas 18, 122. labassar 160. v. lachenhaimb

149. v. lackh 59, 122. ladner 78. v. ladron 251. v. der laitter

122. v. lamberg 11, 12, 33, 43, 48, 53, 59, 68, 97, 183, 252,

276. lambl 212. lampel 216. v. lampfrizham 108, 109. s. lam-

— 54 —

t)recht 174. Iandaw317. landsberg 314. landshut 326, lantstrass
19,68. v. lang 218. langemanti 10!). v. langenbcrg 216. langres
303. lantheri 78,98. lasarini U9. lauant 291. lauif 355. lauffen
365. laugingen 308. lauriga 203. lauterbach 223. lautem 329.
laxingen 353. laybach 15, 10, 87. lebus 292. lehner 224.
leininger 247. v. lembsitz 215. v. lempach 196. v. Icngh^imb
185. lenkauitsch 38, 43, 103. Icoben 198. v. leobnegg 235.
Iconberg 363. leonstein 299. leprcchtinger 206. v. leslie 282.
leuonus 60. lettchtenberg 270. leOsser 136, 187. v. lewenberg
68, 109. v. lewenstain 30, 32, 6S. leyptzig 329. liberius 168.
libman 248. lichtenaw 332,346. v. liebenberg 122. v. liechten-
berg 109, 110. v. liechtencgg 123. liechtenfels 357. v. liechten-
stain 34, 43, 177, 267, 273. v. liechtcnthurn 110. licchtstock
203. lignitz 268, 337. v. lilienberg 123. lindar 23. lindauer 78.
lindaw 319. v. Hndeckh 137, 178. v. lindt 244. lintzer 231.
liscutin 168. v. lobcowit2 267. Ičben 330. v. lobming 215.
lobning 218. locateli 160. lodron 273. v. lOer 123. v. losch 34.
lothringen 268. lourana 19. Ittbeck 289, 310. luca 298. lucem
333. lucretia 6. lueger 123. lukantschitsch 149. v. land 255.
laneburg 310. lustaller 79, 168. lOttich 287, 315. lutz 208.
lOtzeiburg 327. lyst 208.

M.
Magdcburg 283, 210. mager 246. magcrl 233, 251.
maintz 264, 283, 297. mainsrembl 169. maiuridus 30. v. malen-
thcin 243. maltcser ritter 85. mandl 169. v. mandorff 237.
v. mangerspurg 123. v. mansdorff 208. mansfeldt 271. mar-
burg 197. marcouitsch 161. marenzi 110. mari 237. marpach
360. marpurch 161. marpurg 340. maskhon 69, 110. mastrich
330. mauritsch 123, 124. inaycrdorflFer 245. mechelburg 268,
290. mecheln 330. meckmtil 362. meditsch 79. meichsen 289.
meislich 233. meisungen 243. melchior 1. v. meltz 53. mem-
migen 321. mergetheim 331. meringen 302, merseritsch 124.
mei-spurg 333. merzer 189. v. methnitz 234. metz 291, 304.
mickotschouitsch 161, mikher 16. miltenberg 349. minsingen
368. v, mitnacht 217. mitterburg 19. de moncada 282. mon-

- 5/> -

heim 354. monstererg 337. montbrigant 293. v. montecucculi
277. v. montfort 176. morclax G8, 110, 244. mOrscnburg 288.
moschcniza 24. moser 140, 230. v. moshaim 110, 185, 258.
mOsmar 222. mospacher 161. mothniz 191. mOttling 19. muerer
193. mugerle 161. muckhcz 69. mttlhausen 296, 311, 318.
mOnchen 325. mOndelseim 369. munden 287. munderkingen
302. v. mtindorflf 49, 54, 124, 183. mUnster 287, 323. murbach
294. muretitsch 161. murhart 367. mushliz 137.

K
Naglitsch 124, nagolt 364. nSiringer 185. nasscnfues 24.
v. neOhaus 30, 69, 103, 180, 246. naumburg 288, 350. naumon
137. neapels 306. neapoHs 263. neidlinger 210. neltl 169. ne-
pelsberg 269. neftburg 308, 314. neuenmarck 356. neuenstat
290, 356, 352. neiiffen 368. ncukirchen 343. neOmarcktl 24.
neOperg 174. neiiss 298. neustadt 299, 306, 307. newburg 326.
newenburg 332, 364. newenstat 362. v. neydekh 44, 125.
neys 337. nicolitsch 125. nidda 347. nidenstein 349. noha 4.
nordlingen 318. northausen 311. v. nostitz 280. nougodt 218.
nurnberg 297. nurtingen 360.

a

v. Oerburg 111. v. oberdach 237. oberiaybach 24. ober-
leutter 225. obritschon 125. ochsenfurt 338. ochsenhausen 295.
Sdenburg 309. ofen 303. offenburg 319. olmitz 291. olse 337.
onoltzbach 346. opeln 336. oppenheim 330. ortel 236. v. orten-
burg44, 90, 91, 257. osnabruck 287, 324. v. osterislandt 267.
osterreich 171. otingen 272. otting 352. otto 79, 149.

R
Padelborn 287. padua 304. pagge 229. v. pailikh 125.
v. paiii 243. v. palemburg 150. v. palindin 247. pambstel 211.
v. panheimb 247. panizoU 11, 60, 103. papler 162. paradeiser
49, 54, 60, 69, 98, 111, 245. v. parr 38, 200, 281. pasch 79.
pasperg 24. passaw 289, 324. patriarch 85. paul 229, 234.
payrdorffer 233, payreut 326. pechin 36, pelflgel 236. pelz-
bouer 150. pensold 204. pereimbt 350. v perizhoflf 162. pern-

— 56 —

auer 226. v. pernburg 150. v. pemekh 137. v. pernstain 126.
v. petaz 98. v. st. peter 64, 91. petershausen 296. pethsacher

126. petschacher 125, 126. v. petschaunitsch 103. v. pettau
44, 126, 313. petterman 162. petthau 199. peuchel 221. de
peuerelis 264. peuerell 205. peurll 186. pfaffenhafen 353.
v. pfailberg 126. pfeflferl 201. pflugel 226. pfortzheim 359.
pfuUendorf 322. pfanner 79. v. pibriah 237. piccolomini 267,
278, 281. v. pierbaum 44. piers 126. pipan 162. piperno 305.
pircker 209, 236. pisa 306. piskhon 79. plangett 239. v. plaz
254. pleschauitez 126. pleyburg 370. plosman 163. v. podwein

127. p5gl 177. poUa 175. v. poUheimb 177,- 274. 276, 278.
poln 262. pčiten 306, 314. pommem 269. popfingen 322.
v. portia 64, 60, 69, 88, 270. portner 160. portugal 263. po-
sarell 69, 160. posch 206. pottendorffer 193. v. pčttenegkh
163. prag 284, 325. prSmer 191. v. pranckh 30, 32, 80, 140,
181. prandner 188. praunbarth 60. praunfalck 192. v. prauns-
perg 60, 137. praunsperger 70, 80. preysser 127, pregl 80,
151. preinberger 232. preiner 181, preisach 329, preiss 80.
prekerfeld 151. v. presingen 127. presslaw 290. preussen 269.
prug 198. prumb 295. pruner 193. pOchler 221. puckel 234,
puechler 127, v. puggh 248, v. purgstall 49, 70, 99. puttrer
190. putzen 244.

R.
v. Raab 151. v. rabatta 14, 61. v. rabenstein 44. rabler
211. rackherspurg 197. v. rSlckniz 181. raczenburg 290. raden-
berg 301. radlizius 13. v. radziuill 267. v. raikhniz 103. v. rain
61, 70, 161. rakelsburg 313. rampel 111. raner 218. ranfft
220. rapicius 163. rasen 80. rasp 64, 70, 162. ratibar 336.
v. ratmansdorff 20, 64, 140, 179, 201, 278, ratt 127. v. ratten-
feldt 111. ratschach 26. rauber 12, 44, 49, 61, 71, 112, 177,
246. rauchenberger 208. v. rauchenberg 222, 232. rauenspurg
318. v. rauhberg 215. raumbschissel 71, 112, 113, 202, 253.
v. raunach 66, 71, 113, 246. v. raysing 113, 226, rebek 169,
v. rechperg 186. reflfenger 161. regall 194. regenspurg 289,
315. v. reichenburg 128, reiffnizer 127, reimagen 309. rein 174.

— 57 —

reinheim 346. reinprecht 253. reinstein 273. reinwoldi 232.
reisach 216, v. reisperg 238. v. reittenau 252. reittlinger 71.
v. reningen 213. rens 349. repacher 229. v. rerenberg 151.
reringer 80. resch 182. v. retzenhaimb 163. reueln 293. reuffniz
25. v. reutenberg 55. 128. reutlingen 321. v. reyhenburg 179,
rezer 189. rhein 308. reidlingen 302. riaxingen 367. rigoni

163. rilckh 239. rindtscheidt 183. rindtsmauel 18«, ritter 169,
rockenburg 295. rohatscher 223. romrad 344. v. rorbach 216.
roschen 239. roseckher 229. v. rosenberg 187, 256, 270, 279.
rosenfelt 364. rosenhart 128. rosenheimer 232. rosenhein 320.
rospach 346. rosseti 114. rosstock 350. rotenberg 340. roten-
burg 316, 327. rotenman 175, 198. roth 295. rothhuet 242.
rottenperger 191. rotunderlunburg 369. rotweil 322, riieden 187.
niep 194. rudolfli 152. rudolphswerth 15, 20. v. ruesenstain
114. v, raessdorflf 253. ryga 284. ryssel 3 1 3.

Sachsen 265. sagan 338. v. saleburg 280. sall 259. sal-
litinger 81. salmansweyer 295. v. salmb 267. saltzburg 284,
324. v. salza 32. v. samburg 128. samerl 81. v. samitz 228.
saphoya 268. v. šara 128. sarburgk 331. sardaw 352. sargar
164. sargel 241. sartori 217. sauer 39, 71, 141. v. saurau 30,
71, 99, 178. saurer 11, 233. scharff 128,^129. v. scharflFen-
berg 25, 91, 178. v. scharffeneckh 129. schafhausen 334. schaflf-
man 204, v. schallenburg 30. v. schauenberg 45. v. schauen-
burg45. schaiier221. v, schaumburg 91. schek 249. v. scheidt
243. v. schenck 45, 129. scherding 352. scherlichius 13.
v. schernburg 152. schesslitz 357. v. scheyer 72, 141, 226.
schick 249. schifflinger 164. schUtach 367. schinderl 220.
schlauonien 263. schlann 205. schleswigk 292. schletstat 317.
schlierer 223. schmeltzer 239. schmoll 2l2. schmalkaldn 340.
v. schmuzenhaus 152. v. schneeperg 129. schneweis 242. v.
schnitzenbaum 55, 61, 72, 130. v. schčnberg 130. schongau
353. schonleben 81. schorndorf 360. schotten 263. schraiber

164. schranckhler 170. schrobenhausen 351. schrott 180. v.

5

— 58 —

schrottenpach 31, 92, 193. schr6ttensteiner 31. schrumpflf 188.
v. schurian 258. schwab 152. schwabach 339. schwandorf 354.
schwartzenberg 272, 280. schwartzburg 271. v. schwartzenhom
278. schwebischgmtindt 322. schwebischw6rth 320. schweden
262. schweidnitz 336. schweiger 152. schweinfort 316. schwein-
pekh 197. schwerin 292. sebel 130. v. sebriach 45, 130. sec-
cau 174, 165. seckaw 291. v. seenuss 256. seepacher 13,
v. seethal 153. seisenberg 25. selenitsch 164. semenitsch 153.
senosetsch 25. senus 242. v. serin 92. v. seunegh 45, 92.
seydel 247. seyfridt 204. v. sibeneckh 164. v sibenegg 130.
siber 203. sibenbCirger 245. v. siberau 153. v. sichten 258.
siena 305. v sigersdorflf 72, 141, 256. v. silberberg 236. silly
164. sindelfingen 367. v. sinzendorff 275. sittich 72, v. sizen-
haimb. v. slauota 279. soli 209. solothum 300, 301. sontra
349. sonze 81, 153. v. souches 275. v. spangstein 182, 248.
spayr 285, 299. speidl 223. spizig 165. spiznas 33. v. sprintzen-
stein 277. v. stadegk 46, 170. stadell 39. staden 209. stadler
233. v. stain 20, 61, 131, 312. staindorflfer 131. stainer 131.
v. stainnach 182. standinath 81. standler 165. stanz 175.
v. staudach 31, 33, 236, 253. staudacher 196. staufenburg
344. stayger 195. steckendorf 363. stager 269. steinach 357.
steinpeis 184. v. stemberg 163. sterlegg 204, 214. stern 81.
v. stemberg 92. stemsee 131. v. stettenberg 131. stettenfeider
82, stettner 82. steyr 173, 325. stichen 268. strasburg 286, 315.
strasfelder 200. v. strasoldo 61,99. strasser 142, 255. straubing
326. streicher 226. strobelbelberger 210. v. stroblhoff 72, 114,
115. stropel 82. v. stubenberg 46, 142, 177. stiibich 189. stttrkh
195. stuttgardt 359. suarda 62. sulgen 302. sultzbach 326.
v. sumeregg 213. summerekher 166. suntag 174. suppan-
tschitsch 163. sweitz 300. swing 25.

T.
Tauffrer 115. v. talhamb 251. talientschger 229. taller
132. v. tanhausen 93, 178. taracina 306. v. tattenpach 279.
tattenpeck 188. tautscher 13, theer 220. tempelherrn 85. teruis

— 59 —

301, 304. teruiso 26. terzel 82. teschen 336. v. teuberg 237.

v. teuffenbach 179, 180. teutscher ordens ritter 86, textorl2.

thrauison 82. thuU 292. v. thun 280. v. thurn 11, 31, 39, 46,

49, 55, 72, 99, 100, 257. thumer 132. tifFrer 82. v. tilli 277.

toUnger 220, toperzer 164. tosch 166. v. traskowitz 278.

trauppiz 185. v. trautmansdorff 39, 179, 274, 311. treffurt 342.

treiss 341. trendelburg 344. v. treuen 93. v. tribenegk 132.

186, 202. trienstl 224. trient 290. trier 264, 283, 323. triest

20, 301. v. Trillegkh 100. tropp 183. troppaw 336. troyer

165. truber 16. trumpperger 192. tschaulle 83. tschernahora

132. v. tschernembl 20, 31, 33, 46, 55, 62, 132. tubingen 359.

tuli 304 tulmatscher 240. tunckel 194. tunkelsteiner 170. ttirk

86, 239. tutlingen 362. tyroll 173. tywain 21, 46, 93.

V.
Vaccani 73. uaihingen 360. ualckenmarkht 370. ual-
uasor 3, 73, 115, 226. uarlau 176. uberlingen 320. ueihel 208.
s. ueith 21, 26, 370. uelburg 365. uellden 366. uenediger 86,
204. uerber «3. uerden 288. uerdun 304. uepriniz 26. uermo
26. uerthun 292. uetter 281. ueturia 6. ufenheim 339. uiditsch
83. uillach326. uillanders 73, 132. uillingen 303, 316. uillinger
35. uilseck 367. uirginia 6. uischer 201, 239. uischl 196.
uisconte-cis-laghi 281. uitnich 165, uizdamb 258. ulm 315.
ulrichstein 344. umbstat 342. unterwalden 333. untenvaldt 336.
ungnad 39, 176. v. uockh 62. uodapiuiz 83. uogetl 35. uolkh
83. uolouska 26. uorcheim 367. uoytsperg 197. uri 300. ursen-
beckh 186, 257, 282. utricht 288.

IV.

Wabegkh 73. v. wachenheinib 35. wagen 73, 116, 186.

v. wagensperg 104. v. waidmanstorff 257. wainsperg 365.

waissenfels 26. waldcapell 346. waldeck 272. waldman 209.

waldner 225, 269. walis 286. v. wallenstein 276. walnier 221.

v. walsse 93. walther 238. waltenbuch 368. waltreich 166.
wangen 321. wangler 251. wanlzl 200. warfrid 346. watsch 27.

5*

— 60 —

wayblingen 363. v, wazenberg 100. weber 207. v. weichselberg
62, 133. weichselburg 21. weiden 353. weilhaim 368. weil-
hamer 83. wemeckh 133. weingarten 295. weinitz 27. weinmar

328. weis 247. weisenburg 317, 316. weiss 84. v. weissenegkh

133, 181. weitmosser 237. v. weixelberg 73. v. welsperg 257.
welt 4. wel2er 46, 142, 179, 243. wenidingen 308. v. wendt
33. wenger 211. werder 74, 133. v. wemegkh 74, 115, 220.
wertasch 84. wertheim 358. v. westrem 32. wetter 341.
wetzlar 298. wexler 192. v. weydegh 244. weyland 238.
weylinger 195. weys 209. widerbal 166. widerguet 240. wider-
halt 170, v. widerkhem 154. wien 290, 299. wienner 74. wi-
hitsch 21. wildbad 365. wildenecker 133. wildenstainer 190.
wildperg 364. willomiz 34. wimpfen 318. winckler 183, 210.
v. windischgraz 199, 255, 274. windischmarch 9. windlingen
366. winenden 363. winsheim 316. v. wippach 27, 93. wirten-
berg 268. wisiakh 166. witouiz 104. wittenbei^ 328. witzen-
hausen 341. winiz 171. wiz 84. v. wirenstain 116. v. wolffen-
reut 216. wolfhagen 348. wolfsberg 368. w6rd 306. wormbs
285, 316. wucherer 235. wuckauiz 134. v. wiildries 55. wQrtz-
burg 285, 298, 323.

K
Vdria 27. Ypem 313. Yps 314.

Z

Zach 222. zachen 191. zSkl 177. zannetti 166. zauel-
stein 366. v. zebingen 215, 189. v. zeckern 66. zeli 321. zellen-
berger 56, 134. v. zenegg 228. zeng 21. zengel 207. zenger

134. v. zergollern 166. zeschlin 242. zetscheker 116, 226, 238.
v. zierham 117. zigenhan 341. ziglfest 154. zirenberg 348.
v. zoblsperg 134. zolium 303. zollner 196. zuckmantel 244.
zuetkouiz 138. zug 334. zuikhel 142. zurich 296. zweybruck

329. zwickaw 332. zwickel 191. zwingenberg 343. zwischacher
189. zwol 332.

— 61 —

Kranjski bogoslovci v Rimu.

(Posnel JoB. Benkovi£.0

Ko je v 1 6. stoletju luteranstvo zasekalo hude rane ka-
toliški cerkvi, zlasti na Nemškem, in se je število katoliških
duhovnikov po tolikih apostazijah zelo zmanjšalo, in še tisti,
ki so ostali zvesti, niso bili dovolj temeljito v bogoslovju izučeni,
da bi zavračali krivoverske napade in branili katoliško cerkev,
ustanovil je začetnik jezuvitskega reda sv. Ignacij Lojola v
Rimu poseben zavod, v katerem naj bi se nemški mladeniči
pripravljali za duhovski stan.

Deloval je ta zavod od I. 1552. do 1. 1780., ko je bil
zatrt po Jožefu II. Tedanji bogoslovci so se preselili v centralno
semenišče v Pavijo. Leta 1818. se je isti zavod zopet otvoril
in deluje še sedaj pod vodstvom jezuvitov kar najbolj uspešno
v prospeh katoliške cerkve v avstrijskem in nemškem cesarstvu.

>Collegium Germanicum Hungaricum« — tako se naziva
ta zavod — je dal že nekatere kardinale, več nadškofov in
škofov, mnogo bogoslovskih profesorjev in pisateljev, zaslužnih
dušnih pastirjev, ki so bili vzorni, goreči duhovniki. Le malo
jih je bilo med njimi, ki so nezvesti postali svojemu poklicu.

Prvih 200 let so bili največ plemenitaži gojenci tega
zavoda. V 19. stoletju so se razmere mnogo izpremenile in sedaj

•) Pri Herdeiju v Freiburgu je izšlo 1. 1895. to-le delo: »Geschichte
des Collegium Germanicum Hungaricum in Rom. Von Cardinal Andreas
Steinhuber, aus der Gesellschaft Jesu. I. Bd. Freiburg in Breisgau. 1895.
8«, XVI + 472. — n. Bd. 1895. 8», Vn + 560.« — Knjiga je znamenita
tudi za kranjsko deželo, ker navaja mnogo bogoslovcev, kranjskih rojakov,

ki so v tem zavodu dovršili svoje bogoslovske študije. Druga njej

vsporedna knjiga ima 'naslov: »Monumenta, quae spectant primordia
Collegii Germanici et Hungarici collecta et illustrata a Friderico Schroeder
S. J. Cum effigie s. Ignatii et duobus tabuHs. Romae. 1896. 80, XXn + 310*
— Med drugim prinaša tudi štiri pisma, katera je pisal sv. Ignacij Lojola
tedanjemu ljubljanskemu škofu Vrbanu Textorju, ddo. 27. jun. 1553,
27. febr. 1554, 25. jun- 1554 in 12. febr. 1556. — Ker ima pač malo-
kateri Slovenec te knjige, povzemam iz njih, kar je važnega za našo
kranjsko cerkveno zgodovino. Pis.

— 62 —

se le semtertje oglasi kak plemič za vsprejem v Germanicum.
Čeprav se zavod imenuje »nemški«, vendar nahajamo med
gojenci tudi mnogo Slovanov iz Avstrije, zlasti Hrvatov, Cehov,
Poljakov, Slovakov in nekaj Slovencev.

Iz ljubljanske škofije je do 1. 1780. stopilo v Germanicum
45 gojencev. A ker je tedaj tudi oglejski patrijarhat segal čez
velik del kranjske dežele, moramo tudi vsaj nekatere izmed
oglejskih gojencev, katerih je bilo skupno 68, prištevati Kranjcem.
Vseh kranjskih rojakov v kolegiju Germaniku do 1. 1780. je
bilo od 80 do 90 ; brez dvoma lepo število. ^) Po duhovnikih,
ki so bili v Rimu vzgojeni, se je, kakor drugod, tako tudi po
Slovenskem, širil in utrjeval pristni katoliški duh.

Sv. Ignacij je sestavil novemu zavodu pravila, katera je
papež Julij III. potrdil. Sprva je morala ustanova premagati
marsikake težave, ker se svetni knezi niso mnogo za njo
zmenili. Ko pa se je na Nemškem sploh raznesla vest, da je
v Rimu izvrstno urejeno semenišče za nemške bogoslovce,
povspel se je zavod kmalu do velike slave. Zlasti so se zanj
zanimali cesar Ferdinand I., vojvoda bavarski Albert V., Oton
Truchsess, kardinal Hosius in vzorni ljubljanski škof Vrban
Textor, ki je bil spovednik cesarja Ferdinanda I. L. 1552.,
21. novembra, so bili sprejeti v kolegij prvi gojenci.

Leta 1553. sta bila sprejeta Jernej Philiuslaufer iz
Gornjega Grada in Janez Kobenzl, rodom Kranjec, a iz
oglejske škofije. Naslednje leto (1554) je bilo vseh pet Kranjcev
sprejetih, in sicer: škofova nečaka Marko Textor, oglejske
škofije podložnik, in Jurij Bogatez iz tržaške škofije (bila
sta najbrže Kraševca, kakor njuni strijc škof), GašparKrieger
iz Ljubljane, Janez Gabriel baron Gall in Janez
Bogenrin.

*) Po posredovanju in na priporočilo nadškofa Jakoba Missie, ki
je bil tudi sam gojenec tega zavoda, bili so zadnja leta sledeči Kranjci
sprejeti v Germanicum: brata Frančišek in Aleš Useničnik iz Poljan,
Janez Koren iz Metlike, Mihael Opeka z Vrhnike in Janez Juvan iz
Šmartina pod Šmarno goro.

— 63 —

2Laradi svojih nečakov je dopisoval škof Vrban s sv.
Ignacijem. Bogatez je lepo napredoval in dovršivši svoje študije
je nekaj časa poučeval v kolegiju; Marko Textor je bil jako
pobožen, a zaradi bolehnosti ni tako dobro uspeval. Z njima
vred sta bila v zavodu še dva člana ljubljanske škofije: du-
hovnik Pavel in magister Anton, ki je bil 1. 1554. na Dunaju
posvečen v mašnika. Schroeder meni, da je ta duhovnik Pavel
identičen s Pavlom Skalich de Lika (iS 34 — 1574-)» ^ J^ ^^^
plemenitega rodu in rodom Zagrebčan. Študiral je na Dunaju ;
L ^553- je v Bologni zagovarjal »theses divinas, angelicas,
coelestes, elementales, humanas, Christianas, philosophicas,
metaphysicas, physicas, morales, rationales, doctrinales, secretas,
infemales.« Leto dnij pozneje ga je poslal škof Textor s svo-
jima nečakoma in z magistrom Antonom v Rim. Iz vsega,
kar piše sv. Ignacij o Pavlu škofu Vrbanu, še bolj pa iz tega,
kar previdno zamolči, se razvidi, da svetnik nadarjenemu bo-
gosloven ni veliko zaupal. In da je prav sodil o njem, poka-
zalo se je kmalu. Povrnivši se na Dunaj je postal cesarjev
dvomi kapelan. Bavil se je mnogo s kabalistiko, »qua fretus
jactabat — tako piše o njem bi. Peter Kanizij — se de omnibus
nullo negotio et in utramque fortasse partem disputaturum. «
Zmes svojih študij je dal na svetlo 1. 1 5 56. v knjigi, naslovljeni:
»Occulta Occultorum Occulta.« Ko je 1. iSS7. ^^ dunajskem
vseučilišču zagovarjal nekatere sumljive bogoslovske teze, zbežal
je v Tiibingen in se poluteranil. L. 1561. ga je povabil pruski
vojvoda Albert v Konigsberg, kjer je poučeval v bogoslovju.
Albertu, katerega je popolno za-se pridobil in ga imel v svoji
oblasti, bil je svetovalec. Podaril mu je vojvoda mnogo de-
narja, veliko zemljišče in grad Kreuzburg. A kmalu si je na-
kopal, menda zopet zaradi intrig, sovraštvo vseh in moral je
bežati iz Prusije. Sprejel ga je škof v Miinster-u, pri katerem
se je baje izpreobrnil in bil zopet sprejet v katoliško cerkev.')

«) Schroeder. o. c. pag. 170. — VeČ o tem možu: Braunsberger
Otto, S. J.: Beati Petri Canisii S. J. epistulae et acta. Tom. I. Friburgi
Brisgoviae. 1896. pag. 470—477'

— 64 —

Janez Gabriel baron Gall je bil sin luteranskih
starišev; a, ko je v Gradcu pri jezuvitih študiral, povrnil se
je v katoliško cerkev in bil 1. IS95. na priporočilo grofa
Thurna in jezuvitov sprejet v Germanicum.

Janez Bogenrin (Bogorinus, Wagenring) je bil rodom
Kranjec ali pa Goričan. V katalogu je zabeleženo: »Agritianus
ex finibus Croatiae.^ Kot i61etni deček je 1. 1574. stopil v
nemški zavod, v katerem je ostal deset let. Tukaj je v huma-
nističnih, bogoslovnih in modroslovnih študijah tako napredoval,
da mu je bila dvakrat dovoljena javna disputacija. Ko se je
o božiču 1. 1584. vrnil v domovino, imenoval je ljubljanski
škof mladega, komaj 27letnega duhovnika generalnim komi-
sarjem in vizitatorjem štajarskega in koroškega dela svoje
škofije. Zaradi tega je zavladal med duhovniki in njih prilež-
nicami velik strah ; milo so prosili usmiljenja. Predno je nastopil
to pot, prosil je bivše svoje tovariše v kolegiju, naj molijo zanj,
in o. Lauretano ga je na njegovo lastno prošnjo podpiral s
svojimi sveti. Da je težavno nalogo izvrstno rešil, dokazuje
njegovo daljno življenje. Nadvojvoda Karol ga je 1. 1590.
imenoval svojim dvornikom v Gradcu. Ko je šel Karolov sin
nadvojvoda, poznejši cesar Ferdinand II., v Ingolstadt na vse-
učilišče, šel je ž njim kot vzgojitelj Bogenrin in Baltazar
grof Schrattenbach kot dvornik. Da sta oba moža izbomo
rešila častno svojo nalogo, pokazalo je pozneje delovanje ce-
sarja Ferdinanda II. Bogenrin je bil 1. 1 591. imenovan tržaškim
škofom, a še le dve leti pozneje je bil posvečen v jezuvitski
cerkvi v Ingolstadtu. Še kot škof je ostal pri nadvojvodi,
da se je 1. 1595. ž njim vred vrnil v Gradec. Toda le dve*
leti je vodil tržaško škofijo. Čednosti polni mož je umrl 37 let
star 1. 1597.

Janez Cobenzl, katerega je 1. I5S3- sam sv. Ignacij
sprejel v nemški zavod, sicer ni postal duhovnik, a postal je
vpliven kot lajik. Postal je komtur nemškega viteškega reda,
deželni glavar kranjski, predsednik kamore in svetovalec nad-
vojvode Karola na Stajarskem. Bil je jeden največjih držav-

— 65 —

irikov svoje dobe, katerega sta se posluževala cesarja Maksi-
milijan II. in Rudolf II. v važnih državnih zadevah kot poslanca
na Poljsko, Rusko in v Carji Grad ter na razne državne zbore.
Janez Cobenzl slove kot jako nadarjen, previden mož s pristnim
krščanskim prepričanjem. Umrl je 1. 1594. v Reznu, kjer se
je mudil kot cesarjev namestnik v državnem zboru. Sv. Ignacij
je že v mladeniču Cobenzlu spoznal veliko nadarjenost in du-
ševno vrlino.

Od 1. 1573. do 1600. je bilo pet gojencev iz oglejske
škofije sprejetih v zavod, a so po imenih neznani.

Iz ljubljanske škofije so bili sprejeti sledeči plemeniti bo-
goslovci: Leta 1650. je vstopil Janez Marko pl. Rosetti
in ostal tukaj štiri leta. Že poprej je v Gradcu in na Dunaju
študiral modroslovje in pravo ter 23 let star odšel v Rim,
kjer je dobro napredoval. Povmivši se v domovino postal je
v Ljubljani stolni kanonik in stolni župnik, kjer je delal jako
požrtvovalno. L. 1689. ga je cesar Leopold I. imenoval pičen-
ddm škofom v Istri in je to škofijo vladal 1. 1676 — 1680 »zelo
previdno in modro.« — Ž njim vred je bil v Germaniku
Andrej Daniel baron pl. Raunach. Tri leta po svojem
povratku v kranjsko domovino (1656) je postal stolni kanonik
v Ljubljani, 1. 1670. pa škof v Pičnu, kjer je umrl 1. 1689.

Andrej Jakob Portner pl. Hoflein (Preddvorski)
je bil v kolegiju 1. 1653 — 1659. Po slovesni modroslovni dispu-
taciji v rimskem kolegiju je bil promoviran doktorjem modro-
stevja s takim veličjem, kakor dotlej še nobeden. Povodom te
slavnosti je na lastne troške dal na svetlo delo svojega učitelja
v štirih zvezkih in je je posvetil papeževemu nečaku, kardinalu
Oiigi. (»Ouaestionum philosophicarum Silvestri Mauri S. J. in
CoD. Rom. philosophiae professoris libri IV pro laurea philo-
sophica A. Portner, Coll. Germ. et Hung. alumni. Romae 1658.«)
V ostalem pa vodstvo kolegija s tem mladim Kranjcem ni
bik) kaj posebno zadovoljno. Vendar pa je še kot bogoslovec
v Rimu po visoki protekciji postal stolni prost v Pasavi.
Izstopivši iz kolegija se je nasproti hišnim pravilom še nekaj

— 66 —

časa mudil v Rimu. Zaradi tega je kardinal Barberini 25. febr.
1. 1659. dal ukaz, naj se vjame: >Capiatur Andreas Portner
. . . . , quia non paruit etc« Zaradi te nepokorščine je zgubil
proštijsko čast v Pasavi. (Hansiz. Germania sacra, I. coroll. VII )

Razven tega so študirali v Germaniku še trije Kranjci :
Rudolf baron Coraducci, ki je umrl 1. 1656. kot stolni
kanonik v Ljubljani, Jurij Sigismund grof Tettembach,
ki pa je čez tri leta dal slovo semenišču in duhovskemu po-
klicu, in izvrstni Oktavij grof Buccelleni (1652 — 1655),
ki je bil prost v Ljubljani (167 1 — 1691).

Iz oglejske škofije je bilo 1. 1600 — 1655. deset kandi-
datov sprejetih v kolegij, med njimi nekateri Kranjci : B a r b o ,
Lanthieri, Egkh, Apfalterer, Edling, Thurn itd.
— Karol pl. Pessler (1605 — 1610) je bil pozneje prost v
Novem Mestu (1629 — 1630). Rudolf baron Maschon
(1637 — 1641) menda z Grma pri Novem Mestu; Oton baron
pl. Egkh (1653 — 1658) in izvrstni Germanik grof pl.
Thurn iz Gorice (1648 — 1652), ki je bil najprej kanonik v
Pasavi, pozneje pa prost v Ljubljani (1664 — 1666) in potem
v Novem Mestu (1668 — 1679). Tudi novomeški prost Hije-
ronim Friderik grof Lanthieri (1684 — 1696) je bil gojenec
nemškega zavoda.

V dobi 1655 — 1700 je bilo iz oglejske škofije v Ger-
maniku II bogoslovcev iz plemenitih rodovin : Barbo, Lan-
thieri, Attems, Scharffenberg, Rasp itd. Janez
Andrej pl. Flachenfeld (1694 — 1697) je postal stolni
kanonik v Ljubljani in arhidijakon gorenjski; umrl je 1. 1741.
Maks baron Rasp (Rosp) (1693 — 1697) je postal kamniški
župnik, kjer je umrl v sluhu svetosti 1. 1742. Bil je prej v
dunajski škofiji. Jurij Sigismund baron pl. Edling je
postal kanonik v Ljubljani.

Iz ljubljanske škofije je bilo v dobi 1655 — 1700 celo
16 bogoslovcev v Rimu, med njimi 14 plemenitažev iz rodovin:
grofje Auersperg, Barbo pl. Waxenstein, Lanthieri; baroni:
Edling, Abfaltrern, Gall, Moskon; plemenitaži: pl.

— 67 —

Coppenjager, Kutsklam, Benaglia pl. Rossenbach,
Gabelhoffen, Reffinger in Markovič.

Med njimi se je zlasti odlikoval Frančišek Engel-
bert Barbo grof pl. Waxenstein (1684 — 1688) i po
svojih izbomih študijah — branil je celo filozofijo javno z velikim
odobravanjem — i po svoji ljubeznivosti in vzorni pobožnosti.
Bil je pozneje kanonik in pomožni škof (1703 — 1708) v Vra-
tislavi. V obeh ozirih mu je bil lep par Raimund grof
Lanthieri (1684 — 1690), pozneje kanonik v Olomucu in prost
novomeški 1698 — 1714. Jurij Sigismund baron Ediing
(1663 — 1670) je dobil kanonikat v Ljubljani. Vzor dobrega
bogoslovca je bil tudi Martin Leopold Scheer (1662 do
1665), ki je bil pozneje župnik v Burgschleinitz na Nižjem Av-
strijskem. Jednako vrli gojenci v nemškem zavodu so bili
Kranjci: Frančišek pl. Markovič (1665 — 1668), Fran-
čišek baron Abfaltern (1682 — 1686), Frančišek Ksav.
baron Gall (1690 — 1697), Janez Benaglia pl. Rossen-
bach (1695 — 1698) in Jurij Siegfried pl. Gabelhoffen.
Vse pa je prekosil Adam Baltazar pl. Kutsklam iz
Ljubljane (1695 — 1700), ki je imel bogoslovsko disputacijo in
je bil zaradi svojega vzornega življenja imenovan mojstrom
novincev. Vse drugačen pa je bil Hans Herward grof
Auersperg, ki je stopil 1. 1658. v zavod kot I7letni mla-
denič, a že kot brizinški kanonik, priporočen od svojega očeta,
ki je bil deželni glavar kranjski, in od graških jezuvitov. A
mladi kanonik je kazal malo veselja za študije in duhovski
poklic. Zato ga je čez štiri leta oče vzel domov. Predno pa
je odšel iz Rima se je stepel na ulici s svojimi nemškimi
rojaki in si zlomil nogo. S tem je najbolj dokazal, da ni bil
za duhovski stan. Takoj nato je resigniral na kanonikat in
postal vojak.

V 17. stoletju so bili trije ljubljanski škofje gojenci nem-
šk^a zavoda v Rimu in sicer Oton Friderik grof Buchhaim,
Sigismund Krištof grof Herberstein in Sigismund Feliks grof
Schrattenbach.

— 68 —

Oton Friderik grof Buchhaim, Dunajčan, je bil
v zavodu 1. 1622 — 1626. Zaradi vihravega svojega značaja si
je nakopal marsikako kazen, katero je pa vselej rad pretrpel.
Ko je izstopil iz semenišča, imenoval ga je papež Urban VIII.
svojim kamomikom. Bil je kanonik solnograški, meziborski in
pasavski. Leta 1 641. je postal knez in škof ljubljanski. Umrl
je 1. 1664. Ughelli (Italia sacra V. 1074) pravi o njem :
»Omnium virtutum corona princeps dignissimus. « Zavodu v
Rimu je ostal do smrti hvaležen in se ga je spominjal z raz-
nimi darovi. Malo pred svojo smrtjo je daroval zopet 850
skudijev in cerkvi sv. Apolinara je zapustil dragocene para-
mente in slike, vredne okoli tisoč skudijev.

Sigismund Krištof grof Herberstein, sin nižje-
avstrijskega kancelarja Emesta Friderika grofa Herbersteina,
je študiral v Gradcu humaniora in filozofijo in o zadnji javno
disputiral. V Rim je prišel meseca oktobra 1. 166 1, že kot
kanonik vratislavski. Bil je jako pobožen in marljiv. L. 1665.
je imel javno bogoslovsko disputacijo, ki se mu je jako po-
srečila. Potem se je vrnil domov in že leto dnij pozneje postal
je stolni prost ljubljanski, kar je bil do 1. 1670. Leta 1673. je
postal kanonik pasavski in 1. 1679. prost novomeški, 1. 1683.
pa knez in škof ljubljanski. Po iSletnem jako uspešnem
pastirovanju se je 1. 1701. škofiji odpovedal in stopil v ora-
torijanski samostan v Perugiji, kjer je umrl kot priprost redovnik
1. 171 1. (Ebner. Propst Joh. G. Seidenbusch. K6ln, 1791. 51.)

Sigismund Feliks grof Schrattenbach je bil
sin Janeza Baltazarja grofa Schrattenbacha in soproge njegove
Ane Elizabete grofinje Wagensperg. Bil je v zavodu od 1. 1698.
do 1 701. in se je odlikoval i v znanju i v nravnosti. Postal je
kanonik solnograški. Ljubljanski škofje bil 1. 1728 — 1742. Tudi
dva njegova starejša brata sta bila v istem zavodu: Wolfgang
Hanibal (1677— 1683) in Maksimilijan Anton (1683 — 1686).
Wolfgang je postal kanonik olomuški, 1. 171 1. pa tamošnji
škof. Že leto dnij pozneje je postal tudi kardinal in kot tak
je preživel sedem let v Rimu kot cesarjev poslanik. Dve leti

— 69 —

se je mudil v Neapolu kot cesarski namestnik in potem se je
(1721) vrnil v Olomuc, kjer je deloval do svoje smrti, do 1. 1738.
Makamilijan pa je še kot bogoslovec rimski stopil v benedik-
tinski red.

Gojenec v nemškem zavodu je bil tudi Karol Sigis-
mund grof Petazzi (1723 — 1727), iz Gradca doma, ki je
bil L 1744 — 1759. prost ljubljanski.

V 18. stoletju se je število kranjskih bogoslovcev v Ger-
maoiku zopet pomnožilo. Iz ljubljanske škofije je bilo od 1. 1700.
do 1780. bogoslovcev 23; razven tega so nekateri Kranjci
študirali kot gojenci drugih škofij. Bili pa so sami plemenitaži :
gro§e Barbo, Lamberg, Liechtenberg ; baroni Apfalterer, Erberg,
Billichgraz, Rechbach, Gabelkoven itd. Skoro vsi so se odli-
kovali, in le par jih je dalo slovo zavodu in duhovskemu
poklicu.

Anton Jožef grof Lamberg (1705 — 1708) je bil
prejet v Germanik na priporočilo cesarskega poslanika Leo-
polda grofa Lamberga. Postal je kanonik v Pasavi, kjer je bil
njegov strijc Jožef Dominik jako vzgleden škof in kardinal.
Anton Gothard baron Erberg (1717 — 1721) je študiral
preje pri jezuvitih v Gradcu in v Ljubljani, V Ljubljani je imel
tudi veliko disputacijo iz modroslovja. Priporočil ga je kardinal
Schrattenbach. Bil je pozneje proSt v Novem Mestu (1. 1741
do 1755), kjer je tudi umrl. Za njim je prišel v zavod njegov
nečak Ferdinand Benedikt baron Erberg (1741 do
174«^), katerega hvalijo zapisniki kot nadarjenega, pobožnega,
vzglednega gojenca. Jožef Ignacij pl. Zergollern (1715
do 1 72 i) je bil odličen i v nadarjenosti i v nravnosti. Imel
je več manjših disputacij ter je slednjič vse bogoslovje zago-
varjal »cum magna laude.c Jožef Hijacint baron Rech-
pach iz Bele Peči (Weissenfels) (1722— 1727) je bil izvrsten
gojenec, priporočen od feldmaršala grofa Dauna. Bil je redovni
kanonik v Krki na Koroškem, pozneje prost ravno tam (1744
do 1769), kjer je tudi umrl. Dva brata barona Gabelkoven
sta bila vsestranski priljubljena. Starejši, Frančišek Anton

— 70 —

(1726 — 1732), je postal zaradi svojega vzornega življenja mojster
novincev, katerim je bil najlepši vzgled. Vseh svetnikov dan
je imel govor vpričo papeža. O mlajšem bratu njegovem, Fer-
dinandu Otonu (1732 — 1736), pravi zapisnik: »Bil je izvan-
redno skromen in pobožen mladenič, ki je pazil na vsak
migljaj in na vsako besedo svojih predstojnikov, ki so ga zato
zelo ljubili. V znanju pa vkljub veliki marljivosti ni mnogo
napredoval, ker je bil slabo nadarjen«. Umrl je 1. 175 1. Zelo
podoben mu je bil Anton Ignacij pl. Wiesenthal (1731
do 1735)- Rudolf Gottfried baron Billichgratz (1734
do 1740), jednako nadarjen kakor pobožen, je bil dve leti
mojster novincev in je užival veliko zaupanje in ljubezen pred-
stojnikov. Zadnje leto je zagovarjal cerkvenopravne teze »cum
magna laude«. Ferdinand Gottfried baron Apfalterer
(1745 — 1749) je bil vsestranski izvrsten gojenec in mojster
novincev, na katerega so učitelji mnogo zidali. Postal je župnik
v Kamniku 1. 1755., kjer je umrl 1. 1785. Jožef pl. Wolwitz
(1750 — 1753) je bil že kot kanonik ljubljanski na prošnjo
svojega škofa sprejet v zavod. Sprva je bil precej uporen, a
kmalu je postal jeden najboljših in najbolj pobožnih med vsemi.
Tudi Ferdinand grof Liechtenberg (1765 — 1769) se
je odlikoval.

Kot tržaška bogoslovca sta študirala v Germaniku dva
Kranjca: Janez Ernest baron Raunach (iz gradu Ravne
pri Košani) (171 1 — 17 17) je bil blag gojenec, a zmerno na-
darjen. L. 1725. je postal župnik v Dolini, pozneje pa v
Krškem (Leskovec). Frančišek Lazarini pl. Guttenegg
(1754 — 1758), iz gradu Gutneka na kranjsko-primorski meji
pri Podgrajah, je bil nadarjen in pobožen in je pozneje postal
kanonik v Trstu.

Iz oglejske škofije so študirali v Rimu 1. 1700 — 17 80.
plemeniti Kranjci iz rodovin : groQe Barbo pl.Waxenstein,
Gaisrugg, Edling, Auersperg, de Ursini; baroni:
Neuhaus, Jurič, Apfalterer, Hallerstein, Tauffe-
rer, Rechpach, Rauber, Codelli, Cobenzl itd.

— 71 —

Ignacij Kajetan Buset pl Feistenberg je štu-
diral v kolegiju 1. 1762—1768. Sicer ni bil posebno nadarjen,
a zaradi vzorne nravnosti je užival ljubezen vseh. Bil je rojen
na gradu Ruckensteinu pri Tariški Vasi v župniji Studenec na
Dolenjskem 11. avg. 1745; študiral je najprej pri jezuvitih v
Ljubljani, potem pa v Rimu. L. 1769. je postal župnik na
Avstrijskem, 1774 prost v Pazinu, potem generalni vikar zatrte
škofije pičenske, 1789 okrožni dekan cele Istre, 1791 kanonik
tržaški, kmalu potem stolni prost, 2. dec. 1791 generalni vikar,
3. oktobra 1794 kapitularni vikar izpraznjene škofije tržaške.
27. junija 1796 je postal škof tržaški, 23. okt. 1 796 ga je
ljubljanski nadškof Mihael baron Brigido posvetil v cerkvi sv.
Justa. Umrl je i. sept. 1803 za vodenico.

Ferdinand Julij baron Neuhaus (i7ii — 1725) iz
gradu Altgutenberga nad Tržičem je bil (1761 — 1771) stolni
prost ljubljanski. Janez Karol Barbo grof Waxenstein
iz Rakovnika pri Št. Rupertu je bil pozneje (1743 — 1755) župnik
v Kamniku, kjer je umrl. Jožef Jurij baron Wernegkh
(1746 — 1 75 i), iz gradu Vernika pri Hotiču, je bil jeden naj-
boljših in najbolj nadarjenih gojencev, ki so sploh kdaj živeli
v nemškem zavodu. Anton Frančišek pl. Ursini grof
Blagay (1758 — 1762), iz gradu Boštanja (Weissenstein) pri
Žaljni, je bil nadarjen in pobožen. Siegfried grof Auer-
sperg (1753—1757) je bil (1. 1796— 1806) stolni prost v
Ljubljani. Frančišek grof Gaisrugg (1717 — 1721), Jožef
baron Apfalterer iz gradu GrOnhof (Grmače pri Litiji)
(1726 — 1730), Ernest baron Apfalterer (1760 — 1766),
Jožef baron Rauber (1767— ^773) itd.

Kot gojenee praške nadškofije je bil 1. 1757 — 1761 v
Germaniku tudi Karol Janez grof Herberstein iz
Gradca, pozneje kanonik brizinški in v Osnabrticku, od 1. 1772.
do 1787. pa knez in škof v Ljubljani.

V kolegiju Germaniku so študirali tudi štirje plemeniti
cisterdjani s Kranjskega. Stičina je poslala v Rim tri svoje
klerike: Marijana barona Raspa (1736— 1742), Fran-

— 72 —

čiška Ksaverija barona Tauffererja (1752 — 1756) in
Wolganga grofa Lichtenberga (1765 — 1768). Vsi trije
so dosegli posebno pohvalo, zlasti pa zadnja dva. Taufferer
je bil zadnji opat stiski (1764 — 1784), umrl je 1. 1789. na
svojem domu v gradu Weichselbachu pri Višnji Gori. Lichten-
berg pa je bil kot redovnik župnik v Žužemberku; po zatoru
samostana se je preselil na Dunaj, kjer je umrl 1. 1809. Ko-
stanjeviški samostan je poslal v Rim le jednega gojenca. Bil
je to zadnji opat o. Aleksander baron Haller pl. Hal-
lerstein, ki je po zatoru samostana 1. 1786. živel v Ljub-
ljani in tukaj umrl 1. 1804. Študiral je izvrstno in užival veliko
ljubezen.

Gojenec v kolegiju Germaniku je bil šest let (1858 — 1864)
tudi knez in škof ljubljanski Jakob Misia, zdaj knez in
nadškof goriški. Po njegovem posredovanju in priporočilu ter
deloma tudi ob njegovih troških je bilo zadnja leta sprejetih
pet Kranjcev v isti zavod.

Zgodovina spričuje, da je slavni zavod »CoUegium Ger-
manicum« v preteklih stoletjih kar najbolje vplival na duhovno
življenje v ljubljanski škofiji.

Mali zapiski.

Slovenska Lutrova postila is L 1595- Meseca avgusta 1. 1897.
sem šel obiskat cerkvico sv. Lamberta v Malih Pecah, ki je podruž-
nica fare Šent Vid pri Stičini. V zakristiji sem našel med paramenti
usnjene platnice od nekega misala. Držalo se je teh platnic še nekaj
slovenskih tiskanih listov, nekoliko listov je pa ležalo posebej v predalu.
Takoj sem spoznal, da so ti listi iz neke slovenske protestantske knjige.
Cerkveni ključar mi je pokazal misale brez platnic, ki je bil tiskan v
Benetkah 1. 159$., na zadnji strani misala, ki nima več naslovnega lista,
je namreč natisnjeno »Venetiis, apvd ivntas MDXCVIIl€. Pristavil je
ključar, da je bil ta misale, ki ima lepe inicijale in slike, nekdaj vezan
v te platnice. Mene so zanimale najbolj platnice. Usnje je rujav marokin
in v isto so vtisnjeni ukusni, nepozlaČeni okraski. Mesto lepenke ali deske
e pa knjigovez porabil zlepljene liste slovenske protestantske postile.

— 73 —

Liste sem pozneje razlepil in kmalu spoznal, da so del Lutrove
hišne postile, katero je poslovenil Primož Trubar in izdal njegov sin
Feiicijan Trubar s pomočjo Andreja Savinca, župnika v Škocijanu pri
Turjaku 1. 1595.

V knjigi »Jahrbuch der Gesellschaft fur die Geschichte des Pro-
testantismus in Oesterreich«, letnik XIV., popisuje dr. Elze slovenske
protestantske postile 16. stoletja. O oni Trubarjevi postili iz 1. 1595.
pravi na 121. strani, da je bila tiskana v Tibingu in ima 3 dele: zimski
in poletni del za nedelje in del za praznike. Prvi del ima spredaj 10 ne-
pagovanih listov in potem 311 stranij, drugi del 317, in tretji 206 stranij.
Elze trdi, da so se od 1000 izvodov te knjige, ki se je tiskala poslednja
med slovenskimi protestantskimi knjigami, ohranili le trije izvodi, namreč
jeden v Wolfenbuttelu in dva v Ljubljani, in sicer jeden v muzejski, in
drugi v licejski knjižnici. V resnici sta oba ljubljanska izvoda v licejski
knjižnici in v muzejski ni nobenega.

Jaz sem našel v onih platnicah od nepaginiranih listov prvega
dela vse, razen prv^a in tretjega, od paginiranih pa strani i — 16 in
115— 136, ter jeden list, str. 315 in 316, iz drugega dela, ki ima pridigo
>na XXVn. Nedello po S. Troyzi«, in zadnji list (str. 317) drugega dela:
»Konez te Hishne Podile, fkusi tu ceilu lejtu ob Nedellah«.

Na nepaginovanih listih prvega dela so trije predgovori: Martina
Lutra in Felidjana Truberja v nemškem, ter Andreja Savinca predgovor
v slovenskem jeziku.

Andrej Savinec je bil Ljubljančan. Študiral je od 1. 1568. v Tibingu,
kjer je že 1. 1571. pomagal Dalmatinu pri poslovenjenju prve Mojzesove
knjige in 1. 1572. Primožu Trubarju pri prelaganju sv. pi^ma nove zaveze.
Pozneje je bil dijakon in župnik v Škocijanu pri Turjaku in je pred
tiskom pregledaval posamezne pole Dalmatinove biblije.

K. Črnologar.
Odkod ime Horjul} Rajni kanonik Jerebi, ki je bil v Horjulu
kapelan, je izvajal Horjul iz »Forum Julii«. Ta razlaga se dd težko opra-
vičiti, da si je mogoča. Res je Julij Cezar krstil vse polno krajev v
stari Panoniji in Noriku po svojem imenu, tudi dve rimski gradišči sta
v bližini, eno nad Žažarjem, drugo na Slevcu, nadalje Horjul ni daleč od
stare Emone, še bliže je Nauportu. Vender naši zgodovinarji ne omenjajo
Horjula iz tistega časa, tudi stare rimske ceste ni tu najti, ker je dolina
sama zd-se, dasi bi utegnil rudokop v tukajšnji dolini seči v rimske čase.
Saj se na starem gradišču nad Žažarjem dobiva Še železna žlindra in
ljudje pravijo, da so ondi bivali kovači. Rajni Volčič, ki je bil tudi
kapelan v Horjulu, je izvajal besedo Horjul iz »horribile juj!< kar se ne
more smatrati za resno razlago. Moja misel je, da je ime Horjul slo-
venske korenike. TLa rimskih časov so bili tu še pragozdi. Druga imena

6

— 74 —

po dolini so vsa slovenskega izvora. Horjul ni stara fara, ker spadala
je še do tega stoletja pod Polhovi Gradec. Ime Horjul je pravo za pravo
genitiv pl. iz Gorjiilje. Vpliv rimske, oziroma laške in tudi nemške
kulture je v starih listinah in v ljudskem izreku na \'prašanje: od kod si?
»Iz Gorjiilj« zapisal in govoril gen. pl., ker niso dobro umeli svojstva
slovenskega jezika. Da pa ne samo Čehi, ampak tudi Slovenci (Gorenjci)
po nekaterih krajih izgovarjajo »h« za »g« (gora — hora, gos — hos) je
znano, in Če me ne vara spomin, je tudi rajni prof. Maren, ki je rad
zahajal v Horjul, pisal nekod, da je slišal v ti dolini izgovarjati »h« za
>g<. Da je naglasa treba iskati na drugem zlogu, priča nam Še današnjo
izgovarjanje : Horjul. Nadalje je treba poudarjati, da je mehko govorečemu
Talijanu ali tudi Slovencu (prebivalci horjulske doline še zdaj mehko
govord) bilo težko ali celo nemogoče izgovarjati čisti Gonilj, zato je za
>r« vtaknil nehotd mehki »j« in tako je nastal »Horjul«. Primerimo še
Gorjuše, vas koprivniške fare. Za Gorjulje govori tudi lega kraja. — Nič
manj upoštevanja vredna bi ne bila razlaga imena iz >bor«. Drevo bor
(borovec) je znano. Po nekaterih krajih se sliši »FerjuN namesto »HerjuU
ali »Horjul C. Ni davno temu, kar sem slišal tako izgovarjati starca
Kraševca. Notranjci izgovarjajo : »Ma smo ga šli forovce sadit.« »Horjul«
bi bil torej toliko kot Borovlje, Bonilje »Fonilje«, z borovci zaraščen
kraj , kakor n. pr. dmulje. Primerimo tudi kraje s slično končnico :
Petriilje, vas na Štajarskem. Ime »Horjul« so torej krstili Slovenci, ko
so prišli v te kraje. P, B,

Prazgodovinska in rimska gradišča v šentjurski iupniji in
v okolici. Nenavadno veliko število gradišč v Šentjurski župniji pri Gro-
supljem in v njeni okolici dokazuje, da je bil ta kraj precej obljuden v
nekdanjih časih. Le redki so količkaj višji vrhovi, da ne bi kazali sledov
prazgodovinskih gradišč. Mnogo izmed teh je bilo do sedaj neznanih,
še manj pa preiskanih od starinoslovcev. Gotovo je še tu mnogo sta-
rinoslovskih stvarij v zemlji skritih, ki čakajo zistematične in pametne
preiskave. V sledečem naj opišem nekatera gradišča, katera sem do
sedaj mogel zaslediti. Med vasjo Bičje in Vino vzdiguje se precej velik
poraščen hrib. Z njegovega vrha se prelepo vidi nižje ležeče ljubljansko
barje ter stolno mesto Ljubljana. Vrh tega hriba je naravna trdnjava.
Obrobljena je bila z dvojnim, več sto metrov dolgim nasipom, ki se
sedaj že malo vidi. V njegovem obližju se nahajajo tudi gomile. Ljudje
pripovedujejo, da je stal tu gori v davnih časih grad.

Pod tem hribom v znožju, med vasema Bičje in Pejce, razoravajo
že dalj časa ondotni posestniki rimsko opeko in kosti pa tudi kamenito
orodje, podobno oslicam, ter rumene posodice. Pred kratkim mi je pri-
nesel posestnik Janez Kadunec iz Bičja hiš. št. i. več tacih rimskih
ostankov ter pravil, da pri globokem oranju na njegovi njivi pride na

— 75 —

dan vse polno take opeke in drobnarije. Pred nekaj leti je izkopal tudi
več pisanih kamenjev, ki so bili lepo rezani na šest voglov: toraj je
naletel na neke vrste mozai6ii tlak. Na tem polju med Bičjem in Pejcem
se nahajajo torej rimski grobovi. Rimska naselbina sama pa je stala na
nizkem gričku nad vasjo Pejce.

Drugo, nič manj zanimivo prazgodovinsko gradišče se nahaja ravno
nad Št. Jurijem, imenuje se Gradiščnica. GradiŠčnica je primeroma ravno
tako visoka, kakor poprej imenovani Biški hrib. Na vrhu, ki je sedaj
gosto poraščen, se sledi mogočno zidovje, zvaljeno iz velikanskih skal.
V njegovem obližju se kaže več gomil. Z Gradiščnico je zvezan proti
jugu Taber, znana stavba iz turških časov. Poleg mnogih črepinj iz i6.
in 17. stoletja se tu nahaja več ostankov rimskih posod, kar zopet kaže,
da so tu bili Že Rimljani napravili trdnjavo. Iz ostankov rimske naselbine
sozidali so čusperški grofje v 16. stoletju sedanji Taber. Prav tako je
imela prazgodovinska naselbina na gori sv. Magdalene spodaj pri Šmariji
rimsko naselbino.

Prazgodovinsko gradišče se nahaja tudi na Sloki Gori tik zraven
sv. Ahca. Na vrhu se slede tudi najdbe, prej ko ne rimske. Slednjič naj
omenim še ono gradišče, ki leži na hribu med Šentjursko in Želimeljsko
dolino nad Gradiščem, katero je pa že več ali manj znano, deloma tudi
nekoliko preiskano. Iz dosedaj opisanega je razvidno, da naši nekdanji
prvotni prebivalci niso bili kar si bodi, ampak krepki ljudje, ki se niso
dali Rimljanom precej pod noge. Še le ko so jih do cela pomehkužili
in raznarodili, dobili so jih v svojo oblast. Vsa ta gradišča so bila med
seboj v zvezi s cestami. Taka cesta je držala iz Šmarija mimo Bičja
proti Gradiščnici, od tod pod Tabrom čez Velike Lipljene na Sloko
Goro in dalje na sv. Ahca. Od sv. Ahca bila je zopet nazaj zveza z
Gradiščem in od tod mimo Smerjen zopet proti Gradišču nad BiČjem.
Ostanki teh potov služijo še dandanes kot gozdna pota, a pred sto leti,
kakor pripovedujejo stari ljudje, so po njih tovorili, ker niso še takrat
rabili voz tako splošno, kakor dandanes. Vsekako so pa ta gradišča
vredna pozornosti in zaslužijo, da jih kak spreten starinoslovec natanč-
neje preišče. V to svrho sem napisal ta skromni sestavek. M. S.

Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah. Ne
da se tajiti, da so v dobi renesance, oziroma baroka, z našimi gotskimi
cerkvami pri njihovi popravi ravnali preveč radikalno, da se je takrat
po nepotrebnem vrgla iz cerkve marsikatera zanimiva starina ter nado-
mestila s slabejšo, moderno, pa je tudi gotovo, da včasih v tej zadevi
mis/imo preoptimistično o naših starinah ter s tem Škodujemo dobremu
imenu takratnih restavratorjev. Spominjam se, da mi je doslovno citiral
it dnevnika ali vizitacijskega zapisnika ljubljanskega škofa Rainalda
Scarlichi/a g. prof. S. : >fenestras ampliari jussit«, na kar sva oba z ome-

— 76 —

njenim gospodom obžalovala ta barbarični čin Scarlichijev, češ, koliko
se je pač moralo takrat grešiti nad našimi starinami, koliko gotskih oken
s prelepimi, zanimivimi mrežami, morebiti celo barvanimi stekli je takrat
padlo pod vandaličnimi udarci brezvestnih, moderno nadahnjenih poprav-
Ijavcev. Danes sem v tej zadevi drugih mislij. K temu me je privedlo
to-le dejstvo. Pri popravljanju neke stare podružnice iz 15. stoletja za-
pazil sem v ladiji poleg dveh sedanjih velikih oken pod ometom sled
starega gotskega okna, ki je bilo pa zazidano. Ko odbijem omet in od-
stranim materijal, s katerim je bilo to okno zazidano, pokaže se mi okno
v svoji popolni podobi in velikosti. Okno je bilo ozaljšano s priprosta
girlando, ki se je vila okrog njega. Ta slikani omament je brez umet-
niške vrednosti. Ravnotako je bilo posmeteno z rudečo barvo notranje
platišče okna. Prava odprtina okna je bila završena s šilastim lokom in
bila široka 10 cm (!), a visoka 60 cm (!). Na znotranjo in zunanjo stran
je bilo okno nekoliko razširjeno, kakor običajno vsa gotska okna. Raz-
vidno je iz tega, da je bila taka cerkev zelo temna in zaduhla, naj je
imela tudi Štiri take majhne odprtine. Kaj čuda tedaj, ako so dali taka
okna razširiti in nadomestiti z drugimi. No, če so pa takrat grešili v
tem, da niso delali »stilgerecht«, kdo bi jim zameril .> Kako je pa dan-
danes v tacih in podobnih slačajih?! — Odgovorim naj še na vprašanje^
zakaj so delali tako majhna okna naši predniki ? Prej ko ne iz štedljivosti.
Steklo je bilo taČas drago. V nekaterih oknih še stekla bilo ni. Pri
zgoraj imenovani podružnici se ni našel prav nikak sled v kakem steklu
in tudi v zidu samem ni bilo nikake brajde, kjer bi imelo biti kako
steklo. Drugi vzrok, da so bile odprtine tako neznatne, je pa ta, ker so
se pogostoma rabile tadanje podružnice kot trdnjave zoper sovražnika
in je bilo tedaj potreba napravljati tako ozka in majhna okna. Kajpada,
ko so odpadle te ovire, treba je bilo okna povečati. Če se pa to ni
zgodilo vselej tako, kakor bi mi sedaj želeli, kdo bi se radi tega po
nepotrebnem in preveč jezil nad takratnimi popravljavci ! M. S.

Stara gotska soka sv. Štefana, V Smerjenih pri podružnici sv.
Štefana v šentjurski župniji pri Grosupljem so odstranili kamenito ograjo
okrog cerkve. Med izkopanim kamenjem prišla je tudi na dan prejšnja
soha sv. Štefana iz te podružnice. Sedanji altar je star kacih 150 let.
Izkopana podoba je iz gotske dobe in iz mehkega rumenkastega kamna
rezana. Škoda, da se je dobil samo >torso< te podobe in spodnji del
obleke z nogo vred. Manjkajo podobi tudi roke od komolcev naprej in
pa glava. Draperija ne kaže nič posebnega, le spodaj pri nogi ima lepe
gube. Vsekako je pa znamenit ta starinoslovski ostanek in ga bomo spravili
na varno mesto, morebiti pride, če ne prej, »čez sedem let prav!< M, S.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

I i-.

b'

2A mmsKO.

Anton Koblar.

abljsnt t%qB,

i i 1.

'^^11^

^
#

^Ilft^

i

\

<ii^

141^11^ i

Vsebina 3. seSitka.

Mali zapiski.

•Va., . . ;

. l--:_..r-. KopiDC [tri Tojj^icah na Diilfni^k
Jaru-Tt 0cbcwc in jamenii* 3

•r 1. 1466

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik VIII. 1898. SeSitek 3.

Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju

po Kr.

spisal dr. Fr. Kos.
I.

Pri najstarejših zgodovinarjih, ki omenjajo Slovane, na-
hajamo dva izraza, s katerima jih zaznamenujejo. Prvi, ki je
bil latinskim in grškim pisateljem le malo znan, je Srb.')
Drugo ime, katero čitamo že pri Pliniju*), Tacitu«) in Ptole-
maeju*), potem pa še pri raznih poznejših pisateljih, je bilo
jako razširjeno ter se je glasilo Veneti (tudi Venedi, Ovividah
Venadi, Vinidae itd.). To ime še dandanes ni popolnoma po-
zabljeno ter še živi v izrazih >Winde« in >Wende«, s katerima
sedanji Nemci zaznamenujejo nekatere Slovane. Brez dvoma
ime Venedi ni domače, slovansko, in najbrže so ga latinski in
grški pisatelji dobili od Germanov, kateri so prej ko ne že v
davni preteklosti tako nazivali Slovane.

Gršld pisatelj Prokopij, Id je v sredi šestega stoletja po-
pisal vojsko med Bizantinci in Vzhodnimi Goti, trdi o Slovanih,
da so iz prva imeli samo jedno ime. V starih časih so se
Sloveni in Antje zvali Spori, ker so po nj^ovih mislih živeli

*) Plinius, Nat. hist, VI, c. 7, § 19: Serbi. — Ptolemaeus, Geogr.,
v, C 9, § 21 : 2iiQ§oi in 2iQ§oi. — Prokopios, De beli. Goth., III, c, 14
(ed. Bonn. p. 336): Znogoi,

>) Nat hist., IV, C. 13. § 97.

') Germ. c. 46.

*) Gcogr. m, C. 5, § 7.

8

- 78 —

raztreseno {anoQadrjv) po vaseh. ^) Safafik je dokazal, da je
Prokopijevo ime Spori pokvarjeno in da tiči v njem prav za
prav beseda Srb. «) To ime je bilo tedaj v najstarejših časih
občno ime vseh Slovanov ') ali, kakor pravi Prokopij, Slovšnov
in Antov. Iz Prokopijevih besed je tudi razvidno, da se je dol
Slovanov zval v njegovem času SlovSni (I!xXafirjpoi)^ drugi
del pa Antje {"u^vrcu),^)

Nekaj jednakega, kakor Prokopij, pripoveduje nam o Slo-
vanih njegov sovrstnik Jordanis, ki piše: »Na drugi strani
Donave leži Dacija, katera je vencu jednako zavarovana od
visokih gori. Na njih levi strani, katera se razprostira proti
severu, od izvira reke Visle se je naselilo po neizmernih pro-
storih Ijudnato pleme Venetov. Čeravno so njih imena raz-
lična z ozirom na razne rodove in kraje, vender se najbolj
zovejo SlovSni in Antje. Slovžni bivajo od mesta >Novietu-
nensis« in od močvirja >Mursianus« pa do Dnestra in proti
severu do Visle. Namesto mest imajo močvirja in gozde. Antje
pa, ki so med njimi najhrabrejši, razprostirajo se tam, kjer
nareja Črno morje ovinek od Dnestra do Dnepra, kateri reld
ste druga od druge za mnogo dnij hoda narazen. € »)

*) De beli. Goth., III, c. 14, p. 336: > , . , . xal fjikv xcu ovofMa
I^KlaPtjvoig rs xai 'u^vtmg sv to dpsxa&sv j^v. (Tn6Q0vq ynQ to nahitov
cifi<!potiQOvg ixaXovVy oti dij (Tnooddr/v, oifiai^ Čuffscrjvtjfiivoi rriv i(aQ€tT
olxov(Ti.<

•) Slov. starožitn., I, § 7, 16.

^) Dandanes zaznamenuje beseda Srb le dva slovanski razroda,
namreč del Jugoslovanov med Donavo in Jadranskim morjem ter tisti
del polabskih Slovanov, ki se zovejo tudi LuŽičani. Nekdaj občno slo-
vansko ime se je tedaj do danes ohranilo le pri majhnem delu celote.

») Za Prokopijeve Zxka^r(Vol rabim besedo Slovani. Prokopij in
tudi drugi pisatelji istega časa strogo ločijo Slovene od Antov. Oboji
so bili Slovani. Slov^'nov tudi ne smemo zamenjati s sedanjimi Slovenci,
ker ti so bili le del Slovenov.

*) Jordanis, De origine actibusque Getarum, c. V, § 34, 35 ed.
Th. Mommsen (Mon. Germ., Auct. ant., V, pars i, p. 62): »Introrsus
illis Dacia est, ad coronae speciem arduis Alpibus emunita, iuxta quorum

— 79 —

Iz teh besed je razvidno, da so Veneti (Slovani) bivali
že takrat, ko je Jordanis živel in pisal, to je okoli leta 551.,
po neizmernih prostorih (>per inmensa spatiac) ter bili jako
mnogoštevilni, a vender so bili le jedno samo ljudstvo (>Ve-
nethanim natio«, ne pa »nationes«). Imeli so razna imena ter
se delili v več razrodov, med katerimi so bili najvažnejši Slo-
vžni in Antje.

Če pravi Jordanis, da se posebno (principaliter) imenujejo
Sloveni in Antje, hoče s tem reči, da ni njegov namen, da bi
naštel po imenu vse slovanske razrode, temuč samo dva naj-
bii^ in najbolj znana. Razun Slovčnov in Antov so živeli v
Šestem stoletju brez dvoma še nekateri drugi slovanski razrodje.io)

Vidi se torej, da se Prokopij in Jordanis vjemata, ko
nam na raznih mestih omenjata dva najimenitnejša slovanska
rodova. Kot skupno ime vseh Slovanov nahajamo pri Proko-
piju domače zaznamovanje Srb, katero je pa nekoliko prena-
redil, da bi ga lahko izvajal iz grščine, pri Jordanu pa ime
Venethi, katero je bilo najbrže v rabi med Vzhodnimi Goti in
Alani, njegovimi rojaki.

Slovšni in Antje so bili Slovani. Oboji so govorili isti
jezik"), imeli jednako ustavo, molili iste bogove, živeli v
sličnih bivališčih ter se vojskovali in oblačili na jednak način.
Tudi po telesni zunanjosti ni bilo razlike med njimi.") Vender

sinistrum latus, qui in aquilone vergit, ah ortu Vistulae fluminis per in-
mensa spatia Venetharum natio populosa consedit. quorum nomina
licet nune per varias familias et loca mutentur, principaliter tamen S da-
včni et Antes nominantur. Sclaveni a civitate Novietunense et laco
qui appellatur Mursiano usque ad Danastrum et in boream Visela tenus
commorantur: hi paludes silvasque pro civitatibus habcnt. Antes vero,
qui sunt eorum fortissimi, qua Ponticum mare curvatur, a Danastro ex-
tcnduntur usque ad Danaprum, quae flumina multis mansionibus ab
invicem absunt.«

") Rutar v Letopisu Mat. slov. za leto 1880, str. 87.

»O Prokopios, De beli. Goth., IH, c. 14 (p. 335): *Eati dk xai
fiia txatiootg q;(Dvfi aTsyv<ag §aQ§aQOi;,<

»«) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 14 (p. 334—336).

8*

— so-
bi bilo napačno, ako bi jih hoteli zamenjavati. Prokopij, Jor-
danis in drugi takratni pisatelji jih strogo ločijo, i^) SlovSni so
živeli v šestem stoletju bolj na zahodu in jugozahodu slovan-
skega sveta, ob dolenji Donavi, po sedanji Valahiji, potem med
Dnestrom in Karpati ter ob Visli. ^*) Antje pa, o katerih trdi
Prokopij, da jih je bilo brez števila, so prebivali od Slovšnov
bolj na vzhodu med Dnestrom in Dneprom, pa tudi med to
reko in Donom kot sosedje Uturgurov, ki so stanovali ob
Azovskem morju. ^'^) Kaže se, da je bila v obče meja med
SlovSni in Anti reka Dnester, a od tod se je vlekla k izlivu
reke Donave v morje. *«) Večkrat so Slovšni in Antje skupaj
napadli bizantinsko zemljo ter po njej plenili. ") A zgodilo se
je tudi, da je med Anti in SlovSni prišlo do razpora in vojske, **^)

**) Razun Prokopija in Jordana omenjajo Slovane in Ante tudi
Agathias (Hist, III, 21, ed. Bonn. p. 186), Menandros (Exc. de leg.
barb. ad Rom., ed. Dindorfii Hist. graec. min., II, p. 5), Theophy-
laktos Simokattes (Hist., VIII, c. 5, ed. Bonn. p. 323, kjer je treba
citati ^/^fToir namesto ''j4^(iov) in Maurikios (Strateg. IX, 3, kjer stojd
besede *ataxroi xul avagjoi &antn 2^xXd^oi xcu "Avtou^t potem ibid.
XI, 5, kjer se glasi >nm^ dsT 2!xXafioiq xcu '*j4vtaiq x(u toig toiovroig
agfjLO^sa&M* ter še na nekaterih drugih mestih).

") Jordanis, De orig. act. Get., V, § 34. — Prokopios, De aedi-
ficiis, IV, C. 7, ed. Bonn. p. 293.

") Jordanis, 1. c. — Prokopios, De beli. Goth., IV, c. 4, p. 474 :
» . . , nvirj dk 1^ )ufivrj (se. Maiojti^) ig tTjV uKtiiv novtov tov Ev^Btvov
tag in^olag nouitai, avO-goinoi dly 01 tavtr} ^Krjvtai^ KifiiJiigioi (asp
to ncOuoubv (ovofia^ovto^ tavvv di OvtovQyovQOi xakovvtai, xcu avtdHv
xa&vfiSQ&Bv ig ^OQQav avBfiov e&rrj ta l/4vt<av ifistga ldQVPtat.*

«•) Prokopios, De beli. Goth., I, c. 27, p. 125: >^xht^Yivol xcu
l^vtaif o? vnlg TiotafAOV "Ifftgov ov fjiaxQav tijg šxhlvr[ o^Onjg fdgvvtat.t

*^ Prokopios, De beli. Goth., HI, c. 14, p. 331; c. 40, p. 450. —
Id. Hist. are. c. 11, p. 71; c. 18, p. 108.

*8) Prokopios, De beli. Goth. III, c. 14, p. 332: ^X(»6v(^ Sb vatBgov
''j4vtai xa) 2ixXa^iivo] diacfogoi (Dltiloig yfv6fiSvoi ig x^^Qf^? r/JL^or,
ep&a dri toig \^vtaig ^frariOi^rai tdir ivavtifov tBtvxtjx6P,*

— 81 —

kar je bilo mogoče tem lažje, ker so oboji prebivali blizu drug

Med Anti se je njih narodno ime kmalu izgubilo, ker ga
je izpodrinilo ime sorodnih sosedov. Dandanes je slovansko
ime razširjeno med nekaterimi posameznimi razrodi v besedah
Slovenec, Slovak itd., zaznamenuje pa tudi celoto v oblikah
Slovan, Sloven ali Slavjan.

Slovani so bili že v šestem stoletju jako veliko ljud-
stvo, kar nam potrjujejo razni istočasni pisatelji. Jordanis pravi,
da prebiva 1 j u d n a t o pleme Venetov po neizmernih pro-
storih. Nato nam natančneje opisuje bivališča SlovSnov in
Antov. O prvih trdi, da prebivajo od mesta »Novietunensis«
in od močvirja »Mursianusc pa do Dnestra in proti severu do
Visle. O Antih pa pravi, da se razprostirajo med Dnestrom
in Dneprom od Črnega morja proti severu.

Dokazano je, da je >lacus Mursianus« močvirnati svet
blizu Oseka v sedanji Slavoniji. '<>) »Civitas Novietunensis« je
nekdanje mesto Noviodunum ob dolenji Donavi blizu njenega
izliva, tam, kjer je sedaj mesto Isakči. **) S 1 o v e n i so se torej
okoli leta 550. razprostirali po Sremu, Banatu in Valahiji od
mesta Oseka pa do izlivov reke Donave. Na jugu so segali
do Save in Donave, na severu pa po vzhodnih straneh do
erdeljskih Karpatov. Dalje so živeli med vzhodnimi Karpati
in Dnestrom do Visle. Naselili so se pa tudi že pred letom
512. med Vislo in Labo, o čemer bodemo še poznega govo-
rili. Antje so bivali, kakor trdi Jordanis, med Dnestrom in
Dneprom. Živeli so pa tudi, kakor se je že zgoraj omenilo,
med Dneprom in Donom.

*•) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 40, p. 450: ^Amai^ di 2!xh('
§ij[tm ajiufta ^iKTjvtai . . .«

") Rosler, Ueber den Zeitpunkt der slav. Ansiedlung an der un-
tcrcn Donau. (Sitzungsber. der phil. - hist. Classe der kais. Akademic,
73. Bd., Jahrg. 1873, str. 86—88.)

") Šafafik, Slov. starož., H, § 25, 7, op. »>•

— 82 —

Prokopij, ki je okoli leta 553. popisal vojsko med Bi-
zantinci in Vzhodnimi Goti, pravi o Slovgnih, da imajo mnogo
zemlje v svoji posesti. Večina levega brega dolenje Donave je
v njih oblasti. ") O Antih pa trdi, da jih je brez števila. »»)

II.

Slovani se v zgodovini omenjajo že okoli leta 77. po Kr.
pri latinskem pisatelju Pliniju, 2*) kateri govori na dotičnem
mestu o Venedih. Ime Veneti nahajamo pri Tacitu, ***) ki je
spisal leta 99. po Kr. svojo Germanijo. Iz podatkov teh dveh
pisateljev je mogoče sklepati, kje so bivali v prvem stoletju
po Kr. slovanski razrodje. Živeli so po sedanji zahodni Rusiji
ter so segali na večerno stran do Karpatov, Visle in Baltišk^a
morja, na severu do Ilmenskega jezera in poviija reke Volge,
proti vzhodu skoraj do Dona, na jugu pa do Dnestra in dole-
njega Dnepra. Za mejaše so imeli na zapadu Nemce, na severu
Čuhonce, na vzhodu in jugu Sarmate, ob Dnestru pa Peucine
in Bastame, o katerih se prav ne ve, so li bili Germani ali
Keltje. 26)

Zgodaj so Slovani razširili svoja bivališča proti jugu, kjer
so prišli v dotiko z germanskimi Goti. Ti so se namreč na-
selili najbrže v začetku tretjega stoletja po Kr. ob Črnem morju
med rimsko Dacijo in dolenjim Dneprom. Da so Slovani dalj
časa živeli v soseščini Gotov, dokazujejo izposojene besede,
katere . so sprejeli od Gotov ali pa ti od Slovanov. Število
takih izrazov sicer ni veliko, vender toliko, da ni dvomiti o
njih mejsebojnem občevanju. *7) Zanimivo je, da se nahajajo

") De beli. Goth., HI, c. 14, p. 336: »/I16 drj xcd y^v fioUJjr
Tira ijpvm, TO yaQ Ttlsifftov tijg hsgccg tov ''l(TtQov ox^Q dvtoi
vifAOvzai,*

*») De beli. Goth., IV, c. 4, p. 474 : » . . . S&vrj ta I4vtmv afistQa...€

**) Nat. hist., IV, c. 13, § 97-

'*) Germ. c. 46.

") Šafafik, Slov. starož., I, § 8, 5.

") Krek, Einleitung in die slav. Literaturgesch., ed. 1887, str. 258.
— ŠafaHk, Slov. starož., I, § 18, 7. — Rutar v Letopisu Matice slov. za
leto 1880, str. 82.

i — 83 —

I

gotovske besede le v jugoslovanskih jezikih in pa v tistih, v
katere so prešle iz staroslovenščine. To dokazuje, da so le
Jugoslovani živeli blizu Gotov.

Hermanarik, kralj Vzhodnih Gotov, ki je vladal v sredi
četrt^ stoletja, podvrgel si je nekatere slovanske razrode. *«*)
Ko so leta 375. pridrli Huni iz azijskih pokrajin, udarili so na
Vzhodne Gote. Kralj Hermanarik se je takrat prebodel s
svojim mečem. Nato so Vzhodni Gotje pritisnili na Zahodne.
Ti so pa iz strahu pred Huni šli leta 376. čez Donavo ter
zahtevali od bizantinskega cesarja Valenta na njegovi zemlji
sedežev, katere so tudi dobili. Huni so podvrgli tiste Vzhodne
Gote, katerim sta po Hermanarikovi smrti zapovedovala kralja
Vinithar in Hunimund. Nekoliko Vzhodnih Gotov je šlo za
dragimi rojaki čez Donavo na rimska tla.

Slovanom so bili Huni še precej naklonjeni. Okoli leta
376. je napadel gotovski kralj Vinithar slovanske Ante, kateri
so ga pa iz prva premagali. A to ga ni ostraŠilo, ker kmalu
potem je iz nova Šel nad Ante, jih užugal ter dal umoriti njih
kralja Boža in njegovo spremstvo. *») Toda čez jedno leto
potem je šel nad Vinithaija hunski kralj Balamber, kateri ga
je v vojski premagal in potem ustrelil s svojo puščico.«®) Kaže
se, da so vladale prijateljske razmere mej Slovani in Huni
tudi v poznejših časih. Še v šestem stoletju so Slovani in Huni

») Jordanis. De orig. act. Get, XXm, 119. — Safatik (I, § 18, 7)
po vsej pravici poudarja, da je Jordanis močno pretiraval, ko je govoril
o Hennanarikovih zmagah.

») Jordanis, de orig. act. Get., XLVin, § 247, ed. Moramsen,
p. 121: •(Vinitharius) in Antorum fines movit procinctum, eosque dum
adgreditur prima congressione superatus, deinde fortiter egit regemque
eonim Boz nomine cum filiis suis et LXX primatibus in exemplum
terroris adfbcit, ut dediticiis metum cadavera pendentium geminarent^
— Iz tega je razvidno, da so slovanski Antje imeli svojega kralja ter
mnogo starejšin. To kaže, da so bili ti Slovani kolikor toliko samostojni.
Ako bi bili podaniki Gotov ali pa Hunov, ne imeli bi svojih vladarjev.
Kjer vladajo kralji, tam mora biti tudi bolj ali manj urejena država.

*«) Jordanis, ibid., § 248 in 249.

— 84 —

včasi skupaj napadli zemljo bizantinske oblasti. *') Ti dobri
odnošaji med rečenima narodoma ter njuno mejsebojno mnogo-
letno občevanje so morebiti povzročili, da so nekateri tuji
pisatelji zamenjavali Slovane za Hune. **)

Huni so gospodovali raznim germanskim in slovansldm
razrodom. Vendar ni bila njih nadoblast posebno neznosna
podložnim narodom, kajti ti so obdržali tudi za naprej svojo
upravo. Od Hunov zavisni narodje niso popolnoma izgubili
svoje samostalnosti, ker živeli so še na dalje pod svojimi do-
mačimi knezi; le priznavati so morali nadoblast svojih novih
gospodarjev, dajati jim v vojski pomožne čete ter morebiti
včasi tudi nekaj poljskih pridelkov.

Ko je bila hunska oblast po Atilovi smrti (f 453) uni-
čena, porabili so Slovani to priložnost, da bi si prisvojili novih
zemelj. Začeli so prodirati na dve strani, na zahod in na jug.

Iz Prokopijevih besed je razvidno, da so se Slovani že
pred letom 512. naselili po zemlji med Vislo in Labo.*^) Razni
germanski razrodje, ki so po teh krajih prebivali, morali so
se Slovanom umakniti ali pa se jim pokoriti. 3*)

•*) Leta 530. so Huni, Slovoni in Antje šli čez Donavo, da bi
pustošili bizantinsko zemljo. (Prokopios, de beli. Goth., III, c. 14, p. 331.)
— Tudi leta 559. so Slovani in Huni skupaj napadli Tracijo ter prihru-
meli do ozidja carigrajskega mesta. (Theophanis Chronographia, ed. Boor,
I, p. 233.)

") Šafatik, Slov. starož., I, § 15, 5.

") De beli. Goth., IT, c. 15.

»*) Znano je, da nobeden narod ne zapusti prostovoljno do zad-
njega moža svoje domače zemlje, katero je leta in leta trebil in obde-
loval, samo zato, da bi si poiskal novo zemljo, o kateri pa še prav ne ve,
se je H polasti ali ne. Tudi o Germanih si ne smemo misliti, da bi se
bili vsi iz lastnega nagiba napravili na pot z namenom, da bi si poiskali
po neznanih krajih novo domovino. Brez dvoma je tedaj le del Germanov
zapustil svojo rodno zemljo med Labo in Vislo, drugi so ostali doma
in na te so naleteli Slovani, ko so pritiskali proti zahodu. Ako si mislimo,
da so germanski razrodje do zadnjega moža zapustili svojo domovino
ob Lahi in Odri, morali so biti gotovo k temu prisiljeni. In kdo jih je
prisilil? Razume se, da nam je tu misliti na Slovane.

— 86 —

A tudi proti jugu, po zemlji med Karpati in dolenjim
Dnq)rom, so Slovani prodirali. To je bilo za nje tem lažje,
ker so se Vzhodni Gotje, ki so prej po teh krajih prebivali,
pomaknili okoli leta 400. proti zahodu v Dacijo, še pozneje
pa v Panonijo. V prvi polovici šestega stoletja nahajamo Slo-
vane že ob Dolenji Donavi po sedanji Valahiji.

Vzroki, kateri so napotili Slovane, da so začeli siliti proti
jugu in zahodu, nam sicer niso znani ; vender si lahko mislimo,
da jim je postala takratna domovina pretesna, in zato so hoteli
nekateri izmed njih si poiskati drugih bivališč. Akoravno jih
je prav mnogo odšlo na razne kraje, vender jih je še toliko
ostalo na stari zemlji, da jih njih drugorodni sosedje niso
mogli izpodriniti. Brez dvoma je Slovane tudi mikalo, da bi
po zgledu Germanov in drugih ljudstev plenili po bizantinskih
pokrajinah, katere so bile, čeprav večkrat opustošene, gotovo
bc^tejše, kakor njih domovina na severu.

Slovani so se korakoma pomikali proti zahodu in jugu.
Vender se to prodiranje ni vršilo mimo, temuč so si morali
naši predniki napravljati pot z mečem v roki. Koliko truda
jih je stalo, preden so si osvojili večino Balkanskega polotoka I

III.

Da bolje razumemo, kako so se Slovani razširjali v Šestem
stoletju proti jugu, seznaniti se moramo vsaj površno z njih
sosedi ter vedeti, po katerih straneh so se bili ti naselili.

Ko je po Atilovi smrti nehala hunska oblast, začelo se
je novo življenje med raznimi narodi srednje Evrope. Vzdignili
so se Gepidje Vzhodni Gotje in še nekateri drugi podložni
narodje zoper gospodujoče Hune ter jih premagali. Nato so
ustanovili Gepidje svoje kraljestvo v nekdanji Daciji nekako
med Tiso in vzhodnimi Karpati. «^) Unstran tega gorovja, to

«*) Jordanis, De orig. act. Get, c. XII, § 74, cd. Mommsen, p. 75 •
»Daciam dico antiquam, quain nune Gepidarum populi possidere no-
scuntur. quae patria in conspectu Moesiae sita trans Danubium, corona
montium cingitur . . .«

— se-
je na njegovi severni in vzhodni strani, so bivali takrat razni
slovanski razrodje. »*) Slovani in Gepidje so bili torej mejaši.
Panonijo, to je zemljo med Norikom, Donavo, Gorenjo Mezijo
in Dalmacijo«') so posedli z dovoljenjem bizantinskega cesarja
Vzhodni G o tj e. Na le\i strani Donave na tleh sedanjega
severnega Ogerskega pa so živeli manjši germanski razrodje,
namreč Heruli, Suevi in Skiri. »») Večina Hunov je sedaj
zapustila zemljo ob srednji Donavi, napotila se proti vzhodu
ter se naselila po Dobrudži in južnem Ruskem poleg Čm^a
morja. *•)

Po Panoniji so tedaj takrat, kakor sem omenil, bivali
Vzhodni Gotje. Vladali so jim nekoliko časa bratje Valamir,
Thiudimer in Videmir. *») Nekateri izmed njih pod vodstvom
Videmirovim so se napotili leta 473. iz Panonije v Italijo in
potem v Galijo.*') Mogoče je, da je prav ta četa oblegala
mej potjo mesto Teumijo na sedanjem Koroškem.**) Ostala
večina Vzhodnih Gotov je pa tudi kmalu j)otem zapustila Pa-
nonijo, šla proti jugu, vzela Singidunum (sedanji Beli Grad) *»),
prodrla do Soluna ter dobila od bizantinskega cesarja Zenona,
Id je vladal od leta 474 — ^491., najprej bivališča po Macedo-
niji**), pozneje pa po Meziji. ***) Novae, utrjeno mesto ob Do-

>«) Ibid., C. V, § 34. p. 62.

") Ibid., C. L, § 264, p. 126: » . . . . Pannoniam, quae in longo
porrecta planitiae habet ab oriente Moesiam superiorem, a meridie Dal-
matiam, ab occasu Noricum a septentrione Danubium.c

»«) Primerjaj Bachmann-ov spis »Die VSlker an der Donau nach
Attilas Todec. (Archiv f. Ssterr. Gesch., LXI, str. 191 i. d.)

»•) Jordanis, op. cit, c. L, § 263, p. 126: » . . . fugantur iuxta
litus Pontici maris.« — Ibid., c. Lil, § 269, p. 127: > . . . pars aliqua . . . ,
quae in fuga versa eas partes Scythiae peteret, quas Danabn amnis
fluenta praetermeant.c

*^) Ibid., C. Ln, Lm in LIV, p. 127—130.

*0 Ibid., C. LVI, § 283 in 284, p. 131.

**) Eugippius, Vita s. Severini, c. 17.

*•) Jordanis, op. cit., c. LV, § 282, p. 131.

**) Ibid., C. LVI, § 286 in 287, p. 132.

*^) Ibid., C. LVin, p. 134 in 135.

— 87 —

navi, kjer stoji dandanes Svištov, so bile glavni sedež gotov-
skega kralja Teodorika. *«)

Ko so Vzhodni Gotje odšli iz Panonije, porabili so to
priložnost njih sosedje, kakor Heruli, Rugi in Gepidje, da so
se polastili nekaterih od Gotov zapuščenih pokrajin. Tako so
takrat Gepidje razširili svoje gospostvo proti jugozahodu čez
Srem.*^) Lahko se trdi, da niti cesarji v Rimu niti v Cari-
gradu niso imeli v tistem času po Panoniji nobene oblasti.
Zahodnorimskemu cesarstvu je naredil Odoakar, poveljnik ger-
manskih Skirov, leta 476. žalosten konec ter se sam polastil
vlade po Italiji, kjer je srečno gospodoval nad dvanajst let.*^)

Na severni strani Donave nasproti Noriku so prebivali
za časa sv. Severina (f 482) germanski Rugi. **^) Ko jih je
leta 487. in 488. premagal kralj Odoakar, pobegnili so neka-
teri izmed njih v Mezijo k Vzhodnim Gotom, nekaj jih je bilo
ujetih, mnogo jih je poginilo v bojih. ^<>) Pozneje so posedli
njih zemljo, katero Paulus Diaconus imenuje »Rugiland«, s
severa došli Langobardi. *^) Ko so te napadli sosedni Heruli,
katerih kraljestvo je bilo na sedanjem severnem Ogerskem blizu

**) Eugippius, Vita s. Sever., c. 45.

*0 Meje Gepidov so segale proti jugozahodu do reke »Ulca«, kar
je razvidno iz besed: »Ulca fluvius est tutela Gepidarum, quae vice
aggeram munit audaces et in iugorum morem latus provinciae quibusdam
muris amplectitvu", nullo ariete frustrandis« (Ennodii Panegyricus, c. 7).
- Reka »Ulca« je sedanja Vuka, katera teče po Slavoniji ter se izliva
v Donavo.

«) Jordanis Romana, § 344, ed. Mommsen, p. 44. — Getica, c.
XLVI, § 242, p. 120 in pa c. LVn, § 291, p. 133. — Marcellinus comes
ad a. 476.

*•) Kje je bila njih dežela, glej Bachmann-ov spis, 1. c, str. 198 in 199.

^) Eugippius, Vita S. Severini, c. 44. — Paul. Diac, Hist. Langob.,
1, 19. — Origo gentis Langob. (M. G. Ser. rer. Langob., p. 3).

5») Paul. Diac., Hist. Langob. I, 19: »Langobardi . . . venerunt in
Rugiland, quae Latino eloquio Rugorum patria dicitur.c — Origo gentis
Langobardorum : » . . . exierunt Langobardi de suis rcgionibus et habi-
taverant in Rugilanda annos aliquantos.« — Prokopios, De beli. Goth.,
n, C. 14: »'Etth Se (iqixovro ig '/(jai^itv^ ^ dri ^\f^'f ^« nalatov o)x»^tto.«

— 88 —

reke Morava, ^2) ustavili so se jim Langobardi ter jih popol-
noma premagali. 68) Nato so Heruli zapustili svojo domovino.
Nekateri so se napotili čez Donavo proti jugu ter se prikazali
v Iliriji; dobili so potem od takratnega grškega cesarja Ana-
stazija (ki je vladal od 491 — S 18) zemljo v okolici sedanjega
Belega Grada.") To se je zgodilo leta 512.'*'*) — Drugi od-
delek pa ni maral iti čez Donavo, pač pa si je poiskal novih
sedežev daleč na severu. Pod poveljstvom mož, ki so bili
kraljevskega rodu, prehodili so polagoma zemljo mnogih slo-
vanskih razrodov. «*) Ko so prekoračili tudi tako zvano Pusto
zemljo, prišli so do Vamov, potem do Dancev ter nato čez
morje v Skandinavijo. 6^)

Odoakarjevo oblast v Italiji je uničil Teodorik, kralj
Vzhodnih Gotov, ki je vsled poziva bizantinskega cesarja Ze-
nona zapustil Mezijo, da bi šel nad »tirana«, ki se je polastil
Italije. Leta 488. so se napotili proti zahodu Vzhodni Gotje,
združeni s četami ruškega kraljeviča Friderika, ki se je hotel
sedaj maščevati nad možem , ki je uničil državo njegovega
očeta. 6^) Mej potjo so se morali vojskovati z Gepidi, kateri

") Bachmann, 1. c, str. 201.

*») Prokopios, de beli. Goth., II, c. 14 (p. 200). — Paul. Diac,
Hist. Langob., I, 20.

**) Prokopios, De beli. Goth., II, c. 14. — Isti HI, c. 33: »"Eoovloi
stT^ov dficpl Ttnhv 2iyyYid6ra. ov Srj vvv fdQVVtat,*

") M. G. Auct. ant., XI, p. 97: »Paulo et Musciano coss. (= 512).
Gens Erulorum in terras atque civitates Romanorum iussu Anastasii
Caesaris introducta.«

*«) Prokopios, De beli. Goth., H, c. 15 (p. 205): » . . . . fffivirpar
fih ta 2^xhtfitirf»v i&vtj iq)S^ijg anavta . . .« — Iz teh besed je raz-
vidno, da so se razni slovanski razrodje že pred letom 512. naselili po
zemlji med Labo in Odro, kajti po teh krajih so morali hoditi Heruli,
da so prišli s severnega Ogerskega v Holstein, kjer so bivali Vami, in
potem na Dansko.

*•) Prokopios, 1. c.

'"*>) Ennodii Panegyricus, c. 10. — Prokopios, De beli. Goth , HI,
C. 2, p. 287. — Ibid., II, C. 14, p. 202.

— 89 —

jim niso hoteli dovoliti, da bi šli čez njih zemljo. *») Ko jih
je Teodorik premagal ter jim vzel njih zaloge živeža, katere
so imeli po Sremu, odprta jim je bila pot po južni Panoniji.«^)
V jeseni leta 488. so se mudili Vzhodni Gotje na zemlji se-
danjega Kranjskega, na poti čez Kras sta jih nadlegovala burja
in sn^. •') Pri Soči so leta 489. prvikrat premagali Odoa-
karja.") Ko je bil ta tudi pri Veroni in poleg reke Adde
tepen ter leta 493. umorjen, polastil se je kralj Teodorik brez
težav vse Italije.

V teku nekaterih desetletij je bilo tedaj, kakor smo vi-
deli, uničenih več germanskih držav. TA Rugi, katerih oblast
je nehala leta 488., prišlo je na vrsto Odoakarjevo kraljestvo
leta 493., potem pa država Herulov leta 512. Vsa tri kra-
Ij^tva so bila uničena, ker so se Grermani prekrvavo vojsko-
vali mej seboj. Nekaj desetletij pozneje so bili tudi Vzhodni
Gotje, potem pa še Gepidje premagani; obojih narodnost pa
je nato izginila.

Jeden imed vzrokov, zakaj so bili germanski razrodje
tako hitro užugani, njih narodnost pa uničena, bil je ta, da
so bili nasproti podložnim ljudstvom v veliki manjšini. Tako
nam je znano o Vzhodnih Gotih, katere so smatrali mej
Germani za posebno mnogoštevilne, «») da jih je bilo vsega
skupaj le 200.000 mož.'*) Po tem številu bi smeli sklepati,
da je bilo vseh Vzhodnih Gotov (žene, otroci itd.) okoli jed-
n^a milijona. •*) Zato je umevno, da je mogla kaka večja

*») Ennodii Panegyricus (Mon. Germ., Auct. ant., Vil, p. 207).

») Prokopios, De beli. Goth., HI. c. 2.

«*) Ennodii Panegyr., c. 6 (Mon. Germ., Auct. ant., VII, p. 206).

«•) Jordanis Getica c. LVn, § 292, p. 133. — Cassiodor. Var., I,
18. — Anonymus Valesii, c. 11 (50).

**) Eogippius, Vita s. Severini, c. 5 : »innumera multitudo.«

«) Prokopios, De beli. Goth., HI, c. ai.

*^) Znano je, da je znašalo število Vandalov takrat, ko so šli v
Afriko, le 80.000 otrok, mladeničev, mož in starčkov. [Victor Vitensis,
Hbt de persec. Wandal., I, i : >Transiens igitur quantitas universa (se.
in Africam) calliditate Geiserici ducis, ut famam suae terribilem faceret

— 90 —

bitka ta ali uni narod popolnoma uničiti. Tako so bili Gepidje
leta 567. skoraj povsem pokončani, ker so izgubili v vojski z
Langobardi 60.000 mož.««)

IV.
Prvikrat nahajamo Slovane omenjene z njih lastnin imenom
pri Pseudo-Caesariju iz Nazianz-a v njegovih bogoslovskih vpra-
šanjih in odgovorih, «^) v katerih nam pripoveduje, kako žive
Slovani (»o/ ^Klavrjvo/*) in Physoniti, ki se zovejo tudi Podo-
navci (^/Juvov^mi*).^^) Rečeni grški pisatelj, ki je zapisal ne-
koliko stavkov o Slovanih, je pač čul nekaj o njih, a natanč-
nejše jih še ni poznal, zato pripoveduje o njih neumne in
neverjetne bajke. Dotični stavki nimajo za nas druge važnosti,

gentis, ilico statuit omnem multitudinem numerari, usque ad illam diem
quam huic luči uterus profuderat ventris. Qui reperti sunt senes, iuvenes,
parvuli servi vel domini, octoginta milia numerati.«] — Prokopij še celo
trdi, da jih ni bilo več kakor 50.000 mož. (De beli. Vand., I, c. 5:
» . . . xahoi ov fiTMov rj t g fAVQiddag nivtB ro rdSv Bavdihov rs xfu
l^)jtvoiv nltj^^og ...«)— Tudi Burgundov, kateri so okoli leta 370. po-
sedli zemljo ob Renu, je bilo le kakih 80.000 mož. (Chron. Cassiodori:
»Burgundionum LXXX fere millia, quot nunquam antea, ad Rhenum
descenderuntc).

«») Sigebert Gemblac. (Mon. Germ. Script., VI, 318).

«') Dotični spis je ponatisnil najprej jezuit Ducaeus v I. zvezku
svojega dela »Bibliotheca veterum patrum«, Pariš, 1624. — V drugič je
bil izdan v »Magna bibl. patrum«, tom. XI, Pariš, 1654. — Citat, ki se
nanaša na Slovane, tudi lahko čitamo v Miillenhoff-ovi razpravi (Archiv
f. slav. Philologie, I, str. 294) in pa v Krek-ovi knjigi >Einleitung in die
slav. Literaturgesch.«, 2. Aufl., str. 292.

«*) Pseudo-Caesarius pravi: »Kako se obnašajo Babilonci v krvo-
sranmosti mej sorodniki, kako na neki drugi strani bivajoči Slovani in
Physoniti, ki se zovejo tudi Podonavci. Jedni radi jedo prša žensk, ker
so polna mleka, ter pobijajo na skalah dojence kakor kake miši, drugi
pa ne uživajo niti postavno dovoljenega in brezmadežnega mesa. Jedni
so ošabni, samostojni, brez voditeljev, naj si bodo naseljeni ali pa naj
potujejo, pobijajo svoje vodje in vladarje, jedo lisice in samotno živeče
divje mačke ter se mej seboj kličejo tako, da tulijo kakor volkovi,
drugi pa se varujejo požrešnosti ter se podvržejo in prijenjajo vsakemu,
kdor pride.«

— 91 —

kakor to, da čitamo v njih, kolikor je za sedaj znano, prvikrat
pra¥o ime slovanskega plemena.

Dokler so Slovani mimo živeli ob dolenji Donavi, niso
se Bizantinci dosti brigali za nje. Še le, ko so začeli pustošiti
po Balkanskem polotoku, postali so znani takratnim grškim
in latinskim pisateljem.

Ob Donavi stanujoči Slovšni so skoraj vsako leto šli čez
to reko, da so plenili po Meziji, Traciji, Iliriji, Macedoniji in
drugih pokrajinah bizantinske države. Pridrli so večkrat v
Peloponez, potem do vrat carigrajskega mesta, do Egejskega,
Jonskega in Jadranskega morja. Prišli so čedalje bolj naprej
po grški zemlji ter po njej ropali in požigali, prebivalce pa
morili ali pa lovili, da so jih potem odvajali v sužnost. Naši
predniki niso bili takrat nikak miren narod, ki se peča le s
poljedelstvom in živinorejo, pač pa jako bojevit. Prokopij, ki
je spisal okoli leta 558. svoje delo, Anekdota imenovano,
misli, da so Bizantinci vsled vsakoletnih napadov, katere so
napravili Slovgni, Antje in Huni, izgubili od leta 527. sem, tedaj
v tridesetih letih, nad 200.000 Ijudij. Nekateri so bili ubiti,
dnigi pa odvedeni v sužnost. A tudi Slovšni niso brez škode
zapuščali bizantinske zemlje, ker pri raznih napadih, še bolj
pa pri obleganju mest in v nesrečnih vojskah jih je bilo mnogo
pobitih. •»)

*) Ptokopios, Hist. are, c. 18, edBonn., p. 108 et 109: 9*l}JiVQiovg
dl Ktd QQqxtpf ohjVj sirj Č* av ix x6hiov tov lovlov i*.ixQi i<s tcl
Bv^c^tUDP nQoaatita, iv totg 'EJlag ts xcu XBQQovrj(nt(ov ^ X^Q^
itrtlt^ OvTPoi xn xod ^xXafiijfol xcu "u^vrcu (Tj^bčov ti dva nav xara-
^ion$g «off, i^ ov *Iov(rtiviav6g nagiht^s ti/p 'PmfJLaimv figiriv,
inixsata igya Blojouramo rovg tavrri avOgdnavg, nliov yag iv
imtmi ^f^P^^i o^f*^^ V ^^^"^^ fAvgtadag B!xo<Ttv bIvoi mv t« dvrigrjfiiratp
xflU i[vdgasiodiCfUTa>v htavOa 'PfOficUmv^ mffrs rijv 2JxvO(Sv igrjfiiav
aiUlu tavnig ncanafifSB zi^g /^t; ^VfificUvBi , . ,. ov fiivroi ovčk Fligacug
^ 2a^€uafVoig tj Ovppoig ij Tigp 2jcXafirjvfiv yivBi ^ t(ov a}luiv ^ag^agenv
Turiv dxgatq{rdai9 ix 'Panfialtiav t^g ^ijg ^vriviiOri dna)Jiayijvai. ev u
ftig taig iq.6doig xai nollt^ hi ficiTlov Sv r« fiohogxiatg xal ^vfi-

Vsled neprestanih napadov je onemogla bizantinska oblast.
Domači prebivalci grške države so iskali zavetja pred neljubimi
gosti na morskih otokih in po utrjenih mestih, akoravno tu
včasi brez uspeha. Mnogo njenih podložnikov je začelo opu-
ščati obdelovanje zemlje; poprijeli so se pastirskega življenja,
ker niso bili nobeno leto varni, da jim Sloveni ne uničijo njih
bivališč ter ne opustošijo polja. Njih potomci so se ohranili
do današnjega časa po goratih krajih Tracije in Macedonije,
kjer se še sedaj večinoma pečajo z živinorejo. To so Kucovlahi,
ki govord neko rumunsko narečje.

SlovSni so postajali pri svojih napadih čedalje drznejši;
vojskovanju so se privadili tako, da so prekosili še celo svoje
nasprotnike. Največkrat so napadli sami na svojo roko bizan-
tinska tla, drugikrat pa so pomagali Obrom, Hunom ali pa
kateremu drugemu narodu. Sčasoma so Slovžni za vselej pre-
stopili Donavo, ostali v bizantinski državi ter plenili po njej.
Polagoma se je nabralo po grški zemlji toliko slovSnskega
življa, da so dobile cele pokrajine ime *2^xkavrjvia€ ali *2^xhtvtvia€^
to je Slovčnija. Še celo Peloponez, Epir in druge pokrajine,
koder dandanes ni več Slovanov, imele so mnogo slovenskih
prebivalcev. Ker so se Sloveni s silo in proti volji grških ce-
sarjev polastili njih zemlje, bili so tudi v dotičnih krajih po-
polnoma svobodni ter vedno pripravljeni, da branijo svojo
nezavisnost z mečem v roki. Pozneje so se posamezni oddelki
Slovčnov pogodili prostovoljno ali pa primorani z vlado v
Carigradu, priznali vrhovno oblast ondotnih cesarjev ter ob-
ljubili dajati davek in vojake; postali so torej bizantinski pod-
ložniki. Drugi so hoteli ostati še zanaprej gospodje na zemlji,
katero so si osvojili s svojo pogumnostjo in brezobzirnostjo;
ustanovili so si sčasoma samostojne države.

fiokaig ivnvrtwfia(Ti noJloig ngoasTizfUKOtBg ovdiv ti ^(Tffov ^vvSii-
q&d^(Tav.< — Jordanis, Romana, § 388, ed. Mommsen, p. 52: »Hi sunt
casus Romanae rei publicae preter instantia cottidiana Bulgarum, Antium
et Sclavinorum.c

r

— 93 —

Nekateri Slovšni in Antje so prišli kot mirni ljudje prej
ko ne v začetku šestega stoletja v bizantinsko državo ter se
v njej naselili z namenom, da bi si tu poiskali primernega za-
služka. To se je najbrže zgodilo še v tistem času, preden so
začeli Sloveni in Antje pustošiti po grških tleh. Mnogo jih je
stopilo v cesarsko vojsko ; nekateri izmed njih so se odlikovali
v raznih bojih in, ako jim je bila usoda mila, povzpeli so se od
prostaka do poveljnika. O slovanskih in antskih vojakih in
njih hrabrosti nam pripovedujejo grški zgodovinarji tistega časa.

Leta 537. so Huni, Slovšni in Antje pomagali Belizarju
oblegati Rim. '<>) — Dve leti pozneje, tedaj leta 539., so služile
slovSnske čete v grški vojski, katera je oblegala italsko mesto
Auximum, ležeče blizu Jakina. S pomočjo hrabrega in moč-
n^a Slovšna se je posrečilo Belizarju, da je dobil v svojo
oblast nekega živega Gota. Ker je začelo gotovski posadki v
Auximu zmanjkovati živeža, prihajali so Gotje včasi iz mesta,
da bi se v ondotni okolici najedli trave. To je vedel neki
Slovšn ter se še pred zoro skril v grmovju blizu mestnega
zidovja. Ko je zjutraj na vse zgodaj prišel v njegovo bližino
neki Got, da bi pobiral travo, napadel ga je Sloven hitro od
zadej, prijel čez pas z obema rokama ter ga prinesel v Beli-
zarjev tabor. '*)

Leta 546. so Antje pomagali Bizantincem, ko so se ti
po Lukaniji vojskovali z Goti. Prokopij pravi na dotičnem
mestu o Antih, da so posebno izvrstni za vojevanje po takih
krajih, ki so težko pristopni. Tri sto Antov je takrat s sv6jo
hrabrostjo na nekem prelazu premagalo Gote ter jih mnogo
pobilo. 72)

Ko so se leta 554. in 555. Bizantinci vojskovali s Perzi,
imeli so med svojimi poveljniki tudi dva barbara. Jednemu,

'0) Prokopios, De beli. Goth., I, c. 27, 1. c. p. 125.

'») Ibid., II, C. 26, p. 254 — 255. Prokopij nam pripoveduje to med
drugimi dogodbami, katere so se vršile v petem letu gotovskc vojske
(glej ibid. II, c. 30), tedaj leta 539.

"-) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 22, p. 370.

9

— 94 ~

ki je bil po rodu Ant, tedaj Slovan, bilo je ime Dabragezas
(Dobrogost), drugemu pa Usigardus. 7*) V isti vojski se je leta
556. med bizantinskimi četami odlikoval s svojo hrabrostjo
Suarunas, ki je bil slovSnske narodnosti. 7*)

Kdaj so Sloveni in Antje začeli napadati bizantinsko
zemljo, ni natanko znano. Iz Prokopijevih besed je razvidno,
da takrat, ako ne prej, ko je vlado v Carigradu nastopil cesar
Justinijan, kar se je zgodilo leta 527.")

Prodiranje čez Donavo na bizantinska tla ni bilo Slo
v6nom lahko delo. Že širokost rečene reke jih je ovirala. Na
nasprotni strani pa so bili postavljeni bizantinski vojaki, da bi
po svojih močeh stražili državno mejo. Grška vlada je pošiljala
na mejo najhrabrejše čete in najboljše poveljnike. Da bi bilo
še težje napadati bizantinsko zemljo, postavil je cesar Justi-
nijan ob Donavi mnogo trdnjav, že obstoječe pa je dal po-
praviti. '«) Tako nam je znano, da je rečeni cesar blizu trdnjave
Palmatis iz nova postavil trdnjavo Adino zato, ker so ondi
Slovčni neprestano prežali na tamošnje popotnike, skrivoma

"») Agathiae Hist., III, c. 21 (Corp. script. hist. Byzant., pars III,
p. 186): > . . . /in^QaysC(iiy "^^^tr^; uviin^ ta^lao^o*: . . .< — Glej tudi
ravno tam c. 6, p. 150.

'*) Agathiae Hist., IV, c. 20 (1. c. p. 249): » . . . £oiiaQOvvai; ti^
orofia, 2^'AaPog ržrr/p . . .« — Primerjaj to ime in pa ime »Sparuna«,
katero čitamo v listini bavarskega vojvode Tasila te leta 777. (Urkundenb.
d. Landes ob d. Enns, H, str. 3. — Schumi, Archiv, I, str. 4).

") Prokopios, Hist. are, c. 18, ed. Bonn. p. 108: * . . . i§ ov
'lovffjiriavog 7zaQiXaP6 tfiv 'foifiumv «(j;fij«'.< — Marcellinus comes
(Mon. Germ., Auct. ant., XI, p. 99) nam pripoveduje, da so »Greti« leta
517. opustošili Macedonijo, Tesalijo in Epir noter do Thermopylske so-
teske. Takratni cesar Anastazij je odposlal tisoč Hber zlata ilirskemu
prefektu Ivanu, da bi odkupil vjetnike. Ker pa ni bilo dosti denarja,
požgali so sovražniki koče, v katerih so imeli zaprte svoje vjetnike, ali
pa so te pobili pred vrati zaklenjenih bizantinskih mest. — Strakosch-
Grassmann (Gesch. d. Deutschen, I, str. 302) misli, da so bili ti Getje
Slovani ter se sklicuje na Theophylakta Symokatta, kateri na nekaterih
mestih (III, C. 4; VI, c. 6; VII, c. 2) Slovene imenuje tudi Gete.

'*'') Prokopios, De aedificiis, IV, c. i, ed. Bonn., p. 264.

- 95 —

jih napadali iz zasede ter naredili ondotno okolico nepri-
stopno. — V Dobrudži (Skitiji) je cesar popravil trdnjavo sv.
Kynlla. Tej nasproti je bila neka stara trdnjava, Ulmiton ime-
novana, katero so ondotni Slovžni dolgo časa rabili za svoje
pribežališče, ko so pustošili po njeni okolici. Trdnjava je bila
že vsa razRišena in nič drugega ni ostalo od nje, kakor samo
ime. Ker jo je Justinijan dal prenoviti, postala je tamošnja
zemlja za nekoliko časa varna pred napadi in nakanami Slo-
venov. ^') (Dalje prihodnjič.)

Tri zgodovinske pesmi v slovenskem jeziku.

Priobčil P. pl. Radics.

Pri svojih študijah sem našel slučajno nastopne tri zgo-
dovinske pesmi, za katere mi ni znano, da bi bile že objav-
ljene v kaki zbirki.

»Pefm od Shentjungante« je zgodovinska pesem, katero
je pelo ljudstvo na kaki božji poti. Na Spodnjem Štajarskem
je več cerkva Sv. Kunigunde, na Kranjskem je pa le jcdna,
namreč ona na Tabru, v ihanski fari, ki je bila nekdaj božje-
potna cerkev. Pesem opeva življenje svete cesarice Kunigunde,
ki je bila soproga nemškega cesarja Henrika Svetega. Rojena
je bila 1. 980. na gradu Luksemburgu in umrla je 3. marca
1. 1040. Bila je 12 let kraljica, 10 let cesarica kot soproga
cesarja Henrika Svetega, s katerim sta napravila precej pri
poroki obljubo vedne zdržnosti. Na obletnico Hcnrikove smrti
je udova Kunigunda stopila v samostan, katerega je bila ustanovila
v Kaufifungu, in ondi živela še 1 5 let. Ta slovenska pesem je
zapisana na prvih listih knjige, ki je moja last in ki nosi naslov :
Christiiche Einsamkeit . . . von G. Haslbauer S. J. Laybach 1 771.

Drugo pesem je zložil znani pesnik Zupan 1. 1813. na
proslavo avstrijskega polkovnika Milutinovica, ki se je hrabro
bojeval po Dolenjskem proti Francozom v zadnjih dnevih fran-
coske vlade v Iliriji. Našel sem pesem, natisnjeno na samcatem

"') Ibid., IV, C. 7, p. 293.

— 96 —

listu, v C. kr. licejski knjižnici v Ljubljani. Kje je bila natis-
njena, ni povedano.

Tretja pesem je tudi znabiti Zupanova. Zložena in vgla-
šena je bila v Kamniku na Kranjskem, kakor kaže opazka
na koncu pesmi. Peča se z zgodovinskim dogodkom, kako
so 1. 1 8 14. združene vojske vzele Pariz.

Po teh predpomnjah podajam pesmi dobesedno.

Pefm od Shentjungante.

Kriftjanfka Dufha sdej

ti letu poflufhaj

Exempel sa trij Stani

letu vferzi ohrani

od lete Divize

inu Zesarize

Svete Shentjungante.

2.
Narpred ona vuzhi
slafti ledig ludi
kir je vfvoji mladofti
Slushla Bogu sadofti
glih tak ti mladi fvet
Stur de nabofh preklet
enkrat na vunmo fvet.

3.
Poglej kok je bla ona
s' zhednoftmi obdana
De vnjenimo shivlenju
no v lepmu sadershanju
vfi fofe zhudili
ki fo to videli
v ferz premifhluvali.

Dokler je ledig bla
Bogu je flushila
Ker je v Sakon stopila
Mosha nagovorila
De fta tud Divifhtvo
oblubila Bogu
Kriflufu Jesufu.

5.
Ona v Sakonfkmu ftanu
Sta shivela mimu
sveftu Bogu flushila
Se poflila molila
poglejte sakonski
Kok vaf ona vuzhi
Deb enkrat frezhni bli.

6.
Potem kje vudova bla
Kaj je tazhaf strila
ven klofhter fe podala
ojftru shiulenje pelala
Tam ona vkloshtni spet
shivela petnajft let
Dufho bol oskerbet.

— 97 —

7. 8.

V klofhtru je ona tam, Sdej pak vfi skupej vi,

Bogim ftr^la vfak dan pousdignite ozhi

tu porednu Dell svolila k leti Sveti Divizi,

tiftga je ona ftrila Jen velki pomozhnizi,

Je tam sa Deklo bla Profimo njo vfi sdej

De je pometala De nam sprofi Svet Raj

She bol ponishala. Enkrat na vekomaj

Amen.

Todor - Milutinovizhu *)

Vishnjagora (1813).

I^lava Serpfkiga im^na,

Milutinovizh Bogdani
Hvali krishov treh Te ftena,

Hvali Vifhenj Te Goran.
Polkovodja Gradifhkanov,

Videnih fp^t vitesov,
§trah Frankonov, Italjanov,

Kralj — nameftnik — Evgenov !
V Salog jesar Ti Slavonov

Od Plefhdnov pridervf
§edem ilijdd Frankonov:

Kralj v' Iblano pribeshf.
Kak Martini, Jurkovlzhi

Tujim plafhijo uh6I

♦) i) Todor, Bogdan, Theodor, 2) Krishi trijč, die drei Kreuze bei
^hmaija, St. Marein, 3) Polkovodja, Regimentscommandant, 4) Vitez, junak,
Held, 5) Frankon, Franzose, 6) Salog, Dorf iiber dem geweihten Brunnen,
5)Jeser, Tausend, 8) Pleshan, Bewohner des Dorfes Pleshe (iber St.
Marein, 9) Ilijada, Tausend, 10) Martini im Jahre 18 13 Hauptmann, jetzt
Oberft der Gradiskaner, 11) Jurkovizh, auch ein sehr ausgezeichneter
Gradiskaner Hauptmann im unterkrainischen Feldzuge 18 13, 12) Dedindol,
Thal bei Weixelburg, 13) Plavi, Blaurdcke, Franzosen, 14) Medvedjek:
Barenberg zwischen St. Veit und TreflFen, 15) Goriza Vanzhcta, Vanzha
Goriza, Hugel Johannis vor Sittich an der Landftrasse, 16) Vezhniti,
cwig, unfterblich sein. Su/an.

— 98 —

§hmarje, Dedindola grizhi

Od junakov (i poj6.
Pet fto ranjenih fkrivali

Plavi nam fo Ilirom;
Mertve Iliri vkopali

Ne vbraniti kof volkkm.
Tvoji fe farni vmaknili

V tami do Medvedjeka
Lohka tuji Te fledili

Do gorize Vanzheta.
Ondi dvakat prenozhfjo,

l^koro vfe Ti poloviTh :
Tvoji tuje nam fpodijo

Ti s' Gradifko nam vezhnffh.

Notre vsetie Mefta Pariza inu žele franzosouske Dushele
Na 31. Mali traven v' Lettu 18 14.

Narozhi ga, povsdigni ga, en glashik sr^liga vinza

Do kraja fprasni ga;
Nafh brat ni ta, fovrdshimo ga, ktir nima v' ferzu vefelja.

Na dan tegž prasnika.

♦ **

Konzhdno je, dogndno je, jundfhkih Nemzov mafhvdnje

Obluba je fpolnena;
Na tlih leshi, in' milo jezhi, franzofkiga Lintverna jeza,

Sram6ta pov^rnena je.

***

Sajnali fo, krizhali fo, gofpodje bit zeliga fveta,

Golfali so zel fvet;
Al sdej beshe, v' foj dom hit^, in' dajo na sadne shovnirjam

Eflrajharfkim v' roke Pariš.

— 9^ —

Mogozhni Pariš, prevsetni Pariš, premdgajo nemfhke armdde,

Ponishno fe more vdat;
Tam shvishgajo, tam vnkajo, in' pl^fhejo polni vefdlja,

De vdarjen je Bonapart.

*♦♦

VeKlje sa naf, zhdft vfdka za ref, prepevajo nemfhki junaki,

Kraleftvo Franzofko je prezh;
Golfdli fo naf, vojfkval' fe zhes naf, al sdej fo v' nafhi obldfti,

Zefarja nimajo vezh.

* *♦
Le pimo ga, naftivimo ga, fprasnimo en glashik sa drugim

Franz Zefar nej dolgo shivi;
In' Shvarzenberg, junafhki vojfhak, ta pervi z^le armade,

Njeg6va zhdft vselej flovf.

Mofhkovitarfki Zar, premagan nigdar, in' žela njegova armdda,

In' Wilhelm Prejsovfki kral;
Tud' BHher vojfbak, in' vCiki kofak, nej bodo ve^žli, in' fr&shni,

Na sdravje i^ih more pit' vfdk.

***
She pimo en glasb, doft' ftril' fo sa naf Prinz Wirtemberg,

Parfki Graf Wreda
In' General Lihtenftein fpet;
Nej dolgo shivč, nej fe vefel^, k' fo vergli is tr6na TirAna
Refhfli od njega zel fv^t.

O B<5g1 daj mozh, in' pdmeti luzh, fkup' fkl^nenim ferzhnim
Zefarju Franzu nar pret; vojskam

Njih zhdfl, njib fm^, kir t6lko flov^, oftdne na vezhno v' fpomfno,
Dokler konzhan bo fvet.

Composita, & cantata Camnicii die 24. Aprilis 18 14.

— 100 —

Mali zapiski.

Rodavina Blagajeva, A Blagay — csaldd oklevdltdra. A m. tud.
akad^mia tortdnelmi bizottsdga megbizdsdb61 szerkesztett<*k Thall6czy
Lajos ds Barabds Samu. Budapest 1897. CCXCIV + 597.

Znani ogerski zgodovinar in ravnatelj arhiva skupnega finančnega
ministerstva na Dunaju dr. Lud. pl. Thall6czy je izdal v zvezi s Sam.
Barabis-om »Codex diplomaticus« rodovine Blagajeve. Codex obsega
dva dela: zgodovino rodovine in diplomatar. Prvi del je posebno zna-
menit, ker se Thalloczy ozira v svoji razpravi dostikrat na kranjske
razmere. Razprava je razdeljena v štiri dele: A) Izvor rodovine Blagaj
(a Blagay — csalAd eredete), B) rodoslov rodovine Blag. (a Blagay — csaldd
szdrmazds — rendje), C) zgodovinski načrt rodovine Blagaj (a Blagay -
csaldd tSrtdneti szereplčse) in D) pečat in grb rodovine Blagaj (a Blagay —
csaldd czimere). Ta razprava je sieer precej prosta veliko - madjarskeg a
šovinizma, vender ima dosti hipotez, ki so zelo neverjetne. V kratkih
potezah naj podam pregled razprave. Stari genealogi so izvajali izvor
starih rodovin od Rimljanov. Na Hrvaškem dobimo dosti takih rodovin,
kakor: Blagaj, Frangepani, Zrini in Korbav. Rimsko-laško kulturo, oka-
menelost genealogične tradicije in legende vidimo tudi na Hrvaškem,
nečimemost in ponos rodovine je provzročilo ponarejenje listin, državno
pravo je to vsprejelo, mnogokrat se je zaneslo tudi v zgodovinske spise,
zlasti ako je bila rodovina imenitna. Izvor rodovine Blagajeve se naslanja
na listino kralja Emeriha iz 1. 1200. Thalloczy dokazuje v več poglavjih,
da je ta listina ponarejena, pri tem zaide jako daleč, pripovedovanje
postane preobširno in vsled tega dostikrat nerazumljivo. V drugem po-
glavju se reizpravlja vprašanje, je-li bila pokrajina mej Dravo in Savo po
osvojitvi ogersko posestvo, in pride do zaključka, da hrvaški kralji do
1. 1 09 1, niso zapovedovali od Knina do Drave, ampak da je bila do
tega leta pokrajina mej Dravo in Savo pod ogersko vrhovno oblastjo,
toda ne z ogersko organizacijo, še le po 1. 1091. so uvedli ogerski kralji
komitatsko organizacijo in jo prilagodili Županski instituciji. V četrtem
poglavju dokazuje, da je »ducatus Slavoniae« dežela mej Savo in Kulpo.
L. 788. so posedli furlanski Franki del stare Slavonije, in sicer zahodni
del sedanjega zagrebškega komitata in del Dolenjskega. Po IX. stoletju
sta nastali dve mejni grofiji: marchia Camiole in marchia Slavonie, ki
sta imeli tudi skupno ime »marhia Craina«; tod so hodili Ogri v X. sto-
stoletju, to je bila >via Ungarorum.« Ni prav, kakor trdijo nekateri
kranjski zgodovinarji, da je spadal Žumberk, Metlika, Kostanjevica in
Črnomelj h krškemu dijakonatu, ko je Ladislav I. 1. 1091. ustanovil za-
grebško škofijo, in da je bila cerkvena oblast skupna z oglejskim patri-
jarhom. Ker je Ladislav pri organizaciji zagrebške škofije ta del Kranjske

— 101 —

podvrgel njeni jurisdikciji , je razvidno, da je bila ta pokrajina pod
ogersko vrhovno oblastjo. Nikdo ni trdil, da je bilo Krško lastnina
hrvaških kraljev, vender so domnevali kranjski zgodovinarji, da je morda
Ladislav to pokrajino za doto dal svoji sestri Zofiji, mejni grofici kranjski,
v korist njenih sinov Popona II., Ulrika U. in Burkarda. Iz tega izvajajo,
da je prehajala Kostanjevica, privatno posestvo comitum Camiolie, potom
ženit ve na grofe Andechs, od grofov Bogen v roke koroških vojvod in
I. 1 141. na grofe Sponheim. Dokazano je torej, da se je menjala meja
proti Kranjski, da imamo ogersko pokrajino »in coniinio«, ki je ležala
onstran »gyepnk*-ov (mejnih jarkov) indago - črte.

Posebno srečno Thalloczy ni rešil vprašanja, kdo je bil Albert
Mehovski. Odločil se je za Bertolda, andeškega grofa, ki je imel od
1. 1 180— 1204. grad Mehovo v posesti. V nadaljnih dveh poglavjih do-
kazuje, da ni nobene zveze mej rodovinami Orsini, Rosenberg in Blagaj;
nahaja se ta hipoteza v najstarejših listinah in se je dalje ohranila, dokler
ni zadobila tradicija državno-pravne veljave.

Drugi del razprave obsega rodoslov rodovine Blagajske z dvema
genealogičnima tabelama. Na prvi tabeli je genealogija razvidna do
Frančiška Blagaja, zadnj^a ogerskega grofa; na drugi nadaljevanje do
današnjega dne. Zgodovinski podatki prve tabele so kritično predelani.

Tretji del razprave je najobšimejši, pisatelj je nakopičil tu toliko
gradiva, da se moramo čuditi njegovi pridnosti in univerzalnosti. Opisuje
nam zelo živahno, kako se je neznatno pleme Baboničev (do XII. sto-
letja nahajamo v listinah ime »de Goricha«, od XII. stol. »de Vodicha«
in od XIV. »de Blagay«) pridobivalo vedno več vpliva mej hrvaškimi
rodovinami, dokler ni dospelo do banske časti. Dalje popisuje, kako se
je širil ogerski idiom na Hrvaškem. Razni upori hrvaških plemenitašev
proti ogerski oblasti in naposled boji s Turki so jako natančno in razum-
ljivo narisani. Zgodovina rodovine obsega srednji vek in 16. stoletje do
smrti Frančiška Blagaja.

Četrti del razprave zadeva popis rodovinskega grba in pečata.
Pisatelj ni ravno dober sfragist, zato se je ponesrečil ta del popolnoma,
malo bolji je spis v Glasniku zemaljskoga muzeja u Bosni i Hercego-
vini« 1897, jul. — sept. zvezek, 333—397 str., kjer je izšel pod naslovom:
»Historička istraživanja o plemenu goričkih i vodičkih knezova« mal
posnetek te razprave. Kmalu izda dunajsko genealogično - heraldično
društvo »Adler« nemški prevod, kjer hoče popraviti pisatelj razne na-
pake. Razun tega je priobčil tudi Anton P6r v »SzAzadok« 1. 1894. pod
naslovom »Ddli szldv t&'rtdneti tanulmdnyok«, kratek zgodovinski popis
zgodovine Blagajeve, ki je pa zelo nepopolen, ker pisatelj ni poznal
listin rodovinskega arhiva v Boštanju.

— 102 —

Diplomatar je sestavil Sam. pl. Barabis, uradnik ogerskega držav-
nega arhiva, ki se jako razločuje od drugih jednakih publikacij ogerske
akademije. Pisava je zelo pravilna, mnogo listin, posebno 14. in 15. stoletja,
zadeva Kranjsko in so bile sedaj prvič objavljane. Fr. K.

Prazgodovinske iskopine pri Toplicah na Dolenjskem, Dne
15. maja t. 1. je začel kopati J. Pečnik na bivših pašnikih Meniške
Vasi, na »Dolgih delih«, parcelna številka 341 1 podtumske občine. V
jedni izmed tamošnjih gomil (št. I.) je bilo dvanajst grobov, ki so imeli
več lončenih posod. Mej njimi je bila najzanimivejša »p>omno2ujoča po-
soda«, ki je imela okoli vrata pripadajoče (akcesorične) manjše lončke,
ki so bili v zvezi z glavno posodo in so simbolično izražali pomnože-
vanje, razplodenje, poveličevanje. Potem je kopal g. Pečnik veliko gomilo
št. n. v hosti Branževec zahodno od Toplic, parcelna številka 351
topliške občine, v kateri je bilo 44 mrličev, skoro vsi celi, samo dva
sežgana. Najimenitnejša najdba iz nje je poškodovana bronasta situla z
vtolčenimi podobami, ki predstavljajo »epulum«, t j. javno veselico, sve-
čanostni sprevod, igre in svečani obed. Podobno situlo so našli v
Kuhfahmu ob Donavi. Situla je močno stisnjena, ker je ležal velik kamen
nad njo ; čudno je, da so našli nad glavo vsakega mrliča kamen položen.
Pri istem mrliču (moškem) so izkopali še dve sulici, dve fibuli in bronast
pas z lepimi sklepanci. Druga situla iz iste gomile ni imela podob, pač
pa v gorenji rob vdelan svinčen obroč. Najbogatejši je bil grob št. 23:
imel je lepe čertoške fibule (iz konca V. in začetka IV. stoletja pred Kr.),
široke, cevem podobne uhane, votle zapestnice, široko in dolgo bronasto
pločevino, ki je služila za pas, pašne obročke, malo bronasto iglo iz
pozne latenske dobe itd. Bilo je vse polno vretenc (na gradišču smo
našli jedno, ki je služilo morda le kot otroška igrača), potem loncev in
zdel s tremi nogami, podobnih našim kožicam, visokovratne posode s
tremi roči na vratnem podaljšku itd. Posebno lep je bil nakrasninski
dzu*, sestoječ iz zapestnic, repinasto zloženih uhanov in šestero pripada-
jočih fibul, katere je neka draga oseba mrliču v grob položila. Gomili
št. m. in IV. sta bili bolj siromašni, zato je pa št. V. bolj bogata. Na-
haja se v gozdnem delcu Antona Turka, št. 2747 podturnske občine.
Dolga in široka je po \om^ visoka skoro zrn. Pečnik jo je začel kopati
dne 25. junija in odkril do sedaj 17 grobov. Proti sredi je bil večji grob
nekega poglavarja, obložen z veliko množico kamenja (za tri vozove).
Grob je bil i m pod zemljo, 3»r dolg in v^m širok. Noge so bile proti
severju, glava pa proti jugu obrnjena. Pri glavi je stal velik lonec, nad
koleni pa strta situla z debelim robom, kakoršne so se nahajale tudi na
Magdalenski Gori. Pod koleni je bila bronasta čelada, dve sulici, jedna
sekira, dve fibuli, skleda, razjeden pas in še več bronove rje. — V
drugem, samo 05 m globokem grobu, sta bila mož in žena (na desni)

- 103 —

pokopana, tudi z glavama proti jugu. Žena je imela mnogo jantarjevih
korald, uhane, fibule in votle zapestnice, a vse le slabo ohranjeno. Mož
je imel lepo čelado z jednim grebenom, dve dolgi sulici (55 cm\ sekirico,
štirivoglato pušično ost in konec nog dve silno končani situli. — Gra-
dišče, h kateremu so pripadali vsi ti grobi, je stalo na griču med Topli-
cami in Meniško Vasjo, 264« nad morjem. Nasip se še jako dobro
pozna in meri 8ao korakov. Glavni vhod je vodil od severa sem, nasproti
Kulovih sel. Tla so kamenita in na najvišjem mestu naselbine je bila
mala odprtina, katero so lani razširili in našli pod njo zelo prostorno,
domu podobno okapnico. Gradišče je bilo že po prirodi dobro utrjeno,
ker je skoro od vseh stranij obtakajo Radoščica, Krka in Sušica. Vseh
gomil v Branževcu utegne biti okoli dvajset ; jedna prav velika se nahaja
na travniku ob cesti severno od pokopališke cerkvice sv. Marije. Raz-
kopavanje se pridno nadaljuje. S. R.

Janes Debevec in janzeniaem, O slovenskem pisatelju Janezu
Debevcu so pisala »Izvestja« 1. 1895. Slovstveno delovanje in mišljenje
tega moža vtegne nekoliko pojasniti ocena, ki jo je priobčil 1. 1802.
Časopis »Annalen der dsterreichischen Literatur« v svojem listopadovem
in grudnovem zvezku. Neznani ocenjevalec se peča s prej to leto izešlo
četrto izdajo Debevčevih >Kratkih navukov«. Za naslovom — Kratki
Navuki, Regelze inu Molitve sa sakrament fvete Pokore, od Joannesa
Debevza v' Lublanfki duhovni hifhi Mafhnika napravlenu. Zhetertezh
von danu. VLublani od Leopolda Egeija na prodaj utifnenu. 1801 v. 8.
96 str. — navaja vsebino ter pristavlja: »Knjigo sklepajo litanije od po-
kore, katere so bile dodane šele tej 4. izdaji kot tretje poglavje. Sestav-
ljene so od konca do kraja iz svetopisemskih izrecno niznanjenih rekov,
ki se navajajo ne pobesedno, nego večinoma po zmislu. Vsa tri poglavja
so francoskega izvora in torej, kakor se lahko sklepa, pisana v duhu
gospoda iz Port-royala. Slovenski prevajalec jih je posnel z majhnimi
izpremembami iz del: La conversion du p^cheur, le directeur des &mes,
les maximes pour le sacrament de penitence. Poglavita zasluga mu je
v tem, da je poskusil mej svojimi rojaki razširiti čistejše pojme o pokori.
Sicer se je prevod tako vrlo posrečil, da je četrta izdaja že razprodana
ter pride skoro peta na svetlo.« To se je zgodilo šele 1. 1807. V Debev-
čevih »Kratkih navukih« veje po sodbi ocenjevalce vi janzenistiški duh,
duh gospoda iz Port-royala. Kdo je bil to ? Najbrže meni kritik Arnaulda,
vnetega pristaša janzenistov, katerim je bilo središče v ženskem cister-
cijanskem samostanu v Port-royalu des Champs. Ondotne redovnice so
se trdno oprijele janzenistiških naukov ter niso hotele podpisati bule
papeža Aleksandra VII. »Apostolici regiminis«. Na čelu upornikov zoper
to protijanzenistiško bulo je bil Arnauld ; ž njim so potegnile port-royalske
nune. Šestdeset redovnic je moralo zato 1. 1666. iti v zapor. Pod papežem

— 104 —

Klemenom IX. so prišle zopet na svobodo. Ko pa je izšla 1. 1705. nje-
gova bula »Vineam Domini«, naperjena proti janzenistom, in Portroyalke
niti tej niso hotele pritrditi, je ukazal kralj Ljudevit XIV., naj se zatare
njihov samostan. Nune so razposlali v druge redovne hiše, samostan
Port-royal des Champs pa je bil do tal porušen I. 17 10. (dr. Kryštufek,
Všeobecni cirkevni dSjepis, ITI. 417—419.) /. Vrkotmik.

Vrstnik slovanskfh staro&itnosH, Indicateur des travaux relatifs
a r antiquit^ de la nation Slave, bode začel izdajati tekom letošnj^a
leta češki učenjak dr. Lubor Niederle, ki je bil ravnokar imenovan
izvenrednim profesorjem starožitnosti na češki univerzi v Pragi. Dose-
danja delavnost Niederle-jeva*) nam je porok, da bode novo, pa pre-
potrebno podjetje prospevalo in odstranilo nedostatek, ki ga je čutil vsak
Slovan, ki se zanima za slovanske starožitnosti. Od začetka bode pri-
našal večinoma le pregled spisov in rezultatov sodobnih raziskavanj na
polju slovanske archaeologije, ethnologije, historije, linguistike itd., kolikor
se taka raziskavanja in spisi tičejo najstarejše dobe in razvoja naroda
slovanskega. »Vestnik« bode pravi repertorium, neobhodno potreben pri-
pomoček, za vsakega, ki se peča s podobnimi stvarmi. Pisan bode v
prvi vrsti v jeziku češkem, vsebino različnih člankov pa bo prinašal tudi
francoski. Referati in ocene novih spisov in knjig pa morejo biti pisani
v vseh slovanskih in svetovnih jezikih. Izhajal bo od začetka dvakrat
na leto v zv. 4 — 5 tisk. pol v vel. 8®. — Da bo »Vestnik« prinašal spise
v vseh slovanskih jezikih to nas mora toliko bolj veseliti, ker bo to po
Miklošičevi >Slavische Bibliothek« prvo znanstveno glasilo, ki pokaže,
kako začeti, da se mi Slovani sporazumemo mej seboj vsak s svojim
jezikom — brez pomoči slovanskega volapiika — nemščine. Tak list je
gotovo vreden vsestranske podpore, ni dvoma, da jo najde tudi pri nas
Slovencih, ki se vže od nekdaj zanimamo za nastarše zgodbe slovanske.
— Naročnina za Avstrijo je 2 gld. Spisi in vse drugo se morejo poSi-
Jjati prof. dr. Luboru Niederle-ju, ki stanuje: Praga, Fugnerovo ndm.
i8o6/n. Kufdič.

Slovenska mesečna imena te 1. 1466. V kodeksu št. 2821 fol.
157 b, ki leži v c. kr. dvomi knjižnici na Dunaju, so popisane lastnosti
otrok; zraven nemških mesečnih imen so tudi slovenska. Januarius,
prosynicz. Das ist das erst maneyd gener gehaysscn. Das chind, das
yn dem moneyd geparen wirt, das stilt geren und pegert zu allen zeyten

♦) Poleg mnogih razprav po različnih časopisih je glavno nj^ovo
delo »Lidstvo v dobe ptedhistoricke«, s posebnim ozirom na slovanske
dežele, ki je izšlo letos tudi v ruski prestavi od Th. Volkova (nekoliko
predelano od pis. samega), in pa »O pfivodu Slovanftv, Studie k slo-
vanskem starožitnostim.« Praga 1896.

— 105 —

grozz freud z\i haben. — - Febraarius. Das ist der hornung oder setsczan.
Ut supra. — Martius, susecz. Das wirt sneli und reich und in allen
dingen pehent. — Aprilis, maly trawen. Das wirt mueleich und wun-
derleich und scharfes mutes und schalkhaft. — Mayus, weliky trawen.
Der erst may, das wirt gewaltig und chumbt zu grossen eren. — Junius,
bobouczwet. Der ander may, das wirt fradiges muets und acht nicht,
was er tuet. — Julius, maly serpan. Der erst augst, das wirt aus
d& massen geytig und pos. — Augustus, veliky serpan. Der ander
augst, das wirt chewsch und willig und fruchtparig. — September,
poberuch. Der erst herbst, das wirt an allen dingen pechend und
massig in allen dingen. — October, listognoy. Der ander herbst, das
wirt poser natur, es gewint ain posy zung und gilt gut mit ubel. —
November, kozowperschk. Das wirt ainuoltig und klug und getreu
und wirt behent zu leren. — December, gruden. Das ist der trist
monayd, das wirt gewaltig und reich und wirt genaem und in allen
dingen lieb.

Kdo je bil pisatelj tega prerokovanja? Ako paleografično primer-
jamo to pisavo z ono na prejšnji strani, vidimo, da je oboje pisala ista
roka in istočasno. Konec fol. 157*, kjer je zvršetek nemškega spisa:
»Summa confessorum per Bertholdum«, najdemo sledeče: Anno domini
millesimo quadringentesimo sexagesimo sexto finitus est liber per manus
Martini de Lakch in die sancti Valentini etc. Iz teh vrstic nam je znan
pisatelj in tudi čas. /V. K,

Odkod in$e Horjul? V zadnji številki »Izvestij« dvomi g. P. B.,
da bi moglo to ime v zvezi biti s »Forum Julii«. In vender se to ime
ne bo dalo neprisiljeno drugače raztolmačiti. Ižanci izgovarjajo Frjul;
ravno tako imenujejo Ločani tudi prve hiše pri Stari Loki, tam kjer se
cesta odcepi proti Cmgrobu. Po prepričanju Hancev so Frjulci dobri
zidarji in »štamcarji«; (v resnici bivajo kamnoseki na bližnjem Lesnem
Brdu). Lcsnobrški grad ni star, nego zidali so ga še le malo pred Val-
vazoijevim časom. Poprejšnji grad se je imenoval Baumkircherthurm
in je stal na kuclju južno od Vrhzdenca, od koder je diven razgled po
vsi horjulski dolini. O Andreju Baumkirchnerju je v Horjulu znana pri-
povedka, ki je zabeležena v »Mittheilungen des hist. Vereins fur Krain<,
1. 1890 str. 203. Kakor znano, je bil ta junak iz Vipave doma, ki je
ob njegovem Času spadala pod goriško grofijo, ali po mnenju priprostega
ljudstva, pod >Furlanijo«. Verjetno je, da je Baumkircher naselil kaj
takoimenovanih »Furlanov« v Horjulu kot izurjene rokodelce in da so
potem začeli Kranjci imenovati kraj »Ferjul ali Horjul« (mesto / izgo-
vaijajo h zlasti Kobaridci). Priimek »Čepon« v Horjulu diši precej po
furlanščini. Značilno je, da je Linhart iskal cesto »Aquileja-Virunum< mimo
Lesnega Brda; morda je vedel za kake stare spomine na Furlanijo.

S. R,

' 1

— 106 —

Have kave Natesia! Na scmeniSkem poslopju na desni strani
pročelja se nahaja vzidan kamen z napisom : HAVE HAVE | NATESIA
ET VALE I AETERNOM | TI. G. CON. S. | P. C.

O tem spomeniku se je že mnogo zanimivega pisalo. Alfonz
Miillner misli, da je ta spomenik podvržen, to se pravi, da ni pristen
rimski spomenik, ampak da ga je zložil in izklesati dal Janez Gregorij
Bolničar, znani kranjski zgodovinar. Sploh je kustos Miillner Dolničarju
gorak in mu poleg te prevare očita tudi, da je zbiral spomenike in jih
vzidal na stolnici in na semeniškem poslopju. V svoji, z veliko marlji*
vostjo spisani knjigi »Emona«, izdani 1. 1879., piše str. 3: »J. Gregorij
Dolničar je navdušeno sprejel Schoenlebnovo misel, tako da je njegova*
vnema, razlagati početek Ljubljane iz nekdanje Emone, postala prava
manija, in vse je storil, da bi se to mnenje popolnoma vkoreninilo.
Napravil je cel6 črteže za medalje, nanašajoče se na ustanovitev Emone,
zbiral je od vseh stranij spomenike in okrasil ž njimi tisti čas nastale
imenitne zgradbe. Sumničimo ga cel6, da je napravil edini ponarejeni
napis na Kranjskem. Kak6 je bil vnet za slavo Ljubljane, dokazuje naj-
bolje stavek v njegovih, 1. 1701. spisanih: Annales Urbis Labaccnsis
str. 07., kjer priznava, oziraje se na ljubljanske napise: restat . . . . ut
inscriptiones et monumcnta, quae tum hic, tum in suburbiis ac vicinis
locis, ubi olim Romani incolae urbis suas habuere villas ct praedia, me
hortatore collecta ad excitandam veteris urbis Labacensis gloriam neo-
fabricae annotemus.«

Naj Miillner sam nadaljuje: »Um die Glorie der alten Stadt Laibach
aufzurichten, wurden die umliegenden Orte ihrer romischen Inschriften
beraubt und diese nach Laibach geschafft; dies ist das niichteme Ge-
standnis Thalbergs. Dass bei dieser Manipulation Igg, der inschriften-
reichste Ort, am schlechtesten wegkam, lasst sich denken.«

»Druga nadaljna slabost, katero ima Dolničar skupno s Schon-
lebnom, je ta, da je hotel iz vsakega E ali Ae napraviti Aemona, ne da
bi se oziral na ostali tekst.« Na str. 326. nadaljuje z ozirom na zgoraj
omenjeni napis: »Vemo pa, da je bil J. Gr. Dolničar oženjen, in da je
njegova, v vsakem oziru izvrstna in uzoma žena umrla dve leti pred njim,
torej 1717. Ta smrt je bržkone nagnila za starodavnost navdušenega
moža, da je dal napraviti ta napis. Do te misli me je privedla peta vrsta
napisa: TI. G. CON. S. Tu obsegajo črke TI. G. ime posvetiteljevo v
okrajšani obliki. Zapiši ime Thalnitscher-jevo tako, da izstopita prva in
srednja črka in prva krstnega imena, dobiš Thalnitscher Gregorius. Napis
bi se torej bral: »Have have Natesia et vale aetemom. Thalmtschcr
Gregorius coniugi suae poncntium curavit.«

Miillner je kmalu našel neko zelo verjetno potrdilo svoje misli.
V listu »Argo« L str. 38 in 39 piše: G. P. pl. Radics je objavil 1. 1863.

— 107 —

v »Blatter aus Krain« zelo zaslužno delo o Dolničarju. Tu nahajamo, da
se je Bolničar 1. 1684. poročil z Marijo Viktorijo Saneti, ki je umrla
1. 1699., on sam pa je umrl 1. 17 19. Postavi črke besede Saneti 521436
v vrsto, kakor jo številke naznanjajo, dobiš besedo Saneti 123456.
Dodaj radi latinske končnice še a in pred seboj imaš ime tajnostne Na-
tezije (Natesia). Sicer pa DolniČar ni izviren v svoji ideji. V Portogruaru,
v stari Concordiji, mej Vidmom in Padovo, se nahaja podoben pona-
rejen napis : Have have | Herotion | ct vale | etemom | filiac | . Mommsen
pristavlja: Descripsi et damnavi. Dotničar je postal 21. junija 1679 v
Bologni doktor obojega prava. Najbrže je na potu videl omenjeni napis,
ki mu je takd ugajal, da je sestavil v tem duhu podoben napis svoji
rajni ženi. Tako Mullner.

Janez Gregor Dolničar pl. Thalberg gotovo ni zaslužil, da se mu
kaj takega očita. Njegov ujec Schoenleben si je mnogo prizadeval do-
kazujoč, da je stara Emona stala na mestu, kjer je sedanje Gradišče v
Ljubljani, ne pa ondi, kjer stoji mesto Cittanova v Istri ali Glemona na
Frijulskem. Mullner pa se je oprijel trditve dr. Princingerja, ki meni, da
je stala Emona približno tam, kjer stoji Ig (Studenec). Mullner si v svoji
knjigi pošteno prizadeva to trditev okrepiti in drugi trditvi izpodkopati
tla. Tu sta mu najbolj napotje delala Schoenleben in Dolničar. Trebalo
je torej ovreči dokaze teh dveh mož. Miillneiju se to ni zdelo težko.
Ker Dolničar sam pravi, da je zbiral rimske spomenike, torej je lahko
pobral tudi kamene, izkopane na Igu, in jih prinesel v Ljubljano, sedaj
pa se nahajajo tu kot dokaz, da je Emone iskati v Ljubljani. Za trditev,
da bi se ižanski kameni nahajali v Ljubljani, nima Mullner nobenega
trdnega dokaza, ampak sam6 domneve. A te domneve so napačne, kar
je jasno iz Dolničarjevih spisov sžunih. Ta vestni domoljub je spisal knji-
žico: Antiquitates Urbis Labacensis, ki je bila 1. 1690. že pripravljena za
natisek. V tej rokopisni knjižici govori Dolničar o zidanju Emone, o
velikosti, o zidovju, o toplicah in drugih stavbah, o Ljubljanici, o vodo-
vodih, o veri starih prebivalcev, o templih, izkopinah in napisih itd. Za
nas je najvažnejši odstavek o napisih. Navaja več napisov tudi Schoen-
lebnu neznanih in morda še dandanes nenatisnjenih, poleg tega pov^,
če mogoče, tudi kraj, kjer so kamen izkopali. O nobenem kamenu pa
ne pove, da bi ga bili našli na Igu.

Pa pustimo druge napise, namenili smo se govoriti le o napisu,
katerega imenuje Mullner ponarejenega. Kaj je ž njim? Dolničar piše:
»In horto N. Perne civis Lab. in suburbio fragmentum errutum Anno 1688
sub seq. inscript. L. SVLP. CLAVD. | FEC. ŠIBI ET | LL. PO. E. |
hoc est Lelius (moralo bi stati Lucius) Sulpitius Claudius fecit šibi ct
libertis posterisque eorum. Est et alia ibidem detccta, quae sic sonat:

— 108 —

HAVE HA VE

NATESIA

ET VALE

AETERNOM

TI. G. CON. S.

P. C.

Kaj to dokazuje?

Miillner je Dolničarja prezgodaj obsodil in po krivici. Kamen so
izkopali na Perne-tovem vrtu v predmestju 1. 1688, torej 11 let pred
smrtjo Dolničarjeve soproge. Napisa tedaj ni ponaredil Dolničar.

Sicer se je MuUner že nekoliko zmotil pišoč v Emoni str. 326 in
prepisujoč iz Mitth. 1860 str. 49: »dass seine in jeder Beziehung ausge-
zeichnete und musterhafte Frau zwei'jahre vor ihm, also 17 17 starb.«
Radič ondi piše o Dolničarjevi materi, ne ženi, ki je umrla 1. 1690, torej
dve leti pred Dolničarjevim očetom (f 1692). V »Argi« to pomoto MuIIner
sam popravlja, češ, da je I>olničarju žena umrla 1. 1699.

Jasno je torej, da se Natesia ne da razlagati iz priimka: Saneti.
Taka razlaga je le plod bujne mladeniške iznajdljivosti, kateri bi res ne
mogli odrekati verljivosti, ko bi ne imeli nasprotnih dokazov. Malo
verjetno je le, da bi si bil zapomnil Dolničar napis, ki ga je neki slučajno
videl (če ga je videl!) na potovanju in bi ga bil uporabil dvajset let
pozneje.

Mommsen je s svojo trditvijo, da je napis ponarejen, zapeljal
Miillnerja k tej umišljeni razlagi. Zakaj pa Mommsen to trdi? Ker so
besede tega napisa ločene po presledkih, ne pa po pikah. A to ni nič
kaj posebnega. Poznejši časi poznajo mnogo tako pisanih spomenikov.
Muratori sam jih navaja na stotine, in prav podobne našemu spomeniku,
ki se končujejo s »have et vale«.

Če se pa še ozremo na pomen tega napisa, nas nežnost ne sme
motiti. Znani so tudi drugi taki lepi napisi. Vsako ugibanje lahko od-
pade, če si mislimo, da je spomenik postavil krščanski mož svoji soprogi
in ji kliče: vale aetemum!

Dolničar je res napravil svoji rano umrli soprogi grobni napis, a
ta se je hranil v stolnici, kjer je bila pokopana. Besedilo pa je bilo po-
polnoma drugačno, kar se vidi iz besed »conjugi incomparabili.« (Prim.
BI. aus Krain, 1863. str. 191.) V. Steska.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasniko^i nasledniki v Ljubljani.

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

U^

m

IK KRANJSKO.

Anton Koblar.

Ssžitek IV,

-^^is^

'/■?-, '

^

5^

" '*t^f>CT^'0f^?l4O*<^

V Ljubllaoi I $9$.

KfTin;skii*

W

liMs.

ig

HARVARPCOUEGrLiBRAR*
NOV. 7, 1919
; SilNOTFiJNU

Vsebina 4 sešitka^

2 ^kL^^V ^;'^''^^^^^^^^^ ^ semeni stoletju po Kn^'^^

2. a. Kovačtč: Rimski romarji iz s/oz^enskih dežel .^i

.3. >«*<^Jar/^; /v ^

4- A. Kohlar: Cetrav fe Zumhcrk^^

' ' ' '. • / ' • ' « • • 135

Mali zapiski.

1. A'.: Krst Turkov v Ljubljani

2, K.: Rimsko grobišče v Ljubljani. . . . \ \ , ' ' ' -^^^

3- A-- Emona-Ljubljana . • M^

4. l^- '^- ■ I^^urstbischof Martin Brenner .....' .V ' \ '"**

5- a:.- Vestnik slovanskih starožitnosti. ...!!..'.' ^^^
6. /^>. A'.; J. F. Bohmer, regesta imperii Vi ' ' * '"*"*

'' • : .'44

' Prilogi :

leta 1639.'^'''''' žumberskega gradil s tlorisom po narisih Pieronijevih iz

^^

nsT^

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik VIII. 1898. Sešitek 4.

^ 5-

Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju

po Kr.

Spisal dr. Pr. Kos.
V.
Leta 530. in tudi že prej so Slov6ni in Antje v družbi
s Huni večkrat šli čez dolenjo Donavo ter grozovito postopali
mej bizantinskimi prebivalci. '*) Cesar Justinijan je nato v če-
trtem letu svojega vladanja poslal nad Slovžne Chilbudija ter
mu izročil stražo ob Donavi zato, da bi branil Slovčnom prehod
čez rečeno reko. To je nekoliko pomagalo. Ko je pa Chilbudij
po tretjem letu, odkar je bil poveljnik ob Donavi, šel čez to
reko, postavili so se mu SlovSni nasproti (533). Prišlo je do
hudega boja, v katerem je padlo mnogo Grkov in tudi njih
poveljnik Chilbudij. Odslej so Slovčni šli čez Donavo, kadar
se jim je zdelo, ter so plenili po bizantinski državi. 7») Tudi
Antje so napadli Tracijo, ujeli tu mnc^o Grkov ter jih odvedli
v sužnost. »•)

•*) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 14, 1. c. p. 331: ». . . imi
avtov rrjr Sm^cutiv 7ro}laxig f/drj Ovvvoi xm "v-lviat^ -'/.ai 2ix},a^rivo\
ninouiiiivoi Arf^xBata ^Ptoftcuovg ifr/a HQyaanrzo.*

'») Ravno tam, III, c. 14, p. 331 et 332.

•*) Ravno tam, HI, c. 14, p. 332: >. . . vno dl tov j^^oror tovtov
'jlnai im(ntii^)amtg iig ta M doi^Krjg j(ionla noXXovg ikrjifTitvto xal
ijtd^iffodicaf tmt ix6ifri ^Poaftamr,*

10

— 110 —

Ne dolgo potem se je vnela domača vojska mej SlovSni
in Anti. Prvi so bili srečnejši ter premagali svoje nasprotnike.
Kmalu nato so zopet sklenili mir mej seboj.

Prokopij nam pripoveduje, da je za časa vojske mej Anti in Slo-
veni ujel neki Slovon mladega človeka, kateremu je bilo ime Chilbudij,
tedaj tako, kakor prej omenjenemu bizantinskemu poveljniku. Vzel ga
je s seboj, da bi mu služil. Akoravno je bil Chilbudij vjetnik, bil je
vender svojemu gospodu zvest. Večkrat je šel zanj v nevarnost; hrabro
se je boril s sovražniki ter se povsod odlikoval. V tistem času so Antje
napadli Tracijo, vjeli mnogo Bizantincev ter jih odvedli v sužnost. Mej
vjetniki je bil tudi neki prekanjeni Grk, kateri je dobil kaj milostljivega
in Ijubeznjivega Anta za svojega gospoda. Ker ni imel nikakoršnih sred-
stev, da bi se povrnil na bizantinsko zemljo, pomagal si je z zvijačo.
Šel je k svojemu gospodu, hvalil njegovo Ijubeznjivost ter trdil, da mu
Bog obilno povrne dobrote, katere mu je izkazal. Spodobi se, da je
hvaležen tako milemu gospodu. Nato mu reče, da si lahko v kratkem
pridobi bogato odškodnino za vse storjene dobrote, ako ga hoče po-
slušati. Grški poveljnik Chilbudij biva mej Slovdni kot vjetnik, a nobeden
izmej njih ne ve, kdo je ta človek. Ako bi hotel Chilbudija odkupiti
ter spraviti na bizantinsko zemljo, dobil bi brez dvoma od cesarja toplo
zahvalo in prav bogato odškodnino. Na ta način je zviti Grk pregovoril
svojega gospoda, da se je ta napotil ž njim mej SlovJ^ne, kateri so bili
Že prej z Anti sklenili mir ter sedaj kot prijatelji ž njimi občevali. Chil-
budija so odkupili, odštevši njegovemu gospodu veliko denarja, ter ga
odvedli s seboj. Ko so prišli na zemljo Antov, prašal je kupec Chilbudija,
je H bizantinski poveljnik. Ta se ni lagal ter povedal, da je po rodu
Ant. Ko se je s svojimi rojaki vojskoval s Slovani, bil je vjet od na-
sprotnikov. Sedaj pa, ko se je povrnil v domovino, bode za naprej
svoboden, ker tako veleva zakon. Nato se je kupec močno razjezil, ker
se ni izpolnilo njegovo upanje. Grk ga je hotel potolažiti ter na novo
nalagati, da bi lažje dosegel svoj namen. Trdil je, da je dotični moŽ pravi
Chilbudij. Mej Slovani in Anti se boji povedati resnico; ako bi pa bil
na bizantinski zemlji, razjasnil bi vse ter bi bil še celo ponosen na
svoje delo.

Ko se je govorica o Chilbudiju raznesla mej ljudi, zbrali so se
Antje ter prigovarjali svojemu rojaku, da bi se razglasil za grškega po-
veljnika. Upali so dobiti na ta način bogato odškodnino od bizantin-
skega cesarja. V tistem času je poslal cesar Justinijan nekoliko svojih
starešin k Slovanom, katere je pozval, da bi prišli v staro mesto Turris,**)
katero je ležalo na severni strani reke Donave. To mesto in pa bližnjo

«') Turris je sedanje mesto Turnu pri izlivu reke Olte v Donavo.

r'

— 111 —

zemljo, katera je prav za prav spadala k bizantinski državi, hotel je cesar
Justinijan dati Slovanom, potem živeti Ž njimi v največjem prijateljstvu
ter jim plačevati bogata darila, ako sklenejo ž njim zavezo, da bodo
zanaprej vedno ovirali Hune, ki hočejo ropati po bizantinski državi. Ko
so Slovani to culi, bili so zadovoljni ter obljubili vse storiti, ako iz nova
postavi Chilbudija za svojega poveljnika ter mu dovoli, da prebiva mej
njimi. Trdili so, da je tisti, katerega hočejo imeti, pravi Chilbudij. A
tudi ta, katerega je upanje na lepšo bodočnost nekako omamilo, je sedaj
rekel, da je bizantinski poveljnik Chilbudij in da želi bivati mej Anti.
Nato je bil Chilbudij poslan v Carigrad. Mej potjo je naletel nanj bizan-
tinski poveljnik Narset, ki se je začel Ž njim pogovarjati. Prepričal se
je, da mož ni pravi Chilbudij, akoravno je govoril Še precej dobro la-
tinski jezik, vedel za nekatere Chilbudijeve posebnosti ter se znal za-
dostno potajevati. Narset ga je dal vkleniti; prisilil ga je, da je povedal
resnico, ter ga nato peljal s seboj v Carigrad. To se je zgodilo nekako
leta 545.")

Kakor se vidi, je to, kar nam Prokopij pripoveduje o
Chilbudiju, nekoliko resnično, nekoliko pa izmišljeno. Never-
jetno je, da bi bili Slovani tako malo zahtevali od cesarja
Justinijana v slučaju, da sklenejo ž njim zavezo.

Leta 545.*') je prestopila velika množica SlovSnov reko
Donavo, ropala po Traciji ter tirala potem mnogo Bizantincev
v sužnost. Nenadoma so naleteli na te Slovšne tisti Heruli, o
katerih sem povedal, da so se leta 512. naselili po grških tleh.
Udarili so na SlovSne ter jih pregnali, vjetnike pa osvobodili
in poslali domov. »*)

Dve leti pozneje, tedaj leta 547. *'^) se je na novo napo-
tila slovanska vojska čez dolenjo Donavo ter potem opustošila
vso Ilirijo do Drača. ®^) Povsod so Slovčni morili, tirali odrasle
ljudi v sužnost ter si lastili tuje imetje. Ker ni nobeden branil

•') Prokopios, De beli. Goth., HI, c. 14, p. 332—337-

*■) Prokopij nam to pripoveduje mej dogodbami, katere so se
vršile v 11. letu gotovske vojske, tedaj leta 545.

»«) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 13, p. 330.

*5) Prokopij vpleta to mej dogodbe, katere so se vršile v 13. letu
gotovske vojske.

«»«) Drač, stari Dyrrhachium ali Epidamnus, je mesto v Albaniji
tik Jadranskega morja.

10*

^ 112 —

mnogoštevilnih ondotnih gradov, akoravno so bili trdni, pri-
svojili so si jih Slovčni na ta način, da so prej prehodili in
preiskali po svoji volji vso okolico. Grški poveljniki po Iliriji,
ki so imeli seboj 15.OOO mož, sledili so sovražniku le od daleč,
ker se niso upali, da bi se mu približali. *7)

Brez dvoma je v zvezi s temi vsakoletnimi napadi to, da
je dobil neki škof v Meziji dne 23. marca leta 538. dovoljenje,
da sme prodati cerkveno imetje in dragocenosti ter za prejeti
denar odkupiti vjetnike. 8*) Isto dovoljenje sta dobila dne
9. maja leta 544. dva druga Škofa na zahodni obali Črn^a
morja, namreč škof v Tomih in škof v Odessu. ^^)

Povedal sem, da so Slovšni bivali okoli leta 551. že po
Sremu mej Donavo in Savo ter po Banatu. Po Erdeljskem in
vzhodnem Ogerskem mej Tiso in Karpati so živeli Gepidje. Od
teh bolj proti zahodu v Panoniji mej Donavo in Dravo so
gospodovali od leta 526. naprej Langobardi. Da so bili Slo-
vSni leta 548. naseljeni že po južnem Ogerskem ter sosedje
Langobardom in Gepidom, smemo sklepati iz tega, kar nam
Prokopij pripoveduje o langobardskem pretendentu Ildigesu.

Ildiges (Ildigisal), član langobardske kraljevske rodovine, je zbežal
pred svojim kraljem Wachom k Slovcnom. Kmalu potem je Wacho
zbolel in umrl; za njim pa je prišel njegov sin Waltar. Ker je bil še
jako mlad, oskrboval je tangobardsko državo njegov varuh Audoin. Ta
je kmalu postal mogočen ter se polastil vlade, ko je mladi Waltar na-
nagloma zbolel in umrl. Ko je nastala okoli leta 548. vojska mej Gepidi
in Langobardi, napotil se je Ildiges takoj k Gepidom ter pripeljat seboj
nekoliko zvestih Langobardov in pa veliko množico Slovenov. Upal je,
da mu Gepidje pomagajo dobiti prestol. Ko pa so ti nato z Langobardi
sklenili mir, zahteval je Audoin od Gepidov kot svojih prijateljev, da
mu izroče Ildigesa. Gepidje pa tega niso hoteli storiti ter so rekli Ildi-
gesu, da naj ubeži, kamor hoče. Ta se je precej nato napotil s svojim
spremstvom ter z nekaterimi gepidskimi prostovoljci k Slovanom. Odtod
je hotel iti k gotovskemu kralju Totili v Italijo. Imel je okoli sebe 6000
vojakov. Ko je prišel na Beneško, bojeval se je s tistim oddelkom bi-

«') Prokopios, De beli. Goth., III, c. 29, p. 397.
»«) Justiniani Novellae, ed Zachariae, I, str. 481.
*^«) Ravno tam, II, str. 256.

— 113 —

zantinske vojske, katerega je vodil poveljnik Lazar, ga premagal ter
pobit mnogo nasprotnikov. Vender se potem ni združil z Goti, pač pa
se je vrnil, prestopil reko Donavo ter prišel iz nova k Slovonom. »®)

Kolikor nam je do sedaj znanega, bili so tisti Slovžni,
ki so spremljali leta 548. Ildigesa na Beneško in nazaj, prvi
izmed Slovanov, ki so prišli, akoravno le mimogrede, na se-
danja slovenska tla. Ne ve se, so li bili ti SlovSni pred-
niki sedanjih Slovencev, aH pa kakega drugega slovanskega
razroda. Ker so rečeni Slovfini morali iti čez Donavo, da so prišli
v svojo takratno domovino, in ker so bili najbrže tudi sosedje
Gepidom, smemo sklepati, da so prebivali po sedanjem Banatu.

Leta 549. ^^) je šla brez ovir čez dolenjo Donavo slo-
vanska vojska, katera po Prokopijevi trditvi ni štela več kakor
3000 mož'*) ter se potem, ko je tudi brez truda prestopila
reko Marico, razdelila na dva dela. Jedna četa je imela 1800
mož, ostale pa druga. Poveljniki bizantinske vojske po Iliriji
in Traciji so napadli ta dva oddelka, ki sta bila mej seboj
ločena. Bili so premagani, česar se ni pričakovalo; nekateri
so bili ubiti, drugi so pa ušli ter bežali brez reda. Ko ste
tedaj slovčnsld četi, akoravno ste bili mnogo slabejši, kakor
grška vojska, užugali vse poveljnike, naleti bizantinski vojsko-
vodja Asbad na jedno trumo sovražnikov. Ta Asbad je bil
član telesne straže cesarja Justinijana in ko je bil vpisan

•o) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 35, p. 430. — Prokopij pri-
poveduje to mej dogodbami, katere so se vršile v 14. letu gotovske
vojske, tedaj leta 548.

••) Prokopij vpleta to mej zgodovinska dejanja, katera so se godila
v 15. letu gotovske vojske, tedaj leta 549. — Gl. De beli. Goth., III,

C. 35 »n 39-

••) Zdi se mi, da je število 3000 premajhno, ker pomisliti je treba,
da so Sloveni premagali takrat več bizantinskih armad, opustošili vso
zemljo mej dolenjo Donavo in Egejskim morjem, vzeli mnogo trdnjav
in mesto Toper ter so nazadnje odvedli s seboj več kot 10.000 vjetnikov.
Ako bi nam poročal o teh uspehih kak slovanski pisatelj, rekli bi, da
je ves sestavek pretiran in spisan s pristranskega stališča. Ker pa nam
to pripoveduje grški zgodovinar Prokopij, nimamo vzroka, da bi mu ne
verjeli, da so se Slovdni takrat jako hrabro vojskovali po bizantinskih tleh.

— 114 —

mej tako imenovane kandidate , zapovedoval je mnogo-
številnim konjikom, kateri so imeli že od nekdaj svoj tabor
v Tzurullu^*) v Traciji ter so jih prištevali mej najboljše
vojake. Tudi te so SlovSni brez truda zapodili v beg ter jih
večinoma pobili. Asbada so vjeli ter ga iz prva imeli pri sebi,
pozneje so ga pa zvezali, strgali mu kožo s hrbta ter ga
sežgali. Ko so to izvršili, pustošili so brez strahu po vsi Traciji
in po vsi Iliriji ter oblegali in vzeli mnogo trdnjav.

Prokopij pravi, da se Slovšni v prejšnjih časih niso upali
niti oblegati mest, niti se bojevati na ravnem polju. Bali so
se še celo, da bi napadli bizantinsko zemljo, in nikdar jih ni
nobeden videl , da bi bili s svojo vojsko prestopili dolenjo
Donavo. Kakor se vidi, izpremenili so se časi. .

Tisti oddelek SlovSnov, ki je premagal Asbada, opustošil
je potem vse po vrsti do morja ter oblegal in vzel primorsko
mesto Toper, **) akoravno je bila v njem vojaška posadka.
Toper je bilo prvo izmej pobrežnih mest v Traciji ter za dva-
najst dnij hoda oddaljeno od Carigrada. Vzeli so mesto Slo-
vSni takole:

Večina Slovenov se je skrila v nepristopnih krajih tik mestnega
zidovja; le malo jih je ostalo pri vzhodnih vratih in ti so začeli dražiti
na stolpih stoječe Bizantince. Grški vojaki, ki so ondi stražili, menili so,
da ni več sovražnikov, kakor toliko, kolikor jih vidijo pred seboj; zgra-
bili so takoj za orožje ter se vsi zagnali na nje. Sloveni so se nato
pomaknili nazaj ter kazali napadnikom, da iz strahu bežč pred njimi.
Bizantinci so se precej močno oddaljili od mestnega zidovja, ko so po-
dili sovražnike. Sedaj so se vzdignili od zadej tisti, ki so bili skriti v
zasedi, ter napadnikom zastavili pot v mesto. Nato so se obrnili tudi
oni, ki so na videz bežali, ter od spredaj prijeli Bizantince. Ko so jih
Sloveni popolnoma pobili, napadli so mestno zidovje. TamoŠnji prebi-
valci, katerim je sedaj manjkala vojaška pomoč, bili so v veliki zadregi;

»») TzuruUum, sedaj Čorlu, je bilo mesto mej Carigradom in
Drenopoljem.

»*) Topirus ali Toperus (Tonegog) je bilo mesto blizu Egejskega
morja ob Mestu (Nestus) na poti, katera je peljala iz Carigrada v Solun.
Da so Sloveni vzeli mesto Toper, omenja Prokopij tudi v svojem spisu
»De aedificiisc, IV, c. ii, ed. Dindorf, p. 304.

— 116 —

vender so v začetku odbijali naskakovalce. Najprej so vlivali na nje jako
vrelo olje in smolo; tudi so metali na nje kamenje ter vse storili, da
bi odvrnili pretečo nevarnost. A Sloveni so jih potem prisilili s svojimi
puščicami, katere so streljali na nje, da so mestni prebivalci zapustili
stolpe. Nato so Sloveni pristavili k obzidju lestvice ter s silo vzeli mesto.
Pomorili so takoj' vse može, katerih je bilo do 15.000, polastili se vsega
imetja ter dečke in ženske odgnali v sužnost. Iz prva niso prizanesli
nobeni starosti.

Ti Sloveni, kakor tudi tisti, ki so bili pri drugih četah,
pomorili so, kadar so prišli na bizantinsko zemljo, vse odrasle,
na katere so naleteli. Zato je bila vsa zemlja po Iliriji in Tra-
dji polna nepokopanih mrličev. Tistih, kateri so jim prišli v
roke, niso morili niti z mečem, niti s sulico in niti na kak
drug navaden način, pač pa so zabili v zemljo jako močne
kole, zostrili jih kolikor mogoče ter na nje nateknili nesreč-
neže z veliko močjo, tako da so potisnili kolovo ost tem ljudem
skozi zadnjico do droba ter jih tako usmrtili. — SlovSni so
tudi večkrat zabili v zemljo po četiri debele lesove ter prive-
zali k njim roke in noge vjetih Ijudij ; nato so jih neprestano
udrihali s koli po glavi ter na ta način pobili tako, kakor
kake pse, kače ali druge zveri. Vole in ovce, katerih niso
mogli spraviti v svojo domovino, zaprli so v kako poslopje
ter jih brez usmiljenja požgali. Na tak način so Sloveni po-
končevali tiste, na katere so naleteli.

Ko sta bila oba oddelka pijana obilice krvi, sklenila sta
nekatere ljudi žive odpeljati seboj. In tako se je zgodilo, da
so se vsi Slovšni vrnili domov ter seboj prignali več kakor
10.000 vjetnikov. »«)

Leta 550. se je bizantinski poveljnik German mudil v
Sofiji (v Sredcu) na sedanjem Bolgarskem ter tu zbiral in ure-
jeval svoje trume, da bi jih peljal v Italijo, kjer so se takrat
Grld vojskovali z Vzhodnimi Goti. Kar prestopi reko Donavo
tako velika množica SlovSnov, kakor nikdar ne prej, ter se
prikaže pri Nišu. •«) Nekateri izmej SlovSnov so se odstranili

") Prokopios, De beli. Goth., III, c. 38, p. 441—444.
*^ Niš je mesto na sedanjem Srbskem.

— 116 —

od glavne vojske, potikali se okoli ter posamezno brodili tudi
po okolici mesta Sofije. Nekaj so jih Bizantinci vjeli, zvezali
in vprašali, zakaj je slovžnska vojska prestopila reko Donavo
in kaj hoče izvršiti. Vjeti Sloveni so odgovorili, da je prišla z
namenom, da bi oblegala in vzela Solun ob Egejskem morju
ter druga ondotna mesta. Ko je to zvedel cesar Justinijan, bil
je jako vznemirjen ter je takoj pisal Germanu, da naj za sedaj
odloži svojo pot v Italijo, pač pa naj pomaga Solunu in so-
sednim mestom ter z vsemi svojimi močmi odbije napad
Slovžnov.

Mej tem so zvedeli tudi SlovSni od vjetih Ijudij, da se
German mudi v Sofiji. Ker je ta poveljnik že v prejšnjem času
popolnoma premagal Ante, njih sosede, ko so z veliko vojsko
napadli bizantinsko zemljo, zbali so se ga sedaj Slov-Sni. Mislili
so, da vojska, katera je bila namenjena v Italijo, ima ves drug
namen. Zato so svoj načrt predrugačili ; opustili so svojo pot
proti Solunu, prekoračili razne gore po Iliriji ter dospeli v
Dalmacijo. Nato je tudi German, ker se mu ni bilo treba bati
za Solun, ukazal svoji vojski, da se pripravi na pot v Italijo.
Ker pa je German takoj potem nanagloma zbolel in umrl,
ukazal je cesar njegovemu zetu Ivanu, da pelje vojsko v Italijo.
Ta se je nato napotil s svojimi trumami v Dalmacijo ter sklenil,
da ostane čez zimo v Solinu (Salona pri Spletu). ^7)

Tisti Slovgni, o katerih sem prej povedal, da so napadli
bizantinsko zemljo, in tudi drugi, kateri so nekoliko pozneje
prestopili reko Donavo ter se pomešali s prvimi, pustošili so
popolnoma svojevoljno po vzhodno - rimski državi. Nekateri
ljudje so takrat mislili, da je izvabil te ljudi na zemljo bizan-
tinske oblasti gotovski kralj Totila, poslavši jim mnogo denarja.
S tem je hotel doseči, da bi ne bilo mogoče Justinijanu voj-
skovati se po Italiji, ko bi imel opraviti s temi barbari. Pro-
kopij pravi, da ne more povedati, so li Slovgni iz svojega
nagiba prišli v Dalmacijo ali pa jih je poklical Totila.

»") Prokopios, De beli. Goth., III,c. 40, p. 449—451-

— 117 —

Sloveni so se nato razdelili v tri čete ter naredili po
bizantinski pokrajini, Evropa imenovani, strašansko škodo. Oni
niso samo mimogrede oplenili tamošnje zemlje, temuč so ostali
v nji tudi čez zimo (ff^) brez strahu pred kakim sovražnikom
tako, kakor Im bili v svoji domovini. Nazadnje je poslal nad
nje cesar Justinijan prav veliko vojsko, katero so vodili mej
drugimi Konstancijan »*) , Aratij»»), Nazar »«<>), Germanov sin
Justin ter Ivan, kateremu so rekli Phagas (požeruh). '<>') Za
vrhovnega voditelja čez vse pa je postavil Scholastika, jednega
izmej palatinskih evnuhov; Ta vojska je naletela na oddelek
Slovžnov pri Drenopolju, katero mesto leži v južni Traciji ter
je oddaljeno od Carigrada pet dnij hoda. SlovSni niso mogli
več iti naprej, ker so peljali s seboj neštevilno množico Ijudij,
živine in vsakovrstnega blaga. Ostali so tedaj na rečenem kraju
ter se pripravljali na boj tako, da ni nič o tem zapazil so-
vražnik. SlovSni so postavili svoj tabor na gori, ki se ondi
vzdiguje, Bizantinci pa ne daleč od tam v ravnini. Ko so se
ti že mnogo časa mudili na rečenem mestu, začelo je vojaštvo
godrnjati ter predbacivati svojim voditeljem, da imajo sami
vedno dovolj hrane, vojake pa zanemarjajo, ker jim ne pri-
voščijo potrebnega živeža; tudi se nočejo vojskovati s sovraž-
niki. Tako so bili bizantinski poveljniki prisiljeni, da so se
lotili nasprotnikov. Prišlo je do hudega boja, v katerem so
bili Bizantinci popolnoma premagani. Padlo je mnogo najboljših
vojakov; poveljniki so z drugimi vred komaj ušli sovražnikom
ter bežali, kamor so mogli. Slovšni so vzeli Konstancijanovo
zastavo, pc^nali v beg bizantinsko vojsko ter se napotili naprei.

**) Kostancijan je bil maršal cesarja Justinijana. V začetku jjotovske
vojske je bil poslan v Ilirijo in Dalmacijo.

•®) Aratij se je že prej vojskoval kot bizantinski poveljnik v Italiji.

«00) Nazar, doma iz Ilirije, je bil v svoji domaČi deželi vojaški
poveljnik.

«•') Ivan Phagas je služil prej kot bizantinski podpoveljnik v Asiriji,
Armeniji in Italiji.

— 118 —

Pustošili so svojevoljno po pokrajini, Astika imenovani,'«*)
katera je bila že od nekdaj cvetoča, ter tu dobili veliko plena.
Tako so oropali mnogo krajev ter prišli do Dolgega zidovja,
katero je bilo za dober dan hoda oddaljeno od Carigrada.
Nekoliko pozneje je tem SlovSnom sledila nova bizantinska
vojska, naletela na jeden njih oddelek ter ga s hitrim na-
skokom pognala v beg. Pobila je mnogo sovražnikov, osvo-
bodila veliko število rimskih vjetnikov ter dobila in vzela seboj
Konstancijanovo zastavo. Drugi SlovSni pa so se z ostalim
plenom povrnili v svojo domovino. **»)

Nekoliko pozneje, vendar še istega leta *<>*), je prišla ve-
lika množica Slovgnov v Ilirijo ter tu strašansko postopala.
Cesar Justinijan je poslal nad nje svojo vojsko, katero sta razun
drugih mož vodila tudi Germanova sinova. Bizantincev je bilo
po številu manj kakor Slovgnov in zato se jim prvi niso upali
postaviti nasproti; pač pa so jim vedno sledili za hrbtom ter
ugrabili tiste, kateri so zaostali. Nekatere izmej njih so pobili,
nekatere pa žive vjeli ter poslali cesarju. Pri vsem tem so
Slov6ni takrat dolgo časa pustošili po bizantinski zemlji ; po
vseh cestah je bilo polno mrličev. Brez števila Ijudij so od-
gnali v sužnost. Ko so vse pokončali, vračali so se domov z
vsem plenom, ker se jim ni nihče zoperstavil. Še takrat, ko
so hoteli Sloveni iti čez Donavo, niso jih mogli Bizantinci na-
pasti iz kake zasede ali pa jim kako drugače škodovati, ker
so Gepidje sprejeli SlovSne ter jih prepeljali za ne malo od-
škodnino na drugo stran Donave. Dobili so od vsakega Slovena
po jeden zlat stater. *<>*)

Nekoliko časa pozneje je poslal cesar Justinijan Lango-
bardom, ki so prosili pomoči zoper Gepide, pomožno vojsko,

^®*) Ta pokrajina je bila blizu Carigrada mej Črnim in Marmor-
skim morjem.

"•) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 40, p. 454—457-

***) Prokopij pripoveduje to mej dogodbami, katere so se vršile
v 17. letu gotovske vojske, tedaj leta 551. Cf. Prokop. 1. c. IV, c. 21.

i«5) Jeden zlat stater je imel po 210 obolov.

— 119 —

ker je te dolžil, da so vkljub sklenjeni pogodbi na škodo
Bizantincem pomagali Slovgnom, da so ti prišli čez reko
Donavo. '<>•)

Iz Prokopijevih spisov je tedaj razvidno, da so Slovgni
skoraj vsako leto pridrli s svojimi trumami na bizantinsko
zemljo. To nam potrjuje na kratko tudi Jordanis, kateri je
leta 551. končal svojo rimsko zgodovino, v kateri omenja, da
.napadajo Bolgari, Antje in SlovSni vsak dan rimsko (bizan-
tinsko) državo, ^o^) V svoji gotovski zgodovini, katero je pisal
v Traciji in zvršil tudi leta 551.*®®), pa pravi isti pisatelj:
>Zarad naših težkih grehov razsajajo sedaj Veneti, Antje in
Slovšni povsod zoper nas.«**")

Leta 559. so Slovšni v zvezi s Huni pridrli v Tracijo,
po njej pustošili ter pobili mnogo Ijudij ; veliko pa jih polovili,
da bi jih odvedli v sužnost. Mej ujetniki sta bila tudi dva
bizantinska poveljnika, Sergios in Edermas. Ko so Slovgni in
Huni dospeli do Dolg^a zidovja, katero je postavil cesar
Anastazij, prekoračili so je ter prišli tako v okolico mesta
Girigrada. Dolgo zidovje je bilo namreč postavljeno mej Mar-
morskim in Črnim morjem ter bilo, kakor smo že omenili,
oddaljeno od Carigrada za dober dan hoda. Prebivalstvo, ka-
tero je živelo mej Dolgim zidovjem in mestom, je prišlo neko-
liko sovražnikom v pest, nekoliko pa izbežalo v Carigrad.
Cesar je nato poslal proti Dolgemu zidovju nad SlovSne in
Hune mnc^o vojakov, kateri so pa bili premagani in večinoma
tudi pobiti. Sedaj je pretila velika nevarnost glavnemu mestu.
Vse je moralo na noge, dijaki, člani telesne cesarske straže in

"«) Prokopios, De beli. Goth., IV, c. 25, p. 591—593.

*«') Jordanis, Romana § 388 (ed. Mommsen, Mon. Germ., Auct.
ant, tom. V/I, p. 52): »Hi sunt casus Romanae rei publicae preter in-
stantia cottidiana Bulganim, Antium et ScIavinorum.<

««) Mon. Germ., Auct. ant, tom. V/I, p. XV.

•••) Jordanis Getica, § 119 (Mon. Germ., Auct. ant, tom. V/I,
p. 89) : 9 . . . Venethi, Antes, Sclaveni ; qui quamvis nune, ita facicntibus
peccatis nostris, ubique deseviunt . . .«

— 120 —

še celo stari senatorji, da bi stražili mestno zidovje. Svojemu
izkušenemu poveljniku Belisarju je cesar ukazal, da naj gre
nad sovražnike. Ker ni bilo dovolj vojaštva in konjikov, velel
je Belisar poiskati vse konje po cesarskih in privatnih hlevih.
Oborožil je vse ljudstvo ter šel potem nad Slovžne in Hune.
Pri neki vasi zunaj mesta je napravil tabor, polovil nekoliko
sovražnikov ter jih dal umoriti. Ukazal je sekati drevesa ter
jih spravljati sovražni vojski za hrbet. Ko so SlovSni in Huni
videli, da je prišla tako velika množica nad nje, in ker niso
vedeli, da se prav za prav ne zna vojskovati, udarili so jo iz
prva proti glavnemu mestu. Ko so pa spoznali, da je Carigrad
dobro preskrbljen s stražo, mahnili so jo proti Tzurullu (Čorlu),
Arkadiopolu in Driziperom"*) ter ostali tu več mesecev. Po
velikonočnih praznikih se je napotil cesar k Dolgemu zidovju,
da bi je dal popraviti. Pomagali so mu pri tem delu prebi-
valci primorsk^a mesta Selymbrije, katero je stalo mej
TzuruUom in Carigradom tik Marmorskega morja. Cesar je
ostal pri Dolgem zidovju in v Selymbriji do meseca avgusta.
Ravno tako dolgo časa so Slovčni in Huni pustošili zunaj
Selymbrije po okolici prej naštetih mest. Grški pisatelj, ki nam
to pripoveduje, trdi tudi, da so sovražniki še le odšli, ko jim
je cesar zagrozil, da pošlje svoje ladje k Donavi, kjer jim zapre
prehod čez rečeno reko. i**) — Razume se, da je ta grožnja
izmišljena. Ako se niso Slovčni in Huni bali Bizantincev pred
Dolgim zidovjem in še celo pred Carigradom, tem manj so
imeli strah pred ladjami, katere bi se bile prikazale na Donavi.
Vsled teh neprestanih napadov, katere so SlovSni leto
za letom ponavljali na Balkanskem polotoku, bila je rimska
kultura, kolikor je še niso pokončali Germani in drugi narodje,
kateri so v prejšnjih stoletjih tu razsajali, popolnoma uničena
mej Donavo ter Črnim, Egejskim in Jadranskim morjem. Izvzeta
so bila le nekatera utrjena mesta ob morskih bregovih.

110) Tzunillum, Arkadiopolis in Drizipera so bila mesta mej Mar-
morskim in Črnim morjem.

"') Theophanis Chronographia, ed. Boor, I, p. 233.

- 121 -

Kmalu potem so dobili carigrajsld vladarji novega so-
vražnika na severni strani svoje države. To so bili Obri, ki
so dostikrat združeni s Siovčni pridrli na bizantinska tla.
(Dalje prihodnjič.)

Rimski romarji iz slovenskih dežel.

Priobčil dr. F. Kovačič.

Rim je bil že od nekdaj nekako težišče najrazličnejših
narodov. Zlasti v srednjem veku in v začetku novega veka je
versko navdušenje gnalo tisoče in tisoče Ijudij visokega in nizkega
stanu v večno mesto. Ni dvoma, da so mej množicami bili
mnc^obrojno zastopani tudi Slovenci, katere je že tudi krajevna
bližina bolj vlekla v Rim, kakor n. pr. Nemce iz daljnega
severa. Ako so cele trume s Slovenskega potovale v Kolin ob
Rajni (Kelmarajn), koliko bolj še v Rim. Menda ravno od
potovanja v Rim (Roma) prihaja naša beseda »romati«.

Take božje poti niso imele le nabožnega pomena, marveč
so bile tudi nekako izobraževalna potovanja za visoke in nizke.
Koliko vtiskov, so pač prinesli s seboj rimski romarji, ki so peš
prepotovali različne dežele in ljudstva doli do Rima in nazaj*
In kakor izkušnja uči, priprosti ljudje nikakor niso nedovzetni
za razne vtiske na potovanju, marveč včasih natančneje opa-
zujejo razne posameznosti, kakor izučen človek.

Za našo kulturno zgodovino bi bilo zanimivo zvedeti, v
kakem številu in iz katerih krajev so naši ljudje zahajali na
daljne božje poti : Natančneji podatki se bodo pač redkokje
dali najti, vender tudi drobtinice včasih veliko pripomorejo.
Zlasti v Rimu se še hrani veliko imen naših dedov, ki so romali
na grob apostolov-prvakov. Zaradi velike množine ptujcev so
papeži ondi vstanovili večja gostišča. Posamezni narodi so do-
bili tudi svoje cerkve in gostišča, kjer so ubožnejši ljudje našli
zavetje med svojimi. Tako je za Nemce bogati Nizozemec Johann
Peters iz Dortrechta s svojo ženo Katarino 1. 1386. vstanovil
zavod S. Maria delP Anima. Slične zavode so imeli Angleži,

Francozi, Poljaki, Ogri in drugi. Jugoslovanom je papež Ni-
kolaj V. vstanovil gostišče in pozidal cerkev sv. Hijeronima.
Vsled turških napadov je toliko Hrvatov prišlo v Rim, da je
cel del mesta ob Tiberi bil slovanski, in Slovani so pozneje
dobili cel6 posebno župnijo.

Na tisoče romarjev iz Dalmacije, Hrvatske, Istre, Ko-
roške, Kranjske in Štajerske je našlo tu zavetišče. Pri tej cerkvi,
kakor tudi pri drugih narodnih rimskih cerkvah, je bila velika
bratovščina, v katero so se navadno vpisali romarji, ki so
stanovali v zavodu. V bratovskih knjigah ilirskega zavoda je
na tisoče Slovencev, dk, več kakor Hrvatov. Leta 1652. je
tedanji zakristan sv. Hijeronima, Hijeronim Pastrid, rojen Dal-
matinec, začel pravdo proti »Kranjcem«, češ, da nimajo pra-
vice do ilirskega zavoda. V ta namen je izkvaril diplomo pa-
peža Nikolaja V., iz zapisnikov pa je izbrisal mnogo »Kranjcev«.
Za zavod so se tudi po naših pokrajinah pobirali prostovoljni
doneski, in sicer lepe svote. Tudi to je znal Pastrič na nepošten
način zatajiti pred preiskovalno komisijo.

Mesto »Istriam« je v zapisnikih napravil »Bosnam«, mesto
»Carniolam« »Slauoniam«, mesto »Styriam« »Illyriam«.

Pravda je trajala več let in naposled je Pastric res do-
segel, da so Slovence izključili iz zavoda.

Slovencev je še vender veliko v dotičnih zapisnikih. Ne
mislim pa tukaj naštevati romarjev Ilirskega zavoda, ker jih je
preveč in deloma je o tem že pisal rajni ravnatelj ilirskega
zavoda dr. Ivan Crnčič ') Veliko avstrijskih romarjev je zapi-
sanih tudi v bratovski knjigi v hospitalu S. Spirito, te knjige
pa nisem mogel dobiti v roke. Starinska bratovska knjiga se
hrani tudi v zavodu S. Maria delP Anima. Naslov ji je: »Liber

*) »Imena Slovjenin i Ilir u našem gostinjcu u Rimu poslije 1453.
godine« v »Radu« LXXIX. jugosl. akad. in »Starine c knj. XVIII.; in:
»Još dvoje o slovjenskom gostinjcu u Rimu izopačeno. »Rad« CXXV.
Posebej tiskano v Zagrebu 1896. V tej knjižici je od str. 24—32 tudi
zapisnik milodarov po Hrvaškem in Slovenskem.

— 12A —

Confratemitatis B. M. de Anima Teutonicorum. *) Udje bra-
tovščine so zapisani po dostojanstvu v posebnih odstavkih.

Pri mnogih je naznačeno samo ime in se torej ne ve,
od kod so. Nekatera imena sicer zvend slovenski, kar pa
vender ni merodajno, ker nekatera navidezno slovenska imena
so iz Nemškega ali iz Češkega. Za sebe sem si izpisal tudi
taka dvomljiva imena, a tu priobčim le ona, katerih domovina
je več ali manj znana. Mej temi romarji so večinoma bolj od-
lične osebe. Oziral sem se pa tudi na take, ki niso sicer iz
naše ožje domovine, vender utegnejo biti v zvezi z našo zgo-
dovino. Zatorej so med domačimi tudi nekatere odlične osebe
iz sekovske in frizinške škofije in pa solnograške nadškofije.

V >Lib. Confratemitatis« so najprej »Statuta«, potem
»Complenda«, za tem »Nomina summorum Pontificum, qui
fuerunt tempore huius hospitalis et erunt pro tempore«. Na-
šteto je 39 papežev, od Klementa VI. (1342 — 1352) do Gre-
gorija XV. (1621 — 1623).

Za papeži sled^ »Nomina illustrissimorum D. D. regum
et gloriosissimorum imperatorum Romanorum, reginarum et
imperatricum tempore huius hospitalis. Prvi je Karol IV.
(1355)1 ki je bil poprej, leta 1350., ustanovil češki zavod v
Rimu. Leta 1373. Winslaus in Robertus Bavarus. 141 1 Sigis-
mundus II. 1438. Albertus II. Rom. rex. 1440 Fridericus III.
in Leonora imperatrix.

Brez letnice so vpisani: Maximilianus, Austriae et Bur-
gundiae dux, Carolus V., Ferdinandus, Maximilianus, Ru-
dolphus, Ferdinandus, Franciscus, Carolina Augusta in še trije
ptuji vojvode.

Za vladarji je zapisnik kardinalov, škofov in drugih cer-
kvenih dostojanstvenikov, kakor tudi duhovnih knezov, baronov
itd. Prvi je glasoviti kardinal Nicolaus tituli s. Petri ad vincula

») Knjiga je sicer tudi Že tiskana leta 1875. ^ Rimu, ker jo je pa
teiko dobiti, mislim, da ne bo odveč, če iz izvirnika priobčim naše
romarje.

- 1Ž4 -

presbyter cardinalis, de Cusa vulgariter nuncupatus, episcopus
Brixinensis (in kot tak ima znatno ulogo v avstrijski zgodovini).
. Pod štev. IG. je vpisan Johannes Schaliermann ,
episcopus Gurtzensis.

Štev. 21. Sigismundus, primus episcopus Laba-
cen s is. Ob robu pristavljeno : Lamberger et nobiiis de-
genere appellatur.

Štev. 23. Rudolphus, episcopus Lavantinus manu
propria die conversionis s. Pauli anno a nativitate Domini 1462.
Po lavantinskem šematizmu je Rudolf »de Rudisheim« škofoval
od leta 1463 — 1468, kar je potemtakem krivo. V zgodovini
humanizma na Avstrijskem je Rudolf zanimiva oseba, sicer je
pa znan po svojem razponi s cesarjem Friderikom III.

Štev. 58. Marcu s episcopus Prenestinus cardinalis
(nune Patriarcha Aquilegensis) hospitalis nostri protector et
singularis promotor, inscriptus fuit anno 1479.

Štev. 74. Zopet : Sigismundus Lamberger, primu$
episcopus Labacensis.

Štev. 75. Joannes Lamberger, decretorum doctor.

Štev. 76. Hermachoras, primus decanus ecclesie
Laibacensis.

Štev. 77. Gaspar de Loss, capell. rev, domini episc.
Laibac.

Štev. 78. Michael Pophinger, prefat i domini Laibac.
camerarius.

Očividno je to bilo spremstvo škofovo, le škoda, da let-
nica in dan nista označena.

Štev. 98. Annireas, archiepiscopus Craynensis, ser.
d. Friderici imperatoris orator, obtinuit a s. d. papa remis-
sionem ex decimis solvendis.

Ta pustolovni in častilakomni prelat je delal veliko pre-
glavice papežu Sikstu IV. (147 1 — 1484). Cesar Friderfk III.
mu je izprva veliko zaupal in ga je 1. 1478 poslal kot svojega
poslanika na papežev dvor. Prav ob tej priložnosti se je dal
vpisati v bratovščino sv. Marije deir Anima. Papež mu je dal

- i26-

različnih darov in pravic, toda častilakomnemu možu se je
vzbudila želja po kardinalskem klobuku. Ker se mu pa ta želja
ni hitro izpolnila, izbruhnil je ves svoj srd na papeža, grozil
mu z občnim koncilom in skušal evropske vladarje odtrgati
od papeža. Vender se nikdo ni zmenil zanj in nesrečnež je
končal s samomorom 13. listopada 1484.

Hottinger, Burckhardt, Frantz in nekateri drugi novejši
učenjaki mislijo, da je Andrej (s priimkom Zamometič ali pri
italijanskih pisateljih Zuccalmaglio in Zuccomakehius) stoloval v
v Ljubljani, kar je popolnoma krivo in je dotične učenjake
zapeljalo le neznanje jugoslovanske govorice. Farlati (Illyr.
sacr. IV. 189) ga imenuje mej makarskimi škofi in to bode
najbrž jedino resnično, ker oni del Dalmacije se je res ime-
noval »Krajina«. Leta 1894, je v Paderbornu pri Schoninghu
izšla knjiga J. Schlechta »Andreas Zamometič«. Ta pisatelj pa
skuša dokazati, da je njegov sedež bil v beneški naselbini
Granea, nižje od Soluna. Ker knjigo poznam le iz recenzij, ne
morem soditi, s kakimi razlogi pisatelj podpira svoje mnenje,
a zdi se, da tudi njega moti sličnost besed »Craynensis« in
»Granensis« in da mu je neznan pomen slovanske besede
»Krajina«. To je zmotilo tudi Chmela, da je v kazalu »Mon.
Habsb.« Andreja postavil v Ostrogon (Gran)P)

Štev. 139. A. a nativitale dmni 1503 ego Christo-
phorus, episcopus Seckoviensis, consecratus fui die
ultima mensis Decembris in ecclesia hospitalis Theutonicorum
de Urbe et donaui in elemosinam ducatos duos auri de ca-
mera in auro. — Ob robu: Obiit de anno 1508, de mense
sept., in via Cuniae {}) extinctus (?). Vivat Deo.

Ta Krištof (H.) je bil pomožni škof Matije Scheidta
(148 1 — 15 12). Oba sta bila proti pravicam solnograškega nad-
škofa potrjena in posvečena neposredno od papeža v Rimu.*)

•) Prim. Pastor, Geschichte der Papste. Freiburg i. Br. 1889. II. str.
513 i. d.

♦) Gl. Dr. Leop. Schuster: Furstbischof Martin Brcnner. Graz &
Leipzig 1898. Str. 13.

U

— 126 —

Daljni odstavek:

»Nomina secularium illustrissimorum et illustrium domi-
norum regum, ducum, marchionum, lantgravionim, comitiim,
baronum, militum, militarium senatorum, conservatorum, pro-
consulum, consulum et scabinorum etc. et eorundem dominarum.

1. Ladislaus, Ungariae et Bohemie iex et dux Austrie.

2. Albertus, diix Austrie.

23. UIricus de Graveneck, serenissimorum domi-
norum Frederici, Romani imperatoris semper augusti, et Mathie,
regis Ungarie illustris, generalis capitaneus contra Thurcos,
anno dom. 1467 fuit in urbe cum d. n. s. Paulo ppa II. in
persona propria.

88. Conradus de Schawchwitz, commendator pro-
vincialis Austrie, Stirie, Carinthie et Carniole, ordinis militie
beate Marie Iherosolimitane domus Theutonicorum anno I5<X)
solvit mihi Michaeli, procuratori ordinis eiusdem unum du-
catum in auro pro fratemitate.

223. Petrus Persicus, sacellanus." Ob robu: Episcopus
Secoviensis.

228. Anno 1554. Christophorus Eisenhamerus
d. i. doctor, archiepiscopi Salisburg. consiliarius.

229. Guilhelmus de Trautmanstorff, eques Hiero-
solymitanus et canonicus Salisburgensis : hoc tempore revmi
d. Michaelis in archiepiscopum Salisburgensem electi ad S. D.
N. orator, huic sese confr. adscripsit et numeravit hospitali
coronatum unum. 20. Oct. 1554.

Sled^:

Nomina religiosorum, magistrorum, abbatum, priorum,
preceptorum, comendatorum, ac ordinum quoruncunque et
aliorum dominorum in Romana curia procujatorum, venerabili-
umque prepositorum, decanorum, archidiaconorum, cantonim,
custodum etc.

63. Cristoferus Schachner, prepositus ecclesie cor-
mensis Saltzeburgensis dioec. (episcopus Pataviensis).

r

— i2i —

200. GeorgiusStainpach, prepositus ecclesie coUegiate
scti Nicolai in Strasspurg, Gurcensis diocesis.

220. Petrus Knawer, canonicus Leybacensis in de-
cretis licenciatus, in Rom. curia causarum procurator.

(Brez štev.) Balthasar Straws, canonicus Modniscnsis
1485, 10. Apr. m. p.

300. Nicolaus Crapitz de Gurchen, canonicus Wrati-
slaviensis, archidiaconus Oppeliensis ac notarius palatii apost.
1487, 23. Sept. (Ep. Culmensis factus 1496).

Nomina substitutorum et audientiae litterarum contra-
dictarum et pniarie (poenitentiariae) procuratorum et abbre-
viatorum etc.

86. Anno D. 1504 die 17. Oct. Christophorus, dei
et apost. sediš gra. episcopus Laibacensis, sacre cesaree
maiestatis consiliarius natus et orator ad Summum Pontificem,
fuit receptus in frat. etc.

88. Georgius Delzer, clericus Aquilegiensis, decanus
s. Bartholomei Frisaci Saltzburg. dioc. etc. a. 1509 in die s.
Martini. ^)

93. Dom. Georgius Stimer, nobilis Cubitensis ecclesie
s. Marie Magdalene in volkenmarckt prepositus, cesaree maie-
statis ac Rmi dom. cardinalis Guricensis secretarius, se in
hanc confr. inscribi fecit die 24. Junii 15 14. Obtulit ducatos
largos tres.

96. Hieronymus Aleander ex comitibus Petre pilose
alias de Rwenstein in Histria, canonicus et cancellarius Leo-
diensis et Rmi et Illmi Leodiensis praesulis et principis in
urbe orator etc.

97. Sigismundus de Herberstein, eques orator
Stiriensis ad Carolum imperatorem in Hispanias, qui intuta
Cymbrie maria iuvias Lituanie silvas, et Asie terminos ultra
Tanais fontes, inque Panonia ad Danubium, Maximiliani Ce-
saris oratoror peragravit, voluit et Rome Germanice fraternitati
asociari ad laudem virginis immaculate 2. Aug. a. d. 15 19.

*) Omenja se še 2. Oct. 15 17 kot »decanus Frisaccnsis«.

— l26 —

(Pod isto štev.) Johannes Hofman de Grunpuhe,
orator Stiriensis pro se et Potentiana coniuge, Andrea fratre, ut
felicem in Hispanias conducat et domum reducat beata virgo
fraternitatis Germanice patrona. Rome 2. Aug. 15 19.

— Georgius Schnitznpamer, eques orator Carniolensis
ad Carolum Maximiliani nepotem Ro: imperatorem in Hispa-
nias vela delegat imperatrici celesti 2. Aug. 15 19.

— Traianus de A ur spe rg, hereditarius Camerarius
et nune orator Carniole, in Hispanias ad Carolum Ro. impe-
ratorem archiducem Austrie etc. voluit huic fratemitati asso-
ciari. 2, Avg. 15 19.

— Johannes Ungnad, baro in Suneckh orator Ca-
rinthianorum, ad verum et naturalem dominum Carolum Ro.
imp., ad laudem dei parentis adscripsit se confraternitati ger-
manice 2. Aug. 1519-

— Nicolaus de Turri ex comitatu Goricie agens ad
Carolum imp. Rom. in Hispanias, quem genitrix alma multis
bellis in Italia superstitens servavit, in gratitudinem se illius
fraternitati adiunxit 2. Aug. 15 19.

98. Michael de Eytzing baro, orator archiducatus
Austrie ad Carolum Ro. imp. archiducem Austrie, tanquam
verum heredem Maximiliani avi sui ut diva dei genitrix iter
prosperet, ad illius honorem huic fraternitati se coniunxit 2. Aug.
1 5 19.

Istotako: Johannes de Silberberg, orator Carin-
thianorum.

106. Christophorus Ungnad Baro in SunnegStiriacus
me cum Jacobo Hag Gorlicensi ex paternis Turtie confinibus
Romam venientem huic inclitae Germanicae Nationis conf. p.
m. asscripsi 25. Maii 1549.

115. Georgius Shoritig, Austriacussacrarumliterarum
studiosus et societatis Jesu subditus, huic fraternitati s. Mariae
de Anima m. p. se subscripsit die 5. Martii 1567 Romae.

147. Franciscus a Dietrichstain, liber baro in Holen-
burg, Finkenstain et Dalberg, dominus in Nichilsburg etc.

— 129 —

hereditarius ducatus Charinthiac Pocillator et canonicus cathedr.
eccl. Olomucensis Sanctissimique D. N. Clementis VIII. Ponti-
ficis O. M. intimus cubicularius etc. se memoratissimae Ger-
manicae nationis albo p. m. suscribere voluit 1592. ll. Maii.

153. Ursinus de Berthis, Episcopus et Comes ter-
gestinensis, Sermi Archiducis Ferdinandi Austriae a consiliis
ob suam in Bmam Virginem Mariam singularem Devotionem
necnon et in nationem Germanicam perpetuam volontatem se
inscripsit 1604.

170. Anno D. 161 1 die 29. Januarii. Bernardinus a
Rubeis Protonotarius Apost., Praepositus s. Petri im Kaltem-
prum, Vicarius Imperialis in s ecclesia Aquileiensi, consiliarius
s. caes. Maiestatis et Sermi Archiducis Ferdinandi in hauc
sanctam sodalitatem nomen dedit tempore suae residentiae pro
Caesare in Urbe sedente Smo P. Paulo V.

175. Magister Thomas Wuthalitz Styrus Oberburgen.
Romae commorans ac Primam suam Missam Deo offerens.
I. Aiig. 162 1.

Nomina fratrum et sororum et benefactorum laicorum
vivonim dieti hospitalis beate Marie de Anima theutonicorum.

V tem odstavku so večinoma označena le imena brez
letnice in domovine.

Mej drugimi se omenjajo:

Conradus de Saelt Stiriae.

Helena de Croacia Rmi domini Andree Archiepiscopi
Craynensis (gl. zgoraj) soror, quia fraternitatem hospitalis
nostri habuit apud praefatum Rmum dominum Archiepiscopum
commendatam.

Mej umrlimi udi se omenjajo zaporedoma Hamkin in
SchafTman van Marpurg in pa Nicolaus v ras s van sunte
lenhard. Ker je ime Frass navadno v Slov. Goricah na Šta-
jarskem, je mogoče, da so ti bili Štajarci.

Iz teh pičlih podatkov že lahko nekoliko sklepamo,
kako mnogobrojno so potovali naši predniki v klasično Italijo,

— 130 —

kjer je ravno v tej dobi cvetla tako zvana renesansa. Zanimivo
bi bilo, ko bi še kdo pregledal matice na laških vseučiliščih ;
gotovo je še tam skrit marsikak domačin.

Iz Schonlebnovih zapiskov o kranjskem
plemstvu.

Priobčil Janko Barl^.

Kakor je znano, nahajajo se v metropolitansld knjižnici
v Zagrebu genealogijski podatki o kranjskem plemstvu. Zvezani
so v knjigo pod naslovom »Miscellanea« skupaj z zanimivim
Hrenovim ordinacijskim dnevnikom in nekaterimi drugimi roko-
pisi. Nahajajo se na prvem mestu, in dasi se začenjajo še le
z listom 260., so vender celotno delo. Listov je 189 v obliki
navadnega pisalnega papirja. Plemenite rodovine so razvrščene
po abecednem redu (Altenburges Comites — Zwetkouitsch),
vender ne prav natančnem, tako da se vidi, da je pisatelj tu
še le gradivo nabiral, da je kasneje natančno porazvrsti. O
raznih plemičih se tu navaja malo podatkov, le ime in leto,
kdaj se imenujejo, včasih tudi njihov stan, drugega je pa malo.
Tudi tukaj ni pravega kronologičnega reda, razne osebe zapi-
sane so po vrsti, kakor jih je pisatelj kje zasledil. Da so ti
zapiski Schčnlebnovi, svedoči nam pisava, kakor tudi to, ker
je on sam zapisal pri rodovini Coradud: »Philippus uxorem
duxit Christinam Schčnlebnin, meam sororem, ex
qua nati Georgius Philippus et Rudolphus«. Razun nekaterih
tiskanih knjig je rabil Schonleben pri sestavljanju t^a dela
večinoma rokopisne zbirke in to: iz samostanov vitrinjskega,
bistrskega, stiškega, zajčjega, pleterskega, kostanjeviškega, potem
zbirke plemenitih rodovin Bucheim, Gallenberg, Schrottenbach,
Lamberg, Strassoldo, rokopise škofa Tomaža Hrena in svoje
zapiske ter ribniški, gomjegrajski, vicedomski, škofovski in ka-
piteljski arhiv. Ravno zaradi tega so podatki zanesljivi in zelo
dragoceni za vsakega, kdor hoče pisati o kranjskem plemstvu

— 131 —

Prav je rekel o SchOnlebnu Valvazor: ') »So man aber dic
Geschlechter solite beschreiben, wurde man aus seinen hinter-
lassenen Scripturen viel gebrauchen konnen; weil er von allen
Geschlechtern unglaublich viel mit grossem hochbemahtem
Fleiss zusammengetragen, wiewol dennoch nur lauter Frag-
menta.« Vender se mi zdi, da se Valvazor sam ni s tem
delom služil, pa ga tudi nikjer ne omenja. (Ali ni z Valvazorjevo
zapuščino prišlo delo v Zagreb? — Prip. uredn.)

Za domačo cerkveno zgodovino nahaja se pa v tej zbirki
prav malo podatkov. Ono malo drobtinic, katere sem v njej
nabral, sem izpisal in jih tu priobčujem z nekaterimi pripomnjami,
da se s tem okoriste sestavljatelji zgodovine kranjskih župnij.

Dod. Mihael z Iga (de Igg) je postal župnik v Dobu
L 1495., ^ ^^^ ^^^ bil je še 1. 1 5 18. Omenja ga tudi Valvazor. *)
Leta 1 5 1 1 . je bil on ob jednem vikanj ljubljanskega škofa.

Kamnik, L. 1445., ^^ ^^^^ sv. Klementa, je utemeljil
Vilhelm pl. Herič v Kamniku kapelo in beneficij sv. Ma-
rije Magdalene. Beneficijat je moral vsakega tedna brati 4 sv.
maše. Kapela sv. Marije Magdalene je bila, kakor omenja
Valvazor, *) prizidana župnišču. Kamniški župnik Sebastijan
Trebuhan predlagal je 1. 1600. oglejskemu patrijarhu, naj po-
deli ta beneficij, kakor tudi oni sv. Ivana Krstnika, njegovima
duhovnima pomočnikoma, ker sta bila slabo plačana. *)

L. 1458. je utemeljil pa Leonard Petschacher s
Perovega (de Perau) v kamniški župnijski cerkvi beneficij
sv. Leonarda. Oglejski patrijarh omenja v svojem pismu 1. 1477.,
v katerem beneficij potrjuje, kot utemeljitelja Ahacija. To je
bil, kakor Schčnleben sodi, Leonhardov sin, kateri je menda
že po očetovi smrti prosil patrijarha, naj bi potrdil beneficij.
Beneficijat moral je vsakega tedna brati pet maš na altarju

*) Die Ehre des Herzogthums Krain. VI. str. 356.
*) Glej »Die Ehre des Herzogthums Krainc, VIII. str. 715.
») ib. str. 810.

*) Glej A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja. H.
str. 51.

— 132 —

sv. Leonarda, Florijana, Štefana in Antona Puščavnika, kjer
je bil tudi beneficij sv. Trojice, kateri se je pa o Valvazorjevcni
času od prvega ločil. — L. 1468. bil je župnik v Kamniku
Jakob Rainer (de Raln), a ne Ranner, kakor piše Val vazor.«)
*— Župnik Jurij Scarlichi (Škrlič), brat ljubljanskega škofa
Rainalda, kateri je bil najpopreje kanonik ljubljanski in gene-
ralni vikar, a od L 1639. župnik kamniški in naddijakon go-
renjski, je umrl dne 30. januvarja 1. 1670.

Kočevje. Dne 22. grudna 1442. je umrl kočevski župnik
Gašpar pl. Zobelsberg; pokopan je bil v Hrušici v cerkvi
sv. Hrizogona. Morda je bila tamkaj rodbinska raka.

Krka. L. 1442. sta utemeljila Jurij Glaner in njegova
soproga kapelanijo na Krki.

Ljubljana. Stolna cerkev. L. 1483. je utemeljil Fri-
derik Lamberg, sin Gašparja, v stolni cerkvi kapelanijo,
ali bolje beneficij sv. Andreja.

L. 1514. je utemeljil Krištof pl. Sebriach, sin de-
želnega glavarja Sigismunda, v stolni cerkvi beneficij sv. Marije
Magdalene. Oba beneficija sta imela v stolni cerkvi svoja
altarja.

L. 1502. utemeljila sta brata Leonard in Friderik
Freyhoffer v Ljubljani večne maŠe.

Kot kanoniki ljubljanski se imenujejo : 1. 1463 Leonard
Seepacher, 1524., 1527. Gregor CreUtzer (de Creiitz),
kateri je bil tajnik škofa Krištofa Rauberja, 1531. Jurij
Praunsperger, 1543. Mihael Haziber, 1. 1649. bil je
kanonik tudi Rudolf Coraduci, sin Rafaelov. Rudolfov
brat Wolfgang bil je menih v Stičini, a brat Filip je vzel v
zakon Kristino Schonlebnovo, sestro našega zgodovinarja.

V ljubljanski stolni cerkvi so mej drugimi pokopani
tudi : GašparLamberg (1472.), deželni glavar Jak ob Lam-
berg (1566.), Hanibal pl. Wernek (umrl 6. jan. 1618.)
in Janez Vajkard Ursin Blagaj umrl 14. aprila 1617.

fl) ib. str. 869.

— 133 —

Frančiškanska cerkev. L. I43i.je utemeljil ljubljanski
meščan Pavel Ločan (de Lackh) nekoliko večnih maš v tej
cerkvi. Leta 1446. je bil frančiškanski gvardijan v Ljubljani
Gol Ločan (de Lackh). — Leta 1446. sta utemeljila sinova
Andreja pl. DOrra (ali DQrra), Andrej in Friderik, s pri-
voljenjem svojih stricev Baltazarja in Nikolaja v frančiškanski
cerkvi nekoliko sv. maš. Ustanovno pismo podpisala sta tudi
Baltazar Lamberg in Friderik Rauber.

Cerkev sv. Jakoba. L. 1383. utemeljili so Henrik Gall,
Rudlieb pl. Kozjak, njegova hči Marjeta in Sigefrid de s. Petro
kapelanijo sv. Jakoba. L. 1426. je pa utemeljila Marjeta, udova
Andreja Apfaltrerna, rojena Gall, v cerkvi sv. Jakoba tri sv.
maše na teden, katere naj bi se brale za njeno rodovino, po-
sebno za Nežo pl. Colientz in pa za njeno pokojno mater
Elizabeto.

Cerkev nemškega reda. L. 1598. je obnovil upravitelj
komende Markvard pl. Egkh, sin Žigov, kor v cerkvi
nemškega reda.

Župnija sv. Petra. Župnik Ernest Messenberger,
katerega omenja 1. 1435. ^^di Valvazor, ^) bil je župnik sv. Petra
že 1. 1426., a bil je tudi kanonik in naddiiakon tridentski.

Avguštinska cerkev. Konrad baron Ruessenstein, ka-
teri je s svojo soprogo Felicito pl. Raab največ pripomogel, da
se je mogla zidati nova cerkev, umrl je v Ljubljani 1. 1668.

Škofija. L. 1465. je daroval Andrej Apfaltrer Si-
gismundu Lambergu mlin na Vrhniki. — L. 1545. je daroval
Jurij pl. Altenhaus ljubljanskemu škofu 900 gld. — Leta
1 598. je bil tajnik škofa Hrena Marko Lesar (Leyser). — Mati
škofa Krištofa Ravberja je bila hči Nikolaja Predjamskega (de
Lueg et Luenz). — Stariši ljubljanskega škofa Otona Fri-
derika pl. Buchheim so bili Janez Krištof pl. Buchheim in
Suzana pl. Hofkirchen, hčerka Vilhelmova. Poročila sta se

3) GI. ib. str. 787.

— 134 —

I. 1599- i" imela še dva sina: Rudolfa in Janeza Krištofa.
Mati je umrla 1. 1629.

Lož. L. 1415. je bil župnik v Ložu Jakob pl. Dtirr,
1. 1419. Jakob Russbacher, kateri je še istega leta umrl.

Mekine, L. 1305. sta bili v samostanu dve sestri iz Slo-
venjega Gradca (von Windischgratz), 1. 1331. pa Kuni-
gunda pl. Saurau. Neža Celjska (von Cilli), katera je
bila 1. 1409. opatinja, bila je v samostanu že 1. 1383. — Opa-
tinja Ana Lamberg je bila hči deželnega glavarja Jurija
Lamberga in njegove druge žene Magdalene Tumske. Rodila
se je 1. 1486. skupaj z bratom Ivanom, kateri je pa kmalu po
rojstvu umrl. Jurij Lamberg je imel 22 otrok. Umrl je 1. 1499.
na dan sv. Sigismunda, njegova žena pa še le 1. 1538. v 74.
letu starosti in je pokopana v meldnskem samostanu. — Su-
zana iz Gornjega Grada (von Oberburg) je bila opatinja
1. 1586.

Ribnica, Bratovščina presvetega Rešnjega Te-
lesa. Ta bratovščina je bila utemeljena v Ribnici leta 1457.
Mej njenimi utemeljitelji se imenujejo: Jurij Glowitzer,
Udalrik Ravber in njegova soproga Marjeta in Vid
Speglovič. Med členovi te bratovščine se pa nahajajo: leta
1502. Vencelj Grimšič, Janez Lamberger pl.Willin-
grein 1. 1502 — 1506. Leonard Herič (umrl 1. 1507.) in
1. 1514. Marjeta Hohenwart. SchOnleben je izpisal ta
imena iz ribniških rokopisov. Da je bila ta bratovščina res že
v petnajstem stoletju utemeljena, svedoči tudi to, da je bilo
1. 1473. ribniškemu sodniku Leonardu ukazano, naj skrbi,
da bode Ivan Pruča, ki je okradel ob času, ko so Turki na-
padli Ribnico, pušico, kjer se je nabiral denar zoper Turke, in
in pušico bratovščine presv. Rešnjega Telesa, vrnil
denar župniku. «) Če zvemo na drugem mestu, 7) da je oglejski
patrijarh Hermolaj Barbaro še le 4. julija 16 19 potrdil to bra-

«) A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja I. str. 23.
•) Izvestja III. str. 107.

— 135 —

tovštino, treba umevati tako, da je ta bratovština najbrž še le
tedaj dobila svojega posebnega duhovnika ali beneficijata.

L. 1588. dne 10. sušca je umrl župnik ribniški in nad-
dijakon David pl. Reiffenberg. On je bil že leta 1583.
župnik v Ribnici in je sezidal novo župnišče

Šent-Jemej, L. 1422. je bil župnik v Šent-Jerneju Jurij
Turjaški (ab Auersperg). Po Valvazorju je bil on šentjernejski
župnik že 1. 1397. *)

Šent-Rupert, L. 1 500. omenja se kot šentrupertski župnik
Jurij Višnjagorski (de Weixelberg), sin Ivanov.

Velesavo. Suzana pl. Grimšič, katera je bila 1. 1480.
prednica velesovskega samostana, je bila hči Volka Žige Grim-
šiča. Njen brat Janez Jurij je vzel 1. 1450. v zakon neko Ka-
djanarico in imel ž njo tri otroke: Danijela, Janeza, Maksi-
milijana (kateri je bil »praetor provinciae«) in pa Katarino,
katera je bila prednica v velesovskem samostanu. Katarina se
ni kot prednica do sedaj nikjer imenovala.

Višnja Gora, Mej onimi, kateri so 1. 1493. pripomogli,
da se je utemeljila zorna maša v Višnji Gori, imenuje se tudi
neki Jurij Gratzer de Gratz.

čegav je Žumberk?

Spisal A. Koblar.

Južno od Metlike in Kostanjevice ob Gorjancih se raz-
prostira žumberški okraj, zaradi katerega se je zadnji čas
zopet vnela pravda, ali ta okraj pravno pripadaj kranjski, ali
hrvatski deželi, avstrijski, ali ogerski državni polovici. Pre-
bivalstvo je pač hrvatske narodnosti in želi biti spojeno s
Hrvatsko, faktično pa nima zastopstva niti v kranjskem de-
želnem zboru, niti v hrvatskem saboru, ker se je izvzel žum-
berški okraj z občino Marindolom v zakonih z dnč 8. junija
187 1 in 10. februvarja 1872, kose je določilo, da del Vojaške

8) ib VIII. str. 721.

— 136 —

Granice preide iz vojaške v civilno upravo. Vojvodstvo kranjsko
pravno nikdar nikomur ni odstopilo Zumberka, ampak je sma-
tralo ta okraj vedno kot del kranjske dežele. Rečeno je tedaj
v zakonu, da naj se vprašanje zgodovinsko preišče, meja do-
loči in da naj konečno zadevo rešita in potrdita obestranski
državni zastopstvi. ZumberŠko vprašanje sestavlja na ta način
del sedaj rešujoče se nagodbe mej Avstrijo in Ogersko.

Svet^ ima žumberški okraj okoli 4 štirjaške milje z ne-
koliko nad 10.000 prebivalci, občina Marindol pa meri okoli
pol štirjaške milje in šteje okoli 400 prebivalcev. Po sredi
Zumberka teče reka Kupčina. Svet je hribovit in večinoma
obraščen z lepimi bukovimi in kostanjevimi gozdi (katerih je
nad 6600 oralov), od katerih ima sedaj začasno, ker se pri-
števajo cesarskim gozdom, vžitek ogerska vlada.

Na podlagi listin se težko taji, da pripada Zumberk z
Marindolom Kranjski. Zato so se letos požurili Ogri in Hrvatje,
da bi to utajili s pomočjo drugega dokaza, namreč s prekopom
razvalin starega Zumberka. O tem podjetju so prinesli hrvatski
listi neda\Tio nastopno poročilo:

T^ Žumberačko pitanje, Dugo se je vodila prepirka, gdje je
gremica Hrvatske i Kranjske, kome pripada kotar Zumberak,
a sada javljaju, da se to pitanje primiče konačnom riešenju u
prilog Hrvatske. Hrvatskom povjerenstvu, u kojem su bili
dvorski savjetnik Badovinac, ministarsld savjetnik pl.
Tarday i zemaljski arhivar dr. pl. Bojničič, uspjelo, te je
izza dugogodišnjeg iztraživanja donielo dokaz, da taj kotar
pravno pripada i da je faktično uviek pripadao Hrvatskoj. —
U tom pitanju bilo je glavno dokazati, da su obstojale dvie
tvrdje istog ili sličnog imena »Sichelburg« — u Hrvatskoj i
Kranjskoj. Hrvatsko povjerenstvo tvrdilo je na temelju dokaza
iz državnih arhiva u Beču i Zagrebu te drugih historijskih po-
dataka, da su postojala dva grada, dočim su se austrijski i
kranjski historičari pozivali na povjestičara Valvasora, koji
spominje samo jedan Sichelburg, koji da pripada Kranjskoj. A
od hrvatskog Sichelburga ili Sichelberga nadjen je i načrt, koji

- 1Š7-

se ne slaže sa kranjskim. Uz načrt bio je točan opis. Na te-
melju toga mislilo je hrvatsko povjerenstvo, da može nad
ostanke negdašnjeg hrvatskog Sichelburga. U kolovozu o. g.
obišlo je ovo povjerenstvo žumberački kotar i veliki dio okolice
u kranjskom području, te je sasma sigurno ustanovilo, gdje je
stajao hrvatski Sichelburg, te o tom izvjestilo hrvatsku vladu,
koja je odmah naložila kotarskom mjerniku Križaniču, da
na dotičnom mjestu dadne kopati, ne bi li se našli zidovi
tvrdje. Za mjesec dana nadjeni su temeljni zidovi tvrdje i sasma
odkriveni, da se je sa načrtom u ruci moglo lasno ustano\iti,
je li ta tvrdja traženi Sichelburg ili, kako se zove u arhivu,
Sichelberg. Tvrdja Sichelburg stajala je odmah uz kranjsku
granicu na brdu Ravni Valovi preko pečine Pugana jama u
višini od 750 met. nad morskom površinom. Povjerenstvo se
je uvjerilo, da se načrt tvrdje u svemu slaže sa odkrivenim
i nepobitno je, da je i drugi Sichelburg obstojao i tim pobijena
tvrdnja austrijsko-kranjskog povjerenstva, da nije bilo drugog
grada. Tim je to pitanje kraju privedeno, a još ima austrijsko-
kranjsko povjerenstvo zači u pregovore sa hrvatskim. Ovo iz-
traživanje je od vriednosti i za znanost. To je naime prvi slučaj,
da se je za riešenje zemljištnog državno-pravnog pitanja po-
služilo arheologijom. To odkriče učinilo je i na tamošnje pu-
čanstvo, koje dosad nije imalo svog zastupnika u hrvatskom
saboru, vrlo ugodan i radostan utisak, te su seljaci došli svi na
konjima na mjesto bivše tvrdje i priredili svetčanu gostbu.
Odatle su odposlali na kralja brzojavno izjavu vjemosti i oda-
nosti, iztičuč veliku radost, što če konačno biti sasma spojeni
sa majkom zemljom Hrvatskom. Sada če povjerenstvo stupiti
u pregovore sa austrijsko-kranjskim, pa če se stvar najdulje do
prolječa dojduče godine sasma riešiti.«

Načrta o Zumberku, na katera se je naslanjala hrvatska
komisija pri prekopavanju razvalin starega Zumberka, je izdelal
1. 1639. cesarski inženir Giovanni Pieroni. Hranita se z nje-
govim poročilom do cesarja v posebni knjigi, obsegajoči nje-
gove narise trdnjav iz istega časa in ležeči v kranjskem

— 138 -^

deželnem arhivu v Rudolfinu. Kako da se skladata ta dva načrta
(katera po izvirniku izdelana objavljamo v prilogi) z zvrše-
nimi najdbami, ne moremo določiti. Na vsak način bi bilo
prav, ko bi se sedaj odposlala avstrijsko-kranjska komisija, ki
bi stvar preiskala na licu mesta, ker s hrvatsko komisijo ni bil
pri kopanju razvalin navzoč noben Kranjec in noben Avstrijec.
Povemo pa že naprej, da se nam to najnovejše iskanje dokaza
za priklopitev Zumberka k Hrvatski zdi ponesrečeno že zato,
ker se ne ve, kak6 so novi grad prestrojali po 1. 1639.

Poročilo Pieronijevo o stanju Zumberka iz 1. 1639. se pa
glasi po izvirniku:

Relatione per Sigelbergh.
Sacra Cesarea Real Maesti.

Tra il fiume Gurck, et il fiume Kulpa in Croatia, sono
Monti alpestri, poco pero abitati, se non da centi \dllani che
chiamano Scocchi, per la lingua che parlano: Equasi in mczo
di detti due fiume, sopra un monte spiccato da gl' altri a
canto alla strada, che \xh h Carlstat, e pošto il Castello di
Sigelberg non piu lontano da esso di leghe tre e mezo.

E Sigelbergh castello murato di ragioneuolmente
buona muraglia, di forma, non da fortezza, mo secondo lo
spatio, che concede il monte, la cui šalita b cosi ripida, che
con gran difficultk ui si puo salire, et in qualche parte ^ inac-
cessibile. Per6 h passo forte, abile h tener, con poca gente,
chiusa quella strada, che h molto stretta, e difficile.

Non hk bisogno di cosa sustantiale, se non che per ren-
derlo piCi forte, si potrebbe farlo piu inaccessibile, col tagliare
qualche parte del monte, ne luoghi, oue la šalita non h tanto
difficile. Et alle mura che lo circondano adattar per tutto, oue
si pu6, commoditk di corridori, et altro per poterui stare col
moschetto alla difesa, di che manca in alcune parti.

L' ultima šalita al Castello ^ per una scala, al principio
della quale si potrebbe utilmente fare da poter serarla, cio e
una porta forte e sicura, come al fine di essa scala.

— 139 —

Dentro ui e mediocre commoditk di abitatione per im
commandante, e per altro; ma con ricoprir di tetto alcune
parti, che ni sono gik circondate di muro, e che restono
scoperte, si farebbe commoditži per alloggiarui quel numero di
soldati, che son necessarii alla sua difesa. L* aqua del fiumi-
cello, che gli corre alle radici, conuerte in pietra tutti i legni,
che ui stanno dentro, insino le foglie degl* alberi.

II che 6 quanto h6 cognosciuto douer riferire di questo
Castello alla Cesarea Maestk Vostra, alla quale humilissima-
mente m' inchino.

Della Sacra Cesarea Maestk Vostra Vmilissimo e fede-
lissimo servo. Giovanni Pieroni.

Bila sta nekdaj res dva Zumberka: Stari Zumberk (Stari
grad), pri katerem se našteva v urbarjih i6. stoletja še ne-
koliko gorščine in desetine, ki je pa imel razdrto poslopje
(>6des Geslos«, kakor ga imenujeta urbarja iz let 1531.*) in
1598 shranjena v kranjskem deželnem muzeju), in novi
Zumberk, ki je bil stanovališče žumberških glavarjev in urad-
nikov. Novi grad stoji od 1. 1793., ko je pogorel, tudi v raz-
valinah. Hrvatska komisija tedaj m6ni, da se Pieronovi načrti
Zumberka vjemajo s starim (tak6 imenovanim kranjskim)
Zumberkom, ki ni imel posestva, ne vjemajo se pa z novim
(hrvatskim) Zumberkom, ki je imel svoje grajščinstvo. To je
zmota.

V omenjenih dveh urbarjih 16. stoletja, in v drugih ur-
barjih, se natanko naštevajo posestva, spadajoča pod novi
Zumberk, v katerem so prebivali glavarji, in o tem Zumberku
je v neštevilnih listinah povedano, da spada pod Kranjsko. Val-
vasor res govori le o jednem Zumberku in prinaša sliko le
jedn^a gradu Zumberka, a to ni nič čudnega, če se pomisli,

*) Naslov urbarja iz 1. 1531. se glasi: »Vermerckht das vrbar re-
gister der phleg sichlberg so ich wolf vonn Lamberg die Zeit Vitzthumb
Im Crain aus dem Vrbar so mir vonn wienn von der Ro. Ku. Mt. Rat
Camer zu geschickht worden ist aus getzogen vnnd dem phlegcr zu
sichlberg mit Namen kaleschitz Zu gestelt Im XXXI Jar.

— 140 —

da je bil ob njegovem času stari Zumberk že popolnoma raz-
dejan in da je menda Valvasor to razvalino imel za staro
Preseko. Da sta bila pa dva gradova istega imena» namreč
stari in novi žumberški grad, tudi ni nič novega, ker podobno
nahajamo na mnogih krajih, da se je namreč v istem graj-
ščinstvu po razdejanem starem gradu postavil nov grad s starim
imenom. Ni prav, če se dela razloček med »Sichelbergom« in
»Sichelburgom«, ker tudi n. pr. »Weixelb'rg« in »Weixel-
burg« pomenja isti grad višenjski, vender o tem pozneje.

Vprašanje je tedaj, če se res vjema Pieronijev načrt z
ostanki starega žumberškega gradil, in če se ne vjema še veliko
bolj z gradom novim Žumberkom, kakoršen je stal 1. 1639. Ni
dvoma, da so novi Zumberk, znabiti bas vsied Pieronijevega
poročila do cesarja, pozneje povečali in prestrojili. Jako pa
dvomimo, da bi bil stari Zumberk leta 1639. še stal v taki
obliki, kakor je Zumberk naslikal Pieroni, ako pomislimo, da
se že v 16. stoletju imenuje »odes Geslos«. Tudi ne vemo,
kaj bi na sliki pomenila ona cerkev, če ne sedanjo žumberško
farno cerkev pod novim Zumperkom.

Celo v slučaju, ko bi se potrdila domneva hrvatske ko-
misije, da se Pieronijev načrt zlaga z ostanki starega Zum-
berka, vender ostaje popolnoma neosnovana trditev Hrvatov,
»da žumberački kotar pravno pripada i da je faktično uviek
pripadao Hrvatskoj«. Na tem mestu se nam ne gre za to, kam
naj pripada v bodočnosti Zumberk, temveč gre se nam za hi-
storično istino, kam je pripadal v minolih stoletjih. Zato do-
kažemo na podlagi izvirnih listin, da je žumberški okraj
vsikdar spadal pod Kranjsko in da državnopravno nikdar ni
bil odtrgan od Avstrije ter priklopljen ogerski državi.
(Dalje prihodnjič.)

Mali zapiski.

Krst Turkov v Ljuhljanu Stolni kanonik Tomaž Hren je vpisal
v krstno matico stolne župnije (prav za prav šentpcterske župnije) v
Ljubljani 1. 1594. nastopna krsta: »Fcria tertia Pentccostcs, quac crat

— 141 —

ultima May, baptizatus est cum conditione non rebaptizandi puer ex Lika
Turciae captus et Venerabili ac Illustri Domino Leonardo Frumentino
Prouinciarum inferioris Austriae Commendatori Ordinis Teutonici a Do-
mino Dornbergio, capitaneo Wihizhensi, dono datus, aetatis 9 aut 10
annorum, prius Milo dictus, postea ucro Joannes (quod šibi nomen
ipsemet elegerat) Christianus uocatus. Patrini eius erant: Victorinus
Trauisanus, Consul (župan); Felicianus N., Cubicularius Domini Frumen-
tini praedicti, et Anna Josephi Posarelli, Oeconomi seu Praefecti Curiae
Episcopalis uxor. — Eodem baptizata est puella Turcica ex oppido
Grazhaah Comitatus Lika Turciae oriunda, a Zegniensibus cap ta et a
Thoma Chronn, Canonico Labacensi, 16 flor. empta amore salutis animae
ejus, aetatis 10 annorum. Parentes ipsius Demerhar Aga et Selima, eius
mater, sorores habuit duas : Saciram et Sikiram. Ipsa uero puella Chuma
dieta fuit. Postmodum in lustrali fonte Christinae nomen tulit. Patrini
erant: Nobilis et Magnificus Dominus Ludouicus Schwarda, Vicedominus
Camiae, loco Domini Laurentii Abbatis Sithicensis, Domina Foelicitas,
Magnifici Vicedomini praedicti conjux, et loco VenerabiHs Dominae
Magdalenae Straussin, Priorissae Michelstettensis, Agnes Ostankauka.
Deus det eis graciam et benediccio nem, ut cum toto corde cognoscant,
colant diligantque perseueranter usque in vitam aetemam. Amen. —
Anno 1627 puella annorum circiter 10 e Turcia per Parentem huc La-
bacum adducta, festino autem s. Mariae Magdalenae die, quae fuit 22.
Julii, solemniter in magna populi frequentia baptizata per Rdum Adm.
D. Dominum Adamum Sontnerum, Canon icum et ordinarium Ecclesiasten
Cathedralis Ecclesiae Labacensis, s Sediš Apostolicae Protonotarium ac
in spiritualibus Vicariiun Generalem. Patrinus fuit Illmus D. Dominus
Pro-Capitaneus et Camioliae Marschallus Teodoricus ab Auersperg. Pa-
trina Illma D. D. Sidonia Illmi Octavii Vicedomini coniux. (Matice leže
v uradu stolne župnije v Ljubljani.) K.

Rimsko grobišče v LJubljani, Pri kopanju temelja za novo hišo
gosp. Grajzaija na Dunajski cesti v Ljubljani so naleteli letos na goste
rimske grobove. Na malem prekopanem prostoru so našli nad 90 grobov,
ki so bili večinoma le 40 — 70 cm pod zemeljskim površjem. Grobovi so
bili različne vrste: nekaj jih je bilo iz opeke, nekoliko kamnitih, več je
bilo pokončnih in poveznjenih vrČev in mnogo samo žganih grobov. Ako
pomislimo, da je na tem mestu veliko let imel gosp. kamnosek Thoman
svojo delavnico, kamor je navažal fežko kamenje, ni čudo, da so se
našle starine v plitvih grobovih bolj strte, nego jih navadno stare zemlje
teža. Vender se je iz sklejenih kosov napravila lepa zbirka za muzej
Rudolfinum, kamor so se prenesle vse najdbe.

Največ in najbolj zanimivih predmetov je iz stekla. Na njih se vidi,
da so bili Rimljani mojstri za stekleno posodo, ki je po obliki sedanjim

12

A I

— U2 —

izdelkom iz stekla že jako podobna. Prav mnogo se je našlo stekleničic
za dišeča mazila (balzamarijev). Mej prsteno posodo je mnogo lično iz-
delanih posod iz rudeče prsti (Terra sigillata), le žarnice so čisto pre-
prosto izdelane in bolj podobne onim iz ilirske dobe; njih okraski so
deloma podobni sedanjim olepšavam na loncih. Veliko je grobnih svetilk,
mej katerimi imajo nekatere vtisnjene različne podobe in napise. Našlo
se je tudi več ogledal z ročajem. Ogledala so okrogla z okraski ob robu
in po vsebini so iz bakra ter posrebrena, ali pa tudi čisto srebrna. Bro-
nastih predmetov se je našlo malo, nekoliko fibul, ključavnica s fino iz-
delano verižico in nekaj igel. Bakrenega denarja so pa našli več, zlasti
mej žganimi kostmi po žarnicah. Novci so iz dobe od Claudia do Anto-
nina Pia, iz česar se da sklepati, da je grobišče iz II. stoletja.

Dobro bi bilo, da bi se prekopal ves prostor, kolikor ga je mej
novo Grajzaijevo hišo in cesto na kolodvor, ker so ondi tudi gosti gro-
bovi. Da, grobišče sega do sv. Krištofa ob obeh straneh dunajske ceste.
Na prostoru g. Žabkarja so že 1. 1863. našli veČ grobov in letos so zopet
trčili ob nje. Prvi prostor bi se lahko prekopal v ceno, ker bi muzejski
uslužbenci oskrbovali nadzorovanje dela.

Obširnost grobišča jasno kaže, da je bila nekdanja Emona več,
kot malo postajališče za rimsko vojaštvo, morala je biti zelo obljudeno
mesto. Bogatini so svoje mrliče pokopavali v bližini mesta, najbrže po
vrtovih na svojem svetu, žgališče za navadne meščane in siromake je pa
bilo bolj zunaj. Grobovi, ki so se našli I. 1892. na Marije Terezije cesti
in oni, katere so letos dobili na stavbišču nove gimnazije, so bili bolj
redki, kakor grobovi baš opisanega najdišča. A'.

EfHona-Ljuhljana. Da je na mestu, kjer stoji Gradišče v Ljub-
ljani, nekdaj stalo rimsko mesto Emona, je v »Izvestjih« dokazal Že 1. 1894.
g. prof. Rutar po onem miljniku, ki stoji na Logu pri Brezavici. Na
kamnu stoji številka VIII. in od najdišča do Ljubljane je osem rimskih
milj. Določila se je tudi po g. županu Jelovšku že prej rimska cesta,
katera je šla iz Nauporta (Vrhnike) v Emono (Ljubljano), koder je v
zemlji povsod polno rimskih starin, in letos je pri grajenju vrhniške že-
leznice g. Jelovšek odkril most čez Ljubljanico. Več vdrugič. A'.

FUrsibischof Martin Brenner, Ein Charakterbild aus der stei-
rischen Reformations-Geschichte von Dr. Leopold Schuster, Fiirst-
bischof von Seckau. 1898.

Pisatelj po uvodu, v katerem razpravlja početek solnograške in
sekovske škofije do reformacijske dobe, popisuje zel6 na drobno Bren-
nerjevo življenje in delovanje, vmes pa vpleta vse polno znamenitih od-
stavkov važnih tudi za našo zgodovino. Kaj prijetno čitaš njega dijaško živ-
ljenje v Padovi, kamor so radi zahajali tudi naši mladeniči prejšnjih vekov.
Naši mladeniči so živeli ondi pod imenom »Nemci« in so imeli veliko
pravic že radi tega, ker je bila večina dijakov od 15. veka dalje nemška.

— 143 —

Demokratska vlada in posebne pravice so vabile dijake od vseh strani j.
Saj so ti volili rektorja, prokuratoija, vse akad. dostojanstvenike, cel6
vsako leto profesorje za posamezne stolice de leta 1560., ko so jim to
pravico omejili Benečani. Nemci so imeli dva glasova, drugi naro.li po
en glas. Volili so svoje sodnike in smeli nositi meče pri slovesnostih.
Očetje so pa sinove rajši pošiljali na italijanska vseučilišča, ker ondi ni
bilo krivovercev.

Brenner je prišel kot škof v Gradec leta 1585. in se poklonil nunciju
Caligari-ju in ljubljanskemu škofu Ivanu Tavčarju, tedaj namestniku v
Gradcu. Kmalu po prihodu je birmal otroke nadvojvode Karola II. Ka-
tarino, Elizabeto in Ferdinanda, poznejšega cesarja. Ljubljanski škof
Tavčar je birmo vezal devetletni Katarini.

Brenner prične navdušeno boj proti krivovercem. Že Ferdinand,
ki je vladal dedne dežele od 1. 1522., je prepovedal (1523) brati, prepi-
savati, tiskati in prodajati luteranske knjige. Kljub temu so našle krivo-
verske knjige pot v hiše meščanske in v gradove. Sinove bogatih ple-
menitnikov, ki so se navzeli tujega duha na vseučiliščih v Vitenbergu,
Lipsiji, Heidelbergu, Tubingi in Strassburgu, so pripeljali seboj krivo-
verske predikante, ki so kot učitelji, pridigarji in uradniki živeli po gra-
dovih. Že leta 1528. je bilo mnogo krivovercev po Štajarskem, ki so se
naglo razširjali. Od 1. 1580. do 1622. je bila v Gradcu nuncijatura, da je
nadvojvoda lažje posloval. Že pred nastopom nadvojvode Karola (1564)
80 posamezni jezuiti pridigovali v Gradcu. Iz Ljubljane je znan dr. Peter
Schorichius. Leta 1570. je imel postne pridige P. Štefan Rimel, ki je
ostal v Gradcu kot Karolov spovednik in pridigar. Jezuiti so osnovali
gimnazijo (1. 1573), ki se je urno Širila. Leta 1585. je pa papež Gregor
Xni. ustanovil vseučilišče, katero je leto pozneje potrdil tudi cesar.

Po Karolovi smrti nastopi vlado Ferdinand, kateremu se pokloni
mesto Ljubljana 13. februarja 1597. Iz Ljubljane pošlje v Rim Jožefa
pl. Rabatto, da naznani papežu Ferdinandov nastop, in da ga prosi po-
moči zoper Turke, zakaj na Krasu in hrvaški meji treba braniti Italijo.
Leta 1598. potuje Ferdinand sam v Italijo s spremstvom 40 oseb pod
imenom celjski grof«. Papež Klement VIII. je bival tedaj v Ferrari.
Ferdinand je leta 1598. izgnal vse predikante. Leta 1600, 2 oktobra, so
spokorjeni meščani znašali krivoverske knjige. 8. oktobra so jih sežgali
10.000 ali osem voz.

Na strani 495 — 497. se ozira na Kranjsko in na vnetega škofa
Hrena; na str. 615— 622. govori o skakačih na Slovenskem. Nuncij Hie-
ronim pl. Portia je obiskaval I. 1596 kranjske samostane in se mudil v
Ljubljani dalj časa radi ustanovitve ljubljanskega jezuitskega kolegija.
Cesar je z odlokom 15. septembra 1628 pisal sekovskemu škofu Jakobu,
naj preišče in pove, kaj misli o načrtu vizitatorja, škofa montopoliškega.

^^^^±^^^JŠ^M^mA^^U

iu.M^,m^au

Vv*J?^.«l

,\'0

m

7

.?.

W4r^

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

ZA KRANJSKO.

Anton Koblar.

VTTT - Sesitek V.

Nš

"kfTTr

M

M

c^b

^

V Ljubljani 1898,

ko druitVM xa Kran|8ko <

■■VI tiAkftro«.

1 drt^litv« iijo 3 gtd. na leto* dobi tlcves^a« iti

■

^^^^^^^^^^V Vsebina seSttka.

9

ir>.« ^^1

^^^^^B

H

*7' ^H

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik VIU. 1898. Sešitek 5.

^

Zgodovinski spominek iz Medjimurja.

spisal Ant pl. Globočnik.

Glasovi, ki se vedno bolj ponavljajo proti preziranju ne-
madjarskih narodov v Ogerski, mi kličejo v spomin dogodek,
ki je bil tako rekoč prvi enaki pojav ogerske premoči v ob-
stoječi politični tišini po žalostni katastrofi v letih 1848 in 1849.

Ta dogodek je bil priklopljenje Medjimurja k ogerski
deželi, ki se je zvršil L 1861. pred mojimi očmi.

Ne da bi ugovarjal pravičnosti te inkorporacije, o kateri
bi se sicer dalo dosti pričkati, se spominam tu onega dogodka
z nekaterimi vrsticami le zato, da pojasnim nastanek in razvoj
te zadeve z resničnimi fakti, katere so nekje zavijali iz stran-
karstva ali iz nevednosti, in vrh tega pa tudi zato, ker je ta
epizoda za medjimursko krajevno zgodovino sploh zanimiva.

Bilo je koncem meseca oktobra 1. 1860., ko sem v Ča-
kovcu kot okrajni predstojnik vodil sejo komisije v zadevi
oproščenja od vojaštva, da je nekdo prinesel ravno došlo
>Wiener Zeitung« v urad s pripomnjo, da je v njej neka važna
cesarska naredba. Vzel sem list in glasno prečital ta razglas
članom komisije. Patent je bil, s katerim se je zopet uvedla
konstitucija, namreč takozvani oktoberski diplom.

Ko sem ga prebral, smo se tiho in osupnjeni vsi po-
gledali, neki okrajni pristav (C.) pa mi, smehlaje se, za-
kliče: »Gospod predstojnik, koliko Vam dam za Vašo hr-
vatsko uniformo?« S tem je hotel reči, da so nehrvatski nrad-

13

— 146 —

niki, kakršen sem bil jaz, ondi odigrali svojo ulogo, in da
bodo šli, odkoder so prišli. Na to, sicer šaljivo, vender hudo-
mušno vprašanje, sem mu pa enako tudi jaz odgovoril, da naj
se ne prenagli s to kupčijo, ker bi se zanj lahko slabo ob-
nesla. Prebrani patent namreč govori o nekem obnovljenJAi
starozgodovinskih deželnih razmer, vsled kojih bi on potem ne
mogel nositi v Čakovcu hrvatske uniforme.

Ne jaz in nihče izmed navzočih ni resno mislil, da bi
bila taka preustrojba obstoječih razmer v resnici kdaj še mo-
goča, in vender je postala v treh mesecih z vsemi nasledki že
dejanje.

V patentu so res stali gled6 tega na videz le splošni
izrazi, ali njega ogerski sestavljala so jih v svoj prid dobro
proračunali. Ogerski minister in Index curiae sta se cel6, kakor
se je potlej izvedelo, odločno izrekla, da le pod tem pogojem
še nadalje ostaneta v uradu.

Pri takih razmerah je bilo, kakor bodemo videli, vse
ugovarjanje od drugih stranij proti poznejšemu razvijanju zadev
zastonj. Ogri so v svojem smislu razlagali patent in, ne oziraje
se na faktične cerkvene in narodnostne razmere ter brez po-
prejšnjega pogovora z dotičnimi prebivalci, Ogerski zopet vte-
lesili vse narodnosti, ki so se v upornem letu (1848.) ločile od
Ogerske in ostale državni celoti zveste. Izginila je na ta način
Vojvodina srbska in se spremenila v navadne ogerske komi-
tate že v nekaterih tednih (6. decembra 1860) brez vsake
ovire, akoravno proti volji naroda. Tudi za Medjimurje so
izbrali v Zala Egerszegu pri nadžupanijskem shodu že nove
uradnike (15. januvarja 1 861) — nadsodnika, tri sodnike in
toliko tajnikov s politiško in sodnijsko pristojnostjo, čeravno
se je na Hrvatskem ne samo javno mnenje, ampak tudi banski
sv^t (17. januvarja) odločno izrekel proti inkorporaciji in za-
hteval, da se skliče sabor v Zagrebu, kjer bode hrvatski narod
o prenaredbi postavno svoje misli izrekel in sklepal.

Vesoljna je bila namreč na Hrvatskem želja, da Medji-
murje ostani pri Hrvatski in da se nekdaj hrvatska, a 1. 1850.

r

— 147 —

k Vojvodini priklopljena okraja Ilok in Runna zopet zjedinita s
Hrvatsko, dalje, da se Dalmacija združi s trojedno kraljevino
ter da Vojaška granica dobi svoje zastopnike na hrvatskem
saboru.

Med tem časom, ko so tekle obravnave zarad teh vpra-
šanj med Zagrebom, Dunajem in Pešto, ostal je v Medjimurju
večinoma stari red.

Jaz sem nadaljeval s tremi pristavi in ravno tolikimi ak-
tuarji svoje uradne posle in stranke so rešitev svojih prošenj
v vseh zadevah iskale le v c. kr. okrajnem političnem in sodnem
uradu. Spominajoč se prejšnjih časov se je ljudstvo cel6 balo,
da bi se isti časi zopet vrnili, kar mi je pogosto očitno iz-
ražalo z željo: >Da bi vavjek ovako ostalo, kakor je sada
bilo I« Od zaladske nadžupanije zaMedjimurje izvoljeni sodniki
in bilježniki so sicer nastopili svoja mesta, vender niso mogli
izvrševati svojega posla, ker se niso stranke zanje nič brigale.
Tem živahneje so pa razvijali svojo delavnost na političnem

I polju. Skušal sem sicer kolikor moč s primernimi napotki na
župane in z besedo pri ljudstvu preprečevati to njihovo delo-

I vanje, vender nisem mogel vsega poizvediti, kar se je govorilo
in godilo po raznih krajih. Tako sem šel nekoč, ko sem iz-
vedel, da so ogerski uradniki občine v svojem smislu organi-
zovali, takoj v vse take kraje in tu pred zbranim ljudstvom
zopet ustanovil stari red.

Pri drugi priliki sem kaznoval in dal odgnati dva ogerska
slikarja iz Kaniže, ki sta kažipote in table s krajevnimi na-
pisi po Medjimurju začela preslikavati z ogersko trobojnico.
Najeta sta bila za to delo od zaladskega nadžupana za 600 gld.

j Z nekako pravico sta se pri zaslišanju s tem izgovarjala, da
se v Medjimurju skorej več ne v^, kateri urad da je pravi, na
kar sem jima jaz svet dal, da naj se povsod tistega držita, ki
ima žandarmerijo in ječe v oblasti.

j Vrh tega sem pa tudi skušal povsod med narodom

vzbujati in poživljati čut za nadaljno zjedinjenje Medjimurja s
Hrvatsko, kamor je od nekdaj pripadalo v narodnem in cer-

13*

— 148 —

kvenem oziru. Dobil sem tudi v ta namen za-se veljavne može
v Stridovi, Nedeliču, Prelogu in Koturibi, in jih napravil, da
bi šli v Zagreb na predposvetovanja za hrvatski sabor. Ko je
prišel čas, si pa možje niso upali oditi, ker so vsi dobili gro-
zilna pisma, da se jim posekajo glave kakor puranom, ako
izvrše svoj naklep.

Tako je šlo dalje do srede febnivarja, dasiravno je bilo za
kratek čas iz Zagreba v Medjimurje poslanih nekaj stotnij
vojakov.

M6Ž, ki so delali za Hrvatsko, je bilo vedno manj,
tako da smo se na zadnje za to poganjali le okrajni uradniki.
Tudi duhovščina, katera nas je prej zvesto podpirala, se je
začela udajati splošnemu pritisku. Zaradi odvisnosti od kra-
jevnih razmer se je namreč vsakdo bal za svojo prihodnost,
ako bi se upiral temu, v naglici uprizorjenemu splošnemu toku.

Položaj se je polagoma tako izpremenil, da se niso hoteli
Medjimurci več udeležiti nadžupanijskega shoda v Varaždinu,
kamor so bili povabljeni (28. januvarja), z izgovorom, da je
Medjimurje od nekdaj spadalo pod Ogersko, in da mora tudi
v prihodnje tako biti, ob jednem so pa nekateri še cel6 nad-
župana v Zali pismeno prosili, da naj priklop kolikor moč
pospeši. Vsled tega je omenjeni nadžupanijski shod v Varaž-
dinu tudi opustil volitev uradnikov za Medjimurje, kakor si
jih je bil izvolil za vse druge okraje svoje nadžupanije. Hr-
vatski listi, ki so se na tem zel6 izpodtikali in Varaždincem
celo mažaronstvo očitali, pa niso pomislili, kako bi se bile
zmešnjave pospešile in še povekšale, ako bi bilo imelo potem
Medjimurje za isti politiški in sodni delokrog trojne javne
funkcijonarje : cesarsko-kraljeve, ogerske in hrvatske, ki bi bili
imeli poslovati drug poleg druzega.

V toku teh čudnih razmer se je slednjič nekaj pripetilo,
kar bi bilo imelo lahko velikanske posledice.

Iz Peste je prišel na ogerske urade ukaz, da naj se po
nadžupanijah vršč predobravnave za ogerski zbor, in za tako
zbirališče je bil izbran tudi Cakovcc.

- 149 —

Ko sem zadnji trenotek o tem izvedel, sem šel takoj k
žnpanijskemu nadsodniku (G.) v Szerdahely in sem ga skušal
pregovoriti, da bi v Cakovcii tega zborovanja ne bilo, ali, da
bi se vsaj zborovanje odložilo. Ta moj korak je bil pa brez-
uspešen. Nadsodnik mi je povedal, da je prišel ukaz za zboro-
vanje po zaladskem nadžupanu od namestništva v Pesti in da
shoda torej ne more odpovedati.

Ko sem se vrnil pozno v noči domov, so me že čakali
doma dva brzovestnika in jedna brzojavka od nadžupana v
Varaždinu in od namestništva v Zagrebu. Vsi ti ukazi so imeli
isti obseg, namreč, da pod osebno odgovornostjo drugi dan ne
smem dovoliti shoda in da sta mi za zvršitev te propovedi na
razpolago dve stotniji vojakov, ki dojdeta čez noč v ta namen
iz Zagreba v Cakovec.

Drugi dan, bila je nedelja koncem meseca februvarja,
sem šel ob 9. uri zjutraj v pisarno. Poklical sem v urad žu-
pana, da bi mu dal natančni nalog zaradi nastanjenja vojakov,
ki so imeli priti. Starega moža (B.) je ta vest silno prestrašila,
še bolj je pa osupnil, ko se je koj potem zaslišalo bobnanje
prihajajočega vojaštva. Čez malo časa sta stali dve stotniji vo-
jakov uvrščeni pred poslopjem občinskega in okrajnega urada,
v mojo pisarno pa je stopil stotnik z besedami: »Stotnik Th.,
poveljnik došlega vojaškega krdela, se stavi na razpolago;
puške sem že ukazal ostro nabasati.« Na te zadnje njegove be-
sede je padel poleg mene stoječi župan v omedlevico, tako da
ga dolgo nismo mogli spraviti k zavesti. Sli smo potem skupaj
v sosednji občinski urad, kjer je bilo zborovanje.

V dveh prostornih sobah je bilo polno grajščakov, duhov-
nikov, novih uradnikov, fiškalov in meščanov iz Medjimurja in
iz bližnje Ogerske. Vsi so bili v veliki razdraženosti zarad
došlega vojaštva.

Jaz sem stopil med nje in jih vprašal, kakšen namen
da ima to zborovanje. Predsednik mi je odgovoril, da mi tega
ni dolžan povedati, ker je on županijski nadsodnik v Medji-
murju, da mi pa vender iz osebnega spoštovanja privatno pove,

— 150 —

da so prišli na pogovor o volitvah za peštanski deželni zbor.
Na te besede sem zahteval od družbe odločno, da naj zboro-
vanje sklene in se razide, ker ne morem v Medjimurju, ki
spada pod Hrvatsko, dovoliti razprave o deželnem zboru v
v Pesti.

Soglasen krik protesta, šum in vrvenje po sobanah je
sledilo tem mojim besedam, tako da je šele čez dalje časa
nadsodnik zamogel dati mi vezalno izjavo zbora, da se ne raz-
idejo, naj pride kar hoče, in da ne odstopijo od svojega sklepa
niti na ukaz nadžupana v Varaždinu, niti na ukaz bana hrvat-
sk^a, in tudi ne na moje zahtevanje.

Na mojo opombo, da imajo tem manj uzroka dalje tu
zbrani ostati, ker so svoje pogovore že dovršili, kakor mi je
ravno jeden zborovalcev povedal, mi pritrdi predsednik, da je
njih dnevni red za danes pri kraju, da se pa bodo drugi dan
zjutraj zopet zbrali in dalje posvetovali.

Zdaj je napočil trenutek odločitve!

Prav za prav bi bil moral jaz odstopiti in daljno po-
stopanje prepustiti vojaškemu poveljniku, ki je stal pri odprtih
vratih z golo sabljo v roki — a pod vtiskom raznih in resnih
pomislekov se nisem mogel hkrati za to odločiti.

Premišljevaje, da je bilo ravno Medjimurje oni prostor,
kjer se je leta 1848. krvavi boj med Hrvati in Madjari začel,
in da bi se to tudi zdaj lahko ponovilo, zlasti z ozirom na to,
da je bilo vojaštvo vsled utrudljivega pota celo noč in vsled
ukaza, da naj se puške nabijejo, na vse pripravljeno, da so
bili zborovalci silno razburjeni in večinoma oboroženi — in da
je stalo po vseh ulicah v trgu na tisoče k božji službi prišlega
ljudstva, katero bi bilo lahko na jedno ali drugo stran priteg-
nilo in se boja udeležilo — to in pa pomislek, da bi stvari z
razgnanjem shoda tudi ne bilo dosti pomagano, zato ker bi
zborovalci lahko šli takoj v kako privatno hišo in bi se tam
nadalje pomenkovali, slednjič pa tudi dvomljivost vprašanja
samega na sebi g\ed6 patenta — preudarivši vse to, se mi v
nikakem obziru ni zdelo umestno, da bi bil storil skrajni

— 151 —

korak, na čigar neprevidljive posledice zdaj morda nikdo ne
misli. Odločil sem se tedaj za odlog na drugo jutro ter sem
zbororovalcem rekel, da nočem ta dan s silo proti njim po-
stopati, ker so že itak na razidu, posebno pa zato ne, da
bodo imeli nekaj časa, premisliti žalostne nasledke, katere bi
si potem imeli sami sebi pripisati, ko bi hoteli svoj nepre-
mišljeni sedanji odpor drugo jutro nadaljevati in naprej
zborovati.

S temi besedami sem zapustil dvorano, vojaškemu po-
veljniku sem pa rekel, da naj ukaže odstopiti vojaštvu in da
naj bode drugi dan ob 9. uri dopoldne zopet z vojaki na
tem mestu pripravljen. Poveljnik, z mojo nepričakovano izjavo
nezadovoljen, mi je sprva oporekal. Ko sem mu pa odločno
odgovoril, da vsa odgovornost le mene zadene, je odstopil z
vojaki. Jaz pa sem šel v svoj urad ter ves dogodek po brzovest-
niku (estafeti) poročil nadžupanijskemu načelniku v Varaždinu
in namestništvu v Zagreb ter prosil neodložnega odgovora na
drugo jutro.

Dan je minul mirno, zborovalci in ljudstvo so se po-
lagoma razšli in vojaki so se nastanili po trgu.

Za-me so pa napočile težke ure. V zavesti, da sem vsled
uradnega povelja in tudi v smislu svojih lastnih želji in svo-
jega prepričanja ves čas vse, kar je bilo mogoče, storil, da
ostane Medjimurje zjedinjeno s Hrvatsko, da sem pa sedaj v
odločilnim trenotku bil proti prejetemu višjemu ukazu tako
odjenljiv, da me nevedni svet še utegne sumničiti strankarstva
na korist Ogerski, to me je hudo vznemirjalo, in le misel, da
sem vsaj ta dan odvrnil najbrže veliko nesrečo, mi je dajala
malo tolažila.

Teh grenkih udarcev zasmehujoče me usode, sem bil pa
k sreči vender rešen koj drugo jutro, ko sem prejel od bana
barona Zokčeviča brzojavni odgovor, da naj se zborovanje do-
voli, in da naj mu ne delam nikake prepreke. Še bolj pa me
je potolažil poznejši moj odpustni dekret (6. marca 1861), s
katerim se mi je posebna zahvala izrekla za tako taktno obna-

— 152 —

sanje v tem končno težkem položaju. Iz vsega tega sem se
namreč v svoje zadoščenje prepričal, da nisem kršil nikakih
izvršljivih namenov Hrvatske, marveč, da je bilo moje posto-
panje premenljivim političnim razmeram v dotičnem trenotku
primemo.

Nekaj dnij potem (dn^ 12. marca) sem izročil svoj urad
vsled višjega povelja hrvatske vlade v ta namen sestavljeni ko-
misiji in Medjimurje se je državnopravno priklopilo zopet Ogerski,
kakor je bilo očividno že s kraja določeno.

Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju

po Kr.

Spisal dr. Fr. Kos.
VI.
o b r i ali A v a r i , katerih je bilo iz prva le 20.000 mož,
napotili so se za bizantinskega cesarja Justinijana od Hvalin-
skega morja, kjer so bili prej podložni nekemu turškemu vla-
darju, proti zahodu ter prišli do Azovskega morja. ^^^) Od tu
so poslali leta 558. svoje poslance k Justinijanu v Carigrad
ter mu ponudili svoje prijateljstvo. Vse prebivalstvo glavnega
mesta je bilo takrat na nogah, da bi videlo nenavadne ljudi,
kateri so imeli jako dolge, spletene in s trakovi zvezane lase ;
drugače pa je bila njih rioša podobna hunski. "') Justinijan jih
je lepo sprejel, dal jim bogatih daril, kakor: zlata, srebra,
obleke, zlatih pasov, konjskih sedel itd. Obljubil jim je za
ponujeno mu pomoč letni davek ; upal je namreč, da mu bodo
Obri pomagali užugati razne druge sovražnike. Pozneje so
Obri še večkrat prišli in vsakikrat so bili bogato obdarovani.
Carigrajski senat in pa ondotni prebivalci so bili že nevoljni,
ko so videli, kako darežljiv je njih cesar nasproti tem bar-
barom. 11*)

»") Biidinger, Oesterr. Gesch., str. 6x in 62.
"*) Theophanis Chronogr., ed. Boor, I, p. 232.
»") Ivan iz Ephesa, Cerkvena zgodovina, katero je na nemški
jezik prevedel SchOnfelder, VI, c. 24, str. 253.

— 153 —

Ko so bivali Obri ob Azovskem morju, premagali so
nekatere sorodne rodove ob Črnem morju, kakor Uturgure in
Kuturgure ter na ta način povečali svojo moč. Ko so tako
razširili svojo oblast, postali so sosedje slovanskim Antom,
katere so začeli nadlegovati 3 svojimi napadi.

Menander pripoveduje, da se je v tistem času posrečilo antovskim
poveljnikom neko podjetje, čeprav tega niso pričakovali. To je vzbudilo
Obrom zavist, da so začeli po njih zemlji pustošiti in ropati. Nato so
prišli Antje vsled nepričakovanega obrskega navala v veliko zadrego.
Izvolili so si za poslanca nekega Mezamiri ter ga poslali k Obrom s
prošnjo, da hočejo odkupiti nekoliko tistih vjetnikov, ki so njih rodu.
Poslanec Mezamir, ošaben in bahav človek, je prišel k Obrom ter jako
prevzetno in predrzno govoril ž njimi. Nato je neki Kuturgur našuntal
obrskega kakana, da je ta dal Mezamira umoriti. Rekel je nanu-eč, da
hoče Mezamir mej Anti doseči najvišjo oblast. Ako bi se to zgodilo,
mogel bi se potem postaviti nasproti kateremukoli sovražniku. Zato ga
je treba umoriti ter o pravem času odstraniti nevarnost, katera bi mogla
priti od Antov.

Pozneje so Obri večkrat pridrli na zemljo Antov, jo
opustošili ter ondotne prebivalce lovili, da bi jih odvedli v
sužnosf «)

Ko je cesar Justinijan leta 565. umrl, ni hotel njegov
naslednik Justin II. Obrom več plačevati vsakoletnega davka.
Ker so se vsled tega obrski poslanci, katerih je bilo okoli 300,
jezili ter cesarju pretili, dal jih je ta iz glavnega mesta pre-
peljati čez morje v Chalcedon, kjer jih je imel šest mesecev
zaprte. Ko jih je izpustil, zagrozil jim je, da jih pomori, ako
bi ga iz nova prišli nadlegovat. Obri so potem pustili več let
bizantinsko državo pri miru. "«)

Nekako v tistem času so se Obri pomaknili proti zahodu
ter se prikazali na meji frankovske države. Tu so se dvakrat
vojskovali s kraljem Sigibertom, kateri je vladal (561 — 575)
po vzhodnih straneh frankovske zemlje ter imel svoj sedež v
Metz-u. Sigibert je bil prvikrat srečen v vojni, drugikrat pa ne.

"5) Menander Protect. Fragm., c. 6 (Hist. graeci min. ed. Dindorf,
vol. n, p. 5 ct 6).

"«) Ivan iz Ephesa, VI, c. 24, str. 253.

— 154 —

Ko je kakana bogato obdaroval, pogodil se je z Obri, kateri
so potem odšli, i")

Ravno takrat se je Sigibertov svak, langobardski kralj
Alboin"®), pripravljal na boj zoper Gepide. Poklical je na
pomoč Obre ter jim v svojem sovraštvu do Gepidov obljubil
vse, kar so od nj^a zahtevali. Dovolil jim je deseti del lango-
bardskih čred, polovico Gepidom vzetega plena in vso gepidsko
zemljo. Gepidom je pretila velika nevarnost. Njih kralj Kuni-
mund se je obrnil do bizantinskega cesarja ter ga prosil po-
moči. Obljubil mu je, da mu izroči mesto Sirmij ter zemljo
na južni strani Drave. ^^^) A nič ni dosegel ; isto tako pa tudi
ne Langobardi, ki so tudi poslali svoje poslance k bizantin-
skemu cesarju. Tako je prišlo do vojske, v kateri so bili
Gepidje premagani, njih kralj pa ubit (567). Iz Kunimundove
črepinje si je Alboin dal narediti čašo, da je pil iz nje. Kuni-
mundovo hčer Rosamundo je vzel za ženo, ker mu je bila
nekoliko poprej umrla Klodosvinda. Gepidje so bili v vojski
skoraj popolnoma uničeni ; nekateri so prišli pod langobardsko
oblast, drugi so morali služiti Obrom, kateri so se polastili
njih zemlje. ^^^) Kmalu potem (dne 2. aprila leta 568.) se od-
pravijo Langobardi v Italijo, kamor jih je bil poklical ravennski
eksarh Narset, ter prepuste Obrom tudi svojo deželo. "') Tako
sta izginili iz Panonije in Dacije takrat dve germanski plemeni.

"') Paul. Diac, De gest. Langob., 11, c. 10. — Gregor. Turon.,
IV, C. 23 in 29. — Menander Protect., Fragm,, c. 23, ed. Dindorf,
II, p. 56.

"») Prva Žena Alboinova, kateri je bilo ime Klodosvinda, je bila
sestra frankovskega kralja Sigiberta. (Paul. Diac, De gest. Langob.,
I, C. 27).

"•) Menander, 1. c, p. 58 : > . . . xal ntihv to 2!i()fiiov ;««/ tf/v
H(T(o /jQ(iov notafAOv y<6Qav iTtrjjjOJkBto doi(T6iv.< — Theophylaktos
Simokattes, Hist., VI, c. 10, ed. Bonn. p. 262.

"«) Paul. Diac, De gest. Langob., I, c. 27. — Menander Protect,
Fragm., c. 24 et 25, ed. Dindorf, II, p. 56—58.

»«!) Paul. Diac, De gest. Langob., II, c. 7.

— 165 —

Gepidje in I^ngobardi. Na njih mesto so stopili Obri, kateri
so dobili v svojo oblast vse sedanje Ogersko in Erdeljsko.

Ko so bili Gepidje premagani in uničeni, polastili so se
Bizantinci iz nova Sirmija in ondotne okolice.***) Ko so se
Obri udomačUi po svojih novih deželah, začeli so zahtevati od
grškega cesarja mesto Sirmij ter trdili, da je bil prej ta kraj
v gepidski oblasti. Ker ni hotel grški poveljnik mesta odsto-
piti, znosil se je obrski kakan Bajan nad bizantinskimi pod-
ložniki po Dalmaciji, kajti poslal je čez Savo lo.ooo mož
močno vojsko, da bi pustošila po rečeni pokrajini. **•)

Leta 574. so prišli Obri do Donave ter hoteli napasti
bizantinsko zemljo. Ko je cesar to zvedel, poslal je nad nje
Tiberija, poznejšega cesarja, ki je bil takrat »comes excubi-
torum«. Obri so ga hitro premagali ter zapodili v beg. "*)

Obri so bili divji jahači, ki so tako rekoč zrastli s konjem
vred. Vajeni so bili streljati na konjih, le težko so stali na.
svojih nogah. Utrjeni so bili tako, kakor nobeno drugo ljudstvo.
Raznim narodom so bili Obri najstrašnejši sovražniki, ker niso
bili zadovoljni, da so samo premagali svoje nasprotnike, temuč
so jih hoteli popolnoma uničiti. '**) Nikdar se niso lotili polje-
delstva ali pa trgovine. Zato so potrebovali po opustošenih
zemljah, katerih so se polastili, takih podložnikov, ki so bili
vajeni obdelovati polje in se pečati s kupčijo. Taki ljudje so
bili Slovani, ki so se vsled tega prav v kratkem času razširili
po vsi obrski državi. Posebno mnogo se jih je naselilo po No-
riku in Panoniji, tedaj po pokrajinah ob zahodni meji obrske
oblasti v bližini langobardske in bavarske zemlje, kjer so imeli
nalogo, da so napadali sosedne narode, ali pa, da so odbijali

"') Euagrius, Hist. eccl, V, 12: *2^iofitov . . . nohtov fih vno
FrinaidoDV xf)fcrovfitroVy 'fov(Triv(p St nnhi; avtMV n<tQado^iv,*

"») Menander Protect., I. c, c. 27, p. 59—62.

*»*) Euagrius, Hist. eccl., V, 11. — Theophan. Chronogr. ed. Boor,
I, p. 246.

»i) Budinger, Oesterr. Geschichte, str. 64 i. d.

— 156 —

navale sovražnikov. '2«) Trditi smemo, da so Obri podpirali
razširjanje Slovanov po svojih deželah in da jih tedaj tudi vsaj
iz prva nikakor niso zatirali.. Vender so bili le nekateri Slo-
vani nekaj časa Obrom podložni; drugi so ostali samostojni,
kar ni težko dokazati.

Ko je vladal v Carigradu cesar Justin II. (565 — 578),
napadli so SlovSni in Obri večkrat njegovo zemljo. Ko je leta
578. za Justinom postal Tiberij samo vladar po grški državi,
ponavljali so Sloveni in Obri še bolj pogostoma svoje navale
Nikdar mu niso dali miru. Marsikdo je pomiloval cesarja, da
je v hudih časih nastopil vlado. Po dnevu in po noči je moral
ski beti novi vladar, kako si pridobi kje še kaj vojakov in kam
naj jih pošlje, ^^v)

V četrtem letu vladanja cesarja Tiberija, tedaj I. 578. *^^),
je skoraj stotisoč Slovžnov pustošilo po Traciji in drugih po-
krajinah. Cesar ni imel nobene za vojsko sposobne trume, da
bi jo poslal nad Slovene. Bil je v velikih zadregah, ker so se
tudi Perzi ž njim vojskovali. Zato je poslal poslance k obrskemu
kakanu Bajanu ter ga prosil, da bi postal njegov zaveznik ter
podpiral njegovo državo. Izpodbujal ga je, da bi pričel vojsko
s SlovSni, ki so že mnogokrat razsajali po grški zemlji. Ako
bi Slovčnom pretila nevarnost na domačih tleh, nehali bi pu-
stošiti tujo zemljo ter bi rajše mislili, kako bi branili svojo
domovino.

S tem poslanstvom pa cesar kakana še ni pridobil. Zato
je poslal k njemu Ivana, takratnega poveljnika po ilirskih
mestih, kateri naj bi Obrom olajšal napad na slovansko zemljo.
Ta je svojo nalogo tudi izvršil ter prepeljal Bajana in obrske
čete, katere so štele okoli 60.000 mož, iz Panonije na bizan-
tinska tla. Odtod jih je vodil skozi Ilirijo proti vzhodu v Mezijo,

"«) Ravno tam, str. 71.

