(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Izvestja muzejskega društva za Kranjsko"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It nas survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that' s often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books vvhile helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at jhttp : //books . google . com/ 



??£ 






Y h .;•,• 



IZVESTJČT 



muzejskega društva za Kranjsko. 



Uredil 



Anton Koblar, 

društveni tajnik. 



Izdalo in založilo »Muzejsko društvo za Kranjsko". 



Letnik V. 




V Ljubljani 1895. 

Tiskala Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg. 



PRINTED IN TUGOSLAVIA 



SUl<r£V6/.,/ £V-7^ 



HARVARD 

[UNIVERSITY 

LIBRARY 

OGT ai^oa 



Kazalo. 



Razprave. 

Stran. 

Slovenska osebna imena koroških plemičev do 1. 1500. Fridolin 

Kaviic 1 

Podružnica sv. Petra na Vrhu v želimeljski fari. M. S. 8 

Velesovski župnik Jožef Rahne in njegovi dohodki. Janko Barih 16 
Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. A. Koblar 16, 77, 

116, 143, 195, 237 

Kranjski lišaji (Lichenes). S. Robit . . . . 33, 83, 118, 153 
Grobni spomeniki v Stičini. Konrad Crnologar .... 49, 89 

Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom. Janko Barle 56, 110 

Janez Debevec. I. Vrhovnik 62, 94 

Zemeljski potresi na Slovenskem. A. Koblar 68 

Cerkev in samostan v Stičini. Konrad Crnologar . .129, 229 

Cesta od Šmarijine Gore v Kokro. V. Leveč 138 

Dodatek k Voss-ovi «Micologia Carniolica». 5. Robii . . .159 

Claudia-Celeia. 5. Rutar 169 

Iz domače zgodovine. (Oblast Vzhodnih Gotov.) Dr. Fr. Kos 176 

Završniška gospoščina na Krasu. 5. Rutar 213 

Mali zapiski. 

Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko * 43 

Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain 43 

Predavanja v « Muzejskem društvu » 43 

Stavnice. L V. 46 

Nemiri v Smledniku 1. 1848. V. L 47 

Darovi deželnemu muzeju Rudolfinu 1. 1895 48 

Cene in mezde v Ljubljani 1. 1524. A. K. 85 

Kapelica na Friškovcu. I. V. 85 

Stare ljubljanske bratovščine. I. V. 86 

Gozdarska prisega iz 1. 1769 87 

Rodoljubje za francoske okupacije. I. V, 88 

Anton Linhart kot dijak. I. V. 122 

Slovenski umetnik Franc Jelovšek. I. V. 125 



Stran. 

Kapelica v Krakovem. I. V. 125 

Zemeljski potres v Mokronogu. / Sašelj 127 

Letošnja razkopavanja na Brezju pri Mirni Peči. S. R. . .128 

Glagolica na Kranjskem. /. Vrhovnih 163 

Znamenje presv. Trojice pred staro ljubljansko deželno bolnico 

A. Koblar 164 

Lakota na Kranjskem L 1817. A, Koblar ....... 166 

Koliko je štela Ljubljana pred 93. leti rokodelcev. / Sašelj . 167 

Zanimiv napis. / Sašelj 168 

Slovenska prisega iz 1. 1791. V. Leveč 168 

« Patriarchsdorff* 168 

Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. 5. Rutar .... 205 

Nove najdbe okoli koloseja v Rimu. S. Rutar 206 

Marijino znamenje na sv. Jakoba trgu v Ljubljani. I. Vrhovnih 206 

Pozabljen ljubljanski pomočnik zoper potres. L Vrhovnih . . 209 

Kje je «Ortaona>? Dr. Fr. Kos 210 

Kratko pojasnilo. Dr. Fr. Kos 211 

Bonishne Brorshne. Ivan Jager 211 

Prazgodovinska razkopavanja pri Brezju. S. Rutar . . - . 259 

Olimpijske igre — oživljene! S. Rutar 260 

O zemeljskih potresih na Kranjskem v 18. stoletju. A. K. . 260 

Meščanska bolnišnica v Ljubljani. 5. Rutar 261 

Slovenski plemiči Nagerschigg. 5. Rutar 261 

Kislov nagrobni spomenik. M. S. 261 

Umetne starine v dvorski cerkvi pri Polhovem Gradcu. M. S. 263 

Majolika-peči. M. S 263 

Stare kranjske hiše. M. S. 264 

Cesarica Marija Luiza v Ljubljani. V. Leveč 264 

Podobe. 

Podružnica sv. Petra na Vrhu v želimeljski fari (4 slike: naris, 

tloris, altarna vratica in prezbiterij) 8, 10, 11 

Stiska cerkev (tloris, naris in prorez) 235, 236 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik V. 1895. Sešitek i. 



Slovenska osebna imena koroških plemičev 
do 1. 1500.* 

Spisal Fridolin Kavčič. 

Ko so Bavarci podjarmili korotanske Slovence, so Bo- 
rutovega sina Karasta in njegovega vnuka Hotemira vzeli 
seboj na Bavarsko ter ju tam pokristijanili in ponemčili. Po 
Borutovi smrti nastopi vlado Karast, ki je bil torej prvi kristi- 
janski a podjarmljeni knez korotanski. Le počasi se je širilo 
pod njegovo vlado kristijanstvo. Duhovniki so bili zgolj Nemci, 
ki so zaničevali ter zatirali starodavne šege naroda sloven- 
skega. Ko so Slovenci čutili nevarnost, da jim pretč Nemci 
s pomočjo krščanske vere zatreti narodnost in vso prostost, 
začeli so se upirati tudi Kristusovi veri. 

Po podjarmljenju Bavarcev je prišla Korotanija pod 
frankovsko nadvlado. Z istimi sredstvi, kakor med upornimi 
Saši, je Karol Veliki razširjal kristijanstvo in ponemčevanje 
med korotanskimi Slovenci — namreč z ognjem in mečem. 

Šele pod Karolovo vlado je napredovalo kristijanstvo 
med Slovenci. Leta 798. pošlje Karol solnograškega škofa 
Arnona na Koroško, ki je tu postavil mnogo cerkev in po- 
svetil dokaj domačih duhovnikov. 

V Gospej Sveti so vladali škofje, poslani s Solnogra- 
škega. Osvald je bil poslednji škof v Gospej Sveti. Okolo 

* Wciss: Karntens Adel bis zum Jahre 1300. — Ankershofen- 
Tangl-Hcrmann: Handbuch der Geschichte des Herzogthums Karnten. 
— Lausch: Die karntnerische Belehnungsfrage. — Rozman: Drobtinice 
za novo leto 1855. X. leto. 



1. 800 je bila večina Slovencev krščena in pridobljena za 
sveto vero Jezusovo. Le nekateri plemenitaši so se še upirali 
kristijanstvu. 

Do polovice 13. stoletja so si ohranili podjarmljeni 
Slovenci vsaj deloma svojo narodnost, stare šege in običaje. 
Šele od srede 13. stoletja ginjevajo slovenska osebna imena 
plemičev zajedno z jezikom in narodnostjo. Le slovenska 
prisega pri postavljanju koroških vojvod se je slišala do 
1. 1596. (do Ferdinanda II). Ta prisega se glasi: «Kako meni 
ie sadai naprei brano, y sapouedano, tako hozhiu sturiti y 
vuse dopernesti, tako meni Bog pomosi sueta diuica Maria 
Mate bosia y vuse Suetzi.» 

«Aeneas Silvius* in «Schwabenspiegel» nam spričujeta, 
da je moral koroški vojvoda cesarju v slovenskem jeziku 
odgovarjati. Ker je bil vsakodobni koroški vojvoda tudi 
državni lovski nadmojster, imel je za to dostojanstvo posebno 
opravo, in ta je bila povsem domača — slovenska, namreč: 
siv plašč, kratka siva suknja, siv (wendischer) klobuk se sivim 
trakom, rudeč pas z veliko torbo iz kožuhovine, lovsk rog 
na rdečem jermenu in z rdečimi trakovi okrašeni črevlji iz 
irhovine* 

Že bavarski, posebno pa frankovski nad vladarji, in tudi 
poznejši vladarji grofje: Murcidolski, Eppenstein, Regensburg, 
Sponheim, Ortenburg in Majnhard grof Tirolski, so med 
Slovence pošiljali nemške plemenitnike, duhovnike in nasel- 
nike. Kar je ostalo narodnega plemstva iz časa svobodne 
Korotanije, so Franki iz prva pustili, pozneje pa, ko je že 
bilo mnogo frankovskih plemičev v deželi, posebno po vstaji 
kneza panonskih Slovencev, Ljudevita, ki je umrl 1. 828., na- 
domestili so domače župane z nemškimi grofi ter deloma 
tudi uvrščevali domače plemiče med nemško gospodo po 
nemškem fevdnem zistemu. Vendar se v nekem zemljepisu 
iz 13. stoletja poleg češke, poljske, ruske in pruske dežele 
tudi Korotanija imenuje «windisches lant». 



* Weiss: Karntens Adcljbiz zum Jahre 1300. 



— 3 — 

Valvasor navaja, da je v samostanu na Osojah našel 
slovensko pismo iz 1. 1187., katero je pisal Ozzij svojemu 
sinu Popponu, ki je postal kristijan. Ta list in tudi odgovor 
Popponov Ozziju je Valvasor polatinil ter 1. 1688. objavil v 
knjigi: Das Erzt-Herzogthum Karndten str. 66. 

Da so imeli Korotanci pred podjarmljenjem svojo na- 
rodno viteštvo, je dognano. Še okoli 1. 1200 nam pod Hum- 
skim gradom bivajoči «Tavrezent» pripoveduje: «Da kamen 
tapfre windische Manner (iz Rožne Doline) entgegen mir 
als Lanzenrenner, so sagt Wolfram von Eschenbach des 
Laienmund nie bass gesprach. Sie folgten deutscher Ritter- 
sitte, buhudirten, dass es eine Freude war, jagten, tanzten, 
spielten langen Puff und Schachzabel, vielleicht auch Mingaie, 
aber gothische Inschriften, auch sonstige Inschriften haben 
sie nicht fertigen lassen.** 

Prvega majnika 1227. 1. je pozdravil koroški vojvoda s 
stotnijo vitezov nemškega pevca Ulrika Lichtensteinskega na 
koroških tleh s poznatim izrekom: «Buge vas primi gralva 
VenusU Ko so nastopni dan izročili Ulriku pisemce, je ves 
začuden povdarjal, da je nemški pisano, kar svedoči, da je 
bil v oni dobi dvorni in občevalni jezik plemstvu še slo- 
venski. 

Komaj 50 let pozneje bi se pa Ulrik ne bil več čudil 
nemškemu pismu, kajti ponemčevanje plemstva je napredo- 
valo s silovito brzostjo. 

Okolu 1. 1300 je bila pisava osebnih imen še jako ne- 
dosledna in od srede 13. veka ginjevajo slovenska osebna 
plemenitaška imena iz listin. Počenši od 1. 1400 najdeš med 
plemenitniki zgolj nemška imena; le redkokrat zaslediš še 
slovensko ime, kar nam jasno priča, da je bilo v tisti dobi 
ponemčevanje plemstva dovršeno. 

Da so krstna imena slovenskih plemičev povsem nemška, 
se nam ni čuditi, ker so razni vplivi bili krivi, da so jim pri 
krstu že zgodaj nadevali nemška imena. 

* ibid. 



— 4 — 

Da se čitatelj prepriča o načinu ponemčevanja in o rastoči 
nedoslednosti v pisanju lastnih imen, navedem tu tri imena: 
Gradnikar, Gradnicker, de Gradnich, de Graednig, nap6sled 
Gradnegg; Breznik, Priznik, Prizneck, Prieschk, končno Brie- 
senegg; Keferfuler, Chevenhttller, Kevenhiller, Khevenhttller. 
Imena slov. koroških plemičev sem razvrstil, ne gledč 
na letnico, po abecednem redu in to so: 

1.) De Chraznizze, Grasinitz, 1118 — 1198; Krasnice. 
2.) Von Chrast, Witmar 1190; Hrast. 
3.) Von Dobernik, Reginher 1143 — 1175, oženjen s 
Petrisso Bistričanko (Feustritz), iz bogate obitelji. Reginher se 
je udeležil križarske vojske pod vodstvom Friderika; dobr 
ali dob = drevo, hrast. 

4.) Von. Feistritz, Ortwin de Vustritz 1141; Bistrica. 
5.) De Friezach 1105—1364. Breze. 
6.) Gamizek, tudi Gaenzik 1239. 
7.) Gladower 1290; Gladovar. 
8.) De Goriach, Merboto de Goriach 1142; Gorje. 
9.) Von Globaznic, von Globasnitz v Junski Dolini, 
Walchoun de Globaznich 1167 — 1194. Valhun iz Globočnice, 
zdaj Klobasnica. 

10.) Globantschitz 1356; Globočnica. 
11.) Godwicedorf, v Rožni Dolini; Godvice. 
12.) De Goztulich, Hermann 1163; Gostulič. 
13.) Von Grades, Rudolf 1268; Grad, Gradec (cf. Kozler, 
Imenik). 

14.) Gradnikar, Gradniker, de Gradnich, von Gradnegg, 
Rudlandus 1192; Gradnikar. 

15.) De Gurenz, Gurntz, de Gurnocia, 1143 — 1363; Krn os 
pod Krnosom. 

16.) Greske, tudi Kreks; Kr. Krek. 

1 7.) Von Chotmaresdorf 1 187 — 1204; osebno ime Hotmar, 
Hotemir. 

18.) De Juna 1122—1276; Junska Dolina. 

19.) Kergelin 1244—1253; Krgo. 

20.) De Chollenz Ortolf 1255; Kolenec. 



— 5 — 

21.) Kolmiz, Rudgerus de Colmyz, ministerialis Gurcensis, 
1246; Holm, holmec. 

22;) Von Kolnitz, de Cholominze 1111; Holm, holmec. 

23.) De Liubnecke, Eberhardus et frater de Scratenberc, 
tudi Leobenegg; Ljubno. 

24.) Lobnik, pozneje Lobming; Friderik in Ulrik 1331. 

25.) De Loke, 1124, Lonca; Loka. 

26.) Losnitz, LOsniz, ministerialis Gurcensis 1191 — 1261. 

27.) Von Matnitz, Mettnitz 1158; Bertholdus pincerna 
de Motenze 1251; Motnica, moten. 

28.) Nedas oder Nedaz, 1252—1260 gospod Friderik; 
Nedaš. 

29.) Von Ossiach, 1263. Ortolf; Osoje (osoj = schatt- 
seitig). 

30.) De Ostrowitz, prvotni deželni plemenitniki (Uradel); 
Ostrovica. 

31.) Permusel, 1245 — 1261, ministerialis Gurcensis; Pre- 
misel. 

32.) De Plouchar, Ortlin 1258; Plugar. 

33.) De Pobresach, 1213 Wernhard; Breza, Podbrezje. 

34.) Von Pollan (po Unrestu); Poljane. 

35.) Posicsnitsch, Ulrich 1296—1298; Božičnik. 

36.) Von Possove, pri Gospej Sveti; Pozov. 

37.) Pregrad, de Pregart 1140—1435; Predgrad. 

38.) Prelub, Pernold von; Preljub. 

39.) Prewar zu Projern 1148 — 1158; Prevara. 

40.) Priznik, Prizneck, Priesekk, Briesenegg, 1249—1300; 
Breznik. 

41.) Puntschart Albert 1252. Punčart, ime se na Ko- 
roškem še zdaj pogosto čuje. 

42.) Pusan, Dietmarus Pusem 1248. 

43.) Pustris 1103; Pustrica 

44.) De Redschitz, Wolfhard 1143. Meinhalm de Recis. 
Rečica, vas in potok pri Vetrinju. 

45.) Von Reifnitz. Rudgerus de Ribnich 1143. Herbardus 
de Rivenzen 1213; Ribnica. 



— 6 — 

46.) De Retin Albert 1135; Rt., Rtin. 

47.) Von Rielko, vitez Dietrich 1267; Rjelko. 

48.) Rusche, Rushe, Ruos, v 12. i 13. stoletju; Ruša. 

49.) De Sachrich, 1204 Michael; Za gričem (?). 

50.) Schapel 1244—1253; Šapelj. 

51.) Sila Otto, 1302, ministerialis Gurcensis. 

52.) Von Sironiz, Sirniz. 1197; žir, Žirovnica. 

53.) Sloudi ali Zloudei, Sifridus 1203—1217; Zlodej. 

54.) De Sorke, Sorich, 1136; Zorič. 

55.) Von Srelz, 1213—1255, iz Žrelca = Ebenthal. 

56.) Steinbuchl 1202, miles Fridericus Kozlrz de Stein- 
puhel 1112; Kozlič. 

57.) Stopher bei Langk (Unrest), Stopar. 

58.) Von Suplich 1103, Župliče. 

59.) Von Tainacfi; Tynach 1117—1239, vitez Konrad 
1212 — 1227. Tinje, od tin = Zaun = ograda. 

60.) Turdegovi zu Turdine. Trdoglav iz Trdine, zdaj 
Trdnja Vas pod Celovcem, (prim.: Trdogoj Muricodolskil) 

61.) Von Timnitz, Tvmnitzer 1251. Timeno = blato, 
cf. Temenica. 

62.) Von Trahoven, Hermann 1124. 

63.) De Tramelic, 1195, ministerialis Gurcensis; Tramelič. 

64.) Von Tre ven, Treffen. Luitpold von Treuna ali 
von Trowen 1248 — 1252; trebiti, Trebnje blizu Beljaka. Otto 
de Tr. je imel 1029 Cordeuons. Iz te rodbine so bili mnogi 
oglejski patrijarhi. 

65.) De Trevelich, vitezi 1169—1249. Trebelič. 

66.) Trubaer, Turbator Walther 1258—1261. Trubar. 

67.) Von Tultschnig, 1136. Wernher de Tulsniche, 
Tulčnik. (Tuličanče = Tučanče = Čanče.) 

68.) Von Vasich Leo, 1136, Vasic. 

69.) De Vek Johann, 1264. Pernhardus de Veck von 
Faakersee; Vek. 

70.) Verlosniz, 1197. Brložnica. 

71.) Von Werdach, Chunrad von Wrdoch 1238—1248, 
Na Brdih. 



— 7 — 

72.) Wilanich, 1217; Vilanik. 
73.) De WoIewice, Berchtold 1122. 
74.) Von Zeboy, Jakobus de Seboye ali de Zoboj 1234. 
75.) Grof Zeltschach, Celsach ali Sedelsach, Poppo 
okoli 1102; selo, Selce. 

76.) Zemgoisdorf, 1137; Semigoj, osebno ime. 

77.) De Zliviach Liupoldus, 1213; Slivjak. 

78.) De Zuwinz, 1269, Dominus Heinricus; Žovince. 

Od leta 1400. 

79.) Von Flatach Niclas 1457; v Blatah. 

80.) Gorianczer Runz 1432. Gorjančar. 

81.) Von Frezach 1446; v Brezah. 

82.) Von GGritschach, Philipp 1421 — 1445. Gorice v 
Rožni Dolini. 

83.) Griming deGrebnich 1434— 1437 ; Lorenz, škoi 
krški. Greben, Grebnik. 

84.) Kainach 1446. Kanj = Sperber. 

85.) Von Kantnig, Hans 1403—1439. Konatiče. 

86.) Von Kleck Jakob 1448; Klek. 

87.) Krel Lamprecht 1455; Kralj. 

88.) Piswich Jčrg 1455—1468; Pis = pes. 

89.) Stopper Hanns 1459; Stopar. 

90.) Schalach 1448; Skala, v skalah. 

Dostavek uredništva: Z gospodom pisateljem se v marsičem ne 
strinjamo. Slovensko pismo v osojskem samostanu je bilo najbrže po- 
narejeno. Zelo dvomljivo je tudi, da bi bili našteti plemiči sami Slo- 
venci. Mnogo plemenitnikov je le imelo slovenske priimke po gradovih, 
ležečih v slovenskih krajih, a rodovina je bila že nemška. Vendar smo 
priobčili predstoječi sestavek, ker želimo, da bi ta vele važni predmet 
začel mikati kakega strokovnjaka, ki ni samo zgodovinar, ampak tudi 
fUolog. Treba pa bode poseči po bolj zanesljivih virih, kakor je Weiss, 
namreč pogledati izvirne listine in dobre prepise v lepo urejenem 
celovškem muzejskem arhivu, kjer govori Še mnogo prič, kak<5 slovensk 
je bil nekdaj Korotan. 



— 8 — 

Podružnica sv. Petra na Vrhu v želimeljski fari. 

Opisal in narisal M. S. 

iN a pogorju med želimeljsko in šentjurijsko dolino se 
vzdiguje precej visok stožčast hrib, kateri je na vshodu ob- 
rasten z bukovim drevjem, proti vrhu pa gol. Na vrhu hriba 




Podružnica sv. Petra na Vrhu. 



Tloris podružnice sv. Petra na Vrhu. 

je zidana mala podružnica sv. Petra. Proti zahodu, kakih deset 
minut oddaljena, leži vas Vrh prav prijazno med sadnim 
drevjem. Malo pod vasjo se vije cesta polagoma na vkreber 



proti starodavnemu Turjaku. Prostor okrog cerkve in nižje 
doli je obrasten s travo ; drevja je le malo. Sem pa tje stoji 
kaka jelša in pa starodavna, vsa razdrapana lipa straži podruž- 
nico na zahodni strani. 

Lep razgled odpira se tu po želimeljski dolini proti 
ljubljanskemu Barju tje do pograjskih gori in zadej za njimi 
v nebo kipečih gorenjskih velikanov. Tudi slovensko glavno 
mesto se vidi v megleni daljavi, zadej pa Šmarna Gora in 
kamniške gore. Proti vshodu vidiš pod seboj šentjurijsko 
dolino tje do Grosupelj, sv. Magdaleno nad Šmarijo, Janče in 
nižje doli višnjegorske hribe. Tik pred seboj ugledaš med 
drevjem na visokem stožcu sv. Ahca, za njim pa starodavni 
taber, ki kakor srednjeveški viteški grad mogočno kraljuje 
nad Št. Jurijem. Proti jugu, prav pod teboj, leži v prijetnem 
lesovju turjaška grajščina, zadej pa se potezajo sodrški in rib- 
niški vrhovi. Na zapad zapira ti pogled Mokric in njegov 
mogočnejši sosed Krim. 

Na prvi pogled je cerkvica sv. Petra neznatna. Nad 
vhodom se vzdiguje priprost zvonik s piramidalno streho. 
Ladija ima samo jedno okno, in prezbiterij končuje se s po- 
lovico osmokota. To, in pa tri ozka okna s šilastimi loki, 
nam spričuje na prvi pogled, da je podružnica zidana v 
gotskem slogu. 

Stopimo v cerkev. Kako presenečenje! Odpre se nam 
tu do sedaj- nepoznani zaklad naše starodavne cerkvene umet- 
nosti. Ladija meri dobrih 8 m na dolgo in na široko 5" 7 m. 
Obokana je; trije ozki pasovi oživljajo njeni obok, kateri pa 
še ni star. Pred nekaj desetletji je bil še tu lesen kasetiran 
in lepo slikan strop. Jedno samo okno pušča v ladij o potrebno 
svetlobo. Ker sta v cerkvi samo dve klopi, se vidi precej 
prostorna. 

Pa kaj more to biti, na kar naše oko tako pozornost 
obrača? Na ženski strani tik slavoloka v kotu stoji majhen 
altar, na katerem se sv. maša menda več ne bere. Zelo je 
reven, a za nas jako zanimiv. Dvoje vratic ima, v leseni dol- 
bini pa ne ravno umetno dovršeno podobo (soho) Matere 



10 — 



božje z detetom Jezusom v naročju. Pred seboj imamo prav- 
cati gotski altar na vratica (Fltigelaltar), prej ko ne edini te 
vrste na Kranjskem. 

piLiau iEjLLaL 




Altarna vratica v podružnici sv. Petra na Vrhu. 

Oglejmo si ga bolj natančno! Naj nas ne moti pri tem 
opazovanju njegova revščina in preprostost. Spodaj kot nekak 
podstavek ima predelo; dolga je 1*4»/, visoka 0*365 m, 
V sredi na predeli je slikana Kristusova glava na prtu sv. Vero- 
nike, katerega držita dva angelja. Barve so se sicer že precej 
odluščile, vendar se obrisi slikanja še dobro razločijo. Tudi 
je bilo na predeli prilepljenih in pribitih za olepšavo več 
lesenih palčic, a so odpadle. Nad predelo je postavljena 
čveterokotna 1*12 m visoka in 0*65 m široka omarica, v 
kateri stoji soha Matere božje z detetom Jezusom v naročju. 
Soha je polihromovana in zelo poškodovana, zlasti manjka 
obema podobama rok. Kakor rečeno ni to Bog ve kak umotvor, 
a vendar je v njem izražena neka mogočnost, združena z 
milobo ter otroško nedolžnostjo. Spodaj pri sohi je čez celo 



11 — 



omarico narejena ozka deščica z napisom: »Sancta.Maria . 
ora . pro . nobis . 15 . 95.» Stene omarice so poslikane znotraj 
in zunaj s primernimi okraski. Na omarici ima zgornji rob 
podobo trdnjave s strelnimi linami. Odpira se pa omarica 
na obe strani. Na teh vraticih sta znotraj naslikani dve 
svetnici s tempera- barvami: na levi sv. Elizabeta z vrčem v 
desnici in s podolgovatim, po sredi dvakrat pletenim hlebom 
na levem naročju, na desni strani pa sv. Katarina z mečem 
v roki in pri nogah ji leži strto kolo. Na zunanji strani imajo 
obojna vratica, in tudi omarica, velike, rumenkaste, kačam 
podobne okraske. 




Prezbiterij s slikami v podružnici sv. Petra na Vrhu. 

Istotako, kakor do sedaj opisani altarček, preseneči 
nas prezbiterij. Od ladije loči prezbiterij precej nizek, šilasto 
obokan in po robeh posnet slavolok. Na notranji ploskvi 
slavoloka vleče se okrog lep gotski okrasek, dolga palica, 
ovita s stilizovanimi peresi. Petere, zgoraj v šilastem loku 
končujoče se strani, kakor tudi nad njimi vzdigujoče se kape, 
so pokrite s slikami. Kar je posebno poudarjati, je to, da so 
slike izvrstno ohranjene. Barve so čvrste in žive, kakor bi jih 
bil spravil slikar pred nedavnim časom s palete na zid. 



— 12 — 

Duhovito sestavljena se nam zdi vsa skupina slik v 
prezbiteriju. Poskusimo jo nekoliko opisati! 

Spodaj na stenah od tal do oken so narejeni nekaki 
predali. Ti predali so zagrnjeni do polovice s pregrinjalom. 
V vsakem predalu je svetnica naslikana, in sicer do pasa, 
spodnji del telesa zakriva imenovana preproga. Slikar je tu 
uprizoril take svetnice, ki so ljudstvu najbolj priljubljene in 
izmed katerih si izbira najrajše patrone. Vsaka svetnica ima 
tudi potrebne znake in orodje v rokah, po katerih se zamore 
določiti njeno ime. Vidi se pa tudi, kako nežen in fin čut 
je imel slikar, da je svetnice postavil spodaj in jih še deloma 
zagrnil s pregrinjalom. Svetnice so na naši sliki zaznamovane 
s številkami od 1 do 9. 

Na levi dolgi strani sta sv. Katarina in sv. Barbara (1, 2); 
v nadaljni poševni strani sv. Helena in sv. Marija Magdalena 
(3, 4). Na zadnji počezni strani (5) sv. Terezija (?). Na desni 
poševni strani sv. Apolonija in sv. Lucija (6, 7). Na desni 
dolgi strani sv. Rozalija in sv. Marjeta (8, 9). Nad to skupino 
svetnic se vidi proti vrhu sten druga skupina. Ločena je s 
primernimi okraski, zidci i. t. d. od predalov, v katerih je 
slikana prva skupina. Prva slika v zgornji skupini zavzema 
ves zgornji prostor daljše stene na levi strani (10)«in pred- 
stavlja Jezusovo rojstvo. Na vsako stran okna v poševni steni 
sta po dva svetnika, katera je težko uganiti; jeden izmed 
nju ima knjigo v roki, drugi ima pa polno kač. Poslednjega 
ima ljudstvo za sv. Urha, ki bojda pase kače (11, 14). Tudi 
med okni na zidu sta slikana svetnika (12, 13). Na zadnji 
počezni steni so slikani aposteljni (15, 16, 17, 18), istotako 
na desni poševni steni (19, 20, 21, 22). Slika na daljši desni 
steni, nasproti slike Jezusovega rojstva, je narejena v isti meri, 
kakor prejšnja, in predstavlja darovanje v tempeljnu (23). Ta 
skupina ima razven dveh slik (10 in 23), ki zavzemata ves 
prostor do oboka, v poševnih dveh stenah in v poČezqi steni 
zgoraj nad aposteljni in svetniki ob kraju oken utrdbi po- 
dobne strelne line za okrasek, nad njim so pa (24) podobe 
sv. Petra, (25) Odrešenika sveta, (26) sv. Pavla. Prav v tej vrsti, 



— 13 — 

toda na slavoloku znotraj prezbiterija na vsi njegovi notranji 
površini, pa je naslikan 121etni Jezus med pismouki, kateri 
se togotijo nad njegovo učenostjo s tem, da nekateri knjige 
po tleh mečejo, drugi jih pa s zobmi trgajo. Jezus ima v 
roki trak z napisom: «Ego sum lux mundi.» 

V kapah, ki so ločene po okrašenih rebrih, so (27, 28, 31, 
32) štirje evangelisti, simbolične podobe s trakovi v rokah, 
na katerih so z gotskimi minuskuli na vsakem posameznem 
traku zapisana imena evangelistov. V treh kapah (23, 29, 
30) so slikane tri božje čednosti, namreč vera, upanje in 
ljubezen. 

Pomudimo se nekoliko pri slikah in presodimo jih iz 
umetniškega in versko-nravnega stališča! 

V umetniškem oziru niso niti prve, niti zadnje svoje 
vrste. Slikar se je ogibal kolikor moč prevelike disharmonije 
v barvah in, dasiravno je toliko podob in tako raznovrstnih, 
ne delajo slabega vtisa na opazovalca. Risarija je precej 
korektna, zlasti je vlil slikar podobam neko milobo, odkrito- 
srčnost, naivnost in nedolžnost, katere je težko posneti. V 
vsej kompoziciji se kaže umetnikova preprostost in naivnost. 
Zaradi večjega efekta pomagal si je pri žarih okrog glav 
aposteljnov v drugi skupini pri oknih in med okni s tem, 
da je vtisnil v omlet okraske in zvezdice, kar veliko bolj 
povišuje plastiko. Če pa pri večjih treh slikah : 10, 23 in pri 
121etnem Jezusu, kakor tudi pri arhitektoniki , pogrešamo 
perspektive, nas ne sme to motiti, ker ob času, ko je naš 
umetnik risal, ni bila tako določno znana, kakor popreje; saj 
isto opažamo tudi pri najimenitniših umetnikih istega časa na 
Nemškem (Diirrer i. t. d.). Kar pa našega umetnika posebno 
hvali, je to, da je porabljal trpežne barve, ki so do današnjega 
dne ohranile svoj lesk in primeroma jako malo potemnele. 
Tako dobro ohranjene slike se nahajajo le redko pri nas. 
Zlasti nam je pa všeč vsa slikarija, če je presojamo z versko- 
nravnega stališča in ljudskega mišljenja. 

Ob kratkem je ilustroval umetnik ves krščanski nauk in 
resnice, katere naj ima kristijan pred očmi, kadar stopi v 



- 14 - 

cerkev. Ker je kristijan v občestvu svetnikov, ima mogočne 
zaščitnike v svetnikih in svetnicah, katere si zato rad izbira 
za patrone. Zaradi spodobnosti je postavil umetnik svetnice 
spodaj po vrsti v prvo skupino, in to naj bolj priljubljene 
svetnice, izmed katerih si je ljudstvo najraje izbiralo takrat 
patrone. Nad temi v drugi skupini so večinoma aposteljni, 
in sicer jih je razvrstil pri oknih ali med njimi, da je tako 
ilustroval besede Jezusove, koje je govoril aposteljnom : «Vos 
estis lux mundi.» In ker je Jezus prava luč, « katera razsvetli 
vsakega človeka, ki pride na svet,» postavil je na nasprotno 
stran na slavolok 121etnega Jezusa z napisom: «Ego sum lux 
mundi.» Ker sta pa aposteljna Peter in Pavel prvaka apo- 
steljnov, postavil ju je naš umetnik višje nad aposteljne, nad 
okna, Jezusa kot najvišjega poglavarja pa v sredo. Jezusov 
nauk je ohranjen v spisih Četverih evangelistov, zato je tudi 
te evangeliste primeroma razvrstil v kapah pri slavoloku. Ker 
je slednjič namen človekov k Bogu priti, pride pa le po veri, 
upanji in ljubezni, razvrstil je tudi te čednosti primerno ter 
postavil ljubezen v sredo, kajti po besedah sv. Pavla je naj- 
večja izmed teh ljubezen. Stranski podobi, Jezusovo rojstvo 
in Marijino darovanje, pa nas spominjata ljubezni božje do 
nas ljudij in naše vdanosti v božjo voljo. Na poslednji po- 
dobi (23), Marijino darovanje, je slikar predočil, če se ne 
motimo, nekaj portretov duhovskih oseb in drugih ljudij svo- 
jega časa. 

Ko smo skušali po nekoliko uganiti misel kompozicije, 
vprašamo ne nehote: Odkod je pa bil doma slikar, ki je to 
slikal? Iz doslej povedanega moremo precej določno reči: 
Vzrastel je iz domačega naroda, da je tako dobro zadel 
njegovo mišljenje. Imena njegovega seveda nimamo nikjer 
zapisanega, a delo njegovo nam pravi, da je bil domačin. In 
kdaj je živel ? koliko so že te slike stare ? Da določimo starost 
slik, služijo nam v to razni podpisi na zidu v prezbiteriju. 

Preden navedemo te podpise, naj omenimo, kako važni 
so ravno taki podpisi. Dandanes, ko že zna vsak pisati, ni to 
nič posebnega, da se vpisuje vse vprek na kak zid, učeni in 



— 15 - 

nevedni. Zato so pa tudi vse stene, zlasti božjepotnih cerkva 
in znamenj, vse pokrite z imeni. 

Mnogo večje pomembe, kakor taki novejši napisi, so pa 
oni iz pretečenih stoletij, zlasti v cerkvah, kajti podpisavali 
so se tedanji olikanci in imenitniki, zlasti pa duhovniki, ki 
so prihajali ob gotovih časih v letu maše vat. Napisi ti so ali 
slovenski, tudi v glagolici, ali nemški, in večinoma latinski. 

Berimo nekatere take podpise v naši cerkvici sv. Petra. 
1.) Wilibald Hinko, 1745. 2.) Wartholomeus Bristenwald 1697, 
29. Juni. 3.) Wilhelm Herman, 1697. 4.) Mar . . Herner pader bei 
Auerspergh, 1616. Jahr. 5.) Adamus Packlitsch, 1615. 6.) Warto- 
lomaus Moller, 1594. 7.) 1560 Georgius Jarskij (?), Ecclesia- 
stiks S. Canciani. 8.) Ostes hwba hios obnes. 9.) 1552 z nekim 
nerazločljivim podpisom. 

Razven teh navedenih napisov, ki so pa vsi začrtani v 
omet, je še nekaj novejših in tudi starejših, a se ne morejo 
vsi brati. Da so pa ti navedeni napisi pristni in ne ponarejeni, 
sklepa se lahko iz načina pisave. Po teh navedenih napisih 
soditi, bila je toraj cerkev slikana v prvi polovici 16. sto- 
letja, če ne še morebiti poprej, ker se vsi napisi brati 
ne morejo. Brez skrbi toraj lahko prisodimo slikam starost 
400 let, bržkone bila je tudi takrat cerkev zidana. 

O ustanovljenju tukajšnje podružnice pripoveduje ustno 
poročilo, da jo je dal sezidati neki grof s Turjaka, ki se je 
bil v tadanjih pragozdih izgubil in tu zopet pravo pot našel. 
V zahvalo za to je dal tu postaviti cerkvico. 

Stari ljudje tudi pripovedujejo, da so poznali še one 
ljudi, ki so se nekdaj kot otroci zbrali v tej cerkvi ter se 
norčevali iz stare podobe Matere božje v zgoraj opisanem 
altarju, pa glej! naenkrat zapr6 se cerkvena vrata sama od 
sebe in nihče ne more iz cerkve. Nato so vsi pokleknili ter 
pred to podobo molili in odpuščanja prosili, in vrata so se 
jim zopet sama odprla. 

Omeniti moram tudi, da je altar v prezbiteriju iz rene- 
sanške dobe 17. stoletja in jako ličen; pred nedavnim časom 
ga je prav vkusno prenovil Ozbič iz Kamnika. 



— 16 — 

K sklepu naj omenim še dveh zvonov, katera ima zvonik. 
Večji ima gotske okraske in v gotskih minuskulah napis: 
tO . rex . glorie . Xpe . veni . nobis cum . pace .» Premernik 
njegov ima 59 cm y visok je ravno toliko. Manjši zvon ima 
napis: «Sancte Roche ora pro nobis; Michael Remer Labaci 
me f. anno D: 1641.» 

Iz dosedanjega opisa razvidi pač vsak pazljivi bralec, 
koliko starinoslovskih cerkvenih umetnij lahko hrani tudi 
neznatna podružnica. Gotovo pa je, da opisana cerkev ni 
jedina te vrste pri nas. Na delo toraj! Iščimo, obelodanimo 
umetniška in starinoslovska dela naših pradedov in pokažimo, 
da Kranjska ni preveč zaostala za sosednjimi deželami vkljub 
temu, da so ji končevala umetne izdelke dolga stoletja ro- 
parski Turki, požari in druge nezgode! 



Velesovski župnik Jožef Rahne in njegovi 
dohodki. 

Spisal Janko Barlfc. 

Med najbolj vnetimi velesovskimi župniki v preteklem 
stoletju je bil poleg Jerneja Grošeljna, kateri je vodil vele- 
sovsko faro dolgih 40 let, izvestno Jožef Rahnfe. Porodil se 
je dnč 23. januvarja 1. 1749. v Vogljah, fare šenčurske. V 
mašnika posvečen je bil v Gorici dnč 14. marca 1. 1772. Ker 
še ni imel kanonlčne starosti, podelil mu je papež Klemen XIV. 
dn6 23. decembra 1. 1771. 13 mesecev dispenze. Kot novo- 
mašnik je prišel precej za vikarja v Velesovo, kjer je v tej 
službi ostal do 1. 1775., ko je meseca decembra postal on- 
dukajšnji kapelan. To službo je vršil vestno do 1. 1782., ko 
je odšel za kapelana v Cerklje. Ostal je tu samo dve leti. 
Dn6 1. julija 1. 1784. se je povrnil v Velesovo kot župnik, kjer 
je bil 19. oktobra istega leta slovesno vmeščen. V najbolj 
burnih časih je skrbno vodil velesovsko faro do 1. 1819., torej 
celih 35 let. Umrl je ondi 21. aprila 1. 1819. 

Rahnfe je zapustil precej debelo rokopisno knjigo, ka- 
tere prvi del obsega: *Anmerkungen, die Pfarr Michelstetten 



— 17 — 

betreffend,* drugi del je pa: «Status animarum» njegove fare. 
Prvi del nam ne podaja toliko, kolikor bi pričakovali, ker so 
to le koncepti dopisov, katere je pisal od L 1787. do 1795. 
raznim duhovnim in svetnim oblastvom. Vendar posnamemo 
iz njih precej dobro, kako piškav je bil tedanji čas. Dobri 
mož se je moral zagovarjati pred svojo duhovno oblastjo 
zaradi tega, ker je vodil križev pot (der sogenannte Kreutz- 
weg ist wegen des vielftltigen Aberglaubens . . . aus der 
Kirche wegzuschafen), ker je dal zvoniti k praznikom i. t. d. 

V obče je veljal Rahnfe za velikega nemirneža in nepokor- 
neža. Tu je popisana tudi pravda zaradi malega, 396 štiri- 
jaških sežnjev velikega župnikovega vrtiča, katerega je dvorski 
komisar Žiga baron Schwizen, ko je prišel v juniju 1. 1787. 
v Velesovo «in Robot-Abolizions-Sachen», prištel grajskemu, 
popreje samostanskemu posestvu. Ta vrt naj bi sicer vžival 
velesovski župnik, vendar «gegen eine Dominical-Gabe von 
jahrlichen 1 Mezen 24 Mass und 1 Seitel Haber von untadel- 
hafter Gattung in čster. Mass». Župniku Rahnčtu se je zdelo 
to krivično in pritoževal se je s čudovito vstrajnostjo pri vseh 
mogočih oblastvih, dokler mu niso 8. januvarja L 1789. vrta 
odstopili, vendar ne po pravu, nego po goli milosti, kakor 
čitamo v dotičnem dopisu. Ni šlo drugače, dasi ga je vsa pravda 
s kolki in poštnino stala, kakor sam pravi, najmanj 12 gld. 

V tej pravdi se nam je ohranil tudi popis vsega, kar je do- 
bival velesovski župnik od ondukajšnjega samostana belih 
nun, dokler niso samostana odpravili. Dobival je namreč od 
svojih župljanov v biri 39 gld. 35 kraje, a od samostana 
vsega skupaj v vrednosti za 608 gld. 15 kraje. Dohodke od 
župljanov je dobival tudi kasneje, a mesto onega, kar mu je 
dajal samostan, nakazali so mu 500 gld. iz verskega zaklada. 

Tu sta dva popisa ali konsignaciji dohodkov. Prvo je 
napravil dnč 23. oktobra 1. 1787. grajščinski oskrbnik Frančišek 
Ks. Dietrich, ali, ker je bila ta nepravična in nepopolna, na- 
redile so tačas še v samostanu bivajoče nune drugo, katera 
je zelo zanimiva. Od besede do besede slove tak6-le: 

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. L. V., sei. i. a 



18 



Consignation 

15 kr.; deren jenigen Emolumenten, welche ein jeweiliger H. Pfarrer zu 
Michelstetten einzig und allein (mit Ausschlusse des Gartens und der 
Kollektur) von dem daselbigen Stift vor Hebung desselben bezogen hat. 



1.) Im baaren Geld 50 fl. L. w 

2.) den Genuss des zu St. Marthen befindlichen, dem Stift 
zustandig gewesenen Garnzehend von 9 Hueben per 

90 fl. L. w 

3.) Von Einweihung zu Weynachten 3 Ducaten . . . . 
4.) 10 Merling Zinswaizen aus dem Stiftskasten a 1 fl. 15 kr. 

5.) 10 Merling a 51 kr 

6.) 36 ff Spinnhaar a 8 kr 

7.) 24 Schikung Lezelt a 17 kr 

1 » » a 1 fl. . . . , 

8.) Freye Tafel samt dem Rechte, fremde Gaste einladen 

zu kčnnen 

9.) 521 Mass Wippacher Wein nach Taxirung ein 

Jahr gegen dem andern genohmen i 10 kr 

10.) Am Brodt wochentlich 15 Label a 3 kr 

In der Fasten 30 grosse Brezen a 3 kr 

Zu Ostem ein so genannten Kolatsch 

Am Kirchweyhfest 16 Label a 3 kr 

Am Frohnleichnamsfest 30 kleine Struzel a '/t kr - ■ • 

Am 1. Sonntag Octobris 24 Strukel a 3 kr 

Zu Allerheiligen zweyerley Strutzen 

Weynacht-Brodt, Butizen e. t. c 

11.) Die Verkostung des PfarrhSflichen Knechts und der 

Dienstmagd, die Person ohne Brodt taglich a 6 kr. . 

12.) Am geselchten und frischen Fleisch zu verschiedenen 

Zeiten, als: 

Zu Ostern : 2 schweinerne Schulter und 4 Schunken 

zusammengenohmen 12 ff a 10 kr 

Zu Ostern: 8 g* geselchtes Rindfleisch a 7 kr. . . 
» » 8 geselchte Brattwurscht a 3 kr. . . . 
Am 1. Sonntag Octobris: 10 g Speck a 14 kr. . . 
» » » » 5 » Rindfleisch a 4 kr. . 

» » » » 15 » Kastreinenes a 3 kr. 

» » » » 8 frische Wurscht a 3 kr. 

Odnos . . 



fl. kr, 



42 



76 
12 
12 
8 
4 
6 
1 

120 

86 
39 

1 
2 



56 
24 
20 
20 
45 
24 

500 ' 35 



30 



19 — 



fl. 

Prenos . . . 500 

13.) Freyes Brennholz Buchenes, und aus der Stiftswaldung 

Fichtenes fur die 2 Zimmer des H. Pfarrers, fiir die 

untere Stuben, wie auch fur die Sechtel und andere 

Bedurfnisse, samt Fuhr- und Hackerlohn zusammen . 

14.) Beleichtung: 60 $ Inflichtkerzen a 12 kr ,12 



30 



» 20 » Baumol a 17 kr. . . . •* . . 
15.) Ein Pferd frey gassirt, oder aber anstatt dessen den i 
Stiftswagen: 2 Pferde und Stali. Knecht von dem 
Stiftsmayerhof nach belieben zu gebrauchen, samt einem 
species Thaller von der an den Garten stossenden 
Wiese 



5 40 



Summa aller Emolumente 



60 



608 15 



Dass ein jeweiliger H. Pfarrer zu Michelstetten vor dem gehobenen 
Stift die in diesem Stempelbogen vorwerts angemerkte Naturalien zu 
seiner als Pfarrers standesmiLssigen Unterhaltung j&hrlich von dem hie- 
sigen Kloster bezogen habe, ein solches bezeugen wir Endes-Unter- 
zeichnete mit gegenwartigen Attestato, und wenn es erforderlich ware, 
konnten wir jede fur ihren Theil mit einem Korpcrlichen Eid bezeugen. 
Zu wahrer Urkund dessen ist unser hieruntergestellte Fertigung und 
eigene Handunterschrift. 

Michelstetten den 20. November 1787. 



© 



M. Agnes Plauzin, Expriorin. 

M. Rosalia Zeballin, Subpriorin. 

M. Josepha Mishizhin, Kuchelmeisterin. 

M. Ludovica Grafin von Lichtenberg , Brodtmeisterin. 

M. Aloysia Strugglin, Kellermeisterin. 



To so bili res lepi dohodki in marsikateri župnik bi 
bil ž njimi zadovoljen. Razun gorenjih stvarij je dobival 
župnik od samostana še drugih, katere so mu nune povsem 
svojevoljno dajale. Navedemo še te, kolikor jih je v knjigi 
zapisanih: 

1.) Taglich wenigstens 2 Schallen Kafee; 

2.) wenigstens das Jahr hindurch 12 paar neue Unterstriimpf und 

wenigstens 4 paar wollene Strumpf; 
3.) wenigstens 6 neue feine Hemder; 
4.) Uhr und stock Bander, Skapulir, Rozenkranz etc. 



— 20 — 

5.) Zimmerausstafierung, Tafel etc. 

6.) kleine sammetne und grosse Ohren-Haubel ; 

7.) kleine Stutzlein; 

8.) allerhand schone Buchslein; 

9.) Sftere Schikungen Lezelt, Bischkoten, Krapflein, Zuckerwerk etc. 
10.) wenigstens 4 ff Taback; 
11.) schone Schnupftuchlein ; 

12.) mit einem Wort in allem und jeden sehr reichlich versehen. So oft 
eine Einkleidung oder Profess geschehen, wenigstens 1 Dukaten. 
Bett und Tischzeug etc, 

Vsi ti predmeti, katere sem tukaj navedel, so bili bolj 
kot darilo, prvi so pa po pravu pripadali velesovskemu žup- 
niku. Tako so nune poslale jedenkrat župniku Jerneju Gro- 
šeljnu pet klobas, a precej jih je vrnil in sporočil, da jih 
mora biti osem, katere je tudi dobil. Ob jednem je pristavil: 
«dies that ich nicht wegen meiner, sondern wegen meinen 
Succesor.* — 

Gorenji popis je zanimiv tudi zaradi tega, ker nam po- 
daja tedanjo ceno pšenice, vina, kruha, mesa in slanine. Meso 
ni bilo drago. Tudi takrat so bile že v navadi postne preste, 
o veliki noči narodni kolač, prvo nedeljo oktobra, ko je bil 
v Velesovem shod zaradi praznika sv. rožnega venca, štruklji, 
o vsih svetih je bila, kot še danes po nekih krajih, velika 
štruca, in o božiču povitice. Tako nam je ohranil župnik 
Rahnč v svoji knjigi natanko dohodke velesovskega župnika, 
katere je dobival od ondukajšnjega samostana. 



Kranjske cerkvene dragocenosti L 1526. 

Spisal Anton Koblar. 

najbolj žalostni listi v zgodovini slovenskih dežel se 
vrstč okoli letnice 1526. Zadeval je našo domovino udarec 
za udarcem. Na razna bojišča ob južni in severni, vzhodni 
in zapadni meji je pošiljala tačas dežela kranjska svoje sinove 
in za njimi zadnje vinarje, kateri so se z največjo težavo še 
mogli izterjavati iz ubožanega ljudstva. 



— 21 — 

Iz Bosne so neprenehoma naskakovali turški roparji 
in požigalci, kateri so kakor blisk palili lepe slovenske 
vasi ter grozovito morili ljudi ali pa jjh odganjali v sužnjost. 
Da bi se ubranila turških napadov, je kranjska dežela žrtvo- 
vala mnogo denarja za vzdrževanje trdnjav v hrvaški zemlji. 
Nobeno leto niso pozabili deželni stanovi določiti lepe svote 
za Bihač in druge trdnjave, zapirajoče vsaj nekoliko pot 
Turkom proti Ljubljani, kakor tudi proti Reki in Trstu, ka- 
teri mesti sta spadali tačas pod Kranjsko. 1 Vkljub temu je 
mnogokrat kres na Šmarni Gori oznanjal prestrašenim Ljub- 
ljančanom, da zopet teptajo turška kopita kranjska tla. a Na 
sv. Jurija dan 1. 1524. so Turki napadli Metliško, vjeli viniškega 
junaka Ivana pl. Semeniča in ga s trumo drugih vjetnikov 
odvedli v Bosno v trdo sužnjost.* 

Nastopno leto so sicer Turki nekoliko odlegli, ker so 
se pripravljali za veliki naskok na Ogerskem. Malo je pa 
manjkalo, da ni buknil prav to leto (1525) na Gorenjskem 
zopet upor kmetov proti grajščakom še hujše, kakor 10 let 
popreje. Le z naglo vojaško silo so plemiči zadušili gibanje, 
prihajajoče s severa. Vse drugače je pa bilo na Koroškem, 
Štajerskem in Solnograškem. Ondi so kmetje 1. 1525. plenili 
in požigali gradove, samostane in cerkve. Kranjski deželni 
stanovi so se tedaj dne 7. junija vdrugič tisto leto zbrali na 
zbor (prvič so zborovali 20. februvarja) in se posvetovali, 



1 Kranjskemu se je prištevalo 1. 1526. Gorenjsko, ki je pa 
segalo na jugu dalje, kakor dandanes, namreč do Litije, Višnje Gore in 
Turjaka, potem Dolenjsko (ali Slovenska Marka) z Metliškim, ter 
Kras in Istra. Ime « Notranjsko* še ni bilo znano, ker sta se Vipavska 
dolina in postojinski okraj prištevala Goriškemu do 4. okt. 1. 1527. 

* Kadar so streli in kresovi naznanili prihod Turkov v deželo, 
ali pa če je deželni upravnik razposlal naznanilo, zbrali so se Gorenjci 
(kmetovski nabor) naglo v Ljubljani, Dolenjci v Novem Mestu, Istrani 
in Kraševci pa v Šilertabru. 

* Semenič je bival v sužnjosti v Bosni še 7. marca 1525, ko je 
deželni zbor sklenil za njegovo odkupnino naložiti pri goldinarju po 
1 kr. naklade na davke ter tako nabrati 200 gld. (Kr. dež. arhiv v Ru- 
dolfinu, II, zv. 122, seš. 2.) 



— 22 — 

kaka bi vrnili stiskanim tovarišem v severnih deželah ljubezni- 
vost, katero so skazali pred 10 leti, ko so pomagali ukrotiti 
kranjske kmete, iščoče «staro pravdo*. Sklep je bil kmalu 
storjen. Kranjskim grajščakom so ukazali stanovi, da naj s 
svojimi ljudmi zastražijo gradove proti kmetom, ki bi se 
utegnili spuntati, drugi vojaki pa, katere so dala mesta in 
duhovščina, naj se pozovejo s turške meje in zber6 dne 
17. junija v Kranju. Nabralo se je ondi 80 težkih in 100 lahkih 
konjikov. Z njimi so šli vojskovodje Ivan Kazianer, Gašpar 
Rauber in ljubljanski škof Krištof Rauber krotit zgornješta- 
jerske in solnograške uporne kmete. 4 Tudi nadvojvoda Fer- 
dinand je v tem obziru storil svojo dolžnost. Terjal je pa 
potem od Solnograške za pomnjenje upora visoko odškod- 
nino. Celo Kranjska je morala priložiti 5000 gld., kar jo je 
pa tako oslabilo, da je isto leto odbila nadvojvodi zahtevo 
za letno podporo in mesto 15.000 gld. dovolila samo 8000 gld., 
Češ, da ne more več, ker je zabredla v dolgove. 

Še bolj črni oblaki so se pa nakupičili 1. 1526. na vzhodu. 
Vrhovni vojni glavar zoper Turke Nikolaj Jurišič in njegov 
oskrbnik Ivan Kazianer sta že prej napovedovala, da se Turki 
zbirajo. 5 In res je Sultan Soliman II. sam prignal na Ogersko 
veliko vojsko s 300.000 možmi. Dne 29. avgusta 1526 se je 
merila krščanska četa pod vodstvom kralja Ludovika II. z 
desetkrat večjo turško silo pri Mohaču. Zmaga Turkov je 
bila popolna, a za kristijane prestrašna. Cvet Ogerske je ostal 
na bojišču, kralj Ludovik je pa na begu utonil v močvirju. 6 
Vsled prej sklenjenih pogodb je dobil za njim češko in 
ogersko krono njegov brat, avstrijski nadvojvoda Ferdinand. 
Preden je pa prejel ogersko krono, se je moral še hudo 
bojevati s protikraljem, z erdeljskim vojvodo Ivanom Zapolj- 
skim, imenovanim (po naših virih) Vajda ali Ivan grof Spiski 



4 Conf. Dimitz, Geschichte Krains, II, str. 111. 

* Dež. arhiv, II, 122, 2. 

8 «Ist furworden seines leibs» pravi nadvojvoda v instrukciji do 
deželnega zbora, katerega je bil sklical v„ Ljubljano v ponedeljek po 
sv. Martinu L 1526. 



— 23 — 

(von Zips). Tudi v teh bojih so z vojaki in denarjem čvrsto 
pomagali svojemu vladarju vedno udani Kranjci. Z viteškim 
pogumom in izredno bistroumnostjo se je v ogerskih bitkah 
poleg Nikolaja Thurna odlikoval begunjski junak Ivan Ka- 
zianer, ki je jemal sovražnikom mesto za mestom in pri Ko- 
šicah slavno premagal ter uničil vojsko Ivana Zapoljskega. 
V domači deželi so pa stanovi isto leto z deželno roboto 
utrjevali proti Turku Črnomelj, Metliko, Vinico, Kostanjevico, 
Mehovo in ljubljanski grad. 

A tudi na zapadni meji slovenske zemlje 1. 1526. ni 
bilo miru. Naročil je bil nadvojvoda Ferdinand, da ga bode 
100 kranjskih konjikov spremilo v Rim, ko bode njegov 
brat Karol slovesno kronan za rimskega cesarja. 7 Naenkrat 
se je pa vse obrnilo. Benečani, podpirani od papeža in Fran- 
cozov, so napadli z vojsko cesarske dežele, da na kronanje 
ni bilo misliti. Vzeti so hoteli Milan in Kremono in na- 
pasti lepo neapoljsko kraljestvo. Ferdinand je hitel 
pomagat stiskanemu bratu, cesarju Karolu. Od Kranjske je 
zahteval 100 težkih in 200 lahkih konjikov ter za njih tri- 
mesečno vzdržavanje 5400 gld. To je dovolil deželni zbor 
dne 27. julija 1526 in tako napel zadnje moči dežele. 

Ako pomislimo, da so prav isti čas plusknili na slo- 
vensko zemljo prvi valovi luteranskih homatij, katere so z 
zasejanim dolgotrajnim sovraštvom ovirale procvit in blago- 
stanje naroda, menimo, da smo našteli dovolj nesreč, pod 
katerimi je ječala domovina naša. 

A ni še bilo dovolj! Najhujši udarec je dobila 1. 1526. 
cerkvena umetnost na Kranjskem in, če se ne motimo, v 
vseh notranje-avstrijskih deželah. 

Da je pri tolikih vojskah kranjska dežela popolnoma 
obubožala, ni nič čudnega. Tedenski vinar (Wochenpfennig) 8 

7 Naslov < izvoljeni rimski cesar > si je bil pridel Karol V. že 
26. oktobra 1520, kronan je bil pa vsled vojska na Laškem še-le 24. fe- 
bruvarja 1530. 

• Tedenski vinar je vsako leto moral posebej dovoljevati deželni 
zbor. Dovoljenje se je razglašalo po deželi v odprtem naznanilu (Offen- 



— 24 — 

in telesni davek (Leibsteuer) sta znašala na leto po 7990 gld. 
Zraven je prišel še dvajseti vinar (der 20. Pfennig). Že ta 
navadni davek se vsled siromaščine ni mogel točno izterja- 
vati. Dolg je bila napravila dežela že 1. 1525. za udušenje 
kmetskih nemirov. Meseca novembra nastopnega leta pa mnogo 
kmetov ni imelo zrna žita več pri hiši. Odtod se razume, 
kako težko je dežela ustrezala nadvojvodi, ko je zahteval 
zoper napredujoče Turke na Ogerskem in za druge vojske 
izrednih deželnih podpor. Ker ni bilo druge pomoči, segli so 
v skrajni sili po skrajnem sredstvu in uničili velik del cer- 
kvene umetnosti. Prek6vali so namreč v denar zlate 
in srebrne cerkvene posode in kipe in dragocene 
vezni ne, katere so morale žrtvovati cerkve vse dežele 
kranjske. 

Leta 1526. je ukazal Ferdinand zahtevati po svojih komi- 
sarjih, namreč po škofu Krištofu Rauberju, tržaškem glavarju 
baronu Nikolaju Rauberju in Ivanu Scharfu, od deželnega zbora 
privoljenja, da naj se popišejo in ob času turške sile pora- 
bijo cerkvene dragocenosti. Ko se je sešel deželni zbor dne 
4. septembra, se je mudil škof Krištof Rauber na deželnem 
zboru v Gradcu in tudi Nikolaja Rauberja ni bilo iz Trsta. 
Predložila sta torej poleg Scharfa solnograški kanonik Baltazar 
pl. Lamberg in gradiški glavar Nikolaj pl. Thurn kranjskemu 
dež. zboru nadvojvodsko zahtevo. Zbor je privolil, da se po- 
berd po deželi cerkvene dragocenosti, a porabijo naj se le 
za časa največje turške sile. Ob jednem so si pa hoteli sta- 
novi pri tej priliki pridobiti pravico kovati denar, katere sicer 
nikdar niso imeli. 9 Prosili so nadvojvodo, da naj mojster, ki 
kuje denar, pride na Kranjsko, da bode dragocenosti tu pre- 
koval. To se Kranjcem ni posrečilo, da bi smeli doma kovati 
denar, pač pa je pisal nadvojvoda Ferdinand že 12. septembra 

Generale). Pisarji in sodni sluge so je raznesli imeteljem gild na vse 
strani, namreč na Gorenjsko, Dolenjsko, Kras in Istro. Po tem razglasu 
so morali gospodarji plačati davek v Ljubljani pri deželni blagajnici. 

• Koroški vojvoda Bernhard (f 1256) je kot gospod Kranjske 
koval denar v Ljubljani in Kostanjevici. 



— 25 — 

1526 kranjskemu deželnemu upravniku Josipu pl. Lambergu 
in vicedomu Erazmu Braunbartu, da naj se nemudoma kos 
za kosom popišejo dragocenosti vseh cerkvi, samostanov, 
cehov in bratovščin in vsa njih gotovina. Monštrance, kelihi 
in sploh vsa cerkvena zlatnina in srebrnina naj se spravi na 
ljubljanski grad. Predstojnikom cerkvi naj se izroči v nad- 
vojvodskem imenu potrdilo o prejemu, da se vrednost lahko 
povrne, ako bi se dragocenosti morale porabiti ob najhujših 
turških napadih v brambo domovine. Sicer naj so pa te stvari 
le varno shranjene. 

Po samostanih so začeli inventirati še isti mesec in 
potem so prišle na vrsto farne cerkve z vsemi podružnicami 
in bratovščinami. 10 Na kmetih se je vršilo pobiranje po selških 
sodiščih. Poleg dveh deželjanov so pomagali inventirati tudi 
selški sodniki. Ostro so prijemali župnike, oziroma ključarje, 
da niso kaj utajili. Ostavili so pri cerkvah le bakrene posode 
in včasih — z ozirom na število duhovnov — kak na pol 
srebrni kelih, vse boljše reči so pa odnesli v Ljubljano. 

Za prejemalce dragocenostij (Einnehmer der Klainater) 
je nadvojvoda določil deželnega upravnika viteza Josipa 
pLLamberga s Šneperka, od dež. stanov so bili pa ime- 
novani: stiski opat Ivan, Krištof baron Kreig, Baltazar 
Sigesdorfer in ljubljanski župan Pankrac Lustthaler. 
Vsa nabrana zlatnina in srebrnina je tehtala 1709 mark 11 
in 3 lote, v gotovini so pa dobili v cerkvenih pušicah 
4621 gld. 24 kr. 

Na sedanjem Kranjskem so se pobrale dragocenosti z 
veliko ostrostjo. Zato so bili Kranjci po pravici nevoljni, da 

10 Izvirni zapisniki in druga poročila o cerkvenih dragocenostih 
1. 1526., po katerih je spisan pričujoči sestavek, leže* v kranjskem dežel- 
nem arhivu, stanovski oddelek, zvezek 48 b. — Conf. tudi Dimitz, 
Gesch. Krains, II, str. 112. 

11 Nekateri plemenitniki so zahtevali nazaj tiste dragocenosti, ka- 
tere so bili člani njihove obit el j i podarili cerkvam. Ustreglo se pa ni 
drugemu, kakor Trojanu Turjaškemu, kateremu so vrnili srebrn križ, ki 
je tehtal 10 mark in 2 lota. Ta križ je bil njegov stric Ivan pl. Turjaški 
gospod v Šumberku podaril ljubljanskim frančiškanom. 



j 



— 26 — 

so se Tržačani in Istrani v tem oziru puntali. Bridko se je 
tedaj pritožil kranjski deželni zbor dne 12. novembra 1526 v 
svojem odgovoru pri nadvojvodi, češ, da Tržačani ne prihajajo 
več na deželne zbore v Ljubljano, ne plačujejo davkov, ne 
pobirajo cerkvenih dragocenostij in sploh delajo, kar se jim 
poljubi, ter da so jim deloma podobni tudi Istrani. 

Gotovina, katero so nabrali, se je kmalu začela krčiti. 
Najprej so omenjeni pobiralci prejeli za svoj trud nagrado, 
in sicer: stiski opat 57 gld., Krištof Kreig 14 gld. 30 kr. in 
Sigesdorfer s pomočniki 42 gld. 29 kr. Za potnino sta po- 
sebej zaračunila opat 14 gld. 29 kr. in Sigesdorfer 19 gld. 
20 kr. Razen tega so dobili plačo tudi tisti selški sodniki in 
njih pomagalci, kateri si je niso precej odšteli. Tako sta do- 
bila kamniški selški sodnik (Landrichter in Oberstein) Krištof 
Saan in opravnik (Amtmann) Melhart Hasiber 28. nov. 1526 
25 gld. 12 kr. Kranjskemu deželnemu pisarju Volbanku 
Schwaru so plačali trud, da je v Ljubljani vzprejemal drago- 
cenosti, z 32 gld. in njegova slugi sta dobila napitnine po 
2 gld. Del gotovine je izgubil nekaj veljave 1. 1527. vsled 
kraljevskega ukaza, ki je določil vrednost denarju." 

Kaj so tedaj storili s krasnimi gotskimi monštrancami 
in kelihi in srebrnimi kipi, kateri bi danes gotovo imeli veliko 
starinsko in umetnostno vrednost ? Nekoliko časa so jih shra- 
nili v stolnici sv. Nikolaja, potem je pa zapelo kladivo in so 
jih stolkli. Odtod pride, da dandanes zastonj iščemo po 
Kranjskem starih cerkvenih umetnin, posebno cerkvenih posod 
iz dobe, ko je najlepše cvetela gotika. Podi nam zapisnik v 
muzejskem arhivu (zv.48£) žalostno poročilo, da sta ljubljanska 
zlatarska mojstra Jurij Vogl in J. Seferin imela veliko 
truda, preden sta zvagala in v kepe stolkla vse monštrance, 



11 Orlovce (Adler) so računili prej po 16 kr., 1. 1527. so bili pa le po 
11 kr., tedaj se je odpisalo 11 gld. 25 kr. Konjičev (Rossler) ter jednotnih 
in dvojnatih marcelov (Marcello je bil benešk srebrn denar) so našteli 
za 794 gld., ker so vzeli komad po 8 kr. Zdaj so bili pa le po 7 kr., in 
tako se je izgubilo 111 gld. 49 kr. 2 vin. Slabega denarja (boese Munze) 
so pa odvrgli za 24 ren. gld. 



— 27 — 

kelihe, patene in kipe. Zato so prvemu plačali 4 gld., dru- 
gemu mojstru pa 14 gld. napitnine. 

Dne 28. novembra 1526 so prepeljali zbite dragocenosti 
iz stolnice na ljubljanski grad. 18 Papirja za zavijanje srebrnine 
so porabili za 12 gld. In dva čuvaja, ki sta bila najeta, da 
sta od 1. oktobra 1526 do 30. aprila 1527 vse noči stražila 
dragocenosti, sta prejela plače 28 gld. 

Pobiralci deželnega davka 14 so prosili nadvojvodo že 
16. novembra 1526, naj jim dovoli, ker se davek (Anschlag 
und Gemainwochenpfennig) ne da tako naglo izterjati, do- 
takniti se nabrane cerkvene gotovine, ker drugače dežela ne 
more vzdržati do Božiča v orožju konjiče in pehote, ki naj 
pomaga dobiti nadvojvodi ogersko in češko krono. Fer- 
dinand je rad privolil, da so vzeli iz onega zaklada na p6sodo 
678 ogerskih (a 90 kr.) ali 1017 renskih goldinarjev (a 60 kr.). 
Jožef pl. Lamberg je peljal to svoto na Dunaj in dobil za 
pot 60 gld. S tem je plačala dežela vojakom na Ogerskem 
mesečno plačo, pri nadvojvodi so ji pa odbrisali toliko za- 
stanega davka. 

Kranjski vojaki, ki so stali na Ogerskem pod vodstvom 
vojnega svetnika Erazma pl. Obračana, Bernardina pl. Ričana 
in Krištofa pl. Gallenberga, so napravili kralju na čast banket 
(«pankhet»). Deželni stanovi so branilcem domovine privoščili 
to veselje in so priložili za banket 60 gld.; sel pa, ki je 
nesel pismo v tako nevarne kraje, je zaslužil 4 gld. 20 kr. 

Meseca avgusta 1527 so trikrat odprli omenjeno cer- 
kveno zakladnico, in sicer so dobili deželni davkarji 1 * na 
p6sodo prvič 2166, drugič pa 781 ren. gld. proti izdanima 

18 Vozniku (Crabatn -Furman), ki je z dvema vozovoma ves dan 
čakal na to prevožnjo, so dali 12 kr. Dva druga voznika sta dobila po 
8 kr., nakladalec 1 kr., sodar za dva nova soda 46 kr., za nabijanje 
sodov 13 kr., voznik za pijačo 5 kr., stražnik na Gradu, ki je pomagal 
skladati, 3 kr. in 1 vreča je stala 6 kr. 

14 Josip pl. Lamberg, Krištof Burgstaller, kanonik Simon Schars 
(Šareč) in Vit Khysl (Kisel) so bili tisto leto deželni davkarji. 

15 To leto so bili Gregor Krewtzer, Krištof Burgstaller in Urh 
Stosser. 



— 28 — 

obligacijama, in tretjič si je bil ondi opomogel ubogi ljubljanski 
župan Pankrac Lustthaler dne 28. avgusta v nastopni stiski. 
Turki so bili pridrli na Kras dne 22. avgusta 1527. Deželni 
nabor je tedaj hitel na Kočevsko na stražo. Zbrani so bili 
ondi vojni glavar Jurišič, grof Karol Krobavski in več hrvatskih 
grofov. Prosili so Kranjsko živeža. Toda oskrbnik vicedom- 
skega urada ni hotel dati nič denarja za provijant. Ukazal je 
tedaj deželni upravnik Andrej pl. Lamberg iz Črnelega ljub- 
ljanskemu županu, da naj kupi za 24 ren. gld. 52 kr. šest 
tovorov kruha in ga spravi do Ribnice. Ker mestna blagaj- 
nica tudi ni bila na trdnem, dobil je župan denar za kruh 
pri cerkvenem zakladu. Preden so pa obtovorili konje s 
kupljenim kruhom, so se razmere spremenile in vojaki ga 
niso več potrebovali. Prišlo je pa isti čas v Ljubljano uradno 
naznanilo, da je kraljica porodila kraljeviča. 16 Deželni odbor 
je tedaj sklenil, da naj župan kruh razdeli med mestne 
ubožce v samostanu in špitalu z namenom, «da bi Vsega- 
mogočni dal mlademu kralju dolgo in srečno vladati*. 

V tej denarni stiski je Kranjski poslala velikodušno pod- 
poro zoper Turke Avstrija nad Anižo, namreč 3600 gld. A vse 
to še ni izdalo, ker je bilo treba šteti vojakom plačo za 
5 mesecev in za 300 konj 7996 gld. 40 kr. Stotniku teh 
300 konjikov, Ivanu Pttchlerju, v dar in za 1 vojno zastavo 
so dali 118 gld. 40 kr. in Erazmu Obračanu 60 gld. 

Za cerkveno gotovino so prišle na vrsto dragocenosti, 
katere je ,bilo treba prekrivati v denar. Zaradi tega so se 
kranjski stanovi zmenili z Ivanom Weytzelmannom, 
kraljevim in nadvojvodskim denarokovnim mojstrom v Gradcu. 
V začetku septembra 1527 sta deželna odposlanca Krištof Burg- 
staller iz Loke in Frančišek Rainer^ iz Strmola kupila konja 
za 9 ren. gld. 25 kr. 17 in mu natovorila cerkvene zlatnine in 
srebrnine 196 mark 18 6 lotov. Pripeljala sta to robo v graško 

16 Bil je to Ferdinandov prvi sin, Maksimilijan II., ki je bil rojen 
31. julija 1527 in je umrl kot rimsko-nemški kralj in cesar 12. okt. 1576. 

17 Pozneje sta prodala tega konja za 6 gld. 40 kr. 

18 Marka ali. funt srebra =16 lotov. 



— 29 — 

denarno kovnico in prosila štajerskega deželnega glavarja, 
da bi se smel kovati denar. Plačala sta 96 gld. in 3 šilinge 
ločnine (Schavderlon), in natopilo se je 145 mark 12 lotov in 
1 kvintat finega srebra ter 4 marke, 10 lotov in 3 kvintate 
čistega zlata. 19 Ker je mojster Weytzelmann marko finega 
srebra zaračunil po 10 ren. gld. 40 kr., marko zlata pa po 
117 ren. gld., prejela sta skupaj 2103 ren. gld., 2 šil. in 2 vi- 
narja v novokovanem kranjskem denarju. Komaj je prišel 
denar v Ljubljano, so ga že prosili na p<5sodo deželni dav- 
karji. Napravili so 24. sept. 1527 obligacijo za 2006 ren. gld. 
21 kr. «so aus den 196 mark 6 lot kirchensilber zu Graz 
erstlich gemunsst worden>, da so mogli plačati 300 konj, 
poslanih proti Turkom, kateri so bili udarili proti Senju in 
se prikazali tudi na Grobniškem Polju. 

Vdrugič sta pa Burgstaller in Rainer meseca marca 
leta 1528. prišla v Gradec. Naložila sta bila 1512 mark in 
13 lotov cerkvenih dragocenostij ter prejela, ker se je nato- 
pilo 1134 mark, 10 lotov in 3 kvintate čistega srebra in 
27 mark 5 lotov 2 kvintata čistega zlata, 15334 ren. gld. 
57 kr. 2 vin. Skupaj se je nak6valo tedaj iz vseh kranjskih 
dragocenostij za 17438 ren. gld. in 53 kr. denarja. 
Ločilec (Scheider) Jeronim Kirichpuecher M je 
dobil za drugo topitev 538 gld. (od marke po 30 kr.) in za 
prvi zlat (Ducat) 90 kr., preskušalec (Wardein) je pa prejel 
za preskušnjo novcev 4 gld. 

Za , poznanje tedanjih razmer in vrednost denarja je 
zanimivo pogledati še nekatere izdatke v troškovniku kranjskih 
odposlancev. Na prvem potovanju sta se mudila 25 dnij. Za 



19 Da so dobili čisto srebro in zlato, so stolčene svete posode in 
kipe pretopili, masno obleko pa najprej sežgali, ostanke veznine pa 
vrgli med srebrnino. 

90 Dr. Luschin omenja v svoji brošuri «Beitrage zur oester. Munz- 
und Medaillenkunde* str. 3., da sta dne 13. dec. 1526 prejela instrukciji 
novoimenovana denarnokovna mojstra, namreč Jeronim Kirchpucher v 
Celovcu in Ivan Weyzlmann v Gradcu. Po naših virih je bil Kirchpucher 
v marcu 1. 1528. še ločilec v Gradcu. 



— 30 — 

1 konja sta računjala na dan po 25 kr., tedaj skupaj 42 gld. 
55 kr. Mitniški pisar v Gradcu jima je posebno šel na roko, 
zato sta mu dala napitnine 2 gld. 43 kr. Tovorni konj (Val- 
losross) je pa zaz6bal 2 gld. 58 kr. — Za drugo pot sta 
potrebovala pa 4 mesece. Zaračuntla sta za 4 tovorne konje, 
po 12 gld. na mesec od konja, skupaj 192 gld. S konji sta 
šla 2 tovornika, in iz Gradca v Ljubljano je pripeljal voznik 
denar z vozom, kar je stalo 25 ren. gld. 31 kr. Razen tega 
je škof Rauber dal 3 konje, ki so pomagali nesti srebrnino 
od Gornjega Grada do Lipnice in denar nazaj od Lipnice 
do Žalca; tedaj so dobili škofovi hlapci zapitnine 5 gld. 32 kr. 
Burgstaller in Rainer sta pa prejela za trud 80 gld. ai 

Iz kranjskih cerkvenih dragocenostij 1. 1527. in 1528. v 
Gradcu nakovani denar, kateri se v istini lahko imenuje 
kranjski denar, je tako do čistega izginil iz Kranjske, da 
dandanes še celo novčna zbirka v deželnem muzeju v Ljub- 
ljani nima nobenega komada. Vidijo se pa ti novci lahko v 
zbirkah novčnega in antičnega kabineta na Dunaju in dru- 
godi. Nadvojvoda je dovolil, da je bil vanje vtisnjen kranjski 
deželni grb. 

fl Da vidimo, kako so ljudje tačas potovali in koliko so razne 
stvari stale, naj navedem še te-le drobnosti iz njunega računa. Na sav- 
skem brodu pri Črnučah sta plačala 4 kr. brodnine. Ko sta Sla proti 
Gornjemu Gradu, se jima je kupljeni konj pokvaril. Najela sta za 15 kr. 
druzega, ki je nesel tovor do Šoštanja. V Šoštanju sta prenočila in pla- 
čala za večerjo in prenočišče 24 kr., za tovornike pa 46 kr. Deseti večer 
sta prenočila v Eibesfeldu in jednajsti večer v Lipnici. Tu sta dala 
gornjegrajskim hlapcem 2 gld. zapitnine. Kupila sta v Lipnici tudi klju- 
čavnico (Marchschloss Air die Kammerthur) za 18 kr. in 2 bukve papirja 
za 8 kr. Dvanajsti dan sta dospela s tovorniki v Gradec in ondi ostala 
14 dnij. Konji so zazobali ta čas 1 gld. 50 kr. 2 vin., tovorniki so pa 
zajedli 3 gld. 20 kr. Novo ključavnico sta kupila tudi za drobilnico (da 
man khurnt hat) za 8 kr., in hlapcu, ki je posnemal Žlindro (der das 
Kratz gestossen hat), sta dala 2 kr. Treba je bilo tudi kupiti steklene 
pene (Glassgaln) in svinca; in sicer zato, da se je odločila zlata žlindra 
za 18 kr. 2 vin., pri srebrni žlindri pa za 8 kr. Iz Gradca sta se vrnila 
na Maribor. Prenočila sta v Mariboru, Bistrici, Zajckloštru, Celju, Žalcu 
in Kamniku. 



— 31 — 

Kovali so pa" nastopne srebrne novčne vrste: 1.) jedno- 
stranske vinarje, štirivoglate in s črko C (= Carniola) v letu 
1527., pozneje F (= Ferdinand), 13 — 16 mm, 2.) dvojake 
ali polkrajcarje, okrogle, v prorezu 16 mm, 3.) trijake ali 
komade po 3 krajcarje, 4.) šestake ali polfuntnike, in sicer 
v 1. 1527., ko je Ferdinand brez kraljevega naslova (privzel 
si ga je 28. okt. 1527), in v L 1528., ko je s kraljevim na- 
slovom, 5.) dvanajstake ali funtnike. Nak6vali so tudi 2512 
zlatih cekinov, katerih je šlo po 80 na 1 fino dunajsko 
marko zlata. 

Od druzega prekrivanja pa ni bilo treba vsega denarja 
voziti v Ljubljano. Odštela sta odposlanca 450 gld. štajer- 
skemu deželnemu glavarju Žigi pl. Dietrichsteinu, češ, da to 
svoto kranjska dežela pokloni kraljici za pogačo. Tudi za 
časa največjih stisk so tedaj Kranjci hoteli pokazati vladarski 
rodovini udano srce. 

Komaj je prišel denar v Ljubljano, je že našel svoja 
pota. Oskrbnik deželnega glavarstva Nikolaj pl. Thurn in pri 
deželnem pravu (bei dem Landrechte) " v Ljubljani zbrani 
plemenitniki so 1. aprila 1528 sklenili vsled kraljevega ukaza 
najeti za stražo zoper Turka 500 težkih konjikov in 200 Mar- 
talozov.* 4 Ker ni bilo dobiti druzega denarja, so določili, da 
naj se za vzdrževanje te vojske (8950 gld.) proti pobotnicam 
izplačujejo vsaki mesec potrebne svote z denarjem, kateri se 
je nakoval iz cerkvenih dragocenostij. Sklep so podpisali: 



n Coni. Luschin: Beitrage zur oesterr. Mttnz- und Medaillenkunde 
str. 5., kjer so ti kranjski novci opisani in v prilogi naslikani. 

18 Globočnik: Uebersicht der Verw- und Rechtsgeschichte str. 109., 
trdi, da se je <Landrecht» uvedel še-le 1. 1764. na Kranjskem. 

f * Za 1 konja so računili na leto po 30 gld., in sicer velja to za 
400 konj. Za 100 konj je skrbel Bernardin pl. Frangepan, za 40 konj 
Volk s Studenca in za 20 konj in 200 Martalozov Gašpar pl. KarŽan. 
Ti konjiki so dobivali, dokler so bili v kraljevi in kranjske dežele službi, 
za i konja na mesec po 2 oger. gld. (a 80 kr.) in za 1 Martaloza tudi 
po toliko. Karžan pa, ki jih je vadil v orožju, je dobival po 40 gld. na 
mesec. — Martalozi so bili težko obroženi pešci. (Conf. Rutarjev spis v 
Spomeniku o 6001etnici, str. 222.) 



— 32 — 

Ivan Ungnad baron na Zoneku, Ivan Turjaški, Jurij Gall, de- 
želni upravnik, in Krištof Burgstall. Med izdajki se tedaj čita 
po vrsti: 5. aprila 1528 je dobil iz tega zaklada glavar v 
Bišču in Repiču, Nikolaj Pehar (Pecharius), po reškem gla- 
varju Nikolaju vitezu Jurišiču 406 gld. 20 kr. za mesečno 
plačo vojakom; 14. aprila so pa deželni davkarji vzdignili 
3105 ren. gld. 20 kr. (med temi je bilo 1280 gld. po 94 kr.) 
in 15. julija 1528 zopet 3500 gld. za plačvo kvaternega solda 
vojakom (vmes je bilo 300 ogerskih gld. po 92 kr.).* 6 

Dasiravno so sklicali Kranjci tudi petega moža in po- 
slali to četo pod stotnikom Friderikom Paradeiserjem proti 
Belaju zaseka vat gozde, da bi Turki ne mogli tako naglo 
naprej, je vendar nesrečna Kranjska 1. 1528. štirikrat gledala 
Turke na svojem svetu. Dne 9. marca je 1000 Turkov ob- 
iskalo Postojno in so se vrnili s plenom mimo Cirknice, 
Ribnice in Kočevja v Bosno. Za rana dne 8. julija 1528 so 
Turki oropali in zapalili vasi po Ljubljanskem Polju. Bilo je 
8000 Turčinov. Ubogi posavski otroci, katerim so grozovitniki 
očeta in mater odvedli v sužnjost, so pritekli v Ljubljano. 
Meščani so jih vzprejeli in jih dali na vzgojo v mestni špital. 
Dežela je za prvo silo podarila 24 gld. Glavna moč Turkov 
se je gnala proti Šmariji in se ondi utaborila. Manjši oddelki 
so pa švigali po deželi in udarjali proti Mengšu, Litiji, Stičini 
in Zuženberku. Odbežali so pa Turki z ropom v Bosno, preden 
sta jih mogla prijeti mehovski oskrbnik Ivan Plichler s 100 
konjiki in deželni glavar Nikolaj pl. Thurn s kmetovskim 
naborom, katerega so sklicali zažgani kresovi večinoma le iz 
loškega grajščinstva. Napad v začetku oktobra se Turkom ni 
popolnoma posrečil. Bežali so od «valavskega» gradu s po- 
bitimi glavami. *• Zato so pa več škode naredili o vseh svetih 



** Vojni glavar Bernardin Ričan je imel plače 200 gld., četrtinski 
mojstri Jurij Schnitzenpaum, Henrik Wemecker in Krištof pl. Gallenberg 
so skupaj imeli tudi 200 gld. plače. Jedna nova vojna zastava je stala 
23 gld. 52 kr., in trobentač je služil vse leto za 50 gld. 

*• Pobil jih je glavar Bern. Ričan. Turkov je obležalo mrtvih in 
hudo ranjenih 700, med njimi tudi paša, dalje glavar udvinski in 2 vojvodi. 



— 33 — 

1. 1528., ko so divjali po Metliškem, pri Novem Mestu, Hmelj- 
niku in Št. Jerneju. Sosedje Kranjcev v teh stiskah niso 
ostavili brez pomoči. Korošci so dne 7. avgusta poslali 500 
hlapcev pod vodstvom stotnika Krištofa Sallerja, Goričani so 
poslali vojake in petega moža, in Štajerci so na sv. Jerneja 
dan 1. 1528. zbrali v Celju 1000 mož. Ali glavno breme, 
vzdrževanje vojske, je vedno nosila dežela kranjska; zlasti so 
jo mnogo stale straže v krajinskih trdnjavah, namreč okrogli 
tisočak na mesec. 

Da se je pri tolikih turških navalih še isto leto do dna 
izpraznila blagajnica, v kateri so bile shranjene prekrivane 
cerkvene dragocenosti, lahko uganemo; na drobno nam pa 
to dokazujejo zapisniki o deželnih troških, shranjeni v dežel- 
nem arhivu kranjskem. 

Kranjske cerkve niso nikdar dobile nič odškodnine za 
oddane monštrance, kelihe in druge dragocenosti, ker se 
finančne razmere dežele dolgo časa niso zboljšale. 

Tako so naši predniki žrtvovali ne le kri in denar, 
ampak tudi cerkveno umetnost za svobodo drage domovine. 

(Dalje pride.) 



Kranjski lišaji (Lichenes). 

Spisal S. Robič. 

Leta 1772. je slavni prirodoslovec Scopoli naštel in 
opisal 54 lišajev v svoji drugi knjigi « Flora carniolica>. Celo 
stoletje je bilo o teh mičnih rasdinah gledč naše dežele 
vse tiho. Leta 1870. pa sta Julij Glowacki in Arnold v ob- 
ravnavah «c. kr. zoologično-botaniškega društva na Dunaju », 
str. 441 do 466, priobčila lepo število kranjskih lišajev, katere 
je nabral Glowacki, in sicer večje število v okolici idrijski. 
Ker se je od tega leta precej pomnožila « Flora kranjskih 
lišajev*, mislim, da ne bo odveč, ako priobčim Glowackovo 
in svojo zbirko v «Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko*. 
— Nekaj lišajev, katere sem jaz nabral, je določil Arnold, 

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. L. V., se*. x. 3 



— 34 — 

večinoma pa Glowacki. Vsporedil sem jih, kakor so razvrščeni 
v knjigi «Systematische Aufzahlung der im Erzherzogthume 
Osterreich ob der Ens beobachteten Kryptogamen», sp. dr. 
J. S. Pfltsch in dr. K. B. Schiedermeyer leta 1872. 

Na Šenturški Gori dnč 31. dec. 1894. 

Lichenes — lisaji. 

Vrsta L Lichenes parasitici Korb, ZajedavcL 
A. Pirenocarpl. 

1. Tichothecium Trev. 

1. T. gemmiferum (Tayl.) Maas. Na štel j ki (Thalus) Parmelia 
caesia, katera raste na konglomeratu v okolici dolski. p. Gl.* 

B. Discocarpi. 

2. Celidium Tul. 

2. C. stictarum Tul. Na skledicah Sticta pulmonaria. Na Čavnu. 
Glow. 

3. Abrothallus De Not. 

3. A. Smithii Tul. Na s tel j ki Imbricaria conspersa, rastoča na 
werfenskem skriljevcu na vrhu Čavna. Gl. 

4. Scutula Tul. 

4. S. Wallrothii Krb. Na štel j ki Peltigera canina. V Vašeku na 
Šenturški Gori. 

5. Tromera Mass. 

5. T. resinae (Fr.) K8rb. Na smrekovi smoli na Šenturški Gori. 

Vrsta II. Lichenes americL 

V spored L L. mycetoidei. 
A. Coniocarpi. Th. Fr. 

6. Coniocvbe Ach. 

6. C. furfuracea (L.) Ach. — L. mucoriformis Scop. fl. carnea. ed. II. 
Na bukovih koreninah na Šenturški Gori, poči Flegerjem ob potu s 
Šenturške Gore v Cerklje; potem v okolici idrijski. Gl. 



* Pobral Glowacki. 



— 35 — 

7. Phacotium Ach. 

7. Ph. chrysocephalum (Turn.) Gray. (sozn. Cyphelium chris. ; Ca- 
liciom chrys. Turner). Na smrekovi skorji na Šenturški Gori. 

8. Ph. trichiale (Ach.) Trev. (Cyph. trich. K5rb. ; Calyc. trich. Ach.) 
Na smrekovi skorji poleg Zale v okolici idrijski. Gl. 

9. Ph. 8temoneum (Ach.) Trev. (sozn. Cvphelium stem. Ach.). Na 
smrekovih deblih v Brusovi Grapi. Gl. 

8. Calycium Pers. 

10. C. nigrum Schaer. Na smrekovi skorji v okolici olševski, na 
Šenturški Gori; potem na jelkinih deblih v Brusovi Grapi. Gl. 

11. C. cladoniscum Ach. Na bukovih deblih na Čavnu in na troh- 
lenem hruševem lesu za Kobalovo Planino. Gl. 

12. C. abietinum Pers. (sozn. C. curtum Borr. Kttrb.) Na jesenovem 
deblu v Vašeku na Šenturški Gori. 

13. C. parietinum (Ach.) NyL Na golih bukovih deblih in jelkah 
v Zelenem Robu. Gl. 

14. C. Pueillum Flk. Na trohlenem bukovem deblu v Vašeku. 

Vspored II Lichenes phycoidei De Bary. 

A. Pyrenocarpl. 

Družina I. Arthopyreniei. 

9. Arthopyrenia Mass. 

15. A. punctiformis (Hepp.) Kttrb. Na vejicah v Idrijskem Logu. Gl. 

16. A. analepta (Ach.) Kttrb. Na javorovem lubju na Vojskem. Gl. 

17. A. sazicola Mass. Na apnenku v Strugi. Gl. 

10. Tomasellia Mass. 

18. T. Leightonu Mass. Na leski v Idrijskem Logu. Gl. 

11. Acrocordia Mass. 

19. A. macrospora Mass. Na apnenih skalah v Otelci. Gl. 

20. A. gemmata (Ach.) Mass. Na bukvah na Čudni Gori. Gl. 

21. A. conoidea (Fr.) Mass. Na dolomitu na Jelenku; na werfenskih 
škriljevcih ob Idrijci. Gl. Var. f. dimorpha. Na apnenih skalah pri Divjem 
Jezeru. Gl. 

12. Pyrenula Ach. 

22. P. glabrata (Ach.) Mass. Na gabru v Zali in Brusovi Grapi. Gl. 

23. P. nitida (Schrad) Ach. L. alveolatus Scop. Na hruševih dre- 
vesih na Šenturški Gori; potem na raznih drevesih v Suhi Idrijci. Gl. 

3* 



— 36 — 

B. Discocarpi. 
Družina I. Arthoniei. 

13. Arthohia Ach. 

24. A. vulgaris Schaen (sozn. A. astroidea Ach.; A. radiata [Pere.] 
Ach ). Na gabrih pri Kamniku, potem na Vojskem in v Brusovi Grapi. Gl. 

25. A. ochracea (Duf.) Mass. Na javoru v okolici olševski; potem 
na javoru v Brusovi Grapi. Gl. 

26. A. punctiformis (Ach.) Mass. (sozn. A. populnea Mass.) Na 
vejah Rhamus carniolica v Idrijskem Logu. Gl. 

Družina II. Xylographei. 

14. Xylographa Fr. 

27. X. parallela (Ach.) Fr. Na golih bukovih deblih na Čavnu. Gl. 

Družina III. Opegraphei. 

15. Graphis Adans. 

28. G. dendritica Ach. Na hrastovi skorji v okolici olševski. 

29. G. scripta (L.) Ach. — L. scriptus Scop. Na raznih drevesih 
v okolici olševski in preddvorski, na Šenturski Gori; potem var. diva- 
ricata (Lightf.) K5rb. Na raznih drevesih v okolici idrijski. Gl. 

16. Zwackhia Korb. 

30. Z. involuta L. var. divaricata (Lightf.) Kttrb. Na raznih drevesih 
v okolici idrijski. Gl. 

17. Opegrapha Humb. 

31. O. herpetica Ach. Na gozdnih drevesih v Firštovem Vrtu, v 
Zali, v Brusovi Grapi, na Jeličinem Vrhu. Gl. 

32. O. atra Pers. Na brezovem lubju v okolici olševski. 

33. O. vulgata Ach. — L. rugosus Scop. Na gozdnih drevesih v 
okolici olševski; potem na gozdnih drevesih v Brusovi Grapi. Gl. 

34. O. saxicola Ach. Na peščencu na SenturŠki Gori. Var. vulgaris 
Stizenb. Steinb. (sozn. O. gvrocarpa) Ktfrb. Na apnenku in konglomeratu 
na južni strani Čudne Gore in na dolomitu na Jeličinem Vrhu. Gl. Var. 
dolomitica Arn. Na osojnih dolomitnih skalah v Srednji Kanomli. Gl. 

Vspored III Lichenes komoeomerici Wallr. 
Discocarpi. 

Dr. Collemei Fr. 

18. Phisma Mass. 

35. Ph. compactum (Ach.) Mass. Na tleh na SenturŠki Gori. 



— 37 — 

19. Lethagrium Ach. 

36. L. undulatum (Laur.) POtsch. (sozn. Synechoblastus Laureri 
[Pw.j KOrb.) Na apnenih kamnih okrog župnijskega vrta na Šenturški 
Gori; potem na kapronitnem apnenku v vrhu Ključ. Gl. 

20. Synechoblastus Trev. 

37. S. Vespertilio (Lightf.) KOrb. Na lubju raznih dreves na Šent- 
urški Gori; potem na raznih drevesih na Čudni Gori in Vojskem. Gl. 

38. S. flacidus (Ach.) KOrb. Na javorovem lubju na Čudni Gori. Gl. 

39. S. 8tygius (Ach.) KOrb. Na apnenih skalah na Čavnu. Gl. 

21. Collema Hoffm. 

40. C. microphvllutn Ach. Na lipovem štoru na Šenturški Gori. Gl. 

41. C. tenax (Sw.) Ach. Na apnenku v okolici olŠevski. 

42. C. cristatum (L.) Schoer. — L. cristatus Scop. Na apnenku na 
Šenturški Gori; potem na konglomeratu v Ljubičevem in na apnenku 
na Vojskem. Gl. 

43. C. multifidum (Scop.) KOrb. — L. multifidum var. compactum 
Scop. (sozn. C. malaenum Ach.) Na apnenku na Šenturški Gori; potem 
na konglomeratu na Čudni Gori, na apnenku v Kobalovi Planini. Gl. 

44. C. plicatile Ach. Na dolomitu v Kokriški dolini; potem na 
apnenku v Zali in na Čudni Gori. Gl. 

45. C. pulposum (Bcrnh.) Ach. Na dolomitu v Kokriški dolini. 
Var. granulatum (Sw.) KOrb. na apnenku, pokrit s prstjo v Zali in na 
Zelenem Robu. Gl. 

46. C. callopiamum Mass. Na apnenku na Čavnu. Gl. 

47. C. granosum (Wulf.) KOrb. Na apnenku na Šenturški Gori; 
potem na konglomeratu na Čudni Gori; na dolomitu poleg Hotedršice 
i. dr. Gl. 

22. Tomaselia Mass. 

48. T. Leightonii (Mass) KOrb. Na leski v Idrijskem Logu. Gl. 

23. Leptogium Ach. 

49. L. atrocoeruleum (Hali.) Mass. — Lichen crispus Scop. (sozn. 
Lcpt. lacerum Fr. KOrb. Na dolomitu v Kokriški dolini ; potem na apnenku 
in konglomeratu, porastenem z mahovjem pod grmovjem v Krnici in na 
Čudni Gori. Gl. 

24. Mallotium (Ach.) Fw. 

50. M. 8aturninum (Sm.) Mass. Na drevesih v Kranjski Gori. Gl. 

51. M. mvochroutn (Ehrh.) Mass. (sozn. M. tomentosum KOrb.) Na 
orehovih deblih ob potu od mosta v Preddvor; potem na listnih dre- 
vesih v Krnici, na Čudni Gori in Čavnu. Gl. 



— 38 — 

Vspored IV. Lichenes heteromerici IVallr. 
A. Pvrenocarpi. 

Družina I. Verrucariei. 

25. Verrucaria. 

52. V. papilloBa Ach. var. chlorotica Ara. Na apnenih skalah v 
vodnih grabnih Kojce poleg Zakojce. GI. 

53. V. muralis Ach. Na apnenih kamnih v zidu okrog pokopališča 
na Šenturški Gori; potem na dolomitu v Idrijskem Logu. Gl. Var. con- 
fluen8 Mass. Na škriljevcu na Smukovem Griču. Gl. 

54. V. plumbea Ach. Na apnenku na Mokrici in Grebenu ; potem 
na apnenih skalah v okolici idrijski. Gl. 

55. V. concina Borr. var. Heifleri. Na apnenku na Otelci. Gl. 

56. V. Dufonrii De C. na apnenih skalah na Otelci. Gl. 

57. V. elaeina Borr. (sozn. Lithoicea chlorotica var. elaeina Ani.). 
Na werfenskem škriljevcu v Smukovem Grabnu. Gl. 

58. V. papillo8a Ach. Pl. var. chlorotica Arnold. Na apnenih skalah 
v vodnih grabnih Kojce poleg Zakojce. 

59. V. elaeomelaena Mass. Na dolomitu v vodi pri Idrijski So- 
teski. Gl. 

60. V. fuscella (Turn.) Ach. Na werfenskem škriljevcu Vrh Čev. Gl. 

61. V. glancina (Ach.) Mass. Na werfenskem škriljevcu Vrh Čev. Gl. 

62. V. viridula (Schrad.) Korb. Na werfenskem škriljevcu Vrh 
Čev. Gl. 

63. V. fuscoatra (Weis.) VVallr. (sozn. Lithoicea nigrescens Belt.). 
Na raznem kamenju v okolici idrijski. Gl. 

64. V. calciseda (De C.) Kttrb. Na apnenku na Šenturški Gori; 
potem na apnenku in dolomitu v okolici idrijski. Gl. Var. baldensis 
Mass. f. 8pilomatica Mass. Na apnenih skalah pri Divjem Jezeru. Gl. 
Var. lactea Hepp. Arn. Na apnenih skalah Vrh Ključ. Gl. 

65. V. Leightoni Mass. Na dolomitu na Tičji Gori. Gl. 

66. V. purpurascens Mass. Na apnenih skalah v Idrijskem Logu, 
Strugi, Krnicah. Gl. Var. rosea Mass. Na apnenih skalah na Čavnu in 
v Otelci. Gl. 

67. V. dolomitica Mass. Na dolomitu v Jeličinem Vrhu. Gl. 

68. V. Baldensis (Mass.). V. Hochstetteri Fr. Na apnenku na Čavnu 
in Hudem Polju. Gl. 

26. Thelidium Mass. 

69. Th. decipiens Hepp. var. scrobiculare Arn. Na apnenku v Ze- 
lenem Robu. Gl. 

70. Th. absconditum (Hepp.) Arn. Na apnenih skalah na Jelenku. Gl. 



— 39 — 

71. Th. Galbanum (Fr.) KOrb. (som. Th. Borreri Hepp.). Na dah- 
štajnskem dolomitu v Zelenem Robu. Gl. 

72. Th. dominans Arn. Na jura-apnenku v Otelci; na dahštajnskem 
dolomitu v Zelenem Robu. Gl. 

73. Th. quinqueseptatum Hepp. Na apnenih skalah v Idrijskem 
Logu. Gl. 

74. Th. dactyloideum Arn. Na apnenih skalah pri Divjem Jezeru. Gl. 

75. Th. Cataractamm (Hepp.) KOrb. Na dolomitu v vodi v Brusovi 
Grapi. Gl. 

27. Polyblastia Mass. 

76. P. discrepans Lahm. Arn. Na apnenku ob Idrijci v Spodnji Ka- 
nomli. Gl. 

77. P.rupifraga Mass. Arn. Na apnenih skalah v Strugi in Vojšici. Gl. 

78. P. ventosa Mass. Na dahštajnskem apnenku na Črni Prsti v 
Bohinju. Gl. 

79. P. diminuta Arn. V grabnih Kojce poleg Zakojce. Gl. 

28. Sagedia (Ach.) Fw. 

80. S. byssophila KBrb. Na apnenih skalah na Čavnu. Gl. 

81. S. aenea (Wallr.) KOrb. Na meklenu v Brusovi Grapi. Gl. 

82. S. macularis (Wallr.) KOrb. Na apnenih skalah v vodi Kojci 
poleg Zakojce. Gl. 

Družina II. Pertusariei. 

29. Pertusaria De C. 

83. P. fallax (Ach.) Hook. var. variolosa (Pr.) KOrb. Na kostanjevem 
deblu na Šenturški Gori; potem na bukvah na Vojskem. Gl. 

84. P. communis De C. Na raznih drevesih na Šenturški Gori; 
potem na raznih drevesih na Vojskem. Gl. Var. discoidea Pers. Na 
bukvah v okolici olševski in preddvorski, na Šenturški Gori; potem na 
Vojskem. Gl. 

85. P. sorediata Fr. Na trepetliki na Šenturški Gori. 

86. P. Wulfeni De C. Na topolu na Šenturški Gori. 

87. P. n. sp. Na smrekovi skorji na Šenturški Gori. 

Družina III. Endocarpei. 

30. Catopyrenium Fw. 

88. C. cinereum (Pers.) KOrb. Na peščeni zemlji v okolici olševski. 

31. Endopyrenium Fw. 

89. E. hepaticum (Ach.) KOrb. Na peščenih tleh, dolomitu in kon- 
glomeratu poleg Hotedršice. Gl. 



— 40 — 

90. E. daedaleum Kmph. f. terrestre Ani. Na apnenih skalah, po- 
kritih s prstjo na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 

32. Dermatocarpon Eschw. 

91. D. glomeruliferum Mass. (sosn. D. pusillum [Hedw.] Anri). Na 
apnenih skalah, pokritih s prstjo, na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 

33. Endocarpon Hedw. 

92. E. miniatum (L.) K5rb. — Lich. miniatus Scop. Na apnenih 
skalah na Šenturški Gori, v okolici olševski in preddvorski. Var. P) com- 
plicatum (Sw.) K5rb. Na dolomitu na Vojskem. Gl. 

B. Discocarpl. 
Družina I. Lecideei. 

Poddružina I. Buelliei. 

a) 

34. Lecidea Ach. 

93. L. lithyrga Fr. S. V. Se. Arn. Na apnenku v Zelenem Robu. Gl. 

94. L. petrosa Arn. Na apnenih skalah v Zelenem Robu in Idrij- 
skem Logu. Gl. 

95. L. erustulata (Ach.) Flk. Na opeki na Šenturški Gori; potem 
na werfenskem skril je vcu v Srednji Kanomli in na lohnjaku (Tuflf) na 
Vojskem. Gl. Var. maerocarpa Kttrb. Na porfiru v Leskovcu v dolini 
kokriški. 

96. L. platycarpa Ach. Na werfenskem škriljevcu v Spodnji Idriji. Gl. 

97. L. contigua (Hoffm.) Fr. Na peščencu v znožju Črne Prsti pri 
Stržišču. Gl. 

98. L. jurana Schar. Na apnenku na Grebenu, Grintovcu in v 
Kamniški Bistrici. 

99. L. albocoerulescens (Wulf.) Ach. Na peščencu v znožju Šent- 
urške Gore; potem na werfenskem škriljevcu Vrh Čev. Gl. 

b) 

35. Lecidella (Korb.) Th. Fr. 

100. L. turgidula Fr. Na listnih drevesih na Čudni Gori. Gl. 

101. L. enteroleuca Ach. Na raznih drevesih v okolici olševski in 
preddvorski, na Šenturški Gori; potem na raznih drevesih na Vojskem, 
v Idrijskem Logu in Zagodovem Vrhu. Var. olivacea Hoffm. Na oreho- 
vem deblu v okolici olševski; potem na raznih drevesih na Vojskem in 
v Tisovcu. Gl. 



— 41 — 

102. L. immersa (Web.) Ach. Na apnenku na Šenturški Gori in v 
olševski okolici; potem na apnenku in dolomitu na Čavnu, Otelci, v 
Zelenem Robu, Jelenku in Idrijskem Logu. Gl. 

103. L. sabuletorum Schreb. var. p) aequata Fl. Na olubljenih 
bukvah na Čavnu. Gl. 

104. L. goniophila (Flk.) Schar. Na apnenku na Šenturški Gori; 
na konglomeratu na Čudni Gori in na apnenku na Otelci. Gl. 

105. L. pungens Korb. Na kasijanskih nasadih ob potu blizu Nji- 
vice poleg Poženka. 

106. L. VVulfenii (Hcpp) Anzi. Na bagulnikovih vejicah (Rhodo- 
dendron hira.) na Grintovcu in Koprivnici. 

36. Megalospora Mey & Fw. 

107. M. affinis Schir. Na Karavankah. Gl. 

37. Sarcogine Fw. 

108. S. pruinosa (Sm.) Masa. Na peščencu poleg Viševce ; potem 
na krednem konglomeratu v Dolah in na krednem apnenku v Vrhu 
Ključ. Gl. 

109. S. privigna (Ach.) Mass. var. Clavus De C. Poleg Viševce. 

38. Buellia De Not. 

110. B. Schareri De Not. var. nigritula Nyl. Na mecesnovem deblu 
pri dnu, na Bolčarjevem pašniku na Šenturški Gori. 

111. B. punctata (Fl.) Mass. Na hrastih zgoraj nad Medvedovo 
kočo in v otlih bukvah na Vojskem. Gl. 

112. B. parasema (Ach.) K8rb. — Lich. limitatus Scop. V Mrzli 
Rupi. Gl. Var. tersa. Na gabru na Šenturški Gori, 

39. Catillaria. (De Not) Korb. 

113. C. intermizta Nyl. (som. Bilimbia intermixta Branth; Cat. Lau- 
reri Hepp. Arnold) var. dispersa Arn. Na bukovem lubju na južni strani 
Čudne Gore. Gl. 

114. C. premnea (Fr.) K8rb. (sozn. C. leucoplaca De C, C. grossa 
Ram.). Na hrastovi skorji na Čudni Gori. Gl. 

40. Rhizocarpon Ram. 

115. Rh. geographicum (L.) De C. Na raznem kamenju v nižavah 
in višavah, bržkone razširjen po vsem Gorenjskem; na werfenskem 
škriljevcu poleg Žirov; na Roženovcu, na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 

116. Rh. obscuratum Ach. Na werfenskem škriljevcu v Osredku, 
v znožju Križ je Gore. 

117. Rh. conccntricum (Dav.) Beltram. Na peščencu v Dobliškem Jarku 
in na werfenskem škriljevcu v Dolini, za sv. Lenartom na Šenturški Gori. 



— 42 — 

118. Rh. subconcentricum (Pr.) Kttrb. Na werfenskem škriljevcu 
poleg Kanomle in v Spodnji Idriji. Gl. 

119. Rh. petraeum (Wulf.) Ktfrb. Na porfiru. Gl. 

, Poddružina II. Psorei. 

41. Thalloidima Mass. 

120. Tb. candidum (Web.) Mass. Na dolomitnih skalah v Reškem 
Jarku poleg Cerkelj ; na apnenku na Vojšici in Jelenku (Krnice). Gl. 

121. Th. vesiculare (Hoflm.) Kttrb. — Lich. sedifolius Scop. (sozn. 
Th. coeruleinigricans Lightf.). Na halinskera apnenku ob potu s Šenturške 
Gore v Cerklje; na apnenku na Vojšici in Jelenku. Gl. 

42. Psora Hali. 

122. P. decipiens (Bhrh.) Hoflm. Na apnenkastih tleh v okolici 
olševski; na dolomitnih in apnenkastih tleh na Čudni Gori in poleg 
Hotedršice. Gl. 

123. P. lurida (Sw.) De C. Na Šilertabru na Notranjskem; na ap- 
nenku na Vojšici in v Jelenku. Gl. 

43. Diploicia Mass. 

124. D. canescens (Dicks.) Mass. Na skalovju v okolici olševski. 

Poddružina III. Bilimbia De Not. & Aut. 

44. Bilimbia. 

125. B. fusco - viridis Anzi. var. hvgrophila Stizenb. Na apnenih 
skalah po grabnih Kojce poleg Zakojce. Gl. 

126. B. obscurata (Sommst.) Stitzenb. Na apnenku, pokritem s 
prstjo, na Jelenku. Gl. 

127. B. Regeliana (Hepp.) K8rb. Na peščenih tleh na Šenturški 
Gori; potem na apnenku, pokritem s prstjo, na Jelenku. Gl. 

128. B. melena Arn. Na kostanjevih porobkih in brunih pri vod- 
njaku na Šenturški Gori. 

45. Biatorina Mass. 

129. B. lenticularis (Fr.) KOrb. Na apnenku na Vojšici in Jelenku. Gl. 

130. B. cyrtella (Ach.) Mass. Na brezovem lubju na Šenturški Gori. 

131. B. pineti (Schrad.) Mass. Na češpljevem drevju na Šenturški 
Gori; na starih borih na Golovcu. Gl. (Dalje pride.) 



— 43 — 

Mali zapiski. 

Obči zbor « Muzejskega društva za Kranjsko* se je vršil dne" 
20. februvarja t. 1. v bralni sobi deželnega muzeja. Navzočih je bilo 
17 članov. Po pozdravu društvenega predsednika gospoda ravnatelja 
A. Senekoviča je poročal tajnik A. Koblar o odborovem delovanju 
v 1. 1894. Seje je imel odbor 20. febr., 23. apr., 28. sept., 30. okt, 19. dec. 
1894 in 13. febr. tek. leta. Umrli so 4 člani, 8 jih je izstopilo in 18 na 
novo pristopilo, tako da šteje društvo 3 častne, 3 dopisujoče in 260 
pravih članov in 79 naročnikov na «Izvestja». Muzejsko društvo za- 
menjava svoje publikacije s 107. društvi in znanstvenimi zavodi in je 
prejelo od njih v minulem letu 245 knjig in zvezkov, katere podari mu- 
zejski knjižnici. Prav pohvalno se je tajnik spominjal v poročilu bivšega 
društvenega odbornika g. prof. Viljema Vos s a, ki je odšel službovat 
na Dunaj. Poudarjal je njegove zasluge za društvo in za kranjsko pri- 
rodoznanstvo, katero je obogatil g. Voss s svojimi spisi v <Mittheilungen». 
Iz poročila blagajnika gosp. I. Šubica posnamemo, da je imelo društvo v 
preteklem letu 1758 gld. 84 kr. dohodkov in ravno toliko troškov. 
848 gld, 25 kr. znašata članarina in naročnina na «Izvestja»; subvencije 
so pa naklonili 1. 1894.: c. kr. naučno ministerstvo 200 gld., kranjski de- 
želni zbor 400 gld. in kranjska hranilnica 260 gld. Vsprejel se je dalje 
odborov predlog, da naj društvo precej začne izdajati tudi nemške 
tMittheilungen* v dvomesečnih sešitkih, kakor izdaja «Izvestja». Pred 
sklepom zborovanja se je še soglasno izreklo popolno zaupanje društve- 
nemu odboru glede 1 na njegovo delovanje in posebno glede* na ureje- 
vanje «Izvestij». 

Mittheilungen des Musealvereines fUr Krain. Meseca februvarja so 
se razposlale članom cMuzejskega društva* nemške publikacije za 1. 1894. 
Zgodovinski del obsega dva spisa: «Der krainische Historiograph Johann 
Ludwig SchSnleben* (s podobo) von P. v. Radics, in «Urban Debelack, 
eine Geschichte aus dem Studentenleben zu Bologna» , erzahlt von 
A. Luschin v. Ebengreuth, na koncu je pa imenik društvenih članov. — 
V naravoznanskem delu nadaljuje prof. F. Seidl razpravo «Das Klima von 
Krain », prof. V. Voss pa završuje sestavek cMineralien des Herzogthums 
Krain», in pridejan je A. Belarjev spis: «Briefe des Freiherrn Sigmund 
Zois, mineral ogischen Inhalts*. 

Predavanja v < Muzejskem društvu*. Dne* 28. jan. in 4. febr. t. 1. je 
imel društveni odbornik gospod ravnatelj Ivan Šubic predavanji o 
elektriški razsvetljavi s posebnim ozirom na ljubljanske 
razmere. Pri prvem predavanju je govornik opisal temeljne zakone, 
osobito pa razmerje med magneti in kovinskimi prevodniki, na katerih 
sloni danes vsa elektriška razsvetljava. Potem je v kratkih potezah 
naslikal postanek elektriških strojev, opisal sloveči «Grammejev obroč* 



in razložil konstrukcijo magneto-elektriških ter dinamo-elektriških mašin. 
Nadalje je načrtal princip elektriških svetilnic, žarnic in ločnih svetilnic 
ter konečno predstavil slušateljem glavne elektriške mere, katere mora 
danes poznati vsak omikanec, če hoče sploh govoriti o elektriških raz- 
merah, namreč mersko jednoto za napetost tokov (Volt), za jakost tokov 
(Ampere), za delo tokov (Volt- Ampere ali Watt). Glavne točke svojega 
govora je predavatelj podpiral z eksperimenti. — V drugem predavanju 
dne* 4. febr. so prišli na vrsto projekti za elektriško razsvetljavo kranj- 
skega stolnega mesta. Razlike med «jednakomernimi» in «meromenjal- 
nimi» toki, vrline in slabosti jednega ali druzega teh dveh sistemov je 
slikal govornik v svojem uvodu, potem pa je prišel na projekte tvrdk 
Siemens in Halski na Dunaju, Ganz in Comp. v Budimpešti in na Dunaju, 
Schuckert in Comp. v Norimbergu. Elektriški toki bi morali imeti toliko 
jakost, da bi zadoščevali za 5500 istočasno gorečih žarnic po 16 nor- 
malnih sveč. Projekti se nanašajo deloma na vporabo vodne sile, deloma 
pa na vporabo parne moči. Vodna sila bi se dobila v obilici na Savi 
med vasema Jama in Trboje pod Kranjem. Tu teče Sava med strmimi 
bregovi. Ko bi se zajezila, dala bi približno 1000 konjskih sil. Vodne 
naprave bi stale silno denarja. Lastniki mlinov na dotičnem mestu so 
stavili nepričakovano pretirane zahteve. V Kranju se je našel prekupec, 
ki je skrbel za to, da bi se vodna sila «bolje» prodala, ali po domače 
rečeno, da bi se ljubljanskemu mestu ob tako ugodni priliki izžmelo 
nekaj tisočakov več, kakor je vodna sila vredna «med brati*. Vse to je 
nekako ohladilo prijatelje projektov za vporabo vodne sile. Troški za 
napravo jezu in turbin bi znašali po proračunu tvrdke Amann okroglih 
300.000 gld. Če računamo, da bi odkup mlinov, vode in zemljišča pri 
poprej označenih razmerah stal le 40.000 gld., potrebni elektriški stroji 
pa 60.000 gld., in če si nadalje predočujemo, da bi bakreni drat, po ka- 
terem bi se meromenjalni tok z napetostjo 5000 voltov vodil v Ljub- 
ljano, veljal do 50.000 gld., vidimo, da bi nas stala električna sila za 
omenjenih 5500 žarnic približno 450.000 gld. predno dospe v Ljubljano. 
V mestu pa bi trebalo še dokaj druzih naprav. Smrtonosni tok z na- 
petostjo 5000 voltov bi se na mestni meji preobrazil v posebnih trans- 
formatorjih v tok z napetostjo 1800 voltov. S to napetostjo, ki je še 
vedno smrtonosna, bi šel tok v podzemskih kaveljnih (Kabel) po vsem 
mestu, a pred vstopom v hiše in svetilnice bi se vnovič predrugačil v 
manjših transformatorjih v napetost 110 voltov, ki ni več nevarna. 
Transformatorji, mestni kaveljni in žice z vsemi drugimi pripravami bi 
stale blizu 300.000 gld., tako da bi elektriška razsvetljava z vporabo 
vodne sile pri Trbojah veljala okroglih 750.000 gld. 

Vse drugačne pa so razmere tedaj, če vporabimo parno silo. Stroji 
stoje" v mestu ali v bližini mesta, tako da odpade dolga žica, ki 
bi bila potrebna za speljavo elektriškega toka od Trboj do Ljubljane. 



— 45 — 

Lahko bi jo speljali takoj od mašin pod zemljo v mesto in tedaj bi ne 
bila nikdar v nevarnosti, ne pred elementarnimi silami, ne pred hudob- 
nostjo človeške roke. Naprava s parno silo bi bila dokaj sigurnejša 
kakor naprava z vodno močjo. Trebalo bi postaviti 3 Compound- parne 
stroje po 200 konjskih sil, 3 parne kotle (z vodnimi cevmi) in vse 
stranske priprave, kakoršne zahtevajo parne mašine. S poslopji vred bi 
potem ta «centrala» veljala približno 140.000 gld. Tudi pri parnih strojih 
sta mogoča oba sistema, jednakomerni in meromenjalni tok. • Prvi je 
popolnoma nenevaren, ker ni treba, da bi šla njegova napetost čez 
300 voltov, a krog njegovega delovanja je nekako omejen. Čez 2 kilo- 
metra že težko zmaguje svojo nalogo. Bolj elastičen je meromenjalni 
tok, ki se ne ustraši nobene daljave. Treba mu je napetost (torej tudi 
nevarnost) povečati, pa ga lahko speljemo v poljubno oddaljene kraje. 
Ko bi vzeli jednakomerne toke, bi postavili v centrali 6 dinamoelektriških 
strojev a 70.000 Wattov, ki bi veljali 28.000 gld., potem pa še posebne 
elektroshrambe v podobi takozvanih akumulatorjev, ki bi stali blizu 
42.000 gld. Razni drugi aparati in merila bi zahtevali 8000 gld., tako da 
bi elektriška centrala povžila 68.000 gld. osnovnega kapitala. Elektro- 
vodna mreža v mestu in druge potrebne stvari bi veljale kacih 202.000 
goldinarjev. Vsi troški bi torej znašali približno 410.000 gld. — V tem 
slučaju bi mesto imelo lastnih troškov za luč jedne ure komaj 
0*8 krajcarja. 

ElektriŠki odsek, katerega je izvolil občinski svet ljubljanskega 
mesta v presojo projektov in nadaljno poročanje (gg. Vlad. Hrlsk^, 
dež. inžener, c. kr. ravnatelj A. Senekovič, c. kr. ravnatelj Ivan Šubic in 
c. kr. nadinžener Fr. Žužek), se je odločil za parni projekt ter račune v 
nekoliko popravil, deloma razširil, deloma skrčil. Po poročilu, ki ga je 
ta odsek podal mestnemu občinskemu svetu, stoji zdaj stvar tak61e: 

Troški bi znašali : 

a) za stavbišče in stavbe v centrali . . . 59.000 gld. 

bj parni kotli in parni stroji 79.000 » 

cj elektriški stroji v centrali 38.000 > 

d) razni aparati, transformatorji, elektroštevci 

i. t. d. v centrali in drugod 37.350 > 

e) podzemeljska elektrovodna mreža . . . 66.807 » 
fj mreža za razsvetljavo ulic in cest . . . 59.255 > 
g) mestna razsvetljava (svetilnice. kandelabri, 

držala 22.726 » 

k) stavbeno vodstvo etc 16.408 > 

skup . . . 390.000 gld. 

Letni troški za plače, upravo, materijal, kurivo, amortizacijo, 
poprave, obnovljenje i. t. d. bi znašali 59.725 gld. 



— 46 — 

Letni dohodki pa bi bili: 

aj prispevek mestne občine za javno raz- 
svetljavo 10.000 gld. 

bj 4000 privatnih svetilnic, pri katerih se 

računi hekto-watt-ura po 3*5 kr. . . 46.200 > 

cj 50 konjskih sil oddanih malim obrtnikom 6.250 » 

d) različni dohodki . 500 » 

skup . . . 62.950 gld. 

Če primerjamo dohodke s troški, vidimo, da bi za mestno občino 
rezultiral letni prebitek 3225 gld. Vsi ti proračuni in troški, se ve, niso 
definitivni. Marsikaj se bode v teku pogajanj s firmami še izpremenilo in 
predrugačilo. Vendar jih smemo smatrati za nekak temelj in neko me- 
rilo, ki bode podlaga stalnim pogodbam z ono tvrdko, katero si bode 
občinski svet izbral za i z vršenje tega velikanskega podjetja. — Dne* 
16. novembra 1896 poteče sedanji kontrakt mestne občine s plinovo 
družbo in do tedaj mora biti elektriška razsvetljava gotova. Če se naše 
nade obistinijo, potem se začne za Ljubljano nova doba. Z vpeljavo 
elektriške sile si bode občinski svet pri svojih someščanih zgradil nov, 
trajen spomenik svoje razumnosti in svoje ljubezni do mesta in njego- 
vega napredka. 

Dne' 20. februvarja 1. 1. je pa predaval gosp. Anton Koblar «o 
kranjskih cerkvenih dragocenostih 1. 1526.» Govor je priobčil 
v tem sešitku «Izvestij». 

Stavnice — tako sldve zanimiv spis v 3. letošnji številki «Dom in 
Sveta*, predočujoč z besedo in sliko versko-narodni običaj , ki je zamrl 
v prvi polovini tega stoletja. Zakaj je zamrl ? Zato ker ga je prepovedala 
duhovska gosposka zaradi razvad, katerih omenja tudi pisatelj «Dom in 
-Svetovega* Članka, gosp. A. Mejač. Nadškofa Brigida «Pastoralis 
epistolala» z L 1804. veli v § 26. na str. 19.: «Candellas arundini cir- 
cumpositas, in lingua nostrate (Stavniza) vocitari solitas erigere haud 
absonum judicamus, sed solemnem illum ap parat um, et musicorum con- 
certum, quo in quibusdam locis introductio in ecclesiam fieri narratur, 
tanquam vanitatem, et fastum Pharisaeorum , qui dum eleemosvnam 
faciunt, tuba ante se canunt, ut honorificentur ab hominibus, reprobamus, 
et abolitum volumus.» — Dne 2. apr. 1805 je pokaralo škofijstvo župnika 
v Ljubnem in v Tržiču na Gorenjskem, češ, da ne izpolnujeta tega 
ukaza, da izvršujeta razna protipostavna blagoslovila ter dovoljujeta, da 
se tako zvane stavnice z vsem farizejskim lepotičjem, s spremstvom 
godcev ter moške in ženske plesaželjne mladine prinašajo v cerkev. 
Škofijstvo meni, da tako skazovanje s stavnicami ni v božjo čast, nego 
se na ta način pase zgolj napuh in farizejska ničemurnost. «Če razne 
izkušnje pokažejo, da celo dušni pastirji hladnokrvno opazujejo grešne 



— 47 — 

zabave, združene z uvajanjem stavnic, zadovoljni, da le cerkev kak dar 
dobi, naj si je isti zaradi nesramnega pobiranja, ničemumega oddajanja 
ter pohujšljivih dejanj, ki se gode* potem, ne samo brez zasluženja, 
nego celo" kazniv pred Bogom, tedaj bomo prisiljeni stavnice popolnoma 
odpraviti.* Škofijstvo napdsled veli župnikoma, da se smejo sveče, ki 
so se doslej na novega leta dan ali pa na kakšen naslednji praznik 
prinašale na stavnicah, da jih je duhovnik precej pri cerkvenih vratih 
blagoslovil, v prihodnje samo na svečnico z vso pobožnostjo darovati 
ter jedino le ta dan po splošnem cerkvenem običaju blagoslavljati. 
(Listina v nakelskem arhivu.) — Rajni nakelski župnik g. Anton Zamik 
mi je pravil, da so v Šenčurju na Gor. zadnjikrat prinesli stavnice 
1. 1831. % v. 

Nemiri v Smledniku 1. 1848. Burno leto 1848. je prineslo tudi 
Smledniku precej nemirnih dni j. Upirati so se začeli kmetje plačevanju 
mostarine na tacenskem mostu, ki je bil lastnina barona Frančiška 
Lazarinija. Stavbo tega mostu je dovolila cesarska dvorna pisarnica z 
odlokom od dne 24. decembra 1840, št. 39.141, ob jednem pa tudi do- 
ločila tarif. Most je bil gotov 1. 1844. Zaradi njega so se meseca marca 
1. 1848. kmetje uprli, ranili baronovega most ar ja, pometali nekaj mostnic 
v Savo ter grozili z napadom na smlejsko grajščino. Tako so prisilili 
grajsko gosposko, da je prosila v Ljubljani vojaške pomoči, ki je takoj 
došla in ostala v Smledniku do 3. aprila. — Drugič so istega leta ropo- 
tali kmetje zaradi rekvizicijskega posojila iz časa francoskih vojsk. Stvar 
je bila namreč ta. Že 1. 1833. je poklical baron Lazarini, da bi se zvedelo, 
koliko znaša posojilo iz let 1806 in 1809, kmete v grad in je ukazal po 
knjižicah, katere so še imeli v rokah, napraviti izkaz in poslati ljubljanski 
kresiji. Ta je določila, da se izplačaj za posojilo kmetom 3772 gld. 
l*/ 4 kr. konv. den. Zoper to razsodbo se je pritožila grajščina pri guber- 
niju, ki je potrdil dne 14. maja 1846. 1. kresijski odlok s premembo, da 
je od 1264 gld. 16 kr. v bankovcih, ki so bili posojeni 1806. 1., plačati 
le 1104 gld. 16 kr. v bankovcih, t. j. 3146 gld. 49 s / 4 kr, konv. den. Dalje 
se je pritožila grajščina pri dvorni pisarni dne* 1. marca 1847. 1. Od tod 
odloka ni bilo dolgo časa nazaj, pač pa je prišel neki drug dvorni dopis, 
ki je določeval o razdelitvi nekega posojila, znašajočega 1500 gld., ka- 
tero je bilo tudi iz onih let. Kmetje pa so mislili, da je ta dopis raz- 
sodba pritožbe in zato jih je prišlo dne* 30. maja 1848. 1. med 8. in 9. uro 
zjutraj osemnajst v grad. Razgrajali so, zmerjali in zahtevali, da se jim 
posojilo, katero so cenili na 4000 gld., izplačaj. Grozili so tudi, da jih v 
kratkem pride desetkrat več nad grad. Drugi dan je prišel pooblaščenec 
kmetov, Porenta z Brega, s tremi pričami in zatrjeval baronu, da mu je 
postopanje onih 18 kmetov zelo neljubo, ob jednem ga je pa svaril, da 
naj se varuje kmetskih upornikov. V tem nevarnem položaju je pisal 
baron Lazarini dne* 1. junija 1848. 1. v Ljubljano po vojaško pomoč in ob 



— 48 — 

jednem je prosil hitre razsodbe o pritožbi na dvorno pisarno, da se 
pomirijo podložniki. Kresija je 3. junija naročila vojaški oblasti, da naj 
10 do 12 mož pošlje v Smlednik. Med tem pa so nekateri podpihovala 
po vaseh ljudi nagovarjali, naj dne* 6. junija pridejo pred grad. Res pride 
ta dan nekaj kmetov, tudi nekoliko Žensk je bilo vmes, a vsi so bili 
brez orožja. Čakali so pred gradom. Tedanji okrajni komisar v Smledniku, 
znani slovenski pisatelj, državni poslanec in poznejši župan ljubljanski, 
Mihael Ambrož, stopi med kmete in jim po domače pove* vse, kako je 
v resnici s posojilom. Kmetje se pomirijo in prosijo Ambroža, da naj 
jim naredi slovensko prošnjo na ministra notranjih poslov, da se stvar 
hitreje reši. (Prim. «Novice» 1848, p. 100.) Nato se razidejo. Baron La- 
zarini takoj piše v Ljubljano, da ne potrebuje več vojaške pomoči. Tudi 
preiskava gledč onih osemnajst razsajalcev se je na željo baronovo 
opustila. (Po smlejskem grajskem arhivu.) v. L. . 



Darovi deželnemu muzeju Molflnu 1. 1895. 

Gospod Platon Andrejevi? Kulakovskij, vseuč. profesor v Varfavi, svoji 
knjigi: Illirizm, 1894. Vuk Karadžič, 1882. 

Gospod A. Pokom v Voloski: zbirko volapuk - ovskih knjižic, časo- 
pisov, dopisov in fotografij. 

Gospod dr. Josip Stare, c. kr. pristav fin. prokuratnre v Ljubljani: Knjige 
Matice hrvatske za L 1894. (9 zvezkov). 

Gospod kustos A. Mullner v Ljubljani: Knjige « Slovenske Matice » za 
1. 1894. — Poročilo Slov. planinskega društva v Ljubljani, 1894. — 
J. Pečnak: Local-Chronik der Edlinge von Tuchern, 1894. — Bulletin of 
the Geological Institution of the Universitv of Upsala, 1894. 

Veleč. gosp. Ivan Vrhovnih, iupnik v Ljubljani: Rimski Katolik, teč. I 
do V. — Poljedelec, 1894. — Obrtnik, 1894. — Domovina, 1894. — 
Mir, 1894. — Soča, 1894. — Primorec, 1894. — Gospodarski List, 1894. 

— Edinost, 1894. 

Gosp. arhivar A. Koblar v Ljubljani: Viestnik hrvatskoga arkeolog. 
družtva, 1882. — Dr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodove smrti, 1885. 

— Lopašič: Bihač i Bihačka Krajina, 1890. — Peterlin: Drobtinice iz 
zgodovine župnije Šmihelske, 1879. — A. Mrakitsch: Conversations- 
Cabinet fur zehn Sprachen (v devetem oddelku je slovenski jezik). Guns, 
1837. (Dalje prih.) 

Izdaje in zalaga c Muzejsko druitvo za Kranjsko*. 



Tiskala Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Ramberg v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik V. 1895. Sešitek a. 



Grobni spomeniki v Stičini. 

Popisal Konrad Črnologar. 

V stiski samostanski cerkvi so nekdaj pokopavali naj- 
imenitnejše kranjske plemenitnike. Gotovo je, da so večinoma 
imeli pokojniki tudi nagrobne spomenike. Kam so prešli, ne 
vemo. Valvasor piše, da so za vladanja cesarja Maksimilijana L, 
in sicer z njegovim dovoljenjem, mnogo nagrobnih kamnov 
iz cerkve spravili, ker so bili preveč na poti. Verjetno je, da 
so še več spomenikov odstranili v pozneji d6bi, osobito pri 
prezidavi cerkve pod opatom Reinprechtom leta 1623. Pred 
kakimi 7 leti je treščilo v zahodno čelo cerkve in strela je 
odbila nad jednim oknom pročelja omet; pod njim so se 
videli napisni kamni, narobe vzidani. Ono okno pa ni bilo 
narejeno pred 1. 1623. v sedanji velikosti in obliki. Napisni 
kamen so mu dali kot preklado. Ker so za opata Reinprechta 
cerkev znotraj in zunaj tako predelali, da je niti poznati ni, 
kakošna je bila prvotna, so gotovo tačas odpravili največ 
spomenikov. 

Ne zdi se mi verjetno, da bi si bili upali menihi že za 
cesarja Maksimilijana nagrobne kamne onih, katerih sorodniki 
so še živeli, metati iz cerkve. In takrat je bilo še gotovo 
dokaj takih rodbin. Samostan jih je potreboval. Drugače pa 
je bilo v začetku XVII. stoletja, ko je bil samostan v dobrem 
stanu. Obitelji, katerih predniki so bili v stiski cerkvi poko- 
pani, so deloma izmrle, deloma se za samostan niso brigale. 
Opat Jakob Reinprecht je očevidno imel namen, cerkev tako 



— 50 — 

preži dati, da bi bila videti kot nova in njegovo delo. Zato 
je odstranil vse, kar bi le količkaj spominjalo na staro cerkev. 

Še za Valvasorja je moralo biti več nagrobnikov, katerih 
sedaj več ni. Kolikor je meni znano, spisal je neki J. L. (brž 
ko ne urednik Jean Lavrent) v «IUyrisches Blatt* 1839. leta 
kratko zgodovino stiškega samostana, katero je posnel po 
Puzelnu in Valvasorju. Ondi navaja napise na grobnih spo- 
menikih opatov: Lovrenca Reinerja (f 1601), Jakoba Rein- 
prechta (f 1626), Ruperta Eckarta (f 1644), Janeza Weinzerla 
(f 1660), Maksimilijana Mottoch-a (f 1680) in Ludovika 
bar. Raumbschissel-na (f 1687) na straneh 34 in 35. 

Spomenikov opatov Lovrenca Reinerja in Ruperta 
Eckarta ni več najti. J. L. jih je prepisal iz Puzelna. Kolikor 
sedanji rod pomni, se ni cerkev niti zunaj niti znotraj čisto 
nič spremenila. Omenjeni J. L. pa samostan in cerkev tako 
živo opisuje, kakor bi bil vse pregledal na mestu. A Stičine 
gotovo nikdar ni videl. Ako bi bil on kdaj v Stičini, moral 
bi bil videti tudi spomenike opatov Antona barona Gallen- 
fels-a (f 1719), Aleksandra pl. Engelshaus-a (f 1734), Viljema 
Kovačiča (f 1764) v prečni ladiji, in pod pevskim korom 
štiri spomenike, izmed katerih je jeden opata Jakoba Klaferla 
(f 1580) in drugi opata Janeza Zeisel-na (f 1576). Sicer je 
J. L. pa tudi Puzelna deloma napačno prepisal, deloma 
pokazil. 