*") Ivan iz Ephesa, ITI, c. 25, str. 120.

"») Tiberij je vlada! od leta 575. skupno s cesarjem Justinom n.
(Theophan. Chronogr. ed. Boor, I, str. 247). Četrto leto Tiberijevega vla-
danja kot xni<Tno je bilo torej 578.

— 157 —

nato v Dobrudžo. Tu jim je preskrbel ladij, da so se Obri
lahko prepeljali čez Donavo na slovšnsko zemljo. Ko se je to
zgodilo, pričeli so Obri takoj požigati slovšnske vasi, pokon-
čavati polja ter jemati in odvajati vse, kar se je dobilo. Slo-
veni niso bili pripravljeni na tak napad, zato so iz prva iskali
zavetja v gosto zarastlih gozdih. Kmalu potem je Bajan poslal
poslance k Daurentiju in drugim slovšnskim voditeljem z na-
ročilom, da bi mu dajali zahtevani davek. Daurita^^«) in slo-
vžnski poveljniki so odgovorili: »Kdo izmed Ijudij, katere ob-
sevajo soinčni žarki, je tako močan, da bi nas premagal. Na-
vajeni smo, da si lastimo tuje zemlje, ne pa, da
bi si drugi osvojili našo. Taka bode naša navada,
dokler bo kaj boja in kaj mečev.« '»») Tako so se tedaj iz-
razili Sloveni; istotako ošabno so odgovorili tudi Obri. Tem
besedam je sledilo zmerjanje in sramočenje, potem pa prepir.
Nato Slovšni niso mogli brzdati svoje jeze ter so umorili obrske
poslance. Vse to se je kmalu potem tudi naznanilo kakanu
Bajanu. Zarad teh dogodkov je ta dalje časa gojil sovraštvo do
Slovenov ; tudi ga je jezilo, da ga niso ubogali ter se mu niso
podvrgli. Mikalo ga je, da bi si pridobil slovansko zemljo,
bogato, polno raznega plena, katerega so Slovfini nabrali na
bizantinskih tleh. *")

Iz vsega tega sledi, da so bili Slovčni leta 578. nezavisni
od Obrov ter tako oblastni, da se niso bali umoriti njih po-
slancev. Okoli 60.000 mož močna obrska vojska jih ni mogla
prisiliti, da bi bili obljubili Bajanu pokorščino. Med obrskim

**•) Tu imamo jedenkrat obliko »Daurentios«, drugikrat pa »Dau-
ritas«. Nam je H tu misliti na dve osebi, ali pa na jedno?

•8«) Menander Protect, 1. c, c. 48, p. 100: ,,JavQka^ dl xnl o!'
7« ^vv avt^ 7iysfi6v$g '*X{il tl<; aga" eq*a(Tav **ovrog 7iBq)Vxsp dv-
{>Q(6nG>v xal taig tov f^Uov {>iQsrai dxr7(nv, og zr^v xa&' rjfiag vnriXoov
notriGhtai dvvafiiv; XQutBlv yaQ i^/jisig tiji^ (i)J,otQini; sioiOafiBV^ x(d ov^
tnooi rr^i; rnudaTtfi^. Kal tavra fifilv iv ^sfiaiip^ H^^XQ^ noh^oi ts
afft xal Jig)!/."

'«») Menander Protect, c. 47 ct 48, p. 98—100.

— 158 —

kakanom in grškim cesarjem je bila takrat sklenjena mirovna
pogodba, katero so pa Obri čez dve leti svojevoljno prelomili.
Leta 580.'»*) je obrski kakan poslal k grškemu cesarju
svojega poslanca Targitija, kateri naj bi mu prinesel iz Cari-
grada vsakoletni davek v znesku 80.000 denarjev (»i'o///<t/i«tc»»'«).
Potem je šel Bajan z vso svojo vojsko k Savi ter se utaboril
med Sirmijem in Singidunom (med Mitrovico in Belim Gradom).
Da bi se mogel Sirmija polastiti, hotel je napraviti most čez
Savo ; "*) vender se je bal grške posadke, katera je bivala v
Singidunu ter bila vajena gibati se z ladjami po rekah. Napotil
se je Bajan z vsemi svojimi pešci proti jugu ter prišel do Save.
Ko so to opazili Bizantinci, ki so stanovali po ondotnih mestih,
bili so močno prestrašeni. Sethus, poveljnik v Singidunu, je
poslal h kakanu poslance, kateri naj bi ga vprašali, kaj na-
merava, da je prišel do Save, ko se je bilo vender sklenilo
prijateljstvo med njim in cesarjem. Tudi mu je naznanil, da
mu ne pusti napraviti mostu čez Savo brez cesarjevega do-
voljenja. Kakan je nato odgovoril, da hoče most postaviti
zato, da bi se napotil nad Slovčne; nikakor pa ne misli na-
rediti cesarju kake škode. Ako bi šel čez Savo ter prehodil
potem bizantinsko zemljo, dospel bi k Donavi na tistem mestu,

*•») Obri so se polastili Sirmija le prav malo prej {»71q6 zivo^
pQn'/v tatov xaiQOV<), kakor je postal Mavricij bizantinski cesar (Theo-
phylaktos, I, c. 3). — Tega prednik Tiberij je umrl meseca avgusta leta
582. (Theophan. Chronogr. ed. Boor, I, p. 552). — Ivan iz Ephesa (VI,
c. 32, p. 263) trdi, da so Obri oblegali mesto Sirmij dve leti; začeli so
torej z obleganjem leta 580. Na nekem drugem mestu pravi isti pisatelj
(VI, c. 24, p. 255), da so Obri postavili most čez >Donavo<, da bi oble-
gali Sirmij, v tretjem letu Tiberijevega vladanja, tedaj leta 580.

188) Ivan iz Ephesa nam pripoveduje, da je cesar Justin n. poslal
Bajanu mehanikov in tesarjev, kateri naj bi mu naredili palačo in kopel.
Ko so to izvršili, hoteli so iti v svojo domovino. A kakan je sedaj po-
kazal, za kak namen jih je potreboval. Prisilil jih je, da so mu morali
napraviti most Čez » Donavo c. Potem so Obri zahtevali od cesarja, da
naj jim da mesto Sirmij, katero je ob rečeni (!) reki, ker drugače bodo
pustošili njegovo državo. Ker jim cesar tega ni dovolil, postavili so še
jeden most čez reko (VI, c. 24, p. 254 in 255).

- 169 —

kjer ima cesar mnogo ladij pripravljenih za prehod."*) Tako
je že prej postopaP«^) ter koristil cesarju med drugim tudi
na ta način, da je osvobodil in mu podaril mnogo tisoč bi-
zantinskih vjetnikov, katere so SlovSni gnali v sužnost. Rekel
je, da so se mu SlovSni zamerili, ker nočejo plačevati davka,
katerega jim je bil naložil, in ker niso hoteli sprejeti poslancev,
katere je k njim poslal. To je tedaj vzrok, da je prišel k Savi.
Sethus naj pošlje njegove poslance k cesarju, od katerega bi
zahtevali, da bi pripravil ladje, na katerih bi Obri šli čez Do-
navo nad Slovene. Zatrdil je, da je pripravljen priseči pri tem,
kar je Obrom in Bizantincem najsvetejše, da ne misli narediti
mestu Sirmiju ter sploh grškim podložnikom nikake škode in
da je hotel most postaviti samo zato, da bi se napotil nad
SlovSne.

Vse to se ni zdelo verjetno niti Sethu, niti Bizantincem,
ki so bivali v Singidunu. A na drugi strani so vedeli, da niso
nič kaj pripravljeni, ker so imeli le malo vojakov in tudi ne
zadosti brzih ladij. Kakan je začel prisegati, da se ravna po
mirovnih pogodbah, katere so bile sklenjene med njim in
grškimi cesarji, in ker gre le nad Slovgne, ki so sovražniki
njegovi in cesarjevi, hoče tudi most napraviti. Nato je še
grozil, da bi takoj pogodba prenehala ter bi začel vojsko z
Bizantinci, ako bi se kdo predrznil streljati na tiste, ki bi most
postavljali.

Vsled tega so Bizantinci, ki so bivali v Singidunu, zahte-
vali od Bajana, da naj priseže, da v resnici ne namerava no-
benega napada na grško zemljo. Bajan je res prisegel in sicer
najprej po obrskem, potem pa po krščanskem načinu. Nato
je Setli poslal obrske poslance v Carigrad k cesarju Tiberiju,
Kakan je med tem postavil most čez Savo ter hotel svoj

*•*) Bajan se je delal, da hoče iti nekako po isti poti nad Slovone,
kakor leta 578. Takrat je šel, kakor je bilo že povedano, iz Panonije v
Ilirijo, odtod v Mezijo in Dobrudžo ter potem čez Donavo na zemljo
sedanje Valahije.

*^^) Namreč leta 578., o čemur smo Že zgoraj govorili.

— 160 —

namen izvršiti prej. kakor bi mu mogel cesar delati kake
zapreke.

Ko so prišli obrski poslanci v Carigrad, zahtevali so od
cesarja, da bi dal kakanu in obrski vojski na razpolaganje
ladje, na katerih bi šli čez Donavo nad Slovfine. Ker se kakan
zanaša na njegovo (cesarjevo) prijateljstvo, hoče napraviti most
čez reko Savo, da bi potem uničil Slovšne, ki so sovražni
njemu (cesarju) in Obrom. Ko so obrski poslanci to povedali,
izprevidel je cesar takoj kakanov namen. Ker se hoče polastiti
mesta Sirmija, nareja most, da bi prebivalci ne mogli po reki
dobivati potrebnih stvarij ter bi potem morali vsied glada
njemu prepustiti mesto.

Cesar se ni zanesel na mir, katerega je bil sklenil z Obri,
a tudi ni poskrbel Sirmiju potrebnega živeža. Ker so imele
vse njegove čete opraviti v perzijski vojski ter so bivale po
Armeniji in Mezopotamiji, ni imel nobene trume več, katero
bi poslal nad Obre. Vender se je delal, kakor da bi ne vedel,
kaj namerava kakan. Odgovoril je obrskim poslancem, da sam
misli napasti Slovene, kateri so požgali mnogo krajev po bi-
zantinski državi. Sedaj tudi ni pravi čas, da bi se jih Obri
lotili, ker Turki razsajajo okoli Cherson-a (na Krimskem polo-
toku), ter bi takoj zvedeli, ako bi Obri šji čez Donavo. Za
sedaj naj Bajan počaka ter napad izvrši drugikrat. Cesar tudi
dostavi, da kmalu zve, kaj Turki nameravajo, in potem hoče
to naznaniti kakanu. i««)

Obrskemu poslancu ni ostalo prikrito, da je bilo vse to
izmišljeno, kar je povedal cesar, ki je hotel Obre strašiti s
Turki. Kazal se je, da je istih mislij, ter obljubil, da pregovori
kakana od njegovega naklepa. Rečeni poslanec je bil jeden
izmed tistih, kateri so najbolj nagovarjali in izpodbujali kakana
k vojski z Bizantinci. Ko je ta poslanec dobil še mnogo darov,

18«) Ivan iz Ephesa (VI, c. 30, p. 261) pripoveduje, da ni hotel
cesar Tiberij odstopiti Obrom mesta Sirmija, pač pa jih je hotel odpra-
viti z raznimi izgovori in obljubami. Skrivaj je poslal tudi poslance k
Langobardom in drugim narodom, da bi napadli Obre od zadej.

! - i6l —

katere je zahteval za svojo osebo, zapustil je Carigrad. Ko je
potoval skozi Ilirijo v družbi nekaterih Bizantincev, ubili so ga
Slovšni, ki so takrat pustošili ondotno zemljo. >»7)

Čez nekoliko časa je prišel drug kakanov poslanec v
Carigrad ter naznanil, da je most čez Savo že narejen. Bizan-
, tinci ne morejo braniti Bajanu, da bi ne oblegal Sirmija. Tudi
I jim ni mogoče, da bi mestu pomagali ali pa prebivalcem pri-
I peljali živeža. Najbolje je, da cesar ukaže svojim ljudem, da
I zapusti Sirmij, ter ga potem odstopi Obrom, ker ne kaže, da
I bi zarad te malenkosti začel vojsko s kakanom.
I Cesar je obfskemu poslancu sicer odbil njegovo zahtevo,

I vender so Obri kmalu potem dobili Sirmij v svojo oblast.
Cesar namreč ni imel nobenih pravih čet, da bi jih bil poslal
I Sirmiju na pomoč, ^•s)

Nekako v tistem času, ko so Obri oblegali mesto Sirmij,
plenili so Slovčni po Balkanskem polotoku. Izkoristili so v
svoj namen zadrego carigrajskega vladarja, ki je moral poslati
vse svoje trume proti Perzom. O tem slovčnskem navalu, ka-
I terega Menander omenja le mimogredč, "*) govori natančneje
sirski kronist Ivan iz Ephesa v svoji cerkveni zgodovini, kjer
nam pripoveduje nekako takole: »V tretjem letu po smrti ce-
sarja Justina (t578) in vladanja zmagovitega Tiberija »*o) se
napravi na pot prokleto ljudstvo Slovanov, prehodi vso Helado
ter tesalske in traške pokrajine. Osvoji si mnogo mest in
trdnjav, pustoši, požiga, ropa in gospodari po deželi ter biva
v nji popolnoma svobodno in brez strahu kakor v svoji doma-
čiji. To je trajalo štiri leta in sicer tako dolgo, dokler je imel
cesar opraviti s perzijansko vojsko, zoper katero je poslal vse

*•') Iz tega stavka je razvidno, da so Slovfini takrat razsajati po
Hiriji. NajbrŽe je to isti naval, o katerem govori tudi Ivan iz Ephesa v
svoji cerkveni zgodovini (VI, c. 25, p. 253).

i") Menander Protcct, c. 63 — 65, p. 121 — 128.

•»») Isti, C. 64, p. 126.

**•) Cesar Tiberij, ki je umrl meseca avgusta leta 582., je vladal
kot samovladar 3 leta, 10 mesecev in 8 dnij. Nastopil je vlado meseca
oktobra leta 578. Tretje leto njegovega vladanja je bilo tedaj leta 580 81.

U

— 162 —

svoje trume na vzhod. Na ta način so dobili Slovani prosto
roko v deželi, bivali ondi ter se razširjevali po nji, dokler jih
ni Bog pregnal. Pustošili, požigali in plenili so prav tja do
(Dolgega?) zidovja ter si z ropanjem pridobili vse cesarjeve črede
— mnogo tisoč — in tudi črede drugih. In glej I Do današ-
njega dne, kateri je v letu 895., ***) bivajo, posedajo in poči-
vajo v rimskih (bizantinskih) pokrajinah brez skrbi in strahu;
pleneč, moreč in požigajoč so obogateli ter imajo mnogo zlata,
srebra, konjskih čred in orožja; vojskovanju so se priučili celo
bolje kakor Rimljani (Bizantinci). 1**)

Ta slovčnski naval omenja tudi takratni španski kronist
Johannes Biclarensis, ki pravi, da so Slovšni pustošili v 13. letu
kralja Leovigilda po Iliriji in Traciji. "»)

Prej ko ne v tistem času je prišlo v noči med 26. in
27. oktobrom'**) pred Solun kakih 5000 SlovSnov, kateri so

v

hoteli mesto napasti. Pisatelj »Zivotopisa sv. Demetrija« pri-
poveduje, da so bili dotični ljudje močni, vajeni boja ter cvet
slovžnskega naroda. Gotovo ne bi se bili takoj lotili tako
velikega mesta, ako ne bi bili že prej večkrat pokazali svoje
sile in drznosti tistim, kateri so se ž njimi vojskovali. Ko so
solunski prebivalci zagledali sovražnike pred mestom, prijeli so
za orožje ter se vrgli na nasprotnike, upajoč pomoči od Boga
in sv. Demetrija. Ko so se večino dneva bojevali s Slovžni,
posrečilo se jim je, da so odbili ta nepričakovani napad ter
pregnali neprijatelje. '**) (Konec pride.)

"») 895. leto seleukidskega letoštetja je 584. po Kr.

"«) Ivan iz Ephesa, VI, c. 25, I. c. str. 255.

"«) »Anno V Tiberii, qui est Leovigildi XIII annus, .... Sclavi-
norum gens Illyricum etThracias vastant.« (Mon. Germ. hist., Auctor. antiq.
XI, Chronica minora II, ed. Moramsen). — Zahodnogotovski kralj Leovigild
je vladal od 568—586. Trinajsto leto njegovega gospostva je bilo 581.

"*) Miracula s. Demetrii auct. Joh. Thessal. archiep., c. 95 (Acta
Sanct, Oct., tom. IV, p. 138): ». . . . rr/ zov 6xtmfiQiov /ujvog Hxadi
txtr\ rifiiQ(ji.*

1**) Miracula s. Demetrii, c. 98 ct 99. (Acta Sanct, 1. c. p. 139).

— 163 —

čegav je Žumberk?

Spisal A. Koblar.
(Dalje).

Zgodovina Žumberka je v srednjem veku jako temna.
Ne more se z dokazi ugovarjati trditvi, da je v ii. stoletju
Žumberk državnopravno spadal pod Hrvatsko, še menj se pa
more z gotovimi dokazi spričati, da je res tja spadal. Ob
Gorjancih sta se tepla nemški in hrvatski vpliv in mogoče je,
da se je meja pomikala sedaj proti severu, sedaj proti jugu.
Gotovo je, da so premembe v gospodarjih okraja povzročale
bolj dedščine med sorodnimi vladarji, nego krvavi meč. Žum-
berk se je prišteval Metliškemu okraju in ž njim je najbrže
sprva užival usodo preobrazb glede duhovne in svetne juris-
dikcije. V te zamotane razmere sipljejo nekoliko luči posa-
mezna zgodovinska dejstva, katera nam navajajo listine, in
nekatere precej utrjene hipoteze zgodovinarjev. Ozrimo se naj-
prej na borbo med Zagrebom in Oglejem glede duhovne
jurisdikcije na Metliškem.

Vshodno mejo je bil oglejski škofiji začrtal že Karol
Veliki, ko je 1. 8ii. končal prepir med Oglejem in Solno-
gradom s tem, da je določil za mejo med obema škofijama
reko Dravo. Drugače je bilo na jugu. Ko je umrl zadnji hr-
vatski kralj Svinimir (Zvonimir) 1. 1089., nastal je zaradi na-
slednika na Hrvatskem domači razdor. S pomočjo Svinimirove
udove, kraljice Jelene, je prišel njen brat, ogerski kralj sv.
Ladislav, v deželo in si je prisvojil Hrvatsko ter postavil za
kralja svojega sinovca Almo. Da bi mu utrdil kraljevi prestol,
utemeljil je 1. 1093. v Zagrebu škofijo, katera je segala na
Kranjskem baje do Krke, tako da se je Metliški okraj z Žum-
berkom prišteval novi škofiji. Nedostaje nam sicer sočasnih
dokazov za to trditev, poročila imamo še-le iz 14. stoletja,
istina pa je, da so v onih stoletjih ogerski kralji in hrvatski
bani ustanavljali po Metliškem nove cerkve in s tem tudi
utrjevali jurisdikcijo zagrebškemu škofij. Tako je baje zgradil

— 164 —

ogerski kralj Bela III., ^) ki je vladal od 1. 1173. do 1196.,
cerkev sv. Štefana v Semiču. Hrvatski bani so imeli še v po-
znejih časih po Metliškem mnogo svojih posestev in tedaj pri
cerkvah, ki so se zgradile na njihovem svetu ali z njihovo
podporo, patronske pravice, kapitelj zagrebški pa cerkveno
desetino. Listina nam pa tudi pove, da je »slavonski« ban
Štefan daroval 13. jan. 1. 1295. svoja posestva pod mehovskim
gradom in v drugih krajih na oni strani reke Krke, ležeča v
vojvodstvu koroškega vojvode Mainharda,^) samo-
stanu v Kostanjevici. In listina z dne 22. septembra L I32i.«)
nam poroča, da so grofje Ivan Jurij, Dionizij in Pavel, sinovi
sv. Štefana bana, podarili cerkev sv. Jurija pri Žum-
berku (apud Siherberg) z dedno in patronsko pravico samo-
stanu v Kostanjevici. Desetino si je prisvajal po Metliškem
zagrebški kapitelj še v sredi 14. stoletja in znan je ostri spor,
ki je nastal zaradi nje med kapiteljnom, oziroma njegovim
zastopnikom, goriškim naddijakonom Ivanom, in črnomeljskimi
križevniki. Vender pa ni dvoma, da je bil 1. 1349., ko se je
vršila ta borba, že tako oslabel vpliv zagrebške duhovske
jurisdikcije, da metliški župniki, in med njimi tudi žum-
berški župnik Ditrih, niso hoteli slušati iz 2^greba jim
došlemu povelju in po cerkvah slovesno izobčiti črnomeljskih
križevnikov. Popolnoma je tedaj podlegel zagrebški kapitelj
in tudi svetna oblast mu ni mogla rešiti niti metliških desetin,
za katere se je poganjal, ker so okraj vladali deželni knezi,
podložni nemškemu cesarju.

Še bolj natanko nam stvar pojasnjuje listina z dne
12. oktobra 1228. leta. Pripoveduje nam, da so bili prebivalci
po Metliškem tačas še nekako poganski in da jih je na prošnjo
svoje svakinje iiofije, mejne grofinje istrske, pokristijanil oglejski
patrijarh Bertold, ki je ukazal posvetiti župno cerkev v Cr-

») Tkalčič: Monumenta hist. episc. Zagrab, II, 93.
") »In ducatu incliti viri domini Mainhardi ducis Karinthie. « Izv.
perg. listina v dež. arh. v Rudolfinu v Ljubljani.

^) Izvirna perg. listina leži v kranjskem deželnem arhivu v Ljubljani.

— 165 —

nomlju in podružiti ji štiri cerkve na Metliškem (in regione,
que Metlica dicitur), katere je Zofija obdarila z bogatimi po-
sestvi. Naklonila je bila Zofija tudi desetino one dežele oglejski
cerkvi in zato je v zapisniku patrijarške desetine iz 1. 1323.
med farami Slovenske krajine (Dolenjskega) naveden tudi
Zumberk. Iz listine iz 1. 1337. se spozna, da so bile črno-
meljske podružnice cerkve: pri treh farah v Metliki, v Pod-
zemlju, v Semiču in na Vinici. *) Koroški vojvoda Ulrik je
dne 4. septembra 1. 1268. te cerkve z vsemi posestvi na
prošnjo svojca kapelana kranjskega vicedoma, bivšega čmo-
meljskega župnika, Ivana podaril nemškim križevnikom v Ljub-
ljani. Med pričami je v tem podarilnem pismu imenovan tudi
žumberški grajščak Engelbert (de Sicherberch), ki je
bil brez dvoma vazal koroškega vojvode.

Vprašanje je sedaj : Kako sta prišla mejna grofinja Zofija
in koroški vojvoda do posestev na Metliškem? Treba, da se
ozremo nazaj na razvoj deželskega gospostva na metliškem
svetu.

Ko je bil Karol Veliki premagal Slovence v letih 791. — 796.,
je ustanovil veliko mejno grofijo frijulsko. Slovenski del mejne
grofije je vladal Erih, ki si je podvrgel 1. 803. tudi Hrvate v
Libumiji in Dalmaciji. Knez Ljudevit je sicer oprostil Slo-
vence nemškega jarma 1. 819. in ustanovil slovensko neodvisno
državo, a že 1. 822. je moral zbežati pred frijulsko vojsko na
Srbsko. Slovenci so zopet prišli pod frankovsko oblast. L. 828.
so bile slovenske dežele ločene od Frijulskega in vtelešene
Vojvodini bavarski ter tak6 nemški državi. Istrski in goriški
Slovenci so sprva prišli pod Italijo, 1. 952. pa tudi pod nemško
državo.

Razdelila se je slovenska dežela na več grofij in grofije
na več grajščinskih gospostev, katerim so postali gospodarji
večinoma Nemci. Na Koroškem se je ustanovilo 1. 1012. voj-
vodstvo, na Kranjskem pa 1. 1040. mejna grofija. Vladal je

*) Pettcnnegg, Die Urkunden des Deutsch - Ordens - Archives in
Wien.

— 166 —

na Kranjskem 1. 1058. mejni grof Ulrik, sin Popona iz Weimar-
Orlamunde in Acike, hčere istrsk^a grofa Veselina. Po soprogi
je dobil Ulrik tudi mejno grofijo Istro. L. 1063. se je pa
Ulrik oženil z Zofijo, hčerjo ogerskega kralja Bele L, sestro
poznejšega kralja Ladislava. Drugo Ladislavovo sestro, lepo
Jeleno, je pa vzel v zakon zadnji hrvatski kralj Svinimir. Te
rodbinske vezi med sosednimi vladarji so imele važne posledice.

Ker na Kranjskem še ni bilo utrjeno deželno gospostvo
in ker se je cesar dolgo časa bojeval s papežem zaradi in-
vestiture ter se tako malo brigal za državne, oziroma deželne
meje na jugu, dalje zaradi svaštva z Ulrikom, deželnim knezom
Kranjske, je lahko mogoče, da so raztegnili svojo oblast čez
Gorjance proti Krki hrvatski, oziroma ogerski kralji. Ne opo-
rekamo tedaj naravnost Lopašiču, ki trdi v knjigi »Žumberak«*),
da se je Metliško z Žumberkom 1. 1093., ko je kralj Ladislav
ustanavljal zagrebško škofijo, gori do Krke prištevalo hrvatski
državi. Verjetno bi tudi bilo, da se je že nekako ob istem
času ustanovila Metliška grofija, ki se je pozneje, ločivši se
od Hrvatske, imenovala »marchia Hungarica«. V istini vidimo
v naslednjih stoletjih Metliško grofijo, da se sicer prišteva
Kranjski, da je pa v mnogih ozirih precej samostojna.*) Mogoče
je pa tudi, da je Ladislav Metliško prištel zagrebški škofiji le
zaradi tega, ker so si bili hrvatski kralji okoli Metlike pridobili
mnogo lastnih posestev in desetin, ne da bi bili imeli deželno
oblastvo. Ona posestva je od Ladislava dobila baje njegova
sestra Zofija, ki se je omožila z Ulrikom.

Oglejski patrijarhi, ki so dne ii. junija 1. 1077. in potem
zopet dne 12. maja 1. 1093. od cesarja dobili Dolenjsko (mar-
chiam Carniole), se niso dosti brigali za svetno oblast in so
jo polagoma izgubili. Iz zgoraj navedene listine iz 1. 1228. se

*) »Žumberak«, str. 12.

^) Pozornosti vredno je to, da se v listinah imenuje Metliško
ležeče ob Krajini, n. pr. 1. 1348. »die Grafschaft Metlik an der Win-
dischen Mark«, St Jorgen bei Sicherberg an der March. (Lichn, Gesch.
Habsb. VII.), ne pa na Krajini.

— 167 —

spozna, da so patrijarhi po Metliškem imeli duhovno juris-
dikcijo, svet je pa imela v lasti že mejna grofinja Zofija
Visnj^orska.

Za patrijarhi so 1. li8o. mejno grofijo Slovensko krajino
(Dolenjsko) dobili Andechs-Meranci, ki so priženili kot lastno
dobro tudi grofijo Metliško. Kako se je to zgodilo ? Odločevale
same ženitve.

Zgoraj omenjeni grof Ulrik je imel z Zofijo dva sina :
Popona I. in Ulrika ter dve hčeri Vilburgo in Rihardo. Vil-
buTga se je omožila z grofom Konradom Scheiern-Dachauskim,
čigar sin Konrad je postal 1. 1153. vojvoda dalmatinski in
hrvatski (meranski). Popon I. je vzel za ženo Rihardo, sestro
koroškega vojvode Engelberta II. Njegova hči Zofija se je
omožila z Bertoldom II. iz Andechsa in tega hči Matilda z
goriškim grofom Engelbertom II. Neža in Andechsa, ločivši
se od Babenberžana Friderika, je vzela 1. 1248. Ulrika III.,
sina koroškega vojvode Bernharda II. Prinesla je za doto jeden
del metliških posestev Sponheimcem, 7) drugi del jim je pa
došel 1. 1256. Ker je meranskega vojvode Bertolda IV. sin,
Henrik IV., imel za ženo Zofijo, grofico Višnjegorsko, o kateri
smo slišali, da je bila (po smrti moževi, ki je umrl 18. julija
1. 1228. in bil pokopan v Stičini) posestnica na Metliškem
(umrla je v samostanu 1. 1256.), je umevno, da je tudi to
dedščino dobil vojvoda Ulrik. Zemljišča in desetine okoli Žum-
berka: v Kravjaku, Cemiku, Cerovici, Sušici itd., je bil že dne
8. maja 1249. leta koroški vojvoda Bernhard daroval kostanje-
viskemu samostanu.®)

Goriškemu grofu Meinhardu III. je bila Matilda iz Andechsa
stara mati. Sicer so Goričani podedovali nekaj posestev na
Metliškem že 1. 1248., ko je z meranskim vojvodo Otonom
izmrl rod Andehsanov v moškem kolenu, a pozneje so jih po-
množili, ko so kot odškodnino za posojenih 20.000 mark okoli

') Dr. Mell, Entwicklung Krains, 86.
*) Schumi, Urk. B. H, 125.

— 168 —

1. i28o. od cesarja dobili vojvodstvo Koroško s Kranjskim in
Slovensko krajino. Lopašič pripomni v knjigi »Žumberak«
(str. i6.): »Od to doba ostali su stalno spojeni krajevi Metlike
i Zumberka sa Kranjskom i Slovenskom markom, a njemački
knezove povjeriše obranu medja prama Hrvatskoj njemačkim
križarom«. Tako so vsled ženitev podedovali Metliško po vrsti
Andechs-Meranci, Sponheimci in goriški grofje.

Grad Zumberk se je v srednjem veku po nemški ime-
noval Sicherberg ali Sichelberg. Po gradu so se imenovali tudi
plemiči, lastniki tega gradu. Za grad Zumberk ne pove nobena
listina določno, da bi bil kdaj spadal pod hrvatsko, oziroma
ogersko državo, več dokazov pa imamo, da se je že nekdaj
prišteval nemški državi in da so ga dajali v fevd deželni knezi
Kranjske. V listini iz 1. 1265.») in potem v listini z dne
16. jan. 1. 1268. se med pričami koroškega vojvode Ulrika III.
Sponheimca navaja Žumberčan Engelbert (Engelbertus de Si-
cherburch)'*^). Vojvoda Ulrik se pa že 1. 1 261. imenuje »dominus
Carniole et Marchie«.^*)

Istotako, kakor koroški vojvode, so pozneje dajali žum-
berški grad v fevd tudi goriški grofje, ki so bili do 1. 1374.
gospodarji Metliške grofije. Važna je listina iz 1. 1285., s ka-
tero Žumberčan Nikolaj (de Sichirberk) 12) in njegov gradnik
Gerloh priznavata pokorščino svojemu novemu go-
spodarju (»domino nostro*) goriškemu grofu Meinhardu, ki
je dobil do gradu Zumberka iste pravice, katere je prej od
starih časov imel vojvoda koroški.^*) Za grofom
Meinhardom III. je bil posestva na Metliškem dobil Mein-
hard IV., ki jih je 1. 1272. odstopil bratu Albertu II. in ta jih
je zapustil, ko je umrl 1. 1304., sinu Albertu III. Že nastopno

0) De Rubeis, Mon. Eccl. Aquil. str. 726.
*«) Schumi, Archiv I. 27.
") Schumi, Urk. B. II, 205.

") Ta Nikolaj (Nyclau de Sicherberch) se omenja še kot priča v
listini z dne i. avg. 1302. (Schumi, U. B. II, 621.)

") Izvirna listina leži v c. kr. dvornem arhivu na Dunaju.

— 169 —

leto, dne 30. aprila 1. 1305., vidimo grofa Alberta v Metliki
(zu Neumarkt in der Mčttling) potijujočega Metličanom iste
pravice, kakor jih imajo Kostanjevčani. '*)

Čudno je le to, da koroški vojvoda Filip, brat Ulrikov,
menda ni vedel, kam spada Zumberk, ko je v svoji oporoki
dne 19. julija 1279., naštevajoč svoja posestva na Kranjskem,
pristavil besede: »Item Schicherberch et Gretschin, utnim hoc
ad imperium pertineat an non, nescimus.« '«) Znabiti pa ta
dvom Filipov zadeva le grad Grečin, o katerem tudi mi ne
vemo, kje je stal. V neki listini iz 1. 133 1, je sicer Schumi
čital, da Kostanjevica leži »in partibus Hungariae« in odtod
sklepal, da je okraj spadal tačas pod Ogersko. A dotično
mesto v listini se pravilno čita »in met is Hungariae«, t. j.
ob ogerski meji ali v delu Slovenske krajine, ki meji na
Ogersko.

Koroški vojvoda Henrik je umrl brez otrok 1. 1335.
Avstrijski vojvode habsburški so podedevali Kranjsko, a izvzeto
je bilo Metliško, spadajoče pod grofijo Goriško, kakor kaže
pismo, s katerim je vojvoda Rudolf IV. v februvarju L 1360.
kranjskim stanovom potrdil njih pravice. Metliškega so se
lastili, menda še izza časa češkega kralja Otakarja, ki je imel
v oblasti Kranjsko, vojvode avstrijski in ne more se z goto-
vostjo določiti, če je bil tačas na Metliškem deželni knez grof
goriški ali pa vojvoda avstrijski. Grad Zumberk je imel av-
strijski vojvoda Rudolf, ker ga 26. jun. 1. 1360. Zumberčani (»die
Herren von Sicherberch«) imenujejo svojega milostnega gospoda
(»vnsem genedigen hem«). Drugačno poročilo imamo pa o Me-
tliškem sploh. Dne 16. jan. 1. 1365. je sicer obljubil vojvoda
Rudolf na prošnjo svojega strica goriškega grofa Alberta IV.,
da bode Metličanom, ako ga bodo prosili, potrdil njihove
svoboščine**), a že isto leto, dne 29. aprila, je goriški grof
Albert IV., bivajoč »zem Neummarcht in der Metlik«, vitezom

") Schumi, Archiv U, 208.

") Dr. Klun, Archiv 11. in m. zv., str. 235.

") Lichnovsky, Gesch. des Hauses Habsburg IV, str. 631.

— 170 —

in hlapcem na Metliškem potrdil svoboščine z izrecno določbo,
da naj nihče nikjer drugod, kakor v grofiji na Slovenski kra-
jini, ne išče svoje pravice in da naj ne hodi pred sodnijo
drugam, kakor pred glavarja metliškega (>er soli recht suchen
in der Graffschaffl auf der Marich oder in der Metlik vor
vnserm hauptman da sollen sie zem rechten sten vnd verant-
burten vnd nicht anderswo€). S tem je grof Albert metliške
plemiče izvzel, da niso spadali pod deželno plemiško sodišče
v Ljubljani, i^) Sploh se je grof Albert veliko mudil v Metliki.
L. 1365., dne 19. aprila, je ondi potrdil svoboščine za goriško
grofijo.

L. 1353. je bil goriški grof Albert IV. napravil z avstrijskim
vojvodo Rudolfom dedno pogodbo, da prepusti za slučaj smrti
svoja posestva, in tudi Metliško grofijo, vojvodam avstrijskim.
Umrl je Albert 1. 1374. in Avstrijci so podedovali Metliško,
Pivko in Istro in so te dežele (ter postojinski okraj) združili s
Kranjsko.*®) Precej isto leto, 26. marca 1374., je avstrijski voj-
voda Albert III. potrdil v Ljubljani metliški grofiji, ki mu je
pripadla po smrti goriškega grofa Alberta, vse stare pravice,
z jedino izjemo, da naj Metličane sodi ali deželni glavar kranjski,
ali pa glavar metliški. Metliških glavarjev je več znanih. L. 1456.
je dobil Jurij Hohenwart metliški grad in glavarstvo v Metliki
kot zastavo za 2500 gld. od cesarja Friderika IV. Med Kranjci,
ki so 1. 1462. šli reševat cesarja pred obsedeni Dunaj, sta bila
tudi viteza Nikolaj Sicherberger in metliški glavar Andrej
Hohenwart. Do 1. 1556. je Metliško imelo svojega glavarja in
svoje deželno plemiško sodišče (Landschranne), potem je pa
nehala ta samostojnost in v deželnih ročinih kranjskih se Me-
tliško več posebej ne omenja. **)

Zanimivo je, da sta dne 22. aprila 1. 1403. Ivan Sch5n-
berger in Tomaž Sichelberger prosila razsodbe, kateri se

") Izv. perg. listina v kranjskem deželnem arhivu v Rudolfinu v
Ljubljani.

") Czoemig, Das Land Gorz und Gradišča, str. 550.

") Prim. Wlad. Leveč, Die krain. Landhandfesten, str. 38.

— 171 —

obetata ukloniti, » visokorodnega kneza, svojega milostnega lju-
bega gospoda vojvodo Leopolda, vojvodo avstrijskega, in nje-
gove svetovalce«.'®)

L. 1478. je cesar Friderik poveril grad Zumberk za
letnih 12 funtov dunajskih novcev, ko je odstopil upravitelj
Semič, Jerneju Mindorferju. *^) L. 1487. so bili Sicherbergi še
lastniki žumberškega gradu. Imenujeta se »Herr Niclas Sicher-
berger, des denn diezeytt Sicherberg gewesen ist,« in njegov
oskrbnik Jernej MindorflTer v listini z dne 30. maja 1. 1487.,
ko je Andrej Hohenwarter, glavar v Zgornjem Celju, poravnal
na cesarjevo povelje prepir zaradi nekih gozdov in neke meje
med posestvom pleterškega samostana in žumberškega gradu.*')

Stari žumberški grad so najbrže porušili Turki in sezidal
se je na drugem mestu nov grad. Znanih je več turških na-
padov na Metliško, tako: 1. 1408.; 1. 143 1. so Turki navalili
na Metliško in popalili več gradov in cerkva; 1. 1469. je
10.000 Turkov pridrlo iz Bosne mimo Žumberka in so se
utaborili pred Metliko, 14 dnij so pokončevali okolico, Metli-
čani so pa našli zavetja v trdnem gradu glavarja Andreja
Hohenwarta. Sicer so pa Turki obiskali Zumberk tudi v letih
1472. in 1 49 1. Mogoče je, da so pri teh napadih razdrli stari
Zumberk.

Ko je koncem 15. stoletja izmrl rod Žumberčanov (von
Sichelberg), je bilo grajščinstvo zastavščinsko dobro deželnega
kneza. Dne 4. novembra 1. 1 501. je kralj Maksimilijan I. kranjski
grad Zumberk (»Schloss Sichelberg, so in irer kuniglichen Maiestat
Furstenthumb Crayn gelegen ist«) dal v oskrbovanje
Krištofu Gornjegrajcu (Obemburger). ^s) Na isti način je 1. ijoS-
Zumberk dobil Nikolaj Semenič, ki obeta v listini z dne
22. marca 1. 1 505. kralju Maksimilijanu, da bode grad dobro
oskrboval in kralju ali pa njegovemu glavarju v nižjeavstrijskih

■•) Izvirnik v c. kr. dvornem arhivu.

■*) Lopašič, Žumberak str. 24.

••) Deželni arhiv v muzeju ljubljanskem.

'•) Izv. perg. listina v c. kr. dvornem arhivu na Dunaju.

— 172 —

deželah poročal, ako pridejo kake težave. **) Od Semeničevih
dedičev je Žumberk za 490 gld. najemščine rešil Ivan Kobašič
in nadvojvoda Ferdinand mu je potrdil 24, nov. 1. 1526. po-
sestvo gradu »Sichelberg in vnserm Filrstenthumb
Chrain«.^**) L. 1533. je imela Žumberk udova Kobašič in
ga je potem 20. februvarja 1. 1534. odstopila za grad Gorenji
Mokronog vrhovnemu vojnemu poveljniku na Kranjskem, Ko-
roškem in Štajarskem, Ivanu Ptichlerju, da je na cesarjevo
povelje naselil na žumberškem svetu Uskoke.
(Konec prihodnjič).

Mali zapiski.

SUSki menihi. Marljivi stiski menih Pavel Pucel, ki je ostavi!
v rokopisu dragoceno zgodovino stiškega samostana, je v posebno knji-
žico prepisal tudi iz mrliške knjige imena stiskih menihov in dobrotnikov.
Knjižici je dal naslov »Nicrologia seu liber mortuorum« *). Sicer obsega
ta mrliški zapisnik do 1600. le samostanska imena menihov, a pri imenih
v 17. in 18. stoletju je pisatelj dostavil tudi njih priimke, rojstni kraj in
dan smrti, zato ima zapisnik nekoliko zgodovinske vrednosti. Imen, ki
se ponavljajo v istem stoletju, pisatelj ni zabeležil po večkrat. Po Pucel-
novi smrti so vpisovanje umrlih menihov drugi nadaljevali. Pisana je
knjižica v latinskem jeziku. Imena menihov-očetov so nastopna:

Od 1135 do T200. Albero, Albert, Alcim, Aldeprand, Almerih,
Andrej, Artuzij, Bemold, Bertold, Cezar, Konrad, Kristan, Kristijan, Kuno,
Degenhard, Ditmar, Ditrih, Erhard, Friderik, Jurij, Gregor, Hard^in,
Hartvik, Henrik, Herman, Jakob, Ivan, Leonard, Lanfrid, Majnhard,
Mantvin, Martin, Matija, Matej, Mihael, Nikolaj, Onufrij, Ortolf, Opreh,
Osvald, Pankrac, Pertold, Pemold, Pavel, Peter, Rudolf, Simon, Teodor,
Tomaž, Urh. Urh, Verher, Viher, Volbank, Volfold.

Od 7200 do 1300. Ahac, Adam, Albero, Albert, Adalbert, Andrej,
II, Baltazar, Benedikt, Bernard, Klemen, Konrad, Kristan, Kristijan,
Degenard, Ditrih, David, Erazem, Frodbert, Jurij, Gavfrid, Gregor, Hilger,
Hartvik, Hervart, Henrih, Herman, Jakob, Ivan, Larabert, Leonard, Lu-
dovik, Marko, Martin, Matija, Matej, Majnhard, Mihael, Nikolaj, Ortolf,
Peter, Pavel, Pertold, Primož, Rudolf, Rupert, Tomaž, Urh, Urh, Vit,
Valman, Valter, Volbank, Volfing, Volfold.

M) »5) Izvirnika tudi ondi.

') Ta knjižica se hrani v kranjskem deželnem arhivu v Rudolfinu.

r

— 178 —

Od T300 do 1400. Ahac, Amold, Adam, Andrej, Jernej, Blaž,
Gašpar» Kristan, Kristijan, Konrad, Danijel, Dominik, Erazem, Friderik
Gabrijel, Gotfrid, Jurij, Gregor, Gvido, Henrik, Herman, Hugo, Humbert,
Hipolit, Jakob, Ivan, Joahim, Josip, Ignac, Lavrenc, Rafael, Leonard,
Ludovik, Leon, Martin, Matija, Matej, Mihael, Malahija, Nikolaj, Nivard,
Odilo, Ortolf, Onufrij, Oton, Pertold, Peter, Pavel, Filip, Robert, Simon,
Simpert, Tecelin, Tomaž, Urh, Urh, Venceslaj, Volfing.

Od 1400 do Tsoo, Ahac, Andrej, Aleš, Albert, Ambrož, Avguštin,
Anton Benedikt, Bernard, Bonifac, Beno, Baltazar, Konrad, Kristijan,
Klemen, Kazimir, Dominik, Erazem, Frančišek, Friderik, Gabrijel, Jurij,
Gcrard, Gereon, Gregor, Gavfrid, Gvidon, Henrik, Herman, Hugolin,
Humbert, Jakob, Ivan, Josip, Ignac, Ivo, Lovrenc, Leonard, Lukež, Ma-
lahija, Martin, Matija, Matej, Mihael, Nikolaj, Osvald, Pankrac, Peter,
Pavel, Rudolf, Stanislaj, Sebastijan, Tadej, Urh, Vit, Vrban, Volbank.

Od isoo do J 600. Albert, Andrej, Ambrož, Anton, Avguštin,
Ahac, Benedikt, Bernard, Blaž Pepel iz ViŠnjegore, Konrad, Celestin,
Klemen, Dionizij, Danijel, Engelbert, Erazem, Emerik, Frančišek, Fri-
derik, Ferdinand, Jurij, Gregor, Gotfrid, Henrik, Herman, Ildefonz, Ivan
Kamer, unu-1 21. nov. 1511, Jakob, Ivan Kumljanec (Kumlancz) 1510,
Josip Lipoglav 11. nov. 1525, Ivan Steirer 1541, Ivan Diringer 1556,
Ivan Celjan (Cillier) 1582, Lovrenc, Leonard, Lukež, Martin, Mavricij,
Matija, Matej, Marko, Mihael, prijor Nikolaj 18. jul. 1526, Oton, Peter,
Pavel, Pankrac, Primož, Robert, Sebastijan, Sigfrid, Sigismund, Štefan,
Tomaž Siebenburger 27. sept. 1552, Urh, Valentin, Vrban, Volbank.

Od 1600 do 1700. Jurij Vrbanič (Vrbanitius), opat kostanjeviški,
23. dec. 1619; Valentin Milpacher, Ljubljančan, 20. jan. 1621; Mihael
Strobl, Ljubljančan, 19. sept. 1633; Luka Jakul, Krčan, 3. apr. 1634;
Lovrenc J urman, Novomeščan, 1. dec. 1634; Nikolaj Oberstar, Žu-
žemberčan, 3. maja 1637; Jurij Sever, Ljubljančan, 4. marc. 1638;
Edmund Serbol, Ljubljančan, 3. nov. 1638; Jurij Zividator, Ljub-
ljančan, 26. dec. 1638; Ivan Vrbanič (Vrbanitius), Goričan, 12. jul.
1639; Viljem Tavčar, Žužemberčan, 13. marc. 1642; Matija Tkalec
(Textor), Ljubljančan, 18. apr. 1646; Edmund Sever, Ljubljančan,
28. maja 1646; Jurij Mandl, Ljubljančan, 15. dec. 1647; Ludovik Bi-
zijak (Wissiack), Ljubljančan, 8. okt. 1648; Filip Zeli, Novomeščan,
6. mar. 1650; Mihael Ostanek, Ljubljančan, 5. jul. 1650; Benedikt
Miškovič (Miskovich), Novomeščan, 30. sept. 1651; Jakob Se rib a
(Pisar), Kranjčan, 12. sept. 1653; Andrej Blisk (Fulmen), Ljubljančan,
49 let bil duhoven, 17. jan. 1656; Adam Buč (Wucz), Celovčan, 11. marc.
1656; Volbank Caraduzzi, Ljubljančan, 11. okt. 1657; Dominik La-
tomus, Ljubljančan, 6. apr. 1658; Matija Tominec, Ljubljančan, 7. dec.
1659; Ivan Kočar (Gotscher), Žužemberčan, 30. dec. 1661; Lovrenc

— 174 —

Rokner, Ljubljančan, 20. jul. 1662; Pavel Jodlovski s Poljskega,

25. jan. 1663; Edmund Lederer, Ljubljančan, 21. jul. 1663; Bernard
Erjavec (Erjauicz), Radgonec, 20. okt. 1663; Bernard Pregl iz Šlezije,
24 febr. 1665; Anton Krt (Khert), Ljubljančan, 10. maja 1667; Martin
Brez ar (Wresar), Novomeščan, 23. nov. 1667; Andrej Knop, vetrinjski
menih, 29. marc. 1668; Gregor L o kar, Višnjan, 6. febr. 1670; Fran-
čišek Reivischer, Ljubljančan, 8. febr. 1671 ; Robert Koželj, Bitenec,
3. apr. 1671; Peter Turosin, Goričan, 13. jun. 1671; Karol Agnellus
(Janček), Bitenec (Vitensis), 27. sept. 1673; Mihael Goste, Ljubljančan,
9. jun. 1674; Nivard Skerpin, Ljubljančan, 8. okt. 1674; Andrej Čan-
dik (Zhandik), Novomeščan, 10. sept. 1675; Bernard Up ar, Ločan,
21. febr. 1676; Nikolaj Kralj, Ljubljančan, 30. jan. 1677; Robert Plaveč,
Ljubljančan, 1. okt. 1678; Benedikt Horner, Gomjegrajec, 15. nov.
1678; Štefan Kvartič (Quartizh), Ljubljančan, 22. nov. 1678; Marjan
Kočar (Gotscher), Ljubljančan, 30. jul. 1683; Josip Res ar, Kamničan,
28. jul. 1684; Filip Gajonzell, Ljubljančan, 1. avg. 1684; Viljem Zim-
mermann, Ribničan, 25. febr. 1685; Volbank Scharff, Ločan, 27. jul.
1686; Pavel Siebeneck, Ljubljančan, 30. okt. 1686; Martin Krumpl,
Višnjan, 21. jul. 1687; Bernard pl. Auersperg, Turjačan (Teijakensis),
8. jan. 1688; Jurij Schreiber, Ljubljančan, 16. sept. 1689; Vincenc
Kunstl, Gomjegrajec, 23. jun. 1690; Edmund Wagner, Ljubljančan,
24. jun. 1692; Mihael Drolek, Kamničan, 27. sept. 1692; Volbank
Pekel, Ljubljančan, 24. avg. 1694; Ivan Inglič, Ljubljančan, 17. jun.
1696; Ivan Schorner, Stičan, 21. nov. 1698; Rudolf Ž en o vi t (Sche-
nouitos), Ljubljančan, 13. marc. 1699.

Od 1700 do 1795. Lovrenc Ajdovec, Kanmičan, 1. jan. 1700;
Jakob K e r n , Novomeščan, 11. apr. 1701 ; Danijel Jordan, Novomeščan,

26. apr. 1701; Engelbert Purkhard, Novomeščan, 28. avg. 1701; Sigis-
mund Forrest, Ljubljančan, 25. jan. 1702; Filip Schweiger, Ljub-
ljančan, 31. dec. 1702; Andrej Mandl, Ljubljančan, 14. mar. 1703;
Ludovik Otto, Ljubljančan, 1. sept. 1704; Alan Tosch, Ljubljančan,
20. febr. 1705; Ivan Florijančič, Višnjan, 2. okt. 1706; Dominik
BrogioUi, Ljubljančan, 21. apr. 1706; Eklmund Lanthieri, Goričan,
2. nov. 1709; Karol Reichel iz Linza, 6. febr. 1709; Frančišek Ple-
han, Ljubljančan, 28. okt. 1710; Matija Perner, Ljubljančan, 20. febr.
1711; Maksimilijan Gallenfels, Blejec, 19. jan. 1712; Štefan Stessel,
Ljubljančan, 22. jan. 1713; Bernard Kimovec, Ljubljančan, 15. dec.
1714; Viljem Enders, Ljubljančan, 15. mar. 1715; Ferdinand Periz-
hoff, Ljubljančan, 11. apr. 1715; Robert Herndler, Ljubljančan,
28. apr. 1715; Volbank Prekenfelder, Novomeščan, 10. maja 1715;
Ivan Rokner, Novomeščan, 20. maja 1715; Bernardin Keysell, Čmo-
potočan, 9. avg. 1715; Gotfrid Kušlan, Ljubljančan, 2. okt. 1715;

r

— 176 —

br. Robert Wolf iz Augsburga, 17. jul. 1718; Anton Maratoni, Kra-
; Sevec, 13. sept 1718; Marijan Čadež (Cshadess), Novomeščan, 18. nov.
1718 ; Friderik Ošaben, Ložan, 25. jun. 1719 ; Nivard B a r b o , Čušperžan
(Zobelspergensis), 19. febr. 1721; Pavel Pucel (Puczel), Novomeščan,
(zgodovinar stiski), 20. avg. 1721; Peter Vehovec, Ljubljančan, 25. okt.
1721; Bruno Kamler, benediktinec iz Šlezije, umrl v Stičini 30. okt.
j 1721; Bernard Lembscher, Celjan, 12. jan. 1722; Rudolf S traka n,
} Novomeščan, 9. sept. 1722; Benedikt Zollner, Novomeščan, 18. jun.
1723; br. Anton Tauffrer (subdijakon), 25. sept. 1723; Sigismund
Rauber, s Kravjeka (Weinekensis), 22. jan. 1725; Placid Peter ne 1
(svetni župnik), 17. jan. 1728; Josip Winterhoffen, Rajhenburžan,
I 1. maj. 1728; Ivan Talmajner, Ljubljančan, H jun. 1728; br. Ivan
Nepomuk Fabijanič, 16. jun. 1728; Gerard Strassburger, Kam-
ničan, 30. dec. 1730; Bernard Kapus, 18. dec. 1732; Martin Gušič
(Gussich), Novomeščan, 12. jun. 1733; Leopold Graffenweger, Ljub-
I Ijančan, 6. febr. 1734; Aleksander Engelshaus, Ižanec, 9. mar. 1734
' Avguštin Wihenstein, Ljubljančan, 28. maja 1734; Štefan Mrhar
Stičan, 1. avg. 1736; Alan Sušeč (Suzhicz), Ljubljančan, 1. mar. 1738
Kandid Pammer, 11. maj. 1738; Rudolf Possarelli, 11. jul. 1746
Edmund Polec, Ljubljančan, 16. apr. 1741; Placid Kastner, 31. jul
j 1747; Kajetan Mandl, 1. mar. 1750; Ksaver Učan, 7. apr. 1750:
I Danijel Krekler, Dunajčan, 3. dec. 1750; Evgen Werneck, 30. jan
1751; br. Ivan Nep. Payer iz Wurzburga (dijakon), 17. okt. 1754
Benedikt Omrza (Omersa), 6. maj. 1756; Robert Mugerle, Ljub-
ljančan, 30. okt. 1756; Sigismund Kokal, 15. nov. 1756; Aleksander
Kastner, 23. avg. 1757; Ludovik G and in iz Šmarije na Kr., 31. avg.
I 1757; Štefan Janeček, 4. sept. 1757; Avguštin Widerkern, 26. avg.
1758; Nivard Rerenberg, 6. nov. 1758; Ivan Krstn. Hvala, 10. jul.
1759; Gotfrid Wremfeldt, Vačan, 9. apr. 1763; Maksimilijan Kalin,
I 28. febr. 1764; Viljem Kovačič, Krčan (Gurgfeldensis), 12. maja 1764;
Andrej Purger, Ljubljančan, 17. maja 1764; Viljem Markovi č, 3. jun.
1764; Filip Jeršinovič, Ljubljančan, 30. dec. 1764; Engelbert Periz-
I hof, Ljubljančan, 1. sept. 1765; Gerard Is ep p, 6. maj. 1766; Karol
I Pilpach, Gomjegrajec, 9. maja 1768; Abund Hallerstein, Mengšan,
20. avg. 1768; Jurij Notar (novinec), 24. avg. 1768; Leopold Vogl,
Dunajčan, 16. jul. 1772; Benedikt Lavrič (Laurich), Čeh, 8. maj. 1773;
Ignac Fabijan, Ljubljančan, umrl na Dunaju 1. 1790; Nepomuk pl.
Breckerfeld, Starograjec (Altenburgensis) , 1. avg. 1792; Ferdinand
pl. Pilpach, imirl v marcu 1795; Sigismund grof Ursini Blagaj;
Konrad Feichtinger; Anton Gallenfels, župnik šmarijski; Kajetan
Leopold bar. Gallenfels; Bernard GarzaroUi, KraSevec; J. Grošel;
Robert Kuralt; Volbank grof Lichtenberg; Andrej Novak, Ljub-

— 176 —

Ijančan; Msi^jan Ras p, Smrečan (Smrecensis) ; Alberik Radič, Ljub-
ljančan, župnik na Krki; Ivan pl. Radio (Radio de Radiis); Štefan
Rezanec; Bernhard Schluderbach; Lovrenc Schluderbach;
Jakob Učan; Alojzij Wartha; Edmund Weber; Friderik Wilhelm;
Karol WoIf; Damijan Zajec; Konrad Zajec; Karol Rudolf bar. Zier-
heim; Viljem Zumper. K.

Poplav Ljubljanskega barja /. 1515. Ljubljanica je delala že
od nekdaj nadlego na Barju ali, kakor so nekdaj rekli, na Mahu, ker
ima od Vrhnike do Ljubljane še danes le 40 cm padca. V starih časih, ko
so bili mlini na Ljubljanici in še ni bilo Gruberjevega kanala, je bilo še
hujše. L. 15 15. je prosil kranjski deželni odbor cesarja, naj se ozira na
prošnjo bistrskega prijorja Mihaela, ki toži, da se je zvišal pri mlinu v
Ljubljani jez in da so zabili pri cerkvi sv. Volbanka v Ljubljani v vodo
velike kole, kar provzroča v Bistri vedni poplav. Voda je silila v samo-
stan, razpokan in grozno razdejan od potresa, in delala celice nezdrave.
Prej so imeli menihi pred samostanom vrt, polje in travnike, sedaj nimajo
niti vrtiča za salato. — Ob Valvasorjevem času je bila na Bregu v Ljub-
ljanici še lesena pregraja. (Muz. arh.) K,

Star slovenski nagrobni napis. V Dolničarjevi zbirki nagrobnih
napisov se nahaja tudi kratek slovenski stavek iz 1. 1546. Napis je Dol-
ničar bral v Višnji Gori. Glasi se:

Bug obari Na pasti.

Gott unser Hoffnung.

Wilhelmus Praunsperger, in Weixlpach, Roman: Ungariae ac Bohemiae

regis consiliarius, et Eo tempore vicedomus Camioliae, hoc monumentum

Piis parentibus, šibi et suis posteris fieri fecit

Die VIII. mensis Decembris anno Dni MDXLVI.

»Na pasti« naj se bere »napasti« (Widerwartigkeit). F. S,

Slovstvo, Geschichtlicke Uebersickt des osterreichischtn Gtld- und
Munzwesensy v A. v. Globočnik. Wien 1897. Z izredno skrbnostjo so
zbrani v tej knjigi, obsegajoči 97 stranij berila in 8 tabel s podobami
novcev, zgodovinski podatki o veljavi novcev, ki so krožili po Avstriji v
raznih stoletjih. Knjigo toplo priporočamo vsem zgodovinarjem. Založil
jo je pisatelj in na prodaj je v Manz-ovi knjigotržnici na Dunaju.

*Oesterreichs statistisch- htstoriscke Entufickelung*, Na velikem
listu je pregledno sestavljen razvoj Avstrije v zgodovinskem, kulturnem
in političnem oziru. To lepo tabelo je izdelal Slovenec G. Na prodaj jo
imata Stockinger in Moršak na Dunaju.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blaenikovi nasledniki v Lgabljani.

1

1

P" ^:

■

^^^^^^r ^1

, IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA '

' ZA KRANJSKO.

1

^^■k "^

1

lil

1

Anion l^oular. '

.'M

< VlIL - SeaiUK

1 ^ ^B

-«i5^

k>

i

^^^^^ cdCMMC*)«/^

A

^ V Ljubli.ini i80.

M

^K?

1 1

hI

>

^^^^^^r '

at. ki ;aac«io 3 ^Id. na leto, Aohi •Uvcvij«-
i^lunirra« bmi^čm}: letniku «Afnlh •Uiren^e Je c«it4 A fkL

J

Vsebina 6. sešitka.

Stran
-I. Dr. Ft. Kos: Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju

po Kr, (Konec.) 177

2. A. Koblar: Čegav je Žumberk? (Dalje.). • ... . . . ' • . an

Mali capiski.

1. K.: Kresišča na Kranjskem 1. 1613 319

2. V. S.: Slovenščina v ljubljanski mestni hi^ pred 200 leti . . 219

3. A. K.: Starinske najdbe pod mestom Kranjem . . : . . . . 220

4. K. in D. L.: Slovstvo v 221

Slika. ^

Izkopine pod mestom Kranjem . . 220

*^

iZVESTjA

[ Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik VIII.

1898.

Sešitek 6.

Iz Zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju

po Kp.

spisal dr. Fr. Kos.
VIL
Odkar so prišli Obri na zemljo sedanjega Ogerskega,
t napadli in opustošili so večkrat sosednje dele bizantinske dr-
L zave. Mirovne pogodbe, katere so carigrajski cesarji večkrat
[sklenili s kakanom Bajanom, niso imele nobene prave vred-
fnosti, ker se ta ni brigal dosti za nje. Obrski vladar je po-
rabil vsako priliko, da je mogel pleniti po bizantinski zemlji
•ali pa zahtevati od tamošnjih cesarjev večjega davka in lepših
[daril. Ko je meseca avgusta leta 582. umrl v Carigradu cesar
fTiberij, hotel je kakan, da bi mu novi vladar Mavricij vsako-
li davek, ki je do takrat znašal po 80.000 zlatov, povečal
lOO.OCK). Ker ga Mavricij ni takoj uslišal, napotil se je kakan
Ižez Donavo ter leta 583. vzel mesta Singidunum, Augusta,
^iminacium *") in Anchialos. '*7) Ker se je cesar moral takrat
vojskovati s Perzi, bil je prisiljen, da je ustregel kakanovi želji
ter potem na novo sklenil mir ž njim. ^*«)

Kakan je moral odšle pustiti Bizantince pri miru, ako je
otel dobiti od njih vsako leto 100.000 zlatov. Ker se tedaj

«*•) Viminacium je sedanji Kostolac v Srbiji.
'^^ Anchialos je bil v Južni Bolgariji tik Črnega morja, sedaj se
ove Anhialo.

»«) Theophylaktos Simokattes, Hist., I, c. 3—5. — Theophanis
ironographia, ed Boor, I, p. 253.

15

— 178 —

ni mogel sam vojskovati s cesarjem Mavricijem, našuntal je
SlovSne, da so leta 584. začeli pustošiti rimsko zemljo. Pri-
drli so trumoma do Dolgega zidovja, ^*«) kjer so hudo razsajali
ter pobili mnogo Ijudij. Cesar je bil v velikem strahu ter je
hotel obvarovati Dolgo zidovje. Kar je bilo vojaštva v Cari-
gradu, moralo je na noge. Vrhovno poveljništvo je bilo iz-
ročeno Komentiolu, kateri je pri reki Erginu i*<>) nepričakovano
napadel oddelek SlovSnov ter ga pregnal. Potem se je napotil
proti Drenopolju ter tu naletel na slovSnskega poveljnika An-
dragasta (Radagosta ?), ki je peljal s seboj mnogobrojno četo
vjetnikov in veliko plena. Komentiolu se je posrečilo, da je
Slovčne pregnal iz pokrajine Astike, ležeče med Marmorskim
in Črnim morjem, ter rešil rimske vjetnike. "*)

Da je imel cesar Mavricij v začetku svojega vladanja
mnogo opraviti s Slovani, Obri in Perzi, potrjuje nam tudi Ivan
iz Ephesa, ^^^) kateri pravi, da so rešeni sovražniki obkolili ce-
sarja od vseh stranij. V teh bridkih dneh je Mavricija tolažil
ter mu pomagal z dobrimi sveti njegov najboljši prijatelj Do-
micijan, škof iz Melitene. '*')

Tisti SlovSni, katere je obrski kakan našuntal, da so
udarili na bizantinsko zemljo, niso bili zavisni od Obrov, pač
pa njih dobri prijatelji. Ako bi bil kakan poslal svoje podlož-
riike pustošit rimske pokrajine, prelomil bi bil z Bizantinci
sklenjeno pogodbo ter ob enem izgubil pravico do letn^a
davka, katerega je dobival iz Carigrada.

Mir, kateri je bil leta 583. sklenjen med Obri in cari-
grajskim cesarjem Mavricijem, ni dolgo trajal. Bajan je že leta
387. zopet pustošil po Meziji, kjer je vzel mnogo mest, med

>*») Do Dolgega zidovja so Sloveni prišli že tudi leta 551. in 559.
Glej zgoraj str. 118. in 119.

"0) Reka Ergines (sedaj Ergine) je bila v južni Traciji ter tekla v
Hebrus (sed. Marica).

"*) Theophylaktos, Hist., I, c. 7. — Theophanis Chronographia,
ed. Boor, I, p. 254.

**") Cerkvena zgodovina, V, c. 19, prevod Schonfelderjev, sir. 210.

>*•) Melitene je bilo mesto v Kapadociji.

r

— 179 —

katerimi sta bili tudi Bononia in Dorostylon. i**) Pozneje se je
napotil proti jugu ter se hotel polastiti Plovdiva in Drenopolja,
kar pa se mu ni posrečilo. Večkrat je prišlo med njim in
rimskimi poveljniki do hudih bojev, v katerih so včasi zmagali
Obri, včasi pa Rimljani. ^'^^)

Leta 588. so se Slovšni napotili proti jugu ter po svoji
navadi močno pustošili po Traciji. **<^) Dve leti pozneje je cesar
Mavricij sklenil mir s Perzi ter potem poslal svojo vojsko v
Evropo, kjer je zopet pretila nevarnost od obrske strani. ^^^)

V naslednjih letih se cesarju Mavriciju ni bilo treba več
bojevati na vzhodu. Porabil je lahko vse svoje trume proti
Obrom in SlovSnom. Ker se je za nekaj časa pomiril tudi s
kakanom Bajanom, poslal je večkrat svoje najboljše poveljnike
nad Slovene. Ti odšle niso mogli več tako pogostoma pro-
dirati proti jugu, ker so bili včasi prisiljeni, da so se na do-
mačih tleh morali bojevati s sovražniki. Od 590. pa do 602.
leta, ko je Foka pahnil Mavricija s prestola, bili so SlovSni
nasproti Bizantincem bolj defenzivni kakor ofenzivni. Lepše
čase so imeli predniki sedanjih Jugoslovanov pod cesarjem
Fokom, ko so se na vzhodu zopet Perzi pričeli vojskovati z
grškimi četami.

Ko se je leta 591. bizantinski cesar Mavricij mudil blizu
Perintha ali Herakleje pri Marmorskem morju, vjeli so njegovi
stražniki tri SlovSne, kateri niso imeli pri sebi nikakršnega
orožja, pač pa so nosili s seboj kitare.

Theophylakt in po njem tudi drugi pripovedujejo, da je cesar
Mavricij rečene tri Slovene, ko so jih pripeljali prednjega, vprašal, kake

***) Theophylaktos, Hist, I, c. 8. Theophanis Chronographia ed
Boor, I, str. 257. — Bononia je sedanji Vidin ob Donavi v Bolgariji,
Dorostylon pa Silistra, ki je tudi poleg Donave v Bolgariji.

*«) Theophylaktos, Hist, 11, c. 10—17. — Theophanis Chrono-
graphia, 1. C, str. 257-259.

**«) Theophylaktos, Hist., HI, c. 4. Rečeni pisatelj je vpletel notico
o tem navalu med dogodbe, katere so se po Theophanu vršile 1. 588.

"') Theophylaktos, V, c. 15, 16. — Theophanis Chronographia,
1. C. str. 267.

16*

— 180 —

narodnosti so, kje prebivajo in zakaj se mudd na rimski zemlji. Ti so
odgovorili, da so po rodu Sioveni, da prebivajo na meji Zahodnega
oceana (ob Baltiškem morju) in da je kakan do tja poslal svoje poslance
z namenom, da bi ondi nabral pomožnih čet, hoteč si pridobiti tamošnje
narodne voditelje *z bogatimi darovi. Te darove so njih rojaki pač spre-
jeli, a odklonili pomoč ter rekli, da jim je dolga pot pretežavna. Oni
sami (rečeni trije Slovani), ki so sedaj njegovi vjetniki, poslani so bili h
kakanu, da mu to naznanijo. Petnajst mesecev *^) so že na poti. Kakan,
ki je pozabil na pravice poslancev, jih ovira, da se ne morejo vrniti. Ko
so čuIi, da rimsko ljudstvo jako slovi po svojem bogastvu in svoji
človekoljubnosti, porabili so ugodno priložnost, da so prišli v Tracijo.
Pečajo se s svojimi kitarami, ker se niso navadili nositi orožja; njih
zemlja ne pozna železa in zato je njih življenje mimo in brez bojev.
Naučili so se na lire brenkati, ne pa delati šuma s trompetami. Vojska
jim je neznana in zato je paČ naravno, da se jim zde godbene vaje ve-
liko ljubše. Cesar je vsled teh besed pohvalil dotični narod ter gosto-
ljubno sprejel rečene tri Slovone. Občudoval je njih telesno velikost in
pravilnost njih udov ter jih nato poslal v Heraklejo. **•)

Mislim, da tem trem Slovanom ne bodem delal krivice,
ako trdim, da niso bili godci po poklicu, pač pa vohuni v
službi Slovšnov ali pa Obrov. Omenjeni SlovSni so trdili pred
cesarjem, da jih ovira obrski kakan in se torej ne morejo vr-
niti v svojo domovino. Ta izgovor ne velja. Kakan jim je
lahko delal zapreke, dokler so bili na njegovi zemlji; ko pa
so stopili pri Savi ali Donavi na bizantinska tla, imeli so
svobodno pot v domovino. Ako so res hoteli priti v svoje
domače kraje ob Baltiškem morju, zakaj niso šli k dolenji
Donavi, kjer bi se bili obrnili proti severu ter potem ves čas
varno potovali po zemlji svojih rojakov? Zakaj so jo udarili
proti jugovzhodu tako daleč, da so na zadnje prišli do Mar-
morskega morja? — Rečeni trije SlovSni so rekli bizantinskemu
cesarju, da njih zemlja ne pozna železa in da njih rojaki niso
vajeni vojskovanju. Tudi ta trditev je neverjetna. Obrski kakan
se je obrnil do omenjenih severnih Slovanov ter jim poslal še
celo mnogo darov, ker je hotel med njimi nabrati pomožnih

»M) Po Theophanu »osemnajst«.

«») Theophylaktos, VI, c 2. — Thcophanis Chronographia, 1. c.
str. 268.

— 181 —

čet. Ako bi bili dotični Slovani res tako malo bojeviti, kakor
se je povedalo cesarju Mavriciju, ne iskal bi bil obrski kakan
med njimi bojnih trum.

Iz tega, kar nam Theophylakt tu pripoveduje, je tudi
razvidno, da se je obrski kakan prizadeval, pridobiti na svojo
stran tudi tiste severne Slovane, ki so bili naseljeni ob Bal-
tiškem morju. Vender se ti niso ž njim zvezali, ker se jim je
zdela pot v južno Evropo pretežavna. Trditi smemo, da so
takrat v obče vladale prijateljske razmere med Slovani in Obri.

Morebiti bi kdo vprašal, zakaj si je kakan ravno leta
590. ali 591. prizadeval, da bi dobil med Slovani novih po-
močnikov. Mislim, da zato, ker je vedel, da bode potreboval
za naprej večjo vojsko, ako bo hotel nadlegovati Bizantince.
Ti so namreč takrat, kakor je bilo že povedano, sklenili s
Perzi mir ter imeli vsled tega večje trume na razpolaganje, da
bi jih bili lahko poslali nad Obre ali pa nad Slovgne.

Slišali smo, da je moral bizantinski cesar Mavricij kakanu
leta 583. povečati letni davek na loo.ooo zlatov. Leta 592.
je kakan zahteval, da bi mu cesar iz nova pomnožil ta davek.
Ker ga pa Mavricij ni hotel uslišati, začel je Bajan takoj nato
vojsko z Bizantinci. Ukazal je SlovSnom, da bi naredili mnogo
čolnov (»dxariap*\ s katerimi bi brez težav prestopil reko Do-
navo."«) Singidunski meščani so po mnogoštevilnih napadih
uničili delo ondotnih SlovSnov ter z ognjem pokončali njih iz-
gotovljeno brodovje. Zarad tega so začeli SlovSni oblegati
mesto Singidunum, katero je sedaj prišlo v skrajno nevarnost.
Tamošnji prebivalci so imeli le malo upanja, da bi se rešili. *«')
Čez teden dnij pa je kakan velel SlovSnom, da naj puste mesto
v miru ter naj pridejo k njemu. SlovSni so to tudi storili. Ker
se je kakan takrat usmilil singidunskih meščanov, dobil je od

*••) Ti Slovani, o katerih se tu govori, so živeli takrat brez dvoma
po sedanjem Banatu in Srcmu ter bili podložni Obrom. Že okoli leta
550. so bili po teh krajih, kakor smo že omenili, Slovani naseljeni.

"») Iz teh besed je razvidno, da je obrski kakan, ki se je leta 583.
polastil Singiduna, pozneje zopet izgubil to mesto.

— 182 —

njih v dar dva tisoč zlatih darejkov, z zlatom okovano mizo
in veliko obleke. Nato je kakan prehodil pet parasang *•*) ter
postavil svoj tabor pri Sirmiju, mnogoštevilnim Slovšnom pa
je ukazal pripravljati les, da bi potem šli čez reko Savo.
Kakan je vodil vso zadevo ; SlovSni pa so napravili čolne ter
prebrodili Savo.

Nato se je kakan obrnil s svojo vojsko proti vzhodu ter
prišel peti dan do Bononije pri Donavi. Nadenj je cesar poslal
Priska, svojega poveljnika v Evropi. Od Bononije jo je kakan
mahnil proti Jugu ter prišel do Balkansk^a gorovja, kjer mu
je Priskov podpoveljnik hotel zastaviti pot, a se je moral
umakniti. Potem se je obrnil Bajan s svojo vojsko proti vzhodu
ter dospel čez nekaj dnij do Anchiala ob Črnem morju. Odtod
se je napotil proti Driziperom, potem pa proti Perinthu ob
Marmorskem morju. Nikjer se mu na prostem ni upala po-
staviti nasproti kaka grška vojska. Bizantinski poveljnik Prisk
je poiskal s svojimi trumami zavetja v bližnjem, dobro utrjeneni
TzuruUu, kjer ga je kakan nekoliko časa oblegal. Z izmišljeno
novico, da se približuje velika grška vojska, so premotili nato
kakana, da je sklenil s Priskom mir, dobil od njega nekoliko
daril ter se potem povrnil v svojo domovino.'««)

V začetku spomladi leta 593. je sklenil cesar Mavricij
poslati poveljnika Priska k Donavi, da bi zabranil Slovžnom
prehod čez to reko ter skrbel za varnost Tracije. Rekel je
Prisku, da SlovSni ne bodo prej mirovali, dokler jim Rimljani
ne zapro poti čez Donavo. Mogoče je, da so SlovSni v prej-
šnem letu, ko je kakan pustošil po južni Traciji, porabili ugodno
priložnost, da so ropali po Meziji in severni Traciji. Ker se je
cesar pomiril s Perzi in Obri, ni imel drugih sovražnikov, kakor
SlovSne, nad katerimi se je hotel sedaj znositi.

"') Parasanga se je zvala perzijska milja, katera je imela tri če-
trtine zemljepisne milje.

^") Theophylaktos, Hist, VI, c. 3—5. — Theophanis Chrono-
graphia, 1. c. str. 269. — Anastasii Chronogr., ed. Boor, str. 165.

- 183 —

Prisk je torej prevzel poveljništvo čez bizantinsko vojsko,
kalcra se je v sredi spomladi zbirala v Perinthu. Štiri dni je
potreboval do Driziper, in ko je dvajsetič postavil svoj tabor,
bil je že pri Silistri poleg Donave. Ko je kakan zvedel, da je
prišla rimska vojska do Donave, bil je nevoljen ter je poslal
k poveljniku Prisku svoje poslance. Ti so poudarjali, da so
Rimljani prelomili v prejšnem letu sklenjeni mir, ker se je
njih vojska prikazala ob Donavi. Prisk, ki je še pred kratkim
časom govoril o miru in spravi med Obri in Rimljani, stoji
sedaj tu ves oborožen. — Prisk je nato odgovoril, da je nje-
gova vojska namenjena nad Slovfine. Z Obri sklenjene po-
godbe in obljube mu ne branijo, da bi se ne bojeval z reče-
nimi sovražniki. *•*)

Ko si je poveljnik Prisk v dvanajstih dneh preskrbel
dovolj ladij, šel je čez Donavo. SlovSnski poveljnik Ardagast je
ravno takrat odposlal svoje čete plenit na tuje (brez dvoma na
bizantinsko zemljo). Prisk je šel po noči nad Ardagasta, kateri
je brez skrbi spal na svoji postelji. Vsled močnega šuma se
je ta vzbudil, hitro zajezdil svojega konja ter utekel. Pozneje
je napadel Rimljane. Ker pa je imel premalo trum, da bi bil
mogel premagati nasprotnike, bil je prisiljen se umakniti. Med
begom bi ga bili sovražniki kmalu vjeli. Rešil se je, da je
skočil v bližnjo reko ter jo preplaval.

Rimljani so potem opustošili Ardagastovo zemlj6, pobili
mnogo SlovSnov, 300 so jih pa vjeli. Te so navezali ob lesene
drogove ter hoteli odposlati v Carigrad. Prisk je te vjetnike
izročil nekemu Tatimeru in njegovim stražnikom, da bi jih
odpeljali v glavno mesto. Šesti dan***) so se vjeti SlovSni ne-
pričakovano vzdignili ter zapodili Tatimera in njegove straž-
nike v beg. Kar jim pridejo na pomoč rimski pešci, rešijo

*•*) Tu vidimo, da tisti Sloveni, ki so živeli na koncu šestega sto-
letja po sedanji Valahiji, nisi bili zavisni od Obrov, pač pa njih dobri
prijatelji in zavezniki. Ko jim je pretila nevarnost od Bizantincev, hotel
jim je kakan pomagati s svojim diplomatičnim posredovanjem.

'•^ Po Theophanu »tretji dan«.

— 184 —

Tatimera ter se potem zaženejo nad SlovSne. Ti so bili po
hudem boju premagani ; Rimljani so jih mnogo pobili, petdeset
živih SlovSnov pa so nabodli na kole. i'*) Ko se je Tatimer
nekoliko pozdravil, prišel je v Carigrad ter prinesel s seboj
jako veliko plena. Cesar je bil tega dogodka tako vesel, da
je v največji mestni cerkvi praznoval večemice. Potem je z
ljudstvom vred napravil molitve ter prosil Boga, da bi mu
podelil še slavnejših trofej.

Ko so Rimljani opustošili Ardagastovo zemljo, velel je
Prisk svoji vojski, da se je pomaknila naprej. Ker se sovražnik
ni nikjer pokazal, prišla je do reke Elivakije, ki ne more biti
druga, kakor sedanja Jalomita v Valahiji. Prisk je ukazal svo-
jemu podpoveljniku Aleksandru, da je šel zjutraj na vse zgodaj
čez rečeno reko. Ko se je to zgodilo, naleteli so Rimljani na
SlovSne, kateri so se pa umaknili na bližnja močvirja in v
gozde. Rimljani so šli za njimi. A kmalu so zagazili tako glo-
boko v mlakuže, da bi bila vsa vojska uničena, ako bi je ne
bil Aleksander peljal o pravem času nazaj. Nato je hotel ta z
ognjem pokončati ondotno okolico. A plamen se ni mogel
razširiti, ker je bilo povsod preveč mokrote. V tej zadregi so
dobili Rimljani nepričakovanega pomočnika. Pribežal je k njim
neki Grepid, ki je bil nekdej vzgojen kot kristjan, a pozneje je
prišel med poganske SlovSne. Pokazal je Rimljanom vhod na
močvirje, katerega so se ti takoj polastili. Na ta način so
dobili v svojo oblast tiste SlovSne, kateri so iskali zavetja na
močvirju. Vjeti Slovžni niso hoteli Rimljanom ničesar povedati
o svojem rodu in o svojih rojakih, pač pa so se delali jako
nedolžne. Nato je Gepid, ki je SlovSne poznal, bodi si po
obleki, bodi si kako drugače, povedal Rimljanom, da so do-
tični SlovSni podložniki kralja Mužoka, i«^) č^ar bivališče je
od ondotnega kraja oddaljeno 30 parasang. Mužok je poslal

166^ Ta čin dokazuje, da niso bili Bizantinci v svojem postopanju
nič manj barbarski, kakor Sloveni.

*«') Theophylakt piše »Mov<T(6xiog*f Theophanes *Mov(Tovxiog <
Anastasius pa »Musatius«.

— 185 —

te vjete SlovSne, da bi pozvedovali o rimski vojski, ker je
slišal, kaka nesreča je nekoliko prej zadela Ardagasta. Potem
je Gepid svetoval Rimljanom, da bi poslali nad Mužoka mnogo-
številno vojsko ter ga nepričakovano napadli in vjeli.

Aleksander se sam ni upal izvršiti nasveta, katerega mu
je dal Gepid. Šel je k Prisku ter pripeljal s seboj tudi vjete
Slovžne, katere je nato poveljnik dal pomoriti. Aleksandra je
spremljal tudi Gepid, kateri je Prisku naznanil, kake namene
imajo SlovSni, ter napravil načrt, kako bi Mužoka premotil in
vjel. Prisk je z veseljem poslušal govor zvijačnega Gepida, ka-
terega je s krasnimi darovi in lepimi obljubami popolnoma
pridobil na svojo stran. Poslal je takoj Gepida k Mužoku,
sam pa se počasi pomikal s svojo vojsko proti njegovi pokrajini.

Ko je Gepid prišel k Mužoku, zahteval je od njega
mnogo malih čolnov, s katerimi bi šel Ardagastovim pone-
srečencem na pomoč. Mužok je to tudi storil, ker je želel, da
bi Gepid ž njimi rešil Andragastove ljudi. Ko je Gepid dobil
od Mužoka 1 50 čolnov ter 30 veslarjev, šel je na drugo stran
reke, katero so domačini imenovali Paspirios. Nato se je sam
skrivaj o polu noči priplazil k rimskemu poveljniku ter za-
hteval od njega sto oborožencev. Prisk mu je dal 200 mož,
katere je vodil podpoveljnik Aleksander. Ko se je rimska četa
približala Paspiriju, postavil je Gepid Aleksandra v zasedo ter
se potem vrnil k SlovSnom, prišel do zasede podpoveljnika
Aleksandra ter tega na tihem odposlal nad nje. Aleksander je
sedaj peljal svojo četo k reki Paspiriju. Gepid mu je dal zna-
menje s tem, daje zapel neke obrske pesmi. Nato je Aleksander
Slovžne, kateri so že spali, napadel ter jim ob enem jemal
spanje in življenje. Ko se je polastil tudi čolnov, s katerimi je
hotel Mužok pomagati svojim rojakom, poslal je nekatere svojih
Ijudij k poveljniku Prisku, da bi mu dal novih čet. Prisk je
nato sam prestopil reko Papirios s 3000 možmi, te razdelil
po čolnih ter prišel potem o polu noči na mesto, kjer se je v
tistem času mudil kralj Mužok. Ta je bil takrat vsled pijače
ves izgubljen; obhajal je namreč tisti dan pogrebno slavnost

— 186 —

po svojem umrlem bratu. Nastala je med Sloveni velika zmeš-
njava in Mužok je bil živ vjet. Rimljani so potem vso noč
morili; ko pa je dan nastal, ukazal je poveljnik, da naj se
vrnejo. Okoli devete ure so se že vozili s svojim plenom po
reki navzdol.

Vsled tega dogodka so bili Rimljani jako veseli. Svojo
zmago so praznovali z gostijami, tako da so zanemarili stra-
ženje. To okoliščino so premagani Sloveni porabili, da so na-
padli Rimljane. Ti bi bili tepeni, ako ne bi jim bil prišel
Gentzon s svojimi pešci o pravem času na pomoč. Prisk je
sedaj kaznoval v svoji vojski tiste ljudi, ki bi bili kmalu po-
vzročili veliko nesrečo. Predstojnike straž je dal križati, nekatere
izmed vojaštva pa strašno bičati. ^•8)

Leta 594. je Prisk zopet prišel s svojo vojsko do Donave
ter potem pustošil po slovSnski zemlji, od koder je poslal veliko
plena v Carigrad. Nato je cesar po Tatimeru ukazal povelj-
niku Prisku, da bi Rimljani ostali čez zimo v ondotnih krajih.
Mavricij je namreč menil, da bi njegova vojska več opravila
na slovSnski zemlji v zimskem času, kakor pa po letu. Po zimi,
ko bi drevje ne imelo perja, bi se sovražniki ne mogli tako
lahko skrivati po gozdih, tudi bi stopinje v snegu kazale, kam
je nasprotnik pobegnil. ^«^)

Ko so vojaki zvedeli za cesarjevo zapoved, nastal je med
njimi velik nemir. Večina Rimljanov se je uprla želji svojega
cesarja ter hotela prebiti zimski čas doma, ne pa na barbarski
zemlji, kjer se mraz le težko prenaša, in ker so SlovSni zarad
svojega števila nepremagljivi. Nato je Prisk s svojo zgovornostjo

*") Theophylaktos, Hist , VI, c. 6—10 ed. Bonn. p. 250—260. —
Theophanis Chronogr. ed Boor, p. 270. — Anastasii Chronogr. trip., ed.
Boor, p. 166.

"») Maurikios, Strateg., XI, 5 : »Xp^ dh tag xat xvtmv iyiBi-(nj(T%i.g
iv XBifiBQioiq fidlkop xaiQoTg flvBaO-ai^ 0% av tmv dMQmv yvfiPov-
fiivmv Xap&av8ip svKoloag ov dvvatai^ dJJia x(u rijg xiopog ta i^rjj
tmv qfevy6vrwv duXyiovarig . . .<

r

— 187 —

omečil razuzdano vojsko, da je sklenila, da ostane na tuji
zemlji. "<>)

Leta 595. je cesar Mavricij odstavil poveljnika Priska ter
povzdignil na njegovo mesto svojega brata Petra. Ker Prisk
ni ničesar vedel o tem činu svojega vladarja, zbral je svoje
trume ter šel čez reko Donavo. Vojakom je postalo bivanje
na slovenski zemlji že neznosno. Tudi se je Prisk bal, da bi
se Slovšni ne prikazali nanagloma ter mu ne vzeli plena. Ko
je obrski kakan zvedel, da so Rimljani zapustili slovšnsko
zemljo ter šli čez Donavo, začudil se je močno. Poslal je
poslance k Prisku ter hotel zvedeti vzrok temu odhodu. Prisk
ga je skušal kolikor mogoče premotiti z besedami. Rekel je,
da mu je bilo naznanjeno, da hoče kakan v treh dneh na-
pasti rimsko vojsko, potem, da je SlovSnom ukazal prestopiti
reko Donavo, ter da se jezi in je nevoljen, ker je imela rimska
vojska srečo na slovSnski zemlji. Nato so odgovorili obrski
poslanci, med katerimi je bil tudi Targetij, da so kakanu od-
svetovali vojsko, ker se ta po krivici jezi nad Rimljani. Kmalu
potem je Prisk poslal k Obrom kot poslanca zdravnika Theodora,
kateri je kakana pregovoril, da se je pomiril z Rimljani. Kakor
se vidi, začelo je kakana skrbeti, ker so Bizantinci dosegli ne-
koliko uspehov, ko so se vojskovali s Slovfini. Da bi bil Prisk
še bolj potolažil kakana, odstopil mu je del plena. Tudi mu
je zastonj prepustil 5000 vjetih SlovSnov. 2^to je pa kakan
dovolil Rimljanom, ko so se vračali v svojo domovino, da so
šli čez njegovo zemljo. Rimska vojska je nato prišla v Dri-
zipero, poveljnik Prisk pa v Carigrad, "i)

Namesto Priska se je tedaj cesarjev brat Peter napotil
leta 596. iz Carigrada v Perinth, od tod v Drizipero, potem
pa v Odessus, ^^a) kjer ga je vojska s častjo sprejela. Ko je

"0) Theophylaktos, VI, c. 10, 1. c, p. 260. — Theophanes, 1. c,
p. 272. — Anastasius, 1. c, p. 167.

"*) Theophylaktos, VI, c. 11, 1. c, p. 263—267. ■— Theophanes,
1. C, p. 273. — Anastasius, 1. c, p. 168.

"*) Sedaj Vama ob Črnem morju na sedanjem Bolgarskem.

— 188 —

zapustil to mesto, obrnil se je na desno, prišel v Marciano-
polis*^*) ter nato ukazal, da naj tisoč vojakov gre naprej. Ti
so naleteli na 600 SlovSnov, ki so s seboj peljali plen, ka-
terega so nabrali po rimskih mestih. Kakor se vidi, niso imeli
Slovfini pred rimsko vojsko veliko strahu, čeprav je Prisk pu-
stošil nekoliko časa po njih zemlji. Sedaj so SlovSni povračali
Rimljanom škodo zadnjih treh let. Mesta Zaldapa, Akys in
Skopis,^^^) katera so bila že prej oropana, oplenjena so bila sedaj
na novo. Velika množica voz, napolnjenih z ropom, se je po-
mikala naprej. Ko so Slovgni zagledali bližajoče se Rimljane,
vrgli so se na svoje vjetnike. Odrasle moške vjetnike so po-
morili, žene in otroke pa postavili sredi tabora, kater^a so v
naglici napravili tako, da so v krogu zvezali vozove. Ko so se
Rimljani približali Slovčnom, niso se upali jih napasti, ker so
se bali puščic, katere so SlovSni iz svojega tabora metali na
njih konje. Nato jih je spodbudil njih voditelj Aleksander v
njih domačem rimskem jeziku, da bi se lotili sovražnika.'^*)
Rimski vojaki so nato stopili s svojih konj ter šli proti taboru.
Od obeh stranij se je močno streljalo s puščicami. Ko se je vnel
hud boj, skočil je eden izmed Rimljanov naprej, stopil na neki
voz, kateri je služil SlovSnom za brambo, ter s svojim mečem
pobil tiste, kateri so se mu približali. Ta nesreča je Slovšne
nekoliko zmešala. Ko so videli, da ne zmagajo, pomorili so
še ostali del vjetnikov. Rimljani so nato pridrli v tabor, za-
podili SlovSne ter tudi pobili nekatere izmed njih. Drugi dan
so zmagovalci naznanili svojemu poveljniku vse to, kar se je

<7') Marcianopolis je bil od Odessa nekoliko proti zahodu.

*7^) Mesta Zaldapa, Alcys in Skopis so bila med Črnim morjem in
Donavo na sedanjem Severnem Bolgarskem.

'") Theophylaktos, VE, c. 2, 1. c. p. 272 : ». . . rg natglfp zmp
'PaofialoDV gnopfi rotg 'Pmfiaiotg ivsKslBveto • •< — Dotični vojaki niso
bili grškega, temuč rimskega rodu ter so govorili neko latinsko narečje.
Takih prebivalcev, med katerimi je bil razširjen latinski jezik, je bilo
takrat precej veliko po Balkanskem polotoku. Kolikor toliko so bili ti
ljudje predniki sedanjih Rumunov in Kucovlahov.

r

i8& —

bilo zgodilo. Peti dan potem je poveljnik ^am prišel s svojo
vojsko na dotično mesto ter razdelil darila med junake.

Theophylakt nam pripoveduje, da je bil poveljnik Peter
naslednji dan na lovu, kjer si je nogo poškodoval,"«) ter
ni mogel iti naprej. Cesar je bil nevoljen, ker je vojskovanje
nekoliko prenehalo vsled te nezgode, in zato je pisal svojemu
bratu ostro pismo. Peter pa ni hotel prenašati v pismu stoječih
cesarjevih psovk ter je šel naprej, akoravno je trpel bridke
bolečine. Četrti tal)or je postavil tam, kjer so se SlovSni mudili.
Deseti dan potem je poslal cesar Mavricij svojemu bratu pismo
ter mu velel, da naj bode v Traciji. Mavricij je namreč slišal,
da namerava množica Slovšnov napasti Carigrad. ^^7) Ko je
poveljnik Peter dobil cesarjevo pismo, šel je najprej do trd-
njave Pistos, potem pa proti Zaldapi. Naslednji dan se je na-
potil proti mestu Jatru, *^®) potem mimo trdnjave Latarkios
ter je nato postavil svoj tabor pri Novah. *'*) Od tod je šel v
Thcodoropolis, potem v Kurisko *»<>) in nato v mesto Asemon, ^*i)
katero je imelo že prej posadko, ker so ga Slovšni večkrat
vznemirjali s svojimi napadi.

Šesti dan je tisoč mož, ki so bili poslani, da bi zasledo-
vali sovražnike, nepričakovano naletelo na tisoč Bolgarov. Ker
je bil takrat med Rimljani in kakanom mir, šli so ti Bolgari

*'•) Theophanes je vvrstil to, kar Theophylakt tu navaja, med do-
godbe, katere so se vršile leta 597.

"') Theophylaktos, Vn, c. 2, 1. c. p. 273 : ». . . i^Krjx68i yaQ 6
MavQixiog wv 2^xXafiipKav ta nXrfiri ig BvCdvriav ta$ ogfiag iTiiqiBQeip,*
— Iz tega sklepamo, da so se mnogobrojne slovanske čete takrat po-
tikale tudi po južni Traciji, ker drugače ne bi bila mogla nastati go-
vorica, da se hočejo Slovdni lotiti še celo glavnega mesta.

"•) Jatros je bilo mesto ob sedanji reki Jantri, ki teče v Donavo.

"») Te Novae so bile ob Donavi blizu sedanjega bolgarskega mesta
SviStova.

'■*) Kuriska ali Sekuriska je bilo mesto ob Donavi od Nov proti
zahodu blizu sedanjega Nikopolja.

^*) Asemus ali Asamus se je zvala sedanja reka Osma, ki teče v
Donavo unstran ustja reke Olte. Ob Osmi je stalo mesto Asemon aH
Asema.

L.

— 190 —

brez skrbi naprej. Rimljani so po ukazu svojega voditelja za-
čeli s puščicami streljati na nje. Bolgari so nato poslali svoje
poslance k Rimljanom, katerim so rekli, da bi opustili boj ter
ne prelomili sklenjenega miru. Voditelj rečene čete pošlje bol-
garske poslance k svojemu poveljniku, ki je bil za kakih 8ocx>
stopinj oddaljen. Peter odgovori bolgarskim poslancem na njih
mirovne besede, da hoče te barbare (Bolgare) takoj uničiti.
Nato se Bolgari pripravijo na boj ; postavijo se Rimljanom jako
junaško nasproti ter jih zapodi v beg. Pozneje so Bolgari na-
znanili kakanu vse, kar se je zgodilo. Ta je nato poslal po-
slance k poveljniku Petru ter se pritožil, da so Rimljani brez
pravega vzroka prelomili mir. Peter se je po svojih poslancih
izgovarjal, da ni nič vedel o tem. Poslal je kakanu lepa darila,
odstopil mu svoj plen ter ga tako zopet potolažil.

Četrti dan se je poveljnik Peter približal reki Donavi."«)
Tu je zbral dvajset mož ter jih poslal čez reko, da bi opa-
zovali gibanje sovražnikov. Rimski vojaki so torej prestopili
na nasprotni breg, a bili so vsi vjeti in sicer na naslednji način.
Navada je bila, da so ogleduhi hodili takrat vedno po
noči okrog, po dnevu pa spali. Rečeni možje so tedaj v neki
noči prehodili mnogo zemlje ter bili vsled tega telesno jako
utrujeni. Proti jutru so se obrnili v bližnje grmovje, kjer so
hoteli počivati. Okoli devete ure so vsi pospali ter niso
nikogar postavili za stražo. Takrat so SlovSni prišli do ome-
njenega grmovja, poskakali s svojih konj ter se hoteli v send
nekoliko pohladiti, svojim konjem pa dati malo počitka. Ko
so šli nekateri par korakov v stran, zasačili so Rimljane, ka-
tere so vjeli ter jih prisilili razodeti, kaj njih rojaki nameravajo.
Vjeti Rimljani so povedali vse, kar so vedeli. Nato je Perogost
{^TlBlgafaaTog^)^ ki je bil voditelj dotične slovanske čete, zbral
svoje ljudi, pomaknil se naprej ter se skril v bližnjem gozdu,

>>*) Ako pomislimo, da se je rimska vojska pomikala od Marciano-
polja čez Zaldapo, Jatros, Novae, Kmisko in Asemon ter potem pre-
stopila Donavo, moramo reči, da se je ta prehod vršil blizu tam, kjer
se izliva v njo reka Olta.

r

— 191 —

da bi potem šel čez Donavo. Poveljnik Peter, ki ni vedel, da
so sovražniki skriti v bližini, je ukazal svoji vojski, da bi šla
čez reko. Tisoč jih je tudi prestopilo na drugo stran in vse te
so Slovčni pobili. Ko je poveljnik Peter to videl, prisilil je vso
svojo vojsko, da je šla skupno, ne pa v manjših oddelkih čez
Donavo. Sioveni so jo čakali na nasprotni strani. Rimljani so
iz svojih čolnov metali puščice na sovražnike ter jih prisilili,
da so se umaknili. Voditelj Perogost je padel v boju, kajti
neka puščica ga je zadela v trebuh ter takoj usmrtila. Ko je
bil Perogost ubit, ubežali so njegovi vojaki. Rimljani, ki so se
tako polastili nasprotnega br^a, bi jih bili radi podili, a jih
niso mogli, ker niso imeli konj.

Drugi dan se je napotila rimska vojska naprej. Kmalu
je prišla v take kraje, kjer ni bilo nič vode. Žeja je bila tako
velika, da so vojaki pili celo scalnico. Vsa vojska bi bila po-
ginila, ako jej ne bi bil pokazal neki vjet SlovSn poti do reke
Elivakije, katera je bila štiri parasange oddaljena. Ko so Rim-
ljani prišli do vode, pili so nekateri hlastno s tal, drugi so
zajemali pijačo s periščem, tretji pa so jo lovili v posode. Na
nasprotni strani reke je bil zaraščen log, kamor so se bili Slo-
vgni poskrili. Ko so Rimljani pili vodo, napadli so jih Slovšni
ter metali puščice na nje. Kmalu je bilo mnogo Ijudij pobitih.
Rimljani so šli nato čez reko, da bi prijeli sovražnika. A
mnogobrojni Slovgni so udarili s tako silo na nje, da so ti
začeli bežati na vse strani. Poveljnik Peter se je moral zopet
vrniti na bizantinska tla. Naval rimske vojske na Slovčne je
bil torej leta 597. brezuspešen. Peter je vsled svoje nesposob-
nosti izgubil poveljništvo, katero je bilo zopet izročeno Prisku.^^*)
Mogoče je, da je tu omenjena nesreča, katera je zadela
rimsko vojsko, dala obrskemu kakanu povod, da je po svoji
stari navadi iz nova poslal svoje trume na bizantinsko zemljo.

*«) Theophylaktos, VE, c. 2—5 (cd. Bonn., p. 271—279; ed.
Boor, p. 247—254). — Theophanes, ed. Boor, p. 274, 275. — Anastasii
Chron. tripert., ed. Boor, p. 169. — Hist. miscella, ed. Migne, Patrol.
XCV, p. 1012.

— 192 —

Theophylaktos in Theophanes nam sicer ničesar ne pripove-
dujeta o tem napadu, pač pa Joannes, nadškof solunski, ki je
živel v sedmem stoletju ter v svoji mladosti sam videl, kako
so Slovšni oblegali mesto Solun. *»*)

Rečeni pisatelj pripoveduje, da je obrski poveljnik za-
hteval od cesarja Mavricija nekih stvarij ter v ta namen poslal
svoje poslance do njega. Ker mu je cesar odbil njegovo ter-
jatev, razjezil se je ter sklenil, da se bode zato znosil nad
mestom Solunom. Povabil je k sebi razne rodove SlovSnov, i®*)
pomešal med nje še nekoliko drugih barbarov ter vsem skupaj
ukazal napasti mesto Solun. Vojska, ki se je napravila na pot,
bila je jako velika. Nekateri so mislili, da je bilo okoli loo.ooo
mož ; drugi so rekli, da jih je bilo nekoliko manj, tretji so pa
trdili, da jih je bilo še veliko več. i^«) V istem času niso ljudje
videli nobene tako velike armade, kakor je bila ta. Primerjali
so jo Kserksovi vojski, katera je hotela svoje dni podjarmiti
Grško. Govorili so o njej, da je bilo toliko sovražnikov, da so
izpili reke in studence, pri katerih so se utaborili, ter v puščavo
premenili vso zemljo, po kateri so hodili. Ta množica se je

«M) Miracula s. Dcmetrii auct. Joanne Thessal. archiep., a. 132
(Acta Sanctorum, Octob., IV, p. 152, ed. ann. 1866): >....« Sa av-
to\f)i xat6idory xai lalg ifBQciv i\prilaq)riGa xata ro dpatoXix6v r^g
nohoag fiigog, Sx te tmv nolifiimv yBy grmiva . . .« — Ker je pisatelj
marsikaj sam videl, zato mu pač lahko verujemo, kar nam poroča. Da
Theophylaktos, Theophanes in drugi ničesar ne pripovedujejo o navalu
Slovinov na Solun, je najbrže ta vzrok, ker je obiranje, kakor trdi
dotični pisatelj, trajalo samo sedem dnij. Drugim pisateljem, kateri niso
imeli nobenih posebnih interesov v Solunu, se morebiti ni zdelo vredno,
da bi bili v svojih spisih omenjali tudi ta dogodek.

^8*) Miracula s. Demetrii, c. 109, 1. c, p. 143: ». . . xa}jBi nQog
iavtbv ttjv anacrav tdiv 2xXaPivifav 0'Qij(TX6iaPy xcu \9'tjQuodij qfvXi^Vy
vnixBimo yaQ avt<^ to e&vog annv . . .« — Neresnična je trditev, da
bi bili vsi Slovani podložni Obrom.

1^*) Miracula s. Demetrii, c. iio, p. 143 : »oi filv yaQ avrovg
Vff£Q rag ixazdp x^^^^^^ onUtag avd^ag ido^aCov oi dk 6]Jyap
fjTtovgj (iXXoi č^ 7roXk^ nliiovg,*

r

— 193 —

kaj hitro pomikala naprej. Solunjani so samo en dan pred
prihodom sovražnikov zvedeli, da se približujejo. V nedeljo
dne 22. septembra "') so mestni prebivalci culi o Slovžnih, da
so na poti, ter nato ugibali, pridejo li blizu v štirih ali petih
dneh. A Slovšni so bili že na vse zgodaj naslednjega dne pred
mestom. Postavili so k zidu lestvice, katere so že narejene
prinesli s seboj. Ko se je zdanilo v ponedeljek zjutraj, videli
so Solunjani, da so' sovražniki obkolili vse mesto. Nekateri
oddelki so se polastili gradov, ki so bili zunaj mesta, ter pred-
mestij. Kamor so prišli, povsod so vse opustošili, pojedli, raz-
drobili in poteptali. Meščani so bili v velikem strahu, ker ve-
čina izmed njih je sedaj prvič od blizu videla barbarsko fa-
lango. Ne samo boječim, tudi hrabrejšim je srce upadlo. Treba
je pomisliti, da je razsajala dva meseca prej po mestu strašna
kuga ter pomorila mnogo prebivalcev. V tistem času, ko so
prišli sovražniki pred Solun, je bila večina meščanov zarad
trgatve na kmetih ter ni mogla priti v mesto, ker so je Slo-
veni obkolili tako nepričakovano. Vsi Solunjani so bili mnenja,
da ni mogoče rešiti mesta. Pisatelj nato na obširno pripo-
veduje, kako je sv. Demetrij na čuden način pomagal mestnim
prebivalcem, da so v nekaterih dneh pregnali sovražnike. ^^^)

Cesar Mavricij je namesto svojega brata Petra, ki je v
bojih s Slovšni popolnoma pokazal svojo nezmožnost, iz nova
postavil Priska za poveljnika. Ta je spomladi leta 598. za-
pustil Carigrad, napotil se nad Slovžne, šel čez Donavo ter v
štirih dneh po prehodu čez rečeno reko dospel v Gorenje
Nove. '**•) Namenjen je bil, da bi šel nad SlovSne, ali razmere

"») Miracula s. Demetrii, c. m, p. 144: *xvQiaxfi yaQ ^fii()a
fi7irv&irt(OP tovtmv, tfi sinadi diVTson tov £BntBfA§Qlov ^irjvog . . .«
— Za cesarja Mavricija je bila nedelja samo enkrat dne 22. septembra
in sicer leta 597. Iz tega sledi, da so Slovani v rečenem letu oblegali
mesto Solun.

**") Miracula s. Demetrii, c. 109—148 (p. 143 — 156).

"») Thephylaktos, VU, c. 7, § 3 (ed. Bonn. p. 281 ; ed. Boor,
p. 256): ». . . fi\; /Vo /?/<*; r«c /(f'(o . . .« ~ Te Nove so bile ob Donavi

16

— 154 —

šo nanesle, da se je moral vojskovati z Obri. Ko je kakan
videl, da se Prisk približuje njegovi zemlji, poslal je k njemu
svoje poslance ter ga vprašal, zakaj je prišel v rečeni kraj.
Prisk je odgovoril, da zarad lova. Kakanovi poslanci so nato
rekli, da naj bi šel drugam na lov ter naj ne bi spravljal na
onem mestu miru v nevarnost. Prisk je nato trdil, da svet,
kamor je prišel, je rimska lastnina. Obrski poslanci pa so po-
udarjali, da so Rimljani že zdavnaj izgubili ta svet, ker ga jim
je vzel tuji meč. ^^^) Med tem časom, ko so obrski poslanci
očitali Prisku, da ne izpolnjuje sklenjene pogodbe ter na
skrivnem razdira mir, oblegal je kakan bizantinsko mesto Sin-
gidunum (Beli Grad) ter se ga tudi polastil. Prisk je hotel
iti mestu pomagat. Ko je videl, da je prišel prepozno, ustavil
se je za kakih 30 rimskih milj od Singiduna ne daleč proč
od mesta Konstantiole. '»») Ker pogovor med njim in kakanom
ni prinesel zaželenega miru, prišlo je do novega boja, kateri
je cesarju še enkrat pridobil mesto Singidunum. Nato je kakan
na videz zopet sklenil mir z Rimljani. '^*)

Leta 599. je peljal kakan svoje trume v Dalmacijo, kjer
je razrušil mesto Bonkeis '*«) in pa štirideset gradov. Nato je
Prisk, ki se je še vedno mudil v singidunski okolici, poslal nad
kakanovo četo 2000 vojakov, kateri so po noči nenadoma na-

V sedanji Srbiji med Golubcem in Dolenjim Milanovcem. Ker je Prisk že
v štirih dneh prišel do Nov, prestopil je Donavo najbrže pri Taliati, kjer
je sedaj Dol. Milanovac.

»M) Theophylaktos, VII, c. 7 (ed. Bonn. p. 281, 282; ed. Boor,
p. 256).

"*) Konstantiola je bila blizu izliva Srbske Morave v Donavo

"") Theophylaktos, Vil, c. 10— 11 (ed. Boor, p. 280—291 ; ed. Boor,
p. 262—264). — Theophanes, ed Boor, p. 276, 277. — Anastasius, I. c,
p. 170 — Hist. miscella, 1. c, p. 1013.

^9») To mesto, katero Theophylakt imenuje B6yxBii; (acc), Theo-
phanes Bahcrjg (acc), Hist. miscella Balcham (acc), je bilo, kakor misli
Rački (Doc spcct. hist. Slav. merid., VII, str. 254) tam, kjer je sedaj vas
Baljke pri Dmišu v Dalmaciji.

— 19S -

padli Obre ter jim vzeli plen. Ko je kakan zvedel o tej ne-
sreči, bil je žalosten. ^»*)

h nekega pisma papeža Gregorja L, katero je bilo me-
seca maja leta 599. poslano bizantinskemu eksarhu Kalliniku
v Ravenni, je razvidno, da je ta premagal Slovane ter nato o
tem svojem činu poročal papežu J »**) Najbrže so ti Slovani
služili v kakanovi vojski, katera se je v tistem času mudila v
Dalmaciji. Omenim naj, da je ta pokrajina imela takrat svo-
jega prokonzula, kateri pa je bil podložen ravennskemu eks-
arhu v Italiji.

Obrske čete so se nato pomaknile k Donavi, kjer so se
mudile takrat tudi rimske trume. Obe vojski sta si tukaj stali
nasproti nad osemnajst mesecev, ne da bi se bilo zgodilo kaj
posebnega, ^s«) Ker je poveljnik Prisk spomladi leta 598. za-
pustil Carigrad ter potem prišel do obrske meje, smemo trditi,
da je ostal v bližini reke Donave do konca leta 599.

V naslednjem letu je šel kakan v Mezijo ter tu oblegal
mesto Tomis. To je prisililo Priska, da je zapustil Singidunum
ter šel tja, kjer so se bili Obri utaborili. Kmalu potem je
kakan zvedel, da gre grški poveljnik Komentiol proti Nikopolju ;*»7)
zato mu je šel nasproti. Komentiol se ga je zbal ter se po-
maknil s svojo vojsko proti jugu. Kakan mu je sledil, prišel v
Drizipera blizu Dolgega zidovja ter se polastil tega mesta. V
Carigradu je nastal velik strah, ko se je zvedelo, da so Obri
že tako blizu. Prebivalci glavnega mesta so že mislili na to,

*•*) TheophyIaktos, VII, c. 12 (ed. Bonn., p. 291; ed. Boor., p.
265). — Theophanes, 1. c, p. 277. — Anastasius, I. c, p. 171. Hist.
miscella, 1. c. p. 1013.

"*) >. . . quod mihi de Sclavis victorias nuntiastis.« — Mansi,
Concil. coll., X, str. 117. — Jaffd, Reg. pont. Rom., ed. 1885, št. 1680.

»»«) TheophyIaktos, VII, c. 12, § 9 (ed. Bonn., p. 292 ; ed. Boor, p. 266) :
>inl fiifPfv; loijaoovv 6xrmxaidixa xal nBQairs(f<o 'Poiftaiotg r« xai
PaQpaQOtg totg dva rov '^latoov nvkiCofiivoig ovdev a^mv <TvyyQaqTJg

"') Nikopolis (sedaj Nikopolj) je bilo mesto ob reki Jantri (Jatros)
v sedanji severni Bolgariji.

16*

— 196 —

da bi zapustili evropejska tla ter se preselili v Chalcedon v
Aziji. Cesar je v tej stiski poslal svojo telesno stražo in pa
velik del carigrajskih meščanov k Dolgemu zidovju. "«) Tudi
je carigrajski senat sklenil poslati poslance h kakanu. Temu
je takrat (leta 600) pobrala kuga sedem sinov, kar ga je jako
potrlo. »»8) Zato je sklenil z Rimljani mir, v katerem je bilo
dogovorjeno, da meja med Rimljani in Obri naj bo Donava.
Vender pa naj bode cesarju in pa kakanu dovoljeno , da
gresta čez to reko, kadar bi kateri izmed nju hotel napasti
Slovšne. '-•<*) Rimljani so se tudi zavezali, da bodo Obrom k
vsakoletnemu davku dodali še 20.000 zlatov. Tako je bila
takrat vojska med Obri in Bizantinci končana. *<»)

Cesar Mavricij je mislil, kakor smo že povedali, da bodo
Slovčni nehali napadati njegovo državo, ako bodo imeli na
svojih tleh opraviti z rimsko vojsko. Ravno to je hotel po-
skusiti tudi nasproti Obrom leta 601. Poslal je k Donavi svo-
jega poveljnika Komentiola, kateri se je pred Singidunom
združil s Priskom. V rečenem letu niso bili Obri, pač pa Bi-
zantinci, kateri so prelomili mir. Rimska vojska se je pomak-
nila od Singiduna proti Viminaciju, ki je stal na nekem otoku
blizu izliva reke Mlave v Donavo. Ko je kakan slišal, da se
hočejo Rimljani ž njim vojskovati, šel je s svojimi četami čez
bizantinsko mejo, svojim štirim sinovom pa je ukazal, da naj
stražijo pri Donavi nasproti Viminaciju. Rimljani so šli pod

1*^) To zidovje, katero je dal leta 512. sezidati cesar Anastazij, je
segalo od Selymbrije pri Propontidi pa do Eterkon-a ob Črnem morju
ter bilo 280 stadijev dolgo.

<**) Te kuge ne smemo zamenjati s tisto, katera je razsajala leta
597. v Solunu.

«00) Theophylaktos, Vil, c. 15, § 14 (ed. Bonn., p. 299; ed. Boor,
p. 273): >. . . diOfiokoy$irai ds 'PooficUoig xal l^fiaooig 6 tfftgog fisffirrig^
xata dk 2Jx}Mvrivd5p i^ovaln ror Ttotafiov dtavrf^cur&M,* — Tu imamo
nov dokaz, da so bili ti Slovani samostojni.

»•») Theophylaktos, Vil, c. 12—15 (^d Bonn., p. 292—299; ed.
Boor, p. 265—272). — Theophanes, I. c. p. 278—280. — Anastasius, 1. c.
p. 171, 172. — Hist. miscella, 1. c. p. 1014.

— 197 —

Priskovim poveljstvom čez Donavo, premagali zaporedoma v
treh bitkah obrske čete ter pobili najprej 4000, potem 9000 in
nato 15.000 sovražnikov. Med padlimi so bili tudi kakanovi
sinovi. Ne brez nevarnosti se je kakanu posrečilo, da se je
pomaknil s svojo vojsko k reki Tisi. Prisk je šel za njim in
trideset dnij pozneje je premagal Obre pri rečeni reki. Prisk
je nato poslal čez Tiso 4000 mož, da bi opazovali gibanje
sovražnikov. Prišli so v tri gepidske vasi, kjer so pomorili
30.000 (?) ondotnih prebivalcev. Dvajset dnij pozneje je Prisk
premagal peto obrsko vojsko in sicer zopet pri Tisi, kjer je
padlo med drugimi tudi jako veliko Slovžnov. Rimljanom je
prišlo v pest tudi mnogo vjetnikov in sicer 3000 Obrov,
2200 drugih barbarov ter 8000 Slovenov. ^0*) Vse te so Rim-
ljani vklenili ter poslali v mesto Tomis. Kakan se je obrnil
nato do cesarja Mavricija z namenom, da bi Prisk poslal vjete
Obre nazaj v njih domovino. '«<>»)

Videli smo, kako srečno se je Prisk vojskoval z Obri
leta 601. Sicer so poročila o nj^ovih zmagah prej ko ne pre-
tirana, vender lahko trdimo, da je imel v obče mnogo uspeha.
Cesar Mavricij ni sklenil istega leta miru s kakanom in zato
se je vojevanje nadaljevalo tudi leta 602. Cesar je sedaj na-
pravil veliko napako, da je zopet postavil za poveljnika svojega

"») Theophylaktos, Vm, c 3, § 14, 15 (ed, Bonn., p. 319; ed.
Boor, p, 289): *. . . tTvfcm6XXvptai dk tovtoig xcu 2!xXavipKav nleitTtrj
anofioiga. i^€oy(mTO dl fista r^ fjrrav to fidg^aoov, xai rfhatrnv
'yi§aQOi fih rgiffx^oi, aXXoi dk ^ag^agoi ngo^ t alg thga/Ti ^ihacri
duTjpnoi Tfi xcd dteuioaioi^ xcu 2^)(XavTiv<av xiXiadsg oxrc».< — Ta števila
nam kažejo, iz kakih narodnostij so bile sestavljene čete obrskega kakana.
Med ujetniki je bilo največ Slovenov; primeroma malo je bilo Obrov,
kateri so bili, kakor se vidi, kakanu posebno pri srcu. Med ostalimi
barbari je bilo brez dvoma največ Gepidov. Mnogoličnost obrske vojske
v narodnem ozini nas 8pomin]^, nehote na sedanjo avstrijsko armado, v
kateri tudi služi največ Slovanov.

••■) Theophylaktos, Vin, c. 1—4 (ed. Bonn., p. 314—320; ed.
Boor, p. 284 — 289). — Theophanes, 1. c p. 281, 282. — Anastasius, 1. c.
p. 173. — Hist. miscella, 1. c. p. 1015, 1016,

— 198 —

nesposobnega brata Petra, ki je v kratkem času uničil uspehe,
katere si je priborilo rimsko orožje pod nadzorstvom previd-
nega Priska.

Novi poveljnik je zbral svojo vojsko, prišel do Donave
ter se utaboril pri Palastolu. ^o*) Tu je čakal, da je minula
vročina. V začetku jeseni se je mudil v dardanskem hribovju,
katero je bilo med Mezijo in Macedonijo. Ko je slišal, da se
barbari zbirajo pri tako imenovanih Kataraktih (pri Železnih
vratih), kjer je obrski poveljnik Apsih postavil svoj tabor, na-
potil se je tja. Apsih je hotel vzeti Rimljanom Katarakte ali
bolje rečeno, tiste trdnjave, katere so bile v ondotnih krajih,
da bi bili Obri lažje v dotiki s svobodnimi SlovSni, Id so bi-
vali po sedanjem Valaškem. Poveljnik Peter je želel, da bi
cesar zopet sklenil mir s kakanom. Kolikor je nam znano, ni
bilo takrat nobenega pravega boja med Obri in Rimljani. Kmalu
sta se obe vojski pomaknili nazaj, kakan proti zahodu v Kon-
stantiolo, Peter pa v Tracijo. Po bizantinski državi se je namreč
raznesla govorica, da kakan nalašč odlaša z vojskovanjem zato,
da bi se rimske čete brez skrbi razšle in da bi potem Obri
nenadoma napadli Carigrad. Da bi se kaj takega ne moglo
zgoditi, ukazal je cesar svojemu poveljniku, da naj zapusti zemljo
ob Donavi ter gre v Adrianopol (Drenopolje).

Pozneje se je Peter pripravljal, da bi šel čez Donavo nad
Slovene. Pisal je Bonosu, ki je bil član cesarske telesne straže,
da bi mu poslal ladij in vojakov. Ko je dobil zahtevano bro-
dovje, izročil je poveljništvo čez isto nekemu Guduis-u. Ta je
nato šel čez Donavo, pobil veliko sovražnikov, nabral mnogo
plena ter si pridobil na ta način dokaj slave. Z Rimljani so
se takrat zavezali zoper SlovSne slovanski Antje. Ko je obrski
kakan zvedel, da so Bizantinci napadli SlovSne, hotel je tem
pomagati tako, da je poslal zope^ Ante svojega poveljnika

»«*) Palastolon je bil utrjen kraj v Meziji blizu izliva reke Iskra v
Donavo nasproti sedanjemu Islaš-u.

— 199 —

Apsiha. "*) Obrskim vojakom pa ni ugajala pot nad rečeno
ljudstvo in zato so se hoteli združiti z rimsko vojsko. Ko je
kakan to slišal, bil je v velikem strahu; prosil je odpadnike,
da bi zopet prestopih na njegovo stran.

Ko je bilo že pozno v jeseni, zapovedal je cesar Mavricij
poveljniku Petru, da naj rimska vojska ostane čez zimo na
slovšnski zemlji. Vojaki so se protivili cesarjevi volji ter na-
vajali v prvi vrsti tri razloge. RekU so, da je na sovražnikovih
tleh dobiti le malo plena, potem da jim primanjkuje v ta
namen potrebnih konj, in kot tretji razlog, da je nevarnost pre-
velika zarad množice Slovžnov, kateri krožijo po zemlji na
nasprotni strani Donave, ^o«) Ker se je poveljnik Peter strinjal
s cesarjevim ukazom, zameril se je svoji vojski. Mavricij je
večkrat pisal Petru ter mu ukazal, da naj vojaki izvršb nje-
govo voljo. A ti so se čedalje bolj ustavljali in na zadnje so
bih tako razdraženi, da so prestopih Donavo ter prišli v Pa-
lastol. Mraz in deževje sta kmalu potem še bolj nezadovolj-
nežem razburila živce. To priložnost je porabil stotnik Foka,
da je peljal rimsko vojsko proti Carigradu. *<>7) Ker se je tudi
v glavnem mestu ljudstvo uprlo, moral je Mavricij bežati čez
morje v Azijo. Foka je postal v novembru istega leta bizan-
tinski cesar ter je pozneje Mavricija vjel in ga dal usmrtiti.

••*) Theophylaktos, VIU, c. 5, § 13 (ed. Boor, p. 293): *draQ tdg
Ptafiaitov iq:6dovg 6 Xnyavoq fi$fjLa{hjxtog tov y4\f)lx fntit fftgatOTiidmv
i^iftsfinsp, onag to tmp "^vtoov dtoUtrsisv idvog^ o (TVfifiaxop !Po3-
ficUoig itiyxftviv ov,*^

•««) Theophylaktos, Vm, c. 6, § 2 (ed. Bonn., p. 324; ed. Boor,
p. 293): >. . . Sti 7« fij^r x(d dik to nXri&ri Pagpagmv nsgiKVfiaivHv tfjv
artmigag tov ^(Ttgov.* — Ker Theophylakt kmalu potem omenja, da
je rimska vojska prestopila Donavo ter prišla v Palastolon, smemo iz
tega sklepati, da tu omenjena nasprotna stran reke Donave je bila na
desnem, ne pa na njenem levem bregu. Iz tega bi sledilo, da je takrat,
ko je pustošila rimska vojska po slovanskih tleh, razsajala velika množica
SIov^ov po bizantinski zemlji.

>o') Theophylaktos, c. 4—7 (ed. Bonn., p. 321—327; ed. Boor, p.
290 — 297). — Theophancs, ed. Boor, p. 286, 287. — Anastasius, 1. c,
p. 176. — Hist. miscella, 1. c, p. 1017.

— 200 —

Ko je Foka postal vladar v Carigradu, začeli so se zoper
njega vojskovati Perzi, kateri so do takrat že več let v miru
živeli z Bizantinci. Isto tako so se vzdignili zoper rimsko oblast
Obri ter opustošili Tracijo. ^os) Ta dva sovražnika sta bila
dobrodošla zaveznika SlovSnom, kateri so odšle še lažje po-
navljali svoje napade, dokler se niso na zadnje polastili obširnih
pokrajin rimske države.

VIII.
Po odhodu Langobardov v Italijo (568) so se po Panoniji in
po vzhodnem Noriku začeli razprostirati Obri in njim podložni
Sloveni. Do leta 595. so se Slovšni razširili do bavarske meje,
kjer so se bojevali z vojvodo Tasilo. Ker so leta 596. Bavarci
ponovili svoj naval, pomagali so Slovenom Obri, da so pre-
gnali sovražnike. Leta 600. so Slovžni poskušali priti skozi
Istro v Italijo. Kmalu potem, morebiti leta 602., so Sloveni,
Obri in Langobardi skupaj udarili na istrski polotok ter po
njem ropali in požigali.

Kakor so torej SlovSni in Obri mnogokrat proti koncu
šestega stoletja vznemirjali bizantinske pokrajine, isto tako so
takrat vČasi napadli tujo zemljo na zahodu, dokler niso na
zadnje posedli skoraj vsega sveta po Vzhodnih Alpah. 209)

IX.

Iz dogodkov, katere smo zgoraj opisali, je razvidno, da
se je okoli leta 600. po Kr. razprostirala bizantinska oblast
proti severu do Donave. Unstran dolenje Donave med Črnim
morjem in Železnimi vrati so bivali svobodni Sloveni, . kateri so
morali biti dostikrat pripravljeni, da so branili prehod čez I>o-
navo Rimljanom in Obrom. Od Železnih vrat proti zahodu sta

"<») Theophylaktos, Vin, c. 15 (ed. Bonn., p. 346; ed. Boor. p. 314).
— Theophanes, p. 290. — Anastasius, p. 179. — Hist. miscella, p. 10 19.

*^) Ker sem o prodiranju Slovenov proti zahodu nekoliko pisal že
pred dvema letoma (gl. Izvestja, VI, str. 55—61 in 85 — 90) in ker se
mislim pri priložnosti govoriti o tem predmetu, zato naj tukaj zadostujejo
te vrstice.

r

— 201 —

Donava in Sava delali mejo med bizantinsko in obrsko zemljo.
Iz prej opisanih dogodkov smo tudi posneli, da Slovgni in
Obri niso v šestem stoletju napadali bizantinske zemlje iz tega
namena, da bi si jo bili osvojili, temuč zato, da bi si nabrali
kolikor mogoče veliko plena ter izsilili od carigrajskih vla-
darjev lepe svote denarja. Ako bi se bili Slovžni polastili še
drugih zemelj razun tistih, katere so že imeli, treba bi jih bilo
tudi obdelovati. Kaj bi jim bila koristila na novo pridobljena
pokrajina, ako bi ne bilo v njej takih prebivalcev, katerim bi
lahko vča.si pobrali živino, zlatnino in druge stvari? Za ce-
sarja Mavricija se Slovčni še niso stalno naselil
po Meziji, Traciji, Iliriji in Macedoniji. Nekateri
radi poudarjajo, da so Slovani lepo mirno posedli opustošene
pokrajine bizantinske države ter tu začeli obdelovati zemljo in
rediti živino. Odkod so to zvedeli? Razni zgodovinski viri nam
kaj jasno pričajo, da so bili SlovSni v tistih časih prav tako,
kakor njih prijatelji Obri, bojeviti in drzni napadovalci, ne pa
mirni in pridni poljedelci. '*°)

Videli smo pač, da so se Sloveni včasi tudi čez zimo
mudili na zemlji bizantinske države ter po njej plenili, kakor
na primer leta 550/551. Enkrat so ostali kar štiri leta na
tujih tleh ter po njih ropali. To je trajalo zato tako dolgo,
ker je imel takratni bizantinski cesar opraviti s perzijansko
vojsko, zoper katero je poslal vse svoje trume.

Ako bi se bili hoteli Slovžni že v šestem stoletju na-
seliti po rimski zemlji, da bi jo bili obdelovali, zgoditi bi se
bilo moglo to le z dovoljenjem carigrajskih vladarjev, katerih
oblast je segala še leta 602. v Evropi do Donave in Save.
Ves polotok od Istre pa do Črnega morja je bil še takrat
preprežen z mnogoštevilnimi trdnjavami, v katerih so bivale bi-
zantinske posadke."*)

•*•) Roester, Ueber. den Zeitpunkt der slav. Ansiedlung an der
unteren Donau. (Sitzungsber. der phil.-hist Classe der kais. Akad., 73.
Bd., str. 107—109).

'") Roester, str. 114.

— 202 —

Da še ni bilo na koncu šestega stoletja SlovSnov na za-
hodni strani Balkansk^a polotoka, razvidno je iz pisem, ka-
tera je papež Gregor Veliki poslal raznim škofom in drugim
možem v Dalmacijo in Ilirijo. Ta pisma nam kažejo, da so
bile takrat urejene cerkvene zadeve po rečenih pokrajinah.«^«)
Dalmatinskim cerkvenim pastirjem se je tako dobro godilo,
da je papež meseca marca leta 592. opominjal solinskega škofa
Natala, da živi preveč razkošno. «**) Po Iliriji je bilo še leta 591.
tako varno, da so v to pokrajino pribežali tisti škofje, katere
so drugod pregnali sovražniki. To je razvidno iz pisma, katero
je papež Gregor meseca maja istega leta poslal ilirskim
škofom. «•*) Sicer so barbari morebiti še v navedenem letu
pridrli tudi v Ilirijo; a škoda, katero so naredili, se je kmalu
popravila. To dokazuje pismo, katero je papež Gregor pisal
meseca marca leta 592. ilirskemu prefektu Jobinu. «^'^) Taka
so bila pisma papeža Gregorja v prvih letih njegovega
vladanja.

Kako vse drugače se glasi pismo, katero je poslal Gregor
Veliki meseca julija leta 600. solinskemu škofu Maksimu.
Papež pravi v dotičnem pismu, da je jako potrt in vznemirjen
zararad Slovanov, kateri mu (škofu Maksimu) grozno pret^.

*") Glej Monumenta spect. hist. Slav. merid., vol. Vm, str. 236 do
262, št. 9, 10, II, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 25, 26,
27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 37, 38. 40, 41, 44, 45. 46, 48, 49, 50»
5^ 53, 55, 56, 57.

•»') Monum. spect. hist. Slav. merid, VU, str. 238 : ». . . didici, pa-
storali cura derelicta soliš te conviviis occupatum.«

>'♦) Mansi, Cone. coll., IX, p. 1065: ». . . episcopos, quos a pro-
priis locis hostilitatis furor expulerat, ad eos episcopos, qui nuncusque
in locis propriis degunt, pro sustentatione et stipendiis praesentis vitae
esse iungendos. - Cf. Jaffd, Reg. pont. Rom., ed. 1885, št. 1113.

*»») Mansi, Cone. coll., IX, p. 1093: ». . . ut quam ex una parte
flagello barbaricae vastationis ulcerat, hanc ex alia per eminentiam
vestram, quasi per superductam salutem, curet« — Cf. Jaffž, Reg. pont.
Rom., št. 1 176.

r

— 203 —

Potrt je zato, ker ž njim (z Maksimom) vred trpi ; vznemirjen
pa, ker so Slovani že začeli skozi Istro siliti v Italijo. *")

Šafafik**^) in za njim še nekateri drugi trdijo, da so
imena nekojih trdnjav, katere je dal cesar Justinijan postaviti
ali pa popraviti, slovanska. Ako bi . bilo to res, potem bi morali
reči, da so se vsaj nekateri slovanski rodovi naselili po Bal-
kanskem polotoku že v tretjem stoletju po Kr., ker že takrat
je bilo nekoliko dotičnih trdnjav postavljenih. Pri izvajanju
krajevnih imen iz slovanščine je treba največje previdnosti in
natančnosti. Ako kdo površno postopa, izpeljuje lahko marsi-
katero neslovansko ime iz tega ali unega slovanskega jezika;
razume se, da se tako ravnanje ne strinja z resnico. *i®)

Še le, ko je začel vladati v Carigradu Foka (602 — 641),
so se Slovgni čutili na Balkanskem polotoku tako domače,
kakor še nikdar ne prej. Bizantinci so morali takrat poslati
svoje čete na vzhod proti Perzom in Arabom ter se niso toliko
brigali za sovražnike, kateri so se začeli lastiti Mezije, Tracije,
Ilirije in drugih pokrajin. Takratni pisatelji nam le malo po-
ročajo o Slovgnih, ker so jih veliko bolj skrbeli dogodki v
Aziji, kjer je pretila še hujša nevarnost, kakor ob Donavi.
Znano je, da so takrat Arabci vzeli carigrajskim vladarjem
Sirijo, Palestino, Egipet in še druge dežele.***)

SlovSni so tedaj v prvi polovici sedmega stoletja posedli
obširne dele Balkanskega polotoka. Po nekaterih krajih jih je
bilo toliko, da so kar cele pokrajine dobile po njih ime
Ixlmyia (SlovSnija). To nazivanje je bilo že v drugi polovici
sedmega stoletja v navadi za Mezijo. ^ao)

"«) Mansi, Cone. coll, X, p. 231 : »Et quidem de Sclavorum gente,
quae vobis valde imminet, affligor vehementer et conturbor. Affligor in
his quae iam in vobis patior: conturbor, quia per Istriae aditum iam
Italiam intrare coeperunt.« - Cf. JaflP^, Reg. pont. Rom., št. 1784.

"') Slov. starožit., II, 14.

"«) Prim. Krek, Einleitung, ed. 1887, str. 280. — Kako lahko bi
bilo trditi o krajevnem imenu Mi}iJiaQixay da je popolnoma domače, ako
bi ne bilo tako brezmiselno.

«'») Roesler, str. 116.

"•) Roesler, str. 117, 118.

— 204 —

Rekel sem, da istočasni bizantinski pisatelji le malo po-
ročajo o razširjevanju SlovSnov po zemlji med Jadranskim in
Črnim morjem. Precej gostobeseden je Konstantinos Porphy-
rogennetos, *>^) kateri pripoveduje, da so za cesarja Heraklija
prišli Hrvatje in Srbi na Balkanski polotok. Ta Konstantin je
živel v desetem stoletju, tedaj tristo let pozneje, kakor cesar
Heraklij. Kar čitamo pri Konstatinu o prejšnji domovini Hr-
vatov in Srbov ter o njih prihodu na tisto zemljo, kjer še
sedaj prebivajo, je jako neverjetno.

O Hrvatih pravi Konstantinos Porphyrogennetos na enem
mestu, da so prej bivali unkraj Bavarskega,***) na drugem
mestu pa, da so stanovali unstran Madjarskega blizu Fran-
kovskega. **') O Srbih trdi rečeni pisatelj, da so bili nekdaj

="*) Konstantinos Porphyrogennetos je v svojem delu »O državni
upravi€ opisal razne narode, s katerimi so bili Bizantinci takrat (v i o. sto-
letju) v dotiki. Poročila, katera imamo od tega pisatelja, so včasi ne-
resnična in še celo brezmiselna, včasi pa istinita in ne brez zgodovinske
vrednosti. Tu in tam so v enem in istem poglavju zanesljive notice
zraven popolnoma napačnih. Na starejše pisatelje se je Konstantin le
malo oziral. Kar pripoveduje, to je zvedel iz poročil bizantinskih poslancev
o tujih narodih ali pa slišal iz ust raznih trgovcev in drugih inostranskih
Ijudij, kateri so se trakrat mudili v Carigradu. O istočasnih dogodkih je
precej dobro podučen; ako pa opisuje dejanja iz davne preteklosti, je
popolnoma nezanesljiv. Na raznih mestih je videti, da je bil v zgodovini
kaj slabo podkovan. Tako n. pr. trdi, da je bil Atila kralj Obrov ter
se v Gorenji Italiji bojeval s Franki (c. 28, ed. Bonn., p. 123). Narset
je po njegovem mnenju živel takrat, kakor papež Caharija, ki je vladal
od 742-751 (c. 27, p. 119); zmotil se je tedaj tu samo za 200 let. Takih
napak je več. — O Konstantinu Porphyrogennetu in o zanesljivosti nje-
govega prej omenjenega spisa je priobčil Rački v »Književniku« (I, stran
36—77) leta 1864. dobro razpravo, v kateri poudarja (str. 49), da je treba
njegovo delo primerjati z drugimi istočasnimi verodostojnimi spomeniki ;
kjer pa tega ni mogoče, mora se vsaka njegova vest presoditi na te-
melju notranjih razlogov in zakonov stroge kritike.

'") De administr. imp., c. 30, ed. Bonn., p. 143 : *0i dk K^fiatoi
x(tt(pxovv trjvixavta ix8Wsp BayifiaQsictg,€

««») Ibid., C. 31, p. 147: ». . . oitivsg TavQ)(iai; fih škbi&sp ^^gaj-
yiaq di ftXri<Tiop^xaroixov(Ti . . .«

— ao6 —

doma unstran Madjarskega na zemlji Boikov, katera je blizii
Frankovskega.^**) Za tistega, ki je živel v desetem stoletju v
Carigradu, ni mogla biti zemlja unkraj Bavarskega in unkraj
Madjarskega blizu Frankovsk^a druga, kakor češka dežela,
kar potrjuje tudi ime *B6l'xi€. S Češkega ali pa vsaj iz so-
seščine te dežele naj bi bili tedaj prišli Hrvatje in Srbi v svojo
sedanjo domovino.

O nekdanjih bivališčih Hrvatov in Srbov se je že mnogo
pisalo. Nekateri, kakor Šafafik,***) iščejo prvotno domovino
Belohrvatov med vzhodno Galicijo in Krkonoši na meji Češk^a.
Bela Srbija pa je ležala bolj proti severu v Veliki Poljski, Šleziji
in Lužici do Labe. Zeuss,>»«) kateremu je sledil tudi Dummler,*^')
stavi Veliko ali Belo Hrvaško na severno stran Karpatov od
Češkega proti severovzhodu. Rački *»») misli, da sta bili Velika
Hrvaška in Srbska za Karpati med Nemčijo in zapadnimi
plemeni ruskih Slovanov ter se razprostirali na zahodu nekako
do Šale in Labe, na vzhodu pa do Dnestra. Roesler ^*^) meni,
da so bivali Belohrvatje na Češkem in sicer na južni in severni
strani Krkonošev. Krek**®) piše, da so Hrvatje in Srbi pred
sedmim stoletjem bivali za Karpati. Rutar«»») išče Veliko Hr-
vaško po avstrijski Šleziji, severnem Moravskem in zapadni
Galiciji. Njej proti vzhodu pa je ležala Bela Srbija.

•»*) Ibid., c. 32, p. 152 : ». . . tdiP tr/g TovQxiag ixsi{>Bv xaroi'
xovn(av iig tov nag aitoig Bom ronov inovofiaCofisvov^ hv o\g
nhfOia^Bi, xal ^ fl^(}ccyyla . . .«

M*) Slov. starož., 11, § 31, i ; § 3», 2.

*>•) Die Deutschen und die Nachbarstamme, str. 610.

ni) Ueber die iUteste Geschichte der Slawen in Dalmatien (Sitzungs-
bcrichte der philos.-hist. Classe der kais. Akademie, XX, str. 366).

***) Književnik. Časopis za jezik i poviest hrvatsku i srbsku, I
(1864), str. 57.

"•) Op. cit, str. 120.

■••) Einleitung, ed 1887, str. 323.

***) Ilustrovani narodni koledar za leto 1895., izdal Dr. Hribar,
str. 98.

— 206 —

Po mojih mislih so se vsi ti učenjaki zastonj trudili, ko
so iskali bivališča starih Hrvatov in Srbov med severnimi Slo-
vani. Istočasni viri ne poročajo nič o navedenih nekdanjih
bivališčih.

Kako so Hrvatje in Srbi hodili proti jugu in kako so
med potjo premagali razne ovire, o tem ne ve Konstantin
ničesar povedati. Tudi pisatelji sedmega stoletja popolnoma
molče o tem. Trditi smemo, da je to, kar nam Konstantinos
Porphyrogennetos pripoveduje o nekdanjih bivališčih Hrvatov
in Srbov unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega v bližini
Frankov, kolikor toliko neresnično.

Konstantin tudi piše, da je bizantinski cesar Heraklij
poklical Hrvate in Srbe na svojo zemljo. Zgodovinarji, ki so
živeli za cesarja Heraklija ali pa tudi pozneje, ne vedo nič o
tem pozivu. Neverjetno je, da bi bil Heraklij, kateremu so
Slovani vzeli marsikak kos zemje, poklical še novih slovanskih
razrodov v svoje pokrajine ter tako pomnožil število svojih
sovražnikov.

Odveč bi bilo, ako bi hotel tu naštevati še druge ne-
verjetne trditve Konstantina Porphyrogenneta. ^sa) j^ vendar
so nekateri znameniti možje, kakor Kopitar in Miklošič, na
podlagi izjav rečenega grškega pisatelja spravili med učeni
svet teorijo, na katero še dandanes marsikdo prisega.

Kopitar 2«») jn Miklošič 2**) sta rada poudarjala, da je
treba med Jugoslovani razločevati dva glavna razroda in sicer
Slov ene, katere omenjajo že grški {lisatelji šestega stoletja,
kt) govori o ^2yla^r(voi€^ ter Hrvate in Srbe, o katerih
pripoveduje Konstantinos Porphyrogennetos. Po Miklošičevih
mislih so se najprej naselili po Balkanskem polotoku, po Daciji,

"*) Nekaj takih notic je navedel Gfrorer (Byzantinische Geschichten,
ed. Weiss, str. 8) ter potem dostavil besede: »Risum teneatis amici«.

«*») Kopitar, Ursprung der siawischen Liturgie in Pannonien.
(Chmel, Der osterreichische Geschichtsforscher, I, str. 508.)

«»*) Miklosich, Altslov. Formenlehre in Paradigmen, Einleitung,
stran X.

— dot —

po Panoniji in p>o jugovzhodnih straneh alpskih pokrajin Slo-
včni, katerih narečja so se le malo med seboj razločevala. Po
dotičnih narečjih deli Miklošič rečene Slovčne v karantanske,
panonske, dakovske in bolgarske. O prvih trdi, da so pred-
niki sedanjih Slovencev, o panonskih, da so govorili jezik, ka-
terega sta pisala sv. Ciril in Metod, ter da so jih zatrli Madjari
v začetku deset^a stoletja, o dakovskih, da so bivali po se-
I danjem Erdeljskem ter se poizgubili v pretečenem stoletju med
! Rumuni, o bolgarskih pa, da so se pomešali z mongolskimi
Bolgari ter so kolikor toliko predniki sedanjih Bolgarov. Med
te SlovSne, kateri so živeli med Vzhodnimi Alpami in Črnim
morjem, so se vrinili pozneje, to je za cesarja Heraklija, Srbi
in Hrvatje ter jih tako razkrojili v dva dela, katera sta se,
ker sta bila ločena, med seboj čedalje bolj oddaljevala. Srbi
in Hrvatje so, kakor trdi Miklošič, tuj element med SlovSni.
Teorijo, da so se Hrvatje in Srbi pozneje vrinili med
I Slovšne, pobija prav dobro prof. Jagič, »") kateri piše, da jej
I ne nasprotujejo samo sedanja jugoslovanska narečja, temuč
! tudi jezik najstarejših dotičnih spomenikov. Brez dvoma so se
i predniki sedanjih Hrvatov in Srbov pomaknili nekako v istem
času v svoja sedanja bivališča, kakor drugi južni Slovani. Bi-
zantinski pisatelji šestega in sedmega stoletja zaznamenujejo z
izrazom 2:x),a^r]voi tudi prednike sedanjih Hrvatov in Srbov.

Ako bi bilo res, da so se Hrvatje in Srbi še le pozneje
vrinili med Slovgne, morali bi trditi, da so na novo došli
; Slovani pobili in pregnali Slovšne po tistih krajih, kjer je sedaj
I srbska in hrvaška zemlja, ali pa, da so se Slovčni pač naselili
po vzhodni strani Balkanskega polotoka in po Vzhodnih
Alpah, po zemlji med Donavo, Dravo in Jadranskim morjem
pa ne. Niti prvo, niti drugo se ne da iz zgodovine dokazati.
Pač pa je znano, da so Slovšni večkrat pustošili prav po
tistih krajih, kjer sedaj prebivajo Srbi in Hrvatje. Omenili smo,

I

••^) Glej njegovo razpravo »Ein Kapitel aus der Gcschichte der
sudslavischen Sprachen«. (Archiv fur slav. Philologie, XVII, 1895, str.
47-87.)

— 206 —

da so SlovSni že leta 547. oplenili vso Ilirijo do Drača. *»«)
Tudi leta 551. so SlovSni razsajali po Iliriji.*") [jr Theophy-
lakta**®) je razvidno, da so bili pri izlivu Save v Donavo leta
592. naseljeni 2:xl(tvijroi. Zato moramo pač sklepati, da so
Slov Sni v začetku sedmega stoletja ravno tako posedli sedanjo
srbsko-hrvaško zemljo, kakor sosednje pokrajine po Balkanskem
polotoku in po Vzhodnih Alpah.

Miklošičeva trditev, da je treba Srbo-Hrvate v jezikovnem
oziru ločiti od drugih Jugoslovanov, sloni na podatkih nezanes-
ljivega Konstantina Porphyrogenneta, ki je živel za celih tristo
let pozneje, kakor cesar Heraklij.

Da niso Hrvatje in Srbi tuj element med drugimi Jugo-
slovani, to kažejo narečja, katera so razširjena od Alp pa do
Egejskega morja. Vsa ta narečja od laške meje pa do Črnega
morja se tako vrst6 med seboj, da sega eno v drugo. Vsi
jugoslovanski jeziki so le nepretrgana vrsta raznih dialektov,
o katerih je včasi težko reči, h kateremu jeziku naj jih pri-
števamo. Zato pa tudi opazujemo, da se v sedanjih dneh Srbi
in Bolgari prepirajo, govori li macedonski Slovani srbski ali
bolgarski jezik; kajkavce okoli Varaždina bi nekateri radi pri-
števali Slovencem, drugi pa Hrvatom. Mnogo svojstev srbsko-
hrvaškega jezika jasno dokazuje, da mu gre tisti prostor, ka-
terega ima, namreč vmes med slovenskimi in bolgarskimi na-
rečji. Ako ga ne bi bilo tu, manjkala bi med jugoslovanskimi
jeziki vez, katera bi spajala narečja na vzhodu in zahodu. **')

Ako se oziramo na posamezna jugoslovanska narečja,
vidimo, da se jezik štajarskih in ogerskih Slovencev v marsi-
katerih točkah strinja z bližnjim hrvaškim jezikom. Slovenščina
prehaja po beneškem in goriškem narečju v čakovSčino.
Vzhodno-srbska narečja prestopajo v sorodna narečja zahodne
Bolgarske; narečja južne in Stare Srbije pa v sosednja narečja

*") Glej zgoraj str. iii.
*") Glej zgoraj str. 118.
"«) VI, C. 3 et 4.
"*) Jagič op. cit, str. 72 i. d.

— 209 —

severne Macedonije. Ker eno narečje polagoma prehaja v drugo,
zato opazujemo, da je največja razlika med najvzhodnejšimi in
najzapadnejšimi narečji. **<>)

Zemljepisna lega jugoslovanskih narečij in pa njih jezi-
kovna sorodnost se nekako vjemata. To kaže, da so se južni
Slovani polagoma naselili po svoji sedanji zemlji nekako v tem
redu, kakor so prebivali drug poleg drugega v svoji prvotni
domovini. Ako bi se bil kje kak drug slovanski razrod vrinil
med nje, opazovali bi lahko dandanes, da je jezikovna raz-
vrstitev na dotičnem mestu pretrgana,**')

V jugoslovanskih jezikih je mnogo posebnostij, katere
nam kažejo, da imamo tu opraviti z nekako celoto. Ako se
nahajajo v rečenih jezikih nekatere enakosti, katerih bi zastonj
iskali pri drugih Slovanih, je to dokaz, da so bili vsi Jugo-
slovani že od nekdaj sosedje med seboj, ne pa še le od takrat,
ko je vladal v Carigradu cesar Heraklij. ***)

Ker pa si ne morem misliti, da bi se bil Konstantinos
Porphyrogennetos kar na celem izmislil o neki domovini Hr-
vatov in Srbov unkraj Bavarsk^a in unkraj Madjarskega, zato
je verjetno, da je moral imeti nekako podlago, da je sprejel
v svoje delo tudi vesti o nekdanjih bivališčih Hrvatov in Srbov.
Zdi se mi, da je v podatkih rečenega pisatelja nekaj zgodo-
vinskega zrna.

Videli smo, da so bili SlovSni, bivajoči ob dolenji Do-
navi, v šestem stoletju samostojni, Slovfini pa, ki so stanovali
ob Savi, podložni Obrom. V začetku sedmega stoletja so se
razširili ti Slovgni z Obri vred tudi po zahodni strani Balkan-
sk^a j)olotoka. Nekoliko časa so bili Obrom pokorni tudi
Cehi in pa Slovšni po Karantaniji, katere je kralj Samo leta
623. osvobodil obrskega jarma. Prav verjetno je, da je Samo
takrat, tedaj za cesarja Heraklija, pozval tudi SlovSne po se-

Mo) jagid^ str. 85. — Oblak v Archivu f. slav. Philologie, XVm,
str. 230.

«») Oblak v Archivu f. slav. Philologie, XVn, str. 289.
**•) Jagi<^. str. 72, 81.

17

— 210 —

danjih srbsko-hrvaških zemljah, da naj se upro Obrom. Mogoče
je, da jim je pri tej priložnosti poslal kake pomožne čete, ka-
tere so bile doma unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega
na zemlji Boikov v bližini frankovske države. Morebiti je bilo
med temi pomožnimi četami tudi nekoliko lužiskih Srbov, kajti
znano nam je, da se je njih vojvoda Drvan izneveril frankovski
oblasti ter se združil s Samovim kraljestvom. >*') Mogoče je,
da je dobil del balkanskih Slovšnov od teh s severa došlih
lužiskih Srbov svoje ime. 2**)

Ako pomislimo, da so bili SlovSni ob Savi in Dravi še
v začetku sedmega stoletja podložni Obrom, v poznejših sto-
letjih pa ne, moramo trditi, da so se morebiti vzdignili zoper
svoje tlačitelje za cesarja Heraklija. Temu je bil ta upor Slo-
vfinov zoper Obre gotovo všeč in najbrže je bil bolj on naklonjen
stiskanim Slovžnom in njih pomožnim četam, kakor pa gospo-
dujočim Obrom. Na ta način je mogla nastati med Bizantinci
govorica, da je cesar sam poklical te čete s severa.

Ako je resnična moja hipoteza, da so predniki sedanjih
Srbov in Hrvatov dobili v dneh cesarja Heraklija s severa le
kako pomožno četo, da bi se lažje otresli obrskega jarma, ne
pa, da bi bil prišel od tam ves srbsko-hrvašld narod, potem
je bila mala solunska pokrajina, o kateri govori Konstantin, ^*'^)
pač dosti velika, da se je taka četa mudila nekoliko časa
v njej, premajhna pa bi bila za ves srbski narod. Taka četa
se je tudi lahko čez nekaj časa pomaknila proti severu čez
reko Donavo, še pozneje pa zopet proti jugu. Težje bi pre-

»*») Chron. Fredeg. Scholast, lih. IV, c. 68 (Mon. Germ., Script.
rer. Meroving., II., p. 155): ». . . etiam etDervanus dux gente Surbionim,
que ex genere Sclavinorum erant et ad regnum Francorum iam olem
aspecserant, se ad regnum Samonem cum suis tradedit.«

•**) Ako bi bilo to domnevanje resnično, opazovali bi tu nekaj
enakega, kakor pri vzhodnih Slovanih, h katerim so prišli v devetem
stoletju iz Skandinavije germanski Rusi ter jim dali svoje ime.

•**) Konstantinos Porphyrog., De administr. imp., c. 32, p. 152:
». . . 6 avzo^ HoaKleio^ ^aaiUv^ naoitr/t tonov hU xarnfT}ctfV(o<Ttv
'sv T(p &ifiari BhfT(Takovixri(; ...»

— 211 —

hodil vsa ta pota ves srbski narod, o katerem trdi Konstantin,
da je tako romal sem ter tja. a*«)

Sloveni, živeči med Dravo, Donavo in Jadranskim morjem,
so se torej iznebili obrsk^a jarma ter ustanovili potem dve
samostojni državi. Razume se, da je vsaka teh držav, izmed
katerih je bila ena bolj na severozahodu, druga bolj na jugo-
vzhodu, zadobila svoje ime. Tisti razrod, ki je začel gospodo-
vati v severozahodni državi, bil je hrvaški, vladajoči razrod v
jugovzhodni državi pa srbski. Prvo kakor drugo ime je dotični
razrod morebiti imel že od nekdaj ali pa ga je dobil, kakor
sem že omenil, še le takrat, n. pr. po kaki pomožni četi, ka-
tera je mogoče prišla z zemelj severnih Srbov ali pa Hrvatov.**^)

Srbsko in Hrvaško ime ni bilo iz prva razširjeno po vsem
sedanjem srbsko-hrvaškem svetu. Na marsikaterem kraju niso
poznali niti prvega, niti drugega nazivanja in v rabi je bilo staro
ime Slovenov >c.iOB'fcHCK'b«, katero se je v raznih narečjih
glasilo >slovenski, slovinski, slavonski« itd. To ime je posebno
takrat služilo kakemu pisatelju, kadar je hotel ž njim zazna-
movati narodov jezik. SlovSnsko ime je bilo dolgo časa prav
dobro znano po Slavoniji, v Dubrovniku in tudi drugod. 3*s)

Čegav je Žumberk?

spisal A. Koblar.
(Dalje).

Zumberško grajščino je dne 31. januvarja 1. 1526. od
Nikolaja Semeniča kupil Ivan Kobašič. Kup je Ferdinand I.
potrdil dne 20. novembra 1526 in določil, da KobasiČ in nje-
gova soproga obdržita grajščino do smrti in da se sme za
popravo gradii od najemščine, znašajoče letnih 490 gld., za-
strojiti 300 gld.

•*•) Ibid. : ». . . 0T6 di diBnioanv tov /iavov^iv nonmav.*
•*') V bližini čeških Krkonošev so živeli še v desetem stoletju pre-
bivalci, kateri so se zvali Hrvatje. (Književnik, I, str. 54).
"•) Jagič, str. 62 i. d.

17*

— 212 —

Kobašič je imel na Turškem podkupljene nekatere Vlahe,
ki so mu poročali o gibanju turške vojske, kar je sam sporočal
dalje. Začeli so se pa Vlahi bati, da bi ne bili od Trkov kot
vohuni kaznovani, zato so uskočili iz Bosne in sredi meseca
septembra L 1530. pribegli h Kobašiču na avstrijska tla. *)
Domd so bili iz okrajev Srpa, Unice in Glamoča. Ljudje so
jim dali ime Uskoki ali Pribegi. Ze Gomjegrajec Benedikt
Kuripešec, ki je malo prej potoval kot tolmač avstrijskega
poslanstva mimo Bihača v Carigrad, omenja v svoji knjigi, kako
so ondotni kristijani nezadovoljni, ker jih Turki stiskajo in
šiloma turčijo.

Prvi se je revnih Uskokov usmilil Ivan Kazianer, avstrijski
vojni poglavar in pozneje deželni glavar kranjski. Pregovoril
je kranjske in štajarske deželne stanove, da so obljubili Uskokom
podpore za zimo. Kobašič jim je pa dobrotno dovolil, da so
se začasno naselili na žumberškem grajščinstvu. Pisal je Ka-
zianerju tako-le: »Miši eos, qui salierunt de Thurcis, ad terras
Regie Maiestatis ad Castrum Sichelberg«. Kmalu so pa Uskoki,
ki niso imeli kaj jesti, začeli delati Kobašiču velike sitnosti.
S silo so se celo polastili žumberškega gradii in pospešili go-
spodarju smrt.

Kmalu so začeli dohajati še drugi Uskoki, posebno iz
Cetinjsk^a pogorja v Dalmaciji. General Kazianer je svetoval
kralju Ferdinandu, da naj 1000 novodošlih Turkov naseli na
kostelskem grajščinstvu. 2) Kralj je ukazal dne 7. julija 1531
kranjskim deželnim stanovom, da naj dajo Uskokom sveta,
bivališč in hrane, iz svoje blagajnice jim je pa 1. 1532. dal
podpore looo gld.

Da bi pospešil nastanjenje Uskokov, ki so bili še brez
prave strehe, je kralj Ferdinand dne 25. januvarja 1533 v

>) Pri sestavljanju tega oddelka sem se pač oziral na temeljite
Biedermannove sestavke o Uskokih v Schumijevem >Archivu« in druge
spise, a glavna podlaga so mu izvirne listine deželnega arhiva v ljub-
ljanskem muzeju in sicer: Odd. I. zv. 83, 7 in zv. 139, 17; odd. H. zv.
119; 137 J '39» 17 i" 540 ter trije zvežnji v oddelku »Fevdna pisma«.

«) Lopašič, Spomenici Hrvatske Krajine ITI, str. 388.

— 213 —

Inomostu izdal ukaz, s katerim je za posel nastanjenja določil
posebno komisijo, v katero je pozval Kranjce; Nikolaja bar.
Thurna starejšega na Križu, deželnega oskrbnika Andreja
Lamberga, dež. vicedoma Volbanka Lamberga in Josipa Lam-
berga. Izdal je kralj tudi priporočilo do komisarjev, da naj
brž gredo na delo, >weil an solcher sach zu desstatlicher vnsers
FOrstenthums Crain rettung gelegen«, in navodilo, kako naj
se pogajajo z grajščaki na Kranjskem, v Istri in na Krasu, da
se izpolni prošnja kranjskega deželnega glavarja in da dobe
Uskoki streho, ker so se že pokazali viteze v boju s Turki. V
navodilu so tudi našteti možje, s katerimi naj se komisarji
pogajajo, namreč: glavarja v Postojini in Metliki, oskrbniki
kraljevskih grajščin na Premu, Gutneku, Ložu, Poljanah, Ko-
stelu in Mehovem, da se na opustošenih zemljiščih teh grajščin
naselijo pribegli Turki z ženami in otroci. Ob jednem je kralj
določil, da bodo Uskoki prvih šest let prosti dač in davka,
potem pa se jim naloži po I o do 12 kr. gospoščine od zemlje
v prizDanje odvisnosti od zemljiške gosposke. Grajščaki pa
niso hoteli vzeti Uskokov na svoja zemljišča, ker so se bali,
da jih bode kralj po minolih šestih letih zopet oprostil plače-
vanja dač in davka. Kralj je vender skrbel za-nje in naročil
oskrbniku vrhovnega vojnega poglavarstva Ivanu PUchlerju,
da naj gre komisarjem na roko, Nikolaju bar. Thurnu je pa
ukazal, da naj dobi na Kranjskem looo gld. v suknu in novcih
ter naj to podporo pošlje Uskokom, kar se bode poravnalo
iz nove carine na živino.

Med tem so Uskoki predložili kranjskemu deželnemu
zboru prošnjo, da naj se jih skupaj naseli na žumberškem
grajščinstvu in po hribih proti Metliki in Mehovemu. Stanovi
so priporočili to prošnjo kralju in omenili, da bi bilo dobro,
ko bi se izmed Uskokov kakih 2CX> konjikov in 3CX> pešcev
porabilo kot vojake-graničarje, samo za glavarja jim mora biti
postavljen kak Kranjec, ker Uskoki iz mnogih ozirov ne marajo
za Hrvate in tudi za Kobašiča ne. Pisali so namreč Uskoki dne
29. junija 1533 kranjskim deželnim stanovom: »Gnedig Herm,

— 214 —

lialt yeczo Hanndt ob vnns. Lasst nicht ob vnns die Krabathen
noch Ir sabl herrschen ; dann wir solches nicht gedulden ni5gen
noch khaineswegs vermainen.«

Kobašič je kmalu potem umrl. Njegova vdova, ki je
stanovala v žumberškem gradu in tu praznovala 1. 1533. sva-
tovščino svoje hčere, je pa prodala 1. 1534. žumberško grajščino
Ivanu Ptichlerju za naselitev Uskokov za iioo ren. gld. •)
Ptichler, ki je od kralja dobil nalogo, da je to zadevo izvedel,
je cel6 kupno svoto iz svojega založil. Bal se je pa, da stari
žumberŠki podložniki ne bodo hoteli odstopiti zemljišč Uskokom,
in zato si je izprosil od kranjskega vicedoma dne 3. marca
1534 vojaške pomoči in denarnih sredstev.

*) Po urbarju iz 1. 1531., shranjenem v kranjskem deželnem arhivu,
je imela žumberška grajščina taČas te-Ie vasi (pridejana številka pomeni
število zemljišč): Oberdorflf (Vrhovsko) (12), Jawor 6), Petznu (8), Golaickh
(4), Kostaneuatz (2), Duoritschn (4), Draschbergkh (6), Jelschewintza (3),
Chu^do (2), Sadaneuo (2), Stopach (5), Czernickh (5), Nider Kulpeschn
(i), Rytenitz (i), Kupptzin (7), Sopoth (7), Zellesn (4), Ruessenpergkh (6),
Dietmanstall (5), Badmeuatsch (3), Trenobez (1), Rabenspach (2), Purckhen-
puhl (i), Marhofen (4), Maleschenfurt (3), Dabrauetz (2), Slievme (2),
Primogouaz (5), Pocklegkh (4), Sand Michel (4), Sela (i), zu der nidem
Suschitz (4). (Ravno toliko vasij in kmetij je v Žumberškem urbarju iz
1. 1598.) — Orožja so imeli v gradu Žumberku 1. 1531 : >Ain Viertl stuckh
von kupher gossen, 3 haufnitz ein kupherain, 4 Eisen Teraspuchssen,
25 hackenpuchssen, 7 hanndtpuchssen, 4 vasi puchssenpulfer, 5000 phevl-
eisen, 15 phundt Saliter.« - Po urbarju iz I. 1656. so pod žumberško
nadglavarstvo spadale vasi: Arte (Harte), Berlačko (Verlačko), Brezavac,
Budinjak, Dana, Davčelavč, Dolana, Draga, Dragišiči, Dragoševca, Drašči,
Vrh, Graberi, Grič, Hudičevo, Hum, Javor, Jelaha, Jezernica, Je 1 Sev-
nica, Jugarija, Kalhča (Kališča ?), Kamenica, Krajnak, Krašlevac, Kravjak
(Veliki in Mali), Kunci Vrh, Kupčina Spodnja, Lešča (Velika in Mala),
Luteninac, Malinac (Veliki in Mali), Milkova Brda, Mišlen Dol, Nadoševac,
Nova Sela, Osojna (Osunja), Ostre, Pavlov Vrh, Petričavac, Planina
(Alm), Plavce, P okle k, Prisela, Prisika, Ravno (Spodnje in Zgornje),
Ratkovič, Razvorje, Restovo, Salak, Sekuliše, Selca, Sječivac, Skrilno,
Slafe, Sopote, Sušice, Staudach, Stodraše, Strahinič, Sverši, Svitišiče,
Šimrakovičc, Tihočaj, Tomaževac, Topoluka, Tupčina, Tusanovac, Vadaj-
novo, Vadica, Večno, Vitoče, Vosinavce, Vrhajska Vas, Zapotje, Že-
lezno, Žerovica (Serovica).

— 215 —

Že nastopno lelo, dne 5. junija 1. 1535, je kralj Ferdi-
nand dal Uskokom svoboščine in v dedni fevd zemljišča >zu
vnnd bei Sichiberg« ljudem, ki so malo poprej s svojimi so-
rodniki, ženami in otroci uskočili iz Bosne. Tako je Vuk voj-
voda dobil v Sošicah 9 zemljišč, dednih v moškem rodu zanj
in za njegovega brata, s pripomnjo, da bode 20 let prost
dače, služnine, desetine, robote in davka. Istotako sta dobila
v fevd zemljišča v Gabru Juraj Radivojevič in Resan Šišma-
novič. Iz teh in poznejih let hrani cele kupe fevdnih pisem
kranjski deželni arhiv, ker so prošnje za podelitev zemljišč
okoli Zumberka šle skozi roke kranjskega vicedoma. Tako je
n. pr. 1. 1538 J. Radivojevič dobil kraj Črnik, Vuk Popovič
pa 5 zemljišč v Viščem Vrhu pri Kalu, v žumberškem graj-
šcinstvu itd. *)

Spomladi 1. 1538. je pa prišla iz Bosne, iz okraja Srba,
zopet nova truma Uskokov. Ker niso precej dobili svojih domov
in niso imeli kaj jesti, kradli so po žumberški okolici in celo
žumberškemu župniku Luki Tisočiču in njegovemu kapelanu
niso prizanašali. Zaradi škode so se pritožili prebivalci vasij
pri kraljevih komisarjih. Znamenito je to, da se v tej pritožbi
imenujejo >Dorfschaften in Krain« sedaj hrvatske vasi: »Obers-
dorf, Jauor, Obersberg, St. Michel, Kali, Arti, Petritzendorf,
Železno, Kostanac, Dvorišče, Jalševnica, Jurkovo Selo, Kupčina,
Stupe, Cemik, Hudo in Premogovac« Kralj Ferdinand je nove
Uskoke hotel naseliti na kostelskem grajščinstvu ali kje drugod
na pripravnem kraju. S svoboščinskim pismom, izdanim v Lincu
dne S-sept. 1538, jih je oprostil za 20 let davka (in dominiis
nostris«) in glede naselitve je izdal dne 23. decembra 1538
navodilo kranjskemu dež. glavarju Nikolaju Jurišiču. Štirim
uskoškim vojvodam je nakazal kralj po 50 gld. letne plače,
za vsako zadrugo pa 2 stara žita, katero je odmeril provijantni
mojster Jošt pl. Lilgenberg. Nato je Ivan Ungnad pogajal se
1. 1540. z Gušičem, oskrbnikom grofa Frangepana, da bi se

*) Glej v kranjskem deželnem arhivu oddelek »Fevdna pisma«,
zv. II. in 12.

— 216 —

Uskoki naselili pri Ogulinu. Kranjski deželni stanovi so dobili
poziv, da naj pošljejo doli tlačanov, ki bodo trebili gozde za
uskoška selišča, a temu so kranjski stanovi ugovarjali, češ da
ima ubc^a dežela že dovolj bremen.

Uskoki so dobili svoje glavarje. Že ko so kranjski de-
želni stanovi dne ii. maja 1. 1540. za glavarja priporočali
kralju Jerneja iz Raven (von Ravnach), so svetovali, da naj
stanuje v Zumberku. To se* je zgodilo. Ko je 1. 1543- kralj
imenoval uskoškim glavarjem Ivana pl. Wemecka, naročil mu
je v dekretu, da mora z Uskoki vred pokoren biti vojnemu
poglavarju in deželnemu glavarju kranjskemu in od-
ločil mu je kralj za stanovanje kranjski grad Zumberk. >Da
entgegen vmb vnd ftir soleh sein dienen haben wir ime vnser
schloss Sichelberg, in vnsern fttrstenthumb Crain gelegen, zu
seiner wonung sambt vnd zuegehčrung eingeben«. Nakazal mu
je kralj po 200 gld. plače, katero bo dobival pri kranjskem
vicedomskem uradu vsake kvatre. ^) Koliko sodne oblasti so
si tačas prisvajali kranjski deželni stanovi nad Uskoki, se spozna
iz nastopnega slučaja. Blaž Pedpovič in nekaj drugih Uskokov
je bilo zaradi nasilstev obglavljenih. Na zboru v Črnomlju
1. 1542. zbrani kranjski deželni stanovi so sklenili, da se da
imovina obglavljenih Uskokov njihovim vdovam in otrokom,
kar je kralj Ferdinand potrdil, potem pa dne 12. julija 1543
uskoškemu glavarju Ivanu pl. Wernecku ukazal, da naj pošlje
še dva druga krivca na sodišče pred kranjskega deželn^a
glavarja v Ljubljano.

Ko je 4. julija 1. 1546. postal Uskokom glavar Ivan
Lenkovič, bilo je še 180 zadrug v njegovem glavarstvu brez
strehe. Komisarji: vicedom Jakob pl. Lamberg, Ivan Josip
pl. Eck, Martin Gall, Pankrac Sauer in Viljem Schnitzenbaumer
so iskali za-nje selišč. Posrečilo se jim je slednjič 1. 1547- ^
vdove Apolonije Pttchler-jeve roj. Turjaške dobiti za naselitev
Uskokov mehovsko grajščino za 4068 gld. v zlatu. Grajščina
je bila v ta namen kaj pripravna, ker je bila žumberški soseda.

*) Lopašič, Spomenici Hrv. Kraj. III, 399.

— 217 —

Dali so jo glavarju Lenkoviču, ki je na kraljevo povelje z dne
7, marca 1. 1547.«) premestil tiste stare podložnike, ki so še
bivali med Uskoki na žumberškem svetu, v mehovsko graj-
šcinstvo, bližne dele tega grajščinstva (teh mehovskih kmetij
je bilo 74, prej so pa bili Uskoki naseljeni le na 31. žumber-
ških kmetijah) je pa porabil za naselitev Uskokov, da so tak6
isti stanovali bolj skupaj. Pogoj so pa stavili komisarji Lenko-
viču, da mora grad dobro čuvati ter vedno biti na uslugo in
pokoren Njega veličanstvu in od istega postavljeni gosposki v
deželi. Kranjci so dali za odkup Mehovega ! 5CX) gld.

Pri tej naselitvi Uskokov je pa Lenkovič prišel navzkriž
s hrvatskim banom Petrom Erdedijem, ki je grozil s silo, češ
da se mu dela krivica zaradi Hrvata Pavla Čolniča, ki ni hotel
zamenjati svojih posestev. lenkovič se je pritožil zoper bana
pri kranjskem deželnem zboru in zbor je pojasnil banu stališče.
Ob jednem so pa sporočili komisarji za naselitev Uskokov
zadevo kralju dne 6. avg. 1547.7) Pisali so: »Weil aus solchen
ungebUhrlichen muthwilligen und gewaltigen Vorhaben und
Drohungen Bans insofern er sie an die Landschaft geschrieben,
wenn er nicht absteht, nur Raub, Mord, Blutvergissen und allcs
Cbel zu gewartigen ist, so bitten wir Eu. Maj., dass solchen
Cbeln gesteuert werde und der unrechte Theil mit Eu. Maj.
Ungnaden anderen zum Exempel gestraft werde, sich in diesem
Eu. Maj. Filrstenthum bei guter Landesobrigkeit
einiger Regierung oder Eu. Maj. Verordnung und Befehl
zuverhindem, zu unterstehen viel weniger mit Eu. Maj. Cam-
mergut dermassen seines Gefallens zu handeln und zu ge-
biethen.c Priporočali so komisarji kralju tudi, da naj piše zaradi
zamenjave njihovih posestev s posestvi mehovske grajščine tem-le
osebam : Volbanku, opatu kostanjeviškemu, Eliji, prijorju v Ple-
terjah, deželnemu komturju nemškega reda ali njegovemu
upravniku v Ljubljani, Krištofu gospodu v Črnomlju, Erazmu
pL Purckstallu, Juriju pL Zobelpergu, Štefanu Semeniču, gospej

«) Prim. Czoemig, Etnographie H. 361.
') Muz. arh. v Ljublj. II, 540.

— 218 —

Ani vdovi Ivana pl. Wemecka imeteljici grajščine kostanjeviškc
in Pavlu Čolniču. Vsi ti so imeli namreč po nekaj zemljišč
med Uskoki in poleg njih in so bili pripravljeni zamenjati jih
za mehovska zemljišča, samo Pavi Čolnič ne. Prosil je Lenkovič
kralja tudi, da bi smel 5CX> do 600 gld. porabiti za popravo
mehovskega gradu, ki je važna točka za kresiŠče, in popraviti
tudi grad Zumberk, Id razpada, ali pa naj mu da kralj kako
drugo bivališče. Kralj Ferdinand je potrdil prvi predlog komi-
sarjev in zamenjala so se nekatera zemljišča 3. dec. 1. 1548.
Ana pl. Wemeck roj. Neuhaus, vdova bivšega kostanjeviškega
glavarja Ivana pl. Wemecka, je odstopila nekaj zemljišč kosta-
njeviškega glavarstva, prejela za-nje nekaj žumberških zemljišč
od Lenkoviča in ta pa je dobil za žumberška zemljišča me-
hovska. Jednako sta zamenjala tudi pleterski prijor Elija in
kostanjeviški opat Volbank, ki sta prejela mehovska zemljišča
okrog Stopič in Šmihelja za svoja prejšnja zemljišča. Kosta-
njeviški opat je n. pr. odstopil (sedaj hrvatsko) vas Cerovico
pod hribom Ravnino z 9. zemljišči. Pleterski in kostanjeviški
samostan sta bila pa tudi že nekaj zemljišč odstopila za prvo
naselitev Uskokov. Z drugimi grajščinami so se pogajanja glede
zamenjave zemljišč vlekle do 1. 1557.

Ko se je tako zaokrožilo žumberško glavarstvo in so bili
Uskoki pod streho, je cesar Ferdinand dne 12. julija L 1564.
potrdil uskoške svoboščine iz 1. 1535. in dodal še druge glede
oprostitve od carine, mitnine in tridesetine. Tudi ta privilegij
omenja, da Uskoki bivajo na kranjskih tleh (>allen vnsem
Vsskhoken, derzeit »vnder Sichelberg in Crain«)«). UskoŠki
glavar Gašpar Rab je pisal 23. avg. 1570 zaradi zemljišč, katera
so dobili uskoški vojvode ^), kranjskemu dež. glavarju in kranj-
skemu vicedomu >dass diese Huben mit Grundt vnnd Poden
niemandt weder mit gericht noch anderem als allein Ihrer

8) Dež. arh. v Ijublj. muzeju I, 83, 7 ; Lopašič, Spomenici, HI, 432.
«) Ta zemljišča so bila v Selcah, na Hrestovera, na Osojni, v Po-
kleku, na Železnem, v Grabarih, na Kravjeku, Klingi in Gorenji Ravni.

r

— 219 -

FOrstl. Durchiaucht vnndter die Herrschaft Sichlbcrg vnndter-
worfen vnndt zuegehorig«.*^) Tudi v pismu, s katerim je nad-
vojvoda Karol dne lO. julija 1 57 1 podelil v Poklcku zemljišča
Uskokom, stoje besede: >den Uskhoken, so zu vnnd bei Sichel-
berg in vnnserem FUrstenthum Crain gesessen«.

Že iz dosedanjih podatkov je dokazano, da so se Uskoki
naselili na kranjskem svetu, da je dežela kranjska mnogo
žrtvovala za naselitev Uskokov in da se je žumberško glavar-
stvo, četudi je postalo bolj samostojno, vender smatralo kot
del dežele kranjske, imenovan »Kranjska granica«.
(Konec prihodnjič.)

Mali zapiski.

Kresišča ua Kranjskem /. 1613. Brzojavna pošta so bili za
časa turških napadov na Kranjskem in v Istri kresovi. Kadar je pridrl
sovražnik v deželo, so zažgali kresove na gričih in pri gradovih, ki so
se videli daleč na okrog. Ko so zažareli plameni in zagromeli možnarji
najprej na ljubljanskem gradu in potem po drugih postajah, hiteli so
prebivalci svoje imetje, žene in otroke spravljat v vame kraje, možaki
so pa šli na vojsko, kamor jim je bilo ukazano. Na zboru v Ljubljani
seje dne 30. aprila 1. 1613. ustanovil za zažiganje kresov nov red in
kot kresišča so se določili ti-le kraji: Gorenjsko (Ober-Viertel) : Ljub-
ljana, Šmarna Gora, Šmarjetna Gora pri Kranju, Stari grad nad Kam-
nikom, sv. Nikolaj nad Savo v moravški fari, sv. Petra cerkev nad Be-
gunjami pri Radovljici, grad na Bledu in Bela Peč. Dolenjsko (Vnter-
Viertel) : Ljubljana, Boštanj, Višnja Gora, Šumberk, Primskovo, Žuženberk,
Hmeljnik, Raka in Mehovo. Notranjsko (Mitter-Viertel) : Ljubljana,
Zonek (Ig), Turjak, Ortenek, Lož, Ribnica, Friedrichstein pri Kočevju,
Kostel, Poljane, Vinica, Črnomelj in Metlika. Za Kras in Istro: Ljub-
ljana, Vrhnika, Hasperk, Postojna, Šilertaber, Gutnek, Lisec in Učka gora.
(Muz. Arh.) K,

Slovenščina v ljubljanski ntestni hiši pred 200 leti. Pred
dvesto leti so nameravali sezidati v Ljubljani novo mestno hišo. V ta
namen je spisal nekdo knjigo: Curia Labacensis Urbis Metropolis Duc.
Camioliae. Ausgegeben und verfasst durch einen trcugesiinten Patri oten.

*<>) Dež. arh. v Ljubljani, Fevdna pisma, XI.

~ 220 —

1680. Ta neimenovani domoljub, bržkone Dolničar, navaja različne na-
pise, ki naj bi se nahajali po sobanah. Napisi, katere nasvetuje, so grški,
latinski, nemški, francoski, laški in dva slovenska. Prvi slovenski, po
številu napisov pa osmi, se glasi: >Buch vse, kar se uidi, redi.« Ta
napis spada k podobi, kjer je naslikana solnčna ura. Drugi slovenski,
oziroma dvanajsti napis, pa slove: >Suake dan blixe se Smrte«. Slika
predočuje deroč in bežeč potok.

Uboga slovenščina, počasi vendarle napreduješ! V. S.

Starinske fuijdbe pod mestom Kranjem, Blizu umetnega mlina
g. veletržca Toma Pavšlarja pri iztoku Kokre v Savo pod mestom Kranjem

Izkopine pod mestom Kranjem.

so zadnjo jesen kopali temelj za hišo in zadeli na staro grobišče. Kraj
se imenuje v Lajhu in leži prav pod pungerško cerkvijo pri vodi na
spodnjo stran ceste, ki drži v Čirčiče. Mimogrede naj omenim, da je na
tem svetu imel (od 1. 1753. do 1770.) svojo zvonamo kranjski zvonar
Ivan Kristijan Riser, čigar zvonovi še poj 6 po nekaterih zvonikih. (Glej
Šašelj, Zgod. zbornik str. 154.) Na tem svetu stoji zdaj samo še hišica,
v kateri je stanoval pok. knezoškof dr. Widmer kot dijak. Izkopali so
na precej obširnem grobišču doslej okoli 30 grobov. Mrliči niso bili žgani,
ampak pokopani in vsi obrnjeni proti solnčnemu vzhodu, kar kaže na

— 221 —

krščansko dobo. Drugi grobovi so bili večinoma brez priložkov, našla se
je le stara zanimiva ključavnica, velik žebelj brez glave in dvoje lobanj,
od katerih je bila jedna silno nizka. Jeden grob, ki je bil i '6 m globok,
je bil pa jako bogat. Pričujoča slika nam kaže njegove najdbe. Glavnik
(št I.) je iz slonove kosti, 21 cm dolg in 3 cm širok. Bodalce (št. 2.) ima
držalo iz zlata in železno rezilo ter meri po dolgosti 15«^; škoda da
ročaju manjka nekaj koscev. Bronasti obroček (pod št. 3.) meri v pre-
rezu 2- s cm. Prav zanimivi sta kroščasti zaponki (št. 4 in 5); spodnja
njih stran je iz srebra, a igli sta odlomljeni, zgoraj so pa v zlato vdelane
trivogelne koščice in smaragdu ter ametistu podobne steklene pločicc.
Vsaka zaponka meri v prerezu po ^'7 cm in je 0$ cm debela. Pod št. 6
je svitek zlate pene, najbrže ostanek kakega pajčolana, in pod št. 7. je
8*8 cm dolga igla iz čistega zlata, koje- bunčica ima krasno vdelano ame-
tistu podobno steklo (mogoče je, da so v tej glavici, ki meri v prerezu
1*3 cm, pravi ametisti). Podobne zaponke, kakor pri Kranju, so našli že
tudi pri Beljaku, samo da je pri beljaških vdelan emajl, tu pa barvano
steklo, ki je zaradi veČj^a učinka podloženo z zlato peno. Najdbe so
zanimive zaradi tega, ker kaj podobnega še nima kranjski muzej; želeti
bi tedaj bilo, da jih njih lastnik, g. Tomo Pavšlar, odstopil muzeju. Iz
katerega časa so te najdbe, je težko določiti. Splošno se sodi, da spadajo
v frankovsko dobo ali v čas, ko so nad Slovenci, naseli všimi se na Go-
renjskem, zavladali Franki. Na vsak način je bila gospa, ki je ležala v
tem grobu, imenitnega rodu. Podali smo sliko, ker nam kak veščak
utegne pojasniti redke izkopine. A. K.

Slovstvo,

I. Die krainisdten Landhandfesten, £in Beitrag zur ostcr-
reichischen Rechtsgeschichte. Von Wlad. Leveč. Z veliko pridnostjo je
sestavljena ta 58 stranij obsegajoča knjižica, ki je ponatisnjena iz >Mit-
theilut^en des Instituts fur osterreichische Geschichtsforschung«, XIX. Bd.
V prvem delu pisatelj razpravlja razvoj deželnega gospostva na Kranj-
skem in postanek deželnih stanov, kar podaje lep donesek k upravni
deželni zgodovini. V drugem delu so pa našteti deželni ročini kranjski
in nekatere druge listine, ki se tičejo deželnih svoboščin in ki leže veči-
noma v kranjskem deželnem arhivu. Tu pogrešamo še nekaterih listin,
n. pr. potrdilnih pisem cesarja Friderika z dne 9. aprila 1. 1457. in
cesarja Maksimilijana z dne 16. decembra 1. 1493. (Gl. Schumi, Archiv 11,
str. 210. in 214.) V dodatku knjižice so dobesedno navedene štiri naj-
starejše svoboščine kranjske. K,

n. Zur Frage uber dcn Ursprung der Slaven. Ein Nach-
trag zu meiner Schrift >0 pftvodu Slovanfi« - tak6 slove, 15 stranij
broječa brošura, najnovejši spis znanega češkega učenjaka, dr. Lubora

— 222 —

Niederla. V svojem večjem spisu »O p8vodu (postanku) Slovamu, izšlem
pred dvema letoma, o katerem so »Izvestjac Že tudi poročala,*) dokazuje
pisatelj, da so bili stari Slovani ne toliko jezikovno, marveč pred vsem
anthropološko sorodni s svojimi najbližjimi sosedi Balti in Germani, da
ne moremo govoriti o kakem sorodstvu starih Slovanov s tvu-ansko,
mongolsko itd. pasmo, kakor trdijo nekateri učenjaki. V navedeni brošuri
pa odgovarja svojim kritikom K. Rhammu, Miljukovu in Piču, ki so se
negativno izrekli o njegovih trditvah. Niedcrle meni, da so ga mnogi
napačno umevali radi tega, ker se ni dovolj določno izrazil, zato pre-
cizuje sedaj natančneje svoje mnenje, oziroma dejstva, kajti to, kar on
trdi, ni nikaka teorija, ampak navaja le dejstva, katerih drugi niso
videli ali pa se niso brigali za nje. Stari Slovani (do konca I. tičočletja
po Kr.) so bili, kakor Balti in Germani, dolgoglavci v pretežni večini.
Izkopine kažejo sicer oba tipa, kratkoglavi in dolgoglavi tip ; akceptovati
moramo oba, toda dolgoglavi tip prevladuje, zato moremo govoriti z vso
gotovostjo o relativni dolihocefaliji, ki se je nahajala v prejšnjih časih
najbrže še v veliko večji množini in bila karakteristiški znak slovanskega
plemena. Vprašanje je sedaj, kako si razlagamo, da so sedanji Slovani
kratkoglavci, dočim so bili stari dolgoglavci? To si moremo raztolmačiti
po transformaciji, pri kateri je bila glavni činitelj ravno ona prvotna
brahicefalna manjšina. Ta pretvorba pa ni bila direktna tako, da bi se
bila polagoma pretvaujala dolgoglava oblika v šiijo, kratkoglavo, ampak
dolgoglavi tip se je vsled križanja polagoma absorboval, manj umrljivi
kratkoglavi tip nekdanje manjšine ga je vedno bolj izpodrival in na-
posled skoro čisto izpodrinil.

Kar velja o dolihocefaliji starih Slovanov, to velja izvečine tudi
za presojanje kompleksa, t. j. barve polti, očij, las. Stari Slovani so
bili svetle boje, pravzaprav svetlorjave, prehajajoče na rdeče, kar nali-
vamo v slovanskih jezikih skratka: nisi. Za dokaz rusega kompleksa
starih Slovanov sicer nimamo in ne moremo imeti tako jasnih podatkov,
kakor o dolihocefaliji, toda sklicujemo se na celo vrsto starih poročil,
ki nam slikajo Slovane kot ljudi velike postave, rožastih lic, rusih las in
brade, dalje na tradicije starih pesnij in naposled na dejstvo, da so Slo-
vani tudi sedaj v svojem jedru in večini svetle barve. I tu moremo se-
veda trdili le to, da svetli tip prevladuje, in nič več ne. Z). L.

*) Glej >Izvestja« Vil., seš. 2., str. 66. Na to poročilo opozarjam,
ker je za umevanje stvari potrebno.

Izdaje in zalaga >Muzejsko društvo za Kranjsko, c
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v LJubljani.

r' •

Kazalo.

Razprave.

Stran
K petdesetletnici slovenske narodne zavednosti. Anton Globočnik

pL Sorodolski i

Drobiž iz admontskega arhiva. Fr. Šmid 15

Rožnik in cerkev na Rožniku. /. Vrhovcc 24

Doneski k zgodovini cerkvA in fari na Kranjskem. M, Slckovcc 41

Valvazorjeva knjiga grbov 47

Kranjski bogoslovci v Rimu. Jos. Benkovič 61

Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju po Kr. Dr. Fr. Kos . 77

109, 152, 177

Tri zgodovinske pesmi v slovenskem jeziku. P. pl. Radics ... 95

Rimski romarji iz slovenskih dežel. Dr. Fr. Kovačič 121

Iz Schonlebnovih zapiskov o kranjskem plemstvu. Janko Barih . 130

Čegav je Žumberk? Anton Koblar 135, 163, 211

Zgodovinski spominek iz Medjimurja. Ant. Globočnik pl. Sorodolski 145

Mali zapiski.

Marijina znamenja med Ljubljano in Poljem. /. Vrhovnik ... 36

Slovenska Lutrova postila iz 1. 1595. Konrad Čntologar ... 72

Odkod ime Horjul? P. B 73

Prazgodovinska in rimska grobišča v šentjurski župniji in okolici.

M. S. 74

Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah. Af. S. . 75

Stara gotska soha sv. Štefana. M. S. 76

Rodovina Blagajev. Fr. K. 100

Prazgodovinske izkopine pri Toplicah na Dolenjskem. S. R. 102

Stnui

Janez Debevec in janzenizem. /. Vrhovnih 103

Vestnik slovansk/ch starožitnosti. / KunHČ 104, 144

Slovenska mesečna imena iz 1. 1466. Fr. K. 104

Odkod ime Horjul } S. I^. 105

Have, have Natesial V. Steska 106

Krst Turkov v Ljubljani. K. 140

Rimsko grobišče v Ljubljani. K. . . . . 141

Emona- Ljubljana. K. 142

Furstbischof Martin Brenner. V. S. , . . . 142

J. F. Bčhmer, Regesta imperii VI. Fr. K. 144

Stiski menihi. /C, 172

Poplav Ljubljanskega barja 1. 151 5. A'. 176

Star slovenski nagrobni napis. V. S. 176

Slovstvo 176, 221

Kresišča na Kranjskem 1. 1613. K. 219

Slovenščina v ljubljanski mestni hiši pred 200 leti. V. S. . . .219
Starinske najdbe pod mestom Kranjem. A. A\ 220

SUke.

Podobi žumberškega gradu iz 1. 1639 i44

Izkop inc pod mestom Kranjem 220

r

IZVBSTJA

muzejskega društva za Kranjsko-

^^

Uredil

ton ISoblap,

društveni tajnik.

Izdalo in založilo »Muzejsko druStvo za Kranjsko«.

Letnik IX.

W

v UubUani, 1899.

Natisnila J. Blaenlkova tiskarna.

Kazalo.

Razprave.

Stran

Znameniti Slovenci. Fridolin Kavčič i, 58

Iz kronike krškega mesta. A. Koblar 19

Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v XVI. in XVII. veku.

P. pl. Radics . . 24

Rimska cesta >Aquileia — Siscia«. Simon Rutar . . 27, 41, 113

O Valentinu Vodniku. Iv. Vrhovnih 50

Plemenitniki v dobovskih farnih maticah. Iv. Vrhovnih .... 77

Slovenci duhovniki v zagrebški škofiji. Janho Bar II . 102, 125

Kranjska Marijina božja pota pred 200 leti. V. Stesha . . 119

Sostro — Osterberg. L. P. ... . 133

Slovenica. A. Koblar .... 145

Cesar Amulf kot vladar v slovenskih pokrajinah. Dr. Fr. Kos 163

Stara mestna hiša ljubljanska. V\ Stesha 185

Gradovi in gradišča v brezoviški fari J. Novah 191

R^esti listin boštanjskega arhiva. A. Koblar 200

Mali zapiski.

Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. S. Rutar 35

Od kod ime Tomaj? Mat. Sila ... 36

K životopisu slovenskega pisatelja Jurija Gollmayra. /. Vrhovnih . 38

Slovenski napisi na stari cerkveni umetnini 39

Slovstvo .... 39, 223

Francoske ženitve v Ljubljani, /v. Vrhovnih ... ... 72

Slovenski prisegi iz ljubljanskega mestnega arhiva. A. Asherc . 73

Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti. /v. Vrhovnih . . 74

Stnn

Frančišek Juliani. Iv. Vrhovnik 75

Kobilice podežčina nadloga. L. P. 109

Frančišek Jakob baron pl. Schmidthoffen. A, K. iio

Vlaška prisega. L. P. m

Slikar Herrlein — ilustrator slovenske knjige. Iv. Vrhovnik . . 137

Krst Turkov v Ljubljani. A. K. 138

Pogled na novo slovansko znanstveno slovstvo. A. K. . . 140

Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arhivu. A. K, . . . 141

Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. A. K. ... 144

Starinske najdbe na Kranjskem. A. K. 182

Simona Robiča zbirka mahov z 1. 1871. Iv. Vrhovnik ... .184

Vojaški nabor pred tristo leti. Iv. Vrhovnik 221

Janzenistiški križevi pot. Iv. Vrhovnik 222

Jožefinske naredbe. A. K. 223

.w^^m^^^

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

ZA KRI^NJSKO.

Anton KoUlar.

*

^

-<»^fftg«er*<^^

1

1

J

K

IZUmigD • MiWWbMiri . ic:nL*.i: 'UKiiir. i>ir'.-T-. rj ■ ^- ne-ti^

^^^^

■

MARVARD C0U€6E IfifiAKir
MOV. 7, 1919
UmOTFUND

Vsebina 1. sešitka/

'- ' ' ''■>/'■' ^ Stran

1. Fridolin KaffčiČ: Znameniti Slovenci \ . . .... . , .• . i

2. A, Kobiar: /z kronike krškega mesta . . , .;.•.. . .19

3. P^i>h Radits: kranjski dijaki na nemških vseuČiliiiih t XVZ

in KVIL veku . . . . . ;.;....-..... 24

4. SiiHonRu$ar: Rimska cesta ^A^uileia^Siscia^ ^ ' , '■. vj

Mcdj zapisku

i. S. ^///flr/ Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem \ . ; . . 35

2. Afat, Sila: Od kod ime Tomaj? . ^ \ . v . . ... . . .36

3. /. Vrkovnik: K životopisu slovenskega pisateljai Jurija 6ollmAyra 38

4. Slovenski napisi na stari cerkveni umetnini . . . . . . '. . 39

5. Slovstvo . . ..... . . . , . . ........ i . 39.

■ ^ " • -^ ' •- ■ - ■ ».

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik IX. 1899. SeSitek i.

~ar~ <; ~s~' ~~ '^^

Znameniti Slovenci.

Spisal PridoUn Kavtii.
ADtOD Zupančič.

Porojen je bil Anton Zupančič dne 23. majnika 1. 1788. v
Ljubljani od ubožnih, a omikanih meščanskih roditeljev. Ljudske
šole in gimnazijo je dovršil v Ljubljani in vstopil v tamošnje
semenišče. Kmalu si je bil pa svest, da nima svojstev za du-
hovni poklic, in se je posvetil modroslovnim naukom. Bil je
dlje časa domači učitelj pri nekem kranjskem plemenitasu.
Izprva je služil, ko je dovršil študije, kot suplent na ljubljanski
gimnaziji, pozneje je postal učitelj zgodovine in rastlinstva na
gimnaziji v Celju. Leta 181 5. je prevzel stolico poezije in re-
torike v 5. in 6. razredu in se je 1. 1 8 19. iz Celja preselil v
Maribor. Od ondod so ga neugodne razmere silile v Koper,
kjer je umrl 26. julija 1. 1833.

Zupančič je bil izvrsten in marljiv nemški pesnik in de-
klamator; neumorno in uspešno je tudi deloval na polju do-
mače zgodovine. Skrbno je nabiral starinske spomine, rimske
ostanke in druge zanimivosti in to blago objavljal v različnih
časopisih. Pisava njegova je spretna, romantična, duhovita. Za
ono dobo nemške vzgoje, nemškega mišljenja in nemških šol
je bil Zupančič zaveden Slovenec. Vestno je opazoval in po-
pisaval šege, običaje, navade in starožitnosti slovenskega na-
roda in iz vseh njegovih mnogobrojnih zgodovinskih, potopisnih
in narodopisnih sestavkov nam klije živa ljubezen do zapušče-

1

— 2 —

nega naroda slovenskega. Njegova predavanja so se odlikovala
po globokomiselnosti in temeljitosti; najznačilnejša in najlepša
lastnost v nemškem duhu odgojenega moža je pa bila, da se
je pri vsaki priliki potrudil v svojih učencih (Slovencih) vzbu-
jati ljubezen do domovine in materinega jezika.

Častiti starina, oče moj, c. kr. upokojeni uradnik Jakob
Kavčič, je bil za časa Zupančičevega službovanja dijak mari-
borske gimnazije in součenec Vogrinov, Hašnikov in
Ilešičev, dočim so bili Miklošič, Vraz in Prelog
jedno leto za njim. S temi rojaki je mnogokrat občeval, a s
Hašnikom sta si bila iskrena prijatelja.

Zupančiča se oče prav živo spominja. Po njegovem na-
reku je bil Zupančič jako duhovit mož, majhne, čokaste po-
stave, okroglega obličja, ognjevitih očij, prijaznega, uljudnega
vedenja in razboritega kretanja.

Svojega učenca Miklošiča je Zupančič nazival »nebm-
šenega dijamanta«.

Znano je tudi, da je Zupančič Slomšku vcepil ljubezen
do slovenskega jezika in pesnikovanja ter da je mnogo slo-
venskih dijakov predramil iz narodne nebrižnosti. V peti in
šesti šoli jim je nosil Vodnikove in Jarnikove poezije, katerih
učenec in prijatelj je bil. Sam vrl govornik, vadil je svoje
učence v govorništvu; sploh je bil Zupančič vzor vestnega
učitelja in odgojitelja. Ko je zatisnil dne 26. julija 1. 1 833. v
Kopru na veke oči, priredili so mu veličasten pogreb. Naj-
odličnejši učenci, črno oblečeni, so nosili rakev. Ne-le Koprčani
so ga spremili k zadnjemu počitku, tudi od daleč na okrog je
privrelo ljudstvo k pogrebu ljubeznivega človekoljuba.

Andrej baron Kopriva. ^)
Andrej baron Kopriva je bil mož slovenskega pokolenja
in I. 1670. posestnik sirskega gradu nad Zidanim mostom in

') V vikarijatni cerkvi v Krškem se vidi lepa nagrobna plošča z
jjrbom Koprive in tem-le napisom : »O Mensch, ich bin der gewescn, der
du bist, dan du cylst mir nach zu aller Frist.« - Hie ligt begraben der

r

— 3 —

gradov Rajhenburga na Štajarskem in Koprivnika na Kočevskem.
Soproga mu je bila Sofija Chwalkovska plemenita Chwalkova.
Imela sta dva sina. Prvi je bil Karol Leopold. Ta je vstopil
v prusko armado in kot polkovnik padel v vojni 1. 1709. Drugi,
Julij Leopold, se je porodil dne 29. decembra 1. 1695. in
oženil se z Marijo pl. Grambovo. Umrl je dne 8. novembra
1. 1768. Odpovedal se je v tujini baronstvu in se imenoval le
plemenitega Caprivija. Sin mu je bil Kristijan Friderik pl. Ca-
privi, porojen v Wernigerode dne 10. septembra 1. 1743. Umrl
je kot pruski polkovnik 25. avgusta 1. 1821. Oženjen je bil
z Dorotejo Sofijo pl. Kannenwurf. Iz tega zakona se je po-
rodilo mnogo sinov. Mej njimi je bil Julij Edvard, kralj, pruski
tribunalski svetnik, ki se je porodil dne 10. septembra leta
1797. in umrl dne 25. oktobra 1. 1865. Oženjen je bil z Emilijo
Kopke. Najstarejši sin mu je bil grof Jurij Leo Caprivi,
general pehote in bivši kancelar nemške države,
ki je bil rojen v Charlottenburgu dnd 24. februvarja 1. 1831. in
je umrl dne 6. februvarja 1 899. V grbu imajo Caprivi-ji koprivo.

Matej Premru *)

Porodil se je Matej Premru dne ii. februvarja 1. 1783. na
Ubeljskem pod Nanosom. Bil je posestnik velike kmetije. Za

chmvest vnd wolfyrnemb Her Andre Khopriva, gewester Rats-
Burger vnd Handelsman zu Gurgfelt, welcher gestorben ist den 22. De-
cember im 1640. Jar, vnd sein liebe Hausfrau Helena, weliche verschiden
ist den (17. Sept.) 16(54) Jar, sambt ihren geliebten Sohn Herrn Mi-
chaelen Khopriva, auch Rats-Burger vnd Handelsman alhie, uelcher
in Gott entschlaffen den (16. Aug.) 16(51) Jar, vnd seiner Hausfrau
Margreta, auch Khinderlein, denen vnd vns allen Gott genedig sein
welle. Amen. — Letnica smrti Andreja Koprive je na spomeniku 1640,
ne pa 1648, kakor ima Lapajne v knjigi >Krško in Krčani« str. 7S. Let-
nici, kateri smo postavili v oklepaje, sta na spomeniku premalo vidni in
smo Ji posneli po Lapajnetu, kateri piše, da so sorodniki krškega An-
dreja Koprive imeli v tistih časih rajhenburško grajščino. Nam se zde po-
datki o grajščaku Andreju Koprivi zgodovinsko malo utemeljeni.

Uredništvo.
*) Mitthcilungcn dcs hist. Vereines fur Krain, VIII. Jahrg. 1853.

1^

— 4 —

časa francoskega vladanja na Kranjskem imenovali so tega pre-
možnega in vplivnega moža županom, kar je navdušenemu Av-
strijcu povzročilo mnogo neprilik. Francozi so ga nedlegovali
in ga mučili, kar se je dalo. Ker ni prikrival svojega avstrij-
sk^a mišljenja, zdel se jim je sumljiv. Če je bila napovedana
rekvizicija, izpraznili so najprvo županu vse shrambe, poklali
perjad in odnesli ves živež. Dne 20. junija 1. 1809., ko so
Francozi še gospodarili okolu Ubeljskega, prijezdila je tja di-
vizija avstrijskih vojakov pod poveljništvom majorja grofa
Orčeca. Celih 48 ur so bili ti vojaki s svojimi konji brez hrane.
Premru jih je skrivoma vodil na Nanos in jih na gori poskril.
Ker so mu Francozi prejšnji dan ves živež in tudi seno od-
nesli, pokosil je svoj vrt, da je dobil trave za konje, sestra-
dane vojake je pa nasitil s kislim zeljem in žganci, dočim je
prinesel majorju polič vina in hleb domačega kruha. Dne
27. septembra 1. 18 13. navalil je ritmojster Piezger blizu Raz-
drtega na sovražne Francoze, a ti so naval odbili in Avstrijce
razkropili na vse strani.

Petorica huzarjev in dva pešaka so ubežali na Ubeljsko.
Premru jih je rešil vjetništva in vedel po skrivni poti v varno
zavetje blizu cerkvice sv. Brikcija na Nanos. Te vojake je
Premru osem dnij preskrbljeval s hrano in po odhodu Fran-
cozov, dne 4. oktobra, je šel po nje in jih peljal k njihovim
oddelkom. Major Gavenda mu je za to dobroto izročil po-
hvalno pismo. Premru je avstrijsko vojaštvo sploh podpiral,
kjer je le mogel, in cesar Frančišek L, kateremu je urad tega
domoljubnega moža priporočil, podelil mu je zlato svetinjo z
napisom: »Franz, Kaiser von Oesterreich. Justitia Regnorum
Fundamentum.« Dne 2. februvarja 1. 1817., o priliki, ko je pel
novo mašo g. Ignacij Kavčič v Razdrtem in je bilo zbranih
tamo nad 2000 Ijudij, pripeljal se je tja postojinski okrožni
komisar g. Ivan Garzaroli pl. Thurnlack. Po dokončani božji
službi podal se je komisar na pripravljeni oder, ogovoril množico
in, povdarjajoč Premrutovo patrijotično dejanje, pripel mu na
prsi zlato svetinjo.

— 5 -

Dne 4. oktobra 1. 1850. se je vozil skozi Razdrto oče

Radecky. To se ve, da se mu je predstavil »cesar z Ubeljskega«

— tako so nazivali kmetje Premruta. Radecky je dlje časa ž

[ njim govoril, ga pohvalil, mu segel v roko in ga bogato ob-

I daroval. »Cesar z Ubeljskega« je bil kaj ponosen na ta sprejem

I in do svoje smrti je z velikim veseljem vsakemu pripovedoval

o Francozih in o Radeckem. Premru je umrl dne 26. maja

1. 1863.

Filip pl. Greben (Grebin).

Filip pl. Greben, doma z Dolenjskega, je bil početkom
18. stoletja kabinetni tajnik na bruseljskem dvoru.

Zebej. 3)
Zebej je bil slikar, porojen na Kranjskem. Naslikal je po
naročilu Filipa pl. Grebena za kapelico podružnice v Trški
Gori na Dolenjskem oltarno podobo sv. Izidorja.

Pranči&ek Ksaver Križman.

Knžman je bil porojen v Gorici. Bil je znamenit izdelo-
valec orgelj. Napravil je okolu 1. 1780. za admontsko cerkev
velike, krasne orgije, katere imajo 3000 piščalk in 44 registrov
ter veličasten glas. Napis na njih se glasi: »Columbani D. G. A.
A. cura F. Xav. Chrismanni P. G. opera«, kar znači: »Co-
lumbani Dei gratia Abbatis Admontensis cura Fr. Xav. Chris-
manni Presbyteri Goriciensis opera.« Bržkone je Križman tudi
izdelal orgije za cerkve v Šent-Florijanu in v Špitalu na
Avstrijskem.*)

Ludovik Klerič (Clerich).

Ludovik Klerič je bil kranjski »deželni slikar« v drugi
polovici 17. veka. Radics meni, da je bil dekoracijski slikar za
jezuvitsko gledališče, katero so podpirali stanovi. Dobival je
od deželnega zbora včasih precejšne podpore, n. pr. 1. 1679.
vsoto 75 gld. *)

•) Mittheil. des hist. Vereines f. Krain, str. 76.
^) Kukuljevič, Slovnik umetnikah itd.
*) Landtagsprotokoll XX. pag. 368.

6 -

Vid Rozman «)
Vid Rozman je bil koroški Slovenec. Koncem 15. sto-
letja je bil prost v Gospej Sveti. Bil je znamenit prepovednik
in je umrl na Dunaju 1. 1504. V stolni cerkvi sv. Štefana so
mu postavili kip, ki nam ga predstavlja v naravni velikosti.
Pri nogah sta dva leva. Jeden lev drži sveto pismo, a drugi
Rozmanov grb. Na grbu je holm, iz katerega moli polovica
moža, ki drži dve roži v rokah. Grobni napis se glasi: »Anno
salutis Christiane 1504 prima die Augusti viventium e medio
sublatus est Venerabilis Egregiusque Dominus Dominus Vitus
Rosmann Prepositus Zoliensis plebanusque in Valknstain hic
sepultus. Cujus anima Deo vivat. Amen.

Nikolaj Dolar. ?)
Nikolaj Dolar je bil doma iz Kranjske. Bil je redovnik
tovarištva Jezusovega, izvrsten skladatelj in učitelj glasbe na
jezuviški šoli na Dunaju. Tiskom je izdal: »Musicalia varia,«
Viennae 1665. fol.

Matija Hvale (Qualle).»)

Matija Hvale je bil kmetiški sin, z Vač doma. Početne
šole je obiskoval v Ljubljani, pozneje je nadaljeval svoje študije
na Dunaju, kjer se je tudi izšolal in postal magister modro-
slovja. Bil je profesor na dunajskem vseučilišču. Leta 15 10. ga
je artistiška fakulteta imenovala svojim dekanom. Bil je iz-
vrsten govornik ter znamenit humanist. Iz vseh stanov so ga
hodili poslušat. Izdal je menda le eno knjigo, a ta stoji na
vrhuncu tedanje modroslovne vede. To je: » Commentarius in
parvuli philosophiae naturalis textum, in oppido Hagenau 15 13.
imp. Joa. Rayman, opera Henrici Grancivis.«

«) Perger. Der Dom zu Sanct Stephan in Wien, pag. 59. 114.
') Stoeger, Scriptores etc.

«) Hoff, Gemalde von Krain IIL - Aschbach, Geschichtc der
Wiener Universitat.

— 7 —

Aodreas de Laibaco (1431),^) Christoph. de Carniola (1438),
Georgius de Krainburg (1448), Leonhardus de Carniola
(1488), Michael de Krainburg (1446), Thomas de Cilia in
Prelokar (145 1).

Vsi ti naši rojaki so bili v 15. stoletju profesorji na du-
najskem vseučilišču.

Lavrencij Čadež (Zadesius). ^^)

Čadež je bil porojen v Škofji Loki od kmetiških rodi-
teljev. Postal je doktor modroslovja in kanonik dunajski,
oficijal pasavski, profesor »ethices« in »grammaticus« dunajskega
vseučilišča. V letih 1553., 1555. in 1 562. je bil dekan modro-
slovne fakultete, a. 1. 1 570. je bil dvakrat zaporedoma izvoljen
dekanom bogoslovne fakultete. V letih 1561., 1564., 1567. in
1570. je bil prokurator dijakov avstrijskih narodnostij. Leta
1564. vseučiliški rektor.

Samostojnega Cadeževega literarnega dela nisem zasledil,
vender se ga z največo spoštljivostjo spominjajo v svojih delih
njegovi učenci. Ko so za vlade cesarja Ferdinanda jezuviti za-
čeli nastopati proti tedanjim vseučiliškim profesorjem iz na-
mena, da bi si vseučilišče popolnoma prisvojili, kar so pozneje
tudi dosegli, obdolžili so našega Lavrencija poleg profesorjev
Jurija Schrotterja in Jurija Muschlerja krivoverskega prepričanja
(ketzerische Ansichten).

AvguStin TyfFernu8.")

Avguštin Tyfifernus je bil porojen v Laškem trgu na
Stajarskem. Bil je tajnik in prijatelj ljubljanskega škofa Krištofa
Rauberja, s katerim je mnogokrat v Italijo potoval. Odlikoval

") Kink, Gesch. d. Wiener Univ. Aschbach, Gesch. d. Wiener
Universitat.

*•) Spomina vredno je, da se še današnji dan v škofjeloškem
»kraju nahajajo rodbine z imenom Čadež.

*') Mommsen, Corpus Inscript. III.

— 8 —

se je kot arheolog ; opisal je tudi rimske znamenitosti in na-
pise mesta Kamnika. Leta 1507. je v Neapolju spisal svoj
kodeks rimskih napisov. Pozneje je prišel na dvor dunajskega
škofa Slatkonje, kateremu je postal kancelar. Predaval je tudi
na dunajskem vseučilišču. Tyflrernus sam se imenuje: »post
illud Patauini coeliberimi, proximo toto decenio quam in pri-
uatis tum publicis rebus a secretis, ac magister ab epistolis et
architectus omniumque peregrinationum atque intinerum suorum
terra et mari domique et militiae perpetuus comes etassecla.«

Karolina Podgoriek (Potgorschek — Botgorschek). ^^)
Porojena je bila na Dunaju od slovenskih roditeljev dne
II. majnika 1. 181 5. Izvežbala se je kot pevka in igralka na
dunajskem konservatoriju ter vstopila kot začetnica v dvorno
opero. Igrala je v malih vlogah prav dobro. Kar pride leta
1836. na Dunaj glasovita igralka SchrOder-Dervient. Bila je
navzoča pri neki operi v dvornem opernem gledališču in cula
je milo doneči glas Karolinin. Ta jo je tako zelo presenetil,
da je koj drugi dan povabila Karolino v Draždane. Tu je na-
stopila Karolina kot Tankred ter občinstvu tako ugajala, da
so jo takoj definitivno angaževali na dvornem gledališču. Leta
1838. in 1839. jc gostovala na Dunaju, v Berolinu in v Lipsiji
ter povsod žela mnc^o slave. Najlepše vloge so ji bile : Tancred,
Romeo, Sextus, Malcolm in Othello. Prištevali so jo najboljšim
nemškim altistinjam one dobe. — » Ihre Contra-Altstimme hatte
den seltenen Umfang vom kleinen e bis zum zweitgestrichenen 6
und war voli, stark und geschmeidig. Ihre Aussprache war
deutlich und ihr Vortrag, in welchem sie sich die grosse
Schrčder zum Vorbilde nahm, dramatisch. Im Vortrage von
Liedem, welche sie seelenvoll sang, war sie hinreissend. «

Njen brat, Frančišek Podgoršek, je bil virtuoz na flavti
in ud dvornega opernega glasbenega zbora. Potoval je po
Nemškem in Avstrijskem in žel mnogo slave.

»■) Herlossohn-Blum, Theaterlexikon.

— 9 —

Blaž pl. Jaklin. '«)

Blaž pl. Jaklin je bil prekmurski Slovenec, rojen v Soboti
(Olsnitz) blizu Radgone. Že njegovemu očetu, ki je bil v Soboti
veleposestnik, je bilo podeljeno ogersko plemstvo. Šolal se je
Blaž v tmavskem plemenitaškem zavodu. Postal je magister
modroslovja in se od ondod napotil v Rim, kjer je v > Collegium
Germanico-Hungaricum« z odliko dovršil bogoslovne nauke.
Leta 1667. se je vrnil v domovino in župnikoval do 22. maj-
nika 1. 167 1, v Szempez-u. (Požunski komitat.) Dne 10. marca
L 1673. ga pokličejo v požunski kolegijatni kapitelj, a že
22. aprila leta 1674. postane ud ostrogonskega metropolitan-
skega kapitlja. Leta 1667. je bil imenovan dekanom barskim
in 29. junija 1. 1669. proštom sv. Jurija »de vinidi campo
Strigoniensi* in opatom šavniškim (Schdvnik). Za časa T6-
k5lyjevih homatij leta 1683. so puntarji vjeli Jaklina in ga kot
zastavljenca vtaknili v ječo. Odkupiti se je moral s 14.000
ogerskimi goldinarji. Leta 1684. je postal Jaklin kantor in
25. septembra 1. 1685. lektor ostrogonskega metrop. kapitlja.
Istega leta je bil tudi imenovan prelatom kraljeve ogerske
sodnijske deske. Leta 1687. je postal titularni škof skardonski,
nastopno leto škof kninski, leta 1689. pa pomožni škof in
generalni vikar nadškofa Jurija Sz^chenija.

Ko se je Nitranski škof Jakob Haško škofijstvu odpo-
vedal, pozovejo 14. marca 1. 1691. Jaklina na njegovo mesto.
Ze 1. 1690. je bil kraljevi ogerski kancelar, dočim je kot ni-
transki škof dosegel dostojanstvo velikega župana.

Kot nitranski škof je ustanovil s sorodnikom mu ba-
ronom Štefanom Jaklinom-Elefant samostan na griču
Zobom blizu Nitre. Tudi je dal sezidati župno cerkev v Mosco-

'•) Gard. Andr. Steinhuber. Geschichte des Collegium Germanicum
Hungaricum in Rom. 11. Bd. pag. 123. — Knauz N^ndor. Buda ostro-
mihoz. 24. — Episcopatus Nitriensis eiusque Praesulum Memoria, pag.
387—396. — Ndmethv Ludov. Series Parochiarum et Parochorum Archi-
Dioecesis Strigonensis, pag. 649. — Privatno poročilo škofijskega ordi-
narijata v Nitri.

— 10 —

noku. Jaklin je bil na glasu kot izvrsten nedosegljiv cerkveni
govornik. Umrl je na Dunaju dne 17. oktobra 1. 1695. in bil
pokopan v cerkvi očetov jezuvitov.

Mayer v svoji »Wiener Buchdruckereigeschichte« navaja
Jaklinov pogrebni govor povodom smrti grofa Czobora, ki ga
je dal natisniti leta 1692. na Dunaju pri tiskarju Leopoldu
Voigtu, takole: »Bis jetzt ein Unikum ist die Leichenrede iiber
den verblichenen Grafen Adam Czobor von Szent Mihaly,
konigl. Kammermeisters und k. k. Ober - General, gehalten zu
Holics am il. Februar vom Neutraer Bischof konigl. Hof-
kanzler und Obergespann Blasius von Jaklin. Ta knjiga je:
Jaklin Balazs. Az Orok Ducsčsegre nyugosztol6 dlom Tuliitek
et vžlt, de discer^tes cselekedetinek eml^kezetiben, veltink 6
lo M^lts6sdgos es Nagys4gos Groff Szent Mih61yi Czobor Adam
Fols^ges Romai Csaszar ^s Magyar Kirdly hadi Generalissa
Tandcsa, Komornikja, Kiralyi aiton dll6nak fe6 Mestere Nyu-
godalma: Csaszdr es Magyar Kirdly tandcsa es Uduari Can-
cellariusa. Holiczban die II. Februarij 1629.

Avguštin Čemi.

Avguštin Cerni je bil stavbeni mojster ; živel je početkom
16. veka v Ljubljani. Zgradil je poleg drugih poslopij tudi
škofovski dvorec, stoječ zraven stolne cerkve sv. Nikolaja.

Frančišek Blagotinšek.

Iz župne matice sv. Križa pri Slatini je razvidno, da se
je Frančišek Blagotinšek dne 7. januvarja leta 1750. v Polzeli
poročil z Marijo Trostovo. Od leta 1753. do 1 7 56. je bil po-
sestnik kmetije »Dobrovce< blizu Rogatca. Tu so mu bili po-
rojeni otroci: Katarina, 6. novembra 1753, umrla 26. marca
1. 1756; Frančišek Anton, 18. majnika 1. 1755; Rozalja,
23. avgusta 1. 1756. Pri krstu sta tem otrokom kumovala:
Frančišek Maček in Suzana Glavinič pl. Gamboč.

Frančišek Anton Blagotinšek je bil izprva ce-
sarski uradnik, pozneje pa kaj izboren kmetovalec. Posebno

r

— 11 —

uspešno se je bavil z ovčjo rejo. Leta 1793. je redil 3000 ovac
najboljšega plemena. Bil je vljuden, značajen in patrijotičen
mož. Za ustanovo celjske gimnazije je podaril Lipiču 220 gld.
Dne 8. marca leta 1818. mu je podelil cesar plemstvo s pri-
devkom Kaiserfeld. Potomec tega Frančiška je bil znani
nemško-avstrijski politik Mavro pl. Kaiserfeld, ki se ni
več posluževal pravega rodbinskega imena Blagotinšek.

Anton LubL^*)

Anton Lubi je bil rojen v Laškem trgu 1. 1750. Šolal se
je v Gradcu in postal po dokončanih bogoslovnih naukih pro-
fesor morale v Lincu. Od ondod se je preselil v Gradec. Tu
je na liceju več let poučeval. Leta 1787. je bil imenovan žup-
nikom novoustanovljene graške predmestne župnije Marije-
pomagaj, kjer je pastiroval 15 let. Avstrijska Biedcrmannova
kronika ga šteje med učene, probujene bogoslovce, ker je
opustil tedanji zastareli probabilizem in skušal katoliško moralo
razlagati na podlagi filozofije. V tem duhu je tudi pisana njega
knjiga: »Theologiae moralis in systema redactae tomi tres«
(Graecii 1 781), katero so svobodomiselni bogoslovci z radostjo
sprejeli. Dočakala je 4 izdaje. Četrta izdaja je iz 1. i782. Lubi
je spisal tudi knjigo: »De fidciussoribus ordinis beneficio non
gaudentibus. « (Viennae, 1780.)

Matija Luban. ^^)

Matija Luban, doma iz Celja, je bil »primarius Phisicae
professor« na dunajskem vseučilišču. V letih 1566., 1574. in
1575- je bil dekan modroslovne fakultete, leta 1576. pa pro-
kurator dijakov avstrijskih narodnostij. Leta 1575. je bil vse-
učiliški rektor.

") Winklern, Biogr. und liter. Nachrichten ctc. — Oestcrrcichischc
Biedermanns-Chronik. — Meusel, Das gelehrte Teutschland, II. Band.

") Eder, Catalogus Rcctorum. - Aschhach, Gesch. dcr \Viencr
Universitat-

— 12 —

Klemen Kupec (Koppitz — Kuppitz). >«)

Klemen Kupec, »Carniol. S. C. M. Sacellanus et ad S.
Stephanum Canonic«, je bil leta 1629. rektor dunajskega
vseučilišča. «

Pavel črnič. »7)

Pavel Čmič, >S. S. Theolog. Doct., Canon. Viennen.,
Protonotarius Apostolicus« je bil leta 1666. rektor dunajsk^a
vseučilišča.

Jurij Bohinjec.)'')

Bohinjec je bil doma iz Kranjske in je bil v drugi jk)-
lovici 17. veka profesor dunajskega vseučilišča. (Pandectar,
Profess. Consistorial. Episcopal. Viennens.) Leta 1675. je bil
vseučiliški rektor. Tiskom je izdal: i.) »Noum Onomasticon
sive Vocabulariunj Germanico-latinum. Viennae Austriae typis
Mathaei Cosmerovii 167 1.« 2.) »Idea Fiscalis, seu assertiones
de Jure Fisci. Vienn. 1675.« 3.) »Elogium D. Ivoni, Inclytae
Facultatis Juridicae Patrono, in Basilica D. Stephani Proto-
Martyris. Vien. typ. Pietri Viviani.« 4.) »Unerh6rte Niederlag,
ser die Spieler zu Gliickstadt erlitten. Wien, 1683.«

Jakob Krasnik.

Porojen je bil Jakob Krasnik v drugi polovici 17. veka
v Konjicah. Šolal se je na Dunaju in kot magister modro-
slovja je 1. 1690. izdal v Gradcu knjigo : »Philosophia polemica
secundum aphorismos Aristotelis. «

Dr. Anton Brdnik.

Dr. Brdnik je bil znamenit zdravnik ljubljanski in je izdal :
I.) »De Medicina simplici vera Vien. typ. Sonnleitnerianis
1779.« 2.) »Gerhardi L. B. van Swieten orationem de Medi-
cina simplici et vera, habitam 1779.«

»•) Eder, Cat. Rect. — Aschbach, Gcsch. der Wien. UniversitSLt
") Eder, Cat. Rect. — Aschbach, Gesch. der Wien. Universitat.
*") Mayer, Wiener Buchdruckergesch. — Eder, Cat. Rect.

r

— 13 —

Matej Plaveč.

Ta kranjski Slovenec je bil dekoracijski slikar ljubljan-
skega jezuvitskega gledališča. Njegovo ime se nam je ohranilo
v Gornjem Gradu na Štajarskem, kamor ga je menda poslal
ljubljanski škof Hren, da je okrasil tamošnjo cerkev. V gornje-
grajskih župnih zapiskih je citati: »Dezember. Bezalte Meyster
dieses 1613 Jahres M. Mathes Plauuez Erstlich die 12 Apostol
und Navin Ecclesiae 103 fl. Item das Oratorium intus et
extra sambt den Porten Khraigstein und Fenster alles ausser
Speiss und Trankh zu rayitten 80 fl.«

Mihael Brdiiik.>»)

Mihael Brdnik je bil rojen 1. 1730. v Slovenjem Gradcu.
Izprva je bil učenec sloveče ruške gimnazije. Vstopi vši L 1747.
v tovarištvo Jezusovo, predaval je na jezuviških učilnicah v
Trstu in Gorici »humanoria«, v Celovcu etiko in cerkveno
pravo, v Gradcu pa logiko, metafiziko in hebrejski jezik. V
Gradcu je bil 30 let prefekt tamošnje javne gimnazije. Leta
1806. je stopil v pokoj in umrl leta 18 1 5. Izdal je: »Einige
Anmerkungen ttber Giebels Broschttre die Ohrenbeichte be-
treffend.« Tudi je po naročilu vlade neko molitvfeno knjigo
prevel na laški jezik. Le-ta je bila namenjena jetnikom, a je
ostala v rokopisu.

Jurij Kozina. 30)

Rojstvenega leta in kraja tega za prosveto Notranje Av-
strije velezaslužnega moža nisem mogel dognati. Kozina je kot
ruški župnik v ruški vasici ustanovil 1. 1644. učilnico, katera
je cvetela 113 let in v kateri se je izšolalo 6931 učencev,
med njimi preko 600 plemenitnikov iz najodličnejših rodbin.
Zasluge tega zavoda, kateremu so bili slovenski duhovniki vo-
ditelji in učitelji, svedoči nam najbolje ogromna množica škofov,

") v. Stoegcr: Scriptores.

*^) Glej moj spis: »Ruška gimnazija« v 2. sešitku »Izvestij muzej-
skega društva za Kranjsko«, 1. 1896.

- 14 —

prelatov, državnikov, vojakov, učiteljev, duhovnih pastirjev,
umetnikov in rokodelcev, katerim se je tu v mlada srca vcepil
prvi kal ljubezni do vede, ki je pozneje plamtcla v mladeničih
in možeh.

Henrik Grebičničar (Grewit8chnitscher).

Ta mož je bil slikar, porojen na Spodnjem Štajarskem.
Leta 1745. je bil ud graške slikarske zveze. Slikal je za cerkev
Marije-pomagaj v Gradcu in za bratovščino sv. Mihaela neko
knjigo. Narisal je tudi po Puecholzerjevih v bakro vrezanih
slikah : »Pogled na Gradec« in »Samostan sv. Pavla v Gradcu«.^')

Vezir Mahmud-paSa. s"^)

Porojen je bil v Ljubljani v prvM polovici 16. veka. Njegovo
rodbinsko ime se ne da dognati. Vstopil je v turško vojsko
in za vlade sultana Murada III. I. 1575. je postal vezir in paša
treh konjskih repov. Brez dvojbe je bil jako nadarjen in na
turškem dvoru tudi vpliven mož, kajti turški cesar mu je dal
celo svojo hčer za ženo. V slavni bitki pri Sisku, dne 22. ju-
nija 1. 1593., je izgubil življenje vezirja Mahmud-paše sin

Mohamed.

M. Kastehc."')

M. Kastelic, doma iz Višnje Gore, je bil v prvi polovici
18. veka inžener na Dunaju. Dunajski mestni arhiv hrani od
njega izvrstno risano: »Mappc iiber die Erdberger Mais mit
dem aken und neuen Donauarme«, narisano leta 1748. Iz te
mape je razvidno, kje je Donava imela nekdaj svojo strugo.

Mihael ZamiP^), Pavel Jugo/ic in Gregor Maček.
Ti možje so bili poleg arhitekta Italijana Frančiška Bom-

«'j Wastler, Steir. Kunstlerlexikon.

**) Hammer-Purgstall, Geschichte des osmanischen Reichcs, 2. Bd.
(Pest 1840). — Gcrlachs Tagebuch, str. 283.

'^») Catalog der historischen Ausstcllung dcr Stadt Wien. 1873.

"} Historia Cathedralis ecclcsiae Labacensis, auctore Joannc Grc-
gorio Thalnitscher J. U. D. Labaci Anno MOCCI. Labaci 1882.

r

I

— 16 —

basija graditelji ljubljanske stolne cerkve. Sezidali so jo po
načrtih jezuvita Andreja Pozzo.

Kipi v stolni cerkvi so delo Italijana Contiera in Slo-
venca Luke M i slej a. 26)

Dr. Ga&par Jurij vitez Levičnik. ^<^)
Porodil se je dne 6. januvarja leta 1772. v Železnikih,
šolal se doma in v Ljubljani. Dovršivši v Ljubljani humanitetni
razred je prišel v Železnike na počitnice, kjer mu je njegov očim,
Martinčič, odrekel vsako nadaljno podporo. Globoko užaljen
se je odpravil na skrivnem s 14. papirnatimi goldinarji na Dunaj.
Na potovanju je došel na cesti poznate mu kupce in voznike,
ki so \ ožili svoje pridelke na Dunaj. Tem se je pridružil in ž
njimi potoval do Dunaja. Na Dunaju je okusil resnico znane
prislovice: »Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh
zunaj.« Mnogo je stradal in prezebal, predno je našel zadostno
število učencev, katere je poučeval in si tako prislužil vsak-
danji kruh. Dovršivši gimnazijalne in pravoslovne nauke je
postal leta 1797. doktor pravoslovja. Že v naslednih letih
(1799 in 1800) ga najdemo na dunajskem vseučilišču kot
suplenta cerkvenega prava. Leta 1800. je vstopil v odvetniško
pisarno svojega rojaka pl. Remica, ki je bil na Dunaju na
glasu kot izvrsten pravnik in je imel obilo pravniškega posla.
Ko je ta 1. 1 80 1, umrl, prevzel je Levičnik njegovo pisarno z
vsemi klijenti vred. Sklenil je zakon s svojo izvoljenko iz di-
jaških let, Katarino, hčerjo ljubljanskega profesorja Lesacherja,
ki mu je porodila 10 otrok. Kmalu je obogatel in kupil graj-
šcini Oberstinkenbrunn in Stollberg ter štiri vasi,,
ki so pripadale h grajščini Konigstatten na Spodnjem Av-
strijskem. Ker je s svojimi podložniki jako usmiljeno ravnal,
pohvalil ga je cesar Franc I. v lastnoročnem pismu, mu po-
delil 1. 1 8 18. plemstvo in ga nastopno leto povzdignil v viteški
stan. Umrl je pl. Levičnik dne 20. januvarja 1. 1824. Še na

«i) Glej »Ljubljanski Zvon« 1. XVI. str. 359.

^^) Mittheilungen des hist. Vereincs f. Krain. 22. Jahr^'an;.j, 1867. p. 29.

— 16 —

večer onega dne je v sredini svoje rodbine večerjal, ob polu
dveh po noči pa nanagloma umrl vsled krvotoka. Svojega
najstarejšega sina Henrika je poklical k smrtni postelji in ga
blagoslovil. Po Henrikovih beležkah je bil Levičnik srednje
velikosti in precej zastaven. Ljubil je vinsko kapljico, a za-
ničeval duhan. Jako je čislal latinski jezik in je svojega sina
Henrika z učenjem tega jezika mnogo mučil. Gori omenjeni
najstarejši sin Henrik (porojen dne 25. septembra 1. 18 10.,
umrl 25. januvarja 1. 1862.) je bil poznati nemški pesnik in
romanopisec. *')

Inocencij pl. Mozgan (Moskan — Moskon).

Mož je bil slovensk^a rodu ; 1. 1595. je bil veleposestnik
na Štajarskem. Potomec tega Inocencija, Ferdinand, je bil

*') Heinrich Ritter von Levitschnigg, čsterr. Dichter und Schrift-
steller, studierte in Wien erst die Rechte, dann Medicin und gieng
schliesslich zum Militarstand uber. AIs Unterlieutenant eines Regiments
an der tiirkischen Grenze envarmte er seine Phantasie ganz und gar fur
den orientalischen Bilderluxus, welchen Freiligrath und theilweise Riickert
in die Poesie gebracht hatten, und er verliess, nachdem er lyrische Prol>en
in Zeltschriften etc. veroffcntlicht hatte, auch den Militarstand, um sich
ganz der Literatur zu widmen. »Rustanc (Stuttgart 1841) und »Gedichtec
(Wien 1842) zeigten ein schSnes Talent, das sich aber in dem Labyrinth
der uberschwanglichen und haltlosen Metaphem ergieng und durch das
spatere »West6stlich« (Wien 1846) vollends verirrte. Als Feuilletonist der
ofiiciosen »Pester Zeittmg« erlebte er 1848/49 die ungarische Revolution
mit, der er nach ihrer Besiegung scharfe gegnerische Bilder in »Kossuth
und seine Bannerschaftc (Pest 1850) vorhielt. Den kaiserlichen Siegem
widmete er seine Soldatenfibel (Pest 1852), und noch einmal zeigte er in
»Brennende Liebe« (Wien 1852) den bereits charakterisirten Lyriker.
Dann wandte er sich der Romanschreiberei zu. Es erschienen: »Der
Montenegriner oder Christenleiden in der Turkei,€ »Gre-
heimnisse von Pest,< »Der Diebstš.nger etc« Werke, deren Titel schon
errathen lassen, dass sie einem nicht feinen und fluchtigen Geschmack
huldigten. Zur 2^it, als Wagner >Tannhauser« auftauchte, brachte das
Theater an der Wien ein durch Ausstattung gehobenes gleichnamigcs
Schauspiel von ihm mit Tageserfolg; anderes Dramatische kam bloss
zum Druck. Schliesslich sank L. zu Schachspicl und Rathselbiichem und
dergleichen herab.

r

— 17 —

6. aprila leta 171 5. od cesarja Karola VI. povzdignjen v ba-
ronsld stan. Ivan baron Moskon je ustanovil 9. febr. 1753. leta
fideikomis (Pišečld grad na Spodnjem Štajerskem). Ivana Ja-
koba Moskona in njegovo soprogo so ubili 166 1. 1. v pišečkem
gradu kmetiški uporniki. Rodbina Moskonov je bila jako bo-
gata, imela je 12 gradov. (Pišece, Sevnica, Laško, Planina,
Rajhenberk, Kajnah, Radeče itd.) Dosedanji posestnik pišečkega
gradu baron Alfred Moskon je zadnji ud te nekdaj mogočne
plemenitaške rodbine.

Kopertin Navrinsk.
Navršnik je bil porojen v. Konjicah. Šolal se je v Mari-
boru in Gradcu, kjer je dovršil pravoslovne nauke. Posebno
pridno se je bavil z učenjem klasičnih in modernih jezikov.
Navršnik je bil ognjevit mladenič, poln idealov in romantike.
V krogu svojih prijateljev in znancev je zagovarjal francoske
revoludjonarce. Prijateljem se je zdel rudeč demokrat in so se
ga jeli ogibati. Necega dne jo je Navršnik popihal v Pariz,
da bi francosko revolucijo proučil na licu mesta. Ko se je
vrail v domovino, ovadili so ga pri vladi kot dem^oga. Ko
je prosil za vsprejem v državno službo, ga niso hoteli vspre-
jeti. Mnogo bede je pretrpel, predno da so ga vender le
vsprejeli v državno službo. Veliko let je služboval na Be-
neškem in v avstrijskem Primorju kot okrožni komisar. Potem
je prišel v Zader za namestnika civilnega in vojaškega gu-
vemeija. V tej službi je zaslovel kot pravi uzor avstrijskega
uradnika. Vse ga je spoštovalo in ljubilo. Leta 1847. j^ prosil,
da so ga upokojili, in povrnil se je v priljubljeni mu rojstveni
kraj Konjice, kjer je umrl kot upokojeni gubemijalni svetnik.

Anton Mehurko.

Tega, v Slovenski Bistrici porojenega moža prištevam
znamenitim Slovencem, ker je kot nadškofijski oskrbnik v
Lipnici kmetijstvo tega okraja povzdignil na izreden način.
Pečal se je tudi s kemijo in z učenjem tujih jezikov. Bil je

2

— 18 —

sptoh naobražen in je ugodno vplival na podredjene mu urad-
nike in kmete. Umrl je v Lipnici 1838. leta.

Dr. Anton Musnik.
Porojen je bil dr. Anton Musnik 1726. leta pri sv. Luciji
pod Tolminom. Šolal se je v Ljubljani in na Hrvatskem. Me-
dicinske študije je dovršil na Dunaju, kjer je postal doktor
medicine. Vstopivši kot zdravnik v avstrijsko vojsko, se )e v
tej službi tako odlikoval, da ga je cesarica Marija Terezija
imenovala protomedikom poknežene grofije Goriške. Musnik
je bil na glasu kot izvrsten zdravnik in je bil prvi, ki je uvel
cepljenje koz na Goriškem. V tisku je izdal : >Clima goritiense«
(i 78 i), ter v Barcelinijevih epemeridih objavil svoja opazovanja
o boleznih, ki so razsajale na Goriškem. Njegov sin Fran-
čišek, kateri je na dunajskem vseučilišču 1800. 1. postal doktor
medicine, je umrl že I. 1801.

Edvard Dolar (Duller). 2»)
Početkom 19. veka se je preselil s Kranjskega na Dunaj
zdravnik (kirurg) Mihael Dolar. Dne 8. novembra 1. 1809. po-
rodil se mu je sin Edvard. Ta je imel že od narave pesniško
nadarjenost. Na dunajskem vseučilišču je zvršil pravoslovne in
modroslovne nauke. Kot i71etni mladenič je že začel bc^atiti
nemško dramatiko. Spisal je dramo »Meister Pilgram«, ki se
je igrala na gledališču »an der Wien« s povoljnim uspehom.
Leta 1828. je spisal dramo: >Der Rache Schwannenlted«.
Mnogo se je tudi bavil z zgodovinskimi študijami. Leta 1830.
je šel v Monakovo in tu spisal balado »Die Wittelsbacher«
ter sodeloval pri Spindlerjevi »Damenzeitung« in »ZeitspiegeU.
Leta 1834. jc živel v Frankobrodu, kjer je izdajal izvrstno
urejevani list >Phonix« in se seznanil z najboljšimi tedanjimi
nemškimi pisatelji. Sad tega občevianja je bila knjiga >Stamm-
buch«, v kateri je objavil pesni, kompozicije in risarije naj-

**) »Frankfurter Konscrvationsbiatt«, 1853, str. 243 — 246, —
Wurzbach, Biogr. Le.\., III. Theil.

— 19 -

znamenitejsih nemških pesnikov, skladateljev in umetnikov.
Tudi je začel izdajati romane, novele in pesni.

V Trieru se je oženil in od tod se preselil v Darmstadt,
kjer je začel izdajati leposlovni list »Vaterland«. Leta 1848. je
prevzel uredništvo lista >Darmstadter Zeitung«. Prestopil je k
nemškemu katolicizmu in šel v Heidelberg ter se lotil bogo-
slovnih študij z namenom, da bi postal propovednik nemško-
katoliške zadruge. A niti hesenska niti nasavska vlada ga nista
kot tacega priznali. Dolar je bil plodovit in mnogovrsten pi-
satelj. Izdajal je romane, novele, zgodovinske povesti in članke
nemško-katoliške vsebine. Najboljša so še njegova zgodovinska
dela. Pri spisovanju romanov in novel je bil nedosleden in
plitev. Sploh pa prepletata, kar je umevno, vsa njegova dela
neka vihravost in duševni nemir. Umrl je na duši in telesu
potrt v Wiesbadenu 24. julija 1. 1853.

Iz kronike krškega mesta.

(Spisal A. Koblar.)

Krški C. kr. okr. komisar Viljem Mačk je podaril leta
1846. »Historičnemu društvu v Ljubljani« med drugimi listi-
nami tudi »Chronik der Stadt Gurkfeld*, obsegajočo beležke
krških mestnih sodnikov in pisarjev iz 16. in 17. veka. To
mestno kroniko, katero sedaj hrani kranjski deželni arhiv v
Ljubljani, je porabil koncem prejšnjega stoletja oni krški ka-
pucin, ki je spisal v krškem kapucinskem samostanu ležečo
»Kapucinsko kroniko«. A mož najbrže starih pisem ni znal
dobro citati, zato je napravil mnogo napak. Zlasti pomanjkljiva
in pohia napak je vrsta krških mestnih sodnikov. Gosp. rav-
natelj Ivan Lapajne, ki je leta 1894. izdal knjigo »Krško in
Krčani«, je na 43. strani te knjige iz kapucinske kronike po-
latisnil imena »vseh« mestnih sodnikov od I. 1543. — 1799. Da
^polnimo nekoliko omenjeno vrsto, izčrpali smo iz »Kronike
rškega mesta« imena krških mestnih sc^dnikov in dobo

2*

— 20 —

njihovega sodnikovanja, ter nekatere podatke, ki imajo kaj važ-
nosti za deželno zgodovino. Nekoliko tek podatkov je posnetih
že tudi v sestavku, priobčenem v >Mittheilungen des hist.
Vereines ftir Krain« 1. 1860., str. 84.

Krški mestni sodniki:

Vrban Lundra 1539. — Jurij Hirschfelder 6. dec. 1539. —
Tomaž Schuster 3. febr. in 18. mar. 1541. — Jurij Hirsch-
felder 21. sept. 1 541 in 25. maja 1542. — Boltežar (Walthesar)
20. apr. 1543. — Nikolaj Laypacher 5. okt. 1543, 6. mar. in
14. mar. 1544. — Valentin Fleischhacker 14. maja in 25. maja
1546. — Jurij Hirschfelder 3. mar. 1547. — Peter Lazar
26. okt. 1548 in 1549. — Valentin Fleischhacker 21. mar.

1550. — Jernej Grienwalder 1 551. — Jurij Mlakar 18. nov.

1551. — Valentin Fleischhacker 30. okt. 1552. — Peter
Brumnik (Wrambnigkh) 6. mar. 1556 in 25. apr. 1558. —
Jurij Kalčič 14. jun. 1560. — Fabijan Laypacher 25. nov.
1560. — Andrej Jančič 2. avg. in 12. dec. 1561. — Peter
Brumnik (čevljar) 12. jul. in 27. nov. 1562, 4. maja 1563,
25. maja 1567 in 25. jan. 1569. — Matija Božič (Woschitsch)
5. febr. 1577. — Jurij Lašič 12. jan., 6. mar. in 27. mar.
1579- — Ivan Kharflfett 22. maja 1581. — Luka Kunec
(Khunetz) 1601, 1602, 1603, 1604. — Jakob Strniša 1605. —
Luka Kurin 1606, 1607. — Luka Kunec, vtretjič izvoljen leta
1608. — Mihael Trojar (Troyer), izvoljen 9. jun. 1609 in
14. jun. 1 6 10; leta 161 1. je bil Trojar odstavljen in sodnim
upraviteljem izbran Cade. — Jurij Cade (Tschade), izvoljen
sodnikom 1. 161 2., sodnikoval je še 28. maja 161 3. — Gašpar
Kurin, izvoljen 1. 161 3. in 1614. — Andrej Kopriva, izvoljen
161 5. — IvanWasser, izvoljen 1616. in 16 17. — Andrej Ko-
priva, izvoljen leta 161 8.; sodnikoval je še 16. apr. 16 19. —
Jakob Strniša je bil izvoljen leta 1619., a je kmalu po volitvi
umrl. — Lovrenc Bobovšek, izvoljen 16 19 in 1620. — Jurij
Kurin, izvoljen leta 162 1., imenuje se kot sodnik še 17. sept.
1621. — Andrej Kopriva, izvoljen 17. maja 1622. — Jurij
Kurin, izvoljen 19. maja 1625. - - Ivan Pavel Kalin, izvoljen

— 21 —

15- junija 1626, bil je sodnik še 17. mar. 1628. — Mihael
Kvartuh (Quartuch), izvoljen I. 1628, sodnikoval je še 22. sept.
1628. — Ivan Pavel Kalin, izvoljen 3. jun. 1630, sodnik bil
še 13. maja 163 1. — Jurij Kurin, izvoljen 31. maja 1631 in
29. maja 1632. — Luka Juralič, izvoljen 9. jun. 1634, sod-
nikoval je še 2. mar. 1635. — Mihael Kopriva (trgovec), iz-
voljen 13. maja 1636, 2. jim. 1637 i" 2. jun. 1638. — Mihael
Kvartuh, izvoljen 14. jun. 1639. — Gašpar Kurin, izvoljen
5. jun. 1641 in 10. jun. 1642. — Ivan Adam Neapolitan,
izvoljen 25. maja 1643 in zopet leta 1644. — Gašpar Kurin,
izvoljen 6. jun. 1645 in 1. 1646. — Mihael Kvartuh, izvoljen
II. jun. 1647 in 25. maja 1649, sodnikoval je še 3. mar. 165 1.
— Ivan Adam Neapolitan, izvoljen 30. maja 1651. — Andrej
jaromin, izvoljen 21. maja 1652, 16. jun. 1653 in 8. jun.
1654. — Blaž de Vrbani i6.febr. 1668. — Adam Neapolitan
mlajši, izvoljen ii. jun. 1669. — Ivan Adam Hollenberger
10. febr. 1676. — Andrej Kovačič 28. jan. 1679.

Mestni pisarji so bili: 21. mar. 1550 Matej Kramar,
21. avg. 1561 Viljem Mikuš, 1. 161 5. Nikolaj Holmberger in
13. maja 1636 Ivan Rožič. — 25. maja 1. 1542. je bil v Les-
kovcu župnik Martin D(u)rlacher. — 12. sept. 1545 je svet
mestne občine prizanesel neki prešestnid, soprogi Janezovi,
ker sta njen oče in soprog za-njo prosila milosti, zagrozil jej
pa, če jo bodo še jedenkrat našli v prešestvu, da jo bodo
dejali v vrečo in vrgli v vodo. — 12. jan. 1579 je bil sodnik
Jurij Lašič zaradi surovega vedenja od mestnega svetovalstva
obsojen na 50 dukatov globe. — 6. marca 1579 so meščani
doseli, da je lastnik krškega gradu baron Krištof Ungnad po-
trdil staro vinsko mero pri oddaji grajske desetine, da namreč
vedro vina ni merilo, kakor je zahteval grajski oskrbnik Mih. Mikuš,
23 lokalov, ampak 21. — Leta 1601. je bivala v Krškem laška
vojska, katero je bil papež poslal na pomoč pred Kanižo. Šla
je vojska po vodi in po suhem mimo Krškega šest tednov. —
8. maja 1608 je prišel v Krško papežev nuncij, bival tu tri dni
in potem odšel v Celje. — Leta 1622, je vedro vina stalo

4 gld. 30 kr. do 5 gld. ; čctrtnica (schoffel) i gld. 36 kr in
bokal 12 kr. ; četrtnica prosa ali soršice je stala 1 gld. in no-
vega vina I gld. 40 kr. — O vseh svetih 1. 1626. je prišla v
Krško kuga, ki je morila do sv. treh kraljev nastopnega leta.

— Leta 1628., kvaterno soboto po binkoštih (17. junija),
popoludne med 5. in 6. uro (po drugem zapisku med 6. in
7. uro zvečer) je nastal grozovit potres, ki je trajal do dru-
gega dne (po drugem zapisku 3 ure). Zvonovi pri cerkvi Naše
ljube Gospe v Leskovcu so tolkli drug. ob drugega. Napravil
je potres veliko škode; podrlo se je več gradov in cerkvi.
Čutil se je potres vse leto (po drugem poročilu do drugih
kvatrov). — O kresu (po drugem zapisku: v avgustu) 1. 1628.
se je večkrat utrgal oblak in nastala je strašna po vodenj. Od-
nesla je voda cele vasi z ljudmi in živino. — Leta 1629. je
bila velika draginja, tako da je več tisoč Ijudij pomrlo za
lakoto, več tisoč mož je pa z ženami in otroci zapustilo de-
želo. Šli so na Ogersko in na Turško ter so ondi postali pod-
ložniki tujim vladarjem. Draginja je trajala do nastopnega leta.
Tudi trta je I. 1629. slabo obrodila. Bokal vina je stal o bin-
koštih 8 kr. ; grozdje so pa jeseni, preden so je prešali, mo-
rali mlatiti. — 26. maja 163 1 je poslalo Krško k deželnemu
dednemu poklonstvu v Ljubljano kot zastopnika mestnega pi-
sarja Ivana Rožiča. Poklonstvo se je zvršilo na ljubljanskem
gradu dne 2. junija. Nadvojvoda Ferdinand III. je po zastop-
niku Ivanu Ulriku vojvodi ILggenbergu. knezu v Kromavi, po-
trdil vse stare svoboščine, nato so stanovi ter zastopniki mest
in trgov prisegli. Potem je bil obed pri 12. mizah in na koncu
so med pokanjem topov zapeli »Te Deum«. — 27. nov., v
soboto pred prvo adventno nedeljo, 1, 1632. zvečer med 8. in
9. uro je bil hud potres. Ljudje so strahu padali v omedlevico.
Močno so bili poškodovani gradovi, hiše in cerkve, ker so po-
pokali zidovi in oboki. Potres je trajal vso noč in drugi dan.

— 22. nov. 1633 je bila taka povodenj, da so se ljudje v
ladijah vozili po mestu. — Leta 1634. je o sv. Lukežu prišla v
Krško kuga, ki je razgrajala do sv. treh kraljev. Umrlo je za

r

— 23 —

kugo v mestu 22 oseb. — O božiču leta 1634. je nastal jako
hud mraz. Sava je zamrznila. Precej potem je pa postalo južno.
Led na Sa\i je grozovito pokal, se kupičil in povodenj je od-
nesla vse mline. — Leta 1635., dne i.maja, med 5. in 6. uro
zjutraj je bil v Krškem zopet hud potres, ki se je ponavljal
tri tedne. — 3. maja 1635 so se uprli Schrattenbachovi pod-
ložniki pragvaldske in ostroviške grajščine nad Celjem ter oni
laske grajščine. Kmalu so se upornikom pridružili podložniki
drugih štajarskih in kranjskih grajščin. Naskočili in oropali so
več gradov in samostanov. Grajščaki so zapustili svoja domo-
vanja in zbežali. Kmetje so po gradovih naropali veliko de-
narja, srebra, dragocenostij, obleke, žita in vina. Krška mestna
občina je zahtevala od meščanov, da naj se postavijo kmetom
v bran. Na novo so meščani prisegli, da hočejo skupaj živeti
in umreti ter puntarjem postaviti se po robu kolikor mogoče.
Upornikov se je nabralo s Štajarskega in Kranjskega nekaj
tisočev. Kranjski stanovi so zoper nje s cesarjevim dovoljenjem
poklicali na pomoč Uskoke in graničarje iz Karlovca, ki so
ukrotili upornike. Na Štajarskem jih je razkropil grof Schwarzen-
burg. — 7. jun. 1637 j^ t)il lastnik krške grajščine baron Jošt
Josip Moschkhon, oskrbnik pa Adam Versetzenstain. — Leta
1639. so kapucini v Krškem začeli zidati svoj samostan. Po-
stavili so sv. križ dne 14. junija 1639 z veliko slavnostjo.
Navzoč je bil apost. protonotar dolenjski naddijakon cirkniški
župnik in novomeški prost Nikolaj Mrau, 12 kapucinov ter
mnogo duhovne in svetne gospode. Svet je kapucinom kupila
mestna občina za 400 gld. ter dodala še 1200 gld. podpore.
— Za časa sodnika Kurina je pridrl Turek z veliko vojsko na
Avstrijsko, ropal je in moril. Ljudje so bežali, da so si rešili
življenje. Na Kranjsko je pribežal iz Slezije Jurij Otislav, prost
v Nikolsburgu, z nekaterimi kanoniki. Stanoval je prost v
Krškem pri sodnika Kurinu od 29. apr. 1645 do 12. apr.
1646. Bil je jako pobožen mož in vnemal je meščane k mo-
Itvi za odvmjenje turške nevarnosti. — 30. junija 1674 je
nestni svet sklenil, da morajo meščani, ki hočejo točiti vino,

— 24 —

dati je poprej ceniti in držati se od cenilcev določene cene,
sicer plača vsakdo mestu po 40 kr. in sodniku po 20 kr.
globe. — 10. febr. 1676 sta dobila meščansko pravico deželni

v

mitničar Ivan Žiga Lamperger in Andrej Tunkelstainer. —
Mestni sodnik je bil navadno 14 dnij po izvolitvi v mestni
posvetovalnici potrjen v sodnika s tem, da je prijel za sod-
niško žezlo. Potem je sodnik meščane pogostil.

Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v
XVI. in XVII. veku.

Spisal P. pl. Radics.

Na vednostnem potovanju, katero sem napravil lansko
poletje zaradi svojega dela o Valvasorju v inozemstvo, nisem
našel samo dragocenih doneskov za »Valvasorjevo delo«,
ampak v knjižnicah v Solnogradu, Monakovem in
Wiirzburgu tudi celo vrsto matrikul o tamošnjih vseučiliščih
iz XVI. in XVII. stoletja. Mej vpisanci, ki so obiskovali vse-
učilišča, sem našel tudi več kranjskih rojakov, katerih imena
naj tu priobčim.

Vseučiliška matrikula v Solnogradu ima za-
pisane: 29. oktobra 1642: Nobilis Adamus Kuschlan, I^bac,
Rhetor ; 24. nov. 1 642 : Michael K o b a u , Tulminensis, Go-
ritiensis, Po^ta; 14. nov. 1643: Nobilis Joannes Bere h -
toldus ab H6ffer(n), Labac, Logicus; 25. jan. 1645:
Adam Ant. G o j a n z e 1 1 , Nobilis, Labac. ; 7. nov. 1645 :
Adam Schuppan, Gradensis, Carn., Poeta; Simon Ki-
moviz, Zirklacensis, Logicus; Gregorius Vodni ck, Loco-
politanus. Log.; Andreas We lic h ar, Greinburgensis, Log.;
1 1 . nov, 1 64S : Gregorius L o u s c h a , Circlacensis, Log. ;
20. nov. 1645: Laurencius Vi carin, Locopol, Log. ; ii.dec.
1646: Joannes Aug. Ras p ab Osterberg, Praenobilis, Civilista ;
Andreas Knifez, Stainensis, Civilista; 1. febr. 1647: Thomas
Frid. et Ferdinandus Ign ab Hitzing, Praenobiles, Lab.,

r

— 25 —

Logic; 7. okt. 1647: Marcus Khunstl, I^b., Nobil., Syntax. ;
Joh. Henr. M e i s r i m b 1 , Lab., Nob., Rhetor ; Paulus Khunstl,
Lab., Nob., Rhetor; Joan. Ant. Khunstl, Lab., Nob., Log.;
26. okt. 1647: Joan. Herbard. Posarell, Nob. Lab., Log.;

4. nov. 1647: Joan. Burch. Cirdiz (?), Nob., Lab., Log.;

5. nov. 1647: Joan. Jac. Bosio, Lab., Nob., Log.; 27. apr.
1648: Joan. Jos. Gaudin a Lilienstein, Praenob., Lab.,
Poeta; [23. jun. 1648: Joan. Laur. Paradeiser, Juris stud.,
et. August Paradeiser, Jur. stud., Boji] ; 28. dec. 1648 : M. Elias
Ozebski, Lab., Jurista; Wolfgangus Vinc. Waz, Lib. Baro,
I^b., Log.; 24. okt. 1664: Franc. Herb. Barbo, Lib. Baro, Jurista.

Matrikula bivšega vseučilišča v Ingolstadtu
— sedaj monakovsko- vseučilišče — ima za-
pisana nastopna imena dijakov: dne 26. junija 1606:
Franc. Andreas žiSchayer in Ain5dt et Stegberg, Camiol.,
Nobil., Philos. ; 12. mar . 1 607 : Rodolphus Coroninus,
Gorit., Nob., Italus, Log.; Raphael Elemannus et Petrus
Paulus Coraducey h Nussdorf, Nob., Tergestini, Itali, Elo-
quentiae. ; aprila 1. 1609: Michael a Rabatta, Gorit., Nob.,
Ital., Log.; Dec. Georgius Planinna, Carn., V. Juris; 23. dec.
161 5: Georgius Retter, Rudolphswerth., Philos.; 28. mar.
1617: Georgis SoUer (Saller?), Carn., Syntax., »famulus«,
(vpisnina 12 vinarjev); 4. nov. 161 7: Frater Augustinus Ar-
baisll, Carniolus, Lab., professus ad D. Emeran Ratisbon.,
Philos. stud., (obiit); 27. jan. 161 8: Franciscus Schobcr,
philos. Magister, Lab.; 29. dec. 1626: Andreas Ver beži u s,
V. Juris stud., Lab., (l fl. 30 kr. vpisnina); 27. avg. 1627:
Joan. Max. et Joan. Guillel. LL. BB. k Lamberg in Ortenegg
et Ottenstein, (vpisnina 3 gld. 40 kr.) [Joan. Champus, njuni
»famulus«]; 18. maja 1628: Magister Nicolaus Berlin, Lab.,
V. J. stud.; I. dec. 1628: Magister Adamus Koberger,
Lab., J. V. stud.; 23. jan. 1637: Sebastianus Hlebez, Carn.,
V. Jur. stud., v spremstvu Joan. Frid. Comes de Trautmans-
dorfif ; 30. sept. 1 638 : Jacobus B r a b n i z , Croppacensis, Jn-
stituti Jur. stud., »famulus« obeh: Joan. Carol. in Joan. Bem.

— 26 —

Khemetter » Provinzialen « iz Koroške; lo. dec. 1 64 1 : Joan Frid.
P ar a d ei ser L. B. in Neuhaus et Gradisch, Cam., Jur. stud. ;
Joan. Frid. TrttllerdeTrilegg, Nob., Cam., Jur. stud.; Nicol .
Bešink, Lab., V. J. stud.; 12. dec. 1641: Daniel ab Egkh
Lib. Baro, Log.; Bernard. Bar bo, Provinciales Carn., Jur.
stud.; 27. dec. 1641 : Franc. Koppenjager, Lab., Nob.,
V Jur.; Mathias Vallentin, civis, Carniol., Waixelburgensis,
V. J. stud.; 28. dec. 1641 : Joan. Wichardus Kazianer L.
B. de Kazenstein, Jur. stud.; 25. okt. 1644: Joannes Andreas
ab Hoffer, Lab., V. J. stud.; 29. nov. 1647: Magister Ma-
tliaeus Sumerecker, Cam., V. J. stud.; Georgius Gereb
(Jereb), V. Jur. stud., Carn.; [20. jan. 1648: lUustr. Dom. Dom.
Carolus Comes a Strassoldo, Foroiuliensis, natus Florentiae,
V. J. stud.; Magister Petrus S ca brez (Škrabec), ex comitatu
Goritiensi, V. J. stud.]; 26. maja 165 1 : Ferdinand Ernest
A p f a 1 1 e r , Logic. ; 26. okt. 165 1 : Franc. Albertus K h a y -
seli, Provincialis Lab., J. V. stud., »pro inscriptione dedit
Imperialem« (i gld. 30 kr.); [3. nov. 165 1 : Joan. Jac. de Vagghi
lib. Baro ab A d Is p er g. Log., Austriacus]; 15. dec. 165 1 :
Georg. Sig. Kazianer Lib. Baro de Kazenstein, Austriac,
J. U. stud., »pro inscriptione dedit 3 fl.< ; 23. okt. 1655:
Vrbanus Derzhar, Lab.; 5. nov. 1655: Sebast. Helewiz,
Stainensis, Carn., J. U. stud.; [10. jan. 1657: Joan. Phil. L.
B. Cobenzel, Goritiensis, J. V. stud.]; 14. nov. 1657: Ma-
thias C a s i m i r u s , Carn., Lab. ; v oktobru 1667 : Geoi^us
Ruess, Rudolphsbertensis, J. V. stud.; 8. dec. 1672: Joan.
Herbordus Liber Baro de Muschkon (Moscon), Carniolus,
J. V. stud., »pro se et famulo 3 fl.«; Michael Versco, Cam.,
J. V. stud., »famulus ejusdem« ; 30. nov. 1675: Joannes Gre-
gorius Dolnitscher, Carn., Lab., Artium Liberalium et
Philosophiae Magister, J. V. studiosus, dedit pro inscriptione
ifl. ; 29. okt. 1684: Joan. Jos. Dinzl, ex Carniola, V. J. stud.;
19. okt. 1685: Joan. Antonius Summerecker (Smrekar),
Lab., J. V. stud.; 29. okt. 1685: Franc. Jac. Kovat gi z (Ko-
vačič), Lab., J. V. stud., et Wolfgang. Henr. Kovatgiz

— 27 —

»frater germanus^, J. V. stud.; Joan Rudolphus Coraduci
Hallersteinensis ex Carniola, J. V. stud.: Ant. Leop. Casi-
mirus, Lab.^ J. V. stud.; 30. okt. 1686: Joannes Stephanus
Floriantschitsch, Praenobilis, Lab.^ (J. V. stud.); 17. dec.
1687: Wolfgang Joachim Khappus, Lab., J. V. stud.;
5. nov. 1688: Joan. Carol. Lederer k Lilienfeldt, Lab.,
Carniolus, Dominorum cotnitum Joan. Christoph. et Franc. Aug.
a Wildenstein Praefectus. ; i. nov. 1689: Illustr. et Generosus
Dominus Wolfgangus Honorius Liber Baro de Auersperg,
Austriacus (iz avstrijske lože Auerspergov), Pliilosophiae stud. ;
8. apr. 1690 : Joan. Jos. Walich, Lab., J. V. stud.; 30. apr.
1692: Joan. Jakobsky, Carn., Lab., Physicae et theol.
Moralis stud. >pauper«.

V vseučiliški matrikuli v Wurzburgu je poleg
mnogih Poljakov, Čehov in Avstrijcev (na pr. 1. 1587. Joh.
Genvich comes in Schwarzenberg, 1 596 Frid. Bi]insky, nobilis
Polonus, itd.) leta 1594. vpisan tudi Andreas Laurich, Carn.,
'pauper«.

Rimska cesta „Aquileia— Siscia''.

Spisal Sim. Rutar.

Po nalogu C. kr. komisije za umetniške in zgodovinske
.spomenike je preiskaval g. dr. Anton pl. Premerstein, uradnik
C. kr. dvorne knjižnice, v družbi s pisateljem tega sestavka in go.sp.
Jamejem Pečnikom v prvi polovici septembra 1. 1898. rimsko
cestno progo od Ljubljane do Čateža.

O začetku te rimske ceste sem že pred leti pisal (pri m.
»Zgodovinske črtice goriško gradisčanske, « I. str. 131 in 132, ter
139 — 144), ali njeno progo od Maj niče do Sel pri Batujah
sem še-le to spomlad prehodil in preiskal. Uspehi tega pre-
iskavanja so naslednji:

O legi postaje >Pons Sontii« so složni skoro vsi starino-
^lovci, da se je nahajala pri Majnici, blizu izliva Vipave v Sočo.
krnski most je pa bržkone povodenj odnesla, ker leta 489. si
e moral Teodorik Veliki svoj most čez Sočo iz sodov narediti.

— 28 —

V srednjem veku pa je stal na istem mestu nov most, ka-
terega so konečno Benečani razdrli 1. 1431., da bi ne mogli
Turki čez Sočo udarjati na Furlansko nižino. Od tega mosta
se vidijo včasih še temelji stebrov iz rezanega kamenja na dnu
plitke vode.

Od soškega mosta je vodila rimska cesta naravnost proti
cerkvi v Sovodnjah (na njeni severni strani) in dalje do
mirenskega pokopališča. To cesto imenuje ljudstvo še zmirom
»rimsko cesto«, izobraženi ljudje pa tudi »T alta« (Strada alta),
ker je bila nekdaj vzvišena nad sosednjim poljem. Na njivah
»Polica« blizu Sovodenj (onkraj železniške proge) je dal baron
Bianchi iz Rubij leta 1893. kopati in je izkopal O' S m pod se-
danjim površjem kakih 6 — 7 ogrodij, ki so bila obdana z ve-
likimi opečnimi ploščami Cnovci iz Konštantinove dobe). Na
istem mestu jih leži še mnogo pod zemljo. Tudi v najjužnejšem
delu Mirna, ki se Japnišče imenuje, se nahajajo rimski opečni
grobi, pomešani s prazgodovinskimi ostanki (gradišče je stalo
na bližnjem »Gradu«).

Čez Vrtojbico je vodila rimska cesta skoro na istem
mestu, kakor sedanja okrajna cesta. Koj onstran nje, na trav-
nikih »Praprotno«, so se našli 1. 1885. rimski grobi, kateri pa
niso bili znanstveno preiskani. Na bližnjem griču Maro-
g ovni k (79 P^) se nahaja kraj »Na fabriki«, kjer leži v zemlji
vse polno rimske opeke, iz česar se da sklepati, da je tam
stala rimska opekarna. Tam gori piha vedno močen veter,
zlasti ob času burje (od božiča do pusta), a spodej je otišje.

Pod Morogovnikom se sledi rimska cesta poleg sedanje
101» na široko. Pri prvi opekami, vzhodno od cerkve sv. An-
tona v Biljah, krene jo na desno v stran in vodi po polju
naravnost proti cerkvi sv. Lovrenca v Bukovici. Okoli te
cerkve, zlasti na njeni vzhodni strani, je stala rimska postaja
»Ad fornulos« (pri peč^h), ker tu na posestvu kmeta Pičulina
so našli temelje rimskih poslopij, mozajična tla, nadpisne ka-
mene, opeko z napisi, kuhinjsko posodo (zlasti sklede in zdele),
amfore itd. O pustu leta 1894. je kopal na tem mestu grof

r

— 29 —

Delmestri iz Medeje (z vladno podporo?) ter nakopal več za-
bojev starin. Boljše predmete je ohranil za-se, a slabeje izročil
konservatorju Majoniki za goriški muzej, na pr. železne konjske
podkve, novce itd. Železne predmete, opeko in novce so našli
v veci množini tudi bolj proti vzhodu, pri točki a okolične karte.

Od Bukovice je držala rimska cesta naravnost proti se-
tocju Vogerščeka in Lijaka, in sicer bržkone blizu
točke 49., da ni bilo treba dveh mostov delati zaporedoma.
Potem se je vzdigala počasi ob prisojni bolj položeni strani
(na desnem bregu potoka Vogerščeka) do sedla Bezo-
vlak 122 m na meji med občinama Cmiče in Dornberg. Todi
je popolno zavetje in tišina. Tudi ob največji burji prihajajo
prebivalci iz vasij Osek, Črniče, Batuje in Selo po tej poti na
Vogersko in gredo dalje po »Grofovi dolini« na Gorico. Od
hiše pokojnega Janeza Pinjatarija, blizu cerkve v Crničah, pride
se lahko tudi o največjih zametih po rimski cesti v i uri na
Vogersko. Po obronku »Na bregu« ob Vogerščeku so našli
pri kopanju za vinograde že mnogo rimskih novcev (Mitth.
C. C. 1894, 127).

Od Bezovlaka se je vlekla cesta skozi »Crniški boršt«
(131 «) nad Huhovim mlinom, čez >Merjake« in prek Kon-
sčakove doline na Rodne, parcela št. 83^5, severno od Batuj.
Tukaj se še sledi rimska cesta (ali kmalu se ne bode več,
sedaj namreč spreminjajo občinske pašnike v senožeti), ker so
njene kolotočine v skalo zarezane. Te so do 1 7 cm široke,
4*5—8 cm globoke in 73 cm jedna od druge oddaljene. Vsa
cesta je 107 cm široka. Vodi pa dalje čez »Mlake« naravnost
proti cerkvi v Selah, in sicer na levi strani mimo nje. Na za-
hodni strani te vasi, na mestu Stepnjak (parcela 122 katastr.
mape) so našli okoli 1. 1865. kos rimske ceste. Za Berbučevo
hišo v Selu (na parceli 549.) so našli po letu 1886. tik stare
ceste deset rimskih grobov iz II. stoletja in mnogo rimskega
denarja. Od Sela dalje je vodila rimska cesta čez občinski
pašnik Sovin proti Goričici. Tudi pod Sovinom so izko-
pali že večkrat star denar in staro orožje.

— 30 —

Od Goričice naprej še ni znana sled rimske ceste, ali
vsakdo lahko vgane, da je vodila poleg današnje ceste na-
prej mimo Križa (mimo hiš »Na cesti«) proti Ajdovščini.

Od Ajdovščine dalje je držala rimska cesta proti Hru-
šici. Morala se je torej počasi vzdigati in siliti navzgor proti
Podkraju; nekateri menijo, da je vodila ni^e, nego sedanja,
bolj proti Beli. Na nekem prazgodovinskem grobišču na »Iz-
rejah« pri Senaboru (blizu cerkvice sv. Danijela?) so našli
pri krčenju za vinograd pokončno stoječi rimski kamen . . .
G . TEDIVS MODERaTv(S) V . S . L . M. Visok je 85 cm in
širok pod zgorenjim robom 20 cm. Splošno je znano, da so v
prejšnjih časih v Beli kopali železno rudo. Še vedno se vidi
nekaj žlindre okoli hiše posestnika Matije Ukmarja v Beli.
Njegovo hišo imenujejo še sedaj pri »Plavžarju« in za njo se
tudi še res vidijo ostanki nekega plavža. Ostanki železne rude
se nahajajo dalje onkraj Cola (severno), pri vasi Polje, kjer
so v novejšem času tudi že iskali premega. (Poročilo učitelja
Jož. Kostanjevca).

Pomniti je treba, da so se Rimljani kolikor mogoče
ogibali takih mest, kjer huda burja piše, in burja razsaja naj-
hujše med Colom in Podkrajem, potem dalje po dolini do
Sv. Križa.*) Tu nekje se je morala dogoditi glasovita bitka ob
Frigidu 6. septembra 394. leta. Kakor je iz obče zgodovine
znano, hotel se je Evgenij, tajnik umorjenega cesarja Va-
lentinijana II., polastiti cesarskega prestola. Zbral je v gorenji
Italiji veliko vojsko germanskih plačancev in šel ž njo po Vi-
pavski dolini proti zakonitemu cesarju Teodoziju, ki je
prihajal s svojimi legijami iz Panonije skozi Emono in Navport.
Utrdil je mejne prehode v Julijskih Alpah (v Hrušici ?) ter kot
pagan postavil na teh utrdbah rimske malike, zlasti beli kip
Jupitrov z zlatimi strelami (Jupiter Fulminator). Dal jim je za-
žgati brez števila žrtev, da bi mu bogovi izprosili zmago nad

*) Najmočnejša burja je pri Slckotih , 2 km vzhodno od Šturij;
tu svoje žrtve kar *zviva«.

— 31 —

Teodozijem. Evgenijeva vojska je bila zbrana v široki Vipavski
dolini in se ni upala v nevarne gozdne prehode v Hrušici.
Postavila pa je mnogo vojakov v zasedo na gorskem hrbtu,
morda na Kolku (?).

Ko je bil Teodozij prekoračil prehode, videl je v nižini
veliko število pešcev in konjenikov, katere so bili Evgenijevi
pristaši uredili, da so pričakovali bitke. Pa tudi na vrhu gore
je opazil še mnogo sovražnikov, ki so mirno pričakovali od-
ločbe. Prednje čete Teodozijeve so se koj spopadle z Evge-
nijevo vojsko in nastala je srdita, jako dvomljiva bitka, ker po
človeškem proračunanju ni bilo rešitve za Teodozija, če so ga
napadli od zgoraj doli oni, ki so bili na gori postavljeni.
Teodozij se je obrnil v tej stiski k Bogu in začel moliti na
neki skali (jugozahodno od Trileka?). Ko so oni na gori za-
pazili, da jim stoji nasproti njih zakoniti cesar v lastni osebi,
so se prestrašili in njih poveljniki so poslali Teodozija poročilo,
da se hočejo predati. Cesar je sprejel njih ponudbo in ukazal
potem znova udariti na spodnjo vojsko (in deprensis). Zaradi
tesn^a prehoda so se mogli Teodozijevi vojaki le počasu raz-
vijati. Cesar je torej skočil s konja in tekel pred vojsko ter
zavpil: »Kje je Teodozijev Bog.?« Nj^ovi barbarski zavezniki
(bilo je baje lO.OOO Gotov) so se hrabro borili, ali nasprot-
niki so jih toliko pobili, da so Teodozijevi poveljniki silili, naj
se bitka odloži do drugega dne. Cesar je prebil celo noč v
neki kapelici, večinoma v molitvi. Neka ponočna prikazen ga
je ojačila, da je poln zaupanja drugo jutro ukazal bitko po-
noviti. Tudi njegovi poveljniki so se čutili obrabljene in ne-
ustrašeni Bakurij je drl nad upornika, gazeč pred seboj vse,
kar mu je nasproti prišlo. Med bitko se vzdigne huda burja,
ki je pušice Evgenijevih vojakov zavračala in jih strelcem samim
v obraz metala.

Evgenij je stal med bitko na nekem griču (nad sv. Ahcem
)ri Budanjah?) in je za gotovo mislil, da je Teodozij izgubil
bitko. Ukazal je svojim, naj pripeljejo zmaganega cesarja ukle-
njencga pred njegovo obličje. Ko so vojaki hiteli proti griču,

— 32 —

mislil je, da mu prinašajo poročilo o zmagi. Toda, kolika pre-
vara, ko je videl, da so ga lastni vojaki zgrabili in zvezali.
Teodozij jim je bil namreč obljubil pomiloščenje, če pripeljejo
Evgenija zvezanega predenj. Ko se je to zgodilo, mu je
Teodozij očital izdajstvo. Evgenij se je vrgel na kolena pred
cesarjem in ga prosil, naj mu samo življenje daruje. Toda
lastni njegovi vojaki so ga usmrtili, mu odsekali glavo in jo
na kol obesili ter pozneje po Italiji okoli nosili. Ko je bil
Evgenij vjet, prestopili so tudi bolj oddaljeni oddelki nj^ove
vojske k Teodoziju in ta je vsem odpustil. (Rufin, Hist.
eccles. II. 33; Theodoret V. 24.)

Po preiskavanjih prof. MttUnerja (Emona 121 — 129) je
vodila rimska cesta vedno poleg sedanje, včasi pa tudi na isti
progi, kakor sedanja, ki je bila še do 1. i728. državna poštna
cesta. Postaja »In Alpe Julia« je stala že onstran najvišjega
mesta v Hrušici (Corpus J. L. v. V. p. II. tab. L), torej pri
razvalinah cerkvice sv. Jere, kjer se ozidje nekdanje rimske
postaje še dobro pozna (Emona, 125). Od tod naprej je bilo
le še V miljar (75 ^) do naslednje postaje »Longaticoc. Ta
razdalja kaže na Cerkovsko vas ali Gorenji Logatec.
Tukaj se pozna na osamljenem griču Tabor rimsko zidovje in
blizu njega tudi staro grobišče (Emona, 118). Gotovo ni brez
pomena, da se nahaja v Gorenjem Logatcu, kot središču vse
župe Logatec, glavna in farna cerkev ter tudi grad, ki je bil
nekdaj središče precejšnje gospoščine.

Le če je stala rimska postaja v Gorenjem Logatcu, potem
se vjema tabulna razdalja (VI M. F.^=gkm) do naslednje po-
staje >Nauportus« s faktično razdaljo Logatec — Vrhnika. Rimska
cesta je vodila brez dvoma po, ali tik proge »Stare ceste« čez
Radcovec na logaško -ljubljanski okrajni meji skozi »ajdovski
zid' po dolini navzdol proti »Stampetovemu mostu« in dalje
n;i Hrib. Ajdovski zid naj se smatra kot »claustra Alpis
Juliae«, ali »praetentura Italiae«, t. j. obmejni branik proti na-
valom od noriške in panonske strani. Sledi se ga še dandanašnji
prav lahko od Verda (nad Gradarjem) čez železnico visoko

— 33 —

gori pod Ljubljanski vrh, potem pa zopet navzdol čez Mirško,
Zelniško in Dolinsko pot; čez Staro cesto popne se zopet
proti Strmcu in Jerinovemu griču ter neha vrh Špiklja. Zid je
bil nad i m debel, 2 — 25 m visok, brez jarka in nasipa. Stolpi
so bili po 400 — 700 m jeden od drug^a oddaljeni in z zidovjem
združeni.

Te utrditve, kakor tudi izdelovanje in popravljanje cest
so morali izvrševati vojaki. Tacit (Annales, I. 20) nam izrecno
pove, da je bojni poveljnik poslal na Vrhniko manipule po-
pravljat ceste in mostove: »Interea manipuli Nauportum missi ob
itinera et pontes et alios usus.< Na dnigem mestu pripoveduje
Tacit (Ann. II. 8), da so morali vojaki tudi prekope napravljati.

S Hriba dalje je vodila rimska cesta nekako tako, kakor
stara glavna cesta, na Vrhniko. Tu je moralo stati Še mnogo
rimskih poslopij, ker na parceli 2680 (nasproti Frčhlichove
pivovarne) so našli mozajična tla, sestavljena iz belih, črnih in
rudečih kamenčkov. Za Frohlichovo tovarno je vodil lesen
most na desno stran Ljubljanice; hrastovi stebri za njegove
kobile se vidijo še sedaj v nizki vodi. Na polju tik tega mosta
je kopal vrhniški poslanec in župan Gabrijel Jelovšek ter našel
ogromno število svinčenih krogelj za prače in mnogo zidovja.
Isti gospod je izkopal na griču Hruševica (parcela 2666)
že mnogo temeljnega zidovja, rimsko okroglo opeko in rimske
novce, med temi tudi zlate od Konstancija, srebrne od Ce-
zarja, bronaste od Aurelijana, Makrina, Gordijana, Valentinijana
itd. Pri zidanju vrhniške postaje pod Hrušico so našli 1. 1898.
lepo bronasto sulico, katero hrani g. Jelovšek.

In ravno pod Hrušico je morala voditi rimska cesta čez
Črni potok proti Kant al i (346 w). Ker je todi svet zelo
močviren, bilo je gotovo treba mnogo grezilnih vejnikov in
hrastovih križev, da se je cesta na površju obdržala. Pri kilo-
metru 14-2 (od Ljubljane) vzhodno od »Stare šrangec je pre-
stopila rimska cesta sedanjo državno cesto, katero so še le
Francozi izdelali. Ko so kopali 1. 1898. za vrhniško železnico,
sojo zasledili na parceli 2103, pri kilometru 6'8 omenjene

3

— 34 —

železnice. Nahaja se 12 m pod sedanjim površjem, na neka-
terih mestih celo le 0*5 mt, na dn^ih pa do 2 m ter je 12 m
široka. Sestavljena je od spodej iz domačega gramoza, »brusnik«
imenovanega, po katerem je posut savski prod v 2 — 1-5^ na
debelo, tako da so kmetje tu že pred 30. leti začeli na več krajih
pesek kopati za posipanje svojih poljskih potov. Pri Kamen-
potoku (i3'4 — iy6km) se nahaja rimska cesta že 20 m južno
od državne, pri brzojavnem kolu št. 273 pa že 40 m, I>va
stebra tamošnjega kozolca stojita na rimski cesti, a za dva
druga je bilo treba pilote zabijati. Po vsi rimski progi leže
hrastovi križi, ki so s cestnim blatom zadelani in obdani, kar
je znamenje, da so se tla nekdaj znižala in da jih je voda pre-
plavila, zato je bilo treba cesto zvišati.

Od križišča s sedanjo cesto je vodila rimska cesta prav
naravnost do Loga, t. j. do tje, kjer se državna cesta ovije
okoli griča sv. Ivana. V Logu stoji nasproti Verbičevc go-
stilne št. 19, 12* g km od Ljubljane, odiomljen rimski miljnik,
katerega so našli malo nižje na polju, tam, kjer rimska cesta
mimo vodi. Nad podstavcem (0*3 m) je le še 08 m visok in
nosi številko VIII, ki naznanja brez dvombe rimske milje od
Emone. ^) Osem rimskih milj je = 1 1'830^, in ker se državna
cesta meri od poste, ki je 2$om oddaljena od severovzhod-
nega emonskega ozidja, se razdalja popolnoma vjema z rimsko

*) V VI. letniku lista »Argoc str. 199. kritikuje začasni kustos A.
Mullner podpisanega opis rimske ceste 12 N^vporta v Emono in trdi še
vedno, da je Emona stala na Igu. Ne samo trmo, nego še cdo »greh
zoper sv. Duha« bi mu lahko očitali, ker se zoprstavlja od vseh avkto-
ritet (Mommsen, Hirschfeld, Biidinger itd.) priznani resnici in ker tudi
sam nima čisto nobenega dokaza (nego samo domnevanja), da je Emona
stala na Igu, kjer ni niti najmanjšega rimskega zidovja; tudi rhnski ka-
meni, ki so sedaj ali v ljubljanski stolnici ali v muzeju vzidani, niso stali
nikoli na Igu, ker je Dolničar natanko zapisal, od kod so bili posamezni
kameni preneseni. Če je Peutingerjeva karta, na katero se g. Mullner
opira, tako zanesljiva, zakaj pa je na njej zarisano, da se Sava
izliva v Jadransko morje? — O cesti čez barje mimo Babne Gorice
(ne Lavrice!), ki ni nikoli vodila na Ig (Studenec), bo govor v pri-
hodnjem oddelku tega članka. S. Rutar.

— 35 —

meritvijo. Blizu miljnika stoji tudi rimski sarkofag (1*85 X 0*55 w,
70^« globok), ki služi sedaj za napojilno korito. Miljnik in
sarkofag sta izklesana oba iz trdega podpeškega kamena. Na
griču sv. Ivana je stala prazgodovinska naselbina z dvojnim
nasipom, ki dra. precej daleč na vzhodno stran. Pri kilometru
II. sledi se stara barjanska pot proti Kušljanovemu gradu.

Od Loga dalje je vodila rimska cesta vedno v ravnini
na podnožju gričev okoli Brezovice, mimo Pečovnika, vedno
pod sedanjo državno cesto. Na ploskastem griču med Skandrom
in Potokarjem (»Poldoxar«) se sledijo ostanki velikanske rimske
opekarne, 200 «r na dolgo in 140»» na široko. Opeka, ki se
tu nahaja, je 40 cm dolga, 27 cm široka in 9 cm debela. Pri
Potokarju se je zavila rimska cesta na levo stran sedanje ceste
pod Tomažinom. Tu so našli ob njej že več rimskih sarkofagov.
Od Podsmreke je šla rimska cesta čisto naravnost proti
Ljubljani, prav tako, kakor sedanja. Kmalu potem, ko pre-
korači sedanjo mejo ljubljanske občine, se začenjajo že rimski
grobi, katerih se je že veliko našlo na Šteklingarjevem zem-
ljišču, zlasti mnogo pa tam, kjer stoji sedaj tobačna tovarna.
Ti grobi 90 segali oelo na Trevnovo stavbišče (Deschmann,
Ffthrer, str. 103). (Dalje prih.)

Mali zapiski.

Prazgodovinske imkopine na Doienjskem, Začetkom decembra
L 1898. je preiskaval J. Pečnik južni obronek Vini vrh a pri Beli Cerkvi.
Na neki njivi blizu vrhunca hriba je našel Žgane grobe z dobro ohra-
njenimi kostmi, toda popolnoma strtimi posodami. Na vinogradu Antona
Padariča, ki ravno leži in meri 20 «r*, je izkopal v globini 2 m 26 ogrodij
iz latenske dobe. Našel je poleg moških ogrodij železne sulk^, meče,
ščite in nože, pri ženskih pa fibule na veriiicah, steklene jagode, vre-
tenca, zapestnice, lepe zanožnice, posode itd. Sredi obronka na precej
strmem mestu je iricopal kmet vinogradnik 11 latenskih grobov, ki so
Kli večinoma prazni, le štirje so imeli več starin : železne meče, ščite,
zapestnice, jagode in več posod, katere pa je nevednež stri. Dne 22. janu-
W!ja letos so naSli koj nad Belo Cerkvijo dva ženska groba; v prvem
je bil železen nož, železno vretence, zapestnica in sklepanec; v drugem

3*

— 36 —

pa ovratnica, čolničasta fibula, 4 uhani, na vsaki roki po jedna zapest-
nica in konec nog popolnoma strt lonec.

Pri Toplicah je začel kopati J. Pečnik februvarja t. I. Gomila
štev. X. je imela 10 ogrodij in i žgani grob. V njih je bilo več lončenih
posod, sulic, fibul, 2 sekiri, 2 celi in dobro ohranjeni votli zapestnici,
mnogo jagod itd. Gomila štev. XI, v gozdu Ivana Šenice s Sel je bila
le plitko nasuta, 12 m dolga in široka ter 2*5 m globoka. Od zunaj se
skoro čisto nič ni poznala, a imela je bogato vsebino. Neka ženska je
imela zelo lep ovratni nakras, mnogo obeskov, med njimi je bil lep
bronast konjiček, jagode, uhani itd. Neki moški je imel sulico in sekiro
in dve tako veliki čertoški fibuli, kakoršnih poprej še niso našli pri
Toplicah. Zdi se, da so bili v tej gomili večinoma vojaki pokopani, ker
se je našlo mnogo sulic (17) in sekir (15). Poleg tega je bilo še mnogo
čertoških fibul (dve med njimi sta imeli konjski glavi) in okrašenih
sklepancev za pasove. Do 4. marca 1899 izkopal je J. Pečnik 28 grobov,
a bržkone se jih bo Še nekaj našlo, ker so se posamezni nasipi razpro-
stirali še dalje v različni smeri. Kopanje se vrši na stroške prazgodo-
vinske komisije v c. kr. akademiji znanostij in umetnostij, a starine se
pošiljajo v prirodopisni muzej na Dunaj. Kdaj bo tudi deželni odbor
kranjski kaj denarja dovolil za razkopavanje, da ne pojdejo vse najdbe
iz dežele? S. Rutar.

Od kod inte Totnaj? Vgibal sem, kaj bi to ime pomenilo.
Je-li od sv. Tomaža? Ne, ker bi morala glavna cerkev biti posvečena
temu svetniku, kar pa ni. Glavna zavetnika tomajske župnije sta prvaka
apostolov sv. Peter in Pavel. Res, da je na stranskem altarju sv. Tomaž
(s sulico), vender niti po slovničnih niti po glasovnih pravilih ne gre iz-
vajati Tomaja od sv. Tomaža. V tem slučaju bi bil ostal početni ali ko-
nečni sikovnik i ali i, kakor se kaže pri vasici Stomažu, ki spada pod
bližnjo župnijo Stijak— Št.-Jakob. Sedanja župna cerkev v Tomaju je bila
zidana 1. 1637., kakor kaže letnica na pročelju nad glavnim vhodom, a
ime Tomaj se nahaja že v 13. stoletju. Prvotna župna cerkev je bila mala
cerkvica M. B. v Britofii-Tomaju. T6maj od kor. to^ tu^ kakor v latinskem
tu-mescere, slov. o-/^-viti, to-lsto, bi značilo mali griček, ki se dviguje
nad drugim svetom, kakor neka o-teklina, o-/^-k. Tabor, kjer je župna
cerkev, je res vzvišen nad vasjo in lep razgled je odtod po vsem Krasu.
Toda imd Tomaj se nahaja še drugod, kjer ni hribov in gričev, na pr.
na Ogerskem v onih pokrajinah, kjer so stari Slovani bivali tam pri
Blatnem jezeru. Badascon-Tomaj (v sodnijskem okraju Tapolča) v
vesprimski škofiji, Lesencse-Tomaj in Tomaj- Puszta. Pri Benetkah,
kakor mi je pravil star vojak, je tudi vasica Tomaj o. Odkod je tedaj
naš Tomaj dobil ime ? T6maj = t6mun, tolmun, pomeni jamo ali brezen,
ki vodo požira. V sredi Tomaja je bil nekdaj župnikov ovočnjak (sadni

— 37 ~

vrt) imenovan »Jama«. Sedaj je »jama« z obokom pokrita. V žrelo one
jame tomdja ponicuje vsa voda, ki ob nalivih priteče iz zgornje vasi,
od cerkve iz Tabra. Ustno poročilo pravi, da je bilo tu v starodavnih
časih jezero. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar ima na strani 676.:
tolmun, eine tiefe Stelle im Wasser, der Tumpel; isto pomenja tomun
in tovun. Od tod imamo več krajevnih imen na pr. : Tomin —
Tolmin, koder voda Tolminšica v globoki strugi mimo teče. Na Kranj-
skem: Tomajna, Tomačevo; na Primorskem: Tomdčevica, kjer
je velik dol, kamor se izgublja voda o velikih nalivih. Uradno so začeli
to im^ pisati »Tomdievica«, a ni pravilno, ker ljudstvo določno izgovarja
Tomd^v'ca, in tam nimajo nobene cerkve.

Korenina tlm — tolmačiti je temnega izvora, a ipak je slo-
vanska. V okrožju češkega in poljskega narečja so kraji istega korena:
češki Tlumačav, poljski Tlumač. V Miklošičevi knjigi : »Die Bildung der
Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen,c berem samo tom, a tlm
ne. Tolmin mora biti iz iste korenike, kakor Tlumač, kakor kaže nemški
Tolmein, ital. Tolmino, lat. Tulminum. Isto Tolmačevo pri Ljubliani.
(Levstik v »Novicahc 1866, str. 394.) Tudi »Tdvunc je istega korena.
Na Hrvaškem pod senjsko (Zengg) biskupijo je Župnija Tounj (Thouin).
Po Slovenskem ne najdem sicer samega Tovun, pač pa sta (s preponom)
m a- tovun dva kraja: Matovun pri Skocijanu, kjer voda Reka v jamo
ponika, torej bi pomenjal Matovun = grosser Wasserschlund, in v Istri
mestece Matovun- Motovun (ital. Montona), pri vodi Mirni (Quieto).
Veliki gozd v dolini poleg reke se imenuje Matovunjski gozd, »Der Forst
von Montana«, kjer so že Benečani najlepše hraste sekali za svoje ladje.
Montona ni od ital. monte — hrib, nego popačeno iz stare slovanske
besede Matovun. (V slovenščini imamo še drugih besed s preponom ma,
na pr. klen in maklen, sosna in naše ma-cesen, pa o tem ie pisal po-
kojni B. Raič v nekdanjem Vestniku.)

Naš kraški T6maj (v Tomdju, iz Tomdja) je v starejših listinah
pisan tudi Thomay, Thomai, cel6 Thomadium! Ko se je kopalo za
temelj novi zgradbi na tomajskem Tabru, so našli mnogo črepinj od žar
in loncev in ročev lončenih posod, posebno pa onih prstenih kolačev
(torcheres), ki se povsod nahajajo na starih tabrih. Znameniti so ti kolači
radi okraskov (Tiipfelomament), ki neki kažejo, po mnenju strokovnjaka
dr. Marchesettija v Trstu, na 5. stoletje pred Kristom. Našli so železen
mal lemež, katerega je dr. Marchesetti krstil za »vomere celticoc, keltiški
lemež. Dalje so našli par bronenih zapestnic in uhanov (s tremi rinčicami),
in ti da so slovanski (specifico slavo), je rekel isti g. doktor in mu-
zejski vodja v Trstu. No, iz kojega stoletja pa so ti uhani? vprašal sem
g. vodjo. »Nekako iz sedmega stoletja po Kristu«, je rekel. Je-li to ver-
jetno? One črepinje, roči, kolači, lemež, uhani, vse to se je našlo tam

— 38 -

pomešano drugo z drugim. Lemež ne more biti keltiški, ker take
lemeže rabijo Še dandanes po Istri, da i njimi pripravijo ali HDekot4!«
zemljo, da jo potem lo2e skopajo. Kolače, lemež, uhane in neke črepinje
sem oddal v tržaški muzej. Lansko leto so kopali grapo za trte na to-
majskem Gradišču ter so našli dve ogrodji, menda moža in žene. Ženska
je tudi imela iste vrste uhane, kakor so bili v bližnjem Tabru. Ob novem
letu letos je prišla iz Reke prekopovalka (Marija Gallovich) ter je mnogo
starin pokupila po Krasu, vzela je tudi ona dva uhana. Dala je zanja
20 novčičev. Še-le potem, ko je bila že odšla, sem o tem zvedel.

Mat. Saa.

K &wotopisu slovenskega pisatelfa Jurija GoUnta^ra. Leta
'773- je bil Jurij Gollmayr učenec latinskih šol pri 00. jczuvitih
v Ljubljani. V tedanjih gimnazijskih izvestjih, nosečih naslov: No-
mina | in | arena literaria victorum | qui { insigni munificentia { hidytonim |
ducatus Camioliae | statuum | in aula academica | coll^ii societatis Jesu |
Labad | proemiis donati sunt, | aut | his proxime accesserunt. | Mense
septembri die VIII. | cIdIdcc. LXXin. | (Tiskano vse z majuskuli.) Typis
JOANNIS FRIDERICI EGER, Inclvt, Provmc. Cam. | Typographi —
stoji: £x Rhetorica: Georgius Gol Ima yr Cam. Rathmanst. Doma je
bil iz Lesec, ki so tedaj spadale še pod radovljiški zvon. Sošolca sta
mu bila pri jezuvitih Anton Linhart in Jurij Veha.

V zapisniku škofijskih ukazov štev. i. (Protokoli der Ordinariats-
Verordnungen Nr. i), hranjenem v trnovskem župnem arhivu v I^bljani,
je zabeležen razglas ljubljanskega višjega škofa Mihaela
Brigida, s katerim lepo proslavlja načefaiika škofijske pisarne in kon-
zistorijskega svetnika Jurija Gollmayra ter naroča duhovnikom, naj izpol-
nujejo vse škofijske ukaze in odloke, podpisane z nj^ovim imenom, ter
naj mu skazujejo popolno zaupanje in pošto vanje. Razglas sidve: Unserer
ehrwurdigen lieben Pfarr- und Kuratgeistlichkeit des Dekanates Laibach
unseren Gruss und Segen bevor! EHe vielljahrigen bei dcn vichtigen
Dioezessangesch^en gesammelten ausgezeichneten Verdienste Unseres
Kanzlers und Konsistorial Raths Herm Georg Gollmayer dienon uns
zum Beweggrunde ihn, nachdem er sich durch seine in allen F&llen be-
wiesene Klugheit, Bescheidenheit, und Wi9senschaft unseres voUkommenen
Zutrauens wurdig gemacht hat, in obiger Eigenschaft der sammtlichen
ehrwurdigen, lieben Pfarr- und Kuratgeistlichkeit zu dem Ende vor-
stellen, damit sie ihn als solchen anzuerkennen, und alle unter seiner
Unterschrift erfolgende Ordinariats Anordnungen und ErlSsse als solche
anzusehen, sie pfiichtmassig in die Befolgung zu setzen, und ihm mit
allem Vertrauen die schuldige Ehrfurcht zu enveisen wissen mogen«
Aus der Fursterzbischofl. Amts Kanzley. Laibach am 20**;» Dezeniber
1801. Michael Erzbischof m. p.

— 3& —

t

Generalni vikar Jurij Gollmayr je bil med tistimi tali, ki so jih
Francozje po noči med 31. velikim srpanom in i. kimalcem 1809 zalotili
kot poroke, do bo kranjska dežela plačala zahtevano vojno davičino. Z
dragimi tati vred so ga priprli na Gradu ter nastopnega dne ob 5. po-
poldne odvedli v trdnjavo Palmanuovo, odkoder se je vrnil v Ljubljano
dne II. listopada 1809 (»Camiolia« 1843, str. 391 ; Dimitz, Geschichte
Krain's, IV, 2^5). — Stolni prost in generafaii vikar Gollmayr je umrl
dne 10. velikega srpana 1822 za oslabelostjo. Dan potem ga je pokopal
kanonik in c. kr. gubernijahii svetnik Jurij Maver. (Mrtvaška knjiga stolne
cericve ljubljanske.) — Gollmayrova knjiga: Sveta Mafha, ki jo je v
12. izdaji temeljito po{niivil Mate) Ravnikar, je izila 1. 1839. pri Blazniku
v 17. natisku. I. Vrtiovnik.

Siomeuski napis na stari cerkveni umeMni, V Slovenjem
Šoihciu blizu Grabštajna na Koroškem se je nahajaki umetno izdelana
masna pala. Veznina na licu je predočevala tmjevo krono, ime IHS,
rdeče srce, zgoraj križ, okrožen s Kristusovimi mučili. Spodaj ob robu
sta bili z goškimi črkami vezani besedi : amor mors. Na drugi strani je
stalo ime: Adamus Saxo, nad njim: IHS, spodaj je bila letnica: anno
domini 1598; v središču je bil nameščen slovenski napis. — Kunst-
topographie K&mtena str. 414. — Der Kirchen-Schmuck 1895, str. 43.

Slovstvo,

L -^Zgodovina Poliianski iupnije s nskaterinti pogledi v njgno
okolico.* Spisal dr. Jožef Pajek. Maribor 1898. Natisnila tiskarna sv.
Grita. 138 stranij v mal. %\ — Pisatelj te knjižice nam najprej na kratko
pripoveduje nekoliko iz staiejše zgodovine Slovencev, v poznejšem delu
pa se, kar je tndi naravno, ozira le bolj na zgodovino poKčanske župnije
in na to, kar je ž njo v zvezL Najnatančnejši je proti koncu, kjer se peča
z najnovejšo zgodovino poličanske cerke. Če pisatelj tu in tam ni porabil
marakakega zgodovinskega vira, ne smemo mu tega tako hitro zameriti.
To se bode še marsikomu pripetilo, dokler ne pridemo do tega, da bi
vsaj glavno gradivo za našo domačo zgodovino zbrali in izdali, kakor to
delajo tadi drogi narodje. Hvaležni smo lahko pisatelja za to, kar nam
je novega podal v svoji knjigi Veseli nas, da je knjiga pisana za Slo-
vence, ne pa za tiqce. Kos.

n. * Vodite/J v bogoslovnih vedah,< Izdajajo profesorji kn.-šk. bogo-
slovja v Mariboru. Urejuje dr. Fr. Kovačič, profesor bogoslovja. Letnik I
(1898) v štirih zvezkih ima 312 str. v vel. 8^ Letnik II. (1899) do sedaj
I. zvezek s 96. str. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Prvi letnik
stane i gkL 20 kr., drugi letnik pa 2 gld. — Ker nam ta časopis ne
prinaša samo bogoslovnih razprav, temuč tudi marsikak historični se-
stavek, zato je pač na mestu, da se zanj zanimlje tudi prijatelj domače

— 40 —

•

Zgodovine. V prvem letniku nam opisuje dr. Jožef Pajek cerkev naŠc
ljube Gospe na Lebarju pri Mariboru (glej str. 1 19 — 123, 195—204 in
275 —283). Na str. 224—229. ocenjuje dr. A. Medved Schuster-jevo knjigo
^Furstbischof Martin Brennerc, na str. 303—310 pa M. SI (Matej Slekovcc)
Pajkovo Zgodovino poličanske župnije. Prvi letnik jt imel tudi prilogo s
sestavkom »Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.* Življenj opisne
črtice. Nabral M. Slekovec. 44 str. v vel. i6 •. V prvem zvejku IT. letnika
nam je spisal dr. J. Lesar na str. 20-23 sestavek v Stivanskem evan-
geliju, dr. Jožef Pajek pa na str. 51—61 o ostankih dveh krščanskih ba-
zilik rimske Celeje. — Na str. 86 —90 odgovarja dr. J. Pajek M. Slekovcu
na njegovo oceno, priobčeno Že v I. letniku omenjenega Časopisa, Ha
str. 88., v 21. pravi rečeni pisatelj, da se je splošno iitLseijevanje Slovencev
izvršilo v druji polovici devetega stoletja. Mislim^ da je beseda »de*
vetega« na tem mestu lapsus calami. Ako bi vender v resnici hotel kaj
takega trditi, bi ne bilo težko dokazati, da se moti. Razun naštetih se-
stavkov in ocen pa so natisnjene v »Voditeljuc še druge razprave, ka-
tere morejo prav tako zanimati teologa, kakor zgodovhiarja. Tako napr.
spis dr. Fr. Sedeja »O nekaterih znova najdenih spomenikih, tičočih se
sv. pisma*. Kos,

III. Jugoslavtnska akademija znanosti i umjctn^sH u Zagrebu je
ravnokar izdala pet znamenitih znanstvenih knjig in le so: i*) Dn Djuro
Šurmin: Hrvatski spomenici, zvezek L, obsef^ajoČ na 500 straneh
hrvatske listine od 1. 1 100 do 1500. Teh spomenikov izidejo še tr[knji|»c.
Gradivo je večinoma zbrano iz Kukuljevičeve in Lopami če ve zbirke,
drugo je iz arhivov. Tudi z glagolico in latinico i^sane listine je pisatelj
izdal zaradi jednotnosti v cirilici. — 2.) Starine, XXIX, knjiga; med
štirimi spisi te knjige je posebno važen sestavek o Srečkovicevem srednje-
bolgarskem evangelju. — 3.) Dr. Ant. Radič: Zbornik za narodni
život i običaje južnih Slavena, zvezek 3, drugi deL Tu mej dru^^m
L. Kuba nadaljuje spis o narodni glasbeni umetnosti v Dalmaciji. 4.} in
5.) Rad. V zgodovinskem delu »Rada« P. Matkovic priobčuje: Poto-
vanje po Balkanskem polotoku v 16. veku. V pnrodoslovnem delu so
pa sestavki o geologiji, potresih na Hrvatskem 1, 189S. itd. Čestitamo
Hrvatom na odličnem napredku znanstvene književno?iti in vabimo iz-
obražene Slovence, da posežejo po teh znamenitih knjigah, katere je
prejelo »Muzejsko društvo za Kranjsko« in jih odstopi muzejski knjii-
nici v Rudolhnu.

IV. Das kaiserl. kčnigl. adelige iveltlicke Ft liuieinsiift im Htrzog-
thume Krain, spisal deželni tajnik Josip Pfeifer Brošura obsega 57
stranij in je ponatisnjena iz podlistkov letošnje »Laibacher ZeiCung«.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
NatiHnili J. Blasnikovi nasledniki v Ljubkimi.

>-> A

. ^ ,j ^ i .<^ ,

W1i

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

ZA KRANJSKO.

Anton Koblar.

i^emii^ i A

:SiLeK ^.

^^S^

&;il'

m-

wm

-<«<?«0<t<^«<e<^(?*C0«f<5«te<<*^>

V Ljubljani 1899.

: M^m'nii^M^m"m *mm''w.'fm,'m^

*«££io^ letniku iftmtd »tevcstij* fe česa ^ i^kt

HARVARDCOLUGE UBmAHV

NOV. Z, 1919
* \ IIIINOTFUI»0

Vsebina 2/ s^itka.

■-. . ' /" ' Stran

1. SiHtoH Rttiar: Rimska cesta *A^uiieia-^Siscia* (DaJj^) .* . ; 4.1

2. Iv. Vrhovnik: O Valentinu Vodniku . . ... . . . . . ,. s^

3. Frid^Un Kmvčii: Znameniti Slovenci (Dalje) . » 1 . . . . . 5R

t."/. Vrhovni^' Francoske lenitve ^ Ljubljani . . ... . . * 72

9, A. Aškerc: Slovenski prisegi iz Ijubljansk^a mestnega arhiva .. 73

3. /, VrhoPnik: Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti . 74

4*/. Fr/rar^^; Frančišek Jullani. ... . , . . . . . .. • . 75

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik IX. 1899. Sešitek 2.

Rimska cesta ,,Aqu]leia— Siscia''.

spisal Sim. Rutar.
(Dalje.)

V Emono je prišla rimska cesta prav tam, koder vodi
sedanja > Rimska cesta* na Lužo in na Valvazorjev trg. Vhodna
vrata so se imenovala »porta principalis sinistra«. Tu nekje
jc moral stati rimski > forum«, od katerega je vodila glavna
cesta dalje po Gradišču skozi »porta praetoria« (pred Wurz-
bachovo hišo) in po »Dunajski cesti* proti Savi. Dolenjska cesta
pa je šla po »via principalis« mimo križevniškc cerkve in po
Salendrovih ulicah naravnost proti Ljubljanici. Čez Ljubljanico
je držal lesen most nekoliko nižje pod sedanjim šentjakobskim
mostom naravnost proti »Stiškemu dvorcu«, da se je prišlo
prav v središče prvotne Ljubljane iz dobe mostišč, t. j. na
sedanji »Stari trg« ali »Pod lipo«. Ko so I. 1889. polagali cevi
za ljubljanski vodovod, izkopali so več predmetov iz omenjene
dobe. Proti koncu Florijanskih ulic so našli tudi grobe, pra-
zgodovinske in rimske.

Rimska cesta je držala kakor sedanja karlovška cesta
čez Gmbarjev kanal. V Kurji Vasi pa se je ovijala prav okrog
Golovca (koj nad vasjo jc stalo prazgodovinsko gradišče), dr-
žala je torej nekoliko bolj na levo od sedanje. Ko so kopali
I 1892. za dolenjsko železnico, so našli od avgusta do no-
vembra za zadnjo hišo »pri Andrcjcu« ali »pri Uraniču« več
prazgodovinskih in rimskih grobov, med njimi tudi dve bukovi

4

— 42 —

krsti, ki sta pa koj razpadli. Pol^ preperelih kostij od moških
oseb sta bila v vsakem grobu Še po dva sandalska podplata,
ki so bili pa tako suhi, da so koj izgoreli, ko jih je nevedni
sluga železniškega podjetja zagnal v peč. Na obronku je bilo
v lapor vdelanih kakih i6 lukenj, v katerih so bili ostanki
žganih mrličev. Tudi rimski grobi so bili v lapor vdelani in
v vsaki luknji so stale posode. Iz opeke so bili sestavljeni 4
grobi, ki so ležali malo nad cesto, komaj 0*5 w pod zemljo
(pri jednem so bile opeke postavljene v podobi strehe). V njih
so bile lan)pice, črepinje od posod, fibule, denarji itd. Želez-
niško vodstvo je bilo dolžno izročiti vse te predmete muzeju.
Koj pod temi grobi (t. j. nižje na desni strani), je držala rimska
cesta, katero preseka železnična proga koncem Andrejčkove
hiše, malo na levo stran od sedanje karlovške ceste. Našli so
jo 1*5 w pod sedanjim površjem (pomniti je pa, da se je zemlja
z Golovca večkrat usedala), bila je 6 — 7 m široka in sestav-
ljena od spodej iz debelega kamenja, na katero je bil naložen
savski prod.

Iz Kurje Vasi je vodila rimska cesta vedno ob podnožju
Golovca nekoliko na levo od sedanje, tako da stoji na nji že
marsikatera sedanjih hiš. Pri »Ocvirku« sta se videla baje še
pred tridesetimi leti dva rimska (?) vodnjaka. Ob vsi cesti
dobivajo mnogo denarja, zlasti srednjeveškega in novejšega,
ker je po njej vedno korakalo mnogo vojakov, tudi Turki so
prihajali po njej v Ljubljano. Tako so našli delavci 1. 1892. pod
neko dvajsetletno češnjo pri 68 km (železničnem) mnogo sre-
brnega denarja, katerega so pa hitro poskrili.

Nekoliko dalje od Lavrice, blizu 7. kilometra državne
ceste, cepila se je pri mostiču stranska rimska cesta
proti Babni Gorici. Delavci, ki so šoto rezali, našli so jo leta
1873., a prof. MtiUner trdi, da jo je on našel, kar se pa ne
vjema z njegovim popisom v »Emoni« str. 22 — 23. Kari
Dežman jo je dal 1. 1876. pri Babni Gorici in pri Strojarjevem
grabnu odkopati. Položena je bila na črno šoto i — vini pod
sedanjim površjem in nanešena v severnem delu iz dolomita,

— 43 —

v južnem pa iz proda, katerega so bližnji potoki nanesli. Prof.
Mttllner sam priznava (str. 22), da se njeni zadnji sledovi na-
hajajo >na vzhodni strani Ižice«, in (str. 88.) da je prišla
do trdne zemlje »med Kremenico in Studencem, torej na-
sproti dolini pod Sarskim, še vzhodno od zadnje hiše
na Studencu«. Kje je torej tista »schnurgerade Richtung«
med Babno Gorico in Studencem? Ko bi ta bila, morala bi
rimska cesta vsaj jedenkrat prekoračiti Ižico, a dokazano je,
da je niti jedenkrat ni prestopila.

Kam pa je torej vodila stranska rimska cesta mimo Babne
Gorice? — Vodila je več ali manj naravnost proti Staremu
Trgu pri Ložu, torej v deželo Japidov. Dotikala se je pa
teh-le posameznih krajev : Kremenica, Golo Crimski kamni), šla
je pod Kureščkom čez Lomnik na Purkarče, Mačkovec in
Selo (važen prehod '), rimsko zidovje, dve hiši, gostilni ali ca-
rinarnici). Studenec, Hudi Vrh, Metlje in Stari Trg. Od tod
je šla glavna proga čez Dane, Stare Ognice na Javorniku,
Juršiče, Parje, Ravne, Buje, Britof, Naklo, Motavun in Lokev
v Trst (Primeri: »Izvestja muz. društva«, V. 214). Od Starega
Trga je pa gotovo vodila tudi manjša tovorna pot na Prezid
in dalje v kupsko porečje.

Toda vrnimo se k glavni vojaški rimski cesti. Od Lavrice
dalje je vodila cesta skozi in skozi ob sedanji državni cesti,
odnosno skozi Tlake po stari cesti na Razdrto. Tu so našli
pri kilometru 18*56 (železničnem) rimski grob v amfori s
prednjim delom svetilke. Pri kopanju za šmarijski vodovod so
našli na cesti mnogo rimskih črepinj, ki so bile bogve kdaj
na njo zmetane, da so služile za gramoz. Nad vasjo Šmarije,
zahodno od nje, so našli veliki, teden leta 1896. 10 rimskih
grobov z mnogimi razbitimi svetilkami (jedna je imela krasno
marko SERENI), z 2. balzamarjema in I.Trajanom. Višje gori,
»naRežilah«, je stalo prazgodovinsko gradišče. Podobne rimske

*) Prehod je bil zagrajcn z rimskim zidom od Gradiškega Vrha do
Sv. Primoža in do Sv. Ulrika nad Nadliškom.

- 44 —

predmete so našli tudi za Škrjančevo krčmo, potem pri ko-
zolcu hiše št. 25. in na stavbišču hiše št. 31.

Od Šmarija naprej je vodila rimske cesta malo bolj na
levo od sedanje, naravnost po dolinici med Sapom in Para-
diščem. Na obronku >FarovŠkega hriba«, prav ob poti iz
Šmarija v Podgorico, je izkopal J. Pečnik 29. avgusta 1. 1896.
v naglici dva žgana rimska groba v globini samo 0*3 m z
mnogimi razbitimi posodami, ali z dobro ohranjenima leščer-
bama VETTI in AGGILIS. Tam je še vse polno žganih rim-
skili grobov, od katerih ne leži nobeden globočeji nego 05 m.
Zato bi bilo vredno ves ta kraj natančnejše prekopati. Ko so
gradili dolenjsko železnico, našli so med Sapom in Podgorico
več žganih rimskih grobov (tudi sarkofag iz mehkega kamena
so bili že poprej tam našli) med kilometrom 2 3 4 in 2 3 6 na
kraju »Mahuje« in šmarijskimi parcelami 398, 399 itd. V teh
grobih so bile velike črne in rudeče žare iz 11. stoletja, po-
dobne onim pri Trebnju, potem svetilki FORTIS in NERI
(odtisek se je na zemlji poznal, svetilki sta bili že razdrobljeni).
Iz vsega tega sledi, da je morala pri Smariju stati večja na-
selbina že za časa Rimljanov, čemur se ni čuditi z ozirom na
imenitno gradišče na Magdalenski Gori.

Od Šmarija, odnosno Cikave, je vodila zopet neka stranska
pot naravnost proti jugu, ker se tjadoli tudi sledi stara cesta.
V jarku pred Lukmanom se sledi 0'6 m pod zemljo 5 m široka
cesta po sredi močvirja. Nasuta je z gruščem, kateremu se
pozna, da so ga strla kolesa. Ta cesta je držala vedno pod
sedanjo cesto proti Stranski Vasi in potem dalje proti Pra-
prečam. Ljudstvo jo imenuje > staro cesto« in pri obdelovanju
polja izgrcba še vedno mnogo zdrobljenega gramoza. Čeravno
ta cesta morda ni rimska, vender je gotovo, da so tudi na
Grosupljem bivali ljudje ob času Rimljanov, kajti pri zidanju
železnice so na.sli na parcelah 997 in 998/1 14 rimskih grobov
z debelimi črepinjami, brez priložkov, brez brona in denarja,
kar je dokaz, da so bili tu pokopani domači siromašni ljudje.
Naselbina je stala bržkone pri cerkvi sv. Mihaela, posamezne

— 45 —

koče so bile med tamošnjimi skalami postavljene. Okoli Gro-
supljega se nahaja vse polno železovca. Nad Stransko Vasjo
je »gradišče« 408 m (na špecijalni karti napačno zaznamovano),
čegar nasip se še kakih 50 w daleč prav dobro pozna in je
do 5 »I visok, zlasti na severni strani ; na vzhodu kopljejo
gramoz, ki se trklja navzdol po mali žlebini proti neki stopici.
Vojaška rimska cesta pa je držala po že omenjeni do-
linici pod Paradiščem in dalje pod Hrastjem čez položeno
preval proti Taboru. Pod hišo »Fortica« se je spuščala počasi
v dolino Starega brega, kjer se pa njeni ostanki več ne poznajo,
ker so jih povodnji odnesle. Ravno isto se je zgodilo tudi
dalje gori proti Mali Stari Vasi, kjer je cesta prestopila po
mostu na levi breg potoka. Tu se vidi srpu podoben zavoj z
lokom na desno, ki je natančno zarisan na originalni sekciji
vojasko-zemljepisnega zavoda. Po tem zavoju vzpenjala se je
rimska cesta ob južnem obronku Kovačevcu in nad zaselkom
Gorenje Duplice (sedaj je tam sam gozd) proti Kotanjasti
dolini Seltoije (?) na severni strani vasi Peč. Ljudstvo imenuje
to dolino tudi kar naravnost »Cesta« in trdi, da se nahajajo
v njej »rudne jame«, zatorej ime bližnje vasi »Peč«. Po ome-
njeni dolini se je vzdigala počasi rimska cesta do najnižjega
prelaza na Golovcu, ki je pa z visokim drevjem poraščen.
Onkraj Golovca se nahaja plitka Spodnjebrezovska kotlina in
ob njeni severovzhodni strani se je ovijala polagoma rimska
cesta, koder vodi še sedaj poljska vozna pot. Ljudstvo pravi
bližnjim njivam »Za cesto« in ves kraj se imenuje »Cesta«,
čeravno sedaj ni nobene ceste tam. Omenjena poljska pot
pride pri križu na vozno pot iz Police proti Višnji Gori in
ravno po tej progi je šla rimska cesta mimo nekega kozolca
do višine 460 w, kjer se svet prevali proti Višnji Gori. Tu
blizu se nahaja mnogo žlindre in ob vozni poti iz Spodnjega
Brezovega proti Peči so izkopali že več žganih grobov, ki so
^ili s ploščami pokriti in so imeli velike lončene posode. Pri
jorenjem Brezovem, vzhodno od Police, so našji med vrhun-
cema Kucelj in Gradišče (gotovo sta bili na obeh gradišči)

— 46 —

že mnogo rimskih starin, zlasti lep zlat od Arkadija, katerega
hrani trgovec Trdina v Ljubljani.

Od omenjene višine {4,60 m) vodila je rimska cesta ob
sedanji vozni poti na Višnjo Goro. V rebru pod to višino se
je čisto nič ne pozna, ker so jo nalivi odnesli s strmega ob-
ronka. Pozneje pa, ko postaja obronek bolj položen, sledi se
jo prav dobro, večinoma pod sedanjo vozno potjo. Čem bolj
se približujemo graščinskemu polju nad Pristavo, tem bolje jo
sledimo. Na zadnje prestopi cesta popolnoma na polje (na
desni strani vozne poti), se zavije na lahko od leve proti desni,
prestopi železnico in vodi za pristavo pod gradom Weixelbach
proti kolodvoru. Južno od kolodvora prestopi rimska cesta
zopet na vzhodno stran železnice in pod kapelico M. B. pre-
korači vozno pot Višnja Gora — Stari Trg. Tam blizu so iz-
kopali dva visoka štirivoglata stebra z nadpisi, katera so pa
na okroglo obtesali in na polovico stanjšali ter ju postavili kot
podporna stebra v Hribarjev hlev pod Višnjo Goro. Na njivi
graščine Weissenstein, občine Dedendol, blizu hišice št. 29/26
sledi se rimska cesta prav lahko, če se z železnim drogom v
zemljo zabada. Tam je stal tudi neki rimski kamen (»ara« ?),
kakor ve ljudstvo pripovedovati.

Od Starega Trga proti Hudemu je sledila rimska cesta
sedanji progi, le da je na nekaterih krajih, kjer so sedaj ovinki,
držala bolj naravnost nad njo. Od Hudega naprej pa se je
držala levega brega Višenjskega potoka do tje, kjer se potok
skoro pravokotno obrne proti jugu. Tu blizu nekega mlina in
pile, na »Stranjskih njivah«, se je našel velikanski rimski miljnik
z napisom XXXXIIII NEVIODVNVM, kar se z resnično raz-
daljo in z malim razločkom tudi s tabulo popolnoma vjema
(MoUner, Emona, str. 95; Deschmann, Fahrer, str. 179). Ta
miljnik dokazuje, da je tu stala rimska postaja Acervo, ali
Acervone (ime spominja morda na bližnje gomile, katerih
je vse polno tje gori proti Studencu in Viru).

Od Acervona je držala glavna rimska cesta naravnost proti
vzhodu čez »Meniške njive«, južno od nove hiše št. 30. Od

— 47 —

omenjene postaje pa se je cepila tudi zel6 važna stranska
cesta, ki je držala proti jugu celo na Hrvaško. Zasleduje se jo
prav lahko mimo Mlinščeva, Gorenje Vasi in Kompolja proti
gozdu Kremenjek. Že koj okoli Kravjeka se nahajajo nenavadni
prazgodovinski ostanki, ki do sedaj še niso bili zadosti pre-
iskani. Ob izviru Krke, zlasti pri Znojilah, se nahajajo rimski
grobi, ki segajo daleč gori proti Vrhom. Tudi koncem zadnjih
his v Gabrovici, in sicer le vzhodno od ceste, je več rimskih
grobov^ s ploščami pokritih. V zapuščeni cerkvici sv. Jurija na
Korenu je bil vzidan rimski kamen veterana II. legije Maltija.
Na Mačkovem Vrhu {710 m) nad Korenom je stalo močno
utrjeno gradišče, kjer se vidi mnogo črepinj in okroglih zidov
(hišnih temeljev?).

Pri Valični Vasi, nad staro cesto, je stala ob času Rim-
ljanov še precejšnja naselbina, ki je pa segala tudi v po-
prejšna stoletja nazaj, ker se je našlo poleg rimskih tudi mnogo
latenskih predmetov. Bilo je še precej hiš različne velikosti in
oblike. Zidane so bile pa le pri tleh, in še to slabo, zgorenji
del hiš je bil ves lesen. Vzhodno od te naselbine je našla
kmetska deklica v septembru 1. 1896. na nekem zelniku krasen
rimski vrč, lepo celo fibulo iz latinske dobe in tri bronaste
ključe. Vse to je ležalo pod kamenjem, kar je znamenje, da
je sovražnik naselbino razdejal. Vrč je bil bržkone iz Akvileje
prenesen, je bil zel6 težek, 27 cm visok, 53*5 cm v obs^u in
držal je skoro tri litre. Posebno lepo okrašena je bila roča :
pod neldm drevesom je sedel satir s hermafroditom, kateremu
se je od zadej bližal, stiskajoč mu prsi z desno roko : nad
drevesom, že na ročinem locnju je visel zajec in dve ustreljeni
ptici s kljuni navzdol. Od Valične Vasi doli proti cerkvici
sv. Martina je vse polno prazgodovinskih grobov, najpoprej
latenskih, potem pa halštatskih ; v pokopališčnem obzidju
omenjene cerkvice je bil vzidan rimski kamen.

Tudi na strmem obronku pod Valično Vasjo je stalo
bržkone malo gradišče, mimo katerega se je prišlo do vasice
Rebri C e. Zahodno od Velikih Rebric so rimski grobi med

— 48 —

skalami, kakor bi bil kdo buteljke v pesek zagrebel. Pod
Malimi Rebricami nahaja se že blizu Krke skalnata votlina
»Rivča (Rimča?) jama«. Bila je od spred zagrajena z visokim
zidom. Ker o deževju mnogo vode iz jame prihaja, je voda
zid izpodkopala, da se je o potresu 14. aprila 1. 1895. podrl;
ostal je le še mali del z okencem po koncu. Po letu gonijo
pastirji o slabem vremenu in o poldanski vročini živino v to
votlino. Po dolgi lestvici se pride lahko v zgorenji del votline,
kjer se nahajajo človeške kosti iz turških časov, ali tudi iz pra-
zgodovinske dobe; natanko votlina še ni preiskana. Med Sv.
Martinom in Šmihelom na desni strani Krke se nahaja že
od starodavnih časov prehod čez reko. Pri poslednji vasi je
stala rimska naselbina, ker se tam nahajajo temeljni zidovi in
so našli že več novcev iz IV. stoletja.

Od Vaiične Vasi je držala rimska cesta vedno od zgoraj
po hrbtu skozi Smarjeto, Sv. Križ, Cvibel in Zafaro pri Žu-
žemberku, kjer se je našlo že več prazgodovinskih stvarij. Ali
mnogo važnejše najdišče je severovzhodno od Žužemberka pri
Dobravi, dobrniške fare. Na bivšem pašniku, vzhodno od
vaške cerkve, je izkopal J. Pečnik od 6. aprila do konca de-
cembra 1. 1898. 27 gomil in našel v njih 229 celih grobov.
Gradišče, h kateremu ti grobovi spadajo, se nahaja na bliž-
njem 310 w visokem griču med Dobravo in Koriti. Ves nasip
se mu še dobro pozna, čeravno so sedaj njive gori, kjer raste
turšica, krompir in fižol. Na najvišjem mestu sredi gradišča
spozna se posebno oddeljeno bivališče, kjer je stanoval glavar
naselbine. Proti severovzhodu se spušča grič stopicasto proti
ravnini. Glavni vhod na gradišče je držal od jugovzhoda, torej
od Dobrave sem, drugi pa od severa in po tem še sedaj vozijo
ter živino gonijo. Blizu tega vhoda leži na gradišču brezbrojno
kosov žlindre. Temu nasproti, na griču vzhodno od Zagorice,
stala je druga, manjša naselbina. Pri Revi nad Koriti je odprl
J. Pečnik v novembru leta 1897. tri velike gomile, ki so bile
3 m visoke in so imele 12 m \ premeru, a v sebi le po i moški,
s kamenjem obloženi grob. Pri glavah so imeli mrliči lončene

— 49 —

posode (jeden celo dve) in vsi skupaj 13 pušičnih ostij. V
drugi gomili je ležalo tudi vse polno konjske oprave. Ob cesti
iz Korit v Dobravo pa so našli mozajična tla iz IV. stoletja,
rimske grobove, mnogo raztopljenega svinca in v nekem loncu
nad 250 srebrnih rimskih novcev.

Vzhodno od Žuženberka stoji farna vas Ajdovi ca, ki
že po svojem imenu naznačuje, da je bila tam prazgodovinska
naselbina. In cerkev sv. M. Magdalene v Spodnjem Globodolu
tudi kaže, da je bilo tam prazgodovinsko grobišče, kjer so iz-
kopali dosti lobanj. Dotično gradišče je stalo bržčas na bližnjem
griču (321 m).

Rimska pot pa je vodila skozi Sadi njo Vas in Mač-
kove c. Tudi tu so bile že v prazgodovinski dobi naselbine
in se nahajajo podobni ostanki hiš, kakor v Valični Vasi.
Zadnjim hišam v Sadinji Vasi se pravi »Gomila«. Severno od
cerkve, blizu griča (255/«), se nahajajo ostanki rimskih hiš in
grobov, ki so pa večinoma že porušeni (lampice nosijo marko :
OlESCES in VTOGENE). V gozdu, bolj proti severu, stoje
lepe gomile. Okoli cerkve v Mačkovcu se vidijo ostanki pre-
cejšnje rimske naselbine in tudi vzhodno od cerkve je stala še
hiša. V dolu, severovzhodno od vasi, so lepi rimski grobi iz
opeke zloženi; pri kapeU > Stari pil« pa se razprostira pra-
zgodovinsko grobišče.

Vzhodno od Dvora se vzdiga prazgodovinska naselbina
>Gradec«, ki ima kamenit nasip v obsegu 2000 korakov. Vhodi
so bili od severovzhoda in jugovzhoda strani. Sredi gradišča
je 15^ globok dol. Gomile stojijo v bližini na jugovzhodni
strani (jedna je celč na špecijalni karti zaznamovana^ na par-
celah 163/1 in 1493 dvorske občine. Neka gomila na severni
strani Vinkovega Vrha je igo m dolga in okoli loont široka.
J. Pečnik, ki je te gomile 1. 1885. (O preiskaval, trdi, da so
zelo bogate. (Primerjaj: Deschmann, FUhrer durch das krai-
nische Landesmuseum str. 63 in 64.)

Nekje med Dvorom in Sotesko je morala priti rimska
pot v dolino ter je prekoračila Krko pri Soteski. Od tod je

— 80 —

vodila dalje mimo Meniške Vasi, skozi Turen, Poljane, Čr-
mošnice, Brezje, Gaber pri Semiču, Kot, Ručetno Vas in mimo
Rožanca v Črnomelj. Vsa ta proga še skoro nič ni preiskana.
Gomile so znane jedino one na meniških steljnikih, potem v
»Branževcu« pri Selih blizu Toplic in potem dolgo raztegnjeno
grobišče po Cerovcu proti Uršnim Selom. Ko so v tem
kraju pokopališče razMrjali, naleteli so tudi na rimske grobe.
Dobro znan in natanko opisan pa je »mitrej« blizu cerkve
sv. Jurija v Kožancu. Tod mimo je vodila neka stara pot iz
Planine (Stockendorf ) naravnost proti Gradcu (Gradac) in
Podzemlju. .V Črnomlju pa so dobro znane gomile pri Loki
(Mitth. der k. k. Centr. Com., 1897), potem blizu nje rimska
naselbina med zavojem Toplica in rimski kameni v graščinskem
mlinu.

Iz Črnomlja dalje je vodila rimska pot proti Adlešičem.
Tam, na hribu Plešivica (366»»), kjer stoji cerkev sv. Mag-
dalene (ne brez pomena I), je moralo biti nekdaj velikansko
gradišče, ki pa še čisto nič ni preiskano. Iz Adlešičev dalje
je šla rimska pot ob Kolpi proti Marijinemu Dolu in potem čez
reko na karlovško cesto na Hrvaškem. Tam se je gotovo
zjedinila z drugo rimsko potjo, ki je vodila iz Novega Mesta
čez Gorjance mimo Metlike na Karlovec. (Dalje prih.)

O Valentinu Vodniku.

spisal Iv. Vrhovnik.

I. Vodnik — dijak.

»Od 1770 do 1773 poslufham perjesuitarjih
v' Lublani fheft latinfkeh fhol,« piše Valentin Vodnik
v svojem životopisu, zabeleženem na prvem listu »Velike
Pratike« leta 1795. — 1797. Kako je poslušal latinske Šole, iz-
vemo iz izvestij jezuviške gimnazije. Uporabiti mi je bilo moči
izvestji iz 1. 1 770. in 1772. iz ljubljanskega muzejskega arhiva
in izvestje iz 1. 1773., ki ga hrani g. prof. Tomo Zupan v

— 51 —

svoji, radi mnogih knjižnih redkostij znameniti knjižnici. Naslov
in uredbo teh programov sem popisal v »Izvestjih« leta 1895.,
str. 122., v člančiču: Anton Linhart kot dijak.

Program iz leta 1770. navaja Valentina Vodnika »in
Elementari Grammatices Classe«. »Ex Verfione La-
tina« je bil za tremi premijanti sedmi pohvaljenec. »Ex Prae-
ceptis« je bil z Ljubljančanom Maksimilijanom Schniderfchitzem
vred drugi obdarovanec. »Ex Hiftoria« je bil za dvema ob-
darovancema tretji pohvaljenec, >Ex Themate Graeco« za
edinim premijantom četrti akcesist. Hvalnih redov ni dobil:
»Ex Verfione Germanica«, »Ex Arithmetica«, »Ex Geographia«
in >Ex Doctrina Chriftiana«.

Leta 1772. je bil Vodnik »in Media Grammatices
Classe«. Gimnazijsko izvestje rečen^a leta poroča, da je bil
»Ex Verfione Latina« za tremi premijanti osmi akcesist. »Ex
Verfione Germanica« je bil s Podbrežanom Janezom Strittichom
vred tretji obdarovanec, »Ex Praeceptis« za tremi premijanti
prvi pohvaljenec, »Ex Arithmetica« za dvema obdarovancema
tretji akcesist, »Ex Hiftoria« za tremi premijanti prvi pohvaljenec,
>Ex Geographia« za dvema obdarovancema šesti pohvaljenec,
>Kx Themate Graeco« za edinim obdarovancem tretji pohva-
ljenec, »Ex Doctrina Chriftiana« za edinim premijantom ednajsti
akcesist.

Program iz leta 1773. omenja Vodnika med dijaki »Ex
Suprema Grammatices Classe«. S Primožem Smoletom
vred je bil obdarovan na tretjem mestu »Ex Epiftola Latina«.
>Ex Epiftola Germanica« je bil za štirimi premijanti četrti
akcesist, »Ex Carmine« za štirimi obdarovanci drugi pohvaljenec,
»Ex Praeceptis« za tremi premijanti prvak med akcesisti, »Ex
Historia« za dvema obdarovancema sedmi pohvaljenec, »Ex
Themate graeco« za edinim premijantom prvi akcesist, »Ex
Doctrina Chriftiana« za edinim obdarovancem osmi pohvaljenec.
Med odličnjaki aritmetiki in geografi tega razreda se ne nahaja
Vodnikovo ime.

— 52 —

Katere sošolce je imel »Valentinus Vodnig, Carn.
Schiskan.« (tako je zabeležen v jezuviških programih) ? Součenec
mu je bil Peter Fifchter, rojen dne 19. rožnika 1759 pri
Zupanu v Naklem na Gorenjskem, od 1. 1788. — 1796. župan
ljubljanskega mesta^ umrl dne 20. sušca 1800. Sošolci
Vodnikovi so bili dalje duhovniki:

Andrej Achatscitsch iz Ljubnega, župnik na Do-
brovi, pozneje od leta 1808. — 1815. župnik pri sv. Petru v
Ljubljani, naposled župnik in dekan v Šmariji pod Ljubljano,
umrl v pokoju dne 23. velikega srpana 1846; Kočevar Le-
nart Prenner, pozneje župnik na Reki (Riegg) na Ko-
čevskem, umrl dne 5. prosinca 1828; Cerkljanec Primož
Smole, rojen na Spodnjem Brniku, župnik v Križih pri
Tržiču od leta 1798. do 13. dne malega travna 1809, umrl v
pokoju dne 27. prosinca 18 14; Podbrežan Janez Stroy,
škofov dvomi kapelan, škofijski notar, župnik na Igu, pisatelj
knjige: »Kerfhansku Premifhluvinje« 1783 (2. izdaja 1792),
umrl dne 6. velikega srpana 1807; Krašnjan Tomaž S up p a n,
poznejši župnik v Krašnji, umrl dne 26. malega travna 181 7.
Poleg teh so poslušali nauke »per Jesuitarjih« prej omenjena
leta z Vodnikom vred: Jožef Kovatsch s Šmarne Gore, Vin-
cencij Fer. grof ab Kngelshaus-Erchey, Anton Peetz, Maksi-
milijan Schniderschitz, Frančiček Ramor, vsi štirje Ljubljančani,
jezuviški semeniščnik Jožef Woschitz iz Vipave, Jožef Sumler
iz Kranja, Simon Podlipnik z Bleda, Anton Rudesch iz Vipave
»ex Comit. Gorit. Comens.«, poznejši grajščak v Ribnici (Vodnik
mu je pisal z Gorjuš dne 3. svečana 1794 pismo, natisnjeno
v »Ljublj. Zvonu« 1889, str. 396.), Jakob Boschitz iz Bistrice
»Carn. Dorneg«, Anton Walland in Jurij Macher iz Loke,
Krištof Nittel, »Bohem. Quitkav. ex Sem. S. J.«, Jožef MOller
iz Ljubljane, Andrej Schmalz iz Ribnice, Jožef Juvantschitsch
iz Gorice (>Goritiens.«), Frančišek Ksav, Motschnig iz Ihana,
Frančišek Ksav. Kastelic iz Kočevja, Volbenk Mucha »Carn.
Corneal.«, Nikolaj Jugovitz iz Kranja, Jožef Rupnig iz Vipave,
Karol Dernovschek »Carn. Gurken.«, Primož Profseck iz Dola,

~l 53 —

Janez Strittich iz Podbrezja, Vinc. Fer. Ruard z Ehinaja, ki je
bil leta 1772. v jezuviškem semenišču, Frančišek Korimschik iz
Ljubljane, jezuviški semeniščnik Anton Stibiel iz Vipave, Tomaž
DoUer, Frančišek Schaver, Janez Jerneitz, vsi trije iz radovljiške
fare, Anton Kofs iz Kranja, Jurij Kunstel iz Loke, Sigismund
Jovio iz Novega Mesta in Ignacij Dietrich z Vrhnike.
Vodnik se je šolal dve leti za Linhartom.

IL Vodnik — prosilec za kovorsko faro«

V Kovoiju pri Tržiču je dne 24. velikega travna 1. 1796.
umrl župnik Jakob Tiringer. Višješkofijskemu razpisu kovorsko
fare se je odzval Valentin Vodnik, ki se je že dalje časa kopal
z Gorjuš. Bil je med petimi prosilci na predzadnjem mestu.
Prosili so Frančišek Gartner, župni vikarij v Mirni, Matej Pintar,
lokalni kapclan v Bukovšici, Alan Makoviz, bivši župni upra-
vitelj na Raki, Vodnik in Floribert Pogatschnig, lokalni
kapelan v Rudniku. Dne 4. malega srpana 1. 1796. je dobil
Kovor Frančišek Gartner. (Škofijski arhiv v Ljubljani.)

III. Demšar-Upparjev beneficij.

Patron tega beneficija je bil ljubljanski škof. Prednost med
prosilci so imeli duhovni sorodniki ustanovnika Demšarja. Za
njimi so imeli prvi pravico do beneficija bližnji sorodniki so-
ustanovnika Ignacija Upparja.

Po smrti beneficijata Florijana Moschine dne 6. prosinca
leta 1795. je višje škofijstvo podelilo Demšar - Upparjcv be-
neficij grofu Ignaciju Hochenwarthu. Jožef Demšar je tedaj
priporočal višjemu škofijstvu svojega netjaka Janeza Inglitscha,
ki pa zaradi slaboumnosti nikdar ni deloval v duhovnem pa-
stirstvu. Pomožni škof Mikolič je odgovoril Demšarju, da ško-
fijstvo nikakor ni hotelo pri oddaji beneficija prezreti opra-
vičenih sorodnikov Demšarjevih in Upparjevih, še-le ko so ga
zagotovili, da ni nikogar izmed teh sorodnikov, ki bi bil za
rabo v duhovski službi, še-le tedaj ga je podelilo grofu Hochen-
wartu. Če bi se pa kdo izmed ustanovnikovih sorodnikov

S^ ■'*::. ■

64

oglasil, ki bi imel take lastnosti, kakoršne zahteva deželna
vlada od prosilcev za beneficia simplicia, bode višje škofijstvo
takoj oskrbelo Hochenwartu drugo službo. Vlada je namreč
zahtevala, naj se beneficia simplicia spremene v beneficia curata.
Beneficijat imej torej vse duhovnemu pastirju potrebne lastnosti.
Teh pa ni imel Demšarjev priporočenec Janez Inglitsch.

Grof Hochenwarth je užival beneficij od 9. dne prosinca
1. 1795. do sv. Jurija istega leta. Za ta čas je dobil delež
66 gld. 57 V2 ^' Potem je šel župnikovat na Kopanj. Naposled
je bil dekan v Leskovcu.

Jožef Demšar ni miroval. Pritožil se je na vlado, ki se
je ozrla na njegovo pritožbo ter dne 16. velikega travna 1. 1795.
opomnila škofijstvo, naj javno razpiše izpraznjeni beneficij ter
ne prezira pri oddaji sposobnih sorodnikov Demšar-Upparjevih.
Višje škofijstvo je na to dne 26. velik^a travna istega leta
razpisalo beneficij. Dne 18. rožnika je poprosil zanj Konstantin
Kodelli pl. Fahnenfeld opiraje se na svoje dotedanje pomožno
delovanje v duhovnem pastirstvu pri sv. Petru pri Ljubljani in
pri mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Na obeh krajih je spo-
vedoval in bolnike obiskaval.

Deželna vlada je na zopetno tožbo DemSar-Inglitschevo
ukrenila, naj beneficijat opravlja po tri maše na teden pri
oltarju žalostne Matere božje v cerkvi sv. Florijana ter naj
hkrati deluje v duhovnem pastirstvu pri župni cerkvi sv. Jakoba.
Kadar škofijstvo oddaja beneficij, naj imajo pri enakih last-
nostih prednost sorodniki ustanovnika. Demšar in Inglitsch sta
umolknila. Višje škofijstvo je namreč dne 17. velikega srpana
1795 naznanilo c. kr. deželnemu glavarstvu, da se na razpis z
dne 26. velikega travna istega leta ni oglasil noben sorodnik
Demšar-Upparjev.

Beneficij je dobil Anton Erschen, ki je bil dotlej bene-
ficijat v Dolu, s pogojo, da hkrati kapelanuje pri mestni župni
cerkvi sv. Jakoba. Službo je nastopil dne i. listopada 1. 1795.
Naslednje leto je dobil ekspozituro na Rovih. (Škofijski arhiv
v Ljubljani.) Na njegovo mesto je prišel z Gorjuš Valentin

— 55 —

Vodnik. Kakor Eržen, je bil tudi on beneficijat pri sv. Flo-
rijanu in kooperator pri sv. Jakobu ob enem. (»Lj. Zvon«,
1889, str. 399.)

Vodnik je prvikrat pri sv. Jakobu poročal dne 14. velikega
srpana 1. 1796. in sicer: Jožefa Introzzi in Marijo Franz. Pod-
pisal se je : Kaplan. Pozneje se je večinoma podpisaval : Stadt-
kaplan. Prvikrat je krščeval v omenjeni cerkvi dne 4. kimalca
1. 1796. (Župni arhiv sv. Jakoba v Ljubljani.)

Prejšnjemu benefidjatu Antonu Erženu je bila plača v
znesku 250 gld. z zadnjim dnevom velikega travna leta 1796.
ustavljena. S i. dnem velikega srpana istega leta je bila na-
kazana novemu beneficijatu Valentinu Vodniku. Ustanovna
glavnica Demšar - Upparjevega beneficija je znašala 7000 gld.
nemške veljave. Beneficijat je moral oskrbovati sveče ter za
vino, masno obleko in za cerkvenca plačevati cerkvi sv. Flo-
rijana po 28 gld. nemške veljave na leto. Tako je bilo običajno
do Erženovega službovanja. On in za njim tudi Vodnik nista
prejemala več obrestij ustanovne glavnice, ker je vlada združila
Demšar-Upparjev beneficij z verskim zakladom, zato pa je na-
kazala beneficijatu-kooperatorju kongruo 250 gld., pristajajqčo
mestnim kapelanom. Eržen je vsled tega odtegnil cerkvi sv.
Florijana gori omenjeni letni donesek. (Škofijski arhiv v
Ljubljani.)

Ustanovljene sv. maše, združene z Demšar - Upparjevim
beneficijem, je na prizadevanje Vodnikovo skrčilo višje Ško-
fijstvo od 156 na 52 na leto. (»Lj. Zvon« 1889, str. 399.)

2^dnjikrat je Vodnik krščeval pri sv. Jakobu dne 20. ve-
likega srpana leta 1798.; v poročno knjigo šentjakobsko se je
kot poročevalec zadnjikrat zabeležil dne 8. vinotoka 1. 1798.

Tudi kot profesor je Vodnik rad pomagal ljub-
ljanskim duhovnikom v pastirstvu. Tako je dne
29. listopada 1803 krstil v trnovski cerkvi Andreja Prezla ter
se v ondotno krstno knjigo s krasno svojeročnico podpisal :
»Valentin Vodnik Priester Aushilfe leistender«.

— 56 —

IV. Vodnik — prosilec za mestno faro sv. Jakoba v
Ljubljani.

Kmalu po Vodnikovem prihodu v Ljubljano je umrl
šentjakobski župnik Janez Nep. Chriftian, dne 12. kimalca leta
1796. Začasni župni upravitelj je bil prvi kapelan Gregor
Walland. Za izpraznjeno faro so prosili: Jožef Pinhak, Gregor
Walland, Valentin Vodnik in stolni kanonik Atanazij
Schliber. Tako je razvrstilo višje škofijstvo prosilce na tabeli,
predloženi vladi kot patronu šentjakobske fare. Poleg imen
prosilcev ima ta razpreglednica še nastopne razdele: Patria,
Aetas, Linguae, Moreš, Studia, Locus stud., Materia, Oafsis
scu profcctus, Anni curae animarum impcnsi, Merita, Examen.

Kaj poroča ta listina o Vodniku ? Marc. Valentin Vodnig
Coop. ad S. Jacob. Exfranc. — Patria: Carn. Schishk. —
Aetas : 40. — Linguae : Latin. Germ. Carn. — Moreš : boni. —
Studia, Locus : Monasterium francis. — Materia : Partes Theo-
logiae in monasteriis tradi solitae — Clafsis scu profectus : non

conftat — Anni curae animarum impensi: 14 — Merita

Examen in concursu generali fubivit, ct quando dic 30 et
31* Augusti 1 79 1 ex omnibus materiis !"*• clafsis calcuhim,
prout .... examinis sub C. exhibent obtinuit.

Šentjakobski farani so si želeli Gregorja Wallanda (Carn.
Rattmansd.) za župnika. Višje škofijstvo pa je priporočilo vladi
Pinhaka prezrši zaradi njegove nemirne nravi kanonika Schli-
barja. O Vodniku se v dotični vlogi z dne 17, listopada
1. 1796. jako pohvalno izraža: »Valentin Vodnik, ein Fran-
zifkaner, dient I4jahre in der Seclsorge mit Zufriedenheit der
Obern ; ifst cben zu einiger Bclohnung von einer beschwerlichen
Lokalie, zu einer gemachlichen Kooperatur eben diescs Jahr
abersezt wordcn ; er kann noch immer zuwarten.€

Vodniku je postal predstojnik prijatelj in nekdanji so-
potnik na Triglav Jožef Pinhak (glej pismo Vodnikovo
Pinhaku v »Lj. Zvonu« 1889, str. 397 in 398 in spis Fr.
Orožna: »Valentin Vodnik kot turist in turistiški pisatelj« v

r

— 57 —

>Plan. Vestniku« I. str. 97 — 102). V spomin tega prosvetlje-
nega ljubitelja naše domovine stoj tu označba, ki jo je pred-
ložilo višje Škofijstvo ob omenjeni kompetenci vladi o njem:
Joseph Pinhak concionator German, in Cathedrali et Seminarii
Praefectus — Patria : Moravia — Aetas : 40 a. — Linguae :
Latin. Germ. — Moreš: boni. — Studia: Viennae, Theologia
universa, i"* clafsis — in cura animarum ab Anno 1789, ab
illo tempore concionatoris Germanici off. omni applausu nec
non Alumnorum Praefecti adimplet — Merita: cx officiis,
quae obeunda habet, merita colligere licet — Examen : concurs.
29. et seq. aug. 1792. Zasluge Pinhakove povdarja višješkofijski
poročevalec vladi pišoč : J. P , der in das achte Jahr die Stelle
eines Dompredigers vertritt, und zudem durch drey Jahrc mit
der mOhsamen Aufsicht Uber die junge Geistlichkeit verbindet,
auch zur Ansuchung einer Domherrnstelle geeignet befunden
wurde. Diesem rSume ich auch den ersten Platz unter den
Bewerbern. (Škofijski arhiv v Ljubljani.) Konzistorijalec in
mestni župnik Pinhak je postal 1. 1798. častni kanonik.

V. Kje je stanoval profesor Vodnik?

V »Instanzen-Schematismus vom Herzogthume Krain«
za 1. 1803. in 1804. stoji: Herr Valentin Marzellian V o dni g,
Priester, k. k. čflfentlicher und ordentlicher Lehrer den Poetik,
wohnt am Platz 195. >Schematismus« za 1807 in 1808 po-
roča, da stanuje Vodnik »in der Kapuziner Vorstadt in der
Augustinergasse 9«. Naposled je stanoval v frančiškanskih
ulicah štev. 6 (nova), štev. 12 (stara) v Pogačnikovi (»Pri
Štefanu«), nekdaj Kerschbaumovi hiši, ki je bila izza potresa
1. 1895. deloma, 1. 1896. pa popolnoma porušena. Preko nek-
danjega stanovanja Vodnikovega — bival je v dveh pritličnih
sobah omenjene hiše, ki je nosila vrh velikih vrat letnico :
161 1 — se otvori skoro nova Miklošičeva cesta spajajoča
Marijin trg s cesto na kolodvor.

— 68 —

VL Kdaj je umrl Valentin Vodnik?

Mrtvaška knjiga farne cerkve Device Marije pred mostom
Tom. III. str. 217. in 218. poroča: 9. Janner — Kapuz. Vorst.
12 — H: Valentin Vodnig, k. k. Gymnasial Profefsor — 63
Jahre — Schlagfliiss. Mrtvaška matica se je zmotila za en dan.
Vodnik je umrl dne 8. prosinca ob 10. zvečer. Priča temu je
izjava njegovega prijatelja dr. H. Coste v Vodnikovem Spo-
meniku str. 17. O tem svedoči >Laib. Zeitung« z 1. 1 8 19., ki
je pisala v 4. štev. : Verstorbene zu Laibach. Den 8. detto
(Janner) der Hochw. Herr Valentin Vodnig etc. Takisto po-
roča »Lokal- und Personal-Stand der DiOzes von Laibach« z
1. 1819. na str. 65. med umrlimi duhovniki o smrti našega
pesnika: »Im Jahr 18 19. Herr Vodnik Valentin, Professor der
Italienischen Sprache zu Laibach, den 8. Janner.«

Znameniti Slovenci.

Spisal Fridolin Kavčič.

Dr. Alojzij Dobravec (Debrauz) vitez Saldapenna. 1)

Porodil se je v Trstu dne 2. junija 181 1. 1. siromašnim
roditeljem. Gimnazijske nauke je dovršil v Ljubljani, modro-
slovne v Milanu, pravoslovne na dunajskem in pariškem vse-
učilišču. Pridno se je tudi učil tujih jezikov. Poznal je dobro
jezik slovenski, nemški, francoski, italijanski in angleški. Po
dokončanih študijah je odpotoval iz Pariza v Milan, kjer je
vstopil v avstrijsko državno službo, toda kmalu je izprevidel,
da nima uradniške sposobnosti. Nemirna kri mu ni dala miru,
ostavil je torej uradniško službo in prepotaval vso Italijo.
Poslednjič se je ustavil v Neapolju, kjer je ostal 8 let. Tu se je

1) Louandrc et BourqueIot, La litterature francatse contcmporaine
1827— 1844. Pariš 1846 Daguin I. pag. 161. — Wurzbach pripoveduje
isto kot Louandre. — Uradno poročilo avstro-ogersk. generalnega kon*
zulata v Parizu.

— 59 —

mnogo sukal v diplomatičnih in političnih krogih in čutil je,
da bi mu najbolje ugajal žurnalistiški poklic. Odpotoval je v
Pariz in se tu oženil s hčerjo francoskega štabnega častnika
Sigfelda. Vstopivši v uredništvo konservativnega dvornega
časopisa »La Presse« postal je sčasoma eden najvpliv-
nejših francoskih žurnalistov.

»La Presse« je bil ustanovil francoski pustolovec in publicist
Emile de Girardin, ki je od kralja Ludovika Filipa do-
bival veliko denarno podporo.

Ko je hotel leta 1840. francoski minister vnanjih zadev
Thiers Francijo tirati v boj proti Nemčiji, so ga Dobravcc,
Girardin in Lamartine v »La Presse« tako strastno na-
padali, da se je moral Thiers temu silnemu pritisku umakniti ;
dne 21. oktobra 1. 1840. je dal ostavko in že 28. oktobra je
zasedel njegov ministerski stol G u i z o t. Takrat se je Dobravec
seznanil z Guizotom in ga začel v »La Presse« na vse
pretege hvaliti, dasi je Guizotova vlada postala sčasoma silno
nepopularna.

Ko se je dne 13. julija leta 1842. prestolonaslednik voj-
voda Orleanski vsled skoka iz voza ubil, in so zaradi nasledstva
nastale zmešnjave, postavil se je Dobravec na stališče prin-
cesinje Marije Amalije Sicilijske v znameniti brošuri: »La Que-
stion de la R6gence, expos6e d' apres les principes du troit et
les usages des etats constitutionnels de TEurope.« (Pariš 1842
Dusillion). Dobravec je bil prijatelj in somišljenik slavnega
francoskega pesnika, zgodovinarja in politika Lamartinea
in ko je Guizotovo postopanje napram Lamartineu tega
sililo v opozijo, spisal je Dobravec brošuro »Guizot et Lamartine«,
ki je vzbudila v Parizu splošno senzacijo. V tej brošuri Do-
bravec napada Guizota in zagovarja Lamartinea. A La-
martineu ni ta brošura nič koristila, kajti s svojo kandi-
daturo za predsednika poslanske zbornice je popolnoma propal,
kar ga je napotilo, da je pristopil skrajni opoziciji. Ko je Do-
bravec, ki se je rad držal le mogotcev, uvidel, da Lamartine
nič ne doseže, jel se je zopet bližati G u i z o t u. Res se mu

— 60 —

je tolikanj prikupil, da ga je ta v različnih diplomatičnih mi-
sijah pošiljal v Nemčijo, v Italijo in na Španjsko.

Leta 1845. je objavil Dobra vec delo; >L* einseignement
superieur en harmonie arec les besions de 1' Etat. Prejet de
r6organisation des Facultes de droit en France, pr^cčde d' une
Lettre approbative de M. le ministre de T instruction publique «
(Pariš 1845 Dusillion.) V tem sestavku opozarja na nedostatke
francoskih pravnih fakultet. Vsled te publikacije ga je poslal
takratni minister za pouk grof Salvandy na Nemško in
Laško, da bi proučil tamošnje vseučiliščne razmere in predložil
načrt za preosnovo francoske pravne fakultete. Dobravec je
res izdelal dotični načrt in grofSalvady ga je predložil 1. 1848.
zbornici, toda februvarska revolucija ga je preprečila.

Ko je leta 1848. buknila v avstrijskih in italijanskih de-
želah, na Madjarskem in Avstrijskem ustaja, zagovarjal je Do-
bravec avstrijsko vlado v francoskih in angleških časnikih s
tako prepričujočo doslednostjo in ostrostjo, da se takratni mo
gotec Cavaignac ni upal priskočiti laškim puntarjem na
pomoč in da cel6 Košutove vlade ni hotel priznati.

To je menda največji Dobravčev uspeh. Le on je pro-
vzročil, da je tedaj Francija ostala nevtralna, kajti Cavaignac
bi bil kaj rad pritegnil ustašem. Dobravčeve, v onem burnem
času v »La Presse« objavljene članke »Communications« so
ponatisnili evropski časniki.

Ko je meseca oktobra 1. 1848. knez Schwarzenberg se-
stavil avstrijsko ministerstvo, naprosil je Dobravca, da naj bi
objavil vse one članke, ki so vzbudili po vsi Evropi splošno
zanimanje, v posebni knjigi. Dobravec jih je izdal z naslovom :
»La question italiene«. (Pariš, 1849.) Ta nesebični, patrijotični
čin avstrijskega Slovenca in francoskega publicista Dobravca je
avstrijskega cesarja napotil, da je meseca februvarja leta 1849.
imenoval Dobravca cesarskim svetnikom in mu pozneje podelil
viteštvo.

Za časa ministerstva Bruckovega naprošen je bil Do-
bravec, da naj bi preosnoval avstrijske konzulate na Francoskem

— Sl-
in Španjskem. Imenoval ga je zategadel Bruck sekcijskim
svetnikom trgovinskega ministerstva in pridelil avstrijskemu
generalnemu konzulatu v Parizu. Tako je Dobravec postal
avstrijski uradnik.

Francoska vlada je bila toli uljudna, da je za to
Dobravčevo potovanje cel6 odredila fregato »Newton«. Do-
bravec je prepotoval Španjsko, Portugiško in severno ob.ežje
afriško, pregledal in proučil je tamošnje avstrijske konzulate
in mnc^o storil za izboljšanje avstrijskih trgovinskih razmer.
Svoja opazovanja in iskušnje je objavil v velezanimivih člankih
>Mitthei1ungen aus dem Gebiete der Statistik«, letnik 1854,
v II., III. in V. zvezku.

Ko so se začele orijentalske homatije, ni mu dalo miru;
čutil je v sebi edino le poklic političnega publicista.

Da se je zamogel svobodno posvetiti političnemu delo-
vanju, izstopil je iz avstrijske službe in jel z ostrim peresom v
francoskih, nemških in angleških časnikih polemizovati proti
Rusiji.

Največjo senzacijo so tedaj provzročili Dobravčevi diplo-
matični dopisi v časniku >ConstitutionneU. Bili so tem zani-
mivejši, ker je svoje informacije zajemal direktno iz francoskega
ministerstva vnanjih zadev. Tedanji francoski minister vnanjih
zadev Drouin de rHuys mu je bil namreč osebni prijatelj.

Po sklenjenem pariškem miru je opisal Dobravec uzroke
in nasledke t^a miru v knjigi: »Le traitč de Pariš, ses causes
et ses effets.« (Pariš, 1856). V tej knjigi je objavil mnogo
diplomatičnih tajnostij, ki so povzročile, da se je vsa ogromna
zaloga te knjige v teku enega tedna razprodala.

Ko se je Napoleon III. polastil francoskega prestola, ob-
javil je Dobravec zanimivo životopisno črtico tega vladarja.
Podrobnosti mu je narekoval cesar sam, ki je bil nadarjenemu
Dobravcu jako naklonjen.

I,.eta 1857. je bil Dobravec tajnik tretj^a internacijonal-
n^a statističnega zborovanja na Dunaju in se je odlikoval kot

— 62 —

izurjen parlamentarec. Kongres in avstrijsko ministerstvo sta
mu podelila pismeno priznanje. Dobravec je živel do smrti v
Parizu kot obče čislani in spoštovani publicist. Avstrijski cesar,
ruski car in drugi vladarji so mu podelili visoke redove. Umri
je v Parizu dne 17. prosinca leta 1871. ter je zapustil imetje
svoji ženi. Ta je umrla dne 28. septembra 1. 1893. Podedovali
so jo njeni bratranci, Francozi Sigfeidi.

Andrej Perlah.O

Porodil se je Perlah kmetiškim roditeljem 1. 1490. v
Svičini nad Mariborom. Izobrazil se je na dunajskem vseuči-
lišču, kjer sta mu bila učitelja sloveča matematika Stiborius in
Collimitius (Tanstatter) ; pozneje se je poprijel medicinskih študij
ter je postal 1. 1 530. doktor medicine. Promocija se je vršila
jako slovesno. Veliki zvon cerkve sv. Štefana je dvakrat glasno
zapel. Prvikrat, da se je slovesnost onega dne občinstvu na-
znanila, vdrugič je zvonilo k odhodu v cerkev. Vsi doktorji,
licenciati, bachalauri in vseučiliščniki dijaki so se zbrali pred
stanovanjem Perlahovim ter so vedli mladega doktorja v
slavnostnem sprevodu v cerkev svetega Štefana, kjer jih je
pozdravil mogočen glas trobent. Za dvor, za župana, sodnika
in svetnike dunajskega mesta in za doktorje vseh fakultet so
bili pripravljeni posebni sedeži. Ljudstva je bilo zbranega na
stotine v cerkvenih prostorih. Doktorji so zaseli svoje sedeže
in vseučiliščni kancelar je kandidata na kratko ogovoril in
pozdravil ter mu dovolil, da je smel stopiti na pripravljeni
kateder. Na to je Perlah v slavnostnem govoru poslavljal
medicinsko fakulteto in prosil, naj se mu podelijo znamenja

■) Mayer Anton Dr. : Wiens Buchdruckergeschichte, 1883. — Denis:
Wiens Buchdruckergeschichte, 1782. — Denis: Merkwurdigkeiten der k. k.
garellischen offentl. Bibliothek am Theresiano, 1780. — Aschbach Josef
Ritter von: Geschichte der Wiener Universitat, 3 Theile 1877. — Kink
Rudolf: Geschichte der kais. Universitat zu Wien. — Perger: Eter Dom
von Sct. Stephan. 2 Theile 1854. — Schier: Specimen Stvriae literatae.
Vindobona 1769.

r

— 63 -

doktorstva. Promotor se dvigne s sedeža in mu odgovori.
Koncem govora se dvignejo vsi doktorji in stopijo v kolo.
Perlah vstopi v sredino kola in poklekne. Promotor mu pomoli
v znamenje novega p>oklica odprto in zaprto knjigo, na to ga
v znamenju sloge poljubi in mu izroči doktorski baret. Da se
novi doktor posluži takoj ravnokar pridobljene neomejene
oblasti, se poda še enkrat na kateder in nadaljuje svoj slav-
nostni govor. Po končanem govoru se je slovesni sprevod
vrnil v Perlahovo stanovanje. Dolgo vrsto let je bil Perlah
profesor »mathematum« na artistiški (modroslovni) fakulteti,*)
katere dekan je bil, dasi takrat (1. 1534.) že doktor medicine.
Pozneje je prestopil kot profesor na medicinsko fakulteto,
kateri je bil dekan štirikrat (1. 1539., 1547., 1549- ^n 1551.)*
Najvišja akademiška čast ga je doletela 1. 1549., ko je bil
namreč izvoljen vseučiliškim rektorjem. Blagi naš učenjak tudi
v tujini svojih rojakov ni pozabil. Ustanovil je za dijake medi-
cinske fakultete, porojene na Spodnjem Štajerskem, poseben
štipendij v znesku 600 gld. *)

Od nj^ovih učencev naj omenim sloveč^a matematika
Ivana Vogelina iz Heilbrona in štajersk^a rojaka Klemena
Kukeca. Prijatelji so mu bili slavni humanisti: Taurellus
(Occhsle), Platonis, SchrOtter, Reissacher iz Koroške in, kar
je za nas najzanimivejše, dimajski škof Slovenec Jurij Slatkonja.

Posebno tesna prijateljska vez ga je vezala s slovečim
humanistom Filipom Gundelnom ; bil mu je zvest prijatelj celih
40 let. Ko je Perlah v 61. letu svoje dobe umrl (pokopan je

') Andreas Perlach war dar Nachfolger als Lehrer der Arithmetik,
Geometric und Physik des benihmtesten Lehrers der Mathematik Johann
Vogelinaus Heilbronn ubcr den Melanchton sagt: »Vienna auctore Puer-
bachio renata est haec philosophia de rebus coelestibus et nune magna
cum laude possesionem ejus velut haereditarium retinent et ornant ibi
cum alii doctissimi viri, tum etiam Joannes V5gelin.<

*) Eder, Catal. Rect. ad annum 1549 p. 83: »Andreas Perlachius,
Med. Doct Mathematum per annos 34. publicus professor, fundavit sti-
pcndium, cujus superintendens est Magnificus Philipp Gundelius.«

— 64 -

bil na pokopališču sv. Štefana), zložil mu je iskreni prijatelj
Gundel sledeči nagrobni napis: ^)

Andreae Perlachio Styro

summae eruditionis mathematico

ac medico

pietate et moribus

ingenio integerrimo

hic sito
qui vixit annis LX
mensibus VI diebus XXIV
decessit XI Junii
anno Christi MDLI.
Philippus Gundelius juris cons.
XL annis jugi amicitia
illi junctus posuit.
Da je Perlah tudi za pero prijel, je povzročilo prigovar-
janje prijatelja Tanstatterja. Bavil se je z izdavanjem astro-
nomičnih učnih knjig, almanahov, ephimeridov (astronomičnih
letopisov). Prvo knjigo: »Allmanach noum« itd., katero je
spisal kot 27letni učenjak leta 15 17., je poklonil glasovitemu
dunajskemu škofu, pokrovitelju učenosti, glasbe in umetnosti,
kranjskemu rojaku Slatkonji.

Iz knjige: »Ephimerides de Andrea Perlachii pro Anno
1 531* je razvidno, da je izumil Perlah dva astronomiška stroja,
katera imenuje: »Astrolabium Arithmeticum« in »Organum
Ptholomei«. Poskušal sem dognati vso Perlahovo literarno za-
puščino in zasledil sem šestero knjig.

Oženjen je bil Perlah s hčerjo profesorja Boštijana Gleissa,
ki se je odlikovala z izvrstnim poznanjem grške in latinske
literature.

*) Pcrger, »Dom von St. Stephanc, p. 37, piše : »Die Grabmaler am
Fusse des Stefans Thurines sind folgende : Gleich am ersten Pfeiler neben
der Ecke der untem Sacristei Franz Emerik, k. k. Rath und Lehrer der
prakt. Arzneiwissenschaft .... Der nachste Stein hat oben eine runde
Scheibe, in welcher die Auferstehung Christi vorgestellt ist. Hier liegt
der Arzt und Mathematiker Andreas Perlach f 1551.«

— 65 —

Perlah je bil naprednjak-humanist. Seveda je živel v sto-
letju misticisma, črnošolstva in astrologije, zatorej mu ni šteti
v zlo, da se poslednje tudi ni mc^el otresti v svojih astronomi^kih
delih, a značilno je, da se v svojih knjigah astrologije ni p>oslu-
ževal v toliki meri, kakor so to storili pisatelji astronomične stroke
pred njim in za njim. Dasi je bil Perlah menda od 1. 1535. do
svoje smrti profesor na medicinski fakulteti, vendar ni spisal
nobene medicinske knjige, kar nam svedoči, da se je raje bavil
z astronomijo, nego z medicino, ki je bila sicer ondi še v ple-
nicah. Vendar ga prišteva Aschbach najodličnejšim dunajskim
zdravnikom one dobe, dočim ga uvršča sloveči Melanchton
mej najizvrstnejše matematike onega stoletja.

Perlahovo ime se blišči na matematiškem obzorju pol^
Regiomontana, Collimitia, Peuerbacba, Taurella itd.

Še v letu Perlahove snuti je nadaljeval njegov prijatelj
Jakob Oechsle (Taurellus) Perlahove astronomiške letopise.«)

Tudi se nahaja v tej knjigi dunajskim matematikom
Tanstatteru, Stiboriu, Včgelinu itd. posvečeni slavospev, ka-
ter^a je zložil Christoph Poppenheuser.

Perlaha zadevajoče vrstice se glase :

Andreasque potens sancta Perlachius arte,

Invida quem nuper facta tulere senem.

Perlaha se nadalje spominjajo v svojih delih Reisacher^),
Petri Raymundi8) in Schrotter«).

") Commentaris Ephemeridium Clarissimi viri D. Andreae Perlachii,
Štiri, medicae artis Doctoris ac in Academia Viennensi Ordioarij Quondam
Mathematici itd. Viennae Austria excudebat Egidus Aquila. Anno MDLI.

') V knjigi: »Doctonim in Viennensi Academia brevis Depictio
Autore Bartolomeo Reisachero Carintho Viennae Austriae excudebat.
Egidius Aquila Anno M. D. LI« opeva Reisacher profesorje dunajskega
vseučilišča na prvem mestu Andreja Perlaha, potem poleg drugih
učiteljev naša rojaka Luko Agathopedia (Doprepoljca) kraljevega
superintendenta in prokuratorja Lavrencija Čadeža (Zadesius). Glej str. 7.
v I. seSitku. »Izv. muz. društva za Kranjsko« L 1899.

*) Petri Raymundi : Platonis diatogus de furore poetico multo quam
mtehoc emendatius itd. Viennae Austriae in Coenobio Praedicatorum

— 66 —

Poglejmo si sedaj še Perlahovo literarno za-
puščino.

I .) Allmanach noum super anno Christi saluatoris nostri :
MDXVIII Ex tabulis doctiss. magistri Joannis de Gmunden
študij quando Uiennen alumni in ofHdna Collimitiana p. Ma-
gistrum Andrea Perlachiu Stiru ad Meridianu Vienn. diligen-
tissime suppatalu, Lectori Gundelius.

Na drugi strani posvečuje to knjigo škofu Juriju
Slatkonji tako-le: Georgio Episcopo Vienn. Caesaree Maie-
statis consilario et Capellae magistro . . . p)otem . . . Disd-
plinaru mathematicaru, non solum assertor, uerum etia turor
es, In hoc a multoru, qui res sacras administrat ingenio longe
alienus. Multi en hodie in ocio atq ; desidia uita agunt, timunq
magis es negociosus, q. cu in ocio es itd. Ljubezen, katero
škof goji do svojega učitelja Tanstatterja, je tudi Perlaha pod-
žgala. Za tem sledi astronomični koledar za leto 1 518. Knjiga
se hrani v cesarski knjižnici.

2.) Vsus almanach seu Ephemeridum: ex comentarijs
Georgii Tansteter Colimitii, Preceptoris sui decerpti, et in quin-
quaginta propositiones per Magistrum Andream perlachium
stirum Redacti Philippus Gundelius Lectori. Ta knjiga je raz-
deljena v 50 delov (propositiones). Konečno: Impressum Vienne
Pannoniae per Hieronimu Victorem Expensis Joanis Metzker
Bibliopolae Ann dni Millesimo quingentesimo decimo octauo

(1518).

3.) Almanach nouum super anno Christi saluatoris nostri.
MDXX. Ex tabulis doctiss. viri magistri Joannis de Gmunden

Joannes Carbo excudebat Anno MDLI. V tej knjigi se nahaja grška ža-
lostinka, zložena povodom smrti Andreja Perlaha, Praeceptoris et
promotoris sui in ipso Funere Vndecima Junij 155 1. P. R. A. luguens
hora funeris fecit.

») Typus cx Hypokrate Galleno itd. Viennae Austria excudebat
Egidius Aquila Anno MDLI Joanne Schrčtero Viennarensi. Schrotter je
bil Perlahov učenec in prijatelj in mu v tej knjigi posvečuje prelepo
elegijo.

— 67 —

študij quondam Viennen. alumni in officina Collimitiana : per
Magistrum Andream Perlachium Stinim ad Meridianum Viennen.
diligentissime ♦ supputatum 1520. Cum. Caes. Maist. grat. et
Priuil^io Doctori Collimitio concesso. Knjiga je posvečena
Gregorju proštu in naddijakonu v Sekovi. Konečno : Impressum
Vienne Pannonie per Joanem Singrenium. (Vseučiliška knjiž-
nica v Krakovem.)

4.) Ephemerides Andree Perlachij Štiri ex Witschein
Artium et Philosophiae magistri magnificae Vrbis Viennensis
coU^ae pro Anno domini et Saluatoris nostri Jesu Christi
MDXXIX cu configurationibus et habitudinibus planetaru inter
se et cu stellis fbcis utiq ; insignioribus cu ex secundo tu ex
primo mobili contigentibus sub tali forma hactenus nemini
uisae. Temu slede peteri distihi Ivana Rosine. Dopis
na Ferdinanda Hungarie itd. Perlah prip>oveduje, da je že za
leto 1528. astronomiški letopis izdal, sedaj pa, ko se knez
tako vrlo za vseučilišče zanima, ga bode še bolj popolnil. Ta-
bella insignoru cuitatu motiš Lune. Navodilo za rabo koledarja
in konečno vremenska prorokovanja, katera še dandanes najdeš
po koledarjih.

5.) Judicium Viennense, ex doctissimis Andreae Perlachii
Artium et Philosophiae Doctoris Ephemeridibus, per Clementem
Kukitz Mathematices Studiosum extractum. Anno Domini
MDXXX Impressum Viennae Austriae per Joanem Singrenium.

6.) Ephemerides Andreae Perlachii pro Anno MDXXXI
— Insuper andiunximus his nostris in hunc annum Epheme-
ridibus, Prognosticon, superioris anni eclipsium, quarum eflfectus
hoc anno apparebant.

Na 2. strani je dopis Ivanu Zolnerju cistercijskemu opatu
v Rainu na Štajerskem, iz katerega je razvidno, da je Perlah
tudi za 1530. leto izdal astronomiški letopis; dalje pripoveduje
Perlah, da je opata obiskal in v njem našel velikega prijatelja
astronomije. Tu omenja svoja astronomiška stroja : > Astrolabium
arithmeticum« in »Organum Ptholomei« in se pritožuje, da ga
nekateri neuki zasmehovalci zbadajo, a tolažilna mu je misel,

— 68 —

da so tudi največji zvezdoznanci imeli svoje obrekovalce. Za tem
govori o redki prikazni Merkurja, katere ni mogel Stabius
nikdar opazovati, Stiborius pa le enkrat. Temu sledita 2 di-
stiha, zložena od Perlahovega rojaka in učenca Klemena
K u k C a , in slednjič koledar.

To knjigo je Perlah izdal tudi nemški, češ da je pri-
stopna tudi neučenim ljudem. Prestava se mu ni kaj posrečila.
Perlah se poslužuje tadanje barbarične nemščine. Knjiga slove:
>Pedeutung der zwayer finsternus Sim und Mond in nSLchst
verschienen iar gesehen, welcher wQrkhung ditz XXXI iar am
kreftigisten sich erzaigen und erst XXXII jar enden werden,
durch Andreen Perlach von witschein der sieben freycn und
naturlichen khunsten maister disser zeyt auff der I5blichen
hochen schuel zu Wien in der Astronomey was die himlischen
Leufl-wirkung und ire einflvs ist verordneter leser*.

Klemen Kukec (Kukits). <•)
Perlahov rojak in učenec je bil Klemen Kukec, profesor
matematike na dunajskem vseučilišču. Leta 1535. je bil pro-
kurator vseučiliščnikov ogrske narodnosti, a L 1539. ga najdemo
kot dekana modroslovne fakultete. Pri izdaji dveh Perlahovih
knjig je Kukec sodeloval.

Bottjan Turk in Jurij Šubarič. ^^)
sta bila 1. 1650. v dunajski tiskarni Matevža Richesa na glasu
kot izvrstna bakrorezca (umetnika).

Brikcij Preprost.

Komaj osemdeset let po ustanovljenju dunajske univerze,^')
že v sredini 15. stoletja, je delovalo na univerzi šestero Slo-
vencev, ") mej temi slavni Thomas de Cilia (Prelokar), odgojitelj

><») Denis: >Wiens Buchdruckergeschichte«.
") Mayer Anton Dr.: »Wien8 Buchdruckergeschichte«.
") Dunajsko univerzo je ustanovil cesar Rudolf IV. 1. 1365.
") Glej »Znameniti Slovenci« stran 7 v 1. sešitku »Izvestja muz.
društva za Kr.< 1. 1899.

— 69 —

cesarja Maksimilijana, vseučiliščni kancelar, stolni proSt in na
zadnje škof v Kostancu ; toda za občno prosveto najzaslužnejši
se mi zdi Slovenec Brikdj Preprost, ki je bil pred dobrimi
400 leti v tretjič izvoljen rektorjem dunajske
univerze. Tega odličn^a učenjaka vsi pisatelji zamenjujejo
z Jurijem iz Celja (Georgius de Cilia), ki je bil istodobno
doktor medicine na Dunaju. Tudi Macun je v svoji književni
zgodovini slovenskega Štajerja iz teh učenjakov skvasil moža,
kater^a je krstil »Georg Briccius«. Preprost je bil porojen v
celjski okolici in krščen za Brikcija, zato se je po tedanjem
običaju imenoval »Briccius de Cilia«, dočim ga Kink, Fischer
in Aschbach dosledno nazivajo > Briccius Preprost von Cilly —
Brikcij Preprost — ne pa Georg, Briccius Praepost (prae-
positus) je njegovo pravo rodbinsko ime.

Brikcij Preprost ni bil nikdar doktor medicine, ^^) n^o
magister liberalium artium, doctor theologiae in lector theo-
logicus dunajskega vseučilišča. Osemkrat (1. 1476, 82, 85, 87,
9^9 94> 95» 96) J6 l^il dekan bogoslovne fakultete, trikrat pa
rektor vseučiliščni (1. 1480, 91, 97). Leta 1493. je bil kanonik
in kantor katedrale sv. Štefana ter namestni kancelar vse-
učiliščni.

Ko je meseca oktobra leta 1493., le nekoliko tednov po
smrti Friderika III., cesar Maksimilijan I. — znani pospešitelj
in prijatelj humanistiških študij — prišel na Dunaj, pričakovalo
ga je vse vseučiliščno osebje pred vhodom v stolno cerkev
sv. Štefana, v koje svetišče se je cesar podal s svojim sijajnim
spremstvom. Brikcij, kot najboljši retorik, je bil izvoljen za
slovesnega govornika. Pozdravil je cesarja v imenu vseučilišča,
prosil ga, da naj bode zaščitnik vede, in da naj bi stare pra-
vice vseučiliščne potrdil, kar je cesar Maksimiljan slovesno
obljubil.

Že pred Brikdjevim prihodom na vseučilišče vnel se je
mq zastopniki starca sholasticizma in me) humanisti hud

>^) Macun ibid.

— 70 —

prepir. Čudno je, da je baš duhovnik — odposlanec papežev —
Enea Sylvius (pozneje papež Pij II.) prvi bil, ki je 1. 1445.
na dunajskem vseučilišču v javnem govoru opozarjal na krasoto
poganskih klasikov. Kmalu za njim so nastopili na italijanskih
vseučiliščih izšolani profesorji R^omontanus in Peuerbach kot
izbomi zagovorniki humanizma — na katedrih dunajskega vse-
učilišča. Po njihovi smrti začel se je zopet šopiriti sholastidzem,
kajti sholastiki so z vsemi silami zatirali vsak svobodni pojav,
kar nam svedočijo burne kongregacijske seje. Profesorji artistiške
fakultete so se naposled razcepili v dva nasprotna tabora,
namreč v tabor zagovornikov starega sholasticizma in v tabor
mladih naprednjakov, ki so vso omiko naslanjali na grško in
rimsko književnost. »Mladi« so osnovali svojo zvezo in na-
sprotovali sistematično sholastikom pri vsaki priliki.

Osnovatelj, glava in srce tej zvezi je bil naš Brikcij, kajti
zbiral je okoli sebe bojazljive somišljenike artistiške fakultete:
Bolfenka, Haydena, Raucha, P. Bergeija in druge, ter jih
spodbujal, da so predavali o rimskih in grških klasikih — o
Virgilu, Horacu, Ciceronu, Sallustu in Senecci. Prebuditelj in
zaščitnik humanizma v drugi polovici 15. veka na dunajskem
vseučilišču bil je torej naš rojak Preprost. Sholastiki so ga tudi
črtili in preganjali — dži, 1. 1482. so ga celč obtožili kot »raz-
kolnika« in gojitelja paganskega, jim toli zopernega klasicizma.
Zagovarjati se je moral v vseučiliščni kongregaciji 24. marca
I. 1482. Gotovo se je dobro opravičil, zakaj že 1. 1485. je bil
izvoljen zopet dekanom bogoslovne fakultete. Dne 24. janu.
varja leta 1493. je bil kot namestnik vseučiliščnega kancelarja
predsednik komisije, ki je sprejela preklic nekega zavoljo raz-
širjanja krivih naukov obtoženega doktorja Kaltenmarkteija. »'*)

Brikcij je bil prvi vseučiliški rektor, kateremu je pristojal
naslov »magnificus«, kajti cesar Maksimiljan je to častno na-
zi vanje 1. 1497. oficijalno zaukazal.

*^) Ta Kaltenmarkter je bil šestkrat vseučiliški rektor.

— 71 —

j V srednjem veku pristojal je naslov »magnificus« le

I takim osebam, katere so imele dostojanstvo državnih knezov.
I Maksimiljan si je mislil vseučiiiškega rektorja blizo tako, kakor
I velikega mojstra kak^a viteškega reda. Kakor se je ta bojeval
I z železnim, tako naj bi se visoka šola bojevala z uma svetlim
mečem.

Vseučiliški rektor je bil za časa Preprostovega rektoro-
vanja najvišji sodnik vsega učilišk^a osebja. V kriminalnih za-
devah pristojala mu je sodna oblast od najmanjše do smrtne
kazni. Če je nastopil kot sodnik, nosili so kot znak tega do-
stojanstva pred njim meč in žezlo. Ako se je podal v vse-
učilišče, moral je pred njim stopati pedel z žezlom. Predpisana
mu je bila posebna obleka (ausgezeichnete Kleidung). Z leve
rame mu je visel španjski plašč (epomis). Toga je bila urezana
iz črnega baršuna z zlatim vezilom nakičena in s hermelinovo
kožuhovino obrobljena. Za pokrivalo mu je služil črn baržunast
biret. Če se je udeležil kak^a pogreba, ali če je država žalo-
vala, nosil je obleko iz rudečega baržuna. (Srebrno žezlo rek-
torjevo je bilo cenjeno 155 gld. 47 Vi kr.) Ako je rektor
uradno nastopil, imel je prednost pred vsakim škofom. Pri
procesiji sv. Rešnjega Telesa zastopal je cel6 odsotnega
vladarja.

Kakor že povedano, zavzemal je to visoko dostojanstvo
naš Brikcij trikrat. Leta 1469. spisal je Preprost komentar o
Gceronovi retoriki, katero knjigo hrani dvorna knjižnica. V
terezijanski knjižnici je pa shranjena 138 stranij obsegajoča
knjiga: Vocabularium Latinogermanicum, katera je bila last
Prepiostova. Leta 1497. je ustanovil nekoliko štipendij. (Fun-
davit Stipendia aliquot in Bursa agni. '«) Ti štipendiji so se
vsied dvornega ukaza odi. 1 794. začeli imenovati »Briccianisch-
Ramingische Stiftung«.

Preprost je umrl na Dunaju dne 29. novembra 1. 1505.

") EUier, Catalogus Rectorum Archigymnasii Viennensis 1670.

— 72 -

Dr. Josip GoriSek.

Porodil se je Josip na Planini v Štajerski tržanu Mihaelu
Gorivu vulgo Slapniku. IzSolal se je na Dunaju, kjer se je na-
stanil kot zdravnik. Tu se je oženil z imovito udovo Ivanko
Kaufmann, posestnico velike tiskarne v zgodovinsko zname-
nitem pasjem stolpu (Hundsthurm). Leta 1830, je kupil Go-
rišek Planinski grad od svojega svaka Jurija pl. Mačka^ a leta
1 85 1, ga je zopet prodal bavarskemu baronu Uso Kinsbergu.

Ko je dr. Gorišek 1. 1856. brez zaroda umrl, podedoval
je tiskamo in vse ogromno premoženje njegov bratranec do te
dobe preprost tržanski mladeneč Karol Grorišek. Karol Go-
rišek je dobil v zalogo vse učne knjige avstrijskih ljudskih in
srednih šol.

Dne 23. aprila 1860. L se je poročil v kapelici planin-
skega gradu s Terezijo, hčerko planinsk^a učitelja Frančiška
Praunseisa in Terezije porojene Križmanič iz Vučjega sela na
Hrvaškem. Pri poroki sta bila za priči Jožef vitez Lasser (poz-
nejši minister) in Bartol Tratnik, okrajni predstojnik iz Kozjega.

Dne II. aprila 187 1. leta je Karol Gorišek na Dunaju
brez zaroda umrl. Nj^ovo imetje je podedovala vdova Terezija
Gorišek, ki na Dunaju živi.

Mali zapiski.

Francoske ieniive er Ljubljani. Ko sem listal oklicno knjigo
tukajšnje frančiškanske župe iz začetka potekajočega stoletja, sem naletel
na nekatere francoske ženine, ki so se ne glede na preteče vojne viharje
za časa tretje okupacije v Ljubljani vpregli v zakonski jarem. Dne 22. mal.
travna 1810 je bil na oklicu v župni cerkvi Marije Device pred mostom:
»Alois Perin, Officir per francoskimu Transportu, ledig, rojen u meisti
Novard na Francoskim, sdej u Stanuvanju u Kapuzinarski Vorstadti
Nr. 65. usame Rosa Vokizhevich, ledik, sakonska hzhyr, rojena u meisti
Ragusa u Dalmatii — Sta obadua u domazhi fari«, je pristavil pisalec
oklicev. Naslednjega leta so oklicali v isti cerkvi dva Francoza. Dne
4. prosinca 181 1 stoji zabeležen v rečeni oklicni knjigi: »Augustus
Franciscus Josephus Dupire, Francoski kanzelist, rojen u'meistu

— 73 —

Tournes Departement du Nord; usame Charlotte Roben rojena u mejsti
Chatillon, departement de la Cote. Jz perpulhenjam vikshi gosposke<.
Jeseni istega leta — dne 7. kimalca — je bil oklican: »Jacob Hanrist
brigadier per Gensdarmerie is mejfta Eply na franzoskim, u Quartirju na
Dunejski zefti 73. usame Julia Maria Magdal. Thomasha Zefsan, inu Mar-
jethae Tracco Sak. roj. led. hzhyr is Luzem u Biemonti, Sdej u Quar-
tirju u' Wishni gorri per foji materi.« Doscdaj omenjeni Francozjc so si
izbrali za žene tujke, poslednji francoski oklicanec pri frančiškanih pa si
je izvolil domačinko. To je bil: Ludwik Dauton courrier ledig v'
Stanuvanju v' Gradishe Vorftadti Nr. 31, vzel je: Mario Mam, ledig v'
ftan v' Gradishe Vorftadtu.

Pred 26. dnem meseca kimalca 181 2 stoji v oklicni knjigi župne
cerkve Device Marije pred mostom opomnja: »Novus denunciandi modus
a I™* Sept. 1 81 2 introductus. « Kako so po novi šegi oklicavali poslej?
Takole: »Zhe je en Sami par. Se vam osnani, de N. N. inu N. N. Sa-
krament S. Sakona prejeti Shelita. Zhe kdu Sa kaki Zerkveni Sadershik
v^, je proshen ga nam resodeti. Se vam tudi osnani, de Sta Se She
per deshelski gosposki oglafsila Sa opraviti to, kir postavo (sic 1) Sa-
povč, inu kar je treba, de bo nyh Saveso (sic!) velala; inu de nyma
Sakrament S. Sakona ne bo udelfen, koker zhe Sta She 54^ zhlen po-
ftave od iS^a maliga Trauna defsetiga lejta dopounila.« Mutatis mutandis
obsega isto nastopna opomnja v rečeni knjigi: »Zhe jih je vezh parou.«

I. Vrhovnik.

Slovenski prisegi iz ljubljanskega mestnega arhiva. Slovenski
akti so v mestnem arhivu ljubljanskem beli vranovi. Te dni sem naletel
na nekaj slovenskega. Slovenska prisega za opekarskega mojstra se
doslovno tako glasi : »Jest Fortunat Mate persežem Bogu očetu. Sinu inu
Svetimo Duhu eno pravo inu čisto persego, de očem to .šluŽbo enga
cegclskega moistra Svestu, skrbnu inu flissek, bres golfije oprauiti, de
očem ta nuz inu dobiček tega Gmein Mesta per moje službe, kulker je
mogoče fidrati inu obene škode per cegli, per Apni, per Špevtah, per
Rištengi, ali koker že bodi, ne sam storiti, ne perpustiti, de bi kdu
drugi storuv; de očem na delauce svestu ahtengo dati inu useh Rečeh
toku storiti, koker se na eniga svestiga inu flissek služabnika inu cegel-
skega moistra spodobi. Kaker gvišnu etc« Tu stoji opazka: >Den 24. De-
cember 1785 ist obstehendcs Jurament abgelegt worden.« — »Bur-
^'arska prisega« iz 1. 1791. (fasc. 195.) se pa glasi: »Vi bodete eno
persego Bugu ussiga mogočnimu dolpoložili, jenu per vašimu Pošteinju,
jobrumo Jemenu oblubili, tega narsvetlešiga, narmogočnišiga jenu na-
[)remaganga Fursta jenu Gospoda Gospoda Franceta ta drugiga, izvolenga
Rimskiga Cessarja, kraila u' Germanji, u' Jeruzalemu, na Ogorskim inu
Pemskim, u Dalmaciji, na Hrouaškim, v' Slavonji, v' Galicji inu v' Lodo-

6

'I

— 74 —

merji etc, vikši Vajvoda v Esterraichi, Vajvoda v' Burgundji jenu v'
Lotringji, v' Zgornji in u Spodni Šlezji, na Štajerskim, na Koroškim inu
Krainskim, vikšiga Fursta v Toškani, v Siebenburgu, Margrafa na Mar-
skim ( ! ) etc. etc. našiga nargnadlivšiga Cesarja, Kraila, Erbča Fursta inu
Gospoda, niegove apostolske Svetlusti inu Erbou; tudi Burgermaistra
inu celiga Magistrata čast, nec inu Pogmiranje napumer si deržati, na
usso Škodo, kar je na nas ležeče, gledati, taisto preč odverniti. Dalej
čez njeh cesarske kraileve Svetlosti narveči Peršono, ali njeh Erbe inu
duželske Gosposke, tudi čez Burgermaistra inu rathne Gospode na no-
beno vižo kei striti: narmen pak takšnem Touarštvami ali Skupeizberal-
sami, v katerih bi kej čez cesarsko krailevo Svetlust, njeh Erbe inu du-
želske Gosposke, ali čez Biirgermoistra inu Magistrata, tudi čez nuc tega
Mesta naprepemešenu inu sklepanu bilu, sse perdružiti inu skupej po-
tegniti: ampak de vi tam, kir bodete od eniga takšniga skrivniga To-
varštua ali Sklepanja kei slišali ali občutili, letu usselej Bui^ermastra
inu rathnem Gospudam brez čakanja napumen daste inu nezamoučate:
tudi zadneČ vaše Gosposke zapoudi inu poveille u' sih rečeh zvestu inu
s* Pokoršeno dopouniti očte.« Potem stoji opomnja: »Koker je meni zdej
naprederžanu jenu jest po letcmu sse zaderžati ssem zauižan bil, letu
imam inu očem zvestu inu s Pokoršeno toku gvišnu dapemesti, koker
gvišnu Bog meni ima pomagati. Amen.« Podpisani so: Jakob Mallv,
Val. Nouak, M. Košak, Mat. Suhadounik, Andr. Hitti, Tom. Sichel, M.
Pirz, Luka Khem, Georg Suppan (ki je vse tovariše podpisal). (Izvirni
listini sta pisani z bohorčico.) A. Aškerc.

Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti, Jezuviški
dnevnik, ki se nahaja sedaj v muzejskem arhivu v Rudoliišču v Ljubljani,
hrani marsikatero črtico, pojasnujočo nekdanje cerkvene obrede, Evo,
kako so obhajali jezuviti pri sv. Jakobu v Ljubljani vstajenje
Gospodovo. To slavnost so praznovali na veliko soboto zvečer ob
8. uri. Pri božjem grobu so se zbrali svetilci, redovniki tovarištva Jezu-
sovega, »linteati« in leviti. Mašnik je vzel v roke Najsvetejše ter proti
ljudstvu obrnjen trikrat zapel : Aleluja. Potem je stopil, držeč Najsvetejše,
do roba božjega groba, tamkaj je začel: Te Deum laudamus. Med tem,
ko so godci nadaljevali zahvalno pesem, se je pričel sprevod. Šel je po
5>redi cerkve, skozi mala vrata poleg oltarja sv. Križa je krenil na vrt in
potem na šolski trg; krog znamenja Device Marije so se vrnili nazaj v
cerkev k velikemu oltarju. Okna bližnjih jezuviških poslopij so bila
krasno razsvetljena. Pred sprevodom so nosili dve beli zastavi, za ka-
terima je šlo nekaj dijakov iz nižjih razredov, potem so se razvrstile
bratovš6ne: »latina minor« s svojo zastavo, >latina maiorc in »ger-
manica« z zastavo in z osmimi svetilci. Za bratovščinami so stopali re-
dovniki jezuviti s prižganimi svečami, potem duhovniki — eden izmed

— 75 —

njih je nosil podobo vstalega Zveličarja — in naposled mašnik z Naj-
svetejšim pod nebesom, ki so ga nosili štirje ali pa šest klerikov, če teh
ni bilo, pa kazisti, katere so prej ta dan določili. Poročevalec o slav-
nosti vstajenja v jezuviškem dnevniku je 1. 1686. pristavil, da je prejšnja
leta nosilo nebo pri procesiji Šest doktorjev, ker je pa večinoma kateri
izmed njih izostal, so sklenili 00. jezuviti, da je primerneje, ako nosijo
nebo kleriki ali kazisti, da ne bo predolgega čakanja ali zmešnjave. Za
nebesom so korakali svetni dostojanstveniki, za njimi verniki z gorečimi
svečami. Ko je dospel mašnik z Najsvetejšim k velikemu oltarju, je zapel :
Regina coeli ... Po dovršeni molitvi na Čast Materi božji je vzel slo-
venski nedeljski pridigar (Concionator Dominicalis Carniolicus) kip
vstalega Zveličarja z oltarja, kamor ga je bil postavil po procesiji. Držeč ga
je stopil k ograji tik sedežev blizu kropilnika, ki je bil pred oltarjem
Matere božje, ter stoječ med dvema svetilcema je zapel slovensko
pesem (carntolicum cantum): »Jesus ie od fmerte vstal«. Ljudstvo
je nadaljevalo (et prosecutus est populus illum cantum):
Od njega bridke martre:
Ob tu fe vefelimo,
Inu Boga hvalimo.
Kyrie eleyfon, Krifte eleyfon.
Ko so odpeli poslednjo kitico te stare velikonočne pesmi:

Alleluja, Alleiuja, Alleluja:

Nam fe je velTeliti,

Nam hozhe k' trofhtu priti.
Kyrie eleyfon, Krifte eleyron!
je mašnik pokadil Najsvetejše, zapel: Genitori Genitoque, dal blagoslov
ter naposled spravil Najsvetejše v tabemakelj.

Jezuviški dnevnik poroča, da je zlasti ženski spol vneto prepeval
slovensko velikonočnico. Pri veliki soboti dne 13. malega travna 1748 pa
stoji oponmja, da so ta dan pri vstajenju opustili slovensko
pesem, katero so prejšnja leta dekleta predolgo zatezala, zaradi česar
se je poslušalcem pristudila, namesto nje so zapeli godci na koru po
>Regina Coeli« v nemškem jeziku pesem: »Christus ist erstanden«,
katero bo v prihodnje po hišnem obredniku mašnik intoniral, kakor je
vse to o. rektor ukazal. (>Id ab aliis annis diverfum fuit, quod can-
tilena, quae aliis annis carniolice k puellis diu admodum et cum audien-
tium faltidio cantabatur, linguft Germanica polt Regina Coeli, vulg5
»Christus ist erstanden«, k Musicis in choro fuerit decantata, proximis
annis juxta rituale Domus Profefsae k Sacerdote intonanda, ut haec
orania Rdus P. Rector dispofuit.«) I. Vrhovnik.

Frančišek Juliani, Prešeren in ljubljansko višje ško-
fijstvo se vjemata v označbi duhovnika Frančiška Juiianija. Pre-

— 76 —

šernov napis na njegovem grobu proslavlja Julianija kot učenega, za
božjo čast in za blagor vernikov vnetega duhovnega pastirja, pridigarja
in spovednika:

Opasal vere bil orožje,

Za božjo čast vojščdk gorfeČ,

Presvitel sv^čnjak cerkve božje,

Bil prid'gar, spovednik sloveč;

Da brez moči bi noč b'la huda,

Čuval je romarjev pastir.

Tam Bog mu daj v plačilo truda

V nebesih vživaf večni mir. >)
Da Prešeren ne pretirava hvaleč Julianija, svedoči zapisnik du-
hovnikov ljubljanske višje škofije z I. 1788., hranjen v ljub-
ljanskem škofijskem arhivu. Mladi duhovnik Juliani je ondukaj takole
označen: V Gorici je dovršil vse nauke razun javnega zagovarjanja
(dempta publica defensione), popolnil si jih je z marljivim Čitanjem (est
sedulus in lectione); ni dvoma o njegovi učenosti (nec dubium de
scientia). Nravi je blage (ingenii boni). Govor mu je dosti prijeten (gra-
tiam dicendi possidet satis amoenam). Njegovo vedenje je neoporočeno.
Peča se z dobrimi ljudmi. Njegove Čednosti spremlja priljudnost (comitas).
Rad obiskuje bolnike, zato se je jako prikupil občanom. Nobene strasti,
nobene napake ni na njem.

Kje je svetil ta »presvitel sv^čnjak cerkve božje« ? Frančišek Juliani
se je porodil v biljanski župi na Goriškem dne 15. vinotoka 1756. Ko
je bil 1. 1 78 1, sprejel v Gorici mašništvo — namiznino mu je dala so-
seska Device Marije in »Vanigrad« (Gornji Grad) — je deloval najprej v
v Gorici, potem v Gornjem Gradu, štiri leta pri Sv. Margareti. Dve leti
je namesto val lokalnega kapelana v Štangi. Od tam je šel kapelanovat v
Stičino, kjer je bil leta 1788. »Catalogus sacerdotum archi-dioeces. La-
bacensis« z 1. 1793. in 1794. navaja Frančiška Julianija kot drugega ka-
pelana v Šmartinu pred Kranjem. V »Catalogu« za 1. 1795. P* stoji pod
zaglavjem »Expofitura in monte S. Judoci« natisnjen: >R. D. Francifcus
Julliani, exporitus<. Pri romarski cerkvi sv. Jošta v šmartinski župi blizu
Kranja je pastiroval Juliani do smrti, ki mu je zatisnila oči ob 1 1 '/^ uri
dopoldne 14. grudna 1836. Dne 16. grudna ga je pokopal na šmartinskem
pokopališču nakelski župnik Blaž Blaznik vpričo šestnajstih duhovnih
tovarišev. I. Vrhovnik,

•) Jurčič-Stritar, Pesmi Fr. Preširna, str. 253.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Igubljani.

ilifr >"r^r Wr>t*^. '^ Mi *ilWj 1tl^.W W,->^t^*iLe>^

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRDŠTVA

ZA KKANJSKO.

■*^?ll

L

Anton Koblar.

'^SSUfi^

«S

f

IM

i^

V Ljubliaai 1^9.

1

5

ič^

/^.^^Js^»X.

^t

-^nc*^^

na leto, dobi »lir-
irvestij* je cen* V

1

- ^8 -

V dobovski fari je živelo mnogo plemenitih rodbin, saj
se nahajajo v njenem okrožju trije gradovi : čemšeniški, čmelski
in krumperški. Do cesarja Jožefa II. preosnove je spadala pod
dobovski zvon tudi brdska graščina. Na B r d u (Egg ob Podpeč),
ki mu je sedaj lastnica vdova Janka Kersnika, so nekdaj go-
spodovali Lambergi, Hohenwarti, Apfalterni, Hofemi. V Č e m-
šeniku (Scherenbiichl) so bivali Lambergi, Sauraui, Raspi,
Apfalterni, Rasterni. Sedanji gospodar čemšeniške graščine je
Franc Freiherr von Minutillo. Črnelo (Rothenbiihl) je prešlo
za Pirši, ki so že zdavna poprej odmrli, preden so se začele
spisovati dobovske matice, v last Lambergom ; pozneje sreču-
jemo ondukaj Sauraue, Raspe, Apfalterne, Andriolije. Sedaj
je Crnelo v lasti Viljema Pelicana. Na Krumperku (Kreut-
berg) so gospodovali za mogočnimi Ravbarji dolgo časa Raspi,
za njimi dva Thurna. Krumperška graščina je sedaj lastnina
Friderika Freiherr von Rechbacha. Členov teh in drugih ple-
menitih rodbin, ki so bivale v bližnjem in daljnjem sosedstvu
z imenovanimi ter bile združene ž njimi z vezmi sorodstva,
prijateljstva in botrinje, omenjajo dobovske farne knjige. Izpiski
iz njih so razvrščeni po rodbinah in kolikortoliko tudi po času.

Apfaltern. Franciscus Sigism. Abpheltrar, Do-
minus in Roy et Grienhoff je kumoval z gospodičnama : Anna
Rosina in Johanna Felicitas natae Abpheltrarin dne 31. mal^a
srpana 1671; tudi dne 6. kimavca 1686 se nahaja kot b.
(kratica b. pomenja: boter, oziroma: botra) zabeležen v do-
bovski krstni knjigi. — Domicella Anna Theresia ab Apffel-
trerin, b. ex Eck dne 16. rožnika 1674. — Domina R^ina
Dorothea Apholtrerin nata Gallin, b. dne 31. malega srpana
1677, umrla dne 1. sušca 1683, aet. ann. 47, provisa, sep.
ad B. M. V. in Eck (Brdo). — Domicella Maria Anna Apfol-
trerin poročena z Janezom Jakobom Raspom z Veselke dne
25. rožnika 1687, vpričo je bil: Julius Apfoltrer L. B.; gl.
Rasp. Istega dne je bila poroka Ane Rozine natae Abphel-
trarin z Jurijem Krištofom Kaiselom; gl. Kaisel. — Si g is -
mund Ernest ab Affaltrer, b. dne 11. velikega travna

— 79 —

1688. — Domicella Francisca Isabella Affeltrerin, b. dne ii. ve-
likega travna 1688 in potem večkrat do 1. 1703. — Sigis-
mund Franciscus Apfeltrar, b. dne 22. sečna 1689. —
Joannes Godefrid ab Aphaltar je kumoval pogostoma
med 1. 16-9. in 1727; takisto njegova soproga Anna Marga-
retha L. B. 4b AfHtrerin med 1. 1703. in 1725. Die 27. sept.
1740 sepultus Joannes Godefr. L. B. ab Abf. aet. 82 ann.,
provisus, in Ecclesia B. M. V. in Egk per par. Irlich. —
Domicella Sidonia Francisca ab Affoltrer ex Ecgk, b. dvakrat
I. 1692., enkrat 1. 1695. — Domicella. Francisca Leonora Ab-
ffehrarin, b. dne 11. sušca 1896. — Die 23. jul. 1679 baptiz.
est legit. filius 111"^ D. D. Ferdinandi Ernesti Abfol-
trer lib. Bar. et eius conj. Reginae; patrini: Henric Julius
Abfoltrer, Anna šl lictenperg 1. B. nata Baronifsa Galtin per
me Wolfg. E. Portner, In Kggk. Župnik Portner je pozabil
zabeležiti ime novorojenega Abfalterna. Zvali so ga Karola
Frančiška, kakor svedoči mrtvaška knjiga: Carolus Franciscus
fil. Baronis Ferdinandi Abpfeltrar ann. 3 sepultus ad B. M. V.
in Eck die 17. Aug. 1682. — Ferdinand Ernest Apfol-
trer 1. B. je mnogokrat kumoval med 1. 1679. in 1694. V
mrtvaški knjigi stoji: Ferd. E. Apf. sep. 16. jul. 1703, prouis.,
in Ecclesia B. M. V. in Egk aet. suae circ. 70 ann. — Urbar
z 1. 1697.— 1738. Capitale 400 f. car. mon. apud Reveren-
dissimum Capitulum depositum seu pium legatum Illustrissimae
defunctae Dominae Reginae Baronissae Affoltrerin
Ecclesiae B. V. M. oblatum cum obligatione omni septimana
per totum annum in perpetuum futuris temporibus unius sacri
dicendi pro sua anima et suis haeredibus et sic D. Parochus
trahit 18 f. car. pro 52 sacris in Ecgk dictis. 6 f. autem trahit
Ecclesia omni anno de veniente censu 24 f. car. depositorum.
— Die 7. Jan. 1700 Sebastianus nomine in robota 111. Domini
L. B. ab Affeltrar resecans arbores k cadente arbore per-
cussus corruit, expirauit, sequenti die sepultus in Egg suae
aetatis circiter 34. — Wolfgangus Herbardus ab Ap-
feltrer ex Egk, b. dne 12. prosinca 1703. — Domicella

7*

1

— 80 —

! josepha L. B. ^b Abfaltrerin, b. dne 19. kimavca 1712. —

I Domicella Maria Anaa Caecilia ab Apfaltrerin je večkrat kumo-

j vala med I. 1712. do 1727. — Joannes WoIffgang L.

j B. žib Abffeltrer je kumoval s svojo soprogo: >Francisca

I Josepha nata comitifsa ab Auersperg« dne 20. sečna 1714. —

Die 8. aug. 1715 sepultus Herbardus L. B. ab Abfel-

1 t r ar in Eccl. B. M. V. in Egk, annorum 12. — Josepha Leo-

poldina L. B. 4b Apffetrerin (abliinc dimissa) je bila poročena

' dne 16. sečna 1716 v Ljubljani z Janezom Adamom L. B. ^b

Erberg. — Eggy 13. May 1717. Ego infrascriptus attestor, me

recepisse ex cistula R. M. V. in Egg 100 f. Car. m. pro quo-

tidianis expositionibus ad aedificium B. M. V. Joannes

Godefridus L. B. ab Apfaltrer. Dne 16. rožnika 1717

»denuo dati sunt 100 f. C. m. eidem Illmo D. in eundem

finem ut supra. Iz teh beležk starega urbarja smemo sklepati,

da je Apfaltrer vodil zidanje brdske cerkve. — Joannes

Godefridus ab Abfoltrer, b. med 1. 1728. do 1737.—

Sigismund Ferdin. ab Apfeltrer z gospodično Ano

Marijo Šarloto ab Apfeltrer vred boter dne 30. listopada 1722.

— Sigismundu Ferdinandu L. B. ab Apfoltrerju
ex Rothenpiheli (Crnelo) in njegovi soprogi Ivani Elizabeti
baronki ab Apfoltrer se je porodil dne 20. rožnika 1725 sin:
Vitus Ferdinandus Godefridus. — Die 26. maji 1727
sepulta Xaueria D. L. B. Sigismundi ab Opfeltrer ex
schorn Pichel in coem. B. M. V. in Egg, 9 mensium. —
Sigismund Ferdinand L. B. ab Abfoltrer in soproga
njegova : Joanna Elisabeta Baronissa nata ab Erberg sta kumo-
vala med 1. 1728. in 1731. Dne 31. vinotoka 1733 je bil
krščen njijin sin Wolfgangus Bernardinus Jodocus
Joannes Ne p. — Die 25. maji 1735 sepultus Anton. N.
Baronis Sigismundi N. ab Apfeltrer 15 hebdom. in Egk.

— Joannes Sigefrid L. B. ab Apfeltern, b. dne
19. velikega srpana 1719; dne 19. kimavca 1712 je zabeležen
samo Sigefrid L. B. th Abf. — Die 8. aug. 1729 sepultus
Felix Raymund Sigefridi L. B. ab Abfoltrer filius, aet.

— 81 —

4 hebd., in Egg ad B. M. V. — Domicella Anna (ali Joanna)
Carlotha, b. med 1. 1719. in 1724. — Caecilia L. B. ab Op-
faltrarin, b. dne 14. prosinca 1728 in 1. 1732. — Irma Caecilia
ab Abf., b. dne 11. sušca 1734. — Anna Margaretha ab Abf.,
b. dne 20. grudna 1737. — Joanna Theresia ab Abf., b. dne
20. grudna 1727 ex Scherenbttchel. — Franciscus Carolus
ab Apfeltern, b. med 1. 1721. in 1726. — Franc. Carol.
L. Baro ab Opfeltrer iz Craelega in njegova soproga
Mana Anna nata comitisa a Liechtenberg sta imela te-le otroke :
MariaAnna Christina Hyacintha, krščena dne 7. malega srpana
1728; Maria Johana Francisca Xaveria, rojena 1. 1729; Fran-
ciscus Xav. Franciscus de Paula Godefrid, krščen dne 29. sušca
1731; Maria Anna Carolina Innocencia, k. dne 28. malega
srpana 1733; Maria Xaveria Barbara, k. dne 25. listopada
1734; Wenzel Josephus Matthaus Jodocus WoIffgangus, k. dne
21. kimavca 1736; Maria Wenzel Andreas, k. dne 23. listopada
1737; Aloysius Antonius Leopoldus Josephus, k. dne 28. sušca
1739, pokopan dne 29. rožnika 1740 na brdskem pokopališču;
Josephus Antonius, k. dne 5. rožnika 1741; Maria Notburga
Aloysia Antonia Nepomucena, k. dne 12. rožnika 1743; Maria
Elisabetha Xaveria Leopoldina, k. dne 11. listopada 1744. —
Franciscus Carolus L. B. ab Apfeltrer ex Rottenpiichl je bil
dolžan izza oporoke Magdalene Mohoriške (Mohoritzin) z 1. 1732.
cerkvi sv. Vida v tedanji dobovski fari 10 gld. dež. velj. Ta
dolg je poravnal 1. 1749. (Šentviški urbar v dobovskem arh.)
— Die 2. jan. 1737 sepulta Domicella ^^ anni Domini Fran-
cisci Caroli. ab Apfeltern in Egkensi Eccl. ad B. V. —
Baron Carol kh Apffaltrern dominus in Rottenpihel per
procuratorem Franciscum Gottefridum Lib. B. ab Ap-
ffaltrern, Philosophum absolutum, b. dne 27. malega srpana
1749. — Domicella Maria Anna Christina L. B. ab Aflfaltrern,
b. dne 27. sečna 1747 in dne 21. sečna 1754. — Die 19. aug.
1750 sepulta in Eccl. s. Martini Domicella Maria Barbara
Baronessa ab Apfaltem a D. Parocho Watschnig aet. 15 ann.
Ex RottenbuchI. — Franc Gottfried L. B. ab Apffal-

— 82 —

trern, b. dne 2. vinotoka 1751. — Die 28. maji 1756 se-
pultus a parocho Tob. Wa2hnig et praes. 5 sacerdotibus in
crypta ad B. V. M. in Egk 111. D. Sigismundus Ferdi-
nand us L. B. ab Apfoltrer, aet. circ. 60 ann. ante obitum
Labaci omnibus sacr. provisus. — A. 1758 in mense Decembri
captus et ab Illustrissinio Domino L. B. ab Apfeltrer ex
Rotenbihl militiae datus est Michael Hlebez, qiii huic Ecclesiae
(na Brdu) 9 f. C. M. in depositum dedit tali conditione, si in
spatio 3 annorum rediret, ipsi haec pecunia deberet restitui,
si vero in spatio 3 annorum non veriret, medietas dabitur pro
sacris, caetera medietas vero manebit Ecclesiae. Anno 1764
dati sunt de hac pecunia pro sacris 14 quinarii. (Urb. brdske
cerkve.) — Die 4. maji 1759 sepulta Domicella Joanna Baro-
nesa ab Apf. a Domino Phillipo Jac. ZebuU Parocho et plu-
ribus aliis sacerdotibus in Crypta Aychensis eccl. aet. 26 ann,
ex Rottenbiichel (Crnelo).

Andrioli. Dominus Alexander Andriolli, b. dne
16. malega travna 1763. — Die 22. nov. 1775 mortua Josepha
Antonia Alexandri deAdrioli Domicella, 23. sepulta in
cripta s. Martini a Fr. Greiser et Andr. Weishel Coop. aet.
3 ann. 10 mens. 18 dierum. Rottenbichel. (Čmelo). — Dne
25. listopada 1782 je poleg župnika Fr. Rejovca podpisal
cerkvene račune : Franz Xav. Suppantschitsch Nomine H. Edlen
v. Andrioli, Inhaber des guths Rottenbichl. (Urb. dobovske
cerkve.) — Dne 27. malega travna 1789 je bil poročen v
hišni kapeli v Čemšeniku Jožef pl. Andrioli, 22 let star,
z 18Ietno Jožefo Freiin v. Rastner. — Jo h ann Peter Edler
von Andrioli, b. dne 13. listopada 1796. — Peter von
Andrioli, b. dne 11. kimavca 1805, potem 1. 1806. in 1814.

Attems. Febr. 1756. Dominica Quinquagesima. Mandatum
Celsissimi Principis Ernesti Comitis ab Atthembs in
Parochia publicatum de non sepeliendis cadaveribus mortuorum
ante 48 horas. (Op. v mrtv. knjigi.)

Auersperg. Wolf Engelbert grof v. Auersperg,
b. dne 13. prosinca 1636 ; gl. Rasp. — Domina Renata Leo-

— 83 —

poldina Comitifsa k Saurau, nata Comitifsa ab Auersperg,
b. 1 1687. in 1689.; gl. Saurau. — Franciscus Ant. Coraes
ab Auersperg, b. dne 5. malega srpana 1690. — Domina
Maria Conftantia comitifsa ab Auersperg nata Baronifsa Stain-
pail, menda soproga JanezaHerbarda grofa »ab Auers-
perg«, ker je bila ž njim vred botra dne 22. velikega srpana
1690. — Joannes Herbard com. ab Auersperg, In-
clyti Archiducatus Camioliae statuum Deputatus, b. dne 30. ve-
likega srpana 1690. — Comitifsa Catharina Elisab. ab Auer-
sperg nata comitifsa k Trilekin, b. dne 30. velikega srpana
1690. — Francisca Josepha ab Abffeltrer, nata comitifsa ab
Auersperg, b. dne 20. sečna 1714; gl. Abfaltem. — Engel-
bert ab Aversperg, priča pri poroki dne 23. malega
travna 1719; gl. Hohenwart. — Maria Pavich roj. grofinja
Auersperg, b. dne 11. velikega travna 1845; gl. Pavich.

Barbo. Georg Maximilian Barbo comes a Woxen-
ftain, b. dne 21. velikega srpana 1674 in dne 9. prosinca 1676.
— Domicella Anna Isabella comitifsa Barbin, b. dne 16. sušca
1685. — Carolus Joannes comes a Barbo, Plebanus
Steinenfis, b. dne 15. listopada 1744. — Dne 8. malega travna
1747 je pokopal: 111. et Rev. D. Antonius Carolus Sac.
Rom. Imp. Comes Barbo Cathedr. Lab. Canonicus do-
bovskega župnika Jožefa Fr . Irlicha. — Hubert Barbo Comes
von Waxenstain, priča pri poroki dne 30. malega travna 1782;
gl. Strasoldo.

Billichgratz. Dne 15. sušca 1716 je pregledal cerkveno
blagajno: Franciscus Bar o k Billichgraz, comissarius
capitularis. (Urb. dobovske cerkve.) — Maria Francisca L. B.
a Pufarellin, nata Baronissa a Pillichgraz, b. dne 16. vinotoka
1734; gl. Posarel. — Marcus Ant. L. B. k Billichgratz,
priča pri poroki dne 30. malega travna 1782.

Burgstal. Dne 7. prosinca 1617 je bila poročena >Ma-
rusha Ancilla Domini k PurgstalL« — Christophorus de
Purgfhtal, b. dne 16. kimavca 1617; dne 6. vinotoka 1617
stoji v krstni knjigi: Georg Christophorus a Purgstall

— 84 —

et Freienturn, dne 17. velikega srpana 1618 pa zopet
samo: Christophorus de P.

Buseti. Wolffgang Engelbert k Buseti, b. dne
14. vinotoka 1714. — Leopoldus Wusetti, b. dne U.listo-
pada 1716.

Dornberg. Gospa Terentia Raumschtissel roj. Dombei^,
b. dne 20. prosinca 1636; gl. Rasp.

Eck. Dne 31. grudna 1680 je bila rojena: Renata Elifa-
betha fil. leg. Henrici ab Eck et Maximilae Salomae,
patrini: Ferdinand Emest Apfaltrer, Renata Leopoldina comi-
tissa k Saurau ex Schempichl. Renata Elizabeta je umrla
L 1682., pokopali so jo v Kranju dne 9. velikega srpana. —
Vitus L. B. Fonek (= von Ek) mortuus die 14. jul. 1681,
sepultus Crainburgi. — Dne 19. malega travna 1682 se je
rodil Henriku »ab Eck« in Maksimili Salomi sin Ferdi-
nand Jožef, kumovala sta mu Ferdinand Emest Comes i
Saurau in Domicella Catharina 1. B. kb Egg. — Henricus
L. B. kh Egkh, b. meseca vinotoka 1. 1683. — Domicella
Catharina lib. B. kh Eggkh, b. dne 12. velikega srpana 1685.

Eogelshaus. Maria Elisab. Comitifsa de Liehtenbergh
nata ab Engelzhaus umrla 1. 1740; gl. Lichtenberg.

Erberg. Edam v. Erberg, priča pri p. dne 27. veli-
kega travna 1703. — Janez Adam L. B. ^b Erberg
poročen dne 16. sečna 1716; gl. Abfaltern. — Josepha Leo-
poldina Baronessa ab Erberg, nata Baronessa kb Apfoltrer,
b. dne 20. rožnika 1725. — Wolfgang Adam L. B. ab
Erberg, b. dne 28. grudna 1727 in dne 18. velikega srpana
1732. — Joanna Elisabeta Baronissa ab Abfoltrer nata ab
Erberg; gl. Abfaltern 1.1733. — Dne 24. sečna 1734 je bil pri
cerkvenih računih v Dobu navzoč Anton Gotard L. B. ab
Erberg, Canonicus et Comissarius Capitularis. (Urb.) — F e r d i-
nandus L. B. ab Erberg, parochus MoraUtschensis 1. 1757.

Furnpfeil. Maria Anna Josepha Leopoldina de Firenpfeil
se je omožila z Janezom Adamom k Rosp s Krumperka dne
14. velikega travna 1715; gl. Rasp.

— 85 —

GaU. Anna k lictenberg 1. B. nata Baronifsa G al lin;
gl. Abfaltem 1. 1679. — Joannes Jacobus Gall, b. dne
1. kimavca 1652; dne 7. vinotoka 1653 je zabeležen b. : Ja-
cobus Gall de Gallenfels. — Domicella Sidonia Theresia Gallin
Baronifsa, b. dne 13. sušca 1676 in dne 1. velikega travna
1676. — Domina Regina Dorothea Apholtrerin nata Gallin;
gl. Abfaltem 1. 1683.

Gorgo (Giorgio). Camilus Comes a Gorgo, priča pri
poroki dne 30. malega travna 1782.

Hasiber. 111. D. D. Ferdinandus Erneftus Hafi-
ber, b. dne 21. velikega travna 1682. — Neki sluga »illu-
strissimi Domini kb Hasiber« iz Moravča je bil poročen dne
23. prosinca 1709. — Dne 10. sečna 1709 »copulatus est
Parili. Dominus Carolus Ignatius abHashiber cum sponsa
sua Perill. Domicella Josepha Theresia Raspin.« Ta je kumo-
vala v Dobu dne 29. vinotoka 1709.

Herberstein. V Ljubljani o Jurjevem 1606. Graščino
»Worttenberg< z vsemi k njej spadajočimi kmeti vred je prodal
Jurij Rupreht Freiherr zu Herberstain Otonu Hen-
riku >von Wemegkh zu Arch und willingrain<. (Urb. v dobov-
skem župnem arhivu.)

Hohenwart. Bolfgangus Vincentius de Wohen-
worg, b. dne 10. listopada 1652; gl. Rasp. — Dne 18. listo-
pada 1655 se je omožila »coqua Francisci von Hochen-
warth.« — Georgius Sigismundus kh Hohenbort,
priča pri poroki dne 28. kimavca 1671; b. dne 28. malega
srpana 1682. — Dne 26. rožnika 1679 je bil krščen: leg. fil.
Joannes Ernestus ex Parentibus 111. D. D. Joanne Lu-
dovico ab Hohenborth et conjuge eius Joanna; b. : Fer-
dinand Ernest Abfeltrer in gospa: Anna k Lihtenperg. —
Joannes Ludovicus ab Hochen Wart, b dne 2. pro-
sinca 1681, dne 11. prosinca 1684 otroku brdskega cerkvenca,
in dne 19. malega srpana 1689. — Domicilla Eleonora ob
Hohenborttherin, b. dne 16. kimavca 1696. — Ludovicus
ab Hohenwordt, priča pri poroki dne 2. sečna 1705. —

— 86 —

Dne 23. malega travna 1719 je bil poročen na Brdu Franc
Karol Anton »4b Hoffenwart« z Marijo Ano Frančiško
*L. B. de Delein« vpričo Engelberta ab Aversperg in grofa
Leopolda de Strofoldo; poročal je z dovoljenjem dobovskega
župnika: Joannes Andreas k Flohenfelt, Archidiaconus et pa-
rochus Monspurgensis. — Leopold ab Hochenwart in
Francisca ab Hochenwart nata a Juritschin, b. dne 30. sušca
1739.

HofTern. Domicella Anna Maria Hofferin, b. dne 3. sušca
1690 in dne 15. malega srpana 1691. — Gospa Katarina >de
heferin, nata baronessa de Juritshin«, b. dne 16. sušca 1769;
gl Rastem. — Gospodična Karolina >de Hofem«, b. dne
5. velikega srpana 1773; gl. Rastem. — Dne 24. sušca 1814
se je porodila v Čemšeniku štev. 1. Frančiška Karolina; oče:
Frančišek Ksav. von Hofern, mati: Marija vdova Črnel
(Tschernell), roj. Oblak. Kumoval je Ernest von Hofern. Ko
je bil dne 15. rožnika 1820 zopet boter, je zabeležil krsče-
valec tudi njegov stan: Ernest von Hofern, Bezirks-
Commissžlr der Herrschaft Egg.

Isenhausen. Achatius Isenausen k Nasdush, b. dne
27. sečna 1629; gl. Rasp. — Anton Wolffgang ab
Isenhaus, parochus Monspurgenfis, b. dne 24. kimavca 1736.

Janežič. Josephus L. B. k Janeshizh, priča pri
poroki dne 6. velikega srpana 1760; gl. Valvasor.

Jurič. Francisca ab Hochenwart nata a Juritschin, b. dne
30. sušca 1739; gl. Hohenwart. — Gospa Katarina »de Le-
ferin nata baronessa de Juritshin«, b. dne 16. sušca 1769;
gl. Rastem. — Marija Genovefa »Freiin von Juritsch«, omožena
Rastem; gl. Rastem dne 30. velikega srpana 1804, dne
15. kimavca 1806. — Genovefa Freiin von Rastem roj. Freiin
von Juritsch, b. dne 11. velikega srpana 1841; gl. Rastem.

Kaisel. Georgius Christoph. Kaisel L. B., po-
ročen dne 25. rožnika 1687 z Ano Rozino Abfaltem; priče:
Ferdinand Ernest com. k Saurau, Carol. Valuasor L. B., Renata
Leopoldina comitissa k Saurau.

-r-

— 87 —

Cobenzl. Maria Joanna comitifsa a Lamberg, nata comi-
tifsa a Cobenzl, b. dne 27. listopada 1734; gl. Lamberg.

Codelli. K a r o I Freiherr C o d e 1 1 i von Fahnenfeld, c. kr.
okrožnega sodišča predsednik v p., rojen dne 26. malega travna
1806, umrl v Čemšenikm dne 26. prosinca 1890.

Crobath. Joannes Ant. Crobath de Reifenberg po-
ročen z Elizabeto Dominiko »Baronisso k Pinelin« dne 12. listo-
pada 1702.

Kron. Die 7. May 1771 baptizata Maria Anna Domini
Sigismundi Kren et Mariae Annae Sepizhin; poleg žup-
nika je kumovala: Domina Rosalia de Rastem. Dominus
Sigismundus Kron Chyrurgus je kumoval dne 16. malega
travna 1772. Dne 29. grudna 1775 so mu krstili sina Janeza
Vincencija.

KuSlan. Domina Maria Constancia Kuslanin nata baro-
nissa a Slongenburg, b. dne 11. velikega srpana 1675.

Lamberg. Domina Anna Catharina k Purgstal, oriunda
ex nobilissima Lambergerorum familia, b. dne 18. sušca 1619.

— Dne 22. malega srpana 1639 je bil krščen: Jacobus
Antonii Lamberg, kumovala je: Dominica Sophia Ottin.

— Baro Joannes Antonius k Lemborg, priča pri po-
roki dne 21. sušca 1677; gl. Rasp. — Joannes Ant. 1. B.
de lemberg, b. dne 19. kimavca 1679; gl. Rasp. — Fran-
ciscus Bernardinus S. R. I. comes k Lamberg in
Maria Joanna comitifsa k Lamberg, nata comitifsa k Cobenzl
sta kumovala v Dobu dne 27. listopada 1734. — Dne 24. rož-
nika 1749 je bil poročen na Brdu: »Petrus pictor fil.
legitimus Joannis Janeshiz in Servitio apud Comitem k
Lamberg in Egk« — Urbanus Criviz, magister aulicus apud
comitem de Lamberg in arce Egg, je poročal 1. 1776., 1778.
(tedaj se zove: Sacerdos Curatus et Studiorum Magister) in
1. 1784. — Franciscus Adamus Comes k Lomberg
per procuratorem D. Franciscum Novack, praefectum postae,
et Domina Anna Maria comitissa k Lomberg ex Egk, b. dne
12. kimavca 1781. — Aloysia filia Francisci Adami

— 88 —

Comitis von Lamberg, poročena dne 30. malega travna
1782; gl. Strasoldo.

Lazzarini. Franz Freiherr von Lazzarini in Rozalija von
Lazzarini roj. Freiin von Rastem, b. dne 10. listopada 1848;
gl. Rastem. .

Lichtenberg. Gospa Ana k Lihtenberg, b. dne 26. rož-
nika 1679 in dne 23. malega srpana i. 1. Prvikrat je kumovala
Hohenwartu, dmgič pa Abfaltemu. — Franciscus L. B. k
Lihtenperg, priča pri poroki Jurija Krištofa Kaisela in Ja-
neza Jakoba Raspa dne 25. rožnika 1687. — Ferdinandus
Ernestus L. B. a Lichtenberg, b. dne 30. malega
travna 1689. — Georgius Ludovicus com. k Liechten-
berg poročen pri sv. Petm v Ljubljani dne 5. malega travna
1717 z Marijo Ano com. k Rasp; gl. Rasp. — Georgius
Ludovicus comes a Liectenberg, b. med 1. 1728. in
1743. — Maria Anna ab Opfeltrer nata comitissa a Liechten-
berg; gl. Abfaltem 1728 — 1744. — Marcus Ferdin. comes
k Liehtenberg, b. dne 11. grudna 1729. — Sigismun-
dus comes a Liehtenberg, Decanus Labacensis, je
kumoval dne 29. sušca 1731 z: Mario Elisabetho comitifso de I
Lichtenberg vred. — Die 5. Apr. 1740 sepulta Maria Elisab. |
Comitifsa de Liechtenbergh nata ab Engelzhaus, aet. s. 85 ann.
in Ecclesia s. Martini p. Jos. Jrlich Paroch. — CarolusS.
R. J. Comes k Liehtenberg, priča pri poroki dne 5. ve-
likega srpana 1760; gl. Valvasor.

Leuenburg. Domina Sidonia a Leuenburg, b. dne 5. mal^a
srpana 1690.

Maskon. Maria Sidonia de Maschonin, b. dne 7. vinotoka
1653. — Franciscus Erasmus L. B. a Mascon, b. dne
15. kimavca 1687. — Domina Maria Christina L. B. de Maskon,
b. Raspovim dne 2. vinotoka 1718; dne 18. malega travna
1723. — Anna Maria Theresia k Pusirellin nata Maschonin,
b. dne 7. malega srpana 1732 ; gl. Posarel.

Millpacher. Franciscus Dominicus k Millpacher,
b. dne 15. sušca 1735.

— 89 -

Mordax. Dne 26. sušca 1694 sta bila rojena v Krtini
pri Dobu dvojčka Jurij in Helena, nezakonska deca Janeza
Mordaxa >ex Moraitshc in Marine Vidzouke.

Nemizhoffen. Dne 1. velikega srpana 1803 je umrla
Felicita pl. NemitzhoflFen vdova Raspova; gl. Rasp.

Otto. Domina Sophia Ottin, b. dne 22. malega srpana
1639 in dne 14. sečna 1641; gl. Lamberg. — Domina Sibilla
Ottin, b. med 1. 1643 in 1666. — Domicella Catharina Gene-
rosi Domini Domini Ottho, b. dne 6. vinotoka 1652 . . . omnes
ex Eegg. — L. 1654. je bila poročena Marina, >modo ancila
in arce Egg (Brdo pri Podpeči) apud nobilem Dominum Otto.«
— »Christoforus Otto in Egkh« in soproga Sybilla sta
dobila dne 31. prosinca 1654 hčerko Marijo. — Domicella
Anna Cordula Ottin, b. dne 9. vinotoka 1665. ex Egk.

Paradeiser. Eua Felicitas von Saurau nata comitirsa
Paradeiferin, b. dne 24. vinotoka 1670 in 1. 1683.

Pavich. Graščak Ivan Pavich Pfauenthal in Marija Pavich
roj. grofinja Auersperg, b. dne 11. velikega travna 1845; gl.
Rastem.

Pernburg. Joannes k Perenburg in Domina Anna
Sellenizin nata & Perenburg sta kumovala Raspovemu sinu dne
18. prosinca 1684. — Domina Margaretha & Perburg, b. dne
26. velikega travna 1686. — Maria Theresia Rospin nata ft
Perenburg; gl. Rasp 1. 1684 do 1690. — Comitissa Rosalia
Theresia Raspin nata L. B. k Pernburg je umrla dne 27.
velik^a travna 1747 ; gl. Rasp.

Posarel. Bernardin L. B. ab Pufarell in Maria
Frandsca L. B. a Pufarellin nata Baronissa a Pillichgraz sta
kumovala dne 16. vinotoka 1734. — L. 1652: lUustrifs. Do-
minus phafarau ex Zhemfhenik. — Domina Margarita Sidonia
Rospin nata comitifsa Fafaralin, b. dne 20. sečna 1690;
jl. Rasp. — »Pofarelli in WolfspicheU (Volčji Potok), priča
pri poroki 1. 1703. — Anna Maria Theresia k Pusirellin nata
tfaschonin, b. dne 7. malega srpana 1732.

— 90 —

Rasp Dne 11. listopada 1607 se je oženil Elija Rasp
na Krumperku; vzel je Sofijo. (Kmmp. koled. zap.) — Dne
29. sušca 1608 se je porodil Eliji Raspu sin Janez Dietrich.
Soproga Sofija mu je umrla dne 11. malega travna 1608, po-
kopali so jo na dobovskem pokopališču dne 15. malega travna.
(Krump. koled. zap.) — Dne 5. grudna 1612 je umri na
Guetenhartu na Stajarskem Elija Rasp, ki je bil prejkone
protestant. Pokopan je bil šele dne 16. grudna pri cerkvi M.
B. v Velenju (W6llan) fare sv. Martina v Šaleku. (Krump.
koled. zap.) — Dominus Christophorus KnkstoUer, praefectus
in Creitper (na Krumperku pri Raspu), b. 1. 1627. in 1628.—
Dne 22. grudna 1627 je Janez Ludovik Rasp v Abahu
prepovedal krumperškim podložnikom pokorščino skazovati
vdovi rajnega Rauberja, ker je tako ukazal kurator. (Krump.
koled. zap.) — L. 1628. je dobil Janez Ludovik Rasp
pravico do Krumperka, ker mu je kurator poslal ključe. Iz
Abaha je ukazal odgnati živino na Krumperk ter prepeljati žito
tjakaj. Sam se je preselil na Krumperk dne 29. malega travna
1628. (Krump. koled. zap.) — L. 1628. je bil pri Raspu na
Krumperku wiirtenberški magister Chuntug (?), Baltazar Raum-
schflssel in Franc Kristijan Raumschiissel. (Krump. koled. zap.)
— Juri Ontmon (Amtmann) Domini Roshp de Kraittberg, b.
dne 30. grudna 1628 in meseca rožnika 1630. — Dne 28. vino-
toka 1629 je Janez Ludovik Rasp zopet dobil od de-
želnega glavarstva ukaz zaradi vere. Šel je na to k spovedi k
frančiškanom v Kamnik ter oddal potem dne 6. listopada 1629
spovedni listek deželnemu upravniku v Ljubljano. Dne 15. listo-
pada 1629 je zopet poslal svoj spovedni listek po pošti tajnim
svetnikom v Gradec. (Krump. koled. zap.) — Dne 12. prosinca
1629 je Janezu Ludoviku Raspu umrla hči Regina Si-
donija in je bila dne 15. prosinca pokopana v frančiškanski
cerkvi v Ljubljani. (Krump. koled. zap ) — Die 27. febr. 1629.
baptizata — rojena je bila tri dni prej. (Krump. koled. zap.) —
Mana Rosina fil. leg. et nat. Nobilis et Generosi Domini D.
Joannis L ud o vi ci Rasp de Osterberg et Lustall et eius

r

6i -

Dominae Uxoris Dominae Dorotheae Reginae de progenie
Rauberiae fiiit bapt. & me Joanne Pomlade, parocho. Patrini :
D. Achatius Jsenausen 4 Nasdush etc. etc. Virgo Sidonia filia
Domini Walthasar Raumschttssel de Wildenekh. — Domina
Regina Dorothea Rospin >Ein geborne Raubarin« je kumovala
1. 1642. in 1643. — Dne 9. sečna 1632 je postal Janez
LudovikRasp deželni odposlanec (Verordneter). (Krump.
koled. zap.) — Dne 7. Hstopada 1633 je bil rojen, dne
14. Hstopada pa krščen sin Janeza Ludovika Raspa: Franc
; Seyfrid; kumovala sta: Jernej Valvasor in Leopold Raum-
schOssel. (Krump. koled. zap.) Janez Seyfrid (Franc Sejrfrid in
Janez Seyfrid sta najbrže ista oseba) je umrl dne 9. malega
srpana 1636. Pokopali so ga dne 13. mal^a srpana na Tabru
pri sv. Kunigundi. (Krump. koled. zap.) — Dne 13. prosinca
1636 je dobil Janez Ludovik Rasp sina Wolfa Dietricha,
I ki je prejel dne 20. prosinca sv. krst; botra sta mu bila:
I Wolf Engelbert grof v. Auersperg in gospa Terentia Raum-
schussel roj. Dornberg. (Krump. koled. zap.) — Catharina fa-
mula Domini Erasmi Rosp de Oblach, b. dne 27. sečna
1630. — Domicella Rosina Rospin filia Domini Ros ex Krianper
(Kreutberg), b. 1. 1642. in 1. 1645. — Nobilis et Generosa
Domina Joanna Maria k Krupperk, b. dne 29. grudna 1643. —
Dne 28. rožnika 1643 se je poravnal Janez Ludovik Rasp
s svojim svakom Frančiškom Adamom Rauberjem in njegovo
ženo zaradi gradu Krumperka. Dotlej je bil Rasp le nekak
najemnik. Frančišek Adam Rauber je imel v lasti Medijo
I (Galleneck). (Krump. koled. zap.) — Poročna knjiga omenja
dne 22. prosinca 1656 Janeza Avguština Rofpa s Krum-
perka; soproga Ivana Rosina mu je rodila dne 3. listopada
I 1652 Wolfganga Sigfrida, dne 7. vinotoka 1663 pa Marijo
I Regino. Prvemu otroku sta dne 10. listopada 1652 kumovala:
Gen. D. Bolfgangus Vicentius de Hohenworg (Hohenwart) et
I Gen. Anna Magdalena a Raunochin. Domicella Maria Regina
I je botrovala med 1. 1673 in 1677. — Die 7. nov. 1658 Blasius
I Georgij Mifs (Miš, to hišno in rodbinsko ime se še nahaja v

— 92 —

dobovski fari) 1^. fil. Js Geriufhe ducit Marufkam Illmi Do-
mini Rasp in Kreiiperg filiam adoptiuam fiue Reio. — Dne

16. grudna 1659 je dobil Janez Ludovik Rasp sina Wolfa
Avguština. (Krump. koled. zap.) — Dne 17. sečna 1659
se je rodil Janezu Ludoviku Raspu sin: Janez Jakob, ka-
teremu sta botrovala : Janez Jakob v. Raunach in gospa Busset.
(Krump. koled. zap.) — Wolfgang Sigefrid Rasp., b.
med 1. 1674. in 1695. pogostoma. — Joannes Wolffgang
^ Rosp Dominus in Lustoll et Ostrobizh, b. dne 18. listopada

1678. — Die 21. Martii 1677 copulati sunt III. D. D. Joannes
Baltasar Rosp cum III. sponsa sua Domicella Susanna Mar-
garita Comitissa & Saurau praes. Joanne Henrico Comite a
Wozenberg et Barone Joanne Antonio k Lemborg et Comitissa
Maria Eleonora & Wozenberg. Iz tega zakona so se porodili
otroci: Franciscus Augustinus, krščen dne 19. kimavca

1679, kumovala sta mu: Joannes Ant. 1. B. de lemberg (Lam-
berg) in Domina Eua Felicitas S. Saurau Baronifsa, Maria
Francisca, roj. dne 22. velikega srpana 1690, umrla dne
8. malega travna 1693, pokopana naTabru; Josepha The-
resia, roj. dne 20. vinotoka 1692; Franciscus Rai-
chardus, roj. dne 11. sečna 1694. Razen prej omenjene
Marije Frančiške sta še dva otroka umrla Janezu Baltazarju
Raspu. Njunih imen nam ne sporoča mrtvaška knjiga, ampak
de le: Die 8. Oct. 1690 mortua Domicella 6. ann. Joannis
Walthasari Rosp ex Rottenpichl inhumata in Thabor. Die
11. Apr. 1693 mortuus filiolus 2 ann. Domini Rosp ex Rotten-
bichel inhum. in Tabor. Ko je Janez Baltazar Rasp dne

17. velikega travna 1700 kumoval v Dobu, ga je ondotni
župnik Trojer zabeležil v krstni knjigi z naslovom: Jnclytae
Provinciae Carnioliae Praeses. Njegova soproga je bila mnogim
otrokom botra med 1. 1691. in 1712. Umrla je stara 60 let
I. 1714.; pokopali so jo dne 8. malega travna v farni cerkvi
v Dobu. — Joanna Rosina Rospin, nata baronissa & Bozenberg,
mortua die 17. febr. 1681, sepulta ad s. Cunegundam. V krstni
knjigi se nahaja njeno ime I. 1667. in 1676., ko je kumovala.

— 93 —

V svoji oporoki je volila cerkvi sv. Kune na Tabru blizu Krum-
perka v ihanski fari (St. Kunigund am Rast) 1000 gld. deželne
veljave za tri sv. maše na teden. Če bi prišel krumperški grad
v tujo last, naj pazijo udje Raspove rodbine, se li opravljajo
sv. maše, če ne, naj preneso ustanovo kam drugam. To se je
zgodilo še preden so dogospodarili Raspi na Krumperku, namreč
dne 9. velikega srpana 1763. V samostanu sv. Klare v Mekinjah
je tedaj na prošnjo Rasporo dovolil višji škof goriški Mihael
grof Attembs, da se ta masna ustanova premesti od sv. Kune
>in Thabor« v javno kapelo ljubljanske škofije na Krumperku,
kjer so te ustanovljene maše že dotlej skoraj 80 let opravljali
kmmperški domači kapelani, le miloščino, določeno v oporoki,
dobivaj cerkev sv. Kune na Tabru. Dne 5. vinotoka 1. 1765.
se je grof Avguštin Rasp pismeno zavezal, da bo izpolnoval
to. Istega leta je ustanovo potrdil ljubljanski škof grof Leopold
Jožef Petazzi. Vlada jo je odobrila dne 16. prosinca 1767.
Dedič Avguština Raspa grof Janez Nepomučan Rasp je
v oporoki dne 20. sušca 1802 določil, naj se za vsakoletne
obresti opravlja vsaj 32 sv. maš po 1 gld. (Dobovski župni in
krumperški arh.) — Domina Susanna Margaretha Rofpin, b.
dne 21. velikega travna 1682, 1. 1689. in 1690. Njen soprog
Janez Baltazar Rosp je kumoval dne 17. kimavca 1691, pri
poroki je bil vpričo dne 12. listopada 1702. — Joannes
Ludovicus Rosp in Maria TTieresia nata k Perenburg;
otroci: Franciscus Antonius, roj. dne 18. prosinca 1684
(materino ime je tu : Rosina Theresia) ; Joannes Josephus,
roj. dne 26. velikega travna 1686; Joannes Ludovicus,
roj. 16. kimavca 1687; Wolffgangus Herbardus roj.
dne 30. velikega srpana 1690. — Joannes Ludovicus Rosp in
Domina Maria Anna Rospin sta kum ovala dne 3. kimavca
1687; prvi že poprej tudi, namreč dne 15. vinotoka 1683. —
Die 25. Junii 1687 D. Joannes Jacobus L. B. Rosp ex
Veseuka copulatus c. D. Maria Anna Apfoltrerin, praes.
Francisco L. B. S. Lichtenperg et Julio Apfoltrer L. B. ; isti
dan je bila poročena Ana Rozina Apfaltrer. Janezu, Jakobu

8

— »4 —

Rospu so se rodili iz tega zakona otroci: Ferdinandus
Ernestus, roj. dne 11. velikega travna 1688; Josephus
Leopoldus, roj. dne 19. malega srpana 1689, umrl dne
f). prosinca 1690, pokopali so ga na Tabru pri sv. Kunigundi
v ihanski fari; Maria Anna Josepha, roj. dne 5. malega
srpana 1690. — Wolffgang Augustin Rospp, b. dne
21. rožnika 1689. — Domina Regina Theresia Rospin, b. dne
2tt. grudna 1689. — Dne 31. prosinca 1691 je bil poročen
Jacobus Veganth, famulus 111. Domini Rospp in RottenpOchI.
— Joannes Jacobus Rofp ex Dergemel, b. dne 20. mal^a
srpana lu94. — Domina Theresia Rospin, b. dne 15. velik^a
travna 1693. — Domina Margarita Sidonia Rospin nata comi-
tifsa Fafaralin (= Posarelin), b. dne 20. sečna 1690. — Med
6. in 18. kimavcem 1696 je umrl: Dominus Bolfgongus
Rosp aet. suae ann. circ. 56, provisus cum omnibus sacr. et
sepultus in Taber. — - Dne 9. listopada 1701 omenja poročna
knjiga Andreja Igliz »Uber modo apud 111. Dominum Rosp
in iUiemelo in feruitijs.« — Dne 8. prosinca 1702 je stopil v
zakonski stan »Andrcas N. hactenus fuit Coquus apud lil.
Dominum Rosp in Zemellu.« ~ Joannes Ludovicus
Rosp in Joannes Balthasar Rosp, priči pri poroki
Janeza Ant. Crobatha dne 12. listopada 1702. - Dne 18. ki-
mavca 1702 se je omožila »Agnes Primi Kauka leg. filia modo
in Vesseuka (Veselka je bila pristava Raspova) apud lil. Do-
minum Rosp in feruitiis,« — Joannes Ludovicus comes
k Rasp je bil vpričo pri poroki dne 27. velikega travna 1703,
kumoval je dne 20. velikega travna 1715 z: Domina Maria
Anna Josepha comitifsa ii Rosp. — Dne 17. prosinca 1704
se je oženil: Gregor defuncti Georgij Hobiana leg. fil. faber
apud lil. Dominam Raspin in Zherncllo. — Joannes Ada-
mus comes ^ Rosp se omenja v dobovskih maticah izza
1. 1706. Dne 14. velikega travna 1715 se je poročil v Kamniku
z Marijo Ano Josefo Leopoldino de Firenpfeil. Porodili so se
jima: Franciscus Joannes Adamus, roj. dne 2, vino-
toka 1718; Joannes Nep. Josephus Xaverius Vale

— 96 —

rianus, roj. dne 18. malega travna 1723, umrl dne 7. malega
travna 1724, pokopan na Tabru v ihanski fari; Joannes
Augustinus Marilius Cornelius, roj. dne 16. kimavca
1726. — Joannes Nep. Balthasar Jacobus Aloysius
roj. dne 6. malega srpana 1732; Maria Joanna Agnes
Apolonia, roj. dne 11. prosinca 1736. — Oče Janez Adam
grof Rasp je umrl nagle smrti v Ljubljani, kakor poroča do-
bovska mrtvaška knjiga: Die 12. Martij 1746 sepultus Labaci
apud RR. PP. Augustinianos Joannes Adamus Sac. Rom. Imp.
Comes k Rasp ex Kreutberg subitanea morte praeventus die
10. Martij hora 8 vespertina Labaci, aet. 64 ann. — Gospo-
darju na Krumperku Janezu Adamu Wayhardu grofu
v, Rasp je bilo 1. 1738. dovoljeno, da sme postaviti v on-
dotni kapelici sv. križev pot, ki je bil blagoslovljen. (Krump,
koled. zap.) — Leopold a Rosp, priča pri poroki dne
25. malega srpana 1708 in dne 10. sečna 1709, ko mu je bil
tovariš »ejus frater Anton Rasp« ; gl. Hasiber. — Dne 10. sečna
1709 se je poročila Josefa Teresia Raspin s Carolom Ign. kb
Hasljiber. — Dne 5. malega travna 1717 se je poročila Maria
Anna comitifsa & Rasp z Jurijem Ludovikom com. & Liechten-
berg ; poroka je bila pri sv. Petru v Ljubljani. — Maximilianus
Leopoldus & Rosp, parochus litopolitanus, b. dne 16. kimavca
1725, dne 12. prosinca 1736 in dne 7. rožnika 1741. —
Domicella Maria Anna a Rospin comitifea, b. med 1. 1728.
in 1736. — Die 27. MaiJ 1747 media tertia matutina mortua
Comitissa Rosalia Theresia Raspin nata L. B. Šl Pcm-
burg, previsa; aet. 90 ann. Obijt in Kreutberg, tumulata
autem Labaci U^. apud RR. PP. Augustinianos in Sacello
S. Joannis Bapt, Comitata usque illuc a Ig. Grabenek coop.
— Die 2. Maij 1748 sepulta apud RR. PP. Augustinianos
Labaci Domicella Maria Anna Comitifsa k Rasp ex Kreutbei*g,
provisa, ael;. 33 ann. — Maria Rosalia k Rasp, poročena s
Frančiškom Antonom Valvasorjem dne 5. velikega srpana 1 760 ;
gl. Valvasor. — Dne 6. Ustopada 1784 je umrl v Ljubljani:
Graf Augustin v. Rasp, Inhaber von Krautberg luid General

8*

— 96 —

Einnehmer zu Laybach, verehelichet, alt 62 J., Krankhdt: die
Frass. — Joannes Nep. Graf v. Rasp, naslednik in brat
grofa Avguština Raspa, je umrl dne 24. sušca 1802. — Dne
1. velikega srpana 1802 je umrla na Čmelem štev. 12 gospa
»Felicitas geborne von Nemizhoffen verwitwete Rospin«, stara
56 let, za sušico. — Dne 8. sušca 1818 je umrla Kordula
»Grafin von Rasp Ex-Klariserin« na Krumperku štev. 56, stara
87 let, za ostarelostjo. (Z njo je l^el menda poslednji člen
rodbine grofov Raspov v grob. Neplemeniti Raspi pa še dan-
današnji žive v dobovski fari).

Rastern. Josephus Leopoldus de Roftner in
Maria Anna de Roftnerin sta kumovala dne 22. velikega travna
1737 ; poslednja je bila krstna botra dne 12. listopada 1737
in 5. dne rožnika 1740. — Ignatius Leop. k Roftem, b. dne
22. vinotoka 1737. — Ignatius de Rastem k Schčmpichel
(Čemšenik), b. dne 25. velikega travna 1747. — Domicella
Maria Rosalia Rostnerin, b. dne 9. rožnika 1739 in dne 25. ve-
lik^a travna 1747. — Dne 24. mal^a travna 1750 so poko-
pali Heleno »Wallohin in serv. apud Perill. Dominum de
Rastern.« — Domicella Maria Rosalia de Rastem, b. dne
16. malega travna 1763. — Dne 16. sušca 1769 je bila rojena
v Čemšeniku in dva dni pozneje krščena: Maria Josepha Ca-
tharina 111. Domini Ignatij de Rostern et lil. Dominae
Rosaliae conjugum; kumoval je Jožef de Rostern in gospa
Katarina de heferin nata baronessa de Juritshin. — Dne
29. malega srpana 1770 se je porodila v Čemšeniku in nasled-
njega dne je prejela sv. krst Anna Maria Rosalia, filia legitima
Domini Mariae Ignatij de Rastern et 111. Dominae Ro-
saliae; kiuna: Michael Eustachius de Rastern, Parochus
Monspurgensis, et Domicella Rosalia de Rastern. — Domina
Rosalia de Rastem, b. dne 7. velikega travna 1771 ; gl. KrOn.
— Dne 22. sečna 1772 se je porodila v čemšeniški graščini
»Maria Antonia Rosalia filia Domini Mariae Ignatij de
Rastern et uxoris Mariae Rosaliae natae de Hofem« ; botra
Valentina de Rastern je namestoval J o ž e f d e Rastern;

— 97 —

botra je bila gospodična Rozalija de Rastem. — Dne 5. ve-
likega srpana 1773 se je rodil v Čemšeniku »Leopoldus
Maria Vincentius Antonius filius Mariae Ignatij de
Rastern et Rosaliae de Hčfern« ; b.: Mihael Evstahij de Rastem,
roengiški žiipnik, in gospodična Karolina de Hofern. — Dne
4. prosinca 1775 se je porodila Mariji Ignaciju de Rastern
hčerka Marija Antonija. — Jožefa »Freiin von Rastner«,
poročena dne 27. malega travna 1789; gl. Andrioli. — Dne
23. sečna 1798 je nagloma umrla v Ljubljani Antonija Freiin
von Rastem iz Čemšenika štev. 12, stara 23 let. — Dne
30. velik^a srpana 1804 se je porodila Marija Rozalija Jožefa
Frančiška očetu Vincenciju Leopoldu Freiherr von Ra-
st emu; mati: Marija Genovefa Freiin von Juritsch. — Dne
15. kimavca 1806 se je rodil v Čemšeniku Marija Franc
Nikomed; oče mu je bil: Vincencij Leopold Freiherr von
Rastem, mati: Marija Genovefa Freiin von Juritsch. — Fran-
čiška Ksav. Nikomeda von Rastem, poročenega z Ivano Nepom.
rojeno Freiin von Apfaltern, otroci : Avrelija, rojena dne 1 1 . ve-
likega srpana 1841, kumovala sta ji: baron Alojzij Abfaltern,
graščak, in Genovefa Freiin von Rastem, rojena Freiin von
Juritsch; Dizma, rojen dne 8. velikega srpana 1842, umrl dne
7. vinotoka 1843; Hilda, rojena dne 11. velikega travna 1845,
botra sta ji bila: Ivan Pavich Pfauenthal, graščak, in Marija
Pavich rojena grofinja Auersperg; Fausta, rojena dne 10. listo-
pada 1848, kumovala sta ji: Franc Freiherr Lazarini in Rosalija
von Lazarini rojena Freiin von Rastern. Frančišek Ksav. Nikomed
Freiherr von Rastem je umrl dne 24. grudna 1876 (na spo-
meniku stoji 23. dan gmdna) za kapjo. — Dne 4. sečna 1829
je umrl v Ljubljani za škrlatinsko vročnico (Scharlachfieber)
Dizma Freiherr von Rastern, avskultant pri c. kr. de-
želnem (Landesrechten) in hkrati kriminalnem sodišču v
Ljubljani.

Rauber. V krstni knjigi se omenja dne 12. velikega
srpana 1611: Michael famulus B. Raubarij; takisto dne
16. sušca 1622: Michael Dominae Rauberin Maier. — Meseca

— 98 —

grudna 1613 je bila poročena Uršula »coqua Domini Rauber.*
— Dne 5. prosinca 1617 so v Dobu pokopali Jurija Rau-
berja, ki je umrl na svojem gradu Knimperku. (Krump.
koled. zap.) — Domicella Regina Dorothea Rauberin ex Crai-
perg (Krumperk), b. dne 2. prosinca 1623. — > Domina Do-
rothea Regina de progenie Rauber« »Ein gebome Raubarin«
omož. Rasp; gl. Rasp 1. 1629; b. L 1642. in 1. 1643 —
Frančišek Adam Rauber; gl. Rasp. 1. 1643.

Raumschiissel. Baltazar Raumschiissel in Franc
Kristijan Raumschtlssel, gl. Rasp 1. 1628. — Virgo
Sidonia filia Domini Walthasar Raumfchiifsel de Wil-
denekh, b. dne 27. sečna 1629; gl. Rasp — Gospa Terentia
RamschOssel roj. Dornberg, b. dne 13. prosinca 1636; gl.
Rasp. — Leopold Raumschiissel, b. dne 14. listopada
1633; gl. Rasp.

Raunach. Anna Magdalena a Raunochin, b. dife 10. listo-
pada 1652 ; gl. Rasp. — Janez Jakob v. Raunach, b. dne
17. sečna 1659; gl. Rasp.

Rechbach. Dne 29. kimavca 1822 je bil poročen Filip
Freiherr von Rechbach, višji poročnik il. notranjeavstrij-
skega žrebčarskega oddelka s Sela pri sv. Petru poleg Ljub-
ljane, star 29 let, z Barbaro konteso von Thurn, staro 23 let,
stanujočo na Knimperku. Nevestin oče je bil Jožef grof
von Thurn, c. kr. kamornik in major prvega dezelnobram-
bovškega batalijona. Barbara baronica von Rechbach je umrla
v Ljubljani dne 8. malega srpana 1885. — Friderika
Freiherr von Rechbacha otroka iz prvega zakona z Adelo
roj. Abfaltern: Marija, rojena dne 20. malega srpana 1887,
Helena, rojena dne 17. velikega srpana 1888; iz drugega za-
kona z Alojzijo bar. Lederer-Trattnern : Gabrijela, rojena dne
22. grudna 1895, Pavla, rojena dne 25. prosinca 1897, Avgust,
rojen dne 23. velikega travna 1898. — Adela Freiin von
Rechbach rojena Abfaltern, soproga Friderika Freiherr von
Rechbacha, je umrla dne 8. velikega travna 1890 na Krum-

b

r

— 99 —

perku. — Barbara Freiin von Somaruga roj. von Rechbach;
gl. Somaruga.

Saurau. Dne 21. rožnika 1630 je kumoval: Achazius
loco D. Francisci a Saurau . . . omnes de schernpiehell
(Čemšenik). — Domina Eua Felicita ft Scherrauu ex Zhim-
shenik, b, dne 3. prosinca 1649. — Dne 19, malega travna
ifi52 je kumoval Janez Hlebec »loco lUmi Domini Von Saurau«.

- Mrtvaška knjiga omenja dne 14. prosinca 1658 gospodarja
>Von Sarau«. — Dne 12. malega srpana 1666 je bil poročen
»Vrbanus Baginger Salisburgensis in seruitio apud Franc,
(morda zmotno na mesto: Ferdinandum) Ernestum k
Saurau«. — Dve leti kasneje je bil dne 20. velikega travna
poročen »pastor apud 111. D. Vonfarau Ex Zhernellu«. —
Eua Felicitas van Saurau nata comitifsa Paradeiferin, b. dne
24. vinotoka 1670. — L. 1670. je bil za pričo pri poroki
»Sarau ex arce Zherneillu«. — Domicella Anna Catharina
Baronifsa k Saurau, b. dne 24. listopada 1671, takisto dne
19. velikega travna 1680 in dne 6, prosinca 1681. — Ferdi-
nand Ernest Bar. a Saurau, b. dne 24. listopada 1671.
Isti je kumoval dne 19. malega travna 1682, zabeležen je v
krstni knjigi: Comes k Saurau. Dne 16. sušca 1685 pa stoji
pod zaglavjem: patrini — Ferdinand Ernest com. k Saurau,
Inclitae Prouin. Camioliae electus Deputatus. Pri poroki je bil
vpričo dne 25. rožnika 1687, pri krstu je botroval dne 31. sušca
1712. — Domicella Susana Margarita lib. baronissa a Saurau,
b dne 10. sečna 1673 in trikrat 1. 1676; ista je bila poročena
z Janezom Baltazarjem Rospom dne 21. sušca 1677; gl. Rasp.

— Domina Eua Felicitas k Saurau Baronifsa, b. dne 19. ki-
mavca 1679, dne 20. grudna 1680. Ista: Eua Felic. k Saurau
nata Comitifsa Paradaiferin je kumovala nekemu otroku izpod
Tumišča (ex Potumis) meseca vinotoka 1. 1683. — Domina
Renata Leopoldina Comitifsa ab Auersperg, b. dne 31. grudna
1680, dne 28. velikega travna 1687 in dne 19. malega srpana
1689. Vpričo je bila pri Kaiselovi poroki dne 26. rožnika
1687, — Marta Theresia Semeniz, nata a Saurauin ; gl. Semenič

— 100 -

1. 1687. — Domina Susanna Theresia Comitifsa Sl Saurau ex
Dergemel, b. dne 20. vinotoka 1692. — Dne 30. prosinca
1709 se je omožila Apolonija Tertn^ (Trtnik) iz ihanske fare
>nunc in servitijs apud 111";^"* comitem k Saurau in lak.«

Schlangenburg. Domina Maria Constancia Kuslanin nata
baronissa a Slongenburg, b. dne 11. velikega srpana 1675,
gl. Kiišlan.

Schluderbach. Josephus Alexander a Schluder-
bach (de Shluderbach, enkrat samo: Schluderpoch) sacellanus
ex Kreutberg, b. med 1. 1745. in 1748.

Semenič. Maria Salome Semenitschin, b. dne 4. sečna
1674. — Selen ič (morda SemeniČ). Domina Anna Sellenizin
nata & Perenburg; gl. Perenburg 1. 1684. — Dne 12. velik^a
srpana 1685 je bila rojena »Maria Catharina ex Par. Illmo
Dno Dno Wolffgango Rudolfo Semeniz et conj. Maria
Theresia« ; kumovala sta Ferdinand Emest com. k Saurau in
gospodična Katharina »lib. B. ^b Eggkh.« - Dne 28. velikega
travna 1687 se je rodil Sigismund Ferdinand Semeniz;
oče: Wolffgang Rudolf, mati: Maria Theresia, nata a
Saurauin ; poslednja je kumovala naslednje leto dvakrat, namreč
dne 10. sušca 1688 in dne 29. vinotoka 1688.

Siebeneck. Ferdinandu a Sibinek (Sibenegkh, Si-
benegg, Sibnegg) in Mariji Sidoniji rojeni »Ottin« (Otto) so
se porodili tile otroci: dne 29. kimavca 1665 Mihael Anton;
dne 27. sušca 1667 Joanna Sibilla; dne 27. listopada 1668
Franciscus Emest; dne 24. vinotoka 1670 Joannes Ferdin.;
dne 5. prosinca 1676 Maria Marg. — Ferdinand v. Si-
benegg, bestandt Inhober der herschofft Egk, dne 7. malega
srpana 1669. — Ferdinand a Sibinek, der Zeit inhober der
herschofft Egk, v poročni knjigi omenjen dne 11. listopada 1669.

Somaruga. Dne 4. velikega srpana 1892 se je rodil na
Krumperku Friderik Avgust Franc Karol Emanuel Ignacij,
zak. sin doktorja Oskarja Freiherr von Somaruga, uprav-
nega svetnika c. kr. gozdnega in domenskega ravnateljstva v

r

— 101 —

Gorici, častnega kamornika nj. svetosti, in Barbare roj. Freim
ven Rechbach.

Stainpail. Domina Maria Conftantia comitifsa ab Auer-
sperg nata Baronifsa Stainpail; gl. Auerspei^ L 1690.

Steinach. Dne 8. rožnika 1827 je bil krščen Ar m and
Jožef Henrik Robert Steinach, rojen na Krumperku;
oče: Henrik grof »von Steinachc, nižji poročnik pri
17. pešpolku princ Hohenloh-Langenburga ; mati: Marija gro-
finja >von Thiim und Valsassina.«

Strasoldo. Dne 30. malega travna 1782 je bil poročen
na Brdu Anton Raymund Comes Strasoldo; nevesta:
Aloysia filia Francisci Adami Comitis von Lamberg; priče:
Hubert Barbo Comes von Waxenstain, Marcus Ant. L. B. a
Billichgratz et Camilus Comes a Gorgo. — Grof Leopold
de Strofoldo, priča pri poroki dne 23. malega travna 1719;
gl. Hohenwart.

Thum. Jožef grof von Thum, c. kr. major, priča pri
poroki na Krumperku dne 11. kimavca 1803. — Jožef grof
von Thurn in Marija Ana grofinja von Thum, b, dne 19. malega
travna 1804. — Jožef grof Thurn je dne 29. kimavca
1822 omožil hčer Barbaro; gl. Rechbach. — Marija grofinja
von Thum und Valsassina, gl. Steinach 1. 1827. — Dne 19. sečna
1828 je umrla Apolonija, hči Marije Ogrinec, pristavnice na
pristavi Jožefa grofa von Thurn et Valesafsina. —
Dne 9. velikega srpana 1829 je umrl v Ljubljani v Gosposkih
ulicah štev. 211 za vodenico Jožef grof von Thurn und
Valsassina, c. kr. kamornik , major in poveljnik prvega
batalijona deželnih brambovcev princa Hohenloh Langenburg
štev. 17., star 58 let. — Dne 26. sečna 1836 je umrl na
Krumperku Jožef grof von Thurn und Walfaffina,
C. kr. kamornik, veleposestnik in imetnik okrožne graščine
(Bezirksherrschaft) kmmperške, star 33 let ; pokopal ga je dne
29. sečna župnik Gašper Shvab.

TrUek. Comitifsa Catharina Elisab. ab Auersperg nata
comitifsa & Trilekin; gl. Auersperg 1. 1690.

— 10» —

Valvasor. Jernej Valvasor, b. dne 14. listopada 1633;
gl. Rasp. — Carolus Valuasor L. B., priča pri pordci
Jurija Krištofa Kaisela dne 25. rožnika 1687. — Dne 5. velikega
srpana 1760 je bil poročen v Dobu: Franciscus Anto-
nius, defuncti Francisci Adami L. B. & Valvasor fil.
ex arce Gallenegkh, Paroch. in KoUobrath, s komitiso : Marijo
Rozalijo »defuncti Adami Joanms S. R. J. Comitis & Rasp Bfia
ex arce Kreitbergkh.« Priči: Carolus S. R J. Comes k Uehten-
berg in Josephus L. B. a Janeshizh.

Wazcnberg. Joannes Henricus Comes aWozen-
berg in Comitissa Mana Eleonora 6 WQzenber^, priči pri
poroki dne 21. sušca 1677; gl. Rasp. — Joanna Rosina Rosptn,
nata Baronissa & Bozenberg, umrla dne 17. sečna 1681 ; gl. Rasp.

Wcmek. Oton Henrik »von Wernegkh m Arch
und willingrain« kupi graščino »Worttenberg« (Zalog) 1. 1605;
gl. Herberstein.

Zierhetm. Regina Barbara & ZierHamin, b. dne 9. malega
travna 1733.

Slovenci duhovniki v zagrebški ško^i.

Zbral Janko Barl^.

V Starodavni zagrebški škofiji, katera je bila 1. 1853.
povzdignjena v nadškofijo, službovalo je tekom let mnogo du-
hovnikov Slovencev. Imena teh duhovnikov, kateri so med
bratovskim hrvaškim narodom delovali, skušal sem zbrati. Pri
tem delu, so mi najbolje pomagali zapisniki arhidijakonalnih
kanoničkih vizit, kateri hranijo mnogo zanimivega ^odovinskega
gradiva in leže v arhivu nadškofijske pisarne v Zagrebu. Pre-
gledal sem tudi delce pokojnega zagrebškega kanonika Štefana
Matkoviča: »Recensio episcoporum, archiepiscoporum, prae-
positorum majorum et canonicorum« itd., kakor tudi razne
šematizme zagrebške nadškofije. Dasi sem nabral obilo du-
hovnikov, vender nikakor ne mislim, da je ta zbirka popolna.
Med duhovniki zagrebške dieceze našel sem jih obilo s slo-

r

- 103 -

venskimi priimki, vender jih nisem mogel sem prišteti, ker ni
bil označen njih rojstveni kraj ali pa domovina. Nekatere
vizite so obširne in zanimive, druge so pa prav površne, a v
sedemnajstem stoletju je pri malokaterem duhovniku zapisano,
kje je doma. Matkovičevo delce je tudi prav površno, v Sema-
tizmih, kateri mi niso bili vsi pri roki, so pa Se le v petdesetih
letih začeli priobčevati rojstveni kraj duhovnikov. Torej bode
pač več duhovnikov Slovencev, katerih ni v moji abirki. Pri-
občojem pa vender-le to zbirko, ker bode podata nekakov
pregled o slovenskih duhovnikih na Hrvaškem, in Bog ve, kdaj
bode zopet kak Slovenec imel priliko kakor jaz, da bi mogel
zbrati te nase rojake.

Duhovniki, katere bodem tu naštel, so največ doma iz
Bele Krajine ali pa iz Spodnj^a Štajarskega. Bela Krajina,
katera je spadala sicer pod oglejsko škofijo, je bila po jeziku
Hrvatom najbolj sorodna, zato so pa Beli Kranjci raje odhajali
študirat v bližnjo Hrvatsko, kakor drugam. V novejšem času
je pa mnogo Štajarcev obiskovalo varaždinsko gimnazijo, in
mm^ od njih se niso več vrnili v svojo domovino, ampak so
ostali na Hrvaškem. Službovali so pa naši rojaki v preteklem
stoletju največ v goriškem in gorskem arhidijakonatu. Goriški
arhidijakonat, kateri se je razprostiral okrog Karlovca in Jaške,
je bil Belim Kranjcem v sosedstvu, in zato so oni radi tamkaj
ostajali kot duhovni pastirji. Gorski arhidijakonat pa, kateri
se je razprostiral od Siska proti turški meji, kjer je bilo pre-
bivalstvo največ grško-nezjedinjene vere, je bil zaradi turškega
sosedstva najbolj težaven in nevaren, in zato se ni nobeden
posebno trgal za one siromašne župnije, katere so potem do-
bivali naši rojaki. Dobro pojasnjuje tamkajšnje razmere beležka
zaslužnega arhidijakona gorskega in stolnega prosta Žige
barona Sinersperga v zapisniku kanonične vizite od
1. 1740., katero zaradi zanimivosti priobčujem od besede do
besede. »Ad lectorem. Quod Anno 1737., 1738. et 1739. iste
(Gorensis) Archidiaconatus visitatus non sit, accidit ex eo,
quod ob infelix belhim turcicum partes has veluti hostico

— 104 —

vicinas Miles qiiidem nationalis 1737. et 1738. tandem 1739.
Confiniorum generalatus Varasdinensis et Cariostadiensis cum
Legione Choldana Equestris ordinis pro Regni tutamine ex
pluribus Millibus congr^atus 30 mum fors etiam superante sub
ductu Suae Excellentiae Dni Comitis Bani Josephi Esterhazy
congregatus inundasset, et plebem miseram, quae a potiori
jurisdictioni Episcopi, Capituli et Praepositi esset, solitis Cala-
mttatibus praessisset, moesta etiam aeris intemperies, insolita
aquarum exundatio, quae frumentum aestivum jam ad Messem
matunim e faucibus extorsit, praeterea iterata lues Animalium
omnia paene vitae media ademit. His Calamitatibus Congeries
accessit omnium Miseriarum dum 1739. mense Julio naturalis
inimicus manu forti arcem Zrinjensem obsedit. Hinc clamor
in plebe et ululatus magnus, fuga populorum in sylvas et loca
abdita et partes transcolapianas. Vastavit hostis incendio omnia
et plurimos in miseram obduxit christianos servitutem, qui msi
ut ab omnibus circumfertur, terrore et murmure quodam terri-
fico in aere exorto manifeste consilio DEI deterritus fuisset,
seque tertia die inde recepisset, patriae toti deplorandum
indubie Ciadem intulisset. Pace igitur cum exitiali tyranno utut
composita hoc anno 1740. partes ciscolapianas visitare cepi.«

Na redovnike Slovence, kateri so delovali v raznih hr-
vaških samostanih, posebno pa v frančiškanskih samostanih
provincije sv. Križa, se nisem oziral. Tudi teh je lepo število,
a delovali so posebno vspešno na šolskem* polju. Njih imena
mogla bi se zbrati po raznih samostanskih arhivih. Imena
duhovnikov priobčujem po alfabetskem redu.

1.) Bahor Gregor, rojen okrog 1. 1688. v Metliki
(Camiolus Metlicensis). Šolal se je v Zagrebu, kjer je bil 1. 1716.
posvečen v duhovnika. L. 1720. je bil administrator v Miholjcu
blizu Križevca.

2.) Barle Janez, rojen okrog 1. 1720. L. 1748. in
1750. je bil kapelan v Veliki Gorici, a 1. 1756. kapelan in
organist na Dubovcu pri Karlovcu, kjer je bil I. 1765. in 1771.
organist njegov sorodnik ali pa brat Pavel Barle.

^

— 106 —

3.) BarR Janko, rojen 12. marca 1869. v Budanjah
na Vipavskem, v duhovnika posvečen v Zagrebu 1. 1892.
Služboval je jedno leto kot kapelan v Garešnici na slavonski
meji, a 1. 1893, je prišel v Zagreb, kjer je še sedaj protokolist
in arhivar v nadškofijski pisarni.

4.) Basarovič Jurij, porodil se je okrog I 1697. v
Vinici med Belimi Kranjci in bil 1. 1725. in 1727. kapelan v
Petrinji.

5.) Brozič Anton, porodil se je 1. 1689. v Otoku, v
podzemeljski župniji. V 1. 1721. — 1733. je bil administrator v
Zrinju na bosenski meji. Vizitator pravi o njem, da je zaslužil
boljšo osodo, kot da je že toliko let med Turki in nezedinje-
nimi Grki. L. 1733. je odšel za župnika v Sunjo pod Siskom,
kjer je imirl 1. 1748.

6.) Brozovič Nikolaj se je porodil okrog 1. 1653. v
Vinici. V duhovnika posvetil ga je oglejski patrijarh Janez
Delphinus. L. 1683. je bil župnik v Vrhovdh.

7.) Cajnko Valentin, porodil se je 15. febr. 1868.
v Ključarovcu na Spodnjem Štajarskem. L. 1891. v duhovnika
posvečen kapelanoval je najpreje v Pitomači v Podravini, a
sedaj je katehet ljudskih šol v Varaždinu.

8.) Celjan (de Cilea) Nikolaj je bil 1. 1436. kanonik
stolne cerkve v 2^agrebu.

9.) Colarič Gregor, Žumberčan, (Sihilbergensis), rodil
se je okrog 1. 1670. najbrž v župniji sv. Križa, ker tam so še
dandanes Colariči. V 1. 1700. — 1710. je bil župnik v Jaški, a
potem je postal kanonik v Zagrebu, kjer je umrl 16. aprila
1. 1717. (>mystaces habet et barbamc).

10.) Cvetaš Mihael, porodil se je 1. 1727. v viniški
župniji. (Croata Ziliensis ex parochia Vinicensi loco antea
nullius Dioecesis, nune ad Archiepiscopum Goriciensem
spectante). V zagrebško škofijo sprejel ga je škof Frančišek
Thauzy. Najpreje je kapelanoval v Plešivici, od 1. 1754. — 1769.
bil je župnik v Stražemanu, a 1. 1769. postal je župnik v
Kaptolu pri Požegi. Šolal se je v Zagrebu in na Dunaju.

1

:- 106 —

H.) Cvetkovič Mihael, rojen i. 1705. v Vinici, bil
je v buniih letih 1739, — 1752. administrator v Ziinju na bo-
senski meji.

12.) Culibcrka Janez star., iz Vinice, bil je župnik
in dekan v Šipku nad Karlovcem. L. 1661. je bil imenovan
za zagrebškega kanonika, vender se je na tej službi zahvalil,
a ^>rejel jo še*le 1. 1668. Bil je ob jednem arhidijakon de
Urboc in umrl 6. febr. 1678.

13.) Culiberka Janez ml., brat poprejšnjega, porodil
se je v Vintd okrog 1. 1623. V mašnika posvečen »ad titulum
mensae« svojca brata postal je 1. 1650. župnik t Oziju na
Kolpi, k|cr je bil še 1. 1683.

14.) Dejan Jurij, rojen v Vioid okrog 1. 1721., a v
mašnika posvečen 1. 1748. Kapelanoval je najprej v Čazmi,
potem v Tmovitid, a 1. 1758. je postal župnik v Podvinju
(sedaj v djakovski škofiji), kjer je bil še 1. 1769.

16.) Dogša Martin, porodil se je S7. okt. 1861. v
Grabendotfu na Spodnjem Štajarskem. V mašnika je bil po-
svečen K 1685.; kapelanoval je v raznih krajih, potem je
prišel za kateheta na šole usmiljenih sester v Zagreb, Iger od
1. 1895. službuje kot katdbet na moški pr^>arandiji.

16.) Dr en i k Matej, porodil se je v Cirknici 4. okt.
1841. Posvečen v duhovnika 1. 1868., kapelanoval je v raznih
krajih in postal L 1879. župnik v Cerovcu pod Karlovcem.
Umrl je 6. dcc. 1879.

17.) Duh Jurij, rojen v Leskovcu na Štajarskem 8. apr.
1838., bil je posvečen v nuiŠnika L 1865. Kapdanoval je po
raznih krajih, bil dolgo časa župnik v Krapju, kjer je bil ne-
koliko časa tudi dekan, a od L 1898. je žl^^nik v Lipovljanih
v Slavoniji.

18.) Florijan Janez, rojen v Črnomlju 1. 1709., šolal
se je v Zagrd^u in kapelanoval v Jezeru (Vel. Tigovišče).

19.) Frankovic Mihael, porodil se je v okolic*
metliški okrog 1. 1691. VI. 1732.— 1748. je bil župnik \
Viduševcu pri Glini.

— 107 —

20.) Glogovšek Anton, rojen 1. 1808. v larantinslri
škofiji, bil je 1. 1841. kapelan v Kričevljanih, 1. 1648. pa ka-
pelan v Imbriovcu. Umrl je 18. jun. 1849.

21.) Golob Jane?, rodil se je 19. dec. 1842. pri Sv.
Lenartu na Štajarskem, Duhovnik je postal i. 1867. in v
sedemdesetih letih je postal župnik v Vidovcu (Modjimoije),
kjer je še danes.

82.) Havliček Nikolaj, rojen 1. 1820. v Brežicah,
postal je duhovnik 1. 1844. in bil 1. 1854. župnik v Brekovljanih.

23.) Hercelj Anton, rodil se je 21. dec. 1845. v
Št. Petru na Štajarskem. V mašnika posvečen 1. 1871^ kape-
lanoval je po raznih krajih in prišel 1. 1877. v Sv. Križ Začretje,
kjer je 1. 1878, postal župnik, kar je še danes.

24.) Hrnčič Štefan, porodil se je 4. jul. 1847. v
Zavrčah 0a Štajarskem. Kapelanoval je v Cazmi, v Brdovcu,
a sedaj je že več let administrator v Poljani.

26.) Hržič Jurij, rojen 14. apr. 1830. pri sv, Tomažu
blizu Velike Nedelje, bil je v mašnika posvečen 1. 1855. Ka-
pelanoval je v Remetincu, Varaždinu in Nedelišču. Sedaj živi
že več let v Varaždinu v pokoju.

26.) Hudak Stanko, porodil se je L 168S. v Vinici,
bil je nekaj časa duhovnik nemškega reda in kot tak je bil
1. 17 II. v gradu Ivana Gotthala v župni|i Bistra. Kmalu potem
je bil sprejet v zagrebško škofijo in je kapelanoval 1. 1718.
v Brdovcu.

27.) Janko vič Jurij, porodil se ^e okrog L 1646. v
Vinici in bil 1. 1683. kapeian v Lipniku, na kranjski noeji.

28.) Kiz^li Peter, rojen 1. 1706, na Kranjskem blizu
hrvatsk^a Broda. Učil se je v LjiJ>ljatti in na Dunaju. L. 1741.
je bil kapelan v Nartu, 1. 1748. kapelan v Magjarevu, a 1. 1749.
postal je župnik v Bdi, kjer je bil še 1. 1758.

29.) Kosmina Matej, »Furlanus«, v 1. 1674.— 1694.
župnik v SeUh v hrvatskem Zagorju.

30.) Košiček Ubald, porodil se je 11. maja 1844. v
Novem Mestu. V mašnika posvečen je bil 1. 1867. L. 187«,

— 108 —

je postal župnik v Konščini, kjer je še danes. L. 1898. postal
je dekan belečkega dekanata.

31.) Košir Teodor, porodil se je v Ljubljani 6. nov.
1849. in bil v mašnika posvečen 1. 1872. Službuje že dolgo
let kot prebendar župnijske prebende sv. Vida v Varaždinu.

32.) Kovačec Sebastijan, rojen pri sv. Lenartu na
Štajarskem 19. jan. 1840., postal je mašnik 1. 1867. a 1. 1875.
župnik pri sv. Eliji v Obrešu. Sedaj živi že več let v svojem
rojstvenem kraju v pokoju.

33.) Kovačič Marko, rodil se je okrog 1. 1633. v
Vinici in bil v duhovnika posvečen v Gradcu 1. 1667. V letih
1670. — 1683. je bil župnik v Šipku nad Karlovcem.

34.) Kovačič Martin, porodil se je 29. jan. 1846. v
Dobovi na Štajarskem. Posvečen 1. 1872., kapelanoval je v
Tuhlju, a kasneje bil je župnik v Divuši na bosenski meji.
Umrl je 16. jul. 1891.

36.) Kozjak Ambrož, postal je 1. 1668. župnik v
Novem Gradu pri Karlovcu.

36.) Krištof Janez, bil je 1. 1764. župnik v Bartolovcu
(Žabnica) pri Varaždinu.

37.) Kunst Inocencij, frančiškan, rodil se je v Loki
1. 1758. Učil se je v Ljubljani, Novem Mestu in Trsatu. Ka-
pelanoval je v Kamenskem pri Karlovcu 11 let in bil admini-
strator pol leta v Rečici, tri leta v Velemeriču, 14 mesecev v
Rudah pri Samoboru, a 19. apr. 1805. prišel je za admini-
stratorja v Jakuševec v Turopolju.

38.) Lepoša Tomaž, porodil se je 11. dec. 1820. pri
sv. Tomažu blizu Velike Nedelje. L. 1863. v mašnika posvečen,
šel je za kapelana v Tomašico. L. 1872. je postal župnik v
Jesenju v Zagorju, kjer je umrl 28. mar. 1884.

39.) List Aleš, rodil se je 29. jun. 1867. v Adrijancu
na Štajarskem. V mašnika posvečen 1. 1894., kapelanoval je
v Kloštru, Daruvaru in Gornji Stubici in 1. 1897. je postal
administrator v Carevdaru, a 1. 1898. v Hercegovcu, kjer je
še danes.

— 109 —

40.) Lovretič Matej, porodil se je okrog L 1670. v
Beli Krajini. Bogoslovje je dovržil na Dunaju. V 1. 1703. — 1706.
bil je kapelan v Lovrečini. Bil je »staturae commodae, capil-
lorum nigrorum et barbae, capillorum rarissimorum« in imel
je >raixtaces sufficientes«.

41.) Lovrenčič Peter, porodil se je 1. 1 7 1 1 . v Vinici.

V 1. 1749.— 1757. je bil župnik v Sv. Jani.

42.) Lukšič Jurij, rodil se je 1. 1709. v Starem Trgu.

V 1. 1734.— 1738. kapelanoval je v Sv. Križu Začrebju.

43.) Luči Anton, rodil se je 28. decembra 1835. na
Spodnjem Štajarskem. Bil je župnik v Draškovcu v Medjimorju,
a od 1. 1883. je župnik v Dragancu pri Čazmi.

44.) Majer Viljem, rodil se je 18. aprila 1837. v
Rogatcu. Prišel je kmalu v Čuntič blizu bosenske meje, kjer
še danes župnikuje.

45.) Malešič Matej iz Vinice, bil je 1. i732. kapelan
v Novem Gradu blizu Karlovca.

46.) Medoš Mihael, porojen v Vinici, bil je 1. 1682.
v masnika posvečen »ad titulum mensae D. Lipski« iz Bosiljeva.

V letih 1683.— 1709. bil je župnik v Sv. Ani nad Jasko.

47.) Medvedovski Peter, porodil se je 1. 1703. v
metliški okolici (ex campo metlicensi) in je bil 1. 1734. in
1736. adniinistrator v Zrinju.

(Konec prihodnjič.)

Mali zapiski.

Kobilice podehelna nadloga^ Sledeča zanimiva rokopisna beležka
nahaja se v nekem izvodu Justinijanovih Institucij v ljubljanski llcejski
knjižnici (sign. 7504, VI, U, e): Die XX. mensis Augusti Ann. XXXXII.
in sero circa nonam et decimam noctis magna quantitas cicadarum
immensae ultra consuetum magnitudinis variis depictae coloribus fere
dum volabant passertmi magnitudinis. Sequenti die ex Lacubus vel ab
igga raeridie ad horam vel plus durans multitudo earundem volabat et

9

— 110 —

praetcr častnim ad agros urbis Lubianae Georgius Zaulus artium et J. v.
Doctor annotavit Et sequenti die in primo diluculo catervatim redibant
ad Iggam et revolabant super Civitatem — quod ipse vidi. Anno XXXX :
In Julio tam erat ardens aestas, ut sol lapides, sylva3 integras incenderit
atque combusserit, id quod praeter rerum naturam. Obe beležki se
ujemata z Valvazorjevimi poročili. O kobiliČji podeželni nadlogi leta 1542.
poroča Valvazor v Jožefa Lamberga Ortneškega životopisu, ki ga je v
vezani besedi ta deželni glavar kranjski o sebi sam sestavil (IX. 58.), in
pa med letnimi dogodbami (von den Jahrgeschichten) XV. 459., kjer ima
na naslednji strani tudi podobo o ti šibi božji. Nenavadno vročino v
letu 1540. omenja Valvazor (XV. 457.): >Es war auch in diesem Jahr
eine ungemein-starcke Hitze in Crain und ein solcher Brand der Sonnen,
dass nicht allein das Land von der Durre sich wie ein Stein erhartete,
sondem auch viel Waider davon angeziindet wurden.€ — Knjiga, v kateri
se zgoraj navedeni latinski beležki med drugimi nahajata, ima na na-
slovnem listu tole Ex libris-beležko : »Sum Josephi Tschauli Lab. Camioli
1565. 8 Nouembris.c — Je H pisatelj teh notic poznejši Župan ljubljanski
Jožef Tschaulle (Tschauller 1600 in 1604) ali kak prednik njegov? —
Tudi Georgius Zaulus spominja na ime Tschauli. L. P.

Frančišek Jakob baron pl. Schmidthoffen, Mnogo slovenske
krvi se pretaka po žilah sedanjih kranjskih plemenitnikov. Dokazuje nam
kranjska plemiška matrika, da so večkrat v minolih stoletjih dobivali od
cesarja plemstvo možje slovenske korenine in slovenskega imena, ker so
si z bistro glavo pomagali do kake vplivneje službe ali prišli cel6 v
cesarske urade, ali pa zato, ker so kot petični veljaki s posojilom neka-
terih tisočakov prihiteli na pomoč cesarski blagajnici. Plemenitnik slo-
venske krvi je bil tudi Frančišek Jakob baron pl. Schmidhoffen (g. VI.
Leveč ga v »Izvestjih« 1. 1897. str. 31. napačno imenuje Schindthoffen-a),
lastnik trebanjskega in lukovškega gradil. Prvotno se je ta rodbina
imenovala Kovačič. Andrej Kovačič je bil tržan vipavski in prisednik
trškega sv^ta. Odlikoval se je za časa frijulskih in beneških vojn z na-
stanjenjem cesarske vojske v Vipavi. Njegov sin Matej Kovačič je bil
mitniČar na deželni mitnici na Jesenicah in na cesarski mitnici na Colu
(am Prardt). Pridobil si je toliko premoženja, da je kupil od barona
Volfa Konrada Jankoviča graščino Trebnje. Cesar Leopold I. ga je po-
vzdignil v plemeniti stan dne 8. junija 1667 in mu podelil »posebno
milostc, da se je smel pisati »Kouatschitsch von Schmidhoffenc. Ker je
stopil v sorodstvo in svaštvo z drugimi plemenitniki v deželi, so mu
kranjski deželni stanovi dne 12. maja 1685 podelili deželjanstvo na
Kranjskem (den Clainadt der Landmannschaft in Krain). Umrl je na
gradu v Trebnjem in bil pokopan v trebanjski farni cerkvi. Dne 15. julija
1688 je cesar Leopold tudi Štefana Kovačiča, ki je bil menda Matejev

— 111 —

brat, povzdignil v plemeniti stan s pridevkom »von Schmidthoffen«.
Novi plemiči so se smeli imenovati tudi samo »Schmidthoffen« in so
začeli opuščati ime Kovačič. FrančiSek Jakob von Schmidthoffen je bil
prisednik plemiškega deželnega sodišča v Ljubljani. S soprogo Ano
Felicito je imel 22. nov. 1694 sina Frančiška Antona. Cesar je Frančiška
Jakoba dne 11. julija 1733 povzdignil v baronski stan z naslovom »und
Ehrenwortt€ in s pridevkom »von Schmidthoffen, Herr zu Treffen und
Lukowitz.€ Trebanjsko grajščino je bil sicer 1. 1699. prodal stiškemu
samostanu za 25.000 gld., a dobil jo je nazaj 1. 1731. Bival je pa na
grada Lukovcu pri Brezavici pod Ljubljano od 1. 1731. do 1736. njegov
sin Frančišek Anton, kateri se v brezaviških farnih maticah večkrat ime-
nuje pl. Schmidthoflfen, gospod v Trebnjem in Lukovcu, prisednik dežele
Kranjske. V farni cerkvi na Brezavici se vidi pod prižnico v tlak vdelana
kamenita plošča, ki je nekdaj pokrivala rako gospodov z Lukovca. Rake
v cerkvi ni več, pa tudi grad Lukovec je že razvalina. Gorenji konec
plošče je odbit a iz še ohranjenega dela grba na plošči se spozna, da
so Schmidthoffeni ohranili v. grbu znake, kakršne so po Valvazoijevih
narisih (»Ehre«, IX, 117) imeli KovaČiČi. Preko ščita gre od desnega
zgornjega do levega spodnjega ogla ozka proga, v kateri so tri zvezde.
Ščit delč črte na štiri dele. Zgornje levo in spodnje desno polje nosita
jednoglavega orla, drugi dve polji pa imata po tri navpične črte. Napis
na omenjeni plošči se glasi tak6-Ie:

FRANaSCVS lACOBVS

L. B. A: SCHMITHOFFEN

IVDiaORVM . PR^rrORIA :

LIVM : ASSESSOR : ET BIS :

DEPVTATORVM • PRiESSES

DVCATVS . CARNIOLLE •

^TATIS SV^ :

75 ANNO 1746

DIE IS IVNY.

V mrtvaški knjigi brezoviške fare pa beremo: »16. junii 1746

sepultus est Franciscus Jacobus L. B. de Schmidhoflfen iudiciorum prae-

torialium assesor et bis deputatorum praeses ducatus Camioliae provisus

omnibus Sacramentis labaci aetatis suae 79 in Ecclesia S. Antonii in

Bresoviz.c A. K.

VJaika prisega. Zborni zvezek (Sammelband) ljubljanske licejske
knjižnice (sign. 7499, XI, S, d.) obsegajoč sledeča 3 dela: i.) Peinlich
Halfigericht Keyser Carois des Funfften, gedruckt zu Franckfurt am
Mayn durch Nicolaum Basseum MDLXXXI, 2.) Ferdinandi defi Dritten
Newe peinliche Landtgerichts-Ordnung, gedruckt imd verlegt zu Wienn
bey Johann Jacob Kiimer MDCLXVn, 3.) Straflfbuch Durch M.

— 112 —

AbjrahiHB Sawr, getruckt zu Fmnckfurt am Mayn dorch Nicolaum Basseum
MDXC ima na praznih listih spredaj takoj za platnico rokopisno zabe-
leženo sledečo zanimivo pris6go: Wallachi8cher Schwur wallachisch Rotta.
(NB. Diesen Schwur abzulegen.) Nehmbe etliche Khom, allerlei Sorthen
gethraidts, ali^ waiz, Rokhen, Gerilten, hierf, habem, spelten et ceter«.
Alle dise Sorthen gethraidts Lege du vndter ein Pflu^ Eisen, auf windi9ch
zh^rtalu, vnd der be^chuldigte hat mit dem rechten Fues auf das Pflueg
Eisen zustehen, vnd mit denen drei aufgerrichtet^ Fingem zu schwehrea,
vnd Volgundt w5rther nachzusprechen. Ja N. vnd N. ozbo na moio
V^mo du6cho, prisegnuti, J prauizhnu casati, Taku meni praui Bog po-
moei, I moia Vera khrischanska, I taku mi se na satarlu Deueteni Syme;
Sime od serza, sime od koan^i Vola, ouze> Cose, J Vsaku blagu, s koim
schiuim na ouem Suitu; Sime od Vsaku Krucha, koi se sie, J skoim se
ia hranim m ouem Suitu; J oku se ia danas kriuu sakunem, da mi se
Vb^ skaminam, schelesam, y Herga Stuori, na pomagal mi Bog, ni zhitiii
Euangelifti, 12. Apostelnou, y soman postio ufse. 4* posti Na Jemel V
kun»u Cuma, V drugu Druga, niti V priatulu priatela, na ouem Suetu,
ne konz konza, oku se ia Donas kriuu sacunem, na imal nigdar obrasa
na ouem Suitu pred Gospodin Bogam, ij Gospodom, obverch VDsiga tx)ga
triišnula mene Nebeschkha Vifsina, «1 pofscherla me paklenska globina,
oku ia Vufsega prauu na kaschem, Sazh me bodite Vpitali, ij stu budem
prauu Vi stauiti. Amen. -— Juri Nauscher Nehst bei Creiz Bchandler. May.
Carol. f. 15. Adam f. 9. Leop. f. 67 Verordnung Jtem f. 39. — Zanimiva
utegne biti ta prisega i za jezikoslovca i za foIkk)rista zbok originalnih
običajev pri priseganju kakor i zbok grozno krepkih zakletev. Izraz »rota«
nam ni nov, nahajamo ga že v drugih starih prisegah (glej Letop. Sk>v.
Mat. 1884 pag. 205. in 208.). Izraz »seme od srca« (= zarod, rodno po-
tomstvo) spominja nas na uklinjanje v srbski narodni pesmi »ne imao
od srca porodac t. j. zatrlo mu se rodno seme! Srce je sedež vse
životne moči. — »Da mi se vse hfga stvori« (hrga = grča, bula) menim
da je toliko kakor: »naj se mi narede čez in čez grče in bule, čiri in
tvori«. (Primeri Dalmatinove besede: Gospod te bo udaril s hudimi
grčami na kolenih in stegnih. Pleteršn. Slov. I. 246.) — »Zaman posdo
vse 4 poste« = naj mi Bog postov ne všteje med zaslužna dela. —
»Konec konca« (podoben Homerjevemu tilog &tevatoio) pomeni lahko
in mirno smrt in pokoj po smrti. — Obraz = čast, ugled, veljava;
mirna vest, miren obraz. Zač (Sazh) 3» za kar (za što). Konec (Kisege:
>y stu budem prauii Vistauiti. Amen« mi ni razumljiv. L. P.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
HatiBnili J. BlasoikoTi naBledniki y Ignbljam.

C

«.iK..>lt..»..>lt..

,;;^^;-T-T-rTr-7->

te

n

9l

spr

^5^

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

l\ KRANJSKO.

Urej uje

Anton Koblar.

Letnik IX. — Sešitek 4.

^•^fo

^^>-

&

tr— — il

V Ljubljani 1899.

Izdaje in zalaga > Muzejsko društvo za Kranjsko*.
Natisnila J. Rlasnikova tiskarna.

L,

m

ti

§

w

^

^JL— i^^jj— J^r?^^

;'^/iV'-/iV'ViV^

Clani

- 9 jAuzejsk^S^ društva«, ki plačajo 3 gld. na leto, dob^ »Izvestja* in

fjfitthcil^^S^^* brezplačno; letniku samih >Izvestij* je cena

gld.

HArVARDCOLLCGE LlBrfAKY
NOV. 7i I9t9
MINOT FUND

Vsebina 4. sešitka.

Stran
Simon Rutar: Rimska cesta *Aquileia — Siscia^ (Konec) . . 113
r. Steska: Kranjska Marijina hozja pota pred 200 leti . . 119
Janko BarU: Slove7ici duhovniki v zagrebški ikojiji (Konec) . 125
L. P.: Sestro— Osterbcrg 133

Mali zapiski.

1. /. Vrhovnik: Slikar Herrlein — ilustrator slovenske knjige

2. A. K.: Krst Turkov v Ljubljani

3. A. K.: Pot{led na novo slovansko znanstveno slovstvo ' .

4. A. K.: Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arhivu .

5. A. K.: Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu .

1 37
140
144

^^•^

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik IX.

1899.

Sešitek 4.

Rimska cesta ,,Aquileia— Siscia".

Spisal Sim. Rutar.
(Konec.)

Z »Meniških njive (glej str. 46.) je vodila rimska cesta
mimo Rogovi! vštric s sedanjo železniško progo pod Glo-
govico in Radohovo Vasjo naravnost proti Cesti
(omen !;, kjer seče sedanjo državno cesto. Od te točke spu-
ščala se je po žlebasti dolinici (na levi strani železnice) navzdol
proti Temenici. Nasproti zaselku Stranje pod Žubino je
premostila omenjeno rečico in vodila potem skozi in skozi ob
levem njenem bregu do Trebnja, da se je tako ognila po-
vodnjim.

Pod žubinsko cerkvijo so našli že večkrat rimske grobe
na tamošnjih poljih »Smrdišče« imenovanih. Gorčeva hiša št. i.
v Št. Lovrencu stoji popolnoma na rimskih grobih, ki so
bili z lepimi ploščami iz Zagorice in Čateža pokriti. Našla
so se tudi rimska korita za žgane mrliče in v njih mnogo
lepih fibul, svetilk (celo jedna kamenita (I), katero so pa raz-
bili), potem male rudeče zdelice, zeleni piskri, zapestnice, jan-
tarjeve koralde itd. Na Malem Vidmu se vidi plošča z
rimsko omamentiko (vaza s cvetlicami).

Od Gorčeve hiše pa do Krtine se rimska cesta prav
dobro pozna. Od tod dalje je šla najpoprej na desni strani
sedanje ceste, potem večinoma prav po njej, mestoma celo na
levi strani, od Zidanega mosta pa dalje vedno na desni

10

1

114 —

in spodaj pod sedanjo državno cesto. Tudi pri gradiču Mala
Loka so že izkopali rimske grobe; bržkone stoji ta gradič
na mestu prazgodovinskega gradišča. Ravno tako se nahajajo
rimski grobi pri Veliki Loki, zlasti blizu kolodvora in na
njivah južno od vasi. Dži, še celo v Kamenju pri Knežji
Vasi, jugozahodno od Velike Loke, se nahajajo še rimski
grobi. V Račjem Selu, severno od Trebnja, so našli rimsko
bronasto svetilko. Za Strmčevim hlevom v Zidanem mostu je
stalo baje rimsko kopališče. Vzhodno od Sv. Štefana se
nahajajo ostanki rimskega zidovja.

Praetorium Latobicorum se je razprostiral okoli
sedanje dekanijske cerkve v Trebnju. Bil je to mal obzidan
tabor, kakih loom dolg in 75 w širok. Ostanki zidom se še
sedaj slede okoli cerkve in pri Novakovi hiši. Gosp. pl. Premer-
stein je našel dva nadpisna kamena na čast boga Mitre, i aro
in I ploščo, ki je stala bržkone nad vhodom v svetišče. Rimska
cesta je vodila pod župniščem (tu so našli kamenite plošče,
mozaični tlak in celo jeden miljnik), prav tik pristave in staj,
potem čez vrte za trebanjskimi hišami št. 24, 25 in 26, ter
pod novo vilo dr. Veselka (pri nje zidanju so našK sledove
rimskih zidov in v ilovici kos žrnve) proti sedanji cesti, na
katero je prišla pri km »/g,. Zidovje se nahaja tudi na vrtu
za hišo št. 13., o kateri trde, da je najstarejša in najimenitnejša
hiša trebanjska, ki je baje še pred cerkvijo že stala. Tudi na
griču, 3iow nad Trebnjem, je moralo v prazgodovinskih časih
kaj stati.

Zahodno od Trebnja, »pri Kravcarjuc v Pristavi št. 3.,
se nahaja bogato rimsko pokopališče, ki je še-le deloma pre-
kopano. Ko so 1. 1893. železnico delali, so odkopali južni
obronek Kravcarjevega zemljišča in našli premnogo žar, piskrov,
zdelic itd. Vse to je dal voditelj delavcev, inženir S. Redlich,
v Trebnje spraviti in je po dokončanem delu vzel seboj na
Dunaj, tako da te najdbe bržčas niso prišle v javne zbirke.

Od km »/53 dalje je vodila rimska cesta po sredi Starega
trga proti Spodnji Nemški Vasi in dalje proti Št. Petru

— 115 —

pod Lukovkom (v cerkvi je vzidan rimski kamen z napisom
na znotraj). Pri Jezeru je mnogo rimskih grobov. Od Št. Petra
dalje je držala rimska cesta precej po ravnem proti Poljanam,
od začetka malo napeto, potem se pa prevali pod Spodnjo
Dobravo proti Poljanam. Od tod dalje se vleče lepa dolinica
ob Poljanskem potoku mimo H rastja proti Št. Juriju in
Selom pri Karteljevem. Pri Selih se začne cesta nekoliko
vzdigati, drži ravno pod hišo št. 2. in se potem vzdiga počasi
okoli kotlinice 234/« pod vasjo Karteljevo in gradom Hmelj-
ni kom, da pride polagoma do sedla 315 »^ pri Gorenjem
Kamenju. Od tod dalje nas je vodil g. Franc Žagar, bivši
župan v Karteljevem. Rimska cesta se prav dobro sledi po
dolu pod Spodnjim Kamenjem in Dobravo, dalje skozi
gozd pod Zida njo Vasjo, t. j. skozi »Grmovo hostoc ravno
pod njivami, kjer so prav debeli hrasti. Cesta je 7 — 8 m široka
in ima jarke ob straneh. Nad Bučno Vasjo se zavije proti
Sel ne mu in vodi dalje pod imenom »stara cesta« čez mač-
kovske pašnike in sedanje vajnofske njive, ki so pa bile še
pred petdesetimi leti z gozdom poraščene. Pod V a j n o f o m
(nekdaj stiska pristava, kamor so morali tlačani vino znašati),
se nahaja pogozden grič, čez kateri je držala rimska cesta
naravnost proti L e š n i c i. Na mačkovskih pašnikih se je našel
rimski miljnik, ki je sedaj v Bučni Vasi vzidan (»Emona«,
str. 276).

Kakih 2QOfn pred Lešnico še sledi rimska cesta čez
travnik zarezana in potem dalje pod Jelšami (lepa dolinica I)
do bližnjega gozdiča nad Št. Petrom. Na griču 216 m so se
našli zidani rimski grobi in nad njimi nam je pokazal Franc
Floijančič, po domače »Korošec«, iz Št. Petra nekaj gomil,
ki so bile do sedaj še neznane. Mimo teh je vodila rimska
cesta naravnost proti Luter čj emu Selu. Ves čas se jo
prav natanko sledi po gozdu in po polju. V Luterčjem Selu
je držala cesta na levi strani zadnje hiše čez Grič in Gorenje
Kronovo do kapele ob cesti. Od tod je šla čez polje mimo
kozolcev (pri zadnjem se še dobro sledi nacestni gramoz) in

10*

1

— 116 -

dalje na levi strani mimo cerkve v Dolenjem Kronovem
naravnost čez travnike proti Beli Cerkvi in bližnji Dragi.
Tu se je cepila stranska pot proti G robi jam pri Št. Jerneju
in dalje skozi Krakovo proti Drnovemu.

Od Zajčeve gostilne v Dragi se sledi rimska cesta po
poljih na levi strani sedanje ceste protiRuhtni Vasi. Cestni
gramoz drži 8 — 9 m na široko. Nad omenjeno vasjo se je
zavila počasi v dolinico pri Stranjah in vodila potem čez
naploskan hrbet pod Tomažjo Vasjo, kjer so se že našli
rimski grobi. Od tod je šla naravnost čez pašnike proti mostu
čez Mlako (na špec. karti >Radulja«) in prekoračila to panogo
nekoliko nad sedanjim mostom ter jo zavila v gozd, koder se
jo prav dobro sledi. Iz gozda stopivši je držala čez travnike
proti zavoju sedanje Rad ovije (ta struga je nova) pod Hu-
de njem, kjer se vidi v strugi še cestni pesek, kakeršnega
ne opaziš ni višje ni nižje ob tej vodi. V bližnjem G rmovlju
so bili ob času Rimljanov ljudje naseljeni, ker se tam nahajajo
rimski žgani grobi, in celo zlate ploščice so se že našle.

Pod Hudenjem se je zavila cesta po mali žlebini čez
njive proti bližnjemu gozdu, po katerem se še prav dobro
pozna. Nad Čoln iščem (sedaj ni več mlina) je prekoračila
potok Nevinec in vodila skoz gozd proti Tomažinu na
Gmajni. Ob izlivu Maie Račine v Staro Račino se
nahaja ostanek rimskega miljnika (1*95 w visok) na travniku
št. 1 08 1 občine Površje. Tu je bil postavljen most, ki je
imel kamenite stebre. Od tega mosta se je cesta počasi vzdi-
gala proti vasi Gmajna in vodila mimo nove kapele pri dolenjih
hišah. Čez polja se jo prav dobro sledi, ker je tod sam pesek
in zemlja neobdelana. Na voglu hiše št. 29. občine Gmajna
je šla čez sedanjo okrajno cesto, potem vzhodno ob gospo-
darskem poslopju Jordanovem pod Mikotami in Zalokami
(na karti »Gomila«). Pri Kmetovi ali Žabkarjevi hiši št. 6. se
nahaja veliko rimsko pokopališče iz I. stoletja. Tu je kopal
J. Pečnik že 1. 1884. in našel železne meče, amfore, okrašene
steklene zdele itd.

117 —

r

I Od Zalok dalje nas je vodil gosp. jx)sestnik MalenŠek.

Cesta je držala čez njegove njive in potem prav nad njegovim
mlinom ob potoku L o kavču. Tu se vidi, kako je voda
nanesla kakih ^ocm zemlje nad cestnim peskom. Od mlina
je šla čez polje pod hišo Antona Zabkarja št. 9. (na karti
stoji tu zapisano »Zaloke«) in potem dalje skozi gozd, kjer
se čisto natančno pozna. Cesta je nasuta, višja nego okolica,
7— 8w široka. Le tu pa tam so jo kmetje razkopali, ker so
gramoza iskali. Pod sv. Valentinom pri Straži je stalo veliko
rimsko poslopje (stražnica.^) in tam so našli nadpis AICLII •
CARNI. Pred mostom čez Loj i no (pri telegrafskem drogu
st. 190.) se je približala rimska cesta sedanji okrajni, potem
pa je vodila kar naravnost počasi navzdol na desni strani
sedanje ceste in, ko je prekoračila združeni Senuški potok
(Sajevec), skoro premočrtno proti Veliki Vasi. Na ob-
činskih pašnikih je cestni nasip večkrat prekopan. Tu, kakor
tudi na graščinskem vrtu, so se našli rimski grobi. Na sedanjo
cesto v Veliki Vasi je prišla rimska cesta ravno med gradom
in cerkvijo in je potem vodila, kakor sedaj, naravnost proti
Drnovemu. Blizu Velike Vasi je stal oni častni steber Marka
Avrelija (po Katancsichu V2 "li^e zunaj Krškega), katerega so
prepeljali pozneje na Šrajbarski Tum, od tam pa v ljubljanski
muzej (1. 1887). Ob cesti proti Drnovemu je bilo zopet polno
rimskih grobov.

Da je na mestu sedanjega Drnovega stalo rimsko mesto
Neviodunum, o tem je že Valvasor pisal, ki je opozoril,
da se nahajajo stari ostanki od Velike Vasi pa do Krške
Vasi. Mesto je bilo »municipium Flavium Latobicorum«, do-
bilo je torej municipijske pravice v drugi polovici I. stoletja.
Tu je bil glavni prevoz čez Savo, kajti mesto je stalo tik ob
reki, ki je pozneje že nekaj nevijodunskih tal odnesla. (Sava
je tudi še v našem stoletju spreminjala svoj tok in odnesla
C lo vas.)

Mesto je stalo okoli cerkve in se vleklo podolgoma še
1 ddh ioom zunaj vasi proti Bregom. Neviodunum so razde-

— 118 —

jali Gotje 1. 373. in prebivalci so se umaknili potem na bolj
utrjene M al niče, kjer je stalo nekdaj prazgodovinsko gra-
dišče. Iz nevijodunskega rezanega kamenja so si napravili
močno ozidje, ki se še sedaj pozna (Emona, 102). Razvaline
še niso popolnoma prekopane in preiskane, zlasti v jugovzhod-
nem delu ne. Se lani je našel kmet hišne št. 39. na svoji njivi
poslikano mramornato pločo z izrezljanim delfinom, ki je služila
za prevlako sobinega zida, in vratni stebriček z grozdjem in
viticami (kupljeno za ljubljanski muzej). Vodovod je prihajal
od Izvira pod Mokri ško Goro skozi Zasap v Nevio-
dunum. Najlepši grobi (kapelicam podobni, poslikani) so stali
ob cesti proti Velikemu Podlogu, kjer se vidi še spodnji
del rimskega miljnika.

Nevijodunski kameni se nahajajo daleč na okoli raztreseni,
ne samo na Malnicah, nego tudi v Vidmu in še celo pri Sv.
Lovrencu nad Krškim. Tu je našel J. Pečnik 1. 1892. nadpis:
>Minutia Maensianac in 7. sept. 1898 z dr. Premersteinom
vred votivno aro (I O M • ) nekega »Theopompa« za zdravlje
svojih gospodarjev Latiniana in Mederatille. Tudi v leskovško
in senuško cerkev so rimski kameni vzidani, ki spominjajo ne-
vijodunskih občanov. Iz Celeje je vodila v Neviodunum vici-
nalna pot in premostila Savo pri Rajhenburgu, kjer seje
našel miljnik.

Iz Drnovega je vodila rimska cesta južno pod Bregi,
bližje sedanje ceste nego vasi, skozi Mrtvice, pri prvih hišah
v Vihrah in za cerkvijo sv. Urha. Tam nekje je moral stati
oni miljnik, ki ima napis »III. M. P.< (se. >a Nevioduno<).
Med Bregi in Mrtvicami jo je odnesla savska povodenj. Med
Mrtvicami in Vihrami se nahajajo rimski grobi, potem blizu
ceste ostanki zidov, svinčene cevi itd. Po zimi, ko so njive
prazne, pozna se rimska cesta prav dobro po gramozu in pesku.
Od sv. Urha je šla dalje za vasema Skopice in Krška Vas
ter je nekoliko pod zadnjo premostila Krko. Od tega mosta
naprej je šla proti Čatežu prav tako, kakor nova, 1. 1896.
odprta državna cesta. Pri nje graditvi so našli sledeči nadpisni

— 119 —

kamen: MEDVS • C TROTEDI NEGOTIATOR NEPVNO
OVIANO, t. j. Medus, rob C. Trotedija, poslovodja, Neptunu
Ovianu. Ta prav zanimi nadpis je ukazal inženir vzidati v
cestni zid ravno pod čateško cerkvijo.

Linhart je mislil, da je stal Neviodunum pri Čatežu in
omenja nekega podolgastega četverokotnika nad Savo, kjer so
našli nadpise in novce. Izvestno so stala tudi rimska tukaj po-
slopja. Ravno tako gotovo je tudi, da so že Rimljani ogradili
toplice onkraj Čateža v kotu med glavno cesto in ono, ki vodi
k brodu na Savi. Rimska cesta je vodila naravnost čez polje do
pod Lipe, potem skozi Ribnico in Bregano na Hrvaško.
V gradu Mokrice pri Veliki Dolini je vzidanih več rimskih
kamenov, ki izvirajo iz poslopij, katera so nekdaj stala ob
rimski cesti. Naslednja rimska postaja je bila Romula Qua-
drata, potem Fines in Siscia, vse že na Hrvaškem.

Dr. Premerstein je po karti izmeril in proračunil, da je
stal miljnik ob Račni VII M P od Nevioduna, oni na mač-
kovski gmajni XVII M P, Trebnje okoli XXXI M P, Kameni
Potok (med Trebnjem in Veliko Loko) XXXIIII M P,
Stranska Vas (Acervo) XXXXIIII M P in Stari Trg pri
Višnji Gori XXXXVII M P od Nevioduna. Po njegovem mnenju
je stal Crucium, katerega postavlja Peutingaijeva karta ravno
v sredo med Trebnje in Dmovo, na vzhodni strani mačkovske
gmajne pod Vajnofom, Grobi je pri Št. Jarneju pa da je bil
rimski »vicus«, katerega ime do sedaj še ni znano.

Krai^jska Marijina boJ^'a pota pred 200 leti.

Priobčil V. Steska.

Sloveča Marijina božja pota je popisal nedavno pokojni
Janez Volčič v osmem snopiču »Življenja preblažene Device in
Matere Marije« ; knjigo je izdala Mohorjeva družba. Istega
predmeta se je lotil skoro dve sto let poprej Janez Gregor
Dolničar, ki je spisal knjižico, shranjeno v ljubljanski semeniščni

— 120 —

knjižnici. Tej rokopisni knjižici v mali osmerki je naslov :
»Marianale Camioliae | seu | icones miraculosae clarae magnae
Dei Matris Mariae inclyti Ducatus Carnioliae | quibus succincta
series originis et | progressus earum adjungitur | opere | ac
studio collectae Mariophili | Aemonimi ' Anno | reparatae salutis
MDCLXXXXI I Labaci | Typis Mayerianis.<

V knjižici je Dolničar nameraval opisati v zgodovinskem
oziru kranjska Marijina božja pota, cerkve in podobe in hkrati
obelodaniti posnetke teh podob. Delce pa ni dovršeno. Le
dvoje slik je tiskanih in priloženih, namreč: Žalostna M. B.
pri sv. Florijanu v Ljubljani in Dobrovska Marija, druge podobe
so samo s svinčnikom očrtane ali je stran puščena prazna za
tak osnutek. Ti osnutki so prav površni, vendar se da iz njih
posneti kakovost podobe. Oba bakroreza sta delo znanega
Andreja Trosta, ilustratorja Valvasorje\dh del. Delce je pa
tudi nepopolno z ozirom na število popisanih božjih potov.
V kazalu jih je naštetih 35, opisanih je pa le 21, sedem
ljubljanskih in 14 zunanjih.

Ta rokopis pripisujemo Dolničarju zaradi pisave, ker se
nahaja med drugo njegovo ostalino in ker se vjema z vsem
njegovim delovanjem. Nekaj zgodovinskih črtic je že znanih,
druge manj. Dolničar je snov nabiral od 1. 1691. dalje. Marsikaj
je zajel iz prejšnjih zgodovinarjev, mnogo je sam zbral. Menimo,
da ravnamo prav, če objavimo kratek izpisek tega rokopisa.

I.) Kip N. L. Gospe v ljubljanski komendi (Mira-
culosa statua Commendae Lab.). Ta stari kip, ki je bil prej
na velikem altarju, kakor sem našel v nekem komendskem
rokopisu, so že 1. 1275. zelč častiH, potem so ga prenesli k
zakristiji, ko so postavili veliki altar in privzeli sliko Marije
Pomagaj. Mnogi se zatekajo k njej, kakor kažejo darovi.

2.) Čudodelna škapulirska M. B. pri frančiškanih.
To so tu častili še pred ustanovitvijo škapulirske bratovščine^
in sicer od 1. 1444. (Notata Monasterii.)

3.) Milostna podoba M. B. pri kapucinih. Iz deželnih
kranjskih zapisnikov se spozna, da so jo postavili v kapeli

r

— 121 —

sv. krvi ]. 1624. Podoba je pribežališče mnogim grešnikom in
nadložnikom, kar spričujejo tudi zaobljubljene [iodobice in
vovčeni kipci. To podobo so okoli nosili pri procesiji na veliki
petek v odvmitev kuge, katera je divjala L 1 679. po vseh
okrožnih pokrajinah. Res je bila dežela rešena morivke. Izpo-
stavlja se podoba ob Marijinih praznikih, ob sabotah in nedeljah.
Vender tudi prikrito podobo ljudje obiskujejo vsak dan,
zlasti zvečer.

4.) Lovretanska M. B. — Ko so 1. 1667. dozidali lepo
avguštinsko cerkev, so napraviti tudi lovretansko kapelo .
PodotK) so prenesli v slovesni procesiji iz stolnice v to cerkev.
Narejena je podoba po lovretanskem izvirniku.

5.) Milostna p)odoba M. B. pri avguštincih. Za lovre-
tansko kapelo je podoba M. B. posneta po Lukovi podobi
v cerkvi Marije snežnice v Rimu. Postavljena je bila 1. 167 1.

6.) Podoba M. B pri sv. Petru. Mati božja je z Je-
zuščkom vred iz lesa mojstersko izrezljana. Kip so postavili
1. 1374. na veliki altar, kjer se še sedaj vidi. Pred leti je bilo
ondi neki mnogo zaobljubljenih tablic, ki so se porazgubile.

7.) Žalostna M. B. pri sv. Florijanu. Ko so začeli
vsled obljube zidati cerkev sv. Florijana, je nekdo daroval to
sliko in jo postavil ob steni velikega altarja. Častili je pa niso
do 8. maja 1 693. Tega dne pride oslepeli kuhar kneza Tur-
jaškega, Lenart . . . , rojen Gradčan, v cerkev molit in spre-
gleda. Podobo so postavili pod kor, kjer so jo štiri leta častili.
Vsak večer so ondi molili po avemariji litanije, katerih se je
udeleževala velika množica. Ko se je nabralo precej darov, so
sezidali posebno kapelico in prenesli 1. 1698. vanjo podobo.
Tu se god6 še vedno čudeži. Podobo je naslikal 1. 1639.
T. Kundischek. Škof Ferdinand je podelil 40 dnij odpustka
tistim, ki se udeležb večerne pobožnosti ali če opravijo posebno
pobožnost, če molijo sedem češčenamarij ali če gredo s
procesijo.

8.) Na blejskem otoku. Pred sto leti so to cerkev
zel6 obiskavali tuji romarji. Sedanja cerkev je že tretja. Pričeli

— 122 —

so jo zidati 1. 1699 (?). Prva iz 1. 1245. je bila lesena, druga
je bila zidana v gotskem slogu, tretja je renesanška in ima
pet altarjev. Poleg cerkve je stanoval samotar. Stari ljudje se
ga še spominjajo.

9.) Cerngrob je od 1. 1456. božja pot. Pripovedujejo,
da je bila tu razbojniška jama. Ko so polovili in kaznovali
razbojnike, so sezidali malo kapelo, pozneje cerkev, zato baje
ime >Ehrengruben.« Velik shod je prvo nedeljo po binkostih.
Za ta kraj so si prizadevali mnogi redovi, pa ga niso dobili,
ampak pripada loškemu župniku.

10.) Bakrorez M. B. na Dobrovi. Dolničar pristavlja
letnico 1 231.

II.) Lesce. Tu se časti Marija z Jezuščkom. Cerkev je
prostorna, ima lepo kapelo in stolp. Podružnica je radoliska.
Zidali so jo 1. 13 15.

12.) Cirknica. Podoba je od 1. 1482. ') Pobožnost v
naših dneh (od 1. 1680.) razširja imenitni župnik, imenovan
Škof, Gregor Čmič (Zemiz *). Od blizu in daleč prihajajo ljudje.
Mnoge je ozdravil, na prižnici se je bičal po pridigi in počel
druge reči. Preiskava ni dognala nič hudega proti njemu.

13.) Marija D. v Polju. Cerkev so sezidali 1. 1325. na
čast M. B. Vsako leto na god Marije Snežnice (5. avg.) gredo
udje nemške bratovščine brezmadežnega spočetja Marijinega v
procesiji tja z zastavo. Blizu ob pokopališču stoji cerkvica sv.
Duha. Pred več kot sto leti so pridrli Turki do sem in so
porabili cerkvi za hlev. Tu je bil vsak teden žitni semenj.
Nedaleč je Sava in živalski vrt Turjačanov.

*) CirkniŠka farna cerkev je bila nova 1. 1476. (»Izvestjac, I, 5.)
•) Valvasor (»Ehre«, 11, 732) pravi, da je bil ob njegovem času v
Cirknici župnik Gregor Črvič (Ceruizh), notar svetega apostolskega stola
in tudi misijonar; dobil je baje škofijo »in partibus infidelium« (na Tur-
škem?). — Koblarjevi izpiski iz furlanskih arhivov omenjajo župnika
Črviča (Zeniich) kot opata v Bistri (»Izvestja« I, 5) in potem zopet
(»Izvestja« n, 40), da je 1. 1685. dobil proštijo kološko z infulo, a ostal
župnik v Cirknici, kamor so ljudje vreli iz vseh krajev, ker je na
čudne načine zdravil ljudi in živino. Uredništvo.

r

— 123 —

14.) Rožnik. Mala cerkvica, zidana 1. 1593. v spomin
zmage nad Turki, je obkoljena z rožami. Mnogo milosti pre-
jemajo tu ljudje, zlasti dijaki, ki obhajajo tu službo božjo ob
začetku šolskega leta (renovatio studiorum).

15.) Šmarna Gora s čudodelno podobo iz 1. 1432.
Ob potu je v skalo vtisnjen komolec, kar imajo preprosti ljudje
za sled, da se je ondi Marija naslonila.

16.) Ljubno. Cerkev se je ločila I. 1693. od sv. Lov-
renca v Podbrezju. Tedaj so cerkev popravljali. Hudoben zidar
udari Marijin kip s kelo po licu, kjer nastane hipoma črna
bula. Radi tega čudeža so se pričeli ljudje shajati in častiti
Mater božjo. Čez štiri leta so podaljšali cerkev, podobo sneli
s stranskega altarja in jo postavili na veliki altar.

i7.)Velesovo. O čudodelni podobi pripovedujejo, da
jo je našel kmet I. 13 . . v bližnjem gozdu. Slovesno so jo
prenesli v cerkev dominikank, kjer se časti še sedaj na velikem
altarju.

18.) Holmec. L. 14 19. je ovčji pastir zaspal proti ve-
čeru na tem holmu, kar zasliši angeljski glas. Prikaže se mu
v nadzemeljski svetlobi bela devica z nebeškim detetom. Drugi
dan pove v prvi vasi, kaj je videl, in začeli so zidati majhno
kapelo.

19.) Nova Štifta na Dolenjskem. Na tem kraju je
stala 1. 1438. mala Marijina cerkvica. Nedaleč proč je prebival
samotar, ki je rad ondi molil. Podobo so začeli častiti kot
čudodelno in zato so sezidali v prejšnjem veku lepo novo
cerkev.

20.) Marija Pomagaj v ljubljanski komendi. Slike
Marije Pomagaj se nahajajo na mnogih krajih, posebno v
Pasavi, Inomostu, na Dunaju (Langengruben), v Trstu pri
usmiljenih bratih in v komendi v velikem altarju. Od kod je
tja prišla, ne vem. Da so se pa čudeži godili, pripoveduje
Atalus Marianus.

21.) Pri sv. Krištofu. Nekdo je prinesel sliko M. B.
z Dunaja 1. 1705.

— 124 —

V kazalu našteva pisatelj še 'sledeče Mariji posvečene
cerkve: Nova Štifta pri Ribnici, Kopanj, sv. Rožnega Venca
v Kranju in Loki, Karmelska v ? , Kropa, Lovrana, Tomišelj,
Brest pri Igu (Worescht), Stopno pri Raki (sedaj župnije škoci-
janske), Jama (Lueg), na Malenskem Vrhu, Zagorje (?), Dedni
Dol, Žeželj pri Vinici, Muljava pri Stičini in . . . pri Višnji Gori.

Ljubljanske Marijine podobe po[)isuje še enkrat tako-le:

I.) V Komendi. Ta Idp ima prednost pred vsemi dru-
gimi, ker ga že nad 400 let čast^. Pripovedujejo, da je ubožna
pa bogaboječa vdova prišla L 1275. večkrat molit h kipu. Sta-
novala je blizu cerkve. Njen sinček se je zunaj igral z drugimi
otroci, kar pridrvi konj in ga pomandra. Mati vsa prestrašena
pribiti in, misleč, da je otrok mrtev, ker ni bilo več znamenja
življenja v njem, pohiti v cerkev in se priporoči Materi božji.
Sin nenadno oživi.

2.) Pri avguštincih je lavretanska Mati božja, kakor
na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Celju, Trstu in Kranju. To cerkev
je sezidal Konrad baron Ruessenstein (od 1. 1646. nadalje),
potem so postavili kapelo in jo posvetili na sv. Silvestra dan,
zat6 se tudi obhaja spomin ta dan. Kip je narejen iz lovre-
tanske ciprese in posnet po originalu v Loretu. Ko je Idp
došel v Ljubljano, so ga postavili v stolnici na veliki altar,
potem so ga prenesli v slovesni procesiji v kapelico avguštincev
med godbo trobent in bobnič (pavk). V kapeli molijo vsako
saboto lavretanske litanije, v cerkvi pa vsak dan.

3.) Kip v kapeli sv. krvi pri kapucinih. Kip M. B.
je ranil 1. 1624. hudobnež. Od tedaj je Mati božja tu čudo-
delna, kar spričujejo darovi. L. 1679. so ob kugi v sosednjih
deželah v sprevodu nosili kip. — Potem popisuje podobo 4.)
5.) in 6.), kakor prej. — 7.) Mati božje milosti pri sv. Kri-
štofu. Prišla je z Dunaja 1. 1705., ko je cerkev dozidal
Benečan Giov. Maria Mengalia, notranjega sveta ud in cerkveni
ključar. Od 15. sept. 1709 se časti Mati božja, ker je tedaj
z odra pal nekdo brez vsake škode. Ob suši gre semkaj
procesija.

— 125 —

Slovenci duhovniki v zagrebški škof^l.

Zbral Janko Barl^.

(Konec.)

48.) Mihelčič Andrej, rodil se je 1. 1733. v Kostelu.
Šolal se je v Požegi, Segedinu, Pesti in v Zagrebu, kjer je bil
1. 1760. v duhovnika posvečen. L. 1761. — 1765. kapelanoval
je v Kraljevi Veliki (sedaj Lipovljani), a I. 1769. bil je kapelan
v Lukačevem Samcu pri Brodu.

49.) Moj ter Baltazar, Štajerec, bil je 1. 1676. kapelan
v Sv. Križu Začretju.

60.) Moravec Anton (Styrus ex sic dieta Vindia),
bil je v duhovnika posvečen 1. 1819. in je odšel za kapelana
v Vivodino. L. 1838. je postal župnik v Kuniču, kjer je bil
še I. 1854.

51.) Mravinec Janez star., porodil se je 1. 1699. v
Vinici. Najpreje je kapelanoval v Kostajnici na bosenski meji,
od tam je prišel 1. 1729. za administratorja v Sunjo. L. 1733.
je postal župnik v Kostajnici, al. 1737. je odšel za župnika
v Gore, kjer je bil še 1. 1762. dekan.

52.) Mravinec Janez mlaj., rodil se je 1. 1703. v
Vinici. Bil je najpreje šest let župnik v Petrijancih, potem pa
16 let v Vinici pri Varaždinu, kjer je umrl 4. dec. 1762.

53.) Mravinec Mihael, porodil se je okrog 1. 1689.
v Vinici, v duhovnika posvečen je bil 1. 1716. L. 1720. je
bil administrator v Dubovcu pri Križevcih, kmalu potem pa
je prišel za župnika v Radoboj, kjer je bil do 1. 1736.

54.) Mulih Janez, porodil se je 1. 1686. v Črnomlju
in bil L 1717. župnik na Visokem pri Križevcih.

56.) Mušič Matija, porodil se je okrog 1. 1675. v
metliški okolici (in campo Metlicensi) in bil v duhovnika po-
svečen L 1700. L. 1704. je bil župnik v Čvrstecu in imel
»mixtaces honestos castanei coloris, capillos pulchros crispatos«.

56.) Nedeljko Matija, porojen 8. januvarja 1840 v
Traovcu na Štajerskem ; žnpnikuje že dolgo let v Stari Ploščici.

— 126 —

57.) Novak Anton, rojen v Tmovcu 17. dec. 1807,
bil je 1. 1854. kapelan v Sv. Mariji v Medjimuiju.

58.) Nusdorffer Janez, rojen v Vipavi, postal je
23. okt. 1649. župnik v Kostelu v hrvaškem Zagorju.

59.) Obran Tomaž, porodil se je 11. dec. 1844. na
Spodnjem Štajerskem ; bil je 1. Ib77. kapelan v Odri, kjer je
umrl 1. febr. 1877.

60.) Pajnič Janez, o., frančiškan provincije sv. Križa;
porodil se je I. 1760. v Ribnici, a šolal se v Novem Mestu,
Klanjcu in Samoboru. Poldrugo leto je bil kapelan v Plesivici
in L 1799. lokalni kapelan v odpravljenem frančiškanskem
samostanu sv. Leonarda v Kotarih nad Samoborom.

61.) Pečak Janez, porodil se je 1. 1699. v Metliki. V
1. 1726. — 1757. je bil župnik v Novem Gradu nad Karlovcem.

62.) Perko Nikolaj, porodil se je v Vinici 1. 1673.
V 1. 1701.— 1709. je bil župnik v Krašiču.

63.) Perko Pavel, župnik v Čakovcu, postal je 1. 1667.
kanonik v Zagrebu, kjer je umrl 19. febr. 1671.

64.) Perko Peter iz Vinice, je bil v 1. 1686. — 1709.
župnik v Plesivici nad Jasko.

65.) Peterca Frančišek, porodil se je v Dravljah
8. apr. 1841. L. 1877. je bil kapelan na Visokem, 1. 1878.
je postal župnik v Dubrancu in ostal tamkaj do 1. 1896., ko
je odšel za župnika v Veliko Gorico.

66.) Pevec Alojzij, porojen pri sv. Bolfenku 15. febr.
1848., kapelanoval je v Cvjetlinu, kjer je postal 1. 1878. župnik.
Od ondod odšel je 1. 1882. za župnika v Višnico, kjer je
umrl 29. sept. 1885.

67.) Poklečki Janez, iz oglejske škofije; bil je v
mašnika posvečen 1. 1698. in odšel za kapelana v Brdovec.
L. 1701. je postal župnik v Nartu, kjer je bil še 1. 1741.

68.) Plut Martin iz Bele Krajine, prisegel je 28. febr.
1659. za župnijo sv. Križa v Zadobriju (Zadobrye).

69.) Premužič Peter, se je porodil 1. 1662. v Čr-
nomlju. Od 1. 1703. bil je beneficijat sv. Križa pri župnijski

— 127 —

cerkvi sv. Marka v Zagrebu in postal 1. 1733. župnik v
Sesvetah.

70.) Pruxel ali Proxlyel Janez, rodil seje 1. 1730.
v Vinici. Šolal se je v Zagrebu in na Dunaju in bil 1. 1758.
sprejet v zagrebško škofijo. Kapelanoval je v Pleternici, Jaza-
vici pri Stari Gradiški in Medjuriču, kjer je bil še 1. 1776.

71.) Puc Janez, porodil se je 1. 1777. na Spodnjem
Štajerskem in bil 1. 1806. kapelan v Radoboju.

72.) Radovič Peter, porojen 1. 1656. v Vinici, je bil
posvečen >ad titulum mensae D. Joannis Kamenian«. L. 1682.
je postal župnik na Dubovcu pri Karlovcu.

73.) Rakuša Janko, porojen 26. sept. 1866. v Cvet-
kovdh, je bil v mašnika posvečen 1. 1892., kapelanoval je v
Kutini, Cvjetlinu, Desiniču in Podtumu in postal 1. 1898.
administrator v Erpenji.

74.) de Reiffnitz Mihael je bil 1. 1478. kanonik v
Zagrebu.

76.) Rod ar Pavel je bil 1. 1668. župnik v Upniku.
Njegovi farani iz oddaljene vasi Bubnjarcev, so prosili, naj bi
se dovolilo metliškemu župniku, da jim sme sv. zakramente
deliti; v Lipnik bilo jim je namreč predaleč, pa so mnogi
brez sv. zakramentov umrli.

76.) Rogovič Ivan se je porodil v Vinici, bil je v
1. 1724. — 1748. župnik v Reki pri Visokem. Vizitator pravi
o njem 1. 1744., da je star že 69 let, >sed oculorum Moysai-
corum, qui non habet opus adhuc ocularibus in isto senio.«

77.) Roj ko Janez, bil je 1. 1606. župnik pri sv. Eliji
v Obrešu.

78.) Sitar Mihael, rodil se je 1. 1688. v Vinici.
L. 1738.— 1748. je bil župnik v Hraščini.

79.) Skavrin Janez, rodil se je v Vinici okrog 1. 1633.
Posvečen je bil v duhovnika »ad titulum mensae« karlovaškega
generala Herbarta Turjaškega. Od 1. 1671. je bil župnik v
Novem Gradu pri Karlovcu, a 1. 1688. je postal župnik v
Završju.

n

128 —

80.) Slanec Marko, porodil se je v Metliki L 1685.
L. 1714. je postal župnik v Maji (Sračici) blizu Gline, kjer je
ostal do 1. 1731., ko je moral zaradi bolehnosti v Zagreb v
pokoj. Bil je ob jednem kapelan Vojne krajine, dobival za to
na leto 40 renskih goldinarjev, in moral v vojskinem času
vršiti službo vojašk^a duhovna. »Portat decentem clericalem
habitum, tallarem violacei coloris. Superiorem barbam tantisper
protensam non alit.«

81.) Slibnigg (Slivnik) Jurij Andrej, najbrž šta-
jerski Slovenec, je bil 1. 1692. župnik v Čakovcu, V početku
so ga težko razumeli, ker ni dobro govoril tamkajšnjega jezika.

82.) Smrekar Janez Miha je bil 1. 1738. drugi ka-
pelan v Koprivnici. Šolal se je v Gradcu in na Dunaju in
prejel nižje redove od sekovskega, a višje od pičanskega
(petenensis) škofa. Leta 1760. je bil župnik v Prelogu v
Medjimurju.

83.) Starešinič Janez star., rodil se je okrog 1. 1683.
v Preloki. Bil je od 1. 1711. — 1741. župnik v Vrhovcih.
»Habitum hucusque nigrum portavit, chlamydem tamen in
rubris nodis et visketis coloris violacei, uti et cingulum rubrum
deportavit,« pa ga je arhidijakon posvaril, da naj tega v pri-
hodnje ne nosi.

84.) Starešinič Janez ml., rojen 1. 1693., bil je
1. 1717. in 1720. kapelan v Kravarskem.

85.) Starešinič Matija, rodil se je 1. 1739. v Vinici,
posvečen v mašnika 1. 1764., bil je kapelan v Krapinskih
Toplicah in postal 1. 1793. župnik v Sesvetah pri Požegi, kjer
je umrl 14. dec. 1797.

86.) Starešinič Nikolaj, porojen v Vinici 1. 1704.,
bil je od L 1730.— 1737. kapelan v Pregradi. L. 1737. je
postal župnik v Kostelu, a 1. 1751. župnik v Krapinskih To-
plicah, kjer je bil še I. 1777.

87.) Starešinič Peter, porodil se je v Vinici 1. 1735.
in bil 1. 1765. kapelan v Vojnem Križu.

88.) de Ste in Janez, bil je 1. I45'i. kanonik v 2^grebu.

f

~ 129 —

89.) de Stein Jernej, brat Mihaelov, bil je 1. 1444.
kanonik v Zagrebu.

90.) de Stein Mihael, brat Jernejev, bil je 1. 1444.
kanonik v Zagrebu.

91.) Stembov Blaž, porodil se je 3. febr. 1848. v
Tomačevem in bil 1. 1872. v masnika posvečen. L. 1884. postal
je župnik v Krašiču, kjer je umrl 12. nov. 1888.

92.) Stiščak Janez, rodil se je I. 1708. v Vinici in
bil 1. 1756. in 1761. administrator župnije sv. Jurija v Kraljevi
Veliki.

93.) Suk Feliks. Porodil se je 31. dec. 1. 1846. v
Petelinku v blagovški župniji. Bogoslovne nauke je dovršil v
Inomostu, kjer je bil 1. 1868. posvečen v mašnika in je postal
doktor bogoslovja. Najprej je bil prefekt v zagrebškem seme-
nišču, kmalu potem je postal katehet na zagrebški gimnaziji,
a ko se je odprlo zagrebško vseučilišče, je postal na tem vse-
učilišču profesor moralke in bil tudi rector magnificus. L. 1888.
postal je kanonik in ravnatelj semenišča, a 1. 1895. prost glo-
govniški in arhidijakon turopoljski. Deset let je tudi že pred-
sednik književnega društva sv. Jeronima. Deloval je na knji-
ževnem polju in napisal prav temeljiti knjigi za gornje gimna-
zije: apologetiko in moralko.

94.) Š k r 1 A m a t , o., frančiškan provincije sv. Križa,
rodil se je na Kranjskem in bil v mašnika posvečen I. 1783.
Od 1. 1800. kapelanoval je v Mariji Gorici, kjer je bil od
1. 1810.— 1820. administrator.

95.) Skorjanec Dalmacij, o., frančiškan provincije
sv. Ladislava, se je porodil okrog 1. 1748. na Spodnjem Šta-
jarskem in bil v mašnika posvečen 1. 1772. Predaval je fran-
čiškanskim klerikom filozofijo, bil tri leta gvardijan in admini-
strator v Virovitici, a šest let administrator župnije Čadjavica.
Od 1. 1789. — 1799. je bil lokalni kapelan v Zdencih, v župniji
Orehovica, v Slavoniji. »Vir valde praeclarus, sed miserae
valetudinis.«

11

— 180 —

96.) Šmit Aleksander se je porodil 25. febr. 1. 1853.
v Ljutomeru. V duhovnika posvečen 1. i876, postal je 1. 1877.
doktor bogoslovja in je kapelanoval pri sv. Petru v Zagrebu,
kjer je bil ob jednem prefekt v nadškofijskem sirotišču. Kasneje
je predaval latinščino in grščino v nadškofijskem semenišču in
urejeval več let: »Katolički List.« L. 1884. je postal župnik
v Krapju in umrl v Zagrebu 26. jan. I. 1891.

97.) Šoštarič Martin, porodil se je v Metliki L 1777.
L. 1806. je postal župnik v Mali Gorici.

98.) Šporer Jurij, kateri je govoril tudi »kranjski«
jezik, bil je 1. 1821. župnik v Orubici v Slavoniji, star 63 let.

99.) Štanfelj Mihael s Kranjskega, je postal 1.1671.
župnik v Krašiču, ali je hitro od tamkaj odšel, ker ni bil
priljubljen.

100.) Ste fa nič Peter, porodil se je v Vinici 1. 1698.
in bil od 1. 1730. župnik v Slavetiču, kjer je bil še 1. 1741.
»Arma non tractat quidem, sed armorum loco linguam acutam.«

101.) Štrukelj Jakob je bil 1. 1680. župnik v Gjur-
gjevcu, 1. 1686. postal je župnik v Koprivnici, a 1. 1698. in
1701. bil je župnik v Čazmi.

102.) Štuhec Jožef je bil rojen U. marca 1. 1836.
pri sv. Križu na Štajerskem. Posvečen v mašnika 1. 1861.,
kapelanoval je v raznih krajih in postal 1. 1877. župnik v
Ladislavu. Sedaj župnikuje že več let v Cigleni pri Belovaru.

103.) Šutej Matija je bil rojen v Vinici 16. oktobra
1. 1815. in posvečen 1. 1841.; služboval je nekaj časa kot
upokojeni župnik ljubljanske škofije pri usmiljenih sestrah pri
Sv. Duhu poleg Zagreba.

104.) Tischler (Xilurgus) Mihael, iz Št. Jerneja, je
bil v mašnika posvečen 29. marca 1. 1603.; bil je prvi župnik
v Petrinji. kamor ga je poslal škof Tomaž Hren, kateri je
tamkaj utemeljil župnijo in postavil leseno cerkvico.

105.) de Thiver (iz Laškega) Jakob, bil je od I. 1454.
do 1489. kanonik v Zagrebu, >decretorum doctor« in gene-
ralni vikar.

— 131 —

106.) Udovičič Janez, Foro - Juliensis , posvečen v
Gorici in vzprejet v zagrebško škofijo, služboval je pri raznih
hrvaških plemenitaših kot hišni kapelan I>. 1768. je bil dvorski
kapelan pri grofu Bathyanu.

107.) Wernek Jožef, baron, porodil se je 1. 1729.
na Kranjskem. Filozofijo je dovršil v Ljubljani, a bogoslovje
v Rimu v zavodu sv. Apolinarija. L. 1755. postal je župnik
v Lipniku, 1. 1764. župnik v Požegi, ali tako, da je ostal ob
enem župnik v Lipniku, kjer je imel dva kapelana. L. 1765.
postal je zagrebški kanonik, kar je bil do 1. 1780. Bil je
kasneje tudi prost čazmanski^ opat de Keresztur, škof sazdi-
censki, škofov generalni vikar za Slavonijo in član deželnega
sveta. »Cultus et bene doctus etiam in scientiis historicis.«

108.) Vernig Tomaž, s Štajarskega, bil je župnik v
Zajezdi.

109.) Vidoša Matija, iz Poljan v Beli Krajini, je bil
od I. 172L-1726. vikar v Hraščini.

110.) Vidovič Anton, rojen 19. maja 1. 1844. pri
Sv. Andreju na Štajarskem, je bil kapelan v Šipku, kasneje
župnik v Zumberku, a od 1. 1891. župnik v Kamanju.

111.) Vrček Anton se je rodil 28. febr. 1. 1836. pri
Sv. Petru pod Svetimi gorami, bil je 1. 1877. župnik v Ra-
kovcu in 1. 1885. župnik v Dubravi pri Ivaniču, kjer je umrl
10. jun. 1891.

112.) Vojsk Alojzij se je porodil 21. maja 1. 1863.
v Bučkovanu na Štajarskem. Posvečen v mašnika 1. 1887.,
kapelanoval je pri sv. Mariji v Medjimurju, a kasneje v Dubravi.
Iskal je zdravja v Gradcu, a je ondi umrl.

113.) Wolf Lovro, rojen I. 1647., je dovršil filozofijo-
v Gorici in bogoslovje v Rimu. L. 1690. je bil župnik v
Pribiču in od 1. 1698.— 1706. v Gjurgjevcu.

1 14.) Zadravec Alojzij, rodil se je v Moravcih na
Štajarskem 23. junija 1. 1872. Kapelanoval je v Subotici in
Varaždinu, a* od 1. 1890. službuje v nadškofijski pisarni v
Zagrebu.

11 JC

— 132 —

115.) Zajčič Štefan, porodil se je 1. 1687. v Zajčjem
Vrhu pri Črnomlju, Od L 1722. — 1743. bil je župnik v Lip-
niku. Ker je bil zelo nagel, pretepel je svojega podložnika
tako, da je tretji dan umrl, pa je zato zgubil župnijo.

116.) Zumič Miklavž, rodil se je v Vinici 1. 1670.
Od 1. 1697.— I70i8. bil je beneficijat sv. Janeza v župniji sv.
Marka v Zagrebu.

117.) Zupanič Gregor, rojen v Beli Krajini, bil je
1. 1671.— 1681. župnik v Križovljanih, a od 1. 1682.— 1688.
beneficijat v Varaždinu.

118.) Z,agar Jurij, porodil se je v Vinici 1. 1694.
Od 1. 1732.— 1738. bil je administrator v Bedenici.

119.) Žalec Janez, rojen v Vinici 1. 1716., šel je
1. 1746., ko je bil v mašnika posvečen, za kapelana v Majo
(Sračica), 1. 1749. je bil kapelan v Bistri pri svojem sorodniku
Juriju Žalcu.

120.) Žalec Jurij je bil od 1. 1730.-1762. župnik v
Bistri.

121.) Žalec Matija, rojen 1. 1697. v Vinici, bil je
1.1741. in 1742. kapelan v Mihovljanih,. 1. 1746., 1749. župnik
v Novih Čičah, al. 1760. župnik v Nedelišču.

122.) Žalec Mihael, rojen v Vinici, je bil 1. 1754.
kapelan v Kalniku.

123.) Žerovnik M i h a e 1 (Scheronikh) prisegel je 9. jun.
1659. za župnijo sv. Lovrenca v Petrinji. Najbrž da je on
ista oseba z Janezom Mihaelom Žerovnikom, kateri
je postal 9. marca 1666. župnik v Jaški.

124.) Žnidaršič Mihael je bil od 1. 1646.-1694.
župnik v Desiniču.

125.) Žugelj Matija je bil v mašnika posvečen 21. nov.
1. 1784. Kje je služboval, mi ni znano.

126.) Žugelj Štefan, rojen v Semiču 1. 1770., postal
je 1. 1801. župnik v Sv. Jani nad Jasko, kjer je bil še 1. 1821.

127.) Žunič Janez, rojen 1. 1699. v Vinici, je bil od
1. 1737. — 1748. župnik pri sv. Julijani v Tremu.

— 133 —

128.) Žunič Matija, rojen 1. 1715. v Vinici, je bil
I. 174«. kapelan v Gorah in bil 24. aprila 1. 1762. vmeščen
za župnika v Mali Gorici.

129.) Zužič Peter, se je šolal v Ljubljani in bil od
1. 1730.— 1771. župnik v Tuhlju.

130.) Zveglič Mihael, porojen v Sevnici 7. avgusta
I. 184?., je bil v mašnika posvečen I. 1867., postal je župnik
v Stivici, sedaj je pa že mnogo let župnik in dekan v Petrovem
Selu v Slavoniji.

Sostro — Osterberg.

Imenoslovna črtica, spisal L. P.

Razmišljevanje o Prešernovem Ostrovrharju v Turjaški
Rozamundi napotilo me je tudi do razlage krajevnega imena
Sostro -Osterberg. O sostrskem gradu piše Valvasor (>Ehre«
XI. 433) takole: »Grad Osterberg (po kranjsko Sostro) leži
na Dolenjskem, na visoki in strmi gori, poldrugo miljo od
glavnega mesta Ljubljane; ima lep, čez mero prijazen in
daljen ra^led. Blizo pod tem gradom se stekajo
štiri vode: Ljubljanica, Sava, Kamniška Bistrica
in Desnica, kar je prav krasno videti. Ta grad je
bil prej ugledno velik, dokaj krasno zidan in lepo posestvo,
sedaj je pa poslopje zapuščeno in razpalo, nasprotno pa je
onstran vodd na ravnini zato sezidano drugo« (Valvasor misli
s tem graščino Dolsko — Lustthal — češ da je Aleksander
Gallenberški (t. j. Ostrovrški) zapustil precej visoki ostrovrški
grad ter se preselil zaradi priročnejše lege novega gradu v
prijazni Dol). Potem Valvasor nadaljuje: »Osterberg ima
svoje im^ po zgraditelju, kajti »oster« se pravi po
nemško »scharf«, in če prideneš zraven >berg«, pomeni toliko
kot »Scharffenberg«. Ravno tako pomeni ime Sostro ali
Osterverch po nemško Schar ffenberg. Torej je bil ta
grad od nekega gospoda Scharffenberga okoli leta 1015.
vprvič sezidan in Sosterberg imenovan ; ta gospod se je potem

1

— 134 —

tudi pisal »Herr von Osterberg oder Herr Osterberger«, in je
ta grad rodovinska dedina gospodov Osterberških. To potrjuje
doktor Jan. Ludov. Schonleben v svoji knjigi »Genealogia
Gallenbergica«, kjer rabi sledeče besede: Ortolphus II. de
Scharffenberg, author lineae Osterbergicae, circa annum 1 015,
primus condidit aliud castrum, dictum Osterberg, in con-
fluentia fluviorum Savi et Labaci : a quo Posteri denominari
coeperunt Osterberger, sive Slavice Ostervercher ; quod idem
sonat ac Germanice Scharffenberger. «

Tako tedaj Valvasor in Schonleben. Kakor je videti, oba
izvajata ime Osterberg iz Scharfenberg in rod Ostovrharjev
od Scharffenbergerjev. Ali je ta Schonlebnova trditev, da je
»Ortolphus II. de Scharffenberg author lineae Osterbergicae«
zgodovinska istina, ali samo na besedoslovni razlagi imen
osnovana kombinacija, o tem si jaz ne upam soditi. O tem
naj razmišljajo zgodovinarji - strokovnjaki , če se sploh da
dognati. Odločno pa se upiram izvajanju imena Osterberg
(oziroma Ostri Vrh) iz Scharfenberg in Valvasorjevi trditvi, da
ima Osterberg svoje ime po zgraditelju tega gradii. Da se
n. pr. Gallenberžani (die Herren von Gallenberg) lahko ime-
nujejo po gradu, a grad po gori, na kateri je sezidan (Valv.
XI. 159, 160.), to je jasno. Ravno tako se je po višini, na
kateri je stal, imenoval grad Osterberg, a ne po zgraditelju
Ostrovrharju ali Scharfenbergerju. — Dalje treba držati se
nazora, da so na naših tleh pač slovenska krajevna imena
nemčili, včasih prav nerodno prelagali in pačili na podlagi
krive tolmačbe prvotnega slovenskega imena, da pa ni veijetno,
da bi bil priprosti Slovenec eventualna nemška imena graščin
slovenil, n. pr. Burgstall mu ni niti grajski hlev niti pusti grad,
nego Puštal; in tako bi bil tudi iz Scharfenberg domačin
napravil le kak Šorfenberk, ne pa Osterberg. Pa še kako
polovičarsko je to, scharf naj se spremeni v oster, berg
pa ostane ! ? — Kdor bi bil znal scharf spremeniti v oster,
bi bil tudi berg vedel preložiti v gora. Valvazorjeva je torej
prazna.

— 135 —

Miklosich v svoji razpravi >Die slavischen Ortsnamen
aus Appellativen« določujoč razmerje slovanskih krajevnih imen
z inorodnimi krajevnimi imeni, ki so na onih osnovana, pravi
pod točko drugo: »der slavische Ortsname wird in das
Deutsche in einer dem Deutschen bedeutungsvollen Form
aufgenommen z. B. ojster vrh Osterberg fiir Scharfenberg«. —
To se dd tako razumeti, da misli Miklosich, čes Ostri Vrh
bi se pravilno preloženo imelo glasiti v nemščini Scharfenberg,
da so pa prestavili samo samostavnik, determinativni del
krajevnega imena pa pustili nepreložen, ker Nemcu tudi ne-
izpremenjena determinativna sestojina slovenskega krajevnega
imena nekaj pomeni, češ Osterberg je Nemcu pomemben
izraz = Vzhodna gora ali hrib Vzhodnik, kajti Osterberg je
res vzhodno od Ljubljane. Nekaj podobnega lahko navedemo
iz staroloske okolice, kjer se na zapadni strani proti Selcem
razprostira Veš ter (Westert, zahodno), a na vzhodni strani
proti Kamenitniku pa Oster fel (t. j. Osterfeld ali vzhodno
polje). Toda v teh krajih dobili smo Slovenci z bavarskimi
naselniki, ki so jih brizinski škofje tod nastanili, tudi nemška
krajevna imena ; Osterberg nasprotno pa ne leži več na ozemlju
nemških naseljencev, ampak na slovenskih tleh, in vrhu tega
si moramo kako raztolmačiti tudi slovensko ime Sostro, ki
se pa nikakor ne dd razlagati niti iz Osterberg niti iz
Ostri Vrh.

Poskusimo torej najprej razbrati pomen slovenskega
krajevnega imena, a potem postanek nemškega. Tu pa zopet
začnemo z Valvasorjem. Ne samo na onem, zgoraj v začetku
razpravice citiranem mestu, ampak še na drugih mestih Val-
vasor vedno naglasa, da leži Sostro na s o vod nji. Primer
II. 182: »Sostro steht an der Sau und Festnitz gleich unter
dem alten Schloss Osterberg in einem schon-ebnem Boden« —
in II. 189: »Der Osterberg (Osteruerch) hat seinen hohen
5tand zwischen den FlQssen Festnitz und Laybach in der
Gegend, wo die Feistritz sich der Sau zuwahltzet und zu
verschlingen giebt. Dieser Berg hat eine trefflich - schone

— 13t) —

Aussicht in die weite Ober - Crainerische Felder und Schnee-
gebirge. Insonderheit aber ist es eine Lust gleich
vorsich hinunter zu sehen, wie die jetztbemeldte
vier Fltisse das Land durchadern und endlich
allhie zusammen rinnen.« Podstava imenu Sostro je
torej : s o = con, ^vr in korenika s r ti z vrinjenim t, ki pomeni
fluere, (/«/i', torej je Sostro = Confluens, (Tvoinni t. j. sovodenj.
Primeri srbsko ostrvo iz ostrovo (fnsel, Werder) pri Vuku
str. 474: Jedno selo ukraj Drine zove se Ostrvo. — Kakor
pa imamo poleg oblik postrv in postrva tudi postra
(die Forelle), jednako si lahko mislimo iz Sostrvo tudi
Sostro. To krajevno ime je torej popolnoma analogno z
imenom nemškega mesta Coblenz (confluentes), na sovodnji
Mozele in Rena, in koroškega Gmftnd-Sovodje in z raznimi
Gmunden in MOnde i. t. d.

Iz Sostra napravil se je nemški izraz Sosterberg (t. j.
Sostrski Vrh), ki se je po glasoslovnih pravilih izpremenil v
Zosterberg, Icajti slovanski ^ prehaja v nemščini pogosto v z
n. pr. Sovra Zaier, Sovrica Zarz, Suha Zauchen, Lipsko
Leipzig, Glinsko Glinzig i. t. d. Obliko Zosterberg pa so zopet,
češ da je sinkretistična tvorba, razkrojili v Z' Osterberg
(t. j. zu Osterberg, na Ostrem Vrhu). Primeri zopet isto
prikazen v drugih krajevnih imenih n. pr. Agiam iz Zagreb,
češ da je to z(u) Agramb — ali Asp iz Zdsip ali Zas'p, češ
da je ž(u) Asp — ali nemško mesto Achen in v češčini
navadno obliko Cahe t. j. z(u) Achen.

Jasno se mi torej zdi, da je Osterberg uprav Sosterberg
(Sostrski vrh t. j. višina nad sovodjem Save , Ljubljanice,
Resnice in Kamniške Bistrice). Iz korenike srii nam je bržčas
tudi razlagati nemško (?) ime štajarskega trga Polstrau (Sre-
dišče) t. j. polostrov (paeninsula Worth) in seveda tudi vas
Struge na zahodni strani Suhe Krajine.

— 137

Mali zapiski.

Slikar Herrlein — ilustrator slovenske knjige. Konec i8. in
v začetku 19. stoletja je deloval v Ljubljani risar in slikar Andrej Herrlein.
On je poučeval na risarski šoli» ki se je vstanovila na ljubljanskem
liceju po prizadevanju grofa Auersperga. Poleg tega je slikal na platno
madone, oltarne podobe, portrete, pa tudi slike na presno n. pr. pred
nekaj leti obnovljene okraske v Virantovi hi§i v Ljubljani (pozneje
omenjeni životopisci Herrleinovi poročajo tudi o njegovih freskoslikah
trpljenja Jezusovega v šempeterski cerkvi pri Novem Mestu, ki se pa ne
nahajajo ondi). P. pl. Radics ga opisuje kot ilustratorja obširnega dela
>Hofmann's Reisen durch Oesterreich« 1783. Mimogrede opozarjam, da
se ruski dvomi svetnik Hofmann v tem delu spominja med pesniki
kranjske dežele nadepolnega mladega frančiškana fratra Marcel liana Vod-
nika. Herrlein je ilustroval tudi slovensko knjigo. Svojemu
prijatelju in podporniku knjigovezu in založniku H. Hohnu, kateremu je
naslikal osmero bajeslovnih in svetopisemskih slik, hranjenih v ljubljan-
skem deželnem muzeju, je napravil ilustracije za knjigo: SVETI j
KRISHOVI POT, I to je, | PREMISHLUVANJE | TERPLENJA | JE-
SUŠA KRISTUSA, | Is fvetiga Pifma napravlenu, | inu vun danu | s'
perpulhenjam | Duhdvne inu deshelsfke Gofpolke. | V LUBLANI I per
Joan. Rezerju Natilkavzu | 1806. 8^ str. 107 -|- 4 (Kaša vez Navukov).
Prve izdaje tega zanimivo ilustrovanega križevega pota ni navel doslej
še noben slovenski knjigopis. ŠafaHk in za njim dr. Glaser omenjata
samo 2., 3. in 4. izdaje. To knjigo je spisal Anton Klementini,
kar sklepam iz ŠafaHkove beležke pri drugi izdaji tega »Sv. križevega
pota« 1. 1808: »fkusi Antona Klementini«. Tretji natisek je izšel nekoliko
pomnožen štiri leta pozneje z istim naslovom do besede: »napravlenu,
she dvakrat vun danu | sdaj pak per vfakimu Shtazi6nu fhe | s' enim
natikam p^rdalfhanu inu | trotitzh | s' perpufhenjam | Duhovne inu de-
sh^ince Gofp6fke | na fvitlobo poflinu. | V LVBLANI | Per A. Henriku
Hohn, Bukvevesizu. I 181 2«. Četrti natisek je oskrbel 1. 1826. Janez Be-
denSČ. Ta pomnožena in vzboljšana izdaja je izšla pri Jožefu Sassenbergu.
V rokah imam prvo (nepopoln izvod v muzejski knjižnici) in tretjo
izdajo (dobro ohranjen izvod v podpisanega knjižnici), ki sta obe
ilustrovani z jednakimi medorezi (vis.: 9*8 cm^ šir.: 16*5 an).
Nad vsako podobo se nahaja zgoraj številka postaje latinska in arabska :
Nr. I. I. itd. Spodaj na levi je zabeleženo ime slikarjevo: A. J. Herrlein
Pinx. (pri peti postaji stoji pomotno: A. J. Herrlin), na desni pa ime
medorezca: Aug. Zenger fc. Podobe so natisnjene na finejšem papirju,
kakor ostala knjiga, ter so vdete k berilu pri posameznih postajah, ki
predstavljajo večinoma druge prizore iz Kristusovega trpljenja, kakor

— 138 —

smo jih vajeni opazovati pri današnjih »križcvih potihc. (Tako po »jan-
zenistiškic je osnovan tudi v krasni slovenščini pisani »Krilhov pot, |
ali I Premidilo vanje Kriflufoviga terplenja. { S' dopufhenjam duhovfke,
ino deshel- | (ke gofpčflce. | V Ljublani, 1818. | Natifnil Jos. Skarbina. |
12'' str. 33«, o katerem poroča ŠafaHk, da spada med jezikovno čiste
knjige, ker ga je pregledal prof. Metelko, podpisani pa se drzne po
izbomi slovenščini sodeč domnevati, da je to delce izšlo izpod peresa
preroditelja slovenske proze: Matej-a Ravniharja.) Herrleinove ilustracije
nam predočujejo tele prizore — na vel sem jih, razen 4. postaje, ki je
nedostaje v muzejskem izvodu in sem jo zabeležil po 3. izdaji, po prvi
izdaji tega »križev^a potac tako, kakor so zapisani v tekstu, da se iz
njih lahko spozna Klementinijeva slovenščina : I. J^us fe poty od velikih
teshiv takii, de je njeg6vi put kakor kaple kervi na semlo tekdzhe.
II. Jesufa popadejo od Judasa perpelani fovrashniki. m. Jesufa tdshio
pred vifhimi farji. IV. Jesufa pred Pilatusham toshio, sa hudobniga
Bar^bba pak profio. V. Pilatush pufty Jesufa gajshiati. VI. Jesufa s'
temjam kronajo. VII. Pildtush Jesufa v' fmert zhes dd. VIII. Jezus nese
fv(5j krish. IX. Simon Zirenčjz nefe krish sa J^sufam, inu shene nad
Josufam shalujejo. X. Jesufa na krish perbiejo. XI. Jesus na krishu Ihc
shiv. XII. Jesus na krishu mertu. XIII. Jesufovu telu fnžmejo is krisha.
XIV. Jesufovu Telii poloshc v' grob.