Uprav pohabljeni spis v «Illyr. Blatt»-u mi je dal povod, 
da sem se lotil opisovanja spomenikov v stiski cerkvi. Ostalo 
je spomenikov še, vštevši neki grb, ki je baje nagrobni 
spomenik vojvodinje Viride, trinajst. V zgodovinskem in v 
umetnostnem oziru so isti le lokalne važnosti, izvzemimo le 
veličastni, umetno in ukusno izdelani spomenik opata Rein- 
prechta. Zal, da je ta deloma poškodovan. Resno in dostojno 
so izdelani vsi spomeniki razen onih, ki stojita v spomin 
opatu Gallenfelsu in osobito opatu Kovačiču. Dasi je zadnji 
izklesan iz drazega raznobarvenega marmorja in tehnično čisto 
izdelan, se mu mora vendar očitati pretiranost v obliki. 



— 51 — 

I. V steno na evang. strani velikega altarja je vzidana 
nekako P/i «* nad tlakom 60 cm široka in 47 cm visoka, 
kamnita, barokno obrobljena plošča, podobna nekakemu grbu 
čudne oblike. Gori omenjeni J. L., Dimitz (Blatter aus Krain) 
in Hicinger (Koledarček) omenjajo, da je to grobni spomenik 
vojvodinje Viride Visconti. V reliefu je vodoravno z glavo 
proti desni strani vijoča se kača, ki ima na glavi trolistno 
krono in požira otroka. Vrednost tega reliefa, bodi si v 
zgodovinskem ali v umetnostnem ozira, ocenil sem že v 
«Mittheilungen des Musealvereines» leta 1892., kjer je tudi 
njegova podoba. Poskusil sem dokazati, da oni kamen ni 
prvotni nagrobni spomenik Viridin. Tu omenim še, da so 
njegovi ornamenti zel6 podobni obrobku napisnih «kartuš» 
na spomenikih opatov Reinprechta in Weinzerla. Opisaval ga 
torej tu ne bodem. 

Opise sploh je pa umeti heraldično, t. j., kar je gledalcu 
na desni, je pisano na levi, torej tak6, kakor bi se opazovalec 
s hrbtom naslonil na kamen ali sliko, in kar bi bilo njemu 
na desni, je tudi v opisu tak6. 

Pod pevskim korom. 

II. Na evang. strani prvi od vrat stoji 1*88 m visoki, 
0"72 m široki četverovoglati spomenik Antona Tavčarja iz 
sivega apnenka ter ima dva dela. V zgornjem je grb z rene- 
sančnim ščitom, povprečno deljen, zgoraj šesterožarka zvezda, 
spodaj na desno gleda realističen jednoglav orel z raz- 
petimi krili in nogami. Ščit je pokrit s čelado (Kiibelhelm), 
z bujnimi, izborno izvedenimi listastimi krili, kot nakrasek 
(Kleinod) sta odprti krili (offener Flug), na desnem je šestero- 
žarka zvezda, na levem orel, kakor v grbu. Delo je izborno, 
grb heraldičen. V plošči spodnje polovice je nemški, zel6 
okrajšani napis. Črke so pravilno dolbene, a mnogo manjših 
je med večje vsekanih. Zalite so vse z neko belo snovjo, z 
malto ali mavcem. 



— 52 — 

Napis II. 

HlE • L T GT • BeGRABE • DER • EDEL 
VD • VEST • ATOI • TATSCH • DES 
LOBDCFE - STiFF-TSjJVD GoT s HA 9 
SiTTiCH • GeWEST • ABAL D T -J/D • 
LAGWVRIG • DIE • SEIES • A/TS • 
BEY • 63 • IARE • WELCH - DE • 3 • IW 
DES • 83 • IN_GOTT • SEDCKHLICh _ 
ET • SChJAFFE • DEE • VD • VS • ALLE 
GOTT ■ D_ALECHTIG JEI • FROL T C 
HE • VRSTADT • VLEIHE • WELE 
AMEN HANS ■ TAVTSH • 

SEINj SON • HAT • GOTT_ZV 
EHRE • SEINE_LIEBEN ■ VD 
WOLVERDIETE VATTEN 
ZV SELIGIST GE d AChTNVS- 

III. Nasproti temu je na episteljski strani Gašparja 
Mindorferja nagrobna plošča iz sivega apnenka, 1 " 53 m visoka 
in 0*68 m široka. V gornjem delu je grb; renesanski ščit 
ima štiri polja. V prvem in četrtem polju je na desno 
nagnjeno bruno s trilistno deteljico zgoraj in trikotom spodaj, 
v drugem in tretjem pa je proti sredi obrnjen jednoglavi 
orel z razpetimi peruti in nogami. Nad ščitom je kronana 
odprta čelada (Gitterhelm), vrh katere je kot nakrasek na 
desno obrnjen jednoglavi orel. Krila so rastlinska, a lepa. 
Spodaj na plošči je napis z latinskimi črkami. (Gl. napis III.) 

IV. Na evangeljski strani je pod korom dalje spomenik 
opata Janeza Zeise/-nz y preprost, toda lično izdelan kamen 
iz zelenkastosivega apnenka, četvero voglat, 1*90 m visok in 
086 m širok. Spomenik ima četverovoglato znižano polje, 
po katerem je položena s krivino na levo obrnjena gotska 
opatska palica, vtaknjena skozi mitro, ki je v sredini. Nad to 
je čez palico položena 0'35 m visoka, 0*64 m široka napisna 
plošča, v znožju pa je druga le 0*49 m visoka plošča. Na 



— 53 — 

gornji plošči je grobni napis opata, spodnji napis pa pov6, 
da je ta in nasproti stoječi nagrobnik postavil 1. 1585. opat 
Lovrenc Rainer. Napis je v vel. lat. črkah. (Gl. napis IV.) 

Napis III. 

HVC • TVMVLV • NOBILIS • YEL\ 
ENA • FREISEISEN MARTO SV° 
CHARIS • DNO • CASRARO 
MlNDORFERO • DOCTORI 
VTRIVSQ • IVRIS • OLIM • PRO„ 
THONOTARIO • SVM : PONT : 
ATQ HVIVS • INCLYT,E • DO„ 
MVS • SITTICENSIS • VILLICO 
ET • SECRETARIO AMORIS • ER,, 
GO • ELABORARI • FECIT • OB„ 
YT ANNO DNI • MDXCVII • 
DIE XVIIII • APRIL • CVIVS • ANI,, 
MA • DEO • VIVAT • 

Napis IV. 

ANNO CHRISTI 1576 • ZZ 
DIE SEPTEMBRIS PIE OBYT 
REVERENDISSIMVS IN 
CHRO PATER DNS D IOAN 
NES ZEISL • SITSICENSIVM 
ABBAS FIDELLISSIMVS 

ILEC DVO OPERA SIVE 
MONVMTA DILECTIS _ 
IN CHO PCESSORIB' DNS 
IOANI ZEISL ET IACOBO 
KLAFERLI PLEMEORI^ 
P IVE LAVRETIV ABBATe_ 
A° • 85: POSITA QVORV AI^ 
DEO VIVAT CVM ILLIS Q 
NOBIS TRIBVAT DE» 
VITA ^TERNA AEN 



— 54 — 

V. Poslednjemu nasproti stoji na listni strani lep spo- 
menik iz zelenkastosivega apnenka, 1*80 m visok in 074 m 
širok, četverovoglat. Spodaj je napisna plošča, nad njo 
mrtvaška glava z običajnimi kostmi, nad to pa v znižanem, 
zgoraj polukrožno završenem polju na levo obrnjena opatska 
palica. Na straneh lobanje je napis: «RECORDARE» na desni 
in «NOVISSIMA» na levi. Na vrhu je letnica 1585. Napis z 
velikimi latinskimi črkami nas spominja opata Jakoba Klaferla 
in sl6ve: 

Napis V. 

15 85 

RECORDARE NOVISSIMA 

Ao CHRISTI 1580 - 7 DIE 
MARTY PLACIDE EX HAC 
VITA DISCESSIT RMVS D: 
IACOBVS KLAFERLI 
ABBAS SITHICENSIS 
DIGNISSIMVS • 

V severnem krilu prečne ladije stoji šest spomenikov. 

VI. Prvi od ladije je oni opata Aleksandra Engelshausa. 
1-50 m visoka in 1 m široka preprosta plošča iz črnega mar- 
morja brez vseh olepšav ima napis z velikimi latinskimi 
črkami, iz katerega se dobi kronografikon 1734. (Gl. napis VI.) 

VIL Najlepši je poleg tega stoječi spomenik opata 
Reinprechta. Nagrobnik je jako okusno in impozantno delo 
iz rudečega marmorja; visok je 3*05 m, širok l'20m. Ob- 
stoji iz dveh kosov. 0*87 m visoki podstav ima v okrašeni 
kartuši napis z velikimi latinskimi črkami iz 9 vrst, katerih 
druga je bila pozneje vsekana. Opat si ga je dal že za 
življenja postaviti 1. 1623., ko je dogotovil prezidavo cerkve. 
Nad kartušo je nekaka konzola, na kateri stoji v polreliefu 
175 m visoka podoba opatova, izborno izdelana, kakor ves 
spomenik. Opat ima kratko brado z brkami, na glavi mitro, 
oblečen je v masni plašč, na prsih je krasno razpelo, sicer 



— 55 — 

pa je okrašen z graviranimi ornamenti. V desnici drži na 
prsih zaprto knjigo, v levici opatsko palico s p6tnim prtom. 
Na straneh je po jedna karijatida, zgoraj angelj, doljni život 
pa preide v luskinast ornament. Jedno roko držita čez pas, 
z drugo nastavek volute gornjega dela, ki sloni na njunih 
glavah. Na volutah sta na strani lepa angeljčka, ki z jedno 
roko držita ščit z opatovim grbom, v drugi roki pa prvi 
drži peščeno uro, drugi pa mrtvaško glavo. Ščit je polu- 
krožen, ima štiri polja in srčni ščit. V poslednjem je na 
levo obrnjen stiski ptič vrhu zidii, na pravem ščitu pa je v 
I. in IV. polju na levo gredoč lev, na II. in III. pa heraldična 
lilija. Ščit je pokrit z mitro in palico, kar završuje spomenik, 
ki je res izborno delo, deloma, žal, poškodovano. (Gl. napis VII.) 

Napis VI. 

HlC lACET 

RM 9 D. D. Alexander ab Engelshavs 

IVRE ABBAS 
QVIA 

Pater pavpervm erat singvlaris 

Qvi 

Sexti in agone scecvli sitticensis 

scecvlo valedicens 

9. MARTI 

non tam obijt 

qvam abijt 

In domv mvnde oriebatvr 

Angelorvm. 

Is Vt qVIesCat sVaVIter 

DeVM preCare 

VIator. 



— 56 — 

Napis VIL 

EPITAPHIVM 

AD MODVM REVERENDI DNI DNI IACOBI XXXVII HVIVS COENOBY 

ABBATIS. 
CVLMINA QVI CVPITIS, LAVDES POMPASQVE SITITIS 
EST SEDATA SITIS, SI ME PENSARE VELIT1S. 
QV1 POPVLOS REGITIS, MEMORES SVPER OMNIA SITIS 
QVOD MORS IMITIS NON PARCIT HONORE POTIT1S, 
VOBIS PR^POSITIS SIMILIS FVERAM, BENE SCITIS, 
QVOD SVM, VOS ERITIS, AD ME CVRRENDO VEN1TIS. 

MDCXXIII. (Konec pride.) 



Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom. 

Spisal Janko Barlfc. 

Lesar Friderik IV. je koristil naši domovini prav mnogo 
s tem, da je L 1461. utemeljil v Ljubljani samostojno škofijo. 
Dasi so novi škofiji pripale le one župnije na Kranjskem, 
Koroškem in Štajerskem, kjer je cesar vršil patronatsko 
pravo, vendar se je s tem znatno oslabila benečanska moč 
na Slovenskem. Ljubljana je dobila svojega cerkvenega po- 
glavarja, kar je bilo posebno važno potem, ko se je začela 
sejati todi Lutrova vera. Res je, da so pošiljali oglejski očaki 
v naše kraje svoje generalne vikarje, vendar, kdo ve, če bi 
bili ti luteranstvo tako zatrli, kakor so je zatrli ljubljanski 
škofje, posebno pa vstrajni in neustrašeni Tomaž Hren. Njega 
moramo tudi zahvaliti, da je napisal imenik cerkva ljubljanske 
škofije 1 v svojem ordinacijskem dnevniku. Leta 1605., dne 
28. junija, razpisal je namreč papež Pavel V. jubilej po vsem 
katoliškem svetu (pro foelici Pontificatus sui exordio). Raz- 

1 Catalogus omnium praecipuarum Ecclesiarum , quae in tribus 
istis Prouinciis sitae, Episcopatui ac Dioecesi Labacensi jure ordinario 
subiectae noscuntur. 



— 57 — 

glasil in praznoval se je ta jubilej najpreje v Ljubljani in v 
Gornjem Gradu (6. avgusta), potem pa v raznih cerkvah cele 
škofije. Hren je zapisal v dnevnik vse cerkve, kjer je dal raz- 
glasiti praznovanje jubileja. Ta imenik nam dobro služi, da 
označimo obseg tedanje ljubljanske škofije. 
Oglejmo si pojedine cerkve: 

I. Na Štajerskem. 

Na Štajerskem so bile štiri glavne župnije: v Gornjem 
Gradu, v Starem Trgu, na Vranskem in v PilStanju. Vsem 
tem župnijam je poslal Hren « Diploma majus», a oskrbel je 
tudi nemški prevod, katerega je dal pribiti in razglasiti. 

1.) Cerkev v Gornjem Gradu je imela sledeče vikar- 
jatne cerkve: 

a) Marije Device v Solčavi; 

b) sv. Lovrenca v Luč ah; 

c) sv. Elizabete v Ljubnem;* 

d) sv. Kocijana v Rečici in 

e) sv. Jurija v Mozirju. 

V vseh teh župnijah vrši še danes patronatsko pravo 
ljubljanski knezoškof kot posestnik graj ščine v Gornjem Gradu. 

2.) Pod župnika sv. Pankraca v Starem Trgu pri Slo- 
venjem Gradcu, kateri kateri je bil ob jednem škofov ko- 
misar, so spadale sledeče vikarjatne cerkve: 

a) sv. Jurija v Skalah (in Scallis); 3 

b) sv. Mihaela v Šoštanju; 



2 Leta 1610. zval se je vikar v Ljubnem Jurij Belin. 

8 Leta 1613. se imenuje kot podružnica sv. Jurija v Skalah cerkev 
Sv. Martina pod Šalekom. Mislim vendar, da je ta cerkev imela že tedaj 
svojega vikarja in da je spadala pod ljubljanskega škofa, ker je Hren 
prepovedal tedaj tržaškemu škofu Ursinu, ko je kot generalni vizitator 
oglejskega očaka vizitiral cerkve po Dolenjem Štajerskem, da te cerkve 
ne sme vizitirati. — 26. julija 1. 1605. vmestil je Hren v Skalah slovesno 
Župnika Martina Ebenspergerja, kateri se je porodil v Goricah (Gortschach), 
a v mašnika posvečen bil 1. aprila 1. 1600. 



— 58 — 

c) sv. Ilja (ad s. Aegidium) pri Schivarzenstcinu ; 

d) S7f. Janeza na Peči (inter vineta) in 

e) sv. Ilja pod Turjakom (in valle Windischgraz). 

Tudi tem župnijam je še danes patron ljubljanski 
knezoškof. 

3.) Pod škofovskega komisarja in župnika sv. Mihaela 
na Vranskem je spadala župnija Marije Device v Braslovlah * 
in imela sledeče vikarjatne cerkve: 

a) sv. Pavla pri Boljski; 

b) sv. Pankraca v Griiah; 

c) sv. Miklavža v Trbovljah (in valle Saunia) 6 in 

d) sv. Jurija v Motniku. Ta župnija se je pridružila kranjski 
deželi, in lavantinska škofija prepustila jo je leta 1833. 
škofiji ljubljanski. Stari šematizmi ljublj. škofije imajo 
1. 1612. kot «annus erectionis beneficii*, a evo Hren 
omenja že leto 1605. Ljubljanski škof je kot posestnik 
gradu v Gornjem Gradu patron te župnije in drugih 
gori naštetih župnij. 

4.) Zadnja je bila župnija sv. Mihaela v Pilitanju, kjer 
je bival škofov komisar. Pod njega je spadala tudi župnija 



4 To je zelo stara župnija. Že 1. 1278. odstopil je Leopold, sin 
Konradov «de Saanegkh*, patronatsko pravo te župnije opatu samostana 
v Gornjem Gradu. — L. 1464. se imenuje Ahac Arhar vikar vBraslovčah; 
gl. Schonleben: Rokopisne drobtinice o kranjskih plemenitaških rodovinah 
v zagrebški metropolitanski knjižnici. — L. 1604., dne 17. oktobra, je po- 
svetil Hren vnovič župnijsko cerkev v Braslovčah, katera je bila pred 
štirimi leti na praznik Snežne Matere Božje o poludne, ko je v njo treščilo, 
zgorela z zvonikom, altarji in vso vasjo. Kakor po nekem čudu je ostalo 
le sv. Rešnje Telo v tabernakeljnu nepoškodovano, dasi je ogenj vse 
drugo uničil. Ob tej priliki je blagoslovil Hren tudi pokopališče in dva 
zvonova iz nekdanje luteranske cerkve v Scharffenau-u, katero je bil dal 
Hren po zapovedi nadvojvode Ferdinanda se smodnikom razstreliti. Na 
to posvečevanje je prišlo brez števila ljudstva iz Žalca in petnajsterih 
drugih župnij. 

5 To je najbrž župnija sv. Miklavža pri Trbovljah, zakaj danes je 
v Trbovljah samostojna župnija sv. Martina in tu je patron ljublj. škof, 
pri sv. Miklavžu pa štajerski verski zaklad. 



— 59 — 

sv. Vida pri Planini. Prvi župniji je patron štajerski verski 
zaklad, drugi pa ljubljanski škof. Hren je poslal pismo o 
jubileju tudi cerkvi sv. Mavrica v Jurijevem Kloitru (mona- 
sterium olim Carthusianorum in Gevrach), katerega je neko- 
liko let poprej papež Klemen VIII. odvzel kartuzijancem in 
dohodke namenil za vzdržavanje jezuvitskega kolegija in 
semenišča v Gradcu, kar bodem še kasneje omenil. Ta 
samostan je bil v obsegu župnije sv. Vida, a danes je tamkaj 
lokalija in patron jej je štajerski verski zaklad. Pilštanjska 
župnija je imela sledeče vikarjatne cerkve, katerim je še 
danes patron ljubljanski škof: 

a) sv. Petra pod sv. Gorami; 

b) sv. Lovrenca v Podčetrtku; 

c) sv. Janeza Krstnika v Podsredi; 

d) sv. Martina *in Lonsperg* (Landsberg); 

e) sv. Jakoba v Žusemu.* 

To so tedaj štajerske župnije, katere so nekdaj spadale 
pod ljubljansko škofijo. Škof Hren je prav mnogokrat ob- 
iskoval svoje štajerske župnije, posvečeval cerkve in altarje 
in delil sv. birmo. Posebno mu je bil srcu prirasel lepi Gornji 
Grad z Novo Štifto. L. 1600. v mesecu juniju je imel kano- 
niško vizitacijo v župnijah (Labacensi Dioecesi ac Mona- 
sterio Oberburgensi subiectis) po Dolenjem Štajerskem in 
tedaj je prišel do Sotle («usque ad Sotlam fluminem, diri- 
mentem Stvriam ac Slauoniae regnum, Labacensem ac Za- 
grabiensem Dioecesim»). 

II. Na Koroškem. 

Na Koroškem je imel ljubljanski škof precej župnij 
takraj reke Drave, kakor je pisal sam Tomaž Hren, ko je v 
juliju 1. 1600. vizitiral koroške župnije do cerkve sv. Vrbana: 
«ubi est terminus Labacensis Dioecesis, ultra Dravum est 
Aquileiensis et aliorum*. 



• To je zdaj podružniška cerkev v Dobrini, a župna je posvečena 
sv. Valentinu. Iz vestno je podružnica starejša in prvotna župnija. 



— 60 — 

Latinsko pismo in nemški prevod o jubileju <cum for- 
mula absolutionis papalis* je poslal Hren na Koroškem sle- 
dečim župnijam: 

1.) Župniji sv. Petra v Pliberku, katere župnik je bil ob 
jednem škofovski komisar. 7 Tu so bile še župnije: 

a) sv. Mihaela (ob Bleiburg); 

b) sv. Štefana v Klobasnici;* 

c) sv. Florijana v Vogrčah (Rinkhenberg) in 

d) sv. Osvalda v Črnem (Schwarzenbach). 

Leta 1611. v juniju, ko je obavljal Hren baš v tem kraju 
kanoniško vizito, posvetil je tudi več altarjev v teh cerkvah, 
med drugim tudi altar sv. Andreja v Črnem, katerega je še 
1. 1470. posvetil prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. Kasneje 
je bil altar razsvečen: «impiorum scelere effractum, profana- 
tumque>. Vsem tem župnijam je sedaj patron deželni knez, 
razven one sv. Štefana (grajščina Millstatt). 

Ravno tako je poslal Hren pismo o jubileju: 
4.) Župniji sv. Nikolaja (extra muros Villaci) v Beljaku, 
katera je nekdaj spadala pod solnograško škofijo; imenuje 
se tudi v ustanovnem pismu ljubljanske škofije (et ecclesiam 
parochialem S. Nicolai ad Villacum, Sallisburgensis dioecesis). 
Pod to župnijo so spadale štiri župnije, katerih imena ni 
zabeležil Hren, pač je pa omenil, da so bile ljubljanskega 
kapiteljna. Mislim, da se ne motim, če pravim, da so bile to 
župnije: 

7 Tu je zapisal Hren sledečo opazko: «In Arce Plcvburgensi fuit 
Sacellum et Beneficium sub titulo s. Pauli Apostoli: cum aliis duobus 
B. Mariae Virginis et s. Catharinae Altaribus. Hoc Sacellum vetustissimum 
una cum dote destruxit et evastavit Comes Joannes Ambrosius de Turri. 
Et incepit aliud Sacellum aedificare extra Arccm : Omnia absquc licentia 
Episcopali.» 

8 To je najbrž sedanja župnija sv. Štefana «unter Feuersberg>, 
katero oskrbljuje župnik sv. Marije v Klobasnici. Te Župnije Hren ne 
omenja, zato bode poprejšnja iz vestno starejša. 



— 61 — 

a) sv. Janeza Krstnika v Dvoru; 

b) sv. Martina v Lipi; 

c) sv. Ruperta (am Moos) in 

d) sv. Marjete v Skočidolu. 

To posnamemo lahko iz tega, ker v prvih treh vrši še 
danes patronatsko pravo ljubljanski kapitelj izmence s po- 
sestniki grajščine Landskron, v zadnji pa s posestniki graj- 
ščine Wernsberg. 

III. Na Kranjskem. 

Danes delimo Kranjsko na: Gorenjsko, Dolenjsko in 
Notranjsko. Hren omenja samo: «Carniolia inferior et superior*. 
Pod «Carniolia inferior* so spadale vse one župnije, katerih 
niso prištevali gorenjskemu naddijakonatu. Torej imamo sle- 
deče župnije: 

Na Dolenjskem: 

1.) Št. Jernej «in campestribus Corcorae et Saui fluui- 
orum». To župnijo je vtelesil papež Bonifacij IX. leta 1400. 
kostanj eviškemu samostanu, ali kasneje se je zopet oddružila 
od samostana. Pri utemeljenju ljubljanske škofije so jo vte- 
lesili ljubljanskemu kapiteljnu. Zato pravi tudi Hren: «est 
quoad temporalia Capituli Labacensis.* 9 Pri tej priliki je poslal 
Hren pismo o jubileju tudi opatu cistercijskega samostana: 
«Fontis Mariae prope Landstrass», kateri je pismo prav po- 
nižno vsprejel in izjavil, da spada pod redovito jurisdikcijo 
ljubljanskega škofa. Bila je med škofom Tomažem Hrenom 
in generalnim vizitatorjem oglejskega očaka, tržaškim škofom 
Ursinom de Berthis, huda pravda zaradi kostanj eviškega samo- 
stana, kakor tudi onega v Bistri. Hren je trdil, da je ta 
samostan v obsegu šentjernejske župnije in da tedaj spada 
nedvojbeno pod ljubljansko škofijo. Zato je tudi 11. marca 
1. 1602. v samostanski cerkvi posvetil v opata Jakoba (Rein- 



9 Leta 1422. imenuje se župnik v Št. Jerneju Jurij Turjaški (ab 
Auersperg) ; gl. Schdnleben : Rokopisne drobtinice kranjskih plemenitaških 
rodovin v metropolitanski knjižnici v Zagrebu. 



— 62 — 

prechta), kateri je pa že prihodnjega leta odšel za opata v 
Stičino. Pri tej priliki ogledal si je Hren meje šentjernejske 
župnije in spoznal, da je samostan v tej župniji. 10 To je 
branil Hren tudi nastopno leto v goriški sinodi pred oglejskim 
očakom Frančiškom Barbaro, kamor ga je poslal z deželnim 
glavarjem Gašparjem Lanthierijem nadvojvoda Ferdinand. 

Ravno tako je ležal v obsegu šentjernejske župnije 
tudi samostan s cerkvijo sv. Trojice v Pleterjah, katerega so 
postavili kartuzijancem celjski grofje. Klemen VIII. je ta 
samostan, kakor tudi Jurijev Klošter (Gairach) na Štajerskem 
1. 1595., na prošnjo cesarja Maksimilijana II. naklonil očetom 
jezuvitom za vzdržavanje njihovih kolegijev in semenišč v 
Ljubljani in v Gradcu. Za ta samostan je poslal Hren pismo 
o jubileju ljubljanskim jezuvitom. (Konec pride.) 



Janez Debevec. 

Donesek zgodovini slov. slovstva. 
Spisal I. Vrhovnik. 



h 



Janez Debevec — «ta častiti mož je jel 1. 1795. bo- 
dočim duhovnikom predavati o slovnici jezika, ki ga morajo v 
svojem poklicu vsak dan govoriti in zato pač tudi slovniški 
umeti. Zal, da je to lepo podjetje (Parvae spes altera Crainae 
— kakor ga z6ve Kopitar Gramm. XLVII.) prekinila sovražna 
invazija 1. 1797. Obnovilo se je šele 1. 1817., ko seje založila 
javna učna stolica za slovansko jezikoslovje,* tako poroča 



10 «Progressi itaque ultra Monasterium ad pagum dietum Orecha- 
uiza, et ad riuulum ibi perfluentem, ad bonum Milliare Italicum vel 
amplius, reperimus: quod riuulus Orechavize terminus sit paroehiae 
S. Bartholomaei, dirimens eam a Plebe tituli s. Crucis, speetanti ad prae- 
dietum Monasterium Landstrassense, quae Patriarchalis Parochia est, at 
Monasterium ipsum intra complexum et jurisdictionem S. Bartholomaei 
contentum fuit, est et manet sub Dioecesi et Jurisdictione R 8 *^" Domini 
Episcopi Labacensis, quod bene notandum est.» 



— 63 — 

rflalodane z istimi besedami, kakor Kopitar (1. c.) in Metelko 
(Lehrg. XXIV.), Šafafik (Gesch. d. sddsl. Lit I. 33.) o dogodku, 
ki je vsekakor pomenljiv v zgodovini slovenskega slovstva. 
Častiti mož, ki je pred jednim stoletjem skušal osnovati sto- 
lico slovenskega jezika v Ljubljani, zasluži, da se pobliže 
seznanimo z njegovim življenjem in delovanjem. 

Janez Debevec — sam se je podpisoval Debčuz, kakor 
stoji zabeleženo tudi v krstni knjigi šenklavški, 1 časi pa 
Debevz* — se je porodil dne 20. rožnika 1758 v Ljubljani. 
Roditelja sta mu bila Jožef in Jera Debevec. Za mašnika je 
bil posvečen v Ljubljani dne 16. sušca 1782. Takoj naslednje 
leto 8 je kot «mafhnik v' Lublanfki duhovni hishi» izdal svojo 
prvo knjigo: « Kratki navuki, regelze inu molitve sa Sakra- 
ment tč pokore*. Dne 28. mal. srpana 1785 je stopil v začasni 
pokoj. «Catalogus sacerdotum> 1793 — 1797 ga navaja mej 
mašniki, bivajočimi v Ljubljani brez posebne službe. Pokojnine 
so mu odločili po 150 gld. na leto. Kot deficijent je 1. 1791. 
spisal predgovor k Japljevemu sv. pismu in Abecednik (Krajnski 
Plateltof). Sodeloval je pri Vodnikovi pratiki za 1. 1795. Za- 
ložnik knjigotržec Korn mu je izročil prevod njenega kole- 



1 «20. hujus (jun.): mane hora 7. natus, et ea die baptizatus est 
Joannes (Bapt.) Antonius, Alovsius fil: legit: Josephi Debeuz et Gertrudis 
Conjugum, Levant Dno Georgio Antonio Ahatschitsch, et Nobili Dna 
Mana Constantia Pollakin, per me Josephum Duditsch, vic. — Obst: 
Schloifhn. 

* Ž. Zois piše: Debelz (Vodnikov Sp. 50, 53), Kopitar in Metelko: 
Debcvz. 

* To je bilo poslednje leto ljubljanskega semenišča po stari 
uredbi; jeseni 1783 se je odprlo za ljubljansko škofijo generalno seme- 
nišče v Gradcu (dr. J. Kulavic, D. fb. Priestersem. u. d. theol. Lehranst. 
zu Laib., 811). Zanimivo je to leto, ker so tedaj štirje mašniki v ljub- 
ljanski duhovni hiši izdali slov. knjige: Jurij Gollmavr, poznejši stolni 
prost in gen. vikar, je dal na svetlo molitvenik: «Sv. Maša>, Janez Stroj: 
«KerŠansku Premišluvanje>, Jernej BastiančiČ: «Katholšku podvučenje 
od tih pervih dveh Sakramentov* (Mam, Jez. XXII., str. 70), Jan. Debevec 
pa: « Kratke nauke >. 



— 64 — 

darskega dela. Tudi 2. letnika korekturo je oskrbel Debevec. 
Takisto je slovenil v začetku tega stoletja do 1. 1817. tiskarju 
Egerju «Novo Kranjsko Pratiko*.* 

Od 1. 1795. do 1797. je predaval Debevec bogoslovcem 
slovensko slovnico. Ljubljanska škofija je imela 1. 1795. sedem- 
indvajset bogoslovcev, izmed katerih je petorica študirala v 
Paviji. Ravnatelj bogoslovnici je bil stolni propovednik in 
konzistorijalni svčtnik Jožef Pinhak B — prijatelj Z. Zoisa in 
V. Vodnika, s katerim sta si dopisovala. On je bil jako pro- 
svetljen duhovnik, pečal se je z vedami. Zois omenja njegove 
prirodoslovne zbirke. Pod vplivom teh treh mož so se odprla 
vrata slovenščini v semenišče. « Nikomur naj se ne zdi smešno, 
— pravi Debevec v uvodnem predavanju — da se za Kranjce 
ustanavlja šola kranjskega jezika. Kajti če se Nemci in drugi 
narodi ne osmešijo, osnavljajoč svojim rojakom slovnice in 
jezikovne šole, zakaj naj bi bilo to smešno pri Kranjcih? 
Take knjige in šole celo za tiste, ki so vešči jeziku, so de- 
loma sad razvoja vednostij, deloma razvoj istih. One ohra- 
njajo deželne jezike v njihovi izvirni lepoti ali pa jim jo iz 
nova vračajo. Ce bi se bil kranjski jezik toliko časa, kakor 
pri nekaterih drugih slovanskih narodih, gojil v šolah, bi mu 
nikakor ne bili tako pokvarili prvotne čistosti in točnosti 
jeziki mejašev Italijanov in Nemcev in pa surovost neukega 
ljudstva.* Čedalje živeje so čutili duhovniki potrebo jezikovne 
šole. Marsikateremu izmed njih je delala slovenščina pregla- 
vice. 8 « Kolika zapreka načelniku ljudstva v njegovem službo- 
vanju — piše Debevec — če ne more radi neznanja primernih 



* Cf. Jos. Benkovič, Slov. koledarji in koledarniki — v «Dom in 
Sv.» 1895, str. 187. 

* Joseph Pinhak, Cure* et ministre de la parole de Dieu al' eglise 
Cathedrale, Conseiller Consistoiriale, et Directeur des eleves dcTheologic, 
te naslove mu je dal Vodnik, pišoč mu s Koprivnika dne 10. kim. 1795. 
(Lj. Zvon 1889, str. 398.) 

* Cf. Kopitar, Selbstbiographie — v Miklosichevi «Slav. Bibliothek*, 
I., str. 13. 



— 65 — 

izrazov poučevati podložnikov. Nasproti pa mnogo koristi 
vspešnemu delovanju narodnega učitelja ročnost, točnost, 
razločnost in milina jezikav 

Vojna L 1797. je bila uzrok, da so nehala predavanja 
o slovenski slovnici. Kakšen vspeh so imela? Med slušalci 
bogoslovci nisem zapazil nikogar, ki bi bil pozneje stopil na 
slovstveno polje. Debevčeva predavanja so ostala samo prvi 
poskus, da bi se oživotvorila stolica slovenskega jezika v 
Ljubljani, pofckus, ki se nam ga je hvaležno spominjati, ne 
glede na to, da ni obrodil posebnih slovstvenih plodov. 

Leta 1798. nahajamo Debevca pri Uršulinkah v Ljubljani. 
Duhovniški zapisnik beleži pri tem samostanu poleg izpoved- 
nika razfrančiškana Fakunda Lipica in kapelana razstičana 
Viljema Cumpra (Zumper) tudi Janeza Krst. Debevca. Naslednja 
leta do 1806 mu pristavlja naslov beneficijata; užival je namreč 
Schellenburgov beneficij. 7 Tedaj je bil presojevalec (censor) 
Japljevega sv. pisma. Izza ukaza ljubljanskega nadškofijstva 
je presojal «Male preroke in Makabejske bukve* leta 1799. 
(izdane 1. 1802.), «Novi testament* L, 2. izd., 1. 1800. « Bukve 
kronike, Ezdrove, Tobijeve, Juditine, Esterine in Jobove* leta 
1801, Izaijo in Jeremijo 1. 1801 (izd. 1802), Baruha, Ecehijela 
in Danijela 1. 1800, cNovi testament* II., 2. izd., 1. 1804. V tej 
d6bi je občeval s Kopitarjem, ki se mu v predgovoru k svoji 
slovnici (1. c.) zahvaljuje za ustne in pismene jezikovne opazke. 
V slovnici sami pa na str. 222. izrecno omenja, da je poleg 
Kumerdejevih in Japljevih slovarskih zbirk porabil tudi De- 
bevčevo. 

Meseca velikega travna 1806 je jel poučevati Debevec 
krščanski nauk v nunski šoli. Dne 1. vel. srpana je postal 
stalni katehet pri Uršulinkah. Dne 3. i. m. je s službinim re- 
verzom izjavil, da se ni doslej zapletel v nobeno skrivno 
družbo ni v domači državi ni v inozemstvu; obljubil je, da 
tudi v prihodnje pod nikakeršno pretvezo ne pristopi nobeni 

7 Cf. predgovor k «Novemu testamentu* II. 1804. 

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. L. V., sei. a. 5 



— 66 — 

taki zavezi. 8 Kot «Kateket per Nunfkih fholah v' Lublani* 
je izdal 1. 1807. peti natisek < Kratkih Navukov*, 1. 1809. pa 
šolsko berilo: «Kleine Erzahlungen. MajMne perpovedvanja*. 
Tretja francoska okupacija je hudo zadela nunski 
samostan in ž njim vred kateheta Debevca. Dne 13. velikega 
srpana 1812 toži škofijstvu: Dasi je podpisanec že šest let 
redni dušni pastir in javni učitelj mladine pri ljubljanskem 
ženskem samostanu, vender ga pod novo vlado niso deli, 
kar zadeva plačo, v nobeno izmed teh kategorij. — Izvrševal 
je nadalje svojo službo ter se zadovoljeval s samo hrano, ki 
so mu jo dajale nune, dasi so se pogubile zanj namenjene 
zaloge. Pripravljen je, če to zahteva ordinarijat, tudi v pri- 
hodnje s siromaškimi redovnicami trpeti uboštvo. Ipak opo- 
zarja škofijstvo na to, da so dobile nune minulo leto za 
vzdrževanje svojih šol desetmesečne doneske v znesku 1000 
frankov iz generalnega zaklada, letos pa jim je nakazala 
vlada v isti namen svoto 1600 frankov pri mestni občinski 
blagajni ter so jeden del teh novcev že prejele. Debevec 
prosi ordinarijat, da bi ukazal prednici, naj plačuje kateheta 
s tem denarjem, sestre učiteljice pa naj živ6 od samostanskega 
imenja. Dne 17. vel. srpana 1812 mu odgovarja škofijstvo, da 
pripozna važnost Debevčeve službe, vender mora omeniti, da 
se je ordinarijatu odtegnilo vse nadzorstvo (Einsicht) nad 
šolami, da javni zaklad nikjer nič ne plačuje katehetu ter da 
je naučno nadzorstvo (Studieninspection) po ustanovljenem 
zistemu ukrenilo, da je samostanu skrbeti za kateheta, zato 
meni, da bi bilo kako posredovanje na višjem mestu brez 
koristi. — Po odhodu Francozov je plačala avstrijska 
vlada Debevcu zaostalo petletno plačo v znesku 936 gld. 
(po 200 gld. na leto), odtegnivši mu to, kar je bil leta 1812. 
prejel od samostana. (Debevčev dopis škofijstvu z dne 
22. vel. srpana 1814.) 

8 «Dienstrcvers» v ljubljanskem škofijskem arhivu, iz katerega 
sem zajel tudi naslednje podatke o razmerah Debevčevih pod francosko 
vlado. 



— 67 — 

Kot katehet je deloval Debevec do 19. dne vinotoka 
1817, ko je stopil v pokoj. Naslednik mu je bil Janez Šlakar. 
cCatalogus cleri> za 1. 1819. omenja Debevca, stanujočega v 
Ljubljani, kot deficijenta, sam pa se je dne 7. prosinca istega 
leta, izkazujoč škofijstvu dohodke, ki jih je užival, učeč pri 
Uršulinkah, podpisal kot vpokojen katehet. Zanimiv je ta izkaz. 
Debevec poroča, da je dobival od 1. dne vel. srpana 1806, 
ko je bil nastopil službo, pa do 1. dne vel. travna 1809, ko 
se je pričelo tuje medvladje, od gospejnega konventa iz 
Schellenburgovih ustanovnih obrestij letnih 200 gld. v ban- 
kovcih; za prebitek teh obrestij 120 gld. in za obresti Zajčeve 
kapelanske ustanove mu je dajal samostan hrano. S to usta- 
novo združenih 50 maš je opravljal razstičan Zumper za 
50 gld. v bankovcih. Od 1. dne vel. travna 1809 do 1. dne 
vinotoka 1813 so Debevcu vsahnili vsi dohodki od ustanov, 
preživljal ga je siromaški samostan iz svojega. Šele proti 
koncu tuje vlade je prejel od samostana iz šolskega doneska 
tedanje mestne morije 63 gld. 25 kr. v kovanem denarju. 
Od 1. dne vinotoka 1813 do 1. dne vel. travna 1814 je do- 
bival kakor prej od samostana hrano, od petih let zaostalo 
plačo (po 200 gld. v kovanem denarju na leto) pa po od- 
bitih gori navedenih 66 gld. 25 kr., isto tako od samostana 
iz zneska 1702 gld. 35 kr., ki so jih nakazali samostanu pri 
tedanji provizorni glavni blagajni, da poplača ž njimi zaostale 
mezde. Od 1. dne vel. travna 1814 do 1. dne vel. srpana 
istega leta ni dobil Debevec nobene plače. Samostanu je pla- 
čal 36 gld. kov. den. za hrano. Opravil je na ono četrtletje 
spadajočih 26 maš z drugimi zaostalimi vred. Od 1. dne vel. 
srpana 1814 pa do odstopa mu je dajal verski zaklad po 
300 gld. na leto predplačno na račun Schellenburgovega 
beneficija; tedaj je katehet Debevec samostanu po pogodbi 
plačeval hrano. 

Janez Debevec je živel in deloval, kolikor mi je znano, 
ves čas v svojem rojstvenem mestu v Ljubljani, smrt pa ga 
je nenadoma zasačila v Žužemberku. Ondotna mrtvaška knjiga 



68 



veli, da je 10. dne rožnika 1821 v Žužemberku hiš. št. 40* ' 
umrl mašnik Janez Debevec, star 63 let, za kapjo. Pokopal 
ga je župnik Luka Burger. (Konec pride.) 



Zemeljski potresi na Slovenskem. 

Sestavil A. Koblar. 

Otrašni potres, ki je zadnjo veliko noč (14. aprila 1895) 
provzročil nepopisljiv strah in neizmerno škodo po Ljubljani 
in njeni okolici ter močno zibal vse pokrajine, koder pre- 
bivajo Slovenci, ostane zapisan v spominu sedanjemu rodu 
vse žive dni, zapisan pa tudi vedno med žalostnimi dogodki 
domovine naše. O tem potresu bode zgodovinar našel dovolj 
podatkov v časnikih in brošurah, katere so izšle precej po 
grozni katastrofi. Zanimivo pa je pogledati nazaj v pretekla 
stoletja, kdaj in kako se je tresla slovenska zemlja. Letopisci 
sicer niso točno beležili potresov, vendar nas že dozdaj 
znana množica podatkov sili k prepričanju, da se posebno 
pod ljubljansko ravnino v istini polagoma pogrezuje svet, 
kakor trdijo geologi, ter da je že tudi v prejšnjih stoletjih 
Slovence sploh zelo pogosto in dvakrat prav močno tepla 
šiba potresa. 

Prvih dveh potresov, katera omenja Valvasor 1 , trdfeč, 
da so bili 1. 792. na Kranjskem in v sosednjih deželah po- 
vodnji, lakota, kuga in hudi potresi, ter da se je prikazalo 
več strašnih prikaznij na nebu z zvezdo repatico, in da so 
se istotako pokazala znamenja na nebu, ko je bil 1. 1000 



9 Pri Mihovih se pravi pri hiši, kjer je umrl Debevec. Rečena 
hiša je slaba in nima več, kakor jedno stanovanje za domače. Ondukaj 
domujejo zdaj trije stari fantje. Nobeden izmed njih se ne spominja, 
da bi mu bili stariši kdaj pravili, da je v tej hiši stanoval kak duhovnik. 
Debevec je najbrže slučajno prišel v Žužemberk, ni pa ondi stalno bival. 
(Poročilo g. kap. H. Povšeta.) 

1 Ehre des Herz. Crain, XIV, 248 b in XI, 709 a. 



— 69 — 

grozovit potres v Ljubljani, se nam komaj zdi vredno ome- 
njati, ker iz teh dob nedostaje zanesljivih zgodovinskih po- 
datkov. 

L. 1201., 4. maja, je bil tako hud potres na Štajerskem, 
da je razsul mnogo hiš in gradov. V vitanjskem gradu se 
je podrl stolp, ki je ubil 8 oseb. 2 

L. 1348 3 , na dan spreobrnjenja sv. Pavla (25. febr.), je 
bil najstrašnejši potres, kar so jih občutili naši kraji. Lepo 
je sijalo solnce ob treh popoludne. Kar se strese zemlja z 
grozno silo. Zvonovi so sami zapeli. Razdejanih je bilo 
26 mest, mnogo cerkva in nad 40 gradov. Ljudi in živino 
so podsuli padajoči zidovi. «Terrae motus tantus, qui a 
Passione Christi nunquam auditus, vel visus est, aut fuit» 
— pravi kronist. 4 Treslo se je po vsem Frijulskem, da so se 
rušili stolpi in trdna poslopja, dalje po Avstrijskem, 6 Mo- 
ravskem in Ogerskem, v Italiji in Dalmaciji, posebno močno 
pa na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. 6 Strahovito kata- 
strofo je najbolj kazala beljaška okolica na Koroškem. Mesto 
Beljak je bilo skoro čisto razdejano. Blizu njega se je od- 
krhnil po potresu južni del gore Dobrača in pokril s svojimi 
pečinami 17 vasij, 9 cerkva in 3 gradove z vsemi prebivalci. 
Odtrgani nasip je zajezil reko Žilo, ki je izstopila in napra- 
vila jezero. 7 Porušila se je celo krasna bazilika v daljnem 
Ogleju. Mogoče je, da je gora Korošica o tem potresu za- 
sula tudi stari Tržič na Gorenjskem. 8 Stresala se je zemlja 



2 Orožen, Celska kronika, str. 21. 

8 Valvasor (XV, 321 a) mčni, da je bil ta potres 25. febr. 1340, 
kar je pa brez dvoma pomota, Če tudi se sklicuje na beležko v nekem 
starem ribniškem rokopisu. 

4 Mitth. des hist. Ver. 1848, str. 52. 

* Rutar, Zgodov. Tolm., str. 72. 

• Orožen, Celska kronika, str. 27. 

7 Hohenauer, Kirchengesch. v. Karnten, str. 103. — Rubeis, Monum. 
App., str. 42. 

8 Hicinger: Novice, 1859, str. 168. 



— 70 — 

40 dnij in večkrat celo v dveh naslednjih letih, v katerih je 
vrh tega strašanska kuga v nekaterih krajih pokosila nad 
polovico ljudij. Čudno ni, da so ljudje begali dolgo okrog, 
kakor bi bili brez uma. 

L. 1491. je bil na Kranjskem zopet velik potres. 9 
L. 1502, 6. marca ob 2 uri popoludne, je bil hud potres 
na Hrvaškem, ki se je čutil tudi po sosednih deželah. Pre- 
obrnil je do temelja zvonik sv. Marka v Zagrebu in po- 
slopjem napravil mnogo škode. 10 

L. 1508 je bil močen potres v Ljubljani. 11 
Valvasor omenja na mnogih krajih, 12 da je bil grozo- 
vito hud potres na Kranjskem 1. 1509. A ta nad vse strašni 
potres je bil dve leti kasneje, kar Valvasor deloma sam pri- 
znava in nam potrjujejo mnogi viri. Prvikrat se je močno 
tresla zemlja v Ljubljani in okolici dne 24. marca leta 1511. 
med 3. in 4. uro popoludne. Dne 26. marca 1511. med 4. in 
5. uro popoludne se je potres ponovil z vso silo. Ze po 
prvem potresu so se podrle v Ljubljani: nemška hiša in 
cerkev, vicedomska palača in nekatere druge trdno zidane 
hiše. Druga poslopja so bila pa jako pretresena. Ljudje so 
zbežali v predmestja in prebivali na pristavah. Po drugem 
potresu, dne 26. marca, je Ljubljana izgubila osem zvonikov 
in del mestnega ozidja. Razrušila se je tudi 1. 1467. sezidana 
deželna hiša (Landhaus). 18 Na kmetih se je podrlo več cerkva, 
in padli so gradovi: oba kamniška, loški, tršiški, gutenberški 
in blejski na Gorenjskem, postojinski, polhograjski in hasperški 
na Notranjskem in turjaški na Dolenjskem. Blejcem se je 
zdelo, kakor da je hotela podzemeljska moč grad prekucniti 



• Valvasor XV, 382 a. 

10 Valvasor, XII, 5 b. 

11 Thalbcrg, Epitome, str. 14. 

12 Ehre, XI, 270 b; XI, 612 b; XI, 714b; XV, 400 a; XV, 402 b. 
18 P. v. Radics: «Das grosse Erdbeben in Krain im Jahre 1511» 

v knjigi: Drittes Jahreshcft des Vereincs des krain Landes-Museums, 
str. 114. 



— 71 — 

v jezero. V Loki se je podrla hiša Gašparju Lambergarju 
in mu ubila sina; sesula se je tudi hiša mestnega sodnika 
in druge. Spominske plošče na loškem in turjaškem gradu 
nam pričajo o tem potresu. Stresalo se je nad 1 mesec po 
dnevu in po noči, in po drugih poročilih so se čutili sunci 
celo pol leta. Potresi so se pogosto ponavljali vzlasti zadnji 
teden v marcu, potem je zemlja nekoliko mirovala, 15. maja 
je pa jela iznova bobneti in se stresati dan na dan. 14 Cenili 
so škodo na Kranjskem nad 200.000, kar je za tedanjo 
vrednost denarja jako mnogo. V Trstu se je podrlo več hiš 
in zvonikov, in morje je pluskalo visoko čez bregove, da so 
ljudje zbežali na višine. Celo na Dunaju je odkrušil potres 
nekaj kosov pri zvoniku sv. Štefana. Razrušil je ta potres 
mnogo cerkva, hiš in gradov tudi po Furlaniji. ** Za njim 
so prišle: slaba letina, lakota in kuga. 

. L. 1571., dne 23. septembra, ob 5. uri popoludne, je 
zaradi potresa precej trpela koroška dežela, a čutil se je 
stres tudi drugod. Poškodoval je farno cerkev v Celovcu- 
Vnovič je pa obiskal Koroško dne 7. dec. 1572 in močno 
razrukal zvonik velike cerkve v Beljaku. 16 

L. 1575, 17. novembra, je bil močen potres v Ljubljani, 17 
in na veliko noč 1. 1590, med 1. in 2. uro popoludne, se je 
zopet čutil v Ljubljani potres, ki se je ponovil dne 18. maja 
istega leta. 18 

Močen potres omenja v Ljubljani Dolničar 19 v letu 1621., 
in o velikem potresu piše škof Tomaž Hren ao v svojem dnev- 



14 Ljublj. Zvon, 1881, str. 669. 

15 Rutar, «Zgod. Tolm.», str. 89 in 148; Lowenthal: «Geschichte der 
Stadt Triest* ; L, str. 80. 

16 Carinthia, 1863, str. 31. — Kres, 1881, str. 172. 

17 Valvasor, XI, 716 b. 

18 Valvasor, XI, 717 a. 

19 Thalberg, «Epitome» str. 68. 

80 «Terrae motus magnus et tremendus circa Meridiem in die 
Ascensionis Domini, quae fuit 5. May 1622 spatia terrarum perquasit 
latissimo Hrenov dnevnik v knezošk. arhivu ljubljanskem, list 266. 



— 72 — 

niku, da je bil o poludne na praznik vnebohoda dne 5. maja 
1622. Sunec je vrgel križ z zvonika jezuvitske cerkve v Ljub- 
ljani, podrlo se je več dimnikov in mnogo je trpela tudi 
deželna hiša. 21 

Hud potres je bil na Kranjskem 1. 1625., in za njim je 
začela divjati kuga. 22 Zopet so Ljubljančani čutili potres dne 
7. jan. 1626, kmalu po peti uri zjutraj. 28 V saboto pred sv. 
Trojico 1. 1628., med 6. in 7. uro (po drugih med 5. in 6. uro) 
popoludne, se je tri ure stresala zemlja okoli Krškega in so 
se sunci potem dalj časa ponavljali. Podrlo se je več gradov, 
cerkva in hiš. Dne 27. novembra 1632 med 8. in 9. uro zvečer 
se je pa potres v Krškem ponavljal in trajal vso noč. Nov 
potres je obiskal Kranjsko dne 1. maja 1634, med 5. in 
6. uro zjutraj, in čutili so se sunci tri tedne. 24 V 1. 1640. 
se je Kranjska večkrat pogugala vsled potresa 25 ter zopet 
precej močno Ljubljana dne 13. jan. 1641, med 7. in 8. uro 
zjutraj. 26 

Potres je bil zopet močan 1. 1643., dne 9. julija, združen 
z viharjem, ko je umiral na Dunaju kralj Ferdinand IV. 27 

L. 1669. se je v Ljubljani prvič treslo 1. septembra, 
zjutraj ob štirih, drugič pa nenavadno hudo dne 29. decembra 
istega leta. 28 

Dne 1. jan. 1670, po polunoči, se je močno potresla 
zemlja v Bistri. Slišal se je pok, kakor bi bil kdo ustrelil s 
topom. Valvasor meni, da je pok nastal vsled tega, ker je 
veter v bližnji gori odtrgal kako skalo. 29 



21 Dimitz, Gesch. Krains, III., str. 435. 

21 Valv. XV, 591 a. 
28 Valv. XI, 720 a. 

24 Dimitz, Gesch. Krains, III, 435. 

25 Valv. XV, 593 a. 

26 Valv. XI, 721 a. 

27 Valv. X, 366 a. 

28 Valv. XI, 725 b. 

22 Valv. XI, 143 b. 



— 73 — 

L. 1684., 21. oktobra, zjutraj ob polu sedmih, je bil v 
Ljubljani tako močan potres, da je popadalo s streha neko- 
liko dimnikov in mnogo opeke. 80 

L. 1689., 5. januvarja, se je utrgal vsled obilega dežja 
v decembru velik del hriba (na Pečeh) med begunjskim 
gradom (Katzenstein) in Kamenitim Mostom. Usad je podrl 
nekaj hiš in veliko dreves. 10. marca ob štirih zjutraj istega 
leta je bil na Kranjskem grozovit potres, kakeršnega tedanji 
ljudje niso pomnili. Treslo se je po vsi deželi, vendar 
ne povsod jednako močno. Na Vagenšperku 81 — Valvasor- 
jevem bivališču — je popadalo s strehe mnogo opeke; mar- 
mornate krogle in kipi so se zvalili raz podstavke in se 
podrobili. Na Gorenjskem potres ni bil tako silen, pač pa 
je bil zelo močan ob Temenici. Mnogo cerkva je popolnoma 
razdejal, prekopicnil več zvonikov in poškodoval gradove. 
Čutil se je več dnij, vendar poznejši sunci niso bili hudi. 

L. 1690, dne 4. decembra, si je izbral potres za središče 
Celovec. V jedni uri je bilo 20 stresljajev, ki so se ponav- 
ljali tudi nastopne dni in precej močno in pogosto zopet v 
noči dne 24. decembra. 38 

L. 1691., 19. in 27. februvarja, je bil precej čvrst potres 
v Ljubljani in okolici. Škode posebne ni naredil, samo strop 
šentjakobske cerkve v Ljubljani je dobil hude razpoke. M Na 
Koroškem se je v tem letu zemlja tresla v dnevih: 21.jan., 
6. in 9. febr., 4. in 28. marca in jako močno 29. nov. •* Zopet 
so pa čutili potres po vsem Kranjskem 1. 1699. 86 

Za potrese v 18. stoletju nimamo dovolj podatkov. Zna- 
biti se kaj več najde v jezuvitskih dnevnikih. Močna potresa 



*° Valv. XI, 728 b. 

»' Valv. XV, 608 a. 

M Carinthia, 1863, str. 31. 

Si Dimitz, Gcsch. Kr. IV, 56. Thalberg, Epitome, 87. 

54 Carinthia, 1863, str. 31. 

85 Klun, Archiv, I. 62. 



— 74 — 

sta bila 6. decembra 1784 ob 11. po noči in 11. aprila 1786 
ob 10. uri dopoludne. 86 

L. 1800., v noči med 5. in 6. novembrom, se je čutil v 
Ljubljani precej močan stresljaj, ki je prišel od zahoda. 87 

L. 1804., dne 10 junija, so potres čutili v Celovcu sko- 
raj pol minute. 88 

L. 1819., 2. maja, kmalu po treh popoludne, so čutili 
precej močan sunec v Idriji; smer je imel od jugovzhoda 
proti severozapadu in spremljalo ga je pod zemljo otlo bob- 
nenje, kakor daljni grom. 

L. 1812., 12. avgusta, zjutraj ob 1 / a 4., se je pojavil znaten 
sunec v Ljubljani. Drugi večer je razdejal potres mesto Aleppo 
in pobil nad 25 tisoč ljudij. 

L. 1823., 24. maja ob s / 4 8. zvečer, so čutili potres, ki je 
trajal l 1 /* minute, in slišali bobnenje v Kostanjevici in Št. 
Jerneju. Šel je od severa proti jugu. Zidove je sicer zibal, a 
škode ni naredil. 

L. 1825., dne 21. februvarja, je bil potres v Šent Vidu 
na Koroškem; dne 22. junija se je strašna nevihta zvečer ob 
ValO. v Višnji Gori končala s precej močnim, 2 sekundi 
trajajočim potresom, ki je prišel od severne strani. 

L. 1829. se je treslo okoli Novega Mesta kar zaporedoma 
po nekoliko sekund: 2. novembra ob VjII. zjutraj, 25. no- 
vembra ob 1 / 3 9. zvečer in precej močno 10. decembra, 5 minut 
pred deveto uro zvečer. 

L. 1830., 8. marca, precej po šesti uri zjutraj, so v 
Ljubljani čutili rahel sunec, ki je bil namerjen od jugovzhoda 
proti severozapadu. In istega leta, dne 11. avgusta, ob 11. uri 
16 min. po noči, so ga zopet opazili Ljubljančani. Trajal je 
kake 4 sekunde in šel od vzhoda proti zapadu. 



u Dimitz, Gesch. Kr. IV, 229. 

87 Ober Erderschutterungen in Krain. Von Dr. Heinr. Mitteis, 
Drittcs Jahresheft des Ver. d. krain. Landes-Museums, str. 96 — 114. 
38 Carinthia, 1863, str. 31. 



— 75 — 

L. 1832., dne 1. oktobra, o polunoči, so na Trebižu po- 
begnili ljudje iz hiš vsled potresa, ki pa ni naredil posebne 
škode. 39 

L. 1833., dne 11. januvarja, je vzbudil Ljubljančane potres 
zjutraj 10 minut pred dvema. Spremljalo je 2 sunca, od katerih 
je bil prvi močnejši, podzemeljsko bučanje, prihajajoče od 
jugovzhoda. 40 V istem letu, dne 20. novembra, ob 1. uri 
25 min. po polunoči, je bil potres v Tržiču. Čutili so ga 
tudi po Koroškem, vzlasti ob rekah in jezerih. 

L. 1834., dne 2. febr., 2 minuti po deveti uri zjutraj, je 
bil lahek potres v Planini, Postojni in Slavini. Precej za prvim 
suncem je prišel drugi, močnejši, in slišalo se je gromovito 
ropotanje. Smer od severa proti jugu. Se isti mesec je bil 
silno hud potres na Toskanskem. 

L. 1835., 19. maja, ob l 1 /* uri po polunoči je bil precej 
čuten potres v Ljubljani in spremljalo ga je zamolklo pod- 
zemeljsko donenje. 4l 

L. 1836., 29. junija, zjutraj ob 2. uri 28 minut, se je 
gugalo v Ljubljani valovito od zapada proti vzhodu, slišalo 
se otlo bobnenje poldrugo sekundo in zidovi so se zibali. 
Čutili so potres tudi ob Savi in posebno močno na Jančem. 

L. 1838., 21. oktobra, zjutraj ob polu dveh, so imeli 
potres Metličani in slišali navadno bobnenje. 

L. 1840. je bilo pravo potresno leto. Dne 27. avgusta, 
5 minut čez 1. uro popoludne, so zaslišali v Ljubljani bučanje, 
kakor bi prihajal vihar, nato so trajali sunci od juga proti 
severu 4 sekunde. Ta potres so dobro čutili v Kranju, Vodicah, 
Šmartinu pri Litiji in Ribnici, pa tudi po Štajerskem in 
Koroškem. V Ljubljani so zidovi dobili razpoke in padlo je 
na tla nekaj dimnikov in ometa. Posebno čudno je, da je v 
Ljubljani rosilo o potresu iz zraka kapljice s snovjo, podobno 
žveplu. 



319 Carinthia, 1831, str. 31. 

40 Illyr. Blatt, 1833, št. 2. 

41 Laib. Zeitung, 1835, št. 41. 



— 76 — 

Dne 30. avgusta 1840 je bil močan potres v Kamniku. 
Ljudje, ki so bili zbrani pri božji službi, so drli iz cerkve, 
ker so mislili, da se bode ista porušila, in mnogo je bilo 
pohojenih. Čutili so stresanje tudi na Koroškem. Dne 2. sep- 
tembra so čutili potres najančem in 24. septembra, ob desetih 
zvečer, v Ljubljani, v Celovcu in po Štajerskem. 

L. 1845., dne 21. decembra, 40 minut čez 9. uro zvečer, 
je ostrašil Ljubljano jako močan potres, ki je imel smer od 
jugozahoda proti severovzhodu. Čutil se je tudi v Trstu, Me- 
tliki, Celju in Celovcu. Zidovi po Ljubljani so se majali, kakor 
bi stali na valovih, in so dobili precej velike razpoke. Nad 
50 dimnikov je precej po prvem suncu popadalo na ceste. 
Posode so rožljale in plesale ter celč težki predmeti so se 
premaknili. " Drugi, slabeji sunec je bil ob dveh po polunoči. 
Ljubljančani so večinoma zunaj hiš prečuli vso noč. Gorki 
studenci v Rimskih Toplicah na Štajerskem so za nekaj časa 
izgubili vodo. 

L. 1850., 10. julija, zjutraj ob štirih, je vzdramil potres 
Radovljičane in Blejce, a čutili so ga dobro tudi v Gorici ob 
istem času. 24. julija, ob 9. zjutraj, je bil pa potres v Metliki. 

L. 1852. se je v Ljubljani dvakrat malo potreslo: 
21. junija 2 minuti pred tretjo uro zjutraj in 8. oktobra ob 

I. uri 27 minut. 

L. 1856. je bil 2. aprila proti polunoči slab potres v Sti- 
čini, 27. sept. ob 6. uri 53 minut v Ljubljani in 9. nov. ob 

II. uri 17 minut zopet precej močan v Ljubljani. Spremljalo 
ga je gromenje pod zemljo. Ta potres se je čutil na levem 
bregu Ljubljanice bolj, kakor na desnem. Vrgel je na tla nekaj 
dimnikov in ometa, popokali so mnogi zidovi in jedno pi- 
ramido na pročelju frančiškanske cerkve je zasukalo od 
severa proti zapadu. Drugi dan ob '/a^- uri zjutraj je prišel še 
slab sunec. Tudi ta potres so čutili v Trstu in Celovcu ob 
istem času. 43 



"Laib. Zeit, 1845, št. 102; Illyr. Blatt, 1846, str. 33 — 35; Costa, 
Reise-Erinnerungen, str. 32. 

43 Laib. Zeit., 1856, št. 260. 



- 77 — 

L. 1857., 7. marca, 4 minute pred 4. uro zjutraj, je bil 
potres v Ljubljani. 

L. 1858. se je dvakrat zopet potreslo v Ljubljani, nam- 
reč 26. jan. in 5. sept, 14. maja pa v Postojni, a vsi trije sunci 
so bili slabi. Prav močno se je pa treslo 1. 1857. in 1858. po 
Koroškem, posebno pri Rožeku, v zimskih mesecih. 44 

Zadnji potresi so se čutili na Slovenskem: 1. 1870. v 
Klani, 1. 1872. v Postojni in 9. nov. 1880., ko je grozni potres 
porušil kraljevi Zagreb. 



Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. 

Spisal Anton Koblar. 
(Dalje.) 

Iz zapisnikov, katere so napravili pobiralci cerkvene 
zlatnine in srebrnine, posnamemo poročila, ki poved6, koliko 
so imele kranjske cerkve in njih bratovščine 1. 1526. drago- 
cenih posod in imovine, ter v katero faro in selško sodišče 
so spadale posamezne podružnice. Velevažni so ti podatki 
posebno za zgodovino ljubljanske škofije, ker nam pojasnijo 
razdelitev in obseg starih kranjskih fara v prvi polovici 
16. veka, za katero dobo nam je bila doslej razdelitev fara 
popolnoma neznana. Mnogo cerkva je tudi naštetih, katere 
dandanes več ne stoje. V oklepih stoji zapisano, v katero 
faro sedaj spadajo naštete cerkve. 

z. Ljubljansko mesto. 

Inventarila sta 28. sept. 1525 Josip pl. Lamberg in Baltazar 
SigestorfFer, oskrbnik in blagajnik loški. Dale so: 

1.) Stolna cerkev: 1 veliko srebrno monštranco, 1 malo po- 
zlačeno monštranco, 1 malo posrebreno monštranco, 1 srebrn, na 
jedni strani pozlačen kriz, 1 srebrn križec s podobama Marije in 
sv. Janeza, 1 srebrno in pozlačeno pušico, 1 srebrn pozlačen križec 
s podobama Marije in sv. Janeza, 1 pozlačen križec s 4. evangelisti, 



44 Carinthia, 1831, str. 32. 



— 78 — 

i zlomljen pozlačen križec s srebrnim Zveličarjem, 16 kelihov in 
1 6 paten, 2 srebrna vrčka s pozlačenimi robovi in še 2' srebrna 
vrčka, srebrno kadilnico s kadilnjakom in žličico, kar je tehtalo 
skupaj 2 lota manj kot 102 marki; slednjič 2 leseni tabli za levita 
in lesen križ, vse okovano s srebrom in ozaljšano s kamni. 

2.) Farna cerkev sv. Petra; veliko srebrno monštranco, 18 
kelihov in 18 paten ter pozlačen križec (49 mark in 3 lote). 

3.) Mesarska bratovščina v Gradišču (im Purckhstall zu 
Lavbach): malo pozlačeno monštranco, 2 pozlačena križca, 6 ke- 
lihov in 6 paten (n mark 8 lotov). 

4.) Bratovščina sv. Janeza in sv. Jakoba: 5 kelihov in 5 
paten (6 mark 15 lotov). 

5.) Nemška hiša (cerkev) (Das Teutschhaus): 1 srebrno mon- 
štranco, 2 pozlačena križca, 8 kelihov, 8 paten in 1 pacem (32 
mark 4 lote). 

6.) Samostan sv. Jakoba (avguštinski), kateremu je bil pred- 
stojnik prijor Konrad: 1 srebrno pozlačeno monštranco, 2 pozla- 
čena križca, 4 kelihe in 4 patene (13 mark 8 lotov). 

7.) Frančiškanski samostan (Das parfuesskloster) : 1 srebrno 
pozlačeno monštranco, 1 malo pozlačeno monštranco, 1 pozlačen 
križec, 1 pacem, 4 kelihe, 4 patene, 2 srebrna vrčka in 1 srebra 
kadilnjak (24 mark 6 lotov). 

2. Vicedomslri urad (selško sodišče) (Vitztumambt). 

Inventiral je 27. nov. 1526 vicedomski protipisar Urh Stosser. 
Navzoči so bili tudi dotični župniki ter hišni oskrbnik ljubljanskega 
glavarstva Jurij Fvstenpart in šentpeterski duhovni pomočnik Matej 
Petschacher. 

a) Fara sv. Petra v Ljubljani: 

1.) Farna cerkev sv. Petra (glej zgoraj). 

2.) Cerkev sv. Janeza na Logu (in der Awen) (f. Brezo vec), 
1 kelih z bakrenim stojalom so pustili ondi, a dala je 14 funtov 
vin. v penezih. 

3.) C. sv. Nikolaja v Dragomeru (zu Dragomer) (f. Brezo vec) 
1 kelih. 

4.) C. sv. Antona na Brezovcu (zu Bresawetz) (sedaj farna) 
1 bakren kelih. 



— 79 — 

5») C. sv. Marije Magdalene (sedaj sv. Martina) v Notranji 
Gorici (Nutringoritza) (f. Brezovec) i mal srebrn kelih in i f. vin. ; 
i bakren kelih so pustili ondi. 

6.) C. sv. Duha na Vnanji Gorici (Naunanichgoritza) (f. 
Brezovec) i srebrn kelih in 8 og. gld. v zlatu. 

7.) C. sv. Martina Pod Smreko (spod smrekho) (f. Dobrova) 
1 kelih z bakrenim stojalom in pateno. 

8.) C. sv. Simona in Jude na Viču (zu VVeitsch) (fara fran- 
čiškanska v Ljubljani) 1 mal srebrn kelih in 2 f. vin. 30 kr. 

9.) C. Matere božje na Rožniku (zu Rosenpach) (fara fran- 
čiškanska) 1 bakren kelih in 3 f. vin.; 1 bakren kelih so pustili. 

10.) C. sv. Krištofa pri Ljubljani (f. Sv. Petra v Ljubljani) 
nima ničesar. 

11.) C. sv. Kancijana na Savljah (zu Savvlach) (sedaj farna 
cerkev na Jezici) i bakren kelih s pateno in 2 f. vin. 

12.) C. sv. Jurija pri Savi (bei der Saw) (sedaj v Stožicah, 
f. Jezica) 1 bakren kelih in 59 kr. 

13.) C/ sv. Marjete v Tomaecvcm — Tolmačevem (zu Tul- 
matschin) (f. Sv. Peter) 1 bakren kelih in 2 f. vin. 

1 4.) C. sv. Martina pri Savi (Šmartin, f. Sv. Peter) 1 bakren 
kelih s pateno in 1 f. vin. 

15.) C. sv. Tomaža v Zadobrovi (Sand Thoman zu Sadobraw) 
(f. Polje) 1 bakren kelih, 4 f. vin. in 30 kr. 

16.) C. sv. Andreja v Kašlju (zu Kaschll) (f. Polje) 1 bakren 
kelih s pateno in 48 kr. 

17.) C. Matere božje v Polju (im Veldt) (sedaj farna) 1 srebrn 
kelih in 9 f. vin. ; 1 bakren kelih so pustili ondi. 

18.) C. sv. Jakoba na Slapu (am Slapp) (f. Polje) ni imela 
ničesar (ta cerkev več ne stoji). 

19.) C. sv. Štefana *zu Diepolstorff* (sedaj Štepanja Vas, f. 
Št. Peter) 1 kelih z bakrenim stojalom; 1 f. vin. in 20 kr. 

20.) C. sv. Nikolaja v Bizaviku (zu Posawikh) (f. Št. Peter) 
1 bakren kelih s pateno in 2 f. vin. 

21.) C. sv. Urha v Dobrunju (zu Dobrun) (f. Sostro) 1 srebrn 
kelih in 1 f. vin. 20 kr.; 1 kelih z bakr. stojalom so pustili ondi. 

22.) C. sv. Urha v Zavoglah (zu Saogle) (f. Sostro) 1 f. vin., 
1 kelih z bakrenim stojalom so pustili cerkvi. 

23.) C. sv. Pavla v Podmolniku (vnnder Meidnikh) (f. Lipo- 
glav) 1 bakren kelih s pateno in 8 f. vin. 



— 80 — 

24.) C sv. Ane v Javoru (zu Jawer) (sedaj farna) 3 f. vin., in 
1 bakren kelih so pustili ondi. 

25.) C. sv. Simona in Jude v Rudniku (zu Rudnikh) (sedaj 
farna) 1 bakren kelih in 2 f. vin. 

b) Fara Šent Vid nad Ljubljano: 

1.) Farna cerkev sv. Vida: 3 srebrne kelihe, 1 srebrno mon- 
štranco in 1 . srebrn križec. Dva srebrna keliha so pustili cerkvi. 
Bratovščina M. B. je dala 3 og. gld. v zlatu in 6 f. vin. 

2.) C. sv. Jakoba v Staneiičah (Stannositsch) (f. Št. Vid) 
1 kelih z bakrenim stojalom, 3 og. gld. v zlatu in 1 f. vin. 

3.) C. sv. Antona na Glinici (zu Gleinitz) (f. Št. Vid) 1 srebrn 
kelih, 8 og. gld. v zlatu in 2 ren. gld. v zlatu. 

4.) C. sv. Marjete v Kosezah (zu Kasses) (f. Št Vid) 1 srebrn 
kelih, 2 og. gld. v zlatu in 56 kr. 

5.) C. Matere božje na Ddbrovi (zu Dobraw) (sedaj farna) 
1 mal srebrn kelih in 3 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 

6.) C. sv. Janeza na Gabrijah (na Gabrie) (f. Dobrova) 1 mal 
kelih z bakrenim stojalom in 4 f. vin. 

7.) C. sv. Jurija na Hrusevem (na Kruschew) (f. Dobrova) 
1 kelih z bakrenim stojalom. 

8.) C. sv. Neže na Brezju (zu Bresie) (f. Dobrova) 9 og. 
gld. v zlatu in 9 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 

9.) C. sv. Jerneja v (Spodnji) Šiški (zu Keitsch) (frančiškanska 
fara v Ljubljani) 1 srebrn kelih in 1 og. gld. v zlatu. 

c) Vrhniška fara (Oberlaibach). 

1.) Farna cerkev sv. Pavla na Vrhniki: 1 veliko pozlačeno 
monštranco, 1 pozlačen križec, 1 srebrn križec, 5 srebrnih kelihov, 
1 kelih z bakrenim stojalom, 1 og. gld. v zlatu in 1 f. vin. Pustili 
so pa cerkvi 1 srebrn kelih in 3 bakrene kelihe. Dali so dalje: 
altar sv. R. Tel. 4 og. gld. v zlatu in 4 f. vin., altar sv. Mihaela 
4 og. gld. v zlatu, altar sv. Andreja 1 og. gld. v zlatu 5 f. vin. in 
20 kr., altar M. B. 2 og. gld. v zlatu, altar sv. Katarine 8 og. gld. 
v zlatu, altar sv. Jeronima pa ni imel ničesar. 

2.) C. sv. Križa v Bevkah (zu Bewkh) (f. Vrhnika) 1 mal 
srebrn kelih. 



— 81 — 

3) C. sv. Jakoba v (Blatni) Brezovici (zu Bresavvitz im Graoss) 
(f. Vrhnika) i srebrn kelih in 28 og. gld. v zlatu in 2 f. vin.; 1 
bakren kelih so pustili cerkvi. 

4.) C. sv. Joba v Sinji Gorici (Sandt Job zu Schweinpuechll) 
(f. Vrhnika) 1 srebrn kelih, 1 kelih z bakr. stojalom in 1 f. vin. 

5.) C. Matere božje na Lesnem Brdu (zu Lessenberg) 
(f. Vrhnika) 1 mal srebrn kelih, 2 og. gld. v zlatu in 2 f. vin. 

6.) C. sv. Leonarda v (Mali) Ligojni (zu Oberludigoni) 
(f. Vrhnika) 1 kelih z bakr. stojalom in 4 f. vin. 

7.) C. sv. Jurija v (Veliki) Ligojni (zu Vunderludigoni) 
(f. Vrhnika) 1 srebrn kelih in 17 gld. v zlatu; pustili so 1 bakren 
kelih. 

8.) C. sv. Ane v Žazaru (zu Saser) (f. Podlipa) 1 mal 
srebrn kelih. 

9.) C. sv. Nikolaja na Praprotnem Brdu (na Praprotim 
werdi) (f. Rovte) 1 f. vin. 

10.) C. sv. Mihaela v Rovtah pri Hlevnem Vrhu • (in Grewt 
zu Clemburg) (sedaj farna cerkev) 1 srebrn in 1 bakjen kelih, 
6 og. gld. v zlatu in 1 f. vin. ; 1 bakren kelih so pustili. 

n.) C. sv. Jeronima v Petkovcu (zu Pekowetz) (f. Rovte) 1 
bakren kelih, 3 og. gld. v zlatu in 2 f. vin. 

12.) C. sv. Katarine na Medvedjem Brdu (na Medwedim werdi) 
(f. Rovte) 1 bakren kelih, 4 og. gld. v zlatu in 2 f. vin. 

13.) C. sv. Vrbana pri novi cesti (an der Newstrassen) (v 
Godoviču, sedaj farna) 1 srebrn kelih; ključarjema so pa prodali 
1 bakren kelih za 2 f. vin. 40 kr. 

14.) C. sv. Janeza v Hotedršici (zu Kathedersitz) (sedaj farna) 
1 bakren kelih in 14 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 

15.) C. sv. Barbare na Ravniku (am Rawnikh) (f. Hotedršica) 

1 bakren kelih in 4 f. vin. 

16.) C. sv. Janeza v Gorenji Vasi (im Oberndorff) (f. Logatec) 
ni imela ničesar. 

17.) C. Matere božje v Zgornjem Logatcu (in der obern 
Lochatsch) (sedaj farna) 1 srebrno monštranco, 2 bakrena keliha, 

2 og. gld. v zlatu in 1 f. vin. ; pustili so 1 bakren kelih. 

1 8.) C. sv. Kriza na Tabru (daselbs im Taber) (f. Logatec) 
ni imela ničesar. 

Izvestja muzejskega druStva za Kranjsko. L. V., se*, a. 6 



— 82 — 

19) C. sv. Nikolaja v Spodnjem Logatcu (in der vnndern 
Lochitsch) (f. Logatec) 1 mal srebrn kelih in 1 f. vin.; pustili ondi 
1 bakren kelih. 

20.) C. sv. Dominika v Logatcu (a je sedaj ni več) 1 f. vin. 

21.) C. sv. Ur ha in sv. Martina v Zaplani (zu der Aiben) 
(sedaj je v Zaplani farna cerkev sv. Urha) 1 srebrn kelih, 1 bakren 
kelih, 24 og. gld. v zlatu in 8 f. vin.; pustili so ondi 1 bakren kelih. 

22.) C. sv. Leonarda na Bregu (am Rain) (f. Vrhnika) 1 srebrn 
kelih. 

23.) C. sv. Leonarda na Stari Vrhniki (zu allten Oberlaibach) 
(f. Vrhnika) 1 bakren kelih in 2 f. vin. ; pustili so ondi 1 bakren kelih. 

24.) C. sv. Antona na Verdu (im Werdt) (f. Vrhnika) 1 srebrn 
kelih. 

25.) C. sv. Nikolaja na Korenu (na Koreni) (f. Vrhnika) 1 
bakren kelih, 5 og. gld. v zlatu in 4 f. vin. 

26.) C. sit. Brica v Podlipi (Podlippe) (sedaj farna) 1 bakren 
kelih. 

c) Prčserska fara. 

1.) Farna cerkev sv. Vida v Preserjih (zu Pressar) 2 srebrna 
keliha in 4 og. gld. v zlatu ; pustili so 2 bakrena keliha cerkvi. 

2.) C. sv. Florijana v Kamniku (zu Stain) (f. Preserje) 1 kelih 
z bakrenim stojalom in 5 og. gld. v zlatu- 

3.) C. sv. Helene v Ponikvah (zu Ponigwacli) (pri Preserjah, 
a te cerkve ni več) 1 kelih z bakrenim stojalom, 5 og. gld. v 
zlatu in 3 f. vin. 

4.) C. sv. Križa v Rakitni (zu Rakitn) (sedaj farna) 1 srebrn 
in i bakren kelih ter 28 og. gld. v zlatu; pustili so 1 bakr. kelih. 

5.) C. sv. Janeza v Sabočevem (zu Sabetzew) (f. Borovnica) 
1 kelih z bakr. stojalom in 3 f. vin. 

6.) C. sv. Nikolaja na Pakem (Napakhi) (f. Borovnica) 1 kelih 
z bakr. stojalom in 8 f. vin. 

7.) C. sv. Marjete v Borovnici (zu FrantzdorfF) (sedaj farna) 
1 srebrn kelih , 1 bakren kelih in 4 f. vin. ; 1 bakren kelih so 
pustili cerkvi. 

d) Pod šmarijsko faro spadajoče cerkve: 

1.) C. sv. Leonarda v Sostrem (Vnnder Osterberg) (sedaj farna) 
1 bakren kelih in 2 f. vin.; 1 bakren kelih so pustili cerkvi. 



— 83 — 

2.) C. sv. Uršule v Lartišeu (zu Lanisch) (f. Šmarija) i srebrn 
kelih, i og. gld. v zlatu in 3 f. vin. 

3.) C. sv. Duha v GumniŠču (zu Gumnische) (f. Šmarija) 1 
mal srebrn kelih in 2 f. vin., 1 bakren kelih so pustili. 

4.) C. sv. Križa tam Puckih (v Tlakah, f. Šmarije) 1 bakren 
kelih in 1 f. vin. 

Vse vicedomsko sodišče je tedaj dalo: 1 srebrno pozlačeno 
monštranco, 1 srebrno monštranco, 2 srebrna pozlačena križca, 1 
malo monštranco, 34 srebrnih keiihov in 36 paten (73 mark 15 
lotov), dalje 12 keiihov z bakrenimi stojali, katerih niso tehtali, v 
penezih 187 gld. 53 kr. in v zlatu 189 og. gld. (Dalje pride.) 



Kranjski lišaji (Lichenes). 

Spisal S. Robič. 

(Dalje.) 

46. Biatora Fr. 

132. B. ochracea Hepp. (sozn. Lecidella ochr. K6rb.) Na apnenku 
na Šenturški Gori; na apnenem skalovju v Spodnji Kanomli ob Idrijci 
in na Jelenku. Gl. 

133. B. carniolica Ara. Na olubl jenih bukovih porobkih v Hudem 
Polju. Gl. 

134. B. Nilandri Anzi. (sozn. B. fuscescens K6rb.). Na borovcih na 
Čudni Gori. Gl. 

135. B. incrustans (Del.) Mass. Na dolomitu v Kokriški dolini; na 
apnenku na Otelci in Vojskem. Gl. 

136. B. rupestris (Scop.) Mass. Na Grebenu in Grintovcu. Var. 
calva Dicks. Na kasijanskih škrilih pri Njivici (Poženek); na apnenih 
skalah v okolici idrijski. Gl. Var. nifescens Hoffm. Na apnenih skalah 
na Jelenku in v Spodnji Kanomli. Gl. 

137. B. rivulosa (Ach.) Kbrb. Na roženku na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 
Var. corticula Zw. Na bukvah na Vojskem. Gl. 

138. B. sanguineo-atra (Ach.) Anzi. Na dolomitu na Jelenku. Gl. 

139. B. atrofusca Hepp. (sozn. vernalis KBrb.). Po mahu okrog 
dreves na Šenturški Gori; potem na mahoviti peščeni zemlji na Jelenku 
in Vojskem. Gl. 

47. Blastenia Mass. 

140. B. sinapisperma (De C.) Mass. Na mahovju, rastočem na 
apnenku, na Jelenku in Črni Prsti v Bohinju. Gl. 



— 84 — 

141. B. Pollinii Mass. Na črešnjevih drevesih na Vojskem. Gl. 

142. B. ferruginea Huds. a) genuina KBrb. Na starem hruševem 
drevesu v Cerkljah; potem na raznih drevesnih skorjah na Čudni Gori 
in Kobalovi Planini. Gl. Var. (3) saxicola Mass. Na werfenskem škriljevcu 
ob Idrijci poleg Vrh Čev. Gl. 

143. B. Lallavei (Clem.) Mass. Na konglomeratu v Dolah, na ap- 
nenku na Otelci in Čavnu. Gl. 

48. Xanthocarpia Mass. & De Not. 

144. X. ochracea (Schttr.) Mass. Na apnenku na Mokrici in Gre- 
benu; potem na krednem apnenku v Strugi in na jura-apnenku na Otelci. Gl. 

49. Bacidia De Not. & Anzi. 

145. B. rubella (Pers.) KBrb. Na listnih drevesih na Vojskem in 
Čudni Gori. Gl. 

146. B. inundata (Hepp.) KBrb. Na apnenih skalah v grabnih Kojce 
poleg Zakojce. Gl. 

50. Sagiolechia Mass. 

147. S. protuberans (Ach.) Mass. Na konglomeratu na Čudni in 
Tičji Gori ; na apnenku. v Mrzli Rupi in Hudem Polju. Gl. Var. mamil- 
lata Hepp. Na dolomitu na Jelenku. Gl. 

51. Pinacisca Mass. 

148. P.similis Mass. Na dahštajnskem dolomitu v Zelenem Robu. Gl. 

52. Petractis Fr. 

149. P. eacanthematica (Sm.) Fr. Na konglomeratu in peščencu v 
Dobliškem Jarku, na apnenku v okolici olševški in preddvorski; potem 
na hiporitnem apnenku v Strugi poleg Divjega Jezera in v vrhu Ključ. Gl. 

53. Secoliga Mass. 

150. S. Lencaspis Krmph. Na osojnih dolomitnih skalah na Je- 
lenku. Gl. 

54. Gyalecta Ach. 

151. G. cupularis (Ehrh.) Schar. — Lich. marmoreus Scop. Na 
apnenku na Šenturški Gori, v okolici olševški in preddvorski; potem 
na apnenku in škrilih v okolici idrijski. Gl. 

55. Manzonia Gv. 

152. M. Cantiana Garov. (sozn. Hymenelia hiascens Hepp.) Na dah- 
štajnskem apnenku na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 



— 85 — 

56. Hymenelia Krmph. 

153. H. melanocarpa Krmph. Na dahštajnskem apnenku v Zelenem 
Robu in na Črni Prsti v Bohinju. GI. 

154. H. hiascens Mass. var. spermogonifera Hepp. Na apnenku pri 
Divjem Jezeru. GI. (Dalje pride.) 



Mali zapiski. 

Cene in mezde v Ljubljani 1. 1524. Dne 26. marca 1511 je razrušil 
potres deželno hišo (Landhaus) v Ljubljani. Dne 3. maja 1524 je pa 
nastal požar, ki je vpepelil ves Novi trg in ž njim tudi deželno hišo. 
Popravo te hiše so izročili po požaru stanovi deželnemu pisarju Volbanku 
Schvvaru, stanujočemu «im Muesheusl>. Zanimiv je njegov račun, iz 
katerega naj posnamemo, po čem so bile 1. 1524. v Ljubljani stavbene 
tvarine in po koliko so imeli delavci mezde. Vsa vožnja lesa iz Mest- 
nega Loga (Stadtforst) je stala 40 kr. ; gozdarju so dali za pijačo 8 kr. ; 
Slavec in Schrot sta šla na Vrhniko po droge ali late (ladn) za 20 kr.; 
tesar je zaslužil na dan po 9 kr.; navadni delavec po 5, včasih tudi le 
po 4 alt 3 kr.; zidarski mojster Anton je podrl 1 obok in zaslužil 30 kr., 
v Kranju se je kupilo 111 lat po 5 kr., mitnina je od njih v Kranju 
znesla 6 kr. in 1 vinar, ter vožnja v Ljubljano 1 gld. 23 kr. in 1 vinar, 
drugod je dobil dež. pisar 499 lat (a 2 šilinga) za 9 gld. 30 kr. 1 šiling, 
vozniku ki jih je prepeljal in obelil, je dal 9 kr.; drevesca so bila po 
2 do 10 kr., 2 hrasta za vodnjak sta veljala pri Klemenu v Kosarjih 
20 kr. in 13 debelih drogov za vodnjakovo kolo po 4 kr. ; 100 opek 
v Bistri 1 gld. 20 kr. in prevožnja 26 kr.; 100 žebljev skodlarjev 
(Scharnegl) je stalo 4 kr., 100 bartnovglev (Wartnegl) 6 kr., in 100 la- 
tovcev (Latnegl) 6 kr., prve vrste se jih je porabilo 800, druge 400 in 
zadnje 500; Baltazar Sigestorfer v Loki mu je poslal 1650 skodlic 
(Schintl) za 8 gld. 9 kr. (100 = 52 šilingov). Postrojenje dež. hiše je 
stalo 63 ren. gld. in 40 kr. — 1 gld. je imel tačas 60 kr. ali 105 šilingov; 
1 krajcar pa 5 četvrtakov (Vierer) ali 4 vinarje ali 175 šilinga, a. K. 

Kapelica na Friškovcu. Na Friškovcu, blizu farne cerkve sv. Petra 
v Ljubljani, se je zbralo letos na sv. Marka dan zjutraj na stotine ljudij. 
Procesija je prišla z Valvazorjevega trga, kjer je bila sv. maša, k 
ondotni kapelici, mesto v cerkev sv. Petra, kamor zaradi potresa ni 
kazalo iti. Še veličastnejŠa je bila pa dne 12. maja t. 1. pokorilna in pro- 
silna procesija, katero je napravila Ljubljana k tej kapelici za odvrnitev 
potresa. Iz mesta in okolice se je nateklo pred njo okoli 4. popoludne 
10 do 20 tisoč ljudij. Stari ljubljanski grad še nikdar ni gledal toliko 
ljudstva, zbranega pod milim nebom in na glas pevajočega: «Marija! k 
tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo*. — «Na Friškovcu> je staro 



— 86 — 

topografiško ime za križišče cest, držečih od sv. Petra proti železnici 
in iz Kravje Doline v Udmat. Še pred kakimi 30. leti je stal tu preprost 
lesen križ, katerega so premestili na Aurovo posestvo pri Železnici, 
mesto njega pa je zgradil pokojni stavbeni mojster Jakob Zupančič 
lično sedanjo kapelico, za katero je Volf naslikal podobo oznanjenja 
Matere božje. Kaj je bilo v prejšnjih časih na Friškovcu? Najbrže je 
bilo tu morišče za ženske, če nas ne vara o. Marko Pohlin s svojim 
poročilom v knjigi: «Tu malu Besedishe treh jefikov» (1782), kjer piše: 
cFrishkovz, Richtplatz f. Weibspersonen, locus suppliciU. V «Glossarium 
Slavicum* (1792) pa po svoje etimološki razlaga: «Frifskovz a gr. fpt?, 
ein Schauder, horror, qui praetereuntes occupat.» Pomen temu kraju se 
je pač v naših dneh korenito izpremenil. /. v. 

Stare ljubljanske bratovščine. Bratovščina sv. družine se je 
ustanovila letos v stolni cerkvi v Ljubljani. Podobno brdtrino — Jezusa, 
Marije in sv. Jožefa — so imeli naši predniki že 1. 1679. Tedaj sta jim 
jo potrdila papež Inocencij XI. in ljubljanski škof Jožef grof Rabatta. 
Njen sedež je bil «per Zirqvi S. Jofhefa na velikeh zeftah» — v samo- 
stanski cerkvi <ordna teh bofleh Augushtinarjov (szer Diskalceatov 
imenuvaneh)». Rečena bratovščina se je polagoma prelevila v bratrino 
sv. Jožefa (<dan danashne pak se le vezhdejl od zirkovnega Patrona 
Bratovshna S. Jofhefa imeenuje» — poroča o nji o. Marko Pohlin v 
«Perpisanizi ali Predgovoru* svojemu «Marianskemu Kempensarju* 1. 1769). 
Jan. Gregor Dolničar (Dolnitscher) jo omenja 1. 1680. v «Discursus Po- 
liticus* (rkps. , hranjen v ljubljanski semeniški knjižnici) med 12. ljub- 
ljanskimi bratovščinami na 4. mestu: «Jesus, Maria, Joseph. Novifsima 
(se. confraternitas) , tempore pestiš felix initium sumpsit et eius inter- 
cefsione prouincia ab eo malo liberata fuit.» Poznejša opomnja nam 
pove\ da je razsajala kuga tri leta (1679 — 1681) v sosednih deželah. 
— O Dolničarjevem času so bile poleg omenjene še te-le bratovščine 
v Ljubljani: Br. Kristusa trpečega na križu pri sv. Jakobu, ki je 
štela blizu 15000 udov. Potrdil jo je papež Aleksander VII. 1. 1655; Be- 
nedikt XIII. pa jo je 1. 1729. pridružil veliki rimski bratovščini od «dobre 
smrti >. O tej bratovščini in o njenih duhovnih dobrotah nam obširno poroča 
knjižica: «POMUZH l Shivim, Umirejezhim, inu Mertvim iALI I BUKVIZE i 
BRATOU i SHINE i Britkiga Smertniga Terplen i ja Chriftufoviga 
na i S. KRISHU i U' Lublani u' Zerkvi Sveti i ga Jacoba tiga Tovar- 
shtva JESU i foviga gori poftaulene, od Ale I xandra tiga Imena Sedmiga 
Rim i fkiga Papesha u' Lejtu 1655. poter i jene, inu od Benedikta 
tiga Imena i Trinajftiga, tej veilki Rimski od i Dobre Smsrti imenovani 
Bratov I fhini perdrushene u' i Lejtu 1729. (Labaci Typ. Adami Frid. 
Reihhard. i Impenfis Joan. Bapt. Volufij, i Incl. Prov. Carn. Bibl. 1740. 12« 
nepag.» Nepopoln izvod v muzejski knjižnici.) Dalje se omenjajo v istem 
času: bratovščina Telesa Kristusovega, najglasovitejša in najpleme- 



— 87 — 

nitejša; vanjo je bilo vpisanih mnogo vladarjev, vladaric, kardinalov; 
br. Odrešenika sveta, vstanovili so jo laški trgovci, vsako leto je 
dajala doto dekletom in štipendije mladeničem; br. blažene Device 
brez madeža spočete (Germanica vulgo Congregatio) ; br. blažene 
Device v nebo vzete ivulgo Latina major); br. rojstva blažene 
Device M. (vulgo Latina minor) ; br. presv. rožnega venca; br. 
vednih molitev za umrle brate; br. blažene Device Karmeljske; 
sv. Frančiška Seraf. zveza (fasciculus) ; br. sv. Antona Padovan- 
skega. /. v. 

Gozdarska prisega iz 1. 1769. Josip Anton Codelli baron Fahnen- 
feldski, lastnik Thurna pod Ljubljano, je vzprejel 8. junija 1769 za 
gozdarja v svojih besniških gozdih pri Štangi Marka Žagarja, doma iz 
Rodovi j a pri Besniti, kateri je pri nastopu svoje službe tako-le prisegel: 
«Jest Marko Schagar, koker od moje gnadlue gruntne goifspoifske tega 
vifsoko rojeniga Gofspoda Gofspoda Joshepha Antona Codella Frajerja 
od Fahnnenfeldt, koker sedainiga Gofspoda te Stange, jenoi W6fsenze 
gorre vsete, jenoi postaullene Worshtar, tzefs lette Vsh tange, jenoi V 
Wefsenske Schuppanie Lesheotshe Worshte, hribe, jenoi gmaine. Per- 
seshem ena zifsta perfsega Bogu Otshetto, Sino, jenoi Suettemo Ducho, 
koker te nareshlotshene Suette Trovze, Matere Boshie Marie Divize, 
Vfsem lubem Suetnikam, jenoi Angellam Boshiem, de jest lette moje 
nafse vsette Worshtarske Schlushbe aufrichtig, Spodobno jenoi Suestu 
otshem napre Statte, jenoi nigdar obenimo, durkolle taiste wode, is 
lettech popre immenuanich meni v moja Mirkenga alle Achtenga Sa- 
uplenech Worshto, Hribo, jenoi gmain, ne lefsa, hofste, alle Refsauza, 
is moje Lestne volle, alle Schafftekaste netshem iskasat, taisto minie 
pofsekat, poresat, alle Szer na ena Druga naperpushena Visha odneste, 
alle otpellate pustite, tude obenech Laso, alle Novin prefs derlaubnoste 
moje gnadlue Gofspoifske, ne poshigat, alle gore kappat perpustite, na 
obena Visha fse postoppite, Ampek vfse Lettu, na popreishne na me 
alle Sbefseda, alle Spifsanem Sturjenem Povellam, daperneste, jenoi 
Sturite otschem. V lettem odkasvaine tega, toku dobru Spredajo, koker 
tude szer tem frajerskem kmettam Sastoin ke- danem Lefsoujo, Toku 
Dobru Sa Derva hzimpre, jenoi Szer druge Sorte Lefs, hofsta, jenoi 
Refsauz, koker tude per otkasuvainio, jenoi gorre Stauleinio tech Novin, 
alle Laso, koker tude per Staullainio alle Safsekvainio tech Confino, 
jenoi Szer Vfsech drugich mojech VVorshtarskeh Oppravillech fse 
notshem dergatshe Sadershatte, ampak tikama potemo od moje gnadlue 
Goifspoifske, jenoi niech postaullenga Verwaltarja mene daniga povella 
Taystem Vrbarfskem podloshnem, kattere Sa fse Sa pobierainie tech 
Vei, Sheshvz, jenoi kar vetter podere, vta Vrbar Sapifsalle, taistem 
netshem is moje Samavolle obeno Sdravo Darvo, ne Wukou, tude ne 
druge Sorte lefsa, hoste, alle Refsauza, Stem meinie ta mlade Lefs 



— 88 — 

dolle fsekat allc resat, Stem minie taisto is letech pred imenuanech 
hribu, Worshto, jenoi gmain prefs goifspoifskcnga perpusheinia ven 
pelate, alle nofsite pufstite. Tu Schkodlivo Smojenie alle poshigainie 
tega lefsa, jenoi druge naperpushene Mittelne, alle Fortellne, kattere 
fse Vfsachneinio tega lessa Shpogaja, koker hittro jest taiste Schkode 
bodem Samirkau, jenoi taistega, kattire je ta Schkoda dapernefsou, 
bodem Suedou, otshem taistiga Sdai moje gnadlue goifspoifske osnanet, 
jenoi lettu Savolle nobeniga Daru, alle Schenkenge netshem Samoutshat, 
alle pokritte, lette Partie, alle Ludi, katterem bodem jest ta lefs, hofsta, 
Refsauz, alle lase otkasuvau, alle Meinike Stau, alle Safsekouau, netshem 
Savolle mojga Worshnarskiga Iona taiste zefs Stara navada prefsillet. 
Tude vtaifstem Fallo, kader bode en Ogein v tech Hribech, Worshtech, 
alle Vgmainach ven pershou, otshem po moje Magotshnaste flifsatte 
Sse taistega pogafsitte, jenoi Vfsa Schkoda odvernitte trachtate. Sraven 
tega otshem tudi moi flifs perloshite, de is Rodoulfskega pothoka ot 
kmetto obene Sorte lefs na bode fsekan, minie ven pellan, jenoi Szer 
Vfsech vishach Suesto, aufrichteg, jenoi flifsek fse Sadershat, koker fse 
enimo Suestemo Schlushabniko, jenoi Worshtarjo ispodobe, jenoi Sraima. 
Toku guishno jenoi Reshnitshno, koker mene Buch, jenoi ta luba prefs 
vfsega Madesha Spotshetta Diviza Maria, Vfse lube Suettnike Boshie, 
ta Suette Evangelium, alle Boshia Wefseda, na moi pofsledne zafs, 
kader fse bode moja Dushiza od moiga Tellefsa lotshilla, na pomagaitte. 
Amen. (Iz arhiva v gradu Turnu pod Ljubljano.) 

Rodoljubje za francoske okupacije. Kako se je slovenska mladina 
navduševala za svojo domovino, svedoči moj izvod Vodnikove «Pifme- 
nofti>. Na notranji strani gorenje platnice je podpisan prvi posestnik 
te knjige tako-le: Carl Grum | fholar v* pervi krainfki i fholi. ! 1811. Pod 
letnico stoje* nastopne vrstice: 

Od Drave da Podve (reete: Budue) Illirzi pojo 

Nafh Gouverneur pofdravlen ne j bo. 

Illirz je na morju mozhen bil, 

K' fe je Rimz barke tefat vzhil. 
Prva dva granesa se glasita do malega tako, kakor Vodnikov 
epigram, ki se je dne 15. vel. srpana 1810 o razsvetljavi na čast 
Napoleonu lesketal kot transparentni napis na deželni hiši v Ljubljani 
(gl. «Lj. Zvon>, 1883, str. 268). Ostala dva sta varijanta osme kitice 
cllirie oshivlene*. Pod njima se je rodoljubni učenec iznova podpisal s 
črnejšim črnilom: Charl Grum, | fholar v' drugi l krainfki fholi. 1 1812. 

/. r. 

Izdaje in zalaga « Muzejsko druitvo za Kranjsko*. 



Tiskala Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik V. 1895. Sešitek 3. 



Grobni spomeniki v Stičini. 

Popisal Konrad Čmologar. 
(Konec.) 
VIII. Plošča opata Raumbschiessel-na, vzidana poleg 
prejšnjega spomenika, je iz sivega apnenka, VlOtn visoka in 
095 široka. Po sredi je palica z mitro, na vsaki strani po 
j eden spodaj ostro zakrožen ščit, desni z grbom samostana. 
Ptič z ovratnikom stoji na levo obrnjen na ozidju iz rezanega 
kamna s strelnimi linami. Na levo je grb barona Raumb- 
schiesslna s štirimi polji, v I. in IV. po tri sklede z žlico , v 
H. in III. kronana čelada z nojevimi peresi. Spodaj je sledeči 
napis z velikimi latinskimi črkami, deljen s palico v dva dela. 



Napis VIII. 



VIATOR STA 

DVM 

VIGILANTISSIM 

DE RAMB 

VIGILAVIT HIC CM 

MILES, ABBAS, DEPV 

AT SENIO ET QVAR 

SCVTA ET SCVTEL 

ET OCCVBVIT LABA 

IN SONO TVBjE 



ET VIG1LA 

TRANSIS 

MV D • LVDOVICV 

SCHISSL 

SARIS • ORD: PATRLE 

TATORVM PR^ESES 

TANA TREMVLVS 

LAS EVERTIT 

CI, 5. DECEM. 1687. 

EVIGILATVRVS. 



IX. Prej navedeni trije spomeniki, so vzidani z zahodno 
steno prečne ladij e. V severni steni poleg vrat pa so trije 
spomeniki. Prvi od zahodne strani je oni opata Antona barona 



— 90 - 

Gallenfelsa; visok je 2*15»», širok pa 108w. Napisna plošča 
je iz črnega marmorja. Latinske velike črke niso vse jednake 
velikosti. Plošča je od strani in spodaj obdana z neokusnim 
prtom iz sivorudečkasto pisanega marmorja, na vrhu pa sta 
med dvema S podobnima ornamentoma združena grba z 
baroknimi, neheraldičnimi ščiti. Pokrita sta z mitro, skozi 
katero je vtaknjena palica, vse iz kararskega marmorja. V 
desnem ščitu je stiski ptič vrhu ozidja, v desnem pa je vrhu 
hriba trikot s skalo, ob katerem plezata dva jednoroga. Delo 
ni est etično, dasi je tehnično dobro izvedeno. Napis ima 
19 vrst in se glasi: 

6 Mi/vS IX. 

HIC 

IACET ALTERA SUI PARTE 

QUI INTEGRA SUI MEMORIA jETERNUM STAT 

ANTONIUS ABBAS EX L: B: DE GALLENFELS 

RELIGIONE. FORTITVDINE. PRUDENTIA 

PAR MAIORIBUS, 

PROLIXITA"E GUBERNII, AC MA/SUETUDINi 

FACILE SUPERIOR 

DEPUTATORUM BIS PR^SES 

CELEBRI AD AULAM CESARIS COMMISSIONi 

VERUS PATRLE EGENORUM, SUORUM, PATER 

HUIC LECTOR 

PRECARE jETERNUM BENE 

QUI NULLIUNQUAM VOLUIT MALE 

DONEČ NON TAM OBIRE TERRIS 

QUAM ADIRET COELOS 

PLACIDE UT VIXIT EXTINCTUS 

DIE XII: APR1LIS ANNO DOMINI MDCCXIX 

/ETATIS SUE LXV • GUBERNII XXXII. 

X. Na drugi strani vrat sta dva spomenika. Prvi je od 
opata Maksimilijana Mottoch-a, iz črnega marmorja, 1*65 m 
visok, 082 m širok. Plošča je obrobljena s četrtžlebom. V 
spodnjem delu je barokna eliptična kartuša z napisom iz 



— 91 — 

velikih latinskih črk, deloma zelo poškodovanim. Nad napisom 
v sredi sta dva rokoko- ščita, nad grboma je mitra s palico. 
Grba imata eliptično polje, v desnem je stiski ptič vrhu 
kreneliranega ozidja, v levem pa je v plamenečih žarkih 
Marijino ime 1VRA, spodaj vodoravno dve roži. Napis sl6ve: 

Napis X. 

HAC IN FOSSA IACENT OSSA 

Rmi: D. MAXIMILIANI 
QVEM ABBATEM SITTICENSEM 

MILLE LVGEBVNT ANNI 

HANC QVAM VIXIT ESSE DIXIT 

VITAM SINPLICIANI 

VIG1L REXIT ET EVEX1T 

CLAVSTRVM XLn PRESVL 

NVNC QVIESCAT ET CLARESCAT 

VIT.E MORTALIS EXVL 

ANNO 1680 MENSE IAN - DIE. 

XI. Precej zraven je vzidana nagrobna plošča opata Janeza 
Weinzerla iz rudečega marmorja, 1*70 m visoka in 090 m 
široka. Delo je izvrstno izvedeno in jako okusno. Spodaj je 
napis v 0*74 m visoki in 0*67 m široki kartuši, ob robu okra- 
šeni s stilizovanim listovjem. V gorenji polovici je opatov 
grb. Polukrožno završen ščit je deljen v štiri polja in srčni 
ščit. V poslednjem je na levo obrnjena papiga z ovratnikom, 
stoječa na zidovju iz kvadrov vrhu trojnega griča. V grbu 
samem je v desnem zgoraj in levem spodaj na desno hodeč 
dvorepi heraldični lev, v ostalih dveh pa iz trojnega hriba 
rastoč mladenič v kuti, na glavi ima kapo s trojnimi peresi 
levico ima ob boku, v desnici pa drži navzgor na levo 
obrnjen srp. Na ščitu je kot okrasek na desni mitra s palico 
in sudarijem, na levi odprta mrežasta čelada, pokrita s krono, 
iz katere raste oni mladenič med rogovoma. 

Napis je iz velikih latinskih črk. 

7* 



— 92 — 

Nafis X/. 

SVME : TERRA : QVOD : TVVM : EST 

CADAVER PVTRIDVM. 

ADMODVM REVERENDI DOMINI FRATR1S 

IOANNIS WEINZERLE SlTTICENSIVM 

COENOBIARCHiE QVADRAGESIMI PRIMI 

SAC : CMS : M AIES : CONS1L : REXIT A ,s 1 6 

MENS : 7. OBYT K° • M * DC * LX : QVO : 

VSOVE RESVRGAT VlATOR PRO EO OrET. 

MEMOR STADY 

VIVENS S1BI POSVIT. 

XII. V kapeli sv. Alojzija sta dva spomenika. Na tleh 
leži kot rakveni pokrov priprosta 1*06/« dolga in 082;// široka 
plošča iz rudečega kamna, kot pravi napis opata Reinprechla, 
umrlega 13. januvarja 1626. Tega napisa ni videl Milkowicz. 
Slove tako: 

Napis XII. 

HOC SVB TVMVLO REQVIESCIT 

Rsl IN XPO PR AC D : D : IACOBVS 

HVIVS LOČI ABBAS • S • GES : MAIEST : 

CONSIL : CjVI VIGINTI TRIB 9 ANNIS ■ 

HVIC MOŠTRO FiELICITER • PRAEFVIT 

TANDEM IN DNO OBDORMI 

VIT 13 • IANVARY A : 1626. 

XIII. V steno na listni strani je vzidan spomenik pred- 
zadnjega opata Viljema Kovačiča, umrlega 12. maja 1764. 
Narejen je iz raznobarvenega marmorja, sicer dragoceno, a 
skrajno barokno, dasi tehnično dobro delo, glede oblik pa 
nedosežno zveriženo. Ni ga boljega vzgleda o propadu umet- 
nosti v preteklem stoletju. Spomenik je 2*50 m visok, 1*35;« 
širok; podstavek je 0*85«*, plošča l*0w in nastavek 0*65 m 



— 93 — 

visok. Podstavek je iz sivkasto-rudeče pisanega marmorja z 
dvema rizalitoma, na katerih je po jedna že poškodovana 
vaza iz belega marmorja, v sredi pa na rumeni blazini mrt- 
vaška glava, vrhu nje peščena ura, na desni pedum in na 
levi mitra, vse iz kararskega marmorja. Nad stojalom je na- 
pisna plošča iz črnega kamena. Napis ima 11 vrst z velikimi 
latinskimi črkami. Vrh in strani plošče pokriva jako neokusna 
in vihrasta draperija iz rudeče-sivo pisanega marmorja z 
mašnami in čopi. V gornjem delu sta združena grba samo- 
stana in opata v baroknih ščitih in v eliptičnih poljih. Vrhu 
ščitov je z mitro pokrita angeljska glavica, kakoršno je rabil 
ta opat v pečatih. V desnem ščitu je na levo obrnjen ptič 
nad zidom s 3 «cinki>, v levem opatovem pa na desno 
skakajoč jednorog. Ta grba in nakrasek so iz kararskega 
marmorja. 

Napis z velikimi latinskimi črkami se glasi: 

Afc/fe XIII. 

RMO AC PERILLUSTRI D. D. 
GUILLELMO KOVATSCHITSCH 

PR^ESVLI EXIMIO 

QUI COLLAPSAM MONRII REM 

QUASI PENITUS RESTITUIT 

IN GRATI ANIMI SIGNUM 

POSUIT 

SUCCESSOR ET CONVENTUS. 

VIXIT ANNIS LXXI. 

REXIT XXX. 

OBUT XII MAJI MDCCLXIV. 

Pod pevskim korom je rakev, ki nosi na pokrovni 
plošči napis: • F • X • T • A • S 

1768. 
kar znači, da je to kripto ali vsaj pokrov narediti dal po- 
slednji opat Franc Ksaverij Taufferer, opat stiski, 1. 1768. 



— 94 — 

S tem je končan opis vseh še ohranjenih nagrobnih 
kamnov v stiski cerkvi. Spomenika opatov Lavreticija Rai- 
ner-ja in Ruperta Eckart-a, katerih omenja Puzel in za njim 
«Illyr. Blatt», sta prešla. Radi popolnosti spisa ju tu navajam. 
Prvi se je glasil: «Viator et Farna colloquuntur. |! Dic Dea, 
an hoc Laurens Abbas sub pulvere vere \ Carna, cui similem 
vix plaga sperat, erat. | Quis sonus, hic bene gesta viri, quae 
fuggeris aeris, J Farna que magnanimis praemia nota, nota. | 
Factus is es meritis, igitur tam Nobilis illis, j| Non ergo famam 
mors cita fallet, alet. ■, In cineres versus decor est, nisi cor- 
poris oris, i Spiritus astra super nune habitabit, abit; |. Virtutum 
farna post funere vivitur, i tur; ; Cetera sunt hominum, nil nisi 
fumus, sumus.» Ob kraju je bil še napis, na desni «Viator>, 
na levi: « Farna*. — Ker je ta opat posebno rad delal verze, 
si je bržkone ta napis zložil že v življenju. 

Napis na spomeniku opata Ruperta pa sl6ve: «Responde 
viator |IQuis est homo, qui vivit et non morieturf hanc j j Rssmus 
Abbas Rupertus mortem est expertus an- || no Dni. 1644. 



Janez Debevec. 

Donesek zgodovini slov. slovstva. 

Spisal I. Vrhovnik. 

(Konec.) 

Opisi Janeza Debevca nosijo znak prehodne dobe med 
o. Markom Pohlinom in Kopitarjem. Dasi ne stoji v prvi vrsti 
tedanjih slovstvenikov, vender se je vrlo trudil za razvoj slo- 
venskega jezika in slovstva. Bil je zvest pomočnik Japlju, 
Vodniku in Kopitarju. Zlasti prvi izmed rečenih veljakov je 
bil Debevcu uzornik. Pisava «Ta velkiga Catekismusa* in 
sv. pisma Japljevega odseva do malega iz vseh njegovih spisov, 
spadaj očih v ascetiško, bogoslovsko, narodno-šolsko in jeziko- 
slovsko stroko. Oglejmo si jih natančneje! 



— 95 — 

1. Kratki navuki, regelze inu molitve sa Sakra- 
ment 1 6 pokore, od Joannesa Debevza, v' Lublanfki du- 
hovni hishi mafhnika. V Lublani per J. F. Egerju 1783, 12°, 
83 str. — Tako navaja Šafafik (Gesch. d. siidsl. L. 1. 135) naslov 
1. izdaji prve knjige Debevčeve; 2. izdaja mu je neznana, 
takisto Marnu (Jezičnik XXII, str. 70); tretji beleži letnico 1792 
in izdatelja Ign. Merka. Popolni naslov 3. izdaji je ta-le: 

KRATKI NAVUKI, ! REGELZE, INU MOLYTVE SA 
SAKRAMENT TE j POKORE. — od | JOANNESA DE- 
BEVZA, j V Lublanski Duhovni Hifhi Mafhnika j Napravlenu, 
potler pak na konzu | prenarejenu, inu sdej | k* tnjtjimu vun 
danu. | — V Lublani, | Od Ignazja M^rka na prodaj utifnen. j 
1792, 12o, 103 str. 

Četrto izdajo deva Šafafik zmotoma v 1. 1807 («4te Ausg. 
1807 und vielleicht auch spater*), pa je izšla že 1. 1801, omenja 
jo Marn 1. c, kakor tudi 5. z l. 1807, ki ima ta-le naslov: 

KRATKI NAVUKI, | REGELZE INU MOLITVE | SA ; 
SAKRAMENT ! SVETE ■ POKORE | s' perftavlenimi | litanfami 
od pok6re. | — od | JOANNESA DEBEVZA j Kateketa per 
Nunfkih fholah ; v' Lublani sh§ prej napravlenu, sdaj | pak 
sopet pregl§danu. | — P§tizh vun danu. | — V LUBLANI, I 
Od Joan. Rezerja natifnenu. | 1807. | 12°, 95 str. — Poznejši 
natiski so mi neznani. 1 

Vsebino te ascetiške knjige navajam po 5. izdaji. 2 — 37 str.: 
KRATKI '. Navuki, Rcjgfelze, inu Mojlitve sa Sakrament fvete 
! POKORE. | I. Kaj je grefhnik, inu kaj htidiga | je gn?h. \ 
(2 — 5). II. Potr§bnoft pok6re fploh takti ] imenuv&ne. (5 — 7). 
III. Sakrament pok6re, njega goripo|ft4va, m6zh, inu potrebnoft. 
(7—10). IV. IsprafhuvAnje fvoje vefty. | (10—12). V. ShAloft inu 
nj§ne laftn6fti. j (12 — 14). VI. Perpomdganje ftrahu, potrebnoft 
lub^sni. | (15 — 17 j. VII. Spoved, nj§ potr§bnoft, inu | laftnofti. 
(17 — 22). VIII. Kakti fe ima en pok6rjenik proti i fvojimu fpo- 



1 Iz Marnovega dodatka 5. izdaji: «itd.» sklepam, da so «Kratke 
navuko še kdaj natisnili. 



• 96 - 

vedniku sadcrshati. j (22 — 24). IX. Od dodejlčnja, inu odla- 
fhanja | fve,te odvese. j (25—30). X. Od sadoftifturjenja. ' 
(30-34). XI. Nevarnoft nasajpadza v' greh. (34—35). XII. 
Kakufhniga ferza m6re pokorjenik \ po fpovedi biti. ' (35 — 37). 
— Potem parafrazuje obširno očenaš prošnjo za prošnjo pod 
naslovom: NAVUK ' sa fpokorjene dufhe, , OD j GOSPODOVE 
MOLITVE, I Katera fe, Ozhe nafh, imenuje. I (38—72). Knjigo 
završujejo: LITANIE I OD POKORE. | is fvetiga Pifma isbrane. i 
(73 — 95). — Prvi dve izdaji sta vtegnili imeti tudi spokorne 
psalme. Na to meri opomnja v 3. izdaji na str. 76.: < Pfalmi te 
pokore, tu je, tiifti pfalmi, katiri fo v' karfhanski zerkvi she od 
nekadaj fem | sa molvtve 'inu pejtje ob zhafsih te pokore is 
med tih drugih pfalmov vun sbrani bily, j fe najdejo v* tih 
bukuvzah j Sv§ta Mafha 2 imenuvanih. Sa tega volo fo v* 
leteh bukuvzah Od pok6re vun fpufheni.* 

Kolika je razlika med Debevčevo slovenščino 1. 1792. 
in njegovo pisavo 1. 1807., naj pokažeta vzporedna navedka 
iz 3. in iz 5. izdaje njegovih « Kratkih navukov.> 

1792. 1807. 

str. 39. : Veliku Kriftjanov je, kateri \ str. 38. : Veliku Kriftianov je, kateri 

ne fposnajo, kaku imenytna je ta ne fposnajo, kaku imenitna je Go| 

Gofpddna Molitu: Ozhe nafh. Leta fpodova Molitu: Ozhe nafh. Ta i 

molitu je nar fvetejfhi, \ nar obil- molitu je nar fvctejfhi, nar obilj 

nifhi, nar mozhnejfhi, nar potreb- nifhi, nar mozhnejfhi, nar po treb- 

nifhi, inu nar bol | perpravnu slo- nifhi, inu nar bol perpravnu ' slo- 

shena za eniga ' fpokorjeniga grefh- shena sa spokorjeniga grefh nika. 

nika. | — 1. Ta molitu: Ozhe nafh, — 1. Molitu: Ozhe nafh, je nar 

je | nar fvetejfhi. Nizh fhkodlivi ga, fvctejfhi. Nizh fhkodliviga , nizh [ 

nizh falleniga, nizh zhlo vefhkiga, napazhniga, nizh zhlovefhkiga, j nizh 

nizh posemliskiga j ny v' njo utak- posemlifkiga ny notri. Kar \ fe v' ti 

nenu. Kar fe fkus leto molitu shclly, molitvi shely, je pervizh (str. 39.): 

je pervizh zhaft Boshja, drugizh zhaft Boshja; drugizh nafhe po|fve- 

na fhc pofvetzhenje. Te proihne I tzhenje. Prof hne sa zhafne do|br6te 

(str. 40.) : sa te zhafne gnade, od od katerih tam fp6m nimo, fo na 

katerih my tamkej spomnimo, fo nafhe vezhnu sve lizhanje obernene 

2 To je Jurija Gollmayra molitvenik gl. op. 3. cSveta Mafha* je- 
dosegla 17 natiskov (17. pri Blasniku 1. 1839). 



— 97 — 

na , nafhe vezhnu isvelizhanjc oberl Ta raolitu je \ tudi od t6d nar fve- 

nene. Leta molitu je tudi od | tot tejfhi, kir je taifti nar fvetejfhi, 

ta nar fvetejfhi, kir je taift ta nar kateri je | nj6 sldshil, inu nafs viizhil, 

fvetejfhi, kater je njo | sloshil, inu imam | rezhi , nafh Gofptfd Jefus 

nafs navuzhil, namrezh Nafh Go- Kriftus. 
fp6d Jesus Kriftus. 

2. GOVORJENJE | OD ; BRANJA S. PISMA, j To 
je predgovor k Japelj-Kumerdejevi knjigi: Svetu Pifmu Stariga 
Teftamenta, I. 1791, obsegajoč 37 nepaginovanih stranij. 

Nekateri so se upirali zoper slovenjenje sv. pisma, boječ 
se, da bi ljudje ne zašli v zmote. «In horum praeoccupatae 
mentis medelam fequens fuper Bibliorum lectione Tractatus 
in noftrate lingua ad meas enixas preces a D. Joanne Debeuz 
Sacerdote Curato Labacenfi, cujus laus ex opufculo ipfo 
patebit, compofitus eft», piše o tem delcu Japelj v uvodu: 
AD LECTOREM k prej omenjeni knjigi. Dobršen kos « Go- 
vorjenja* je ponatisnil Marn v Jezičniku XXII. na str. 71. in 72. 

3. KRAJNSKI PLATELTOF i VKatvrimu fe naj- 
dejo , NAVUKI , od Krajnskiga branja j sa tq Kateri fe brati 
vuzhcj | od Janesa Debeuza Mafhnika. [ Cum Licentia Supe- 
riorum. V Lublani 1791. | Se najde per Andreju Klemensu \ 
Bukvev^szu. 8 ! Mala 8°. str. 32. 

Te knjižice, katere jeden izvod hrani muzejska knjižnica 
v Ljubljani, ne omenja ni Šafaffk, ni Marn. Obseg ji je ta-le: 
Predgovor. Od Abecedike ali vferfte vfih Pufhtabov. Abecedika 
Od pul htabvanja. Od branja. — Na poslednji strani stoji 
opomnja: «Utifnenu v' Lublani per Ignaz. Mtjrku, | v' lejtu 
1791.» | 

4. Kleine Erzahlungen. Majhine Perpovcd- 
v a n j a. U' Lublani per J. Rezerju natifkavzu. 1809. 8°., str. 109. 
To nemško-slovensko šolsko čitanko, iz katere navaja Marn 
(Jez. XXII., str. 71.) za vzgled odlomek prvega «perpovedvanja», 

3 — vezec, to je pravilna oblika, ne pa — vez, kar pomenja: 
der Einband. Ljudje pravijo: piskrovezec, ne pa: piskrovez. Pišimo torej: 
knjigovezec, ne pa: knjigovez. 



— 98 — 

je 1. 1816. popravljeno iznova izdal Matej Ravnikar pod na- 
slovom: «Male povesti za šole na kmetih v ces. kr. deželah. » 
(3. izd. 1. 1822. itd.) Marn, Jez. XV., 67. 

5. »Krainische Grammatik, Hs. zw. 1795 — 1797. In der 
Bibl. des Seminariums zu Laibach*, poroča Šafaffk (str. 57) 
in za njim Marn (Jez. XXII., str. 71), ki pa pristavlja: *kjer se 
v istini hrani Rkps. < Deutsch-Krainerisches Worterbuch» v 
dveh zvezkih, ter se njemu (t. j. Debevcu) pripisuje.* 4 Ljub- 
ljanska semeniška knjižnica res hrani, kakor piše Šafaflk in 
pred njim Metelko (Lehrgeb. XXIV.) Debevčevo rokopisno 
slovnico, ki je ostala nepoznana Marnu. Naslov ji je: 

$rainerifd(}*flautfd)e i ©prad^Ie^re \ SBcrfaffet j fflr 
SBorlefungen in bent gurftlcrjbif^oflid^cu 3&9ft n 9l)aufe ju j fiatbad), 
bic hn S^tc 1795. angejfangen roorben. 

Rokopis obsega 312 in pol listov (v v. 4°), izmed katerih 
je 13 praznih; vmes sta vtaknjeni dve folio-p61i, 6 listov v 
8° in kos lista v 4°. Na vsaki strani je dobre tri prste širok 
prazen rob za razne opomnje, popravke in dostavke. Prve 
štiri strani so nesešite in nezaznamovane. Naslednji večji in 
manjši sešitki ali pa tudi samo preganjene polp61e so gori 
v desnem oglu označene s črkami lat. in deloma gotske az- 
buke. 6 — Podpisal se ni pisatelj, a iz naslovnega lista in iz 
poročil Kopitarjevih in Metelkovih smemo za gotovo sklepati, 
da je tej rokopisni slovnici pisec Janez Debevec. Tudi se 



4 Skrbno sva iskala z g. prefektom dr. Debevcem po semeniški 
knjižnici, a tega slovarja, ki ga Marn jemlje v misel, nisva našla. 

* A--Z; po dvakrat se nahajajo Črke C, E, F, G, H, J, nekatere 
izmed njih so prečrtane. Za Z pride 91 A, $ B, <E C, $ D, (S E; A, B, B,, 
B 2 ; trije neoznačeni zvezčiči; A; 4 nezaznamovane polpole, 1 nezazna- 
movane V/ 4 pole, 1 neoznačen sešit, v katerem sta dva navedka iz: Ever- 
hardi Gverneri Happelii Mundus mirabilis tripartitus: 93emertung Don 
$erme1)umg ber Spraven, 33ou ungrifdjer Spradp, potem navaja očenaš 
«in t>erfd)iebenen ©fauifdjen Spraven: ftrainertfd), Stalmarifd), (Sroatifd), ©ertnfdj, 
©claooiufd), Voluifcft, «5f)mifa, ffiuffifd), Saufnigtf^, fiicflanbi^.* Na 2 celih 
polah je z velikimi črkami napisana sklanja osebnega zaimena in sklanja 
comp. Lepi f hi. 



— 99 — 

pisava tega rokopisa do dobrega vjema s pisavo aktov, ki 
so prišli izpod Debevčevega peresa ter se hranijo v škofijskem 
arhivu. 

V predgovoru («SBorrebe») — 5 stranij in 6 vrstic — , 
katerega sem že prej omenil, in v ♦ ginteitung j jur fraiiterifdfen 
©prad)funbe» (2 str.) naglasa važnost jezikovnega pouka za 
duhovnike. Slovnico deli na pet delov: I. 9Jon ber 8luSfpradje, 
II. Ston ber loumeffung, ^rofobic, III. »on ber Sffiortforfd&ung, 
IV. 8on ber 285rterffigung, V. <8on ber ffiedjtjdjreibung. 

Nekatera poglavja je preosnoval. Jako obširno govori o 
črkah trikrat, o samoglasnikih • celo petkrat. O. Marku Pohlinu 
očita svojevoljno zamenjavanje f in s («2)a aber biefe @enauig!eit 
in raet)rern SBerten tyett3 bie SBeTfaffer, t^eite bie Sudjbrucfer nidjt 
beobadftet fyaben, jo in etnigen SBerfen, trne gum 93et)jpiel in jenen 
bež P. Marcus Pohlin, eineS 5)i3falceaten , geflieffentlidj bie 2 si- 
guren biefed SudjftabS t>erroed|felt toerben, mufi man nadj bev bort 
angeno^menen 6d)retbart felbft ratljen, ime bo« S bort lauten )"ofle.») 
Sklonov ima 8, s katerimi odgovarja na vprašanja: 1. Kdo 
ali kaj, 2. zhiga, 3. komu, h' komu, k* zhimu, 4. koga ali 
kaj, zhes koga ali kaj, 5. O kd6 ali kaj, 6. od koga, 7. s' 
kom ali s' zhaem, 8. Per k6m ali per zhimu ? Za moška imena 
so štiri sklanjala: toshnvk, mosh, B6g, tat. V mestniku pri- 

* a mu je trojni: a, kakor v nem. besedi: Frau in v lat.: pater, 
a je slaboglaseč se ali zamolčani a; tako se izgovarja mestu: karft, kadar: 
kerft kder; d, ki stoji mestu dveh a: teh zerkva. V 5. razpravi o samo- 
glasnikih ločeva celo šestero a: i longum (Dan, gegeben), a femilongum 
(Las, (ftn ©erfiutafer), a duplex id eft d a (Dan, %a$), a breve (Migam), 
a femibreve (Sam, $er, Paril), a brevifsimum (Kad6, SBer). — e mu je 
čveterni (e\ 6, e — mesto tega piše večinoma ae [kajpada mnogokrat 
na nepravem mestu] — e), v 5. razpravi celo osmeri; t in o sta v 5. 
razpr. šestera, u peteri. O y pravi, da je pri Kranjcih zategnjen i, zlasti 
v poslednjem besednem zlogu. Y je hotel vtihotapiti v Vodnikovo pra- 
tiko, o čemur piše Zois Vodniku: «Korn hatte den Bogen an Herrn 
Debelz zur Correctur gegeben. Dieser wollte nun eine Menge cinfachc 
lange i in y (das doch das kurzere ist!) ubersetzt wissen. Kummerdey 
sah den korrigirten Bogen in der Presse bei seinem Schwager und hiess 
ihn die einfachen t beibehalten.* (Vodnikov Spom. str. 53.) 



— 100 — 

poroča u mesto i, češ, da se tako izognemo dvoumju (pek, 
-a, ber fflcifer, in peka, -e, bie 93&feret) itd.). O. M. Pohlin 
(Kr. Gr. 1783, str. 33) piše: hlapz, kofl, mejsz . . . Debevec 
pa uči, da so te besede «nadj ber roahren ffouifd&en ©&rac&e» 
dvozložne. Ženska sklanja je trojna, kakor se rod. končuje 
ali z e ali s kratkim i ali z y (dolgim i). Dufha, fenoshet, 
nozh. Izjemi: mati in hzhy. Samostalnike sr. sp. loči v take, 
ki imajo v im. in v rod. po jednako zlogov, in v take, ki so 
v rod. večzložni (I. im.: e, u; II. im.: e, rod.: eta, aena ali ena; 
im.: u, rod. aefa). Sklanjalo za vse: Daelu. Pri osebnih zaimenih 
je dv.: Mi dva, Mae dvae, Mi dva, Naju, Niju. Zaveda se 
sintaktiške razlike med krajšimi in daljšimi oblikami osebnega 
zaimena učeč: Ce je v govoru osebno zaime naglašeno, se 
ne sme okrajšati, rabiti je daljšo obliko. Leta (ž. daj.: Letaej). 
Ta ifti, ta ifta, tu ali to iftu. Uni, una, unu. Kataeri, a, u. 
Z o. Markom P. vred meni Debevec, da ni priporočati bese- 
dice «kir», ki jo prosti narod skrajšuje iz katir, češ, ker je 
v izreki jednak s kir, weil. Kdo, kaj; rod.: zhiga in koga; 
«česa» mu je neznan. Kd6r, kar. Kakufhni. Kaki, kaka, kaku. 
Za pridevniško sklanjo sta dva uzorca: zhift, ta zhifti in: 
mlad, ta mladi. Tretja stopinja se tvori s pristavljenim «nar», 
s pristavkom poviševalnih ali poniževalnih izrazov n. pr. filnu, 
grosnu . . . , z dostavkom kake primere, na primer: Bael ked 
fnaeg . . . , s ponavljanjem pridevnika, n. pr. Laep-laep, z 
izpremembo samostavnika, od katerega se je vzela primera 
v pridevnik, n. pr. kamnyten, fteinfjart . . . , s pristavkom zloga: 
pre: Prefvet . . . tega pa ne svetuje, kajti pre pomenja tudi 

9lHgufet}r. Izmed števnikov: ftujni, dvaeftujni, trvftujni defet- 

ftujni ali tavshentni, defaetftujnikrat defaetftujni ali millionovni 
ali ftukrat defaet tavshentni. Pri glagolih ga je motila lat. 
Celo medium je iztaknil. Tudi trpno obliko ima, o kateri 
uči, da se tvori 1.) s pom. gl. Sim ter s trpnim deležnikom, 
2.) če se glagolu v tvorni obliki doda «fe», 3.) če se izpre- 
meni trpna oblika v tvorno. Sprega z zaimenom. Dv. ž.: Me 
dvae fmo; sr.: Ma (va) dva fva (fta). Glagole deli v pravilne 



— 101 — 

in nepravilne. Razločuje jih v: verba momentanea (fkozhim), 
v. inchoativa (Boleham), v. continuativa (fkazhem), v. frequen- 
tativa (Pofkakujem), v. diminutiva (Skaklam), v. vehementia 
(Se ftraefsem). Pravilnim glagolom ste dve spregali: Prafham, 
Drasrrim. Deležniki: prafhaje, jokaje; prafhajdzh, drashij6zh, 
opprafhujdzh; deležnik na ~ši neznan. Nepravilni glagoli se 
spregajo po: Shelvm, Plčdem, Jaem. Za predlogi, prislovi, 
medmeti in vezniki obravnava skladnjo. Pravilo: Kranjci se 
vežoč besede ne ravnajo po drugih jezikih. Njih jezik ima 
tudi v tem oziru mnogo svojstvenega, kar naj bi se ne iz- 
podrivalo z drugimi v njihovi deželi navadnimi jeziki. Vpliva 
nikalnic ne pozna. Dolgih vmesnih stavkov, ki razkosavajo 
(glavni) stavek na dvoje, ne ljubijo Kranjci radi nedostatka 
jasnosti. Takisto niso vajeni Kranjci dolgih perijod. Mesto 
dolge perijode stvori torej več manjših perijod — uči Debevec. 
Pravilom dodaj e mnogo vzgledov, tako našteva pri pravilni 
spregi 450 glagolov, pri nepravilni pa 893; vsakemu je označil 
poleg sedanjika velevnik, deležnik preteki, č. na -1, nedoločnik 
in trpni deležnik. 

Vprašanja, ki so belila glavo slovničarju Debevcu, ohra- 
njena so nam na 4 str. pod naslovom: «gragen | 2)eren 85c* 
anttoortung gorfdjer ber $r<rinerft>radje | bor ber £erau3gabe ber 
©pradjbudjer | cinanbcr mtttljetfen, unb gemehifdjafttidj | feftfegcn 
foBten.» Evo nekaterih! Ali se nahaja kje na Kranjskem kraj, 
o katerem bi se nepristranski reči moglo, da se tamošnje 
narečje samo more smatrati za splošni deželni jezik? Ali bi 
ne bilo bolje, ko bi jezikoslovci iz vseh narečij kranjske 
dežele posneli jedno splošno, ki bi se slovniški uravnalo po 
preprostih pravilih in izjemah? Ali bi se tako narečje ne 
dalo zbrati v glavnem mestu Ljubljani? Na. kaj naj bi se 
pazilo pri taki zbirki in česa bi se bilo treba ogibati? Ali 
bi bilo svetovati, da bi se v glavni stvari odstopilo od jezika 
iznova izhajajočega prevoda sv. pisma ? Ali bi ne bilo primer- 
neje spraviti ondukaj sprejeto narečje in pisavo v slovniška 
pravila? V desetih vprašanjih se peča nato z azbuko in z 



— 102 — 

naglasnimi znamenji. Izmed ostalih omenjam še ta-le: Ali 
smejo jezikoslovci iz znanih besed z navadno izpeljavo kovati 
nenavadne besede? Ali smemo rabiti besede drugih neslo- 
vanskih jezikov brez škode deželnega jezika? Ali so nemške 
besede zato prikladne? Ali bi ne kazalo pri izbiranju in po- 
pravljanju kranjskih besed posebno ozirati se na druge so- 
slovanske jezike? Ali bi se smele v sili rabiti latinske in 
grške besede? Ali naj bi se kaka stara kranjska (ta beseda 
je prečrtana) knjiga, dasi ji je vsebina dobra, v poštev jemala 
tudi v slovniškem oziru? Na dveh straneh podaje potem: 
©runbjaje ] S)er framerifc§*ffauifdjeu <§prad)(ef)re. Med drugim trdi, 
da nevtemeljene novotarije služijo le k zmešnjavi jezika ter 
pomanjšujejo ugled jezikoslovcev. Slovnica naj uči, kako se 
izraža vsak najmanjši glas, prihajajoč narodu iz ust, s svojo 
črko ali znakom. Pismo je glede na jezik to, kar so sekirice 
glede na godbo in kar je slika glede na natorne predmete. 
Na četrtici pole našteva, kakošne lastnosti naj ima narečje, ki 
se nam ga je poprijeti v govoru in v pismu. Poleg drugih 
svojin zahteva, naj bode blizu drugim slovanskim narečjem 
(«anbern ©tautfdjen 9Runbartett, rodoven man ftdj, fotnet mSgftdj 
nafjern foflte.») 

Debevec se v svoji slovnici protivi nekaterim nemčiznam 
(n. pr. kajsen in kajsčdfen, taku — v začetku zloženih stavkov), 
priporoča čisto izgovarjanje končnega / pri pridevnikih in pri 
deležnikih, ogiba se samovoljnih skovank Pohlinovih (neka- 
terih se pa vender ni iznebil, n. pr. Gromač, ma, zuke), ipak 
se ne more ločiti od člena, 7 navaja nekaj oblik, ki so 
nasprotne našemu jeziku (n. pr. compar. lepifhi; pafiti, rafiti, 
molsiti, laesiti, nefiti, grisiti), pretirava rabo samoglasnikov 8 



7 «©bgletd) untct bcin gemeinett &oife ftratnS biefeS ©efdjledjtgttiort bei 
$aupttt>5rtern ntd)t gef)5ret nmb, iitbem ed fid) anberS §u beljelfen ttietjj, (o ift 
eg bod) bci ftubirtcn £etttyen befonberS tu Uiberfefeungen oft 9?ortjfoenbtg.» Peta 
izdaja « Kratkih naukov » 1807, ki nima člena, kaže, da je prišel Debevec 
pozneje do dobrega k izpoznanju svoje zmote. 

8 « einige eineS oerebeltcu — $. SRatcitS miitbige, ettpnologifdp (Uriibeleljen >, 
zove Kopitar (Gr. 156) to cepidlačenje. 



— 103 — 

(n. pr. paleva m. pleva, perldem m. pridem, pelčdem m. pletem, 
pelcjfs m. ples, potuj m. ptuj, pulev^l m. plevel, putfza m. ptica, 
putelin m. petelin, i. t. d.) ter zahaja večkrat v napačno etimo- 
logizovanje (n. pr. sgon anftatt sag6n *>on sagnati). Debevčeva 
slovnica stoji nad Pohlinovo, vender pa z marsikaterim na- 
pačno osnovanim pravilom («©tyftemliebe», Metelko n. m. XXIV) 
silo dela slovenskemu jeziku. 

6. V ljubljanski semeniški knjižnici se nahaja bogo- 
slovska razprava: 

SKRIVNOSTI ; od j DVEH ADAMOV: | ftariga inu 
noviga. | Tu je, | Skrivndfti, | od | zhlovaef htva, | inu j Njegriviga 
Odref henyka. | Rkps. v v. 4°, 215 str. pisanih, 27 str. praznih; 
v sešitke, zaznamovane gori v desnem voglu z lat. azbuko 
A — Q (B in K stojita po dvakrat), so vtaknjeni trije manjši 
listki; ob papirnem robu je po tri prste širok prazen prostor 
za razne popravke. Pisatelj je namreč svoj spis mnogokrat 
slovniški in stvarno vzboljševal. Zabeležil ni niti svojega imena 
niti letnice. Pismene poteze, raba: ae mesto: §, način zazna- 
movanja in sešivanja zvezkov — vse se strinja z značilnimi 
posebnostmi prej omenjene, istotam hranjene rokopisne slov- 
nice ter ovaja pisatelja — Debevca. Ker ne navaja sveto- 
pisemskih rekov po Japelj-Kumerdejevem prevodu, vtegnejo 
izvirati « Skrivnosti » še izza 1. 1784. 

V vprašanjih in odgovorih razpravlja Debevec v tem 
spisu oni del dogmatike, ki se peča s človekom (antropo- 
logija). Na drugi strani — «Od napifa j teh buku» — opra- 
vičuje naslov z navedki iz sv. Pavla: I. Kor. 15. 47; Tim. 2. 5.; 
Rim. 9. 5.; in iz I. knj. Moz. 5. 1. V obširnem predgovoru, ki 
se začenja z vprašanjem: «Kaj je zhlovek?* — deli tvarino 
na dvanajst točk. Na «Prafh.: Kataere fkrivn6fti imamo per 
zhlovaef hki naturi premifhluvati?* — odgovarja namreč: »Tae 
fkrivn6fti fo: Pervizh, Boshji fklaepi od zhlovaeka pred 
ftvarjčnjam perviga zhlovaeka. Drugi zh, ftvarjčnje perviga 
zhlovaeka. Traetjizh, imenvtnoft perviga zhlovaeka po njega 
ftvarjčnju. Zhetertizh, Sraezhni ftan perviga zhlovaeka. 



— 104 — 

Paetizh, sapoved Boshja pčrvimu zhlovaeku d&na. Shaeftizh, 
Pregraeha pgrviga zhlovaeka. S ae d m iz h, Nefraezhni ftan pčr- 
viga zhlovaeka Ofmizh, Pregraeha ufih ludy v' graehu pčr- 
viga zhlovaeka. Devaetizh, Naft6piki pregraehe. Defae- 
tizh, Potrebuvamje eniga Odrefhenyka. Enajftizh, Boshje 
obaetanje eniga Odrefhenyka. Dvanajftizh, Perhod Od- 
refhenyka. — Jednajste «Skrivnosti> ni dovršil, 12. je popol- 
noma izostala. Od poslednjih treh poglavij se je ohranil 
načrt — vprašanja brez odgovorov (od 12. pogl. sta samo 
dve vprašanji). Iz tega sklepam, da vtegnejo biti « Skrivnosti* 
Debevčevo izvirno delo. Mnogi navedki iz sv. pisma in iz 
cerkvenih učiteljev, zlasti iz sv. Avguština, razodevajo veščega 
bogoslovca, pa tudi etimologizujoči jezikoslovec se ni mogel 
zatajiti v tej razpravi. V 3. «Skrivnofti» piše n. pr.: «Graeki 
fo zhlovaeku od tae laftnofti, kir obras pruti | nebaefam gori 
dershv, Antr6pos imae dali, I kakur bi fe per nafs, Gori- 
glaedz, reklu. Sna ! biti, de fo ti pervi Slovaenzi, kir fo s' 
Graeki v' | zakr hodili, ravnu od njih fe navuzhili, po leti | 
laftnofti zhlovaeku imae dati, inu de fo njega nar pervizh 
zhelovek od zhela imenuvali, kir j on pred ufim shivalmi, 
katire fo njemu bol podo|bne, zhelu nar bol pruti nebu na 
kvif hku nofi. Na leto visho je nam krajnfkim Slovaencam 
tudi ' imae tiga zhlovaeka k' perloshnofti na imenvtnoft tiga 
zhlovaeka mifliti, katira je pak le en oftahk | tae perve zhlo- 
vaefhke imenvtnofti. Tu krajnf ku | imae tiga zhlovaeka nafs 
ima tedaj na ta navuk | S. Auguf htyna oppominati, de, kakur | 
zhelu naf higa telaefa pruti tim videozhim nebaefam J gori 
obernenu nofimo, taku imamo tudi mifli inu , sheljae nafhe 
duf he pruti tim nevideozhim nebaefam J obrazhati, ter nimamo 
s naf ho duf ho v' posaemlifke rezhy tifhati, fhe majn pak 
njo v' teifte sakojpati.* 



— 105 — 

Nekaj Vodnikove ostaline. 

Objavil I. Vrhovnik. 

V Debevčevo «$ratnerifdHfauifd)e ©pradj(el)re» je vdetih 
nekaj listov v v. 4°, pisanih s krepkejšimi potezami , nego 
jih kaže omenjeni rokopis. To so opomnje Val. Vodnika 
k Debevčevi slovnici (na treh straneh) z napisom: < Umna j}« 
geblidje Semerfungen ats SSeitrdge gur Irainifd^en | ©rammatit, t>om 
SBalentin Vodnik an ben SBerfaffer berfetben*. Pod srčasto zavih- 
njeno črto je zabeležil te-le opazke: «5)aS SBoriDOrt k' beutfd^ 
ju mrb bor cincm unmittefbar folgen | bcn g, k, z unb zh in h' 
toertiKmbett.* 1 Debevec meni, da naj se deva h' mesto k' pred 
g, k, h, q. — «Stotl) fd>reibe man: rudezh; ge(b: rumen j (takisto 
piše oboje tudi D.); $orn: r6sh (D.: ersh); SRoftt, ruja. — V 
petih postatih sklanja potem v vseh treh številih s pripomnjo: 
3d) nmrbe folgcnbcrmaffen beflinircn* samostavnike: Zhlovek, 
Brat, Shena, bl§doft, Pifmo (bledoft nadomešča v dv. in mn. s: 
zhelufti). V jednini navaja 7 sklonov, 2 označenih s številkami, 
v dvojini imata poslednja dva uzorca že po 8 sklonov, v 
množini je pri prvem zgledu izpustil ablativ ter pristavil loc. 
(v' zhlov^kih), ostali štirje uzorci pa imajo po 8 sklonov. — 



1 «Nameft k' davimo h' pred glafmi g, k, fk, sh, z, zh», uči 
Vodnik pozneje v «Pifmenofti» str. 105. 

2 Prva dva uzorca v jedn.: -, a, u, a, o -, od -a, s' -om; v dv.: 
a, ov,. ama, a, o -a, od -ov, s' -ama; mn.: zhloveki, ov, am, e, o -i, 
s' -ami vel -mi, v* -ih; bratje, ov, am, e, o -je, od -ov, s' -mi, v' -ih. 

Shena, e, i, o, o -a, od -e, s' -o; dv.: i, -, ama, i, o -i, od -, 
s' -ama; mn.: e, — , am, e, o-e, od -, s' -ami, v' -ah 

bledoft, e, i, -, o-, od -e, s' -jo; dv.: zhelufti, -, ama, i, o -i, 
od -, s' -ama, v* -ah; mn.: e, -, am, e, o-e, od -, s' -ame, v' -eh. 

Pifmo, a, u, o, o -o, od -a, s' -om; dv.: a, ov, ama, a, o -a, 
od -ov, s' -ama, v* -ah; mn.: a, ov, am, a, o -a, od -ov, s' -i, v' -ah 
(prej je stal i, katerega je pokril a). 

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. L. V. seš. 3. 8 



— 106 — 

Na 2. strani sklanja: Ta, 8 ta,* to 6 (Hic, haec, hoc) in osebno 
zaime: jeft, e ti, 7 od 3. osebe navaja samo 6 jedn. sklonov. 8 
Pri teh zaimenih se pojavlja cel6 deveti sklon. 

Na 3. strani je sklanja besed: Nehzhe; 9 ki, kdu 10 (qui, 
quis), ka 11 (quae), ko" (quod); kateri, 18 katera, 1 * katero 15 in 
on,* 6 ona, 17 ono. 18 



s l. Ta, 2 Tiga, 3 Timu, 4 Tiga — 6 od tiga, 7 s' tem, 8 v* ta, 
9 v' timu; dv.: ta, tiu (tih je prečrtano), tima, ta, — , od tiu (tih prečrt.), 
s' tima, v' ta, v' tih; mn.: Ti, Tih, Tim, Te, — , od tih, s' timi, v' Te, 
v' tih. 

4 ta, te, tej, to, — , od te, s' to; dv.: te, teh, tema, te, — , od 
teh, s* teme, v' tč, v' teh; mn.: te, teh, tem, te, — , od teh, s' temi, 
v' te, v' teh 

5 to, tiga, timu, to, — , od tiga, s' tim; dv.: ta, tih, tarna, ta, — 
od tih, s' tima, v' ta, v' tih; mn.: ta, tah, tim, ta — , od tih, s' timi, 
v' ta, v' tah. 

c jeft, mene, meni, mene, — , od mene, s' manom, v' mene, v' 
meni; dv.: ma, fem. me, naju, nama, naju, — , od naju, s' nama, v' nama, 
v' naju; mn.: mi, fem. me, nas, nam, nas, — , od nas, s' nami, v' nas, 
v' nas. 

7 ti, tebe, tebi, tebe, — , od tebe, s' tabom, v' tebe, v' tebi; dv.: 
va, fem. v6, vaju, vama, vaju, — , od vaju, s' vama, v' vama, v' vaju; 
mn.: vi, ve; vas, vam, vas, — , od vas, s' vami ali s' vame, v' vas, v' vas. 

8 — , — , febi, febe, — , od febc, s' fabom, v' febi, v' febc. 

• Nehzhe, Nizhefer, Nikomer, Nikoger, — , od Nikogra, s' Nikogrom. 

10 ki, kdu; — (koga, ki je stalo prej za 2. skl., je prečrtal), komu 
koga, — , od koga, s' kom; dv.: ka, kih, kima, ka, — , od kih, s' kema; 
mn.: ki, kih, kim, ke, — , od kih, s' kimi. 

11 ka, v jednini je za Ž. sp. samo 1. sklon, pri drugih so črte; 
dv.: ke, keh, kema, ke, — , od keh, s' kema; mn.: ke, keh, kem, ke, — , 
od keh, s' kema. 

18 ko, — (koga je prečrtano), komu (prvi zlog: ko je prečrtan), 
koga, — , od koga, s' kom; dv.: ka, kih, kima, ka, — , od kih, s* kema; 
mn.: ka, kih, kim, ka, — , od kih, s' kimi. 

13 kateri, iga, imu, iga, — , od -iga, s' -im; dv.: katera, ih, ima, 
a, — , od -ih, s' -ima; mn.: kateri, ih, im, e, — , od -ih, s' -imi v' -ih. 

14 katera, e, i, o, — , od -e, s' -o; dv.: katerfc, ch, ama, e, — , 
od -eh, s' -ama; mn.: katere, eh, em, e, — , od -eh, s' -ame, v' -feh 

15 katero, iga, imu, o, — , abl. izpuščen, s' -im; dv.: katera, ah, 
ima, a, — , od -ih, s' -ima; mn.: katera, ih, im, a, — , od -ih, s' -imi, v' -ih. 



— 107 — 

Debevčeva predavanja so vtegnila biti povod, da je 
Vodnik jel spisovati slovensko slovnico. O tej nameri nje- 
govi nam poroča Kopitar v svojem življenjepisu, kjer ne more 
prikrivati veselja, da je prehitel omecujočega Vodnika. V 
Debevčevi ostalini je hranjen sešitek, ki nam priča, da je 
Vodnik res sestavljal nemško slovnico slovenskega jezika. 
Ta zvezek močnega papirja obsega 12 stranij v 4°, popisanih 
je samo prvih pet stranij, ostali listi so prazni. Ob kraju je 
puščen na vsaki strani dobre tri prste širok rob, ki pa je 
ostal neporabljen razven jedine prečrtane opomnje na prvi 
strani. Pisava je Vodnikova. Naslov: (SrfteS ^auptftflcf, j toon I 
bcr SBortfdjretbung (Pifanje) j . Pod dvema vmesnima črtama 
se začne nauk o slov. abecedi: 3)ie ©prad>e ber Shrainer, unb 
SBhiben Ijat 27 einfadje fiaute, rodeče mit (ateimfdjen 99udf>ftaben 
gefdjrieben toerben. Izprva je bil zapisal: Dic fraimfdje ©pr., 
prečrtavši besedo: fraimfd)e vdel je: Dcr Shrauter unb 2B. Tudi 
stilizacija: ®ie ©pradje bcr ©fa&en in 3nneroftreuf) bebarf fol* 
genber 27 . . . mu ni bila povšeči, tudi to je prečrtal. Potem 
našteva in pojasnuje s cirilico in gotico črke v tem-le redu: 
A," B, V, G, D, E,*> Sh," S, I, J, K, L, M, N, O," P, R, 
S, T, U , F, H, Z, Zh, §h, E„>» O,." 

16 on, nega, n,emu, n,ega, — , od nega, s* n,im, v' n,ega; dv.: ona, 
niu, n,ima, niu, — , od niu, s' n,ima' v' n,ima; mn.: oni, onih, onim, one, 
— , od onih, s' onim, v' onih. 

17 ona, nje, n f ej, n,o, — , od n,e, s' n,o, v' n,o; dv.: one, n,ej 
(prečrtano: n,iu), n,ema, n,iu, — , od niu, s' n,ime, v* n,ime; mn.: one, 
oneh, onem, one, — , od oneh, s' onem, v' oneh. 

18 ono, oniga (prečrtano: n,ega), onimu, ono, — , od oniga, s' onim, 
v' ono; dv.: ona, niu, nima, niu, — , od niu, s' nima, v' n,ima; mn.: ona, 
onih, onim, ona, — , od onih, s' onim, v' onih. 

19 A a (^ei|t je prečrtano) flatrifd) A a, as, tdj; lautct hrie — a. 
«° Ee — Ee jeft, t ft trne baS e in 9Jtety, »cfc^l. 

*' Sh, sh — « shivite. iljr lebet, ift tricl roeidjer, at§ bat beutfdje 
j dj unb nrirb, one bag fxau$flftfd)e g in general, gele* auggeforodjen. 

82 O o, O o, on, er, bieS o ift ein 2Rtttelbing juHfdjen a unb o; e3 
lautct, toie ba$ a trn SBorte: ©tafjl, chalibs. 

M E, e,— 1; 1;. Jat, trne ba8 crftere e in bcm SBorte: Stellc; ober 
»te in bem franjdftfdjcn SBottc: nče, gebofjren. Za ta e ima V. poseben 
znak: e s tikoma pridejano vejico. 

»* O, o, — w, ot lautct tief, nne baS o in Dern>orren, gebofjren. 
Poslednji dve Črki (E, in O t ) je opustil v svoji «Pifmenofti» t kjer uči: 
«Nafhi Slovenzi imajo pet ino dvajfet laftnih glafov.* 

8* 



— 108 — 

§ 2. — prvega ni označil s številko — govori o štirih 
glasovih, ki so sestavljeni iz prej imenovanih. Ti so: Shzh; 
Lj;« Nj;" Ji." 

§ 3. Grškim in latinskim besedam so namenjene štiri 
črke, katerih glasove pa že obsegajo gori navedene pismenke. 
Te so: C, Q, X, Y« 

§ 4. Za nemške besede stoluje v naši abecedi: W, ki 
se glasi kakor: v vidil. 

§ 5. Cirilica in glagolica sta imeli poseben znak jerr 
za onimi soglasniki, ki naj se konec besede izgovarjajo trdo 
in ne topljeno. Takega znamenja nima latinica, torej bodi 
splošno pravilo, da naj se vsaka neoznačena črka izgovarja 
naravno. Potem omenja starih: ju, ja, jus. Jat se glasi kakor 
naš e„ je, ali ej. Za grški pfi in thita ni posebnih črk, na- 
domeščamo jih z latinci vred s pf in th. 

V § 6 izvaja iz teh razprav še jednoč azbuko, kakor 
naj bi se po vzgledu latinske uredila po abecednikih: a b c 
d e, e f g h i j k 1 lj m n nj6opqrfstuvwxyz 
zh sh fh fhzh. 

§ 7 našteva sedem popolnoma različno glasečih se samo- 
glasnikov: a e, e i 6 o u; y ne jemlje v poštev, ker rabi 
samo za grške besede ter se izgovarja kakor i. 

§ 8. Dvoglasnikov nimamo; če nekatere vasi dvoglasno 
izgovarjajo samoglasnike, je to privatna stvar ter ne spada 
k čistosti narečja. Nikdar nam ne treba podvajati soglasnikov, 
ker se tako podvajanje nikdar ne čuje iz naših ust. — Noben 
soglasnik naj svojega lastnega glasu ne izpreminja pred go- 



25 Lj lj — 1 liquidum, toeldjeS trie ba8 franjbfifdje in ailleurs lautet. 

98 Nj nj — n liquidum lautet kote bag gn in gagncr. Die flamfdjen 
$fy>ljabete liquibtrten tfjre SNttlauter mit 93eife|ung bed jcr. Za nj si je 
skrojil Vodnik v opomnjah k Debevčevi slovnici (gl. spredaj sklanjo 
zaimena: on) posebno znamenje: n, t. j. n s tikoma pridejano vejico. 

27 Ji, ji — ffo&ifd) jeri, lautet ttrie — ji. 

28 Yy ftaptfdj ifhiza lautet ime i. 



- 109 

tovimi samoglasniki: kita se ne sme brati: zhita. — Sp, ft 
in fk se izgovarjajo čisto, kakor v nemščini v besedi: ift ali 
pa kakor v francoščini («of>ne aUeS 3ifdjen»). 

V poslednjem — § 9 — razpravlja dolžino zlogov. Ti so 
trojni: naravno dolgi, podaljšani in kratki (natfirltd) gange — 
prečrtal je: gonj fonge — tocrlfingerte unb furje). Naravno dolgi 
samoglasniki imajo popolni tempo, n. pr. v besedi: govor b te 
SRebe se slišita oba o naravno popolnoma. Podaljšanje (bie 
SBerlfingerung) se godi na dvojni način, ali z daljšim zatezanjem 
kakega samoglasnika, n. pr. govorim idj rcbc ali pa z neko 
pezo (©ettridjt), ki nekako pade na samoglasnik, n. pr. leta, 
biefer, ki se prav tako glasi kakor v ital. pieta, grbmmigfeit. 
Kratki izvirajo iz nasprotja dolgih zlogov kake besede (bie 
hirjeti entfteljen cm* bem ©egenfafce ber langen ©ilben eineS 
SBorteS), n. pr. perpraven, 6equem, oba skrajna samoglasnika 
sta kratka, ker se zateza a v srednjem zlogu. 

Poleg te razprave o slovenskem « pisanju* tiči v Debev- 
čevem rokopisu še jeden knjižni drobec — načrt uvoda k 
slovenski sklanji. Pisava ni tako razločna, kakor v obeh 
dosedaj omenjenih spisih, vender pa se iz nekaterih značilnih 
potez more z gotovostjo sklepati, da so tudi te opomnje 
prišle izpod Vodnikovega peresa. Štirim nesešitim listom v 4° 
se pozna pregib preko srede. Popisana ni popolnoma niti 
jedna polovica prve strani, na kateri se bere napis: Decli- 
natio; na 3. nepopisani strani je podčrtano poglavje: § III. 
Son ber $oejte — in pod njim štev.: 22). Načrt deklinacije 
je razdelil v paragrafe. Začenja s § 21 in završuje s § 28. 
Razen štirih nemških besed so vse opomnje latinske (s kra- 
ticami). Tu navajam samo važnejše: § 21 Nomen est fubftan- 
tivum per fe fignificans. Proprium — vel commune — Habent 
genus, declinationem, numerum, casum. — § 25. Declinationes 
tref, fecundum 3 genera, cum variationibus — numeri 3 — 
casus 6. § 83 vocativus emanet. — § 26. Articulo caremus, 
terminatio decidit exprefsionis gratia interdum ftat demon- 
ftrativum pronomen = male germanizat: Jeft fim ušel to 



— 110 — 

matiko etc. — § 28. 1. Declinatio mafculina — animata habent 
accusativum genitivo fimilem inanima nominativo. 3Ruftcr : roj, 
govor — obe ti dve besedi je prečrtal ter navel samo konč- 
nice sklonov v vseh treh številih. *• 

Tu objavljene slovniške drobtine nam kažejo, «kako 
se je boril Vodnik s prva z jezikovnimi težavami, ne da bi 
jih bil vselej zmogel, kako pa je izpopolnujoč se napredoval » 
(Fr. Wiesthaler, Predg. k « Vodnika Izbr. spisom*). 



Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom* 

Spisal Janko Barlfc. 

(Konec.) 

2.) Vrhnika. Ta župnija je nastala iz župnije sv. Petra 
v ljubljanskem predmestju. V obsegu te župnije je bil samo- 
stan kartuzijanski v Bistri (in valle Jocosa, Frannz, Freydniz), 
pa je zato tudi ta samostan spadal pod ljubljanskega škofa 
po oni odredbi lateranskega zbora, obdržavanega za Ino- 
cenca III.: «illius ordinariae Jurisdictionis ac Dioecesis est, 
cuius et Parochia.* Hren je poslal pismo o jubileju tedanjemu 
predniku o. Avguštinu Brenciju, s katerim je živel, kakor pravi 
Milko^vicz, 1 v dobrem prijateljstvu. Vendar menihi niso hoteli 
vsprejeti tega pisma. Poklicali so tržaškega škofa Ursina, kateri 
je brez vednosti Hrenove posvetil ondi dva altarja in delil 
ondi dva dni sv. birmo «ptujim ovčicam>. Hren se je pritožil 
zaradi tega, in stvar se je izvestno nekoliko poravnala, ker je 
bil on tudi kasneje zelo naklonjen bistrskim kartuzijancem. 
Dovolil jim je, da so si sezidali v Ljubljani kapelico, 2 a tudi 

29 jedn.: — , a, u, oj (mislil je na: roj), am, i ali u; dv.: a, ov, 
ama, a, ama, eh; mn.: i. ov, om, e, imi, ih. 
1 Die Kloster in Krain, str. 133. 

* To kapelico je posvetil Hren dne 10. septembra 1. 1606. v čast 
ss. Brunu in Hugonu, patronoma reda kartuzijanskega. Sezidana je bila 
kapelica tam, kjer je stala preje stara kapelica sv. mučenikov Klementa 
in Fridolina. 



— lil — 

on sam je dal za se in za svoje naslednike sezidati v Bistri 
lepo celico. Vendar prepir še ni bil končan, ker je generalni 
vizitator oglejskega očaka, tržaški škof Ursin «pro suo, quo 
semper erga Episcopos et hunc Labacensem Episcopatum 
gessit hostili affectu pravo et Furlanico (nam fieri Episcopus 
Labacensis post obitum R. Joannis Tautscheri p. m. cupiebat 
ambitiosissime) intulit gravia huic Dioecesi praeiudicia tam in 

Carthusia Frevdntcensi item quoque in Monasterio Fontis 

Mariae prope Landstrass*. — Dne 3. novembra 1. 1611. toži 
se Hren zopet na Ursina, ker je v Bistri: «sub Parochia 
s. Pauli superioris Labaci, quae est filialis primariae Parochiae 
s. Petri, immediate subiecta Episcopatui Nostro, ibique clam 
ac temere ausus est duo Altaria consecrare, itemque male ac 
perperam et contra s. canones fecit, dum aestate proxime 
praeterita, eadem sua audacia et clandestina inuasione, absente 
P. Priore praedicti Monasterii, et Monachis nihil scientibus vel 
cogitantibus contulit s. Chrisma in sacello exteriori s. Josephi 
Confessoris, praedicti Monasterii quibusdam data opera secum 
illuc ex Circkniza adductis.> — Ravno tako je škof Ursin pre- 
koračil pravice ljubljanskega škofa, ker je prišel v kostanjeviški 
samostan in ondi posvetil tri altarje, dasi ga je Hren po šent- 
jernejskem župniku in kanoniku ljubljanskem Jerneju Štru- 
keljnu opomnil, da naj tega ne stori. Zato ga je proglasil 
Hren: «tamquam clandestinum et violentum Inuasorem Priui- 
legiorum Nostrorum et exercentem Pontificalia in ali ena Juris- 
dictione et dioecesi, incurisse Suspensionem in divinis*, 
njegove čine je pa razglasil za neveljavne. To je priobčil bistr- 
skemu predniku in kostanj eviškemu opatu in je prepovedal 
maševati na onih altarjih. Dne 24. novembra istega leta je 
potem sam v Bistri one oltarne kamne s svetimi relikvijami 
pobral in jih odstranil. Ta dolgi prepir se je naposled po 
1. 1612. vendar poravnal. Bistrski samostan je bil prisojen 
ljubljanskemu škofu,* kateri je, kakor povsod, tudi tu ne- 
ustrašeno branil svoje pravice. 

* gl. Hitzinger: Archiv fur die Landesgeschichte, 1. 1854., str. 130. 



— 112 — 

3.) Logatec (Vipauum versus). Ljubljanski šematizem ima 
1. 1689. kot leto <erectionis beneficii», nu izvestno je bival 
ondi že 1. 1605. samostojen duhovnik, ker drugače Hren izvestno 
ne bi bil tjakaj pošiljal papeževega pisma. 

4.) Sv. Peter v Ljubljani (Labaci extra Muros). 
5.) Vikar jat sv. Martina na Igu. 

6.) Šmartno pod Šmarno Goro (in Radice Montis Mariani). 
Šematizem ne omenja ničesar o Šmartnem. Šmartno in nekatere 
druge župnije leže na Gorenjskem, kakor Logatec in Vrhnika 
na Notranjskem, vendar Hren jih našteva v «Carniolia inferior*, 
ker niso spadale pod gorenjski naddijakonat. 

7.) Sora (prope Častnim Episcopale Gortschach dictum). 
Sledeče župnije in vikarjati so spadali pod ljubljanski 
stolni kapitelj: 

8.) Vikarjat sv. Kri&a v Svibnem (Sch&rffenberg). 
9.) Vikarjat v Polhovem Gradcu.* 
10.) Dob.* 

11.) Podvikarjat Krašnja. 
12.) Št. Vid pri Ljubljani. 
13.) Vikarjat v Smledniku. 
14.) Vikarjat v Vodicah. 

Gorenjski naddijakonat. 
Na Gorenjskem je imel ljubljanski škof posebnega nad- 
dijakona. Nekateri so hoteli, da bi se ta naddijakonat zval 
radovljiški, tako da bi bil župnik v Radovljici ob jednem 
gorenjski naddijakon. To je dokazoval Hren iz nadgrobnega 
spomenika, katerega je postavil neki Lenart Budina ad Turrim 
et Valuas (Valsasinam) v cerkvi sv. Petra v Ljubljani gorenj- 
skemu naddijakonu ob času škofa Vrbana Tekstorja nekemu 

4 L. 1609. 3. aprila se imenuje tu župnik Blažič (Blasitius), rodom 
Ločan. Njegov brat Jakob posvečen je bil takrat v dijakona. 

5 L. 1495. je dobil to župnijo škofov vikar Jakob Ižanec (de Igg). 
Kot župnika v Dobu nahajamo ga še 1. 1511. in 1518. (gl. Schonleben: 
Rokopisne drobtinice kranjskih plemenitaških rodovin.) — L. 1607. dne 
21. oktobra imenuje se Tomaž Stanešič, župnik v Dobu. 



— 113 - 

Lenartu Mertlizu. Ta Mertliz, kateri je bil «decretorum doctor* 
in je umrl 1. 1548., ni bil župnik v Radovljici, nego je bil 
samo kanonik v Ljubljani. Zato je pa tudi Hren, ko se je 
1. 1603. gorenjski naddijakon dr. Andrej Kralj, prost v Ljub- 
ljani in župnik v Radovljici, na tej službi zahvalil, imenoval 
za gorenjskega naddijakona župnika v Kranju in svojega 
tajnika Janeza Friderika Klementa 8 (dne 4. decembra 1603.). 
V tem naddijakonatu so bile župnije: 

1.) Kranj. To župnijo je podaril 1. 1507. cesar Maksimi- 
lijan I. ljubljanskemu škofu. Čudim se, da najdemo v ordi- 
nacijskih zapisnikih škofa Tavčarja o Kranju vendarle zapisano: 
*Aquilegiensis dioecesis*, kar je pa potem Hren svojeročno 
popravil v «Labacensis». Oglejski očak si je pa vendar pri- 
svajal neko oblast nad župnijo v Kranju, ker je 1. 1611. njegov 
generalni vizitator škof Ursin, ko je vizitiral cerkve po Go- 
renjskem, prišel tudi v Kranj. Spremljal ga je oglejski nad- 
dijakon za gorenjsko stran, Sebastijan Trebuhan, župnik v 
Kamniku. Hren je prišel tedaj osebno v Kranj in ni dopustil 
škofu Ursinu, da bi bil šel v cerkev in ondi maševal, nego 
je njega in njegovo spremstvo odpeljal v gostilno in ondukaj 
na svoje stroške pogostil. 

Pod kranjsko župnijo spadale so še sledeče župnijske 
cerkve: 

a) sv. Križa pri Tržiču; 

b) sv. Petra Predvorom in 

c) sv. Jakoba v Podbrezjah. 

2.) Šmartno pri Kranju (extra Muros Crainburgae ali pa 
extra pontem). 7 



• Ta mož je bil rojen Ljubljančan, a v mašnika je bil posvečen 
na k vat eni o soboto po sv. Luciji 1. 1583. Opazka pravi o njem, da je 
bil: «citra omnem aleam eruditissimus*. L. 1592. najdemo ga kot župnika 
v Trebnjem, tako tudi še 1. 1600., a 22. decembra 1. 1601. je bil že v Kranju. 

7 L. 1394. bil je ondi Župnik Reinpcrt de Siessenhain (gl. Schon- 
leben: Rokopisne drobtinice kranjskih plem. rodovin). L. 1606. imenuje 
se pa Jakob Haumann, Župnik v Šmartinu. 



- 114 — 

3.) Radovljica. Ljubljanski stolni prost je bil ob jednem 
župnik v Radovljici. 

4.) Mošnje. 

5.) Kropa. Tu je bila pred 1. 1604. podružnica sv. Leo- 
narda, a spadala je pod Radovljico. Hren jo je pa povzdignil v 
župnijo, posebno zato, da bi imelo ljudstvo, katero je bilo 
popreje zelo okuženo od lutrove vere, svojega duhovnega 
pastirja. Župnik je dobival na leto 100 «coronatos* od nad- 
vojvode Ferdinanda, hišo in predij dala mu je pa občina. 
Hren je blagoslovil dne 16. septembra 1. 1606. ondi novo po- 
kopališče, kakor tudi novi tabernakelj in krstni kamen in 
birmal okrog 400 ljudij. 

6.) Vikarjat v Gradu (s. Martini in Veldes). Pismo o 
jubileju je poslal škof Hren tudi za kapelico sv. Ingenuina 
in Albuina v gradu briksenskih škofov na Bledu, kakor 
tudi za prosta in proštijo cerkvice Marije Device na Jezeru. 

7.) Vikarjat sv. Martina v Srednji Vasi pri Bohinju. 
Tej župniji je bil tedaj patron ljubljanski prost, zato ker je 
nastala iz župnije radovljiške, danes jej je pa ljubljanski škof. 

8.) Vikarjat sv. Lenarta na Jesenicah. 

9.) Gorje. 

10.) Kranjska Gora. 

11.) Fužine (Weissenfels). *Ubi sunt extremi termini 
Carnioliae, Carinthiae, Italiae*. 8 Ko je Hren meseca julija 
1. 1601. pregledoval gorenjski naddijakonat in delil ondi sv. 
birmo, prišel je tudi k Fužinam, «ubi cum maxima omnium 
admiratione inueni, post pulsos inde lupos haereticos Praedi- 
cantes, S. Fontis Aquam, in Baptisterio totos 28 annos obserato, 
puram, nitidam et sine omni foetore vel alia labe, perlucidam 

8 Ljublj. šematizera ima: «Vicariatus jam ante a. 1571. existens, 
a. 1820. in Parochiam evectus.» Hren pravi pa ravno na oni strani, kjer 
je prepis potrjenja Jerneja Namorja za Župnika v Kropi 1. 1604.: «Pa- 
rochia consimilis erecta est ad S. Leonhardum in Weyssenfels, adlatis 
500 R. a Serenissimo Principe.* 



... 115 - 

et integram: tulique mecum totum vasculum pro memoria*. 
Ko so to videli heretiki, vrnili so se skupaj s pravoverniki in 
hvalili Boga, a Hren je potem tudi nje birmal, ko so se od- 
povedali krivi veri. 

12.) Naklo. To je bil tudi vikarjat. L. 1611. imenuje se 
ondi vikar Peter Otava. Novo mašo je pel na nedeljo «Exaudi» 
1. 1608. pri svojem sorodniku, vodiškem župniku Simonu Otavi. 
Peter Otava je bil tudi škofov kapelan. 

V tem imeniku se sicer ne imenujeta, pač pa je Hren 
v drugem zapisniku prištel gorenjskemu naddijakonatu še 
nastopni župniji: 

13.) Zasp. Dne 28. septembra 1. 1606. vmestil je Hren 
Sebastijana Aparnika za župnika v Zaspu. Ob tej priliki toži 
se Hren na gospode Lamberge s Kamna pri Begunjah, da so 
popreje postavljali sami, dasi so bili heretiki, župnike v Zaspu 
in se večkrat poslužili celo simonije. 

14.) Dovje, V juliju 1. 1607. je prišel v Gornji Grad k 
škofu Hrenu župnik z Dovjega, Filip Marzina, kateri je spadal 
sicer pod oblast frizinških škofov, ali ker so ti pastirstvo v 
onih krajih povsem zanemarili, prosil je Hrena pomoči proti 
heretikom glede cerkvene desetine in cerkvenega imetja. Hren 
ga je veselo vsprejel, a župnik je položil pred njim « juramentum 
fidelitatis et professionem fidei*. — 

Evo, tako smo si ogledali razne župnije ljubljanske škofije 
na Štajerskem, Koroškem in na Kranjskem v početku sedem- 
najstega stoletja. Za pastirstvo je bilo pač nerodno, da je 
bila škofija tako raztresena, v deželi pa več cerkvenih oblastev, 
katera so bila v vednem tekmovanju med seboj. Sedaj je pač 
bolje, ker je škofija lepo zaokrožena. 



116 — 



Kranjske cerkvene dragocenosti L 1526. 

Spisal Anton Koblar. 

(Dalje.) 

3. Selško sodišče smlejsko (Flednykh). 

Dn6 26: okt. 1526 je sklical Andrej Gall, oskrbnik v Smled- 
niku, cerkvene ključarje iz vsega sodišča v Smlednik. Navzoči so 
bili tudi: Leonard, komendar (Cumatewr) pri Sv. Petru (v Komendi), 
Jakob, vikar vodiški, Štefan, vikar smlejski, (Andrejev) brat Jurij 
Gall, Jurica iz Most (Pruklen), opravnik Mihel, Vrban Nachtigal 
in drugi, ter so naznanili o svojih cerkvah, da imajo: 

1 .) Farna cerkev sv. Urha v Smledniku (zu Flednvkh) 2 sre- 
brna pozlačena keliha z bakrenima stojaloma, bakreno monštranco, 
malo srebrno škatljico (kepsen), v kateri je sv. Resnje Telo, srebrn 
križec z bakrenim stojalom, v gotovini 2 funta vin. 

2.) C. sv. Janeza v Zbiljah (zw Swylach) (f. Smlednik) 1 sre- 
brn kelih z bakrenim stojalom in 5 gld. denarja. 

3.) C. sv. Mihaela v Mošah (Muschach) (f. Smlednik) 1 kelih 
in 3 gld. 

4.) C. sv. Jakoba v Hrašah (Chrastach) (f. Smlednik) 1 kelih 
z bakrenim stojalom in 3 gld. Ključarja ondotne bratovščine sta 
naznanila 2 funta vin. 

. 5.) C sv. Tornada v Zgornjih Pirničah (Ober Pernekh) (f. 
Smlednik) 1 mal srebrn kelih. Ondotna bratovščina ima 3 funte 
vin. 

6.) C. sv. Primoža *zw Patriarchsdorff* (najbrže sedanji Šmartin 
pod Šmarno Goro) 1 kelih z bakrenim stojalom in 5 gld. 

7.) C. sv. Jurija v Tacnu (zw Taczen) (f. Šmartin pod Šm. 
Goro) 1 bakren kelih. 

S) C. Matere božje v Trebojah (zw Treppach) (f. Smlednik) 
2 keliha in 4 gld. 

9.) C. sv. Križa v Spodnjih Pirničah (zu Vnter Pernekh) 
(f Smlednik) 1 kelih z bakr. stojalom in 1 funt vinarjev. 

10.) C. sv. Valburge (f. Smlednik) 1 srebrn kelih in 1 funt 
vinarjev. 



— 117 — 

ii.) Farna cerkev m. Marjete v Vodicah (VVoditz) 3 kelihe 
in 1 križec iz srebra, 1 bakr. moštranco in 2 gld. Ondotna bratov- 
ščina sv. Marjete ima gotovine 6 gld , ona sv. Nikolaja 4 gld. in 
2 funta vin., br. sv. Rešnjega Telesa pa nima ničesar. 

12.) C. sik Štefana v Vtiku (Vittvkh) (f. Vodice) 1 srebrn 
kelih in 7 f. vin. in bratovščina 1 f. vin. 

13.) C Matere božje pod Sinkovim Turnom (vnterden Schenkhe 
turrn) (f. Vodice) 1 kelih, bratovščina pa 2 gld. 

1 4.) C. sv. Tiina v Repnjah (S. Gilgn zu Repnach) (f. Vodice) : 

2 keliha; denar se je porabil za zidanje tabra. 

15.) C. Matere božje na Srnami Gori (auff den Kollnperg) 
(f. Vodice) 6 kelihov, med njimi 1 bakren , 1 srebrn križ , 1 ba- 
kreno monštranco in 17 funtov vin. gotovine. Ta denar so želeli 
ključarji porabiti za cerkev, ki se ja tačas pokrivala, in za smodnik 
pri ondotnem tabru Ključarja bratovščine M. B. sta izkazala 18 gld. 

16.) C. sv. Andreja v Srednjih Gameljnih (zw mitter Gam- 
ling) (f. Šmartin) 1 kelih z bakr. stoj. in 5 gld. 

17.) C. sv. Leonarda v Spodnjih Gameljnih (zw vnter Gam- 
ling) (f. Šmartin) 1 kelih z bakr. stojalom in 5 gld. 

18.) Farna cerkev pri sv. Petru (v Komendi) 1 srebrno mon- 
štranco, 4 križce, 4 srebrne kelihe, 1 srebrno pušico (kepsen) za 
sv. R. T. in 1 zlat goldinar. — Bratovščini sv. Janeza in sv. R. T. 
nimata denarja, bratovščina sv. Petra pa 2 funta vin. 

19.) C. sv. Sebastijana v Mostah (zu Pruklen) (f. Komenda) 

3 kelihe (iz bakrenim stojalom) in 7 funt. vin. — Bratovščina 
ima 5 funt vin. 

20.) C. sv. Antona f sedaj sv. Klemena J v Suhodolah (zw Su- 
chodoll) (f. Komenda) 2 keliha in 6 ren. gld. Ondotna bratovščina 
ima 4 funte vin. 

21.) C. sv. Nikolaja v Zapogah (zw Sapog) (sedaj farna) 2 ke- 
liha z bakrenima stojaloma in 8 funtov vin. 

22.) C. sv. Marije Magdalene (na Pešati, f. Cerklje) 1 kelih 
z bakrenim stojalom in 3 funte vin. 

Skupaj je dalo to sodišče: 1 srebrn križ, 1 veliko srebrno 
monštranco, 1 srebrn križec, 2 pozlačena križca, 1 1 kelihov in 
11 paten (31 mark 3 lote); 121 ren. gld. v penezih, 13 og. gld. 
v zlatu in 3 ren. gld. v zlatu. 



— 118 — 

4. Farna cerkev in podružnice ižanske fare (Ygg). 

Dale so: 

Srebrno monštranco, pozlačen križec, 15 kelihov in 17 paten, 
kar je tehtalo 19 mark 10 lotov; 3 kelihe z bakrenimi stojali je 
zlatar cenil 12 lotov; skupaj 22 mark in 6 lotov. 

(Dalje pride.) 



Kranjski lišaji (Lichenes). 

Spisal S. Robič. 

(Dalje.) 

Družina II. Lecanoracei. 

Poddružina L Thelotremei. 

57. Thelotrema Ach. 

155. Th. lapadinum Ach. Na smrekovi skorji v Mrzlem Dolu nad 
Bistro pri Vrhniki; na bukovem lubju na Vojskem. Gl. 

Poddružina II. Urceolariei. 

58. Urceolaria Ach. 

156. U. scruposa Ach. Na dolomitu v kokriški dolini. Var. cretacea 
(Ach.) KOrb. Na rožencu na Črni Prsti v Bohinju. Gl. Var. bryophila Ach. 
Lich. muscorum Scop. Na mahu Frulania dilatata na Šenturški Gori ; na 
apnenih skalah, porastenih z mahovi, na Vojšici, Čavnu in Jclenku. Gl. 
Var. gypsacea KOrb. Na dolomitnih skalah v Reškem Jarku poleg Cerkelj. 

59. Aspicilia Mass. 

157. A. calcarea (L.) KOrb. var. concreta (Ach.) KOrb. Na apnenku 
v okolici idrijski. Gl. Var. (3) contorea (Fl.) Hoflm. Na apnenku na Šent- 
urški Gori in v okolici idrijski. Gl. Var. microspora Am. in lit. ad Glow 
vel sp. propria. Na jura-apnenku na Otelci in Čavnu. Gl. 

158. A. vcrucosa (Ach.) KOrb. Na Mangartu. Gl. 

Poddružina III. Lecanorei. 

60. Icmadopila Ehrh. 

159. I. aeruginosa (Scop.) Trev. Na trohljenem bukovem štoru na 
Zaplati. 



— 119 — 

61. Rhinodina Ach. 

160. Rh. Bischoffii (Hepp.) Mass. Na jura-apnenku na Otelci. Gl. 

62. Lecanora Ach. 

161. L. maculiformis (Hoffm.) Hepp. var. varia; a) simmicta Ach. 
Na brezovem lubju na Senturški Gori; na borovcih na Tičji Gori in v 
Zagadovem Vrhu. Gl. 

162. L. agardhianoides Mass. Na jura-apnenku na Otelci; na ka- 
pronitnem apnenku poleg Godoviča. Gl. 

163. L. varia Ehrh. a) pallescens (Schaer.) Kttrb. Na bukovih in 
jelkinih štorih v Brusovi Grapi in na Čavnu. Gl. 

164. L. paUida Schreb. a) albella (Hoffm.) Kttrb. Na skorji raznih 
dreves v okolici olševški, na Senturški Gori in v okolici idrijski. Gl. 

165. L. angulosa Ach. j3) pallia Kttrb. Na mecesnovi in smrekovi 
skorji na Senturški Gori. 

166. L. subfusca (L.) Ach. — Lich. sufuscus Scop. a) vulgaris 
Kttrb. Na lubju raznih dreves na Senturški Gori in v okolici idrijski. Gl. 
Var. pina8tri Schaer. Na borih v Zagadovem Vrhu. Gl. Var. campestris 
(Schaer.) Kttrb. Na werfenskem škriljevcu Vrh Čev. Gl. Var. lainea (Fr.) 
Kttrb. Na werfenskem škriljevcu v Spodnji Idriji. Gl. Var. brvonta Kttrb. 
= Hypnorum VVulf. Na mahu na Grintovcu. 

167. L. intumescens (Rebent.) Rabh. Na bukovih deblih na Sent- 
urški Gori; na bukvah na Vojskem. Gl. 

168. L. umbrina (Ach.) Nyl. Na werfenskem škriljevcu v Spodnji 
Idriji. Gl. 

169. L. parella (L.) Ach. (sozn. Ochrolechia pallescens y parella 
Kttrb.) Na hrastovi skorji na Senturški Gori. 

170. L. atra (Huda.) Kttrb. Na werfenskem škriljevcu Vrh Čev. Gl. 

171. L. Hageni Ach. Na deskini ograji v Kamniku. 

63. Zeora K6rb. 

172. Z. coarctata Ach. a) elacista Ach. (sozn. Lecan. coarctata Ach.). 
Na werfenskem škriljevcu poleg Spodnje Idrije in Vrh Čev. Gl. 

64. Pyrenodesmia Mass. 

173. P. chalibae (Duf.) Mass. Na jura-apnenku na Otelci. Gl. 

174. P. Agardhiana Mass. Na krednem apnenku v Strugi in jura- 
apnenku na Otelci. Gl. 

175. P. variabilis (Pers.) Kttrb. Na dahštajnskem apnenku poleg 
Zakojce. Gl. 



— 120 — 

65. Callopisma Mass. 

176. C. aurantiacum (Lightf.) Kttrb. (sozn. Caloplaca aur. [Lightf.] 
Th. Fr.). Na dolomitu v kokriški dolini; na jura-apnenku na Otelci. Gl. 
Var. steropeum Kttrb. Na werfenskem škriljevcu poleg Spodnje Idrije. Gl. 

177. C. flavovirescens (Hoflm.) Mass. (sozn. Calopl. flav. [Wulf.] 
Jacg.). Na konglomeratu na Čudni Gori in na wcrfenskem škriljevcu 
poleg Spodnje Idrije. Gl. 

178. C. luteoalbum Tura. a) Persoonianum (Ach.) Mass (sozn. 
Calopl. pvracea [Ach.] Meth.) Na trepetliki na Šenturški Gori. 

179. C. cerinum Hedwg. var. cyanolepra (Dec.) Kttrb. (sozn. Calopl. 
ccr. [Ehrh.] Th. Fr.). Na srobrotu (Cl. Vit.), jesenu (Frax. Or.) in na glogu 
(Cr. Ox.) na Šenturški Gori; na črešnjevih drevesih na Vojskem. Gl. 

180. C. citrina Kttrb. (sozn. Cal. citr. [Ach.] Th. Fr.). Na hruševem 
drevesu na Šenturški Gori. 

66. Candelaris Mass. 

181. C. vitellina (Ehrh.) Mass. Na koritu pri znamenju poleg cerkve 
sv. Ambroža na ViŽcncah; na konglomeratu na Vojskem. Gl. 

182. C. vulgaris Mass. Na deblih in vejah sadnih dreves vOlševku. 

Poddružina IV. Placodiei. 

67. Acarospora Mass. 

183. Acar. maerospora (Hepp.) Mass. (sozn. A. castanea Kttrb.). Na 
kamenju v okolici olševški; na dolomitu na Vojskem; na apnenku na 
Jelenku. Gl. 

184. A. glaucocarpa Wahlb. a) vulgaris Kttrb. Na dolomitu na Je- 
lenku. Gl. Var. depauperata VVahlb. Na apnenih skalah na Čavnu in 
Hudem Polju. Gl. 

68. Placodium Hill. 

185. P. aureum (SchHr.) Poetsch. Na apnenku na Šenturški Gori. 

186. P. pruiniferum (Nyl.) (sozn. Lecanora pruinf. Nyl.; Lee. pru- 
inosa Chaub. Malbr.). Na apnenih skalah pri Divjem Jezeru. Gl. 

187. P. sazkolum Poli. (3) diflractum (Ach.) Kttrb. Na apnenku na 
Šenturški Gori; na werfenskem škriljevcu ob Idrijci Vrh Čev. Gl. 

188. P. circinatum Pers. var. radiosum (Hoflm.) Kttrb. Na konglo- 
meratu na južni strani Čudne Gore. Gl. 

69. Amphiloma K6rb. 

189. A. cirrhochroum (Ach.) Kttrb. Na apnenku v Strugi. Gl. 

190. A. Heppianum Milil. Na dolomitu na Vojščici. Gl. 



— 121 — 

Poddružina V. Pannariei. 

70. Lecothecium Trev. 

191. L. pluriseptatum Ani. n. sp. Na apncnih skalah, pokritih s 
prstjo, v Idrijskem Logu. Gl. 

192. L. corallinoides (Hofftn.) Kttrb. (sozn. Placvnthium nigrum Ach. 
Mass.). Na apnenih skalah na Šenturški Gori; na apnenih skalah v Zali 
in v Idrijskem Logu. Gl. 

71. Pannaria Delise. 

193. P. brunea Sw. a) gcnuina Kttrb. Na tleh v okolici olševški 
in pod Strmcem na Šenturški Gori; po gozdu pri dnu starih dreves v 
Mrzli Rupi. Gl. Var. coronata (Hofftn.) Kttrb. Na tleh med cretjem v 
Zelenem Robu. Gl. 

194. P. plumbca (Lightf.) Kttrb. V okolici olševški; na javoru na 
južni strani Čudne Gore; na bukvah na Čavnu in Vojskem. Gl. 

195. P. pezizoides. (Web.) Trev. Na tleh v okolici olševški in na 
Šenturški Gori. 

72. Psoroma (Ach.) Nyl. 

196. P. crassum (Ach.) Kttrb. Lich. fragiiis Scop. Na apnenku na 
Šenturški Gori; na dolomitu na Vojskem in pri Čekovniku. Gl. ar. 
caespitosum Mass. V razpokah apnenih skal na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 

Družina III. Parmeliacei. 

Poddružina I. Parmeliei. 

73. Physcia Mass. 

197. Pb. parietina (L.) Kttrb. — Lich. parietinus Scop. (sozn. Xan- 
thoria par. Th. Fr.). Na deskah in na deblih raznih listnatih dreves na 
Šenturški Gori, v okolici olševški in v idrijski okolici. Gl. Var. aurata 
Ach. Na Šilcrtabru na Notranjskem. 

198. Ph. pulverulenta (Schreb.) Fr. (sozn. Parmelia pul. Ach.). Na 
lubju raznih listnatih dreves in starem lesovju v okolici olševški in na 
Šenturški Gori. 

74. Tornabenia L. 

199. T. chrvsophthalma (L.) Kttrb. Na češpljevih vejicah v Spodnji 
Kanomli. Gl. (Konec pride.) 

Izvestja muzejskega drufttva za Kranjsko. L. V , se$. 3. 9 



— 122 — 

Mali zapiski. 

Anton Linhart kot dijak. — O smrtni stoletnici Antona Linharta, 
ki bode dne 14. julija t. 1., naj tudi «Izvestja» nekoliko pripomorejo, 
da se oživi spomin tega prvega slovenskega kritiškega zgodovinarja. 
Evo dveh treh črtic o njegovem dijakovanju! L. 1769. je Linhart pohajal 
2. razred tedanjega jezuvitskega liceja, ki je štel 6 razredov: 1. elemen- 
taris grammatices classis ali parva, 2. infima grammatices classis, 3. media 
grammatices classis, 4. suprema grammatices classis, 5. poesis, 6. rhe- 
torica. Kako je vspeval v «parvi» prej to leto, ni znano. Kot princi- 
pistu, kakor so zvali ondaj učence 2. razreda, se mu je bilo učiti latin- 
ščine, nemščine, grščine, aritmetike, nalog (praecepta), zgodovine, zemljepisja 
in krščanskega nauka. V tem redu so zabeleženi predmeti v programu, 
ki so ga izdali oo. jezuviti pod naslovom: Nomina . in ! Arena literaria victo- 
rum i qui ! insigni Munificentia i Inclvtorum \ Ducatus Carnioliae ! Statuum | 
in Aula Academica ! Collegii Societatis Jesu i Labaci i Proemiis donati sunt 
l aut l his proxime accesserunt. : Mense Septembri Die VIII. i (letnica) > 
Typis Joannis Friderici Eger, Inclvtae Prov. Carnioliae i Tvpographi. 
4°. Naslovni listi programov z 1. 1769., 1770., 1772. in 1773, vsi natisnjeni 
z majuskuli, so si docela jednaki, le pred programom z 1. 1769. je na- 
meščen nekak gledališki list: tttegiS etn i ©djaferftuel. ! Za kratko vsebino 
navajajo se igralci — retorji: Agatokla, vladarja pastirjev, je predstavljal 
Janez Nep. Kavčič; Aleksa, njegovega sina, Ljubljančan Jožef Deslpruner 
— menda isti , ki je pozneje dne 28. dec. 1789 nastopil v Linhartovi 
♦Županovi Miciki* kot «Tulpenheim, en shlahtni gospod* — pastirja 
Licida in Menalka sta igrala Jožef pl. Creuzberg in Ahacij pl. Peteneg; 
duhovnik Hierokel pa je bil Janez Nep. grof Engelhaus. Dejanje se je 
vršilo blizu nekega Panu posvečenega gaja. — Oo. jezuviti so klasi- 
fikovali iz vsakega predmeta posebej. V program so sprejeta samo imena 
zmagovalcev, ki so dobili darila, in pohvaljencev. Oboji so razvrščeni 
po zaslugi, prvi s pridejano številko, drugi brez nje. Kako se je godilo 
principistu Linhartu? V grščini je bil prvak; iz latinščine je bil drugi 
pohvaljenec, peti med vsemi sošolci; v tem predmetu ga je prekosil 
Jurij Veha (Georgius Vecha, Carn. Moraitfch.) , oba pa je nadkrilil Jurij 
Gollmavr (Carn. Rathmanftorf.), poznejši stolni prost in generalni vikar 
(umrl dne 10. avg. 1822.). V nemščini (Ex Verfione Germanica) je pa 
Linhart pretekel Veho in Gollmavra. Bil je peti pohvaljenec (deveti 
lokovanec). «Ex Pracceptis* je Linhart na 2. mestu med pohvaljenimi 
(5. lok.), Veha na 5., iz zgodovine Linhart na 5. (7. lok.), Veha na 6. 
Prvi odličnjak med vsemi je bil Ljubljančan Franc Sal. Chriftian, roj. dne 
10. jan. 1756 (umrl kot prvi brezniški župnik dne 3. febr. 1830.), on je 
bil prvi premijant v štirih predmetih (Ex Verfione Latina, Ex Verfione 



— 123 — 

Gcrmanica, Ex Praeceptis, Ex Geographia). Upravo principistov nam 
pojasnjuje tiskovina: Nomina i Academicorum : Infimae Grammatices Classis. 
4°. Maj. Razredu na čelu je bil: Princeps (Carolus L. B. a. Gall), njegov 
namestnik — viceprinceps je bil Sigefridus Kappus de Pichelstein, 
Secretarii: Michael Weitenhiller in Anton Linhart. Potem sledč: Proceres 
Academici, katerih je 12 , med njimi : Franc Sal. Christian Princ. emer. 
in Georgius Vccha; naposled so: Assessores reliqui (14), med njimi 
Jurij Gollmavr. Pet sošolcev Linhartovih je bilo v jezuvitskem semenišču, 
dva (Leopold de Passetzki in Franciscus Simonetti. Carn. Labac. e Sem. 
Epifc. Alum. Schellenburg) sta bila pa v škofijskem. — V 3. razredu 
<in media grammatices classe» 1. 1770. so ostali isti predmeti. V latin- 
ščini je ostal Linhart na istem mestu. V nemščini se je vzpel na drugo 
stopinjo; za Christianom je bil on takoj obdarovan. V zgodovini je znatno 
napredoval, bil je 3. premijant, iz zemljepis j a za dvema premijantoma 
5. pohvaljenec, Gollmavr 6., Veha 8. V grščini mu je prevzel Christian, 
prvak v štirih predmetih, prvo mesto. Linhart je bil 3. med pohvaJjenci 
(4. med sošolci), Gollmavr 6., Veha 8. — O Linhartu sintaksistu ne 
morem poročati, ker licejskega izvestja z 1. 1771. ni niti v muzejski, niti 
v obširni in dragoceni zbirki g. konzistorijalca T. Zupana; iz prve so 
posneti podatki, tičoČi se 1. 1769., 1770. in 1772., iz poslednje pa poročilo 
o Linhartovem dijakovanju 1. 1773. Program z 1. 1772. je jako časten za 
Linharta. Priča nam ob intenzivnem duševnem boju, ki sta ga bojevala 
v «poeziji» Christian in Linhart. Ta je bil 1. 1772. že gojenec jezuvitskega 
semenišča. Ob njegovem imenu stoji opomnja: «ex Sem. S. J.». V ve- 
zani latinski besedi (Ex Oratione Ligata Latina) sta si bila tekmovalca 
jednaka — oba prva premijanta; št. 1. oklepa Linharta in Christian a 
(Veha je za štirimi obdarjenci 5. pohvaljenec, Gollmavr 6.). V nevezani 
besedi (Ex Oratione Šoluta) je prvak Christian, Linhart pa 2. premijant, 
Veha 1. akcesist. V vezani nemški besedi (Ex Oratione Ligata Ger- 
manica) je Linhart prejel prvo darilo, Christian drugo, Veha je 3. po- 
hvaljenec, Gollmavr 5. «Ex Praeceptis* je Christian zmagalec, Linhart pa 
s Tržačanom Karolom Šopom (Schopp) vred 2. obdarjenec, Veha 5. po- 
hvaljenec (9. lok.). Poslednji je v aritmetiki za dvema premijantoma 
4. akcesist. Zanimati vtegne, da Veha iz tega predmeta, ki mu je do- 
nesel pozneje toliko slave, v 2. in 3. licejskem razredu ni prejel ni daru, 
ni pohvale. V zgodovini je došlo Linhartu drugo darilo. Še bolj se je 
odlikoval v zemljepisju, bil je prvi premijant, Christian 2., Veha za tema 
dvema 2. pohvaljenec, Gollmavr 3. V grščini (Ex Themate Graeco) se 
je Christian trdovratno držal prvaštva, Linhart je bil 5. pohvaljenec 
(6. lok.), Veha 7. V krščanskem nauku so se tik za jedinim obdarjencem 
Antonom Sterkom iz Tomaja razvrstili naši junaki: Christian 1. akcesist, 
Linhart 2., Veha 3. — Isto Živahno tekmovanje kakor v «poeziji> 



- 124 — 

opažamo tudi v « retoriki- 1. 1773. V nevezani latinščini sta si stekla 
oba, Christian in Linhart, prvo darilo, Gollmavr je 3. pohvaljenec (7. lok.), 
Veha 4. V vezani latinščini je zmagal Linhart, ki je bil prvi premijant, 
Christian 2. V nalogah sta si bila tisto leto Christian in Veha jednaka, 
oba 2. obdarjenca, prvi akcesist pa je bil Linhart (5. lok.) V aritmetiki 
je prvakoval Veha, z Antom Reitzem iz Kanala na Gor. je bil prvi pre- 
mijant, Christian 1. pohvaljenec, Linhart 7. (11. lok.). Prvo premijo za 
zgodovinske vednosti je prejel Christian, 2. Linhart, Gollmavr je bil 
4. akcesist (6. lok.), Veha 6. «Ex Cosmographia» je došlo prvo darilo 
Linhartu, Vehi drugo; takoj za njima je prejel prvo pohvalo Christian. 
Poslednji je bil tudi v retoriki prvak v grščini, Linhart 2. akcesist (3. lok.), 
Veha 5., Gollmavr 9. Iz krščanskega nauka sta si bila jednaka Christian 
in Linhart, oba prva premijanta. Poleg obveznih predmetov se je učil 
poslednji tudi lepopisja; kot gramatist in poet je prejel drugo, kot 
retor pa prvo pohvalo zato. V obeh višjih razredih se je pečal s pes- 
ništvom in govorništvom. Konec vsakoletnega programa stojč: Nomina 
eorum i qui i intra annum propria diligentia exercitium ali i quod oratorium, 
aut poeticum composuerunt, i et publice perorarunt. (Maj.) L. 1772. se 
je vdeležilo teh javnih govorniških vaj devet dijakov iz «poczije»; na 
tretjem mestu (prvi odličnjak v tem oziru je bil Karol Šop, 2. Christian) 
nahajamo Linharta. Govoril je latinski: Epicedion in Mortem Principis, 
et Archiepifcopi Salisburgenfis Sigismundi e Comitibus de Schrattenbach 
— in nemški : $anftebe auf bie Sanbftanbe bed §eqogt1)umed (Kratit toegen (Sin* 
fuljrung, uttb fcufnaljme ueuer SBtffenfd^aften in bte Sa^badprtfdpn Scfjutten. 
V retoriki 1. 1773. je prekosil Linharta v omenjenih vajah jedini Chri- 
stian. Naš slavljenec je deklamoval : (Sine Obe on bem $od)m&tbigft. $od>* 
geb. $. $. ftarl bed $eil. 9i5m. ffieidjd^iirften unb 8ifa>f ju &n)bad) aud bem 
(Hrdfl. $aufe bon fcerberftein beto bem Slntritte bed &n)bad>erifa)en $tft1)umed. — 
@ine fflebe an bte Sftabemie bet) ber Bnfunft ©t. Sjcettenj bed fcodjgeb. §. §. 
$incen| bed fceil. SRbm. ffieta)a*®rafen Urftni unb ffiofenberg, ald !čanbefyaupt* 
mamtd tm Shain. — Sin ©ebidjt t)on bet 9laturp^tojop^te in beurfa>n §e$a* 
metern. Messias: Idyllum saerum ex cl. v. Poppe converfum. — Tudi 
retor Veha je stopil na govorniški oder; govoril je: (£tne Obe auf bte 
uneinige $ol}len. — Završujoč naj še vzamem v misel pisavo Linhar- 
tovega imena. V programih stoji dosledno: Antonius Lienhard, Carn. 
Rattmanftorf, 1. 1773. dvakrat: Lienchard. Pravo krstno ime Tomaž 
je opuščal Lienhart. Podpisoval se je vedno le za Antona, ki stoji na 
drugem mestu v radovljiški krstni knjigi. Ondu se bere: «Die 11. hujus 
(dec. 1758) mane circa 3tiam natus et eadem hora 10 Baptus est Thomas 
Antonius fil: leg: Wenceslai Leenhorrht Civis et Conjugis ejus Theresiae, 
levantibus eum Simone Weraufs et Maria Caspergerin Civibus per me 
Casparum Globotschnigg Vic. loči. Ex civitate. /. v. 



— 125 — 

Slovenski umetnik Franc Jelovsek, ki je z lepimi freskami ozaljŠal 
Župne cerkve v Kamniku, v Srednji Vasi, na Žalostni Gori pri Mokro- 
nogu (Flis , Renaissance u. Neuzeit v. D. o.-u. Mon. in W. u. B. , Karnten 
u. Krain, str. 168) in nekdanje svetišče bosih Avguštinccv na dunajski 
cesti (P. pl. Radics, Umčteljnost in umčteljna obrtnost Slovencev v 
Letop. Mat. SI., 1880, str. 37) je slikal na mokro tudi kupolo šentpcterske 
cerkve v Ljubljani. Pri popravljanji svodov, poškodovanih izza potresa, 
so iztaknili v kupolni «laterni» za zidcem nad okni z rdečo barvo s 
preprosto kurzivo napisano opomnjo: «Laus Dco & S. Mariae Semper V.- 
An. 1731. ben 17. ftuguft butci) granjen 3efoufd>cg Ijieroben getnaHen loorben, 
mit bem Stouter 9Ratt)ia SRaflin, a»orattfd>ef. /. v. 

Kapelica v Krakovem. — Ob rimskem zidu na Mirju sloni nasproti 
vhodu z Emonske ceste v Krakovske ulice v Ljubljani kapelica z «laterni» 
podobnim, s pločevino kritim, osemvoglatim nasadom vrh slemena. 

V tej kapelici se nam je ohranil najstarejši krščanski kip, kar 
jih je sedaj znanih na Kranjskem. To je reliefna podoba Matere božje z 
Detetom. Na prestolu (vis. 41 cm), na blazini pogrnjeni z do tal sega- 
jočim prtom, sedi nebeška Kraljica. Glava z nizko zobčasto krono, ki 
je v sprednjem delu nekoliko poškodovana, ji je nagnjena na levo proti 
Sinu, sedečemu ji na kolenu. Lahno ga oprijema z levico božja. Mati, 
v desnici pa drži ob prsih, kot druga Eva, jabolko, tako da je kazalec 
prost ter kvišku iztegnjen. Obeh roke so večje, nego bi zahtevalo so- 
razmerje. Obraz ji je podolgovat, pravilen, mil, obrobljen z lasmi. 
Plame las na levi ji sega do pasa. Oplečje je pri Mariji in pri Jezušku 
jako ozko. Gorenja obleka Marijina je nadaljevanje ovoja, ki objema 
glavo ter pada ob ramenih preko obeh kolen. Izpod nje moli prosti 
del pasu, s katerim je prepasana čez spodnjo obleko, ki je zlasti v 
dolenjem delu krasna, gubovita. Skozi njo se dobro razločijo noge. 
Kristovo obličje je za njegovo mladostno dobo nekamo staro. S temi 
stari kavi mi potezami je menda hotel umetnik vpodobiti njegovo ne- 
skončno modrost. Desnico drži ob prsih, dva prsta dviga proti nebu. 

V levici mu tiči vkupe zvit knjižni zavitek. Nogi sta mu spodaj navzkriž 
položeni. Desna polovica prsij je razgaljena, obleko iz neke mehke snovi 
so Kristu najbrže pozneje pridejali. Pod Marijinim podnožjem zdita dva 
z glavama drug v drugega zapletena zeleno barvana zmaja ; pri vsakem 
se vidi samo po jedna perutnica, ki je venkaj obrnjena. Ob obeh straneh 
se dviga iznad prestola stebrič z dorskim glavičem , na katerem čepi 
golob z nazaj zasukano glavo. Oba stebriča spaja gori nad Marijo gotsk 
relijefni lok. Spodaj stražita prestol dva ležeča polleviča, po jeden na 
vsaki strani. Kamenito ozadje je bilo nekdaj pozlačeno, takisto Marijina 
krona. Zlato Še sedaj mestoma sije skozi rjavo in rdečo barvo, s ka- 
tero je sedaj natreno. Tudi kip, zlasti oba obraza sta že morala večkrat 



— 126 — 

čutiti poteze ncumetnega čopiča. Višina kipa, iz brusnika izklesanega, 
je 71 cm, širina s prestolom vred 54 cm. Kako je ohranjen? Za njegovo 
visoko starost — stavbenik g. R. Jeblinger meni, da kip prihaja iz 11. sto- 
letja iz prehodne dobe romanskega sloga v gotski, g. prof. Jožef Smrekar 
ga stavi v 13. vek --za več nego poltisočletno starost dobro. Nekaterih 
poškodeb je pa le treba omeniti. Pod desnim ušesom Marijinim zeva 
rana — ostanek žeblja, ki so ga zabili vanjo za obešanje raznih nakitov. 
Teh so že precej nanesli pobožni darovalci, iščoč pomoči pri Materi 
božji «dobrega dela* v Krakovem. Poleg raznih svilnatih in čipkastih 
oblek, s katerimi sta vedno sedaj s to, sedaj z drugo, kakor nanesti 
prazniki, odeta Marija in njen božji pestovanček, se nahajajo v riznici, 
starinski, lepo izrezljani in okovani skrinji, hranjeni v neki hiši v Kra- 
kovem: kronice, zapestnice, uhani, prstani, srčki, križci, molki, svetinje. 
Med temi je srebrna kolajna, ki jo je pred mnogimi leti prinesel z 
Laškega neki vojak Mariji v dar. V premeru šteje 4 cm. Na licu se vidi 
sv. Duh - - golobček v žaru in oblakih. V vrhnjem polkrogu stoji 
napis: VBI. UVLT. SPIRAT. Spodaj je grbič s kardinalskim klobukom 
na vrhu, ob njem na levi SCV. na desni DO. Narobe: SEDE. VACAN 
- TE. MDCCLVIII. Vpodobljena sta dva ključa, ležeča navzkriž. Med 
njima se razprostira šator, pod šatorom je klobuk, pod klobukom grb, 
v katerem se dviga steber, na njem pa sloni trizoba krona. Vrnimo se 
k Marijinim ranam! Obe nogi, zlasti pa desna, sta nad prsti znatno po- 
sneti, takisto desna noga na piščali pod kolenoma in jedna guba Mari- 
jine obleke na desni strani. V prejšnjih časih so hodili ljudje strgat 
Marijo. Ostržke so rabili za zdravilo zoper mrzlico. Med ljudstvom je 
razširjena vera, da ta Marija raste. Nekdaj je bila poveznjena pod 
steklom, pa je baje toliko zrastla, da jej je postal prostor pod steklenim 
krovom premajhen; zato je nagnila glavo ter ima nagnjeno še sedaj. 
Ustno izročilo pravi, da so pred več stoletji našli ta Marijin kip delavci, 
ko so razkopavali zidovje ondu, kjer sedaj kapelica stoji. G. prof. Smrekar 
misli, da je bil ta relief kdaj vzidan kot «tympanon» nad vrati kake 
cerkve (morda stare Križevniškc, ki jo je razrušil potres dne 24. marca 
1511 — Krakovo je spadalo pod gospoščino Križevniškega reda). Prvo 
znamenje, postavljeno na najdišču, je bilo jako preprosto. Blizu njega 
je bilo baje korito, kamor je tekla voda iz zidovja. Tjakaj so gonili 
Krakovci živino napajat. Še dandanašnji je kapelično ozadje jako mo- 
krotno. Sedanja zgradba z romanskim portalom, zatvorjenim z močnimi 
Železnimi, rešetkastimi vrati novega kova (1891), vtegne stati Že kakih 
poldrugsto let. Letošnji potres tudi nji ni prizanesel. V stene in svod 
ji je zarezal globoke razpoke. - - Kolikor nam je znano, so se Že dvakrat 
zbirali Trnovčani pri tej kapelici k službi božji, prvič 1. 1854. Predno so 
jeli podirati staro trnovsko cerkev, so prenesli na belo nedeljo dne* 



— 127 — 

24. aprila v majhno krakovsko svetišče presv. Rešnje Telo. Razen 
zimskega časa se je brala potem vsak dan v kapelici sv. maša do 25cga 
dne nov. 1855, ko je bila blagoslovljena nova cerkev. Trnovski zvonovi 
so viseli tedaj vrh rimskega ozidja nad kapelico. Ko so letos po veliko- 
nočnem potresu zaradi hudo poškodovanih zvonikov morali zapreti 
trnovsko cerkev, zatekali so se trnovski župljani h kapelici v Krakovem. 
Ondu so se brale sv. maše od 16. aprila do 11. junija tega leta. /. r. 

Zemeljski potres v Mokronogu. V spisu o potresih na Sloven- 
skem (Izvestja 1895, seŠ. 2) se ne omenja mokronoški potres 1. 1871. 
do 1872. Provzročil je bil v Mokronogu in sploh prebivalcem mokro- 
noške ali šentrupertske doline mnogo strahu. «Novice» (1871, str. 413) 
so pisale, da je bilo v noči 2. grudna 1871, ko se je potres začel, 
36 čvrstih in okolo 100 lahnih sunkov. Treslo se je potem še več kakor 
leto in dan pogostokrat, in tudi v poznejših letih se je potres še po 
malem oglašal. Središče potresa je bilo uprav v Mokronogu. Tu se je 
najbolj treslo, v okolici pa dosti manj. Vzrok je pač najbrž ta, da je 
vsa mokronoška dolina, in posebno Mokronog, na mokrotnih in močvirnih 
tleh. Tu je tako rekoč vse na vodi. Ako se koplje le dober čevelj v 
zemljo, že privre voda. Odtod toliko studencev v Mokronogu in njegovi 
okolici. Posebne škode potres ni napravil, razen da se je podrlo par 
dimnikov in da so hiše razpokale, posebno pa župna cerkev v Mokro- 
nogu, v kateri se nekaj tednov ni smela vršiti služba božja. Nasprotno 
pa cerkev M. B. na Žalostni Gori nad Mokronogom ni skoro nič trpela, 
ker stoji na trdih tleh. Da je bil potres v Mokronogu in njegovi oko- 
lici res hud, prepričamo se iz tega-le pisma, katero je pisal 4. grudna 
1871 g. kapelan iz bližnje fare pri sv. Trojici svojemu tovarišu in se 
glasi: «Potres je v Mokronogu silno močno razsajal. Farna cerkev ima 
prav široke razpoke, da ne bodo več maševali v njej, dokler se ne 
popravi. Pehanijeva hiša, v kateri so uradi, je tako zverižena, da se 
nobena vrata ne zaprtf, in bode tedaj treba veliko popravila. Po proda- 
jalnicah je steklenice, sveče in druge enake reči pometalo na tla, raz- 
bilo, razdrobilo i. t. d. V Mokronogu je bil tak strah, da so šli v soboto 
po noči ob 11. uri s procesijo na Žalostno Goro, ravno tako v nedeljo 
dopoldne ob 11. uri. Sploh je bil tak strah, da ne samo nihče ni spa^ 
temveč je prav veliko ljudij v mrzli noči preČulo na cesti, nekaj se jih 
je pa odpeljalo drugam. So pa tudi vse hiše več ali manj poškodovane. 
Bobnenje je bilo po noči med soboto in nedeljo neprenehoma in tako 
silno, da so se v resnici bali, da se Mokronog pogrezne. Podzemeljsko 
bobnenje je bilo podobno neki zmesi silno hude kraške burje in straš- 
nega groma. Tudi pri nas je bilo hudo. Ljudi je majanje in zibanje 
zemlje metalo kar po tleh, ali pa enega v druzega. Vse je bilo prepla- 



— 128 — 

Seno in mrtvaško bledo. Jok in stok sta bila res kaj resnobna predigra, 
kar se ima zgoditi pred sodnim dnevom. Spomnim se na psalmista v 

17. psalmu: In zemlja se je tresla in gibala, 

Majala je vitocih gor se peza, 
Ko je razlila se Njegova jeza.» 

Tako pismo. — Zanimivo je, da so čutili letošnji velikonočni potres v 
Mokronogu, kolikor sem izvedel, primeroma manj, kakor drugod po 
Kranjskem. y. šaielj. 

Letošnja razkopavanja na Brezju pri Mirni Peči. Kopal je, kakor 
je znano, J. Pečnik Že lanskega leta veliko gomilo (št. XII) na gorskem 
hrbtu, ki se vleče med Hmeljčičem in Brezjem od Plešivice (470 wi) proti 
Ravnici (604 m). V gomilah so pokopani mrliči prazgodovinskega selišča 
«Na Krlinu« (468 m) t severovzhodno od Hmeljčiča. Vseh gomil je okoli 
Brezja devetnajst, med temi štiri v vasi sami, ki šteje le deset številk. 
V omenjeni gomili je izkopal J. Pečnik lani poleg drugih lepih stvarij 
tudi znamenit pašni sklepanec, na katerem je bil vtisnjen zeld redki 
«symplcgma». — Dne 10. aprila t. 1. začel je istočasno razkopavati go- 
mili XIV in XV na mali njivi tik gozda. V št. XV je našel okostje s 
sulico in sekiro, ter dva lonca, izmed katerih je bil jeden rudeČ. Grob 
je bil obložen in pokrit z velikimi kamenitimi ploščami, ki so bile od 
drugod pripeljane. V št. XIV je bila pokrita žara, polna pepela, velika 
fibula, dva dobro ohranjena lonca (večji in manjši), ter jedna zdela. 
Nad pepelom so bile sežgane nanožnice, zvarjene z železnimi predmeti. 
— Koncem maja je začel Pečnik kopati gomilo št. XIII, ki stoji zahodno 
tik gomile XII. Dolga je 25 m, široka 14 m, a visoka 3—4 m. Do 30. maja 
izkopal je bil Že 23 zapestnic, dve veliki nanožnici, več korald, velik 
pas z lepimi sklepanci, mnogo fibul (tudi nove oblike), več lončenih 
posod (tudi rudečih). Najbogatejši grobovi so bili v severnem delu go- 
mile, zlasti so se odlikovali ženski grobovi (izmed 20 grobov so bili 
samo trije moški). Dne 7. junija so izkopali žensko okostje, ki je imelo 
na levi nogi devet nanožnic, na desni pa le osem, a samo jedno za- 
pestnico, okoli vratu vse polno korald (med njimi zlato peno) in tri 
fibule. Od jedne teh je viselo koj pod vratom več verižic in na njih 
so bili vsakovrstni obeski celo do 45 cm daleč doli po prsih. Naslednjega 
dne so izkopali zopet bogato žensko, ki je imela dve zapestnici, dve 
nanožnici, tri fibule mnogo korald, uhane in na glavi čepici podoben 
nakrasek iz brona. Od posod se je našlo prav mnogo črepin, med 
njimi tudi več rudečih. Do sedaj je komaj polovica gomile prekopana. 
Po sredi so bili mrliči bolj redki, na južnem kraju pa se prikazujejo 
vedno gostejši. Tudi ta gomila je torej vredna vrstnica št. XII. 5. R. 

Izdaje in zalaga € Muzejsko druitvo za Kranjsko*. 
Tiskala Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik V. 1895* Sešitek 4. 



Cerkev in samostan v StičinL 

Spisal Konrad Črnologar. 

I ribližno 37 km od Ljubljane in 2 km severno od velike 
ceste Ljubljana-Novomesto in postaje dolenjske železnice stoji 
v ozki dolini stiski grad, do 1. 1784. samostan cistercijencev, 
sedaj pa last verskega zaklada. Po svoji razširjenosti je to 
gotovo največje poslopje na Kranjskem. Od ceste je videti 
kakor malo mesto. Še sedaj ga od treh stranij mej6 stolpi 
in močno ozidje, katero je nekdaj branilo samostan ljutega 
Turka. Le na vzhodni strani so zid odpravili. Mal potok 
«Stičnica» obteka grad od treh stranij. Potok goni velik 
grajski mlin, v starih časih pa je napolnjaval tudi grajske 
jarke. Okoli gradu je precej hiš nekdanjih samostanskih pod- 
ložnikov, izmed katerih je znamenita ona nad samostanom na 
griču, kjer je sedaj gostilna «Poličanski». Prvotno je bil tu le 
šestoglati stolp, morebiti stražni stolp, ker se od ondod dalje vidi, 
kot iz samostana, pozneje pa je neki to bilo letovišče pre- 
latov. 1 Obzidje obdaja tudi velik samostanski vrt. Drug vrt s 
sedaj opuščenim parkom in senčnatimi drevesi pa je na južni 
strani zunaj obzidja. Ondi so stala še za Valvasorja gospodar- 
ska poslopja, katera so pozneje prestavili na polje niže proti 
veliki cesti. Sedaj je to last Fodranspergov («Marof»). Okrajna 
cesta drži od gradu na jedno stran do velike ceste, na drugo 
pa čez Vir, kjer je bilo velikansko prazgodovinsko gradišče, 

' Blatter aus Krain, 1861, str. 120. 



— 130 — 

do znanih gomil pri Grižah. Najbrž je tu nekje stala rimska 
postaja Acervo.* Zanimivo je ime nizkega griča pri Hudem, 
kjer se križajo okrajne ceste z veliko. Imenuje se Ivančna 
Gorica. Na križišču stoji okrogel steber z štirivoglatim, s pira- 
mido pokritim nastavkom. Okrogli del je nedvombeno rimski 
miljnik. 8 V nastavku so bile na plošče vino slikane podobe 
svetnikov: sv. Vida, sv. Kozme in Damijana, Matere Božje in 
svetega Egidija kot zavetnikov bližnjih fara in samostana. 4 
Napis je latinsk, deloma nemšk. Med drugim stoji tudi pisano: 
«hoc christiani nominis et antiquae pietatis | monvmentvm vt 
accedentibvs recedentibvs et | hic praeterevntibus servatoris svi 
memoriam | refricaret e vivo lapide poni cvravit lavrentius, abbas 
sithicensis, anno virgi: part. mdlxxxIII». (1583.) — Puzel pravi, 
da je bil samostan zidan s prva ondi, kjer stoji ta kamen. 5 
Ne vem, da bi bilo ta napis tako umeti. Znamenito pa je, 
da je prvi nam imenoma znani altar bil sv. Janeza, griču poleg 
spomenika pa se pravi Ivančna Gorica. Da je bila samostan- 
ska cerkev M. B. posvečena, vemo za gotovo še-le iz 13. sto- 
letja. 6 

Znana je pravljica, da so prvotno drugje zidali samostan, 
da je pa neka nevidna moč podirala po noči to, kar so po 
dnevu postavili, dokler se ni ondi, kjer je sedaj grad, prikazal 
ptič, poj6č: «Sit-hic». Na tem mestu so potem samostan zidali 
brez zadržka. Zato ima samostan ptiča v grbu. 7 

Ni sicer neverjetno, da so sprva menili samostan posta- 
viti kje drugje, morebiti na širnih posestvih šentvidske cerkve, 
ki so bila neposrednje oglejskih očakov, a iskali so priprav- 
nega stavišča. Zat6 je očak Peregrin zamenjal nekaj posestva 
šentvidske cerkve z brati Henrikom, Ditrihom in Majnhalmom 



2 Mullner, Emona. 

8 Ibid. 

* Ostala je le še slika sv. Vida; pred 20. leti so bile še vse. 

6 Milkowicz, Kloster in Krain, str. 41. 

6 Ibid., str. 40. 

7 Valv. VIII., str. 694., Milkowicz, Kloster, str. 219. 



— 131 — 

za posestvo «Sitik» 1. 1136. ter poklical menihe iz rimskega 
samostana (Reun) pri Gradcu. 8 Pravljica o ptiču pa je gotovo 
izmišljena. Omenjenega Majnhalma nahajamo 1. 1152. kot posest- 
nika gradti Višnjagora. 9 Njegov sin Albert grof Višnjegorski 
se imenuje 1. 1177. zavetnik (advocatus) samostana. 10 Ta in 
njegova hči Zofija sta šteta med ustanovitelje in poslednja 
izrecno svoje stariše kot take imenuje. Ni dvomiti, da so 
Višnjegorski storili še največ dobrot samostanu. Ako bi ne 
bili ti glavni ustanovniki, bi ne bili imeli zavetništva. 11 Pozneje 
pa so v samostanu Višnjegorske pozabili in vse zasluge glede 
ustanove pripisovali očaku Peregrinu, morda zato, ker je rod- 
bina Višnjegorskih izmrla, ali pa ni več toliko dobrot delila; 
nekaj pa tudi zat6, ker cistercijenci niso imeli advokatov, 
ampak defensorje. 12 

Stičina je bila prvotno ustanovljena kot benediktinska 
opatija. Proti koncu 12. stoletja pa je postala cistercijenski 
samostan. Če cerkev ni bila že prej posvečena Mariji, storilo 
se je to tedaj, ker vse samostanske cerkve cistercijencev so 
brez izjeme posvečene Materi Božji. 

Sčasoma je postala Stičina z darovi, dedščinami in raz- 
nimi privilegiji najbogatejši in najimenitnejši samostan v naši 
deželi. Po vsem Dolenjskem in tudi drugod je imel posestva, 
podložnike in desetine. Koliko žita so deloma sami pridelali, 
večinoma pa kot desetino dobili, kaže nam velikanska tri- 
nadstropna žitnica. Vtelešenih 18 je bilo samostanu 35 fara, 
katere so dajale tudi obilo dohodkov. Tem je bil opat toliko 
kot škof, bil je njih naddijakon, neposrednje podrejen oglej- 
ski cerkvi. Dokler ni bila ustanovljena ljubljanska škofija 
(1463), je bil on prvi prelat v deželi, nosil je mitro, smel je svo- 

8 Schumi, Urk. u. Rgb. L, str. 88. 

• Ibid, str. 104. 

»• Ibid., str. 127. 

11 Milkowicz, Kloster, str. 34. 
11 Ibid., str. 39. 

'• Primeri Catal. Cleri, patronatc. Po Milkowiczu 38 kuracij. 
(str. 192). 



— 132 — 

jim novincem podeljevati nižje redove, od 1. 1412. posvečevati 
krizmo in altarje v podložnih cerkvah in tudi zvonove. 14 Pod- 
ložni duhovniki so hodili v Stičino na sinodo. 

V svetnem oziru je bil opat neposrednje podložen dežel- 
nemu knezu. Svoje podložnike je smel soditi celo na smrt. 
Za trdnim ozidjem se je lehko branil sovražnikov, saj je imel 
celo topove. 16 Mnogo je trpel samostan v turških vojskah. 
L. 1471. so ga Turki požgali, le opat in nekaj bratov je ube- 
žalOj ostale pa so vlekli v sužnost, ali pa pobili. 18 Opat Os- 
vald je samostan zopet pozidal, opat Janez Glavič pa je na- 

• pravil močno obzidje in malo trdnjavico na južni strani. 
L. 1 529. so Turki, vrnivši se od oblege Dunaja, samostan zopet 
oropali in požgali, a menihi so se jih v oni trdnjavici ubra- 
nili. Kak6 je bil samostan zavarovan, vidimo na slikah v 
Valvasorju. 17 [Izmed stolpov je le še pet ohranjenih, med 
njimi vzhodni stolp, skozi katerega se gre k cerkvi. V njem 
so jako znameniti iz mavca narejeni reliefi iz 1. 1620., ki pred- 
stavljajo Kristusovo trpljenje, poslednjo sodbo, latinske cerk- 
vene očete i. t. d.] 

Po 648 letnem obstanku je bil samostan z dekretom dne 
6. oktobra odpravljen in 25. oktobra so ga menihi zapustili. 18 
Posestvo in premoženje je postalo last verskega zaklada, 
pozneje pa je posestva užival ljubljanski nadškof Brigido; 
sedaj je zopet gospodar verski zaklad. 19 

V gradu je sedaj c. kr. okrajno sodišče z davkarijo, 
pošto, župnim uradom in šolo, v ostalem poslopju so zasebna 
stanovanja. 

Poslopja so iz raznih dob in nepravilno zidana, brez 
skupnega črteža, brez simetrije, po večem dvonadstropna, 



14 Kloster in Krain. Napisi na dveh zvonovih. 

15 1548 je kupil opat Janez 6 topov. Blatter aus Krain 1861, str. 20. 

16 Valvasor, VIII., str. 700. 

17 VIII., str. 703; XI., str. 530. 

18 Kloster, str. 201. 

13 V šentvidskem farnem arhivu. 



— 133 — 

deloma pa samo jednonadstropna. Poleg cerkve in jed ne 
kapele, ki sta iz romanske dobe, je najstarejši zgodnje-gotski 
križni hodnik, potem pa jugozahodno krilo. Jugovzhodni del 
je najmlajši. 

V tem spisu se bomo pečali le s cerkvijo in križnim 
hodnikom, ki sta za zgodovino stavbarstva najznameniteja. 

Kakšen je bil sprva stiski samostan, ne vemo, ker je 
bil tolikokrat prezidan. Cerkev je gotovo, če že ne prva, vsaj 
iz prve dobe samostana. Ne mnogo mlajši je križni hodnik. 
Ohranilo pa se je poročilo, da so prvotni samostan zidali 
zidarji, ki so prišli iz daljnih krajev, brž ko ne s Francoskega. 
Ime jednega, Mihaela,. se je ohranilo v *neki listini. 80 

O stiski cerkvi so pisali že Valvasor, samostanski kro- 
nist Puzel, J. L. (Jean Lavrent),* 1 A. D(imitz)," Hicinger « in 
Milkowicz. Puzel, J. L. in A. D. trdijo, da je opat Jakob Rein- 
precht cerkev z novega sezidal 1. 1622. Hicinger isto trdi, le da 
se nahajajo na njej romanske oblike, Milkowicz pa, da je ta 
opat cerkev popravil in večinoma z novega sezidal. 84 Toda 
to ni res. Pač je cerkev videti zunaj in znotraj barokna, a ni 
bila zidana kot taka, le prenaredili so jo. Pod streho je ohra- 
njeno še vse svetlobno nadstropje romanske ravnostropne 
bazilike. Puzel cerkev nevedoma opatu Reinprechtu pripisuje; 
ako bi bil kdaj pod streho, videti bi bil moral 18 oken srednje 
in prečne ladije in dve od stranske ladije, ki so odločno 
romanska. Kdo bo neki zastonj nad svodi pod streho okna 
narejal in stene belil! Morebiti so koga motile besede v Val- 
vasorju: «Dieser (opat Jakob) hat die Abtey und Kloster, wie 
noch jetzo zu sehen, erbauet.** 5 



*• Kloster in Krain, str. 37. 

■' IUyr. Blatt, 1835. 

" Blatter aus Krain, 1861. 

* 3 Njegov koledar, spis Virida. 

21 Kldster, str. 76. 

15 Valvasor VIII., str. 701. 



— 134 - 

Kakšna in kolika je bila romanska cerkev, ni težko 
določiti, težje je pa to, so li imeli prezbiterij in kapeli poleg 
njega (Nebenchore) apside, ali ne. Zvonika cerkev ni imela, 
razun nadstrešnega stolpiča. Cerkve cistercijencev so bile 
ravno završene, brez apsid in zvonika in sploh jako priproste. 
Taka je bila tudi stiska cerkev. Cerkve benediktincev pa so 
bile bogatejše in so imele zvonike. Kaj mogoče je, da so 
sedanjo zidali menihi že kot cistercijenci. Če je bila konec 
kornega štirikota apsida, čemu bi neki v gotski dobi zidali 
ondi mnogostrani završek? 

Cerkev stoji na severni strani gradu. K njej se pride 
čez gornji most skozi stari vhodni stolp. Na južni strani je 
cerkvi prizidan križni hodnik (Kreuzgang) in dve grajski krili, 
na severni strani pa cerkveni dvor s staro prelaturo, mlinom 
in drugimi manjšimi poslopji. Prezbiterij sega na veliki dvor. 
Od zunaj cerkev ni nikakor lepa. Nizke stene stranskih ladij, 
neprimerno visoka in široka streha in neukusna, jednako 
široka in visoka okna brez vseh olepšav delajo, če bi zvo- 
nika ne imela, da bi bila bolj podobna velikemu skladišču, 
nego cerkvi. Veliki vhod je proti zahodu. Sedaj ima cerkev 
tri podolžne in prečno ladijo; prezbiterij je završen s tremi 
stranmi osmokota; na severni strani sta dve, na južni jedna 
kapela in jedna shramba poleg prezbiterija. Pevski kor za- 
vzema zahodno tretjino srednje ladije in mali del stranskih 
ladij. Slopi, ki ločijo ladije, so štirivoglati, svodi polukrožni, 
banjasti in križasti. Okna so velika in završena s segmentnim 
lokom. Tlak je v ladijah iz opeke, v svetišču in kapelah iz 
raznobarvenega kamena. Prečna ladija je za 1, kapela za 3 
in prezbiterij za 4 prage vzvišen nad tlakom podolžnih ladij. 
V svetlobi je dolga 60*5 m y široka je v podolžnih ladijah 
18 w, v prečni ladiji in čez prezbiterij 26 m. Visoka je v 
prezbiteriju, prečni in srednji ladiji 13 5 m, v stranskih 65 m. 
Vsa cerkev pokriva nad 1300 *w a . Zvonik je nad križališčem 
do strehe 31*6 m visok in 9 m širok. Vse je pod jedno streho, 
izvzemši prečno ladijo in završek prezbiterija. Krite so strehe 
s strešniki, barokna zvonikova streha pa s ploščevino. 



— 135 — 

Že po tehniki se stari deli ločijo od poznejih. Cerkev 
je bila večinoma zidana iz lahkega kamna, osobito vsi oni 
zidovi, ki so se kazali na zunaj. Kvadri niso bili ometani, 
vsi so primerno jednake velikosti in zgornji pokriva vedno 
polovici spodnjih dveh, navpični skladi se toraj menjajo. Za- 
vršek polukrožnih rom. oken je vedno zložen iz zagozdasto 
prirezanih kvadrov. Kjer pa ni kvadrov, je zid iz zmerno 
velikih, bolj ali manj štirivoglati obdelanih kamnov. Z malto 
so zamazani le skladi, in po teh je s keljo v malto poteg- 
njena črta. To je značilno. Tako je na primer oni del 
zunanjščine svetlobnega nadstropja, ki je bil pod jednostrano 
streho stranske ladije iz lomljenega kamna, kolikor pa ga je 
bilo nad streho, je po večem iz kvadrov. Opeke ni niti cele 
niti razbite v starih zidovih. V poznejših zidovih pa je večje 
in manjše neobdelano lomljeno kamenje, cela in razbita opeka 
in lahki kamen, vse nepravilno mešano. 

Romanska bazilika je bila zidana v podobi latinskega 
križa, kakor se kaže še sedaj. 36*5 m dolge podolžne ladije 
je ločilo 6 štirivoglatih 1*2 in l'6w debelih slopov, obrnje- 
nih s širjo stranjo proti ladijam. 6 po 4'5w širokih polu- 
krožnih lokov je slonelo na teh slopih in nosilo svetlobno 
nadstropje srednje ladije, nad vsakim lokom je po jedno, v 
svetlobi 0*6w široko in 2 m visoko, na obe strani razširjeno 
polukrožno završeno romansko okno, po 6 m narazen. Teh 
je bilo toraj 12. Srednja ladija je široka 7*25 m> stranski po 
4*2 tn. Stranski ladiji sta imeli po 6 oken iste oblike, le da 
so okna sam6 0*3 m široka in 1*6 m visoka. V jednako, ka- 
kor stranske ladije, narejenih kapelah poleg kornega kvadrata, 
ki nista nič druzega, kakor podaljški stranskih ladij čez prečno 
(Nebenchčre), sta bili v zunanjem zidu po dve taki okni. Od 
teh sta samo dve na severni kapeli ohranjeni, če tudi neko- 
liko zazidani. Po jedno tako okno je bilo tudi na zah. koncu 
stranskih ladij, in, če ni bilo pri omenjenih kapelah apsid, 
tudi v vzhodni steni. Stranski ladiji sta bili visoki 7 m, srednja 
in prečna ladija ter komi štirikot pa 14 m. Prečna ladija je 



— 136 — 

26 m dolga in 7*25 m široka. Jeden velik in dva manjša polu- 
krožna loka sta vezala jo na jedno stran s podolžnimi ladi- 
jami, na drugo stran s prezbiterijem in omenjenimi kapelami. 
Prečna ladija je toraj segala, kakor še sedaj, čez podolžne 
ladije. Z dvema oprogama je bila ločena v dve po 8" 2 m 
dolgi krili in križališče. V vsakem krilu so bila 3 okna prav 
pod stropom, jednaka onim v srednji ladij i, v vsaki steni 
jedno, skupaj toraj 6. Ta okna so 2*2 m visoka in 0'8w 
široka. Od teh sta dve popolno, štiri so pa v gornjem delu 
ohranjena, spodnjo polovico pa zakriva svod. Severna stena 
prečne ladije je imela, kakor še sedaj, spodaj vrata, nad temi 
pa dve.polukrozni okni drugačne oblike, kakor ostala, nad 
tema pa je bilo okno svetlobnega nadstropja. Taka je bila 
tudi zahodna stran srednje ladije. V južni steni prečne ladije 
pa je bilo le gornje okno, spodnji dve pa menda ne, ker je 
ondi prizidano samostansko krilo, v katerem je bila menda 
že sprva zakristija. Pri oknih omenim, da ni gotovo, je li bilo 
dno istih na obe ali le na jedno stran nagnjeno. Stara okna 
imajo izdolbene štirivoglate luknje za palice, ki so držale šipe. 

Komi kvadrat ni imel oken svetlobnega nadstropja, bil 
je gotovo svoden. Razsvetljevala so ga okna vzhodne stene 
ali pa apside, če je sploh bila. Ostala cerkev je imela ravne 
strope. Notranjščina je bila ometana in pobeljena, sila pri- 
prosta, niti ne vemo, če so imeli stolpi podstavke in naklade, 
ali ne. Če so jih imeli, bili so jako priprosti. Strešni zidec 
na severni kapeli se je ohranil; obstoji iz četrtinke . palice in 
plošče nad njo. Taki zidci so bili gotovo tudi drugje. Srednja 
in prečna ladija sta imeli dvostrani, stranski pa jednostrani 
strehi, vrhu poslednjih je bilo svetlobno nadstropje. Ker kor 
ni imel nadstropja, je bil s kapelami vred pod jedno streho. 
V zahodnem čelu je pod streho veliko romansko okno. 

Ne vemo tudi, če je bil na zunanjščini podstav. Skoro 
gotovo je bil, a je zasut. Ni verjetno, da bi bili cerkev tako 
nizko stavili; sedaj je skoraj 1 m nižja od dvorišča. 



— 137 — 

Neumljive so štiri po 0*9 m široke, štirivoglate, dimni- 
kom podobne luknje v zahodni steni stranskih ladij, po dve na 
vsaki strani, pod streho. Jedna je popolno, dve pa večinoma z 
razbito strešno opeko zasuti, jedna pa je še sedaj tak6 globoka 
(meril sem jo z motozom), da sega pod tlak ladij. Kaj pa, 
ko bi bila tu kdaj kripta, katera se je skoz te luknje zračila? 
Težko je umeti, čemu bi sicer bile luknje. 

Čudno arhajične oblike je imela cerkev in zidana je 
vendar v dobi razvitega rom. sloga. Premoženja menihom 
vendar ni manjkalo in izvežbanih delavcev bi se bilo tudi 
dobilo. Ce bi prvega ne bilo, bi menda ne zidali tolike cerkve. 

Od cerkvene oprave se iz romanske dobe ni ohranilo 
čisto nič. 

V gotski dobi prizidali so konec kornega štirikota, pet 
stranij osmokota s podporniki. Da so kor pozneje prizidali, 
vidi se pod streho. Kaj je dalo povod, da so to prezidali, 
ne vemo, če je bila apsida tam, ni bilo dosti menj prostora. 
Morebiti so to zato storili, ker je bilo premalo svetlobe, ker 
so ozka okna apside ali zadnje stene dajala premalo svetlobe. 
Od tega so ostale samo stene in podporniki. Kak je bil svod, 
ne vemo. 

Omenil sem že, da cistercijenci niso smeli imeti pravih 
zvonikov. Ko so sedanjega stavili, zidali so ga v podobi nad- 
strešnega stolpa nad križališče. S tem niso ničesar zakrivili 
proti redovnim pravilom. Zid zvonika je nad tlakom 31*6 m 
visok. Samo nad zidovi srednje ladije ga je 17*6 w. Širok 
je zunaj 9 m. Pač je bilo drzno, staviti tako težo na to višino 
in na slope, v jedru le 1*20 m močne. Toda stavitelj si je 
vedel pomoči. Ker je videl, da so slopi sicer dovolj močni, 
da nosijo navpično težo, in na strani dovolj podprti, oproge 
(Gurten) križališča pa le toliko močne, da nosijo sebe in leseni 
strop, razpel je nad njimi štiri šilastoločne oproge iz močnih 
v zagozdo sekanih kvadrov lahkega kamena, vrhu katerega 
je zidal štirivoglati in pri vrhu osmovoglati del zvonika. V zvo- 
nišču je bilo 8 šilastih, 5 m visokih in V 5 m širokih lin, na 



— 138 — 

vsaki strani jedna. To je bilo vzrok, da je nastalo nekaj raz- 
pok, a sesedlo se je, kar se je mislilo že zdavnej. Kakšna 
je bila streha, tudi ne vemo. 

Kdaj sta bila sezidana završek prezbiterija in zvonik 
je možno le približno soditi. Gotovo še pred turškimi voj- 
skami, ker za časa teh je bilo druzih skrbij dovolj, pozneje 
bi bili pa zidali gotovo že v preporodnem slogu, saj je opat 
Wolfgang Neff (1549 — 1566) že v tem slogu zidal.* 6 

(Dalje pride.) 



Cesta od Šmarijine Gore v Kokro. 

Spisal V. Leveč. 

Kdaj je nastala prva cesta od broda pod Šmarijino 
Goro v kokrsko dolino in po tej dalje na Koroško, to se 
da sedaj seveda težko določiti; najbrž so tu imeli že Rimljani 
svojo pot Gotovo pa je, kakor je to dokazal dr. Elze (Mitth. 
d. hist.Ver. f. Krain 1864, str. 89), 1 da so poslanci kranjske dežele 
na skupnem zboru avstrijskih dednih dežel v Lincu 1. 1541. — 
namreč Erazem baron Thurn, stotnik metliški, Nikolaj baron 
Thurn starejši, deželni oskrbnik Andrej pl. Lamberg, Žiga 
Višnjegorski in Janez Weilhamer, župan ljubljanski — pred- 
ložili kralju Ferdinandu prošnjo, naj da napraviti cesto skozi 
Kokro. Namen tej prošnji je bil, trgovino iz Nemčije v Italijo, 
ki je šla skozi Benetke, kjer so morali plačevati trgovci velike 
pristojbine, napeljati na avstrijske dežele in provzročati, da 
bi trgovci po tej novi poti vozili svoje blago čez Kranjsko 
v Italijo. Ferdinand takrat zaradi slabega gmotnega stanja 
svojih grajščin ni mogel prevzeti tega zidanja, in zato se je 
ponudila dežela, da prevzame delo, če se ji dovoli pobirati 
določeno mitnino. Vsled te prošnje je nastala cesta po ko- 
krski dolini, ki je pa izgubila precej veljave, ko je nad- 

* 6 Napis na vhodu jugozahodnega krila. 
1 Primeri Dimitz, Gesch. Kr. II., 293. 



— 1 39 — 

vojvoda Karol s pomočjo dežele kranjske in koroške dal na- 
praviti ljubeljsko cesto (1560 — 1575). 3 Po tej cesti se je 
zdaj večinoma obrnil promet in kokrska cesta, precej za- 
puščena, je začela propadati in umevno je, da ni bila dobra, 
kakor sploh takrat marsikod niso bile ceste najboljše. 

Ko je L 1721. zasedel prestol rimskega cesarja Karol VI., 
ki je bil na vso moč vnet za razvoj in povzdigo trgovine v 
svojih dednih deželah avstrijskih, bila je ena njegovih prvih 
in največjih skrbij, da so ljudje povsodi začeli popravljati 
ceste in zidati mostove. Na Kranjskem se je začelo to delo- 
vanje 1. 1720. V smlejskem grajskem arhivu se nahaja iz 
onega časa nekaj aktov, ki se tičejo popravljanja že ome- 
njene ceste; iz teh sem posnel naslednje črtice. L. 1721. so 
stanovi izročili popravo ceste Frančišku Benediktu Dinzl-u, 
a ta se tega dela ni mogel lotiti. Bil je namreč izvoljen za 
poslanca (Verordneter) deželnih stanov in je to svojo službo 
tudi nastopil, zategadelj pa ni mogel voditi in nadzorovati 
zidanja ceste. Nato so stanovi izročili to delo s patentom z 
dnč 6. avgusta 1721. 1. Ivanu Adamu baronu Flčdnigu, 8 in sicer 
naj bi bil izvel cesto od broda pod Šmarijino Goro do Lokve 
(tako se zove pravilno vas Voklo [Hiilben], v patentu Loquo; 
primeri Izv. II., str. 151.). Tlako pri tem zidanju naj bi bili 
delali pred vsem podložniki iz smlejske, šmartinske in vo- 
diške fare ter podložniki komende sv. Petra, in sicer od broda 
pri Tacnu do smlejskega gradu oni iz vasij: Smlednik, Dra- 
gočajn, Trboje, Hraše, Zapoge, Zgornje Pirniče, Spodnje Pir- 
niče in Tacen; od smlejskega gradu v Kokro pa oni iz vasij: 
Dragočajn, Trboje, Luže, Olševek, Tupaliče, Hotemaže, Srednja 
Vas, Visoko, Voglje, Šenčur, Hrastje, Prebačevo in Lokev. 4 



* Primeri Dimitza III., 224. in Izv. III., 218. scq. 

8 Glej prilogo I. 

1 Imena teh vasij kažejo, da je misliti tu na ono cesto, ki se pri 
Trbojah odcepi od ceste iz Smlednika v Kranj, in pelje potem skozi 
Lokev, Šenčur, Visoko, Hotemaže, Tupaliče in se pri Preddvoru združi 
s cesto, ki vodi iz Kranja. 



— 140 — 

Baron Flodnig se je že hotel lotiti dela in je že prosil sta- 
nove, naj mu pošljejo posebnega sla (Landschaffts Potten), da 
bode napovedal tlako, in asistenta ali pomočnika, da bode 
tlako nadziral in vodil v odsotnosti baronovi. Zahteval je 
tudi osem krampov, dvanajst lopat, deset motik, dvoje velikih 
kladiv, in sto goldinarjev za najnujnejše potrebščine, kakor 
se je to dovolilo tudi drugim potnim komisarjem (Weegs 
Commissarien). A- dela tudi baron Flčdnig ni začel, zakaj 
deželni stanovi so mu z odlokom od 28. avgusta 1721. L* 
zapovedali, naj neha s pripravami in naj tlačane, kateri 
so bili namenjeni za zidanje ceste, nemudoma pošlje k 
glavni cesti, katera se mora prej popraviti nego stranska 
proga. 

Stvar je potem mirovala 45 let. L. 1766. se je zidanje 
zopet začelo, a kmalu nehalo. L. 1786. je z odlokom od 
9. julija okrožni urad zopet zapovedal delo. Delalo se je 
potem štiri leta, a 1. 1790. je vse zaspalo. Slaba zveza z 
glavnim mestom zaradi nepopravljene ceste seveda ni ugajala 
grajščini smlejski, ki je posredovala, da se je zidanje zopet 
začelo vsled ukaza okrožnega urada z dne 18. julija 1792. 1. 
Vendar delovanje gotovo ni bilo posebno živahno, ker je 
moral okrožni urad 15. aprila 1795. 1. svojo zapoved ponoviti. 
V naslednjih letih ni bilo mogoče mnogo delati, ker je bilo 
treba v takratnih vojskinih časih skrbeti za priprego, a zato 
je bilo zidanje 1. 1798. po dovoljenju okrožnega urada z dne 
24. aprila tembolj živo in vstrajno. Popolnoma prenehalo pa 
je 1. 1799., in sicer zopet zaradi vojske in priprege. L. 1800. je 
zahtevala grajščina smlejska iznova, da se delo nadaljuje, kar 
je okrožni urad dne 28. aprila tudi dovolil, Nato se je cesta 
polagoma dovršila. Tu naj sledita dve listini, vzeti iz ome- 
njenih aktov v smlejskem grajskem arhivu. 

* Glej prilogo II. 



— 141 — 

I. 
Pa 1 1 e n t. 

Wir Hernachbenandte Johann Casper des HI. Rom. Reichfs 
Graff von Cobenzl Freyh. zum Prossegg, Mossau, Luegg, Leuttenburg, 
Neu Prossegg vnd St Daniel, Obrist-Erb-Mundschenkh in Crain, 
vnd der Windischen March, wie auch Obrist-Erb-Landttrukhsass, 
vnd Obrist-Erb -Landtfalkhenmaisster der furstl. Graffschafft Gorz, 
der Rom. Kay. May. Wiirkhlicher Gehaimber Rath, Cammrer, vnd 
Landtshaubtman in Crain. Vnd N. Einer L6bi : Landtschafft difses 
Hčrzogthumbs alda Praesident vnd Verordnete. Fuegen allen vnd 
jeden Geist: vnd VVeltlichen Obrigkheiten, Landtgerichts vnd Purkh- 
fridts Inhabern, Verwaltern, Administratorn, Vertrettern, Pfandt, 
Satz- vnd Bestandt Inhabern, wafs standts, wiirde oder VVeesens 
die seindt, neben Erbiettung Vnfser Freindt guettwilligen Dienst 
vnd gruesses hiemit zu vernemben, wellichergestallt noch hiebeuorn 
Crafft des an dafs Ober-Crainerische Viertl Erlassenen Patent dem 
Edl Gestrengen Herrn Franz Benedicten DinzlvonAnger- 
burg die reparation der Strassen zvvischen der Vberfuhr vnter 
dem Grofs Kallenberg durch dem Flednigkher Waldt bifs auf das 
Mittlding Ambt Kankher haltendt, aufgetragen auch denen in be- 
deuten District Vnterthannen habenden Herrschafften vnd Grundt- 
obrigkheiten die Landt Robbath zu sollichem Ende zu verschaffen 
anbeuolchen worden. Dagegen vnd weillen Jeder manigkhlich be- 
khandtermassen Herr Franz Benedict Dinzl zu einem Verordenten 
in Ritter Standt von denen Loblichen Landtstanden nicht allein 
Erwollet, sondern auch sein Ambt wurkhlich angetretten, Demnach 
Erdeuter reparation nicht abwartten Rhan: ansonst aber die vn- 
vmbgangliche noth in das bonum publicum selbst Erfordere, das 
mit sollicher Strassen reparation vngesaumbt fortgefahren werden 
solle, auch zu Mehr Ermeiter reparation der Strassen das Verthrauen 
in dem Wollgebohrnnen Herrn, Herrn Johann Adamben von 
Flednikh Freiherr gesezt, Vnd Ihme Herrn durch Verordnung 
aufgetragen worden solliche reparation von Grofs Kallenberg an 
durch den Flednikher VValdt bifs auf das Dorff Loquo vngesaumbt 
vorzunemben. — Alfs ist in der Rom. Kay. May. Vnfseres aller- 
gnedigisten Herrn vnd Erb Landtsflirstens Namben, dan von Landts- 
hauptmanschafft in Crain, wie auch difser Einer Loblichen Landt- 



— 142 — 

schaflft alda tragenden Praesident vnd Verordenten Ambstwegen, 
an Alle und Jede sonderlich aber an die hierunt Specificirten Pfarren 
begrifFene Geist : vnd weltliche grundtherrschafften vnd obrigkheiten 
wie auch Nachberschafften vnd Vnterthannen Vnfser nachmahlig 
ganz Ernstlicher Beuelich hiemit, Ihme Herrn von Flednigkh Frey- 
herrn oder den anordnenden Landschafft Fuess Potten zu Ober- 
wendter Strassen reparation mit der benothigt, vnd von Ihme be- 
gehrunden Landt-Robbath vnweigerlich vnd also gewiss an die 
Handt zu gehen alfs in widrigen wider die renitenten niht allein 
mit der citation ex officio vnd woll Empfindlicher Bestraffung ver- 
fahren, sondern auch auf deren aignen Vnkhossten die nottige 
reparation vorgekehrt, auch die rebonification des aufslegenden 
Vnkhosstens durch Scharffe executions Miti gesuecht werden. Dar- 
nach dieselben sich zurichten vnd vor obgehort - vnnachlasslicher 
Straff zuhietten wissen werden. Datum Laybach den 6. Augustv 
anno 1721. 

Von Grofs Kallenberg an bifs auf dafs dorff Loquo haben 
Landt Robbath nachvollgende Pfarren zu verrichten: 

Die Pfarr Flednikh. 

Pfarr St. Morthen Vnter Grofs Kallenberg. 

Pfarr Bodiz. 

Comenda St. Petter mit allen darinen Ligenden Vnterthannen 
vnd welliche von Ersagter Comenda gegen Flednikh vnd dasselb- 
stiger Strassen Ligen. 

(Velik pečat grofa Kobenclja z napisom: Joh. Casp. Com. 
Cobenzl Capitaneus Carnioliae in pet manjših pečatov z nerazloč- 
nimi grbi. Original je pisan na papirju in se nahaja v smlejskem 
grajskem arhivu.) 

II. 

Vnfsern dienst vnd Genaigten Willen zuuor, Wollgebohrner Frey- 
herr, Lieber Herr vnd Freindt 

Efs ist Euch Herrn Vnter 6. Augusti Instehenden 1721. Jahrs 
die Strassen reparation von Grofs Khallenberg an bifs in dafs 
Dorff Loquo furzunemben verordnet worden. — Weillen aber wur 
vorleiffig die Haubt Strassen zu reparieren vor nottig befunden, 
zu gleicher Zeit hingegen wegen abgang der Robbath beyde Strassen 
niht repariert werden Khonnen, Alfs ist in difser Einer Loblichen 



— 143 — 

Landtschafft in Crain Namben, dan von tragenden Praesident vndt 
Verordneten ambtswegen, Vnfser Beuelch hierait, dafs Ihr Herr 
mit der Euch Herrn auffgetragenen Strassen reparation Innenhalten, 
vndt die Euch in der Flodnikher vndt St. Morthen vnter Grofs 
Khallenberg auch VVodizer Pfarr zuegetheilte Robbath zur Haubt- 
strassen vnhinderlich verabvollgen Lassen sollet. Dan hieran Be- 
schicht obwollgedachter Loblichen Landtschafft aigentlicher willen 
vnd Mainung. Datum Laybach den 28. Augusti anno 1721 

N. Einer Loblichen Landtschafft des Horzogthumbs Crain 
Praesident vnd Verordnete. 

(Original na papirju v smlejskem grajskem arhivu) 



Kranjske cerkvene dragocenosti L 1526. 

Spisal Anton Koblar. 

(Dalje.) 

5. Selško sodišče polhograjsko (Billichgr&tz). 

Inventiral je polhograjsko grajščinstvo Urh Stosser, protipisar 
kranjskega vicedomskega urada, z vrhniškim selškim sodnikom 
Jurijem Gallom in ondotnim vikarjem dne 24. nov. 1526. 

1.) Farna cerkev Matere božje v Polhovem Gradcu (Billich- 
gratz) 4 srebrne kelihe (2 sta se pustila cerkvi), 1 srebrno mon- 
strančico, 1 srebrn križec, 5 og. gld. v zlatu in 4 f. vin. v penezih. 
— Ondotna bratovščina sv. R. T. nekaj og. gld. v zlatu. 

2.) C. sv. Elizabete (Podreber, f. Polh. Gradec) 1 bakren kelih 
s pateno, 4 og. gld. v zlatu, v penezih 1 f. vin. 20 kr. 

3.) C. sv. Nikolaja v Dvoru (zu Hoff) (f. Polh. Gradec) 
1 bakren kelih s pateno, 2 og. gld. v zlatu in 7 f. vin. v penezih. 

4.) C. sv. Petra v Dvoru (zu der Newstifft) (f. Polh. Gradec) 
1 srebrn kelih. 

5.) C. sv. Ur ha v Zaklancu (vnderm Klantz) (f. Horjul) 1 mal 
srebrn kelih, 1 bakren kelih s pateno se je pustil, 5 og. gold. v 
zlatu, v pen. 3 f. vin. in 20 kr. 

6.) C. sv. Marjete v Horjulu (zu Coriawll) (sedaj farna), 

1 bakren kelih s pateno se je pustil cerkvi, 1 mal srebrn kelih, 

2 og. gld. v zlatu, v pen. 2 f. vin. in 48 kr. 



— 144 — 

7.) C. sv. Kancijana v Vrzdencu (Schonbrunn) (f. Horjul) 

2 bakrena keliha s patenama (i kelih so pustili ondi), 7 og gld. 
v zlatu in v penezih 5 f. vin. 40 k r. 

8.) C. sv. Urha v Smrečju (bei der Tannen) (f. Sv. Jošt) 
1 bakren kelih s pateno, 8 og. gld. v zlatu in 4 f. vin. 

9.) C. sv. Jošta (sedaj farna) 1 srebrn kelih. 

10.) C. sv. Andreja na Planini (auf der Alben) (f. Sv Jošt) 
1 bakren kelih s pateno, 2 og. gld. v zlatu in v penezih 6 f. vin. 
40 kr. 

ii.) C. sv. Ane v Butajnovi (Bethania) (f. Sv. Jošt) 1 mal 
srebrn kelih in 7 f. vin. v penezih. 

12.) C. sv. Leon ar da v Črnem Vrhu (Schwartzenperg) (sedaj 
farna) 1 srebrn kelih. 

13.) C. sv. Jedrti na Selu (zu Selle) (f. Polh. Gradec) 1 bakren 
kelih s pateno, v penezih 3 f. vin. in 40 kr. 

14.) C. sv. Uršule na Selnici (na Sentze) (f. Polh. Gradec) 
1 bakren kelih s pateno. 

15.) C. sv. Lovrenca na Hribu (Smolniku) (auffn Perg) (f. Polh. 
Gradec) 1 srebrn kelih. 

1 6.) C. sv. Jurija v Praprecah (zu Praprotisch) (f. Polh. Gradec) 
1 mal srebrn kelih. 

17.) C. sv. Martina v Setniku (Setnikhe) (f. Polh. Gradec) 
1 kelih z bakr. stojalom in pateno in 6 f. vin. 

18.) C. sv. Mihaela v Samotorici (Samatoritz) (f. Horjul) jeden 
bakren kelih. s pateno in 1 og. gld. v zlatu. 

19.) C. sv. Mohorja na Korenu (auff den Koren) (f. Polh. 
Gradec) 1 bakren kelih s pateno, 5 og. gld. v zlatu in v penezih 

3 f. vin. 

20.) C. sv. Treh kraljev v Brišah (zu Brisch) (f. Polh. Gradec) 
1 bakren kelih s pateno in v pen. 4 f. vin. in 20 kr. 

Iz tega sodišča je tedaj prišlo: 12 kelihov in 12 paten, 
1 mala mostranca in 1 mal križec (13 mark, 13 lotov), 7 kelihov 
z bakr. stojali in 7 bakr. paten; v penezih 58 ren. gld. in 48 kr. 
in 47 og. gld. v zlatu. 



— 145 — 

6. Selško sodišče kamniško (Oberstain). 

Inventirali so: selški sodnik Krištof Sann, mestni sodnik 
Mihael Paytler in Melhijor Hasiber. Dale so: 

i.) Farna cerkev sv. Jurija v Nevljah 3 ren. gld. 32 kr., 
1 srebrno monstranco z bakrenim stojalom (3S 1 / % lota), 1 kelih 
(18 V« lota) in 1 kelih so pustili cerkvi. 

2.) C. sv. Benedikta v Stranjah (zw Strainah) (sedaj farna) 
9 ren. gld. in 1 kelih (13 >/ 4 lota). 

3.) C. sv. Leonarda za Kalom (Sa Kalam) (f. Stranje) je 
imela le 1 bakren kelih, ki se je pustil cerkvi. 

4.) C. sv. Primoža nad Kamnikom (ob dem Perg bey Stain) 
(f. Kamnik) ni imela denarja. 

5.) C. sv. Ane v gozdu (am Wald) (sedaj farna) 5 ren. gld. 
in 1 kelih (14 lotov). 

6.) C. sv. Ahca pri gozdu (am Wald) (v Kališčah, f. Gozd) 

1 bakren kelih, a so ga pustili. 

7.) C. sv. Urha v Vranji Peii (Rabenstain) (sedaj farna); 
ključarja nista hotela dati ničesar. 

8.) C. sv. Osvalda v Volčjem Potoku (WolfFspach) (f. Kamnik) 
4 ren. gld., keliha niso hoteli dati. 

9.) C. sv. Katarine na Rovih (zw Raw) (sedaj farna) 

2 cekina v zlatu, 11 ren. gld., 1 kelih (19 3 / 4 lota); pustili so 
ondi 1 bakren kelih. 

10.) C. sv, Marjete v Radomljah (zw Radaml) (f. Kamnik) 
15 ren. gld.; pri cerkvi so pustili 2 bakrena keliha. 

1.) Farna cerkev Matere božje v Cerkljah (zu Cirkhle) 
9 cekinov v zlatu in 23 ren. gld. 52 kr., 1 srebrno pozlačeno 
monstranco (60 lotov), 1 srebrn križ (30 lotov), 4 kelihe (83 lotov); 

3 kelihe so pustili cerkvi. Bratovščina M. B. je dala 4 cekine in 
1 ren. gld. Ivan Turjaški in Erazem Braunbart sta bila pa dolžna 
farni cerkvi in podružnicam 62 ren. gld. 32 kr. 

2.) C. sv. Vrbana (sedaj sv. Simona in Jude) na Spodnjem 
Brniku (zw Vnnder Vernikh) (f. Cerklje) 6 cekinov v zlatu, 1 3 ren. 
gld. 20 kr. in 1 kelih (13 lotov). Julijana s Peč (v. Petschach) je 
bila dolžna 20 ren. gld. 

Izvefttja muzejskega druStva za Kranjsko. L V. seŠ. 4. 11 



— 146 — 

3.) C. sv. Janeza na Zgornjem Brniku (zu Ober Vernikh) 
(f. Cerklje) 16 cekinov v zlatu in 2 1 ren. gld. 30 kr.; 1 kelih so 
pustili cerkvi. 

4.) C. sv. Duha v Češnjevku (zw Kherstetten) (f. Cerklje) 
1 kelih (19 V« lota). 

5.) C. sv. Nikolaja v Dvorjah (zw Duorvach) (f. Cerklje) 
20 ren. gld. 40 kr.; 1 bakren kelih so pustili cerkvi. 

6.) C. sv. Helene tzu Nassem* (menda v Gradu, f. Gerklje) 

1 cekin v zlatu, 10 ren. gld., 272 laških grošičev in 2 keliha 
(36 V, lota). 

7.) C. sv. Urha na Št. Urški Gori (zw Sandt Vlrichsperg) 
(sedaj farna) 1 ren. gld. 40 kr.; 1 bakren kelih so pustili ondi. 

8.) C. sv. Leonarda na Rebri (na Rebri) (f. Šenturška Gora) 
15 ren. gld. 30 kr. in 1 bakren kelih so pustili. 

9.) C. sv. Kriša v Stiski Vasi (zu Stischkha) (f. Cerklje) 

2 cekina v zlatu, 3 ren. gld. 37 kr.; 1 bakren kelih so pustili. 

10.) C. sv. Ambroša (auf Sandt Arabrosnperg) (f. Cerklje) je 
imela le 1 bakren kelih, katerega so pustili. 

11.) C. sv. Štefana (auf Sandt Stefansperg) (f. Cerklje) 13 ce- 
kinov v zlatu, 6 ren. gld. 27 kr. in 1 kelih (2 2 1 /, lota); 1 bakren 
kelih so pustili ondi. 

12.) C. na Mošjanici (auf Movsesperg) (f. Cerklje) 1 bakren 
kelih, katerega so pustili. 

V komendski fari sta bili cerkvi: 

1.) C. sv. Kriša v Mostah (bey Prukhe) 1 cekin v zlatu 
in 1 kelih (i9 8 / 4 lota). 

2.) C. sv. Ane v Tujnicah (in der Tavnitz) (sedaj farna) 
2 cekina v zlatu; 1 kelih so pustili ondi 

1.) Farna cerkev sv. Jurija (v Šenčurju) 1 srebrno mon- 
stranco (46 lotov), 1 srebrn križec (8 lotov), 3 kelihe (60 lotov). 
Ivan Turjaški in Erazem Braunbart sta bila dolžna cerkvam 74 gld. 
8 kr. Jurij z Brda (von Egkh) pa 50 ren. gld. 

2.) C. sv. Jerneja v Vokli (zw der Vlben) (f. Šenčur) 1 ren. 
gld. 20 kr. in 1 kelih (24 lotov) in ondotna bratovščina sv. Martina 
1 ren. gld. 20 kr. 

3.) C. sv. Simona (in Jude) v Vogljah (zw VVinklern) (f. Šenčur) 
1 kelih (12 Va lota). 



— 147 — 

4.) C. sv. Vida na Visokem (zw Waysach) (f. Šenčur) i keiih 
( 2 5 l U * ota ) m velesovski samostan je bil dolžan 20 og. gld. 

5.) C. jz>. Urha v Hotemožah (zw Kothemasch) (f. Šenčur) 
je imela laških grošičev za 7 funtov vin črnega denarja, 2 keliha 
(24 1 /, -|- 11 lotov) in velesovski samostan je bil dolžan 32*/* f. 
vin. črnega denarja. 

6.) C. w. Radegunde v Srednji Vasi (in Mitterdarff) (f. Šenčur) 
2 keliha (17 -}- 18 lotov) 

7.) C. j^. Mihaela v Olševku (zw Volschewikh) (f. Šenčur) 
2 keliha (14 -}- 16 lotov); velesovski samostan je bil dolžan 
1 2 ren. gld. 

8.) C. sv. Mateja v Hrastju (zw Chrast) (f. Šenčur) laških 
grošičev za 1 2 f. vin. in 1 kelih ( 1 4 1 / % L). 

9.) C. sv. Križa na Prebačevem (zw Prewatsch) (f. Šenčur) 
1 kelih (14 L). 

10.) C. sv. Klemena v Tupaličah (zw Tupalitsch vor Oefflen) 
(f. Preddvor) 1 bakren kelih, katerega so pustili ondi. 

11.) C. Matere božje na Primskovem (zw Prinskaw) (f. Kranj) 

1 kelih (14 L). 

1.) Farna cerkev sv. Mihaela v Mengšu (zw Manspurg) 5 ren 
gld. 50 kr., 1 srebrno monstranco (88 L), 2 srebrna pozlačena 
križca (22 L), 6 kelihov (127 L); cerkvi so pustili 1 srebrn kelih 
in 2 bakrena; David Gall je bil dolžan cerkvi 46 gld. — Bratov- 
ščina sv. Sebastijana je dala 1 ren. gld 

2.) C. sv. Pavla pri Dragomlju (bei Drageml) (f. Št. Jakob 
pri Savi) 1 ren. gld. 20 kr., 2 keliha (17 -J- 18 1.) in bratovščina 
sv. Urha 2 ren. gld. 10 kr. 

3.) C sv. Mohorja (in Fortunata) v Grobljah (zw Groblach) 
(f. Mengeš) 2 ren. gld. 27 kr., 1 kelih (21 1.) in bratovščina 2 ren. 
gld.; David Gall je bil pa dolžan 20 cekinov. 

4.) C. Matere božje na Goričici (zw Goritschitsch) (f. Mengeš) 
12 ren. gld., 3 kelihe (21 -(- 21 -\- 13 1.) in bratovščina sv. Kata- 
rine 7 ren. gld. Pustili so cerkvi 1 bakren kelih. 

5.) C sv. Simona in Jude na Črnučah (zu Tschernutsch) 
(sedaj farna) 1 kelih ( 1 1 x /a !•)» denarja ni imela. 

6.) C sv. Florijana v Trzinu (zu Tersain) (f. Mengeš) 

2 keliha (19 -f- 18 L). Cerkev ima bratovščini sv. Florijana in 
sv. Leonarda. 



— 148 — 

7.) C. sv. Primoža (in Felicijana) v Loki (bei Lagkh) 
(f. Mengeš) i kelih (18V1 U- 

8.) C. sv. Kriza na Rašici (zw Rainschitz) (f. Mengeš) 
1 1 cekinov v zlatu in 8 ren. gld. 40 kr. ; 1 bakren kelih so 
pustili cerkvi. 

9.) C. Matere božje na Holmcu (zw Klain Kollenperg) (sedaj 
farna) 2 keliha (18 -j- 23 1.) in bratovščina M. B. 1 ren. gld. 45 kr. 
10.) C. sv. Mavrici/a (f. Holmec) 2 cekina v zlatu in 1 kelih 
(12 lotov). 

11.) C. sv. Nikolaja v Podgorju (zw Podgorie) (f. Kamnik) 
28 cekinov v zlatu, 66 ren. gld. in 2 keliha (31 -f- 19 l / % L). 

12.) C. sv. Petra na Pešati (zw Pawschaitt) (f. Št. Jakob) 

1 cekin v zlatu, 1 kelih (25 1.); 1 bakren kelih so pustili cerkvi. 

13.) C. sv. Jakoba pri Setvi (zw Sandt Jacob bei der Saw) 
(sedaj farna) 2 keliha (17 -\- 16 1.) ; pustili so cerkvi 1 bakren kelih. 

14.) C. sv. Janeza v Nddgorici (zw Nadgoritz) (f. Črnuče) 
7 cekinov v zlatu; 1 bakren kelih so pustili cerkvi. 

1.) Farna cerkev sv. Marjete v Dolu (Lustail) 1 kelih 
C 1 ? 1 /« !•)> l bakren kelih so pa pustili ondi, in bratovščina 
sv. Andreja je dala 1 ren. gld. 

2.) C. sv. Katarine v Dolu (im Lustail) (f. Dol) 8 ren. gld. 
in 1 kelih (19 1 / 2 1.). 

3.) C. sv. Agate (f. Sv. Helena) je imela le 1 bakren kelih, 
katerega so pustili. 

4.) C. sv. Helene (sand Allena) (sedaj farna) z bratovščino 
vred 8 ren. gld. 38 kr.; 1 bakren kelih so pustili cerkvi. 

5.) C. Matere božje v Vinah (im VVeintall) (f. Sv. Helena) 

2 ren. gld. 50 kr.; 1 bakren kelih so pustili. 

6.) C. sv. Kriza na Beričevem (zw Vertschach) (f. Dol) je 
imela le 1 bakren kelih, katerega niso vzeli. 