Dasi Herleinove ilustracije niso umetniški dovršene, so vender
služile kot uzorec poznejšim slikarjem križevih potov. Po njih je posnet
križev pot v podružnici sv. Nikolaja na Tabru; prej se je nahajal v
Župni cerkvi sv. Jurija pri Grosupljem. Slikal ga je Gašper Gotzl 1. 1842.
Jako slab posnetek Herrleinovih uzorcev je križev pot v podružnici
sv. Janeza Krst. v Vemdku pri HotiČu; 2., 5., 6., 12., 13. in 14. postajo
je naslikal neznani mojsterskaza popolnoma po svoje.

O Herrleinu so pisali: Kukuljevič (Slovnik umjetnikah jugo-
slavenskih, str. 113.), P. pl. Radics (Umeteljnost in umeteljna obrtnost
Slovencev v Letopisu Mat. si. 1880 str. 48.), Eduard R. o. Strahl
(Die Kunstzustande Krains, str. 33.); gori omenjenih ilustracij križev^a
pota ne omenja nobeden izmed njih. I. Vrhovnik.

Krst Turkov v Ljubljani, V 4. sešitku »Izvestijc 1. 1898. str. 140.
sem že navel 3 krste Turkov v Ljubljani. Iz krstnih matic stolne župnije
sem posnel še sledeče: Decima Quinta Mensis Augusti (1660) babtizata
est Mulier quaedam Turca in Tempi o Societatis Jesu, qua a quodam
Milite Christiano Dalmata capta in £xpugnatione Vrbis Cliw et huc
adducta una cum filiola sexenni: in baptismo nomen adepta est Mater
Maria Magdalena, filia vero Catharina. Patrinis matris Illmo Dno Barone
Joanne de Arevzaga, Colonelo etc. et Illma Comitissa Maria Agnetc de
Athemis. Filiae vero Gerardo Erthelmon et Illma Dna MaximiUa Para-

— 139 —

deiserin Lib. Baronissa nata Abfalterin, babtizavit Illmus et Rdissimus
Dei gratia Episcopus Petinensis huius Inclitae Prouinciae Deputatus
Franciscus Max]inilianus Vaccani de San Passo nec non Cathedralis
EccJesiae Praepositus Labacensis. — Die 15. Augusti (1668) babti-
zatus est in Tetnplo Societatis Jesu per Rmum Prelatum Sitticensem
Turca natus in confiniis nomine Joannes Jacobus. Patrinis levantibus
nimo Dno D. Joanne Herbardo Kazianer de Kazenstein Camiolia Land-
veni-eser et Illma Comitissa Anna Maria a Turri nata Comitissa ab
Attimis. — 22. Junii 1684 baptizata est Maria Theresia Mahomethana
Turca per Ilustrissimum et Reverendissimum Dominum Dom. Ottauium
Bucelleni Pracpositum Lib. Bar. Leuantibus £xcellenti3simo Dom. D.
Georgio Sigismundo Comite de Gallenberg et Illustrissima Domina D.
Maria Elisabetha Comitissa ab Auersperg. — 21. Aprilis 1686 puer
Turca Nicolaus Neuheisler est baptizatus in Capella Episcopatus praeuia
eruditione Cathechismi Christiani. Leuante ipso Reuerendissimo ac Cel-
sissimo Principe Sigismundo Christophoro Episcopo Labacensi. per
Reuerendissimum Dominum Parochum et Canonicum Labac. Georgium
Betstain assistentibus suis Vicarriis ceteraque clerisatione. — 21. S e p t.
1688 baptizauit Lucas Jambfhikh de Turcica progenie natum , qut
nominatus est Antonius Lucas, cuius Patrinus Multum Reuerendus
Dominus Magister Calcedonius, Cathedralis Ecclesiae Lab. Leuita. —
II. Apr. 1689 baptizatus est ex Turcia progenie Leonardus , cuius
Patrinus fuit Illustrissimus Dominus Leonardus Fabianizh cum Illustris-
sima Domina Cordula Ignatia Bussetin nata Fabianitschin, per Reueren-
dissimum Dominum Georgium Wetstain, Canonicum Parochum Laba-
censem. — 18. Maji 1689 baptizauit Reuerendissimus Dominus
Canonicus et Parochus Labacensis Georgius Wethstein ex Turcica
progenie procreatum, nomine Josephum. Patrini fuerunt Illustrissimus
Dominus Adamus Leopoldus Comes a Strasoldo et Illustrissima Domina
Maria Leonora Comitissa a VVazenberg nata Comitissa a Strasoldo. —
17-Januarii 1690 baptizauit Reuerendisissimus Dominus Georgius
Wetstain, Canonicus et Parochus loči, ex Turcica progenie Mariam
Constantiam, cuius Patrini fuere Dominus Christophorus Haymon et
Nobilis Domina Maria Uršula Schiffrerin. — 4. Aprilis 1690 bapti-
zauit Reuerendissimus Dominus Georgius VVethstein, Canonicus et
Parochus loči, Antonium Ignatium Felicem ex Turcica progenie pro-
creatura. Patrini fuere Generosus Dominus Joannes a Jureneg et Generosa
Domicella Maria Eua a Jurenekin. — 21. Maji 1691 baptizauit Reue-
r dissiraus Dominus Georgius Wetstain, Canonicus et Parochus loči,
I lulam ex turcica progenie procreatam, leuantibus Patrinis Reueren-
c rimo Domino Joanne Pikhi, Seniore Canonico, et Domina Catharina
I nci&ka Nephyta Paulinin etiam ex turcica progenie procreata. —

— 140 —

5- Junii 1 69 1 babtizauit Reuerendissimus Dominus Greorgius Weth-
stain, Parochus et Canonicus Labac, Catharinam ex turcica progenic,
leuantibus Patrinis IHustrissimo Domino Carolo Josepho de Coppinis et
eius Domina Consorte Anna Susanna. — Die eadem baptizauit idem
Reuerendissimus Dominus Parochus Catharinam ex turcica progenic.
Patrini fuere Gener. D. Joannes Herule et Nobilis Domina Anna
Susanna de Georgin. — 8. Ju Hi 1691 baptizauit Lucas Jambshikh
Joannem Henricum ex Turcica progenie procreatum. Patrini fiierc
Perillustris ac £xce1Ientissimus Dominus Joannes Paulus Quallica, Phi-
sycus Prov., et Perillustris Domina Maria Elisabeth Widerkerin. —
14. Octobris 1691 baptizauit Lucas Jambshikh ex Turcica progenic
procreatam modo nomine Margaretham. Patrini fuere Dominus Mathias
Andreiz et ApoHonia Demoufliikin. — 22. Februarii 1695 baptiauit
Reuerendissimus Dominus Georgius Wetstain Mathiam cx Turcica pro-
genie procreatum, adstante Patrino IHustrissimo et ExceUentissimo
Domino Francisco Carolo Comite v. Auersperg, Generali Carolostadiensi,
cuius substitutus fuit Generosus Dominus Petrus Wrumati. A. K.

Pogled na novo slovansko znanstveno slovstvo, i.) Knjige
Jugoslavenske akademije v Zagrebu. Ravnokar je izdala »Jugoslavenska
akademija znanosti i umjetnosti« petero knjig, katere ne zaostajajo po
izvrstni vsebini za svojimi prednicami. V >Radu« (filolog. histor. del)
razpravlja Em. Laszowski topografijo in zgodovino stare hrvatske župa-
nije podgorske, trdeč, da so se od 12. do 14. stoletja na Hrvaškem
glede obsega strinjale županije (komitati) s starimi hrvatskimi Župami.
Zdi se nam le, da se je pisatelj premalo potrudil, da bi bil to6ieje do-
ločil, kje so dandanes vasi, potoki in hribje, katerih imena je nabral iz
razprav in listin 13. in 14. veka. Po izgledu našega pok. Erjavca priob-
čuje v drugem članku prof. L. Zore neznane besede, katere je pobral
med narodom. A. Mušič obdelava »relativne rečenice v hrvatskem jeziku«,
dr. Fr. Marko vič »estetiški nauk o baladi in romanci«, dr. M. Šrcpd pa
opisuje humanista Šižgoriča. — V drugem delu >Rada« je 7 razprav ix
prirodoslovne in matematične stroke. — V 300 stranij obsežnem zvezku
»Stari pisci hrvatski«, knjiga XXI., je P. Budmani za tisk priredil
pesniška dela Dominka Zlatariča. — Jako znamenit je »Zbornik za
narodni život i običaje južnih Slaven a«, zv. IV. prva polovica
(s 15. podobami), katerega je uredil dr. Ant. Radič. Lepi so v njem
članki o narodni glasbeni umetnosti v Dalmaciji in o narodnem življenju
in običajih v Bukvici. — »Ljetopis« obsega poročilo o društvenem
delovanju.

2.) » Vjestnik kr, hrvatsko - slavonsko - dalmatinskog zemaljskoi
arkiva* v Zagrebu, 1. I. (1899) zvezek 3. Časopis spretno urejuje dr. Ivan
Bojničič Kninski. Okrog njega so združeni znani pisatelji Vj. Klaič (piše

— 141 —

o hrvatskih banih), M. Magdič, F. Šičič in dr. L. Jelič. Med malimi za-
piskarji vidimo tudi našega dr. Fr. Kosa.

3.) ^Čekv predkistoricki* se imenuje 219 stranij debeli I. zvezek
knjige, katero piše dr. J. L. Pič. Izdala je knjigo češka ces. akademija
v zvezi z muzejem kraljestva češkega v Pragi. V njej so opisane staro-
litnosti češke zemlje, zlasti diluvialni Človek in pokolenje skrčenih lobanj.
Pridejanih ima prvi zvezek 91 tabel, na katerih so čedno naslikani pra-
zgodovinski predmeti iz zbirke češkega muzeja.

4.) *Pamdtky arckaelogicki a mistopisni* , katerim je urednik dr.
J. L. Pič, prinašajo v sešitkih 3 — 6, 18. letnika jako krasne slike z opisi
predmetov iz loretanske zakladnice na Hradčanih v Pragi. Razun tega
ima tudi ta list jedrnate članke iz prazgodovinske vede.

5.) » Časopis musea krdlovstvi českiko* prinaša v letošnjem prvem
zvezku (73. letnik) pod uredništvom Antona TruhldNa velevažne doneske
k pojasnjenju češke zgodovine in na koncu poroča dr. Č. Zibrt o vse-
bini slovanskih znanstvenih časopisov.

6.) *ČesJfy Časopis kistoricky, katerega izdajata Jar. Goli in Jos.
Peka^ prinaša (izšel je zdaj 4. sešitek 5. letnika) istotako sestavke o
zgodovini Češke in pregled časopisov.

7.) > Vestnih krdlovske Češke spoleČnosti nauk* izdaja na leto po
dva obširna zvezka v češkem in nemškem jeziku, v katerih so zabele-
žena predavanja v kr. češki družbi ved. Prvi zvezek obsega razprave iz
modroslovja, zgodovine in jezikoslovja, drugi zvezek pa članke iz mate-
matike in naravoslovja.

8.) *Kwartalnik kistoryczny* podaje poleg člankov za zgodovino
Poljske v 2. sešitku 13. letnika (1899) tudi velezanimivo razpravo o slo-
vanski zadrugi (>0 zadrudze slovirianskiej«) izpod peresa O. Balzera.

9.) »Lud*, glasilo »towarzystwa ludoznawczego« v Lvovu, kate-
remu je urednik naš rojak dr. Anton Kalina, prinaša v 2. sešitku 5. let-
nika (1896) razne sestavke, tičoče se narodopisa slovanskih zemelj, in
tehtno oceno slovanskih znanstvenih časopisov. A. K.

Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arkivu. »Vrbarium
ct respcctive Protocollum antiquum Capituli Labacensis de A« 1496
usque Annum 1536«. Ta naslov nosi s št. 10. zaznamovani urbar ljub-
ljanskega kapiteljskega arhiva, ki obsega na 304. straneh račune o kapi-
teljskih dohodkih in troških koncem 15. stoletja, našteva kapiteljnu
vtelešene cerkve in podložnike, ter ima na koncu zabeležen kapiteljski
statut iz 1. 1509. in 1533. Posnemimo iz tega urbarja nekatere za zgodo-
vino važne drobtinice. Omenjajo se v urbarju nastopni prosti, dekani in
kanoniki ljubljanskega kapiteljna, katerih je bilo vseh skupaj včasih po 11.
Prost Peter Knauer od K 1494- 1497.; dekani: Volbank Kelner
1494—1499, Nikolaj Poden od 1. 1494— 1498 kanonik, v 1. 1499 >"

— 142 —

1500 dekan, Štefan Klocker 1. 1507 kanonik, od 1. 1509— 15 18 pa dekan
in doktor dekretov; kanoniki: Krištof Noži ca (Nositza) 1494— 1498,
Peter Jan kovic 1494 in 1495, Gregor Križnic (Krissnitsch) 1494,
Matija Puh (Puch) 1494— 1499, Gregor Kic (Kyetz) 1494— 1499, Nikolaj
Šparavec (Sparauetz) 1494— 1513, Andrej (Steinmetz) 1495 1499,
Jurij Slatkonja (Slakona) (poznejši prost ljubljanski in škof dunajski)
1496— 1498, Mihael IŽanec (de Yg), doktor umetnostij in dekretov,
od 1. 1498 (ko je bil župnik v Dobu) do 1. 15 15., Paulus 1498 in 1499,
Lovrenc Corrigiator (Jermenar) 1509 -15 18, Simon Schors (Šareč?),
magister umetnostij, 1505—1536, Lovrenc Herberger 1509— 1518,
Erhard Almauer 1509, Jurij Prawnsperger 1505— 1534, Mihael
Valler 1505— 1518, Sikst de Eck (Eckher) 1509—1518, Pavel Wien-
ner, ki je pozneje postal luteran, 1531 — 1536, Vrban Strela 1533
in 1534, Leonard Mertlik (Mertlitz), kije tudi postal luteran, 1533 — 1536.
Matija Wallich (Balih) 1533— '536. Omenjajo se dalje: proštov kaplan
Pankrac 1494, kapiteljski kapelan Ambrož 1494 — 1499 ter vikaija
Jurij Spetarii 1499 in Simon Potezi 1499.— Leta 1497. se imenujeta
duhovna: Jernej, kapelan altarja presv. Trojice v stolnici, in Leonard
(Lienhardus de fundationibus Dni Gaspari Rawber). — Leta 1497. je
prost imel v grbu, kakor kaže neki pečat, na desni strani polovico
avstrijskega ščita in na levi strani polovico cesarskega orla. Stolni dekan
je pa imel polovico kranjskega orla na levi strani grba. — Dohodkov
so dobivali 1. 1497. vsake kvatre: prost po 14—18 dukatov, dekan
po 15, starejši kanoniki po 10—12, mlajši po 8—10 ter proštov in kapi-
teljski kapelani po 6—8 dukatov. Račune je vodil dekan ali kak kanonik,
ki se je imenoval kapiteljski prokurator. Koncem 15. stoletja so dajale
vtelešene fare dohodkov na leto: Sv. Nikolaj pri Beljaku
po 42 dukatov (1. 1497. vikar bil ondi Matej), Naklo 88 duk. (1. i497-
vikar Mihael), Št. Vid nad Ljubljano 100 duk. (vikarji: 1497 Gr^or,
1 5 10 Mihael, 15 13 Andrej Prosen), Vodice 60 duk. (1497 vikar Lovrenc),
Smlednik (sub Flednikch) 8 mark liber (1497 vikar Kristan), Polhov
Gradec 8 mark (vikar Jurij 1497— 1499), Svibno 100 duk. (vikar
Matija 1497— 1499), Št. Jernej (nič dohodkov) (1497 vikar Klemen).
Advokacija v Gornjem Gradu je nesla 50 funtov vinarjev, a
dne 20. nov. 1498 je šel kapitelj k škofu Ravbarju in so se pri porav-
nanju raznih računov pogodili, da naj dobi kapitelj mesto dohodkov od
advokacije v Gornjem Gradu dobovsko faro (zato je menda tudi do-
bovski župnik Mihael de Yg postal kanonik). Kranjski vicedom je bil
tačas (1498) Jurij pl. Eck. Moral je biti Mihael de Yg premožen moi.
Od 1. 1501--1504 je bil upravnik kapiteljske blagajnice. Zidal je neko
kapiteljsko hišo in zalagal denar tudi iz svojega. Ob računu mu je bil
kapitelj dolžan 28 talentov denarijev v črnih novcih, a Mihael mu jih je

I

r

— 143 —

odpustil. Leta 1498. se je bila hiša kanonika Petra Jankoviča prodala
cesarici za 62 funtov vinarjev. Desetino je imel kapitelj: v Cirknici,
Dobrunjah, Kotišu, PeČah pri Moravčah, »Mengonitz« pri Mirni, »Mietnaw<
pri Stičini, v Čolniših v vaški fari, pri Sv. Mohoru pri Šmariji, v Šiški
(Keusch) in na polju (na poyli) pri Kranju. Imel je kapitelj dalje njive v
Rečici (Riecz), hišo na Vrhniki in kopel v Ljubljani, ki je nesla
7 gld. (Poznejša roka, najbrže Schčnlebnova, je dostavila opazko:
>Balneum prope Exclesiam in Cemitero, feudale Burggraviorum in Liienz
alias DD. de Lueg«.). PodloŽnike je imel kapitelj: v Kamni Gorici
(Stainpuchl), Kosezih (Kasesich), v Loki pri Pešati, v Novi Vasi pri
Višnji Gori, v »Salin-uc in Trzinu. Na Poljanah v Ljubljani je imel kapitelj
lepe vrtove, katere je dajal v najem kanonikom in drugim. Po teh
vrtovih se sedaj imenujejo ondotne ulice »Kapiteljske ulice«. Poznejša
roka je dostavila pripomnjo: »Redditus hortorum suburbanorum (in
Polan) Labaci quondam ad aram S. Leonardi in Basilica deputati per
quemdam Petnim aurifabrum, civem labac«. Omenjajo se še nekateri
drugi kapiteljski vrtovi in njive in 1. 1499. travnik pod Rožnikom (sub
Rasnpach), ki je dajal i funt vinarjev na leto. — Iz urbarjev kapiteljnu
vtelešenih far&, ki so navedeni v knjigi, omenjamo, da se Horjul 1. 1497.
imenuje Churyawel, Lubgojna -= Lubigoyna, Spodnja Šiška = Vundter-
keutsch, Strževo pri Naklem = Strise\v bei Nagkl, Utik = Vitickh,
Moste = Prucklann, Trboje = Trespach, Moše = Moschnach, Skaručina =•
Schorutschina, Kožarji = Geissmansdorf. — V kapiteljskem statutu iz
1. 1509. so razne zanimive določbe. Kanoniki so opravljali brevir v stol-
nici. Za jutranjice so dobivali po 4 solide in za posamezne ure po 2 so-
lida. Dekan je delal pike in odtezal plačo zamudnikom. Navzoči so
morali biti v cerkvi tudi vikarji (vsaj dva), kapelani in leviti. Kanoniki
so opravljali božjo službo v stolnici in v hospitalu. Kadar je šel kak
vikar obhajat, so ga spremljali po štirje dijaki v posebnih oblekah, kakor
je določil cesar Ferdinand III. Krojaška bratovščina je dajala dijakom
za vsako pot po i črni novec nagrade. Vikarji so večkrat imeli proce-
sijo s svetinjami po mestu. Kapitelj si je izbiral po 2 duhovna za levita,
ki sta vsaki dan stegla pri korarski maši. Ko so se pele ure, so izpo-
stavili ob zvonjenju vikarji in leviti svetinje. Statut iz 1. 1533. določa,
da naj se v pridigah oznanuje evangeljska resnica >čista<, kar skoraj
diši že nekoliko po luteranstvu, (pomagala sta statut sestavljati tudi
kanonika Pavel Wienner in Leonard Mertlik, pri katerih je ob strani opazka :
»apostata«), dalje se določa, da naj se preloži zorna maša s pridigo na
poznejšo uro in da rtaj poj6 dijaki še-le pred urami oficij Matere božje,
ukarji naj pa po oficiju »prav in po katoliško pridigujejo, opirajoč se
i lasti na sv. pismo, kakor opominja sv. Pavel«. Peta točka statuta iz
1 «533- določuje, da naj se izmed štirih kapiteljskih vikarjev, ki imajo

I

— 144 —

dolžnost pridigovati, dva določita za nemške pridige, ker se je v
Ljubljano priselilo mnogo Ijudij iz Nemčije in se nemščina po mestu
močno razširja (>quia ad hanc Ciuitatem Populus Germaniae propter
n^ociorum commoditatem plurimum confiuit ciuitasque ipsa in eo ser-
mone vehementer est aucta«). Druga dva vikarja naj pa oznanujeta božjo
besedo (po slovensko), kakor doslej. Pozneje so nemške pridige prevzeli
jezuvitje. A. K.

Cerkev sv, Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, Najbolj
znamenitim gotskim cerkvam, kar se jih je ohranilo na Kranjskem, se
prišteva cerkev sv. Petra v Dvoru. Dunajska c. kr. centralna komisija
za umetnost in cerkvene spomenike je žrtvovala lepo svoto, da se cerkcT
umetniško popravi in lepemu gotskemu slogu primemo prestroji. Opisal
je to cerkev v umetnostnem oziru konservator K. Čmologar v >Mft^eiL
der k. k. Central-Commission« 1899 str. 125. Kdaj je bila sezidana ta
cerkev? V ljubljanskem muzejskem arhivu leži listina, ki nam pove, dk
so cerkev zidali v sredi 16. stoletja. Ker srenja ni imela dosti denarja,
da bi bila mogla sama dozidati dragoceno cerkev, je knezoškof PeCer
pl. Seebach, ki je vladal ljubljansko škofijo od i 1558. do 1570., dal
dne 2. februvarja 1. 1562. v Gornjem Gradu ključarjema dvorske podruž-
nice sv. Petra priporočilno pismo, s katerim sta smela po škofiji pobi-
rati milodare za zgrajenje že davno pričete, pa še ne dovršene dvorske
cerkve. Duhovnom je v pismu škof naročil, da naj ključarja ljubeznivo
vsprejemajo in vernemu ljudstvu pri pridigah po cerkvah priporočajo,
da naj obilo daruje za omenjeno cerkev. Podpornikom cerkve je §kof
obetal posebno milost in božji blagoslov. — Dne 7. oktobra 1. 1620. je *
Sikst Carcanus, škof germaniški in od papeža posebej določeni obisko-
valec ljubljan.ske škofije, v dvorski cerkvi sv. Petra posvetil altarje: Ma-
tere božje, sv. apostola Pavla, sv. Neže, sv. Ane, sv. Valentina in sv. Lu-
cije ter je podelil vsem, ki so ob posvečenju altarjev obiskali cerkev,
jedno leto odpustka, onim pa, ki jo obiščejo ob obletnici posvečenja
altarjev, dO dnij odpustkov. — Papež Inocencij XI. je ga s posebnim
»breve« dne 29. maja 1. 1684. vsem, ki pod navadnimi pogoji obiščejo
cerkev sv. Petra v Dvoru ob obletnici njenega posvečenja, podelil po-
polni odpustek. — Dodamo naj še poročilo, da je farno cerkev Matere
božje, ležečo pod Gradom v Polhovem Gradcu, kakor nam dokazuje
izvirna pergamenska listina v istem arhivu, v nedeljo dne 18. septembra
1. 1457. blagoslovil, ker je bila razsvečena, generalni vikar oglejskega
patrijarha Ludovika, sarksenski škof Fortunat. A. K.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v lijnbljani.

1

l^^^l

1

^E^

^^1
^^^1

■

^mt.

1

1

K?

1

--^VESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

ZA KRANJSKO.

1
1

■|
1

H
H

■

E

Anton Koblar.

1
1 ■

1

^^^Bnvf 1

i-'^L.ii. -štiiVčit z:.

1

i3 *C^'?ri

^1

B

v I^tuhljftni 1^99»

^^H

K~

iStvnotCmojikcjt

1^ ^1

^^H?^'

iitW*ru«.

1

^^Ht ijciaimgm dniŠtvA«. ki itlulajo 3 0Č tm leto« 4obi •Izvctftj. ^M

HH

NtflOT fIfNM

Vsebina 5. seSitka.

2. Dr^fr.h

VUnU ^aoiski.

miske itiijdbc na Krat i

Simona Robtčt slilftoi fnalif^

-^^

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik IX. 1899. Seiitek 5.

Sloveniea.

Priobči! A. Koblar.

Redke so po arhivih slovenske uradne listine iz prošlih
stoletij kakor bele vrane. Jezik v njih ni lep, včasih je narav-
nost grozen. Vendar treba pobirati tiidi te drobtinice, ker tiči
v njih marsikakšna jezikovna znamenitost, in ker so sploh dokaz,
s kakimi težavami se je borila slovenščina pri svojem prvem
vstopu v urade. Priobčujemo tedaj nastopnih pet listin; prve
štiri so iz kranjskega deželnega arhiva v muzeju Rudolfmu,
zadnja je pa iz ljubljanskega kapiteljskega arhiva.

I.

O gorskem zakonu in gorskih pravdah je leta 1897. v
»Izvestjih Muzejskega društva« pisal g. Iv. Vrhovec. Pisatelj
na strani 41. obžaluje, da je V. Oblak v »Letopisu Slovenske
Matice« (leta 1887. str. 289 — 305) objavil in jezikoslovno
razložil le oni slovenski prevod gorskega zakona iz leta 1644.,
katerega hrani ljubljanska licejska knjižnica (sig. 191), ne pa
starejšega Recljevega prevoda iz 1. 1582., katerega je bil že
1. 1882. Dežman izročil Levstiku v slovniško presojo in oceno.
Recljev prevod gorskega zakona se še nahaja v kranjskem
deželnem arhivu v rokopisni knjigi, ki nosi naslov: »Landge-
richts-Zehend" vnnd Perkhrechtsordnung dises FUrstenthumb
Crain«. V tej knjigi je zabeleženih več zakonov, namreč : deželno-
sodni red (iz 1. 1535.), desetinski red (iz let 1551. in 1573.),
potem »Bestattigung des Furstentumb Stayer Pergrecht-Buch«,

12

— 146 —

vsi ti zakoni so v nemškem jeziku, nato pa pride Recljev
slovenski prevod iz leta 1582., ki se popolnoma naslanja na
besedilo nemškega gorskega zakona za Štajarsko*). Župnik
Recelj znabiti ni sam vpisal »Gornih Buqui« v navedeno ro-
kopisno knjigo, katera je prišla v muzej iz dolskega arhiva.
Dvomiti pa ni, da je Recelj, kakor pov^ napis, prevod dovršil
že L 1582. Lahko je potem, ko je nadvojvoda Karol 1. 1583.
ustregel želji kranjskih plemičev in imenoval na podlagi gor-
skega zakona, veljavnega za Štajarsko, kletarskega mojstra za
Kranjsko, oskrbnik kake dolenjske graščine prepisal Recljev
prevod v svojo zbirko kranjskih zakonov, katero je pozneje
baron Erberg, pridni nabiralec starin, pridobil za svojo knjiž-
nico. Mc^oče pa je tudi, da je prav to knjigo, kakor trdi
Vrhovec, kranjski odposlanec leta 1582. nesel v Gradec ter
pokazal vladi Recljev slovenski prevod. To bi zlasti kazala
korektura v prevodu pri § 47. Pisava je iz konca 16. veka.
Knjiga je imenitno vezana. Lesenim platnicam, oblečenim v
beloustrojeno svinjsko usnje, so vtisnjene podobe evangelistov,
ki nosijo na sebi znak 16. veka. Jezikoslovcem utegnemo
ustreči, ako objavimo Recljev prevod v celoti, priporočamo
pa, ako ga hočejo porabiti za svoje študije, da vzamejo v
roko tudi pod črto naznanjeni štajarski >Bergrechts-bQcheU,
ker je g. Oblak sicer objavil v »Letopisu« tudi nemški zakon,
a je nepopoln in zelo zmeden.

Razen Recljevega prevoda hrani kranjski deželni arhiv
še tri druge prevode gorskega zakona za Štajarsko, ki so pa
zopet samostojni prevodi, tako da se niti glede na jezik, niti
glede na vrsto paragrafov ne strinjajo z omenjenima prevodoma.

*) Gorski zakon za Štajarsko je izšel tiskan I. 1583. z naslovom:
>R6mischer Keyserlicher auch zu Hungern vnd Behaim Kdniglicher
Mayestat etc. Ertzhertzog zu Osterreich etc. Confirmation vnd bestettung
des Furstenthumbs Steyr Perckrechts Bachel. MDLXXXin«. Izdajo t^
zakona ima ljubljanska muzejska knjižnica, kakor tudi podobni izdaji iz
let 1639 in 1760. V vseh teh izdajah je pa gorski zakon, izdan dne
9. februvarja 1543 od kralja Ferdinanda, le glede jezika nekoliko spre-
menjen. Kdaj se je zakon izdal tiskan pred 1. 1583., nam ni znano.

- 147 —

Prvi nosi podpis: »Datum Vienne 9. Martii 1543. — Die 17.
Octobris 1683 descripsit J. Kapsch Reittenburgi« (na Čretežu).
Druga dva slovenska prevoda sta iz 18. stoletja.
Recljev prevod se glasi:

»Gornih Buqui Od kraiioue Suetlofti Offen innu poterien
general inu Priuilegium. Is Nouuflauenski Jefigk Istulmazhan
skufi Andrea Rezla Farmoftra na Raki. Anno MDLiXXXII.

Privilegiunn.

Mi Ferdinandus od Boshie milosti Rimfki krail, ufakimu
zhafu Gmerar tiga Raiha Vnemzhich inu na (v) Ogrih, V
pegamih, V dalmaty, na Hrauatih, inu V flouenzih etc. Krail,
Infant Vhifpany Erzherzog Vefterraihi, Herzog V Burgundy,
Vbrabanti, Vstayerih, V Koratani, inu V Kranfky Defheli, V
Luzenburgi, V Birtenbergy, V goreni inu doleni Shlefy, Firsht
Vshuabih, Margraff tiga Suetiga Rimfkiga Raiha Vburgaui inu
Vmarerih, goreniga inu doleniga Laufniz, Pod Firftam knes
Vhabspurgi, Vtiroli, Vfirti, V kiburki inu Vgorizi Defelfki knef
Velfafsi Gospud na flouenfki Marki, Vportenaui inu Vfalinfi, etc.
Spofnamo ozhitnu, inu damo na fnaine, ufsem uprek, sletim
lyftum, de fo naf ti Vredni fhlahtni inu duhouni nafhi lubi
andahtiui inu fuefti, N : ena pof htena naf ha LandtshafFt naf higa
Firflouftua Shtayeria tih treh ftanou, od prelatou, Gofpofkiga
ftanu inu od Shlahtnikou ponifhno klizali inu profili, de bi mi
nim tih gomih praud Buque, tam iftu Vftaieryh, kir fo fnfho (?)
ueftio inu gnadliuim peruoleinem is nouiga pofuetuane, gori
nareiene inu nam Vpifmi na pre pernefsene kokur regirni
Gafpud, inu Defhelfki Firfht Hconfirmainu inu Hpoterieniu,
Gnadliuu pridali, Jnu leteh gomih Bukui glas ie od befsedc
do befsede letaku.

I.) Ksazhetku, Imaio Vfakatere sa gorfke Vpravde
Vfhtayerfki defheli Vmei Velikonozhio inu umei Vinkufhtimi
Vfaku leitu, na tih meiftih, kir ie od starifhih fim perfhlu inu
prefsufebnih neuterpezhih, potrebna, obenu drugu meiflu, ober-
nene biti, Htimuiftmu ima En ufakaterni gorni Gafpud ta-

12*

— 148 —

kouifhne praude Vfoymi fogorniki obfedeti. Aku on pak tulikaj
Sagornikou nima, more on if drugih gur Sagomike vfseti inu
Sagorska praudo obfedeti.

2.) Item en Vfakateri gorni Gofpud, ima letem, kateri
fa Erbe, tofhiti imaio, Vfelei Vieti Praudo puftiti yti, nemu
ufelej fpifmam aH fbefsedo, Sapouedane fturiti, Inu nemu
toifto Kenimu Zhafsu nikar faulezhi, famu?ii berfh kir more
praudo puftiti tezhi, sakaj lete praude, od ulezheina nemoreia
terpeti.

3.) Item kateri kuli pride kfagorfki praudi, inu Rofhie fabo
pernefse, ta en ufakateri ima suoie rofhie od febe diati (: sakaj
Vgorah so Firftoufke frainge :) inu aku bi glih gdu mezh
ali drugu rofhie nefpodobnu fabo pernefeel, taku on tuiftu ne-
fpodobnu Vprauhati, fbefsedami se tudi spodobnu derfhati ima,
Nima tudi fa tiga Volio ena Kufhne framote inu nepofhtena
oblaiati, inu nikar fa brefe daiati Hkobenimu poboiu, Aku bi
pak kateri Zhefs tuiftu sturil, inu bi se fbefsedami inu fizer
udrugim potu, nefpodobnu derfhal taifti ima ftraiflfan biti (a
LXXII denarieu, Aku pak kateri mezh vun isdere, timu ima
biti ftrayffinga i. Marka denarieu, inu aku enden eniga udari,
ima ftraiffan biti 1 1 Marki denarieu, inu nif hter stem maine,
timu refhalenimu negoua fkoda inu obyskaine napre ohranenu.

4.) Item en ufakateri, ima perpraui Infhtanzy, pred
suoio poredno Ryhto, kokor ie od starifhih fem perfhlu V(a-
katere ritfhi, kar gornih praud an tizhe, napreie vfeti inu
rounati.

5.) Kadar bi pak ta gorni Gofpud enimu praudo faulekel,
debe neiftnu bilu, poteh mal more on toifto pred tiga de-
fhelfkiga Firfta, Kellermaiftra pernefti, inu na fnaine dati, de
fe ima tiga prau ifuprafhati, inu aku fe takuiftu ifnaide, inu
if uifingo dopernefsenu bode, potehmal more ta Kellennaister
fpodoblžhino notri raunati, fakaj ta Kellermaifter nima obe-
niga napreuablena puftit Vun yti.

6.) Inu ta Kellermaifter ima tudi kadar ena rezli pred
nega pride, katero on spofnanem te praude rpunati, takouoifto

r^"-'

— 149 —

praudo, Sdefhelanni inu fpurgarie, kyr gorfhino imaio ali fhlu-
fhto obfedeti, inu po pre-agani ^ornih Buqut notri fpodob-
fthino rounati.

7.) Ob fagomih praudah fe imaio napre pouedati, vfse
prauizhne inu frayati Sagorske, noter fe gaine noter terkaine,
frauelnu inu fsillo, od nefnanih ludi, ali od koger bi fe kokou
frauel ali filla ifgodilla, ti frauelni inu ftraiffinge, fe imaio mel-
dati, inu kateri bi en frauel Ali fyllo uedezhe famolzhal inu
nikar ne meldal, taifti ie timu gomimu gofpudu fapadel LXXIl
denarieu.

8.) Vfi nefpodobni poite k uinogradam inu od uino-
gradou, kateri nifso od starifhih neuade, Sem prifhli ti ifli
imaio po S. Mattynim ob pufti ufi prepouedani biti, kateri bi
fe pak tih iftih prepouedanih potuu po imeniuanim Zhafsu
nikar ne ognil Ima tim gomimu Sapafti LXXIf denariev.

9.) Item Aku Vgori billu Potrebnu na Potih nareati, inu
popraulati, tu ima tim Sagornikam, timu ofnainenimu, inu.per
poene LXXII denarieu ta ifti pot nareat, Inu Popraulat, Vka-
fanu biti, kateri bi Pak Htimu ne perfhel, Ali koga na fuoim
mefti pref Spodobnih Vrfahou ne poflal, od tiga ima Straffingi
od Vfakiga Samudeniga dne kokur od Sgorai stoy.

10.) Itčm ti Gmaini Plotoui Inu meie, per uinogradih,
nafglauih, inu poufod, ki^ Je Potrebnu, Se imaio per meMe
po S. Mathynim Sa graditi inu fa obarouati, kateri bi leto
dolfhan bil fturiti inu bi ie prelomel, ta ima timu Gornimu
Gofpudi sapaili Kstraffingi LXXII denarieu inu timu drugimu
katerimu fe ie zhef tuiftu, Skoda fturilla, to Škodo doli po-
lofhiti.

II.) Item en vfakateri Erbizh, kateri fa Erbino prauizo,

ima gouoriti, ta isti ima letu per fagomi, praudi meldati, Inu

falofhiti, Senim denariam, Ako bi Pa on tuiftu ne fturil, taku

5 rifemti zhef, tuiftu obene praude, ni dolfhnu rezhi, ali obso-

iti, vunufetu, Ako bi on fdobrimi guifhnimi Vrfhahi if defhele

1 oftal.

— 150 —

12.) Item kateri bi pak bref uefli foiga Grundtniga Go-
fpuda Ali gofpofhine ali drugih guifnih Vrfohou, is deshele
ulekel Inu bi suimu ozhetu negouiga blafhza nepomagal delati
ta ifli ima poteh mal tiga iftiga lu"ba odrezhen biti, Vfai se
nemu gnada sturiti more.

13.) Item kateri Vinu, Moft, ali fhitu veliku ali maluzhef
prepouid if Gorfhine bref uefli ali dopufzhena eniga gornika
Vun pela, tedaj ie ta Vofnigk LXXII denarieu keni poeni, inu
ta drugi to uinu, Mofht ali fhitu, timu Gornimu Gofpudi sapal,
kadar bi pak ta gorni gofpud, tu vinu, mofht, ali fhitu na
fuoih grunteh ne mogel fapopasti tadaj more on suoie sapadane
popolnama ta timu uinogradi, ali grundti imeti inu fadobiti, Vfaj
de ta ifla prepouuid Vftirnaiftih dneh potler bode opraudana.

14.) Item en vfakteri ima na ta dan, ali na kateri fe
sagorfka Prauda ali Sagorfku rounaine Vnkaj klizhe, Inu ob-
fodi fam fuoim fhiuotam, persagomi Praudi biti, ali eniga
Drufiga na fuoim mefti Poflati, tuiftu Bite vprizho, Inu Po-
fhlufhati Aku bi ta gorni Gospud, Ali gdu drugi pruti nemu
imel, kekaj tofhiti, ali meldati, Sekaj se ny dolfhnu Eniga
vfakateriga pofebe k praude napre profsiti, inu sapouedati,
kateri pak Hti ne pride, taifti ie fapadel timu gornimu Gospudi
LXXII denaryeu.

15.) Item kateri od eniga Vinograda mofht schlufsi,
taifti ima suoimu gofpudi to neperuifhno shupo dati inu nima
is tropin guerati, Inu nima mofta uliti ufmerdezho pofodo,
Inu tiga iftiga fobenifnim prilifhkum falfhati, inu ima ta Mofht
tedaj zef antuertuati, taku Slatkiga koker ga hitru more, on
tudi ima suoiga gospuda guerati iz tiga Vinograda, od kate-
riga on slufhi, Aku mu ga pak vinogradi ni taku ga on ima
drugde kupiti, na mesti, ker taku dobru uinu raste un^ouim
Vinogradi.

16.) Item en Sagornik Se more fuio gorszhino, k sue-
timu Juriu dneu bodi od Vinograda, laefsa, ali Niue, Izhiftim
dobrim uinom, ali sdenarmi, koker od starifhih fim prifhlu
dobru plazhati, kadar bi pak en sagornik suoio gorfhino S

— 151 —

moshtam, ali szhistim iiinom ob S. Jurieuim, ali sdenarmi, od
uinograda, laefsa ali niue tudi Nikar neplazhal taku on ima
taifto gorfhino Hprihodnimu terganu, potle due gube plazhati,
Inu debi on she pak tega nefturil, taku on ima poteh mal to
Vun stoiezho gorfhino drugimu terganu ifhe pak duegube
plazhati Inu taku pred inu pred preraitati.

17.) Kadar bi pak en Sogomik suimu Gomimu Gospudi
v treh letih poredu gorfhine, kokor ie od sgoraj meldanu
nikar ne fhlufhil, taku se more ta gorni gospud spofnainem
tih Sagomikou, dobru, tiga Vinograda, lefsa, ali nive, na zhe-
tertu letu podftopit ga noter Vlezhi inu tergati.

18.) To gorfsino ie en vsakateri suoimu gospudi, pod-
loshen inu dolfhan pelati, taku delezh kokur on en dan sa
Sonza pelati more, kokur od stariga Sim priflilu.

19.) Item en vsakateri Gomi Gospud, ali Gornik, ima sa
suoio prepuuid, sapadeine ali straiffingo, rubiti ugorah po fa-
gorskj praudj, Aku on pak Rubefno ugori fa fuoio popre mel-
dano poena inu straiffingo nemore imetj, taku on Ima en kol
pred ta prelas ali verfel tiga uinograda vbiti, inu nemu sapo-
uedati per LXXII denarieu, Kadar on pak ali gdu drugi sa
negoua uolo Vinograd uun inu notre gre, telikaj krat ie on
dolfhan ali sapadl LXXII denarieu, Inu Kadar ie letu timu
Gomimu Gospudi shal, toku on ima nemu eniga Richtaria inu
suoie sagomike zhef tuiftu doli poftauiti, inu nega na tuiftu
napre f6drate ali gnati Inu takouo poeno pred rihtariam
raitati, inu ukup šteti puftiti, Inu potter fe tiga Erba podieti,
taku dolgu dokler on zhes tuiflu plazhan bode, Inu takou
praude Iskati, more, ta Gofpud ali na negouim mefti negou
sagornik sturiti.

20.) Item vfi ti kir So Slaftnim Hrbtam Vgorshini sidezhi,
se imaio vun vlezhj, Inu na Semble ali ymeine seftj, kateri bi
pak zhef letuiftu sturil, stystim ima handlanu biti, kakur ie V
deflielfldm rozhinu sapopadenu, Vun vsetu, kadar bi ta gor-
fliina hpraudnimu Imeni raitala, kadar bi pak is tihiftih ali
drugih praudnih ymein supet kenimu vinogradu sturienu bilui

— 152 —

potler more ta gorni Gospud, po fpofnanu tih sagomikou Eno
spodobno gorfhino nan udaritj.

2 1 .) Item vfakaterae shaffti, shtifftaine, Sjistaue, katere se
Vgorshini sture, taifte imato stiga gorniga Gospuda Roko, ali
negauiga gornika sturiene inu gori udariene bitj, sizer tu iftu
obene Mozhi nima, kateri bi pak le to prelomil, taifti od tiga
Gorniga gospuda ima fa eno Marko denarieu Straiflfan bitj, Inu
takove premembe obene nimaio imeti Kraffti.

22.) Item kadar en Sagomik Smertio doli gre inu obeniga
Erba ne sapusti taku ie taifti Erb timu gospudi spraudo ledig
p>ostal, ufaj kar ie prauizhnih dolguu na nim, ti imaio is usiga
negouiga blaga plazhani biti, Aku flzer to iftu tulikaj preieti,
ali daf hezhi more.

23.) Item kateri Sagomik suomu gospudi negouo gorfhino
ali grundt odulezhe inu enimu drugimu ali sam febi oblubi
inu da, inu aku tuiftu bode ueftnu, taku ie taisti Erb n^o-
uimu gomimu gospudi ledikh inu sapaden.

24.) Item kateri en Vinograd enu Idtu ne obrefan puftj,
Ta ifti ie timu gospudi enu drugu leitu spraudo domu padel,
Inu kateri pak enu letu uenim Vinogradu to poruo kopaine
Pred Vinkustmi nikar ne dopemefse, taifti ie timu gornimu
gospudi sapadl eno Marko denarieu, Inu ta drugu leitu due
Marky denarieu inu tu treke letu ta uinograd zelu.

25.) Item kadar ta Gorni Gospud ali Gomigk eniga ne
pre klizhe, Inu Htrekimu kratu nikar ne pride vfaku sapadane
III Marke denariu.

26.) Item kateri Sagornigk Suoie Vinograde Sgrubainam
inu foufsem fdrugim potrebnim Vinogradfknn delom, nikar
ueden kokur fe Htimu spodobi, nederfhi, taku ima ta Gorni
Gospud takouo negouo samudo tim sagornikam osnaniti inu
nim zhes tuiilu pustiti sposnat«, aku takouo negouo nemarnoft
fkodi tiga grunta ugorfhini lefhetsh pride, taku mu more ta
Gorni Gospud sapoueidati, ta Vinograd po potrebi ddatj, ali
uenim pul letj predati per enim sapadaine IV. Marki, kadar
bi pak ta sagornik is truzikofti ali samauohiu^ timuiftimu nagk

r

— 153 —

neprifhel, poteh mal more ta gomi Gospud zhef tuiftu spo-
snati, inu fhazhatj pustitj, tiga iftiga uglihi Vrednofti predatj.

27.) Item kateri od gomiga gospuda ali Huebmaftra enu
na pre uablene pegeruie, ta ima saine dati XII denarieti, Inu
sa ene richtne Lysti, kir nifo poglauni Vrtelne unim sapopa-
dani, XII denarieu, sa enu udinane LX denarieu, Inu sa en
pousdig lift (nemfki behobnufi) štiri shilinge denarieu, ufaj
aku ie ta rezh taku maihina, Ima biti tudi uglih Spodobnih
rezheh odnih ufetu.

28.) Item aku se gdu eniga Vrtina pefhaura pred tiga
gomiga gospuda ali negouiga gornika, ta ifti more tu od tiga
peruiga inu pofledniga spraudnim Besednikom ta poglauni
Vrti, glih dobru udinati pred tiga defhelfkiga Firfta, Keller-
maiftra, kateri se pak tiga Kellermaiftra Vrtina pofhuara, taifti
more poteh mal utifti umeldani spodobi udinati pred Landts-
haubtmona, Landtsferbefaria inu Vizdomba, Vmafi aku tu istu
Krailoua suetluft peruoli.

29.) Item tu sapaidane inu straiffinge V fogorski praude,
katere so Enimu Gomimu Gospudi ali Gorniku sa paidane per
poeni, kokor ie od Sdolaj Pifsanu Sa En usakateri Artikl bo
sapopaden, so tudi Gorniki sami Vun isrekli, inu hpraude spo-
snalj, satu kir oni sui Erb inu Blagu inu ta fhiuot stem
mimifhi inu Shihrifhi moreio Jemeti Inu obranitj.

30.) Stem obenimu Tofhnigku inu odgouorienigku, kateri
u sogorni praudi tofhiti alj odgouoriati ima, nima perpufhenu
biti, de bi Se on enimu Befsedniku pustil motiti, famuzh aku
ie nemu enu pomankane, taku on more eniga is Rinka po-
geruuati, taisti polfehmal ima nemu sa shaffan biti. Inu kadar
en purger eno gbat ugori fturi ta bode straiffan sa V Mark
Item En Slahtnigk stu Mark zhiftiga flata.

31.) Item kateri Eninni Shiuino Škodo sturi Venim uino-
gracB ali gorshini, ta ie to škodo dolshan nasaj pouerniti inu
timu gornimu Gospudi ali gorniku od usakatere glaue XXXII
denarieu, onu bodi posimi ali polete.

— 154 —

32.) Item kateri Enimu en pelzar alH sadenu deruu usame,
posegka, ali poshushi, ta isti ie sapal V Marke denarieu, (inui
ta peltzar spet nafaj pouerniti).

33.) Item en vsakateri kateri bi se noti puititi Rubit inu
bi fe fkusi fraul branil ali otel braniti ta Je sapadel tri Marke
denarieu.

34.) Item kateri enimu nega koren leifs ugorshini posegka
od usakateriga stebla LXXII denarieu inu nemu tulikaj nefaj
nemeftiti ali pouemitj po fposnane tih gomikou.

35.) Item kateri enimu kolie krade, tudi Ena Marka
denerieu, Inu timu zhiger ie tu kole bilu du^ube pouerniti
inu plazhatj.

36.) Item kateri enimu noter flomi Vhrambo ali Vfida-
nizo Inu skufi fraul nan bye, ta ifti ima na shiuoti inu na
biafi straiffan biti.

37.) Item aku eden drufiga Bie ali pretezhe inu pofkodi
Vgorf hini tudi poene V M. denarieu, Innu timu negouo škodo
nesai pouerniti.

38.) Item kateri Edin timu drufimu n^ouo perst, Ijrstie,
da gnoie gori Vsiguie inu k ponafhanu sui Vinograd prazh
nefse ali pela, ta ifti ie sapal LXXII denarieu inu timu ne-
gouo perst fpet plazhatj.

39.) Item kateri Meienike Vun kopa ali fanifha, ta
poene V Mark denarieu Inu kar natim potu Manka tiga iftiga
ie fpet dolfhan sturiti.

40.) Item kateri Enimu negouo grosdie, ali vsakateri
shlaht sad, kakouishn^a imena sad bodi, ukrade, ta ie sapal
tri shilinge denarieu, ali enu Vhu doli odrefati inu timu dru-
gimu shkodo doli plazhati.

41.) Item kadar eden enimu en Vinograd proda, Inu sa
dolg poroke vsame, Inu on ne derfhi Frif hta Inu gre tie inu
se podstopi bres negoue inu tiga gornika uole Straffelnam
tiga Vinograda, taku ima ta gornik timu kir ie ta Vinograd
prodal, spet noter ifrozhiti, inu aku bi ta drugi kikaj Vnim

— 155 —

bi delal tu on ima sgubiti, Inu ie pottler timu gorniniu go-
spudi sapal V. Mark, satu kir se ie on te rihte podstopl.

42.) Item kateri spodsigainem Vinograde ali koren leifs
satare taifti ie sapal X Mark denarieu inu timu drugimu negouo
škodo nefai pouemitj.

43.) Item kateri enimu fkufi frauel eno terto doli udari
ali posegka ta ifti je sapal LXXII denarieu inu timu drugimu
negouo terto nefai pouemiti.

44.) Item en Gorni Gospud Ima enimu ufakaterimu Erbu
negouo prauizo, kir ie nemu nemerla, Vofhiti, kar on nemu
fprauizo vofhiti ima, Inu kadar ta Erb tri Vre Vprizho dueh
Sagornikou nad nim pegeruie, de ie uedezhe inu mu zhes tuistu
vofhiti nozhe, potehmal taku ima ta Erb tiga defhelskiga
Firshta, Kellermastra saine obiskati, ta ima pifati Gornimu Go-
spudi, inu porozhiti de on timu sagomiku na negouo prauizo
14. dneh Vofhi, Aku bi pak ta gorni Gospud tiga iftiga sturiti
dolfhan nemenil, toku on ufai ima utih XIV. dneh te fagomike
doli pofaditi, inu spofnati puftiti. Aku bi pak on tiga istiga
nefturil, toku potem iftim ima tiga def helfkiga Fiirfhta Keller-
niaftra nemu takou Erb na negouo prauizo douofhiti inu nega
knemu hpraude shirmati, nesapopadenu timu gornimu gospudi,
na negouim grunti prauizi inu gorfhini.

45.) Item kateri Vinograd inu grundt Vgorfhini lefhezh
ie leitu no dan nesagouorien per enim, kir ie Vdefheli Sidezh,
unuzi inu Vgueringi ostal, more on tuiftu saprizhati kokur ie
prau, taifti ie fuoio gueringo, kokur ie Sagorske praude prauiza
dofedil, inu napreie per pokoi ostati, Vun ufetu, neodrafteni
otrozi, kateri Gerobou inu sogouornikou nimaio, tim iftim ima
noter XVI leit kobifkainu napre stati.

46.) Item kadar enimu enu dreuie per enim Vinogradi
pre blifu stoi, kateru bi fe timu uinogradu Skoda delala,
tuiftu ima skusi sagornike ogledanu biti Snaide li fe potehmal
de onu nemu pre blifu ftoy ali fkodi Ima priti taku natuiftu
po spofnani teh Sagornikou biti doli poftaulenu.

— 156 —

47-) Item Meie inu Breguue trebiti per inu niih tirni
Vinogradi Imata obudua Meiafha ukupaj uumiftribitj, Inu oku
se ona dua neglihate, taku ima taiftu po sposnani tih fneiafhuu
(doli poftaulenu biti) sgoditi.

48.) Item vseh Poepah Sapadane Inu strdiffingah koker
ie popre pouedanu, Ima Enimti Vfakimu Gomimu Shupanu
ali gorniku od ufaziga padza ali poene kir ie timu gorntmu
Gospudi sapaden XII denarieu sa negouo miiio, de on tiifte
timu Gornimu Gospudi noter perpraui, nemu biti ali ostati.

49.) Item katerimu bi en Vinograd sili grandt Vdrugi
Gospofhine lefhezh fkufi Erbshino, kupilu, membb fhafft ali
sarozheine priftal inu biga Venim mefzi od tiga gorniga go-
spudi rok ali eniga drufsiga komer bi ie ort porozhel naprelel
ta ie timu gornirhu gospudi sapal IV Marke denarieu.

50.) Item kadar en uinograd ali en drugi Erb vgorshini
bode na predaye postaulen, taku ima ta gomi Gospud mimu
useh kupzuu ftem kupom ponuien biti Vsaj de ta gorni Gospud
takouisti Vinograd V to Vredribst koker bi ga sizer ta pro-
deiauiž enimu drugirtiu rhogl dati, gori ufame, inu enimu zftes
tuistu pretef ku nesturi, kadar bi pak ta gorni gospud tiga noti
kupiti, potler more ta blifhni periatl shnim biti ponuien, kadar
ga taisti tudi nekupi, taku se ima taisti timu blifhnimu meiaf hu
ponuditi inu kadar ga taisti tudi nekupi, poteh mal more on
takou Vinograd ali Erb predati komer ga on ozhe.

51.) Item stem sgodnim tergainam bodeio tudi uelike ne-
marne neuade derfhane, fkufi katere timu gospodariu' gornimu
gospudi inu defetnikam fhlecht mof ht rata, de dokler nar dale
tu gros(fie brefh fkode more stati, da obeden bref dapufsane
tiga gorniga gospudi ali gornika neterga, fnu aku bi potrebnu
bilu, de fa perfhefheni Vinogradarye inu sagomiki kogledenu
inu kdopufhainu te tergatui, poftahiio fkufi tuiftu bolfhi Vina
inu s tem berfhe Vun is defhele mogo prodane biti.

52.) Item Vsakaterimu Delouzhu Vfeh Vinfkih Gorah
polek inu Vifhe mureke pred uinkuftmi se ima en da:nf klonu

- »7 -

X denaiieu, Ampak kar ie podmureko doli se ima enimu en
dan XII denarieu dati.

Smo mi nagledali nih ponifhno flisigk profhnio Inu smo
nim skufi toiftu inu is suseb gnade imaenuuane Gome Buque
niilostiil Coi^Armali inu poterdili, Confirmamo inu poterdimo
nim tuiftu uedezhe inu Smozhio ietega Liftu kar mi sa pra-
uize inu gnade uolio natim poterditi imamo letaku de te
predgouoriene Gome Buque Vfeh nih punctih, Articlnih,
Vou^nungab Vsebi derfhanu inp sfipopadenu Zilounu taku
derfhane timu nagk dianu inu potem iftim fhiuenu Ima Biti,
tvidi od sgorai meldana n^fha Londtschafft noter inu sunai
praude ponih rounati inu fe t\h, iflih pokornu nuzati imaio inu
moreio. (nu sapouemo natuistu N. Vfem inu fleheterinim
Prajelatom Knefom SIo^o4nim Gospudam Richtariam inu Shlu-
fhezhim lonzhau^tmonam, Verbefhariem, Vizdomom, Fl^ariem
inu Valputom, d^fheliVinA Rihteriam, Purgermaftrom, Rihteriem
inu suetnik.om, Purgeria,n\, Gmai^am inu fizer ufem drugim
nafhim pblaftnikpm podlofhenim inu fueftip, fdaunifhnim ali
p;nhpdnim terdou inu ozhmo de mi od Sgoraj meldana naf ha
Londtsafft per imenuanib Gomih Buquah, in nafhim Confir-
nj^ranu inu poterieniu Zilou^u puftiti oftati, tudi Sanafho uolo
per tim roko derfhite, branite Inui fhirmaite de oni takoue
gorne Buque pokonu dershati inu ni:\zati moreio, inu timu
sup^ nedelo. Nikar tudi tega kaj komu drugimu diati nedo-
pustite letu mi menimo terdnu bref. Vsaj vise na nafho nafhih
Erbpu Inu snaniaii pridezih Herzogou uftayerih uolo inu dobru
dapaidene Te Iste Gorne Buqui po lefhiozhoftL gmerati nu
pomainkfati Ali želu gori uAgniti S. Sueilnuftio letih Gomih
Buquiz Schnafhim Krailoufkim gori na uefhenim Siglom po-
t^ienu. Da^ Vnafhiin meiili Dunaie ta IX. dan tiga mefza
Februaria, po Chnfhtufhouim nafhiga lubiga Gofpudi Roiftua
y petnaift stu inu utri inu Vstirdefetim, Inu nafhiga Blagaftua
tiga Rinifkiga vtrinaiilim inu tiga drufiga Vsedimnaiftih Letih.

Commissio Domini Regis in Consilio. A. V. Puechhaim
Freyherr Ver. Stajthalterambts. M. B. V. Leopoldtsdorff, Canzier.

— 158 —

Sigmundt Freyherr zu Herberstain. I. V. Landaw. B. Khiiena
Belasy. R. H. Reitter.«

II.

Nastopna listina, je iz prve polovice 17. stoletja, kakor
dokazujeta pisava in jezik. Cesar je izročil pravico lova v ci>-
sarskih gozdih : v kamniški Bistrici, v Vojvodinem borštu (sedaj
Udin boršt nad Kranjem), v Utiku pri Ljubljani in v Štangi
pri Litiji kranjskemu deželnemu glavarju. Da sta se obvarovala
v teh gozdih divjačina in les tatov, se je razglasil ljudstvu
ta -le ukaz:

»Potechmal, dokler ie nyh Cefsarioua Suetlost, nash ta
nar gnadliuishi Gospud, inu defhelski Ftirst, to zeld, v leti
Crainski desheli lefhozho oblast tega 16uu usih slaht suiri, inu
diuiazhin inu use letu, kar hte isti fhlifhi sred nekaterimi
Gosdi, Gospudu Lantshaubtmonu Crainske def hele, vlast utaki
stalti zhes dala, de on Gospud to isto rauno utaki uifhi inu
meri kokor so nyo nyh Cefsarioua fuetlost imeli inu ufhiuali,
tudi imeti, inu ufhiuati oblast ima, usai pak sa guifhnih ur-
sahou uolo, inu sletim isgouoram, de on bulfhi merkaine, ino
ahtingo ima dershati, kakor se ie dosehmal sgodilu, de nikar
Gosdi skusi dali sekaine tiga lefsa ne bodo doli perprauleni,
inu kanzhani inu tudi ta suiriazhina skusi take skodliue sred-
nosti pregnana, temuzh veliku uezh enu inu drugu, kar ie
naruezh mogozhe bode gmeranu, inu pobulschanu, Taku
hozhe on Gospud Lantshaubtman letu usem , inu eniinu
usaketerimo pofsebai Sa negoue lastne bulfhi antuerti uolo,
nikar le uestnu fturiti, temuzh tudi ukrafti letiga opominati,
de pofehmal obeden nikar v Wisterci, Viuuodinim Worstu,
Vitild, inu ustangi, u utech drusech Gosdech, inu Planinach
k6kor dalezh fe Cefsariouiga Louu oblast, inu Prauiza istegne,
inu Sadene, nema obene Diuiazhine, kokor taista more ime-
nuana biti, uobeni uifchi, inu ftalti, kakor fe more imenuati,
Louiti, inu Strelati, tudi Spukfho na teh istih mestich fe
pustiti fnaiti, v glichi uifhi nikar kambe, Laznie, Strike inu
Pafze ali druge rezhy Deuiem Petelinam, kokofcham, usem

— 159 —

flacht Jerebam, ali Jerebizam ftauiti, inu te iste Louiti, Inu
keder be edan ali ta drusi letu preftopil, ali snaiden bil, ta
isti bode po Cefearioui Sapuuidi, tem drusim kenimu exemplu
bres usiga fchonania dobru, inu ueliku ostrefhe, kokor fe ie
dofechmal sgudilu nikar le straifan, ampak tudi nemo ta
puksha us^ta. H peruimu.

K dnisimu. Dokler ie gnadliui Gospud Lontshaubtmon
Suedil, de nekateru leitu Semkat, nekatere Sofsefchine, sgul
is sanikemosti teh Worstnariou, kateri letiga neifso poueidali,
ali iskafalli, fo se potstopile nikar le nyh Shiuino u gosde go-
niti, ampak tudi te kos^, katere u lesse uelika škoda delaio
Susebno pak Viuuodinim Worfhtu, Vitiki, v Wisterzi inu u
Stangi pasti inu dershati Skusi kateru tudi ta Diuiazhina is
nye Stanu pregnana bode, taku ie on Gospud Lantshaubtmon
tem iftim knyh Saderfhainu hotel pustiti veidezhe fturiti, de
ony fe posechmol nikar ne potstopio nyh Shiuino, ume katero
fe naruezh te kose Sastopio, noter goniti ali pafti, temuzh fe
letiga čelu oderfhe, ali pak, aku kateri take prauizhe Se meni
iemeti, taku ima te isti sdobreme Pifsmi taku guifchnu iskasati,
kakor sizer, kateri bodeio Vtih iftih Gosdeh is Suoio Shiuino
Sapopadeni, ti ifti bodo Sdaizi rubleni inui tudi te kos^
pofterlene.

Taku ima Htretimu uglihi Stalti eno tako Sastopnost,
inu mainimgo Sletemi, kateri menio viuuodinim Worftu inu
Vitiki Prauizo immeti, derua fekati, de ohy imenuanimo Go-
spudu Lontshauptmonu, k negouimu saderfhaniu te ifte pra-
uize u ofmih dneh uglihi uifhi na prei polosche, inu pokaf heio,
kateri pak, bodi on gdur koli ozhe, bi letiga ne fturil, ta ifti
ima bres usiga sa schonnania u glihi uifhi rublen biti.

Jenui dokler H zetertomo ie dobro ueidozhe, ienui
ozhittnu, de se po use Stange ta nar lepsche inui mlade less
zhe dale uezh le doli poseka inui perpraui, per tem tudi skusi
delaine teh lasou, nikar le ta iemenitni Stangarski Worft
pokonzha inui doli perpraui (h katerimo ie ta Vistomsld
Pochaltar, inui Stangarski Suppan sa uola teh preietih Mitt

■^

— 160 —

inui dary dobro inui Suesto pomagal) tomozh tudi ta usui-
razhina do konza pregana, toku pusti to poprei uisoko ieme-
nuani gospud Lontshaubtmon usem gladko osnaniti, de se
ima posebmal usakateri tega sekaina t^a Lessa, per tom
tudi teh lasou oddershati, kateri pak ueni ali te druge stalti
sapopaden, ta bode nikar le rublen, ampak tudi te lase bode
doli uersene, inui to useiaine do konza poferderbano. More
pak kateri is dobrom pismam nega prauiza, sa uola sekana
tega lessa (kir se pak ta mladi less uselei uun usame) p>o-
kasati, ta ima, kokor ie tam gore pouedano, u osmeh dneh
naprei priti, inui to pissmo ali ta frayat nemo, gospudu
Lanzauptmano, pokasati, sunai t^a pak uari se usaketeri sam
te škode inui suoie napaste.

H puslednimo pusti on Gospud Lontshauptman, tem
istinii srskuen ueidete, de rauno kakor on Gospud Sebi nemore
pustiti od letiga, kar je niemu Suetli Cefsar zhes dal nifter
prozh odm$ytoiti» Taku tudi on ne shely enimu drusimu tu
niegoue, kar bode usakateri Sdobro Prauizo Suifhati inu
dopemefti ngiogal, prozh oduseti, Po letemu se bodo ueidele
usei Sadersati inu edan usakateri pred Škodo uaruate.«

III.

Janez Platzgummer je bil škoi briksenski od leta 1641.
do 1647. Ko je ta škof 1. 1642. postavil v blejskem gospostvu
novega glavarja Kilštofa Karola Waidmana, se je nj^a ime-
novai^js Btejcem naznanilo z naslednim oglasom:

»Mi Joann od Boschie gn^de postaulen SkofiT Brixiii,
l^pouemo vsem inu enimu Slehernimu k naschimu gospostuu
V Wledi schlisgheozimu inu [>odloschnimu nascho gnado. Iiui
uam damo srauen sastopiti, da smo mi gnadliuu prozch pustili
tiga schlahtniga naschiga suestiga Adama Pippana, naschiga
inu gospostua tudi naschiga V Wledi tega peruiga Verbolteria,
ifiu smo tudi tiga Schlahtniga naschiga lubiga inu suestiga
Christoph Carina Waidmana od Marana, sa nasche uelike
gnade uola, k naschimu Haubtmanu tiga popey imenitniga

- 161 -

gospostua V Wledi gori vuseli, inu tistu gospostuu se uusemi
nemu schlischeozchiini rezchmi zhes dali gnadliuu dauoschili
inu saupali, nemu haupttmanu tudi praemoschenia tiga pisma
nascho gualt popolnima smo zches dali enimu slehernimu na
naschi mesti, lih timu vbogimu kokar temu bogatimu, inu
temu bogatimu kokar timu vbogimu prauizo sturiti inu uam
ali ki komer drugimu da obene praetesche nima sturiti,
temezch uas per tem Vaschem ima schizati, schirmati, roko
derschati inu eniga siehemiga per nega dobri inu praui pra-
uizi inu praudi obderschati. Na to ie na uas vuse inu na
eniga sliherniga nasch gnadluu inu mozhen pouelh, da ui
gospud Waidmana pussih mal sa eniga haubtmana Inu sa
uaschiga na prey postauleniga gospuda ali gosposko derschite
inu sposnaite, tudi nemu uufo spodobno pokorschino kokar
fe raima sturite inu skaschite. Sakai mi leto uam gnadluu inu
mozhnu sapouemo. Danu uunaschim mesti Brixni ta 12. dan
velikiga trauna A. 1 642. — Joann. m. p. Ad mandatum
Illmi et Rssmi Dni Episcopi proprium. Christoph Walther,
Secret.«

IV.

Zaradi pisave in jezika je zanimiva nastopna metliška
listina iz 1. 1677.:

»Scdtauni lift ia sledom kraieu Niue od uranihariev Jakopi
Tefhaki prifthoi.

Jefstt Jure I iuan vranichary ftanom ftoiechi pri farah
pod Comendo Metlike flishechy podlofhniky, fposnamo fabo
inu fpored Naino Neueftho Niefho, I ftim nainim fastaunim
Hilhom kirgodi Napreipride, Ali odpart lili bran bode daima
verouan bithy, dafmo mi tri parthie ochithubelodanu dali, Inu
fastauilly poftouanimu Jakopi Tefhaki Inu Nega Gofpodarichi
Jelky Inuniu Jerbom fapulftarto kruono Gotuouih dinarieu tih
Nafih fiedom kraieuniue fa metlickim luogom. Med Juana
vraniharia I Jureta kofiana Niuami lefhechy flishechifo pod
Gmain Meftu Metlike vtiftalti smo my triparthye tekraye

13

— 162 —

fastauilli daie uolan tefhak Inunega Gofpodaricha Inuniu duei
Jerbi, Tekraye takudolgu delat, Nuchat ufhiuat I vfakodobro
hafanifnih Imat, doklemy partietu pulstaitho kruono pofthenu
fgotuouimi piniefhi pofthenu platimo, vfako kruono po defhet
liber, tufemi odfgora Imenouani obechuiemo obdarfhati ob-
rtati I Nega Jakopa fatadolg Naniednim kuari darfhati,
prinafhi vieri Inuiftiny Inu pri fauefhi puncta krainfke de-
fhellye, Sa uekfhiga verouaina vollo fmo mi tri partie ponifnu
fapechat Naprofili Gofpuda Andreia Guodine Starafhine J
Gregoria lokaria purgaria v Metliki da fo ta Nafh fastaunt
lift fuoimi laftnimy pecchatmy fapechatili v fainim Inunih
pechati pref kuara, pifan v Metliky 14 Marcha 1677.«

V.

Ljubljanski kapiteljski arhiv (zv. 49. št. 3.) hrani v slo-
venščino preložen privilegij, s katerim je papež Gregor XV.
dne 3. avgusta leta 162 1. za veliki altar škofje cerkve v
Gornjem Gradu podelil odpustek. Po pisavi se spozna, da je
privilegij v slovenskem jeziku spisal ljubljanski knezoškol
Tomaž Hren, Ni dvoma, da je tudi prestavo napravil škof
sam. Akt je cela pola papirja, ki ima na zunanji strani napis:
»Oklizajne N. S. Ozheta Papesha Gregorja XV. Priuil^a ali
odpuftka Vfim Vernim Dushizam Daniga Na Veliki Altar
Cerkve Shkoffle Gorniga Gradu 3. Aug. 162 1. Na Pet Lejt.«
Pripisano je z drugo roko: »Versio Slauica Apostolici priuilegii
pro defunctis.« Ker ima spis nekatere jezikoslovne znamenitosti,
ga priobčujemo v celoti. Glasi se:

»J -j- M. Gr^orius Rimski Shkoff ali Papesh tiga Imena
XV. — K' Vezhnimu prihodnimu fpominu. Na sdravje ali
isvelizhajne vfeh Dufhiz is prave Ozhine lubesni vfelej pre-
mifhleni, Svete M6fta ali Cerque Zhafsi s' Duhovnimi SSŽ Od-
puftkou dary pozhaftimo de fkusi teifte V6me lube Dufhice
teh mertvih, Vfmileniga N. G. Jesusa Christusa pomuzh, inu
njega lubih Sv^tnikou saflufhejn^ dof^hčo: nym tudi f temi
iftimi pomagdnu bode: inu one is Martra ali Terplejna tčh
Paklenfkih Vyz, k' Vezhnimu sdravju inu Vef^elju, fkusi

— 168 —

B<Sshjo Miloft, samorejo perpelane biti. Hozhemo tfedaj to
Shkofflo Cerkou S. Divice Mariae Klofhtra, kir fe Terg Gor-
niga Gradu pravi, Lublanfke Shkoffye, S' takim Priuilegiom
aU Odpuftkom kak6r saf topimo dofehmal fhe nikar omifhleno
vfaj de XII. Mafhnikou tu ner majne fe v* nje najdeo, inu ta
v' nje poftavlen Alt^ Lube Divice Mariae Matere Boshje f
tem safsebnim Darum refvetiti, Skusi od Gospuda nam dano
oblaft, inu is Vfigamogozhniga Boga milofti: tudi na SS.
Petra inu Paula Jogrou ali Apoftolou njega oblaft sanefsčni : \
de kadar kolikrat en Mafhnik is Same teiste Cerkve S. Maf ho
Po M^rtvih, na Dan Vleh Vernih lubih Dufhiz inu teifte
Ofmčrice vfaki Dan, fhe tudi ob Pondelkih vfdkiteriga Tedna,
Ob Eno Dufhizo kakorfhnigakoli Včmiga K^rfhenika, katčra
G. Bogu v' lubesni pertifnena ali s'drushena fe bode s' tiga
Svejta lozhilla, per temiftim Velikim Altarju bode Mafhoval,
taifta Dufhiza, is saklade ali Shaza S. Kkrfhanfke Cerkve
Odpuftik ali Ohladizo dofeshe: taku de ona tiga istiga N.
Gospuda Jesusa Christusa tudi njega lubih Svetnikou saflu-
shejnli pomuzhi sodoby« inu S' temi iftimi povsdignena is
saaliga britkiga Terplejna inu Martra teh Paklenfkih Vyz k*
vezhnimu Vefselju inu Srlravju bode preftavlena, tu pfervolimu
inu nafho oblaft damo, Inu kar bi koli timu sup6r dellalu,
tu iftu nčjma obftati. Ta lyft tudi ali dar ima \h pet Ičjt
velati. Danu je pak v' Rimi p^ S. Marii Veliki Snčshnici,
|>od Ribizha Pkrftanom, 3. dan Mefza Augusta tu je Kimmavza
Gofpodniga Lejta 1621, Nafhiga Papefhtva pak Parviga Lejta.
— Sdpio Cardinal S. Susannae.«

Cesar Arnulf kot vladar po slovenskih
pokrajinah.

spisal dr. Fr. Kos.
Ko je dne 28. avgusta leta 876. v Frankfurtu umrl
Ludovik, kralj Vzhodne Francije, kakor se je navadno sam
imenoval, ali pa »Nemški«, kakor ga nazivajo sedanji nemški

13*

— 164 —

zgodovinarji, razdelili so si meseca novembra istega leta nje-
govi trije sinovi Karlman, Ludovik in Karol nj^ovo državo.
Najstarejši sin, ki je že prej vladal pod vrhovno oblastjo svo-
jega očeta po Karantaniji in Bavarskem, dobil je k tema
dvema deželama tudi vse pravice, katere so si lastili frankovski
vladarji do Panonije, Češkega in Moravsk^a. *) Po teh dveh
deželah je bila frankovska vrhovna oblast le navidezna, ker v
resnici so bili Čehi in Moravci takrat popolnoma samostojni.
Nekako v tistem času je Karlman prepustil svojemu nezakon-
skemu sinu Amulfu Karantanijo in Panonijo, da bi pod nje-
govim nadzorstvom vodil zadeve po teh dveh deželah. *)

Tako je tedaj Amulf postal vojvoda po tistih pokrajinah,
po katerih je takrat živela večina slovenskega prebivalstva.
Karantanija je obsegala, kakor se je že večkrat poudarjalo,
sedanje Koroško in Kranjsko, potem Štajersko razen vzhodn^a

«) Regin. Chron. a. 876, (MG. SS., I, 589): »Post haec (po bitki
pri Andemachu dne 8. okt.) convenerunt tres supradicti fratres in loco
qui dicitur Sualifelt, et ibi diviserunt patemum regnunEi. Carlomannus
sortitus est Baioariam, Pannoniam et Camutum, quod comipte Caran-
tanum dicitur, nec non et regna Sclavorum, Behemensium et Marahen-

sium « — Ann. Fuld. a. 876, (MG. SS., I, 391): >Sequenti autem

mense (po bitki pri Ankemahu, tedaj meseca novembra) Carlmannus et
Hludowicus atque Karolos, Hludovici regis Blii, in pago Retiense (v
okolici N5rdlingena na zahodnem Bavarskem) convenientes, patemum
inter se r^num dtvisenmt.c

*) Regin. Chron. a. 880, (MG. SS., I, 591): »Concessit autem idem
rex (Hludowicus) Arnolfo Carantanum, quod ei pater iam pridem
concesserat.« — Primerjaj tudi Ann. Fuld. a. 884, (MG. SS., I, 400):
>. . . Amulfi, Karlmanni regis iilii, qui tunc Pannoniam tenuit.« — Med
letom 876—887 je dijakon Gundbaton daroval z dovoljenjem svojega
gospoda, kraljevega sina Amulfa (»domino suo Amolpho filio regali
permittente«) nekatera posestva v Panoniji blizu Blatnega jezera. Pozneje
je dijakon Gundbaton v navzočnosti vojvode Amulfa (»in praesentta
igitur Amulfi ducis«) iznova potrdil to daritev. (Izvestja Muzejskega
dmštva za Kranjsko, IV, 192, Št. 53). Iz tega sledi, da je Amulf gospo-
doval po Panoniji, ko je Se živel njegov oČe, ker drugače ne bi se bil
imenoval kraljevega sina.

— 166 —

roba in pa še male dele Tirolskega, Solnograškega in Dolenje
Avstrije. Vzhodno od Karantanije se je razprostirala Panonija.

Amulfov oče Kariman bi si bil rad povečal svojo moč
in svojo državo. Nabral je med Bavarci in Slovenci precej
veliko vojsko ter jo peljal v Italijo nad svojega strica Karola
Plešoglavca. ') Ta je bežal pred njim proti zahodu čez Mont
Ceniš, kjer je dobil mrzlico ter umrl v neki planinski koči
dne 6. oktobra 877. *) V decembru istega leta je Sel Kariman,
ko si je pridobil kraljevo krono italsko, zopet na Bavarsko. ^)
Pot v Italijo je bila zanj jako osodepolna, kajti nakopal si je
bolezen, ki je trajala do njegove smrti dne 22. marca 880.^)

Pred smrtjo je Kariman izročil svojo državo bratu Ludo-
viku, kateri je Karantanijo še na dalje pustil v oblasti vojvode
Arnulfa. Prej ko ne je ta po smrti svojega očeta navadno
živel v Karantaniji ter imel svoj sedež v jako utrjenem in z
močvirjem obdanem Blatogradu. ')

Ko je dne 20. januvarja leta 882. umrl kralj Ludovik,
združil je nj^ov brat Karol III. (Debeli), ki je bil takrat že
tudi rimski cesar, za nekaj časa vse vzhodnofrankovske dežele.
Ko so istega leta Normani pustošili po severnih straneh fran-
kovske zemlje, in sicer po trierskem okraju, šel je med dru-
gimi nad nje tudi Artiulf, da bi pomagal svojemu stricu, cesarju

») Ann. Fuld. a. 877, (MG. SS., I, 391): >Carlmannus vero cum
manu valida Noricorum diversoruinque Sclavorum Italiam ingreditur,
contra Karolum dimicare volens.

*) Ann. Bertin. a. 877, (MG. SS., I, 503, 504).

^ Ann. Fuld. a. 877, (1. c. 391). — Erchanbcrti cont., (MG. SS.,
n, 329)- — Lib. de imp. pot., (MG. SS., m, 722).

*) fičhmer R^g., ed. Miihlbacher, 596, št. 1505 f..

O Regin. Chron. a. 880, (1. c, p. 591): ». . . (Carantanum), in quo
situm est častnim munitissimum, quod Mosaburch nuncupatur, eo quod
palude impenetrabili locus vallatus, difficillimum adeuntibus praebeat
accessum.« — Blatograd je na Koroškem od Vrbskega jezera proti
severu. Še sedaj se nahajajo ostanki nekdanjega gradu pri nekem
ribniku na severozahodni strani sedanjega gradu.

— 166 —

Karolu. Ta pa je Normane odpravil z zlatom in srebrom, ne
pa z mečem in ognjem. *)

Odkar sta leta 874. moravski vladar Svetopolk in vzhodno-
frankovski kralj Ludovik sklenila v Forchheimu mir, ni bilo
bojev med Franki in Moravci. Prijateljstvo med Svetopolkom
in Arnulfom je bilo še celo tako veliko, da si je ta izbral
moravskega vladarja za krstnega botra svojemu nezakonskemu
sinu, kateremu je dal botrovo, a vender nekoliko po nemško
zavito ime Zwentibald. **) Razmere v Vzhodni marki, katero
nam je iskati na tleh sedanje Dolenje Avstrije, so pa povzro-
čile, da je vojska nastala med Arnulfom in Svetopolkom. V
imenovani pokrajini sta namreč do leta 871. gospodovala grofa
Engilskalk in Wilheim. Ko sta v boju padla, bili so njuni
sinovi še premladi, da bi bili prevzeli vladarstvo. Zato je podelil
kralj Ludovik mejno grofijo grofu Aribonu. Ko so Engils-
kalkovi in Wilhelmovi sinovi postali polnoletni, žugali so grofu
Aribonu, da ga umorč, ako jim ne prepusti vlade v deželi,
kjer sta gospodovala njihova očeta. Nato se Aribon zaveže s
Svetopolkom ter mu da za poroka svojega sina Isanrika. Kmalu
potem dobe Engilskalkovi in Wilhelmovi sinovi zase nekatere
bavarske velikaše in ž njih pomočjo preženo grofa Aribona iz
njegove dežele. Vse to se je godilo leta 882. ^^) Vkljub temu
pa da cesar Karol Debeli Vzhodno marko grofu Aribonu nazaj.
Tega je podpiral tudi Svetopolk, ker je s svojo vojsko prijel
njegove nasprotnike, pustošil njih zemljo ter vjel na severnem
bregu reke Donave Werinharija, drugega izmed treh r.ngils-
kalkovih sinov, in njegovega sorodnika grofa Vezzilona. V tej
stiski se obrnejo sinovi omenjenih mejnih grofov do Arnulfa,

*) Ann. Fuld. a. 882, (p. 395. 396). — Ann. Bertin. a. 882, (p. 514).

") Regin. Chron. a. 890, (p. 60 1): »(Amolfus) illi (se. Zuendiboldo),
antequam in regni fastigio sublimaretur, familiaritatis gratia fuerit con-
nexus : denique filium eius, quem ex pellice susceperat, a sacro fonte
levavit, eumque ex nomine suo Zuentibold appellari fecit.«

*o) Ann. Fuld. a. 884 (p. 399.) Da je bilo Aribonovcmu sinu
Isanrik ime, je razvidno iz Ann. Fuld. a. 898, (p. 413).

— 167 —

ki je gospodoval po Karantaniji in Panoniji, ter ga prosijo
pomoči, kajti od cesarja Karola samega niso pričakovali nič
dobrega. Ko Svetopolk zve, da so imenovani sinovi dobili
zavetje pri Amulfu, pošlje k temu leta 883. poslance ter mu
očita, da je v svoje varstvo sprejel njegove sovražnike in se
tudi zavezal z Bolgari, ki so leto prej napadli Moravsko. Preti
mu z vojsko, ako ne neha podpirati njegovih nasprotnikov.
Ker pa Arnulf ni hotel izpolniti Svetopolkovih zahtevanj, šel
je ta s svojo vojsko, katero je nabral po raznih slovanskih
pokrajinah, v Panonijo ter jo je pustošil. Povsod so se sovraž-
niki pred njim umikali in iskali zavetja v utrjenih gradovih.
Tudi v naslednjem letu (884) je šel Svetopolk čez Donavo v
Panonijo ter peljal s seboj še večjo vojsko. Toliko vojakov je
imel seboj, da bi jih bil lahko opazovalec gledal ves dan, ko
bi bili mimo njega defilirali. Svetopolk je dvanajst dnij pu-
stošil po Panoniji, posebno po zemlji med Rabo in Vzhodno
marko, a naletel ni na noben sovražni oddelek, ker so se bili
vsi pred njim poskrili. Ko se je vrnil domov, pustil je en del
svojih vojakov poleg Donave. Ko to slišita najstarejša Engils-
kalkova in Wilhelmova sinova, Megingoz in Pabo, napotita se
s svojimi četami proti Donavi, da bi napadla omenjeni oddelek.
A bila sta popolnoma pobita. Megingoz in Pabo sta utonila
v Rabi, brat grofa Berchtolda in mnogo drugih pa je bilo
vjetih. Ko je vojska trajala že poltretje leto, prišel je v jeseni
leta 884. cesar Karol sam v Vzhodno marko in je blizu
Tullna, kjer je bila takrat politična meja med bavarsko in
slovansko zemljo, sklenil mir s Svetopolkom. Ta je cesarju
prisegel zvestobo in mu obljubil, da ne bode več napadal nje-
govih dežel, dokler bo on (cesar) živ. ") Kot nekako plačilo,
da se je pomiril ter cesarju poklonil, je takrat dobil Svetopolk
v svojo oblast Panonijo med Donavo in Dravo in je tako

") Ann. Fuld. a. 884, (p. 400, 401): ^. . . . Imperator in terminis
Noricorum et Sclavorum cum Zwentibaldo colloquium habuit.«

— 168 —

postal tudi vladar nekaterim panonskim Slovencem. ") Vendar
je treba omeniti, da si je Arnulf obdržal jugozahodni del Pano-
nije med Blatnim jezerom in karantansko mejo z mestonci
Blatogradom ter ga dal leta 896. v fevd vojvodi Braslavu. *')
Ta vojvoda, ki je gospodoval po sedanji hrvaški zemlji med
Dravo in Savo, je tudi prišel v TuUn, da bi se poklonil
cesarju, kateri se je potem napotil čez Karantanijo v Italijo
ter v Paviji praznoval božične praznike. '*) Mogoče je, da si
je cesar zato izvolil pot čez Karantanijo, da bi se sešel z Ar-
nulfom in ga pregovoril, da naj tudi on sklene mir s Sveto-
polkom, kar se je tudi v naslednjem letu (885) zgodilo. ")

Akoravno je Karol Debeli dobil k Vzhodni Franciji in
Italiji leta 885. še Zahodno Francijo ter tako postal vladar
vse frankovske države, vendar je bil preslab, da bi bil pregnal
roparske Normane. Pešal je na duhu in na telesu. Mnogo
velikašev ga je zapustilo ter si želelo Amulfa, vojvodo karan-
tanskega, za svojega vladarja. **) Karolov prvi kancelar Liutward,
katerega je moral cesar odstaviti, se je napotil leta 887. na
Bavarsko, da bi se dogovoril z Arnulfom, kako naj bi svojemu
vladarju vzela žezlo iz rok. '^) Meseca novembra rečenega leta
je sklical cesar državni zbor v Tribur, kamor so prišli nekateri
njegovi privrženci. Pa tudi ti so ga zapustili, ko je tjakaj
dospel vojvoda Arnulf in pripeljal seboj precej veliko vojsko,
sestavljeno iz Slovencev in Bavarcev. » ^) Karol , od vseh

") Konst. Porphyrog., De admin. imp. c. 10. — Primerjaj Palacky,
Gesch. von Bohm., I, 142. — NajbrŽe je Svetopolk obljubil cesarju zve-
stobo le zastran pridobljene Panonije, ne pa zastran Moravskega.

'») Ann. Fuld. a. 896, (p. 413).

") Ann. Fuld. a. 884, (p. 401): »Postea veniente Brazlowoni duce,
qui in id tempus regnum inter Dravum et Savum flumine tenuit,
suaequae miliciae subditus adiungitur, rex per Carentam in Italiam
perrexit; prospere Papia natalem Christi celebravit.«

«*) Ann. Fuld. a 885, (p. 402).

") Ann. Fuld. a. 887, (p. 405).

") Ann. Fuld. a. 887, (p. 405).

*») Ann. Fuld. a. 887, (p. 405): »Arnolfus cum manu valida Nori-
corum et Sclavorum supervenit, et ei molestus efficitur.«

— 169 —

zapuščen, je moral Araulfu prepustiti svoje dežele ter biti za-
dovoljen, da mu je ta podelil dohodke nekaterih posestev na
Švabskem. '») A tudi teh ni dolgo užival, ker je že dne
13. januvaija leta 888. umrl. *«)

Kakor se je Amulf po Vzhodni Franciji polastil kralje-
vega prestola, prav tako sta storila Odon, grof pariški, ki je
postal kralj Zapadnim Frankom, in pa furlanski vojvoda Be-
rengar, ki je bil v začetku januvaija*') leta 888. izvoljen za
italskega kralja.

Iz Tribura se je Arnulf, sedaj kot kralj Vzhodne Fran-
cije, obrnil proti Bavarskemu. Na božični dan leta 887. je bil
v Reznem, kjer so se mu poklonili zastopniki raznih razrodov,
med katerimi so bili tudi Slovenci. **)

Ko je Arnulf postal kralj, prepustil je karantansko in pa-
nonsko Vojvodino, kateri je prej imel sam v svoji oblasti,
drugim osebam. Ruodpert, sin zgoraj imenovanega Wilhelma
in brat nam že znanega Megingoza, je dobil Karatanijo ali pa
vsaj del te dežele. Omenjen je ta Roudpert v neki listini kralja
Arnulfa, ki je podelil Reginhardu, vazalu solnograške cerkve,
dve kmetiji v Železnem na obeh straneh reke Krke, kar je
spadalo k njegovi grofiji.**) Svoje življenje je končal ta Roudpert
leta 893., ko je pred Arnulfom ubežal na Moravsko. Tu je bil
vsled Svetopolkovega povelja z vsemi svojimi tovariši umorjen.**)

•») Ann. Fuld. a. 887, (p. 405). — Regin. Chron. a. 887, (p. 596). —
Ann. Vedast. a. 887, (p. 524).

•«) Glej Bčhmer, Regg. ed. Muhibacher, 657, št. I7I7J1-

*') Primerjaj Dummler, Gesta Berengarii imp., 12, op. i.

") Ann. Fuld. a. 888, (p. 405): ». . . receptis primoribus Baioa-
rionun, orientales Francos, Saxones, Thuringos, Alamannos, magna parte
Sclavorum.«

*») Juvavia, Anh., 110, St. 52: >. . . in comitatu Ruodperti in regno
Carantano iuxta flumen Gurca in loco Selezna dieto, c — Izvestja Muz.
dr., IV, 225, št. 72.

**) Ann. Fuld. a. 893, (p. 409). — Ann. Alamann. a. 893, (MG.
SS.. I, p. 53).

— 170 —

Leta 887., ali pa nekoliko pozneje, je kralj Araulf po-
delil eno pokrajino Engilskalku, sinu enakoimenovanega
očeta, o katerem smo že govorili. Dobil je prej ko ne Gorenjo
Panonijo med Rabo in Dunajskim lesom ali pa Vzhodno
marko.**) Imenovan je v listini kralja Arnulfa z dnč 15. no-
vembra leta 889.^^) in pa v listini istega kralja na korist solno-
graškemu vazalu Reginhardu.'^) Pozneje si je nakopal jezo tega
kralja, ker mu je ugrabil njegovo nezakonsko hčer, in moral
je bežati k Svetopolku na Moravsko. Čez nekaj časa mu je
Arnulf zopet prizanesel ter ga postavil za mejnega grofa v
Vzhodni marki ali pa v Gorenji Panoniji. S svojim samovoljnim
postopanjem je Engilskalk razžalil bavarske velikaše in ti so ga
leta 893. v Reznem vjeli, obsodili in oslepili. *•*)

Iz Reznega se je napotil kralj Arnulf meseca februvarja
leta 888. v Oettingen na Bavarskem. Tu je dn6 18. februvarja
podelil v popolno last duhovniku Adaloldu dve kapeli v La-
bodski dolini, katen je imel do takrat kot fevd. S kapelama
vred mu je dal tudi desetino od ondotnih dvorov in cerkvene
občine. Vse to mu je podaril s pristavkom, da sme po smrti
kapeli in desetino prepustiti po svoji volji tej ali oni cerkvi.'**)
— Kmalu potem nahajamo novega kralja v njegovi stari po-
krajini. Dn^ 13. marca je bil v Blatogradu ne daleč od Vrb-
skega jezera na Koroškem, kjer je podelil svojemu ministerijalcu
Eponu hišo in dvor v Krautheimu v pokrajinah Volkfeld in
Iffgau imenovanih. »0) Šest dnij pozneje, ko se je še mudil v
Blatogradu, je izročil Sigiboldu, duhovniku solnograškega nad-

•*) Po enem viru (Herimann. Augiens. a. 893) je bil grof v Pano-
niji, po drugem pa mejni grof v Vzhodni marki. (Ann. Fuld. a 893 :
»marcensis in Oriente«).

■«) Bohmer Regg. ed. Muhibacher (1889), 673, št. 1783.

*') Juvavia, Anh., iio, št. 52. — Bohmer Regg. ed Muhibacher.
685, št. 1830. — Izvestja, IV, 225, št. 72.

■*) Ann. Fuld. a. 893. — Ann. Alamann. a 893., (p. 53).

•^) Izvestja Muz. dr., FV, 197, št. 60.

*^) Izvestja, IV, 197, št. 61. — Volkfeld in Iffgau sta bila ob
Srednjem Menu med Bambergom in Wurzburgom.

— 171 —

škofa Theotmara, Kstino, s katero mu je v popolno last podelil
eno kmetijo v Labodski dolini na Koroškem, katero je prej
imel le kot fevd.'^)

Kmalu potem se je kralj obrnil proti severu. Dn6 i . aprila
je bil v samostanu pri Sv. Florijanu, ne daleč od izliva reke
Aniže v Donavo, kjer je podelil kremsmflnsterskemu opatu
Snelperonu tri kmetije poleg potoka »Scalaha«**) v Arbonovi
grofiji. Lastnika teh kmetij sta bila dva Slovana, najbrže dva
Slovenca, s prav neslovenskim nazivanjem. Enemu je bilo ime
Wartman, drugemu pa SaKO.^") Kakor se vidi, prvi začetek
germanizacije se je pri teh dveh Slovanih že izvršil.

V jeseni leta 888. se je napotil kralj Arnulf v Italijo ter
se v Tridentu sešel z Berengarjem, kateri je pri tej priložnosti
priznal njegovo vrhovno oblast. Odtod se je vrnil z neznatnimi
četami čez Furlansko na Koroško ter je v Krnskem gradu
praznoval božične praznike.'*) V tem kraju se je mudil dn6
26. decembra, ko je podaril Mildruti, soprogi svojega ministe-
rijalca in točaja Heimona, devet kmetij v Ramseidenu v saal-
feldenskem okraju.") Istega dne je podelil rečeni Mildruti vsled
njenih zaslug v popolno last nekatere podložnike, njih družine
in posestva««) v Trgu, Viču, Krnskem gradu, Žalah") ter v

»») Izvestja. IV, 197, št 62.

•*) Potok »Scalaha« je sedanji Kremsbach na Gorenjem Avstrijskem
od Linza proti jugu.

»«) Izvestja, rV, 198, št. 63.

**) Ann. Fuld. a. 888, (p. 406): >Rex autem, paucis secum assumptis,
Forum-Juliense penetrans, curtem Carantanam natale domini celebravit.c

»') Izvestja, IV, 200, 5t. 65. — ». . . . in pago Salvelda in loco
Ramsidin.c — Ramsidin je Ramseiden, Salvelda pa Saalfelden na seda-
njem Solnograškem.

**) Dotični podložniki so imeli, kakor je razvidno iz listine, svoja
zemljišča in poslopja. Bili so torej nekoliko svobodnejši, kakor marsi-
kateri drugi podložniki.

") Trpr (Veltchircha = Feldkirchen) je na Koroškem v celovškem
okraju. Med Celovcem in Trgom blizu Malega Št. Vida je Vič (Viscaha).
Pri Vrbskem jezeru blizu Krive vrbe so Žale (Scalah).

— 17» —

kraju Ruiti imenovanem, v Albmannovi grofiji. V Krnskem
gradu sta bila podeljena Stranimir (»Strammirc) in Zitomisl
(»Sitiniuzl«) z njunima soprogama in otroki, v Žalah pa Tre-
bibrat (>Trebifrater<) s soprogo, sinovi in sinahami.*^) Dn6
20. januvarja leta 889. se je mudil kralj Amulf v Blatogradu
na Koroškem, kjer je podelil svojemu kapelanu Elolfu v po*
polno last kapelo v Nusplingenu *^), katero je imel do takrat
le kot fevdno)

V sredi posta leta 890. se je napotil kralj Arnulf z Ba-
varsk^a proti Panoniji ter se v Omuntesbergu**) sešel z mo-
ravskim vladarjem Svetopolkom, kateri ga je prosil v imenu
papeža Štefana V., da bi šel v Rim ter varoval italsko kra-
ljestvo pred slabimi kristjani in pretečimi pogani.^*)

V naslednjem letu je Arnulf dalj časa bival v Reznem
na Bavarskem. Tu je dn^ 9. marca podelil stolni cerkvi v
Solnogradu nekoliko kmetij po Bavarskem, razen teh pa tudi
posestva po Slovenskem (>in partibus Sclauiniensibus«), in sicer
v Ruginesfeldu v dudlebski grofiji vse to, kar je nekdaj imel
v svoji oblasti slovenski vojvoda Kocel, in kar je imel v fevdu
v isti grofiji poleg Gnassbacha") neki Reginger, potem po-
sestva ob Lendvi**), katera je imel v fevdu neki Loris, ter

") Izvestja, rV, 200, 5t. 66. — Kakor se vidi, imamo tu opraviti
z nekakimi zadrugami.

^) Nusplingen (Nuspilinga) je bil >in pago qui vocatur Scerra in
comitatu Adalberti«, kar nam je iskati po Švabskem.

*•) Izvestja, IV, 217, št. 57.

**) Lega kraja Omuntesberga ni znana. Najbrže je bil blizu Dunaj-
skega lesa. Nikakor pa ne more biti štajerski Munzenberg« kateri ne
leži na tleh nekdanje Panonije. Primerjaj Bohmer, Regg, ed. Muhlbacher.
119, 5t. 307-?^-

") Ann. Fuld. a 890, (p. 407)-

*•) »Knesaha« je Gnassbach, ki teče med Cmurekom in Radgono
v Muro.

**) >Ad Lauenatam« je najbrže Lendva, katera teče po zemlji
ogrskih Slovencev. Nekateri mislijo, da je »ad Lauenatamc Labodska
dolina na Koroškem.

— 173 —

poleg Pinke, kar je bil dobil v fevd Erinbertov ministerijalec
Izak. «)

Meseca julija je bival Arnulf na zemlji sedanje Gorenje
Avstrije, namreč v Mattighofenu. Tu je podelil dn6 21. reče-
nega meseca Marijini cerkvi v Freisingu ter cerkvi sv. Primoža
in Felicijana na Otoku tik Vrbskega jezera kapelo in vse njene
pritildine v Sloveniji (>in Sclauini§ partibus«) pri svojem dvoru,
Libuma imenovanem, katerega nam je iskati na Lurnskem
polju blizu Špitala na Gorenjem Koroškem.*«) Nekako v tistem
času, ali pa ne dolgo potem, je Arnulf podaril vsled proSnje
rezensk^a škofa Asperta, ki je umrl dn6 12. marca leta 893.,
in groia Engilskalka, o katerem smo že govorili, Reginhardu,
vazalu solnograškega nadškofa Theotmara, v popolno last dve
kmetiji v Železnem na obeh straneh reke Krke v groiiji Ruod-
bertovi v Karantaniji.*')

Že leta 891. je poslal kralj Arnulf k Svetopolku na Mo^
ravsko svoje poslafice, kateri so imeli nalogo, da bi ponovili
mir med obema vladarjema.*«*) Ni znano, kaj je prišlo vmes,
da je nastal prepir po tako kratkem času, ker leta 890. sta
bila še prijatelja. Dotično poslanstvo ni menda nič opravilo in
zato se je leta 892. kralj Arnulf sam napotil v Vzhodno marko,
da bi se sešel s Svetopolkom. Ta pa se ni hotel kralju pri-
bližati, kar je Amulfa jako razjezilo. Oba sta se začela pri-
pravljati na vojsko. Arnulf se je obrnil iz Vzhodne marke proti
jugu in pri Hengstfeldu blizu Wildona, na sedanjih štajerskih
tleh, se je pogovoril z vojvodo Braslavom, kateri je vladal
med Dravo in Savo na sedanji hrvaški zemlji, kdaj, kje in kako
naj bi napadla moravsko deželo. Sklenila sta nabrati tri vojske
in ž njimi iti nad Svetopolka. Ko si je Arnulf pridobil tudi

*5) Izvestja, IV, 223, št. 69. — Finka je potok na zahodnem
Ogrskem med Sobotico in štajersko mejo.

*•) Izvestja, IV, 224, št. 70.

*') Izvestja, rV, 225, št. 72. — >Seleznac je Železno (nemški Se-
lessen) blizu izliva Gorčice v Krko na Koroškem.

*«) Ann. Fuld. a. 891, (p. 407).

— 174 —

Madjare, da so mu obljubili pomoč, peljal je svojo vojsko,
katera je bila sestavljena iz Frankov, Bavarcev in Švabov,
meseca julija na Moravsko ter je potem štiri tedne pustošil po
deželi. Tudi Madjari so mu pridno pomagali ter z ognjem po-
končavali po Moravskem.**) V istem času je wQrzburški škof
Am s svojo vojsko udaril na Češko. Ko se je vračal, napadli
so ga dn^ 13. julija polabski Srbi v pokrajini »Chutizi« na
Kamnici (Chemnitz) *•) ter popolnoma pobili.*')

Meseca septembra je Amulf poslal [joslance z bogatimi
darili k bolgarskemu kralju Vladimiru, da bi ž njim ponovil
stari mir. Poslanci naj bi tudi prosili bolgarskega vladarja, da
bi njegovi podložniki več ne prodajali Moravcem soli. Arnul-
fovi poslanci so morali, ko so šli k Bolgarom, napraviti velik
ovinek skozi Braslavovo deželo, ker so se bali, da ne bi prišli
Svetopolku v roke. To kaže, da je Svetopolk v tistem času
gospodoval tudi po panonski zemlji med Dravo in Donavo ^>)
ter da so se njegovi nasprotniki bali moravskih čet. Amulfovi
poslanci so potovali poleg Odre, potem ob Kolpi in dalje po
Savi.**) Ko so bili na Bolgarskem dobro sprejeti, vrnili so se

*») Ann. Fuld. a. 892, (p. 408). — Ann. Alam. a 892. — Ann.
Laubac. a. 892, (MG. SS., I, 52). — Ann. Sangall. a. 892 (MG. SS., I, 77).

M) Pokrajina Chutizi je obsegala severozahodni del sedanjega
saškega kraljestva. Kamnica (Chemnitz) je reka, ki teče mimo enakoime-
novanega mesta na Saškem.

") Regin. Chron. a. 892. — Ann. Hildesheim. (MG. SS., III, 50, 51).
— Mirac. s. Wigberti, c. 11, (MG. SS., IV, 225).

>') Da je Svetopolk nekoliko časa vladal v Panoniji, dalo bi se
sklepati iz besed Konstantina Porphyrogeneta (De admin. imp. c. 40):
„X«i nahv x(tra t/jv tov norafiov i^dgo/i^v iffri to H^igfuov insipo
TO hy6iA6vov, dno tov BBljtyQddag odov ijpv rfpiBrmv dvo xcu dno
tfSv ixst(TB ij fi£ydhj MoQa^ia 17 d^antiato;;^ riv xnl ih'ilsi\!}rtv oi
TovQxoi (t. j. Madjari), rji; tiQiB to noonoov 6 JS(fevdo/rl6xog^^

*») Ann. Fuld. a, 892, (p. 408): »Missi autem propter insidias
Zuentibaldi ducis terrestre iter non valentes habere, de regno Brazlavonis
per fluvium Odagra usque ad Gulpam, dein per fluente Save fluminis
navigio in Bulgaria perducti.« — Odra je Rečica, ki teče po Turopolju
na Hrvaškem vzporedno s Savo ter se blizu Siska izliva v Kolpo. Tu
omenjeni citat nam kaže, kje se je razprostirala Braslavova oblast.

r

— 176 —

bogato obdarovani meseca maja leta 893. po isti poti nazaj,
po kateri so bili prišli. **)

Svetopoik se je leta 893. zavezal z mnogimi nezadovolj-
neži v Amulfovi državi, tako n. pr. z mejnim grofom Engils-
kalkom, kateri je iz bojazni pred svojim kraljem tudi pribežal
za nekaj časa na Moravsko ter tu dobil varno zavetje. S Sveto-
polkom je bil v zvezi Engilskalkov bratranec Wilhelm, kateri
mu je poslal svoje poslance na Moravsko, kar pa je Amulf
kmalu zvedel ter ga vsled tega dal kot veleizdajnika umoriti.
Wilhelmov brat, koroški grof Ruodpert, je v pravem času
ubežal pred kraljem na Moravsko, vendar ne v svojo srečo,
kajti tu ga je doletela smrt, katere ni pričakoval. «») Da bi se
Amulf znosil nad Svetopolkom, šel je sam v njegovo deželo.
Ker so ga pa Moravci povsod zalezovali in napadali v zasedah,
premagati je moral veliko težav in nevamostij ter se je nazadnje
brez uspeha vrnil na Bavarsko.*«) Da je zopet srečno prišel
na svoja tla, smatral je to kot nekako čudovito rešitev ter iz
hvaležnosti vsled tega menda podelil samostanu sv. Emerama
v Reznem bogata darila. »')

Ker sta grofa Wilbelm in Engilskalk postala kralju Ar-
nulfu nezvesta, izgubila sta zato svoje imetje. Nekatera njunih
posestev, katera so bila v Mautemu '^*), ob Kampu **), v Persch-
lingu««) in po drugih krajih Bavarskega in Slovenskega*'), je

**) Ann. Fuld. a. 892, (p. 408).

") Ann. Fuld. a. 895, (p. 408).

») Ann. Fuld. a. 893, (p. 409). — Ann. Alamann. a. 893, (p. 53).

") Amoldus, De s. Emmerammo, I, 5, (MG. SS., IV, 551).

") »Ad Eporespurchc. — Ta kraj je sedanji Mautem poleg Donave
na Dolenjem Avstrijskem. (B6hmer Regg. ed. Mfihibacher, 687, št. 1839:
>Muotarum, quae Eparespurch nominatur.«)

*) »Ad Cambe«. — Cambe je reka Kamp, ki teče vzhodno od
Kremsa v Donavo.

««) >Ad Persiniacham«. — Ta kraj je Perschling med TuUnom in
St. Pčltenom na Dolenjem Avstrijskem.

••) >In aliis Waioariae scilicet atque Sdaviniae locis vel terminis.«
— Mautem, Kamp in Perschling so bili, kakor kaže dotična listina,
deloma na bavarskih, deloma pa na slovenskih tleh. Del sedanje Dolenje
Avstrije je bil tedaj pred tisoč leti znan pod imenom Slovenija.

— 176 —

podelil kralj Araulf dne 22. oktobra, ko se je ravno mudil v
Ranshofenu, kremsintlnsterskemu samostanu."^)

Po smrti grofa Ruodperta je podelil Amulf karantansko
Vojvodino svojemu sorodniku Liupoldu, kar se je najbrie zgo-
dilo že leta 893. Liupold je bil nečak Amulfove matere
Liutswinde, tedaj Amulfov bratranec. Omenjen je v raznih
listinah, iz katerih je razvidno, da je že leta 895. in 898.
gospodoval po Karantaniji. «') Razen te dežele je dobil še
druge pokrajine, kakor Nordgau^**) oziroma Sulzgau'«) ter
Westermanngau ••), ki je bil del Donaugaua. Nordgau je bil
na zahodni strani Češkega med Donavo, Češkim lesom in
Regnico; od nj^a proti jugovzhodu ob Donavi pa je bil
Donaugau. Tu vidimo, da se je Liupoldova oblast razprostirala
tudi ob češki meji in zato ga zgodovinski viri imenujejo mej-
nega grofa v Bavarski ali pa Češki marki. To dostojanstvo je
dobil 1. 895., ko je bil prejšnji mejni grof Engildeo odstavljen.«^)

Z velikim veseljem je kralj Arnulf sprejel leta 894. novico
o smrti moravsk^a kneza Svetopolka. Kako so se Nemci
radovali, ko so culi, da je Svetopolk končal svoje življenje,
kaže nam fuldski letopisec, kateri ima za umrlega moža samo
grde psovke. •®) Svetopolk je bil mogočen vladar, kateri je s

•«) Izvestja, rV, 226, št. 73.

•») Primerjaj Izvestja, IV, št. 74, 75 in 76.

«*) Bohmer, Regg., ed. Muhlbacher, 725, St. 1952.

«*) Ried, Cod. dipl. episc. Ratisbon., I, 79, št. 79. — Sulzgau je
bil del Nordgaua.

««) Bdhmer, Regg., ed. Muhlbacher, 724, St. 1944. — Westermanngau
nam je iskati v okolici mesta Straubingena na Bavarskem.

®7) Ann. Fuld. a. 895, (p. 410): »Engildieo, marchensis Baioariorum,
honoribus privatus est; in cuius locum Liutboldus, nepos regis, subro-
gatus est« — Neugart, Cod. dipl. Alemann. , I, 525: >Liutpolt dux
Boemanonim« (i. e. limitis Bohemici).

«») Ann. Fuld. a. 894, (p. 410): »Zuentibaldus, dux Maravorum et
vagina tocius perfidiae, cum omnes regiones šibi affines dolo et astucia
perturbando, humanum sanguinem siciens circumiret, ultimum hortando
suos, ne pacis amatores, sed pocius inimici domesticis persisterent, diem
ultimum clausit infeliciter.«

— 177 —

previdnostjo na vse strani razširil svojo državo. Še pred smrtjo
je spodbujal svoje sinove, da bi nadaljevali boj s sovražniki.
Ker pa sinovi niso imeli očetovih zmožnostij, niso se ravnali
po njegovih naukih ter so v jeseni rečenega leta z Arnulfom
sklenili mir, <^»)

Takrat so se začeli za Moravče in za Slovence jako
žalostni časi. Madjari, katere je bil Arnulf poklical na pomoč
zoper Svetopolka 7*), so prihrumeli čez Donavo na Ogrsko ter
popolnoma opustošili Panonijo. Pomorili so može in starikave
žene, mlade device pa odpeljali s seboj, da bi služile njih
pohotnosti. 7») Napade v Panonijo so večkrat ponavljali in jo
nazadnje opustošili tako, da ni bilo leta 900. v celi deželi
nobene cerkve.'*) Da bi bil kralj Arnulf lažje rešil svoj jugo-
zahodni del Panonije pred madjarsko silo, dal ga je leta 896.
vojvodi Braslavu v fevd. '*)

Arnulf je sicer v jeseni leta 894. sklenil mir z Moravci,
a to se je zgodilo le na videz, kajti za hrbtom je porabil
vsako priložnost, da bi uničil moravsko samostojnost. Služili
so mu posebno trije pripomočki, da bi dosegel svoj namen.
Prvič je netil notranji nemir na Moravskem in šuntal Sveto-
polkove sinove med seboj; drugič je tako dolgo pregovarjal
češke kneze, dokler se niso izneverili Moravcem ter se zavezali
z Nemd, in tretjič je poklical Madjare zoper moravske Slovane. '*)

») Ann. Fuld. a. 894, (p. 410).

'•) Liutprandi Antapodosis, I, 13: >Amulfus . . . cum Centebaldum
Maravanonun ducem, queni supra memoravimus, šibi viriliter repugnantem
debellarc nequiret, . . . Hungariorum gentem, cupidam, audacem, omni-
potentis Dei ignaram, scelerum omnium non insciam, caedis et rapinarum
solummodo avidam, in auxiliuni convocat; si tamen auxiltum dici potest,
quod paulo post, eo moriente, cum genti suae, tum caeteris in meridic
occasuque degentibus nationibus, grave pericuium, immo exitium fuit.«

") Ann. Fuld. a. 894, (p. 410)-

") Glej pismo bavarskih škofov do papeža Ivana IX. iz leta 900.
(Spomenica tisočletnice Metodove smrti, izd. Matica Slov., str. 23).

») Ann. Fuld. a. 896, (p. 4« 3).

'*) ŠafaHk, Slov. starož., nemški prevod, 11, 467.

U

— 178 —

Nekateri novejši nemški zgodovinarji se prizadevajo, da
bi pred svetom oprali Arnulfa, ko trdijo, da ni on poklical
Madjarov zoper Slovane, pač pa je na koncu devetega stoletja
nastala le taka govorica med ljudstvom. Temu nasproti je
treba opomniti, da jako zzinesljivi viri imenujejo naravnost
Amulfa, da je pozval Madjare na pomoč zoper svoje nasprot-
nike. To ni samo razvidno iz besedij, s katerimi nam škof
Liutprand to potrjuje, temuč tudi iz prej omenjen^a pisma
bavarskih škofov do rimskega papeža Ivana IX. — Slovani so
dolžili Nemce, da so se ti zavezali z Madjari (»sacramenta et
pacem egisse<) ter jih še celo podpirali z denarjem. Bavarski
škofje niso v svojem pismu do papeža izrekli, da jim Slovani
podtikajo kaj neresničnega, temuč so se le izgovarjali, da niso
Madjarom poslali darov v novcih, pač pa v blagu, kar jim je
bilo brez dvoma ravno tako všeč. Razveselili so jih namreč z
laneno obleko. Gotovo je bilo Arnulfu jako ljubo, da so ga
Madjari tako hitro ubogali ter mu pomagali ukrotiti Moravče.
Da bode ta mongolski narod kdaj nevaren njegovim nasled-
nikom, tega Amulf takrat še slutiti ni mogel. Sploh se je pa
večkrat zgodilo, da se je kak vladar, ako je bil sam v zadrgi,
obrnil s prošnjo do tujega naroda. Tako je n. pr. leta 893.
prosil grški cesar Leon Madjare, da bi mu pomagali proti
Bolgarom. 7«) Tudi nam je znano, da se je kralj Amulf sam
parkrat zavezal z Bolgari zoper Svetopolka. ^e) Ako mu vest
ni branila, da ne bi se bil družil z Bolgari, mu tudi ni, da
ne bi bil poklical Madjarov na pomoč.

Ko je v sredi meseca julija leta 895. Arnulf zboroval v
Reznem, prišli so tjakaj vsi češki knezi, med njimi Spitihnšv
in Vratislav. Pred kratkim časom so bili še zavezani z Moravci,
a sedaj so stopili pod nemško vrhovno oblast. 7^) Dva meseca
pozneje se je Amulf mudil v Ottingenu, kjer je dne 29. sep-
tembra podelil svojemu fevdniku Waltunu v popolno last ne-

") Archiv f. Kunde ostcrr. Gesch.-qu., X, 54.
'^) Ann. Fuld. a. 884, (p. 400); a. 892, (p. 408).
") Ann. Fuld. a. 895, (p. 41 0-

— 179 —

katera posestva, katera je prej imel le kot fevd. Ta posestva
so bila v Trušenjski dolinice) z obema tam sezidanima grado-
voma, potem gozd na Dješki gori 7»), tri kraljevska ?emljišča
v Marki tik Save v Rajhenburgu, neko drugo posestvo unstran
Save na Krškem ter v kraju, Undrina^<^) imenovanem, v Liu-
poldovi grofiji na vzhodnih straneh Karantanije vse to, kar je
imel v fevdu neki Ottelin. ^i)

Leta 896. se Arnulf ni mogel dosti brigati za moravske
zadeve, kajti napotil se je v Italijo, kjer je dobil cesarsko
krono. 8«) Ko se je povrnil na Bavarsko, prišli so o božiču k
njemu v Ottingen moravski poslanci, da bi ž njim sklenili mir.
Ob enem so tudi zahtevali, da bi ne sprejemal in podpiral
njih prognancev. Fuldski letopisec pravi na kratko, da je Arnulf
zaslišal moravske poslance ter jih potem odpravil. *«)

Ko je Arnulf pridobil Čehe na svojo stran in poklical
Madjare na Ogrsko, začeli so njegovi namestniki, posebno pa
grof Aribon in njegov sin Isanrik, brez dvoma zato, ker je
Arnulf tako želel, netiti sovraštvo in razprtijo med Svetopol-
kovima sinovoma. Tudi tu je Arnulf kmalu dosegel svoj
namen, kajti brata Mojmir in Svetopolk sta se začela leta 898.
med seboj vojskovati. Ker pa je bil Mojmir močnejši, poslal
je Arnulf Svetopolku, mlajšemu izmed bratov, pomočno vojsko
pod poveljem Liupolda in Aribona, katera sta nato dalj časa
požigala in morila po Moravskem. Ko je prišlo na dan, da
so Nemci povzročili nemire med Mojmirom in Svetopolkom,
hotel je Arnulf sebe umiti na ta način, da je na videz kaz-

'^) Trušenjska dolina je na Koroškem od Velikovca proti severo-
zahodu. V Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Trušnjah se nahajajo dandanes
razvaline nekdanjih gradov.

'*) Djekše stojtf na gori od TruŠenj proti severu.

*«) Undrina je bil kraj poleg potoka Ingeringa, kateri teče blizu
Knittelfelda na severnem Štajerskem v Muro.

") Izvestja, IV, 226, št. 74.

w) Bčhmer Rcgg., cd. Muhlbachcr, 698, št. 1861I.

w) Ann. Fuld. a. 897, (p. 413).

1

— 180 —

noval grofa Aribona in njegovega sina Isanrika ter jima za
nekoliko časa vzel Vzhodno marko, katero sta pa kmalu do-
bila zopet nazaj. »*)

Z Moravci je bil v zvezi neld Bavarec Erimpert, katerega
je pa vojvoda Braslav dobil v svoje roke. Prepustil ga je
grofu Liupoldu, ta ga pa je nato izročil Amulfu. ®'^) Po zimi
med letom 898. in 899. je poslal Arnulf iznova na Moravsko
svojo vojsko, katera je po stari navadi po deželi ropala, po-
žigala in pustošila. ^^) Nekoliko pozneje leta 899. so Bavarci
na enak način tretjič napadli moravsko zemljo. Osvobodili so
Svetopolka, katerega je njegov brat oblegal v nekem gradu ;
pripeljali so njega in njegove privržence s seboj na Bavarsko.«')

V tistem času je živel na slovenski zemlji še neki drug
Svetopolk, ki je bil plemenitega rodu ter vazal mejnega grofa
Liupolda. Temu Svetopolku (>Zuentibolch«) je podelil cesar
Arnulf dne 31. avgusta leta 898., ko se je ravno mudil v
Ranshofenu, nekatera posestva na Koroškem v Liupoldovi
grofiji in sicer dvor, ki se je zval Krka, z vsemi pritiklinami
in pa to, kar je rečeni Svetopolk dobil v fevd od njega samega
(od Arnulfa) ali pa od mejnega grofa Liupolda v Krški dolini
in v Selčah«**) v popolno last tako, da sme s temi posestvi
storiti, kar bi mu bilo drago. ^»)

Štiri dni pozneje je cesar Arnulf podelil imenovanemu
plemenitniku še nekatera druga posestva na Koroškem. Meja
darovani zemlji se je vlekla od Glodniških Alp pa do Pustih
planin in do Schwarnbrunna, na drugi strani pa do ustja
Milse v Motnico in do Dtlmsteina. Na severu je segala pode-

w) Ann. Fuld. a. 898, ip. 413).

83) Ann. Fuld. a. 898, (p. 414).

»•) Ann. Fuld. a. 898, (p. 414)-

8») Ann. Fuld. a. 899, (p. 414).

w) Selčc (Zeltschach) je vas blizu BreŽ na severnem Koroškem.

«») Izvestja, rV, 227, št. 75.

r

— 181 —

Ijena zemlja do Mure, na jugu pa do Krke. *®) Razen tega
mu je tudi dal v popolno last vse to, kar je prej dobil v fevd
od njega (od Amulfa) ali pa od mejnega grofa Liupolda v
Selčah. »O

Dne 8. decembra leta 899. je cesar Arnulf umrl ter
zapustil državo svojemu šestletnemu sinu Ludoviku. ^*)

Iz vsega tega, kar smo tu navedli o razmerah med ce-
sarjem Amulfom in Slovenci, smemo sklepati, da je prvi rad
izkoriščal naše prednike za svoje namene, a naklonjen jim
nikakor ni bil. Slovenci so bili dobri, da so mu pomagali na
raznih bojiščih; s slovensko pomočjo si je pridobil kraljevsko
krono. Kaj pa je bilo potem njih plačilo? V zahvalo za njih
hrabrost je Arnulf podeljeval zemljo, katera je bila prej last-
nina slovenskih prebivalcev, raznim tujcem. Nekatera posestva,
katera je imel v prejšnjih časih slovenski vojvoda Kocel, je
Arnulf prepustil solnograški cerkvi. Ta in pa tudi freisinška
škofija ste dobili od njega še drugih zemljišč. Dva duhovnika
Adalold in Sigibold sta bila preskrbljena v Labodski dolini.
Reginhard, vazal solnograške cerkve, je postal lastnik dveh
kmetij v Železnem. Bogato je Arnulf obdaroval svojega fevd-
nika Waltuna s posestvi pri Trušnjah ter poleg Save pri Raj-
henburgu in Krškem. Tudi Mildrute, soproge svojega mini-
lo) » ... ab alpibus Glodnizze ad Desertas alpes, ad Coniuratum
fontem, ad confluentia Milse in Motniz et exinde usque Entrichestanne
ex una parte montis iisque ad Mfiram fluuium et ex alia parte eiusdem
montis usque ad Gurkam fluuium.« — Glodniške planine so pri
Giodniški dolini (Glodnitzthal), po kateri teče Glodnica, katera se pri
vasi Mali Glodnici izliva v Krko. — Puste planine so najbrže iden-
tične s sedanjim gorovjem »Haidnerhohec, katero je na severozahodni
strani Glodniške doline. Heide — pusta, neobdelana zemlja. — Schwarn-
brunn je gora na koroško - štajerski meji od Muraua proti jugozahodu.
Besede »ad Coniuratum fontem« so prevod izraza Schwarnbrunn —
Schw6rcnbrunn. — Milsa je najbrže sedanji potok Olša, ki se blizu
Brez izliva v Motnico, ne pa Ingolsthalerbach, kakor nekateri mislijo. -
»Entrichestanne« je najbrže vas Durnstein ob Olši.
»O Izvestja, IV, 228, št. 76.
wj Bdhmer Regg., ed. Muhlbacher, 710, št. 1903^.

— 182 —

sterijalca Heimona, ni pozabil. Podelil jej je mnogo podložnikov
in posestev po sedanjem srednjem Koroškem. Sploh je veči-
noma podpiral le tujce; na domačine se je le malo oziral. V
zadnjih letih svojega vladanja je Arnulf pač odlikoval vojvodo
Braslava, kateri mu je pomagal v bojih zoper Svetopolka. Tudi
je podelil več posestev domačinu Svetopolku, morebiti zato, da
ne bi se mu bili Slovenci izneverili, ko so prišli Madjari na Ogrsko.

Tujci, ki so dobili razna posestva med Slovenci, so poslali
na podeljeno jim zemljo nemških naselnikov ter na ta način
germanizirali velik del naše nekdanje domovine Ako čitamo,
da so se zvali leta 888., tedaj samo sto let pozneje, odkar
so Slovenci prišli pod frankovsko oblast, nekateri podložni
prebivalci v koroškem Trgu in Viču: »Liutpolt, Ehinfrit,
Deothart, Sundarger, Fridarat, Folcrich, Folcrat, Wocho, En-
gildes, Puoli, Immina, Hiltipurh, Diothilt, Wolfswint, Purhswint,
Adalhilt, Paldhilt, Pieriswint, AIpdrut, Lantpurch, Elrat, Engilrat,
Heilrat, Gundalpirh, Domnia, Waltrat, Ceizliup in Liutgartc,«*)
moramo si misliti, da so bili to nemški naselniki. Njih slo-
venski sosedje so imeli takrat še večinoma svoja domača
imena, kakor Stranimir, Zitomisl, Trebibrat.

Med Slovence je Arnulf pošiljal tujce, kateri naj bi v
njegovem imenu vladali po slovenski zemlji, tako n. pr. Ruod-
perta in Liupolda. Kako se je Arnulf prizadeval, da bi uničil
moravsko samostalnost, je znano. Tudi vemo, kako je ško-
doval Slovencem in drugim zahodnim Slovanom, da je poklical
Madjare na Ogrsko.

Mali zapiski.

starinske najdbe na Kranjskem. Začudili so se oni, ki so
nekdaj menili, da je bila Emona malo mesto, ko so letošnjo jesen precej
daleč proč od Dunajske ceste v Ljubljani pri kopanju temeljev za
novo justično palačo delavci trčili ob množico rimskih grobov. Drugi
grobovi so hranili večinoma le ostanke sežganih mrličev z revnimi po-
sodicami, j eden grob, v katerem so ležale kosti mlade gospe, je bil pa
posebno znamenit. Položena je bila gospa v 195 r/w dolgo, leseno rakev,

«») Izvestja, rV, 200, št. 66.

— 183 —

narejeno \z 4cm debelih desk, ki so pa strohnele. Od znotraj je bila
vsa rakev prevlečena s precej močnimi, še dobro ohranjenimi svinčenimi
ploščami. Imela je gospa poleg sebe dragocene priložke, namreč: zlat
prstan pečatnik s kameolom, v katerem sta vdolbena dva petelina in
rakovica, drug zlat prstan s smaragdom, 3% cm dolga, zlato verižico z
zaponko in biseri, koščeno iglo, okrašeno na koncu z zlato pločevino,
levinjo iz temnorudečega jantarja, držečo s prednjima šapama živalsko
glavo, posneto krasno Jakobovo školko v naravni velikosti, kos jantarske
lasne igle, ostanke zlate lasne mreževine, stekleničico za mazilo in kos
večje steklenice z ročem. Zraven je ležala časa iz brona in leščrba z
znamko tovarne C. DESSI (Caius Dessus). Priloženi rimski denar cesarja
Antonina Pia (ki je vladal od 1. 138— 161) kaže, da je bil mrlič pokopan
sredi drugega stoletja. Ležal je v rakvi tudi kos svinčenega sijajnika,
rude, ki se dobiva v kranjskih svinčenih rudnikih, kar dokazuje, da je
bila pokojnica najbrž lastnica kakega takega rudnika. Najdbe je dobil
kranjski deželni muzej.

Pri podiranju hiše poleg stiškega dvorca v Ljubljani so zadnji
čas našli zgornji del rimskega nagrobnega kamena, ki ima na vrhu na
desno gledajoč^a orla in spodaj del napisa, ki se glasi: Q • POLIVS |
VITALIS I VI F-SIBI-ET .... — Pri podiranju Paichlnovega hleva za
zgradbo Zupančičeve hiše na Rimski cesti v Ljubljani so pa izkopali iz
zidu rimski sarkofag, 89 cm dolg, 55 cm širok in 38 cm visok, ki ima na
strani napis: . . . M | . . . S'MILLEG XmG | . . . ERINAAELIANO |
. . . RH-PARENTES | . . . NFELICISSIM. Desna stran napisa manjka,
ker je odbit velik del kamena na napisni strani.

Na Kužjanih pri Družinski Vasi, v fari Šmarjeti blizu Novega
Mesta na Dolenjskem, je meseca oktobra tega leta asistent kranjskega
deželnega muzeja gosp. F. Schulz na stroške deželnega odbora prekopal
tri gomile, katerih je bila jedna 3'6sm visoka in 16-5 w široka. Nakopal
je mnogo znamenitih prazgodovinskih starin, s katerimi se pomnoži že
itak lepa šmarjetska zbirka v muzeju, in sicer: iz brona 11 lepih na-
nožnic, katerih jedna je okrašena z ovnovimi glavami, 8 naročnic, dve
s kačjimi glavami na konceh, 8 obročkov, 2 vrtelasta, 12 fibul iz brona
in I fibulo iz višnjevega stekla, i bronasto veliko otlo navratnico, ki
ima v premeru 22*5 cm, i lasno iglo, i okrasek za lase, 3 pašne skle-
pance, 10 malih okrasnin iz brona, i veliko čelado iz brona z dvema
grebenoma, dve bronasti situli s krožnimi okraski, 3 Železne sekire, 5
sulic in 2 noža, veliko jagod iz barvanega stekla in iz jantarja, nekoliko
skled, črnih žar, med katerimi je jedna zelo velika in dobro ohranjena,
ter rudečo vazo iz Este, občrtano z grafitom. V gomili se je našla tudi
železna Žlindra, kar dokazuje, da so ondotni prebivalci topili železo in
orožje izdelovali doma. A. K.

— 184 —

Simoma Roktča sMrka mahov s /. 1871. Ugodno naključje mi
je naklonilo znamenit herbarij pokojnega prirodoslovca Simona Robiča.
Pri svojih nečačkih sem opazil nekoč nenavadno igračo, ki sem jo takoj
hlastno zasegel, dobro, da še nepokvarjeno. Bila je to poprečno polo-
vična folioknjiga s platnenim hrbtiščem, ob sprednjem robu opremljena
s trakovi. Razveselil sem se, ko sem zagledal njeno vsebino — mahove
— 103 so — nabrane od marljive roke Robičeve. Kako je zašla med
otroke ta dragocenost? Pozvedel sem, da jim jo je prinesla neka sorod-
nica rajne Robičeve svekrve. Poslednja je bila dobila to stvar v zapuščini
svojega soproga nekdanjega deželn^a poslanca Luke Robiča, kate>
remu je podaril omenjeni herbarij brat Simon v spomin. Oglejmo si vsaj
površno to zbirko! Na prvi strani stoji napis: »Mahovi | nabral Simon
Robič duhovnik | na | Viševku | 1871.C Na prvega lista drugi
strani je zabeležena ista kitica iz Tiedgejeve Uranije, ki jo je Simon
Robič pozneje postavil na čelo svojemu spisu: »Kranjski mahov ic,
objavljenem v petih sešitkih »Izvestij muzejskega društva« leta 1893.
Zbirka je navzlic svoji osemindvajsetletni starosti dobro ohranjena. Le
malokje se je odločila kaka betvica od fino stisnjenih mahov. Na
posamičnih listih herbarija so na prvi strani — druga stran je prazna —
nalepljeni na višnjevkastih čmoobrobljenih listkih mahovi, večinoma po
štirji na jedni stranL Pod vsakim listkom stoji ime dotičnega mahu.
Herbarij se začenja s: Hepaticae. Jetrniki. Lebermoose, katerih je
trinajst Za jetrniki so razvrščene tri: Sphagniae, gobnjaki, Torf-
moose. Tretji najbogatejši del zbirke tvorijo: Bryinae, mahovi,
Moose. Teh je 87. Konec herbarija se nahaja na jednajstih straneh v
abecednem redu: »Razlaga imen in naznanilo krajev ter mest,
kjer v tej zbirki imenovani mahovi rastejo.« Za vzgled, kako
razlaga Robič imena mahov, navajam tu prvo in zadnjo točko njegovega
spisa: »Amblystegium — grška beseda in sicer: amblys «= tumpast
(stumpf) in steges = pokrivalo (Deckel); seri)ens — latinska beseda =
si. plazeč. Raste na kamnih, na trohnelem lesu in na koreninah dreves
poleg Šenčurja in Viševka. — Weisia; botanikaiju Weisu na čast ime-
novana. Weisia viridula = si. zelenkasta. Poleg Viševka na večih mestih.«
(Robič rabi dosledno napačno, od šenčurske duhovščine nekoč skovano
obliko: >Viševekc namesto pravilne: »Olševek«.) Nahajališča mahov,
navedenih v opisani zbirki, so: okolica Šenčurja, Olševka, Prebačevega,
na Zaplati, v Kokri, pod Možanci poleg Olševka, na Nanosu, pri Volčji
Jami na Nanosu in na ljubljanskem Mahu poleg Borovnice. — Opisani
herbarij dobode kranjski deželni muzej. I. Vrhovnik.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Igabliaai.

X

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

ZA KRANJSKO.

Anton Koblar.

1

L-

-^»'jjjjj^r

1

1

"^<*€5"#l«?

v Lhihljsni t »99

• H tiakanA.

S:

5f^l

i

et;M !-ir

lil"

Vsebina 6. seSItka.

J. a: ^itio

Mali zapiski.

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik IX. 1899. Seiitek 6.

Stara mestna hiša ^ub^anska.

Spisal V. Steska.

Mestna hiša je v najstarši ljubljanski dobi stala na Starem
trgu. Sčasoma se je mesto razširilo in tedaj so prestavili tudi
mestno hišo. Sezidali so jo na tem mestu, kjer stoji Še dan-
danes. Zgodilo se je to 1. 1484. Ta hiša je stala do 5. aprila
17 17. Tega leta so zgradili sedanjo mestno hišo, kateri je
vložil temeljni kamen 16. aprila župan Jakob Erendler ali
Herendler, trgovec.

L Stara, 1. 1484. sezidana mestna hiša ni bilo veliko
poslopje, vendar zanimivo in vredno, da si je ogledamo neko-
liko bolj natančno. Sezidal jo je po Delničarjevem sporočilu
Peter Bezlaj (Beslej), rodom Ljubljančan, ki je spisal tudi spis :
Studium Architecturae civilis. ') Nekoliko o nji sporoča Val-
vasor, nekoliko neznanec v rokopisu, shranjenem v semeniščni
knjižnici. Rokopis je naslovljen : »CuriaLabacensis Urbis Metro-
polis Duc. Camioliae. Angegeben und verfasst durch einen
Treugesttnten Patrioten. Cum Facultate Superiorum. i68o.€

Valvasor (XI, str. 671) torej piše: »Das Rahthaus ist im
J. 1484 aufgefahrt, und von dem kunstreichen Pinsel des be-
riShmten Mahlers Antonio Gerici, wie es noch heutigstags zu
sehen, ausgemahlt worden. Nebst diesem Gemahld vjou einem
so beruffenem Meister, der es vollig verfertigt, sind auch zwey
in Lebens - Grosse aus Stein geschnittene Bilder oder Statuen,

*) Bibliotheca Labac. puhlica Coll. Carolini Nobilium.

15

— 186 —

so den Adam und die Eva vorstellen sollen, von trefflicher
Arbeit und nach denen Regeln der Kunst ausgebildet, so, dass
sie ihren Meister loben und von seiner Kunst ein treffliches
Muster darreichen. Von solchen Bildern ist in die Mauer,
mitten in der H6he auf jedes Eck eines eingemauret. Diese
Eva gibt dem gemeinen Mann und reisenden Handwercks-
Gesellen das Wahr- oder Kennzeichen der Stadt Laybach, als
welche man zu fragen pfleget, ob sie die alte Jungfrau bey
dem Rahthause gekOsset.«

Neznanec pa v svojem rokopisu opisuje mestno hišo:
»Ta je na trgu, dvanajst korakov dolga, in sloni na dveh mo-
gočnih podstavih, ima štiri okna v vrsti, je zunaj zelo umetno
napresno slikana od Gerizi-ja, imenitnega slikarja. Nad zidcem
vidiš dvanajst sibil, med dvema oknoma Pravico v krasnem
oblačilu sedečo na prestolu, zraven nekoliko svetovalcev. Na
obeh straneh vidiš sodbo, in sicer na prvi strani Salomonovo
sodbo, na drugi strani vpodobljeno, kako obsodi perzijski kralj
Kambiz krivičnega sodnika, kateremu snamejo živemu kožo s
telesa in prevlečejo ž njo stol njegovemu sinu, ki naj bi se
kot sodnik vedno spominjal, da mora pravično soditi. Na
drugi strani so naslikane štiri čednosti: zmernost, previdnost,
srčnost, modrost. V posvetovalni dvorani se vidijo poslednja
sodba, nekaterih cesarjev in cesaric portreti in črtež ljubljan-
skega mesta.« — O kipih pove isto, kar Valvasor.

V teh dveh opisih se mi zdita dve stvari zanimivi, opis
kipov Adama in Eve 2) in opis slik.

I. Omenjena kipa sta še ohranjena. Novi svetovalnici ju
najbrže niso pridejali, ampak shranili v kaki shrambi; pozneje
so ju oddali muzeju. Ležala sta dalj časa v gimnazijskem po-
slopju, sedaj pa počivata v kleti Rudolfinuma med drugimi
kamenitimi ostanki. Oba kipa sta naravne velikosti in izkle-
sana iz peščenca. Adam in Eva sta sedaj le še torso, ker je
ohranjen skoro sam6 še trup. Oba sta gola z velikim listom.

*) Skoro prav taka kipa se nahajata vzidana v stolnici šibeniški v
Dalmaciji.

— 187 —

Adam ima sredi glave razčesane lase, ki padajo na zatilnik in
rameni, vrat je dobro pogojen, tudi prša natančno vpodob-
Ijena, obraz pa precej pokvarjen, nos oddrobljen, roke so
odpadle, trup je čez bok predeljen, spodnja polovica ima samo
desno nogo do kolena, leva je odbita.

Eva nima glave; kiti visita čez rameni do boka. Noge
od kolen naprej so odpadle. Rok nima; trup je masiven,
poln, gladek.

Kdo je kipa izklesal? Valvasor in neznanec ne omenjata
umetnika. Vendar se je ohranilo kiparjevo ime. Dolničar ga
omenja pišoč : > Joannes Lipez, Labacensis , ciarus sui aevi
sculptor, floruit is circa annum 1484, quo vetus curia Labacen.
in publico foro structa; sculpsit is statuas Adami et Evae,
quae hodiedum prostant ad omnem artis peritiem, ut constat
ex M. S. Registr. civitatis.« — Delo je torej izvršil domačin,
Ljubljančan Janez Lipec.

2. Neznani pisec omenja tudi Salomonovo in kambizovo
sodbo. Take in podobne slike si našel tačas tudi drugje. Tizian
je slikal istodobno v Vicenzi v mestni hiši Salomonovo sodbo.
(Knachfuss: Tizian str. 27). Za nas je bolj zanimivo ime sli-
karjevo. Valvasor ga imenuje Antonio Gerici, neznanec samo
Gerizi. Kdo je ta? Naša zgodovina ga sicer nikjer ne omenja.
Ali je bil Italijan? Mogoče. Ali je bil domačin? Radič (Letopis
M. SI. 1880. str. 7) misli, da je bil domačin Jerič, ki je radi
umetnosti poitalijanil svoje ime. Še tretja podmena bi se dala
zagovarjati. Kaj, ko bi bil Gerrit Harlemski, ki se istoveti
večkrat z Gherardom Davidom, znamenitim holandskim sli-
karjem? Gerrit — Gerizi je kaj podobno, še bolj govori za to
podmeno, da je še ohranjena slika Gherardova iste vsebine ali
istega imena.

Ta slikar je bil rojen v nekem mestu južne Holandije.
L. 1483. je prišel v BrUgge. L. 1484. je postal mojster. L. 151 5.
je prišel v Antwerpen in 1. 1 521. se je povrnil v Brtigge, kjer
je umrl 1. 1523. Kje je bil med 1. 1508. do 1515. in potem
do 1. 1 52 1., ni znano. Iz njegovih slik se da sklepati, da je

— 188 —

delal v Italiji. — Ali ni veijetno, da je na poti v Italijo prišel
v Ljubljano in da je tu slikal Kambizovo sodbo, kakršno je
preje slikal med 1. 1488 — 1498 za mestno hišo v Brtlggu? To
ne bi bilo nič čudnega, saj se nahaja tudi na Koroškem v
Gornji Beli (Ober - Vellach) imenitna altarna podoba »svete
družine« Jana Schoreela. (Wurzbach Dr. Alfr. Geschichte der
holland. Malerei str. 36 in 63.).

Snov Kambizovi sodbi je posneta iz Herodotove zgodo-
vine. Sisamen (Sisamnes) je podkupljen krivo sodil. Kralj
Kambiz ga da živega odreti. S sneto kožo prevleče stol, kjer
je sodil, in imenuje sina za sodnika, da bi ga stol spominjal
očetove krivice in usode. Gherard je napravil dvoje slik. V
pi-vi primejo v kraljevi pričujočnosti sodnika. V ozadju podaja
na pragu mož sodniku vrečo denarja. Druga podoba kaže,
kako izvršujejo sodbo. Na klopi privezanemu sodniku režeta
na straneh rablja kožo s telesa. Obleka leži pod klopjo. V
ozadju sodi sin na očetovem stolu. Znamenita je ta slika, ker
se pojavlja v njenih oznamentih prvi sled renesance na Nizo-
zemskem.

Iz tega je razvidno, da govori za tega slikarja ime, snov
in čas. Nemogoče torej ni, da smo imeli imenitno sliko slav-
nega Nizozemca v Ljubljani, katero po pravici slavita Valvasor
in neznanec. Gregor Dolničar pa imenuje te slike : »picturae
illae celeberrimae et ab italis et alienigenis laudatissimae.«

II. V rokopisu neznanega stavbenika ni brez zanimivosti
načrt za novo ljubljansko mestno hišo. Napravil ga je, ker ni
ugajal načrt gotske hiše sicer imenitnega arhitekta, holandskega
kapucina. *) Neznanec sodi, naj bo hiša zidana v novem rene-
sanskem slogu, zida naj se lepa stavba, ali pa nič; gradi se
pa lahko več let, da bo le res kaj lepega. Njegov načrt kaže
dvonadstropno hišo. Spodnji del zavzemajo arkade z desetimi

■) Gregoriju Dolničarju je ugajal načrt. Piše namreč v svojih za-
piskih : »Curia perantiqua — destruatur, et altior sit et sex porticus aedi-
ficentur, prout facta est delineatio illa pulcherrima ab uno Holando.«

— 189 —

loki. Zgoraj je prav toliko oken, v i. nadstropju višja, v
2. nižja okna. Sredi prvega nastropja je pomol.

Okna naj bodo 9 do 10 čevljev visoka; nad vsakim
oknom bodi doprsna podoba kakega starorimskega cesarja ali
Marta iz Štuka. Mestni grb nosita dva genija iz marmorja. Na
glavnih zidovih naj stojita kipa srčnosti in na levi čuječnosti,
dalje kipa Adama in Eve, nazadnje kipi modrosti, pobožnosti,
upanja in ljubezni.

Pod mestnim grbom bodi dvoglavi orel rimskega cesar-
stva, ali pa mestna ura, ki bodi kaj posebnega, kažoča s
posebnim kazalom četrtinke, spremembe lune in drugo, kakor
v imenitnih mestih.

Nad vhodom bodi vklesano : Puhlica curate I Nato vstopiš
v spodnjo dvorano in v obe stražnici na obeh straneh. V vseh
sobanah naj bodo simbolične slike in napisi na pr.: Uner-
schčflich ist die Kunst. — Die Richtschnur triiget nicht, Sie
hat dn just Gericht. — Per ardua ad virtuteml — Lubricum
curiae culmen.

V veliki dvorani na stropu naj se naslika: Jazon na
na slavnostnem vozu z 42. Argonavti, kot početnik mesta.
Nad Jazonom bodi genij mesta, ki ga krona, in Fama, ki ga
slavi. Krc^ voza letajo geniji kličoč: Vivat Emona! Zatem
pride deset velikih okroglin s podobo (Modrosti) v spremstvu
modrijanov : Pitagore, Platona, Sokrata, Evklida in dr. Napis :
His regitur mundus. Na drugem koncu: Vera, držeč v desni
križ, spodaj ob nogah razne ločine in brezverstvo. V tretjem
kotu pravica z mečem in tehtnico, pod nogami sleparstvo. V
četrtem kotu, Bellona, boginja boja. Med temi bodi šest enako
velikih podob, predstavljajočih : Slogo, stavbarstvo, delo, obil-
nost, obrt, zdravje. Pod nebom na zidcu štiri podolgaste slike,
uprizarjajoče štiri letne čase.

Potem pride štirinajst ščitov s simboličnimi podobami in
raznimi reki, med katerimi sta samo dva slovenska.*)

*) Glej Izvestja Muz. dr. 1898. str. 219.

— 190 —

Med vhodom v posvetovalnico naj stoji napis: D. O. M.
Ad consulendum publicae Saluti curiam hanc seu Sedem ju-
stitiae S. P. Q. L. fieri curavit. Anno recup. salutis i6 . .

Nad vhodom v sodno dvorano naj bi bilo napisano ime
vladarja in župana, živečega ob zidanju te hiše.

Na hodišču sredina stropu bodi Emona, na desni črtež
starega mesta, na levi novega mesta; nasproti mestni grb s
štirimi geniji, okrog grbi vseh mest, ki imajo središče v Ljub-
ljani, torej : Kranj, Novomesto itd. Pod temi so završčene štiri
reke: Sava, Ljubljanica, Krka in Bistrica.

Na steni desne strani proti posvetovalnici naj se nasli-
kajo tri velike podobe: Razdejanje Emone po Atili; napad
Turkov I. 1472., ko so se utaborili pri sv. Krištofu in na
Poljanah, a morali oditi; obleganje Ljubljane 1. 1447., ko so
jo Celjani z vojvodo Albrehtom zastonj obkolili.

Drugo stran naj kras^ zopet tri podobe: Otokar, ki je
zavladal na Kranjskem 1. 1269.; prepir med osmo in petnajsto
legijo, ki sta se sprli 1. 16. po Kr. in ju je pomiril Junius
Blaesus; rabuka 1. 1645. med meščani in Ferarovci.

Poleg teh naj se postavijo grbi in deloma portreti vseh
dosedanjih županov in sodnikov.

V posvetovalnici bodi podoba svetd in na okrog šest
svetovalcev, okoli pa portreti vladarjev, ki so potrdili privile-
gije, I. Henrika, ki je podaril privilegije 1. 1 3 20, 2. Leopolda
1370, 3. Ernesta 141 8, 4. Friderika 1. 1485 in 1488, 5. Ma-
ksimiljana 1494, 1504, 1511, 1 513 (7 privilegijev), 6. Ferdi-
nanda I. 1521, 7. Leopolda 1535, 8. Matije, 9. Ferdinanda II.,
10. Ferdinanda III., ii. Leopolda I.

V sodni dvorani bodi slika : Pravica z mečem in tehtnico,
krog nje pa slika poslednje sodbe, vesti, previdnosti, usmilje-
nosti, državljanskega prava, preudarnosti na želvi in z vajeti v
rokah, Salomonove sodbe in Palade.

V drugem nadstropju naj bodo štiri sobe: davčna,
finančna, stavbna, registratuma, vse s simbolnimi slikami.

— 191 —

Zadaj v oddelku proti gradu je občinska posvetovalnica
(Rathsstuben der Gemein), stanovanje za strežnika in registatorja.

V posvetovalnici naj se nahajajo slike: Cicerona kot
najboljšega govornika, Publija Sillija, rimskega načelnika in
ustanovnika kolonije Emonske, Komoda, oblastnika ob cesarju
Avreliju, Narza, ki je po Atili razdejano mesto ob Justinija-
novem času zopet pozidal, Virginija, ki je z umorom rešil
čast svoje hčere.

Taka bi bila mestna hiša, ko bi se bili držali tega načrta ;
bila bi pravi muzej. Slabo denarno stanje je preprečilo izvršitev
tako bogato zasnovanega načrta.

Gradovi in gradišča v brezoviSici fari.

Spisal J. Novak.

Brezoviška fara ni imela in nima močno utrjenih gradov.
Zakaj ne? Najhujši sovražniki kranjske dežele so bili Turki.
Da so se naši predniki uspešno upirali krvolokom, so sezidali
mnogo močno utrjenih gradov po deželi, kamor so okoličani
pribežali ob času turške sile. Brezovičanje pa so imeli tako
pribežališče v Ljubljani. Ernest Železni je poslal iz Bolcana v
soboto po sv. Rešnjem Telesu 141 6. 1. deželnemu glavarju
Urhu Šenku Ostrviškemu ukaz, da naj Ljubljančanje nemudoma
napravijo nasipe in okope okoli mesta ter naj obzidje bolje
utrdijo in popravijo; ob jednem pa naj glavar zahteva od
samostanov, farnih predstojnikov in drugih, da ti svojim ljudem
zapovedo, meščanom pomagati, apno in pesek voziti, kopati itd.*)
Cesar Friderik IV. je pa zapovedal iz Gradca dne 27. janu-
varja 1478. 1. prebivalcem štiri milje okoli Ljubljane stanujočim,
da naj pomagajo meščanom zgraditi obzidje ob Ljubljanici,
zato pa smejo ob času turške sile pribežati v utrjeno mesto.*)
In zopet so morali okoličani, i miljo od Ljubljane stanujoči,

• *) Letopis >Mat. Slov.« 1871, str. 13. — ') Dimitz, Gesch. Krains,
I. str. 289.

— 192 —

1543- I- delati po tri dni tlako, da so napravili baštijo na
ljubljanskem gradu pri vicedomskem stolpu. ") Ker so toraj
Brezovičanje imeli dolžnost, mestno obzidje popravljati, pol^
tega pa tudi pravico, v sili v mesto pribežati, zato jim pač ni
bilo treba doma trdno zidanih gradov. Toda brez gradov pa
brezoviška fara le ni bila.

1. KuSlJanov grad.

Na levi strani državne ceste pod Plešivico je gradič,
katerega ljudstvo nazivlje Kušljanov grad. Ta grad je
srednje veliko jednonadstropno poslopje, obdano s precej visoko
zidano ograjo in je sedaj lastnina g. Feliska Rhee pl. Oistelletto.
Valvasor*) imenuje ta grad »Sablata«, to je Zablata. Tako se
je po bližnjem Barju ali blatu imenoval grad, in gotovo je bil
tačas svet okoli gradu še ves močviren in blaten. Sedanje ime
»Kušljanov grad« pa mu je ljudstvo nadelo po poznejših po-
sestnikih tega gradu, namreč po Kuschlanih. Po nemško se
grad že od nekdaj imenuje »Moosthal.« Grad je v prav skritem
kraju, tako, da ga mnogo popotnikov, ki hodijo px) državni
cesti proti Vrhniki, niti ne opazi. Stoji namreč na zahodni
strani gričev Plešivice in Velike strani ter približno i km od
državne ceste, ozir. železnice. Njegovo lego in okolico nam
opisuje Valvasor tak o-le : »Ta grad je popolnoma z močvirjem
obdan. Pri gradu je prijazen hribec, na katerem je prijeten
gozdič. Tudi prav blizu gradii je svet nekoliko vzvišen, na
katerem je precej lepega polja. H gradu Je mogoče le od
jedne strani dospeti, kajti od vseh drugih stranij je dohod vsled
močvirja nemogoč in še na tej jedini poti je dvoje ali troje
mostov, brez katerih bi bilo tudi od te strani nemogoče, do-
speti do gradu. Okoli gradu je tudi mnogo vretij. Na tem kraju
se vsako jesen in pomlad ustavljajo žrjavi, katerih mnogo polovijo.«

Že zgoraj smo omenili, da je poslopje le srednje veliko;
a v njem je pa več prav lepih prostorov, le da so sedaj vsi
popolnoma prazni ; tudi prej že več let niso bivali pravi gospo-

•) Valvasor, Ehre, XI, str. 666. — *) Ib. str. 382.

— 193 —

darji v njem, temveč le najemniki in pristavniki. Mnogo škode
na zidovju samem pa je napravil velikonočni potres 1 89 5. leta.

V tem gradu je bita v minolih časih tudi kapelica, po-
svečena sv. Trojici, katere pa sedaj ni več. Nekdanji graščaki
so imeli tu tudi svoje duhovnike, grajske kapelane. Znana sta
nam dva, namreč: Matija Kummer, ki je v farnih maticah
omenjen 28. marca I7S6. 1., in Mihael Ferdinand Goijup, ka-
terega najdemo prvič vpisan^a dne 5. februvarja 1757. 1.
Bival je v tem gradu nad 50 let in je tudi tu umrl dnč
5. a^usta 1807.1., star 79 let. Kateri grajski kapelam so bili
tu pred ustanovitvijo fare, se ne da določiti. Za Gorjupom pa
ni bilo nikogar več. Nekaj časa je v tem gradu stanoval tudi
prvi brezoviški vikarij, ker župnišče še ni bilo dodelano.

Kdaj je bil ta grad sezidan, se ne ve; skoraj gotovo so
ga zgradili Se -le po 1453. 1., kajti tega leta je Se Nikolaj
Lu^er dajal v fevd desetino po Brezovici, Vnanjih in No-
tranjih Goricah ter na Plešivici«), torej po vseh onih vaseh, ki
so pozneje spadale h Kušljanovemu gradu. Tudi o nekdanjih
posestnikih ne vemo dosti druzega, kakor njih imena, katera
nam je ohranil slavni Valvasor«). Kot prve posestnike omenja
Valvasor gospode Mauritsche, od katerih je prešel grad v last
gospodom Gallen, ki so ga pa prodali zopet Mauritschem, in
ti zopet gospodom Gallen. Za temi pa so postali lastniki
gradu baroni Kuschlani. Od kod je prišla ta rodbina, nisem
mogel dognati. Dobil sem, da je bil Gašpar Kuschfan 165 1. 1.
pri poklanjanju v Ljubljani ob prihodu Ferdinanda IV. ^) in da
je bil Ivan Viljem baron Kuschlan od 1691. do 17 14. 1.
stotnik Uskokov v Zumberku.^) Verojetno je, da je bil prej
imenovani Gašpar Kuschlan lastnik tega gradu. Določno se
vč pa le za naslednje posestnike: Prvi je bil Ivan Adam
baron Kuschlan. Kolikor moremo sklepati iz farnih matic sv.
Petra v Ljubljani, je bil tu že 1663. 1., kajti dne 28. junija i. L

*) Gl. Mitth. d. Mus. Ver., 1891. — •) Valvasor, Ehre, XI, 382. - ')
Dimitz, Gesch. Krains, III. 427. — •) Schumi, Archiv, II. Bd, 207.

16

— 194 —

mu je bil rojen prvi otrok v tem -gradu, namreč deklica Ma-
rija. Potem pa se mu je rodilo do 1680. 1. še 8 otrok, namreč
6 dečkov in 2 deklici. Jeden od teh je bil pozneje kanonik
in župnik v Ljubljani, drugi Rudolf baron Kuschlan pa 58.
opat cistercijskega samostana v Kostanjevici.^) Po smrti Ivana
Adama barona Kuschlana je nekaj časa gospodarila v gradu
nj^ova udova Marija Konštancija, roj. Schlangenburg. Njej pa
je sledil v gospodarstvu Ivana Adama najstareji sin, Jošt Jožef
Kuschlan, ki se je rodil 14. marca 1667. 1. Za tem je nastopil
gospodarstvo Karol Veliki Valentin bar. Kuschlan, na -to pa
Karol Vel. Jožef baron Kuschlan, kateri je bil rojen 8. nov.
1745. 1. in je umrl 15. jan. 1809. L, star 63 let. Ta pa je
prepustil gospodarstvo menda 1806. 1. Juriju Ivanu Nep. bar.
Kuschlanu. Potom zakona pa je prišel grad v last Ani Karo-
lini pl. Gasparini, roj. baronici Kuschlan (v deželni deski je
datum 6. febr. 1826. L), ki se je omožila z Bernardom vitezom
Gasparini-jem^<^). Imenovana gospa je pa že dne 6. avg. 1828. 1.
umrla v 36. letu in počiva na pokopališču v Notranjih Go-
ricah, kjer hrani spomin nanjo kamenita, v cerkveni zid vzi-
dana plošča. Pa tudi mej ljudstvom v Notranjih Goricah in
na Plešivici se je gospa ohranila v blagem spominu kot velika
dobrotnica stradajočih ob času lakote 1817. 1. Zato pa je
postal lastnik gradu (dež. deska: 26. apr. 1831. 1.) Bernard
(v dež. deski menda Friderik) vitez Gasparini. Pa čez nekaj
let je prišel grad zopet v last rodbini Kuschlan (dež. deska:
22. nov. 1 861.), namreč Gabrijeli in Izabeli baronici Kuschlan
in Aleksandru bar. Kuschlanu. Toda vsled ženitve je dobil
grad zopet druzega lastnika, (dež. deska: 14. okt. 1866.),
namreč sedanjega blag. g. Feliksa Rhea pl. Castelleto, kateri
se je kot c. in kr. nadporočnik poročil dnč ii. okt. 1868. 1.
z blag. g. Izabelo baronico Kuschlan. Nekako zadnjih 50—60
let je imel grad tudi več najemnikov in so se najbrže ob tem
času porazgubile vse grajske listine.

•) Mitth. des hist. Ver. 1855, str. 77. — ") Imenovani je bil »Herr
zu Moosthal und Mannsburg«. (Poroč. knj. 31. sept. 1830.)

— 195 —

Ob svojem času je bilo pri tam gradu tudi zelo veliko
zemljišča. Sedanji lastnik je pa 1874. 1. prodal 3 kmetije,
obsegajoče nad 130 oralov sveta, posestnikom v Notranjih
Goricah in na Plešivici za več kot 20.000 gld. S tem korakom
je kmetovalcem pripomogel do večj^a blagostanja"). Pri gradu
je ostalo potem le še 205 oralov sveta, kater^a pa sedaj
lastnik tudi kosoma razprodaja.

2. Lukovee.

Nekako 10 im od Ljubljane proti Vrhniki na severni
strani tržaške ceste opaziš na hribcu nad neko novo vilo, ki
ima prekrasno lego, razvaline nekdanjega Lukov ca. Sedaj
stoji od starega gradu le še nekaj zapuščenih zidov, ki glasno
oznanjujejo minljivost vsega posvetnega. Ime Lukovee, nemško
Lukowitz, izvaja Valvasor ' 2) iz besede >lukati = spdhen, gucken«;
torej Lukavec bi značilo gradič, ki luka izmej hribov po barju.
>Luk« pomenja pa tudi močvirje ali močvirni kraj ^•); Lukavec
bi bil dobil po tej razlagi svoje ime od močvirja.

Ta gradič leži na prav lepem kraju. Na severu se raz-
prostira že večkrat omenjeno brezoviško hribovje, na jugu pa
se širi prostrano barje. Ob Valvasorjevem času je imel ta
grad le malo polja, mnogo pa je imel lepih travnikov, kateri
so bili večinoma pod vodo, kakor sploh vsa barska kotlina.

Pri opisovanju Lukovca pripoveduje Valvasor veselo do-
godbico, ki se je vršila nekje v bližini tega gradu. V jedni
bližnjih vasij — tako pripoveduje — je bila pijančevanju zelo
udana kmetica. Njen mož je na noben način ni mogel od
tega odvaditi. Ko je pa neko zimo v Ljubljani prenočeval,
gledal je zvečer igro o raju, katero so predstavljali dijaki. Mej
drugimi podobami je videl tudi dva dijaka, ki sta predstavljala
hudiča. Po končani igri je šel k mesarju, kjer je prenočeval,
pa tje je prišel tudi jeden onih dveh dijakov. Po daljšem raz-
govarjanju ponudi kmet dijaku precejšno napojnino, ako mu

") Farna kron. str. 18. — ") Valvasor, XI, str. 351. — ") Po be-
sedah pok. prof. Vidmarja.

— 196 —

hoče o priliki nekoliko pomagati. Dijak mu ' obljubi. Ko je
šla nekega praznika kmetica zopet v gostilno in je mož vedel,
da je pred polunočjo gotovo ne bode domov, gre hitro v
mesto po onega dijaka, kateremu po poti razloK, čemu ga
potrebuje in kam naj se ^dje. Nato gre kmet v gostilno pK)
svojo ženo. Spravi jo proti domu ter ji mej potjo očita, kako
sramoto mu dela s svojim pijančevanjem, in da bode sebe in
njega spravila na beraško palico. Pripoveduje ji tudi, da se
je sešel z nekim dijakom, ki ga je naučil, kako je mogoče
to slabost odpraviti s pomočjo dvanajsterih hudičev. Žena t^a
seveda ni hotela verjeti, ter je rekla, da naj le nad njo po-
skusi, pa bode videl, da je bil osleparjen. Mož se jame na-
videzno izgovarjati, da je že skoro pozabil besede, ki se morajo
izgovarjati, kadar se kličejo hudiči, potem pa koraka molče
poleg svoje žene. Ko pa se približata grmovju, kjer je bil
skrit našemljeni dijak, mahoma mož pretrga tihoto, rekoč:
»Vendar sem se spomnil jednega imena onih dvanajsterih
hudičev.« Začrta nekaj krogov, dela čudne obraze in mrmra
nerazumljive besede, k sklepu pa pristavi : »Pridi, hudič, po
mojo pijano babo I« Komaj je kmet to izgovoril, že je začel
iz grmovja lezti hudič, ki je skočil k pijani kmetici, katero je
s suknarsko ščetjo tako neusmiljeno odrgnil po obrazu, da je
bila komaj človeku podobna. Mož pa jo je mej tem, kakor
bi se bil tudi sam zbal hudiča, pobrisal proti domu. Opraskana
žena je bila ozdravljena. Odslej je le to premišljevala, kako bi
jo dvanajstero hudičev zdelalo, ako bi še nadalje pijančevala,
ker je bil že jeden tako hud.

Tudi o tem gradu ne vemo, kdaj je bil sezidan^ gotovo
pa je stal že za časa turških napadov. Pripoveduje se, da so
Turki ob nekem napadu na Kranjsko na tem gradu vse po-
morili. Kadar je prišel Turek v deželo, so na Lukovcu vse
dragocenosti poskrili, živež in druge potrebne stvari so pa na
čolnih prepeljali v Bistro, pa tudi ljudje, kar jih je bilo v gradu,
so tam zavetja iskali. Ob istem času se je baje lahko še prav
do Podlukovca vozilo s čolni. Nekoč pa jih Turki prebite.

— 197 —

Predno se je mogla grajska gospoda umakniti v varno zavetje,
pridrli so Ijuti krvoloki in od prvega do zadnjega vse po-
morili. '*)

Valvasor") nam pač našteva nekdanje posestnike tega
gradu, toda dosti več nam pa tudi ne pove. Prve posestnike
imenuje grofe Barbo. Od teh je prešel Lukovec po ženitvi
na gospode Gallen in na isti način na gospoda Refiingerja.
Vdova Katarina Reffinger, rojena baronica Gallen, pa se je
omožila z Wolfom Avguštinom Busethom "), ki je že imel grad
Turen pri Radečah. '') Sama je kupila okoli 1687. 1. grad Gerbin
pri Litiji ^«), grad Lukovec je pa prodala. O njenem drugem
možu, Wolfu Avguštinu Busethu, pripoveduje Valvasor, da je
v dvoboju prebodel okoli 1680. 1. v Krškem Frančiška Mihaela
pl. Žara (ali Sara), ki je bil zadnji svojega rodu. '•) Od zgoraj
imenovane Katarine je kupil Lukovec Ivan Jakob Bosio, kateri
je bil še o Valvasorjevem času posestnik tega gradu. Jeden iz
te rodbine, namreč Ivan Jernej Bosio, je bil od 1670. do 1672. 1.
mestni sodnik in od 1676. do 1678. 1. mestni župan ljub-
ljanski. «•) Neki Bosio je v 17. stoletju zalagal deželne stanove
kranjske z laškim blagom, 'i) Mogoče, da je bil isti tudi po-
sestnik tega gradu. Neznano pa je, kako je prešel potem grad
v last Žigi Jožefu Lukančič-u, katerega najdemo zapisanega v
farnih maticah v letih 1703 do 1708. Ta je imel za soprogo
Ano Rozino Jožefo rojeno baronico Valvasor iz Medije,
Belnika in Zavrha. >>) Naslednji posestnik je bil Frančišek
Anton pl. Schmidthoffen, ki je nosil naslov »inclitae provinciae
Carnioliae Assesor, Dominus in Treflfen et Lukovizt in kateri
se nahaja v farnih maticah od 1 731. do 1736. 1. Jeden te
rodbine, Frančišek Jakob pl. Schmidthoffen, leži pokopan v
farni cerkvi na Brezovici. Posestniki z Lukovca so imeli v
farni cerkvi svoj žrh. Kamenita plošča, ki je istega pokrivala,

") Povedal Janez Čuden, po domače Pavletovec. — '*) Valvasor XI,
str. 353. — ") Valvasor, XI, str. 353- - *') L. c. XI, str. 583. — ") L. c. XI,
,83. — It) L. C. XI, str. 242. — w) L. C. XI, str. 704. — «') Schumi,
Archiv, II. zv., str. 301, 145, 147. — ") Farne matice.

— 198 —

se je še ohranila in je sedaj v prezbiteriju na evangeljski strani
pod prižnico. Ker je na istem mestu nekaj klopij, se je le
malo vidi izpod njih. Gorenji konec plošče je že odbit in grba
je le še dobra polovica. Vender se tudi iz te polovice da
spoznati, kakšen grb je bil. Preko ščita je od desnega zgor-
njega ogla do levega spodnjega začrtana ozka proga, v kateri
so tri zvezde. Ostali ščit delita od vrha navzdol in od leve
na desno potegnjeni črti v štiri dele. Zgornje levo in spodnje
desno polje imata jednoglavega orla ; zgornje desno in spodnje
levo pa imata po tri navpične črte. Ta grb je popolnoma
jednak onemu, kojega ima Valvasor v svoji zbirki grbov*')
pri plemeniti rodbini Kovačičev. Schmidthoffeni so namreč
ponemčeni Kovačiči, domd iz Vipave. Andrej Kovačič se je
odlikoval za časa beneških vojn. **)

Od rodbine Schmidthoffen je Lukovec prešel potom ie-
nitve v last grofu Ivanu Nep. Raspu, kateri se je poročil z
Barbaro grofico Schmidthoffen. Oba sta umrla v Ljubljani, a
pokopana sta bila na Brezovici, in sicer prvi dn^ 26. maja
1802. 1., druga pa dnd 28. avg. 1801. L") Za temi je postal
gospodar kriški baron Jožef Žiga grof Thurn in Valsassina, ki
je imel tudi krumperški grad pri Dobu. Anton grof Thurn je
bil od 1775. 1. imetelj kranjskega polka št. 43.**) Pripoveduje
se, da so mladeniči, ki so želeli se oprostiti vojaščine, šli
služit na Lukovec ali na Krumperk. Po smrti Jožefa Žige je
podedovala Lukovec njegova sestra Barbara, omožena baronica
pl. Rechbach. Ti zadnji posestniki, ki so bili ob jednem last-
niki Krumperka, so večinoma le tam stanovali, na Lukovcu
so imeli v tekočem stoletju le svoje oskrbnike, kateri so, kakor
skoro vedno, le slabo skrbeli za grad. Posebno slabe oskrb-
nike je morala imeti baronica Barbara pl. Rechbach, ker je
ob njenem času začel grad že razpadati. Prodala ga je
pozneje Ljubljančanu Smrekarju. Ta pa si je sezidal Podsmreko
v dobrovski fari drugo stanovanje, kjer je pa kmalu potem

■*) Valvasor, XI, str. 117. — ") »Izvestja Muz. društva« 1899, str. 110.
— «^) Mrtvaška knji^ brezoviška. — *«) Dimitz, Gesch. Kr. IV. str. 164.

— 199 —

umrl in Lukovec volil neki Trojkarjevi hčeri. Od te ga je
kupil 4. jun. 1870. 1. ljubljanski hotelir Luka Tavčar. O tem
pripoveduje farna kronika *7), da je začel jako marljivo s svo-
jimi ljudmi obdelavati svet, včasih še celo v praznikih. Potem
je postal lastnik Lukovca, oziroma razvalinam pripadajočega zem-
ljišča, ljubljanski trgovec F. M. Schmitt.

Od nekdanjega gradu stoji sedaj le še nekaj zidov. Imel
je grad jedno nadstropje. V severnem koncu, ki deloma še
sedaj stoji, je bila kapela, v kateri se še poznajo na desni in
levi po dve plitvi dolbini za podobe. V oltarju je bila podoba
zamorske Matere Božje, in sicer, kakor nekateri trdijo, prav
ista, ki visi sedaj v ljubljanski frančiškanski cerkvi na listni
strani blizo vrat. Nekdaj pa je bila mesto te 18 palcev visoka
bronasta podoba , naročena iz Čenstohove. *^) V kapeli so
bile na vsaki strani po 3 klopi. Nekateri tudi trdijo, da so i
tu imeli svojega grajskega kapelana; toda v farnih maticah ni
o tem nikakega sledu.

GradiSča.

Tudi nekaj gradišč je v fari,' o katerih vemo sicer še
mnogo manj, kakor o gradovih, vender jih ne smemo prezreti.
Ze v prazgodovinskih časih je stalo gradišče na hribu za vasjo
Logom, tam, kjer je sedaj podružnica sv. Janeza Krstnika,
Okoli cerkve se dobro pozna dvojni nasip, ki se vleče precej
daleč na vzhodno stran. *») Dalje je moralo prazgodovinsko
gradišče stati tudi na Kopavniku, kakor misli g. prof. S. Rutar.»<>)
Pod Kamnom pri Vnanjih Goricah imenuje ljudstvo neki kraj
»Gradišče« in »Turške šance«. Tudi nad Gršakovim kozolcem
je baje gradišče.

S časom se bodo morebiti pri Brezovici našli tudi rimski
grobovi. Na Logu pri Vrbičevi hiši stoji korito iz podpeškega
kamna, ki je bilo nekdaj brezdvojbeno rimski sarkofag. Dolgo
je i'S$m, široko 055»/, globoko o 'jo m, a rob njegov je
debel 013 m,^^) Kje in kdaj se je našel, ne vemo.

*') Farna kron. str. 17 — ") Povedal Iv. Čuden, po domače Pav-
letovec. — «>) Izvestja, 1894, str. i6i. — »») »») L. c.

\

— 200 —

Regesti listin boštanjsl^ega arhiva.

Spisal A. Koblar.

Grad Boštanj (Weissenstein) na Dolenjskem je imel lep
arhiv. Stare, znamenite listine, zadevajoče zgodovino slavne
obitelji grofov Blagajev, so se lansko leto odstopile nekemu
arhivu v Budapešti. V boštanjskem arhivu ostale, a za slo-
vensko zgodovino vender še precej važne listine je pa letos
na prošnjo visokega kranjskega deželnega odbora lastnica bo-
štanjskega gradii, gospa Matilda grofinja Blagaj, velikodušno
podarila arhivu v muzeju Rudolfinu v Ljubljani. Izvirnih perga-
mentskih listin je 72 in od njih sem napravil nastopne regeste.
Na dnu nekega starega predala sem našel pri sortiranju arhiva
v Boštanju tudi tu uvrščeni zveženj listin iz 14. in 15. stoletja,
ki osvetljujejo zgodovino goriških in isterskih gradov in obitelji
Novograjcev (von Neuhaus). Prav v teh listinah je mnogo
podatkov, kateri bodo zelo zanimali zgodovinarje.

IJ02, 22, oktobra, Gorica.

Notarski akt, s katerim Facina iz Milj (de Mugla) postavi
Bertolda, imenovanega Golden, krojača goriških grofov, kot
prokuratorja v pravdi zaradi iztirjanja dveh mark denarijev v
novih oglejskih novcih, katere mu je dolžan Hugo, sin Rodulfov
iz Kormina (de Cormono), oz. Marcurio, sin pok. Bernarda iz
Moše (de Mossa), vsled dolžnega pisma, napisanega od Otolina
iz Kopra (de JustinopoUi) vpričo Carstmana, goriškega mest-
nega načelnika (castaldio in Goricia). — (Izvirna pergam. listina.)

ijoj, ip. septembra, v vasi Alber,

Notarski akt, spisan od ces. notarja Henrika de Orzono,
pričajoč, da je goriški grof Albert v navzočnosti obeh vojnikov
(milites) Henrika, goriškega kamomika, in Pankracija ter gro-
fovskega nadkuharja (speysarius) Ivana iz Traburga, Woxalga
iz Novega Grada, Ruodigerja iz Vipave (de Wipaco), župnika
Petra iz Lavanta (de Lawant) in notarja goriškega grofa, Kon-
rada iz Svinca (de Eberstayn), podelil Leonardu iz Nov^a
Grada (de Castro nouo) v fevd nastopna zemljišča: eno zem-

— 201 —

Ijisče pri Novem Gradu, kjer sedi Leonard sam, eno v vasi
Tominje (Tomignach), štiri v vasi Buč (Votzdorf), katera je
nekdaj imel omenjenega Leonarda oče Vuoxalcus imenovan
Otzman, tri zemljišča v vasi Brezovici (Brezowiz), katera je
imela kot fevd Reyza, pokojna mati Leonardova. Na listino
je notar na grofovo povelje privezal pečat goriškega grofa
Alberta. — (Izvirna pergam. listina ; visi še precej dobro ohra-
njeni veliki pečat grofa Alberta, v sredi je grof upodobljen na
konju in ob robu je napis.)

/705, /5. februvarja, na goriškem trgu.

Henrik, sin pok. Mike iz Gorice, je dal Renaldinu iz
Št. Lovrenca, florenškega okraja, vinograd v gori »Godouuardi«
za prejete 4 marke oglejskih solidov in 8 orn dobre rabulje
(8 vmas bone rabiole) ; pogodbo je spisal notar Adam imenovan
Astulfus iz Čevdada. — (Izv. perg. listina.)

ijio, 12, maja, v goriškem gradu,

Henrik, grof goriški in tirolski, odvetnik oglejske, tri-
dentske in briksenske cerkve, vrhovni glavar (capitaneus gene-
ralis) vsega Furlanskega, da Frankonu in njegovim dedičem v
fevd posestvo (curiam et sedimen) s poljem in vinogradi v
Nttrenbergu (Niirenberch). Priče: grofovski dvomi predstojnik
(magister curie nostre) Gerold, Vrytzlin iz Svinca (de Eber-
stain), Peter, imenovan Gotznamen, oficijal Reschlin (tunc
oHicialis Goricie), Vihard (Wychardus), bratranec Vinterjev
(nepos Wintheri) iz Novega Grada (de nouo Castro), Peter,
župnik iz Lavanta (de Lawant) in Lippo iz Gorice. Grof
Henrik je na listino privezal svoj pečat. — (Izv. perg. listina;
pečat je odtrgan.)

1J12, 14. maja, Gorica.

Henrik, grof goiiški in tirolski itd., da tri stavbišča
(areas) in I vrt v mestu Gorici, namreč prostor z vrtom, ležeč
na trgu (in foro Goricie) poleg Frankove hiše, na katerega je
resigniral Veruher, sin pok. kovača Marchorda, dalje prostor
na omenjenem trgu, ležeč poleg hiše Črnogojeve (Zernogoy)

17

— 202 —

in pri vrtu krznarja Urha, katerega je pustil omenjeni Urh,
in prostor, na katerega je resignirala Margareta, udova po po-
kojnem Rudgerju (Ruedgeri), služabniku grofovega vojnika
Henrika, v fevd Franku, bratrancu pok. Taste, s pravicami,
kakršne imajo drugi goriški meščani, tako da bodo ta stav-
bi^^ča s hišami, ki se bodo na njih sezidala, prosta vsega davka ;
zato pa mora Frank sezidati grofu pri svoji hiši nad mestnimi
vrati (supcr portam muti fori Goric.) stolp, ki bo imel tri
stene in ho tri nadstropja visok (quod Teotonice dicitur dre\v
gaden) ter tak6 narejen, da bodo čuvaji lahko hodili na vrh
in gori stali. Na listino je grof Henrik obesil svoj pečat.
Priče so bili : Frančišek z Vogrskega (de vngerschpach), Henrik
iz Postojne (de orelsperch), sodnik Tomasutus, čevljar Laure-
zutus, kovač Lampertus in Lyppus iz Gorice. — (Izv. pcrgam.
listina; pečat je odtrgan.)

/J2/, J. 7naja, na goriškem trgu.

Pogodba, spi.sana od notarja Adama, imenovanega Astulfus
iz Cevdada, zaradi posestev, katera je obljubila Sara iz Gorice,
hči pok. Renaldina iz Št. Lovrenca, v florenškem okraju de
Musello, za-se in za dediča Bratogoja, sina pok. Alberta iz
Gorice, Franku, Frankovemu sinu iz Št. Lovrenca, bivajočemu
sedaj v (iorici. — (Izv. perg. listina.)

1321, 10. maja, v vasi Bagnoli (Boljunec), v dolini mo-
kovski (de mucko), v tržaški Škofiji.

Notarski akt, spisan od notarja Justa de Viana, po katerem
se gospa Cunxa, hči pok. Tomaža de Bagnolo, zaveže plačati
Anzelu z Robide (Anzelo de veinchenbergo '), svaku, ali nje-
govim dedičem 114 beneških denarijev. Priče: Nikolaj z

*) Kje je stal grad Vinkenberg in kako se je po slovensko ime-
noval, ne vemo za gotovo. Dvoma ni, da je stal v Istri blizu Trsta.
Neka beležka v boštanjskem arhivu nam povd, da je ta grad sezidal
Majnard, Lconardov sin, iz Novega Grada, ki si je po njem privzel ime.
Njcj^^ova sinova Friderik in Erazem sta se zvezala s Predjamci (Lueger).
Skupno so napadli Tr.st, a so bili premagani. TrŽačani so jih obkolili v
Finkcnbergu in pomorili, graščino pa podarili tržaškemu škofu. — Matija

— 203 —

Raspora (de Raspurch), Albreto z Novega Grada (de Castro
nouo) in brata Federik in Gerloh z Robide (de vinchinbergo).
— Izv. pergam. listina.

1322, 2, aprila, v Gorici,

V hiši Lule je notar Zambonus iz Beluna spisal pogodbo
o neld prodaji. — (Izv. perg. listina, ki se pa težko čita, ker
je pisava izdrgnjena.)

iJi22, /. novembra, Solkan,

Notarski akt, spisan od notarja Oracija: Pilgrim, vojnik
iz Solkana (de Zelcano) in predstojnik dvora pokojne grofinje,
podari svoji soprogi Dyemuti polovico vasi Hratovlje (Cristow-
lach), t. j. pet zemljišč, katera je doslej imel od Henrika,
brata omenjene grofinje. Priče: Hertvvico de Bratzaco, Dymaro
de Zerau (?), Henrik z Robide (Hainrico de venchenberch),
Fric iz Solkana (friz de zelcano), Propheta in Pilgrim, bra-
tranca (nepotes) Pilgrimova, Wulfingo, sin Dytmarov, in Pil-
grimov služabnik Hartlin. — (Izv. perg. listina.)

1325, 2, avgusta, v Trstu, pri cerkvi sv, Ciprijana.
Notar Maurus Paueya je zabeležil vpričo Baudona (de

Judicibus vicedomino), trgovca Petra Bellija in drugih dolžno
pismo, s katerim se zavezujeta gospoda Volfing s Steberka
(Wluinch de Steiberch), sin pokojnega Leinolda s Steberka,
in Gerloh z Robide (Veinchenberch) plačati Sofiji de Butigna
32 mark starih tržaških solidov. — (Izv. perg listina.)

1326, 8, marca, na goriškem trgu {in mercato Goricic).
Goriški notar Zambonus, doma iz mesta Beluna, je spisal

vpričo Orlika Vodopivca (Wodapiucz) sodnika (biriča?, praeco)

Sila piše v knjigi »Trst in okolicac str. 22., da je blizu Boljunca grad
>v Robidi«, nemški Fiinfenberg, v starih listinah je pa pisano : Venchenbcrg,
Vinchunberg in Finfenberg. Imenovali smo tedaj ta grad Robido. Rutar
v zgodovini Trsta (»Slovenska zemlja« II, str. 204.) trdi, da je grad
Vinchunberg stal v Robidi nad Zabrežccm in da ga je dobil tržaški škot
od Tržačanov po pogodbi I. 1291. Rutarjevo mnenje, da bi bil Vinchun-
berg (Fiinfenberg) isto, kakor Mohov grad (Mocco), pa ni verjetno.

t

— 204 —

Cloca, njegovega sina Jakoba, imenovanega Mozolin, in brivca
(barberius) Benvenuta Matacrepa kupno pismo, s katerim je
Jera (Gerdrussa) Prekarica, soproga Nikolaja z mestnega trga,
s svojim sinom Konradom, imenovanim Kolar (Collarius), pro-
dala vinograd pri Gorici na hribu Bacha, ležeč pri posestvu
gospe Ilagarde, Franku Tusku iz Gorice. — (Izv. perg. listina.)

Brez datuma.

Pod goriškim grofom Henrikom mlajšim je dobil neki
Bonaventura zemljišče in Ivan, notar goriškega grofa, je za-
beležil, da ga je grof investiral na ta fevd. — (Izv. perg.
listina; zgornji del listine je odstrižen.)

Brez datuma.

Naštevanje dač, katere so dajali kmetje v vasi Hrastovlje
(Chrastovlach) gospodu Pusilinu od koperskih zemljišč. Imena
kmetov so: Sobuslaw, Welchon, Slobez, Jaco, Weho, Pizigoy,
Lovrenc, Ivan, Welsecho, Stoyan, Colisse, Ivana, Zache, Dedsche,
Marian, Jurislaw, Mingo, Swerche, Ripald, Cubad, Cresez,
Welzecon, Martin Tache, Sweiche Velohon, Welsoh, Vesnis,
Mingon, Sobodin. (Izv. perg. listina.)

1332, 20, januvarja, na trgu v Gorici, v Frankovi hi}i.

Notar Jakob de ysnardo de Taruisio je napravil ženito-
vanjsko pismo, s katerim je Herman z Robide (de Vinchin-
berch), sin pok. Henrika, podaril svoji nevesti Elizabeti (Alsubete),
hčeri Franka iz Št. Lovrenca de Musello, bivajočega v Gorici,
kot jiitrino (nomine Morgengabe seu antelecti) 400 liber be-
neških denarijev in pravico do sogospodarstva nad vsemi svo-
jimi posestvi, vrh tega dvoje robov (de masnata), namreč moža
Lovrenca, sina Remstecherjevega Tomaža, in žensko Elizabeto,
hčer Artilijevo in sestro Volidijevo. Na prošnjo Hermana so
plemenitniki : brata Friderik in Gerloh z Robide (de Vinhin-
bergh), brata omenjenega Hermana Oton in Albert in Leonard
imenovan Lense iz Novega Grada (de Castronouo) Elizabeti
obljubili v soporoštvo svoja posestva. Priče : Vojkard z Raspora
(de Raspurch), Voricij, sin Majnarda iz Barbane, Furpas sin

— 205 —

Jakoba iz Kormina (Cormono), Jakob imenovan Merlin, Anton
in Simon Tuschi iz Gorice, Matija sin pok. Rapota in Milan
iz Vidma sin Jakoba de Paona. — (Izv. perg. listina.)

IJ3S, 28. aprila.

Vpričo oglejskega kanonika Moranda de Poralcis in ple-
menitnikov: vojnika Gerarda de Cucanea, Jurija iz Devina (de
Du)aio), Osalka de Strasoldo in Anzila Vrasa iz Starega Devina
(de veteri duyno) podeli oglejski patrijarh Bertrand notarju
Dominiku Samsonovemu iz Milj (de Mugla), njegovi soprogi
Neži in sinu, katerega sta posinovila po smrti Brica Moje iz
Rateč (Moye de Ratnsdorf), fevde, katere je imel nekdaj oni
Bric (Vritius) od oglejske cerkve, namreč 9 zemljišč v vasi
Prem (Prim.) in 2 zemljišči v vasi Slavini (Sclauina), ter ju na
te fevde vmesti (per fimbriam sue guarnachie inuestiuit). To
listino je zapisal videmski notar Odoricus, sin notarja Jakoba
de Carnea, na povelje Roberta Maurocena, namestnika beneš-
kega vojvode na Furlanskem, po beležkah pok. videmskega
notarja Gubertina de Nouate. — (Izv. perg. listina.)

I35T, 18, novembra, Cevdad.

Pobotnica, spisana od čevdadskega notarja Frančiška,
sina Petra iz Orsale, s katero Kristina, njen mož Caharija in
njega brat Andrej potrjujejo, da jim je Wolitza iz Kormina
(Cormono) plačal 40 mark denarijev v novih oglejskih novcih.
— Izv. perg. listina.)

13^3» ^9' novembra, Portulat

Notar Ambrusinus je zabeležil poravnanje dolgd med
dvema Nikolusijema iz Portulata in nekim Blanchom. — (Izv.
perg. listina.)

/j^7, cP. maja, Milje,

Gregor Sinogie de Becha proda Matiji, Tomaževemu iz
Zabreznice (Sbrexniza), kos svetd pri Miljah (Mugla). Kupno
pismo je napravil notar Bernard Sadorjev iz Milj. — (Izv. perg.
listina.)

— 206 —

/j<9/, lo. avgusta.

Tuhna (Tiichna) in Elizabeta (Alsa), hčeri pokojnega
Alberta Novograjca (von Newnhaus), in namestu svojca otroka
krznar Bertold (Perchtold) prodajo gospej Heleni (Gelen),
soprogi svojega strica (vetter) Ivana Novograjca, zemljišče v
Račicah (zu Ratzitz), katero jim je bil dal pokojni oče Albert
in na katerem je bival pokojni Marin, za lo mark vinarjev
beneških novcev. Pečate so privezali: Ivan Zekors (Kraševec?),
Nikolaj (Nix) Robidar (Fenchenberger) in Urh Sliber. — (Izv.
pergam. listina ; prva dva pečata še visita, zadnjega manjka.)

i^o^, I. maja.

Muetel, soproga Nikolaja star. Novograjca (von Newnhaus)
ter hči pokojnega Marharda iz Renč (Marchhart von Ren-
tschach), zastavi zemljišče v Nerinu (zu Nerein), kjer sedi Marin
Samabor, Fricu Ravenskemu (Friczen von Rawnach) in njego\ i
soprogi Jeri (Gedrawten) za 50 mark dobrih šilingov. Pečata
sta privezala Nikolaj Novograjec (Nix von Newnhaus) in Matija
iz Kormina (von Cremawn). — (Izv. perg. listina, a luknjasta;
visita še oba pečata, dobro ohranjena.)

1440, 6, novembra.

Gašpar Novograjec (vom Newnhaws) priča, da je njegov
svak Toman Elher dal svoji sestri Uršuli, Gašparjevi soprogi,
500 gld. dote ; to doto naj Gašpar in Uršula rabita, kakor je
deželno pravo na Krasu, ako bi pa umrla brez otrok, dobe
Elherjevi glavnico nazaj. Pečata sta privezala: Gašpar Novo-
grajec in Andrej Herberstainer. (Izv. perg. istina ; pečata visita.)

1448, II. januvarja.

Pogodba, zadevajoča Vilarija, sina Marka de Argento,
njegovo sestro Goloto, potem Petra, sina Leonarda de Argento
in njegovega brata Nikolaja. — CIzv. perg. listina, ki se pa
težko čita, ker je zamazana.)

T4^S> ^'^' ^fiCL^ca.

Andrej Lamberger, oskrbnik v Ribnici, soprog Elizabete
roj. Cušperške, napravi poravnavo zaradi dedščine, katero je

— 207 —

zapustil njegov svak Ivan Ciišperžan (Czobelsperger), z Erazmom
in Jurijem Novograjcema (von Newhaws) ter otroci njunega
pokojnega brata Nikolaja. Andrej Lamberger je izplačal Novo-
grajcem 4CX) ogerskih goldinarjev, zaradi nekega posestva,
katero je imel pok. Cušperžan od cesarja kot zistavo v Bistrici
(Fewstritz) pri Kellersbergu na Koroškem, so se pa domenili,
da si razdele na polovico denar, kadar bo posestvo rešeno.
Elizabeta se imenuje Cušperžana »nachste Muemc, Novograjci
pa »nachste Freunde«. Pečate so privezali: Andrej Lamberger,
nje;;ov svak Gašpar Meltz, upravnik Kranjske, in njegov stric
(Vetter) Gašpar Lamberger, oskrbnik v Polhovem Gradcu
(Pillich Gretz). — (Izv. perg. listina; pečati so odtrgani.)

1471, 6 decembra, Go7ica.

Leonard, falcgrof koroški, grof goriški in tirolski, zavetnik
oglejske, tridentske in briksenske cerkve, da v fevd Erazmu
Novograjcu (von Newnhaus) in otrokom njegovega pokojnega
brata Nikolaja dva dvora (Hoff) pod Novim Gradom, kjer na
prvem sedi Bogateč (VVogatitz), na drugem pa Slyser, dalje
da 2^/2 zemljišči v Račicah (Ratzitz), 2 zemljišči v Starem
Gradu (Staiagrad , t. j. Tabcr pri Roščah) in 3 zemljišča v
Polžanih (zu Polsach), kjer sedi Peter Zokler. Grof Leonard
je obesil svoj pečat. — (Izv. perg. listina; pečat je odtrgan.)

1476, iy. febr., v vasi Vesini, župnije Jugi v tridentski
škofiji, v Henrikovem gradu,

Odorik, sin pok. Viljema de Brezio, javni cesarski notar
v Tridentu, napravi ženitovanjsko pismo za Pavla, sina pokoj-
nega Ivana Alouisia de Petra plana pri Tridentu, in nevesto
Dorotejo, hčer Henrika de Jugo. Pred notarjem sta ženin in
nevesta izjavila, da se vzameta, in ženin je nevesti nataknil
zlat prstan v znamenje pravega in veljavnega zakona. Oče je
dal nevesti dote 500 renskih gold., ženin pa jutrine 150 gld,
— (Izv. perg. listina.)

148P, 10. marca, Luenz.

Leonard, falcgrof koroški, grof goriški in tirolski, zavetnik
oglejske, tridentske in briksenske cerkve, da v fevd Ivanu

— 208 —

Novograjcu (von Newnhawss) in njegovim bratom dva dvora
pod Novim Gradom, kjer je na enem sedel Bogateč, na drugem
pa Sliser, dalje 2^, zemljišči v Račicah (Ratzitz), 2 zemljišči
pri Starem gradu (zu Staragrad) 3 zemljišča v Polžanih (zu
Polsach), kjer sedi Peter Zokler, in dve pusti zemljišči v Ho-
tičini (Cotitz), vse v novograjski sodniji na Krasu. Pečatil grof
Leonard. — (Izv. perg. listina; pečat odtrgan.)

148^, 10. marca, Luenz.

Leonard, falcgrof koroški itd. (kakor zgoraj), priča, da
mu je Ivan Vogrščan (Vngerspacher) po zadnjem računu dolžan
ostal 700 g'ld. in 73 dukatov najemnine od graščine, urada in
sodišča v Završniku (zu Schwarzeneckj in od mitniškega uiada
in sodišča v Lokvi (zu der Hulben). Zato mu je grof vzel
njegovo dedščino, namreč posestva, katera je imel od grofa
kot fevd v Ročinu (Ratschein) in v Kanalu. Ivanova mati
Katarina se je pa z grofom pogodila in obljubila oni dolg
plačati, ako da grof one fevde njenim vnukom (Enenklen),
otrokom Nikolaja Novograjca (Newnhawser). Grof je nato dal
v fevd Ivanu Vogrščanu (Vngerspacher) in njegovim mlajšim
bratom 4 zemljišča v Ročinu, desetine in posestva v Kanalu
in I zemljišče >zu Kroflachc, kar je prej imel Ivan Novograjec
(von Newnhaus). Grof je privezal pečat. (Izv. perg. listina,

pečat je odtrgan.)

»

14.pT, ip. septembra,

Nikolaj Novograjec (de Neuhaus), kanonik v Tridentu,
je vložil pred tridentskim notarjem Henrikom Volkelnom pri-
tožbo zoper Jeronima Balzano, ki se je lastil njegovega kano-
nikata. — (Izv. papirnata listina.)

I4p8, 4, marca, v Trstu, v cerkvi sv. Petra, ki stoji na
konc7i trga.

Vpričo tržaških meščanov : Nikolaja Castellia, Ivana Krst-
nika iz Permana in Nikolaja Lisice (Lisiza) dasta Tržačana
Križman Topličar in Klemen iz Višnje Gore (Visgna gora) kot
ključarja (Caniparii) tržaške bratovščine sv. Marije, ki se ime-

— 209 —

nuje brigantska (brigentorum), Nikolaju iz Kamnika (de Cam-
nicho), bivajočemu v Trstu, v najem vinograd omenjene bra-
tovščine, katerega je imel Blaž Galinar, proti letni najemnini
6 liber in 5 solidov. Podpisan je tržaški vicedom Peter Theo-
phanius. — (Izv. perg. listina.)

/50/, /p. febr,, v Tridentu, v novem mestu, v kisi dr. Ivana
Riepperja, tridentskega kanonika in gen. vikarja škofa Urha,

Notarski akt, s katerim notar Ivan, Gvasov sin, priča,
da je Nikolaj Novograjec (de Neuhaus), tridentski kanonik,
škofov kancelar in župnik fare sv. Virgilija v Virgenu, kot
župnik vmestil Klemena Zotta na kapelo sv. Jakoba v Deffe-
regenu (Teferegk), kateri beneficij je dobil Zott, duhoven
solnograške škofije, po smrti Baltazarja Sartorija od kralja
Maksimiljana. — (Izv. perg. listina.)

1501, 12, marca.

Notarski akt, obsegajoč pritožbo Klemena Zotta, voditelja
kuratne kapele sv. Jakoba v Defferegenu (Dieffrecke), zoper
Nikolaja Novograjca (von Newhaws), tridentskega kanonika in
župnika v Virgenu. Beležil notar Nikolaj Waiier. — (Izv. pei^.
listina.)

ijoč, Jj, oktobra, Gorica,

Kraljevi svčtnik Virgilij vitez Grabenski (vom Graben),
upravnik goriškega glavarstva Erazem Dornberžan (von Dom-
berg), Ivan ml. Turnski (von Thwern) in goriški kancelar
Friderik Athemški (von Aydtimbs) razsodijo pravdo med Niko-
lajem Novograjcem, kanonikom in škofovim kancelarjem v
Tridentu, in Ivanom in Viljemom Novograjcema (von Newnhaws)
ter med Friderikom Heissom Vogrščanom (zu Hungerspach)
zaradi zapuščine Nikolaja Novograjca (von Newnhaws), dežel-
nega komturja nemškega reda na Oetschu. Prišli so bratje
Nikolaj, Ivan in Viljem Novograjci pri delitvi zapuščine navskriž
s Friderikom Heissom zaradi dveh zemljišč na Vipavskem,
dvora v Solkanu in desetine v Lokvi (zu der HOlben), a so
se poravnali. Pečate so privezali: Virgilij Grabenski, Ivan

18

— 210 —

Tumski in namesto Erazma Dornberžana njegov stric (Vetter)
Vid-Domberžan. — (Izv. perg. listina, pečatov manjka.)

150^, 2p. avgusta, v goriškem gradu.

Kupno pismo, pisano od notarja Hermagore Bracheola,
s katerim je Jurij, sin pok. Ivana Blaža, prodal svoje zemljišče
v Korminu Ivanu sinu pok. Ahca Dornberžana (de Dorimbergo).
— (Izv. perg. listina.)

1514, 5. avgusta.

Namestni dekan Nikolaj Orter in kapitelj v Briksenu
pričata, da je Filip Han pravi javni notar. — (Izv. perg. listina,
visi pečat briksenskega kapiteljna, a je oškodovan.)

1515, 25. avgusta, v Kastelfundu na Nonsu,

Mihael Koburger, bivajoč v Bolzanu (Botzen), se pogodi
po nasvetu svojega plemiča (Junker) Bernarda Turnskega za-
radi delitve dedščine svoje umrle soproge Marjete roj. Jansen
s pokojnice sestrami Hieronimo, Dorotejo in Nežo, med katero
dedščino spada tudi svota za bolzanskemu špitalu prodani
dvor v Proveisu, v klausenski župniji na Nonsu (Qawtzner
pharr auf dem Nons). — (Izv. perg. listina, pečata manjka.)

1324, iS. julija, v Benetkah, v vojvodski palači.

Andrej Gritti, vojvoda beneški, zapove Ivanu Minoto,
glavarju v Kopru (Justinopolis), ker so Benetke vsled vormške
kapitulacije sklenile mir s cesarjem in avstrijskim nadvojvodo,
da naj se vrnejo nadvojvodi vsi njegovi podložniki in posestva,
kakor jih je imel pred okupacijo, ostanejo pa privatne pravice
nedotaknjene. Mej drugim se morajo vrniti tudi posestva Ivanu
Novograjcu (Neunhauser), gospej Marjeti, soprogi Felicijana
Pezstaherja, Gašparju Kršanu (Crefsan), kapiteljnu tržaškemu
in Ivanu Siprachu, bivajočemu v Paznu (Pisini). — (Izv. pei^.
listina; pečat odtrgan.)

1^27, 28. decembra, na Dunaju v proštiji,

Pavel Kamniški (de Obemstain), doktor obojnega prava,
prost dunajski, vrhovni in stalni kancelar avstrijskega nadvoj-
vodstva in dunajskega vseučilišča, kanonik v Vcroni, Freisingii

— 211 —

in Briksenu, cesarski in kraljevi svetnik, najvišji palatinski grof
svete lateranske palače, postavi za prokuratorje svojih bene-
ficijev tridentska kanonika Nikolaja Novograjca (de Neuenhaus)
in N. Balzana, potem Antona Queta, kancelarja tridentskega
škofa Bernarda, in Ivana Oetingerja, tajnika istega škofa. Listino
je spisal Tomaž Mathoch, Novomeščan, klerik oglejske škofije,
javni notar škofovskega urada na Dunaju, ki je imel v no-
tarskem znamenju zapisano geslo: »Tenuere medium recti.«
— (Izv. perg. listina.)

ISJO, 7. oktobra, Gorica.

Kupna pogodba, narejena od goriškega notarja in kance-
larja Jakoba Florija de Portugr., vpričo Antona, sina pok.
Andreja Turenskega (dela Turre), Martina Prodrla in Frančiška
Fontane, s katero goriški nadmitničar (patronus mutarius)
Volbank proda svojo hišo pl. Otomarju Novograjcu (Neunauser).
Hiša stoji v Gorici, spredaj je javna cesta, zadej kraljeva orož-
nica (domus arteliarum Regie Maiestatis), na zgornjo stran je
sosed Rajmund Domberžan (de Dorumbergo), na spodnjo je
pa neka pogorela hiša. Za hišo je dal kupec 191 Vi dukatov
(i dukat = 80 kr.) in od te svote plačal navzočemu Jeronimu
pl. Athemsu (de Attimis), od katerega je bil Volbank hišo
kupil, 140 dukatov, drugo pa prodajalcu. Goriški kameri se
plačuje na leto davka po 20 krajcarjev in 8 »parvulos«. —
(Izv. perg. listina.)

IS33, H' ^CLf^ca, Manakovo,

Luka Wagenrieder, ljubljanski kanonik in župnik farne
cerkve sv. Urha v Rihenberku (Reiffenberg), postavi pred frei-
sinškiro notarjem Žigo Reschilinom za prokuratorje dohodkov
svoje fare: duhovnike Luko Volkmana, Tomana Ostermana,
Vrbana Palčiča (Paltzitsch), dalje klerika Martina Preglna in
laika Otmarja pl. Novograjca (de Neuhaus). Izplačeval jim
bode dohodke od fare rihenberški vikar Anton Fickfackh, ki
je že 63 ren. gld. na dolgu, ker je denar posodil loškemu
meščanu Jakobu Nagliču (Neglitsch). — (Izv. perg. listina).

— 212 —

IS4^, 3' februvarja, Koper,

Notar Ivan Ambrož de Uida je naredil pogodbo, vsled
katere je Danijel de Ilicophanio dal svoj mlin za letnih 7 liber
malih denarijev v najem Leonardu Hlusiach iz Suhorije (de
Soccoria). — (Izv. perg. listina.)

1551» p. decembra, Dunaj.

Kralj Ferdinand I. potrjuje kralj, svetniku in kranjskemu
deželnemu upravniku zamenjavo nekega zemljišča za 4 njive
in 2 travnika, ležeče pod boštanjskim poljem, katere mu je
je odstopil župnik v Dobrepoljah. Podpis in pečat kralja Ferdi-
nanda. — (Izv. perg. listina; pečat poškodovan.)

1553, 16, maja, Boštanj.

Listina ima nastopni obseg: Kralj Ferdinand je z listino,
izdano dne 16. oktobra 1. 1549- v Pragi na kraljevem gradu,
dovolil kralj, svetniku in kranjskemu deželnemu upravniku
Jakobu pl. Lambergu, da sme na starem gradišču (Burgstall),
imenovanem Zagradec (Sagradetz), pod Ljubljano, sezidati grad
in pristavo in dati temu gradišču novo, > plemenito c ime Boštanj
(Weyssenstain) in napraviti okoli gradii obmirje (Burgfried) ter
v ta namen dobiti od srenje toliko svetd, kolikor ga potrebuje.
Lamberg je sezidal grad in pristavo na griču, kjer je bil ob-
činski svet štirih vasij: Velika in Mala Mlačna (Mlatschach),
Zagradec (Sagratz) in Šmartin. Vas Šmartin je Lamberg kupil,
pustil ondotno kapelo, hiše pa podrl ter na mestu njih na-
pravil grajsko polje in pristavo boštanjsko. Na Lambergovo
prošnjo je prišla dne 16. maja 1553 komisija v Boštanj, ki je
sklicala v grad zaradi sklepanja pogodbe o zamenjavi sveti in
določitvi obmirja kmete iz onih treh vasij in njih zemljiške
gospode. V komisiji so bili: Frančišek z Brega (vom Raynn)
na Strmolu in odbornik blagajnik kranjskega deželjanstva Jošt
Galenberški Podpečjo, naprošena za odposlanca od oskrbnika
kranjskega deželnega glavarstva Ivana pl. Lamberga z Orteneka
in Ottenstaina, in kralj, svetnik in kranjski vicedom Krištof
pl. KhnilUenberg. Zemljiško gosposko so zastopali: stiski opat

— 213 —

Volbank, najemni imetelj višenjske graščine Florijan Scharf s
Krke in Vrban Droban, katerega je poslala Uršula pl. Lamberg,
udova Gregorija pl. Lamberga, gospoda v Boštanju (Sauen-
stein). Pregledali so novi Lambergov grad (in Harlandt und
Samerainer Pfarr gelegen) in določili, da grad dobi Še od srenje
svetd za dober lučaj kamna proti vodi Buč (Witsch) do nare-
jenega prekopa in da dd srenji za to dve ograjeni njivi, ki
sta prej spadali pod vas Šmartin, in travnik v Veliki Mlačni.
Obmirje se je pa določilo tak6: Ko se pride z grada na
šmartinsko cesto, ki drži med gradom in pokopališkim zidom
proti vasi Velika Mlačna, gre meja pod pristavo do lese in
hruške na Selu, po jarku g6ri do razpotja in lese na klancu,
kjer na desno drži pot v grad in na levo v Zagradec, po jarku
ob zagrajskem polju in grajskem griču do soteske k vodi Buč
(VVitsch) in potem pod gričem zopet do pokopališkega zidu
v Smartinu. Na listino so privezali pečate: Frančišek z Brega
(von Rain), Jošt Galenberški, Krištof pl. Kniillenberg, stiski
opat Volbank, Florijan Scharf in Vrban Droban. — - (Izv. perg.
listina; vseh pet pečatov visi, dobro ohranjenih.)

15^2, 5. oktobra, Ljubljatia.

Jošt Galenberški, vitez v Podpeči (von Gallenberg zum
Gallenstein Ritter), ces. svčtnik in dež. upravnik Kranjske,
priča, da je pisar plemiške sodnije Urh Khoberger kot po-
oblaščenec Gašparja Sobana zarubil Juriju pl. Endlingu zaradi
dolžnih 143 gld. mlin na 5 kamnov v Vipavi v Tabru (im
Thaber) na vodi Vipavi. Na pismo fSchermbbrief) je privezal
pečat Jošt Galenberški. — (Izv. perg. listina ; pečat odtrgan.)

1^66, 18, decembra, Gradec.

Nadvojvoda Karol potrdi Nikolaju Novograjcu (von New-
hauss), nadv. svetniku in oskrbniku namestniškega urada za
nižeavstrijske kneževine in dežele, ter njegovima mlajšima bra-
toma Volfu in Andreju Novograjcema fevde goriške grofije,
katere sta zapustila pokojni njih oče Otmar Novograjec (von
Newhauss), ki je umrl brez otrok, namreč : 2 dvora pod Novim

— 214 —

Gradom, 2V3 zemljišči v Račicah (Ratzitz), 2 zem. v Starem
Gradu (Staragrad), 3 zemlj. v Polžanih (Pollsach) in 2 piisti
zemljišči v Hotičini (Gattiz). — Izv. perg. listina; nadv. pečat
odtrgan.)

7570, 8. decembra, Gradec.

Nadvojvoda Karol da v kupno pravico Jakobu Puegelnu
zemljišče v Raplovem (zu Raplanach), spadajoče pod nadvoj-
vodski urad v Strugah (Amt Strug), kateri imajo v najemu
dediči pok. barona Jurija pl. Lamberga. — (Izv. perg. listina;
nadvojvodski pečat odtrgan.)

1600, 16. avgusta, Gradec.

Nadvojvoda Ferdinand potrdi kot grof goriški lastniku
vipavskega gradu Ivanu Jakobu pl. Edlingu in njegovim de-
dičem pravico ribstva v vodi Vipavi od izvira pa V* nemške
milje daleč. Dobil je Edling to svoboščino kot odškodnino
za troške, ker se je selil kot notranjeavstrijski svetnik. — (Izv.
perg. listina; visi nadvojvodski pečat.)

1601, I, junija, Grič.

Mihael Cečkar (Tchetschkher) na Griču (Gritsch), najemni
imetelj Sumberka (Schonberg) proda svoj grad Grič in pravico,
sekati drva v mirenskih gozdih (Neideggerische W5lder), Juriju
Gusiču (Gussitsch) s Pogancev, nadvojvodskemu stotniku enega
banderca arkebusirjev v Karlovcu. — (Izv. perg. listina; Ceč-
karjev pečat odtrgan.)

1Č04, 2j. aprila, Ljubljana.

Elizabeta Khazianer, roj. grofica in baronica Thurn, za-
menja v imenu svojem in svojih otrok, katere je imela v prvem
zakonu z baronom Jakobom pl. Lambergom, nekoliko desetin
in podložnikov boštanjske graščine (Weissenstain) z Erazmom
Verneškim na Bregu (Wernegkh zum Willingrain, in sicer je
Erazem dobil na ribniškem svetu (in Reiffnitzer Poden) dese-
tine v vaseh : Gorenja Vas (Oberndorff) od 9. zemljišč, Dolenja
Vas (Niderndorff) od 20. zem., Pristava (MayrhoflQ od 3. zem.,
Globelj (Grobya) od i. zem., Prigorica (Puchsdorff) od I2y,

— 215 —

zemlj. in Nemška Vas (Parsdorflf) od SV, zemlj., ter podlož-
nike v vaseh: Gorica Vas (Weykhersdorfif) i zem., Lipovec
(Lippouetz) 2 zem., Zamostec (Prtlgkhlein) 2 zem. in Nemška
Vas (Parsdorfi) 2 zem. Prepustil je pa Krazem boštanjski gra-
ščini v Dobrepoljah (in Guttenfelder Poden) desetino v vaseh:
Podgora (zu Podgoro) od II. zem., Bruhana Vas Q) (Mugkhen-
doi-fi)2) od II. z., ter podloinike v Zdenski Vasi (Theendorff)
4 zem., Podgoro i zem. in v Bruhani Vasi i zem. Pri ome-
njenih desetinah sta imela deleže tudi župnika v Ribnici in
Dobrepoljah ; boštanjska graščina je pri njih imela šesti del ali
pasji snop (den hundtsgarmb). Listino so pečatili: Elizabeta,
njena mati in stric Hervart pl. Lambcrg gospod v Boštanju
(Sauenstain) in Cretežu (Raittenburg). — (Izv. perg. listina;
pečati ohranjeni.)

K^oj, 28, februvarja, Ljubljana.

Školastika Puštalska v Puštalu (von Purgstal zu Purgstall)
da v kupno pravo Martinu Dojcu iz Vrem mlin v Stranjah
pri Vremah v završniški deželni sodniji (zu Strainach bei Remb
im Schwartzenc^kher Landtgericht), katerega je kupil od Mel-
hijora Renka iz Vrem, za 48 dukatov v novcih, pod pogojem,
da bode plačeval na leto po 16 laških funtov. — (Izv. perg.
listina; podpisana »Scolastica von Purgstall« in visi njen [)ečat.)

1620, /5. februvarja, Gradec.

Cesar Ferdinand II. proda Ehrnreichu Lamberškemu bar.
na Kamenu in Gutenbergu (zum Stain und Guttenberg) dednemu
konjušniku na Kranjskem in v Slovenski Krajini, urade Sliv-
nico (Shleinitz), Struge (Strugg) in Polico (Pollitz) na Kranjskem
z desetino od 19. zemljišč v Strugah, od 12. zem. ob cesti in
desetino v Šmariji, v Depalji Vasi (Dumblsdorf), na Dobenem
(Dobenu), v Kašljem (Kaschla) in Lipoglavu (Lupoglaw), polo-
vično desetino v Čemšeniku (Tschembschenigkh), gorščino v
Grčevju (GOrtschberg) in Cirniku pri Mirni (Ziernik bei Neidcgg),
pod pogojem, da bode urbarščino plačeval v vicedomski urad,

») Beseda je znabiti narejena iz latinskega bruchus, hrošč, Mucke.

— 216 —

izvzete niso na tem posestvu pravice do zakladov, rudnikov,
določba vere ter lovska pravica na rdečkasto in črno divjačino.
— (Izv. perg. listina; visi mali pečat cesarja Ferdinanda.)

1620, 24, junija, Ljtibljana,

Ehrnreich Lamberški baron na Kamenu in Gutenbergu
(zum Stain und Guttenberg), gospod .v Boštanju in Galenbergu,
dedni konjušnik in ces. svetnik, podari svojemu služabniku in
tajniku Ivanu pl. Bodenstainu, ker je 15 let njemu in bratom
zvesto služil, od nadvojvode Ferdinanda kupljena 3 zemljišča
za Vrhom, ki so prej spadala pod urad slivniški, sedaj pa so
pod graščino boštanjsko, pod pogojem, da bode Bodenstain
plačeval v vicedomski urad letnega davka 5 gld. 51 kr. —
(Izv. perg. listina; podpisan je Ehrnreich von Lamberg in visi
njegov pečat.)

162^, 26, aprila, Gradec,

Cesar Ferdinand II. podeli v fevd Ivanu Juriju Lamber-
škemu baronu na Kamenu, Gutenbergu in gospodu v Boštanju
(Weissenstain), dednemu konjušniku na Kranjskem in Slovenski
Krajini, ker sta umrla njegov oče Ivan Jakob Lamberški in
nedavno brez otrok tudi Ehrnreich Lamberški, podedovana
cesarska fevdna posestva na Kranjskem, namreč zemljišče v
Šmartinu z gričem nad Šmartinom, kjer je stalo neko staro
zidovje, kateri grič je pok. cesar Ferdinand oprostil, obdaril z
obmirjem in dovolil Jakobu Lamberškemu, da sme ondi sezi-
dati grad s pristavo in imenovati ga Weissenstain, in 2 zem-
ljišči v Veliki Mlačni (Gross Mlatzenau), v šmarijski fari in
višenjskem sodišču. — (Izv. perg. listina; visi cesarski pečat.)

1625, 26. aprila, Gradec.

Cesar Ferdinand II. podeli v fevd Ivanu Juriju Lamber-
škemu baronu na Kamenu, Gutenbergu in gospodu v Boštanju,
njegova po očetu nedavno podedovana cesarska fevdna po-
sestva na Kranjskem, namreč 10 njiv in 3 travnike pod Bo-
štanjem. — (Izv. perg. listina; visi dobro ohranjen cesarjev
pečat.)

— 217 —

162$, 26. aprila, Gradec,

Cesar Ferdinand 11. podeli Ivanu Juriju Lamberškemu,
baronu na Kamenu in Gutenbergu in gospodu v Boštanju, v
fevd po očetu podedovano zemljišče v Šmartinu blizu Boštanja
v šmarijski fari in višenjski deželni sodniji. — (Izv. perg. listina ;
visi cesarjev pečat.)

i6jj, 4.. junija, Ljubljana,

Ludovik pl. Edling, graščak v Vipavi, Rubiji, Vilešu,
Prestranku in Bregu, proda z bratom J.nkobom grad Vipavo
in žemljica na Krasu v devinski sodniji (in Thubeiner Gericht)
ter I zastavljeno zemljišče v Št. Vidu nad Vipavo, katero je
lastnina Vita barona Khienburga, in travnik Vodice, lež^č na
Colu (am Ober-Prardt), Nikolaju Tiillerju zu Trillegkh, dež.
carinaiju na Colu. — (Izv. perg. listina; podpisan je Ludovik
pl. Edling in visi njegov pečat.)

ičjS — 1644, Stičina.

Stiski opat Rupert zamenja z Eberhardom Leopoldom
Ursinijem grofom Blagajem (Blaggey) in njegovo soprogo Ano
Marijo Ursini roj. Paradeiser zemljišče »zu Rallechergschtiss«
(Sela), v višenjski fari, kjei Adam Grozinek sedi, za zemljišče
»in der Khositz« (Kožica), kjer sedi Štefan Gorše. — (Izv.
perg. listina; visita pečata opata in konventa stiškega.)

164^, 10. junija, Dunaj,

Cesar Ferdinand III. povzdigne Davida, Hartmana in
Volfa Jakoba Novograjce (von Neuhaus) in njih moške in
ženske naslednike iz viteškega stanii v baronski stan (mit
Namen und Titi: Freiherr und Freyin von und zu Neuhaus
Herrn und Herrin auff Greiffenfels, Forchtenegg und Ehren-
hausen). Naštevajo se v tem pismu zasluge Novograjcev: Žiga
je 1. 1399. dobil neki fevd od solnograškega škofa, Eberhart
je bil od 1403 — 1424 administrator solnograške škofije, eden
je bil prelat v Vetrinju, drugi v Dobrli Vasi, 1. 1449. je živel
v Novem Gradu vitez Volbank, tu so bili tudi: David, kralj,
svetnik in rudarski nadmojster za notranjeavstrijske dežele ter

19

— 218 —

hovčni nadzornik na Koroškem, brat Hartman in njun stric
Volf Jakob; Žiga je bil 1. 143 1. glavar »zu Rain«, Ivan je bil
več let jetnik na Turškem, Seyfrid glavar in grajski grof v
Varaždinu, vojni svetnik za Štajarsko in odposlanec velikega
odbora za Koroško, Adam je padel v furlanski vojni in Adam
starejši je bil ritmojster na Koroškem. — (Izv. perg. listina ;
grb v njej ni naslikan, pečat je odtrgan.)
16^^, 12. decembra, Ljubljana.

Ivan Ferdinand grof Portia in Brugnera v Senožečah in
na Premu, ces. svčtnik, dež. odbornik in dež. oskrbnik na
Kranjskem priznava pooblaščenje Ivana Labasserja, da sme pred
sodiščem zastopati Marijo Uršulo Strobl, hčer Marije Schifflinger,
v tožbi proti Adamu pl. Lambergu, baronu na Kamenu in
Starem Gutenbergu, v zadevi nekega dolgd. — (Izv. pergam.
listina; visi pečat grofa Porcije.)
164.7, 6. julija, Ljubljana.

Ehrenreich Lamberški baron na Kamenu in Gutenbergu
je bil podaril dne 24. junija 1. 1620. Ivanu pl. Podenstainu
3 zemljišča za Vrhom, kar se sedaj imenuje gradič Zavrh
(Siitz Sauerch). To posestvo sta potem dne 25. jan. 1644
kupovala Marija Marta Apfaltrer roj. Brem in Ivan Juvankovič,
a kupil je je Luka Gorjup, načelnik dež. vinomerskega urada.
Ker Gorjup ni še dobil kupnega pisma, potrdil je sedaj Poden-
stainov kurator Marko Ruisinger ta kup pod pogojem, da bode
Gorjup na zahtevanje moral odstopiti Zavrh najstarejši Poden-
stainovi hčeri Katarini Strauss. — (Izv. pergam. listina; visi
Ruisingerjev pečat.)

i6s4, p. marca, Ljubljana.

Ivan Adam Zieglfest, Marija Sidonija pl. Lachenheimb
roj. Zieglfest, Gregor Ludovik pl. Lachenheimb kot zastopnik
gospe Katarine Mordax roj. Zieglfest, dediči pok. Ivana Ziegel-
festa, prodajo hišo na Starem Trgu v Ljubljani, ležečo med
hišama Ivana pl. Ediinga in hišo dedičev Mihaela Khr5na,
katero je prej imel Ivan Drumbliz, medicine doktorju Ivanu

— 219 —

Pieginu in njegovi soprogi KorduU. (Izv. pergarn. listina; visi
izvrstno ohranjen pečat ljubljanskega mesta.)

^^5^* 3^' avgusta, Rihenberk {Reiffenberg).

Ludovik pl. Edling z gradov Vipava, Prestranek, Rubia,
Veleš (Vellesch) in Polhov Gradec in soproga Ana Suzana
pl. Edling roj. Gall z Brega (von Rhain) potrjujeta v svojem
imenu in v imenu brata oz. svaka Jakoba pl. Edlinga, da sta
bila kupila od sester Lukrecije grofinje Lanthieri roj. Edling
in Ane Katarine Novograjke (von Neuhaus) roj, Edling, a
potem dne 21. junija 1652 zastavila imenovani Lukreciji in
njenemu soprogu Ivanu Gašpafju grofu pl. Lanthieri kot hipo-
teko za posojeni denar vipavski grad (Purg Wippach), in da
sedaj prodasta ta grad s privoljenjem Ludovikovega svaka
Ivana Viljema Novograjca (von Neuhaus) ter njegove soproge
Ane Katarine roj. Edling vdovi Lukreciji grofinji pl, Lanthieri
in njenim otrokom z dostavkom, da zasede Ivan Viljem Novo-
grajec dobro Prestranek, katero dobi za slučaj njegove smrti
soproga Ana Katarina. Kupno pismo sta izdelala doktorja
prava Gregor Rostinger in Ivan Friderik Scheffer. — (Izv. perg.
listina; visi 6 malih pežatov od oseb, podpisanih na listini.)

i6y8, 7. marca, Ljubljana,

Adam Lamberški baron na Kamenu in Gutenbergu je
prodal po kupnem dogovoru z dne 31. maja 1. 1652. boŠtanjsko
graščino (Weyssenstain) , katero je imel v najemu Erazem
Engelshauser, in vinograde v Grčevju (Gortschberg), katere je
imela Adamova mati pok. Katarina Lamberška roj. baronica
Tattenpach, Eberhardu Leopoldu Ursiniju grofu Blagaju (Vrssin
Graf von Blaggay), ces. svetniku in dež. oskrbniku na Kranj-
skem, za 47.000 gld. kranjske dež. veljave in 200 dukatov
nadevka v zlatu. Od te kupnine naj dob^: Horwart grof Tur-
jaški 26.000 gld. kot vrnjeno posojilo, Andrej Triller pl. Trillegg
1200 srebrnih kron in 206 gld., Ludovik pl. Edling 1000 gld.
in Matija Strobl 534 gld.; dokler kupec ne plača, ostane
Boštanj Lambergova hipoteka. Kmalu potem je Adam Lam-

— 220 —

berški umrl. Kurator njegovih dedičev Gabrijel Lukančič s
Hortenfelsa v Stari Loki, ces. svetnik, palatinski grof, prisednilc
dež. sodišča in dež. tajnik, izroči dne 7. marca 1678 grofu
Blagaju Boštanj in one vinograde. Listino so podpisali in pe-
čate privezali : Kurator Gabrijel Lukančič (Lukhantschisch) ;
Jurij Žiga grof in gospod Gallenberški v Turnu (zu Thum),
Rozeku (Rossekh) in Podpečjo (Gallenstain), plemeniti gospod
v Soteski (Ainodt), dedni zavetnik mekinski, ces. pravi ka-
mornik in odbornik Kranjske ; Oton Henrik Rauber na Kravjeku
(VVeinegg) in Krumpergu (Kreutbei^) , odbornik Kranjske ;
Frančišek Krištof Engelshauser, na Iškem Turnu (zum Thurn
Igg), prisednik kranjskega deželjanstva, dež. in dvornega so-
dišča in glavni blagajnik. — (Izv perg. listina ; prvi trije pečati
so ohranjeni, zadnji je odtrgan.)

1684, 21. februvarja, Ljubljana.

Ivan Piegl, medicine doktor in dež. fizik, proda svojo
hišo, ležečo na Starem trgu v Ljubljani med hišama Ivana
Josipa Mugerla in Ivana Jurija Rasterja, Ivanu Matiji grofu pL
Strasoldo baronu v Villanovi, dednemu lovskemu mojstru
goriške grofije, ces. kamomiku, obristu in vrhovnemu glavarju
v Karlovcu. — (Izv. perg. listina; visel je veliki pečat ljub-
ljanskega mesta, a je odtrgan.)

1686, 2. januvarja, Ljubljana.

Krznarski ceh v Ljubljani proda za 918 gld. Frančišku
Adamu Ursiniju grofu Blagaju, ces. svetnemu kamomiku in
kranjskemu deželnemu vicedomu, pet zemljišč : 2 v mali Zalini
(Khlein Schalina), eno v Hrastju (Hrastie), eno >zu Peuzach«
in eno na Zgornjem Igu. Pečatih so: krznarski ceh s svojim
pečatom, odvetnik plem. sodnije Pavi Valerij pl. Schwitzen in
Ivan Josip Mugerle. — (Izv. perg. listina ; prva dva pečata sta
odtrgana.)

i6p4, /. marca, Ljubljana,

Marija Kunigunda grofinja Strassoldo proda hišo v Ljub-
ljani na Starem trgu poleg jezuvitskega znamenja (Jesuiter

— 221 —

Saillen), ležečo med Mugerlejevo in Rasterjevo hišo, Volfu Žigi
pl. Khinpakhu, ces. sv<!tniku in rudniškemu oskrbniku v Idriji. —
(Izv. perg. listina; visi pečat ljubljanskega mesta.)

IT 20, 7. januvarja, Ljubljana.

Volf Vajkard, rimskega cesarstva grof in gospod z Galen-
berga, plemeniti gospod v Soteski, gospod v Turnu, Rozeku
in Podpečjo, dedni zavetnik mekinskega samostana, vrhovni
lovski mojster dednih dežel na Kranjskem in v Slov. Krajini,
ces. pravi tajni svt^tni kamomik, deželni upravnik in deželni
oskrbnik na Kranjskem, priča, da je na prošnjo Žige Antona
Josipa grofa Blagaja, dediča po pok. Franc. Adamu in Vaj-
kardu Leopoldu Ursini grofih Blagajih, izročila se zadeva,
zahtevati od vdove Marjete Ursini grofinje Blagajeve roj. grofice
Cobenzel del dedščine v znesku 15.134 gld. — (Izv. pergam.
listina; visi poškodovan pečat Gallenbergov.)

/7 . . , 2j, marca, Ljubljana.

Ljubljanski župan, sodnik in mestno svetovalstvo potrdijo,
da je Ivan Krizostom Pollini kupil na Starem trgu hišo, katero
je prej imel Avguštin pl. Codelli. — (Izv. perg. listina; visi
izvrstno ohranjeni pečat ljubljanskega mesta.)

'775* 3^' ^^j^t Ljubljana.

Župan, sodnik in svetovalstvo ljubljanskega mesta potrdijo
prepis hiše št. 80. na Starem trgu v Ljubljani, katero je dne
20. avgusta 1774 od PoUinija kupil Ivan Nepomuk Ursini grof
Blagaj, C kr. deželni glavar, svetnik in cestni vrhovni ravnatelj
na Kranjskem. — (Izv. perg. listina; pečat odtrgan.)

Mali zapiski.

Vojaški nabor pred tristo leti. Deželnim stanovom so morale
nekdaj dovajati vojake gospoščine : graščine in župnišča, ki so imela pod-
ložnike. Koliko vojakov je prišlo na vsako gospoščino, je bilo odvisno
od števila podložnih kmetov. Listina z dne 4. vinotoka 1575, hranjena
v ljubljanskem kapitalskem arhivu zv. 185. štev. 16., svedoči, kako je

— 232 —

dobovski vikarij Pisanec ugodil povelju deželnih stanov, zahtevajočih
vojakov. Rečena listina slove: »Muester Register der Pharr Aych */• Zu
bemelterr Pharr seindt gehorige Vnterthanen funflfzige, darausf sindt
gemuestert auf den 20 Mann Zwen, Namens Hansche Stokhallu Im doHf
khassessih (vas Koseze v moravški fari) gessessen, Gregor Snoynz iz
Snoyll (selo Znojile v brdski iari). Derer sindt gemuestert worden Aut
den Zehendten mann Vnterthanen funff: Namens Gregorr Vultschakarr,
auss dem dorflf Zu Vultschakh genandt (vas na Učaku v šentgotardski
fari), Lamprecht Prellesnik vprellesie (selo Prelesje v blagoviški fari)
element Kukuuitscherr . . . Temaw (Trnava v krašinjski fari) Hansche
des Herrn Dominici Murmayer khnecht, Von Freudenfeldt (menda Veselza
v dobovski fari) genandt, Thomaz Mattelj . . . Kollischauu (vas Količevo
v dobovski fari). Auflf den funfflen Mann seindt gemuestert worden. Ir
Zehen. Juritsch Dobouschekh . . Doboullach, Jurj Crische . . Dolleinach
(Dolenje v rovski fari), Michaell Wlaschitsch . . Zhe Pllach (selo Čeplje
v brdski fari), Vrban Jerneitschitsch . . Temaw. Mathia Pottrata . . gull-
denfelldt (Zlato Polje), Waschtian Tschuren . . Raffaltsch (vas Rdfolče v
brdski fari). Schimon Juschina . . Felberen (vas Vrba v brdski fari),
Vrban Druschkho . . Craynu werdu (Kranje Brdo v krašinjski fari), Petterr
Pauloutschitsch . . Ellscha (Jelše v blagoviški fari). Mathiasch Samorglar . .
Vssamorgli (zaselek v šentožbaltski fari). Disse obuerzaihenti Vnterthanen
sindt auf beuelch einer Ersamen Landtschafft gemuestert, Vndt yedtweder
mit weerr Vndt Pilchssen Zum anzuge auf den funflften iezt laufenden
Monats Octobris, Durch mich Mathessen Pissaniz, der Zait Vicarien Zu
Aych, Verordent worden, Geschehen, den 4. Octobris, Im 75. •/•« Podpisal
in pečatil je to listino: Mathes Pissanitz. Na drugi strani je pripomnil
>Thumb dehant«, poznejši ljubljanski škof: Balth. Radlitsch, na-
stopne vrstice: »Dise Verraelte Vnterthonen seindt wider den 6. Sep-
tembris in 76. Jar Zu dem Anzug Penent vnd geschikht worden. Actum
Laibach den 6. Septembris in 76.« Iv. Vrhovnik

Janzenistiški kriškem pot se je poleg v »Izvestjih< 1899 str. 137
imenovanih cerkvah nahajal baje da tudi v šentpeterski cerkvi v
Ljubljani, predno so ga okoli 1. 1850. zamenjali s sedanjim križevim
potom. Dve sliki Kristovega trpljenja — ostanek janzenistiškega križevega
pota — visita v župnišču v Hotddražici. Nekdaj sta s poizgubljenimi
dvanajsterimi tovarišicami vred zaljšali ondotno farno cerkev. Obe sta
posneti po Herrleinovem križevem potu. Slikar ni na nobeni zabeležil
svojega imena. Prva predočuje četrti >stazion« (po Klementinijevi v
»Izvestjih« 1899, str. 137, opisani knjigi). Pod njo • stoji svetopisemski
navedek: »Pilatus je djal: Katerga hozhete vy, deuam spustim? Barabba,
ali Jesufa? S. Mat. 27. p. | Minoshza pak je savpila: prozh s letim, spusti
nam pak Barabba. S. Luk. 23. post.< — Na drugi sliki je peti »stazion«

— 223 —

s spodaj naznačeno vsebino : »Pilatus je knjm djal : jest ne najdeni obene
Smerti vredne pregrehe na nimu. Jest | ga hozem stepsti inu prostiga
spustili. S. Luk. 23. p. On je tedej Jesusa gaislal S. Jo. 19. p. c — Obe
sliki sta dobro ohranjeni. Iv. Vrhovnik.

Joiefinske naredbe. V železniškem župnišču leži knjiga »Nouus
peractionum ecclesiasticarum ordo a superioribus praescriptus anno 1788«,
iz katere posnemamo nastopne podatke, ki kažejo duh časa. Devet-
dnevnici na čast sv. Janezu Nepomuku in sv. Frančišku Ksaveriju sta
prepovedani. Dovoljenih je le 5 procesij v letu. Prepovedano je, postav-
ljati božji grob in obhajati vstajenje Gospodovo. Štiridesetuma pobožnost
o pustu se dovoljuje samo v večjih mestih, v Železnikih ne. Prepovedano
je zvoniti delopust pred nedeljami in ob hudi uri. Križevi poti naj se
polagoma odpravijo iz cerkve in nadomestijo z drugimi podobami. Prvo
nedeljo po razglašenju se s prižnice preberd zakonski zadržki in škofovi
pridržki, razen zadnjega. Zadnje dni velikega tedna se prenese presv.
Rešnje Telo, zaprto v ciboriju, v kapelo in spredaj naj gore svetilnice,
ali pa 2 sveči. Na veliko saboto ob treh popoludne je procesija s sv.
olji od cerkvenih vrat do velikega altarja, poje se: >Ave s. Chrisma« in
»Veni Creator Spiritus«. Bratovščino sv. Rožnega venca je cesar odpravil.
Praznovanje blagoslovljenja cerkve pri sv. Frančišku na Logu je prepo-
vedano. Zvečer po avemarijinem zvonjenju se pozvoni z velikim zvonom
na čast sv. Florijanu, v četrtek se pozvoni potem še enkrat na čast Kri-
tusoverau trpljenju. Ustanovljene maše se ne smejo oznanjati s prižnice.
O sopraznikih je pod globo 15 gld. prepovedano pridigovati ali brati v
cerkvi sv. evangelij v domačem jeziku. — Ker so se ruvali Racmani in
Gorenjčiči, je 1. 1767. goriški nadškof v Železnikih prepovedal vse cer-
kveno petje v »kranjskem« jeziku; smelo se je peti samo »Sveto« pri
blagoslovih in pri obhajilih. A. K.

Slovstvo.
Kranjska deSela. Spisal Josip Ciperle. V Ljubljani, 1899.
Založil pisatelj; tiskala Miličeva tiskarna. Na kratko je opisal g. Ciperle
v tej knjigi, ki obsega 94 stranij, kranjsko deželo v zgodovinskem, sta-
tističnem in krajepisnem oziru. Dobro so opisane gore, vode in podnebje
in še izobraženci bodo radi jemali knjigo v roko radi zanimivo in pre-
gledno sestavljenih podatkov. Vidi se tudi, da je pisatelj mnogo po-
potoval po deželi. Pri opisu krajev je vzel posamezne črte od jednega
večjega kraja v deželi do druzega in nanizal v kratkih besedah zname-
nitosti, ki se tičejo krajev ob dotični progi v zgodovinskem, kulturnem,
obrtnem in prometnem oziru. Ta oddelek knjige je hvale vreden. Ni-
kakor pa ne moremo pohvaliti zgodovinskega dela. Posnel je g. Ciperle
razne izmišljotine starih zgodovinarjev, ki nimajo nikake temeljite podlage,
in še celo fantazije pesnikov, ter podaje brez opomb to blago kot go-

— 884 —

tova zgodovinska dejstva. Tempeljnov, posvečenih raznim bogovom, je
določil v deželi brez števila. O znanih >prazgodovinskihc čolnih v ljub-
ljanskem muzeju meni, da so bili tesani z bronastimi sekirami, ko se na
čolnih očitno vidi, da so bile deske žagane in stružene ter čolni nare-
jeni v času, ko o kolarjih (tak(5 imenuje prebivalce na kolih) ni bilo več
sledu. Bajkovec Trdina mu je porok, kako so Rimci naskakovali Metullum.
Kot gotovo stvar pripoveduje, da je bila v Emoni (Ljubljani) škofija in
da sta po Kranjskem sv. Mohor in Felicijan (!) oznanjevala sv. vero.
Nedvomno mu je tudi, da so prvi mejni grofi stolovali v Goricah. Zmota
je, da je Kranjsko 1. 1245. postalo vojvodslvo; svoboščina, dana od Fri-
derika II. Babenberžanu Frideriku >ut de Provincia Camioliae Ducatum
facias« je po Valvasorju iz 1. 1 231., a v resnici je bilo Kranjsko kneže-
vina Se v 15. veku. Na str. 8. pravi pisatelj, da so lutrovo vero na
Kranjskem zatrli še-le 1. 1628., na str. 37. pa trdi, da je bila že I. 1598.
zatrta popolnem. Da je bog Triglav dal ime Triglavu, verjemi, kdor
moreš. Šentjakobsko cerkev pri sv. Jakobu v Ljubljani ni slikal Janez,
ampak Jurij Šubic. Šempeterska cerkev v Ljubljani ni bila zidana 1. 1700,
ampak 1728—30; zavedel je pisatelja gotovo Hoff, a neznane so mu
publikacije Vrhovčeve. Precej debela je tudi zmota, da imajo veleposest-
niki v kranjskem deželnem zboru 1 1 poslancev in da je vseh poslancev 38.
Ko je g. Ciperle enega poslanca veleposestnikom navrgel, je pa prezrl
en dekanat (žužemberSki) in jih ima še vedno le 20. Takih >kozličev« bi
lahko našteli Še dolgo vrsto. Tudi v slovničnem oziru je manjkalo zadnje
pile. Prav pogosto se čita »s« namesto »iz«, napačno narejeni pridevniki
itd. Prav bi bilo, da bi g. pisatelj izdal, kakor obeta, tudi popis dri^ih
slovenskih dežel, a Želeli bi pri zbiranju podatkov nekoliko več kritike.

A. K.
»Die K&mien-KraiHer Frage und d4e TerrUoriaipoliHk det
ersten Hahshurger in Oesterreich^. Mlad profesor na dunajskem vse-
učilišču, dr. Alfons Dopsch, je spisal to knjigo, ki obsega m stranij in
je ponatis iz i. dela (87. zvezka) »Archiv fur oesterr. Geschichte«. Pisatelj
razvozljuje v njej jako važno, a zamotano in doslej nejasno vprašanje,
kako so prvi Habsburžani utemeljili za koroškimi vojvodi in goriškimi
grofi svojo oblast na Koroškem in Kranjskem in kako se je Kranjsko
odtrgalo od Koroškega ter postalo samostojna kneževina. Pisatelj ni
porabil samo najnovejših virov, temuč se ozira tudi na slovenske vire
n. pr. na Šukljejev spis »O ustanovitvi habsburške vlade na Avstrijskem«,
katerega je 1. 1883. izdala »Matica Slovenska«. Izvrstno knjigo priporo-
čamo našim zgodovinarjem; stane M. r20. A. K.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi nosledDiki ▼ I^abijani.

IZUESTJA

MUZEJSKKfl DRUŠTV/fl Zfl
KRANJSKO,

-v^-

URCDIL

ANTON KOBLflR,

DRU5TUCIHI TftJNIK.

IZPALO IN ZALOŽILO ,nUItJ5E^0 DRU^TUO Zfl KRANJSKO".

o- LETNIK X. -c^

U LJUBLJANI 1900.

MflTI5HILfl J. 6Lfl5l1(l^0Un Tl5KflK«fl.

HARVARDCOlLEGELjBimni
HOV, 7, 1919
MINOT rUND

-i I

t *A

Kazalo.

Razprave.

O bojih med krščanskimi in poganskimi Slovenci v osmem stoletju.

Dn I^r. K0Ji i

Academia Operosomm, Vikiar Stcska 37» 77

Ajdovski zid pri Vrhnvki. .S". Ruiar 35

Dve stari cerkvi sv. Petra na Kranjskem. M. Sitar ..... 59

Kopališča v Ljubljani, A. Koblar ... .67

O treh tržaških škofih imenovanih Johatines. Dr. Fr. Kos . , 95

Dobrotniki nekdanjega ljubljanskega jezuitskej^a kolegija. A, Koblar 99

Nali denarji in kranjske spominske svetinje. Viktor Stcska . , 109
Paberki iz arhiva cij^tercijanskega samostana v Dunajskem Novem

Mestu. A. Kobiar ....... 119

Troje slavospevov na zmago pri Shku. A, KM ar . . , 12S

Dol ni carjeva »Bibliotheca Labacensis puhlica«. Viktor Stcska 134, 145

Herkul v ljubljanskem muzeju. Viktor Sttska .... ^ . 174

Ljubljančani 17. stoletja. A. Kobiar . . t 175

Mali zapiski.

Slovenščina v mnogojczični bbbliji iz L 1599. L. P. . . _ , i6

Občni zbtir * Muzejskega društva za Kranjsko*. A. K. . . , * 26

Grofinja Ana Katarina Zrinjska in ljubljanske klarise. A. K . 73

Plače kranjskih deželnih uradnikov in uslužbencev 1. 1730. A. K. . 73

Rodovina Paul pk Na^erschtjrg. I\ IValier S mi d .... 75

Pismo spanjolskega vojaka izpred Gibraltarja % I. 1799. /. Vrhovnik 140

Herrn^mit, Pfundherrngult, Giiitbuch — kaj je to? ^. A". . . . 143

Kekaj ljul>ljan?kih potresov. /. Vrhovnih ...... 239

Stari napisi v cerkvi sv. J os ta nad Kranjem 240

Strun

Slovstvo.

>KuIturne slike s Kranjskega«, sp. Jos. Ciperle. Dr, Fr, Kos . . 30

»Stara Kranjska«, izd. K. Grefe in P. pl. Radics. A. K. . . . 21
»Monumenta historica ducatus Carinthiae«, spisal Avg. pl. Jaksch.

P. IV. Š. .23

»Johann Mannel, Laibachs erster Buchdrucker«, spisal Friderik Ahn.

P. IV. Š, - 24

»Newe Zeytungen aus Johann Mannels Druckerpresse*, sp. Friderik

Ahn. P, IV. Š, 24

»I castelli della Val d. Arsa«, sp. C. de Franceschi. A. K. . . 108

Zlatninske najdbe v Kranju. A. X. 143

>Poyjest župa i crkava zagrebačkih«, 11. zv., sp. Iv. Barlč, A. K, . 143

»Primus Trubers Briefe«, sp. dr. Th. Elze. A. /C, ..... 144
»Romische Strassen und Befestigungen in Krain«, sp. Ant. pl. Pre-

merstein in S. Rutar. A. K. 144

»Der comitatus Liupoldi und dessen Auflheilung in die Landes-

gerichte des XIX. Jahrhunderts, sp. Ant. MelL A. /f. , . 144

Imenik članov »Muzejskega društva za Kranjsko« v 1. 1900 . . 27
Znanstvene korporacije in društva, s katerimi je »Muzejsko društvo

za Kranjsko« v zvezi in zamenjava publikacije , , . > 33

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

7S y.\>-

Ar.rnn Ifnhr-^i'

-\|j^^-

v Lv

1 ij-j.

*;^^^if^

m^^

iilflCll FlfM>

Vsebina 1. sešitka*

^K Mali icflpieki

^^K^ Sfnvstf>*t

PH(KQ)tunte M:

<|>t:^'

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik X. 1900. Sešitek i.

r^

O bojih med krščanskimi in poganskimi Slovenci
v osmem stoletju.

spisal dr. Fr. Kos.

Valhun, sin Kajtimara, boj krvavi
Že dolgo bije za krščansko vero,
Z Avrerjem Droh se več mu v bran ne stavi.

Prešeren.
I.

V prvi polovici osmega stoletja je vladal po Karantaniji
slovenski vojvoda Borut. Takrat so divji Obri začeli nadle-
govati karantanske Slovence. ') Borut se je obrnil do Bavarcev
ter jih prosil pomoči. Ti so tudi kmalu prišli in pomagali
Slovencem pregnati Obre iz dežele. Vendar so naši predniki
drago plačali Bavarcem njih postrežljivost, ker so morali odslej
Karantanci in njih sosedje 2) priznavati vrhovno oblast fran-

*) To se je zgodilo naj!)rže med letom 743. in 748., ko je na Ba-
varskem vladal vojvoda Odilo (umrl dne 18. januvarja leta 748) ter so
bili Bavarci podložni frankovskim kraljem. Odilov naslednik Tasilo (rojen
leta 741.) je bil v začetku svojega vladanja jako mlad in ni verjetno, da
bi se bil hotel vtikati v bojne zadeve tuje dežele.

■) Conv. Bag. et Carant. c. 4 (Monumenta Germ., Scriptores --• MG.
SS., XI, 7): »lili quoque festinando venientes expugnaverunt Hunos et
obfirmaverunt Quarantanos, servitutique eos rcgum subieccrunt, similiterque
con fine s eorum.c - Najbrže so bili ti mejni sosedje ali krajin.^čani
(confines) takratni prebivalci Kranjskega. Na panonske Slovence ne
moremo misliti, ker so bili takrat še podložni Obrom. Slovanski prebi-
valci okoli Reke so pa šele leta 799. prišli s Franki v dotiko.

1

— 2 —

kovskih kraljev, katerim so bili Bavarci že od leta 743. pod-
ložni. Vojvoda Borut je poslal na Bavarsko v poroštvo zvestobe
svojega sina Gorazda in svojega nečaka Hotimira, katera so
spremljali še nekateri drugi Slovenci. A ta zveza med karan-
tanskimi Slovenci in nemškimi Bavarci ni bila brez pomena v
nekem drugem oziru. Vojvoda Borut je namreč izrekel željo»
da bi Gorazd in Hotimir dobivala na Bavarskem poduk v
krščanski veri, kar se je tudi zgodilo. »)

Ko je vojvoda Borut umrl, sledil mu je z dovoljenjem
frankovskega kralja okoli leta 750.*) njegov sin Gorazd,*^)

3) Conv. Bag. et Garant., c. 4 (MG. SS., XI, 7).

*) Letnice, na katere se moremo ozirati, ako hočemo približno
dognati, kdaj sta vladala Gorazd in Hotimir, so 743, 751, 772 in 784.
Leta 743. so bili Bavarci, katerim so pomagali tudi Slovenci, premagani
ob Lechu ter so morali odslej priznavati vrhovno oblast frankovskih kraljev ;
leta 751. je Pipin postal frankovski kralj; leta 772. je prišel bavarski
vojvoda Tasilo s svojo vojsko nad karantanske Slovence, in leta 784.
je umrl solnograški škof Virgilij. Med leta 743. in 784. nam je uvrstiti
naslednje dogodbe:

I.) Obri napadejo karantanske Slovence (okoli 745). Glej zgoraj
op. I. — 2.) Smrt vojvode Boruta; njegov naslednik je bil Gorazd
(okoli 750). Glej spodaj op. 6. — 3.) Po triletnem vladanju je umrl
Gorazd, kateremu je za frankovskega kralja Pipina sledil Hotimir (okoli
753). — 4.) Škof Virgilij pošlje Hotimiru pokrajinskega škofa Modesta
in več duhovnikov (okoli 755). — 5.) Solnograški duhovniki postavijo
med Slovenci prve tri cerkve (okoli 760). — 6.) Modest umrje ; poganski
Slovenci se prvikrat vzdignejo zoper krščansko stranko (okoli 765). —
7.) Druga vstaja poganskih Slovencev (okoli 767). — 8.) Hotimirova smrt ;
Slovenci se vzdignejo v tretje zoper svoje krščene rojake; več let ni
bilo nobenega duhovnika med njimi (okoli 769—772). — 9.) Slovenski
vojvoda Volkun ; škof Virgilij mu pošlje prvikrat duhovnikov (okoli 773).

— 10.) Škof Virgilij pošlje Volkunu v drugič duhovnikov (okoli 775).

— II.) Isti škof mu pošlje v tretje dušnih pastirjev (okoli 777). ~ 12.)
Četrta pošiljatev (okoli 779). — 13.) Volkun dobi v petič duhovnikov
iz Solnograda (okoli 781). — 14.) Škof Virgilij pošlje Volkunu v šestič
mašnikov (okoli 783), — Po teh dogodkih je škof Virgilij umrl dne
27. novembra leta 784.

^) Conv Bag. et Garant, ima ime >Cacatius« in »Cacatus«; Vita
s. Virgilii pa »Carastus«. — Ta oblika se mi zdi boljša ter mislim, da

— 3 —

ki je bil takrat že kristjan. Zanj so namreč p^psili karantanski
Slovenci pri Bavarcih ter ga potem, ko je prišel k njim, po-
vzdignili v svojega vojvodo. Mogoče je, da se je že takrat
na Gosposvetskem polju vršil oni starodavni obred, o katerem
nam je znano, da je bil v navadi v poznejših časih, ko so
postavljali vojvode po Koroškem. Ker je bil Gorazd goreč
kristjan, začel je delati na to, da bi se tudi njegovi podložniki
dali krstiti. Neznani pisatelj, kateri je sestavil »Libellus de
conversione Bagoariorum et Carantanorum«, nam sicer ne pri-
poveduje, da bi bil Gorazd kaj storil za krščanstvo med svo-
jimi rojaki, a dokazati se vender more, da je najbrže pod-
piral razširjanje svete vere. *>) Ko je vladal tri leta, končal je
svoje življenje.

Gorazdu je sledil njegov bratranec Hotimir^), za kate-
rega so Slovenci prosili pri frankovskem kralju Pipinu ter ga
potem, ko je prišel med nje, povzdignili za svojega vojvodo.

pravilno ime se glasi Gorazd. To ime med Slovenci ni bilo neznano v
prvih stoletjih srednj^a veka. Glej Letopis Mat. Slov. za leto 1886,
str. 119, št. 89.

») Gorazdov naslednik Hotimir je postal slovenski vojvoda z dovo-
ljenjem kralja Pipina, ki je prišel do te časti v novembru leta 751.
Pred novembrom rečenega leta Hotimir tedaj še ni bil vojvoda, pač pa
brez dvoma Gorazd. Dne 15. marca leta 752. je umrl papež Caharija.
Ko je vladal ta papež, je bilo po Karantaniji že toliko kristjanov, da je
določil, da naj spada ta pokrajina v cerkvenem oziru pod solnograško
škofijo. (Gl. listino cesarja Karola z dne 14. junija leta 8n. >Izvcstja
Muz. dr.«, rV, 105, št. 8). — Ta zasluga, da se je za papeža "Caharije
pokristjanilo veliko Slovencev, ne more se prištevati vojvodi Hotimiru,
kateri je Šele po 751. letu postal vladar po Karantaniji, a tudi ne voj-
vodi Borutu, ki je bil Še poganske vere, ko je gospodoval po slovenski
zemlji. Ta zasluga gre brez dvoma vojvodi Gorazdu.

') V rokopisih spisa Conv. Bag. et Carant. čitamo imena Cheitmar,
Cheitumarus, Chettumarus in Chetumarus, v Vita s, Virgilii Cheumarus
v Lib. confrat. (MG. Necrol. II, p. 15^ pa Cheitamar. — Že Kopitar (Glag,
Cloz., p. LXXII, op. 2) je trdil, da pravo ime je Hotimir. Znani so nam
se drugi Slovenci, ki so živeli v 9. stoletju ter se zvali Hotimiri. (Glej
Letopis Mat. Slov. za leto 1886, str. 120, št. 96).

1"

y^

— 4 —

Hotimir je bil jako goreč kristjan. Njemu je solnograški du-
hovnik Lupo, katerega je njegov škof postavil čez otok Au v
Chiemskem jezeru «), prepustil svojega nečaka Majorana, da je
šel ž njim med karantanske Slovence. Rečeni Lupo, ki je bil
Hotimirov učitelj in krstni boter, je opomnil svojega nekdanjega
učenca, da naj bo v cerkvenih zadevah vedno pokoren solno-
graškim škofom. Enake nasvete mu je dajal tudi duhovnik
Majoran. Hotimir je tudi vse to obljubil. Leto za letom je
izkazoval svojo pokorščino in vdanost rečeni cerkvi, od katere
je mnogokrat dobil dušnih pastirjev. »)

Ko je preteklo nekoliko časa, odkar je vojvoda Hotimir
nastopil vlado po Karantaniji, prosil je solnograškega škofa
Virgilija, da bi prišel med Slovence ter jih potrdil v sveti veri.
To kaže, da se je bilo do takrat dalo že veliko Ijudij krstiti,
ker drugače bi ne bil Hotimir prosil škofa Virgilija, da naj
nastopi dolgo in težavno pot. Tej želji škof ni mogel ustreči;
zato je pa poslal kot svojega namestnika škofa Modesta ter
ž njim duhovnike Wattona, Reginberta, Kozharja in Latina,
potem dijakona Ekeharda in več drugih klerikov. Imena teh
duhovnikov kažejo, da so bili isti večinoma nemške narodnosti ;
le tu in pa tam je bil kak potomec nekdanjih Rimljanov,
katerih je v tistem času še precej veliko živelo po zemlji
sedanjega Solnograškega. Preden je Modest nastopil svojo novo
službo, dobil je od svojega škofa oblast, da sme med Slovenci
po cerkvenih postavah posvečevati cerkve in duhovnike; pre-
povedano pa mu je bilo, storiti kaj takega, kar bi nasprotovalo
naukom svete vere.

Ko je škof Modest prišel s svojimi duhovniki v Karan-
tanijo, posvetil je po raznih krajih več cerkva, tako n. pr.
cerkev Marije Device pri Gospej Sveti, potem cerkev na Lum-

*») Chiemsko jezero je na Bavarskem. — Verjetno je, da sta se na
otoku Au mudila tudi Gorazd in Hotimir, ko sta prebivala na Bavarskem.
») Conv. Bag. et Garant., c. 4 (p. 7).

— 5 —

skem polju na sedanjem Gorenjem Koroškem in pa cferkev ob
Ingeringu na sedanjem Gorenjem Štajarskem. 'o)

Prva izmed naštetih cerkva je bila postavljena pri Gospej
Sveti, ne daleč od Krnskega gradii na Koroškem. Brez
dvoma sta bila Krnski grad in pa Gospa Sveta središče karan-
tanskih Slovencev. Kakor se je dobrih sto let pozneje karan-
tanski vojvoda Arnulf rad mudil v Krnskem gradu, tako najbrže
tudi slovenski vojvode osmega stoletja. Ako je bil Krnski grad
navadno bivališče slovenskih vojvod, je pač umevno, da so ti
kot dobri katoličani hoteli imeti v bližini tudi svojo cerkev.

Druga božja hiša je bila postavljena na sedanjem L u r n -
skem polju. V rimski dobi je bilo tam, kjer je sedaj vas
St. Peter im Holz na Gorenjem Koroškem, mesto Teurnia ali
Tiburnia. V tem kraju je bil še v šestem stoletju škofovski
sedež. Najbrže so Slovenci, ko so si osvojili karantansko zemljo,
razrušili mesto Tiburnijo ter uničili ondotno škofovsko stolico.
Verjetno je, da je škof Modest vedel za to, da so nekdaj
škofje vladali v Tiburniji. Ko je tedaj v tem kraju, katerega
so pa namesto Tiburnija začeli zvati Liburnija, postavil cerkev,
mislil je morebiti na to, da bi se iznova ustanovila stara ško-
fovska stolica. Mogoče je, da se je smatral za nekakega
naslednika nekdanjih tiburnijskih škofov.

Ko je po Karantaniji gospodoval vojvoda Hotimir, po-
trdila sta iznova dva papeža, da naj rečena pokrajina spada v
cerkvenem oziru pod solnograško škofijo.") To sta bila Štefan III.
(II.), ki je vladal od leta 752 — 757., ter Pavel L, ki je izvr-
ševal svojo službo od leta 757 — 767.

Škof Modest je ostal na slovenski zemlji do konca svo-
jega življenja. Ni nam znano, katerega leta je umrl; najbrže
okoli 765. Po njegovi smrti je vojvoda Hotimir iznova prosil

**») Conv. Bag. et Garant., c. 5 (p. 7): » . . . C)ui venientes Caran-
tanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae Mariae (in Solio), et etiam in
Libumia civilate, seu ad Udrimas, et in aliis quam plurimis locis.«

*») Glej listino cesarja Karola z dne 14. junija leta 811. (»Izvestja
Muz. dr«, IV, 105, št. 8).

— 6 —

škofa Virgilija, da bi prišel v Karantanijo. A ta mu tudi
takrat ni mogel ustreči, ker se je med Slovenci vnela domača
vojna. ") Poganska stranka, ki je sovražila novo vero in pa
tujce, kateri so vreli v deželo ter bili na vojvodovem dvoru
vedno dobro vsprejeti, se je vzdignila zoper krščanske Slo-
vence. Kaže se, da so bili ti srečnejši ter užugali svoje na-
sprotnike. Kmalu potem je škof Virgilij poslal med Slovence
duhovnika Latina, ki je bil najbrže isti mož, kateri je pred
mnogimi leti prišel v Karantanijo s škofom Modestom.

Nekaj časa po prvi domači vojni so se iznova začeli
nemiri med Slovenci. Poganski Karantanci so se v drugič
vzdignili zoper svoje sobrate. Duhovnik Latin se ni več čutil
varnega v deželi ter je pobegnil v svojo domovino. ' '») Ko se
je boj polegel, poslal je škof Virgilij med Slovence najprej
duhovnika Madalhoha, za njim pa duhovnika Warmanna.

Dokler je vojvoda Hotimir vladal, imeli so krščanski
Slovenci v njem dobro zaslombo. Poganska stranka je dvakrat
poskusila svojo srečo, a obakrat zastonj. Ko je Hotimir za-
tisnil oči, vzdignila se je v tretje in sicer ne brez uspeha.
Premagala je katoliško stranko ter pregnala iz dežele vse tuje
in domače duhovnike. Več let ni bilo med Slovenci nobenega
mašnika in brez dvoma tudi nobene božje službe. **) Lahko
si mislimo, da so že pokristjanjeni Slovenci v takih okolnostih
iskali pomoči pri Bavarcih ter jo tudi našli. Bavarski vojvoda
Tasilo II. je leta 772. zbral svoje trume ter pomagal krščanski
stranki, da je zopet prišla do oblasti. ^^)

") Conv. Bag. et Garant, c. 5 (p. 8) : » . . . Quod ille (se. Virgilius)
rennuit orta seditione quod carmula dicimus.«

»*) Conv. Bag. et Garant, c. 5 (p. 8): » . . . et non multo post
orta alia seditione exivit inde ipse Latinus presbyter. Sedata autem
carmula . . . «

") Gonv. Bag. et Garant., c. 5 (p. 8): >Mortuo autem Gheitmaro
et orta seditione aliquot annis nullus presbyter ibi erat . . .t

*''^) Ann, s. Emmer. Ratisp. mai. a. 772 (MG. SS., I, 92). — AucL
Garst. a. 772 (MG. SS., IX, 563). — Ann. Admunt. a. 772 (MG. SS.,
IX, 572). — Ann. s. Rudberti Salisb. a. 772 (MG. SS., IX, 769).

— 7 —

S pomočjo Bavarcev so bili poganski Slovenci ugnani
tako, da se odslej niso več vzdignili ter se polagoma tudi
pokristjanili. Na ta način so dobili tujci v katoliški stranki
zanesljivo oporo, da so lažje prihajali v deželo ter si lastili
slovensko zemljo. Na drugi strani pa je bilo v narodnem oziru
za Slovence dobro, da so primeroma zgodaj sprejeli sveto
vero. Njim se ni godilo tako, kakor nekaterim polabskim
Slovanom, ki se nikakor niso hoteli odpovedati veri svojih
očetov. Pod pretvezo, da jih hočejo pokatoličaniti, vojskovali
so se Nemci ž njimi tako dolgo, da so jih po nekaterih krajih
prej iztrebili, kakor pa pridobili krščanstvu.

Rečeni Tasilo je leta 770., tedaj v tistem času, ko so
poganski Slovenci gospodovali po Karantaniji, daroval Attonu,
opatu cerkve sv. Petra v Scharnitzi na severnem Tirolskem,
kraj Innichen z vso okolico do slovenske meje (»usque ad
terminos Sclauonim«). Innichen je mesto na Tirolskem blizu
tam, kjer izvira reka Drava. Mejo med slovensko in bavarsko
zemljo je takrat delal v Pusterski dolini neki potok (sedanji
Mfihlbach), ki teče z gore Anrass mimo enakoimenovane vasi
ter se potem nekako na sredi pota med sedanjim Lienzom in
Innichenom izliva v Dravo. Tasilo je podelil omenjeno zemljo,
katera je bila že od starodavnih časov sem pusta in brez
prebivalcev, opatu Attonu v ta namen, da bi ta postavil v
Innichenu samostan ter potem odtod pošiljal misijonarje med
neverne Slovence, katere naj bi potem pripeljali na pot res-
nice, ^s) — Ker se nemški duhovniki po Hotimirovi smrti niso
mogli več shajati na slovenskih tleh, kjer je takrat vladala
poganska stranka, hotel jim je vojvoda Tasilo preskrbeti ne-
kako zbirališče na svoji zemlji prav tik slovenske meje.

Ko so bili poganski Slovenci premagani s pomočjo Ba-
varcev, postal je Volkun vladar po Karantaniji. *') Je li bil

") Listina bavarskega vojvode Tasila iz leta 770. (Zahn, Cod. dipl.
Austr.-Fris., I, 3, št. 2): » . . . propter incredulam generationem Sclaua-
norum ad tramitem ueritatis deducendam.«

") V besedah Waltunc, Waltunch, Walttinch in Waltnuch, katere
nahajamo po raznih rokopisih, tiči lahko nemško ali pa slovensko ime.

— a —

Hotimirov sin ali ne, ni znano ; noben zanesljiv vir nam ničesar
ne poroča o tem.

Za vlade vojvode Volkuna je po njegovi priprošnji poslal
solnograški škof Virgilij šestkrat raznih duhovnikov med Slo-
vence. To se je zgodilo med letom 772. in 784. Mislim, da
smemo pritrditi Huberju ***), ki piše, da je škof poslal najbrže
vsako drugo leto večje ali manjše število mašnikov med
Slovence.

Vojvoda Volkun je brez dvoma s pomočjo Bavarcev in
proti volji poganskih Slovencev postal vladar v Karantaniji.
Ker je bilo število nevernikov gotovo še jako veliko, moral
si je najprej utrditi svoje stališče nasproti poganski stranki, in
šele potem je mogel misliti na to, da bi privabil tujih duhov-
nikov v deželo. Zato mislim, da se leta 772. še ni obrnil s
prošnjo do Virgilija, temuč šele naslednjega leta. Verjetno je,
da mu je solnograški škof leta 773. prvikrat poslal mašnikov.
Prišli so takrat na slovensko zemljo duhovnika Heimon in
Reginbald, dijakon Majoran ter še več drugih pobožnih in
omikanih klerikov. '•)

Nekateri mislijo, da je bil Hotimirov naslednik v Karantaniji tujec, kate-
rega je vojvoda Tasilo pripeljal z Bavarskega (gl. Huber, Geschichte der
Einfuhrung und Verbreitung des Christenthums in Siidostdeutschland,
IV, 165), drugi pa, da je bil domačin, morebiti še celo Hotimirov sin.
Ako pomislimo, da so bili Volkunovi predniki Slovenci in prav tako
nekoliko časa tudi njegovi nasledniki, smemo trditi, da je bil tudi on
slovenske krvi. Kaj bi bil takrat opravil kak tujec med Slovenci, ko so
bili duhovi po treh domačih vojnah posebno Bavarcem nasprotni! Kako
bi bil mogel v takih razmerah tujec pridobiti krščanstvu več kakor
polovico Slovencev! Cesar Karol Veliki, ki je bil dokaj močnejši, kakor
bavarski vojvoda Tasilo, je bil tako previden, da je pustil Slovencem
njih domače vojvode. Gotovo je bil tudi Tasilo vsaj toliko političen, da
ni vsilil Slovencem tujca za vladarja. — V izrazu Waltunc tiči po mojih
mislih slovensko ime Volkun. (Gl. Letopis Mat. Slov. za 1886, str. 147»
Št. 333). Po novejših knjigah čitamo tudi imena Valhun, Valjhun in Vladuh.

*») Geschichte der Einfuhrung etc, IV, 166.

"•) Conv. Bag. et Garant, c. 5 (MG. SS., XI, 8). — Če čitamo
besede ^cum aliis clericisc, mi.slimo lahko pri besedi »clericis« na posve-
čene mašnike ali pa na klerike, kateri še niso dobili vseh blagoslovov.

— 9 —

V prvih stoletjih srednjega veka je bila navada, da so
tisti duhovniki, kateri so po oddaljenih krajih nestalno izvrše-
vali svojo službo, prišli vsako leto med veliko nočjo in binko-
štmi k svojemu škofu ter mu poročali o svojih uspehih. Jako
verjetno je, da so se duhovniki, kateri so po Karantaniji ozna-
novali božjo besedo, zarad velike oddaljenosti napotili vsako
drugo leto v Solnograd in tu škofu povedali, kaj so vse sto-
rili v zadnjem času, ter od njega tudi dobili raznih inštrukcij
za svoje nadaljno delovanje. Ne smemo si misliti, da bi se
bili v takem času napravili vsi duhovniki iz Karantanije proti
Solnogradu. To so storili le nekateri kot nekaki zaupniki
ostale duhovščine, in sicer brez dvoma najimenitnejši in naj-
vplivnejši. Ko so izvršili pri škofu svoje delo, poslal jih je ta
iznova med Slovence ter jim dodal še novih tovarišev, ^o)

Med duhovniki, katere je Virgilij v drugič poslal Vol-
kunu, in sicer okoli leta 775., so bili Heimon, Dupliter, Majoran
in morebiti tudi Reginbald. Ko je Majoran prvikrat šel na
Slovensko, bil je še dijakon; ko se je napotil v drugič tja.
bil je pa že presbiter. s') Ker nahajamo med tu naštetimi
duhovniki Heimona, Majorana in Reginbalda, kateri so bili že
pri prvem poslanstvu, moramo si misliti, da so bili prav ti
izbrani, da so šli v Solnograd poročat škofu, kako napreduje
razširjevanje krščanstva med Slovenci.

V tretje je škof Virgilij poslal med naše prednike duhov-
nike Gozharja, Majorana in Erchanberta. Prvega poznamo, ako
imamo povsod z eno in isto osebo opraviti, iz tistih časov,
ko je gospodoval med Slovenci vojvoda Hotimir. Tudi Majoran
nam je znan.

Četrtega poslanstva sta se udeležila Reginbald in Reginhar.
Unega poznamo že od prej. Najbrže je prišel škofu poročat

»") Con v. Bag. et Garant., 1. c. : » . . . et alios clericos cum eis.<
**) Pomniti je, da ta Majoran ni bil enakoimenovani nečak Lupov,
kateri je bil že pod vojvodo Hotimirom presbiter; a tu omenjeni
Majoran pa je bil za vojvode Volkuna, ko je prvikrat šel na Slovensko,
še dijakon. ...

— 10 —

o misijonskih uspehih med Slovenci ter se je nato iznova
vrnil med nje.

Med duhovniki, kateri so bili pri petem poslanstvu, se
omenjata Majoran in Avguštin. Ta je nov, a uni nam je znan
že od prej.

Preden je škof Virgilij umrl, poslal je med Slovence še
Gundhaija ter Reginbalda, in sicer tega v tretjič, ako ne v
četrtič. 32)

Iz teh poslanstev lahko sklepamo, da sta imela duhov-
nika Majoran in Reginbald največ zaupanja pri škofu Virgiliju
in vojvodi Volkunu. Majoran je štirikrat premeril dolgo pot
iz Solnograda v Karantanijo in odtod zopet nazaj ; prav toliko-
krat, ali pa vsaj trikrat, je prehodil rečeno pot tudi Reginbald.
Kadar je škof poslal Volkunu novih duhovnikov, bil je zraven
eden izmed nju ali pa tudi oba.

Razume se, da niso samo zgoraj našteti duhovniki ozna-
njevali svete vere po obširni Karantaniji, temuč tudi drugi.
To nam potrjuje Libellus de conv. Bag. et Garant, (c. 5)
dvakrat z besedami >cum aliis clericis<, enkrat pa »et alios
clericos cum eis«. — Isti vir nam tudi pripoveduje, da je na-
mestni škof Modest, katerega je bil škof Virgilij poslal med
Slovence, dobil oblast, da je smel blagoslavljati cerkve in
posvečevati mašnike. Brez dvoma je tedaj med Slovenci
našel vnetih mladeničev, katere je postavil za duhovnike, ko
so se dovolj izomikali in utrdili v krščanstvu. Da je najbrze
večje število, duhovnikov oznanjevalo sveto vero med Slovenci,
dokazuje nam že to, da so se naši predniki tako kmalu po-
kristjanili. Le nekoliko desetletij je preteklo in večina Slovencev
je bila krščena.

Mnogokratno pošiljanje duhovnikov iz Solnograda na
slovensko zemljo nam kaže, da si poganska stranka od leta
772. naprej ni več upala vzdigniti se zoper kristjane. Ako bi
se bilo to zgodilo, gotovo bi nam bil to tudi poročal neznani

'«) Conv. Bag. et Garant, c, 5 (p. 8).

— 11 —

pisatelj večkrat omenjenega spisa o spreobrnitvi Bavarcev in
Karantancev. Zato smemo trditi, da od leta 772. naprej ni
bilo več krvavih vojn med krščanskimi in poganskimi Slovenci.
Škof Virgilij se je trudil do svoje smrti, dai bi pridobil
slovensko ljudstvo sveti veri. Umrl je dne 27. novembra
leta 784. *') Kdaj je Volkun končal svoje življenje, ni znano.
Trditi smemo, da ga leta 796. ni bilo več med živimi, ker
je takrat gospodoval Slovencem vojvoda Vojnomir. 2*)

II.

Mnogo smo do sedaj govorili o razširjevanju Kristusove
vere med našimi predniki, a o bojih med krščanskimi in po-
ganskimi Slovenci se ni skoraj ničesar omenilo. Vsak bi lahko
trdil, da se vsebina te razprave in pa njen naslov ne vjemata.
Morebiti bi mi kdo še utegnil reči, da so moji podatki o
verskih bojih med našimi pradedi kaj neznatni in da se pri
nekaterih pisateljih mnogo več bere o njih.

Prav veliko ve o rečenih bojih povedati nemški pisatelj
Hieronim Megiser. Ta mož, katerega pozna tudi slovenska
slovstvena zgodovina s«), je bil rojen okoli leta 1550. v Stutt-
gartu. Nekaj časa je bil voditelj deželne protestantovske šole
v Celovcu. Vsled protireformacije je moral Koroško zapustiti;
postal je nato izvenredni profesor v Lipskem. Leta 1609. je
Megiser iznova prišel na Koroško, kjer je iz zbirke grofa
Christalnigga in iz svojih doneskov sestavil obširno zgodovino
koroške dežele od najstarejših časov pa do leta 16 10. ter jo
izdal leta 1 61 2. pod naslovom »Annales Carinthiae, d. i. Chro-
nica d. lobl. Ertzh. Kharndten.« Ta knjiga je sicer obširna
(obsega 1795 str. in foL), a jako površna in nekritična. Po-

") Ann. Juvav. mai. a. 784 (MG. SS., I, 87). — Ann. Salisb. a. 784
(1. C. 89). — Ann. s. Emmer. Ratisp. mai. z napačno letnico 785 (1. c. 92).
— Auct. Garst. a. 784 (MG. SS. , IX , 564). — Ann. Admunt, a. 784
(1. C. 572). — Ann. s. Rudberti Salisburg. a. 784 (L c 769).

«) Ann. Lauriss. a. 796 (MG. SS., I, 182).

»i) Glaser, Zgod. slov. slovstva, I, 127,

— 12 —

sebno jo kaze dodatki , katere je ustvarila živa Megiserjeva
domišljija. *•*«)

Megiser pripoveduje (str. 413 — 420) o karantanskem voj-
vodi Gorazdu, da vedo zgodovinarji le malo o tem knezu.
On (Megiser) pa je dobil med starimi spisi popis lepe ^odbe,
katera se je baj^ izvršila pod Gorazdovo vlado. On jo vpleta
med dogodke iz Gorazdovega življenja tako, kakor mu je
prišla v roke. Ob enem dostavlja, da so dejanja, ki so se
takrat vršila po Koroškem, precej neresnično opisana po
knjigah.

Potem pripoveduje na dolgo in široko, da posebno Slo-
venci po Koroškem niso bili nič prav zadovoljni z Gorazdom,
katerega je bavarski vojvoda Dieth (Teodo) VI. pripeljal v
deželo. Ni jim bila všeč njegova krščanska vera. Bavarski voj-
voda je šel s svojimi trumami proti trgu (!) Celovcu, katerega
so se takrat hoteli polastiti Slovenci, da bi tu ujeli svojega
gospoda. Na čelu upornikov zoper Gorazda so bili štirje bratje
rajnkega Boruta, namreč Cotius, Charanus, Vto in Charinus,
ker mu niso bili naklonjeni zarad njegove krščanske vere.
Nato je bavarski vojvoda napravil mir med Gorazdom in nje-
govimi štirimi strici. Megiser trdi o Gorazdu, da je vladal
19 let, in sicer od 681 — 700.37) Neki Ammonius Salassus je
bil baje tisti mož, ki je vse fo popisal, in njegovi podatki so
mu služili kot vir.

O Hotimiru (»Chitomarus«) piše Megiser (str. 422), da
je vladal 57 let, in sicer od JOO — T^J.-^) Bojevati se je moral

*•*) O tej knjigi piše Krones (Handbuch d. Gesch. Oesterreichs,
I, 28): »In der alten Zeit Karntens hat Megiser durch seine erfindiings-
reiche »Geschichtsklitterungc, um mit Fischart zu sprechen, viel gesundigt
und auch in der Geschichte des 17. Jahrhunderts manches Unheil an-
gerichtet.«

•') In vender pravi Conv. Bag. et Garant, c. 4 (p. 7) o njem, da
je po triletnem vladanju umrl : »Sed ille postea tertio anno defunctus est.

»«) Conv. Bag. et Garant, c. 4 (p. 7) pa trdi, da je Hotimir posta
vladar med Slovenci z dovoljenjem kralja Pipina, kateri je šele leta 751
dosegel to čast. (>Iterum autem permissione domni Pippini regis ipsi;
populiš petentibus redditus est eis Cheitmar christianus factus.«)

— 13 --

s poganskimi Slovenci. To vojsko opisuje Megiser (str. 433 — 436),
opiraje se na spise Ammonija Salassa, precej natančno. Po-
ganski Slovenci, posebno tisti, ki so bivali ob Dravi pri
Beljaku, so se uprli ter grozovito postopali zoper krščanske
prebivalce. Vse to je neki Antonij naznanit knezu Hotimiru.
Ta se je nato zavezal s furlanskim vojvodo Petrom Muni-
chesom.29) Pri Beljaku je bila bitka, v kateri so bili pogani
premagani. Na bojišču jih je obležalo 6000, vjetih pa je
bilo 900.