1 .) Farna cerkev sv. Jurija v Ihanu (zw Jawchen) 2 ren. gld., 
1 srebrno monstranco (76 L), 1 kelih (14 1 / % 1.); bratovščina 
sv. R Telesa 6 ren. gld. 

2.) C. sv. Nikolaja (na Goropeči, f. Ihan) 1 bakren kelih, 
katerega so pustili pri cerkvi. 

3.) C. sv. Kunigunde (na Tabru, f. Ihan) je imela tudi le 
1 bakren kelih. 



— 149 — 

i.) Farna cerkev sv. Martina v Dobu (zw Aich) i srebrno 
monstranco (86 1 /} 1.), srebrn pozlačen križ (3 1 /> l.)> l kelin ( 2 9 l)l 
i srebrn in 2 bakrena keliha so pustili ondi. 

2.) C. sv. Leonarda v Cemšeniku (zw Schernpuchl) (prav za 
prav na Krtini, f. Dob) 6 ren. gld. 50 kr., 2 keliha (po 21 1 /, 1.); 
1 kelih so pustili. 

3.) C. sv. Kancijana (v Brezju, f. Dob) 1 kelih (n 1 /* L); 
1 bakren kelih so pustili. 

4.) C. sv. Lukeza v Praprečah (zw Prawatsch) (f. Brdo), 
pušico in kelihe je vzel Matijaž Sawrer 

5.) C. Matere božje na Brdu (zw Egkh) (sedaj farna), je 
vse vzel Ivan Heritsch. 

6.) C. sv. Vida (zw sandt Veytt) (f. Brdo) 1 kelih (13 Vi l ) 
in 1 kelih z bakrenim stojalom (18 1.). 

7.) C. sv. Marije Magdalene v Zlatem Polju (zw Gulden 
Veld) (sedaj farna) je imela le 2 bakrena keliha, katera so pustili. 

1.) Farna cerkev sv. Martina v Moravčah (zw Morawtsch) 

1 srebrno pozlačeno monstranco (32 l / 2 1.), 1 srebrn križ (20 3 / 4 1), 

2 keliha (24 -|- 19 L). Dva bakrena keliha so pustili cerkvi in 
Krištof Gall je vzel srebrn kelih, katerega so bili dali napraviti 
njegovi starši. — Ondotni bratovščini sv. Sebastijana je bil David 
Gall dolžan 44 gld. 

2.) C. sv. Andreja v Moravčah 4 ren gld. 40 kr. — ■ Jernej 
Stettner je bil cerkvi dolžan 40 gld. 

3.) C. sv. Mihaela v Kandršah (zu Kandresch) (f. Peče) 
4 ren. gld. 12 kr.; 1 bakren kelih so pustili. 

4.) C. sv. Kriza *vnderm Perg* (f. Moravče) 2 cekina v 
zlatu in 3 ren. gld.; pustili so 1 bakren kelih. 

5.) C. sv Nikolaja na Gori (am Perg) (f. Moravče) 11 ren. 
gld. 30 kr. in 1 kelih (15 x / 2 L). 

6.) C. sv. Jerneja v Pečah (zw Petsch) (sedaj farna) 2 ce- 
kina v zlatu in 8 ren. gld.; 1 bakren kelih so pustili. 

7.) C. sv. Petra v Vrhpolju (zw Oberfeld) (f. Moravče) 
7 ren. gld. 30 kr.; 1 bakren kelih so pustili. 

8.) C. sv. Mohorja pri Rozeku (bey Rudolfseck) (f. Moravče) 
2 cekina in 3 ren. gld. 40 kr.; pustili so 1 bakren kelih. 

9.) C. sv. Štefana v Kosezah (zu Kasses) (f. Moravče) 1 2 ren. 
gld. 40 kr. in 1 bakren kelih so pustili. 



— 150 — 

i o.) C. Matere božje v Drtiji pri Belniku (in der Dritay zw 
Wildnegkh) (f. Moravče); je tudi Saurer vse vzel. 

ii.) C. sv. Marjete v Gradišču (zu Gradisch) (f. Moravče); 
ključarja nista hotela ničesar dati. 

12.) C. sv. Gotharda (zw Sandt Gotthardt) (sedaj farna) 
i kelih (15 L). 

13.) C. sv. Mohorja (zw Sandt Mochor) (Pod Zidom, t. Št Got- 
hard) 1 bakren kelih, a so ga pustili. 

1.) C. sv. Osvalda v krašenjski far i (in krachsner pharr) 
(sedaj farna) 9 cekinov v zlatu, i kelih (22 L), in 1 bakren kelih 
so pustili ondi. 

2.) C. sv. Petra v stolpu v Blagovici (zu Glogowitz bei 
sanndt Peter im Thurn) (sedaj farna) 4 ren. gld., 1 kelih (17 1 / % 1.) 
in bratovščina sv. Nikolaja 3 gld. 30 kr. 

3.) C. sv. Neže (na Golčaju, f. Blagovica) 6 ren. gld., 1 kelih 
(16 */* 1.) in 2 srebrni časi (19 1 / % L). 

4.) C. Matere božje na Česnjicah (zu Kherstettn) (sedaj 
farna) 3 ren. gld.; 1 bakren kelih so pustili. 

5.) C. sv. Leonarda v Pešanovici (zu Pischanobitz) (f. Češ- 
njice) 10 cekinov v zlatu in 10 ren. gld.; zato so pa pustili ondi 
2 keliha iz bakra. 

1.) Farna cerkev Matere božje v fZg.J Tuhinju (zu Tuchein) 
1 srebrno monstranco (64 1.) in 5 kelihov (97 1.). 

2.) C. sv Vida ondi (f. Zg. Tuhinj) 2 ren. gld. 

1.) Farna cerkev sv. Martina v (Sp.) Tuhinju (in Tuchein) 
10 ren. gld. 40 kr., 2 keliha (25 -(- i4 x /j L); 1 kelih so pustili. 

2.) C sv. Doroteje v Kostanju (in Khestendarff) (f. Sp. Tuhinj) 
1 kelih (17 V« L); 1 bakren kelih so pustili. 

3.) C. sv. Nikolaja na Gori (am Perg) (f. Sp. Tuhinj) 16 ren 
gld. in 1 bakren kelih so pustili cerkvi. 

4.) C. sv. Antona v Spitaliiu (zu Spitallel) (sedaj farna 
cerkev) 1 kelih (is 1 /« 1.), 1 kelih je vzel Spiess in 1 bakren 
kelih so pustili ondi. 

5.) C. sv. Tomaža na Lokah (Na Lakach) (f. Sp. Tuhinj) 
5 ren. gld. in 1 kelih (9 7* L). 

6.) C. sv. Neže (na Selih, sedaj farna) je imela samo 1 bakren 
kelih, katerega so pustili. 



— 151 — 

Iz kamniškega sodišča (Oberstain) je prišlo v Ljubljano: 
75 kelihov in 75 paten, 8 monstranc, 6 križe v in 2 časi 
(135 mark 8 lotov); starih grošičev za 2 marki in 13 lotov, 
417 ren. gld. 40 kr. v penezih in 130 og. gld. v zlatu. 

Razun tega je pa dal še: 

1 ) Frančiškanski samostan v Kamniku (Parfiisser Kloster 
zu Stain), kjer so bili pri inventuri dne 1. dec. 1526 navzočni: 
Krištof Sann, kamniški namestnik in selški sodnik (Stathalter vnd 
Landrichter zu Oberstain), Ludovik Hahenwarter, mestni sodnik 
Mihael Pewtler, Ivan Kramer, Jakob Marawtscher in Melhijor 
Hasiber, nastopno: 1 srebrno monstranco (5 mark i^U !•)> 
4 kelihe (100 lotov), 2 pacifikalna križa (15 1 / i 1); mali križ, ki 
je imel v biserno matico vrezano podobo Matere božje. Pustili so 
ondi 1 pacifikalni križ in 3 kelihe, 1 kelih je pa imel samostan 
v zastavi. 

2.) Dne 5. dec. 1526 so inventirali farno cerkev Matere 
božje v Kamniku in našli: 1 srebrno in pozlačeno monstranco 
(5 dunajskih funtov težko), 1 srebrn pozlačen križ s 16 kamni 
(32 lotov), 1 pozlačen križec s 4 kamni (7 i / % 1.), 3 kelihe (27 — f- 
22 -(- 21^3 ].). — V tej cerkvi so dale bratovščine: sv. Janeza: 
1 srebrno monstranco Z9 X I% 1), sv. Nikolaja: 1 monstranco (56 L), 
sv. Mihaela: 1 srebrn križ (12 1.) in sv. Mar. Magdalene 1 srebrn križ. 

3.) C. sv. Primoža pri Kamniku (f. Kamnik) 1 monstranco 
(60 1), 1 srebrno roko (28 1.) in 3 kelihe (55 Vs L). 

4.) V mekinskem samostanu (zu Minkhendorff) 3 kelihe 
(74 1.); ondi so pa pustili 1 srebrno monstranco in 1 križ, ker 
so rekle nune, da sta njih zasebna lastnina in posebno križ njih 
tprawt krewtz>. 

5.) C. sv. Urha na Vranji Peči (zw Rabenstain) 1 kelih 
i 1 ! 1 /i !•) in 2 ren. gld. ter bratovščina 20 kr.; 1 bakren kelih so 
pustili cerkvi. 

6.) C. sv. Marjete v Gradišču (zw Gradisch) (f. Moravče) 
1 kelih (18 1.). 

Skupaj tedaj: 1 srebrno pozlačeno monstranco, 4 srebrne 
monstrance, 3 križe, 15 kelihov in 15 paten, 2 pacem (15 mark 
8 lotov) ter 2 ren gld. 19 kr. 



— 152 — 

7* Selško sodišče lebčško (Lubegkh.) 

Inventiral je Konstantin Gall pri nastopnih cerkvah: 
i.) Cerkev na Vačah* (Watsch) 4kelihe s patenami(4 marke). 
Peti bakreni kelih so pustili pri cerkvi, kakor tudi i kelih pri 
kapelaniji Lambergerjev s Črnelega (Rattenpuchl) in 6 ren. gld. 

2.) C. sv. Leonada v Kandršah (zu Kandresch) (f. Vače) 
i kelih ( x / f funta) in 6 ren. gld. 

3.) C. v Kolovrdtu (zu Kolourat) (sedaj farna), 1 kelih 
(V, funta). 

4.) C. sv. Mohorja v Podlipovici (zu der Linden) (f. Kolo- 
vrat) 1 kelih (1 f.). 

5.) C. sv. Radigunde v Strmi Njivi (zu Stermvtz (f. Kolo- 
vrat) 1 kelih (1 funt). 

6.) C. sv. Primoža v Tirni (pey Sand Prevmos zu Tiernach) 
(f. Sv. Gora) 1 bakren kelih (*/, funta). 

7.) C. sv. Jakoba v Borjl (zu Warije) (f. Kolovrat) 1 kelih 
z bakrenim stojalom (*/ 2 funta). 

8.) C. sv. Katarine (sedaj sv. Ane) v Šumniku (zu Schum- 
nigkh) (f. Sv. Gora) 1 kelih ('/, f.) 2 7 a ren. gld. 

9.) C Matere božje na Brisah (zu VVerischech) (f. Kolovrat) 
1 srebrn kelih ( 1 / t f.) in 3 ren. gld. 

10.) C. Matere božje na (Sveti) Gori (auff dem perg) (sedaj 
farna) 2 keliha (1 f.) in 6 ren. gld. 

ir.) C. sv. Neže na Siivni (zu Sliuen) (f. Vače) 1 bakren 
kelih ('/ a £) in 3 funte vin. 

12.) C. sv. Petra na Gdličah (zu Golitsch) (f. Sv. Gora) 
1 srebrn kelih i 1 /^ f.) in 3 f. (a 60 kr) in 26 kr. 

13.) C. sv. Nikolaja na Savi (an der Saw) (sedaj farna) 
1 srebrn kelih { x \ % f.) in 6 ren. gld. Pokojni Tilen VVernekher je 
cerkvi ostal dolžan 36 og. gld. in jej je zato zastavil kmetijico. 

14.) C. sv. Marjete v Široki Seti (zu Grassenreut, sedaj nemški 
Breitensaat) (f. Vače) 1 na pol srebrn kelih ( l / 2 f.) in 60 kr. 

15.) C. sv. Duha (zum heiligen Geist) (v Zavšeniku, f. 
Št. Lambert) 1 kelih (Va f.) in 3 ren. gold. 



* Ljudje pravijo tudi na Vaču. Nekdaj so najbržc rekli na Baču 
kar je isto kot «beč» (naravni vodnjak ali jezero). Vas stoji v kotlini 
in okoli nje se dobi obilo polžkovih lupin. 



— 153 — 

16.) C. v Žvdruljah (zu Schwariulie) (f. Kolovrat) i na pol 
srebrn kelih ( x / 2 f.) in 2 ren. gld. 

17.) C. sv, Lamberta (Sand Lamprecht) (sedaj farna) 1 na 
pol srebrn kelih ( l / a f.) in 2 ren gld. 

Skupaj je dalo to sodišče : 7 srebrnih kelihov in 1 1 paten 
(7 mark 13 lotov) in 4 kelihe z bakrenimi stojali, in 6 na pol 
bakrenih kelihov so vrnili kmetom, da so prinesli za-nje 18 og. gld. 
Gotovine v penezih se je pa nabralo 43 ren. gld. in 32 kr. 



Kranjski lišaji (Lichenes). 

Spisal S. Robič. 

(Konec.) 

75. Anaptychia Korb. 

200. A. ciliaris (L.) KBrb. — Lich. ciliaris Scop. Na listnatih dre- 
vesih v okolici olševški in preddvorski; v kokriški dolini, na češpljevih 
drevesih na Šenturški Gori; na listnatih drevesih v idrijski okolici. Gl. 

76. Parmelia Ach. 

201. P. obscura Ehrh. y cycloselis (Ach.) Ktfrb. Na konglomeratu 
na južni strani Čudne Gore. Gl. 

202. P. caesia (Hoffm.) K5rb. (sozn. Phjrscia caes. [Hoffm.J Fr.). Na 
konglomeratu poleg Dol. Gl. 

203. P. stellaris L. a aipolia (Ehrh.) Lich. stellaris Scop. (sozn. 
Phvsciastell. [L.] Th. Fr.). Na raznih drevesih v okolici olševški in pred- 
dvorski, na Šenturški Gori in drugod; na raznih drevesih v idrijski 
okolici. Gl. y adscendens (Fw.) KOrb. — Lich. tenellus Scop. (sozn 
Phjrsc. ten.; Parm. ten.). Na vejah češpljevih dreves na Šenturški Gori; 
na raznih sadnih drevesih v idrijski okolici. Gl. 

77. Imbricaria Ehrh. 

204. L diffusa (VVeb.) Kbrb. Na borih na Vojskem. Gl. 

205. I. conspersa (Ehrh.) KcSrb. (sozn. Parmelia consp. [Ehrh.] Ach.). 
Na peščencu vrh Če v. Gl. 

206. I. Borreri Sch&r. (sozn. Parm. Borreri Turn.). Na lesovju in 
drevesnih deblih v okolici olševški. 

207. I. caperata (Dill.) K8rb.-Lich. caperatus Scop. (sozn. Parm. 
cap. [Dill.] Ach.). Na listnatih drevesih v okolici olševški in preddvorski, 
na Šenturški Gori in drugod, na listnatih drevesih v idrijski okolici. Gl. 

208. I. conspersa (Ehrh.) K5rb. (sozn. Parm. consp. [Ehrh.] Ach.). 
Na peščencu vrh Čev. Gl. 



— 154 — 

209. I. fuliginosa (Dub.) Nyl. (sozn. Parm. olivacea [L.] Ach.). 
Na lubju javorov in jesenov v okolici olševški in preddvorski ; na javoru 
na Vojskem; na mecesnih v Kobalovi Planini in v Mrzli Rupi. Gl. 

210. I. acetabulum (Neck.) KBrb. (sozn. Parm. acet. [Neck.] Duby.) 
Na raznih drevesih na Čudni Gori, v Mrzli Rupi in Dolih. Gl. 

211. I. phvsodes (L.) KBrb.-Lich. phvsodes Scop. (sozn. Parm. 
phys. [L.] Ach.). Na gozdnih drevesih, zlasti na smrekah, v okolici ol- 
ševški in preddvorski; v kokriški dolini, na ŠenturŠki Gori in drugod; 
potem na raznih drevesih na Čudni Gori, v Mrzli Rupi in Dolih. Gl. 

212. I. demissa Tw. (sozn. Parm.). Na porfiru v kokriški dolini, 
v Leskovcu. 

213. I. saxatili8 (L.) Kbrb.-Lich. sax. Scop. (sozn. Parm. sax. [L.] 
Ach.). Na raznih drevesih v okolici olševški in preddvorski, v kokriški 
dolini, na Šenturški Gori; na raznih drevesih na Čudni Gori, v Mrzli 
Rupi in Dolih. Gl. 

214. I.tiliacea (Ehrh.) K8rb. (sozn. Parm. til. [Hoffm.] Ach.). Na 
raznih drevesih v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na 
Šenturški Gori in drugod; na Čudni Gori, na Vojskem, v Jeličinem Vrhu 
in Dolih. Gl. 

215. I. perlata (L.) Nyl.-Lich. glaucus Scop. (sozn. Parm. peri. [L.) 
Ach.). Na črešnjevih drevesih na Vojskem. Gl. 

216. I. olivetorum (Ach.) Kmph. (sozn. Parm. oliv. [Ach.] Nyl. Na 
črešnjevih drevesih v okolici olševški; istotako na Vojskem. Gl. 

Poddružina II. Stictei. 

78. Ricasolia De Not. 

217. R. amplissima (Seop.) Rabh. (sozn. Sticta ampl. Scop.). Na 
hrastovem deblu na Šenturški Gori; na bukvah na Vojskem. Gl. 

79. Sticta Schreb. 

218. St. pulmonaria (L.) Sch&r.-Lich. pulmonarius Scop. Na raznih 
gozdnih drevesih, zlasti na bukvah, v okolici olševški in preddvorski, 
v kokriški dolini, na Šenturški Gori, v Kamniški Bistrici; na raznih dre- 
vesih v idrijski okolici. Gl. 

219. St. herbacea (Huds.) Kttrb. Na jelkah v Kamniški Bistrici, na 
desni strani Bistrice blizu Prcdaselj; potem na bukvah in jelkah na 
Brusovi Gori. Gl. 

220. St. scrobiculata (Scop.) K5rb. Na dnu starih jelk na Pše- 
niku. Gl. 



— 155 — 

Družina IV. Peltigerei. 

80. Solarina Ach. 

221. S. saccata (L.) Ach.-Lich. saccatus Scop. Na apnenku, po- 
kritem s prstjo, v okolici olševški in preddvorski, na dolomitu v ko- 
kriški dolini, na apnenku v Kamniški Bistrici, v Korošici; na apnenku 
in dolomitu v idrijski okolici, na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 

81. Peltigera Willd. 

222. P. venosa (L.) Hoffm. Na ilovičasti zemlji med mahovi na 
Šen turški Gori. 

223. P. aphthosa (L.) Hoffm.-Lich. aphthosus Scop. Med mahovi in 
drugimi rastlinami po ložah na Šenturški Gori obilo; na apnenkastih 
tleh na Zelenem Vrhu. Gl. 

224. P. horizontalis (L.) Hoffm. Po tleh v bukovi loži poleg 
OlŠevicc. 

225. P. limbata Delise, var. propagulifera Pw. K5rb. V okolici 
olševški. 

226. P. canina (L.) Hoffm.-L caninus Scop. Na osojnih krajih po 
tleh na Šenturški Gori, v okolici olševški in preddvorski; potem na 
Čavnu, Čudni Gori, Pšeniku. Gl. 

227. P. pusilla (Dill.) K5rb. Med mahovjem na Šenturški Gori. 

82. Nephroma Ach. 

228. N. tormentosum (Hoffm.) Kttrb. (sozn. N. resupinatum Ach.). 
Na bukvah na Vojskem. Gl. 

229. papyraceum (Hoffm.) Th. Fr. Na hrastovem deblu v okolici 
olševški; na meklenu na južni strani Čudne Gore. Gl. 

Družina V. Cetrariei. 

83. Cetraria Ach. 

230. C. sepicola (Ehrh.) var ulophvlla Ach. Na smrekah v okolici 
olševški; potem na smrekah v Idrijskem Logu. Gl. 

231. C. glauca (L.) Ach. Na raznih drevesih v okolici olševški in 
preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori; potem na raznih dre- 
vesih na Vojskem, za Bukovim Vrhom, na Čudni Gori. Gl. 

232. C. Laureri Krmph. (sozn. C. complicata Laur.). Na smrekah 
v idrijski okolici. Gl. 

233. C. pinastri (Scop.) Fr. Na borih in smrekah v okolici ol- 
ševški in preddvorski; na borih in mecesnih na Vojskem, Čudni Gori, v 
Jeličinem Vrhu proti Brusovi Grapi. Gl. 



- 156 — 

234. C. nivalis (L.) Ach. Na Mangartu. Gl. 

235. C. islandica (L.) Ach.-L. islandicus Scop. Med cretjem in 
rušjem (Pinus Mughus) na Kriški Planini, Mokrici, Grebenu, v Kranjski 
Gori povsod obilo, ce!6 na Šenturški Gori; na Jelenku in v Zelenem 
Robu. Gl. 

Družina VI. Ramalinei. 

84. Evernia Ach. 

236. E. furfuracea (L.) Mann. Na mecesnih, smrekah, borih v 
okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori in 
drugod; na borih, mecesnih na Čudni Gori, Vojskem, v Zagodovem 
Vrhu. Gl. 

237. E. prunastri (L.) Ach. Jako škodljiv lišaj češpljevim in drugim 
sadnim drevesom; na Šenturški Gori, v okolici olševški in preddvorski; 
na raznih drevesih v idrijski okolici. Gl 

238. E. divaricata (L.) Ach. Na smrekah na Kriški Planini in na 
Šenturški Gori; na starih smrekah za Bukovim Vrhom. Gl 

85. Ramalina Ach. 

239. R. farinacea (L.) Ach. Na jelkah na Vojskem. Gl. 

240. R. calycari8 (L.) Fr.-rLich. rostratus Scop. Na bukvah na Šent- 
urški Gori; na listnatih drevesih na Vojskem, Čudni Gori, Jeličinem 
Vrhu in Dolih. Gl. 

241. R. fraxinea (L.) Ach.-L. fraxineus Scop. Na raznih listnatih 
drevesih na Šenturški Gori v okolici olševški in preddvorski; potem na 
listnatih drevesih na Čudni Gori in Vojskem. Gl. Var. fastigiata (Pers) 
Fr. Na starih listnatih drevesih na Šenturški Gori. Var. latissima Ach. 
Na starih hrastih in na drugih listnatih drevesih na Šenturški Gori. 

Družina VII. Silphulei. 

86. Thamnolia Ach. 

242. Th. vermicularis (L.) Ach. Po peščenih tleh na Grintovcu, 
Grebenu, Mokrici; na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 

Družina VIII. Usnei. 

87. Alectoria Ach. 

243. A. sarmentosa Ach. Na starih smrekah na Kriški Planini. 

88. Bryopogon Lk. 

244. B. jubatum L. var. prolixum Ach. f. implexum (Fr.) Kdrb.-Lich. 
jubatus Scop. Na raznih drevesih v okolici olševški in preddvorski, v 
kokriški dolini, na Šenturški Gori in drugod ; na raznih drevesih v 
idrijski okolici. Gl. 



157 - 



89. Usnea Dill. 



245. U. longissima Ach. Na smrekah v okolici šenčurski poleg 
Kranja prav obilo. 

246. U. ceratina Ach. Na smrekah in jelkah v okolici olševški in 
preddvorski in na Šenturški Gori; na starih jelkah na Vojskem. Gl. 

247. U. plicata (L.) Hoffm. Na smrekah na Vojskem. Gl. 

248. U. barbata (L.) Fr. aflorida (L.) K5rb.-Lich. floridus Scop. Na 
bukvah, smrekah, jelkah v okolici olševški in preddvorski, v kokriški 
dolini, na Šenturški Gori in drugod; na bukvah in iglo-listnih drevesih 
v idrijski okolici. Gl. Var. pcndula SchSr. Na starih smrekah na Vi- 
žencah; na smrekah gorskih gozdov v okolici idrijski. Gl. Var. dasvpoga 
Ach. Na smrekah v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori- 
na starih smrekah za Bukovim Vrhom v idrijski okolici. Gl. 

Podetiocarpi. 
Družina I. Baeomicei 

90. Baeomyces Pers. 

249. B. roseus (L.) Pers.-Lich. ericetorum Scop. Po tleh na pustih 
krajih, po ložah, gričih, ob potih v okolici olševški, na Šenturški Gori 
in drugod; na ilovičasti zemlji med vresjem v dolini Kanomli in na 
Golovcu poleg Ljubljane. Gl. 

91. Sphyridium Fw. 

250. Sph. bvsoides (L.) Th. Fr.-Lich. fungiformis Scop. Na porfiru 
v kokriški dolini v Leskovcu; na vlažnih, osojnih krajih na ilovičasti 
zemlji po škrilih v idrijski okolici in na Golovcu poleg Ljubljane. Gl. 

Družina II. Cladoniei. 

92. Cladonia Hill. 

251. C. papillaria (Ehrh.) Hoffm. Na pustih krajih po tleh na 
Šenturški Gori; na lehkem kamnu na Vojskem, obilo na peščenih tleh 
na' Golovcu poleg Ljubljane. Gl. 

252. C. endiviaefolia (Dicks) Fr. Na bolj pustem kraju poleg stu- 
denca pod Potočami v župniji preddvorski. 

253. C. foliacea (Schreb.) Hoffm. (sozn. C. alcicornis KBrb.). Med 
mahov jem po ložah na Šenturški Gori. 

254. C. pixidata (L.) Fr. Nahaja se v raznih oblikah po tleh in 
na porobkih v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori in 
drugod; po gozdih v idrijski okolici. Gl. Oblika neglecta Flk. Na ne- 



— 158 — 

katerih krajih v okolici olševški in na Šenturški Gori. Obl. Pocillum 
Rabenh. Ima bolj čvrste stelkine luske in večje čašice kakor tipična. 
Nahaja se med vresjem na Šenturški Gori. 

255. C. cariosa (Ach.) Flk. Na nekoliko vlažnih tleh v okolici 
olševški in preddvorski. 

256. C. fimbriata (L.) Hoffm. Na preperelih in trohnelih štorih v 
okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori; na hrastovih po- 
robkih na Antonovi Gori in v Zagodovem Vrhu. Gl. 

257. C. cornuta (L.) Fries. Na vlažnih tleh ob potu poleg Poženika. 
Var. achrochlora Flk. Na suhih, pustih krajih po ložah na Šenturški Gori. 

258. C. gracilis (L.) Hoftm. Med mahovi na Zaplati. Var. macro- 
ceros Flk. Kakor prejšnja. 

259. C. ccrvicornis (Ach.) Schar. (sozn. C. verticillata Flk.). Med 
vresjem (Calluna) okrog porobkov v okolici olševški in na Mlaki poleg 
Tunjic. 

260. C. degenerans Flk. Na pustih krajih in med vresjem po 
gozdih v okolici olševški. 

261. C. macilenta (Ehrh.) Hoffm. Na raznih porobkih in po tleh 
v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori in drugod. Var. po- 
lydactila Flk. Na Vojskem. Gl. Var. (3. filiformis (Relh.) K8rb. Med 
cretjem in rušjem na Črni Prsti v Bohinju. Gl. 

262. C. cornucopioides (L ) Fr. Na dnu starih dreves v okolici 
olševški; na dnu starih borov na južni strani Čudne Gore. Gl. 

263. C. digitata (L.) Hoffm. Na trohnelih smrekovih štorčh na 
Šenturški Gori; na trohnelih jelkinih štorčh na Vojskem. Gl. 

264. C. deformis (L.) Hoffm. Po tleh po ložah na Šenturški Gori. 

265. C. squamo8a Hoffm. (sozn. C. ventricosa [Huds.] Schar.). Med 
mahovi in na starih porobkih po ložah v okolici olševški in na Šent- 
urški Gori. 

266. C. parasitica Hoffm. (sozn. C. squam. var. delicata Kttrb.). 
Na raznih starih porobkih v okolici olševški in preddvorski, na Šent- 
urški Gori in na Njivici poleg Poženika. 

267. C. caespiticia (Pers.) Flk. Po tleh po ložah, ob gozdnih potih 
v olševški okolici in na Šenturški Gori. 

268. C. furcata (Huds.) Hoffm. Po tleh med mahovi in drugimi 
rastlinami po ložah v okolici olševški in na Šenturški Gori. Var. rece- 
raosa Flk. Na Šenturški Gori; potem pod grmovjem na Vojskem in v 
Zelenem Robu. Gl. 

269. C. rangiformis (L.) Hoffm. Na Šilertabru na Notranjskem. 



— 159 - 

270. C. rangiferina (L.) Nyl. Med mahovi in drugimi rastlinami 
po ložah in gričih na Šenturški Gori; na Vojskem in v Zelenem Robu. 
Gl. Var. alpestris L. Na Kriški Planini, Krvavcu, v Korošici. 

271. C. svlvatica (L.) Hoffm. Po gozdih na Šenturški Gori. 

Družina III. Stereocaulei. 

93. Stereocaulon Schreb. 

272. St. coralloides Fr. (sozn. Sphaerophorus corall. [Pere.] Ktfrb. 
Na tleh pri kamnih v Jagodice vem Robu na Viiencah; na starih smre- 
kovih deblih v cerkovni meji na Vojskem za Bukovim Vrhom. Gl. 



Dodatek k Vossovi <Micologia Carniolica*. 

Spisal S. Robič. 

1 okojni prof. V. Voss je nameraval, kakor mi je pis- 
meno naznanil, priobčiti dodatek svojemu spisu «Mycologia 
Carniolica*, katerega je objavil v «Mittheilungen des Museal- 
vereines fiir Krain» 1. 1889 — 1892. Žal, da ga je prerana 
smrt prehitela in mu zabranila to delo. Naj torej jaz tu pri- 
občim, kar sem od leta 1889. do sedaj novega nabral v naši 
kranjski glivični flori. 

Vspored B. Phycomycetes De Bary. 

Družina Chvtridiaceae De Bary. 
Synchytrium De Bary A VVoronin. 

1. S. anomalum Schrttter. Na listih pižemce (Adoxa Moschatellina 
L.). Na Šenturški Gori. 

2. S. aureum SchrBter. Na listih zvončnice (Campanula caespitoaa 
Scop.) Na Kriški Planini. 

3. S. alpinum Thomas. Na listih rumenocvetne vijolice (Viola 
biflora L.). V grabnu med Vižensko in Kriško Planino. 

Družina Peronosporeae De Bary. 

a) Plasmopara Schrčter. 
Pl. nivea Schr.-Peronospora nivea De Bary. Na listih jelen ovca 
(Laserpitium latifolium L.). V Rebru poleg sv. Lenarta cerkve, na Šent- 
urški Gori. 



— 160 — 

b) Peronospora Corda. 

P. Chry8osplenii Fuckel. Na listih solzno-zelca (Chrvsosplenium 
alternifolium L.). Pod grmovjem na Šenturški Gori. 

Vspored C. Basidiomycetes De Bary. 

Družina Uredineae Tulasne. 

Uromices Link. 

1. U. Phvtheumatum De C.-Puccinia Unger. Na spodnji strani 
listov repušca (Phvteuma orbiculare L.); na zgornji strani teh listov pa 
znameniti Aecidium Phvteumatis Unger. Dobiva se neredkoma v Koro- 
šici v Kamniški Bistrici. Jednako zanimiv Aecidium, namreč Scrophu- 
lariae De C, spadajoč k Uromyces Scrophulariae Berkelev & Broome, 
se nahaja na zgornji strani Črnobine (Scrophularia nodosa L). Dobiva 
se ob vrhu Strmca na Šenturški Gori. 

2. U. Primulae (De C.) Greville. = U. Primulae integrifoliae Niessl. 
z Aecidium Primulae De C. Živi na listih jegliča (Primula VVulfeniana 
Schott, = P. calvcina Duby. = P. integrifolia Jacq). Nahaja se mnogo- 
številno ob potu iz Viženske Planine proti Kriški, potem na planini 
Korenu v znožju Zvoha, vendar Aecidium obilnejše, ko Teleutosporen. 

Puccinia Persoon. 

1. P. Tenkrii Fuck. Na zgornji strani listov urhovca, bučenice 
(Teucrium Scorodonia L.), ki raste na raznih krajih Šenturške Gore. 

2. P. Anemones virginianae Schweiniz. Na listih srobovitice (Atra- 
gene alpina L.). Ob potu poleg grabna med ViŽensko in Kriško Planino. 
Jako zanimiva glivica. 

3. P. Arenariae (Schum.) SchrOter. Na listih zvezdnice (Stcllaria 
nemorum L.). Na Šenturški Gori prav obilno. 

4. P. Asperulae Fuck. Na listih dišeče perle (Asperula odorata L.). 
V Kamniški Bistrici in poleg Osredka. Potem Aecidium Asperulae De C, 
spadajoč k Pucc. Asp. Na stebelcih in listkih perle (Asperula cynan- 
chica L.). Poleg Osredka. 

5. P. Chrvsosplenii Smith. Uredo in Telentosporen na listih sol- 
znega zelca (Chrvsosplenium alternifolium L.). Pod grmovjem na Šen- 
turški Gori. 

6. P. conglomerata Fuck. Na listih krvomočnice (Geranium 
phaeum L.). Na Šenturški Gori. Aecidium gentianae VVinter, spadajoč 
k Pucc. Gentianae Link. Na zgornji strani listov svišča (Gentiana cru- 
ciata L.). Sosebno zanimiv Aecidium. Dobil sem ga najpred na svojem 
župnijskem vrtu, potem pa tudi v bližnji okolici. 



— 161 — 

Skupina Phragmldiel Schrdter. 

Triphragmium Isopyri Leveille. Na listih polžarke (Isopjmim 
thalictroides L.). Na Šenturški Gori. 

Skupina Melampsorei SchrBter. 

Coleosporium Soncbi (Pers.) Le*v. Na listih ovratnika (Carpesium 
ccrnuum L.). Ob potu s Šenturške Gore v Cerklje in v Strmcu. 

Chrvsomiza pyrolatum KBraicke. Na listih hrušice (Pyrula rotun- 
difolia L.). Na Šenturški Gori. 

Uredo Caeoma in Aecidia. 

U. Rosae Pers. Na listih planinskega Sipka (Rosa alpina L.). V 
Korošici. 

C. Poterii Schlechtd. Na listih strašnice (Poterium Sanguisorba L.). 
Na viženskih košenicah. 

1. Aecidium Leucanthemi De C. Na steblih in listih velike kres- 
nice (Chrvsanthemum montanum L.). V Brezovcu na košenicah KriŽje 
Gore. 

2. Ae. Rhamni Gmcl. Na listih krhlike plazeče (Rhamnus pu- 
mila L.). Na apnenih skalah v Dolgem Robu. 

3. Ae. quadrifidum De C. Na listih konopnice (Anemone nemo- 
rosa L.) in konopnice zlatičaste (Anem. ranunculoides L.). Na Št. Urški Gori. 

4. Ae. Robičii Vosa n. sp. Na listih velikega in kranjskega ma- 
ternika (Astrantia major L. & A. carniolica Wulf.). Ta na Kriški Planini, 
oni na viženskih košenicah. 

5. Ae. Urticae Schumacher. Na listih velike koprive (Urtica 
dioica L.). V Koprivnici pri pastirski koči. 

Družina Hymenomycetes Fries 
Exobasidium Woronin. 

E. Schinzianum Mag. Na listih kamnokreča (Saxifraga rotundifolia 
L.). V grabnu med Viženško in Kriško Planino. 

Družina Pyrenomycetes Fries. 

Skupina Erysipheae Tulasne. 

aj Sphaerotheca Ldveille\ 
1. Sph. Epilobii (Link) Saccardo. Na listih in steblih vrbovca 
Epilobium alpinum L.). Vrh Koprivnice, v znožju Krvavca pri pa- 
stirski koči. 

Izvestja muzejskega druitva za Kranjsko. L. V., sei. 4. xa 



— 162 — 

2. Sph. Castagnei Lev. Na listih judovske črešnje (Phvsalis Al- 
kekengi L.). Na Šenturški Gori na listih ščetice (Dipsacus silvestris L.) 
poleg Vrhovja in na listih kompora (Scrophularia verna L.), v Reškem 
Jarku poleg Cerkelj. 

bj Erysiphe (Hedw.) De C. 

1. E. Graminis De C. Na listih pasje trave (Dactvlis glomerata L.). 
V Vašeku, na listih glistnice (Bromus mollis L.) na Šenturški Gori. 

2. E. Martii Lev. Na listih krvnega zelja (Hvpericum perforatum 
L.) na Vižencah; na listih čistnika (Lathyrus pratensis L.) v Dolgem 
Robu, na listih graha (Pisum sativum L.) in na listih oslada (Spirea 
Ulmaria L.) na Šenturški Gori. 

3. E. Cichoriacearum De C. Na listih trpotca (Plantago major). 
Na Šenturški Gori. 

Skupina Nectrieae Tulasne. 

Polvstigma rubrum (Pers) De C. Na listih česmina (Berberis vul- 
garia L.). Na Šenturški Gori. 

Skupina Schaeriaceae Fries 
Sphaerella Česati A Notaris. 

1. Sph, Primulae Winter. Na mrtvih listih in steblih oklepa 
(Androsace Chamaejasme Wulf). Na Grintovcu. 

2. Sph. Alni De C. Na listih olše (Alnus viridis De C). Na Šent- 
urški Gori. 

3. Sph. Stellariae Rabenhorst. Na listih smiljke (Cerastium tri- 
viale L.). Na Šenturški Gori. 

4. Sph. Dryadis Auerswald. Na zvenelih in mrtvih listih velesa 
ali metlice (Dryas octopetala L.). Na veliki Planini kamniški in v Korošici. 

5. Sph. Gentianae Niesl. Na mrtvih listih svišča (Gentiana ascle- 
piadea L.). Na Šenturški Gori. 

Laestadia Auerswald. 

L. Vossii Abe Bresadola n. sp. Na mrtvih iglah in stebelcih pe- 
ščenice (Alsine laricifolia VVahl.-Sabulina laricif. Reichenbach). Na me- 
linah pod Planjavo proti vasi Sle v v stranjski Župniji. Prvi našel pisec, 
poceščen ž njo Voss. 

Leptosphaeria Česati & Notaris. 
1. L. helvetica Sacc. Na zaspancu (Salaginella spinulosa A. Braun- 
Licopodium selaginoides L.). Na Vršiču, med Prisankom in Mojstroko 
poleg Kranjske Gore. 



- 163 — 

2. L. Rhemiana Voss n. sp. Na mrtvih iglah ovada (Drypis Bpi- 
nosa L). Na melinah po dolomitnem pesku in kamenju v znožju gore 
Grohota poleg Stranj. Prvi našel pisec, počeščen ž njo pa Rhem. 

Pleospora Rabenhorst. 

P. vulgaria Niesl. Na zvenelih steblih in listih klinčka (Dianthus 
monspessulanus L.). Na Šenturški Gori. 

Družina Hvphomlcetae Fries. 

Cereosporella Saccardo. 
C. hungarica BaumL Na listih zlatega jabolka (Lilium Mar- 
tagon L.). Na Šenturški Gori. 

Ramularia Unger. 

1. R. Uredinis (Voss) Unger. Na listih ovratnika (Carpesium 
cernuum L.). V Strmcu na Šenturški Gori. 

2. R. oreophila Sacc. Na listih matcrnika kranjskega (Astrantia 
carniolica Wulf.). Na Kriški Planini in v Korošici. 

3. R. farinosa (Bon.) Sacc. Na listih kozje noge (!) (Aegapodium 
Podagraria L.). Na Šenturški Gori. 

Vspored Myxomycetes Waliroth. 
Družina Caicareae Rostaf. 

Spumaria Persoon. 

Sp. alba De C. Na listih ovratnika (Carpesium cernuum L.). V 
Strmcu na Šenturški Gori. 



IVI čil i zapivski. 

Glagolica na Kranjskem. — Linhartovo mnenje, da so Slovenci 
na Kranjskem pred Trubarjem poznali in rabili glagolico, navzlic Kopitar- 
jevemu protidokazovanju ni še ovrženo. Ko je Kopitar pobijal ome- 
njeno trditev, sta mu bila samo znana dva lista, pisana z glagolico, hranjena 
v Zoisovi zbirki. Od tedaj se je nabralo takih ostankov po Župniš^ih 
in po gradovih precejšnje število. V ljubljanskem knezoškofijskem 
arhivu se nahaja par starih zapisnikov vezanih z obrezki glagolskega 
misala. (Koblar, Zgod. sorske fare, 14). Jednako so vplatničene stare 
mrtvaške knjige v Sori (1. c). Pri sv. Petru v Ljubljani sem našel 
leta 1870. dva urbarja z glagolskimi platnicami ter jih izrojil prof. 
J. Marnu. Pri rečeni cerkvi se hranijo tri matice : Libcr Baptizatorum 



— 164 — . 

1659 — 1667 , L. Baptiz. 1683 — 1692 in L. Copulatorum 1677 — 1715 
s koženičastimi, z glagolico popisanimi platnicami. Nekaj takšnega glagol- 
skega blaga so našli tudi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Nakelska krstna 
knjiga z. 1. 1673 -— 1690 in «Urbarium parochiae Naclensis» z. 1. 1676. 
kažeta na koženičasti zunanjšČini glagolsko pisavo (Zgod. nakelske fare, 
20). Matice, vezane v koženico, popisano z glagolico se nahajajo v sel- 
škem župnem arhivu (dr. Kos v Kresu 1884, 218). V Slavini je kakih 
šest cerkvenih urbarjev, katerim se poznajo na platnicah ista staroslo- 
venska pismena. G. župnik Sajovic jih je bil poslal na ogled pokojnemu 
Levstiku, ki je dognal, da so to ostanki staroslovenskih bogoslužbenih 
knjig (ustno poročilo g. Fr. Podkrajška dne 22. nov. 1888). Predlanskim 
so prišli na sled dvema koženičastima platnicama v Rudniku pri Ljub- 
ljani. Bivši Župnik pri D. M. pred mostom glagoljaš g. o. Kalist Medic jima 
je razluščil glagolsko lupino ter našel v nji odlomek dnevnic o Marijinem 
vnebovzetju. Došli sta v dar Rudolnšču. Glagolske masne in obredne 
knjige so rabili v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V poročilu tržaškega 
škofa Antona Marencija 1. 1650. se navaja imenovana župa med onimi, 
v katerih se opravlja sv. maša s sv. zakramenti vred v « ilirskem ali 
glagolskem jeziku* (Dr. Volarič, Slav. jezik u liturgiji u Istri, 42). V 
kamen vrezan glagolski napis se nahaja na nekdanji kapeli sv. Nikolaja 
v Vinici pri Metliki. To svetišče rabi sedaj za pivnico (Lopašič, Karlo- 
vac 109). V gradu na Turjaku ima neki urbar glagolske platnice. Tako 
zunanjo opravo nosi star urbar tudi v grajščini na Turnu pri Preddvoru. 
Našel ga je prof. Valjavec 1. 1856 (Kres V., 480). Drja Glaserja Zgo- 
dovina slov. slovstva I, ki nam s hvale vredno natančnostjo opi- 
suje rabo glagolice na Primorskem, jo prezira na Kranjskem. Njeni sle- 
dovi se ne nahajajo samo po Istri, na Goriškem in po Tržaškem, kakor 
meni dr. Glaser na 44 str. svoje knjige, ampak tudi po Kranjskem. Pisala 
sta jo velikaša Herbert Turjaški in Jurij Siegersdorfer še tedaj , ko je 
uvajal Truber Slovencem novo pisavo. Njijina dopisa, hranjena v Rudol- 
fišču, so prinesla clzvestja* 1. 1893. na platnicah. Da je glagolica do- 
movala na Kranjskem, to je dokazoval prof. J. Mam že pred 28. leti v 
Jezičniku V. in pozneje zopet v XXVI. letniku istega zbopiika. 

/. Vrhovnih, 
Znamenje presv. Trojice pred staro ljubljansko deželno b6lnico, 

na « Ajdovščini*, kjer se stekata celovška in dunajska cesta, je zadnji 
potres poškodoval in mu nalomil debeli kameniti steber, da ga je moral 
mestni magistrat dati podreti. Znamenje ima precej zgodovine. Na njegovem 
mestu je do leta 1690. stala krčma. Pivci so s svojim vpitjem motili 
menihe v sosednjem samostanu bosonogih avguštincev, stanujoče v 
istem poslopju, katero se sedaj imenuje stara b61nica. Zato so menihi 
1. 1690. kupili zoprno jim hišico od ljubljanskega magistrata za 800 gld. 



— 165 — 

in jo podrli, magistrat si je pa pridržal lastninsko pravico do sveta 1 , 
kjer je stala ta hišica, namreč ob deželni cesti pred samostanskimi vrati, 
in je zato prostovoljno dal samostanu 5000 opek. L. 1693. je pa deželni 
maršal Herbart grof pl. Turjaški v zahvalo, da je bila Ljubljana 
rešena kuge, podaril avguštincem 500 gld. z namenom, da naj na tem 
svetu postavijo steber v čast presv. Trojici. Avguštinci so prosili ma- 
gistrat dovoljenja, da bi smeli ondi postaviti znamenje s stebrom. Z 
omenjenim darom so dali napraviti lesen kip in so se dne 30. septembra 
1693 magistratu zavezali, da prostor ostane mesten. L. 1721. je bil 
leseni kip presv. Trojice Že trohnel. Herbartova vdova, Marija Kon- 
štancija grofinja Turjaška roj. grofinja Trautmannsdorf, je tedaj 
naroČila ljubljanskemu meščanu in znamenitemu kamnoseku Luki 
Misleju, da naj ob njenih stroških napravi kamenit steber in kip presv. 
Trojice za novo znamenje. Mislej je izklesal kip in svetovno oblo in 
kip Marije Device iz belo poliranega genovskega marmorja, dalje je 
podobo sv. Duha naredil iz bakra in posrebril v ognju, 4 piramide na 
voglih iz rudečega marmorja, kapitelj iz belega genovskega, steber iz 
črnega, in podstavek iz belega poliranega marmorja, spodaj je pa napravil 
iz črnega marmorja tri stopnice in ograjo, kakeršno je imelo jezuvitsko 
znamenje. Naredil je tudi 4 male in 12 velikih marmornatih plošč za 
napise. Grofinja je dala les za oder in umetniku Misleju za delo 1000 gld. 
in 200 mernikov žita. Izdelalo se je znamenje 1. 1722. v teku petih 
mesecev, a morali so avguštinci Misleju doplačati še 400 gld. Na plošče 
so bili vrezani nastopni napisi: Prva plošča, obrnjena proti mestu, je 
nosila Turjaški in Trautmannsdorfov grb in napis : VIrtVs honor et 
gLorla. soLI Vnl aC trlno oMnlpotentl Deo : CVI se faMILIa AVer- 
sperglana totaLIter sVbDIt et prosternlt. — Napis na plošči proti 
Šiški je slovel : Inslgne hoC pletatls opVs perpetVae Veneratlonls 
CaVsa eXtans pVbLICo obtVLIt CVLtVI Constantla AVersperglana nata 
TraVthMonstorfflana. — Proti sv. Krištufu se je bral napis : Ter sanCte 
DeVs et sanCtlssIMa VIrgo retrlbVIte posterltatl. — Na cesto proti sa- 
mostanu je bil pa napis : EX Voto DeVotI CLIentls ConstrVCta haeC 
Trlnltatls statVa trlglnta Integrls annls stetlt eX LIgno, nVnC eX 
LapIDe stablt aeternltatl. — Toda na svetu je vse spremenljivo in tudi 
kamen ne traja večno. Dne 14. aprila 1784 je cesar Jožef odpravil 
avguštince (diskalceate), ki so dotlej oskrbovali znamenje presv. Trojice. 
Iz samostana je cesar dne 19. junija 1786 napravil mestno bolnico in jo 
izročil usmiljenim bratom. Sosednji hišni posestnik Jakob Sever in 
posestnica Helena Štepanja Smole sta se po odhodu avguštincev za- 
vezala 4. julija 1798., da bodeta vedno vzdrževala znamenje, kar se je 
vknjižilo na njuni hiši. Oprostiti sta se.pa hoteli hiši tega bremena 1. 1834. z 
200 gld., za katere je mesto kupilo neko stezo, in skrb za ohranjenje 



— 166 — 

znamenja prcsv. Trojice je bil prevzel mestni magistrat. Dasiravno se je 
znamenje zopet začelo rušiti, ga vendar magistrat ni dal popraviti, ker 
se izknjiženje onega servituta še ni bilo zvršilo (vknjižba na treh sosednjih 
hišah je Še daiidanes veljavna), sam pa najbrže tudi ni imel denarja. Na 
pomoč mu je prišel meščan in trgovec Ignacij Bernbacher, ki je 
1. 1841. nabral za popravo znamenja med Ljubljančani 813 gld. 40 kr. 
prostovoljnih doneskov. Nameravali so dobrotniki znamenje prestaviti 
na Marijin trg pred frančiškansko cerkev. Vendar so to misel opustili 
in sklenili, da naj se postroji na starem mestu pred cerkvijo sv. Križa, 
ki je tačas postala podružnica frančiškanske fare. Poseben odbor mož iz 
te fare je pod načelništvom svojega Župnika o. Kalista Omejca in v zvezi 
z magistratom pogodil se 1. 1843. s kamnoseškim mojstrom Ignacijem 
Tomanom, da bode znamenje za 1050 gld. temeljito popravil. Toman 
je po predloženem načrtu naredil vse znamenje na novo iz rudečega 
lesnobrdskega marmorja, le kameniti kip prcsv. Trojice je ostal stari. 
V nedeljo dne 8. oktobra 1. 1843. je župnik o. Kalist vpričo obilne mno- 
žice z veliko slovesnostjo blagoslovil predelano znamenje. Pokali so topiči 
in po opravljenem obredu se je sprevod vrnil v frančiškansko cerkev, 
kjer so zapeli zahvalno pesem. Stari napisi na znamenju so se zavrgli 
in vrezai se je nov trivrstni kronostihon ; 

TrlaDIS sanCtae 
VIrgInisqVe plae In honorcM 
CIVes ConstrVXerVnt. 
Strašna kuga je vdihnila Ljubljančanom misel, da so prvič po- 
stavili to znamenje. Ker je bila Ljubljana o letošnjem potresu obva- 
rovana najhujše nesreče, bodi to povod, da se znamenje presv. Trojice 
kmalu dostojno popravi. (Viri za ta spis : Diskalceatska kronika v muz. 
arhivu, akti ljubi j. mestnega magistrata, Novice 1843., str. 64.) 

A. Koblar. 
Lakota na Kranjskem 1. 1817. V cerkvici sv. Petra blizu šent- 
peterskega gradu (Schrottenthurn) v šmartinski fari pri Kranju se je 
ohranil spomenik na hudo lakoto, ki je trla prebivalec po Kranjskem 
1. 1817. Letnica nad vrati kaže, da je bila cerkvica sezidana, ali še bolj 
gotovo — prezidana, 1. 1645. Nad letnico je nekak y kamen vsekan grb 
z letečim ptičem. Znotraj ima cerkev več znamenitostij : lep renesanški 
altarček, katerega je ljubljanski škof Pctazzi posvetil 1. 1768., s čedno 
sliko sv. Petra in dvema grboma, dalje raven, lesen strop in dvoje 
starih podob, viscMh ob steni na evangeljski strani. Prva, zelo stara 
podoba predstavlja Mater božjo in nosi podpis: «Monstra Te Essc 
Matrcm, Mater Misericordiac!» Zraven visi večja podoba z napisom: 
Typus Tcmpli Hicrosolomvtani in spodaj ima letnico: MDCXV. Zraven 
te podobe pa visi na zidu zgodovinsko najznameniteji predmet te cer- 



— 167 — 

kvice, namreč kositren korec in pod njim deska, na kateri slovensk in 
nemšk napis pove\ kako so s tem korcem 1. 1817. delili «rumfortarsko» 
juho stradalcem. Slovenski napis sl6ve: «V lejtu 1816 je bila semla toko 
nerodovitna, de fo reuni ludje v' lejtu 1817 toko ftradali, de fo po vezh 
krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli; Od kerfhanfke lubesni 
ushgani fo fe v letej fofefki dobrotniki snefhli, kir fo s' letim korzam 
pjeddefetim nar bol potrebnim v' Strashifhi toko imenvano romfor- 
torsko shupo dejliti puftili, in fo jih toko v' nar huifhimu zhafu pre- 
shiveli. Prež po tej hudi lejtni pa je bog semli tako rodovitnoft dal, 
de je shitu na tak dober kup perfhlu, koker pokashe sdolej sapifana 
Shitna žena. V letu 1817 pred shetujo : 1 Mirnek Ufhenize 6 fl. — kr. 
1 Mirnek Ershi 4 fl. 30 kr. 1 Mirnek Jezhmena 3 fl. 10 kr. 1 Mirnek 
Profa 3 fl. 15 kr. 1 Mirnek Turfhze 4 fl. — kr. 1 Mirnek Ajde 7 fl. — kr. 
1 Mirnek Oufa 2 fl. — kr. — Shitna žena v lejtu 1818 pred shetujo : 
1 Mirnek Ufhenize 1 fl. 40 kr. 1 Mirnek Ershi 1 fl. 18 kr. 1 Mirnek 
Jezhmena — fl. 54 kr. 1 Mirnek Profa 1 fl. 30 kr. 1 Mirnek Turfhze 
1 fl. — kr. 1 Mirnek Ajde 1 fl. — kr. 1 Mirnek Oufsa — fl. 40 kr. — 
H' vezhnimu Spominu boshje prauize in boshiga ufmilenja naj ta korz 
tukej vefl. Den 30sten Juni 1818.» — Posestnica gradu in cerkve sv. Petra 
je sedaj blaga gospa Avgusta pl. Vest. a. Kobiar. 

Koliko je štela Ljubljana pred 93. leti rokodelcev, obrtnikov in 
trgovcev? L. 1802. je izšla v Ljubljani pri L. Eger-ju zanimiva knjiga z 
naslovom : Instanz-Schematismus iur das Herzogthum Krain. 1802. Knjiga 
ima do str. 33. pod zaglavjem : cKaiserl. Konigl. vereinigte Hofstelle» vse 
različne c. kr. urade dunajske z imeni uradnikov, ulic in hišnih številk, 
v katerih so stanovali. Od str. 33. na dalje pa do str. 125. našteva vse 
urade na Kranjskem z imeni vseh uradnikov. Za tem pa navaja deka- 
nije in fare kranjske z imeni tedanjih duhovnikov in (str. 158 do 165) de- 
kanije in fare, ležeče na Kranjskem, ki spadajo pod tržaško in (str. 166 
do 167) dekanije in fare, ki spadajo pod goriško škofijo. Potem omenja 
še vse kranjske samostane, vojaške in druge urade i. dr. Slednjič pa 
navaja Še v abecednem redu pod imenom cBurgerliche Gewerbe» vse 
ljubljanske rokodelce, obrtnike in trgovce po imenu in pristavi pri vsa- 
kem, v kateri ulici in hiši stanuje. Iz tega povzamemo, da je imela 
Ljubljana omenjenega leta nastopno število rokodelcev, obrtnikov in 
trgovcev: 4 lekarje, 18 pekov, 1 zidarskega mojstra, 1 izdelovalca po- 
stelj, 2 rezbarja, 7 sodarjev, 6 pivovarjev, 4 knjigovezce, 3 tiskarje, 
3 knjigotržce, 2 puškarja, 4 kavarnarje, 3 strugarje, 5 barvarjev, 2 pi- 
larja, 1 mesarja z 1 uradnikom, 3 sekači, 4 hlapci in 8 pomagači, 3 ste- 
klarje, 1 zvonarja, 4 zlatarje in srebrarje, 1 graverja, 3 pasarje, 2 lon- 
čarja, 29 trgovcev, 4 rokovičarje, 7 kova!ev, 5 klobučarjev, 1 slikarja 
kart, 5 krznarjev, 3 kleparje, 1 klavirarja, 1 kotlarja, 2 strdarja (lcctarja), 



— 168 — 

7 slikarjev, 6 nožarjev in jeklarjev, 3 iglarje, 1 orgljarja, 5 vlasularjev, 
5 pozamentirarjev , 2 dimnikarja, 6 jermenarjev, 3 kožarje, 4 sedlarje, 
7 ključarjev, 30 krojačev, 27 Črevljarjev, 1 svilarja, 3 milarje, 4 vrvarje, 
13 mizarjev, 5 suknarjev in gunjarjev, 5 urarjev. 3 kolarje, 12 tkalcev, 
121 krčmarjev, 4 jirharje, 8 ranocelnikov, 1 sobarja, 3 cinarje. (Prim. 
tudi: Hoflf, Gemalde v. Kr. L, 123.) J.šaieij. 

Zanimiv napis. V podružnici M. B. na ŽeŽlju, v viniŠki fari v Beli 
Krajini, katero je sedanji župnik č. g. J. Konig zadnja leta večinoma s 
prostovoljnimi doneski iz Amerike vso prenovil, stoji v zakristiji stara 
omara za cerkveno obleko in perilo. Nad omaro je nastavek s predali 
za cerkveno posodje in nad njim na posebni deski ta-le zanimivi napis 
z letnico 1736, ki opominja mašnika, s kakimi mislimi naj pristopa k 
altarju darovat sv. mašo: 

Speculum sacerdotum. 

Tu, quicunque veliš missam cantare sacerdos, 

Funditus esto memor rectaque mente revolve, 

Qualia sit Christus pro te certamina passus, 

Velato capite tibi risum signat amictus, 

Linea veste nota, qua sit delusus in alba, 

Vincla representant sua cingula, stola, maniplus, 

In casula noscas, qua purpura significatus 

Calvariae memorare locum dum pergis ad aram 

Et recolas Christum dum pergeret ad moriendum, 

Haec sic cuncta pie memorando : pectora funde. y. Saielj. 

Slovenska prisega iz 1. 1791. Dne 11. aprila 1791. 1. je bil pri 
nekem pretepu v hiši Mine Šokličevke v Zaženi pri Mlinem («zu Aser 
an Seebach*) grajski veliki hlapec Urban Geiger tako težko ranjen, da 
je umrl tri dni pozneje. Ko je bila 18. aprila i. 1. pri obravnavi na blejski 
grajščini zaslišana Šokličevka, morala je priseči v slovenskem jeziku 
tak6: «Jest Mina Shokelska perseshem eno zisto ino pravo Persego: de 
jest moje Prizhvaine aufrihtig ino sposteno dol poloshite ozhem, kakor 
je ti narzisteshe Pravize glih: toku guishen meni Bug pomagei!» — Našel 
je podpisanec prisego med spisi bivšega blejskega arhiva, katere je dobil 
1. 1892. pri posestniku g. Žumru v Spodnjih Gorjah. v. Leveč. 

«Patriarch8dorff.» V letošnjem 3. sešitku «Izvestij» na str. 116. je 
bilo rečeno, da je «Patriarchsdorff» najbrže sedanji Šmartin pod Šmarno 
Goro. Gosp. V. Leveč nam je pisal, da so to P odreče v malčiški fari, 
kar dokazujejo urbarji in akti v smlejskem grajskem arhivu. Podreče so 
zmiraj spadale pod smlejsko gosposko. Zanimivo je, da je bil patron 
podreške cerkve 1. 1526. sv. Primož, danes je pa sv. Kancijan. 

Izdaje in zalaga € Muzejsko druitvo za Kranjsko*. 
Tiskala Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik V. 1895, Sešitek 5. 



Claudia-Celeia. 

Spisal S. Rutar. 

Letošnjo spomlad so našli pri kopanju temelja za 
•Narodni dom* poleg »dvorne kasarne * (nekdanjega dvora 
celjskih grofov), na severozahodni strani mesta Celja, ostanke 
rimskih zidov in poslopij. Kraj imenujejo «Sipljenec» (die 
SchtTtt), in res so tam nasipali nerabljivo zidarsko tvarino ne 
le v novejšem, nego že v rimskem času, kar kaže, da je bilo 
mesto nekdaj porušeno, pa zopet pozidano. Pod sipo so našli 
velikansko zidovje, ki je moralo nekdaj služiti kot temelj 
utrjenemu poslopju. Nad njim so ležali veliki obdelani kamni 
(iz pohorskega mramorja) z okraski v podobi vencev in rozet, 
očividno podstrešni kamni nekega osemoglatega poslopja 
(svetišča?). Nakraske so spravili v « lokalni muzej* celjski, 
ostale dele pa porabili za zidanje « Narodnega doma*. Našli 
so tudi lahet velikanskega mramornega kipa, mozaična tla 
in barvane stene nekega kopališča ter novce od Aureliana, 
Sept. Severa, Maximiana, Constantina, Juliana itd. Ondotno 
poslopje je bilo torej postavljeno koncem II. stoletja po Kr. 

Mnogi se bodo spominjali, da je lanski letnik « SI. Na- 
roda* prinašal v št. 182 — 190 celjske rimske napise po sestavi 
dr. G. Sch6n-a v programu celjske gimnazije za L 1893/94. 
Gospod pisatelj je mnenja, da je stal « forum* rimskega mu- 
nicipija v Celju blizu cerkve sv. Maksimiljana, na Sallnerjevem 
zemljišču ob graški cesti. Pozneje bodemo videli, da je to 
mnenje neosnovano. 



— 170 — 

Deželo, v kateri so Rimljani ustanovili naselbino Celejo, 
podjarmili so Avgust ter njegova netjaka Druz in Tiberij. 
Ker je senat upravljal « pomirjene pokrajine >, a cesar vse 
one dežele, katere so Rimljani podjarmili po L 27. pr. Kr., 
pripadel je tudi Norik cesarskim pokrajinam. Pred rimsko 
okupacijo (primeri Bosno in Hercegovino!) je vladal Noriku 
kralj Voccio, po okupaciji pa je bila sklenjena personalna 
unija, tako da je postal Avgust ob jednem tudi kralj Nori- 
čanov. Ti so sicer še obdržali svojega kralja, ali Avgust mu 
je postavil na stran svojega namestnika «legatus Avgusti pro 
praetore*, ravno tako, kakor ima n. pr. vsak egiptovski minister 
angleškega voditelja. 

Ko pa so bili Noričani in Panonci 1. 16. pr. Kr. skupno 
napadli Istro, poslal je Avgust nad nje ilirskega prokonzula 
P. Silija, ki jih je premagal, a popolnoma podjarmil jih je še 
le Tiberij 1. 14. pr. Kr. Od tedaj sta bila Norik in Panonija 
rimski pokrajini. Norik so sicer uradno še vedno imenovali 
« kraljevino * in cesarjev namestnik je vladal kot kak podkralj. 
Bil je viteškega stanu in spadal je med najimenitnejše državne 
uradnike. On je bil samo cesarju odgovoren, imel je najvišjo 
vojaško oblast, vršil je najvišje sodstvo in vodil finančno 
upravo. V tem smislu imenovali so ga tudi «procurator 
Augusti*. Kdaj se je ta sprememba zgodila, ni znano. Ne- 
kateri mislijo, da je bilo kraljestvo v Noriku še le za cesarja 
Klavdija popolnoma odpravljeno, ker se ob njegovem času 
omenja prvi noriški prokurator, t. j. C. Baebius Atticus (C. I. L. 
III. 1838). Vseh prokuratorjev poznamo po imenu iz celjskih 
napisov devetnajst, ali samo pri sedmih se da natanko določiti 
doba njih vlade. (Dr. G. Schčn, Rčmische Inschriften in Cilli. 
str. 40 in 41.) 

Ker se je ravno v Celju našlo toliko spominskih plošč 
na prokuratorje Norika, da se iz tega sklepati, da so oni 
ravno v tem mestu stolovali, vsaj v I. in v II. stoletju. Bržkone 
je cesar Klavdij določil Celje kot prestolnico Norika in po- 
vzdignil mesto na čast municipija, od todi ime «Claudia- 



— 171 — 

Celeja*. V municipijih so stali na čelu občine navadno 
«quadrumviri», v kolonijah pa le «duumviri*. Čeravno je 
bila Celeja prav za prav le vojaški tabor, vendar njena po- 
sadka ni bila velika. Po razširitvi rimske države do Donave 
je bila rimska legija nameščena v bližnjem Ptuju. Pač pa je 
bilo v Celju poveljništvo domobrancev «Noricorum juventus* 
(primeri: bosenske bataljone!). Mesto se je torej razvilo prav 
za prav iz domačega prebivalstva, nastalo je domače me- 
ščanstvo, ki se je pa kmalu poprijelo latinskega jezika, če tudi 
bolj v barbarski obliki. (Mommsen, R6m. Geschichte, V. 181.) 

Kako velik je bil obseg rimskega taborja v Celju, da 
se še dandanašnji prav lahko določiti. Dr. Sch6n trdi sicer 
(str. 43), da je stal celjski * forum* okoli sedanje cerkve 
sv. Maksimilijana, torej na skrajnem koncu celjskega mesta. 
Opira pa svoje mnenje na to, da so na onem mestu našli 
največ žrtvenikov in votivnih kamnov Iz tega sklepa, da je 
bil tam javen, zelo obiskovan prostor. To je tudi res moral 
biti, ali iz tega še ne sledi, da je moral tam ravno trg biti. 
Znano je, da so stali stari trgi kolikor mogoče v sredi mest, 
in da ti niso služili toliko za javne spomenike, kolikor za 
zbiranje, trgovanje in posvetovanje ljudstva. Saj atenski mla- 
deniči tudi niso postavljali doprsnih kipov svojim choregetom 
na trgu, ker tam prostora ni bilo. 

In ali mar postavljajo današnji Rimljani spomenike 
(doprsne kipe in spominske plošče) svojim junakom in držav- 
ljanom na kakem trgu? — Ne, ampak v javnem vrtu na 
Monte Pinciju, prav na periferiji mesta. Saj je zadosti, po- 
staviti spomenik na kakem javnem, vidnem prostoru. (Pokoj- 
nega Slomška spomenik, za kateri so Slovenci denar nabrali, 
podajal bi se morda tudi lepše na glavnem trgu mariborskem, 
ali, ker je bil Slomšek škof, postavili so mu ga v stolni 
cerkvi in poleg njega stoji votivna plošča škofu Stepišneku.) 

Sicer pa dr. Schčn sam dosti ne veruje, da bi bil stal 
celejski forum pri cerkvi sv. Maksimilijana, ker potem bi bila 
ravno po sredi njega tekla mala Koprivnica, ki se malo nižje 



— 172 — 

izliva v Voglajno. Zato si misli gospod pisatelj, da «je moral 
ravno ta del mesta imeti čisto drugačno lice, kakor sedaj ». 

Ležo in obliko Celeji določile so reke, ki še danes 
okoli mesta teko, in so služile večinoma kot naravni mestni 
jarki. Mogoče je, da je kdaj tekla Savinja na severni in 
severovzhodni strani sedanjega mesta, kakor to Celjani verujejo 
in kakor se tudi dr. Schdnu najverjetnejše zdi. Sploh trdijo 
Celjani, da so stari kanali proti severovzhodu nagnjeni, in 
izvestno je, da o povodnjih udarja Savinja okoli severoza- 
hodnega mestnega vogla in poplavi nižje ležeče kraje na 
severni strani. Vendar pa je skoro neverjetno, da bi bila 
Savinja kdaj tekla po koprivnični strugi, ker je ta mnogo 
premajhna in leži precej visoko nad izlivom Voglajne v 
Savinjo. 

Pač pa moramo priznati, da je jeden rokav Savinje 
nekdaj tekel vzporedno s sedanjo Graben- in Ring-ulico, ker 
mala Suš niča gotovo ni imela nikoli zadosti vode, da bi 
lahko polnila mestni jarek. Kateri rokav pa je umeten prekop, 
ali sedanja struga Savinje, ali jarek na severu mesta, to mora 
še le natančnejša preiskava določiti. Nam zadostuje, da vemo, 
da je rimska naselbina stala med obema rokavoma Savinje 
ter Voglajne. Severni jarek pa je bil nekoliko oddaljen od 
mestnega ozidja, ker je bil vmes še kakih 5 m široki <glacis», 
moral je torej voditi skoro ravno po sedanji Graben- in 
Ring-ulici. 

Kakor vsaka rimska naselbina, tako je imela tudi Celeja 
obliko podolgastega četverokotnika, ki je bil več ali manj 
obrnjen od vzhoda proti zahodu. In smelo lahko trdimo, da 
je imela rimska Celeja ravno tisto podobo in tisto velikost, 
kakor srednjeveško Celje. Pri kopanju za « Narodni dom» 
so naleteli letošnjo spomlad poleg cesarske kasarne na rimski 
temeljni zid, ki je vodil v ravno tisti smeri, kot severozahodno 
srednjeveško ozidje. Ce primerjamo to okolnost z obliko 
naselbine in srednjeveškega mesta, lahko koj spoznamo, da 
so stolpi in vsi deli srednjeveškega ozidja postavljeni na 



— 1 73 — 

rimskem temelju. 1 Če se bode kdaj globočeje kopalo, 
spoznala se bode ta resnica do čista. Tudi v Ljubljani slonelo 
je srednjeveško ozidje od Zvezde do Cojzovega grabna na 
temelju rimskega obzidja. 

Določi vši obseg rimski naselbini, izmerimo lahko tudi 
njeno dolgost in širokost ter preračunimo velikost njenega 
površja. Najdaljša stranica od cesarske kasarne pa do stolpa 
na jugovzhodu od farne cerkve meri okroglih 500 m, njej 
nasprotna od gledališkega pa do stolpa v kovaški ulici le 
360 m. Vzhodna stranica meri 340 *r, zahodna pa 300 m. 
Po tem takem je bila Celeja le malo manjša od Emone (pra- 
vilni četverokotnik 510X420 m). Če bi imela Celeja pravilno 
obliko, iznašalo bi njeno površje 1380 ha. Ako primerimo 
ta prostor z jednakimi razmerami po drugih naselbinah, lahko 
preračunimo, da je na njem bivalo okoli 1000 naselnikov. 

Od ljubljanske strani se je prišlo v Celejo tam, koder 
vodi današnja cesta v mesto, torej nekoliko poševno, kakor 
se je morala tudi pri Emoni tržaška cesta na desno zaviti, 
če je hotela v mesto priti. Ljubljanska cesta je bila za Celejo 
«cardo maximus* (glavna ulica, ki je vodila premočrtno proti 
Voglajni na južni strani postajnega poslopja.) 9 S to se je 
križala pravokotno druga ulica «cardo decumanus> v smeri 
Glavnega trga in Graške ceste. Na severnem, proti sovražniku 
obrnjenem izhodu iz mesta, stala so dobro zavarovana glavna 
vrata «porta praetoria* 

In naj obračamo načrt Celeje kakor hočemo, ne pridemo 
do druzega spoznanja, kakor da je stal « forum* ravno tam, 
kjer se nahaja še sedaj Glavni trg. Tu so se ljudje že od 
nekdaj zbirali, tu se posvetovali in trgovali; tu so nastopali 
javni govorniki, tu so se kandidatje ljudstvu ponujali in tam 



1 Jugozahodni stolp je bil morda nalašč poševno postavljen, da 
se je voda lož je odtekala, ali pa je morda Že Savinja izpodkopala 
rimske temelje. 

2 Morda lesen most čez Voglajno in pot k utrditvi («castellum») 
pri Sv. Jožefu, ali pa na Grad, kjer so pozneje Celjani bivali ? 



— 174 — 

blizu je moralo biti tudi sodišče (morda stoji na njegovem 
mestu sedanja farna cerkev). Celje je torej precej dobro 
ohranilo svojo staro podobo še od rimskih časov sem, kar 
se ne more o drugih mestih trditi, ki so skoro popolnoma 
razdejana. 

Izvestno so stale hiše tudi zunaj mestnega ozidja, zlasti 
na severni strani. Zlasti javna poslopja, kopeli in zabavišča 
stala so zunaj ozidja, ob cesti proti Gradcu. Pred vsem 
moramo misliti, da je stal «circus» na onem mestu, ker brez 
tcircenses* Rimljani niso mogli živeti, kakor brez kopališč 
ne. Ali zemljišče je tam že tako prekopano, da bo težko še 
kaj sledu najti o nekdanjih poslopjih. Zunaj človeških bivališč 
začenjala se je koj «necropola», počivališče mrtvih. Bogatejše 
so pokopavali ob ljubljanski, siromašnejše pa ob graški cesti, 
če smemo tako sklepati po analogiji z Emono. 

Vsaka rimska naselbina je imela tudi svoj «ager colo- 
nicus* in Celeja izvestno ni bila brez njega. Vsak navaden 
vojak je dobil po 50, vsak stotnik po 100 in vsak konjenik 
po 140 oral (jugerum = J / 4 A«). Celejski tager colonicus* 
bi bil meril torej 65.000 oral ali 16.000 ha, t. j. 160 kmV Če 
so ta domnevanja resnična, obsegati bi moralo naselbeniško 
zemljišče ves svet na jedni strani do Dobrične Vasi, na drugi 
strani do Frankolovega. Ali je pa to tudi v resnici tako 
bilo, to bo težko kdaj določiti. 

Ozrimo se sedaj še na prokuratorske spomenike (votivne 
are), katere so našli 1. 1853 — 1863 na Stallnerjevem vrtu med 
Graško in Vrtno ulico. Vseh je bilo 19, ali 5 jih že ni več 
v Celju. Po napisih spoznamo, da spadajo v dobo med 
1. 41. in 180. po Kr., torej predno je vladal Norik «legatus 
Augusti pro praetore*. Postavili so te spominske kamne do- 
služeni vojaki, takoimenovani «beneficiarii», v zahvalo za kako 
prejeto dobroto, n. pr. za podeljeno zemljišče, za oproščenje 
od vojaščine, za prejeto svobodo i. t. d. Beneficijar je smatral 
za svojo dolžnost, postaviti svojemu dobrotniku spomenik, 
ali dati mu častni dar/ kakor so se dajali le bogovom in 



— 175 — 

cesarjem. Mnogo pobožnih beneficijarjev pa je posvetilo spo- 
menike bogovom (n. pr. Jupitru), češ da je po njih naklonje- 
nosti prejel dobroto od tega ali onega prokuratorja. Da 
jezik na teh spomenikih ni popolnoma jasen, to se lahko 
razume, ker tedaj ljudje v pokrajinah pač niso znali klasične 
latinščine. Tudi treba pomniti, da so imeli kamnoseki za 
razne naročbe že pripravljene in tudi z napisi preskrbljene 
kamne, tako da je bilo treba le še imena vdolbsti, ko je 
prišel odjemnik. 

Ker na spomenikih niso letnice zaznamovane, zato se 
da le pri sedmih prokuratorjih določiti, kdaj da so vladali 
Norik. Prvi je bil C. Baebius Atticus za cesarja Klavdija. 
Drugi Petronius Urbicus, ki sicer ni izrecno imenovan pro- 
kurator, vendar vemo iz Livija, da je bil leta 69. privrženec 
proticesarja Ota in da je zapovedoval vsemu vojaštvu v Noriku. 
Tretji Memmius Appolinaris je bil prokurator za cesarja Tra- 
jana; četrti Ulpius Victor pred 1. 158., a peti Usienus Secundus 
1. 158. Kmalu za njim je prišel do vlade M. Bassaeus Rufus 
in za tem Flavius Titianus pred 1. 166. Dvanajsterim proku- 
ratorjem se ne da določiti doba vlade. 

Vendar pa sme Celeja ponosna biti, da ima spomenike 
tolikih namestnikov in da so se ohranila imena najvišjih 
oblastnikov iz skoro poldrugega stoletja. Kakor glede temelj- 
nega ozidja in naselbinske oblike, tako ima torej Celeja tudi 
največ pisanih spomenikov za domačo zgodovino onih temnih 
časov, o katerih vsi drugi viri molče. V tem obziru je * lokalni 
muzej* v Celju velike važnosti in zato zaslužuje vsestranske 
podpore. 



— 176 - 

Iz domače zgodovine. 

i. 

Oblast Vzhodnih Gotov. 
Spisal dr. Fr. Kos. 

Leta 476. je uničil herulski kralj Odovakar 1 zahodno- 
rimsko cesarstvo ter se polastil gospostva čez Italijo. Ko 
je vladal 13 let, vzdignil se je nadenj Tebdorik, kralj 
Vzhodnih Gotov. Ta se je namreč napotil s svojimi četami 
proti zahodu čez Srem in bližnjo Panonijo ter prišel do 
beneške meje. Pri mostu, ki je držal čez Sočo, postavil je 
svoj tabor.* Odovakar mu je prišel nasproti s svojo vojsko, 
katero so pa Vzhodni Gotje premagali leta 489. 

Drugo bitko je Odovakar zgubil pri Veroni. Ko je bil 
leta 490. poleg reke Adde tretjikrat tepen, šel je v močno 
utrjeno Ravenno, kjer so ga Gotje brez vspeha oblegali tri 
leta. Nazadnje se je Odovakar podal Teodoriku, ko mu je 
ta obljubil, da mu pusti življenje ter mu da še mnogo pred- 
pravic. Komaj pa je gotovski kralj dobil Ravenno v svojo 
oblast, znebil se je moža, o katerem je mislil, da mu ne 
more prav zaupati. Odovakar in njegovi sorodniki so bili 
leta 493. pomorjeni. Teodorik se je sedaj brez ovir polastil 
vlade čez Italijo in sosedne pokrajine, kjer je potem vladal 
do svoje smrti, do leta 526. 



1 Glede" pisave •Odovakar> gl. Budinger, Čsterr. Geschichte, 
str. 50, op. 3. 

* Jordanis, De rebus Getic. c. 57: »Theodoricus .... Hesperiam 
tendit, rectoque itinere per Sirmas ascendit, vicinas Pannoniae, indeque 
Venetiarum fines ingressus, ad pontem Sontium nuncupatum castra me- 

tatus est.» — Cassiodori Variar. I, 18: « deo propitio Sonti 

fluenta transmisimus , ubi primum Italiae nos suscepit imperiumi. — 
Omenjeni most čez Sočo je bil najbrže blizu izliva reke Vipave, ne 
daleč od sedanjega mesta Gradišča. 



— 177 — 

Kralj Teodorik je gospodoval tudi po deželah, po ka- 
terih bivajo sedaj Slovenci. To nam dokazujejo pisma, ka- 
tera je pisal njegov prvi uradnik Cassiodor 1 raznim osebam, 
bivajočim takrat po sedanji naši domovini. Znana so nam 
pisma, poslana k Soči, v Istro in v Posavje. Oblast gotov- 
skega kralja Teodorika je segala na severovzhodni strani 
njegove države noter do Donave med Dravo in Savo. Med 
Jadranskim morjem in omenjenim delom reke Donave je 
bilo več gotovskih pokrajin, namreč Istra, Dalmacija, Posavje 
(«Savia», to je zemlja ob Savi) in Sremska Panonija (*Pannonia 
Sirmiensis>). Omenimo naj še, da je Istra mejila na severu 
ob Beneško («Venetia»). 4 

Za časa gotovske oblasti ste živeli po Italiji in tudi po 
naših krajih dve plemeni, namreč prejšnji prebivalci, ki so 
govorili latinski jezik in bili katoliške vere, ter novi nasel- 
niki, ki so bili gotovskega rodu in arijanske vere. Med obema 
ni manjkalo nasprotstev. Rimljanje, ki so bili nekdaj sami 
gospodarji na svoji zemlji, delali so na to, da bi vzeli bar- 
barskim Gotom njih oblast. Ker so bili sami preslabi, pri- 
čakovali so pomoči iz Carigrada. 

Teodorik je bil hraber in zveden poveljnik, ki je znal 
strahovati razne sovražnike. V svoji državi je pametno in 

* Magnus Aurelius Cassiodorus Senator je bil plemenit Rimljan, 
ki se je prizadeval, da bi kolikor mogoče odstranil sovraštvo med 
Rimljani in Goti. Kot prvi uradnik Teodorika Velikega in njegovih na- 
slednikov je delal na to, da bi se vladalo po načinu prejšnjih rimskih 
cesarjev. V svojih delih ni poveličeval samo slave in omike rimskega 
ljudstva, temuč tudi hrabrost gotovskega rodu. Izmed njegovih spisov 
je za nas najznamenitejša njegova zbirka uradnih pisem, katerih je 
12 knjig. Znana je pod imenom «Variarum (epistolarum) libri XII. » 
Cassiodor je zbral ta pisma vsled prigovarjanja svojih prijateljev leta 538. 
Bila so Že večkrat natisnjena. Najboljša izdaja je v »Monumenta Germ., 
Auctorum antiqu.» tom. XII. 

* Glej zastran Istre Cassiodori Variar. , XII., 22 in 23 ; zastran 
Dalmacije III, 25 in 26; VII, 24; IX, 8 in 9; zastran Posavja V, 14 in 
16; IX, 8 ; zastran Sremske Panonije III, 23 ter zastran Beneškega XII, 26. 
— Primerjaj tudi Prokop, De bello Gothico I, 15. 



— 178 — 

modro vladal. Akoravno še pisati ni znal, podpiral je vendar 
znanost in umetnost. Trgovina, obrtnija in kmetijstvo so pod 
njim zopet oživeli. Pokrajine, ki so bile prej opustošene, 
začele so znova cveteti. Svojim Gotom je dal tretji del rimske 
zemlje, vendar večinoma tisto, katero so prej imeli Odovakar 
in njegovi ljudje. Rad bi bil Gote in Rimljane do dobrega 
sprijaznil, kar pa se mu ni posrečilo. Hotel je, da naj živite 
obe ljudstvi skupaj, vsako po svojih navadah. Ostro je kazno- 
val vsakega, naj bi si bil Got ali Rimljan, ki bi začel drugega 
napadati zarad vere ali pa narodnosti. Vojaštvo je izročil 
svojim rojakom, državne službe je pa podelil večinoma omi- 
kanim Rimljanom. Akoravno po veri arijanec, bil je tudi pri- 
zanesljiv katoličanom. Spoštoval je papeža in katoliške škofe. 
Ko je bil leta 498. v Rimu Simah izvoljen za papeža, pod- 
piral ga je Teodorik, ne pa protipapeža Lavrencija. 6 Ko je 
bil leta 501. v Rimu cerkveni zbor, katerega je pa nasprotna 
stranka razdrla, pisal je Teodorik dne 8. avgusta milanskemu 
škofu Lavrenciju, oglejskemu škofu Marcelinu, ravennskemu 
škofu Petru ter vsem drugim škofom, kateri niso bežali iz Rima, 
da bi se dne 1. septembra znova zbrali v Rimu, ne pa v Ravenni, 
kakor so nameravali. Obljubil jim je ob jednem svojo pomoč. 6 

Kralj Teodorik je vladal po načinu prejšnjih rimskih 
cesarjev. Njegovo vladanje je najbolje opisano v pismih, katera 
je na njegovo povelje sestavil njegov uradnik Cassiodor. Za 
nas so najznamenitejša tista, katera so v dotiki z našimi do- 
mačimi kraji. Iz njih najbolj spoznamo, kaj so gotovski vladarji 
dobrega storili tistim prebivalcem, ki so nekdaj bivali ob 
Soči in Savi. Ta pisma nam ob jednem nekoliko kažejo 
kulturne razmere tistih časov po naši sedanji domovini. 

Med letom 507. in 511. je poslal kralj Teodorik pismo 
Lukristanom, ki so bivali ob Soči. 7 Najbrže so bili ti Lukri- 

* Jaffe\ Reg. pont. Rom., I (ed. 1885) str. 96 i. d. 

6 Mansi, Concil. coll., VIII, str. 253. — Monum. Germ. Auctor. 
antiqu. tom. XII, str. 419. 

7 Cassiodori Variar. I, 29: «Universis Lucristanis super Sontium 
constitutis.» Lukristani se samo na tem mestu omenjajo. 



— 179 — 

stani neki gotovski razrod. V pismu jim omenja, da zahteva 
državna korist, skrbeti za javno vožnjo (<xursus»), ali po 
domače za pošto, ker z njeno pomočjo se jako hitro vršč 
kraljevi ukazi. Gledati je treba na konje, ki so odločeni za 
tako vožnjo, da ne osušč in ne obnemorejo. Zato ukazuje 
Lukristanom, da se mora povrniti tista zemlja, katera je bila 
nekdaj odmenjena za te konje («veredus»), pa so si jo pri- 
svojili posestniki na svojih postajah («mutationes»). 8 

Neko drugo pismo, 9 katero je bilo tudi spisano med 
507. in 511. letom, kaže nam Teodorikovo pravicoljubje nasproti 
katoliškemu škofu. Pri kralju se je namreč pritožil neki Štefan 
ter trdil, da so ljudje puljskega škofa Antonija na surov 
način napadli njegovo hišo, katero ima že dolgo časa v svoji 
posesti. Najbrže je bil ta Štefan gotovskega rodu, kateremu 
je moral kak Rimljan odstopiti svoje posestvo. Kralj Teodorik 
je vsled rečene pritožbe pisal puljskemu škofu ter mu velel, 
da se povrne tožniku njegova lastnina, ako je njegova izjava 
resnična. Spodobi se, da on (škof) popravi, kar so grešili 
njegovi ljudje. Ako bi pa bila pravica na njegovi (škofovi) 
strani, potem naj natančno vse pozve in preišče ter pošlje 
nato v postavah zvedeno osebo k njegovemu (Teodorikovemu) 
grofu, kjer naj se vsa zadeva razsodi in sklene. Kralj pravi 
v svojem pismu, da upa, da (škof) ne bo vsled tega raz- 
žaljen in se tudi ne bo jezil, ako je bil zatožen po krivici. 
Bolje je, da se stvar razjasni, kakor pa, da bi se tožba ne 
preiskala. 

Mimogrede naj bo omenjeno, da je kralj Teodorik raz- 
glasil naredbo, da naj razsodi prepir med dvema Gotoma 
kraljevski grof, ki je gotovskega rodu, prepir med Gotom in 
Rimljanom, naj poravna grof v navzočnosti Rimljana, kateri 
mora biti zveden v postavah, prepir med dvema Rimljanoma 



8 «Mutationes» so bili kraji na državnih cestah, kjer so se med 
vožnjo menjavali konji ali pa vozovi. 

• Cassiodori Variar. IV, 44: »Antonio viro venerabili Polensi 
episcopo 



— 180 — 

pa naj reši sodnik rimskega rodu. — V prej navedenem 
slučaju je bilo treba razsoditi med puljskim škofom, ki je 
bil Rimljan, in nekim Štefanom. Prvi naj bi poslal zvedenega 
jurista kot svojega zastopnika k gotovskemu grofu, kjer naj 
bi se razsodilo, kdo ima prav. 

Zanimivo je pismo, katero je kralj Teodorik med letom 
507. in 511. poslal v Sisek ali v Posavje ondotnim provinci- 
jalom, kapilatom, defenzorom in kurijalom. 10 Pisal jim je, da 
jim postavlja kot predstojnika čez njih kraj Fridibada. Iz 
pisma je razvidno, kako nalogo je imel ta uradnik. Kaznuje 
naj po postavi živinske tatove, odpravi poboje, obsoja tatvine 
ter nje same varuje pregrešnih činov. Žive naj v slogi in 
obnašajo naj se pošteno. Kdor bi se ravnal po slabih navadah, 
naj se kaznuje. Kralj tudi poudarja v svojem pismu, da naj 
se nihče ne zanaša na svoj rod ali pa na zasluženo čast. 

Važno je pismo, katero je kralj Teodorik poslal med 
letom 523. in 526. svojemu uradniku Severinu, ker nam 
opisuje davčne in sodnijske razmere po Posavju v tistem 
času. 11 Kralj pravi, da je večkrat slišal pritožbo svojih pro- 
vincijalov, da bogati posestniki po Posavju ne plačujejo davka 
od svojih hiš, pač pa še hočejo s pregrešno kupčijo kaj 
sebi pridobiti, l^ih javno delovanje je le privatno koristolovje. 
Sedaj nalaga njemu (Severinu), da pokaže svojo spretnost. 



10 Cassiodori Variar., IV, 49: «Universis provincialibus et capillatis, 
defensoribus et curialibus Siscia vel Savia consistentibus.> — Provin- 
ciales so bili v pokrajini ali provinciji živeči prebivalci. — C a pil lat t i. 
Tako so imenovali gotovske plemenitaše, ker so imeli dolge lase 
(capillus). — Defensores so Živeli za časa gotovske oblasti po 
manjših mestih. Ljudstvo jih je predlagalo, kralj pa potrjal. Branili so 
svoje someščane, ako bi bil hotel kdo zoper nje protipostavno postopati. 
Tudi so določevali ceno raznim pridelkom, da ni nastala kaka draginja. 
— Po zgledu rimskega senata so bile tudi po manjših mestih kurije, 
katere so imenovali tudi « manjši senat » (minor senatus). Člani takega 
manjšega senata so se zvali tcuriales* ali cdecuriones*. Njih naloga 
je bila, da so skrbeli za blagor svoje občine. 

11 Cassiodori Variar., V, 14. 



— 181 — 

Nadzoruje naj posestnike ter uredf davek tako, da odstrani 
vsako oproščenje ter določi, koliko naj kdo plačuje z ozirom 
na njegovo premoženje in osebo. Na ta način se zlajša pro- 
vincijalom njih breme*. Tiste pa, kateri so brez njegovega 
(Teodorikovega) ukaza drugim nalagali davek ter samovoljno 
navalili butaro na nje, treba je postavno kaznovati tak6, da 
povrnejo vso škodo tistim, katerim so jo po krivici naredili. 
Tudi naj se preiščejo računi vplačanih davkov pri defenzorjih, 
kurijalih in posestnikih. Ako se pokaže, da je posestnik 
plačeval davek od zadnje osme indikcije 11 sem, a se denar 
ni odštel kraljevi blagajnici in se tudi ne porabil za potrebne 
izdatke v tamošnji pokrajini, treba je, da se na vsak način 
popravi taka napačna predrznost. Kralj tudi veleva Severinu, 
da naj se prepriča, se je li prav izplačalo to, kar je dobil 
računar («tabularius») iz kraljeve blagajnice. Bilo bi nezaslišano, 
ako bi njegovo (kraljevo) dobrotljivost, s katero hoče vsem 
ustreči, uničevali sedaj nekateri ljudje s svojo tatvino. 

Govori se, da nalagajo pokrajinski sodniki («iudices 
provinciae*), kurijali in defenzorji posestnikom nepostavne 
stroške pri javni vožnji in pri drugih stvarčh: preišče naj 
(Severin) tudi to in uravna takd, kakor zahteva postava. — 
Stari barbari (<antiqui barbari*), 18 ki so vzeli Rimljanke za 
žene ali pa si na drug način pridobili posestva, plačujejo 
naj davek od svojega imetja ter nosijo prej našteta bremena. 
Rimski sodnik («iudex Romanus*) 14 naj pride na leto jeden- 
krat v vsako mesto zarad stroškov, katere težko plačujejo 
ubogi provincijali ; v vsakem kraju naj ne dobi več kakor le 
tridnevno odškodnino, ker tako velevajo postavni ukazi. Kralj 



" Osma indikcija je trajala od 1. sept. 514 do 1. sept. 515. 

18 Ti barbari so bili aajbrže Heruli in drugi narodje, ki so prišli 
z Odovakarjem v Italijo, ne pa Slovani, kakor domneva Linhart, Versuch 
einer Geschichte von Krain, II, str. 86. 

14 V tem pismu sta omenjena «iudex Romanus* in pa «iudex 
provinciae*. Prvi je bil postavljen za Rimljane, zadnji je bil gotovski 
grof, ki je sodil svoje rojake. 



— 182 — 

pravi, da so njegovi predniki želeli, da bi vožnje sodnikov 
provincijalom ne donašale bremen, temuč dobiček. 

Telesni stražniki («domestici») gotovskega grofa in 
vicedomini so baj6 vsled terorizma vzeli provincijalom nekatere 
reči. Blagovoli naj (Severin) te (provincijale) zaslišati, in, ako 
se je storilo v tej zadevi kaj krivičnega, stori naj nemudoma 
to, kar je postavno. Kralj ukazuje Severinu, da naj vsestransko 
presoja posebno to, kar koristi državi in provincijalom. Tudi 
naj vse, kar zve, dk zapisati v davčne knjige, da bi se 
pozneje ne mogla tako lahko ponoviti kaka prevara. 

V istem času, ko je poslal kralj Teodorik prej omenjeno 
pismo Severinu, pisal je tudi posestnikom v posavski pokra- 
jini. 18 Izrekel je željo; da bi njegovo sodišče 16 pripomoglo do 
pravice vsem podložnikom po raznih krajih njegovega kra- 
ljestva. Ker pa to ni mogoče zarad mnogih opravil, zdi se 
mil (kralju) primerno, da jim (posestnikom v Posavju) dovoli 
jednako sodišče ter jih tako tudi osvobodi neugodnosti dol- 
gega potovanja. Pošilja jim slavnega in plemenitega Severina, 
zvedenega v postavnih naredbah, da pri njih postopa tako, 
kakor mu je znano, da je njemu (kralju) všeč. Kralj pravi, 
da jim ustreza njih pritožbi, ker se bodo odslej zločini sodili 
v domačem kraju («in ipsis cunabulis»). Kaj je določil zastran 
njih miru in jednakosti davkov, pokažejo njegovi ukazi, katere 
je dal prej imenovanemu Severinu. 

Ko je dne 30. avgusta leta 526. umrl kralj Teodorik, 
zapustil je državo svojemu vnuku Atalariku, ki pa je 
imel takrat še le sedem let. Zato je v njegovem imenu vla- 
dala njegova mati Amalasunta, hči kralja Teodorika. Prvi mi- 
nister je bil Cassiodor, ki je tudi sestavljal razna uradna pisma 
v imenu mladega Atalarika. Omeniti hočemo tu dve pismi. 

Leta 526., tedaj precej v začetku svojega vladanja, je 
pisal kralj Atalarik pismo grofu Osvin-u ter mu naznanil, da 

16 Cassiodori Variar. V, 15 : «Universis possessoribus in Savia pro- 
vincia constitutis.> 

16 «Comitatus noster* pomenja tu sodišče na dvoru kralja Friderika. 



— 183 — 

ga pošilja v Dalmacijo m v Posavje 17 , kjer bi skrbel s pri- 
mernimi naredbami za njegovo (kraljevo) korist ter s svojo 
pravičnostjo naredil udano ljudstvo še hvaležnejše. Nikar naj 
se ne ravna po tujih zgledih. Pazi naj, kaj dela, in gleda 
naj, da ga ne bo treba opominjati. Kdor rad uboga, takemu 
se prizanaša po pravici in brez dvoma se mu znova skaže 
zaupanje. Kralj piše o Osvinu, da je sicer že prileten, a nje- 
govo delovanje je vsled tega bolj premišljeno. V svoji mla- 
dosti je brez madeža služil njegovemu (Atalarikovemu) staremu 
očetu; sedaj pa naj pokaže, koliko izkušenj si je pridobil v 
njegovih (Atalarikovih) dneh. 

Videli smo, da je že kralj Teodorik poslal Severina v 
Posavje, kjer naj bi uredil davčne in sodnijske zadeve. Kmalu 
potem je postavil kralj Atalarik grofa Osvina čez Dalmacijo 
in Posavje. Nato je pisal prebivalcem po teh dveh pokrajinah 
ter jim naznanil, da dobč dva izvrstna uradnika. Vsebina 
dotičnega pisma, katero je bilo sestavljeno v začetku Atala- 
rikovega vladanja, tedaj morebiti zadnje mesece leta 526., ali 
pa leta 527., je nekako naslednja: 18 

Kralj Atalarik piše Gotom in Rimljanom, da želi po- 
slati v svoje pokrajine take možč, ki so vajeni orožja in 
ljubijo pravico, da ne bodo imeli (Gotje in Rimljanje) strahu 
pred tujimi narodi in da tudi ne bodo izpostavljeni obreklji- 
vemu zalezovanju. Kralj pravi, da je sklenil, da naj postane 
predsednik v Dalmaciji grof Osvin, ki je na glasu na njegovem 
(kraljevem) dvoru ter jako znan v pokrajinah vsled dolgega 
občevanja. Ravnajo naj se po njegovih ukazih, ker so se že 
večkrat prepričali o njegovi (Osvinovi) pravičnosti. — Ob 
jednem jim pošilja Severina, da bi jim skupno dajala hvale- 
vredne ukaze. Kar so želeli že v četrti indikciji 19 , to dob6 
sedaj, ko jim pošilja slavnega grofa ter tako z dobrotami 

17 Cassiodori Variar., IX, 8: «. . . ad Delmatiarum atque Saviae 
provincias*. 

18 Cassiodori Variar., IX, 9. 

19 Četrta indikcija je segala od 1. sept 525. pa do 1. sept. 526. 



— 184 — 

prične svojo vlado. Kralj jim piše, tla naj pridejo v zadevi 
grofa Osvina k njemu (h kralju) taki možje, od katerih lahko 
zve natanko, kako bi kazalo v prihodnje urediti davek, da 
bi jim (Gotom in Rimljanom) zlajšal breme, ako bi spoznal, 
da so preobloženi. Država postane trdna, ako se varuje pre- 
moženje davkoplačevalcev. 

Za časa vladanja Vzhodnih Gotov se je skrbelo, da ni 
ljudstvo trpelo pomanjkanja in lakote. Ako je bila v kakem 
kraju slaba letina, imela je vlada usmiljenje z ubogim ljud- 
stvom. Iz pisma, katero je Cassiodor Senator pisal med 
letom 533. in 537. nekemu Pavlu* , razvidi se, da zemlja takrat 
po Beneškem ni obrodila ne vina, ne pšenice in ne ajde. 
Med prebivalci je nastalo vsled tega veliko pomanjkanje. 
Nato je Cassiodor, ki je bil takrat prvi uradnik gotovskih 
vladarjev, namreč pretorijanski prefekt, ukazal, da naj se 
vino in pšenica, kateri ste se nabrali za vojsko po mestih, 
v Concordiji, Ogleju in Čedadu, povrnete prebivalcem, le 
meso naj se porabi za vojake, ker bi se drugače pokvarilo. 
Da pa vojaštvo ne bo brez vina, nakupi naj ga rečeni Pavel 
v Istri, kjer je vinska trta jako dobro obrodila. 

Iz prej omenjenega pisma je razvidno, da se je gotovska 
vlada obrnila v Istro, da bi tu nakupila vina za vojsko. Znana 
so nam pa še tri druga pisma prej imenovanega pisatelja, v 
katerih čitamo, da je bila rečena dežela leta 537. jako bogata. 

V prvem pismu* 1 se obrača Senator do isterskih pro- 
vincijalov ter omenja, da je zvedel od raznih potovalcev, da 
ima Istra letos jako mnogo vina, olja in pšenice. Zato naj 
bi dali (isterski provincijali) za sedanjo prvo indikcijo (za 
leto 537/538) kot davek za toliko solidov rečenega živeža, 
kolikor bi drugikrat morali plačati v novcih; druge služnosti 
se od imenovane pokrajine ne bodo zahtevale zarad vsako- 
letnih izdatkov. Ker bi pa država potrebovala prav mnogo 



20 Cassiodori Variar., XII, 26. 

81 Cassiodori Variar., XII, 22: «. . . provincialibus Histriae». 



— 185 — 

vina, olja in pšenice, pošilja (Senator) iz kraljeve blagajnice 
toliko solidov za nakup rečenega živeža, kolikor ga je mogoče 
kupiti brez njih (Istrijanov) škode. S ceno bodo zadovoljni, 
ker ne bo treba dati brodarine. Senator piše, da pošilja s 
tem pismom v Istro jako zvedenega moža Lavrencija, kateri 
je že pokazal svojo izurjenost v raznih državnih zadevah. 
Njegova (Lavrencijeva) naloga je, da izvrši brez odloga po 
danih ukazih, kar bi koristilo državni blagajnici. Senator 
naroča isterskim provincijalom, da naj preskrbi, kar se jim 
je ukazalo. Prikupili bi se njegovemu uradniku, ako bi voljno 
izvršili ukaz. Naznanja jim, da bodo cene tudi pri prihodnji 
priložnosti primerne, ako mu pismonoša («praesentium geru- 
lus») prinese novico o obilici pridelkov. Cena se kaki stvari 
ne more pravično določiti, dokler ni znano, koliko je je. 

V rečenem pismu Senator slavi Istro, njeno rodovitnost 
in blagostanje. Piše namreč, da je zanj (ki je bival v Ravenni), 
Istra najbližja pokrajina, ležeča nad zalivom Jonskega morja 
(«supra sinum maris Jonii»), polna oliv, okrašena z njivami 
in vina bogata, kjer zori vsak sadež s trikratno rodovitnostjo. 
Po vsi pravici se zove Istra polje ravennsko, jedilna shramba 
kraljevega mesta (Ravenne), razkošno in prijetno shajališče, 
katero ima kaj ugodno podnebno toplino, ker se razprostira 
(od morja) proti severu.** Istra ima tako rekoč nekoliko 
svojih Baj* 8 , ker se morje na raznih strančh zajeda v njeno 
zemljo. V takih krajih je polno gostiln z morsko juho («ga- 
rismatia*)* 4 , tudi je obilo rib. Tu je tudi več Avernov. Brez 
števila je morskih ribnikov, kjer se povsod plodijo ostrige 
brez človeškega napora. Tu se ni treba truditi za živež in 



** Z drugimi besedami, Istra je nagnjena proti jugu ter je na 
severu zavarovana z gorami. 

" Baiae so bile mesto na kampanskem obrežju blizu Neapola ter 
za časa rimskih cesarjev imenitno kopališče. Nedaleč od Baj je bil 
Avernus z majhnim jezerom. 

24 Garismatium = taberna ubi garum čonficitur. (Mon. Germ. 
Auctor. antiqu. tom. XII, str. 543.) 

Izvestja muzejftkega druitva za Kranjsko. L. V., sei. 5. 14 



— 186 — 

tudi ne skrbeti, kako bi si kdo prisvojil rečene dobrote. Vile 
(«praetoria») se svetijo na dolgo in široko in človeku se zdi, 
da so sestavljene iz biserov ; zato so trdili predniki, da krasoti 
toliko palač imenovano pokrajino. Blizu brega je cela vrsta 
najlepših otokov, kateri donašajo priljubljeni dobiček, varujejo 
barke pred nevarnostmi ter bogati poljedelca s svojo veliko 
rodovitnostjo. Istra popolnoma okrepčuje dvorno stražo (*comi- 
tatenses excubias»), kinča italsko državo, preskrbuje višje 
osebe z razkošjem, nižje pa z živežem, in skoraj vse, kar se 
v tej pokrajini pridela, spravi se v kraljevo mesto (v Ravenno). 
Sedaj prepušča ta presrečna pokrajina radovoljno svojo zalogo. 

V istem času je pisal pretorijanski prefekt nekemu 
Lavrenciju" ter mu ukazal, da naj gre v Istro ter tu nakupi 
za toliko solidov vina, olja in pšenice, kolikor bi bilo davčnih 
dohodkov. Tudi naj nakupi od trgovcev in posestnikov tega 
živeža za toliko solidov, kolikor jih je dobil od njegovega 
(prefektovega) denarničarja («arcarius»), kar je razvidno tudi 
iz zapisnika, katerega je dobil (Lavrencij) od računarjev. 
Kako velika je obilica rečenih pridelkov, kateri so na prodaj, 
naznani naj z resničnim poročilom. 

Treba je pa bilo tudi skrbeti, da so se nakupljeni pri- 
delki spravili iz Istre v Ravenno. Pretorijanski prefekt Senator 
se je v tej zadevi obrnil do pomorskih tribunov (« tribuni 
maritimorum*) ter jim ukazal, da naj hitro prepeljejo vino, 
olje in pšenico iz Istre v Ravenno, ker imajo dovolj ladij ob 
meji. 86 Lahko jim bo iti v bližnjo pokrajino, vsaj so že več- 
krat prejadrali neizmerne prostore. Pripravijo naj ladije ter 
se ž njimi napoti na morje, kadar jih opozori Lavrencij, 
kateri je odposlan, da preskrbi robo. Ako bo vreme ugodno, 
gredo naj po bližnjici. 

Navedena pisma, katera je sestavil Cassiodor za časa 
gotovske oblasti, pojasnjujejo nam politične in kulturne raz- 



u Cassiodori Variar., XII, 23. 
28 Cassiodori Variar., XII, 24. 



— 187 — 

v 

mere one dobe. Zal, da so jih do sedaj naši domači zgo- 
dovinarji navadno prezirali. 

Akoravno so gotovski vladarji milo in kolikor toliko 
nepristransko vladali po Italiji in sosednih deželah, vendar si 
niso mogli pridobiti naklonjenosti prvotnih rimskih prebivalcev. 
Le nekateri so bili Gotom v resnici prijazni; velika večina 
katoliških stanovalcev pa se je ozirala v Carigrad, kjer so 
vladali nasledniki Konstantina Velikega čez vzhodni del nek- 
danje obširne rimske države. 

Leta 533. je Belisar, poveljnik grškega cesarja Justini- 
jana L, popolnoma premagal arijanske Vandale, ki so živeli 
v severni Afriki, ter njih zemljo zedinil z vzhodno-rimskim 
cesarstvom. Justinijan L je sedaj iskal prilike, da bi si pod- 
vrgel tudi Vzhodne Gote. Priložnost se mu je kmalu ponudila^ 

Leta 534. je umrl mladi gotovski kralj Atalarik in nje- 
gova mati Amalasunta je sama prevzela vlado. Bila je 
jako omikana žena ter Rimljanom bolj naklonjena, kakor 
Gotom. Stopila je tudi v dotiko z dvorom v Carigradu. Da 
bi lažje krotila podložne Gote, kateri je niso hoteli več prav 
slušati, omožila se je s svojim bratrancem Teodatom, ki 
je sedaj postal kralj. Komaj so ga Gotje priznali za svojega 
vladarja, znebil se je Amalasunte, za katero ni nič maral. 
Poslal jo je na neki otok ter jo ondi dal zadušiti leta 535. 

Grški cesar Justinijan se je hotel maščevati nad morilcem 
svoje zaveznice ter je napovedal Teodatu vojsko. Poslal je 
svojega poveljnika Belisarja najprej v Sicilijo, potem pa v 
Italijo. Belisarjev podpoveljnik Konstancijan se je polastil 
takrat (535) Dalmacije in Liburnije. 27 Istra je ostala v tistem 
času še v gotovski oblasti, kar nam dokazujejo prej omenjena 
pisma iz leta 537/538. 

Ker kralj Teodat ni znal braniti svoje države, uprli so 
se mu Gotje, ga odstavili in kmalu potem ubili. Na njegovo 
mesto je prišel Vitiges (536 — 540), kateri se je bil že za 



* 7 Prokop, De bello Gothico, I, 7 in 15. 

14* 



— 188 - 

časa Teodorika skazal s svojo hrabrostjo. A tudi on se ni 
mogel z vspehom ustavljati Belisarju in njegovim četam. 

Moj namen ni, opisati dvajsetletno vojsko med Goti in 
Grki. Omeniti hočem v prvi vrsti le to, kar se je vršilo na 
naših domačih tleh. 

Kralj Vitiges je poslal leta 537. del svoje vojske pod 
nadzorstvom dveh poveljnikov v Dalmacijo ter jima ukazal, 
da naj pomnožita v Posavju število vojakov, da bodeta lažje 
vzela Solin (Salona tik sedanjega Spljeta) in pa nadlegovala 
sovražnika. Z glavnim oddelkom se je Vitiges sam napotil 
proti Rimu.* 8 

Ko je leta 539. Belisar šel nad Ravenno, da bi jo oblegal, 
dobil je tudi Vitalijan, njegov podpoveljnik v Iliriji, ukaz, da 
bi se napotil s svojimi trumami iz Dalmacije na Beneško." 
Mogoče je, da si je Vitalijan takrat med potjo osvojil Istro 
in bližnje pokrajine. To bi smeli sklepati iz tega, ker je bil 
v tistem času izvoljen za oglejskega škofa Macedonij, ki je 
bil po rodu Macedonec, tedaj podložnik grškega cesarja. 80 
Tudi nam nekako indirektno dokazuje ponarejena listina z 
dne 24. marca 543. leta, da je bil Poreč v rečenem letu že 
pod bizantinsko oblastjo. 81 Leta 537/538 je bila Istra, kakor 
smo že rekli, še pod gotovsko vlado. 

Leta 540. je bil Belisar poklican v Carigrad. Za časa 
njegove nenavzočnosti v Italiji so začeli Gotje znova napre- 
dovati. Za Vitigesom so izvolili najprej Ildebalda za svojega 
kralja. Ko je bil ta umorjen in tudi njegov naslednik Erarik, 
postal je Totila gotovski vladar (541 — 552), ki si je v 
kratkem času pridobil velik del od Bizantincev prisvojene 
Italije. To je napotilo cesarja Justinijana, da je leta 544. 
vnovič poslal Belisar j a nad Gote. Ta se je obrnil sedaj s 

28 Ravno tam, I, 16. 
•• Ravno tam, II, 28. 

80 Danduli Chronicon, lib. V, c. 10 (Muratori, Rer. Ital. Script, 
XII, str. 87). 

51 Kandler, Codice dipl. Istr. ad ann. 543. 



_ 189 — 

svojimi trumami proti Dalmaciji. Tu preskrbi posadko v 
Solinu, katera se je že hotela udati Gotom, z živežem za 
jedno leto. Potem se napoti z vsem brodovjem čez morje v 
Pulj, kjer ostane nekoliko časa, da uredi svojo vojsko. Nato 
odjadra v Ravenno. 82 # 

Ker je cesar Justinijan premalo podpiral Belisarja, ni 
mogel ta Gotov popolnoma premagati. Zato se je vrnil 
leta 549. v Carigrad, njegov podpoveljnik Ver pa je padel v 
boju z Goti blizu Ravenne. Premagani Verovi vojaki in tudi 
drugi so se potem (550) zbirali v Istri ter se hoteli združiti 
z novim grškim poveljnikom Germanom, kar pa se ni zgodilo, 
ker je ta prezgodaj umrl." Iz besed papeža Pelagija L, katere 
je pisal patriciju Valerijanu, se da sklepati, da je gospodoval 
leta 552. gotovski kralj Totila čez Istro in Beneško. 84 

Rečenega leta je poslal cesar Justinijan nad Vzhodne 
Gote svojega poveljnika Narseta, ki je premagal Totilo ob 
podnožju apeninskega gorovja pri vasi «Taginas» imenovani 
(552). Po Totilo vi smrti je postal Tej a gotovski kralj, katerega 
je Narset užugal tik Vesuva (553). Kmalu potem si je pod- 
vrgel še ostale dele gotovske države ter Italijo spravil pod 
grško oblast. 

Kar se tiče naše domovine, gospodovali so grški cesarji 
dalj časa le čez tiste kraje, kateri so bili tik Jadranskega 
morja, vse drugo pa je prišlo kmalu drugim v roke. Bizan- 
tinska oblast se je razprostirala po isterskem obrežju do časa 
Karola Velikega, po drugih krajih pa le do leta 568., do 
prihoda Langobardov v Italijo. 



M Prokop, De bello Gothico, III, 10 in 11. 

M Ravno tam, III, 39. 

M «Recolere enim debet celsitudo vestra, quid per vos deus 
fecerit tempore illo, quo Istriam et Venetias tvranno Totila possidente ...» 
(Rubeis, Mon. eccl. Aquil., str. 209; Mansi, Concil. coll., IX, str. 713 
in 733.) 



- 190 



Beležke iz zapisnikov kapiteljskih sej pod 
škofom Hrenom. 

• Zap. A. Koblar. 

V ljubljanskem kapiteljskem arhivu leži zbirka zapisnikov 
o kapiteljskih sejah od 1. 1603 — 1628. pod naslovom: «Con- 
clusiones sine Decisiones Capitulares aliquot annorum Cathe- 
dralis Ecclesiae Labacensis, factae in praesentia 111— et Rev- 
in Christo Patris D. Thomae Ep. et Princ*. Dasiravno se je 
večkrat sklenilo, da naj bodo kapiteljske seje vsaki teden 
vsaj jedenkrat, namreč v petkih, se vendar kaže iz zapisnikov, 
da so bile zelo redke. Predsedoval jim je škof sam in o njih 
obravnavah delal večinoma s svojo roko beležke, katere so 
pa večkrat prekratke, da bi iz njih izvedeli kaj določnega. 
Poberimo iz njih le nekatere podatke, ki imajo precej važnosti 
za škofijsko zgodovino. 

1603, 6. maja. Seja je bila v škofiji. Navzoči so bili 
škof, dekan in trije kanoniki. Cerkvi Matere božje na Rožniku 
(Rosenbach) je o. Nikolaj zapravil 137 gld. in podložnike, kar 
naj terja nazaj generalni vikar z dvema kanonikoma. Jurij 
Freysseiysen, opat v Runi, trdi, da kot najvojvodski komisar 
ničesar ni vzel od te cerkve za deželnega kneza, razun tega, 
kar je bilo nadvojvodsko. — V škofiji (in Curia Episcopali) 
naj se vzrejajo prebendarji (dijaki, ki so že prejeli štiri nižje 
redove) in seminaristi. V torkih, četrtkih in nedeljah naj imajo 
po 4 jedi, druge dni pa po tri. Račune o hrani v6di škofovski 
ekonom, nadzorstvo nad gojenci naj imajo pa dekan, gene- 
ralni vikar in kanoniki. Dotlej so ti gojenci imeli hrano v 
(jezuvitskem) kolegiju med seminaristi, kamor so hodili v šolo. 
— Kapiteljske hiše naj se dovršijo v tem letu. 

1605, 3. novembra. Kanonične ure naj se poj6, kakor 
predpisujejo pravila. Kanonikom naj pri sv. mašah strežejo 
leviti. Stolnemu pridigarju se določi plača. 



— 191 - 

1606, 6. febr., je bila škofijska sinoda v Gornjem Gradu 
in škof Hren je imel govor. — 1606, 4. nov., je sklenil kapitelj, 
da naj se v Št.-Jerneju sezida zvonik in postrojijo toplice 
(aedes Balneares). 

1607, 1. febr. Stari prost Gašpar Freudenschuss se pri- 
tožuje v kapiteljski seji zoper novega prosta Andreja Kralja, 
da se ta ne drži pogodbe, katero sta sklenila 27. apr. 1603 
gledč resignacije na proštijo, in da mu ne plačuje pokojnine. 
Zahteva, da se mu plačuj redno, ali pa naj se mu dasta dva 
beneficija v Lescah kot vžitek. Kralj, prava zgaga, je postal 
prost zoper voljo škofa Hrena. 

1607, 17. febr. Magister Ivan Friderik Klemen, vikar v 
Kranju in naddijakon ljubljanske škofije, se pritožuje, da mu 
dela sitnosti patrijarški naddijakon in kamniški župnik Seba- 
stijan Trebuhan. Kapitelj sklene, da naj se škofovska fara 
Kranj oprosti patrijarške jurisdikcije, kakor so oproščene 
kapiteljske fare. Trebuhanove cenzure so neveljavne. 

1608, 5. jan. Pod kaznijo izobčenja se prepove kano- 
nikom, da se ne smejo tožariti pred svetnimi sodišči. 

1609, 22. apr. Kapitelj sklene, da naj bode vsako leto 
v ponedeljek po osmini vseh sv&tov v stolnici slovesna ob- 
letnica za pokojne škofe, proste, kanonike in klerike ljubljanske 
škofije (kakor je še dandanes). Ako umrje kak škof, prost, 
dekan ali kanonik, naj se udeležijo pogreba vsi kanoniki, 
kapitularji in vikarji v duhovski obleki in naj bodo navzoči 
do konca pogreba. Snidejo naj se tudi na 3., 7., 30. dan in 
obletnico. — Škof Hren je bil kot kanonik iz svojega sezidal 
v Ljubljani hišo in je v nji stanoval. 17. nov. 1609 jo je po- 
klonil za stanovanje stolnim pridigarjem. Prvi je šel noter 
stanovat pridigar Adam Sonntner. 

1610, Vsak kanonik je dobival izrednih dohodkov : za 
jutranjice 7 vinarjev, za večernice 4 vinarje, za druge ure 
2 vinarja in za veliko mašo 4 vinarje vsaki dan ; kadar je 
imel škof opravilo, po dvakrat toliko. 



— 192 — 

1611, 25. apr., je dobil prost Kralj mitro, katere prej 
ni smel nositi noben prost. Napravil mu jo je kapitelj. Hranili 
so pa tačas v kapiteljski zakladnici še mitro prvega ljubljan- 
skega škofa Lamberga. Kralj je postal vsled nove časti 
28. apr. 1611 voditelj (Rector) kapiteljnu, kar je bil dotlej 
vedno le dekan. Obdržal je pa dekan skrb za cerkev in kor, 
kaznoval je zanikrne klerike ter nadzoroval vikarje in levite, 
ki niso smeli hoditi z doma brez njegovega dovoljenja. Pevca 
ali vodjo godbe (Ludi moderatorem) je vzprejemal v službo 
škof po nasvetu kapitelj na. Imel je hrano s šolskim pod- 
pevcem (Succentor Scholae) in dijaki (Praebendarii), ki so 
nosili sveče in banderca pri velikih opravilih. Ker se je 
preselil hospital od cerkve sv. Jakoba, je določil škof, da naj 
se preneso tudi ustanove cesarja Ferdinanda v mestni hospital. 
Namesto pri sv. Jakobu so imeli od 6. jun. 1611 vikarji in 
šolski vodja (Scholae moderator) svoje pete maše, večernice 
in pridige v cerkvi sv. Elizabete. — Vikarje in levite je v 
službo vzprejemal kapitelj. Isti je vzprejemal z vednostjo 
škofovo tudi organiste. Organistu so plačo zboljšali, da je 
imel toliko, kolikor kak kanonik rednih dohodkov. Orgljal 
ni v adventu in postu, pač pa vse osmine velikih praznikov. 
— Kanonik-kustos je čuval zaklade, posode in pontifikalije 
stolne cerkve. Kanonik-punktator je po storjeni prisegi delal 
pike kanonikom, ki niso prihajali v kor. Pike je izkazoval 
škofu, kateri je zamudnike kaznoval z globami. 

1612, 11. maja. Katoliško pokorščino so obljubili: Ivan 
Ostermann, oskrbnik v Radovljici, gospa Olimpija Wild s 
hčerjo Dorotejo in vdova Prešernova. — V Škocijanu pri 
Turjaku je bil tačas župnik Andrej Ribič. 

L. 1613. se sklene v kapiteljski seji, da naj se popravi 
kapiteljska hiša, v kateri prebivajo vikarji, leviti, organist in 
drugi služabniki stolne cerkve; dalje, da naj se kupi od 
mestnega starešinstva sosednja Satelbergerjeva hiša ter po- 
dere. V povečani kapiteljski hiši se določi prostor za arhiv, 
v katerem se bodo shranjevala važna pisma in zbirali se 



— 193 — 

kanoniki h kapiteljskim sejam. Arhiv je obokan in ima železna 
vrata ter gleda proti pokopališču in svetišču stolne cerkve. 

1614, 10. jan., se omenjajo : Matija Fink, vikar pri svetem 
Nikolaju, Jurij Kramaršek, župnik v Šmartinu pri Kranju; 
5. jun. 1614 Anton Stromavr, vikar pri sv. Nikolaju v Beljaku 
in kanonik vratislavski, Krištof Plank, župnik v Cerknici, in 
Matej Skrbeč, župnik v Kranjski Gori. 

1615, 27. apr., je prodal dekan kapiteljski mlin Mateju 
Žlebniku za 900 gld. Mestni župan ljubljanski je bil tačas 
Ivan Krst. Bernardini. 

1616, 15. apr., se je sklenilo podreti pokopališki zid ob 
Satelbergerjevi hiši in pokopališče prirediti za pokop mrličev 
iz boljših stanov. — Za novo mitro so tačas zložili darove: 
Jurij Schrvepper, vikar na Igu, Ivan Rozman, vikar v Kranju, 
Jurij Kramaršek, vikar v Šmartinu pri Kranju, Peter Otava, 
vikar v Naklem, Jakob Bregant, vikar na Vrhniki, Štefan 
Berner, župnik na Sori, Ivan Pomladfe, vikar v Dobu, Matija 
Medved, vikar v Vodicah, Anton Lambert, vikar v Polhovem 
Gradcu, Sebastijan Blažič, vikar v Št. Vidu, Sebastijan Grošelj, 
vikar v Šmartinu pod Šmarijino Goro, Matija Steganšek, 
vikar v Smledniku in Ivan Kusavia, vikar v Svibnem. 

L. 1621, 26. nov., so bili : Leonard Mulej, župnik v Kropi, 
Nikolaj Masi v Mošnjah, Ivan Pomladfc, kurat v Dobu, Matej 
Vida v Smledniku, Vincenc Rassa v Gorjah, Ivan Dienstmann, 
župnik v Zaspu, Mihael Popal, župnik v Kranjski Gori, Se- 
bastijan Blažič, vikar v Št. Vidu, Matija Medved (Ursus) v 
Vodicah, Blaž Cusmann, župnik v Kranju, Jurij Freudenschuss, 
vikar v Podbrezjah, Florijan Dornacher, vikar v Preddvoru, 
Ivan Novak, vikar v Križih pri Tržiču, Adam Veternik, župnik 
na Sori, Jakob Bregant, vikar na Vrhniki, Sebastijan Grošelj, 
vikar pod Šmarijino Goro, Andrej Žagar v Motniku, Ivan 
Kusavia, vikar v Št. Jerneju, Peter Otava, vikar v Svibnem; 
Ivan Fuchs, vikar v Dvoru (Cranzlhoffen), Vit Hofer, vikar 
Antona Stromavrja pri sv. Nikolaju v Beljaku, Luka Mihelič, 
vikar v Vogrčah (Ringgenberg), Andrej Rudmaš, vikar v Šent- 



— 194 — 

Mihelu pri Pliberku ; Gregor Berthot, komisar v Planini (Mont- 
preis), Gregor Bedal pri Sv. Petru pod sv. Gorami, Ivan Zeyner, 
vikar v Podčetrtku (Landsberg), Matija Stempher, vikar v 
Pilštanju (Peylensteinn), Jurij Messerer, vikar v Zaleku, Andrej 
Žagar, komisar in vikar v Slov. Gradcu, Martin Epensperger, 
vikar v Skalah, Gregor Droffelius v Št. Ilju, Jurij Belin, vikar 
v Ljubnem, Jurij Eyslsperger, vikar v Mozirju (Prassberg), 
Jurij Močirnik, vikar na Rečici (Riez), Blaž Pošešnik, vikar v 
Solčavi (Sulzbach), Jakob Stopar, komisar v Gornjem Gradu. 

1627, 3. dec, je bil konzistorij pod predsedstvom škofa 
Hrena. Navzoči so bili : Prost ljubljanski, rektor o. Albert 
Oczyky, generalni vikar Adam Sonntner, kapucinski pridigar 
o. Peter, jezuvitski pridigar o. Matija Klinka, bosonogi avgu- 
štinec o. Jurij Jurišič, frančiškanski gvardijan o. Leon, kapucin 
o. Kerubin, o. Ivan Frančišek Zenda, kanonik Tomaž Butalec, 
avguštinec o. Gašpar Bezjak, kanonik Jakob Stopar in kanonik 
Ivan Planina. Sklep se je glasil: «Exemplo Civitatum, Archi- 
episcoporum, Populorum, maxime Slaworum, Miraculo vitae 
restitutae mihi, Et in confusionem Haereticorum Ecclesiae 
meae antiquissimae deuotionem Principale Festum Ordinis 
S. Francisci Coronis addenda B. M. V. Festorum Exemplo 
ss. Sacramenti celebretur etiam in Foro exteriori, dispositione 
PP. Urbani IV. cuius Bulla habetur in Archiuio Oberburgensi 
Priuilegia et Indulgentia apostolica. Octaua. — In odorem 
currimus unguentorum tuorum Virgo gloriosa, immaculata et 
benedicta.» 

Od kapiteljna se omenjajo v zapisnikih nastopni možje: 
Gašpar Freudenschuss , stari prost, od 27. aprila 1603 do 
29. dec. 1612; Andrej Kralj, prost, od 27. apr. 1603 do 
17. nov. 1614; bogoslovja doktor in dekan Mihael Michetz 
od 6. maja 1603 do 5. okt. 1618, kanonik-eklezijast Andrej 
Sturzenstainer od 6. maja 1603 do c. 1608, doktor prav in 
kanonik Jakob Artzt od 6. jul. 1603 do 17. nov. 1614 (bil je 
nekaj časa tudi gen. vikar, a nelepega značaja), kanonik Fran- 
čišek Sobandt od 6. maja 1603 do 1. 1612., ko je umrl v 



— 195 — 

Kamniku, kanonik Jurij Schryepper od 17. febr. 1607 do 
15. apr. 1616, kanonik Adam Sonntner od 17. febr. 1607 do 
29. febr. 1626 (od 1. 1614— 1626 je bil gen. vikar), kanonik 
Jakob Šubic od 3. apr. 1607 do 13. nov. 1608, kanonik Jernej 
Štrukelj od 10. jan. 1610 do 9. nov. 1613, dekan Sebastijan 
Zamujen 29. dec. 1612, kanonik Vrban Standler od 29. dec. 
1612 do 17. nov. 1614, prost Gašpar Bobek od 5. okt. 1618 
do 3. jan. 1628, kanonik in prodekan Gašpar Bertogna od 
5. okt. 1618 do 30. marca 1623, kanonik Baltazar Wurzer 
jun. od 2. dec. 1621 do 29. febr. 1626, kanonik Jakob Stopar 
od 3. apr. 1625 do 10. marca 1649, kanonik dr. Tomaž Bu- 
talec (Wuttaliz) od 3. apr. 1625 do 3. jan. 1628, kanonik Ivan 
Planina 3. dec. 1627. 



Kranjske cerkvene dragocenosti L 1526. 

Spisal Anton Koblar. 

(Dalje.) 

8. Bistrski samostan (Frantz). 

Inventirala sta kranjski deželni oskrbnik in ljubljanski mestni 
sodnik Jošt Gwiner ter zapisala: Pozlačen križ s tremi kristali; 
i «Agnus Dei» na srebrni verižici, cenjen 2 marki; srebrno in 
pozlačeno monštranco, tehta 8 mark in 4 lote; okroglo monštranco 
z veliko kristalno glavo in kalcedonskimi bunčicami ob straneh, 
tehta 4 marke in 2 lota (odšteje se za kristale, kalcedone in 
biserno matico 10 lotov, ostane 3 1 /* marke); 2 pozlačena križca, 
tehtata 3 marke 1 2 lotov ; pozlačeno tablo s tremi kristalnimi iglami 
(stefftn) na vrhu in z naslikano Oljsko Goro, tehta 2 1 / 2 marke; 
• Agmis Dei» s kalcedonskim stojalom, tehta okoli 1 marke; 2 mala 
«Agnus Dei», zgoraj pozlačena in s srebrnima stojaloma, tehtata 
okoli 8 lotov; pozlačen «pacem> (Pacificale) z biserno matico 
spredaj, tehta 8 lotov; srebrno kadilnico in dolgo verižico, tehtata 
3 marke in 14 lotov; srebrno skudelo z vrčkoma (opfferk£ndln), 
tehtajo 25 lotov; velik pozlačen kelih s pateno, tehta 4 marke in 
8 lotov; 6 kelihov in 4 male žlice, tehtajo 9 x j % marke; srebrn 



- 196 — 

križ na nekem masnem plašču s srebrnimi podobami in srebrnim 
humeralom, tehtajo 9 mark in 10 lotov; vsega skupaj 51 mark 
in 2 lota. 

9. Stiski samostan (Sittich). 

Veliko, pozlačeno monštranco, tehta 23 mark 9 lotov; po- 
zlačeno monštranco, tehta 10 mark 5 lotov; pozlačeno škofovsko 
palico, tehta nVj mark 1 lot; 1 velik križ in 3 male pozlačene 
križce, tehtajo 9 mark in 11 lotov; pozlačeno Marijino podobo 
in srebrno doprsno podobo sv. Uršule s srebrnim stojalom; malo 
srebrno podobo sv. Sebastijana in še 3 srebrne podobe: sv. Barbare, 
sv. Marjete in sv. Janeza; 2 vrčka, srebrno tablo sv. Mohorja in 
Fortunata s stojalom ter malo srebrno monštranco, kar tehta skupaj 
27 mark in 3 lote; srebrn pozlačen naprsni križ, srebrni zaponi 
za plašč, srebrno, pozlačeno kadilnico, 6 kelihov in 6 paten, tehta 
skupaj 19 mark 10 lotov; 3 cAgnus Dei» s srebrnimi verižicami 
in 2 pozlačena križa tudi s srebrnima verižicama, tehtajo 2 marki 

6 lotov. Vse skupaj 104 marke in 5 lotov. — Ostavili so v 
samostanu 7 kelihov in 7 paten, 1 posrebren križ in nekaj bakrene 
posode. Opat svojih dragocenostij ni hotel dati, namreč: 6 pozla- 
čenih in 24 srebrnih čaš, 1 skudelo in 16 žlic, kar je tehtalo 
35 mark in 11 lotov. Rekel je, da bi dal le tedaj, ako bi to 
storili tudi vsi drugi gospodje duhovnega in svetnega stanu. 

Zato so v stiškem samostanu zopet inventirali dne 1. sept. 
1526 in našli nastopno: inralo, z biseri in dragimi kamni okrašeno, 
na jedni strani Marijino oznanjenje (vnser frawen englischer grues), 
na drugi strani pa podobi sv. Bernarda in sv. Benedikta, vezeni z 
biseri, na vrhu 2 srebrna pozlačena želoda, v sredi nekaj kristalov 
in okoli nekoliko kamnov ; dalje srebrno pozlačeno škofovsko palico ; 
3 srebrne podobe: sv. Janeza, sv. Marjete in sv. Barbare; 2 srebrna 
vrčka; 4 srebrne pozlačene glave; 3 pozlačene čase s pokrovi; 

7 srebrnih čaš s pokrovi, 17 malih in velikih srebrnih čaš; srebrno 
pozlačeno skudelo; velik pozlačen naprsni križ z nekaterimi kamni 
in v sredi velik kamen; 17 srebrnih žlic z dolgimi roči; 1 velik 
prstan; 5 prstanov s kamni, med njimi 1 safir; 1 srebrn «Agnus 
Dei» ; 1 srebrn pozlačen križec; 1 veliko in visoko srebrno in 
pozlačeno monštranco, notri je srebrna podoba Izveličarja, okoli 
srebrni vogli in nekaj podob, na vrhu pa kristal in na njem malo 



— 197 — 

srebra; i monštranco, zgoraj je podoba Matere božje, v sredi 
široko steklo in okoli 4 kamni, 2 zelena in 2 višnjeva; 1 malo 
srebrno monštranco; srebrn pozlačen križ s podobo Kristusa na 
križu in podobo Matere božje in sv. Janeza; srebrno tablico na 
srebrnem stojalu in notri svetinje sv. Hermagore in Fortunata; po* 
zlačeno podobo Matere božje z otrokom v naročju in na stojalu 
Lindeckerjev grb; srebrno podobo sv. Sebastijana s srebrnim sto- 
jalom in koralno palico ; 1 doprsno podobo sv. Uršule s krono, 
lasje in krona so pozlačeni in okoli je nekoliko kamnov ; 1 srebrn 
pozlačen križ s šestimi kamni (3 safiri in 3 ametisti); 1 srebrn 
pozlačen križ s podobama Matere božje in sv. Janeza; mal srebrn 
pozlačen križ na neki svetilnici; srebrn in pozlačen «pacem», na 
njem sv. Andrej in sv. Katarina; 1 srebrn in pozlačen «pacem» 
s podobo Izveličarjevo ; srebrn pozlačen križec s podobo Gospodovo 
in okoli 4 evangelisti; 1 srebrno kadilnico; 3 srebrne zapone od 
kornih plašče v; 14 srebrnih pozlačenih kelihov in toliko paten; 
i velik srebrn pozlačen križ in notri svetinjo od sv. križa (Heil- 
tumb von dem Heiligen Creutz). 