Ko je Hotimir postal že jako star, poklical je k sebi v
Agunt (!), kjer je imel svojo palačo, svojega sina Valdunga
(Volkuna) ter ga spodbujal v daljšem nagovoru, k^ko naj
vlada po njegovi smrti. '»)

Megiser in po njem Valvasor s") nam pripovedujeta, da
je po smrti vojvode Hotimira začel po Koroškem vladati
njegov sin (?) Volkun (Valdungus, Walchunus), zadnji vojvoda
slovenskega rodu. Plemstvo po Koroškem in Kranjskem pa
ni hotelo biti pokorno nobenemu krščanskemu knezu ter je
porabilo Volkunovo mladost, da bi se ga bilo iznebilo. Veli-
kaši, ki so bili večinoma poganske vere, so sovražniki kristjane
ter planili nad nje. Na marsikaterem kraju so jih z duhovniki
vred pregnali. Upornikom so se pridružili tudi plemenitaši po
Štajarskem in Slovenski Marki. Vsi skupaj so jo potem udarili
v Italijo ter povsod preganjali kristjane. Ker niso naleteli nikjer
na noben pravi upor, postopali so jako grozovito. Trgali so
materam otroke od prs, metali jih na kup in potem sežigali.
Device so večkrat privezali k drevesom, prerezali jipi trebuhe
ter jim pobrali čreva in drob, ali pa so s puščicami streljali
na nje. Langobardski kralj Deziderij je nato šel s svojo vojsko
nad te krvoločne pogane, a je bil premagan. Še pozneje se
je napotil bavarski vojvoda Tasilo okoli božiča s tremi četami
na Koroško, Kranjsko in Slovensko marko, premagal sovraž-

*») Zgodovina ne pozna tega vojvode.

80) Megiser, str. 443-447.

»O Ehre d. H. Krain, II, 386 i. d.

— 14 —

nike na treh krajih ter odpeljal s seboj veliko plemenitih in
neplemenitih Slovencev. Tudi je rešil marsikaterega vjetega
kristjana. Pregnanega Volkuna je zopet postavil za vojvodo
po Koroškem in Kranjskem.

Ko je po udušenetn uporu Volkun iznova postal vladar
na slovenski zemlji, poslal je poslance k škofu Virgiliju v
Solnograd ter ga prosil novih duhovnikov, ker so bili prejšnji
pregnani, kar se je tudi zgodilo. Ti so potem pridobili velik
del priprostega ljudstva novi veri, plemenitaši pa so ostali
trmasti ali pa se le na videz kazali kristjane. Zato tudi ni
dolgo časa vladal mir po deželi.

Megiser pripoveduje dalje ^^)^ da je vojvoda Volkun sicer
pravično vladal, a je bil pregoreč, ko je hotel pridobiti ple-
menitaše za novo vero. V drugem letu njegovega vladanja je
zopet nastal upor zoper njega in krščanstvo. Pravoverni Slo-
venci so namreč dobili ukaz, da naj bodo pripravljeni, ko bo
treba iti nad nepokome pogane. A ti so kmalu to zvedeli
ter storili potem potrebne korake. Posebno pet plemenitašev
je bilo krščanstvu popolnoma nasprotnih. Zvali so se : Drochus,
Hermanus Aurelius, Samo, Theodorus in Henricus. Posebno
Aurelius je spodbujal druge k uporu z besedo in zgledom. Z
daljšim nagovorom je navdušil svoje tovariše, ^s) Sledilo mu je
mnogo Slovencev, ki so po raznih krajih napadali svoje krščene
rojake. Vsa dežela je bila razdeljena v dva tabora.

Ko je vojvoda Volkun zvedel, da je nastal upor, nabral
je med kristjani 12.000 mož ter se ž njimi napotil iz mesta
Julije**) proti Sisku. Med potjo se mu je pridružilo še kakih
900 mož. Na pol poti med Julijo in Siskom je neki Aurelijev
vohun naznanil Volkunu, da so uporniki že premagali njegove
čete ter se tudi polastili vse dežele; zato naj se rajši vrne v
Julijo ter pogodi s sovražniki. Vojvoda Volkun ni hotel tega

") Str. 451-458.
••) Megiser, str. 452—456.

") Po Megiserju (str. 7) se je reka Žila v rimski dobi zvala Julia,
Beljak pa Julium Carnicum. Razume se, da je ta trditev napačna.

— 16 —

verjeti ter je izvedel po drugih vohunih, da stvar ni taka.
Svojih trum ni razpustil, pač pa jih še pomnožil na 18.000 mož.
S temi je šel proti Sisku. Med potjo je naletel na Aurelija,
kateri je imel pod seboj le 4000 mož. Volkun je napadel
sovražnike, jih premagal in pognal v beg. Okoli 600 poganov
je bilo ubitih, 400 pa vjetih ; med temi je bil tudi poveljnik
Aurelij. Nato je prišel Volkun s svojimi trumami v Sisek.

Ker je bil Aurelij v vojski nesrečen in še celo vjet, pri-
zadeval se je njegov tovariš Drochus, da bi na drug način
uničil glavarja svojih nasprotnikov. Podkupil je nekatere ljudi,
kateri naj bi Volkuna zavratno umorili. Eden izmed zarotnikov
je pač hotel to storiti, a je le ranil nekega drugega moža,
katerega je zamenjal z vojvodo. Volkun je nato zarotnike vjel
ter jih pomilostil.

Kmalu potem je šel Volkun nad Droha in njegovo
vojsko, katera se je mudila pri Kolpi, ne daleč od sedanje
Metlike. Drohu je svetoval njegov tovariš Henrik, da naj bo
previden. A poveljnik poganskih čet se ni brigal za ta opomin.
Predrzno je napadel svojega nasprotnika, a bil je pobit in vjet.

P2n dan pozneje je prišel zmagovalec v Julijo, kjer je k
smrti obsodil vjete izdajalce. ^'^) Najprej so jim odsekali roke,
potem odrezali nosove in ušesa, nato poškodovali stegna in
polomili golenice ter nazadnje pometali njih trupla v luže ali
pa v jame.

Kmalu potem se je obrnil Volkun do škofa Virgilija,
da bi mu poslal novih mašnikov, kar se je tudi zgodilo.
Pozneje je rečeni škof ustregel želji karantanskega vojvode,
da je sam prišel na Koroško in Kranjsko ter se močno pri-
zadeval, da bi po teh deželah še bolj utrdil krščanstvo.

O vseh teh zgodbah kaj obširno pripoveduje Megiser ter
tu in tam dostavlja, da je vse to posnel iz spisov Ammonija

«5) Neverjetno je, da bi bil v tistem času Volkun v enem dnevu
prehodil pot od Kolpe pa do Žile ter pripeljal s seboj še vjete sovražnike.

— 16 —

Salassa. Nikjer pa nam ne omenja, kje se nahajajo spisi tega
moža, iz katerega stoletja so, kako so spisani itd. Na vpra-
šanje, kdo je ta Ammonius Salassus, lahko brez skrbi odgo-
vorimo, da ta mož ni nikdar živel in tedaj tudi nikoli nič
spisal. Megiser si je izmislil to ime prav tako, kakor si je
izmislil vse zgoraj opisane dogodke. Megiser se ni potrudil,
da bi se bil do dobra seznanil z zanesljivimi zgodovinskimi
viri, ko je sestavljal prej omenjene spise, katere mu je na-
rekovala njegova domišljija. Ker je lahko domneval, da se
njegovi izmisleki ne bodo vjemali z zgodovinsko resnico, zato
je tedaj takoj v začetku (str. 413) zatrdil, da so dogodki po
knjigah precej neresnično opisani. Ker je hotel sam poročati
izmišljene stvari ter jih prodajati za resnico, dolžil je druge,
da pišejo lažnjivo. Da se moj spis preveč ne raztegne, ne
bodem tu navajal raznih točk, katere bi dokazovale, da si je
Megiser sam izmislil vse tu opisane dogodke. Ker je bil pre-
malo podkovan v zgodovini, zato se mu niso njegove falzi-
fikacije nič kaj posrečile.

III.

Po Megiserju je Valvasor ^^) na kratko opisal boje med
krščanskimi in poganskimi Slovenci. Iz njegove knjige pa so
nekateri drugi pisatelji zajemali gradivo za svoje proizvode.
Da je imel Prešeren Valvasorja v rokah, preden je izdelal
svoj »Krst pri Savici«, razvidno je iz opazke, katero je dodal
k svojemu eposu.

Po Valvasorju je opisal tudi profesor Trdina »Prvo
pokristjanovanje Slovencev« v svoji »Zgodovini (!) slovenskega
naroda« (str. 35 — 42). Pa kako! V Megiserjevo testo, katero
je našel pri Valvasorju, je namešal še lepo število ocvirkov in
rozin ter nam potem napravil tako dobro potico, da nekaterim
diši še sedaj, čeprav je že dobrih 33 let stara. •'•') Reči smemo,
da ima Trdina tako živo domišljijo, kakor jo je imel Megiser,
in da mu je tako malo mar, da bi nam poročal resnico, kakor

»•) Ehre d. H. Krain, 11, str. 386-389.

") Glej dotično notico v Ljublj. Zvonu za leto 1899, str. 776.

— 17 —

nekdanjemu rektorju protestantovske šole v Celovcu. Da ne
bo kdo rekel, da mu delam kako krivico, hočem navesti iz
njegove knjige le nekoliko zgledov.

Na str. 35, v. 25., piše Trdina, da je leta 747. bavarski
vojvoda Tesel II. (Tasilo) prišel Slovencem na pomoč. — Na
Bavarskem je takrat vladal vojvoda Odilo, ne pa Tasilo, kateri
je imel v tistem času šele sedem let. Ne more se dokazati,
da bi bila letnica 747 popolnoma prava.

Str. 36, v. 28 : Kje je Trdina dobil dokaze, da se je v
osmem stoletju krivoverstvo obdržalo tudi po Bohinjski dolini ?
Je li prepričan, da so sploh v tej stranski dolini živeli takrat
katerikoli prebivalci? Kar je pesniku dovoljeno, zgodovinarju
dostikrat ni.

Str. 36, v. 36: »Na pravovernem dvoru vojvode Tesla.«
— Bolj gotovo na dvoru vojvode Odila.

Str. 37, v. 2 : Trdina piše, da sta Karast (Gorazd) in
Kajtimar (Hotimir) sezidala cerkev svetega Lamberta na Ko-
roškem (bi moralo stati : na Stajarskem). — Ta trditev je vzeta
iz jako sumljivega vira. Štajarski pisatelj Julius Aquilinus Caesar
pravi, da je videl v nekem starem rokopisu šentlambertskega
samostana zapisano, da je cerkev sv. Lamberta postavil voj-
voda Gorazd (ne pa tudi Hotimir). Razni učenjaki so že večkrat
iskali ta rokopis, a niso ga našli. Domneva se, da si je Caesar
to trditev izmislil.

Trdina (str. 37. in 38.) ve povedati, da so se poganski
Slovenci na skrivnih krajih shajali ter se tu posvetovali. Dali
so si besedo, ne odjenjati, dokler ne izpodijo Volkuna, ne
končajo oblasti Bavarov in stari maliki pri Slovencih ne dobe
časti in veljave. V nesrečo Volkunovo so imeli ajdje umne in
izkušene vodje, ki so bili jako predrzni. Prvi med njimi je
bil Droh, ki je bil ob enem tudi višji duhovnik malikovalnih
Slovencev. On je bil glavni začetnik ožje zveze, katero so ajdje
sklenili med seboj; on je prvi začel boj ter je do zadnjega
diha stal temu puntu na čelu. Bil je brez prenehanja delaven,
v bitvi najprvi, pri bezanju najzadnji, za malike, katerih du-

2

— 18 —

hovnik je bil, divje navdušen in pripravljen za nje in za svo-
bodo Slovencev preliti poslednjo kapljo krvi. Ker je imel
malo vojakov, zapustila ga je vkljub vsej srčnosti dostikrat
sreča, tako da je bil premagan in je moral bežati ; pa kmalu
si je zopet pomagal iz svoje nadloge. Poiskal si je novih
tovarišev in pobegle je vnovič zbral tako, da kmalu zadobi
novo moč in zopet začne boj. Trdina potem še dostavlja, da
bi bili postali naši očetje imenitni in slavni, ako bi jim bil
Droh slovenski vojvoda, ne pa Volkun. — Megiser in Valvasor
ne vesta nič o vsem tem, še manj pa pravi zgodovinski viri.
Vsi ti Trdinovi stavki bi bili dobri za kak roman ; v zgodovini,
kjer se mora poročati gola resnica, niso za rabo. Omenili
smo tudi, da je >sub auspiciis« profesorja Trdine postal Droh
višji duhovnik malikovalskih Slovencev. *^)

Megiser in po njem Valvasor pišeta, da eden izmed
voditeljev poganskih Slovencev je bil Hermannus Aurelius,
Nemcu Megiserju ne bodemo zamerili, da je dal temu Slo-
vencu, ki je bil tako rekoč njegov otrok, tako neslovansko
ime. Trdinova zasluga je (str. 38, v. 1 1), da je iz Aurelija naredil
Vrela. Manj srečen je bil, da je iz Theodora napravil Drodora.

Str. 38, v. 14. Trdina pravi, da vsi ti malikovalski gla-
varji so bili najbrže štajarski Slovenci, ker ravno na Štajarskem
se je večinoma še stara vera ohranila. — Viri o tem ničesar
ne pripovedujejo. Kako je mogel Trdina zapisati tako trditev?

Na str. 38, v. 22 — 23 stoji stavek: »Tako pride najbrž
o tem času tisti del Tirolskega, kjer so Slovenci živeli, pod
Bavare.« — Brez dvomgi misli prof. Trdina na Pustersko do-
lino, katera je nekdaj spadala pod Koroško, pozneje so jo pa
združili s Tirolskim. Kdaj se je to zgodilo, pove mu lahko
kak osmošolec, če vsaj nekoliko pozna avstrijsko zgodovino
14. stoletja.

»*») Morebiti je ta višji duhovnik imel nalogo, da je molil in Častil
tiste bogove in boginje poganskih Slovanov, katere je vstvarila v 19. veku
po Kristusu preživa domišljija nekaterih slovanskih pisateljev. Dandanes
poznamo namreč tudi staroslovanskc bogove devetnajstega stoletja.

— 19 —

Str. 38, v. 32 — ^^34. Trdina pripoveduje, da je Droh na-
nagloma planil iz brlogov, zasedel dol za dolom, podvrgel si
mesta in Volkuna samega zapodil iz dežele. — Vse to si je
Trdina izmislil, še Megiser ne ve nič o tem

Megiser (str. 449) in Valvasor (str. 386) pripovedujeta,
da je langobardski kralj Deziderij šel nad poganske Slovence.
Trdina je to izmišljotino nekoliko povečal z dostavkom (str. 39,
v. 5 — 9), da je hotel Deziderij si osvojiti kako slovensko po-
krajino, a ga je Vrel z majhno trumo nabil.

Megiser (str. 449) in Valvasor, (str. 387) omenjata, da
je Tasilo prišel Volkunu na pomoč. Trdina (str. 39, v. 10—21)
pa dostavlja, da se jima je postavil nasproti Samo, čegar
truma pa še 5000 vojščakov ni štela. Megiser in Valvasor ne
vesta nič o tem, kakor tudi ne, da sta Droh in Vrel pobeg-
nila v goščavo. Vse to si je Trdina izmislil.

Megiser (str. 449, 450) in Valvasor (str. 387) nam pri-
povedujeta, da je Volkun milo, modro in pravično vladal ter
se jako trudil, da bi se krščanstvo utrdilo na slovenski zemlji.

— Vse drugače nam riše Trdina (str. 39) Volkunovo delo-
vanje, ko pravi, da ni hotel ajdov pomiriti z milim ravnanjem,
marveč si je mislil, da je sedaj pravi čas, da bi s silo ulomil
njih trdovratnost. Zato zapove malikovalce iskati, jih prega-
njati in moriti brez usmiljenja. Pa kakor trinožen in divji je
bil Volkun proti svojim neveri^m podloznikom, tako ponižen
in suženjski je bil proti Bavarom in Teslu. Dalje trdi, da so
v deželi tujci nosili glave po koncu in trpinčili izdani narod.

— Ni mi treba povdarjati, da je to opisovanje izmišljeno.

Trdina pravi (str. 39 in 40), da je Volkunovo ravnanje
Droha razkačilo tako, da je popustil gozde in zopet pričel boj.
Volkun je bil potolčen in v drugo primoran pobegniti iz svoje
dežele. — Ubogi Volkun! Megiser te je enkrat prisilil bežati,
Tidina pa te je kar dvakrat pregnal iz domovine.

Megiser (str. 457) in Valvasor (str. 388) pripovedujeta,
da je Volkun premagal Aurelija na poti proti Sisku; Trdina
pa postavlja (str. 40) to bitko na koroška tla.

Naj bo dovolj, da se čitatelji preveč ne utrudijo. Pokazal
sem, kako se pri nas tu in tam dela in piše zgodovina.
Reči moram, da je v omenjeni knjigi profesorja Trdine še vse
polno drugih bajk in zgodovinskih napak. Natančna preiskava
bi dognala, na katerih mestih je pisatelj nakopičil neresnične
date in notice, pobrane iz drugih knjig, in kje je sam vedoma
ali pa nevedoma napisal večje ali manjše število izmišljotin.

Mali zapiski.

Slavstvon

»Kulturne slike s Kranjskega^. Spisal Jos. Ciperle. Natisnjen
je ta spis v »UČ i t. Tovarišu« za leto 1897, in 1899. ter obsega 53 od-
stavkov, v katerih nas pisatelj želi seznaniti z raznimi zgodovinskimi
dogodki in narodopisnimi razmerami kranjskih Slovencev. Snov za prvo
četrtino svojega spisa je vzel iz stare zgodovine naših pokrajin, za drugo
četrtino pa iz srednje. Reči moram, da se mu te slike, ako jih smemo
sploh tako imenovati, niso nič kaj posrečile. Dosti boljši so odstavki v
drugi polovici, v katerih govori o turških bojih, kranjskem šolstvu,
kmečkih puntih, kranjskih prebivalcih itd. — Pri citiranju hočem zazna-
movati, s črko A 37. letnik »Učit. Tov.« (1897), s črko B pa 39. letnik
(1899). — Ciperle piše (B, 263): »Ostali bomo, kakor smo bili: zavedni
Kranjci, zavedni Stajarci, zavedni Korošci i zavedni Primorci. Zavedni
Slovenci pa še dolgo ne bomo.« — Nekaj takega sem si mislil o pisa-
telju samem, pravem zavednem Kranjcu, kateri nam je podal »Kulturne
slike s Kranjskega.« Čemu ta separatizem? Saj žive tudi unstran
kranjskih mej slovenski prebivalci. Zakaj se pisatelj že pri izbiranju na-
slova ni oziral sploh na Slovence, temuč le na Kranjce? — Pozna se,
da ni pisatelj rabil, ko nam je opisoval preteklost kranjske dežele in
njenih prebivalcev, zgodovinskih virov, temuč le nekatere pomožne knjige,
pri katerih pa ni bil nič kaj izbirčen. Ako mu je prišlo slabo blago v
roke, bilo mu je prav tako všeč, kakor dobro. Na nekem mestu (B, 5)
je pač hotel pokazati, da mu tudi zgodovinski viri niso neznani. Citiral
je par latinskih stavkov po njegovem mnenju iz Prokopija, a pokazal je
s tem, da še ne ve, v katerem jeziku je Prokopij pisal. Če je hotel
Prokopijeve besede navesti prav tako, kakor jih je sam zapisal, moral
bi biti citat grški. Ako nam je pa hotel postreči s prevodom, bi pa nam
bil slovenski citat ljubši od latinskega. — Dovoljeno naj mi bo, da opo-

^ 2i —

zvrim pisatelja na nekatere napake. Več pomot je Ciperlc iz »Kulturnih
slik« sprejel v svojo knjižico. »Kranjska dežela«, kar kaže, da so se mu
nekako priljubile. Na tem mestu izpregovorim le o nekaterih pogreških,
druge naj popravljajo drugi. — Na nekem mestu (A, 24, v. 15 -—2 3) čitam,
da ni zemlje v Evropi, katera bi bila toliko trpela, kakor zemlja kranjska.

— To je pretirano in da se dokazati, da je vsaj v zgodovinski dobi tudi
neresnično. — Kje trdi Herodot (gl. A, 25, v. 16), da so bili prvotni
prebivalci Panonije Ilirci? — Kateri pisatelji (gl. A, 25, v. 22) imenujejo
prebivalce stare Panonije in Ilirika Vende ali Venete? — Da Ilirci niso
bili Slovani (gl. A, 25 in 26) in da ti ne bivajo že od nekdaj med Do-
navo in Jadranskim morjem, o tem ne bodem veliko govoril. Opozorim
naj pisatelja na svoj spis v »Izv. Muz. dr.« za leto 1896. Brez skrbi lahko
trdimo, da so Slovenci imena Save, Drave, Krke itd. posneli po dotičnih
tujih izrazih, kateri so bili v rabi pri Rimljanih in drugih narodih. —
Ciperle piše (A, 40), da so bila tla Panonije pusta in kamenita. Zemlja
jim ni rodila drugega kakor ječmen, oves in proso. — Na to naj opomnim,
da Panonija ni bila pred 2000 leti dosti bolj pusta in kamenita, kakor
je dandanes. Če sedaj na ondotni zemlji zori pšenica, je bilo to mogoče
tudi že pred Kristusom. — Kje je pisatelj zvedel (gl. A, 40, v. 17, 18),
da je bila obleka Ilircev nekako podobna naši in da so njih Ženske no-
sile peče na glavi? — Nekaterim postajam ob rimskih cestah ni pisatelj
v svojem spisu (gl. A, 103) z ozirom na znane vire določil prave lege.

— Langobardi niso dobili svojega imena po svojih dolgih bradah (gl. A,
125, v. 5), ako so res take imeli, temuč po svojih bojnih sekirah (barte).

— Ne more se trditi, da bi bil langobardski kralj Alboin šel kdaj na
goro Nanos (gl. A, 125, v. 9). — - Letnica 748 (gl. A, 179, v 3 m 9) ni
dokazana, 828 pa napačna, ker vojvoda Ljudevit je bil že leta 823. mrtev.

— Pisatelj pogreša (A, 215) med raznimi fevdniki gospodov slovenskega
rodu, ko pravi, da o imovitih Slovencih ni sledu. Ker sem se pri neki
priložnosti uveril, da se pisatelj v tem oziru nekako trdovratno drži svojih
nazorov, zato naj navedem nekoliko slučajev, kateri kažejo, da je bilo
tudi med Slovenci nekoliko domačih plemenitaSev in fevdnikov. Ne bilo
bi mi nemogoče, spisati o tem vprašanju obširne razprave. — Cesar
Oton I. je podelil svojemu vazalu Nego miru neko posestvo v Zvirčah
pri Št. Mihelu na Koroškem. ») Ime Negomir in pa kraj, kjer je Živel,
kažeta, da je bil rečeni mož Slovenec. Iz listine z dne i. oktobra leta
989. je razvidno, da je imel neki Pribislav svoja posestva, katera mu
je bil podaril Oton HI., blizu izliva Sore v Savo.') Ime Pribislav ne

1) R«vch, Aet mili. 4». — Sinnach«, Beitrage, I, 547. — Zahn, Cod. dipl. AuBtr.-
Fris., I, 81, it. SS. — MG (— Monumenta Germaniae), Dipl. I, 896. — *)•••• excepta
proprietate Pribislanni nosira ngali traditione šibi donata.' (Hnnd - Crewold, Metrop.
Salisb., ed. Mon. 1, 18«; •d. Bat. I, 9S. — Resch, Ann. Sab. III, 637. — Mon. Boica,

— 22 —

kaže, da bi bil nemškega rodu. V neki listini, izdan dne 7. junija feta
1 188., čitamo, da sta na Gorenjem Štajarskem plemeniti Trdislav in
njegova soproga Slava utemeljila na svojem zemljišču cerkev sv. Val-
pui^e.«) Iz imen Trdislav in Slava bi se smelo pač sklepati, da te dve
plemeniti osebi nista bili nemškega rodu. Neka koroška Slovenka, po
imenu Baaz, je darovala, kakor nam kaže listina z dne 26. januvarja leta
830., svoje posestvo z vsemi podložnimi ljudmi freisinški cerkvi.*)
Takih slučajev bi lahko še več navedel. — Tudi še ni nobeden dokazal,
da bi bili naši Auerspergi in Windischgratzi nemškega rodu. Radicseva
trditev (Herbard VIII, str. i), da so prišli Auerspergi s Švabskega, nima
za nas tako dolgo nobene veljave, dokler nam njene resničnosti tudi ne
dokaže. Verjetno je, da so Auerspergi in Windischgrat2i prav takega
>nemškega« rodu, kakor sedanji Schwegli, Hočevar-Kondenheimi in cela
vrsta drugih. Pri tej priložnosti naj opozorim gospoda pisatelja na notico
v I. številki letošnjega >Slovenskega Lista« z naslovom >Plava kri na
Kranjskemc.* Rečena notica bi se lahko še zdatno povečala in popolnila.
Toliko za sedaj o vprašanju zastran slovenskega plemstva. — Da bi bil
Atila razdejal Emono (gl. B, 12), se ne more trditi. — Ciperle piše (B, 12),
da so slovenski pradedje pod rimsko oblastjo radi sprejeli krščanstvo;
njih vnuki pa so se odločno protivili Kristusovi veri. Pradedje so bili
torej kristjani, vnuki pa odločni pogani! Pisalelj je pozabil navesti, kdaj
so Slovenci odpadli od krščanske vere ter začeli častiti malike. — Pisatelj
se moti, ako misli (B, 44), da so bile šole za Karola Velikega nemške.
Bile so v tistem času, kar jih je bilo, le latinske. Zastran šol ni l>il Karol
Veliki nikakršen germanizator. Tudi v poznejših stoletjih srednjega veka
so bile šole pri nas in sploh po zahodni Evropi latinske. Kje je izvedel
pisatelj, da se je leta 1486. v vipavski šoli podučevalo v nemškem in
slovenskem jeziku? — Slovani niso bili tako mirni ljudje, kakor to
povdarja Ciperle (B, 10 1). — Da bi bili sedanji Ižanci pravi potomci
tistih prebivalcev, ki so živeli že v mlajši kameneni dobi (B, 125), trdi
se lahko v šali, nikakor pa ne resno. — To naj zadostuje. Pisatelj zna
zanimivo pripovedovati. Ako se potrudi, da bode to, kar spiše, tudi
resnično, potem se bodo kritiki gotovo pohvalno izražali o njegovih
spisih. Dr. Fr. Kos.

»Stara Kranjska^. Izdal in založil KonradGrefe, akad. slikar.
Na Dunaju in v Ljubljani, 1900. Zvezek 1—3. Tiskarna Miličeva v Ljub-
ljani. Ta kulturno - zgodovinski zbornik je krasno delo in obsega slike
(Grefejeve) zgodovinsko znamenitih in umetnostnih zgradb, kakor gradov,

XXXIa, 247. — Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, II, ?2. — Meichel»>€ck, Hist. Fris., la, !».=>.
— Zahn, Cod. dipl. Austr - Fris., I, 43. — Srhunii, Reg. u. Urk. I, 14. — MG. Dipl II,
404.) — 8) ,Ex nobili ergo prosapia ortus Tridizlav cum nxore sua Zlawa eandem eccle-
siam in honorem beate WaUpurgia in predio suo fandauerant." (Zahn, Urkb. f. Steierm.,
I, 675). — 4) ,Baaz de genere Carontania Sclavaniorum.* (Resch, Ann. Sab. III, 96).

— 23 —

cerkvA itd., na Kranjskem, ter slike pojasnjujoči opis (RadiCsev). Dosedaj
so izšli trije zvezki, ves letnik bo pa obsej^al šest zvezkov in stane 9 kron-
Naroča se pri g. P. pl. Radicsu v Ljubljani, Igriške ulice št. 2. A. K.

»Monumenta historica ducatus Carinthiae^t I. Band. Die Gurker
Geschichtsquellen 864—1232. Im Auftragc der Direction des Geschichts-
vereines f. Kamten zum 100. Geburtstage G. Freih. von Ankershofcn
und zum fiinzigjahrigen Jubelfeste hg. von dessen Arhivar August von
Jak se h. Im Anhang 20 Siegelbilder, Klagcnfurt, F. v. Kleinmayr 1896.
XXIII 4- 43» str. v. 8«. — n. Band (Schluss — ). Die Gurker Geschichts-
quenen 1233— 1269. Im Anhang eine Siegelabbildung. Klagenfurt 1898. —
Zgodovinski viri krške Škofije (ust. 1. 1072.) zahtevajo vsled svoje zgo-
dovine posebno razpravljanje; arhivar Jaksch jih je zato tudi izločil iz
ostalih listin in jim odmenil poseben prostor 'v koroškem zgodovinskem
zborniku. Spočetka je bil krški škof le koadjutor in vicegerens in di-
vinis solnograškega nadškofa brez prave dieceze in desetine. Toda pre-
brisani možje, ki so sedeli na krški stolici (kakor škofa Roman I.
1 13 1 — 1167 in Henrik I. 1 167 — 11 74), in ki so znali dobro uporabljati
tedanje ugodne okolnosti (investiturni boj), so hoteli pridobiti svoji
cerkvi posebno stališče. Kakor rudeča nit se vleče skozi listine krške
cerkve misel oproščenja krške škofije od solnograške nadvlade Četudi
je vzrok pogostemu ponarejanju listin v XII. in XIII. stoletju le obrana
duhovskega premoženja, nasilnosti raznih (posvetnih) varuhov cerkvene
lasti, je v nasprotju s temi in drugimi navadnimi motivi na Krki bil
glavni povod ponarejanju osvoboditev cerkve od vsake nadvlade. Jaksch
je na podlagi temeljitih študij in mnogovrstnega učenega aparata do-
kazal, da so različni krški notarji (zlasti kapelan Konrad 1 145— 1 178 in
Gebeno 1203-1226) okoli 40 listin ponaredili ali vsaj popravili v prid
krški cerkvi. Uporabljali so pri tem delu vsa mogoča sredstva : pridevali
so pristnim listinam različne dodatke, trgali stare pečate s pristnih listin
m jih pripenjali na falzifikate, ponarejali stare pečate in vlivali nove itd.
Toda vsi ti napori (1178 — 1232) niso pomagali veliko. L. 1232. je dobil
krški kapitelj pravico, voliti škofa iz treh mož, katere predlaga nadškof;
tudi so ministerijalci od sedaj naprej imeli pravico, v prisegi zvestobe
izvzemati ne le Solnograd, ampak tudi državo. Toda Že tekom 13. sto-
letja se je kapitelj odrekel ti pravici in nadškof je odslej sam imenoval
krškega škofa. — Listine zadevajo seveda v obilni meri tudi slovenske
dežele tako v zgodovinskem (krajepisnem), kakor v jezikoslovnem oziru
in le želeti je, da jih poklicana moč izčrpa. — Obžalovanja vredno je
pa, da je kranjska dežela tako zaostala v izdajanju listin. Koroška in
Stajarska ste nas daleč nadkrilili, obe lahko kažeta na svoje zbornike.
Na Štajarskem deluje vrhutega še deželna zgodovinska komisija, ki je
objavila že nekaj važnih del. P. W. Š.

— 24 —

j^y&hafm Mrnanel, Latbachs erster Buckdrfšcker^ii^j^ — it^^}.
Von Friedrich A h n. S. A. aus dem Archiv f. Gesch. d. deutschen Buch-
handels 1898, str. 9. 8^ Pisatelj je zbral v tem spisku dosedaj raztresene
podatke o Mandelcu in dodal tudi marsikaj nov^a. Naša prva lite-
rarna doba rodila nam je tudi knjigarja in tiskarja. Že 1. 1561. se je
ponujal Avguštin Friess iz Strassburga deželnim stanovom za tiskarja.
Toda Trubar, ki ni imel posebnega upanja, da bi se tiskarna v Ljub-
ljani vzdržala, in v strahu za obstanek Ungnadove tiskarne v Urachu, je
odsvetoval stanovom ustanovitev tiskarne. Friess je odpotoval 1. 1562. iz
Ljubljane, ne da bi bil kaj opravil. L. 1575. poprosi Janez Mandelc,
ljubljanski meščan in knjigotržec, za tiskarsko dovoljenje. Napotila sta
ga k temu Jurij pl. Khisl in Jurij Dalmatin, ki se je ravno tedaj vrnil iz
Nemčije v domovino. Navzlic raznim zaprekam je odprl Mandelc poletu
1575 tiskamo in v jeseni je izšla prva na Kranjskem tiskana knjiga
»Jezus Sirah< v Dalmatinovem prevodu. Tiskarna se je lepo razvijala.
Mandelc je natisnil poleg druzih del Spangenbergove postile slovenski
prevod, Dalmatinov pentatevh, Vramčevo kroniko in Salomonove pripu-
visti. Med tem je dogotovil Dalmatin prevod celega sv. pisma. Mandelc
je predložil deželnim stanovom proračun tiska in ob jednem tudi po-
skusno polo (i eksemplar, lastnina Elzejeva). Toda vlada, ki je že zdavnaj
iskala ugodne prilike, odstraniti nji neljubega tiskarja, je prepovedala
tisk in prognala tiskarja iz dežele. Mandelc je moral 1. 1582. zapustiti
Ljubljano; podal se je na Ogersko, kjer je potoval od mesta do mesta
in tiskal knjige. L. 1586. je natisnil v VaraŽdinu Vramčevo postilo in
pozneje še več latinskih, ogerskih in nemških del. Slovenskih knjig je
natisnil v Ljubljani devet. L. 1604. se omenja Mandelc zadnjikrat.

P. W. Š.

i^MittheUungen des oesterr, Vereines fUr BidliotheksmeseH^,
II. Jhg. p. i. ssq : Newe Zeytungen aus Johann Mannels Druckerpresse von
Friedrich Ahn. 1898. — »Newe Zeytungen«, poročajo o raznih zgodo-
vinskih dogodkih, vojnah, mirovnih sklepih itd., kakor tudi o lokalnih
dogodkih in naravnih prikaznih. Iz teh »Novic« se je razvilo v teku sto-
letij današnje časopisje. Lokalne novice so večji del verzihkovane, zgo-
dovinske pisane navadno v prozi in brez pisateljevega imena, lokalife
novice pa pogosto imenujejo pisatelja ali navajajo vsaj začetne črke nje-
govega imena. Velik prostor med zgodovinskimi novicami XVL stol.
zavzemajo turške novice. O bojnih časih so prinašale te novice poročila
o raznih bojih, zmagah, turških grozovitostih ; o miru pa so popisovale
notranje turške razmere, gostovanja, janičarske upore itd. Kot sin svo-
jega časa je tudi Mandelc tiskal turške novice. Znanih je 6 listov iz nje-
gove tiskarne (4 so tiskani v Ljubljani), kateri so v zgoraj navedenem
sestavku večinoma doslovno odtisnjeni. Najstarejše »Novice« iz 1. 1578.

— 25 —

(4 listi v 40) popisujejo na[)ad Turkov na Metliko 28. marcija 157S in
grozovitosti, katere so Turki počenjali v Metiiki, ko so mesto po pet-
dnevnem obleganju premagali in zažgali. Druge »Novice« zopet popisu-
jejo (Zeytung, turckische grewUche) »Wie Baijacidis den XVII.

Nouembris dieses 1578. Jarš ein . . . Pancket vnd Gastung gehalten«.
Leybach 1570. 4^ »Novice« iz 1. 1593. popisujejo nebeške prikazni dne
10. febr. 1593 v Carigradu v verzih. ~ Tiskane so Mandelčeve »Novice«
na močnem papirju z razločnimi lepimi črkami in dobrim črnilom. —
Pisatelj teh vrstic je preteklo zimo pregledal na Ogcrskem vsa (75) dela,
tiskana v Mandelčevi tiskarni, in priobči v kratkem o MandelCevem delo-
vanju posebno študijo. _ _ _ ^- ^* ^•

Slovenščina v mnogojeziČni bibliji iz /. /5^. Polyglottna
biblija, ki je objavila poleg hebrejskega in kaldejskega, ^škega in latin-
skega tudi nemško in slovensko sveto pismo, nosi naslov: »Biblia
sacra Ebraice, Chaldaiee, Graeece, Latine, Germanice, Sclavonice.
Studio et labore EKae Hutteri Germani Noribergac. Cum sacrae Cacsar.
Majest quindecim annorum privil^is. MDXQX.« — Kakor beremo v
»AUgem. Deutsche Biographie«, XIII, 475, ta polyglottna biblija ni uča-
kala zvršetka, ampak obsega samo 8 knjig, t. j. poleg pentatevha še Jo-
zuovo knjigo, knjigo sodnikov in Rutino knjigo. Izvod, W ae nahaja v
ljubljanski licejski knjižnici (10309, IV, Y, b), obsega cel6 le petere Moj-
zesove bukve (na 851. straneh). V predgovoru piše izdajatelj Elija Hutter,
med drugim tako-le: »Deinde harmoniam biblicam sex Itnguarum coIih»-
narumque ordine per omnes veteris et novi testamenti libros pio et bono
consilio ita disposui, ut primum sex idiomata, Ebracum, Chaldaicum,
Graecum, Latinum, Gcrmanicum et Sclavonicum apte in vicem e re-
^one versibus distinctis convenirent; denique loco Sclavonici modo Gal-
licum, modo Italicum, modo Saxonicum aliarumque gentium et nationum
idiomata minimo sumptu et labore vel imprimendo vel adscribendo sub-
stitui possent.« - Ljubljanski izvod je pa zlasti zanimiv zato, ker nudi
slovenski tekst samo do 835. strani, t. j. do 18. verza v 32. poglavju
devteronomija : »Tvoje ?kale, kir je tebe rodila, fi ti posabil inu nefi
fpumnil na Buga, kir je tebe fturiU — od 19. verza dalje ima namesto
slovenskega teksta francoski (na zadnjih 8. straneh). Vendar mislim, da
je devati to le bukvovezu na rovaš, češ da je pri zadnji poli pomotno
posegel po izvodu, ki je imel v zadnji t. j. šesti kolumni izpremenjen
tekst ; da bi se bil izdajatelj kar v sredi devteronomija s slovenščino skujal
ter izobčil slovenski prevod nadomestivši ga s francoskim, to se ne da
lahko verjeti. Pač pa je naslednje leto (1600) pri izdavi sv. Matevža v
12. jezikih Elija Hutter slovenščino prezrl, in je izm^ slovanskih jezikov
v ta dvanajsterojezični vsporednotisk Matevževega evangelija sprejel samo

— 26 —

češčino in poljščino. — Slovenski prevod v Hutterjcvi mnoj^ojezicni
bibliji je kar naravnost ponatisk Dalmatinove^ja sv. p)isma iz 1. 1584.,
vendar se dd iz raznih tiskovnih in razlagovalnih pogreskov sklepati, da
pri natiskavanju Hutterjevega šesterojezičnega dela ni bilo nobenega pra-
vega slovenščine zmožnega redaktorja ali korektorja; — prenos dmzega
zloga v novo vrsto pri razdeljevanju besed je n. pr. večkrat takle: h'
Bos-hjimu Pildu (božjimu pildu, i, 27), k' vaf-hi jedi (kvasi jedi, 1,29)
kazha je bila modref-ha, kakor vfe Svirine na Puli (die Schlange war
lifliger denn alle Thiere auf dem Felde). Pri 30. verzu 1 . poglavja je je-
zika nevešči stavec kar stavek razkosal ter sredi stavka začel nov verz.
»Vfej Svirini pak na Semli« je priklopil še 29. verzu ter začel 30. z »Inu
vfem Ptizam pod Nebom« i. t. d. to pa zato, ker se pet verzov zapored
pričenja z »Inu«. L. P.

Občni zbor »Muzejskega druHva za Kranjsko^ se je zvršil
v bralni sobi muzeja Rudolfina dne 9. februvarja 1900. Navzočih je bilo
16 članov. Pozdravil je zborovalce predsednik g. gimnazijski ravnatelj
A. Senekovič, ki se je zahvalil sodelavcem in podpornikom društva
ter omenil, da je med letom zaradi drugih obilnih poslov g. ravnatelj
Ivan Šubic odložil društveno blagajništvo, katero je prevzel gosp. dr.

0. Gratzy pl. Wardengg. Društveni tajnik A. Koblar je poročal
o delovanju društva v minulem letu. Društvo ima i častnega člana, 3
dopisujoče člane, 205 rednih članov, 48 naročnikov na »Izvestja« in 2
naročnika na »Mittheilungen*. Umrla sta v zadnjem letu 2 člana, izsto-
pilo je 6 članov in na novo pristopilo 5 članov. Izdalo je društvo za

1. 1899. »Izvestij« 224 stranij in >Mittheilungen« 208 stranij. V zvezi je
društvo s 109. učenimi korporacijami in društvi, od katerih je prejelo
1. 1899. v zameno 212 knjig in brošur, ki se odstopijo muzejski knjižnici.
Blagajnik g. prof. dr. Gratzy pl. Wardengg je podal račun za 1. 1899.
in proračun. Dohodkov je bilo 3478 K 4 h in sicer: članarine in naroč-
nine 1700 K, subvencije od naučnega ministerstva 400 K, od kranjskega
deželnega zbora 800 K, od Kranjske hranilnice 500 K in drugo so znesli
razni dohodki. Stroški pa znašajo : za >Izvestja« 1 448 K, za »Mittheilun-
gen« 1455 K 94 h, pisarna in ekspedicija 338 K 66 h, sluga 58 K in
gotovine je 177 K 44 h. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je zbor
odobril, kakor tudi poročilo pregledovalcev računov, ter sprejel predlog,
da se izreče zahvala podpornikom društva, odboru društva pa podeli
glede računov absolutorij. Za pregledovalca računov sta bila potem iz-
voljena gg. deželni tajnik Josip Pfeifer in župnik Ivan Vrhovnik.
Nato se je zvršila volitev novega odbora po listkih. Predsednikom je
bil izvoljen gosp. c. kr. gimn, ravnatelj Andrej Senekovič, odborniki
pa gg.: dr. Oskar Gratzy pl. Wardengg, c. kr. gimn. profesor;
Anton Koblar, dež. kurat in arhivar; Franc Komatar, suplent na

-- 27 —

realki; dr. Josip Kosler, posestnik; Fran Orožen, c. kr. uČit pro-
fesor; Sim. Rutar, c. kr. gimn. profesor; Josip Smrek ar, častni ka-
nonik in profesor bojjoslovja, in Ivan Vrh ovce, c. kr. gimn. profesor.
— V društveni seji dne 13. februvarja se je odbor konstituiral. Izvčljeni
so bili podpredsednikom g. dr. Josip Kosler, tajnikom Anton Ko bi ar
in blagajnikom gosp. dr. Oskar Gratzv pl. Wardengg. A. Koblar
je bil določen za urednika »Izvestjem« in dr. Gratzy za urednika
>Mittheilungen«. A. K.

Imenik članov

»Muzejskega društva za Kranjsko"
v letu 1900.

A. častni član:

Anton Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. vladni svetnik v. [>. itd., na
Dunaju.

B. Dopisujoči člani:

Dr. Teodor Elze, dvorni svdtnik itd. v Benetkah.
Dr. Matija Wretschko, vitez, c. kr. ministerski svdtnik itd. na Dunaju.
Dr. Arnold Luschin pl. Ebengreuth, vitez, c. kr. vseučiliski pro-
fesor itd. v Gradcu.

C. Redni člani:

Apfaltrern Oton, baron, c. in
kr. pravi kamornik, član j^osposke
zbornice, graščak na Križu pri
Kamniku.

A p i h Josip, C. kr. profesor v
Celovcu.

Aškerc Anton, mestni arhivar v
Ljubljani.

Ažman Janez, župnik in deželni
poslanec v Gorjah pri Bledu.

Bamberg Otomar, knjigotržec in
tiskarnik v Ljubljani.

Barlčjanko, nadškofijske pisarne
uradnik in katehet v Zagrebu.

Beckh-Widmanstetter Leo-
pold, pl., C. in kr. .stotnik v p.,
arhivar nemškega viteškega reda
na Dunaju.

Belč Ivan, mestni učitelj in hišni
posestnik v Ljubljani.

Benkovič Josip, kapelan v Ko-
mendi.

Berce Anton, župnik v Boštanju.

Binder Josip Julij, dr., c. kr.
realčni profesor v Ljubljani.

Bizjan Janez, župnik in dekan v
Moravčah.

Bock Emil, dr., primarij deželne
bolnice, sanit. svetnik v Ljubljani.

Bo 11 a č Ivan, knjigovez in trgovec
v Ljubljani.

Ci^-heimb Alfons, pl., Hmelj*
fiiški, baron Gutenauski, c. in Icr.
polkovnik v Mariboru.

Črno logar Konrad, učitelj, c.kr.
konservator, v Šmariji.

Debevec Josip, dr., c. kr. gimn.
učitelj v Ljubljani.

DetelaOton, p1., kranjski deželni
glavar, graščak, Ljubljana.

Dolenec Josip, €lr, , profesor
bogoslovja v Ljubljani.

Dolenz Viktor, profesor v B«(^
jevicah.

Domicelj Fran na Rakeku.

Dostal Josip, škofijski tajnik v
Ljubljani.

Duffč Ivan, m. stavbinski svdtnik
v Ljubljani.

Eržen Valentin, semeniški pod-
vodja in ekonom v Ljubljani.

F 1 i s Janez, prelat, generalni vikar
in kanonik v Ljubljani.

F6derl Janez, pekovski mojster
v Ljubljani.

Gantar Lovro, župnik in dekan
na Vrhniki.

Giontini Rafael, knjigotržec v
Ljubljani.

Gnjezda Janez, c. kr. realčni
profesor v Ljubljani.

Gogola Ivan, c. kr. notar v Ljub-
ljani.

Goričnik Franc, trgovec v Ljub-
ljani.

Grasselli Peter, deželni posla-
nec, ravnatelj užitninskega urada
v Ljubljani.

Gratzy Oskar, pl. Wardengg, dr.,
C. kr. gimnazijski profesor v Ljub-
ljani.

Gregorič Vincenc, dr., primarij
deželne bolnice v Ljubljani.

Gruden Josip, dr., prefekt v
Alojznid v Ljubljani.

Hein Viktor, baron, vzvišenost,
C. kr. pravi tajni svčtnik, deželni
predsecfaiik kranjski, Ljubljana.

Hribar Ivan, Župan ljubljanski,
deželni poslanec, ravnatelj banke
>Slavije« v Ljubljani.

Hubad Franc, ravnatelj c. kr.
učite^ske pripravnice v Ljubljani.

Hubad Josip, ravnatelj c. kr.
:g]nBnazije v Kranju.

Jager Ivan, asistent na ckr. teh-
niki na Dunaju.

Janesch Janez, usnjarski tvor-
ničar v Ljubljani.

JanežičIvan, dr, profesor bogo-
slovja v Ljubljani.

Jenko Ludovik, župnik pri Sv.
Duhu pri Krškem.

Jeretin Martin, c. kr. okrajni
tajnik v Litiji.

Jugovič Franja, nadučiteljica v
Kranju.

Junowics Rudolf, dr., ravnatelj
C. kr. realke v Ljubljani.

Kadivec Antonija, usnjarica in
posestnica v Ljubljani.

Kalan Andrej, kanonik v Ljub-
ljani.

Karlin Andrej, kanonik in c. kr.
gimn. profesor v Ljubljani.

Karlin Martin, c. kr. gimn. pro-
fesor v Ljubljani.

Klinar Anton , dež. nadinženir v
Ljubljani.

Koblar Anton, kurat, arhivar ii
C. kr. konservator v Ljubljani

Kolman Franc, trgovec v Ljub
Ijani.

— 2» —

Komatar Franc, suplent nac. kr.
realki v Ljubljani.

Kos Franc, dr., c. kr. profesor
na učiteljiški pripravnici v Gorici.

Kos Mihael, učitelj na Holmcu.

Kosler Josip, dh, posestnik v
Ljubljani.

Krek Ivan, dr., državni poslanec,
Ljubljana.

Križnik Gašpar, trg. v Motniku.

Kulavic Janez, dr., apost. proto-
notar, kanonik in vodja bogosl.
semenišča v Ljubljani.

Kušar Franc, ekspozit v Begunjah
pri Cirknici.

Ladst&tter Hrizant, tvomičar
v Domžalah.

Lampč Evgen, pr efekt v bogosl.
semenišču v Ljubljani.

Lampč Franc, dr., kanonik, pro-
fesor bogoslovja in vodja seme-
nišča v Ljubljani.

Lanthieri a Paratico Karol,
grof, c. in kr. nadporoČnik v p.,
graščak v Vipavi.

Lavrenčič Ivan, župnik in dekan
v Šmartinu pri Litiji.

Lavtižar Josip, ŽupntkvRatečah.

Lederhas Ludovik, c. kr. gim-
nazijski profesor v Ljubljani.

Lesar Josip, dr., konzist. sv^nik
in vodja Alojznice v Ljubljani.

Leveč Franc, c. kr. realčni pro-
fesor v Ljubljani.

Leveč Vladimir, stud. iur. na
Dunaju.

Levičnik Albert, c. kr. deželne
sodnije predsednik v Ljubljani,
ichtenberg Leopold, baron,
deželni poslanec, graščak v Abahu. i

'. uckmann Anton, tvomičar v i
Ljubljani.

I Luckmann Josip, bankir, pred-
sednik »Kranjske hranilnice« v
I Ljubljani.

Luckmann Karol, dežehii po-
slanec, ravnatelj »Kranjske indu-
I strijske družbe« na Jesenicah.

Mahr Ferdinand, cesarski svet-
nik, ravnatelj in imetelj ti^rovske
j šole v Ljubljani.

Majdič Peter, posestnik umet-
nega mlina v JariSah pri McngSu.

Malenšek Martin, župnik pri
Sv. Petru v Ljubljani.

Mantuani Josip, dr. , amanuensis
c. in kr. dvome knjižnice na
Dunaju.

M a tj a n J a k o b , kapelan vCerkljah.

MejačAndrej, posestnik in župan
v Komendi.

Mencinger Ivan, dr., advokat v
KrSkem.

Merčun Rok, katehet v Ljubljani.

Mežnarec An^ton, župnik in
dekan v Kranju.

Missia Jakob, dr., vzoritost, c. in
kr. tajni svetnik, kardinal in knezo-
nadSkof v Gorici.

Mosche Alfonz, dr., advokat v
Ljubljani.

M UT n i k I v an , cesarski svdtnik,
deželni odbornik in tajnik trg. in
obrtne zbornice v Ljubljani.

Novak Mihael, c kr. okr. sodnik
in dež. sodn. svdtnik v Senožečah.

Obergfdll Josip, c. kr. profesor
v Kočevju.

Orožen Franc, c. kr. profesor
na učit pripravnici v Ljubljani.

Orožen Ignac, stolni proSt v
Maribom.

Pajk Jožef, dr., kanonik v Mari-
boru.

1

30

Pajk Milan, c. kr. profesor v I
Ljubljani.

PauHn Alfonz, c. kr. gimnazijski
profesor v Ljubljani.

Pavlin Franc, c. kn nadinženir
v Ljubljani. \

Pečnikjernej, izkopo vatelj starin
v Novem Mestu.

Perko Franc, posestnik v Novem '
Mestu.

Perušek Rajmund, c. kr. gimn.
profesor v Ljubljani.

Petelin Martin, c. kr. gimn.
profesor v Ljubljani.

Pfeifer Josip, deželni . tajnik v
Ljubljani.

Pintar Luka, c. icr. skriptor na
licejski knjižnici v Ljubljani.

Pire Gustav, ravnatelj c. kr. kme-
tijske družbe v Ljubljani. |

Plantan Ivan, c. kr. notar v
Ljubljani. I

Pleteršnik Maks, c. kr. gimn. ^
profesor v Ljubljani. j

Poč Martin, župnik v Komendi. [

Podboj Ivan, župnik v Planini, j

Podkrajšek Franc, predstojnik '
železn. postaje v Rajhenburgu.

Pokoren Franc. župnikvBesnici.

Povše Franc, vodja v p., gra-
ščak, državni in dež. poslanec,
dež. odbornik v Ljubljani. |

Prossinagg Robert, dr., zdrav-
nik v Ljubljani.

Račjč Josip, dr., c. kr. dvomi i
svetnik in finančni prokurator v
Ljubljani.

Rahnč Ivan, c. kr. notar na Brdu. I

Ramoveš Andrej, župnik v i
Dobrepoljah. i

Ranioveš Jernej, župnik v Po-
ljanah.

Rechbach Anton, baron, c in
kr. stotnik v p. v Novem Mestu.

Recherjenny, posestnica v Ljub-
ljani.

Robida Ivan, m. policijski ko-
misar v Ljubljani.

Rohrman Josip, notarski sub-
stitut v Mokronogu.

Rohrman Viktor, trgovec in
posestnik v Ljubljani.

Rozman Josip, mestni kapelan
in tajnik družbe sv. Mohorja v
Celovcu.

Rus Nikolaj, pri mestnemjizi-
katu v Ljubljani.

Rutar Simon, c, kr. gimn. pro-
fesor in C. kr. konservator v Ljub-
ljani.

Saj o vi c Janez, kanonik v Ljul>
Ijani.

SalterŽiga, posestnik na Dunaju.

SamassaMaks, tvorniČar v Ljub-
ljani.

Satter Ivan, c. kr. profesor v
Kočevju.

Schaffer Adolf, dr., deželni od-
bornik v Ljubljani,

Schonberger Mark vart, baron,
C. kr. okr. glavar v Krškem.

SchopplAnton, vitez, p 1. Sonn-
w a 1 d e n , dr., advokat v Ljubljani.

Schollmayr E. Henrik, nad-
gozdar v Mašunu pri Zagorju.

Schulz Ferdinand, muzejski
asistent v Ljubljani.

Schwegel Josip, baron, vzviše-
nost, c. in kr. tajni svdtnik, sck-
cijski načelnik zunanjega minister-
stva v p., državni in dež. poslanec,
graščak v Gorjah.

Seidl Ferdinand, c. kr. realčni
profesor v Gorici.

— 31 —

enekovič Andrej, ravnatelj '

C. kr. višje gimnazije v Ljubljani.
Sila Mat i j a, župnik in dekan v |

Tomaju.
Sinkovič Karol, c. kr. giran.

profesor v Ljubljani.
Sitar Matej, župnik v Št. Juriju

pri Šmariji.
SlancKaroI, dr., advokat v Novem ;

Mestu.
Sl(5kovec Matej, župnik pri Sv.

Marku niže Ptuja. !

Smičiklas Tade, kr. vseučiliški

profesor v Zagrebu.
Smrekar Jožef, častni kanonik

in profesor bogoslovja v Ljubljani. ,
Souvan Ferdinand, veletržec

v Ljubljani.
Souvan Franc Ksav., veletržec i

v Ljubljani.
Starč Josip, dr., c. kr. adjunkt

finančne prokurature v Ljubljani.
Starč Mihael, inženir in graščak

v Mengšu.
Steska Viktor, škofijski tajnik

v Ljubljani.
Štor Franc, dr., advokat v Ljub-
ljani.
Stroj Alojzij, katehet na uršu-

Unskih šolah v Ljubljani.
Stussiner Josip, c. kr. poštni

nadkontrolor v Ljubljani.
Suppan Josip, dr. , ravnatelj

Kranjske hranilnice v Ljubljani.
Svetec Luka, c. kr. notar v Litiji
Svetina Ivan, c. kr. gimn. pro-
fesor v Ljubljani.
Swoboda Henrik, suplent na ,

c. kr. realki v Ljubljani.
Šašelj Ivan, župnik v Adlešičih. .
Savn ik Karol, lekarniČar in župan

v Kranju. ^

Šiška Josip, ravnatelj škofijske
pisarne in konzist. svdtnik v Ljub-
ljani.

Šmid Vaiter, p., benediktinec v
Admontu.

Šorli Ivan, c. kr. okr. glavar v
Paznu.

Šorli Matija, c. kr. poštni rav-
natelj v Ljubljani.

Štrekelj Karol, dr., c. kr. vse-
učiliški profesor v Gradcu.

Štrukelj Ivan, kapel., Šmartin p. L.

Šubicivan, ravnatelj c. kr. obrtnih
šol in dež. poslanec v Ljubljani.

Šuman Josip, c. kr. dež. šolski
nadzornik v Ljubljani.

Tavčar Ivan, advokat, graščak,
dež. poslanec in dež. odbornik v
Ljubljani.

Tomaž i č Ivan, mestni župnik v
Škofji Loki.

Traven Nikolaj, p., frančiškan
v Novem Mestu.

Trobec Matej, c. kr. računski
oficijal dež. nadsodiSča v Gradcu.

Valentapl.MarchthurnAloiz,
dr., C. kr. vladni svetnik in pro-
fesor v p. in zdravnik v Ljubljani.

Velkovrh Ivan, c. kr. nadpo-
ročnik v p. in tvorničar v Ljubljani.

V o k Franc, c. kr. notar v Ljubljani.

Volčič Edv., dr., c. kr. agrarni
komisar v Novem Mestu.

Vončina Ivan, ravnatelj mag. ur.
in namestnik županov v Ljubljani.

Vrhovec Ivan, c. kr. gimn. pro-
fesor v Ljubljani.

Vrhovnik Ivan, župnik trnovski
v Ljubljani.

Waldherr Josip, dr., imetelj in
predstojnik vzgojilneja in učnega
zavoda v Ljubljani.

— 32 —

Wol9eggerPetcr, ravnatelj c.kr.
gimnazije v Kočevju.

Wurzbach Alfonz, baron, gra-
šičak, deželni poslanec v Ljubljani.

Zamejic Andrej, kanonik v
Ljubljani.

Zeschko Albert, trgovec v Ljub-
ljani.

Zois Mihael Angelo, baron,
konceptni praktikant pri c. kr.
dež. vladi v Ljubljani.

Zupan Ivan, kurat v Šempetru.

Zupan Tomo, c. kr. gimn. pro-
fesor, konzist. svdtnik in papeški
častni kamomik v Ljubljani.

Zupančič Vilibald, c. kr. pro-
fesor na pripravnici in c. kr. okr.
šolski nadzornik v Ljubljani.

Žagar Dragotin, deželni bla-
gajnik v Ljubljani.

Žakelj Friderik, c. kr. gimn.
profesor v Ljubljani.

Žitnik Ignac, dr., državni in dež.
poslanec v Ljubljani.

ŽlogarAnton, Župnik v Kranjski
Gori.

Žumer Andrej, c. kr. okr. šolski
nadzornik v Kranju.

Cistercijanski samostan v Stičini.

Knjižnica c. kr. višje gimnazije v
Ljubljani.

Knjižnica c. kr. višje gimnazije v
Novem Mestu.

Knjižnica c. kr. višje realke v Ljub-
ljani.

Knjižnica c. kr. vseučilišča v Gradcu.

Knjižnica ljubljanskih bogoslovcev v
v Ljubljani.

Okrajna učiteljska knjižnica v Čr-
nomlju.

Okrajna učiteljska knjižnica v Kranju.

Okrajna učit. knjižnica v Krškem.

Okrajna učiteljska knjižnica ljub-
ljanske okolice.

Okrajna učit. knjižnica v Logatcu.

Okrajna učit. knjižnica v Radovljici.

Okrajna učit. knjižnica v Ribnici.

Ravnateljstvo c. kr. rudnika v Idriji.

Ravnateljstvo c. kr. drž. nižje gim-
nazije v Ljubljani.

Ravnateljstvo c. kr. učit. pripravnice
v Mariboru.

Č. Naročniki na »Izvestja«.

Arcfe Raj ko, c. kr. poštni kon-
trolor v p. v Ljubljani.

Ar ko Mihael, župnik in dekan
v Ljubljani.

Bavdek Helena, posestnica v
Vodmatu.

Bohinjec Peter, župnik vHorjulu.

Breznik Franc, c. kr. gimn. pro-
fesor v Ljubljani.

Ciperle Josip, učitelj meščanske
šole na Dunaju.

Čebašek Ivan, župnik v Črnem
Vrhu nad Polhovim Gradcem.

Demšar Josip, trgovec in po-
sestnik v Železnikih.
Globočnik Anton, fužinar in
posestnik v Železnikih.
I GraŠič Josip, župnik v Beramu.
; Jeglič Anton Bonaventura,
I dr., knezoškof ljubljanski.
Jelovšek Gabrijel, dež. posla-
nec, trgovec, posestnik in župan
na Vrhniki.
Jenko Josip, rudar v Hrastniku.
Kadunec Franc, župnik v
Krašnji.

r

33

Kajdiž Tomaž, kanonik in de-
želni poslanec v Ljubljani.

K 1 e m e n Č i č I g n a C , dr., c. kr. vse-
učiliški profesor v Gradcu.

Košmelj Janez, župnik v Begu-
njah.

Krek Gregor, dr., c. kr. vseuči-
liški profesor v Gradcu.

Kumer Franc, župnik in dekan
v Stari Loki.

Lekse Franc, župnik v Lučah.

LesjakAnton, župn. v Želimljah.

Letnar Lovro, nadučitelj in c.kr.
šolski nadzornik, Mengeš.

M a u r i n g Ivan, dr. , kapelan
na Igu.

Medic Kalist, p., frančiškanski
gvardijan v Paznu.

Muller Ivan, Župnik v Št. Heleni.

Napotnik Mihael, dr., knezoškof
lavantinski v Mariboru.

Porenta Franc, župnik v Križih.

Rozman Janez, častni kanonik
in župnik pri Sv. Jakobu v Ljul)-
Ijani.

Sedej Franc, dr., kanonik v Gorici.

Sket Jakob, dr., c. kr. gimn. pro-
fesor v Celovcu.
Skuhala Ivan, dr. , župnik in
I dekan v Ljutomeru.
, Starfe Josip, kr. realčni profesor

v Zagrebu.
iŠkrabec Stanislaj, p., franči-
škan v Gorici.
Šubelj Ivo, dr., stud. iur. na
Dunaju.
I Tr e i ber Franc, kanonik in župnik
v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Valenčič Ivan, Trnovo, p. Hir.

Bistrica.
»Bralno društvo« v Železnikih.
»Čitalnica« v Celju.
» v Gorici.

» v Kranju.

» v Ljubljani.

» v Novem Mestu.

Ravnateljstvo bogoslovnega seme-
nišča v Mariboru.
Ravnateljstvo c. kr. učiteljišča v

Kopru.
Vodstvo kmetijske Šole na Grmu.
» ljudske šole v Št. Jerneju.

D. Naročnika na »Mittheilungen«.

Rese h T. V., knjigovez v Kranju. Riegcr Simon, rudniški vodja

pri Sv. Ani nad Tržičem.

Znanstvene korporacije in društva,

s katerimi je ^Muzejsko društvo za Kranjsko"" v zvezi In
zamenjava publikacije.

Aachen : Geschichtsverein.

Altenburg^: Geschichts- und alterthumsforschende Gesellschaft des

Osterlandes.
Basel: Historische und Antiquarische Gesellschaft.
Bayreuth: Historischer Verein fiir Oberfranken.

3

— 34 —

Berolin (Berlin): Kgl. Akademie der Wis5enschaften.

Gesel Ischaft fur Anthropologie, Ethnologie und Ur-

geschichte.
Verein fur Geschichte der Mark Brandenburg.
Botanischer Verein der Provinz Brandenburg.
Bonn: Naturhistorischer Verein.
Braanflehweig: Verein fur Naturwissenschaften.
Bregenz: Museum- Verein fur Vorarlberg.
Bretlan: Schlcsi.sche Gesellschaft fur vaterlandische Cultur.
Brno (Briinn): Historisch-statistische Section der k. k. mahrisch-schle-
sischen Ackerbaugesellschaft.
Naturforschender Verein.
Badapei&ta (Budape^t) : Magyar Tudomdnyos Akadčmia.

Kgl. ungarische geologische Gesellschaft.
Celovec (Klagenfiirt) : Gcschichtsverein fiir Kamten.

Naturhistorisches Landesmuseum.
Carlh (Zttrich): Gesellschaft fiir vaterlandische Alterthumer.

Naturforschende Gesellschaft.
Oaslava: Českoslovansky museum (»Vostnik«) (zam. za »Izv.«).
Darmstadt: Historischer Verein fur das Grossherzogthum Hessen.
Dorpat: Gclehrte Estnischc Gesellschaft.
Draždane (Dresden): Kgl. sachsischer Alterthumsverein.
DnnaJ (Wien): Kaiscrliche Akademie der Wissenschaften.
K. u. k. Hofmuseen.
K. k. Centralcommission fiir Erforschung und Erhaltung

der Kunst- und historischen Denkmale.
K. k. statistische Centralcommission.
K. k. geologische Reichsanstalt.

Abtheilung fiir Kriegsgeschichte im k. k. Kriegsarchive.
K. k. geographische Gesellschaft.
Verein fiir Landeskunde in Niederosterreich.
Anthropologische Gesellschaft.
Alterthumsverein.
Numismatischer Verein,
Wissenschaftlicher Club.
Gesellschaft fiir Geschichte des Protestantismus in

Oesterreich.
Archaologisch-epigraphisches Seminar an der k. k. Uni-

versitiit.
Deutscher und osterreichischer Alpen verein.
Klalebea: Verein fiir Geschichte und Alterthumer der Grafschaft
Mansfeid.

— 35 —

Erfort: Kgl. Akademie gemeinniitziger Wissenschaften.
Frankobrod (Frankfnrt a. 31.) : Verein fiir Geschichte und Alterthums-

kunde.
Senkenbergische naturforschende Ge-
sellschaft.
Friedrichshafen : Verein fiir Geschichte des Bodensees.
Giessen: Oberhessischer Geschichtsverein.
Gradec (Graz): K. k. Gartenbaugeselischaft.

Historischer Verein fiir Steiermark.
Naturwissenschaftlicher Verein fiir Steiermark.
Landesmuseumsverein Joanneum.
Halle a. S.: K. Leop.-Carol. Akademie der Naturforscher.
Hambarg: Verein fiir hamburgische Geschichte.

Verein fur natur\vissenschaftliche Unterhaltung.
HannoTer: Historischer Verein fiir Niedersachsen.
Inomost (Innsbruck) : Museum Ferdinandeum.

Naturwissenschaftlich-medicinischer Verein.
Kiel: Gesellschaft fiir Schleswig-Holstein-Lauenburgische Geschichte.
Knin: Hrvatsko starinarsko društvo (»Starohrvatska Prosvjeta«).
Konigeberg: Alterthumsgesellschaft »Prussia«.
fiLrakov (Krakau): Akademia umiejetnošci.
Kristiania: Norsk Tolkemuseum.
Landslint: Historischer Verein fiir Niederbaiern.
IJnb^ana: Slovenska Matica.

Lipsko (Leipzig): Kgl. sachsische Gesellschaft der Wissenschaften.
LiiUB: Museum Francisco-Carolinum.

Verein fiir Naturkunde.
Lvov (Lemberg): Naukovo tovarištvo imeni Ševčenka.

Towarzystwo historyczno (>Kwartalnik historyczny«).
Towarzystwo ludoznawcze (»Lud«).
MonakoTO (Manchen): Alterthumsverein.

Historischer Verein fiir Oberbaiern.
Moskva: Socičt^ impdriale des Naturalistes.

Imperatorskoje arheologičeskoje obščestvo.
Niirnberg: Germanisches Nationalmuseum.

Naturhistorische Gesellschaft.
Odesa: Novorosijskoje obščestvo jestetstvoispitateljej.
Petrograd: Imperatorskaja akademija nauk.

Slavjanskoje blagotvoriteljnoje obščestvo (zam. za »Izv.«).
Posen: Historische Gesellschaft fur die Provinz Posen.
Praga (Prag): Kril. českd spoleČnost nduk.
Museum krdlovstvi česk^ho.

36

Praga (Prag): Narodopisni společnost českoslovanska (zam. za »Izv.«).
Vestnik slovanskych starožitnosti (zam. za >Izv.«).
Česky časopis historick^ (zam. za »Izv.«).
Verein fiir Geschichte der Deutschen in Bohmen.
Raigern: Studien und Mittheilungen aus dem Benedictiner- und Cister-

cienser-Orden.
Rezno (Regengbnrg) : Historischer Verein fiir Oberpfalz und Regens-
burg.

Natur\vissenschaftlicher Verein.
Riga : Gesellschaft fiir Geschichte und Alterthumskunde der Ostsee-

provinzen Russlands.
Rim (Roma): Istituto austriaco di studii storici.
Rovered (Rovereto): Museo civico.
Sibinj (Hermannstadt) : Verein fiir siebenbiirgische Landeskunde.

Siebenbiirgischer Verein fiir Nalurvvissenschaftcn,
Solnograd (Salzbiirg): Museum Carolino-Augusteum.

Gesellschaft fiir Salzburger-Landeskunde.
Splet (Spalato): Arheološki muzej (»Bulletino di archeologia e storia

dalmata«).
Štetin (Stettin): Gesellschaft fiir pommerische Geschichte und Alter-
thumskunde.
Stokholm (Stockholm) : Kongl. Vitterh. Historie och Antiquitets

Akademien.
Nordiska Museet.
Šverin (Scbwerin): Verein fiir mecklenburische Geschichte und Alter-
thumskunde.
Temešvar (Temesvar): Siidungarischcr naturwissenschaftlicher Verein.
Trident (Trento): Museo comunale.
Trst (Trieste): Museo civico di antichitži (Sccieta di Minerva).

Societa Adriatica di scienze naturali.
Wernigerode: Harzverein fiir Geschichte.
AViePbaden: Nassauischer Verein fiir Alterthumskunde.
AVtirzbiirg: Historischer Verein fiir Unterfranken und Aschaflfenburg,
Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Hrvatsko arheološko društvo.
Hrvatsko naravoslovno društvo.
Kr. hrv.-slav.-dalm-zemaljski arkiv (»Vjestnik«).
Zgorelee (Gorlitz): Oberlausitzische Gesellschaft der Wissenschaften.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.

-> I

3^

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

ZA KRANJSKO.

Anton Koblar.

Letn.

^^'^^^

■J'fe?^

V Lrjubijaot 190 a*

jCi3tji*Jco4.j i

^

\E

-ir.-

Mnv^iro ^

Vsebina 2. se§itka.

Mali 2dpiBki.

H^

\"" .■ £^^~.*'

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

■■ I >■

Lretnik X. 1900. Seiitek 2.

Academia Operosorum. ')

Spisal Viktor Steaka.

Imenitni in srečni dogodki, zlasti znamenite zmage, so
vselej nenavadno vplivali na povzdigo narodnega ponosa. Ta
ponos pa je vzbudil ljubezen do dela in živahnejšega dušev-
nega življenja. Tudi v naši zgodovini se kaže isto, kar vidimo
pri Grkih po bitki pri Maratonu in Salamini, pri krepkih
Rimljanih po Cezarjevih in Avgustovih zmagah in pri vstrajnih
Nemcih v naŠi dobi. Ni skoro dobe v naši zgodovini, v kateri
bi se bil narod bolj zavedal svoje moči in se bolj veselil zmage,
kakor po zadnjih srečnih vojnah proti krutemu Turku. Najprej
se je Slovenec oddahnil po sijajni zmagi pri Sisku 1. 1593.
Ali Turek je bil tačas še mogočen in strah je ostal ljudem še
v mozgu. Ko pa je bil Turčin premagan pri Dunaju 1. 1683.,
ko so ga prepodili z Ogerskega in 1. 1699. sklenili mir, je
neizmerna radost navdajala vsakega Slovenca; Izginila je mora.

*) Ta spis sem sestavil večinoma po rokopisih Gregorija Bolni-
čarja, ki leže v Ijublj. scmcniščni knjižnici. Pisali so že o akademiji:
P. pl. Radics v »Letop. Mat. Slov.« 1880, str. 31—33, z ozirom na
umetnost. J. Marn: »Jezičnik«, 22. leto, str. i, a. Dr. G laser »Zgodo-
vina slov. slovstva« I. str. 135, ki jo le omenja. Nemški je pisal precej
dobro o njeni upravi in delavnosti dr. E. H. Gosta v »Mittheilungen
d. hist. Ver. f. Krain« 1. 1861. str. 41 — 46. Ta tudi navaja one, ki so
pred njim pisali o akademiji. Po njegovem spisu je posnel svoj sestavek
A, Dimitz: >Gcschichte Krains« str. 112 -114. in »Kurzgef. Gcschichte
Krains« str. 103.

— 38 —

ki je tlačila našo domovino blizu tri stoletja. Schoeoleben in
Valvasor sta odkrila slavno preteklost domovine in seznanila
naše prednike z zgodbami nekdanjih časov. S kolikim navdu-
šenjem so ljudje čitali te zgodbe! In ne brezuspešno!

Res je, da popolnoma migiih časov tudi pozneje ni bilo.
Španjska nasledstvena vojna je vznemirjala tudi naše pokra-
jine. Admiral Forbin je napal 1. 1702. Trst in mnogo Trža-
čanov se je tedaj preselilo v Ljubljano. Tudi Ljubljančani so
morali paziti, da jih ni kdo napadel. Toda nekdanjega strahu
ni bilo več, in ljudje so vkljub bojnemu vrišču pridno delali,
ne meneč se mnogo za sovražnike.

V to svetlo dobo naše, sicer bolj žalostne zgodovine
spada plodno delovanje prve naše svetne družbe, imenovane
»Academia Operosorum«, t. j. >družba delavnih mož.«

1. Kako se je družba pričela?

Misel, naj se v Ljubljani ustanovi družba delavnih mož,
se ni rodila na naših tleh. Milejše solnce italijansko ji jo ogre-
valo kal, in radostno navdušenje v domovini je pognalo v
cvetje in sad ta prvi pričetek skupnega delovanja na znan-
stvenem in umetnostnem polju. Na italijanskih tleh, pravim,
se je rodila ta misel. Katoliški stariši svojih sinov niso prav
radi pošiljali na nemška vseučilišča, ker so ondi prihajali v
dotiko s protestanti in vračali se za vero mlačni in odtujeni
domov. Te nevarnosti ni bilo v Italiji, kjer je katoličanstvo
cvelo. Poleg tega so mladeniči sami hrepeneli po solnčni
Italiji, kjer je bilo življenje jasnejše in živahnejše, nego po
nemških vseučiliščih. Marsikateri mladenič je sicer odšel na
nemško vseučilišče, pa kmalu je odrinil v Italijo in ondi do-
vršil svoje učenje. Razen mnogih mladeničev v rimskem kole-
giju >Germanicum« so dokončali na Laškem svoje nauke:
Florijančič, Marko Grbec, Peterman, trije Dolničarji in drugi.
Vlekla je neka sila naše mladeniče v Italijo. In kako, da bi
jih ne bila! Ali ni mladostno srce tak6 dovzetno za ideale?
In kje bi se bilo moglo po idealih koprneče srce lažje utešiti,

— 39 —

kakor v Italiji, v domovini umetnosti, v domovini največjih
stavbarjev, kiparjev in slikarjev? Ali niso imena Fra Angelico,
Mihelangelo, Rafael, Bramante, Corregio, Tizian zvenela vsem
po ušesih? V glasbi so bili Italijani prav tak6 merodajni. O
miloglasni italijanski poeziji kar molčim. Ugodno podnebje,
veselo katoliško življenje, lepa mesta, krasne cerkve, znamenite
umetnine, pradavne starine, glasoviti učitelji: vse to je vleklo
naše mladeniče v Italijo.

Posamezniki so se že na Italijanskem vpisali v učene
družbe, ali pa so bili pozneje vsprejeti na podlagi svojih spisov.
Mnogo bi jih bilo tudi v poznejših letih sodelovalo, pa ni bilo
lahko mogoče, ker so bili preveč osamljeni in predaleč od
središča. Kaj je bilo storiti? Mož, dobrih in učenih, je doma
bilo dovolj. Treba jih je bilo le zbrati. In res, posrečilo
se je. Najprej so ustanovili 1. 1688. Dizmovo bratovščino
(>Societas Unitorum«). V to družbo so smeli pristopiti le ple-
menitniki in doktorji. Iz množice v tej bratovščini zbranih mož
so poslej nastale druge družbe, ki so imele razne namene.
Najprej se je vzbudila »Academia Operosorum« 1. 1693., pozneje
društvo pravoslovcev 1. 1698., društvo prijateljev glasbe (»Aca-
demia Philo-Harmonicorum«) 1. 1701., družba risarjev (»Incul-
torum«) 1. 1702. Snovala se je tudi posebna umetniška družba,
ki si je izposodila pravila pri laških družbah enakega imena.
Med temi naštetimi družbami živi deloma še ena: družba pri-
jateljev glasbe. Najbolj je vplivala na isto in naslednjo dobo
»Academia Operosorum«. Oglejmo si torej to družbo nekoliko
natančneje 1

2. Kaj pomei^ja ime: »Academia Operosorum''?

Najprej treba razložiti pojem »Academia«. Slavni grški
modrijan Platon je poučeval svoje učence v gimnaziji blizu
Aten, ki se je po svoji legi imenovala akademija, kraj namreč
je bil posvečen grškemu heroju Akademu. Platonove učence
so imenovali akademike in njegovo šolo akademijsko. Dan-
danes pa imenujemo akademije višja izobraževal išča v vedah

4*

— 40 —

in umetnostih. A beseda akademija si je pridobila še drug
pomen. Dandanes namreč pomenja akademija tudi družbo, v
kateri so se zbrali možje, hrepeneči po napredku v posameznih
vedah ali v umetnosti.

Take družbe so bile v navadi že prejšnje čase. V Ale-
ksandriji so imeli judje že v i . veku po Kristu tako akademijo.
Pozneje so jo zasnovali Arabci. Zu vlade Karola Velikega je
poskusil vzbuditi tako družbo učeni Alcuin. V novem veku
so se akademije hitro množile. V Italiji so se pričele, ko je
padel Carigrad v turške roke. Izseljenci Grki so zasnovali prvo
akademijo v Florenci. V sosednjih Benetkah se je pričela
1. 1495. Ustanovil jo je Aldus Pius Manuzzi. Ta akademija si
je pridobila mnogo zaslug z izdajo starih klasikov. Izdaja
se imenuje še sedaj po ustanovniku aldinska. Najbolj znana
italijanska akademija je »Academia della Crusca«, katero je
ustanovit Anton Frančišek Gvazzini 1. 1582. v Florenci za či-
ščenje in likanje italijanskega jezika. Ta še vedno deluje. Krog
1. 1700. so imeli skoro v vsakem mestu v Italiji svojo aka-
demijo, V Rimu je bila »Academia Arcadum«. V njo sta bila
vpisana tudi Gregor in Sigmund Dolničar. V Bolonji je
delovala od 1. 1588. »Academia Gelalonim«. V to sta se
vpisala Schoenleben in 1. 1688. tudi Gregorij Dolničar.
Ta akademija je izdala izvestje o svojih udih in o svojem de-
lovanju 1. 1672.2) G. Dolničar je bil še nadalje ud akademije
v Forliju, v Benetkah in v Folignu. Iz Italije so se širile aka-
demije v druge dežele. Na Nemškem je bila znana »Academia
Fructiferorum«, ustanovljena 1. 161 7. v Frankobrodu na Meni.
Imenitna je bila tudi »Academia naturae curiosorum«, ki se
je pričela v Vratislavi, nadaljevala v Norimbergu. Ustanovil jo
je slavni zdravnik Jan. Lavr. Bauschius 1. 1652, Imenovala se

*) Gr. Dolničar je bil posebno ponosen na to. Sam piše: »Huic
viro Illustrissimo (grofu Valeriju Zanis-u) pariter ac humanissimo plu-
rimum me obstrictum agnosco, quod eius ope tam nobili, ac virtuoso
consortio immeritus anno 1688, sacculari ab instituta Accadcmia, aggre-
gatus sim.c

— 41 ~

je tudi >Acadeniia Caesareo-Leopoldina«. Izdajali so udje na-
ravoslovne in zdravniške spise in opisovali življenje umrlih
članov. Ud te akademije je bil naS Marko Grbec, ki je v
glasilo akademije pošiljal vsako leto svoje opazke. Smeli so
pa dopisovati tudi drugi učenjaki. Tako ji je poročal Gregor
Dol nič ar o potresu v Ljubljani 4. decembra I. 1690. in
19. febr. 1. 1691. (Ann. 9. observ. 226.)

Na Dunaju je ustanovil Ivan Podesta 1. 1674. društvo
»Academia linguarum orientalium«, ki je bilo pod cesarskim
varstvom. L. 1677. je društvo izdalo plodove triletnega truda.
Sodelovalo je pri tem delu enajst akademikov, ki so gojili
arabski, turški in perzijski jezik. — Razen teh družb jih je
bilo še mnogo po Nemškem: v Lipsiji, v Jeni itd. Na An-
gleškem je bila znana kraljeva »Academia Philosophiae experi-
mentalis«, kateri je načeloval kralj sam. Tej družbi je za shode
daroval kralj Greshamski kolegij. Ustanovnik je bil Bacon
Verulamski. Član te družbe je bil tudi naš zgodovinar Val-
vasor, ki ji je dopisoval o znamenitih stvareh. Na Francoskem
je bilo več akademij. Podpiral jih je posebno kralj Ludovik XIV.
Najbolj znana je bila »Academie Francaise«, ustanovljena I. 1635.,
ki se je združila pozneje z nekaterimi drugimi v »Institut de
France«.

Bile so torej akademije z raznimi nameni razširjene po
vsem olikanem svetu. Nekateri domačini so bili udje tujih
akademij, a bivali so daleč od njih. Želeli so torej sami, zdru-
žiti se v akademijo, kateri bodi sedež Ljubljana. In kak6 naj
se imenuje? Sklenili so: »Academia Operosorum« bodi
ji ime, ker bo združevala vse delavne moči, vse za napredek
domovine navdušene može. Namen ji bodi* gojiti vedo in
umetnost in širiti omiko med narod, pravila pa se posnamejo
po nemških in italijanskih akademijah.

8. Ustanovi se ^Academia Operosorum''.

Prišlo je 1. 1693. V Ljubljani so se spominjali stoletnice,
kar so premagali Turke pri Sisku. V ta namen so postavili

— 42 —

lesen spomenik presvete Trojice, ki so ga pozneje (1. 1721.)
nadomestili z lepim kamenitim spomenikom. V Ljubljani je
bilo precej šuma, ker so imeli vojake nastanjene, dokler niso
8. junija odšli. Suša je bila, in strela je udarita in požgala
osem hiš v predmestju sv. Janeza. Konec leta je zatisnil za
vselej domoljubni Valvasor svoje oči. Tega leta se je osno-
vala v Ljubljani. »Academia Operosorum«. Gregor Dolničar
piše v svoji knjigi »Epitome« : »Anno 1693 conditur celebris
Academia Operosorum Labacensium in Jasonea Urbe, pia in
Apollinem idololatria, ac immarcescibili Pieridum applausu«.
— Družba je bila sprva še bolj tajna, svet ni vedel mnogo o
njej. Med seboj so se udje navduševali za delo. Dne 5- fe"
bruvarja I. 4694. so se dogovarjali, naj se imenuje »Academia
Operosorum Josephina« na čast nadvojvodi in poznejšemu
cesarju Jožefu I. Kanonik Gladič je obljubil pripomoči, da
odobri nadvojvoda ta sklep. Izvršili pa sklepa menda niso.
Osem let so delovali natihoma. L. 1 701. pa so hoteli stopiti
močni v javnost in s svojim prvim nastopom pridobiti zase
vse kranjske omikance.

Sv. Lucije večer krog 6. ure (13. dec. 1701) so jasno
svetile mnogoštevilne voščene sveče v ljubljanski škofijski palači.
Slovesno opravljeni gostje so se zbirali v dvorani, katero je
bil prepustil družbi za ta večer novi knezoškof Ferdinand grof
Kuenburg'), ki je bil nastopil Škofijo še -le 22. septembra.
Kuenburg je bil velik prijatelj vedi in umetnosti. K zborovanju
sta prišla dva kneza ter cerkvena in svetna gospoda. Pred-
sednik prost dr. Janez Prešeren otvori svečano zborovanje.
Gostje sedejo, bobni in trobente se oglasi naznanjujoč nastop
slavnostnega govornika dr. Janeza Štefana Florijančiča pl.
Grienfeldskega. Ta nagovori goste tak6 :

»Pagani so častili zreče, napovedovalce prihodnjosti iz ptičj^a
letanja in živalskega droba, češ, da ti oznanjajo božjo voljo in odkrivajo
bodočnost. Ne bom našteval posameznih prorokb, vender ne smem za-
molčati, kaj so oznanjale čebele po mnenju avgurjev. V punski vojski

») Hist. cath. eccl. str. 32 in 44.

— 43 ^

in Brutu in Kasiju so napovedovale pogubo. Nasprotno so hranile mla-
dega Hierona več dnij z medom in napovedovale, da bo vladal Siraku-
zanom. Platonu so prorokovale gladko besedo , ko so mu spečemu
nanesle medu v usta. Ker so se naselile čebelice po raznih krajih naše
domovine, bi vam lahko kaj prorokoval o njeni usodi, pa ne maram,
ker prepoveduje sv. pismo prorokovanje (Lev. 19, 26). Ker torej ne
smem prorokovati, naj vam nekoliko razložim naš rek: »Nobis atque
aliis operosi«.

Kakor čebelice zbirajo med iz cvetic in nosijo v satovje človeku
v korist, takd tudi operosi srkajo sok iz raznih pisateljev in zbirajo v
satovju vsem v korist. Ali ni nam koristno, če se vsakdo spopolnjuje v
svoji stroki, in ne bo-li s tem tudi drugim koristil? Ne samo koristno,
tudi sladko delo je to. Kaj naj bo človeku v tem kratkem življenju
slajšega, kakor natančno pregleda vati preteklost, kakor v zrcalu zreti
delovanje toliko stoletij in sklepati na prihodnjost, varovati se hudega?
Gotovo, če je že sama narava poskrbela, da se duh veseli spoznavajoč
stvari, ali ne bo to proučevanje razveseljevalo tudi akademikov in jih
navduševalo, da po svoji zmožnosti preiskujejo znanstvene reči in ob-
javljajo sebi in drugim v radost? Gotovo, koristno in sladko je to delo,
toda bojim se, da ne bi udje preveč čutili težav radi stanovskih dolž-
nostij. Nekaj brezdvomno znaš ali vsaj hrepeniš znati. V tej stroki torej
lahko kaj storiš. In koliko nas je v društvu! Vsak se peča z znanostjo
iz mladega. Ali ne velja vsakemu Apelov rek: »Nulla dies sine linea?«
In tem naj bi bilo težavno, kar vedd ali ber6 zabeležiti in potem spra-
viti na svetlo? Vsakdo spozna, da ni posebno težko. Recimo pa, da bi
bilo težavno ; ali ne olajšuje napora pesnika Ovidija rek : » Vivitur ingenio,
caetera mortis erunt,« in Propercijev rek: >Ingenio stat sine morte decus.«
Tega mi pač ni treba dokazovati, saj zgodovina priča, da dela še žive,
ko so dotičniki našim očem že davno izginili. In pomislite, ko bi se ne
ozirali na to, ali ni več vredno, kaj znati, kakor biti nevednež? In koliko
časti donaša, Če ljubite znanost, uči naj vzgled Julija Cezarja, ki je bil
prvi v boju in prvi v spisih, ki je svoja dela ovekovečil tudi z vednostjo.

Učeni akademiki, sedaj se obračam do vaših imen! Kaj hočete ž
njimi povedati? Vsakdo pač ve. Poglejmo pa, kaj pomenjajo imena, če
jih malo spremenimo, to je, če črke zasučemo. Začnimo pri predsedniku.
>Resolutus — nonne: ros elutus? Quid autem Academicis apibus rore hoc
possit esse charius? Nam floribus insidunt variis, roremque madentem
ore legunt.«

Govornik je govoril v sličnih primerih dalje. Ker teh govorniških
igrač, dasi so nekatere duhovite, ne moremo prevesti, naj jih tu le ome-
nimo še nekoliko : Acuminosus — in camo usus. — Adultus — lusu dat
— ut ludas. — Candidus — dicandus — discunda. — Devius — de visu

— 44 —

— i de usu — vidues. — Delicatus — est lucida - sat lucide — dat
se luči. — Exquisitus — quis exitus — vix quis est. — Fidas — divus.

— Gelatus — ut legaš — tu alges? — Providus et ipse apum usum,
quo mellificaturae prodire assolent, perspectum habet, hoc ergo tu »usu
prodi«, et >diu puros« ad alveare conserva favos. — Hnnulus demum
(govornik sam) nil nutus prodesse satis superque innuis, nec enim a
nutibus, sed ab operis et operibus operosi dicendi sunt operosi.

Končal je dr. Florijančič svoj govor z večkratnim hrono-
stihom (1701):

En apes aCaDeMICae
MeL sine feLLe DefLorantes
per has AeMona faCta DoCtlor
fVLgebIt
fVLgenDoqVe
Vero gaVDIo eXsILIet.
DIXI.
Konec govora so zopet naznanjali bobni in trobente.
Potem se je pričel glasbeni koncert. Med koncertom so delili
štirje dijaki iz retorike posameznim gostom knjižico: »Apes
ACaDeMICae operosorum Labacensium« . . . Oddali so 150
izvodov. Kakšen je bil koncert, ne vemo natančneje povedati,
ker se je popis izgubil, le konec nam je ohranjen, ki se glasi:
»Audistis finem operis, quod promunt operosi.
Hoc šibi sumunt oneris, ne stertant otiosi.
Šibi študent et aliis, haec Apium natura
Pro his decertat paliis Doctorum armatura,
Dabunt mella faventibus et favos propinabunt,
Aculeum rodentibus et dentes declinabunt.«
Zadnja vrstica lepo označuje mirni duh te družbe, ki je
hotela le delati, ne pa se vojskovati in prepirati. In vender
je imela nasprotnike takoj pričetkoma, pa se nanje ni ozirala.*)
Po koncertu je predsednik prost dr. Prešeren zahvalil
vse udeležence in sklenil zbor.

*) »His actibus publicum merebat applausum, non obstante raomorum
levi susuro, qui nusquam in magnis rebus desunt«, pravi Delničar.

— 45 —

Knjižica, ki so jo razdeljevali pri shodu, ima dolg latinski
naslov: >Apes ACaDeMICae operosorum I.abacensium , sive
institutum, leges, scopus, nomina, et symbola novae academiae
sub apum symbolo Labaci adunatae, orbi literario exhibitae
cum oratione inaugnrali in primo Conventu publico ad pro-
Ceres AeMonae DICta. Brevis in volatilibus est apis, et initium
dulcoris habet fructus illius. Eccl. ii. v. 3. Cum lic. sup. Lab.
Ex Typographeo Mayriano Inclyti Ducatus Carnioliae«. 4«.
To delce je okrašeno tudi z lesorezi ilustratorja Andreja Trosta.
Na naslovnem listu drži orel ščit, kjer je naslikan ulnjak, zadaj
pa Ljubljana s slikovitim gradom. Napis: »Nobis atque aliis
operosi.«

Za tem naslovom se bero na str. 3. pravilsT: »Leges
academicae«. Da se spozna natančno pomen te družbe in nje
namen, naj navedemo bistvo teh pravil, i. Kakor sta vsake
akademije namen vaja in napredek v književnosti, tako je tudi
ljubljanski, ki ima za simbol čebelo, poglavitni namen, da zbira
iz cvetov raznih pisateljev snov v celoto. 2. Prost pristop je
dovoljen vsakemu domoljubu in tudi tujcu, ki ima višjo iz-
obrazbo. 3. Kdor hoče pristopiti, naj svojo željo izrazi pred-
sedniku ali kakemu udu. Če so ga vsprejeli, naj si izbere
simbol, nanašajoč se na čebele, in vsprejme akademiško ime.
S tem, ali pa tudi s priimkom se podpiše, kedar kaj izda.
4. Da bo zasebno delo v splošno korist, skrbi naj vsak ud,
da izpiše, kar najde važnega v raznih knjigah in ugaja njegovi
sposobnosti, naj pristavi svoje opazke, zbere, uredi in izda z
naslovom : »Eruditiones Operosorum Labacensium Theologicae,
Juridicae, Medicae, Politicae etc« 5. Da se ne bo motil časovni
red, naj obdeluje prvo leto, kar se je zgodilo važnega v po-
samezni stroki v prvem veku po Kristusu, bodisi v bogoslovju,
pravoslovju, zdravilstvu, bodisi drugje, karkoli obdeluje. Drugo
leto pride na vrsto drugi vek in tako dalje.

7. V ta namen volijo udje stalnega predsednika, ki pred-
seduje, sklicuje zbore in rešuje dvome; dalje podpredsednika,
ki ga namestuje; zapisnikarja (notarja), ki zapisuje, kar se

— 46 —

godi v društvu, ki hrani pečat in simbole; naposled še tri
razsojevavce, in sicer bogoslovca, pravoslovca in zdravnika.

8. Da pa bodo imeli udje za svoja dela pripravno tva-
rino, se bo z radodarnimi prispevki akademikov napravila
knjižnica, vsakomur dostopna. Nastavi se tudi knjižničar, ki
jo bo oskrboval. 9. Seje bodo vsaj po štirikrat na leto, kadar
bo všeč predsedniku ali podpredsedniku. Tu se bo razprav-
ljalo o vseh akademije se tiČočih stvareh in o tvarinah, ki se
bodo javno obravnavale. Zbor bo enkrat na leto, kamor se
povabijo plemiči in izobraženci. Tu se bodo morda brale tudi
društvene razprave.

Iz teh pravil se torej jasno spozna namen in ustroj aka-
demije delavnih mož. Predsednik je bil stalen. Prvi je bil
dr. Janez K. Prešeren. Predsednika sta bila tudi več let Janez
Rudolf Coraduzi baron Halberstain in kanonik Jurij Andrej
Gladič. L. 17 12. izvolijo dr. Marka Grbe a. '^) Pozneje je
bil Janez Jakob Schilling.^)

V knjižici so nadalje našteti vsi udje; s predsednikom
jih je 23, in so raznih stanov, bivajoči večinoma v Ljubljani.
Duhovnikov je šest, zdravniki 4 in 13 pravnikov. Vsakemu
udu je v knjižici namenjen po en list. Druga stran je prazna,
na prvi pa je lesorez s simbolom, nanašajočim se na ime in
na čebelo. Krog je napis imena, privzetega imena in reka.
Prešeren na pr. ima na ščitu narisan lep grad, zadaj drevored,
spredaj gredice in čebelico, letečo na rožo. Na traku je naslov :
»Joa. Bab. Prescheren, Praepos. Labac. — Resolutus. — Nec
spinae terrent. Genij v desnem kotu drži prosto v grb. Pod
tem simbolom je šestvrstičen epigram. Za vzgled naj stoji tu ves:
»Ardua virtuti via nulla, nec ulla labori
Semita, cui stipat mens Resoluta manum.
Nec spinae terrent; Spes, et labor omnia vincit,
Nam semper comes est, proxima spina Rosae.

^) A. 17 12 fit omnium calculo Praeses Academiae, quo rauncre
suscepto omnes partes ejusdem adimplevit. (Greg. Dolničar: Bibliotheca.)
•) M. Pochlin: Bibliotheca p. 48.)

— 47 —

A spinis ipsis, queni nulla pericula terrent,
Ut mel Apes, roseas fert Resolutus Opes.<
Še nekaj vrstic navedimo, ki si jih je izbral ustanovnik
glasbene akademije Janez Bertold pl. Hčffer:

>Heu me! nulius adest? est. deviol signa refer? fer:

Haec est, quam calcant Agmina, Semita? Ita;

Melle redundati dat. via sit licet aspera? Spera

Fors Operosum, Echo, me fore reris? eris.

Agmina quaerit? it. Hinc monumenta parabit? arabit,

Devium, Ibo ; vale flebile mitto tibi ! I.
Na vse simbole se nanaša pesmica:

Sugite melligenos Operosorum pignora rores.

E sacra veter um sugite lecta penu.

En nnmerosa thymum spondent monumenta suavem,

Insueti Moreš, Ritus et integritas;

DifTusi redolent flores, quos temporis actas,

Aut natura recens seminat alma sinu,

Exeat in liquidos, Apium instar, quisque labores,

Et rosea coeptos urgeat arte favos;

Omnibus unus amor studii, labor omnibus unus,

Vestrum ut mellifluas alvear edat opes.

Sit scopus, ut sitis vobis, aliisque operosi.

Et vos miretur cernuus orbis Apes.

Quos dabitis, foetus, Musis sua mella propinent,

In foedos Momos spicula digna vibrent.c —
Kratko slovenski bi rekli: Srkajte medne rosice iz starih
narodov nabirke; mnogo sladkosti obetajo stari spomeniki.
Raztresene so cvetke, pojdite kakor čebelice in polnite satovje.
Vsi bodite ljubitelji vede in dela in občudovala vas bode če-
bela. Napivali bodo muzam vaši izdelki, v grde zaspance pa
bodo letele puščice, ki jih zaslužijo.

4. U^je.
Udje so v seznamu našteti po abecednem redu, in sicer
po krstnem imenu. Predsednik dela izjemo; njegovo ime stoji

— 48 —

na čelu. Ker mi nismo vajeni po krstnih imenih razvršcevati,
naštejemo ude po priimkih v abecednem redu s kratkim živ-
ljenjepisom dotičnikov.

1. Janez Krstnik Prelteren (Resolutus), doktor bogoslovja,
stolni prost ljubljanski in ud deželnih stanov. Rojen je bil v
Radovljici 9. junija 1 65 5. Njegovi stariši so bili ubožni, tako
da se je moral povspeti sam z lastno pridnostjo in čednostjo
do svojega visokega stanu. Od mladosti se je kazala njegova
zmožnosl. Izvrstno je napredoval v bogoslovju in modroslovju
pa tudi v pesništvu. Radi njegove vednosti ga pokličejo v
sekovsko škofijo, potem v Solnograd za kanonika »ad Nives«.
Tu postane konzistorijalec in načelnik nadškofijske knjižnice.
Tako se je prikupil nadškofu Janezu Emestu Thunu, da ga je
isti uporabljal v težkih poslih in mu poveril poslanstvo v
Branibor, na Bavarsko in k cesarju. Vse to je izvršil hvale-
vredno. Končal je prepir med solnograškim in pasavskim
škofom o metropolitanskih pravicah, kar se je v Rimu dolgo
razpravljalo. Zato je dobil ljubljansko proštijo in bil izvoljen
za uda kranjskih stanov. Velik prijatelj umetnostij in ved po-
stane prvi načelnik akademije »Operosorum«. Veselil se je
gradnje nove stolnice in želel prvi v njej pridigovati, umrl je
28. septembra zvečer 1. 1704. Dopolnil je še-le 49 let. Bil je
prvi pokopan v novi stolnici. Napravil je tri dijaške ustanove.
Spisal, oziroma izdal je : >Disertatio academica: De linguis,
earum origine, dialecto, concordantia a condito mundo«. —
»Commentarius de Jure Pontificio et Imperiali«. — »Tractatus
historico-politicus : De jure Austriaco in exteras ditiones«. —
»Lignum vitae: Oratio Panegyrica in funere Caroli Com. a
Castelbarco, Praep. Archi Ep: Salysburgen: Anno 1689«. —
»Oratio inauguralis«. — »Genealogiarum nucleus«. — »Selectiora
Poemata«. — >Omen votidicum futuri Pontificis seu Apodosis
de elemente XI. summo Pontifice Anno 1701 seu omen in
nomine«.

2. Janez Krstnik Rrložnik (Werloschnig) (Foecundus)
rojen v Mozirju, zdravnik v Riedu na Bavarskem.

— 49 —

I

3. yanes Andrej pl Coppini (Adultus), je bil rojen v
Ljubljani 18. okt. 1653.; oče Frančišek je bil višji zdravnik.
L. 1675. je postal doktor zdravilstva, L. 1682. se je poročil
s Suzano Leopoldino r. Seethal. Izmed sedmerih otrok sta
dva kmalu umrla, trije so postali duhovniki, hči je bila nuna
v Mekinjah. L. 1715., po smrti Pavla Qualitija, je postal višji
zdravnik. Imel je lepo knjižnico, mnogo se je učil in bil pri-
ljubljen zdravnik. Izdal je 1. 1712: »Panacea Aemonensis seu
Divi Cosmas et Damianus Infirmorum speč. patroni.« Pripravljen
za tisek je imel: »Tractatus de foetus formatione«. — »De
febre contagiosa, quae in ditione Carnioliae boves exercuit«.

— »Lusus morales serio-iocosi«.

4. Janez Rudolf Coraduzi baron Halberstainski (Gene-
rosus), Ljubljančan, rojen 7. aprila 1. 1663. Kot šestletni deček
se je pričel učiti, in je bil v šolah vedno prvi. Po končanih
šolah se je povrnil v domovino, kjer so ga radi bistre glave
zelo častilii V prostem času se je bavil s politiko, zgodovino
in pesništvom. Bil je prijatelj lepih ved in je postal tudi pred-
sednik akademiji v splošno zadovoljstvo. L. 1696. se je poročil
z Maksimilo Felicito grofico Athems, po njeni smrti s Katarino
Renato pl. Fuernpfeil. Spisal je: »Florilegium diversorum Epi-
grammatum«. — »Poemata selectiora ad amicos sinceritatis«.

— »Apes academicae«. — Kap ga je zadela in mu upihnila luč
življenja 21. maja 17 17. v Škofji Loki. Pokopan je bil v cerkvi
Marijinega vnebovzetja (na sedanjem Vodnikovem trgu) v
Ljubljani.

5. Janez Gašper Corusi (Acuminosus), rojen 1. 1656.,
zdravnik v Benetkah, v Ljubljani, v Celju in Varaždinu. Umrl
je za jetiko dne 4. oktobra 1. 17 12.

6. J, Anton Bolničar pl, Thalberg (Sedulus). Rojen v

Ljubljani 9. februarja 1. 1662. Učil se je doma, na Dunaju, v

Rimu, postal 1. 1685. doktor bogoslovja, imel novo mašo

>ri sv. Petru v Rimu. Škof Sigismund grof Herberstein ga

'zame za tajnika, pozneje za generalnega vikarja. L. 1700. ga

menuje cesar za dekana stolne cerkve v Ljubljani. Umrl je

— 50 —

I. 1 7 H- Deloval je na vse strani. Sezidal je stolnico in >Col-
legium Carolinumc (semenišče), bil je med ustanovniki prve javne
knjižnice v Ljubljani, vpeljal krščanski nauk za neuko mladino
in več pobožnostij v stolnici. Spisal je: >Selectorum casuum
conferentiae«, 1713. — »Decisiones quaestionum de Restitu-
tione«, »Constitutiones et decreta sjmodaliat.

7. Janez Gregor Dolničar pL Thalberg (Providus). Rojen
I. 1655. Desetletni deček vstopi v jezuitsko gimnazijo, potem
odide v logiko v Gradec. V enoindvajsetem letu odide v
Ingolsladt učit se prava. Potem se preseli v Bologno in po-
stane 1. 1679. doktor obojnega prava. Nadaljujoč svoje študije
je štiri leta potoval po Italiji, da bi se še bolj izomikal v raznih
predmetih, posebno v estetiki. L. 1684. se poroči z Marijo
Viktorijo Zanetti. L. 1694. postane mestni sindik. Umrl je
1. 1719. L. 1688. je bil med ustanovniki družbe »Unitorum«
ali Dizmove bratovščine. L. 1693. je bil med prvimi, najbolj
navdušenimi členi Academ. Operosorum. Pisal je neumorno o
starinah ljubljanskih in v kranjski zgodovini sploh, zbiral stare
spomenike in skrbel, da so se ohranili. Bil je tudi ud zunanjih
učenih družb, na pr. Acad. Gelatorum v Bologni, v Forliju, v
Folignu in v Benetkah. Spisal je mnogo razprav, nekatere
izdal natisnjene pri tiskarju Mayru, nekoliko pa jih je zapustil
v rokopisu. Najbolj znan je njegov posnetek glavnih dogodkov
kranjske zgodovine: »Epitome chronologia etc.t; ki je izšel
1. 1 7 14., in zgodovina ljubljanske stolnice: »Historia cathedralis
ecclesiae Labacensis«, ki jo je izdal I. 1882. A. Koblar. Nekaj
rokopisov hrani semeniška knjižnica ljubljanska na pr. : »Anti-
quitates Labacenses ; Cypressus Labacensis seu Epitaphia et In-
scriptiones Labac. « ; » Annales Urbis Labacensis a. 1660— 1 7 1 8« ;
»Bibliotheca publica Labac«

8. Janez Daniel Erber pL Erberg (Fidus), rojen v Ko-
čevju 1. 1647., dober govornik, pravičen in usmiljen človek.
Učil se je v Ljubljani, v Gradcu, na Ehmaju, postal je doktor
prava v Sieni 1. 167 1.; opravljal je razne službe. Cesar ga je
1. 1 7 14. pobaronil. Umrl je 11. maja I. 17 16. Sinu Leopoldu

— si-
je priporočil tri čednosti: vednost, zmernost in stanovitnost.
Spisal je: »Commentarius in quatuor libros Institutionum iuris
civilis, divi Justiniani imperatoris multis insignibus quaestionibus
adauctus«.

9. Janez Štefan Florijan<iii pL Grienfeld (Tinnulus) je bil
rojen v Ljubljani 1. 1663. Učil se je v Ljubljani, v Ingolstadtu
in v Sieni, kjer je postal doktor prava. Radi svoje govorniške
nadarjenosti se je posvetil odvetništvu. Bil je ustanovnik prav-
niškega društva v Ljubljani 1. 1698. Pri prvem javnem zboru
*Academ. Operosorum« je imel slavnostni govor. Rad se je
bavil s starinoslovjem in zlasti z numismatiko. Oženjen je bil
z Ano Genovefo roj. Kunstl. Opravljal je službo pristava pri
dež. tajniku in je umrl 23. januvarja 1. 1709. Izdal je »Bos in
lingua seu Discursus Academicus de Pecuniis veteronovis. l695€.
— »Votiva Paraenesis Wolfgango Weichardo Com. a Gallen-
berg. 1702«. V rokopisu je zapustil še tri spise o starih novcih.

10. Jmij Andrej baron Gallenfels (Gelatus) je bil rojen
v Ljubljani 1. 1651. Postal je doktor bogoslovja in arhidijakon
Gorenjski. Spisal je: »Notae in tractatus Aristotelicos«. »Selecta-
rum Poematum fasciculus«. »De arte dicendi . . Hbri tres«.

11. Marka Grbec (Intentus), rojen v Št. Vidu pri Stičini
1. 1654. Učil se je na Dunaju. Štiri dni pred turškim navalom
odide v Padovo, odtod v Bologno, kjer postane doktor zdra-
vilstva. Domd je bil pri vseh ljudeh v velikem slovesu. Bil je
neizmerno delaven in je ves prosti čas uporabil za uk in spi-
sovanje. L. 1688. ga vsprejme za uda slavna »Academia Na-
turae Curiosorum«. Tej je pošiljal poslej svoje opazke. L. 17 12.
je bil soglasno izvoljen za predsednika ljubljanski akademiji in
je vestno delal za njo. Ustanovil je bratovščino sv. Kozme in
Damijana, ki je slovesno obhajala društveni praznik v uršu-
linski cerkvi. Izdal je okoli 20 zdravniških razprav do 1. 17 17.
L. 1 713. je zbral svoja dela, ki so izšla v Frankobrodu. Umrl
je 9. marca 1. 17 18.

12. Jurij Andrej Gladič (Inermis), Rečan, r. 1659., doktor
obojnega prava, od 1. 1689. stolni kanonik ljubljanski, je bil

— 52 —

pesnik in je spisal zgodovino ljubljanske škofije v rimah. Za
to delo mu je napravil Julij Quaglia naslovni' list. Po smrti
dekana Dolničarja je bil stolni dekan. Nekaj časa je bil tudi
predsednik akademije.

13. Franiihk Erazem pL Hochenwart (Innubus), rojen na
Kolovcu 1. 1650. Ko je skončal šole, je dalje časa potoval po
raznih deželah. S tridesetim letom je postal prisednik sodišča.
Vedno bolehen se je doma ukvarjal najrajše z genealogijo.
Redko je šel iz hiše in ni ljubil družbe. Umrl je kot samec
(Innubus) 1. 17 14. Spisal je: >Gazophylaceum Avitae gentis
Carnioliae seu Codex genealogicus«, in fol.

14. Janez Jurij Hočevar (Gotscheer) (Candidus), Novo-
meščan, obojnega prava doktor in sodnik, je bil rojen I. 1656.
V družbo > delavnih« je pristopil I. 1695. Kot vešč glasbenik
je bil 1. 1701. celo voditelj >Ac. Philo-Harmonicorum«. Umrl
je 1. 1 714. Spisal je nekaj zvezdoznanskih razprav : »Dissertatio
Astrologica seu Curiosa ac selectiores Astronomicae observa-
tiones«. 1693. — »Amuletum Mundi Agonizantis Directum ad
Majorem Dei Optimi Maximi gloriam«. 1685. — »Omnia Ge-
netlica ex ejusdem influxibus rationata«. — Uglasbil je tudi
lavretanske litanije.

15. Janez Bertold p L Hoffer (Devius), rojen v Ljubljani
26. jul. 1667, je bil duhovit in ljubezniv človek, ki se je mnogo
pečal z vedami. Ko je prepotoval razne dežele, postane v
Ljubljani sodnik. Tu se posveti povsem glasbi in ustanovi
akademijo »Philoharmonicorum« L 1701. Do 40. leta je bil
zdrav, odslej do smrti bolehav, večinoma priklenjen na ležišče.
Obiskovali so ga pa vedno visoki in nizki. Umrl je 1. 17 18.
Zložil je mnogo glasbenih del: »Magdalenae Conversio, ora-
torium musicis adaptatum concentibus. Anno 171 5 Labaci
repraesentatum«. — »Patientia victrix in amico Dei Job, ora-
torium feriis . . Labaci a 1716 productum«. »Mors et vita,
oratorium melo-dramaticale. Li . . . (?) oratorium, Anno 1715«.
»Epitheta Latino-Germanica, Anno 17 16«.

r

— 53 —

1 6 Karol Joief Kappns pl. Pichelsiain (Exquisitus), rojen
v Kamni Gorici dne 24. oktobra 1. 1664.; bil je tajnik vice-
domski. Spisal je: >Jus statuarium Ducatus Camioliae. Obser-
vationes practicae«. — »De immortalitate animae ad mentem
Aristotelis«.

17. Marka Joief pl, Periskoff (IndiffGvens)^ rojen v Ljub-
ljani 23. okt. 1656. Oče Marka je bil Celovčan in je opravljal
službo načelnika dež. registrature. Sin mu je po dovršenem pravo-
slovnem uku nasledoval v službi. Pečal se je najbolj z zgodo-
vino, pa tudi s kemijo. Spisal je: »Epigramma de insigni
Carnioliae Victoria contra Turcos An. 1593. reportata«. —
»Resoluliones quaestionum Chymicarum«.

18. yurtj Sigmund Pogačnik (Sollicitus), rojen Ljubljančan,
je kot zdravnik odšel v Celje in se je ondi zelo priljubil ljudem.
Bil je tudi ud akademije »Naturae Curiosorumc.

19. Anton Friderik Raab pl, Rauenhaimb (^cctns)^ doktor
ob. prava, sodni prisednik (jud. praet. assessor), cesarski svetnik
in dež. glavarstva tajnik.

20. Maksimilijan Leopold baron Rasp (Indefessus), rojen
1. 1673. v starološkem gradu, doktor sv. pisma, kamniški župnik
in arhidijakon. ') Umrl 1. 1742. Spisal je: »Oratio in Cogrega-
tione S. Crucis et s. Philippi Nerei habita«.

21. Karol Henrik Schweiger (Taciturnus), Ljubljančan,
roj. 25. jan. 1670, sodni prisednik (assessor jud. praet.)

22. Janez Jakob Schilling (Sedatus), rojen v Ljubljani
17. maja 1. 1664. L. 1689. je kot učenec znamenitega pro-
fesorja Ferdinanda Krimerja (?) razpravljal o troedinem Bogu,
da so se mu splošno čudili. Doktor bogoslovja je bil in župnik
kranjski. Spisal je: »Constitutiones et Decreta Synodalia,
Tractatus in quinque libros Decretalium«.

23. FranZiiek Viljem pl. Zergollem (Delicatus), Ljubljan-
čan, roj. 4. aprila 1653., je prepotoval mnogo dežel, govoril
je šest jezikov, pa živel vedno zunaj mesta na gradiču Rosen-

•) Glej »Dom in Svet« 1899, str. 289 in d.

— 54 —

bOchel pri Ljubljani. Bil je prijatelj stavbarstva, slikarstva in
glasbe, sicer pa po svojem značaju zgovoren, prijazen in usmiljen
človek. Umrl je dne 28. januvarja 1. 17 10. Spisal je: »Quaestio
philologica. Utrum illustrior sit posteritas, quae in liberis, aut
quae in libris continetur«. — »Epistolarum selectarum fasciculus<,
— »Notae politicae ad Lucium florum«. — »Elogium Adami
Protoparentisc.

Po 1. 1 70 1, so akademiji pristopili še štirje udje:

24. Frančišek Andtocha baron Andros, (Redivivus).

25. Frančišek Krištof Bogataj (Wogathei) (Congruus),
roj. v Loki 1684. L. 1708. postane doktor prava v Padovi in
1. 171 1. vicedomski tajnik. Kot izvrsten pravnik je pričel javno
razlagati 1. 17 10. pravoslovje. Spisal je: »Codex officii Vice-
domnatus Nobilis et Mercenarii Excelsi Ducatus Camioliae.
Tractatus Historico-Politico-Juridicus«, 1713. — >Observationes
practicae selectiores Dicasteriorum Carnioliae«.

26. Janez K. Felber (Verendus), sodni advokat.

27. Aleš Sigmund Bolničar pl. Thalberg, roj. 9. avgusta
1. 1685. v Ljubljani, se je šolal v Perugii v Gregorijanskem
zavodu in učil pravoslovja. Hkrati je silno pridno obiskaval
risarsko akademijo in je bil tu prvi med součenci. Vsprejeli
so ga kot člana v akademijo »Excentricorum«. Potem je odšel
za eno leto v Rim in nadaljeval svoje študije. Tu ga vsprejmo
v akademijo »Arcadum« po priporočilu kanonika pri sv. Šte-
fanu, Marija Crescimbeni-ja. Privzel si je ime »Glyco< 1. 1708.
Od tod se odpelje v Neapel, kjer zboli in po 11 dnevni bo-
lezni umrje 6. okt. 1708. Pokopali so ga v cerkvi sv. Katarine
pri dominikancih. Izšel je en spis 1. 1 7 13. v Benetkah: »Enco-
mium vitae agrestisc. V rokopisu je zapustil več spisov: »Silva
variae eruditionis«. — »Tractatus de precibus primariis«. —
»Descripto nobilissimae urbis Venetae«. — »Antiquitates Aqui-
leienses«. — »Descriptio urbis Patavinae«. — »Descriptio
Augustae Perusiaet. — »Notabiliora Almae Urbis Romae«.

28. Janez Francolo, tržaški kanonik, (r. 1655) je bil tudi
vpisan med ude. (Konce prihodnjič).

— 55 —

Ajdovski zid pri Vrhniki.')

Spisal S. Rutar.

Kdo se še ni čudil slavnemu »kitajskemu zidu«? Začel
ga je graditi cesar Šihuangti (246 — 209 pr. Kr.) proti so-
vražnim navalom, t. j. dal je napraviti nasip čez hribe in doline,
a zidovje v sedanji podobi so napravili za dinastije M ing
(1368 — 1644 po Kr.). Naslednja dinastija Mandžu ali Čing,
ki še sedaj vlada na Kitajskem, ni imela več vzroka, skrbeti
za vzdrža vanje tega zidii in tako je zid sedaj precej razpadel.
Po natančni cenitvi je le ^000 im dolg (od »rumene reke t do
zaliva Ljaotunga). dočim Kitajci sami trd^, da meri celih
5(XX) km. Na nekaterih mestih je dvojin, na drugih celo trojen,
zlasti tam, kjer vode skozi posebno važne ceste. Zunanji zid
je nizek in ima nasip iz zemlje pred seboj, notranji pa je
mnogo višji in trdnejši (iim visok, 7'$ m debel), sestavljen iz
granitnih plošč. Na višjih mestih se nahajajo štirivoglati stolpi
iz opeke. Na nekaterih krajih so le palisade, na drugih se pa
nič več ne vidi, razun razpadli nasip iz ilovice.

To ni jedini primer branikov proti sovražnim navalom.
Cisto podoben je »kavkaški zid«, samo da je veliko krajši in
ne tako obsežen. Vleče se od Derbenta ob Hvalinskem
morju skozi Dagestan proti kavkaškim višinam ; ni znano, kako
daleč drži proti zahodu, toda vsaj i$okm daleč se da še sle-
diti. Zid je bil poprek g m visok, 3 m širok in od znotraj z
grobljo in prodom napolnjen. Ob prehodih so bila železna
vrata ter gradovom podobni stolpi. Ti so bili mnogo višji,
nego ostali stolpi, in precej obsežni, da so imeli stražniki v
njih ne samo stanovanje, nego tudi živež in orožje. Po vrhu
zida je vodila od stolpa do stolpa gladka cesta med dvema
prsobranoma. Po strmih obronkih je bil zid stopnicam po-
doben. Kjer je bilo sleme bolj ostro, grebenu podobno, je bil

>) Cesarski svdtnik S. Jenny iz Bregcnca obeta, da bo letos začel
kopati rimska zidišča okoli Vrhnike, zato bo ta članek morda zanimal
tudi širše kroge.

5*

— 66 —

zid nižji, čez doline pa, kjer je bilo mogoče lestvice pristaviti,
mnogo višji, celo do 1 5 w visok. Da je ta zid jako star, sledi
že iz tega, ker se nikjer ne opazi nobenega sledu o svodu ali
oboku. Ruski častnik Bestuzev Marlinskij je prehodil 1. 1832.
ves ta zid in izrazil svoje mnenje, da so ga Medi ali pa Perzi
sezidali proti severnim barbarom. Pripovedka pa pravi, da ga
je sezidal ali Aleksander Veliki, ali pa Sasanidec Nuširvan
(t 579)» ^^ J^ ustanovil derbentinski kanat. Kavkašld zid so
Mongolci razdrli v XIIL stoletju, a njegovi ostanki se še dobro
poznajo, tako da se jih lahko povsod sledi.

Kaj čuda, če so tudi Rimljani posnemali vzhodne narode
gled6 mejnih utrditev! Znan je »limes« v južni Nemčiji, ki se
je vlekel od Rene do Donave, manj znane pa so podobne
utrditve na Kranjskem. Tak mejni zid je moral biti že na
Trojanah, kjer je bila mejna carinama, kajti cela občina se
imenuje po njem Podzid. Sledi se pa ta zid še prav lahko
pod cerkvijo sv. Mohorja. 2)

Najvažnejši tak zid pa se nahaja pri Vrhniki. Stari
pisatelji govore večkrat o soteskah in zaprtijah alpskih (»angu-
stiae, claustra, clausurae Alpium«), n. pr. Ammianus Marcellinus
1. XXII. in 1. XXXI. C. 1 1 ; potem Zosimus 1. V. ep. 29 in
I. VII. C. 22; Philostorg 1. XII. c. 2; Chronicon Prosper itd.
Vse to ni bilo nič druzega, nego praetentura Pannoniae,
kakršna se nahaja tudi v Petronelu (stari Carnuntum).
»Ajdovski zid« zna najbolje pokazati logarski čuvaj Gradar,
recte »Hren«, na Verdu pri Vrhniki. Ta zid se začenja sle-
diti kmalu nad Gradarjevo hišo in sicer na gozdni parceli
»Javore« Stržinarja s Hriba pod železniško stražnico št. 679.
Koj v začetku je četverovoglat stolp 35 X 3*5 »^ in čez kakih
45 koKakov pride zopet jeden stolp, obrnjen proti Panoniji.
Blizu železnice je zid ves razdejan, ker so njegovo tvarino po-
rabili za nasipanje proge. Zid prekorači železnico pri kilometru
4607 in se vzpenja počasi nad njo za stražnico 368 a, Pola-

') Hitzinger, Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, str. 14.

— 67 —

goma in poševno se vzdiga vedno višje in višje pod Ljub-
ljanski vrh, do kakih 200m pod njegovim vrhuncem. Tu
se ajdovski zid najbolje pozna, zlasti ob »Mirški poti« v Jeri-
novcu na gozdno parcelo Jakoba Šušmana iz Mirk, kjer je
zid I '9 w debel. (Blizu tam je meja med gospoščinama Bistra
in Logatec). Potem vodi zid po gozdnih parcelah sinjegoriških
in blatnobrezovških čez »Selško pot« (na špecijalni karti »Se-
venska pot«) in dalje čez »Dolinsko pot« (na karti »Dolinak«)
po parcelah Franca Hočevarja z Vrhnike in Ivane Javornik s
Hriba proti >Stari cesti«. To prekorači še na tej strani sedla
kaka 2 km nad »Štampetovim mostom« (po Hitzingerjevem
načrtu je stal na vsaki strani po jeden stolp, sedaj se nič več
ne pozna) in se začne z nova vzdigati čez Šubčevo parcelo z
Vrhnike skozi »Podleskovo dolino« (tu ima vrhniški dekan svojo
gozdno parcelo) pod Raskovcem (na severni strani), 6\T m.

Na raskovškem sedlu vodi mimo takoimenovane >rudeče
hiše« (Časa rossa) južno od nove mitnice ter prekorači novo
cesto in železnico. Tudi tu ima Hitzinger«) več stolpov zazna-
movanih na obeh straneh. Iz gozda »Smrekovec« jugozahodno
od cestarja v Raskovcu se vzdiga ajdovski zid počasi proti
Strmcu, ali vedno na notranji (panonski) strani. Pri Jeri-
novem griču (5 55 w) se sledi le malo ostankov. Zdi se,
kakor da je bil zid postavljen na skalnati greben, katerega so
tako bolj utrdili. Ostanki zida pa so zelo trdi, tako da se jih
le s težavo odkrhne. Od Jerinovega griča drži s početka zid
kakor sedanja vozna pot, katero so na njem izdelali, potem
pa na levi strani dalje mimo grmovlja proti Špiki ju, 7041«.
Od tod dalje se ga ne sledi več, pač pa je greben proti Za-
plani in dalje proti vrhu V 1 a k e (Ulake), 809 w, tako oster,
da skoro ne potrebuje nikakršne utrdbe.

Ves zid ima torej obliko podkve in je okoli \o km dolg.
Stolpi ob njem (3 — 4W) so le bolj redki, kakor pri »limes
raeticus«, kjer so bili blizu %oom jeden od druzega oddaljeni.

») Mitth. des hist. Ver. f. Krain, 1854.

— 58 —

Kakor ajdovski zid, je bil tudi retijski limes brez nasipa in
jarka, a poprečno 2 — 25 m visok. Ljudstvo govori, da je držal
ta zid do Kastve in Reke. *)

Čisto podoben zid se nahaja vHrušici. Ta se vleče
odBršljanovca, 885»», mimo razvalin sv. Jederti, 867»»,
proti Javorjevemu griču, \\\^m. Na Bršljanovcu je
mala planota, kjer je stal bržkone glavni stolp. Ljudstvo ime-
nuje to utrditev »šance« in trdi, da se je razprostirala še dalje
proti Rogačkemu vrhu (malemu) in še onstran njega proti
Gorenja m. 6) S tem zidom je bil v zvezi rimski kastel, ki
se je vzdigal na položenem obronku Velikega Vrha pri
sv. Jeri v H ruši c i 867 w. Njegovo ozidje se še prav dobro
pozna pri cestninarjevi hiši (nekdanji pošti) in drži najpoprej
proti szh. in s., potem pa proti svzh. in j. MtiUner mu pri-
pisuje 451 m obsega ter poprečno 170« dolžine in 56 w širine.
Hitzinger kakor tudi MtlUner trdita, da je vodila rimska cesta
na južni strani tega kastela in da se ga je torej ognila, kar
bi bilo jako čudno. Saj vender trdi Mttllner skoro v isti sapi,
da so se »stara vrata« nahajala v zahodnem zidovju, med cest-
ninatjevo in Šemrovo hišo, ter da je moral njim nasproti tudi
vzhodni zid prodrt biti. «)

Hitzinger pa spravlja (1. c.) kastel v Hruševici v zvezo
z utrditvijo »na Laniščih« pri Grudnu, kake 4^1« zahodno od
Kalcev. Tu se cesta dvakrat skoro pravokotno zavija, ker
mora okoli Orlovega griča, ki je zadnji odrastek 918«
visokega Srnjaka. Na tem odrastku se nahaja manjši četvero-
kotni rimski kastel (56 X 56 ni), ki je imel nenavadno močno
zidovje, iz katerega so kmetje ob našem času kamenje lomili,
tako da sedaj ni mogoče naznačiti njegove širine. Od jugo-
vzhodnega stolpa tega kastela se sledi rimsko zidovje proti
Srnjaku in Hitzinger misli, da se je to zidovje potem obrnilo
proti Bršljanovcu, kar pa zaradi talnih posebnostij ni posebno

*) Valvazor, kuj. XII, str. 100.

s) Emona, str. 125,

«) Emona, str. 124 in 125.

— 59 —

verjetno. Ce je že od Srnjaka dalje držalo, je verjetnejše proti
Sv. Lovrencu. ^)

Tretji »Ajdovski zid« se sledi jugovzhodno od Borov-
nice blizu Rakitne. Zlasti dobro se pozna od Nadli-
škega vrha ali Sv. Urha {&$Sm) proti Selu in dalje čez
vrhunce 836»* in 835 »z (Dobnik) proti Gradiškemu vrhu,
6Som, in pravokotno dalje k Sv. Primožu, 817 w. Na vseh
teh gričih so stala gotovo prazgodovinska gradičča. Pri Sv. Urhu
je bila tudi rimska naselbina, ker se nahaja mnogo črepinj iz
te dobe, potem pa tabor. Tudi ob cesti med Ribnico in
Blokami, ki vodi proti Ložu, so stali mogočni zidovi, od
katerih se vidijo najlepši ostanki pri Strmcu v bloški fari.
Istotako se vlečejo ob kranjsko -hrvaški meji med Bab ni m
poljem in Prezidom dolgi ostanki zidov od gore Poža-
ri šče do gozda nad Cubrom. Tudi na gričih vzhodno od
Trnova se slede ostanki rimskega zidovja, ki je bilo morda
v zvezi z onim nad Kastvom. **)

Podoben rimski zid se nahaja v Baski dolini blizu Ko-
rit niče na Tolminskem. Ta se vleče od Cepudrove hiše št. 6
Za Rakovcem kake ^km daleč čez Bačo in na drugi strani
zopet navzgor do M i rja pri Brelihu. V bližnjem Lajišču
(Lahovišču) je stalo rimsko pokopališče, kjer so našli bronaste
situle in ciste, potem našim podobne bronaste žlice, povraze
in mnogo novcev (ljudstvo govori o »dveh sodih denarjev«),
n. pr. od Maksimina (235 — 238). Zadnje take stvari je našel
lani državni inženir R. Mahnič v Tolminu.

Dve stari cerkvi sv. Petra na Kranjskem.

Spisal M. Sitar.

1. Cerkev sv. Petra nad Begrui\jami na Gorenjskem.

Na skrajno južnem pogorju mogočnega Stola stoji po-
družnica sv. Petra nad Begunjami. Po gorenjski ravnini je

') Prim. Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, 1854.
«») Mitth. des hist. Ver. f. Krain, 1855, str. 14.

— 60 —

odtod krasen razgled. Radi razgleda je bilo ob času turških
napadov tu kresišče.

Od kdaj stoji podružnica sv. Petra na tem holmu,
nam ne povedo tiskani viri, gotovo pa je, kolikor se da soditi
po zidavi, da je bila sedanja cerkev zidana v drugi polovici
15. stoletja. Oglejmo si zanimivo stavbo bolj natanko! Opa-
žamo pri cerkvi pet delov, namreč: presbiterij, ladijo, lopo,
zvonik in dvonadstropno kapelico, ki je na zahodni strani pri-
zidana zvoniku.

Presbiterij je bil prvotno gotski, a so mu pozneje rebra
na oboku posekali, tako da ima sedaj nekako banjast svod s
sedmerimi trikotnimi kožicami. Tudi okna so bila prvotno
gotska, a so jih pozneje nadomestili s štirivoglatimi, katera so
se pa pred par leti morala umakniti pravilnim gotskim oknom
z lepo barvanim steklom. Presbiterij kakor tudi ladijo krasi
nov šamot-tlak. V presbiteriju je veliki altar sv. Petra. Ves
altar je iz kamna, deloma iz rudečkastega, deloma pa, kakor
podstavi, iz črnega marmorja. V altarju je soha sv. Petra in
na straneh sta sv. Andrej in sv. Matija. Ob straneh pri al-
tarnih stebrih sta še dva svetnika s strelo v roki. Ta altar
je barokno delo. Na obeh straneh sta presbiteriju prizidani
zakristiji: jedna na severni, druga na južni strani. Ona na se-
verni strani ima iz ladije gotski vhod in je tedaj prvotna, a
se je pozneje opustila, ker je bila premokra. Sedaj služi ta
zakristija za shrambo opeke in druge šare. Druga zakristija
na južni strani je bila prizidana cerkvi skoro gotovo v 17. sto-
letju. V njej stoji stara omara za cerkveno obleko. Posebnih
zanimivostij ni tu, razun lesenega relikvijarija v podobi mon-
štrance iz pretečenega stoletja, ki ima spodaj potrdilno pismo.

Izpod šilastega, po robeh posnetega slavoloka stopimo
v ladijo, katero dva po sredi stoječa, kaj lično izdelana stebra
ločita v dva dela. Stebra sta spodaj v podstavu okrogla, a
se potem pretvorita po jako konstruktivnem potu v osmo-
kotne prizme ter nosita v kapitelh lepe gotske liste. Iz teh
dveh stebrov izhaja po osem reber, ki tvorijo s sklepniki lepe,

— 61 —

iz rombov obstoječe, čvetero- in osmovoglatc zvezde, katere
ob stenah upadajo na polstebre. Sklepniki so dvojne vrste,
večji in manjši. Večji imajo reliefe : sv. Peter, Marija z Jezusom,
sv. Rok, sv. Andrej, sv. Pavel, sv. Katarina, sv. Jernej in

en^a, ki nosi zidarsko znamenje ^. Reliefi so bili pred

kratkim polihromovani z zidarskim znamenjem vred, zato se
po pravici dvomi o pristnosti sedanje zidarske znamke. Na
straneh slavoloka sta v ladiji dva altarja, novejše Vurnikovo
delo z gotskimi oblikami, in sicer je na listovski strani sv.
Lenart (slika Laieijeva), na evangeljski strani pa »Marija po-
magaj« od Bradaške. Ladija ima na južni strani dve gotski
okni iz novejše dobe, prav tako kakor presbiterij, le nekoliko
večji, pač pa sta dvojna postala na južni in na zapadni strani
ostala še stara s šilastim lokom in močno vglobljenim žlebom
ter krepko profilovano palico. Na straneh portala na zahodni
strani sta bili v 17. stoletju izbiti dve okni, da je ljudstvo moglo
videti tudi iz lope v cerkev ob kakem bolj obiskanem cer-
kvenem shodu. Še nekaj je, kar posebno vzbuja našo pozornost
v ladiji, in to so slike. Vsa notranja severna stran ladije je
poslikana. Razdeljena je namreč stena po dveh polustebrih v
tri dele in vsak izmed teh treh delov po navpičnih in vodo-
ravnih razpredelih v 8 delov, tako da šteje vsa stena 24 slik.
Da nam bo bolj jasno, razdelimo jih tako: Pričnimo z onim
oddelkom slik, ki so v obližju slavoloka. Kažejo nam slike:
1. Kristus noge umiva aposteljnom, 2. Kristus na Oljski gori,
3. Kristus zasramovan, 4. Ecce homo, 5. Kristus vjet, 6. Kri-
stus od smrti vstane, 7. Kristus in sv. Tomaž, 8. Dva učenca
v Emavsu.

V drugem oddelku so slike: št. 9. Kristus, ki izganja
prodajalce iz tempeljna, 10. zadnja večerja, 11. Kristusa bičajo,
12. Kristusu lase rujejo, 13. Kristus s trnjem venčan, 14. Kri-
stusa s križa snamejo, 15. Kristusa v grob polože, 16. Kristus
pred peklom.

V zadnjem oddelku nam kaže: št. 17. obujenje Lazarjevo,
18. Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem, 19. Kristus pred Ano

— 62 —

in Kajfom, 20. Kristus pred Pilatom, 21. slika je zelo razdra-
pana, da ni mogoče prav določiti, kaj predstavlja, 22. Kristusa
slečejo, 23. Kristusa na križ polože, 24. Kristus na križu.
Številka 25. je ostanek slike na počezni steni ladije v bližini
jednega izmed oken, ki so na straneh portala, vodečega iz
lope v cerkev, in predočuje Kristusa, ki nese težki križ. Kakor
je razvidno iz te slike in še nekaterih drugih slik na oboku v
rombih v ladiji pri slavoloku, bila je nekdaj vsa cerkev sli-
kana, žal, da je bila pozneje prebeljena, vender je mogoče,
da se bo dalo belenje odstraniti ter da tako pride vsa slikarija
zopet na dan.

Kolikor je razvidno iz navedenega opisa, predstavljajo
te slike življenje, trpljenje, smrt in poveličanje našega Gospoda
Jezusa Kristusa, le škoda, da ni mogoče najti v tem prave
vodilne misli in kronologičnega vsporeda. Morebiti se posreči
to potem, ko bodo razkrite še druge slike na nasprotni strani.

Kdo je izdelal te slike? Tu stojimo, kakor navadno do
sedaj pri nas v enakih slučajih, pred gluhim vprašanjem. Pod-
pisa slikarjevega ni najti nikjer na dosedaj obelodanjenih slikah.
Znabiti da pride to pozneje na dan, ko se bodo oprostile vse
slike beleža, znabiti da tudi ne, toliko je pa gotovo, da so
bile izgotovljene slike v 16. stoletju, in to skoro gotovo v
drugi polovici onega stoletja. Na prvi poli v podobi številka 6
in še drugod so nekateri podpisi onih, ki so obiskali to cerkev,
izmed drugih manj jasnih beležk naj navedem te-le podpise:
16 PETER PAVCH 53 ; BARTHoLoMEVS MERIASIZ 161 2;
VALENTINVS TROPER 1634.

V umetniškem oziru se slike ne morejo meriti s podob-
nimi našimi slikarijami iz 15. stoletja, osobito telo Kristusovo
je tako slabo risano in slikano, da se vidi, kakor bi bilo
marmorirano. Dobro pogojeni so le kostumi vojakov, rabeljnov
in nekaterih drugih oseb. Všeč mi je še najbolj obžalovanje
mrtvega Kristusa, ker me tako živo spominja podobne slike
Giottove v cerkvi Maria deli' Arena v Padovi, kakor tudi vsa
razdelitev ravnokar opisane slikarije, seveda mutatis mutandis.

— 63 —

Vsa slikarija je imela spodaj barvani podstav, kakšen je pa bil,
se iz sedanjega stanja ne da opisati. Omeniti mi je še, da se
nahajajo tudi na zunanji ladijini steni proti jugu sledovi slik,
kakor tudi pod strešino oznamentalni okraski iz gotske dobe.
Cerkveno ladijo veže z zvonikom pokrita lopa, ki je za
dve stopnjici višja od ladijinega tlaka, in ima dvoje vrat : proti
severu in proti zahodu, ona proti severu so zadelana z deskami.
Proti jugu je lopa odprta.

Zvonik je močno zidan, kajti debelost zidu znaša v pri-
tličju nad poldrugi meter. Gotski vhod s šilastim lokom vodi
v notranjost zvonika, v kateri se pride v treh nadstropjih
po lesenih stopnjicah do zvonov, ki so iz novejše dobe. Zvo-
nikove line so skopčaste; okrogel, kamenit steber jih deli v
dva dela. Jedna lina, in sicer na severni strani, je preprosta,
zgoraj polukrožna odprtina, brez stebra po sredi. Oblika teh
lin je očividno romanska, vendar ne kaže radi tega staviti
vsega zvonika v romansko dobo, ker zidava njegova, kakor
tudi zlasti njegov gotski vhod, kažeta, da je bil zvonik zidan
v tistem času, kakor cerkev. Taka skopčasta okna napravljali
so pri nas radi v gotski dobi (glej sv. Peter v Dvoru pri Pol-
hovem Gradcu), pa tudi pozneje so pri nas pogosto rabili to
obliko v dobi renesance in baroka, kar spričuje mnogo naših
podružnic.

Dvonadstropna kapelica je zvoniku prizidana na zapadni
strani te podružnice. Prvo nadstropje, oziroma pritličje, je
skoro popolno v zemlji, le vrata so prosta. Mala lina na za-
padni strani, ki naj bi vsaj nekoliko razsvetljevala to podze-
meljsko klet (čemur služi tudi dandanes, ker ima ondotni
cerkvenik v njej shranjeno kislino), je popolno zadelana in za-
raščena. Drugo nadstropje, prav podobno spodnjemu, pa ima
barokni altar iz 17. stoletja in poleg sličnih vrat, kakršna so
v spodnjem delu, še široko okno, katero je od zvunaj z des-
kami zaplohano. Obe shrambi sta obokani s križnim svodom.
Nekateri vidijo v tej stavbi romansko dvonadstropno kapelo,
podobno tronadstropni cerkvi na Malem gradu v Kamniku,

— 64 —

kar pa odločno ni. Vsa njena zidava kaže z obliko, vrati in
oknom vred, da spada v 17. stoletje, tedaj v dobo proti-
reformacije na Kranjskem. Takrat so postavili to stavbo 2xaven
zvonika, da so mogli ob velikih shodih opravljati službo božjo,
kadar je bila cerkev pretesna vsled pritiska ljudstva. Zato je
pa ta barokni altar tudi posvečen sv. Petru, a poleg njega
sta sv. Rok in sv. Boštijan. Ob taki priliki odprlo se je široko
okno in tako je moglo ljudstvo, zbrano na obširni ravnici na
zapadni strani, gledati naravnost na altar. Skozi to okno
mogel je tudi duhovnik oznanjevati božjo besedo več stotinam
Ijudij, kar pa v cerkvi ni bilo mogoče.

Konečno naj še omenim, da je notranjščina cerkve v
najlepšem stanu z altarji in vso opravo vred. Pohvalno se mora
priznati, da je tudi poprava oken bila izborna, in da tlak
mnogo pripomore k lepoti cerkve. Dal Bog, da bi bilo mo-
goče oprostiti beleža tudi druge slike v cerkveni ladiji ter
jih po kakem veščaku prenoviti, potem bo ta cerkev sv. Petra
res kras, moleč iznad lepe Gorenjske, »podobe raja«.

2. Cerkev sv. Petra na Kamnem Vrhu v ambrufiki
župnjlji na Dolei^skem.

Biserom stare cerkvene umetnosti po Kranjskem se pri-
števa tudi podružnica sv. Petra na Kamnem Vrhu v Suhi
Krajini. Od župne cerkve ambruške oddaljena je ta cerkev
kake slabe pol ure. Lega njena nima nikakih zanimivostij.
Razgleda od tod ni posebnega. Razun nekaterih podružnic
krške fare, kamor je ta cerkev spadala v prejšnjih časih, vidijo
se v ozadju le tu in tam višenjske podružnice. Proti zahodu in
jugu zapirajo pogled pusti vrhovi sosednjih žužemberških hribov,
proti zapadu se pa širi valovita in dolgočasna pusta Krajina.
Tudi po zunanjosti ne kaže ta cerkev nič posebnega. Zvonik
nad vhodom vzdiguje se od tal v čveterokotu, a prehaja v
sredi v osmokot, prav tak6, kakor zvoniki v Višnji Gori, v
Trebnjem, v Novem Mestu in drugod po Dolenjskem. Štiri

J

— 66 —

line v zvoniku imajo skupčasta okna. Pokrivalo zvonikovo je
navadna kranjska zvonikova streha, niimreč kupla, laterna in
hruškasti završek. Zvonikova kakor tudi cerkvena streha je iz
tankih in kratkih desk. Presbiterij se končuje s tremi stranmi
osmokota. V notranjščino cerkve vodi dvoje vrat, jedna pod
zvonikom, druga od strani.

Vse drugače je pa zanimiva notranjščina te podružnice.
Indija njena meri po dolgem do slavoloka 8 metrov, a v širo-
kosti 61^ m in ima jako lep, kasetiran strop iz mehkega lesa.
Ta strop tvorijo kvadrati, menjajoči se s pravilnimi mnogo-
kotniki. V sredi vsakega kvadrata je lepo stružena, rezljana in
deloma pozlačena rozeta. Strop je dobro ohranjen, kakor bi
bil ravnokar izdelan. Ljudem pa ravni strop ni všeč, radi bi
ga nadomestili z zidanim obokom. Upam, da se jim ta želja
ne uresniči še kmalu.

Nad vse nas pa preseneči presbiterij. Dolg je 4*36 w,
širok 470/«. Iz vsakega kota vzdigujejo se rebra, ki se sti-
kajo v enem samem sklepniku. Vsaka stran osmokota ima po
jedno majhno, gotsko okno v steni. Jedno okno bilo je po-
zneje povečano; druga so ostala, kakršna so bila prvotno
zidana. Ves presbiterij je znotraj slikan. Oglejmo si slike naj-
prej na* znotranji strani slavoloka. Tu se nam kaže Marijino
oznanjenje. Na jedni strani slavoloka je Marija, na drugi angelj
v podobi mladeniča. Spodaj pod oznanjenjem je na eni strani
sv. Janez Krstnik, na drugi pa neka svetnica s posodico v
roki (Magdalena?). Na strani nad oknom je svetnica s koškom
v roki, v katerem so cvetlice, spodaj ob oknu sta dva pre-
beljena svetnika. Na poševni strani presbiterija je nad oknom
slikana sv. Barbara, ob straneh okna pa sv. Matija in sv. Juda
Tadej. Na steni je zgoraj nad oknom krasna slika Matere
božje z detetom Jezusom v naročju, ob oknu sv. Peter in
Pavel. Na poševni steni je zgoraj sv. Katarina, spodaj ob
oknu sv. Jakob in sv. Janez. Na strani je zgoraj nad oknom
sv. Marjeta , ob oknu sv. Andrej in še neki drug pobeljen
svetnik. Na zvezdastem oboku tik slavoloka sta gotska okraska.

— 66 —

V sferičnem trikotu je naslikan sv. Janez evangelist, orel s
trakom, na katerem se bere v gotskih minuskulih: »Joannes
evangelista«. V naslednjem trikotu je simbol sv. Marka, lev s
trakom, na katerem je gotski napis: >Marcus evangelista«. Potem
je klečeč kerub z jako lepim obrazom. V srednjem trikotu je
Odrešenik sveta (Salvator mundi v maudorli). Trikot ima gotski
okrasek. V predzadnjem in v zadnjem trikotu sta simbola
evangelistov sv. Mateja in sv. Luke z dotičnim gotskim na-
pisom. Zanimivo je, da se pod to slikarijo kažejo po nekod
sledovi še starejše slikarije, ki pa ni bila figuralna, temveč
jednobarveno ornamentalna.

V umetniškem oziru se mora reči, da opisane slike niso
slabe. Risarija je krepka in precej pravilna. Nekatere slike
smejo se imenovati mojsterske, n. pr. obrazi Marije z Jezusom
v naročju, keruba in še nekateri drugi obrazi. Na vseh slikah
se lahko opazi, da so bile delane hitro ter kažejo veliko
ročnost slikarjevo. Če primerjamo to slikarijo z ono v cerkvi
na Muljavi, v šentvidski župniji na Dolenjskem, vidimo mnogo
podobnostij v risariji kakor tudi v barvi. Prej ko ne prihajata
obe od enega in istega mojstra. Glede starosti te slikarije se
menda ne bom motil veliko, ako ji prisodim sredo petnajstega
stoletja; gotovo pa je, da je bila izdelana pred i6. stoletjem.

V kolikor sem mogel brati napise v presbiteriju, sega najsta-
rejši v prvo polovico i6. stoletja, namreč: »1542 Hic fuit
Johan Flore ex oppido Zirkniz coop.« Nadalje. »1581 Joannes
Glauitsch coadjutor minor in Obergurkh« »Jac Ottaua A. 1626«
in slednjič >Hic fuit Martinus Z . . . 162 1.«

Slikarija je v obče dobro ohranjena, le nekaj malega je
prebeljenega, pa bi se dalo tudi to dobro popraviti, ako bi
se hotel g. konservator za Dolenjsko obrniti v tej zadevi do
C. kr. centralne komisije. Morebiti bi se to lahko zgodilo ob
jednem z nameravano popravo na Muljavi.

Da bo popis te zanimive podružnice kolikor toliko po-
poln, naj omenjam še, da je veliki altar lično barokno delo.
Zadaj na altarju je napis: »Hoc altare erectiuii est sub rdo dn

— 67 —

Rvdolpho Rvdolphi parocho in Obergurg Anno 1666«. Stranska
dva altarja sta v ladiji ob straneh slavoloka. Na moški strani
je altar sv. Lavrencija iz 1. 1709, na ženski pa sv. Apolonije
z letnico 17 10. V ladiji pod prižnico stoji na tleh kamenita
in polihromovana podoba sv. Petra, prej ko ne iz starega
altarja. Ta podoba je že zelo stara, kajti opaža se na njej
prehod iz. romanske v gotsko dobo. Prav bi bilo, da bi kdaj
krasila naš novi škofijski muzej. Lepo rezljana sta tudi dva
sanctus-svečnika pred velikim altarjem. Novejša sta oba zvo-
nova v zvoniku. Večji je iz 1. 1821., manjši iz 1. 1854., oba
sta iz ljubljanske Samasove livarne.

Kopališča v IJubljani.

Spisal A. Koblar.

Letos se otvori lepo mestno kopališče, katero se sedaj
gradi na precepu Kolodvorskih in Prečnih ulic v Ljubljani. O
tej priliki je zanimivo, ozreti se na stara kopališča v ljub-
ljanskem mestu.

V Škofji Loki se omenja kopališče v letih 1318 in
1360; imeli so je frizinški škofje in oddajali v najem za 3
marke na leto. 1) — V Kamniku se omenja cesarsko kopa-
lišče v 15. veku. Stalo je »am Gries« in imel je je v fevdu
kranjski vicedom. Dne 16. febr. 1. 1478. je pa cesar Friderik IV.
sporočil vicedomu, da je kopališče v Kamniku prepustil on-
dotnemu sodniku in svetovalcem pod pogojem, da bodo na-
pravili most čez vodo in plačevali po ^a funta denarijev v
vicedomski urad. 2) L. 1 596. je bil za padarja mojster Jurij, ki je
plačeval od kopalnice na leto po 2 funta penezev v vicedomski
urad. *)

«) Zahn, Cod. dipl. Austr. Fris., III. 181, 607.
«) Notizenblatt d. kais. Ak. d. Wiss., 1852, str. 382. — Blatter aus
Krain 1865, str. 96.

=) Urbar iz 1. 1596. v kranjskem dež. arhivu, I, 52.

— 68 —

V Ljubljani je pa koroški vojvoda Ulrik že okoli
leta 1260. podaril kopališče (stupam balneaream) s svetom
okoli njega in z neko hišo benediktinskemu samostanu
v Gornjem Gradu. Oprostil je vojvoda samostan, in to
osvoboditev je kralj Rudolf 1. 1277. potrdil, zaradi omenje-
nega posestva vseh bremen. Menihom JiamreČ ni bilo treba
plačevati niti davkov, mitnine in carine, niti pošiljati čuvaja
na mestno zidovje ljubljansko.*)

V 15. stoletju se pa v Ljubljani omenja dvoje kopališč:
zgornje in spodnje. Zgornje kopališče, ležeče na otoku aH brdii
sredi Ljubljanice (»in dem Werd zwischen dem Wassef) blizu
hiše Nikolaja Gre tek a, katero je prej imel v najemu ljub-
ljanski meščan Avguštin Merkel, je dne 25. oktobra 1. 1466.
cesar Friderik dal v kupno pravo kranjskemu viccdomii
Juriju Rainerju proti temu, da bode plačeval v vicedomski
urad na leto po 2 funta penezov. ^) To kopališče utegne biti
ono, katero so bili 1. 1260. gornjegrajski mcniki dobili od
koroškega vojvode, ker je postalo last deželnega kneza. Stalo
je v bližini sedanjega šentjakobskega mostiS. V viccdomskcm
urbarju iz 1. 1527. čitamo, da je kopalnico na brdu (*Padstuben
im werd«) imel Volbank P oseh, ki je plačevat od nje vice-
domskemu uradu na leto po 2 funta penezov. Kupil jo je bil
od bistrskega samostana. ®) L. 1 596. je pa samostan v Bistri
sam plačal »von der padstuben im Werdt zu Laibach« v \ice-
domsko blagajnico 2 funta penezov.

Spodnjo kopalnico, ki je stala blizo cerkve sv, Nikolaja
v Ljubljani, so pa imeli Predjamci (Lueger). Nikolaj, grajski
grof v Luenzu in Predjami (Lueg), glavar v Devinu in na
Krasu, je dal to kopalnico, ležečo pod sv, Nikolajem med
obema potoma, ki držita ondi v mlin, v fevd mojstru Juriju

*) Orožen, Das Benediktiner Stift Oberburg, 40, — Schumi, Urk-
Buch, II, 214. — Dimitz, Gesch. Krains, I, 175.

■') Archiv der Akad. d. Wiss. in Wicn, X, 435
«) Kranjski dež. arh. I, 52.

— 69 —

Paradižu (Parades) dne 2. februvarja 1. 1453.^) Potem je
dobila to kopalnico, ležečo pri (frančiškanskem) samostanu pod
sv. Nikolajem, v fevd soproga ljubljanskega meščana Melhijora
Poscha in jo je prodala ljubljanskemu kapiteljnu. ®)

Kopališče je potem ves čas ostalo kapiteljsko in kapi-
teljski fevdonosec je bil stolni dekan. Prvi je prejel za Po-
schovko kopalnico v fevd dekan Machor. Kapitelj se je
potrudil, da so mu Predjamci (Luegerji) in njihovi dediči po-
navljali podelitev tega fevda ob imenovanju novega dekana ali
nastopu novega predjamskega gospodarja, sam je pa dajal
kopalnico v najem, ali pa jo je oddajal s kupnim pravom.
Dne 19. febr. 1. 1532. sta jo dobila v dosmrtno kupno pravo
mojster Volbank Zachenpergerz Dunaja in njegova soproga
Katarina za letnih 8 renskih gold. (k 60 kr.). Zavezala sta se,
da bodeta vedno priznavala kapitelj za svojo zemljiško go-
sposko, skrbela za trdno ostrešje nad kopalnico, dobro postre-
zala kanonikom in ljudstvu ter kopalnico prodala le kakemu
veščaku. ^) Navzoča sta bila pri sklepanju te pogodbe ljub-
ljanski mestni sodnik Ivan Ti se h I er in mestni svetovalec
Volbank Rieger.

Dediči Predjamcev so bili grofje Thurni, ki so tedaj
podeljevali kopalnico z neko šišensko desetino vred (in Keutsch)
stolnim dekanom, oziroma njihovim namestnikom. L. 1547.,
dne 26. jan., je prejel v Gorici ta fevd, ker tačas ni bilo v
Ljubljani stolnega dekana, kanonik Pavi Wiener od Franca
grofa in barona s Thurna in Križa, dednega deželnega dvor-
nega mojstra na Kranjskem in v Slovenski Krajini ter dežel-
nega glavarja goriške grofije in Tolmina, 'o) Nato je pa dne
4. avg. 1. 1552. od istega grofa kopalnico pfejel v fevd stolni
dekan Jurij Jobst, dne 4. januvaija 1. 1557. dekan Baltazar

') Izv. perg. listina v Ijublj. kap. arh., zv. 250, 4.
*) »Luegger Lchenbuch«, Mitth. d. Mus. Ver. f. Kr. 1866, str. 247.
— Dimitz, Gesch. Krains, I, 303.

») Ljublj. kap. arh., zv. 250, 5.

*«) Izv. perg. listina v kap. arh. ljublj., zv. 258, 7.

6

— 70 —

Gurkfelder, i.januvarja 1. 1 565. dekan Mihael Frankovič
(Frankhouitsch), 28. avgusta 1. 1567. dekan Jurij Brajkovič
(Braichowiss), ii. nov. 1. 1561. dekan Andrej Staimetzer
in dne 31. avgusta 1. 1572. novi stolni dekan Baltazar Radlič
(Radlitsch). ") Dne 9. jan. L 1644. je Vrban, grof s Pottinga
in baron v Oberfalkensteinu, kot grajski grof v Lientzu in
dedič Luegerskih in potem Thumskih fevdov dal ljubljanskemu
kapiteljnu v fevd zopet kopalnico, ležečo, kakor stoji zapisano
zunaj na listini, pri pokopališču za cerkvijo sv. Nikolaja.

Dne 17. marca 1. 1652. se je pa spisala najemna po-
godba glede kopalnice, ležeče zraven oratorija bratovščine sv.
Rešnjega Telesa pri stolni cerkvi sv. Nikolaja, med kapiteljnom
in padarjem (Bader) Krištofom Pogenschmidtom. Najem-
nine je po pogodbi dobival kapitelj na leto po 25 gld., zato
je pa moral popravljati kopalnico, v kateri je padar tudi sta-
noval. Le male poškodbe je Krištof moral postrojiti iz svojega.
Ker se mu je pa zdelo, da kapitelj kopališča ne popravlja
dovolj dobro, pritožil se je dne ii. jun. 1. 1660. na magistratu
in zahteval za slučaj nesreče odškodnine. Kapitelj se pa ni
hotel pravdati zaradi poprave kopalnice, ampak je rajši ka-
piteljski upravnik kanonik Ivan Marko Rossetti 1. 1663. v
imenu kapiteljna z vrtom in vsemi pripadki prodal kopalnico
(Padstuben), ležečo precej za hišo bratovščine sv. Rešnjega
Telesa, s pravico kupnega prava za neko svoto denarja istemu
ljubljanskemu meščanu in padaiju (Baader) Krištofu Pogen-
schmidtu, njegovi soprogi Doroteji in njunim dedičem.
Zavezal se je Krištof, da bode plačeval za urbarske dače ifl
za vse davke skupaj kapiteljnu na leto po 10 gld. kranjske
deželne veljave, vzdrževal hišo, kopališče in vrt v dobrem
stanu, in da bo, ako bi kdaj to posestvo prodal, zamenjal ali
zastavil, storil to le s privoljenjem kapiteljna, ki naj dobi za
tak slučaj iz kupne svote deseti in dvajseti penez, sicer se
zapravi pravica kupnega prava ter kopališče prosto pripade

") Izv. pcrg. listine leže v kap. arh. Ijublj., zv. 258.

— 71 —

kapiteljnu. Drugim v najem naj bi pač smel dajati Krištof
kopalnico za nekaj let, a le z vednostjo kapiteljna kot zem-
ljiške gosposke.^-) Že 1. 1663. je pa kupila Doroteja P o gen -
schmidt kopalnico od svojega soproga Krištofa ter jo je v
oporoki z dne i. aprila 1. 1681. zapustila drugemu svojemu
možu, s katerim je bila omožena zadnja tri leta, Blažu K le mu.
Meščan in padar Blaž Klem je podpisal kapiteljnu reverz o
kopališču dne 16. aprila 1. 1681. Nato je pa Klem vzel v
zakon Marijo Pintar, in ker mu je ona tri leta v bolezni zvesto
stregla, jo je postavil za dedinjo kopalnice dne 3. avgusta
1. 1684.

Pozneje je kopalnico imel Štefan Benedikt Kiechl, ki
jo je prodal Mihaelu Pajku, župniku v Šentvidu nad Ljub-
ljano, kateri jo je 9. aprila L 1704. prodal z vrtičkom vred
za 3CX> gld. ljubljanskemu podobarju (Piilthouer) Ivanu Jakobu
Menegathiju. Župnik Pajk je dobil za kotel in za opravo
kopalnice posebej 100 gld., njegova svakinja, udova Marija
Sidonija Pajk, pa je prejela 6 dukatov darii. Pogodil se je
župnik Pajk, da se kupnina vrne in kopalnica izroči njegovi
svakinji, ako bi se ona tekom 1. 1704. omožila in vzela kakega
padarja ali ranocelnika.

Menili so nekdaj celo izobraženci, da je neobhodno po-
trebno, v nekaterih boleznih si dati puščati, in da človek
sploh ne more biti prav zdrav brez puščanja krvi. V starih
koledarjih tedaj najdemo zaznamovane gotove dneve, v katerih
se priporoča puščanje kot posebno koristno. Zdelo se je
ljudem, da se ta posel najlože opravlja v kopeljih. Zato tudi
ljubljanski kopalni mojster (Bader) ni samo Ijudij kopal, ampak
jim je tudi puščal, pijavke stavil in rane celil. Poiskali so
tedaj, če je bilo le mogoče, za kopalnega mojstra kakega
ranocelnika. Vsled tega ljudstvo še dandanes ranocelnike sem-
tertja imenuje padarje (Bader). V kapiteljskem kopališču so
bile tudi gorke kopelji, kar posnamemo iz tega, da je bil

1. 1704. mej opravo kopalnice prodan tudi kotel.

«

«^) Kap. arh., zv. 258.

— 72 —

Iz navedenih listin posnemamo, da je slalo kapiteljsko
kopališče nekako na istem mestu, kjer stoji danes stolno žup-
nišče. Za svetiščem stolne cerkve sv. Nikolaja proti vzhodu
sta stali hiša in kapela (oratorij) bratovščine sv. Rešnjega Te-
lesa, *') med to kapelo in frančiškanskim pokopališčem je bila
pa kopalnica, ki je segala z vrtičem na sedanji Vodnikov trg.
Najbrže so kopalnico podrli, ko so sezidali sedanje stolno
župnišče.

Mali zapiski.

Groflnja Ana Katarina Zrinjska in ljubljanske klarise.

Dne 30. aprila I. 1671. sta bila obglavljena v Dunajskem Novem Mestu
slavni hrvatski ban grof Peter Zrinjski in njegov svak, mladi in
bogati mejni grof Frančišek Frankopan. Zrinjskega soproga Ana
Katarina, zelo izobražena, rodoljubna in ponosna dama, je bila sestra
Frančiška Frankopana. Imela je enega sina in tri hčere. Deležna je bila
zarote proti Avstriji za osamosvojenje Hrvatske, zato jo je pa doletela
žalostna usoda. Ko sta ob prihodu cesarske vojske pred grad Čakovec,
kjer je stanovala s šestnajstletno hčerjo Zoro Veroniko, pobegnila mož
in brat na Dunaj, da bi se opravičila pred cesarjem, so vojaki pod po-
veljnikom Spankauom grofinjo vjeli in trdo ž njo ravnali. Tajni svetniki
v Gradcu so jo hoteli prepeljati v Karlovec ali Varaždin, a cesar je
ukazal, da naj jo vtaknejo v kak samostan, kjer naj se vzdržuje z dohodki
iz njenih konfisciranih posestev. Ko so imeli zaprto v Gradcu, pisali so
cesarski tajni svetniki klarisam v Ljubljano, da bi jo vzele v svoj samo-
stan. Ljubljanske nune, kakor tudi one v Judenburgu, so se je pa silno
branile. V ljubljanskem deželnem arhivu (I, 21, 34, i) je shranjenih ne-
koliko aktov, ki nam pojasnjujejo to zanimivo zadevo. Predstojnica samo-
stana (klariški samostan je stal nasproti sedanjega h6tela >pri Slonu«,
kjer je vojaško preskrbovalisče) je bila tačas opatinja Marija Lukančič.
Svetniki v Gradcu so pisali dne 3. junija I. 167 1. kranjskemu vicedomu
Eberhartu Leopoldu grofu Blagaju, da naj poišče za grofinjo prostora
v kakšnem kranjskem samostanu. Vicedom je odgovoril, da bi grofinja
v drugih samostanih, kakor v Mekinah, Velesovem ali Škofji Loki, uteg-
nila napraviti kake mahinacije, v Ljubljani, kjer klarise dozidavajo in
razširjajo samostan, bi bilo pa za-njo primerno mesto. Opatinja Lukančič

»») Kapelo sv. Rešnjega Telesa so zgradili na mestu Satibergove
hiše 1. 1640. (Hist. Cathedr. Eccl. Labac. str. 35.)

— 73 —

je pa odgovoriLi, da tega nikakor ne more storiti. »Veliko Hrvatov«,
tako je pisala, »prihaja s konji in drugimi stvarmi na ljubljanske sejme.
Lahko bi Hrvatje napadli samostan, z lestvicami zlezli čez ozidje in ne
odpeljali samo grofinje, ampak tudi drugim nunam storili kaj hudega.
Okoli samostana prebivajo skoro sami delavci, ki nimajo orožja, in ti bi
nas ne mogli braniti. Ker ravno zidamo, sem morala za zidarje odpreti
klavzuro, in grolinja bi lahko tudi sama ušla, posebno tačas, kadar smo
nune v kom. Slišala sem praviti, da je grofinja bolehna, in zelo nepri-
jetno bi bilo, ako bi vedno zdravnik moral hoditi v naŠ zavod. Če gro-
finja celo cesarstvo vznemirja, kakšen nemir bi lahko ž njo še-le prišel
v naš tihi samostan, kateri bi vsled nje še celo utegnil priti ob dobro
ime. Grofinja bi gotovo privedla seboj tudi mnogo služkinj in z vednimi
obiski bi se profaniral naš parlatorij«. Nato so cesarski svetniki dne
29. avgusta in 19. septembra I. 1671. odgovorili vicedomu, naj dopove
klarisam, da cesar hoče, naj nune grofinjo vsprejmejo na vsak način.
Imela bode v samostanu le eno sobo z eno posteljo in obe njeni služ-
kinji eno sobico s posteljo. Ako bi se klarise' teh dveh služkinj branile,
naj jej dajo dve svoji postrežnici. Le to naj se vicedom ž njimi domeni,
koliko bi zahtevale na leto plače. »Izgovor klaris ne drži, da stoji sa-
mostan zunaj mesta, da ima na dve strani prosto polje, da je zid okoli
njega nizek, da bi grofinja lahko ušla, ali da bi jo Hrvatje prišli rešit,
ker ime Znnjski še ni ugasnilo. Saj imajo vender nune trojen zid, tedaj
naj se nikar ne ustavljajo več cesarjevemu ukazu, da si ne nakopljejo
cesarske nemilosti«. Na prigovarjanje vicedoma so klarise odločno od-
govorile, da se rajši vse izselijo, kakor da bi vzele grofinjo v svoje
ozidje. Tako je sporočil vicedom svetnikom v Gradcu. Vzeli so nato
grofinjo Zrinjsko v samostan graških dominikank, kjer je umrla dne
16. novembra I. 1673. A. K.

Plače kranjskih deželnih uradnikov in uslu&beftcev 1. 1730.
Ker je bila kranjska dežela vedno v denarnih stiskah, hotela si je 1. 1730.
pomagati s tem, da je večinoma znižala plače svojim uradnikom in
uslužbencem, in sicer tak6-le: Deželni kapelan je bil Ivan Andrej pl.
Flachenfeld z letno plačo 240 gld. ; ta služba deželnega kapelana se
je tačas odpravila. Deželnemu tajniku Ivanu Antonu Vermattiju se je
znižala plača od 625 na 565 gld., a privolilo se mu je zato, ker je imel
z odpošiljanjem spisov o mesnini in popravi cest posebej posla, pri-
boljška 225 gld. Pisarju deželne gosposke sodnije Ivanu Krstniku Pre-
šernu so znižali plačo od 650 gld. na 590 gld.; knjigovodji Sebastijanu
pl. Raigersfeldu od 910 gld. na 850 gld. Vojnemu tajniku Franc.
Wisenederju so zvišali plačo od 300 na 400 gld., registratorju Karolu
Seifridu pl. Perizhoffu so jo pa znižali od 525 na 325 gld., pristavoma
dež. tajništva Ivanu Krstniku Felberju in Franc. Krištofu Bogataju

— 74 —

od 500 na 400 gld. ; pri starem so pustili plačo pristavu dež. knjigo-
vodstva Filipu pl. Giorgio s 380 gld. in pisarju s 50 gld. Računskim
uradnikom (Raittofficiere) so določili plače: Jakobu Karnerju, Joštu
Jožefu pl. Petteneggu in Žigi Wagnerju po 317 gld. 15 kr., Leopoldu
Cahariji pl. Rasternu mesto 360 gld. 370 gid. s pogojem, da bo za
pisarja dajal po 50 gld., Tomažu Seifridu Merjascu in Franc. Henriku
Wagnerju so jo znižali od 360 na 320 gld., Ivanu Juriju Haselba-
cherju, Feliksu Antonu Rozmanu in Jakobu Mraku so določili na
novo po 320 gld., Ivanu Antonu WoIlwizu pa dovolili le 75 gld. Pisarjem
v kanceliji so regulirali plačo tak6: Gregorju Rozmanu so jo znižali
od 400 na 320 gld., Martinu S mre k ar ju in Juriju Brni kar ju od 360
na 320 gld., službo Ivana Josipa pl. Karnberga s 315 gld. so odpra-
vili, na novo nastavili pisarja Ivana Adama Rozmana s 320 gld. in
pisarjema Tomažu Bregantu in Ivanu Andreju Kempfu so jo zvišali
od 200 gld. oz. 1 10 gld. na 320 gld. Registraturskemu pristavu Tomažu
Ignaciju Kleinu so plačo znižali od 301 gld. 30 kr. na 135 gld., mesti
pristavov Antona Dominika Blanscharta s 150 gld. in Franc. Crue
z 225 gld. so odpravili. Doktorji medicine so dobili: protomedik Ivan
Andrej pl. Coppini 480 gld., Marko Grbec 400 gld., Andrej Kappen-
jager 300 gld., Ivan Jurij Krašinar 300 gld.. Volk Andrej Vidmayr
350 gld. (prej 300 gld.), Josip Kastner 200 gld. (prej 150 gld.), Ivan
Krstnik Kamnizer 300 gld., Jurij Volbank Ž g ur (Sigur) 250 gld., prej
IGO gld., Ivan Ludovik pl. Qualiza v Novem Mestu 100 gld., Ivan
Krstnik Novak 300 gld., Franc Ksaver Zalokar 200 gld. in Jakob
Fleischman, zdravnik za oči, kamene in zlome, 135 gld. (prej 200 gld.).
Advokati pri gosposkem sodišču: Ivan Krstnik Felber, Franc. Krištof
Bogataj, Ignac Leopold Žvan in Ivan Krstnik Weinizer so imeli
prej po IGO gld., sedaj so jim odščipnili po xo gld. Rentnega mojstra
Ivana Krstnika Muchelna so dali s 400 na 150 gld., kvartirskemu
mojstru Seifridu Bonaventuri pl. Werthenthallu je ostalo 360 gld.,
kakor tudi agentu na Dunaju baronu Werneggu 200 gld. Lekamičarjem
Ferdinandu Frey-u in V. Frideriku Ostermanu so znižali od 50 na
45 gld. in Mariji Elizabeti Aichelbrenner v Novem Mestu od 100 na
45 gld., dež. selu Ivanu Josipu pl. Schluderbachu od 220 na 217 gld.,
topničarskemu stotniku Karolu Josipu pl. Wisenthallu od 350 na
200 gld., plesnemu mojstru Ivanu Jakobu Wetstainu od 200 na 180 gld.,
vojnim trobentarjem : Ferdinandu Mihaelu M o n u , Ivanu Josipu T a z o 1 1 u ,
Lorencu Wiserju in Pavlu Wolfu, Ivanu Josipu Resicu in vojski-
nemu bobnarju Henriku Pastorju od 174 na 157 gld., nakupovalcu
konj Bernardu Kunstmillerju od 350 na 315 gld., službo podkonjarja
Ivana Gašparja Kerscheinerja z 200 gld. so pa odpravili. Tiskarju
Ivanu Juriju Mayrju so znižali plačo od 270 na 100 gld., ter odpravili

— 75 —

ono stavbenega mojstra Karola Martinuzija s 75 gld., štirim stražnikom
ljubljanskih stolpov so pa pustili po 25 gld., kakor tudi prejahačem
(Ueberreiter) Ivanu Paumgartnerju, Gašparju Pongrazu, Francu
Strusu, Matiji Mulcu Andreju Kronu in Frančišku Ksaveriju Trevnu
po 50 gld. 37 kr. Čuvaju vrat Francu Karolu Pavlinu so znižali plačo
od 250 na 200 gld. (mej tem je bila všteta nagrada 30 gld. za kurjavo
posvetovalnice in 20 gld. za navijanje ure). Vratar deželne hiše Josip
Jaklič je imel plače 36 gld., od oskrbovanja kapele 10 gld. in od lede-
nice 30 gld., dimnikarja Tobijo Antona Obermayrja so pa na novo
nastavili s 40 gld. Plača vseh deželnih uradnikov in uslužbencev je tedaj
znašala poprej 16.829 S^^- 12 kr., 1. 1730. so jo pa znižali na 13.636 gld.
39 kr. (Kranjski dež. arhiv v Rudolfinu, zv. 405, i.) A. K.

Rodovina Paul pl. Nagerschigg, Lansko leto je izšla zanimiva
knjižica: M. v. Plaze r, Dos Canal- und Fella-Thal in Kanit en imter der
Herrsckaft des Bisthums von Bamberg in Franken (1007—1759). S. A.
aus dem Oesterr. Jahrbuch 1899. Wien 1899 str. 55. -— V ti vestno in
pregledno sestavljeni monografiji naborjetskega trga omenja pisateljica
obširneje tudi rodovino Paul pl. Nagerschigg, katero je omenil že
S. Rutar v »Izvestjih muz. društva« 1895, p. 261. Pauli (Paul, Paull, de
Pall, de Pol, Pawl, di Poli, di Pol Zcneco), prvotno benečanskega rodu,
so se o času, ko je bilo na.seljevanje Italijanov v Avstriji in posebno v
naših pokrajinah vsled ugodnih trgovinskih razmer zelo v navadi (pri-
meri naše Valvasorje, Cojze itd.), naselili v Kanalski dolini, Lužnici,
Žabnici, Nagorici nad Podkloštrom in v Naborjetu samem, kjer so vsled
razumnega in pridnega gospodarstva kmalu dospeli do premoženja
in ugleda. V listinah se omenja obitelj Pauli v začetku XVI. sto-
letja; 1. 1623. se imenuje Andrej Paul v neki pogodbi sodnik naborjctski.
V Naborjetu in okolici so imeli velika posestva, plavže, par his, med
katerimi je znamenita »benečanska palača«, katero je sezidal Jurij Paul,
Matije Paula sin, v drugi polovici XVI. stoletja. V naborjetski cerkvi
Marijinega obiskovanja so imeli svoj altar v kapeli sv. Janeza, z lastno
grobnico, in svoje zvonove, na katerih so bile vlite podobe ss, Petra in
Pavla. Imeli so v posesti tudi gradiča Nagerschigghof (sedaj Stiegehof)
in Fuggerau (sedaj »pri Ribiču« južno od Žilice). L. 1592. je cesar Ru-
dolf n. v Pragi poplemeničil Jakoba Volbanka star. in Ivana Volbanka ml.
s priimkom Nagerschigg (Nagerschikh). Vsled verskega preganjanja so
se nekateri Pauli, ki so bili prestopili k protestantski veri, izselili na tuje,
tako Andrej Paul, Matije st. sin, in Matija, sin Volbanka st., katera sta
se naselila v Vratislavi in ondi tudi umrla. [Andrej Paul je napravil v
Vratislavi 11. avg. 1584 oporoko, katero so mestni svetovalci vrati-
slavski II. jan. 1. 1585. podpisali in z mestnim pečatom pečatih. Opo-
roka je bila poslana Paulovi rodovini v Naborjet z volili vred, katere je

— 76 —

Andrej Paul svojim sorodnikom določil.] Mihael, sin Volhanka st., se je
izselil v Rezno, kjer je dospel do časti; v pjsmu svojim nččakom Vol-
banku ml. in Battisti iz 1. 1637. se je podpisal »obrister Leittcnamtf.
Vdova njegova Ana se omenja 1. 1638. O bratih njegovih Avguštin 11 in
Tomažu (ki se je še v Naborjetu oženil) se poroča, da sta se podala s
svojim najmlajšim bratom Caharijo 1. 1609. na Švedsko, kamor sta prišla
kmalu potem tudi Andrej in njegov sin Ivan ml., potem ko sta prodala
posestva rodovine na Koroškem. Caharija (rojen I 1586., umrl v Stočk-
holmu 1. 1630.) je začetnik švedske linije; njegovih potompev živi k
dandanes kakih 30 na Švedskem. Ivan st. je prodal Nagerschigghof, ka*
terega je po očetu podedoval, gospodu Troyerju ter se je izselil v Lindan,
kjer je kmalu umrl; I. 1638 je bila njegova udova Marija že omoietia z
g. Paizingerjem v Žabnici. Razven Nikolaja, ki je bil sodni pisar v VolS-
perku, je ostal v domovini le Ivan Volbenk ml., ki se je oženil I 1623,
z udovo Katarino pl. Chrištalnig-Gillitzstein, rojeno pL Zeneggen-Scharfen-
stein, ki je imela iz prvega zakona sina Jurija pl Chnstalnigg-Gilliusleir,
Ivan Volbank ml. je bil cerkveni ključar; L 1640 je poslal naborjetski
sodnik. Umrl je 16. feb. 1649. — V drugi polovici XVII. stoletja je ii-
mrla rodovina Paul v moškem kolenu. — Rodovnik rodovine Paul pl.
Nagcrschigg :

Ivan Paul f 1564, soproga Veronika

Jakob, Matija st., Vollienk Bt..

mehčan v Beljaka žena M:Lrjcta ii Rablja

Ivanst., Andrej, Tomaž, Matija mU, Mihai^K A vrniti ni Caharija

I I

Nikolaj iTan ml.

Ju

rij, Andrej

t v Vra-

tislavi

1

Andrej

Veronika,

omož.
Materi v
St. Vida

Marjeta,

omož.

Windi8ch

Ana
omož.
Alten-
hanser

Ivan

Volbenk ml.
t lfi-19

Barbara,
omožena
Caspar st.
v Beli Peči

Magdalena,
omožena
Benedikt
v Kanala

Ana, Bernardi ELa

Barbara oi^ožena Gabr. pl. Marga M;^dnlena onmicim
Zeneggen-Scbarffenstein ('iiHit^ir mh

Te podatke sem povzel iz listin naborjetskcj^a arhiva, katerih re^cst^i

mi je prepustila g. pisateljica.

P, Waltcr Smid, O. S- B.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.*

NatiRnili J. B1a.<(nikovi nasledniki v LjaMJani.

J

r

\ r ' » - I {

lič. -^ fJM.sM^W^SUJk^M4^^- r -nr*^-rr '^tH

3|

m^^

31 1#

IZVESTJA

H0ZEJ5KE6A DRUŠTVA

ZA KRANJSKO.

Anton Koblar.

Letnik X — Sešitek 3.

<f^5i

^-?<t<|^«x*i»Cf^t^

.^l«^:!

>iP

*r'^^*^'^^^ ■^</r>mJif't

ClJ&nt t^iu^iftkesa drititv«*, ki platjo 3 |^. pa IeiQ* |3ob^ ^kv

.Mitihi^nitTij-r^Tic hri-7plj|guor letniki) t^f-ini .t.^.. «»^.. ^> egj,^ j5> ^,^^,_

Vsetilna 3, sešltka.

'",1 ^^ihrotuEki fitiK^Unjt^a ijuMjan^Kcgsi J«i*«i'

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik X. 1900. Sefiitek 3.

Academia Operosorum.

Spisal Viktor Steska.

(Konec.)

6. Javno delovanje.

A. Knjižnica. V Ljubljani je bilo tedaj sicer že več
knjižnic, a vse so bile zasebne. Lepo knjižnico so imeli jezuiti,
kjer so bili s škofovim dovoljenjem shranjene tudi protestan-
tovske slovenske knjige, ki jih je zasegel vicedom Filip Ko-
benceH) in jih 1. 1604. izročil jezuitom. Nekaj jih je pa tudi
dodal ljubljanski župan Josip Tschauler. ^) To so bile one
knjige, ki so jih stanovi hoteli spraviti čez mejo, pa se jim
je ponesrečilo. Pozneje (1. 17 19.) je Magister Anton Erberg
volil za knjižnico 1000 gld. in za notranje naprave 700 gld.*®)
Žal, da je 1. 1 7 74. požar upepelil z jezuitskim kolegijem tudi
vso knjižnico. Znamenita je še sedaj knjižnica Turjačanov
(ustanovljena 1. 1655.; in frančiškanska. Za domače razmere
je bila pomenljiva tudi Valvazorjeva knjižnica. Ko je pa le-ta
obubožal, jo je ponudil kranjskim stanovom v nakup, pa brez-
uspešno. L. 1690. jo dobi zagrebški škof Ignacij Mikulič. Tak6
je ta, za našo zgodovino važna knjižnica, saj je bilo vmes
tudi nekaj rokopisov, prišla pod tujo streho. Manjše knjižnice
so imeli zasebniki, večinoma vsak za svojo stroko: prost Pre-
šeren bogoslovsko, politično Erber in zdravniško Corusi.

■) Jezuitska kronika. — ®) A. Dimitz. K. g. G. 87. — ") Farna spo-
menica pri Sv. Jakobu v Ljubljani.

7

— 78 —

Udje akademije Operosorum so čutili, da je javna knjiž-
nica neobhodno potrebna. Najbolj se je zanjo zavzemal dr. J.
Anton Dolničar, stolni dekan. Kmalu doseže svoj namen. * S
škofom Sigmundom Krištofom Herbersteinom in proštom Pre-
šernom podpiše za knjižnico 30. maja 1. 1701. ustanovno listino.
Ta listina slove slovenski: > Ljudje radi pozabijo v teku časa,
kar se je zgodilo. Treba torej človeška dela pismeno oveko-
večiti. Bodi torej znano našim vrstnikom in zanamcem s to
listino, da smo sklenili mi Sig. Krištof, škof ljubljanski, sv.
rimskega cesarstva knez in grof Herberstein, Janez K. Prešeren,
stolni prost in ud deželnih stanov, J. Anton Dolničar, stolni
dekan in imenovane svetlosti generalni vikarij, k večji časti
božji, v dušno zveličanje in napredovanje, iz ljubezni do prostih
umetnostij, ustanoviti knjižnico in jo založiti. S tem se za vežemo,
da darujemo ustanovljeni knjižnici vse svoje knjige, kar jih
imamo ali še-le nabavimo, in nepreklicno izjavljamo, da so
darovane, kakor se nahajajo v seznamu, ki ga vložimo v ško-
fijski in kapiteljski arhiv. Knjige za sedaj hranijo njih dose-
danji lastniki, ali tisti, ki se jim bodo izročile, potem morda
nad zakristijo nove stolnice, kadar bo dovršena. Po smrti last-
nikov naj napravijo omare, da se prenes6 precej tja, odkoder
jih ne sme nihče prenesti ali vzeti niti za eno uro pod kaznijo
izobčenja, kakor bo zapisano na pragu knjižnice. Da pa bodo
knjige lepo urejene, da bo mogel vsakdo ob določenem času
priti brat, določuje imenovani škof, upajoč, da ga bodo tudi
drugi v tem posnemali, za knjižničarja dva tisoč goldinarjev v
ta namen, da bo obresti dobival knjižničar, ki ga imenujem
jaz ali moji nasledniki. Knjižničar pa se zaveže, da bo varoval
urejene knjige, odpiral knjižnico vsak delavnik razen četrtkov,
po letu od šestih do osmih zjutraj, po zimi od devetih do
enajstih, in popoldan vse leto od dveh do treh, in da bc
branil knjižnico vsaktere škode. Knjižničarja vsprejema vsako-
kratni ljubljanski škof, vender ga mora izbrati >sub poena
nullitatis ex officialibus sacerdotibus Ven. Capituli I^bacensis«.
V Ljubljani 30. maja 1. 1 701.

— 79 —

Razen imenovanih mož so knjige darovali še Marka Grbec,
Janez Jakob Schilling, baron Grimbschitz in drugi.

Te knjige so se torej hranile najprej doma, potem nad
zakristijo stolne cerkve, naposled so jih prenesli v semenišče,
kjer se še nahajajo. Lepe omare, segajoče skoro do stropa
enonadstropne sobane, so bile narejene 1. 1725., kakor kaže
letnica v okrasku. Izdelal jih je, kakor spričuje nasprotni
okrasek, Josip Wer. Strop se lesketa v najlepših freskah, ki
se pripisujejo Juliju Quaglii. V bogoslovnih strokah je knjiž-
nica bogata. Hrani tudi ono staro rokopisno okrašeno biblijo,
ki jo je grof Turjaški daroval škofu Hrenu. Med rokopisi je
najvažnejša zapuščina J. Gregorija Bolničarja in njegovega sina
Aleša.

B, Znansivo,

Knjižnico so torej imeli. Trebalo je še pisati, izrabljati
jo, misliti in delati. In res so operosi spisali mnogo znan-
stvenih knjig. Ta dela spadajo v razne stroke. Res, da niso
vsa dela vekovite važnosti, a svojemu času so bila primerna
in koristna.

V bogoslovnem oziru sta delovala prost dr. Prešeren in
stolni dekan dr. Janez Anton Bolničar. Prešeren in Schilling
sta bila tudi dobra poznavavca cerkvenega prava. Zgodovinar
je bil zlasti dr. Jan. Gregorij Bolničar, ki je spisal blizu dvajset
knjig, nanašajočih se na domačo zgodovino. Oziral se je na
vse dobe domače zemlje. Najbolj se mu je seveda omilila
Ljubljana, ki jo je slavil v vseh svojih spisih. Popisal je o njej
vse, kar se mu je zdelo količkaj važnega. Zbiral je rimske
napise in jih zabeležil. Stare rimske kamne je skušal ohraniti
in jih je dal vzidati v kako javno poslopje, v stolnico, v seme-
nišče, da jih je vsakdo lahko videl. Zbiral je tudi druge napise,
zlasti nagrobne. Opisal je natančno zidanje stolnice in seme-
nišča, zbiral dogodke od 1. 1660 — 1 7 18. Za Valvazorjem je le
edini Gregorij Bolničar, ki nam osvetljuje to dobo. Sestavil
je tudi zbirko življenjepisov znamenitih mož, zlasti pisateljev

7*

— 80 — .

in umetnikov, in otel marsikatero ime pozabljivosti. Izdal je
tudi kratko zbirko dogodkov od najstarše dobe do svojega
časa. Ta knjiga se je posebno priljubila, ker je bila priročnejša,
nego folianti, ki sta jih izdala Schoenleben ali Valvazor.

Pravoslovcem delata čast Janez Erber, ki je spisal komen-
tarij državljanskega prava v 4. knjigah, in dr. Florijančič. Po-
slednji je s svojim prijateljem dr. Jan. Andrejem Mugerle-tom
ustanovil »Pravniško društvo« 1. 1698., ki je skrbelo, da
so se udje urili v svoji stroki. Obhajali so slovesno spomin
sv. Ivona, svojega zavetnika, ki ga cerkev praznuje 19. maja.
L. 1 7 10. je pričel J. U. dr. Bogataj, profesor državljansk^a
prava, prvič javno predavati pravoslovje.

V Ljubljani je bilo tedaj mnogo veščih zdravnikov. Veči-
noma so tudi slovstveno delovali, a med udi Ac. Op. sta le
dr. Jan. Andrej Copini in dr. Marka Grbec, ki je 25 let ne-
prenehoma izdajal spise o zdravniških skušnjah. Tudi zvezdo-
slovca je imelo društvo, namreč Jan. Jurija Hočevarja, ki je
imel svojo opazovalnico pod Turnom (Tivoli), kamor je za-
hajal z dvema tovarišema.

L. 1708. je jel izdajati tiskarnar Mayr prve novine v
Ljubljani, v nemškem jeziku.

C, Umetnost,
a) Pesništvo in glasba.
Med udi društva operosov sta bila tudi dva pesnika.
Baron Coraduzzi je zložil za akademike posamezne kitice,
nanašajoče se na njih r^ke in simbole. Zapustil je pa še zbirko:
»Florilegium diversorum Epigrammatum«. Drugi pesnik pa je
Jurij Andrej pl. Gladič, kanonik in pozneje stolni dekan v
Ljubljani. Pripravljal je za natisk zgodovino ljubljanske škofije
v pesniški obliki. Naslovljen je rokopis: »Relatio historico-
poetica de memorabilibus Girnioliae in duas partes distincta.
Auctore Georgio Andrea de Gladich, Canonico et Decano
Cathedralis Ecclesiae Labaccnsis«. Snov je povzel večinoma
iz Schoenlebna in Valvazorja. Knjiga je v resnici razdeljena v

— 81 —

tri dele (ne »duas partes«). V prvem delu govori pisatelj o
stari Emoni in o kranjskih svetnikih, v drugem o ustanovitvi
ljubljanske škofije in o škofih do 1. 1708., v tretjem pa o
novi stolnici in o zgodovini stare cerkve. Sam je prorokoval
svoji knjigi usodo: »Invenies hic plurima, quae per tomos
dispersa — In nuce totam Iliadem Carniolorum gesta — Per
ampla quae volumina Schoenlebnius conscripsit — Et farna
Valvasorius prolixius votavit. — Fors labor hic exiguus, quibus
placet, habebit, —- Sed improbantes plurimos, ut facile divino«.
— Za naslovni list je napravil slikar Julij Quaglia lepo sliko.
Med pesnike te dobe štejemo tudi Jurija Andreja barona
Gallenfels-a, ki je spisal: »Selectarum počmatum fasci-
culus«, a društvu ni pripadal.

Visoko se je povspela v tej dobi glasba. Duša temu
procvitu je bil živahni in nadarjeni Bertold pl. Hoffer, ki je
osnoval 1. 1 701.") posebno društvo »Academia Philo-
harmonicorum«. Prvi svoj javni nastop so imeli 30. julija
I. 1702. na ladijah na Ljubljanici. Vse mesto je privrelo gledat
prizor in poslušat nenavadno petje. Član akad. oper. Sollicitus
(zdravnik dr, Pogačnik) pa je zapel:

»Vidi ego, queis strepuit clangoribus aether

Terraque, queis noster frenduit amnis aquis.

Vix pepulit nox pura diem Poebumque recondit,

Et suo noctuma reddidit astra polo:

") Greg. Dolničar piše jasno: »Ac. Philoharm. A. 1701. initium
sumpsit fundatore J. Berth. ab Hoffer, Patritio incl. ducatus Carnioliae,
cui quidquid decoris habet, debet. SymboIum šibi selegit Organum cum
lemmate »Recreat, mentisque perennia monstratc, quo denotare vult
scopum huius Academiae, qui duplex est: colere suam protectricem
Divam Caeciliam, et recreare se aliosque. Hinc ex octo legibus, quibus
illa firmatur, hae principaliores sunt: ipso die festo S. Caeciliae ipsam
solemniori quo fieri potest ritu colere, et actum publicum aestatis tcmpore
magna solemnitate pariter vespertino tempore supra fluvium Labacum
producere«. — Zbirali so se pa ti pisatelji glasbe že poprej. Annales
Urb. Lab. pišejo, da so imeli shod in koncert že i. marcija I. 1700. v
HoflFer-jevi hiši na bregu. Za vodjo so Hofferja izvolili 8. jan. 1. 1702.

— 82 —

Insonuere tubae, crepuit vox rauca metaliis,
Tympana terrificum distribuere sonum.
Mox subito erupit fidiutn numerosa propago
Et cytharae, et variis duicis arundo modis
Discordes sonitu lituos*^) concordia junxit,
Concordes rursus dissidiumque fidit.
Undique festivis trepidarunt aethera flammis
Festoque succenso fiilgura missa polo
Undique promiscuis stuppa '•) vorata focis.
Omnia dulcisona rediere choragia pompa
Spiravitque redux ars iterata melos.
Hinc hilaris tulit unda Deas, hinc inde natantem
Portarunt resonam flumina laeta ratim.«
Odslej so philoharmoniki mnogokrat nastopili in z godbo
in petjem poveličevali slovesnosti. L. 1703. so razveseljevali
princa Evgena, peli v cerkvi pri črni maši za f cesarjem Leo-
poldom I. 1. 1705., prepevali v novi stolnici, proizvajali tudi
domače skladbe, zlasti oratorije.

Razen Hofferja so bili skladavci ali glasbeniki tudi Jan.
Andrej Mugerle (r. 1658, f 171 1), stolni vikar Mih. Omersa
(1679), Volk Konrad Siberau (r. 1688), Jos. Fort. Hočevar
(Gotscheer) (1693) in Jurij Blatnik r. 1693. v Kranju. Janez
Gašper Gošelj, Ljubljančan, je bil orgljavec in igravec na
harpo. L. 171 1. so ga izvolili za vodjo Philoharmonikov. Zložil
je več skladb, svetnih in nabožnih.

To društvo je od svojega pričetka neprenehoma delovalo
do danes, izvzemši francosko dobo, in je najstarše društvo
naše dežele, deluje pa sedaj le v nemškem duhu.

b) Obrazne umetnosti.

Ker je imela »Ac. Op.« namen, vse vede in umetnosti

podpirati, je pospeševala tudi obrazne umetnosti. Ne le to,

hotela je celo vzbuditi posebno društvo, in marljivi Gregor

Dolničar je že sestavil pravila, ali pa jih morda kar posnel

") trobilo. — ^») otre, potirki (das Werg).

— sa-
po italijanskem izvirniku, ker so pisana v italijanskem jeziku.
Pravila se glase na kratko: i. Edini namen »Academiae
trium Artium« je ta, da pospešuje tri važne obrazne
umetnosti: slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo. 2. Tej akademiji
pristopajo ne-le umetniki, ampak tudi drugi ljubitelji umetnosti,
s tem razločkom, da posle te akademije opravljajo le prvi.
3. Predsednik je izvoljen z večino glasov vseh udov in ureja
javne zbore in posamezne odborove seje. 4. Vsako leto bodi
občni zbor, in sicer na čast patronu sv. Lukežu, 18. novembra,
z razstavo slik in s slovesno sv. mašo. Drugi zbor bodi debeli
četrtek o pustu zvečer v društvenih prostorih. 5. Seje naj bodo
po zimi (od novembra do februvarja) štirikrat na teden : v po-
nedeljek, torek, petek, soboto, in sicer zvečer od 5. — 6. Po
letu jih določuje predsednik. 6. Stroške nosi društvo, ki pre-
skrbi tudi darila pri razpisih tekmujočih umetnikov. 7. Darilo
se podeli vsako leto onemu, ki je zasluži. Simbol akademijski
je vzhajajoče solnce.

Ali se je ta akademija res ustanovila, mi ni znano. Javno
menda ni nastopila. Gregor Dolničar piše, da je »inter aliquos
stabilita, lucem proxime expectat«.

Drugo društvo, ki naj bi podpiralo umetnost in gladilo
pot umetnosti, je bila risarska družba ali »Academia incul-
to rum«. I. Simbol je bil posekano drevo, ki je samo za-se
brez posebne oblike, pa se lahko mnogoliko obdela. 2. Vsprejm6
se* pa vsi, domačini in tujci, ki se zanimajo za risanje in so
za to sposobni. 3. Predsednika voli občni zbor vsako leto;
imenuje naj se patron. 4. Zavetnik bodi sv. Krištof, kojemu
na čast napravijo društveniki pobožnost v cerkvi, njemu posve-
čeni. Predsednika ali protektorja naj volijo kakega višjega
plemenitnika , ki ljubi slikarstvo, recimo barona Brennerja.
5. Društveniki naj se shajajo tri mesece: novembra, januvaija
in februvarja, štirikrat na teden (ponedeljek, torek, sredo, če-
trtek) zvečer po avemariji v društvenem prostoru. 6. K tem
shodom prihajajo le udje, ki se urijo v risanju in prispevajo
za stroške. 7. Konec februvarja naj izdela vsakdo risbo, ki se

— 84 —

razstavi za darilo na občnem zboru. 8. Občni zbor bodi vsako
leto konec februvarja po določilu predsednikovem, in naj se
praznuje slovesno. 9. Društveniki naj bodo pošteni, med seboj
dobrohotni prijatelji; če pa nastane prepir, naj ga razsodi
predsednik.

Tudi o tem društvu ne vem, koliko je dos^lo. Vse pa
kaže veliko zanimanje za umetnost. Koiikršno je bilo zanimanje
za umetnost, tolik je bil tudi splošen uspeh. »Najlepše umet-
nine, s katerimi se Ljubljana ponaša, pripisujemo ukusu in
delavnosti akademije delavnih mož. Kar zasluži iz stavbarstva,
kiparstva in slikarstva pozornosti — je iz te dobe.« '*)

Sami udje »Ac. Op.« niso bili umetniki, skušali so jih
pa vzgojiti. Gregorija Dolničarja sin se je učil risati in
slikati v Perugiji in v Rimu. Janez Jožef pl. Zergolern se
je učil slikarstva v Benetkah, tri leta v Rimu, 1. 1708. je
spremljal škofa Kuenburga na Portugalsko. Tu se je seznanil
z mnogimi slikarji.

Sicer je v tej dobi umetnost v Italiji jela propadati.
Samostojni knezi so izgubili veljavo in bogastvo in niso mogli
več tako podpirati umetnikov. Ljudje so preje cenili skoro
samo izobrazne umetnosti. V tem času so se poprijeli bolj
glasbe in pesništva, ki sta bolj pristopni umetnosti, kakor iz-
obrazne. Vrhu tega je jela cvesti znanost, zlasti naravoslovje,
zdravilstvo, matematika, ki je bolj vzbujala duhove in prinašala
hkrati tudi več materijalnega dobička. Vlada sama je pod-
pirala bolj vede, kakor umetnosti, ker je bila tudi korist večja.

Ker umetniki v Italiji niso dobili več dela, so preplavili
vso Evropo in pogostoma izdelali krasne stvari. Prav tako je
bilo v Ljubljani. Domačih umetnikov je bilo malo, in ti niso
bili posebni veščaki; zato so klicali Italijane, ki so prevzeli in
vodili delo pri obilnih stavbah, katere so se tedaj zidale. Brez
dvoma se ni nikdar toliko umetnih stavb sezidalo v Ljubljani,
kakor v dobi >Acad. Operosorum«. Akademija sama sicer ni

") J. Flis v »Oesterr. Mon. in Wort u. B.« 1891, p. 462.

— 85 -—

zidala na svojo roko nikakega poslopja v Ljubljani. Posamezni
udje pa so se zel6 trudili, pričeli so voditi in nadzorovati
zidanje.

Škofijski dvorec je prenovil škof Sigismund Krištof
grof Herberstein in pridal arkado v notranjščini; njegov
naslednik Ferdinand grof Kuenburg je prenovil del proti
cesti.

Stolni dekan Janez Anton Dolničar je zidal novo stol-
nico od 1. 1 70 1 — 1706. Posvečena je bila 1. 1707. Trudil se
je na vso moč, da bi bila res znamenita zgradba. Načrt mu
je napravil znameniti jezuit Andrej Pozzo. Ta je bil rojen
L 1642. v Trientu, vstopil je v red L 1665. in umrl na Dunaju
L 1709. Slovi kot arhitektonski slikar, v perspektivi pa je
pravi mojster. L. 1685. je slikal v cerkvi sv. Ignacija na platno
velikansko sliko, ki naj bi namestovala začasno kupolo ; potem
je preslikal strop podolžne ladije in naplavil narise za altarje,
ki so jih potem ali slikali na steno ali izgotovili v kamnu
drugi umetniki. Altar sv. Alojzija v isti cerkvi, izvršen po nje-
govem načrtu, se stavi za uzorec baročnih altarjev. V Ljub-
ljani sta mu zelo podobna frančiškanski in nunski veliki altar.
Bil je tudi stavbenik, ki pa je v svoji nemirni in nebrzdani
domišljiji prekosil celo Borrominija. Dalje v tem toku ni mogel
nihče. Kakor nihče drugi, je vplival na svoje vrstnike s knjigo
o perspektivi, izdani 1. 1693. in 1. 1 700. v Rimu. Življenjepisci
trdijo '^), da so njegovi načrti le risani, a nikdar izvršeni. Za
ljubljansko stolnico pa je napravil on načrt, in po tem so
zgradbo tudi dovršili. Le kupolo so postavili začasno in so
jo šele v novejšem času povišali. Pri načrtih so bili povabljeni
v nasvet tudi Francesco Ferrata in Carlo Martinuzzi.
Delo so poverili stavbeniku in kamnoseku Frančišku Bom-
basi-u in zidarskemu mojstru Mihaelu Zamrlu. Za polirja
sta bila Pavel Jugovec in po njegovi smrti Gregorij Maček.
Za slike na presno so pridobili slavnega Julija Quaglio

1*) Alw. Schulz, Allg. Kunstg. III. p. 64.

— 86 —

(i 668 — I75i"^)i ki je vplival s svojo mojstersko tehniko na
vse poznejše naše domače slikarje. Isti dekan Jan. Anton Bol-
ničar je začel potem zidati novo semenišče, imenovano
»Collegium Carolinum Nobilium«. Načrt je napravil
Karol Martinuzzi; gigante, ki napravljajo obdurje, je izklesal
ljubljanski kipar Luka Mislej 1. 17 14. Poslopje so zidali od
1. 1708 — 1 7 14. Najlepši kras tega poslopja je knjižnica s pre-
lepimi slikami na presno imenovanega slikarja Julija Quagiie.
Kapelico sv. R o zalije so pričeli zidati 18. aprila 1708. Stroške
je poravnal Janez Tobija Summeregger. Podrli so jo 1. 1786.

Mnogo let so se prepirali Ljubljančani, kakšna bodi
nova mestna hiša. Še-le v dobi operosov je dozorel sklep,
da so jo na cesarsko povelje začeli zidati L 1717. Staro hišo
so jeli podirati 5. aprila in 16. aprila je vložil župan, trgovec
Jakob Herendler, temeljni kamen.

V tej dobi je iwrastla tudi križanska cerkev. Znani
brani vec Dunaja pred Turki 1. 1683 G vido grof Starhemberg
je prišel v Ljubljano za komturja nemškega vit. reda. Stara
cerkev se je podirala. Bila je najstarša ljubljanska cerkev. Ta
grof da načrt napraviti znanemu stavbeniku Dominiku Rossi-ju.
Sezidana je bila cerkev v 1. 1 7 14. in 171 5. Njej podobna in
približno istočasno zidana je cerkev na Dobrovi in Šmarni
gori (1. 171 1, pričetek). Kmalu za to so jeli zidati veličastno
nunsko cerkev (1718 — 1726). Misel na novo cerkev sv.
Petra se je rodila v tej dobi, a pričeli so jo zidati še -le
1. 1726. in dovršili 1. 1 730.

Za vse te cerkve je bilo treba mnogo umetnikov in de-
lavcev. Bila je tedaj za Ljubljano res nekako klasična doba.

Pozabiti pa ne smemo, da so poleg tega pa še poprav-
ljali na vseh konceh mesta. Delo je bilo nekoliko tudi potrebno
radi potresa 1. 1699. Frančiškani so popravljali svojo cerkev
in obhod krog nje; jezuitski rektor Lewenberg je povišal
cerkev sv. Jakoba, jo okrasil s slokom in slikami 1. 1701.,

") ne 1720., kakor se je doslej pisalo.

— 87 —

novo zgradbo je pričel v Tivoliju ; klarisinje so gradile kapelico
presv. Srca Jezusovega, Avguštinci zid krog vrta itd. ^')

Koliko so iineli dela kiparji 1 Domačin je bil že omenjeni
Luka Mislej, ki je delal tudi pri sv. Jakobu in v stolnici.
Pred njim je delal žal premalo znani, toda veliki kipar Mihael
Cussa. Za njim pa naš ponos, Francesco Robba.

Luka Mislej je postavil 1. 1721. lepo znamenje presv.
Trojice, katero je po zadnjem potresu popravil kamnosek
Toman. Cussa je napravil altar sv. Križa frančiškanom, sedaj
v Hrenovicah, z mnogimi kipi v belem marmorju ; altar presv.
Trojice v stolnici je najbrže njegov. V Zagrebu je prižnica v
stolnici nj^ovo delo, itd. Robba spada sicer v poznejšo dobo,
toda prvi sledovi njegove spretnosti se kažejo že v tem času.
Njegova roka se pozna pri nekaterih stranskih altarjih pri
svetem Jakobu in znabiti je izklesal on kipe na znamenju presv.
Trojice, ker je bil ondaj najbrže pri Misleju v službi in se je
leto pozneje poročil z nj^ovo hčerjo Terezijo. Prav tako
ut^ne biti doprsni kip dekana Dolničarja njegovo delo. —
Kakor se je mnogo cerkva zidalo, prav tako jih je bilo treba
znotraj okrasiti, zlasti z altarji. Zato so dobile vse ljubljanske
cerkve svoj okras v tej dobi. Pri sv. Jakobu so vsi altarji bili
postavljeni od 1. 17 16 — 1732 (le altar v Frančiškovi kapeli
je izklesal Jakob Contieri iz Padove že 1. 1709.), v stolnici
nekaj let poprej in pozneje, prav tako v križanski cerkvi, pri
sv. Florijanu, v nekdanji frančiškanski cerkvi, v sedanji fran-
čiškanski (prej avguštinski cerkvi), ki je bila sicer prej (1646
do 1660) sezidana, a posvečena še-le 1. 1700., v diskalceatski
cerkvi, posvečeni tudi 1. 1 700. In kdaj so se delale lepše stvari
v Ljubljani, kdaj dragocenejše?

V tej dobi so se tudi domači umetniki izšolali in
potem nekoliko let še delovali, a ko so ti izumrli, ni bilo
nobenega velikega domačega umetnika dolgo vrsto let. Vsaka
doba je plod prejšnje dobe. Seme le počasi kali, predno po-

*") Hist. Eccl. cath., p. 45.

— 88 —

žene, vzraste in sad rodi. TjdXo se dobi operosov zahvalimo
za naša najboljša domača' slikarja Jelovška in Mencin-
gerja. Zal, da nista zapustila sebi enacih učencev, pa jih tudi
nista mogla, ker je čas pozabil na umetnike ; zato tudi nimamo
do danes nikakega življenjepisa, kater^akoli domačega umet-
nika prejšnj^a veka. V narodnostnem boju smo pozabili tudi
mi na umetnike domačega rodii.

6. Konec.

Kolikokrat so se akademiki zbrali k skupnemu delo-
vanju, kako so si ocenjali svoje spise, kolikokrat so slovesno
imeli svoje občne zbore, žal, ne morem povedati. L. 1702. so
se 21. decembra zbrali k občnemu zboru v vicedomskem dvorcu
in se veselili obilne udeležbe najodličnejšega deželnega plem-
stva. Odslej nam viri ne pripovedujejo več o občnih zborih.
Sploh se v javnosti o tej družbi ni več mnogo govorilo, marveč
so udje le bolj delali, bodisi s peresom, bodisi z dejanjem.
Domoljubni Ljubljančani so praznovali 10. maja 1716. z velikim
veseljem rojstvo nadvojvode Leopolda, sina cesarja Karola VI.
in cesarice Elizabete. Zvečer so zažigali kresove in osvetlili
razne napise: Academia Oper. je imela napis: »Erudita | Ope-
rosorum | cohors | Austriaci orbis | Atlanti | neonato Leopoldo |
Serenissimo | Spondet | Gravitatem Catonis, Marii | Prudentiam,
Cassii Constantiam | Pompei Magnanimitatem«.

Z veliko, odkritosrčno žalostjo so spremili udje k zad-
njemu počitku svojega prvega predsednika dr. Janeza Pre-
šerna 1. 1704. Smrt je nadalje kosila in pograbila tega in
onega iz družbe. V cvetu mladosti, na tujih tleh, je umrl
nadepolni Aleš Sigmund Bolničar 1. 1708. ; doma je sklenil
svoje dni dr. Florijančič; za njim sta polagoma prišla oba
najdelavnejša uda, brata Anton in Gregorij Bolničar. Ko je
zlasti zadnjeimenovani umrl (1. 1719), je bila tudi akademiji
podpisana smrtna obsodba. Tolikega mladeniškega navdušenja
ni imel nihče več; saj je on družbo prav za prav zasnoval in
s svojim pogumom netil ogenj, da ni ugasnil. Ko njega ni

r

— 89 —

več bilo, ni bilo več središča, ne več poguma za duševno delo.
Tovariši so mu skoro do zadnjega pomrli, a mladina je bila
že nekoliko v drugem toku vzgojena.

Pričelo se je v naši deželi razvijati trgovstvo, zlasti
so se ljudje pečali s prevažanjem blaga. Zboljšavali so ceste
in zgradili novo dunajsko cesto. L. 17 17. so popravljali ceste
na Gorenjskem in proti Reki. Na Gorenjskem je vodil poprave
baron Ruessenstein, proti Reki pa pl. Werthenthal in
baron Androcha. Ljubljanski zidarski mojster Karol Marti-
nuzzi je dobil 1. 1720. nalog, naj sezida v novih prostih pri-
staniščih v Trstu in na Reki skladišča. Od 1. 1720. so gradili
dunajsko cesto in napravili most čez Savo pri Črnučah 1. 1724.
Tudi vodna pot se je odprla po Ljubljanici in po Savi. Savska
vožnja je bila sedaj vama pred Turki. Že 1. 1689., marca ali
aprila, se je odpeljal Baltazar Blazni k, roj. v Kranju, z eno
ladijo, obloženo z blagom, vinom in soljo od Kašlja proti
Belgradu. Čez dva meseca se je povrnil srečno domov. Za
njim je šlo še mnogo drugih trgovcev, pa ta trgovina ni tra-
jala dolgo, ker je Belgrad prišel zopet v turško oblast. Bol-
ničar je menil, da bi bila pot lahka in vama, ko bi se od-
pravili mlini in vodopad pri Fužinah in bi se iztrebila struga
deroče Save pri Radečah. Tudi Bolničar sodi po Widmanu
(Stat. Europae L. I. c. 13.): >Sine tractatione commerciorum
status reipublicae macer esse solet.« Cesar Leopold je sklenil
po nasvetu braniborskega vojvode 1. 1678., da mora iti vzhodnje
blago preko ogerskih in dednih dežel v Indijo (ameriško). V
Ljubljani bi bilo vzhodnjeindijsko skladišče. Cesar Karol VI.
je obudil 1. 1 7 19. »Orientalsko zvezo« za prospeh trgovine.
Ud te zvez^ je bil tudi Ljubljančan Fr. pl. Reigersfeld.
Njegovo načelo je bilo: Le trgovina povzdigne deželo, brez
trgovine je velika dežela majhna, s trgovino pa majhna velika.**)
V oktobm 1. 171 7. se je mnogo Kraševcev, Pivčanov in Vipavcev
izselilo in odpotovalo proti Belgradu, da so se ondi naselili.

") Dimitz. K. g. G. Kr., p. 107.

— 90 —

Delo domd, še bolj pa, ker mladeniči niso več pohajali
italijanskih vseučilišč radi vojnih nemirov v španjski dedni
vojni, je provzročilo, da mlajši zarod ni posnemal svojih očetov.
Akademija je hirala in umirala, dokler ni popolnoma zamrla,
in sicer, kakor sodijo nekateri, krog 1. 1725.

To so pač vzroki, da je jenjala tak6 uspešno se razcve-
tajoča družba. Vse drugo, kar se je pisalo o njenem prezgod-
njem koncu, da so ji bili redovniki nasprotni, da so jo zamorili
predsodki, da je bila na glasu brezverstva in drugo temu po-
dobno, ni zgodovinsko utemeljeno, ampak so le posamezni
pisatelji zapisali po svojih nazorih. Akademija operosov je bila
hkrati dobra katoliška družba, kar kažejo njeni udje, ki so
bili vsi gojenci jezuitov, in katerih nekateri so prav brezma-
dežno živeli. Družba sama in nje delovanje, njeni spisi, jo tako
opravičujejo, da je nespametno vsako sumničenje. Ne smemo
namreč zamenjati prve akademije z drugo, ki se je ustanovila
I. 1781., v kateri je pa vel popolnoma drug duh.

Academia Operosorum rediviva.

Akademija je zaspala in dolgo spala. L. 1781. se zopet
prebudi, toda vsa izpremenjena. Prvi shod se je vršil 5. aprila.
Iz zapisnika, ki se hrani v ljubljanskem muzeju, izvemo, da
so bili izvoljeni pri tem ustanovnem shodu: Seifrid baron
Gusič kot predsednik, Janez Nep. grof Ediing kot vodja,
Jurij Japelj kot tajnik, Inocencij baron Tauferer, Blaž
Kumerdej, profesor Jakob Knauer, profesor Naglic in
Anton Tomaž Linhard'^) kot udje. Tajnik duhovnik Jurij
Japelj je imel uvodni govor v latinskem jeziku in pričel tak6:

»Operosi Domini Academici! Da vidim zbrano to veličastno družbo
učenih mož, odprta vrata te skoro devetdesctletne akademije, izpolnjene
želje vseh ljubiteljev vede in domovine, to me navdaja z ne manjšim
občudovanjem kakor veseljem. Zakaj ko bi bili dalj časa premišljevali,
kako bi se nam dovolilo zunanjo obliko in veličastvo tega svetišča nase
domovine od daleč si ogledati, morda bi zastonj poskusili obuditi sestanek

") Tako se tu bere. Sicer glej: Izvestja muz. društva za Kr. 1895,
str. 122 sq.

— 91 —

radi predolgega odlašanja. Kateremu srečnemu slučaju pa naj pripisujem,
da nam je mahoma odprt vhod v notranje svetišče? Zatorej se mi zdi
tako lep ta dan, da se mi dozdeva, kakor bi gledal ne le podobo, ampak
pravo slovstveno državo naše domovine. Čudovito ji bo povišalo sijaj
in odprlo neumrljivost našemu imenu, ako bomo posnemali vzgled svojih
prednikov, ako ne bomo kot točni izpolnjevavci akademiških postav nič
opustili, kar bi bilo vedi v napredek, ali kar bi kakorkoli povišalo našo
vedo in umetnost. Kratko, mislim, da je od naših prednikov določeni
namen tako jasen tudi nam, da se bojim primanjkujočih pripomočkov,
kadar bo treba objavljati dela naših društvenikov. Nekateri so se povsem
posvetili stari in domači zgodovini; drugi poznajo nadrobno domači
jezik in sorodna narečja, nekateri mladino uč^ in vzgajajo ne samo po
predpisanih knjigah, ampak tudi s svojimi spisi, ki so že pripravljeni za
natisk; drugi negujejo z velikim vspehom pesništvo in govorništvo;
nekateri se bavijo z modroslovjem, z zdravilstvom, s pravoslovjem, po-
litiko in z drugimi stvarmi; zato jih smem pač pri prvem shodu imeno-
vati ne le imenoma, ampak dejanski delavne (»operosos«). Bogatite torej
našo akademijo, ne boječ se zavisti, saj, če hvalijo akademijo, so tudi
vaša imena ovekovečena I Zahvaliti mi je predsednika in podpredsednika
te akademije; prvega, ker je vsprejel predsedstvo poleg mnogega posla
za korist domovine in prvakov; drugega, ker jo je nekako hipoma
vzdignil iz starih tečajev in obudil k novemu življenju. Predaleč bi zašel,
ko bi našteval posameznikov zmožnosti, čemur se Že upira njih skrom-
nost; ko bi navajal njih dolgoletno izkušnjo v javnih poslih, ko bi
opisoval njihovo znanje nmogoterih jezikov, ko bi proslavljal vednost,
ljubezen do slovstva in umetnosti našega voditelja! Zamolčal bom radi
kratkega časa, slavni Kumerdej, pohvalo, ki ti jo dolgujemo kot vzbud-
niku te akademije. Spominjam se samo, kako si hrepenel po tej aka-
demiji, kako si mene in druge vabil k ustanovitvi. Ne bom hvalil vas,
drugi akademiki, saj vas bodo hvalili zanamci ; samo to želim, da bi aka-
demija rastla od dne do dne in da bi uspevala v čast svojim udom,
obremenjena z njihovimi deli v splošno korist in slavo naše domovine.«

Po tem toplem nagovoru je pričel predsednik baron
Gusič nemški in rekel:

»Danes sem nepričakovano in nezaslužno na Čelu novic kaleče
učene družbe. Ponosen sem na tO odliko, ki jo zahvaljujem le naklonje-
nosti nekaterih udov. Vzbuditi hočemo akademijo »operosorumc, ki je
malone pol veka spala. Ni malo podjetje, tekmovati s tolikimi društvi,
ki so nastala v tako dolgem presledku. Veliko je podjetje, ki se da
zagovarjati le s sijajnimi lastnostmi, ki jih bodo imeli dnižniki, katere
bomo vsprejeli. Napredujoči svet, posebno zunanje akademije, so nas

— 92 —

prehiteli, odkar je zamrla akademija »operosorum«. Vseh teh očij se
bodo obrnile v nas; da nas bodo grajali, vidim že naprej. AH naj iz-
birno zato pogum? Ne, to naj nas vspodbuja, da nekaj in le to storimo,
kar pripomore v korist človeški družbi, k oliki duha in zboljšanju nrav-
nosti, in kar more služiti prijetni in lepi vedi. To se mi zdi edini do-
stojen predmet naših novih operosov ; vse drugo, kai se s tem ne stika,
ne bodi naša stvar. Nič naj se ne tiska, kar se ne odlikuje v katerikoli
stroki. Za svojo osebo nisem zmožen, da bi pripomogel s pismenimi
izdelki k slavi te družbe. Moja starost in drugo delo mi ne pripuščata,
da bi se proslavil z učenimi spisi. Da pa vsaj nekoliko zadostim vašim
nadejam, se bom potrudil, da bom presojal po svoji zmožnosti nepri-
stranski vse razprave Častitih sotrudnikov, kakor me uči Horacij : »Fungar
vice cotis acutum reddere, quae ferrum valet, exors ipsa secandi.«

Po tem govoru je poročal voditelj o pravilih. Posneli so
stara pravila. Razgovor se je vnel, ali naj se diploma napravi
nemška ali latinska. Vsak naj se pismeno izjavi. Drugo vpra-
šanje je bilo, ali naj se imena družnikov razvrsti po abecedi,
ali po veljavi. Zedinili so se takoj za abecedni red.

Naposled izpregovori še mladi Anton Linhart tak6:

>Prvi korak smo storili; ne blesteč, ne hrumeč korak, pač pa
korak k resnici; tih in miren korak, slovesen in velik korak radi veli-
častnega smotra, ki ste si ga določili. Gospodje! Zavedate se v srca
svoje delavnosti, zato vam ni treba, da bi poverili hrumeči slavnosti
svojih združenih želji, bratovskih namer, prehoda iz mraka v jasno luč,
t^a herkulskega prehoda. Ne poganjate se, da bi vas občudovalo po-
ulično, zijajoče občinstvo. Brez leska, brez sijaja, vzvišeni nad bleščečo
soparo, za katero se tolikokrat skriva resnica, vzvišeni nad blesteči dim
ste tu v svojem bistvu, družite se s srcem in roko in ponavljate zvezo,
ki nima drugega namena, nego prosveto našega naroda — zvezo, ki
ste jo resda podedovali od svojih prednikov, katerih dediščini pa je
zavrl za pol veka pot despotski predsodek, morda tudi zavist, morda ne-
delavnost. O, da bi mogli tega pol veka izbrisati iz zgodovine našega
domovja! O, da bi mogli iztrgati č<is predsodkov iz letopisov našega
mesta, nekdaj domovinskih modric domovja, ki jim pa je pretilo postati
grob — in jih potopiti v noč pozabe in nedosežne izgube! O, da bi
pokrili z neprodirno temino čin, da je podlegla premoči predsodkov
častna ustanova, katere obnovo bo ta dan ovekovečil. O, zakaj so bili
časi, ko ni bil v modi mirni in samotni modrijan, ki bi bil povzdignil
duha in zaželel koristiti domovini! O, da bi utegnili! Toda čemu to
še-le želim : Da bi mogli ? Oprostite, častni društveniki ! Moja duša se je

— 93 —

že tako privadila tej želji, da je ne more pozabiti tudi ne v tem trenotku,
ko se mi pred očmi izpolnjuje. Ne pričakujte, da bo odmevala hrumečih
slavospevov za seboj tirajoče zgovornosti ona sobana, ki ste jo posvetili
s svojim shodom. Va.^ izraz, izraz dobrodelnika, ki stori velikega Boga
posnemajoči sklep, da bo dobro delal, ta veseli, zadovoljeni izraz mi je
porok, da tega ne pričakujete. Molčali boste, dokler ne bodo govorila
dela. Skriti hočete biti, dokler vas ne razodene narodom vaš blišč in
lastni blesk. Posnemali boste zgodbo nastanka kraljeve zgodovine na
Angleškem, ki se je uvekovečila, predno je opazila, da je društvo. Vi
boste hodili za njo stopnjcma, molčali in postali veliki, predno izve svet
predmet današnjega shoda. Posnemali boste rek dvornega svetnika
Sonnenfelsa (v govoru o skromnosti), ki je dejal: »Manj besed in več
stopinj!« in tega si boste izvolili za geslo. Nikdar si nisem želel večje
zgovornosti, nego v tem trenotku. Srce mi je polno, jezik zastaja. O,
zakaj mi ni dano, da bi bil popoln tolmač svojim mislim in čustvom.
Kako naj bi bil cel5 vašim? O, kako bi sovražnike prosvete — in to
so v resnici — kako bi to stvarco, za katerih malo dušo je beseda do-
movina prevelika, z najglasnejšim klicem zgovornosti priklical iz temnih
stranskih potov, jih postavil semkaj in odkril njih nizkost do zadnje
gube. Tu bi odstrl predsodek, tam bi prilezlo na dan obrekovanje z
raztrgano krinko in odtrgano brado in poteptano kačjo glavo. Ponosen
sem, da sem vaš govornik, ali bolje, vaš pooblaščenec — tako bi se
oponosil. In kaj bi storil? Kar vi vsi! Odpustil bi! Dušam, ki hrepend
po resnici — a prezrimo malenkosti. Sovražnike napredka, prijatelje ne-
umnosti bomo ugonobili s tem, da se bodo zavedali svoje lastne ne-
vrednosti. Z orjaškimi koraki bomo stopali, da nas ne doseže zavist,
čeprav krilata. Mi smo že nastopili slavno pot v krogu ne vsakdanje
delavnosti, ko bi je ne bili nastopili, bi bilo sramotno ; a ko bi se sedaj
ustavili, bi uspavali moči, ki smo jih c'anes posvetili domovini. Hitimo
k snK>tru s toplim hrepenenjem; iščimo budni resnice povsod; in če jo
najdemo, planimo nanjo kakor pohlepni lakomniki in delimo jo rado-
darno kot razsipniki domovini v korist. Česa naj se bojimo? Kaj naj
upamo ? Kaj nam nasprotuje ? Vprašujem največjega brskača. In če najde
kako težavo, bi mu moje zaupanje reklo: Prostost imamo misliti in
cesarja Jožefa na prestolu!«

Tak je bil prvi shod ponovljene akademije operosov.
Kako vse drugače so govorili pred osemdesetimi leti ! Linhart
je bil 1. 1776. vstopil v stiski samostan in kot brat Kristijan
je preživel ondi eno leto.

Mnogo so obetali udje te ponovljene družbe. Kako je
društvo poslovalo nadalje, ni znano. Druga seja je bila 15. maja

8

— 94 —

1 78 1. Razmotrivali so pravila nekdanje akademije in o diplomi,
ki naj se tiska za vsakega posebej. V razgovor sta prišla tudi
dva rokopisa: »Pogled na Likurgovo zakonodajo« in »Kratka
razprava o vzgoji.« Uzorec diplome je latinski.

To je vse, kar je znano o drugi akademiji. Res je, da
so udje v naši zgodovini, zlasti v slovenskem slovstvu dobro
znani, a o skupnem društvenem delovanju nimamo poročil.
Tudi rokopis*®) o. Marka Pohlina: »Memoria Academiae Ope-
rosorum Labacensium a. 1781 die 5. Martii (1) renovata« se
je menda izgubil.

Imena, ki so si jih izvolili akademiki, so: Resolutus
(Gusič), Vivax (Edling), Secretus (Japelj), Indefessus (Kumerdej),
Agilis (Linhart). P. Marko Pohlin (Novus) jih še več našteva
v svoji »Bibl. Carn.« Zakaj se ta akademija ni ohranila, zakaj
ni skupno delovala s tolikim navdušenjem, kolikršno se je
pojavljalo v začetku, ne moremo povedati. Slutimo pač, da
je bil poleg drugih vzrokov tudi ta, ker udje niso bili enak^a
mišljenja, stanu in starosti. Le mala peščica je krepko ustra-
jala pri literarnem delu tudi brez družbe, drugi so pa bili
družbi le v zavoro. »Gusič bi bil rad vse ponemčil, Edling je
bil skriven nasprotnik samostanom«, >*) kar seveda ni ugajak)
navdušenemu Japlju in o. Marku Pohlinu.

Družba je torej zaspala precej v početku in se ni več
vzbudila, čeprav so jo nekateri budili (Dr. E. H. Costa v Mitth.
d. h. V. f. K. 1861. str. 46) in ji je posvetil Jernej Lenček,
tedaj žirovski kapelan, v Vodnikovem spomeniku (1. 1859 str. 169)
pesem, kjer se glasi zadnja kitica:

Pa saj ne boS vedno spala,

RoŽ'ca lepa »operosa«;

Saj boš skoraj spet vstala,

Rož'ca mnogovrstnih ved.

Le vstani — lepa ti cvetlica!

In Modricam služi z vso skrbjo;

Sveti še Ljubljani ko »danica«,

Delaj čvrsto z »druženo močjo!«

«o) Bibliotheca Carn. p. 35. — ") Glaser: Zgod. si. slovstva U. str. 52.

— 95 —

O treh tržaških škofih, imenovanih Johannes.

spisal dr. Fr. Koe.

2^odovinarji poznajo tri listine, katere omenjajo tržaškega
škofa Ivana, ki je živel leta 948., ali pa se vsaj nanašajo na
ta čas. Prva listina je bila izdana v Paviji dne 8. avgusta
rečenega leta. Datum se glasi: »Datum octavo die Augusti
anno dominice incarnationis DCCCCXLVin., regni vero domini
Lotharii regis XVIII., indictione sexta. Actum Papie«. S to
listino je podelil takratni kralj Lotar tržaškemu škofu Ivanu
vse svoje pravice, javno sodstvo in svoje imetje v tržaškem
mestu, kakor tudi zimaj njega tri milje na okrog. ') — Nimamo
vzrokov, da bi dvomili o pristnosti te listine.

Druga listina ima isti datum kakor prva. V njej čitamo,
da je kralj Lotar podelil tržaški občini (ne pa škofu) večno
svobodo in imuniteto.*) — Če primerjamo to listino s prvo,
vidimo, da je ponarejena po prejšnji. Kandler misli, da se je
to zgodilo med letom 13 13. in 1320. Listina je torej nepristna.

Tretja listina ima datum: »Anno ab incarnatione domini
DCCCCXLVIIII, mensis Februarii die XXI., indictione quarta.«
Ta listina nam na dolgo in široko pripoveduje, da je tržaški
škof Ivan ondotni občini podelil javno sodstvo in druge pra-
vice, katere je imel v Trstu in okolici in ki jih je dobil od
rimskih kraljev in cesarjev, koroških vojvod in drugih oseb. *)
Prvi del datuma kaže na 21. februvar leta 949., četrta indik-
cija pa na leto 945/946 ali pa 960/961. — Tudi ta listina je ne-
pristna, česar ni težko dokazati. Navedel bi lahko več točk,
iz katerih bi bilo razvidno, da je ta listina ponarejena. Prvotni
falzifikat se nam ni ohranil, temuč le njegov prepis iz I. 1476.
Mainati navaja neko listino z dne 9. maja 1. 1476., v kateri se
čita, da so listino, izdano dne 21. febr. 1. 949., ker je bila že

') I.) Ireneo della Croce, Istoria della citti di Trieste, ed.
1878,11,516. — Mainati, Chroniche ossia memorie storiche die Trieste,
I. 50- — Kandler, Codice dipl. istr. ad a. 948. — *) Kandler, Codice
dipl. istr. ad a. 948. — ») Ireneo della Croce, Istoria, II, 590. —
Mainati, Chroniche, I, 60. — Kandler, Codice ad a. 1236.

8*

— 96 —

jako poškodovana in razjedena, da je že skoraj ni bilo mogoče
več citati, na novo prepisali. *) Listina ni bila spisana ne
leta 949. in tudi ne leta 1236., kakor Kandler misli.

Razni tržaški zgodovinarji so smatrali vse te tri listine
za prave, Kandler pa razen prve samo tudi zadnjo. Gospodje
so vender kmalu izprevideli, da ni verjetno, da bi bil tržaški
Škof Ivan tiste pravice, katere je dobil dne 8. avgusta leta
948., prepustil ondotni občini že dne 21. februvarja leta 949.,
tedaj že čez pol leta. Kaj so torej nekateri pisatelji storili?
Prvo listino, katero je tržaškemu škofu Ivanu podelil kralj
Lotar, sin kralja Hugona, leta 948., so potisnili za sto let
nazaj v tisto dobo, ko je vladal cesar Lotar, sin Ludovika
Pobožnega. Iz prej omenjenega datuma so en »C« izpustili.
Na ta način so dobili za Trst še enega škofa Ivana, kateri
naj bi bil torej po njih mislih živel leta 848. ali pa, z ozirom
na tretjo (!) indikcijo, že leta 840., kakor hoče Schonleben. '^)
Tržaškega škofa Ivana, ki je bajtS živel leta 840. ali 848.,
poznajo Schonleben, potem Ireneo della Croce«), Scussa«),
Mainati«), L6wenthaP), Jellouschek >o), Godina Verdeljski »')
in drugi.

Mi, ki vemo, kako je prišel ta tržaški škof Ivan 840.
ali pa 848. leta do svoje ekzistence, lahko brez skrbi trdimo:
>Tega cerkvenega pastirja tržaškega prava in resnična zgodo-
vina ne pozna«. Veseli me, da ga tudi »Status pcrsonalis cleri«
tržaške škofije (za 1883) ne omenja.

Kandler je smatral drugo listino za ponarejeno, prvo in
zadnjo pa za pristno. On prve listine ni svojevoljno pomaknil
za sto let nazaj, temuč ji je pustil datum tako, kakor ga je
imela. Izprevidel je tudi, da tretja listina ni mogla biti spisana
dne 21. februvarja leta 949., pač pa v 13. ali 14. stoletju.

*) Chroniche die Trieste, II, 315 i. d. — ^) Camiolia ant. et nova,
pars III, 423. — *) Istoria della citta di Trieste, ed. 1878, 11, 518. —
') Storia cronografica di Trieste, cd. Kandler, p. 47. — *) Chroniche,
I, 49. — 0) Geschichte der Stadt Triest, str. 9. — *•*) Mittheilungen d.
hist. Ver. f. Krain, 1847, str. 108. — »») Opis in zgodovina Trsta, str, 349.

— 97 —

Ker je imel listino za pristno, samo imena nekaterih prič so
se mu zdela ponarejena, zato je iskal v zgodovini 13. stoletja
po kakem tržaškem škofu, kateremu bi bilo Ivan ime. Srečno
je našel pri Ughelli-ju'^) besede: »Johannes hujus nominis
secundus ann. 1236. Ad hunc electum scribit Gregorius IX.
ann. 13. die X. aprilis. Turbulentissimis temporibus gessit pon-
tificatum, cum inter illius temporis principes bella ex bellis
terrerentur. « — To je Kandlerju zadostovalo, da je prej ome-
njeno listino pripisoval temu škofu. Da bi pa kateri njegovih
čitateljev ne začel dvomiti zastran datuma, obdržal je, ko je
listino dal na novo ponatisniti, v datumu samo besede »mense
februarii die XXI.«, drugo pa, kakor letnico »DCCCCXLVIIII<
in pa »indictione quarta«, je previdno izpustil. Trdil je torej,
da je ta listina pristna ter bila izgotovljena dne 21. februvarja
leta 1236.

Kandler je bil za trdno prepričan, da je leta 1236. vladal
v Trstu škof Ivan. A motil se je. Pri Ughelli-ju omenjeno
pismo papeža Gregorja IX. ima datum »ann. 13. die X. aprilis«,
t. j. dne 10. aprila v 13. letu papeža Gregoija IX. Ker je
bil ta papež izvoljen dne 19. marca leta 1227., je bilo torej
13. leto njegovega vladanja leta 1239., ne pa 1236.

Ughelli ima v svojih knjigah več napak in nenatančnostij.
Nikjer nisem mogel dobiti nobenega dokaza, da bi bil zgoraj
navedeni citat iz njegovega dela tudi resničen. Nehote sem si
mislil, da se je Ughelli na tem mestu zmotil, ko je zapisal
»Johannes«, in da se to, kar je povedal o njem, nanaša na
tistega škofa, o katerem hočem takoj govoriti.

Leta 1236. in tudi 1239. je pač v Trstu vladal neki
»electus« (izvoljeni škof), kakor ga nazivlje Ughelli, a ni mu
bilo ime Ivan, temuč Volrik ali Vodalrik. To nam do-
kazujejo razne listine tistega časa.

V neki pogodbi z dne 9. oktobra leta 1234. je med
pričami imenovan »W. (se. Wolricus) Dei gratia Tergestinus

") Italia sacra, V, col. 503.

— 98 —

electus. '8) — Kakor čitamo v neki listini z dne 3. oktobra
. 1235., postavil je takrat »W. Dei gratia Tergestinus electus«
svojega notarja Nikolaja za svojega zastopnika v neki pravdi.**)
— Dne 3. junija leta 1236. je papež Gregor IX. pisal prostu
sv. Štefana v oglejski vladikovini zastran tržašk^a izvoljenca
škofa (»electo Tergestin.«) ''^), ki je bil brez dvoma Volrik,
ne pa kak Ivan. — To pismo je poslanec tržaškega izvolje-
nega škofa Volrika (>Wolrici electi Tergestini«) dne 11. maja
leta 1237. oddal Ivanu, prostu sv. Štefana v Ogleju. '•) — V
listini z dne 29. septembra leta 1237. je omenjen tudi tržaški
škof Volrik (»Vlrico Therigestino epo«).") — Dne 3. junija
leta 1239. se je tržaški škof Volrik (>Wolrico episcopo Ter-
gestino«) mudil v Čedadu ^<*), meseca septembra istega leta pa
v Kamniku na Gorenjskem (»Vlricus episcopus Tergestinus«).*')
Tudi v naslednjih letih, na zadnje še leta 1253., se ta škof
večkrat omenja v raznih listinah.

Iz vsega je tedaj razvidno, da ni bilo ne v letu 1236.
in tudi ne v letu 1239. v Trstu nobenega šlfofa, kateremu bi
bilo Ivan ime. Od leta 1234. naprej pa do leta 1253. je
vladal v Trstu škof Volrik ali Vodalrik in ne moremo si
misliti, da bi mu bil v tem času kak škof Ivan delal konku-
renco. Za tržaškega škofa Ivana v tem času v 2^odovini ni
prostora, čeprav straši s svojim imenom dandanes po raznih
zgodovinskih knjigah.

H koncu naj še dodam, kako so nekateri nekritični
pisatelji iz škofa Volrika naredili po dve ali pa še po tri
osebe ter ga dvakrat ra^lasili za mrtvega, čeprav je bil še
živ in morebiti tudi zdrav. V raznih listinah so njegovo ime
različno pisali, kakor Vlricus, Wolricus, Worlicus, Wodolricus itd.
Mogoče je, da je kak pisatelj njegovo ime napačno zapisal,
ker najbrže ni dobro znal citati listin. Na ta način si lahko

>») Kandler, Codice dipl. ad a. 1234. — ") Ibid. ad a. 1235- —
»•'•) Ibid. ad a. 1237. — ") Ibid. ad a. 1237. — ") Orožen, Das Dekanat
Frasslau, str. 5. — ") Atti e memorie della societ^ istriana, VIII, 44. —
>«) Schumi, Urkundenbuch, H, 80.

— 99 —

razlagamO) da je Tržačan Scussa v svoji knjigi »Storia crono-
grafica di Trieste« (ed. Kandler, str. 60) trdil, da je leta 1247.
umrl tržaški škof Ulrik, kateremu je sledil Roderlik, za tem
pa je prišel Udalrik ali Odolrik. Najbrže je Scussa ime »Wodol-
rico« napačno čital ter zapisal potem Roderlico. Kakor se
vidi, naredil je iz enega Škota kar tri. Po nj^ovem zgledu
se je ravnal Mainati (Chroniche, I) ter na straneh od 178 — 188
opisoval delovanje tržaškega škofa Volrika, potem na strani
189. postopanje škofa Roderlika, na straneh 190 — 203 pa
zasluge škofa Olderika.

Dobrotniki nekdai^ega ^ubljanskega jezuitskega

koleg^a.

Pnobčil A. Koblar.

V rokopisni knjigi, katero ima sedaj c. kr. dvoma knjiž-
nica na Dunaju (zbirka rokopisov št. 1 1.993.)) j^ ^^ ^2- straneh
velike oblike z zelo drobno pisavo zabeležen v latinskem jeziku
obseg nekdanjega jezuitskega arhiva v Ljubljani, kakršen je
bil v prvi polovici 18. stoletja. O nekaterih drugih oddelkih
te knjige izpregovorim pri drugi priliki, tu naj posnamem iz
nje samo po abecednem redu urejena imena dobrotnikov jezuit-
skega kolegija in cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. Nastopni za-
pisek volil in daril kaže, odkod so dobivali jezuitje sredstev
za vzdrževanje velikega ljubljanskega kolegija in dobro obiskane
gimnazije ter za zgradbo in okrašenje svoje, poleg kolegija
stoječe cerkve sv. Jakoba. Skoraj večina kranjskih plemenitih
rodbin, kakor dokazuje ta izkaz, je v teku poldrugega stoletja
(i6cx> — 1750) posvetila kakega svojega sina družbi Jezusovi,
in prav ti plemeniti jezuitje so požrtvovalno pospeševali družbe
namene z naklonjenimi jej dedščinami. Podpisovali so se jezuitje,
če so bili tudi baronskega stanu, preprosto, brez znaka plem-
stva, in tak6 stoje zapisana njih imena tudi v tem zaznamku.
Pri imenih nekaterih darovalcev stoje za genealogijo dotičnih
rodbin važne pripomnje.

— 100 —

Apfaltrer. Jezuit Henrik Apfaltrer je 24. oktobra
1. 1708. svoje imetje zapustil bratu Otonu Henriku pl. Apfaltrer,
ki je imel 7 otrok in mnogo dolga, s pogojem, da plača
cerkvi sv. Jakoba 200 gld.

Barbo, Bernardin Barbo grof Waxenstainski je bil dva-
krat oženjen. Prva soproga je bila Helena pl. Scherenburg,
s katero je imel tri sinove : Emesta Theophila, ki je po očetovi
smrti zapustil bogoslovje, jošta Valerija, ki je umrl 1. 1678.,
in Antona, ki je bil jezuit, in dve hčeri: Judito Terezijo in
Marijo Katarino, ki je bila nuna. Druga njegova soproga je
bila Renata Leopoldina roj. grofica Auersperg, s katero je imel
sinova Ferdinanda Vajkarda ter hčeri Ano Izabelo in Ivano.
Umrl je Bernardin Barbo v aprilu 1. 1677. in je zapustil drugi
soprogi in njenim otrokom grad Dragomelj, katerega je bil od
grofov Auerspergov kupil za njeno doto, trem sinovom in eni
hčeri iz prvega zakona je pa zapustil hišo, katero je imela
njihova mati, in grad Cušperk. Razen tega so otroci Helene
še po svojem stricu pl. Scherenburgu podedovali 10.000 gld.
Jezuit Anton Barbo je v oporoki z dne 10. novembra 1. 1679.
volil svojo dedščino v znesku 2000 gld. jezuitskemu kolegiju.

Burchard. Jezuit Ivan Burchardje podaril 5 . septembra
1. 1626. po očetu Sebastijanu Burchardu, odvetniku kranjske
deželne sodnije, podedovanih 420 gld.

Cirian, Jezuit Friderik Cirian je volil kolegiju dne
23. oktobra 1. 1656. 5000 gld., od katerih je izplačal njegov
brat Ivan Jurij pl. Cirian 4674 gld. Njun oče je bil Frančišek
pl. Cirian, mati pa Ana Marija. CCiriani so postali 21. dec.
1. 1685. baroni Cierheimi.)

Cierheimb. Jezuit Ignacij Cierheimb je prepustil dne
20. nov. 1. 1726. svojo dedščino ljubljanskemu kolegiju, kate-
remu je njegov brat Frančišek Adam baron pl. Cierheimb
1. 1729. izplačal 2000 gld. iz precej velike dedščine, katero je
dobil po očetu Maksimilijanu Ludoviku in materi Suzani Marjeti.

Codelli. Uršula Konstancija Codelli, roj. pl. Ge-
orgio, je v oporoki, narejeni v Ljubljani dne 17. aprila L 1722.,

— 101 —

volila za srebrne svečnike v kapeli sv. Frančiška pri jezuitih
12 zlatov, svojo svilnato obleko pa za masno obleko iste
kapele ter bratu jezuitu 6 zlatov in loo gld.

Coppini. Slavni ljubljanski zdravnik Frančišek pl. Coppini
je imel tri sinove, Ivana Andreja, Karola Josipa in Frančiška,
in dve hčeri, Marijo Andriano in Marijo Ano. Teh 5 otrok
je postavil dediče v oporoki z dne lo. marca 1. 1685. Sin
Frančišek pl. Coppini je bil župnik v Starem Trgu na
Štajarskem in beneficijat pri altaiju sv. Andreja v stolnici ljub-
ljanski. Lahko bi bil dobil pičenjsko škofijo, a vstopil je po
očetovi smrti k jezuitom, katerim je ostavil podedovanih 2257 g^d-
Umrl je kmalu potem, ko je dovršil novicijat.

DinzL Jezuit Ignacij Dinzl je vsi cd oporoke očeta
Adama z dne Ii. maja 1. 1690. volil 1. 1702. kolegiju 2000 gld.,
drugo dedščino je prepustil bratoma Antonu Krištofu in Fran-
čišku Benediktu.

Enders, Jezuit Karol Enders je 28. jan. 1. 1694. do-
ločil svoje imetje materi v vžitek s pogojem, da je po njeni
smrtni dobi jezuitska cerkev za kapelo sv. Frančiška Ksaverija.
Cerkev ni dobila ničesar.

Erberg, Deželni tajnik in stanovski odbornik Ivan Danijel
baron Erberg je imel dve soprogi : prva je bila Suzana Marjeta
roj. Dinzl, druga pa Marija Ana roj. baronica Apfaltrer. L. 17 15.,
ko je napravil oporoko, mu je živelo iz obeh zakonov pet
sinov, namreč: Frančišek Mihael, Ivan Ernest, Ivan Benjamin,
Volbank Inocencij in Anton Frančišek, in tri hčere : Suzana
Elizabeta, Ana Marjeta in Marija Josipina. Frančišek Mihael
je bil nekaj časa pri jezuitih, pa je zapustil družbo in se je
oženil, Ivan Ernst je postal duhoven, Ivan Benjamin je 1. 17 15.
še hodil v šolo in Volbank Inocencij ter Anton Fran-
čišek sta bila jezuita. Suzana Elizabeta je bila omožena z
baronom Hallersteinom, Ana Marjeta je bila v Ljubljani klarisa
z imenom Marija Beatrika, Marija Josipina je bila še neomo-
žena. Oče Ivan Danijel je v svoji oporoki zapustil otrokom
okoli 200.000 premoženja ; oba jezuita sta dobila po 5000 gld.

— 102 —

Po očetovi smrti je Ivan Benjamin tudi vstopil v Jezu-
sovo družbo, a jo je zapustil in šel v svet. Po novi pogodbi
je pa obeh jezuitov dedščina narasla, tako da sta zapustila
kolegiju 12. junija 1. 1719. po 13.000 gld., od katerih je
Inocencij določil 2000 gld. za nov marmorni altar Matere
božje v jezuitski cerkvi, Anton pa 2000 gld. za jezuitsko
knjižnico. Umrl je Anton 1. 1746.

Gallenfels, Jezuit Karol Gallenfels je i. febr. 1. 1707.
volil za opravo altaija sv. Frančiška Ksaverija 300 gld. Njegov
starejši brat je bil Daniel, najmlajši pa Ingenuin. — Jezuit
Frančišek Gallenfels je 13. oktobra 1. 1724. volil kole-
giju 2000 gld.

Galliart. Ljubljanski meščan Nikolaj Galliart je v
oporoki z dne I. dec. 1. 1721. volil cerkvi sv. Jakoba 400 gld.
za letnih 2 1 maš. Izplačal je to svoto njegov stric Ivan Bogomil
Galliart.

Georgio, Jezuit Josip de Georgio je volil ljubljan-
skemu kolegiju 10. oktobra 1. 1709. za dva nova marmorna
altarja v cerkvi sv. Jakoba 1000 gld., katere je izplačal Peter
Anton Codelli.

Graffheiden. Jezuit Frančišek Graffheiden je
26. febr, 1. 1729. svoji materi Agati Elizabeti roj. pl. Edenburg
določil vžitek od svoje dedščine, katero naj po njeni smrti
dobi cerkev sv. Jakoba.

Grundler, Jezuit Frančišek Grundler je 10. jan.
1. 1696. ostavil svoje imetje kolegiju, a jezuitje so malo ded-
ščino prepustili njegovim sorodnikom.

Hoffman. Jezuit Andrej Ferdinand Hoffman je
7. sept. 1. 1 67 1, zapustil 1200 gld. Njegov oče je bil Ivan
Ferdinand Hoffman, mati Marija Šaloma, roj. Portner, ki se
je vdrugič omožila z Jakobom pl. EdIingom, brata Ivan Sigfrid
in Ivan Eberhard, sestri pa Ana Marija in Marija Izabela.

Ivankovič, Jezuit Gotard Ivankovič je zapustil kole-
giju 2 zemljišči v Vinici in I vinograd dne 10. okt. 1. 1677.;
njegov oče Ivan Ivankovič je bil novomeški meščan.

— 103 —

Jager pl. Levoenstain, Ivan Krstnik Jager pl. Le-
wenstain, cesarski in deželni svetnik, je volil 13. julija
1. 1644. jezuitom 2000 gld. in odpustil jim dolg 714 gld.

JenHč. Jezuit Žiga Jenčič je 29. dec. L 1701. zapustil
svojo dedščino, menda 1000 gld., za popravo cerkve sv. Jakoba.

Kapus, Jezuit Andrej Khappus je podaril kolegiju
svojo dedščino, katero sta 30. sept. I. 1672. izplačala njegova
brata Jurij in Ivan Khappus.

Koberg, Ivan Urh Khoberg v Raigerstorffu je
1. 1666. volil 969 gld. ZvrStelj oporoke je bil deželni računo-
vodja Ivan Krstnik pl. Petten^kh, čigar brat Adam Pettick
je bil v Ljubljani jezuit.

Kopač. Jezuit Andrej Kopasch, sin ljubljanskega
meščana Andreja Kopascha, je 1. 1632. daroval za zgradbo
semenišča 200 imperialov.

Kristan. Matija Kristan je 24. apr. 1. 1700. dal za
cerkev sv. Jakoba 200 gld.

Lack. Jurij Ludovik Lackh pl. Hochenau,
gradnik na ljubljanskem gradu, je volil 18. oktobra I. 1646.
jezuitom 1500 gld., katere mu je bil od 1. 1638. dolžan du-
najski trgovec Krištof Taufrer. A iz zapuščine Taufrerjeve
jezuitom ni bilo mc^oče ničesar dobiti.

Liwenberg. Jezuit Rudolf Lewenberg je 23. avgusta
I. 1677. odstopil pravico do svoje dedščine bratu Ivanu Ferdi-
nandu baronu Lewenbergu pod pogojem, da izplača jezuitskemu
kolegiju 2000 gld.

Liechtenberg. Jezuit Žiga Liechtenberg je volil
26. marca I. 17 18. ljubljanskemu kolegiju 4000 gld. in kolegiju
jezuitov v Judenburgu 1000 gld.

Maass, Ljubljanski meščan Ignacij Maass, rojen na Ba-
varskem, je s prvo soprogo Marijo imel dva sina: Frančiška,
ki je bil jezuit, in Ignacija, ki je postal menih v Kostanjevici.
Z drugo soprc^o Marijo Ano je imel hčeri Marijo Katarino
in Josipino. Oče je umrl I. 1709. Podedoval je po njem tudi

— 104 —

sin Frančišek, ki je 12. febr. I. 17 18. volil Jezusovi družbi
2593 gld. 21 kr.

Marž, Dne 15. julija 1. 1675. je Marjeta Marž, sestra
pok. o. Urbanije, zapustila svojo hišo, ležečo pri kolegiju,
jezuitom. Rektor Locatelli je potem to hišo prodal meščanu
Jakobu Lokarju.

MeisremL Jezuit Jurij Meusrembl se je na korist
kolegiju 30. oktobra 1. 1661. odrekel dedščini, katero je dobil
po svojih stariših. Oče je bil Jurij Meusrembl, ljubljanski
trgovec, mati pa Marjeta roj. Reringer.

Mikui. Jezuit Matija Mikuš je 8. junija 1. 1729. po-
stavil za dediča ljubljanski kolegij. Odšel je potem za misijo-
narja v Indijo, a v Genovi se je vrnil, živel nato v kolegiju v
Judenburgu do tretjega leta poskušnje, potem pa zapustil
družbo in vzel seboj dedščino na Dunaj, kjer je živel kot
svetni duhovnik.

Miller. Sestri Suzana in Lukrecija, hčeri odvet-
nika kranjske deželne sodnije Jurija pl. Miller j a in soproge
Helene, sta podarili 7. januvarja 1. 1636. vrt pred Nemškimi
vrati v Ljubljani (»Shaitishensem hortum«) in travnik pod Kle-
čami ob Savi kolegiju.

Mordax. Brata barona Volbank in Anton Mordax
sta postala jezuita. Njuna mati udova Rebeka Konstancija
Mordax roj. Dillanz je 28. junija I. 1691. dala po prokuratoiju
Volbanku Ferdinandu bar. Mordaxu jezuitom 1 00 lotov srebra,
ker sta se njena sinova odrekla pravic do gradii Grabna.

Otto, Jezuit Elija Otto, sin Krištofa in Sibile, je po-
daril 7. febr. I. 1665. kolegiju 924 gld. 21 kr. od svoje oče-
tovske dedščine. — Ivan Alojzij Otto, doktor bogoslovja,
opat sv. Demetrija v Sremu in dekan v Braševu (Landskron)
na Češkem je v oporoki z dne 7. avg. I. 1671. volil ljubljan-
skemu kolegiju 1000 gld. Umrl je 7. dec. I. 1674.

Oblokar. Jezuit Jurij Oblacker je zapustil 16. oki
1. 1627. menda ljubljanskemu kolegiju 2217 gld., katere j

J

— 105 —

bil dobil od Gregorja Pertschuna za prodano zemljišče »Tzhudna«
na Bledu in hišo v Radovljici.

Pelzkoff, Marija Magdalena pl. Pelzhoff, roj.
Vrbec (Verwiz), je dne i. marca 1. 1686. dala za luč v kapeli
žalostne Matere božje v jezuitski cerkvi loo gld.

Pelzkoffer. Udova Marija Regina Konstancija
baronka Pelzhoffer roj. Paradeiser je 9. maja 1. 1711.
darovala jezuitom po svojem soprogu Frančišku Albertu bar.
Pelzhofferju, ki je bil prej nekaj časa pri jezuitih, podedovano
lepo knjižnico.

Pemburg. Ivan Karol Zelenic (Sellenitsch) je imel dve
soprogi, prva je bila rojena pl. Otto, druga pa Ana Suzana
roj. pl. Pemburg. Druga soproga je bila dedinja za možem,
sama je pa pred smrtjo zapustila premoženje štirim otrokom
brata Ivana, namreč Ivanu Adamu baronu pl. Pemburg, Fran-
čišku Ksaveriju, ki je bil jezuit, Mariji Kristini, omoženi z
baronom Moschkonom, in Rozini Rozaliji Tereziji, omoženi z
gospodom Raspom. Frančišek Ksaver Pernburg je
14. marca 1. 1701. podaril svojo dedščino v znesku 4558 gld.
za popravo cerkve sv. Jakoba in za zgradbo Ppdturna (Tivoli),
kjer je bilo jezuitsko razvedrišče. L. 1704. je pa M. Frančišek
Pernburg zapustil jezuite ter je potem med svetom dobil ime
Frančišek Anton baron pl. Flednigk, baje po starih graščakih
Smledniških. Zahteval je od jezuitov podarjeno jim svoto nazaj,
a je s tožbo propadel 1. 1706.

Pillichgraz. Jezuit Gotard Pillichgraz je 6. sept.
L 1705. podaril ljubljanskemu kolegiju looo gld., rimskemu
kol^iju, kjer je študiral modroslovje, pa 2000 gld. Umrl je
na Laškem. Podedoval je premoženje po očetu Marku Antonu
baronu pl. Pillichgraz, ki je napravil oporoko 25. nov. 1. 1685.

Plank. Krištof Planckh, apostolski protonotar, ce-
sarski svetnik, naddijakon Gorenjske za oglejsko škofijo in
župnik kamniški, je določil v svoji oporoki dne 8. januvarja
1. 1637., da naj ga pokopljejo v cerkvi sv. Jakoba pri jezuitih,
in da naj jezuitje dobe volilo 4000 gld., potem pa še, kar bo

— 106 —

ostalo dedščine po izplačanih volilih. Dostavil je v oporoki
besede: >quod dieti I>omini Patres Societatis Jesu me a ju-
ventute mea in aitium liberalium Studiis multum promoverint
et, ut summarie dicani) quidquid scio, habeo aut possum, tllifi
adscribere debeam«.

.Pop, Jezuit Caharija Popp je postavil 26. avgusta
1. 1648. za dediča jezuitski kolegij, ki je prejel okoli 600 gld.

Posarelli, Jezuit Frančišek Posarelli, sin Josipa
Posarellija. je umri, preden je postal duhoven, in je volil
jezuitom 6850 gld., in nj^ov brat Jakob je doplačal za obresti
1500 gld. Prva soproga Josipa Pasarellija je bila rojena Grim-
schitsch, druga pa Paradeiser, ki se je pozneje omožila s
Sigerstorfom. S prvo soprogo je imel Josip sina Jakoba in
tri hčere, katerih prvo je vzel Taller, drugo Hemer in tretjo
Sonze. Z drugo soprc^o je imel Josip sina Frančiška in hčer
Suzano, ki se je omožila s Forstmaistrom. Jezuitski kolegij je
dobil od zgoraj omenjenega volila 1. 1657. samo 900 gld., ker
je bil Posarellijev grad Purgstall zadolžen.

Prekerfeld, Jezuit Frančišek Prekerfeld, profesor
na graškem vseučilišču, je podaril kolegiju v Ljubljani I. 17 18.
po očetu podedovanih looo gld. Umrl je Frančišek I. I744-,
njegov brat, ki je bil žuženberški župnik, pa I. 1735.

Rasp, Jezuit Josip Rasp je na Dunaju dne 3. nov.
I. 1705. postavil za dedinjo avstrijsko jezuitsko provindjo.
Koliko je znašala dedščina, se ne ve. — Jezuit Ignacij Rasp
je pa dne 25. maja 1. 1750. v Judenbui^ določil od svoje
dedščine znesek 2000 gld. za ljubljanski kolegij.

Reringer, Frančišek Reringer je odstopil 14. avg.
1. 1675. za masni plašč v kapeli sv. Frančiška Ksaverija 100
imperialov.

Samburg. Ivan Karol pl. Samburg je podaril
15. avgusta I. 1660. za altar sv. Ignacija in sv. Frančiška sre-
brno svetilnico in za večno luč v kapeli 500 gld.

Sckonleben, Slavni zgodovinar dr. Ivan Ludovi
SchOnleben je bil najprej jezuit, nato ljubljanski stol

— 107 —

dekan in protonotar in potem župnik in naddijakon v Ribnici.
Določil je sprva samo knjižnico in rokopise jezuitskemu kole-
giju, v oporoki je pa postavil kol^ij glavnega dediča. Jezuitje
so ga v znak hvaležnosti, ko je umrl dne 15. oktobra 1. 1681.,
slovesno pokopali v svoji cerkvi v kapeli sv. Križa. Tri dni
je bila velika črna maša in tretji dan je imel nagrobni govor
kanonik in mestni župnik Marko Rosetti. Po plačanih volilih
je ostalo kolegiju 4402 gld., namreč 11 16 gld. v gotovini,
500 gld. v srebmini, obleka je bila vredna 152 gld., oprava
384 gld., knjižnica 1500 gld., in od cesarja se je pričakovalo
za knjigo »Dissertatio polemica de ortgine Augustissimae Domus
Habspurgico-Austriacae« obljubljene podpore 750 gld.

Schiveiger. Iz rodbine Schweiger pl. Lerchenfeld
so bili trije bratje v družbi Jezusovi in vsi trije so darovali
lepe svote za ljubljanski kolegij, namreč: 7. avgusta 1. 1678.
Engelbert 1000 gld., 24. dec. 1. 1679. in 10. jan. 1. 1682.
Viljem 1300 gld. in 7. febr. 1. 1680. ter 3. jan. 1. 1682.
Andrej 1300 gld.

SemeniČ, Jezuit Luka Semenič je 15. avg. 1. 1672.
podaril jezuitski cerkvi 100 gld. za nov kelih.

Sterlecker. Jezuit Rudolf Sterlegger je zapustil za
kolegij iz svoje dedščine 600 gld. 1. 1643.

TaJler. Ivan Taller pl. Neuthal je v svoji oporoki
z dne 22. julija 1. 1630. volil jezuitom 10.000 gld. Vsled na-
stale pravde je 1. 1657. njegov sin Ivan Josip izplačal 12.000 gld.
Ivan Taller je imel gradove : Špitalič, Brdo, Zaprice in Puštal.
Ivanova soproga je bila hči Josipa Posarellija, njegov oče
Mihael Taller je pa že 1. 1601. jezuitom podaril vinograd pri
Sv. Križu v Vipavi.

Tauffrer, Jezuit Sigfrid Tauffrer je 29. oktobra
I. 1 72 1, prepustil svojo dedščino bratu Maksimilijanu Antonu
bar. Tauffrer z željo, da izplača za dovršitev altarja sv. Fran-
čiška Ksav. v jezuitski cerkvi 150 gld.

Teneffl, Josip Teneffl je 31. decembra 1. 1659. volil
150 gld. za večno luč pred kipom Matere božje, ki je bil v

— 108 —

zidu jezuitskega kolegija tia zunanjem trgu proti vodi. Dva
dijaka sta v sabotah in pred prazniki Matere božje pred to
podobo pela v slovenskem jeziku lavretanske litanije pred veliko
množico zbranega ljudstva.

Tomšič, P. Josip Tomšič je jezuitskemu rektorju
Ig. Dinzlu 22. sept. 1. 1731. poslal 4000 gld, za kolegij.

Valvasor, Jezuit Volbank Valvasor je odstopil
14. avgusta 1. 1728. od očeta Karola barona Valvasorja dob-
ljenih 1000 gld. jezuitskemu kolegiju. Oče Karol je podaritev
potrdil 2. sept. 1. 1728.

Vivic. Jezuit Josip Wiviz je 8. oktobra K 1722. določR
1500 gld. svoje dedščine za novi marmorni altar angeljev va
ruhov v cerkvi sv. Jakoba, drugo ded^ino je pa prepasiil
svojemu nečaku Karolu Evgeniju pl. Wivizhaimb. Josipova man
je bila Ana Katarina pl. Wivizhaimb.

Zelenic, Jezuit Josip Sellenitsch je zapui^til 22. okt.
1. 1688. kolegiju posestva v Vrhpolju pri Vipavi. Njegoi^a mati
Suzana, roj. Distl, je bila najprej omožena z Jurijem Sellenitschem,
potem pa z Volbankom Andrejem Ftirnpreilom.

SlOlB^StlB^O.

»I casielli della Val d* Arsatt (Gtradovi v KaSkt dolini v Istril
spisal Camillo de Franceschi. Tako se imenuje 246 ?;tranij oli^scz.ijoča
zgodovinska knjiga, katera je ravnokar prišla na svetlo v Poznii. V njej
je jako natančen zgodovinski opis starih gradfiv: Lupoglava, Boljuiia,
Vranje, Kozljaka, Pasa, Belaja, Cepiča in samostana Matere boijc pri
jezeru. Pisatelj je porabil za svoje delo razne pisane m tiskane vir«, samo
Rutarjeva »Istra« mu ni znana. Na koncu knjige so pridejane nekatere
doslej še neobjavljene listine po izvirniku in v italijanskem prevoilu ter
rodovniki plemenitih rodbin : Herbersteinov z Luputjfava, Brigidov iz Trsta
in Barbov s Kozljaka in Pasa. Ne spuščamo se danes v kritično oceno
knjige, omenjamo samo, da bode tudi slovenskim zf^odovinarjem dobro
došla ta publikacija, ker obsega mnogo zanimivih podatkov, tičočih se
zgodovine Kranjske lastniki gori omenjenih gradov, ker so dobili tudi
na Kranjskem posestva in imenitne službe. A. K.

(

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko,*
Natisnili J. Blafiuikovi nasledniki v Livbljani,

-^n:

^^ — s «. f,^

C

w>-^u(ji

>llUMi,:M4:M.*)liutii.)HitM*aUMi.)^^ r.W -^

!

91

i
i
i

i

,' ■

^:

91
91

91

*

\

(t

i

i

91

IZVESTJA

inZEJSKEGA DRUŠTVA

ZA KRANJSKO.

-e-3>

Urejuje

Anton Koblar.

Letnik X. — Sešitek 4.

-^^M

m

— 1 ^<^ee^^^f^*f <'r=^€^'*€fr^€'^<f<^«'*f c^^^fr^ff^-^fc^^f ^<-*^ ^

V Ljubljani 1900.

Izdaje in zalaga > Muzejsko društvo za Kranjsko*.
Natisnila J. Blaanikova tiskarna.

%^»i^i¥^ih<,^>^ih^i>^ii^4*^i*^^y^ii^ih>m^^^^it^:))<zi>y^

W

<^)3^^

člani »Muzejskega društva«, ki plačajo 3 gld na leto, dobe »Izvestja< in
. »Mittheilungen« brezplačno; letniku samih >Izvestij« je cena J2 gld.

I

I

j«
i«
i«
i«

♦.
ie

m.

Vsebina 4. sešitka*

Mali zapiski.

Slovstvo,

t. ?iatnin<ike najdbe v Knurpu

3. Pov|c?d itipa i crkjiva xagrnlw,<5kih

% Prtmui! 1 rulicrs Oriefs: ..,,...

5. Der ■ AuUbcilun^

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik X. 1900. Sešitek 4.

Naši denarji in kranjske spominske svetinje.

Spisa! V. Steska.

Slovenci so izgubili že izdavna svojo samostalnost in
zato menda sami niso nikdar kovali svojega denarja. Rabili
so denar svojih sosedov, na pr. Bizantincev, ali pa denar svojih
gospodov, na pr. Frankov.

Pred 13, vekom je bil denar sploh redek. Ljudje so
sicer kiipčevalii a to trgovstvo je bilo večinoma menjalno. Od
13. veka dalje se je denar bolj in bolj vdomačil. V raznih
dobah je rabil raisličen denar, pa tudi v isti dobi so bili de-
narji raznih držav v prometu, ker so ljudje gledali bolj na
pravo vrednost, kakor na kraj, kje so ga kovali. Ce pa so
kovali v kakem kraju posebno dober denar, je tak denar za-
slovel na daleč, in povsodi so ga radi sprejemali. Zato pravi
narodna pesem ; »Ta zlat je kova znanega, Matjaža kralja
samega*. V prejšnjem veku je zaslovel zlasti tolar cesarice
Marije Terezije^ ki je ohranil veljavo na vzhodu do danes.

V krščansko - rimskem cesarstvu je imel pravico denar
kovati prvotno le cesar. Polagoma so si pridobili to pravico
tudi drugi, zlasti škofje, opati, deželni knezi in mesta, tem
bolj, če so dobili tržno, mitno in carinsko pravico. (Globočnik :
G. 0< d. oest, Geld- und Miinzvvesens.) Število upravičencev
je naraslo v nemškem cesarstvu na sto.

Začetkoma so denar tehtali po funtih ali markah. Slo-
venci so imenovali denar tako, kakor sosedje, ki so jim ga

9

- Ho —

izročili. Izrazi so večinoma nemški in laški. Le v novejšem
času so Slovenci denar jeli imenovati po številkah z ozirom
na enoto. Tako smo dobili izraze: četrtak = 4 krajcarje,
petica = 5> desetica = 10, dvajsetica = 20 krajcarjev; petak,
desetak, petdesetak, stotak, tisočak =5, 10, 50, 100, 10CX)
goldinarjev. Poleg teh imenujemo nekatere denarje po kovini
srebrnik ali srebmjak, zlat ali zlatnik. Razen teh imamo le
malo domačih nazivov.

Naj navedem tu imena naših denarjev.

Bec. Ta beseda se sliši navadno le v rečenici: nimam
beca. Beseda je laška (bezzo) in pomenja beneški denar, ki
je bil 1. 1723. za Avstrijo prepovedan.

B e 1 i č = droben, srebrn denar, ki je bele, srebrne barve,
potem sploh droben denar, bodisi vinar ali krajcar. (Prim.
VVeisspfenig od 1. 1416.)

Bor = droben denar.

Cekin = zlat denar ali dukat. Beseda je laška: zecha,
zechino, ki pomenja sploh kovan denar. Začetkoma so tako
imenovali le beneški denar, pozneje sploh zlatnike vseh dežel.

C vaj ar = pol solda ali dva vinarja. Beseda je nemška
»Zweier«. (Globočnik. X.)

Denar je pri nas splošna beseda za vse vrednotine, ki
so v prometu. Beseda pa izhaja iz latinske besede denarius,
ki pomenja deset asov. Začetkoma (269 pred Kr.) so bili de-
narji srebrni, pozneje tudi zlati (od 207 pred Kr.). Zlati so
veljali deset srebrnih denarjev. Ohranili so se do poznega
srednjega veka. Iz Rima se je vsaj ime razširilo po vsej Evropi
in celo po Aziji. Primeri laški denaro, franc. denier, arabski
in srbski dinar. Karol Vel. je določil funt srebra za 20 soldov
h 12 denarjev; torej je štel funt 240 denarjev.*) V 13. veku
se je beseda izgubila na Nemškem in privzela naziv pfenig.

Doplar = dvojni tolar, kakršni so se kovali po vsej
Evropi. Nemški Doppelthaler.

») Max Wirth: Das Geld, str. 55.

— 111 —

Drobiž, drobnič = mal ali droben denar.

Dvojača = ZweigroschenstQck, je pomenila prvotno
6 starih = lo novih krajcarjev, pozneje tudi dvajsetico, ker
je dvojna desetica.

Dukat = cekin dobrega zlata. Beseda izhaja iz >dux«.
Nekateri sodijo, da je dukate začel kovati Apulijski vojvoda
Roger II. ok. 1. 1 140. (Ortleb: Vademecum f. Mttnzsammler),
drugi, da so jih kovali v Siciliji od 1. 1232. (Globočnik 1. c.
VIII.), v Benetkah od 1. 1284., na Avstrijskem od 1. 1339.
Dukati so imeli razna imena. Najbolj znani so bili beneški
dukati.

Forint = goldinar. Ime izhaja iz Florence, kjer so za-
čeli kovati zlatnike in jih okrasili z grbom tega mesta, z lilijo.
Latinski jih imenujejo florenus, Lahi fiorino, Madjari forint.
Okrajšava fl pomenja florenus. V 14. veku so jih kovali po
florenškem uzorcu v Št. Vidu na Koroškem. Imeli so, kakor
tirolski, 18 — 19 karatov. L. 1458. so zopet izšli z imenom
renski goldinar, od tod naš »rajniš«.

Fronk = frank, francoski denar in od 1. 1803. enota
francoskega denarstva. Pri nas so jih vpeljali Francozi. Ker
so morali ljudje s franki plačevati davek, imenujejo nekateri
davek še sedaj »fronke«.

Goldinar ima ime od Gulden (bav. Guldener) in ta
od Gold. Kakor pove ime, je bil ta denar začetkoma zlat. S
početkom 15. veka so jeli kovati na severnem Nemškem sre-
brne denarje, vredne toliko, kolikor zlati goldinar. L. 1484.
se je pričel na Tirolskem razloček med zlatimi in srebrnimi
goldinarji. Izprva so smeli zlate goldinarje kovati le volilni
knezi r. cesarstva. Zlati goldinar je imel najprej 23 karatov,
ogerski celo 23 •/*? torej jako čisto zlato, zato se je ta najbolj
priljubil po Avstriji.

Groš pomenja debel denar (denarius, numus grossus)
kot nasprotje brakteatov, ki so bili pločasti, skledičasti, tanki,
navadno samo na eni strani vtisnjeni in znani ob križarskih
vojskah. Češki kralj Venceslav II. je dal I. 1300. kovati groše

9*

— 112 —

po francoskem uzorcu (gros Toumois). Knezi na okrog so ga
posnemali. Groši so bili razne velikosti in veljave in so imeli
razna imena od različnih podob, s katerimi so bili okrašeni.
Groš je bil tedaj srebrn denar in je imel 15 lotov srebra.
Njegova vrednost je pa padala vedno bolj. Krog 1. 1400. je
imel še 10 lotov srebra, pozneje le 7. Nazadnje je pri nas
pomenjal do 1. 1857. 1® ^ ^" stare krajcarje. To leto je prišel
iz navade, vender so tudi poslej še imenovali petico groš.

Helar. Pri nas denar s tem imenom ni bil znan do naj-
novejšega časa, ko je bil vpeljan s kronsko veljavo. Imeli smo
jih pa že po 1. 1765. Beseda helar je iz nemške Haller, ker
so tak denar kovali najprej v Hallu na Virtemberškem od
1. 1224. dalje. Prvi helarji so bili srebrni, poznejši tudi bakreni.
Bakreni so veljali pol peneza (pfeniga) ; bili so torej polovičarji.
Na Avstrijskem so bili v rabi od 14. veka kot >parvuli
Viennenses«. Pri nas je bronasti helar od 1. 1892. enota in
velja pol krajcarja.

Krajcar, iz nemške besede Kreuzer, in ta iz Kreuz —
križ. Najprej so jih kovali v Meranu na Tirolskem (Etsch-
kreuzer 1. 1450.) Imeli so podobo križa na reverzu, na averzu
pa orla. Bili so prvotno srebrni, pozneje (od 1. 1760.) bakreni;
kot taki so se ohranili do najnovejšega časa, seveda le po
imenu, in so bili enota za manjše denarje. Imeli so prej razno
veljavo; navadno so veljali 4 vinarje.

Križavec — srebrni tolar = Kreuzthaler.

Krona. Novi srebrni denar imenujemo krono. Ime je
znano že od prej. Krona je bil prej srebrnik (Kronenthaler), ki
je bil v Avstriji navaden od 1. 1755. Takrat so Avstrijci kovali
ta denar za Brabant, pa se je udomačil tudi v Avstriji in na
Nemškem. Ime je imela krona od kron, ki so bili v zgornjih
treh križevih kotih.

Novec pomenja sploh denar. Ime se izvaja iz nov,
torej nov denar. Novčič je krajcar.

P ene z. Beseda izhaja iz Pfcnning = Pfantinc (iz Phant
= Pfand). Drugi jo razlagajo Pfannchen (ponvica), ker je bila

— 113 —

oblika skledičasta. V Avstriji so bili večkotni in ne okrogli.
Znamenje (quadratum incussum) so imeli iz živalskih ali rast-
linskih tipov. Penezi so bili srebrni in bakreni, zato se ime-
nujejo beli in črni penezi. Veljava je bila od Karola Vel. raz-
lična. Pri nas penez pomenja droben denar ali sploh kovinski
denar. 240 penezov je šlo v 15. veku na i funt penezov ali i gld.

Po car imenujejo po nekaterih krajih (Šmartno pri Litiji)
četrtake. Beseda je bržkone nemški Batzen (= Batzen = Bar),
ker je bila na denarju podoba medveda. Kovali so prve v
Bernu na Švicarskem.

Polovičar = pol krajcarja. KovaH so jih na Avstrij-
skem že od 13. veka.

Rajni š pomenja goldinar. Beseda je nemška: rheinisch.
Rajniši so bili tolarji, vredni 60 kr. Drugi tolarji so menjavali
vrednost in poskočili v ceni celo na dva goldinarja.

Repar pomenja četrtak. Beseda je iz nemškega RQbler-
batzen, ki je imel na reverzu repo, grb solnograškega nadškofa
Lenarta (1495 — IS^S). Prim. Pleteršnik II. 418. in Globočnik
1. C. XI.

Sol d pomenja sploh denar. Beseda je prvotno latinska:
soiidus, in je pomenila močnejši, debelejši srebrni denar. Rim-
ljani so celo od 4. veka tako imenovali zlatnike. Veljava je
padala vedno bolj, in pri nas pomenja sedaj krajcar ali dva
helarja. Pri Nemcih je beseda prešla v Schilling, zato so
sold opustili v pomenu denarja, in jo rabijo v pomenu plačila.

Šmarna petica, srebrnik s podobo Matere B., v na-
vadi je bila na Ogerskem od 1. 1696.

Tolar je pomenil prvotno vsak srebrnik, ki je bil čez
en lot težak. Najprej jih je koval na Češkem grof Schlick
(od 1. 1437.)» lastnik srebrnih rudnikov v Joachimsthalu. Izdaja
1. 1 5 17. se je razširila po vsem svetu. Od kraja ima svoje
ime Thaler — tolar. Pozneje so jih kovali tudi drugod v
raznih oblikah in z razno veljavo. Na Avstrijskem so jih kovali
od 1. 1524., vredne 60 krajcarjev. L. 1534. so vpeljali tudi
četrtinke. Pri nas imenujemo srebrne goldinarje sploh tolarje.

— 114 —

Avstrijski tolarji so imeli 14 lotov srebra in so se imenovali
cesarski ali species - tolarji. Zasloveli so zlasti na vzhodu
tolarji Marije Terezije (Levantiner-Thaler), katerih gre še sedaj
na milijone v Afriko. Na Ogerskem so bili znani od kralja
Matjaža dalje šmarni tolarji in svetinje z imenom Jurijev tolar.

Vinar pomenja droben denar; pri nas preje četrtino
krajcarja, sedaj isto, kar helar. Beseda je nemška Wiener —
(geld ali pfenig).

Dejali smo, da Slovenci niso kovali svojega denarja, a
koval se je vender tudi na Slovenskem.

Koroški vojvoda Bernard je koval denar v Ljubljani in
Kostanjevici. V Ljubljani kovani denarji z napisom »Bernhardus
dux« in »civitas Leibacens.c ima obliko oglejskega denarja.
Imenuje se ta denar »moneta Leibacensis ali denarii carniolici«
v listinah 1. 1248., 125 1., 1261., 1267. in 1274. V darilni
listini vojvode Ulrika stiŠkemu samostanu iz 1. 1263. je zapi-
sano »X marcas denariorum Labaci, V de muta et V de mo-
neta recipiendasc. Tudi v Kostanjevici so kovali denar, kjer je
vojvoda Bernard ustanovil 1. 1234. samostan. Tak denar se
imenuje v listini 1. 1252. »marca Lantstrostensis monete«.
Te denarje so kovali po uzorcu breških (Friesach) in spadajo k
najlepšim denarjem one dobe. ») Obe kovnici sta prenehali, ko je
Kranjska pripadla Avstriji, le v Ljubljani so mimogrede zopet
kovali v 15. veku, ko je 1. 1 461. v zakup vzel Eggenberg tudi
to pravico za Ljubljano.

Iz cerkvenega zlata in srebra na Kranjskem so kovali
zlatnike in srebrnike v Gradcu 1. 1527. — 1532. v obrambo proti

") A. Luschin: Mitth. d. h. V. f. K. 1864, str. 30 sq. — W. G. Becker
ima v svoji knjigi: >Zweihundert seltene Miinzen des Mittelalters in gc-
nauen Abbildungen mit historischen Erklarungen«, Dresden 18 13, na 58.
in 59. strani, kakor poroča neka Kopitarjeva beležka v licejski knjižnici
ljubljanski, naslikane štiri v Ljubljani kovane novce, ki se smejo prište-
vati najlepšim, kar jih je dal kovati vojvoda Bernhard (1202 -1256). Voj-
voda Bernhard drži v roki knjigo ali kaj druzega, na spodnji strani je
orel (pa ne pribiti, ampak en profil). Opis se navadno glasi : >Bemardus
Duxc in na zadnji strani: t Civitas Leibacumc in >Leibacenses D£(narii).«

— 115 —

Turkom. Ob času Ferdinanda I. in II. so kovali nekoliko
penezov, grošev in cvajarjev s kranjskim grbom in napisom:
>Dux Carn.« Dežela sama ni imela svoje kovnice. Stanovi so
sicer to prosili 1. 1510. na avgsburškem zboru, in pravica jim
je bila obljubljena, do izvršitve pa menda ni prišlo. Turjačani,
kot nemški državni knezi, so smeli kovati denar. Ohranjenih
je nekoliko zlatov in tolarjev te vrste iz 17. in 18. veka. Rod-
bina Wagen je kovala le peneze.

Na Koroškem so bile starodavne kovnice v Brezah
(Friesach). Cesar Henrik je podelil 1. 1015. Viljemu grofu
Zeltschach pravico denar kovati. Grofova sinaha sv. Hema je
volila rudnike solnograški in krški cerkvi (104S). Solnograški
škofje so rudnike zopet uporabljali za kovnico od 1. 1155.
Tu kovani denarji so bili uzor denarju oglejskega patrijarha,
vojvod koroških, škofa bamberškega in drugih. Kovali so
denar tudi v Beljaku in Grebenu (1242), v Št. Vidu v Gornji
Beli, Velikovcu in Celovcu (od I. 1526). Deželni stanovi so
kovali denar od 1. 1529. L. 1726. so izgubili to pravico.
(Globočnik 1. c. XX sq.)

Na Goriškem je koval denar grof Majnhard v Gorici in
na Tirolskem v Lienzu. Najrajši so pa pri nas rabili ljudje
beneški denar in se niso mogli sprijazniti z avstrijskim denar-
jem, dokler ni Karol VI. I. 1723. prepovedal rabe benešk^a
denarja.

Oglejski patrijarhi kot gospodarji na Kranjskem, ne le v
cerkvenem, ampak nekaj časa celo svetnem oziru, so tudi svoj
denar razširjali. Prvotno je bil podoben breškemu; v 13. veku
pa so kovali skledičast denar, oglejske in frijulske peneze. Ta
denar je bil na Goriškem in Kranjskem silno razširjen do
1. 145 1. Kovnice so bile v Ogleju, Vidmu, Cedatu, Gemoni,
Ljubljani in Slovenjem Gradcu. Podobne denarje so kovali
škofje tržaški (od 1. 1 2 18.) do združenja z Avstrijo 1. 1382.

Na Štajarskem so kovali deželni knezi denar v Gradcu
izza početka 13. veka, nekaj let v Ptuju, nekoliko let so pre-
pustili kovanje deželnim stanovom. Prenehali so 1. 1772. Denar

— 116 —

so kovali tudi celjski grofi (katerih rod je izmrl 1. 1456.), po-
zneje Eggenbergi, dokler niso izmrli 1. 1772.

Pri nas je bil nekoliko znan tudi denar, ki so ga kovali
škofje solnograški (996), briksenski (1039), tridentski, nemški
viteški red in rodbine Kobencel, Ortenburg in Windischgraz.

Znamenite za našo zgodovino so one svetinje ali medalje,
ki so jih kovali ljubljanski škofje, deželni stanovi ali drugi veli-
kaši v spomin važnejših dogodkov na Kranjskem.

Ze 1. 1536. si je dal napraviti ljubljanski prost in slavni
skladatelj Arnold iz Brucka (Arnoldus de (ali a) Pnick,
prost 1530 — 1549) svetinjo s podobo in napisom.')

Deželni stanovi so dali L 1584. napraviti svetinjo
za darilo pridnim učencem. Averz: Enoglavi kranjski orel.
Reverz: »Praemium scholae Provincialis Carnioliae, 1584.«
Pozneje so jih neki kovali 1. 1588. in 1589. itd. ter delili
dijakom cel6 do časov cesarja Jožefa II. *)

Izmed škofov so si umislili svetinje Hren, Buchheim in
Kuenburg. Svetinje Tomaža Hrena se ozirajo na njegovo
potrjenje za ljubljanskega škofa dne 29. marca 1599. Za prvo
slovesnost je dal Hren kovati eno srebrno, za drugo tri vrste
zlatih in eno vrsto srebrnih svetinj, i. Averz. »Thomas | Chron
Dei ac | Sediš Aplicae Gra IX. Epus Labacen 29. | Martii an.
1599.« Reverz: >Terret labor aspice praemium« s podobo:
Škof nosi na levi rami križ po trnjevi poti; iz oblakov mu
angelj nudi krono in palmovo vejico. Nahaja se v Ljubljani
in na Dunaju. Teža: 17/16 lota. — 2. se nahaja le v Ljub-
ljani; težka je za tri zlate. Av. L X. (= Jesus Christus) '
»ThomasD. G. | NonusEpisco | pus Labacen | sisconsecra | tus
XII. Sep I tembris | 1599.« Reverz kakor pri prvi. Pri tretji
svetinji se nahaja na av. škofijski, na rev. pa Hrenov rodbinski
grb. Svetinja se nahaja v Ijublj. muzeju in je težka en zlat.
Prvo in tretjo svetinjo so našli 1. 1820., ko so prekopavali
temelj nekdanje kapucinske cerkve v Ljubljani. Škof Hren ju

») A. Luschin: Mitth. d. h. V. f. K. 1864, str. 18. - -•) A. Jellouschek
v Mitth. 1 86 1,, str. 47.

— 117 —

je vložil 1. 1607. Četrta je zlata in kaže na av. čas potrjenja, na
rev. pa čas posvečenja Hrenovega za škofa. Peta je pozlačena.**)

Deželni stanovi so dali kovati spominsko svetinjo
1. 1600. ob poroki cesarja Ferdinanda I. Na škofa Otona
Friderika Buchheim se nanaša svetinja z doprsno podobo
v duhovniški opravi, z bradatim obličjem in biretom na glavi.
Napis: »Otto Frider. D. G. Epis. Labac. Princ« — Reverz:
»Canon. Salisb. Magdeb. et Passav.« Svetinja je srebrna in
podobna tolarju.

Škof Ferdinand grof K u e n b u r g si je dal napraviti več
svetinj, zlasti, ko so vložili temeljni kamen ljubljanski stolnici
in ko so jo posvetili. Dolničar«) pravi: Da bi spomin upri-
zorjene svečanosti (namreč posvečenja) ne minil, je knezoškof
delil srebrne svetinje ne le gostom, ampak tudi domačinom
in prijateljem. Tri oblike nam je narisal Gregor Dolničar.
I. Av. Stolnica z visoko kupolo. Rev. »Instauratio Basi j licae
Cathed. | Labacensis | S. Nicolao | Sacrae«. 2. Škof Ferdinand
podaja podobo stolnice sv. Nikolaju. Napis: »S. Nicolae, ecce
templum tuum«. Rev. »Fer | dinando I. | Epis: Labac: | S. R. I.
Principe j Ex Comit: { A Kuenburg«. 3. A v. Tloris stolnice z
napisom: »Anno Jubilaeo CDI3CC Labacum«. Na rev. »Cle-
men. | XI. Pont: Max: | Leopold: Magno | Imp. Rom. lo:
Jos: I Ant. Princib | Eggenberg | Capit: Carn.« — Te tri sve-
tinje je vložil 18. jun. 1703. tudi v temeljni kamen.') Za po-
svečenje 8. maja 1707. je dal rezati zlato in srebrno svetinjo
v Avgsburgu. •*) A. Jellouschek «) navaja podobo te svetinje.
Av: »Ferdinand. I. D. G. Ep. Labacen. L R. I. Pr.« — Do-
prsna podoba Ferdinanda Karola grofa Kuenburg z baroko in
duhovniško obleko. Spodaj se nahajajo črke P. H. M. (^^ Philipp
Heinrich Mtiller, znan medaljer, f 17 18. v Avgsburgu). Rev:
»Consecratio Sanctae Cathed. Basi. Labacen.« Stolnica z dvema
stolpoma. Srebrna svetinja te oblike se nahaja na Dunaju.
Druga tej enaka svetinja je imela namesto črk P. H. M. le

^) A. Jellouschek v Mitth. 1849, p. 89 sq. — «) Historia Cath. Eccl.
Lab. p. 87. — ') Annales Urb. Lab. — «) Ibid. — ») Mitth. 1849. p. 95.

— 118 —

zvezdico. — Še eno svetinjo je dal rezati ta Škof, ko je vložil
temeljni kamen kapelici sv. Rozalije na Rebru v Ljubljani
1 8. apr. 1 708. Na srebrni svetinji je napis : Anno Dni CIDDCCVIII
die 18. April. Fundamenta Jecit Huius Sacrae Aedis D. Rosa-
liae Virg. Celsissim. Princeps Ferdinandus Epus Labacen. Ex
Comit. A Kuenburg Coad. Pragen«. Na bakreni svetinji: >Se-
dente In Cathedra Divi Petri Clemente XL Regnante Augu-
stissimo Imperatore Josepho L, Duce Carnioliae, Jo. Josepho
Antonio Principe ab Eggenberg Supremo Capitaneo Carnioliae,
Franc. Ant. Comite a Lanthieri Vicedomino S. C. M. Consiliario,
Consule Edero, Judice Malyo. — Dotavit Hanc Sacram Aedem
Praenobilis Vir Joannes Tobias Summereger in Lichtenthal
Suae In Divae Rosaliae Pietatis Et Obsequii Erga Aedem Divae
Rosaliae«.

Na novo zgradbo, imenovano Collegium Carolinum
No bil i um, sedanje semeniščno poslopje, se nanaša devet
svetinj, vsaj Gregorij Dolničar jih toliko opisuje, i. Podoba
ustanovnika knjižnice in stolne cerkve. Rev. Mercurius Caducens
s knjigami in načrtom poleg napisa: »Omni Ausu Major«.
2. Av. Collegium Carolinum. Rev. »Sapientatiae Domicilium An.
Sal. CIDDCCVI. Ferdinando Epo Labac: Jo: Ant: Joseph.
Principe Ab Eggenberg. Capit. Conditum«. 3. Av. Grb kole-
gijev. Rev. Solnce vzhaja nad ljubljanskim obzorjem. Hilaritas
publica. 4. Bc^inja Minerva — Pietati et Musis. 5. in 6. kažeta
korist, ki jo bo imelo mesto od kolegija. Felicitas Temporum;
spodaj Aemona. 7. Solnce z napisom: Colligit, ut spargat
(namreč soparo). 8. Apolon. Napis: Publico Et Privato Bono.
9. Trava rastoča izmed kamenja. Pressa viresco. *®)

Deželni stanovi so dali rezati spominske svetinje
1. 1705., ko so določili ljubljansko mestno mejo. Svetinje so
tudi kovali v spomin, da je obiskal guverner Khevenhttller i2
Gradca 1. 1790. Ljubljano. »')

'«) Delničarjev rokopis.

") Prim. J. Parapat: Svetinje škofov ljubljanskih v Letopisu M. SI.
1869, str. 84—86 in Spominske svetinje Kr. stanov v Nar. Kol. 1869, str. 35-

— 119 —

Paberki iz arhiva cistercUanskega samostana
v Dunajskem Novem Mestu.

Priobčil A. Koblar.

L. 1444. je kralj Friderik ustanovil novi cistercijanski
samostan v Dunajskem Novem Mestu. Mej drugim je dal za
vzdrževanje samostana tudi dohodke župnije sv. Petra v Ljub-
ljani, kateri je bil patron. Ko je pa 1. 1462. cesar Friderik
ustanovil Škofijo ljubljansko, podaril je župnijo sv. Petra ljub-
ljanskim škofom, samostanu v Dunajskem Novem Mestu je pa
dal v odškodnino župnijo Mengeš s podružnicami : Vače, Čem-
šenik, Zagoije in Dol. Vsled tega leži v arhivu lepega samo-
stana v Dunajskem Novem Mestu še danes kopica listin, zade-
vajočih cerkveno zgodovino dveh najimenitnejših župnij ljub-
ljanske škofije, šentpeterske in mengeške. Letos po veliki noči
sem imel priliko, da sem pregledal oni arhiv in izčrpal podatke,
ki se tičejo naših krajev. Tu podajem plod svojih študij.

1386, 6. aprila. Duhoven Mihael s priimkom Planchel,
kapelan pri sv. Janezu v Ljubljani, kateremu je kapelanijo sv.
Janeza pred mostom v mestu ljubljanskem podelil Hansolreich
iz Gehaima, župnik ljubljanski in kanonik briksenski, priznava,
da ima ljubljanski župnik pravico, podeljevati to kapelo z vsem,
kar pripada, in se zaveže, da se ne bode vmešaval v posle
vikarjev, da ne bode motil duhovnih pomočnikov, kadar bodo
maše peli v župni cerkvi, da bode, kakor drugi pomočniki,
n. pr. oni pri sv. Nikolaju, pomagal pri petju in mašah in, če
bo treba, hodil tudi obhajat. Pečatila sta'Ludovik z Iga (Ug)
in ljubljanski meščan Nikolaj Mlakar. (Izv. perg. listina ; pečata
sta ohranjena.) (Zveženj 7., št. 4.)

1393, 8. februvarja. Vid s Pešate (Veitl von Peyschat)
ustanovi pri kapeli sv. Petra na Pešati, v mengeški župniji,
stalnega kapelana. (Beležka v arhivu.)

1408, 25. januvarja. Ana, vdova po pokojnem Nikolaju
s Pešate (Nix Peyschater), spričuje, da je njen soprog pri
cerkvi sv. Mihaela v Mengšu (Mangespurg), kjer leže pokopani

— 120 —

njuni otroci, ustanovil obletnico s sedmimi duhovni in vigilijo
ter v ta namen volil ribstvo in zemljišča ob Savi v Klečah
(Gletsch). Soproga Ana je dala za to ustanovo privoljenje po
nasvetu kranjskega naddijakona in moravškega (Moreutsch)
župnika Urha Guetmana. Pečatila sta Ditrih, župnik kriški
(zu Creutz), in Nikolaj Mengeški (der Mangespurger). — (Prepis;
predal 130.)

1408. Vojvoda Leopold potrdi, da je Nikolaj s Pešate
(Nix der Peyscheiter) župni cerkvi v Mengšu (Mangespurg) volil
za obletnico nekaj posestev, ki so bila vojvodski fevd. (Prepis,
pred. 102, I.)

1438, 11. marca, Florenca. Papež Evgen podeli Martinu
iz Ribnice (de Reifnicz), mašniku oglejske škofije, po smrti
župnika Emesta Masselbergeija izpraznjeno župnijo sv. Petra
v Ljubljani, ki nese na leto 64 mark čistega srebra. Patronat
ima laik, a sedaj je faro podelil vsied devolucije papež. Ker
ima pa Martin iz Ribnice še dohodke kapele (sine cura) sv.
Maksimilijana v Celju, ki nese 10 mark, in župnije sv. Marjete
v Vodicah (Bodicz), ki nese 18 mark (pri obeh je patron laik),
in župnije sv. Pankraca v Slovenjem Gradcu (Bindisgrez), ki
nese 50 mark čistega srebra, ukazuje papež, da bo moral
Martin, ko dobi župnijo sv. Petra, pustiti Vodice in Slovenji
Gradec. (Izv. perg. bula; visi svinčen papeški pečat.) (Zv. 5, št. 9.)

1439, 28. januvarja, Dun. Novo Mesto. Friderik ml., voj-
voda Avstrije, Štajarske, Koroške in Kranjske in grof Tirolske,
je bil prezentoval po smrti župnika Emesta za župnijo sv. Petra
v Ljubljani, v oglejski škofiji, Nikolaja Sakcha, klerika pasavske
škofije, z dovoljenjem, da Nikolaj Sakch sme zamenjati to
župnijo za ono v Konjicah s Petrom Kottrer, doktorjem cer-
kvenega prava in župnikom v Konjicah (Ganawitz), v oglejski
škofiji. Ker je bil pa Nikolaj Sakch za župnijo premlad, raz-
glasi sedaj vojvoda ono prezentacijo neveljavno in prezentuje
kot patron za župnijo sv. Petra v Ljubljani Martina iz Ribnice
(de Reifnicz), duhovna oglejske škofije. (Izv. perg. listina; visi
dobro ohranjen pečat vojvode.) (Zv. 5. št. 11.)

— 121 —

1444, S. februvarja, Ljttbljana (Ijaybaci). Kralj Friderik
prezentuje oglejskemu patrijarhu Aleksandru svojega kapelana
Martina iz Ribnice (de Reifnicz) za župnijo sv. Petra v Ljubljani.
Sicer je bil Martin župnijo že prej (1. 1438.) dobil od papeža,
a je resignoval, zalo da ga je sedaj prezentoval kralj, ki ima
kot vojvoda Kranjske patronat. Prosil je kralj patrijarha, naj
Martina investuje. (Izv. perg. listina. Friderikov pečat je iz-
vrstno ohranjen, na sredi pečata je samo veliki kranjski orel,
okoli opis in 4 mali grbi.) (Zv. 5. št. 12.)

1444, 23. februvarja, na Dunaju, v posavski skoJijL Pa-
trijarh Aleksander, kardinal, stalni oskrbnik tridentske škofije
in bazelskega zbora Legatus de latere, potrdi kot patrijarh
oglejski Štefana Alocha iz Kamnika (de Stain), ker je resig-
noval Martin iz Ribnice (de Reifnicz), za župnijo sv. Petra v
Ljubljani (in Laybaco) in zapove Martinu, škofu pičenjskemu
in generalnemu vikarju oglejskega patrijarha v delu škofije
zunaj Frijulskega, in drugim, da ga kot župnika priznajo in
branijo. Štefana je za šentpetersko župnijo prezentoval kralj
Friderik, ki je bil nečak (nepos) patrijarha Aleksandra. Šte-
fanova prokuratorja sta bila Jošt Hausner iz Tržiča (de Nouoforo)
in Seifrid Hailbninn. Šentpeterska župnija nese 64 mark čistega
srebra. (Izv. perg. listina; ohranjen je patrijarhov pečat, na
njem so 4 orli.) (Zv. 5. št. 6.) — Listino z istim obsegom je
zopet izdal patrijarh Aleksander na Dunaju dne 12. marca 1444.
(Zv. 5. št. 8.)

1444, 12, marca. Rim. Papež Nikolaj V. vtelesi župnijo
sv. Petra v Ljubljani s kapelo sv. Janeza, ki stoji blizu cerkve
sv. Petra, samostanu presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu,
takd da bo samostan smel vživati dohodke župnije in ondi
nastavljati svoje vikarje. (Izv. perg. bula s privezanim svinčenim
papeževim pečatom.) (Zv. 9, št. 2.)

1444, 15. marca. Štefan Aloch, župnik ljubljanski, kate-
rega je njegov gospod, kralj Friderik, patrijarhu Aleksandru
prezentoval za župno cerkev v Ljubljani (Laybach) in ga je
patrijarh investoval, se zavezuje, da bode po ukazu kralja.

— 122 —

kateri misli sezidati v Dunajskem Novem Mestu, kjer je doslej
samostan reda pridigarjev, cistercijski samostan, plačeval temu
samostanu na leto 300 funtov dunajskih penezov, namreč po
150 funtov o sv. Juriju in sv. Martinu. Pečatila sta Leonard
PčkchI, župnik v Gradcu (Grčtz), in Valram Chlonspacher,
župnik v Badenu (Paden). Izv. perg. listina; pečata visita.)
(Zv. 9, št. 16.)

1444, 25. marca, pod zvonikom župne cerkve sv. Petra
zunaj zidov ljubljanskega mesta v oglejski škofiji. Notar Henrik
Rauch beleži, da je po resignaciji župnika Martina iz Ribnice
(Reifnicz) dobil župnijo sv. Petra v Ljubljani Štefan Aloch iz
Kamnika (de Stayn), kapelan oglejske škofije in vedni pri-
miznik kralja Friderika, in da ga je škof Martin vsled pisme-
nega ukaza patrijarha Aleksandra danes investoval. Poklonila
se je Štefanu duhovščina cerkve sv. Petra kot pravemu žup-
niku, namreč vikar in kapelan Ivan Slakonia, zomik Mihael
Sawr, altarist altarja Matere božje in duhovni pomočnik Leonard,
umetnostij bakulator Ivan Gluck iz Kamnika (de Stain) in Pavi
Gurnick, prvi voditelj šol v Križankih (ad cruciferos) in drugi
voditelj šol pri sv. Nikolaju v Ljubljani. (Izv. perg. listina,
zv. 5. št. 7.)

1444, 5. aprila. Dun. Novo Mesto. Kralj Friderik podari
letnih 300 funtov penezov od župne cerkve sv. Petra, stoječe
pred mestom ljubljanskim (Lubiam), katere podelitev in pa-
tronska pravica pripada njemu in njegovim naslednikom, tako
da bo vsak župnik ali vikar cerkve sv. Petra teh 300 funtov
plačeval samostanu v Ehm. Novem Mestu (Prepis.)

1444, 20. aprila, Dunaj. Aleksander, oglejski patrijarh,
kardinal, oskrbnik tridentske škofije in Legatus de latere na
bazelskem cerkvenem zboru, spričuje, da je kralj Friderik, ki
je ustanovil samostan presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu,
v solnograŠki škofiji, dal samostanu župnijo sv. Petra v Ljubljani,
v oglejski škofiji. Štefan Aloch iz Kamnika (de Stain), župnik
cerkve sv. Petra v Ljubljani, se je za vtelešenje župnije samo-
stanu prostovoljno podvrgel s posebno listino, katero sta peča-

— 123 —

tila Leonard Pokhl v Gradcu (in Graetz) in Walram v Badnu
(Paden). Patrijarh vtelesi samostanu župnijo sv. Petra, ki ne nese
nad lOO mark čistega srebra, tako da bo samostan smel ondi
nastavljati svoje vikarje. Štefan ostane stalni župni vikarij;
dolžan pa bode plačevati iz župnih dohodkov samostanu vsako
leto o sv. Juriju in o sv. Martinu po 150 funtov penezov
(libras denarionim). Opat ima v župniji škofovske pravice, ki
gredo patrijarhu, patronsko pravico pa ohrani vojvoda Avstrije
in Kranjske. (Izv. perg. listina ; visi izvrstno ohranjen patri-
jarhov pečat.) (Zv. 9, št. 3.)

1444, 10. oktobra, BazeL Bazelski občni cerkveni zbor
spričuje s pismom, naslovljenim na opata samostana sv. Lam-
berta, v solnograški škofiji, da je kralj Friderik, ki je ustanovil
samostan presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu, dal za
njega vzdrževanje mej drugim tudi svojo župnijo sv. Petra v
Ljubljani, v oglejski škofiji, pri kateri je imel patronat kot
vojvoda Kranjske in pravico, prezentovati župnike. Župnija
nese na leto po 80 mark srebra. Cerkveni zbor potrdi samo-
stanu vtelešenje župnije .sv. Petra in pravico, nastavljati ondi
svoje vikarje. (Izvirna perg. bula s privezanim svinčenim pečatom
bazelskega zbora.) (Zv. 9, št. i.)

1452, Opat Gotfrid napravi pogodbo z župnikom Petrom
Polžem in mu da ljubljansko župnijo za 8 let proti letni plači
300 gld. (Beležka o listini, katere pa ni bilo mogoče najti v
arhivu pod zv. I. št. 13.)

1462, 18. julija, Rim. Papež Nikolaj V. sporoča krškemu
(Gurczen.) škofu Ivanu, da dovoljuje vtelešenje župnije sv. Mi-
haela v Mengšu (Mangespurg) samostanu presv. Trojice v Du-
najskem Novem Mestu. Vtelesi naj jo škof Ivan s papeževim
pooblastilom za vedno, ko bode došlo privoljenje od ordinarija
(patrijarha). Opat samostana presv. Trojice sme v Mengšu na-
stavljati svoje vikarje, pustiti pa mora sedanjemu župniku toliko
dohodkov, da bo mogel dobro izhajati in plačevati patrijarhu,
kar mu gre. (Izv. perg. bula s svinčenim papeškim pečatom.)
(Zv. 9. št. 4.)

— 124 —

1460, 30. marca, Ljubljana, Kranjski deželni glavar Urh
s Schaunburga (ze Schawnberg) je dobil od cesarja Friderika
nalog, da naj poravna prepir med Gotfridom, opatom samo-
stana v Dunajskem Novem Mestu, in Mihaelom Trlcem (Terlitz),
vikarjem cerkve sv. Petra v Ljubljani. Sklical je Urh za sve-
tovalce na razsodišče nekoliko duhovnih in svetnih gospodov,
opat je pa poslal kot zastopnika o. Henrika. Razsodba se je
glasila, da je samostan naredil Mihaelu Trlcu škodo, ker ga
ni o pravem času odstavil od vikarije sv. Petra, in da mu
mora povrniti 12 funtov penezov. Zanaprej pa naj ima opat
mir s Trlcem, kakor tudi z Viljemom Polcem (Polž), sedanjim
vikarjem svoje ljubljanske župnije. (Izv. perg. listina ; visi dobro
ohranjen pečat deželnega glavarja Urha.) (Z v. 5, št. 10.)

1462, 10, septembra, Piencija. Papež Pij II., ki je malo
prej v ljubljanskem mestu, v oglejski škofiji, kapelo sv. Niko-
laja (pod nazivanjem presv. Trojice, sv. Marije, sv. ap. Petra
in Pavla, mučenikov Krištofa, Hermagore in Fortunata, škofov
Martina in Nikolaja i. t. d.) povzdignil v stolno cerkev in župno
cerkev sv. Petra zunaj mestnih zidov ljubljanskih ter sosedno
kapelo sv. Janeza ločil od cistercijskega samostana presv. Tro-
jice v Dunajskem Novem Mestu, v solnograški škofiji, ter vtelesil
škofovski mizi ljubljanski, zjedini in vtelesi samostanu župno
cerkev sv. Mihaela v Mengšu (Manspurg), ki je cesarskega
patronata, po izrecnem dovoljenju njenega župnika Henrika
Scharfa, tako da ima samostan v prihodnje pravico do do-
hodkov mengeške župnije in da sme nastavljati ondi svoje kon-
ventuale ali pa svetne vikarje. (Prepis, predal 102.)

1528, 24. marca. Nadvojvoda Ferdinand potrdi vtelešenje
mengeške župnije samostanu v Dunajskem Novem Mestu.
(Beležka.)

1539. Opat Ivan da v najem Maksimilijanu baronu Lam-
bergu v Čmelem (RothenbOchel) desetine v Loki, Jarišah,
Domžalah in Dolu za vse življenje za letnih 100 funtov penezov.
Umrl je Lamberg 1. 1580. in samostan je dal pod istimi po-
goji one desetine v najem Ivanu Kobenclju s Proseka, koman-

— 126 —

deiju nemškega reda v Ljubljani. Po Kobencljevi smrti jih je
L 1593. dobil v najem njegov oskrbnik Bonhomo. (Pred. 130, I.)

1540, 18. aprila, Ljubljana. Erazem baron s Turna je
dal priporočilo Mateju Stiškemu (von Sittich), oskrbniku
mengeške vikanje, ko je šel v Dun. Novo Mesto, da bi se z
opatom domenil o prevzetju vikarstva. (Pred. 130, I.)

1543, 24. julija. V Mengšu je bil za vikarja Matej iz
Stičine (von Sittich). Imel je pravico, sestavljati cerkvene račune
tudi v štirih podružnicah. Že 1. 1528. se Matej iz Stičine ime-
nuje upravitelj v Mengšu. Priporočil ga je bil za to službo
baron s Turna, pri katerem je prej služil. (Pred. 130, i.)

1548, 24. aprila, v mengeškem zupnišcu. Matija, opat v
Dunajskem Novem Mestu, da v kupno pravo Primožu Ocvirku
(Otzwierkh) in njegovi ženi pol zemljišča v Dolu (Lustthal).
Prej je to posestvo imel kot fevd župan Tomaž Artzt. (Izv.
perg. listina; visi opatov pečat.) (Zv. 5. št. 20.)

1559, Opat Ivan v Dun. Novem Mestu da Baltazarju
Lambergu v najem desetine v Trzinu (Tersein), Loki (Lack),
Jarišah (Jarisch), Domžalah (Dumschel), Dolu (Lustthal), ki
spadajo pod mengeško župnijo, za letnih 90 ren. gld. Desetine
v Kolovratu in na Vačah je pa dal opat v najem Martinu
Wr6te (Bratč?) in desetino v Kandršah do 1. 1566. Gašparju
Janežiču za 100 cekinov. (Pred. 130, i.)

1560, 2. novembra, v mengeškem zupnišcu. Opat Ivan
obračuna s svojim vikarjem Matejem iz Stičine (von Sittich)
zaradi desetine v Topolah (Topolach) in na Holmcu (Khlain-
Kholnperg). (Pred. 130, i.) — Isti opat proda 1. 1560. dve
zemljišči v Topolah Leopoldu Schublinu. (Zv. i. 19.)

1561, 1. novemln-a, v mengeškem zupnišcu. Opat Ivan da
Skolastiki, vdovi ljubljanskega meščana Mateja Straussa, v najem
desetino v Podgorici za letnih 14 gld. in I funt popra; ljub-
ljanskemu meščanu Ivanu Freyu in soprogi Neži pa desetino
na Vranšici (Vranschiz) za letnih S gld. (Pred. 130. i.)

1561. Opat Ivan da ljubljanskemu meščanu Luki Steklini
in soprogi Brigiti v najem desetino v Gradcu (zu Grfttz) od

10

— 126 —

7- zemljišč, kjer si delita z župnikom na Vačah tretji snop, v
Ribčah (Fischern) od 5. z, v gornjih in Spodnjih Ponovičah
(Ponouitsch) od 5. z., v »Vidernitz« od 11. z., v Osredku
(Asredek) od 7. z., v »Loscha« (Lokah?) od 2. z., v Suhem
Potoku (Dttm-Pach) od 1 2. z., v Selcah (Seltza) od 2. z. in v
Brezovici (Brosouitz) od 3. z. za letnih 8 ren. gld. in Y, funta
popra. (Pred. 130, i.)

1563, 25. avgusta, Ljubljana. Luka Steklina, meščan ljub-
ljanski, se pritoži zoper Lovrenca Starleta, župnika na Vačah,
zaradi neke desetine. Vikar v Mengšu je bil tačas Felicijan
Turk, kranjski deželni oskrbnik pa Jo.št z Galenberga Podpečjo
(von Gallenberg zum Gallenstein). (Pred. 130, i.)

1579, 26. marca, Dun. Novo Mesto. Opat Krištof piše:
Naš vikar v Mengšu je Matej iz Stičine in njegov brat Luka
iz Stičine (Sittich) je vrhovni vikar. (Pred. 130, i.)

1580, 21. junija. Omenjajo se : Mihael Pavlic, vikar v
Čemšeniku, Jurij Velan, bivši vikar v Tuhinju, Luka iz Stičine
(Sittich), župnik v Mengšu. Luka Stičan je bil vikar v Mengšu
še 1. 1582. in 27. maja 1. 1588., Jurij Velan pa je bil v Mengšu
1. 1592. in 1. 1598. (Pred. 130, i.)

1598. Umrl je vikar na Vačah Gregor Šega in za njim
je prišel Ivan. Schmuck. (Pred. 130, i.)

1620, 28. januvarja. V Mengšu je bil Andrej Šega vikar.
Po njegovi smrti je Sebastijan pl. Lamberg prezentoval za 3
beneficije v Mengšu, namreč N. Ij. G. na Holmcu, N. Ij. G.
na Vačah in sv. Andreja v Mengšu, kanonika Gregorija Roz-
mana. Opat Ivan se je temu upiral, pa zastonj, ker je obitelj
Lamberška imela prezentacijsko, opat pa le konfirmadjsko
pravico. (Pred. 130, i.)

1631, 5. junija, Mengeš. Ivan Jakob, opat novega samo-
stana v Dun. Novem Mestu, da v kupno pravo Adamu Sil-
horianu zemljišče v čemšeniški župniji, katero je prej imel
Matija Pfeifer. (Pred. 130, I.)

1645. Matija Juvan, vikar v Čemšeniku, je fante, ki so
se mej božjo službo v cerkvi prepirali, trdo prijel. Ko je vikar

— 127 —

šel iz cerkve, so ga fantje napadli in ga tako pretepli, da so
ga ljudje na pol mrtvega odnesli. Čez 8 dnij, ko se je bil
vikar že nekoliko pocelil, so pa našemljeni ljudje prišli v njegovo
stanovanje, poropali mu ves denar in ga umorili. (Pred. 130, 3.)

1668, 5. decembra, Buna. Baltazar, opat v Runi in Pater
immediatus cistercijanskih samostanov v Dunajskem Novem
Mestu in Stičini, da dovoljenje, da sme samostan v D. N. M.
prodati Stičanom mengeško župnijo. (Zv. i, št. 24, pred. 132, i.)

1669. Opat Matej v Dunajskem Novem Mestu prosi ce-
sarja dovoljenja, da bi smel prodati mengeško župnijo s po-
družnicami : Vače, Čemšenik, Zagorje in Dol stiškemu samostanu
iz sledečih razlogov: Župnija samostanu nič ne nese, ker je
preoddaljena, ker je opat ne more pogosto vizitovati, ni reda,
in ker samostan ondi ne more nastavljati svojih konventualov
zaradi neznanja slovenskega jezika. Dalje je samostan v de-
narnih stiskah, kupil je posestvo Strelzhof, ki še ni plačano,
in cesar je naložil prelatom turškega davka lOO tisoč gld., od
koje svote občuten del zadene tudi samostan v Dun. Novem
Mestu. (Pred. 130, i.)

1669, 30. junija, Dunaj. Cesar Leopold je dal dovo-
ljenje, da Matej, opat v Dunajskem Novem Mestu, sme prodati
stiškemu opatu Maksimilijanu mengeško župnijo z vtelešenimi
podnižnicami Vače, Čemšenik, Zagorje in Dol. Stičani plačajo
16 tisoč gld. in nekatere dolgove, kakor: baronu Karolu Val-
vazorju 100 zlatih kron, Juriju s Scharfenecka 1920 gld., Ivanu
Deteli na Vačah 500 gld., in Ivanu Burkhardu Kardišu 200 gld.
Pogodbo o kupljeni župniji sta napravila opata v Ljubljani dne
13. septembra 1. 1668. (Pred. 132, i.)

1670. Stiski opat Maksimilijan prosi opata v Dunajskem
Novem Mestu, da naj mu pošlje listine, ki se tičejo mengeške
župnije, ker se Galenberžani laste vojdske pravice nad Čem-
šenikom, Vačami in Zagorjem. Sicer stoji v arhivu zabeležena
opazka, da so se listine odposlale, vender je stiski opat prosil
še 1. 1 73 1, in 1732., da bi se mu poslale mengeške listine.
(Pred. 132, I.)

10*

— 128 —

Troje slavospevov na zmago pri Sisku.

Priobčil A. Koblar.

V rokopisni knjigi c. kr. dvorne knjižnice št. 7250 (rec.
1989) je sredi raznih spisov tudi latinski rokopis, iz 17. veka,
čigar vsebina se tiče bitke pri Sisku 1. 1593- Najprej je v rokopisu
kratka zgodovina one znamenite bitke, ki pa ne nudi novih
podatkov, in nato se vrstč slavospevi. Nekaj teh slavospevov
je že objavil Valvasor v »Ehre des Herzogthums Krain«, knj. XV.
str. 534 in 535. Valvasorjevim opazkam dostavljamo le, da
stoji v zgoraj omenjenem rokopisu pri pesmi, ki se pričenja z
besedami >In vexiUum Hassanc in končuje z besedama »digna
siti«, spredaj opazka: >Illustri ac Generoso Domino amico
nostro in Oiristo inuisceratissimo, Domino Georgio Andreae
Kazianero etc. Inclyti Ducatus Carnioliae Praesidi ad proprias
palmas«, zadej pa opazka: »Pie Lector, pro patria tunc seniata
meritas Deo et D. N. Jesu Christo gratias agens hic flecte cor
et genua et dic deuote Pater, Aue, Čredo. Ex Aula Episcopali
Labaci 16. Nouemb. Anno 16 14. Thomas«. Še spredaj pred
to pesmijo pa stoji prvi izmej spodaj navedenih slavospevov,
ki ima tudi na koncu opazko, iz katere se posnema, da je
slavospev in pripomnjo z ozirom na slikano podobo bitve pri
Sisku zabeležil škof Tomaž Hren. Drugi in tretji slavospev je
zložil Matija Boštijančič, kakor kaže podpis, dne 12. julija
1. 1629. In na koncu je v našem rokopisu še pesem »Turdca
signa stupes«, o kateri trdi Valvasor (Ehre XV, str. 534), da
je bila zapisana pod podobo bitve pri Sisku, katera je visela
v deželni hiši, Dolničar (Historia Cath. Eccl. Labac. str. 19.)
pa pravi, da je bila ista pesem zapisana pod enako podobo v
stolnici ljubljanski. O zgodovini teh, v pesmih omenjenih podob
dodamo na koncu spisa nekoliko opazk. Tu naj sled6 najprej
slavospevi, kakor stoje v rokopisu dunajske dvome knjižnice.
Latinščina v slavospevih nosi znak svojega časa in ni lahko
umljiva. Ozirajo se slavospevi na razne zgodovinske dogodke,
ki so bili tačas ljudem še v spominu.

— 129 —

L

Hassanicae Cladis et Christanorum Victoriae od Sissek Croa-
tiae Arcem diuinitus concessae 22 Junii i^pj Elogium,

Depictas tabulis acies coeloque regentes
Bella uideš superos paucas ingentia turmas
Agmina fundentes, campumque undamque cruentam
Hassan Bossnensis Bassae memorabile fatum est.
lile procul gestis infesta Perfide bellis
Crudus in Illyricas traduxerat agmina terras
Imperii uires fremitumque irasque minaces
Atque in nos dirae convertit cornua Lunae
Styriacos penetrare sinus, Dravique Savique
Fonte leuare sitim, diuorum pascere aras
Quadrupedes, sacra et nostram pessundare gentem
Haec animo, haec dictis fuerat complexus acerbis
Sacrorum irrisor, primaeui fontis, et almae
Diuae togae Benedictae tuae, lectique per aras
Ordinis officio uerbi, non dedecus usquam
Hoc maius genitrix olim Ferrara tulisti
Indu suum Colapim quondam fore, duxerat omen
Quod saepe ad diuum, quas jam temerauerat aras
Audiit et solitus fuerit, Mea dicere Culpa
Annuit his coelo notis Deus armaque contra
Sacrilegosque ausus certauit uindice dextra.
lUe Deum contra uires a sorte petiuit
Vixque aleam iecit ter, quando uindice coelo
Agni Monstrator Diuus conspectus in alto est
A superis lectus Ductor, quem pone sequutae
Nostrae acies lUas uidit spreculque superbus
Hassan et innocuas ueluti jugulare bidentes
Aggressus Colapim trans agmina Turcia duxit
Tunc Sanctus nostris alacres Lavrentius ignes
Petrinae Victricis amor Praecesque diei
Illius Diuus sociauit Achatius arma

— 130 —

O Deus, o uires, 6 quae mutatio rerum

Quinque uirum contra decertant millia centum

Hos tamen immensus fugat et superirruit horror

Hos flamae ultrices, uindex hos deuorat ensis

Hos undae Colapis uasto mersere profundo

Sic Hassane tuis stant oninia consona dictis

Quae tua Culpa fuit scelerum, est tibi poena tuorum

Sed te, qui legis ista, Deo pro uindice dextra

Grates dic solitumque Pater prostratus Aueque Čredo etiam.

Et certe rebus jam desperatis magno coelitus miraculo
fuit haec concessa Patriae uictoria incidens in 22. diem Junii
Anni 1593 diuu Achatio sociisquae Martyribus Camioliae Pa
tronis festiuam : Quani Thomas Nonus Episcopus Labacensis
ad majorem Dei laudem et gloriam populique Christiani me-
moriam, jucunditatem, laetitiam, triumphum perpetuamque Deo
corditus referendi gratiam uiuis depingi coloribus et in hac
sacra Deiparae Virginis aecdesia statui curauit.

In Anathema Oblivionis Amen.
15. Aug. 1634.

II.

D, a M, A.

De Insigni Chtistianorum, maxime Carnorum Victorta ob
Hassan capitali fidei kaste reportata.

Dena sVperbIs terna sVIs ConfeCta qVadrIgIs
SeCVla Lammifero Vt LVstraret LVmine PhoebVs
Stabat aDhVc ulcibus septem duCendus Eo
Pestiferas Hassan acies irasque stuperet
Foedifragi toti minitantes funera mundo
Namque ubi de Latio Patria de jure patemo
Deque fide Claustroque rebellis Apostata sancti
Sancta sui jussit Benedicti castra ualere,

— ISl —

Et circumcisum Mahometis dogma sequutiis,
Dixerat, astra meo remanent uertenda furore
Nil hoc, plus audet Pietas qualienda iidesque
PIus audet moderanda meo sunt omnia nutu,
Suffocata uolo labatur Camia fumis
Quid non auderet fera quam Ferraria audit?
Vix dedit armatas tot Auenus in arua Phalanges
Quot Colapis Saimos, Sauus quot uidit Asapos
Sciscia Miriadas stupuit se ferre quaternas
Lux aderat roseo Achati rorata cruori
Cum stetit expansis in praelia faucibus uno
Octo Chiliadum iictu satitranda cruore
Ergone nulla tuis aderit quae dextra resistat
Armis? flammiferas uel quae necet unda cateruas?
Annuae Lernaei Domitor stygyque Tyranni
Stat pia Cadmaeas contraruitura cohortes
Carnia tuque tuis Babtista faueto maniplis
Ergo nouus sumptus animis ad Classica miles
Ferrea Tartareas ruit agmine Turba Phalanges
Flammiuomo hic raptos Auspergos Marte uideres,
Et Mediis Hassan nitilare Phalangibus ense
Hic Eggenbergos fulua quibus arce Coronam
Progenies Joue missa, tribus fert regia rostris
Hic sua quos jussit Paradisus nomina ferre
Macti animis fractos Hassan uolitare per orbes
Stat funesta viros stupefacta caterua Potentes
Concutit ossa tremor, dare terga iubentur ad unum,
Stemitur hic uolucri fugit ille citatior astro
Labitur alter equo, spahias fit uictima ferro
Furpureis natat alter aquis, natat ille cruore,
Atque sua Colapis bullire uoragine coepit
Qui portenta ducum barathrali gurgite sorpsit
Prae reliquis Hassan Mehemetque restrusit abyssum
De Culpa risa uindex fit Colpa proteruo
Et Mea mutato Finis Fit nomine Meia.

— 132 —

III.
Illmo Revino Principi ac Dno Thoniae Episcopo Dno
Dno et Patrono semper observ.

In Victoriam Sissekianam,
Huc oculos, huc flecte animos deuote Viator
Coelitus Hassani perdita castra uide
Paucula Christiadum innumeris cum millibus Hassan
Confer et attonitus nostra Trophaea stupe
Ipsa minas et facta urget pictura, quis horror
Tum fuit, inuicto cum stetit Hassan agro,
Ferraria hunc gemuit, fouit Benedictus et ordo
Sacravit Turcae constituere ducem
Persis uictoriam reducem tulit inde furorem
Sissek, et haec omnia Patria passa Crucem est
Ac pessum gens tota isset, ni Meia fuisset
Culpa Hassanici debita poena joči
Nam qui fluctiuomis Pharaonem mersit in undis
Hunc quoque praecipitem fluminis hausit aquis
Quod reUquum ferro miles populatus et igni est
Sed duce Baptista, luce sed Achatii
Quisquis opis spectator ades coelestis, adora
Numen, et huic Patriae, fausta precatus abi.

Matthias Bastianzhizh 12 Julij 1629.
O zgodovini podob bitve pri Sisku so že pisali: Dimitz,
pl. Radics, Mttllner in drugi. Gotovosti doslej ni bilo mogoče
dognati. Verjetno je, da so bile podobe, katere je 24. sept.
1- 1593* Oktavijan Lanelli poklonil kranjskim deželnim stanovom
in za-nje prejel 25 tolarjev ali goldinarjev, bakrorezi. Te po-
dobe so deželni stanovi porazdelili mej razne komisarje. (Gl.
Zapisnik dež. zbora v kranjskem dež. arhivu iz 1. 1 593, str. 547-)
Škof Tomaž Hren je dal naslikati na platno dvoje podob
o bitvi pri Sisku, kakor posnemamo iz opazke (navedene v
»Izvestjih« 1. 1894, str. 203.): »Victoriam illam Thomas p. m.
Episcopus Labacensis pictoris penicillo exprimi curavit in magnis

,J

— 133 —

duabus Tabulis, quarum una etiam nune conspicitur in Cathe-
drali Ecclesia ad portam orientalem, altera in Palatii Prouinciae
ambulacro«. Na ti dve sliki se nanašajo tudi zgoraj navedeni
slavospevi, oziroma na ono v stolnici pridejana prošnja za
molitev. Pripomnja pri prvem slavospevu pravi, da je ena teh
slikanih podob visela 1. 1624. v neki cerkvi Matere božje.
Katera je bila ta cerkev, ne vemo. Vender imamo že iz istega
leta (1624) v ljubljanskem kapiteljskem arhivu (zv. 71, 5) neko
opazko v računih ljubljanskega mizarja Ivana Spechta, ki
nam naznanja, da je Specht dne 12. aprila 1. 1624. za podobo
bitve pri Sisku, slikano na platno in visečo v svetišču ljub-
ljanske stolnice, za katero je delal, napravil okvir za 6 gld.
Opazka se glasi: »Mehr hab ich gemacht oder einegefast die
schlacht die vor sissech geschen ist, die ist gemolt auf eine
leinwath wie er dan zu sehen ist auff der seidten des Hauptt-
altars in dem Cor gleich wie man in die Sagristey hinein getth,
ist dorfur in der jetzigen alten Wehrung 6 fl. — M Hans Specht
Burger und Dischler zu Laibach. 12. April 1624.«

Iz računov stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani (kap. arh.
zv. 138, 31) izvemo tudi, da je škof Hren od 1. 1608. — 1619.
dal slikarju Krištofu VVeissmannu preslikati staro ljubljansko
stolno cerkev. Dne 21. maja 1. 16 19. je še pisal Hren iz
Gornjega Grada v Ljubljano stolnemu dekanu Mihaelu Mikcu,
da naj dobi kje blizu stolnice stanovanje za tja poslanega Kri-
štofa Weissmanna, ki bo naslikal v stolnici zgodbe iz življenja
sv. Nikolaja. Prav lahko je tedaj mogoče, da je ta Weissmann
naslikal Hrenu tudi oni dve podobi na platno, o katerih smo
govorili zgoraj. Valvasor je obe podobi še videl in ono v
deželni hiši posnel za svojo knjigo »Ehre« str. 534.

Zanimivo je to, da pri Valvasorjevi podobi ne vidimo
zgoraj podob Kristusa, sv. Janeza Krstnika, sv. Lovrenca, sv.
Ahca in treh angeljev, ki mečejo strele na Turčine, kakor jih
vidimo na sedanji muzejski sliki, izdelani na vzboknjeni bakreni
plošči. Pač pa se omenjajo oni svetniki v zgoraj navedenih
slavospevih, tičočih se slike, ki je visela v cerkvi.

— 134 —

Sliki na platnu sta znabiti postali sčasoma prepereli. Da
jse reši vsaj ena podoba bitve pri Stsku, so najbrže 1. 1731.
po oni sliki, ki je visela v stolnici in bila pozneje prenesena
v semeniško oz. licejsko knjižnico (Glej >Izvestja« 1893, str. 120),
dali napraviti sedanjo muzejsko podobo. Na novo dodani
košček podobe v spodnjem desnem voglu plošče, ki kaže na
18. stoletje, in kronogram v pridejanem napisu »SanCtVs
AChatIVs AnDreaH ab AVersperg In Ista fVrlosa pVgna
perstitit« dokazujeta, da je bila muzejska podoba izdelana 1. 1731.

Dolničarjeva ,3ibliotheca Labacensis publica''.

Priobčuje Viktor Steska.

Na večer svojega življenja je pričel neumorni Gregor
Bolničar (1655 — 17 19) zbirati snov za nekako slovstveno
ali sploh kulturno zgodovino kranjske dežele. Z delom je pričel
1. 171 5. in spis spopolnjeval do svoje smrti. Rokopis hrani
ljubljanska semeniščna knjižnica. Naslov se glasi: »Bibliotheca
labacensis publica Collegii Carolini Nobilium seu de Scripto-
ribus Camiolis, qui tum vetera, tum recentiora saecula illustra-
runt, notitia locuples, qua non solum Auctorum, qui ad haec
usque tempora scripserunt, codices excussi, vel manuscnpti
adnotantur, verum etiam eorum Patria, Aetas, Professio, Munia,
Dignitates, memoranda et obitus recensentur«. Na tretji strani
ima še obširnejši naslov in pristavek: »studio et opere Joannis
Fortunati Mengini Labacensis Anno a Partu Vii^nis
CI3.IDCC.XV«. Kdo je ta Mengini? Nihče drugi, nego Gr^r
Dolničar. Pri tem imenu namreč pisatelj našteva tudi ta spis,
sicer je pa tudi pisava Dolničarjeva.

Delo je posvečeno ljubljanskemu knezoškofu Viljemu
grofu Leslie, katerega v imenu tiskarja Mayra nagovarja.
V predgovoru: >Ad lectorem« razodeva namen tega spisa, da
namreč pozabnosti otme imena onih, ki so se proslavili v
književnosti. »Če te slavimo, častimo tudi domovino, kar odo-

— 135 —

brujeta Plutarh in Evripid. Tu opisujemo že umrle pisatelje,
kar smo mogli o njih izvedeti, pa tudi še žive, ki bodo sicer
umrli, a njih imena se bodo svetila čim pozneje, tem svetleje.
Ni vse popisano, toda upamo, da spopolnijo nedostatke drugi.«

Knjigo deli Bolničar v tri poglavja. Prvo poglavje obsega
uvod, drugo popis in početek knjižnice, tretje pa našteva
pisatelje in umetnike.

Prvo poglavje je torej uvod, in sicer v obliki dvogovora
med Agezilaom, načelnikom kolegija Karolovega, in Lentulom,
tujim mladeničem: Pred dvema tednoma se je odpeljal iz
Lacija (Latium) in srečno po Ljubljanici dospel v Ljubljano
mladenič plemenitega rodu, omikan in premožen. Naselil se je
pri > Črnem orlu« zunaj špitalskih vrat. Ko se uredi, ko se
preobleče, pripelje ga strežnik k meni. Pozdraviva se; pokaže
mi priporočilno pismo nekega prijatelja in me naprosi, da bi
mu razkazal znamenitosti. Podam mu »Librum Rerum La-
bacensium« typographice descriptum, nuper editum, da se
seznani z vsemi potrebnimi rečmi. Zahvali se in prosi, da bi
mu razkazal kolegij. Pokazal sem mu vse prostore razen knjiž-
nice, ker se je že mračilo.

V drugem poglavju (»Apparatus et monumenta Biblio-
thecae«) nadaljuje: Drugi dan pride Lentul, ki je vročeno
knjižico prelistal, in si ogleda knjižnico. Vodnik mu razlaga,
da so knjižnico ustanovili škof Sigmund Krištof grof Herber-
stein, Janez K. Prešeren in Janez Anton Bolničar, stolni dekan.
Ustanovno listino z dne 30. maja 1. 1701. navaja doslovno. Potem
omenja, da so knjige darovali razen ustanoviteljev tudi še drugi,
na pr. zdravnik Marka Grbec, Janez Jakob Schilling in Jurij
Adam baron Grimbschitz, razlaga razne napise, pravila, pojas-
njuje : »cuius liberali aere, videličet . . . ., armariis ad omnem
elegantiam fabre factis exometur (se. bibliotheca), nec aliud
superesse, quam ut volumina ad sua loculamenta reportentur.
Sursum demum, si oculos attolere libet, vides, ajo, prophylaeum
Bibliothecae, totum pene constructum«.

— 136 —

V tretjem poglavju našteva pisatelje in umetnike po raznih
strokah: bogoslovce, kanoniste, govornike, nabožne pisatelje,
zgodovinarje, genealoge, pravnike, zdravnike, kemike, modro-
slovce, matematike, zemljepisce, zvezdoslovce, skladatelje, slikarje,
kiparje, politike, pesnike in jezikoslovce. Predno pa prične z
naštevanjem, pravi: »Audisti, mi Lentule, prophylaeum unicum
hucusque perfectum, ac supremam accessisse manum, noveris
pariter statuae marmoreae et icones illi superpositae, Eorum
qui in unaquaque classe literattorum principatum tenere existi-
mantur, facies genint«. — Zal, da niso dovršili tega namena.
Ne nahaja se namreč niti en kip, niti ena slika naštetih pisa-
teljev. Iz te opazke se spozna, da strop tedaj Še ni bil pre-
slikan, sicer bi ga bil Dolničar brezdvomno omenil.

V sledečih vrsticah se po abecednem redu navajajo živ-
ljenjepisi po glavnih podatkih. Mnogo jih je opisal že Valvasor,
druge za njim o. Marka Pohlin v spisu : »Bibliotheca Camioliae«.

Abfaltrer Karol Joief, baron, kanonik ljubljanski in
doktor bogoslovja. R. ii. septembra 1669. Oče mu je bil
Jurij Sigismund, mati Regina Sidonija. r. Samburg. Kanonik
je postal 1. 17 13. — Izdal je: Oratio: Primus minister aulae
coelestis, divus Josephus, dieta Viennae sub auspiciis Josephi I.
Imp. 1708. — Oratio: Legatus Salvatoris nostri, d. Andreas
Ap., dieta Viennae A. 17 17. sub ausp. Caroli VI. Imperatoris.
Praelo parata: Festivale seu proprium de Sanctis per annum.

Abič (AbichJ Anton, Ljubljančan. Spisal: Historia urbis
Labacensis. Id Germ.

P. Alojzij, kapucin, Ljubljančan, dober govornik, moder
in dober mož. Umrl je 1. 1698., v svojem 71. letu; v redu
je bil 51 let.

Arh Mihael, r. v Ljubljani 1. 1678. — Izdal je: Virgineus
amor divinus, ludis theatralibus exhibitus Labaci in aula
Principum ab Auersperg feriis saturnalibus. 1701.

P. Avguštin, r. v Ljubljani 1. 1627. Umrl je 1. 17 10. v
83. letu svoje starosti, v 64. letu, kar je bil vstopil v red.

— 137 —

Bageus Leonard, »Camiolus Mitterburgensis«, je vstopil
v jezuitski red, se učil modroslovja in bogoslovja , kar je pre-
daval na raznih krajih. Vodil je kolegij na Reki in v Zagrebu. Umrl
je L 1650. — Izdal je: Speculum morale casuum conscientiae. —
Manuale Sodalitatis sine labe Conceptae. 1625. (M. Pohlin p. 8.)

Barbo grof Bajkart Ferdinand. Pečal se je posebno z
zemljepisjem. Oženil se je z Marijo Renato grofico Wels. Imel
je dva sina in tri hčere. Bil je deželni davkar (quaestor prov.).
Bolehen je iskal zdravja v Benetkah. Ko se je povrnil, je umrl
30. nov. 1709, v 39. 1. svoje starosti.

Bautscher Martin, Vipavec, jezuit, je učil humaniora in
višje predmete. — Spisal je: Historia seu Annales Norici.
Panegyricon. Cum Augustis. Imp. Leopoldus Provincias haeredit.
lustraret. 1660. (M. Pohlin p. 9.)

Benko (BenckoJ Gregor, jezuit. Umrl je v Ljubljani 28. maja
1688. — >Humanae sapientiae praeses. Astrorum terrarum-
que indagasor sedulus«. Velik mož, ne po telesu, ampak po duhu.

Bemasch Adeodat, avguštinec, Ljubljančan, bakalaurej.

Bezlaj Peter, Ljubljančan, se je posvetil v mladosti
stavbarstvu. Ta je sezidal staro mestno hišo, kar spričuje
rokopis ljubljanski (Ms. Lab.). — Spisal je: Studium Archi-
tecturae civilis.

Blatnik Jurij, r. v Kranju 1. 1693., skladatelj. — Spisal
je: Missae concentibus adaptatac. — Miserere. — Regina
coeli. — Salve Regina.

Blaiič Marka, r. v Vodicah 1. 1653. kot sin ubožnih
starisev. Nadarjeni deček se je posvetil učenju, pa pogostoma
stradal. Rad se je učil zlasti modroslovja. Spisal je : Geometria
practica. — lUementa trigonometrica.

Bobek (IVobek) Gašpar, r. v Radovljici. Učil se je cerkve-
nega in državljanskega prava. L. 1622. je prišel v Ljubljano
za prosta. Povzdignjen je bil pozneje v škofa pičenjskega. Bil
je tudi deželni zastopnik. Umrl je v Ljubljani 8. oktobra 1634.
Pokopan je v Radovljici v svoji kripti.

— 138 —

Bogataj Frančišek Krištof, r. v Loki 4. avg. 1 684; oče
je bil Matija, mati Ana Frančiška Benkovič. Doktor pravoslovja
je postal v Padovi 1. 1708. 4. okt. L. 171 1. postal je vice-
domski tajnik; 1. 17 12. se je oženil z Ano Felicito Ganser.
Td leto je ustanovil družbo pravnikov ljubljanskih in je razlagal
ustno in pismeno zakone. — Spisal je: Codex officii vice
dominatus nobilis et excelsi ducatus Carnioliae. Tractatus
historico-politico-juridicus 17 13. Observationes practicae se-
lectiores dicasteriorum Carnioliae. (P. M. Pohlin p. 60).

Bognar Andrej, r. L 1686. v Smledniku. — Spisal:
Exercitium Mathematicum seu Geographia plana Geographiae
sphaericae aequipolens. 1708. — De sponsalibus et desponsatione
impuberum. — De clandestina desponsatione. De matrimonio
contracto contra interdictum.

Bohinjec (Wohiniz) Jurij, profesor dunajskega vseučilišča
1. 1672., dvorni in sodni odvetnik, konzistorijalni svetnik,
imeniten učitelj državljanskega in cerkvenega prava, rektor
L 1675 : — Izdal je: Hecatombe obligationum, seu assertionum
centuria universam obligationum materiam continens. (P. M.
Pohlin p. 61.)

Bohorič Adam, Kranjec (gente Carniolus), učen mož, učil
je humaniora. Kdaj in kje je umrl ni znano. — Izdal je
L 1584: De litteratura Latino - Carniolana ad Latinac linguae
Analogiam accomodata; unde Moschoviticae, Rutenicae, Polo-
nicae. Bohemicae, Susaticae linguae cum Dalmatica et Croatica
cognatio facile deprehenditur. (M. Pohlin p. 10.)

Bosio Avguštin, r. v Ljubljani 1. 1663. — Spisal je:
Reflexiones-Physico- practicae de apoplexia.

Budina Samuel, Ljubljančan, r. 1. 15 12. Ko je dovršil
»humaniora« in višje šole, se je posvetil zgodovini. Umrl je
1. 1562. Izdal je: Expugnatio fortalitii Sigeth in Hungaria.
(M. Pohlin p. 11).

Catinus Peter. Spisal je : Operationes Chimicae.

Causar Avguštin, r. v Ljubljani, seje šolal v Salamanki in je
bil pozneje lektor modroslovja in bogoslovja v avguštinskem redu.

— 139 —

Cavalier Vrban je bil sin ubožnih starišev, ker je bil bistrega
uma, so ga dali v šole. Učil se je modroslovja in bogoslovja.
Škof Sigmund Krištof grof Herberstein je kmalu spoznal nje-
gove lastnosti. Vsprejet je bil v vzgajališče v Gornjem Gradu,
potem je bil kapelan na Vranskem, župnik na Ščavnici, in po
smrti N. Emsta 1. 1700 komisar v Starem Trgu, L 17 13.
župnik v Šmartinu pri Kranju. Bil je pobožen in učen mož.
Če je kaj pisal, ni nikdar nič popravljal. Ustanovil je mesto
za gojenca v zavodu sv. Rogacijana in Donacijana v Ljubljani.
Spisal je: Selectarum epistolarum centuria.

Coppini Franiiiek, r v Ljubljani 1. 1682. Vstopil je 1. 1698
v jezuitski red in bil dober, priljubljen govornik.

Coppini Janez Andreja r. Ljubljani 18. okt. 1. 1653. Oče
je bil višji zdravnik, mati je bila Justinta a S. Flore. L. 1675.
je postal doktor zdravilstva. L. 1682. se je oženil z Suzano
Leopoldino pl. Seethal. L. 171 5. je postal po smrti Pavla Qua-
lize višji zdravnik. — Izdal je: Panacaea Aemonensis seu Divi
Cosmas et Damianus Infirmorum speč. patroni. Anno 17 12. —
Spisal je še: Tractatus de forrnatione foetus. De febre conta-
giosa, quae in ditione Carnioliae boves exercuit, 1713. Lusus
morales serio jocosi.

Coraduzi Rudolf, čista duša, ljubezniv, potrpežljiv mož,
postal je kanonik 1. 1647. in umrl i. febr. 1656 v svojem
35. letu.

Coraduzi Janez Rudolf, yl baronske rodbine, r. v Ljub-
ljani 1. 1663., 7. aprila. Ko je dokončal Šole in potovanje, je
postal prisednik dež. sodišča. Prosti čas se je pečal s politiko,
2godovino in pesništvom. Bil je predsednik akademije >Ope-
rosorum«. Oženil se je 1. 1696. z Maksimilo Felicito grofico
Attems, in po njeni zgodnji smrti s Katarino Renato pl.
Fuempheil, Umrl je v Loki 21. maja 181 7. Pokopali so ga
pri frančiškanih. — Spisal je : Florilegium diversorum epigram-
matum. — Poemata selectiora ad amicos. sinceritatis. — Apes
Academicae.

— 140 —

Corusi Frančišek, r. v Ljubljani, vstopil je v pavlinski red.
— Spisal je: Scala Sapientiae seu Assertiones Philosophiae
Tomistico-Aristotelicae. 1 7 1 7 .

Corusi Jan. Gašpar, r. v Ljubljani 1. 166 1. Umrl je kot
zdravnik v Varaždinu v oktobru 1. 1 7 1 2. — Spisal je : De mumiis.

Crenner Janez, Ljubljančan, r. 1653. Na Dunaju je po-
stal doktor modroslovja in se posvetil duhovskemu stanu. Bil
je župnik in dekan v Obrizbergu na Avstrijskem, kjer je umrl
1. 17 1 1., 7. julija. — Izdal je: Felix Austriacum sidus Viennae
in aula Leopoldi exortum seu applausus Genetliacus serenis-
simo neoprincipi Josepho Jacobo archiduci Austriae oblatus.
1678 Viennae in folio. — Annus felicitatis dicatus S. C. M.
Leopoldo et Claudiae Felicitati Imp. 1674. in 4^.

Čandek (Tsandek) Janez, r. v Višnji Gori 1. 1600. >) S
17. letom je vstopil v jezuitski red. Ob kugi v Gradcu strežoc
bolnikom umrje 1. 1624., 8. oktobra. — Spisal je: Chate-
chismum, et Euangelia per annum Slavonicae linguae abs se
donata. Graecii a 161 2. (P. M. Pohlin: p. 56.). (Dalje prih.)

Mali zapiski.

Pismo španjolskega vojaka izpred GibraUarja s I. 1799^ —

V nesrečni avstrijski vojni z Napoleonom I. v Italiji I. 1796. so se borili
tudi naši rojaki. Mnogo jih je padlo; nekateri so prišli Francozom v
pest ter prestopili, kolikor je bilo sposobnih, pozneje v španjolsko vojno
službo. Kako se je godilo tem nesrečnikom, nam poroča pismo korpo-
rala Vitegerja iz taborišča pred Gibraltarjem, pisano dne 26. prosinca
1. 1799. Pismu je oblika mala četrtinka. Popisane so vse štiri strani.
Vdeto je pismo v zavoj, narejen iz jako močnega papirja. Na licu zavoja
stoji naslov: Von Feldlager bey Gibraltar. A Madame Madame de Si-
berau a Stadt Stein bey Minkendorf. Na ohranjenem pečatu zadaj je grb
kažoč volka z ovco v žrelu, zgoraj je doprsna podoba človeka držcčega
v desnici meč, v levici pa tehtnico. Pismo slove:

Campo de Gibraltar den 26. Jener 1799. — Herz allerliebste Frau
Mama! und an meinen liebsten Bruder. — Sie mussen uber mein vcr-
andertes Schicksal ein Mitleiden haben, wir Menschen sind zum Ungliicke,
und in lauter Triibsal auf die Welt gcschaflfen, der Wille desjenigen der

*) Najbrže 1590. Katekizem je izšel 161 8.

— 141 —

die Himmeln uber uns erhSlt, und den Meere die Granzen setzt, ist es,
dass wir Busse thun mussen. — Sie werden hochst verwundert sevn,
mich in Spanien zu finden, allein ich will Ihnen in Kiirze benachrich-
tigen, wie ich dahin kamme. Ich wurdc den 15. Jener 1797 bey Liniago,
zwischen Verona un Mantua gefangen, in einer Jahrs Zeit wo die starke
K&Ite, und die einfallende Regengiisse uns amne Kriegsgefangene in das
groste Elend verzetzet, noch mehr bey meiner Gefangennehmung mich
die Franzosen meines Mantels, und ganze Bagage dan 3 Thaler 24 Kr.
beraubten, betrachten Sie solches entsetzliche Elend, ohne Hemedt
Wechslung, muss naturlichenveise sich das Ungeziefer vermehren, ein
steinernes Hertze miiste beweget werden; diesen ein Ende zu machen,
gaben uns die Franzosen t^glich nicht mehr, als ein viertelchen eines
3 Stigen schiechten Brodes, und keinen Heller in Geld, hiemit hatte
ein hungriger Magen genug haben sollen, in lauter Morast, ohne guten
Schuchen den ganzen Tag gewadet, der Nachts ohne Feuer in der Nasse
li^en, verursachet Krankheiten, sie brachten uns nun bis Pavia, alldorten
verspatete ich mich, und konnte den Transport nicht mehr nach die an
der Porte stehende franzSsiche Wacht Hess uns, wo unser noch sehr
viele waren, keinen mehr heraus, dan kamme der spanische Werber,
welches eine abgeredte Sache mit den franzosichen Platz Commandanten
ware, und sagte : Freunde ! Ihr seyd in Diensten Sr. Mayestat des Konigs
in Spanien, wir voller Hunger gaben unsern Willen darein, dan suchte
er die grdsten heraus, worunter ich auch ware, und bezalte den fran-
zosischen Comandanten mit einem Haufen Thalern aus, fiihrte uns 53
Kopfe in ein prachtiges Gasthaus, gabe uns gut Essen, und Trinken,
eine warme Stube, gutes Bette, und Nothdiirftigkeiten, gute neue Schuch
I Hemedt, und i spanischen Matten in Geld, setzte uns dan auf den
Poo ins eine Barque, wo wir den 29. Jener 1797 in den Parmasanischen
einen Orte Castel S^ Juan genant anlangten, bekamen alldorten die erste
Lčhnung mit tagl. 4 H das ist 24'/^ kr: kaiserl. Miinze, ich sparte mir
nun etliche « zusamen, um in die Schweiz zu kommen, allein ich konnte
es nicht dahin bringen mich in Freyheit zusetzen, sondern wurde kranke
kamm in Spital, endlich in Genua als Kranker an, ich wurde besser,
allein ich konnte nicht aus den Spital entlaufen, ware also gezwungen
mich nach Spanien einschiffen zu lassen, auf unserer Seefahrt wurden
wir in geringsten nicht beangstiget, als den 3. Febr. 1797 uns z\vey en-
glische Kriegs Fregatten verfolgten, wir nahmen unsere Flucht nach den
Merhafen von Marsailles, bis die Englander uns verliessen. Den 10. hatten
wir einen Sturm der uns Betten lernete, legte sich endlich abends um
•/,5. Uhr nach Mittemacht, nun hatten wir keinen Anstoss mehr, langten
den 19. Febr: in Barcellona an, ist ein Seehafen von Spanien, hier wurde
ich nebst 13 Kameraden unter das Regiment der konigl: Walloner

11

— U2 —

Garden angagiret, hier wurde ich wiederum krank und stunde eine
20 tagige hitzige Krankheit aus, ich verlohr mein ganzes Fleisch, und
alle Haare, gleichte einen Kapuziner Bruder, es gicbt aber hier auch
rechtschaffene brave Leute ich durfte keinen Dienst, bis ich mich wicder
erhollet habe, than. — Das Battaillon, worunter ich zu stehen kamme
stunde in Felde bey der Blokade von Gibraltar, musten u*ir auch dahin,
wir bekammen hiezu die Ordre den 4. Novembe 1797 mit 300 Regniten
auf 3 Kriegs-Linien Schifen und i Biigattin einzu barquiren, hier wurde
uns nicht bange zu fahren, indem wir auf bewaffneten Kriegschifen waren,
auf den Schife wo ich mich befande 94 schwere Kanonen waren, allein
wir bekammen doch Bang, den das Wasser hat keine Balkan sagt der
Jud, wie uns die Herm Englander aufsuchten, diess ware der 8. No-
vember und wir mussten uns zur Gegenwehre stellen, zu Wasser hat es
eine andere Beschaffenheit als zu Land, wir musten weichen, und Gluck,
dass wir die Reterade von Alicante erreichten sonsten hatten viir mit
den Meer Fischen speisen konnen. — In unsem Regimente wird fran-
zosisch gesprochen, wir sind aber deswegen keine Franzosen, und der
Dienst in der nemlichen Sprache verrichtet, der Gemeine hat taglich
V, kr. nach kaiserl : Miinze (: oder ^/4 spanische Matten auf 3 Tage :)
*', Fleisch 10 Loth Reiss 2 Unzen Speck, und iVs S schne weisses
Brod nebst ein Quartielie Wein (: macht ein Seitel :) taglich, die Lebens-
mittel sind nicht so sehr theuer, die Luft gesund, und kein kalter Winter,
hier ist schon alles grun, und die Obst Baume bliihen meistens alle, weil
wir nicht mehr zu Wasser als eine Meile nach Africa haben, Festung
Gibraltar ist uneinnehmlich ist zu fest, zu Land kann sie nicht be-
schossen, und zu Wasser wegen Starke der Englander nicht bloquirt
werden. — Ich bin auf 6 Jahre den Konig zu dienen schuldig, in Jahre
1802 ist meine Zeit aus. NB. wo ich sodan mein Vaterland besuche.
Schreiben sie mir die Gewissheit ob unser Kaiser Friede oder Krieg mit j

Frankreich hat, hier kan man die wahre Beschaffenheit nicht erfragea |

Die Antwort envarte so geschwind als moglich wunsche allen guten j

Freunden die beste Gesundheit meine Empfehlung an H. Vettem seiner |

Gemahlin an H. Vidiz etc etc: und ubrigen Befreundten Ich bin in Er- |

wartung einer baldigen Antwort Dero gehorsamer ungliicklicher Sohn
Franz: Vitteuguer m/p Caporal. — Spodaj stoji pripisek: Die Attress
an mich ist zu machen. a Monsieur Monsieur Francois Vitteuguer Cap*}"^ '

du Rs Gs W8 5«m Battaillon 4»^ Compagnie au S^ Roque Camp de Gi- |

braltar an Espagnia pr Jnspruk-Solothum au Suize-Genua-Barcellona. —
Ob robu pisma se nahajajo te-le opazke: Schreiben Sie mir die Attress
wie ich sie schrieb, damit der Brief nicht nach Pariš laufe, und einen
ordentlichen Brief, und ob die Franzosen das Krainer Land stark riuniret
haben. — Der Brief den sie mir schicken, muss mit Oblat sigilirt seyn.

— 143 —

Komme ich zuruck nach meinen Vatterland, so werden sie mich fran-
zdsisch sprechen horen, welches ich gelemet. — Navedeno, čitno pisano
pismo je sedaj v lasti podpisanega. I. Vrhovnik.

HermgUU, PfundhermgUli , GUUbuch — kaj je to? Našteti
izrazi se večkrat dobivajo po listinah, pa so vender marsikomu precej
nejasni. Tega mnenja je bil tudi ljubljanski jezuit, ki je spisal rokopisno
knjigo o arhivu svojega kolegija. Knjiga leži v c. kr. dvomi knjižnici na
Dunaju (št. 11.993) in v njej se na strani 300. čita ta-le razlaga: Dače,
služnosti in dohodki, katere so prejemali gospodje in gospostva iz svojih
stalnih posestev, se imenujejo »Herrngiilt«, kakor bi rekel »vrednost za
gospoda«. Če so daČe znašale toliko, da so bile vredne i goldinar, se
je temu reklo i funt (ff), ali i Pfundherrngult, ali i Pfundpfennig Herrn
gult. Nekdaj se je denar računal navadno po penezih. En funt penezov
je bil I goldinar, namreč i renski goldinar, ki je imel 60 krajcarjev ali
15 reparjev, t. j. en repar 4 krajcarje. Dače in dohodki gospostev so
bili cenjeni in vpisani v deželni knjigi, imenovani »Giiltbuch«. V razmeri
3 temi dohodki so se nalagali davki in kontribucije. Vsako gospostvo
je moralo napovedati deželi svojih posestev dohodke. Zamolčani dohodki
so se po nemško imenovali »verschwiegene GCilt«. Ker v rabi denarja
in mere ni bilo edinosti po deželah, je prišel ukaz, da naj se vsi dohodki
reducirajo na dunajsko mero in vago. A. K.

Slo^TBt^ro.

Zlaininske ftajdbe v Kranju. Opisali smo že v »Izvestjih« 1898
str. 220. zlatninske dragocenosti, katere je predlanskim gosp. veletržec
T. Pavšlar izkopal v Lajhu pod Kranjem. V letošnjem zvezku lista »Mit-
theilungen der k. k. Central - Commission« str. 135 — 142 je pa profesor
dr. W. A. Neumann te redke najdbe natanko opisal in ocenil. Sedem
najdenih predmetov je v listu lepo narisanih, in sicer je pet kosov, ki
so iz zlata, na posebni prilogi krasno vpodobljenih v barvah. Pisatelj je
mnenja, da so najdbe v Kranju, kjer je stal stari Camium, langobardske,
in da je zlatnino utegnil izgotoviti kak zlatar v Čevdatu v 7. stoletju.
Določiti se pa ne more, dokler se te najdbe ne primerjajo s podobnimi
izkopinami v drugih krajih, če je bogata gospa, ki je imela pri sebi v
grobu one dragocenosti, bila kristijanka ali ne, ter če je bila Slovanka
ali Germanka.

»Potjjest iupa i crkava aagrebačkih,^ II. zvezek. Župa Sv. Ivana
u Novoj Vesi. Napisao Janko Barlč. Zagreb, 1900. (Pretiskano iz »Pro-
svjete«.) Pisatelj, rodom Slovenec, je namenjen, izdati zgodovino vseh
zagrebških župnij. L. 1896. je že izdal zgodovino župnije sv. Marka.* Pri

— 144 —

spisovovanju zgodovine mu dobro služijo poda.tki h nadškofovikega
arhiva in vaZni zgodovinski spomeniki, katcrt^ je obelodanil akademik
Ivan Tkalčič. Knjižico, ki obsega 64 stranij^ krasita dve podobi: slika
župne cerkve in Kave Vesi. Tvarina je razdeljena nekako tak<5, kakor
pri »Zgodovini far A ljubljanske škofije*.

»Prhnus Tn*ders Briefc« Zbral je pokojni marljivi prciskovatetj
luteranske dobe dr. Theodor EUe vsa Trubarjeva pinma, kar mu jih je
bilo mogoče najti, in jih je izdal 1. 1897. v Tiibingenu v posebni, 574
stranij obsegajoči knjigi, ki je 215. publikacija literarnega društva v
Stuttgartu* Za opisom Trubarjevega življenja so doslovno navedena igo-
do vi ne se tičoča pisma, katera je pisal ali prejel Trubar, in zgodovinske
beležke iz raznih arhivov, ki pojasnjujejo pisma. Na koncu knjige je
točno kazalo. Knjiga i^tane 14 K So h.

f>R§mi$€he Stra$$en und Befestigunt^ett in Krain.* Spisala
Anton pL P r C m C r s t e i n in Simon R u t a r. Izdala c. kr. centralna komisija
za preiskovanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju 1399.;
48 stranij v 4*; cena 7 kron^ Pisatelja sta v tem delu temeljito opisala
rimske ceste in ostanke prazgodovinskih in rimskih utrdb na Kranjskem
južno od Save ter tako skupaj dovršila ono nalogo ^ katere se je bil že
prej lotil prof. Rut ar sam z opisovanjem rimskih cestž v »Iivestjih*. V
knjigi so najprej točno navedene ceste in utrdbe na italsko-panonaki
meji, potem je opisana cesta Emona- Si se i a s postajami Acervo (bliiu
ViSnje Gore), Praetorium Latoliicorum (Trebnje), Crucium (pri JdSij,
Neviodunum (Dr novo pri Krhkem) in Romula, na koncu so pa zabeleženi
in razloženi napisi na novonajdenih kamenih na Kranjskem, mej katerimi
je važen krščanski napis, ki se je našel v Ljubljani na Marije Terezije
cesti (na Ajdovščini). Dobro bodeta stari nosi o vcem služila tudi pddejana
zemljevida, katerih prvi kaže v spisu razložene ceste in najdišča milj-
nikov^ drugi pa rimski zid pri Vrhniki (Nauporttis)^

»Der coftiiiittus l.iupoldi und desseu Anftheijuftg in iik
Landesgerichte des A/A", Jakrkund€rU. Von Anton Mell. bins-
bruck, 1900.« V knjižici^ ki je ponatis iz spisa v »Mittheilungen des In-
stituts fur osterreichische Geschichtsforsehung XXL Band, str. 385—444,
se zgodovininko pojasnjuje, kako so nastala 12 >comitatus Liupoldi* ne-
katera deželna sodišča 19, veka na Zg, Štajarskem. Spis je košček pri-
pravljalnega deia la igodovin^^ki atlant av.strijskih planinskih dežel, kate-
rega namerava izdati akademiSka komisija na Dunaju. Del zemljevida je
za poskus že pri dejan tej knjižici. A. K^

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo e9 Kranjsko,«

Natiuuli J. Blu^nikoTi iiEislednikl t LltibliAiii-

4

i ii

li^ž

l^:^§.^:

rf^^fel

i

1?

1?

'•)

w

'^S
®^\

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

ŽAlfRANJSKO. ; •

Urejuje . '

Anton Koblar.

Letnik X. — Sešitek 5 in 6

^^iC^

ij^j»

2;;;^

Zt^ft^f^^ft*^ft<^^f^ft^'^^'''^t^<t'^f^'^t<f^^'f't^^e^(f'*' =^

V Ljubljani igod.

Izdaje in zalafja >Muzejsko društvo za Kianjsko«

Natisnila J. L'la.-iiikov.'i tiskania.

^^^i^^)>,My^ii'<^i'^iy^^)^i>^i>^d)^}f^yiK^ij,.^i>^K~

^;

člani >Muzejskega društva«, ki plačajo 't gld. na leto, dob^ >Izvestja< in
>Mittheilungen< brezplačno; letniku samih >Izvestij« je cena Si gld.

Vsebina 5. in 6, seSitka.

Razprave

(Dalj«^ in konvc) ^ - * * .

2. tikt^r Sfeska: Ikrkul v S rn mtiitcju

V A, A obla r: LjuMjancini 17 , .

2, Stan

MšJi zapiski.

Sekaj ljubljanskih fiotrcsov
cerkvi ^\. Jo4ta naij Kranjci

^¥^zF^.:^^

IZVESTJA

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik X. 1900. Seiitek 5. in 6.

I

i Dolničarjeva »Bibliotheca Labacensis publica''.

Priobčuje Viktor Stesluu

(Dalje in konec.)

Čm (Zhizius) Lovro, r. 1. 1660. na Kranjskem. — Spisal:
! Genetlicon. — Felix augurium a. 1681. Jo. Bapt. Dolnitscher,
I consuli Labacen. natalizanti concinnatum. — Elogium eidem
anno 1682. dicatum.

Dinzl Janes Josip, rojen 1. 1666. učil se je prava v
Ingolstadtu, kjer je tudi umrl kot profesor prava dne 27. dec.
1686. (?). — Spisal je: Compendium in quatuor libros Institu-
torum. — Quaestio problemmatica de ratione status.

Dolar, r. v Kamniku, jezuit ; znamenit glasbenik. — Izdal:
Drammata seu Miserere mei Deus etc. Viennae A. 1666. (P. M.
Pohlin, p. 16.)
j Dolinar Marko, Ločan, je postal iz stolnega dekana in

generalnega vikarja prost ljubljanski 1. 1653. Ves čas je točno
razdelil, da bi ga dobro porabil. Zjutraj ob šestih je maševal,
se potem udeleževal skupne maše in molitve. Ob enajstih je
malo obedoval. Večinoma se je postil. Ob treh je šel v stol-
nico obiskat presv. R. Telo. Kadar je šel od doma ali se
vrnil, je vselej pred svojim allarčkom malo pomolil. O praz-
nikih je ležal na tleh. Ob sabotah se je postil; vsak teden
se je izpovedal ; odpuščenja je prosil, če je mislil, da je koga
razžalil. Slovesnosti cerkvenih se je rad udeleževal. Škofovsko
! čast, ki mu je bila na ponudbo, je odklonil. Sveto je umrl,

12

— l46 —

kakor je sveto živel, i. janiivarja 1. 1656. Pokopan je v stolnici.
Pridigal mu je ob pogrebu dekan Schoenleben. — Spisal je:
Mater amabilis seu motiva amandi magnam Dei Matrem.
Liber precum.

Bolničar (Thalberg) Aleksij Sigismund, r. v Ljubljani
S.avg. 1685. Oče mu je bil znani zgodovinar dr. Janez Gregor
pl. Thalberg. Učil se je doma, v Gorici, v Perugii. Tu je
bival v gregorijanskem kolegiju. Bil je dober govornik. Pri-
družil se je akademiji »Excentricorum«. Radi nenavadne prid-
nosti so mu dovolili predniki, da je smel hkrati obiskavati risarsko
šolo. Noč in dan se je vadil in dospel do prvaštva. L. 1707.
je šel v Rim nadaljevat svoje nauke. Bival je ondi vse leto.
V prostem času je pohajal knjižnice in risal. Na priporočilo
Mdrija Crescimbenija, kanonika pri sv. Štefanu, hkrati ustanov-
nika akademije >Arcadum€, je bil vsprejet za uda te učene
družbe in si je izbral ime Glyco. L. 1708. se je odpeljal dne
10. sept. v Neapol. Tu se ga loti mrzlica in ga po enajst-
dnevni bolezni položi v grob. Umrl je 6. okt. 1708. Pokopali
so ga dominikani v svoji cerkvi sv. Katarine. — Izšel je v Be-
netkah 1. 17 13. njegov spis: Encomium vitae agrestis. — V
rokopisu so ostali spisi: Silva variae eruditionis. — Tractatus
de precibus primariis. — Descriptio nobilissimae urbis Venetae.
— Antiquitates Aquilejenses. — Descriptio urbis Patavinae. —
Descr. augustae Perusiae. — Notabiliora almae urbis Romae.
(P. M. Pohlin p. 54.)

Dolničar (Thalberg) Janez Anion. Rojen je bil v Ljub-
ljani 9. februvarja 1662. V Rimu je postal 1. 1685. doktor bogo-
slovja, posvečen je bil v mašnika pri sv. Petru in je šel v
Škofovem imenu k papežu. Domd ga izvoli škof Sigismund
Krištof grof Herberstein za tajnika, potem generalnega vikarja.
L. I7CXD. dobi stolno dekanijo in 1. 171 2. ga izvolijo za dežel-
nega odbornika. Sezidal je novo stolnico, semenišče, podpiral
vedo in umetnost, uvedel konferencije duhovniške in krščanski
nauk za mladino, bratovščino sv. Filipa Nerija 1. 1706. in razne
pobožne vaje v stolnici Bil je čist značaj in vstrajno delaven.

^ 147 —

Umrl je 19. aprila 1 7 14. v 53. letu. Zapustil je ustanovo za
pokop ubožcev in za dijake v kolegiju karolinškem. — Spisal je :
Selectorum casuum conferentiae. A. 17 13. — Decisiones quae-
stionum de restitutione. — Constitutiones et decreta synodalia.
Delničar (Thalberg) Jan, Gregor, r. v Ljubljani dne 10. mar-
cija 1. 1655. — Spisal je: Patrocinium Labacense, Labaci 1683.

— Rivus lacrymarum animae Christo compatientis. 1686. —
Historia belli Forojuliensis. 1689. — Elogia Acad.Unitorum. 1690.

— Aquila Austriaca triumphans. 1698. — Thesaurus Laba-
censium caelestis, seu exercitia pietatis Archi: Confra. St. Cor-
poris Xti 17 13. — Epitome Chronologica. 17 14. — Rerum
Labacensium historica topographice descriptarum, quibus Urbis
Labacensis, olim Aemonae, origo, monumenta, insript : impenum
majorum etc. ennarrantur : Libri quinque in folio. — Cypressus
Labacensis seu Epitaphia et Inscriptiones Labacens. in 4<^. —
Annales Urbis Labacensis ab anno 1660. usque ad annum
1 7 18. in 4®. — Antiquitates Labacenses in 4<>. — Historia
Cathedralis Basilicae Labacensis veter, et novae in fol. — Corona
illustrium virorum inclytae gentis Carnioliae. — Theatrum me-
moriae Acad. Unitorum. — Bibliotheca publica Labacens. (P. M.
Pohlin p. 54.)

Enders Karol, r. v Ljubljani L 1659. v februvarju. L. 1676.
je vstopil v jezuitski red. Poučeval je modroslovje v Trnovem
na Ogrskem in bogoslovje v Gradcu in v Ljubljani. Bil je tudi
kancelar. V Ljubljani je bil rektor 1. 1706. — Spisal: Tractatus
theologicus de jure et justitia.

Erber Janez Daniel, velik govornik, pošten, radodaren,
ljubezniv mož. Tri stvari je priporočil svojemu sinu Leopoldu :
Vednost, zmernost in vestnost. — Spisal je : Commentarius in
quatuor libros Institutionum iuris civilis divi Justin. Imp. multis
insignibus quaestionibus adauctus.

Feitl, rojen v Ljubljani, frančiškan; učil je modroslovje
in bogoslovje.

Ferfilla Matija, r. v Ljubljani; učil se je prava in je še
kot učenec dosegel učitelje. Kot doktor prava je učil na du-

12*

— 148 —

najskem vseučilišču in postal 1. 1680. sodnik cesarske prestol-
nice dunajske. Umrl je nad 60 let star. — Spisal je: De jure
statuario Viennae Austriae. (P. M. Pohlin p. 19.)

Ferreti Benedikt, Ljubljančan, r. 1655. Svojo opazoval-
nico je imel kot zvezdoslovec pod Tumom (Tivoli), kamor je
zahajal z dvema prijateljema, udoma »Ac. Operosorum«. —
Spisal je : Tractatus de Principiis Astronomiae. — De numcro,
differentia et quantitate stellarum, de ortu et occasu. — De caelis.
— De significatione terminorum tabularum astronomicanim. —
De partibus elementaribus. — De aspectibus planetarum.

Fischer Frančišek Bernard, x, 15. maja 1662. Kot župnik
je služil v Rieggersu na Zg. Avstrijskem v pasavski škofiji,
dalje je bil izpovednik Uršulink na Dunaju in župnik v Zwetlu.
L. 1703. postane pasavski konzistorijalec in župnik mesta
Baden, 30. nov. 1. 1704. kanonik ljubljanski KOrchbergove
ustanove, pri katen je bil soustanovnik. Bil je srednje postave,
pa učen mož. Umrl je 14. aprila 1. 171 5. — Izdal: Demon-
stratio Mathematica, qua ostenditur civitatem Budensem facil-
lime a Oit-istianis recuperari posse. 1684 Clagenfurti. — Con-
ciones variae. Sub auspiciis Augustae Imp. Eleonorae Magda-
lenae. Viennae 1687. — Novitiatus Sacerdotum saecularium.
Viennae. — Signum vitae, opus omnibus statibus utile. Viennae.
Votiva paraenesis Wolf. Weich. Com. a Gallenberg, locum-
tenentis Labaci 1702. — Lux mundi seu cognitio omnium
statuum mundi. Viennae. — Flores Academici Aemonae de-
cerpti. Labaci Vaticinium de Aug. Imperatore Carolo VI. r^e
His. Labaci. 171 1. — Insignis Solemnitatis dies. Oratio. A. 1706.
Labaci. — Corona Justitiae. Oratio. A. 171 1. Labaci. (P. M.
Pohlin p. 19.)

Florijančič Janez Dizma, r. v Ljubljani 1 691. Oče mu
je bil dr. Jan. Štefan Florijančič in mati Genovefa Kunstelj
(Kunstlin). — Spisal je: Horologia selecta ex gnomica Uni-
versali. (P. M. Pohlin p. 20.)

Florijančič Štefan pL Grienfeld, r. 26. dec. 1663. v Ljub-
ljani. Očetu je bilo ime Adam, materi Ana Elizabeta Froelich.

— 149 —

Pravoslovja se je učil v Ingolstadtu in v Sieni, kjer je postal
doktor pravoslovja. Doma se je posvetil odvetništvu, bil je
znamenit govornik. Ubožce je brezplačno zagovarjal. L. 1693.
se oženi z Ano Genovefo Kunstl pl. Paumgarten. Imel je 3
sinove in 3 hčere. L. 1699. (recte 1698) je ustanovil družbo
pravnikov na čast sv. Ivonu. Ob javnem nastopu akademije
operosov 1. 1 701. je bil slavnostni govornik. Privatno se je
bavil s starinoslovjem. Imel je lepo knjižnico in mal muzej.
Po istedenski mučni bolezni, ki jo je potrpežljivo prenašal,
je umrl 22, junija 1709. — Spisal je: Bos in lingua seu di-
scursus academicus de pecuniis vetero-novis. Historico-politico-
juridice deductus. 1695. — Votiva Parenysis Wolfgango Wai-
chardo Com. ^ Gallenberg, locumtenenti et praetori adum-
brata, 1702. — Ms. De numis vetustis idolorum. De numis
vetustis imperatorum. De numis familiarum. (P. M. Pohlin
p. 20.)

Freudenschuss Gašpar, učen mož in dober govornik.
Bil je svetovavec Emesta, bavarskega vojvode in brižinskega
škofa, potem oglejskega patrijarhata arhidijakon na Gorenjskem
in od 1. 1580. stolni prost ljubljanski.

Freuseisen Jurij, učen modroslovec, je vstopil v cisterci-
janski red v Rainu. Izvolili so ga za opata; postal je tajni
svetnik nadvojvode Ferdinanda in predsednik komore 1. 1577.
Umrl je 15. avg. 1. 1605.

P, Gallenfels, baron, *Felden*, franšiškan. Bil je pro-
vincijal.

Gallenfels Jan. Danijel, baron. Rojen 1. 1661. Učil se
je 1. 1685. pravoslovja v Solnogradu. Doma je deloval na
raznih mestih zlasti kot prisednik dež. sodišča, potem kot naj-
višji deželni blagajnik in deželni poslanec. — Spisal je: Quae-
stio Phil., utrum virorum sapientium silentium plus prosit an
obsit reipublicae. — De passionibus ct perturbationibus animi.

Gallenfels baron Jurij Andrej, r.\, 165 1. — Spisal: Nota
in tractatus Aristotelicos. Selectarum Poematum fasciculus. De
arte dicendi libri tres.

— 150 —

Gallenberg grof Jodok Jakob; oče je bil Janez Adam,
mati Felicita pl. Scheyer. Umrl je še-le 22 let star 1. 1677.

— Izdal je: L.astrum Gayrau succincte descriptum.

Ganser Janez K., umrl je v Novem Mestu 28. nov. 1688.
v 49. 1. — Spisal: De morbis mulierum.

Garzaroli de Garzatolshoffen (Friderik) Jošef, doktor
bogoslovja, Kranjec, škofa Jožefa (Rabatte) generalni vikar
1. 1680., potem župnik in dekan v Stockerau-u in 1. 1690. na
dunajskem vseučilišču rektor. (P. M. Pohlin p. 21.)

Glavinič (teh) Franc, Kranjec, Kraševec, frančiškan ob-
servant potem reformat, učen in pobožen mož. Bil je tudi
provincijal. — '■ Izdal je: Historia Tersatensis Domus Christi.

— De origine et divisione Provinciae Bosnae.et Croatiae sui
ordinis. (P. M. Pohin p. 22. ga imenuje Dalmatinca.)

Goess Janez, r. v Ljubljani, dober zvezdoslovec ; deloval
je okoli 1. 1632., kakor se vidi iz njegovih zvezdoznanskih
opazk in koledarjev. — Izdal je : Prognoses astronomicae astro-
logicae. — Praxis ephemerica catholica.

Goiel (Goschel) Jan. Gaipar, r. Ljubljančan. Vesčak je
bil na klavirju in harpi, vodja akademije >Philo-Harmoniconun€
1. 171 1. Umrl 15. febr. 17 16. — Spisal: Compositionum mu-
sicalium fasciculus. — Missa cum instrumentis necessariis. —
Psalmi vespertini.

Grajžar (GreisherJ Matija, r. v Ljubljani 1. 1660. Ko je
dovršil gimnazijo, je postal dober bakrorezec. Umrl je v Budi
1. 1689.

Grbec (Gerbezius) Marko, rojen v Št. Vidu pri Stičini
24. okt. 1. 1658. Starši so bistroumnega sina poslali v ljub-
ljanske šole, kjer je dovršil gimnazijo. Na Dunaju se je učil
zdravilstva ; z Dunaja je odšel v Padovo štiri dni pred turškim
obleganjem 1. 1683. Iz tega mesta je šel v Bologno, kjer je
postal doktor zdravilstva. Doma si je pridobil veliko slavo in
je bil zlasti pri plemstvu priljubljen zdravnik. Svoj prosti čas
je porabil za nadaljno izobrazbo in za spisovanje. L. 1688. se
je pridružil akademiji >Naturae curiosorum«. Pošiljal ji je vsako

— 151 —

leto svoje opazke. L. 1692. (moralo bi stati 1. 1693.) je pri-
stopil akademiji »Operosorum*, katero je goreče širil. Imenoval
se je >Intentus«; rek mu je bil: »Levia ad inania nunquam«.
L. 1712. so ga izvolili soglasno za predsednika. Skušal je po
svoji moči družbo učvrstiti. Hkrati je pospeševal slovesnosti sv.
Kozme in Damijana v cerkvi uršulinski z vsakoletno pridigo in
peto sv. mašo. — Izdal je: Intricatum extricatum seu de
morbis complicatis. A. 1692. Labaci. — Constitutiones anni La-
bacensis, Labaci 1697. Dicatae Antonio Abbati Sitticensi. —
De anno 1698. dic. L. B. a Tauffrer. — De anno 1699. dic.
Cels. Principi Ferdinando Ep. Labac. De anno 1700. dic. Jo.
Erasmo Comiti ab Engelshaus. — Observationes de Hidrope,
item Hidrope sanata. — De Epilepsia et convulsionibus ac de
mirabili phantasiae vi. Norimbergae. 1699. — Observationes:
de quartana ac de plantagina febrifuga, Norimb. 1700. — Ob-
servationes de Epilepsia in gravida soluta, Norimb. 170 1. —
De purgativi usu in mensium fluxu et colicis doloribus. —
Obs. de frigido potu jejunis funesto 1702. — Obs. de phtisicis.
— De vino pueris noxio ac de chachesia cum obstructione et
duritie 1703. — Obs. de febre petechiali 1704. — Obs. de
ictero auripigmento curato 1705. — Obs. de gravido nimio
fluxu sanguinis de mortua 1706. — De methodo ferrum fran-
gendi ac rursus glutinandi 1707. — De constitutione anni apud
Labacen. annotata 1709. — Vindiciae medico-physicae aurae
Labacen. Labaci 17 10. — De constitutione anni apud Labacen.
annot. 1710, 1711, 1712, 1713, 1714, 1715, 1716, 1717. —
Eiusdem opera omnia prodierunt Francofurti anno 17 13. —
Ms. Vindiciae curarum vernalium. (P. M. Pohlin p. 21.)

P. Gregarič Bernardin, frančiškan, provincijal. Učil je
tudi bogoslovje.

Grimbschiz Jurij Adam, barona roj. na gradu pri Bledu
25. marcija 1667. Oče je bil Janez Ludovik, mati Barbara List
pl. Sigerstorff. Učil se je najprej doma. Veselilo ga je posebno
slikarstvo. Mnogo je potoval. V Rimu je bival dolgo in se
učil slikarstva pri slavnem Moratiju, potem stavbarstva in voj-

— 152 —

ništva. Doma je postal sodni prisednik in cesarski svetnik.
Oženil se je z baronico Winterhoflfen. Otrok ni imel. L. 17 12.
»privatis in aedibus Academiam pictoriae nobilisstmae artis
fovere coepit«. Spisal je: Monita ad principem. Tractatus po-
liticus. — Tractatus architecturae civilis. — Disquisitio geome-
tricae practicae. — Tractatus de aquae ductibus.

GusiH (Gussitsch) baron Jodok Ferdinand, rojen v Novem
Mestu I. 1 67 1. Oče je bil Janez Sigismund (»illustri Torqua-
torum genere ortoc), v Ogulinu in potem v Senju podnačelnik
pomorskih pokrajin in stotnik pešcev na Notranjskem (Camio-
liae partis interioris), mati je bila roj. grofica Barbo. V Parmi
se je učil modroslovja in prava.

Hallerstein baron Jurij Sigmund, Rojen na Krasu na
Notranjskem. Umrl je 1. 1686. v 74. letu starosti. — Izdal je:
Epigrammata. Sub auspiciis Deput. Carinthiae. A. 1680. —
Opusculum aliud dedicatum Incl3rt. Statibus Camioliae 1682.
— Epithalamium (presso nomine amico cuidam suo condn-
natum). (P. M. Pohlin p. 24.)

Herberstein baron Sigmund, r. v Vipavi 1, 1487. Ko je
dovršil modroslovje je Šel potovat, potem je bil vojak in na-
posled politik. Bil je kot cesarski pooblaščenec poslan na razne
kraje. — Izdal je Tractatus de admirandis naturae rebus. —
Stemmatographia gentis Herberstainianae. — Commentarius de
rebus Moscoviticis. (P. M. Pohlin p. 25.)

P. Hipolit, Novomeščan, kapucin. — Izdal je : Thomas de
Kempis Slavonicae linguae donatus. — Spisal je : Dictionarium
nobilissimae linguae slavonicae. (P. M. Pohlin p. 27.)

Hočevar (Gottsheer) P, EvgeniJ, frančiškan, r. v Ljubljani
2. okt. 1676., vstopil je v red 1. 1692. 6. julija. Učil je na
sv. Gori od 1. 1702. modroslovje in od L 17 10. bogoslovje.
Izdal je: Tractatus de Logica 1707. — Universa Philosophia
Scotistica 1708. — Tractatus de Trinitate. 1713. — De visione
beata. 171 5. — Universa Theologia ad mentem Scoti 1717. —
Theoremata Theologica de Deo uno et trino. — Spisal je:

— 153 —

De constitutionibus. — De jure et justitia. — De peccatis et
actibus humanis.

Hočevar (Gotscheet) Janez Jurij, Novomeščan, r. 2. okt.
1. 1656. Učil se je pravoslovja in postal je doktor v Padovi
1. 1686. L. 1690. se je oženil z Marijo Katarino Mengalija,
hčerjo Ijublj. mestnega svetovalca. L. 1695. se je pridružil
akademiji »Operosorum«, pozneje »Philo-Harmonicorum«, kjer
je bil 1. 1 701. izvoljen za predsednika. Bavil se je posebno z
zvezdoslovjem in glasbo. Imel je 4 sinove in 7 hčeri. —
Spisal je: Dissertatio astrologica seu curiosa ac selectiores
astronomicae observationes. 1 693. — Amuletum mundi i^oni-
zantis, directum ad majorem Dei Optimi Maximi gloriam.
1685. — Omina genetlica ex siderum influxibus vaticinata. —
Musicalia: Litaniae lauretanae 24 compositae.

Hočevar (Gotscheer) Josip Fortunat, r, v Ljubljani 1 1. ju-
lija 1. 1693.; bil je dober glasbenik.

Hoffstetter Filip, r. v Ljubljani 22. aprila 1699. Oče je
bil sloveč advokat, mati se je pisala Mazola. Vstopil je v jezu-
itski red. Spisal je : Tractatus de justitia et jure. — De matri-
monio. — Bil je tudi pesnik.

Hoffstetter Jakob, frančiškanski lektor, roj. v Ljubljani.
(P. M. Pohlin p. 27.)

Hockemvarth Ludovik pl., roj. na Kolovcu 1. 1692. —
Spisal je: Modus observandi apparitiones caelestes. — Disser-
tatio phisico-mathematica de cometis.

Hoffer Janez Bertold, deželan, r. 24. jul. 1. 1667. v Ljub-
ljani. Bil je duhovit in prijazen mož. Po končanih šolah in po
dovršenem potovanju je postal prisednik dež. sodišča. Svoj
prosti čas je posvetil glasbi. Do 40. leta je bil čvrst in zdrav.
Od tega leta nadalje je bil na udih bolan in je moral veči-
noma ležati. Vender je bila njegova hiša na bregu shajališče
vseh omikancev. Malokdo je prišel v Ijubljano, da bi ga ne
bil obiskal. — Izdal je : Magdalenae conversio, oratorium musicis
adaptatum concentibus. A. 1715- Labaci repraesentatum. —
Pattentia victrix in amico Dei Job, oratorium Labaci feriis

— 154 —

quadrages. a. 17 16. productum. — Mors et vita, oratorium
melo-dramaticale. — Li — ?, oratorium. 1 7 1 5. — Epiteta Latino-
germanica, 17 16.

Hochenivart Franc Erazem pL, r. na Kolovcu 1. 1650,
20. maja. Ko je dovršil svoje nauke, je potoval. S tridesetim
letom je postal sodni prisednik. Bolehen je bil ves čas svo-
jega življenja. V prostem času se je pečal z genealogijo. Ljubil
je knjige in svoj vrt. Izogibal se je prepirom. Umrl je kot
samec l. okt. 1. 17 14. — Spisal je: Tractatus varii genea-
logici. — Gazophylaceum avitae gentis Carnioliae seu Codex
geneal. in fol.

Hren Tomaž, r. v Ljubljani 1. 1560., seje učil domd in na
Dunaju. Postal je kanonik ljubljanski in škof. Umrl je 1. 1630.,
10. februvarja, v Ljubljani. — Izdal je: Opus Canonicum. —
Euangelia, idiomate slauonico donata. — Annales sacro-pro-
phani. (P. M. Pohlin p. 13.)

Jelen^il {Jellentschitsch) Friderik, roj. v Ljubljani I. 1630.
Vstopil je v jezuitski red in bil slaven pridigar, zlasti v cerkvi
sv. Štefana na Dunaju. Okoli 70 let star je umrl. — Spisal je:
Triumphus Rosarum. Com. Wolfrgangi Andreae a Rosenberg
1656. — Firmamentum regnorurp. Oratio funebris Ferd. III.
Imp. an. 1657. — Lyrica de S. Ignatio. an. 1657. — Triumphus
panegyricus de contrito serpente Virgini sine labe conceptae
erectus. 1658. — Slavonica Amazon. Panegyricus funebris in
funere Judith Eleonorae Comitissae a Tattenbach natae Co-
mitissae a Forgotsch, a. 1662. — Novena S. Francisci Xaverii,
1662. — Thaumaturgus Indiarum, 1666. — Sidus in Viennen:
Ecclesiae polo extinctum — in funere Wilderici a VVildei-sdortf,
Ep. Viennen. 1680. (P. M. Pohlin p. 27.)

Kapus Janez, r. v Kamni Gorici. Vstopil je v jezuitski
red 2. oktobra 1. 1688. Razlagal je cerkveno pravo v Ljub-
ljani in v Gradcu. Umrl je 7. junija 1. 17 1 3.

Kapus pL Pichelstein Karol Josip, deželjan. Roj. 24. okt
1. 1668., oče je bil Janez, mati Marija Katarina Mazol. — Spisal

— 155 —

je: Jus statuarium Ducatus Camioliae. Observationes practicae.
— De immortalitate animae ad mentem Aristotelis.

Kapus Lovro iz Kamne Gorice, r. 1. 1656., je vstopil v
jezuitski red. L. 1687. se je ponudil, da pojde v Indijo spre-
obračat pagane. Šel je v najbolj oddaljeno misijonsko posto-
janko, imenovano Cucurpe (Kukurpe) v pokrajini Sonora v
Kaliforniji. Od Kranjske do tja je 2700 n. milj, od Mehike
430 milj. Koliko je storil tam, bi bilo težko povedati. Spanjski
kralj ga je visoko cenil in si je izprosil obširno poročilo o njem.
Umrl je preboden s puščico 1. 1692. (Huonder pa piše, da je
umrl 1. 17 1 7. 30. novembra.) Spisal je: Fasciculus epistolarum :
Itineris in Indias relationes. — De ritu paganorum et memo-
randa. (P. M. Pohlin ga imenuje prav. Marka Ant. p. 30.)

Kamer Janez Jakob, r. 1. 1648. Oženil se je z Suzano
Bosio. Odlikoval se je kot matematik, umrl pa 28. aprila
1. 1 6 16. v 68. letu starosti. — Izdal je: Camiolicae monetae
cum Germanica coUatio ; dicata celso do. Ant. Principi ab Eggen-
berg, Supr. Praesidi et Excelsis Statibus. A. 1 70 1. — Census
coniputatio. Manuductio seu Judex ad cognoscendum cuius-
cunque rei valorem, dicata excel. comiti ab Auersperg, mare-
schalco, 1 701. — Trium nationum monetae cuiusvis valor
exhibitus sub auspiciis illustr. comitum a Gallenberg a. 1700.
Idiom. germ. (P. M. Pohlin p. 30.)

Kastelec (Costeliz) Matija, kanonik v Novem Mestu. Rojen
je bil 24. januvarja 1. 1620. v Kilovčah (in Kellenbergae vico)
na Krasu. Učil se je modroslovja in bogoslovja. Vse svoje
življenje je posvetil apostolskemu delu. Župnijo Toplice pri
Novem Mestu je vodil 13 let, potem se je preselil v Sent
Jernej in odtod za kanonika v Novo Mesto, kjer je postal tudi
župnik (ad parochiam ibidem promotus). Umrl je 26. aprila
1. 1688. v 70. letu. — Izdal je: Liber precum Ssimi Rosarii.
1687. — Modus iuvandi agonizantes. — Breve exercitium matu-
tinum et vespertinum 1682. — Compendium doctrinae chri-
stianae. — Praxis catechistica. — Simplex translatio sacrorum
Bibliorum veteris et novi testamenti, secundum articulos. 3 tomi.

— 156 —

— Thomas de Kempis in vernaculam slavonicam linguam
translatus. — Speculum castitatis. — Viridarium exemplonim,
in quo numerantur septuaginta exemplay accomodata pro
concionibus. — • Dictionarium latino-slavonicum. — Speculum
spirituale principii et finis hominis. (P. M. Pohlin p. 12.)

Kimavec Simon, r. v Komendskem grada (in villa S. Petri
Equ. Melit.) 23. oktobra 1. 1625. Kot advokat je bil tak6
imeniten govornik, da so ga primerjali starim slavnim govor-
nikom. Umrl je 9. oktobra 1. 1690. — Spisal je: Dedaones
practicae Provincialis Camioliae.

Kledrer Jošef, roj. v Šent-Jemeju 1. 1693., sin uboinih
starišev. Učil se je izvrstno modroslovja in bogoslovja.

Klemenčič Andrej, kanonik ljubljanski, r. 1. 1655. v Ljub-
ljani; oče mu je bil Jernej, ud zunanjega sveta, mati Barbara.
Na Dunaju postane magister modroslovja, potem se posveti
duhovniškemu stanu 1. 1680. Bil je kapelan v Križih pri Tržiču,
od 1. 1691. župnik tam, in 1. 1704. se je preselil v Ljubljano
kot kanonik na mesto, ki ga je sam ustanovil. — Spisal je:
Lux Evangelica. (P. M. Pohlin p. 30.)

Kobav Andrej, r. v Cirknici 1. 1593., je vstopil v jezuitski
red 1. 1 61 2.; bil je dober matematik in je učil v Gradcu, kjer
je postal doktor modroslovja, potem v Judenburgu in Šopronju.
Umrl je 12. febr. 1. 1644. — Izdal je: Vindiciae Astronomicae
Theticae pro Dionysio exiguo contra eximios Chronographos
de aera vulgari Dionysiana. Viennae 1643. — Vita B. Joannis
Dei Fund. Fratr. Misericordiae. Tacito nomine. (P. M. Pohlin
p. 30.)

Kobencel y<inez Rafael, baronske rodbine iz Jame na
Notranjskem, r. 1. 1572., vstopi v jezuitski red 1. 1593. Vodil
je kot rektor graški kolegij in je bil na Dunaju prvi prednik
v hiši novincev (professa domus). Umrl je 28. januvarja 1. 1627.

— Izdal je : Liber in Concionem Simeonis. (P. M. Pohlin p. 14.J

Koch Janez, Novomeščan. Slikal je ;^odovinske slike,
najbolj se je odlikoval v vojnih slikah. Umrl je 1. 17 15., star
65 let.

- 16* -

Kopic (Koppitz) Klemen, Kranjec, svobodnih ved in modro-
slovja doktor, sacelan cesarski, kanonik pri sv. Štefanu. L. 1629.
je bil rektor dunajskega vseučilišča.

Kralj, roj. Ljubljančan; znamenit zgodovinski slikar.

Kralj Andrej, roj. v Radovljici, se je učil modroslovja in
obojega prava. Bil je domači učitelj pri nadvojvodi Emestu
Maksimilijanu. Postal je prost ljubljanski in na prošnjo nad-
vojvode Ferdinanda je pri apostolski stolici pridobil mitro zase
in za svoje naslednike. Odpovedal se je 1. 1621. proštiji na
korist svojemu nečaku G. Bobku.

Krhni (Karckne) Simon, rojen v Vipavi, vstopil je v
jezuitski red. (P. M. Pohlin p. 30.)

Krt (Kerth) Fulgencij, r. v Ljubljani 2. oktobra 1. 1658.
Ko je dovršil bumaniora, je vstopil v avguštinski red, postal
na Dunaju doktor bogoslovja in predaval ondi modroslovje in
bogoslovje. Potem je bil kancelar dunajskega vseučilišča in
naposled so ga volili za provincijala. Nenavadne zmožnosti je
imel v vladanju. (Provinciam Austriae gubemavit triennio.) Na
starost je razlagal v Ljubljani cerkveno pravo in umrl tu
I. marca 1. 17 13.

Kumberg (CumbergJ pl. Janez Mihael, rojen v Ljubljani.
Po dovršenih šolah, kjer se je posebno pečal z geometrijo, se
je posvetil vojaštvu. Koj ritmojstra so ga Turki vjeli in usmrtili
pri Budi 6. dec. 1. 1683. — Spisal je: Observationes forti-
ficationum.

Kupfersin Joief, Kranjec, imeniten modroslovec, je bil
pri sv. Andreju, potem v Herzogenburgu (Ducumburgensium)
prost in rektor dunajski 1. 1 64 1.

Labasar (Labassar) Jan. Jakob pl. Laubenburg, r. 1. 1656.
v Ljubljani. Umrl je 23. febr. 1. 1703. — Spisal je: Opuscula
drammatum musicalium.

Lamberg grof Volk Herbard, »vir summae prudentiae
et acris consilii ad puhlica comoda natus«. — Spisal je: Trac-
tatus de moderno rerum statu politico.

— 15Š —

Latomus Jurij, Ljubljančan, se je učil modroslovja in
bogoslovja. Postal je kanonik ljubljanski in generalni vikar
škofov Petra in Konrada. Umrl je 30. decembra 1. 1572., v
58. letu. Spomenik ima vzidan v stolnici, kjer je pokopan.

Lautar (Lautter) Andrej, roj. v Selcih 1. 1654. Izvežbal
se je posebno v geometriji. Spisal je: Elementa geometrica
communia. De constructione elem. instrumentorum geometri-
corum.

Lcusari o. Anton, roj. v Ljubljani 19. junija 1. 1640. in
krščen na ime Avguštin. V 17. letu vstopi v frančiškanski red.
Učil je modroslovje in bogoslovje. Trikrat so ga izvolili za
provincijala radi pobožnosti, modrosti in spretnosti v vseh
opravilih. V začetku je bil med observanti, pa je širil reformo
prav srečno. Ljubljanski samostan in tudi druge samostane je
skoro do cela popravil. Cesar Leopold ga je posebno cenil.
Vpričo cesarja je večkrat pridigal. Bil je tudi vizitator av-
strijske pokrajine. Pri generalnem kapitulu v Rimu je bil iz-
voljen za generalnega definitorja in za očeta redu (in Patrem
ordinis adoptatur). Umrl je 25. avgusta 1. 1705. — Izdal je:
Philopomena tetrateuhum Scotici Acuminis seu Universa Philo-
sophia rationalis et naturalis. Nota in Boetium: De Consola-
tione Philosophiae. Panegyres variae lUustrium vironim. Con-
cionum selectarum tomus. — Altariolum Thymiamatis et holo-
causti, Portatile fixuris exornatum. Augustae Vind. an. 1707.
— Centum brevissimae Meditationes, quibus tota Christi passio
inspicitur. 1702. (P. M. Pohlin p. 32.)

Lebar (Leberius) Janez, Ljubljančan. Kot jezuit je učil
mnogo let pesništvo in govorništvo. Dober govornik je bil,
pridigoval je v Gradcu in na Dunaju. Umrl je v samostanu v
Pletrijah 1. 1678. — Izdal je: Panegyris funebris in exequiis
ducissae Lotharingiae conjugis Frandsci Nicolai, ducis Viennae
Austriae. A. 1652 in templo Acad. dieta. — Luctus sodalitatis
seu Panegyris funebris in obitu illustr. juvenis Adami Michaelis
comitis Althaim. 1648. (P. M. Pohlin p. 32.)

— 169 —

Ltchtenthum baron Franc Adam. Spisal je: De tran-
quillitate animi.

Lipec Janez, r. Ljubljančan, znamenit kij>ar svoje dobe.
Deloval je okoli 1. 1484., ko so zidali staro mestno hišo na
trgu. Izklesal je umetniško Adama in Evo, ki še stojita tam.
(Ms. Reg. Gv.)

Locatelli Janez Josip, roj. v Pleihofifen (na Jesenicah).
Spisal je: De rebus metereologicis.

Loigk Anton, r. 1679., doktor svobodnih ved, modro-
slovja in zdravilstva, vpokojen c. kr. vojni zdravnik, prokurator
Avstrijcev na dunaj. vseučilišču 1. 17 17. Spisal je: Praxis medica.

Lukančič Gabriel, r. v Ljubljani 23. dec. 1620., učil se
je prava. S svojo zgovornostjo je vse očaral. Rekli so o njem,
da v sodišču vlada. L. 1678. je postal sodni prisednik. Umrl
je 30. decembra 1. 1683. — Spisal je: Praxis Ducatus Car-
nioliae. — Tractatus de piscatione. — De arborum plantatione.

Lukanžič Gothard (Janez), r. v Ljubljani 17. aprila 1665.;
oče Gabriel je bil znamenita oseba. Ko je dovršil šole in pre-
potoval razne pokrajine, se je oženil z Marijo Cecilijo Ftternpheil
pl. Pfeilhaimb. Imel je 12 otrok. Več let je opravljal službo
vicedomskega prisednika (assessor). Svoj prosti čas je porabil
za genealogijo. Umrl je 12. oktobra 1. 171 1. Spisal je: Regia
virtutis seu diversae genealogiae inclytae gentis Camioliae:
I. Principum et Comitum. 2. Comitum et L. B. 3. Patritiorum
seu Provincialium. 4. Nobilium.

Madren Luka, r. 1. 1693., sin ubožnih starišev, pa zelo
nadarjen. Vsako stvar je precej razumel in precej tudi druge
poučeval v tisti stroki. — Spisal je : De Praedicabilibus. — De
Philosophicis ad mentem Aristotelis. — De Potentiis animae.

— De Principiis philosophiae moralis.

Mesterle pl. Josip, r. v Postojni 1. 1682., kot pesnik je
spisal: Genetliacon, honori cuiusdam maecenatis concinnatum.

— Pestiva aggratulatio August. et Potentiss. Imperatori Carolo
dum S. R. I. culmen conscenderet a. 171 1. — Gratuita accla-
matio in die onomastico Praesulis anonimi.

-^ 160 —

Mikec Mihael, Rojen je bil v Ljubljani in se je učil
bogoslovja. L. 1599. je postal stolni dekan in 1. 1602. deželni
zastopnik, kjer je načcloval pet let. Umrl je 1. 1620- —
Spisal je : Speculum charitatis et patientiae. (P. M. Pohlin p. 36.)

Mugerle Janez Andrej pL Edlheimb, r. v Ljubljani 22. nov.
1. 1658. Oče Jožef je bil znamenit zagovornik, mati je bila
Marija Rokner. Posvetil se je tudi sin odvetništvu. Svoj prosti
čas se je pečal z glasbo. Znal je posebno lepo igrati na citre.
Bil je vodja akademije »Philo-Harmonicortun«. Umrl je 26. avg.
1. 1711. v 53. letu. Pokopali so ga v kapelici presv. Srca Jezu-
sovega pri klarisah, ki jo je sam sezidal.

Omersa Mihael, roj. v Kamniku 28. sept. 1679. Ko je
dovršil modroslovje in bogoslovje, je bil od 1. 1706. vikar pri
sv. Nikolaju v Ljubljani, od 1. 1715. župnik na Igu. — Spisal
je: Diva Magdalena poenitens. Drama scriptum, musicis adap-
tatum, concentibus. A. 1709. — Pastor bonus; In aula Archi-
confrat. Ssmi Corp. Christi Labaci modulis expressus. 1710.

— Mater dolorosa. Melodramma. An. 1711. Labaci cantatum.

— Christus baiulans crucem. Oratorium die Parasceves 1712.
Labaci exhibitum. — David deprecans pro populo, ad aver-
tendam plagam suis imminatam. Dramma sacrum in die Pa-
rasceves Lab. productum. A. 17 13.

Papler, Rojen v Kranju 4. oktobra 1661. — Spisal je:
Dissertatio juridico-politica.

Paradižič (Paradisichz) Matija, roj. v Kranju 23. febm-
varja 1. 1664. ; učil se je bogoslovja in vstopil v jezuitski red.
Bil je sloveč pridigar v ljubljanski stolnici. Umrl je 15. okt.
1. 1 7 II. — Spisal je: Dominicale.

Pečnik Janez K., Kranjec, župnik na Avstrijskem. Bil
je goreč pridigar in dobrodelen mož. — Izdal je 1. 1711.
Admirabilis Austriae gloria. Carolo VI. Rom. Imp. in glorioso
natalis die dicata.

Pegius Martin, r. v Ljubljani 1. 1508. (natione Germanus,
gente Carniolus), je bil od mladih dnij na tujem in je postal
svetovavec solnograškega nadškofa. Umrl je 1. 1569. — Izdal

— 161 —

je: Liber de servitutibus. Ingolstadii 1560. in fol. TractatuS
de jure emphyteutico. 1557. — Tyrocinium Consiliorum 1564. —
Tractatus de jure et privilegiis dotium 1567. (P. M. Pohlin p. 40.)

Pekel Matija Bernard. Rojen v Ljubljani 1. 1673. je štu-
diral v Gradcu zlasti kot učenec glasovitega P. Simona Krhneta,
doktorja bogoslovja. L. 1699. je dokončni uk in vstopil v
službo kot škofov kapelan sekovski, potem je dobil župnijo v
Mariboru in Strassgangenu in je postal konzistorijalec. Moder
mož in dober govornik je bil.

Pelzhofer Frančišek Albert baron Sckoenauski, r. v Ljub-
ljani 1. 1645. Ko je odrastel, je bil kot deželni poslanec dober
politik. »Nomen suum non tam imaginibus atavorum, quam
clarissimis ingenii et^ prudentiae monumentis illustravit.« Oženil
se je z Magdaleno Ziriani in po njeni smrti z Marijo Kon-
stancijo Regino bar. Paradeiser. Umrl je v Novem Mestu 13. okt.
1. 1 7 10., v 65. letu svoje starosti. — Izdal je: Lacon Politicus,
strictim doctrinam administrandae reipublicae complectens.
Augustae 1706. — Arcana status politici. — Austriaca domus
ad summum fastigium genita. (P. M. Pohlin, p. 41.)

Perizhoff Marka Josip, r. v Ljubljani 23. okt. 1. 1656.
Oče je bil Marka, predstojnik deželne registrature, rojen Ce-
lovčan, mati Marija Magd. Novak. Učil se je prava in nasle-
doval je očetu v službi. L. 1685. se je oženil z Marijo Magdaleno
Oplenič, s katero je živel v najlepši slogi. Rad se je pečal z
zgodovino in kemijo. — Spisal je : Epigramma de insigni Car-
nioliae victoria contra Turcos a. 1593. reportata. — Reso-
lutiones quaestionum Chimicarum.

Peterman Janez K., rojen na Javorniku na Gorenjskem
1. 1652. Oče je bil upravitelj radovljiške graščine, mati je bila
roj. Sever. V Rimu je postal doktor zdravilstva. Oženil se je
1. 1679. z Uršulo Grundlern. Otrok ni imel, zato se je posvetil
uku. Imel je lepo knjižnico. Najrajši se je bavil s kemijo.
Umrl je 6. junija 1696. — Spisal je: Tractatus de peste. —
De morbis mulierum. — Consultationes Medicae. (P. M.
Pohlin, p. 41.)

13

— 162 —

Fiscator (Ribič ali Fiscker) Izak, r. v Ljubljani, duhovTiik.
Poeticis studiis plurimum addictus. — Izdal je: Felix augurium
in natale Cels. et Rdiss. Principis D. D. Thomae Ep. Labac.

A. 1599.

Piskon Franc Bernard, r. v Ljubljani 1. 1660., se je po-
svetil bogoslovju.

Pogačnik Josip, roj. v Ljubljani 17. marca 1671. Ko je
v Ljubljani dovršil uk, vstopil je v jezuitski red. Razna opra-
vila je opravljal, dokler ni prišel na cesarski dvor za komika.
Kadar se je prikazal na odru, mu je šumela glasna pohvala
vseh gostov. Bil je tudi dober govornik in pesnik. Umrl je v
Ljubljani 1. 17 1 2. — Izdal je: Magnalia Leopoldina.

Pogačnik Jurij Sigismund, r. v Ljubljani; kot zdravnik
je živel v Celju. Umrl je brez potomcev. Bil je ud »Acad.
Naturae Curios.« in akademije >Operosorum«. (P. M. Pohlin,

p. 43.)

Polec Janez Krstnik. Roj. v Ljubljani 10. junija 1. 1685.
— Spisal je: Concentus a 4 violinis et 5 inslrumentis.

Possarelli (Fasarel) baron Franc Anton, r. 1. 1694. —
Spisal je: Breve compendium libri secundi Titi Livii Historiae
Principis. 17 1 1.

Praunsperger Jurij, sin Viljema, ljubljanskega župana.
L. 1531. je postal stolni dekan, umrl je 1. 1553. Pokopali so
ga v stolnici. — Spisal je: Diurnum divini amoris.

Prešeren Janez Krstnik, dr. bogoslovja, ud deželnega
zbora (deputatus), stolni prost ljubljanski, je bil rojen 9. junija
1. 1655. v Radovljici kot sin ubožnih starišev, in se je torej
moral popeti z lastno pridnostjo v višino. Od mladih dnij je
kazal bister um in lepe zmožnosti. Izvrstno je dovršil izpite v
modroslovju in bogoslovju kakor tudi v pesništvu (poeses laurea
insignitus). Radi tega so ga povabili v sekovsko škofijo, potem
je prišel v Solnograd za kanonika ad nives in konzistorijalca
in odtod za načelnika nadškofijski knjižnici. Tu se je tako
priljubil svojemu knezu nadškofu Janezu Ernestu, da ga je isti
uporabljal za najtežje posle. Poslal ga je k t;jjnim obravnavam

r

— 163 —

na braniborski in bavarski dvor, pa tudi k cesarju. Vse je
dobro rešil in naposled je spretno dokončal pravdo, ki je
tekla že mnogo let v kuriji rimski, namreč o razmerju sufra-
ganov in metropolitov, to je med pasavskim in solnogradskim
škofom. Potem postane stolni prost ljubljanski, izvolijo ga tudi
za deželnega zastopnika v deželnem zboru, kjer se je odlikoval
po veri, pobožnosti, modrosti in spretnosti. Bil je prijatelj
lepim umetnostim in prvi predsednik akademiji »Operosorum«.
Umrl je radi vročinske bolezni (maligna febre correptus) 28. sep-
tembra 1. 1704. v 50. letu svoje starosti in je bil pokopan
prvi v novi stolnici. Zapustil je ustanovo za tri dijake v »Coll.
Carolinum«. Spisal oziroma izdal je: Dissertatio academica*
De linguis earum origine, dialecto et concordantia a condito
mundo. — Commentarius de jure pontificio et imperiali. —
Tractatus historico-juridico-politicus: De jure Austriaco in ex-
teras ditiones. — Lignum vitae. Oratio panegirica in funere
Caroli com. a Castelbarco, Praep. Archi-Ep. Salysburgen. An.
1689. — Oratio inanguralis. — Genealogiarum nucleus. — Se-
lectiora poemata. — Omen votidicum futuri Pontificis seu Apo-
dosis de Clemente XI. summo Pontifice An. 1701. seu omen
in nomine. (P. M. Pohlin, p. 44.)

Pucar Janez fPutschar), r. v Ljubljani 10. junija 1. 1597.
je bil obdarovan z raznimi telesnimi in duševnimi darovi, bil
je pošten in zgovoren advokat. Sezidal je graščino Rakovnik
pri Ljubljani. Umrl je 1. 1656. — Izdal je: Relatio itineris
Serenissimae Mariae Archiducis Austriae Regiae Hispan. Sponsae,
et Arhiducis Leopoldi A. 163 1. (P. M. Pohlin, p. 44.)

Puzl Paulus, cistercijan stiski, rojen v Novem Mestu.
Učen in delaven redovnik je bil in je postal tudi prior. Bo-
lezen je moško prenašal (astriticos dolores). — Spisal je: Hi-
storia celeberrimi et antiquissimi Monasterii Siticensis. — Gesta
et acta Abbatum Siticen.

Qualiza Paul. Spisal je: Tract. physico-medicus de febribus.
— Animadversiones anatomicae.

13*

— 164 —

Raab Friderik pl. Rauenheimb, deželjan. Predniki so bili
z Danskega. Blag in priljubljen mož je bil. — Spisal je: Acta
publica inclyti duc. Carnioliae. — Quaestiones ethicae ex X
libris moralium Aristotelis desumptae. — Conclusiones Juridico-
politicae — De principiis actionum moralium. — De libertate,
bonitate ac malitia actuum moralium.

Radia Baltazar, r. v Višnji Gori 1. 1533., se je posvetil
duhovskemu stanu. Postal je kanonik, dekan in škof ljubljanski.
Bil je izvrsten govornik in zato so ga imenovali Demostena
svoje dobe. Bojeval se je pismeno in ustno za katoliške nauke
proti luteranom. Umrl je 1. 1580. v 47. letu svojega življenja. —
Spisal je : Conciones panegyricae. — Dissertatio contra Lutheri
dogmata.

Reigersfeld pl. Sebastijan, roj. Kranjec, se je povspel s
svojo delavnostjo do plemstva. Vse svoje življenje je posvetil
domovini. Bil je dober matematik.

Rain Janez Friderik baron, r. 1. 163 (?) v Ljubljani; kot
sodni prisednik je svoj prosti čas vporabljal za uk v kemiji,
radi tega je bil priljubljen cesarju Leopoldu. — Izdal je : Prae-
servativum universale naturale, a natura et arte depromptum in
omni morborum genere, Lapis Philosophicus sub auspiciis Aug.
Imp. Eleon. Magd. Theresiae. (P. M. Pohlin, p. 44.)

Rakovič Jordan, boson. avgusti nec, roj. v Ljubljani 10. nov.
1. 1684., vsprejel ga je v red 1. 1705. v Ljubljani p. M. Josip
Aichinger, takratni provincijal in vizitator. Obljube je napravil
14. nov. 1. 1706. Učil se je modroslovja v Ljubljani 1. 1707.,
potem v Gradcu bogoslovja, kjer je imel dvakrat disputacije.
V Ljubljani je bil najprej za prazniŠkega pridigarja, zakristana
in voditelja bratovščine sv. Rožnega venca, potem za nedelj-
skega pridigarja in subpriorja. Zasebno je učil humaniora od
1. 1 7 16. sinove prvih plemičev. — Spisal je; Exercitium scho-
lastico-domesticum seu compendium principiorum latinae lin-
guae, ab infima ad Rhetoricam. — Brevis Dialectica seu Janua
ad Philosophiam. — Alphabetum juris Canonici seu Compen-
dium Juris Can. omnibus confessariis necessarium.

— 165 —

Rasp Maksimilijan, patricij, roj. v Loki 1. 1674. (recte
'• ^673), doktor bogoslovja, župnik v Kamniku. — Spisal je:
Oratio in Congreg. S. Crucis et S. Philippi Nerei habita.

Rechberg BoHjan, zdravnik v Ljubljani. Umrl 1. 1685. v
67. letu svoje starosti. — Spisal je : Arcana Chymica.

P Reginald, Ljubljančan, slaven govornik, kapucin. Umrl
je 28. decembra 1. 1674., star 51 let, v redu je bil 32 let.

Remb Frančišek, r. v Radovljici 1. 1674. Oče je bil Janez
Jurij, mati Uršula. Od mladosti se je vadil risati in slikati,
potem je odšel v Benetke in naposled v Rim, kjer se je učil
3 leta na akademiji in dobil darilo. Leta 1703. je odšel v
Gradec, čez šest let na Dunaj. L. 1715. je postal direktor
Lichtensteinove galerije. ^Longum hic foret, quae opera ab eo
ad nominis immortalitatem in lucem prodierint, recensere.«

Rentlingen(us) Tomaž, rojen Radovljičan. Bil je pobožen
duhovnik in na glasu got govornik. Za pridigarja ga je pozval
nadvojvoda Karol na svoj dvor. Pozneje je dobil ljubljansko
proštijo in postal gorenjski arhidijakon 1. 1569. L. 1574. ga
izvolijo za deželnega zastopnika. Umrl je 1. 1579.

Rode Franc Ksavetlj, cistercijan v Kostanjevici. Rojen v
Ljubljani 1. 1695.

P. Rok, kapucin, Ljubljančan, je živel zel6 sveto in
vspodbudno.

Rudolphi pl. Jožef, knez rimskega cesarstva, opat šent-
galenski v Švici, roj. v Ljubljani. Očetu je bilo ime Krištof,
materi Marija baronica VVernegg. Učil se je precej pozno
modroslovja in bogoslovja in je vstopil med kanonike šent-
galenske. Za opata je bil izvoljen 16. decembra 1. 1717.

Ruessenstein Konrad, baron. Umrl je 12. avg. 1. 1668.
Spisal je: Dialogus, in quo auri et argenti conficiendi nova
exponitur ratio.

P, Schein Bernard, rojen v Ljubljani, frančiškan, dober
govornik.

Sensenschmldt Lavrenclj, Ljubljančan, rojen 1. 1599., je
vstopil v jezuitski red 1. 161 7. Bister um in mnogostransko

— 166 —

znanje sta ga usposobila za učitelja v poetiki, v retoriki, v
modroslovju in bogoslovju. Učil je v Gradcu in na Dunaju.
Umrl je v Ljubljani 1. 1646. i. septembra. — V tisku je izšel
njegov spis: Oratio funebris in obitu Eminen. Cardinalis Qes-
selii. Ep. Viennen. 1630. (P. M. Pohlin, p. 51.)

Seitter Jak. Ignacija roj. v Ljubljani, sodnikov sin. —
Spisal je : Lux septuplex astralis, id est triumphans sapientum
mercurius, 1684. in 40. (P. M. Pohlin, p. 50.)

Siberau Volk Konrad Andrej, deželjan, rojen v Ljubljani
25. nov. 1. 1688. Ko je dovršil modroslovje in mu je oče
umrl, ga pošlje varuh v znameniti plemiški zavod v Parmo
1. 1 709. , kjer se je naučil posebno dobro igrati na gosli.
L. 1716. je bil vodja akademije Philo-harmonicorum. — Spisal
je: Concentus sacri. — Symphoniae a 2 violinis cum basso.

Slatkojna Jurij, rojen Ljubljančan, knezoškof dunajski,
mož obdarovan z mnogimi čednostmi, z globoko modrostjo in
pobožnostjo, je bil tajni svetnik cesarja Maksimilijana L Leta
1497. je postal kanonik ljubljanski, 1. 15 10. prost ljubljanski,
potem novomeški, upravitelj škofije pičenjske (Petinensis) in
1. 1514- škof dunajski. Leta 1520. umrje. Pokopali so ga v
cerkvi sv. Štefana; grob ima napis : »Georgius Slatkoina, Natione
Carniolus, Laybaco oriundus, Huius templi Pontifex et Admi-
nistrator Petinen. Divi Maximiliani Caesaris Aug. Consiliarius
intimus, et intrinsecus Vir pientissimus, integerrimus, et mori-
geratissimus, Qui in ornando hoc templo Viennae Episcopos
omnes Antecessores suos facile superavit. Monumentum positum
An. 1522 6. Cal. May. Vixit an. 66. mens. i. dies 5.C

Skerptn Janez K., rojen v Kamniku 7. marca 1. 1643.
Vstopil je v jezuitski red 22. oktobra 1. 1662. Učil se je potem
modroslovja in bogoslovja. Razlagal je spretno cerkveno pravo
v Gradcu, Lincu, Pasavi in Celovcu. Umrl je 1. 1702.

Sojer GaSper, roj. v Ljubljani 24. dec. 1. 1679. kot sin
ubožnih starišev. Dober dijak je bil zlasti v modroslovju, da
so si ga mnogi želeli za inštruktorja. Posvetil se je duhovskemu
stanu. Bil je nekoliko časa v vikarijatni pisarni, potem je dobil

WT'

— 167 —

župnijo sv. Petra v Ljubljani. Pri modroslovnih in bogoslovnih
disputacijah je rešil najtežja vprašanja. Umrl je ij.jun. 1 17 17.

Sontar Adam, roj. v Ljubljani. Živel je okrog I. 1661.
Slikal je najrajši pokrajinske slike.

Sontner Adam, r. Ljubljančan, kanonik ljubljanski, proto-
notar apostolski in generalni vikarij škofa Tomaža Hrena.
Umrl je 23. nov. I. 1641. v 44. letu starosti.

Spiiidler Krištof, roj. v Ljubljani 1. 1535. Znamenit go-
vornik je bil in je učil govorništvo. — Spisal je : De notitia
partium orationis. — De quantitate syllabarum. — Izdal je:
Panegiris funebris in obitu Herbardi L. B. ab Auersperg.
A. 1576. (P. M. Pohlin, p. 51.)

Stergler (Strgar?) Peter, rojen v Kamniku, je vstopil v
jezuitski red I. 1618., v 25. letu svoje starosti. Učil je bogo-
slovje na graškem vseučilišču z velikim pridom. Umrl je 8. av-
gusta 1. 1642. Izdal je: Asma poeticum Litanearum Laureta-
narum, in quo singulis litanearum titulis singula emblemmata
cum suo carmine correspondent. (P. M. Pohlin, p. 53.)

Stojin (Stoin) Adam, r. v Smledniku 1. 1678., posvečen
je bil 1. 1702., kapelanoval je v Dobu. — Spisal je: De prin-
cipiis rerum naturalium.

Storžek (r) (Storseg) Gašper, r. 1689. — Spisal je: De-
monstratio geographica, qua beneficio alatae crucis in sphaerico
parallelo planum cxhibetur. 1708.

Stmiščar (Stemisther) Janez K., r. na Kranjskem. Ka-
pelan je bil v Moravčah in 1. 17 18. upravitelj na Vačah. —
Izdal je: Acerba passio D. Nostri Jesu Christi chronographice
expressa. A. 1712. — De 8 Domin. quadragesim. Concionibus.

Strauss Aleš, r. v Ljubljani, je bil znamenit modroslovec,
profesor in rektor dunajske univerze 1. 1580.

Sucoiviz pl. Adam Matej, tajnik koroškega glavarstva. —
Spisal je: Marcus Porcius Cato redevivus, seu genealogica hi-
storia Hannibalis Alphonsi Emanuelis S. R. J. Principis de Portia.

— 168 —

Škrpin (Sckerpin), frančiškan, roj v Kamniku. Znamenit
pesnik. Spisal je: Epigrammatum opusculum. — Epinicium')
heioicum.

Skrpin (Scherpin) Janez K,, r. v Medvodah, od 1. 1700.
je bil župnik pri sv. Petru v Ljubljani. Cednosten, zmeren, an-
gelsko čist mož, uzor duhovnikom, goreč in skrben dušni pastir,
poseben častivec Matere Božje, kateri v čast je sezidal 1 2 postaj
med sv. Petrom in Poljem. Učil je mladino krščanskega nauka
in ubožce v špitalih. L. 17 12. je ustanovil Marijino bratovščino
v pomoč umirajočim. L. 17 15. 21. februvarja je umrl. — Izdal
je 1. 1 71 3. nemško knjigo: Fidus comes in itinere ad felicem
aeternitatem seu 12 Marianae viae per totidem stationes ad
consequendam felicem mortem. Labaci 17 13.

Schilling Janez Jakob, r. v Ljubljani se je učil v Gradcu
bogoslovja kot učenec Ferdinanda Krimes-a. Spisal je: Con-
stitutiones et decreta synodalia. Tractatus in 5 lib. Decretalium.
(P. M. Pohlin, p. 48.)

Schoss Matija, r. v Tržiču 16. febr. 1. 1683. Bogoslovske
nauke je dovršil na Dunaju in bil posvečen v mašnika L 1706.
Bil je potem zapisnikar dveh generalnih vikarjev. L. 1 7 17. je
postal vikar pri sv. Petru v Ljubljani. Bil je dober govornik v
latinskem in slovenskem jeziku. — Spisal je : Oratio. Nova Ci-
tharoeda Philo-harmonica Labaci seu diva Magdalena. A. 17 14.

Schoenleben Janez Ludovik, r. v Ljubljani 17. nov. 1. 161 8.
L. 1653. je postal v Padovi doktor bogoslovja. Promotor je bil
Frančišek Bartolo (.?). Bil je ribniški arhidiakon in potem stolni
dekan ljubljanski. Ves prosti čas je uporabil za spisovanje. Bil
je zmeren, pohleven, čist značaj. Umrl je 15. okt. L 168 1. v 63. 1.

— Izdal je: Aigis Palladia Daphnophoria. 1643. — Thalassii
coronae seu applaususn uptiales. 1644. — Plectrum cleantheum
lyrae Appolineae in(au)guratio. 1644. — Conatus Nymphae hor-
tensis ad inaugurationem duorum Theologiae Doctorum. 1648.

— Tryphyaeon Nymphae hortensis 1648. — Verna Theoso-

*) Zmagalna pesem.

— 169 —

phorum ad meridiantem sapientiae deambuiatio. 1648. — Pa-
rentalia Reverendiss. Praep: Cathed: Eccl: Viennen: 1648. —
Mars Austriacus D. Leopoldus Austriae Marchio et Tutelaris.
Panegyrico laudatus ann. 1648. — Lacrumae piis manibus Illu-
strissimi adolescentis Jois Michaelis Adami Baptae Comitis ab
Althan. 1648. — Corona gemmea, aggratulatio sex neo-Doct.Theo-
logis ex Ord. Cislerciens. 1649. — Arboris vitae S. Crucis fructus.
genuina infula N. Abbatis Cistercien. 1649. — Philosophicum Nihil,
oblatum Neomagistris Philosophiae. 1649. — Gampus Liliorum
seu Album Austriaco-Marianum exornatum elogiis Austriacorum
Deiparae Virgini peculiariter devotorum. 1649. — Inferiae Au-
striaco Academicae piis manibus Fundatorum et Benefactorum
Universitatis Viennensis. — Trias colossea honoris Celsissimi Prin-
cipis Maximiliani Gandolphi ex Com. a Kuenburg, Archi-Episcopi
Salisburgen : primatis Germaniae. An. 1668. — Evangelia Sla-
vonicae linguae restituta 1672. — Retorsio adversus observa-
tiones Sigismundi a S. Maria ord. Dominican. de Officio sine
labe conceptae Virg. pleno mysteriis. A. 1680. — Genealogia
Comitum ab Attimis. 1681. — Orbis votorum, pro definitione
piae sententiae de Immaculata Concept. Deiparae Virginis, libri
tras. 1659 in 4^ Partis secundae libri quatuor. — Examen Syno-
pseos historicae de conceptione B. V., quam Fr. Marcellus Sy-
derey Cyriacus elucubravit, ad trutinam Bullarum Sediš Apo-
stolicae sumptum. 1668. in 4°. — Vera ac sincera sententia de
immaculata conceptione Deiparae Virginis, 1670 in 4^ — Palma
Virginea seu Victoriae Marianae Septendecim Saeculorum de
Adversariis immaculatae Conceptionis, 1671 in 4^. — Festivale
Sanctorum pars Hiemalis et Vernalis, an. 1669 in 4^ Pars
aestivalis et autumnalis in 4^. — Pyramis Jesu agonizanti
erecta in monte Oliveti. Germ. editio. 1668 et an : 1672 latino
donata. — Peregrinatio ad sepulchrum Domini, 1668 in 4°. —
Aemona vindicata, sive Labaco vetus nomen Aemonae jure
assertum. an: 1674 in 4°. — Horae subsecivae Dominicales
seu sermones ab Adventu ad Pentecosten cum allocutionibus
Synodalibus. 1676 in 4^ lidem sermones a Pentecoste usque

— 170 —

ad Adventum cum aliquot panegyricis. — Dissertatio Polemica de
prima origine Augustae domus Habspurgicae. Labaci an. 1680
in fol. — Annales inclyti Ducatus Carnioliae a condito mundo
usque ad An. Xti looo, Lah. in fol. an. 1681. — Genealogia
DD. Comitum a Gallenberg, an. 1680. — Rosa Ursina, comi-
tum Ursini de Blaggey gen. 1680. — Genealogia Principum
ab Auersperg an. 1681. — Allegoriae Ss. Patrum in gratiam
concionatorum colectae. an. 1682. — Orbis vota pro definitione
verae sententiae de immaculata Conceptione B. M. V. L. V. in
fol. Annus Sanctus Habspurgo-Austriacus. Quingenti sancti
Aust. Domus in fol., 168 — . — Arboretum Austriacum seu Gene-
alogia Augustae Domus Austriacae in fol. Chronologia Austriaca
seu rerum Austriacarum enumeratio. in folio. — Basis ethico-
politica virtutuni et vitiorum moralium. (P. M. Pohlin, p. 49.)

Tauffrer Frančišek Bernard baron, roj. na Igu 1. 1654.
Oče Mihael, mati Marija Elizabeta baronica Gall de Gallenstein.
Po dovršenih ukih in po potovanju je vstopil v vojno in se
je vojskoval v Belgiji. Potem je prevzel službo lovskega na-
čelnika na dvoru Anhaltskem. L. 1679, se je oženil z grofico
Zofijo Antonijo J5rger. — Spisal je: Institutiones geometricae
practicae.

Trpin Filip, Kranjec, bakalavrej bogoslovja, generalni
vikar knezoškofa Otona Buecheima in župnik v Šmartinu pri
Kranju. Mož je bil poln lepih čednostij, delaven, zmeren, po-
strežljiv in je umrl 23. junija 1683. (P. M. Pohlin, p. 54.)

P, Tliori Didak, frančiškan, r. v Ljubljani. Učen govornik.

Tomec Jurij, Kamničan, roj. 20. aprila 1. 1682., je bil
apostolski mož, čast duhovskemu stanu, vzgled ljubezni. V
Ljubljani je učil mladino in ubožce krščanskega nauka, tolažil
jetnike, beračem je skrbel za hrano. L. 1713. je bil pri nunah
spiritual. — Spisal je: De perfectione spirituali. — Praxis
erudiendi rudes in articulis fidei. — Affectus cordis amantis
et laudantis Deum.

Utschun, dober govornik, hiter mislec — Spisal je: Le-
galia responsa et decisiones juridicae.

— 171 —

P. Valvasor Alojzij, r. v Ljubljani, frančiškan, r. I. 1674.,
najstarši sin slavnega Janeza Bajkarta, zgodovinarja, učen in
pobožen redovnik. Spisal je: Dominicale. — Festivale seu pro-
prium de sanctis. — Quadragesimale.

Valvasor baron Janez Karol; pečal se je mnogo s slov-
stvom. >Ad bonum reipublicae destinatus — acerrimum Cice-
ronis judicium tulit«. — Spisal je: Quaestio Philologica : an sa-
pientia in agendo magis an in loquendo elucescat?

Valvasor Jan. Vajkart, baronske rodbine, rojen v Ljub-
ljani 1. 1638. recte 1641. Ko je dovršil šole, je potoval po
svetu. Vpisal se je v »Societas Regia Anglia«. L. 1683. je
načeloval domači vojni, ki je bila Štajercem proti Turkom na
pomoč poslana. Ko se je povrnil, se je popolnoma posvetil
zgodovini. L. 1693. je umrl v Krškem, kamer so ga pripeljali
že bolnega. Pokopan je v Mediji (habet tanti viri mortales
exumias Media, natale solum, conditae vero mentis immortale
depositum in tot historicis voluminibus aelernum vigebit). —
Izdal je: Metamorphosis Ovidiana, aeneis iconibus illustrata in
fol. 1679. — Topographica descriptio Carinthiae 168 1 in folio.

— Eadem descriptio locorum, quae Arhi-Eppus Salisburgen.
possidet. 168 1, in fol. — Theatrum Mortis humanae. Tres partes.
An. 1682 in 40. — Annales seu Historico : Topographica de-
scriptio Inclyti Ducatus Carnioliae. An. 1689 in fol. 4 tomi.

— Luminis Naturae, tractus de vitro, pasta et colore. Tomi
3 in 4 ®. — De sympathia et antipathia in 4 <>. — De Medicina
et Fuco. Tomi 2. — Flos Physico-Mathematicus. (P. M. Pohlin,

p. 57.)

Vehovec Jurij. Spisal je: Auspicatissimum omen, ex no-
vena sacrorum nominum, Leopoldi Josephi et Amaliae filiis.
A. 1 701.

Vermoti, duhovit in srečen govornik. Bavil se je z vrt-
narstvom. L. 1 7 19. je postal tajnik dež. glavarstva. — Spisal
je: Consultationum fasciculus.

Vidmajer Andrej, Izdal je: Tractatus de aere, cibo
et potu.

— 172 —

Vrbec Aleksander, Davida Vrbca sin, se je posvetil zdrav-
niškemu stanu. — Izdal je: Annotationes et Axiomata Physicae.
(P. M. Pohlin, p. 58.)

Vrbec (Verbezius) David, rojen v Ljubljani 1. 1578. Oče
Jožef je bil cesarski višji davkar (archiquestor), mati Marija
Stekel (Steklin). Brat Jancz^ K. je postal 1. 1626. ljubljanski
župan in je opravljal ta častni posel 3 leta. David je dobil
doktorsko diplomo v Padovi. Svojo spretnost v zdravljenju je
pokazal v Ulmu, kjer se je naselil. Prosti čas je porabil za
spisovanje. Umrl je 1. 1636. — Izdal je: De temperamentis.
Campoduni 1598. — Disquisitio Iatroclymica de Calcanto. Au-
gustae 1626. — Exercitatio Medica de peste 1617. Campoduni.

— Homo non homo ; sive monstrum Thybingense evisceratum.
-^ Libri duo de Logica. — Exercitatio Med. de Peste. 161 8.
Campoduni. — Exercitat. Med. pars 2^* et 3^* ibidem 1619.

— Varia alia opuscula. (P. M. Pohlin, p. 58)

F. Vrhovnih Kalist, rojen v Ljubljani; bil je frančiškan
in dober govornik.

Wagner Jurij, r. v Ljubljani 1. 16 . . Spisal je: Praxis
Arithmetica.

Wallersberg Janez Jožef, roj. v Ljubljani 1. 1669., raz-
pravljal je zamotane pravde kratko, točno, jedrnato, da ni bilo
nobene besede preveč in ne premalo. — Spisal je: Responsa
civilia et criminalia.

Waltreich Anton Caharija, deželjan, r. v Ljubljani 28. avg.
1. 1662. Oče Caharija je bil iz Avgsburga, mati je bila Ana
Katarina Pipan pl. Prunfeld. L. 1695. je postal cesarski in
deželni davkar na Vranskem. Istega leta se je oženil z Marijo
pl. Stemberg. — Spisal je: Compendium Arithmeticae. De
numeris fractis. — De aurea proportinum regula.

Weinzerle Jurij, r. na Kranjskem, doktor obojnega prava,
profesor prava na dunajskem vseučilišču, odvetnik avstrijske
blagajne (Fisci Austr. Advocatus), 1. 1635. rektor dunajski.

Wemcgk baron Jurij Godfrid. Rojen 24. okt. 1. 1651. v
Tržiču. Umrl je v Tržiču 1. 1715. — Spisal je: Encomia latro-

— 173 —

physicorum Aemonensium stilo ligato exhibita. 17 lo. — Corona
virtutis. Poema honori cuiusdam Maecenatis concinnatum. —
Poeticae voluptates.

IVetstein Jurij, ljubljanski kanonik, r. v Ljubljani 1. 1645.
Učil se je modroslovja in bogoslovja, prepotoval daljne evropske
kraje, govoril je nemški, slovenski, latinski, španski, francoski
in laški. Kot kanonik je bil tudi župnik v stolnici. Bil je čist
značaj, usmiljen in radodaren. Umrl je 1. 171 1. Spisal je:
Pietatis victoria, ludis theatralibus exhibita. (P. M. Pohlin, p. 60.)

IViderkar pL IViderspack baron Sebastijan Godfrid, roj.
v Ljubljani 1. 1670. Ko je dovršil šole, je prepotoval ves tedaj
znani svet: Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko. — Spisal je:
Relatio itineris, Europae, Asiae, Africae, Americae, moreš gen-
tium, ritus, religio etc.

IVisenthal pl. Karol Josip, r. v Ljubljani 2. febr. 1. 1682.
— Spisal je: Manuductio ad Geometriani. — De usu geome-
tricarum mensurarum.

P. Wocheiner Ktescencij, r. v Ljubljani, frančiškan, dober
govornik.

Wolbiz Lovro, rojen na Bledu 1. 1666. Bil je znamenit
matematik. L. 1696. je postal nižji davkar deželne blagajne.
Umrl je 28. nov, 1. 171 5. v 48. letu. — Izdal je: Exercitium
mathematicum seu Paradigma catoptricostegonogiaphicum ac
causticum per radios reflectos ex speculis planis. Labaci 1709.

Worenz. Spisal je : Dictionarium Latino-Slavonicum. (P. M.
Pohlin, p. 61.)

Zergolcm Anton Josip, r. v Ljubljani 12. febr. 1. 1665.
Po dovršenih šolah je šel potovat in se učil v Amsterdamu
matematike. Umrl je 12. okt. 1. 17 10.

Zergolein Frančišek Viljem, deželjan. Rojen v Ljubljani
1. 1653. se je učil doma, potem je prepotoval skoro vso Ev-
ropo, govoril je šest jezikov. Bival je večinoma zunaj mesta,
kjer se je pečal z branjem in zbirkami. Bil je redoljuben,
usmiljen človek. Umrl je 28. jan. 1. 1710. v 57. letu. — Spisal:
Quaestio philologica, utrum illustrior sit posteritas, quae in

— 174 —

liberis aut quae in libris continetur. — Epistolanim selectarum
fasciculus. Notae politicae ad Lucium Florum. — Elogium Adami
protoparentis.

Zergolem pL Janez Josip, roj. v Ljubljani 21. jan. 1. 1684.
Oče mu je bil Frančišek Viljem pl. Zergolern, mati Elizabeta
Grundlern pl. Grienberg. Ko je dovršil svoje nauke, se je po-
svetil risanju. Prvi povod temu je bila očetova, lepa zbirka slik
na gradiču Mali Rožnik (Rosenbiichel) pri Ljubljani. Učil ga
je veščak slikar Frančišek Remb. Leta 1707. se je povrnil z
Dunaja in odšel* v spremstvu knezoškofa Ferdinanda grela
Kuenburga na Portugalsko. Tu se je seznanil z mnogimi zna-
menitimi slikarji.

Zelenic Josip, roj. v Ljubljani 16. febr. 1. 1658, vstopil v
jezuitski red 1. 1672. Učil je v Gradcu pesništvo, govorništvo,
nravoslovje in modroslovje. L. 1688. je postal doktor modro-
slovja, doktor bogoslovja pa na Dunaju. Umrl je v Lincu 12. sept.
1. 17 12. — Izdal: Otto Augustus, ludis nuptialibus Augusto
Romanorum et Hungariae Regi Josepho L, sponso et Amaliae
Hannoverianae, sponsae, consecratum. Viennae in folio.

Ziegler Konrad, Korošec; frančiškan in večkrat pro-
vincijal.

Žitnik (Sitnigk) Gašper, roj. v Ljubljani 1. 15 .., doktor
prava. Dobil je naslov palatinski grof. Bil je profesor morale
na dunajskem vseučilišču, potem nadvojvodi Karolu svetnik.
Pri sv. Petru v Ljubljani mu je v spomin postavil škof Hren
spomenik 1. 161 2. (P. M. Pohlin, p. 51).

Herkul v ljubljanskem muzeju.

Spisal Viktor Steska.
Kranjski deželni odbor je kupil v avgustu 1. 1900. kip
Herkulov. Herkul s kolom bije živalsko pošast. Ta kip se je
nahajal na dvorišču nekdanje Erbergove graščine v Dolu.
Lastnik Palme je prodal graščino, kip pa je ponudil deželnemu
odboru v nakup za 800 K.

r

— 175 —

Kakšen je ta kip? Na gi cm visokem podstavku, ki ga
tvarja deblo v obliki vaze, stoji kip. Krog debla pod pločo,
ki je 6 1 cm dolga in široka, se spenjajo z glavo navzdol 4 del-
fini. Deblo je za vodovod prevotljeno. En delfin je na pol
odbit.

Herkulov kip je 1 50 cm visok. Herkul drži v desnici
precej mogočen kij, ki je proti koncu širji, z levico pa tišči
živalsko pošast na glavi pri očeh za rožičkora, ki ji rasle nad
gornjo čeljustjo.

Žival ima žrelo odprto, zgornje zobovje se dobro vidi,
rep je zadaj kvišku zavihan. Junak sloni na dvovejastem štoru ;
glava je rimske oblike, lasje so kodrasti ; brada, ki je pristri-
žena, je istotaka, čelo je nagubano, prša so močna. Roke so
mogočne; žal, da je desnica sestavljena; levo stopalo je odbito.

Delo je iz belega marmorja in umetniški izdelano.

Kip je del vodovoda, kar spričuje prevotljeni podstavek
in živalsko žrelo. Spodnjo čeljust te živali je voda že skoro
popolnoma izlizala.

Kdo je izdelal ta kip? Kdaj je nastal?

Nekateri menijo, da je kip iz rimske dobe. Sam na sebi
nima nobenega znaka, da bi mogli razsoditi, v katero dobo
spada. Govoriti mora torej zgodovina.

Ustno izročilo pripoveduje, da je bil ta Herkul del vod-
njaka v Ljubljani. Znano pa je, da sta bila v Ljubljani dva
vodovoda. Dimitz (K. G. Krains str. 93) omenja vodnjak pred
mestno hišo in na starem trgu pred jezuitskim kolegijem ter
pristavlja, da so prispevali deželni stanovi polovico k stroškom.
Vrhovec (Die w. Haupstadt Laibach str. 70) govori jasneje:
Z Golovca je bila napeljana voda k vodnjaku na trgu pred
reduto, to je na križišče starega trga, Florijanskih ulic in trga
sv. Jakoba. Vodnjak je bil kamenit in s kipi okrašen. Bil je
precej masiven. Ko so ga odpravili v začetku osemdesetletja
prejšnjega veka, so položili kamenje k reduti, vodnjak pa so
napravili na steni redutnega poslopja, ki je bilo tedaj za nor-
malko. Tu je ležalo kamenje, dokler ga ni dal odpeljati ma-

— 176 —

gistrat, ki je spoznal, da bi bilo za gori plezajoče otroke
nevarno, ko bi se odvalil kak kamen. — Še jasneje govori
Valvasor v XI. str. 673 svoje E. d. H. K. Piše namreč: »Es
sind auch in dieser Stadt zween sehensvviirdige Brunnen auf
das kunstlichste von Marmel ausgearbeitet, die das durch unter-
irdische Rohren hingeleitete Wasser mit angenehmen GerSusche
von sich stiirtzen. Der eine steht auf dem alten Marckt, den
man im 1655 Jahr zu bauen angefangen, und ist Anno
1656 vor dem Gymnasio der PP. Societ. Jesu aufgesetzt. Der
andre Brunn ist auf dem Platz bey dem Rathhause, welcher
kurtz vor Ihr. Keyserl. Maj. Leopold I. Ankunft im Jahr 1660
aufgerichtet worden.<

Iz teh beležk imamo že več gotovosti, toda popolnoma
jasno nam to vprašanje še ni.

Tu nam pomore marljivi Gregor Dolničar. Ta piše v
svojem rokopisu »Antiquitates cap. VIL: Adjungamus obiter
veteribus modernos aquaeductus, qui modo Labaci extant, ut
magnis parva et nova veteribus comparemus, et duorum fon-
tium gratia, uni in publico foro, alteri vero in antiquo sito
accomodati sunt, prioris aqua quingentis canalibus ducta vicino
in monte sub turri nuncupato occidentem versus originem sumit,
huius vero e montibus, qui ortum respiciunt gignitur, ac cum
quatuor stadia emensa fuerit, publicum in usum prosilit ; utraque
statua marmorea, illa videlicet Neptuni, haec vero Herculis
clava draconem domante . . .«

Jasno je torej, da je stal vodnjak s Herkulovim kipom
na Starem trgu, na Mestnem trgu pa z Neptunovim kipom,
in to krog 1. 1700.

Kdaj sta kipa nastala, nam je povedal zgoraj že Valvasor.
Tudi Dolničar se ju spominja pišoč v knjižici »Epitome« etc.
str. 74: »Anno 1655 elegans marmoreus fons, cui Herculis si-
mularum incumbit in veteri foro S. C. Labacensis sumptibus
erigitur« ; v »Annales Urbis Lab.« pa pripoveduje k 1. 1660.
meseca julija: »Der steinerne Brunn am Platz aufgerichtet«.

— 177 —

Kip je torej renesansko delo iz sredine 17. veka, samč
da nam kipar še ni znan.

Zal, da drugega kipa, namreč Neptunovega, še ni bilo
moči zaslediti.

Dolničar nam je dalje ohranil tudi napis teh dveh vod-
njakov. Ob koncu rokopisne knjige Annales Urbis I^b. ima
beležko: Inscriptio Fontis Herculis fori Veteris:
Bibis illimes ') securus aquas.
Quod sanguineas aut lethales non bibas,
Civium fori veteris
Fortitudini liba.
Et ne letheas hic bibas
Oblitus fluidi beneficii
Clavam Herculis immerge
Ut in fabula Veritatis speciem videas
Aemonam
in foro Veteri
Adversus Turcam totus Victricem.
Dolničarjev prevod se glasi : Trilnkhe nur forth und sicher das
klare Brunnwasser | Das du aber zugleich Blueth und Todt nit
dir antrinkhest | Hast solches der Tapferkheit und heldenmiithiger |
Stžlrkhe der Altenmarkter alda zuzuschreiben. | Und auf das
du nit mithin die Vergessenheit eintrinkhest j Der fltissenden
Wohlthath vergessend | Tunkhe den Hercules Kolben insWasser |
Auf das du | In der Fabl die klare VVarheit sihert | Nemblichen |
Die Uralte Stadt Laybach in den alten | Markt wieder die
Ttirkhen so oft obsiegend.«

Tudi napisa na Neptunovem vodnjaku ni prezrl Dolničar.
Istotam je zapisal: Inscriptio fontis Neptuni in foro Labaci:
Domitori Aequorum ( Quod | Jasonem post Aemonam | Con-
ditam accepisset | P. D. D. | Aedil: Emonen:«

Dolničarjev prevod: »Neptuno | Dem Bezwinger des
Meeres j Das derselbe den Preiswtirdigsten Helden Jason | nach

») Brez blata = čist.

U

n

— 1?8

Erbauung | Der Stadt Aemona oder Laybach | Sicher b^leitet
und frey erhalten | Auf BevehI des Stadt-Mag. | Durch die Bau-
herren der Stadt zugeeignet und aufgerichtet. «

Kip Herkulov je torej ohranjen. Širji podstav in napis je
magistrat pred sto leti odpravil. Erbergova skrb nam je umet-
nino rešila. Da nam Erberg ni ohranil tudi Neptuna, je pro-
vzročil čas, ker so namreč Neptuna premaknili s svojega mesta
že davno prej, morda 1. 1743., verjetneje pa I. 1752. Znano
je, da je dobil 1. 1743. kipar Francesco Robba od magistrata
nalog, naj izkleše lep nov vodnjak. Robbov vodnjak stoji že
od 1. 1752. na Mestnem trgu. Prejšnji se mu je moral torej
umakniti vsaj tedaj, ko je bil novi dodelan. Iz tega bi se dalo
tudi sklepati, zakaj ne stoji novi vodnjak tik pred mestno hišo.
Stari vodnjak je stal bržkone prav pred mestno hišo, novega
so morali torej nekoliko odmakniti, da niso bili dalj časa
(1743 — 1752) brez vode.

O teh dveh mestnih vodnjakih se nam je ohranilo še
nekoliko drobnejših beležk. Vodnjak je bilo treba večkrat po-
pravljati. Filip Jakob Jamšek je pozlatil štiri delfine vodnjaka
pred mestno hišo 1. 1676., pozneje tudi pri sv. Jakobu. Za
obojno delo je dobil 40 gld — Matija Potočnik je popravil
1. 1683. zopet oba vodnjaka. Za popravo prvega je dobil 80 gld.,
za popravo drugega pa 88 gld. Štiri leta pozneje je zopet po-
pravljal mestni vodnjak. Pri tej priliki ga je moral razložiti na
posamezne dele. Ti deli so bili kip, steber, trije kosi cvetičnih
vencev in osem stopnjic. — Frančišek Gornik je popravljal
1. 1748. vodnjak na Starem trgu.^)

Pojasnimo naposled še, kaj nam kip predstavlja. Dvanajst
težavnih opravil je moral Herkul zvršiti po odgovoru delfiskega
proročišča, da si prisluži nesmrtnost. Deseto opravilo je bilo,
da mora po Evristejevem ukazu ubili triglavega Geriona.

Gerion je bil zarojenec Krizaorja in Kaliroe. Dvoglavi pes
Ortrij je varoval s pastirjem Evrionom Gerionove črede, ki so se

•; Mitth. d. Musealv. f. K. 1890 str. 115 i. d.

— 179 —

pasle na najbolj oddaljenem bregu Oceanovem. Te ovce je
moral Herkul pripeljati Evristeju v Mikene. Herkul si napravi
pot čez hribe in skozi skalovje, ubije pastirja in dvoglavega
psa in odžene črede. Ko se troglavi Gerion sam nanj zvali, ga
ubije s kijem in oprosti zemljo nove pošasti, s)

Navadno se govori, da kip znači Herkula premagujočega
hidro ali lernajsko kačo. To ni pravilno, zakaj hidre ni ubil
Herkul s kijem, ampak ji je sekal glave, ki so pa zopet zrastle,
dokler ni njegov pomagač Jolaj podžgal ran z gorečimi koli,
predno so mogle zrasti glave iz nova. Zadnje neranljive glave
ni mogel odsekati, zato jo je zakopal v zemljo in nanjo zavalil
velikansko skalo.

Na našem kipu ima Gerion samo eno glavo. Kipar se
torej ni ravnal popolnoma po grški bajki, ampak je po svoje
spremenil snov, da se je prosteje gibal, ali pa se je ravnal po
kakem uzorcu.

Ljubljančani 17. stoletja.

Priobčil A. Koblar.

Krstne matice stolne župnije v Ljubljani so najvažneji vir
za genealogijo rodbin v deželi Izcrpil sem tedaj iz njih za
dobo od 1. 1590. — 1700. vse podatke, tičoče se ondi nave-
vedenih plemenitih in sploh znamenitih oseb.

V abecednem redu so sestavljene obitelji z rojstvenimi
podatki. Črka »k« pove, kdaj je dotična oseba kumovala
pri krstu. Vpisovanje v krstno knjigo sicer ni bilo vedno prav
točno, tudi naslovi plemenitnikov so večkrat . zabeleženi po-
grešno, vendar se bodo s tem člankom lahko popravljali do-
sedaj zelo pomankljivi rodoslovni spiski.

Abeli Markvard, komendator nemškega reda v Ljubljani,
k. 6. jan. 1618.

Achelperger Gotfrid, doktor modroslovja in medicine,
k. 11. mar. 1629.

») Moritz: Gotterl. 224.

14*

— 180 —

Agnelati Jeronim, k. 15. mar. 1618; — Ludovik »archi-
grammataeus Labac«, k. 15. okt. 1643.

Ahačič Ana, k. 8. mar. 1622 in 16. apr. 1628; — Ivan
Krstnik, sopr. Marija, sin Ivan Krstnik r. 7 jul. 1652.

Alberti Ivan pl., sopr. Magdalena, sin Ivan Krstnik roj.
29. maja 1641 ; — Ivan Krstn., sopr. Marija (Marija Elizabeta,
Marijana), otroci: Ana Marijana roj. 15. mar. 1677, Marko
Anton r. 17. apr. 1678, Marija Ana r. 14. maja 1680, Fran-
čiška Rozalija roj. 19. mar. 1682, Regina roj. 29. avg. 1683,
Andrej Nikolaj r. 5. avg. 1684, Katarina roj. 29. apr. 1686,
Marijana r. 14. avg. 1691, Marija Jožefa r. 3. maja 1695.

Albini Ivan, starejšina dvanajstorice (Senator duodecim
virorum), k. 6. febr. 1596; — Uršula gospa k. 11. febr. 1599.

Amsckl Ivan, sopr. Barbara, otroci : Barbara r. 24. sept.
1618, Tobija r. 1. sept. 1620, Ivan in Gregor r. 8. maja 1622.

AndrianfiJ Peter, sopr. Uršula »Economissa in Epi-
scopio«, otroka: Mana roj. 12. apr. 1609, Ivan Andrej roj.
21. maja 1615. — Elija k. 2. maja 1629.

AngellaU Ludovik, pisar in tajnik, sopr. Marija, otroci:
Ana Julija roj. 6. apr. 1616, Ivan Jeronim roj. 4. apr. 1621,
Felicita 27. febr. 1624. — Ludovik 1635 »Cancellarius Senatus
Labac«, 1639 »Metropolitae Civitatis a secretis«, 1644 »Archi-
grammateus Labac« — Jeronim, sopr. Felicita, sin Jeronim
r. 15. avg. 1621. — Vincenc k. 1620 in 1622.

Antlos (Antilao) Ivan, odvetnik dež. stanov, sopr. Kata-
rina, otroci: Ana Marija r. 12. mar. 1621, Ivan Friderik roj.
17. sept. 1623, Gašpar Ignac r. 11. okt. 1626.

Apfaltrer Ana, gospa, k. 21. jul. 1616. — Katarina
Maksimila k. 29. sept. 1656. — Magdalena Sidonija r. 28. dec.
1673. — Ferdinand Ernst, sopr. Regina Doroteja, sinova:
Oton Engelbert r. 9. jan. 1670, Maksimilijan Anton r. 1. maj.
1675. — Ana Terezija, k. 26. mar. 1679. — Ivan Adam pl.
od 1681. bar., 1. sopr. Elizabeta Kordula, otroci: Ana Marija
roj. 21. mar. 1675, Sibila Renata roj. 15. apr. 1676, Julijana
Konstancija r. 15. febr. 1679; 2. sopr. Marija Elizabeta, otroci:

— 181 —

Jurij Josip r 24 mar. 1680, Elizabeta Frančiška r. 11. nov.
1681, Ivan Avguštin roj. 6. sept. 1684. — Volbank Herbart
bar., sopr. Ana Izabela roj. gr. Barbo, hči Katarina Izabela
r. 18 maja 1692.

Argento Peter, de, sopr. Suzana roj. Bernardini, hči Afra
Marija r. 24 dec. 1647.

Arguatus Frančišek, zdravnik, k. 31. jan. 1627.

Athems (Attimis) Ivan Friderik grof, vicedom, sopr.
Manja Frančiška, otroci: Dominik Prosper Ignac roj. 6. avg.
1650, Ignac Marija r. 15. avg. 1652, Klara Terezija r. 14. jul.
1654. Ivan Friderik je bil vicedom še 5. febr. 1661, grofinja
Frančiška Mnrija je živela še 12. febr. 1665. — Ivan Frančišek
Anton grof k. 22. apr. 1658. — Gašpar grof (z Marijo Sla-
beško sinova: Frančišek r. 2. okt. 1665, Ivan r. 14. apr. 1667),
sopr. Marija Izabela hči: Marija Ana roj. 19. okt. 1673. —
Marija Neža grofinja k. 1660 in 1663. — Ignac Marija grof,
k, 28. jul. 1678.

Auersperg Volbank Engelbert grof, k. 1625—1697 ; 1646
kranjski deželni maršal in predsednik odposlancev, 1648 dež.
glavarja namestnik, 1653 — 1664 dež. glavar. — Teodorik k.
1625, 1632 kr. dež. glavarja namestnik. — Sidonija grofica
k. 1626—1634. — Ivan Eberhart (Herbart) grof, k. 1635—1667,
general v Karlovcu; soproga Ana Elizabeta roj. Moscon, k.
1627— 1686, vdova 1665, hči: Suzana Rozalija r. 10. jan. 1655.
— Ivan Andrej grof, k. 1636 — 1652; soproga Ana (Maria?)
Elizabeta roj. baronica Lamberg, otroci: Andrej Trojan roj.
2. dec. 1640, Volbank Engelbert r. 9. nov 1641, Ivan Herbart
roj. 12. apr. 1643, Vajkard Ferdinand roj. 7. jul. 1644, Ivan
Vajkard, r. 19. apr. 1646, Marija Izabela roj 13. apr. 1649,
Leopoldina Renata r. 25. maja 1650, Sibila Konstancija roj.
2. sept. 1652, Ivan Karol roj. 5. avg. 1655, Ana Maksimilla
r. 9. okt. 1656. — Vajkard grof k. 1637. — Engelbert grof,
k. 1637, 1645. — Andrej Trojan grof, k. 1659. — Volbank
ml. grof, k. 1664 in 1668. — Marija Izabela grofica, k. 1667
in 1669 — Ivan Vajkard grof, k. 1672. — Ivan Leopold knez.

"^

— 182 —

k. 1681. — Ivan Ferdinand knez, k. 1684—1693, soproga
Marija Ana roj. baronica oz. grofica Herberstein, k. 1683 — 1698.

— (Ana) Katarina Elizabeta grofinja, hči Frančiška Jožefa pl.
Trilleck, maršalka, k. 1673—1699. — Ivan Herbart grof, k.
1689—1692. — Marija Elizabeta grofinja k. 1692. — Fran-
čišek Maksimilijan grof, k. 1692. — Frančiška Jožefa grofica
1694. — Marija Konstancija grofinja, roj. pl. TrautmannsdoriT,
k. 1689—1699. — Marija Terezija grofinja, k. 1695. — Andrej
Volbank grof, k. 1695. — Frančišek Anton grof, soproga
Marija Katarina roj. grofica Draškovič, otroka: Marija Ana
Lucija r. 20. jun. 1695, Anton Josip Valentin r. 7. maja 1696.

— Frančišek Karol grof, k. 1673, 1693—1699 general v Kar-
lovcu. — Ivan Anton Žiga grof, k. 1699.

Aufschlager Ana pl. roj. Paradeiser, k. 1623.
Bachenhaimb Oton Ludovik, general v Ljubljani, k. 1649.

— Krištof Friderik, generalov sin, k. 1649.

Bareuth Ivan Martin pl., soproga Marjeta, hči Marija
Ana r. 3. mar. 1696.

Barbo (v. Waxenstein) Katarina, k. 1618. — Benigna
Veronika baronka, k. 1623. — Ana grofinja, k. 1636. —
Frančišek Rudolf grof, k. 1638. — Bernardin (v. Waxenstein
u. Guteneck), k. 1649, I. soproga Ana Helena r. Scher, hči
Marija Judita r. 2. apr. 1655; II. soproga Renata Leopoldina
roj. grofica Auersperg, otroci: Ana Izabela r. 21. jul. 1667,
Volbank Andrej r. 4. avg. 1668, Marija Konstancija r. 29. sept.
1669. — Ana Kordula, k. 1656. — Helena roj. pl. Scherenburg,
k. 1658. — Elizabeta grofinja vdova, k. 1661. — Valerij Maksi-
milijan baron, soproga Marija Kristina r. bar. Prenner, otroka:
Frančišek Engelbert, r. 29. jul. 1664, Job Bernardin r. 3. sept.
1665. — Karol Frančišek baron Waxensteinski gospod v Her-
bergu in Belaju, soproga Marija Felicita r. grofica Ursini-Blagaj,
otroci: Volbank Eberhard r. 18. maja 1656, Marija Romana
r. 26. mar. 1659, Frančiška Izabela r. 28 jul. 1667. — Emest
Bogoljub grof, k. 1679. — Marija Izabela k. 1683. — Belica
grofica k. 1690. — Vajkard Ferdinand grof, soproga Marija

J

— 183 —

Renata roj. grofica. Welz, hčeri: Marija Ana Antonija r. 13. okt.
1698, Marija Frančiška r. 21 sept. 1699.

Baumgarfen (iz Dola) Ivan Krstnik pl., k. 1682.

Bauaer Danijel pl., vicedomski tajnik 1. 1666., soproga
Marija Šaloma, otroka dvojčka Adam Ignac in Eva Marija
r. 23. dec. 1651 : gospa Marija Šaloma k. 1676. — Ana Tere-
zija roj. Kunst, k. 1675.

Belin Pavi V^endramin, sopr. Jera, sin Ivan Leonard
r. 9. febr. 1621.

Benusi Ivan Karol, sopr. Katarina Lukrecija, hči Marija
Elizabeta r. 11. jan. 1685.

Bernardini Ivan Krstnik, k. 1601—1628, župan ljub-
ljanski 1614 in 1622, hči Elizabeta roj. 5. dec. 1601, gdč.
Elizabeta k. 1618 — 1622; Afra roj. Castaldin, soproga Ivana
Krstnika, je dobila hčer Suzano Apolonijo 12. apr. 1624. —
Helena gospa k. 1618—1620. — Veronika r. Castelliz k. 1623.
— Ivan Marija k. 1622, soproga Marta, sin Ivan Andrej roj.
16. nov. 1627, gospa Marta k. 1617—1634.

Bertash Jurij, župan ljubljanski, k. 9. maja 1656.

Bertogna Gašpar, apost. protonotar in kanonik ljub-
ljanski, k. 1622—1624.

Beajak (Befiak, Wifsiak) Andrej Ludovik, dr., soproga
Suzana r. Drumlitsch, otroci: Ivan Gašpar r. 4. febr. 1622,
Ana r. 11. okt. 1624, Andrej r. 30. nov. 1626, Marija Sibila
roj. 1. febr. 1632, Mihael roj. 22. sept. 1633, Magdalena roj.
2. mar. 1635.

Be&eg (Besegk) Jurij, sopr. Marjana, sin Volbank Žiga
r. 27. okt. 1664.

Bilic Vrban, vikar, krščeval 24. okt. 1627.

Billichgra& Marko Anton baron, k. 1689—1691.

Biser (Bissar) Marija Ana pl. , roj. pl. Gallenfels, k.
28. nov. 1689.

Bittorffer Ivan Krištof pl., soproga Marija, sin Marko
Valentin r. 13. febr. 1684.

n

— 184 —

Blagaj-Ursini Felicita grofinja, k. 1622. — Eberhart
(Herbart) je imel z Marijo Mordax 18. nov. 1635 hčer Eliza-
beto, 28. nov. 1637 hčer Barbaro. — Eberhart Leopold grof,
vicedom, k. 1636 — 1674, soproga Ana, sin Ivan Vajkard roj.
25. apr. 1639. — Ana Katarina grofinja, k. 1652. — Eliza-
beta grofica k. 1660. — Marija Felicita grofica k. 1650—1653.

— Leopold Viljem grof k. 1653. — Katarina Elizabeta grofica
k. 1657 — 1659. — Frančišek Adam grof, vicedom 1673 in
1697, cesarski svčtnik, soproga Konstancija Sibila roj. grofica
Auersperg, otroka: Ana Elizabeta r. 20 okt. 1673, Žiga Anton
r. 7. apr. 1686. — Leopold Vajkard grof, sopr. Ana Marija,
hči Marijana Felicita r. 8. jan. 1696. — Leopold Herbart grof,
sopr. Ana Grollixena, sin Adam Žiga r. 26. dec. 1696.

Bobek Gašpar, k. 1620—1634, 1630 prost ljubljanski in
izvoljeni škof pičenjski, oboje še 10. jun. 1634.

Bohemus Adam, duhovnik, 5. sept. 1599.

Bolčin (Boltschin) Peter je krščeval 27. jan. 1602.

Bolko Marko, vikar pri sv. Petru v Ljubljani, k. 1677.

Banani (Wononi) Felicita, k. 1599.

Basia (Wosio). — Ivan Marija 1617 — 1648. — Inocenc
pl. (1629 trgovec Vincenc Bosio), soproga Marjeta, sinova:
Ivan Krstnik r. 10. febr. 1628, Ivan Jakob r. 12. mar. 1629.

— Ivan Donat, sopr. Marija Magdalena, sin Ivan Jakob roj.
27. jul. 1649. — Josip, sopr. Ivana Katarina, hči Marija Sido-
nija r. 22. febr. 1651. — Ivan Jernej, I. soproga Ana Marija
roj. Bizjak (Wisiak), hčeri Marija Sidonija roj. 2. jul. 1648,
Magdalena r. 1. maja 1654, II. soproga Katarina, hči Marija
Ana roj. 24. mar. 1663; oče Ivan Jernej je bil 1663—1674
mestni pisar (sindicus), 1676 — 1678 župan ljubljanski, žena
Marija Ana je živela še 1682. — Ivan Jakob, sopr. Marjeta
r. Maisrembl, otroci: Marija Suzana r. 30. sept. 1655, Regina
Terezija r. 24. avg. 1660, Katarina Marjeta r. 11. sept. 1661,
Frančišek Avguštin r. 3. avg. 1663, Josip Ernst r. 10. mar.
1665. — Ivan Inocenc, sopr. Ana Izabela, hčere Ana Izabela

— 185 —

r. 9. avg. 1693, Marija Evstahija r. 5 jan. 1696, Marija Fran-
čiška r. 2. dec. 1696, Ana Marija Uršula r. 17. okt. 1698.

BoStijančič (Bastiantschitsch) Martin, vikar v stolnici

1. 1659 in 1659 in 1660.

Brenner (Prenner) Frančišek Gašpar pl, soproga Ana
Marija roj. bar. Egkh, hči Marija Kristina r. 30. okt. 1 664. —
Ana Marija bar. roj. pl. Laniprizhaim k. 1689 in 1698. —
Volbank Danijel bar., kranjski dež. odposlanec k. 1689. —
Marija Elizabeta baronka k. 1695. — Karol Volbank baron
k. 1698.

Breskvar Lovrenc, vikar v stolnici v letih 1645 — 1667.

Brogniolli Dominik, soproga Felicita, sin Jurij Ferdinand
r. 16. apr. 1653.

Brufnatti Peter pl., soproga Ana Marija, sin Frančišek
Josip Leopold r. 18. nov. 1696.

Bucelleni Oktavij k. 1601—1622. — Klavdij k. 1632.

— Ivan Krstnik pl., k. 1632—1644. — Klemen pl , k. 1640.

— Ivan Andrej pl., soproga Estera Maksimilijana r. bar. Eck,
sinova : Julij Engelbert roj. 28. dec. 1650 in Ivan Jakob roj.
26. jul. 1653. — Oktavij, ljubljanski stolni dekan in dež. od-
poslanec 1670—1677, stolni prost 1678—1689 (1680 prost in
predsednik kranjske dežele).

Buchheifn (Puehaimb) Oton Friderik, knezoškof ljub-
ljanski, k. 1654.

Bučar (Putschar, Putzher, Putzer, Wuzher, Butzher) Ivan,
J. V. D., k. 1626, dež. odvetnik 1631, »auratae militae eques
et Carn. advocatus juratus« 1640, dež. tajnik 1646 in 1649,
soproga Sidanija r. Krazenpacher, hči Ana Katarina r. 18. sept.
1641. — Suzana 1629; Suzana Doroteja 1645 in Sidonija
Doroteja 1648.

Burger Adam, sopr. Eva, hči Katarina Elizabeta roj.

2. nov. 1639.

Buriak Martin, k. 1616, sodnik 1646.
Burser Baltazar, kanonik ljubljanski, k. 1623.

— 186 —

Busetti (Busset, Buseth, Wusetti) Vajkard Eberhard,
sopr, Kordula Ignacija roj. Fabianič, sinova: Ivan Erberhard
r. 3. febr. 1677, Leopold Ignac r. 20. nov. 1688. — Volbank
Avguštin, sopr. Katarina Doroteja, hči Klara Ludovika roj.
19. okt. 1683.

Butalec (Wutaliz) Ivan, kapelan nadvojvode Ferdinanda
in župnik v Moravčah, k. 1597. — Tomaž, kanonik ljubljanski,
k. 1625—1627.

Caidash Matija, sopr. Ana Suzana, sin Volbank Josip
f. 9. maja 1696.

Caprognalia Andrej, sopr. Honorata, sin Ivan Andrej
r. 16. jan. 1618.

Carist Hildebrand, tajnik ljubljanskega škofa, k. 1667.

Carmineli (Cormineli) Horac, sopr. Elizabeta, sin Franc
r. 15. sept. 1619.

Carusa (Koruza) Ivan Gašpar, doktor medicine, 1 . sopr.
Eva Helena, sinova: Franc Josip roj 20. sept. 1687, Anton
Leopold r. 18. okt. 1690; 2. sopr. Katarina Felicita, otroka:
Magdalena Elizabeta roj. 31. oktobra 1696, Ivan Gašpar roj.
16. jan. 1698.

Castmirus Ivan Matija, J. V. D., dež. odvetnik, soprc^a
Marija Elizabeta roj. Scormussi, otroci: Marija Elizabeta roj.
25. okt. 1660, Marija Katarina r. ll.jun. 1664, Anton Leopold
r. 14. nov. 1665, Ivan Andrej r. J 2. nov. 1667, Ivan Jakob
r. 7. jul. 1669, Ivan Filip r. 2. maja 1672, Marija Elizabeta
roj. 31. okt. 1675, Ignac roj. 22. jul. 1678, Frančiška Uršula
r. 26. sept. 1693 (oče Andrej Matija Casimir, mati Marija).—
Anton Leopold pl., soproga Ana Marija, otroci: Ivan Viljem
r. 25. jun. 1695, Marija Ludovika roj. 26. avg. 1696, Marija
Jožefa r. 3. mar. 1698.

Ciriaco Herman, sopr. Judita, sinova dvojčka Peter in
Pavel r. 9. jan. 1639.

Ciriani (Ziriani) Pavel k. 1613 — 1621. — Ludovika
k. 1616—1627. — Sebastijan k. 1619. — Ana k. 1621—1625.
— Franc, lekarnar, k. 1617, sopr. Marija, otroci: Ivan Pave!

I

i

— 187 —

roj. 13. okt. 1624, Franc Ludovik roj. 4. apr. 1626, Marko
Anton roj. 17. jan. 1628, dvojčka Gregor Burkhard in Pavel
Bogomir r. 11. mar. 1629, N. r. 11. jan. 1631, Lovrenc Friderik
r. 6. avg. 1683; Marija k. 1640—1650. — Valentin pl., sopr.
Lukrecija, otroci: Franc Burkhard roj. 13. okt. 1624, Katarina
Pavlina r. 23. jan. 1626, Ana Marija r. 31. jan. 1627, Justina
r. 3. apr. 1629. — Ivan Jurij dr., soproga Marija Magdalena
roj. Vrbec, otroci: Franc Leopold roj. 30. sept. 1653, Marija
Ana r. 8. okt. 1656, Marija Izabela r. 21. maja 1659, Terezija
Ludovika roj. 24. febr. 1663, Renata Sidonija (oče umrl pred
njenim rojstvom) r. 11. dec. 1665. — Franc Leopold k. 1677.

— Marija Magdalena k. 1669 — 1677. — Hijacint pl., sopr.
Sidonija Renata, hči Eva Terezija r. 2. okt. 1699.

Codelli (Kodel) Lovrenc, sopr. Lukrecija, sin Ivan roj.
25. jun. 1621. — Ivan Krstnik, sopr. Marija Magdalena, otroci:
Karol Baltazar r. 20. sept. 1656, Katarina Regina r. 16. apr.
1661, -Marija Ana roj. 8. dec. 1663. — Peter Anton pl., roj.
4. dec. 1685 (imel je z Marjeto Pretner hčer Marijo Barbaro),
k. 1689—1699. — Uršula Konstancija gospa, k. 1699.

Codappi Ivan Andrej k. 1607. — Ivan Vid k. 1608.

Collalto Anton Franc grof in Bianka Poliksena grofinja
k. 1645.

Campeter Andrej, doktor medicine, soproga Marija, hči
Marija Ana r. 14. dec. 1643.

Coppini Margareta k. 1620. — Felicita gdč. k. 1620.

— Eva k. 1632. — Franc, medicine doktor, soproga Justina,
otroci: Marija Andrijana roj. 5. sept. 1647, Ivan Franc roj.
12. mar. 1649, Ana Katarina r. 4. maja 1651, Ivan Andrej
r. 20. okt. 1653, Rok Jeronim r. 29. sept. 1656, Marija Ana
r. 4. febr. 1660, Karol Josip r. 31. maja 1664, >Prothomedicus«
Franc je k. še 1. 1687. — Kristina k. 1660. - Ivan Andrej
pl., medicine doktor, sopr. Suzana Leopoldina, otroci: Franc
Andrej r. 8. febr. 1683, Žiga Josip r. 3. mar. 1685, Marija
Viktorija r. 30. avg. 1687, Jurij Sigfrid r. 7. maja 1689, Ivan

— 188 —

Anton r. 26. mar. 1691, Karol Henrik r. 19. maja 1692. —
Karol Josip k. 1694. — Marija Suzana k. 1694 — 1699.

Caradu&i Rafael pl., ces. dež. svetnik, k. 1620, 1646
baron, soproga Rozina roj. Paradeiser, sinova: Ivan Friderik
roj. 8. sept. 1622, Volbank Fabian roj. 23. jul. 1627; Rozina
kumovala še 1. 1644. — Peter k. 1644. — Rudolf, baron,
kanonik ljubljanski, k. 1649—1662. — Ivan Filip bar., soproga
Kristina, sin Jurij Filip r. 15. apr. 1661. — Franc, sopr. L,
hči Marija Izabela roj. 14. mar. 1665. — Ivan Rudolf bar,
sopr. Maksimila Felicita roj. grofica Athems, sin Karol Sga
r. 6. okt. 1694.

Coriup (Gorjup) Franc, dr., soproga Antonija Magda-
lena, hči Konstancija Apolonija r. 24. febr. 1677.

Comioni Ivan Krstnik k. 1618—1630, 22. febr. 1628
sodnik ljubljanski. — Margareta k. 1621, 1622. — Honorata
k. 1637.

Caronini Ana k. 1699.

Costa Ivan Krstnik, k. 1622—1634.

Cronlehner Jurij, sopr. Marija, hči Marija Magdalena
r. 16. jul. 1644.

Crotho Leonard Karol pl., vojak, soproga Ana Lucija
r. Hissenhiber, hči Lucija Regina r. 13. febr. 1670.

Curtoni Jakob pl., župan ljubljanski, k. 1689 in 1590.

Čirgan (Zhirgan) Andrej, orgljavec v stolnici, k. 1600.

Dealberti Ivan Krstnik, sopr. Marija, sin Ivan Karol
r. 26. sept. 1674.

Delafantana Klavdij, sopr. Ana (Marija), otroci : Volbank
Feliks roj. 30. maja 1673, Ana Maksimila roj. 21. jun. 1674,
Marija Elizabeta r. 19. sept. 1677.

Delein pl. Lebenberg Ana Marija k. 1666.

Detgio Mihael, kanonik ljubljanski in apost. protonotar,
k. 1662.

Derlcič (Derlatsch) Abraham, mestni pisar v Ljubljani,
soproga Katarina, otroka: Judita roj. 27. febr. 1618, Andrej
r. 22. avg. 1621.

— 189 —

Dienersperg Ivan Jurij pL, sopr. Justina Margareta roj.
Planina, otroci: Marija Sidonija r. 24. jun. 1647, Marija Kor-
diila r. 14. okt. 1648, Ivan Žiga r. 31. jul. 1651.

Dilans Friderik, sopr. Felicita roj. Kern, hči Rebeka
Konstancija r. 25. apr. 1648.

Dinzl pi. Angerburg Adam, »ducatus Carn. libri tenens«,
1. soproga Uršula roj. Lukančič, sin Franc Jurij roj. 11. apr.
1666; 2. soproga Suzana Elizabeta roj. Otto, otroci: Suzana
Margareta r. 11. jul. 1661, Adam Krištof r. 23. maja 1662,
Anton Mihael r. J 3. sept. 1663, Marija Katarina r. 19. sept.
1664, Ivan Josip r. 25. jul. 1666, Franc Matej roj. 18. sept.
1667, Marija Rozalija r. 28. mar. 1669, Franc Benedikt roj.
21. mar. 1672, Marija Ana roj. 10. apr. 1676. — Franc Be-
nedikt k. 1695. — Marija Suzana k. 1697.

Dolinar Marko Anton, kanonik ljubljanski 1648, stolni
dekan 1651—1653.

Bolničar Leonard k. 1589—1593. — Avguštin k. l589.
— Nikolaj, iz Savelj, soproga Jera, 1610. — Ivan Krstnik
(Dolnizhar, Dolnitscher), 1G64 sodnik ljubljanski, 1673, 1674,
1675, 1680 župan ljubljanski, soproga Ana, otroci: Ana Kata-
rina r. 27. sept. 1650, Marija Magdalena roj. 12. avg. 1662,
Ivan Gregor roj. 12. mar. 1655, Friderik roj. 22. febr. 1657,
Rozalija r. 6. maja 1658, Ivan Anton r. 9. jan. 1662. — Ivan
Gregor (Tolnitscher, 1689 de Thalberg), J. V. D., vicedomski
tajnik, soproga Marija Viktorija Frančiška, otroci: Aleš Žiga
r. 9. avg. 1685, Eleonora Konstancija (mati Marija Eleonora !)
r. 27. sept. 1687, Josip Anton r. 10. apr. 1690, Marija Roža
Angelika r. 1. jul. 1692, Anton Volbank Tobija roj. 24. okt.
16j4, Ignacija Felicita r. 20. avg. 1697. — Ivan Anton, doktor
bogoslovja, 1690 gener. vikar, 1694 gen. vikar in župnik na
Igu. — Ana Rozalija gospdč., k. 1677.

Donati (Donato) Jakob, sopr. Kamila Uršula, hči Uršula
Kamila r. 19. okt. 1621. — Mihael, sopr. Marija, hči Felicita
r. 30. jan. 1623.

— IftO —

Dopp Ferdinand Karol pl. , soproga Marijana roj. pl.
Wiseg, sin Ivan Henrik Adam r. 9. jun. 1696.

Dragota Ivan, vicedomski davkar in selški sodnik,
k. 1590—1601.

Dulacher (Doluchar, Duelacher) Nikolaj, sodnik ljub-
ljanski, k. 21. apr. 1690, hči Magdalena r. 28. apr. 1696.

Duraw Mihael, glavar grofa s Turna, sopr Kristina roj.
Krebs, hči Ana Lucija r. 13. dec. 1649.

Eck (Egg, Ekh) pl, Hungersbach Nikolaj bar. k. 1612.

— Marija Rozina bar., k. 1622. — Ana Marija bar. k. 1637.

— Ivan Josip bar. (hčeri: Neža roj. 19. dec. 1641, Katarina
r. 5. mar. 1644) k. 1653. — Ivan Gothard bar, dež. odpo-
slanec, k. 1661 — 1673. — Marija Virginija bar. k. 1673.

Eder Baltazar, sopr. Regina roj. Gaiecell, hči Magdalena
r. 27. maja 1616. — Andrej, ces. svetnik, k. 1631. — Gabrid
1674 mestni starejšina, 1677 in 1678 sodnik, 1689, 1693 župan
ljubljanski, 1696 Gabriel Edder pl. Edenburg. Soproga Lukre-
cija, sin Andrej Nikolaj r. 30. okt. 1659.

Edling Ivan Ludovik pl., soproga Ana Suzana, hčeri:
Marija Šaloma roj. Portner roj. 26. jan. 1643, Marija Izabela
r. 25. jun. 1666 (oče Ivan Jakob). — Marija Šaloma k. 1670.

— Ivan Žiga bar. k. 1670. — Ana Suzana roj. Gall k. 1677.

— Rudolf baron, general v Sinju, k. 1695.

Eggenberg Ivan Anton knez, k. 1621 — 1642, soproga
Uršula, sin Andrej r. 27. nov. 1639. — Tomaž knez k. 1627.

— Ana Marija kneginja roj. mejna grofinja Brandenburška
k. 1642. — Ivan Sigfrid Gfosip) knez, kranjski dež. glavar
1674 in 1676, ces. svetnik, vojvoda v Kromaviji in Gradiški
1. 1685, sopr. Eleonora 1683. — Marija Eleohora Rozalija
kneginja k. 1676 in 1681. — Karlota kneginja roj. grofica
Sternberg, k. 1693 — 1695. — Ivan Anton Josip knez, dež.
glavar kranjski, k. 1694 — 1699, soproga Marija Karola 1698

Eisenhut Andrej, vikar v stolnici, k. 1667.
Engelddt Ludovik, mestni pisar ljubljanski, sopro?
Marija, hči Sidonija r. 6. avg. 1630.

W^'

— l&l —

Engelhauser Ivan Andrej k. 1658. — Franc Krištof
baron, dež. prisednik in blagajnik, k. 1677 — 1694.

Ensthaler Ana k. 1627—1636.

Eppich Adam, mestni sodnik 1610, župan 1620, soproga
Margareta 1610. — Marko, sopr. Marija, hči Felicita roj.
4. nov. 1627.

Erber Adam k. 1601. — Franc Adam (Erber ab Erberg),
J. V. D., k. 1660 — 1689, soproga Ana Marija, otroci: Marija
Elizabeta r. 12. jul. 1660, Ana Terezija r. 5. nov. 1661, Franc
Josip r. 7. dec. 1662, Franc Anton roj. 23. sept. 1669, Ana
Kristina r. 24. jul. 1673, Franc Anton r. 17. sept. 1679. —
Ivan Danijel pl.. J, V. D., dež. kancelar, k. 1674 — 1699, so-
proga Suzana Marjeta roj. Dinzl pl. Angerburg, otroci : Adam
Danijel roj. G. apr. 1678, Franc Mihael roj. 27. sept. 1679,
Suzana Elizabeta r. 22. maja 1681, Marija Kordula r. 22. okt.
1682, Josip Rihard r. 3. apr. 1685, Ana Marjeta r. 1. jul. 1686,
Ignac Anton r. 31. jul. 1688, Ivan Leonard r. 17. okt. 1689,
Marija Cecilija r. 17. nov. 1690, Ivan Ernest r. 7. mar. 1692,
Volbank Inocenc r. 8. okt 1694, Marija Jožefa r. 12. febr.
1697, Ivan Benjamin r. 4. nov. 1699. — Ivan Adam, sopr.
Ana Uršula, otroka: Ivana Elizabeta r. 26. maja 1696, Josip
r. 1. apr. 1699.

Erkar Ivan, sopr. Marija Magdalena, hči Marija Eliza-
beta r. 12. mar. 1657.

Erminio Peter, sopr. Marija, hči Judita Elizabeta roj.
17. sept. 1634.

Emreich Ivan Krstnik, solicitator, sopr. Marijana, otroci:
Marija Frančiška r. 26. apr. 1688, Marija Ana roj. 30. maja
1693, Jernej Josip Ksaver r. 24. avg. 1696.

Fabianič (Fabianizh) Leonard pl., 1. soproga Elizabeta,
otroka: Marija Šaloma roj. 28. mar. 1624, Franc Matija roj,
25. febr. 1629, 2. soproga Marjeta Suzana r. Paradeiser, otroci:
Volbank Leonard r. 13. maja 1651, Ana Doroteja r. 5. maja
1652, Ernest Engelbert roj. 13. jan. 1654, Kordula Ignacija
r. 1. avg. 1655.

— 192 —

Pabris Ivan Andrej pl., J. V. D., soproga Marija Leo-
narda, sinova: Ivan Jakob r. 17. avg. 1679, Franc Josip roj.
14. okt. 1680.

Fajdiga Krištof, trgovec na Brdu, hči Uršula r. 5. jul.
1609, sin Mihael r. 30. sept. 1614.

Fanho Krištof, kapelan v nemški hiši v Ljubljani, k. 1590.

Fechner Jurij Adam, soproga Marija Sidonija, sin Leopold
Josip r. 22. okt. 1691.

Fiegel Ivan Leonard pl, prokurator kormskega okraja,
k. 1601.

Filipič (Phileppiz, Philipitsch) Mihael, kirurg, sopr. Ka-
tarina, otroci: Valentin r. 16. febr. 1687, Katarina Terezija
r. 29. sept. 1688, Marija Terezija roj. 19. sept. 1689, Marija
Ana roj. 29. apr. 1691 , Filip Jakob roj. 27. apr. 1694. —
Magdalena gospa k. 1666 — 1674.

Fink Matija, vikar, k. 1614.

Fischer Viljem, dež. bobnar, k 1601, sopr. Margareta,
hči Doroteja roj. 8. febr. 1609. — Ivan, organist v stolnici,
soproga Ana, otroci: Ivan Nikolaj roj. 3. dec. 1664, Peter
Anton r. 3. nov. 1667, Marija Magdalena r. 5. jul. 1673.

Flachenfeld Jurij Andrej pl. k. 1672.

Flaiss Jurij, sopr. Marija Elizabeta, hčeri Marija in Lucija
r. 9. dec. 1683.

Flarijančič Adam, sopr. Marija Elizabeta, otroci: Ivan
Štefan roj. 1. jan. 1664, Adam Sebastijan roj. 20. jan. 1666,
Marija Jera r. 12. mar. 1668, Ivan Felicijan r. 10. jun. 1673,
Leonard Anton r. 4. nov. 1676, Ana Rozalija r. 26 avg. 1679.
— Ivan Štefan, J. V. D., soproga Ana Genovefa r. Kunstl,
otroci: Ivan Dizma r. 1. jul. 1691, Marija- Rozalija r. 9. avg.
1693, Franc Josip r. 3. okt, 1696, Franc Adam roj. 30. jan.
1697, Viktor Bernardin r. 16. maja 1698, Ivan Oton r. 24. jun.
1699 (oče: I. Š. Florijančič pl. Grienfeld). — Ana Elizabeta
k. 1696, Ana Marija k. 1695.

Fantana (della) Klavdij, soproga Ana Marija, otroci:
Jurij Žiga r. 24. nov. 1683, Volbank Josip r. 1. mar. 1686,

— 1&3 —

Katarina Elizabeta r. 4, dec, 1687, Ivan Herbart roj. 6. okt.
1689, Matija Leopold r. 22. febr. 1694.

Forstlohner Krištof, blagajnik, sopr. Rozina, sin Karol
Valerij r. 28. jan. 1684.

Ftancisci de, Franc, sopr. Marija, otroci: Ivan Jurij
r. 16. apr. 1668, Franc Ignac r. 27. jul. 1672, Marija Rozalija
roj. 7. apr. 1676. — Anton, sopr. Ana Katarina, sinova: Karol
Josip r. 29. jan. 1694, Anton r. 15. dec. 1695.

Frana Prosper Anton, dvomi mojster dež. glavarja, sta-
nujočega na ljubljanskem gradu, k. 1596.

Frey Ivan Jakob, dež. lekarnar, soproga Ana Marija,
otroci: Ivan Anton roj. 11. dec. 1669, Katarina Barbara roj.
26. jan. 1671, Josip r. 9. mar. 1672, Ana Kristina r. 23. jul.
1673; soproga Marija Elizabeta, otroci: Ferdinand r. 8. febr.
1675, Leopold Josip (oče je postal pl. Freidenfeld) r. 27. okt.
1678, Marija Jožefa roj. 9. dec. 1680, dvojčka Franc Josip in
Friderik Josip roj. 3. mar. 1682, dvojčka Frančiška Jožefa in
Konstancija Jožefa roj. 6. jun. 1683, Franc Josip (mati Ana
Marija) r. 5. okt. 1687.

Freiss Ivan, advokat, k. 1699.

Freudenschuss Gašpar, stolni prost ljubljanski, k. 1697.

Frumentini Leonard, glavar, k. 1691. — Karol, graščak
v Tolminu, k. 1595.

FUtenpfeil (Pfirenpfail , Fierenfail), Volbank Andrej,
k. 1666 do 1696, od 1689 pl. Pfailhaimb, soproga Suzana,
sin Ivan Bernard roj. 21. avg. 1669, soproga Marija Kordula
r. Rasp, hči Marija Ana Jožefa roj. 12. dec. 1694. — Marija
Elizabeta k. 1690, soproga Marija Felicita(?), hči Marija Ceci-
lija r. 24. nov. 1696. (Marija Kordula je živela še I. 1699.)

GaUmuelli (Gaiecelli, Gayzell, Gainzell, Geysel, Gaionzell)
Regina omož. Eder k. 1616. — Jurij, sopr. Elizabeta, hči Ana
Katarina roj. 4. maja 1617. — Anton, sopr. Marija, sinova:
Friderik r. 18. sept. 1622, Adam Anton r. 3. avg. 1628. —
Baltazar, sopr. Margareta, otroci: Franc roj. 18. okt. 1644,
Ivan Primož r. 18. nov. 1646, Magdalena r, 14. mar. 1649,

15

Ivan Baltazar r. 21. jžin. 1652, Terezija r. 2. maja 1655, Ana
Marija r. 14. jul. 1658. — Ivan pl., sopr. Magdalena, otroci:
Marija Magdalena r. 24. febr. 1654, Ivan Josip roj. 23. mar.
1655, Katarina Uršula, r. 12. okt. 1657, Elizabeta r. 13. okt.
1659, Franc Ignac roj. 27. jul. 1662. — Ivan (Krstnik) Josip
(Fortunat) pl., sopr. Ana Rozalija roj. Dolničar, otroci: Ivan
Josip roj. 10. jul. 1679, Leopold Gotfrid roj. 9. nov. 1680,
Konstantin Maksimilijan r. 22. maja 1682, Josip Evstahij roj.
30. mar. 1684, Rudolf Erazem r. 8. apr. 1686, Franc Ludovik
Anton r. 25. dec. 1689, Marija Ana Rozalija r. 8. mar. 1692;
gospa Ana Rozalija je kumovala še 1. 1699.

Galilei (de Gallilleio) Robert (Rupert.?), soproga Sido-
nija Viktorija roj. Mordax, otroci: Jernej Engelbert r. 11. febr.
1648, Ferdinand r. 8. jul. 1650, Jernej Ernst r. 18. jul. 1651,
Terezija Ana r. 23. okt. 1652, Ana Klarica r. 16. dec. 1654,
Marija Elizabeta roj. 20. nov. 1656, Ferdinand Anton roj.
14. okt. 1663.

Gall Danijel k. 1614 in 1616. — Friderik, >Herr zu
Gallenstein u. Gutenstein«, k. 1618. — Ivan Jakob, sopr. Ma-
rija, sinova: Burkhart Karol r. 12. okt. 1642, (Marija Elizabeta
soproga) Franc Bernard roj. 21. avg. 1644. — Sidonija gdč.
k. 1651. — Marija Marta roj. Coraduci k. 1657. — Franc
Bernard Gall pl. Gallenstein k. 1661 — 1675. — Bernard Leon
baron k. 1667.

Gallenfels Andrej pl, soproga Ana Marija, sinova:
Ivan Jakob r. 14. dec. 1662, Jakob Žiga roj. 13. maja 1664.
— Ivan Henrik k. 1686. — Anton, prelat v Stičini, k. 1693
do 1699. — Marija Ana k. 1697.

Gallenberg pl. Ivan Jakob, sopr. Elizabeta, sin Ivan
Andrej r. 24. nov. 1640. — Ivan Adam k. 1654—1656. —
Jurij Žiga grof, dež. oskrbnik, k. 1669—1696. — Katarina
Elizabeta grofinja k. 1671. — Job Jakob grof k. 1671. —
Ana Katarina grofinja k. 1672. — Ivan Maksimilijan grof
k. 1677, Sigfrid Baltazar grof k. 1684. — Ivan Žiga grof

— 195 —

k. 1692. — Ivan Reihard grof k. 1694. ' — Leopoldina grofica,
nuna v Mekinah, k. 1696. — Volbank Vajkard grof k. 1696.

Gandini Josip, dr., dež. zdravnik (Procerum Carniae
Physicus), k. 1695 — 1621, oženil se je v Gornjem Gradu z
Lukrecijo, s katero je imel sina Andreja Nikolaja 6. dec. 1609,
12. jun. 1621 je imel s soprogo Marto hčer Katarino. — Fe-
licita k. 1598 in 1699. — Jakob pl., k. 1619—1655, 1. soproga
Ana Marija roj. Possarelli, otroci: Angelika Felicita r. 15. jun.
1628, Ana Cecilija r. 4. avg. 1629, Ivan Krstnik r. 26. febr.
1631, Klara in dvojčic Ivan Josip r. 16. avg. 1632, Domicila
r. 25. okt. 1634, Emilija roj. 7. mar. 1636, Franc Žiga roj.
17. maja 1638, Ivan Krstnik roj. 30. okt. 1640; 2. soproga
Marija Poliksena roj. Scarlichi, sin Andrej roj. 1. dec. 1665.
— Andrej (sin Jurij r. 18. mar. 1636), soproga Felicita Ana,
hči Marija Izabela r. 9. jun. 1651. — Katarina Elizabeta pl.,
vdova, k. 1. febr. 1663. — Franc Žiga pl. Lilienstain, soproga
Marija Regina, otroci: Ferdinand Ignac r. 4. jan. 1660, Marija
Izabela r. 16. mar. 1661, Volbank Dietrich r. 18. sept. 1662,
Ivan Josip r. 18. maja 1664, Marija Renata r. 4. apr. 1667,
Karol Žiga r. 13. febr. 1669, Ivan Anton roj. 27. jun. 1671,
Sidonija Izabela r. 7. okt. 1673, Frančišek Avgust (mati Ma-
rija Suzana) r. 2. sept. 1680. — Franc pl., sopr. Ana Katarina,
sin Jošt Baltazar r. 12. dec. 1681. — N. sopr. Katarina Su-
zana, hči Marija Klara r. 14. avg. 1683. — Ana Marija k. 1692.

Ganser Ivan Gregor, J. V. D., soproga Marija Ana,
otroci: Frančišek Mihael roj. 21. sept. 1684, Ivan Viljem roj.
24. jun. 1686, Marija Ana roj. 19. okt. 1687, Andrej Sigfrid
r. 3. dec. 1690, Ana Felicita r. 29. nov. 1691.

Geiger Gabrijel, vicedomski tajnik, k. 15. avg. 1596. —
Primož, k. 8. febr. 1622.

Gendineli Ivan Krstnik, župan ljubljanski 24. okt. 1610
in 21. febr. 1616, soproga Magdalena 1610. — Bernardin
k. 1613. — Anton (Gindeneli, Gedeneli), soproga Silvia, sin
Ivan Krstnik r. 22. nov. 1618 in drugi Iv. K. r. 7. nov. 1621.

16*

n

— 196 —

Gentili Ivan Krstnik, soproga Ana Julija, otroci: Ignac
Marija r. 5. febr. 1640, Uršula Terezija (mati Ana Ivana) roj.
20. okt. 1644, Karol Ludovik roj. 7. okt. 1647, Ivan Marko
r. 19. jun. 1649, Lovrenc Mihael r. 11. avg. 1651.

Geta (de) Marija Eleonora Elizabeta k. 1678 in 1680.

Grbec Marko, medicine doktor, soproga Margareta,
otroci: Marija Katarina r. 23. okt. 1687, Marija Viktorija roj.
27. avg. 1689, Marijana r. 16. jul. 1691, Marija Terezija roj.
18. sept. 1693, Marija Jožefa roj. 9. okt. 1695, Marko Jožef
roj. 1. sept. 1698.

Gerenus Franc Marija, 1625 >a Cubiculis Episcopi*,
1632 »Episcopii Labac. Praefectus aulae«.

Gieitler Jakob, vikar v stolnici 1688.

Georgio (Giorgio) Matija (Matej), ces. špitalski mojster,
soproga Suzana Ana, otroci: Franc Anton roj. 9. jan. 1682,
Matija r. 22. febr. 1683, Ivan Jakob r. 9. jul. 1687. — Ivan
Karol pl., J. V. D., vicedomski tajnik, soproga Marija Kordula,
otroci: Marija Kordula r. 19. okt. 1655, Marija Terezija roj.

4. okt. 1666, Karol r. 30. okt. 1667, Uršula Konstancija roj.
8. okt. 1668, Ivan Anton roj. 29. nov. 1669, Ana Elizabeta
r. 28. sept. 1671, dvojčka Karol Franc in Regina Cecilija roj.

5. nov. 1672, Avgust Dominik r. 3. avg. 1674, Ana Elizabeta
r. 19. apr. 1676, Kristina Frančiška roj. 11. jun. 1677, Sibila
Magdalena r. 26. apr. 1679, Ana Felicita roj. 20. jul. 1680,
Sibila Eleonora r. 18. febr. 1682, Marija Terezija r. 17. sept.
1684 in Henrik Albin r. 26. ffebr. 1686, Marija Kordula k. 1697.
— Ivan Anton pl., J. V. D., soproga Marija Ana roj. Schnediz,
otroci: Marija Ana Kristina roj. 23. jul. 1696, Marija Jožefa
roj. 6. dec. 1697 (oče Ivan Žiga), Uršula Konstancija roj.
23. okt. 1699.

Gladič (Gladizh, Gladich) Ivan Jernej, kanonik ljubljanski,
k. 1656 — 1674. — Mihael, soproga Marija, sin Sigfrid Josip
r. 29. jan. 1676. — Jurij Andrej, kanonik ljubljanski, k. 1697.

Goftloh Rudolf, sopr. Katarina, sin Ivan Maksimilijan
r. 16. apr. 1667.

— 197 —

Gottscheer Ivan Jurij, J. V. D., soproga Marija Katarina,
otroci: Marija Justina r. 10. jan. 1692, Josip Fortunat r. 12. jul.
1693, Anton Ferdinand r. 18. okt. 1697.

Grabenau Ivan Maksimilijan, soproga Marija Elizabeta,
hči Marijana r. 12. jun. 1684.

Grafenhuber Ivan pl. , 23. apr. 1696 sodnik Ijublj.,
soproga Marija Magdalena, otroci: Marija Magdalena r. 7. jan.
1681, Ivan Anton roj. 13. apr. 1690, Marija Kristina roj.
27. jun. 1693.

Grafenweger Andrej k. 1617—1628, dež. tajnik 1629,
soproga Margareta, sinova: Ivan Andrej roj. 13. mar. 1625,
Ivan Matija roj. 24. febr. 1628. — Baltazar (Josip), soproga
Ana Marija r. Wertasch, otroci: Ivan Josip r. 22. maj. 1649,
Job Eberhard r. 30. nov. 1650, Marija Apolonija r. 11. febr.
1652, Filip Jakob r. 13. maja 1653, Volbank Engelbert roj.
9. nov. 1654, Adam Ferdinand roj. 9. dec. 1655, Lovrenc
Ignac r. 28. jul. 1657, Ana Rozina r. 11. okt. 1658, Friderik
Ernst r. 3. maja 1660.

Graffhaiden Štefan, sopr. Ana, sin Ivan Florijan roj.

3. maja 1675. — Joahim pl., soproga Marija Šaloma, otroci:
Marijana r. 8. maj. 1687, Joahim Josip r. 4. mar. 1691, Josip
Gabrijel r. 18. apr. 1695. — Ignac, soproga Marija Elizabeta,
otroci: Josip Ignac r. 22. nov. 1693, Franc Josip r. 10. mar.
1696, Marija Rozalija r. 24. avg. 1697.

Grandi (de) Nikolaj, sopr. Elizabeta, hči Marija Eliza-
beta r. 26. avg. 1677.

Grimschita ]m] Karol pl., soproga Ana Katarina, otroci :
Ivan Krstnik r. 28. apr. 1681, Jurij Josip roj. 28. apr. 1682,
Ana Elizabeta r. 5. jun. 1684.

Grufidler Ivan, J. V. D., dež. odvetnik, soproga Kamila
Uršula, otroci: Ana Uršula roj. 6. dec. 1640, Marija Felicita
r. 29. mar. 1644, Klara Terezija r. 9. avg. 1646, Joahim roj.

4. febr. 1650, Rozalija r. 18. febr. 1655. — Ivan Franc (zu
Granberg), soproga Ana Magdalena, hči Ana Uršula roj.
13. jul. 1660.

n

— 198 —

Crumrer Ivan Jurij, J. V. D., soproga Marija Ana, sin
Ivan Ernst r. 10. jul. 1682.

GuSič (Guschiz, Gushizh) Štefan k. 20. mar. 1600. —
Marko iz Savelj, sopr. Maruša, sin Gregor r. 21. febr. 1626.

— Lovrenc iz Šiške, sopr. Marina hči Alenka roj. 26. mar.
1626. — Andrej pl., k. 26. apr. 1639. — Marija Šaloma k.
1649. — N. v Novem Mestu (sin Blaž 31. jan. 1663).

Haller Ferdinand Ignac baron, soproga Marija Rozalija,
sinovi: Ivan Josip r. 8. mar. 1673, Ivan Anton r. 25. febr. 1674,
Ivan Henrik Anton r. 2. maja 1681. — Lucija Maksimila pl.
Hallerstein k. 16. sept. 1698.

Harrer Barbara, soproga predstojnika nadvojvodskega
carinskega urada, k. 1593 — 1633. — Ivan, dež. tajnik, k. 1616.

— Jakob, sopr. Lucija, hči Katarina r. 1. nov. 1620. — Ivan,
sopr. Marija Magdalena, hči Ana Magdalena r. 28. jul. 1663.

Hartmann Sebastijan Albert pl., 1. sopr. Ana Regina,
hči Marija Kordula r. 16. okt. 1675; 2. sopr. Ana Terezija, sin
Volbank Engelbert r. 2. nov. 1690.

Hasiber Ferdinand, sopr. Ana Doroteja, hči Marija Feli-
cita r. 13. avg. 1691. — Ferdinand Ernst (sin Josip Anton roj,
27. mar. 1699).

Hauman Jernej, duhoven, k. 1593 in 1594. — Andrej
1610. — Gregor, 1618 predstojnik nemške hiše in 1630 ško-
fovski ekonom, soproga Jera, otroci : Gregor r. 22. okt. 1620,
Marija r. 19. jan. 1624, Veronika r. 25. dec. 1626, Suzana roj.
11. mar. 1629; sopr. Elizabeta, hči Ana r. 14. jul. 1632. — Ivan
Krstnik k. 1646.

Hannstein Ludovik, lekarnar, soproga Helena Konstan-
cija, sinova: Ivan Franc roj. 8. apr. 1645, Anton Adam roj.
9. dec. 1659.

Heifnann Ivan Žiga baron, vitez nemškega reda, k.
8. dec. 1692.

Helm Ivan, knjigotržec, k. 1667 — 1672; soproga Marija
Suzana,

— 199 —

Herbersiain Žiga Krištof grof, k. kot prost Ijublj. 1668,
prost Ijublj. in kanonik regensburški in passauski 1672, kr. dež.
odposlanec 1674, škof ljubljanski 1696 in 1699. — Ivan Oton
grof, soproga Marija Felicita roj. bar. Prenner, sin Ivan Karol
Josip Volbank Ferdinand Kajetan Ignac r. 30. okt. 1698.

Herendler Jakob, sopr. Marija, sinova dvojčka Ivan Peter
in Ivan Jakob r. 26. jun. 1688.

Hiller Ivan k. 1610—1620. — Suzana k. 1622—1632.

— Matija, sopr. Marina, sin Jurij r. 25. mar. 1639.

Hitoing pl. Httzenekh Burkhard, k. 1616—1646, advokat
deželnih stanov 1621, dež. tajnik 1628, notar in svetnik dežele
kranjske 1629, notar apost. sedeža 1632, vitez zlate milice 1638,
1. soproga Sidonija r. Castriz, otroci: Tomaž Friderik r. 21. dec.
1627, Katarina Sidonija r. 2. maja 1629, Ferdinand Ignac roj.
24. jul. 1630, Marija Elizabeta r. 2. jul. 1632, Ana Marija roj.
10. jun. 1634, 2. soproga Marija Magdalena roj. Rasp, otroci:
Sidonija r. 3. mar. 1643, Ivan Burkhard r. 27. febr. 1644, Ana
Kordula r. 24. okt. 1646, Volbank Friderik roj. 3. mar. 1650;
vdova Marija Magdalena k. 1664 — 1675.

Hoff (Goff) Gregor, sopr. Elizabeta, otroka: Marija roj.
18. mar. 1619, Ivan Karol r. 16. dec. 1631.

Hoffer (Hofar) Mihael, soproga Katarina, otroka : Andrej
r. 12. nov. 1613, Katarina r. 3. nov. 1617. — Neža k. 1629. —
Bertold, sopr. Rozina Katarina, sinova: Viljem r. 2. jan. 1630,
Ivan Friderik r. 17. maja 1635, Ivan Ferdinand r. 27. jan. 1643.

— Mihael, 1. soproga Veronika, sin Kristijan Štefan r. 26. dec.
1678, Elizabeta, sinova: Ivan Mihael r. 1. sept. 1688, Gabrijel
Josip roj. 24. mar. 1694. — Matija Dominik pl., sopr. Marija
Rozina, otroka: Marija Ana r. 23. apr. 1688, Josip r. 20. sept. 1692.

Hdffer Ivan Friderik pl. Salvelt, J. V. D., soproga Marija
Rozija r. Widerholt, otroci: Ferdinand Leopold r. 23. jan. 1661,
Marija Rozina r. 10. mar. 1663, Ivan Bertold roj. 26. jul. 1667,
Oton Friderik r. 4. jul. 1672, Ivan Seifrid roj. 14. jun. 1677. —
Matija, soproga Marija Magdalena, otroci : Ivan Josip r. 20. sept.
1680, Marija Sidonija roj. 12. jan. 1683, Ivan Gašper r. 8. jan.

— 200 —

1688, Terezija Katarina r. 23. sept. 1691. — Leopold, soproga:
Margareta Elizabeta, otroci : Marija Terezija roj. 3. sept. 1690,
Franc Leopold roj. 3. nov. 1692, Marija Frančiška roj. 1. apr.
1694, Ana Margareta roj. 19. dec. 1695, Mihael Franc roj.
1. okt. 1697.

Hoffsieier ¥xdXic Friderik, J. V. D., soproga Marija Magda-
lena, otroci: Marija Regina r. 29. apr. 1661, Magdalena Vero-
nika r. 28. dec. 1675, dvojčka Ana Marija in Frančiška Jožefa
r. 20. apr. 1677, Andrej Ksaver r. 22. nov. 1680, Ana Margareta
r. 28. maja 1682, Ana Marija r. 23. avg. 1685.

Hohetiwart Ivan Ludovik grof, odposlanec dež. stanov,
soproga Ana Marija, hčeri: Marija Felicita r. 29. jul. 1690, Ivana
Suzana r. 28. dec. 1692.

Holanus Ivan, knjigotržec, k. 1618.

Homer Friderik, soproga Sabina, sin Jurij Frančišek r.
18. apr. 1607. — Ivan Krištof k. 1607. — Elizabeta k. 1608.
— Lovrenc, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano, k. 1626.

Hrabat v. Unterreiflfenberg Jurij Franc, k. 1676.

Hren (Chren, Chrčnn, KrOn) Tomaž 1590—1596 kanonik
in eklezijast, 7. jan. 1597 stolni dekan, 12. febr. 1599 — 1613 k.
kot škof. — Ana k. 1596 — 1615. — Andrej, 1590 pevovodja
(ludirector) in 1591 učitelj pri sv. Nikolaju, 1602 škofijski
oskrbnik, župan Ijublj. in protipisar carinskega urada, 1621 dež.
in cesarski svetnik, 1632 svčtnikvicedomskega urada in kranjski
deželjan, 1. soproga Ana, sin Tomaž r. 1. maja 1602, 2. sopr.
Marija Šaloma, otroka: Marija Magdalena roj. 27. jan. 1632,
Tomaž r. 23. nov. 1633; Andrej je živel še 1. 1641 in Tomaž
še 1. 1654. — Ivan Adam, sopr. Ana Marija, hči Marija Eliza-
beta r. 5. jan. 1671.

Hrust Jakob, vikar pri sv. Petru v Lj., k. 1691—1693.

Ingerle Ivan, soproga Uršula Sidonija r. Schweiger, hči
Marija Eva r. 23. jan. 1675. — Dominik pl., 1. soproga Ma-
rija Terezija, hČi Marija Jožefa roj. 13. avg. 1691, 2. soprc^a
Marija Cecilija, otroka: Ana Suzana r. 28. jul. 1692, Dominik
Josip r. 2. nov. 1694,

— 201 -

Isenhauseu Oton Hanibal pl., k. 1604—1661. — Volbank
Andrej pl, k. 1692.

Jager Ivan Krstnik k. 1622—1628. — Katarina roj.
Koberger k. 1622—1640.

yamSek Luka, vikar v stolnici, 1688.

yankavič Andrej, sopr. Uršula, sin Marko r. 30. okt.
1627. — Jurij (1644 in Rossek, 1618 de Priberdh) soproga
Marija Sidonija roj. Ruess de Russenstain, otroci: Volbank
Konrad r. 21. maja 1646, Ivan Herbart roj. 21. mar. 1648,
Marija Felicita r. 3. mar. 1651, Eva Renata r. 24. dec. 1657;
Jurij je bil 1. 1673 dež. odposlanec. — Volbank k. 1673.

yauerburg Ivan Ferdinand, soproga Eva Marija, hči
Marijana Elizabeta r. 2. nov. 1666.

yelenčič Ivan, 1633 kranjski dež. piskač.

yerinek Qurenek) Ivan, sopr. Regina, otroka: Jurij An-
drej r. 9. dec. 1690, Marija Ana Emerencijana r. 17. avg. 1694.

yesenko Matija, špitalski mojster 1598.

yob Leonard, soproga Eva 1596, Ijublj. mestni sodnik
1596.

ytwankavič Ivan, sopr. Eva, otroci: Eva Barbara roj.
6. okt. 1641, Ivan Krizostom roj. 26. jan. 1643, Karol roj.
22. jan. 1644.

Kaisel (Kaysell) Ivan k. 1616—1618. — Leopold (hči
Justina 1624). — Jurij 1628 fl644 imel sina Franca). — Ivan
Adam, 1632 gener. vikar in dekan v stolnici. — Franc Albert
baron, sopr. Katarina, sin Gašpar Julijan r. 31. jan. 1674. —
Katarina Sidonija k. 1677. — Krištof baron, sopr. Marija Kri-
stina, hči Marijana Leopoldina r. 7. jul. 1691.

Kaliil Pavel, dež. piskač, soproga Uršula Kordula, sin
Volbank Herbart r. 16. okt. 1689.

Kappenjager (Cappeniager) Andrej, 1. soproga Ivana,
hči Ana Katarina roj. 5. jan. 1617, 2. sopr. Honorata, sin
Andrej Jurij r. 2. jun. 1624. — Honorata k. 1632. — Suzana
k. 1634 — 1638. — Ivan Jurij, sopr. Katarina, sin Ivan Andrej
r. 13. jul. 1650, Franc r. 23. nov. 1652, Franc Nikolaj roj.

— 202 —

14. apr. 1656, Ivan Josip r. 21. mar. 1658, Dioniza Honorata
roj. 18. mar. 1659, Regina Terezija roj. 23. avg, 1660, Ivan
Jurij r. 8. jan. 1662. — Ahac pl., sopr. Katarina Sidonija roj.
Hitzing, otroci: Ivana Sidonija r. 8. jan. 1650, Marija Magda-
lena r. 19. dec. 1655, Dominik Franc r. 13. avg. 1658.

Kapus (Chappus) Ivan Jurij, starejšina ljubljanski, soproga
Julijana Kordula, sinova Jurij Ambrož r. 2. apr. 1676, Pavel
Jeremija r. 26. jun. 1677. — Karol Josip, J. V. D., soproga
Ana Kristina, otroci: Filip Josip roj. 28. febr. 1691, Marija
Katarina r. 27. avg. 1692, Marko Joahim roj. 6. avg. 1693,
Marija Ana r. 17. mar. 1695, Marija Elizabeta r. 19. nov. 1697.

Karaduai von Flussdorf Rafael pl., soproga Rozina roj.
Paradeiser, hči: Eva Katarina r. 17. dec. 1618.

Kaset Ivan, sopr. Margareta (oba luterana), sin Ivan
roj. 13. jan. 1599.

Kaaenstein Ivan Herbart grof, k. 1668, 1. 1677 goriški
dež. glavar. — Leopold grof k. 1676.

Kazianer Jurij Jernej pl., k. 1628. — Barbara pl., k.
1636 — 1670, 1648 vdova baronica Barbara Kazianer roj. Kri-
sanitsch. — Ivan Herbart baron grof Kazensteinski, k. 1654
do 1672, soproga Eva Krescencija roj. bar. Keuenhiller, sinova
dvojčka: Leopold Engelbert in Žiga Ferdinand roj. 13. nov.
1665. — Jurij Žiga baron k. 1664. — Žiga Ferdinand grof
Kazensteinski (brat Ivana Herbarta) k. 1665 (imel hčer Uršulo
1680). — Leopold Engelbert grof k. 1677—1680.

Kek Markvard, komendator, k. 1599.

Kem Ivan, sopr. Elizabeta, hči Marija Šaloma roj.
24. febr. 1640.

Kestner Ivan Jakob, sopr. Ana Marija, hči Suzana roj.

15. jul. 1683. — Josip pl., doktor medicine, soproga Kordula.

Kheni Helebrand, škofov tajnik, 1672.

Khinig v. Khinigsfeldt Pavel, 1628 Ijublj. grajski grof,
soproga Sidonija r. Krazenpacher, otroci: Marija Katarina roj.
17. sept. 1620, Veronika roj. 12. maja 1623, Marija Sidonija
r. 6. avg. 1624, Ana Barbara r. 26. jun. 1627, Ivan Friderik

— 203 —

r. 26. avg. 1628, Franc Žiga r. 27. febr. 1637; udova Sido-
nija k. 1645.

Kirchfnayr Ivan Jakob, kr. dež. tajnik, soproga Marija
Šaloma roj. Prugmayr, otroci: Ivan Herbart r. 27. okt. 1619,
Ivan Bernard r. 8. sept. 1620, Ana Barbara r. 8. okt. 1623,
Ana Frančiška r. 5. maja 1625, Ivan Jakob r. 18. avg. 1627.
— Ivan Jurij, sopr. Ana Veronika, hči Klara Marija roj.
30. apr. 1666.

Kifnavec Simon, J. V. D., soproga Elizabeta, otroka:
Marija Izabela r. 10. sept. 1664, Franc Bernard roj. 20. avg.
1667; Simon k. 1684.

Kirchperg Fabijan, sopr. Uršula, sin Ivan Adam roj.
22. jun. 1601, Marija Magdalena r. 1. jul. 1629, N. r. 22. okt.
1631, Sidonija Katarina r. 5. jul. 1634.

Kisel (Khisl) Ambrož, sopr. Margareta, sin Marko roj.
3. apr. 1634. — Matija, sopr. Doroteja, otroka: Katarina roj.
25. nov. 1639, Ivan r. 18. dec. 1642. — Gregor, sopr. Šaloma,
hči Regina r. 27. avg. 1688.

KlapSe (Clapshe) Adam, duhovnik 1661, kapelan dež.
glavarja 1667, škofov kapelan 1671.

Klein Nikolaj, sodnik ljubljanski, soproga Elizabeta, sin
Adam roj 6. marca 1620. — Tomaž Ignac, soproga Marija
Ana, otroka: Marija Ana r. 21. nov. 1693, Ivan Danijel roj.
27. maja 1696.

Kleinniayr Matija, sopr. Eva, sin Josip Tadej r. 2. dec.
1683.

Klemeni Adam, ekonom v škofiji, k. 1620 — 1628, so-
proga Elizabeta.

Knafel Anton k. 1601, soproga Ana, hči Marija roj.
16. febr. 1616. — Matija, sopr. Katarina, sin Matija roj.
12. febr. 1617.

Kobencelj (Khabenzel) pl. Ivan k. 1601. — Filip baron,
vicedom 1607, njegova soproga je bila sestra Jakoba pl. Edlinga.

Koherger Urh, sopr. Afrozina, sin Andrej roj. 7. okt,
1601. — Adam k. 1633.

1

— 204 —

Kobila Jurij, oče Helene, krščene 1 1 . mar. 1 589.

Kolar Matija, organist v nemški cerkvi, hči Suzana roj.
10. febr. 1591, Marija r. 27. mar. 1594.

Koprivnik Andrej, solicitator, sopr. Marija Elizabeta,
otroka: Joahim r. 6. apr. 1684, Magdalena r. 31. jul. 1689.

Kordil (Cordizh) Ivan, advokat, J. V. D., sopr. Uršula,
sin Volbank Nikolaj r. 31. jul. 1632; Uršula k. 1648.

Koruaa (Corusa) Franc, fizik kranjske dežele, sopr. Magda-
lena, hčeri: Marija Uršula roj. 31. jan. 1674, Marija Doroteja
r. 13. febr. 1680.

Kotar Andrej, protipisar Ijublj. mesta 1596.

iKwa^5>^ Franc Jakob 1696 pl. Schmithoffen, sopr. Ana
Felicita, otroci: Marija Frančiška r. 9. dec. 1693, Franc Anton
r. 22. nov. 1694, Suzana Felicita r. 12. okt. 1696. — Ivan
Krstnik, soproga Marija Elizabeta, hči Katarina Frančiška roj.
30. sept. 1695.

Kostna (Cosina) Jurij, vikar pri Sv. Petru v Lj., 1631.

Kralj (Crallius) Andrej, stolni prost Ijublj., k. 1615. —
(Krall) Frančišek Anton, načelnik straže na Gradu, soproga
Terezija, sin Ivan Anton r. 6. jan. 1685.

Krassenekh Jakob, »Episcopatus Labac. Locatarius«,
sopr. Uršula, hči Ana Marija r. 9. maja 1656.

KratBenbacher (Crozenpocher) Ivan Krištof, sopr. Cedlija,
otroci: Ivan Krištof r. 16. sept. 1614, Suzana r. 4. avg. 1615,
Jurij Ehrenreich r. 11. okt. 1616. — Adam, sopr. Uršula roj.
Frankovič, hči Ana Elizabeta r. 7. sept. 1615.

Krivec (Kriviz) Jurij Lazar, župnik v Št. Vidu nad Ljublj.,
k. 22. avg. 1677.

Krobat Adam, soproga Jerneja, sin Rajnald Baltazar roj.
2. apr. 1634 — Jurij Franc, 1673 prisednik vicedominata, 1679
de Unterreiftenberg. — Ivana Margareta, vdova 1689.—
Franc Josip, Ijublj. grajski grof, 1. sopr. Eva Ana Margareta, hči
Marija roj. 4. apr. 1690, 2. soproga Marija Eva r. Grimschitz,
otroci: Kajetan Josip Peter roj. 25. sept. 1691, Franc Anton
Rihard r. 8. febr. 1693, Marija Frančiška Elizabeta r. 30. mar

- 206 -

1694, Marija Jožefa Suzana r. 12. okt. 1696, Franc Ignac r.
16. sept. 1698, Marija Kordula Brigita roj. 3. okt. 1699. —
Franc Anton, sopr. Regina, hči Marija Ana roj. 16. jul. 1698.

Kriinar (Cherfhinar), medicine doktor, soproga Marija,
sin Franc Karol r. 4. sept. 1698.

Kumberg (Cumer, Cumberg, Chumberg) Ivan Andrej pl.,
soproga Uršula, otroci: Ivan Mihael r. 3. jul. 1647, Regina r.
6. apr. 1650, Ana Katarina r. 13. nov. 1666, Franc Ignac r.
12. okt. 1659, Katarina Barbara roj. 27. nov. 1661, Anton
Ignac roj. 20. avg. 1664. — Mihael, škof kristopoljski, prost
ljubljanski in ces. svetnik, k. 1643 — 1649.

Kunst Ivan pl., soproga Marta, sin Tomaž, predstojnik
ces. pošte, soproga Ana roj. Wtiz v Wizenstain, otroci: Ivan
Marko r. 30. mar. 1642, Ivan r. 27. okt. 1643, Ana Felicita
roj 2. apr. 1645. — Suzana r. 21. febr. 1657, Ivan Anton r.
26. sept. 1658, Ivan Matija r. 28. febr. 1660, Magdalena roj.
22. jul. 1661, Franc r. 9. maja 1664. — Ivan Anton, J. V. D.,
sopr. Ana Uršula, sin Franc Ferdinand r. 4. mar. 1668.

Kunstl Matija, soproga Katarina, hči Marija r. 28. dec.
1619. — Gregor, sodnik ljubljanski 1621, 1622, 1623, 1627,
župan 1639, Uršula k. 1616, sodnikinja 1621 — 1623; soproga
Marija (roj. Stemberger), otroci: Suzana roj. 14. febr. 1627,
Friderik roj. 2. mar. 1632, Rozina roj. 6. okt. 1633, Lucija
Marija r. 10. dec. 1639 (k. 1652). — Ivan, predstojnik mest-
nega hospitala, soproga Perusina, otroci: Ivan Anton r. 16. jun.
1627, Tomaž Ignac r. 12. dec. 1628, Jakob Krištof r. 23. jun.
1636; soproga Katarina, otroci: Ivan Jernej r. 12. avg. 1638,
Ivan Krstnik roj. 9. maja 1640, Franc Ivan roj. 5. okt. 1641;
sopr. Lukrecija, sin Ivan Krstnik r. 6. nov. 1643; Lukrecija
k. še 1652. — Ivan Anton, J. V. D., 1. 1669 von Paum-
garten, 1. soproga Marija, hči Marija Terezija roj. 29. avg.
1669, 2. soproga Ana Uršula r. Grundler, otroci: Adam Anton
r. 25. dec. 1662, Ivan Karol roj. 1. jun. 1664, Marija Kamila
r. 8. dec. 1665, Ivana Terezija r. 25. jan. 1666, Ana Doroteja
roj. 22, jul. 1669, Ivana Terezija roj. 16. febr. 1671, Ana

1

— Ž06 —

Genovefa r. 3. maja 1672, Anton Leopold r. 18. okt. 1676.
— Marko Anton k. 1668—1675, od I. 1680. pl. Pillich-
graz. — Pavel Ludovik, doktor medicine, sopr. Marija Ana
r. Pauzer, otroci: Marija Margareta roj. 24. jul. 1663, Anton
Ludovik r. 23. febr. 1665, Danijel Josip r. 31. mar. 1667.

Kunaelman (Khunzeler) Nikolaj, J. V. D., advokat, k. 1 643,
sopr. Zofija 1648.

KuSlan (Khuschlan) Gašpar (Friderik) aMossberg, ces.
svetnik in deželni mitničar, soproga Elizabeta, otroci: Rozina
r. 23. jan. 1619, Apolonija Katarina roj. 23. apr. 1620, Ana
Marija roj. 25. maja 1621, Franc Friderik roj. 29. avg. 1622,
Ana Margareta r. 10. maja 1624, Katarina Elizabeta r. 5. jun.
1625, Ana Kristina r. 12. jul. 1626, Uršula r. 21. sept. 1627,
Adam r. 22. okt. 1628, Sidonija Elizabeta r. 23. dec. 1629,
Ivan Andrej r. 27. maja 1631, Ivan Friderik r. 21. okt. 1636,
Elizabeta Judita r. 9. jun. 1638. — Gašpar, sopr. Marija roj.
Stemberg, otroci: Marijana r. 1. mar. 1642, Uršula r. 2. okt.
1644, Justina r. 6. okt. 1650. — Adam pl, 1. sopr. Katarina,
otroci: Ivan r. 6. nov. 1655, Eva r. 19. febr. 1659, 2. soproga
Manja Konstancija, hči Marija Konstancija r. 1. jan. 1676 (k.
1696). — Pavel, sopr. Regina, hči Klara r. 7. avg. 1667. —
Josip Just, soproga Marija Helena, hči Marija Jožefa Viktorija
r. 17. dec. 1699.

Labasser Ivan, sopr. Marija Margareta, sin Jakob roj.
16. jul. 1657. — Ivan Jakob pl. Laubenburg, soproga Marija
Ana, otroci: Žiga Josip roj. 24. febr. 1685, Henrik Josip roj.

7. nov. 1686, Franc Jurij r. 19. okt. 1688, Marijana r. 6. okt.
1691, Marijana Jožefa r. 28. febr. 1695, Franc Ignac r. 4. mar. 1 699.

Laik Jurij (Gregor) Ludovik pl., Ijublj. grajski grof, so-
proga Marija Sidonija r. Zigelfest, otroci: Ivan Ludovik roj.

8. sept. 1642, Marija Terezija r. 21. jan. 1644, Klara Ludovika
r. 10. avg. 1647, Marija Magdalena r. 28. mar. 1652.

Ldchenhaimb Gregor Ludovik pl., sopr. Marija Sidonija,
hčeri: Regina Rozina roj. 23. mar. 1655, Maksimila Felicita
r. 31. jul. 1666.

— 20^ —

Lamherg Ivan Herbart pl., k. 1618, soproga Marija
Alemana r. Coraduzi, otroci: Herbart r. 31. mar. 1644, Rafael
Viljem r. 1. apr. 1645, Marija Izabela r. 5. sept. 1646, Marija
Šaloma r. 31. maja 1651. — Felicita pl., vdova, k. 9. mar.
1620. — Marija Šaloma k. 1615—1622. — Uršula bar. k.
1636. — Elizabeta bar. k. 1638. — Olusana grofinja k. 1663,
1654. — Ivan Jurij baron, soproga Magdalena (Margareta)
Kordula roj. Blagaj, otroka: Volbank Leopold r. 3. jul. 1657,
Eva, r. 13. febr. 1659. — Alemana Felicita r. grofica Auersperg
k. 1654 — 1667. — Ana Kamila Felicita bar. roj. Coraduzi
k. 1659. — Ivan Herbart grof, soproga Regina Katarina roj.
Neuhaus, sinova Maksimilijan Engelbert roj. 22. nov. 1666,
Volbank Herbart r. 23. maja 1671. — Ivan bar., sopr. Ana
Rozina, sin Ivan Josip r. 27. mar. 1669. — Franc Adam grof,
1. 1 697 glavar v Lincu, sopr. Marija Elizabeta r. Duriz, otroci :
Jurij Žiga roj. 13. apr. 1691, Ana Felicita roj. 26. apr. 1694,
Franc Bernard roj. 24. febr. 1696. — Ivan Josip grof, sopr.
Ana Rozina, hči: Jožefa Sidonija r. 22. mar. 1695.

Lafnprecht Ivan Friderik, J. V. D., soproga Marija Eli-
zabeta roj. Chumberg, otroci: Leopold Josip r. 14. sept. 1676,
Marija Terezija r. 9. jan. 1678, Ana Klara r. 27. jun. 1679,
Friderik Ignac r. 18. okt. 1680.

Langer Matija iz Novega Mesta, soproga Katarina, sin
Franc Matija r. 21. okt. 1659.

Lanthieri Bernardin baron, k. 1618. — Marija grofica
k 1633—1643. — Marija Felicita k. 1645.

Zra/A^wf# Ivan, kanonik in kap. ekonom 1690. — Mihael,
organist v stolnici, sopr. Marina, sin Ivan r. 4. avg. 1600. —
Ivan, doktor medicine, soproga Veronika, sin Ivan Karol roj.
27. apr. 1600(?).

LaBorini Franc pl., soproga Helena roj. bar. Fini, sin
Ivan Jakob r. 19. jul. 1649.

Lehenhurg (Leuenberg, Lemberg, Lemburg) Ivan Anton
baron, soproga Sidonija Izabela roj. pl. Wazenberg, otroci:
Marija Elizabeta roj. 18. nov. 1667, Ana Rozina roj. 8. mar.

— 208 —

1670, Peter Gothard r. 10. maja 1671, Magdalena Sibina roj.
28. okt. 1672, Eleonora Konstancija r. 17. apr. 1674, Barbara
Kunigunda r. 15. febr. 1682. — Sidonija Izabela baronka k. 1695.

Leberwurst Ivan, glavar, soproga Marija, otroci: Ana
roj. 7. apr. 1618, Ferdinand roj. 12. dec. 1619, Uršula roj.
18. okt. 1621.

Lederer pl. Lilienfeld Franc Karol k. 1695.

Lembschits pl. Ethmannstorff et Hermannstorff Jurij
Sigfrid, častnik v Ranfftovem polku, soproga Marija Sidonija,
sin Volbank Ferdinand r. 6. maja 1656.

Lenkavič Marija pl. k. 1595.

Leo de, Marija k. 1651. — Maksimilijan Valerij k. 1699.

Lichtenberg Franc Bernard baron k. 1668. — Ana Ma-
rija k. 1675. — Ivan Gotfrid k. 1688. — Ana Terezija k. 1688.

— Ana Felicita r. bar. Gall k. 1683, s hčerjo Ivano Rozino
grofico 1692. — Karol Bernardin grof k. 1692. — Jurij Žiga
grof, soproga Marija Ana, hči Marijana Katarina r. 28. nov. 1697.

Licktenberger SQ\>3s\A]2iii, meščan Ijublj., k. 1599 — 1629.

— Afra k. 1600. — Mihael Jakob r. 9. okt. 1602. — Jakob
k. 1607, organist 1613. — David k. 1618. — Suzana k. 1620.

— Marija k. 1623.

Liechtentall Franc Krištof pl., soproga Ana Regina,
hči Marija Rozalija roj. 9. maja 1688. — Ivan Pavel (imel
23. nov. 1697 sina Andreja).

Liechtenikum Andrej Ksaver k. 1689.

Locatelli Marija k. 1610 — 1615. — Franc, soproga Ev-
frozina, otroci: Franc r. 20. jan. 1631, Pavel r. 23. jan, 1637,
Uršula r. 1. okt. 1639, Gregor r. 1. mar. 1641, Katarina roj.
14. nov. 1643. — Ivan Peter k. 1615. — Eva k. 1616. —
Rozina k. 1639 — 1642. — Ivan Jakob, soproga Ana Marija,
otroci: Ivan Krstnik r. 10. avg. 1648, Ana Marija r. 24. okt,
1649, Ivan Karol r. 23. febr. 1651, Ivan Krstnik r. 27. avg.
1652, Ana Katarina r. 30. sept. 1653, Karol r. 16. okt. 1666,
Marko Anton r, 22. maja 1659, Gotfrid r. 6. maja 1661, Ivan
Jakob r. 24. dec. 1662, Marko Anton r. 22. febr. 1664, Jakob

— 209 —

Josip r. 1. apr. 1668. —Jurij k. 1 649. — Aleksander k. 1653.
— Karol k. 1666. — Ivan Andrej k. 1678.

Lohenhaifnb Gregor Ludovik, soproga Marija Sidonija,
hči Sidonija r. 19. mar. 1660.

Lohfnayr Pavel, mestni nadkamornik v Ljublj., k. 1695.

Lokat Jakob, sopr. Marija Kordula, sinova : Josip Rudolf
r. 17. apr. 1683, Karol Valerijan r. 30. jan. 1684.

L&wenstain (Lebenstain) Ivan Ludovik pl. Edlbrunn u.
Eppelbrunn, komendator in vitez nemškega reda, k. 1648
do 1650.

Lubanavič Lovrenc, soproga Jera, sin Ivan Josip roj.
15. mar. 1664.

Luca(s) de Gregor (imenovan Pifchon) soproga Perusina,
otroci: Leonard Julij roj. 18. febr. 1619, Samarija Jernej roj.
15. avg. 1620, Uršula r. 30. jul. 1622, Franc r. 18. apr. 1624.

Lukančič Vrban, sin Jakob, roj. 26. jul. 1600. —Blaž,
sopr. Barbara, hči Magdalena roj. 12. apr. 1615. — Tomaž,
sopr. Magdalena, hči Madgalena r. 1. jun. 1624. — Suzana k.
1646. — Gabrijel, J. V. D., deželni tajnik, 1665 ab Herten-
fels zu Alten- und Klein-Lack, 1675 ces. svetnik, 1. soproga
Katarina r. Meisrembl, otroci: Jurij Andrej roj. 6. mar. 1657,
Marija Suzana r. 3. avg. 1669, Ana Katarina r. 18. sept. 1663,
Ivan Gothard r. 19. apr. 1665; 2. soproga Marija Elizabeta r.
Juliani, otroci: Ivan Filip r. 21 jan. 1673, Katarina Elizabeta
r. 25. nov. 1674, Ivan Gabrijel roj. 13. dec. I675. — Regina
Kordula pl, k. 1683. — Ivan Gothard pl. Hertenfels v Stari
in Mali Loki, soproga Marija Cecilija roj. Fiirenpfeil, sin Žiga
Gabrijel r. 1. jan. 1686.

' Mayr Josip Tadej pl., 1689 dež. tiskar, soproga Ana
Barbara, otroci: Ivan Bernard r. 17. avg. 1684, Ivan Krstnik
r. 4. apr. 1687, Josip Herbart r. 9. avg. 1690, Elizabeta Ce-
cilija r. 20. nov. 1691.

Matere Josip, dež. advokat, k. 1627.

Mandl Andrej, sopr. Margareta, sin Ivan Jurij, roj.
9. mar. 1660,

16

— 910 —

Marchesini Marko Anton dr., zdravnik, sopr. Hdena,
sin Jurij n 17. apr. 1616.

Marinelli Franc Leopold pl., sopr. Ana Uršula, otroci :
Jurij Žiga roj. 9. febr. 1693, Franc Anton Josip roj. 26. febr.
1696, Ivana Kariota Otilija r. 3. febr. 1696.

Marinič Gregor, mestni piskač, k. 1695.

Markavič Simon, soproga Suzana, sin Ivan Ludovik
roj. 28. maja 1638. — Volbank, J. V. D , vicedomski tajnik,

1. soproga Marija Angelika, hčeri: Terezija r. 20. apr. 1642,
Krescencija r. 6. febr. 1644; 2. soproga Marija Ana r. Chronn,
otroci: Marija Šaloma r. 13. febr. 1652, R^ina Rozalija roj.
21. jun. 1656, Terezija roj. 8. mar. 1658, Suzana Klara roj.
11. avg. 1659. — Franc Anton, sopr. Marija Katarina, sin
Franc Anton r. 21. jun. 1689. — Franc Jurij, soproga Marija
Izabela, hči Marija Terezija r. 20. febr. 1692.

Maurer Josip, tajnik, sopr. Eva, sin Ivan Friderik roj.
4. mar. 1619; sopr. Kordula, hči Felicita r. 9. mar. 1620. —
Josip, škofovski ekonom, sopr. Uršula, sin Ivan Jakob roj.
6. jul. 1646.

Maaoll Ivan, sopr. Elizabeta, hči Elizabeta r. 31. okt.
1620; sopr. Katarina, hčere: Marija r. 16. jun. 1624, Veronika
r. 6. jan. 1626, Marija Katarina r. 3. sept. 1628. — Gregor,
sopr. Kordula, sinova: Ivan Jakob r. 24. jul. 1662, Ivan Karel
r. 23. okt. 1656.

Megana (Migania) Gašpar, sopr, Ana, otroka: Ana
Margareta r. 9. jul. 1623, Jurij Adam r. 13. nov. 1635.

Meisretnbl Jurij, sopr. Margareta, hči Margareta roj,
27, febr. 1634. — Ivan Henrik pl., soproga Marija Margareta,
otroci: Marija Terezija roj. 31. jan. 1668, Žiga Friderik roj.

2. febr, 1669, Ferdinand Ernst r, 5. jun. 1671.

Menegaglia Ivan Marija, soproga Marija Sidonija, otroci :
Marija Ana roj. 27. mar. 1670, Katarina Ivana roj. 20. febr.
1G73, Ivan Krstnik r. 4. apr. 1675, Marija Rozalija r. 21. avg.
1677, (sopr. Ana Marija) Franc Anton r. 4. jan. 1680, Ana
Jožefa roj. 17. febr. 1684, (sopr. Suzana) Ivan Marija Franc

— 211 —

roj. 4. nov. 1686, (sopr. Marija Sidonija) Ivan Jakob Krištof
r. 17. jul. 1690.

MensuraU Guidabald k. 1640.

Metala Barbara, k. 1601.

Merharič imenovan Fabianič, ces. svetnik in vicedomski
prisednik, k. 1669.

Mikec (Mikhez) Mihael, J. V. D., kanonik, gener. vikar,
dekan, nadvojv. svetnik in protonotar, k. 1591 — 1618.

Minius Matej, doktor medicine, k. 1590.

Missnumn Vrban, vicedomski protipisar, soproga Marija,
sin Ivan Gabrijel r. 1. jan. 1597.

Monte Cezar, de, k. 1590.

Mordax Ludovik, k. 1612 — 1624, »Civitatis Labacensis
Ludimoderator«, sopr. Katarina, hčere: Zofija r. 23. jul. 1618,
Sabina r. 5. jun. 1620, Suzana r. 2. avg. 1621, Felicita roj.
22. mar. 1624. — Andrej Danijel pl., sopr. Magdalena Kata-
rina, hči Ana Doroteja r. 4. dec 1661. — Andrej, sopr. Lucija,
hčere: Marija Elizabeta r. 12. nov. 1680, Regina r. 31. avg.
1683, Ana Marija r. 29. avg. 1688. — Ferdinand Emst pl,
sopr. Frančiška Izabela, otroka : Marija Ana Jožefa r. 20. jan.
1694, Karol Oton Danijel r. 7. jan. 1699. — Marko Andrej pl.
(imel 3. jun. 1695 hčer Magdaleno). — Jurij Žiga baron, sopr.
Frančiška roj. grofica Thum, hči Ana Elizabeta r. 22. nov. 1697.

Morelli Andrej, doktor medicine, soproga Marija, otroci :
Smiralda Katarina r. 24. okt. 1654, Ivan Andrej r. 26. maja
1656 , Karol Ignac roj. 25. maja 1657 , Karol Anton roj.
26. jan. 1659.

MoBcau (Maskon, Mazhukon) Felicita pl. k. 1610. —
Valerij baron, k. 1620 (23. jan. 1639 imel sina Pavla), —
Sidonija k. 1622. — Marija Šaloma k. 1640. — Ivan Krstnik
pl., soproga Marija Sidonija r. Rasp, otroka: Marija Ana roj.
2, mar. 1648, Ivan Herbart r. 7. febr. 1653; sopr. Margareta,
sin Ivan Anton r. 8. apr. 1681. — Julija r, Strassoldo k. 1647.
— Rudolf baron z Orteneka in Otenstdna (imel 1. avg. 1649
sina Jakoba Ignacija), soproga Marija Doroteja r. Blagaj, hčeri :

16*

— 212 —

Ana Elizabeta r. 7. febr. 1660, Marija Frančiška r. 1. jul. 1663.
— Job Eberhard k. 1650. — Herbart (imel 23. febr. 1683
sina Jakoba). — Rozina Terezija k. 1690. — Ivan Ludovik
baron, sopr, Marija Rozina, sin Ivan Anton Josip r. 12. maja
1G95. — Ivan Vajkard baron, sopr. Marija Katarina, sin Franc
Herbart r. 10. dec. 1696.

Moser a Mosersberg Ivan Urh, soproga Marija Suzana,
otroci: Marija Ivana Eleonora r. 6. jun. 1695, Marija Katarina
r. G. jul. 1696, Anton Urh Ignac, roj. 26. sept. 1697, Marija
Regina r. 18. febr. 1699.

Mo&ik (Moshik) Andrej, vikar, k. 1624.

Mospa4:h Krištof Jakob p]., sopr. Marija Andrijana, si-
nova: Franc Josip r. l.jan. 1680, Anton Josip r. 14. maja 1687.

Mrak Štefan, »Tabellarius Ducatus Carnioliae*, soproga
Katarina, sin Ivan r. 5. maja 1632.

Mravljah Ivan, »Tabellarius Provinciae«, soproga Neža,
sin Ivan r. 17. jan. 1602.

Mrcina (Marzina) Blaž, J. V. D., soproga Hijeronima
Altana roj. grofica Salvaroli, sin Ivan Pavel r. 4. jul. 1613.

Mugerle Ivan Andrej pl., J. V. D., soproga Marija Te-
rezija, hčere: Ana Marija Terezija roj. 2. maja 1695, Marija
Elizabeta roj. 16. jun. 1696, Ana Katarina roj. 4. jan. 1698,
Marija Elizabeta r. 29. jan. 1699. — Josip k. 1695.

Milller Ivan Jurij, sopr. Marija Ana, sinova: Ferdinand
Franc Anton r. 27. febr. 1684, Anton Leopold r. 20. dec. 1693.

Murmayr Caharija, organist v stolnici, soproga Ana, hči
Apolonija r. 21. febr. 1615.

Muslič (de Musliz) Štefan, pisar na magistratu, k. 1610,

1. soproga Suzana, hči Marija Terezija roj. 1. sept. 1650,

2. soproga Marija Sidonija, hčeri Elizabeta Kordula r. 5. nov.
1684, Marija Suzana r. 13. avg. 1656.

Muschel Ivan Krstnik, soproga Marija Rozalija, sin Josip
Anton r. 8. mar. 1699.

Naglic Andre] k. 1601—1608. — Barbara k. 1620—1626.
— Magdalena k. 1622.

— 213 —

Namor Sebastijan, škofov kapelan pri Sv. Petru v Ljub-
ljani 1. 1590.

Naamann Ivan Krstnik pL, soproga Felicita roj. Wiz,
hči Ana Katarina r. 26. dec. 1632.

Neindorff Emst Jurij pl., soproga Brigita, sin Ivan
Herbart r. 20. avg. 1669.

iVrf// (Noltl) Andrej Ignac pl. Wisenau, dež. tajnik,
soproga Regina Renata, hči N. roj. 6. nov. 1679, sin Klavdij
Josip r. 9. maja 1681.

Nepokoj Andrej, župnik in naddijakon v Gorici, k. 1593.

Neukaus Felicita pl. , soproga kranjskega vicedoma,
k. 1593. — Marija gdč. k. 1622. — Ana Marija gdč. k. 1626.

— Franc pl. (dobil hčer Klaro 19. avg. 1672). — Marija Kri-
stina baronka k. 1689. — Volbank Anton pl., soproga Ana
Kristina, otroka: Ana Marija r. 19. febr. 1690, sin Franc Anton
r. 6. apr. 1691. — Ivan Anton 1693.

Nicolini Andrej, soproga Viktorija, hči Uršula r. 5. jul.
1637. — Rinaldo, soproga Doroteja, otroci: Livija Lukrecija
roj. 28. maja 1629, Ivan Anselin roj. 26. mar. 1632, Franc
Krištof r. 4. maja 1634, Franc Rogerij r. 19. jul. 1636.

Notar Andrej, notar v Ljubljani, k. 26. nov. 1696.

Novak Baltazar, sopr. Ana Kristina, otroka: Ivan Bal-
tazar roj. 30. dec. 1622, Ana Sidonija roj. 12. jun. 1629. —
Mihael, soproga Kristina, hčeri: Marija Doroteja roj. 25. jan.
1628, Marija Suzana r. 2. sept 1629.

Nussdorfer Ivan (imel 6. maja 1669 sina Ivana), 1685
Ivan Krstnik pl. — Matija, soproga Marija, hči Marija roj.
24. dec. 1685.

Oberburger Andrej Bernardin pl., soproga Katarina Si-
donija, hči Marija Sidonija r. 2. dec. 1654.

Oberecker Volbank, organist v stolnici, soproga Marija,
hči Magdalena r. 2. apr. 1619, sin Mihael r. 24. sept. 1620.

— Volk, deželni pisar, je dobil 21. jul. 1623 sina Ivana
Krištofa.

Ocepek Peter, vikar v Ljublj., k. 1621 in 1622.

— 214 —

Oplenič (Oplenizh) Adam pl., soproga Veronika, sin
Adam Henrik r. 8. dec. 1681.

Oppenhaifn Elija, sopr. Ana Elizabeta, otroci: Ana Ma-
rija r. 26. jun. 1652, Ana Marija r. 3. apr. 1668, Ivan Adam
r. 24. jun. 1660, Ana Elizabeta r. 17. apr. 1667, Ivan Franc
r. 26. mar. 1669.

Orehar Matija, vikar v stolnici, k. 19. febr. 1694.

OUo (Otth) Krištof, 1628 Ijublj. mestni starejšina, 1635
in 1644 župan, 1. soproga Katarina, otroci: Marija r, 29. jan.
1619, Margareta r. 1. apr. 1620, Franc roj. 12. sept. 1621;

2. soproga Zofija, otroci: Lovrenc r. 16. avg. 1626, Margareta
r. 23. apr. 1631, Adam r. 26. okt. 1632, Jurij Josip r. 19. mar.
1635, Ana Katarina r. 3. okt. 1636, Zofija r. 22. febr. 1638;

3. soproga Sibila r. Schwab, otroci : Job Ferdinand r. 24. maja
1644, Suzana Elizabeta r. 17. nov. 1645, Maksimilijan Emst
r. 4. dec. 1647 ; gospa Sibila Ottho 1. 1666 vdova. — Gašpar
(nepL), soproga Marija, otroci: Marija r. 13. maja 1620, Be-
nigna r. 19. sept. 1621, Margareta r. 13. jul. 1623, Ivan roj.

4. dec. 1628, Ivan r. 14. jun. 1631. — Franc pl., J. V. D.,

1. soproga Livija, otroci: Ivan Krištof r. 29. febr. 1648, Franc
Dominik r. 20. febr. 1649, Franc Gašpar r. 21. sept. 1660,
Veronika r. 13. dec. 1662, Justina Livija r. 15. apr. 1654;

2. sopr. Uršula, sin Franc Ludovik roj. 26. avg. 1673. — Ivan
Krištof pl., 1681 von RosenbQchel, 1697 barou von Ott-
haimb, soproga Marija Frančiška roj. Schlangenburg, otroci:
Ana Marijana r. 23. maja 1680, Josip Erazem r. 23. okt. 1681,
Josip Bernard roj. 20. avg. 1684, Adam Sigfrid Anton roj.
17. jan. 1687, Krištof Henrik r. 4. jul. 1688, Karol Leopold
r. 9. nov. 1689, Ivan Josip r. 5. jan. 1695.

Palfnburg Jurij Ivan pl,, soproga Veronika, sin Jurij
Ferdinand r. 26. apr. 1637.

Pamberger Filip, sopr. Barbara r. Naglic, hči Ana Ma-
rija r. 19. jul. 1634.

PantaolU Josip pl. k. 1609. — Oktavij pl. k. 1617,
1622 — 1630 ces. svetnik, kubikularij nadvojvode Ivana Emsta

— 215 —

in kranjski vicedom, 1. soproga Laura roj. Cobenzel k. 1619
do 1626, 2. soproga Magdalena r. bar. Athems k. 1628 — 1634;
sestra vicedomova Emilija k. 1618 — 1626.

Pantaleau Uršula, soproga dež. pisarja, k. 1601. —
David k. 1609—1613. — Josip k, 1619.

Paradeiser Andrej k. 1699. — Elizabeta k. 1607. —
Marija pl, gdč. k. 1621. — Magdalena pl. k. 1620—1624. —
Henrik k. 1629—1640, 1636 »Praefectus Carnioliae«, 1638
>Vicecapitaneus«. — Katarina pl. gospa k. 1636. — Ana Re-
gina k. 1638. — Volbank Žiga baron k. 1643 — 1664. — Marija
Renata gd«. k. 1643. — Eva Felicita k. 1647. — (Volbank)
Avguštin baron (dobil sina Mihaela 11. sept. 1666), sopr. Marija
Šaloma 1690 — 1695. — Eva Maksimilijana roj. bar. Apfaltrer
k, 1660 — 1676. — Jurij Žiga grof, soproga Katarina Elizabeta
roj. Blagaj, hči Frančiška Julijana r. 19. febr. 1667, Katarina
Elizabeta 1676 vdova. — Ivan Lorenc bar., sopr. Marija Ana
roj. grofica Athems, sin Ivan Žiga r. 25. nov. 1692.

Pavlic Blaž, kapelan pri nemški cerkvi, k. 1689.

Peer Baltazar, »miles ex Compania Gonzagae«. — Krištof,
sopr. Magdalena, hči Elizabeta r. 27. okt. 1610, sin Elija roj.
7. avg. 1622. — Ivan pl. Perenburg, soproga Margareta,
otroci: Rozina r. 19. febr. 1667, Kordula r. 4. okt. 1671, Eva
Regina roj. 4. apr. 1676, Ivan Josip roj. 3. mar, 1678, Franc
Anton r. 4. maja 1681.

Pekel Ivan Krstnik, J. V. D., deželni advokat, soproga
Lukrecija, otroci: Matej Volbank r. 14. sept. 1659, Marija Ana
roj. 26. febr. 1661, Ivan Anton roj. 11. febr. 1664, Angelika
Elizabeta r. 8. avg. 1666, Franc Josip r. 29. avg. 1668, Ivan
Andrej r. 30. nov. 1670.

Pelahoffer Ivan Friderik pl., soproga Ana Katarina roj.
Schwab, otroci: Volbank Engelbert roj. 2. dec. 1647, Andrej
Sigfiid r. 1. dec. 1663; Friderik pl., soproga Ana Marija, hči
Ana Marija roj. 26. maja 1666; Jurij, sopr. Ana Katarina, hči
Kordula r. 2l.jan. 1658. — Franc Albert pl., soproga Marija
Magdalena, otroka dvojčka Franc Albert in Eva Maksimila r.

4

— 216 —

30. sept. 1673. — Volbank baron (dobil 14. nov. 1699 sina
Andreja).

Pefnpelfurt Henrik, sopr. Ana Marija, sin Franc Mihael
r. 29. sept. 1659.

PericeroU Franc, k. 1601—1610.

Perilo Karol k. 1668.

Peria Blaž, dekan novomeškega kapitula, 26. febr. 1635.

Periahoffer Marko, soproga Marija Magdalena, otroci:
Ivan Jurij roj. 18. nov. 1653, Karol Ignac roj. 1. apr. 1655,
Marko Josip r. 23. okt. 1656, Ana Elizabeta r. 4. nov. 1667,
Franc Anton r. 4. nov. 1659. — Marko Josip, soproga Marija
Magdalena, otroci: Franc Josip r. 1. dec. 1685, Cecilija Renata
r. 26. okt. 1 687, Marija Konstancija r. 28. febr. 1690, Marko
Anton r. 16. dec. 1691, Karol Sigfrid r. 6. febr. 1694, Marija
Katarina Terezija r. 3. jan. 1687, Marko Adam r. 21. apr. 1699.

Perko Ivan Luka, J. V. D., k. 1697.

Petas Anton Adelmis grof, soproga Marija Ana, sin
Benvenut Žiga r. 18. jan. 1699.

Peierman Ivan Krstnik, dr., deželni fizik, k. 1684—1694.

Petek (Petekh, Pettik) Vrban, soproga Marija, sin Ivan
Jakob roj. 28. mar. 1649. — Ivan Krstnik, od 1. 1656 pl
Pettenek, 1. soproga Sidonija Katarina, otroci: Ivan Adam
roj. 22. maja 1645, Marija Šaloma roj. 1. okt. 1647, Terezija
Barbara r. 16. maja 1649, Katarina Uršula r. 19. okt 1650,
Ivan Andrej r. 8. febr. 1653, Marija Sidonija r. 9. mar. 1656,
Jošt Josip r. 28. maja 1657; 2. soproga Uršula, otroci: Marija
r. 23. febr. 1664, Regina Elizabeta r. 24. sept. 1668. — Ivan
Adam Pettinegk pl. soproga Marija Ana, otroci: Marijana roj.
10. jun. 1669, Ivan Krstnik r. 8. maja 1671, Suzana Barbara
r. 18. maja 1672, Uršula r. 6. maja 1674, Anton Ksaver roj.
5. jun. 1677, Franc Karol r. 5. okt. 1681, Rozalija Konstancija
r. 14. febr. 1683, Ivan Josip r. 23. avg. 1684. — Ana Vero-
nika gospa k. 1689.

Petschacher Doroteja Sidonija r. Siegersdorf k. 1648.

Peuorelus Ecehijel, doktor medicine, k. 1609.

— 217 —

Pfeifer Matija, kapelan pri sv. Petru v Ljublj. 1590. -
Ivan, zakristan v stolnici 1647.

Phumo Peter, vikar pri Sv. Petru 1597.

Pichi Ivan, J. V. D., kanonik Ijublj., k. 1694.

Pickler Ivan Jakob, oskrbnik v Boštanju 1644. — Fer-
dinand Emst, medicine doktor, soproga Marija Magdalena, hči
Marija Konstancija r. 4. avg. 1689.

Piegl Ivan dr., soproga Kordula, otroka: Rozalija roj.
28. mar. 1656, Ivan Josip r. 22. jul. 1667.

Piikan (Pifhkon, Piscon) Ivan (Samarija) Marija, 1. 1666
župan Ijublj., soproga Helena, otroci: Margareta roj. 15. maja
1649, Gregor r. 7. mar. 1651, Jurij r. 4. apr. 1652, Franc roj.
2. maja 1658, Ivan Bernardin roj. 24. mar. 1660, Ana roj.
16. jun. 1666.

Pistorio Valentin, pevovodja stolne cerkve, 1. soproga
Marija, hči Uršula roj. 1. maja 1628, Ivan Krstnik roj. 6. jul.
1634; 2. sopr. Jera, hČi Marija roj. 12. febr. 1651, 3. sopr.
Rozina, sin Ivan Krstnik roj. 12. sept. 1663. — Peter Franc,
vikar v stolnici, k. 1665 — 1686.

Pittorfer Jurij, sopr. Veronika, hči Ana Viktorija roj.
24. febr. 1627. - Ivan Krištof 1686 in 1687.

Planina Jurij, J. V. D., prisežen advokat dežele Kranjske
in stolnice, sopr. Elizabeta, hčeri: Ana Katarina r. 27. sept.
1628, Justina Margareta roj. 18. sept. 1630. — Ana Uršula
r. Diener, k. 1635 — 1640. — Ivan, kanonik in kap. ekonom
k. 1640.

Plank Jurij, sopr. Ana Rozina, otroka Ivan Anton roj.
2. jan. 1664, Marija Terezija r. 16. mar. 1666.

Plasmann Franc Oktavij, sopr. Katarina, hči Marija
Frančiška r. 4. maja 1659.

Plaveč (Plauz) Andrej, soproga Eva, sin Volbank Žiga
r. 26. febr. 1662. — Andrej Franc, sopr. Katarina, sin Franc
Karol r. 4. nov. 1697. — Ivan Andrej, soproga Ana Marija,
otroci: Marija Jožefa roj. 7. okt. 1696, Karol Josip r. 6. okt.
1696, Ivan Maksimilijan r. 29. maja 1699.

— 818 —

Polihar (Polhar) Nikolaj, špitalski mojster, 1590.

Poli Kornelij, soproga Marija Jakobina Magdalena von
Flatten, sin Ivan Krištof r, 29. jul. 1661.

Pofia (a) Angelus, sopr. Ivana, hči Lucija Ludovika roj.
2. jul. 1618; Friderik r. 27. mar. 1623. — Just, sopr. Anka,
sin Ivan Adam r. 17. dec. 1625.

Portia Ana Elizabeta grofinja roj. Auersperg k. 1630
do 1636. — Poliksena grofinja roj. pl. Naidek k. 1642—1656.
— Ivan Ferdinand grof, soproga Beatrika roj. Kfaffkin, hči
Marijana r. 20. sept. 1646. — Ivan Andrej grof, k. 1647. —
Ana Terezija grofinja k. 1652.

Parto Julij grof, soproga Ana Sidonija roj. Qam, sin
Leopold r. 6. jan. 1670.

Partner Karol, dež. registrator, knjigovodja, dež. tajnik,
knjižničar (1643), soproga Marija, otroci: Krištof Danijel roj.
7. febr. 1626, Barbara Katarina r. 26. nov. 1630, Ana Uršula
r. 21. okt. 1631, Marija Elizabeta roj. 28. jul. 1634, Andrej
Jakob roj. 22. jan. 1636, dvojčka Volbank Engelbert in Ivan
Krištof r. 25. maja 1637, Ana Regina r. 9. avg. 1639, Ivana
Katarina roj. 16. nov. 1640, Terezija roj. 13. sept. 1642. —
Ivan Krištof, sopr. Elizabeta Judita, sin Ferdinand Ernst roj.
16. mar. 1663. — Ivan Karol pl., sopr. Uršula, otroci: Karol
r. 8. nov. 1668, Marija Josip r. 22. nov. 1670, Marija Izabela
r. 28. sept. 1672, Ana Marija r. 9. nov. 1674, Marija Uršula
r. 6. maja 1677, Rudolf r. 28. maja 1678, Franc Josip roj.
29. mar. 1682, Ivan Jernej r. 10. apr. 1686.