10. Selško sodišče in mesto Višnja Gora (Weychselberg). 

Poslalo je to sodišče: 4 srebrne monštrance, 5 srebrnih 
križev, 1 srebrno podobo sv. Genovefe, 14 kelihov, 15 paten 
(36 mark), dalje 44 kelihov z bakrenimi stojali, od katerih so 
vrnili cerkvam 31 kelihov; gotovine: v penezih 133 ren. gld., 
29 og. gld. v zlatu in 1 ren. gld. v zlatu. 

iz. Selško sodišče galenberško (Gallenberg). 

Izročilo je: 2 srebrni monštranci, 1 kelih in 6 paten (8 mark 
4 lote); 14 kelihov s srebrnimi stojali niso tehtali in od teh so 
dali 2 keliha župniku litijskemu, 2 farni cerkvi galenberški in 
1 Juriju Schnitzenpaumerju. 

za. Selško sodišče turjaško (Aursperg). 

Dalo je to sodišče: 1 srebrno pušico, 1 srebrn pozlačen 
križec, 1 malo srebrno pozlačeno monštranco, 7 kelihov in 7 paten 
(12 mark 12 lotov) in 4 kelihe z bakrenimi stojali in srebrnimi 
čašami. 



— 198 — 

13* Grajščinstvo Boštanj (Wachsenstain) 

je dalo: 5 kelihov in 5 paten, kar je tehtalo 5 mark in 4 lote. 
Jeden kelih z bakrenim stojalom so dali oskrbniku boštanjskemu. 

14. Selško sodišče radeško (Ratschach). 

1.) Cerkev sv. Petra v Radečah (Ratschach) 1 monštranco 
(1 Yt £ 6 !•)> 2 k " ža ( x V« f - men J l !•)> 7 kelihov, 7 paten in 
i cpacem» (5 f. 25 L); 2 keliha so pustili ondi, denarja pa cerkev 
ni imela. — Ondbtna bratovščina sv. Petra je dala 1 gld. 46 kr., 
bratovščina sv. R. T. 5 gld., sv. Sebastijana 3 gld., sv. Andreja 
1 1 I % f. vin. 3 kr., br. za verne duše (aller glaubigen sel) 3 f. vin., 
sv. Nikolaja 1 gl. 20 kr. in sv. Florijana 3 gld. 52 kr. 

2.) C. v Loki (Lakh) (na Štajerskem, sedaj farna) 1 pozlačeno 
monštranco (3 f. 13 1.), 3 kelihe in 3 patene (2 f. menj 1 lot), 
pustili so ondi 3 bakrene kelihe, dalje 1 srebrn križ (15 1), v 
gotovini je bilo 43 in na posojilu 26 gld. — Bratovščine: sv. Flo- 
rijana 1 gld., sv. Nikolaja 2 gld., sv. Andreja 1 marko, Matere 
božje 5 mark vinarjev. 

3.) Podružnica sv. Nikolaja (na Savi, f. Radeče) 3 gld. 15 kr. 

4.) C. sv. Jurija v Turijah (Im Turye) (f. Sv. Jakob v Dolu 
na Staj.) 4 gld. 14 kr. in bratovščina 3 gld. 

5.) C. Matere boije v Sirjah (zw Schaver) (sedaj farna, na 
Staj.) 1 kelih (6 lotov in 20 kvintalov), 1 bakren kelih so pustili ondi 

6.) C. sv, Katarine na Jelovem (zw Yelow) (f. Radeče) 1 kelih 
(17 lotov) in 5 gld., 1 mal kelih so pustili cerkvi. 

7.) C. sv. treh Kraljev (na Bniniku, f. Radeče): 3 kelihe, 
3 patene, 1 «pacem», 1 srebrno čašo (2 l / % f. 3 lote) (pustili pa 
ondi 3 bakrene kelihe in 1 bakr. monštranco) dalje: 6 gld. v zlatu 
in 38 gld. v penezih. Dolžni so pa tej cerkvi bili: Ivan Črno- 
meljski 46 funtov, za katere je zastavil desetine, in 60 og. gld., 
za katere je zastavil kmetijo v Dolu, dalje Mackhin 40 gld., 
Schevrer 40 funtov, Pandorffer 20 funtov, loški župnik 13 gld. 

8.) C. sv. Martina (na Vrhovem, f. Radeče) 1 kelih, 4 gld. 
14 kr. 

9.) C. sv. Nikolaja l (na Močilnem, f. Radeče) ničesar. 



1 Spadala je prav za prav pod svibensko dež. sodišče in je ondi 
našteta. 



— 199 — 

i o.) C. sv. Duha (v Čelovnfku, f. Loka na Staj.) i gld. in 
bratovščina 3 gld. 

11.) C. sv. Jurija (zu sand Jorgen) (f. Loka na Staj.) 1 kelih 
12 lotov in bratovščina 9 mark vin. 

12.) C. sv. Janeza na Razbdrju (am Rasvor) (sedaj farna 
cerkev na Staj.) 1 kelih (19 lotov 1 kvintal) in 6 gld.; 1 kelih 
so pustili cerkvi. — Bratovščina sv. Janeza 16 gld. 18 kr. 

13.) C. sv. Jošta (s. Jobst) (f. Razborje na Staj.) 1 kelih (20 L); 
denarja ima bratovščina 5 gld., cerkev nič ne. 

14.) C. sv. Tilna na Zidanem Mostu (an der stainen pruckhen) 
(na Štajerskem, te cerkve sedaj ni več) 1 kelih in 1 malo mon- 
štranco (1 f. 5 L). 

Inventiral je radeški sodnik Baltazar Kluschew in odposlal 
iz žebniške in radeške selške sodnije v Ljubljano: 2 pozlačeni 
monštranci, 18 kelihov, 18 paten, 1 srebrn pozlačen križec, 2 po- 
zlačeni pateni, 1 malo monštranco (39 mark 1 lot), dali so pa 
sodniku v Ljubljani 1 kelih (2 marki 2 lota); dalje je nabral 133 ren. 
gld. in 10 og. gld. v zlatu. 

15. Selško sodišče svibensko (Scharfenberg). 

Inventiral je svibenski oskrbnik Marko Muskateller 7. nov. 
1526 in našel pri cerkvah nastopno: 

1.) Farna cerkev v Svibnem je imela 1 kelih (3 je pustil 
pri fari in 1 v gradu) i monštranco, 1 pušico, 1 skrinjico za 
svetinje s srebrnimi obeski. Bratovščine: sv. Križa 6 og. gld., Ma- 
tere božje 20 kr., sv. Katarine 1 og. gld. 20 kr., sv. Nikolaja 
1 og. gld. 20 kr., sv. R. Tel. 1 og. gld. 16 kr., sv. Ahca 2 ren. gld. 

2.) Podružnica sv. Katarine v Borjah (Barve, Warye) (f. Dole) 
1 srebrn kelih in 1 kelih z bakr. stojalom se je pustil pri cerkvi, 
bratovščina sv. Katarine 20 f. vin. in bratovščina sv. Mohorja 
in Fortunata 8 og. gld. manj 5 kr. 

3.) P. sv. Brica v Rtičah (zu Artisch) (f. Št. Jurij pod Kumom) 
1 kelih, 7 gld. in bratovščina sv. Brica 1 og. gld. 8 kr. 

4.) P. sv. Lovrenca na Selu (na Seltzv) (f. Št. Jurij) 1 kelih 
in bratovščina sv. Lovrenca 1 gld. in br. Matere b. 32 kr. 

5.) P. sv. Jurija c Wasgarelz-> (Valvasor ima: zu Besgauiza, 
menda sedanja farna cerkev šentjurijska) 2 keliha. Tudi denar 
bratovščine so porabili za zidanje cerkve, ker je bila pogorela. 



— 200 — 

6.) P. sv. Jerneja v Mali Kdšici (Klein-Kositz , Khosicz) 
(f. Št. Jurij) i kelih in bratovščina sv. Jurija 7 og. gld. 

7.) P. sv. Leonarda v Rodežu (zu Radesch) (f. Št. Jurij) 2 ke- 
liha in od bratovščine sv. Leonarda 8 gld. 23 kr. 

8.) P. sv. Jakoba v Zgornjem Padežu (zu Ober-Padesch) 
(f. Št. Jurij) 1 kelih; bratovščini sv. Jakoba in sv. Sebastijana nimata 
ničesar. 

9.) P. sv. Trojice v Čimernetn (zu Hemelperg) (f. Svibno) 
2 keliha in bratovščina 57 kr. 3 vin. 

10.) P. sv. Marjete v Jagnjenici (zu Jagnanitza) (f. Svibno) 
1 kelih, 17 reparjev in 13 kr. Bratovščina sv. Andreja 2 og. gld. 
19 kr. 

11.) P sv. Volbanka (sedaj sv. Uršule) v Borovaku (zw 
Barobakh) (f. Št Jurij) 1 kelih. 

12.) Farna cerkev Matere božje v Pdlšniku (Pilchpergj 1 mon- 
štranco, 2 keliha, in bratovščine: M. B. 2 ren. gld., sv. Sebastijana 
35 kr., sv. R. T. nič. 

13.) Podružnica sv. Nikolaja na Savi (an der Saw, Renki) 
(f. Polšnik) 1 kelih, bratovščina nima ničesar. 

14.) P sv. Katarine v Ostrežu* (zw Ostross) (f. Polšnik) 1 kelih 
in bratovščina 16 kr. 

15.) P. sv. Lovrenca v Zampohu (in Sampach) (f. Polšnik) 
1 kelih in bratovščina 1 og. gld. 21 kr. 

1 6.) P. sv. Janeza v Mamolu (zw Mlamole •) (f. Polšnik) 1 kelih 
in bratovščina 6 kr. 

17.) P. sv. Jurija v Glineku (zw Glimeckh) (f. Polšnik) 1 kelih 
in bratovščina 50 kr. 

V šentrufiertski far i: 

18.) Podružnica sv. Nikolaja na Brezovem (zw Bresawo) 
(f. Sv. Križ p. Litiji) 1 kelih in bratovščine sv. Nikolaja, sv. Janeza 
in sv. Jedrti so dale 6 ren. gld. 15 kr. 

19.) P. sv. Janeza v Zg. Jelenah (sedaj sv. Janeza in Pavla) 
(in Ober Jelene) (f. Dole) 1 kelih in bratovščina 3 og. gld. 

20.) P. sv. Primoža in Felicijana v Osredku (zw Osredeckh) 
(f. Št. Janž) 1 kelih in bratovščina 2 ren. gld. 13 kr. 



* Sprva se je kraj gotovo imenoval Ostrog. 

s Mlamol = der Abgrund, die Kluft. (Pleteršnik, Slovar I. 589.) 



— 20t — 

21.) P. sv. Kriša v Bistrici (zu Veystritz) (f. Dole) i kelih in 
bratovščina 3 og. gld. 7 1 kr. 

22.) P. sv. Lovrenca v Prelesju (Preless , Prelass) (f. Dole) 
1 kelih, in bratovščine: sv. Lovrenca 3 og. gld. 27 kr., sv. Leonarda 
7 og. gld. menj 4 kr. in sv. Katarine 5 og. gld. 69 kr. 

23.) P. sv. Mihaela v Gobi (zu Schwanberg) (f. Dole) 1 kelih 
in od bratovščine 1 1 ren. gld. 40 kr. 

24. P. Matere božje na Dolih (im Tali) (sedaj farna) 1 kelih ; 
od bratovščine M. B. 4 og. gld. 1 8 kr. in od one sv. Ahca 3 og. 
gld. 33 kr. 

25.) P. sv. Jerneja v Javorju (zw Jaworye) (f. Dole) i kelih 
in od bratovščine 1 og. gld. 

26.) P. Matere božje v Leskovcu (zw Liescowicz, in Leskovitz) 
(f. Št. Janž) 1 kelih in od bratovščin Matere božje in sv. Jakoba 
po 4 og. gld. 

Cerkve v šmartinski /ari (Sand Mertens phar bei der Lutterey). 

27.) Podružnica sv. Mohorja v Libergi (zu Billichberg) (fara 
Šmartin) 1 kelih in od cerkve in bratovščine gotovine 5 og. gld. 

28.) P. sv. Marije Magd. na Gradišču (zu Gradisch) (f. Šmartin) 
1 kelih. 

29.) P. (kapela) sv. Ane v (Gor.) Jablanici (zu Aphltrern) 
(f. Šmartin) nima niti denarja, niti keliha. 

30.) P. sv. Katarine na Bregu (am Rain) (f. Šmartin) 1 kelih 
in 5 f. vin. 

31.) P. sv. Nikolaja na Moiilnem (zu Motschill), fara Radeče, 
je dala 1 kelih, 3 og. gld. 39 kr. 

32.) P. sv. Ahca v Vodicah (zw Wodicz) v trebanjski f ari (sedaj 
sv. Neže v fari Sv. Križa) 1 kelih in od bratovščine 1 ren. gld. 7 kr. 

Skupaj je prišlo iz tega sodišča: 2 srebrni monštranci, 10 
kelihov in 13 paten (16 mark 15 lotov), 18 kelihov z bakrenimi 
stojali, katerih niso tehtali; od teh so dali 1 bakren kelih pod- 
peškemu (Gallenstein) oskrbniku Avguštinu. V penezih so pa na- 
šteli 85 og. gld. 24 kr. (a 80 kr.), ali 113 ren. gld. 44 kr. 

16. Mestno in selško sodišče krško (Gurckhfeld). 

1.) Farna cerkev Matere božje v Leskovcu (Hasellpach) 1 sre- 
brno tablo, 1 velik in 1 mal srebrn križ, 5 srebrnih kelihov. 
2.) Cerkev sv. Janeza v Krškem 2 pozlačena keliha. 

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. L. V., sei. 5. 15 



— 202 — 

3«) C. sv. Lovrenca i kelih (prečrtano) (f. Leskovec). 

4.) C. sv. Jošta (kje ?) 1 bakren kelih. 

5.) C. sv. Duha (v Krškem) 1 bakren kelih, katerega so pu- 
stili ondi, bratovščina pa je dala 27 gld. 27 kr. Druge bratovščine 
v fari so dale še 47 ren. gld. 

Skupaj se je odposlalo: 1 srebrna tabla, 1 velik in 1 mal 
srebrn križ, 8 kelihov in 8 paten (25 mark) in 27 gld. 28 kr. 
v penezih. 

17. Mesto in kapitelj v Novem Mestu (Ruedolfswerd). 

Kanonika Viljem Gunplher in Ivan Dornekhar sta zapisala, 
odposlal je pa kanonik Mihael Skrobut: 1 srebrno podobo sv. Se- 
bastijana in 6 srebrnih križcev (5 funtov); 1 srebrn cCibarium* s 
srebrno žlico in 1 pozlačeno monštranco (8^4 funta); 20 pozla- 
čenih kelihov (12 funtov); 20 paten in 4 srebrne vrčke (4V4 funta); 
pri sv. Juriju in v hospitalu: 2 keliha, katerih niso tehtali, 1 srebrn 
•Agnus Dei», 7 srebrnih čaš in pozlačeno čašo s pokrovom in 
1 2 srebrnih žlic (3 */ 4 funta). 

Poslali so pa v Ljubljano: 6 križcev z nogami, 1 veliko 
pozlačeno monštranco, 1 sreb podobo sv. Sebastijana, 4 srebrne 
vrčke, 16 kelihov in 15 paten (52 mark) in 35 gld. 42 kr. 

18. Selško sodišče žuženberško (SeuSnwerg). 

Inventarili in pritisnili so svoje pečate : Jurij Slakhonia, župnik 
žuženberški, Valentin Radvvizer, oskrbnik, in Leonhart Bernegkher, 
tržan v Žuženberku. 
Dale so cerkve: 

1.) Farna cerkev sv. Mohorja v Zuzenberku: 1 srebrn po- 
zlačen kelih, 2 bakrena pozlačena keliha in malo srebrno pateno. 
Ostavilo se je pri cerkvi: bakrena pozlačena monštranca in 2 sre- 
brna pozlačena keliha. — Bratovščina Naše Gospe* ni imela keliha; 
pač pa se je dobilo v zlatu: 4 dvojnati cekini (toppl ducaten) in 
8 ogerskih gld. 

2.) Cerkev sv. Leonarda pri Žuženberku (kapela na Golem 
Vrhu) 1 srebrn pozlačen kelih in 5 ren. gld. 2 kr. 

3.) C. sv. Jakoba v trgu iuienberškem je imela le mal srebrn 
pozlačen kelih, katerega so pustili; denarja ni imela. 



— 203 — 

4.) C. sv. Nikolaja v Trebti Vasi (Triebstorff) (f. Žuženberk) 
je dala bakren pozlačen kelih in 1 2 ren. gld. 

5 ) C. sv. Janeza v Mačkovcu (Katzndorff) (f. Žuženberk) 
1 bakren pozlačen kelih in 2 ren. gld. 36 kr. 

6.) C. sv. Pavla na Vinkovem V%hu (Adamsperg) (f. Žužen- 
berk) ni imela keliha, dala je pa 2 ren. gld. in 4 kr. 

7.) C. sv. Nikolaja na (Selu p.) Vel. Lipovcu (Ober Lipowitz) 
(f. Ajdovec) 2 bakrena pozlačena keliha in 2 ren. gld. 

8.) C. presv. Trojice v Ajdovcu (Heydawitz) (f. Ajdovec) 
bakren pozlačen kelih, 8 ren. gld. in 14 kr. 

9.) C. sv. Mavra na Kalu (Sandt Mawr am kalij (f. Dobrniče) 
1 bakren pozlačen kelih in 1 ren. gld. 20 kr. 

10.) C. sv. Jurija v Dvoru (zum Hoff) (f. Žuženperk) 1 bakren 
pozlačen kelih in 32 kr. 

ii.) C. sv. Duha v Šahov cu (Schachowitz) (f. Dobrniče) 1 bakren 
pozlačen kelih. 

12.) C. M. B. na Dobravi (Vnser frawen zu Dobraw) (f. Do- 
brniče) 2 srebrna pozlačena keliha. 

13.) C. sv. Marjete in sv. Križa (na gori Lisec, f. Dobrniče) 
ni imela niti keliha, niti denarja. 

14.) C. sv. Marije Magdalene v Rebru (zw der Lewten) (fara 
Žuženberk) je dala 34 kr., a mal srebrn pozlačen kelih se je ostavil 
pri cerkvi. 

15.) C. sv. Križa nad Zuienberkom (zum Heiligen krewtz ob 
Seusenwerg) (f. Žuženberk) 9 ren. gl. 56 kr., a keliha ni imela. 

16.) C. sv. Nikolaja v Zaliscu (zw Ober Salleis) (f Žuženberk) 
1 bakren pozlačen kelih. 

17.) C. sv. Petra na Koritih (zw Trogern) (fara Dobrniče) 

1 bakren pozlačen kelih. 

18.) Farna cerkev sv. Jurija v DobrniČih (zw Dobernikh) 

2 srebrna pozlačena keliha, 1 s/ebrn križ in 10 ren. gld. 16 kr. 
Ostavili so pri cerkvi: 1 srebrn pozlačen kelih, 2 bakrena pozla- 
čena keliha in malo srebrno pozlačeno monštranco, v kateri se je 
nosil sv. Zakrament 

19.) Cerkev sv. Nikolaja v ArČevici (Rutschauitz) (fara Selo) 
1 srebrn pozlačen kelih, 3 ren. gld. in 47 kr. 



— 204 — 

2 o.) C sv. Antona v Selcih pod Kozja kom (zu Stelltz = Selltz 
vnter Kossyakh) (f. Dobrniče) i bakren pozlačen kelih in 8 ren. 
gld. Dolžna je pa cerkev Joštu Saurerju na Kozjaku 5 ren. gld. 

21.) C. sv. Neže v Knežji Vasi (Grafendorff) (f. Dobrniče) 
1 srebrn pozlačen kelih. 

22.) Kapela sv. Janeza v gradu Kozijaku (ira gschloss zw 
Kossiakh); ondi so pustili 2 keliha. 

23,) Kapela sv. Katarine pri Sumbregu (bei Schamberg) (fara 
Sela p. Sumbregu) 1 srebrn pozlačen kelih in 1 srebrn pozlačen 
kelih se je pustil ondi. 

24.) Cerkev sv. Janeza na Selih pod Sumbregom (zum Gschiess 
vnter Schamberg) (sedaj farna cerkev selška) 1 srebrn pozlačen in 
1 bakren pozlačen kelih in 8 ren. gld. 39 kr. 

25.) C. sv. Nikolaja na Bregu pri Žuženberku (Ira Rain zw 
Seusenwerg) (f. Žuženberk) 1 srebrn pozlačen kelih, 6 ogerskih 
gld. v zlatu in 3 ren. gld. 58 kr. Žuženberški tržan Leonard Wer- 
negker ji je bil dolžan 40 ogerskih gld. 

26.) C. sv. Petra na Gori (am Perg) (f. Žuženberk) 1 bakren 
pozlačen kelih, 5 ogerskih gld. v zlatu, 1 srebrn pozlačen dukat 
in 1 1 ren. gld. 3 2 kr. 

27.) C. sv. Primoža v Lašičah (Laschitsch im VValdt) (f. Žu- 
ženberk) 1 bakren pozlačen kelih. 

28.) C. sv. Katarine na Plešivici (Plischiwitz) (f. Šmihelj p-. 
Žuženberku) 1 srebrn pozlačen kelih, 3 ogerske gld. v zlatu in 
1 ren. gld. 47 kr. 

29.) C. sv. Ožbalta v Budganji Vasi (zw Wodigonsdorff 4 ) (fara 
Žuženberk) 1 srebrn pozlačen kelih. 

30.) C. sv. Kancijana v Stavčji Vasi (Teutschdorff) (f. Žužen- 
berk) 1 bakren pozlačen kelih. 

31.) C. sv. Mihaela pri Klecetu («von Kletschet*) (Farna 
cerkev v Šmihelju pri Žuženberku) 1 bakren pozlačen kelih in 
32 kr. » 

32.) Kapela sv. Urha v žuženberskem gradu (i m Gschloss zw 
Seusenwerg) 1 srebrn pozlačen kelih, ki se je pa pustil ondi za 
sv. maše. 



4 Budigoj, staroslo vensko osebno ime ; conf. Ludigojna. 



— 205 - 

Pri farni cerkvi žuženberški je bila tudi bratovščina presv 
R. T., ki je dala 2 ren. gld. 

Skupaj: 12 srebrnih kelihov, 14 paten, 1 srebrn križ, 1 po- 
srebren križ, 1 posrebreno pateno, 1 srebrno verigo, 1 malo srebrno 
pateno, kar je tehtalo 18 mark in 13 lotov. Dalje: 14 bakrenih 
kelihov s srebrnimi kupami in 12 bakrenih paten, cenjenih 42 lotov. 
Denarja: 129 ren. gld. in 30 ogerskih gld. v zlatu (med temi so 
4 dvojnati dukati in 1 ponarejen goldinar, katerega so zdrobili). 

19. Selško sodišče mehovsko (Meychaw). 

Inventirali so : mehovski oskrbnik Ivan Puchler, Andrej Mardax, 
Engelhart Strasser in Jurij Mathoch, upravitelj šmiheljske fare in 
kanonik novomeški. Poslali so v Ljubljano : 3 srebrne kelihe, 7 paten, 
i srebrno monštranco, 1 srebrn križ (ti mark), 96 ren. gld. 52 kr., 
med temi 4 og. gld. v zlatu, 4 kelihov z bakrenimi stojali niso 
tehtali. — Oskrbnik Puchler se je opravičeval v dopisu Josipu 
pl. Lambergu dne 25. jan. 1527, da so sicer « uboge cerkve po- 
polnoma oropali* , pa vendar niso več našli, kakor je zgoraj našteto, 
ker so Turki mnogo cerkvi v tem sodišču oplenili in požgali. 

(Konec pride.) 



Mali zapiski. 

Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. Dne 15. oktobra 1. 1. je začel 
g. J. PeČnik kopati novo gomilo (Št. VII.) v Brezju pri Mirni Peči, 
ki je na spodnjo (severno) stran globoka do 10 m. Še-le v globočini 3 ■ 5 m 
je našel prve mrliče, in sicer moško ogrodje (z glavo proti vzhodu). 
Okoli vratu je imelo 2 cm debelo , votlo bronasto ovratnico, 20 cm v 
premeru, z masivnimi bunkami na koncu. Na notranji strani ovratnice je 
ležalo okoli 30 debelih, nenavadno lepih korald iz porcelanke z emajlastimi 
očesci. Toliko se jih ni našlo še nikoli. Pri mrliču so bile 4 fibule (2 s 
konjskimi glavami), 2 sekiri, 1 nož, bronast sklepanec z hrbtnico in 
mnogimi obročki s pripadajočimi okraski. V globočini 4 m ležala je krog 
8 let stara deklica z 2 malima zapestnicama in 4 fibulami, na katerih so 
viseli zelo dolgi lepi obeski. Pri tretjem ženskem mrliču sta bili 2 votli 
zapestnici, 2 fibuli, 1 zalasnica, nekoliko korald in 1 vretence. Pri četrtem 
moškem mrliču je bil železen sklepanec in 1 nož, pri petem nič. — 
Dne 29. oktobra je izkopal tri grobe z lepimi votlimi ovratnicami, 
5. zapestnicami, 6. fibulami (jedna je bila podobna onim na Ljubnem), več 
uhani in čisto novim okraskom v podobi treh križev z obeski. — Dne 



— 206 — 

6. novembra je našel lepo bronasto čelado, kakor novo; 2 bronasta kotla, 
dva lesena okraska, pri katerih se je les še popolnoma dobro ohranil. 
Kmalu potem je izkopal lepo ovratnico, lepe koralde, uhane, mnogo 
lončenih posod, zlasti lepo skledo. Proti dnu gomile pa so starine mnogo 
revnejše. J. Pečnik je razkopaval oktobra meseca tudi nad Malimi 
Brusnicami, pri 78 km vzhodno od Novega Mesta. Tam je na po- 
rastenem hrbtu kakih 25 gomil, v katerih se dobivajo črepinje ilnatih 
posod. Na vršičku 283 m so našli tudi črepinje pocinjenih loncev. Pre- 
iskavanje se nadaljuje. s.R*tmr. 

Nove najdbe okoli koloseja v Rimu. Letos so odkopali slavnoznani 
amfiteater <Flavijcev» tudi na severni in vzhodni strani ter pri tem zelo 
razširili ulico «Via del Colosseo». Našli so v globini od 45 m star tlak 
iz travertina (lahkega vapnenca), ki je držal nekdaj okoli in okoli kolo- 
seja do 30 m na široko. Poleg tega tlaka je vodila na vzhodu kakih 10 m 
široka cesta, pokrita s poligonskimi kosi bazaltne lave. Tudi severno od 
koloseja je vodila stara cesta naravnost na Celij. Na njeni severni strani 
so našli celo vrsto pilastrov iz dobre opeke, ki stoje na temeljih iz 
travertina. Ta zidanja je popolnoma podobna oni na koloseju, in ker 
nam poroča Sueton, da je začel c. Tit koj po dovršitvi koloseja zidati 
svoje terme, zato sklepajo rimski arheologi, da spadajo novo najdeni 
pilastri k portiku Titovih term, a ono, kar se je do sedaj pod tem imenom 
navajalo, da so v resnici Trajanove terme. s.R*tar. 

Marijino znamenje na sv. Jakoba trgu v Ljubljani. — Od prvotnega 
spomenika, ki se je dvigal na akademijskem trgu (in foro academico) pred 
vhodom v Šentjakobsko cerkev, je ostal do danes samo bronasti kip brez 
madeža spočete Device in letokaz, lepeč na južni strani podstavka : 
DEI MatrI VlRGlNl i statVs CarnIOLIje i pos. l eX Voto. Prvo zna- 
menje so dali postaviti kranjski deželni stanovi v zahvalo, da se je bila 
ognila dežele dvojna šiba : kuga in Turki. Marijo, rešiteljico domovine 
od otomanske sile, je lepo proslavljal napis na nekdanjem spomenikovem 
stebru : D. O. M. i Mariae Deiparae Virgini l quae I Concepta sine macula 
originis I Suppedaneae lunae triumphatrbc i Anno | M.DC.LX.IV. | Ottoma- 
nicam Lunam a finibus Patriae l auueruncauit i Voti gratia I Prouincia Car- 
nioliae | Jurata Eiusdem purae Conceptionis I Propugnatrix I Anno l 
MDC.LXXXII. i H. S. P. C. Dne 14. jan. 1664 so obljubili deželni stanovi, 
da bodo praznik čistega spočetja Marije Device vsekdar slovesno praz- 
novali ter Mariji brez madeža spočeti napravili spomenik, kamor bodo 
zahajali s procesijo vsako leto dne 8. dec. Pred tem znamenjem naj se 
molijo litanije vsako soboto. Precej dolgo so odlagali deželni stanovi 
izpolnjenje te obljube. Kuga, ki je 1. 1679. praznila Dunaj ter se na- 
slednje leto preselila na Štajersko, jih je menda opomnila, naj 
izvrše to, k čemur so se bili zavezali. Dne 11. marcija leta 1680. 



— 207 — 

se je naposled delo pričelo. Jeli so pripravljati stališče spomenika. 
(Inceperunt raurum dejicere ante templi aream pro erigenda Statua 
Immaculatae conceptionis. Jezuvitski dnevnik.) Zgodovinar Valvasor 
se je na vso moč trudil, da se je uresničil sklep deželnih stanov. On je 
kalupil stajalo in steber. Solnograški kipar Volk Weisskirchner je po 
njegovem naročilu naredil kalup Marijinemu kipu, katerega je zvonar 
Krištof Schlags pred karlovškimi vrati dne 16. dec. 1681 med 11. in 12. 
uro ponoči srečno vlil. Prvo kocko, podnožje znamenju, so postavili 
meseca oktobra 1680, prosto podnožje (pedestalum simplex) pa julija 
1681. Dne 11. avgusta istega leta so pripeljali za spomenik steber, sklesan 
na Gorenjskem, tehtajoč 60 stotov. Vleklo ga je 10 parov volov. Zvečer 
ob 7. uri je došel v Ljubljano. Ljudje so ga z velikim vriščem vreli 
gledat. Meseca septembra so postavili steber na njegovo mesto. Kip 
Matere božje, je dvignil nanj stavbenik Marcello Genovese na veliki petek 
dne 27. marci j a 1682. Meseca oktobra istega leta sta se mu pridružila 
zdolaj kipa sv. Leopolda (Dolničar meni, da je bil to kip pomočnika 
kranjske dežele sv. Ahca) in sv. Jožefa, meseca julija 1683 pa Še kipa 
sv. Ignacija in sv. Frančiška Ksav. Meseca avgusta je dobil spomenik ograjo. 

Pred Marijinim znamenjem se je vršila lepa slavnost 20. nedeljo 
po binkoštih dne 24. oktobra istega leta. Tedaj so slavili zmago kri- 
stijanov nad Turki pred Dunajem. Dopoldne je bila v stolnici zahvalna 
svečanost, popoldne ob 4. pa so se prišle pobožne množice zahvaljevat 
pomočnici Mariji k odlično okrašenemu spomeniku pred cerkvijo sv. Jakoba. 
Ondukaj so ob najizvrstnejši godbi (felectifsima fvmphonia) peli lav- 
retanske litanije. Pri besedah : Pomoč krščenikov — so zagrmeli topovi. 

Ko so cesarske vojske oblegale budimsko trdnjavo, so molili in 
se postili Ljubljančani, da bi Bog dal zmago kristijanom. Dne 18. avg. 
1686 (11. nedeljo po binkoštih) je šla v ta namen iz jezuvitske cerkve 
procesija otrok. Na migljaj o. provincijala jo je osnoval katehist o. Mejak. 
V sprevodu so nosili udje bratovščin, katerim je bil sedež v cerkvi 
sv. Jakoba, na posebnih nosilih srebrna kipa Marijinega vnebovzetja in 
njenega rojstva, veliko srebrno razpelo in lepo oblečenega Jezuška. 
Procesijo je vodil mestni župnik kanonik Wetzstain s štirimi leviti, s 
šestimi kleriki in z osmimi tlinteati>. Povrnivši se so peli litanije pred 
Marijinim znamenjem. Godci so stali v Mugerljevi hiši nasproti spome- 
niku. Padec Budima je zbudil v Ljubljani veliko radost. Mnogim izrazom 
hvaležnosti do Boga se je pridružil tudi sprevod na malega šmarna dan. 
Napravile so ga bratovščine bridkega smrtnega trpljenja Kristusovega, 
vnebovzetja in rojstva Marije Device. Iz šentjakobske cerkve so se vzdig- 
nile s svojimi zastavami in s tremi nosili. Za procesijo so šli deželni 
stanovi in vsa ljubljanska plemenita gospoda. Pri Marijinem spomeniku so 
bile zopet pete litanije Matere božje, spremljane s trobentami in z bobni. 



-- 208 — 

O prazniku Čistega spočetja je prihajala k Marijinemu znamenju 
vsako leto, razun kadar jo je preprečilo slabo vreme (kakor na pr. takoj 
1. 1683.), procesija iz stolne cerkve. Poglejmo v jezuvitski dnevnik, kako 
se je vršila 1. 1724. Na predvečer (dne 7. decembra) so molili litanije ob 
vznožju Marijinega spomenika, ki so ga bili dostojno oz al j šali. Celebrant, 
jezuvitski o. rektor, je vdel pred navadne molitve ono o brezmadežnem 
spočetju. Prisostvovali so štirje magistri «linteati». Dva izmed njih sta 
držala plamenici. Drugi dan (8. dec.) pred 4. uro popoldne je prišla iz 
stolnice procesija k spomeniku, kjer so peli litanije. Sprevodu je bil 
voditelj kanonik baron Pillichgraz. Spremljali so ga korarji, plemenitaši, 
poslanci in naj obilnejša množica ljudstva. Krog kipa je gorelo 24 pla- 
menic ; vsaka je tehtala po 3 funte. Poklonila jih je dežela. Poleg njih je 
bilo prižganih še 6 sveč funtnic, katere je dala cerkev sv. Jakoba. Po 
litanijah se je sprevod povrnil v istem redu, kakor je bil dospel. Prejšnje 
leto je vodil procesijo stolni prost grof Leopold Kobencelj. Poleg drugih 
velikašev se je je vdelcžil tistikrat tudi škof Viljem grof Leslie. 

Litanije so se opravljale na stopnicah pred Marijinim znamenjem 
(in gradibus B. M. V.) zlasti na predvečer njenih praznikov, o velikem 
šmarnu, pa tudi sicer še marsikdaj. Tako se je izpolnovala obljuba de- 
želnih stanov z 1. 1664. dobrih sto let, tja do ukaza cesarja Jožefa II., 
zabrani vsega večino procesij. 

Nasledniki obljubnikov niso pozabili spomenika Matere božje pred 
šentjakobsko cerkvijo. Večkrat so poskrbeli za njegovo popravo, na pr. 
1. 1798, 1799, 1805 in 1806. Vender se je časa zob čedalje bolj zasajal 
vanj. Tako zelo ga je bil razdejal, da so ga morali podpirati s koli. 
Ker mu je pretil razpad, so ga 1. 1844. podrli. Marijin kip so shranili v 
cerkev sv. Jakoba. Tamkaj je stal v kapeli sv. križa 26 let. Šentjakobska 
župnika Janez Pohlin in Frančišek Hrovat sta si jako prizadevala, da bi 
se obnovilo nekdanje Ljubljančanom tako priljubljeno znamenje. Nabrala 
sta v ta namen precejšnjo svoto. Odstopajoč je izročil župnik Hrovat 
svojemu nasledniku Gustavu Kostlu 3814 gld. 88 kr. za oponovo Ma- 
rijinega spomenika. Letel se je vneto poprijel dela. Sestavil je odbor 
za pobiranje milih darov, izdal je knjižico o namerjanem znamenju v 
slovenskem in v nemškem jeziku ter sklenil pogodbe z mojstri. Načrt 
novemu spomeniku je napravil kamenarski strokovnjak Ignacij Toman, 
ki pa ni učakal , da bi se bil oživotvoril. Fr. Faleschini in A. Jerančič 
sta vodila stavbo. Ograjo je izdelal Gašper AhČin. Kipi štirih pomoč- 
nikov ljubljanskih fara: sv. Nikolaja, sv. Petra, sv. Jakoba in sv. Janeza 
Krst. ter znaki evangelistov z latinskimi navedki o Mariji iz njihovih 
spisov so prišli iz Maierjevega zavoda v Monakovem. Spomenik je sklesan 
iz nabrežinskega marmorja. Vdove Tomanove kamenarna je porabila 
zanj blizu 2000 stotov kamenja. Vseh troškov je bilo krog 14.000 gld., 



— 209 --- 

katere so podarila Mariji vdana srca, kar oznanuje letokaz na severni 
strani kamenitega podstavka: VlRGlNl sIneiLabe ConCeptae i DeDIta 
VoVere I CorDa. Na novem stajališču, ki ga je bil ilirski gubernij že 
1. 1843. in 1845. ter naposled dne 23. oktobra 1846. naznačil spomeniku, 
so se lotili dne 19. aprila 1870 karoenarji dela. Nadzoroval jih je zemlje- 
merec H. Hausner, po njegovem odhodu na Dunaj pa Fr. Ziegler. Dne 
7. junija 1870 so slovesno položili temeljni kamen novemu znamenju. 
Poslal ga je bil z Oljske Gore bivši šentjakobski župnik Hrovat, ki je 
bil L 1868-1870 vodja avstrijskemu gostišču v Jeruzalemu. V ta kamen 
so deli pismo o njegovi pristnosti, koženico s kratko zgodovino spo- 
menika in s podpisi najvišje gospode, Catalogus cleri za 1. 1870, nekaj 
ljubljanskih časnikov, tedanje novce od zlatnika do vinarja in srebrno 
svetinjo s podobo ondaj v Vatikanu posvetujočega se cerkvenega zbora. 
Vpričo deželnega predsednika, deželnega glavarja, zapoveduj očega ge- 
nerala in vpričo mestnega Župana je blagoslovil znameniti temelj tedanji 
stolni dekan dr. Janez Zlatoust Pogačar. On je pel tudi na malega šmarna 
dan istega leta v šentjakobski cerkvi sv. mašo, po kateri se je svečano 
odkrilo dovršeno Marijino znamenje v navzočnosti najodličnejše ljubljanske 
gospode in številnega ljudstva. V predvečer tega praznika je bil spo- 
menik in ž njim vred šentjakobski trg sijajno razsvetljen. Krog znamenja 
so se ves večer razlegale Marijine pesmi. — Kakor je veliki zagrebški 
potres 1. 1880. srečno prebilo znamenje Marije Device, stoječe na vitkem 
slopu pred ondotno cerkvijo sv. Štefana, prav tako je brezmadežna 
Devica čuvala najlepše znamenje ljubljanskega mesta, dvi- 
gajoče se vštric cerkve sv. Jakoba, o njegovi letošnji burni 25 let- 
nici, da je ostalo nepoškodovano. (Valvasor, XI, 698, med str. 688 in 
689 se nahaja slika prvotnega znamenja. — J. G. a Thalberg (Dolničar), 
Epitome Chronologica, 82, 83. — Knjižica : Mariin spominek na šent- 
jakopskem tergu v Ljubljani. Mala 8°, 13 stranij, na koncu: letnica 1868 
in pisatelj : Gustav Kosti , mestni fajmošter. V zalogi mestnofarnega 
predstojništva. Tisk Egerjev v Ljubljani. Pred naslovnim listom je podoba 
novega znamenja. — A. Dimitz, Geschichte Krains, IV., 49. — J. Vrhovec, 
D. W. L. Hauptstadt Laibach , 52-54. — Dr. Fr. Lampe , Jeruzalemski 
romar. — Zgodnja Danica, 1870, 184, 282. — Laib. Ztg. z dne 9. sept. 
1870. — Rokopisi: Jan. Greg. Dolničarja, Discursus Politicus. — Istega 
Nucleus Selectarum Inscriptionum. — Diarium S. J.) /. Vrkozmik. 

Pozabljen ljubljanski pomočnik zoper potres. Janez Gregorij Dol- 
ničar (Thalnitscher) nam je v svoji zgodovini stolne cerkve sv. Nikolaja 
(«Historia Cath. Eccl. Labacensis* v Laib. Diocesanblattu 1882) ohranil 
ime svetnika, ki so ga nekdaj tod častili kot rešitelja «od grose tiga 
potrefa*. To je sv. mučenik Venancij. Morda je baš on obvaroval 
našo stolnico o poslednjem potresu večje škode, saj je dekan Janez 

Izvesija muzejskega društva za Kranjsko. L. V., ses. 5. z 6 



210 --- 

Anton Dolničar dne 18. junija 1703, ko je škof Ferdinand grof Kuhnburg 
slovesno blagoslavljal temeljni kamen desnemu zvoniku stolne cerkve, 
poleg nekaterih drugih relikvij shranil vanj tudi en umu s s. Venantii 
Mart, patroni contra terraemo tum». Zakaj so se naši predniki 
o potresih priporočali temu svetniku? Za cesarja Decija so 15letnega 
mladeniča Venancija mučili v Karaerinu. Trapili so ga na razne načine. 
Naposled je bil ob glavo dejan. Tedaj je jelo treskati in zemlja se je 
tako zelo stresala, da je pobegnil predsednik, ki je sodil nedolžnega 
Venancija. (Brev. Rom. 18. Maji: Fulgura et terraemotus eo tempore ita 
magni fuere, ut Praeses aufugeret.) /. Vrhovnih. 

Kje je Ortaona? V listini z dne 28. aprila 1001 se prvikrat ime- 
nuje v zgodovinskih virih Gorica. [Listino so ponatisnili med drugimi : 
Rubeis, Mon. eccl. Aquil. str. 489 (nepopolno). — Cappelletti, Le 
chiese d' Italia, VIII., str. 150. — Schumi, Reg. und Urkb., L, str. 16, 
št. 11. — Monumenta Germ., Dipl. II., str. 835, št. 402 (najboljši natis.)] 
Takrat je podelil cesar Oton III. oglejski cerkvi polovico solkanskega 
gradu (»medictatem unius castelli quod dicitur Siliganum») polovico 
Gorice (»medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza») 
ter polovico zemlje, leže*e *inter Ysoncium et Wipaum et Ortaona 
atque iuga Alpium*. — Brez dvoma je «Ysoncius> Soča, «Wipaus» pa 
Vipava. «Juga Alpium» so Trnovska planota. Kaj pa je «Ortaona»? Je 
li res Devin, kakor mislijo Czoernig (Das Land Gorz und Gradišča, 
str. 477, op.), Schumi (Urk. u. Regestenb., I, str. 16), Rutar (PokneŽena 
grofija Goriška in Gradiščanska, Zgod. opis, str. 20) in drugi? 

Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da je bila Soča zahodna 
meja darovanemu svetu, Vipava južna, «iuga Alpium» pa severna. Manjka 
nam še vzhodne meje. Devin je preveč oddaljen, da bi delal mejo. Tudi 
bi kraj Devin ne bil primeren mejnik darovani zemlji, pač pa kaka 
gora ali kaka voda. Soča je voda, Vipava tudi. Morebiti je tudi 
•Ortaona ?» 

Od Gorice proti vzhodu je več potokov, ki teko od «iuga Alpium» 
proti Vipavi, kakor Lijak, Vrtovinski potok, Hubelj itd. Po mojih mislih 
je »Ortaona* Vrtovinski potok. Najbrže je beseda Ortaona ponesrečen 
prevod za Vrtovin, kakoršnih je prav veliko po zgodovinskih spisih 
srednjega veka. Vrt se pravi latinski hortus, ali pa v slabi srednje- 
veški latinščini tudi ortus. Latinska končnica cona* pri krajevnih imenih 
se je preobrazila v slovanskih jezikih v «in», na pr. Nona (Nin), Salona 
(Solin), Ancona (Jakin), Albona (Labin), Fianona (Plomin). Primerjaj tudi 
Roma (Rim). Ortaona (v nekterih knjigah stoji Ortona) je tedaj Vrtovin. 
Ne mislim pa, da bi vzhodno mejo darovane zemlje delal kraj Vrtovin, 
temuč potok, ki izvira izpod «iuga Alpium», teče skozi Vrtovin ter se 
potem izliva v Vipavo. 



- 211 — 

Pri tej priložnosti naj omenim, da tudi cOrtuwin>, kateri se omenja 
v neki listini oglejskega patrijarha Ulrika, natisnjeni pri Rubeis-u (Mon. 
eccl. Aquil., str. 553) in Schumi-ju (Urk. u. Regb., L, str. 80, št. 70), ni 
Devin, temuč Vrtovin. Dr. Fr. Kos. 

Kratko pojasnilo. «Dom in Svet* (leto VIII., str. 630) piše: «Vsaj 
v Lurni ali stari Tiburniji se naznanja, da je patrijarh Janez ali Kalikst 
v dneh papeža Zaharije in frankovskega kralja Pipina, t. j. okoli 1. 750., 
posvetil kapelo sv. Petra». Vzet je ta stavek iz P. Hicingerjevega spisa 
v Zlatem veku, str. 16. 

Omenim naj, da je ta notica izmišljena ter izvira iz nepristne 
listine, ki je datirana z dne 21. julija 891. (gl. Izvestja IV., str. 225, št. 71), 
a sestavljena mnogo pozneje. Tisti, ki je listino skoval, imel je za pod- 
lago pristno listino z dne 21. julija 891. (gl. Izvestja, op. cit., str. 224, 
št. 70.) — Zahn (Cod. dipl. Austr.-Fris., I. str. 23, št. 25) je obe listini 
jedno zraven^iruge ponatisnil. 

V osmem stoletju ni bilo v Ogleju nobenega patrijarha, kateremu 
bi bilo Janez ime. O patrijarhu Kalikstu pa nam ni znan nobeden vir, 
ki bi povedal, da je posvetil v Lurni ali Tiburniji kako kapelo. 

Dr. Fr. Kos. 

Bonishne Brorshne — glasi se nadpis pismu, katero hrani g. Brinšek 
ml. v Trnovem na Notranjskem. — Kmetje-tlačani boštanjske grajščine, 
(Boštanj ob Savi) prosijo nekega cesarskega služabnika, gotovo doma- 
čina, da jim svetuje, kaj naj bi se ukrenilo zoper gosposko, katera jih 
trpinči na tlaki in jim krati stare pravice. Kdo je bil »zesarski slushabnik 1 , 
kateremu so pisali, in kje je živel, ne more se dognati, ker se je izgubil 
drugi list pisma, služeč v zavitek in naslov. Ne bi škodilo, da se priobči 
prepis; na hvalo bo došel k6mu, ki bo proučaval socijalno položenje 
in mišljenje tlačana našega v dobi Napoleonovi. V jezikovnem pogledu 
pa tudi ni pismo brez znamenitosti j. 

Bonishne Brorshne. 

Jih bonishnu brosim, de sim se botstobiu k nim slovinsku bisath 
kir bak ne morem koga dobiti de mi bisou tok sim si bodstobiu na tu 
kir sim se spomniu na te besiede kir sim bervitzh per jieh biu kir so 
rekli de bi shiher k nim bisou bodi nimshku ali slovinsku tok na tu 
sim si botstobiu slovinsku bisath, tok tedej kir sim jest mojim sosodam 
od nieh bovedou de so en dober gosbuth inu en suest zesarski slu- 
shabnik, tokso vsi unterthani nashe bugshtanske gosboshke, sa vupanje 
k nim vseli inu si jih sa ozheta sbrali de bi nam is enmi dobremi is 
grunta eniga braviga resnizhniga serza sa volo lubiesni boshje nam en 
vsiem vkub en dober both berkasath nam bomagath leta krish te raboti 
preloshiti inu nam en dober nuzen navuk skus letiga bota bisati kai je 
nam vbogim bauram storiti, kir mi koker smo kol neumni bauri tak tu 



— 212 — 

vender sa Falengo sposnamu de so lantschaft enu taku slabu lubiesen 
bruti timu vbogemu bauro imeli, de so sa vol tiga rainiga gosbuda otrok 
nuz tok delezh skerbolv de su raishi vse nas bugshtanske unterthane 
inu jih otroke inu shene sheleli v bushtvuo berbraviti kir bomo mogli 
sa vol te rabuti en bou bulshi kub grunte sam dati de bi jih le kudu 
kubiu kir so rabothni ga nihzhi ne kubi de bi mu ga en bou shienkou 
tok ga ne kubi, kir nimogozhe v sedainim zaitu sa vol bomankanja tih 
ludi ali hlapzou raboth delati, kir mi domazhe grunth teshku obdielamo 
inu savol tih prevelikeh plazhil ali novizh katire mi sdei blazhuvath 
moremu inu kir vidimu de lantschaft od tega nizh nuza nima inu 
tudi zesar ne, ampak de sa prevelike Lubesni tiga rainiga gosboda 
otrok noz raishi nas inu nashe otroke bogobijo inu taku she vsel 
vezhi boshtvo berbraviti ozhejo de bomo mogli nashe grunte bustiti 
kir ni mogozhe ta krish brenesti inu taku premishlejozh kir she tolkai 
zaita dougeh lieth so bli shtantmani inu lasni gosbudi d#so koj svoje 
grunte obdelali vender sraun tega dobra obstali inu glih leta gosbuth 
kok so sdei prishli, so tolku ubershnih gnarjou imeli, de so tak shtant 
obezhali inu de so jim lantschaft leto oblast dali de nas smijo leta 
gosbuth na taku visho martrath inu staro glihengo brelomiti tok jih 
brosimu sa en dober rath ali bi kai bomagalu de bi mi vsi vkup per 
lantschafti brosili de bi nas shele taku dougu ber tim pervim bustili 
dokler mi to veliko novizo blazhovath mormo, h trugemu jih brosimu 
de bi nam bovcdali ali se smie gosposhka nad nami fentat ali nas v 
sheliesje divat ali tebsti ko bi mi raunu hitra ne odli raboth delath 
kir bi se satu tashvali h trekemu jih brosimu de bi nam dobili katirga 
je Joshef zesar taisti potent od raboth vun dau, she vezh jih brosim 
inu mislim de to so oni mogozhni bomagati en moi berjateu jih bonishnu 
prosi zhil bi to blo mogozhe sa kar brosi tok on nim da sa tu kolker 
bogerajo de bomagajo to je zhil more biti, de bi oni to isbrashali ali 
bi se bustiu taisti bradh v traburgv katir je zesarski kupiti na takshnu 
vishu kir bi entolko kapitala bolushiu ali plazhou, de bi entolku triesa 
neslu kulker se sdej shtant blazhuje ali tu bodo sami vedeli bisat nasai 
antvert al je mogozhe ali kar, tok nih bonishnu brosimo vsi vkubnu sa 
antvert is tem bauram nasai ches vse tue kar tu noter brosimo. 
den 7ten Februar 1808 
Georg Debulak vulgo Zaintscha. 

Prepisal Ivan Jager, tehnik. 



Izdaje in zalaga « Muzejsko društvo za ftranjsko*. 



Tinkala Ig. pl. Kleinroavr in Fed. Bamberg v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik V. 1895* Scšitek 6. 



Završniška gospoščina na Krasu. 

Spisal S. Rutar. 

JNajnaravnejše ceste so tekoče in stoječe vode, kakor 
se lahko vsakdo prepriča iz pripovedke o Argonavtih. Vsako 
zagorsko ljudstvo skuša odpreti si najkrajšo pot do morja, ker 
ob morju je doma življenje, blagostanje in omika. Primorski 
kraji .so bili vedno za več stoletij napredni pred onimi, katere 
so visoke gore ločile od tega vesoljnega prometnega sredstva. 

Tudi nekdanji prebivalci kranjske dežele so iskali in 
našli najkrajšo pot k Jadranskemu morju, k Tržaškemu zalivu. 
Razločevati moramo dve glavni središči kulturnega življenja 
na Kranjskem, ki sta se razvili vsako ob svojem jezeru, 
t. j. v ljubljanski in cerkniški kotlini. Kakor je tam osamljeni 
ljubljanski Grad vabil naselnike, naj se umaknejo z mostišč 
na stalna tla, tako je postala Križna Gora (857 m) na 
jugovzhodni strani Cerknice središče tamošnjih prebivalcev, 
ki so poprej stanovali v imenitni prazgodovinski votlini pod 
to goro (na njeni severnovzhodni strani). In še dandanašnji 
so pri tamošnji romarski cerkvi najimenitnejši shodi, h katerim 
prihaja ljudstvo -od daljnih stranij, celo s Hrvaškega. 

Pa tudi vsi sosednji griči, n. pr. stegberški, loški, pod- 
loški, zlasti Vlaka, potem nadloški in markovski, so nosili 
svoja gradišča in sestavljali tako prav imenitno prazgodovinsko 
naselbino. Izvestno je utemeljeno domnevanje, da nam je tu 
iskati stari Metulum in ne pri bližnjem zaselku «Metlje», 
kjer se prav nič prazgodovinskega ne nahaja. 



— 214 — 

Da so bili ti kraji tudi v zgodovinskem času naseljeni, 
priča nam « rimska cesta », ki se sledi po gozdu od Metelj 
naprej proti Ložu na parcelah «Srde» in « Pogača*. Iz Loža 
je vodila cesta dalje skozi Stari Trg in Dane po takoime- 
novani « danski poti* navzgor na Javornik k »Starim Vogel- 
nicam* (997 m) in potem skozi Jurišiče na Parje. Tu se je 
poslužila preseke med Sv. Primožem in Tabrom ter prišla 
v Ravne in Sušico. Čez Staro Sušico je prispela v Reško 
dolino tam nekje pod Bujami. Od tod je šla dalje skozi 
Britof proti Lokvi po ravno tisti progi, kakor sedanja de- 
želna cesta. 

Iz ljubljanske kotline pa je vodila cesta čez Vrhniko 
po stari poti na Logatec, Planino, Landol in Senožeče. Od 
tod je šla skozi Gabrče in čez Gabrk («Ocra mons>) na- 
ravnost proti Divači in dalje v Lokvo, kjer se je združila z 
loško cesto. Od tega kraja pa se je prišlo v kratkem času 
k najbližji zajedi Jadranskega morja, bodisi v Trst ali Mile 
(Muggia). 

Naravno je, da je stalo ob teh potih več prazgodo- 
vinskih naselbin, izmed katerih utegne biti najstarejša ona v 
Škocijanski jami ob izlivu Reke (gl. Letopis Slov. Matice, 1890, 
str. 123). Kmalu pa so se naselili ljudje tudi na gradiščih, 
n. pr. v vasi Gradišče severno od Škocijana (ravno tam, 
str. 124), pri Škofijah, Barki, Naklem (402 m), Potoku (633 m), 
Kačičah (503 m), Rodiku, Čuku (753 m), zlasti pa na Rtu 
(812 m) pri Rtvižah, severovzhodno od Brezovice (v Istri). 

Po vsem hrbtu, ki se razteza vzhodno od Rodika ob 
goriško- isterski meji, nahajamo sledove prazgodovinskih sta- 
novanj. Že ime tega hrbta, Ajdovščina, naznanja, da imamo 
tam iskati prastaro naselbino, kjer so ljudje tudi še ob rimskem 
času bivali. Na Ajdovščini je obširno zidovje, katero ljudstvo 
navadno imenuje «mirišče». Če zasledujemo to zidovje, spo- 
znamo koj, da je bila tudi rimska naselbina še zelo obsežna 
in dobro utrjena. Poznajo se še dobro vhodna vrata, stolpi, 
kleti, kovačnice z žlindro itd. Okoli in okoli pa so že našli 



— 215 — 

mnogo črepinj, sulic in pušic, tudi denarja itd. Ko je kmet 
oral svojo njivo « Krivice*, izkopal je tri velika ogrodja. (No- 
vice, 1859, str. 273). G. dekan M. Sila je našel, ko je bil še 
župnik v Rodiku (pred 1. 1880.), lepo bronasto fibulo in več 
drugih starin. 

Ljudstvo veruje, da velikanska kača varuje zaklade, ki 
so zakopani na Ajdovščini. Nikomur pa ni svetovati, da bi 
sam tam kopal. Tudi se nahaja tam gori mala lokev «na 
Čuku», kjer baje «lintvern» stanuje in vse nevihte prouzročuje. 
Pred mnogimi leti je hodilo po več procesij (celo do dvajset) 
na goro, da bi pošast «panali» in jej odvzeli škodljivost. 
(M. Sila, Trst in okolica, str. 42.) 

Ob času Rimljanov so se ljudje pa tudi pod Čukom 
naselili in to je sedanja župnijska vas Rodik. Njeno ime je 
klasično, t j še iz rimskih časov podedovano, in na rimskem 
kamnu, shranjenem v tržaškem muzeju, ovekovečeno. Našli so 
namreč blizu rimske ceste iz Ogleja na Trsat sledeči napis: 
«Hanc viam derectam per Ativm centvrionem post sententiam 
dietam ab A. Plavtio Legato Ti. Clavdi Caesaris Avg. Germ. 
et postea translatam a Rvndictibvs in fines C. Laecani Bassi 
restitvit ivssv Ti Clavdi Caesaris Avg. Germ. Imperatoris 
L. Rvfellivs Severvs primipilaris.* (Mommsen, Corp. Inscr. 
Lat. V. 1, p. 76). 

Ta napis javlja, da je cesarski namestnik A. Plautius* 
kateri je bil 1. 43. po Kr. Britanijo podjarmil, ukazal sezidati 
cesto skozi predel Rundiktov. Pozneje so to cesto nadaljevali 
(proti Liburniji?), tako da so pri tem prekoračili mejo Istre 
in da je ona prešla v pokrajino Lekanija Basa, odnosno 
pod neposredno oblast cesarjevo. Zato je ukazal Lekanij 
svojemu primipilarju Rufeliju Severu, naj cesto popravi. 
Mommsen misli, da je bil legat Plautius kak namestnik v 
Iliriku, in da so bili Rundicti zadnji narodič, ki je še k 
Iliriku spadal. Ali on ni vedel, da je iz Rundictes nastal 
sedanji Rodik (z nazalovanim 9). V šematizmu tržaške škofije 
pisali so dolgo časa za Rodik latinsko ime «Virundictes> 

17* 



— 216 — 

(vi = v?; torej «v Rodiku?»), ker je dr. Kancler čital na gori 
omenjenem kamnu «Virundictes», mesto «a Rundictibus>. 

Tudi srednjeveške predmete so našli v okolici Rodika, 
tako n. pr. beneške srebrne denarje v gozdu «Loza» pod 
Ajdovščino in v Vilinem Vrhu proti Bazovici. Zelo stara 
mora biti tudi vas Artviže (Rtviže) na sedlu med obema 
vrhuncema rtovega hrbta. Na vzhodni kopi se vzdiga podružna 
cerkvica sv. Sacerba (S. Servolo), ki spada k župniji Bazovici. 
Sv. Sacerb je znan med primorskimi Slovenci tudi kot ubijalec 
zmaja, kakor drugim Slovencem sv. Jurij, ali pa na vzhodnem 
Štajerskem Krsnik. Poleg sv. Sacerba pa častč tam gori tudi 
sv. Vida (Svetovid), in v prejšnjih letih prihajale so na god 
tega svetnika (15. junija) procesije iz vseh bližnjih župnij k 
cerkvici v Artviže. (M. Sila, Soča 1887, št. 10, Podlistek.) 

Iz tega spoznamo, da je v zgodovinskem obziru zelo 
imenitno zemljišče rodiške župnije, ki napolnuje najjugo- 
vzhodnejši rogelj goriške grofije. Tam, kjer sta se ločili 
gabrška in javorniška cesta, stoji na mestu nekdanjega gra- 
dišča cerkvica sv. Marije v Kačičah, kjer so bili v srednjem 
veku imenitni sejmi. Zahodno od te vodi stara pot na Lokvo, 
južno in jugozahodno pa na Hrpelje, Črni Kal in dalje v 
Koper ob Jadranskem morju. Severno od Rta pa stoji vasica 
Podgrad z razvalinami završniškega gradu. Spodej ob 
potoku Sušici leži selo Potok in nasproti razvalinam vas 
Vareja; drugače pa je vsa okolica precej samotna. 

Vasica Podgrad s kapelico sv. Ivana Krstitelja ima svoje 
ime od tod, ker je na osamljenem kuclju koncem nje (okoli 
560 — 570 m nad morjem) stal srednjeveški grad Schwar- 
zenegg. Da to ime ni izvirno, priznal bode vsakdo, ki je pre- 
pričan, da naša krajevna imena nimajo nemškega debla (ker 
pri nas ni bilo Nemcev, nego. vedno le ponemčevalci). Če 
bi to ime res pomenilo ono, kar navidezno pomeni («črni rt, 
črno brdo»), tedaj bi ga bližnji Italijani izvestno ne bili pisali 
Sborzenech, nego prestavili bi bili to ime v « Rocca 
nera» (ali morda celo v «Vertiniglia» = Črni Vrh v Istri). 



— 217 — 

Primorski Italijani so namreč vedno bolje umeli slovenščino, 
nego Nemci; ali <Završnika» vendar niso znali po izvirniku 
prestaviti. Pisali so to ime tudi «Squarzenigo» in še-le 
Dr. Kandler si je izmislil «Nigrignano». 

Zato prav radi sprejemamo razlago g. dekana Matije 
Sile v Tomaju, da je «Schwarzenegg» le za nemški jezik 
prikrojeno ime «Završnik>. Zavrhek je sicer skrita vasica pri 
Škofijah, ali prav blizu stari kupčijski cesti iz Kačič čez 
Javornik v Lož. Ker je stalo na griču nad Zavrhkom pra- 
zgodovinsko gradišče, zato mora tudi ta vasica zelo stara biti 
in prav lahko je mogoče, da je bila v XI. stoletju najbolj 
znani kraj v onem skritem roglju Krasa ob meji proti Istri. 
Ker je torej ime «Završnik» že uvedeno v slovenski knji- 
ževnosti, zato je hočemo tudi mi rabiti. 

Oglejski patrijarh Popon (iz rodovine grofov Trebanjskih 
na Koroškem) je 1. 1028. srečno premagal Ogre, ki so 
bili pridrli na Kranjsko. V zahvalo za to mu je podaril 
nemški cesar Konrad II. ves Kras («totam Carsiam*), tj. 
poleg pravega goriškega in isterskega Krasa (tjedoli do Reke 
in Moščenic) še županije: Vipavo, Senožeče, Postojno, Cerk- 
nico, Lož, Prem, Podgrad in Kastav, torej vso poznejšo 
Notranjsko. V Postojni in Cerknici -Ložu so nastale kmalu 
potem posebne gospoščine: prvo so dobili templarci v last, 
a na Kalcu in Steberku so gospodovali roparski plemiči 
Stegbergi ali Stembergi, ki so napadali Benečane v 
Istri in celo oglejske patrijarhe nadlegovali. (Mitth. d. Mus. 
Ver. f. Krain 1890, str. 184.) 

Ostali Kras je prišel v last Devincem in Goričanom. 
Največji delež so dobili Devinci, t. j. ves «D61enji Kras», župo 
Tomaj-Dutovlje, Senožeče, Prem in Kastav (takoimenovano 
«Liburnijo»). Goričani so dobili le župi Završnik in Podgrad, 
t. j. goriško - istrski Kras od Sežane do Jelšan. Onstran te 
meje pa so imeli zopet Devinci svoja posestva, t. j. Volovsko, 
Moščenice in celo Reko. Poslednja je pripadla po zamrtju 
Devincev -Walsee (1. 1465.) Avstriji in Kranjskemu, ter ostala 



- 218 

ž njo združena do 1. 1648., ko se je Reka uredila kot «corpus 
separatum.* 

Ime *Schwarzenegg» naletimo prvikrat 1. 1096. Takrat 
je spadal ta grad še pod oglejskega patrijarha. Randolfov 
sin Ivan je izročil to posestvo patrijarhu Ulriku L, kateri je 
bil postal 1. 1093. tudi deželni knez kranjski, a patrijarh mu 
je je zopet oddal kot zakoniti fevd. Randolf je torej bržkone 
ustanovil posebno rodovino «Završnikov», ki so pa raje služili 
goriškim grofom, nego oglejskim patrijarhom. V XII. stoletju 
nahajamo več Završnikov v podelilnih listinah. L. 1135. je 
bil za pričo «Mainhardus de Swarzenperc» in leta 
1140.» Menhalmus de Schwarzemburch». L. 1274. 
najdemo nekega «Otto de Suarzenech* kot spremlje- 
valca goriškega grofa Alberta II. v Čedadu in 1. 1279. je pod- 
pisan ravno isti kot priča. 

Ko so se 1. 1285. Benečani vojskovali s Tržačani, posedli 
so bržkone tudi Završnik. To sklepamo iz tega, ker je zje- 
dinjena goriško -oglejska vojska, poslana Tržačanom v pomoč, 
zažgala grad «Sborcenece> ter uničila za Benečane tako 
važno postojanko. 

Vendar so kmalu potem zopet popravili in pozidali grad 
Završnik, kateri so izročili Goričani v fevd plemeniti rodovini 
de Neuhaus ali Castelnuovo («De doma nova»), ki 
je imela tudi Podgrad v Istri. (Mitth. d. Mus. Ver. f. Krain 1890, 
str. 191 in nasl.). Ta rodovina si je sezidala na desnem bregu 
Reke, nasproti Naklemu, grad Neuko ffel (t. j. «Na školju»), 
in se imenovala potem « Neuhaus von Neukoffel*. V XIV. sto- 
letju se je preselila ta rodovina v Gorico in si pridobila 
mnogo posestev v Korminu. 

Vendar pa so ostali Neuhausi gradniki in poglavarji na 
Završniku tudi tedaj, ko so ga goriški grofi zastavili. L. 1343. 
je izročil grof Henrik III. grad svojemu svaku Juriju grofu 
Krbavskemu 1 kot zastavo za doto svoji sestri Elizabeti. 

' Nerazumno je, zakaj ga imenuje Czornig, str. 571, ceinen sla- 
vonischen Grafen» C hrup p. 



- 219 — 

Tudi grofa Henrik IV. in Ivan Majnard sta zastavila Završnik 
(vkupno s Podgradom) Ivanu Frankopanu na Krku in Modrušu 
kot poroštvo za doto svoji sestri Ani. 

Iz 1. 1398. so se nam ohranili računi o dohodkih završ- 
niške gospoščine.* Tedaj je bil oskrbnik in uradnik neki 
M e r 1 1 e i n (Merth = Martin) Cappenmauel, a Mixe 
von Newnhaws « purkgraf ze Swarcznek , Swarcznekk , 
Swarzenek». Med dohodki te grajščine zabeležil je Cappen- 
mauel tudi 7 mark stojnine (Standgeld) s sejma v Kačičah, 
«Chirchtag ze Chotschicz.> Izplačal je gradniku Pankrac 
za varovanje grada (katerega?) 20 mark; gradniku «Michsen 
von Newnhaws» 11 mark solidov; potem Juriju Weren- 
steiner-ju, gradniku v Planini (Alben), 5 mark so- 
lidov itd. Selu, ki je nesel njegovi ženi pismo «gegen Chrabaten* 
(na Reko?) je dal 32 solidov; drugemu za isti namen pa le 
28 solidov. Pismonoscu do Gorice je plačal 20 solidov, (t. j. 
1*20 kr. našega denarja). «Mixe von Newhaws> je dobil iz 
Rihemberka 40 orn (urn po 13 It.) vina, vsako po 90 solidov. 

Okoli 1. 1430. je kupil Martin Ravnikar (<Raunacher, 
de Raunach*, vzhodno od Košane), vazal Reinprechta Devin - 
Walseejskega, gospoščino Završnik kot najemščino od grofa 
Henrika IV. za 200 dukatov (Czornig, str. 686). Verjetno je, 
da so potem Ravnikarji obdržali Završnik do zamrtja goriških 
grofov. In tudi avstrijski vladarji so pustili gospoščino Završnik 
Ravnikarjem, tako Ferdinand 1. 1. 1528. za 4.000 gld. 

Med tem pa se je bila dogodila mala bitka v bližini 
Završnika. Ko se je namreč prepiral cesar Friderik III. s svojim 
bratom Albertom (1. 1442.), oblegala je vojska poslednjega 
Ljubljano in žugala tudi Trstu, ker je bilo to mesto Frideriku 
zvesto udano. Tržačani pa niso držali križem rok, nego so 
hoteli sovražnika prehiteti. Naložili so j edini top, katerega so 
imeli, in ki je bil v Trstu vlit, ter so se napotili čez Lokvo 
pod Završnik, sovražniku nasproti. Tam se je unela praska, 

8 «Aus einem Rationarium und Diplomatarium der Grafen von 
Gorz», Notizenblatt der k. k. Akademie der Wissenschaften, III. 



— 220 — 

v kateri je sicer padlo več tržaških plemičev, a Albertova 
vojska se je morala vendarle vrniti. (Cumano, In onor di 
Leopoldo III, pg.XVII.) 

Strategična važnost Završnika skazala se je tudi tedaj, 
ko so začeli Turki napadati slovenske dežele. Benečani so 
mislili, da jim mora tudi goriška grofija pripasti, kakor so se 
bili že polastili patrijarhovine, in so se smatrali za vladarje 
dežele še, ko je živel zadnji goriški grof Leonhard. Tako je 
ukazal doze Krištof Moro dne 25. februvarja 1463 napraviti 
okope tudi pri Lokvi, Kačičah in Završniku in poslal svojega 
poveljnika Santo Gavardo z 80. konjeniki, naj posede 
tamošnjo okolico. Te utrditve so bile sicer v prvi vrsti na- 
perjene proti Tržačanom, ali vendar so kmalu dobro služile 
tudi proti napredujočim Turkom. (De Franceschi, Llstria, 
str. 260.) 

Ko so bili Turki posedli tudi Bosno in velik del Dal- 
macije z Liko, pribežalo je tudi nekaj Hrvatov v okolico 
završniško ter so se naselili v vasi Misleče, ki spada k 
občini Naklo. (Biedermann, Neuere slavische Siedlungen auf 
siiddeutschem Boden.) L. 1499. pridrli so Turki skozi vzhodno 
Istro po glavni cesti mimo Završnika ter se podili dalje skozi 
Povir in Štorje proti Štanjelu. 

Gospoščini završniška in devinska sta imeli svoje vino- 
grade v okolici tržaški. Pravico do njih so jima hoteli Tržačani 
zabraniti, ali cesar Maksimilijan jim je ukazal 1. 1507., da naj 
se ne vtikajo v to stvar. Nasproti pa je dovolil cesar Fer- 
dinand I. Tržačanom, da so smeli povsod na Krasu, torej 
tudi v završniški gospoščini, drva sekati in hraste podirati za 
tesanje ladij. 

Ko so se bili Benečani v prvi beneški vojni polastili 
Podgrada in ga podelili koperskim plemičem Gavardi, je 
ukazal cesar Maksimilijan završniškemu najemniku Jakobu 
Ravnikarju in tamošnjemu oskrbniku Matiji Kolu 
(Kholl), naj preženeta rodovino Gavardov. To sta tudi na- 
tančno izvršila in vjela Gavardijce. 



— 221 — 

V začetku XVII. stoletja je dobila završniška gospoščina 
nove gospodarje, grofe PetačealiPetačiče (Petazzi). Petači 
so bili bržkone istrska rodovina, ki se je že v začetku XIV. sto- 
letja naselila v Trstu in tam opravljala važne javne službe. 
Da je bila ta rodovina hrvaškega izvira, sodimo iz tega, ker 
se. med Hrvati večkrat nahaja priimek Pe tačic (primerjaj: 
Kukuljevič, Zringrad, str. 70 in tam okoli). G. dekan Sila si 
je zelo prizadeval zaslediti izvir te rodovine in ga je iskal celo 
v Smledniku na Gorenjskem. Tamošnji župnik g. J. Karlin 
mu je poročil, da se nahaja v smledniški župniji kakih šest 
do deset družin Petačev, in da se v poročni knjigi iz 
1. 1778. imenujeta Valentin ter Ivan Pettazh. Da ta dva 
nista v nikaki zvezi s tržaškimi plemiči Petači, to je pač jasno. 

Nekateri izvajajo ime Petačev od malih grških novcev 
«bisanti», katere so v Istri «petake> (pet lept?) imenovali. 
Petači imajo res v grbu sedem pik, od katerih se pa ne ve, 
ali pomenjajo zares novce, ali morda le žeblje na napetniku. 
Vsekakor je verjetno, da so katerega prednika te rodovine 
imenovali «Petač» po njegovi veliki peti. Ta priimek je pa 
lahko nastal na različnih krajih naše obširne domovine. 

Prvega Petača v zgodovini zasledimo 14. junija 1343 
pod imenom M a ur u s Petaz. Bil je meščan in svetovalec 
tržaški. Ob istem času čitamo med meščani tudi Benvenuta 
Petaz-a (Kandler, Codex diplomaticus istrianus). L. 1372 — 1373. 
je bil Adelm Petaz tržaški vicedom. L. 1381. so ga poslali 
Tržačani v Benetke, naj bi podpisal sklenjeni mir (Kandler). 
Isti je ponudil tudi 1. 1382. mesto Trst z okolico avstrijskemu 
vojvodi Leopoldu III. L. 1417. se imenuje «ser Nicol6 del fu 
Quirino de Petachiis, vicedominus Tergesti* (Marsich, 
Regesti deli' Archivio diplomatico di Trieste). Bernard 
Petač je pomagal zatreti upor Tržačanov za časa cesarja 
Friderika III. On in njegov brat (?) Krištof sta se odlikovala 
tudi v prvi beneški vojski. 

L. 1561. potrdi cesar Ferdinand I. Benvenutu V. in 
Jeremiji Petaču njih staro plemstvo. Istega leta so vspre- 



— 222 — 

jeli Benvenutovega sina Ivana med goriške stanove in rodo- 
vina Petačev si je sezidala tudi v Gorici svojo hišo. Ivan je 
postal 1. 1562. kancelarski tajnik in 1. 1569. celo nadvojvodski 
podkancelar. L. 1590. je bil Ivan Petač lastnik završniške 
gospoščine in podgrajske sodnije ter je imel v najemu stojno 
v Kačičah. Pritožil se je (18. maja 1590) proti naredbi kranj- 
skega vicedoma Petra Bonhoma («de Bonhomis>), da 
spadajo dohodki kačiškega sejma ne samo mitnici v Lokvi, 
nego tudi lastniku završniške sodnije. (Vicedom-Archiv im 
krain. Rudolfinum, Mauthsachen, I. 72.) 

Ivanov sin, Benvenut VI., je bil nadvojvodski sveto- 
valec, komornik in tržaški poglavar (poslednje je bil že pred 
njim Fran Petač 1. 1618.). On si je pridobil gospoščine 
Sacerb (pri Dolini), Podgrad in Završnik. 

L. 1622., 18. maja, kupi Benvenut Petač gospoščino 
Završnik od cesarja Ferdinanda II. in ta ga povzdigne potem 
v baronski stan s pridevkom «Sborzenech.> Čez malo 
časa (19. junija 1628, ali 1632) poviša ga isti cesar za 
državnega grofa podgrajskega in sacerbskega ter 
barona završniškega. Leta 1630. je postal cesarski poglavar 
v Trstu. Njegov najmlajši sin Benvenut VII. je ustanovil 
poseben rod po svojih treh sinovih Adamu, Ivanu III. 
in Juliju. Starejši sin Benvenuta VI., Ivan II., je padel 
leta 1642. kot cesarski častnik pri Lipskem. (Kneschke, 
Adelslexicon, VIL 106.) 

Slednji sin Benvenuta VI., Nikolaj, je razplodil glavni 
rod. L. 1643. so ga vsprejeli med deželne stanove koroške 
in 1. 1649. so ga imenovali za deželnega odbornika. L. 1659. 
je postal cesarski poglavar v Trstu in 1. 1664. je bil izvoljen 
za deželnega glavarja v Gorici, a umrl je pred nastopom te 
službe. Zapustil je štiri sinove: Antona, Petra, Leopolda in 
Ivana Ferdinanda. Poslednji je imel tri sinove: Nikolaja, Adelma, 
Antona in Leopolda (Kneschke, 1. c). L. 1685. je kupil Benvenut 
Petač od rodovine Marenzi grad Mahrensfeld (Odolina) pri 
Matariji. Leta 1711. je živel grof Ludovik Petač. 



— 223 

Iz stranske rodovine je bil bržkone Karol Jožet grot 
Petač, ki se je pred 1. 1730. oženil z Izabelo pl. Reisig in ž 
njo priženil dobro Strmol pri Rogatcu. L. 1739. je bil on 
jedini posestnik tega dobra. Istega leta, dne 15. januvarja, je 
umrl v Rogatcu za kapjo Leopold Julij grot Petač v 52. letu 
svoje starosti. L. 1743. se imenuje grof Jakob Petač kot kum 
v Rogatcu in 1. 1763. Jože Petač, oženjen z Magdaleno Lum- 
burg-Styrum. (Orožen, Dekanat Rohitsch, str. 162 — 164). 
Zadnji štajerski Petač je baje umrl 1. 1885. 

Adelma Antona sin je bil Jožef Hanibal Leopold 
de Petaciis, duhovnik, ki je postal 1. 1735. stolni dekan 
ljubljanski in naddijakon za Gorenjsko (Lavrenčič, Cerklje, 
str. 37). Od 1. 1740. do 1760. je bil škof tržaški in 1761 do 
1772 škof ljubljanski. Poleg tega nahajamo v ruških matri- 
kah (M. Rast) 1. 1710. Leopolda Ernsta Petača, ki je po- 
stal pozneje tržaški škof (bil je torej identičen s tu imeno- 
vanim), in Karola Sigismunda Petača, ki je bil 1. 1744. do 
1759. stolni prost v Ljubljani (Catalogus Cleri Labacensis, 
str. 11). Ali ni bil morda tudi ta identičen s prejšnjima? 

L. 1754. je bil Benvenut Petač generalni feldmaršal- 
lajtenant in je umrl po 1. 1780. kot generalni feldcajgmajster 
na Pogancah. Ali je to morda isti Benvenut, ki je naredil 
svojo oporoko dne 9. maja 1789 v Gorici, v Katarinijevi hiši, 
kjer je takrat stanoval? Iz te oporoke povzamemo naslednje: 
1.) Njegov pogreb naj bo priprost, a za njegovo dušo naj 
se bere precej po pogrebu 300 maš; 2.) svoji sestri baronici 
Alojziji Bibra zapusti 20.000 gold. n. v.; 3.) gospici Ivani Ebner, 
ki je požrtvovalno stregla njemu in njegovi materi, voli 800 gold. 
letne pokojnine ; 4.) svojemu lovcu Staudingerju 300 gold. 
letne penzije; 5.) svoji stari kuharici Marjani Štengar 200 gold. 
pokojnine; 6.) kuhinjski dekli 100 gold. jedenkrat za vselej; 
7.) hišni 100 gold.; 8.) grofu Rudolfu della Pace, svojemu pre- 
ljubljenemu prijatelju, 6000 gold.; 9.) dvema nečakinjama po 
300 gold.; 10.) grofinji Terezi de Pace dve omari iz indijan- 
skega lesa; 11.) prijatelju Jeronimu Gorizzutti dve lovski 



— 224 — 

puški in psa «Truffo»; 12.) Francu «Voxilla de Wiistenau», 
ki je imel v najemu mitnici v Sežani in Lokvi za 1000 gld. 
na leto, odpusti najemnino za tri četrt leta; 13.) svojemu 
brivcu Jožefu Somarju 50 gold. volila. Dolžan pa je bil 19.477 gold., 
med drugim: Gvidonu grofu Kobenclju 11.283 gold. po 4%; 
cerkvi v Lokvi 226 gold.; cerkvama v Rodiku in Kačičah 
680 gold.; Francu Voxilla 434 gold.; grofu Pompeju Coronini 
v Tolminu 3000 gold.; 14.) Svojim splošnim dedičem ime- 
nuje grofa Adelma Petača, svojega prelj ubij enega ujca, o 
katerem pričakuje, da ne bo skušal ovreči t** 1 testamentar- 
nih določeb, zlasti z ozirom na to, da je testator očistil imetje 
očetovih dolgov. Priporoča pa mu ubožce, zlasti one iz za- 
vršniške gospoščine. (Deželna deska grofije goriške in gra- 
diščanske, vpisano 9. junija 1789.) 

Adelm Petač je bil zadnji svoje rodovine. Bival je 
raje v prijazni Sežani, nego na zakotnem Završniku. Umrl 
je tam 1. 1817. in pokopali so ga sredi župne cerkve. Država 
je potem inkamerovala gospoščino in prodala okoli 1. 1820. 
njene obširne gozdove, ki so pa sedaj že skoro popolnoma 
izsekani, najbližnjim občinam, zlasti Lokvi, Povirju in Sežani. 

Poslednji grof Petač je imel rejenko Ano Veroniko 
Just, ki se je omožila z g. J. Delenom v Sežani. Ljudstvo okoli 
Završnika še vedno pripoveduje, kako se je «grajska hči> 
udajala. Delenovi dediči so prodali spise završniškega ar- 
hiva štacunarju J. G., ki je zavijal v nje razne jestvine. Gosp. 
dekanu M. Sili se je posrečilo 1. 1880. rešiti ostanke tega ar- 
hiva, zlasti završniški urbar in urbar Petačevih posestev na 
Tolminskem. Oba urbarja sta sedaj dobro spravljena in se 
ne bosta izgubila potomcem. 8 



8 Arhiv kranjskega muzeja hrani rodoslovnik (žal, brez letnic) 
grofinje Marije Ane Terezije Frančiške Petač kot prastare matere 
barona Hamilkara de Fin. Njen sin je bil grof Benvenut Sigismund, 
tega sin, Adelm Anton, ki je imel sina Benvcnuta Ivana in Evfemijo, 
omoženo Coronini. Sin prvega je bil Benvenut Petač (predzadnji grof?), 
a hči poslednje Elizabeta, omožena Lanthieri. — Grb Petačev ima v 



— 225 — 

V vasi Pliskavica na Krasu pripovedujejo, da so ho- 
teli devinski grofi Thurni Petačem šiloma oteti vasi Pliskavico, 
Gabrovico in Veliki Dol, da bi zamašili luknjo med njih 
gospoščino ter Dutovljami in Tomajem, ki sta bila že itak 
devinska. Vsled tega je nastala vojna med obema strankama, 
v kateri so pa Devinci zmagali in hoteli odpeljati Petača kot 
jetnika v Devin. Prihiteli so mu pa na pomoč prebivalci 
omenjenih treh vasij in osvobodili svojega grofa pri Sestljani. 
Petač se je skazal hvaležnega svojim rešiteljem in jim dal 
posestva, katera so okoli onih treh vasij obdelovali, v stalen 
najem («affitto fermo>), tako da jih nihče ni smel spoditi z njih 
zemljišč. Ko je neka Petačanka o možitvi z grofom Torre 
iz Zabelj dobila Pliskavico za doto, ohranili, so kmetje še 
svoje pravice. Tudi pri zemljiščni odvezi po 1. 1848. so pla- 
čali kmetje onih treh vasij mnogo manj odveznine, nego 
drugi KraSevci. 

Ivan Kobencelj je hotel kupiti nekaj kmetij v 
Gabrovici, Pliskavici in Kranji Vasi, toda nadvoj- 
voda Karol mu je odpustil 11. decembra 1576 v Gradcu 
kupnino, izvzel kmetije iz svoje in svojih dedičev oblasti, ter 
jih daroval Kobenclju kot svobodno lastnino: «die nach- 
stehenden Syeben vnderthonnen, so zu Gabrouiza, Plischouiza 
vnnd Craindorf gesessen, vnnd bishero furnemblich in vnnser 
Gorzer Vrbar Ambt gehorig gewest sein, allerdings (dem 
Kobenzl) fur frey-Erb- vnnd Aigenthumblich bewilligt. Vnnd 
seyen n&mblich beruerte unnderthonen also genannt: Zw 
Gabrouiza Stephan Sonperger, dient 1 fl. 40 kr.; Zw Pliscauiza 
Martin Pertossegkh, dient 1 fl. 22 kr. 2 ^; Juuan Cols, dient 
1 fl. 22 kr. 2 ^; Juuan Paserl vnnd Paul Roschez, dienen 
1 fl. 22 kr. 2 <£; Zw Craindorf Bredatsch, dient 37 kr. 1 <*; 



prvem in četrtem zlatem polju kronanega jednoglavega orla ; v drugem 
in tretjem rudečem polju pa po sedmero srebrnih žebljev (?). V sredi 
je še mal višnjev ščit z zlato zvezdo. Kot šljemski nakras služijo trije 
kronani oklopi. Nad srednjim sta dve vzdignjeni roki, nad levim kronani 
orel, nad desnim pa zlata zvezda. 



— 226 — 

Slauez, dient 33 kr. 1 ^; Tautscher dient 37 kr. 1 4; alle 
zusammen 7 fl. 14 kr. (Kromberški arhiv, kaseta I). 

Kakor drugi, tudi Petači niso posebno milo postopali s 
svojimi podložniki. L. 1740. je ukazal Benvenut Petač svojim 
podložnikom v Barki, naj mu pripeljejo 6000 kolcev za vi- 
nograd Sabotnjak pri Sacerbu. Kmetje pa so se tega branili 
in so rekli, da je to nova, nezakonita rabota. Nato jim da 
grof živino zarubiti in na Završnik prignati. Še le čez tri 
dni, ko so začeli kmetje z uporom žugati in so se že zbirali, 
povrne jim grajščak živino, a tri najlepše vole pridrži za-se 
in jedna junica je bila poginila pod beričevimi udarci. Ko 
se kmet pritoži, zgrabi ga berič za lase in trešči ob tla. Kmet 
zbeži, a berič luča za njim kamenje. Kmetje so se sicer pri- 
tožili na deželno sodnijo v Gorici, ali brez uspeha. (M. Sila, 
Trst in okolica str. 107.) 

Nekdanja završniška gospoščina je obsegala jugovzhodni 
del goriškega Krasa, t. j. občine: Sežano, Naklo, Rodik, 
Lokev in Štorje, vsega vkup 157"3 km 8 , ki imajo sedaj 8420 
prebivalcev. 6 Ni bila torej velika. Na vzhodu je mejila ob 
Kranjsko, na jugu ob Istro (pogorja Ert in Veliko Gradišče), 
na zahodu ob Tržaško okolico (gora Kokoš ali Maček) ter 
Devinščino (gora Medvedjak), na severu pa ob rihemberško 
gospoščino (Nižnji Breg) in Gabrk. Natančne meje, kakor 
so jih vsako leto ljudstvu oklicavali na shodih v Povirju, 
Rodiku, Brezovici itd., popisane so v naslednji listini iz leta 
1711., katero je spisal lastnoročno grof Ludovik Petač. Pre- 
pis je preskrbel g. dekan M. Sila in mi ga natisnemo tu ne- 
spremenjenega, da se bode videlo, kakošno slovenščino so 
pisali pred dvema stoletjema. 

Confini od Schwarzeneske Richte: 

cNar poprei je Tabar St. Coziana, catiri leschi uti Richti do 
Mosta na verchi, na reko pod Naclu, Scofle, Tupelzhe, Strainoch. 1 

5 H temu je treba še prišteti kranjski vasi Suhorje s 316. in 
Ostrožnobrdo s 433. prebivalci. 

1 TupljiČe in Stran c nista vasi, nego imena posestev, katerih 
lastniki so sedaj večinoma Barčani, nekaj pa tudi Vremci. Tupliče 



— 227 — 

Se oberne na Barske snosetti, inu pride na potock imenu van Pa- 
desh. 1 Kir se dva potocba snidejo po starim imenuvano pod Woi- 
stervizo, 8 na Kau inu na Cirku svettiga Sozierba. 4 Od Cierkue 
St. Sozierba gre na Schelesnickovo Hischo catiera je u Schwar- 
zeneschi Richti; od tam gre po grofovih Snosettih na Krisne dre ve, 
od tam gre na greiske Snositti, inu na sdu (zdol) po potochi na 
ravnost na Straustudenz (Zdravi studenec), od tam gre na potoch 
Schlopp 6 inu se poverne na grofove snosetti inu passd na Morain 
potock, 6 kir se confina ta Schwarzenesha inu Novograiska Richta. 
Od tam gre nad Vasfio Slop, od tam pasfa Confin na Rodich inu 
Kerslag (Hrpelje?) pod Vasfio Slob, inu naraunost na Cosinski 
Pil (znamenje ob poti). Od pilla Cosinskiga gre po Zeisti skusi 
Cosinske Grunte gor po sredi hriba verch Polania (Poljanšček, 
Polonica na speč. karti) nad Verpolle, kir confina Sosferbzka 
Richta, inu gre blisek Studenza Schusiz 7 imenuvan, inu naprei 
po robi na ta Velichi Hrib Monte Cakus 8 alli tusti verch ime- 
nuvan, kir sazne Tersaska Richta. Od Monte Cakus gre dol na 
te resane kamne, postaulene med Schwarzenesko ino Tersasko richto 
po glihinghi (po starim pa je schlu na Gropado), inu pride bliso 
Orlica, kir so tudi postauleni confini, kir sazne (začne) Duinska 
richta inu so postauleni resani Kamnj, slast pa na Hrib imenuvan 



(Tupelzhe, Tepliče, Toplezach) je imel nekdaj plem. Kupferschein, Tržačan, 
a Strane (Stranach, Strajnach, Stranoch) pa baron Rizzi. 

2 Dva potoka, Pade ž in Suhorščica, ki se stekata v Reko, 
prihajata od Suhorja. 

8 Vas Ostrovica (Ojstrovica, Vojstrovica) spada pod brezoviško 
župnijo. 

* Cerkev sv. Sacrba (sanctus Servulus) in sv. Vida je na vrhu 
hriba na Rtvižah. Vas spada pod Brezovico, Železnikova hiša pa je bila 
pod Završnik. 

5 Potoch Schlopp = Ločica na specijalni karti. 

• Znamenito je ime: «Morin potok* pri Rodiku, morda od 
boginje Morene? 

7 Studenec «Sušec» se imenuje tudi «Schuschaz». — Trifinium 
Rodika, Lokev in Gročane. 

8 «Monte Kakuš> (pokvarjeno «Cocusfa), ali «Tosti Verdu; 
sedaj mu italijanski pisatelji pravijo: «Monte concusfo*, t. j. pretreseni 
vrh, drugi Slovenci pa « Maček ». 



- 228 — 

Termunz 9 , do verch Hriba imenu van Holz. 10 Tam kompli Diuinski 
confin in sazne confin med Schwarzenesko inu Riffienbersko Richto, 
inu gre na Gradno berdo 11 na Cau (Kal), che je med Casle (n. 
Koslach) inu Dobraule. 11 Inu gre na Rafsho cir pridejo tri Richte 
skonfini uKub (vkup), tu je Schwarzenescha, Richenberscha inu 
Snoseska. Tam gre po Rasfi confin na verch Silievez (Zlivec), 18 
od tam pak na Zebulouzo ino na Skriu in compli na Scozianska 
urata kir se je sazhello. 

Ostrosnoberdo 14 leshi sesh sojemi confinami v Schwarze- 
neski Rihti in confina na jutergne sonze sesh reko na potoche che 
pridejo od Sichorske uode inu gre naprei pod Sohorjam, Borst che 
je tam je pod Schwarzenescho Richto. 

Woda Recha je pu od te Richte inu Lou od Riebb .... 

Pit kadai che boste telli (t. j. vodo iz Reke piti). 
Schwarzenegg li 28 Maggio 17 11. 

Luigi Co: Pettazi f- 

Tudi vasi Pregarje, Hrušica in Pasjak v Istri 
<se šojami konfinami* so spadale pod gospoščino in sodnijo 
završniško. Zato so te tri vasi šteli pod grofijo goriško 
še do 1. 1814., ko so uredili mejo med Primorskim in Kranj- 
skim. Desetina od jagnjet je dala 1. 1741. 338 glav in za pašo 
še 80. Dac od krčem je nesel 1. 1788. 1131 gl. 32 kr., od 
mesa pa 731 gld. 40 kr. 



9 «Termunz» je v izvirniku tTermoviz*; menda je pravilniše 
poslednje (od terminus?). 

10 «Golec» hrib izvirno «Gollaz», a grof Ludovik je menda znal 
tudi kaj nemškega, zato je napisal «Holz». 

11 Gradno Brdo, v izvirniku «Gradine Werdo»; Vrhek (381 m) na 
specijalni karti? 

18 Dobra vi je, uradno «Dobraule» in <Kazlje», uradno «Kos- 
lach» (!), vasi pod tomajsko župnijo. 

,s Sedaj gre meja po robu Krasa nad Raso. « Silievez »je Zlivec = 
razvodnica. 

14 »Ostro ž no Brdo* je v urbarju Čudno zapisano, namreč 
«Prandorf» (»pogorela vas»), vulgo «Ostoura Werdo!» 



229 



Cerkev in samostan v Stičini. 

Spisal Konrad Črnologar. 

(Konec.) 

Upat Jakob Reinprecht (1603 — 1626) je sploh mnogo 
zidal. Postavil je na staro, po opatu Lavrenciju Rainer-ju sezi- 
dano prelaturo, drugo nadstropje 1 L 1605., 1606.; dalje je v 
vhodnem stolpu, ki je bil preje dvonadstropen, odstranil 
spodnji strop ter napravil tako visoko vežo, pres vodil jo z 
banjastim svodom in narediti dal ondi 1. 1620., reliefe iz mavca, 
katere sem že preje omenjal. Največ mu je dala cerkev 
opraviti. Prezidal jo je v slogu svojega časa tak6 temeljito, 
da niti zvunaj niti znotraj ni bilo poznati več stare cerkve. 
Kar je količkaj spominjalo na romanski ali gotski slog, spre- 
menil je, da več ni bilo mogoče ; kar se pa ni dalo, je pa s 
streho zakril. Največ je škodil s tem, ker ni pustil oken svet- 
lobnega nadstropja, kar bi se bilo lehko zgodilo, če bi bil 
napravil oboke višje. Dogotovil jo je 1. 1622.; 1. 1623. si je 
postavil v nji lep, še ohranjen grobni spomenik, in 1. 1625., 
jo je posvetil tržaški škof Reinald Scarlichi. 8 

In kako jo je predelaval? Lesene strope ladij in kapel 
je odstranil, istotako tudi svod prezbiterija. Na severni strani 
je zraven kapele napravil iz hodnika, ki je bil že prej iz 
cerkve proti prelaturi, katero je bil napravil opat Lavrencij, 
dva prostora, spredaj kapelo sv. Alojzija z rakvijo, v kateri 
opat Reinprecht počiva, zadaj pa za stopnice, ki so vodile v 
prelaturo in na oratorij nad kapelo sv. Bernarda. Poleg južne 
kapele je sezidal shrambo («mala zakristija* jo zovejo), nad 
njo pa cerkveno zakladnico. Vsporedno z južno steno prečne 
ladije je postavil še jedno steno, med nji pa naredil iz prej 



1 Poved<5 nam napisi na tem krilu. 

* Blatter aus Krain, 1861. Menda po Puzelnu. Istega leta, 1. maja, 
je posvetil tudi šentvidsko cerkev. Orig. pgt. v farnem arhivu v Šentvidu. 

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. L. V., seA. 6. 18 



— 230 — 

omenjene «male zakristije » stopnice v prvo nadstropje samo- 
stana in na altano prečne ladij e, od tod pa pod streho. Nad 
severno krilo križnega hodnika je napravil hodnik na stebre 
(da je lehko svetloba prišla v južno stransko ladijo), v zahodnji 
dve poli srednje ladije pa je napravil pevski kor na potlačeno 
banjasti svod. Takih korov je na Kranjskem malo, morebiti 
j edino le v Mekinah. Povečal je cerkev toraj le za dva 
prostora. 

Srednja ladija in prezbiterij sta dobila polukrožen banjast 
svod s kapami, stranske ladije in kapele pa križast svod, 
kakor tudi krili prečne ladije. Križališče je presvodil s kupolo 
brez oken Slope in stene je razčlenil s pilastri in lizenami, 
katere pa nimajo kaj nositi. Zidci so še dosti dobri. (Ko bi 
bil vsaj nekaj lizčn in zidcev porabil na zvunanjščini.) Najhuje 
se je zgodilo z okni. Ker ni bilo več svetlobnega nadstropja, 
povečati je bilo treba okna. Kar on tu ni dovolj spridil, 
pomagali so nasledniki. V severni stranski ladiji je dal na- 
praviti približno 1*45 m široka in 3*5 m visoka okna. V južni 
so morala biti okna radi križnega hodnika nižja. Pozneje so 
pa ta okna razširili in do polovice zazidali, tak<5 da so širja, 
nego višja, menda radi altarjev. Jednaka okna so tudi na 
zahodnem koncu stranskih ladij, po dve, jedno vrh druzega. 
Srednja ladija je dobila na zahodni strani zgoraj jedno široko 
okno s segmentnim lokom, kakor so ona stranskih ladij, spodaj 
pa dve štirivoglati okni. Portal je silno priprost. Približno tako 
je naredil tudi severno steno prečne ladije, le da je portal lepši. 
Od petih oken prezbiterija je dve zazidal, ostala modernizoval. 
V vsako krilo prečne ladije pa je dal napraviti ondi, kjer je bilo 
svetlobno nadstropje, v vzhodno steno po jedno okno v če- 
trtinki kroga. Vse tri podolžne ladije je dal pod jedno dvo- 
strano streho, jednotno streho prezbiterija in kapel pa je 
podaljšal še čez «malo zakristijo » in kapelo sv. Alojzija. Sploh 
je pa notranjščino deloma okrasil z olepšavami iz mavca, 
napravil je lizčne okolu oken, in robovi svodov imajo profi- 
lovane trakove. Kjer se ti križajo v stranskih ladijah, so grbi 



— 231 — 

samostanov in opatov. Na svodu, ki nosi pevski kor, so dobro 
narejeni grbi : cesarski in bavarski (oba z redom zlatega runa), 
štajerski, koroški in kranjski. Na svodu srednje ladije je 
njegov grb s kartušo za napis, a napisa ni. 

V koliko je zvonik spremenil, ne vem. Za Valvasorja 
je imel zvonik, kakor je videti iz slik, že visoko barokno 
streho in pa nekak balkon (za stražnika?) na vzhodni strani.* 

Kar Reinprecht ni spridil, to so pa njegovi nasledniki. 
Opat Ludovik Raumbschtissl (1680 — 1687) je popravil zvonik,* 
sedanjo podobo pa mu je dal menda opat Viljem (1734 — 1764), 
ker je na njem letnica 1751. Sedaj ima v zvonišču štiri stare 
šilaste line zazidane, štiri na glavnih straneh pa povečane. 
Balkona ni več. Ta opat je tudi znotraj cerkev popravil, kakor 
nam pravi napis v prečni ladiji: «reparata sub rmo. d. d. 
guillelmo abbate mdccxlvi» leta 1746. Opat Maksimilijan 
Motoch (1661 — 1680) je zidal neko kripto, 5 opat Franc Ks. 
Taufferer pa 1. 1768. rakev pod pevskim korom. 6 

Gledč na cerkveno opravo nima cerkev, razven nekaterih 
grobnih spomenikov, nič posebnega. Ker te tu izpustim, opišem 
naj le še altarje. Teh ima cerkev še 12, a jednega (altar 
sv. Benedikta) so opustili, ker so pred njega postavili stalen 
božji grob. 

Altarji so iz mavca, kipi so leseni ter pobarvani, ali 
pozlačeni. Vsi altarji so barokni, brez umetnostne vrednosti. 
Slike so pa lepe. 

1.) Veliki altar s kipom žalostne Matere Božje v dolbini 
ima stebre in pilastre s korintskimi kapitelji, ob straneh so 
pozlačeni kipi sv. Petra in Pavla in dveh opatov. V vrhu 
držita angelja krono nad Marijinim srcem. Vse je preobloženo; 
pri tem, kakor pri ostalih altarjih, ni skoro ravne črte. Menza 



8 Primeri slike v Valvasorju. 
4 Blatter a. Kr. str. 123. 
6 Milk. KlSster, str. 84. 
6 Napis na rakvini plošči. 



— 232 — 

stojf na samem. Prej je bil na nji jako neukusen lesen taber- 
nakelj z baldahinom. Rajni župnik P. Ribnikar ga je dal z 
bakrom prevleči in v ognju pozlatiti, keruba sta pa lesena. 
Delo je veljalo nad 2200 gld. Tak6 visoki cerkvi pa ni nikakor 
primeren v lepoti, preveč se izgublja v malenkosti; škoda, 
da se ni napravil nov kalup. 2.) Altar sv. Bernarda, s sliko 
tega svetnika, stebri in dvema kipoma, je arhitektonično 
dobro pogodil umetnik. Altar stoji v severni kapeli. Jednak 
temu je opuščeni altar v drugi kapeli. 3.) Altar sv. Alojzija 
v bližnji kapeli je skrajno barokno delo. V tem oziru ga 
nadkriljuje samo zraven vzidani grobni spomenik opata Viljema. 

V stranskih ladijah stojijo pod okni v vsaki ladiji po 
4 altarji. Po dva nasprotno si stoječa sta v arhitekturi jednaka. 
V južni ladiji so: 4.) Altar angeljev varuhov, v sredi slika, 
ob straneh pa kipa sv. Mihaela in Rafaela. 5.) Altar sv. Jožefa, 
slika njegove smrti, kipa sv. Janeza Krstitelja in svetnika s 
križem. 6.) Altar sv. Izidorja s sliko, kipa dveh menihov z 
dvojnim križem. 7.) Altar sv. Antona Pad. s sliko, ter kipa 
sv. Antona pušč. in sv. Jošta. — V severni ladiji : 8.) Altar 
M. B. s kipom čistega spočetja Marije Device in kipa svete 
Katarine muč. in sv. Terezije. 9.) Altar sv. Ane z njeno sliko, 
kipa sv. Magdalene in sv. Rozalije. 10.) Altar sv. Katarine 
Sijenske (?) s kipoma dveh nun, jedna stopa na krono, druga 
ima psa. 11.) Altar sv. Barbare s sliko in kipa sv. Cecilije in 
sv. Apolonije. 

Kdo je dal napraviti altarje, kdo in kdaj jih je izdelal, 
ne vem. Ce primerjamo nagrobnik Kovačičev z altarji, osobito 
z onim sv. Alojzija, se bržkone ne motimo, če trdimo, da 
jih je dal napraviti opat Taufferer. Dasi je opat Viljem 
cerkev popravil, 7 je težko verjeti, da bi se bil tudi tega dra- 
gega dela lotil. Za opata Antona bar. Gallenfelsa (1688 — 1719) 
je bil samostan tak6 zadolžen, da je cesar Karol VI. postavil 
posebno komisijo 1. 1721., ki je gospodarila v samostanu do 



7 Prej omenjeni napis. 



— 233 — 

1. 1746. Za naslednika Aleksandra bar. Engelshausa je bilo 
dolga še 150.000 gld.; Kovačič je ob nastopu (1734) dobil 
še 125.000 gld. dolg&. 8 — Ugodneje je bilo menda za 
Tauffererja. Ta je poleg letnic in grbov napravil osem vloženih 
in rezljanih klopij v koru 1. 1770. in 52 klopij v ladiji leta 
1768., potem križevi pot v bogato v rokok<5-slogu izrezljanih 
okvirih. Slikal ga je, kakor pov6 napis, «F. Wergant, Acca- 
demicus Capitolinus, pinx: 1766». Taufferer je zidal menda 
tudi prelatovo dvorano, in vendar je bilo o razpuščenju samo- 
stana še 8.947 gld. gotovine. 9 Omeniti mi je še 7 dobrih 
oljnatih slik, predstavljajočih sedem žalostij Marije Device. 

Lepa je ograja prezbiterija in kapel iz sivorudečega 
žilastega marmorja (conglomerata). V ograji je lično kovano 
omrežje. Čeden je tudi krstni kamen (iz istega marmorja) in 
pa kropilnik iz črnega kamena. 

Skrajno neukusne pa so « malarije » iz druge polovice 
tega stoletja v prezbiteriju in v kapelah. Boljše bi bilo, da 
jih zabelijo. 

Križni hodnik. 

Najstarejše še ohranjeno delo iz gotske dobe je križni 
hodnik, prizidan k južni stranski ladiji. Ohranil je svojo 
prvotno obliko še prav dobro Štiri po 28*5 m dolga krila 
oklepajo malo dvorišče. Visok je 5 m y širok pa 3*3 m. Vseh 
skupaj je 24 pol. Pole v oglih so po 3*3 m dolgi kvadrati, 
ostale pole pa so 4*4 m dolgi in 3*3 m široki štirikoti. Pole 
so ločene z dvojnimi šilastimi prečnimi rebri okroglega pro- 
reza, križna rebra so pa nekako hruškastega proreza. Rebra 
slonč na okornih zagvozdatih konzolah, nekatera (v zahodnem 
krilu) imajo maske (človeške obraze). Križna rebra se družijo 
v okroglih sklepnikih, ti so večinoma gladki, le v krilu ob 
cerkvi so okrašeni z reliefi, in sicer od prečne ladije počenši : 
1.) velik sklepnik s podobo Izveličarja s prtom okoli ledij in 



8 Milkowicz, K. i. K. str. 80 in 81. 

9 Milkowicz, KI. in K. str. 201. 



— 234 — 

privzdignjenimi rokami, 2.) Jagnje božje, 3.) Kristusova glava, 
4.) (zakrit z zidom), 5.) in 6.) solnce in mesec, 7.) velik 
sklepnik s šesterožarko zvezdo. Tu v kotu je kot konzola 
neka spaka s ptičjim trupom in človeško glavo, ki spominja 
še na romanski slog. Svodi dveh pol so radi bližnjih stopnic 
z modernimi nameščeni. 

Na dvorišče ima križni hodnik šilasta, na obe strani 
obrezana (abgeschragt) po 1'3 w široka in 2*3 m visoka okna 
brez krogovičja. Tacih oken je 18, jedno pa je polukrožno. 
Srednje okno v zah. krilu je zazidano, bilo je drugačno. 
Morebiti je bil tam vodnjak, kakoršen je bil pri križnih 
hodnikih sploh navaden. Vse delo je strogo geometrično 
izvedeno ter sega morebiti še v prehodni slog. Pozna se še, 
da je bil ta hodnik slikan, a slike so pobeljene. Gotovo bi 
se izplačalo, jih vsaj deloma odkriti. Na severno-zahodnem 
voglu je prostor s šilasto-banjastim svodom. Morebiti je bil 
to vhod v križni hodnik. 

Kapela. 

Poleg vhodnega stolpa je neznaten, znotraj 44 m dolg 
in širok ter 4 m visok prostor s krožnoločnim križastim svodom. 
Polukrožen lok v vzhodni steni sloni na močnih nakladih, tu 
je bila apsida ali pa kak vhod. V nasprotni steni so 12 m 
široka in 3*6 m visoka polukrožna vrata, sedaj že v gornjem 
delu zazidana. V južni steni je majhno romansko okno in 
poleg teh nekaka vrata, polukrožno završena. Tem nasproti 
so še jedna, pa zazidana. Zvunaj so ostanki slik na presno, 
jako poškodovani, poleg ornamentov se pozna sam6 še gornji 
del necega svetnika, škofa ali opata z mitro in palico. — 
Sedaj je to farovški kravji hlev. 

Kaj je to bilo, ne vem. Morebiti ona 1. 1254. posvečena 
kapela sv. Pavla? 10 



10 Blatter aus Krain, 1861. str. 124. 



— 235 — 

Omenim naj še velikanski refektorij (blizu 25 /// je dolg 
in 8 m širok) poleg križnega hodnika z izbornimi stukaturami 
in z (žal) že pobeljenimi freskami na svodu. Sedaj je tu 
drvarnica. Tak6 lepih drvarnic še kralji nimajo! 

Pojasnila k črtežem stiske cerkve. 

(Glej slike!) 

Tloris kaže cerkev in del gotskega križnega hodišča, kakor 
sta sedaj. Popolnoma črno so zaznamovani zidovi prvotne romanske 
bazilike, toda okna stranskih ladij in kapel ter pročeljna okna so 
mnogo razširjena. Le dve okni na kapeli sv. Bernarda pri stopnicah 




IV ste čisto ohranjeni, dvomiti pa ni, da so bila taka okna tudi na 
kapeli sv. Benedikta in na drugih delih stranskih ladij. Ako je bilo 
krilo križnega hodnika ob cerkvi zidano pozneje, kot cerkev, so 
bila taka okna gotovo tudi v južni stranski ladiji , ako pa je bil 
križni hodnik ob jednem s cerkvijo stavljen, ondi ni bilo oken, ker 
bi jih sicer zakrivala streha. (Glej prorez!) Zidovi iz gotske ddbe 
so črtani navpično, iz renezanske ddbe pa vzporedno s podolžno 
osjo (aJOfc) cerkve. Nekonstruktivne in samo olepšujoče lizene iz 
1. 1623. so bele. 

Številke in druga znamenja značijo: Križci pomenijo altarje 
A je križišče, nad katerim je kupola brez oken in v gotski ddbi 
dozidani zvonik. B je komi četverokot, na koncu je bila prvotno 



— 236 - 

morebiti apsida (katere pa cistercijenci navadno niso rabili). C je 
kapela sv. Benedikta in Č sv. Bernarda. E prvotno hodnik v pre- 
laturo, pozneje predeljen, prednji del E je kapela sv. Alojzija z 
rakvijo 3, zadaj so stopnice IV na nekdanji oratorij nad kapelo 
sv. Bernarda in od tod pod streho. D je «mala zakristija*, iz 
katere so stopnice R v prvo nadstropje, na altano F in od tod v 
zvonik. G je velika zakristija, H pevski kor, J kora v stranskih 
ladijah, K križni hodnik, nad katerim je odprta galerija, L šilasto 
banjo — svoden prostor, nad katerim se gre na kor. — I so novejša 
vrata v križni hodnik, prej so bila krožnoločna, pri II v str. ladijo, 




Plot*«,. 




MJ JiiL 




pa tu radi razločnosti izpuščena, III prižnica, IV stopnice, V okna v 
stranski ladiji, po jedno nad korom in jedno pod korom J. Četvero- 
voglate votline v zidu se vidijo pod streho; bili so to bržkone 
zračilni predori iz kripte, VI so velika in VII stranska vrata. 

Številke poznamujejo nagrobne kamene, in sicer: 1 grb mi- 
lanski, pravijo, da je to grobni spomenik Viride, 2 spomenik opata 
Viljema Kovačiča, 3 rakveni pokrov z nagrobnim napisom opata 
Reinprechta, 4 opata Janeza VVeinzerla, 5 opata Maksimilijana 
Mottocha, 6 opata Antona bar. Gallenfelsa, 7 opata Ljudevita 
bar. Raumschiessl-na, 8 krasni spomenik opata Jakoba Reinprechta, 



- 237 — 

9 opata Aleksandra bar. Engelshausa, 10 opata Jakoba Klaferla, 
1 1 samostanskega upravnika Gašparja pl. Mindorferja, 1 2 opata 
Janeza Zeisel-na, 13 Antona Tautsch(ar)-ja in 14 rakveni pokrov z 
letnico 1768. 

Naris je rekonstruiran. Taka je bila cerkev na severni strani, 
dokler ji ni bila prizidana kapela sv. Alojzija. Izvzemši oblike 
zvonikove strehe, oken prezbiterija in vrat v prečno ladijo je vse 
določno narisano. Ker so okna stranske ladij e in omenjena vrata 
temeljito predelana, ostala so v votlini bela. Nad pročeljem je bil 
tudi nadstrešni stolpič, a je tu izpuščen, ker ne vemo, kakšen je 
bil. (Glej Valvasorja.) Svetlobno nadstropje in zvunanja stran kapele 
sv. Bernarda je še neometana. 

Prorez ladij (str. 136.) nam kaže romansko baziliko, ko je 
imela že križni hodnik, pa ne še zvonika. 



Kranjske cerkvene dragocenosti L 1526. 

Spisal Anton Koblar. 

(Konec.) 

20. Selško sodišče čušperško (Zoblsperg). 

Pod to sodišče sta spadali fari Dobrepolje in Šmarija. V 
dobrepoljski fari so bile cerkve v teh krajih: 

Dobrepolje (Guttcnfeld), kjer je bil tudi altar sv. Sebastijana, 
Podpeč (Pudpetz) (f Dobrepolje), Kompolje (Cumpal) (f. Dobrepolje), 
Podgora (Pudgor) (f. Dobrepolje), sv. Janeza v Strugah (zw Strug) 
(sedaj farna cerkev sv. Avguština v Strugah), Podgorica (Pudgoritz) 
(f. Dobrepolje), Krka (Gurck) (sedaj farna cerkev), Koren (Corain) 
(f. Krka), Ambrus (sedaj farna), Višnje (Sant Jacob zw Baixel) (sedaj 
sv. Filipa in Jakoba, f. Ambrus), Kal (Okol) (f. Ambrus), Kamni 
Vrh (Sant Peter an Stanperg) (f. Ambrus). 

V šmarijski fari so pa stale cerkve: Smarija (Sand Marein), 
sv. Marjete v Veliki Račni (Sandt Margarethen Kirchen in der 
Raditschenn) (f. Kopanj), sv. Petra (in Pavla) v Dolenji Slivnici 
(Sandt Peter zw Niederschlevnicz) (f. Kopanj), sv. Nikolaja na Tabru 
(Sandt Nicolaw zw Latzenn-Werck, Latzenberck) (f. Št. Jurje), 
St. Jurje (zw sandt Jorgen) (sedaj farna), Stnerjene (zw Smervenn) 



— 238 — 

(f. Št. Jurje), sv. Ruperta na Limberku (hrib severno od Čušperka, 
kjer sedaj ni cerkve) (zw sandt Ruprecht zw Lamperg), Kopanj 
(Copayn) (sedaj farna cerkev), Rogatec (Rogatecz) (f Št. Jurje). 

Dalo je čušperško sodišče: 1 srebrno pozlačeno monštranco, 
1 srebrn križ, 6 kelihov in 6 paten, kar je tehtalo skupaj 14 mark ; 
7 kelihov z bakrenimi stojali in srebrnimi Čašami niso tehtali. V 
gotovini pa 60 ren. gld. in 8 og. gld. v zlatu. 15 gld. 54 kr. so 
dali komisarji za zidanje cerkve v Dobrepoljah. 

ai. Selško sodišče mokronoško (Vndernassenfues). 

1.) Farna cerkev v Sent Rupertu (Sand Rueprecht) ima 13 ke- 
lihov, 1 srebrno monštranco s 5. srebrnimi podobami, 1 srebrn 
križ, 1 srebrno pušico, 7 «pacem>, 1 srebrno pušico (puxel) za 
sv. zakrament, 18 funtov vin Cerkev ima bratovščino 

2.) Cerkev sv. Tilna (Sand Gillgen) v Mokronogu (sedaj 
farna) 4 kelihe s patenami, 1 srebrno monštranco z malimi podo- 
bami, 1 križec in (z bratovščino vred) gotovine 12 ren. gld. in 
12 f. vin. 

3.) C. sv. Leonarda v Gabrijelah (zw Gabrial) (f. sv. Trojica) 
1 kelih in nič gotovine. 

4.) C. sv. Jurija (f. Sv. Trojica) 2 keliha, 15 f. vin. in 38 kr. 

5.) C. sv Duha (v Vihru, f. Št. Rupert) 1 kelih ; cerkev in 
bratovščina 16 f vin in 30 kr. 

6.) C. sv. Martina na Kalu (am Khall) (f. Št. Janž) 1 kelih, 
14 f. vin. in 6 kr. 

7.) C sv. Janeza (sedaj farna cerkev v Št Janžu) 2 keliha 
in gotovine (z bratovščino vred) 14 f. vin. 33 kr. 

8.) C. Matere božje v Tržišču (zw Tharschische) (f Sv. Trojica) 
1 kelih in (z bratovščino) 4 f. vin. 30 kr. 

9.) C. sv. Barbare v Okrogu (z\v Ogkrog) (f. Št. Rupert) 
1 kelih in gotovine (z bratovščino) 1 f. vin. 

10.) C. sv. Kancijana (na Jesenicah, f. Št. Rupert) 1 kelih in 
(z bratovščino) 12 f. vin. 

11.) C. sv. Nikolaja v Martinji Vasi (Mauterstorf) (f. Mokro- 
nog) 1 kelih in (z bratovščino) 1 f. vin. 

12.) C. sv. Marjete v Kamnici (zw Stainpach) (f. Št. Janž) 
1 kelih in z bratovščino) 2 f. vin. 



— 239 — 

13.) Nova cerkev sv. Trojice v Tržišču (Die Newstifft der 
Heylligen Drifalltigkait zw Tharschische) (sedaj farna) 1 kelih; 
gotovine nima, ker so jo porabili za zidanje cerkve. 

Skupaj: 1 srebrno monštranco, 2 srebrni pozlačeni pušici, 
2 srebrna križca, 1 malo monštranco, 11 kelihov in 14 paten 
(30 mark 3 lote), 6 kelihov z bakrenimi stojali niso tehtali, in 
131 ren. gld. 

a a. Selško sodišče trebelsko (Obernassenfuess). 

Inventirala je Doroteja, udova Matije Mallingerja, namesto 
svojega strica Nikolaja Jurišiča, in sicer v fari trebelski in trebanjski. 
Spremljala sta jo Jurij in Ivan pl. Mordax. Imele so cerkve: 

1.) Farna cerkev sv. Petra na Trebelnem (Obernassenfues). 
Cerkev je revna in ima le 2 keliha, medeno monštranco in malo 
pušico za sv. R. Telo. Pustili so vse pri cerkvi, ker ima župnik, 
ki bi rad cerkev popravil, dva kapelana, in je vsa srenja prosila, 
da naj se pusti tudi pušica, ker sicer nimajo nikamor dejati 
sv. R. Telesa. 

2.) Cerkev Matere božje na Sv. Vrhu (An Vnser Frawen- 
perg am Heiligen perg) (f. Trebelno) 1 srebrn kelih z bakrenim 
stojalom (23 lotov) so vzeli, drugi kelih pa pustili cerkvi, ker je 
ondi vsako nedeljo maša s pridigo. 

3.) C. sv. Ane v Brizovcu (Bresawetz) (f. Trebelno) 1 srebrn 
kelih (10 lotov). 

4.) C. sv. Nikolaja (sedaj sv. Urha) na Cerovcu (zw Tzerouetz) 
(f. Trebelno) 1 srebrn kelih (13 lotov). 

5.) C. sv. Jošta v (Gorenji) Loknici (zw Lokhnitz) (f. Trebelno) 
1 srebrn kelih z bakrenim stojalom (16 lotov in 1 kvintelj). 

6.) C. sv. Jakoba v Pavlji Vasi (Paulsdorff) (f. Sv. Trojica) 
1 kelih s srebrno čašo (19 lotov) in 1 bakren kelih (13 lotov). 

7.) C. sv. Martina na Statenberku (zw Statenburg) (f. Tre- 
belno) 1 kelih (19 lotov) in 1 kelih se je pustil cerkvi, ker je v 
nji med tednom več maš in maša s pridigo tudi vsako nedeljo; 
7 ren. gld., drugi denar je izposojen. 

Vzeli so tedaj v trebelski fari 7 kelihov, in 10 kelihov se 
je pustilo cerkvam, ker je bilo tacaš v fari 10 duhovnov. 
V trebelski fari sta bili tudi: 



— 240 — 

8.) C. sv. Jurija (zw Newrendorf) (v Mirni Vasi, v trebelski 
fari; ta cerkev je ob Valvasorjevem času še stala, a je danes ni 
več) ni imela nič keliha in nič denarja. 

9.) C. sv. Pavla (sedaj sv. Antona) v Beličem Vrhu ' (zw 
Beletschperg) (f. Trebelno) tudi nima ničesar. 

10.) Kapela sv. Nikolaja v Cretežu (Rewtenberg) (f. Trebelno, 
a Valvasor je več ne omenja) 2 gld. 

Vse cerkve in bratovščine trebelske fare so tedaj dale 
7 kelihov in 29 ren. gld. 24 kr. 

11.) Farna cerkev v Trebnjem (Treffen) 1 srebrno monštranco 
(10 mark) 1 malo srebrno in pozlačeno monštranco (4 marke 
7 lotov), 1 srebrn križ (26 lotov), 3 srebrne kelihe (6 m. 6 lotov), 
3 srebrne in 1 bakren kelih so pustili cerkvi, ker so bili 
trije duhovni v Trebnjem. 

12.) C. sv. Ane na Gradišču (zw Gradisch, aro Purgstall) 
(f. Trebnje) 1 kelih z bakrenim stojalom (25 lotov) in 2 ren. gld. 

13.) C. sv. Marjete (na Bregu, f. Trebnje) 1 bakren, po- 
zlačen kelih (26 lotov). 

14.) C. sv. Marije Magdalene (v Martinji Vasi, f. Št. Lovrenc) 
1 bakren kelih s srebrno čašo (30 lotov) in 3 ren. gld. 

15.) C. sv. Urha (v Okrogu, f. Čatež) 1 bakren kelih s srebrno 
čašo (21 lotov). 

16.) C. sv. Mihaela (v Čatežu, sedaj farna) 1 kelih s srebrno 
čašo (20 lotov). 

17.) C. sv. Mohorja (na Moravčah, f. Sv. Križ p. Litiji) 1 kelih 
s srebrno čašo (19 lotov). 

18.) C. sv. Križa (na Dolgi Njivi, f. Št. Lovrenc) 1 kelih s 
srebrno čašo (24 lotov). 

19.) C. sik Križa (v Stehanji Vasi (?), f. Št. Lovrenc) 1 kelih 
s srebrno čašo (15 lotov). 

20.) C sv. Marka (v Tehaboju, f Sv. Križ) 1 kelih s srebrno 
čašo (23 lotov). 

21.) C. sv. Marjete (kje?) 1 bakren pozlačen kelih (13 lotov). 

22.) C. sv. Križa v Ostrožniku (zw Ostroschnekh) (f. Mokro- 
nog) 1 srebrn kelih (21 lotov) in 1 kelih (16 lotov). 



1 Ljudje pravijo Belččvrh, ne Blečji Vrh, kakor se po navadi piše. 



— 241 — 

23.) C. sv. Martina v Slepščeku (Plintenpach) (f. Mokronog) 
1 kelih s srebrno čašo (24 lotov) in 13 ren. gld. Ondi je tudi 
bratovščina sv. Nikolaja. 

24.) C. sv. Mihaela v Dedcji Vasi (Dedndorff) (f. Trebnje) 
1 bakren pozlačen kelih (14 lotov) in z bratovščino vred 3 ren. gld. 

25.) C. sv. Mohorja (kje?) 1 kelih s srebrno čašo (23 lotov). 

26.) C. sv. Janeza *zw \Valinsperg* (Valvasor ima v kriški 
fari cerkev sv. Janeza Krstn. «in Wolenberg») 1 bakren kelih s sre- 
brno čašo in pateno (19 lotov). 

27.) C. sv, Volbanka (kje?) 1 kelih s srebrno čašo (21 lotov). 

28.) C. sv. Florijana (na Radečjem Selu, f. Trebnje) 1 kelih 
s srebrno čašo in pateno (19 lotov). 

29.) C. sv. Jerneja (na Vrhu, f. Čatež) 1 bakren in pozlačen 
kelih (16 lotov). 

30.) C. sv. Petra ob cesti («an der strassen*) (na Jezeru, 
f. Trebnje) 1 kelih s srebrno čašo in pateno (18 lotov). 

31.) C. sv. Štefana (f. Trebnje) 5 ren. gld. 

32.) C. sv. Jakoba v Vrhtrebnjem (Treffenperg) (f. Trebnje) 
4 ren. gld. 

V trebanjski fari je bilo tedaj 23 kelihov. Bratovščine so 
pa dale : pri farni cerkvi trebanjski bratovščina M. B. 5 ren. gld. ; 
bratovščina sv. Fabijana in Sebastijana 2 ren. gld. ; bratovščina 
sv. Katarine 5 ren. gld. 52 kr. 2 vin.; bratovščina sv. Petra 2 ren. 
gld. 18 kr. 

Iz trebelskega sodišča je prišlo skupaj : 2 srebrni monštranci, 
1 srebrn križ, 6 kelihov in 8 paten (22 mark in 8 lotov) ter 
93 ren. gld. 42 kr. ; 12 kelihov z bakrenimi stojali niso tehtali. 

23. Selško sodišče štatenberško (Statnberg). 

Inventiral je Ivan pl. Črnomeljski (von Tschernemell) in 
dale so: 

1.) Farna cerkev sv. Marjete (Šmarjeta) s podružnicami: 1 sre- 
brno monštranco, 3 srebrne kelihe in 6 bakrenih kelihov s srebrno 
čašo; 5 kelihov so pa pustili cerkvam. 

2.) F. c. sv. Kancijana (Škocijan): 7 kelihov s srebrnimi 
čašami (4 so pustili cerkvi). 



— 242 — 

3) F. c. pri Beli Cerkvi (zw Weyssenkyrchen) : ostala sta pri 
fari 2 bakrena pozlačena keliha. 

4.) F. c, v Mirni Peči (Henigstein) : 1 srebrn kelih s pateno, 
4 bakrene kelihe s srebrnimi čašami, 1 srebrno pušico, 1 medeno 
monštranco in 1 meden križec. 

5.) F, c. sv. Petra (Št Peter): 1 srebrno, nepozlačeno mon- 
štranco, 2 keliha s srebrnima čašama; dva s Starega Grada in iz 
Otočca izposojena keliha so pustili v Št Petru. 

V Ljubljano je pa prišlo od teh 5. fara: 2 mali monštranci, 

7 kelihov in 6 paten (13 mark) in 3 kelihi z bakrenimi stojali, 
katerih niso tehtali, ampak so jih dali Ivanu pl. Črnomeljskemu, 
Viljemu Semeniču in Viljemu Gumplerju V penezih je bilo 158 r. gld. 

24. Selško sodišče rukenštajnsko (Ruckhenstain). 

Dalo je vse sodišče: 1 monštranco, 2 srebrna Jceliha in 
2 pateni (7 mark 12 lotov), 4 kelihe z bakrenimi stojali in 30 gld. 
41 kr. in sicer: 

1.) C sv. Primoža (na Gori, f. Studenec) 1 kelih in 3 og. gld. 

2.) C. (sv. Marije Magdalene) v Lukovcu (zw Lukhautz 8 ) 
(f. Boštanj) 1 kelih. 

3.) C sv. Kriia (v Gorenjih Dolah, f. Škocijan) 1 kelih in 

8 ren. gld. 

4.) C. sv. Mihaela v Dol. Raduljah (S. Michel zw Radel) 
(f. Bučka) 1 kelih in bratovščina 2 gld. 

5.) C. sv. Martina pri Raduljah (S. Merten pey Radel) 
(f. Bučka) 1 kelih in 3 gld. 

6.) C. sv. Katarine na Studencu (zw Prun) (f. Studenec, 
cerkev je stala še ob Valvasorjevem času, a sedaj je ni več) 2 gld. ; 
keliha nima. 

7.) Farna cerkev na Raki (Arch) 1 srebrno monštranco. 

8.) Cerkev sv. Nikolaja *xw Pierchhe* (Brezje 8 , f. Leskovec) 
1 og. gld 3 kr. 



8 Valvasor ima napačno : Bukouiz (VIII, 718.), najbrže je L<5kavec. 

3 Nad Brezjem je Brezova Gora (Birkenberg) in ondi je prej ko 
ne stala cerkev sv. Nikolaja, spadajoča nekdaj pod faro raško. Valvasor 
ima «S. Nicolai in Kirchenbcrg» , kar je gotovo namesto Birkenberg. 
Blizu ondi je danes podružnica sv. Lucije v Senušah. 



— 243 — 

9.) C. Matere boije na Studencu (zw Prunn) (sedaj farna) 
1 kelih in 6 ren gld.; ondotna bratovščina M B. 4 gld. 

10.) C. sv. Gregorja na Ponikvah (zw Ponikhel, f. Studenec) 
(sedaj ondi ni cerkve) 1 kelih, 3 og. gld. 

11.) C. sv. Elije v Drušiah (zu Druss) (f. Škocijan, ondi je 
sedaj cerkev sv. Barbare) 1 kelih in 1 ren. gld. in ondotna bra- 
tovščina pri altarju sv. Barbare 5 ren. gld. 

12.) C. v « Tzagrus* (znabiti Zagrad, f. Škocijan) nima ničesar. 

25. Mesto Kostanjevica (Lanndstras). 

Cerkev sv. Jakoba: 4 kelihe, 4 patene, 1 monštranco in 2 sre- 
brna križca, kar je tehtalo 11 mark in 7 lotov. Opravnik (Amt. 
mann) v Kostanjevici je bil tačas Gašpar Rawber. 

26. Samostan kostanjeviški (vnnser frawn prun bey 
Landstrass). 

Opat kostanjeviški je dal : 4 kelihe, 4 patene, malo pozlačeno 
monštranco, srebrno nogo, srebrn «pacem» z verižico, dva vrčka, 
tri pozlačene križce, kar je tehtalo skupaj 14 mark in 5 lotov; 
dalje lesen križ, prevlečen s srebrom, tehtal 11 lotov; 9 srebrnih 
čaš z napisano pesmijo, tehtajo 5 mark in 12 lotov. Opat drago- 
cenostij ni hotel precej dati. — Ostavili so v samostanu 3 kelihe, 
3 patene in 1 križec. 

27. Samostan Plčterje (Pletriach). 

Našli so ondi: Velik srebrn križ, v sredi podoba Matere 
božje, na strani pa sv. Duh in trije angelji, na drugi strani Jezus 
na križu in zraven 4 evangelisti; tehta 7 x / 4 marke. Pozlačeno 
monštranco, tehta 11 mark; srebrno kadilnico in srebrn kadilnjak 
(«scheffl» = navicula), 2 srebrna vrčka, 2 srebrna križca, 1 srebrno 
skudelo, kar tehta 7 mark; rudečo žametasto masno obleko s križi 
iz biserov ; rudečo zlato masno obleko s križem iz biserov ; rujavo 
damastasto masno obleko tudi s križem iz biserov; belo damastasto 
(thamaschk) masno obleko z zlatim križem. Dalje 8 kelihov in 
8 paten, tehtajo 6 mark, ter 100 rensk. gld., 5 ogerskih gld. v 
zlatu in 20 gld. v krajcarjih. Ostavili so pri samostanu: 4 kelihe, 



— 244 — 

4 patene, 6 srebrnih žlic in zgoraj omenjeno masno obleko ; vzete 
dragocenosti so pa tehtale skupaj 52 mark in 6 lotov. Popisal 
je dragocenosti brat Janez, oskrbnik v Pleterjah. 

28. Selško sodišče kostanjeviško (Lanndstras). 

1.) Farna cerkev v St. Jerneju je dala: 1 monštranco, 1 pa- 
teno, 1 križec, 6 ogerskih gld. in 12 kr. in 1 gld. v zlatu. 

2.) Cerkev sv. Jurija (v Orehovici, f. Št. Jernej) 24 kr. 2 vin. 
3.) C. sv. Tomaža (v Gorenji Stari Vasi, Valvasor: Ukrainske 
starevase, f. Št. Jernej) 3 ogerske gld. in 18 kr. 

4.) C. sv. Nikolaja (na Gorjancu, Valvasor: Ugorii, f. Šent- 
jernej) 12 reparjev («ruebler» 4 ) in 1 gld. v zlatu. 

5.) C. Naše Gospe (vnser frawen pey der phar) (je stala na 
trgu pri farni cerkvi v Št. Jerneju) 3 ogerske goldinarje in 1 kr. 
6.) C. sv. Danijela (v Dolenjem Suhodolu, f. Brusnice; sedaj 
ondi ni cerkve) 5 og. gld. 12 kr. Bratovščina sv. Jurija 41 kr. 
7.) C. sv. Vida (Gorenje Mokropolje, f. Št. Jernej) 3 gld. 
8.) C. sv. Katarine (v Cerovem Logu, f. Št. Jernej; sedaj ni 
cerkve) 5 og. gld. 12 kr. Bratovščina sv. Sebastijana 5 gld. 16 kr. 
9.) C. Matere božje v Vodenicah (vnser frawen zw wodenitz) 
(f. Kostanjevica) 33 kr. 

10.) C. sv. Andreja (na Leskovcu, f. Brusnice; sedaj ni cerkve) 
2 goldinarja. 

11.) C. sv. Martina (v Grobljah, f. Št. Jernej) 5 gld. 
12.) C. sv. Lovrenca (kje?) nima ničesar. 
13.) C. sv. Ane (v Ledeči Vasi, f. Št. Jernej) nima ničesar. 
14.) C. sv. Jakoba (stala je še za Valvasorja ta cerkev v vasi 
Šent-Jakob, f. Št. Jernej) nima ničesar. 

15) C. sv. Marije Magdalene (Ržišče, f. Kostanjevica) nima 
ničesar. 



4 Repar (der Ruebler ali Rubler = Batzen) je bil denar za 4 kr. 
ali 14 črnih vin., kakoršnega je mnogo nakoval solnograški nadškof 
Leonard Hotiški (v. Keutschach) (1495 — 1518). Videla se je na njem 
repa, katero je imel nadškof tudi v svojem grbu. 1 funt vinarjev je 
imel 17 reparjev in 2 vinarja, ali 240 vinarjev; 1 ogerski goldinar = 20 re- 
parjev; 1 goldinar v zlatu = 90 kr.; 1 petica = 5 reparjev; 1 dvojača 
= 2 vinarja. Conf. Schmeller, Baverisch. Worterb. II, 12. 



— 245 — 

16.) • C. sv. Sigismunda (v Polhovici, f. Št. Jernej; nima ničesar. 

17.) C sv. Janeza (v Gabrjah, f. Brusnice) nima ničesar. 
Bratovščina sv. rožnega venca 3 gld. 

18.) C. sv. Štefana (za Valvasorja še, a sedaj sv. Frančiška, v 
Hrvaški Stari Vasi, f. Št. Jernej) nima ničesar. 

19.) C. sv. Leonarda (sedaj sv. Kozme in Damijana na Gra- 
dišču, f. Št. Jernej) 5 funtov vinarjev (a 17 reparjev 2 vin.) 

Skupaj : 1 monštranco, 1 križec, 1 pateno, kar tehta 2 marki 
in 9 lotov, in gotovega denarja 71 ren. gld. in 12 kr. 

29. Selško sodišče pletersko (Pletriach). 

Popisal je Gregor pl. Gevrach, selški sodnik pleterski: 
1.) Cerkev sv. Nikolaja na Kronovem (Ein Kvrchlein genant 
zw Sandt Nycla zw Cronaw in Sandt Margreten pfar bey clingen- 
fels) (Dolenje Kronovo, sedaj f. Bela Cerkev) ima 1 kelih s srebrno 
in pozlačeno čašo in 48 kr. denarja. — Ondotna bratovščina 
sv. Ahca ima 43 kr. 

2.) C. sv. Štefana v Tomazji Vasi v belocerkovski fari (Tomas- 
dorf in weysskhyrcher pfar) ima 4 ogerske gld., 4 reparje (Rwebler) 
in 1 gld. v zlatu. — Bratovščina sv. Štefana ima 3 og. gld. in 

1 gld. v zlatu; bratovščina sv. Florijana 6 gld. in 40 kr. in bra- 
tovščina sv. Jurija 2 gld. 

3.) C. sv. Vrbana v Šentjernej ski fari (Gorenje Vrhpolje) ima 

2 ogerska gld. in 1 ren. gld. in 1 kelih. 

4.) C. sv. Ožbalta v šentjemejski fari (v vasi Javorovici, kjer 
pa dandanes ni več cerkve) ima 1 kelih in 1 ren. gld. 

5.) Cerkvica Naše Gospe pri Pleterjah v šentjemejski fari 
(vas Šmarija) ima 1 kelih in 30 ren. gld.; ondotna bratovščina 
ima 11 ren. gld. in 19 kr. 

6 ) Cerkev sv. Jakoba v šentjemejski fari pri Krki (Šent-Jakob, 
dandanes brez cerkve, glej zgoraj 1) ima 1 ren. gld. in 40 kr. 

Skupaj: 4 kelihe, 4 patene, 64 ren. gld. in 5 ogerskih gld. 
v zlatu. 

30. Selško sodišče rtneško (Ortnegkh). 

Dalo je: 1 srebrno pozlačeno monštranco, 4 kelihe in 4 pa- 
tene (7 mark 4 lote) ter 42 ren. gld. 40 kr. 

1 7 vest j a muzejskega društva za Kranjsko. L. V., se*. 6 19 



— 246 — 

31. Selško sodišče ribniško (Reyffnitz). 

Inventiral je Bernardin pl. Učan (Vtschan) dne 11. okt 1526 
Cerkve tega sodišča so dale: 15 kelihov, 11 paten, 1 pušico 
(kepssen) z 2 srebrnima vrčkoma (khandl), 1 monštranco, 1 sre- 
brnega Sebastijana, 1 srebrnega Krištofa, 7 križcev, med njimi 
5 pozlačenih in 1 srebrno kupo. Tehtalo je vse skupaj 58 mark. Vrh 
tega je bil 1 čisto zlat križec s tremi smaragdi, katerega niso tehtali. 

32. Grajščinstvo in sodišče kočevsko (Khotschee) z mestom. 

Namesto gospodarja Ivana bar. Ungnada z Zoneka (Sunekh), 
knežjega vrhovnega predrezarja (Obrister Furschneider) , glavarja 
in vicedoma celjskega, je inventiral Mavric pl. Burkhstall, oskrbnik 
kočevskega grajščinstva, in navzoči so bili: Pantaleon pl. Thurn, 
Krištof Wernher, oskrbnik v Kostelu (Graffenbart), Simon Schneller, 
Kristan Segenschmidt in Andrej Schneller. Imele so cerkve: 

1.) Farna cerkev sv. Jerneja v Kočevju (Khotschee) tri funte 
vin. (a 17 reparjev 2 vin.) in 72 šilingov; 6 1 srebrno monštranco 
s 4. pozlačenimi angelji spredaj (80 lotov), 1 srebrn pozlačen križ 
in ob straneh stojita podobi M. B. in sv. Janeza (38 lotov), 1 sre- 
brno, pozlačeno pušico in na pokrovu grba Mihaela Preinpergerja 
in njegove soproge (14 lotov), pozlačen srebrn križec (10 lotov), 
srebrn križec (3 lote), tri srebrne in pozlačene kelihe (74 lotov). 
3 srebrne kelihe (65 lotov; so pustili cerkvi. 

2.) Podružnica sv. Treh kraljev v Črnem Potoku (Schwartzen- 
pach) (f. Kočevje) 7 funtov vin. in 5 šilingov ; 1 srebrn in pozlačen 
kelih (17 lotov). 

3.) P. sv. Uršule v Starem Bregu (Pachernn) (sedaj Alt- 
bacher, f. Stari Log) 4 funte in 5 reparjev (patzen); srebrn, po- 
zlačen kelih s stojalom in pateno iz bakra (15 lotov). 

4.) P. sv. Marjete v Logu (Lag) (sedaj farna cerkev v Starem 
Logu, Altlag) 3 funte vin.; srebrn kelih, čigar stojalo in patena 
sta iz bakra (24 lotov). 

5.) P. sv. Janeza v Cvišljarjih (Zwischler) (Zwischlern, fara 
Kočevje) 3 funte vin., 11 reparjev (ruebler), 1 srebrn kelih s sto- 
jalom in pateno iz bakra (19 lotov). 



1 funt srebra je imel 20 šilingov, 1 šiling 12 vinarjev. 



— 247 — 

6.) P. sv. Katarine (sedaj sv. Lovrenca) v Željnah (Selen) 
(Seele, f. Kočevje) 7 funtov vin. in 60 šilingov, 1 srebrn, pozlačen 
kelih (13 lotov). 

7.) P. sv. R. Telesa (Gotzleichnams) (Mooswald, f. Kočevje) 
nima ničesar. 

8.) P. sv. Ane v Oneku (im Honegkh) (Hoheneck, f. Kočevje) 
7 funtov vin, 1 srebrn, pozlačen kelih (17 lotov). 

9.) Cerkev Matere božje pri Stari Cerkvi (Mitterdorff) , je 
spadala pod ribniško faro, a pod kočevsko grajščinstvo, (sedaj farna 
cerkev) 4 ogerske gld. v penezih (a 20 reparjev), 1 srebrn in 
pozlačen kelih s pateno (14 lotov). 

10.) Farna cerkev sv. Janeza Krstnika v Reki (Riegkh) 1 sre- 
brno in pozlačeno monštranco (56 lotov), 1 srebrn, pozlačen kelih 
(15 lotov) in 10 funtov vin. — Bratovščina pri altarju M. B. v tej 
cerkvi je dala 5 og. gld. v zlatu in 9 f. vin. v raznih penezih; 
bratovščina pri altarju sv. Katarine pa 2 og. gld. v zlatu in 9 f. vin. 

11.) Podružnica Matere božje v Kočah (Khotschen) (f. Koč. 
Reka) 3 og. gld. v zlatu in 20 funt. vin., 1 srebrn kelih, čigar 
stojalo in patena sta bakrena (19 lotov). 

12.) P. sv. Jurija v Novih Lazih (Hinterperg) (f. Koč. Reka) 
2 funta vin. in 1 srebrn kelih s pateno (20 x /a lota). 

13.) P. sv. Antona v Štalcarjih (Steltzernn) (f. Koč. Reka) 
17 f. vin., kelih je bil dve leti poprej cerkvi ukraden. 

14.) P. sv. Osvalda v Gotenici (Gottenitz; (sedaj farna) 5 f. 
vin. in 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (14 lotov). 

15.) P. sv. Mihaela v Moroi>cu (Morobitz) (sedaj farna) 14 f. 
vin. in 1 bakren pozlačen kelih (19 lotov). 

16.) Farna cerkev sv. Jakoba v Koprivniku (Nesselthal) 1 sre- 
brno monštranco s tremi pozlačenimi podobami (64 lotov), srebrno 
pušico (khepschen) (21 lotov), 2 pozlačena keliha s srebrnima 
čašama (28 lotov), gotovine 4 f. vin. in 80 šilingov. — Bratovščina 
sv. Jakoba je dala: 8 f. vin. (a 17 reparjev 2 vin. črnega den.) 
in 40 šilingov in bratovščina pri altarju M. B. 60 šil. 

17.) Cerkev sv. Andreja na pokopališču (im Frevthoff) pri 
koprivniški farni cerkvi: 8 f. vin. in 31 šil. — Bratovščina te 
cerkve sv. Andreja pa 5 f. vin. in 24 šil. 

18.) Podružnica Matere božje v Svetlem Potoku (Liechtenpach), 
(f. Koprivnik) je dala 4 f. vin. 



— 248 — 

19.) Farna cerkev Matere božje v Crmošnjicah (Tscherman- 
schnitz) 1 kelih (16 lotov in 1 k vin tal); 1 kelih in 1 bakren 
križec so pustili cerkvi. 

20) Farna cerkev sv. Petra v O silnici (in der Osimnitz) 

2 keliha z bakrenima stojaloma (50 lotov), 2 keliha so pa pustili 
cerkvi, ker sta ondi dva duhovna, dalje 1 srebrn in pozlačen 
križec (10 lotov), 3 og. gld. v zlatu in 5 funtov vin. Bratovščina 
sv. Petra pa 1 f. vin. 

21.) Podružnica sv. Nikolaja v Dolenjem Cačiču (zw Nitzatsch) 
(f. Osilnica) 13 og. gld. v zlatu in 13 og gld. v soldinih (100 sol- 
dinov gre na 1 gld.); bratovščina te cerkve pa 80 kr. in 5 og. 
gld. v zlatu. 

22.) P. sv. Lovrenca na Travi (am Grass) (f. Draga) 3 og. 
gld. v zlatu in 1 f. vin., 1 srebrn kelih z bakrenim stojalom in 
pateno (20 lotov manj 1 kvintal) 

• 23.) Farna cerkev sv. Leonarda v Mozeljnu (Mosell) 1 srebrno 
monštranco, katere obod in križec sta pozlačena (33 lotov), 1 srebrn 
križec (12 lotov), 2 keliha iz srebra (48 lotov), 5 f. vin in 32 šil. 
— Ondotna bratovščina sv. Leonarda 3 f. vin. in bratovščina - pri 
altarju M. B. 1 f. vin. 25 šil. 

24.) Podružnica sv. Ambroža v Kočarjih (in Khotzernn) (sedaj 
Niedermosel, f. Mozelj) 5 f. vin. Ta cerkev nima bratovščine pa 
tudi ne keliha. 

25.) P- sv. Štefana v Otterbachu (in Otterpach) (f. Mozelj) 

3 f. vin. in 52 šil., keliha nima. 

Kočevski vikar Nikolaj Plasman in mestni sodnik Leonard 
Grafi* sta od prej zapisanih dragocenostij odposlala v Ljubljano: 
2 srebrni pozlačeni monštranci, 2 srebrni monštranci, 1 srebrno 
pušico, 3 srebrne pozlačene križce z nogami, 1 srebrn križ, 10 ke- 
lihov, 12 paten (skupaj 33 mark), 196 ren. gld., laškega denarja 
(wallisch mtinss) 14 lotov in 33 og. gld. v zlatu. 

33. Selško sodišče kostelsko (Kostal). 

Dalo je to sodišče le 2 srebrni pateni (12 lotov), 33 ren. 
gld. v penezih in 30 kr., in sicer le farna cerkev Matere božje v 
Kostelu (zu Costl). Dve podružnici M. B. v kostelski fari so Turki 
leta 1522. oropali in požgali, da nista imeli druzega, kot Živino. 



— 249 — 

Inventiral je Krištof Werner, oskrbnik kostelski (auff Graffenwart 
in Gosti), in navzoči so bili: kostelski vikar Jakob VVurtzer, ko- 
čevski mestni župan Andrej Schneller in meščan Leonard Grosen 
(Grozen). 

34. Selško sodišče poljansko (Poelan an der Kulpp) * 

je dalo 4 kelihe in 4 patene (5 mark). 

35. Metliško (Metlinger Poden). 

Odposlal je Ivan Heldt, župnik nemškega reda v Črnomlju, 
iz črnomeljske in viniške fare nastopne podatke: 

1.) Farna cerkev sv. Petra v Črnomlju (Scherneml) ima 
1 srebrno monštranco (3 marke 25 lotov), 1 srebrno in pozlačeno 
tablo (podobo) (1 m. 6 lotov), 1 srebrn pozlačen križ (20 lotov), 
1 malo srebrno monštranco (mit einer parvlen) z gledalnico (kjer 
se je skozi steklo videlo sv. R. T.) (20 lotov), 1 malo srebrno in 
pozlačeno monštranco z gledalnico in steklom (21 lotov), 2 srebrna 
vrčka (16 lotov), 5 srebrnih kelihov s patenami (115 lotov), 2 ke- 
liha s srebrnima čašama (48 lotov), 24 og. gld. in v raznem de- 
narju 13 funtov vin. (a 68 kr. 2 vin.). — Altar Matere božje v 
farni cerkvi nima keliha, a dal je 1 og. gld. v zlatu in 3 f. vin. 

2.) Podružnica sv. Duha v Črnomlju: 2 keliha s patenama 
iz srebra in pozlačena (43 lotov) in 1 bakren kelih (23 lotov) in 
7 og. gld. (a 80 kr.). 

3.) Kapela sv. Sebastijana pri Črnomlju 1 bakren, pozlačen 
kelih (18 lotov) in 3 og. gld. v zlatu. 

4.) Cerkev sv. Janeza Evang. (v Dobličah, f. Črnomelj) 1 kelih 
z bakrenim stojalom in pateno (10 lotov), 2 f. vin. in 11 reparjev. 

5.) C. sv. Marka (v Bu to raju, f. Črnomelj) 1 kelih z bakre- 
nim stojalom in pateno (24 \\ 1 og. gld. v zlatu. 

6.) C. sv. Mihaela (v Desincu, f. Črnomelj) nima nič keliha 
in nič bratovščine. 

7.) C. sv. Tomaža (S. Thoman) (na Tanči Gori, f. Dragatuš) 
nima keliha in bratovščine. 

8.) C. sv. Osvalda (sedaj Matere b. v Dragovanji Vasi, fara 
Dragatuš) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (17 lotov) in 
3. f. vin. 



_ 250 — 

9.) C. sv. Mohorja (kje?) 1 kelih z bakrenim stojalom in 
pateno (27 lotov) in 12 reparjev. 

10.) C. sv. Marije Magd. (v Tuševem Vrhu, f. Črnomelj) 1 kelih 
s srebrno čašo (23 lotov) in 12 reparjev. 

11.) C. sv. Janeza Krstnika (v Petrovi Vasi, f. Črnomelj) 1 kelih 
s srebrno čašo (21 lotov), 5 og. gld. v zlatu in 3 f vin. 

12.) C. sv. Jerneja (v Otovcu, f Črnomelj) 1 kelih z bakre- 
nim stojalom in pateno (32 L). 

13.) C. sv. Jurija (v Rožancu, f. Črnomelj) 1 kelih z bakre- 
nim stojalom in pateno (20 lotov), 1 og. gld. in 80 f. vin. 

14.) C. sv. Nikolaja (na Stražnem Vrhu, f. Črnomelj) 1 srebrn 
in pozlačen kelih (14 lotov) in 9 reparjev. 

15.) C. sv. Andreja v (gradu) Turnu (zw Turna w ; Valvasor 
ima pomoto : Turvan) (f. Črnomelj) 1 kelih (21 lotov), katerega 
je daroval Andrej Semenič. 

16.) Farna cerkev sv. Križa v Vinici (Weinitz) 2 srebrna 
keliha z bakrenima stojaloma in patenama (41 L). 

17.) Cerkev sv. Trojice (h. Dryualtigkayt) (v Preloki, sedaj 
farna) 1 srebrn kelih z bakrenim stojalom (23 lotov). 

18.) C. sv. Antona (v Zilju, f. Preloka), bratovščine nima, 
kelih so pa vzeli Turki. 

19.) C. sv. Jožefa (v Podklancu, f. Vinica) nima keliha in 
bratovščine. 

20.) C. sv. Jakoba (v Učakovcu 6 , f. Vinica; sedaj ni cerkve) 
4 og. gld., keliha nima. 

21.) C. sv. Katarine (v Vinici, a cerkve ni več) nima ničesar. 

22.) C. sv. Sebastijana (v Suhoru, f. Vinica) nima keliha in 
bratovščine. 

23.) C. sv. Lovrenca (v Obvrhu, f. Dragatuš) 1 kelih s srebrno 
čašo (26 lotov) in 6 og. gld. (a 80 kr). 

24.) C. sv. Petra (v Zapodju, f. Dragatuš) nima keliha in bra- 
tovščine, ampak le 1 gld. 

25.) C. sv. Ane (na Tanči Gori, Valvasor: v Narajcu, f. Dra- 
gatuš) nima keliha in bratovščine. 



6 Najbrže je VuČakovec (od vuk = volk) ali Volčjakovec; Val- 
vasor ima Ulzakouiz (VIII, 832). 



— 251 — 

26.) C. sv. Helene (na Belčjem (?) Vrhu, f. Dragatuš) 1 kelih 
z bakrenim stojalom (24 lotov). 

27.) C. Matere božje (v Hrastu, f. Vinica) 1 kelih z bakrenim 
stojalom in pateno (18 lotov). 

28.) C. sv. Vrtana (na Selu, f. Vinica [?]) 1 kelih z bakrenim 
stojalom (15 lotov). Trojna cerkev, nima denarja. 

29.) Farna cerkev sv. Martina (v Podzemlju) 1 kelih z bakre- 
nim stojalom (16 lotov) in 2 gld. ; trije kelihi so zgoreli v Gradcu. 

30.) C. sv. Marjete (v Borštu, f. Podzemelj) 2 gld., keliha 
pa nima. 

31.) C. Matere božje (v Kloštru, f. Podzemelj) 8 f. vin. 80 šil., 
keliha nima. 

32.) C. sv. Nikolaja (v Adlešičih, sedaj farna), denarja nima, 
kelih je zgorel v Gradcu, oba ključarja so Turki odvedli v sužnost. 

33.) C. sv. Vida (v Gribljah, f. Podzemelj) nima denarja, in 
kelih je zgorel v Gradcu. 

34.) C. sv. Helene (Sannd Ellenn) (v Zemeljnu, f. Podzemelj) 
nima ničesar. 

35.) Farna cerkev sv. Štefana v Semiču (Siembcz) 3 srebrne 
pozlačene kelihe s patenami (62 lotov), 1 srebrn kelih, katerega 
je daroval cerkvi pokojni Albert Semenič, je vzel njegov sin Oton, 

1 srebrno pozlačeno monštranco (44 lotov), 1 srebrn pozlačen 
križ (17 lotov), 2 srebrna «pacem», pozlačena in z bisernimi ma- 
ticami (9 lotov) ; denar so porabili, ko so postavili zid okoli cerkve. 
— Bratovščina Matere božje v farni cerkvi nima keliha, denarja 
pa: 9 og. gld. v zlatu, 21 f. vin. v penezih in 4 reparje. 

36.) Cerkev sv.Jošta (Valvasor ima: «S Justi zu Goreniz>, sedaj 
je v Gorenjcih, v semiški fari, cerkev sv. Jožefa) 1 kelih z bakrenim 
stojalom in pateno (22 lotov) 13 og. gld. v zlatu in 1 og. gld. v 
penezih. 

37.) C. sv. Primoža (v Gabru, f. Semič) 1 kelih z bakrenim 
stojalom (15 lotov), 8 f. vin. 70 šil. 

38.) C. sv. Sebastijana (pri Krupi) 1 kelih, katerega je darovala 
Hohenwarterica in ga ima Burgstaller na Krupi (an der Grup), 
3 og. gld. v zlatu , 14 og. gld. v pen., 1 f. vin. v pen. (a 68 kr. 

2 vin.) in 60 kr. 

39.) C. sv. Tomaža (je stala na Vrtači) 1 srebrn kelih s pa- 
teno (24 lotov), 2 og. gld. v zlatu, 12 f. vin. in 13 reparjev. 



— 252 — 

40.) C. sv. Marije Magd. (v Rožnem Dolu, f. Semič) 1 kelih 
z bakrenim stojalom (18 lotov), 9 og. gld. v zlatu, 1 og. zlati 
soldin in 9 f. vin. 

41.) C. sv. Nikolaja (na Gradniku, f. Semič) 1 kelih z bakre- 
nim stojalom (27 lotov), 10 og. gld. v zlatu, 11 f. vin. 30 šil. 

42.) C. sv. Katarine (v Brezovi Rebri, f Semič) 1 kelih z 
bakrenim stojalom (18 lotov) in 10 f. vin. 

Prišlo je v Ljubljano iz črnomeljske in viniške fare: 1 srebrna 
monštranca, 1 pozlačen križec, 1 «pacem», 1 srebrna tabla, 2 vrčka, 
6 kelihov in 6 paten (21 mark 8 lotov), 7 kelihov z bakrenimi 
stojali niso tehtali; 14 ren. gld. v penezih in 24 og. gld. v zlatu 
se je na prošnjo deželstva dalo za zidanje črnomeljskega mesta. 
• - Iz drugih fara te sodnije so pa poslali : 1 srebrno monštranco, 

1 pozlačeno monštrančico, 3 križce, 13 kelihov, 15 paten (32 mark 
12 lotov), 7 kelihov z bakrenimi stojali in denarja iz metliške 
fare: 22 ren gld. 14 kr. in 31 og. gld. v zlatu. 

36. Selško sodišče v Ložu (Laas). 

Inventiral je Urh Flvtscher, oskrbnik v Ložu, in našel: 

1.) Farna cerkev sv. Jurija v Ložu: 8 kelihov iz srebra, 
od katerih je pustil 3 pri cerkvi, ker so bili ondi 3 duhovni, 

2 srebrni monštranci, in Štefan Špehek, ključar bratovščine M. B., 
je imel 24 gld., a jih ni hotel izročiti; dala sta pa: altar Lam- 
bergerjeve ustanove 1 srebrn kelih in bratovščina M. B. 8 gld. 

2.) Cerkev sv. Trojice v Kneiji Njivi (Grafenacker , f. Lož 
= Stari Trg pri Ložu) 1 bakren kelih in 3 gld. 

3.) C. sv. Andreja (na Poljanah, f. Lož) 1 bakren kelih. 

4.) C. sv. Martina in c. sv. Petra (v Podcerkvi, f. Lož), obe 
cerkvi skupaj 1 bakren kelih. 

5.) C. sv. Vrbana v Danah (zum Poden) (f. Lož) 1 bakren 
kelih in 2 gld. 

6.) C. sv. Pankraca (na Klancah, f. Lož) nima ničesar. 

7.) C. sv. Kancijana Vrh Jezera (zum See) (f. Lož) 1 bakren 
kelih in 3 gld. 

8.) C. sv. Brica (Sanndt Prixen) v Lazah (zum Gerevdt) 
(f. Lož) 1 bakren kelih in 26 kr. 



— 253 — 

9.) C. sv. Primoia na Otoku (zum VVerdell) (f. Lož) 1 srebrn 
kelih in 3 gld. 

10.) C. sv Štefana v Lipstnju (zu Lubsen) (f. Grahovo) 1 srebrn 
kelih. 

11.) Kapela Matere božje v Šteberku (zu Steberk) (f. Lož) 
1 bakren kelih in 6 gld.; 1 bakren kelih se je pustil ondotnemu 
kapelanu. 

12.) Cerkev sv. Ane (v Podložu, f. Lož) in 

13.) C. sv. Križa (na Križni Gori, f. Lož) skupaj 1 bakren 
kelih in 4 gld. 

14.) C sv. Vincenca (na Bloški Polici, f. Lož) 1 bakren kelih. 

15.) C. sv. Petra v mestu Ložu: 1 srebrn kelih in 3 gld.; 

1 srebrn kelih se je pustil ondotnemu kapelanu; bratovščina sve- 
tega Sebastijana v mestu je dala 2 gld. 

16.) C. Matere božje v Olševku 7 (zu Olsueck) (f. Lož) 1 bakren 
kelih in 2 gld. 

17.) C. sv. Nikolaja na Babnem Polju (Pabenfeldt) (sedaj 
farna cerkev), 1 bakren kelih in 4 gld. 

18.) C. sv. Antona na Babni Polici (zu Pabenfelder Polecz) 
(f. Lož) 1 srebrn kelih in 3 gld. 

19.) C. sv. Tomaža (na Vrhu, f. Lož) 1 bakren kelih in 2 gld. 
in bratovščina 2 gld. 

20.) C. sv. Katarine v Šneberku (zu Schneperg) (f. Lož); je 
imel dragocenosti v varstvu oskrbnik. 

21.) C. sv. Marjete (v Šmarati, f. Lož) 1 srebrn kelih in 2 gld. 

22.) C. sv. Jedrti (v Nadlesku, f. Lož) 1 bakren kelih in 

2 gld. 

23.) C sv. Nikolaja (na Slivnici, f. Grahovo) ; 24.) c. sv. Marka 
(na Slivnici, a je sedaj ni več, f. Grahovo) in 25.) c. Matere božje 
na Grahovem (zu Grahav) (sedaj farna cerkev) skupaj 1 bakren 
kelih, 3 gld. in 48 kr. 

26.) C. sv. Primoža in Felicijana na Bločicah (zu VVlaczicz) 
(f. Grahovo) 1 bakren kelih in 4 gld. 

27.) C. sv. Pavla v Žerovnici (zu Sernaunecz) (f. Grahovo) 
1 bakren kelih in 5 gld. 



1 V šematizmih ljublj. škofije stoji napačno pisano: Viševek. Tudi 
Valvasor (VIII, 758) ima Olscheuigk. 



— 254 — 

28.) C. sv. Vida in 29.) c. sv. Elije (stala je še za Valvasorja, 
a sedaj je ni več) (v Martinjaku, f. Cirknica) 1 bakren kelih in 
6 gld. 

30.) Farna cerkev sv. Mihaela na Blokah (zu Oblack) 6 gld., 
trije bakreni kelihi so se pustili ondotnim trem duhovnom. 

31.) Cerkev sv. Nikolaja na hudem Vrhu (zu Pesenperg) 
(f. Bloke) 1 bakren kelih in 8 gld. 

32.) C. sv. Janeza na Studenem (Keltenfeldt) (f. Bloke) 1 ba- 
kren kelih, 4 gld. in 10 kr. 

33.) C. sv. Antona v Metulah (zu Metulach) (f. Bloke) nima 
ničesar. 

Skupaj je oddalo to sodišče: 1 srebrno monštranco, 1 srebrno 
pozlačeno monštranco, 11 srebrnih kelihov, 12 paten (24 mark) 
in 15 kelihov z bakrenimi stojali, katerih niso tehtali, ter 105 ren. 
gld. in 14 og. gld. 

37. Glavarstvo postojinsko (Adlsperg). 

Prišlo je iz vsega glavarstva: 7 srebrnih kelihov, 5 paten, 

1 srebrn pozlačen križec (8 mark 13 lotov), 33 gld. 24 kr. in 

2 og. gld. v zlatu. Inventar je nepopolen in obsega le nastopne 
cerkve hrenoviške fare: 

1.) Cerkev sv. Mihaela (v Šmihelu, f. Hrenovke) in 

2.) C sv. Jurija (pri Šmihelu, f. Hrenovice) sta dali 1 srebrn 
kelih in 1 gld. v zlatu. 

3.) C. sv. Leonarda v Gorenju (Goren) (f. Studeno) 1 nov, še 
neposvečen kelih s srebrno čašo (2 marki). Svilnato masno obleko 
je cerkvi podaril pokojni Nikolaj Lueger. 

4.) C. sv. Justa na Belskem (zw Wielsk, Valvasor ima «Leisku») 
(f. Studeno) 1 kelih s srebrno čašo in 14 f. reparjev (Ruebler). 

5.) C. sv. Jedrti *im Wald* (v HruŠici, f. Hrenovice) 1 kelih 
s srebrno čašo in 20 gld. 

6.) Kapela Matere božje pred Jamo ( var Lueg) (f. Hrenovice) 
ima srebrn kelih, katerega ji je bil podaril Nikolaj Lueger z masno 
obleko iz damaska. Ta cerkev nima niti soseske, niti bratovščine, 
niti denarja. Za luč ji skrbi njeni kapelan. 



— 255 — 

38. Selško sodišče jamsko (Lueg). 
Dale so cerkve 1 srebrn kelih, ki je tehtal 6 lotov. 

39. Selško sodišče hasperško (Hasperg). 

Popisal je dragocenosti jamski knežji oskrbnik Volbank 
pl. Oberwurg (Gornjegrajec). Dale so cerkve: 

1.) Farna cerkev sv. Marjete v Planini (zw der Alben vntter 
Hasperg): 1 srebrno pušico (khebsen), katero je bil cerkvi posodil 
pokojni Gašpar Ravber, 3 kelihe z bakrenimi stojali, 4 srebrne 
in pozlačene patene, 1 srebrn križec in denarja 12 ren. gld. in 51 kr. 

2.) Cerkev Matere boije (vnser frauen) (v Jek<5vici, f. Planina) 
1 srebrn pozlačen kelih s pateno in 5 r. gld. 20 kr. denarja. 

3.) C. sv. Duha (heylig Geyst) (Valvasor: na Leskovcu, sedaj: 
na hribu, f. Planina) 2 ren. gld. in 4 kr. 

4.) C. na Uncu (zw Maunts) (f. Unec) in 5.) c. v Ivanjem 
Selu (Havbenschiss) (f. Unec) so Turki razdejali in požgali. 

6.) C. sv. Kancijana (zw sant khotzian) (v gozdu pod Ra- 
kekom, f. Cirknica; sedaj je ni več) 1 mal srebrn kelih s pateno. 

Tehtalo je vse skupaj 5 mark in 10 lotov. Cerkev sv. Marjete 
v Planini je bila zadolžena in je imela slabo zidovje. 

40. Selško sodišče senožeško (Senasetschach). 

Inventiral je Henrik pl. Elach, oskrbnik senožeški, in našel 
pri nastopnih cerkvah: 

1.) Farna cerkev sv. Jerneja v Senožečah ima 4 kelihe s 
patenami in 1 srebrn pozlačen križec, kar tehta 4^ libre (libritzen) 
laške vage. Trije kelihi so se pustili: 2 pri farni cerkvi in 1 v 
gradu. Denarja se je dobilo: 9 og. gld. in 75 kr. 

2.) Podružnica sv. Helene (senožeška, kje sedaj?) z bratov- 
ščino. Imovine ima le 1 gld. in 7 kr., ker se je drugo vse pora- 
bilo pri zidanju cerkve isto leto. 

3.) Naše ljube Gospe cerkev v trgu (im Marckt), podružnica 
senožeška z bratovščino, nima nič dragocenostij in imovine. 

4.) C. sv. Urha v Lašah (zw Lasach) (f. Senožeče) je za- 
dolžena. 



— 256 — 

5.) Podružnica sv. Jurija (Potoče, f. Senožeče) ni dala 
ničesar, ima pa svojo bratovščino. 

Tudi altar sv. Marjete in bratovščine sv. Florijana, sv. Nikolaja 
in sv. Barbare nimajo imetja; bratovščina sv. R. T. je pa dala 
10 ren. gld. 

6.) P. sv Duha v Senadolah (zw Senadolach) (f Senožeče) 
nima dragocenostij. 

Bratovščina sv. Sebastijana ima le 6 gld. a 80 kr. 
7.) Cerkev Matere božje v Dolenji Vasi (Niderdorff) (fara 
Senožeče); zapisalo se je 7 gld. v zlatu in 41 kr. 

Bratovščina altarja sv. Nikolaja v Dolenji Vasi ima 2 gld. 
in 34 kr. 

8.) C. v Fatnljah («Fainlach gein Senasezach gehorund, mit 
dem gericht aber der kirchen gein Rem vnderworffen » ) (f. Vreme), 
nima druzega, kot mal, slab kelih, ki se je pustil cerkvi. 

9.) C. sv. Katarine na Tabru (clm Thaber, ain kirchen 
gehort vnter sand Jacob vnd sand kantzian Inder Rasch* [Rasa, 
reka) (Taber pri Vrabčah) nima ničesar; kadar je maša, prineso 
kelih od sv. Jakoba. 

10.) Podružnica sv. Martina v Grižah (zw Grevsach bei Sand 
Mertten) (kap. Vrabce) nima ničesar. 

Skupaj je dalo senožeško sodišče 3 srebrne kelihe s pate- 
nami, ki so tehtali 4 marke in 4 lote, dalje 3 kelihe z bakrenim 
stojalom in srebrno čašo in 4 bakrene patene, katerih niso tehtali. 

41. Selško sodišče premsko (Premb). 

Martin Ravenski (von Raunach), oskrbnik premski, Pankrac 
Ribničan (Reiffnitzer), sodnik v Šilertabru (Schilhentaber) (odkoder 
je Martin Ravenski poročal v Ljubljano), Gregor Supan iz Narina 
(Narein), Andrej Tomšič iz Bihača (?) (Vihitsch) in Andrej Supan 
iz Stare Siišice (Altdurnpach) so inventarili v sodišču premskem, t. j. 
v farah: Prem, Trnovo, Košana in Slavina. Imela je komisija na 
obhodu seboj 7 konj in je spravila nabrane dragocenosti potem v 
Šilertabru. 

1.) Kapela v premskem gradu in farna cerkev premska: 
Bratovščine: Naše Gospč, sv. Helene, sv. Marjete, sv. Mihaela in 
sv. Katarine kapelanija so dale: 1 monštranco in 1 križec, 9 sre- 



— 257 — 

brnih pozlačenih kelihov. Sv. Katarine kapelanija: 9 gld. v zlatu, 
40 reparjev in 5 liber črnega denarja. — Ceh sv. Sebastijana: 
9 gld. in 29 kr. 

2.) Farna cerkev sv. Petra v Trnovem: 1 srebrno in po- 
zlačeno monštranco, 3 kelihe (2 medena sta se pustila cerkvi). 
Bratovščina sv. Sebastijana v Trnovem je dala 9 gld. 29 kr. 
3.) Kapela presv. Trojice (pri Trnovem) nima ničesar. 
4.) Cerkev v Šembijah (Sand Viach = Šent Vid) (f. Trnovo) 
1 bakren pozlačen kelih (in enega so ostavili ondi), 2 gld. v zlatu, 
za 7 gld. drobiža in 11 reparjev. 

5.) C. sv. Kancijana pri Dol. Zemonu (zu Seml) (f. Trnovo); 
je le 1 kelih za ondotne 3 cerkve, tedaj so ga pustili; gotovine: 
3 gld. v zlatu in 44 kr. 

6.) Kapela sv. Mihaela (v Dol. Zemonu, f. Trnovo) ima 
5 gld. v zlatu in za 4 gld. drobiža. 

7.) K. sv. Štefana (pri Topolcu, f. Trnovo) nima ničesar. 
8.) Kapela sv. Duha v Zarečju (Saretsch) (sedaj cerkev 
sv. Fabijana in Sebastijana v Zarečju, f. Trnovo) ima 6 gld. v zlatu, 
mal kelih in raztrgan plašč so pustili cerkvi. 
Košanska /ara (Carschoner pharr): 
9.) Cerkev sv. Martina v Silertabru (zum Schilhentaber) 
(vik. Zagorje) 1 kelih (1 kelih pa so pustili cerkvi). 

10.) C. sv. Pavla v Drskovičah (bey Dortzgozach) (vik. Za- 
gorje) nima ničesar. 

11.) Kapela *zu Warta» (kje?) 1 kelih. 
12.) K. sv. Jeronima na Celah (zu Czellach) (f. Prem); ima 
le 1 kelih, a ker zaradi kuge ne more dobiti druzega, so srenjani 
treh vasij ponudili 6 gld., katere so dobili na p<5sodo za zastavljeno 
živino. Pustili so komisarji kelih cerkvi in vzeli 6 gld. — Altar 
sv. Justa in sv. Gabrijela v isti cerkvi je dal : 1 gld. in 9 reparjev 
in 4 laške vin. — Altar sv. R. Telesa je dal: 5 gld., 4 reparje 
(Ruebler), 4 libre in 4 vin. 

13.) Bratovščina sv. Jakoba v Narinu (Narein) (f. Košana) 
nima ničesar. 

14.) Kapela sv. Duha na Čepnem (zu Zschrepn) (sedaj cerkev 
presv. Trojice, f. Košana) nima ničesar. 

15.) Cerkev sv. Jerneja na Kalu (Kali) (f. Košana) nima 
ničesar. 



— 258 — 

16.) Kapela sv. Ane v Novi Susici (zu klainen Durrnpach) 
(f. Košana) je dala 3 gld., 1 kelih se je pustil ondi. 

Slavinska /ara (Slayffinger pharr): 

17.) Cerkev sv. Petra pri Rodohovi Vasi (zu Radmanstorff) 
(dandanes kuracijska cerkev v Št. Petru) ima le 1 kelih, a ker se 
rabi za 5 kapel, se je pustil ondi; gotovine je dala 9 gld. in 12 kr. 

18.) Kapela sv Leonarda v Kleniku (zu Klenickh) (kap. Trnje, 
f. Slavina) nima ničesar. 

19.) Cerkev sv. Elije v Trnju (Dom) (kap. Trnje, f. Slavina) 
nima ničesar. 

20.) C. sik Lovrenca v Rodohovi Vasi (zu Radmanstorff) (danes 
Rodokendorf; kap. Št. Peter, f. Slavina) 1 gld. v zlatu; drugo so 
Turki požgali, ali pa odnesli. 

21.) C sv. Jerneja v Petelinah (zu Petellin) (kap. Št. Peter, 
f. Slavina) nima ničesar, ker so Turki vse odnesli. 

Skupaj je prišlo iz premskega sodišča: 2 pozlačeni monštranci, 
7 kelihov in 1 kupa, 6 paten in 1 pozlačen križec, kar je tehtalo 
23 mark in 1 lot; 8 kelihov z bakrenim stojalom in srebrno kupo 
se je dalo cerkvam nazaj; košanski ključarji so nastopno leto dali 
še 1 srebrno monštranco, 1 srebrn križec in 2 srebrna keliha, 
kar je tehtalo 8 mark in 8 lotov, dalje gotovine 44 ren. gld., v 
zlatu pa 38 og. gld. in l ren. gld. v zlatu. 

42. Selško sodišče bobensko (Guetnegkh) v Istri je dalo: 

Pozlačeno pušico (kepssen) z bakrenim stojalom in bakrenim 
križcem, 8 kelihov in 8 paten, 1 srebrni «pacem» s srebrno veri- 
žico, kar je tehtalo 11 mark 12 lotov. (Ono pušico, ki je tehtala 
1 marko in 4 lote, so dali cerkvi nazaj); v penezih 15 ren. gld. 
in 32 kr. in 6 og. gld. v zlatu. 

43. Mesto Reka (sand veyt am phlaum) : 

4 kelihe, 4 patene, 1 srebrn kadilnjak (5 mark 9 lotov). 

44. Grad Veprinec (Kastell Veprinitz) v Istri: 

5 kelihov, 5 paten (7 mark 8 lotov) 1 velik s srebrom pre- 
vlečen križ (1 marko). 



— 259 — 

45* Grad Mošenica (Kastell Moschonitz) v Istri: 

1 monštranco, 3 kelihe in 3 patene (8 mark 7 lotov). 

46. Grad Kasta v (Kastell Kestaw) v Istri: 

8 kelihov, 3 patene (8 mark), 12 ren gld. 32 kr., 7 og. gld. 
v zlatu in za 1 monštranco 86 ren. gld. 

47. Oskrbništvo v Skednju (Die pfleg zw sand SerfI): 

4 srebrne kelihe in 4 patene (5 mark 2 lota), 19 ren. gld. 
v penezih in 2 og. gld. v zlatu. 

48. Glavarstvo devinsko (Tybein) 

je dalo zmučkanih kelihov in paten za 18 mark, in 19 og. gld. 
v zlatu. 

Poslali še niso bili: Mokrice, Žumberk, grofija pazenska, 
Trst in frančiškani novomeški. 



Mali zapiski. 

Prazgodovinska razkopavanja pri Brezju. V zadnjem času je na- 
daljeval g. J. Pečnik razkopavanje gomile št. VII. Vsega vkup je izkopal 
do sedaj 41 grobov. Delo počasi napreduje, ker je treba zelo globoko 
kopati, in odmetavanje zemlje jemlje mnogo časa. Najdena je bila (št. 39) 
ženska, ki je imela pri sebi 2 piskra, 2 zanožna obročka (masivna in 
dobro ohranjena), 1 fibulo, 4 uhane in več jantarjevih korald. Druga 
ženska (št. 41) je imela pri glavi več zlate pene, s katero je bilo pre- 
vlečeno njeno pokrivalo (avba). Razkopavanje se nadaljuje. s.Rutar. 

Olimpijske igre — oživljene! Znano je, da so prvikrat obhajali 
olimpijske igre 1. 776. pred Kr., a zadnjikrat 1. 394. po Kr., ko je cesar 
Teodozij Veliki popolnem zatrl paganstvo. Aprila meseca prihodnjega 
leta pa hočejo obnoviti te igre, toda v drugi obliki in na drugem kraju. 
To, kar sedaj nameravajo, bo bolj moderna telovadba, ki se bode vršila 
na starem stadiju, vzhodno od Aten. Ta stadij je dal napraviti Atenčan 
Likurg 1. 350. pred Kr. med Ilisom in obronki Himeta, v katere so 
izkopali 204 m dolgo in 33'/, m široko tekališče. Grški «Rothschild», 
Herodes Atticos (101 -177 po Kr.), je dal stadijon z belimi ploščami 
iz pentelijskega mramorja obložiti in okoli tekališča postaviti 1000 krasnih 
mramornih naslonjačev. Pausanias (grški «Badeker») zatrjuje, da se ne da 



-- 260 — 

noben teater temu stadijonu primerjati. Po nalogu kralja Jurija je odkopal 
in obnovil zasuti stadij dunajski arhitekt Ziller 1. 1869. in 1870., a sedaj 
so ga dali grški bogataši krasno prirediti. Za bodoče igre osnoval se je 
v Atenah odbor pod predse d ništvom prestolonaslednika, da dostojno 
vzprejme udeležence iz vseh delov sveti, ne samo iz grških zemel j. 

5. Ruiar. 

O zemeljskih potresih na Kranjskem v z 8. stoletju. O grozni 
pisavi slovenskih krajevnih imen in o zgodovinskih napakah v listu 
<Argo» smo doslej molčali < zaradi lepšega*. Danes pa moramo zavrniti 
neko trditev, katero g. kustos Mullner zadnje dni že v drugič razglaša 
v omenjenem listu (str. 173.), češ, «da iz 18. stoletja nimamo ni kakih 
poročil o potresih na Kranjskem, in da se kaže, da je to stoletje pre- 
teklo mirno*. — Že v letošnjem drugem sešitku «Izvestij> (str. 73.) smo 
po Dimitzu omenjali dveh močnih potresov v 18. stoletju, namreč v 
dneh 6. decembra 1784 in 11. aprila 1786. Povedali smo tudi, da se 
znabiti kaj več najde o potresih 18. veka v jezuvitskih dnevnikih. Iz teh 
dnevnikov, ležečih v muzejskem arhivu v Rudolfinu, podamo danes 
nekoliko drobcev o potresih okoli leta 1750., ko je grozovito majanje 
zemlje razrušilo mesto Reko. V Ljubljani se je tačas treslo zelo na 
gosto, tako da jezuvitski kronist v nastopnih podatkih imenuje potres 
«v tem kraju domačo šibo jeze božje*. 

< 4. Nov. 1 7 50. Praeterlapsa nocte circa mediam tertiam fuit terrae 
motus, pluit quoque per totam noctem et diem. 29. Nov. 17 5 0. Hac 
nocte terrae motus, qui tertia hujus mensis fuit circa mediam tertiam 
noctis, rursum tribus vicibus terrorem incussit incolis huius urbis, media 
nimirum undecima, maxima concussio fuit circa duodecimam, ultima. 
circa mediam primam matutinam, propitio Deo nihil damni causatum ab 
hoc huic loco familiari flagello irae divinae. 17. Dec. 175 0. Circa quintam 
pomeridianam rursus et quidem tertius his duobus mensibus terrae motus, 
terribilis sane, licet per aliquot scilicet minuta prima duraverit, et misericor- 
diae divinae laudes et gratiae, nihil nostro Collegio nocuerit. 1 8. D e c. 17 50. 
Quadrante post quintam matutinam rursus terrae motus et iterum tertio 
quadrante ad octavam matutinam satis diuturnus, iterumque post mediam 
nonam. Propitius Deus nullum damnum admisit. 25. Dec. 17 50. Tristissima 
nova de civitate Flumine ad S. Vitum huc perlata sunt : nimirum infelix 
urbs jam a 19. Novembris usque ad hanc diem insolitis et horrendis 
terrae motibus et mugitibus diu noctuque indesinenter quatitur, ita ut 
nec ulla domus, seu saecularis seu religiosa, nullum templum sit, qubd 
non ruinas egerit et minam patiatur: id, quod et incolas urbis hujus, 
quae jam aliquot terrae suae concussionibus sat terribilibus, ut supra 
relatum est, consternata fuit, magis sollicitos, et consternatos futurorum 
timore reddit. 1. Febr. 1751. Duo Fluminenses nostri ob nuperum ibi 



— 261 — 

terrae motum inde huc advenerunt, unus Zagrabiam iturus. 31. Mart i i 
17 51. Circa mediam quintam matutinam rursus terrae motus, quamvis 
nec diuturnus, nec adeo validus, sentiebatur in urbe et Collegio.» a. k. 

Meščanska bolnišnica v Ljubljani, katero je ustanovila ogerska 
kraljica Elizabeta 1. 1343., je sedaj do tal podrta. Pri podiranju so se 
še spoznali temelji nekdanje bolnišniške cerkve. V mapnem arhivu stav- 
binskega oddelka na ljubljanskem rotovžu se nahaja tloris nekdanje 
špitalske cerkve (iz 1. 1832.), v kateri so opravljali tudi ljubljanski 
protestantje svojo božjo službo. Od zunaj se je poznalo to mesto po 
treh višjih oknih (četrto, peto in šesto nekdanje «kresije» od Ljubljanice 
proti « Mestnemu trgu»). Cerkev je bila dolga 10*5 sežnjev, široka 5*3 
in visoka 9*5 sežnjev. Prezbiterij (koncem njega stalo je dvorišče) je 
bil primeroma jako velik (4*05 sežnjev dolg), morda zato., ker je bil 
namenjen zlasti za bolnike. Po omenjenem načrtu se da spoznati, da je 
bil prezbiterij sezidan v gotskem slogu. Na levi (severni) strani je stal 
mal zvonik, potem zakristija, in nad njo kor. V tej cerkvi je bil pokopan 
kranjski junak Herbart Turjaški (Letopis SI. Matice, 1889, 120) in 
mogoče, da se najde pri nadaljnem razkopavanju še kaka nadpisna plošča. 

5. Rutar. 

Slovenski plemiči Nagerschigg. Mittheilungen der k. k. Central- 
Commission f. Kunst- und hist. Denkmale, 1895, str. 227, prinašajo člančič 
«Der Stiegerhof bei Villach* (v resnici se ta nahaja pri Tehantniku blizu 
Sv. Štebna). To posestvo je imela nekdaj rodovina Nagerschigg, rodom 
iz Nagorice nad Podkloštrom, kjer žive Slovenci protestantske vere. 
Prvotno se je imenovala ta rodovina Paul in imela gradič «Nagerschigg- 
hof» ter tFuggerau*, sedaj pri «Ribiču», južno od Žilice. L. 1598. jo je 
povzdignil cesar Rudolf II. v plemiški stan z omenjenim predikatom- 
Najmlajši sin Volbanka Pavla, Caharija, je moral zaradi vere z brati, 
otroci in nečaki zapustiti svoje posestvo in domovino ter se je preselil 
1. 1608. na Švedsko. Njegovi potomci žive* še sedaj v Štokholmu kot 
švedski plemiči. s. Rutar. 

Kislov nagrobni spomenik. V podružnici sv. Elizabete Pod Rebrom, 
v pograjski fari, visi v ladij i na moški strani zanimiv grobni napis, ki 
zasluži, da se objavi. Ta nagrobni spomenik je slika na platnu v lesenem, 
profilovanem okviru. Nad okvirom je lesen nastavek, ki se zgoraj konča 
s renesanškim pročeljem. Na pročelju prav zgoraj je letnica 1598, precej 
spodaj pa nemški citat iz sv. pisma iz bukev Jobovih: ICH WAIS, D AS 
MEIN ERLČSER LEBT i. t. d. Job 19, 25. 26. 27. Spodaj pod pročeljem 
na nastavku je drugi citat iz sv. Janeza 1, 27. DER IST, DER NACH 
MIR KOMMEN WIRD itd. Oba ta citata sta slikana s črno barvo na 
belo polje. Črke so latinski majuskuli in le sem pa tje poškodovane. 
— Slika na platno v okvirju predstavlja prostorno dvorano, katero 



— 262 

omejujeta na vsaki strani pilastra, na katerih sloni potlačen obok. V 
kožicah nad pilastroma in obokom je po jeden grb na vsaki strani. Grb 
na levi strani ima v rudečem polju vijočo se kačo, a v zlatem polju v 
dijagonali po jednega jednoroga. V sredi tega grba je manjši grb pol 
črn in pol rudeč. V črnem polju je bela piramida, v rudečem stoječ 
lev. Grb na levi strani v kožici ima na rudečem polju stoječega leva; 
v sredi tega grba je manjši grb. V omenjeni dvorani je naslikan, kakor 
kaže spodaj napis, Jurij Khisl v viteški opravi, zraven njega pa dva 
njegova sinova Ivan Krištof in Krištof Viljem. Na drugi strani, nasproti 
prej imenovanih, kleči Jurijeva žena Katarina in poleg nje hči njena, 
Ana Marija. Prva ima črno obleko z belim ovratnikom in belo čepico 
na glavi, okrog vrata ima zlate verižice, druga je v rudeči obleki z 
belim ovratnikom in črno čepico na glavi. Vse osebe so slikane klečeče 
in z rokami, sklenjenimi za molitev. Nad vsako osebo je dotično ime 
zapisano, nad sinovoma pa sta poleg tega še dva rudeča križca. Portreti 
teh oseb so dobro pogojeni, vsaj kolikor se more sklepati iz portreta 
Jurija Khisla, ako ga primerjamo z mramornim kipom , ki je bil nekdaj 
v gimnazijskem poslopju, sedaj pa se nahaja v Rudolfinu. Visokost portretov 
znaša komaj 1 decimeter. Za dvorano so odprta vrata s pogledom na 
neko poslopje in z malim pokrajinskim ozadjem. Nad portreti opisane 
Khislove družine nakopičeni so svetli oblaki, na katerih so angelji z 
različnim muzikalnim orodjem. V sredi sta Jezus in sv. Janez Krstnik, 
ki se objemata, nad njima pa sv. Duh v podobi goloba. Pod to opisano 
slikarijo bere se sledeči napis : 

HIE, LIGEN, BEGRABEN, HANS, CHRISTOF, VND, CHRISTOF, 

WILHBM, GEORGEN, KHISLS, FREIHERRN, LANDS, VERWESER, 

j| VND, LANDTS, VERWALTERS, AVCH, ERB, IAGERMEISTER, IN' 

CRAIN, VND, DER, WINDISCHEN, MAR |j CH, XI: ER : LAN : 

VERORDNETEN, DASELBST, DER FVR : DVR : RATHS : VND 

FRAVEN, KATHARINA, GEB][ORNER, FREI : ZV KHOLNIZ, 

SEINER EHELICHEN GEMACHL, SONLAIN, DEREN DAS ERSTE, 

8 TAG, NACH, DER VN][SCHVLDIGEN, KHINDLAIN, TAG DES 

15.93 DAS, ANDER, DEN, 17 AVGVSTI, AVCH, IM, 1593 IN, 

GOD ENTSCHLAFEN, DE][NEN, IHREN ELTERN. VND, 

SCHWESTERN, AVCH, ALLEN, KRIST GLAVBIGEN, DER 

GNETIGE, GOT, EIN, FRELICHE, AVFERSTEH][VNG VERLEIHEN 

WELE AMEN. <v* 



— 263 — 

Slikarija je prav dobro ohranjena. Barve so žive in vse kaže, da 
je tu slikala spretna roka. Le nekateri angeljski obrazi so skaženi ; prej- 
kone je kdo pozneje sliko pokvaril. Med ljudmi se je ohranilo sporočilo, 
da je tu pokopan tudi Jurij Khisl, kateremu so baje dali v grob zlato 
verižico okrog vrata; zato so tudi delavci, ko so pred kakimi 13. leti 
cerkev popravljali in nov tlak narejali, skrbno iskali zlate verižice, a 
niso našli druzega, kakor nekaj kostij in rumenkastih las. j/. & 

Umetne starine v dvorski cerkvi pri Polhovem Gradcu. V <Izvestjih» 
(III, 159) je bila že omenjena stara podoba sv. Petra iz romanske 
dobe v dvorski cerkvi. Pred ne dolgim časom se je dobila še druga 
podoba sv. Petra iz gotske dobe , katera je bila v altarju pred sedanjo 
podobo, ki je renesančna. Imenovana gotska podoba je ležala na zidanih 
baldahin-altarjih na moški strani. Veliki altar sv. Petra s to gotsko po- 
dobo je stal poprej v sredi cerkve , kar se še sedaj na tlaku dobro 
pozna. Podoba je iz lesa in precej poškodovana, posebno na rokah in 
nogah, a vendar zasluži , da se ji odkaže kako odličnejše mesto , kakor 
ga ima sedaj, morebiti v oni shrambi nad zakristijo, kamor bi bilo dobro 
spraviti tudi ono podobo iz romanske dobe. 

Gotskih slik na zidu se nahaja več v dvorski cerkvi, kakor po- 
stavim v baldahin-altarjih in pa zlasti v zakristiji. Slike seveda niso 
dovršeni umotvori, a vendar kažejo, kako naj se slikajo tudi dandanes 
gotske cerkve, če že morajo slikane biti. V boljši gotski dobi so s sli- 
kanjem precej varčno ravnali in se posebno varovali preobkladanja. 
Kožice okrog sklepnika so bile pogostoma čisto bele, le iz sklepnikov se 
vijejonavse strani rastlinski ornamenti ; pač pa so bila rebra krepkejše bar- 
vana in po skladih razdeljena. Vse to je pa tudi storilo stavbo vitkejšo in 
svetlejšo. Dandanes, v dobi spačenega okusa, se pa zlasti gotske cerkve 
preobkladajo s slikarijami, kar dela nekak težek pritisk na opazovalca ; 
tako je postavim v kranjski cerkvi in zlasti v frančiškanski cerkvi v 
Novem Mestu. 

Gotsk lestenec, če ne celo romansk, valjal se je dalj časa med 
staro šaro v dvorski cerkvi sv. Petra. Po vnemarnosti je prišel v pri- 
vatno zbirko na Dunaj, menda obitelji Stocklnove, kjer se baje še 
nahaja. Bil je vlit. Sveče so držale raznovrstne živali, kače in druga 
golazen. Dobro bi bilo, da bi se lestenec fotografoval ter tako vsaj 
ohranil v podobi, ker ga nam nebrižnost in nevednost nista privoščili v 
naturi. m. s. 

' Majotika-peči so postale zopet moderne. Zanimalo bo marsika- 
terega, če povem, da so bile nekdaj take peči tudi pri nas v navadi, in 
to ne le pri gospodi, ampak tudi na kmetih. Ko sem lansko zimo stopil 
po opravkih v neko hišo v šentjurijski župniji pod Šmarijo, zapazil sem 
še jedno «modelnico» take peči. Raznobarveni in pravilno risani okraski 



— 264 — 

so bili na belem polju, in štiri take «modelnice» spopolnovale so šele 
jeden omament. Gospodar mi je zatrjeval, da je bila pred davnim časom 
vsa peč iz takih kosov narejena. No, majolika-izdelkov se je ohranilo 
pri naših ljudeh vkljub neznosnemu pritisku judov in starinarjev še 
precej ; rabijo jih ljudje zlasti kadar se kdo previdi kot posode za 
gorko vodo. m. S. 

Stare kranjske hiše. Kakor se izgublja pri nas narodna noša, tako 
izginja čedalje bolj značilni znak naših kmečkih hiš. Bile so naše hiše, 
kakor nas uči zgodovina, po mestih in deželi pred par sto leti večinoma 
lesene; zidanih je bilo le malo. Najstarejše sedaj zidane hiše po deželi 
segajo najdalje tja v drugo polovico 17. stoletja. Okna pri starih hišah 
so majhna, s kamnitimi podstavki, ter spodaj in zgoraj s počeznim kam- 
nitim zidcem. Mesto sedanjega zidanega pročelja imele so hiše lesen paž, 
na katerem so bila na oba konca zaokrožena vrata in vsakikraj, kakor 
tudi zgoraj, značilne line. Stene so bile večkrat zunaj slikane. Vogali so 
bili olepšani s ponarejenimi kvadrovci, gori ob strehi s strešnim obrobkom. 
V sredi stene, včasih tudi ob robu, je bila kaka sveta podoba («Zev- 
nikova» hiša v Kožarjih, v dobrovski fari, ali pa * Vojska* ravno tam). Na- 
sproti hiše bil je večjidel hlev in druga poslopja. Dvorišče samo je bilo pa 
zaprto, lesen plot je je obdajal ob obeh straneh. V pretepenem stoletju 
so rabili za slikanje le samo črno-sivkasto barvo, s katero so zaznamovali 
kvadrovce in druge okraske. Strop v hiši je bil lesen in neometan. Tlak 
v hiši je bil, ali lesen, ali «ješterle» ; v veži na tla pa so radi devali, 
zlasti ob Savi, drobne okrogle kamne, trdno zabite v malto. To so samo 
nekateri podatki. Morebiti se dobi kdo, ki bo ta nedostatek v kulturni 
zgodovini naši spopolnil s kakim korenitim sestavkom. M. s. 

Cesarica Marija Luiza v Ljubljani. Soproga Napoleona L, Marija 
Luiza, se je kot nadvojvodinja, vladajoča vojvodinja parmska, večkrat 
mudila v Ljubljani. Tako je bila v Ljubljani dne 2. in 3. septembra 1843. 1. 
in je stanovala v hotelu <Stadt Wien». Tedanji posestnik tega hotela, 
Andrej Malic, ji je zaračunil za ta dva dneva 157 gl. 30 kr., in sicer za 
stanovanje (19 sob) 60 gl. , za voščene sveče in ponočno razsvetljavo 
14 gl. 40 kr., za obed in kruh 58 gl., za zajutrek in za črno kavo 8 gl., 
za vino 15 gl. 20 kr. , za papir in perilo pa 1 gl. 30 kr. -- Ravno tako 
se je mudila Marija Luiza v Ljubljani dne 9. novembra 1847. 1. in tudi 
ostala v hotelu <Stadt Wien». Ob tej priliki je njen vrhovni dvorni 
mojster grof Bombelles pismeno naročil gostilničarju, naj pripravi priprost 
obed, toda porabiti ne sme pri pripravljanju jedij čebule, češnja, drob- 
njaka, pomeranč in citron ; tudi ne sme dejati v juho sira. v. Leveč 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko*. 
Tiskala Ig. pl. Klcinmavr in F«d. Bamberg v Ljubljani. 



IZVESTJA 

muzejskega društva za Kranjsko. 



Uredil 



Anton Koblar, 

društveni tajnik. 



Izdalo in založilo »Muzejsko društvo za Kranjsko«. 



Letnik YI. 




V Ijnbljani 1896. 



Natisnil A. Klein & Comp. 



KAZALO. 



Razprave. 

Stran 
Donesek k životopisu Andreja barona Čehovina. Fr. Komatar . 1 

Iz domače zgodovine: Dr. Fr. Kos: 

Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino ? 19, 49, 85 

Oglejski in gradeški škofje v začetku srednjega veka 149, 189 
Cesta od Šmarne Gore v Kokro. Vladimir Leveč .... 62 

Ruška gimnazija. Fridolin Kavčič 69 

Poprava tabra in stare slike v tabcrski cerkvi pri Št. Juriju. S. . 76 

Izpiski iz stare ordinacijske knjige. A. Koblar 104 

Carinska in poštna postaja Podpečjo pri Brdu. Ivan Vrhovnik 117, 166 
Prihod cesarja Leopolda I. v Ljubljano in prenos ostankov sv. Pe- 

regrine v cerkev sv. Jožefa. Janko Bar le . . . . 123 
Kake darove je dajalo zagrebško mesto Ivanu Lenko viču. Janko 

Barle 126 

Bratovščine na Kranjskem 1. 1780 128 

Regesti listin farnega arhiva v Kamniku. A. Koblar . 130, 174 

Podružnica sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom. M. S. . 216 
Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem. M. Slekovec 222 
Poziv glede uredbe potresnega opazovanja na Kranjskem. Navod 

za poročanje o potresih. Potresna lestva .... 34 

Nova geološka preiskava kranjske dežele. Ferdinand Seidl . 229 

Slovstvo. 

Deutschlands sud6stliche Marken im 10., 11. und 12. Jahrhunderte 

von Dr. V. Hasenohrl. Vladimir Leveč 37 

Fosilne ribe, sp. O. Gorjanovid-Kramberger. S. 44 

Vjestnik hrvatskoga arheologiškoga društva. S. R. 45 

Mince kralovstvi Českčho, izd. Klemen Čermak. J. V. . . 45 
Nekoliko opazk k sestavku »Laibach in Urkunden des k. Bibli- 

otheks-Archives in Venedig. Dr. Fr. Kos .... 83 



Mali zapiski. 

Stran 
Karakteristika slovenskega naroda in meščanov na Kranjskem pred 

216. leti. J. V. 47 

Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. VI. Leveč ... 48 

Cerkev na Jčperci. VI. Leveč 84 

Slovenska prisega iz I. 1676. VI. Leveč 84 

Bokalce ali Notranje Gorice? J. Novak 115 

Slovenska imena ljubljanskih ulic pred 100 leti. J. Vrkovnik 116, 147. 

Kako so popravljali gotske cerkve v 18. stoletju. 7. Vrkovnik . 187 

Plače poslov 1. 1758. J. Vrkovnik 188 

Škofa Hrena spominik. J. Vrkovnik 238 

Slike v ljubljanski frančiškanski cerkvi. M. S. .... 241 

Starinske najdbe. S. R 46 

Prazgodovinske izkopine. S. R. 242 

Imenoslovni pdberki. Ivan Kuniič .... 47, 81, 109, 243 

Podoba. 

Slike na slavoloku v taberski cerkvi sv. Nikolaja pri Št. Juriju . 78 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik VI. 1896. Sešitek i. 



Donesek k životopisu Andreja barona 
Čehovina. 

Spisal Fr. Komatar. 

ležko je odločiti, kateri obeh slovenskih topničarskih 
častnikov, oslavivših se v različnih vojskah 18. in 19. stoletja, 
ima prednost: Vega ali Cehovin. Prvega pozna po jako dobro 
spisanih življenjepisih dandanes vsak slovenski izobraženec, 
žal, da ne moremo reči tega o drugem junaku, dasi stoji med 
onimi mnogozaslužnimi in redkimi možmi, katerim se na 
prsih lesketajo tri častna znamenja kot plačilo izredne hra- 
brosti: srebrna in zlata hrabrostna svetinja in red Marije Te- 
rezije. Preteklo je več, nego 100 let, kar so bili ustanovljeni 
ti lepi znaki hrabrosti, 1 ) vendar je bilo doslej samo šest 2 ) 
junakov tako srečnih, da so prejeli vse tri. Toda samo jed- 
nemu je bilo usojeno, da je nosil istočasno vse tri svetinje. 
Do 1848. 1. je veljalo pravilo, da se mora vrniti pri prejemu 
višjega reda nižji red. V tem letu so pa premenili 4. § sta- 
tutov iz 1809. 1. o podeljevanju hrabrostnih svetinj tako, da 
se nosi poleg srebrne in zlate hrabrostne svetinje lehko tudi 
kak višji red. Jedini mož, na čigar prsih se je lesketal poleg 

*) Red Marije Terezije je ustanovila cesarica Marija Terezija 18. 
junija 1757. 1., zlato in srebrno hrabrostno svetinjo pa cesar Jožef II. 
1788. 1. 

*) Militarische Zeitung, 1. 1855., št. 99. in 104. in Oester.- ung. 
Wehrzcitung, 1. 1887., 22. jan. navajati samo dva, oziroma tri. Poleg 
Čehovina so imena drugih petih junakov: Altmann (konjenik), Christ 
(topničar), Fastner (pešec), Iraskv (topničar) in Saintcnou (pešec). 

i 



omenjenih dveh svetinj še red Marije Terezije, je slavni naš 
rojak Andrej Čeh o vin. Navedem naj tu nekoliko podatkov, 
katere sem nabral v dunajskih arhivih o njegovem življenju 
in vojevanju, posebno z ozirom na nekatere napake v Le- 
banovi knjižici: Andreas Freih. von Čchovin (1895). 

Andrej Čehovin se-je porodil v Gorenji Branici 26. avg. 
1810. 1. Ljudsko šolo je pohajal v Postojni od 1. 1822. do 
1825. L. 1827. ga nahajamo na goriški gimnaziji v prvem 
razredu, kateri je odlično zvršil. V »Libcr calculorum« orr- 
dešnje gimnazije iz 1. 1827. stoji naslednje: 

Nom., patria, aetas: Zhehovin Andr. llly. Kr. Gorz Bra- 
nitza 13; I. Semester: Moreš: em., Appl.: acc, Rel.: 1, Ling. 
lat.: 1, Gcogr. ct hist: 1, Math.: em.; II. Semester: Morcs: cm., 
Appl.: em., Rel.: cm., Ling. lat.: acc, Geogr. ct hist: acc, 
Math.: cm. 

Drugi razred je pohajal istotam 1. 1828. 

Gimnazijski prefekt v teh dveh letih je bil Franc Pce- 
scnegger, ravnatelj baron de Lago, veroučitelj Tomaž Hualla 
in učitelj v prvem in drugem razredu Janez Jurcttig. 

Leta 1829. ni bil več vpisan na goriški gimnaziji. Kje 
da je ponavljal drugi razred, nisem mogel z vedi ti, dasi sem 
povpraševal na vse strani. 

Tretji razred je dovršil v Rudolfovem 1830. 1. V »Ma- 
tricula Gvmnasii Rudolphswcrtensis ab anno scholastico 
1827/8-1831« stoji nastopno: 

Dritte Grammatikal - Classc 1829/30. 

Name u. Altcr des JOnglings: Zhehovin Andreas 18 J., 
Vaterland, Geburtsort, Wohnung: Illvrien, GOrz, K. Braniza, 
N. 164; Nahme und Stand der Aeltern: Vatcr Markus, Ackers- 
mann; Anmerkung: Befrcvter. 

Neustadl den 18. November 1829. 

P. Angelus Gorenz 
Gvmnasialprfifcct. 

Kako je napredoval, razvidimo iz knjige: »Calculi Gvm- 
nasii Rudolphs\vertcnsis pro anno 1818/19 & cet« 



\ 



- 3 - 

1&30, Calculus III. Gram. Class., I. Sem.: 

Noftien et aetas: Zhfchovin Andr. 18 ann., Patria Loc. 
nat. Domicil.: Carn. 111. Braniza. 164.; Nomen et Conditio pa- 
rent.: Pater Marcus Agric.; Moreš: 1, Diligentia: diligens, Doctr. 
Relig.: 1, Ling. latina: lac, Ling. graeca: 1, Geogr. et Hist: 
1 ac; Arithmetica: 1 ac, Adnotatio: Ex. a did. 

Četrti razred je pohajal Čehovin 1831. 1. v Ljubljani 8 ) 
in sicer sbmo prvi tečaj. V katalogu ljubljanske gimnazije iz 
1. 1831. j£ navedeno sledeče: 

Name und Altcr des Jdnglings: Zhehovini Andrcas, gc- 
boren den 26. August 1810; Vaterland, Gcburtsort, Wohhung: 
Braniza bev Wippach; Name und Stand dcr Aeltern: Markus, 
Weinwirth; Sitten: 1, Venvendung: 2, Fortgang: Religions- 
lehre: 2, Latein. Sprache, Styl.: 2, Griechische Sprachc: 1, 
Geogr. und Gesch.: 2, Mathematik: 1; Štipendist, Stiftfing, 
Befreyter, Zahlender: Befreyter. Anmcrkung: Brachtc vom 
Neustadl Eminenz aus der Geographic und Arithmetik, 1. 
Classc aus dem Obrigen. Aufgenommen auf Anordnung der 
k. k. Vicedirection. 

Gimnazijalni prefekt je bil v tem letu Frančišek Hlad- 
nik, katehet Josip Globočnik in učitelj v četrtem razredu Gre- 
gor Dollar.^) V katalogu ljubljanske gimnazije iz 1. 1831. je 
prvikrat pisano njegovo ime »Zhehovini,« kar dokazuje, da 
so že kot dijaku končni i dodali imenu, ne pft, kakor trdi 
g. Leban, še le v vojaškem stanu.' 

Dne 29. marca 1831. 1. je prišel Andrej Čehovin za 
podtopntčarja (Unterkanonier) k prejšnjemu 4. topničarskemu 
polku. Tukaj je moral pohajati stotnijsko šolo in uriti se v 
teoretičnih* in praktičnih topničarskih vedah. Telesne vaje 1 so 



8 ) J. Leban pravi v svoji knjižici, da je Čehovin obiskoval četrti 
gimnazijski razjed 1. 1831. v Celovcu, kar ni res. V »Ljubljanskem Zvonu* 
1. 1885. stoji celo, da je 7. gimnazijski razred 1. 183.1. obiskoval v Gorici, 

4 ) Direktor, prav za prav nekak nadzornik, je. bil v tistih časih 
okrožni glavar (Kreishauptmann, circiili capitaneus). To kar je dandanes 
ravnatelj, imenoval se je »praefcctus!« J eden učitelj je pouccvaf vse 
predmete v jednem razredu, samo za verouk je bil še posebej katehet. 

1* 



— 4 — 

obsegale iste predmete, kakor dandanes, samo da je bilo. vse 
bolj komplikovano. Teoretični pouk — posebno v zimskih 
mesecih — je bil razdeljen v šest razredov. Čehovin se je 
pridno učil v šoli in narejal dobre skušnje pred komisijo, 
kateri načelnik je bil poveljnik stotnije. Le tako je mogel 
vstopiti po dovršitvi nižjega razreda v višji razred. Dn£ 21. 
junija 1832. 1. je bil imenovan nadtopfličarjem (Oberka- 
nonier), ker je dobro dovršil tretji razred. Pri tej priliki je 
naredil skušnjo iz naslcdnih predmetov: nemščine, »areko- 
vanja, računstva z všteto tristavko, službe v parku, topničar- 
skega pouka v 1., 2. in 3. razredu in geometričnega risanja. 
Učnih knjig tedaj niso imeli nobenih, ampak samo »scripta.« 
Poleg teoretičnega pouka so bile po zimi tudi praktične vaje. 

Katerih rečij so se učili takrat vojaki, se razvidi iz na- 
slednje tedenske razporedbe: 

Ponedeljek dopoludne: pouk v topničarstvu, računstvo; 
popoludne: vaje s konjiškimi topi. Torek dopoludne: dolo- 
čevanje daljave; popoludne: pouk v topničarstvu, naravnanje 
topov. Sreda dopoludne: vaje s topi, branje; popoludne: pouk 
v topničarstvu, služba v parku. Četrtek dopoludne: vaje s 
trdnjavskimi topi, pisanje; popoludne: stražna služba. Petek 
dopoludne: stražna služba; popoludne: vaje z baterijskimi topi, 
pouk v topničarstvu. Sobota dopoludne: pouk v službovanju, 
branje vojnih člankov; popoludne: čiščenje obleke, vojašnice 
itd. Nedelja dopoludne: cerkvena parada, vaje; popoludne: 
prosto. 

Razen tega je bilo še mnogo drugih praktičnih vaj. Ko 
je Čehovin dovršil vseh šest razredov stotnijske šole in si 
pridobil nekoliko znanja o logaritmih, imenovali so ga prvim 
mojstrom (Vormeister). Kerjejako dobro dokončal prej ime- 
novano šolo, so g** poslali na polkovno šolo, da bi se izučil 
za podčastnika. Ta šola je obsegala dveleten tečaj. V njej 
so predavali poleg predmetov stotnijske šole obŠirnišc še o 
prvotnih pojmih algebre, o izračunje vanju kupov krogelj, ne- 
koliko o geometriji, o situvacijskem in črtnem risanju, službi 
v trdnjavah in pri obleganju. Koncem vsakoletnega tečaja so 



— 5 — 

izpraševali učitelji Čehovina pred topničarskim brigadirjem. 
Odgovarjal je vedno jako dobro in je prišel »zato na bom- 
bardirsko šolo, da se je mogel tam dalje izobraževati. 5 ) 

Bombardirjem so ga imenovali dnč 11. aprila 1835. 1. 
in tako je postal ud slavnega bombardirskega voja, ustanov- 
ljenega 1. novembra 1. 1786. Prvi poveljnik tega voja je bil 
podpolkovnik Leopold Unterberger. Šola se je nahajala na 
Dunaju v nekdanjem savojskem zavodu (»Leimgrube,« sedaj 
»Stiftskaserne«). Bila je zelo čislana ne samo pri topništvu, 
ampak v celi armadi, ter bila je več nego 50 let topničarska 
izobraževal niča. Večina imenitnih mož avstrijskega topništva, 
živečih v oni dobi — nekaj jih še živi — , si je pridobila 
svoje topničarsko in matematično znanje v bombardirski Šoli. 
Tudi slavni naš rojak Jurij Vega je bil tu >professor ma- 
theseos« počenši s 1787. letom. 

Kdor je hotel priti v bombardirsko šolo, je moral prej 
služiti pri kakem topničarskem polku, dokončati ondi izvrstno 
gori omenjene šole, potem so ga prestavili v bombardirski 
voj. Te pogoje je izpolnil tudi Čehovin. V bombardirskem 
voju se je pripravljal jedno leto v posebnem tečaju in pre- 
bil nato vsprejemno skušnjo za šolo. Bombardirska šola je 
obsegala 7 letnikov,, katere so imenovali po različnih mate- 
matičnih predmetih. 1. letnik se je zval aritmetika; 2. geo- 
metrija; 3. in 4. višja matematika; 5. mehanika; 6. fizika in 
7. kemija. Poleg tega so se učili bombardirji še postranskih 
predmetov: obsežnega topničarskega pouka v vseh razredih, 
geometričnega in situvacijskega risanja, vtrdb, vojaške geo- 
grafije, zgodovine, taktike, pripravljanja za službo v general- 
nem štabu in za pobočnika, francoščine in pouka o trdnjav- 
skih vojskah. 

Prvih pet razredov so imenovali navadno nižji tečaj, 
zadnja dva višji. Pouk je bil samo v peterih zimskih mesecih, 

& ) Poveljnik 4. notranje-avstrijskega topničarskega polka — štab 
je bil nastavljen v Gradcu — je bil od 1831. —1835. 1. polkovnik Ant. 
Kdck pl. Stuckimfeld ; imejitelj polka v teh letih je pa bil podmarša! 
Emerik baron Stein (1827—1835). 



— 6 — 

v sedmerih poletenskih, to je od maja do konca oktobra, so 
pa imeli praktične vaje. Čehovin je moral tudi stražiti in 
opravljati druga dela. Dne 21. julija 1841. 1. je bil povišan 
za ognjarja (Feuerwerker) in dne 11. junija 1847. 1. za nad- 
ognjarja (Oberfeuervverker). Prejšnjo šaržo je dobil zato, ker 
je dovršil izvrstno prvih pet razredov in nato je smel poha- 
jati 6. in. 7. letnik. Ako je nedostajalo častnikov, je dobil ab- 
solviran učenec bombardirske šole v 4. ali 5. letih častniški čin. 

V Italiji so začele razne skrivne družbe rovati zoper 
avstrijsko vlado. Prebivalci Lombardije so se uprli in sardinski 
kralj Kari Albert Je napovedal naši državi vojsko. Radecki 
je peljal navdušene vojake v boj zoper upornike. Tu se je 
oslavil med drugimi junaki tudi naš rojak Andrej Čehovin. 
Vdeležil se je v obeh letih 14. bojev in prask, katere naj 
omenim le v kratkih potezah. 

V začetku vojne 1848. 1. je bil Čehovin nadognjar pri 
konjiški bateriji št. 2 — poveljnik baterije je bil nadporočnik 
Bauer — brigade kneza Liechtensteina, divizije Wimpffenove, 
voja fcm. barona d\Aspreja* Dnč 6. aprila je zapovedal korni 
poveljnik brigadi, nastavljeni okoli Verone, odkorakati proti 
Vilanovi (Villanuova) in poslati prednje straže do kraja Mon- 
tebello, Dn6 8. aprila se je vnela pri Montebellu in Monte- 
soriju praska z uporniki (crociati = križarji). Čehovin je stre- 
ljal jako vspešno z dvema topovoma na tri sovražne topove. 
General Liechtenstein omenja Čehovina v svojem poročilu o 
bitki pri Montebellu: »Oberfeuerwerker Czechovini entwickelte 
viel Umsicht und Kaltbltttigkeit.« 6 ) Dnč 29. maja je bil v boju 
pri Montanari z dvema granaticama (Haubitze) proti štirim 
toskanskim topovom. Friderik Liechtenstein pravi o Čehovinu 
v poročilu (ddto. tabor pri Kazini [CasinaJ, 1. junija 1848. 1.): 
»Fcrner haben sich Ober-Feuerwerker Zhehowini und Unter- 
Kanonier Ruczkai durch besondere Kaltbltttigkeit hervorge- 
than. Beide erhielten Streifwunden, verliessen aber ihre Ge- 
schtttze nicht, trotz des lebhaften feindlichen Feuers. Ersterer 



e ) C. in kr. vojni arhiv. H. A. 1848. Hpt. Armee. 4/125. 



— 7 — 

cnt\vikcltc noch Uberdies sehr vicl Umsicht und Kuhe im 
Commando der ihm anvertrauten 2 GeschUtze, wclchc das 
Feuer erOffnetcn. Ich filhlc mich vcrpflichtct, Beide zur Be- 
lohnung mit Mcdaillcn in Antrag zu bringen. 7 ) Dne 10. ju- 
nija je bil pri obleganju Vičcncc sedem ur z dvema grana- 
ticama v boju; streljal je ter pregnal veliko sovražnih topov, 
ki so bili z okopi dobro zavarovani. Dne 23. julija je sode- 
loval pri osvojitvi višin (Madonna del Monte) pri Veroni. 
Streljal je s polovično baterijo (-tremi topovi) pet ur na mno- 
gobrojne nasprotne topove. Tudi bitke pri Zerbaru in la Be- 
rettari poleg Sommecampagnc dne* 25. julija se je vdeležil 
Čehovin s polovično baterijo. Bojujoč se deset ur z mnogimi 
sovražnimi topi, odlikoval se je tako, da ga je pohvalil bri- 
gadir Liechtenstein v svojem poročilu (ddto. Volta, 28. julija 
1848. 1.): »Oberfeucrwerker Csechovini, welcher, nachdem der 
Batteric-Commandant Oberlicutenant Bauer gebliebcn, durch 
Entschlossenheit und Eifer sich besonders hervorthat, hat einer 
Auszeichnung mit einer goldenen Mcdaille sich vollkommen 
wttrdig gezcigt.« 8 ) 

Čehovin je prejel s prezidijalnim odlokom št. 7665/P. 
zaradi hrabrega obnašanja v bitki pri Montanari srebrno 
hrabrostno svetinjo prvega razreda in zaradi odločnosti pri 
Sommacampagni z istim odlokom zlato hrabrostno sve- 
tinjo. 9 ) Ker je pal nadporočnik Bauer v bitki dne 25. julija, 
imenovali so nadognjarja Čehovina poveljnikom cele ba- 
terije. V tej šarži se je udeležil dne 26. julija bitke pri Volti. 
Odlikoval se je tudi v tem boju, kajti boril se je pet ur s 
16. nasprotnimi topovi. Drugi dan, 27. julija, se je boj nada- 
ljeval. Slovenski junak Čehovin je prepodil s svojo baterijo 
(= šestimi topovi) dvanajst sovražnikovih topov. Maršal Ra- 
decki je imenoval dne 28. julija vslcd naredbe topničarskega 
direktorja nadognjarja Čehovina, začasnega poveljnika konjiške 
baterije št 2., poročnikom: »wegen seiner vorzttglichen 



7 ) C. in kr. vojni arhiv. H. A. 1848. Hpt. Armec. 6/ad 21. 

H ) C. in kr. vojni arhiv. H. A. 1848. Hpt. Armec. 13/244 d. 

°) C. in kr. vojni arhiv. II. A. 1848. Hpt. Armec. 13/ad 244 y3. 



— 8 — 

Dienste, die derselbe in dem Gefechte bei Volta geleistet.« 10 ) 
(Odlok je bil podpisan v glavnem stanu maršala, v Gazzoldu, 
s prež. št. 2015.). Dnč 28. julija se je začel sovražnik umikati 
avstrijskim vojakom proti Pozzoli in Crcmoni. Dnč 29. julija 
se je odločil sardinski kralj iti za reko Addo, da bi se odahnil. 
Naši vojaki so dva dneva nadlegovali in preganjali sovražnika, 
tudi poročnik Čehovin ni zaostal za njimi in se je odlikoval 
v večjih praskah s polovično baterijo. Sovražniki so se zme- 
rom dalje in dalje umikali, dnč 3. avgusta je prišel Kari Albert 
v Milan, dne 4. avgusta proti poludnevu je stala tudi avstrijska 
vojna zopet pred upornim mestom. Vnela se je isti dan bitka; 
Sardinci so bili pregnani iz mesta. Tudi v tem boju je Če- . 
hovin sodeloval s polovično baterijo, s katero je prepodil šest 
nasprotnih topov. Dne 9. avgusta so sklenili premirje in tako 
je bila končana vojska 1. 1848. v Italiji. Toda naš junak Če- 
hovin se je moral še bojevati, in sicer dnč 26. avgusta pri 
Murazzonu s polovično baterijo proti Garibaldijancem. 

Častiti bralec bo vprašal, kako je bilo mogoče, da je 
napadala v prejšnjih časih artilerija sama sovražnika, brez po- 
moči pehote. To si lehko razlagamo iz tedanje vzgoje topni- 
čarjev. V mirnih letih po francoskih vojskah je bila »gibčnost« 
parola avstrijski artileriji. To tendenco nahajamo posebno 
okoli 1840. leta, ker je imelo topničarstvo baš tedaj zelo ve- 
liko konj na razpolago. Zmirom bolj in bolj se je razširjalo 
mnenje po vojaških časopisih in knjigah, da artilerija more 
samo takrat izpolniti svojo nalogo, ako manevruje spretno in 
spreminja cesto stališče, med tem pa le poredkoma strelja. 
To efemerno mnenje je bilo vzrok, da so se urili topničarji 
najbolj v vozarenju in baterijskih vajah. Baterija je potrebo- 
vala jedno minuto, da je predirjala 150 do 200 korakov, se 
ustavila, odvezala premo od proce in ustrelila. Baterijo, kateri 
se to ni posrečilo, je gotovo grajal nadzorujoči general. Se- 
veda so se dogodile pri tem vsakovrstne nerednosti. Popol- 
noma je jasno, da je vplivalo to mnenje mogočno na čast- 



10 ) C. in kr. vojni arhiv. B. A. Port. 21. 1848. 



— 9 — 

nike, in da je gnala topničarje v bitki neka ofenzivna sila 
naprej. In v resnici nahajamo v letih 1848./49. (Schneider, 
Herle, Čehovin. Scherpon) in 1859. (Neubauer in Prokoš), da 
celo še 1. 1866. (stotnik (Jroben) krasne vzglede »topničarskih 
a tak.« Baterijski poveljnik je dirjal v kritičnem trenotku s 
svojimi topi v galopu tako blizu proti sovražniku, da je bil 
oddaljen od njega samo 2 — 400 korakov, ukazal je streljati 
hitro s kartečami na presenečenega nasprotnika in ga je tako 
dostikrat prisilil, da se je ustavil, ali pa celo obrnil. Izvrstna 
organizacija in tudi slava, ki spremlja vsako tako delo, po- 
plačano skoro vedno z redom Marije Terezije, je silila tako- 
rekoč baterijske poveljnike k takemu ravnanju, ako je bila 
nekoliko ugodna prilika. 11 ) 

Premirje s Pijemontom ni trajalo dolgo časa; ljudstvo 
in turinska zbornica sta zahtevala »ad ogni prezzo« vojsko z 
Avstrijo. Dnč 16. sušca 1849. 1. so napovedali Pijemontezi 
vojsko. Radecki je odkorakal črez nekoliko dnij s štirimi 
voji proti Mortari, kjer se je vnela bitka dnč 21. sušca, v 
kateri se je odlikoval posebno voj »železnega d\Aspreja.« Če- 
hovin je bil poveljnik konjiške baterije št. 2., brigade grofa 
Kolowrata, divizije nadvojvode Albrehta, druzega voja fcm. 
barona d\Aspreja. Čehovin se je tudi oslavil v bitki pri Mor- 
tari, na svetovnoznanem bojišču, ko se je boril s polovično 
baterijo proti osmerim sovražnim topovom. 12 ) Ker Chrzanowski, 
glavni poveljnik sardinske armade, ni hotel Avstrijcem pre- 
pustiti Lomellinc ter se umikati proti zahodu, moralo je priti 
do bitke pri Novari dnd 23. sušca. Čehovin se je bojeval tu- 
kaj dve uri s polovično baterijo proti 16. in pozneje proti 
8. topovom. 18 ) Dnč 11. maja se je udeležil obleganja Livorna. 
Grof Kolowrat ga hvali v svojem poročilu (ddto. Livorno, 
13. maja, 1849. 1.:) »Die beiden Artillerie-Offiziere, Lieutenant 
Csechovini von der Cavallerie-Batterie Nr. 2 und Oberlieute- 
nant Schindler von der Raketten-Batterie, haben sich neuer- 



n ) A. Dolleczek, Geschichte der osterr. Artillerie; 2. zv. 
lf ) Glej prilogo 1. 
,8 ) Glej prilogo 2. 



— 10 — 

dings als tttchtige, tapfere und kundige Artillcristcn gezeigt 
und verdienen bcsonderc Auszeichnung.« 14 ) V c. in kr. voj- 
nem arhivu ni poročila, spisanega od Čchovina, o delovanju 
granatic, katerima je on zapovedoval, (iranatici je sprejel Čeho- 
vin od konjiške baterije št. 5., katera je bila prideljena 11. maja 
brigadi kneza Liechtensteina. Ko je prišla baterija omenjenega 
dnd ob 7. uri zjutraj k brigadi, morala je oddati precej dve 
havbici brigadi generala Kolovvrata in poročnik Čehovin je 
prevzel povelj ništvo. 

Za junaško vztrajanje v bitkah pri Mortari in Novari je 
dobil po najvišjem ukrepu Njega Veličastva našega presvetlega 
cesarja dne* 29. junija 1849. 1. in prezidijalnem odloku (ddto. 
glavni stan Monza, 11. julija, 1849. 1., št. 5873/P) viteški 
križ reda Marije Terezije. C. kr. vojno ministerstvo na 
Dunaju je poslalo z odlokom dne 6. julija 1849. 1., št. 5137/M K 
Čehovinu v Florenco križ in redovna pravila, katere je prejel 
dne 13. julija. 1 ") Čehovin je moral lastnoročno spisati prošnjo 
(ddto. Parma, 6. aprila 1849. 1.) za podelitev najvišjega vo- 
jaškega odlikovanja. Prošnja je pisana na veliki poli, kakor 
se navadno pišejo prošnje, adresovana je na cesarja, ker je 
on veliki mojster reda Marije Terezije, na vnanji strani nima 
nič »rubruma.^ Prošnji je pridejal tri priloge: lastnoročno 
spisani sestavek »Species Facti* (ddto. Piacenza, 3. aprila 
1849. 1.) in dve spričevali svoje hrabrosti. Čehovin motivuje 
svojo prošnjo tako: »Nachdcm Euer kais. Majcstat als (iross- 
meister des Militar Maricn Theresien Ordens diejenigen Ge- 
nerale, OfTiziere der kais. konigl. Armce, welche sich durch 
eine ausserordentliche, kluge oder tapfere Handlung vor An- 
deren hervorzuthun das (ilttck hattcn und die Gclegenheit 
haben auch solehe ihre Thaten durch hinlangliche authantische 
Zeugnisse zu crweisen vermOgend sind, durch die Allergna- 
digste Aufnahme in gedachten Orden ausserordcntlich zu be- 



14 ) C. in kr. vojni arhiv. H. A. 1849. Hpt. Armee. 5/98 bb. 

16 ) C. in kr. vojni arhiv. B. A. 1849. Port. 270. Trditev Mihaeljeva 
v »Slovencu« 1885. 1. (gl. Leban, str. 20.), da je pripel dAsprc Čeho- 
vinu že 29. junija križec na prsi, je neresnična. 



— 11 — 

lohnen und nach Beschaffenheit ihrer Verdienste mit dem 
grossen oder kleinen Ordenskreuze zu zieren gcruhen;« zato 
se upa prositi: »AllerhOchst dieselbcn geruhen, in Betracht 
meines Militar Dienstes, welcher in beiliegenden Species Facti 
und Zeugnissen umstandlich beschriebcn und von den erfor- 
derlichen Zeugen durch ihre eigcnhandigc Unterschrift und 
ihr Siegel bestattiget werden, mich in den Militar Marien 
Theresien Orden allergnadigst aufzunehmcn.* 10 ) Kar navaja 
Hirtenfeld v knjigi »Der Militar Maria -Theresien -Orden und 
seine Mitglieder« pri Čehovinu za spričevalo njega hrabrosti, 
je samo spis našega rojaka v »Species Facti,« katerega je 
Hirtenfeld zavil in prenaredil po svoje, kar so posneli in pre- 
pisali drugi Čehovinovi življcnjepisci. Tako je zelo pripravno 
in lehko spisavati biografije. Red Marije Terezije so morali 
vrniti po Čehovinovi smrti na Dunaj; križ se hrani sedaj z 
redovnim trakom (rudeče-belo-rudečim) vred v krasnem c. in 
kr. vojnem muzeju v arsenalu. 17 ) Nahaja se v drugi dvorani 
v prvem nadstropju, v omari št. 305., kjer leži v prvi vrsti 
na drugem mestu. Na desni strani Čehovinovega križca vidimo 
križ Kr. Hubelna, podpolkovnika pri cesarskih lovcih, na levi 
strani pa križ Lazarja pl. Mamule, polkovnika v inženirskem 
voju, ki sta dobila isti dan red Marije Terezije, kakor Ceho- 
vin. Bila je ta CL1IL promocija, pri kateri je dobilo 41 čast- 
nikov red Marije Terezije, in sicer je prejelo šest častnikov 
komanderski, pet irt trideset pa viteški križec. 

Dne 1. novembra 1849. 1. je bil Čehovin povišan vnad- 
poročnika in premeščen od bombardirskega voja 18 ) k prej- 

") Arhiv c. in kr. vojaškega reda Marije Terezije. FIV., Z. 49/1. 
V tem arhivu hranijo tudi od Čehovina lastnoročno pisana potrdila, da 
je resnično prejel križec in redovne statute. 

") Cesar je ukazal vsled želje cesarjeviča Rudolfa dn£ 11. sve- 
čana 1886. 1., da se morajo križi shraniti v vojnem muzeju in ne več v 
pisarni reda. Vegov križ se tu ne nahaja, pač pa drugega slovenskega 
junaka, Josipa barona Novaka. 

") Poveljnika bombardirskega voja v tej dobi sta bila: polkovnik 
Fr. Sontag pl. Sonnenstein (1833—1843) in polkovnik Josip Juttner 
(1843—1850). 



— 12 — 

šnjemu 2. topničarskemu polku. Toda tedaj bi ne bil avanzoval 
več tako hitro, da ni imenoval cesar izredno in iz posebne 
milosti dnd 16. decembra 1852. I. mnogozaslužnega častnika 
stotnikom druge vrste pri prvem ulanskem polku. ljr ) Kmalu 
pa so ga premestili zopet k topništvu, in sicer meseca sušca 
1854. 1. Prišel je kot stotnik druge vrste k prejšnjemu dru- 
gemu polku 30 ) in meseca septembra 1854. 1. je bil povišan 
v stotnika prve vrste pri prejšnjem osmem polku.* 1 ) 

Uradne listine nam slikajo Čehovina kot vojaka tihe in 
mirne nravi, dobrovoljnega značaja. V delovanju je bil odlo- 
čen, zelo vztrajen in je hitro vse uznal. Topničarske vednosti 
si je osvojil popolnoma, teoretične in praktične. Govoril je 
dobro in pravilno slovenski, nemški in italijanski, zelo malo 
poljski, nekoliko tudi latinski. Pisal je pravilno slovenski in 
nemški, deloma laški. Bil je tudi dober plavač. Pri ulancih 
si je prizadeval zlasti, da bi se izuril v novem poklicu, toda 
vkljub veliki pridnosti je imel le malo vaje, zato so ga pri- 
poročili predstojniki, naj se premesti zopet k topništvu. Po 
vojskinih letih je vedno bolehal, še-lc pri ulancih se je zbolj- 
Šalo nekoliko njega zdravje. V boju je bil hraber, s premis- 
lekom je začel vsako delo, a pri tem je bil odločen in hiter 
v izršitvi. Proti predstojnikom se je vedel spoštljivo, s tova- 
riši je bil uljuden ter je rad občeval ž njimi. Vojakom je bil 
skrbljiv oče, ves polk ga je spoštoval; v družbah seje vedel 
vedno dostojno. 



*•) Imejitclj polka je bil general konjiče Kari grof Civalart (1844— 
1865), poveljnik pa polkovnik Viljem baron Koller. 

*°) Imcjitclja druzega topničarskega polka sta bila: fcm. V. Son- 
tag pl. Sonncnstcin (1844—1852) in podmaršal Fr. vitez Hauslab (1852 — 
1865), med tem so bili poveljniki polka sledeči polkovniki : Jos. Dietrich 
pl. Hermannsburg (1842—1849), Leopold Trosch (1849—1851), Kari 
Stcin (1851—1852) in Viljem Hofbauer pl. Baucrnfcld (1852—1855). 

* l ) Pri novi organizaciji topništva meseca junija 1854. 1. so raz- 
delili prejšnji drugi polk in naredili iz njega 1., 8. in 9. top. polk. Ime- 
jitelj osmega top. polka je bil Jos. baron Smola (1854—1857), poveljnik 
pa polkovnik Ad. pl. Stark (1854—1859). 



— 13 — 

Leban omenja na strani 51., da so našli v zapuščini 
Čehovinovi tudi podobo slavnega bana Jelačiča in da je zapisal 
Jelačič pod podobo svojeročno: »Sto Bog dadc i sreča ju- 
načka!« Ta napis dobimo prvikrat na ščitu, katerega so da- 
rovale domoljubne gospe meseca septembra 1849. 1. slavnemu 
rešitelju monarhije v viharnih časih. 

Uradno so pisali Cehovina navadno: »Czehovini«; v vo- 
jaških šematizmih 1. 1850. in 1851. sem našel tudi pisavo 
»Zehovini«, ko je naveden med vitezi reda Marije Terezije; 
poleg tega se dobe še druge pisave, n. pr. celo: »Szechovini.« 
V šematizmu 1. 1850. nahajamo Čehovinovo ime na 54. mestu 
med nadporočniki 2. topničarskega polka. Čehovin je bil po- 
višan dnč 20. junija 1850. 1. v baronski stan; prej je bil 
samo vitez, ker dobi vsak, kdor prejme red Marije Terezije, 
»eo ipso« viteški stan. Zato najdemo v šematizmu 1. 1850. 
Cehovina zaznamenovancga kot viteza. L. 1851. je bil Čehovin 
v vrsti nadporočnikov 2. topničarskega polka 32., 1. 1852. pa 
25., 1. 1853. je bil v vrsti ritmojstrov drugega razreda 5., 
1. 1854. v vrsti stotnikov druge vrste 12., 1. 1855. v vrsti stot- 
nikov prve vrste 11. L. 1848. šematizem ni izšel, oni 1849.1. 
pa je le v rokopisu ohranjen in Čehovinovo ime se ne na- 
haja v njem. 

Dnč 27.. julija 1855. 1. je prišel Čehovin iz svojega gar- 
4 nfeijskega mesta Mantove v sloveče toplice Baden pri Dunaju, 
da bi si utrdil pokvarjeno zdravje, toda našel je mesto zdravja 
smrt. Umrl je že 10. septembra 1855. 1. Dnd 12. septembra 
je bil njegov pogreb, pri katerem so bili navzoči: nadvojvoda 
Viljem, imejitelj 6. topničarskega polka, fcm. baron Hess, 
podmaršali baron Kempen, baron Ftlrstenwarther, pl. Hcrbert 
in pl. Reiche, generalna majorja baron Martinič in vitez Hab- 
litschek in več nego 60 topničarskih častnikov, ki so prihiteli 
z Dunaja in Dun. Nov. Mesta skazat zadnjo čast hrabremu 
tovarišu. Sprevodu pridružilo se je tudi več nego 50 v Badnu 
navzočih častnikov, velika množica prebivalcev in topličarskih 
gostov. Tako so ljubili ljudje Cehovina — naj hrabrej šega 
moža Radeckega vojne. Žal, da nisem mogel zaradi osornosti 



— 14 — 

nekaterih gospodov v Badnu dobiti izpiska iz mrliške knjige 
in zdravniških zabeležek o njegovi bolezni in smrti. C. in kr. 
vojno ministerstvo je ukazalo pomladi 1887. 1. postaviti na 
badenskem pokopališču spomenik slavnemu slovenskemu ju- 
naku. Ravnateljstvo c. in kr. vojnega arhiva je zapovedalo 
vojnemu ministerstvu (ddto. 22. dec. 1886. 1. K. A. Nr. 404), 
da naredi načrte za spomenik in napis. Ministerstvo je pred- 
ložilo 8. jan. 1887. 1. vse načrte. Prvotni napis za spomenik 
so pozneje nekoliko premenili. Za napis na podnožju pred- 
lagalo je ministerstvo štiri reke: 1) »Fortitudini« (= deviza 
reda Marije Terezije), 2) »Fortitudini Patria,« 3) »Der ritter- 
lichen That der schčnste Lohn,« 4) »Dem Andenkcn des 
Tapfersten der Tapferen im Radetzky's Heer.« Ravnateljstvo 
vojnega arhiva je nato izbralo drugi rek. Čestiti bralci mi 
bodo pač odpustili, ako jim podam tudi jaz nagrobni napis, 
ker je v Lebanovi knjižici nekoliko napačen. Slove tako: 

ANDBEAS 

FREIHERR VON 

ZHEBOVINI 

HAUPTMANN DES K. K. FELDARTILLERIE REGIMENTS M 8, 

GEBOREN 1810 ZU BRELN0Z0 IM Kt STEN L ANDE; 

PCR BESONDERE TAPFERKEIT ALLERHOCHST AUSGEZEICHNET : 

ALS OBERFEUERWERKER, 

AM 29. MAI 1848 BEI MONTANARA 

MIT DER SILBERNEN TAPFERKEITS MEDAILLE 1. KLA8SE, 

AM 25. JULI 1848 BEI SOMMA CAMPAGJNA 

MIT DER GOLDENEN TAPFERKEITS MEDAILLE, 

ALS UNTERUEUTENANT, 

IN DEN SCHLACHTEN BEI MORTARA UND NOVARA, 

AM 21. UND 23. MARŽ 1849, MIT DEM RITTERKREUZE 

DES MILITAR MARIA THERESIEN ORDENS. 

GESTORBEN ZU BADEN 

AM 10.8EPTEMBER 1855. 

FORTITUDINI PATRIA 

Spomenik je oddaljen od glavnih vrat pokopališča dobrih 
devet korakov; sestoji iz podnožja, vzidane plošče in krogle 
s križem, ki je na vrhu spomenika. Ves spomenik, razen spo- 
minske plošče iz modrega mramorja in pozlačene železne. 



— 15 — 

krogle z križem, je narejen iz peščenika (Sandstein). Družba 
sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo izdala Čehovinov življe- 
njepis, v katerem bo naslikan tudi njegov nagrobni spomenik. 

Ves spomenik je približno 2 m 30 cm visok. Za njim 
je nakopičena gomila, ki je nekako poludrug meter visoka 
in meri počez dobra dva metra. Gomila je sestavljena iz kon- 
glomeratnega kamenja, izmed katerega raste bradavičnik (Se- 
dum Anacampsferos L.). Okoli gomile je vsajenih pet Thuja 
orientalis L., in sicer se nahajajo na levi strani, ako se gre 
od vhodnih vrat proti spomeniku, tri drevesa, na zadnjem 
koncu in na desni strani gomile pa po jedno drevo. Cel spomenik 
nareja na človeka jako prijeten vtis, posebno po letu, ko je 
gomila vsa zelena. * Nahaja se v zelo dobrem stanju, zato se 
pa moramo zahvaliti varuhu pokopališča, ki poravnava vse 
troške iz svojega žfcpa. 

Želeti je, da dobimo skoro Čehovinov življenjepis po- 
polnejši, nego so bili dosedanji, kar se da doseči, ako se po- 
rabita tudi arhiva v Lvovu in Košicah. 22 ) 

Priloga 1. 

Tapferkeits Zeugniss. 

In dem Gefechte bei Mortara am 21tcn Marž 1849 brachte 
Herr Lieutenant Andreas Zehovini, Commandant der Ca- 
vallcrie Batterie Nr. 2, nachdem er zuvor bis auf 400 Schritte 
Entfernung vom Feind rccognoszirt, gleich beim Beginn des 
(lefechtes, nach Cbenvindung vieler Terrainhindernisse, links 
der Strasse, in der Hahc der Plankler des 9*en Jager Batail- 
lons, in der Entfernung von 1000 Schritte der feindlichen 
(ieschtltze, eine halbe Batterie ins Fcucr. Sic wurde so vor- 

,a ) Pripomnja. V glavni knjigi (Grundbuch) ulanskcga polka št. 1. 
je navedeno, da je bil Andrej Čchovin unovačen dne 9. aprila 1831, 1. 
k 4. topničarskemu polku. 1. julija 1832. 1. je bil povišan v topnicarja; 
21. aprila 1835. 1. so ga prestavili k bombardirskemu voju; 14. aprila 
1841. 1. je bil reangaževan kot namestnik za novinca Josipa Cossmatza 
4. top. polka na nadaljna 14. leta; 1. avgusta 1841. 1. je bil povišan v 
ognjarja; 21. junija 1847. 1. pa v nadognjarja. Pisatelj, 



— 16 — 

theilhaft placirt, dass sie von dem weit ttberlegenen starken 
feindlichen Geschtltzfeuer keinen Schaden erlitt, dagegen den 
Feind so wirksam beschoss, dass er wegen grossen Verlust 
die Position andern und endlich weichen musste. 

Wie hierauf unsere Truppen vorrdckten und der Feind 
neuerdings ein heftiges Geschtltzfeuer entwikelte, nahm ge- 
nannter Herr Lieutčnant die halbe Batterie auf Kartatschen- 
Distanz in Trapp vor, und beschoss so mflrderisch den Feind, 
dass er wegen grossen Verlust das GeschOtz zurttck zog und 
in solche Unordnung kam, dass hierauf gesttirmt wurde, wo- 
bei ftinf Geschtitze, mehrere Munitionswagen, sehr viele Waffen 
und bei 2000 Gefangene gemacht wurden. 

Die Unterzeichneten kčnnen bei ihrer Ehre und Pflicht 
nicht allein dieses ruhmvolle Betragen des Herrn Lieutenant 
Andreas Zhchovini durch gegemvartiges Zeugniss bestattigen, 
sondern sie gestehcn auch, dass nur durch dessen unerschro- 
kene, umsLchtsvollc Leitung und verheerende Wirkung der 
halben Batterie crmoglicht wurde, ohne grossen Verlust zu 
crleidcn, sich obigen Resultates zu erfreuen. 
Pavia, am 30ten Marž 1849. 

Knapp m. /. c „ 

L 8. Ueut von E. H. Franz Carl L 8. „ Segalla m. p. 

52t. Inft.-Rgt. Oberlt. im yt. Jdger Baon. 

Pittinger m. p. . 

L 8. Oberstlieut. Artill. Command: L S. WeiSS m. p. 

Obst 38 ) 
bei m 2. Armee-Corps. ' ' 

Nettwall m. p. 
. - Weiler m. p. . - Rittmeister Adjutant beim 

L " 5 " Oberst.^) L ' 5 ' Herrn Generalen Graf 

Kolovrat. 

n „ . . -. A Kari Klinger m. /. 

L g Rud. von Schmidt m. p. L g ^ u *^ 

0M - BaL Ad J") ztrungs.Commandant. 

* 8 ) Polkovnik Weiss Fr. pl. je bil poveljnik notranjc-avstrijskega 
lovskega batalijona št. 9. 

* 4 ) Polkovnik Ant. Weiler pl. Wcislerchc je bil poveljnik pešpolka 
Franc Kari št. 52. 

sa ) Nadp^roČnik Rudolf Schmidt pl. Schvvarzcnschild je bil bata- 
ljonski pobočnik v pcšpolku št. 1. 



— 17 — 

»Ich erfttlle eine meiner angenehmsten Pflichten, indem 26 ) 
ich das vorliegende Zeugniss dem tapferen u. herzhaften Lieu- 
tenant Zhehovini vollen Inhalts bestatige.« 

■ « Kolomrat m, p. 

G en. -Maj. und Brigadier obig: Cav:Batterie Nr. 2. 

Priloga 2. 

Tapferkeits Zeugniss. 

Wie in der Schlacht bei No vara am 23. Marž 1849 das 
Gewehrfeuer sich entwickelte, und der Feind das Annahern 
und Entwickeln der Division Sr. Kaiserlichen Hoheit Erzherzog 
Albrecht durch starkes Geschtttzfeuer hinderte, wurde durch 
Herrn Lieutenant Andreas Zhehovini, Kommandantcn der 
Kavallerie Batterie N r ° 2, eine halbe Batterie nach Beseitigung 
vieler Terrain-Hindernisse rechts der Strassc durch die Felder 
im Trapp aut die Hohe der Plankler des 9^ n Jager Bataillons, 
einer Entfernung von 800 Schritte, der 16 auf die auffahrende 
halbe Batterie heftig feuernden feindlichen Geschtttzc, ins 
Feuer gebracht, und wirkte so mOrderisch, dass in der Kttrze 
drei feindliche Geschtltze demontirt und sehr viele Feinde 
und Pferde erschossen und plessirt wurden. 

Wie jedoch nach langerer Zeit der Feind mittelst einer 
Granate ein GeschOtz in die Luft sprengte und anzttndete, 
bereits 1 Mann und drei Pferde erschoss, sieben Mann und 
fttnf Pferde plessirte, nahm genannter Herr Lieutenant, die 
gefehrliche Lage des 9^" Jager Baons und Frartz Kari Infan- 
terie bemerkend, schnell die zwei GeschUtze in Trapp auf 
Kartatschen-Distanz vor und feuerte so mOrderisch auf die 
stUrmenden feindlichen Massen, dass zwei ganz auseinander 
gesprengt, sehr viele Feinde erschossen und plessirt und der 
Sturm fttr diesen Augenblick vereitelt wurde. 

Wahrend dieser Zeit noch heftiger durch das feindliche 
Feuer beschossen, wurde ein zweites Geschtttz durch den 

*•) Za »indem« stoji po pomoti besedica »dem.« 



— 18 — 

Fcind demontirt, und mit dem Einen noch so lange mordc- 
risch geschosscn, bis dic Munition ausging, und das 9 l * Jager 
Battaillon und Franz Kari Infanterie durch cbcn angelangte 
Kaiscr-J&ger untcrsttltzt, sich noch zurtickziehen konnten. 

Gleichzcitig licss cnvahnter Herr Licutcnant dic z\vci 
dcmontirtcn (icschtttzc mittelst vorhandcncn Rcquisittcn der- 
art in dcr Eile zusammcn radcln, dass sic dann \veggefUhrt, 
mithin gcrcttct \vurden. 

Dicsc durch Hcrrn Lieutcnant Andrcas Zhehovini mit 
bcsondcrcr Umsicht, (ieistesgcgcnwart und Bravour ausgc- 
fdhrtc That konncn dic Unterzeichncten bci lhrer Pflicht und 
Ehrc nicht nur als Augenzcugen bestatigen, sondcrn gestchen 
auch, dass ohnc dcsscn Ausharren und morderischcr Wirkung 
bis zum Anlangcn der Kaiscr-Jager, das 9 l * Jftgcr Battaillon 
und Franz Kari Infanterie durch den wcit starkercn Feind 
ganz aufgcrieben \vordcn waren. 

Novara, am 28^ n Marž 1849. 

. - Anton Bron Mar enzi m. p. . _ y. Segalla m. p. 

Lieut. im y. Jager Baon. ' ' Okerlt. im plen Jager Baon. 

Nethvall m. p. _ r ._ ... 

L. 8. Rittmeister Ad/utant beim H. L S. Mlkuhts vu p. 

Generalen Graf Kolovrat. ffau "- im » Un **"" HaiL 

. - Rudolph v. Schmidt m. p. . ft IVeiss m. p. 

Lt &# Oberlt. Bat. Ad/\ L ' 5 ' Obsl. 

Anton Hordk m. p. __ , __.. 

. c Lieul.beiKaiserfnfl.u.Ord,, c Kari Khnger m. p. 
L S ' Of. beim //. General Graf L S ' "t"*"""*' «»* **"<»< 

Koln>rtt Respizirungs Kommandant. 

> leh erftlllc dic mir schr angenehme Pflicht, indem ich 
das vorlicgcndc Zcugniss dem tapfern u. muthigcn Lieutcnant 
Zhcchovini als Augcnzcugc hcstattigc und noch beiftlgcn muss, 
dass cr durch scinc Ausdauer und dem heftigen Feuer, \vel- 
chcs cr aus nur einer halben Batterie (von welchcr nach und 
nach 2 ( icschtttzc demontirt \vurden) auf den Fcind schlcu- 
derte — den von mir bcfchligtcn rcehten Flttgcl vorzttglich 
untcrsttttztc, so wie cs nur seiner rastloscn Thatigkcit allcin 



— 19 — 

zuzuschreiben ist, dass beide demontirte Kanonen, von dencn 
die Eine in Flammen war — nicht in die Hande dcs Feindcs 
fielen.« 

- « Kolotvrat m. /. 

' " Gen. Maj. h. Brigaditr obiger Cav. Batttrip Ar. 2. 

»Nachdem ich selbst diese Batterie vorrdckcn Hess, dcr 
Gang der Schlacht mich mehrmahlen zu dieser tapfcrcn Bat- 
terie ftihrte, so war ich mehrmahlen Augenzeuge deren aus- 
gezcichneten Ausdauer und bewunderungswttrdigen Tapferkeit, 
ebenso der Schnelligkcit, mit welcher die demontirten Cano- 
nen hcrgcstcllt. Das eine ttbrig gebliebcne StOck der mehr 
links stchenden V* Batterie blieb allein und widerstand dem 
Feuer 12 Canonen mit dem Feuer dem Herrn F. M. L. Hess 
mir begegnete. Es ist eine der tapfersten Thaten, deren ich 
bei der Artillerie Zcugc ge\vescn bin.' 

D 9 Aspre m. p. 
/: z. m. 

Iz domače zgodovine.. 

ii. 

Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo 
domovino ? 

Spisal dr. Fr. Kos. 

rJrcz dvoma se je dosihmal po slovenskih knjigah in 
časopisih največ pisalo o jedni točki slovenske zgodovine, 
namreč o vprašanju, so li Slovenci bivali že pred Kristusom 
po svoji sedanji domovini, ali pa jo naselili še le konec še- 
stega stoletja po Kristusu. Najbolj se je trudil Davorin Trstc- 
njak, da bi dokazal, da so Slovenci stanovali že v prcdzgo- 
dovinski dobi po zemlji ob Dravi, Savi, Soči in Muri. 1 ) 

') Navedem naj tu le nekoliko sestavkov, v katerih razpravlja 
Davorki Trstenjak o rečenem vprašanju: Starozgodovinski pomenki. (No- 
vice, 1853.) — Kaj pomeni ime Pannonia? (Novice, 1853.) — Kakošna 
je sorodnost Slavenov z Indianci ? (Novice, 1853.) — Rimska cesta od 

2* 



— 20 — 
Trstenjaku so pritrdili še nekateri drugi slovenski pisa- 



Akvilcje čez Emono. (Novice, 1854.) — O imenih rek Save, Drave, Mure 
itd. (Novice, 1854.) — Dcus Chartus. (Mittheilungcn des hist. Ver. f. 
Krain, 1854, str. 49 in 57.) — Obcr die Japoden. (Mittheilungcn f. Krain, 
1855, str. 14.) — Obcr zwci W6rter aus der Sprachc der alten Panno- 
nicr. (Mitth. 1857. str. 55.) — Laburo ex voto saerum. (Mitth. 1857, 
str. 79.) — Ubcr den Gott Jarmogus. (Mitth. 1857, str. 108.) — Obcr 
die Gottin Norcja. (Mitth. 1857, str. 135.) — Obcr die Gottin Adsalluta. 
(Mitth. 1857, str. 139.) — Obcr die Bedcutung des Namens Acmona. 
(Mitth. 1857, str. 150,) — Obcr den Gott Latovius. (Mitth. 1858, str, 1-8.) 

— Ober die Lagc und Namcnsbedeutung der romisch-slovenischcn Man- 
sio Longaticus. (Vodnikov Spomenik, na svitlo dal E. H. Costa, str. 226.) 

— Kako daleč je segala zemlja starih Japudov ? (Novice, 1858, št. 51 in 
52.) — O starih Karnih. (Novice, 1859.) — Vidac solithanae. (Novice, 
1859, str. 131.) — Je li bil sv. Jcronim Slovan? (Novice, 1859, št. 26.) 

— O Polkonjih, Pcsjanih in Pesoglavcih. (Novice, 1860, str. 42, 50 in 58.) 

— Od kod so Kelti prišli v Norikum in Panonijo? (Novice, 1860, str. 
163, 179, 376 in 384.) Novi dokazi, da Panonci so bili Slovenci. (No- 
vice, 1863, str. 18 in 26.) — Slovenska imena na slovcnsko-rimskih spo- 
menicih. (Novice, 1863, str. 140.) — Lacus Lugcus = Cerkniško jezero. 
(Novice, 1863, str. 218.) — O Belimi, bogu starih slovenskih Karnov in 
Norenccv. (Novice, 1864, str. 185, 208, 226, 251, 258 in 266.) — Kcrons 
in Ger, narodni božanstvi starih Korotanov. (Glasnik, 1865, str. 183—188.) 

— O nekefanjih Slovanih v Rctiji in Helvcciji. (Glasnik, 1866, str. 257 — 
263.) — O* stari Akvilcji. (Glasnik, 1867, str. 239—242.) — Nov dokaz, 
da so starodavni Panoni bili Slovani. (Novice, 1867, str. 387 in 394.) - - 
Bato, znamenovanje za najvišega glavarja pri nekdanjih Panonih. (No- 
vice, 1867, str. 288, 295 in 306.) — Raziskavanja na polji staroslovcnskc 
zgodovine. (Narodni koledar in letopis Matice slov. za leto 1869, str. 
1—34. — Letopis Matice slov. za 1871, str. 159 — 172.) — Raziskavanja 
na polji staroslovanske mvthologijc. (Letopis Matice slov. za leto 1869, 
str. 1---24. Letopis Matice slov. za leto 1870, str. 1—25. — Letopis 
Matice slov. za leto 1871, str. 172-192.) — Sv. Hicronvm, je li "Slovan? 
(Vcstnik, znanstvena priloga Zori, 1873, str. 52 in 68.) — Slovanski ele- 
menti v vcnctščini. (Vcstnik, znanstvena priloga Zori, 1874, str. 9, 38 in 
57.) Slovanski elementi v vcnctščini. (Letopis Matice slov. za leto 
1874, str. 1—74. Letopis za leto 1875, str. 3—153. — Letopis za leto 
1876, str. 5—91. — Letopis za leto 1877, str. 5—91. — Vse to je izšlo 
tudi v posebnih zvezkih. ) <— Komentari k zgodovini Salašanov, Japodov, 
Venetov, Ligurov, Skordiskov, ligurskih, karnskih, noriških, podunavskih 
in karpatskih Tauriskov. (Letopis za 1874, str. 156—179.) — Nestorjcvi 
Vlahi. (Kres, 1886, str. 51—63.) — Črtice iz cthno- in topografije nek- 



— 21 — 

telji, kakor Hitzingev) Sila 3 ) itd. Tudi nekoliko neslovenskih 
učenjakov se je poprijelo mnenja, da so bili Slovani že pred 
Kristusom v srednji Evropi, med njimi v prvi vrsti Šembera 
v svoji knjigi »Zapadni Slovane v pravčku.« Jan Koli ar je 
dokazoval v svoji knjigi »Staroitalia slavjanska,- da so Slo- 
vani nekdaj živeli po vsi Italiji. 

Trstenjak in drugi, ki trdijo, da so bili že nekdanji Pa- 
nonci, Noriki, Veneti itd. slovenske narodnosti, hočejo to do- 
kazati posebno s pomočjo etimologije. Oni razlagajo imena 
krajev, rek, gora itd., katera so bila v rabi že za časa Rim- 
ljanov, iz slovanščine. Bilo bi odveč, ako bi hotel tu naštevati 
vsa dotična izvajanja; omenim naj le nekaj malega. 

Rekel sem, da je Šembera dokazoval v prej imenovani 
knjigi, da so bili Slovani že pred Kristusom v srednji Evropi. 
A ne samo to, on je tudi trdil, da se je slovanski živel ta- 
krat razprostiral do Rena. Nekdanji Markom an i so mu 
Moravani, Langobardi, ki so bivali poleg dolenje Labe, so 
Lukobrdani, Suevi pa, ki so imeli svoje sedeže v srednjem 
Polabju, so »Slavi« ali Slovani. 4 ) 

Znano je, da pravijo Nemci nekaterim Slovanom -Win- 
den< ali pa »Wendcn.< Slovani se sami tako ne imenujejo 
in tudi ne slišijo radi te besede. Ker torej tujci zovejo včasi 
Slovence Winden in lužiške Slovane pa Wendcn, proglasili 
so nekateri slovanski pisatelji vse Winde za Slovane. Po 
njih mnenju pa niso samo »VVindi < slovanske krvi, temuč vsi 
tisti narodje, kateri so imeli kako jednako ime, kakor Veneti 



danjega Norika in Panonijc. (Kres, 1886, str. 154 — 164, 231—241, 319 - 
331.) - Pannonica. Spomeniški listi, 1887, 8°, 31 stranij. 

a ) Glej njegov sestavek > Zur Kragc tiber die altesten Bcwohner 
der innerostcrreichischcn Lfmder.< (Mitthcilungcn drs hist. Ver. f. Krain, 
1855, str. 33—75.) 

8 ) Glej njegovo knjigo »Trst in okolica. Zgodovinska slika.* 1882. 

4 ) Z jednako pravico bi lahko kdo trdil, da so bili afrikanski 
Zuavi nekdaj tudi Slavi ali Slovani. — Najbrže bi bil Šembera tudi 
Gote, katerim so kraljevali Vidimir, Walamir, Theodemir itd., proglasil 
za Slovane, ako bi se ne bil ohranil njih jezik v spisih gotovskega škofa 
Ulfilc. 



- 22 — 

po sedanjem Beneškem, Vin del i ki (Vindi ob Liku = Lech) 
po zahodnem Bavarskem in bližnjem Švabskem 6 ) ter še celo 
Homerjevi H ene t i. Na ta način so postali Slovani v tem 
ali onem spisu tudi Vandali. Mesta Vindobona (sedanji 
Dunaj), Vindonissa (v sedanji Švajci) itd., so po nazorih 
teh mož prvotno slovanska mesta. Lacus Benacus (Gardsko 
jezero) in Lacus Venetus (Bodensko jezero) ste bili slo- 
vanski jezeri. Ker so se Slovani razprostirali do Rena, kakor 
misli Šembera, moramo se le čuditi, kje se je dobilo toliko 
Nemcev, da so mogli ponemčiti slovanske prebivalce med 
Renom in Labo. 

Tudi po bretagne-skem polotoku v severozahodni Galliji 
so bivali Veneti. So H bili tudi ti Slovani? 6 ) V južni Bri- 
taniji je bilo mesto Vindogladia, v južni Galliji pa Vin- 
domagus in Vindalium. So li bila tudi ta mesta slovanska? 
Nazadnje bi lahko kdo vzkliknil, ako bi hotel verjeti vsem 
etimologičnim trditvam, da so bivali skoraj po vsi Evropi sami 
Slovani, le v Rimu se je še govorilo latinski, v Atenah pa 
grški. 

Rekel sem, da se tisti, ki hočejo dokazati slovensko na- 
rodnost prebivalcev, živečih v rimski dobi po naši domovini, 
opirajo v prvi vrsti na etimologijo. Navedem naj nekoliko 
zgledov: 

Trstcnjak pravi, 7 ) da se ime Panonija »lahko« 8 ) razlaga 
iz slovenščine. Potem nam predlaga kar dvojno razlago, prvo 
iz korenikc »pzU = ernahren (panovina = Futterland), drugo 
iz »pana,« kar bi pomenjalo muzo ali mlakužo. Omenim naj, 
da slovensko-nemŠki slovar, katerega je uredil M. Pleteršnik, 

6 ) Trstenjak prišteva Vindelikc Keltom. (Pannonica, str. 4.) 

a ) Poženčan (M. Ravnikar) piše v svojem sestavku »Sled Slovencev 
po zemljopisu stare Evrope« (Letopis Matice slov. za 1869, str. 41), da 
so bili ti Veneti tudi Slovani. Jcdnako trdi Trstenjak (Letopis Matice 
slov. za 1871, str. 167 in dalje), da so bili gallski Veneti slovanske na- 
rodnosti. 

T ) Kres, VI (1886), str. 56. 

8 ) »Lahko« pa tudi iz kakega drugega jezika. Vprašanje je, kaj 
je pravo. 



23 

ne pozna besed panovina« in >pana. • Zakaj dve razlagi? 
Le j cd na more biti prava. 

Savus izvaja Trstcnjak jedenkrat iz glagola suti (aus 
schttttcn), potem iz glagola sijati, sevati (scheirien) in na- 
zadnje iz sav — žolt.°) Katera razlaga je prava? Recimo, da 
nobena izmed teh. Besede <>sav« nisem dobil v najnovejšem 
slovenskem slovarju. 

Ime Juvavum (sedanji Solnograd) pomenja po Trste- 
njakovi razlagi mesto, v katerem je rastlo obilo iv. (Iva — 
Bachweide. 10 ) 

Virinum je bilo rimsko mesto na koroški zemlji. Trstc- 
njak razlaga ime tega mesta iz korena »ver, var, berun« — 
Ebcr, ali pa iz »vira, vir, vair« = Mann. 11 ) 

Fanonci so poznali neko pijačo, narejeno iz vode in 
žita, ter jo zvali sabajum.* Ker so bili po Trstenjakovih 
mislih Panonci slovenske narodnosti, mora biti tudi beseda 
sabajum slovenska. Pravilna oblika bi bila po Trstcnjakovem 
izvajanju »zobaj^ ali ^zobovina.< ,2 ) 

Pivu so rekli Panonci »camum.v Tudi tu ni Trstcnjak 
v zadregi ter trdi, da camum je kamen o v o pivo (Steinbier. 1 *) 

Ti zgledi naj zadostujejo. Iz njih je razvidno, da je dobil 
Trstcnjak za vsako ime, katero je zaznamovalo za časa Rim- 
ljanov po naših krajih kako mesto, goro, reko itd., kak koren 
(včasi tudi po več) v slovenščini, slovanščini ali pa v katerem 
koli jeziku in ime je bilo razloženo ter naj priča o resnič- 
nosti njegove teorije. 

Je pa li tako razlaganje v resnici pravo? Ko sem čital 
Trstenjakove spise, prepričal sem se, da so njegove trditve 



°) Mitth. f. Krain, 1855, str. 48. — Kres, VI., str. 59. 
10 ) Narodni koledar in letopis Matice slov. za 1869, str. 27. Kres, 
VI, str. 234. 

") Mitth. f. Krain, 1855, str. 49. 

,s ) Pannonica, str. 15. — Vestnik, znanstvena priloga Zori, 1873, 
str. 68. — Ko bi ljudje tako pijačo zobali, ne bila bi ta razlaga pre- 
slaba. Sicer pa ne nahajam v Plcteršnikovem slovarju besede »zobaj«, 
>zobovina« pa ne pomenja nikakorsne pijače. 
IS ) Pannonica, str. 23. 



— 24 — 

jako dvomljive vrednosti. Na ta način je mogoče vse dognati. 
Vzeti je treba v roke slovar tega ali onega jezika, pa hajdi 
na delo! Danes lahko dokažem, da so živeli po Panoniji in 
Noriku sami Slovenci, jutri prepričam vsakega, da so bili 
dotični prebivalci sami Kelti, pojutrišnjem mi bo moral vsak 
verjeti vsled mojih dokazov, da so bili ti ljudje od prvega 
do zadnjega zgolj Grki itd. 14 ) Etimologija je podobna deklici, 
ki gre kaj rada k nasprotniku v službo. Mogoče je, da kdo 
poreče, naj dokažem, da Trstenjakove razlage niso prave. 
Odgovoriti moram na to, da je dostikrat lahko kaj trditi, a 
jako težko dokazati, da je dotična trditev napačna. 

Sila 15 ) pravi, da jeza »Tergeste« (sedanji Trst) znanih 
15 razlog, med njimi tudi dve slovenski. Gotovo je, da je 
med vsemi temi razlagami le jedna prava, ali pa nobena; vse 
druge so napačne. Jednako bi lahko za vsako drugo krajevno 
ime nabrali po 15 etimologičnih razlag. Ako bi jih za kako 
ime še ne bilo toliko, lahko se še skujejo. Koliko jih bo 
med temi v resnici pravih, je veliko vprašanje. 

Trstenjak je primerjal v svojih razpravah 16 ) beneško na- 
rečje s slovanskimi jeziki ter se prepričal, da imajo Benečanje 
mnogo izrazov, kateri so v rabi tudi med Slovani. To mu 
je nov dokaz, da so bili stari Veneti slovanske narodnosti. 
Po mojih mislih je tako sklepanje napačno. Marsikak jeziko- 
slovec bi lahko našel v narečju goriških Slovencev mnogo 
laških izrazov. Bi li smel vsled tega trditi, da so goriški Slo- 
venci prav za prav poslovenjeni Italijani? 



") Meka, Medina, Moka, Maskat, Adcn, Sana itd. so mesta v 
Arabiji. Prav tako lahko, kakor Trstenjak izraze: sabajum, camum, Virunum, 
Juvavum itd., izvajal bi kdo našteta imena arabskih mest iz slovenščine. 
Potem bi dostavil, da se nahajajo podobna krajevna imena po Sloven- 
skem, kakor Mekine, Mchovo, Medno, Maškovec, Mačkovec, Sanišče itd. 
Nato bi sklepal, da so Arabci slovenskega rodu. Da bi svojo trditev še 
bolj podprl, omenil bi, da pomenja beseda Arabec to, kar Arabon ali 
Raba!! Korenika »rab« pa zaznamenuje po Trstenjakovem dokazovanju 
(glej Kres, VI (1886) str. 60) to, kar nemški brausen ali rausehen. 

") Trst in okolica, str. 17. 

16 ) Slovanski elementi v venetščini, op. cit. 



— 25 — 

Našli so po raznih krajih slovenske domovine latinske 
napise na kamenitih ploščah, na katerih se nahajajo imena 
raznih božanstev, n. pr. Charitus, Belenus, Noreia Isis, Lato- 
bius itd. Tudi ta imena je skušal Trstenjak po svoje razlo- 
žiti. Čital sem njegove mitologične razprave, a reči moram, 
da je v njih še manj zanesljivega zrna, kakor v tistih, v ka- 
terih tolmači krajevna imena iz slovenščine. Trstenjaku ne 
morem pritrditi, ko pravi, da Charitus (on čita Chartus) je 
Črt ali Črni bog starih Slovanov, 17 ) Belenus Beli bog, No- 
reia slovanska boginja Lada 18 ) in Latobius pa stražnik 
med spodnjim in zgornjim svetom. 111 ) Tudi se ne vjemam z 
načinom, kako Trstenjak razlaga iz slovenščine razna osebna 
imena starih Panoncev in Norikov. Ime Voccio izvaja iz 
besede volk, Critasirus iz kriti in zreti, Balanus iz ba- 
jiti = govoriti, Bat o iz biti (bijem) itd. 20 ) 

Trstenjak se je opiral pri svojem dokazovanju tudi na 
slovanska izraza »med« in »strava,« katera so že Huni poznali. 
Da ni bil v tem oziru posebno srečen, potrjuje razprava, ka- 
tero je spisal prof. Krek v svoji prej navedeni knjigi. 21 ) 

Da bi dokazal slovansko narodnost panonskih prebi- 
valcev, navedel je Trstenjak večkrat neki citat iz spisov sv. 
Hieronima, kjer stoji: »Tychicus enim sil en s interpreta- 
tur.« 22 ) — Meni se zdi ta stavek sumljiv. Dobro bi bilo, spra- 
viti na dan, se je li dotični spis sv. Hieronima ohranil v iz- 
virniku, ali pa v prepisu. Prepisovalec se je lahko nehote zmotil, 
ali pa nalašč kaj premenil, ali pa tudi podteknil. Mogoče je, 
da je bil prepisovalec kak Slovenec ali pa je vsaj razumil 
nekoliko slovenski. Omenim naj še, daje >rt*;pxot,'« popolnoma 
pravilen grški izraz, -tihik« bi pa bila le nekako prisiljena 

") Mitth. f. Krain, 1854, str. 49 in 57. 

,8 ) Mitth. f. Krain, 1855, str. 58. — Potebnja je dokazal, da se o 
kaki slovanski boginji Ladi ne more govoriti. Glej Krek, Einleitung in 
die slav. Litcraturgesch., Graz 1887, str. 403. 

l9 ) Mitth. f. Krain, 1858, str. 4. 

,0 ) Mitth. f. Krain, 1855, str. 52. 

ai ) Einleitung op. cit., str. 261 i. d. ter str. 435 i. d. 

M ) Vestnik, znanstvena priloga Zori, 1873, str. 69. 



— 26 - 

slovenska beseda, ker ni sestavljena po slovniških pravilih. 
Tudi mi ni znano, da bi bilo ime »Tihik« kje med Slovenci 
v rabi. 

Naštel sem najvažnejše dokaze Davorina Trstcnjaka in 
drugih mož, kateri so se trudili, prepričati učeni svet s po- 
močjo etimologije, da je stanovalo za časa Rimljanov po 
Panoniji, Noriku itd. slovensko pleme. Trstenjak je navedel 
tu in tam še nekoliko drugih razlogov za slovansko narod- 
nost Panoncev. Poglejmo, kaki so! 