Possarelli (Pofserel) Josip 1. 1591 Škofijski ekonom, 1601
gradnik na Ijublj. gradu, dobil hčer Marijo 8. sept. 1 594, sopr.
Ana (Marija) roj. Paradeiser, otroci: Elizabeta r. 28. okt. 1697,
D. Nobi r. 9. sept. 1601, (sopr. Marija) sin Franc r. 20. sept.
1617; vdova Ana Marija roj. Paradeiser k. še 1630. — Matija,
carinar, k. 1600, 10. apr. 1622 dobil sina Friderika, soproga
Ana, hči Ana r. 24. febr. 1628. — Uršula pl, gdč., k. 1621
do 1624. — Elizabeta pl., gdč., k. 1619—1642. — Ivan Jurij
pl., k. 1631—1645, 1632 ces. oficijal, 1644 »Caes. Maj.Telonii

— 219 —

Praefectus«, soproga (Marija) Elizabeta roj. Prank, sin Ivan
Eberhard r. 18. febr. 1635. — Ivan, duhoven, 1632. — Suzana
gdč. 1637. — Nikolaj k. 1638. — Jakob (je 13. sept. 1639
imel sina Franca Jakoba in 1. sept. 1641 hčer Elizabeto). —
Volbank Teodorik (Ditrich) pl., sopr. Ana (Marija) Elizabeta,
otroci: Ana Marija roj. 1. nov. 1658, Maksimila Terezija roj.
1. okt. 1659, Franc Adam r. 16. maja 1661, Franc Josip roj,
16. sept. 1662. — Ivan Herbart pl., soproga Ana Elizabeta,
sinova: Bernardin Valerij r. 30. avg. 1669, Ivan Josip Anton
r. 22. mar. 1679; Ana Elizabeta baronka k. še 1. 1694.

Potokar Jakob, J. V. D., k. 1676.

Praeuill Tranquil, de, sopr. Katarina, sin Tranquil de
Ventura r. 24. sept. 1618.

Pragg Marta, k. 1625.

Prainer Ana Marija roj. Heck, k. 1651.

PraSe Ivan, k. 1590.

Prekenfelt Volbank pl., soproga Marijana, sin Franc
Konrad r. 8. febr. 1682.

Pregel Baltazar, dež. blagajnik, sopr. Elizabeta, sinova:
Karol Baltazar r. 1. apr. 1639, Marko Anton r. 22. apr. 1640;
soproga Rozina, sin Ivan Baltazar roj. 2. febr. 1643. — Ivan,
medicine doktor, I. 1667, soproga Kordula, sin Franc Ignac r.
9. apr. 1659. — Baltazar, soproga Ana Varona, hči Katarina
Regina r. 24. nov. 1696.

PreSeren (Prefhem) Jurij, J. V. D., soproga Ana Regina,
hči Ana Marija roj. 25. avg. 1644. — Ivan Krstnik, doktor
bogoslovja, kanonik »ad Niues* in prost Ijublj., k. 1694 — 1699.

Puhar (Pucher) Ivan Krištof, soproga Uršula, sin Ivan
Anton r. 8. jun. 1693.

Ptsrger Andrej dr., sopr. Marija Kordula, otroci: Franc
Henrik r. 18. nov. 1684, dvojčka Ivan Friderik in Ana Marija
r. 5. jul. 1690.

Purgstall Marija Šaloma pl., k. 1643—1646.

Qualiaa KikoldL] pl., dež. registrator, soproga Marija Do-
minika, otroci: Marija Regina r. 6. sept. 1645, Marija Kornelija

— 220 —

r. 5. sept. 1647, Volbank Ignac (mati Frančiška?) r. 1. nov.
1648, Ivan Pavi r. 2. avg. 1662, Katarina Angelika r. 24. sept.
1653, Regina Kunigunda roj. 18. febr. 1667. — Ivan Pavel,
medicine doktor in dež. fizik, k. do 1698, sopr. Rozina Doroteja,
otroci: Josip Ignac r. 29. okt. 1679, Marija Ana r. 9. jan. Ib8i,
Ivan Ludovik r. 19. avg. 1684.

Raab Nikolaj, kirurg, soproga Marija, otroci: Marija
Rozina roj. 25. jan. 1659, Franc Margareta roj. 5. febr. 1661,
Ivan Herbart r. 14. febr. 1664, Franc Josip r. 21. sept. 1665,
Ivan Kristijan r. 14. maja 1671, Agata Elizabeta roj. 28. jan.
1672, Ivan r. 10. avg. 1674, Frančiška Katarina roj. 4. mar.
1677. — Teodorik, soproga Marija, hči Helena Elizabeta roj.
2. maja 1694. — Anton Friderik pl., J. V. D., sopr. Suzana
Barbara, otroci: Inocenc Anton r. 18. sept. 1693, Anton Josip
r. 25. febr. 1695, Marija Ana r. 29. maja 1696, Ivan Marija
Kajetan r. 25. jun. 1697, Karol Josip r. 15. okt. 1698, Ivan
Ksaver r. 19. dec. 1699.

Rabata Kasandra pl., soproga dež. vicedoma, k. 1599 —
1601. — Josip grof, knezoškof Ijublj., k. 1664 in 1669.

Ragersfeld S^hdiSi\]3Xi pl., sopr. Marija Izabela, otroka:
Marija Katarina r. 28. apr. 1695 in Franc Henrik r. 7.jul. 1697.

Rain Ivan Friderik pl., soproga Marija Ana, otroci:
Volbank Vajkard roj. 15. maja 1664, Marija Magdalena roj.
16. dec. 1671, Ivan Herbart r. 4. nov. 1674, Jurij Engelbert
r. 27. apr. 1676.

Rainprecht Jurij Andrej pl. Emerstorf in Kallhoffen, ko-
roški deželjan, sopr. Katarina Elizabeta, otroka : Karol Josip r.
2. mar. 1665, Marija Kristina r. 20. maja 1666.

Raisinger Andrej pl., 1. soproga Felicita, hči Veronika
r. 27. avg. 1626; 2. soproga Ana Marija roj. Antlos, sinovi:
Ivan Andrej r. 6. nov. 1648, Ivan Ludovik roj. 9. jan. 1650,
Franc Karol r. 9. nov. 1651.

Rdkovec (Rakhouiz a Rakhersfeld) Sebastijan, soprog:
Marija Izabela, otroka: Jurij Žiga r. 10. jun. 1691, Ana Cedlij
r. 25. maja 1692.

— 821 —

Ramschissel Lukrecija, k. 1622. — Jošt, sopr. Maruša,
hči Jera r. 7. febr. 1628. — Leopold, k. 1629—1662, soproga
Terentia, sin Ivan Baltazar r. 28. dec. 1643; sopr. Maksimilija,
sin Karol Leopold roj. 1. apr. 1653. — Franc, k. 1644. —
Jurij Žiga, sopr. Marija Sidonija r. Konig, k. do 1694, otroci:
Maksimila Regina r. 24. febr. 1654, dvojčka Volbank Žiga in
Marija Sidonija r. 8. jun. 1656.

Rasp Jurij, v Stari Loki, 1608. — Ivan Ludovik ab
Osterberg k. 1633; Ivan >zu Osterberg und Lustthal« k.
1638. — Erazem (dobil sina Gregorja 3. mar. 1636). — Regina
Doroteja k. 1637—1649. — Ana k. 1661. — Ana Marija k.
1653. — Ivan Auguštin k. 1665% — Ivan Jurij, sopr. Barbara,
sin Pavel roj. 14. jan. 1664. — Marija Elizabeta k. 1669. —
Rozina roj. baronica Wazenberg k. 1670; Ivana Rozina pl.,
vdova 1671. — Ivan (hči Helena roj. 10. apr. 1675); Ivan
Baltazar k. 1676. — Ludovik, soproga Terezija, sinova Jurij
Žiga, roj. 28. mar. 1689, Žiga Teodorik roj. 12. jul. 1691. —
Ivan Jakob, sopr. Marijana, sin Volbank Herbart roj. 12. apr.
1692. — Marija Ana baronka k. 1693. — Rozalija Terezija k.
1696. — Baltazar k. 1696. — Ivan Ludovik baron, hči Marija
Ana roj. 3. jan. 1693, soproga Rozina Terezija Rozalija, hči
Marija Ivana Jožefa r. 6. jan. 1697.

Rastem Ivan Jurij, 1. soproga Marija Ana, otroci: Ivan
Mihael r. 27. sept. 1674, dvojčka Ivan Gabrijel in Pavel Fer-
dinand r. 31. avg. 1689; (sopr. Katarina?) Marija Terezija r.
8. jul. 1692; Marija Konstancija roj. 17. febr. 1695, Marija
Regina r. 4. sept. 1697 ; Ivan, sopr. Marija Rozina, sin Ivan
Leopold r. 5. nov. 1684.

Rauber Ivan Jakob pl. (imel sina Ivana 18. maja 1642).
— Franc Adam, sopr. Marta roj. Haller, otroci : Ivan Friderik
r. 18. maja 1636, Vit Krištof r. 27. jan. 1649, Ana Kordula
r. 22. avg. 1661. — Oton Henrik von Kroissen^g, dež. od-
poslanec, k. 1673—1681. — Ana Uršula k. 1677.

Ratmach Zofija k. 1627. — Ivan Jakob baron, k. 1662
do 1660. — Ana Katarina k, 1657. — Ana r. Bozin k. 1669.

— 222 '-

— Katarina bar. k. 1664. — Andrej Danijel pL, kanoni
Ijublj. 1665, 1. 1670. izvoljen škof pičenjski.

Rebek (Rebech, Repegk) Lovrenc, doktor modroslovja in
medicine, sopr. Marija Ana r. Widerholt, otroci : Ana Katarina
r. 1. nov. 1654, Marija Leopoldina roj. 8. dec. 1667, Franc
Ksaver r. 11. jun. 1660, Ivan Inocenc r. 28. dec. 1662, Marija
Konstancija r. 18. febr. 1666, Herbart Josip r. 4. mar. 1671.

— Marija Leopoldina k. 1678.

Refflnger Jurij (Danijel), vicedomski knjigovodja, sopr.
Katarina, sinova: Jurij Inocenc roj. 4. jan. 1649, Ivan Friderik
r. 8. sept. 1650.

Rerinberg Sebastijan, sopr. Marija Elizabeta r. Schwizen-
hausen, sin Volbank Sigfrid r. 7. sept. 1674.

Reringer (Rčringer) Tomaž, soproga Lukrecija, otroci:
Matija roj. 21. febr. 1616, dvojčka Bernard in Katarina roj.
14. nov. 1619. — Ivan, predstojnik ces. hospitala, župan Ijublj.
1669, 1660, 1666, 1667, soproga Marija, otroci: Tomaž roj.
11. maja 1632, Ivan r. 21. jun. 1633, Sebastijan r. 14. jan.
1636, Lukrecija roj. 9. apr. 1637, Katarina r. 20. nov. 1638,
Ivan Franc r. 1. jun. 1642.

Retter (Rhetor) Gregor, vicedomski tajnik in knjigovodja,
soproga Barbara, otroci : Ana Katarina r. 27. sept. 1624, Ana
Regina r. 2. sept. 1639, Evstah Ferdinand roj. 16. jul. 1641;
sopr. Marija, sin Gregor roj. 10. jun, 1645. — Pavi, soproga
Rozina, hči Eva r. 16. dec. 1666.

Ridenin Danijel, organist v stolnici, sopr. Margareta, hči
Rozina r. 10. febr. 1638.

Robida Gregor, vikar v stolnici, k. 1666 — 1661.

Romano Kvintilij, sopr. Uršula, otroci Mihael r. 24. sept.
1620, Elizabeta r. 24. okt. 1622, Kvintilij roj. 12. mar. 1629.

Rosen (Rofenus, Rosin) Mihael, predsednik nadv. hospi-
tala (im Obem Spital) in mestni starejšina in nadkamomik
1590, župan 1596, 1697 in 1598, soproga Marija.

— 828 —

Rosenstain Ivan Sigfrid pl., soproga Marija Renata, hči
Terezija Eleonora roj. 26. sept. 1683. — Katarina Klara roj.
grofica Herberstain k 1696.

Rossenhaifnb Cirijak Bazilij pl., sopr. Marija Ana, hči
Marija r. 16. avg. 1682.

RossetH (Rosseto) Ivan Anton, dež. pisar, sopr. Helena,
hči Marija Šaloma roj. 24. jan. 1624, Marko r. 24. mar. 1626,
Ana Veronika r. 21. febr. 1628, Ivan Cordia r. 16. febr. 1630,
Ivan Franc r. 4. mar. 1632. — Bernard (je imel 2. avg. 1641
sina Jerneja). — Ana Veronika gdč., k. 1646. — Ivan (je imel
23. jan. 1658 sina Pavla in 4. maja 1661 sina Ivana Florijana).
Ivan Bernard (je imel 17. apr. 1668 sina Ivana Jurija in 22. mar.
1672 hčer Marijo Margareto). Ivan Marko, dr. bogoslovja, odi.
1673. pl. Rosenberg, 1664 — 1682 kanonik, župnik v stolnici
in apost. protonotar, 1688 stolni dekan in gener. vikar.

RoBtnan Gregor, župnik v Šmartinu p. Kranju, apost.
protonotar, k. 1635.

Rubini (Rubino, Rubin) Nikolaj 1622. — Aleksander,
duhoven 1618. — Noe, trgovec 1629.

Ruggiero Anton, krotitelj dež. konj, k. 1624.

^«^55 (Ruess) baron Russenstain Konrad k. 1641 — 1645.
— Marija Sidonija k. 1643. — Avguštin baron, sopr. Katarina
Klara r. grofica Herberstein, otroka Franc Baltazar r. 7. jan.
1696, Marija Kordula r. 29. jun. 1698

Russinger (Ruessinger) Marko pl. Rosenhaim sopr.
Helena, otroci: Cirijak r. 16. mar. 1651, Ivan Bazilij r. 14. maja
1663, Kamila Uršula r. 15. sept. 1659. ■- — Cirijan Bazilij, sopr.
Marijana, sin Josip r. 25. jan. 1676.

Rusfingar Gregor, dr., tajnik dež. glavarstva, k. 1677.

Saiier Jakob, sodnik Ijublj., sopr. Uršula, sin Ivan Anton
r. 11. maja 1662.

Salm Frančiška, grofica, k. 1699.

Salvaroli Hieronima Altana grofica, omož. Mrcina,
k. 1613.

— 224 —

Samhurg Ivan Karol, sopr. Suzana, otroci : Franc Jernej
r. 24. avg. 1666, Eva Kristina r. 8. maja 1668, Katarina roj.
28. apr. 1660, Ivana Elizabeta r. 7. jan. 1662, Suzana Klara
r. 6. jul. 1663.

Sanfiore (Sant de Fioro, Santo Flore) Franc, doktor
medicine, primarij, priseženi dež. zdravnik, k. 1621 — 1639. —
Andrijana k. 1627 — 1634. — Vit, sopr. Oktavija, hči Marija
Justina r. 16. jul. 1642.

Santpauer Karol pl, dež. knjigovodja, soproga Suzana
v. Samburg, otroci: Marija Katarina r. 15. dec. 1642, Marija
Suzana r. 23. avg. 1644, Marija Ana r. 26. apr. 1648, Marija
Kordula roj. 23. okt. 1649, Franc Adam roj. 24, nov. 1650,
Volbank Adam r. 25. jan. 1662. — Ivan Karol k. 1649.

Saurau Eva Felicita roj. grofica Paradeiser k. 20. febr.
1658. — Ivan Sigfrid grof k. 1669 — 1675. — Ferdinand Emst
grof, k. 1688 — 1698. — Ivan Ferdinand grof, predsednik
Kranjske, k. 1690. — Renata Leopoldina grofinja, k. 1681
do 1697. — Renata Eleonora grofinja roj. grofica Auersperg
k. 1691.

Scarlichi (Skerlichius) Rajnald, škof, k. 1637—1639. -
Jurij, apost. protonotar, župnik v Kranju in gener. vikar, k. 1637.

— Franc Ludovik pl., sopr. Ana Felicita r. 7. mar. 1695.

Shallahar Matija, organist v stolnici, sopr. Elizabeta,
hči Suzana r. 5. apr. 1632.

Scheffer Ivan Friderik, J. V. D., sopr. Ana R^na roj.
Vggin, sinova Franc Friderik roj. 6. febr. 1656, Ivan Karol
r. 12. okt. 1656.

Schell Neža k. 1619. — Ivan Karol, soproga Katarina,
sinova: Mihael r. 6. sept. 1662, Lovrenc r. 28. avg. 1664. —
Ana Katarina gospa k. 1689—1697, a Schellenburg 1698.

— Jakob pl. Schellenburg k. 1698.

Scherr pl. Scherenburg Emst, k. 1614 — 1643, 1. sopr.
Barbara, hčeri: Barbara r. 18. dec. 1618, Veronika r. 16. jan
1623; 2. sopr. Judita r. Eppich, otroci: Margareta r. 16. mar
1626, Ivan Friderik r. 15. mar. 1627, Mihael Emst r. 4. jan

— 225 —

1629, Jurij Adam r. 23. mar. 1631, Ivan Josip r. 6. jul. 1633,
Ana Helena r. 14. jul. 1636; Judita k. do 1. 16B5. — Mihael
Emst, sopr. Katarina Renata r. Apfaltrer, otroci: Žiga Ernst r.

29. sept. 1666, Ana Rozalija r. 18. sept. 1660, Marija Izabela
r. 24. okt. 1662, N. r. 17. okt. 1681. — Žiga Ernst, soproga
Ana (Marija) roj. grofica Lichtenberg, otroci: Ivan Ernst roj.

30. jun. 1683, Maksimilijan Viljem roj. 30. jul. 1686, Regina
Elizabeta r. 13. jun. 1686, Franc Anton r. 20. jun. 1688.

Scherfenberg Ivan Krištof pl, k. 1656.

Scheuer (Scheyer) Doroteja Maksimila, k. 1600. — Eva
k. 1621. — Ivan Krištof 1625.

Schiflinger Jakob, kr. dež. svetnik, k. 1598—1601. —
Elizabeta k. 1602. — Adam, sopr. Uršula, sin Ivan Jakob roj.
17. apr. 1614. — Ivan, k. 1621 — 1630, sopr. Marija, hčeri:
Marija Uršula r. 1. jan. 1626, Ana Elizabeta r. 4. mar. 1630.

Schiffrer Andrej, sopr. Uršula, otroci: Ivan Andrej roj.
12. okt. 1690, Franc Dominik r. 3. avg. 1692. Anton Ignac
r. 17. jan. 1694, Marija Kristina r. 26. dec. 1695, Marija Ana
r. 28. maja 1697.

Schiller Ivan Jurij, soproga Marijana, sin Josip Anton
Ignac r. 13. sept. 1689.

Schilling Danijel, sopr. Marija Magdalena, otroci: Ivan
Urh r. 10. jan. 1655, Ana Marija r. 7. jul. 1656, Ivan Jakob
r. 17. maja 1664, Josip r. 10. febr. 1667, Franc r. 3. okt. 1669.

Schmaidl Baltazar, dež. kirurg, sopr. Ana, hči Katarina
Regina r. 1. okt. 1639.

Schtniihoffen Franc Karol, soproga Ana Felicita, sin
Karol Josip r. 12. avg. 1698.

Schmua Ana Marija k. 1677.

Schdn Ivan I.udovik, sopr. Suzana, hči Gertruda Ivana
r. 19. mar. 1625.

Schdnau Franc Albert baron, k. 1695—1698.

Sch&nleben (Schčniiebel, Schonlebl) Ludovik, k. 1618
do 1659, 1642 mestni kamornik, 1647, 1649, 1669 župan Ijublj.,
soproga Suzana, otroci: Ivan Ludovik r. 16. nov. 1618, Eli-

17

— 226 —

zabeta r. 21. okt. 1620, Marija r. 24. dec. 1622, Faroshinka
r. 11. febr. 1627, Katarina Suzana r. 12. apr. 1629, Marjeta
r. 13. jul. 1630, Kristina r. 10. sept 1632, Gregor r, 3. jan.
1637, Franc r. 4. okt. 1639. — Marija Magdalena, k. 1652.
— Kristina gdč. k. 1656. — Ivan Ludovik dr., dekan Ijublj ,
k. 1658—1661.

Schratn Nikolaj Kuncelman, advokat in dež. odposlanec,
k. 1640.

Schrott Andrej, J. V. D., advokat, soproga Kristijana,
sinova: Franc Albert roj. 26. mar. 1638, Ivan Andrej roj,
6. apr. 1640.

Schrottenbach Maksimilijan pl., štajarski dež. glavar, k.
1696. — Gottfried bar., k. 1615 in 1619. — Rudolf Friderik
grof, sopr. Marija Frančiška roj. groiSca Herberstein, sin Ivan
Ernst Maks Baltazar Josip Adam Kazimir roj. 10. mar. 1696,
Marija Jožefa r. 30. dec. 1697.

Schnapp Jurij, kanonik v Ljubljani, k. 1609.

Schwab Marija Magdalena roj. Attems, k. 1637. —
Aleksander (imel 1. mar. 1639 hčer Jero). — Ivan Jurij pl., k.
1649—1658. — Zofija k. 1668. — Franc (imel 25. jun. 1683
sina Ivana Krstnika).

Schwarda pl. MOnzgraben v Wolfsdorfu Kamil Ludovik,
kranjski vicedom, k. 15. febr. 1695.

Schwara Peter, lekarnar, soproga Felicita, sin Jakob roj.
16. febr. 1596. — Jurij, duhoven, 1622. — Marko k. 1622.

Schweiger Matej, vicedomski tajnik in deželni tajnik, k.
1617 — 1666, 1. sopr. Ana Suzana, sin Henrik Matej r. 1. sept.
1640; 2. soproga Magdalena roj. Kunstl, k. do 1674, otroci:
Marija Suzana r. 31. jul. 1645, Ivan Engelbert r. 30. dec. 1647,
Volbank Andrej r. 30. nov. 1648, Uršula roj. 25. sept. 1650,
Filip Jakob roj. 17. maja 1653, Lucija r. 4. okt. 1654, Franc
Karol r. 2. nov. 1658, Ivan Avguštin r. 29. avg. 1661, Lovrenc
Bernard r. 14. maja 1665. — Marko k. 1639. — Ivan Jakob
k. 1648. — Henrik Matej, k. do 1. 1689, sopr. Marija Klara,
r. Hitzing, otroci: Marija Terezija r. 3. avg. 1665, Marija Ro-

— 227 —

zalija r. 16. apr. 1667, Ivan Friderik r. 31. avg. 1668, Karol
Henrik r. 25. jan. 1670, Filip Josip r. 21. maja 1671, Marija
Suzana roj. 21. maja 1673, Marija Rozalija roj. 9. sept. 1675,
Marija Helena roj. 1. maja 1679. — Marija Terezija k. 1679.

— Franc Karol pl., sopr. Renata Sidonija, hči Maksimila Te-
rezija r. 13. febr. 1683. — Ana Marija pl., vdova, » Praefectissa
Principis et Comitis ab Herberstein«, k. 1689. — Marija Suzana
k. 1690. — Marija Rozalija k. 1697. — Marija Konstancija r.
FUrenpfeil, k. 1696.

Schwitaen (Schwiz) Karol, soproga Magdalena, otroci:
Franc Josip r. 26. mar. 1659, Klara Regina r. 3. avg. 1661,
Mihael Egidij r. 1. sept. 1663. — Ivan Karol (je imel 27. okt.
1681 hčer Ano Katarino). — Karol, soproga Marija, sin Jurij
Josip r. 22. apr. 1683. — Franc Karol Schwitzen, od 1. 1683.
von Schwitzenhaimb, J. V. D., sopr. Marija Magdalena r. Bolničar,
otroci: Marija Sidonija roj. 1. febr. 1673, Marija Ignacija roj.
15. febr. 1679, Albert Ignac r. 17. sept. 1680, Julijana Regina
r. 7. febr. 1683, Aleksander Ksaver r. 12. febr. 1684, Fortunat
Ignac roj. 13. jul. 1686, Gašpar Pij roj. 8. jul. 1693. — Pavel
Valerij, J. V. D., soproga Ana Marija Cecilija, otroci: Regina
Frančiška r. 31. okt. 1682, Marija Ignacija roj. 1. avg. 1684,
Franc Josip r. 22. mar. 1686, Marija Jožefa r. 11. mar. 1687,
Friderik Žiga roj. 5. mar. 1688, Marija Elizabeta roj. 18. jan.
1689, Marija Eleonora roj. 1. okt. 1690, Jakob Ferdinand roj.
27. jul. 1692, Leopold Gabrijel r. 28. mar. 1694.

Seepach Gregor pl., predstojnik nadvojvodskega carin-
skega urada, soproga Marija, sin Mak imilijan r. 15. febr. 1595.

— Maksimilijan, sopr. Marija, hčeri: Elizabeta r. ll.jun. 1627,
Ana Felicita r. 29. okt. 1628.

Semen Jurij, 1. 1616. tehtničar, 1635 vicedomski tajnik,
soproga Felicita, hčeri : Marija Felicita roj. 1 1. jun. 1627 in
Marija Magdalena roj. 29. sept. 1629. — Lovrenc, soproga
Margareta, sin Žiga roj. 20. mar. 1641. — Viljem, soproga
Ludovika Margareta, sin }ustin Lovrenc r. 14. apr. 1083, hči
Ana Marija Klara r. 11. avg. 1685.

17*

— 228 —

Sensenschmid Lovrenc, advokat, soproga Helena, sinova
Lovrenc r. 26. jul. 1600, Avguštin r. 28. lebr. 1602.

Shelflni Aleksander Pankrac, sopr. Rozina Terezija, hči
Uršula Eleonora r. 1. avg. 1688.

Sibeneck Ferdinand pl, 1. sopr. Ana Katarina, otroci:
Marija Izabela r. 2. febr. 1677, Maksimilijana r. 4. mar. 1683,
Ivan Josip r. 14. mar. 1684, Franc Anton r. 10. mar. 1689,
Jurij Žiga r. 10. apr. 1690; 2. sopr. Ana Terezija, sin Sigfrid
Anton r. 19. nov. 1696.

Siberau (Sibenhau) Jurij Marko pl., sopr. Marija Ana
r. Boltar, otroci: Marija Terezija r. 18. sept. 1676, Ana Ro-
zalija r. 2. dec. 1678, Jurij Žiga roj. 2. maja 1681, Doroteja
Sidonija roj. 16. jun. 1683, Marija Ana roj. 19. maja 1684,
Rozina Izabela roj. 18. jun. 1686, Marija Uršula roj. 16. sept.
1686, Marija Ana r. 15. okt. 1687, Volbank Andrej r. 26. nov.
1688, Jožefa Julijana r. 18. jan. 1690.

Sieaenhaifnb Adam Sebastijan pl., sopr. Marija Kata-
rina, otroci: Marija Klara r. 18. okt. 1650, Franc Karol roj.
19. okt. 1652, Marija Ana r. 25. maja 1653, Klara Beatrika
r. 30. jul. 1656, Franc Herbart r. 26. okt. 1658.

Sittich Mihael, mestni pisar, soproga Anka, sinovi: Ivan
Mihael r. 17. avg. 1624, Ivan Bernard r. 20. avg. 1626, Ivan
Friderik r. 2. jun. 1628.

Skerpin Andrej, sopr. Felicita, sin Volbank Jakob roj.
21. jul. 1648.

Smrekar (Sumreker, Sumregger) Štefan, sopr. Jera, hči
Maruša r. 22. nov. 1607. — Tobija, 1. soproga Katarina, sin
Ivan Krstnik r. 5. febr. 1641, 2. sopr. Sidonija, otroci: Marija
Sidonija r. 22. jun. 1651, Ana Regina r. 23. jan. 1653, Franc
Adam r. 14. jun. 1665, Ana Elizabeta r. 21. mar. 1658, Ana
Katarina r. 20. nov. 1659, Ivan Ferdinand r. 31. maja 1663,
Ivan Anton roj. 3. jun. 1665, Marija Ana roj. 28. jun. 1669,
Tobija r. 31. maja 1672. — Franc Adam, zdravnik, soprc^a
Ana Margareta, otroci: Franc Josip r. 30. mar. 168*, Marija
Leopoldina r. 6. nov. 1687, Marija Agneza r. 10. jan. 1689.

— 229 —

— Ivan Anton pl. Liechtentall, J. V. D., sopr. Katarina
Elizabeta roj. pl. Siberau, otroci: Eleonora Jožefa r. 16. febr.
1696, Josip Ignac r. 3. avg. 1697, Franc Joahim r. 14. mar. 1699.

Snedec (Snediz) Ivan Krstnik, k. 1698. — Marija Ana
k. 1698.

Sniwnsperger Ivan Jurij, sopr. Elizabeta, sin Ivan Andrej
r. 1. dec. 1645.

Sobani Franc, kanonik ljubljanski, k. 1589 — 1602.

Sobrer Martin, sodnik ljubljanski, k. 1698.

Somrak (Sumrekh) Elija k. 1607, soproga Jera, otroci :
Katarina r. 21. okt, 1619, Erazem r. 31. maja 1622, Caharija
r. 6. mar. 1623, Sibila r. 23. sept 1626, Ana r. 20. jun. 1628.

Sonce (Sonze) Ivan, dež. prokurator in advokat dež.
stanov, k. 1618 — 1641. — Adam, sopr. Elizabeta, sin Ivan
Josip r. 8. febr. 1621, sopr. Jera, sinova Jakob r. 2. jul. 1623,
Adam r. 28. sept. 1624.

Soniner Adam, kanonik in gener. vikar, k. 1627.

Sorger v. Sorgfeldt Ivan Ludovik, k. 1673.

Spada Gregor, sopr. Kamila, hči Klara Marija Margareta
r. 10. dec. 1654.

Spadoni Marija S., sopr. Ana, sin Ivan Peter r. 21. febr.
1596. — Jakob k. 1608. — N. dr. (dobil 21. sept. 1620 hčer
Margareto).

Spiaig (Spizigk) Petronela, roj. Ramschtissel, k. 1627. —
Marija Šaloma k. 1647. — Ivan Jurij, sopr. Ana Regina, sin
Franc Leopold r. 17. okt. 1674.

Srakar Ivan, slikar, sopr, Marija, sin Ivan r. 20. maja
1632.

Siaidler Krištof, lekarnik, sopr. Uršula, sin Krištof roj.
8. mar. 1622.

Stain Aleksander, knjigotržec, sopr. Suzana, hči Suzana
Klara, r. 6. avg. 1689.

Siainhauser Barbara, k. 1614—1633, 1620 vdova.

Standel Franc Andrej, sopr. Margareta Ludovika, sin
Fran Andrej r. 28. jul. 1688.

— 230 —

Standler Friderik, dež. oficijal, sopr. Marija Magdalena,
hči Ana Marija roj. 30. jul. 1648. — Ivan Friderik, soproga
Regina Barbara, sin Volbank Ferdinand r. 3. nov. 1688.

Staneiič Tomaž, 1691 slušatelj prostih umetnostij, 1593
duhoven.

Staudoh Gregor, mestni sodnik Ijublj. 1674 in 1675.

Steinmetaer (Stamizer) Ivan, kanonik ljubljanski, k. od
1590 do 1595.

Steklina Jurij, sodnik Ijublj. 1. 1592—1595. (Na sv. Ja-
koba dan je bila volitev novega sodnika in župana.)

Stemberg Sebastijan, k. 1609. — Jurij Žiga k. 1642;
oskrbnik na Turjaku 1682. — Ivan Andrej pl., kanonik Ijublj.
1644 — 1661, prost Ijublj. 1652. — Ivan Gregor, sopr. Marijana,
otroka: Ana Marija r. 4. mar. 1686,. Ivan Josip r. 6. okt. 1687.

Stemberger Ivan Blaž, sopr Regina, otroka: Katarina
Rozina r. 6. okt. 1640, Peter Ivan r. 1. apr. 1642.

Sterlecker Jakob, sopr. Jera, hči Apolonija roj. 6. febr.
1608. — Mihael, sopr. Suzana, sin Matija Karol roj. 27. jan.
1609.

SteUner Verdula, lute anka, 1600.

Stoki Melhijor, predstojnik hospitala in subprior bratov-
ščine presv. R. T., 1. sopr. Farasina, sin Melhijor r. 20. maja
1634, sopr. Suzana, sin Florijan r. 3. maja 1639.

Stopper Jakob, kanonik Ijublj. in ekonom kapit. 1627
do 1632, 1632—1652 župnik v stolnici, 1644 apost. protonotar,
ces. svetnik kanonik in župnik.

Sirassoldo Barbara baronka roj. grofica Attems, k. 1637
do 1642. — Katarina, grofinja, k. 1638. — Orfej grof, vicedom,
k. 1638 — 1691, sopr. Lucija Otilija 1696. — Peter grof, sopr.
Doroteja umrla na porodu hčere Terezije Barbare 4. maja 1648.

— Marija Kunigunda, grofinja k. 1682. — Adam Leopold,
grof, k. 1689. — Marcij, grof, sopr. Aurora, sin Ferdinand
Josip r. 17. mar. 1699.

Strauss Primož, dijakon in zakristan v stolnici, k. 1598

— Eufrozina k. 1600.

f

— 231 —

Sirobl Štefan, kamornik v nemški hiši v Ljublj., k. 1591,
sopr, Neža, sin Karol r. 28. jan. 1612. — Jernej, sopr. Maruša,
sin Ivan r. 5. maja 1620. — Marija, k. 1621, sodnikinja 1633.

— Andrej k. 1621, predstojnik hospitala 1628, sopr. Eva, sin
Andrej r. 28. okt. 1640. — Matija, poštar v Ljublj. 1644 do
1666, sopr. Marija Uršula roj. Schifflinger, otroci: Marija Sido-
nija r. 1. sept. 1644, Volbank Žiga r. 28. okt. 1646. — Marija
Sidonija k. 1658. — Volbank Žiga pl. Stroblhoffen, od
1. 1672. baron, k. do 1699, od 1. 1684. gospod v Liebenthalu
in Adelsbiichelnu, dež. prisednik, 1. soproga Marija Magdalena,
otroci: Cecilija Renata roj. 7. nov. 1670, Marija Sidonija roj.
21. jun. 1672, Sibila Kordula (mati Marija Uršula) r. 30. okt.
1673, 2. soproga Marija Eleonora, otroci : Eleonora Terezija
r. 13. dec. 1680, Eva Frančiška r. 9. jun. 1683, Volbank Av-
guštin r. 21. nov. 1684, Žiga Josip roj. 3. mar. 1680, Adam
Sigfrid r. 17. jul. 1689, Franc Anton r. 17. sept. 1690, Jurij
Vajkard roj. 26. apr. 1692, Marija Maksimila Felicita roj,
3. nov. 1693.

Siubenrauch Elija, sopr. Veronika, hči Marija Elizabeta,
r. 1. mar. 1682.

Stursenstainer Andrej, kanonik in eklezijast v Ljublj.
1600 in 1601.

Suppi Lovrenc (di), sopr. Marija, sin Ivan Krstn. roj.
16. avg. 1621.

Štefel (Steffel) Mihael, luteran, sopr. Elizabeta, hči Ma-
rija, r. 30. nov. 1598. — Melhijor k. 1601. — Mihael, slikar,
k. 1632-1640.

Šubic (Schubetz, Shubitius) Jakob, 1595 duhoven, n)08
kanonik ljubljanski.

Taller Mihael, poštar 1696—1628, 1698 mestni sodnik.

— Neža k. 1598—1626. — Ivan k. 1622. — Josip k. 1644.

— Ivan Josip, gospod v Kamniku, k. do 1664, sopr. Marija
Elizabeta roj. bar. Pranck k. do 1667, sin Volbank Vajkard
r. 2. febr. 1669.

— 232 —

Tattenbach Marija Šaloma baronka, roj. bar. Lamberg,
k. 1624—1636.

Tauffrer Gregor k. 1600. — Tobija k. 1620. — Marija
iz Kosarjev, k. 1624. — Joahim Urh k. 1633. — Mihael, sopr.
Marija, 1638. — Mihael Bernard k. 1677. — Marko Anton pl.
k. 1682. — Franc (imel 22. febr. 1693 hčer Jero).

Tasell Andrej pl,, sopr. Margareta, hči Ana r. (in platea
Teutonica) 16. nov. 1598; sopr. Barbara sin Gašpar r. 17. dec.
1621. — Ivan Krištof, soproga Katarina, sin Jurij Andrej roj.
26. avg. 1619.

Tasoll Andrej pl., soproga Marija Ana, otroci: Herbart
Ferdinand roj. 13. febr. 1690, Marija Ana roj. 25. apr. 1694,
Franc Rajmund r. 14. mar. 1697. — Franc, sopr. Ana Marija,
otroci : Marija Frančiška roj. 13. sept. 1687, Franc Josip roj.
28. febr. 1689, Herbart Ferdinand roj. 13. febr. 1690, Franc
Krištof r. 16. mar. 1692.

Tenefle (Tenneffel) Josip, sopr. Ana Katarina r. Wolt-
reich, hči Ana Katarina r. 30. sept. 1660. — Josip Jurij, sopr.
Ana Marija r. Kušlan, hčeri : Sibila Katarina r. 10. apr. 1659,
Marija Elizabeta r. 12. mar. 1660.

Terlingo de Gusman Ivan Krstnik, rudarski nadsodnik,
sopr. Marija Ana Elizabeta de Schweizhart, otroka : Žiga Julij
Josip Dominik roj. 9. avg. 1694, Marija Julijana Lucija Ana
Kristina Valentina roj. 29. maja 1696. — Josip de Gusman,
dekan ljubljanskega kapiteljna, k. 1694.

Textor Jurij, vikar v stolnici 1593 — 1609. — Jernej, cer-
kovnik v stolnici, sopr. Elizabeta, sin Ivan r. 6. mar. 1614.

Thomas Elija, vicedomski tajnik, k. 1625 — 1628.

Thame Andrej, škofov kapelan, k. 1675.

Thun Ivan Ernst Maksimilijan grof, knezonadškof v
Solnogradu, k. 1696.

Thum Eleonora grofinja, roj. markiza Gonzaga, k. 1652.
— Franc grof, soproga Felicita, sin Franc Anton r. 22. maja
1654. — Marija Elizabeta grofinja vdova k. 1665. — Oton
Henrik grof, soproga Marija Neža, sin Žiga Franc Anton roj.

— 233 —

4. jun. 1668. — N., grof, sopr. Ana Marija roj. Athems, hči
Marija Izabela r. 21. dec. 1664. — Hektor grof, k. 1670. —
Ludovik Ernst Pameti, vojaški tajnik, sopr. Ivana pl. Risenberg,
sin Herbart Ludovik roj. 30. jul. 1670. — Ivan Karol grof,
sopr. Ana Maksimila r. grofica Auersperg, hči Barbara Kres-
cencija r. 28. okt. 1673. — N., soproga Margareta, sin Ivan
Krstnik r. 24. jun. 1683.

ToUtnainer Ivan Ludovik, sopr. Marija Elizabeta, otroci :
Ana Marija Jožefa r. 18. jan. 1697, Franc Bernard Josip roj.
13. apr. 1698, Marija Kordula r. 16. sept. 1699.

Trauimannsiorff Franc Honorij grof k 1690.

Trauisan (Trebesan, Terbisan, Thrauison) Vinturin, župan
ljubljanski 1694, meščan 1596.

TrUler (Trigler) pl. Trillekh Andrej, k. 1653—1661.
— Jurij Andrej baron k. 1663 — 1665. — Ivan Friderik baron
Trilegk, k. 1668—1677. — Marija Cecilija grofinja k. 1689. —
Suzana Felicita grofinja r. grofica Gallenberg, k. 1692 — 1696.

Tschandigk Andrej, vikar v stolnici, k. 1664.

Viucano Franc Maksimilijan a S. Pass, 1634 ribniški
naddijakon, 1647 pičenjski škof in gener. vikar v Ljubljani,
1658 pič. škof in Ijublj. prost, 1664 tržaški škof.

Valvasor Marija Elizabeta, gospa, roj. pl. Domberg, k.
1625. — Jernej, dež. odl)ornik, sopr. Marija, sin Ivan Vajkard
r. 28. maja 1641 ; sopr. Ana Marija, sinova Volbank Jernej r.
30. sept. 1646 in Ivan Ferdinand r. 27. febr. 1649. — Marija
Klara r. N., k. 1649. — Ivan Krstnik, sopr. Sidonija Regina, r.
»Barbo de Copenstein et Guttenegg«, k. do 1669, sin Adam
Seifrid r. 18. apr. 1649. — Karol, dež. odbornik, k. do 1684,
sopr. Ana Rozina, otroci: Ivana Terezija r. 7. jan. 1653, Ana
Marijana r. 15. jul. 1656, Jurij Maksimilijan r. 27. febr. 1668,
Ivan Karol r. 13. jan. 1664. — Ivan Karol od 1. 1694. baron,
soproga Ana Elizabeta, otroci: Eva Maksimila r. 3. okt. 1668,
Volbank Karol Josip r. 1. okt. 1691, Ana Katarina Jožefa r.
4. mar. 1693, Marija Elizabeta r. 9. maja 1694, Volbank Josip

— 234 —

r. 18. maja 1695, Kajetana Felicita r. 23. jun. 1696, Marija
Eleonora r. 8. dec. 1697, Jurij Feliks r. 15. febr. 1699.

Vellan Jurij, župnik v Mengšu, k. 1600.

Venezianer Matej k. 1610 — Marija, 1618.

Vermatti Jakob pl., sopr. Marija Frančiška, otroci: Ivan
Anton r. 1 . jan. 1686, Ana Lukrecija r. 20. febr. 1 690, Andrej
Ignac r. 30. avg. 1692.

Victorio Ivan, sopr. Flerida, sin Ivan Pavel roj. 8. jul.
1617, sin Ivan r. 30. jun. 1619.

Videč (Widezh, Widiz, Widitsch) Jurij 1614 sodnik Ij.,
1617 — 1623 mestni kamornik, 1624 župan Ijublj., sopr. Moyde,
hči Neža r. 21. jan. 1615.

Vidmar Gregor, »Ludirector in domu theutonica*, sopr.
Eva, sin Ivan Jakob r. 14. febr. 1611. — Pavel, vikar v stolnici
1615, kanonik Ijublj. 1619. — Andrej, J. V. D., soproga Neža
hči Ana Marija r. 1. apr. 1640.

Vlachar Ivan Adam, soproga Marija, hči Ana Suzana
r. 14. dec. 1643.

Vratislav Franc Vencelj pl., soproga Marija Magdalena,
sin Franc Vajkard r. 1. sept. 1637.

Vrbanič (Vrbanitfh) Jeronim iz grada Fužine (Kalten-
brunn) k. 1601 in Ana k. 1598—1619.

Vrbec Krištof, dež. knjigovodja (k. 1610), sopr. Agneza
(oba luterana), hči Barbara roj. 1. dec. 1698, sin Andrej roj.
9. nov. 1601. — Školastika k. 1622-1626. — Ivan Krstnik,
k. 1608, 1623 župan Ijublj., soproga Marija Strobl, sin Ivan
Krstnik roj. 5. avg. 1633. — Ivan Krstnik, doktor medicine,
sopr. Marija Kordula r. pl. Donnersperg, hči Marija Terezija r.
28. okt. 1669. — Franc Jakob (Vrbec?), sopr. Ana, sin Franc
Leopold r. 14. nov. 1666.

IVagner Ivan Jurij pl., soproga Marija Sibila, sin Jurij
Hermenegild r. 14. apr. 1684.

IVagnereck Ivan Jakob, loški glavar, k. 1639 do 1656
— Marija r. pl. Wagner k. 1633.

Weixelpach Marija pl., k. 1622.

r

— 235 —

IValko Marko, vikar pri Sv. Petru v Ljublj., k. 7. avg. 1 679.

IVallenberg Ivan Adam pl., dež. odbornik, k. 1666.

IVallich Josip pl., J. V. D., sopr. Marija Ana, sin Mihael
Josip r. 3. sept. 1695.

IValirauch Caharija pl., sopr. Ana Katarina, sin Simon
Dominik r. 29. okt. 1663.

IValther Sebastijan, sopr. Ana, otroci: Ana Regina roj.
18. sept. 1640, Ivan Fortunat r. 10. jul. 1651, Ignac Franc r.
28. jul. 1652. — Marija Elizabeta vdova k. 1693.

IVanael Tobija, nadvojvodski mitničar, sopr. Katarina,
sin Lovrenc r. 18. jul. 1596.

IVanisher Danijel, soproga Marija Šaloma r. Hoffmann,
sin Ferdinand r. 30. mar. 1642.

Wa9 pl. IVasenberg Mihael, soproga Marija Katarina
r. Paradeiser, hči Ana Marija roj. 24. jul. 1633, (soproga Ana
Marija roj. Paradeiser), sin Ivan Henrik roj. 12. jun. 1639. —
Magdalena Sidonija k. 1640. — Kordula grofinja Boz roj.
Paradeiser k. 1648. — Marija Katarina bar., 1653—1659. —
Volbank (imel 9. dec. 1659 hčer Suzano); Volbank Vincenc
baron, .soproga Ana Marija roj. Lewenburg, otroci: Volbank
Vincenc roj. 23. jan. 1666, Ivan Herbart roj. 30. maja 1667,
Franc Josip r. 3. maja 1G69, Ivan Leopold r. 21. maja 1671,
Marija Beatrika r. 9. maja 1673. — Ivan Henrik, baron, sopr.
Marija Sidonija, otroka: Ivan Herbart r. 22. mar. 1670, Marija
Magdalena r. 6. jul. 1674 — Peter grof (imel 17. jul. 1677
sina Ivana Jakobaj. — Marija Leonora grofinja, r. pl. Strassoldo,
k. 1677—1689. — Ivan Herbart grof k. 1695. — Marija Kuni-
gunda grofica k. 1695—1699. — Henrik grof k. 1696.

IVeiss Adam, župan ljubljanski 1620, 1621, 1622. —
Maruša k. 1628.

IVeissremel (conf Meissremel) Jurij Karol, sopr. Marija
Margareta, sin Jurij Karol r. 4. febr. 1673; Ivan Henrik, sopr.
Marija Margareta, hči Ana Eva r. 23. jul. 1674.

Wellirish Andrej, kanonik ljubljanski, k. 1662.

— 236 —

JVemeck (Werenecgkh, Pernekher) Ana Maksimila roj.
20. mar. 1600. — Urh bar., sopr. Evfrozina, hči Magdalena
Filipina r. 20. febr. 1607. — Herman Julij, sopr. Ana Regina,
sin Franc Erazem r. 6. okt. 1646. — Ivan Valerij bar. k. 1093.

IVertasch (Vrtaš) Jurij, sodnik Ijublj., k. 1648.

IVertenihal Ivan Jurij, soproga Marija Magdalena, hči
Katarina Krescencija r. 1. jan. 1682 — Ferdinand pl., sopr.
Magdalena, sin Karol Anton Josip r. 26. febr. 1696.

IVeizsiain Jurij, kanonik in župnik v stolnici, k. 1684
do 1695.

Widerholdi Konrad, k. do 1656 , od 1. 1644 de Waid-
hoffen, dež. zdravnik in odbornik, soproga Barbara, otroci:
Marija Regina r. 9. sept. 1637, Marija Rozina r. 25.jul. 1640,
Herbart r. 29. mar. 1643.

IViderkher (Widerkhern) Ivan Henrik, k. do 1. 1650.,
1635 in 1641 sodnik Ijublj.. sopr. Margareta, otroci: Doroteja
roj. 17. jan. 1628, Ivan Jakob roj. 28. maja 1631, Judita roj.
3. dec. 1638, Marija roj. 25. febr. 1640. — Marija Ana gdč.,
k. 1658. — Ivan Jakob, od 1. 1688. pl. Widerspach, sopr.
Marija Klara, otroci: Ivan Henrik roj. 10. jul. 1657, Suzana
Klara r. 12. avg. 1659, Ivan Jožefa r. 11. mar. 1661, Rozina
Doroteja roj. 20. febr. 1662, Ivan Krstnik roj. 24. jun. 1663,
Jurij Andrej roj. 28. nov. 1664, Marija Elizabeta roj. 17. nov.
1667, Ana Katarina roj. 4. nov. 1670. — Ivan Jakob, tajnik
kneza Auersperga, sopr. (Ana Marija) Elizabeta r. Topelzher,
otroci: Ivan Jakob roj. 19. jan. 1680, Marija Rozalija roj.
28. mar. 1681, Frančišek Bernard roj. 13. avg. 1682, Jakob
Volbank roj. 29. okt. 1683, Marijana roj. 14. jan. 1685,
Avguštin Ludovik roj.. 10. sept. 1686, Ivan Anton (mati Ana
Marija Elizabeta) r. 6. jun. 1688, Ivana Katarina roj. 25. avg.
1689, Marijana r. 21. sept. 1698.

JVidfnan Pavel, duhovnik, k. 1614.

IVihtaliah v. Wihtelstain Friderik Viljem, k. 1696,

Wiskoy Florijan k. 1615.

— 237 —

IVisiak (conf. Bezjak) Ivan Friderik, soproga Sabina,
sinova dvojčka Kristijan in Sigfrid r. 20. okt. 1677.

IVisser v. Ehrnhoff Ivan Andrej, sopr. Marija Ana, hči
Marija Ana r. 31. jul. 1688.

IVittorffer Jurij k. 1610. — Ivan Jakob, soproga Ana
Marija, sin Franc Žiga r. 30. okt. 1634.

Wie (Wiez) Marko, 1634 sodnik Ijublj., 1640 župan,
sopr. Neža, sin Ivan Andrej r. 31. okt. 1620. — Karol Witz
pl. Wizenstain, I. sopr. Elizabeta, sinova: Ivan Franc roj.

17. jun. 1631, Ivan Krstnik r. 8. jun. 1633; 2. sopr. Poliksena
(Elizabeta) roj. Valvasor, otroci: Ivan Karol r. 15. maja 1644,
Ivan Krstnik r. 22. maja 1645, Ivan Ferdinand roj. 19. okt.
1646; otroci: Karol Krištof roj. 20. nov. 1646, Ivan Job roj.

18. jan. 1649, Marija roj. 24. jan. 1660, Lovrenc roj. 6. avg.
1660). — Ivan Andrej (na Glincah), 1. sopr. Suzana, otroci:
Marija Veronika roj. 10. jan. 1643, Ivan Friderik roj. 22. jul.
1644, Ivan Henrik r. 19. jul. 1649, Ana Rozina r. 7. jul. 1651,
Ivan Ludovik r. 12. avg. 1653; 2. soproga Regina Felicita
roj. Kaisel, otroci: Regina Terezija roj. 13. maja 1657, Jurij
Avguštin r. 25. avg. 1659, Volbank Adam r. 25. okt. 1660,
Marija Renata roj. 10. dec. 1662, Marija Suzana roj. 22. jan.
1664, Franc Leopold r. 12. sept. 1665, Jurij Žiga roj. 3. jan.
1667, Josip Avguštin r. 3. maja 1668, Ivan Andrej r. 13. jul.
1669, Marko Anton r. 31. avg. 1670, Ana Katarina r. 29. sept.
1671, Jošt Ferdinand roj. 25. sept. 1674, Karol Gotfrid roj.
9. nov. 1672. — Volbank Adam k. 1672. — Ivan Friderik
(imel 19. apr. 1683 hčer Marijo). — Franc Karol, J. V. D.,
k. 1689.

IVoldin Jakob, poštar na Brdu, k. 1609.

IVolfsthum Krištof pl. (je imel 6. jul. 1687 hčer Ano
Marijo).

Wollwiiff Lovrenc pl., soproga Marija Katarina, otroka:
Marija Jožefa r. 16. mar. 1697, Ivan Josip roj. 19. jun. 1698.

IVoltretch Caharija, sopr. Ana Katarina, otroka: Ana
Regina, r. 28. avg. 1660, Avguštin Baltazar, r. 29. avg. 1661.

— 238 —

IVosio (conf. Bosio) Samarija, sopr. Margareta, sin Ivan
Jakob r. 8. okt. 1619. — Ivan Jernej k. 1667, 1. 1689 mestni
pisar in župan ljubljanski. — Ivana Katarina k. 1689.

IVremfeld (conf. Bremfeld) Ferdinand pl., J. V. D., sopr.
Marija Sidonija roj. Zergollern, otroci: Franc Albert Ferdinand
r. 29. avg. 1695, Marija Cecilija r. 23. febr. 1697, Marija Ana
r. 23. febr. 1698, Anton Ignac r. 13. jul. 1699.

Wrugnolli (\Vrignolli) Dominik, sopr. Veronika sin Franc
Ignac roj. 2. okt. 1640, sopr. Felicita, hči Ana Marija roj.
21. jul. 1654.

Zamujen (Samuien) Sebastijan, stolni dekan 1590, župnik
in dekan 1594 in 1596.

Zelenic (Sellenits, Shelenitsch) Ivan Jurij k. 1660. —
Ivan Karol pl., sopr. Veronika, sin Karol Žiga roj. 14. apr.
1670; sopr. Ana Suzana, otroci: Marija Terezija r. 27. sept.
1676, Ana Kordula r. 31. okt. 1676, Konstandja r. 13. febr.
1678.

Zergoll Jernej, sopr. Margareta, otroci : Mihael r. 28. sept.
1651, Matija roj. 10. jan. 1658, Marija roj. 29. jan. 1669. —
Marija Felicita k. 1658. — Ivan, učitelj pri pl. Ediingu (je
imel 21. dec. 1646 hčer Marijo Cecilijo). — Franc pl. Zer-
gollern, 1. soproga Felicita, otroci: Marija Cecilija r. 6. mar.
1645, Franc Viljem r 4. apr. 1663, Volbank r. 2. jul. 1654,
Terezija Sidonija r. 11. jun. 1656, Elizabeta Izabela r. 13. jan.
1657; sopr. Marija Sidonija, otroci: Marija Izabela r. 27. febr.
1663, Anton Josip r. 13. febr. 1665, Ana Lukrecija r. 21. febr.
1667, Marija Cecilija roj. 18. mar. 1669, Jurij Friderik roj.

12. nov. 1671, Marija Sidonija roj. 22. sept. 1674, Terezija
Margareta r. 10. jul. 1677. — Katarina roj. Gottlob, k. 1679
do 1694. — Franc Viljem v. Zergollern, sopr. Ana Regina,
hči Marija Terezija roj. 16. okt. 1681, sopr. Marija Elizabeta,
otroci: Ernst roj. 6. mar. 1684, Katarina Cecilija roj. 6. nov.
1687, Marija Ana r. 22. sept. 1689, Anton Ignac r. 26. m
1693, Katarina Rozalija roj. 20. avg. 1694, Marija Ana i

13. apr. 1697, Franc Mihael r. 25. sept. 1699. — Anton Ja«

— 239 —

soproga Frančiška Eleonora, otroci: Franc Anton r. 21. jan.
1689, Ana Katarina r. 20. jun. 1690, Marija Terezija r. 8. nov.
1691, (oče Franc Anton, mati Frančiška) Marija Cecilija roj.
11. nov. 1694, (oče Ivan Josip, mati Eleonora Frančiška) Josip
Ignac r. 12. sept. 1697. — Uršula Katarina k. 1690.

Zeronni Jakob, sopr. Margareta roj. Fiordelis, hči Fran-
čiška Katarina r. II. dec. 1673.

Ziegelfest Ivan, k. 1616 — 1623, sopr. Katarina, hčeri:
Marija Šaloma r. 26. sept. 1624, Ana Leonora roj. 13. maja
1626. — Ivan Adam k. 1667. — Felicita k. 1674, 1689 vdova.
— Marija Felicita k. 1692.

Zigler (Zugler) Vencelj, mestni piskač (Stadtturnermeister),
sopr. Elizabeta, sin Benčeslav r, 20. avg. 1631), sin Ivan Adam
r. 5. maja 1648.

Zinaendorf Žiga Ernst grof, soproga Ana Izabela roj.
Lamberg, sin Maksimilijan Albert r. 7. maja 1665.

Zolnar Ivan Ludovik bar. k. 1665.

Zwingman Friderik, dež. tajnik, k. 1616 — 1624. —
Marija Rozina k. 1620.

Žagar (Sagar) Franc, magister modroslovja, soproga
Lukrecija, sin Ivan Adam r. 11. dec. 1G38.

Žeravnik (Sherovnigh) Marko, sopr. Jera, otroci : Suzana
Elizabeta roj. 17. avg. 1660, Marko roj. 23. apr. 1663, Ivan
Josip r. 26. jun. 1666.

Žibred (Shibred) Martin, vikar pri Sv. Petru v Ljubljani,
1590 in 1592.

Živkavič (SchCiffkouitz) Gregor, sopr. Eva Ana, otroka :
Katarina, r. 22. apr. 1664, Volbank Vincenc r. 22. jan. 1674.

Mali zapiski.

Nekaj ljubljanskih potresov. K zgodovini potresov na
I ranjskem dodajam tu nekatere p^berke, katere sem nabral o raznih
J ilikah. 4. dec. 1690 dies lunae, festum s. Francisci Xaverij. NB.

— 240 —

Hodie quoque circa horam quartam fuit fatis potens terrae motus, qm
varia damna tam in Civitate, quam in Collegio (Societis Jesu) cau&uit,
praefertim quod ex eo una turris nostra fuerit incurvata. (Diarium Soc
Jesu.) — 19. febr. 1691. Dies lunae. Fuit ingens terrae motus circa
mediam undecimae, unde aliquae partes Caementi in templo (s. Jacobi)
deciderunt. (Diar. S. J.) — 23. nov. 1703. Feria 8exta. Circa tertiara
pomeridianam auditus est Labaci tališ terrae motus, qualis ante hac
nunquam adverfus fuit. Adeo ex Confufsionibus fubterraneis terra cum
aedificiis commota est, ut tegulae ex tectis ceciderint et aedificia ruinas
egerint ; quia im6 nolulae et minores campanae sonum ediderint. Na robu
stoji o tem dnevu opazka : Vehemens terrae motus hanc Vrbem deterruit
(Diar. S. J.) Ob istem potresu poroča Diarium praefecturae Scholanim
Soc. Jesu takole: 23. nov. 1703. Feria sexta. Scholae de more. A me-
ridie medift 3tia vehementi terrae motu tota urbs concufsa fuit. —
20. sept. 1748. Feria 6. quatuor temp. 3tio quadrante ad Sam fait
terrae motus sine ulteriore damno. a meridie incendium ortum apud
Piftorem in platea hospitalis, sed paulo poft extinctum, densifsima ca-
dente pluvia. (Diar. S. J.) — 31- Nov. 1772. Um 5 Uhr Abends er-
litten wir einen starken Stoss von einer Erdterschiitterung, doch Gott
sei Dank ohne ferneren ublen Folgerungen. (Diskalceatska kronika, ki
se z jezuvitskimi dnevniki vred nahaja v ljubljanskem muzeju.) — 1798.
Pervi dan tiga M^fza (velikega srpana) fo zhutili potr^f tu v* Lublani
kar je na sgomim kraji Lublanze po dvanajfti uri obpoldne. Kar pa na
fpodnim kraji, to je v* mefti, ni nobeden nizh zhutil. (Val. Vodnik v
Lubl. Novizah 1798 Nro. 58.) J. Vrhovnik.

Stari napisi v cerkvi sv, Jošta nad Kranjetn, Svetišče cerkve
sv. Jošta je prastaro. Poslikano je bilo najbrže v 15. stoletju. V 16. in
17. stoletju so nekateri božjepotniki zarisali na stenske slike pri velikem
altarju svoja imena. Jedna letnica bi utegnila biti 1452. Drugi napisi se
glase: Hic fuit M. Pogon de Crainburga 1552. — 1572 Felman. Homo
proponit, Deus dissolvit. — Mathias Adamitsch Socius Diuinonim apad
S. Martinum 1582. — Johann Schest tunc Cooperator in Crainburg Anno
Domini 1592. — Hic affuerunt Georgius Warl et Jacobus Fellman pro
peccatis. — Mich. Stare. Fortes fortuna fouet, 16 17, 20. Julii. — Deus
mea spes. Peter Ehrnreich von Mauttemdorf gebiirtig den 20. May 1642.
— Georg Haumann 1642. — Mattheus Mohoritsch. — Thomas Marin-
tschitsch. — Mattheus Khos 1667. Jahrs. - Jakob Kramar 1680.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blaanikori nasledniki v IJabljani.

I ZVE s TJA

muzejskega društva za Kranjsko.

--^^^-

Uredil

JLnton KoblctP,

društveni tajnik.

Izdalo in založilo „Mtizej&ko dmžtvo za Kranjsko".

Letnik XI.

V lijubljani, 1901.

■:-:'\

Natisnila J. Blasnikova tiskarna.

¥^

\

Kazalo.

(Razprave.

stran

Zgodovinske Črtice o kranjski deželi. Dr, Fr. Kos i

Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1. 1660. do I. 17 18. V. Steska 18, 69, 141

>Kraynska kroneka« p. Marka Pohlina. P. pL Radics 33

KirurgiČna šola v Ljubljani. J. Barll 45

Nekoliko podatkov za zgodovino belokranjskih župnij. 7. Barll 49

Kartuzijan Nikolaj Kemph (1397— 1 497)- Dr, Josip Lisar .... 98

Prvi nastop Slovencev v zgodovini. Dr, Fr. Kos 105

Ljubljanska škofija na tridentinskem zboru. Janko Barll .... 186
3e nekaj podatkov o prepiru med križniki v Beli Krajini in kapi-

tulom zagrebškim. Janko Barll 189

M^li zapiski.

Duhovniki, rojeni v kranjski župniji. A, Koblar 48

Nekoliko kranjskih župnikov. A. K 104

Matija Kefer, župnik v Kranju. M, Slekovec 196

Črtica o nekdanjih svoboščinah kranjske duhovščine pred sodišči.

A, K. 199

Slovstvo.

> Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, spisal Josip Lavtižarc. A, K 104

Rusi o slovenski književnosti. A. K, 201

»Slovanski starožitnosti«, spisal dr. Lubor Niederle. A. K. . . . 201

»Voditelj v bogoslovnih vedah«. A. K. 202

<^^=^F^?^

1

1

^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HSmc^*^^- . ■

■

^^^^^^^^^^^^^^PR?^ . ^^

:^^^|

^^^^^^V^' t ' v"^ -

_'

^^

^^m^

1 IZVESTJA

1

m

MUZEJSKEGA DRDŠTVA

* 1

.J

•*

/

* ^^^^H

ZA KRANJSKO,

<^ ■
1 "^'■,

'Ul

1 /

! ^1

Anton nobiar.

1

1

0

' . 1

'J^^^^l

^^

' *Mr>ti^tt^**^^f^

V Liablisni inoi.

■^^ ,•*. 1^»,,,..,.-»^». .»^--«.* ,^.^ ^^ ^^ ^^ ^^ _

^H

^^^^^^^B^r. teli?, ^^^1

^^^^^^^BttJmlaiigtfti < brecplarti' ^^H

^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^w^^^^^^^^^^^^^^-^^^^^^^^^^^H

*|Af*V»

Vsebtn^i t »n* 2. sesitka.

Rbzc-r^ve.

^±fc^^

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik XL 1901. Sešitek i. in 2.

Zgodovinske črtice o kranjski deželi.

Spisal dr. Fr. Kos.

Zemlja, katero sedaj imenujemo kranjsko deželo, je
bila v rimski dobi izprva večinoma del Panonije. Ptolemaeus
nam pripoveduje, da se je Panonija na jugozahodni strani do-
tikala Istre in Ilirije. ^) Mejo med Panonijo na eni strani ter
med Italijo, h kateri sta spadali tudi Venecija in Istra, na
drugi je v prvem in drugem stoletju po Kr. delalo najbrže
razvodje med rekami Jadranskega in Črnega morja v Julijskih
Alpah in na Krasu -). Emona (sedanja Ljubljana) je bila takrat
še panonsko mesto, kakor to trdita Plinius ») in pa Ptolemaeus.*)
Mejo med Norikom in Panonijo so delale Karavanke na sedanji

*) Geogr., II, C. 14 (15), § i: „'// llavvovia rj (iv(o fzsoiooi^ntti

d/TO dš ^iarjfjiffgia^i rrig ts ^iGinlag x«J t^c ^IXkvQldog fiign^ . . ."

*) Ptolemaeus (Geogr., HI, c. 1, § i) omenja, da se je Italija raz-
prostirala na severu do Alp in do Kraškega gorovja, (,,'f/ 7raXia
nBQiOQi^Bzai . . . ano Če agiczav toig rs vno rr^v 'Pairiav l/lknioig

OQf:(Tl .... X«/ TO) KaQ0VGadl(O OQHy TO) VTIO 70 N(aQlx6v ....". —

Carusadius je sedanji Kras.

8) Plinius, ki je živel za cesarja Vespazijana, piše (Hist. nat., HI,
25, 147) i »In ea (se. Pannonia) coloniae Aemona, Siscia . . .€

*) Geogr., n, C. 14 (15), § 7: ^^Msrcc^v de 'Itnllag vno to I\fo}Qixov
riit^voflag nnhv ''HfKova,''*^

1

kranjsko-koroški meji. '^) Iz tega je razvidno, da je skoraj vsa
sedanja kranjska dežela spadala takrat pod Panonijo.

Najbrže v začetku tretjega stoletja po Kristusu so Emono
in njeno okolico tja do sedanje kranjsko -štajerske meje pri-
klopili Italiji. Prvi, ki prišteva Emono k italskim mestom,
je bil Herodian«), ki je živel v prvi polovici tretjega stoletja.
Enako trditev nahajamo tudi v nekaterih poznejših virih. Tako
navaja Itinerarium Hierosolymitanum, da je bila pri postaji
Hadrante') meja med Italijo in Norikom.«) Iz tega sledi, da
je bila takrat večina sedanje kranjske zemlje združena z Italijo.

Da je bila res pri rečeni postaji omenjena meja, kaže
napis na rimskem kamenu, katerega so našli v Mitrovici na
Hrvaškem.^) Iz napisa, ki je bil leta 354. po Kr. izgotovljen,
je razvidno, da so pri Trojani, tedaj unstran italskc meje, na
novo začeli šteti miljne kamene. Od Trojane pa do izliva Save
v Donavo (»ab Atrante ad flumen Savum«) je bilo 346 rim-
skih milj.

Tudi Zosimus*^), ki je živel okoli 450. po Kr., je trdil,
da leži Emona med najbolj Gorenjo Panonijo in Norikom, ali
z drugimi besedami, da ni ne v Panoniji in tudi ne v Noriku,
pač pa v Italiji.

Cesar Trajan je v začetku drugega stoletja po Kr. (med
leti 102. in 107.) Panonijo razdelil v Gorenjo in Do-
lenjo. Okoli leta 300. sta bili v Panoniji ustanovljeni dve
novi pokrajini, Valeria in Savi a. Tako je bila Panonija
potem dalj časa razdeljena v štiri dele, ki so se zvali: i)

*) Ptolem., Geogr., II, c. 14 (15), § i : „7/ Uavvovia t/ av(o nBQio(ft-
^ETcti dno fiiv dvaeag zto Kttla^ oqbi xal ix iAŠQOvg rep KaQovdYXf^ . . .**

«) Herodian, VIII, c. i, § 4: „ . . . tmarTjcrav Ti(mrri '/taliai
noksi T/V xaXov(Jiv 'Hfjiav oi ini)(^(6Qioi.^*

') Sedaj vas Trojana blizu kranjsko-štajerske meje.

«) »Mansio Hadrante. Fines Italiae et Norci. c

») Gl. Mommsen, Corp. inscr. lat, III, 465, št. 3705.

") V, 29 : „ . . . ^sra^v Uaiovlai; t^«,* avmtatoi xal ]Va}Qixov
xsiiiivrfV.*^

— 3 —

Pannonia prima ali superior, 2) Savia, 3) Pannonia secunda ali
inferior, 4) Valeria. — Izmed teh pokrajin je za nas najvaž-
nejša Savia, ki se je, kakor že njeno ime kaže, nahajala ob
Savi, segala proti severu do Drave in na zahodu pa mejila ob
Italijo. Njeno glavno mesto je bilo Siscia pri izlivu Kolpe v
Savo. ")

Iz podatkov, kateri se nahajajo pri nekaterih latinskih in
grških pisateljih, je nam na zemlji sedanje kranjske dežele
znano nekoliko krajev, ki so stali že v rimski dobi. Tako nam
Ptolemej "), Plinij^«), Herodian ^*) ter Itin. Hieros., potem Itin,
Antonini in pa Tab. Peuting. omenjajo Emono, katero nam
je iskati tam, kjer je sedaj Ljubljana. Tudi so nam znana še
druga mesta, kakor Nauportus (sedanja Vrhnika), Prae-
torium Latovicorum (sedaj Trebnje na Dolenjskem) in
Neviodunum (na Krškem polju tam, kjer sta sedaj vasi
Vihre in Dmovo). Razun naštetih krajev pa na tleh sedanje
kranjske dežele tudi poznamo razne postaje ob rimskih cestah,
namreč Ad Pirum (blizu Podkraja na Notranjskem), In Alpe
Julia (med Podkrajem in Logatcem), Longaticum (Logatec),
A d nonum (pri sedanjem Logu blizu Vrhnike), A d Savum
fluvium (blizu sedanjega Sv. Jakoba pri Savi), Ad quarto*
decimum (pri sedanji Pešati), Ad Publicanos (blizu se-
danje Krašnje), Adrantes (Trojana blizu kranjsko - štajerske
meje), Aceruone (tam, kjer je vas Hudo med Višnjo Goro
in Stičino), Crucio (na Dolenjskem blizu reke Krke) in Ro-
mula (od Nevioduna proti jugovzhodu blizu kranjsko-hrvaškc
meje).

Ce primerjamo ta krajevna imena s sedanjimi, moramo
reči, da so Slovenci, ko so prišli na kranjska tla, večinoma
povsem drugače začeli imenovati svoja bivališča, kakor pa njih
predniki iz rimske dobe. Kaže se, da sta samo imeni Logatec

»*) GI. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 3 in 4.
") Geogr., II, C. 14, § 7.
") Nat. hist. III, 25, 147.
«*) vni, C. I, § 4.

1*

— 4 —

in Trojane nastali iz izrazov Longaticum in Adrantes. Vsi
drugi zgoraj našteti kraji so dobili nova imena.

V spisih starih pisateljev so navedeni še drugi geogra-
fični izrazi, tako za gore in reke, ki se nahajajo po sedanji
kranjski zemlji. Navedem naj, da se izmed gorovja omenjajo
Alpes in Alpes Juliae, potem Carvancas, Carusa-
dius, mons Ocra in Albius ali Albanus mons. Pnri
trije izrazi še dandanes niso med ljudstvom pozabljeni, pač pa
zadnja dva. Iz besede Carusadius je nastal v ustih slovenskih
prebivalcev izraz Kras. Gorovje Ocra in pa gora Albius ali
Albanus sta dobila po prihodu Slovencev v te kraje popol-
noma drugačni imeni.

Rimljani so poznali rekeSavus, Corcoras, Colapis,
Frigidus in pa močvirje Lugeus. Iz Savus je v teku časa
nastala beseda Sava, iz Corcoras Krka, iz Colapis pa Kolpa.
Imeni Frigidus in Lugeus sta dandanes med ljudstvom po-
zabljeni.

Kakor drugod, se tudi tu lahko opazuje, da so imena
rek in gora stalnejša, kakor pa krajevna, kar je popolnoma
naravno. Sovražniki morejo uničiti razna mesta in vasi, kjer
se potem morebiti še le čez mnogo let ustanove nove nasel-
bine z novimi imeni, ne morejo pa odstraniti rek in gora in
zato se tedaj tudi imena teh mnogo redkeje premene.

Med ljudskim preseljevanjem so se meje Italije na se-
danjih kranjskih tleh zopet skrčile. To nam kaže Cosmographia,
katero je neki pisatelj iz Ravenne po raznih virih sestavil okoli
leta 670. To delo nam v suhoparnem slogu popisuje tiste
strani Evrope, Azije in Afrike, katere so bile takratnemu omi-
kanemu občinstvu znane. Za nas je ta Cosmographia že zaradi
tega važna, ker se v njej prvikrat omenja ime »Carneola«,
a zraven njega pa tudi izraza »Carnech« in pa >Carnium
patria. «

Anonymus Ravennas nam v svojem spisu pripoveduje,
da ima Italija na severu za mejo visoke gore (Alpe), ki se
na eni strani dotikajo Galskega (Sredozemskega) morja, na

r

— 5 —

drugi pa Jadranskega ne daleč od Liburnskega mesta Trzata
pri Plominu. ^ ^) Na eni strani tega gorovja je Italija, na drugi
pa razne diuge dežele, med njimi tudi Karantanija in pa do-
movina Karnov. Vrhovi na zemlji Karnov so se že od nekdaj
imenovali Julijske Alpe J') — Iz tega je razvidno, da se je
po besedah ravennskega geografa Italija na severovzhodu raz-
prostirala nekako do razdvoja med rekami Jadranskega in
Črnega morja. Sedanja kranjska dežela ni okoli leta 670. več
spadala pod Italijo.

Ravennski geograf nam v svojem spisu našteva nekatera
mesta po pokrajini Valeriji^'), katero nam je iskati ob Donavi
v okolici sedanjega Mohacsa (Altinum). Nato pa dostavlja, da
na neki drugi strani iste (?) pokrajine so mesta '»): Sicce,
Fines, Romula, Nomiduni, Cruppi, Acerbo, Atamine.

Kje so bila ta mesta?

Ni težko uganiti, da Sicce je sedanji Sisek pri izlivu
Kolpe v Savo. V besedi Nomiduni tiči ime rimskega mesta
Noviodunum ali Neviodunum, čegar o tanki se nahajajo, kakor
je bilo že povedano, na Krškem polju na Dolenjskem. Fines
je nekdanja rimska po^-taja Ad fines, kakor jo navaja Tab.
Peutingeriana. Ta postaja je bila od Siska za 20 rimskih milj

*^) Cosmogr., IV, c. 37 (ed. Pinder et Parthey, p. 293): » . . . qui
montes finientes ipsam Italiam descendunt ex parte ad mare Adriaticum
non longe a civitate Tharsatico provinciae Liburniae in loco qui dicitur
Phanas.« — Mejo med Italijo, oziroma Istro, in Liburnijo je delala od
cesarja Avgusta naprej reka Rasa (Arsia), katero nam je iskati od Plo-
mina proti zahodu. GI. tudi Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 5.

^*») Cosmogr., ibid. : >qui montes dividunt .... inter Carontanos
et Italiam, inter patriam Carnium et Italiam; quod iugum Carnium dice-
batur ab antiquis Alpis Julia.« — Ta citat nam kaže, da je italska zemlja
takrat segala do Karantanije, ali z drugimi besedami, da je zemlja ob
gorenjem Taljamentu, kjer je sedaj Karnija, spadala pod Italijo; domo-
vino Karnov (patriam Carnium) pa nam je po besedah tega citata iskati
tam, kjer so Julijske Alpe. Pozneje hočemo še o tem govoriti.

*') Cosmogr., IV, c. 20 (p. 219, 220).

*®) Ibid., p. 220: »Item ad aliam partem sunt civitates, id est . . .«

^3?

m-

6

oddaljena ter je stala ob cesti, ki je peljala v Neviodunum. Ob
isti cesti le za i o rimskih milj od Nevioduna proč je stala
postaja Romula. Cruppi je isto, kar Crucio. To ime na-
vaja Peutingerjeva tabla. Dotični kraj je bil na Dolenjskem in
sicer i6 rimskih milj oddaljen od Nevioduna in ravno toliko
tudi od sedanjega Trebnjega. Kje je stala postaja Acerbo
(na Peutingerjevi tabli stoji Aceruone), smo že povedali. V
besedi A ta mi ne tiči morebiti ime nekdanje Emone.

h tega je razvidno, da en del tiste Valerije, o katen
govori ravennski geograf, je obsegal tudi sedanje Dolenjsko
nekako do mesta Ljubljane. Rečeni pisatelj pozna pravo Va-
lerijo tam daleč na vzhodu pri Donavi; a z istim imenom
nazivlje tudi nekdanjo pokrajino Savijo, kar kažejo tudi nje-
gove besede, da se Valerija končuje pri veliki reki Savi.'*)

Ko je neznani pisatelj iz Ravenne naštel razna mesta po
Valeriji, prestopil je k sosednji pokrajini, namreč h Carneoli.
O njej pravi, da se nahaja tik pokrajine Valerije, da se je že
od nekdaj zvala tudi Alpes Juliana, katero so tudi opisali
gotovski filozofi Aitanarid, Eldevald in Markomir^o)^ da on
hoče našteti tista mesta, katera je v svojih spisih navedel go-
tovski filozof Markomir, namreč Camium, Scoldium, Bipplium,
Ris, Planta, Clemidium, Sedo, ter potem v dolini cameolske
zemlje Seution, Patiuma, Sorbam, Epeninto, Precona, Lebra,
Ambito, Barneo, Pariš, Elebra, Ecuno, Selunto, Poreston,
Artara, Ranio, Rinubio, Benela, Cliena. Nato omenja, da visoko
v gorah Carneole je neko jezero in da ima rečena zemlja več
rek, med katerimi je tudi »Corcac«.*^)

") Ibid., p. 221 : » . . . quam Valeriam finit fluvius inaximus qui
dicitur Saus.«

•0) Mommsen in nekateri drugi učenjaki trdijo, da so ti gotovski
filozofi izmišljene osebe, a zopet drugi pisatelji pa mislijo, da so iiveli
takrat, ko je vladal vzhodnogotovski kralj Teodorik.

'*) Cosmogr., IV, c. 21 (p. 221—223): »Item iuxta ipsam Valeriam
ponitur patria quae dicitur Cameola, quae et Alpes Juliana antiquitu
dicebatur. quam patriam Carnech, qui Valeriam patriam, ipsi eanden
descripserunt philosophi : sed ego secundum supra scriptum Marcomirui

— 7 —

Ne bo odveč, ako nekoliko pretresujemo to, kar nam
ravennski geograf pripoveduje o Carneoli. On trdi, da se na-
haja ta zemlja tik pokrajine Valerije. Ker je ta, kakor smo
prej omenili, obsegala Dolenjsko, se nam nehotč vsiljuje v
glavo, da se je Cameola rečenega geografa razprostirala po
sedanjem Gorenjskem. To dokazuje tudi njegova dvakratna
trditev, da se je Cameola nekdaj Alpes Juliana zvala.**) »Alpes
Juliana« in »Alpis Julia« so Julijske Alpe, katere nam je iskati
po severozahodnem Gorenjskem in severnem Goriškem tja do
Bele pri Pontebi, kjer se pričenjajo Karnske Alpe. Proti jugu
segajo Julijske Alpe do kraškega gorovja. V rimski dobi so
k Julijskim Alpam prištevali tudi Hrušico pri Nanosu, kar nam
dokazujeta Itin. Hierosolymitanum in pa Tab. Peutingeriana. ^^)

Ravennski geograf je tudi zapisal, da je v Carneoli visoko
v gorah neko jezero. Brez dvoma je mislil na Bohinjsko ali
pa Blejsko jezero. 2*) V Karniji na Beneškem ni nobenega
jezera in tako je tedaj to nov dokaz, kje nam je iskati Cameolo
in njena nekdanja mesta.

Dalje pravi rečeni pisatelj, da ima omenjena zemlja več
rek, med katerimi je tudi »Corcac« — Katera je ta reka.?
Dolenjska Krka ne more biti, ker je ta tekla po pokrajini,
katero ravennski zemljepisec imenuje Valerijo. Še manj bi bilo
mogoče misliti na Krko, ki teče po Koroškem. Tudi ne more

Gothorum philosophum civitates inferius designatas eiusdem Camech
patriae nominavi. in qua Camech patria quasdam fuisse civitates legimus,
ex quibus aliquantas dcsignare volumus, id cst Carnium, Scoldium,
Bipplium, Ris, Planta, Clemidium, Sedo. Item in valle eiusdem patriae
sunt civitates, id est Seution, Patiuma, Sorbam, Eperunto, Precona,
Lebra, Ambito, Bameo, Pariš, Elebra, Ecuno, Selunto, Poreston, Artara,
Ranic, Rinubio, Benela, Clieno. In cuius patriae summitate montium
lacum esse legimus. quae patria diversa habet flumina, inter cetera fluvius
qui dicitur Corcac«

") Cosmogr., IV, c. 2, p. 221 in c. 37, p. 293.

") Cfr. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 8 in 10.

**) Ne morem pritrditi Hitzingerju (Mitth. d. hist. Ver. f. Krain,
1862, str. 92), ki misli na Cirkniško jezero, ker to ni visoko v c^orah.

- 8 —

biti Ljubljanica, katero je Strabon po pomoti imenoval Koox6oa^.
Ako bi šli v beneško Karnijo, ne dobimo tam nobene rečice,
katere ime bi bilo le nekoliko podobno besedi »Corcacc. Po
mojih mislih je ta Corcac sedanja Kokra, ki se pri Kranju
izliva v Savo.

Če imamo vse to pred očmi, moramo reči, da je Cameola,
o kateri govori ravennski kozmograf, sedanje Gorenjsko. Mesta,
katerih imena nam je ohranil neznani pisatelj iz Ravenne, so
stala večinoma po sedanjem Gorenjskem v tistem času, ko še
ni bilo ondi naših prednikov. Prvo izmed navedenih mest je
C a r n i u m , katero je po mojem mnenju stalo tam, kjer je
sedaj Kranj, ni pa sedanji Zuglio (nekdanji Julium Carnicum)
na severnem Beneškem, kakor se je do sedaj v obče mislilo.
Mesta, katera so našteta »in valle eiusdem patriae«, so se
nahajala najbrže v dolini reke Save med Kranjem in Trbižem,
ne pa v dolini gorenjega Taljamenta, kajti ravennski geograf
prišteva to reko beneškemu vodovju-*) in ondotno zemljo ga
do Karantanije k Italiji *«). Morebiti bi kdo opomnil, da so
gorenjska tla pretesna za toliko mest, kolikor jih je navedel
neznani pisatelj iz Ravenne. Temu se lahko odgovori, da po
dolini gorenjega Taljamenta je še manj prostora, kakor pa po
Gorenjskem. Sicer je pa morebiti ta ali oni izmed naštetih
krajev stal v kaki drugi dolini Julijskih Alp, tako n. pr. v
gorenji Soški dolini.

Rekel sem, da Carnium je najbrže sedanji Kranj. Kar se
tiče ostalih krajev, katerih imena nam je zapisal ravennski
kozmograf, moramo reči, da jih ne moremo najti, naj jih že
iščemo po Karniji ali pa po Gorenjskem 27). Najbrže so stali

*^) Cosmogr., IV, c. 36, p. 290.

*«) Glej zgoraj opazko pod št. 16.

3') Hitzinger (Mitth., 1862, str. 92 in 114) išče dotične kraje po
Gorenjskem, Notranjskem, Goriškem in Beneškem. Ker je jako svoje-
voljno razlagal razna imena, nima njegov spis prave znanstvene veljave.
Nikakor mu ne morem pritrditi, da Scoldium je Solkan, Planta Planina,
Precona BraČan pri Korminu itd. Še najbolj je pogodil pri imenu

dotični kraji večinoma po sedanjih gorenjskih tleh. A v teku
časa, posebno med ljudskim preseljevanjem, so bili razrušeni.
Ko so proti koncu šestega stoletja Slovenci posedli sedanjo
gorenjsko stran, so na razvalinah zgoraj naštetih krajev in mest
postavili nove naselbine ter jim navadno dali domača slovenska
imena, kakor Loka, Kamnik, Radovljica, Tržič itd. Stara imena
so se polagoma pozabila ali pa v ustih novih naselnikov pre-
drugačila tako, da jih sedaj ni več mogoče spoznati. Iz vsega
je jasno, da je bila gorenjska stran v rimski dobi gosto nase-
ljena. Ravennski geograf nam je naštel le nekatera mesta*«)
in teh je bilo pet in dvajset.

Drug pisatelj, ki pozna besedo »Carniola«, je Paulus
diacomus. Ta nam namreč pripoveduje, da je furlanski vojvoda
Ratchis okoli leta 738. s svojimi ljudmi napadel Kranjsko, ki
je domovina Slovanov «»). Ravennski geograf je, kakor je raz-
vidno iz ohranjenih kodeksov, rabil izraze Carneola, Carnech
in Carnium patria, Paulus diaconus pa Carniola. Ta imenuje
Carniolo domovino Slovanov, ravennski pisatelj pa domovino
K ar no v. Ti so bili namreč pred prihodom Slovencev na-
seljeni po nekaterih krajih Kranjskega. Ker si ne moremo
misliti, da bi bili Slovenci, ko so se polastili svoje sedanje
domovine, te Karne popolnoma iztrebili, smemo trditi, da so
jih pač podvrgli ter potem polagoma poslovenili.

»Sorbam«, katero primerja z besedo »Sora«. Tudi ni na mestu, da bi
identificirali krajevna imena, katera čitamo v kozmografiji ravennskega
pisatelja, s takimi sedanjimi krajevnimi imeni, katera imajo brez dvoma
slovenski izvir, kajti spisi, iz katerih je rečeni geograf zajemal, so gotovo
starejši, kakor pa dotični slovenski kraji. Napačno bi bilo, ako bi trdili,
da je v besedah Planta in Planina, Lebra in Labore, Selunto in Sela,
Poreston in Porečje, Rinubio in Ravnica, Benela in Bela, Cliena in
Klanec itd. kaka filologična zveza.

**) Cosmogr., IV, c. 21 (p. 221): > . . . civitates . . . , ex quibus
aliquantas designare volumus.c

*«) Hist. Langob., VI, c. 52 (MG. SS. rer. Lang., p. 183): > ... in
Carniolam Sclavorum patriam . . .<

— 10 —

Nato je zopet mnogo let preteklo, preden se nam ▼ zgo-
doirini izoora kaj omenja o kranjski deželi ali pa njenih pre-
bivaldb. K letu 820, se poroča, da so se Kranjci, ki so
bivali ob Savi ter bili Furlanom skoraj sosedje, zopet podali
ftirlanskenra (frankovskemo) vojvodi Baldriko'*). Zdnmfi so
se bili namreč (Tej s hrvaškim vojvodo I^udevitom, ki se je
hotel otresti frankovske oblasti.

Če primerjamo besede letopisca Einharda, katere je za-
pisal o bivališčih kranjskih prebivalcev, s podatki ravennsk^a
geografa o kranjski deželi, vidimo, da se vjemata. Einhard
pravi namreč, da Kranjci prebivajo ob Savi ter se Furlanov
dotikajo. Tu nam je misliti na tisti del Save, ki ni daleč od
Furlanije, in ta del je njen gorenji tok, ki se vije po Gorenjskem.

Sedaj nam je zopet preskočiti več desetletij, da izvemo
nekaj malega, kar se nanaša na sedanjo kranjsko deželo. Leta
895. dne 29. septembra je podelil kralj Amulf svojemu fevdniku
Waltunu med drugim tudi neko posestvo unstran (na južni
strani) Save, Krško imenovano'*). — Odkar so se Slovenci
naselili po svoji sedanji domovini, se nam Krško med vsemi
kraji na Kranjskem najprej omenja v zgodovini. Samo to mesto
na Kranjskem se lahko ponaša s svojo tisočletno zgodovino.

Za dobo od leta 895. pa do 973. se nam ni, kolikor je
do sedaj znano, ohranila nobena listina, katera bi pojasnjevala
takr«ntno zgodovino kranjske dežele. Da bi bila Ljubljana stala
že okoli leta 906., se iz zgodovinskih virov ne da dokazati »s).
Se le od leta 973. naprej imamo nekaj listin, iz katerih je
vsaj nekoliko razvidno, kako je bilo takratno zemljepisno stanje
nekaterih delov Kranjskega. Ker teh listin ni veliko, zato so
pa tiste, katere so se nam ohranile, tem večje veljave.

*o) Ann. Einhardi ad a. 820 (MG. SS., I, 207): » . . . Camiolenses
qui circa Savum fluvium habitant et Foroiuliensibus paene contigui
sunt . . .<

*') »Izvestja Muz. društva« za leto 1894, str. 227, št. 74: » . . . aliud
predium ultra fluuium Sowam Gurcheuelt nuncupatum«.

**) Cfr. »Dom in Svet« za leto 1901, str. 215.

r^^

— 11 —

v listini z dne 30. junija leta 973. čitamo, da je cesar
Oton II. daroval freisinškemu škofu Abrahamu več posestev
na Kranjskem, in sicer Loko, njeno okolico do Žabnice in pa
večino Selške doline '*). Listina nam meje podeljen^a sveta
opisuje nekako takole:

V Poponovi grofiji (>in ipso comitatu«) je majhen potok,
ki se zove po slovensko Žabnica (»qui vocabulo Sclavorum
Sabniza nuncupatur«) •*). Od izvira tega potoka se vleče meja
čez gorske vrhove proti zahodu do Selc (»usque ad Zelsah«) »'*),
kjer spada k podeljenemu svetu tudi ta okraj (»territorium«)
z vsemi pritiklinami, potem do planine Pečane (»et alpam
Bosangam«) »«), dalje čez (selško) Soro do gore Ljubnika
(»deinde tras Zouriza usque ad montem Lubnic«), nato čez to
goro do večje reke, ki se Sora imenuje (»usque ad maiorem
amnem qui Zoura vocatur«) «'), potem navzdol, kjer spadata
oba bregova te reke (Poljanščice) k podeljeni zemlji, do tja,
kjer se izliva v njo potok Žabnica ter nato ob tem potoku do
njegovega izvira. Cesar Oton II. je takrat podelil rečenemu
škofu ves tisti svet, ki je bil med opisanimi mejami, in vse
tiste kraje, ki so se ondi nahajali, namreč Žabnico (»Sabniza«),
Loko (»L6nca«), Suho (»Susane«), Selca (»Celsah«) in
še druge z drugačnimi imeni.

Dne 23. novembra istega leta je rečeni cesar freisinškemu
škofu Abrahamu k prej darovani zemlji še nekoliko dodal >»),

»•) MG. Dipl, II, 56, 5t. 47.

") Potok Žabnica izvira pod Sv. Joštom na Gorenjskem; teče
potem proti vasi Žabnici ter se takrat, ko ima dosti vode, izliva pod
Lipico v Soro.

'«) Ta meja je bila tam, kjer je sedaj meja med selško in besniško
občino.

•«) Gora Ratitovec.

•') Ta reka je Poljanščica. Krajšo Soro, ki teče po Selški dolini,
imenuje pisatelj te listine Sorico (»Zourizac), daljšo pa, ki se vije po
Poljanski dolini, nazivlje Soro. Primerjaj izraze Savica in Sava, Murica
in Mura itd.

w) MG. Dipl., n, 78, št. 66.

— 12 —

tako da se je meja podeljene zemlje vlekla od izvira potoka
Zabnice (»rivulus Sabniza«) proti zahodu čez gorske vrhove in
vmes ležeče gozde do Pečane (»usque ad Bocsanam«) in do
konca ondotnih Alp do izvira Hotaveljskega potoka (»ubi
rivulus Cotabla originem sumit«) ^^), potem do tja, kjer se ta
potok izliva v Soro (pri Hotavljah), dalje čez Soro do vrha
gore, ki se nad Soro vzdiguje*'^) ter se proti vzhodu razpro-
stira (»sicque trans Zouram usque ad summitatem ipsius montis
Zourae adiacentis qui extenditur orientem versus«), potem čez
to goro in sosednje doline (»convalles«) naprej do grada
»Bosisen« (»ad castrum quod vulgo Bosisen vocatur« *'), odtod
navzdol k bregu Sore, tako da je vmes prostor za en oral
zemlje do plitvine, katero ljudstvo zove Stresov brod**) (>et
sic deorsum de ripa quantum extenditur unius iugeri longitudo
usque ad vadum quem vulgo Stresoubrod vocant«), potem
unstran Sore do Kranjske ceste (»usque in viam quae vocatur
via Chreinariorum«) *^), dalje ob tej cesti, kolikor je polja na
njeni vzhodni strani (»quicquid campi in australi eiusdem viae
parte iacet«) **) in sicer tako, da sem spada tudi okraj »Primet« **)

*«) Hotaveljski potok izvira pod Mladim Vrhom. Od Ratitovca pa
do Mladega Vrha je meja morebiti tekla tako, kakor se razprostira da-
našnja meja, ki loči na eni strani selško in železniško občino, na drugi
pa zaliloSko in javorsko.

*«) To je najbrže Vinharski Vrh.

*') Ta grad je bil prej ko ne blizu tam, kjer izvira potok Božja
ne daleč od Voltarskcga */rha. V ondotnem kraju je dandanes neka
kmetija, Bosen imenovana.

*^) Ta brod je bil tam. kjer je vas Ladja blizu Medvod. — Priimek
Stres dandanes med Slovenci ni neznan.

**) Cesta, ki pelje iz Medvod proti Kranju.

**) Namreč med to cesto in reko Savo. Kaže se, da je bilo le
malo ondotne zemlje obdelane. Iz poznejših virov je znano, da je imela
freisinška cerkev po tisti strani le vasi Praše in Jamo. Cfr. »Izvestja Muz.
društvac, I, 67, ter moje »Doneske k zgodovini Škofje Loke«, str. 43.

*^) Iz listine je razvidno, da »territorium Primet« je bil na vzhodni
strani Kf'anjske ceste, ali z drugimi besedami, med njo in Savo, ter je
postal leta 973. lastnina freisinških škofov. V listini je rečeno, da Primet

— 13 —

in pa gozdič Sorska Dobrava *•) (»ita ut Primet territorium et
silvula que Szovrska Dubravua suh eadem comprehensione
teneatur«), in da meja po sredi reže prostor med »Primet«
in >Vuizilinesteti< (»et spatium quod iacet in ter Primet et
Vuizilinesteti per medium dividatur«) *'), ter na zadnje do
že imenovanega potoka Zabnice.

Obe prej imenovani listini nam tedaj kažeta, da na pro-
storu, katerega so leta 973. dobili freisinški škofje, je bilo
več krajev, kakor Loka, Zabnica, Suha in Selca.
Zunaj darovane zemlje se omenja »Vuizilinesteti« (najbrže se-
danji Breg pri Savi. Listini navajata grad Bosisen, dva
okraja (territorium), namreč selški in praški. Izmed rek
in potokov smo navedli obe Sori, Hotaveljščico in
Zabnico Kdor je hotel iti čez Soro, storil je to lahko pri

je »territorium« (okraj), torej nekaj takega, kakor »territorium Zelsah«
v listini z dne 30. junija. Kaže se, da izraz territorium pomenja tukaj to,
kar beseda »officium« v nekaterih poznejših virih. V selški dolini je bilo
več takih okrajev, med njimi tudi »officium Seltsach« (cfr. Izvestja Muz.
dr., I, 79), na vzhodni strani Kranjske ceste pa je bil le »officium
Praschach« (Izveftja, I, 67). »Primet« tedaj po mojih mislih ne more
biti drugo, kakor Prašc. Brez dvoma je pisatelj listine dotiČno besedo
iz kateregakoli vzroka napačno zapisal.

*«) Gozdičev, Dobrava imenovanih, je več na Sorskem polju med
Soro in Savo, tako n. pr. Velika Dobrava, Smrekova Dobrava itd.

*") Rekel sem, da Primet so Praše. Kaj je pa Vuizilinesteti? —
»Wiselin« pomenja v srednjeveški visoki nemščini travniček, »štete«
pa kraj, prostor, a tudi breg. Vuizilinesteti (travniški breg) je naj-
brže sedanja vas Breg pri Savi med Prašami in Kranjem. — Mi vemo,
da Primet so Praše in da se je nad Jamo nahajala meja freisinške zemlje
ter se vlekla od Save proti zahodu do Kranjske ceste ter potem naprej
proti potoku Žabnici kolikor toliko po isti črti, ki še sedaj loči stražiško
občino od starološke. Ker pravi listina, da »spatium quod iacet inter
Primet et Vuizilinesteti per medium dividatur«, je iz tega razvidno, kje
nam je iskati »Vuizilinesteti.« Nahajal se je namreč za toliko od rečene
meje proti severu, za kolikor so Praše proti jugu. Ta kraj pa ne more
biti drug, kakor vas Breg, ker sosednja Drulovka je že preoddaljena. —
Napačno bi bilo, ako bi s Schumi-jcm (Urkb. I, 12, op.) trdili, da Vuizili-
nesteti so Železniki v Selški dolini.

— 14 —

Stresovem brodu. Po Sorskem polju je držala proti
Kranju Kranjska cesta, imenovana tako po bližnjem mestu
ali pa po deželi. Izmed gorskih vrhov in gozdov se
omenjajo: pogorje med Žabnico in Selcami, katero je bilo
pokrito z mnogimi gozdi, planina Pečana, gora Ljubnik
in pa gozdič Sorska Dobrava.

Iz obeh listin je tudi razvidno, da se je dežela, v kateri
se je nahajala prej opisana zemlja, zvala »Carniola«, »Creina«
ali »Chreine«. Ni dvoma, da beseda Carniola je tuja; saj jo
je že pred Paulom diaconom poznal ravennski geograf. **)
Drugače je z besedo »Creina«. V listinah se bere, da se Car-
niola po domače ali z ljudskim izrazom (vulgo ali vulgari
vocabulo) zove Creina (Chreine). Ko so Slovenci prišli proti
koncu šestega stoletja v sedanjo domačijo, so slišali, da so jo
prejšnji prebivalci zvali Carniolo. To ime jim je bilo pretuje
in zato so besedo predrugačili tako, da so dobili popolnoma
primeren izraz za svojo novo domovino.

Vprašanje je, je li bilo Kranjsko leta 973. mejna gro-
fija ali pa samo grofija.

Poglejmo, kaj pravijo listine 1 V prvi listini čitamo, da
so bili zgoraj našteti kraji >in ducatu prefati ducis (se. Heinrici)
et in comitatu Poponis comitis quod Carniola vocatur et quod
vulgo Creina m are ha appellatur«. Druga listina pa omenja,
da je bil dotični svet >in regione vulgari vocabulo Chreine et
in m are ha et in comitatu Paponis comitis«. — Iz teh dveh
citatov in pa tudi iz drugih, katere bi lahko izpisal iz neka-
terih poznejših listin, se more sklepati, da kranjska dežela je
bila takrat mejna grofija ter tesno združena s koroškim
vojvodstvom.

Znano je, da je kaka mejna grofija med svojimi mejami
lahko imela eno ali pa tudi več grofij, po katerih so ukazovali

**) Tedaj ni res, da bi bil Paulus diaconas iz slovenske besede
Krajina napravil tuji izraz Carniola, kakor je pisal Rutar (Ljublj. Zvon
IV, 46) in za njim tudi jaz (Spomenica, str. 76).

— 15 —

grofje. *•) Oblast nekaterih vojvod se ni razprostirala samo po
njih vojvodinah, temuč kolikor toliko tudi po mejnih grofijah,
katere so bile z vojvodinami združene.*^«) Pripetilo se je včasi,
da je bil kak vojvoda ob enem tudi mejni grof v mejni grofiji,
ki je bila od njega zavisna. *')

Kranjsko je bilo proti koncu desetega stoletja mejna
grofija, po kateri je včasi koroški vojvoda gospodoval tudi
kot mejni grof. Listina kralja Otona III. z dne I. oktobra
leta 989. nam to potrjuje z besedami »in regione vulgari vo-
cabulo Chreine et in marcha ducis Heinrici et in comi-
tatu Waltilonis comitis.« **) Tu vidimo, da je bil koroški voj-
voda Henrik gospodar po kranjski mejni grofiji.

Iz prejšnjih citatov bi se smelo sklepati, da del kranjske
mejne grofije je bil zase poseben upravni okraj, namreč grofija,
po kateri je vladal leta 973. grof Popon. Katere rodovine je
bil ta mož, ni znano, c') Tudi ne vemo, je li bil domačin
ali tujec.

Listina kralja Otona III. z dne i. oktobra leta 989. se
večinoma od besede do besede glasi tako, kakor listina nje-
govega prednika, cesarja Otona II., z dne 23. novembra leta
973. ; le nekatere nove besede in vrstice so vpletene v prejšnji
tekst. **)

*•) Waitz, Deutsche Verfassungsgeschichte, VII, 84.

«>) Waitz, VII, 148.

") Waitz, Vn, 71.

w) MG. Dipl., II, 463, št. 58.

*■) Nekdanji ljubljanski profesor Richter, ki je mnogo zgodovinskih
neresnic spravil med svet, je brez pravih razlogov donmeval, da utegne
ta grof biti Popon iz Rott-a, pravnuk bavarskega vojvode Amulfa (Bey-
trage zur L5sung der Preisfrage, II, str. i, op. i). Drugi so potem
Richterjeve izmišljotine prepisovali in jih še pomnoževali, tako n. pr.
Dimitz (Gesch. Krains, I, 144), Mell (Die hist. u. territ. £ntwicklung
Krains, str. 11) itd. Najbolje bi bilo, da bi se take zmote iztrebile iz
naših knjig.

**) Cfr. MG. Dipl., II, 463, št. 58.

— 16 —

Tako je v tej listini natančnejše opisana meja med ^oraj
omenjenim gradom, Bosisen imenovanim, in Stresovim brodom.
Od grada Bosisen se je namreč meja vlekla do gosteskega
potoka (>in rivulum qui vocatur Goztehe«) in do gorskih
vrhov, ki so nad Soro (»et cacumina montium ad Zouram
respicientia«) '^*;, potem do tja, kjer se gosteški potok prišedsi
od juga izliva v Soro, nato ob Sori do tja, kjer se ta zdru-
žuje s Savo. — Kralj Oton III. je freisinškemu škofu Abra-
hamu daroval vse ondotne kraje, kateri so se nahajali med
(prejšnjim) posestvom rečenega škofa in lastnino grofa Wern-
harda; izvzeta so bila le posestva, katera je bil (kralj) podelil
Pribislavu (»ac quicquid inde locorum inter illas proprie-
tates duas situm est, Abrah§ videlicet episcopi ac Vuernhardi
comitis excepta proprietate Pribizlauui nostra regali traditione
šibi donata«).

Kar še potem sledi v tej listini, se vjema s prej opisano
listino cesarja Otona II. z dne 23. novembra leta 973.

Leta 973. je po tistih straneh Kranjskega, po katerih so
bila gorenjska posestva freisinških škofov, gospodoval grof
Popon, leta 989. pa grof Waltilon (>in comitatu Waltilonis
comitis«). Mogoče je, da je bil grof Popon takrat že mrtev.
Waltilonova grofija pa ni obsegala samo loškega okraja, temuč
se je razprostirala tudi po severnejših delih Gorenjskega. Bled
z okolico je tudi spadal pod to grofijo. ^^) Katerega rodu je
bil ta Waltilon, ni znano. Prav nobenih dokazov nimamo, da
bi bil ta Waltilon kakršenkoli sorodnik Ebersbergov, kakor to
domneva Wahnschafre 5^) in za njim Schumi. '^^) Prvi rabi izraz
»mOglicherweise<, drugi pa že »wahrscheinlich.«

Prej omenjena listina kralja Otona III. iz leta 989. je
važna tudi zarad tega, ker je iz nje razvidno, da so se v

**) Tu nam je misliti v prvi vrsti na goro Osolnik, kjer je Še
sedaj meja med Loško in Sorsko faro.

") Cfr. listino z dne 10. aprila 1004. (Schumi, Urkb., I, 23, §t. 14.)
5') Das Herzogthum Karnten und seine Marken, str. 51, op. 154.
*8) Archiv, I, 230.

— 17 —

bližini sedanjih Medvod stikale meje treh gospodov. Eden je
bil freisinški škof Abraham, drugi grof Wernhard in tretji pa
domač plemenitaš Pribislav.

Kar se tiče grofa Wernharda, vidimo tu, da leta 989.
ni samo en grof gospodoval po kranjski zemlji, temuč vsaj dva,
namreč Waltilon in Wernhard. Kranjska dežela je bila torej že
takrat razkosana. Razun rečenih dveh grofov pa so imeli ondi
še drugi gospodje svojo oblast. En del zemlje je bil, kakor je
že znano, v rokah freisinških škofov; nekaj zemlje pa je dobil
od kralja Otona III. med 983. in 989. plemenitaš Pribislav, o
katerem lahko trdimo, da je bil slovenskega rodu. Nekateri
mislijo, da je bila graščina Gorice pri Medvodah z okolico
njegova lastnina *•),

O grofu Wernhardu ne vemo nič drugega, kakor to, da
je imel leta 989. v bližini sedanjih Medvod svoja posestva. Mi
ne vemo o njem, kake rodovine je bil in kje je bil doma.
Čim manj zgodovinskih podatkov imamo o kaki osebi, tem
več hipotez se včasi potem o njej naredi. Tako mislijo neka-
teri, da je imel ta Wernhard v Kranju svoj sedež, drugi pra-
vijo, da na Šmarni gori, tretji pa, da na ljubljanskem gradu.
Vse te trditve niso piškavega oreha vredne. Rajši recimo, da
o tem nič pravega ne vemo.

Tudi nikakor ne morem Schumi-ju«^) pritrditi, da ta
grof Wernhard, ki je imel svoja posestva na Kranjskem ter
živel okoli 989., potem grof Werihen, ki je leta looi. dobil
od cesarja Otona III. polovico Gorice in Solkana, ter grof
Wecellin, ki je imel svoga posestva v Istri ter še leta 1040.
živel, so bili ena in ista oseba. Ko bi bil Schumi vsaj trdil,
da so bili bratje 1 Iz tega, da so bili vsi trije grofje in so se
njih imena precej enako glasila, še ne sledi, da so bili vsi
trije tudi samo eno telo in ena duša. Tudi se je treba ozirati
na to, da med 989. in 1040. je 51 let. Kombinacije, hipoteze

») Schumi, Archiv, I, 114; Koblar v Izvestjih Muz. društva, I, 58.
«•) Archiv, I, 118.

2

— 18 —

in trditve raznih pisateljev o tej ali drugi zgodovinski osebi brez
prave podlage nimajo nikakršne vrednosti. In vendar je mnc^o
zgodovinarjev (?), kateri ljudi, ki se v svojem življenju med
seboj najbrže še poznali niso, spravljajo v najožjo medsebojno
sorodstvo in svaščino.

To so tedaj razne zgodovinske črtice, ki pojasnjujejo ka-
kovost kranjske dežele pred letom looo po Kr. Za poznejša
stoletja pa imamo čedalje več listin in drugih zgodovinskih
virov, iz katerih lahko za razne dobe napravimo boljšo sliko o
tej deželi, kakor je bilo to mogoče za opisani čas.

Dolniearjeva ljubljanska kronika od 1. 1660

do 1. 1718.

Priobčuje V. Steska.

K najzanimivejšim delom dr. J. Gregorija Bolničarja spada
njegova ljubljanska kronika od 1. i66o. — 1 718. Popolni naslov
se glasi: »Annales Urbis Labacensis, Metropolis Inclyti Ducatus
Carnioliae, das ist, Jahrs-Geschichten der furstl. Haupt Statt
Laybach. Von Anno 1660, biss 1700. Dann continuiret von
Anno 1700 biss i7 . . durch Johann Gregor Thalnitscher, v. Thal-
berg. J. U. Dris.«

V uvodu piše Bolničar: >Ba se je v tem potekajočem
veku vsestransko povzdignila veda, zlasti zgodovina, mi ni treba
dokazovati, saj vidimo, da so nastopili ne le v tujih deželah,
ampak tudi v naši ljubi domovini Homeri in Liviji, ki se niso
bali ne truda ne troškov, da ne bi bili preiskavah k svoji ne-
smrtni slavi vsega in oteli žrelu pozabljivosti vse, kar je spo-
mina vredno. Tiskana dela Schoenlebnova in Valvasorjeva to
spričujejo. Oče zgodovinarja Schoenlebna, ljubljanski župan, je
zupustil rokopise z naslovom : » Laybacherische Jahrsgeschichten
vor und nach Christi Geburth biss i66oJahr.c To mi je dal
povod, da nadaljujem te zgodbe od imenovanega leta dalj(
Trudil sem se, ko sem zbiral gradivo, vender priznavam, d

r

— 19 —

sem marsikaj prezrl, kar imajo samostani spisanega, a tudi jaz
imam mnogo rečij, katerih oni nimajo.

Dva človeka si nista popolnoma enaka, ampak po onem
reku: trahit sua quemque voluptas, ima vsak veselje do kake
posebne stvari. Mene vleče neka sila k zgodovinskemu delu
in temu posvečujem svoj čas, ki mi ostaja po vsakdanjem sta-
novskem opravilu. Vem, da bodo drugi domoljubi nadaljevali
točneje in obširneje, kar sem pričel.«

V tej kroniki se ozira Bolničar zlasti na državni in verski
razvoj, na veselice, na znamenite zgradbe, vremenske spremembe,
na rodovitost polja, na spomina vredne dogodke, na rojstvo in
smrt imenitnih oseb.

Res je, da so dogodki le kratko označeni, vender je ta
kronika poučna, ker je natančna podoba tedanj^a življenja
ljubljanskega in ker kaže napredek v nabožnem in znanstvenem
življenju. Tu bereš o akademiji Operosorum in Philo-Harmoni-
corum, česar drugje ni najti, tu izveš podatke o metereologiji,
ki jih drugje zastonj iščeš.

Ta rokopis, ki je nemški pisan, so izrabljali že nekateri
zgodovinarji, zlasti prof. Richter. Tu naj sledi ves v slovenščini :

yoannis Gregorii Thalnitscheri Camioli Labacensis Annales
Urbis Labacensis 1660 — /700.

1660.

24. aprila so sklenili mir naš cesar. Poljsko in Švedsko;
22. junija so zato obhajali slovesni Te Deum, 36 topov je od-
dalo po tri salve in istotako 80 dvocevk.

Julij. Postavili so kameniti vodnjak na trgu.

V začetku julija je dospel v Ljubljano brat cesarice vdove,
vojvoda Mantovan^ki.

u. februarija je došel polkovnik Ariezago s svojim kira-
sirskim polkom iz Milana in se nastanil v Magajnovi hiši.

24. julija. Turki so pričeli oblegati Vel. Varadin. Cesarjevo
pismo naznanja, da bo sam sprejemal poklonstvo. Stanovi so
pričeli pripravljati za svečan vsprejem.

2*

1

20 —

4. septembra. Deželni glavar Volk Engelbert Auersperg je
odšel v Tržič cesarju naproti.

6. septembra je dospel v Ljubljano knez J. Bajkart Auerspei^.

7. septembra sta došla kneza Vencel Lobkovic in Hanibal
Gonzaga, opoldne pa cesar z nadvojvodo (Viljemom) v spremstvu
apostolskega nuncija, španskega in benečanskega poslanika.
Ko je cesar v stolnici vsprejel višjo duhovščino in ko so odpeli
Te Deum, se je nastanil v škofovskem dvorcu. Zvečer je bilo
mesto razsvetljeno.

8. septembra se je udeležil pobožnosti v stolnici. Deželni
glavar ga je razveselil z laško opero in ga potem peljal na vrt

9. septembra je bil deželni zbor radi poklonstva. Popoldne
si je ogledal cesar Auerspergov vrt in šel k laški operi v igrišče
(Ballhaus).

10. septembra je odšel cesar na mali ladiji na jelenji lov,
potem k pobožnosti na čast sv. Nikolaju Tolentinskemu pri
diskalceatih. Popoldne se je peljal na sprehod.

11. septembra. Dopoldne sta se cesar in nadvojvoda raz-
veseljevala s tičjim lovom.

12. septembra je bila pri jezuitih predstava.

13. septembra je vsprejel cesar poklonstvo.

15. septembra se je odpeljal cesar na krasni ladiji v Go-
rico, nadvojvoda pa je ostal tu.

17. septembra je nastal vsled nepazljivosti na Starem trgu,
kjer je sedaj cerkev sv. Florijana, ogenj, ki je upelil 14 hiš.

4. oktobra se je povrnil cesar, nadvojvoda se mu je peljal
naproti. Zvečer je bila razsvetljava.

5. oktobra so prenesli svetinje sv. Peregrine; cesar se je
udeležil sprevoda.

5. in 6. oktobra so bile avdijence.

8. oktobra se je popoldne cesar poslovil.

1661.
To leto je napravil grof Zrinjski Turkom mnogo škode.
Nasproti Kaniži je sezidal drugo trdnjavo, imenovani Novi Zrinj,
da bi tako zabranil Kanižanov napade.

— 21 —

Grof V. E. Auersperg, deželni glavar kranjski, je odšel na
Dunaj na cesarske posvete.

V marcu so vzeli mesto Miinster.

V maju je odposlal cesar vojsko proti na novo postav-
ljenemu knezu sedmograškemu Kemini Janoš, ki se je zvezal
s Turki.

30. avgusta je odšel proti Radgoni podpolkovnik Erdtman
s tu nastanjeno kompanijo Piccolominijevega polka radi Turkov.
Ko je spremljal g. Rambschissel ritmojstra Cordona do Mengša,
ga je pozval njegov poročnik na dvoboj, kateremu se je kot
plemenit vojak odzval in ga s samokresom ustrelil.

1662.

7. (marca?) je prišel naddvomik Sulzbach. Deželni glavar
ga je knežje pogostil.

Ob upraviteljstvu grofa V. E. Auersperga je tu vse srečno
cvelo.

April. Plemeniti mladeniči so napravili dirko pred kapu-
cinskim samostanom.

Maj. V deželni hiši so igrali nemški igralci.

Julij. Razpor in prepir v Krakovem in Trnovem. Na mostu
je bilo mnogo ranjenih.

November. Vlahi, ki so bili prej na Turškem, so se na-
selili pri Pletrijah in ustanovili novo vas.

December. Radi visokega snega je bilo drago žito in drva.

1663.

8. februarija je tu umrl Janez baron Črnomaljski, zastavo-
nosec in komendator n. vit. reda. Postavili so mu lep spomenik.

Državni zbor v Regensburgu je bil radi preteče turške
nevarnosti.

1 1, junija 1663 sta odšla dva kneza Eggenberg z materjo
rojeno Brandenburg-Culmbach v Gradec. Spremljevalo jih je
mnogo plemenitnikov.

— 22 —

13. junija je došel iz Rima kapucinski general in je i8. ju-
nija odpotoval.

Grof Nikolaj Zrinjski je vdrl s 13.000 vojniki na Turško
in se srečno povrnil z velikim plenom.

Julij. Nabirali so na Hrvaškem vojake, ker seje Turek hotel
polastiti trdnjave Novi Zrinj. Zrinski pa se je zarotil, da rajši
umrje, kakor da bi zapustil Zrinj. Sam ostane v trdnjavi, brat
se bo pa zunaj boril s Turki.

To leto so se zbrali deželni vitezi radi pregledovanja.

24. septembra so se Turki polastili Novega gradu (Neu-
hausel) na (Zverskem.

To leto je padlo toliko snega, da že od pamtiveka ne
toliko.

1664.

28. februarija je videl na Vrhniki kapucinski provincijal
s šestimi kapucini čuden pojav na solncu. (Glej Ortel. rediv. de
reb. Hung. foL 306).

April. Mesto ljubljansko je postavilo v teh vojnih stiskah
lep kip žalostne M. B. ob stolnici.

16. aprila je bil Ferdinand grof Porzia povzdignjen v kneza.

Mnogo francoskih vojakov je Šlo tu skozi; poslal jih je
kralj našemu cesarju na Ogersko na pomoč.

28. aprila oblegajo Kanižo, pa jo kmalu zapuste.

Junij. Turki so se polastili Novega Zrinja.

1. avgusta slavna zmaga nad Turki pri sv. Gothardu.
Kmalu potem mir.

1665.

5. avgusta ponoči je nenadoma zapal sn^.
9. avgusta je toča polje potolkla in vse uničila.

2. oktobra je dospel osebno cesar k poklonstvu po smrti
nadvojvode Sigmunda Tirolskega.

To leto so sezidali trdnjavo Leopoldovo mesto na meji

— 23 —

1666.

9- februarija je umrl Janez Jakob baron Prankh, komen-
dator nemškega reda v Ljubljani, Metliki in Črnomlju, višji
stotnik v Karlovcu.

Dokler je na potu cesarjeva nevesta Margareta iz Španije,
molijo pri jezuitih pred izpostavljenim presv. R. Telesom za
srečno potovanje.

I. septembra je bil povišan Filip grof Croy v kneza.

23. novembra je došla ob slovesnem vsprejemu cesarjeva
nevesta Margareta Terezija na Dunaj.

1667.

April. Mnogo vojakov je skozi potovalo na Laško, ker
jih je cesar poslal Benečanom na pomoč proti Turkom na
Kandiji.

Maj. Ludovik XIV., francoski kralj, je napal Nizozemsko.

Cesar se je izjavil, da bo pomagal Španiji.

1668.

Januarij. Cesarski grad na Dunaju je skoro ves pogorel.
Velika škoda.

Februarij. Veliko ognjeno znamenje se je prikazalo na
nočnem nebu in trajalo 10 dnij, da so se vsi čudili.

Umrl je grof Herbard Auersperg, general v Karlovcu, v
v 55. letu svoje starosti.

Julij. Cesar je zopet poslal vojnike skozi naše mesto Be-
nečanom na pomoč, da jih rešijo turškega obleganja na Kandiji.

1 2. avgusta je umrl Konrad baron Ruessenstein, ustanovnik
avguštinske cerkve v Ljubljani, ki ga je stala 1 00.000 gld. Po-
kopali so ga v loretski kapeli.

15. oktobra je umrl Krištof Hartman grof Schallenburg,
vitez nemškega reda in tukajšnji komendator.

1669.
Februarij. Plemstvo se je razveseljevalo s posebno lepo
vožnjo s sanmi. Igrali so lepo igro.

— 24 —

April. Pričeli so stanovi zidati lepo kapelo pri sv. Jakobu
na čast indijskemu apostolu sv. Frančišku. Olepšana je z izbomim
štukom in kupola krita z bakrom.

Maj. Meščane vežba neprestano v orožju pod Turnom
poročnik, ki je več let služil Benečanom na Kandiji.

S pogodbo so dobili Turki Kandijo.

I. septembra smo čutili hud potres, ki je pa bil brez
škode. — Ko so se meščani doslej posamič vadili v orožju,
so okltcali skupno vajo, ki se je izvrstno obnesla, ker je hotel
vsak stotnik drugega prekositi.

29. decembra smo zopet čutili potres.

1670.

Marcij. Zrušila se je okoli poldne velika utrdba, sezidana
iz rezanega kamena, proti kapucinskemu samostanu.

4. februarija so pregnali na Dunaju vse Jude po javnem
cesarskem oklicu.

Ta mesec se je pričela zarota grofov Nadažda, Zrinjskega,
Frankopana in Tattenbacha proti cesarju.

April. V Ljubljano je prišel grof Frankopan in si vse
ogledal; vozil se je pogostoma, toda sam, na izprehod. Ni bil
tu nad 3 dni. Njemu bi morala neki dežela pripasti po delitvi.

November. Ko so zasledili zaroto, je vse bežalo s Hr-
vaškega k nam.

1671.

10. aprila je bil poklican Volk Engelb. grof Auersperg,
deželni glavar, na Dunaj, da se udeleži kot cesarski svetnik
obsodbe Nadaždove.

30. aprila so obglavili na Dunaju grofa Nadažda v mestni
hiši, grofa Zrinjskega in Frankopana v Dunajskem Novem Mestu,
22. nov. pa grofa Tattenbacha v mestni hiši v Gradcu.

Kanonizacijo sv. Frančiška Borgia so praznovali pri sv.
Jakobu z osemdnevno pobožnostjo in veliko slovesnostjo.

— 25 —

1672,

April. Na Starem trgu, kjer je bil nastal 1. i66o. ogenj,
so pričeli z darovi zidati novo cerkev na čast sv. Florijanu,
patronu zoper ogenj. Temeljni kamen je vložil knezoškof Jožef.

6. aprila so Francozi napovedali vojsko Spanjcem.

1 8. julija je nastala zvečer ob 9ih huda nevihta, ki je s
korenino vred podrla veliko lipo za stolnico in jo vrgla proti
glavni ulici.

1673.

12. marca. Rimska cesarica Margareta Terezija, španjska
kraljičina, je umrla vsled prehlajenja. Rojena je bila I2. julija
L 1651.

April. Vročinska bolezen je besnela in koz6 so pomorile
mnogo otrok.

28. aprila je zjutraj ob /ih umrl deželni glavar Volk
Engelbert Auersperg, tajni svetnik; pok9pali so ga v kapelici
sv. Antona.

29. maja so pri 00. frančiškanih v njegov spomin sredi
cerkve postavili 53 čevljev (?) visok mrtvaški oder, in ga okra-
sili s posrebrenimi kipi in neštevilnimi plamenicami in lučmi.

15. septembra se je poročil cesar v Gradcu s Klavdijo
Felicito s Tirolskega.

1674.
14. februarija je cesar zaprl pl. Fiirstenberga.
17. marca je napovedala Francija vojsko.
Knez Janez Seifrid Eggenberg je bil imenovan od cesarja
za deželnega glavarja.

20. maja so bili ljubljanski odposlanci zaslišani pri eksc.
grofu WQrzburgu, dvornem kancelarju v Gradcu.

21. maja je imenovani dvorni kancelar grofa Adama
Ursina Blagay-a vmestil za dež. vicedoma.

— 26 —

1675.

Maj. Ker je cesar izvolil sv. Jožefa za patrona svojih
dednih dežel, je bila slovesnost tu v cerkvi sv. Jožefa, kjer je
pridigal Schčnleben.

V aprilu sta dve kompaniji skozi peljali 41 piedikantov
z Ogerskega, prišli bodo neki na galeje.

Podaljšali so stolnico v koru.

Julij. Na cesarjevo dovoljenje so Španjci nabirali vojake
in jih poslali v Sicilijo.

1676,

18. marcija je umrla druga soproga cesarjeva, Klavdija
Felicita. Rojena je bila 30. maja 1653.

Junija je nastal ogenj blizu avguštinskega samostana pri
špitalskih vratih in vpepelil okoli 30 hiš. Duhovniki so s Pre-
svetim ljudem prigovarjali k rešitvi.

14. decembra se je cesar tretjič oženil z Eleonoro voj-
vodinjo Neuburško.

1677,

11. maja. Konferencija v Nymwegenu med Francozi,
Holandci in drugimi udeležniki, da se sklene mir, ki se je pa
določil šele drugo leto.

V Žužemberku je umrl knez Bajkart Auersperg, višji
dvornik dveh cesarjev; prenesli so ga semkaj in pokopali v
kapeli sv. Antona pri 00. frančiškanih. Bil je znamenit mož..

1678.

12. januarija je bila seja deželnega zbora,

31. januarija. V nedavno zbrani kapitulski seji 00. kapu-
cinov izvoljeni odposlanci k glavnemu kapitulu v Rim so se
večinoma danes poslovili.

15. februarija se je vršila v gradu Herbersteinskem po-
roka kneza Ferdinanda Auersperga z grofico Marijo Ano
Herberstein, hčerjo grofa Maksimilijana, deželnega glavarja na

— 27 —

Štajerskem. Poročil ju je prost Sigmund Krištof grof Herber-
stein. . . febr. sta slovesno dospela semkaj knežja poročenca.

26. julija se je rodil nadvojvoda Jožef Jakob Ignacij
Janez Evstahij opolnoči na Dunaju.

September. Radi srečnega poroda je bil v stolnici slovesni
»Te Deum«. Na gradu so s topovi streljali; mesto je bilo
razsvetljeno do polnoči, in so se vršile razne slovesnosti z
brenkanjem na strune in javnimi pojedinami.

1679.

26. januarija so sklenili mir naš cesar in kralja francoski
in .švedski.

6., 7. in 9. februarija se je visoko plemstvo tu razve-
seljevalo z veselicami, s plesom, dragoceno maškarado in vožnjo
na san^h. Sanij je bilo 42 ; na čelu se je vozil knez Jan. Seifrid
Eggenberg, deželni glavar kranjski.

September. Na Dunaju je pričela razsajati kuga in je
baje umrlo 50.000 Ijudij. Cesar se je z dvorom umaknil o
pravem času v Prago.

Da bi se obranili tega zla, so deželni stanovi zavarovali
mejo, ladije na Savi odpravili, prepovedali prepeljavanje in vse
zastražili. Mesto je vzdržavalo strogo stražo pri vratih in v
predmestjih, in če je kdo prihajal iz sumljivega kraja, so ga
poslali v lazaret, da je prestal karanteno.

Duhovska gosposka je zaukazala sprevode in izpostav-
ljanje sv. R. Telesa vsak teden v sedmih glavnih cerkvah ljub-
ljanskih, v stolnici, pri jezuitih, pri frančiškanih, avguštincih,
kapucinih, diskalceatih in klarisah.

1680.

Precej začetkom leta se je občutilo gorje, ker se je po-
javila nesrečna kuga pri usmiljenih bratih na Dunaju.

Februarij. Iz omenjenega vzroka so tu opustili o pustnem
času vse veselice, maškarade in godbo, da bi potolažili Boga.

— 28 —

Pripomniti moramo, da so prav ob tem žalnem času
ustanovili diskalceati bratovščino Jezusa, Marije in Jožefa z
velikim pridom ob navdušenju ljudstva.

Marcij. Položili so temelj na jezuitskem pokopališču dra-
gocenemu kipu Brezmadežnega Spočetja M. D., ki bi se bil
moral na zaobljubo deželnih stanov postaviti že 1. 1663. Spo-
menik je težak baje 16.000 funtov. Napis je sestavil J. Ludovik
Schoenleben, drugo skrb je prevzel J. Bajkart Valvasor, baron,
ki je 'dal sleber izklesati ne daleč od Save pri Kranjski Gori
in kip izdelati nekemu umetniku v Solnogradu, vliti pa v
Prulah.

30. marca. Umrl je Eberhard Leopold Ursini grof Blagay,
prej deželni vicedom, potem deželni upravitelj (L. Venvalter)
kranjski. Drugi dan so ga v rakev položili v stolnici brez po-
sebnih slovesnostij. Pri mrliškem opravilu je govoril prav lepo
kapucin o. Amand po reku: Homo quidam nobilis abiit in
regionem longinquam.

Leto je bilo nenavadno plodno vina in žita.

27. dec. smo prvič zagledali strašno repatico, ki smo jo
potem ves mesec opazovali.

1681.

I. januarija. Deželni stanovi so ustavili radi kuge in pre-
teče vojske poštno zvezo s Karlovcem.

Februar. Ob pustnem času so prenehale vse veselice in
maškarade radi preteče kuge, zato pa so se uvedle po-
božnosti.

Ne samo mesto, ampak tudi deželna meja je zava-
rovana z dvojno stražo, ki ne pusti nikogar noter brez spri-
čevala, posebno ker razsaja v vseh sosednjih deželah strašna
kuga, katere nas Bog varuj, na Štajerskem, Koroškem in
Hrvaškem.

4. aprila. Veliki petek so nosili pri slavnoznanem kapu-
cinskem sprevodu milostni kip N. Ij. Gospe od krvi, da bi se
obranili grozovite morilke kuge, ki povsodi razsaja.

— 29 —

V tukajšnjem kolegiju je o. Ivankovič, profesor modro-
slovja, predaval logiko.

1 1 . aprila se je vrnil cesar na Dunaj, od koder se je bil
umaknil radi kuge.

30. septembra. Francoski kralj je vzel Strassburg.

13. okt. je umrl Janez Herbart grof Kazianer iz Kazen-
steina, Nj. Vel. tajni svetnik, komornik in deželni oskrbnik
(L. Verweser) kranjski, deželni glavar goriški; bil je velik duh
in izreden človek. Drugi dan so ga prenesli na njegovo gra-
ščino Kazenstein in ondi pokopali.

15. oktobra je umrl znameniti zgodovinar Jan. Ludovik
Schoenleben, doktor bogoslovja, bivši stolni dekan ljubljanski,
arhidijakon dolenjski, v 63. letu. Pokopali so ga drugi dan
ob obilni udeležbi vseh deželjanov v križni kapeli pri sv. Jakobu.

. . novembra so praznovali slovesno mrtvaško opravilo
za njegovo dušo. Govoril je imenitni p. Gelb, jezuit. V svojem
življenju je Schoenleben spisal 37 znamenitih del.

29. novembra so v Šopronju kronali rimsko cesarico
Eleonoro za kraljico ogersko.

Decembra. Grof TOkheli se je proslavil in si pridobil veliko
pristašev.

1682.

1. januarija. Gorka zima, drevje poganja, cvetice, na pr.
narcisi in druge, se prikazujejo.

15. marca. Pričel se je jubilej in je trajal I4dnij. Obiskati
je trebalo tri cerkve: stolnico, sv. Jakoba in sv. Jožefa.

18. marca so krstili v stolnici juda Levija Athias. Kumoval
je knez Eggenberg ; ime so mu dali cesarjevo : Leopold Jožef.

6. aprila so našli lep spomenik na Forstlechnerjevem vrtu
v Gradišču (Burgstall). Moral je biti preje tu mavzolej.

9. aprila. Ker se Turek oborožuje, da bi pomagal upornim
Ogrom, so nabirali vojake v dednih deželah, in sicer stotnik
baron Lewenburg za cesarja in pl. Edling za Ijudovlado
(beneško).

1

— 30 —

2. maja so s trobentami preklicali goldinarje.

Trije polki pridejo na Dolenjsko.

21. maja. Vedno dohajajo poročila, da se Turek giblje
na hrvaški meji.

14. junija. Zopet pobožnost v sedmih glavnih cerkvah radi
preteče kuge z izpostavljenim presvetim R. T. — G. pl. Graflhain
in drugovi so napravili steklarno na Rakovniku.

18. junija je 40. provincijalni kapitul kapucinski izvolil za
provincijala o. Amanda.

5. julija je bil v stolnici »Te Deum« radi rojstva cesaijeviča
Leopolda. Meščani so se praznično opravili ; ves dan so streljali
na gradu in v mestu, do polnoči so razsvetljevali mesto, v
knežjem dvorcu, na deželni in mestni hiši so gorele pla-
menice.

6. julija. Knez E^genberg je vmestil grofa Gallenberga
za deželnega upravitelja.

14. julija je bila praska med dijaki in meščani; ti so hoteli
napasti dijaško semenišče.

15. julija. Beneška Ijudovlada, ki je tu nabirala vojake
po stotniku Montanara, je razpustila 60 mož iz strahu pred
kugo.

16. julija so odposlanci popisali ljubljanske prebivavce.

17. julija. V Savi se je potopila ladija in neki kapucin je
utonil.

16. avgusta je bila velika procesija v mestu radi kužne
nevarnosti. Nosili so kip krvave M. B.
30. avgusta se je prikazala repatica.
10. septembra. B^uni iz Hrvaške so nastanjeni v lazaretu.

19. septembra so tu skozi peljali leva z Malte na Dunaj.
12. oktobra. 80 vojakov je nabral polkovnik Gonzaga.

Nabor se nadaljuje.

12. decembra so razglasili turški davek po 1%.

24. decembra. Kompanija Strassoldovega polka se je tu
nastanila; prišlo jih bo neki še osem.

— 31 —

1683.

28. februarija je umrl po štiridnevni bolezni ljubljanski
škof grof Rabata. V veliki dvorani je ležal na odru. i. marca
so ga položili v lastno rakev. Izvrstno je pridigoval jezuit
o. Gelb.

2. aprila je g. Fabijanič popravil pot proti Rakovniku in
obsadil z drevjem. Ko so kopali, so odkrili v zemlji spomenik,
iz česar se di sklepati, da je bilo tu nekdaj judovsko poko-
pališče.

4. julija je šla velika procesija vseh stanov k sv. Roku v
Dravlje zahvalit se Bogu, da je Ljubljano in vso deželo
obvaroval strašne kuge, ki je več let razsajala v sosednjih
deželah.

15. julija je izostala pošta z Dunaja; culi smo pa, da
oblega Turek prestolnico z neizmerno množico. Novice so se
odslej tu tiskale.

6. avgusta. Ko so se deželni stanovi odločili, da pošljejo
na prošnjo Štajercev pomoč na mejo, se je tu zbralo 700 mož,
ki jih je vodil 400 baron J. Bajkart Valvasor na Štajersko,
g. Schwab pa 300 na Dolenjsko.

22. avgusta. Nekega Dubrovničana, katerega so sumili,
da je ogleduh in rojen Turek, so zaprli na gradu. Pet tednov
je bil tu in se vselej razveselil, če je slišal za nas neugodna
poročila.

18. septembra je došlo daljše poročilo, da so naši 12. sep-
tembra Dunaj srečno oprostili in Turka pregnali.

26. septembra se je pričel jubilej za srečen uspeh cesar-
skega orožja; za obisk so bile določene te tri cerkve : stolnica,
sv. Peter in sv. Mihael pri klarisah.

24. oktobra je bil »Te Deum« v stolnici za srečno opro-
ščenje Dunaja. P. Lazari je izvrstno pridigal. Ves dan nisi slišal
drugega kakor strele z grada in iz privatnih hiš.

Prav ta dan, ko so se ljudje najbolj veselili, je prišel po-
poldne ob štirih imenitni, pobožni p. Marko Avinijanec, kapucin ;
tu je bil tri dni in je mnogim bolnikom pomagal.

— 3« —

I . novembra so se vrnili na Štajersko poslani vojaki ; pred-
stavili so se deželnemu upravitelju in se razšli.

1 6. decembra. Novi knezoškof je došel in imel slovesen
vhod.

1684.

9. januarija je bila strašno mrzla zima, kakršne se nihče
ni spominjal. Mnogo potnikov so mrtvih našli ob cestah ; mnogo
živeža se je pokvarilo.

12. januarija. Deželni zbor. Pri deželnem upravitelju grofu
Gallenbergu je bil obed.

20. januarija se je odpeljal škof v Gorico, da bi vmestil
grofa Seifrida Dietrichsteina za deželnega glavarja, kar se je
zgodilo 24. januarija ; 28. januarija se je povrnil v Ljubljano.

6. februarija je bil knezoškof Sigmund Krištof vmeščen in
špirit, et temporalibus. Povabljeni so bili na obed kneza Auersperg
in Eggenberg, vicedom grof Gallenberg, deželni maršal grof
Barbo, opat stiski, stolni prost, kanonik Rosseti, baroni Brenner,
De Leo (Oberburg), Valvasor, Lewenburg, Engelshaus in
g. Fabianič.

20. februarija. Obnova pobožnosti v sedmih glavnih cerkvah
zoper Turka. Začetek v stolnici.

19. marca so dali ob sedmih zjutraj in zvečer v stolnici,
na gradu, pri jezuitih in pri sv. Petru znamenje z zvonom, da bi
vsak pokleknil in pet očenašev in češčenamarij izmolil za rešitev
pred Turki. Moli se, dokler traja vojska.

I. maja. V stolnici so obhajali infulacijo knezoškofovo
vpričo treh infuliranih dostojanstvenikov, škofa senjsk^a in
enega ogerskega in stiškega prelata. Meščani so streljali s
puškami in topovi. NB. Bil je škofov god.

29. maja. Knezoškof je bil pri jezuitih na obedu in se
je udeležil njemu na čast prirejene igre.

18. julija so semkaj pripeljali od vel. vojvode florentin-
skega cesarju prodanih tisoč centov smodnika in ga shranili
v smodniškem stolpu. (Dalje prihodnjič.)

— 33 —
„K^aynska kroncka" p. M^^ka Pohlina.

Priobčil P. pl. Radics po rokopisu c. kr. dvorne knjižnice na Dunaju.

Naj tudi kdo p. Marka Pohlina manj ugodno presoja kot
slovenskega pisatelja, ceniti ga moramo zaradi tega, ker je v
svojem rokopisnem delu, skranjenem v c. kr. licejski knjižnici
v Ljubljani in izdanem od Zgodovinskega društva za Kranjsko,
nabral in zapustil nam važno zbirko bibliografičnih notic o
Kranjski, ki bodo poznejim preiskovalcem služile v dober
pomoček.

Zanimiv je tudi drugi zgodovinski rokopis iz njegove roke,
katetega hrani c. kr. dvorna knjižnica na Dunaju. Po prijaznosti
predstojništva knjižnice sem rokopis dobil v Ljubljano, da sem
ga porabil za ta sestavek.

Pohlin je začel spisovati obširno zgodovinsko delo, le
škoda, da spis ne sega dalje, kakor do leta 54 po Kr. Naj
podam tu najprej predgovora k prvemu in drugemu delu,
potem pa iz obeh delov tiste odstavke, ki se tičejo slovenske
starine na Kranjskem iz prcdrimske in rimske dobe. Te notice
nam kažejo namen, katerega je imel pisatelj pri sestavljanju
svojega dela.

Rokopis hrani, kakor rečeno, c. kr. dvorna knjižnica na
Dunaju in ima signaturo 7753 (582). Na notranji strani vSprednjih
platnic stoji opazka: Emptus ab antiquario florenis 2. 24 die
14. Jan. 1827.

Prvi del rokopisa sega od stvarjenja sveta ali od leta
4052 pr. Kr. rojstvom do prvega leta pr. Krist. in obsega liste
1 — 124 incl. Drugi del pa gre dalje do 1. 54 incl. po Kr. in
sicer na listih 126 — 143. Na listu 143/b, kjer rokopis neha,
se čita spodaj na desni strani »V 55 1.«, kar dokazuje, da je
bil rokopis v resnici obširneji, ali pa, da je pisatelj vsaj namen
imel, spis nadaljevati. Jaz sem prvega mnenja.

Kraynska | Kroneka | kratkega popisuvanja use fhlat spomina
ur^dneh rezhy, | katire | so se kedcj na Slavenski Kraynski femli, |
inu I Njeneh pokrajnah, | ali | szer kje dergi h' gorijemanju,

3

1

34 —

inu pridu teh Kraynzov | od sazh^tka tega svejta pergodile;
susebnu Krayskem | rojakam fa lubu j popisana | od Z. P. Marka
od S. Antona Paduanskega is Ordna | teh boseh Augushti-
narjov, per S. Jolhefu na velikeh ze-ftah v* Lublani nedel-
skega Pridegarja, v lejtu | 1770.

Na zadnji strani naslovnega lista so verzi :
Hiftoriam facile eft legere, ac pernoscere lectam ;

Scribere at historiam non itidem facile.
Qui mihi non credit; faciat licet ipse periclum:

Mox fuerit ftudiis aequior ille mets.

Na tretji strani stoji:

Predgovor
Na poshtene Kraynze.

Kolkerkatkol sem jeft kakershnega Kraynskega Pisarja
bugve, katire niso ble kraynsku pisane, v* roke dobil, sem
uselej milu fdihnel rekozh: sakaj nek ne po Kraynsku? Ste s«
le vi Kraynzi ! zel toku flo med sabo navoshlivi, de dela svoje
glave, inu uzhenufte rajshi Nemzam, inu Latinzam, katirem se
takeh bukuv namanka, ked svojem femlSlkam, katiri shafti
drugega jefika, koker Kraynskega nafaftopejo, pervoshete?
Beli blu drugem ptujem, inu nafnanem bel, ked dom^hem
tr§ba vedeti : kaj se je kedej na Kraynski femli godilu ? Odkod
so ti narpervi ludji lesem na Slavensku prishli? koku po leteh
krayeh se resproftili ? kaj se je hvale urednega od nekedej na
leti plati morja, po nasheh dushelah pozhejnalu, delalu, inu
dopernashalu? — Katir nafnan zhlovek, kader be skus nasho
rojftno dufhelo shl, be lohka na take misle fapadl, de be
menil : de ti dusheli ni mozh pridnega zhloveka roditi , ke
njemu tukej nehzhe nezh nave od tega mejfta, ali terga, kjer
je na svejt prishl, od tega pojla, od nogradov, od worshtov,
inu planin, od rude terdega jekla, fhelefnega vovka, inu fhiv^a
srebra, od jifera, inu morja, inu takeh rezhy svoje dufhele nezh,
zhiftu nezh! povedati, katira se vonder koker katirabodi
druga dufhela, zhe ne vezh, saj tolkajn shtemati fna, de je

— 35 —

tudi svoje na vojski, koker doma : v' uzhenufti, koker v* serzh*
nufti zel mozhnu refglasene mofh§ v' sebi imela. — O de bi
Kraynzi drugeh bel, koker sami svojeh nazhislali! de be zel
toku flo po leshki hvali, samuzh, inu la tolkajn vezh po pridu,
inu slavi svoje rojftne dufhele nahrepen§lil

Te, inu take arrezhy so mene pergajnale, inu prem6gle,
lete bugve : Kroneka, ali spomin usehzhiherneh zhasov teh sla-
vitneh Kraynzov, inu Kraynske dufhele od fazhetka svejta noter
da sedanega dne (doklej bo Buh mene fhiveti puftil) pellati,
inu popisati. Tsev§d61 sem jeft zhasi, kader se skus dolgu lejt
v' stareh buqvah od Kraynzov, ali Slavenzov, i t dr nezh na-
najde, druge rezhy v' mejs poftavel; al tu ni zel toku noter-
usilenu, ke se skafhe, de od takeh ludy, krajov, ali rezhy je
merski kaj prida, saj s' zhasama v' Kraynsko dufhelo dashlu;
fatu pak nima nobedn meniti, de v' tehifteh zhaseh se ni nezh
takega na Kraynskemu godilu, temuzh ima vedeti, de se ali
fapisalu ni : ali, zhe je fapisanu blu, je po nasr^zhi tega ogna
teh sovrafhnekov, itdr. v' nimer prejshlu.

Moja muja, viryemite meni, ni zel taku mala bla; ke
sem mogl u se s' tolkajn drugeh bukuv, katire sem zhasi she
tudi prov teshku v' pefty dobil, skupfbirati. Jeft bi bil tu popi-
suvanje she bulshi naredil, aku be blu njeh le kaj vezh (koker
sem use, katerim je Buh fdravo pamet, inu mnogozhno umetnoft:
pisma fnati dal, prov lepu inu pohlevnu prosil, inu v'ednu
prositi puftil) pod roke seglu, ter le tuiftu, kar v' svojeh
hishneh, ali domazheh buquah od poprejshneh zhasov, k' zhafti
njeh grashine, fare, zirqve, kloshtra, pravize itdr. lapisanega
imajo, spisanu poslati ; al is f haloftnem serzam (o de be nasmel
takem lenem, ali (sam nav§m, koko be djal?) navoshlivem
Kraynzam) morem sam sebi k' shpotu obftati: de malukatiri,
prov malokatiril so si otli muje tolkajn ufgti, ali se uradne
fturiti, tu, kar be ne le zeli nashi rojftni dufheli, ampak she
tudi posebej njim samem k' zhafti, inu hvali biti utegnilu, inu
fa use prihodne zhase, fa nashe nuke, inu nukov nuzheze hra-
nenu oflali, meni spisanu pervoshiti.

3*

— 36 —

Zhes tu se tofhejo, ter nashem nekdanem KrayQzam v*
ozhij utikajo nashe dufhele ftarejshi Pisarji. Otrozi she fdej
note drugazhi biti, koker njeh flarshi, ter namarajo: de se
bodo tudi njeh nuzhezi tofhili, de so tudi ony porednejshi, inu
fanikemejshi, ked katire bodi druge dufhele ludji bli, katire
she vonder vesely, kader kaj ber6, ali povedati shlishejo : koku
se je nekedaj lud§m na teh krayeh godilu: dobru, ali hudu;
koku so se obnashali, v^dli, inu faderfhali. Ti so njeh pr^dneki,
njeh fhlahta, rod, inu korenina bli. — Odunad posnemajo ony,
koku be se tudi ony v^fti imeli.

Nafamirite meni tedej lubi moji poshteni Raymnokraynci!
ampak fa dobru goriufamite, kar vam v' teh buqvah k' branju,
inu v§dnofti v' roke pomolim. Nagledajte na tu: kedu letu
pishe. Nad tem je malu lefhezh^; le nad tem narvezh !efhy:
kaj inu koku je pisanu. R^zh yshite, ne im§na. Dobru pisanje
ftury dobru im§. Noben Pisar, vem jeft dobru fhe fdavnej sam,
she ni dadusehmal usem dapadl, unem pak, kadri se na tu
nafaftopejo, katirem navoshlivoft, duh tega fupergovoijenja, ali,
Buh ta ve, kaifena terpezhnoft drugazhi soditi, inu govoriti
napufty, fhe zel po nobeni ženi nekar: tok tudi jeft dapadl
nabom ; al nezh mejn vonder fhelim usem uftr§zhi, katireh sem,
inu oftanem

Ponifhne slufhabnek

P. Marka od S. Antona Pad.

Avgustinar Discalceat.

Na lističu, prilepljenem na 15. listu, se bere:

V 1. t. s. 2724 1328 pred X. R.

Je Pelops olympske jegre goriperpravel bil, katire je
Atreus njegov syn, k' zhasti svojega ozheta poterdil, inu
potem Herkules fupet na novu derfhati puftil. Koker so 4
lejta fapored pretekle, so ble lete jegre derfhane, kader so
namrezh Peloponefarji prafnek svojeh 12 Bogov te pomozhe,
namrezh: Berona, Torka, Selana, Vodana, Hromeka,
Belina, Slavine, Perftine, Modrize, Sejvine, Ma-

— 37 —

rene, Šibe, katire so use skupej v' enem koftelnu molili,
obhajali.

§ II. List 2i/b.

Od fazhetka Emone ali Lublanskega mejfta noter da
prihoda teh Celtov na Kraynsko femlo.

V lejtu tega svejta 2821. 1231 pred X. R.

Japidyarji, dokler so is Argozhavnarjami od ene narperve
rodovine bli, so Jafona to takrat po useh teh krajeh navadno
shpraho govorezhega lohka faftopili, ter so se puftili k' enemu
takemu dobremu svjetu radi pregovoriti. Per tiifti prizhi so se
tega dela prijeli, ter so fares po Jafonovi vifhi njeh poglavitnu
mejftu fidati pozheli, katiremu je Jafon, katir je bil is Emonije,
ali te potem toku imenuvane Theffalye lesem prishl, tu im§
Emona dal, k' vezhnemu spominu, de je on r§s tukej bil,
ter ludem noterdal, da imajo tu mejftu ulofhiti.

Kmalu tukej morem jeft mojeh bravzov enekatire oppo-
mineti: de, ke se rezhe: de Jafon je mejftu Emono fidal, no-
bedn narezhe, ali naterde, de je on tuiftu toku iflidal, koker
fdej stojy (fakaj mejfta narasejo toku hitru gori, koker uzhirej
posejana r§pa, ali dans usad^nu fele) ampak se le rezhi otshe :
de Jafon je ta kraj, inu vifho skafal, koku, ali kje be se imelu
tu mejftu poftaveti, namrezh: na leti plati wr§ga, kjer Gra-
dasheza v Lublanzo tezhe inu szer na 4 vogleh skupejskleniti,
tuje: na tem prostoru, kjer fdej Krakovu lefhy, inu kar se
Krifhanske grunt inu gasa use skupej klizhe; dokler na leti
ftrani, koker nas viryetnu vezh Pisarjov inu v' novezh G
Hacquet v' svojeh buqvah : Oryctographia *Carniol.
poduzhy, je v temu zhasu she voda po ti niski ravnizi kje da
hribov, koker enu jiferu ftala.

List 35/a
V lejtu t. s. 3314. 738 pred X. R.

V tem zhasu pride v' teh narftarejsheh kronekah ta pervu
v' misle ufetje, od imena teh Kraynzov ali Karnavzov na

— 38 —

dejl, katireh im§ se od mnogotireh pisarjev tudi na mnogotire

vifhe odvya, resklada inu umeta

V sedanemu jefiku se v^, kaj Kray, Krayl, od gre-
kushke besede KQf<hig ufet, inu Krayleftvu pom§ne. En
druge gruntavz teh besedy m§ne: Kraynzi so bli koker ti
na konzu svejta, ali kraju morja ftanujejozhi farodi od te be-
sede kraj (k' zhafti, ali k' shpotu? kedu ve reflozhiti?) ime-
nuvani bli. Al use tu skupej le vonder nezh drugega ni, koker
enu golu javlanje. Kedu otshe meni is uneh siveh, inu temneh
zhasov tega nekdanega svejta kaj gvishnega, katiremu be se
namoglu superrezhi, na dan pernefti?

Opazka na robu lista 117 a in b omenja, kako so Rim-
ljani razdejali Metulum*), in tak6 le opisuje stare slovenske
noše:

Al koku so se nek ftari Kraynzi oblezheni nosili be
mordej kedu rad vedel. Otshem tolkajn, kolkajn se pufty is
ftareh bukuv vonuf^ti, poftr§zhi. Nekdaneh Kraynzov obleka
predn so teh Rimlarjov oholuft fagledali, se napufti dergazhi,
koker zel gmajn inu natirleh domishlati. Mofhji so si po svoji
dolgufti en kos debelega nefarbanega, vezhdejl sivega sekna
odmireli na pedy, al tolkajn kosmateh kosh odlozhili : tu skup-
isshyli, rokave naftaveli, ter eno sukno ali kofhuh naredili.
Ti premofhnejshi so fhe tudi lepshi is w§lega, zhednu oppra-
nega sekna sukne ; ali is farbanem seknam preul§zhene shavbe
vezhdejl le zhes ramo nosili. Li na enako vifho, koker sukne
is sekna, so si tudi kmetji is hodnika: gospudji is tanzhize
puftili svoje srajze delati. Is enem shirokem felenu pisanem,
ali is pirenzham okkovanem pašam is usena ali is eno erdezho,
ali plavo pasizo is fhnor so se zhes sredo prepasuvali. Na
vojsko, na svatovshno inu v* enakeh perlofhnoftah so se is
eno sablo: is eno frazho, koker per scdaneh zhaseh is eno
pukshezo fa pasizo, ter is eno dolgo ranto, ali sulzo v' rokah
prevideli. Dva pola platna, ali mehku uftrojenega jirha so usa-

*) Stari Trg pri Ložu.

— 39 —

kega posebi skupisshili ter hlazhe da pctk (gospudi pak, ka-
tiri so po shegi teh Rimlarjov kratke shkorneze obuvali, tudi
hlazhe is sekna da kolen) dolge, katire so ked svytze is enem
trakam zhes ledja prevesuvali, si delati sturili, kolkajn kosha-
tejshe hlazhe je kedu nosil, tolkajn falejshe je bil dershan.
Lase so si moshki ali okrog inu okrog eni she tudi zel obervij
bryli, ali po lonzu na glavi okroglu ftrigli. En zir je bil, zhe
je njim en zhop po zhelu doli visel. Glavo je ena kosmata kapa
ali en is shtrikekov ali tudi slame kunshtnu spleden klobuk po-
kryval. Njeh obuda je bla en podplat usena, is lukenzame ob
kraju, zhes njeh is lepem sekna, zhasi is fhidanem zoigam
obryto nogo preneshklan. Eni so tudi lesene zokle no-
sili. Zhes ramo so eno torbezo ali en ronz, usak so svojo
potrebo na enemu jermenu; v* rokah eno palzhezo, ali shibo
dershati vajeni bli.

Stara nosha fhenskeh glav pak je bla taku ushafana.
Kikle, inu janke so sa ofert tudi is enem shidanem moderzam
inu prepertam is platna toku tudi en nakrishpan, okoli uratu
fapet na ramah inu na konzu rokavov (per sakonskeh fa praf-
iiek le is zherno, per dekletah pak is erdezho, plavo ali
feleno prejo) na persah is 2 ali 3 wuzekame nataknen oshpekel
(gosposke so koravde, ali flate dnarze okoli uratu nosile koker
tudi en srebern te gmajn pak le) en okkovan usenat pash
imele, od katirega je na enemu jerm§nu en nofhiz inu kluzh
od njeh skryne dolivisel. Poverh so zhasi svoj is welemi trakmy
obshyt kofhuh, ali svojo is farbanemi trakmy obshyto jopo
oblekle. Dekleta so vezhdejl, inu flafti doma, le gologlave is
spledeneme kitame (fhene ali is v' en puntek favyhnanemi:
ali is eno jeglo na verhu glave fataknenemi lasmy hodile, sicer
is eno partneno, dobru nabrano, is enem lepem furmam zhes
sredo lozheno avba : ali tudi eno kosmato kapo : is eno is
shpizame obshyto, zhasi tudi pisano pezho pokryte. Teh deklet
zhelu je en is flatam obešen shapel: njeh roke, ali perfte so
perftani is enem glashovnatem ozh^sam, po 2 inu 3 na enem
perftu zirali. Vezh perftanov vezh shtemanja: lih toku tudi v'

— 40 —

kitah, de so se kite is preje, vovne, inu fhide med lase uti-
kuvale. Noge so v' na welu uftrojene, is jagnezhoveh kosh
narejene inu oppisane shtibale: ali zhe so svoje nabrane vezh-
dejl erdezhe nogovize obuvale, so si tudi svoje zherne is eno
veliko erd§zho faviho zhes prevufe polof heno, zhevle natikuvale.
Vezhdejl pak so mofhji koker fhene bose hodile. Pruti defhju
so svoj fhivot inu obleko fhene is eno erjuho : mofhji is enem
is lizhja narejenam plaijsham varuvali, da niso mokri ratali.
V roki so fhenske en robz, ali ruto ne fa vsekuvati (tu tedej
she ni v' navadi blu) ampak fa shtemanja volo nosile; al ki
so Krajnize ohdufteh Rimlarz enkrat videle, so se tudi fdajzi
po njeh shegi fvergle, ter shtuliti, inu na use vifhe femashiti
fazhele, al nezhmejn vonder se she dandanashni per usi spazheni
oferti semterkje na Krajnskem na kmetjah ta ftara nekdana
nosha fmirej sledyti da. V Zhargradu se eni na Theodofiovemu
ftebru (Columna Theodoliana)*) v' taki noshi kafhejo; na
vojsko so ony svoje metere (Pila, fparos) matere imenuje
Str a bo: katire so na svoje sovrafhneke metali inu fasajali.

List 1 2 s/a obsega naslov druzega dela kronike in se glasi:

Druge Dejl | Kraynske | kroneke | kratkega popisuvanja
use fhlat spomina urcjdneh | rezhy, katire so se kedej na Sla-
venski Kraynski fem | li, inu njeneh pokrajnah: ali szer kje
dergi h' gori | jemanju, inu pridu teh Kraynzov od Christus-

*) Der 6 1 Fuss hohe, auf allen vier Seiten mit Hieroglypheii be-
deckte Obelisk von rothlichem Granit, dessen Fussgestell aus vier eisernen
Wurfeln besteht, welche auf einem viereckigen 12 Fuss hohcn Marmor
Sockel ruhen, auf dem in erhabener Arbeit Haupt- und Staatsactionen
des die Verrichtungen der Herrschaft ausiibenden Kaisers dargestcllt sind.
Dieser Obelisk wurde aus Agypten iiber Athen nach Constantinopel ge-
bracht und hier, nachdem er durch ein Erdbeben umgesturzt worden,
unter Theodosius wieder aufgerichtet, wie die zweifache griechische
und lateinische Inschrift des Sockels besagt.

Ersch. u. Gruber Allg. Encyclopadie. Bd. 19. p. 130. Anm. 31

(Hippodrom).

— 41 —

ovega j Rojftva notri da sedaneh zhasov pergodile, suše | bnu
Kraynskem rojakam fa lubu popisane v' lejtu | 1788.

Predgovor k drugemu delu na listu 126/a se glasi:

Tu popisuvanje use sorte spomina uredneh rezhi, katire
so se kedaj po let§h nasheh krajeh od fazhetka, ali ftvarjenja
hvala Bogu srezhnu h' konzu perpraveli : fdej otshemo tudi lih
s' toku dubrem upanjam tudi use spomina uredne rezhy od
teh nasheh krajov inu pokrajn od tega milofte polnega rojftva
Gospuda, inu Odreshenika nashega JEfusa Chriftusa praveti
fazh^ti. Posehmal bomo tudi kaj vezh od nashe kraynske du-
fhele povedati vedeli, inu fnali; fakaj dadusehmal smo se mi
le, toku rezhi: v' mraku nashe Iftorye fneshli; fakaj, zhe
otshemo le enuraalu nafaj fmisleti, tok se bomo vedeli spo-
miniti: koku teshku nam je doftikrat hodilu, kaj le v' eni
perglihi povedati. Sam Belin nas ni bil v* ftanu is uso sonzhno
svitlobo v' globozhini te ftarovine, inu nekdane pofablivofte le
enukolku ressvetliti: nekar Beron is svojem narmozhneishem
bliskanjem per, koker v' rogu temneh oblakeh nam le eno
fhveplenko ufhgati, al posehmal fe fazhne per nas daniti, inu
tolkajn blifhejshi se k' nashem zhasam perblifhuvali bomo,
tolkajn sveitlejshe nam bo svitloba verh nasheh glav gorishla,
inu tolkajn lepshi sejala. Al de be se mojem Bravzam tu po-
pisuvanje napermersilu : ali per temu branju nafttofhilu, otshem
tu prihodnu popisuvanje v* Sekula, ali v' fturedne zhase ref-
deliti, rajmno na tako vifho koker sem dadusehmal lejta od
Stvarjenja tega svejta po Salianovemu zhislanju: tok bom po-
sehmal od Chriftusovega rojftva tega gmain Xtyanskega shte-
venja teh lejt, po zhisluvanju Dionysya Exigua, deslih se
je fa 4 lejta nakrifhem prerajtal, vezh drugem fmotnavam se
vogniti, sht§l inu poftavlal. Torej je

Ta perve fturedne zhas

AU

V I. lejtu po Xtusovemu rojftvu Tega Svejta 4066

Po Dionyfiovemu zhisluvanju Po Salianovemu zhisluvanju.

— 42 —

V drugem delu se čita na listu 134/6 — i35/a:
V 33 1. po X. R. 4089 tega svejta.

Po z^li Judovski dufheli je luzh te prave vire skus te
Apoftlne zhes dalej bel svojo svitlobo dajala. Nasha Kraynska
dufhela je le she fmirej v* temnotah te slepe ajdovshne tizhala,
ter je slepe malike fa Bogove molila. Rimski oblaftniki so tudi
dobru fnali te fadoblene dufhele v' svoji Boguflufhnofti inu
skus Boguslufhnoft v' svoji oblafti inu podloflinofti obderfliati;
fakaj, de je Boguslufhnoft med usem zhloveshkem dyanjam tu
narimenitnejshe dyanje, na katiremu toku dobru srezha sle-
hernega zhloveka posebej, koker zele soseske inu dufhele ftojy,
tu so fhe tudi zel Ajdji sposnali. Bres Bofhje slufhbe se ni
blu zhloveshkega faroda na svejti, deslih so svoje Bogove slabu
inu skus pohujshlivu faderfhanje zaftili inu moHli. Al kaj zhuda ?
ke je use zel toku goftu temnu okoli serza teh ludy obsorej
zhasa blu. To je enu zhudu: de je she tolkajn svitlobe, kedej
inu flafti ob zhasu ene sile ali potrebe, vonder od enega (pia-
vega ali fovsh) Boga se njim fablishelu. Tu je res ena posebna
gnada pravega Boga fpofhnati. Usak Folk dersfhy svojo viro
svojo Boguslufhnoft fa to narbulshe, ter namore terpeti, de
njega kedu ene fmote, v' katiri tizhy, obdolfhy. Usak se fa
svojega Boga slufhbo kar more, anufame per teh svojeh, ter
si she tudi per ptujeh notripelati na use vif he perfadeva : ali
is lepo, inu skus perjafnosft: ali po sili, inu skus permoranje.
Rajmno tako so ti ajdovski Rimlarji delali v' nashi dufhelj;
fakaj ony so si damishlali, de njeh malikam eno slufhbo ska-
fhejo, aku vezh ludy, inu dufhel sami sebi, inu slufhbi njeh
malikov podverfliejo. Povsod so Rimlarji svoje malike hvalili,
inu perporozhuvali skus tu, ke so Rimlarjam toku mogozhnu
na ftrani ftali, koker njeh maliki, katiri so mogli puftiti, de so
ony bli od Rimlarjov premagani. Per usemu temu pak vender
niso Rimski Oblaftniki teh malikov ptujeh dufhel s* poti sprav-
lati, ali njeh slufhbo prepoveduvali, temuzh so fa tolkajn poprej
ptuje malike med malike Rimskega Zesarftva gori jemali, de
be skus mnofhezo teh malikov zhes dalej mogozhneishi postali.

— 43 —

Ony so pak per temu en drug forkel im^Ii, namrezh skus svojo
Boguslufhnoft se v' ftanovitnofti, pokorsheni inu faftopnofti njeh
podlofhneh med sabo se fafhihrati, inu us punt ubranili. Toku
so se tudi ptuji folki navadeli jarm enega Gospuda radi inu
is lubefnejo nositi, s' katirem se fhe v' Boguslufhnofti fglihajo,
inu deslih lete folke Rimlarji k' zhafti Rimskeh malikov sileli
niso, temuzh she tudi per slufhbi ptujeh malikov se fravn
fneshli : tok so ti ptuji rajmno fategavolo rajshi slufhbo Rimskeh
malikov pozhasi goriufeli, ke je per usakega voli ftali, katirega
malika be moliti otl: inu ke so she tudi fdej enega fdej tega
drugega od slufhbe svojeh domazheh malikov k* slufhbi teh
Rimskeh Bogov perftopati videli; dokler nekol se takeh ne-
manka, katiri is perlifnofte enemu velikemu Gospudu kaj fa
lubu ftur§, inu toku gredo drugi slepu fa njimi eni slabufte,
drugi fatu : ke je kaj novega, inu spet drugi is drugeh zhasneh
inu posvejtneh urfhohov, flafti v* eni novi rezhy, toku dolgu,
de se usi na tu podado. Ajdjam, katirem je bla ena Bogu-
slufhnost koker ta druga, je blu fadofti, de njeh ni nobedn
v* tiifti Boguslufhnosti, katiro so v* temuiftemu kraju oppravlali,
motil; sategavolo tudi ony nabli veliku zhes tu imeli, de
Xtyani Xtusa fa svojega Boga molejo, aku be le Xtyani skus
svoj nauk Ajdov nabli v' shpot inu sramoto perpravlali : nekar
skus svoj nauk malikuvanja dolidevali nabli. Ta pametnejshe
dejl teh Ajdov je szer to naspodobnoft njeh Boguslufhnofte
dobru spofnal : vonder so bli s' to predsodbo preulezheni : de
je use enu, aku se ta ali un Buh, na to ali uno vifho mole,
inu zhasty, ter so si misleli : ludji se morejo per svoji ftari
navadi puftiti. Toku misleti njeh je bres zvibla ta navarnoft
podvifala, katira je vezhdejl is lotenjam te gmajn, inu ozhitne
Boguslufhnofti ene dufhele, inu teh globoku ukorenineneh pre-
sodb^ fvefana.

Maliki, katire so ti nekdani ajdovski Kraynzi zhaftili, so
bli pred drugemi:

Belin, ali sonze: Triglav ali meisz : Prove ali
Hromek flomek: Tork: Beron ali Bofhizh: Grudn:

n

44 —

Siwa ali Krasniza: Vod^n ali Mur^n: Prosenz:
Jodut, ali Herkules: Pag od a, Bogina lepega vremena:
W e 1 inu zheme Buh. Toku so per pyazhi toku si pomaf invali
ali napyali rekozhi: Use dobru temu welemu: temu
zhernemu Bogu use hudu. Katir pregovor (bodo
she mordej eni pomneli) se je dolgu zhasa na Krajn-
skem obderfhal ter se fna she semterkje shlishati, al le
samu s' tem reflozhkam: de ludji skus: W§1 Boga: skus
Zhern pak tega hudega faftopejo. Ta vezhe deji malikov so
Illyrski farodi (med katire so bli obsorej zhasa tudi Krajnzi
shteti) od Rimlarjov goriufeli, katire se ne zhes dolgu fdej po
navadi teh Javanzov, fdej po navadi teh Rimlarjov v' te svete
loge, v* te temne duple, tudi pod fraj nebesam po gorrah,
de so se delezh okoli videli, reftavlali. Tu se ima use
dopovedati, kader bo periofhnoft daly naprejprishla, flafti
^ kader so bli per gorirasenju tega Xtijanstva maliki poderti,
koftelni od malikov szhifteni, inu pravemu Bogu fh<^nani,
Obsorej zhasa je she en tak koftel maliku Vodanu na zhaft
fidan v* Emoni ali ti ftari Lublani ftal. Koker besede v' vezh
is femlo skopaneh kameneh usekane prizhuje inu flafti un
kamen, katir je bil pred veliku lejtami v' Lublani na Wregu
v' Karthajfarskemu ofu vonskopan, inu v' Biftro prej>elan, kjer
je toku fapisanu ftalo.

Na koncu naj omenimo še nastopno notico na strani
141/a:

V* 46 po X. R. 4104 tega sveita.

S. Marka, ke se je is Aqvileje v' Rim nafaj k' S. Petru,
svojemu Mojftru podal, je on S. Mohorja ali Mahgorja*)

*) Tukej je dobru enkrat povedati : de obsorej zhasa inu she dolgu
potem, kar se je Xtyanftvu fazhelu, ludji niso posebnega imena imeli,
ampak kar so njim favle enega posebnega dyanja, ali perpadnofte fen
primk dale, ta se je njeh prijel. Toka se te nekdane imena is dyanjam
teh ludij fglihajo, koker S. Mohar je bil mordej od ene is maham odra-
sene gorre, kjer je ftanuval, svoj primk dobil, katircga so potem Greki
Hermagoras imenuali.

- 45 —

svojega Jogra, katirega je bil S. Marka v' Aqvileji Xtusu par-
dobil, is sabo pelal. S. Petrufa shkofa Aqvilejske Zirqve na-
prejpoftavel. S. Petr je Mohorju shkofovo palzo, katira se dan
danashne v Gorizi v' veliki Zirqvi kalhe: v* roke dal, je njega
pofhegnal, ter is oblaftjo enega shkofa v* Aqvilejo nafajposlal,
de be natrudnu Xtusov nograd obdeluval. Fortunata, enega
brumnega, inu fa Xtusovo viro un^tega Aqvilejzhana je S.
Mohor fa svojega pomagavza inu vikshega Levita goriufel.
Oba skupej fta ene misle bla: Japidijo, Karnijo, Iftrijo inu
Panonijo pozhasi is nautrudnem perfadetjam is temnote te
ajdovshne na pravo svitlobo Xtusove vire poftaveti, de koker
je bla Aquileja fa Rimfkem mej f tam pruti sonzhnemu fohodu
ta perva: toku be imela tudi fa Aqvilejo Emona (sedana Lub-
lana) tu pervu mejftu pruti polnozhi biti, katiru be se k'
Xstusovi samufvelizhanski viri perdrufhilu. Na sivneh pezhojah
Krajnske dufhele, zhes katire fta se mogla eden, ked ta druge
plafiti, so vonder she semterkje merski na enemu kraju dobro
femlo neshla, v' katiro so tu sejme S. Evangel5mma is dobrem
pridam, inu dobizhkam us^vala; al per usemu njeh dobremu
upanju se je le vonder v' vezhdejl serzah fupet u sahnilu, ka-
tire so na njch malika Belina prevezh natv^fene ble, koker de
be zel toku naglu, inu naenkrat njegovi ftari inu usedeni
slufhbi se popolnema odpovedali.

M^irurgiena šola v Ltjubljani.

Spisal J. Barle.

Zdravništvo je v novejšern času zelo napredovalo. V
srednjem in novem veku, do početka XIX. stoletja, ne moremo
zabeležiti posebnih uspehov, ali v XIX. stoletju se je ta znanost
bolj kot katera druga razvila. Med tistimi, ki so se pečali
z zdravilstvom, razlikujemo zdravnike (physici, medici,
doctores) in pa ranocelnike (cirologi, chirurgi). Prvi so se
izobrazili na kakem zdravniškem učiteljišču, in teh je bilo malo,
drugi so se pa učili pri kakem ranocelniku ali brivcu kakor

n

— ne-
kakega rokodelstva nekoliko let celenja ran, puščanja krvi,
zdravljenja kamenca in poznanja raznih domačih zdravil. Ko
so bili oproščeni, podali so se nekoliko let v svet kot navadni
rokodelci in ko so se popolnoma izurili, naselili so se v kakem
mestu in začeli izvrševati svojo prakso. Spričuje to »Lehrbrief
fiir Valentin Wetzel<, iz 1. 1706., katerega sem dobil v nad-
škofijskem arhivu v Zagrebu. Ta >Lehrbrief« začenja takole:
>Wir, der Obman und Geschworne Meister, die Barbierer und
Wund-Artzet der Statt Ztirilch Thund khundt hiemit offentlich
mit diesem Brief, dass auf endtsbemeldten Datum vor Uns
erschinnen der Ehrenvest und Kunstwolerfahme Herr Fridolin
Kueffer, der Barbierer und Wundartzet von Baden, und uns
vorgebracht, wie das er willens und vorhabens seye, seinen

Lehrknaben Valentin Wetzel, ledig zu sprechen

< i. t. d. Tako so nastali padarji (Bader, balneator),

kateri so se več kot pravi zdravniki bavili s kirurgijo in zdrav-
ljenjem ran, ker se je to smatralo kot opravilo nižje vrste. Še
le ob koncu XVIII. stoletja, posebno po odredbah Jožefa II,
se je v tem nekoliko zboljšalo in utemeljila so se učilišča za
ranocelnike. Zanimivo je, da smo tako učilišče, katero je bilo
osnovano že povsem na znanstvenem temelju, imeli tudi v
Ljubljani.

Kot mal spomin na to zdravniško učilišče v Ljubljani
priobčujem diplomo Jožefa Vidica, katere prepis sem našel
v kr. deželnem arhivu v Zagrebu. Vidic je gotovo prosil za
kako ranocelniško mesto na Hrvatskem in je svoji prošnji pri-
ložil prepis diplome, kateri se glasi:

>Wir Direktor und Professoren des medizinisch-chimr-
gischen Studiums an dem k. k. Liz^lum zu Laibach im Konig-
reiche Illyrien bekennen hiemit oflFentlich, dass der Joseph
V i d i t z von Tschernembl in Illyrien gebiirtig, nach vorschrift-
mSlssig zurtickgelegten Studien, den gesetzlich bestimmten
strengen Prlifungen aus der Wundartzney und der Geburtshfllfe
sich unterzogen habe, um ein Recht zur Ausiibung sowohl der
einen als der andern Kunst zu erlangen. Derselbe gab t)ey

— 47 —

den mit ihm am 17. September 1824, aus der Wundarztney
imd am 21 -t en des n^mlichen Monaths aus der Geburtshulfe
vorgenommenen strengen Prtifungen solche Beweise von erwor-
bener Wissenschaft, und sich eigen gemachter Kentnisse, dass
alle Prafer ihre vollkommene Zufriedenheit Uber ihn bezeigten.
Weswegen wir ihn demnach der Uns von hčchsten Orten ver-
liehenen Macht, als einen tauglichen und wohlerfahrten Wund-
arzt, wie auch als einen tauglichen und wohlerfahrenen Ge-
burtshelfer erkennen, erklaren und bestattigen, so zwar, das
ihn Jedermann als soichen zu erkennen habe, und er seine
Kunst aller Orten, wo er dazu berechtiget ist, ausiiben moge
und konne, wobey er sich jedoch stets nach dem bey der
Direction abgelegten Eide zu benehmen haben wird, zur Be-
stattigung des Gesagten haben wir dem Joseph Viditz das
gegenwartige mit dem Sigel des hierortigen Lycaums gezierte
und mit den gehorigen Fertigungen versehene Diplom tiber-
geben. Laibach im Kčnigreiche Illyrien im Jahre nach der
Geburt Christi Ein Taused Acht Hundert Vier und Zwanzig.
— Dr. Johann Schneditz, m. p., k. k. Gubernial Rath,
Protomedicus und Director des medizinisch chirurgischen Stu-
diums. Leopold Nathan, m. p,, k. k. Professor der theo-
retischen und praktischen Chirurgic. Ignatz B in ter, m. p.,
k. k. Professor der theoretischen und praktischen Geburtshtilfe.
Anton Metzer, m. p., k. k. Professor der Anatomie.
Dr. Johann Zhuber, m. p., k. k. Professor der Medizin.
Dr. Johann Verbitz, m. p., k. k. Professor der gericht-
lichen Arztneykunde.

CoUationirt und dem mit zwey Gulden Stempel ver-
sehenen Originale ganz gleichlautend befunden.

Bezirksgericht Krupp am 6-ten Mai 1826.

Sajoviz, m. p.
Bez. Richter.

- 48 -

Bilo bi dobro, da bi se v Ljubljani poiskalo kaj več o zdrav-
niškem učilišcu, saj je vsekako zelo zanimivo, da snno ze v onem
času imeli kaj takega v naši sredi, s čimur bi se lehko ponašala
tudi večja mesta.

Mali zapiski.

Duhovniki, rojeni v kranjski šupniji. Iz prvega dela Hrenovega
dnevnika, ki je shranjen v Zagrebu, smo posneli te- le podatke o dtiliovtiili,
ki so bili rojeni v Kranju. L. 1577. je škof Glužič v Ljubljani v duhovna
posvetil Boštijana Ko bela (Khobell). Umrl je Kobcl meseca uklubta
I. 1602. kot prost v Dobrli Vasi na Koroškem. Bil je zadnji prožt in la
njim so prišli v ondotni samostan očetje jczuitje. L. 1577. Je škof Glusid
posvetil Boštijana Tischlerja. L. 1591- Kta biJa od škofa Tavčarja v
mašnika posvečena Adam Zamujen (Samuyen) in Ivan Golč (Goldis)
in 1. 1592. v subdijakona Matija Oreh ar. Škof Tomaž Hren Ima mnogo
zaslug za utrjenje katoliške vere v mestu Kranju, tako da je 6 svojem
delovanju mogel zapisati v dnevnik besede; ThomaSi Episcopus Labct^
censis, ab haereseos labe totam illam CJivitatem Princip is Scrcnisstiro
Praesidio uindicavit ct ad gremium Catholicae Ecclesiac rcucxil, wti
patet ex Actis Reformationis. Vspeh njegovega truda za vero je bil tudi
ta, da je sam mnogo Kranjcev posvetil v duhovne. Naštevajo se v dnev-
niku ti -le: Matija Medved (Ursus) ma^uik L [602. Nikolaj Massius
1. 1604. Martin Kompar 21. sept. 1605 akoljt in 10, marca 1606 maŠoLk;
bil je kanonik reda sv. Avguština v Lavan t inski dolini. Luka S tempi h ar
(Stampicher), star 27 let, je 17. febr. 1606 postal ma^nik. Gašpar Hcrbst,
25 let star vdovec, je po smrti žene postal mašnik t. septembra i6o6k
Andrej Fink mašnik i. mar. 1607. Adain Wa3sermann, čigar Urat
Filip je bil župnik v Moravčah, mašnik 14. mar- 1607. Akoltti sc^ po«t^^
I. 1607.: Gregor Haumann, Ivan Haumann, Ivan Novak ir
Petelin (Gallus). Peter O tava, ki je 5. apr. 1608 prejel mašni . y
pel novo mašo v Vodicah, kjer je župnikoval njegov sorodnik Stmon
Otava. L. 1608. sta postala akolita Martin Kura It (Curalt) in Ivan M^-
gerle. Za službo pri kranjski cerkvi je Hren 2^ sept. 1609 irnjšvctiJ
Blaža Kušmana (Kushman), ki je bil I 1621. župnik v Kranju. Blal
Ko bel (Khobelius), kanonik reda sv. Avy^stina in profes stolne cerkve
sv. Andreja v Lavantinski dolini, je postal duhoven 29. sept. 1609. Mtliael
Selčan (Selzacher) mašnik 29. sept. 1609, Ivan Novak mašnik 34. sepc
161 1. Matija Otava je bil v mašnika posvečen 17. dec. 1611, 50^ apr
1614 je postal župnik v Kovorju. A. Koblar

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi naslednjkj v ^jfit^^aiii.

^^^H "^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H
^^m ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H

^^^^^H

^^H ^^PV^RPMIPVBBB^^^^^^^^^^^^^^^B^

^^^^^^^B

r# 0"

^1

^^^^^^^^^K

IZVESTJA

^^Hp

MUZEJSKEGA DRUŠTVA

^1

H

^^^^^^&

ZA KRANJSKO.

^^^^^^^^^^^^^Bv^

Anton Koblar.

1

^^'

^^^^^^^^^^^^^V^^^Vj^l

^Kb £^

1

ff j V l^Jublinn«

^Hi

4 1 ^S*l 1(L * } KI*. rt.llf.rV.il V ■|f*tUW

1

^^^^^Ki ^ iSroItvs«!

1

Vsebina 3. in 4. se^ltlcai*

Razprave.

7 /frrr;

*>1<:riirt

M«IU Idpi&ku

i^koHko kn^njikih iaptnum^

m^'

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik XI. 1901. Sešitek 3. in 4.

^ ar

flekoliko podatkov za zgodovino belo>^
kranjskih župnij.

Napisal Janko Barli.

2^odovina belokranjskih župnij je zelo zanimiva, dasi še
precej temna in nerazjasnjena. Bela Krajina dotikala se je
oglejske in zagrebške dieceze, kateri sta si obe svojili one žup-
nije, kasneje prišel je pa še tedaj cvetoči nemški red, kateri
se je hotel tudi ž njimi okoristiti. V medsebojnem tekmovanju
teh oblastij niso župniki in narod sami vedeli, kam spadajo in
koga naj bi se držali, koga poslušali.

Belokranjske župnije: Črnomelj, Metlika, Stari
Trg, Semič, Podzemelj in Vinica so zelo stare. Črnomelj
se omenja že 1. 1228., ko je tamkajšno župnijsko cerkev sve-
tega Petra posvetil sam Bertold, očak oglejski, ki si je pridržal
pravico do navadne desetine in je postavil v Črnomlju prv^a
župnika Ivana.

Kmalu potem je prišel v Belo Krajino tudi nemški viteški
red, utemeljen 1. 1190.V sveti deželi. Cesar Friderik II. po-
delil mu je že 1. 1236. neke svoboščine v Beli Krajini in 1. 1268.
je daroval koroški vojvoda Ulrik III. hiši nemškega reda v
Ljubljani cerk§v sv. Petra v Črnomlju z vsem, kar jej je pri-
padalo. Razmere so bile za red tedaj zelo ugodne, podpirali so
ga cerkveni in svetovni mogotci in v malo letih se je vspel
do velike veljave. Oglejski očak Otobonus I. je izdal celo
1. 1310. bulo z odpustki, da vspodbudi ljudstvo, naj bi z darovi

4

-&0-

omogočilo zidanje nove hiše nemškega reda v Metliki. Tako
se je nemški red malo po malo vkoreninil v današnji Beli
Krajini in gospodoval nad tamkajšnjimi župnijami, kjer je začel
tudi pobirati desetino.

V Beli Krajini bile so že 1. 1334. sledeče župnije:

1. sv. Petra v Črnomlju s podružnicama sv. Janeza
Krstnika (recte Evangelista) v D oblicah in sv. Ireneja (Jer-
neja) v Otovcu;

2. sv. Marije »circa castellum« pri Treh Farah s
podružnicami sv. Nikolaja v Metliki (de foro), sv. Marije
Magdalene v Božjakovem, sv. Jakoba v Bereči Vasi,
sv. Vida v Jugorju in sv. Trojice v Radovici;

3. sv. Martina v Podzemlju s podružnicama sv. Mar-
garete v Borštu in sv. Nikolaja v Adlešičih (»in provincia
Methlice«) ;

4. sv. Štefana v Semiču s podružnicama sv. Marije Mag-
dalene v Rožnem Dolu in sv. Primoža in Janeza na Gabru;

5. sv, Križa v Vinici s podružnico sv. Trojice v Preloki.
K tem sta spadali še župniji sv. Jurija v Vivodini in

sv. Križa vZumberku. Te župnije bile so tretji del zname-
nitega arhidijakonata goriškega (archidiaconatus de Guerche)
v zagrebški škofiji. Podatke o teh župnijah nam je pa zapisal
zelo zaslužni kanonik zagrebški Ivan, arhidijakon go-
riški, v svojem znamenitem zborniku pravic kapitula zagreb-
škega. ')

Ivana, arhidijakona goriškega moramo zahvaliti, da nam
je zabeležil zanimiv prepir, kateri se je porodil med nemškim
redom in zagrebškim kapitulom v XIV. stoletju zaradi pobiranjiai
desetine v belokranjskih župnijah, s) V početku niso križniki
ovirali goriškega arhidijakona v pobiranju desetine, šele Henrik,

>) Gl. Ivan Krst. Tkalčič : Monumenta historica episcopatus Zagra-
biensis. Vol. U., str. 93.

■) To sem pod naslovom: »Prepir med nemškim redom in kapi-
tulom zagrebškim v 14. veku« obširno opisal v »Zgodovinskem zbornika«
1. 1892., št. 19. in 20.

— 61 -

črnomaljski komendator, je začel 1. 1330. pobirati sam
desetino, a njemu so se pridružili tudi belokranjski župniki,
zato ker jim je bil obljubil tretjino desetine.

Kapitul zagrebški se je pritožil radi te krivice papežu
Benediktu XII. in poslal 1. 1338. v Avinjon škofovega vikarja
Jakoba in pa Ivana, arhidijakona goriškega. Papež je po-
oblastil cistercijskega opata Ivana in dominikanskega priorja
Ladislava, da stvar razsodita in obranita pravice zagreb-
škega kapitula (>quatenus ea, quae de bonis ipsius ecclesiae
alienata inveneris illicite, vel distracta, ad jus et proprietatem
eiusdem ecclesiae legitime revoaare procures, contradictores per
censuram ecclesiasticam, appelatione postposita, compescendo«).

Papeževa pooblaščenca sta začela precej izvrševati dani
nalog in sta poklicala komendatorja Henrika, naj pride na
osmino Malega šmarna 1. 1339. na razpravo v Zagreb. Vender
Henrik ni prišel in ni poslal svojega namestnika. Na to je bil
Henrik poklican drugič in sicer na osmino vseh Svetov. Tedaj
je tudi prišel in stvar glede desetine se je razpravljala v cister-
cijskem samostanu sv. Marije. Ivan, arhidijakon goriški, je za-
hteval, naj križniki več ne pobirajo desetine po belokranjskih
župnijah, ker pripada zagrebškemu kapitalu : »ex institutione et
ordinatione antiqua.« Na to ni mogel komendator Henrik ni-
česar odgovoriti, ampak je le zaprosil poverjenstvo, da bi mu
se rok, da v tej stvari končno odgovori, podaljšal do osmine
sv. Janeza Krstnika 1. 1340. Sodniki so to dovolili.

Toda Henrik ni ostal mož beseda, ni sam prišel, ne poslal
namestnika in se ni opravičil. Sedaj sodniki niso mogli več
čakati in prisodili so dne 7. julija 1340 pravico zagrebškemu
kapitulu, kar je potrdil tudi papež Klemen VI. Cela raz-
prava se je še nekoliko časa vlekla. V početku 1. 1349. po-
slala sta opat Ivan in prijor Ladislav Egidija, sina Andre-
jevega, v Podgorje, Medjurečje, Ozelj in Metliko, a Leonard,
župnik vseh Svetov, in Ivan, župnik sv. Vida pod Ozljem, sta
v početku februvarja istega leta v Metliki izobčila komendatorja
Henrika in črnomaljske križnike. Tudi to ni pomagalo, pa sta

4*

papeževa pooblaščenca zapovedala belokranjskim župnikom, da
križnike vsako nedeljo vnovič izobčijo (»campanis pulsatis, can-
delis accensis et postea extinctis et in terram proiectis et pe-
dibus conculcatis«) tako dolgo, dokler ne prenehajo pobirati
desetine.

A stvar se je drugače zasukala. Župniki ne samo da niso
izobčili križnikov, temveč so sami začeli pobirati desetino. Med
temi župniki se imenujejo: Lipold v Vivodini, Henrik,
Ortalfo in Jakob v Metliki, Gonslav v Trgu (in ecclesia
s. Petri de Foro — morda Stari Trg), Tomaž v Črnomlju,
Marko in Tomaž v Semiču, Detrik v Zumberku (de
Syhenstan et Syhembergh), Andrej in Korardo v Pod-
zemlju in Rad o si a v v Vinici. Zastonj sta jih opominjala Ivan,
opat topliški (Topusko), in Ivan, arhidijakon goriški, naj
opusti krivično pobiranje desetin. Ivan se je moral obrniti na
samega papeževega delegata za Ogersko, na kardinala Gvidona
v Rimu, kateri je zopet prisodil pravico zagrebškemu kapitulu,
a ob jednem v svojem pismu od 25. marca 1350 izobčil belo-
kranjske župnike. To izobčenje bilo je pred mnogoštevilnim
narodom v župnijski cerkvi sv. Marka v Zagrebu slovesno okli-
cano v nedeljo pred praznikom sv. Marije Magdalene 1. 1350.

Tako je zagrebški kapitul rabil stroge cerkvene kazni
proti križnikom in župnikom v Beli Krajini, da obrani stare
svoje pravice. To je največja zasluga umnega in delavnega Ivana,
arhidijakona goriškega, kateri je v onem nemirnem stoletju
(tempore manifestarum guerarum in regno Hungariae), ko so
se v mnogih krajih zagrebške škofije porodili podobni prepiri
zaradi desetine, vstrajno čuval pravice kapitula. Ta odlični mož
je že 1. 1352. umrl, poprej, nego se je belokranjski prepir po-
ravnal. Omenja se namreč, da se je za škofa Nikolaja L, ki je
vladal od 1. 13 50. — 1356., prepir zaradi desetine v Beli Krajini
nadaljeval*), dokler se ni naposled okrog 1. 1 370. škofu Šte-

«) Gl. Baltazar Adam Krčelič: »Historianim Cathedralis Ecclesiae
Zagrabiensis partis« L, tomus L, str. 131.

— 63 —

fanu III. (od 1. 1356. — 1375.) posrečilo, da je, kakor z dru-
gimi, tako tudi s križniki uredil stvar gled^ desetine,*)

Čudno se nam zdi, kako da so križniki in belokranjski
župniki tako dolgo vstrajali v prepiru z zagrebškim kapitulom.
Ne moremo si drugače misliti, kakor da so tudi imeli kakšne
dokaze za svoje nazore. In res se omenja, da je 1. 1 300. oglejski
arhidijakon Ivan de Ferentino podaril nemškemu viteš-
kemu redu pravo prezentovanja za župnijo Črnomelj,*^) 1. 1336.
je pa dal oglejski očak Bertrand župnijo Črnomelj du-
hovnu nemškega reda Henriku de Opavia. Morda je ravno
ta Henrik sodeloval v našem prepiru, zakaj takrat so bili tudi
nekateri duhovni komendatorji nemškega reda. Važno je tudi,
da je Ivan grof goriški (von Gčrz) ravno v tem času od-
stopil nemškemu redu patronatske pravice nad belokranjskimi
župnijami.*) Če vse to premislimo, tedaj se nam ne vidi več
tako čudna ona trdovratnost, katero so pokazali križniki in pa
belokranjski župniki v prepiru zaradi desetine s kapitulom za-
grebškim.

Lahko razumemo, zakaj se tudi z 1. 1370. stvar ni kon-
čno uredila in da je bila potem še večkrat pravda za to, kam
spadajo in komu naj desetino plačajo belokranjske župnije. Jaz
menim, da je tu imel največ koristi oni, ki je bil najbližji,
namreč nemški red, in katerega patronatske pravice nad onimi
župnijami pač nihče ni mogel odrekati. Oglejski očak je bil
predaleč, da bi se bil mogel posebno brigati za te župnije, v
Zagrebu so pa imeli polne roke drugega posla. Vender se
mora priznati, da je pri zagrebških škofih in kapitulu tekom
stoletij ostalo vedno živo osvedočenje, da spadajo te župnije
pod zagrebško diecezo. Dokazujejo nam to tudi članki državnih
zborov, kateri so bili sklenjeni na zahtevo škofa in kapitula
(Artic. 13. 1. 1554.; art. 119. 1. 1647.; art. 69. 1. 1681.;

*) ib. str. 133.

5) Gl. Dr. Fr. Richter: »Geschichte der Stadt Laibach,« v »Archiv
fur die Landesgeschichte des Herzogthums Krain« I. 1854. str. 200.
•) ib. str. 209,

n

— 54 —

art. 53. I. 1 74 1, in art. 35. 1. i/Ji.)- Ko se je utemeljevala
goriška nadškofija, zapovedal je 1. 1750. zagrebški škof Franc
baron Klobušicki znanemu zgodovinarju Baltazarju
K r č e li č u , da naj celo zadevo točno preišče. Krčelič je bil
tudi tega mnenja, da so belokranjske župnije od starine spadale
pod zagrebško diecezo.

Pregledovaje zapisnike kanoničnih vizitacij, katere so vsa-
kega leta obavljali arhidijakoni v svojih arhidijakonatih in ka-
teri zapisniki segajo do 1. 1626., nisem našel nikjer zabeleženo,
da bi bili arhidijakoni vizitirali belokranjske župnije, čeravno
so jim bile, ko so prišli v hrvatske župnije, zelo blizo. Raz-
merje med belokranjskimi in sosednjimi hrvatskimi župniki bilo
je pa vedno prav prijateljsko. Tako se omenja, da so iz hr-
vaške župnije Lip ni k, katera je bila najznamenitejša in naj-
večja v onem kraju, hodile vsako leto posebne procesije ob
raznih praznikih k Trem faram v metliški župniji, v Pod-
b rez je ob Kolpi (sedaj v župniji Adlešiči), v Griblje in
Klošter v podzemeljski župniji in na Zeželj v župniji Vinici.')

Najbolje bodejo pa pojasnila razmerje, v katerem so bili
belokranjske župnije in njihovi župniki z zagrebško škofijo, ne-
katera pisma, katera sem našel med pismi zagrebških škofov
in katera priobčim v celoti. Iz teh pisem vidimo, da so belo-
kranjski župniki še v XVII. stoletju in v početku XVIII. sto-
letja priznavali zagrebške škofe za svoje duhovne glavarje. Na
nje so se obračali v vseh važnejših duhovnih opravilih, prosili
od njih dispenzacij in milostij in s tem najbolje posvedočili
mnenje, da spadajo v duhovnem oziru pod zagrebško diecezo.
To je bilo tudi povod, da je tako mnogo duhovnikov, poro-
jenih v Beli Krajini (in campo Metlicensi), službovalo kasneje
v zagrebški škofiji.^)

') Zapisnik kanonične vizitacije iz 1. 1765. v arhivu nadškof, pi-
sarne v Zagrebu.

») Gl. moj članek: »Slovenci duhovniki v zagrebški škofiji.« Izvestja
Muzejskega društva za Kranjsko, 1899., sešitek 3. in 4.

— 55 —

I.
77. junija ičjo. Martin Plut, prost v Metliki, prosi zagrebškega
škofa Martina Borkoviča, naj bi Petra Doktorica, kateri je
postal kapelan v Podzemlju, pripustil k skušnji iz pastirsiva.
Reverendissime et Illustrissime Domine Domine mihi Gra-
tiosissime.

Reverendissimus et Illustrissimus Dominus Sigefridus
Liber Baro a Saurau, Commendator et Ordinarius huius
loči contulit Capellanatum in Parochia pod Zemel nuncupata,
Celsissimo Nostro Teutonico ordini in Spiritualibus subiecta,
Reverendissimo Domino Petro Doctorich, sed eundem
Capellanatum suscipere non valet, cum non habeat curam ani-
marum; quare nomine eiusdem Reverendissimi et Illustrissimi
Domini Commendatoris et Ordinarii loci enixe Reverendissimam
et Illustrissimam Dominationem Vestram rogatam volui,
tanquam Vicarius eiusdem Reverendissimi et Illustrissimi Do-
mini Commendatoris, quatenus eundem Reverendissimum Do-
minum Petru m Doctorich pro cura animarum examini
subiici curaret etsiin eodem substiterit et idoneus repertus
fuerit, mihi eundem approbatum cum testimoniali approbationis
littera remittere dignaretur, pro qua gratia, favore et benevo-
lentia Reverendissmae et Illustrissimae Dominationi Vestrae
gratus permansurus. In praepositura Metlicensi die 17. Junii
1670. Reverendissimae et Illustrissimae Dominationi Vestrae ad
obsequia paratissimus M. Martinus Plut, O. I. Praepositus
Mettlicensis m. p.»)

II.
4. maja 1671. Martin Plut, prost v Metliki, prosi zagrebškega
škofa Martina Borkoviča, naj bi Pavla Grešnika, kateri je
postal kapelan v Metliki, pripustil k skušnji iz pastirstva,
Reverendissime et Illustrissime Domine Domine mihi gra-
tiosissime salutem, cum servitiorum meorum humillima com-
mendatione.

») Gl. Epistolae Missiles Originales ad Episcopos Zagrab. scriptae.
Vol. V. str. 94.

— 56 —

Praesentem Reverendissimum Presbyterum P a u 1 u m
Greshnigk suscepit pro Capellano in Parochia Metlicensi
adhibendo Reverendissimus et lUustrissimus Dominus Sige-
fridus Liber Baro k Saurau Teutonici Ordinis Eques
Commendator Metlicensis et Ordinarius huius loči, sed
cum non habeat curam animarum, ex parte et Nomine eiusdem
Reverendissimi et lUustrissimi Domini Commendatoris ego tan-
quam in Spiritualibus eiusdem Commendatoris Vicarius, ennixe
rogatam volui Reverendissimam et Illustrissimam Dominationem
Vestram, quatenus praedictum Reverendissimum presbytenim
pro cura animarum dignaretur curare examini subijci, et si
idoneus repertus fuerit, Reverendissima et lUustrissima Dominatio
Vestra cum testimoniali approbationis littera eundem appro-
batum mihi dignetur curare remitti. Hisce me Reverendissimae
et Illustrissimae Dominationi Vestrae humillime commendo,
eandemque Reverendissimam et Illustrissimam Dominationem
felicissime valere exopto, sperans me praedictam obsecuturum
gratiam. Datum in Praepositura Metlicensi die 4. Maij 1671.

Reverendissimae et Illustrissimae Dominationis
Vestrae Cliens humillimus

M. Martinus Plut, O. T.
Praepositus Mettlic.*«)

III.
p. decembra i6yi. Joief grof Rabatta, ljubljanski škof, prito-
žuje se proti župniku Pavlu Modrčinu, ker je poročil Janeza
Apfaltrema in Elizabeto GaiomellL

111^ et Reu^ Domine obseruandissime.

Die 20. proxime praeterlapsi mensis Novembris Reve-
rendus Paulus Modertschin, Presbj^er Curatus cis Co-
lapim in Lipnigk Dioecesis Zagrabiensis, sponsum D. Jo-
annem Adamum Apfalter et sponsam eiusdem Elisa-

»0) Epistolae Missiles Originales ad Episcopos Zagrabienses pcriptac
Vq1. VI. štev. 24., v arhivu zagrebškega nadškofa.

— 57 —

betham Gaionzellin, ambos origine et domicilio Laba-
censis Dioecesis, sine poprij illorum Parochi, et sine mea
utriusque illorum Ordinarij Licentia, contra Sac. Trid. Concilij
Ssll 24.^ Cap. I. De Refor. Matrim. expressam et poenalem
prohibitionem Matrimonio copulare, falcem in meam Jurisdic-
tionem mittere, Nullitate Matrimonii Partes fraudare et hoc
facto ad sponsam dehonestandam cooperari praesumpsit. Ideo
jl]mM j)oni v??f tanquam vicinus Coepiscopus hisce insinuo,
dictum Presbj^erum incurisse poenam Concilij citato Capite
expressam; et si per meos ad Zagrabiensem Dioecesim con-
finantes Curatos quidpiam simile committeretur, mihi pariter
insinuari desidero, ut adhibere ualeam Remedium opportunum.
Quia terminos Jurisdictionis meae, nec ego
intendo transgredi, nec ut mei transgrediantur
ulla ratione permitto, idemque a Reu^ D«."^ V^
et eius Dioecesanis Presbyteris faciendum confido, tum ne
praemissa scandala committantur, tum ut si quae commissa
fuerint, ad mentem citati Concilij corrigantur. Quibus pro Epli
mea solicitudine Reu^M D?5? V^ insinuatis, eidem in suas
sanctas preces me commendo. Labaci 9. xbris 167 1.

Illggg et Reu?^ PggJE V???

Ad seruiendum paratissimus

Josephus, Episcopus Labacensis.*^)

IV.

22, februvarja 1684., Janez Zalokar, župnik v Vinici, prosi

zagrebškega škofa Martina Borkoviča, naj ntu podeli oblast,

da sme odpuščati spokomikom pridržane grehe.

Illustrissime ac Reverendissime Domine Domine, Patrone

colendissime.

Ebc submississima confidentia praesumo mihi, hucusque

ignotus, praesentibus lUustrissimae ac Reverendissimae Domi-
ni) Epistolae Missiles Originales ad Episcopos Zagrabienses scriptae.

Vol. VI. štev. 41. v arhivu zagrebškega nadškofa.

— 58 —

nationi suae humillime inservire, sanctamque ac saluberrimam
quadragesimam cum semper maiori augmento interni luminis,
ac gratiae septiformis Spiritus in innumerabilium animanim sa-
lutem quanto possum affectu, precibusque meis, ac missae sa-
crificiis apprecari, humillime rogans, quatenus praesentem calicem
S. .Antonii Abbatis filialis Ecclesiae huius parochiae S. Crucis
Vinicensis gratiosissime benedicere dignetur. Siquidem etiam
unus et alter animarum curatur sub celsisslmo Teuthonicoram
Ordine in hoc fundo Metlicensi facultatem a casibus
reservatis absolvendi ab Illustrissima ac Reve-
rendissima Dominatione sua petierat ac impe-
traverat. Ea ratione etiam ego supplico pro eadem
facultate, in securius, ac maius lucrum animarum. Scio enim
a me iam al[quos directos fuisse ad alios cum similibus casibus
reservatis, et tamen deinde eos noti ivisse patebat ex circum-
stantiis. Aliquando cum gratia Dei in sermonibus conabar
disuadere illam sacrilegam verecundiam, venerunt tandem alliqui,
et quidam cum reservatis, quae a plurimis annis occultabant
Si ultra diriguntur, deinde iterum reticent. Vix aliquando ex-
pressi ex verecundo cum gratia Dei, gravissimum peccatum
occultum, sed dum ultra direxi tamquam casum reServatum, vix
čredo detegisse. Occurrunt aliquando Hochevienses, quorum
linguam addidici, cum gratia Dei aliquot annis illonim
spiritualem curam in Parochia Semichiensi
exercens huius modi, si dirigo ultra cum reservatis, non
intelliguntur in suo idiomate a germanis, multo minus a Camiolis,
aut Croatis. His itaque expertis, perpensis et in omni simpli-
citate confisis, desiderium magnum mihi est petitae facultatis
solumodo pro securiori ac meliori plurium animarum reductione
ad verum poenitentiae eflfectum, quam gratiam spero a suae
lllustrissimae ac Reverendissimae Dominationis exemplari zelo
animarum, hac occasione obtinere. Quas gratias et favores
compensabit sua Caelesti benedictione Altissimus. Et ^o meam
praefatam apprecationem confirmare volo constanti speciali
memento omniumque missae sacrificiorum, quotquot Aetema

— 59 —

providetia me celebraturum praevidit. Hisce me primis Illustri-
ssimae ac Reverendissimae Dominationi suae in gratiam ac
favoren humillime commendo. Vi niča e in domo parochiali,
die 22. Februarii 1684. Illustrissimi , ac Reverendissimi Do-
mini Domini submississimus Cliens ac Capellanus Magister
Joannes Georgius Sallaker, parochus ad S. Crucem
Vinicensis m. p.

P. S. Illustrissima ac Reverendissima Dominatio sua
ignoscet gratiosissimae ignoranti verum competentem titulum.")

14, aprila i6po. Ignacij Mikuluf, zagrebški škof, vabi prosta v
Metliki Janeza Kolbezna na diecezansko sinodo.

Admodum Reverende Domine frater nobis observandissime
Salntem in Domino cum Pateraa benedictione.

Debitum impositi nobis pastoralis officii exigit, ut iuxta
SS. Canonum et signanter Sacri Tridentini Concilii Sessionis
vigesimae quartae de reformatione Caput secundum, Dioece-
sanam Synodum quotannis celebremus, quia tamen post adeptum
Episcopale onus, temporum iniuria praepediti, usque in praesens
obligationi nostrae satisfacere non valuimus, nune respirante
aliquantulum Dioecesi nostra, eandem Synodum Dioecesanam
pro die quinta affuturi Mensis Junii anni currentis infrascripti,
hic in Ecclesia Cathedrali nostra Zagrabiensi celebrandam, per
valvales consuetas proxime praeterlapsis diebus indiximus. Cum

') Na drugi strani je naslov zagrebškemu škofu Martinu Bor-
ko viču (^Workowich). Na pismu napisal je nekdo za ravnanje škofu:
N. B. Vinicza, haec est prope Metlikam seu districtu eiusdem,
Dioecesis Zagrabiensis, licet Commendans ex Ordine Teuthonico
nitatur eandem facere mae Jurisdictionis, immo praesum-
meret Dimissorias dare. Scripsit Reverendissimus Dominus Zagra-
biensis Episcopus, Reverendissimis Dominis Episcopis Segniensi, Terge-
stino, PoUensi ne ordinarentur cum talibus Dimissoriis, quod
se facturos promiserunt. Gl. Epistolae Missiles originales ad Episcopos
Zagrabienses scriptae. Vol. CI. štev. 60.

— 60 —

autem admodum ReverendaDominatioVestrauna
cum Clero, quem gubernat, huius Dioecesis exi-
mium membrum sit, eandem ad hanc Synodum nobiscum
celebrandam, et in Domino pro bono Cleri et Populi regimine
ad salubria decreta discutienda, ac deliberanda invitamus. Et
licet ab olim propter sacri Teutonici Ordinis Privilegia, quae-
dam inter Antecessores nostros, et Clerum illum
suscitatae dicantur controversiae, nos tamen velut
legitimus Pastor unice charissimas oves, unctus a Deo An-
tistes vester gratissimos Consacerdotes et Comministros,
et addictissimus Pater dilectissimos filios ad MatremVestram
ZagrabiensemEcclesiam, a Sancto Ladislao Rege itidem
et Sancto et Regi Stephano Ungaricae Apostolo dicatam, in
visceribus charitatis, in unitatem Spiritus, in vinculum pacis in-
vitamus, venite filii, audite me, timorem Domini docebo Vos-

Porro quia idem Sacrum Tridentinum concilium praecitato
Cap. : 2do Sess. 24. de reformatione omnes etiam exemptos,
qui curam Parochialium, aut aliarum Saecularium Ecclesiarum
habent, Synodo Dioecesanae interesse debere decernit, Ideo
Dominationi Vestrae, ut non obstante quocunque praetextu pro
eadem Synodo adiunctis šibi uno aut duobus Sacerdotibus,
curam animarum habentibus, qui Caeterorum sint Procuratores
adsit, in virtute sacrae et salutaris obedientiae praecipimus
et mandamus.

Per hoc tamen neque Juribus nostris, quae tanquam ordi-
narius in Clerum illum habere dignoscimur, sed neque Juribus
eiusdem Geri et aliorum quorumcunque praeiudicatum volumus,
neque a Vobis quodpiam temporale lucrum aut interesse, sed
animarum vestrarum salutem rectum Ecclesiasticum Hierar-
chicum Ordinem, non aliud, quam animas Vestras exposcimus.
Caeterum Dominatio Vestra pro felid eiusdem Synodi progressu
his perceptis Clero illi preces publicas indicat et Deum pro
nobis oret, valeatque feliciter. Zagrabiae 14. Aprilis 1690.

Dominationis Vestrae Praelatus et Frater in Christo

Alexander Ignatius Mikulich,
Episcopus Zagrabiensis.

/

- fil -

Admodum Reverendo Domino Joanni Kolbeseii,
Ecclesiae Sancti Nicolai in Metlika Praeposito, Fratri in Christo
observandissimo. * »)

VI.

i6, novembra i6p8. Janes Plut, iupnik v Vinici, prosi zagret-

ikega škofa Štefana Seliičeviča, naj mu podeli oblast, da sme

odpuščati spokomikom pridržane grehe.

lUustrissime ac Reverendissime Domine Domine Patrone
gratiosissime, mea humillima obsequia.

Cum nup)er adhuc in mense Augusto molestaverim Illu-
strissimum ac Reverendissimum Dominum Dominum Patronem
propter casus reservatos, quos habui per triennium
ab lUustrissimo ac Reverendissimo Domino, ideo supplico hu-
millime si possem hanc gratiam habere in primis a Domino
Deo et gratiosissimo Domino Patrono, quia vere necessario
debeo habere in filiali Ecclesia Beatae Virginis
Mariae in Sesell (Zeželj), quae Ecclesia est miraculosa et
a multis partibus solet populus illuc convenire quolibet mense,
nimirum Dominicis novi lunii, et quam plurimi cum casibus re-
servatis, et sic dimisi illos cum non habuerim facultatem per
istos tres menses, quia et sic sunt quolibet anno quinquies In-
dulgentiae plenariae, propterea spero in Reverendissimo et gra-
tiosissimo Domino non denegabit mihi pristinam gratiam id est
facultatem .... a casibus reservatis et transmittere mihi per
Admodum Reverendum Dominum Vicinum Parochum B o s i -
1 i en sem (Bosiljevo v zagrebški nadškofiji), pro qua gratia
ero obligatissimus servus in sacris precibus usque ad mortem,
non possum quidquam boni a partibus maritimis acquirere, ita
ut essem ad obsequia Reverendissimo Domino, sed Domino Deo
dante ero obligatissimus. In reliquo me submissime commendo
Illustrissimo ac Reverendissimo Domino Domino Patrono. Actum

") Epistolae Missiles Originales Episcoporum Zagrabiensium. Zve*
zek CXXXII., štv. 5.

— 62 —

Vinicae die i6. Novembris 1698. Humillimus servus et Ca-
pelanus Joannes Pluth O. T. parochus Vinicensis m. p.**)

VII.
ij. aprila 1702, Janez Plut, metliški prost in Supnik v Semiču,
prosi generalnega vikarja in kanonika zagrebškega Benedikta
Bedekovida, da mu pošlje sv. olje za pet belokranjskih župnij.
Reverendissime ac gratiosissime Domine Domine Patrone, mea
humillima servitial
Ego tanquam indignus servus praecor felicissimum AUeluia
Reverendissimo Domino, post hoc autem felisissima festa Pa-
schalia in annos quam plurimos in bona sanitate et valetudine,
ter optimus Deus det supervivere ad salutem suae animae.
Ignoscat Reverendissimus Dominus Patronus, niminim quod tam
tarde cum gratiarum actione, mea servitia depono, et summas
ago maximas gratias pro tanta bonitate, quam mihi tam in-
digno Reverendissimus Dominus Patronus fecerit, ego nunquam
potero tam gratus esse, nisi Deus ter optimus. Hic mitto cum
humillima petitione praesentem hominem, et unum coronatum
si sufiiciet pro sacris liquoribus, ita ut possim hahere
pro quinque parochiis in teritorio Metlicensi;
rogo submisissime non denegant mihi, si dictus coronatus non
sufficiet, dignetur mihi Reverendissimus Dominus nunciare, et
plus mittam, dummodo non in disgratiam perveniam, submisis-
sime rogo Reverendissimum Dominum, quatenus dignaretur
mea humillima servitia deponere Reverendissimo ac lUustrissimo
Domino Domino Episcopo Zagrabiensi, pro tanta gratia, quae
mihi data est a Domino Deo et lUustrissimo Domino, ego
gratus ero, doneč vixero in sacris precibus, interim habeat me
Reverendissimus Dominus in gratia sua. Actum in praepositura
Mettlicensi die 13. Aprilis 1702.

Obligatissimus Capellanus

Joannes Pluth T, O.

Praepositus Mettl. et parochus Siemicensis.

*♦) Gl. Epistolae Missiles originales ad Episcopos Zagrabienses
scriptae. Vol. XXVn., štv. 38.

- 6Š -

Hic mitto Reverendissimo Domino Patrono 5 scutelulas
parvulas, rogo dignetur mihi ignoscere, quod non habeam
aliquid boni transmittere.**)

VIII.
I4..januvarja 170J. Janez Plut, proH nemikega reda in župnik
v Semiču, piše vikarju zagrebškega škofa kanoniku Benediktu
Bedekoviču in mu najpreje seli srečno novo leto, potem ga pa
prosi za Janeza Grakeka in Ano Bukovec dispenzacije v IV.
kolenu sorodstva.

»Apud nos in territorio Mettlicensi habeo magnam mo-
lestiam, a quibusdam Juvenibus, qui libenti animo coniuncti
essent in matrimonium, sed non possunt sine dispensatione,
quia sunt in quarto gradu, ego quidem audivi a me o Do-
mino Vicario, dum venerat in autumno Zagrabia, qui iverat
pro curra animarum, quod Illustrissimus Dominus Praelatus
habeat potestatem dispensandi in quarto gradu, propterea rogo
humillime, si posset fieri, Reverendissimum Dominum Patronum,
quatenus posset iam cum Illustrissimo Domino Praelato loqui
ge hac re, ut possint ille iuvenis et illa virgo simul copulati
esse cum dispensatione, pro fatigio quidquid Illustrissimus ac
Reverendissimus Dominus Praelatus et Reverendissimus Do-
minus Patronus voluerint habere, dignentur mihi schribere, iam
debebunt dare.«^*)

Zagrebški škof podelil je res zaročencema Matiji Graheku,
sinu Janeza Graheka, in Ani Bukovki, hčeri Jurija Bukovca
dispenzacijo, kakor izvemo iz pisma prosta Pluta od 25. januvarja
1703. Kot vzroke navedel je Plut: prvič, da je bil jeden od za-
ročencev bolj bogat od drugega, in drugič, da oče zaročenke
ni imel nobenega sina v hiši, pa je moral poskrbeti za gospo-
darja. Plut se zahvaljuje škofu in vikarju za to veliko milost,

*5) Epistolae Missiles Originales ad diversos scriptae. Vol. CXLn.,
Setv. 4. v nadškofijskem arhivu v Zagrebu.

*«) Epistolae Missiles originales ad diversos scriptae Vol. CXLIL
štev. 8.

— 64 —

£es, da se ga bode v svojih molitvah in sv. mašah spomi-
njal do konca življenja.")

IX.

Matija Starika, bogoslavec v Gradcu, rojen v Beli Krajini,

prosi zagrebškega škofa grofa Mirka Eszterhazj^-a, da bi mu

dal ispustno pismo.

lUustris^me ac Reverendissime Domine Domine Qemen-
tissime.

Pertimescerem profecte, ut per meum rudi non minus
quam humili calamo exaratum supplicem Libellum petita eo
minus obtineam, quo majori audacia in Celsissimam ejusdem
conspectum ausus sum comparere. Nisi lUustrissimi ac Reve-
rendissimi Domini Domini singularis in omnes aifectus, ac be-
nefaciendi cunctis promptitudo probe mihi constitisset. Hac
igitur animatus lUustrissimi ac Reverendissimi Domini Domini
singulis supplicibiis patentes gratiarum fores pulsatum venio,
idque unum a congenito ejusdem favore et notissima muni-
ficentia efflagitaturus, ut me ad sacros ordines suscipiendos
jam jam aspirantem litteris Dimissorialibus fine servatis a Jure
praescriptis interstitiis Oementissime impertiri non dedignetur.
Quas temere non minus expetendi, quam certius etiam impe-
trandi spem fecit mihi non exiguam, cum notum atque etiam
perspectum lUustrissimo ac Reverendissimo Domino Domino
fore caute praeviderim, quod omnibus, quibus campus
Metlicensis cunas aperuit, tam pro suscipiendis
ordinibuS) quam pro impetrandis litteris Dimis-
so r i is ob notum in oriundos ibi favorem, ad Illustrissimum
ac Reverendissimum Ddminum Dominum recurendi semper pia
ac laudabilis sit consuetudo. Ad quam pariter sequendam me
partim nimia Graecio (ubi absoluta Morali, Theologiae Specu-
lativae jam in secundum annum operam navo) Zagrabiam di-
stantia, partim mediorum defectus et invita maxime studiorum
interruptio impulit et concitavit. His propositis et clementer

") Ibidem. štev. 9.

— 65 -

auditis, pensitatisque rationum motivis iteram iterumque Illu-
strissimi ac Reverendissimi Domini Domini pedibus advolutus,
supplicans oro ac obsecro, ut petitioni meae tanto benevolen-
tius dignetur annuere, quanto laudabilius justas alias supplicum
preces solet exaudire : pro qua gratia aeterno vinculo obstrictus
meis precibus persistam lUustrissimi ac Reverendissimi Domini
Domini mihi Clementissimi Demississimus Supplicans Mathias
S t arih a, A. A. L. L. et Philosophiae magister ac SS.
Theologiae in 2dum annum auditor ex campo MetlicensiJ«)

X.

7. februvarja 17 4S. Ana grofica Jelaiič daruje župniku v Vivo-
dim neke zemlje pod pogodbo, da bo bral vsaki mesec eno
sv, mašo na njen namen,
Ego Anna Catharina Rosina Jellachich de
Busin, nata Baronessa k Vojnovich de Zenta,
assumptis in me more Solito et Legali quibusvis Oneribus, et
gravaminibus universorum Haeredum, Consanguineorum et Suc-
cessorum meorum ac aliorum quorumlibet, quos infrascriptum
tangit et concernit, aut in futurum quoquo modo tangere et
concernere posset negotium, do pro memoria tenore praesentium
significando, quibus expedit universis, qualiter ego matura et
bene exacta animi mei deliberatione superinde praehabita, cer-
tisque et rationabilibus de causis mihi peroptime notis, et
animum meum ad id commoventibus, ita et magnifica lUustris-
simi et Reverendissimi Domini Alexandri Liberi Baronis
k Taufferer, Monasterii Fontis Beatae Virginis Mariae
in Landstrass, ordinis Cisterciensium Abbatis Amplissimi,
interpositione mota vineas illas in promontorio Krasinecz per-
tinentiis Curiae ejusdem nominis districtu Ozaliensi, et Comitatu
Zagrabiensi inter vineam Furlany, et hortum meum sitas, quas

**) Stariha je pisal to pismo, v katerem ni naznačil datuma, za-
grebškemu škofu Mirku Eszterhazy-u (1708— 1722.). Gl. Libelli supplices
originales ad diversos scripti, Vol. IX. štev. 75. v nadškof, arhivu v
Zagrebu.

5

- 66 -

Parochi olim Vivodinenses cum fundo Domus Suae Parochialis
horto, ac Particula terrae ad juger medium infra easdem vineas
existente, et certo ad Secatores Sex palisecio a subditis olim
Curiae meae Krasinecz suis viis, et modis aquisivissent, et ob-
tinuissent, quae universa praespecificata tenuta in Processum
ante aliquot annos per lUustrissimum Dominam piae remini-
scentiae Genitorem meum Joannem Vojnovich Liberam Baronem
de Zenta, Inclytorum Dalmatiae, Croatiae, et Sclavoniae Reg-
norum Excelsae Tabulae Banalis Assessorem, et Co-Judicem,
Contra Dominum eorum Parochum Vivodinensem Reliquosque
Suos Montanistas motum ex rationibus in eodem Processu
Satis, et abunde deductis pro praefato Domino Illustrissimo
Genitore meo adjudicata, et executa etiam fuerant, et per
eumdem quoque Dominum genitorem meum suo modo possi-
debantur; ea et talia universa tenuta, id est binas vineas cum
Particula terrae ad Juger medium infra easdem vineas, fundum
item Parochialem cum adjacente horto, et palisecium ad Secca-
tores Sex se se extendente, eidem Parochiae Vivodinensi de-
derim, donaverim et contulerim, prout do, dono et confero
Jure perpetuo, et irrevocabiliter per Dominos Parochos Vivodi-
nenses futuris abhinc temporibus, Libere et absque cujuspium
Census, aut Decimae Solutione tenenda, possidenda et usu
fructuanda, ita tamen, ut tam modernus, quam futuri Domini
Parochi Vivodinenses quolibet Mense Sacrum unum ad Inten-
tionem meam sub onere et aggravio Conscientiarum Suarum
celebrare teneantur sintque obligati. In quonmi praemissorum
tenutorum modo praevio per me Parochiae Vivodinensis Colla-
torum, quieto et pacifico usu et Dominio Dominos Parochos
Vivodinenses non solum conservare, verum etiam contra quosvis
impetitores et turbatores defendere, et manu tenere velle me,
et meos universos Haeredes et Successores obligo, et obstringo.
In cujus rei Robur, firmitatemque praesentes Litteras meas
(praevio earundem ex Latino in nativum, mihique intelligibile
Idioma Genuina et integrali interpretatione) manu propria sub-
scriptas et Sigillo usuali consueto munitas, futura Doininorum

-- 67 —

Parochorum Vivodinensium pro Securitate extra dedi. — Datum
in Monasterio Fontis B. M. Virginis prope Landstrass die
7.5* Februarii A. 1748.

Alezander Abbas

od Fontes B, M. V,

prope Landstrass et

Archidiacantis

ibidem, nt, p.

L. S

Anna Rosina

Nata B, de Voi-

nouich, m, p.

P. Leopoldus m. p,, SS^^ Theologiae Doctar
p. t, Priar et Secretarius.^^)

XI.

1768. Prebivalci iupnije vivodinske prosijo za kapelana,

Laudetur Jesus et Mana I

Cum a Sacra Caesarea Regiaque Catholica Majestate
Mana Theresia R^ina nostra Clementissima per Excellentis-
simum ac Reverendissimum Dominum Dominum Archiepiscopum
Goritiensem ordinarium nostrum mandatum percepimus, ut Taxa
Stollae provisionum, extremae unctionis atque novonim Baptis-
matum, hucusque in praejudicium Salutis animarum exigi con-
sveta, plane tollatur, atque ad Copulationes, Sepulturas et Bap-
tismos quotidianos raducatur, ac augeatur.

Nos porro, ut mandato Caesareo, mentique Excellentissimi
Domini Domini Archi-Episcopi, in quantum possumus, morem
geramus, cum caeteroquin penuriam pecuniae patiamur, ut in
posterum saluti animarum nostrarum melius provideatur, atque
Sanctissimis Sacramentis major honor et reverentia exhibeatur,
convenimus in perpetuum cum Parocho nostro, atque decrevimus
loco praefatae stollae provisionum, extremarum unctionum, atque
omnium Baptismatum dare unum Cubulum musti in autumno,

'») V arhivu nadškofijske pisarne v Zagrebu.

— 68 —

cooperatori nostro, mensuras octo carlostadienses continentem,
et quidem ex sequentibus causis:

1. ut saepius et commodius sacrosancto missae sacrificio
adesse valeamus.

2. ut in distantioribus pagis a Matrice per annum praeter
Scriptas functiones, pro nostris senibus, debilibus, ac parvulis,
dum caeteroquin ad matricem, vel B. V. in Verskovecz praeter
festa principalia sacra functio fuerit, sacrum ac doctiinam chri-
stianam habere possimus.

3. ut tempore verno, tum ad Parochialem, tum ad quani-
libet filialem Ecclesiam diebus Cooperatori nostro opportunis
unum sacrum pro Parentibus nostris, antecessoribus, inplanta-
toribus atque cultoribus vinearum nostrarum, defunctis, atque
pro impetranda fertilitate, atque benedictione divina, pro aver-
tendis noxiis tempestatibus et omnibus malis a Parochia nostra,
Singulis annis peragatur cum processione Venerabilis Sacramenti
et solitis quatuor Evangeliis et benedictionibus compleatur, quae
ut certo certius a Patre misericordiarum impetremus, obligamus
nos, atque obstringimus sacrosancte nos et posteros, atque Suc-
cessores nostros, sicut ad praefata cooperatori nostro praestandi,
ita etiam ad praedictum Sacrum montanum et Processionem
quisque in vicinia et loco suo cemparendi, aut saltem ad id
unum ex Domo mitendi, sub poena arbitraria ejusdem viciniae
Ecclesiae pendenda.

Ad haec vero Reverendissimum ac Illustrissimum Do-
minum Abbatem ad Fontes Marianos prope Landstrass Archi-
Diaconum nostrum gratiossissimum demississime rogamus ac
petimus, ut nobis nune et in posterum de apto atque zeloso
in Divinis Cooperatore provideat, quem intelligere va-
leamus, ne, nos, et parvuli nostri panem verbi divini pe-
tamus, et non sit, uti hucusque, qui frangeret nobis.

In quorum fidem, et majus robur ad nostra nomina loco
omnium manu propria cruces apposuimus. Actum in publica
sacra functione in Capella B. V. Mariae in Verskovecz, (Vrškovd,

— 69 —

v župniji Vivodina na hr v,- kranjski meji) die decima nona
Octobris, millesimo septingentesimo quinquagesimo quinto.

P. Bernardus m. p.
p. t. prior.

Joan. Jacob, Bellavich, m, p,
Ober Lieut,

Georgius Mikan f Jure Vergotk

Petar Verbosz f Ivanacz Lesschanacs

f Martin Rudman f Jure Cserjanacz

f Petar Pleszkina f Ive Peterlin

f Petar Salligar f Ive Benkovich

f Ive Gussich f Mike Furjanich

f Ivanacz Verbosz f Jure Bossniak

f Mikacz Gustin f Mikiza Gallinacz

f Petar Plaszai f Petar Furjanich

f Marko Mossar f Miko Haramia

. Anno 1768., die 5. Aprilis Contractus hic Cancellatus Pro-
ductus est coram Officio Praeffecturae Arcis Dominii ozail. Can-
cellatus adeoque Inorgorosus adinventus. G. Sztazinski

p. Capit.«")

Dolniearjeva ljubljanska kronika od 1. 1660.

do 1. 1718.

Priobčuje V. Steska.
(Dalje.)

3. septembra je bil Te Deum radi zmage nad Turki pri Budi.
5. septembra so zopet 20 vjetih Turkov tu skozi peljali,
da jih spravijo na galeje.

*o) Vivodina, ki se tudi omenja v prepiru belokranjskih župnij
zaradi desetine, pripala je 1. 175 1. goriški nadškofiji. Tamkajšno župnijsko
cerkev sv. Lovrenca je posvetil 12. julija 1757. ob priliki kanoniške vizi-
tacije nadškof goriški grof Karoi Mihael Attems. — GI, Beležke v
arhivu nadškofijske pisarne v Zagrebu,

— 70 —

I o. oktobra. Zjutraj ob 1 1, uri so na nosilih semkaj pri-
nesli pobožnega p. Marka Avijanca, ki je bil zopet pri vojni.
Tu je bil tri dni in je 12. oktobra pridigo val v stolnici, 13. se
je pa na vse zgodaj odpeljal na ladiji v Bistro.

21. oktobra je bilo čutiti hud potres.

6. decembra, na glavni praznik sv. Nikolaja, je knezoškof
slovesno maševal in povabil na obed kneza Auersperga in Porzio,
vicedoma, deželnega maršala, komendatorja grofa Sauraua, Ka-
cianerja, Mateja in Orfeja grofa Strassoldo, Wazenberga, Trilleija,
barona Lewenberga, Brennerja, Valvasorja, opata stišk^a, stol-
nega prosta, g. Fabijaniča.

24. decembra je na Poljanah pogorela pristava cesarsk^a
Špitala.

1685.

6. januvarija je sem prišel znani Poljak Kolčilcky, ki je med
obleganjem iz dunajskega mesta donesel sporočilo in se srečno
povrnil. Vsakdo ga je hotel videti. Deželni stanovi so mu da-
rovali i(X) tolarjev.

10. januvarija je bila seja deželnega zbora. Gostil je vicedom.

27. januvarija je bil, kakor leto poprej, silen mraz. Pozeblo
je mnogo dreves in trt.

5. februvarija. Seje se ponavljajo že 14 dnij. Stanovi name-
ravajo vpeljati nov policijski red za vso deželo, posebno pa za
Ljubljano. O tem se posvetujejo štirje odborniki v deželni hiši
pod vodstvom komendatorja grofa Sauraua. Snov posvetovanju
je noša, gospodarstvo, cena stvarij i. t. d. Sklepov niso objavili.

17. februvarija. Tu skozi so peljali 35 Turkov, da jih spra-
vijo na galeje.

21. februvarija. Pri jezuitih so predstavljali v glediŠčni dvo-
rani lepo igro: Andrej grof Auersperg premaga Turke.

9. marca. Razen dveh kompanij Lesliejevega polka se je
tu nastanilo še osem kompanij Heisterjevega polka. Šele 1 3. ju-
nija so odšli k vojni.

13. maja. Knezoškof je hotel na Gorenjskem, na Koroškem
in Štajarskem najprej sam župnije nadzirati in je birmal v

— 71 —

Kranjski Gori 888, v Beljaku 2686, v Št. Rupertu 256, v Lipi
958, na Dvoru 1146, v Kranju 1672 otrok. V Ljubljano se je
povrnil 4. junija.

10. in II. maja je bilo tu birmanih 187 1 in drugi dan
1447, skupaj 3318 oseb.

2. julija se je knezoškof udeležil sam sinode v Gornjem Gradu.

18. maja se je mnogo Kočevcev z ženami in otroki pre-
selilo na Avstrijsko. 40 povezkov kruha je odšlo odtod k armadi.

25. junija so tu zbirali s cesarjevim dovoljenjem za be-
neško Ijudovlado novince.

5. julija so izkopali pri sv. Krištofu lepe rakve (tumbe).

23. julija zjutraj okolu 6. ure se je vnel ogenj v »Golovec
ulicah« in upepelil več hiš.

30. avgusta. Pri kapucinskem kapitulu so tretjič izvolili
Ljubljančana o. Avguština za provincijala.

9. septembra je bil Te Deum, ker so naši osvojili Novi
Grad (Neuhausel).

II., 12. in 13. septembra je bila huda slana, kije uničila
vso ajdo in provzročila hudo draginjo in pomanjkanje.

1686.

8. januvarija deželni zbor. Knezoškof je gostil kneza Auers-
perga, grofa Gallenberga, vicedoma, dež. maršala, opata stiškega,
grofa Sauraua, barona Lewenberga, Paradeiserja, Engeishausa,
Brennerja, Mosheimba, Valvasorja, stolnega dekana pl. Strobl-
hofa, Hohenwarta in Pelzhoferja.

17. februvarija gostf knezoškof oba kneza in kneginjo
Auersperg, obe knežji sestri, grofa Galla, Schrottenbacha in dr.

19. februvarija slovesnost pri knezu Auerspergu.

22. februvarija je prišel sem slavni o. Abraham, diskalceatski
provincijal.

21. aprila so krstili škofovega turškega sužnja Ali imeno-
vanega, ki je bil vjet pri Novem Gradu. Dali so mu ime Nikolaj.

28. aprila ob 4. uri popoldne je nastala strašna nevihta;
treščilo je v deželno zalogo smodnika, kjer je bilo 500 stotov

— 72 —

z mnogimi zažigalnicami in drugim gradivom; zaloga se je raz-
letela in razrušila več hiš, podrla peči, vtrla okna po vseh
cerkvah in hišah. Ubilo je le nekega dijaka pri sv. Florijanu,
kateremu je padlo bruno na glavo in mu jo zdrobilo. Prišel je
kapucinski general nadzirat samostane in ostal tu tri dni.

Maj. Pet kamenitih rakev in spomenikov so odkrili ob
cerkvi sv. Jožefa.

31. avgusta je bil splošen post, da bi pri Bogu izprosili
pomoči na Ogerskem proti Turkom pri obleganju Bude, da bi
se je polastili.

5. septembra. Danes smo izvedeli veselo novico po ku-
rirju, da so naši zaseli 2. septembra Budo. Zato se je culo že
po dnevu mnogo veselje razodevajočih strelov po mestu, ki so
se ponavljali vso noč.

6. decembra je bil Te Deum v stolnici radi osvojenja
Bude. Knezoškof je maševal in pogostil plemenitnike, n. pr. kneza
Auersperga, grofa Leopolda, njegovega brata, dež. vicedoma,
stiškega opata, grofa Ferd. Sauraua, grofa Ant. Lanthierija,
grofa Orf. Strassoldo, stolnega dekana gr. Buzzellenija, barona
Avg. Paradeiserja, Lewenberga, de Leo, Engelshausa, Strobel-
hoffa, Pelzhofferja, Schweigerja.

1687.

1 3. januvarija deželni zbor; knez kot prvi komisar je modro
govoril, odgovoril mu je dež. maršal. Gostovanje je bilo pri
vicedomu grofu Ursiniju.

22. januvarija je bila zadušnica v stolnici za umrlo cesarico
vdovo Eleonoro Mantovansko.

20. marca so pri volilnem zboru notr. avstr. nemškega
vit. reda namesto umrlega komturja izvolili Ijublj. komendatorja
grofa Sauraua, na njegovo mesto pa Henrika Theobalda barona
Goldsteina gospoda Bollendorfskega, Chambellonskega, r. c. ko-
momika, vel. mojstru tajnega svetnika, dvornega maršala, po-

— 73 —

močnika avstrijske balije in komendatorja v Ljubljani in v
Stammersdorfu, *)

24. maja je novi komendator baron Goldstein sem došel.

1. junija je nosil knezoškof presv. R. T. pri procesiji, kakor
zadnjič.

21. julija je porodila neka žena v predmestju četvorčke.
Dva sta kmalu po rojstvu umrla, druga dva sta ostala zdrava
in krepka.

2. avgusta je cesarska vojska z Bavarci slavno premagala
Turke pri Mohaču.

22. oktobra je odpotoval v Pasov radi rezidence knezoškof
preko Celovca in je srečno tja dospel 8. novembra.

Na Gorenjskem je vzbuknil kmečki upor, zlasti v Smled-
niku proti sedanjemu gospodu. Dobili so stari urbar in nočejo
o novem nič slišati. Pritožujejo se tu, hit6 v Gradec in na Dunaj.
Kako se je to končalo, pov^ prihodnje leto.

29. decembra so slovesno kronali v Požunu najstarejšega
cesarjeviča Jožefa za dednega kralja ogerskega.

1688.

12. januvarija deželni zbor. Otvoril ga je stolni prost
Oktavij grof Buzzelleni kot cesarski pooblaščenec mesto knezo-
škofa, ki biva radi rezidence v Pasovu. Obed je bil pri vicedomu.

17. januvarija je prešla v cesarsko oblast trdnjava Mongač
na Ogerskem.

2. aprila. Ko so se uprli kmetje proti grajščini smleski
ali njenemu lastniku g. Pernburgu, in ko so si izvolili za vod-
nika Martina Stareta, je izšel ukaz, naj ga vjamejo. V Kranju
so ga zaprli. Ko so njegovi drugi to culi in mesto obkolili,
so se zbrali vitezi in se današnji dan v red postavili na kapu-
cinskem trgu pod poveljstvom g. Janeza Jakoba pl. Widerkhera.
Ko so prišli v Kranj, so mesto zaprli in krivce izprašali. Kmetje
so mislili, da bodo upornika odpeljali v Ljubljano, pa vitezi so

') Kjer je Karol Lataringijski premagal pašo velikovaradinskega
1. 1683.

— 74 —

ga dali obglaviti pred mestnimi vrati nad mostom. S tem je
bilo vse pomirjeno. To se je zgodilo 6. aprila.

5. maja je ustanovil g. Sigmund pl. KtLnpakh, idrijski
upravitelj, bratovščino sv. Dizme, desnega razbojnika. Ta dan
so semkaj pripeljali 167 vjetih Turkov in jih potem dalje tirali
na dveh velikih ladijah, da jih prodajo na galeje.

13. maja. Danes zvečer se je povrnil knezoškof iz Pasova.
Od tam se je odpeljal po vodi 5. aprila, 8. aprila je prišel na
Dunaj, 10. je bil pri cesarju in 12. pri rimskem kralju v avdi-
jenci; 26. se je odpeljal, prišel 30. v Gradec. 8. maja je od-
potoval ob slabem vremenu in prišel semkaj 13. maja.

Z veseljem smo culi, da se je Erdeljsko cesarju udalo.

16. julija. General Gvidon grof Starmberg je sijajno pre-
magal Turke pri Bosenskem Brodu.

20. septembra. Mantovanske čete, ki so se udeležile ob-
leganja Belega Grada, prihajajo vsak dan semkaj vračajoč se
domov. Ker niso pričakovale konca, niso vedele, da so se naši
polastili mesta že 25. avgusta.

15. novembra so preoblekli v redovno oblačilo gospodično
Maksimilijano Gallenbergovo v Mekinah. Mnogo odličnih ple-
menitnikov je tja odpotovalo.

5. decembra je došel semkaj olomuški prost, ko se je
povračal iz Rima. Stanoval je v škofovskem dvorcu.

14. decembra veliko nasprotje med grofom dež. upravi-
teljem in grofom Henrikom Wazenbergom.

1689.

1. januvarija. Vojaki tu nastanjenega Starmberšk^e polka
so o novem letu pri plemičih in bogataših napravili nabirko.

1 1 . januvarija je bil deželni zbor. Deželni komisarji, stiski
opat, baron Valvasor in g. pl. Hohenwarth so obedovali pri
knezoškofu.

2. februvarija je po navadi delil škof posvečene sveče. Pri
njem so obedovali: oba grofa Gallenberga, grof Anton Lanthieri

— 75 —

in njegov sin Frančišek, grof Orfej Strassoldo, stolni prost,
baron Kristijan pl. Egh in baron Brenner.

ID. marca je bil potres brez nasledkov.

April. Kake koristi so se nadejali ljudje od Belega Grada,
ki je prišel v naše roke, se vidi iz tega, da je neki trgovec
Baltazar Blaznik na svoji ladiji, obloženi z blagom, od Kašlja
po Savi odplul in se zopet srečno povrnil.

6. maja. Knezoškof je kot pasavski kanonik odšel tja k
volitvi novega škofa. i8. je tja prišel; 25. je bil za škofa izvoljen
grof Lamberg z 12. glasovi; naš škof je dobil dva glasova.
Drugi dan je obedoval pri novoizvoljencu.

I. junija se je odpeljal iz Pasova po Donavi do Linca,
14. je bil v Celovcu in 19. je zopet srečno dospel v Ljubljano.

23. junija je obiskal p. Marko Avijanec, kapudn v sluhu
svetosti, škofa, in potem je uspešno pridigal ljudstvu.

18. avgusta je praznovala svojo poroko s španskim kraljem
Karlom II. cesarjeva sestra Marija Ana.

14. septembra so naši osvojili Niš in Skopijo. V sto letih
naša vojska ni tako daleč prišla.

Novembra. Semkaj je prišel na svojem potovanju kardinal
Kolonič in se nastanil v kolegiju.

1690.

I . januvarija je knezoškof pri jezuitih slovesno maševal in
potem obedoval pri njih.

12. januvarija je bil deželni zbor. Vrsta za pogoščevanje
stanov je prišla na vicedoma grofa Ursinija.

5. februvarija se je pel pri jezuitih Te Deum radi srečnega
kronanja Jožefa I. za rimskega kralja v Avgsburgu. Mašo je
pel knezoškof. Gostil je deželni upravitelj. Pri glavnih napitnicah
so ustrelili na gradu po dvajsetkrat z velikimi topovi.

24. februvarija je knezoškof posvetil v stolnici Marka barona
Rosssetija, prej kanonika in generalnega vikarja, v pičenjskega
škofa, imenovanega od kneza Auersperga. Gostil je imenovani
knez Auersperg.

— 76 —

2$. februvarija je bil novoposvečeni škof pičenjski škofov
gost z gospodom bratom, stolnim prostora, dekanom in kano-
nikom Buffali, ki je bil danes vmeščen.

26. februvarija se je pričel jubilej s procesijo od stolnice k
jezuitom, katere se je udeležil tudi knezoškof.

18. marca smo izvedeli, da je po dolgem obiranju prišla
v našo last trdnjava Kaniža.

10. aprila je bila tu duhovska sinoda v stolnici.

21. maja je knezoškof tu birmal nad 3000 birmancev.

25. maja je deževalo in velika procesija ni izšla, ampak
štiri evangelije so peli v stolnici.

5. junija sta se povrnila starejša grofa Gallenberg iz tujine.

25. septembra je bila huda in nesrečna bitka v Erdelju,
kjer je Tčk6ly vjel generala Heisterja.

8. oktobra so bili naši še nesrečnejši, ker so izgubili po
petdnevni oblegi Beli Grad.

2. decembra popoldne je bila v škofovem dvorcu seja
radi cesarskega osebnega davka, radi pomožnih duhovskih de-
narjev. O zadnjih ima skrb knezoškof. Drugi komisarji so bili:
deželni upravitelj, baron Webersperg, od dvorne kamore poslan,
prior bistrski in deželni vicedom. Prior ni prišel.

4. decembra je bil hud potres.

1691.

4. januvarija se je od sv. Andraža na Koroškem povrnil
g. J. Anton Thalnitscher, generalni vikar, kjer je bila komisija
tikajoča se >taxam pontificiam subsidii cleric lavantinskega
škofa, pa je izterjanje bilo našemu škofu izročeno. Prispevali
so okoliški kraji tudi izven naše škofije: tržaška škofija 2332 gld.;
arhidijakonat goriški 1534 gld.; Celje 18 17 gld.; Beljak 102 gld.;
Bamberška posestva 200 gld.; Osojski samostan 87 gld. i. t. d.

10. januvarija je bil deželni zbor; gostil je škof.

19. februvarija je bil hud potres, ki sem ga obširno po-
Pisal v »Acad. Naturae Curiosorum« v Avgsburgu, na kar
bravca opozarjam. Tam sem obravnal v prašanje, ali je mesto po-

— 11 —

tresu močno podvrženo; kaj se preje zgodi; kaj sledi; ali se
more prevideti, in kam naj bežimo.

I aprila se je pričel papeški jubilej radi povišanja Ino-
cencija XII. roj. Pignatelli na papeški prestol po smrti Ale-
ksandra VIII., ki je umrl i. febnivarija ob štirih popoldne.
Procesija se je pomikala iz stolnice k jezuitom. Trajal je jubilej
14 dnij.

10. aprila so deželni stanovi kupili na Bregu pri sv. Flo-
rijanu stoječo Flohovo hišo, napravili iz nje orožarno, prenesli
semkaj v deželni hiši prevaljene tope in priredili sobe za bi-
vališča nekaterih deželnih uradnikov pri knjigovodstvu.

10. avgusta je premagal princ Ludovik Radenski Turke
pri Slankamnu.

16. oktobra se je pričelo obleganje Vel. Varadina.

12. decembra pregleduje avguštinski provincijal tukajšnje
samostane.

1692.

Januvarija je umri Oktavij grof Buzelleni, stolni prost.
II. januvarija so obhajali slovesno zadušnico v stolnici. Govoril
je jezuit o. Praeller.

16. januvarija je knezoškof slovesno maševal pri avguštincih
pred špitalskimi vrati radi kanonizacije sv. Janeza Fakundskega.
Veliki altar je krasilo šest na novo slikanih prizorov razen
simbolov. Vsak dan v tednu so prihajale druge fare in imele
pridige; sploh se je vršila svečanost prav slovesno.

20. februvarija se je pričela osemdnevna pobožnost.

5. marca je p. provincijal obedoval pri knezoškofu in
odpotoval, ko je dovršil vizitacijo.

21. aprila je bila tu sinoda.

26. maja so se naši polastili trdnjave Vel. Varadina.

17. novembra so slovesno obhajali frančiškani kanoni-
zacijo sv. Janeza Kapistrana in sv. Paskala Bajlonskega. Tra-
jala je slovesnost ves teden. Cerkev je bila vsa okrašena in
obložena s slikami. Pri procesiji so nesli tri ali štiri podobe;

- 7S -

četa meščanov je nastopila z rudečimi križi na levici; zvonik
je bil razsvetljen in čuIi so se streli.

17. novembra. Ker je bil Jan Seifrid knez Eggenberg
imenovan za notranje avstrijske vlade ravnatelja, je bil starejši
princ Anton Jožef Eggenberg od škofa in dvornega kancelarja
Frissa umeščen v deželni hiši. Čedno je govoril kancelar. Obed
plemenitnikov je bil pri deželnem glavarju.

6. decembra. Na glavni praznik naše stolnice, dan sv.
Nikolaja, je obhajal slovesno sv. mašo knezoškof in k obedu
povabil kneza in kneginjo Auersperg, kneza in kneginjo Eg-
genberg, dve grofici Gallenberg s sinovoma, grofa Orfeja
Strassoldo, grofa Herbarta Auersperga in Herbersteina s sopro-
gama, barona Brennerja i. t. d.

10. decembra se je odpeljal škof v Trst k instalaciji
škofa MtlUerja. 12. decembra sta mu naproti prišla do Dutal
stohii dekan Giuliani in kanonik Bajardi. Zvečer je prišel v
Trst in se nastanil v škof. dvorcu. 13. decembra je obiskal
glavarja grofa Cobenzlna in kapitelj i. dr. 14. decembra je po-
svetil škofa. 15. decembra je obedoval pri glavarju in se od-
peljal proti domu. 18. decembra se je opoldne srečno vrnil.

1693.
8. maja se je zgodil velik čudež pred milostno podobo
M. B. sedem žalostij pri sv. Florijanu, ker je mahoma spre-
gledal kuhar kneza Auersperga, Lenart imenovan. Podobo so
dali potem na poseben prostor, dokler se ne sezida kapela k
večji proslavi tega dogodka.

18. februvarija so strašno želvo, tehtajočo 5 centov, vjeli
pri Trstu, jo semkaj pripeljali in dali knezu Eggenbergu, dež.
glavarju.

N. B. Osem oseb jo je neslo iz ladije. Ko so jo naslikali
in za dva dni izpostavili, da jo je vsak lahko videl, so jo od-
peljali na Dunaj k cesarju.

20. februvarija sta prišli iz Hrvaške dve kompaniji Her-
bevillovega polka v zimsko stanišče.

— 79 —

15. januvarija so opravili v stolnici zadušnico za f kne-
ginjo bavarsko.

II. januvarija se je škof udeležil pri oo. kapucinih itali-
janske in 12. januvarija nemške pridige.

8. marca je knez Eggenberg, dež. glavar, šel naproti
vojvodi Jan. Kristijanu in vojvodinji Eggenberg in dospel semkaj
opoldne na štirih ladijah z lepim spremstvom in s stanovskimi
trobentarji.

13. marca so se udeležili sv. maše pri frančiškanih, po-
poldne so bili pri jezuitih, kjer so peli Miserere in se je slišal
tudi neki kastrat. Potem so obiskali škofa.

14. marca so bili obiski. Opoldne sta obe visoki osebi
obedovali pri knezu Auerspergu, popoldne poslušali laško pri-
digo pri kapucinih in si ogledali cerkev.

15. marca, na cvetno nedeljo, sta se udeležili obe osebi
blagoslovljenja oljk pri jezuitih. Po kosilu sta odrinili od tod.

18. aprila so oklicali, da se odpravi pečateni papir (das
sigilirte Papir) in nemška veljava.

22. maja so odšli dragonci s tu nabranimi novaki. Ob
devetih so se v vrsto postavili na trgu.

3. junija so iz Gradca semkaj pripeljali 18 velikanskih
topov in postavili v topilnico (Hiitte). Rabili so jih pri oble-
ganju Bihača.

Mlajši grof Gallenberg je odpotoval na Hrvaško tolažit
svojo sestro, ker je umrl njen soprog, hrvaški ban.

16. oktobra je postavil kip presv. Trojice pri sv. Jožefu
prevzvišeni grof Herbart Auersperg, prav ob stoletnici pri Sisku
dobljene zmage.

To leto se je ustanovila Academia Operosorum.

27. avgusta je bila radi velike suše procesija od stolnice
k sv. Krištofu.

30. septembra je ob 11. ponoči nastala nevihta, treščilo
je v zadnjo hišo v predmestju sv. Janeza in upepelilo osem hiš.

Oktober. Umrl je slavni zgodovinar J. W. Valvasor na
Dolenjskem, v Krškem.

— 80 —

24. novembra. Frančiškanski kapitel, — provincijal o.
Lazari.

1694.

17. januvarija se je pričel papeški jubilej s slovesno pro-
cesijo od stolnice k jezuitom. Knezoškof se je udeležil proce-
sije. Jubilej je trajal i4 dnij.

5. februvarija so mnogi Ljubljančani odpotovali v Benetke,
da bi videli vmesčenje novega doza Vallier-a, ker je prejšnji
umrl, in da bi se radovali pusta; med temi so bili knez in
kneginja Auersperg, grof Herberstein, grof in grofica Strassoldo;
z veliko častjo so jih ondi sprejeli. 13. marca so se povrnili.

14. marca so zaslišali duhovniki pri sv. Petru ljudi, ki
so pričali, da so že petkrat v saboto zvečer videli cerkev na
Rožniku razsvetljeno in slišali, da se zvon sam oglaša.

3. aprila je umrl na vročinski bolezni Jurij Crvič, opat
»in Budna ad mare« in župnik, splošno imenovan cirkniški škof.
Bil je daleč okrog slavnoznan, in so prihajali zlasti iz Koroške
mnogi božjepotniki. Pomagal je mnogim bolnikom ; povzdignil
je ondi pobožnosti, se bičal ob postnih pridigah do krvi na
prižnici, in več takega storil.

17. junija so vjeli ribiči v Ljubljanici ščuko, ki je tehtala
2 1 funtov. Izročili so jo prevzvišenemu grofu Gallenbergu, dež.
upravitelju.

25. julija, na praznik sv. Jakoba, je nastal hud prepir med
notranjim in zunanjim svetom radi Pittorferja, katerega so ne-
kateri zagovarjali, drugi napadali; tako tudi pri drugi seji, da
je prišla stvar pred vicedoma.

Te dni so lepe starine našli na cerkvenikovem vrtu pri
sv. Krištofu: kamenito posodo za pepel (žaro), kosti in dr.

8. avgusta so odpotovali v Karlovec k umeščenju gene-
rala karlovškega Frančiška Karla grofa Auersperga, ko se je
odpovedal vojvoda Croy, oba kneza Auersperg in Eggenberg
in mnogo plemenitnikov.

-8i -

1695.

17. januvarija je bil deželni zbor. Gostil je knezoškof.
Obeda so se udeležili: knez Eggenberg, dež. glavar, grof
Auersperg, karlovški general, deželni vicedom, maršal, stiski
opat, stolni prost, grof Lamberg, grof Rihard Gallenberg, grof
Saurau, grof Oto Herberstein, grof Frančišek Lanthieri, baron
Engelshaus, Tauferer in Pelzhofer, g. Baltazar Rasp.

7. februvarija je prišel jahajoč sel iz Regensburga s po-
vabilom, naj pride škof k volitvi novega škofa. Ob 1 1 . ponoči
je zopet odjezdil z odgovorom in izgovorom. Pravijo, da je
škof volil grofa Salma, stolnega dekana.

To leto je, kakor se vidi iz letnice MDXCV na kolegiju,
stoletnica, kar so jezuiti tu. Rektor je hotel praznovati sto-
letnico, pa je opustil slavje radi bolezni.

April. Podaljšali so župni dvorec pri sv. Petru, podrli že
davno razsvečeno kapelo sv. Mihaela in prostor porabili za
župnišče.

Knezoškof je popravil hodnik v škof. dvorcu in ga dal
obokati.

Frančiškani so podrli kapelo sv. Janeza K. in zato zidali
kapelo sv. križa. Križ, ki ga časte, je stal že mnogo let na
moški strani.

Julij. Na Ogerskem je zapovedoval saški zborni knezi
Friderik Avgust z malim uspehom, ker so bili v Erdelju
kmalu potem tepeni.

12. novembra so bile petice, ki so nekaj časa veljale
18 kr., znižane na 17 kr. Goldinar, ki čez dva meseca nima
veljave, je izginil. Velika zmeda in nadloga med ljudmi ! Kruh,
ki je stal i kr., stane 2 kr. ; star rži stane 8 gold. Les cenijo,
a kmetje ga ne marajo dovažati. Zmeda!

Poleti so napadli oboroženi Ljubljančani Auerspergovo,
prej Lohmheimbovo privilegirano hišo, ki je bila noč in dan
odprta, in so vrata vrgli v vodo. Nastala je draga pravda.
Zupan in sodnik sta bila pozvana v Gradec.

6

— 82 —

Februvarij. Konec meseca so igrali pri jezuitih, kjer je
brat Rok plesal v splošno začudenje. Kaj takega se ne vidi
kmalu v Evropi.

1696.

Februvarija so v cesarskih dednih deželah objavili imo-
vinski davek in ga strogo izterjavah.

3. februvarija je prišel semkaj kapucinski general, ki je
obiskal škofa 6. februvarija. — P. Anton iz Kranja, njegov tajnik
>ex parte Imperii,« je prišel ž njim. Izvolili so ga pozneje
1. 1 70 1, za provincijala.

16. februvarija. je šel škof do Save naproti kardinalu Ta-
nara, nunciju, ki se je povračal v Rim ; tam ga je vsprejel in
potem pogostil v škof. dvorcu. Drugi dan ga je spremil do
ladije, ki se je odpeljala proti Vrhniki.

25. maja je obiskal škof Ig in delil ondi sv. birmo.

Junij. Drago in nerodovito leto je provzročilo veliko siro-
maštvo neimovite množice. Star pšenice je stal 14 gold. Dva
odposlanca sta nabirala podpore od hiše do hiše, dežela je
dala svoj del. V lazaretu so hranili vsak dan 50^ siromakov
tri mesece. Dva občinska moža Seifrid in Knol sta nadzorovala
siromake.

9. septembra je obiskal Ljubljano sedanji škof brižinski
Janez Frančišek baron Eggker pl. Kupfing, ko je prišel ob
začetku svoje vlade gledat loško gospostvo. V Ljubljani si je
ogledal vse cerkve.

31. oktobra je škof zvedel, da je umrl kardinal Goes,
krški škof, v Rimu 10. t. m. Potrudil se je, da bi prišel na
njegovo mesto, pa zastonj, ker je bilo že drugemu obljubljeno.
Vsak se je čudil, ker je ta škofija večje veljave, čeprav ima
ona nekoliko več dohodkov.

1697.
14. januvarija je bil deželni zbor. Gostil je knezoškof.
Navzoči so bili tudi knez Eggenberg, stiski opat, stolni prost,
deželni maršal, vicedom, grof Franc Anton Auersperg, dva

■^8Š -

grofa Lanthierija, dva grofa Lamberga, grof Petazzi, grof Ru-
dolf Schrottenbach, barona Egg in Abfaltrer, g. Fabianič in
Ludovik Rasp.

Te dni je obiskal knezoškof Frančišek provincijala o.
Lazarija.

Pust je bil živahen, ker ni bila prepovedana maškarada.

3. marca. Med postnimi pridigarji ima največ posluša vcev
kapucin o. Placid. Škof sam ga večkrat posluša.

21. marca je šel škof jezuitom delat duhovne vaje in
ostal je ondi 8 dnij.

Ko je prevzvišeni grof Gallenberg umrl, so na odredbo
odposlani komisarji učinili težko, neslišano spremembo, in vsem
deželnim uradnikom plačo nekoliko odščipnili, mnogim jo pa
cel6 ustavili. Bilo je mnogo tožb in nadlog. L. 1700. je šele
cesarska naredba stvar zopet poravnala.

Maj. Znamenito pobožnost je ustanovil menjavec Peter
Anton Codelli, da naj vselej Presveto, kadar je nese duhovnik
k bolniku, spremljajo štirje cerkveniki s prižganimi belimi sve-
čami. Plačal je za cerkvenike, dal za vosek, napravil nov bal-
dahin, malo monstranco in druge ornamente.

Junij. Povečali so diskalceati svoj vrt in porabili v ta
namen Siberauovo njivo.

To pomlad, v juniju, je oblegal mejno trdnjavo Bihač,
ekscelencija grof Fr. Karol Auersperg, ki je imel neomejeno
poveljstvo, pa je moral odjenjati na cesarjevo povelje in iti na
Ogersko k glavni vojni. Hrvati so bili pod poveljstvom ba-
novim onstran Une z 20.000 možmi. Nemški polki so hodili
večidel skozi Ljubljano, zlasti imenitni polk Gschwindov. Oble-
ganje je bilo težavno radi vode, čez katero se je ponesrečil
glavni napad, in so mnogi potonili, in radi pomanjkanja hrane,
ker so se skoro vsi vozovi pokvarili na kamenitem potu in je
izostal dva dni od tod v Karlovcu pečeni komisni kruh. Pri
glavnem naskoku sv. Janeza K. dan je naših palo 1200.

O*

— 84 —

1698.
Januvarij. V deželnozborski seji je imel knezoškof lep na-
govor. Gostil je vicedom. — Pust so obhajali višji in nigi
prav veselo s slovestnostmi, plesom in igrami.

11. februvarija se je pripetil strašen dogodek. Krojaški
pomočnik je z mečem zabodel svojega lastnega mojstra v nje-
govem stanovanju; njegovo ženo je sunil enkrat in otroka dva-
krat, toda ne smrtno. Bežal je najprej v škofijo in potem v
frančiškanski samostan. Meščani so obkolili samostan in ga
stražili tri tedne. Vender je ušel, ker so ga opoldne na vozu
v praznem sodu izpeljali. Ko se je pa zaslepljenec povrnil po
obleko, ga je straža zalotila, priprla in kmalu potem obglavila
sredi trga.

12. februvarija je bil krog treh hud potres.

2. marca so obhajali v stolnici Te Deum radi premirja
med cesarjem in francoskim kraljem. Obed je bil pri dež.
glavarju. Kadar so napili cesarju, rimskemu kralju in visokim
zaveznikom, je ustrelilo na Gradu 20 topov, skupaj dopoldne
in popoldne 120 krat.

22. maja je praznovalo tukajšnje pravniško društvo prvič
svojega patrona sv. Ivana pri sv. Jožefu pri diskalceatih s peto
slovesno mašo in nemško pridigo; kosilo je bilo zelo živahno.
N. B.: Nastopno leto so prestavili praznovanje k jezuitom, kjer
ima kak retor latinski nagovor. Pričetnika te pobožnosti sta
gg. Florijančič in Mugerle.

Junij. Magistrat je dal na nasvet župana Giorgio sezidati
veliko sobo proti gradu na zunanji svet. Zadnji dan t. m. so
pričakovali ruskega carja Petra Aleksejeviča z Dunaja, ki je
potoval v Rim. Moral pa je nazaj proti upornikom.

Avgust. Popoldne je nastala huda nevihta in udarilo je
v Siberauov dvorec pred diskalceati. Zgorele so tri hiše.

Poleti so povečale klarise svoj vrt in ga večidel obdale
z zidom. Prav tako avguštinci pred špitalskimi vrati, ko je bil
preoblečen mladi Kapus, ki jim je daroval očetovski sosednji vrt.

— 86 —

Tu se mora tudi pripomniti, da je kneginja Auersperg
plemiški dvorec Groblje, poldrugo miljo od Ljubljane, odločila
za letovišče in lovsko hišo ter ga pričela krasno zidati.

Slaba letina se ponavlja; ajda pa je precej obrodila in je
bila srečno spravljena.

Mestni prebivavci, zlasti meščani mnogo trp6 radi nasta-
njenja vojakov.

1699.

Januvarij. Pri deželnozborski seji je knezoškof kot prvi
komisar izredno lepo nagovoril odposlance in potem pogostil
prvake.

Z velikim veseljem smo culi, da so cesar in zavezniki v
tem mesecu s turškim cesarjem sklenili petindvajsetletni mir.
Obhajale se pa niso nikake slovesnosti niti na Dunaju niti
drugod, ker se je že dve leti vlekla določitev mej.

II. februvarija ob pol ene popoldne smo čutili potres.
Bil je samo en močan sunek..

13. februvarija ob petih zjutraj je bil zopet hud potres,
toda oba brez škode.

15. februvarija je bil davno zaželeni dan poroke rimskeg«.
kralja Jožefa z Amalijo na Dunaju, kjer so obhajali vse mogoče
slavnosti. Pri nas so stanovi pod vodstvom barona Volka Daniela
Brennerja zvečer v deželni hiši imeli veselico z baletom in z
redko dragoceno pojedino. Vse plemstvo se je udeležilo slav-
nosti v kostumih, predstavljajočih narode. Vsi so se zbrali pri
kneginji Eggenberg in se skupaj napotili v deželno hišo. Novi
trg je bil razsvetljen s plamenicami.

Mesto je pokazalo svoje veselje in udanost v mestni hiŠi.
Okna so razsvetlili in okrasili z lepimi simboli. Četrtina me-
ščanstva je stala oborožena pred hišo. Potem sta bila ples in
pojedina.

April. Imenitni laški plezavci po vrveh so se skazovali v
mestni hiši.

To leto po sklenjenem miru s Turki je jenjalo zvonjenje
ob sedmih zjutraj in zvečer na gradu in po cerkvah.

— 86 —

V frančiškanskem provincijalnenn kapitalu so izvolili zopet
o. Lazarija za provincijala. Bil je tudi odposlan k generalnemu
kapitulu v Rim, kjer je v imenu »Nationis Germanicae« imel
javno disputacijo, in je svoje teze slavno branil nasproti ma-
gistru »sacri palatii*, nekemu dominikancu, katerega je slavno
premagal. O tem se je mnogo pisalo.

1 8. junija. Praznik sv. R. Telesa je gledal neki kamnosek
strelce pred špitalskimi vrati. Zadelo ga je na prša in na glavi,
da je bil takoj mrtev.

23. junija so ustrelili nekega beguna izmed tu nastanjenih
vojakov in dva pretepli s šibami.

13. avgusta je umrl blaženo na Dunaju slavni o. Marko
Avijanec, kapucin, ki je večkrat tu bolnikom čudežno pomagal.

Ker je nedavno nekdo utonil v Ljubljanici, je njegov oče
dal postaviti na špitalski most tam stoječe razpelo z žalostno
Materjo božjo.

23. novembra. Ker je sklenila Dizmova bratovščina pred
Nemškimi vrati sezidati lepo trikotno kapelico na čast sv. Dizmi,
so si kraj ogledali štirje odposlanci in arhitekt Martinuzzi.
Pozneje so si stvar premislili in kapelo sezidali v stolnici.

25. decembra je umrl stotnik Palfy-jevega polka. Pokopali
so ga slovesno in s trojnim strelom pri avguštincih pred špi-
talskimi vrati.

1700.

Januvarij. To leto so bili ustavljeni vsi odpustki v vseh
cerkvah radi rimskega svetega leta. Višja cerkvena gosposka je
to objavila. Mnogo romarjev je šlo tu skozi proti Rimu. Bra-
tovščina presv. R. T. je bila posebej povabljena v Rim. Poslala
je svoja zastopnika Petra Antona Codellija pl. Fahnenfeld in
Jan. Štefana Florijančiča s priporočilom. Bila sta lepo vsprejeta.

15. januvarija. Na dekanov predlog so se zbrali v hiši
stolnega prosta zvečer gg. Pichi, pl. Bilichgraz in kamniški župnik
Rasp. Zmenili so se, da bodo skrbeli, naj se podre razrušena
ptolnica in postavi krasna nova cerkev. Vsi razen g. Pichija so
obljubili prispevati po 500 gld. Kmalu je o tem sklepal kapitul

— 87 —

in naznanil sklep knezoškofu, kije v to privolil. Precej so pričeli
misliti, kako bi zbrali pripomočke za tako lepo in dragoceno delo.

22. februvarija. O pustu so višji plemenitniki uprizorili
vožnjo s sanmi. Prvi se je vozil general grof Auersperg. Bilo je
24 sanij. Udeležile pa so se vožnje štiri knežje osebe.

I. marca, pustno nedeljo, so se zopet vozili s sanmi na-
šemljeni in predstavljajoči kmetiško poroko. V knežjem dvorcu
so igrali laško opero.

V Hofferovi hiši na Bregu je bila glasbena predstava
(actus academicus der H. Musicorum).

Pri patrih jezuitih so pa predstavljali pri navadni tridnevni
pobožnosti Kristusovo smrt na križu s kronogramom: AMor
aD peCCatores.

22. marca je umrl na Dunaju grof Saurau, prejšnji tukajšnji
komendator. Na njegovo mesto je prišel naš komendator grof
Goldstein kot komtur, in na tega mesto general Gvidon Starm-
berg*) po cesarjevem odloku.

28. marca. Cerkev sv. Jožefa pri diskalceatih je posvetil
slovesno knezoškof. Slovesnosti se je udeležil deželni glavar
Eggenberg, ki je tudi kot patron in ustanovnik pogostil v sa-
mostanu prav sijajno plemenitnike in patre.

15. aprila je posvetil knezoškof Sigmund Krištof avgu-
štinsko cerkev pred špitalskimi vrati s prav tako slovesnostjo.
Obreda sta se udeležila tudi oba barona Ruessenstein kot usta-
novnika in sta goste sijajno pogostila v samostanu.

24. aprila, praznik sv. Jurija, je mesto prestavilo solni trg,
ki je bil doslej ob trgu pri hiši barona Strobla, pri Schiiffrerjevi
in Kajzelovi hiši, k mestni hiši. Nadzorstvo je dobil proti računu
svetovavec Raster. Vinski trg so prenesli s trga na Stari trg.

15. maja je prišel radi zidanja stolne cerkve na povabilo
semkaj imenitni stavbenik F. Florentianus iz Gorice. Ker knezo-
škofa ni tukaj dobil, se je odpeljal na Goričane, in je pokazal
nekaj osnutkov.

*) Sin znanega branitelja dunajskega 1. 1683., Rudigera Starhem
berga. Dolničar piše dosledno Starmberg.

— 88 —

Te dni je prišlo nekaj nemških igravcev semkaj in so
predstavljali v igrišču. Prestojnico je jezuit o. Koller, duhovit
mož, spreobrnil od luteranstva h katoličanstvu. Kmalu potem
je prišel odličen zdravnik Aichenberg, rojen v Frankobrodu na
Meni; imel je svoj voz in strežnike v livreji in je dajal pred-
stave na Novem trgu. O. Koller je spreobrnil njegovo ženo in
njegovo spremstvo, ki so vsi i2povedali katoliško vero v kapeli
sv. Frančiška Ksaverijana.

Junij. Začetkom tega meseca je prišel semkaj grof Kulmer,
vitez nemškega reda, ki je v imenu komendatorja grofa Starm-
berga mnogo prenovil.

1 6. julija je dospel semkaj novi komendator general Gvidon
Starmberg, katerega junaške čine proti Turkom bukve popisujejo
in spričujejo tudi mnoge rane. Prav rad tukaj stanuje in ljubi
posebno kmete. Prenovil je zvonik in druga poslopja.

Meščani se vadijo v orožju poletu na Gradu, potem jeseni
vsi skupaj v Prulah.

Konec julija se je knezoškof odpovedal škofiji. Namerava
vstopiti v oratorij sv. Filipa Nerija v Perugii, v 6o. letu svoje
starosti, da bi preživel ostali del svojega življenja v miru. Cesar
je odstop dopustil, pri papežu pa se je vleklo preiskovanje do
15. maja nastopnega leta, da je prišel spregled.

2. avgusta. Čeprav je bil odpustek odpovedan, so ljudje
kakor po navadi obiskavali frančiškansko cerkev. Škof je v
Rimu prosil proti p. Lazari, naj ustavijo take shode, pa ni nič
dosegel, ampak so bili po posebni buli odobreni.

13. avgusta. Zjutraj ob desetih nastane nenadoma vihar,
treskne v Rotterjevo hišo v predmestju in v treh urah pogori
II hiš. Vender so spretni redovniki in prihitelo ljudstvo požar
ustavili, ker so podirali strehe.

Oktober. Letošnja letina je bila srednja, če se oziramo
na žito in vino.

25. novembra se je pričela devetdnevnica v čast sv. Fran-
čišku Ksaveriju v kapeli pri sv. Jakobu. Ustanovil jo je baje

— 89 —

Rasp s Krumperka po nasvetu znamenitega in duhovitega o. Pa-
radižiča D. J.

Nadaljevanje od 1. 1700. Deo duce, Comite veritate.

1701.

Ker je sveto leto jenjalo v Rimu, je sv. oče dovolil, da
se prične po drugih krajih sveta, kjer so za to prosili. O tem
več drugje.

Začetkom tega leta je dal cesar Leopold tukaj nabirati
vojake zoper Francoze radi nasledstva v Španiji, kjer je umrl
Kari II., in ima on pravico do prestola.

Od notranjeavstrijske dvome blagajne odposlani komisarji
pobirajo prav strogo krajcar na meso in zelo pritiskajo mestne
prebivavce.

Nasprotno je dobil marsikak deželni uradnik na cesarjev
ukaz svojo plačo zopet, ki mu jo je ustavila dežela radi varčnosti.

S. februvarija je došel kardinal Lamberg na vabilo grofa
Vajkarda Gallenberga, ki mu je šel naproti z grofom Volkom
Engelbertom Gallenbergom do Gradiške. Dospeli so zvečer ob
snežnem vremenu z ladijo. Prenočil je kardinal v Gallenbergovem
dvorcu, kjer so mu sijajno postregli; drugi dan ga je povabil
knez Eggenberg; tretji dan je vrnil obisk knezoškofu, si ogle-
dal stolnico in nadaljeval svojo pot popoldne proti Pasavu.

Pust so praznovali plemenitniki in srednji stanovi veselo
vkljub smrti španskega kralja. Debeli četrtek so igrali v dvorcu
kneza Auersperga.

5. aprila so pričeli z zidanjem nove stolice. Z veliko slo-
vesnostjo so prenesli presv. R. T. iz stolnice v oratorij presve-
tega R. T. Udeležili so se sprevoda kneginja Auersperg, knez
in kneginja Eggenberg poleg drugega plemstva. Potem so altarje
spraznili in pričeli podirati. Stroškov niso nosile le sem spada-
joče župne cerkve in podružnice na Kranjskem, Štajerskem in
Koroškem, marveč tudi knezoškof, deželni stanovi, kapitul,
plemstvo in mesto.

— 90 —

II. aprila. Prav ta čas je tukajšnji rektor pl. Lewenbei^,
vrl mož, pričel poviševati cerkev sv. Jakoba, ki je bila počena
radi potresa, in jo krasiti s štukom in slikami. Hkrati je pričel
z zidanjem Pod turnom. Prav takisto je začel zidati slavni
P. Lazari obhod pred frančiškansko cerkvijo in ga dovršil.

19. aprila je odšel tukajšni komendator general Gvidon
Starmberg kot feldcajgmojster in zapovednik pehote na Laško.
On rad zida. Popravil je cerkev in vrt in vse v dvorcu.

15. maja se je pričel jubilej za srečno vlado Klementa XI.
r. Albani, in je trajal 14 dnij. Obiskovati je bilo treba tri cerkve,
namreč stolno, sv. Petra in sv. Jakoba.

V začetku maja so odposlanci deželnih stanov odšli na
Dunaj, da se udeležč razprave, koliko naj stanovi 12 let pla-
čujejo. Odposlanci so bili knez Eggenberg, deželni glavar grof
Vajkard Gallenberg, tajnik pl. Erberg in mestni knjigovodja
Rakovec. Odposlanstvo je .stalo 30.000 gld., knez je dobil
10.000 gld., Gallenberg 5000 gld.

I. junija je odpotoval ob dveh popoldne knezoškof Sigmund
Krištof iz Ljubljane v Perugio v oratorij sv. Filipa Nerija, ker
se je odpovedal škofiji s papeževim dovoljenjem. Pustil je vse
v lepem redu. Pot je šla skozi Koroško, da se je sešel v Pon-
tafelnu z grofico-sestro.

8. junija. Nastal je vrišč dijakov; hiteli so za sleparskim
nabiralcem novakov, ki je nekaj dijakov šiloma zajel in jih na
vozu odpeljal ; eno miljo od tu so ga dohiteli in osvobodili dijake.

27. junija. Radi velike suše in vročine je bila slovesna
procesija k sv. Krištofu. N. B. Drugi dan je močno deževalo.

28. junija. Pripeljali so semkaj s Štajerskega 23 topov,
med njimi 10 velikih topov, istotako veliko množino moke, vsak
dan po 30 voz in še 300 sodov ; spravili so jih ali v koče, ali
jahalnico ali pa drugam. To je tu ostalo četrt leta, potlej so
pa vse odpeljali v Gorico, Trst in na Reko.

24. julija, četrto nedeljo v juliju, se je pričel veliki jubilej
s slovesno procesijo. Obiskovati je bilo treba štiri cerkve, namreč
stolno, sv. Jakoba, sv. Petra in Marijinega oznanjenja ali 00. av-

91 —

•)-3V

guštincev. Trajal je dva meseca. Skoro vsak dan je bilo videti
po dve ali tri procesije iz vseh farži kranjskih, štajerskih in ko-
roških. Za odpustke je bilo dovolj, če se je domačin udeležil
treh, tujec dveh procesij.

28. julija. Popoldne ob dveh je nastala silna nevihta. Tre-
ščilo je trikrat in sicer v neko hišo v Krakovem, kjer je strela
ubila človeka, drugič v grad in tretjič v zadnjo hišo v sv. Janeza
predmestju, kjer je ogenj upepelil tri hiše.

II. avgusta. Ko je bil Adam Ursin grof Blagay od vice-
domske službe na Kranjskem odstavljen, je bil izvoljen na nje-
govo mesto grof Frančišek Lanthieri in tudi vmeščen. Pripetila
pa se je nesreča; ko je mesto dalo ob njegovem vmeščenju
streljati, je orožar Hoffer, hoteč top na novo nabasati, dal
strelivo v top, kjer je bila še iskra. Top se je nagloma sprožil
in ga ranil, da je čez en teden umrl.

Zvečer ob osmih se je novoimenovani škof Ferdinand
pripeljal na ladiji po Ljubljanici. Stolni dekan se mu je peljal
naproti s kanonikom Pichijem do Vrhnike.

22. septembra. Danes je knezoškof vsprejel škofijo in
spiritualibus v oratoriju sv. R. T. v posest. Ljubljanski stolni
kapttul mu je napravil trojne slavoloke. Pri pokopališčnih vratih
je bil škofov grb, kjer je bil ščit knezoškofov s kronografom:
Caesare faVente
FerDInanDo eX antIqVa gente kVnbVrgICa,
prInCIpe aC XIIII. epIsCopo LabaCensI
CatheDraM Caplente.
Nad oratorijevim obodom je stala Fortuna z dvema an-
gelcema, držečima napis:

Mobile fit fixum.

Pri obodu v oratorij je bila velika podoba sv. Nikolaja, pa-

trona stolnice, ki zvezuje ženina-škofa z nevesto-cerkvijo. Napis:

Poma nova et vetera servavi tibi,

Cant. 7.

Connubio iungam stabili propriamque dicabo.

Virg. Aen.

— 92 —

Oktober. Hvala Bogu, imeli smo dobro vinsko letino;
vino je dobro obrodilo na Vipavskem i na Dolenjskem. Tudi
žito, zgodnje in poznejše, je bilo rodovito in se je brez škode
spravilo.

28. oktobra. Ob nastopu novega višjega duh. pastirja so
se razni redovniki oglasili in želeli priti v Ljubljano. Med temi
so bile uršulinke, katere je prejšnji škof Sigmund Krištof od-
vračal in jim ni hotel privoliti naselitve*). N. B. Sicer bi bile
že 10 let prej prišle. Te nameravajo ustanoviti tu samostan,
in so našle ugoden odziv.

6. novembra. Takisto so se oglasili 00. iz reda sv. Pavla
puščavnika. Poslali so semkaj dva patra, bivšega priorja lipo-
glavskega in o. Jurianiča, lektorja bogosl. od tam. Dalje so se
oglasili usmiljeni bratje, ki so prosili za cesarski špital, ki je
bil izpraznjen vsled smrti di Giorgio.

1 1 . decembra je potovalo 600 husarjev med Ljubljano in
Kamnikom preko Tirolske v Italijo. Kmete so močno nadle-
govali in jim napravili veliko Škodo.