Trstenjak piše, da se kaže slovanski značaj pri Panoncih 
v njihovi hrabrosti in v njihovem svobodoljubju. 88 ) Za slo- 
vanskost Panoncev govori tudi njihov miroljubivi značaj. 24 ) 
Kakor drugi starodavni Slovani, tudi Panonci niso poznali 
denarja.* 5 ) Panonci so bili, kakor še sedaj Slovani, umetni 
lončarji.* ) Tudi strpljivost in delavnost Panoncev javljate 
lastnost slovanskega značaja. 37 ) Obrazi na panonsko-noriških 
rimskih spomenikih imajo poseben, prav slovenski tvpus. 88 ) 

Kakor vidimo, vsi ti razlogi nimajo nobene prave vred- 
nosti. 

Trstenjak se sklicuje na kijevskega meniha Nestorja, ki 
je umrl okoli leta 1115. Ta je spisal Kroniko, segajočo od 
sezidanja babilonskega stolpa pa do 1093 po Kr. Trstenjak 
trdi o njem, da je uvrstil Noričane med slovensko pleme. 211 ) 
Poglejmo natančnejše dotični Nestorjev stavek, da spoznamo 
njegovo vsebino. Nestor piše v drugem poglavju svoje Kro- 
nike, da so začeli ljudje zidati babilonski stolp, kateri naj 
bi segel do nebes. Bog pa jim je nato zmešal jezik ter jih 



a8 ) Pannonica, str. 13. — Tudi afrikanski Kafri so hrabri in svo- 
bodoljubni. 

**) Pannonica, str. 15. Dostavim naj, da hrabri in svobodoljubni 
narodje navadno niso miroljubni. 

* 5 ) Pannonica, str. 14. — Slab dokaz. 

' ifl ) Pannonica, str. 14. - To ne dokazuje mnogo. 

37 ) Pannonica, str. 15. — Tudi Židje so strpljivi in delavni. 

' 2H ) Pannonica, str. 17. Ako imamo pred seboj 1800 let stare 
kamenite podobe, je pač težko govoriti o njih tipu. 

* 9 ) Kres, VI, str. 52. 



— 27 — 

raztrosil po svetu. Odslej je bilo na zemlji 72 jezikov. Med 
njimi je tudi jezik slovčnski. Od Jafetovega plemena so No- 
rici, ki so tudi Slovčni. 80 ) 

Nestor tu ne trdi, da so bili slovenske narodnosti tisti 
Noriki, ki so živeli za časa Rimljanov, temuč piše le prav na 
kratko, da so Norici tudi Sloveni, kar je bilo res od konca 
šestega stoletja po Kr. pa do njegove dobe in je deloma še 
dandanes. Slovenci so se naselili konec šestega stoletja po 
Noriku, to je po sedanjem Koroškem in Štajerskem, in zato 
je tedaj Nestor lahko rekel, da so Noriki, to je prebivalci 
nekdanjega Norika, tudi Sloveni. 

Pa tudi, ko bi Nestor v svoji Kroniki kaj pisal o No- 
rikih in o naselitvi Slovencev na noriška tla, kar bi se ne 
ujemalo s poročili drugih pisateljev, rekli bi, da on ne more 
biti pravi vir, ker je živel več kot 500 let po prihodu Slo- 
vencev v njih sedanjo domovino tam v oddaljenem Kijevu, 
ter da moramo verjeti zanesljivim pisateljem tiste dobe, v 
kateri so Slovenci posedli Norik. Nestor ni mogel sam opa- 
zovati, kaj se je vršilo ob Donavi 500 let pred njim. Kar 
nam pripoveduje, vzel je iz starejših spisov, ki so bili more- 
biti dobri, ali pa tudi ne. 

Kar sem rekel o Nestorju, to velja tudi o dveh staro- 
poljskih letopiscih, na katera se Trstenjak včasi sklicuje. 31 ) 
Prvi je Kadlubek, ki je umrl leta 1223., drugi pa Boguchvval, 
ki se je ločil od sveta leta 1265. 



V naslednjem odstavku hočem na kratko podpreti svoje 
mnenje, da so se naselili Slovenci po svoji sedanji domovini 
še le konec šestega stoletja po Kristusu. Da se mi to bolje 
posreči, ozirati se hočem na zanesljiva poročila tistih 



80 ) Chronica Nestoris, cd* Miklosich , p. 2 : »Ot%> siht> že sedmi 
desjahv i dvoju jazvku byst6 jazykt> slovčn*skt, ot%> plemeni Jafctova, 
Norici, ižc suU Slovčnc.« 

81 ) Kres, VI, str. 52. 



— 28 — 

pisateljev, kateri so živeli za časa prihoda Slovencev ali pa 
vsaj ne mnogo stoletij pozneje. Potem hočem pokazati, da 
so bile verske in cerkvene razmere po prihodu Slo- 
vencev v njih sedanje pokrajine med njimi popolnoma dru- 
gačnejše, kakor pa med prebivalci Norika in Panonije za 
dobe rimskih cesarjev in ljudskega preseljevanja. Proti koncu 
naštejem še nekoliko drugih točk, iz katerih bi sedalo 
sklepati, da še ni bilo Slovencev po zemlji od Savi, Dravi 
in Muri v tistem času, ko so gospodovali Rimljanje. 

Rimski in grški pisatelji so nam marsikaj povedali o 
Panoncih, Noričanih, Karnih, Venetih, Japodih itd., a nobeden 
med njimi ne trdi, da bi bili ti razrodje slovanske narodnosti 
ter govorili kak slovanski jezik. Herodot, Polybij, Livij, Tacit, 
Appian, Dio Cassij, Strabon itd. ne omenjajo nikjer, da bi 
stanoval med Jadranskim morjem in Donavo kak slovanski 
rod. Cassiodor, kateri je leta 538. zbral svoja uradna pisma 
v nekako celoto, ne pozna po Panoniji še Slovanov, pač pa 
omenja, da so bivali po Posavju in Dalmaciji Rimljanje in 
Gotje. 32 ) Le jedenkrat govori o starih barbarih (»antiqui bar- 
bari«), ki so vzeli Rimljanke za žene ali pa si na drug način 
pridobili posestva. 33 ) Ti barbari so bili najbržc Heruli in 
drugi narodje, kateri so prišli z Odovakarjem v Italijo. 34 ) 
Grški pisatelj Prokopij pripoveduje na mnogih mestih, kako 
so Slovani večkrat šli čez dolenjo Donavo ter napadli Moesijo, 



8 *) Cassiodori Var. IX, 9. 

88 ) Cassiodori Var. V, 14. — Dotično pismo je bilo spisano med 
letom 523. in 526. 

84 ) Jasno je, da so mogli biti ti barbari le taki prebivalci, ki so 
vzeli Rimljanke za žene kakih 30 let prej, kakor je Cassiodor pisal, ter 
si s takimi ženitvami pridobili tudi nekako pravico do posestev svojih 
žen. Gotovski kralj Tcodorik je dal, polasti vsi se Italije, svojim Gotom 
tretji del rimske zemlje, vendar večinoma tisto, katero so prej imeli 
hcrulski kralj Odovakar in njegovi ljudje. Heruli so morali prepustiti 
svojo zemljo Gotom ; nekaka izjema je bila najbržc pri tistih, ki so imeli 
Rimljanke za žene. Nikakor pa ne smemo misliti, da bi bili ti stari bar- 
bari tisti prebivalci rimske države, katerih predniki so živeli že 500 let 
pod rimsko oblastjo in katerih kri se je večkrat mešala z rimsko. 



— 29 — 

Thracijo, Illyrijo itd., nikjer pa ne omenja, da živč že od 
nekdaj slovanski rodovi tudi po Panoniji in Noriku, akoravno 
ste mu tudi te dve pokrajini dobro znani. 

Slovani so prišli še le v začetku šestega stoletja do do- 
lenje Donave. Prej so jih omenjali stari zgodovinarji le mi- 
mogrede in še takrat ne z njih lastnim imenom. Kakor hitro 
so pa Slovani začeli prodirati čez Donavo v bvzantinske de- 
žele, primorani so bili grški pisatelji, da so jih večkrat ime- 
novali. Prvikrat navaja Slovane z njih pravim imenom Pseudo- 
Caesarius v bogoslovskih vprašanjih in odgovorih okoli leta 
525. ali pa nekoliko pozneje. 35 ) 

Ne bom našteval vseh nam znanih slovanskih napadov 
na bvzantinsko zemljo. Zadostuje naj, ako navedem le nekaj 
malega. 36 ) 

Leta 548. so prestopile slovanske čete (»^xXa^Tjv(op 
ffToaTivpa*) dolenjo Donavo (»norafiov *J<ttqov«) ter opustošilc 
vso Illvrijo do Drača (»'I)J.vQiovg dnavrag a%oi * Emdapvitvv*)* 1 ) 
Povsod so Slovani morili, gonili odrasle ljudi v sužnost ter 
si lastili tuje. imetje. Ker ni nobeden branil mnogoštevilnih 
ondotnih gradov, akoravno so bili trdni, prisvojili so si jih 
Slovani na ta način, da so prej prehodili in preiskali po svoji 
volji vso okolico. Grški poveljniki po Illvriji, ki so imeli zbra- 
nih 15,000 mož, sledili so jim tako, da se niso upali priti 
sovražnikom prav blizu. 88 ) 

Leta 551. je šla brez ovir čez dolenjo Donavo (»koto/iov 
rt "Ioxqov«) slovanska vojska (»ffrotirsvpa ~xluptivi5i>*\ katera 
ni štela več, kakor 3000 mož 39 ) ter se potem, ko je tudi 

86 ) Glej Krek, Einlcitung in die slav. Litcraturgesch., str. 292, 
opazka: «. . . . ntog S' ip hinco r^fiart ovrt^ oi ^xkav^Poi udi <bv- 
ffvmrat 9 oi xul zlavovptoi nQO(Tayontv6fMr.voi 9 . . . .« 

* 8 ) Kratek sestavek o tem predmetu je spisal S. Rutar v Narodnem 
koledarju za leto 1894., izdal Dr. Hribar, str. 95—107, pod naslovom 
»Selitev Slovanov na jug.« 

B1 ) Drač, stari Dvrrhachium ali Epidamnus, je mesto v Albaniji 
tik Jadranskega morja. 

88 ) Prokopij, De bcllo Gothico, III. c. 29. 

sp ) Zdi se mi, da je to število premajhno, ker pomisliti je treba, 
da so Slovani premagali več grških vojsk, opustošili vso zemljo med 



— 30 — 

brez truda prestopila reko Marico (»*onq#oi- Evqov«), razdelila 
na dva dela. Jedna četa je imela 1800 mož, ostale pa druga- 
Ta dva oddelka, ki sta bila med seboj lodena, napadli so 
poveljniki grške vojske po Illyriji in Thraciji, a bili so, kar 
se ni pričakovalo, premagani; nekateri so bili ubiti, drugi so 
pa ušli in bežali brez reda. Ko ste tedaj slovanski četi, akoravno 
ste bili mnogo slabejši, kakor grška vojska, užugali vse po- 
veljnike, naleti grški vojskovodja Asbada (»V/ff/fa^c«) na 
jedno trumo sovražnikov. Ta Asbada je bil član telesne straže 
cesarja Justinijana ter je zapovedoval mnogoštevilnim konjikom, 
kateri so imeli že od nekdaj svoj tabor v Tzurulu 4ft ) v Thra- 
ciji (»i* 'iVov(>ovl(p tw ip Qqkxti povoja* «) ter so jih šteli med 
najboljše vojake. Tudi te so Slovani (»2*i«/fyro««) brez truda 
zapodili v beg ter jih večinoma pobili; Asbado so vjeli ter 
ga izprva imeli pri sebi, pozneje so ga pa zvezali, strgali mu 
kožo s hrbta ter ga sežgali. Ko so to izvršili, pustošili so brez 
strahu po vsi Thraciji in vsi Illvriji ter oblegali in vzeli mnogo 
trdnjav. 

V prejšnjih časih se Slovani niso upali niti oblegati mest, 
niti se bojevati na ravnem polju; bali so se še celo napasti 
rimsko zemljo in nikdar jih ni nobeden videl, da bi bili s 
svojo vojsko prestopili dolenjo Donavo (»noTafihit *faTQov«). 

Tisti slovanski oddelek, ki je premagal Asbado, opu- 
stošil je potem vse po vrsti do morja ter oblegal in vzel 
primorsko mesto Toper (» '/otepov«), akoravno je bila v njem 
vojaška posadka. Toper je bilo prvo izmed pobrežnih mest 
v Thraciji ter od Carigrada oddaljeno za dvanajst dnij hoda. 1 *) 



dolenjo Donavo in Acgacjskim morjem, vzeli mnogo trdnjav in mesto 
Toper ter so nazadnje odvedli s seboj več kot 10.000 vjetnikov. Ako 
bi nam poročal o teh vspehih kak slovanski pisatelj, rekli bi, da je ves 
sestavek pretiran in pristransk; ker pa nam to pripoveduje grški pisatelj 
Prokopij, nimamo vzroka, da bi mu ne verjeli. 

40 ) Tzurullum , sedaj Čorlu, je bilo mesto med Carigradom in 
Drcnopoljcm. 

41 ) Topirus (Topcrus) je bilo mesto blizu Acgaejskcga morja ob 
Mestu (Ncstus) na poti, katera je peljala iz Carigrada v Solun. 



— 31 — 

Ko sta bila oba oddelka pijana obilice krvi, sklenila sta ne- 
katere ljudi žive s seboj odpeljati. In tako se je zgodilo, da 
so se vsi Slovani vrnili domov ter s seboj prignali več, kot 
10.000 vjetnikov. 42 ) 

Rečenega leta (551.) se je napotila čez dolenjo Donavo 
(/ltjroop dinornfAov^) tako velika množica Slovanov (»22xXafara)v 
c^uAoj»), kakor nikdar ne prej, ter, stopivši na byzantinsko 
zemljo, prišla do Niša (»*}fjiqi ftfaifrov*)* 9 ) VSredecu (»*V Žagdurj«) 
se je takrat mudil s svojo vojsko grški poveljnik German. 
Zvedel je, da nameravajo Slovani iti nad Solun in druga on- 
dotna mesta. Nato je cesar Justinijan pisal Germanu, da naj 
za sedaj nikar ne gre v Italijo (kjer je bila takrat vojska med 
Grki in Vzhodnimi Goti), temuč naj pomaga Solunu in so- 
sednim mestom ter odbije z vsemi močmi slovanski napad. 
To se je tudi zgodilo. Nato so Slovani prekoračili illvrskc 
gore ter prišli v Dalmacijo. Kmalu potem se je napotil še 
nov oddelek Slovanov čez Donavo v Dalmacijo ter se tu 
združil s prejšnjim. Skupno so nato popolnoma samovoljno 
pustošili po grški državi (»n/* 7Vo^a/W a^V«), Nekateri so 
takrat mislili, da je zvabil te Slovane na grška tla kralj To- 
tila, poslavši jim mnogo denarja, da bi ne bilo mogoče ce- 
sarju Justinijanu vojskovati se z Goti, ker bi imel opraviti s 
Slovani. Prokopij pravi, da ne more povedati, so li Slovani 
( » £xkn(itpoU) iz svojega nagiba prišli v Dalmacijo, ali pa jih 
je poklical Totila. Razdelili so se nato Slovani v tri čete ter 
učinili po vsi (pokrajini) Evropi strašansko škodo. Oni niso 
samo mimogrede oplcnili tamošnje zemlje, temuč so ostali v 
nji čez zimo brez strahu pred kakim sovražnikom tako, kakor 
da bi bili v svoji domovini. Proti njim pošlje cesar silno vojsko 
pod Scholastikom, a Slovani jo popolnoma premagajo pri 
Drenopolju, vzamejo ji zastavo ter se razlijejo ropajoč na vse 
strani. Tako pridero do dolgega zida, katerega je bil sezidal 
Carigradu na obrambo cesar Anastazij, in ki je bil malo dalje, 
kot dan hoda od mesta. Sedaj se zopet vzdigne nad nje 

4 «) Prokop., De bello Gothico, III, c. 38. 
4a ) Niš je mesto na sedanjem Srbskem. 



— 32 — 

grška vojska, katera je tu in tam prijela kak oddelek vrača- 
jočih se Slovanov ter osvobodila mnogo grških vjetnikov. 
Ostali plen so Slovani odnesli čez Donavo.* 4 ) 

Leta 553. je napadla velika množica Slovanov (»2Maptpow 
Si nolve o/ido?«) Illvrijo ter po njej plenila. Cesar Justinijan 
je poslal nad nje svojo vojsko, katera je pa bila preslaba ter 
se ni mogla meriti s Slovani, ki so strahovito postopali. Pu- 
stošenje je trajalo takrat dalj časa, kakor prej. Po vseh cestah 
je bilo polno mrličev. Brez števila ljudij so Slovani odgnali v 
sužnost. Povsod okrog so naropali mnogo plena, s katerim 
so se potem vrnili domov, ne da bi se jim bil kdo zoper- 
stavjl. Še takrat, ko so se vračali čez Donavo, niso jih mogli 
Grki napasti iz kake zasede ali pa jim kako drugače škodo- 
vati, ker so jih Gepidi prevaževali za drag denar. Dobili so 
ti od vsake glave po j eden zlat statčr. 46 ) 

Kako so Slovani postopali leta 581. po Helladi, opisuje 
nam takratni svrski kronist Ivan iz Ephesa v svoji cerkveni 
zgodovini, katero je prevedel na nemški jezik J. M. SchGn- 
felder 40 ), nekako takole: »V tretjem letu po smrti cesarja 
Justina (f 578) in vladanja zmagovitega Tiberija se napravi 
na pot prokleto ljudstvo Slovanov, prehodi vso Hellado in 
pa thessalske in thraške pokrajine. Osvoji si mnogo mest in 
trdnjav, pustoši, požiga, ropa in gospodari po deželi ter biva 
v nji popolnoma svobodno in brez strahu, kakor v svoji do- 
mačiji. To je trajalo četiri leta in sicer tako dolgo, dokler je. 
imel cesar opraviti s perzijansko vojsko, ter je poslal vse svoje 
trume na vzhod (najbrže od 577 — 581). Na ta način so do- 
bili Slovani prosto roko v deželi, bivali ondi ter se razširje- 
vali po nji, dokler jih ni Bog pregnal. Pustošili, požigali in 
plenili so prav tje do zidovja (grških mest) ter si z ropanjem 
pridobili vse cesarske črede — mnogo tisoč — in tudi črede 



") Prokop., De bcllo Gothico, III, c. 40. 

43 ) Prokop., De bcllo Gothico, IV, c. 25. — Jcdcn zlat statčr je 
imel po 210 obolov. 

40 ) Glej Krek, Einleitung in dic slav. Literaturgcsch., 2. izdaja, 
str. 303. 



— 33 — 

drugih. In glej! Do današnjega dne, kateri je v letu 895. (?), 
bivajo, posedajo in počivajo v rimskih (grških) pokrajinah brez 
skrbi in strahu; pleneč, moreč in požigajoč so obogateli ter 
imajo mnogo zlata, srebra, konjskih čred in orožja; vojsko- 
vanju so se priučili celo bolje, kakor Rimljanje (Grki).« 

Tudi nekateri drugi pisatelji nam potrjujejo, da so Slo- 
vani takrat ropali po Thraciji in Helladi. 47 ) 

Iz naštetih citatov, kakor tudi iz drugih virov je razvidno 
naslednje: 

Tisti Slovani, katere grški pisatelji navadno imenujejo 
Slovčne (»2xXaftT}voi«) in ki so se polagoma naselili po bal- 
kanskem polotoku, bivali so v sredi šestega stoletja še na 
severni strani dolenje Donave. Od tod so napadali leto za 
letom bvzantinske pokrajine med dolenjo Donavo ter Črnim, 
Aegaejskim, Jonskim in Jadranskim morjem. S silo so pro- 
dirali čedalje bolj naprej po grški zemlji ter po nji plenili in 
požigali, prebivalce pa morili ali pa odvajali v sužnost. Do- 
mačini so dostikrat iskali zavetja pred neljubimi gosti na 
morskih otokih in po utrjenih mestih, akoravno tu včasi brez 
vspeha. Slovani so postajali pri svojih napadih čedalje drz- 
nejši; vojskovanju so se privadili tako, da so prekosili še celo 
svoje nasprotnike. Največkrat so napadli sami na svojo roko 
bvzantinska tla, dostikrat so pa pomagali Obrom ali pa ka- 
teremu drugemu narodu. Sčasoma so Slovani za vselej pre- 
koračili Donavo, ostali v bvzantinski državi ter po njej plenili. 
Polagoma se je nabralo po grški zemlji toliko slovanskega 
življa, da so dobile cele pokrajine ime »2xlavTjvia* ali » 2Zxlavtirta,« 
to je Slovenija. Še celo Peloponnes, Epir in druge pokra- 
jine, koder ni dandanes več Slovanov, imele so mnogo slo- 
vanskih prebivalcev. Ker so se Slovani s silo in proti volji 
grških cesarjev polastili njih zemlje, bili so tudi v osvojenih 
krajih popolnoma svobodni ter vedno pripravljeni, da branijo 
svojo neodvisnost z mečem v roki. Pozneje so se posamezni 
slovanski oddelki pogodili prostovoljno, ali pa primorani, z 



,7 J Glej Krek, op. cit., str. 304, kateri našteva' doti čne kroniste. 

3 



— 34 — 

vlado v Carigradu, priznali vrhovno oblast ondotnih cesarjev 
ter obljubili dajati davek in vojake; postali so torej byzan- 
tinski podložniki. Drugi so hoteli ostati še za naprej gospodje 
na zemlji, katero so si osvojili s svojo pogumnostjo in brez- 
obzirnostjo; ustanovili so si sčasoma samostojne države. 

(Dalje pri h.) 



Poziv 

glede uredbe potresnega opazovanja na Kranjskem. 

Malo je znanstev, v katerih je treba strokovnjaku toliko 
pomoči širnih krogov, kakor če ima zasledovati bistvo po- 
tresov, kajti vsak tak pojav se da preiskovati le na podlagi 
mnogih pojedinih opazovanj, pridobljenih iz vseh krajev po- 
tresnega ozemlja, V mnogih deželah starega in novega sveta 
je zatorej opazovanje potresov dandanes urejeno po premiš- 
ljenem načrtu, in od tod so vedi že prirasla znamenita spoz- 
nanja. 

Odkar je meseca aprila 1. 1895. grozna potresna kata- 
strofa zadela našo ožjo domovino in se je pozornost vseh 
obrnila na tajno podzemeljsko silo, se čuti »Muzejsko društvo 
za Kranjsko« poklicano, da opazovanje potresov v svojem 
okrožju tako uredi, kakor je dandanes v naših sosednih de- 
želah, v Hrvaški (od i. 1881.), na Koroškem in Štajerskem, 
urejeno na korist znanosti, pa tudi --- to trdno upamo — na 
splošno korist človeštvu; saj so že dostikrat čisto znanstvene 
preiskave porodile iznenadne praktiške uspehe. 

Cesarska akademija znanostij na Dunaju se je iz enakih 
nagibov istočasno odločila, da uredi potresno opazovanje te- 
meljito in trajno po vseh avstrijskih deželah. »Muzejsko društvo 
za Kranjsko« bo torej v tej stvari delovalo za cesarsko aka- 
demijo, in akademija bo društvo podpirala. 

Zatorej uljudno pozivljemo vse one, ki pritrjujejo vza- 
jemni nakani cesarske akademije in Muzejskega društva, naj 
blagovolijo sodelovati, da se namera zvrši. 



— 35 — 

Vsak poročevalec prevzame le to preprosto nalogo: ka- 
darkoli se v njegovem bivališču prigodi zemeljski potres; naj 
popiše, kako se je potres pojavil, in sicer kolikor je opazil 
sam, ali pa zvedel od znancev. Poročilo naj se pošlje kolikor 
moči kmalu potem »Muzejskemu društvu za Kranjsko v Ljub- 
ljani.« 

To bode skrbelo, da se došla poročila že v društvenih 
publikacijah znanstveno uporabijo; ob enem pa bodo cesarski 
akademiji znanostij vsaki čas na razpolaganje. 

Naj bi naša zasnova rodila zanimanje, delo in uspeh! 

Odbor Muzejskega društva za Kranjsko. 

A. Senekovič, 

c. kr. gimn. ravnatelj, 
predsednik. 

Na v o d 

za poročanje o potresih. 

Poročilo bo prav dostikrat imelo dovolj prostora na 
poštni dopisnici; redkeje bo dosti obširno za pismo. 

Poročilo bodi kolikor moči tako sestavljeno, da odgo- 
varja na ta-le vprašanja, ako ne na vsa, vsaj na nekatera: 

1. Na katerem kraju, kateri dan, katero uro in minuto 
se je potres začutil? Ura, po kateri se opazuje, naj se kolikor 
moči kmalu primerja z bližnjo kolodvorsko ali brzojavsko uro 
in pove naj se, na katero uro se nanaša zaznamovani čas. 

2. Koliko sunkov se je pojavilo in v katerih presledkih? 
Koliko časa so trajali sunki, kako dolgo se je vsled njih še 
treslo ? 

3. Kakovo je bilo gibanje? (Udarec od spodaj, kratek 
sunek od strani, polagoma zibanje, valovanje ali le trepetanjc 
itd.) Ali je bilo gibanje različno ob različnih sunkih? 

4. Od katere strani neba je gibanje prišlo, kolikor se 
je smer začutila in kolikor se je spoznala po nihanju zazir 
banih stvarij, n. pr. visečih svetilk? 

3* 



— 36 — 

5. S koliko silo se je prijavil stresljaj, to se pravi, ka- 
kove učinke je provzročil? Ali je poškodoval hiše in kako? 
Ali je poročevalec začutil potres na prostem bivajoč, ali v 
hiši, stoječ ali ležeč, pri kakšnem opravilu? 

6. Ali je tudi uho začutilo potres in kako? (Bučanje, 
zvenenje, rožljanje, hipno ali trajno itd.) Ali se je zvok za- 
čutil pred potresom, ali za njim, in kako dolgo je trajal? 

7. Kake prikazni so se sicer še pojavile? (Ali so stu- 
denci usahnili, ali se skalili, ali začeli nanovo izvirati; ali so 
zašumeli gozdi, se odtrgale skale; ali seje pojavil močen veter 
ali nenavadne vremenske ali druge izpremembe v ozračju, ali 
so zavalovala jezera, ali se je na živalih kaj posebnega opa- 
zilo itd?) 

8. Alt utegne poročevalec naznaniti še nadaljna opazo- 
vanja znancev ali drugih ljudij iz svojega kraja, ali nam more 
imenovati osebe, ki bi mogle kaj sporočiti? 

Na kaj je treba posebno paziti, da se na peto izmed gornjih vpra- 
šanj prav odgovori, to kaže nastopna potresna lestva, ki v ta namen 
služi drugod po Evropi in v severni Ameriki. 

Potresna lestva. 

I. Mikrosejzcmsko t repe tanje; to začutijo le najrahlejši instrumenti 
in dobro vajeni opazovalci. 

II. Silno slabotno gibanje; sejzmomctri je gotovo začutijo, ljudje 
le izjemoma ob posebno ugodnih okoliščinah. 

III. Prav slabi sunki; človek jih začuti, ako bdi in miruje, pre- 
sodi tudi njih smer in trpež. 

IV. Slabi sunki; tudi hodeč jih človek začuti; premakljive stvari 
se zatresejo, okna in vrata se zapro ali odpro, tla in stropi v sobah 
pokajo. 

V. Srednje močni sunki. Vse stvari, ki niso zvezane s svojo trdno 
podlago, se zazibljejo, tako pohištvo i. dr. 

VI. Močni sunki. Ljudje se vzbude iz spanja, zvončki po hišah 
zazvonc, zrkala in podobe po stenah se zazibljejo, nihala se uram usta- 
vijo, drevesa se vidno naklonijo. 

VII. Prav močni sunki. Premakljive stvari se prekucnejo, kosi 
ometa od stropa in sten popadajo na tla, cerkveni zvonovi zazvonc, 
ljudje se sploh prestrašijo, ali zidovom se ne zgodi škoda. 

VIII. Zelo močni sunki. Dimniki se porušijo, zidovi prepočijo. 



— 45 — 

»Što se konačno tiče opisavanja te gradje«, pravi pisatelj, 
»nišam se mogao služiti samo hrvatskim jezikom, jer bi ostao važan 
u toj radnji opisan materijal nerazumljiv vanjskim strukovnjacima. 
Morao sam se daklem djelomice poslužiti i drugim pristupnijim 
jezikom, naime latinskim, kojim sam opisao barem najvažnije če- 
stitoga djelca.« Zatoraj je razprava pisana na prvi levi polovici 
vsake strani knjige v hrvatskem, na drugi desni pa v latinskem 
jeziku. — Znano je, da nalično ruski in češki znanstveni pisatelji 
iz enakih nagibov vsaj poglavitne zaključke svojih v narodnem je- 
ziku pisanih razprav pristavljajo v francoskem ali nemškem jeziku, 
kar je pravo. •■ 

Jedino, kar v znamenitem delu prof. Gorjanoviča ne moremo 
odobravati je to, da so nekatera imena slovenskih krajev celo v 
hrvatskem izvirniku razprave nazivijena v nemški ali laški obliki, 
tako: Tiiffer, Monte Santo, ali celo iz nemščine pohrvaščeno: 
»Trifalj!« *S1 

Viestnik hrvatskoga arheološkoga društva, nove serije go- 
dina 1. (1895), urednik dr. J. Brunšmid. To glasilo hrvaškega ar- 
heologičnega društva, ki je poprej izhajalo v mesečnih sešitkih, 
moralo je bilo za nekaj časa prenehati, ker društvo ni imelo zadosti 
dohodkov in je moralo celo glavnico načeti. Za lansko leto je do- 
bilo društvo od deželne vlade 600 gold. podpore in izdalo prav 
bogato opravljen, ilustrovan letnik pod gorenjim naslovom (224 
stranij). Sodelovalci tega letnika so svetovnoznani učenjaki, n. pr. 
Bojničič, Brusina, Bulic, Jelič, Klaič, Musič itd. Brez dvoma najza- 
nimivejša razprava celega letnika je dr. Jeličeva »Zvonik spljetske 
stolne cerkve,« ki je pojasnjena s premnogimi krasnimi ilustraci- 
jami. Opisana je zgodovina in umetniška vrednost te krasne ro- 
manske zgradbe, ki se sedaj popravlja in prenavlja na državne 
stroške. Zlasti so zanimiva pojašnjenja in opisi posameznih skulptur, 
ki so tu pa tam vzidane na zvonikov i h voglih. Tudi Brunšmidova 
razprava o skupnih najdbah starih novcev po Hrvaškem in Laszo\v- 
skega prispevek k hrvaški sfragistiki sta strokovno zelo važni. 

»Mince krdlovstvi Ceskdho za panovdni rodu Habsburškemu) 
od roku 1526« — takšen je naslov izbornemu numizmatiškemu 
delu, ki je izpod peresa c. kr. konservatorja in predsednika mu- 
zejskega društva »Včela Čisla vskd« Klemena Čermdka in ob so- 



- 46 — 

delovanju kustoza mestnega muzeja pardubiškega Bedficha Skrbeka 
kot ilustratorja v zalogi F. Hoblika v Pardubicah dospelo sedaj že 
do 5. sesitka. Omenjena strokovnjaka opisujeta z besedo in s sli- 
kami novce habsburške dobe, navadne in spominske, med temi 
zlasti koronovačne (izdane o priliki kraljevega kronanja). Točno 
so navedeni njih napisi, okraski, kovina, teža, kovniki, kovnice. 
Pridejan je navod k prevajanju starega denarja na sedanjo vred- 
noto, cene blaga v onih časih, listine zadevajoče novčni kov. Ce- 
hom moramo častitati na tej prekrasni knjigi, ki se sme glede na 
vsebino in na obliko dostojno vsporejati numizmatiškim publikaci- 
jam večjih narodot. Kdaj pridemo Slovenci do tako krasnih in te- 
meljitih numizmatiških publikacij? % J'. 



lw£a,li zapiskL 

Starinske najdbe. Letošnjo spomlad je prišlo več starin na dan 
o priliki, ko so po Dolenjskem vinograde prekopavali in nove trte sa- 
dili. Na griču pri Beli Cerkvi je bilo imenitno prazgodovinsko sta- 
novanje in že I. 1881. so prekopali nekaj gomil na severni strani tega 
griča. Na vzhodu, jugu in zahodu pa je vse polno ravnih grobov iz la- 
tenske in rimske dobe. Začetkom marca t. 1. so našli kopači pri sajenju 
trt več takih grobov, pa jih večinoma tudi uničili. Na lepi ravnici blizu 
vasi so bili bogati rimski grobi iz I. stoletja. Imeli so zlasti lepe fibule, 
posode in mnogo železninc. Ohranila se je steklena zdela, kovinsko zrcalo, 
meč in železen srp. Precej daleč od tam je bilo na učiteljevem vrtu 
sedem grobov z nesežganimi mrliči, a pri njih so našli le jedno posodo 
in jeden latlnsk meč. Še četrt ure dalje je bilo šest grobov, ki so imeli 
mnogo posod in fibul, ali kopači so vse uničili. 

Iz Loke pri Črnomlju je bila znana do sedaj le rimska naselbina, 
katero obtaka Doblička od treh stranij. Zidovja, kanali in ostanki kopa- 
lišč se poznajo zlasti na Švajgcrjcvi njivi (pare. št. 1106), pa na Grc- 
goricevi in Jcrmanovi. Letos pa je našel voditelj Šctina na levi strani 
ceste blizu SladoviČeve pristave na neki košenici tudi prazgodovinske 
gomile. Bilo jih je na bližnjem polju okoli deset, ali večinoma so sedaj 
zravnane. Voditelj Šetina je dal polovico gomile odkopati in našli so 
več grobov, katere so nevedni kopači pa tudi skoro popolnoma uničili. 
Bilo je v njih zlasti mnogo lepih posod, tudi poči njen i h loncev! 
Ohranilo in muz. društvu doposlalo se je: bronast ovratni obroč (12 cm 
premera), zarezana čolniČasta fibula (10 cm dolga), trije železni zapestni 
obroči (5—6 cm); Železna zapestnica iz pločevine, čez katero je žica 
večkrat ovita (vse od rje snedeno); tok vozlatc fibule; ('.cvet jantarjevih 



- 47 - 

in jedna steklena jago, ter vec druge drobninc. G. Pečnik nadaljuje ko- 
panje teh gomil. 

Koncem marca je našel g. Pečnik v Seno v šah blizu Dmovcga 
na nekem vinogradu rimske grobe. Vzdignil je sedem velikih žar, od 
katerih so bile štiri cele, lepe »hišne urne.« Bilo je tudi mnogo razbitih 
svetilk in balzamarjev. 

Pri kopanju temelja ob Tržaški cesti blizu mitnice, na zem- 
ljišču Stocklcr-Kuncovcm pri Ljubljani, so našli le ped pod zemljo dva 
rimska groba, s svetilkami in lončenimi posodami, ki so pa bile vse strte. 

Veliki teden so našli pri poravnavanju vrta gostilne »pri Škrjancu« 
v Šmariji pod Ljubljano šest rimskih grobov s sežganimi mrliči v 
žarah; jedna je bila pokrita s ploščo. Popolnoma ohranjeni so izkopali 
dve mali stekleni posodi in dve svetilki, kateri so pa otroci štrli. Jedna 
je imela pečat SERENI (?). Našlo se je tudi več denarja, med drugim 
vetik Trajan. Tudi tu so nevedni kopači mnogo Škode naredili. Težko 
torej pričakujemo tudi slovenskega pouka: »Kako ravnati s starinskimi 
najdbami,« katerega izda v kratkem »centralna komisija« na Dunaju s 
tablo, ki predočuje najvažnejše oblike pra- in ranozgodovinskih spo- 
menikov. S. R. 

Arheologični pabirci. V Džizu blizu Kajira so našli zlato na- 
krasnino in lepotila egiptovskih princesinj iz 14. dinastije (okoli 1600 let 
pred Kr.). Dosedanji muzej je postal že premajhen za obile najdbe v 
novejšem času, tako da bodo morali prizidati nov oddelek. - - V Kar- 
naku pri stovratih Tebah začeli so podpirati stebre (vseh je 134) veli- 
kanskega svetišča, kateri so se bili začeli podirati vslcd starosti. To 
svetišče je največja znamenitost med razvalinami starih Teb. — V Ate- 
nah začne v kratkem imeniten starinoslovec Dorpfcld razkopavati prostor 
med tezejenom in areopagom, kjer slutijo ostanke lope »stoa basilika.« 
V nji je uredoval »arhont basileus« in Rimljani so posneli po nji obliko 
za svoje bazilike, katere so spremenili, kakor je znano, v kristijanske 
cerkve. — V Sebastopolu so odkopali bizantinsko mesto z imenom 
Herzon; (drugo mesto jednakega imena je stalo ob izlivu Dnjcpra). Do 
sedaj so že našli razvaline trideseterih cerkva, torej je moralo mesto 
prav znamenito biti. Izkopali so že mnogo grških, skitskih in bizantinskih 
starin, med drugim tudi novcev, ki predstavljajo Dijano na Tavridi s 
košuto. Starine pošiljajo deloma v Moskvo, deloma v Pctrograd. 

S, R. 

Karakteristika slovenskega naroda in meščanov na Kranjskem 
pred 216. leti. - Lepe lastnosti prisvaja Janez Grcgorij Dolničar 
v rokopisnih zaznamkih »Discursus politicus« z 1. 1680. svojemu narodu. 
Podnaslovom: »Dcscriptio nationis C ar n i olicae« hvali Slovence kot 
zvesto, postavno, bistroumno, verno ljudstvo, jako dovzetno za razne 
jezike, sposobno za vsakoršna opravila, hrepeneče po krepostih. Tak je 



— 48 — 

večinoma nas narod Še dandanašnji. Glede na lastnosti prebivalcev po- 
samičnih mest pa se je izza Dolničarjcvih časov marsikaj predelalo. 
Ljubljančane opisuje stara narodna pesem kot zaspanec, naš označevalec 
pa kot razvajenec (delicati, molles). O Kranjcih pravi, da so vljudni 
(morati) in vedoželjni (studiosi), Ločani pa nadarjeni (ingeniosi). Novo- 
meščanom pripisuje vedečnost (studiosi) in sposobnost (capaces). Kam- 
niČani so v onih časih sloveli kot pevci (cantatores). Vipavci so bili na 
glasu kot pivci in govorači (ganili), Radoljčani pa kot plesalci (saltatores). 
Kočcvarji so že ondaj radi hodili po svetu (vagatores). Višnjani so bili 
počasneži (pigri, tardi), Kroparji črni, Posavci (Saucnses) Živahni 
(agiles), ista prednost je dičila tudi Idrijčane. O Ribničanih opaža Dol- 
ničar, da so lahkoživci (faciles), Krčani pa varavci (falaces). J. V. 

Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. Z generalom od 
24. decembra 1770. 1. je bil prepovedan ples ob sejmih in ob cerkve- 
nem prošcetiju, ker «o se o tacih prilikah večkrat dogajali poboji, in 
gosposkam je bilo naročeno pod kaznijo 24. cekinov, da naj strogo pa- 
zijo na izvrševanje tega ukaza. Vendar se ljudje niso dali odvrniti od 
plesa in posebno blejska gosposka je imela zaradi tega mnogo dela. 
Tako je pustil krčmar Martin Brnik (VVemek) iz Srednje Vasi v svoji 
hiši na sv. Rcšnjega Telesa dan 1. 1791. do večera plesati vkljub ugo- 
varjanju grajskega hlapca Gcigerja in uradnega pisarja Podlipnika. Dne" 
29. septembra i. 1. je krčmar Potočnik na Mlincm imel godbo in p)es, 
čeprav mu je sodišče to dan poprej prepovedalo izrecno. Zanimiv jp 
zapisnik zadnje obravnave zategadelj, ker se je Potočnik podpisal z 
nemškimi črkami. (Primeri naj se pri tem poročilo Kopitarjevo, da so 
kmetje baronu Cojzu pisali slovenska pisma z nemškimi črkami. Pisatelj 
teh vrstic je še pred nekaterimi leti poznal stare ljudi, kateri so tako 
pisali.) — Na sv. treh kraljev dan 1. 1794. je Miha Šoklič z Bleda irncl 
godce v svoji hiši in dovolil šumen ples, nedeljo pozneje pa je imel 
gostilno odprto nad določeno uro. Dne* 11. julija i. 1. se je pritoževal 
župnik na Bohinjski Beli, UIrik Dermastija, da namerava ob proščenju 
več kramarjev napraviti ples na prošnjo nekaterih drvarjev, ki sploh 
pohujšujejo s svojim vedenjem njegove ovčice, in je prosil blejskega 
administratorja, da temu odpomorc. Dne 17. septembra 1799. 1. je bil 
zaslišan Jurij Podlipnik, krčmar na Bledu, ker je imel godce v hiši. 
Tudi ta zapisnik je zanimiv zaradi podpisa: Qurj ^obtipnifl Taki dogodki 
so se večkrat ponavljali, kljub obljubam krčmarjev, da tega ne store 
več, in kljub temu, da je nemški cesar Frančišek II. dnč 15. decembra 
1802. I. iz nova prepovedal ples in godbo, potem ples po vrveh in igro 
z marijonetami ob cerkvenem proščenju. (Blejski arhiv.) Vi. Leveč. 

Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 

tfatisuil A. Klein & Comp. v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik VI. 1896. Sešitek 2. 



Iz domače zgodovine. 

m. 

Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo 
domovino ? 

Spisal dr. Fr. Kos. 
(Dalje.) 

Videli smo, kako so prehajali Slovani okoli leta 550. 
po Kr. čez dolenjo Donavo ter pustošili po pokrajinah byzan- 
tinske države. Pustimo za sedaj Slovane ob dolenji Donavi 
ter poglejmo, v kakih razmerah so se nahajale takrat dežele 
ob Savi, Dravi, Soči in Muri. Omenim naj pa precej na tem 
mestu, da ni bilo o Slovencih takrat (okoli 550) po rečenih 
deželah ne duha ne sluha; prišli so še le tjakaj par desetletij 
pozneje. 

Velik del sedanje slovenske zemlje je bil v začetku še- 
stega stoletja pod vlado Vzhodnih Gotov. Oblast njihovega 
kralja Teodorika je segala na severovzhodni strani njegove 
države noter do Donave med Dravo in Savo. Med Jadranskim 
morjem in omenjenim delom reke Donave je bilo več gotov- 
skth pokrajin, namreč Istra, Dalmacija, Posavjc (»Savia«, to j« 
zemlja ob Savi) in Srcmska Panonija (»Pannonia Sirmiensis«). 
Tudi po Beneškem (»Venetia«) so vladali gotovski kralji. 1 ) 
Proti severu je segala gotovska oblast do Norika, ali z dru- 
gimi besedami, nekako do Karnskih Alp in Karavank. 

') Izvestja muz. društva, V (1895), str. 177. — Budingcr, Osterr. 
Gesch., str. 54, op. 3. 

4 



— 50 — 

Omenil sem, da so Vzhodni Gotje gospodovali po zemlji 
med Dravo in Savo, tedaj le po južnem delu Panonije. A še 
tu so jih večkrat vznemirjali sosedni narodjc. Mesto Sirmium 
(sedanja Mitrovica) je bilo nekaj časa v njih rokah, nekaj časa 
pa so ondi gospodovali Gepidjc. 

Ko so bili Vzhodni Gotje po dvajsetletni vojski popol- 
noma premagani in večinoma tudi uničeni, prišla je njih zemlja 
(555) pod grško oblast. Po Istri, Beneškem in Dalmaciji so 
odslej vladali bvzantinski cesarji. Tudi gotovski del Panonije 
je prišel v njih roke, vendar ne popolnoma, kajti Sirmium so 
sicer posedli, a ga morali kmalu odstopiti Gepidom. 2 ) Kar se 
tiče ostale Panonije, katera se je razprostirala med Dravo, 
Donavo in vzhodno mejo Norika, posedli so jo z dovoljenjem 
cesarja justinijana I. Langobardi leta 527. ter ostali ondi do 
2. aprila leta 568. 3 ) Živeli so v prijateljskih razmerah s Franki 
in ves čas, ko so bivali v Panoniji, podpirali so Bvzantince 
proti njih sovražnikom. 4 ) 

Med Donavo, Panonijo, Italijo in Svabskim se je raz- 
prostiral Norik, po katerem so živeli nemški Bavarci. 5 ) Te 
dežele so se polastili okoli leta 545. tisti frankovski vladarji, 
kateri so imeli svoj sedež v Rheims-u. Tamošnji kralj Teo- 
debert (vladal 534—548) je dobil najprej vrhovno oblast čez 
Alcmane v Rhaetiji, čez katere je nekdaj gospodoval gotovski 
kralj Tcodorik. G ) Tudi njih vzhodni sosedje, Bavarci, so morali 
priznavati frankovsko nadoblast, pod katero so deloma prišli 
že pred letom 534., ko je še vladal frankovski kralj Teodorik, 
oče prej omenjenega Teodeberta. 7 ) Kralj Teodebert se je 



a ) Biidingcr, Ostcrr. Gcsch., str. 55. 

8 ) Prokop., De bello Gothico, III, c. 33. — Paul. Diacon, De gest. 
Langob., I, c. 22. 

*) Paul. Diacon., De gest. Langob., II, c. 1. 

5 ) Paul. Diacon., De gest. Langob., III, c. 31 : »Noricorum siquidcm 
provincia, quam Baioariorum populus inhabitabat, habet ab oriente Pan- 
noniam, ab oecidente Svaviam, a meridie Italiam, ab aquilonis vero parte 
Danubii flucnta.« 

fl ) Agathiac Scholastici De imp. ct rcb. gestis Justiniani imp. lib. I, c. 6. 

7 j Glej Pritz, Gesch. des Landcs ob der Enns, I, str. 152. 



— 51 -- 

obrnil tudi v Italijo ter si tu med drugim pridobil za neko- 
liko časa velik del Beneškega. Gbtje in bvzantinski cesar, ki 
so se med seboj vojskovali, mu tega niso mogli braniti; go- 
tovski kralj Totila mu je moral še celo v posebni pogodbi' 
odstopiti to zemljo. 8 ) Da so v Noriku vladali Franki, razvidno 
je iz besed Paula Diacona, 9 ) kateri omenja, da je pribežal na 
Frankovsko v mesto Agontum 10 ) altinski škof Vital, ker se 
je bal patricija Narseta. V prošnji, katero so poslali leta 591. 
beneški in rhatijski škofje grškemu cesarju Mavriciju, je na- 
vedeno, da so pred leti gallski škofje postavljali duhovnike 
po tiburnijski škofiji. 11 ) 

Frankovski kralj Teodebert je še celo nameraval s po- 
močjo Langobardov, Gepidov in drugih sosednih narodov 
napasti Thracijo in sploh dežele grškega cesarja. 12 ) Vendar 
do tega ni prišlo, ker je umrl leta 548. Po njegovi smrti so 
Franki kmalu zgubili svoja posestva v Italiji, katerih so se 
polastili Bvzantinci. Tudi Bavarci so se takrat otresli frankovske 
nadoblasti ter postali samostojni. 

Ko je grški cesar justinijan I. po večletni vojski pre- 
magal Vzhodne Gote, pridobil si je (555) vso Italijo. Že prej 
se je njegova država razprostirala čez balkanski polotok, Malo 
Azijo, Sirijo, Egipet in nekatere druge pokrajine. V vojski z 
Vandali si je osvojil severno Afriko, Zahodnim Gotom v Špa- 
niji pa je vzel nekoliko primorskih krajev. Njegov namen je 
bil, da bi razširil svojo oblast čez vse nekdanje provincije 
rimskega cesarstva. K temu podjetju so ga spodbujali latinski 
prebivalci katoliške vere, kateri so živeli po raznih pokrajinah 
bivše rimske države. Neradi so služili svojim novim gospo- 



8 ) Prokop., De bello Gothico, III, c. 33. 
°) De gest. Langob., II, c. 4. 

10 ) Agontum je sedanji Innichen pri izviru reke Drave. 

11 ) »(Juod ante annos iam ficri cocperat ct in tribus ecclesiis nostri 
concilii, idest Beconensi, Tiburniensi et Augustana, Galliarum epi- 
scopi constitucrant sacerdotes«. - Rečeno prošnjo sta ponatisnila Rubeis 
(Mon. ecel. Aquil., str. 273—277) in Mansi (Cone. coll., X, str. 463-466). 
— Tiburnia je bila na sedanjem gorenjem Koroškem. 

12 ) Agathiae Scholastici De imp. et reb. gestis Justiniani imp. lib. I, c. 4. 

4* 



— 52 - 

darjem, kateri so bili germanske narodnosti in večinoma ari- 
janske vere. Pričakovali so rešitve iz Carigrada, kamor so po- 
slali večkrat na skrivnem svoje ljudi ter prosili ondotne vla- 
darje, da bi jih prišli osvobodit nevernih in krvoločnih barbarov. 
Grški cesarji bi bili radi uslišali take prošnje, a največkrat 
so bili sami v stiskah, ker so se morali bojevati z raznimi 
vnanjimi in notranjimi sovražniki. Na vzhodu so napadali njih 
državo Perzijani, na severu ob dolenji Donavi pa, kakor smo 
videli, Slovani. 

Rekel sem, da so Langobardi bivali za časa Justinijana I. 
po Panoniji. Takrat so živeli (Jepidi po sedanjem vzhodnem 
Ogerskem in Erdcljskem. Med tema dvema sorodnima naro- 
doma ni bilo pravega prijateljstva: večkrat je prišlo med 
njima do krvavih bojev. Najhujša vojska se je vnela najbrže 
leta 567. 13 ), ko je Langobardom vladal kralj Alboin. Ker mu 
gepidski kralj Kunimund ni hotel dati svoje hčere Rosamunde 
za ženo, napovedal mu je vojsko. Da bi Alboin lažje užugal 
svojega nasprotnika, poklical je divje Obre na pomoč. 14 ) 

Obri ali A vari so bivali za časa cesarja Justinijana ob 
Črnem morju ter dobivali od njega vsakoletni davek. Ta cesar 
je plačeval marsikateremu barbarskemu narodu letni davek 
ter hotel s tem doseči, da bi se taki barbari vojskovali in 
klali med seboj, njegovo državo pa pustili v miru. Ko je Ju- 
stinijan 1. leta 565. umrl, ni hotel njegov naslednik Justin II. 
Obrom več plačevati navadnega denarja. Takrat so se bili ti 
pomaknili naprej ter se prikazali na meji frankovske države. 
Tu so se dvakrat vojskovali s kraljem Sigibertom, kateri je 
vladal (561 — 575) po vzhodnih straneh frankovske zemlje ter 
imel svoj sedež v Metz-u. Sigibert je bil prvikrat srečen v 
vojski, drugikrat pa ne. Ko je kakana bogato obdaroval, po- 
godil se je z Obri, kateri so potem odšli. 15 ) 



18 ) Na vsak način po nastopu vladarstva cesarja Justina II. (14. 
nov. 565.) in pred langobardskim odhodom v Italijo (2. apr. 568.). 

14 1 Paul. Diacon., De gest. Langob., I, c. 27. 

,5 ) Paul. Diacon., De gest. Langob., II, c. 10. — Gregor. Turon., 
IV, c. 23 in 29. 



53 — 

Ravno takrat se je Sigibertov svak, langobardski kralj 
Alboin, 10 ) pripravljal na boj zoper Gepide. Poklical je na 
pomoč Obrc ter jim v svojem sovraštvu do Gepidov obljubil 
vse, kar so od njega zahtevali. Dovolil jim je deseti del lan- 
gobardskih čred, polovico Gcpidom vzetega plena in vso ge- 
pidsko zemljo. Tako je prišlo do vojske, v kateri so bili 
Gepidi premagani, njih kralj pa ubit. Iz Kunimundove čre- 
pinjc si je Alboin dal narediti čašo, da je pil iz nje. Kuni- 
mundovo hčer Rosamundo je vzel za ženo, ker mu je bila 
nekoliko poprej umrla Klodosvinda. Gepidi so bili v vojski 
skoraj popolnoma uničeni; nekateri so prišli pod langobardsko 
oblast, drugi so morali služiti Obrom, kateri so se polastili 
njih zemlje. 17 ) Kmalu potem (dne 2. aprila leta 568.) se od- 
pravijo Langobardi v Italijo, kamor jih je bil poklical ravennski 
eksarh Narsct, ter prepuste Obrom tudi svojo deželo. 18 ) Tako 
ste zginili iz Panonije in Dacije dve germanski plemeni, Ge- 
pidi in Langobardi. Na njih mesto so stopili Obri, kateri so 
dobili v svojo oblast vse sedanje Ogcrsko in Erdeljsko. 

Ko so se Obri dobro vgnezdili po svojih novih deželah, 
začeli so zahtevati od Byzantinccv mesto »Sirmium« ob do- 
lenji Savi ter trdili, da je bil prej ta kraj gepidski. Ker ni 
hotel grški poveljnik mesta odstopiti, poslal je oberski kakan 
Bajan leta 569. čez Savo 10.000 mož močno vojsko, da bi 
pustošila rimsko Dalmacijo. 181 ) Kmalu potem so Obri začeli 
po Črnem morju napadati Thracijo. S tem so prisilili byzan- 
tinsko vlado, da jim je morala dajati vsako leto 80.000 zlatov 
letnega davka. 

Ker je Bajan hotel na vsak način dobiti Sirmij ter za- 
poditi Grke čez Donavo in Savo, šel je za časa cesarja Ti- 
berija (ki je vladal od 578 — 582) z vso svojo vojsko nad 

10 ) Prva žena Alboinova, kateri je bilo ime Klodosvinda, je bila 
sestra frankovskega kralja Sigibcrta. (Paul. Diacon., De gest. Langob., 
I, c. 27.) 

1? ) Paul. Diacon., De gest. Langob., I, c. 27. 

,8 ) Paul. Diacon., De gest. Langob., II, c. 7. 

,9 ) Mcnandri Prot. Contin. hist. Agathiac, c. 27, 



— 54 — 

mesto ter postavil svoj tabor med Sirmijem in Singidunom 
(Singidunum = sedanji Belgrad). Grškemu poveljniku v Sin- 
gidunu je naznanil, da je prav za prav namenjen nad Slovane 
(»xara 2LxXa(2t]pt5v«), kateri so že večkrat napadli bvzantinsko 
zemljo. Na ta način ga je premotil. Bajanu se je potem po- 
srečilo, da je po zvijači dobil rečeno mesto v svojo oblast. 20 ) 

Obri so bili divji jahači, ki so tako rekoč zrastli s 
konjem vred. Vajeni so bili streljati na konjih, le težko so 
stali na svojih nogah. Utrjeni so bili tako, kakor nobeno 
drugo ljudstvo. Raznim narodom so bili Obri najstrašnejši 
sovražniki, ker niso bili zadovoljni, da so samo premagali 
svoje nasprotnike, temuč so jih hoteli popolnoma uničiti. 21 ) 
Nikdar se niso poprijeli poljedelstva ali pa trgovine. Zato so 
potrebovali po opustošenih zemljah, katerih so se polastili, 
takih podložnikov, ki so bili vajeni obdelovati polje in se 
pečati s kupčijo. Taki ljudje so bili Slovani, ki so se vsled 
tega prav v kratkem času razširili po vsi oberski državi. Po- 
sebno mnogo se jih je naselilo po Noriku in Panoniji, tedaj 
po pokrajinah ob zahodni meji oberske oblasti v bližini lan- 
gobardske in bavarske zemlje, kjer so imeli nalogo, da so 
napadali sosedne narode, ali pa, da so odbijali navale sovraž- 
nikov. 22 ) Trditi smemo, da so Obri podpirali razširjanje Slo- 
vanov po svojih deželah in da iih tedaj tudi, vsaj izprva, ni- 
kakor niso zatirali. 

Omenil sem, da so po Noriku, tedaj najbrže tudi po 
sedanjem Koroškem in Štajerskem, bivali v sredi šestega sto- 
letja Bavarci. Razun teh je živelo po rečenih pokrajinah še 
precej veliko prebivalcev latinskega plemena. Južni, gorati del 
Norika je za časa ljudskega preseljevanja trpel dosti manj, 
kakor severni, pobrežni Norik. Vsled tega je sv. Severin, ki 
je živel v drugi polovici petega stoletja, spodbujal prebivalce 
južnega Norika, da bi podpirali uboge stanovalce ob Donavi 



90 ) Mcnandri Prot. Contin. hist. Agathiae, c. 63—65. 
21 ) Budingcr, Ostcrr. Gesch., str. 64 i. d. 
9a ) Budinger, op. cit, str. 71. 



— 55 

z živežem in obleko. 23 ) Cilavno mesto v južnem Noriku je 
bila Tiburnia s precej velikim Številom prebivalcev, ki so 
se kolikor toliko srečno vojskovali z Goti in Alemani.* 4 ) Tu 
je vladal škof, čegar škofija je morala biti precej obširna, ker 
v nji se je nahajalo mnogo gradov. 25 ) Znan nam je po imenu 
tiburnijski škof Pavlin, ki je živel na koncu petega stoletja.* 6 ) 
Tudi takrat, ko so Franki gospodovali v Noriku (okoli 548), 
bil je v Tiburniji še vedno škofovski sedež. 27 ) Neko drugo 
mesto v južnem Noriku se je zvalo Agontum ali Aguntum, 
o katerem sem omenil, da je tje pribežal altinski škof Vital. 
Kmalu potem je zadela južni Norik huda nesreča. Slo- 
venci so pridrli v to pokrajino ter se polastili zemlje ob 
Dravi in Muri. Razrušili so Tiburnijo, uničili ondotno škofijo, 
prebivalce pa pomorili ali pa odvedli v sužnost. 28 ) Krščanstvo, 



98 ) Vita s. Scvcrini, c. 18 in 28. 

24 ) Vita s. Scvcrini, c. 18 in 25. 

2a ) Vita s. Scvcrini, c. 25: » universa dioccesis suac castclla«. 

20 ) Vita s. Scvcrini, c. 25. 

*') Glej prošnjo beneških in rhatijskih škofov do cesarja Mavricija, 
katero sta dala natisniti Rubcis (Mon. ecel. Aquil., str. 273—277) in 
Mansi (Concil. coll., X, str. 463-466.) — V Tiburniji so vladali škofje 
še okoli leta 548; ne more se pa trditi, da je bila v tem mestu škofija 
tudi leta 591., ko so se beneški in rhatijski škofje obrnili do grškega 
cesarja. 

* 8 ) Po vsi pravici lahko trdimo, da so Slovenci, ko so prišli v 
Panonijo in Norik, postopali mnogo krvoločnejše in okrutnejše, kakor 
Langobardi. Gotjc in drugi germanski narodje. Prvi so bili poganske 
vere, ti pa večinoma arijanci, tedaj vsaj kristijani. Langobardi, Gotjc, 
Kranki in drugi germanski razrodje so si pač podvrgli prvotne Rimljane, 
vzeli jim vso zemljo ali pa vsaj tretji del, pa pustili so jim večinoma 
življenje. Nasledek temu je bil, da so Langobardi, Gotjc in Franki po- 
lagoma zgubili svojo narodnost, ker po njih nekdanjih zemljah stanujejo 
dandanes Italijani, Španci in Francozi, ki spadajo k romanskemu ple- 
menu. Drugače je bilo pri Slovencih in drugih južnih Slovanih. Po osvo- 
jenih zemljah so prvotne prebivalce večinoma iztrebili tako, da so svojo 
narodnost zgubili le po nekaterih krajih med prejšnimi, na višji stopinji 
omike stoječimi prebivalci, drugod so jo pa ohranili. Ako bi bili posto- 
pali milo in prizanesljivo, ne glasil bi se dandanes slovanski jezik »od 
Triglava do Balkana«. 



— 56 — 

katero je bilo prej razširjeno po rečeni pokrajini, zatrli so 
tako popolnoma, da ni bilo potem skoraj 200 let med Slo- 
venci nobene krščanske cerkve. Po Noriku gospodujoče Ba- 
varce so potisnili nazaj do razvodja med Dravo in Rienz-o. 
Odslej je bila meja med slovensko in bavarsko zemljo pri 
Innichen-u ali pri nekdanjem Aguntu. 29 ) Jugovzhodna polovica 
Norika, po kateri so se naselili Slovenci, dobila je z novimi 
prebivalci tudi novo ime, kajti zvala se je odslej Gorotan 
ali Karantanija. Jasno je, da se je pri tujih narodih in pi- 
sateljih le polagoma udomačilo to ime, in še Paulus Diaconus, 
ki je 200 let po prihodu Slovencev spisal zgodovino Lango- 
bardov, hotel je ime »Carantanum« popraviti ter ga nado- 
mestiti z besedo »Carnuntum«. 80 ) 

Slovenci 81 ) so prišli v svoje sedanje pokrajine med letom 
568. in 595. Leta 568. so se napotili Langobardi v Italijo in 



* 9 ) Primerjaj besede Paula Diacona, De gest. Langob., IV, c. 39: 
»His temporibus (okoli leta 611.) mortuo Tassilonc duce Baioariomm 
filius eius Garibaldus in Agunto a Sclavis devietus est ct Baioariorum 
termini depraedantur. Resumptis tamen Baioarii viribus et praedas ab 
hostibus excutiunt et hostes de suis finibus pepulerunt«. - - V listini 
bavarskega vojvode Tasilona II., izdani leta 770., stoji, da je delal mejo 
med Slovenijo in Bavarskim potok, ki je tekel z Anraške gore v Dravo 
(». . . usquc ad term i nos Sclauorum, i d est ad riuolum m on ti s Anarasi«). 
Imenovano listino so ponatisnili Mcichelbeck (I list. Fris.. 1/2, str. 38, 
št. 22), Rcsch (Annal. Sabion. I, str. 669) in Zahn (Cod. dipl. Austr.-Fris., 
I, str. 3, št. 2). Rečena gora in dotični potok (Muhlbach) sta med In- 
nichen-om in Lienz-om v Pustcrski dolini na Tirolskem. 

80 ) Paul. Diacon., De gest. Langob., V, c. 22. Carnuntum se je 
zvalo neko rimsko mesto ob Donavi na sedanjem Dol. Avstrijskem. 

81 ) Na tem mestu naj omenim, da se slagam z nazori, katere raz- 
vija Jagič v svojem Archiv-u fur slav. Philologic, leto 1895., kjer doka- 
zuje, da so bili vsi južni Slovani sprva le en narod ter se zvali SI o ve ni. 
Polagoma so si ustrojili v novi domovini, po kateri so se naselili v 6. 
in 7. stoletju, posamezne države. En del došlih Slovcnov je ustanovil 
posebno državo ter jo imenoval hrvaško. To ime je v začetku zazna- 
movalo neko pokrajino, pozneje se je pa začelo tako nazivati tudi ljudstvo, 
katero je ondi prebivalo. Po drugih straneh so osnovali sinovi istega 
naroda novo državo ter jo imenovali srbsko. V teku časa so začeli tudi 
sebe in svoj jezik nazivati po imenu svoje države. Tretji del Slovcnov 



— 57 -- 

se le po njih odhodu so se lahko Obri ali pa Slovenci po- 
maknili proti Noriku; leta 595. pa je bavarski vojvoda Ta- 
silon L, katerega je postavil frankovski kralj Hildebert, šel s 
svojo vojsko v pokrajino Slovencev. 32 ) 

Kakor so tisti Slovani, ki so se naselili po Moesiji, 
Thraciji, Macedoniji in Illvriji, večkrat prej pridrli v te de 
žele, preden so si jih do dobrega osvojili, tako so tudi Slo- 
venci brez dvoma mnogokrat prihrumeli ob Savi, Dravi in 
Muri navzgor, preden so se polastili ondotne zemlje. Ti na- 
vali so se vršili najbrže med letom 568. in 595. Zgodovina 
nam sicer o njih ničesar ne pripoveduje; a da so se godili, 
smemo sklepati iz takih zgodovinskih virov, kateri se ne na- 
hajajo zapisani na pergamentu ali pa na popirju. V rimski 
dobi so stala na zemlji, katero so pozneje Slovenci posedli, 
mesta Aemona, Nauportus, Neviodunum, Metullum, Celeja, 
Poetovio, Flavia Solva, Virunum, Juvenna, Noreja, Sonticum, 



je prišel pod oblast mongolskih Bolgarov, kateri so sicer sprejeli jezik 
svojih podložnikov, a njih ime je izpodrinilo prvotno domače nazivanje. 
Četrti del Slovcnov, ki se je pomaknil najbolj proti severozahodu, ob- 
držal je svoje staro ime, akoravno bi ga bilo kmalu izpodrinilo sprva 
ime Karantancc, pozneje pa ime Kranjec. Ako bi bila mogočna roka 
za več stoletij združila južne Slovane v eno državo v 5. ali pa v 6. sto- 
letju, vladal bi najbrže še dandanes le en jezik med Črnim morjem in 
Vzhodnimi Alpami. V sedanjih dneh je razlika med slovenskim in hrvaš- 
kim jezikom jako neznatna, o kakem razločku med hrvaščino in srbščino 
se pa sploh govoriti ne more. 

3a ) Paul. Diacon., De gest. Langob., IV, c. 7: »His diebus Tassilo 
a Childeberto rege Francorum apud Baioariam rcx ordinatus cst. Qui 
mox cum cxercitu in Sclavorum provinciam introiens, patrata vietoria, 
ad solum proprium cum maxima praeda remcavit«. — Frankovski kralj 
Hildebert II. je vladal od leta 575—596. Leta 595. je povzdignil Tasilona 
za bavarskega vojvodo. (Glej Herimanni Augicnsis Chronicon a. 595 v 
Mon. Germ. Script. V. - Sigcberti Gemblacensis Chronographia a. 595 
v Mon. Germ. Script. VI.) Kmalu potem (/mox«), ko je bil Tasilon po- 
stavljen za vojvodo, šel je nad Slovence, torej že leta 595. Jasno je, da 
so se do takrat Slovenci že razširili do bavarske meje. Tudi bi lahko 
trdili, da so se že v tistem času precej dobro udomačili na svoji novi 
zemlji in da jim sosedni narodje niso odrekali vlastinske pravice p^o nje, 
kar dokazujejo besede »in Sclavorum provinciam«. 



- 58 

Teurnia (Tibumia), Aguntum itd. Trditi smemo, da je bilo 
marsikatero rimsko mesto uničeno in razrušeno že pred pri- 
hodom Slovencev za časa ljudskega preseljevanja; kar jih je 
pa še ostalo, požgali in opustošili so ja naši predniki. Sta- 
rinoslovci so našli med izkopaninami po nekaterih prej naštetih 
krajih, kakor v Tcurniji, novce rimskih cesarjev do Justinijana I. 
(t 565), iz poznejših časov pa ne več. 33 ) Iz tega se da skle- 
pati, da so dotični kraji prej ko ne še stali takrat, ko je 
gospodoval Justinijan, ter da so tamošnji prebivalci do tiste 
dobe kupčevali in občevali s podložniki rimskih ali grških 
cesarjev. Ako iz poznejših časov po rečenih krajih ne naha- 
jamo novcev carigrajskih vladarjev, smemo trditi, da so pre- 
nehale stare vezi med prebivalstvom ob Savi in Dravi ter med 
bvzantinskimi podaniki. Kdo je raztrgal te vezi? 

Ako pomislimo, da je bila Istra še leta 537. jako bogata 
in srečna pokrajina, 34 ) potem, da so vladale v Posavju leta 
526. še dokaj ugodne socijalne razmere 3iV ), in pa da južni 
Norik nikakor ni toliko trpel za časa ljudskega preseljevanja, 
kakor severni, moramo reči, da ni moglo blagostanje po re- 
čenih deželah popolnoma ponehati do leta 568. in prebivalstvo 
tako rekoč izmreti. Kje se je kaj takega zgodilo v 30. ali 
40. letih, ako ni bilo posebnih vzrokov? Res je, da je od 
leta 535—554 trajala vojska med Vzhodnimi (ioti in Byzan- 
tinci; a trpeli so vsled nje večinoma prebivalci po Italiji, ne 
pa po Istri, Posavju in Noriku. Tudi je nemogoče, da bi bili 
Langobardi, ki so se napotili leta 568. iz Panonije v Italijo, 
opustošili vso tisto zemljo, katere so se potem polastili Slo- 
venci. Za tako delo bi bili potrebovali mnogo časa. Tudi 
niso imeli namena, da bi bili kaj takega storili. Njih želja je 
bila, da bi si namesto Panonije prej ko mogoče pridobili ro- 
dovitno Italijo, kamor jih je vabil eksarh Narset. Paulus Dia- 



M ) Glej Kacmmcl, AnfSngc dcutschcn Lcbcns in Osterrcich, str. 138. 

**) Cassiodor. Var. XII, 22. — Primerjaj »Izvcstja Muz. društva«, 
V (1895) str. 184—186. 

8n ) Cassiodor. Var. V, 14 in 15. ter IX, 8 in 9. Glej tudi *Iz- 
vestja«, op. cit. } str. 180—184. 



— 59 — 

conus, pisatelj langobardske zgodovine, bi bil gotovo v svojih 
spisih pripovedoval o slavnih činih svojih rojakov, ako bi bili 
ti med potjo v Italijo do dobrega opustošili Norik. 

Iz vsega tega sledi, da zemlja, katere so se polastili 
Slovenci, ni bila pusta in brez stanovalcev. Naši predniki so 
se morali na mnogih mestih hrabro bojevati, dokler niso po- 
stali gospodarji po Vzhodnih Alpah. 86 ) 

Nekdanja rimska mesta so Slovenci požgali in razrušili. 
Mnogo krajev, kakor Nauportus, Ncviodunum, Noreja, Son : 
ticum itd. je razpadlo tako, da je našim pradedom še celo 
njih ime zginilo iz spomina. Kjer je stala nekdaj Aemona, 
sezidali so si Slovenci Ljubljano in ljubljansko predmestje 
»Gradišče« nam nekako indirektno kaže, kje nam je iskati 
staro rimsko mesto. 87 ) — Ogenj je uničil mesto Virunum, 
kar dokazuje izkopana črnikasta zemlja, pomešana z ogljem 
in raztopljenim steklom. 38 ) — Iz izkopanin je razvidno, da 
sta ogenj in meč pokončala Teurnijo in da so ondotni 
stanovalci boreč se s sovražnikom našli smrt med zidovjem 
svojega mesta. 39 ) — Nekoliko dalj časa je stal Aguntum, 
kateri se omenja še okoli leta 611. Pri tem mestu so Slo- 
venci takrat premagali Bavarce. 40 ) Pa tudi ta kraj je bil razrušen 
in vsa okolica je ostala dolgo časa pusta in brez prebival- 
cev. Leta 770. se mu ni reklo več Aguntum, temuč Innichen 



* 6 ) Napačno je, kar se nahaja po naših slovenskih zgodovinskih 
knjigah, kjer čitamo, da so bili Slovenci prem i r en narod, ki seje pe- 
čal s poljedelstvom in trgovino, ter da so le primorani segali po orožju 
in se branili. Tudi ni res, da je bilo sedanje Štajersko, Koroško, Kranjsko 
in Primorsko proti koncu šestega stoletja, ko so Slovenci prišli tu sem, 
popolnoma opustošeno, stara mesta pa razdejana. (Trdina, Zgodov. slov. 
naroda, str. 28. — Stare, Občna zgodovina, III, str. 632. — Jcsenko, 
Občna zgod., Srednji vek, 1878, str. 57.) 

* 7 ) Slovenci so si večkrat postavili na razvalinah kakega mesta 
kako vas ter jo potem imenovali »Gradišče«. 

3H ) Kacmmel, op. cit., str. 138. 

30 ) Notizcnblatt der kais. Akadcmic in Wien, IV, (1854) str. 199. 

40 ) Paul. Diacon., De gest. Langob,, IV, c, 39. 



60 — 

(»India« 41 ). — Enako bi se dalo marsikaj povedati tudi o 
drugih nekdanjih rimskih mestih. »Da jih videti ni več, tega 
kriv je tuji meč*. In ta meč so vihteli večinoma Slovenci v 
svojih rokah. 

Prav na mnogih krajih slovenske domovine so se našle 
kamenite plošče z latinskimi napisi. Tudi so se dobili na 
raznih mestih rimski novci in drugi ostanki rimske kulture. 
Po množici najdenih stvarij bi lahko sklepali, da je živelo po 
naši domovini za časa rimskih cesarjev mnogoštevilno pre- 
bivalstvo, katero ni stanovalo samo po tistih mestih in krajih, 
katerih imena so se nam ohranila, temuč tudi po drugih, 
katerih imena ostanejo za vselej pozabljena. Da je pa popol- 
noma zginilo toliko krajevnih imen iz rimskih časov, razla- 
gati si moramo to tako, da so bili dotični kraji najbrže do 
tal razrušeni in do dobra opustošeni. Ako je kak kraj le na 
pol razdrt, ne zgubi navadno svojega imena. Le prav malo 
krajevnih imen iz rimske dobe se je ohranilo med Slovenci 
do današnjega dne in še te so naši predniki prenaredili po 
svoje. 42 ) Dosti manj so se pozabila imena rek, kar je jako 
naravno. Rimska mesta in vasi so Slovenci lahko požgali in 
in razdejali ter potem ondi postavili svoja stanovališča še le 
čez dalj časa, ko so se nekoliko umirili in ob enem tudi 
pozabili na imena nekdanjih krajev; rek pa niso mogli ustaviti 
in odstraniti, zato jim tudi njih imena niso zginila iz spomina. 

4I ) Glej listino bavarskega vojvode Tasilona iz leta 770., katero 
je med drugimi dal natisniti Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, str. 3, št. 2. 
- V njej se nahajajo besede: >. . . . quia ct ipsa loca ab antiquo tem- 
pore inanem atquc inhabitabilem osse cognouimus«. 

4a ) Srečnejše, kakor po zemljah, katere so Slovenci posedli, bilo 
je keltsko - rimsko pleme po sedanjem Solnograškcm in Gorenjem Av- 
strijskem. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je živelo po teh deželah 
še v osmem stoletju mnogoštevilno prebivalstvo romanske narodnosti. 
To potrjujejo tudi ondotna krajevna imena, kakor Lorch (Lauriacumj, 
Linz (Lentia), VVcls (Ovilava, v ablativu Ovilavis), Feldkirchen (Campusi, 
Marzoll (Marciolae), Muntigl (Monticulus), Grodig (Crcthica), Alben (Al- 
bina), Vigaun (Fuginas), Kuchel (Cucullae) itd. — Glej Kacmmcl, op. 
cit., str. 127-131. 



— 61 - 

Slovenci niso pomorili vseh prvotnih stanovalcev, ko so 
prišli v svojo sedanjo domovino; nekaterim so pustili živ- 
ljenje. Od njih so zvedeli, kaka imena imajo glavnejše reke, 
kakor Savus (Sava), Dravus (Drava), Murus (Mura), Arabon 
(Raba) itd. 48 ), kako se je reklo nekaterim mestom, kakor Ce- 
leji (Celje), Poetoviju (Ptuj) itd. in kako se zovejo nekateri 
gorski vrhovi, kakor Alpis (Alpe), mons Turo (Ture), Carusad 
(Kras) itd. Da so se slabi ostanki keltsko - romanskega ple- 
mena ohranili do prihoda Slovencev in še nekoliko pozneje, 
dalo bi se sklepati iz raznih krajevnih imen, posebno tistih, 
katerih koren je »lah« ali pa »walch«, kakor Laško, Lašče, 
Lahovo, Walhesdorf, Walhesbach, Walchern itd. 44 ) Vendar je 
mogoče, da je to ali uno krajevno ime, sestavljeno iz korena 
-*lah« ali pa »vvaleh«, nastalo še le pozneje vsled kakega 
posebnega vzroka. (Dalje prih.) 



43 ) Že leta 1885. sem trdil v Spomenici tisočletnice Metodove 
smrti (str. 77), da imajo naše manjše rečice in potoki sploh slovenska 
imena, večje pa dostikrat ne. Imena naših Bistric, Bel, Koritnic, Miren, 
Glin in Jezernic ni težavno razložiti. Vse drugače bi se nam godilo, ko 
bi hoteli razjasniti pomen imen Save, Drave, Mure, Rabe, Soče, Savinc, 
Sorc, Zilje, Kolpe, Krke itd. Davorin Trstenjak mi je hotel dokazati v 
Krcs-u, VI (1886) str. 59—62, da so tudi imena teh rek pristno slovenska, 
a ni me prepričal. Kar se tiče reke Bele, mislil sem na Belo, ki se izliva 
na južnem Koroškem v Dravo. Drugače je z imenom reke Bele, katera 
teče po Kanalski dolini na Koroškem ter se v Furlaniji izliva v Talja- 
ment. O imenu te Bele mislim, da je romanski izraz »Fella« starejši. 
Slovenci so potem to ime po svoje prenaredili v Belo. 

44 ) Primerjaj Krones-ov sestavek v Mitth. d. hist. Ver. f. Stcierm., 
XXVII (1879) str. 28 i. d. — Glej tudi Spomenico tisočletnice Met. 
smrti, str. 77. — Tu naj omenim, da ne morem pritrditi D. Trstcnjaku 
(Kres, 1886, str. 63 in 236), ki razlaga besedo »valh« iz besede »volos«. 



— 62 — 

Cesta od Šmarne Gore v Kokro. 

Priobčil Vladimir Lcvcc. 

.Ko sem lani pisal za »Izvcstja« (gl. »Izvcstja« V. 138. 
seq.) nekaj črtic o kokrski cesti, mi je bilo znano samo gra- 
divo, ki se nahaja v smlejskem grajskem arhivu. Pozneje pa 
sem našel tudi v kranjskem deželnem arhivu *) nekaj podatkov, 
s katerimi hočem popolniti in popraviti svoj omenjeni spis. 

Ne šele 1. 1721., ampak že s patentom, danim v Ljub- 
ljani dne 23. julija 1713.1., je bila izročena Frančišku Be- 
nediktu Dinzlu, tedanjemu posestniku gradu Turna ob 
Kokri, poprava ceste od Broda pod Šmarno (ioro do mitar- 
skega urada v Kokri. Ker mu je pa deželni sel pokazal ta 
patent ravno pri nadzorovanju mejnih straž, postavljenih za- 
radi kuge (Contaggionsvvachen), si ga ni mogel prepisati in 
zato je prosil, naj se mu pošlje prepis in ob enem izda pa- 
tent na grajščine in druge gosposke, ker bi ga sicer ljudje 
ne hoteli ubogati. Naročilo se je torej 16. oktobra 1713 graj- 
ščinam v onem kraju, da poskrbe za deželno tlako. Zaradi 
nastale zime se z delom ni moglo pričeti, toda, da se ne bi 
še delj odlašalo, je poročal 12. januvarja 1714 Dinzi na sta- 
nove naslednje: »Cesta od Tupalič do mitarskega urada v 
Kokri (1 miljo hoda) leži ob deroči Kokri in je povsod jako 
kamenita in skal ovita, zaradi česar so ugonobili tovorniki 
(Samcr vnd Trafficanten), ki se skoro edini poslužujejo te 
ceste, že mnogo močnih konj. Ker niso mogli kupiti novih, 
so opustili svojo obrt in zato so se mitniški dohodki v Kokri 
zelo zmanjšali. Voda poškoduje cesto leto za letom in, če se 
hoče temeljito popraviti, treba je cesto napraviti dalje v goro 
(tuffer in das geburg) in prebiti precej kamna in skal. Zato 
potrebuje močnega orodja, krampov, železnih priostrenih kolov 
in kladiv, zakaj navadne rovnice, s kakoršnimi prihajajo ljudje 
na tlako, so bolj pripravne za kopanje polžev nego za po- 
pravljanje ceste. Zato naj se mu kupi šest krampov, dvoje 



1 ) Stanovski arhiv, fasc. 527., a -c; vicedomski arhiv, fasc. 137. št. 5. 



— 63 — 

železnih priostrcnih kolov in dvoje velikih železnih kladiv, ali 
pa njemu nakaže potrebni denar. Dne 1. novembra 1713 je 
bila cesta po povodnji poškodovana in na dveh krajih popol- 
noma odplavljena. Tu se ne da drugače popraviti, nego da 
se z močnim lesovjem utrdi in zavaruje. Zato naj stanovi 
komu naročc, da kupi les in plača tesarje. Orodje bi stalo 
20 gld., les in tesarji pa kacih 50 gld. 

Nato je dne 15. februvarja 1714 dobil kokrski mitničar 
Ivan Krstnik Kastelcc (Castelz) nalog, naj pomaga Dinzlu 
nadzorovati delo, mu nakaže iz mitniških dohodkov za nakup 
orodja in lesa potrebni denar ter plača tesarje. Tudi naj 
gleda, da ne nastane iz te poprave za kranjsko deželo škoda 
in predsodek, zakaj od Siebcnbrtinna do meje mora za po- 
pravo skrbeti koroška dežela, katera ima popravljati tudi mo- 
stove na ti progi. Ob enem se je to naznanilo tudi Dinzlu. 

Kako je prišla poprava ceste 1. 1721. (6. avgusta) v roke 
Ivanu Adamu baronu Flodnigu, sem že lani povedal. 
Toda izročili so mu popravo samo od Šmarne Gore do Lokve, 
odtod v kokrsko dolino, in iz Kokre do Klanca pri Kranju 
pa, kot Dinzlovemu namestniku, Kastelcu. Baronu Flčdnigu 
so potem 28. avgusta i. 1. zapovedali stanovi, naj neha z delom 
(gl. »Izv.«), a že 12. septembra 1721 so mu zopet dali nalog, 
naj le začne popravljati cesto, ker so se odločili, da popravijo 
poleg glavne deželne ceste ob enem tudi stranske. Baron 
Flodnig se je zatorej lotil de^a, a komendski podložniki v 
Zapozih so se branili priti na tlako, češ da niso imenovani 
v patentu. Po njihovem vzgledu se je ravnala večina druzih. 
podložnikov in zategadelj se je baron Flodnig pritožil pri sta- 
novih, ki so 20. oktobra 1721 zapovedali Zapožanom in onim 
komendskim podložnikom, ki spadajo neposredno pod zvon. 
sv. Petra, da nemudoma vrše dolžno tlako. Toda že 10. no- 
vembra 1721 so morali zaradi kratkega dne in neprestanega 
dežja vsi cestni komisarji, med njimi tudi baron Flodnig in 
Kastelec, na povelje stanov opustiti delo. 

Cesar Karol VI. je 21. januvarja 1722.1. iznova ukazal, 
naj se cesta na kranjski strani popravi in razširi, da bode tudi 



— 64 — 

za vozove, 3 ) kakor se je to že zgodilo na Koroškem. Deželni 
glavar Ivan Gašper grof Kobencelj mu je poročal 3. marca 
i. L, da je njegov ukaz naznanil deželni gosposki, ki mu je 
obljubila, da se poprime dela prihodnjo pomlad, ko bode do- 
vršeno najpotrebnejše poljsko delo. To poročilo se je 4. aprila 
dalo na znanje tudi vicedomu. Iz 1. 1722. se nam razven na- 
vedene ni ohranila skoro nobena druga novica o kokrski cesti, 
samo 5. junija 1722 so nakazali baronu Flodnigu 200 gld. 
uradne veljave za popravo ceste. Vendar se je najbrž, čeprav 
nimamo o tem poročila, pridno delalo in 7. januvarja 1723.1. 
so dobili cestni komisarji naročilo, naj oskrbe paznike, ki bi 
z deželno tlako popravljali ceste v slučaju zopetne poškodbe, 
da se zabranijo nepotrebni veliki troški, kakor so sklenili zbrani 
stanovi dne 20. junija 1722. Dinzl je tega leta zopet prevzel 
posel cestnega komisarja, ker poroča dne* 14. januvarja 1723 
o popravah v svojem okraju (Gorenjsko od Medvod dalje) 
in pravi o kokrski cesti to: Poprava mu je bila naročena od 
začetka doline do Hotemož (7j ure hoda), kjer se cepi cesta 
v dvoje prog, od Hotemož v Kranj (2 uri hoda) in na drugi 
strani skozi smlejski gozd do Šmarne Gore (3 milje). Do 
Šenčurja je cesta popolnoma popravljena, razširjana in utrjena; 
v smlejskem gozdu so tla ilovnata in kamen se je moral do- 
važati od daleč, iz Save, zato je ta del utrjen in popravljen 
samo četrt ure hoda, ostalo se bode napravilo spomladi. Od 
Hotemož v Kranj cesta še ni popravljena zaradi nedostajanja 
tlačanov, ker so morale vasi ob ti progi delati tlako v Kokri 
do kranjske meje, ker je tu le malo visoko v gorah ležečih 
kmetij. Posluževati se more ceste le otovorjen konj ali pa ozek 
kranjski voziček: 3 ) na mnogih krajih je tako zarasla z grmovjem, 
da se komaj izogne jezdec jezdecu, kaj pa stoprv voz vozu. Če 
bode spomladi cesta od Lokve v Kokro popravljena, se bode 
lotil poprave, one iz Hotemož do Klanca pri Kranju. 



*) Iz teh besedij bi se morda dalo sklepati, da tudi 1. 1541. niso 
naredili prave ceste, ampak da so samo staro tovorno stezo popravili in 
malo razširili. 

*) Tudi to potrjuje domnevanje, izrečeno v opombi 2. 



65 - 

Ivan Adam baron Flodnig je poročal dne 14. januvarja 
i. 1., da je začel z delom 1. oktobra 1721 in zatorej delal le 
malo dnij, več pa 1. 1722. Kar se tiče paznikov, od Šmarne 
Gore do Smlednika ni treba nobenega, ker sam to pot ve- 
likokrat prehodi in prevozi. Ceste od Smlednika do Lokve 
sicer ne premeri tolikokrat, toda, ker je malo oddaljena od 
njegovega stalnega bivališča (gradu Smlednika), lahko pozve 
za vsako poškodbo in tudi sam lahko cesto večkrat ogleda. 
Vse to stori brezplačno. Če pa stanovi z njegovo ponudbo 
ne bodo zadovoljni, naj imenujejo za paznika od Smane Gore 
do Smlednika Martina Bolka, od Smlednika do Lokve pa 
Janeza Skoka. — Za nadzornika pri popravljanju ceste od 
Lokve do Kokre in od Hotemož do Klanca je nasvetoval 
Dinzl 18. januvarja 1723 Kastelca. 

Dne 10. marca 1723 se je komisarjem naročilo, da naj 
zopet začno z delom, kar je Dinzl v svojem okraju storil 
22. marca. Že prej (6. marca) je dobil nalog, da popravi tudi 
cesto od Preddvora čez Breg in Suho do Kamenitega mostu, 
potem čez Predaslje, Kokrico, Dvor in Prevale v Kranj. Ka- 
stelcu so ukazali stanovi 11. maja 1723, naj s 15 — 20 gld. 
naredi most čez Kokro pred Dvorom, da bode moči hitreje 
popravljati cesto. Dne 12. novembra 1723 je poročal Kastelec 
iz Kokre, da je dovršil delo in postavil za paznika od Vi- 
socega do Kokricc in Kranja Baltazarja Novaka. Ob enem 
pristavlja, da so 10. novembra pri preddvorskem mostu na- 
rejena samozaklopna vrata izginila in da bode zasledoval zli- 
kovca. Tri dni pozneje poroča, da je postavil za paznike od 
žage (von der Soag, katere?) do Visocega Vrbana Jenka iz 
Tupalič, od Visocega do Lokve pa Baltazarja Novaka iz Kranja 
proti letnemu plačilu 5 gld. 

Baronu FlOdnigu se je naročilo 24. novembra 1723, *naj 
prepusti deželno . tlako v to določenemu komisarju • Filipu.' 
Schvveigcrju, ki mora pri Črnučah popraviti- pot, da se bode 
lažje dovažal les za stavbo mostu. 

Vidi se iz tega, kar je bilo dozdaj povedano, da delo 
ni šlo nič kaj posebno izpod rok. O tem je najbrž dobila glas 

' '5 



— 66 — 

dvorna kamora v Gradcu, ki je hotela vso stvar spraviti v vi- 
cedomove roke in v boljši tir. Vicedomu Frančišku Seifridu 
grofu Thurnu-Valsassini je naročila 9. junija 1725, naj se za- 
govarja, kako to, da je kokrska cesta v popolnoma zanemar- 
jenem stanu; v bodočnosti naj se drži navodila, danega mu 
zastran poprave cest. V svojem zagovoru (16. junija) povdarja 
vicedom, da nima on skrbeti za popravljanje kokrske ceste, 
ampak višje prcjemništvo kranjske dežele. Slišal je, da je bila 
napovedana deželna tlaka, toda najbrž tlačani niso prišli in 
zategadelj še ni cesta popravljena. Za to zamudo pa on na 
noben način ni odgovoren. Še isti mesec (26. junija) je vice- 
dom zopet poročal kamori, da ima oskrbovanje poprave od 
1. 1723. sem glavno prcjemništvo. On misli, da se bode dala 
cesta popraviti z malimi troški, ker hodijo po nji samo oto- 
vorjeni konji, ne pa vozovi. Za poročilo o stanju dela je prosil 
istega dne deželno oblastvo. Odgovor kamore je bila zapoved 
(28. julija), naj da vicedom kokrsko cesto, ki je na kranjski 
strani še popolnoma »vnpracticabl«, takoj popraviti. Vicedomu 
seveda to ni bilo prijetno, zato je 11. avgusta 1725 odgovoril, 
da on z enim samim uradnikom (knjigovodjo) ne more poleg 
drugih obilnih uradnih poslov prevzeti še oskrbovanja poprave 
kokrske ceste, razven če se mu da več uradnikov, ki bi dan 
na dan pregledovali cesto in imeli samo ta opravek. 

Zanimanje kamore je menda spodbodlo tudi stanove, 
da so 22. avgusta 1725 popravo kokrske ceste izročili Antonu 
Končniku (Kundtschnikh). Vendar kamora kokrske ceste 
še ni pustila iz očij, ampak je 6. aprila 1726 opozorila vice- 
doma na to, da morata dati tlako koroška in kranjska dežela, 
»cx aerario« naj se pa dajo samo mojstri in materijah Cesta 
postani odprta tovornim konjem, ki nosijo železo iz tamošnjih 
fužin. Vicedom je nato 15. aprila (in 18. maja) 1726 poprašal, 
kdii vddi in nadzoruj popravo ter plačaj troške; naj stori to 
vicedomski urad ? Menda je Končnik tudi res začel z delom, 
ker se je 8. maja 1726 zapovedalo kmetom, naj pridejo z 
vpreženimi vozovi pred Končnikovo stanovanje v Kazimirovi hiši 
poleg diskalcejatov v I jubljani, da bodo vozili les in kamenje. 



— 67 — 

Dve leti pozneje, 31. avgusta 1728, je notranje-avstrijska 
kamora naročila vicedomu, naj pozve od uradnikov v Kaplji, 
kako je napredovalo popravljanje kokrske ceste in poročilo 
pošlje nemudoma kamori. Da se je cesta popravljala, nam 
kaže tudi ukaz, katerega so stanovi 8. maja 1731 poslali graj - 
ščinam: Kamnik, Stari Gutenbcrg in Neuhaus pri Tržiču, Glav- 
nik (Gallenfels), farama Križ in Kovor, grajščinam Kieselstein 
(v Kranju), Kamen pri Begunjah, Turn pred Dvorom, Brdo 
pri Kranju, Purgštal, Ajmanov grad (Ehrenau), Schrottenthurn, 
farama Naklo in Kranj, grajščini repenjski (Reitelstein) itd. 
Vse te grajščine in fare so morale določeno število tlačanov 
in vozov poslati v Kokro. Če tega niso storile, morale so 
plačati za vsakega tlačana na dan 17 kr., za voz pa 34 kr. 
To je zadnji podatek, ki sem ga o kokrski cesti našel v kranj- 
skem deželnem arhivu. Nadaljno zgodovino ceste sem že po- 
pisal (Izv. 1. c). 

Na koncu naj še pripomnim, da sta o ti cesti pisala že 
tudi Valvasor in Linhart. Valvasor (Ehre d. H. Krain 
II. 136.) popisuje kokrsko dolino in piše: »Cankcr-Thal (sonst 
Ukokre) ist ein Thal drcy Meilen lang, z\vischen den hochsten 
Schnee-Gcbirgen, von Thurn unter Neuburg bifi Seeland an 
Karnerischen Grentzen, da geht die Strasse gen Karnten durch 
auf Kappl zu«. Potem popisuje mostove čez Kokro in pravi, 
da so »gantz abscheulich« ter nadaljuje: »In diesem Thal bin 
ich nach vielmaligem Durchreiscn niemals cines Vogcls an- 
sichtig wordcn. Leutscligkeit und Anmut, welche sonst in 
manehen Thalern ihren Erbsitz haben, darff man da nicht 
suehen. Die Durch-Reisc fallt gantz unfreundlich, melaneholiseh 
und langvveilig, also dafi cs vvol ftir ein ziemliches Tempe- 
rament und Mortificirung allzufrischer Gedanken dienen konnte; 
da es doch sonst der reehte Fuhr-Weg, vvelehen die Wagen 
gebrauchen. Man findt keine Hauser darinn. So ist der Boden 
sfchr steinigt, das gantze Thal gar cng und von dem Gebirge 
dergestalt zu bevden Seitcn cingesperrt und glcichsam ein- 
gemauert, als ob es die Natur zu einem Kercker der Trau- 
rigkeit verordnet hette. Solches Gebirg ist uberall felsicht, 

5* 



— 68 — 

darauf dennoch Tannen, Lerchen-Baume, BUchcn samt andrcm 
Holtze wachsen. Mit wenigem zu sagen, es ist eine rechte 
Wildnifi, darinnen die Wildheit defi Cbcrmuts sich fttglich 
zahmen liesse«. 

Ta popis nas ne sme iznenaditi, zakaj občudovanje le- 
pega planinskega sveta je rodilo šele 19. stoletje. 

Linhart v svoji knjigi »Versuch einer Geschichte von 
Krain« na str. 319. seq. I. dela razpravlja o cesti iz Ogleja v 
Virunum čez Santicum. Zadnje mesto je po njegovem na- 
pačnem mnenju Kranj in od tod bi bila šla rimska cesta po 
kokrski dolini. »Ich glaube, daft diese, nicht jene tlber den 
Loibl, die Strasse der ROmer war. Die tlber den Loibl ist 
mOhsamer, steiler, kann den Zuftlllen der Jahrc, und Witte- 
rung nicht trozzen, hat keine Spurcn des Alterthums, und 
die Richtung nach dem Solfelde gcnommcn, nicht einmal 
den Vortheil einer viel kleinern Entfernung. Aber i m Kanker- 
thale ist eine bcquemere Strasse, zum Thcile in Felscn ge- 
hauen — Natur oder Menschenwerk, weift ich nicht — aber 
ihre Anlage ist fester, von der Natur mehr begtinstigt, und 
durch sich selbst cin Bevveis ihrer Dauer. In diesem Thalc 
vvurden rttmische Mttnzen gefunden, deren ich selbst einige 
habe«. 

Strinjam se z Linhartom v tem, da je bila v Kokri 
že rimska cesta in sicer je šla najbrž iz Emone čez Tacen 
mimo Smlednika v Kokro. Tudi v srednjem veku je bila 
skozi kokrsko dolino važna tovorna pot, posebno sol so to- 
vorih po ti poti na Koroško. Toliko sem hotel povedati v 
dodatek svojemu spisu. 



— 69 — 

Ruška gimnazija. 1 ) 

Spisal Fridolin Kavčič. 

Jtiuška vas blizu Maribora je za nas Slovence zaradi 
svoje zgodovinske preteklosti jako važna. Že v 9. stoletju je 
stala na desnem bregu Drave, tam, kjer je sedaj zidana ruška 
cerkev, neznatna kapelica, posvečena Mariji. Blizu te kapelice 
so slovenski plavci kaj radi ustavljali plave, da so se pripo- 
ročali za daljno pot Bogorodici. L. 900 je Edmund pl. Weiss- 
egg ondi, kjer je bila postavljena lesena kapelica, položil te- 
meljni kamen novi cerkvi, ker se je bil tako zaobljubil. V 
petih letih je bila stavba dovršena. Brat tega cerkvenega gra- 
ditelja, Caharija pl. Weissegg, je bil prvi ruški duhovnik, a 
šele 37. duhovni pastir ruški, Marko Pavrič, je bil imenovan 
za župnika. 

Leto 1644. je za Ruše začetek nove slavne dobe, na 
katero moramo biti ponosni. Slovenec Jurij Kozina (1. 
1629. vikar ljubljanske predmestne župne cerkve svetega Petra) 
ustanovil je namreč tedaj, ko so razgrajali Turki po slovenskih 
tleh, ob času bojev, uporov in nemirov, tukaj v samotni va- 
sici učilnico, ki je kmalu zaslovela po vsi Notranji Avstriji 
ter se čudovito razvijala pod vodstvom priprostih župnikov 
— Slovencev. V tej učilnici se je izšolalo 6931 učencev, 



2 ) Viri : »Notata Rastcnsia antiquissimis documentis desumpta et varijs 
fide humana dignis autographis deseripta.« To kroniko, sestavljeno z ne- 
umornim trudom, če tudi ne povsem zanesljivo, je spisal Jožef Avguštin 
Marian, duhovni pomočnik in učitelj ruške učilnice, v latinskem jeziku. 
To rokopisno knjigo je dal častni kanonik in župnik pri Sv. Petru blizu 
Maribora, Marko Glaser, rojen Rušan, dragoceno vezati, pa tudi prepisati 
in iz latinščine v nemščino prevesti. — Slomšckovc Drobtince za leto 
1865—1866. Izdalo ravnateljstvo Lavantinskcga semenišča. V Mariboru. 
Str. 185—211 in str. 264-265. Kollmann, J. Maria Rast in Unterstever, 
ein alter Wallfahrtsort und cins cinc bcriihmte Academic. Dcr Aufmerk- 
same. 1833. Nr. 103. — SeidI, J. G. Maria Rast, Monographische Skizze. 
Stcicrmarkische Zeitschrift. Ncue Folge II. Jahrg. 1 Hcft, stran 23—40. 
— Hofrichter, J. C. Chronik von Maria Rast in Untersteier. Marburg. 
1872. Buchhandlung Friedrich Lcvrcr. — Puflf. R. Maria Rast bei Mar- 
burg. Stciermarkischer National Kalcndcr, 1857. stran 30—34. 



— 70 — 

med temi preko 600 plemenitnikov iz najodličnejših rodbin. 
Tukaj je prejelo poleg treh nadškofov pouk 8 škofov, 17 pre- 
latov ter mnogo zgodovinsko znamenitih mož, ki so bivali 
na cesarskem dvoru. 

L. 1650., o prazniku sv. Rcšnjega Telesa, je dospela v 
Ruše velikanska množica romarjev, in od tega časa so za- 
slovele Ruše kot božja pot. Od 1. 1644- 1.759 je prejelo tu 
2,886.686 vernikov sveto obhajilo. Raznovrstne nabožne usta- 
nove so povišale slavo ruške cerkve daleč na okrog. Posebno 
zaslugo za pozdigo Ruš je imela rodbina Jamnikova, iz katere 
se je porodilo 5 vrlih ruških župnikov. Prvi župnik iz te 
rodbine, Luka Jamnik, je župnikoval od 1. 1676 — 1698. 

Zaradi krepkosti in neumorne delavnosti so ga nazivali 
* ruškega Romula«. Za njegovega duhovnega pastirstva so ne- 
deljo Marijinega rojstva praznovali kaj slovesno. Jamnik je 
namreč uvel po vzgledu jezuvitov duhovne gledališke igre. 
Postavili so na pokopališču iz desek preprost oder ter ga 
odičili z zelenim vejevjem. Igralci so bili domačini — Ru- 
šani. Te igre so se predstavljale vsako leto ob cerkveni slo- 
vesnosti (na Marijino rojstvo) do 1.1722. Mogočen je bil njih 
vtisek na priproste gledalce. Predmet iger je bila večinoma 
legenda. V kroniki so zabeležene med drugimi sledeče igre: 
»Maria peceatorum rcfugium«; »Maria sollicita pupillorum 
tutrix«; »Materna Mariac erga suos clientes fidelitas«; De 
Disma latrone poenitente«; »De Joviniano Imperatore mire 
coerecto«, zložil oče Sicgfried iz St. Pavla. L. 1684. so igrali: 
»Naskok na turški tabor pred Dunajem«. L. 1707.: »Viljem, 
vojvoda akvitanski«. Dne 8. septembra 1. 1714. je igra tako 
silno pretresla gledalce, da je nastopni dan vse vrelo k spo- 
vednici. V katerem jeziku so se izvajale te igre, o tem molči 
kronika. Vendar nam je znano, da so bili igralci ruški do- 
mačini, tedaj vešči le slovenskega jezika; takisto so bili gle- 
dalci verni slovenski romarji, ki so umeli le slovenski. Iz teh 
okolnostij sklepam, da so se igre predstavljale običajno v 
slovenskem jeziku. Le o igri 1. 1700 kronika izrecno po- 
vdarja, da se je najprej predstavljala v nemškem, ponavljala 



— 71 

pa v slovenskem jeziku. L. 1722. se je vršila zadnja 
predstava; pri tej so nabrali med romarji za ono dobo gotovo 
veliko vsoto 300 goldinarjev. L. 1779., za župnika Marka 
Goličnika, je nastal v Rušah grozovit požar, ki je vpepelil 
župnišče, cerkev in mnogo hiš. Začeli so zidati župnišče in 
cerkev iz nova; okoli 1. 1783. je bila cerkev dozidana. L. 1751. 
je prejelo 40.000 vernikov sveto obhajilo in 1. 1698. se je v 
Rušah bralo 2500 sv. maš. Za župnika Luke Jamnika je ro- 
malo v Ruše mnogo kristjanov, ki so utekli turški sužnosti, 
med temi je bil tudi hrvaški vojak Štefan Turnovič, katerega 
so Turki 1. 1683. vjeli pred Dunajem. L. 1703. je doŠel tudi 
iz 71etnega turškega jetništva bogoslovec Bolfenk Šcrepec, 
ki se je hrabro bojeval s Turki; ostal je v Rušah za duhov- 
nega pomočnika in učitelja. A vrnimo se k ruški učilnici. 

Ustanovnik te šole, katera se je obče nazivala ruška 
gimnazija, je bil, kakor je bilo že povedano, ruški župnik Jurij 
Kozina, kateri je otvoril učilnico 1. 1645. s 17. učenci. Po- 
možna učitelja sta mu bila duhovnika Boštijan Strempfl in 
Janez Pilat. Že v naslednjih 4 letih nahajamo tu gojence iz 
najodličnejših rodbin Štajerske in sosednih dežel. Gojenci so 
bili vzprejeti kot 9 — 10 letni dečki. Število učencev je raslo 
od leta do leta. Do vrhunca je dospela ruška gimnazija 1. 1698. 
pod pastirstvom Luke Jamnika; brojila je 220 gojencev, 
med temi 21 grofov in baronov. Podučevali so na ruški 
gimnaziji po učnem načrtu jezuvitov na podlagi materin- 
ščine. Za dečke slovenske narodnosti je bil nastavljen nemški 
učitelj (instr. germ. juvent). Ko so jezuviti okoli 1744. leta 
ustanavljali učilnice po Notranjem Avstrijskem, začela je ruška 
učilnica hirati, popolnoma ponehala je pa 1. 1758., ko je bila 
ustanovljena v Mariboru jezuvitska gimnazija. Ravnatelji in 
učitelji ruške gimnazije so bili ruški župniki in župniški na- 
mestniki, skoraj sami Slovenci. 

Ravnatelji so bili ti-le župniki: 

1. Jurij Kozina (ustanovnik) od 1. 1645 — 1649. 

2. Baltazar Peteric, umrl 1. 1652. 

3. Boštijan Strempfl (Rušan) od 1. 1652—1671. 



— 72 — 

4. Janez Jurij Hauptmann (Rušan) od 1. 1671 — 1676. 

5. Lukajamnik (Rušan) od 1. 1676—1698. 

V mrtvaški knjigi čitaš o njem: » 1698 Maii 27. sepultus 
est ille, cujus erat alios sepeliri curare, scilicet Adm. Rdus. 
D. Lucas Jamnigg, Art. Lib. ct Philos. Magister ct Vicarius 
loči vigilantissimus, Author et reformator florentis. Ecclesia 
in omnibus et singulis renovata, altaribus aueta et sacellis et 
paroehialis domus — a fundamento aedificata est« 

6. Frančišek Ser. Fabijan, porojen v Kamniku na 
Kranjskem, je kot župnik nastopil 1. julija 1. 1698. in župnijo 
zapustil 1. 1701., ko je vstopil v Vetrinju na Koroškem v red 
cistercijancev. 

7. Matija Gubanec od 1. 1701 — 1703. 

8. Štefan Jamnik, doktor bogoslovja, odi. 1703— 1715. 

9. Henrik Jamnik od 1. 1715—1717. 

10. Jakob Jožefjamnik, doktor bogoslovja, od 1. 
1717-1725. 

11. Henrik Žiga Jamnik od 1. 1726—1731. 

12. Adam Marinec od 1. 1731—1734. 

13. Jožef Urner, porojen v Slovenjem Gradcu, od 1. 
1734—1753. 

14. Martin Hrapot od 1. 1754—1774. 

Kot profesorji so delovali na ruškem učilišču sledeči 
duhovni pomočniki: 

Boštijan Strempfl, 1645- 1652; Janez Pilat, 1645—1661; 
Tomaž Zebre, 1650—1662; Blaž Nerat, 1662—1666; Jožet 
Frohlich, 1663—1670; Janez Jurij Hauptmann, 1667—1671; 
Andrej Mejovšek, 1671 — 1673; Jožef Anton Hauptmann, 1771 — 
1773; Lukajamnik, 1673—1676; Luka Prottinger, 1674—1679; 
Janez Sedlar, 1676—1679; Gregor Schwcinzer, 1680—1683; 
Peter Molar, 1680—1688; Pavel KaŠler, 1689— 1691; Jurij Žuža, 
1689—1698; Andrej Stribl, 1691-1693; Martin Grahar, 1693— 
1695; Frančišek Fdbijan, 1694—1698; Anton Weinzcdl, 1696- 
1704; Janez Stolekar, 1698—1709; Matija Gubanec, 1699— 
1700; Matija Bukovšck, 1701 - 1702; Miha Rovtar, 1703 - 1708; 
Bolfcnk Šerepcc, 1705 — 1711; Henrik Jamnik, 1708 potem 



73 



1711—1715; Jurij Rovtar, 1709—1712; Simon Koraj, 1710— 
1711; Karol Steincr, 1712— 1715; Janez Sevšek, 1715—1716; 
Luka Jenko, 1715- -1716; Frančišek Pirker, 1717—1719; Vrban 
Wirth, 1717—1720; Baltazar Vranik, 1720-1725; Miha Pra- 
protnik, 1721- 1722; Bernard Križnik, 1722—1725; Leopold 
Andorfer, 1726; Lovrenc Pižun, 1726— 1727; Jožef Majon, 1727; 
Martin Hrapot, 1728—1729; Janez Jamnik, 1728—1729; Jožef 
Veith, 1730-1731; Jožef Avguštin Marian, 1732—1742; Si- 
mon Žiberl, 1733; Jernej Rcpeško, 1736; Matija Lavrenčič, 
1737; LeonardKnez, 1738; Jakob Jesih in Jožef Brdnik, 1742; 
Pavel Saurer in Janez Kokl, 1744; Tomaž Črešnj ar in Gašpar 
Hašnik, 1745; Tomaž Gauster, 1746; Ernst Tomančker in Jožet 
Tinhofen, 1749; Janez Lužnik in Mlakar, 1750; Matija Friedrich 
in Matija Martinič, 1751; Jurij Dobcj, 1754; Jurij Dobnik, 
1756; Jožef Kramer, 1757. 

Učencev je brojila ruška gimnazija: 

1645. 1. 17; 1646.1.34; 1647. 1.35; 1648.1.37; 1649.1. 
32; 1650. 1. 53; 1651. 1. 40; 1652. 1. 43; 1653. 1. 43; 1654. 1. 
45; 1655. 1. 41; 1656. 1. 46; 1657. 1. 28; 1658.1. 42; 1659.1. 
42; 1660. 1. 46; 1661. 1. 55; 1662. 1. 55; 1663. 1. 60; 1664. 1. 
41; 1665. 1. 57; 1666. 1. 65; 1667. 1. 56; 1668.1. 48; 1669.1. 
63; 1670. 1. 77; 1671. 1. 56; 1672. 1. 86; 1673. 1.91; 1674.1. 
60; 1675. 1. 60; 1676. 1. 57; 1677. 1. 59; 1678. 1. 55; 1679. 1. 
63; 1680. 1. 61; 1681. 1. 61; 1682. 1. 65; 1683. 1.62; 1684.1. 
78; 1685. 1. 61; 1686. 1. 60; 1687. 1. 59; 1688. 1.93; 1689.1. 
70; 1690. 1. 70; 1691. 1. 80; 1692. 1. 73; 1693. 1.59; 1694.1. 
104; 1695. 1. 165; 1696. 1. 125; 1697. 1. 128; 1698. 1. 220; 
1699. 1. 98; 1700. 1. 110; 1701. 1. 153; 1702. 1. 151; 1703.1. 
132; 1704. 1. 117; 1705. 1. 87; 1706. 1. 107; 1707. 1. 102; 
1708. 1. 102; 1709. 1. 91; 1710. 1. 117; 1711. 1. 88; 1712. 1. 
74; 1713. 1. 66; 1714. 1. 94; 1715. 1. 95; 1716. 1.96; 1717.1. 
91; 1718. 1. 52; 1719. 1. 43; 1720. 1. 71; 1721. 1.65; 1722.1. 
14; 1723. 1. 44; 1724. 1. 46; 1725. 1.75; 1726. 1. 48; 1727.1. 
41; 1728. 1. 27; 1729. 1. 32; 1730. 1.50; 1731. 1. 50; 1732.1. 
44; 1733. 1. 47; 1734. 1. 58; 1735. 1.58; 1736. 1. 55; 1737.1. 
60; 1738. 1. 52; 1739. 1. 60; 1740. 1.52; 1741. 1. 40; 1742.1. 



— 74 - 

30; 1743. 1. 9; 1744. 1. 6; 1745. 1. 7; 1746. 1. 6; 1747. L 6; 
1748.1.7; 1749.1.6; 1750.1.6: 1751.1.9: 1752.1.7:1753.1.5: 
1754. 1. 2: 1755. 1. 5; 1756. 1. 8: 1757. 1. 2: 1758. 1. 2. 

Kronika marljivega Mariana tudi pri vsakem gojencu 
ftavaja, do kakega dostojanstva je dospel v poznejšem živ- 
ljenju. Iz teh beležk lahko sklepamo, kako plodovito je de- 
lovala ruška gimnazija. Da, Ruše so bile kraj, kjer se je pred 
200 leti izobraževala in izvrstno odgojevala domača in tuja 
mladež, namreč cvet notranje -avstrijskega plemstva poleg 
kmetskih in meščanskih dečkov. Zasluge tega zavoda, kate- 
remu so bili slovenski duhovniki voditelji in učitelji, 
svedoči nam najbolje ogromna množica škofov, prelatov, vo- 
jakov, učiteljev, duhovnih pastirjev, umetnikov in rokodelcev, 
katerim se je tu v mlada srca vcepila prva kal ljubezni do 
vede, ki je pozneje vzplamtela v mladeničih in možeh. Nad 
6000 učencev se je tu šolalo v teku 113. let. 

Natančni izpisek vseh učencev bi sicer dobro došel kot 
donesek k zgodovini prosvete in genealogije avstrijskega 
plemstva, a prostora nam nedostaje, torej bodi dovolj, ako 
navedemo samo dijake iz višjega plemstva. 

Gojenci ruške gimnazije so bili grofi iz sledečih rodbin: 

Adelstein, Attems (8), Barbo, Breuner (10), Buccelini, 
Cobenzl, Collin, Corenini (2), Christalnik (3), Cronsfcld, Die- 
trichstein (2), Draškovič (3), Dornbach, Engelshaus (2), Erd0dy 
(2), Frankopan (2), Galler(ll), Gaisruck (10), Gallenberg (2), 
Gleispach (2), Grottenegg, Harrach, Hardegg, Heinrichsbcrg 
(2), Heister, Herberstein (17), Inzaghi (6), Jovanovič, Katzianer, 
Kellersberg, Khtlnburg, Kremsfeld, Khimberg, Kvsel, Lambcrg 
(2), Lanthicri (4), Lodron (2), Lichtenberg, Lylis (2), Mars- 
berg (2), Nadasdv (2), Oetting, Petazzi (Petač), Paradeiser, 
Purgstall (4), Putterer (3), Rabathv (2), Rotkav, Rindsmaul, 
Rosenbcrg (6), Rathall, Sauer (8), Scherfenberg, Schrotten- 
bach (4), Speicr, Stampfcr, Steinpeiss, Sidonič (2), Strassoldo, 
Stubenbcrg (6), Sttlrkh, Tattenbach (2), Thurn (4), Thonhausen, 
Turjaški (4), Ursenbeck (2), Ungnad, Vetter von der Lilie, 
Wagensberg (2), Webersberg (2), Weitenberg, Weissenwolf, 



— 75 - 

Waidmannsdorf, Waldenstein (7), Windischgratz (2), Wurm- 
brand (7), Zcnobio, Zippari (2). 

Baroni in vitezi: Abele (2), Adelsberg, Adelstein (2), 
Adlersfeld, Aichelburg (2), Aicholt (4), Amazzaga (2), Andlau 
(4), Andrian (4), Apfaltern (3), Baselli, Bcrchtold (2), Bartho- 
letti, Buchbaum, Cichulini (5), Clevenau, Codelli (2), Conti 
(5), Cromar, Cromm, Cronstein, Delmestria (2), Donnersberg 
(6), Dornsbcrg (2), Eibiswald (2), Engelhaus (2), Erben (5), 
Formcntini (3), Funkh, Frankopan, Gabelkovn (11), Gallen- 
fels (2), Gemsdorf, Gciberg, Gleinitz (2), Glovach, Glozoch 
(10), GrOnpah (2), Hcideck (3), Hallerstein, Heinrichsberg (2), 
Herzenskraft, Hohcnwart, Hornbusch, Hornburg, Javernik (7), 
Jagersdorf, Jauerburg (8), Jtichlingcr (3), Kainpach (3), Kalch- 
berg, Keglevich, Kamethcn, Kompach, Komposch, Kuglmayer, 
Kulmer (7), Kčnigsackcr, KOnigsbrunn, Lang, Lebenbcrg, Le- 
benstein, Lichtenberg, Lichtenheim, Lichtenstein, Liebenegg, 
Lodron (2), Maucrburg, Marenzi, Marinelli, Mordax (5), Moscon 
(13), Maschwender, Mannerburg (3), Maicrsberg, Miculini, 
Miglio (3), Marothi, Messel, Morelli, Neuhaus (10), Oetting, 
Ottenfels (5), Ortenshofen, Patačič, Paumgarten (5), Pethey, 
Pilichgratz, Perzage, Perak (6), Prang, Rabatha, Rechbach, 
Rechberg, Reising, Rhcling, Radmannsdorf, Reiner, Rasp, Ram- 
schtissel (4), Rothkaier, Rcssach, Ruffenstein, Schatzl (5), 
Schrottenbach (2), Schlangenberg (4), Scharfenberg, Schnee- 
weiss (4), Sch\vitzen, Sauer (13), Semler (2), Sems (2), Sie- 
gersdorf, Svili, Stadcl, Sternbach, Sternberg, Strampfl, Senus, 
Schober, Steinach, Steinpeiss, Stampfer, Taufenbaeh (6), Thon- 
hausen, Tschetschker (Čečker 4), Valvasor (6), Waidmanns- 
dorf (3), Walter (3), Wassermann, Wcbersberg (5), Werch- 
told (5), Worz, Wintershofen, Wartenpreis, Zehentner, Zollner 
(3), Zollstein (4), Zirheim. 

Prihodnjič bodem izerpil iz bogate kronike podatke o ne- 
katerih možeh, ki so v javnem življenju dospeli do visoke 
časti. 



76 



Poprava tabra in stare slike v taberski 
cerkvi pri Št Juriju. 

Opisal in narisal S. 

laber s cerkvijo sv. Nikolaja v šentjurijski župniji pri 
Grosupljem je bil že narisan in opisan v 4. letnika 4. sešitku 
»Izvestij Muzejskega društva«. Omenjeno je bilo tudi tam, 
da so stolpi in zidovje v slabem stanu, in da bi bilo prav, 
ako se ta zgodovinska starina s temeljito popravo reši ko- 
nečnega razpada. Ta želja se je sedaj malo da ne popolno 
uresničila. Župnik šentjurijski, kateremu je bila ta ohranitve 
vredna starina vedno pri srcu, je poslal prošnjo s prilogo ime- 
novanega 4. sešitka »Izvcstij« slavnemu deželnemu zboru 
kranjskemu, naj blagovoljno nakloni nekaj podpore v popravo 
tabra. Tej prošnji je deželni zbor ugodil v 8. seji dnč 29. ja- 
nuvarja 1895. Dovolil je za najnujnejšo popravo tabra 120 gld. 
ter ob enem napotil župnika, naj se obrne z jednako prošnjo 
še na centralno komisijo za preiskovanje in ohranjenje umetnih 
in zgodovinskih spomenikov na Dunaju. Na to prošnjo, ka- 
tero sta blagovoljno in velikodušno podpirala gg. svetnik 
Murnik in konservator in kanonik Flis, je poslala slavna cen- 
tralna komisija g. nadinženerja Žužka, kateri naj bi se na licu 
mesta prepričal o potrebni popravi. Imenovani g. nadinžener 
je to storil dne 1. aprila t. 1. Dal je tudi šentjurijskemu žup- 
niku potrebna navodila, kako treba popravljati, ter zagotovil, 
da bode centralna komisija gotovo dovolila do 250 gld. Tako 
se je pričelo popravljanje tabra. Napravili smo apnenico pri 
tabru ter skuhali izvrstnega apna do 200 vag (230 stotov). 
Jedcn stolp je imel posebno slabo streho, zato smo mu še 
lansko jesen napravili novo štulo. Nekaj denarja nam je še 
ostalo od deželno -zborske podpore, zato smo letos v spo- 
mladi nakupili opeke, strešne in zidne, za drugo smo se za- 
dolžili, zaupajoč na onih 250 gld. Ko smo premagali prvo 
težkočo, ohrabrili so se vsi taberski soseščani letos in v par 
dneh napeljali in nanosih ves potrebni materijal za zidanje. 
Ganljivo je bilo gledati 60 ljudij, mladih in starih, ki so, de- 



— 77 -- 

loma na glavi, deloma na ramenih, donašali potrebni materijah 
Bilo je prav kakor spomladi v mravljišču. Napeljali so v kratkem 
času tudi do 40 voz peska eno uro daleč, in to po strmem 
hribovskem potu, proti vrhu z dvema paroma volov. Ker se 
po zimi ni nateklo v tabersko kapnico dosti vode, nanesla 
so je krepka dekleta in žene pol ure daleč iz Ponovc Vasi 
in iz Cerovega. V sredo po veliki noči so pričeli zidarji delo. 
Bili so tukajšnji domačini. Izvršili so delo v 14. dneh ob naj- 
bolj ugodnem vremenu. Domač tesar je tudi izgotovil strešje 
na jednem stolpu. Na dva prva stolpa je pa postavil do pol- 
drugi meter visoke železne nastavke, na katerih se sučeta po 
vetru plehasti in pocinkani slovenski zastavi. Na vrhu ima jeden 
nastavek pozlačeno puščico, ki kaže po kompasu proti severu, 
drugi pa ima pozlačene začetne črke štirih vetrov. 

Tako je tedaj taber popravljen. Zidovi so pokriti z opeko, 
ki trdno tiči v malti, izpalo kamenje iz njih je nadomeščeno 
z novim, stolpi so na novo pokriti. Dva sprednja stolpa sta 
znotraj »popolno predrugačena, zlasti stolp, v katerem je cer- 
kvenik. Pri vsem tem pa vsa ta popravila prav nič ne kaze; 
starinskega značaja taberske stavbe. Tako bi se dalo popraviti 
še mnogo naših zgodovinskih spomenikov, katerim žuga gotovo 
porušenje. 

Pri popravljanju tabra sem imel priliko natančneje pre- 
gledati cerkev sv. Nikolaja, ki stoji v sredi njegovega ozidja. 
Zapazil sem pod beležem neke rudečkaste črte. Začel sem 
trkati z lesenim lahkim kladivom spredaj na slavoloku, kjer 
sta stala pred davnim časom dva stranska altarja. Obseg njihov 
se še pozna na zidu. Stala sta na obeh straneh slavoloka v 
ladiji. Tesar, ki je bil nekdaj cerkvenik na Tabru, mi je pravil, 
da je on podiral zidani menzi in da je v njihovi sredi našel 
po jeden, na vrhu zapečaten kozarec, napolnjen s svetinjami. 
Črke na pečatu se niso mogle brati. Oba kozarca s svetinjami 
vred je potem zazidal v menzo velikega altarja v tej cerkvi. 
Nad bivšo menzo altarja na levi (listni) strani sem zapazil 
dvojno slikanje. Jcdno slikanje je bilo na presni prvotni zid 
ter ne kaže nobene posebnosti. Vlečene so na obeh straneh 



— 78 — 

slavoloka geometrične črte v rumenkasto-rudečih barvah (prej 
ko ne je bila barva narejena iz smlcte opeke ali pa rudeče 
zemlje). Nad to prvotno slikarijo je precej debel belež in nad 
njim slikarija, katero podajemo tu na podobi v poglavitnih 




potezah. Tudi ta slikarija je bila, kakor se je moglo videti 
pri trkanju, do trikrat prebeljena. Zato tudi najstarejši ljudje 
nič ne pomnijo, da bi bila kdaj ta podružnica slikana. 

Pri prav varnem in počasnem delu so se jele prikazo- 
vati na dan slike, katere dneva že gotovo nad 150 let niso 
videle. Prvi se je prikazal sv. Florijan, noseč viteško jekleno 
opravo, a ne z običajno čelado, ampak s klobukom na glavi. 



— 79 — 

V jedni roki ima posodo, s katero poliva goreče poslopje z 
dvema stolpoma, v drugi pa rudeče bandero, katero se cepi 
na dva peclja. Ozadje je zgoraj nebo s .potegnjenimi sivimi 
oblaki, spodaj na desni rumena preproga s patronovanimi ru- 
dečimi rozetami. Obrobki, ti in vsi drugi, so iz. ravnih, ob 
robu šilastega slavoloka pookroženih, rumenih, rudečkastih in 
zelenkastih črt. V sredi teh obrobkov se zapazi tu in tam tudi 
patronovani pikčasti okrasek. To mi je dalo pogum, da sem 
oluščil ves belež raz slik na slavoloku. Nad sv. Florijanom 
se je prikazalo oznanjenje Marije Device. Marija ima kraljiško, 
bogato okrašeno obleko in kleči pred klečalnikom, na katerem 
je odprta knjiga. Pri glavi jej plava sv. Duh v golobji podobi. 
Nad klečalnikom pa prihaja k njej dete Jezus, neoblečen in 
držeč križ v roki. Ozadje je tako, kakor pri sv. Florijanu, 
samo da stoji tu tudi neko poslopje. 

Vrnimo se zopet nazaj in začnimo opisovati podobe 
spodaj na evangeljski strani pri slavoloku. Po odstranjenem 
beležu pozdravi nas tu podoba Matere božje, ki ima pod 
plaščem deset oseb, katere brezskrbno in zaupljivo gledajo 
na svojo zaščitnico. Nemci imenujejo take podobe »Maria- 
Schutzmantelbild«. Ob straneh Marijine glave sta dva keruba. 
Nad to sliko je podoba angelja Gabrijela, kateri prinaša Ma- 
riji veselo oznanilo. Ta slika se tedaj nanaša na ono na levi 
strani: Marijino oznanjenje. Angelj imauzoren mladeniški obraz 
ter drži v levi roki lilijo, okrog katere je ovit trak z napisom 
AVEMARIAGRACIAPLENADT' Tla in ozadje je slično, 
kakor pri drugih podobah. Nad angeljem Gabrijelom in Ma- 
rijo se razpenjata rudečkasta potlačena oboka, ki vpadata 
proti notranji strani na ozka pilastra z zelenkastima kapiteloma. 

V sredi med te dve sliki ter nad sveršetkom šilastega slavo- 
loka je podoba Boga Očeta, ki drži svetovno oblo v levi roki, 
z desno pa blagoslavlja. Ta podoba je jako častitljiva, dasi 
zelo obledela. Obrobljena je z rudečim ovalnim pasom. Tla 
in nebo vidiš, kakor pri prejšnjih slikah. Ob straneh te slike 
klečita dva kranjska, bradata kmeta v nošnji 16. stoletja. Oni 
na evangeljski strani ponuja Bogu belega ovna, po katerega 



— 80 - 

se steza roka od zgoraj, ta na listni strani ima na ramenu cepec, 
v rokah pa snop, katerega prinaša Bogu v dar, toda na ramenu 
mu sedi zelen škratelj z zafrknjenim repom. To sta Kajn in 
Abelj, ki darujeta Bogu, seveda v stari kranjski obleki. 

Kakor kaže precej slaba reprodukcija te opisane slika- 
rije, je kompozicija dobra in ne potrebuje nobene razlage. 
Isto lahko rečem o tehnični izpeljavi njeni. Posebno obrazi 
so risani fino in kažejo neko vzvišenost, katere dandanes ne 
nahajamo kjer si bodi. Ornamentistika v slikariji seveda za- 
ostaja za drugimi prednostmi, a to znabiti nalašč, daje mogel 
umetnik toliko večjo pozornost obrniti v slikanje oseb, katere 
nam predstavlja. 

Glede starosti te slikarije menim, da ne bomo pretirali, 
če jo, ne glede na nošnjo in druge okolnosti, zlasti pri an- 
gelju Gabrijelu in pri sv. Florijanu, stavimo v prvo polovico 
16. stoletja, tedaj nekako v dobo, ko je bil zidan taber okrog 
cerkve. Kdo je to slikal? Kakor navadno pri naših starih 
umotvorih, je tudi tu zastonj naše vprašanje. Lahko pa re- 
remo, da je to delo domačega umetnika, dasiravno ni nikjer 
najti njegovega imena, še celo na odprti knjigi ne, ki leži na 
klečalniku pred Marijo. Iz slike se lahko bere, da mojster ni 
bil Italijan, iz napisa na angeljskem traku (gracia) in iz do- 
mačih kostumov obeh kmetov je tudi oči vidno, da ni tega 
slikal kak Nemec, ostane nam torej le domač kranjski mojster, 
ki je tu ovekovečil svoje umetniške ideje, dasiravno ni pod- 
pisal svojega imena. Pri tej priliki, naj tu opomnim naše se- 
danje domače umetnike, da je res prevelika skromnost, ali 
pa bojazljivost, češ, čemu zapisavati ime pod svoje umotvore. 
Vse kar je prav! 

Vsem tem ugodnostim opisane slikarije pa kljubuje ža- 
lostna istina, da se ta slikarija za dalj časa ne bo mogla ohra- 
niti, namreč zato ne, ker je delana na belež in ne na presni zid, 
in ker je omet na mnogih krajih zelo razhrapan, tako da bo 
težko kaj s popravo. Pa, če jo tudi nemila osoda obsodi v 
razdejanje, ostala bo vendar tu v podobi in perpetuam rei 



- 81 - 

memoriam«. Karton, po katerem je posnet kliše, se bo pa s 
slikarijo podobnimi barvami polihromoval ter obesil v cerkvi 
sv. Nikolaja, ali pa se bode oddal v kako pristojno zbirko. 



2v£ali zapiski. 

Imenoslovni paberki. Veliki pomen krajevnih, rodbinskih, oseb- 
nih in drugih imen za najstarejšo dobo vsakega naroda, pa tudi njih 
neprecenljivo vrednost za slovnico in slovar so učenjaki spoznali vže 
davno. Slovstvo o krajevnih in drugih imenih je pri različnih narodih 
hitro naraslo do ogromne veličine. Tudi v Slovencih se je že mnogo o 
njih pisalo. Naj navedem imenoma le imenitnejše pisatelje: Vrban Jar- 
nik, Fr. Miklošič, D. Trstcnjak, M. Napotnik, S. Rutar, L. Hrovat in dr. 
A vender je na tem polju še mnogo neobdelanega in ne dovolj kritično 
preiskanega. Pridnega preiskovalca še čaka zelo kočljivo, pa potrebno 
delo. — Sledeči kratki podatki naj bodo majhen prispevek k temu ve- 
likemu delu! 

Znane so besede Šafafikovc: »Wo Erz und Sagen schweigen, da 
sprechen die Eigennamen noch immer vornehmlich, von denen die meisten 
Jahrhundertc auf dem Riicken tragen«. (Abkunft d. Slav.). Jcdnako go- 
vori Weinhold: »Wo die Chroniken und Urkunden noch schweigcn, da 
redet das einzelne Wort«. (Die dcutschen Frauen im Mittelaltcr.) 

Zdka. 

Različne kraje zahodnjega obrežja Blejskega Jezera imenuje narod 
iz okolice s tremi imeni : Velika Krivica, Mala Krivica in Zaka. Prvi dve 
imeni ne potrebujeti pojasnila, ker je vsakemu jasno da zaznamenujeti 
več ali manj krivo jezersko obrežje ali nekaki večji in manjši jezerski 
zaliv. Drugače je s tretjim imenom, pod katerim narod razumeva bolj 
proti severo-zahodu ležeči brezni del, ki moli tudi v malem polukrogu 
v jezero samo, in ga tvorijo peščeni porobki zadnjih odraselhov po- 
kljuške visoke planote. Težko je najti v slovenščini besede in debla, ka- 
tero bi moglo objasniti to imč. Na »sak«, ki pomenja v slov. tudi: mreža, 
poleg pomena v stsl. vreča (stsl. sagu in sakii) je težko misliti. Pač pa 
je mogoče, da sem pravo zadel, ako vsporedim blejsko »Z&ko« z rusko 
besedo »saga«, ki jo sicer le ljudstvo rabi, ne pa knjiga, in ki po- 
menja: »sichelformig gekriimmtes, altes Flussbett, sandige Landzungc«. 
(Fr. Booch, Ad. Frey, Fr. Mcsscr, Handworterbuch der russ. und dcutsch. 

6 



— 82 — 

Spr., str. 853). Mogoče pa je, da je »Zaka« isto, kar je kraj »Za A kom« 
(za akam). Tako se imenuje kraj nad Martuljkom, slapom med Dovjim 
in Kranjsko Goro v Jul. Alpah. 

Potemtakem bi bil tu isti koren, kakor je po Trstenjakovem 
mnenju v besedi »Naklo« (indocvrop. koren a k = Spitze) in v »oklo« 
Eberzahn in tudi »cin aus dem Flussc hervorragcndcr spitziger Fcls«. 
(Glej več o tem Kres VI. 1. D. Trstenjak, Zgodovina fara ljubljanske 
škofije | ocena), str. 92 1. 

B&ča. 

Ne visoko sedlo, najpripravnejši prehod iz Bohinja na Goriško. 
in na goriški strani tudi malo selo precej visoko v gori se zovc Bača. 
V gorjanski županiji pri Bledu je to tudi rodbinsko ime", Bačman (on), 
Bača (ona). Mislim, da se ne motim preveč, ako menim, da je Bača to- 
liko, kot planina. Miklošič ima v etimolog. slovniku sledeče: bačf: srb. 
bač, Scnner, stanar, bača, bačija Sennerci; bulg, bačilo, ovilc; češ. bača, 
Oberschafer; slovaš. Schafer; pol. baca SchaTcr. Beseda se nahaja tudi 
v albanščini in rumunščini, kjer pomenja i: »starejši brat*. Miklošič 
misli, da je prišla iz rumun. ali alb. v slovanščino. |Prip. vredn.: Bača 
se imenuje tudi voda, ki teče od Podbrda proti Sv. Luciji. Menimo, da 
je voda dala ime selu Bači. Primeri vasi ob izviru rek: Sovrc, Sovrice, 
Bistrice, Pešate, Krke itd.| 

Friuna. 