13. decembra na god sv. Lucije je obhajala slovesno 1. 1693.
ustanovljena Academia Operosorum svoj prvi javni shod v dvo-
rani knezoškofijskega dvorca proti cesti ob šestih zvečer. Kne-
zoškof kot ljubitelj vede ni dal samo prostora na razpolago,
ampak tudi belovoščene plamenice. Prišli so k shodu: dva
kneza, najimenitnejši cerkveni in svetni plemenitniki in redov-
niki. Vršil se je shod ob prijetni godbi z godali in trobili.
Kdor hoče kaj več vedeti, naj pogleda v knjižico, ki se je de-
lila pri shodu.

18. decembra knezoškofu sta izročila temporalije knez
Eggenberg, deželni glavar in grof Lanthieri, dež. vicedom. Go-
vori se, da bodo denarji kakor sedamnajstice in tolarji zgubili
veljavo (kalirali). Radi tega je velika zmeda, ker hoče vsak
plačati upnika, upnik pa se brani sprejeti vplačilo.

26. decembra je prišlo nekaj saških igravcev, ki so danes
prvič igrali v mestni hiši in sicer zadaj v veliki sobani.

^) Ker ni bilo dotacije.

— 93 —

1702.
Splošno je bilo leto zdravo, plodovito na vipavskem
vinu, dolenjskemu je škodovala slana; žito je srednje obrodilo.
Zima je bla nenavadno mila, a pozni mraz je mnogo zaviral
zorenje. Italijanska vojska je povzročila stroške in nemir. Skozi
naše kraje so potovale nemške in hrvaške čete; provijant so
vedno vozili tu skozi in žito nakupovali. Ker so Francozi Trst
oblegali, so mesto povsod strzižili; straža je bila podvojena;
konje so pregledavali. Deželni vojaki so morali tja oditi; velike
zaloge so bile tja odposlane. V Ljubljani so zidali stolnico,
jezuitsko cerkev, pod Tumom, pri nunah, avguštincih, diskalceatih.

1. januvarija. Knezoškof je imel slovesno božjo službo pri
jezuitih in je tam obedoval. P. Carminelli je v pridigi voščil:
Opto tibl Laetos AeMona Cal^enDas.

8. januvarija se je osnovalo društvo Philo-Harmonicorum,
musices cultorum. Začetnik je g. Bertold pl. Hoflfer. Sešlo se
je pri njem 14 članov in ga izvolilo za voditelja.

23. januvarija. Pri nemški igri Faust (Comedi vom Fausto)
v mestni hiši je nastal nemir, čeprav je bil pričujoč deželni
glavar knez Eggenberg. Rogovileže so zaprli.

12. februvarija je vpeljal knezoškof ne samo v župni
cerkvi sv. Petra, ampak tudi v štirih Ljubljani najbližjih cerkvah
krščanski nauk za otroke in dal razdeliti miloščino v denarju,
kruhih in odpustkih (Ablasspfenig).

21. februvarija. Knezoškof je posvetil novi zvon pri sv.
Jakobu, je ondi kosil in se udeležil igre, ki so jo gojenci njemu
na čast predstavljali.

2. marca je bila konzistorijalna seja ob škofovi navzoč*
nosti, je-Ii naj se 00. Pavlinci sprejmo ali ne. Zahtevajo pa
cerkev sv. Florijana.

27. marca je bilo vmeščenje grofa Volka Vajkarda Gal-
lenberga za deželnega upravitelja z veliko slovesnostjo. Na
Gradu so streljali s topovi. Pri obedu je imelo opraviti neki
deset kuharjev.

— 94 —

žg. marca so prišle semkaj svetinje sv. device in mu-
čenice Vanje iz Rima.

3. aprila. Nemir, ker so se prikazale francoske ladije v
tržaškem zalivu. Štirji avguštinci, ki so bežali iz Reke, so
prišli sem.

13. aprila. Veliki četrtek je prišlo semkaj 400 vojakov
Salmovega (Zrinjskega) polka, drugi dan zopet 400 in 16. aprila
zopet 400. Na Novem trgu so se predstavili deželni gosposki,
dva dni počivali in odšli na Laško.

22. aprila je prišlo šest uršulink opoldne na deželni la-
diji po vodi iz Gorice. Na bregu so iztopile. Peljali so jih
knez Auersperg, vicedom in g. Schellenburg v Schellenburgovo
hišo na trgu, ker je on njih ustanovnik. Njih imena so Elenora,
prednica, roj. Tirolka; Rosalija grofica Lanthieri, Otilija in
Elizabeta baronici Rossetti, Magdalena roj. Goričanka, in neka
spreobrnjena Monika.

4. maja. Pri Savi je bilo ogledovanje konj.

5. maja je prišlo pet kompanij Blorovega polka, in 6. maja
zopet pet; r6. maja je prišlo 700 mož.

21. maja je prišlo 300 hrvaških jezdecev in se utaborilo
pred karlovškimi vrati, ker jih niso pustili v mesto.

23. maja so se klobučarji prvikrat udeležili procesije z
zastavo. Ko so to videli stari cehi, namreč tesarji, ribiči, veči
in manjši brodarji in zidarji, so zvili svoja bandera in odšli,
ker niso bili zadovoljni, da bi šli za njimi. Pogostokrat so se
prepirali radi predstva.

5. junija. Šteli so prebiva vce mesta (Inwohner) in je moral
vsak dati moža za visoke okope na gradu.

23. junija. Nova bratovščina ranjenega srca Jezusovega se
je slovesno vpeljala pri klarisah. — Ta dan je prišel general
diskalceatski o. Kalist, ki je bil prej tu 14 let prior, in je prvi
Nemec, ki je bil za generala izvoljen. Ostal je tu 14 dnij.

Pričela se je v stolnici pobožnost radi srečn^a izida ce-
sarskega orožja in se nadaljevala do konca leta v šestih cerkvah.

— 96 —

5., 1$. in 27. julija so dohajali in odhajali vojaki proti
meji ob Adrijanskem morju.

30. julija je praznovala akademija Philo-Harmonicorum
svoj prvi javni nastop na Ljubljanici z umetnim ognjem. Vse
mesto je privrelo gledat veselico. Vse ladije do zadnje so bile
oddane, in celo zmanjkalo jih je, da niso mogle vseh Ijudij
vsprejeti.

2. avgusta. Sel za slom prihaja iz Trsta in z Reke radi
francoskih ladij, ki so se tam prikazale. Bile so vedne seje
odposlancev.

18. avgusta ob petih popoldne smo izvedeli po naglem
naznanilu, da je 17. ali prejšnji dan začel general Forbin streljati
na Trst, da so pogorele tri hiše in je padlo 140 bomb v mesto.
Prebivavci prosijo pomoči in streliva.

20. avgusta. Danes so na petih ladijah prišle iz Trsta
bežeče rodbine. Cesarske konje iz Lipice bodo tu shranili in
vse poletje imeli v vicedomskem dvorcu. Iz kraške pokrajine
mora oditi vsak šesti mož na Šilartabor. Mesto je dobro za-
varovano.

23. avgusta so zopet prišle tri ladije beguncev. Nekaj
rodbin se je tu naselilo.

27. avgusta. Dospel je general Rabatta, ki bo sprejel po-
veljništvo nad deželno vojno v slučaju sile ; ogledal si je oro-
žarne na Gradu. Deželni stanovi niso [)Oslali le topov, ampak
tudi smodnika in drugega streliva stiskanim Tržačanom na
pomoč.

6. septemb ra je dospel ces. referendarij vitez Plokner s
svojim sinom in se nastanil v stiškem dvorcu. Visoko plemstvo
ga vedno vabi. Radi vojske je pričel iztirjavat denar. Bogate
je klical k sebi in jim tako dolgo prigovarjal, da so kaj do-
volili, vsaj 20 gold. Ker je zbolel, je ostal tu tri tedne.

12. septembra. Ker nevarnost radi napada na Trst še ni
jenjala, ampak so se sovražnikove ladije še vedno prikazovale,
in se je bilo bati, da ne bi prišli sovražniki na suho, so poslali

— 96 —

stanovi g. Kalčiča tja, da bi od časa do časa pošiljal natančna
naznanila.

Lovrano na Kranjskem so Francozi od morske strani na-
padli in izstrelili 200 bomb. Ker ni bilo upora, so selo zažgali
in oropali. Monstranco s presv. R. T. so spoštljivo odnesli poleg
drugih stvarij.

I. oktobra je pripeljalo iz Gradca 13 voz s šestimi konji
smodnika in bomb v tukajšnji grad.

5. oktobra. Dospel je general Heister s iSoo konjiki in
hrvaškimi pešci. Konjiki so se nastanili v Prulah, pešci pa
onstran Ljubljanice v Mestnem logu. 7. oktobra so odšli konjiki
po suhem, pešci po Ljubljanici na Vrhniko in od tod na de-
želne meje.

29. oktobra. Radi srečne osvojitve Landana pod poveljstvom
rimskega kralja Jožela je bil Te Deum v oratoriju presv. R. T.
tik stolnice, ki se zida. Stolni prost je imel slovesno mašo, ker
je bil škof odsoten ; g. deželni upravitelj je dal plemenitnikom
obed in na Gradu so do štirih popoldne streljali z velikim topom.

3. novembra je 16 voz pripeljalo smodnika, streliva in
vojnih zalog.

22. novembra na god sv. Cecilije so obhajali gg. Academici-
Musici svoj prvi glavni praznik slovesno pri 00. avguštincih pred
špitalskimi vrati.

3. decembra na god sv. Frančiška Ksav. je obhajal v tu-
kajšnjem oratoriju pri stolnici Ljubljančan Klemen Justinčič zlato
mašo. Pred 50. leti je imel v Ljubljani novo mašo.

4, decembra. Nekaj hrvaških čet se je povrnilo, večina
jih pa ostane na svojih kraških postojankah.

21. decembra. Gg. »Academici Operosi« so obhajali svoj
zbor v vicedomskem dvorcu ob pričujočnosti najodličnejš^a
plemstva.

Konec leta je bil gorak, moker, deževen in je provzročil
veliko vodo.

- ^7 —

Nazadnje nam je še pripomniti, kak napis so vložili v
jabolko nove stolnice, spisan na pergamen i8. oktobra na praznik
sv. Lukeža : j. | j.

Ad laudem Sanctissimae et Individuae Trinitatis, Jesu Christi
Domini nostri, Eiusque Sanctae Virginis Matris Mariae, nec non
Sanctorum omnium, sed praecipue S. Nicolai Ep., huius Cathe-
dralis Ecclesiae Patroni honorem et gloriam.

Anno Salutis CID.IDCC.I, die 24 Maji a fundamentis extrui
coepta est haec Basilica, consummata vero, quoad chonim et
ad duas laterales majores capellas die 11. Sbris M.DCC.II. gu-
bernante Ecclesiam Universam Clemente XI. Pont. Maximo. Im-
peratore augustissimo Leopoldo magno: Episcopo Labacansi
Celsiss. ac Rdiss. principe Domino Domino Ferdinando ex co-
mitibus a Kienburg etc. Sumptibus coUaticiis cleri imprimis, alio-
nimque Urbis incolarum, Joannis Antonii Thalnitscher a Thalberg,
eiusdem Ecclesiae Decani, Vicarii Generalis, et fabricae huius
Directoris, incredibili cura, et indefessa industria obtentis ; globus
vero iste superimpositus fuit die 18. Octobris eodem anno 1702,
in festo S. Lucae Apostoli, et in eodem inclusae diversorum
Sanctorum reliquiae, item crux vera Caravacensis, numisma
benedictum S. Benedicti, cera benedicta ab Innocente XI., par-
ticula tincta de sanguine, uti de Biretho Eiusdem Sancti, de
aqua sepulchri S. Nicolai , i petram de grotta S. Archangeli
Michaelis, ubi apparuit, et creditur quod splendore suo reddi-
derit candidos. i imaginem Lauretanam, quae tetigit originale
Laureti. i imaginem, quae tetigit originale B. M. V. Dolorosae
Labaci ad S. Florianum, et tandem i imaginem, quae tetigit
originale Viennae, quae lacrimas fudit ; quae omnia tectum hoc
cum Ecclesia, imo tota civitate ac Dioecesi Labacensi ab omni
tempestatum et advers. procella atque damno tueantur per
Christum D. N. Amen.

A tergo

f Christus f Rex f Fortis f Regnat f in f pace f Deus f Homo

factus f est f. Amen f.

Sanctus Deus, S. Fortis, S. Immortalis miserere nobis.

7

— &8 --

In secundo globo
impositae fuerunt hae reliquiae praeter dictas cruces De mensa,
in qua celebravit S. Petrus, i numisma S. Venantii et imago,
quae tetigit Sanguinem suum, annulum, qui tetigit originale
Perugii, Signum rosarum, in quibus se S. Franc, volutavit,
I clavis S. Ek)mus Lauret., quae tetigit originale, de Sindone
Redempt. nostri. et aliae imag.

In tertio globo.
Praeter dictas cruces et imagines particula de praecordiis S. Fran-
cisci Xaverii, i petra de grotta s. Archangeli Michaelis, i nu-
misma S. Venantii, crucula miraculosae arboris S. Francisci,
Annulus, qui tetigit originale Perugii. i imago Sanctissimi no-
minis etc. (Konec prihodnjič.)

Kartuzijan fiikola] l^emph (1397.— 1497.).

Spisal dr. Josip Lčsar.

Kakor so nekdanji, 1. 1135. sezidani, 1. 1785. pa od-
pravljeni cistercijanski samostan Stičino po mnogih žrtvah leta
1898. zopet v last dobili menihi istega reda iz samostana
Mehrerau na Predarlskem, tako so tudi zopet došli 8. septembra
1. 1900. prvi kartuzijanci v svoj nekdanji samostan Pleterje,
v šentjernejski fari na Dolenjskem, plačavši za posestvo veliko
vsoto (krog pol milijona kron).

Kartuzijanski samostan v Pleterjah je ustanovil v čast
presv. Trojici 1. 1407. celjski grof Herman II., kranjski de-
želni glavar. Bržkone so Hermana napotili k temu velikoduš-
nemu činu menihi samostana Jurklošter') pri Laškem trgu
na Štajerskem. Zidati so začeli samostan 1. 1410. Dokler so
živeli celjski grofje, imeli so »beli menihi« v njih mogočne za-
ščitnike in podpornike. Ko pa je 1. 1456. umrl zadnji celjski

') Jurklošter (Gairach ali Gayrach, lat. Gyrium ali Gyria, Vallis
s. Mauritii in Gyrio) je ustanovil v 12. stoletju krški škof Henrik. Kartu-
zijani so ga imeli nekako do 1. 1570. — Milkowicz (Die Kloster in
Krain; Archiv fiir 6sterr. Gesch. LXXIV., 1889., str. 403., pos. odL
str. 143.) trdi, da so prvi menihi prišli v Pleterje iz zajčkega samostana.

— 99 —

grof, so se začeli za Pleterje slabi časi. Turški navali v i6. sto-
letju so samostanu izpodkopali gmotno blagostanje, protestantski
uporni duh pa je zalegel v tihem domovju kal dušnega bolehanja.
Število menihov se je začelo krčiti, tako da so se poklicani
krogi bali najhujšega. Redovni general, avstrijska vlada in sv.
stolica so storili, kar so mogli, da bi rešili samostan, ali zu-
nanja in notranja bolezen sta ga bili že preveč oslabili. Ko se
je snoval jezuitski kolegij v Ljubljani, so dobili pleterski sa-
mostan oo. jezuiti. Sprejeli so ga v last 29. novembra 1. 1595.
ter ga obdržali do 1. 1 773-1 ko je bil red odpravljen. Pleterje
so postale sedaj last študijskega zaklada. L. 1839. ^ jih pro-
dali nekemu zasebniku, a 1. 1899. so jih kupili zopet kartuzijani.
Med 31. znanimi pleterskimi priorji najbolj slovi kot iz-
vrsten vzgojitelj, znamenit pisatelj in pobožen redovnik Nikolaj
Kempf iz Strassburga (Nicolaus de Argentina), ki je 100 let
star umrl 1. 1497. Njegovemu spominu posvečujem o zopetnem
prihodu kartuzijanov v Pleterje naslednje vrstice.

I. Kemph učenec in učitelj na dunajskem
vseučilišču.
Rodil se je Nikolaj Kemph (Kempht, Kempf) 1. 1397. v
Strassburgu. Naučivši se prvih naukov v rodnem mestu pride
na dunajsko vseučilišče, ki je takrat od leta do leta bolj slo-
velo. Tu si pridobi naslov magistra (doktorja) prostih umetnostij
in modroslovja. Potem se poprime bogoslovja. S posebnim za-
upanjem se oklene učitelja Nikolaja pl. DinkelspUhelna (1360
do 1433), ki je bil nekaj desetletij najznamenitejši učenjak du-
najskega vseučilišča.") Bržkone ga je ljubljeni učitelj Dinkels-
pOhel tudi nagovoril, da naj v nemškem jeziku razloži Gospo-
dovo molitev, apostolsko vero in deset božjih zapovedij za soprogo
avstrijskega vojvode, poznejega cesarja Albrehta V. (II.), Elizabeto,
hčerko cesarja Sigismunda. Spisano razlago je namreč izročil
učitelju, da jo popravi, če treba.

*) Prim. Aschbach, Geschichte der Wiener Universitat, I, Wien,
1865., str. 430 s.

— 100 —

Mogel je torej mladi magister, ki je že tudi začel pre-
davati modroslovje in je bil 1. 1437. celo vodja (magister actu
regens) drugih učiteljev na dunajski modroslovski fakulteti,
upati v lepo prihodnost. Da je bil dober učitelj, se vidi tudi
iz tega, ker so vreli k njemu učenci od raznih stranij, celo še
potem, ko se je bil že poslovil od vseučilišča. Mnogo dunajskih
dijakov je šlo namreč za njim h kartuzijanom. Kot učitelj modro-
slovja je zelo čislal Aristotela. S celo dušo pa je živel za svo-
jega »Učenika«, kakor je navadno imenoval Jezusa Kristusa.
Ne čudimo se torej, da se je Kemph sredi napornega vednost-
nega in vzgojilnega delovanja in skoro sredi svojega življenja
odločil, zapustiti imenitno profesorsko stolico ter zamenjati častno
in bogato službo z redovnim poklicem. Vstopil je v gemniško
kartuzijo, današnji Gaming v Avstriji pod Anižo v šenthipoiitski
škofiji.*) Oblekli so ga 6. septembra 1. 1440. v obleko sv. Bru-
nona. Njegovo ime je od tedaj tesno spojeno s tem samo-
stanom, kjer počivajo njegovi telesni ostanki, dasi je drugod
preživel večji del svojega redovnega življenja.

II. Kemph kartuzijanski redovnik.

Gemniško kartuzijo je ustanovil vsled obljube avstrijski
vojvoda Albreht II. 24. junija 1. 1330. Samostan s cerkvijo je
bil dozidan 1. 1342. Imenovali so ga: »Prestol Naše Gospe«
ali > Marijin prestol« (Mariaethron). Vojvoda Albreht je bogato
obdaril svojo ustanovo. V dobi, ko je bila gemniŠka kartuzija
najbolj razsežna, je obsegala svet desetih milj v okrožju. Sa-
mostan je imel 24 »puščavic«. Prvi redovniki sodošli v Gemnik
iz Mauerbacha pri Dunaju. Imeli so težko nalogo. Obdelavati
so morali namreč s pragozdom porasli svet ob Ečerju (Oetscher)

») Pisatelj teh vrstic je 1. 1884. obiskal Gaming. Krasno zidana
gotska cerkev z renesančnimi glavnimi vrati še stoji, a sluŽi za shrambo
drv in desak. — Sedanji lastnik nekdanjega kartuzijskega posestva je
grof Festetics. — Najložje dojdeš v Gaming po krajevni železnici, ki se
odcepi pri Pochlarnu ob Dunavu (nekdanjem nibelunškem Bechiamu) od
cesarice Elizabete zapadne železnice, črta Št. Hipolit-Amstetten, ter vodi
prav do Gaminga.

— 101 —

pa tja do štajerske meje.*) Obenem pa niso smeli zanemarjati
lastne duševne izobrazbe, za katero so si morali najbolj pri-
zadevati.

Tušem je prišel torej Kemph ter ostal, ko je bil storil
slovesne obljube, do 1. 1447. Tega leta pa ga pošljejo pred-
stojniki za priorja v Jurklošter na Štajerskem. Pa že 1. 145 1.
pride za priorja zopet nazaj v Gemnik. Odgovornosti polno
službo goreče opravlja do 1. 1458. V tem kratkem času je v
red sprejel 15 novincev; med njimi je bilo pet doktorjev in
sedem bakalavrejev, ki so večinoma vsi za njim prišli z dunaj-
skega vseučilišča. Vsi zgodovinarji pripoznavajo, da je bila za
gemniško kartuzijo pod priorjem Kemphom v vsakem obziru
zlata doba. Ko je Kemph imenovanega leta odložil težko butaro
priorske službe, je le malo časa živel v miru. Posvetil pa je
tista leta molitvi in študijam. Že 1. 1462., meseca aprila, je
moral namreč nastopiti priorsko službo v Pleterjah na
Kranjskem.*^) Tu je ostal do oktobra 1. 1467. Poslovivši se v
Pleterjah je moral zopet iti za priorja v Jurklošter. V tej
službi je ostal — kakor se kaže — celih 23 let (1467 — 1490).

Ker Jurklošter ni daleč od Zajčki ostra*) pri Konjicah,
najstarejše kartuzije v naših krajih, je Kemph brezdvomno mnogo
občeval tudi z menihi tega samostana. Res so našli ravno v
zajčki kartuziji mnogo prepisov njegovih del.

L. 1490. poprosi 93 letni Kemph redovno vodstvo, naj ga
milostno oproste priorske časti in odgovornosti. Prošnjo mu
uslišijo 10. maja 1. 1490. Ves vesel se vrne sedaj v mili mu

*) Prim. Haselbach, Die Kartause von Gaming, v >Blatter des Vereins
fiir Landeskunde von Niederosterreichc. Neue Folge. 12. letnik (1878),
str. 244—260, ter pl. Zeissberg (Archiv fiir osterr. Gesch. LX, 1880), str. 565.

s) Prim. Milkowicz, 1. c, str. 441. (pos. odt., str. 151).

*) Kartuzijo Zaje (Seiz) je ustanovil — kakor izpričuje star gotski
napis nad vhodom k razvalini — štajerski mejni grof Otokar 1. 1165. Pre-
nehati je morala 1. 1782. vsled naredb cesarja Jožefa II. Prim. >Das Kar-
tauserkloster Seiz«, spisal dr. Jakob Stepischnegg, knezoškof lavantinski,
Maribor, 1884. — Prim. tudi Ivana Somreka članek: »Zajčki samostan
pri Konjicah v »Dom in Svetu«, 1895, str. 83 ss.

— 102 —

Gemnik. V molitvi in premišljevanju svetih resnic je preživel
zadnja leta in umrl 20. novembra 1. 1497.

Kako vdan je bil svojemu redu, se vidi iz njegovega spisa
»o pravem namenu učenja«, kjer (II, p. 18 — 31) priporoča
učencu kartuzijanski red kot najpopolnejši, najgotovejši, naj-
svetejši red.'') Da opraviči učencu tudi strogost, ki je običajna
v tem redu, trdi, da strogost ne krajša življenja, ga marveč
daljša. »V našem času«, pravi, >ko jih postane med svetom
malo starih, sem jih mnogo poznal v tem redu starih 80 let,
ki so v redu preživeli 40 ali 50 let, kar sem redko opazil po
drugih redovih.«8) Ko je to pisal (1. I447.)> pač ni slutil, da
bo sam postal star celo 100 let.

III. Kemph pisatelj.

Kemph ni bil samo pobožen redovnik in veljaven samo-
stanski predstojnik, odlikoval se je tudi kot vpliven pisatelj.
Slavni knjižničar melkskega benediktinskega samostana v za-
četku 18. stoletja P.Bernard Pez navaja 36Kemphovih spisov.*)
Pa en sam je bil objavljen za Kemphovega življenja, kr<^
1. 1470., namreč: O načinu, kako dospeti do prave in popolne
ljubezni do Boga in do bližnjega.^®) Tri druge asketiške spise

^) II, p. 30 : »Dico probabiliter, quod ordo Cartusiensium sit ceteris
perfectior, nobilior, sanctior et magis meritorius et moderno tempore
securior«.

•) > Moderno tempore, in quo in saeculo pauci senescunt, vidi in
isto ordine plurimos habentes octuagesimum aetatis suae annum et in
ordine quadragesimum aut quinquagesimum, quales in aliis ordinibus raro
vidi«. Pez, IV, 369. Vzrok taki visoki starosti v redu je: regularis
vita, parsimonia et sobrietas. Ibid. 368.

•) Bibliotheca ascetico antiquo nova, IV, 257 — 492, Ratisbonae,
1724 ter XI, praefatio. Ta predgovor je pisal Pezev prijatelj Bernard
Baillie 1. 1735.

*«) »Tractatus de modo perveniendi ad veram et perfectam Dei et
proximi dilectionem, habens fundamentum in Theologia mystica.« A Car-
thusiano quodam editus. Basileae.

— loš —

Kemphove je objavil Pez v svoji zbirki.' ^ Vsi drugi še niso
natisnjeni. Da so jih pa po samostanih radi brali, kažejo mnogi
prepisi, ki se v njih nahajajo, n. pr. v dunajski dvorni knjižnici,
monakovski državni knjižnici, v opatijski knjižnici v Melku in
drugih avstrijskih samostanskih knjižnicah.

Za zgodovino imeniten in tudi še za naše čase koristen
je zlasti spis o pravem namenu in redu učenjaJ*)
Sestavljen je v obliki dvogovora. Kot učiteljica (magistra) na-
stopa bogoslovna veda (theologia). Po njej daje Nikolaj, prejšnji
vseučiliški profesor, bodočemu bogoslovcu raznih koristnih na-
svetov. Najprvo mu vzbuja gorečnost za bogoslovske
študije, kažoč izredne prednosti te vede. Potem razlaga,
zakaj se treba učiti, da bo učenje koristno in zaslužno : »princi-
paliter ideo studere debes, ut Deum cognoscas et ames, et ut
ad eius laudem perpetuam pervenias« (266) : čast božja in iz-
veličanje duš bodi glavni namen vsem našim delom. Naposled
pa navaja napake, ki se jih ogiblji bogoslovec. Suhoparna,
mrzla veda Kemphu ne zadostuje. Po vednosti k modrosti
(de scientia ad sapientiam) to mu je geslo. Bogoslovje razuma
(theologia mentis) postani bogoslovje srca, bogoslovje ljubezni
(theologia cordis). »Vedeti« je isto kot > ljubiti« (scire amare
est), pravi drug menih 15. stoletja. '») Bossuet pa dostavlja:
Malheur k la science, qui ne se tourne pas k aimer Dieu et
k pratiquer le devoiri Gorje vedi, ki ne teži po ljubezni božji
in po gorečem izpolnjevanju dolžnostij!

Skoro vsi drugi Kemphovi spisi so asketiške ali mistiške
vsebine. Nameijal je Kemph ž njimi v svojem redu in sploh v
cerkvi tiste dobe ohraniti ali — kjer je bilo potrebno — zopet

") >Dialogus de recto studiorum fine ac ordine, et fugiendis vitae
saecularis vanitatibus« (IV, 257—492); »Tractatus de Discretione« (IX,
379—532); »Expositiones mysticae in Cantica Canticorum (IX ter XII).

") Obširneje o njem razpravljata N. Paulus v >Katholik«-u, 1891,
1. 71, str. 346-364 ter P. A. Rosler C. SS. R. v »Bibliothek dcr katho-
lischen Padagogik«, VII, Freiburg, Herder, 1894, str. 259 — 348.

") Trithemius ^ ri Montalcmbert, Les Moines d* Occident, 1. 1. Introd,

104

poživiti prvotnega duha stroge in razsvetljene askeze. Iskal ni
ž njimi ničesar drugega kot slavo božjo, popolno krščansko žhr-
Ijenje vernikov pa izveličanje duš. Po pravici stavijo torej mnogi
Kempha v eno vrsto s ss. Antoninom, Bernardinom Sienskim,
Janezom Kapistranom in drugimi reformatorji ali dušnimi pre-
novitelji 15. stoletja.

Mali zapiski.

SlOTStro. Cerkve in smonavi v dekaniji Kranj. Spisal Josip
Lavtižar. V Ljubljani 1901, stranij 312. Cena 2 K 50 h. — Knjiga obsega
opis vseh zvonov v kranjski dekaniji in zgodovino dotičnih cerkva. Pi-
satelj je s tem delom (ki je ponatis po »Zgodnji Danicic), pokazal se
izrednega veščaka v kampanologiji. Občudovanja je pa vredno zlasti to,
da je g. Lavtižar pri skromnih sredstvih skrbno nabral in v lepi besedi
podal glavne poteze tudi iz zgodovine onih cerkvi kranjskega dekanata,
za katere arhivsko gradivo doslej še ni bilo izčrpano. Knjigo toplo pri-
poročamo. A. K.

Nekoliko kranjskih župnikov, L. 1331. je bil v mestu Kranja
župnik Urh (Vollicus) in 1. 1376. Pavi (Paulus) (Graški dež. arh.). L. I4I(k
do 1423. župnik Kolman (Choloman de Manzwerd). L. 1494., ko je tnl
Župnik in naddijakon (oglejski) Matija Oper t a (ki ima nagrobni spo-
menik vzidan v župni cerkvi v Kranju), je Ivan Sluga ustanovil beneficij
pri altarju sv. Nikolaja. (Ljublj. škof. arh.) Andrej Gibali i vikar v Kranju
24. apr. 1526 (Ljublj. kap. arh.). Jernej Singer vikar pod škofom Kazia-
nerjem. Po odhodu Franca Lathomija je 3. okt. 1595 kranjsko župnijo
dobil Krištof Treiber, župnik cerkljanski. Škofu ljubljanskemu je pl»>
Čeval na leto po 20 kron miznine. Ivan Rozman je bil 8. okt. 1598
beneficijat altarja sv. Uršule v župni cerkvi in 1. x6i6. vikar župnije. Ivan
Friderik Klemen, kranjski vikar in tajnik Škofa Hrena, je postal 4. dea
1603 naddijakon tistega dela Gorenjskega, ki je spadal pod ljubljansko
škofijo. Njegovemu naddijakonatu so se prištevale te -le Župnije: Krasf
s kuratskimi podružnicami, Šmartin s podružnicami, Radovljica s kurat-
skimi podružnicami. Bled s proštijo na otoku, Mošnje, Gorje, Bohiiq||
Jesenice, Kranjska Gora, Fužine, Dovje, Zasip, Kropa in Naklo. Popn| .
je imel gorenjski naddijakonat radovljiški župnik in ljubljanski proft
Andrej Kralj. A. K.

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki t I^abljani.

^Jil^m^-M^JU.

^V-ikV.^iL'.^**^«^':

.M.^

IZVESTJA

MUZEJSKEGA DRDŠTVA

7.h KRAHMO.

Anton Koblai*

v T^jubljftni 1901,

1

NBP drv

W^flV^

Mrnaiiu^'

Vsebina 5. m 6, seaitk-

Razpmve^

J o [*repau iiiiidkniiii!

■Ai^^\

Mali zapiskih

M*tija Kcfer, luprnk v Kranju ...

Črtica o n^kdaDjih svabolčip^h ktaiijske dllhavšai^

Hijiclj V bogosb^jli vedah'

-^^

r

Muzejskega društva za Kranjsko.

Letnik XI. 1901. SeSitek 5. in 6.

Prvi nastop Slovencev v zgodovini. O

Spisal dr. Fr. Kos.

1. Črtice o naselitvi Slovencev med letom 568 in 595,

Znano je, da so leta 567. Langobardi v zvezi z Obri
premagali Gepide ter jih skoraj popolnoma uničili. Ker so
Langobardi v naslednjem letu tudi zapustili Panonijo ter se
preselili v Italijo, dobili so Obri vsled pogodbe, katero so bili
s tem narodom sklenili, Ogrsko in Erdeljsko v svojo oblast.

Obri so bili divji jahači, ki so tako rekoč s konjem
vred zrastli. Nikdar se niso lotili poljedelstva ali pa trgovine.
Zato so potrebovali po opustošenih zemljah, katerih so se po-
lastili, takih podložnikov, ki so radi obdelovali polje in se pečali
s kupčijo. Taki ljudje so bili Slovani, ki so se vsled tega

*) O tem predmetu so v slovenščini kolikor toliko pisali:
a) Fr. Bradaška v svojem sestavku >0 najstareji slovenski zgodo-
vini«, tiskanem v Letopisu Matice Slov. za 1. 1870, str. 260—292.
d) Fasching v svojem spisu »Kralj Samo«, kar je potem poslovenil
J. Ogrinec. Dotični spis je bil tiskan v Zori, I, str. 202—205,
215—217, 226—227, 238 — 242.
c) S. Rut ar v svoji razpravi »Kakšno važnost imajo Pavla Dijakona
knjige »De gestis Langobardorum« za starejšo zgodovino Slo-
vencev?« Ta razprava je natisnjena v Letopisu Mat. Slov. za leto
1885, str. 288—331.

Ti trije sestavki so dobri in marsikaj se da v njih Še dandanes
izkoristiti. Popolnoma neporabljivo je pa to, kar sta o tej dobi slovenske
zgodovine zapisala Trdina v svoji Zgodovini slov. naroda, str. 28—35,
in pa S tarč v svoji Občni zgodovini, III, str. 632.

8

— 106 —

prav v kratkem času razširili po vsej obrski državi. Mnogo se
jih je naselilo po pokrajinah ob zahodni meji obrske oblasti v
bližini langobardske in bavarske zemlje, kjer so imeli nalogo,
da so napadali sosednje narode, ali pa da so odbijali navale
sovražnikov. Po teh straneh so se Slovani, in sicer Slovenci,
tudi zato lahko gostejše naselili, ker Obrom kot jahačem gorata
zemlja ni tako ugajala, kakor pa ravnine ob Tisi in srednji
Donavi. Trditi smemo, da so Obri podpirali razširjanje Slo-
vanov po svojih deželah in da jih tedaj tudi vsaj izprva nikakor
niso zatirali. Ako ne bi bili Obri lepo postopali s Slovenci in
drugimi Slovani, ki so se hoteli naseliti po njih zemljah, ne bi
jih bili sploh izvabili na svoja tla.

Slovenci so se mnogo let kaj svobodno gibali pod obrsko
nadoblastjo. To je že iz tega razvidno, da so večkrat na svojo
roko brez obrskih poveljnikov in brez obrskega nadzorstva
udarili na kakega sovražnika. Postopali so dostikrat tako, kakor
da bi bili popolnoma samostojni. Znano nam je, da so okoli
leta 6 1 1. Slovenci sami brez Obrov premagali bavarskega vojvodo
Tasila.*) Nekako v istem času so brez Obrov napadli Istro.')
Da so bili Slovenci le prav malo zavisni od Obrov, kaže nam
to, da zgodovinski viri, če je treba omeniti zemljo ob Savi,
Dravi, Muri in Soči, poznajo pač slovensko pokrajino*) in
slovenski okraj ;'^) ne pravijo pa, da bi to bila obrska po-
krajina ali pa obrski okraj.

Kake narodnosti so se okoli leta 600. nahajale v obrski
državi in v katerem razmerju, kaže nam kratka notica nekega
bizantinskega pisatelja,^) ki navaja, da so Bizantinci pri neld
priložnosti vjeli del obrske vojske, in sicer 3000 Obrov, 2200
drugih barbarov ter 8000 Slovanov. Teh je bilo na obrski zemlji,
kakor se kaže, še dosti več kakor Obrov in vseh drugih narodičev.

«) Pauli diaconi Hist. Langob., IV, c. 39.

») Ibid., C. 40.

*) Ibid., C. 7: » . . . in Sclabonim provinciam.«

*) Ibid., C. 38 : > . . . Sclavorum regionem.«

«) Theophylacti Hist., VITI, c. 3, § 14, 15 (cd. Boor, p. 289).

— 107 —

Kakor so Slovani in Obri pogostoma udarili na Balkanski
polotok ter plenili po bizantinski zemlji, prav tako so se brez
dvoma večkrat napotili iz Panonije proti zahodu v Norik, kjer
so pustošili zemljo, po kateri so živeli keltsko-romanski in tudi
germanski prebivalci. Obri so pač v pogodbi dobili Panonijo
in pa zemljo Gepidov, a Norik je bilo treba še osvojiti. Kaže
se, da so to delo izvršili Slovenci.

V južnem delu Norika je stalo mesto Ti burni a, kjer
je bil škofovski sedež še okoli leta 548., ko so ondi Franki
gospodovali.*^) V Noriku je bilo tudi mesto Celeia, kjer je
bila najbrže Še v sredi šestega stoletja škofovska stolica.®)
Morebiti je v tem času tudi mesto Poetovio še imelo svojo
škofijo.^) A vse to je proti koncu šestega stoletja izginilo, ko
so Slovenci prišli v te kraje. Najbrže so tedaj Slovenci uničili
celjsko in tiburnijsko cerkev, prebivalce pa pomorili ali pa
odvedli v sužnost. Le nekaterim se je posrečilo, da so rešili
svoje življenje in svojo prostost, ko so pribežali na morske
otoke in druge varne kraje. Kakor se kaže, je celjski škof Ivan
na Gradežu iskal zavetja pred sovražniki. *«) V istrskem Novem
Gradu je bil leta 599. postavljen za škofa neki Ivan, ki je
prišel ali pa morebiti prav ža prav pribežal iz Panonije. 1*)

Novi naselniki so Kristusovo vero, ki je bila prej raz-
širjena po Noriku in Panoniji, tako popolnoma zatrli, da ni

^) V nepristni listini, datirani z dnem 3. novembra leta 579. se
tudi omenja »Leonianus episc. eccl. Tibomiensis«. (Rubeis, Mon. eccl.
Aquil., col. 237. — Mansi, Cone. coll., IX, 923). — V pritožbi beneških
in recijskih škofov iz leta 591. je rečeno, da so frankovski škofje (okoli
leta 548.) tudi po tibumijski cerkvi postavljali duhovnike. (Rubeis, col. 273.
Mansi, Cone. coll., X, 463. — MG. Epist. I, 17).

«) V prej omenjeni listini, datirani z dnem 3. novembra leta 579.,
se tudi navaja »Joannes episcopus s. ecclesiae Celejanae.« (Rubeis, 1. c. —
Mansi, 1. c). — Gl. tudi Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 26, op. 5.

•) Gl. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 25.

") Gl. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 26, op. 5.

") Gl. pismo papeža Gregorja I. do ravennskega škofa Marinijana,
spisano meseca maja leta 599. (Mansi, Cone. coll., X, 118. - Kukuljevič,
Dipl. sbomik. I, 26. — Editio Mon. Germ., lib. IX, ep. 155.)

8*

— i08 —

bilo potem med Slovenci skoraj 200 let nobene krščanske
cerkve. Preden so Langobardi prišli v Italijo, je imela oglejska
cerkev metropolitansko oblast čez škofije po Karantaniji. Ko
pa so se po tej pokrajini naselili Slovenci, je ta oblast za dolgo
časa popolnoma prenehala.'^) Po Noriku bivajoči Rimljani in
drugi prebivalci so bili pobiti ali pa so morali bežati, ako se
niso hoteli podati. Naši predniki so se polastili vse zemlje do
razvodja med Dravo in Rienzo. Še leta 770. je bila meja med
slovensko in bavarsko zemljo pri Innichenu na sedanjem vshodnem
Tirolskem. ^8)

Kaže se, da so Slovenci, ko so prišli na zemljo sedanje
slovenske domovine, razdrli in požgali mnogo rimskih mest.
Tako je padla nekdanja Celeia. Novci rimskih vladarjev,
katere so našli na celjskih tleh, segajo do cesarja Justina I.
(t 527)»^*) ^^^ nekako kaže, da mesto še takrat ni bilo raz-
rušeno in da so ondotni prebivalci še občevali z Bizantinci.
Pozneje je ogenj uničil rečeno mesto, ker zemlja, na kateri je
stalo, je vsled velikega požara počrnjena. V teku časa je potem
Savinja s svojim prodom pokrila ondotna tla.^^) Še pozneje so
Slovenci na tamošnjih razvalinah postavili novo naselbino ter

") Glej listino z dne 14. junija leta 811. (Zahn, Urkiindenbuch f.
Steiermark, I, 5) : »Nam Vrsus patriarcha antiquam se auctoritatem habere
asserebat et quod tempore antequam Ytalia a Longobardis fuisset inuasa,
per synodaIia gesta que tunc temporis ab antecessoribus suis Aquile-
gensis ecclesie rectoribus agebantur, ostendi posse, predicte Karantane
prouincie ciuitates ad Aquilegiam esse subiectas.c — Katere sinodine
zapiske je imel leta 811. patrijarh Urs fred očmi, ni znano. Da bi bil
mislil na pismo beneških in recijskih škofov iz leta 591. (MG. Epist.,
I, 17), ni prav verjetno, ker govori o spisih, ki so nastali pred prihodom
Langobardov v Italijo.

*») Glej listino vojvode Tasila iz leta 770. (Zahn, Cod. dipl. Austr.
— Fris., I, 3, št. 2): » . . . usque ad terminos Sclauorum, id est ad
riuolum montis Anarasi.c

") Strakosch-Grassmann, Gesch. der Deutschen, I, 315.
>5) Archiv f. Kunde osterr. Gesch.-qu., XXXin, 48, op.

— 109 —

jo zvali Celje. Ta kraj se potem že omenja v neki listini z dne
2l.januvarja leta 824.^«)

Na sedanjih štajerskih tleh se je pri Dravi nahajalo rimsko
mesto Poet o vi o, katero je leta 449. še stalo, ko so Huni
po Panoniji gospodovali.") Mogoče je, da so Slovenci, ko so
prišli v svojo sedanjo domovino, si osvojili to mesto in ga
razrušili. V sedmem in osmem stoletju se več ne omenja, pač
pa zopet v devetem.'«)

Tik Lipnice na Štajerskem je bilo v rimskem času mesto
Flavium Solvense. Trditi bi smeli, da na koncu petega
stoletja je mesto še stalo, kar se da sklepati iz novcev tistega
časa, katere so našli v onem kraju. '^) Ni mi treba poudarjati,
da mesta ne nahajamo več, odkar so Slovenci prišli v te kraje.
Le ime ondotne reke »Sulpa« (Sulm) spominja še na nekdanje
rimsko mesto.

NoriŠko mesto Virunum je v prvi polovici šestega sto-
letja še stalo, ker ondi najdeni rimski novci segajo do cesarja
Justinijana I. (f 565). Pozneje je ogenj uničil to mesto, kar
dokazuje izkopana črnikasta zemlja, pomešana z ogljem in raz-
topljenim steklom. 20) Kakor se vidi, so najbrže Slovenci požgali
in razrušili to mesto. Med novimi naseljenci se je ime Virunum
popolnoma pozabilo.

Verjetno je, da so Slovenci uničili mesto Tiburnia ali
Te urni a imenovano. Ta kraj se še omenja v petem in šestem
stoletju,*') in na Lurnskem polju najdeni novci segajo do cesarja

")»... in finibus Sclavinie in loco, qui dicitur Zellia.« (Izvestja
Muz. dr. za leto 1894, str. iio, št. 17.)

") Priscus, ed. Dindorf, p. 302.

") Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 24—26.

**) Tako n. pr. so dobili na tleh nekdanje Solve novce bizantin-
skega cesarja Leona I. (vladal od 457—474). Gl. KnabI, Wo stand das
Flavium Solvense? (Schriften des hist. Vereins f. Innerosterreich, I, 30
in 104.)

*^) Strakosch-Grassmann, Gesch. der Deutschen, I, 315.

»*) Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 27.

n

— 110 —

Justinijana.^*) Je li Tiburnia leta 591. še stala, ni znano. Ta-
mošnje izkopanine kažejo, da sta ogenj in meč pokončala to
mesto in da so ondotni prebivalci, boreč se s sovražnikom,
našli smrt med zidovjem svojega domačega kraja. Mesto je
bilo uničeno in njegovo ime se je ohranilo le v pokvarjenih
oblikah Liburnia, Lurna itd. in dandanes se ondotna okolica
zove Lumsko polje (Lurnfeld).*^)

Ker je bilo mesto Aguntum, ki je stalo tam, kjer je
sedaj Lienz na vzhodnem Tirolskem,**) precej daleč na zahodu,
zato je bilo najbrže nekoliko let pozneje razrušeno, kakor pa
prej našteti kraji. Okoli leta 61 1, se še omenja, ker takrat so
pri tem mestu Slovenci premagali Bavarce.*«^) Prej ko ne so
Slovenci pri tej priložnosti tudi razdrli to mesto. Ko je bil
Agunt uničen, se je polagoma tudi pozabilo njegovo ime.
Morebiti so Slovenci takrat tudi opustošili vso ondotno okolico.
V neki listini iz leta 770. čitamo, da je bila vsa tamošnja
zemlja od starodavnih časov sem, tedaj morebiti od leta 611.
naprej, pusta in brez prebivalcev. *o)

Znana so nam po naših krajih še druga rimska mesta,
katera so bila uničena ob ljudskem preseljevanju ali pa takrat,
ko so Slovenci prišli v svojo sedanjo domačijo. Najbrže so ti
porušili Emono, ki je stala ondi, kjer je sedaj Ljubljana. Tu
najdeni rimski novci segajo do cesarja Justinijana,^') kar kaže,
da je mesto v šestem stoletju prej ko ne še stalo. — Nau-
portus, Praetorium Latovicorum, Neviodunum
in še drugi kraji so bili med ljudskim preseljevanjem ali pa ob

'«) Kammel, Anfange deutschen Lebens in Oesterreich, str. 138.

*«) Letopis za leto 1897, str. 29.

«*) Kar se tiče lege tega mesta, gl. Letopis, op. cit., str. 29, op. 4.

•*) Pauli diaconi Hist. Langob., IV^, c. 39.

««) » . . . quia et ipsa loca ab antiquo tempore inanem atqae
inhabitabilem esse cognouimus.c (Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, 3, št, 2),
— Ker je bila vsa ondotna okolica toliko časa pusta in brez Ijudij«
začeli so jo naši predniki imenovati Pusto dolino (Pusterthal).

") Strakosch-Grassmann, I, 3«5.

— 111 —

prihodu Slovencev porušeni tako do dobrega, da so se še njih
imena med novimi prebivalci pozabila.

Naši predniki so se tedaj s silo polastili tistih pokrajin,
katere imajo še dandanes v svoji posesti, ali pa so jih vsaj
pred tisoč leti imeli. Prvotni prebivalci tudi niso mogli uspešno
odbijati navalov naših pradedov, ker niso dobili od nobene
vlasti kake izdatne pomoči. Sosednji arijanski Langobardi so
bili vsaj v prvih letih, odkar so bili prišli v Italijo, bolj na-
klonjeni paganskim Obrom in Slovencem, kakor pa Rimljanom,
s katerimi so se morali vojskovati. Katoliški Bizantinci in Franki
bi bili brez dvoma radi pomagali, a bili so preoddaljeni. Razun
tega pa so imeli oboji dovolj opraviti s svojimi domačimi za-
devami. Prvotni prebivalci ob Dravi, Savi, Soči in Muri so bili
tedaj osamljeni in čeprav so brez dvoma hrabro branili svoje
imetje in življenje, bili so nazadnje vendar premagani.

Napačna bi bila misel, da so Slovenci kar nekako tako
brez težav in bojev posedli svojo sedanjo zemljo. Kakor dan-
danes Slovenci ne dobe ničesar zastonj, prav tako je bilo tudi
pred trinajstimi stoletji. Za vsako ped zemlje se je bilo treba
truditi in boriti.

Tudi si ne smemo misliti, da bi bili prvotni prebivalci
še pred prihodom Slovencev kar tako zapustili svojo domovino,
ter se od prvega do zadnjega napotili po svetu. Kakor se nam
zdi nemogoče, da bi iz strahu pred sovražniki vsi Slovenci
zapustili svoje domače kraje, svoje hiše in njive, svoje travnike
in gozde ter bi se izselili n. pr. v Ameriko, tako se kaj takega
po naših deželah ni zgodilo na koncu sestra stoletja pred
prihodom Slovencev. Posamezni stanovalci so pač šli tja, kjer
se jim je zdelo varnejše; velika večina Ijudij je pa ostala v
tistih krajih, kjer je bila doma. Izprva je pač pred sovražniki
iskala zavetja v utrjenih gradovih, po gozdih, v gorovju in med
močvirji, a pozneje, ko se jej ni več zdelo nevarno, povrnila
se je tja, kjer je imela svoje nepremakljivo imetje.

Lahko bi si še celo mislili, da so Slovenci, ko so prišli
v Norik, postopali mnogo krvoločnejše in okrutnejše, kakor

1

— 112 —

pa Langobardi, Gotje in drugi germanski narodje. Oni so bili
poganske vere, ti pa večinoma arijanci, tedaj vsaj kristjani.
Langobardi, Gotje, Franki in drugi germanski razrodje so si
pač podvrgli prvotne Rimljane, vzeli jim vso zemljo ali pa vsaj
tretji del, a pustili so jim večinoma življenje. Nasledek temu
je bil, da so Langobardi, Gotje in Franki polagoma izgubili
svojo narodnost, ker po njih nekdanjih zemljah stanujejo dan-
danes Italijani, Španci in Francozi, ki spadajo k romanskemu
plemenu. Drugače je bilo pri Slovencih in drugih južnih Slo-
vanih, ki so po osvojenih zemljah večinoma ohranili svojo na-
rodnost, kar kaže, da so iztrebili velik del starih prebivalcev.
Ako bi bili s prvotnimi stanovalci ravnali milo in prizanesljivo,
izgubili bi bili na mnogih straneh svojo narodnost, ko bi bili
živeli med prejšnjimi, na višji stopinji omike stoječimi prebivalci.
Res je, da so pozneje Slovenci in tudi drugi Slovani izgubili
mnogo zemlje, po kateri se dandanes govori razni tuji jeziki,
ne pa slovanščina; iz katerih vzrokov se je to zgodilo, ne
bodem na tem mestu razpravljal.

Vendar si ne smemo misliti, da bi bili Slovenci, ko so
prišli v svojo novo domovino, popolnoma iztrebili stare prebi-
valce. Znano je, da so Slovani pri svojih napadih na Balkanski
polotok pomorili mnogo Ijudij, prav veliko so jih pa tirali s
seboj v svojo domačijo, da so jim služili. Od leta 527. pa do
558. je na ta način bizantinska država izgubila nad 200.000
podložnikov.*®) Ker so vjetnild bili kristjani, imenovali so jih
naši predniki krščenike in krščenice. Kmalu sta ta dva

") Procopii Historia arcana, c. 18 (Corp. script. hist. Byzant,
XVni, 108): y^l}XvQiov4 dl xa( 0Qflixriv olijv, «17 d' av ix x6hT0v tor
'loviov fiB)i^ni «V T'« Bv^avtimv nnoaiJttia^ iv rotg *EUA<; zf xit/
XsQtjovtj(7irdiV 17 X^Q*^ i(Tthy Ovvvoi te xal £xkn^iivot xm '^Ptm
(T^edov T« avit nav xnra{>ioyrs^ hog^ i^ ov ^lovatinavo^ naoh)jit§t
tjiv 'J^onfialav (iQxfiVy dvrixe(TTa BQya tig^dffavto tovg ravtri drOfHonov^.
7iXiov ydQ bv ixd(Trri ifi^olij oifiat f/ x«t« fiVQi(idttg iixociv flvai zSf
T6 (ivrforifnrap xal fivdoanodianivGiv kvtav&a 'PmfimoDV^ cjc« trt
2lxv0^v inrjfiinv duslsi rnvrrjg nairta^fotrt tijg yr;g ^vfiPaivHv,^*

— 113 —

izraza med našimi ljudmi začela zaznamovati to, kar besedi
sužnikinsužnica. Še dandanes pri nas beseda krščenica
pomenja deklo.

Ne samo drugi Slovani, tudi Slovenci so imeli take vjetnike
pri sebi, da so jim služili. Za dober denar so jih tudi radi
prodajali. Znano nam je, da je papež Ivan IV. leta 641. ali
pa 642. v Istro in Dalmacijo poslal opata Martina, kateri je
s cerkvenim denarjem odkupil več tisoč Ijudij, ki so postali
vjetniki ondotnih Slovanov. 2»)

Da Slovenci niso popolnoma uničili prvotnih prebivalcev,
imamo še drug pokaz. Po naši domovini je še mnogo krajevnih
imen, katera so Slovenci dobili od prejšnjih i)rebivalcev. Ne-
slovenska so imena naših večjih rek, kakor Save, Drave, Krke
in Soče. Imena nekaterih mest, kakor Celja, Ptuja, Trsta in
Kopra nimajo svojih korenik v slovenščini. Ravno to velja o
imenih nekaterih pogorij, kakor Karavank, Krasa, Alp, Tur itd.
Na slovenski zemlji je mnogo jako stanh vasij, katerih imena
nimajo slovenske korenike. Taka imena so Slovenci za svojo
rabo včasi le malo prenaredili, «®) včasi pa predrugačili tako,
da bi človek mislil, da so to pristni domači izrazi.'*) Taka
neslovenska imena krajev, rek in gora pričujejo, da so se
ostanki keltsko-romanskega plemena po naši domovini ohranili
do tistega časa, ko so se Slovenci stalno po njej naselili.

Prvotni prebivalci, ki so še po prihodu Slovencev prebivali
po Noriku in Panoniji ter bili od vseh stranij obdani od novih
naseljencev, so v mnogih slučajih izgubili svoje imetje in osebno
svobodo. Pa tudi, ako jih taka nesreča ni zadela, so bili vendarle
osamljeni. Ker so bili ločeni od omikanega sveta, so tudi nehali
napredovati. Živeč med pogani so tudi oni kolikor toliko po-

»^) Vita Joannis papae IV. (MG., Gest. pont. Rom., I, 177).

^^) Tako n. pr. so Slovenci imena nekaterih rek premenili tako,
da so jim dali drug spol. To vidimo pri imenih Sava (Savus), Drava
(Dravus), Mura (Murus) in Soča (Sontius).

•») Iz Tergeste so napravili Trst, iz Carusad Kras, iz Longaticum
Logatec itd.

— 114 —

divjali in vsled tega tudi niso bili posebno zmožni, da bi bili
dosti vplivali na svoje nove sosede. Ker so jim vojske in druge
nezgode več ali manj pobrale njih imetje, ubožali so ter veči-
poma postali pastirji in kmetje. Ker so morali pogostoma
občevati z bližnjimi Slovenci, zato so se polagoma naučili njih
jezika ter se nazadnje tu in tam poslovenili. Keltskim in
latinskim prebivalcem se je po nekaterih krajih med Slovenci
godilo prav tako, kakor ilirskim in traškim med Srbohrvati in
Bolgari, kjer se je razun nekaterih izjem tudi mnogo Ijudij
poslovanilo.3')

Znano je, da posebno severni gorati deli Štajerskega in
Koroškega niso med ljudskim preseljevanjem toliko trpeli, kakor
dolenje Štajersko in sosednje Kranjsko. Če se je keltsko-
rimsko prebivalstvo po pobrežnem Noriku, tedaj po sedanjem
Gorenjem in Dolenjem Avstrijskem, ohranilo do konca petega
stoletja in še dalje, kar je razvidno iz životopisa sv. Severina
in iz drugih virov, akoravno so tudi ti kraji mnogo trpeli vsled
napadov tujih narodov, tem verjetnejše je, da je to prebivalstvo
tudi po goratih krajih severnega Štajerskega in Koroškega
preživelo nezgode ljudskega preseljevanja. 3») Ko so se Slovenci
proti koncu šestega stoletja polastili tudi teh delov Štajerskega
in Koroškega, so pač v raznih bojih pobili nekoliko prvotnih
prebivalcev, ostale so si samo podvrgli, da so jim potem morali
služiti. Slovenci so bili nato kakih 200 let gospodarji rečene
zemlje. V tem času so prej ko ne poslovenili del prvotnih
prebivalcev, vseh pa brez dvoma ne. Najbrže je bilo prebivalstvo
po gorenjem Štajerskem in severnem Koroškem v narodnostnem
oziru kolikor toliko mešano še takrat, ko so Slovenci prišli pod
frankovsko gospostvo. Taka mešanica je bila pozneje na korist
Nemcem, da so lažje vse skupaj germanizirali.

Slovenci so prišli v svoje sedanje pokrajine med letom
568. in 595. Znano je, da so se leta 568. Langobardi napotili

8») Gl. Izvestja Muz. dr., VIII, 92.

'») Krones v Mittheilungen des hist. Ver. f. Steiermark, XXVII,
str. 16.

— 115 —

v Italijo in še le po njih odhodu so se Obri in Slovenci lahko
pomaknili proti Noriku. Leta 595. pa je bavarski vojvoda
Tasilo I. šel s svojo vojsko v pokrajino Slovencev, jih premagal
ter se z bogatim plenom vrnil v svojo deželo.'*) Kaže se, da
so se Slovenci do takrat že precej dobro udomačili na svoji
zemlji in da jim sosednji narodje niso odrekali vlastinske pravice
do nje. Kmalu potem (leta 586.) so Bavarci na novo napadli
Slovence, a ti so dobili pomoč od obrskega kakana ter napa-
dovalce premagali in do zadnjega pobili.") Štiri leta pozneje,
namreč leta 600., so Slovani skozi severno Istro začeli siliti v
Italijo.««)

Proti koncu šestega stoletja so Slovenci prišli do naj-
zahodnejših stranij svojih nekdanjih bivališč. Ker pa so brez
dvoma potrebovali vsaj dve desetletji, da so do dobrega posedli
zemljo ob Dravi, Savi, Soči in Muri, zato je jako verjetno, da
so si kmalu po odhodu Langobardov v Italiji začeli osvajati
svojo sedanjo domovino.

Slovenci so se naseljevali po nekdanjem Noriku in drugih
sosednjih pokrajinah tako, da so šli ob rekah navzgor. Kjer
so dobili za obdelovanje pripravnih ravnin in dolin, tam so si
napravili selišča. Tako so polagoma zasedli sedanjo Kranjsko,

") Paul i diaconi Hist. Langob., IV, c. 7 (MG. SS. rer. Langob.,
118). — Frankovski kralj Hildepert II. je vladal od leta 575—596. Leta
595« j® povzdignil Tasila. v bavarskega vojvodo. [Cfr. Herimanni Augiensis
Chronicon ad a. 595 (MG. SS., V). — Sigeberti Gerablacensis Chrono-
graphia ad a. 595 (MG. SS., VI)]. Kmalu potem, ko je Tasilo postal
vojvoda, šel je nad Slovence, kar se je najbrže zgodilo že leta 595.

»3) Pauli diac. Hist. Langob., IV, c. 10 (MG. SS. rer. Langob., 120).
— Pavel dijakon, ki to pripoveduje, pravi potem v naslednjem poglavju,
da je takrat (»hac etiam tempestate«) umrl frankovski kralj Hildepert II.
Znano je, da je ta kralj leta 596. končal svoje življenje. Brez dvoma
je bil tudi tega leta boj med Slovenci in Bavarci.

'^) Gl. pismo papeža Gregorja I. do solinskega škofa Maksima
(ed. Mon. Germ., lib. X, ep. 15): »Et quidem de Sclavorum gente, quae

vobis valde inminet, conturbor, quia per Histriae aditum iam ad

Italiam intrare coeperunt.« — Tu omenjeni »Histriae aditus« je brez
dvoma tisti del kraškega sveta, ki se nahaja med Trstom in Reko.

^

— 116

Koroško, Štajersko ter velik del Primorskega. Dalje so se po
lastili sedanjega vzhodnega Tirolskega in solnograškega Lungaua.
Njih naselbine so se nahajale po sedanji Dolenji in nekoliko
tudi Gorenji Avstriji. Tudi po zahodnih krajih Panonije so bili
Slovenci razširjeni. Zahodna meja slovenske zemlje se je vlekla
v sedmem in osmem stoletju, ko so Slovenci najbolj daleč
segali proti zahodu, od izvira reke Drave proti severu k gori
Dreiherrnspitz, nato proti vzhodu po gorskem slemenu Visokih
Tur nekako do izvira Mure, odtod proti severu po razvodju
med Salico na eni strani, Muro in Anižo na drugi do Dachsteina,
potem dalje k Mrtvemu gorovju ter več ali manj po razvodju
med Travno in Anižo k Donavi, kjer so se dotikali Cehov. »7)
Da se je slovenska zemlja res tako daleč proti zahodu raz-
prostirala, dokazujejo to mnogobrojna slovenska krajevna imena,
katera nahajamo po vseh tamošnjih straneh do opisane meje.'^)
To trditev potrjujejo tudi nekatere listine.")

Kljubu temu, da so se Slovenci pred dobrimi tisoč leti
razprostirali od izvira reke Drave pa do panonske nižine ter
od Donave pa do Jadranskega morja, je bilo vendar njih skupno
število neznatno. Marsikateri deli, ki so dandanes pokriti z
vasmi in polji, so bili takrat neobdelani in napolnjeni s širokimi
gozdi. Ko so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino, naselili
so se rajši po ravninah in dolinah; gorovja so se ogibali. Le
kjer so se doline tako polagoma vzdigovale, kakor n. pr. ob
Savi, Dravi in Muri, prodrli so daleč v nje.*^) Ker so bili
Slovenci po svoji novi zemlji jako redko naseljeni, je bil to
potem glavni vzrok, da so v nekaterih stoletjih izgubili polovico
svojih pokrajin.

»^) Kammel, Anfange deutschen Lebens in Oesterreich, str. 176.

**) Cfr. Spomenico tisočletn. Met. smrti, str. 72—74, 94—96.

»*) Primerjaj med drugim listino bavarskega vojvode Tasila is
leta 770. (Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, 3), potem listino istega vojvode
iz leta 777. (Urkundenbuch des Landes ob der Enns, II, 2), dalje po-
godbo freisinškega škofa Hittona iz leta 827. (Archiv f. Kunde osterr.
Gesch.-qu., XXVn, 258) itd.

*o) Ljublj. Zvon, II, 400.

- iil -

2. Slovenci pod obrskim grospostvom.

V interesu Langobardov, Obrov in Slovanov je bilo, da
bi Bizantincem, ki so gospodovali po Balkanskem polotoku in
po Italiji, vzeli kolikor mogoče veliko pokrajin. Langobardi,
Obri in Slovani so bili napadovalci; Rimljani in Bizantinci pa
so se prizadevali, da bi si ohranili to, kar so imeli. Odbijali
so napade tujih barbarov ter branili meje svoje domovine. Če
to pomislimo, zdelo se nam bode razumljivo, zakaj da so se
mnogo let Slovani, Obri in Langobardi med seboj podpirali.*')
Na eni strani vidimo katoliške Rimljane in Bizantince, na drugi
pa nekatoličane, namreč poganske Obre in Slovence ter arijanske
Langobarde. Ti so, kakor je znano, na vso moč podpirali
beneške razkolnike, kateri so se zarad treh poglavij odcepili
od Rima. Slovenci so se v tem času večkrat bojevali z Bavarci ;
tam pa, kjer so mejili z Langobardi, je vladal mir.

Že okoli leta 596. je obrski kakan poslal poslance k
langobardskemu kralju Agilulfu v Milan ter ž njim sklenil mir.* 2)
Nekaj časa pozneje je tudi ta poslal svoje zastopnike k Obrom,
da bi se za večne čase sklenilo prijateljstvo med obema
narodoma.**) Ta zveza med Longobardi in Obri se je kmalu
pokazala v praktičnem življenju, ko so drug drugemu šli na
roke. Okoli leta 601. je kralj Agilulf poslal obrskemu kakanu
rokodelcev, da so mu stesali bark, katere so mu služile, da je

**) Obri in Slovani so večkrat drug drugemu šli na roko, ko so
napadali bizantinsko zemljo. Leta 584. so Obri, ker so sami sklenili mir
z Bizantinci, našuntali Slovane, da so pridrli na bizantinska tla (Theophy-
laktos, Hist., I, c. 7, ed. Boor, p. 52). Obri so leta 591. tudi med Slo-
vani ob Baltiškem morju iskali pomožnih čet, da bi lažje napadali bizan-
tinsko državo (Theophylaktos, VI, c. 2, 1. c. p. 223). Ko je leta 593.
bizantinska vojska šla nad Slovane, hotel je tem obrski kakan pomagati
s svojim diplomatičnim posredovanjem (Theophylaktos, VI, c. 6, p. 231.
— Gl. tudi Izvestja Muz. društva, VIII, 183). — Če je na slovanski zemlji
bivajoč Gepid prepeval obske pesmi, ni na ta način kar čisto nič vzne-
miril ondotnih Slovanov (Cfr. Theophy laktos, VI, c. 9, p. 238).

*«) Pauli diac. Hist. Langob., IV, c. 12 (MG. SS. rer. Langob.,
p. 121.)

*•) Ibid., TV, c. 24, p. 125.

— 118 -

lažje podjarmil neki otok blizu Tracije.**) A nasprotno je pa
kakan na pomoč poslal langobardskemu kralju slovanskih čet,
katere so ga podpirale, da se je leta 603. polastil Cremone
in še nekaterih drugih krajev.*^) Prej ko ne so bile to slovenske
trume, ki so se takrat borile po severni Italiji.

Včasi se je zveza med Slovani, Obri in Langobardi po-
kazala na bojišču. Tako so rečeni narodje okoli leta 602. napadli
bizantinsko Istro ter po njej ropali in požigali.*«)

Med tem časom so arijanski Langobardi vsled prizadevanja
papeža Gregorja I. postali katoličani ter se na ta način neko-
liko približali katoliškim Rimljanom in Bizantincem ; a na drugi
strani je nastala napetost med njimi in Obri. Langobardski
kralj Agilulf je sedaj poslal svojega notarja Stablicijana k cesarju
Foku v Carigrad ter se ž njim pomiril j*^) a > večni mir«, ki
je bil okoli leta 602. z Obri sklenjen, je prenehal. Ze okoli
leta 610, se vname vojska med Langobardi in Obri. Ti napadejo
s svojimi trumami, med katerimi je bilo brez dvoma veliko
število Slovencev, beneško zemljo. Furlanski vojvoda Gisulf se
jim postavi nasproti, a Obri ga premagajo in uničijo skoraj
vso njegovo vojsko. Vsa Furlanija je bila sedaj odprta obrskim
četam, katere so nato po njej ropale in požigale. Le v utrjenih
gradovih, kakor v Korminu, Čedadu, Nemah *8) itd., se Lango-
bardi branijo. Nazadnje se Obri polaste tudi Čedada ter odpeljejo
v svojo domovino mnogo langobardskih vjetnikov.*^) Ta zmaga
Obrov je bila najbrže na korist od njih zavisnim Slovencem,
da so se lažje razširjali proti Italiji.

*♦) Ibid., IV, C. 20, p. 123.

*») Ibid, rV, C. 28, p. 125.

*«) Ibid., rV, C. 24, p. 125: >Inter haec Langobardi cum Avaribus
ct Sclavis Histrorum fines ingressi, universa ignibus et rapinis vasta-
vere.« — Verjetno je, da so ti Slovani bili Slovenci.

*') Ibid., IV, C. 35. P- 128.

**) Ibid., IV, C. 37, p. 129: » . . . hoc est in Cormones, Nemas.. .<
— Neme (ital. Nimis) so od Čedada proti severozahodu tik narodne meje
med Slovenci in Furlani.

♦») Ibid., IV, C. 37, p. 128—130.

- 119 -

Obri so bili tedaj okoli leta 6 1 o. zmagovalci, potolčeni
pa so bili Furlani in sicer tako, da so še celo sinovi in pa
soproga furlanskega vojvode Gisulfa prišli sovražnikom v pest.
Kaže se, da je bil vojvoda Gisulf sam ubit. Njegova sinova
Taso in Kako, katerima se je posrečilo, da sta Obrom ušla,
sta sedaj postala Furlanom vojvodi.

Njuna naloga je bila, da sta popravila škodo, katero so
Obri s svojim napadom naredili. Pavel dijakon omenja, da sta
Taso in Kako v svojo oblast dobila tudi slovenski okraj »Zellia«
do mesta »Medaria«. Ondotni Slovenci so morali nato nad sto
let furlanskim vojvodam plačevati davek. '^®) Kaže se, da > Zellia«

w) Ibid., IV, C. 38, p. 132: »Hi (se. Taso et Cacco) suo tempore
Sclavonim regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria
dicitur possiderunt, Unde usque ad tempora Ratchis ducis idem Sclavi
pensionem Foroiulanis ducibus persolverunt.€ — Veliko se je že pisalo
in ugibalo, kje nam je iskati okraj »Zellia« in kraj »Medaria.« Nekateri
trdijo, da »Zellia« je Celje na južnem Štajerskem, »Medaria« pa Slo-
venska Matreja na Tirolskem ali pa Materija v Istri. — Ako bi
bilo to res, sledilo bi iz tega, da so Taso in Kako ter njuni nasledniki
gospodovali po zemlji med Furlanijo, Celjem in Slovensko Matrejo, da
so tedaj imeli v svoji oblasti vso Kranjsko, potem sedanje Koroško in
vzhodni del Tirolskega. To pa nikakor ni mogoče, ako pomislimo, da
so Slovenci okoli leta 611. pri Aguntu na vzhodnem Tirolskem prema-
gali Bavarce, ne pa Furlanov, in da so kmalu potem udarili v Istro. Ako
bi se bila Taso in Kako res polastila zemlje med Furlanijo in Celjem,
ne bi bili Slovenci mogli napasti Tirolskega in Istre, ker bi jih bili v
obeh slučajih Furlani že prej odgnali. Tudi bi bilo Slovencem kazalo,
da ne bi napadali oddaljenih nasprotnikov na Tirolskem in v Istri, pač
pa, da bi najprej pregnali tujce, ki so bili tako rekoč v njih središču.
Dalje je treba pomisliti, da Celje je in je bilo mesto, ne pa okraj
(»regio«), o katerem govori Pavel dijakon. Ako bi bila Zellia res Celje
na južnem Štajerskem, sledilo bi iz tega, da je furlanska oblast do dobe
vojvode Ratchisa segala unstran kranjskih mej. Slovenci, stanujoči med
Celjem in Fiu-lanijo, tedaj tudi Kranjci, bi bili furlanskim vojvodam pla-
čevali davek. To pa ne more biti res, ker je vojvoda Ratchis, kakor
trdi Pavel dijakon (VI, c. 52) napadel Kranjsko, pobil tu mnogo prebi-
valcev in opustošil deželo. Je li vojvoda Ratchis takrat napadel svoje
podložnike po Kranjskem? Znano je, da furlanski vojvode niso mogli
okoli 1^*21 ^^^' ubraniti Čedada pred obrsko silo; tem manj bi jim bilo

'"^■"^^HH

— 120

so zahodna Brda med mestom Čedadom in vasjo Medano
(Medaria) na obeh straneh sedanje avstrijsko-italijanske meje.

mogoče nad sto let obdržati zemljo med Čedadom in Celjem. Če bi se
bilo furlansko gospostvo res razprostiralo do Celja in Slovenske Matreje,
bil bi velik del Slovencev pod njih oblastjo. A iz zgodovine Pavla dija-
kona je razvidno, da je bila večina Slovencev od Langobardov nezavisna.
Kako bi mogli furlanski vojvode pri Slovencih iskati podpore in pomoči,
ako bi bili ti njih podložniki ! Mnogokrat so pridrli Slovenci na furlansko
zemljo ter se z Langobardi bojevali. Te bitke so bile v bližini Čedada,
ne pa pri Celju ali pa v okolici Slovenske Matreje. Pavel dijakon na
mnogih mestih omenja, da so Slovenci večkrat napadli Fiu-lanijo, nikdar
pa ne pripoveduje, da bi se bili uprli langobardskemu gospostvu po
Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Slovenci se z Langobardi niso bo-
jevali kot njih uporniki, pač pa izprva kot obrski podložniki, pozneje
pa kot svoboden, nezavisen narod. (Gl. Rutar v Letopisu Matice Slov.
za 1. 1885, str. 315-)

Nekoliko boljša od zgoraj navedene hipoteze je ta, da Zellia je
Zilska dolina na Koroškem, Medaria pa Modrinja Ves v rečeni
dolini. — Temu nasproti je treba pomisliti, da so bili Furlani okoli
leta 610. od Obrov tako tepeni, da so še celo izgubili svoje glavno
mesto in da sta Taso in Kako za nekoliko časa postala obrska vjetnika.
Zato ni verjetno, da bi si bila, ko sta kot beguna pribežala v domovino,
razširila svojo oblast še čez oddaljeno Zilsko dolino. Njuna naloga je
bila, da sta se iznova polastila Čedada in bližnje okolice.

Rutar (Letopis Mat Slov. za 1. 1885, str. 315) pravi, da je Zellia
morala ležati prav blizu Furlanije in da ni bila obširna zemlja. Da je
bila Zellia le majhna pokrajina, kaže nam Pavel dijakon že s tem, da jo
nazivlje »regio«, ne pa »provinciac ali pa »patriac.

Tu naj opomnim, da v raznih rokopisih se ime okraja in mesta,
do katerih je okoli leta 610. segala oblast furlanskih vojvod, prav raz-
lično piše. Za okraj se nahajajo oblike Zellia, Azellia, Agellia in Cagellia;
za kraj pa Medaria, Medaria, Mecharia, Melaria in Neclaria. Kaže se, da
se nam niti eno, niti drugo ime ni ohranilo v pravi, nepokvarjeni obliki.
Morda je že Pavel dijakon sam ti dve imeni napačno zapisal. Različna
pisava v rokopisih nam kaže, da so razni prepisovalci še bolj popačili
ti dve imeni.

Strakosch-Grassman (Gesch. d. Deutschen, I, 319) misli, da Zellia
in Medaria sta Cegle in Medana nad Korminom. Da je Medaria naj-
brže Medana, je jako verjetno. Kdor pozna pisavo v srednjeveških
virih, ta ve, da je med n in r$ kaj malo razlike in da je morebiti kak
površen prepisovalec nehotd namesto Medana zapisal Medaria. Kar pa

— 121 —

Ko je na Bavarskem umrl vojvoda Tasilo L, sledil mU
je njegov sin Garibald. Tega so Slovenci okoli leta 6ii. pri
Aguntu^*) premagali ter opustošili bavarsko zemljo. Nato so
Bavarci zbrali svoje trume, vzeli sovražniku plen ter ga pognali
iz svoje dežele.*^*)

Nekako v tistem času so Langobardi z bizantinskim ce-
sarjem sklenili mir. Ker Slovenci niso bili nikakršni langobardski
podložniki, ni se jim bilo treba brigati za to, kar sta lango-
bardski kralj in bizantinski cesar ukrenila. Napadli so Istro,
pomorili v njej mnogo bizantinskih vojakov ter strašansko
opustošili polotok.**')

Slovenci so bili takrat še pogani. Med letom 612. in
615. je namerjaval sv. Kolumban, ki se je v tistem času mudil
v Br^enzu ob Bodenskem jezeru, da bi jim prišel oznanjevat
božjo besedo. A kmalu se je prepričal, da Slovenci še niso
zreli za sveto vero. Zato jo je rajši iz Bregenza mahnil v Italijo,
kjer je ustanovil bobijski samostan ter tu najbrže leta 615.
umrl.*^*)

se tiče okraja, bi smeli misliti, da Zellia ali Cagellia je morebiti Colles,
Collia (sedanji Coglio), to je goriška Brda. Ako bi bila ta hipoteza
prava, potem bi trdili, da Taso in Kako sta se razun glavnega mesta
Čedada tudi polastila bližnje slovenske okolice ter vladala Slovencem
po zahodnih goriških Brdih do Medane.

3») Mesto Aguntum je bilo tam, kjer je sedaj Lienz na Tirolskem.
Cfr. Letopis Mat. Slov. za 1. 1897, str. 29, op. 4.

*') Pauli diac. Hist. Langob., IV, c. 39 (MG. SS. rer. Langob., 133):
>His temporibus mortuo Tassilone duce Baiuariorum, filius eius Gari-
baldus in Agunto a Sclavis devictus est, et Baioariorum termini deprae-
dantur. Resumptis tamen Baioarii viribus et praedas ab hostibus excutiunt
et hostes de suius finibus pepulerunt.«

«») Pauli diac. Hist. Langob., IV, c. 40 (MG., SS. rer. Langob.,
133): »Rex vero Agilulf pacem cum imperatore in annum unum itemque
in alterum faciens, cum Francis quoque iterato pacis concordiam reno-
vavit. Hoc nihilominus anno Sclavi Histriam, interfectis militibus, lacrima-
biliter depraedati sunt.«

«*) Vita s. Columbani, c. 56 (Mabillon, Acta Sanct. ord. s. Bene-
dicti, saec. II, p. 27, ed. Pariš., 1669.)

9

— 12^ —

Okoli leta 620.»*) je Lopichis, praded langobardskega
pisatelja Pavla dijakona, s pomočjo neke Slovenke^®) ubežal z
obrske zemlje ter prišel v Italijo. '^') Kaže se da so bili Slovenci
takrat še Obrom podložni

8. Kralj Samo.

Razmere med Obri in od njih zavisnimi Slovani so se v
teku časa premeni le. Obri so se začeli nasproti svojim pod-
ložnikom obnašati tako, da so ti jeli misliti na to, kako bi se
otresli njih jarma. V raznih obrskih vojskah so morali Slovani
iti nad sovražnike, Obri pa so ostali v svojih taborih. Ako so
zmagali oni, polastili so se ti plena; ako se pa Slovanom ni
posrečil njih napad, pomagali so jim Obri. Tudi so ti prišli
vsako zimo k Slovanom, jemali jim žene in hčere, nalagali
jim davščine in jih še drugače stiskali. '^'') Tako poroča Fred^ar.

") Lopichis je najbrže okoli leta 610. prišel v obrsko sužnost, ker
v rečenem letu so Obri pridrli v Furlanijo, jo opustošili ter se polastili
Čedada. Bil je mnogo let v sužnosti. Ko so Obri njega in nj^ove brate
pripeljali iz Čedada v Panonijo, bil je Lopichis Še mladoleten; ko pa je
pobegnil iz Panonije, bil je že možak. Med tem časom, ko je bival med
Obri, je grmovje in trnje pokrilo razvaline njegovega nekdanjega domovja.
Med podrtimi stenami je zrastel jesen, na katerega je Lopichis po svoji
vrnitvi obesil svoj tul. Kaže se, da je bil vsaj kakih deset let v obrski
sužnosti. V domovino se je torej povrnil okoli leta 620. ter se potem
oženil. Letnica 620 bi ne bila v nasprotju z rojstnim letom Lopichisovega
pravnuka Pavla dijakona, ki je nekako med letom 720. in 725. prišel
na svet.

^'^) Na dotičnem mestu omenjeni Slovani so bili brez dvoma Slo-
venci. Kdor hoče potovati iz nekdanje Panonije naravnost v Čedad,
mora iti po slovenskih tleh. Ko je Lopichis zapustil svojo rešiteljico,
hodil je le nekoliko dnij, da je prišel v Italijo. Bila je slovenska žena,
ki je s svojo postrežljivostjo indirektno pripomogla, da je v osmem
stoletju živel langobardski zgodovinar Pavel dijakon. Kaže se, da je
Lopichis razumel slovenski jezik, ker drugače ne bi se bil mogel pogo-
voriti s priprosto Slovenko.

S') Pauli diac. Hist. Langob., IV, c. 37 (1. c. p. 132).

^**) Frcdcgarii Chronicon, IV, c. 48 (Mg. SS. rcr. Meroving., p. 144).

— 123 —

Mogoče je, da Obri niso tako hudo zatirali Slovanov, kakot*
sel[čita pri rečenem pisatelju. A na vsak način je bil obrski
pritisk tak, da so si Slovenci in drugi Slovani hoteli priboriti
samostalnost , kar se je tudi leta 623. zgodilo. Slovenci so
služili Obrom k večjemu 55 let, morebiti pa tudi nekoliko
časa manj.

Slovenci in drugi Slovani, ki so živeli pod obrsko oblastjo,
so sklenili, da ne bodo več prenašali dosedanjega jarma.
Vzdignili so se zoper svoje tlačitelje. V bojih, ki so sledili
temu uporu, se je posebno Samo s svojo hrabrostjo odlikoval.
Najbrž je bil slovanskega rodu, ne pa frankovski trgovec.*^®)
Mnogo Obrov je posekal slovanski meč.

Ko Slovani vidijo Samovo hrabrost, postavijo ga za
svojega kralja. Vladal jim je 35 let.^*>) Pod njegovim vodstvom

»») Veliko se je že pisalo o tem, katere narodnosti je bil Samo. .
Fredegar pravi, da je bil po rodu Frank iz pokrajine Senonago, pisatelj
spisa »Conversio Bag. et Garant« pa trdi, da je bil Slovan. — Goli
(Mitth. des Inst. f. osterr. Geschichtsforschung, XI, 444) je hotel dokazati,
da je dotična notica v Conversio neposredno ali posredno posneta po
Fredegarjevi Kroniki. To se mi pa ne zdi verjetno, ker tiste štiri besede,
na katere se Goli sklicuje in ki se najbrže le slučajno nahajajo v obeh
tekstih, še ne zadostujejo, da bi mogli odobriti njegovo trditev.

Pa tudi, ako bi ne čitali v Conversio, da je bil Samo slovanskega
rodu, bi imeli vender še mnogo razlogov za to, da je bil Slovan. —
Franki so bili v tistem času kristijani, Samo in njegovi podložniki pa
pogani. Med Franki in Slovani je takrat vladalo tako nasprotstvo, da ti
nikakor ne bi bili izročili najvišje oblasti tujcu Franku. Na Samovem
dvoru so gospodovale slovamske šege tako, da se je še celo frankovski
poslanec Siharij oblekel po slovanskem načinu, da je mogel priti pred
kralja. Znano je, da si je Samo izbral svoje žene med Slovani, ne pa
med Franki. Ime Samo ali Samoslav je slovansko.

Ker pa Fredegar vendar trdi o Samu, da je bil Frank, smemo si
to njegovo izjavo tolmačiti tako, da je bil Samo nekaj časa frankovski
podložnik, a pri vsem tem pa vendar Slovan po rodu, po duhu in po
zunanjosti. On je bil pač frankovski podanik, ne pa frankovskega rodu;
on je bil »natione Francus«, ne pa »genere Francus«.

«o) Samo je vladal, kakor Fredegar trdi, 35 let. Ker je bil tretji
del Fredegarjcve Kronike, v katerem se opisuje Samovo delovanje, spisan

9*

— 124 -

šo Slovani večkrat premagali Obre ter si priborili samostojnost.
Samo je imel 12 žen slovanskega rodu, katere so mu rodile
22 sinov in 15 hčera.«')

Središče Samove države je bilo Češko s sosednjimi
deželami. Na severu so se s Samom združili polabski Srbi,
katerim je takrat vladal knez Drvan. Na jugu so bili Slo-
venci Samovi zavezniki. Njegova slovanska država je bila
nekaka narodna zveza med Čehi, Slovenci in polabskimi Srbi.«*)

okoli leta 660., sledi iz tega, da je Samo postal kralj že leta 623., ko je
premagal Obre, ne pa še le okoli leta 627., kakor misli Palacky (Gesch.
von Bohmen, I, 77). Samo je tedaj vladal od leta 623—658.

«') Fredegarii Chronicon, IV, c. 48 (1. c. p. 145).

«*) Nekateri zgodovinarji (cfr. Goli, 1. c. str. 445) so trdili, da je
Samo pač vladal Čehom, ne pa tudi Slovencem. Ni težko dokazati, da
so se motili. Conversio Bag. et Garant, trdi kar naravnost, da je biJ Samo
vladar karantanskim Slovencem. Fredegarjeva Kronika pa omenja, da je
frankovski kralj Dagobert pregovoril tudi Langobarde, da so šli oad
Slovane. S katerimi Slovani naj bi se bili Langobardi vojskovali, ako ne
s Slovenci? — Kralj Dagobert je nabral vojaštva po vsej Avstraziji, ter
se napotil s tremi armadami nad Slovane. Razun Frankov so se vzdignili
še Langobardi in Alemani, da bi pomagali Dagobertu. Je li mogoče, da
bi bili Čehi sami premagali toliko sovražnikov ! Nehote si moramo misliti,
da so bili s Samom tudi Slovenci združeni ter mu šli na roke, da je
lažje pobil Franke in njih zaveznike. Pa tudi, ko bi o kralju Samu ničesar
ne vedeli, morali bi trditi, da je neka mogočna roka osvobodila Slovence
obrskega jarma. Dokazati se da, da so bili Slovenci izprva podložni
Obrom, pozneje pa ne več. Leta 631. so bili Slovenci nezavisni od
Obrov in Bavarcev, ker drugače ne bi bili pri njih iskali zavetja tisti
Bolgari, ki so morali najprej bežati z obrske, potem pa tudi z bavarske
zemlje. A tudi pozneje so bili samostojni nasproti Bavarcem, kar kaže to,
da so okoli leta 725. opustošili v njih deželi ležeče kraje. Svobodni* so
bili tudi nasproti Obrom, ker drugače ne bi bili ti napadli slovenske
zemlje ob času vojvode Boruta. Tisti Slovenci, ki so leta 795. pod po-
veljstvom svojega vojvode Vojnomira pomagali Frankom potolči Obre,
gotovo niso bili od teh zavisni, ker drugače bi se bili morali v obrskih
vrstah vojskovati. A tudi nasproti Langobardom so bili Slovenci samo-
stojni, kar pričujejo razni boji med obema narodoma v teku sedmega in
osmega stoletja. Slovenci so se torej s Samovo pomočjo najbrže leta 623.
otresli obrskega jarma. Leta 629. so bili že svobodni.

- 126 —

Z letom 623. se pričenja v zgodovini Slovencev nova doba,
katera je trajala poldrugo stoletje. Bili so v tem času nezavisni
ter so živeli pod oblastjo svojih vojvod. Nekaj let, namreč od
623 — 658., so imeli razun svojih vojvod tudi s Čehi in polabskimi
Srbi vred skupnega kralja.

Ko so pod Samovim vodstvom imenovani Slovani pre-
magali Obre, imeli so kmalu potem opraviti z novim sovražnikom,
namreč s Franki. Omenil sem že, da so se Slovenci večkrat
vojskovali z nemškimi Bavarci. Ti so se leta 629. obrnili do
frankovskega kralja Dagoberta ter ga prosili, da bi jim zavaroval
hrbet ter pod svojo oblast spravil Slovence,**) Obre in druge
narode tja do bizantinske meje.«*)

Taka prošnja je bila frankovskemu kralju všeč. Čakal je
ugodne priložnosti, da bi bil pričel vojsko. Ko je zvedel, da

Zdi se mi, da je Samov vpliv segal še dalje proti jugovzhodu k
sedanjim Srbom in Hrvatom. Prav verjetno je, da je Samo leta 623.,
to je takrat, ko je v Cari^adu vladal cesar Heraklij, pozval tudi Slovane
po sedanjih srbsko-hrvaških zemljah, da naj se upro Obrom. Mogoče je,
da jim je pri tej priložnosti poslal kake pomožne čete, katere so bile
doma »unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega na zemlji Boikov v
bližini frankovske drŽave, t (Cfr. Constantini porph. De admin. imp., c. 30,
31, 32). Morebiti je bilo med temi pomožnimi četami tudi nekoliko
lužiških Srbov, katerih knez Drvan se je bil tudi s Samom združil. Mogoče
je, da je dobil del balkanskih Slovanov od teh s severa došlih Srbov
svoje ime. Cfr. Izvestja Muz. dr., VIII, 210.) Ako pomislimo, da so bili
Slovani ob Savi in Dravi na sedanjih hrvaških in srbskih tleh še v
začetku sedmega stoletja podložni Obrom, v poznejših stoletjih pa ne,
moramo trditi, da so se prej ko ne vzdignili zoper svoje tlaČitelje za
cesarja Heraklija. Temu je bil ta upor Slovanov zoper Obre gotovo všeč
in najbrže je bil on bolj naklonjen stiskanim Slovanom in njih pomožnim
četam, kakor pa gospodujočim Obrom. Na ta način je mogla med Bi-
zantinci nastati govorica, da je cesar sam poklical te čete s severa. (Cfr.
Constantini porph. De admin. imp., c. 31, 32.)

•') Ako govori Fredegar (IV, c. 58) o Slovanih, katerih bivališča
so segala do bizantinske oblasti, misliti nam je v prvi vrsti na Slovence,
ker le njih naselbine so se razprostirale na severozahodu do bavarske,
na jugu pa do bizantinske zemlje v Istri.

•*; Fredegarii Chronicon, IV, c. 58. (1. c. p. 150.)

— 126 -

so Slovani ubili več frankovskih trgovcev, ki so kupčevali po
Samovem kraljestvu ter se polastili njih imetja, sklenil je, da
stopi na noge. Poslal je k Samu svojega poslanca Siharija ter
zahteval zadoščenja za ubite trgovce in odškodnino za ugrabljeno
blago. Samo pa ni hotel Siharija sprejeti. Nato se ta obleče
po slovansko, pride potem k Samu ter mu pove vse, kar se
mu je bilo naročilo. Samo dovoli, da naj se postavi sodišče,
katero bi na obeh straneh razsodilo pravico. Siharij pa začne
kot nepreviden poslanec groziti in zahtevati, da bi Samo in
njegovo ljudstvo morala biti pokorna kralju Dagobertu. Nato
odgovori Samo že nekoliko razžaljen, da hoče biti Dagobertu
naklonjen, ako bode ta živel ž njim kot prijatelj. Siharij pa
pravi, da ni mogoče, da bi živeli kristjani s poganskimi psi
v prijateljstvu. Samo nato reče: »Ako ste vi božji služabniki,
mi pa božji psi, smemo vas s svojimi zobmi raztrgati, ker se
tako obnašate proti svojemu Bogu« Potem SiharijaN odstranijo
izpred Samovega obličja.

Ko Dagobert vse to zve, ukaže po vsej Avstraziji, to je
po vzhodni polovici frankovske države, zbirati vojsko, katera
se je potem v treh oddelkih napotila nad Sama in Slovane.
Dagobert izpodbudi tudi Langobarde, da se vzdignejo zoper
Slovane, in sicer zoper Slovence, ki so bili Samo vi zavezniki.
Dalje tudi Alemani stopijo na noge, da bi pomagali Dagobertu.
A tudi Slovani se na vseh strančh pripravljajo na boj. Brez
dvoma bi bili Obri takrat porabili ugodno priložnost ter napadli
Slovane od nasprotne strani ; a razsajala je v tistem času med
njimi domača vojska.

Alemanska vojska je pod vodstvom vojvode Krodeberta
premagala Slovane; prav tako tudi langobardska. Alemani in
Langobardi so vjeli mnogo Slovanov ter jih odpeljali s seboj.
Drugače se je godilo avstrazijski vojski pri Wogastisburgu.
Kje je bil ta grad, ni znano. Slovani so imeli dobro oporo v
v obzidju tega kraja. Hrabro so jo udarili na sovražnika. Tri
dni je trajal boj. Dagobert je izgubil velik del svoje vojske.
Nazadnje je moral zapustiti svoj tabor in vse drugo, kar je

— 127 —

imel pri sebi ter bežati v svojo domovino. Vsled Dagobertove
nesreče pri Wogastisburgu so tudi uspehi Langobardov in Ale-
manov bili brez pomena.

Kmalu potem so začeli Slovani napadati Turingijo in
druge frankovske pokrajine. Tudi Drvan, vojvoda polabskih
Srbov, ki je bil slovanskega rodu, a je priznaval frankovsko
nadoblast, se je s svojim ljudstvom pridružil Samovemu kra-
ljestvu.*^)

Ko je frankovski kralj zvedel, da so Slovani napadli
Turingijo, začel je nabirati novih trum po Avstraziji in Nevstriji
ter se je potem leta 632. napotil iz Metza v Mainz ob Renu.
Tu sem so prišli saški poslanci, ki so v imenu svojega naroda
obljubili, da mu hočejo pomagati v bojih zoper Slovane. Kralj
je z veseljem sprejel njih ponudbo; vendar je imela obljuba
saških zastopnikov le malo uspeha. «<*)

Slovani so vsled povelja kralja Sama tudi leta 633. večkrat
napadli frankovsko zemljo. Plenili so po Turingiji in drugih
pokrajinah. Dagobert je bil prisiljen, da je branil svojo državo
pred navali Slovanov tako, kakor mu je bilo mogoče. <'7) Nekaj
časa mu je pomagal turinški vojvoda Radulf, ki se je v mnogih
bitkah vojskoval s Slovani in jih katerikrat tudi premagal. To
ga je naredilo ošabnega, da se je začel puntati. «<*) Obnašal se
je tako, hakor da bi bil sam kralj v Turingiji. S Slovani je
sklenil prijateljstvo ter si na svojo stran pridobil tudi druge

•3) Fredegarii Chronicon, IV, c. 68 (MG. SS. rer. Meroving., II,
J 54» 155)- — Gesta Dagoberti I. reg. Franc, c. 27 (ibid. p. 410). —
Conv. Bag. et Garant., c. 4 (MG. SS., XI, 7). — Auctar. Garst. ad a. 655
(MG. SS., IX, 563) ima naslednji stavek, ki je posnet po Conv. Bag. et
Carant. : » Dagobert us rex misit exercitum in Karinthiam contra Sa-
monem ducem Sclavorum qui negociatores praedicti regis interfecerat.«

••) Fredegarii Chron., IV, c. 74 (MG. SS. rer. Meroving., U, 158).
— Gesta Dagoberti, c. 30 (ibid. p. 412).

«') Fredegarii Chron., IV, c. 75 (ibid. p. 158, 159). — Gesta Dago-
berti, C. 31 (1. C. p. 412).

«) Fredegarii Chron., IV, c. 77 (1. c. p. 159).

— 128 —

sosednje narode. Nazadnje je Sigibert, naslednik kralja Dago-
berta, šel leta 641. nadenj ter ga premagal. «»)

Samo je do svoje smrti, to je do leta 658., gospodoval
svojemu ljudstvu. Kako je potem prišlo do tega, da je Samova
država po smrti svojega utemeljitelja razpadla, ni mogoče nič
določn^a povedati. Znano je, da so v tistem času razni fran-
kovski kralji večkrat delili svojo zemljo med svoje sinove tako,
da so potem iz ene države postale po dve, tri ali še štiri.
Mogoče je, da je tudi Samo, ker je imel mnogo otrok, raz-
kosal svoje kraljestvo tako, da je posamezne Vojvodine prepustil
svojim sinovom.

4. Doba slovenske samostojnosti.

Rekel sem, da so se Slovenci leta 623. ali pa nekoliko
pozneje s pomočjo kralja Sama otresli obrske nadoblasti. Nad
dvesto let (623 — 828) so jim odslej vladali domači vojvode.
Prvi po imenu znani vojvoda je bil Valuk,'«) kije bil sovrstnik
kralja Sama ter njegov zaveznik, če je bilo treba udariti na
tuje sovražnike.

Da so bili Slovenci že leta 631. samostojni, kaže nam
to, da je takrat pri njih 7CK) Bolgarov iskalo zavetja. Fredegar
nam pripoveduje, da so v tistem času med Obri po Panoniji
nastali domači prepiri zarad nasledstva na prestolu. Na obrsld
zemlji je razun Obrov živelo tudi veliko Slovanov in Bolgarov.
Teh je bilo toliko, da so hoteli imeti vladarja iz svoje srede,
kar pa Obrom ni bilo všeč. Nastala je vojska, v kateri so Obri
premagali bolgarskega pretendenta. Brez dvoma so bili ti prepiri
krivi, da Obri niso mogli prav v tistem času pomagati kralju
Dagobertu ter napasti Slovanov od zadaj, ko so se ti vojskovali
s Franki. Ko je bil načelnik bolgarske stranke premagan, bil

••) Fredegarii Chron., IV, c. 87 (1. c. p. 165).

'•) Ne morem trditi, da je ime »Valuk« popolnoma pravo. V roko-
pisih se nahajajo inačice >Walluco, Walduco, Vilduco«« (abl.). V neka-
terih slovenskih knjigah se nahajata za ime tega vojvode izraza Val duh
in Via duh. (Znabiti so ga imenovali vladiko. Prip. uredn.)

— 129 —

je iz Panonije pregnan. Razun njega je pa moralo še 9000 nje-
govih pristašev ž njih družinami vred zapustiti obrsko zemljo.
Vsi ti so se obrnili do frankovskega kralja Dagoberta ter ga
prosili, da bi jim na svoji zemlji dal stanovališč. Dagobert jim
je velel, da naj čez zimo ostanejo na Bavarskem. Nato so se
Bolgari razkropili po bavarski zemlji, da bi si za zimo preskrbeli
potrebnih stanovanj. Med tem je prišel od frankovskega kralja
skriven ukaz, da naj Bavarci v eni noči po svojih hišah pomor6
vse Bolgare z ženami in otroki vred. To se je tudi zgodilo.
Vsi so bili pobiti; le neki Alciok in ž njim še 700 drugih
Bolgarov so se rešili ter prišli v deželo Slovencev (»marca
Vinedorumt), kjer so bili dobro sprejeti. Mnogo let so nato
Bolgari živeli med našimi predniki.^*)

Slovenski vojvoda Valuk je gostoljubno sprejel vseh 700
Bolgarov, ne da bi se bil bal zameriti se na eni strani Obrom,
na drugi pa Frankom. Če bi se bili Slovenci takrat zanašali
samo na svojo moč, ne bi se bili gotovo drznili kaj takega
storiti. Ker pa so bili zvezani z drugimi Slovani, ki so živeli
pod Samovo oblastjo, ni se; jim bilo treba bati ne Obrov in
ne Frankov,

Prej omenjena »marca Vinedorum« je slovenska Karan-
tanija in >Wallucus dux Winedorum« pa vojvoda ondotnih

") Fredegarii Chronicon, IV, c. 72 (MG. SS. rer. Meroving., H, 157).
— To ni edini slučaj, da bi bili tujci iskali zavetja in pomoči med našimi
predniki. Znano nam je, da je okoli leta 664. Arnefrit, sin furlanskega
vojvode Lupa, pribežal v deželo Slovencev. Nekaj enakega je še pozneje
hotel storiti furlanski vojvoda Pemon. Pri takih okolščinah je bilo tudi
naravno, če so sinovi furlanskih vojvod razumeli slovenski jezik. Tako se
nam poroča, da je bil Radoald, sin furlanskega vojvode Gisulfa, vešč
slovenskemu jeziku. To mu je prav prišlo, ko je okoli leta 642. imel v
južni Italiji opraviti z dalmatinskimi Slovani, ki so z ladjami prišli čez
Jadransko morje. Ko se jim je približal, je pričel ž njimi v njih jeziku
govoriti (Pauli diac. Hist. Lang., IV, c. 44). Jasno je, da se Radoald ni
naučil slovanskega jezika v južni Italiji, ker je tu še le malo časa bival,
temuč že v svoji domovini na Furlanskem. Razlika med slovenščino in
hrvaščino še dandanes ni velika, v sedmem stoletju po Kr. je pa bila še
manjša.

— 130 —

Slovencev, ker samo ta slovanska dežela je segala na eni strani
do bavarske meje, na drugi pa do Italije. Pozneje, in sicer
okoli leta 663., so se napotili rečeni Bolgari in pa njih voditelj
Alciok (Alzeko) v Italijo k langobardskemu kralju Grimualdu,
katerega sin jim je odkazal bivališča v južni Italiji.'*)

Dokler je kralj Samo vladal, imeli so Slovenci v obče
mirne čase. Leta 631. so jih pač napadli Langobardi, kakor
je bilo že omenjeno, a potem jih ni nobeden več nadl^oval.
Langobardi so jih pustili pri miru, prav tako tudi Obri in
Bavarci. Tudi se ne poroča, da bi bili Slovenci v tistem času
prestopili svoje meje ter s svojimi napadi motili sosednje na-
rode. Kaže se, da so se Langobardi, Obri in Bavarci bali
Samove roke ; a na drugi strani pa so se tudi Slovenci morali
brzdati ter niso smeli napadati tujih zemelj. Ko pa je Samo
umrl, razpadla je njegova mogočna država in Slovenci so se
zopet začeli na svojo roko vojskovati z Langobardi.

Povedal sem, da je leta 612. ali pa nekoliko pozneje
hotel k Slovencem priti sv. Kolumban, da bi jim oznanjeval
sveto vero. Ko pa je spoznal, da bi se pri njih takrat ne dalo
mnogo doseči, opustil je to potovanje. Več let pozneje, namreč
okoli leta 630., je to, kar je sv. Kolumban samo nameraval,
sv. Amand tudi izvršil. Zapustil je Belgijo, prepeljal se čez
reko Donavo ter nazadnje prišel med Slovence. Bilo je to
tedaj takrat, ko sta Slovencem vladala kralj Samo in vojvoda
Valuk. Sv. Amand je začel Slovencem oznanjevati sveto vero.
Nekatere je pač pridobil krščanstvu, a velika množica se ni
dala izpreobrniti. Ko je sv. Amand videl, da ima njegovo pri-
zadevanje le malo uspeha, zapustil je slovenska tla ter se po-
vrnil v Belgijo. "^8)

") Pauli diac. Hist. Langob., V, c. 29 (1. c. p. 154).

'■) Vita s. Arnzuidi episc. Traiect. auct. Baudemundo mon. Elno-
nensi, c. 14 (Acta Sanct. Boli. ad 6. febr., I, p. 848). — Besede »trans-
fretato Danubio eadera circumiens locac kažejo, daje sv. Amand prišel
med Slovence, ne pa med Čehe ali pa polabske Slovane.

— 131 —

V zgodovini Pavla dijakona Čitamo, da se je furlanski
vojvoda Lup uprl svojemu kralju Grimualdu. Ta je nato okoli
leta 663. pozval Obre, da bi mu prišli pomagat, kar se je
tudi zgodilo. Obrski kakan je premagal Lupa v štiridnevnem
boju pri nekem kraju, ki se je zval »Fluvius«.^*) Vojvoda
je izgubil življenje, begunci pa so iskali zavetja po utrjenih
gradovih. Obri so nato nekaj dnij plenili in požigali po vsej
Furlaniji. Pozneje jim je kralj Grimuald velel, da naj nehajo
ropati. A Obri so mu odgovorili, da ne zapusti Furlanije, ker
so si jo s svojim orožjem priborili. Še le, ko je Grimuald zbral
svojo vojsko, prisilil je Obre, da so zapustili njegovo zemljo.^*)

Po kateri poti so Obri prišli v Furlanijo in po kateri so
se vrnili, ni znano. Napačno bi bilo, ako bi iz tega slučaja,
ker so vsled poziva langobardskega kralja Obri prišli v Italijo,
ne pa Slovenci, hoteli sklepati, da so bili ti takrat zopet pod
obrsko oblastjo. '^•) Prej ko ne kralj Grimuald zato ni poklical
Slovencev na pomoč, ker so bili ti bolj naklonjeni furlanskim
nezadovoljnežem, kakor pa njemu samemu.

'*) Kraj »Fluvius« je sedanja vas Fiume na Furlanskem. Poleg nje
teče rečica Fiume, ki se izliva v Livenzo. (GI. Rutar v Letopisu »Mat.
Slov.« za 1885, str. 318). Brez pravih razlogov je Linhart (Gesch. von
Krain, II, 142) mislil, da je bila dotična bitka ob Hubelju (Fluvius Fri-
gidus) v Vipavski dolini, kjer pa ni nobenega kraja, ki bi se zval »Flu-
vius«. — Popolnoma neverjetno pa je, da bi bil pri Pavlu dijakonu
omenjeni kraj Fluvius sedanja Reka (Fiume) ob Kvarnerskem zalivu, ker
je vendar iz njegovega pripovedovanja razvidno, da so Obri premagali
Lupa na Furlanskem, ne pa v Libumiji.

") Pauli diac. Hist. Langob., V, c. 18—21 (MG. SS. rer. Langob.,
p. 151, 152).

'«) Ta napačna trditev je zašla še celo v naše Šolske knjige. V
Sketovi Slovenski slovstveni čitanki za učiteljišča (str. 6) beremo, da so
Slovenci po Samovi smrti zopet postali odvisni od Obrov. — Reči
moram, da nimamo nobenega dokaza, da bi mogli kaj takega trditi. Če
bi bilo to res, ne bi bil Lupov sin Amefrit ubežal k Slovencem ter pri
njih iskal pomoči, da bi si nato osvojil furlansko vojvodstvo. — Mimo-
grede naj omenim, da je v dotiČnem sestavku v ravnokar omenjeni knjigi
še več drugih enakih napak.

— 132 —

Po Lupovi smrti je okoli leta 664. hotel njegov sin
Arnefrit postati vojvoda furlanski. Ker pa se je zbal kralja
Grimualda, ubežal je k Slovencem v Karantanijo.'^) Ž njih
pomočjo bi se bil rad polastil furlanskega vojvodstva. Mnogo
Slovencev se mu je pridružilo ter ga spremljalo v njegovo do-
movino. A Furlani so ga nato pri Nemah napadli, premagali
in ubili. 78)

Ta notica Pavla dijakona nam dovolj razločno kaže, da
so bili Slovenci po Karantaniji okoli leta 664. popolnoma
samostojni. Uporen sin tujega kneza ne bode pri kakem za-
visnem narodu iskal zavetja in vojne pomoči.

Po Amefritovi smrti je Vektari postal furlanski vojvoda.
Zarad nekih opravil se je moral napotiti v Pavijo. Ko so Slo-
venci culi, da ga ni doma, zbrali so močno vojsko ter se
hoteli polastiti Čedada. Ne daleč od tega mesta pri Briščah'«)
so postavili svoj tabor. Prigodilo se pa je, da se je bil vojvoda
Vektari že prejšnji večer povrnil iz Pavije, kar pa je ostalo
Slovencem prikrito. Pavel dijakon pripoveduje, da so se Vekta-
rijeve trume že bile razšle, in tako je vojvoda imel okoli sebe

") Pauli diac. Hist., Langob., V, c. 22 (1. c. p. 152): > . . . fugiit
ad Sclavorum gentem in Camuntum, quod corrupte vocitant Carantanum«.
— Tu vidimo, da Pavel dijakon izpeljuje besedo Carantanum iz imena
nekdanjega panonskega mesta Carnuntum, ki je bilo tam, kjer je sedaj
Petronell ob Donavi na Dolenjem Avstrijskem. Ni mi treba poudarjati,
da je njegovo izpeljevanje brez znanstvene vrednosti. Ime Karantanije
(Carantanum) se pač nahaja pri Pavlu dijakonu, ki je pisal okoli leta 790.
Opomnim pa naj, da je Že neznani ravennski kozmograf, ki je okoli
leta 670. sestavil svoje delo, poznal in v svojem spisu omenil prebivalce
»Carontanos«. (Ravennatis anonymi Cosmographia, IV, c. 37, ed. Pinder
et Parthey p. 292.)

") Pauli diac. Hist. Langob., V, c, 22. — Neme (Nimis) so od
Čedada nekoliko proti severozahodu.

")»... in loco qui Broxas dicitur . . .« — Broxas so BriŠče.
Tako se zove vas blizu Nadiže na zemlji beneških Slovencev. Omenjeno
ime (in fines Broxias, in Broxianis montibus) se nahaja tudi v neki listini
kralja Berengarja iz leta 888. (Cfr Beitrage zur Kunde steierm, Geschichts-
quellen, IV, 88).

— 133 —

le 25 mož, s katerimi je šel nad slovensko vojsko, ki je štela
5CXX) mož. Ko so ti videli to majhno krdelce, so se izprva
smejali ter rekli, da gre pač nad nje patrijarh s svojimi du-
hovniki. Ko je Vektari dospel do mosta nad Reko Nadižo,««)
pri katerem so se postavili Slovenci, vzel je z glave svojo
čelado ter se jim dal spoznati. Imel je namreč plešasto glavo.
Ko so Slovenci videli, da je Vektari osebno navzoč, prestrašili
so se tako, da so bolj mislili na b^, kakor pa na boj. Vektari
je nato s svojim majhnim krdelcem napadel Slovence ter jih
večinoma pobil. Le malo jih je ubežalo.si)

Kakor na nekaterih drugih mestih, tako hoče Pavel
dijakon tudi tukaj nekoliko proslaviti svoje rojake ter njih hra-
brost in sicer na račun zgodovinske resnice. Razume se, da
mu ne moremo verjeti, da bi bilo 5000 oboroženih Slovencev,
ki bi se bili lahko branili v svojem taboru in ki so se smatrali
za tako močne, da so se hoteli polastiti utrjenega mesta Čedada,
bežalo pred 25. možmi ter se dalo od njih pobiti. Ako bi bil
Vektari res tako predrzen, kakor ga nam opisuje langobardski
zgodovinopisec, gotovo bi bil moral z življenjem ali pa vsaj s
svojo prostostjo poplačati svojo smelost.

Ko je okoli leta 705. po Furlanskem gospodoval vojvoda
Ferdulf, so Slovenci pridrli v neki furlanski okraj ter tu na-
pravili mnogo plena. Župan ondotnega okraja je nato hotel
udariti na slovensko četo, kar pa se ni zgodilo, ker so Slovenci
že prej odšli. Pavel dijakon sicer trdi, da je vojvoda Ferdulf
sam podkupil Slovence, da so prišli pustošit njegovo deželo,
ker je imel namen, da bi jih potem slavno premagal. s«) Razume
se, da je ta trditev neverjetna. Slovenci brez dvoma niso bili
tako neumni, da bi se bili v svojo škodo ravnali po željah
vojvode Ferdulfa.

w) > . . . ad pontem Natisionis fluminis . . . « — Tu nam je misliti
na most v bližini AŽle nad Čedadom. Pri tem mostu je dandanes jezi-
kovna meja med Slovenci in Furlani.

*') Pauli diac. Hist. Langob., V, c. 23 (I. c. p. 152, 153).

»O Ibid., VI, C. 24 (p. 172, 173).

— 134 —

Ne dolgo potem so Slovenci na novo prišli v Furlanijo.
Utaborili so se na vrhu neke gore, kamor se je zarad strmine
le težko prišlo. Vojvoda Ferdulf je pripeljal svojo vojsko do
gorskega podnožja ter hotel z naskokom Slovencem vzeti njih
tabor. Ko pa ti vidijo, da se jim sovražniki približujejo, posta-
vijo se jim hrabro v bran. Ugodno stališče in pa izvenredna
hrabrost sta Slovencem prinesla popolno zmago. Furlanska
vojska je bila potolčena in njen vojvoda ubit. Pavel dijakon
pravi, da se je izmed vse furlanske vojske rešil samo en mož.^^)
Na kateri gori se je vršila tu omenjena bitka, ni znano.

Drugi Ferdulfov naslednik kot furlanski vojvoda je bil
Pemon. Ta je po očetovsko skrbel za tiste sirote, katere so
izgubile svoje očete v prej opisani bitki s Slovenci.**) Okoli
leta 720. je zopet prišla močna slovenska vojska na Furlansko
ter dospela do Lavariana.®^) V treh bitkah so se merili Slo-
venci in Langobardi. Pavel dijakon pravi, da je vojvoda Pemon
pri tretjem napadu popolnoma premagal Slovence ter pri tej
priložnosti izgubil samo enega moža. Ker pa se je bal, da bi
mu sovražniki ne pobili še kakega vojaka, je kar na bojišču
sklenil mir s Slovenci. Od takrat naprej so se baje Slovenci
začeli čedalje bolj bati furlanskega orožja.^«)

8«) Ibid., VI, C. 24 (p. 173). — Če Pavel dijakon tu trdi, da je
izmed vse furlanske vojske ostal en sam mož pri Življenju, je to ravno
tako malo verjetno, kakor to, kar nam na nekem drugem mestu pripo-
veduje, da je v neki bitki s Slovenci padel en sam Langobard.

M) Ibid., VI, C. 26 (p. 174).

*«) Ibid., VI, C. 45 (p. 180): ». . . in locum qui Lauriana dicitur . . .«
— Ta Lauriana je sedanja vas Lavariano med Vidmom in Palmanuovo
na Furlanskem. Nikakor pa ne smemo misliti na Lovrano, ki je v Istri,
ker ta pokrajina je bila takrat razun tistega dela, ki je bil morebiti že v
slovanskih rokah, v bizantinski oblasti, ne pa v langobardski.

«»«) Pauli diac. Hist. Lang., VI, 45 (1, c. p. 180). — Kaže se, da
Pavlovo pripovedovanje ne odgovarja popolnoma resnici. Če prav je
bilo Slovencev silno veliko (»immensam Sclavorum multitudinem«), niso
naredili Langobardom druge škode, kakor to, da so pobili enega samega
starikavega vojaka. Kdo naj to verjame! — Pavel dijakon pravi, da so
Slovenci v tej bitki izgubili mnogo svojih Ijudij ter bili premagani, a

^ 135 —

Kaže se, da je Pemon v tistem času res sklenil mir s
Slovenci, ker v naslednjih letih se nam ne poroča o nobenem
slovenskem napadu na Furlansko. Da je odslej dalj časa med
Pemonom in Slovenci vladal mir, razvidno je iz neke notice
Pavla dijakona. Ta namreč pripoveduje, da se je Pemon okoli
leta 737. zameril langobardskemu kralju Liutprandu. Ta ga je
nato odstavil ter dal vojvodstvo njegovemu sinu Ratchisu. Sedaj
je hotel Pemon s svojimi pristaši zbežati v deželo Slovencev.
Ker pa je njegov sin pri Liutprandu izprosil zanj milost, ostal
je v domovini. *7)

Ko je Ratchis postal vojvoda furlanski, napadel je okoli
leta 738. s svojimi ljudmi Kranjsko, domovino Slovencev. Pavel
dijakon trdi, da je pri tej priložnosti potolkel mnogo sovraž-
nikov, njih imetje pa uničil. Ko so ga nato Slovenci nenadoma
napadli, pobil je s palico prv^a moža, kateri se ga je lotil.«^)
Kaj se je potem zgodilo, nam Pavel dijakon ne omenja. Mi
tedaj ne vemo, so li Langobardi odbili nepričakovani napad,
ali pa so morali bežati. Iz neke nam že znane notice bi smeli
sklepati, da Ratchis pri svojem napadu ni bil srečen. Govorilo

vendar so ostali na bojiSču. Tudi to je neverjetno. Ako kak poveljnik
izgubi mnogo vojakov ter je premagan, potem mu ne kaže drugega,
kakor to, da prej ko mogoče zapusti bojišče. — Pavel dijakon omenja,
da se je vojvoda Pemon bal, da ne bi izgubil še kakega vojaka in zato
je kar na bojišču sklenil mir s sovražniki. Tako ne govori hraber po-
veljnik. Če bi bil Pemon res pri Lavarianu premagal Slovence, ne bi
.bil ž njimi sklepal miru, paČ pa bi jih bil zapodil s furlanske zemlje.
Kak strah naj bi imeli Slovenci pred Furlani, ako vidijo, da je njih voj-
voda takoj pripravljen skleniti mir, ko mu sovražnik ni naredil še nobene
druge škode, kakor to, da mu je pobil enega samega moža! Iz vsega
pripovedovanja se sme sklepati, da so Slovenci takrat premagali Furlane,
česar pa Pavel dijakon ni hotel povedati.

»') Pauli diac. Hist. Langob., VI, c. 51 (p. 182).

^) Ibid., c. 52 (p, 183): »Ratchis .... in Camiolam Sclavorum
patriam cum suis ingressus . . . .c — Kar se tiče vprašanja, kje je ležala
tu omenjena Camiola, bi smel trditi, da Camiola Pavla dijakona in Car-
neola ravennskega kozmografa sta imeli isto lego in isto obširnost.
Obsegala je namreč sedanje Gorenjsko. (Gl. Izvestja, XI, str. 7 in 8).

— 136 —

se je že o tem, da so Slovenci v pokrajini, »iZelliac imenovani,
morali furlanskim vojvodam plačevati nekak davek do Ratchi-
sovih časov, pozneje pa ne več. Najbrže se Ratchisu nj^ov
napad na Kranjsko ni posrečil in to je potem Slovence po
okraju »Zellia« osrčilo tako, da so furlanskim vojvodam odpo-
vedali vsakoletni davek.

Če se oziramo na boje med Slovenci in Furlani, o katerih
nam Pavel dijakon poroča, vidimo, da so bili Slovenci vsaki-
krat napadovalci, a Furlani so napade odbijali. Le enkrat so
bili Furlani ofenzivni, ko jih je vojvoda Ratchis pripeljal na
kranjsko zemljo. Znano je, da je napadovalec v obče močnejši,
kakor pa tisti, ki mora odbijati napade. Zato bi smeli trditi,
da so bili Slovenci navadno v raznih bitkah srečnejši, kakor
pa Furlani.

Uspeh teh bojev med Slovenci in Furlani je bil ta, da
so se naši predniki polastili nekaterih okrajev, kateri so bili
pod rimsko oblastjo deli Italije.

Kar se tiče narodnostne meje med Slovenci in Furlani,
naj omenim, da kraji Oglej, Kormin, Iplis, Čedad, Neme, Rtin
(Artegna) in Gumin (Gemona) so bili in so še dandanes fur-
lanski, kar se iz zgodovinskih virov more dokazati.^^) Ti kraji
nam pa tudi nekako zaznamujejo črto, nad katero se je pri-
čenjal slovenski živelj najbrže že pred tisoč leti in se je bolj
ali manj ohranil do današnj^a časa. Znano je, da nekoliko
kilometrov nad Korminom, Čedadom, Nemani, Rtinom in
Guminom še sedaj prebivajo Slovenci.

Krajevna imena in zgodovinski dokumenti nam doka-
zujejo, da je bilo prav mnogo slovenskih naselbin tudi po
notranjih delih Furlanije, posebno pa ob cesti, ki je držala iz

^) Znano nam je, da so okoli leta 6io. gradovi Kormin, Iplis,
Čedad, Neme, Rtin, Gumin in Osoppo služili Langobardom kot zavetje
pred Obri (Paul. diac, IV, c. 37). — V Korminu so imeli okoli leta 737.
oglejski patrijarhi svojo stolico, kar kaže, da so v rečenem mestu j^e-
bivali katoliški Furlani, ne pa Slovenci, ki so bili takrat še poganske
vere. (Paul. diac, VI, c. 51).

-- 137 —

Vidma proti jugozahodu, ter med rekama Stello in Talja-
mentom.80) O teh naselbinah bi smeli trditi, da so nastale z
dovoljenjem tistih gospodov, ki so vladali po Furlaniji. Slovenci
so se po takih krajih kot poljedelci na tihem naselili ter morali
od zemlje, katero so dobili v last, plačevati doticnim gospodom
primeren davek. V političnem oziru so bili ti Slovenci prav
tako brez pomena, kakor tisti, ki so se v današnjih dneh na-
selili po raznih krajih Severne in Južne Amerike. Ker so bili
ločeni od svojih rojakov, živeli med tujimi ljudmi ter bili po-
korni tujim oblastnikom, zato se ne bodemo čudili, da so v
teku časa izgubili svojo narodnost. Le krajevna imena po do-
tičnih straneh furlanske nižine nam še vedno jasno pričajo, da
tudi tam se je nekdaj glasil slovenski jezik.

Obrnimo se na severozahodno stran takratne slovenske
domovine, da vidimo, kake so bile v tej dobi razmere med
Slovenci in Bavarci.

V svoji razpravi sem že govoril o bojih med Slovenci in
Bavarci, ki so se bili okoli leta 595., 596. in 611. Iz poznejših
let nam takratni pisatelji, katerih pa sploh ni bilo veliko,
ničesar ne poročajo o kakih bitkah na bavarski meji. A vendar
je verjetno, da so Slovenci prav tako, kakor so večkrat na-
padli furlansko zemljo, tudi dostikrat pridrli na bavarska tla,
včasi pa tudi odbili navale nemirnih Bavarcev.

Neki vir nam pripoveduje, da je okoli leta 696. prišla
truma Slovencev od južne strani čez Alpe na Bavarsko. Pri-
drla je do koče puščavnika Marina ter zahtevala od njega, da
bi jej kazal pot po bavarskih tleh. Ker pa puščavnik ni hotel
tega storiti ter ni maral zapustiti svoje celice, so se Slovenci
jako razjezili. Napravili so ogenj ter prisilili svetega moža, da
jim je moral donašati drva. Nato so ga vrgli na grmado ter
živega sežgali, kar se je zgodilo dne 15. novembra.«')

M) Gl. Rutar, v Ljublj. Zvonu, III, str. 122—128.

»») Vita ss. Marini et Anniani authentica (ed. B. Sepp, p. 6):
»Tempore Leoncii imperatoris contigit, quod gens nefandissima Wanda-
lonim de Italia fugientes et nescientes viam, et venerunt per viam per

10

— 138 —

Na podlagi tega vira je okoli leta i loo. nastal nov spis,
v katerem čitamo, da so Slovenci okoli leta 696. še bili po-
gani, da so pridrli iz svojih pokrajin ter na dolgo in široko
opustošili bavarsko zemljo. Ko so prišli do koče puščavnika
Marina, vzeli so mu njegovo imetje, nj^a samega pa pretepli
ter potem vrgli v ogenj. »*)

cis alpinos montes, et illum virum sanctum, cum errando per montes
ibant, invenerunt, precipientes ei, ut illis dux itineris esset. lile vero vir
sanctus votum Deo suo factum habuit, ne ab illa specu vivus recederet,
non illis aquievit. lUi vero nefandissimi hoc audientes indignati sunt
valde et furore nimio repleti fecenint ignem succendi ipsiimque virum
sanctum ligna vehere et ipsum vivum cum ipsa congerie lignonun in-
cendebant eumque in medio posuerunt. Hac de re vitam Bnivit XVn k.
decembrium.« — Ta životopis je bil spisan dobrih 50 let po Marinovi
smrti med 749. in 755. letom. (Gl. Sepp, p. 8, not 16, 17). — Bizantinski
cesar Leoncij je vladal od leta 695. pa do 698. — V tem času so tedaj Slo-
venci prihrumeli na Bavarsko. — Slovence životopis nazivlje »gens ne-
fandissima Wandalorum«. Znano nam je, da tudi Ann. Alam. a. 798
(MG. SS., I, 48) zaznamujejo Slovane z izrazom >WandaIi«. Na germanske
Vandale tu ne moremo misliti, ker so bili že leta 533. premagani in so
kmalu potem izmrli. — Slovenci niso prišli iz Italije, kakor pravi naš
vir, pač pa z južne strani. Kaže se, da so Slovenci takrat prihrumeli iz
zahodne Karantanije ter jo udarili po Zillerski in Achenski dolini, da so
prišli na sedanja bavarska tla. Opisani dogodek se je izvršil na južnem
Bavarskem med Innom in Isarjem blizu tam, kjer se rečica Mangrall zavije
proti vzhodu k Innu. — V životopisu čitamo, da so Slovenci napravili
ogenj. Morebiti so to storili, da so se greli, ker okoli srede meseca
novembra je na Bavarskem že hladno.

**) Legenda ss. Marini et Anniani (ed B. Sepp, p. 12): »Igitor
crudelissima gens Wandalorum eadem tempestate idololatriam colens ritu
paganorum de propria egrediens patria longe lateque plura desiderabilia
loca vastaverat in provintia Bawaria. Quam circumquaque percurrens
pervenit etiam ad cellam sancti Marini, quem repperit nil hostilem in-
cursionem formidantem intente oflficiis assistere serviminis divini. Unde
feroces homines nimio concitati furore sanctum virum studuerunt maximo
perturbare dolore. Onrnia namque eius utensilia primitus despoliando
violenter ei abstulerunt moxque illum, ut Christum negaret, plurimis
tormentis compellere studuerunt. Diutinis vero illum verberibus aflligebant
posteaque eum sevis ungularum lacerationibus eculeo suspensum usqQC
ad nuditatem costarum constringebant .... etc«

— 139 —

Iz nekega drugega zgodovinskega vira je razvidno, da S6
Slovenci okoli leta 725. prekoračili Visoke Ture ter prihrumeli
na Solnograško. V Pongau-u je bavarski vojvoda Teodo pred
letom 718. ustanovil cerkev in samostan na čast sv. Maksi-
milijanu. Oboje so okoli leta 725. Slovenci razrušili. Mnogo
časa sta bila potem cerkev in samostan podrta, ker je vedno
pretila nevarnost, da bi Slovenci na novo ne uničili teh po-
slopij, ako bi se zopet postavila.*«)

Ker pongauski prebivalci niso iz strahu pred Slovenci
mnogo let iznova napravili rečene cerkve in samostana, more
se iz tega sklepati, da naši predniki niso samo enkrat prišli
v te kraje plenit, temuč večkrat. Vir imenuje Slovence prvikrat
»crudeles paganos<, drugikrat pa »crudelissimos paganos«. Slo-
venci takrat še niso bili kristjani.**)

Iz teh virov se vidi, da so bili Slovenci, ko so prihajali
.na bavarsko zemljo plenit in morit, prav tako brezobzirni in

*») Breves notitiae, c. 2 (Kleimaym, Juvavia, Anh., p. 33) : >Interea
contigit, ut a vicinis Sclavis illi fratres, qui ad Pongov de Salzburgensi sede
ibidem destinati erant, inde expellebantur, et ita multis temporibus erat
devasta eadem cella propter inuninentes Sclavos et crudeles paganos. c
— Ibid., C. 6 (p. 35): ». . . propter Sclavos crudelissimos paganos eadem
cella multis erat temporibus desolata.« — Tu omenjena cerkev je bila
blizu Bischofshofena v Pongau-u.

**) Neresnično je, kar nam Vita s. Ruperti Salisb. ep. Rosweydiana
(Acta Sanct. Boli., mens. Mart. III, 705) pripoveduje o uspehih sv. Ruperta
med Slovenci. V rečenem životopisu čitamo, da je sv. Rupert prehodil
v?e alpske pokrajine ter prišel do karantskega kralja (!). Na tega priprošnjo
je izpreobmil njegove podložnike ter jih krstil. Ko je prekoračil Visoke
Ture, oznanjeval je božjo besedo Slovencem ter dosegel med njimi
mnogo uspehov. Postavil je na njih zemlji več cerkva in ustanovil veliko
samostanov. Ko je pustil med Slovenci svoje verne učence, duhovnike
in klerike, da bi čuvali krščansko vero, povrnil se je na Bavarsko. —
Tako opisuje imenovani Životopis Rupertovo delovanje med Slovenci.
Ni težko dokazati, da so ravnokar navedeni stavki neresnični. Kakor se
vidi, je pisatelj to, kar se je zgodilo pod slovenskim vojvodo Hotimirom
in solnograškim škofom Virgilijem, pripisoval že sv. Rupertu.

10*

^ HM

— 140 —

krvoločni, kakor tisti Slovani, ki so v šestem stoletju skoraj
leto za letom napadali bizantinska tla po Balkanskem polotoku.

Nič boljši kakor Slovenci niso bili Bavarci. Ti so včaa
pod vodstvom svojega vojvode pridrli na slovensko zemljo, jo
opustošili ter po njej nalovili mnogo Ijudij, katere so potem
kot sužnike odvedli s seboj. »^) Nekatera slovanska krajevna
imena po bavarskih tleh so najbrže nastala na ta način, da
so pri takih napadih ujeti Slovenci bili poslani na ondotno
zemljo, katero so potem začeli trebiti in obdelovati. Iz neke
listine, izdane leta 771,, je razvidno, da je v kraju, Holzhusir
imenovanem, prebivala sluznica Saška, ki je bila slovanskega
rodu.»«)

Pozneje so se razmere med obema narodoma ublažile
tako, da so leta 743. Slovenci pomagali Bavarcem, ko so se
ti vojskovali s Franki. Čeprav so Bavarcem razun Slovencev
tudi Saši in Alemani prišli na pomoč, vendar so bili ob Lechu
premagani in njih vojvoda Odilo je moral odslej priznavati
frankovsko nadoblast.*')

Kmalu potem, najbrže med letom 743. in 748., so Obri
začeli nadlegovati karantanske Slovence. Slovenski vojvoda
Borut se je, ker je bil sam preslab, da bi odgnal Obre, obrnil
do Bavarcev ter jih prosil pomoči. Ti so tudi kmalu nato
pomagali Slovencem pregnati Obre iz njih dežele. Vendar so
naši predniki drago plačali Bavarcem njih postrežljivost, ker
so odslej morali priznavati vrhovno oblast frankovskih kraljev,
katerim so bili, kakor sem že omenil, od leta 743. naprej tudi
Bavarci podložni. •»)

Morebiti v tistem času ali pa tudi že prej so se Obri
iznova polastili zemlje ob Donavi med Litavo in Anižo, po

««) Cfr. Lex Baiuwariorum, § 11 (MG. Legg., HI, 323) — Ta po-
stava je bila med letom 744. in 748. spisana.

««)»... et Sasca Sclavam ... t (Meichelbeck, Hist. Frising., I^
36, št. 19).

»') Ann. Mettens. a. 743 (MG. SS., I. 327)-

»«) Conv. Bag. et Garant, c. 4 (MG. SS., XI, 7).

— 141 —

kateri so že pred nastopom kralja Sama gospodovali. Redko
naseljeno prebivalstvo po teh straneh je bilo večinoma slo-
venske narodnosti. Iz nekaterih listin devetega stoletja je raz-
vidno, da so ondotno zemljo zvali Slovenijo. »») Obri so v teku
časa po tej pokrajini razširili svojo oblast do Aniže. Ta reka
je leta 791. delala mejo med obrskim in bavarskim gospo-
stvom.'<>o) Na ta način, da so Obri zasedli to zemljo, pretrgala
se je vez, ki je združevala Slovence in Čehe. Ožja dotika Slo-
vencev z Bavarci je veliko pripomogla, da so se naši predniki
polagoma pokristjanili.

5. Razširjanje krščanstva med Slovenei.

(Ta odstavek je bil že natisnjen v Izvestjih, X, str. i — 11.
pod naslovom »O bojih med krščanskimi in poganskimi Slo-
venci v osmem stoletju. <)

Dolni6ar|eva l|ubl|an8ka kronika od 1. 1660.

do 1. 1718.

Priobčuje V. Steska.
(Konec.)

1703,
To leto je bilo nenavadno mokro; povodenj je bilo mnogo.
Za vino in rž je bila srednja letina, in se je v Ljubljani vse
po ceni dobilo, čeprav so mnogo žita nakupili in skoro vsak
dan veliko ladijo žita odpeljali za vojno na Laškem. Mesto je
bilo začetkom leta v skrbi radi Francozov, švigajočih po Adri-
janskem morju, pozneje, ko so ti izginili, radi vpada Bavarcev,
ki so si Tirolsko osvojili, koncem leta pa radi upornih Ogrov
in Hrvatov, proti katerim so Virmondovi polki odšli. Bog pa,
kateremu bodi večna čast, je mesto rešil vsega tega.

^) Izvestja Muz. dr., VII, 117— 119.

^00) Ann. Einh., a. 791 (MG. SS., I, 177): »Nam is fluvius (se. Anesus)
inter Baioariorum atque Hunorum terminos medius currens, certus duorum
regnorum limes habebatur.c

— 142 —

3. januvarija. Okrog 2. popoldne je prišel po Ljubljanici
z malini spremstvom princ Evgen Savojski, ki je zapovedoval
cesarski vojni na Laškem. Zvečer je bil na gostih pri grofu
Lanthieriju, popoldne se je pa razgovarjal z glavnim vojnim
založnikom pl. Forstnerjem. Gospodje Academici Philoharmonici
so njemu na čast priredili krasno godbo, tako da se je izrazil,
da ni kmalu tako lepe slišal. Drugi dan je odšel preko Save,
ki je po deževju nenavadno narasla.

9. januvarija je potovalo 200 Hrvatov proti Trstu, 18. jan.
zopet 60 mož.

28., 29. in 31. jan. so Heisterovi vojaki z generalom iz
Trsta semkaj domov prišli.

3 1 . januvarija so tu skozi potovali trije Angleži in ladijski
inženir, da so si ogledali cesarske luke ob morju, ker se je
dvor odločil napraviti zaloge radi trgovine s Holandijo in
Angleško.

3. februvarija se je tu skozi vračal omenjeni inženir, da
sporoči dvoru o svojih preiskavah.

Marec. Iz Trsta poročajo, da se sovražne ladije vedno
pokazujejo.

31. marca. Grof Nostic, zadnji član svoje rodbine, je tu
umrl za kozami. Pokopali so ga v Auerspergovi kapeli pri
00. frančiškanih.

2. aprila. Ker je naš škof kot koadjutor v Solnogradu,
so novoposvečenci odšli v Trst.

4. aprila. Tržaške benediktinke so po škofu prosile, da
bi smele priti k tukajšnjim klarisam, če Francozi zopet napa-
dejo Trst.

13. aprila so pripeljali veliko množico smodnika, pušk
in sabelj v tukajšnje orožarne.

21. aprila. K prvim trem uršulinkam so prišle še tri,
grofica Herberstein, grofica Coronini in neka Dunajčanka, katere
je ustanovnik sprejel in spremil.

— 143 —

Te dni so zopet odkrili na vrtu pri diskalceatih tri rakve
in druge lepe starine. Na nekem pokrovu se je bralo II. Bonoc,
na ampuli (kjer je gorela večna luči) pa Cresce.

26. aprila. Ko so drugi del stolnice porušili, so našli
dve steklenici, katerih ena je bila polna vode, in srebrno ploščo,
podobno hostiji, z napisom: »Anno 15 19 Petrus Epus T. me
posuit in honorem Mariae et Annae Matris eius X. Aprilis.«

30. aprila je prišel znameniti Julij Quaglio, slikar iz Laina
na Milanskem, ki je po letu in jeseni slikal lepo stolnico sebi
v nevenljiv spomin.

2. maja. Tu je skt)zi potovalo 700 Hrvatov v Trst. Tu
so počivali dva dni.

4. maja. Tu so imeli kapucini svoj provincijalni kapitul.

10. maja. Radi francoskih ladij na morju je moral med
vojake vsak deseti mož na Kranjskem.

11. maja. Zopet je prišlo semkaj 700 Hrvatov in so se
tu odpočili. 13. maja so odšli po ladiji proti Trstu.

21. maja prišlo je 500 Hrvatov, ki so se menjali.

18. junija. Ko je prišel knezoškof i. junija iz Solnograda,
je vložil ob devetih temeljni kamen stolnici z veliko sloves-
nostjo. Na bakreni plošči je bil naslednji napis:

Basilicam

Divo Nicolao Archi Epo. Myrensi

Patrono primario Labacensi

Sacram

Vetustate squalentem

Antonius Thalnitscher de Thalberg,

Decanus et Vic. Gniis. Labacen.

Ope collectitia

Ac incredibili cura a fundamentis restituit

Anno a partu Virginis CD.D.CCl.

Seu Aemonae conditae 2924

— 144 —

Na drugi strani je bil napis:

In cathedra Petri sedente Clemente XI

Regnante Leopoldo Magno

Antistite Labac. S. R. I. Principe

Ferdinande I.
Ex comitibus de Kuenburg etc.

Episcopatum gubernante

Instauratio Basilicae Cathedralis

Labacensis.

Razen tega so priložili še 3 srebrne medalje, tolike kot
hostije, in relikvije s sledečimi podobami in napisi:

1. Slika s stranskim pogledom na stolnico; napis se pa
glasi : Instau — ratio Basi — licae Cathed. — Labacensis — S.
Nicolao — Sacrae.

2. Škof podaja model stolnice sv. Nikolaju; na robu
napis: S. Nicolae ecce templum tuum; na drugi strani: Fer |
dinando I. | Epis. Labac. | S. R. I. Princi | pe ex comit | de
Ktinburg.

3. Tloris stolnice z napisom : Anno Jubilaeo CID.I3CC.
Labacen. ; na drugi strani : Clemen. | XI, Pont. Max. Leopold.
Mag I no Imp. Rom. lo. Jos. Ant. Princ. Ab Eggenb. | Cap. Cam.

Te slovesnosti so se udeležili : knezoškof, knez Eggenberg,
poleg množice višjih in nižjih plemenitnikov.

23. junija. Danes so spremenile uršulinke svoje dosedanje
stanovanje in se preselile s trga v Ederjevo hišo zunaj mesta.
Prej so obiskale tukajšnje cerkve in se potem odpeljale v treh,
s šesterimi konji zapreženimi kočijami. Spremljevale so jih
kneginja Auersperg in več drugih gospa. 25. junija so slovesno
vpeljali klavzuro. Najprej je stolni dekan in generalni vikanj
blagoslovil sobo v kapelo na čast presv. Trojici, potem je
maševal med lepo godbo, nato je šel sprevod redovnic in ver-
nikov skozi vse sobe. Udeležili sta se sprevoda tudi kneginji
Auersperg in Eggenberg. Precej drug^a julija so otvorili šolo
za deklice.

— 145 —

3. julija. Dobili smo sporočilo, da so Bavarci Tirolce
nenadoma napadli in se polastili Kufsteina in Inomosta. Da
bi pomagali Korošcem, so naši odposlali po generalu Forst-
nerju tjakaj 200 centov smodnika in veliko množino žita iz
tukajšnje žitne zaloge.

10. julija. Danes so lep mozaičen tlak z drugimi stari-
nami izkopali v Gradišču na vrtu Mnesakovem (?).

26. julija smo izvedeli, da so Francozi požgali Akvilejo
in jo oplenili, kar ni provzročilo malega strahu.

29. julila smo izvedeli, da so kmetje pregnali iz Tirolske
Bavarce in jih nabili. Nadalnji izvoz žita se je ustavil.

5. avgusta. Danes je tu skozi potoval Frančišek vojvoda
Lothrinški, star 14 let, k cesarski vojni na Laško. Njegov
strežnik si je na ravnem, ko se je od Save sem peljal, nogo
zlomil, ker je prišel pod kolo. Nogo so mu tu dobro zacelili.

11. avgusta. Cesarski patent so med bobnanjem objavili,
da je zagotovljena prosta trgovina z Angleži in Holandci in
da se kmalu prične v cesarskih lukah s tem, da pridejo ho-
lanske ladije, kupčija z vsakovrstnim blagom ; pripravljeni morajo
biti ljudje z živežem, da jih preskrbi, in z drugimi trgovinskimi
stvarmi, da jih zamenjajo in ladije napolnijo. — Admiral Schaurl
je prišel z velikim brodovjem samo do Livorna in ni dospel
v Adrijansko morje; torej se je to koristno delo na poznejše
čase odmaknilo.

17. avgusta. Danes je došlo 300 Hrvatov konjikov pod
poveljstvom treh ritmojstrov: Paradeyser, Hranilovič in Oršič;
19. avgusta so dalje šli proti Tirolski.

24. avgusta so prišle tri ladije Hrvatov po vodi iz Trsta,
ker so bili nadomeščeni. Ogerskih in hrvaških begunov so vse
cerkve polne.

3. septembra. Iz Ogerske je prišlo 2400 Nemcev, med
njimi 400 Hrvatov, pod poveljnikom polkovnikom Virmondom,
ki so se združili iz polkov Neuburg, Rabutin in Heister.

Najprej so se utaborili v Prulah; tretji dan so pa korakali
skozi mesto in se utaborili blizu Save pod Šmarno Goro, kjer

^■^p^

146

so ostali 6 tednov. Mesto jih je preskrbovalo z vsem po-
trebnim; vsak dan je namreč dalo nekaj voz hrane in mesa
in nekoliko sodov vina. Pričakovali so cesarsk^a ukaza, ker
bi jih povsod potrebovali, dokler niso dobili ukaza iti na
Ogersko radi ondotnega upora.

IG. septembra. Danes je zopet prišlo 400 Hrvatov iz
Trsta in so se pridružili onim utaborjenim pri Ljubljani; bol-
niki so pa odšli v tukajšnji lazaret. Nekaj jih je umrlo in so
jih pokopali.

23. septembra. Zopet je potovalo 450 hajdukov k vojski
na Laško; vsak je vodil seboj še dva konja.

II. oktobra. Ljubljanica je radi I4dnevnega deževanja
tako narasla, da se starci takega ne spominjajo. V Krakovem
in Trnovem so stale hiše pol pod vodo, v cerkvi sv. Lovrenca
je stala voda pol moža visoko, špitalski most so obtežili s
težkimi mlinskimi kamni, da bi ga vodna sila ne odnesla. Tudi
Sava je silno narasla in odnesla pol mostu pri Medvodah.
Hvala Bogu, da se mesto nima bati tolike škode ob povodnji
kakor Gradec ali drugi kraji na Štajerskem in Koroškem, ki
so zelo trpeli radi deročih vod&.

23. novembra. Hud potres smo čutili ob dveh popoldne.
Pri jezuitih je zvon v zvoniku trikrat udaril, in dijaki so bežali
iz šole.

27. novembra. Ko smo culi, da je Bavarsko oprostilo
Kufstein in sta Koroško in Kranjsko izpostavljeni napadu, je
strah podvojila novica, da se Hrvatje z Ogri upirajo in da
hočejo vdreti v našo deželo.

6. decembra. Vsak dan prihajajo po vodi ranjenci in
nesposobni vojaki z Laškega. Vseh je neki 400, katere bodo
vse spravili v ogerske bolnišnice.

19. decembra. Radi velike nevarnosti, preteče od upor-
nikov, prosijo Štajerci pomoči in nabirajo vojake, kar bo storila
tudi Koroška in Kranjska. V Ljubljani se je pričela iz nova
pobožnost od cerkve do cerkve radi preteče nevarnosti«

147 —

'"'i-^

1704.

To leto je bilo nenavadno suho, in je suša na Ljubljan-
skem polju ajdo skoro vso pokvarila; pač pa je bilo veliko
dolenjca in dobrega, vipavca pa malo, a dobrega. Mesto je
bilo v velikih skrbeh radi upornikov, radi Bavarcev in na Adri-
janskem morju se potikajočih Francozov, dokler ni bilo boja
pri Hocbstaedtu, ki je bil za nas srečen, in ves strah se je
polzel. Stolnico so v 4. letu krepko nadalje zidali in zadnji
del spravili pod streho.

14. januvarija. Mesto se je dobro zavarovalo ob preteči
nevarnosti. Napravilo je prožne mostove, stražo podvojilo in z
bobnanjem ukazalo, naj ob sili vsaka hiša dostavi po enega moža.

18. januvarija. Štajerci so zopet prosili pomoči. Nabor
se je zopet pričel in grajščine morajo 600 mož dostaviti v teku
tedna.

12. februvarija. Meščanstvo so pregledali radi vojaščine.
Žalostne novice neprenehoma dohajajo iz Štajerske, da so
namreč uporniki vpadli v deželo in da ondi plenijo.

24. februvarija. Na tukajšnjem gradu so popisali in pre-
gledali 600 nabornikov z dežele, jih razdelili glavnim častnikom.
O tem času so se tu nastanili.

29. februvarija. Deželni stanovi so dovolili po 500 gld.
na tri leta za novo stolnico. Ist^a dne je bil ogled vitezov,
pripadajočih modri zastavi.

14. marcija. Ob tej vojni sili je višja duhovska oblast
naravnala slovesno procesijo od stolnice k sv. Florijanu, kjer
je milostna podoba žalostne M. B., da bi Bog odvrnil vse ne-
sreče. Procesije se je udeležil tudi škof, spremljan od mnogih
visokih in nižjih plemenitnikov. P. Hoflfsteter t. J. je lepo in
duhovito govoril na kronogram

Mater DoLorosa perICLItantI patrlae
arMIs LeopoLDI Caesaris asslste.

4. aprila. Zastave, ki so bile nedavno izročene zastavo-
noscem deželne vojne pri deželni hiši, je blagoslovil stolni proŠt
z dostojno slovesnostjo v oratoriju poleg stolnice. Drugi dan

— 148 —

je vse moštvo nastopilo in se pokazalo v lepem redu pred
deželno bišo. Prihodnji dan jih je precej 400 odšlo na Šta-
jersko, pa niso dalje prišli, kot do Celja, ter so se na povelje
vrnili in razšli. Istotako onih 200 mož, ki so tu ostali.

10. aprila. KnezoŠkof je odšel v Gorico umestit dežel-
nega glavarja Gašperja Kobenclja. Po vrnitvi je takoj odpo-
toval v Solnograd radi rezidence.

14. aprila. Tri dni po vrsti so zvečer po Ave Mariji
zvonili z velikim zvonom. Dobili so se lahko odpustki. Potem
so pričeli razdirati zvonik.

16. maja. V Kostanjevici na Dolenjskem se je pripetil
strašen dogodek. Uporni podložniki so Knifica, najemnika do-
tične grajščine, živega sežgali pod praznim izgovorom, da je
vpeljal nove navade v soseski. Štajerci so kmalu posneli ta
žalostni vzgled, in podložniki grofa Wurmbrandta so umorili
svojega gospoda. Krivci so vsi takoj ubežali.

Junij. Štajerci prosijo zopet pomoči, pa zastonj. Gosposke
so storile svojo dolžnost in se ne lotijo več truda, da bi zbrale
razposlano vojno.

7. julija. Po brzih slih smo izvedeli, da so uporniki pre-
magali na Rabi Štajerce pod vodstvom grofa Rabatte in jih
ugonobili. Uporniki so nato upepelili 40 vasij in napravili
veliko škodo. — Kmalu pa smo dobili veselo sporočilo, da
so bili premagani Bavarci in Francozi pri Donauwerthu in je
bilo vjetih in mrtvih okoli 16.000 mož.

Avgust. Ker francoske ladije vedno prekrižujejo Adrijansko
morje in je prevoz nevaren, se bo dovažal vojski provijant
odslej čez Gorenjsko, Koroško in Tirolsko.

19. avgusta smo dobili po posebnem brzoteku z Dunaja
po g. grofu Kaunizu, duhovniku pl. Pivizhaimbu, veselo spo-
ročilo o slavni zmagi pri Hochstaedtu, kjer so vjeli Tallarda
in uničili vso sovražno armado. Kar ni bilo potolčenih, so jih
zajeli; med jetniki štejejo 1000 častnikov.

2. septembra. Radi velike suše ni bila le pred 8. dnevi
procesija k sv. Krištofu, ampak tudi danes k žalostni M. B.

— 149 —

pri sv. Florijanu. Pomoč smo tudi dosegli, ker je drugi dan
dobro deževalo.

20. septembra je bil radi zadnje zmage slovesen Te Deum
v oratoriju pri stolnici. Streljali so na Gradu z velikimi topovi.

Ta dan je umrl izvrstni, zelo učeni Janez K. Prešeren,
stolni dekan in slavne Academiae Operosorum prvi načelnik«
Pokopali so ga v stolnici.

Ko so se vzdignili Hrvatje in vpali na Ogersko ter si
pridobili veliko plena, so semkaj prignali mnogo volov, ali so
jih pa gnali dalje na Laško. — 12. novembra so zopet pri-
gnali mnogo volov.

30. novembra je bil slovesno vmeščen za kanonika g.
Fischer.

4. decembra. Izvedeli smo, da so naši zaseli 26. p. m.
Landau, katerega so si bili prisvojili Francozi pred enim letom.

9. decembra. Najmlajši vojvoda lotaringijski je prišel po
vodi semkaj opoldne incognito od ces. vojne na Laškem.

1705.

Splošno smo imeli letos povoljno zimo, mokro pomlad
in zelo suho poletje, tako da je imelo žito in vino mnogo
škode, in je bilo nekoliko draginje. Sicer pa naša dežela to
leto ni trpela vkljub vojni posebne bede, česar nas Bog ob-
varuj tudi nadalje.

I. januvarija. Oba kneza, škof, dež. glavar in mnogo
višjih plemenitnikov so kosili pri 00. jezuitih.

Ta mesec so otvorili tobakarno, objavili pa krajcar
na meso.

Februvarij. Ta mesec so se zopet oglasili uporniki na
Štajerskem in napravili hrup; radi tega so nas prosili zopet
pomoči.

Pustne seme so bile prepovedane na Avstrijskem in na
Štajerskem, pri nas pa dovoljene. Bilo je vse veselo, posebno
pa v dvorcu kneza Auersperga, ker so obhajali poroko edine
hčere z grofom Sigmundom Auerspergom z raznolikimi vese-

1

— 150 —

licami in veliko slovesnostjo. Da o drugem molčim, omenjam
samo to, da je bilo devet kuharjev najetih. Igre so predstavljali
v splošno zadovoljnost. Pri obedu so šteli 130 oseb. Poročil
ju je sam knezoškof. Pri poroki so bili zastopniki: Nj. cesa-
rosti: Knez Eggenberg, Štajerske dežele: ekscelendja grof
Blagay, grof Lamberg Koroške, grof Gallenberg Kranjske in
Strassoldo Goriške.

Marcij. Knezoškof se trudi radi opatije rozačke (Rosacis)
na Frijulskem, ki jo je cesar že podelil, pa se beneška vlada
upira, ker so se že objavili potom tiska pogoji (?).

Prizadevajo se tukajšnji krogi, da bi ustanovili ubožnico,
kar bi bilo hvalevredno delo. Tukajšnje stolnice zidanje se
5. leto nadaljuje z isto vnemo, kakor se je pričelo.

6. marca so najstrožje uvedli naklado na vožnjo po vodi.
19. marca so se pričele iz nova procesije.

Maj. Deževno vreme je zaviralo zidanje pri stolnici, v
cerkvi pa se je pridno nadaljevalo stuciranje in slikanje.

Junij. Ko je doŠla žalostna novica, da je umrl cesar
Leopold Vel. in naš knez 5. maja na Dunaju, se je zvršilo
mrliško opravilo ne le v stolnici najsijajneje, ampak tudi pri
00. avguštincih pred Špitalskimi vrati so udje Acad. Philo-
harmonicorum napravili veliko slovesnost, in vse poslušalce
pretresli zlasti, ko se je cula pri »Dies irae dies illac tuba
(trobilo) pri besedah: »Tuba mirum spargens sonum.<

21. junija je semkaj dospel pobožni kapucin o. Antonij
iz Luke (de Luca) in po kratki pridigi obilno došlo ljudstvo
blagoslovil.

Julij. Ta mesec so shranili v pozlačeno jabolko dozida-
nega zvonika proti trgu razne lepe svetinje.

Ko je suša trajala že dalj časa, je bila procesija od stol-
nice k žal. M. B. pri sv. Florijanu; in glej čudo, še tisti dan
Je deževalo.

30. avgusta je praznoval »kranjski narod« slovesno bo^o
službo na čast svojim zavetnikom sv. Ahaciju in osmerim
drugim svetnikom pri bosonogih 00. avguštincih na Dunaju.

— 161 —

24. avgusta je umrl sloveči o. Antonij Lazari iz reda ref.
frančiškanov, bivši generalni definitor v Rimu in oče vsega
reda, ki je tu red prenovil in mnogo čudovit^a storil ; umrl
je v Ljubljani, svojem rojstvenem kraju, v sluhu svetosti. Po-
kopali so ga v križni kapeli.

September. Nekega gornjeavstrijskega kmeta, ki je raz-
širjal ondi krivo vero, so zaprli tu na Gradu.

3. oktobra je bil strašno razmesarjen in umorjen od po-
danikov v gradu grof Karol Lichtenberg v Črnomlju, radi
krajcarja na meso, ki ga je nabiral v svojem okraju.

19. oktobra so v Solnogradu volili pomožnega škofa nad*
škofu grofu Thunu, ki je izgubil pogled. Največ glasov je dobil
naš Škof, ki jih je pa odstopil svojemu sorodniku grofu Harrachu
na Dunaju.

23. novembra je umrl na Gradu baron Franc RigonI,
rojen Benečan, ki si je v deželi s trgovino pridobil nad 500.000
goldinarjev, in ga je radi nekega prepira graška dvorna kamora
zaprla na ljubljanskem gradu. Njegovi dediči so mu priredili
pri 00. frančiškanih tako dragoceno tumbo, da se take nihČe
ne spominja.

8. decembra je šel tu skozi brzi sel z veselim sporočilom
proti Dunaju, da se je z Barcelono vsa Katalonija vdala kralju
Karolu.

19. decembra je pričel vojake nabirati za lotanngijski
polk grof Trauren.

1706.

To leto je bilo mokro in jug je neprenehoma gospo-
doval, sicer pa je bila letina dobra, dovolj vina in žita, in,
Bogu čast, nismo to leto trpeli nič od sovražne strani, razen
nekega prehoda, ki ga še opomnimo.

Januvarij. Začetkom leta je magistrat pomnožil stražo,
privzel nove stražnike in podvojil stražo pri dveh glavnih
mestnih vratih.

-^

— 152 —

Februvarij. Vse pustne veselice, ne le tu, ampak v vseh
cesarskih dednih deželah, so bile pod strogo kaznijo prepo-
vedane radi smrti cesarja Leopolda I., blaženega spomina.

22. februvarija je dospel brzi sel od ces. dvora k dež.
stanovom z naznanilom, da se zbirajo Francozi na beneški
meji in nameravajo napasti Goriško in sosednje kraje. Treba
se torej čuvati. Takoj so sklicali deželni zbor.

Marcij. Pri i., 2. in 3. zasedajočem deželnem zboru so
sklenili, naj bo vsak deseti mož pripravljen. V tem času je
na cesarski ukaz semkaj prišel tudi general karlovški knez
Hanibal Porzia s kneginjo in 700 konjiki in s svojimi strežniki
ob 2. popoldne 5. marca; nastanil se je v svojem stanovališču;
drugi dan so počivali, in 7. marca so odpotovali konjiki po
suhem, general po vodi, dasi so goriški stanovi po grofu
Attemsu sporočili, da ni treba priti, pa niso hoteli slušati.

Ko so ti odšli je prišlo 200 pešcev, ki so se nastanili v
mestu in zunaj mesta. V mestni hiŠi so jim delili deleže (por-
cijone). Tretji dan so šli po vodi za prvimi, čeprav je bilo
mrzlo in vetrno. Na Vrhniki so dobili ukaz, naj se vrnejo.
Tretji dan so se vrnili ti in konjiki od goriške meje skozi Lož
ali skozi Ljubljano.

14. marca je odpal od Francozov princ Ebbeuf, iz lotarin-
gijske hiše, in šel tu skozi na Dunaj, da se cesarju pokloni.

22. aprila so popisovali prebivavce mesta radi krajcarja
na meso. Deželni stanovi so nabiranje vzprejeli in gotov znesek
obljubili, da ga odštejejo, zato je bilo pobiranje strogo.

Maj. Dovrševala se je stolnica, ki so jo zidali že šesto
leto, in preskrbeli so pravočasno za prvo slovesnost.

5. junija smo izvedeli veselo novico z Dunaja, sporočeno
iz Gradca po posebnem brzem slu na kneza Eggenbei^a, da
je bil prisiljen vojvoda anžuski (Anjou) odjenjati od obleganja
Barcelone, in je bil kralj Karol srečno oproščen po angleških
in holandskih četah.

— 163 —

20. junija so prišli Zagrebčani naročat stavbeni les, ker
je 14. junija ves Zagreb, žalibog, pogorel razen stolnice in
škofovega dvorca.

24. junija je tu skozi potoval kardinal Grimani z Dunaja;
šel je v Neapol.

26. junija so na trgu s trobentanjem razglasili cesarsko
diplomo, da sta volilna kneza bavarski in Klemen kolinski,
ker sta se pridružila Francozom in napadla cesarstvo, kot javna
sovražnika preklicana.

27. junija se je praznoval Te Deum radi srečne rešitve
Barcelone. Streljali so na Gradu s topovi in v mestu. Meščani
so nastopili slovesno.

4. julija. Osmi dan pozneje so obhajali slovesni Te Deum,
da je Mariborough na Nizozemskem sijajno premagal Francoze
pod poveljstvom bavarskega volilnega kneza; na Gradu in v
mestu so ustrelili trikrat z velikim topom; meščani so nasto-
pili in trikrat ustrelili z malimi puškami. Zvečer so žgali na
Ljubljanici ogenj in so godli.

14. julija je odšla četa nad 30 Neapolitancev k cesarski
armadi v Italiji, ko so culi o srečnem napredku naše vojne.

22. julija je ob loih zvečer po desetdnevni bolezni za
kapjo umrl knez Ferdinand Auersperg, vojvoda mtinsterberški
in frankensteinski, v veliko žalost vsega dvora, v 51. letu svoje
starosti in brez moškega dediča. Takoj so ga odprli in balza-
mirali in v kropljenje izpostavili za dva dni in dve noči v do-
mači kapeli, ki je bila, kakor tudi sobe, preprežena s črnimi
prtovi. 24. julija so ga pokopali v kapelici sv. Antona pri fran-
čiškanih. Obred je izvršil stolni prost v spremstvu vsega kapitula.
Voz je vleklo šest konj ; svetilo je 24 plamenic. Sprevoda se je
udeležilo neznansko mnogo ljudstva in tudi visokega plemstva.

22. avgusta se je pričela slovesnost v tukajšnji na novo
sezidani, krasni stolni cerkvi sv. Nikolaja, in je trajala štirinajst
dnij. Prvo nedeljo je vzel knezoškof sv. R. T. iz oratorija, kjer
je bilo shranjeno šest let med zidanjem stolnice, in Je nesel
skozi mesto v slovesnem sf)revoda pod krasnim slavolokom v

11

— 164 —

novo stolnico in Je tam shranil. Zvonili so vsi zvonovi v mestu
in zunaj mesta, in ko so topovi trikrat zagrmeli, se je oglasil
»Te Deum*, kater^a so gospodje iz »Acad, Philoharmoni-
corum« spremljali z izbrano godbo 60. godcev. Nastopivši me-
ščani so ustrelili.

29. avgusta so slovesno v sprevodu po mestu nosili sve-
tinje. Vsak dan so prihajale procesije, od 5 do 8 na dan, iz
štajerskega, koroškega in kranjskega dela naše škofije.

September. Neki grof Himelsthau je prinesel veselo novico,
da so cesarske in pomožne čete srečno osvobodile Turin na
Savojskem.

16. oktobra je obesil mojster (Kunstmeister) iz Idrije
64 stotov težki veliki zvon v zvonik tukajšnje stolnice.

29. novembra se je naznanilo, da se je cesarskemu zma-
galnemu orožju vdala Modena.

4. decembra, v soboto, so se mnogi postili, ker se je
raznesla govorica, da je neka ženska v Rimu razodela nekemu
duhovniku, da bo vojska v enem letu končana, potem pa na-
stopila splošna kazen, katere bodo rešeni le tisti, ki se postijo
prvo soboto, ko to čujejo. Zoper to so duhovniki pridigali, in
je govorica kmalu jenjala.

14. decembra so imeli deželnozborsko sejo kar naprej za
drugo leto, kar sicer ni bila navada.

1707.

Tudi to leto je bilo nenavadno mokro in je skoro vedno
deževalo, vender je bilo, hvala Bogu, rodovito in dovolj žita in
vina. Kar se tiče vojske, Bog bodi zahvaljen, ni bilo hudih
časov ali prehodov vojnih čet, samo veliko deželno naklado
smo imeli.

20. januvarija se je pričelo tridnevno opravilo za umrlega
kneza Ferdinanda Auersperga, nadvojvodo mdnsterberškega, pri
frančiškanih v kapelici sv. Antona v navzočnosti visok^a plemstva.
Krasno je bila opremljena tumba. Cerkev je bila vsa prevlečena
s črnimi prtovi; neštevilno belih sveč in plamenic je svetilo;

— 156 —

na sredi je stala vsa pozlačena tumba z dvema velikima genijema,
predstavljajočima pobožnosl in dobrotljivost in držečima grb
Auersperški. Tudi godba je bila izbrana in silno lepa. Knez
Frančišek Karol Auersperg, brat pokojnikov in dedič, se Je
udeležil opravila. Kneginja vdova pa je ostala v dvorcu.

3. februvarija. Slišali smo, da hočejo Ogri Hrvate pre-
govoriti, da bi se uprli cesarju, kar je pri nas napravilo
mnogo skrbi.

5. februvarija so z bobnom objavili ceno vinu.

Marec. Pust se je obhajal z raznovrstnimi veselicami.
Pustni torek se je pri jezuitih navadne procesije spodbudljivo
udeležil tudi Franc Karol, knez turjaški, s kneginjo vdovo.

21. aprila, na veliki četrtek, so uršulinke vsprejele v last
Auerspergov in Eggenbergov vrt in se zvečer v vozeh tja od-
peljale. Tam bodo imele najugodnejšo lego v mestu.

8. maja se je pričela slovesnost posvečevanja tukajšnje na
novo sezidane krasne stolne cerkve sv. Nikolaja in je trajala
osem dnij.

Ko je bilo že zgodaj vse pripravljeno za to opravilo,
so bili povabljeni nanje : cesar Josip L, cesarica, cesarica vdova,
cesarske princese, knez Salm, dvorni kancelar na Dunaju, knczo-
nadškof praški, škofje brižinski, dunajski, sekovski, lavantinski,
Chiemsee-ski, deželni namestnik, glavar in dvorni kancelar v
Gradcu, grajski grof koroški, domači deželni stanovi in odpo-
slanci. Krasna in pomenljiva slavoloka, 40 čevljev visoka, sta
bila postavljena na Mestnem in Novem trgu. Dali so kovati
srebrne in zlate medalje v Avgsburgu. Knezoškof se je v pri-
čujočnosti cesarjevih zastopnikov in drugih odposlancev udele-
ževal ves teden z veliko gcrečnostjo in pobožnostjo velike svete
maše, pridige, zvečer petih litanij in vsak dan druge procesije
iz raznih (ark, imenitnejših kongregacij in bratovščin. Za godbo
so skrbeli štirje kori.

23. junija, na praznik presv. R. T., so prvič napravili čol-
narji s čolni most čez Ljubljanico, in procesija, ki je sicer šla
čez čevljarski most, je krenila čezenj.

11*

r

i

— 166 —

4- julija so dijaki pri jezuitih igrali izvenredno lepo igro
v njih vnovič popravljenem gledišču, in potem so se jim raz-
delile premije.

24. avgusta je bil slovesen >Te Deum« v tukajšnji stolnici
radi osvojitve Neapola. Na gradu so streljali 2 velikim in malim
topom in meščani so nastopili slovesno v mestu.

September. Ta mesec smo izvedeli, da je cesar imenoval
našega knezoškofa za pomožnega škofa praškemu nadškofu radi
velikih njegovih zaslug.

4. oktobra je izstopila Ljubljanica v Ljubljani na Bregu
do hiš, ker je vso jesen deževalo in posebno zadnjih 10 dnij.
Sava pa se je na daleč okoli razlila in z urnim tekom napravila
velikansko škodo, ker je trgala mline, mostove in hiše.

7. oktobra je dospel knezoškof briksenski, grof Konigl,
in se nastanil v Stiškem dvorcu. Bil je tu tri dni in se zelo
spodbudljivo udeležil dvakrat petih litanij v stolnici pri javnih
molitvah.

5. novembra se je upeljala lepa navada krščanske ljubezni
in usmiljenosti, ker so pričeli pri diskalceatih spremljati in po-
kopavati one osebe, ki so bile sicer na smrt obsojene, pa se
jim je pokop dopustil. Spremili so namreč neko žensko, ki so
jo na morišču >Friškavič«-u (Friškovcu) obglavili.

1 4. oktobra je bil redni deželni zbor.
December. Ta mesec je bil topel in deževen.
16. decembra so vpeljali z veliko gorečnostjo v tukajšnji
stolnici devetdnevnico včlovečenja našega Zveličarja in Odrešenika.

1708.

Vse leto je gospodaril jug ali gorki veter. Poletje je bilo
zelo gorko in suho, da je prvega in drugega, težkega in lah-
kega žita močno primanjkovalo. Zima se je pričela s sv. Galom,
ko je sneg zapal in napravil veliko škodo.

Januvarij. Ves mesec je deževalo, vender ne poznamo zime.

29. januvarija. Mladi knez Lichtenstein je dospel z Dunaja,
tri dni tu ostal in se po vodi odpeljal na Špansko.

~ 157 —

1 1 . februvarija. Ta mesec je pust. Objavili so novi davek
za igravce. — Gorko deževno vreme se je nadaljevalo do
22. februvarija.

Knezoškof je dobil nalog, naj spremi drugo cesarjevo h^er
kot nevesto portugalskega kralja na Portugalsko.

6. marca. Dva hieronimljana ali meniha hieronimovega
reda sta se tu zglasila pri višji duhovski gosposki, da bi se
sezidal samostan. Prinesla sta z Dunaja mnogo priporočil.

Ta mesec je markeza de Prie kupila del posestev kneza
Auersperga, kakor Pazin i. t. d.

4. aprila je prišlo 660 na Koroškem nabranih novakov
semkaj in drugi dan zopet po vodi odpotovalo. Izmed teh jih
je ušlo po noči dvanajst ; ko so pa na Vrhniko prišli, je prvi,
ki je izstopil iz ladije, vpričo vseh zbežal in se skril v grmovju.

7. aprila je tu nastanjenih 300 mož odpotovalo na Tirolsko.
18. aprila je knezoškof Ferdinand, praški pomožni škof,

vložil temeljni kamen cerkvi sv. Rozalije, device in zavetnice
proti kugi. Izvrstno godbo so preskrbeli gg. »Acad. Philo-Har-
monicorum«. Slišale so se tudi trobente in pavke. Pričujoči so
bili mnogoštevilno visoki in nižji stanovi in občinarji. Izvrstno
je govoril avguštinec o. Teofil Pavle, lektor modroslovja.

Napis se je glasil na srebrni medalji : Anno Dni CID. ID.
CC. VIII. die 18. April, fundamenta jecit huius sacrae aedis
D. Rosaliae Virg. Celsissim. Princeps Ferdinandus Epus Labacen.
ex comit. a Kyenburg, Coad. Pragen.

Na bakreni medalji je bil napis : Sedente in cathedra Divi
Petri elemente XI. Regnante Augustiss. Imperatore Josepho I.
Duce Carnioliae. Jo. Josepho Antonio Principe ab Eggenberg
suppremo Capitaneo Carnioliae, Franc. Ant. comite a Lanthieri,
Vicedomino, S. C. M. Consiliario, Consule Edero, Judice Malyo.

Tretji napis je bil : Dotavit hanc sacram aedem Praenobilis
Vir Joannes Tobias Sumeregger in Lichtenthal, suae in Divae
Rosaliae pietatis vel obsequii ergo. — Četrti : Aedem Divae
Rosaliae . . .

n

— 158 —

27. aprila. Kmalu po tem opravilu je knezoškof odpotoval
na Dunaj, da spremi cesaričino Marijo Ano na Portugalsko kot
nevesto portugalskega kralja.

S . maja so vložili temeljni kamen za škofijsko semenišče.

16. maja je došlo semkaj 300 novakov iz Štajerja. Drugi
dan jih je prišlo še 250. Po enodnevnem počitku so zopet od-
potovali po vodi

25. maja je zopet prišlo 500 mož Virmondovega polka z
Dolenjskega in kmalu odšlo za prvimi.

29. maja so odšli tu od stotnika Martinija nabrani novaki.

Junij. Ta mesec se ni prigodilo nič hudega, razun da je
8. junija dospel semkaj general Virmond in tu ostal 14 dnij z
velikim spremstvom.

I. julija. Danes je odpotoval knezoškof na Dunaj, kakor
smo že opomnili.

16. julija je tu skozi potoval bivši beneški poslanik (De-
finus) na ces. dvoru, s svojo prtljago.

14. avgusta. Že osmi teden ni deževalo, in zato je nastala
silna suša. Da bi izprosili dež, je duhovska oblast uredila sprevod
od stolnice proti sv. Krištofu, in glej čudo, še tisti večer je
pričelo deževati in deževalo je vso noč.

9. septembra. Danes je umrl g. Friderik Hoflfstetter, cister-
cijanski opat v Kostanjevici in dež. odposlanec. 11. septembra
so ga prenesli v Kostanjevico.

14. septembra. Nasproti semenišču v Ljubljanici, kjer se je
napravljal otok, so zemljo odstranili Krakovci, Trnovci in Poljanci.

15. septembra so oklicali na treh trgih tukaj s trobentami
in pavkami, da je vojvoda Mantovanski, zadnji svojega rodu,
preklican.

12. oktobra. Knez Hanibal Emanuel Porzia, karlovški
general, se je preselil semkaj s kneginjo, s tremi princi in vsem
strežništvom. Poslej namerava stalno bivati tu v svojem dvorcu.

16. oktobra je nastal hud mraz in napravil mnogo škode
ljudem, ki so imeli še zelje, repo, in korenje na polju, ker tri
tedne ni odjenjal. — Novaki hodijo tu skozi.

— 159 —

November. Ta mesec se ni pripetilo nič važnega,
da je bila 26. seja deželnega zbora in je gostil deželni vicedom
kamor je prišel tudi knez Porzia.

1. decembra. Prišlo je semkaj iSonovakov s Štajerskega.
Pstali so tu tri dni in potem odpotovali po vodi na Laško.

10. decembra je prišlo 60 samih častnikov iz Neapola, da
vsprejmo novake iz dednih dežel.

24. decembra. Danes je umrla ob 7ih tukajšnja M. Eleonora
a Ssa Trinitate, prva prednica uršulink, v sluhu svetosti.

1709.

Letos je bila huda zima, kakršne že 50 let ni bilo, vender
Ljubljanica ni zamrznila, pač pa je bila Ižica dolgo premrznjena
in neplovna. Mraz je zakrivil pomanjkanje vina in ozimine^
ajda pa je nadomestila drugo izgubo. Kar se javnega življenja
tiče, so letos prvič vpeljali, da mora vsakih 60 zemljišč enega
moža postaviti za vojno, vseh skupaj torej 360 mož.

2. januvarija se Je pričelo slovesno tridnevno opravilo v
cerkvi sv. Mihaela pri klarisah po prednici tukajšnjih uršulink
M. Margareti Eleonori a Ssa Trinitate, ki je v sluhu svetosti
umrla.

6. januvarija se je pričel silen mraz. Istega dne je bita
prva javna veselica, ki jo je priredil Parižan de Prais, nadkonjar
kneza Porzie, v Fabijaničevi hiši poleg škof. dvorca. Veselice
so se ponavljale ves pust s plesom, lepo godbo in s krepčili.
Oseba je plačala po en goldinar. Prvič sta se veselice udeležili
obe knežji osebi, knez in kneginja Porzia z mnogimi visokimi
plemenitniki.

14. januvarija so znižali »denarice« na dva in pol krajcarja.

Februvarij. Ta pust so poleg drugih veselic v mestni hiši
igrali vsak dan laško igro. Knez in kneginja Porzia sta se je
skoro vedno udeležila.

13. februvarija na pepelnično sredo se je pripetil strašen
dogodek. Pri obedu kneza Porzia je bil tudi g. Pl5khner, ces.

n

razen fl

idom, S

referendar. Komaj je sedel k mizi, je nenadoma umrl, ko je
komaj četrt ure prej bil pepeljen pri frančiškanih.

24. februvarija je bil slovesen »Te Deum« v stolnici radi
osvojitve Bruselja, Genta, BrUgga, Oudenarda in Sardinije. Topi
so streljali in po vsem mestu je zvonilo. ,

Zadnjega februvarija je zapal k prejšnjemu zelo velik sneg,
ki se je tajal tri mesece in na Hrušici oviral ves promet.

14. marca se je podrla streha procesijske hiše na kapu-
cinskem vrtu radi teže snega. V njej je bilo sedem oseb. Dva
študenta sta bila mrtva, enemu patru je nogo strla, drugi so
se rešili.

25. marca je resigniral bistrski prelat g. Anselm, svet,
ponižen in izreden mož, in je bil izvoljen na nj^ovo mesto za
priorja o. Andrej Geiger, rojen Beljačan.

April. Deželna vojna je bila nabrana. Vojaki so se urili
v orožju, potem pa odšli na Neapolitansko.

9. maja zvečer je treščilo v špitalski zvonik. Ker je bila
le vodena strela, ni bilo škode.

1 1 . maja je spremljal prav spodbudno knez Emanuel
Porzia presv. R. T. v stolnici, čeprav je bil radi hudega deževja
in velikega blata ves moker.

8. junija zvečer ob devetih se je videl zvezdni utrinek
miljo dolg od Trebnjega, Višnje gore, Ljubljane proti Podpeči,
ki pa je precej zginil.

2 ! . junija so priSli semkaj odposlanci iz Štajerske, Koroške
in Hrvaške k razpravi, ukazani od ces. dvora radt prepirov
kranjske in koroške dežele s karlovškim generalom. General
Geschwind je predsedoval, zastopal pa je Koroško grof Rosen berg.
Kranjsko grof Gallenberg in Štajersko baron Abele. Seje so
bile zraven cerkve sv, Lovrenca na Bregu v hiši grofa Sauraua,
kjer se je general Geschwind nastanil. 2$, junija je gostila
kne^inja Auersperg visoko gospodo, 26. knez Eggenberg, 27.
knez Porzia, 29. ekscel. grof Gallenberg, deželni oskrbnik in
tako dalje.

6. julija je po nalogu omenjene komisije inženjer zmeril
ljubljansko mesto in napravil načrt, kako bi se Ljubljana utrdila.

Pri Radečah na Savi so nadalje izkopavali skale.

27. julija. Imberti, ces. žitni prekupec za Špansko, je v
oddelkih od tu odposlal 8000 starov žita, katero se je po-
nudila švedska ladija s 120 topovi in toliko ljudi vsprejeti, v
Trstu na 12000 starov pomnožiti in v štirih tednih v Barcelono
prepeljati. Nasprotno je prišlo semkaj 1000 starov žita iz Šta-
jerske in Koroške.

Avgust. Vsak teden prihajajo drugi vojaki iz Štajerske,
Koroške in Gornje Avstrijske, ki se tu vkrcajo in odpeljejo proti
Neapolu. 26. avgusta je prišlo 300 mož iz Gornje Avstrijske.

Velika suša je bila, zato je bila procesija k M, B. pri
sv. Krištofu za potrebni dež, kar je tudi toliko koristilo, daje
drugi dan izdatno deževalo in rast poživilo.

23. septembra je zopet prišel grof Gesch\\ind, ki je po
tu opravljeni komisiji ogledoval meje in ostal tu toliko časa,
da so ya ratli štiridnevne mrzlice tukajšnji zdravniki popolnoma
ozdravili.

25. septembra smo izvedeli veselo novico, da so naši
sijajno zmagali Francoze pri Loogeville na Nizozemskem.

18. oktobra. Ekscel. grof Gallenberg , tukajšnji deželni
oskrbnik, je odpotoval v Gradec; za njim je šel grof Lanthieri,
deželni vicedom, sodit grofa Sauraua, ki je umoril grofa Leo-
polda Stubenberga,

3. novembra je bil slovesen »Te Deum* v stolnici radi
osvojitve Dornika in ondotne zmage. Topo%^i so grmeli, meščani
so praznično nastopili in vsi zvonovi so zvonili. Gostil je knez
deželni glavar. Pridigo val je o. Maderegger T. J,

December. Napovedale so se molitve radi kuge, ki se je
zanesla na Ogersko. — Začetek zime je bil topel in moker.

1710.
Splošno je bilo tu leto mokro in vihamo. Rodovitnost
srednja. Toča je pod Stičino pobila v drugo v 13. farah,

fr ^

— 162 —

predčasna slana je tudi nekoliko škodovala nad Kranjem. Sicer
je bilo vse mirno, razen da je bilo treba prispevati k deželni vojni.

Januvarij. Zimske veselice so se dobro pričele, in nemški
igravci so v deželni hiši nastopili. Obisk zlasti visokega plemstva
je obilen.

21. januvarija je dospel semkaj iz svojih posestev knez
Porzia s knjeginjo in družino, da bi užival tu predpust.

Februvarij. Osem dnij je bil hud mraz.

6. februvarija na god sv. Doroteje, zavetnice kneginje
Porzie, so priredili lepo slovesnost v Porzijevem dvorcu, katere
so se udeležili knez Eggenberg, knjeginja Auersperg in več
oseb visokega plemstva.

1 6. februvarija je prišlo nekaj častnikov s 50. možmi, ki
naj bi prihodnjo pomlad prevzeli dežehie novake.

17. februvarija je prišel grof Kaunitz, auditor Rotae
Romanae in koadjutor našega škofa. Nastanil se je pri Črnem
konjiču (schwarzen R6ssel), ogledal škofji dvorec in stolnico.
Četrti dan je odpotoval v Rim.

13. marca. K deželnemu zboru je došlo nad 200 plemičev,
ker je bilo treba namestiti službo generalnega davkarja, in sta
bila dva tehtna prosilca: grof Volk Lamberg in baron Gallenfels.
Zadnji je zmagal.

7. aprila je dobila knjeginja Porzia hčerko z imenom
Josipina Marija Klara Jera Doroteja.

18. marca so udje nemške bratovščine prvič zakriti ob-
iskavali božje grobe.

Maj. Po veliki noči so prišli zopet nemški igravci iz Ce-
lovca in igrali v mestni hiši.

19. maja so prvič obhajali tukajšnji pravniki praznik sve-
tega Ivona, svojega zavetnika, zelo slovesno v cerkvici sv. Ro-
zalije z latinskim nagovorom nekega uda in med trobentanjem.

4. junija so odklicali tu nabrano deželno vojno.

13. junija je oskrbel Bartolo Garzon, Benečan, na praznik
sv. Antona temu svetniku na čast pri 00. avguštincih veliko
mašo z dragoceno lepo razsvetljavo.

— 163 —

i6. junija je pričel g. Wogathei, J. U. D., profesor držav*
Ijanskega prava, prvič predavati pravo in sicer »Instituta«.

28. junija so prvič nastavili stražo radi kuge na Ogerskem.

30. junija so odgrnili na vrtu 00. avguštincev diskalceatov,
ko so kopali, tumbe s svetilkami, solznicami in z mrliči.

5. julija je prišlo 150 mož in nekaj častnikov topničarskih
iz Neapola po vodi, potujoči na Ogersko.

Ta mesec so zopet izkopali pet tumb s svetilkami in
drugimi starinami, pri klarisah pa spomenik z napisom.

9. avgusta so odpravili iz mesta med trobentanjem vse
berače radi nevarnosti pred kugo.

16. avgusta je bila procesija v Dravlje radi omenjene ne-
varnosti.

17. avgusta je bila prvič vpeljana v stolnici pobožnost
Marijinega vnebovzetja.

Septembra. V tem mesecu so mnogo govorili o razporu
med cesarjem in Benetkami radi nadvlade v Adrijanskem morju
in radi razžaljenja cesarskega.

Oktober. Pripoveduje se, da je sklenjena pogodba o
trgovini na Adrijanskem morju med cesarjem, AngležiinHolandci.

10. oktobra. Veliko deževje je provzročilo povodnji.

9. novembra je bil >Te Deum« v stolnici radi srečne
osvojitve Bethuna na Nizozemskem. Zvonili so z vsemi zvonovi,
streljali z velikimi in malimi topovi. Opravilo je izvršil stolni
prost ; pridigal je znameniti o. Maderegger T. J., gostil je pre-
vzvišeni g. deželni upravitelj.

16. oktobra je bil zopet »Te Deum« z enako slovesnostjo
radi sijajne zmage pri Saragosi na Španskem.

17. oktobra je bila navadna seja deželnega zbora. Gostil
je prevzvišeni g. dež. vicedom.

December. Konec tega leta je bil topel in moker.
25. decembra. Na sv. dan so videli okolu 8ih mavrico
nad mestom.

1711,

To leto je bilo nenavadno mokro, kakor ga ne pomnijo
niti najstarši ljudje ; skoro vse leto je jug prevladoval in je
vedno deževalo, razen malo časa poleti. Iz teh vzrokov, slutimo,
je počepalo mnogo goveje živine na Ogerskem, v dednih de-
želah, v cesarstvu in na Laškem. Vender je bilo leto rodovito
glede na vino in žito. Kmetje pa so zelo trpeli v tem vojnem
času, ker so se morali navadni vojaki sami vzdržavati.

Januvarij. Začetkom tega leta so višji duhovniki pri stolnici
vpeljali pohvalno navado, da se zbirajo vsak petek gg. kapitulari,
dušni pastirji in drugi duhovniki, in rešujejo tri predložena
vprašanja.

5. januvarija je oblekel knez Eggenberg, naš deželni glavar,
žalno obleko radi smrti Jan. Kristijana, vojvode krumavsk^a,
kneza Eggenberga.

Že začetek leta je kazal, da bo jug prevladoval in da bo
mokro, ker je bil ves mesec topel in deževen.

Februvarija. Zima je to leto trajala tri tedne, od i. do
21. februvarija in je bila precej občutna.

O pustnem času se plemstvo ni razveseljevalo le v deželni
hiši ob izbranih veselicah in plesih, ampak tudi po knežjih in
drugih dvorcih pri pojedinah in plesih.

6. marca in dva naslednja dneva je bila v stolnici stiri-
deseturna pobožnost kot zahvalna in pokorilna molitev radi
zmage, podeljene cesarskim in pomožnim četam v zadnji vojski,
in v odvrnitev kuge, nalezljivih boleznij in drugih božjih šib.
Duhovniki, bratovščine, cehi so molili glasno v gotovem redu
svoje molitve.

15. aprila je v splošno začudenje izostala redna pošta,
20. aprila je brzi sel donesel žalostno novico, da je umrl
17. aprila cesar Jožefi, za kozami v zgodnji dobi. — Precej
potem je po vodi odrinilo 300 mož, med katerimi je bilo tudi
nekaj koroških novakov.

Maj. Ves mesec je bilo vreme deževno.

I., 2. in 3. junija se je opravljalo mrtvaško opravilo za
pokojnim cesarjem Jožefom I. slavnega spomina. V stolnici so
postavili deželni stanovi krasen oder z mnogimi simboli in napisi.
Udeležili so se opravila deželni glavar knez Eggenberg, kne-
ginja Auersperg in vse tukajšnje višje plemstvo.

19. junija se je tako opravilo obhajalo z veliko sloves-
nostjo pri sv. Jakobu pri 00. jezuitih.

21. junija je semkaj dospel ob velikem veselju ljudstva
ljubljanski škof Frančišek Karol grof Kauniz, ko je bil, kot
bivši auditor Rotae Romanae, posvečen v Rimu v škofa.

Julij. Ta mesec so pričeli zidati 12 kapelic od župne
cerkve sv. Petra do romarske cerkve M. B. v Polju. V treh
mesecih so jih dozidali. Začetnik teh postaj je bil bogaboječi
in zel6 pobožni o. Andrej Schweiger T. J., ki je imel prikazen
preblažene Device, češ da ji ni nič ljubšega, kakor če kdo
obišče pobožno onih dvanajst postaj, ki jih je hodila ona, ko
je živela. Tu moramo pripomniti, da je omenjeni pričetnik tri
dni po dovršenih postajah bil poklican s tega sveta po zasluženo
krono v nebesa.

10. septembra je bil slovesno v stolnici ustoličen knezo-
škof Frančišek Karol, 14. ljubljanski škof. Zvečer sta bila
razsvetljena oba šenklavška zvonika v pojav splošnega veselja,
in v zavodu »CoUegium Carolinum« je priredil stolni kapitel
serenado s trobili in pavkami.

Precej 20. in 21. septembra je bila birma, ki je že dolgo
ni bilo, katere se je udeležila velika množica mladine, tudi iz
daljnih krajev.

24. septembra je bil krščen v stolnici v Dolcignu rojen
Turek, ki je dobil ime Marka Tobija.

Oktober. Ta mesec je pričelo cepanje živine v naši deželi.
Ogerski voli, ki so jih tu skozi v Benetke gnali, so okužili v
Zablatu dve uri odtod pri kmetu Skandru, kjer ponavadi gonjači
z živino počivajo, gostilničarjevo goved, da mu je počepalo
kmalu potem 30 glav. Ko so potem 80 volov gnali skozi
Vrhniko, Logatec in dmge kraje^ so okužili tudi tam živino.

n

— 166 —

da je skoro vse počepalo. Skoro nihče ni več hotel jesti go-
vedine, da bi si ne nakopal bolezni.

Ta mesec so objavili tudi lovski red, kar je provzročilo
povsod mnogo mrmranja.

Kar se tiče stavb, so uršulinke svoj veliki vrt obkolile z
visokim ^dom, kolegij »Carolinum« so izdelavah. Zunaj mesta
so pričeli zidati novo cerkev na Šmarni gori in na Dobrovi,
kjer je čudodelna podoba M. B.

29. novembra so pričeli zvoniti z mrliškim zvonom v
stolnici. Ustanovil ga je Frančišek Adam grof I-amberg, v svoj
večni spomin, in določil, da naj domačini naznanijo zato dolo-
čenemu in ustanovljenemu cerkveniku, če kdo umira, ta pa
naj trikrat pozvoni, da bodo ljudje za umirajočega odmolili tri
očenaše in tri češčenamarije.

December. Deževno vreme se je ponavljalo do zadnjega
tedna, ko se je zvedrilo.

Začetek tega meseca je prišlo mnogo častnikov nabirat
novakov, katere bodo prihodnje leto vsprejeU pod svoje poveljstvo.

1712.

To leto je bilo zel6 mokro in je skoro vedno deževalo.
Mraz je bil hud, sneg je ležal do aprila in napravil žitu mnogo
škode. Letina vinska in žitna je bila srednja Poleti je goved
po Ljubljani in po vsej deželi bolehala in v Ljubljani skoro
vsa počepala. Pomanjkanja mesa pa ni bilo in niso se bali
jesti mesa. Kmete so lovili s silo in jih spravljali na grad.

Januvarij. Ta mesec se je pričel hud mraz.

24. januvarija je bil >Te Deum« v stolnici radi srečnega
kronanja cesarja Karola VI. v Frankobrodu na Meni. Meščani
so trikrat ustrelili, in topovi na gradu tudi. — Ta veseli dogodek
je praznovala 31. januvarija tudi »Acad. Philo-harmonicorum«
pri 00. avguštincih z vso mogočo slovesnostjo, kakor s peto
mašo, izvrstno godbo, s streljanjem s topovi, zvečer pa s kresovi.

Februvarij. O pustu so bile prepovedane javne veselice,
dovoljene pa zasebne.

— 167 —

Marcij. Ta mesec so se mnogo trudili z novaki, da bi
jih pravočasno dostavili za deželno vojno, kar se brez velike
sile ni moglo goditi. To je napravilo mnogo mrmranja.

1 8. aprila je 300 novakov, katerim se je pridružilo še
360 koroških, odrinilo po vodi na Neapolitansko.

24. maja so predstavljale gojenke uršulink izredno igro,
katere so se udeležili y zabavo kneginja Auersperg in visoko
plemstvo.

Junij. Neki ritmojster je konje nabiral. Z Avstrijskega jih
je dobil 230. Ko jih je komisarijat pregledal, so jih poslali na
Neapolitansko.

9. maja se je pripetil žalosten dogodek. Neka 13 letna
meščanska hči je ob bregu vsled deževja narasle Ljubljanice z
roko lovila ribice. Ko se stegne za večo ribo, omahne v vodo
in utone, preden ji je mogel prihiteti na pomoč oče, ki je
nesrečo opazil prepozno.

Julij. Ta mesec so odpravili staro hvalevredno navado, da
so meščani javno med bobnanjem, v lepi vrsti in z razvitimi
zastavami nastopili in streljali. Vpeljali pa so drug red.

17. julija. V stolnici so obhajali slovesno »Te Deum*
radi srečn^a kronanja cesarja Karola VI. za ogerskega kralja.

25. julija je odšlo 50 na novo nabranih vojakov v Liko
in Korbavijo, kateri mora vzdrževati Kranjska dežela.

Avgust. Ta mesec jo goved v Ljubljani tako cepala, da
je skoro vsa poginila. Vender ni mesa primanjkovalo, in se je
meso brez strahu uživalo; pazili so pa na mesnice, da so v njili
le zdravo živino klali.

4. septembra se je pričela slovesnost radi kanonizacije
sv. Feliksa pri sv. Janezu Ev., pri 00. kapucinih: Iz stolnice je
šla procesija. Slovesnost je trajala 8 dnij. Pridig je bilo 21, h
katerim je ljudstvo pritisnilo v obilnem številu. Cerkev so lepo
okrasili z mnogimi pomenljivimi simboli in napisi, pred cerkvijo
je stal čeden z zelenjem olepšan slavolok, ki je bil ponoči
razsvetljen.

— 168 —

II. oktobra je bila procesija iz stolnice k milostni M. B.
pri sv. Florijanu, da bi Bog odvrnil svojo jezo, in da bi jenjaia
goveja bolezen. Precej potem je zlo jelo pojemati.

13. novembra se je pričela v cerkvi sv. Mihaela, spadajoči
klarisam, slovesnost na čast sv. Katarini Bolonjski, ki jo je
papež Klemen XI. proglasil za svetnico. Slovesnost je trajala
teden dnij z vso sijajnostjo. Vsak dan sta bili dve pridigi,
zjutraj slovesna maša, zvečer pete litanije pred izpostavljenim
sv. R. T. Ljudstvo se je je pridno udeleževalo. Okrasje cer-
kveno je bilo lepo in dragoceno, vsa cerkev obstrta s simboli
in spomini na čudeže iz življenja sv. Katarine. Pročelje je bilo
zakrito s samimi slikami in ponoči razsvetljeno. Podobno je
bil trg pred cerkvijo najkrasneje opremljen.

December. Z Dunaja se je povrnil knez, deželni glavar,
ko je častno dovršil svoje opravilo kot dedni avstrijski maršal
pri poklonstvu.

1713.

Splošno je to leto Saturen dovolj očito pokazal svoj vpliv
na polju in po vinogradih ; posebno pa je ajdi škodovala slana,
dolenjec je slabo obrodil, tretje leto je goved cepala. Na po-
litičnem polju so napravili velik nered tolminski kmetje in
prestrašili ljudi, češ, da se bodo po njih :^ledu uprli tudi naši
kmetje in po drugih dednih deželah, kar bi se bilo tudi zgo-
dilo, ko ne bi bili o pravem času priklicali hrvaških graničaijev,
konjikov, in pešcev.

16. januvarija je nastal hud razpor pri deželnozborski
seji med ^nšjimi glavami, in sicer med knezom deželnim gla-
varjem in prevzvišenim g. deželnim upraviteljem na eni, in med
prevzvišenim g. grofom Auerspergom, dež. maršalom, na drugi
strani. Deželni maršal je zahteval iz deželnega zaklada daru
5000 gld , kar bi bil tudi dobil, ko ne bi bila vstala knez in grof
upravitelj in odšla od seje. Drugi so sicer temu ugovarjali,
pa zaman.

J

— 169 —

Februvarij. Ta mesec so prignali s Hrvaškega silno veliko
svinj, ki so kaj lepo uspele in bile nenavadno v ceno. Rnn
svinja, ki bi sicer stala 12 gold., je stala le 4 ali 5 gold.
Vsakdo je čutil previdnost božjo, ki je tako nadomestila po-
manjkljaj goveje živine, in našo in sosednje dežele preskrbela
ž njimi.

Zopet so se jeli truditi, da zber6 polovico dovoljene dež,
vojne, in sicer s silo, kar ni napravilo malega vrišča.

Marec. Začetek tega meseca je nastal v Gorici nemir
radi krajcarja na meso. Tolminski kmetje so napali hišo Ben-
devovo^), streho porušili, vrata in okna utrli, češ da strožje
zahteva naklado, kakor mu pristoja. 20. junija je semkaj pribežal

26. marca so postavili stražo v Ljubljani in povsodi po
deželi, ker je kuga zašla na Dunaj.

7. aprila je bila slovesna procesija od stolnice k žalostni
M. B. pri sv. Florijanu v odvmitev preteče kuge. Ustanovila
se je tudi bratovščina z namenom, da njeni udje na pomoč
kličejo čudodelno žalostno M. B. Pristopilo je 200 oseb.

Ker se tolminski kmetje še vedno zbirajo, in se je bilo
bati, da se ne združijo z njimi tudi naši kmetje ter koroški
in štajerski, so pravočasno poklicali 300 vojakov z Avstrijskega,
ki so 12. semkaj prišli in bili nastanjeni na Gorenjskem.

3. maja na praznik najdenja sv. Križa so prvič izpostavili
v češčenje delec pravega križa, ki ga je semkaj prinesel knezo-
škof Frančišek Karol. Svetinjo so dajali vernikom poljubljati.
Ljudij iz vseh stanov se je zbralo totiko, da jih je komaj cerkev
obsegla.

I. maja je knezoškof preoblekel slovesno pet uršulink,
namreč grofico Prato, baronico Valvasor, hčere deželjana
Breckerfeld, tajnika Kapusa in Med. Dr. Vidmaira.

5. maja so pričeli podirati vicedomske utrdbe. Takoj
1 1, maja so pa pričeli zidati s tem kamenjem uršulinski samostan.

*) S. Rutar piše to ime Bandcl. Glej : Pokn. grofija Goriška in
Gradiščanska. Str. 81.

12

— 170 —

Podložniki markize de Prie v Istri in radoliški se upirajo
proti svoji gosposki in snujejo zaroto. Da se prepreči ta ne-
vihta, je prišlo 500 hrvaških graničaijev, konjikov in pešcev.

Ta mesec so prvič pričeli na Gradu s smodnikom proti
nevihti streljati.

Junij. Ker so se kmetje izjavili, da stoje kakor »en mož«,
so pripeljali veliko zalogo žita s Štajerskega semkaj, ga tu
zmleli in odpeljali na Goriško vojakom v hrano. Tja je bilo
odposlanih tudi 100 »granatiijev« in 400 nemških vojakov
razen Hrvatov.

20. junija se je semkaj zatekel s svojci Bendev.

3. julija so predstavljali dijaki (»akademijska mladež«) igro:
Sv. Cecilija. V poznejšo slavo ljubljanskega mesta treba pri-
pomniti, da se je igre udeležilo pet knežjih oseb: knezoškof,
deželni glavar knez Eggenberg, kneginja Marija Ana Auersperg,
knez in kneginja Porzia.

4. julija so se povrnili Hrvatje z Goriškega radi slabe
hrane.

16. julija je odšel knez Porzia, ki je bil nekaj časa tu,
z grofom Wildensteinom kot komisar na Goriško radi kmetskih
uporov.

5. avgusta je prišel srečno semkaj slavni general Gvidon
Starmberg, ki je bil glavni zapovednik v Kataloniji. Spremstvo
šteje 28 oseb.

21. avgusta je kap zadela deželnega plavatja kneza
Eggenberga ob sedmih zjutraj. Po brzem slu so to sporočili
njegovemu očetu. — Istega dne je odšla na Ogersko konjiča,
ki je po leti tu bivala.

September. Ker se je kuga na Dunaju razširila, je bila
II. septembra procesija k sv. Rozaliji ob gradu. Vršila se je
prav vspodbudno.

Stražo na Trojanah in posebno ob Savi so poostrili. Vsak
dan so morali tja oditi trije deželni uradniki, zdravnik, pisar in
uradnik, da pazijo na stražo.

— 171 —

Na cesarsko povelje so tu kakor po vseh dednih deželah
obhajali zjutraj ob gih pred izpostavljenim sv. R. T. slovesno
sv. mašo in peli ali molili litanije, zjutraj ob gih in zvečer ob
8ih so zvonili vsi zvonovi, da bi vsakdo molil, naj Bog od-
vrne kugo.

12. oktobra je prišel baron Abelle z enim strežnikom,
da bi dobil stanovanje za pet bavarskih dednih princev, ki so
morali zapustiti Gradec, kjer se je že kuga čutila, in se na
povelje cesarjevo preseliti semkaj, kjer je zdrav in varen kraj.
Za Auerspergov dvorec bi plačali 3000 gold. najemnine, kjer
bi pa lažje nastanili svoje spremstvo, obsegajoče 80 oseb, kakor
v Gradcu ali Celovcu. G. pl. Schellenburg bi moral posoditi
na mesec 6666 gold. 40 kr., to je na leto 80.000 gold., kar je
tudi obljubil. Na živilih ne bi bilo pomanjkanja, ker je mesto
blizu Italije in se drage stvari sveže dobivajo.

N. B. Ker je kuga prenehala, so opustili potovanje za sedaj,

22. novembra se je pričelo tridnevno prav slovesno smrtno
opravilo pri frančiškanih po Frančišku Karolu Auersperg, ki je
nedavno v Welsu umrl. Srce so prinesli odposlanci rodo\'ini v
srebrni in pozlačeni posodici, da se shrani v knežjem spomeniku-

December. Goved še vedno čepa na deželi, zlasti na Do
lenjskem.

1714.

To leto je bilo vseskozi vlažno, zlasti jeseni, ko je povodcnj
mnogo škode naredila otavi; tudi je bilo zel6 nezdravo in je
mnogo Ijudij pomrlo, največ v avgustu in septembru. Zelo je
primanjkovalo črnega žita, in zat6 je bila lakota. Na političnem
polju se je vse pomirilo, ko je bila končana razprava /'oper
uporne Tolmince, in ni se culo več o kakem uporu.

3. januvarija. Loški podložniki so se skrivaj zmenili,
združili in uprli svoji gosposki. Glavar je to za časa izvedel,
poklical k sebi župane, jih iz nova zaprisegel, pogostil in tako
iz lepa poravnal vse zlo.

17. januvarija je umrla klarisa Angelika Neuser v sluhu
svetosti, v 71. letu svoje starosti. Smrt je tri dni prej napovedala.

12*

— 172 —

23. januvarija so zopet odprli pot na Štajersko in Hrvaško,
ker je kuga ponehala.

24. januvarija je umrl Frančišek Bombagio, ki je zidal
tukajšnjo stolnico, v 60. letu svoje starosti.

4 februvarija se je ob petih pripeljal z Dunaja podkralj
sardinski grof Attalaja z 8. vozmi spremstva. Za svojo osebo se
je nastanil v komendi, kjer ga je prevzvišeni g. grof Gvidon
Starmberg, komendator, sijajno pogostil. Tretji dan se je odpeljal
po vodi.

8. februvarija je odteklo cirkniško jezero po posebni pre-
vidnosti božji še pred postnim časom, in je bilo zajetih toliko
rib, da se nihče ne spominja, in so lahko preskrbeli ne le
Ljubljano, ampak tudi deželo in sosednje dežele z ribami. Več
bogatinov iz Ljubljane je tja šlo gledat lov, ker je bila res
izredna, saj je sam6 prelat bistrski dobil 20 voz rib.

27. februvarija ob 9ih so izbrisali iz matice najnovejš^a
deželjana Tranquilla, ki je bil zatožen, da je ščuval podložnike
na Krasu; 30 konjikov ga je odvedlo v Pazin v zapor.

20. marca je odtekel drugi del cirkniškega jezera. Bistrski
prelat je šel zopet tja, da se osebno udeleži lovi.

April. V začetku tega meseca je pomrlo mnogo Ijudij;
vsak dan jih pokopljejo po sedem.

15. aprila je bil v stolnici »TeDeumc, ker je bilo mesto
z deželo obvarovano kuge. Pridigo je imel o. Gastinger T. J.
na rek: >Vota reddam Domino, cum universo populo in atrio
Domus Tuae« s kronogramom: AeMona Laeta ILLIbata
a LVe ser Vata Deo gratlas agit.

19. aprila je umrl Janez Anton Thalnitscher, tukajšnji
stolni dekan.

27. aprila je odpotoval knez Hanibal Emanud Porzia v
Gorico h komisiji radi upornih kmetov.

I. maja si je ogledala cesarska komisija Devin in Gorico,
ali bi kazalo napraviti cesto (wandelbahrer W^). R. Wildstein
je zastopal Štajersko, baron Rechbach Koroško in Kranjsko
baron Coraduzi.

— 173 —

5- maja so odšli deželni vojni novaki.

Ta mesec so uršulinke nadaljevale zidanje samostanskega
poslopja in velik oddelek spravile pod streho.

9. junija se je zvršil čuden dogodek v deželni hiši. Nekega
de Leo so v enem dnevu spoznali in sodno proglasili za barona,
v 23^. letu njegove starosti. Njegov oče do smrti ni o tem nič
vedel, mati je izvedela nekoliko pred smrtjo. Sam je nosil
dotlej kmetiško obleko; potem pa je vse premenil in nastopil
očetovo posest.

Ta mesec je sklenil general Gvidon Starmberg tukajšnjo
komendsko cerkev Matere Božje podreti in novo sezidali.
Zato je poklical imenitnega stavbenika Domenico Rossi iz
Benetek, ki je napravil načrt in priredil vse potrebno za zgradbo.

26. junija so našli v neki shrambi (depositum) križa nske
cerkve zlato zapestnico in srebrna druga viteška znamenja,

3. julija je jel nadaljevati kanonik Jurij Andrej GladiČ
CoUegium Carolinum, po smrti začetnika dekana. Imel je
velike težave s frančiškani in z mestom, da cel6 delo so mu
ustavili, pa je vse srečno premagal.

Ta dan je odšel general Starmberg na Koroško, da bi
videl svoj polk, ko pojde skozi Celovec.

28. julija so našli izvenredno lep spomenik z napisom v
križanski cerkvi, ko so podirali staro cerkev.

30. julija se je pričela prvič novena na čast sv. Ignaciju,
ustanovitelju družbe Jezusove.

1 8. avgusta je prišel obiskat general Hamilton našega
komendatorja Gvidona pl. Starmberga.

Ta mesec so ljudje zel6 bolehali in nenadno umirali:
19. avgusta so jih pri sv. Petru 10 pokopali, druge dni po
8 do 9 i. t. d.

Septeml)er. Deževalo je sicer skoro vse leto, neprestano
pa od 3. do 18. t. m.; vode so izstopile in zlasti senu ško-
dovale. PrOti tej nesreči je bila procesija k milostni podobi v
Florijanski cerkvi, kjer je pridigoval o. Krosnik T. J.

11. septembra sU pri^a semkaj sorodnika Starmbergova,
grof in komtesa iz Linca, generala obiskat in sta dva meseca
tu ostala.

22. septembra je izvedel grof Kobenzl, stolni prost, po
posebnem slu, da je cesar imenoval njegovega brata za de-
želnega glavarja. Zato je napravil še tisti večer v svoji hiši
veselico s streljanjem, trobentanjem in drugo godbo.

3, oktobra zvečer ob sedmih je izbruhnil v prcdni^tju
SV- Janeza v zadnji hiši proti sv, Petru po nepaznosti nekega
solomerca ogenj, ki je upepelil 30 hiš. Zgorel je en človek,
trije pa so bili ranjeni.

15, novembra so na velikem komendskem vrtu pred
nemškimi vrati, ko so napravljali drevesnico, pri kopanju na-
leteli na velike ostanke amfiteatra.

27- septembra so naši odbrani komisarji, namreč prdat
stiski, g. pl. Raab in g pK Reigersfeld odpotovali na Dunaj
h glavni komisiji,

6. decembra je tu skozi potoval s svojo družino prihodnji
cesarski poslaniJc grof Coloredo.

1715.

Splošno je bilo to leto mokro, sledilo je dolgi zimi, letina
je bila srednja, vino ni doljro uspelo, tudi je bilo leto nezdravo,
zlasti poletij ko je pomrlo tu nad 600 oseb, na deželi pa na
tisoče Ijudij vseh stanov, čeprav ni bilo prave kuge, so vender
črne koze tako razsajale, da so skoro vsi pomrli, kjer se je
uselila. Sicer pa je bilo leto mirno,

I. januvarija so vpeljali v semenišče sv. Rogacijana in
Donacijana 12 gojencev z veliko slovesnostjo. Njih ustanovnik
Schellenburg je še živeU Slovesnost je bila v cerkvi sv. Jakoba
v križni kapeli zjutraj; opoldne je bil obed z godbo v seme-
nišču samem.

16. januvarija je bil umeščen prevzv. g. Janez Gašper
Cobenzt za deželnega glavarja. Umestila sta ga stolni prost in
deželni upravitelj, potem je bil sijajen obed vseh prisotnih ple-

— 176 —

lo. marca. Čeprav smo čuIi, da je kuga ponehala na
Štajerskem, se je pa bolezen čutila bolj pri nas. Vsak dan je
mrliški zvon pel po desetkrat.

27. marca je došla prtljaga grofice Werdenburg v šestih
kočijah. Grofica sledi, in se bo nastanila v hiši grofa Herbarta
Auersperga in odslej tu živela.

Apiil. Na povelje zdravstvenega odbora se vrše večkrat
posvetovanja zdravnikov pri nadzdravniku dr. Coppiniju radi
bolezni.

10. aprila so priredili izboren oratorij »Magdalenae
conversio« v cerkvi uršulinski vpričo knežjih in drugih oseb
višjega plemstva, ki se je prav slavno izvršil. Latinski je govoril
g. Matija Schoss, tajnik generalnega vikarja.

Ker so berači z dežele napolnili mesto, so jih spravili v
lazaret in jih z vsem potrebnim oskrbovali. V ta namen so
napravili pušice, v katere so v to določeni berači nabirali mi-
loščino pred glavnimi cerkvami. Sedaj se vzdržuje 280 oseb.

Maj. Ker se koze (Petezen) širijo in so 9. t. m. pokopali
tu 50 oseb, je višja duhovščina napovedala spokorno procesijo
k žalostni M. B., katere se je udeležilo mnogo stanovskih oseb
in tudi ekscel. deželni glavar. Pridigal je o. Gastinger T. J.

18. aprila je bil zopet zdravniški posvet. V lazaretu je
neki 500 oseb, med njimi 80 bolnikov.

24. junija je nastal razpor med avguštinci in njihovim
priorjem. Iz praznega strahu je odšel prior k frančiškanom.
Stvar je prišla pred generala v Rimu. Prior se je vrnil v samostan ;
nasprotnike so poslali v druge samostane.

Ta mesec so odkrili lep star spomenik, ko so ursultnke
nadalje podirale vicedomske utrdbe. Napis se je glasil:

SERAPI
JUSTUS
. . .N..

Julij. Strogo stražo so postavili tu in na koroški meji,
kamor se je iz Murave na Štajerskem zanesla kuga.

— 177 —

14- julija so berače iz mesta odslovili in nastavili paznike,
ki naj bi nanje pazili.

II. avgusta so uradi naznanili, da bo osmega prih, meseca
kronanje milostne podobe na Trsatu.

21. avgusta sta dobila maršal grof Gvidon Starmberg
in general Hamilton štiridnevno mrzlico. Oba so ozdravili.

Kupola v komendi je bila v 14, dneh dovršena.

8. septembra sta slovesno kronala novomeški prost Marotti,
škof pičenjski, in opat Schwenkh, milostno podobo na Trsatu.

Ob sedmih zvečer ta dan so zvonili z vsemi zvonovi, ker
kuga še vedno razsaja na Koroškem.

9. oktobra je došel grof Wildenstein, novoizvoljeni dež.
glavar goriški; ii. oktobra je dalje odpotoval. Prtljs^a je šla
na 20. vozeh pred njim.

13. oktobra je bilo 1000 mož v deželi se nahajajoče
vojne odposlanih na žejljo deželne oblasti proti upornim Pazincem
ali prav za prav proti markizi de Prie, ki ne posluša deželne
oblasti. Naloga jim je, da bi zaostanke pobrali. Tam so se
nastanili.

27. oktobra se je pričel papeški jubilej, da bi bil Bog
milostiv in dal pomoč proti Turkom, ki so napali naše zaveznike
Benečane na Moreji in jih že podjarmili. Trajal je jubilej 14 dnij.
Obiskati je bilo treba tri cerkve: stolno, sv. Petra in sv. Jakoba.

I. novembra je šest (deželnih) voz pripeljalo tiste tri
altarje, Id so jih darovale tri rimske cesarice na prošnjo maršala
Gvidona Starmberga za nemško cerkev (novo komendo), z
drugimi dragocenimi ornati, masno obleko in svetilnicaiiii. Ce-
sarice so: sedaj vladajoča,^ dalje Eleonora, vdova Leopolda L,
in Amalija, vdova Jožefa I. Slike so napravili slikarji: Ant.
Schoonjans, ces. dvomi slikar, Rottmair in Altomonte, vsi
izvrstni slikarji; prvi je slikal Marijo pomagaj, drugi Elizabeto
in tretji sv. Jurija, viteza.

17. novembra so obhajali stoletnico, kar je bila posvečena
cerkev sv. Jakoba. Slovesnost je trajala en teden in se vršila
najsijajneje z vsemi mogočimi izrazi veselja. Vsak dan je bila

slovesna sv. maša s pridigo, zvečer pete litanije pred izpo-
stavljenim sv. R. Telesom. Prvi dan je maševal knezoškof,
azistirali so prost in kanoniki, pridigoval je o. Hangel T. J.
dve uri na rek: Hodie salus huic domui etc, zvečer so bile
večernice, litanije, razsvetljava in serenada pred cerkvijo nad
slavolokom.

24. novembra, zadnji dan te slovesnosti je zjutraj imel
slovesno mašo stiski opat Anton Gallenfels in je tudi opoldne
v kolegiju obedoval, kakor se je to godilo tudi prvi dan.
Popoldne po slovesnih večernicah in po litanijah so priredili
lep oratorij z izvrstno godbo. Po procesiji je imenovani opat
zapel »Te Deum«, na gradu pa so zagromeli topovi. Nazadnje
je bila poleg razsvetljave pred cerkvijo še izredna serenada z
raznimi glasovi.

9. decembra se je povrnil v svojo domovino Carbonarius,
vitez sv. rimsk. ces., ki je bil 26 let telesni zdravnik velikega
kneza moskovskega in si pridobil lepo imovino. Prinesel je
seboj tudi redke bisere in žlahtne kamene.

19. decembra so slovesno obhajali zaroko grofa Bajkarda
Leopolda Ursini Blagay z gdč. Margareto roj. grofico Col)enzl,
hčerjo eksc. dež. glavarja.

1716.

Splošno je to leto vino in žito srednje obrodilo; na Vi-
pavskem je bilo dovolj vina, malo pa na Dolenjskem, ker je
mraz poškodoval trte. Sadja je bilo obilo. Čeprav se je zopet
pričela turška vojska, je bila vender vsa dežela mirna, le poletu
so prihajali in odhajali vojaki, potujoči z Neapolskega na Ogersko,
ali pa so bile tja poslane tudi nove čete.

5. januvarija se je pričela 40urna pobožnost za srečno
ozdravljenje vladajoče cesarice ; nadaljevala se je pobožnost vsako
nedeljo in po moških in ženskih samostanih med tednom.

9. januvarija je umrl v Gradcu knez Janez Jožef Anton
Eggenberg, bivši kranjski deželni glavar.

13. januvarija je odpotoval tukajšnji komendator, genera
grof Gvidon Starmberg, v Gradec in potem na Dunaj.

15. januvarija je bil hud mraz, ki je dolgo trajal; potem
je zapal velik sneg. Ižica je popolnoma zamrznila.

FebruVarij. Pust je minul povse tiho. Seme so bile radi
vojske prepovedane.

23. februvarija se je prav veličastno obhajala poroka grofa
Bajk. Leopolda Ursin-Blagaya z gospodično Marjeto grofico
Cobenzl, hčerjo deželnega glavarja.

Marcij. Ob sv. času 23. t. m. so v tukajšnji komendski
cerkvi priredili izvrsten glasbeni oratorij : Jobi patientia. Pevcev
je bilo nad 30. Udeležili so se ga knezoškof, kneginja Auersperg
z vsem višjim plemstvom in vsakovrstnimi stanovskimi osebami.

17. aprila je brzi sel naznanil veselo novico, da je vla-
dajoča cesarica povila sina z imenom Leopolda. Na povelje
grofa Volka Lamberga je zato isti dan ustrelilo 12 topov na
gradu po trikrat.

19. aprila je v isti namen gostil knezoškof višje plemstvo
in razveselil s serenado.

20. aprila je gostil deželni vicedom plemstvo, župana in
sodnika in dal streljati na Kapucinskem trgu.

26. aprila je bilo zahvalno opravilo v stolnici, ker je bila
dežela srečno obvarovana v soseščini razsajajoče kuge. O. Hangl
T. J. je prav tolažilno govoril.

Ljubljana je polna vojakov, in sicer je tu pet polkov.

10. maja so obhajali deželni stanovi radi srečnega poroda
v cesarski hiši sijajen praznik z vsakovrstnimi izrazi veselja.
Dopoldne je opravil knezoškof slovesno sv. mašo. Glasbo sta
preskrbela dva zbora; topovi so trikrat ustrelili, istotako so
meščani streljali, vsi zvonovi po mestu so zvonili, ko so zapeli
»Te Deum* v cerkvi. Izboren govor je preskrbel o, Jožef Hangl.

Opoldne je deželni glavar grof Cobenzl sijajno pogostil
vse višje plemstvo. Topovi na gradu so zopet gromeli. Da bi
pa nobena ura tega dne ne prešla brez veselja, je akademija
Philo-Harmonicamm po modrem ukrepu deželjana Jan. Bertolda

— 180 —

pl. Hčffera, kot slavnega ustanovnika, uprizorila tekmovanja z
ladijami na Ljubljanici. Devet iadij ali čolnov z dvema vesloma
v treh skupinah (z znamenji Avstrije, Kranjske in Ljid)ljane)
se je ob treh popoldne postavilo v red pred Vodnimi vrati
vpričo višjega plemstva in nešteviln^a ljudstva. Na dano zna-
menje so odveslale ladije proti cilju, najprej, da se izved6 tekmed,
drugič po darilo. Darilo se je prisodilo stranki Avstriji

Zvečer je bila razsvetljava, ples v deželni hiši za plemstvo,
v mestni hiši pa serenada in ples. Tukajšnji akademijski zbor
je priredil v okrašenem pridvorju glasbeni koncert z več zbori.

1 6. maja je dospel Wezlov polk in 22. odpotoval na
Ogersko; 24. so pa novaki odšli na Neapolitansko.

7. junija je praznovala častita gospa Marija Julijana, rojena
grofica Lamberg, opatica reda sv. Klare, v cerkvi sv. Mihaela
svojo petdesetletnico, kar je bila preoblečena. NB. To je druga
opatica po vrsti, ki je imela lo srečo.

10. julija so pričeli z novim svinčenim rudnikom »Knapia«
(Knapovše) pri Goričanah, katerega so v last prevzeli trije gg.
Kappusi. Komisarja sta bila baron Grimbschitsch in baron
Adam Erberg.

13. julija so predstavljali dijaki igro o patronu sv. Jakoba
cerkve; potem so se jim razdelila darila.

15. julija je prišel knezoškof pasavski grof Rabatta semkaj.
Deželni glavar mu je šel naproti z več vozmi, v katerih je bilo
vpreženih po šest konj. Nastanil se je v vicedomskem dvorcu.

16. julija je knezoškof bil pri maši v komendi, opoldne
je pri ekscelenci deželnem glavarju kosil, in zvečer so ga Philo-
Harmonici počastili z izvrstno serenado. Drugi dan se je po
Ljubljanici odpeljal. Nekaj ladij ga je spremljevalo.

6. septembra so obhajali pri sv. Jakobu 00. jezuitje pro-
glašenje Jan. Franc. Regiskega T. J. za blaženega. Cerkev je
bila vsa okrašena in napolnjena rekov; glasilo se je več korov;
bila je tudi pridiga in slovesna procesija.

8. septembra so peli prav slovesno v stolnici Te Deum
radi slavne zmage nad Turki pri Petro varadinu dne 5. avgusta.

ti

"vv-

— 181 —

Pridigoval je o. Jožef Hangl T. J. Meščani so nastopili in veliki
top je grmel.

Oktober. Deževno vreme je trajno.

24. oktobra so pripeljali veliko množino smodnika s Šta-
jerskega v tukajšnje orožarne radi preteče turške vojske,

8. novembra smo izvedeli zgodnjo smrt cesarjeviča Leopolda.

22. novembra je bil zopet »Te Deum« radi srečne osvo-
jitve Temešvara. Pridigal je o. Hangl T. J.

December. Prireja se prihodnja trafika.

Stanovi so odposlali zastopnike v Gradec v posvet radi
oskrbovanja meje v prihodnjem letu.

1717.

Hvala Bogu, to leto je bilo zdravo, žitna letina srednja,
vinska pa zelo dobra. Kar se pa političnih razmer tiče, je
napačna reforma ali gospodarska omejitev marsikoga osupnila
in hudo stiskala. Vender je bilo radi turške vojske in ker 50
naši Beli Grad osvobodili, vse mirno in tiho. Govorilo se ni
po vsej deželi nič drugega nego o trgovinskih zvezah; v ta
namen so tudi v tej deželi pota in ceste popravljali in razširjali-
Bog, neskončno dobri, obsij Ljubljano z novo srečo, da se že
dolgo zaželena trgovina vpelje iz Holandije, iz Angleške, i^
hanza-mest in oddaljenih delov sveta skozi Adrijansko morje,
da ne bo samo to mesto napredovalo, ampak tudi vse dedne
dežele, v krasoti, denarju, blagu, radosti in veselju in najlepšem
cvetu, kakor lepo okičen rajski vrt, in da bi jih vsi spoštovali.

10. januvarija so se pričele veselice z javnim plesom v
Križanskih ulicah v Waltreichovi hiši trikrat na teden ; 22. janu-
varija pa so bile prepovedane s šemami vred radi vojnih časov ;
vendar se je višje plemstvo zabavalo večkrat z javnimi krasnimi
vožnjami na saneh in s plesi v deželni hiši.

4. februvarija so obhajali zadnjo vožnjo s sanmi, potem
so imeli večerjo s plesom v deželni hiši.

6. februvarija je porodila sinka grofica Ursin Blagay roj,
grofica Cobenzl; zvečer je bila v ta namen izbrana serenadap

— 162 -

8. februvarija je prišel semkaj škof krfeki (Corfu). Ostal
je tu ves pustni čas in je tudi po svojem obredu slovesno maseval
v stolnici in po drugih večjih cerkvah ljubljanskih. Po opravilu
je pobiral miloščino in precej darov dobil.

9. in 10. februvarija je po božji previdnosti odteklo dr-
kniško jezero, da so se ljudje lahko preskrbeli z ribami za post.

26. februvarija smo culi, da je umrl knez Eggenberg,
zadnji svojega rodu. Tak6 je izumrl visoki rod.

5. marca je bilo odposlanih radi vojske nekaj topničaijev
in tesarjev v Karlovec, ki naj bi zavrli prehod s Tursk^a v
naše kraje; tudi šest lepih topov, ki so bili tu uliti, so po
vodi tja odpeljali.

26. marca na Veliki petek so obhajali stoletnico daleč
znane procesije, ki jo predstavljajo tukajšnji kapucini s pomočjo
bratovščine Zveličarja sveta (Redemptoris Mundi) z veliko slo-
vesnostjo, s slavnostnim vozom, konjiki, izvrstnimi podobami,
z mnogimi, ki so se bičali, in s spokorniki. Neštevilno ljudstvo
tudi iz tujine je privrelo gledat.

April. Ko je slavni magistrat sklenil, da na novo sezida
podirajočo se mestno hišo, so jo začeli podirati 5. t. m., ko jo
je ogledal eksc, grof vicedom. Zupan Jakob Herendler je vložil
temeljni kamen 16. t. m.

Maj. Ta mesec je sprejel stolni kapitel cesarsko razsodbo
in od vicedomstva inventuro, da je kanonik Todt popolnoma
izvzet.

Ta mesec so speljali na meje veliko množico smodnika.

Junij. Da bi dosegli božji blagoslov v preteči bojni ne-
varnosti, se ni le pričelo zvoniti ob 7. uri zjutraj in zvečer,
ampak se je tudi priredila slovesna procesija iz stolnice k
sv. Jožefu, kjer je lepo pridigal o Jožef HangI T. J.

Meščanstvo se vedno uri v orožju in pregleduje.

Julij. Sicer je vse leto dovolj deževalo, le zadnje tri tedni
ne, zato je bila procesija iz stolnice k sv. Jožefu, da bi dobil
pohleven dež, in res je še isti dan zadostno deževalo.

— 1Š3 —

25. julija se je pričel jubilej papeški zoper Turke. Najprej
je bil tri dni v stolnici, potem se je nadaljeval vsake tri dni v
sedmih glavnih cerkvah.

22. avgusta smo izvedeli veselo novico, da so Turki po-
polnoma podlegli pred Belim gradom, in 25. avgusta, da so si
naši osvojili mesto.

Cestne poprave se dobro nadaljujejo po vsej deželi.
Komisarji so baron Ruessenstein na Gorenjskem, J. pl, Werthenthal
in baron Androcha proti Reki.

30. avgusta so odposlali na mejo 120 voz streliva,

19. in 21. septembra je bil v stolnici »Te Deum* z vso
slovesnostjo. Topovi so pokali, meščani so nastopili, deželni
glavar je gostil; nastop je bil v krasni opravi.

25. septembra je umrl Frančišek Karol grof Kauniz,
knezoškof ljubljanski, na potu iz Pasava na Dunaju od kapi
zadet. Napravil je lepa volila za stolnico in škofijo v večni
svoj spomin.

Oktober. Ta in sledeči mesec so skoro vsak dan tu skozi
potovali Kraševci, Pivčani in Vipavci z ženami in otroci in z
vso opravo, da bi se pri Belem gradu naselili.

8. 9. in 10. novembra se je vršilo opravilo po f kneze-
škofu Kaunizu. O. Filip Hoflfstetter je imel žalni govor,

15. novembra je dospel grof Goltstein, dež. kom tur,
ogledat si komendo. Nova cerkev mu je zelo ugajala,

II. novembra je odjahal mladi grof Auersperg s krasnim
spremstvom nad 50 konj kot ženin v Celovec po svojo nevesto
grofico Kaiserstein. 27. novembra jo je semkaj pripeljal.

9. decembra je prišlo 150 mož s častniki z Neapolitan-
skega po novake.

Tu treba pripomniti, da je bilo to jesen nenavadno mnogo
brinovk. Tudi mnogo svinj so s Hrvaškega semkaj prignali.

1718.
To leto je bilo suho, vroče in zdravo, da zdravniki niso
imeli skoro nič posla. Žita in vina je bilo dovolj^ razen v po-

morskih krajih, kjer je bilo pomanjkanje. Laško vino na Fri-
julskem ni uspelo, pač pa je dolenjec izvrstno obrodil. Kupci
•so pustili Italijo in kupovali le domače vino, ki ga je skoro
vsak pil. Dežela je imela mir razen vednih dohodov in odhodov
v Italijo in na Ogersko. Ceste je popravljal z veliko vnenK> radi
prihodnje trgovine na Gorenjskem pl. Werthenthal, na Notranj-
skem proti Reki pa pl. Stemberg.

Januvarij. Začetek leta je mraz močno rasel.

27. januvarija je izostala laška pošta, ker so našli v gozdu
na Hrušici postiljona zmrzlega, konj pa se je s pismi vrnil
na pošto.

5. januvarija je bila volitev uršulinske prednice. V tretje
je bila izvoljena m. Rozalija od sv. Duha, roj. grofica Lanthieri,
radi visokih čednostij, velike gorečnosti in izvrstne vladarske
spretnosti.

Februvarij. Javne veselice so bile prepovedane v pustnem
času, dovoljene pa so bile zasebne. Akademijska mladež je v
avditoriju in seminarijska v seminariju igrala nekolikokrat.

5. marca je odpotoval ekscelenca grof Gallenberg, deželni
upravitelj z grofom Plazom s Korošk^a kot cesarski komisar
v Gorico, da se vtelesi Gradiška goriški grofiji.

9. marca je umrl slavni zdravnik Marka Gerbec po
I2dnevni bolezni vsled neke gnilobe. Pridobil si je znamenito
ime z mnogimi v tisku izdanimi knjigami.

14. aprila je dospel kapucinski general o. Angelus Dubrov-
niški (Ragusinus) in je tu ostal do 31. maja. Vmes je poklical
00. kapucine s Koroškega v Kranj in jih ondi vsprejel. Deželni
glavar ga je povabil, pa se ni odzval povabilu, ampak izgovoril.

Maj. Ko so dozidali en oddelek lep^a uršultnskega
samostana, so si ga smeli ljudje ogledovati tri dni, i., 2. in
5. maja z dovoljenjem višje cerkvene oblasti.

15. junija je na vročinski bolezni v Gospodu zaspal
Bertold pl. Hčffer v 51. letu svoje starosti na veliko žalost
vseh visokih in nizkih stanovskih oseb v mestu in na deželi
radi njegovih izrednih in cenjenih lastnostij. Bil je lepe, lične

vnanjosti, nenavadnega razuma, prijazen v občevanju, priljuden
in prikupen v govoru, zato je nase vlekel vse duhove. Vsi dosli
tujci so ga obiskovali, plemiči so ga visoko cenili. Posebno je'
ljubil glasbo in ž njo razveseljeval mesto na razne načine.

Julij. Tukajšnje uršuUnke so obhajale slovesno stoletnico
svojega reda z osmino. Pred cerkvenimi vrati je stal slavolok,
veliki altar je bit okra&en, cerkev opremljena s pomenljivimi
napisi, Pobožnost se je pričela 3. julija in jenjala ro. julija 2
veliko procesijo, katere se je udeležilo mnogo stanovskih oseb,
zlasti ženskih; odlikovale so se posebno gojenke zunanje šole
z lepo opravo. *Te Deum*, streli topičev, trobente in pavke,
so završili slovesnost

24. julija je bil ustoličen Viljem grof Leslie, škotskega
rodu, v tukajšnji stolnici z navadnimi ceremonijami. Dva lepa
slavoloka s pomenljivimi napisi sta stala ob vratih, KnezoSkof
je po slovesni službi božji pogostil 34 visokih plemičev. Zvečer
je bila izbrana serenada.

26. julija sv. Ane dan je položil knezoškof vpričo deželne
gosposke in množice stanovskih oseb temeljni kamen cerkvi
presvete Trojice.

Dan pozneje je knezoškof obedoval pod Turnom v jezu-
itskem razvedrišču, kjer so njemu na čast uprizorili malo opero.

22. avgusta je bila tretja procesija k sv. Petru, da bi
dobili pohleven dež.

28. avgusta je bil v stolnici infultran baron del Mestri^
pomožni škof tržaški. Svečanost so opravili knezoškof, stolni
prost in celjski arhidijakon.

September. Bila je nenavadno zgodnja tr^^atev na Do-
lenjskem, Frijulskem in v Istri.

Oktober, Ta mesec je skoro neprenehoma deževalo.

9, oktobra je bil »Te Deum* v tukajšnji stolnici, ker je
srečno povila cesarica princesinjo Marijo Ano.

Popoldne ob štirih je bila tam tudi laška pridiga. Govoril
je namreč neki o. (Piarum scholarum) šolski brat iz Kopra
prav sijajno.

ti

^

186

1 2. novembra je prišla semkaj polovica iz LOfKUholzev^a
polka.

Ta mesec je bila dovršena nova mestna hiša.

December. Prejšnji in ta mesec sta bila skozi vedra in
gorka. Ceste na Gorenjskem in Notranjskem so lahko nadalje
popravljali.

24. decembra sta prišla iz Italije po vo.di semkaj dva
mlada grofa Leslie, bratranca našega škofa. Ob osemdnevnem
tukajšnjem bivanju ju je visoko plemstvo jako odlikovalo.')

Iijubljanska škofija na tridentinskem zboru.

Priobčil Janko Barli.

Znana, za katoliško znanstvo tako znamenita družba
»Societas Goerresiana« odločila je, da izda vsa dela
tridentinskega zbora (Concilium Tridentinum. Diariorum, Acto-
rum, Epistularum, Tractatuum nova collectio). Pred kratkim
izšel je v Freiburgu pri Herder-ju prvi zvezek tega ogromnega
dela (4^ str. CXXIX + 93i, cena 60 mark). Gradivo za prvi
zvezek je zbral, uredil in raztolmačil Sebastijan Merkle.
Urednik je spredaj priobčil lep predgovor, nadalje pa govori
o spomenikih tridentinskega zbora, o življenju in komentarju
Herkula Severolia in o življenju in delovanju Angela
Massarellia, kateri je bil tajnik na zboru. Na to slede
komentar Herkula Severolia o zboru tridentinskem in štirje
dnevniki Massarelli-evi. Ti dnevniki so prezanimivi in obs^ajo
mnogo dragocenih zgodovinskih podatkov, ker je Massareili
natančno zapisoval vsak dan vse, kar se je pripetilo. Zaradi

*) Corrigenda. Na strani 176. lanskega letnika beri v 3. vrsti
od spodaj simulacrum ne simularum; na strani 177. toties \nctricem ne
totus, sihest ne sihert; na strani 178. izpusti od 12. do 16. vrste dv
stavka, ker je v istini stal vodnjak že preje ob strani radi obširnejša
prostora. Prim. Valvasorjevo podobo ob strani 674. v XI. knjigi.

V. S.

— 187 —

bolezni, katera se je pokazala v Tridentu, preselil se je zbor
dne 12. marca 1547- v Bolonjo, kjer je ostal do lo. novembra
1549. Njegovo delovanje v Bolonji opisuje četrti Massarelliev
dnevnik. Ljubljanski škof Vrban Textor (1544 — iSSS)-
poslal je tjakaj svojega zastopnika dr. Burcharda de M on te
glede nekih verskih člankov, o katerih so se prepirali v ljub-
ljanski škofiji. Ker bode ogromno in drago delo o tridentin-
skem zboru pri nas izvestno malo razširjeno, izpisal sem iz
Massarellievega dnevnika ono, kar pove o ljubljanski škofiji,

2 5.Junii 1547. Dantur decreta episcopo Labacensi
auct[enticata].

2i.Julii 1547. Applicuit Bononiam D. Bruchardus,
missus ab episcopo Labacensi ad concilium hoc Bononiense
super declaratione quorundam articulorum, qui controversi sunt
in illis partibus Carnioliae. Qui articuli septem sunt, vide-
licet ^)

25. Julii 1547- Fui mane ad episcopum Bitiintinum
pro n^otio oratoris Labacensis de articulis illis etc.

Authenticavi decreta duo pro oratore episcopi Laba-
censis, videlicet decretum de iustificatione et decretum se-
cundum quartae sessionis publicatum 8. Aprilis 1546, Tridenti
hac subscriptione : »Et quia ego Angelus Massarellus de Sancto
Severino, i. u. doctor, sacri concilii secretarius et prothonotarius
apostolicus, publicationi et approbationi suprascripti decreti
interfui, ideo hoc praesens transumptum manu aliena mihi fida
scriptum cum originali, quod penes me est, fideliter collatio-
natum manu meo propria obsignavi, sigilloque Reverendissimi
et Illustrissimi D. primi ipsius sacri concilii praesidentis de
mandato roboravi f.« 2) Qua subscriptione in aliis omnibus
decretis authenticandis hactenus usus fui. Signatur tantum

*) Nisi memoria me fallit, vidi hos articulos in volumine quodam
tabularii Vaticani, sed non mihi contigit invenire in notationihu^ mcis,
quo in volumine eos viderim. (Opazka izdajatelja.)

*) Cur episcopus Labacensis illorum potissimum ilecrotorum
exempla authenticata desideraverit , non aliorum, difficilc cst clictu,
(Opazka izdajatelja.)

sigillo primi praesidentis, quia ita est decretum a synodo etiam
tunc in principio mense Decembris 1545 Tridenti.

27, Julii 1547. Hoc die profectus est Burchardus
Ule missus ab Episcopo Labacensi, de quo haec leguntur in
libro Manelli ad 27. Julii: »A di 27 di detto, a M^- Bm-
chardo (sic) Todesco, oratore del vescovo Labacense mandato
al concilio, scudi diece d* oro, quali si li donano per il suo
viaggio di tomarsene in Gemiania, trovandosi in penuria či
danarif pagati per mandato delli Eeverendissimi l^ati sotto
il di sopradetto.« — Cui simul tradebatur >fides de decretis
missis ad episcopum Labacensem 26. Jiinii (sic) 1547** cuius
exemplaria transumpta extant in tabular. Vat, Concil. t 63.
f. 75. et t, 1 48 (cuius folia non numerata sunt): >In nomine
Domini nostri Jhesu Christi amen. Ommbus et singvilis prae-
sentes literas visuris notum (sit) et apareat evidenter, qualitCT
Reverendus D. Burchardus de Monte, natione Geldrus,
presbyter et sacrae theologiae doctor, anno praeterito, dum in
sacro concilio Tridentino examinaretur decretum de iustifica-
tione, inter sacrae paginae theologos, deinde hoc praesente
anno et diebus his proxime elapsis destinatus est a consiliariis
atque commissario Reverendi D. Urbani episcopi Laba-
censis ad hanc inclitam civitatem Bononianfi, ad quam ex
Tridento sacrum concilium translatum fuit, et quod ad praesci^
celebratur, quo ecclesiasticae religlonis causa^ quam praefatus
D. Labacensis per suos doctores atque officlatos minus pro-
movere valebatj saltem per sacrosancti concilii iuditium reifor-
maret, cuius legationis munere eundem D. Brocard tam soUicite
esse functum apparet, ut omnem non movere lapidem, qui ad
ipsius causae finem obtinendum accedere videretur, anxius non
movcrit. Unde Reverendissimi et Illustrissimi DD, sacri concilii
praesidentes et legati illius diligenti sollicitate victi ac eonim
pietate moti, ipsius D. Brucardi petitioni et suppUcationi liben-
tissime (quantum pro temporis angustia Ucuit) annuerunt, prout
ex decretis ab hac sacra synodo aeditis» eidem D. Bruchardo
a Dominibus suis in forma autentica concessis liquide apparet.

De aliis vero articulis quos ipse D. Bruchardus ipsis Reveren-
dissimis DD. praesidentibus (et sacro concilio) declarandos ex-
hibuit, brevi, Deo dante, cum decreta ab hac sancta synodo
promulgabuntur, Dominationes S. Reverendissimae ad eundem
D. Labacensem etiam (in) authentica forma missurae sunt.

Quapropter ipsi Reverendissimi et lUustrissimi DD. prae-
sidentes et legati, cognita ipsius D. Bruchardi pietate et zelo
erga sanctam nostram christianam fidem et catholicam eccle-
siam, hortantur et rogant omnes et singiilos cuiuscumque gradus
fuerint, ut eundem D. Bruchardum, ad quaecumque loca eum
divertere contigerit, digno honore suscipiant et tanquam orto-
doxae ecclesiae alumnum amplexentur. Identidem et ipsi Re-
verendissimi et lUustrissimi DD. praesidentes et legati reciproca
benevolentiae vicissitudine patemoque affectu prosequuntur. In
quorum omnium et singulorum fidem praesentes litteras manu
mea propria ego Angelus Massarelus de Sancto Severino, ipsius
sacri concilii secretarius et prothonotarius apostolicus subscripsi
et sigillo secreto Reverendissimi et lUustrissimi D. primi ipsius
sacri concilii praesidentis et legati demum roboravi. Dat. Bo-
noniae die 26. mensis Julii anno Domini 1547.

Idem Angelus Massarellus, qui supra, manu propria de
mandato f.«

Še nekaj doneskov o prepiru med križniki
v Beli K^^^ii^i ^^ kapitulom zagrebškim.

Priobčil Janko Barl^.

V zadnjem zvezku »Izvestij« (* Nekoliko podatkov za zgo-
dovino belokranjskih župnij*) sem omenil, da se je prepir zaradi
desetine med križniki v Beli Krajini in kapitulom zagrebškim,
kateri se je začel v XIV, stoletju, nadaljeval tudi v novem veku*
V arhivu zagrebškega kapitula zasledil sem prepis listine iz
1, 1513., katera dokazuje, da so bili križniki tedaj vnovič izobčeni.
Vendar niti cerkvene kazni niso koristile, da bt bil prišel kapitul
do svojih pravic. Dokazujeta to prošnji zagrebškega kapitula

— 190 —

na cesarja in na državni zbor, kateri spodaj priobčim. Ti prošnji
nimata datuma, vendar iz tretje prošnje, katere se je ohranil
samo jeden košček, zvemo, da je bilo to okrog 1. 1 647. Tam
se pravi: »licet ratione talis detentionis excommunicatio lata,
et locis in illis publice et solemniter promulgata fuisset : hae
decimae, postquam in nupera Diaeta Ungarica Anni 1647. per
gravamen publicum totius Regni Ungariae restitui postulatae
fuissent, atque sua Maestas, in eo iustitiae administrationem

partes in istas et A et per Mandatu m expeditionum

Styriacum reiecisset, Venerabile quoque Capitulum Zagrabiense
Mandato extracto iuxta formam et consuetudmem medio certi
sui Agentis idem Graecium expedivisset: ubi praescripto Agente
intra spatium octo quasi diei, ex quo curam Iianc assuinpserat
demorato, processsus hic, quorsum devenerit ignoratur. Proinde
rogare volui Perillustrem ac Generosam D. V, quatenus, si
Camera Graecensis ad Cameram istam Labacensem hoc nego-
tium ex offo pro informatione transmisit, id mi hi per suas
intimare dignaretur, item si quod actum dico tractatum superinde
fuerit item Consilium salutare occasione persecutioms huios
causae, et opinionem suam adiungere, quod spei recuperatione
praetactarum Decimarum habere possimus. Pro favore et Patro-
cinio Vestro Capitulum immemor non est futurum.«^) Kakor
vidimo, kapitul zagrebški v teku stoletij ni nikoli pozabil svojih
pravic. Potegoval se je za nje s pomočjo cerkvenih in posvetnih
oblastij, katere so mu pripoznale njegovo pravo, stvar je pa
vendar ostala, kakor je bila. Križniki niso hoteli pustiti desetine,
pobirali so jo, kakor prej, in se niso zmenili za to^ kaj poreče
zagrebški kapitul, kateri je imel svoje pravo samo na papirju,

I.

25. aprila 1513. Križniki v Beli Krajini so vnovil izobUni,
ker so pobirali desetino, katera je spadala zagrebškemu kapituin.

Laurencius Arcium Liberalium Doctor, Lector et Locum
tenens, Ac Mattheus Custos, Canonici, Collegiatae Ecclesiat
>) Acta Capituli antiqua. Fasc. 5. Nrus. 26.

rji ^

— 191 —

Sancti Spiritus Chasmensis, Zagrabiensis Dioecesis. In causa et
causis partibiisque infrascriptis ludices et Commissarii cum
clausula : quod si non ambo e. t. c. a sede apostolica specia-
liter delegati et deputati universis et singulis Dominis Abbatibus,
Prioribus, Praepositis, Decanis, Archidiaconis, Lectoribus, Can-
toribus, Custodibus, Scholasticis, Thesaurariis, Sacristis, Succen-
toribus tam cathedralium, quam collegiataram Canonids Paro-
chialiumque Ecclesiamm Rectoribus, Plebanis, Vice-Plebanis,
Altaristis, Capellanimque et Hospitalium Magistris ceterisque
Presbiteris curatis, et non curatis clericis, notariis et Thabellio-
nibus publicis quibuscunque per et infra civitates ex Dioecesi
Zagrabiensi, Aquilegiensi, Modrossiensi, Segniensi, Othonensi
et alias ubilibet constitutis et existentibus et eorum cuilibet in
solidum, ac illi vel illis, ad quem vel ad quos praesentes nostrae
pervenerint litterae, seu qui cum eisdem fuerint requisiti aut
alter vestnim fuerit requisitus salutem in Domino sempiternam,
et nostris hujusmodi, imo verius apostolicis firmiter obedire
mandatis. Noveritis quid licet modemus preceptor et fratres
preceptores domus de Chernomel in Methlika Ordinis
Crudferorum ad instantiam Venerabilis Capituli et Canoniconim
Ecclesiae 2^grabiensis Ratione decimarum et lure decimandi
seu decimas percipiendi in de Methlika, de Syhenstay
et de Syhenbergh ac de Grathyan locis ac illorum
pertinentiis 2^grabiensis Dioecesis prescriptae excrescentes ad
Mensam Capitularem dictae Ecclesiae Zagrabiensis legi t ime
pertinentes vigore aliarum litterarum nostrarum citatorum
supinde confectarum, et emanatarum per aflixionem parium
earundem in walvis Ecclesiae Beatae Mariae Virginis
gloriosissimae in eadem Methlyka fundatae. Eeoque prout
ex certorum plebanorum nostrorum in hac parte exemtorum
litteris Relatorum supinde confectis intelleximus personaliter
iidem preceptor et fratres haberi non potuissent factam nostram
in presentiam peremptorum et cum certificatione solita apo-
stolica auctoritate qua fungimur citati, demum exigente eorum
contumacia ad videndum et audiendum contra se ferri sen-

- ^1

— 192 —

tentiam excomunicationis propter contumaciam aut dicendo aut
allegando causam, si quam haberent rationabilem cur ferri non
debet in walvis dictae Ecclesiae Chasmensis per affbdonem
publici edicti ad diem datarum praesentium legitime evocati
fuerint, tamen ipsi ducti Rebelione et Contumacia in
nuUo termino ipsis coram Nobis conparentibus praelbco coram
Nobis nec per se, neque per procuratorem aut procurator^
ad causam et causas hujusmodi sufficienter instructum sive
instructos comparere curarunt, sed se omnino a facie laris et
lustitiae contumaciter absentarunt. Procurator vero dictorum
capituli et canonicorum dictae Ecclesiae Zagrabiensis, de cujus
Procurationis mandato apud acta causae habito nobis constitit
et constat procuratorio Nomine eorundem actorum coram Nobis
comparentes et sufficienter per totam diem expectantes, contu-
macia eorundem in causam attractorum instanter accusavtt,
petentes eos debitacum instantia per Nos declarari et reputari
contumaces, et contra eos ad ulteriora procedi. Quos Nos ad
instantiam ejusdem Procuratoris antedictae Ecclesiae Zagra-
biensis, Capituli et Canonicorum pro tribunali sedentes, repu-
tavimus et declaravimus dieta auctoritate apostolica nec immerito
contumaces et eorum contumacia non obstante in aliquo. Contra
eos duximus suadente lustitia ad ulteriora procedentes. Nos
itaque die datarum praesentium pro tribunali sedentes et in-
stante Procuratore dictorum Capituli et Canonicorum Ecclesiae
Zagrabiensis antelatos in causam attractos propter eorum con-
tumaciam duximus excomunicare et excomunicatos fore denun-
tiari. Ipsosque eadem auctoritate apostolica excomunicamiis et
excomunicatos declaramus in his se . . . is. Vobis igitur omnibus
et singulis Dominis supradictis et Vestrum cuilibet in solidum
in virtute sanctae obedientiae et sub poena excomunicatioriis,
quam in Vos et Vestrum quemlibet trium dierum canonica
monitione praemissa, si ea quae Vobis in hac parte comittimus
contempseritis contumaciter exequi, et adimplere, eadem aucto-
ritate apostolica ferimus in his scriptis, ac etiam promulgamus
districte precipientes mandamus. Quatenus habitis praesentium

— 193 —

ac dum cum eisdem fuerit requisiti, aut alter Vestrum fuerit
requisitus erga modernum preceptorem de Chemomel in Methllka
puta Georgium quemdam, Johannem fratres ceterosque
Preceptores dictae domus contumaces scilicet et Rebelles acce-
datis si ad eos tutus Vobis patuerit excessus et eomm prae-
sentiam comode habere poteritis. Alioquin per afiTictionem
parium praesentium in Valvis Ecclesiarum eis circumvicinarum^
sic tamen et taliter: Quod sit verosimile infrascriptam moni-
tionem ad ipsorum notitiam indubitatam devenisse Ipsosque
Verbo Nostro salubri moneatis, et diligenter requiratis. Quos
et nos tenore praesentium sic requirimus et monemus; ut ipsi
infra quindecim dierum spacium diei hujusmodi Vestrarum
monitionis et Requisitionis immediate sequenti coniputatido.
Quos dies eis et cuilibet eorum, pro primo, secundo, tertio
peremptorioque et ultimo termino ac canonica admonitione
assignamus, contumaciam eorum purgantes, luri pareant aut
cum eisdem Capitulo et Canonicis praenominatae Ecclesiae
Zagrabiensis amicabiliter vel in pace componant. Oui si id
fecerint, bene quidem, alioquin elapsis ipsis quindecim diebus^
et canonica monitione praemissa, dictos Georgium, Johannem
caeterosque fratres praefatae domus contumaces ut praemissum
est, et Rebelles in Vestris et Vestrum cujuslibet Ecclesiis sin-
gulis diebus Dominicis et festivis infra missarum solemnia, dum
major in eisdem ad divina audienda populi convenerit multi-
tudo, pulsatis campanis, accensis candelis et demum extinctis
ac in terram in signum maletudinis aetemae projectis, dieta
auctoritate apostolica excomunicetis et excomunicatos puhlice
denuncietis seu faciatis denuntiare tamdiu ab inde non cessantes,
doneč contumaciam eorum purgantes luri paruerint, aut alias
cum ipsis actoribus amicabiliter vel in lure composuerint. Mi
a Nobis vel superiore Nostro aliud superinde habuentis in
comissis, et de eorum absolutione, quam Nobis et Nostro su-
periori tantum reservamus, Vobis constiterit evidenter. Et post
haec seriem hujusmodi Vestrae executionis et quidquid in pro-
missis feceritis Nobis Vestris in Litteris sicut fuerit expedientes,

J

v-v'

— 194 —

conscientiose rescribatis, praesentibus in specie remissis. Datum
Chasmae die lovis vicessima prima mensis Aprilis anno Domini
millesimo quingentesimo tredecimo. Martinus Antbonius de
Chasma, Notarius. Loca duorum sigiloram. *)

II.

Kapitul zagrebški prosi cesarja, naj bi mu desetino v pr<winciji

Metliki prisodil in tamkajinje kraje reinkorporiraL

Sacratissima Caesarea et Regice Majestas, Domine Domine
Clementissime.

Orationum devotarum in gratiam M. V. S. humilliam
oblationem. Ordinis Cniciferorum Domus Theuthonicae Prae-
ceptor sive Commendator de Chernomel in Metlika,
et fratres sui de eadem Domo, Decimas sive reditns Decimales
Provinciolae Metlikae, et locorum inibi adhaerentium in
Dioecesi Zagrabiensi alias habitas, ac ad Capi-
tulum Ecclesiae Zagrabiensis pertinentes, tempore guerrarum in
Regno Hungariae, cum suis participibus Laicis, in praeiudicium
ipsius Capituli occuparunt, percepenintque : Cumque siiperinde
coram Sediš Apostolicae Delegatis iure requisiti fuissent, in
eo videlicet, ut ab eorundem proventuum Decimalium percep-
tione desistere compellerentur, et ibi, locisque adhaerentibus
ab impetitione sive molestatione hniusmodi compescererentur,
eidemque Zagrabiensi Capitulo dieti reditus decimales adiudica-
rentur, et per Sententiam annotatorum Sediš Apostolicae ea
in causa Delegatorum, iidem reditus sive proventus in dieta
Provinciola, et locis ibi adhaerentibus, esse de pertinentiis Deci-
mationis Capituli supradicti, tanquam de existentibus infra limites
Zagrabiensis Dioecesis, declarentur; ipsi nihilominus, eo quod
in quaestione praemissa obedire contumaciter contempsissent,
Excommunicati fuerunt; cum alias, tum etiam exinde, quod
postmodum praescriptas Decimas percipere praesumpsissent ac
memoratum Capitulum in posessione percipiendi easdem impc

«) Prepis listine v arhivu kapitula zagrebškega. Acta Capituli an-
tiqua. Fasc. 5. Nrus. 24.

^^ H

— 195 —

divissent, nec ab huiusmodi perceptione et impediJiiento, ca*
nonice admoniti, supersedissent : Unde in contumacia sua per-
sistentes (sede Apostolica prius antelatam Excommunicationis
sententiam debitum firmitatis robur obtinere volente) contra
ipsos quoque Sacerdotes et Rectores Ecclesiarum ac ipsummet
Commendatorem Fratresque ipsius de Metlika Zagrabi-
ensis Dioecesis, ad Excommunicationis Sententiam iteralo
est processum: sece sine fructu, ex quo in bodiernum asque
diem praescripta sententia inexecuta maneret. Quandoquidem
autem Majestas V. S. ea in parte administrationem lustitiliae
ad instantiam nostram per lus dicentes in illis partibus deman-
daturam se benigne obtulisset; supplicamus proinde Matestatcm
V. S. quatenus pro memoratae sentitiae adiudicatoriae Execu-
tione contra Successores praerecensiti Commendatoris et Fratriim
ipsius, in quos nempe memorata Commenda condescendisset,
Brachium suum, uti in similibus fieri consuevit, ordinare,
dictasque Decimas nobis restitui et exequi, consequenterque
antelatam Provinciolam Metlikae et loca ibi adhaercntia
Dioecesi Zagrabiensi reincorporari facere clementer
dignaretur. In reliquo Maiestatem V. S. foelicissimani et de
hostibus ac inimicis totius orbis maxinio cum emolumento
triumphantem ad vota valere desideramus. Qemens interim ac
benignum expectantes responsum.

Maiestatis Vestrae Sacratissimae

Humillimi Capellant
Capitulum Ecclesiae Zagrabiensis. ^)

III.
Kapitul zagrebški prosi državni zbor, da mu zaUiti desetifu^
v Beli Krajini in provincijo Metliko reinkorporira zagrebški

škofiji,

Illustrissiini, Reverendissimmi, Admodum Reverendi, Speč*
tabiles et Magnifici, Generosi item ac Egregii Domini Dumini
observandissimi.

*) Acta Capituli antiqua. Fasc. d, Nrus. 26.

i

— 196 —

Salutem et servitiorum nostrorum deditissimam subiecti-
onem. Ordinis Cruciferorum Domus Theutonicae Praeceptor,
sive Commendator de Chernomell in Metlika^ et fratres
cius de eadem Domo, Decimas Provinciolae Metlika et loconim
tbi adhaerentinm in Dioecesi Zagrabiensi existente%
et ad Capitulum Ecclesiae Zagrabiensis pertinentes, tempore
guerrarum seu bellorum olim in Regno Hungariae vigentiura,
in Praeiudicium ipsius Capituli occuparunt, et pro seipsis usur-
parunt. Quem quidem Commendatorem et Fratres eiusdem,
i dem Capitulum ratione praetactarum Decimarum, coram Sediš
Apostolicae Delegatis lure requisivit, easdenique acquisivit
Verum cum ad Executionem praetactae Sententiae processum
futsset, iam antelatus Commendator et Fratres sui exequi non
permiserunt. Et cum ob talem contumaciam declarati foissent
excommunicati, in sua contumacia perstitemnt, persisterenque
de praesenti. Quare supplicamus Illustrissimis, Reverendissimis,
Admodum Reverendis, Spectabilibus, Magnificis, Generosis item
ac Egr^iis Dominationibus Vestris, quatenus modum aliquem
adinveniri dignarentur, quo et praedicta Provinciola Dioecesi
Zagrabiensi reincorporaretur et Decimae exinde provenientes et
proveniri debentes, nobis instituerentur. In reliquo lllustrissimas,
Rssmas, Adm-Rdas, Sples et Mgcas, Gen, item et Egregias
Dominationes Vestras ad vota felicissime valere desideramus,
Benignum ab eisdem expectantes responsum. lllustrissimarum,
Rssmarum, Adm. Rdarum, Splium et Mgcaruin Generosorum
ac Egreg. Dominationum Vestrarum

Capellani humillimi, servitores obsequentissinii"^
Capitulum Ecclesiae Zagrabiensis.*)

Mali zapiski.

Matija Kefer, iupnik v Kranju, »Zgodovina iupnij v dekaniji^
Kranj« pozna dva župnika tega imena, namreč z^ L 1434. Matija Keuer,
za 1. 1478. pa Matijo Kefer. O drugem poroča, da je I. 147Š. prodal nekaj

>) Acta Capituli antiqua. Fasc. 5. Nrus. 26.

— i97 —

zemljišč na Suhi Juriju Palcu v Naklem, ter navaja kot vir »Mon. Habs., 1.2.*
Gosp. Lavtižarja poznamo sicer in tudi cenimo kot marljivega zgodovinarja,
a glede drug^a Matije Kefer mu ne moremo pritrditi, nego mcjramo
kar naravnost celo trditi, da gospod pisatelj navedenega vira menda nit;
videl ni. Porabil je le doti6ii Parapatov regest v »Letopisu Matice Slo-
venske za leto 1870«, in še tega površno in krivo. — I. Parapat piše:
»1478. — rožn. meseca. — Cesar Friderik IV. je ukazal gospodu Matevžu
Operta, kaplanu kranjskemu, naj nemudoma Juriju Palcu v Naklem vme
krivi6io mu vzeta zemljišča v Suhi, ki jih je uni kupil od Matije Keferja,
župnika kranjskega, kar je potem potrdil Prosper Kamulio, žup. kranjski.
— Mon. Habs. I. 2. st. 902., 907., 914.« — Poglejmo pa sedaj Chmciovo
obširno knjigo: »Monumenta Habsburgica«. V drugem zvezku L dela
objavlja Chmel na 902. strani sledečo listino: »Gretz, 6. Mai 1478. K,
Friedrich IV. an Herm Mathes Hofcaplan. Erber lieber andech tiger. Uns
hat Georig Pawtsicz in unserm ambt Nakl gesessen anpracht wie i m
weilent Mathes Kefer pharrer zu Krayburg auf ainem gut so dcrselben
pharrkirchen zugehore kaufrecht geben daz dann der erber unser lieber
andechtiger Prosper Canulin (sic) pharrer daselbs zu Krayburg bestctt
hab davon du in aber unverschulter sachen ze dringen mainest^ des cr
sich beswert bedunkht.« — Soli ihn unentsetzt lassen bei diesem Kauf-
recht, »daran tust du unser emstlich maynung.< Na 905. strani se nahaja
sledeča listina: »20. Mai 1478. (Wir Friederich) Embieten unsern licbcn
getrewen Sigmunden von Sebriach unserm rat und haubtman und C as p ar n
Hawnspekh unserm vitztum in Krain unser gnad etc. Wir hal^en dcin
erbem unserm lieben andechtigen Mathesen Apperta unserm caplan
mermallen geschriben und beuolhen, unserm getrewen Juri Paletz die
huben, so er in kaufrechtweis innhat und im von weilent Mathiasicn
Kefer und nachmals vom Prospero Camulio pharrem zu Krainburg bestett
ist und er im genomen hat, widerzegeben und inzeantwurten nach lautt
unserer brief darumb ausgangen, das aber bisher nit beschehen ist. Nu
schreiben wir im ietz aber und beuelhen im, daz er dem benanten Paictz
die berurt huben noch anuertziehen inantwurte, in dabey bcleibenf i m
auch sein mul so er im abprochen hat, dauon er ims dann zynnsper ist,
widerumb aufpawn lasse. Und emphelhen ew emstlich und wel1en, ob
der benant Apperta solhem unserm beuelhen nicht nachgeen und i r von
dem obbenanten Paletz darumb angelangrt wurdet, daz ir alsdan beden
tailen furderlich darumb tag fur ew setzet sy geneinannder horet und
souerr dieselb huben dem benanten Paletz zugehoret, im die von un^^ern
w^en inantwurtet, und bey demselben Apperta darob seit, daz er in die
innhaben lasse und im sein mul anuertziehen widerumb aufpa\vc und
darinn nit annders tu. Daran tut ir unser emstlich meynung. Geben zu
Gretz an Mitichen ante Urbano anno etc. LXXVin.« Na 907. strani pa

i

— 198 —

čitamo: »S. D. (1478, Mai) W. Friedrich IV. an »Mathcs OperU, Vicaiy
zu Krainburg.* »Erberr lieber andechtiger. Unns hat unnser getre^T Jurv
Palitz in unserm ambt zu Nagkl gesessen anbracht, wie du i m dic huben
gelegen zu Zawchen, so in daselb unnser ambt zu Nagkl zynnsper ist dte
weilennt Mathes Kefer pfarrer zu Krainburg mit im zugehurungen weilennt
Janes Paulges seinem vater in kaufrechtzweis nach laut ains kaufrechts-
briefs so es darumb hab geben genomen habst und in darauf nit \vonen
ze lassen mainest und die ainem genannt Janes auch in demsen>en unserm
ambt zu Nagkl ingeantwurt habst, des er sich beswert bcdunkht. Soli
si ihm geben und lassen.« Slednjič se nahaja še na 914. strani jedna
listina. Ta se glasi: »E. D. (1478, Juni?) K. Friedrich IV. an Herm
Mathes Apperta, seinen Caplan. Erberer lieber andechtiger, \Vir haben
dir nu menigermal geschriben und beuolhen unserm getrewii Juri Paletz
die huben so er in kaufrechtweis innhat, und im von ueilent Mathesen
Kefer und damach vom Prospero Camulio pharrer zu Krainburg bestett
ist, und du im genonmien hast widerzegeben nach lautt unserr brief darumb
ausgangen, das aber bisher nit beschehen ist, das uns nit geuellt und
emphelhen dir emstlich und wellen daz du dem benanten Paleti die
berurt hut)en noch anuertziehen inantwurtest und in dabey beleiben
iassest, im auch sein miil so du abprochen hast dauon er uns dann
zynsper ist widerumb aufpawn lassest. Wurdest du aber des nit tun^ so
haben wir unsem lieben getrewen Sigmunden von Sebriach unserm
haubtman und Caspam Hawnspekhen unsem vicztumb in Krain beuolhen,
cw darumb fur sich zueruordem, geneinannder zu horn und souerr dieselb
huben dem benanten Paletz zugehoret, im die von unsem wegen inzc-
antwurten, auch darob ze sein daz im sein miil widerumb aiifpawt werde,
{^lauon so tu darinn khain annders, das ist gentzlich unser emstlich mav-
imng.« — »Item Auftrag des Kaisers an Sigmund von Sebriach, seinen
Rath und Hauptmann, und an Caspar Hawnspekh, seinen Vizthum in
Krain, sie auf einem Tage gegen einander zu verhoren *»und in allweg;
darob seit damit der benant Paletz in unpillich w^ und vvider recht nit
gedrungen noch beswert werde.«« — Iz teh listin razvidi mo sledeče:
t.) Nekdanji župnik kranjski Matija Kefer je prodal Janezu Palcu ali
Palčiču v Naklem kmetijo in mlin na Suhi, ki sta bila last farne cerkve
v Kranju. Ta v listinah navedeni župnik Matija Kefer ni nobeden drug,
nego le oni Matija Keuer, katerega g. pisatelj kot 7. župnika v Kranju
navaja. 2.) Po smrti Janeza Palca ali Palčiča prevzel je dotično kmetijo
in mlin njegov sin Jurij, kar je takratni župnik kranjski, Prosper Kamulio
odobril. 3.) Matija Operta, ces. dvomi kaplan, je 1. 147S. kot vikar o;
roma župnik v Kranju, vzel Juriju Palcu ali Palčiču kmetijo in mlin ; ml
je dal podreti, kmetijo pa je izročil Ivanu v Naklem. 4.) Na pritoži
Palca ali Palčiča ukazal je cesar Friderik IV. zaporedoma (maja in juni

I

f

— 199 —

147S) Operti, naj kmetijo Palči6i vrne, mlin pa, katerega je dal podreti,
zofict postavi. V tej zadevi morala sta posredovati glavar in vicedom, —
Iz tega pa nadalje sledi, da 1. 1478. v Kranju ni župnikoval Matija Kefcr,
kakor trdi g. Lavtižar, nego že Matija Operta, ces. dvomi kaplan. Njegov
prednik je bil Prosper Kamulio, apostolski protonotarij, ki se imenuje
župnik v Kranju že 10. jan. 1475. Njegov vikar je bil takrat Peter WaldncT,
Čez 4 dni (14. jan. 1475) P^^ ^^ Peter Kodelja.*) Ker je slednji v listinah
naveden sedaj kot vikar, sedaj zopet kot kaplan, kaže, da je župnik bil
večkrat odsoten. M. Slekovec.

Črtica o nekdanjih svoboščinah kranjske duhovščine pred
sodišči. Duhovščini so se začele kratiti svoboščine v drugi polovici
štirinajstega veka. Pritožili so se kranjski duhovni pri vojvodi Viljemu^
da jjm glavarji, oskrbniki, grajski grofje in sodnik*! delajo v tem oziru
krivice. Zato je vojvoda s pismom, izdanim na Dunaju dne 23. avgusta
J 399, potrdil prelatom in duhovščini kranjske dežele in Slovenske pokrajine
njih stare svoboščine. Duhovni so se smeli po teh svoboščinah pri pravdah
v duhovnih zadevah zagovarjati pred patrijarhom ali njegovim naddija-
kunom ali pravdnikom in ne drugodi, v svetnih zadevah pa pred voj ved-
skim sodiščem (Hofscronn) v Ljubljani, kakor je bilo od starih časov v
navadi. Prelat si je smel za zastopnika pred vojvodnjim glavarjem izbrati
kakega samostanskega brata, župnik pa kakega poštenega duhovnika.
Zastopnik je imel vse pravice svojega gospoda, katerega je namesto v ak
Toda zastopnika je smel imeti prelat le tedaj, kadar pravdna zadeva ni
presegala vrednosti 30 funtov vinarjev, župnik pa, ako ni presegala deset
funtov vinarjev, sicer je moral priti vsakdo osebno zagovarjat se na
sodišče pred deželnega glavarja. Polagoma so se začela kazati nespo-
rasumljenja zaradi sodstva. Ljubljanski škof Krištof Rauber in stiski opat
Ivan sta se skupno pritožila pri cesarju Maksimilijanu zaradi vtikanja
svetnih sodišč v njune duhovske zadeve. Dne 7. aprila 15 10. je tedaj
cesar v Avgsburgu izdal ukaz, vsled kater^a so smeli škofe, opate,
duhovne ter njihove in njihovih cerkvi podložnike soditi svetni sodniki
le tedaj, ako so spadale stvari pred krvavo sodišče (Blut und Maleliz),
al i t če se je šlo za smrtno kazen (Hals oder Leben), sicer so pa smeli
duhovni vživati svoje, že prej jim podeljene svoboščine. Nekaj let je h\]
mir, ko je pa buknilo luteranstvo na dan, so se začela tudi prerekanja.
Oglejski patrijarh Marij Griman je ukazal naddijakonom Savinjske doline^
Kranjske in Slovenske pokrajine, da naj krivo verske šuntarje ukažejo
prijeti in kaznovati. Toda oblastva duhovne gosposke niso le brez pomoči
pustila, ampak so jo celo ustavljala. Za kršenje duho venskih pravic je
smatral patrijarh dalje to, da so svetni sodniki v njegovi škofiji v osebnih

*) Izvestja, L, 11.

— 200 —

zadevah zaprisegali in pred svoja sodišča klicali ljudi zaradi duhovenskih
desetin, cerkvenih posestev, zakonskih zadev in duho venskih oporok ter
jih kaznovali z globami in telesnimi kaznimi. Svetni gospodje, ž1;i%x\ ple-
menitmki, niso hoteli hoditi pred duhovska sodišča, ko so bili pozvani,
in so branili tja iti tudi svojim podložnikom. Svetne gosposke so same
branile naddijakonom proti takim nepokornežem uveljavljati oblast. Brci
strahu so se tedaj posvetnjaki lastili duhovenskih fevdov in bcncfacijev
in njihovega imetja. Oblastva so pomagala do služb versko i^umljivim in
zapeljivim duhovnom, ki niso bili izprašani od svoje duhova kc go-
sposke in po regensburškem reverzu puščeni v duhovnem pastirstvu;
lastila so se celo oblastva duhovenskih desetin, darov in župnih pravtc.
Zaradi teh stvarij so se pritožili naddijakoni s patrijarhom pri kralju
Ferdinandu, ker so čutili, kako trpi ugled duhovske jurisdikcije. Ferdinand
je dal zadevo preiskati in dne 19. decembra 1528 je poslat oblastvom
ukaz, ki se je glasil: »Ne segajte v pravice, ki se tičejo duhovske juris-
dikcije patnjarha in njegovih naddijakonov, in tudi drugim ne postite, da
bi se v nje vtikali, podpirajte jih, kadar potrebujejo od vas pomoči, in
ne sodite sami v takih zadevah. Ne ovirajte jih, če primejo kakega kazni
vrednega duhovna in ga vtaknejo v jeČo, ampak pomagajte jim, Če vos
prosijo, in dajte spremiti takega duhovna v grad, ali trg ali do meje,
kakor zahtevajo. Ne lastite se duhovenskih fevdov in imetja, ampak pri^
mite tiste, ki se tega laste. Ne dajajte beneficijev možem, ki niso izpraSani
pred postavno duhovsko gosposko. Ako se kak beneficij vsied smrti
izprazni, prezentuje novega beneficijata duhovski patron v šestih, svetni
pa v štirih mesecih, ako se to ne zgodi, ima škof pravico, da. podeli
beneficij. Branite tudi župnikom njihove župne pravice.« — Nadvojvoda
Karol je dal 15. marca 1574 ukaz glede zapuščin duhovnov, ker se tudi
v tem oziru oblastva niso držala določenih mej. Ukazal je namreč nad-
vojvoda, da naj se vojdstva in gosposke, ako je umrl beneficijat pri-
vatnega patronata, ne vtikajo v zapuščino, ampak naj vse zapeČatLJo,
kakor je bila od nekdaj navada, da se zglase tirjalci in dediči. Ljudje si
ne smejo precej sami deliti imetja in delati si pravice, kakor se je doslej
večkrat zgodilo. K inventuri naj se pokličejo dekani, ali pa dva sosednja
župnika ali beneficijata, da postavni in po oporoki določeni dediči ne
trpe škode. — Dne 18. aprila 1574 je nadvojvoda Karol izdal mandat,
da se posestva duhovnov, beneficijatov in cerkvi ne smejo prodajati brez
privoljenja deželnega kneza, sicer je kup neveljaven. Ta ukaz je bil potrjen
i.januvarija 1587, 25. oktobra 1669, 18. januvarija 1673 in 12. septembra
17 16. — V 17. veku je bil boj zaradi jurisdikcije v slovenskih deželah
med patrijarhom in cesarjem. Že 4. januvarija 1609 in potem 7. marca
1637 ii^ 18. februvarija 1659 je bilo prepovedano avstrijskim podložnikom
duhovnega in svetnega stanu, hoditi k patrijarhu ali nj^ovcmu vikaiju

i-

— 201 —

na Beneško. Ako so bili tudi uradno tja poklicani pred sodišče, niso
smeli skazovati pokorščine. Ukazano je bilo tudi 15. novembra 1640 in
12. julija 1655 in na oglejski cerkvi se je nabil 20. aprila 1658 uka^, da
patrijarh nima nikake jurisdikcije v notranje-avstrijskih dednih deželah in
v zemljah deželnega kneza, niti v duhovnih, niti v svetnih zadevah. Ko
je izmrl rod knezov Eggenbergov, je cesar Karol VI. dobil pokneženo
grofijo Gradiško. Dne 29. marca 17 19 je cesar obnovil omenjene, že
nekoliko pozabljene ukaze in zapretil s kaznijo in cesarsko nemilostjo
duhovnim in svetnim osebam, ki bi se drznile hoditi k patrijarhu in mu
skazovati pokorščino. Prepovedal je cesar dalje oglejskemu patrijarhu,
ali njegovemu »dozdevnemu« koadjutorju, ali »takozvanemuc izvoljencu
(Electo) ter patrijarškim vikarjem in komisarjem, izvrševati na tleh notranje-
avstrijskih dežel sploh kak akt jurisdikcije ali deliti svete redove. Brez
vladinega dovoljenja se niso smeli vsprejemati in razglašati od patrijarha
došle bule in ukazi, naj so zadevali karkoli. Nihče, bodisi duhoven ali
kdorkoli, po tem ukazu ni zmel iti k nobenemu škofu, ali vikarjti itd.
na Beneško, ako je bil pozvan pred sodišče, na odgovor sicer je bil
kaznovan ali pa izgnan iz dežele. (Vicedomski arhiv oddelek Ecclesiastica
v Rudojfinumu v Ljubljani). A. K.

Slovstvo.

Rusi o slovenski književnosti. S paznim očesom zasledujejo
dandanes ruski učenjaki procvit slovanskih književnostij. Izvestja carske
akademije v Petrogradu so prinesla v drugi letošnji knjigi na 115. straneh
zistematično urejeno kazalo o sestavkih in noticah, ki se nahajajo K 1900
v slovanskih knjigah in časnikih, tičočih se > sla vjano vedenja«, in sicer:
jezikoslovja, literature, narodoslovja, zgodovine in biografije slavnih mož
slovanskih. Osem stranij obsega alfabetično urejeni pregled sestavkov is
slovenske književnosti. Ta oddelek je uredil profesor Baudouin de Courtenay .

A. K.

»Slovanski staroSitnosti«. Odkar je izdal ŠafaMk na široko pro-
slule svoje »Starožitnosti«, so Čehi marljivo obdelovali posamezne stroke
slovanske starine. S pomočjo napredka v jezikoslovni in starinoslov^kl
vedi so se zadnji čas dosegli lepi uspehi. Nejasne in deloma otrtJČje
podmene o Slovanih v predzgodovinski dobi so se začele umikati zre-
lejšim rezultatom študij. Po raznih časopisih in knjigah raztreseno snov
o tem predmetu je začel zbirati in kritično presojati dr. LuborNiederle.
Kot sad petnajstletnih njegovih preiskovanj je začelo pred kratkim iz-
hajati v Pragi v zalogi knjigotržcev Bursika in Kohouta krasno tlelo

— 202 —

> Slovanski starožitnosti«. V predgovoru navaja dr. Niederle v prveoDr
sešitku obseg, katerega bode imela knjiga. Raz[oži] bode pisatelj v prvem
delu knjige to, kar je znanega o začetkih slovanskega naroda, dokler je
še živel na prvotnem omejenem ozemlju m m ^e nastopil svojega naglega
in silnega razhoda; v drugem delu bode pa poja^^nil, kako so se Slovani
razšli iz svoje zibelke v treh glavnih smereh in razseliti se po svojiii
poznejših zgodovinskih bivališčih. Za Slovence bode posebno zanimiv
oddelek o razvoju južne veje slovanske, pripovedujoč, kaka so naSi davni
pradedje prestopili karpatske gore in naselili se v dobi pred petim sto-
letjem po Kristu v ogerskih in sedmograikih nižinah, ter razpravn o za-
četku slovenske zgodovine, o prehodu Slovanov čez Savo in Donavo
na Balkan ter o njihovem nadaljnem razvoju v hrvatskosrbski in bolgarski
narod. V zadnjih zvezkih knjige bode pisatelj podal še razpravo o stari
slovanski kulturi, o vplivu sosednjih narodov na Slovane in podrobni
popis Slovanske starine, oprt na zanesljive zgodovinske podatke in stA-
rinoslovska, zlasti antropologična raziskavanja. * Slovanski starolitiiDSti«
izhajajo v sešitkih, ži 60 h, v »Biblioteki historicki*. Koliko sešitkov izide;
še ne vemo; dr. Niederle obeta, da bode skupaj lest ali sedem precej
obsežnih zvezkov. Doslej so izšli trije sešitki, obsegajoči 8S stnuiij. Pad
črto so natančno navedeni neštevilni viri za ogromni material, ki doka-
zujejo velikansko pridnost pisateljevo. Jezik in slog v knjigi sta pristno*
slovcmska, tako da je spis umljiv tudi Slovencem, ki ne znajo čeških
Važnejše knjižnice na Slovenskem in j prijatelji zgodovine starih Sloi^anov
naj ne zamudijo, naročiti si to velezanimivo delo. A, K.

»Voditelj v bogoslovnih vedah«. Pod spretnim uredništvom g.
prof. Frančiška Kovačiča izhaja v Mariboru že peto leto z omenjcninj
naslovom list, ki prinaša poleg sestavkov za duhovno pasti rstvo tudi
zanimive članke ne-le iz splošne cerkvene zgodovine, ampak tudi iz zgo- ,
dovine slovenskih dežel; zato opozarjamo nanj. Marljivi gospod iupnlhtJ
M. Slekovec priobčuje v »Voditelju < že več let arhJvalne izpiske
zgodovino lavantinske škofije. Dr. J. Gruden je objavil (1. rgor)
članek »Najstarejši patroni na Slovenskem*, prerano umrli J. Benkovič
pa temeljito razpravo >Ljubljanska školija in ljubljanske sinode i. »Vodi-
telju«, ki prinaša v četrtletnih snopičih po 500 stranij na leto, je cena
pet kron.

Izdaje in zalaga >Muzejsko društvo za Kranjsko- <

Natisnili J. Blasnikovi hatileeluiki v LjublJAui.