Če greš od Bleda proti Gorjam in kreneš iz Spod. Gorjin po 
cesti, ki pelje čez Poljane na Javornik, prideš skoro za vasjo na vrh 
klanca, na katerem so ob cesti tri hiše. Za drugo hišo, kjer je gostilna, 
se obrne glavna cesta proti zahodu, a proti vzhodu ti kaže napis pot 
v Vintgar, v imenitno sotesko mrzle Radovine, ki se vije precej globoko 
pod teboj. Ta klanec in ob jednem ves oni obdelani precej vzvišeni 
hrbet s hišami vred se glasi v narodovih ustih: Frtuna. Začetnica sama 
vže kolikor toliko pove, da je beseda težko domačega izvora. Na kako 
pokvarjeno »vrtuno«, t. j. kjer se »svet zavrti*, kakor je nekdo trdil, je 
po moji glavi težko misliti, ko je daleč in blizu na okoli dosti lepih in 
pristnih* »V rt ač«. Ker je kraj na vetru, lehko sklepamo, da se po njem 
imenuje. In res, ponekod, n. pr. na Dolenjskem, v Trubarjevem rojstnem 
kraju, še govore fortuna v pomenu veter, vihar, in tudi Trubar sam 
rabi besedo v tem pomenu. (Glej Fr. Leveč, die Sprache in Trubers 
»Matthaus« Jhrsb. Oberrealsch. in Laibach 1878, stran 30). Tudi v srb- 
ščino, bulgarščino in turščino je prišla ta beseda iz laščinc. (Miki. Etvm. 
W. str. 58). [Ali se zasledi ondi kake izkopine? Rimska utrdba? — 
Urcdn.l. 



83 - 

Mhz&kla. 

Tako se zovc (narod izreka: M'Žakva) pogorje, ki se vleče med 
Radovino in Korensko Savo ali Dolinko, od izliva potoka Radovinc pa 
do Mojstrane, ali boljše do najnižjega mesta tega gorstva, do nizkega 
sedla, čez katero pelje pot iz Mojstrane v Radovino in se zovc Tnalo 
(iz slovan. kor. tcn. prim. stsl. teti, caedcre, in »tnalo« — les, na ka- 
terem cepijo drva; drugje tudi prostor, kjer se sekajo drva; in kraj. ime 
v Dalmaciji; Knin, rvjjva ctc). 

Poleg različnih razlag tega imena je jedino pravilna Trstenjakova, 
ki izpeljuje to ime iz korena »mig = aquam effunderc, torej Mužakla 
ali Mižakva (kakor on piše) »mons aquam cffundens«. (Iz potne bi- 
sage. Prijazni dopisi do strica Brcka Dragana v Vrbovcu. Vicko, No- 
vice 1859, str. 109). Ime tedaj spada h korenu slav. miz — (mbz; z 
je palatalni gh), iz katerega so nastale besede v vseh drugih slovan- 
skih jezikih in se nahajajo iz istega kor. tudi v druzih indocvrop. 
jez. Od tod slo ven. mzčti, sprudeln, mužen, saftig; muza, Sumpf, in 
ime na češkem Mže, Mdcs etc. (Miki. Etvmol. Wrtb. pod miz str. 209). 
Semkaj spada tudi ime vasi: Miižc blizu Zaspcga. 

Pokljuka 

se zove že zgoraj omenjena visoka planota, jugovzh. od Triglava. 
Beseda obstoji iz debla kljuka, iz katerega je v stsl. glagol kljukati 
»strepitare«, srb. ključati, wallcn, klučao, sicdend, rus. ključ*. (Juellc, 
eigentl. die Lautsprudclndc, voda ključi vuhodjašči (Pamjatniki otrečen- 
noj ruskoj literaturv, Sktpcterburg 1863. 2. 146), pa tudi samo okraj, 
okrožje (Gebiet, Gau. [Prim. Miklošič, Etvmol. Wtb. pod — kljuka -- 
in Hand\vtb. d. russ. Spr. v. Bockh, Frcy, Mcsser). Tako bi pomenilo 
prvotno Pokljuka to, kar pomeni Mužakla, ali pa ime Č r 1 6 i , ki se na- 
haja za neki kraj na Pokljuki, (drugje tudi Čretež iz kor. čert*, novosl. 
čret sumpfige Waldung, rus. čeret, selocnus) t. j. vode, studencev bogat 
kraj! (Prim. U. Jarnik, Versuch eines Etvmologikons der slov. Spr. 
Klgf. 1832. str. 217; Miklošič, die slav. Ortsnamen aus Appel. II. str. 154 
in Kres 1. VI. str. 202, opomba 2. pod črto). 

Tudi v gorjanski županiji se imenuje neki kraj Ključe, pravilno 
bi bilo knjižno: Kljuke (?), sing. Kljuka, ki po svojem značaju odgovarja 
temu prvotnemu pomenu korena. (Konec prih.) 

Nekoliko opazk k sestavku »Laibach in Urkunden des konig- 
lichen Bibliothcks - Archivcs in Vcnedig«, katerega je spisal dr. Oskar 
Gratzv v Mitth. des Musealvcrcines f. Krain, IX. Jahrg. (1896), str. 11—14. 

V rečenem sestavku ste natisnjeni dve listini in pa tri druge zgo- 
dovinske notice. 

6* 



84 — 

I.) Kar se tiče listine z dne 18. nov. 1269, naj omenim, da jo 
pozna tudi Valcntinelli, Rcgesta doc. Gcrm. hist. illustr., str. 450, št. 228. 
Ponatis v Mitth. ni brez napak. Str. 11, v. 24 bi moralo stati »Verlocho«, 
ne pa »Valocho«; str. 12, v. 5 »elaviger«, ne pa »clarigcr« itd. 

II.) Zgodovinska notica iz leta 1358. ne spada tu sem, ker »Ja- 
cobo Purgani de Lavbach« ni bil iz kranjske Ljubljane, temuč iz vasi 
»Laipacco« tik furlanskega mesta Vidma (Udine). Tudi drugi kraji, ki 
so v notici omenjeni, so blizu Vidma. »Civitas Austriae« je Čedad, »Go- 
ritia« je furlanska vas Gorizzo, »Serris« pa (mogoče, da je slabo pre- 
pisano) morebiti Selvis med Vidmom in Čedadom. 

III.) Listino iz leta 1136. poznajo že Cappcllctti (Le chiesc d'Italia, 
VIII, str. 200), Schumi (Urk. und Rcg. B., I, str. 90, št. 80) in Valcn- 
tinelli (Rcgg. str. 418, št. 128). 

IV.) O notici pod št. IV. (str. 12) velja to, kar sem rekel o notici 
pod št. II., namreč, da ne spada tu sem. >Tayabobus de Emona* ni bil 
iz kranjske Ljubljane, temuč iz isterskega Novega Grada (Cittanuova). 
V srednjeveških spisih se zadnji kraj prav dostikrat zove Emona. 

V.) Listino iz leta 1394. omenja Valcntinelli, Rcgg. str. 477, št. 329. 
Škoda, da so na raznih mestih same pike namesto teksta. 

O formalnostih, kako naj se listine izdajajo, ne bom govoril. G. 
pisatelj naj si vzame za zgled Monumcnta Gcrmaniac, Diplomata. 

Dr. Fr. Kos. 

Cerkev na Jeperci. Na Jepcrci, podružnici sorske fare na Go- 
renjskem, je bila na desni strani na zunanji steni cerkve slika sv. Ni- 
kolaja, kateremu je podružnica posvečena. Slika je bila narejena leta 
1752., kar kaže kronografikon : DIVe NICoLae sls qVesVMVs nobls 
aVXILIans VbIqVc. Po lanskem potresu je bila cerkev precej po- 
škodovana, in ko so jo popravljali, prebelili so z ostalo cerkveno steno 
vred žal tudi to skoraj 150 let staro sliko. Na take umetnostne spome- 
nike se pri nas pač še vse premalo pazi! VI. Leveč. 

Slovenska prisega iz /. 1676. V tukajšnjem vicedomskem arhivu 
fasc. 21/35 (6) se nahaja slovenska prisega, kakor jo je prisegla Marga- 
reta N. dne 11. junija 1676. 1. Glasi se: Jest N. Pcrschcscm Gospud 
Bogu vushcga Mogoznimo no lubi Diuizi pres vushcga madesa Spozetti 
Inu Matheri Basie Maric, inu Shem Suctnikam Inu angelzam Basim ena 
prauo zisto inu restnizno Pcrsego, De Jess ad maiiga ranziga Mosha dc- 
nario, ne sama alli schos druge ludie nez nissem prez vuschellc; tudi 
naucm, kam Scha te denaric pcrschle. Koker meni ctc. — Pravopis je, 
kakor se vidi, uprav barbaričen. V. Leveč. 



Izdaje in zalaga r Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnil A. Klein & Comp. v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik VI. 1896. Sešitek 3. 



Iz domače zgodovine. 

IV. 

Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo 
domovino ? 

Spisal dr. Fr. Kos. 
(Konec.) 

Ud leta 595. naprej se Slovenci večkrat omenjajo v 
zgodovinskih virih, kako so napadali zemljo svojih sosedov 
ali pa morali odbijati navale svojih nasprotnikov. 

Leta 596. so Bavarci napadli Slovence, a ti so s pomočjo 
Obrov odbili naskok sovražnikov. 1 ) 

Meseca maja leta 599. je pisal papež Gregor I. eksarhu 
Kaliniku, kateri mu je bil pismeno naznanil, da je premagal Slo- 
vane. 9 ) Ni mogoče določiti, so li bili ti Slovani Slovenci, ali ne. 

Meseca julija leta 600. je pisal rečeni papež solinskemu 
škofu Maksimu, da je jako potrt in vznemirjen zarad Slo- 
vanov, ker so začeli skozi Istro siliti v Italijo. 3 ) 



*) Paul. Diacon., De gest. Langob., IV, c. 10. — Rečeni pisatelj, 
ki to pripoveduje, pravi potem v naslednjem poglavju, da je takrat 
(»hac etiam tempestate«) umrl frankovski kralj Hildepcrt. Omenil sem 
že, da je umrl ta kralj leta 596. Brez dvoma je bil tudi tega leta boj 
med Slovenci in Bavarci. 

2 ) Man si, Concil. coll., X, str. 117. 

8 ) »Et quidem de Sclavorum gen te, quae vobis valde imminet 
affligor vehementer ct conturbor. Affligor in his quac iam in vobis 
patior: conturbor, quia per Istriae aditum iam Italiam intrare coeperunt« 
(Mansi, Cone. coll., X, str. 231.) 

7 



— 86 — 

Okoli leta 602. so napadli Langobardi, Obri in Slo- 
venci Istro ter po njej ropali in požigali. 4 ) 

Leta 604. so vzeli I^angobardi s pomočjo Slovencev, 
katere so jim Obri poslali, Cremono, Mantovo in še dva 
druga kraja. 6 ) 

Okoli leta 611. so Slovenci pri Innichenu premagali 
bavarskega vojvodo Garibalda, sina vojvode Tasilona L, ter 
opustošili bavarske meje. Ko so Bavarci zbrali svoje moči, 
vzeli so plen sovražniku ter ga pregnali iz svoje dežele. ) 

Leta 612. so Slovenci napadli Istro, jo opustošili ter 
pobili mnogo sovražnikov. 7 ) 

Okoli leta 620. je utekel Lopichis, praded langobard- 
skega pisatelja Paula Diacona, iz oberske sužnosti ter prišel 
potem v pokrajino Slovencev, kjer se ga je usmilila neka 
stara Slovenka, ki mu je pokazala pot v Italijo. 8 ) 

Leta 623. so se vzdignili Slovenci in drugi Slovani 
zoper Obre, svoje tlačitelje. Vodil jih je bivši trgovec Samo, 
katerega so Slovani potem postavili za svojega kralja. Slovani 
so premagali Obre ter se osvobodili njih nadoblasti/*) 

Leta 629. so prosili narodje, ki so živeli ob oberski in 
slovanski meji (namreč nemški Bavarci) frankovskega kralja 
Dagoberta, da bi jim zavaroval hrbet ter spravil pod svojo 
oblast Obre, Slovence in druge narode tje do zemlje rimske 
oblasti. 10 ) 



4 ) Paul. Diacon., De gest. Langob., IV, c. 24. 

•) Ravno tam, IV, c. 28. 

6 ) Ravno tam, IV, c. 39. 

T ) Ravno tam, IV, c. 40. 

■) Ravno tam, IV, c. 37. 

9 ) Chronic. Fredegarii Scholast., IV., c. 48. 

,0 ) Chronic. Fredegarii Scholast., IV, c. 58. (Mon. Germ. Script. 
rer. Mcroving., II, p. 150): »Dagobcrtus cum iam anno septimo regnans . . . 
Timorcm vero sic forte sua concusscrat utelitas, ut iam devotionc ad- 
reperint suae se tradere dicionem ; ut etiam gente , quc circa limite 
Avarorum ct Sclavorum consistent, ei prumptac expctirint, ut illc post 
tergum corum iret feliciter, ct Avaros ct Sclavos citcrasque gentium 
nationes usquc manum publicam suae dicione subiciendum fiducialiter 



— 87 — 

Leta 631. se napoti ffankovski kralj Dagobert nad Slo- 
vane, katere je vodil kralj Samo. Dagobert pregovori tudi 
Langobardc in Alamanc, da so mu šli pomagat. Langobardi 
so brez dvoma napadli Slovence ter jih tudi premagali. Ker 
pa je bila glavna frankovska vojska v tridnevni bitki pri 
Wogastisburgu popolnoma uničena, zato tudi Langobardom 
ni nič koristila njih hrabrost. 11 ) 

Istega leta je prišlo 700 Bolgarov, katere je vodil Alciok 
ali Alzeko k vojvodi Valuku na slovensko zemljo, kjer so 
bili gostoljubno sprejeti. Pozneje (okoli leta 663.) so se na- 
potili ti Bolgari v Italijo. 12 ) 

Okoli leta 664. je zbežal Varnefrid, sin furlanskega voj- 
vode Lupa, k Slovencem na Koroško ter si hotel z njih 
pomočjo podvreči Furlanijo. Ko se je vrnil v svojo domovino, 
napadli so ga Furlani ne daleč od Čedada pri gradu Nimisu 
ter ga umorili. 13 ) 

Okoli leta 664. so hoteli Slovenci napasti Čedad, a bili 
so odbiti pri Briščah. 14 ) 

Okoli leta 705. pridero Slovenci v Furlanijo ter pre- 
magajo svoje nasprotnike tako popolnoma, da je bilo v bitki 
uničeno vse furlansko plemstvo. Tudi furlanski vojvoda Ferdulf 
je bil ubit. 15 ) 



spondebant« — Glej tudi Gesta Dagoberti I. regis Franc, c. 22. — Z 
izrazom »manus publica« zaznamenujc Frcdegar rimsko (grško) oblast. 
Ako govori Fredcgar tu o Slovanih, katerih bivališča so segala »usquc 
manum puhlicam*, misliti nam je v prvi vrsti na Slovence, katerih na- 
selbine so se razprostirale na severozahodu do bavarske meje, na jugu 
pa do grške oblasti v Istri. 

n l Chronic. Frcdcgarii Scholast., IV, c. 68. — Gesta Dagoberti I. 
reg. Franc. c. 27. — Convcrs. Bag. et Garant., c. 4. 

1S ) Chronic. Frcdcgarii Scholast., IV, c. 72. — Paul. Diacon., De 
gest. Langob., V, c. 29. 

,3 ) Paul. Diacon., op. cit., V, c. 22. 

14 ) Paul. Diacon., op. cit., V, c. 23. — Briščc so vas na zemlji 
beneških Slovencev. 

15 ) Paul. Diacon., op. cit. VI, c. 24. 

7* 



— 88 — 

Okoli leta 720. prihrumč Slovenci znova v Furlanijo. 
Prišlo je do boja pri Lavarianu. Nato je furlanski vojvoda 
Pemmon na bojišču sklenil mir s Slovenci. 10 ) 

Okoli leta 725. so Slovenci pridrli na Solnograško ter 
tu razrušili cerkev sv. Maksimilijana. 37 ) 

Okoli leta 737. se je furlanski vojvoda Pemmon zameril 
langobardskemu kralju Liutprandu. Pemmon je hotel nato s 
svojimi pristaši i(bcžati v deželo Slovencev, kar pa se ni 
zgodilo, ker mu je kralj prej odpustil. 18 ) 

Okoli leta 738. je napadel furlanski vojvoda Ratchis 
kranjsko deželo, domovino Slovencev. 19 ) 

Leta 743. se je bavarski vojvoda Odilon bojeval s 
Franki. Na pomoč so mu prišli Saši, Alemani in tudi Slovani. 80 

Med letom 743. in 765. so Obri napadli korotanske 
Slovence, katerim je takrat vladal vojvoda Borut. Ta se je 
obrnil do Bavarcev ter jih prosil pomoči. Vslcd tega so Slo- 
venci postali odvisni od njih, oziroma od Frankov. 21 ) 



*•) Paul. Diacon., op. cit. VI, c. 45. — Lavariano je vas med 
Vidmom in Palmanuovo na Furlanskem. 

") Brevcs notitiae, c. 2 in c. 6. (Juvavia, Anhang, str. 33 in 35.) 
— Cerkev sv. Maksimilijana je bila v sedanjem Bischofshofcnu , ki leži 
v Pongau-u blizu Salice. — Zgoraj omenjeni napad se je vršil na vsak 
način med letom 716. in 745. Leta 716. je še živel bavarski vojvoda 
Tcodon, oče vojvode Teodeberta. Zadnji je podelil rečeni cerkvi ne- 
koliko posestev. Leta 745. je Virgilij postal škof v Solnogradu ter 
potem znova postavil imenovano cerkev, ko je bila več let (»multis 
temporibus«) podrta. 

lH ) Paul. Diacon., De gest. Langob., VI, c. 51. 

10 ) Paul. Diacon., De gest. Langob., VI, c. 52. 

*°) Ann. Mettenses a. 743. (Mon. Germ. Script. I, p. 327.) — Ti 
Slovani so bili najbrže korotanski Slovenci. 

tl ) Conv. Bag. ct Carartt., c. 4. (Mon. Germ. Script. XI, p. 7.) — 
Besede »scrvitutiquc cos regum subiccerunt« kažejo, da so bili Bavarci 
takrat, ko so pomagali Slovencem zoper Obrc, že odvisni od frankov- 
skih kraljev. Ker se je pričela ta odvisnost leta 743., smemo trditi, da 
so Slovenci zgubili svojo samostalnost po navedenem letu. Iz stavka 
»pcrmissionc domni Pippini regis ipsis populiš petentibus redditus est 
eis Chcitmar christianus factus« pa je razvidno, da je Hotimir postal 



— 89 — 

Ne bom našteval raznih citatov za poznejšo dobo slo- 
venske zgodovine, ker mislim, da ti popolnoma zadostujejo. 
Ker ima ta razprava namen dokazati, da so Slovenci prišli 
šele proti koncu Šestega stoletja v svojo sedanjo domovino, 
zato ne smem na tem mestu obširneje govoriti o njih naj- 
starejši zgodovini, katera sega do tistega časa, ko so zgubili 
svojo samostalnost ter postali odvisni od Bavarcev in Frankov. 
Vendar naj navedem nekoliko črtic. 

Omenil sem zgoraj, da so se okoli leta 602. in leta 604. 
Slovenci, Obri in Langobardi skupno bojevali z bvzantinsko 
(rimsko) vojsko, ali pa se vsaj med seboj podpirali, če je 
hotel kdo napasti grško oblast. Slovenci, Obri in Langobardi 
so bili agresivni ter si hoteli priboriti novih zemelj, Rimljanje 
pa so bili defensivni, odbijali so napade tujih barbarov ter 
branili meje svoje domovine. Jasno je, da je takrat vladalo 
prijateljstvo med Obri, potem od njih odvisnimi Slovenci in 
pa med Langobardi. Na eni strani vidimo katoliške Rim- 
ljane, na drugi pa nekatoličane, namreč poganske Obre 
in Slovence ter arijanske Langobarde. Zadnji «o na vso moč 
podpirali beneške in isterske razkolnike, kateri so se zarad 
treh poglavij odcepili od Rima. Slovenci so se v tem času 
večkrat bojevali z Bavarci; tam pa, kjer so mejili z Lango- 
bardi, je vladal mir. 

Imamo pa še druge dokaze o takratnih prijateljskih 
razmerah med Obri in Langobardi. Okoli leta 601. je poslal 
langobardski kralj Agilulf oberskemu kakanu rokodelce, da 
so mu tesali bojne ladje. 2 *) Okoli leta 602. so bili poslanci 
langobardskega kralja pri Obrih, da bi sklenili ž njimi staro 
prijateljstvo za večne čase. Nato je Šel tudi poslanec ober- 
skega kakana z istim namenom h kralju Agilulfu. 28 ) 



slovenski vojvoda za časa kralja Pipina. Ker je ta umrl leta 768. in ker 
je pred Hotimirom vladal Slovencem tri leta vojvoda Gorazd (Kakacij), 
moral je vojvoda Borut živeti pred letom 766. Pred tem letom so ga 
tedaj tudi Obri napadli. 

M ) Paul. Diacon., De gest. Langob., IV, c. 20. 

M ) Ravno tam, IV, c. 24. 



— 90 — 

Leta 604. je zveza med Obri in Langobardi, sklenjena 
za večne čase, še trajala, 24 ) a kmalu potem je prenehala. 
Okoli leta 610. se je že gojilo sovraštvo med tema dvema 
narodoma. Oberski kakan je takrat z veliko vojsko napadel 
beneško zemljo ter se med drugimi mesti polastil tudi 
Čedada., 25 ) Kralj Agilulf je kmalu potem začel sklepati mir 
z grškim cesarjem. 26 ) Mogoče je, da so se politične razmere 
med Obri in Langobardi predrugaČile vsled tega, ker so 
takrat postali Langobardi in njih kralj katoličani ter se vsled 
tega tudi bolj približali katoliškim Rimljanom. 

Trdil sem, da so Obri, ko so se polastili Panonije in 
Dacije, podpirali razširjanje Slovanov po svojih deželah. Brez 
dvoma so se tudi Slovenci pod nadzorstvom Obrov polastili 
pokrajin, po katerih žive še dandanes, ali pa so vsaj po njih 
stanovali pred tisoč leti. Ne moremo si misliti, da bi bili 
Obri zatirali Slovence in druge Slovane precej v začetku, ko 
so se ž njimi seŠli, ker na ta način bi jih gotovo ne bili 
zvabili na svojo zemljo. Lahko rečemo, da so Obri izprva 
podpirali Slovence ter jim šli na roko, kolikor jim je bilo 
mogoče. Ko so leta 596. Bavarci napadli Slovence, pomagali 
so tem Obri, da so odgnali sovražnike. 27 ) Da so bili Slovenci 
takrat odvisni od Obrov, ni težko dokazati. Navedem naj le 
to, da so leta 604. Obri poslali Slovence Langobardom na 
pomoč. 

Pozneje so začeli Obri hujše pritiskati na podložne 
Slovane in tedaj tudi na Slovence. Zdi se mi sicer, da 
Fredegar preČrno opisuje, kako so Obri zatirali Slovane. Na 
vsak način je postal oberski jarem tako težak, da so se ga 
hoteli znebiti Slovenci in drugi Slovani, kar se je tudi leta 623. 
zgodilo. 28 ) Slovenci so služili Obrom k večjemu 55 let, more- 
biti pa nekoliko manj. 



* 4 ) Ravno tam, IV, c. 28. 
") Ravno tam, IV, c. 37. 
* 6 ) Ravno tam, IV, c. 40. 
87 ) Ravno tam, IV, c. 10. 
**) Chronic. Fredcgarii Scholast.. IV, c. 48. 



— 91 — 

Z letom 623. se pričenja v zgodovini Slovencev nova 
doba, namreč doba samostalnosti, katera je trajala poldrugo 
stoletje. Slovenci, Čehi in del polabskih Slovanov so si po- 
stavili takrat skupnega kralja, kateri jim je vladal 35 let 
(623 — 658). Pod Samovim vodstvom so rečeni slovanski 
narodje premagali najprej Obre, potem pa še Franke. Slovenci 
so v miru živeli ves čas njegovega vladanja. Iz dobe Samo- 
vega kraljevanja nam zgodovina ne poroča, da bi bili Slovenci 
kdaj napadli svoje sosede, kakor Langobarde in Bavarce, a 
tudi ti so bili mirni. Najbrže Samo ni dovolil svojim pod- 
ložnikom, da bi se po nepotrebnem vojskovali z bližnjimi 
narodi, ti pa se morebiti niso upali prestopiti mej njegove 
države, ker so se ga brez dvoma bali. 

Nekateri zgodovinarji so trdili, da je pač Samo vladal 
na Češkem, ne pa tudi Slovencem. Ni težko dokazati, da so 
se motili. Jako zanesljiv vir, Conversio Bagoariorum et Ca- 
rantanorum, pravi nam kar naravnost, da je bil Samo vladar 
korotanskim Slovencem. 29 ) Drug vir, Fredegarjeva Kronika, 
pa omenja, da je pregovoril frankovski kralj Dagobert tudi 
Langobarde, da so šli nad Slovane. 80 ) S katerimi Slovani 
naj bi se bili Langobardi vojskovali, ako ne s Slovenci? 

Pa tudi, ko bi o kralju Samu ne vedeli ničesar, morali 
bi trditi, da je neka mogočna roka osvobodila Slovence ober- 
skega jarma. Dokazati se da, da so bili Slovenci izprva pod- 
ložni Obrom, pozneje pa ne več. Leta 631. so bili Slovenci 
neodvisni od Obrov in Bavarcev, ker drugače bi ne bili iskali 
pri njih zavetja tisti Bolgari, ki so morali najprej bežati z 
oberske, potem pa tudi z bavarske zemlje. A tudi pozneje 
so bili samostojni nasproti Bavarcem, kar kaže to, da so 
opustošili okoli leta 725. v njih deželi ležeče kraje. Svobodni 

*•) Op. cit., c. 4: »Temporibus gloriosi regis Francorum Dagoberti 
Samo nomine quidam Sclavus manens in (Juarantanis fuit dux 
gentis illius.« 

•°) Chronic. Fredegarii Scholast, IV, c. 68 (Monum. Germ. Script. 

rer. Meroving. II, p. 154): » et Langobardi solucione Dagoberti 

idemque osteletur in Sclavos perrbterunt.c 



— 92 — 

so bili tudi nasproti Obrom, ker drugače bi ne bili ti na- 
padli slovenske zemlje za časa vojvode Boruta. Tisti Slovenci, 
ki so leta 796. pod poveljstvom svojega vojvode Vojnomira 
pomagali Frankom potolči Obre, 31 ) gotovo niso bili odvisni 
od Obrov, ker drugače bi morali tem pomagati. Ravno tako so 
bili Slovenci samostojni nasproti Langobardom, kar pri- 
čujejo razni boji med obema narodoma v teku sedmega in 
osmega stoletja. 

Korotanski Slovenci se imeli svoje vojvode (»duces«). 
To dostojanstvo se ni odstranilo tudi takrat, ko jim je vladal 
kralj Samo. Kakor je v tistem času razun kralja ukazoval 
polabskim Srbom tudi njih vojvoda Drvan, 82 ) tako tudi Slo- 
vencem njih vojvoda Valuk. 33 ) Iz osmega in devetega stoletja 
nam je znanih več slovenskih vojvod, kakor Borut, Gorazd, 
Hotimir in drugi. 8 *) 



Važen činitelj pri vsakem narodu je njegova vera, naj 
si bode že krščanska, židovska, mohamedanska ali pa po- 
ganska. Znano je, da se ljudje navadno kaj trdo drže svojega 
verskega prepričanja in svojih običajev. Mogoče je, da po- 
samezni človek v kratkem času premeni svoje nazore o božjih 
rečeh; drugače pa je, ako imamo opraviti z vsem narodom. 
Zgodovina nam kaže, da se posebno krščanstvo ni dalo lahko 
zatreti tam, kjer se je do dobrega ukoreninilo. Le za malo 
slučajev vemo, da se je kak narod, ki se je bil oklenil kato- 
liške vere, potem udal malikovalstvu. 

Zgodaj se je začelo razširjati krščanstvo po naši domo- 
vini. Kaj vspešno je napredovalo že v prvem in drugem 
stoletju, Še bolj se je utrdilo v tretjem, v četrtem pa se je 
moralo poganstvo za vselej umakniti Kristusovi veri. Kako 
se je krščanstvo razcvitalo, dokazujejo nam kristijanski spo- 



") Ann. Lauriss. a. 796. — Ann. Tiliani, a. 796 (797;. 
8i ) Chronic. Fredegarii Scholast, IV, c. 68. 
M ) Chronic. Fredegarii Scholast., IV, c. 72. 

S4 ) Con v. Bag. et Carant, c. 4 i. d. — Glej tudi Spomenico tisoč- 
letnice Metodove smrti, str. 108. 



— 93 - 

rneniki, lepo razviti meniški stan, mnogobrojni mučcniki in 
precejšnje število novih škofij. 35 ) 

V Ogleju sta že v prvem stoletju po Kristusu sv. Her- 
magora 36 ) in sveti Fortunat oznanovala evangelijski nauk 
ondotnim prebivalcem, ki pa niso bili Slovenci. Iz tega mesta 
in iz Sirmija se je širilo krščanstvo po Istri, Panoniji in 
Noriku. Odveč bi bilo, ko bi hotel našteti imena raznih 
krščanskih mučenikov, kateri so bili v prvih treh stoletjih 
po naših krajih umorjeni zarad svoje vere. Lepo število imen 
nam navaja Fekonja, 37 ) a reči moram, da so dotična imena 
večinoma latinska in grška, slovensko ni nobeno. 

Ko je leA 323. rimski cesar Konstantin premagal svojega 
nasprotnika Licinija, bilo je jasno, da se tudi poganstvo ne 
bo moglo več držati med mejami rimske države. Kristusova 
vera je sedaj dobila prednost pred vsemi drugimi verami. 
Kristijanom ni bilo treba več opravljati božje službe v pod- 
zemeljskih jamah, temuč v lepih cerkvah. Ajdovske templje 
so pogostokrat prezidali v krščanske veže. 

Da se je po naši domovini prebivalstvo odreklo poganski 
veri, kažejo med drugim razne škofije, katere je bilo treba 
ustanoviti. Jako stari ste bili škofiji v Ogleju in Sirmiju. 
V Sisciji (sedanjem Sisku pri izlivu Kolpe v Savo) je vladal 
škof Kvirin, katerega so zarad njegove vere vtopili pri Sabariji 
leta 303. Prezreti ne smemo škofije v Poetov iju (sedanjem 
Ptuju), kjer je delal za blagor svojih ovčic sv. Viktorin, učen 
pisatelj, ki je moral preliti svojo kri za sveto vero najbrže 
leta 303. 38 ) Kar se tiče Škofije v Tiburniji ali Teurniji, 
omenil sem jo že večkrat v tej razpravi. 



•*) Glej spis Andreja Fekonje »O začetkih kristjanstva na Slo- 
venski zemlji« v Letopisu Matice slov. za leto 1882. in 1883., str. 163—194. 

"•) Napačno je, ako kdo izvaja besedo »Hermagoras« iz izrazov 
»grm« in »gora«, ker Hermagoras je grško ime. 

n ) Op. cit., str. 176. 

• 8 ) Temeljito delo o sv. Viktorinu je spisal sedanji mariborski 
škof, dr. M. Napotnik, pod naslovom »Sveti Viktorin, Škof Ptujski, cer- 
kveni pisatelj in mučenec«. Dunaj 1888, 8°, 280 strani j. 



— 94 — 

Te in tudi druge škofije, katerih tu nisem navedel, do- 
kazujejo, da je bilo krščanstvo po naših krajih v četrtem 
stoletju že prav dobro uravnano. 

Ileta 325. je bil cerkveni zbor v Nicaeji, leta 344. v 
Sredču (Sardica) na sedanjem Bolgarskem in leta 381. v 
Ogleju. Teh cerkvenih zborov so se udeleževali tudi pa- 
nonski in noriški škofje s svojo duhovščino. 

Na panonskih tleh sta se rodila dva imenitna moža 
katoliške cerkve. Prvi je bil sv. Martin, pozneje škof v Toursu 
na sedanjem Francoskem, doma v panonskem mestu Sabariji; 
drugi je bil slavni cerkveni očak in pisatelj, sv. Hieronim, 
čegar zibel je tekla v panonskem mestu Stridonu. Pni je 
živel od 316—400, drugi pa od 331—420. 

Kako je bilo krščanstvo urejeno po Noriku v drugi 
polovici petega stoletja, razvidno je iz životopisa sv. Severina, 
katerega je sestavil njegov učenec Eugippius. Na podlagi 
tega spisa in drugih virov je Al. Huber 80 ) precej natančno 
narisal cerkveno življenje po rečeni pokrajini za časa sv. Se- 
verina. Po Huberjevi razpravi je Fekonja 40 ) na kratko opisal 
takratne verske zadeve z besedami: »Skoro povsod, kder se 
v tem spisu omenjajo cerkve in kristjanske občine v Noriku, 
nahajamo tam tudi mašnike z dijakoni in subdijakoni ter 
nižjimi duhovniki doli do cerkvenega vratarja. Imenuje nam 
se več samostanov in celic za moške; a tudi Bogu posvečenih 
devic ne manjka. Samostani imajo svoja zakonita posedstva, 
in njih stanovniki niso samo bogomolci in duhovadci, temveč 
kot apostoli delujejo za blagor ljudstva ter podpirajo posebno 
uboge in zatirane. Govori se o posebnih cerkvah, odločenih 
za krščevanje in dušoskrbje, ter o molilnicah aH podružnicah 
za redovnike in svetovnjake. Božja služba je v popolnem 
redu ; vrši se zjutraj in zvečer, sv. maša se služi, cerkveno 
petje se goji, psalmi se pevajo, skupne molitve se opravljajo, 



S9 ) Geschichte der Einfuhrung u. Verbrcitung dcs Christcnthums 
in SudostdeutschL, I, str. 341—382. 

40 ) Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 193. 



— 95 — 

jedi in pijače se blagoslavljajo, daruje se v sklad itd. Mrliči 
se pokopavajo včasi slovesno, in v navadi so mrtvaška opravila 
in obletnice po mrtvih. Isto tako se v obče časte svetniki, 
mučeniki in njihovi ostanki. Umirajočim se daje sv. popotnica. 
Bogoslužni obredi opravljajo se tudi v najsijajncjšem blišču, 
mnogo sveč gori, in v rabi je dragocena cerkvena priprava 
in obleka. Nadalje doznajemo propise o cerkvenem redu, o 
trdem postu, posebe o 40dnevni postni dobi s pritrganjem 
jedi in pijače; potem, kako verni posvečujejo nedelje in 
druge cerkvene praznike, kako romajo k svetinjam mučenikov; 
sploh kaže nam se bogato razvito kristijanstvo in cerkvenstvo.« 

Potem Fekonja 41 ) še pristavlja: »No, ako imamo take 
osvedočevalne dokaze o povse dovršenem krščanskem živ- 
ljenju daleč tam na severu, to moremo pač isto in še z 
boljšim pravom trditi tudi o južnih, ognjiščem krščanstva 
mnogo bližjih krajih.* 

Sto let pozneje, odkar je sv. Severin (f 482) deloval po 
Noriku, bil je sad njegovega truda popolnoma uničen po 
vseh tistih straneh, kjer nahajamo sledi slovenskega življa v 
sedmem in osmem stoletju. Opustošene so bile škofije, samo- 
stani podrti, duhovniki pregnani, cerkve porušene ter kristi- 
janski prebivalci pobiti ali pa kot sužniki zmagovitih Slovencev 
in Obrov brez vsakega vpliva. 4 *) Po pokrajinah, kjer so takrat 
stanovali Slovenci, ni se dvesto let več razlegalo cerkveno 
petje, molitve so utihnile, božja služba se je opustila in 
nobeden se ni zmenil za nedelje in krščanske praznike. 

Ako je res, da so Slovenci bivali po svoji sedanji do- 
movini že za časa Rimljanov, kako je pač mogoče, da so 

4l ) Letopis Matice slov. za 1882. in 1883., str. 194. 

") Take sužnike so Slovani in Obri za dober denar radi prodajali 
drugam. Znano nam je, da je papež Ivan IV. poslal leta 641. ali pa 642. 
opata Martina v Istro in Dalmacijo ter mu tudi izročil mnogo denarja, 
s katerim naj bi odkupil od sovražnikov vjete ljudi. — Vita Joannis 
papae IV. (Mansi, Concil. coll., X, str. 679.): »Hic (Joannes) temporibus 
suis misit per omnem Dalmatiam seu Istriam multas pecunias per 
sanctissimum ct fidelissimum Martinum abbatem propter redemptionem 
captivorum, qui depraedati erant a gentibus.« 



— 96 — 

kar naenkrat odpadli od Kristusove vere ter uničili vse, kar 
je bilo po njih deželah v kaki zvezi s katoliško cerkvijo! 
Pa tudi, da bi se bili v istini odpovedali krščanstvu, ne 
morem si misliti, ako imam pred očmi versko gorečnost 
katoličanov tistega časa, da bi bili kaj takega storili vsi od 
prvega do zadnjega, posvetni in duhovniki. Nekateri bi bili 
pač ostali zvesti katoliški stvari ter si iskali zavetja v Italiji, 
ako bi se jim ne bilo zdelo varno v domovini. 

Ako bi bili kar mahoma vsi Slovenci obrnili hrbet 
rimski cerkvi in takratnemu papežu Gregorju I. Velikemu, ki 
je vladal od 590 — 604, gotovo bi bil ta vsled tega potrt in 
žalosten ter bi bil skušal naše prednike z raznimi prošnjami in 
pismi znova pridobiti krščanstvu. Ohranilo se nam je nad 
900 pisem in pisemskih odlomkov tega papeža, 43 ) a v nobenem 
ni omenjeno, da bi se bili takratni prebivalci Norika in Pa- 
nonije izneverili katoliškim načelom. Nasproti pa čitamo, da 
izraža papež Gregor I. v svojih pismih veselje, ako so bili 
Slovani tepeni, 44 ) sočutje, ako mora katoliški škof zarad Slo- 
vanov trpeti, ter bojazen, da bi Slovani ne pridrli celo v 
Italijo. 46 ) V nekem pismu do illvrskih škofov pravi, da naj 
skrbe ti posebno za tiste sobrate, katerim so sovražniki (brez 
dvoma Slovani in Obri) vzeli njih stolice ter jih pregnali. 46 ) 
Ako je papež Gregor I. mnogo pisem spisal zarad isterskih 
in beneških prebivalcev, kateri se samo v treh točkah niso 
vjemali z nauki rimske cerkve, lahko trdimo, da bi bil poslal 
še več pisem v Norik in Panonijo, ako bi se bili res ondotni 
prebivalci odrekli krščanstvu. Vendar se to ni zgodilo, ker 
je že nekaj let prej prenehalo vsako občevanje med Rimom 
in Norikom. Iz listine cesarja Karola Velikega z dn^ 14. junija 
leta 811. je razvidno, da so oglejski patrijarhi imeli zvezo s 



48 ) Jaflfe, Regesta pont. Rom., ed. 1885, I, str. 143—219, št. 1066 
do 1994. 

44 ) Mansi, Concil. coll., X, str. 117. 
45 ; Mansi, Concil. coll., X, str. 231. 
46 ) Mansi, Concil. coll., IX, str. 1065. 



— 97 — 

Karantanijo nekako do leta 568. 47 ) Odkar pa so se ondi 
naselili Slovenci, bil je konec njih oblasti po rečeni zemlji. 
Mnogo let je bila potem Karantanija zgubljena za oglejske 
patrijarhe, zgubljena je bila pa tudi za nmske papeže. 

Ni mi težko dokazati, da so bili Slovenci v sed- 
mem in osmem stoletju po Kristusu malikovalci. 

Poganske vere so bili v rečeni d6bi slovenski vladarji, 
kakor n. pr. njih kralj Samo. Frankovski poslanec Sicharij 
je trdil, da Samo ne more biti kralju Dagobcrtu prijatelj, 
ker ne gre, da bi se kristijanjc zvezali s (poganskimi) psi. 48 ) 
Samo je imel dvanajst žend, kar se nič prav ne vjema z 
nauki katoliške cerkve. 40 ) Malikovalci so bili tudi razni slo- 
venski vojvode do Gorazda, sina vojvode Boruta, ki je vladal 
okoli leta 750. 50 ) Znano je, da je bil vojvoda Pribina, ki je 
v sredi devetega stoletja gospodoval panonskim Slovencem 
okoli Blatnega jezera, v svoji mladosti še pogan. 51 ) Njegov 
sin Kocel je bil sicer katoličan, vendar se ni mogel popol- 
noma otresti poganskih navad. Kakor kralj Samo, tako je 
hotel tudi on imeti po več žena. Papež Ivan VIII. mu je 
okoli leta 873. zarad tega poslal posebno pismo. 5 ' 2 ) 

♦') »Nam Vrsus patriarcha antiquam se auetoritatem haberc 
asscrcbat ct quod tempore antequam Italia a Longobardis fuisset 
inuasa, per svnodalia gesta que tunc temporis ab antecessoribus suis 
Aquilcgcnsis ecclcsic reetoribus agebantur, ostendi posse, prediete Ka- 
rantanc prouincic ciuitatcs ad Aquilegiam essc subicetas.« — Listino 
so ponatisnili Hansiz (Germ. saera, II, str. 120.), Kleinmavrn (Juvavia. 
Anh., str. 61, št. 16.), Boczck (Cod. dipl. Mor. I, str. 9, št. 13.), Cappcllcti 
(Le chiesc d' Italia, VII, str. 105.), Zahn (Urkb. f. Stcierm., I, str. 5, št. 4.), 
Schumi (Archiv, I, str. 58, št. 23.), Ankcrshofcn (Gcsch. v. Karntcn, II, 
Rcg. u. Urk., str. 9, št. 7.) 

48 ) Chron. Fredegarii Scholast. IV, c. 68: »Non est possebclcm, 
ut christiani et Dci servi cum canebus amicicias conlocarc possint« — 
Franki so bili v tistem času že kristijanjc. Ker je bil Samo še poganski 
veri udan, je to dokaz, da ni bil frankovskega rodu, temuč Slovan. 

49 ) Chron. Fredegarii Scholast., IV, c. 48. 
60 ) Conv. Bag. et Garant., c. 4. 

Bl ) Conv. Bag. et Carant., c. 10. 

M ) Spomenica tisočletnice Metodove smrti, str. 12, št. 7. 



— 98 — 

A ne samo slovenski vladarji, temuč tudi slovensko 
ljudstvo je bilo v sedmem in osmem stoletju udano po- 
ganski veri. Kako so Slovenci polagoma postali iz maliko- 
valcev kristijanjc, razvidno je posebno iz spisa »Libellus de 
conversione Bagoariorum et Carantanorum«. Imel sem že 
večkrat priložnost, da sem omenil ta spis, ki je bil sestavljen 
na podlagi zanesljivih zgodovinskih virov leta 873., tedaj sto 
let potem, odkar so Slovenci začeli zapuščati stare malike."*J 

Rečeni spis nam precej dobro razjasnjuje, kako so Slo- 
venci postali kristijanjc. V njem čitamo, kako sta prišla na 
Bavarsko kot talnika dva slovenska princa, Gorazd in Hotimir, 
kako sta se tu poprijela krščanstva in kako sta potem kot 
vladarja Slovencev podpirala razširjanje Kristusove vere po 
svoji zemlji. Imenovani spis navaja, kako je solnograški 
škof Virgilij (f 784) pošiljal med Slovence nemške duhovnike, 
med njimi tudi pokrajinskega škofa Modcsta, potem omenja, 
kje so bile postavljene prve tri cerkve na slovenski zemlji, 
ter dostavlja, da so se poganski Slovenci večkrat uprli raz- 
širjanju nove vere in vplivanju tujih pridigarjev. Zadnji 
ustanek zoper katoliško vero je nastal po Ilotimirovi smrti 
ter je bil tako silen, da so morali vsi krščanski duhov- 
niki zapustiti deželo. Nekoliko let potem ni bilo med Slo- 
venci nobenega katoliškega mašnika. 54 ) Treba je 
bilo, da je leta 772. šel bavarski vojvoda Tasilon II. s svojo 
vojsko katoliškim Slovencem na pomoč ter tako dosegel, 
da se ni pričeto krščanstvo takrat zatrlo. :,r> ) 

V spisu »Conv. Bag. ct Carant.« beremo, kaj so vse 
storili za razširjanje krščanstva med Slovenci solnograški nad- 
škofje Arnon (785-821), Adalram (821 --836), Liupram 



M ) Ravno tam, str. 2. 

M ) Conv. Bag. ct Garant., c. 5: »Mortuo autem Chcitmaro et orta 
seditionc aliquot annis nullus prcsbvtcr ibi erat.« — Ta stavek pač 
dovolj jasno kaže, da so bili Slovenci takrat še večinoma pogani, ker 
več let ni bilo med njimi nobenega duhovnika. 

50 ) Ann. s. Rudberti, a. 772 (M. G. SS., IX, 769). — Ann. s. Emme- 
rammi maj. a. 772 (M. G. SS., p. 92). 



— 99 — 

(836—859) in Adalvin (859—873) ter katere pokrajinske 
škofe so poslali na Korotansko. Tudi je popisano, kako se 
je širila katoliška vera po Panoniji v Pribinovi državi. Ime- 
novani spis navaja, kako se je okoli leta 800 prizadeval slo- 
venski vojvoda (grof?) Inko, da bi utrdil katoliško vero med 
svojimi rojaki. 

Dobd se pa še drugi viri, iz katerih je razvidno, da so 
bili naši predniki še v osmem stoletju udani malikovalstvu. 
Še celo tisti Slovenci, ki so bivali v bližini katoliških Rim- 
ljanov in Bavarcev, se dolgo časa niso dali krstiti. 

Omenil sem že, da so poganski Slovenci okoli 
leta 725. napadli Pongau na Solnograškem, tu razrušili cerkev 
sv. Maksimilijana ter pregnali ondotne menihe/' 6 ) Take verske 
razmere nahajamo tedaj v tistem času na severozahodni strani 
slovenske zemlje. Ne samo, da še niso bili takrat naši pred- 
niki kristijanje, temuč pokazali so s svojim postopanjem še 
celo veliko nenaklonjenost nasproti katoliškim duhovnikom 
in cerkvam. 

Proti zahodu so se Slovenci razširili do Innichena, ki 
leži blizu tam, kjer izvira reka Drava. Tudi ondotni Slovenci 
so bili Še leta 770. malikovalci. Bavarski vojvoda Tasilon 
je vsled tega daroval kraj Innichcn in bližnjo okolico do 
slovenske meje (»usque ad terminos Sclauorum«) opatu 
Attonu, da bi tu sezidal samostan ter spreobrnil neverne 
Slovence. 57 ) 



° 6 ) Breves notitiac c. 2. (Klcinmavrn, Juvavia, Anhang, str. 33) : 
»Interea contigit, ut a vicinis Sclavis illi fratres, qui ad Pongov de 
Salzburgensi sede ibidem destinati erant, indc expellcbantur, et ita 
multis temporibus erat devastata cadem cella propter imminentes 
Sclavos ct erudeles paganos.« — Ravno tam, c. 6 (Kleinmavrn, 

Juvavia, Anh., str. 35): » propter Sclavos crudelissimos 

paganos eadem cella multis erat temporibus desolata.« 

a7 ) Glej listino vojvode Tasilona iz leta 770., katero so ponatisnili 
Mcichclbcck (Hist. Fris., 1/2, str. 38, št. 22.\ Rcsch (Ann. Sabion., I, 
str. 669.) in Zahn (Cod. dipl. Austr.-Fris., I, str. 3, št. 2.) — Samostan 
naj bi se postavil »propter ineredulam generationem Sclaua- 
norum ad tramitatem ueritatis deducendam.« 



— 100 — 

Ozrimo se še na jugozahodno stran, namreč v Istro, 
kjer so Slovenci prišli v dotiko s potomci nekdanjih rimskih 
prebivalcev. Tudi tu se naši predniki okoli leta 810. še niso 
poprijeli krščanstva/"' 8 ) akoravno jim brez dvoma ni manjkalo 
priložnosti. 

Še leta 863., ko sta sv. Ciril in Metod prišla na Mo- 
ravsko, bilo je kristijanstvo med zahodnimi Slovani le na 
pol utrjeno. Ljudje so bili pač že krščeni, a manjkalo jim 
je takih duhovnikov, ki bi umeli njih jezik. 69 ) Ko bi bili ti 
Slovani že več stoletij udani katoliški veri, ne bili bi navezani 
na tuje, njih jezika nezmožne duhovnike, ker bi imeli dovolj 
mašnikov domačinov. 



Ne manjka pa še drugih razlogov, ki dokazujejo, da 
so prišli Slovenci še-le po Kristusu v svojo sedanjo domovino. 
Najprej naj omenim, da bi slovanski jezikoslovci lahko navedli 
nekoliko pomislekov zoper trditev, da so se Slovenci ločili 
od drugih Slovanov, nekako za časa trojanske vojske ter se 
potem naselili po Noriku, Veneciji in Panoniji. 60 ) 

Po mnenju Davorina Trstenjaka so bili Noriki in Panonci 
slovenske narodnosti. Tik njih so živeli Tauriski in Skordiski, 
katere prišteva Keltom. Keltski razrodje so torej prebivali več 
stoletij pred Kristusom in tudi še po Kristusu zraven Slo- 
vencev. Ako živita dva naroda mnogo stoletij ali pa še celo 



3H ) Zastopniki isterskih mest in gradov so se pritoževali na zboru 
v Rižani, ki se je vršil med letom 803. in 810., da so morali tri leta 
dajati desetine, katere bi imela dobivati sveta cerkev, poganskim 
Slovanom (»ad paganos Sclavos«), katere je vojvoda Ivan v svoj 
greh in njih (zastopnikov) pogubo poslal na zemljo isterskih cerkva in 
isterskega ljudstva. — Glej Izvestja muz. društva, IV (1894), str. 56. 

60 ) Spomenica tisočletnice Metodove smrti, str. 28. 
. 60 ) Važne se mi zde" besede, katere je napisal prof. Krek v svoji 
knjigi »Einleitung in dic slav. Literaturgesch.«, Graz, 1887, str. 315: 
»Wer z. B. fur die Slovenitat der adriatisehen Vencter eine Lanzc ein- 
lcgt, muss notwendigcrweise dic Existenz des Slovenischen als slavisehe 
Einzelsprachc in vorherodoteisehe Zeiten versetzen. Schon an 
dieser einen Unmoglichkeit seheitert die ganze Hvpotesc.« 



— 101 — 

tisoč let skupaj, vplivata tudi drug na drugega. Ta vpliv se 
posebno kaže v njunih jezikih ter ne zgine tako hitro tudi 
v tistem slučaju, ako sta se za vedno ločila. Če so torej 
keltski razrodje toliko časa živeli zraven Slovencev, nahajajo 
se gotovo sledi skupnega bivanja v slovenščini. Kdor trdi, 
da so Slovenci že pred Kristusom stanovali zraven Keltov 
po sedanji slovenski domovini, podpre naj svoje nazore s 
temeljito razpravo pod naslovom »Keltski elementi v slo- 
venščini«. Ako misli, da so se v sedanji slovenščini že zgu- 
bili nasledki keltskega vplivanja, pa naj vzame v roko naj- 
starejše spomenike slovenskega jezika (freisinške odlomke). 
Tudi staroslovenščina bi mu morebiti dobro služila, ako ni 
pristaš macedonske teorije. 

Južni in zahodni slovanski narodje, kakor Srbi, Hrvati, 
Bolgari in Čehi, so prišli v svojo sedanjo domovino še-le v 
šestem ali pa sedmem stoletju po Kristusu. Iz tega smemo 
sklepati, da so se tudi Slovenci takrat naselili po zemlji ob 
Savi, Dravi, Muri in Soči, ne pa kakih tisoč let prej. 

Nekateri: trdijo, da so Slovenci že več stoletij pred 
Kristusom posedli zemljo po Panoniji, Noriku in Beneškem. 
Na koncu šestega stoletja po Kristusu pa so prišle v rečene 
pokrajine nove čete slovenskih prebivalcev, pomešale se s 
svojimi rojaki ter slovenstvo po Vzhodnih Alpah okrepile 
tako, da se še do danes ni dalo uničiti. — Zdi se mi, da 
se pristaši te teorije hočejo prikupiti dvema gospodoma, ko 
pravijo, da tisti imajo prav, ki dokazujejo, da so bili Slo- 
venci že pred Kristusom v svoji sedanji domovini, a da se 
ne motijo tudi tisti, ki menijo, da so prišli v te kraje Še-le 
na koncu šestega stoletja po Kristusu. Mislimo si, da bi 
bilo res, da je posedla jedna polovica Slovencev zemljo 
ob Savi, Dravi, Soči in Muri kakih 400 let pred Kristusom, 
druga polovica pa se je napotila v rečene kraje tisoč let 
pozneje. Sinovi j cd nega naroda so bili tedaj tisoč let ločeni. 
Gotovo je bila velika razlika med starimi in novimi Slovenci, 
ko so se po tako dolgem času zopet sešli. Prvi so bili kato- 
ličani, imeli so svoje cerkve in duhovnike ter so se kolikor 

8 



— i02 — 

toliko navzeli rimske omike. Živeli so na svoji zemlji, katero 
so njih predniki že tisoč let trebili in obdelovali. Slovensko 
ime jim je že postalo neznano, zato so se pa zvali Panoncc, 
Norike in Venete. V javnem življenju so rabili le latinski 
jezik; ako jč kak Slovence dal napraviti nagrobni spominek 
svoji soprogi, bil je napis gotovo latinsk, ne pa slovensk. 

Nekako v tistem času, ko je vladal v Rimu papež Gregor 
Veliki, ki je s svojo delavnostjo pridobil za katoliško stvar 
Langobarde, Zahodne Gotc, Angle in Saše, razkolniškc 
Istrijane itd., prišli so od vzhoda novi Slovenci v Panonijo 
in Norik. Po veri so bili malikovalci. Za rimski jezik, latinsko 
kulturo in katoliško vero niso marali. Da so Slovenci, niso 
pozabili. Pravico so merili po svojem meču. Kamor so prišli, 
tam so ropali, požigali in morili. 

Po mojih mislih bi novodošli Slovenci ne delali dosti 
razločka med Rimljani in starimi katoliškimi Slovenci. Za 
svoje nasprotnike bi smatrali Rimljane in pa svoje krščene 
rojake. Ako pa kdo misli, da so se katoliški Slovenci združili 
z novodošlimi poganskimi brati, da so se prvi tem na ljubo 
odpovedali krščanstvu, podrli vse cerkve, pobili svoje škofe 
in duhovnike, razrušili rimska mesta in gradove ter se znova 
poprijeli starega slovenskega imena, moram reči, da je ž njim 
težko govoriti. 

Dostavek. Omenil sem v svoji razpravi, da bi slovanski 
jezikoslovci lahko navedli nekoliko pomislekov zoper trditev, 
da so se Slovenci ločili od drugih Slovanov nekako za časa 
trojanske vojske ter se potem naselili po Noriku, Veneciji 
in Panoniji. Ko sem to pisal, nisem pričakoval, da pride tako 
kmalu kak slovanski filolog na dan z istimi nazori o prihodu 
Slovencev, kakor jih imam jaz. Rajnki dr. Vatr. Oblak je iz- 
vršil nekoliko mesecev pred svojo smrtjo kratek sestavek 
pod naslovom »Eine Bcmcrkung zur cil testen sUdslavischen 
Gcschichte«, ki je natisnjen v letošnjem »Archiv fur slavisehe 
Philologie«, XVIII, str. 228—234. Tu našteva nekatere do- 
kaze, da so se Slovenci še-le v šestem stoletju po Kr. naselili 



— 103 — 

po svoji sedanji domovini. Nekaj malega naj iz rečenega 
sestavka tudi jaz tukaj navedem. 

Dr. Oblak omenja na str. 230., da obstoji jugoslovanski 
jeziki iz nekake nepretrgane vrste jako sorodnih narečij. Tako 
so narečja južne in Stare Srbije posebno sorodna narečjem 
severne Maccdonije. Vzhodnosrbska narečja prestopajo v 
sorodna narečja zahodne Bolgarije. Slovenska narečja pre- 
hajajo po beneškem in goriškem narečju v čakovščino, na 
vzhodu pa po stari kajkavščini v štokavščino in čakavščino. 
Iz vsega tega sledi, da so bili med tistimi, ki so se v šestem 
stoletju po Kr. razširili po Podonavju, Balkanu, ob Jadranskem 
morju in po Alpah, tudi predniki sedanjih Slovencev. 

Na str. 231. piše, da ne morejo biti sedanji Slovenci 
potomci tistih Slovanov, o katerih n. pr. Perwolf (oziroma 
D. Trstenjak) govori. Potem vpraša dr. Oblak, ako niso Slo- 
venci pri svojem prihodu v sedanjo domovino našli drugih 
prvotnih Slovanov ter se ž njimi pomešali. Na to vprašanje 
odgovarja, da težko. To prvotno slovansko ljudstvo bi bilo 
moralo biti precej številno, da bi bilo preživelo mnogobrojne 
prehode raznih bojevitih barbarov. Bi li mogel tak močan 
narod brez sledu izginiti? Ali bi ne bil zapustil še potem, 
ko se je združil z novodošlimi Slovenci, v njih jeziku močne 
sledi svojega nekdanjega življenja? Slovenci so bili po severnih 
straneh svoje prisvojene zemlje, kakor po srednjem in go- 
renjem Štajerskem ter po severnem Koroškem, le redko na- 
seljeni, ker le na ta način si moremo razlagati hitro po- 
nemčenje teh pokrajin. Tu bi se morale nahajati sledi prvotnih 
slovanskih prebivalcev v ohranjenih slovanskih krajevnih 
imenih. A ni jih. Vsled tega trdi dr. Oblak, da ni bilo med 
Alpami nikakoršnih Slovanov pred prihodom Slovencev v» 
drugi polovici šestega stoletja. 



— 104 



Izpiski iz stare ordinacijske knjige. 

Priobčil A. Koblar. 

V nadškofijskem arhivu v Vidmu leži knjižica, obsegajoča 
zapiske ordinacij od leta 1495. do 1501. Izvrševal je ordinacije 
do aprila 1499 patrijarhov sufragan, konovijski škof Se- 
bastijan, in sicer večinoma v kapeli sv. Janeza Krstnika 
blizu kolegijske cerkve v Čevdadu, pozneje pa kaprulanski 
škof Peter. Ker smo beležke o ordinacijah Kranjcev iz te 
knjižice objavili že v »Drobtinicah iz furlanskih arhivov«, dodamo 
tu še one, ki zadevajo nekatere kraje po sosednjih deželah. 

Koroško. 

Bela (Obervellach). — 13. aprila 1498 je v Ogleju prejel 
tonzuro in manjše redove Jurij Weinfirrer z Bele (de 
Vellach), dijak solnograške škofije. Drugi dan je precej dobil 
ondi subdijakonat na naslov benediktink v samostanu sv. Jurija 
pri Lengsee-u v solnograški škofiji, 9. junija 1498 je postal 
v Čevdadu dijakon in 22. novembra 1498 mašnik. 

Beljak. — 31. marca 1498 je ordiniral sufragan Se- 
bastijan v Beljaku, v cerkvi sv. Jakoba. Navzoča sta bila: 
naddijakon PeterFcusstlinch in beljaški župnik Ahac. 
Tonzuro in manjše redove sta dobila: Kristan, sin pokoj- 
nega kovača Ivana iz Beljaka, in Tomaž, sin Tomažev 
iz Beljaka. — Subdijakonat je prejel isti dan Vol bank, 
Kneyssl-ov sin iz Beljaka, ki je 14. aprila 1498 postal v 
Ogleju dijakon in 9. junija 1498 v Čevdadu mašnik. — 
11. aprila 1498 je v Čevdadu dobil tonzuro in nižje redove 
Ivan Podncr, Martinov sin iz Beljaka. Navzoč je bil 
idrijski kapelan Krištof Faiden (Capcllanus Hvdrie). 
— 30. marca 1499 je v Ogleju postal subdijakon Tomaž, 
sin zidarja Tomaža iz Beljaka, na naslov beljaškega meščana 
Jerneja Scnusa. — 19. decembra 1500 je postal v Vidmu 
subdijakon Kristan, sin pokojnega kovača Ivana iz Beljaka 
na naslov gospoda Jurija Elechcr-ja. 



— 105 — 

Dravberk (Unterdrauburg). — 31 . marca 1495 je drav- 
berški (Trabcrgensis) dekan kolegijske cerkve v lavantinski 
škofiji dal mizni naslov Martinu de Mura. 

Greifenberk. — 2. aprila 1496 je prejel subdijakonat v 
Ogleju Luka Kostll, sin Ivana »Gendarff de Cray- 
finnberch« v solnograški škofiji, na naslov gospoda Os- 
valda de \Volchen stain: 28. maja 1496 je v Čevdadu 
postal dijakon in 23. septembra 1496 mašnik. 

Jamlje (Amlach). — 21. decembra 1499 je v Čevdadu 
dobil tonzuro in manjše redove Jcronim, Klemenov sin 
iz Jamelj (Ambloch) na Zgornjem Koroškem, dijak oglejske 
škofije. 14. marca 1500 je v Čevdadu dobil subdijakonat na 
naslov gospoda Jakoba Lambergerja; 4. aprila 1500 v 
Čevdadu dijakonat in 18. aprila 1500 v Ogleju mašništvo. 

Libeliče (Leifling). — 10. marca 1498 je postal v Čevdadu 
subdijakon Jakob, sin Vincencijev iz Libelič (Laiflinch), 
na naslov gospe* prijorke de Marinberch; 31. marca 1498 
v Beljaku dijakon in 14. aprila 1498 v Ogleju mašnik. 

Lipa (l And). — 18. februvarja 1497 je postal Bernard, 
sin Viljema Hauczinger-jaiz Lipe, v Čevdadu subdijakon 
na naslov gospoda Žige iz Lipe (de Lindt), 11. marcija 
1497 dijakon in 25. marca 1497 v Ogleju mašnik. 

Milštat (Millstatt). — 14. marca 1500 je dal Ivan 
Sibenchicrther, predstojnik milštatskega samostana (in 
Mulstat) na Koroškem v solnograški škofiji, mizni naslov sub- 
dijakonu Andreju Sarbacher-ju iz krakovske škofije, 
kateri je 4. aprila 1500 postal dijakon in 18. aprila 1500 v 
v Ogleju mašnik. 

Virnilje (Wurmlach). — 27. februvarja 1596 je bil 
Evstah Cabay iz Virmelj (Virmlach) posvečen v Čevdadu 
v subdijakona na naslov gospoda Virgilija iz Grabna 
(de Groben), 19. marca 1496 v dijakona in 23. septembra 1496 
v mašnika. 

2. februvarja 1493. se imenuje svobodin (libertinus) 
Artman pl. Kraig, kamornik koroški. 



— 106 — 

Štajersko. 

Brežice. 30. marca 1499 je dobil v Čevdadu tonzuro in 
manjše redovc Ivan, sin pokojnega Gregorja iz Brežic (de 
Rann), dijak oglejske škofije. — 22. decembra 1498 je postal 
v Čevdadu subdijakon Jurij, sin Martina Kovačiča 
(Couazicz) iz Brežic (de Rann), na naslov plem. gospoda 
Hartmana pl. Kreyg-a, 23. februvarja 1499 v Čevdadu 
dijakon in 16. marca 1499 ondi mašnik. — 22. decembra 

1498 je dobil v Čevdadu subdijakonat Simon, sin krojača 
Andreja iz Brežic, na naslov Žige Mordaxa, načelnika 
(Prefecti) spodnjega mokronoškega gradu, in 30. marca 

1499 je prejel v Ogleju dijakonat 

Celje. 19. septembra 1495 je postal Vrban Palaudcr 
iz Celja (de Cilia) v Čevdadu mašnik na mizni naslov gospoda 
Andreja Hohenwarta (Hoombort) in dedičev. — 27. fe- 
bruvarja 1496 je postal v Čevdadu subdijakon Danijel, sin 
krojača Urha iz Celja, na naslov bratov Andreja in Jurija 
Lilgenberger-jev, ščitnikov in deželanov Savinske doline 
(armigerorum et prouincialium Saunie), in 19. marca 1496 
dijakon. — i 9. marca 1496 je postal v Čevdadu subdijakon 
Pavel, sin pokojnega Ivana Musalima iz Celja, akolit 
oglejske škofije, na naslov gospe* Ivane G ali, gradnice v 
Rožeku (Castellanae de Rudolfscck), 2. aprila 1496 dijakon 
in 28. maja 1496 v Čevdadu mašnik. — 23. septembra 1496 
je dobil v Čevdadu subdijakonat Jernej, tkalcev sin iz 
Celja, na naslov gospoda Tomaža Graknecher-ja, kralje- 
vega ščitnika in načelnika gradu Ostrovice v Savinski 
dolini (Prefecti Castri Osterwicz in val le Saunie), 18. febru- 
varja 1497 v Čevdadu dijakonat in 11. marca 1497 mašništvo. 
— 10. marca 1498 je postal v Čevdadu subdijakon J o št, sin 
plovca (institoris) Martina iz Celja, na naslov gospoda 
Baltazarja Lueger-ja iz Luenca (Luencz), maršala go- 
riške grofije, in 31. marca 1498 v Beljaku dijakon. — 
31. marca 1498 je mašnik postal v Beljaku frančiškan brat 
Danijel iz Celja. — 14. aprila 1498 je postal v Ogleju 
mašnik Jakob, sin pokojnega Marinka Finffezchniar-ja 



— 107 — 

iz Celja. — 14. aprila 1498 je prejel v Ogleju subdijakonat 
Matija, sin pokojnega Scmeniča (Seminicz) iz Celja, 
na naslov gospoda Filipa Brdnikar-ja (Berdnekher), 
načelnika žebniškega gradu (Prefecti in Sibennkh). — 
30. marca 1499 je dal Martin Duelacher, sodnik in 
prisežnik v Celju (judex et juratus Cilie), mizni naslov Juriju, 
sinu Martina Grilca (Grilecz) »de Onech«. — 4. aprila 
1500 je postal v Čevdadu subdijakon Baltazar Sbebi iz 
Celja na naslov Andreja pl. Thurna (a Turri), glavarja 
samoborskega gradu (Capitanei Castri Samabor), in 
18. aprila 1500 v Ogleju dijakon. 

Konjice. — 27. februvarja 1496 je v Čevdadu postal 
subdijakon Rupcrt, sin pokojnega kovača Mihaela Smol- 
nika iz Konjic (Smolnich de Gonobicz), akolit oglejske 
škofije, na naslov gospoda Frančiška Perger-ja »de Si- 
amnich«; 19. marca 1496 dijakon in 2. aprila 1496 v Ogleju 
mašnik. — 31. marca 1498 je dobil v Beljaku subdijakonat 
Klemen, sin pokojnega Simona iz Konjic, na naslov 
gospoda Valentina, in 9. junija 1498 v Čevdadu dijakonat. 

— 14. aprila 1498 je postal v Ogleju subdijakon Jurij, sin 
Ivana Meričnika (Meritschnek in Mericznich) iz Konjic, 
na naslov gospoda Krištofa Lamperger-ja, vojnika v 
boštanjskem gradu (militis Castri Sawstain), 9. junija 1498 
v Čevdadu dijakon in 23. februvarja 1499 ondi mašnik; 
njegov brat Andrej je pa 23. februvarja 1499 v Čevdadu 
postal dijakon in 16. marca 1499 mašnik. — 30. marca 1499 
je prejel v Čevdadu tonzuro in manjše redove Jakob, An- 
drejev sin iz Konjic, dijak oglejske škofije. 

Laško. — 31. marca 1498 je bil v Beljaku posvečen v 
dijakona Jurij, sin pokojnega Ivana Jan čiča iz Laškega 
(Janczecz de Tifer), in 14. aprila 1498 v Ogleju v mašnika. 

— 22. decembra 1498 je postal dijakon Jurij, Andrejev 
sin iz Laškega (Tiuer), in 23. februvarja 1499 mašnik. — 
21. decembra 1499 je prejel v Čevdadu tonzuro in manjše 
redove Ivan, sin pokojnega Martina Forstner-ja iz 
Iraškega (Tewer); 14. marca 1500 je prejel subdijakonat na 



— 108 — 

naslov Sebalda Fayler-ja, 4. aprila 1500 dijakonat in 
18. aprila 1500 v Ogleju mašništvo. 

Ljubno. — 25. maja 1497 je bil v Ogleju v mašnika 
posvečen Gregor, sin Pankraca Slcgel-na iz Ljubna 
. (Laufcn) v ljubljanski škofiji. 

Sevnica. — 11. marca 1497 je dobil v Čevdadu sub- 
dijakonat Luka, črevljarjcv sin iz Sevnice (de Liechtenwolt), 
na naslov gospoda Ivana, opata kostanj eviškega, 
25. marca 1497 v Ogleju dijakonat in 20. maja 1497 v Čev- 
dadu mašništvo. — 11. marca 1497 je v Čevdadu postal sub- 
dijakon Martin, sin pokojnega Petra iz Sevnice (de Lichten- 
bald), na naslov pleni, gospoda Ivana Lengenhauerja, 
vojnika pri glavarju visenj s kega gradu (militis Capitanei 
Castri Weichselberg) ; 25. marca 1497 je postal v Ogleju 
dijakon in 20. maja 1497 v Čevdadu mašnik. 

Sovnek, grad. — 17. decembra 1496 je bil gospod 
Ivan Rhanschisil, vojnik sovneškega gradu v Sa- 
vinski dolini (miles Sauniae Castri Sanech). 

Vuzenica. — 27. februvarja 1496 je postal Florijan, 
sin Primoža T ep p e -j a iz Vuzenice (de Seldenhoffen), sub- 
dijakon na naslov gospoda O t man a Olnekher-ja iz 
Majšperka (de Mansperg), 19. marca 1496 dijakon in 
2. aprila 1496 v Ogleju mašnik. 

Žalec. — 27. februvarja 1496 je bil posvečen Osvald, 
sin pokojnega Pavla Krajnikarja (Cranicher in Craynicher) 
iz Žalca (Ssoxinfelt in Saxinfeld), v subdijakona, 19. marca 
1496 v dijakona in 2. aprila 1496 v Ogleju v mašnika. 

Primorsko. 

Št. Danijel. — 19. decembra 1495 je postal Frančišek, 
sin Tomaža Vipavca (Vipauecz) iz Št. Danijela na 
Krasu (in Carsis), v Čevdadu dijakon in 19. februvarja 1496 
mašnik. 

Gorica. — 2. septembra 1495 je bil Vir gilij iz Grabna 
(de Groben) gubernator goriškega grofa. — 23. septembra 
1496 je bil posvečen v mašnika frančiškan brat Ivan iz 
Gorice (de Goricia) »ordinis minoris de domo maiori«. — 



— 109 — 

25. maja 1497 je postal v Ogleju subdijakon Matija, sin 
pokojnega brivca (barbitonsoris) Ivana iz Gorice, na naslov 
Petra Bladosicza iz Sevnice (Liechtcnvvolt). — 23. de- 
cembra 1497 je v Čevdadu postal subdijakon Luka, sin 
notarja Luke iz Gorice, na naslov gosp. Luke iz Grabna, 
podglavarja goriškega (de Graben, Vicecapitanei Goricie) ; 
31. marca 1498 je postal v Beljaku dijakon, a bil je že nad- 
dijakon oglejske škofije. Isti dan je bil ondi v subdijakona 
posvečen frančiškan brat Vol bank. — 22. decembra 1498 
je v Čevdadu prejel dijakonat Baltazar, sin Leonarda 
iz Gorice, kateri je 23. februvarja 1499 postal mašnik. — 
18. aprila 1500 je v Ogleju dobil tonzuro in manjše redove 
Marko, sin črevljarja Tomaža Goljufa (Galluff ) iz Gorice. 

— 19. decembra 1500 je v Vidmu postal subdijakon Vol- 
bank, sin Andreja Schubena iz Gorice, na naslov go- 
spoda Ivana Thurna mlajšega. 

Kormin. — 23. septembra 1496 je bil v Korminu (Cor- 
moni) župnik Peter. 

Tolmin. — 13. julija 1498 je sufragan Sebastijan v sta- 
novanju svoje rezidence v Čevdadu dal tonzuro Frančišku, 
sinu pokojnega Virgilija a Ripa iz Tolmina (de Tulmino). 

— 18. aprila 1500 je v Ogleju dobil tonzuro in nižje redove 
Ivan, sin Doroteje iz Tulmina (dispensatus super defeetu 
natalium), ki je J 3. junija 1500 postal subdijakon na naslov 
čevdadskega kapitula. Isti dan je dobil tonzuro in manjše 
redove Tomaž, sin Gregorja Sobecza iz Tolmina. 



!v£a,li zapiski. 

Imenoslovni paberki. 

(Konec.) 

Včtranec. 

Na levem bregu Male Pesčenicc (Pišence, govori narod) pri Kranjski 

Gori se vzdiguje precej z lesom zarasla gora, katero imenjejo Bortfvci 

(prebivalci Kranjske Gore) Vitranec. To ime v tej obliki stoji tudi na 

karti generalnega štaba, kjer je zabeležena višina 1582 m, in malo naprej 



— 110 — 

proti jugozahodu še nekoliko višji vrh Vitrancova Špica (pravilno bi 
bilo: Včtrančcva Špica) 1622 m. [Glej Generalstabskartc, Zone 20, Col. IX 
(Flitsch)]. Ker se v borovskem narečju približuje visoki e (jat) glasu / 
(tako imenujejo potok, ob katerem leži Kranjska Gora »Pišnca«, kar pa 
moramo po pravilni izpeljavi pisati Pdščenica) , zato * Vitrančc ni nič 
druzega, kakor Ve*tranec, gora na vetru iz včtrs + an* -f- hči*. — Po 
svoji leži na vetru dobilo je več krajev na Slovenskem svoje ime. [Prim. 
že omenjeno Frtuno. Beseda frtuna, frtune, je znana v pomenu: silen 
veter, viher, vihar, tudi v Rožni Dolini (vsaj v Skočidolu) na Koroškem. 
Tudi v stari nemščini se nahajajo krajevna imena tvorjena po vetru 
n. pr. Ze den winden etc. (Jac. Grimm, Deutsche Grammatik 3, 425)]. 
Omenim naj le koroško Vctrinje, katerega imena Miklošič ne navaja 
pod št. 722 svoje razprave »Dic slav. Ortsnamen aus Appell.«, pač pa 
drugo krajevno ime istega izvora, namreč Vetrovo (nem. Fedcraun). 
Morebiti je bilo ravno nemško ime Victring vzrok, da ni navedel tega 
imena v imenovani razpravi. Da je pa nemško Victring prava kolobocija, 
razvidi čitatelj lehko iz sledečega : V najstarejših listinah se nahaja 
jedino le ime Vitrino, kar pa je dialektična oblika za Vctrcno, ker 
ljudstvo v celovški okolici še sedaj govori čisti / za e. (Glej J. Schcinigg, 
Die Assimilation im Rosenthaler Dialect. XXXII. Programm d. k. k. Staats- 
Gvmnasiums zu Klagenfurt. In »Kres«, I. letnik.) Tako čitamo »Vitrino« 
v podvrženem pismu kralja Arnulfa od 20. novembra 890. 1. in isto 
obliko tudi v različnih listinah poznejših vladarjev (iz leta 982., 984.) 
V 12. stoletju pa že nekoliko pokvarjeno: Uitringe, Vittringen. V tem 
stoletju sta v tej vasi ustanovila cistercijanski samostan (1. 1142.) grof 
Bernard Sponhcimski, brat vojvod Henrika IV. in Engclberta Koroškega, 
in njegova soproga Kunigunda, hči štajerskega mejnega grofa Otokarja VI. 
Kmalu po ustanovitvi samostana pa zasledimo ime Vetrinje še bolj 
pokvarjeno, da, do cela romanizovano, in to prvič v dveh pismih papeža 
Inoccncija III. iz 1. 1202. in 1210.: »abbas et conuentus Victoriensis, mona- 
sterium de Victoria«, in tako naprej tudi v listinah posvetne gosposke. 
Naslanjaje se na ime »Victoriensis« — »Victoria« za Vetrinje, nastala 
je pozneje pravljica, ki hoče razložiti nastanek tega nazivanja. Pripo- 
veduje se namreč, da je bival Henrik Sponheimski, sin vojvode Engel- 
berta, na francoskem dvoru, kjer so ga očrnili nekateri zavidneži pred 
kraljem Ludvikom VI., češ, da ima z njegovo 16lctno hčerjo Konstanco 
prepovedano znanje. Da se je opravičil in skazal nedolžnega, se je moral 
boriti z levom, katerega je s pomočjo Matere Božje srečno premagal. 
Njegova nedolžnost je bila dokazana, vender je vstopil v cistercijanski 
samostan Morimund in postal opat v Villarsu (sedaj Viller-Bctnach pri 
Mctzu), od koder so bili tudi poslani prvi menihi v vetrinjski novo- 
ustanovljeni samostan, kateri se je zval »St. Maria de victoria«, ker je 
Henrik premagal leva. 



— 111 — 

Tako pravljica. (Več o zgodovini tega kraja dobiš v AnhershoV 
novi zgodovini Koroške, ali v najnovejši, nam sovražno pisani knjigi: 
Aelschker, »Geschichte Karntens« p. 328 — 331. — Prim. tudi članek: 
Prof. Edm. Aelschker, Abt Johann von Victring. Neue Carinthia. 1890, 
stran 16 in si., in Carinthia 86. letnik, 1. 1896., stran 56. — Dr. Richard 
Miiller, »Weitere kleine Beitrage zur altkarntnerischen Ortsnamcnkunde.«) 
— V istini čudne preglavice so delala slovenska imena tujcem! — Iz 
priprostega imena Vetrinje, ali kakor pravijo tudi semtertja Vctrin, 
gen. Vetrina (v narečju sedaj tudi Betrin), nastalo je pri učenih ljudeh, 
ki niso umeli slovenščine, najprej Uitringc, a iz tega je napravila učenost: 
Victoriensis, Victoria, in slednjič se združi Uitringe z Victorio v sedanji 
nemški Victring. 

Obrne. 

Mnogokrat sem že čul pripovedovati Bohinjce in Blejcc, da je 
dobilo selo Obrne, pri vhodu v takozvanc Štenge, od tod svoje ime, 
ker so Turki prišli samo v bližino tega kraja, potem pa so se obrnili, 
češ, da mora biti tukaj, kjer se dolina vedno bolj in bolj zožuje »konec 
sveta«. Pripovedujejo tudi, da je Turek »zapisano pustil«, da po teh 
krajih ne bode več hodil. — V Bohinju ga res ni bilo! — Mnogi so 
me zagotavljali, da so sami videli črke in pisanje na neki skali na levem 
bregu Bohinjke tik steze, ki pelje pri prvem mostu v Štcngah še zmirom 
naprej ob levem bregu. Steza je radi skalovitega in strmega obrežja ne 
daleč od prvega mosta vsekana v skalo in tvori nekake stopnice in po 
teh je ime tej ozki dolini »Štenge«. Ko še ni bilo sedanje ceste v Bohinj, 
nosili in tovorih so Bohinjci vedno po tej stezi, voziti niso mogli. 

Iskal sem pred leti po ondotnih skalah napise, ali ničesar nisem 
dobil. Nedavno pa grem z nekim Blejcem, starim možem, Čez prvi most, 
in ker mi je ravno o Turkih pravil, ki so se tukaj vrnili in Bohinjec 
za vedno pri miru pustili, mi pokaže raz most na neko precej veliko 
skalo na levem bregu vode, za katero je pritrjenih sedaj več železnih 
vrvij, ki peljejo k bližnjemu jezu, in pravi: »Tam-lc na tej skali je stalo 
zapisano, da Turka ne bo več v naše kraje , pa unega leta, ko so tu-le 
jez delali, so pol skale odbili, in pisanja ni več.« Kaj je stalo prav za 
prav napisanega, tega mi mož ni vedel povedati, in od tedaj sploh nisem 
več mislil in upal, da zvem o tem kaj natančnejšega. — Letos pa mi 
pride v roko »Lipa«, pisan list, katerega so izdajali za vajo pred več 
leti celovški bogoslovci. V letniku za leto 1870. pa čitam v tretji šte- 
vilki kratek sestavek nekega bogoslovca BI. Zupana pod naslovom 
»Oberne«, kjer pripoveduje o Turkih, ki so hoteli skozi Štenge v Bohinj. 
Tu pa, kjer stoji vas Obrne, so se začele vdirati konjem noge, tako, 
da so se morali vrniti, — in od tod prihaja ime sedanjega selišča. H 
koncu pa pristavlja doslovno: »Tudi je neka v skalo blizu ceste vsekana 



— 112 — 

letna številka 1389 in znano je iz zgodovine, da so bili ravno v istem 
času Turki na Kranjskem«. Tako Blaže Zupan. — Da bi bili Turki 
leta 1389. pridrli na Gorenjsko, to je v letu bitke na Kosovem polju, 
to je več ko neverjetno. Tudi ko bi spremenili letnico 1389 v 1489 ni 
nič boljše, ker nam ta potem še ne svedoči, da bi bili Turki tega leta 
ropali po Gorenjskem, dasi nekateri zgodovinarji trdijo nekaj tacega. 
Ime Obrne je prav lahko sorodno ali nastalo iz obrniti, obrniti se, ker 
se tukaj, kakor pravijo, »svet obrne« — posebno če pomislimo, da so 
Bohinjci precej dovtipni ljudje. — Pravljica o Turkih pa je nastala 
pozneje in se je opirala na ime in na letnico, ki je bila vsekana v skalo 
pri nekedanji poti. Ta letnica pa najbrže ni nič druzega pomenila, kakor 
leto, v katerem je bila steza ali pot napravljena ali popravljena. (Prim. 
Mullner: »Argo« 1895 str. 55.) Take letnice se nahajajo pri mnogih, 
starih , sedaj že tudi opuščenih potih : N. pr. stara , jako strma pot 
na Pokljuko naravnost k Pustu. Pot k šentkocijanski cerkvi (v Rožni 
dolini) ima ob strmi skali staro letnico, koje že ni mogoče več natanko 
citati. (O tej šentkocijanski cerkvi trdijo ljudje, da so jo pozidali že 
pogani z blaško cerkvijo vred. Ti pogani so bili tako veliki, da so svoja 
kladva iz Št. Kocijana metali v Blače, skoro uro hoda daleč itd. Cerkev 
je v resnici jako stara.) 

Klek. 

V listini, katero hrani gorjanski občinski arhiv pod štev. 96 — 
izdani 9. septembra 1594. leta in podpisani od Sigmunda grofa Thurna 
— se določuje, da morajo Podhomci (vas Podhom, [nem. Buchheim] go- 
vore: P(5dham iz Podholm) plačati blejski graščini za planini, kateri so 
uživali, 6 gld. renskih, in sicer za planino »Klek« 4 gld., za planino 
»Meduedia Dollina« (sedaj: Meja dolina) 2 gld. — Planin Klek zvanih 
imamo več po slovanskih krajih, prim. le slovanski Kvffhauser, 1182 m 
visoki Klek na Hrvatskem. Planina Klek v juliških Alpah leži 1559 m 
nad morjem, in ne daleč proč se drži 2017 m visoke Debele Peči (na 
desnem bregu Krme) 1893 m visoka Klečica. Slovensko je ime najvišjega 
velikana v visokih Turah — Grossglockner-ja (3798 m nad morjem). V 
starejših knjigah in zapiskih čitamo še: »Glockner Mons«, tako v letu 
1604 etc. (Mcrians »Topographie«. Glej Mevers Reiscbiicher, Deutsche 
Alpen II. Th. str. 167. in tudi Carinthia, 84. letnik [1. 1894.]. Dr. Richard 
Miiller, Heiligenblut u. deri. Briccius., str. 130.) — Torej Klek, Veliki 
Klek. Klek, gen. Kleka, se zove tudi »uzak komad zemlje, koji razdvaja 
Dalmaciju od Dubrovačke države« (prim. Vuk Stef. Karadžid, Srpski 
Rječnik.) — Gore in kraji dobivajo cesto imena po rastlinah, drevju, 
katero jih pokriva vsaj na nekaterih krajih v večji meri. 

Prim. imena: Tisovec (reci Čisovec, po narodu čisa = tisa) na 
Mužakli. Praprotnica (Prapretnica), kraj na Pokljuki in v gorjanski župniji. 



— 113 — 

Tako tudi Jcrcbikovcc (od jcrcbika, sorbus aucuparia), pogorje, ki se 
vleče na Pokljuki od Mrzlega studenca ali Žontaricc proti zahodu (naj- 
višji vrh 1375 m) y Jelovica, Jdvornik (planina in vrh), Mesno vec, Mesno- 
vce vrh 1538 nt, vse iz: mcccscn (dial, mesesen), tedaj Mecesnovcc itd. 
Tako bi tudi »Klek« najpreje razjasnili, če ga primerjamo s srbsko be- 
sedo klekovina, f. lignum junipereum (adj. klckov, a, o), in če iščemo 
še širjega pomena, pridemo lehko do pojma »razoranc, razbite, kamenite 
gore, krševitega sveta«. (Prim. še: Klekovica, »planina u Starome Vlahu«, 
Vuk Stef. Karadžid, Srp. Rj.) 

Po tem takem bi bil s Klekom po pomenu soroden tudi Kanjavec, 
2570 m visoka, kake dobre dve uri od Triglava proti jugozapadu po- 
maknjena gora. Primeri sloven. kdnjav, adj., mit zerrauften Kopfhaaren, 
kanja, kanjec, der Mausebussard, der Huhncrgeicr itd., srb. nakanjiti se, 
rugo frontem, obnubilor, rus. kanjuks = sova etc. 

Tedaj gora skalo vi ta, razbito skalovje etc. 

Meja dolina. 

Tako se zove podhdlmska (narod pravi : podhamska , Podham 

— Podholm, vas v gorjanski županiji; nem. Buchheim je spaka iz Piid- 
ham — = Podholm. [Glej Miklošič, die slav. Ortsnamen aus Appcllativen. 
II. str. 169, št. 148 hl?.mz] ) planina pod visokim Klekom na pokljuški 
planoti. 

Že samoglasnik »*s ki je v »Meja dolina« visoki glas, stsl. jat, 
je proti nazoru, da bi ime pomenilo toliko, kakor »Grcnzthal« (od meja, 
meje, stsl. mezda — Grenze). In res , gorjansko županstvo hrani več 
starih listin iz srednjega veka, in v jedni izmed teh (iz 15. stoletja) se 
omenja v neki pravdi planina »mcducdia dolina«. Iz listine same je raz- 
vidno, da je ta planina identična s sedanjo »Mejo dolino«. Da je 
skrčenje iz »medvedje« v »meji« mogoče, je razvidno iz imena »Medji 
dol«, kaker imenujejo koroško dolino in prelaz čez Karavanke (Bcl- 
šČico) — nem. Barcnthal.* 

Primeri govedo, goveji, iz govedji; tako tudi rojen od roditi etc. 

— Severno od Meje doline na Pokljuki se vzdigujc okoli 1400 m visoka 
gora »Meji vrh«, ki je zopet prvotni »Medvedji vrh«. 

Velike važnosti za pravilno izpeljavo in pisavo krajevnih imen je 
dobro poznavanje narečja, katero govori ondotno ljudstvo. Koliko napak 
se je ravno radi tega nedostatka uvedlo v knjige in zemljevide! 

Visoki greben gorovja Mužaklc, katerega zapaziš lahko z Bleda, 
imenuje narod »Pvaušč Vrh«, kar bi bile treba pisati »Planski Vrh« in 
pomeni toliko, kakor Planinski Vrh. Koren je plan, prim. planovati 

— majariti; planšar — majer; in češ. plany — nerodoviten, divji. 



— 114 — 

Nad Kranjsko Goro se vzdiga visoka gora, katera ti nudi jednega 
najlepših razgledov v Juliških Alpah, in se imenuje na gencralstabni 
karti »Prissang«, Borovci (Kranjskogorci) pa jo imenujejo isto tako: 
> Pri sank, gen. Prisanka. Ali, če veš, da govore v Kranjski Gori mesto 
kratko naglašenega in nenaglašenega >o* — >a<, in da je svojstvo večine 
gorenjskih narečij spreminjati nenaglašenc vokale v nedoločen glasnik, 
tedaj gotovo tega imena ne bodeš pisal »Prisank«, ampak lepo in j edino 
pravilno slovenski: »Prisojnik«, ali še bolje z naglasom na prvem zlogu 
* Prisojni k*. 

Potok, kateri teče skozi Kranjsko Goro, in je znan radi velike 
škode, katero napravlja ob povodnji, imenuje ljudstvo »P i š' ne a«, kar 
zopet ni nič druzega, nego *Pčščcnica* y istega debla kakor pesek, 
katerega ima struga tega potoka v obilici. (V Kranjski Gori izgovarjajo 
visoki / kot i.) 

Omeniti je vredno kraj pri Blejskem Jezeru za vasjo >MHnoc — 
v narečju >Zazcr« imenovan. Beseda je najbrž nastala iz: Za + jezero 
— Zazcro, in Zdzero bi bilo treba tudi pisati. 

Kako nastanejo pogosto imena, katere je zelo težko pravilno 
razložiti, posebno če je ljudstvo samo 2c davno pozabilo, od kod ime, 
naj vidi citat clj na sledečem vzgledu. — Na desnem bredu potoka Ra- 
dovne, v znani radovniški soteski ali Vintgarju (Rothwein-Klamm) , se 
vzdiguje visoka peč, od ljudstva: Ranke (reci Ranče, k pred e in * — Č) 
ali tudi "»v Rankah* imenovana. Težko bi bilo ime razložiti, da ni na- 
stalo stoprav pred kakimi tremi ali štirimi desetletji. Padla je namreč 
čez to skalo neka žena, ki je v Holmu (hribu na desnem bregu Ra- 
dovne) žela travo in končala v potoku tako svoje življenje. Dobili so jo 
še-lc čez dolgo časa pod Šumom (precej od slapa Radovnc proti izlivu), 
zaraslo že z mahom. Od tega časa so začeli imenovati to pečino: 
^ranjec peč« (rajni, rajna, rajnea ali rajnica) in sčasom samo: Ranče, t. j. 
Rajnke, v Rajnkah! — Mevkuš se imenuje na zemljevidih vas gor- 
janske farc, ležeča v mali dolinici na desnem bregu Radovnc. Ljudje 
izrekajo Mčvk'š. Pisati pa bi bilo treba Mčlkui. Ime izvira od besede 
melk, v staroslov. bi bilo to: mclukii (mfikka) iz korena mčlu. Mi- 
klošič v ctimol. slovniku str. 429 pozna samo besedo »mioka« pri 
Marku Marulidu v verzih: 

»Da ka su duboka, učiš razumnijih, 
A ka su mioka, ncumitclnijih -«, 

in pravi: »mioka, asi. mdtaka, das Seichte, im Gegensatz zu duboka.« — 
V ruščini je znana beseda mčlkij, adj, fcin, seicht, flach. (Handwrtb. 
d. russ. Spr. Booch, Frcy, Messer.j 

K vasi Melkuš spadajo tudi tri hiše, stoječe na vzvišenem pro- 
storu, oddaljene nekoliko od prave vasi; temu selišču rekajo ljudje: 



— 115 — 

Zv£v nca, sem* in tjc tudi Zgvav'nca. Pravilno v knjižnem jeziku bi 
bilo: Zglavnica, Vzgldvnica. 

Na Mužakli se zovc neki del tega gorstva Čisovcc. — Ime pride 
od besede tisa = - taxus , ki se glasi v gorjanskih ustih čisa. Tedaj 
Čisovcc = Tisovec, Eibcnforst. Ivan Kunsič. 

Bokalce ali Notranje Gorice} Gosp. Fr. Schumi ima v svojem 
»Urkundcn- und Rcgcstcnbuch-u«, II. zv., ponatisnjeni dve listini iz 
13. stoletja, v katerih se omenja kraj »Pvhelern* (Schumi, Urk.- und 
Rcgb. II. zv., str. 2.) oziroma »Pvhcl«. (L. c. str. 162.) V abecednem 
imeniku koncem knjige pravi o tem kraju: »Buchcl, Puchling am 
Laibachflussc , wahrschcinlich Bukalice am Gradašicabache , (Pvchcl, 
Pvhelern)« (L. c. str. 328.) in »Strobclhof ist wahrschcinlich Puchling 
oder Bokalicc am Gradašicabache, der vordera Laibach-, Kleinlaibach- 
fluss gcnannt wurdc.« (L. c. str. 426.) 

Z mnenjem g. Schumi-ja, da bi bil »Pvhcl«, oziroma »Pvhelern«, 
Bokalce pri Dobrovi, se nikakor ne morem strinjati. Moje mnenje je, 
da »Pvhel«, oziroma »Pvhelern«, ne pomenja nič druzega, kakor No- 
tranje Gorice v brezoviški fari. 

Nemški »Buchl« se še dandanes imenuje slovenski »Gorica«, 
n. pr. Kamna Gorica --- Stcinbuchcl, Sinja Gorica (pri Vrhniki) — Schein- 
biichl itd. Jcdnaccga pomena je bila ta beseda tudi v 15. stoletju. V 
spisu »Der Lueggcr ,alt Lehcnbuch' vom Jahre 1453« (Mitth. d. Mu- 
sealv. 1866, str. 247 in dalje) beremo, da je »Niclas, Burggrauc zu 
Lucnnz vnnd zum Lueg« dal v raznih krajih desetino v fevd. Med dru- 
gimi kraji se imenuje večkrat »Nidcrn Puchell bci sannd Mcrtten«, ali 
samo »Nicdcr Puchell«, ali pa le »Puchcl«. Ta imena pomenjajo vedno 
Notranje, oziroma Vnanje Gorice. Naše »Gorice« so se toraj v 15. sto- 
letju imenovale »Puchell«; zakaj bi to imenovanje ne veljalo tudi že v 
13. stoletju ? 

Dalje beremo v jedni imenovanih listin (Schumi, Urk.- u. Regb, 

II. zv. str. 161., 162.) doslovno: » mansos, oeto videlicet sitos 

in Pvhcl iuxta fluvium Lcvbach«. Imenovani kraj je bil toraj pri Ljub- 
ljanici. Zakaj naj bi »fluvium Levbach« pomenilo Gradašico in ne v 
besede pravem pomenu Ljubljanico? Notranje Gorice pa so prav blizu 
Ljubljanice; toraj je »Pvhcl« in »Pohclcrn« prav isto, kar so danes 
Notranje Gorice. 

Imenovana listina pa nam dalje tudi pove, da je Ulrik, vojvoda 
koroški, podaril samostanu v Šcnt-Pavlu osem kmetij, ležečih v Goricah 
(sitos in Pvhcl). Nikolaj Prcdjamski pa je dal I. 1453. v fevd desetino 
tudi od osmih kmetij v Notranjih Goricah (Nidcrn Puchell bci sannd 
Merttcn). Toraj tudi z ozirom na število kmetij moramo reči, da 
»Pvhel« in »Pvhelern« pomenja le Notranje Gorice, nikakor pa ne Bo- 
kale pri Dobrovi. 7. Novak. 



— 116 — 

Slovenska imena ljubljanskih ulic pred 100 leti. Vodnikove 
»Lublanfkc Novize« z 1. 1797. so malodanc konce vsakega lista prinašale 
imena ljubljanskih umrlccv. Naslednjega leta postajajo Noviška mrliška 
naznanila Čedalje bolj presledkasta , dokler s 47. listom popolnoma ne 
vsahnejo. Iz teh, v marsikaterem oziru zanimivih objav Vodnikovih in 
iz ljubljanskih oklicnih knjig: trnovska, ki se pričenja z 6. dnem junija 
1785 in iz istodobne šentpeterske 1780—1796, so pozajeta nastopna slo- 
venska topografiška imena, ki so rabila Ljubljančanom pred 100 leti in 
se večinoma rabijo še dandanašnji. 

Trgi: na ftarim tergi, na tergi , na plazi, na velikim Tergi, na 
novim tergi, na fholfkim tergi, per fholah. 

Ulice: v* hrenov-gafi, v' roshni gafi, v' shnidarfki gafi, v' fhtu- 
dcntovfki gafi, v' fhpitalfki gafi, v 4 Lingarjovc gafsc (v Lingovc gafse), 
v' flonovi gafi , v gofpofki gafi , v' Fiftomf ki gafi (v Fiftamfki g., v* 
fiftanfki g. — blizu sedanjega deželnega dvorca, kjer so nekdaj bivali 
vicedomi), v* Judovi ulizi, v felenderjovi gafsi, v' krifhanfki gafi, v' 
Puhenthallove gasc (navaja jo trnovska oklicna knjiga samo jedenkrat, 
in sicer dne 28. okt. 1803), v shentjanshovi gafsi, v' kapuzinarski gafse, 
v' franzifkanarfki gafi, v discalzeaski gafsi, ii Schkolziaskc gafsc (očetom 
Diskalccatom so rekali stari Ljubljančani: škalcijati ali školcijati). 

Ceste: na zgfti pruti Dunaji, na zgfti dunajfki, na Dunejfki zefti; 
na zefti (t. j. na tržaški cesti) , na Diskalziaschke zefte (dne 7. sept. 
1793 je bil na oklicu v Trnovem Primasch Jereb Wirth na Diskalziaschke 
zeste v Moharjove Hische v' stanvainu is Kare Divize Maric na stengah), 

Po cerkvah in samostanih so imenovali kraje : per kri- 
shankah, pred krishaniki (krishenki, krisehanke) ; pred S. Jakoba zcrkuvjo, 
per S. Jakobi, v' S. Jakoba gafse; per S. Floriani (Florianu), nad 
S. Florianam; sraun Svete Rosalie, pred kapuzinarji, per kapucinarjih, 
sraven kapucinarjov, sa kapucinarji (sa kapucinarjimi) v' kapucinarfkim 
predmgftji; per vfmilcnih minihih, per vfmilenih bratih, per vfmilcnih 
(»pri barmhercgarjih« so rekali starejši Ljubljančani še v naših dneh 
letos podrti cerkvi pri stari bolnici, kjer so bivali pred 100 leti usmiljeni 
bratje); sa minihi fare divize Mariac pred moftam (sa minihmi, sa mc- 
nihmi); per nunah, blisu nun. 

Po mestnem zidu, vratih in mostovih so zvali: sa sidam; 
per pifaneh urateh, pred pifanimi vratmi (uratami), na pifanih vratih, 
is pifsanih Urat, svuncj pifaneh vrat; pred krishanfkim vratam, na kri- 
shanskeh vrateh , sunej krishanskih urat ; pred moftam (v klofhtri, u 
buzherjovi hifhi); sraven fhufhtarfkiga mofta, per fhufhtarfkim mofti, 
bliso fhuftarfkiga mofta, pred Shufterskim mostam, per Mofti (cxtra 
portam carolinam paroch, s. Jacobi). (Konec prih.) 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnil A. Klein & Comp. v Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

-^i i >■ 

Letnik VI. 1896. Sešitek 4. 



Carinska in poštna postaja Podpečjo pri 

Brdu. 

Spisal Ivan Vrhovnik. 

ijunaj Ljubljane je bila v prejšnjih časih jedna najvaž- 
nejših poštnih postaj v naši deželi ona na dunajski cesti Pod- 
pečjo pri Brdu. Ponosna jednonadstropna hiša 2 obširnim 
gospodarskim poslopjem, stoječa ob veliki cesti pod strmo 
skalo, ki je dala kraju ime, priča še dandanašnji, da je moral 
biti nekdaj tu živahen promet. Valvasor jako hvali ta poštni 
dom. Tu se je dobivalo za poštene novce vse, kar si je potnik 
želel: jedi in pijače. O njegovem času je poštaril Podpečjo 
Jurij Ernest Kraa. 

Davno poprej, predno je šel tod mimo prvi poštni sel, 
so pobirali tu mitnino. Podpeška mitnica je mati ondotne 
poštne postaje. Carinarji so bili do malega vsi zajedno poštni 
odpravitelji. Ta mitnica je bila lastnina deželnega kneza, ki 
je izročal njeno upravo svojemu vicedomu. 

Prvi oskrbnik, čegar ime nam je ohranjeno v vicedom- 
skih listinah, je Andrej Salittinger. Dne 8. nov. 1538 
je pisal cesar Ferdinand z Dunaja kranjskemu vicedomu Sig- 
mundu von der Durr, da so minila tri leta, ko je imel mit- 
nico Podpečjo v oskrbi Andrej Salittinger. Ker je prosil ce- 
sarski svetnik in višji živežnik (Obrist profantmeister) Jošt pl. 
Lilgenberg, da naj bi mitnica ostala še nadalje Salittingerju, 
zato je ukazal cesar vicedomu, naj jo ostavi v rečeni oskrbi, 
dokler drugače ne ukrene. 

9 



- 118 — 

Isti cesar je izročil svojo mitnico Podpečjo dne 14. jul. 
1553 Nikolaju Juričiču (Juritschtitz) za 10.000 renskih 
gld. Izza 24. dne sept. 1553 naj vživa, dokler živi, vse do- 
ho/dke omenjene mitnice kot obresti gorenje svote, plačuje 
naj carinarja ter natančno izpolnuje mitniški red. Toliko je 
plačal cesarju tudi naslednik Juričičev Krištof Tcuffl 
(Steuffel) iz Krottendorfa, ki je jel carinariti 1. 1556. Pomočnik 
mu je bil Janez Grego in še trije drugi. Pritožil se je na 
Dunaj, da mu mitnica ne donaša po 500 gld. obresti na leto, 
nego da ima nedostatka 150 gld. Da bi ga odškodoval, mu 
je cesar dne 11. sept. 1564 nakazal urbarni davek graščine 
Pdtten na Nižjem Avstrijskem. Teuffl in njegovi dediči pa 
so se zavezali, da toliko povrnejo cesarju, kolikor bi se v pri- 
hodnje morda zvišali dohodki podpeške mitnice. Oskrboval 
jo je do 1. 1569. Dne 27. sept. i. 1. so namreč veleli kamorni 
svetniki nadvojvode Karola vicedomu Hofferju, naj dva me- 
seca pred sv. Jurijem razglasi, da se da v zakup na tri leta 
mitnica Podpečjo, ki jo je imel doslej v najemu Krištof Teuffl ; 
od novega zakupnika naj zahteva zadostno varščino in po- 
roštvo, Teufflu pa naj o pravem času odpove najem. Poslednji 
se zove v listini cesarja Maksimilijana, izdani v Pragi dne 
10. jan. 1570, Krištof Teuffl »Frevherr zu Gundersdorf«. 

Deset let pozneje je bil najemnik podpeške carine Wal- 
din de Sanne (de Z&nne, De Zanne, njegovi potomci so 
se večinoma pisali Dezani ali Dezanj, Dezanj). Dne 5. avg. 
1580 mu jo je graška kamora iznova izročila na tri leta, ki 
naj se štejejo od sv. Jurija i. 1. do sv. Jurija 1583. V reverzu 
podpisanem dne 17. avg. 1580 obeta rečeni najemnik, da bo 
oskrboval mitnico po dosedaj običajnem redu brez slehrnc 
pritožbe ali novotarije. Konec vsakega leta ali 14 dni pred 
sv. Jurijem ali 14 dni po sv. Juriju bo izročal vicedomu na- 
jemnino, ki je znašala po 230 renskih gld. na leto. Po Wal- 
dinovi smrti se je njegova vdova Ana dne 30. jul. 1582 po- 
tegnila za mitnico Podpečjo. Obetala je po 300 gld. na leto 
v dveh polletnih obrokih. Za to svoto jo je o sv. Juriju 1583 
prejel v najem za tri leta Waldinov sin Jakob Dezani. 



- 11$ - 

Poleg revcrza je dal tudi poroško pismo, katero sta napisala 
ljubljanska meščana Franc Lcberwurst in Luka Petek. 

Tedaj si je kamniški meščan Lenart Stebe (Štabe) pri- 
zadeval, da bi dobil podpeško mitnico v zakup. Odbil ga 
je vicedom pišoč dne 1. sept. 1585 kamornim svetnikom v 
v Gradec, naj ne uslišijo Štebeta, nego naj o sv. Juriju 1586, 
ko mine zakupna doba, iznova poverijo Jakobu Dezaniju mit- 
nico, katero že tri leta oskrbuje ter točno plačuje zakupnino. 
On imej zlasti zato prednost, ker je mnogo let pomagal svo- 
jemu očetu carinariti, ker je lepega vedenja in ker mu je 
izročena tudi poštna odprava (>Zumall Ime auch die Ftlr- 
derung der Post, daselbst anuertrauet«). Jakob Dezani je torej 
prvi poštar Podpečjo. Dobovska krstna knjiga ga ime- 
nuje »Postarius supremus«. O sv. Juriju 1586 je sklenil po- • 
godbo radi carine za daljnih šest let ter obljubil, da bo pla- 
čeval po 360 renskih gld. na leto. Poroka sta mu bila zopet 
ljubljanski poštni upravitelj Franc Lebenvurst in Luka Petek. 
Rečena zakupnina je bila previsoka. L. 1591 je kamora pri- 
zanesla Dezaniju 30 gld. V nastopni zakupni dobi 1592 do 
1595 pa mu je odnehala še po 30 gld. na leto. Dne 13. jun. 
1594 naznanjajo graški kamorni svetniki vicedomu Ludoviku 
Kamilu Suardi, da je Jakob Dezani »Mauttner Zue Podt 
Petsch< dolžan še nekaj najemnine, ki naj jo iztirja od 
njega. Dne 18. dec. 1595 je Dezani prosil kamoro, naj triu 
da mitnico pod istimi pogoji, kakor 1. 1592., zopet za tri leta 
v najem. 

V začetku 17. stoletja je mitničaril Podpečjo Krištof 
Knifec (Khnifiz). Ostal je na dolgu 80 gld. najemnine ter 
prosil kamoro, naj mu jo odpusti (dopis kamore vicedomu 
Filipu Khobenzlu dne 25. junija 1607). Knifec pa ni dolgo časa 
pobiral carine Podpečjo. Ondotna mitnica je bila kmalu zopet 
v prejšnjih rokah. Dne 5. jan. 1607 naznanja kamora vicedomu, 
da Jakob Dezani prosi za podaljšanje najema na tri leta. 
Njegova prošnja se vsliši, če plača 220 ali pa vsaj 200 gld. 
na leto. Dezaniju se je to preveč zdelo; drugo leto je mole- 
doval kamorne svetnike, da bi mu znižali zakupnino na 180 gld., 

9* 



— 120 - 

kolikor je plačeval njegov prednik (Vorforder) Knifcc. V 
dobovski krstni knjigi se 1. 1625 še omenja Jakob Dezani, 
dne 6. okt i. 1. pa neka Violanta Dezanin, potem pa izgine 
to ime Izpod peči. 

Pošto in mitnico je prevzel od Jakoba Dezanija njegov 
svak Gerhard Kraa (Kraa\ Kra, Craa, Khraa, Khra, a Crroa; 
pri ženskih Crain, Chraaijn, Krain, na pečatnem grbu te rod- 
bine zapažamo vrano). Njegova žena Suzana je zabeležena v 
omenjeni krstni matici 1. 1627. Gcrharda Kraa je dne 29. dec. 
1628 priporočil vicedom Panizol dvorni kamori, naj mu izroči 
carino Podpcčjo, »ker je tudi pošto ondukaj dobil ter sta- 
nuje v hiši svojega bivšega svaka Dezanija, poleg tega je 
marljiv človek in precej imovit«. Gerhard Kraa »Postver- 
wolter zu Pudt Petsch« je dobil dne 2. sept. 1639 sina 
Petra, za katerim sta prišla še dva potomca: dne 19. nov. 
1643 Janez Melhijor, dne 11. maja 1645 pa Mihael, kateremu 
je kumoval ljubljanski prost škof Christopolitanski Mihael 
Kumer pl. Kumberg. Gcrharda Kraa nahajamo v dobovskih 
maticah poslednjikrat dne 20. sept. 1670. 

Njegov naslednik je bil »Post Verboltar« in »Daz offi- 
zier des Maraitscher Viertl« Jurij Erncst Kraa, ki je 
dne 18. junija 1667 pisal vicedomu Eberhartu Leopoldu 
Ursinu grofu Blagaju, da je vrnivši se s Koroškega, kamor 
mu je bilo potovati radi smrti župnika pri sv. Nikolaju zunaj 
Beljaka Janeza Vidmarja, našel doma kamorni ukaz, veleč, 
naj predloži uradni cenovnik (Ambts Tariffe), da ga ka- 
mora, če bi bilo treba, poviša. On pošilja izkaz pristojbin, ne 
ve pa svetovati, kako bi se povišale, razun ko bi se grašča- 
kom, ki tu skozi mnogo žita in vina prevažajo, naložila carina. 
Dne 2. jan. 1672 je vzel Jurij Ernest Kraa cestno mitnino 
Podpečjo zopet v najem. Pogodbo je sklenil na 5 let za 
200 gld. na leto. Zaradi kuge, ki je večkrat morila po Šta- 
jerskem in zlasti v celjskem okrožju, so zaprli prehode na 
Vranskem in v Trojanah (an Throiancrberg) ; tovorniki so 
Postajali in mitnica je trpela škodo. Opiraje se na klavzulo 
.•fes '-Ji* 1672. ki dovoljuje izjemoma popust za časa vojne, kuge, 



— 121 — 

puntov, je 1. 1682 prosil Jurij Ernest Kraa, naj mu prizaneso 
nekaj najemščine. Vicedom je dne 20. maja i. 1. priporočal 
njegovo prošnjo dvorni kamori. 

Poštar in carinar Jurij Ernest Kraa je bil trikrat poročen. 
Dne 29. okt. 1654 je sklenil zakon z Marijo Ano, hčerjo za- 
priseženega odvetnika (»Aduocati Jurati«) Andreja Vidmairja 
iz Ljubljane, ki je, porodi vši mu čvetero otrok (Judito, Jurija 
Erncsta, Jožefa Dominika in Frančiška Antona), umrla dne 
26. avg. 1677. Tudi druga žena Marija, mati petero dece, ga 
je ostavila iznova vdovca; dne 6. dec. 1688 so jo 281etnico 
zakopali pred cerkvenimi vrati na Brdu. Pet let pozneje je 
bil Jurij Ernest Kraa tretjič ženin; poročil se je z neko Lucijo. 
Umrl je krog 70 let star. Pokopali so ga na Brdu dne 18. 
sept. 1696. 

Za njim je nastopil poštarsko službo Podpečjo njegov 
sin iz drugega zakona Karol Jožef Kraa, rojen dne 12. 
marcija 1682. L. 1701. ima že naslov »postae praefectus«. 
L. 1703. je odpovedal pogodbo, ki jo je bil sklenil njegov 
oče 1. 1672. zaradi carine. Dne 3. nov. 1703 je ukazala kamora 
vicedomu, naj poišče drugega najemnika. Če je pa nobeden 
noče za 200 gld. v zakup, naj jo izroči v oskrb kakšnemu 
neinteresovanemu, samo Kraai ne. Vicedom je takoj poslal 
cesarskega odmerjalca davkov (Steuer anschlager) Podpeč po- 
izvedovat, komu bi se na ta ali na oni način oddala mitnica. 
V najem bi jo vtegnil vzeti kmet Jakob Wexler, stanujoč 
blizu Podpeči ob veliki cesti, za 100 gld. nemške veljave na 
leto. Tako malo ponuja zato, ker so mitnice radi vojnih ho- 
matij jako oškodovane, in ker bi moral po dosedanji pogodbi 
popravljati ceste, ki so razrovane. V vsi okolici razun poštarja 
Kraae ni nikogar, ki bi znal pisati, svojega pobiralca (Einneh- 
mer) ne kaže postavljati, ker bi nobeden ne prevzel te službe 
izpod 100 tolarjev, torej naj se da carina v najem ali Wex- 
lerju za 100 gld., ali pa Kraai, ki bi morda še kaj več dal. 
Tako je dne 5. dec. 1703 poročal vicedom kamori v Gradec. 
Konec 1. 1703 je minila poštarju Karolu Jožefu Kraa zakupna 
doba. Ker kamora ni dala nobenega odgovora in se je bližalo 



— 122 — 

1. 1704., je vicedom stežka pregovoril ondaj Podpečjo biva- 
jočega duhovnika Mihaela Wolffarta*), da je prevzel 
mitnico za jedno leto proti nagradi in proti natančnemu iz- 
kazu vsakdanjih dohodkov. O tem je obvestil vicedom dne 
28. jan. 1704 kamoro ter pristavil, da vtegne biti duhovnik 
s 40 gld. na leto zadovoljen. Ker želi dobiti konec prvega 
četrtletja nekaj mezde, pričakuje ukaza v tej zadevi. Kamora 
ni č rhnila niti na ta niti na poznejši vicedomov dopis iz dne 

2. apr. 1704. Vicedom je plačeval vsake kvatre Wolffartu po 
10 gld. Toda temu ni ugajalo mitničarjenje Podpečjo. Odpo- 
vedal se je temu poslu, češ, da pojde rajši kapelanovat, kakor 
da bi še nadalje pobiral carino. To je naznanil vicedom ka- 
mori dne 12. nov. 1704 z opomnjo, da bo treba najeti kak- 
šnega drugega pobiralca mitnine, kar pa je jako težko, ker ni 
pismenih ljudij blizu mitnice razun poštarja in kmeta Janeza 
Wexlerja. Karol Jožef Kraa je zmagal. Za letno plačo 
100 gld. mu je došla zopet v najem podpeška carina za tri- 
letno dobo od zač. 1705 do konca 1707. Kamora bi bila rada 
dosegla vsaj po 120 gld. zakupnine na leto, ali Kraa se ni 
vdal. Še nekaj bi bil rad izposloval: mesto triletne si je želel 
šestletno najemno dobo. V dotični prošnji stoji med drugim, 
da se je carina od nekdaj pobirala pri poštnem 
uradu Podpečjo (»die weeg Mauth zu Putpetsch in Crain 
ist von Alters hero aldort zu Puetpetsch bey dem Post Ambt 
gesamblet vndt abgefordert worden<). Kamora mu je po- 
daljšala zakup samo za štiri leta, t. j. do konca 1. 1711. Predno 
je bil pri kraju ta obrok, je umrl Karol Jožef Kraa. Zagrebli 
so ga dne 23. febr. 1711 na Brdu. Bil je ključar ondotne 
cerkve. Zapustil je vdovo Ano Marijo, hčer Žige Krampergarja 
z Vranskega, s katero se je bil ondukaj poročil dne 9. jan. 1701. 

(Konec prih.). 



*) »R. D. Michael Wolfforth« iz Podpeči je kumoval dne 29. jan. 
1702 v Dobu (Krstna knjiga dobovska). 



— 123 



Prihod cesarja Leopolda L v Ljubljano in 

prenos ostankov sv, Peregrine v cerkev 

sv. Jožefe* 1 ) 

Spisal Janko Bari t. 

JLJilo je leta 1660., ko je cesar Leopold hodil po 
Avstrijskem, da je pregledaval svoje dežele in sprejemal vda- 
nostne izjave svojih vernih narodov. Ko je prepotoval Štajersko, 
kjer so ga povsod jako slovesno sprejemali (inter applausos 
et triumphales arcos, erectos a fidelissimis statibus), in Ko- 
roško, prispel je dne 7. septembra proti večeru v belo Ljub- 
ljano. Priprostega naroda, deželnega plemstva in odličnjakov 
zbrala se je ondi velika množica, da je videla in pozdravila 
svojega vladarja. S sijajnim spremstvom podal se je cesar 
najprej v stolno cerkev sv. Nikolaja, kjer je odpel ljubljanski 
škof Oton grof Buchheim zahvalno pesem. Od ondod je šel 
v škofijsko palačo, kjer se je nastanil. Nastopne dni je spre- 
jemal poklonstva kranjske dežele, potrdil Ljubljančanom 
njih pravice in svoboščine, a potem odšel na Goriško in 
v Trst. 

Nekoliko let poprej so se bili naselili v Ljubljani bo- 
sonogi avguštinci. Dne 22. maja 1657. položili so temeljni 
kamen njihovi cerkvi, na onem mestu, kjer je bilo preje lu- 
teransko 2 ) pokopališče. Uprav nekoliko dnij po prihodu cesar- 
jevem so prinesli bosonogi avguštinci iz Rima truplo sv. Pe- 
regrine, device in mučenice. Sv. Peregrina je bila do smrti 
bičevana z železnimi verigami, vendar se ne ve, za katerega 



*) Gl. rokopis: Translatio S. Peregrinae V. et M. ad Aedem D. 
Josephi Nutritii D. N. RR. PP. Eremitarum Discalceatorum S. Augustini. 
Labaci Anno MDCLX. die V. Octob., — kateri se hrani v zagrebški 
metropolitanski knjižnici. Ta spis je napisal znani Ivan Gregor Thal- 
nitseher pl. Thalberg, kakor tudi ono poročilo o bitki pri Sisku, 
katero sem priobčil v »Izvestjih muzejskega društva« 1. 1883., str. 201. 

a ) Bolj prav ajdovsko pokopališče, na Ajdovščini. Urtdn* 



- 124 — 

rimskega cesarja. Njeno truplo so izkopali na pokopališču sv. 
Priscile. Ko so jo pripeljali v Ljubljano, je niso precej pre- 
nesli v cerkev sv. Jožefa, nego so počakali, da se cesar vrne 
iz Trsta, da bode slovesnost večja. 

Bilo je na dan sv. Frančiška Serafskega (4. oktobra), 
ko se je vrnil cesar Leopold ob solnčnem zahodu po 
cesti od Vrhnike v Ljubljano. Nastanil se je zopet v ško- 
fijskem dvorcu. Ljubljančani so onega večera, da pokažejo 
svoje veselje in ljubezen do cesarja, priredili sijajno raz- 
svetljavo. Ni bilo skoraj okna v mestu, katero bi ne bilo 
razsvetljeno. 

Drugi dan je bil slovesen prenos ostankov sv. Peregrine 
iz stolnice v cerkev sv. Jožefa. Ostanki svetnice so bili v 
dragocenem zaboju (arcae insignis operis) s kristalnimi okenci, 
na lepo okrašenih nosilih izloženi v sredi stolne cerkve. Du- 
hovniki stolne cerkve so odpeli najprej svoj navadni *officium 
divinum«, a ko so zazvonili zvonovi, zbrali so se skoraj vsi 
ljubljanski prebivalci, mnogo naroda iz okolice, plemstvo, in 
ni manjkal niti sam cesar Leopold, četudi je bil izmučen od 
težavnega in dolgega potovanja. Pridružil se je tudi njegov, 
stric, nadvojvoda Leopold Viljem, dasiravno je bil bolehen. 
Lep primer vladarja posnemalo je tudi dvorsko spremstvo. 
Bili so tu knezovi Lobkovic, Turjaški in Gonzaga, potem 
dvorska prefekta Portia in Schwarzenberg in domače in ptuje 
plemstvo. Ostanki sv. Peregrine so se nosili v sprevodu. Bila 
je to dolga in veličanstvena procesija. Najpoprej so šle s 
svojimi zastavami obrtniške zadruge, potem nadbratovščina 
(archiconfraternitas) sv. Rešnjega Telesa — katere udje so 
bili najodličnejši meščani in trgovci — s svojimi znakovi, a 
za temi mnogoštevilni redovniki. Tu so bili najprej bosonogi 
avguštinci, potem kapucini, frančiškani, obuti avguštinci; vsak 
menih je nosil v roki gorečo svečo. Za njimi so stopali ple- 
miči, okrašeni z venci in šopki in z debelimi svečami v rokah. 
Potem je prišlo osem duhovnikov, oblečenih v dalmatike. Nosili 
so na posebnih nosilih ostanke svetnice. Nosila so bila tako 
urejena, da je mogel narod dobro videti svetinje sv. Peregrine. 



— 125 — 

Za temi so šli bogoslovci v roketih, potem ljubljanski in 
bližnji duhovni, a za njimi v svojih oblačilih kanoniki stolne 
cerkve. Precej za kanoniki je stopal škof pičenjski in stolni 
prost Frančišek Maksimilijan de Vaccano, kateri je 
vodil procesijo, ker je bil ljubljanski škof odsoten. Njemu je 
sledil cesar s svojim spremstvom, katero sem že gori omenil, 
in brez števila ljudstva obojega spola. Naroda je bilo tudi 
na obeh straneh ulic, po katerih se je vila procesija. Mnogim 
so se orosile oči od svetega veselja, ko so gledali tako slo- 
vesnost. 

Ko je naposled prispela procesija v cerkev sv. Jožefa, 
je imel ondi stolni prost slovesno sv. mašo. Ljudij je bilo 
toliko, cla je jedva stoti del dobil mesta v cerkvi, kakor pravi 
pisatelj. Med mašo je igrala godba in prisoten je bil ves čas 
cesar Leopold. Ostanke sv. Peregrine spravili so v zakristijo, 
kjer so ostali, dokler niso sezidali zunaj cerkve posebno ka- 
pelico na troške nadvojvode (liberali sumptu serenissimi 
Archiducis). 

Takrat, ko je pisatelj to poročilo pisal (nune, dum ista 
seribimus), je bila ta kapelica že davno dovršena in steklena 
krsta z ostanki sv. Peregrine je ležala na žrtveniku, da so jo 
mogli vsi dobro videti. Bosonogi avguštinci so slavili spomin 
na prenos ostankov svetnice vsako leto zelo slovesno (duplex 
primae classis). Pisatelj pravi, da se je varstvu sv. Peregrine 
priporočala vsa dežela, posebno, da bi jo Bog po njeni pri- 
prošnji obvaroval Turkov. 

Bodi mi dovoljeno tukaj še pripomniti, da se je tudi 
slovesno praznovanje praznika sv. Jožefa začelo v cerkvi 
pri bosonogih avguštincih. To je bilo 1. 1675. Takrat je 
ljubljanski škof Jožef grof Rabatta na dan sv. Jožefa vodil 
v njihovo cerkev veliko procesijo, katere se je udeležil mno- 
gobrojni narod, redovniki, duhovniki in plemstvo. Ondi je odpel 
škof slovesno mašo. Slavnostno pridigo je imel slavni zgo- 
dovinar, arhidijakon dolenjski Ivan Ljudevit SchOnleben- 
V pridigi je izročil deželo pod obrambo sv. Jožefa, naj bi jo 



— 126 — 

on varoval Turkov. 1 ) Na ljubljanskem gradu so trikrat s 
topovi ustrelili, zapela se je zahvalna pesem in od tedaj se 
je vsakega leta slovesno praznoval praznik sv. Jožefa. 



Kake darove je dajalo zagrebško mesto 
Ivanu Lenkoviču. 

Spisal Janko Bari*. 

Ivan Lenkovič, vrstnik Ivana Kacijanarja, si je pridobil 
lepih zaslug in slave v turških bojih. Odlikoval se je že pri 
prvem obleganju Dunaja 1. 1529., a potem kot namestnik 
stotnikov v Bihaču, kar je ostal do 1. 1537. Od tukaj odšel 
je za uskoškega stotnika v Žumberk, a kasneje je postal za- 
povednik v Senju. Lenkovič se je prav mnogokrat v večjih 
ali manjih bitkah s Turki odlikoval kot neustrašen vojak in 
umen vojskovodja. Zato ga je pa cesar Ferdinand 1. 1547. 
imenoval za tretjega zapovednika vseh čet v hrvaški Vojni 
krajini. 

Imel je Lenkovič v onih burnih časih obilno opravila 
in skerbij.*) Prihajal je cesto tudi v Zagreb. Meščani svobod- 
nega in kraljevega zagrebškega Gradca so ga vedno lepo 
sprejemali in mu v znak spoštovanja, ko je bival v Zagrebu, 
poklanjali darove, kar je bilo takrat v navadi. V mestnih ra- 
čunih od 1. 1557 — 1559. popisani so točno ti darovi, katere 
bodem tu priobčil, ker nam nekoliko pojasnjujejo tedanjo 

*) Pisatelj pravi: »Et sanc magnis eget Labacensis urbs Divorum 
praesidiis, utpotc ad quam haereditario Christiani nominis hosti paten- 
tissimus est aditus, ncquc cget illc nisi viginti quatuor horis, ut ad ejus 
moenia armatus procurret, quod superioribus binis sacculis multoties 
fecit et inopinatus cum decem millibus ante portas se stitit, divina vir- 
tute non humana repulsus industria, cum interca in reliquam totam Pro- 
vinciam desaevicns, cuneta ferro et flamma devastaverit, multis millibus 
Christianorum in servitutem abductis. 

*) Obširno je opisal delovanje tega junaka J. Steklasa v Letopisu 
Matice slov. 1. 1893., str. 58 i. d. 



— 127 — 

dobo in življenje. Mesto zagrebško je take darove običajno 
dajalo tudi hrvaškemu banu in drugim odličnjakom, kadar 
so bivali v mestu. 1 ) 

L. 1557. je prišel Lenkovič na veliki petek v Zagreb 
in ostal ondi najbrž tudi velikonočne praznike. Zagrebčani 
so mu prinesli v dar 18 pomaranč, 12 kruhov in vina. Po- 
maranče so bile takrat zelo redko in cenjeno sadje, katero 
je bilo v Zagrebu težko dobiti, pa je zato tudi vsaka veljala 
po jeden denar, cesto tudi več. V torek po nedelji »Cantate« 
istega leta je prišel Lenkovič zopet v Zagreb in se nastanil 
pri Krištofu Kordetu. Mesto je kupilo od Krištofa 35 poma- 
ranč, od neke meščanke za 17 denarjev dve goski, kruha za 
21 denarjev in vina za 18 den. in vse to podarilo Lenkoviču. 
Ko je bila v početku meseca junija istega leta domača vojska 
utaborjena pri Cazmi, poslali so Zagrebčani Lenkoviču, banu 
Petru ErdOdyju (kateri je bil istega leta za bana potrjen) in 
drugim gospodom dva soda vina iz mestne kleti in kruha za 
13 renskih gl. in 16 denarjev, katerega so spekle zagrebške 
gospe. V sredo pred praznikom sv. Štefana {20. avg.) i. 1. 
prišla sta ban in Lenkovič zopet v Zagreb in tedaj je mesto 
kupilo pri mesarju Galu celo četrt vola (53 funtov), potem 
kruha za 37 denarjev in 8 pint vina in njima podarilo. 

Ko je bil Lenkovič v četrtek pred praznikom sv. Ma- 
teja v Zagrebu, kupilo je mesto od mestnega župana Pavla 
Požgaja 4 kvarte ječmena (a 35 denarjev) in ga podarilo 
njemu in banu. 

V I. 1558. ni prihajal Lenkovič tako cesto v Zagreb. V 
mestnih računih tega leta omenja se njegovo ime samo je- 
denkrat, in to v torek po prazniku obiskovanja Device Marije 
(2. julija). Tudi takrat je prišel ž njim ban Erd6dy. Ban se 
je nastanil pri nekem krojaču Petru, a Lenkovič pri meščanu 
Matiji Deii-u, Zagrebško mesto ni pozabilo na svoja gosta in 

l ) Gl. »Registrum introitus et exitus pecuniarum libere Ciuitatis 
Montis - Grecensis Zagrabiensis tempore Indicatus Egregii Matthei 
Zalathnoky«, v 1. 1557—1559. — V kr. zemalj. arkivu v Zagrebu. Codex 
Cart. Num. LXV. 



— 128 — 

je prineslo v dar Lenkoviču: kruha, vina, piščancev in ovsa, 
banu pa hrušek, marelic, kruha in četrt vola (52 funtov). 
Seveda niti pomaranč ni manjkalo, katerih so obema poda- 
rili obilo. 

L. 1559. je bil Lenkovič dvakrat v Zagrebu. Prvikrat, 
skupaj z banom, je bil v soboto pred cvetno nedeljo in tedaj 
njima je mesto podarilo 10 pint vina iz mestne kleti, ovsa, 
sena, kruha, pomaranč in dva klobuka sladkorja. Takrat so 
bile pomaranče drage, ker so obema skupaj podarili le štiri, 
a vsaka je veljala 10 denarjev. Drugič je bil pa v ponedeljek 
pred praznikom sv. Mateja. Zagrebčani so ga tudi lepo vzpre- 
jeli in obdarovali. Dobil je četrt vola, katerega je mesto ku- 
pilo pri mesarjih Biškupu in Gregorju, potem kruha, 5V 8 pint 
vina in ovsa. A mesto je imelo tudi nekaj koristi od Len- 
koviča. L. 1558. je kupil Lenkovič od mesta za 60 tolarjev 
sena in 1. 1559. za 80 tolarjev. 

Priobčil sem to malenkost kot mal spomin na one čase. 
Kako se pač časi izpreminjajo! 



Bratovščine na Kranjskem 1. 1780. 

Jj. 1773. je imelo 396 duhovnih bratovščin na Kranjskem 
90.650 gld. 48 kr. premoženja in 5.502 gl d. 11 kr. letnih do- 
hodkov. (Mitth. d. hist. Ver. f. Kr. 1849, str. 46.) L. 1780. 
so pa bile (po zapisku v ljubljanskem muzejskem arhivu) še 
bratovščine pri sledečih cerkvah: 

I. V ljubljanski škofiji: 

Stolna cerkev v Ljubljani: Bratovščina presv. Trojice, 
OdreŠenika sveta, sv. Rešnj. Telesa, sv. Janeza Nep., sv. Filipa 
Nerija, konfederacija plem. sv. Dizme. Cerkev sv. Jakoba v 
Ljubljani: Nemška kongregacija, latinska kongregacija, vne- 
bovzetja M. D., mala dijaška kongregacija, umirajočega Kri- 
stusa. Frančiškanska cerkev v Ljubljani: Tretji red, sv. Fran- 



— 12$ — 

čiŠka in sv. Antona Pad., sv. škapulirja. C. pri uršulinkah v 
Ljubljani: M. B. od miru. C. pri klarisak v Ljubljani: sv. 
srca Jezusovega. C. pri diskalceatih v Ljubljani: sv. Jožefa, 
mrliška bratovščina. C. pri avguštincih v Ljubljani: M. B. 
dobrega sveta, pasu sv. Monike, sv. rožnega venca. C. sv. 
Florijana v Ljubljani: M. B. 7 žalosti). Farna cerkev sv. Petra 
v Ljubljani: M. B. 12 postaj. F. c. na Jesenicah: sv. R. Te- 
lesa. F. c. v Mošnjah: Jezusa, Marije in sv. Jožefa. C. na Ko- 
roški Beli: sv. škapulirja, sv. Vincencija. F. c. v Beli Peči: 
M. B. 7 žalostij. F. c. v Kranjski Gori: Matere B. F. c. na 
Bledu (v Gradu): sv. Rešnj. Telesa, sv. rožnega venca; c. na 
Otoku: M. B. od milosti. F. c. v Gorjah: sv. Rešnj. Telesa. 
F. c. v Bohinju: sv. ReŠnj. Telesa, sv. škapulirja; v Bitinjak: 
sv. rožnega venca. F c. na Dolgem: sv. Mihaela. F. c. v Kranju: 
sv. škapulirja, sv. rožnega venca, sv. Trojice, sv. R. Telesa. 
F c. v Vodicah: sv. R. Telesa; c. v Repnjah: sv. Barbare; c. na 
Šmdrijini Gori: sv. rožn. venca. F. c. v Smledniku: sv. Rešnj. 
Telesa, sv. Frančiška Ksav. F. c. v Šmattinu pri Kranju: sv. R. 
Telesa. F. c. naSori: Kraljice angeljev; c. v Preski: M. B. 7 
žalostij. F. c. v Šentvidu nadLj.: M. B. brez madeža spočete; 
c. v Dravljah: sv. Roka; c. v Topolu: sv. Katarine. F. c. na 
Vrhniki: sv. Štefana; c. v Horjulu: sv. rožnega venca. F. c. 
v Šent- Jerneju: sv. rožnega venca. 

II. V goriški škofiji: 

Farna cerkev v Stari Loki: sv. rožnega venca; vik. c. v 
Loki: sv. R. Telesa; špitalska c. v Loki: M. B., M. B. 7 ža- 
lostij. F. c. v Poljanah: sv. rožnega venca. F. c. v Železnikih: 
sv. R. Telesa, sv. rožn. venca, sv. Antona, sv. Frančiška Ksav. 
F. c. v Sorici: M. B. 7 žalostij. F. c. v Mengšu: Jezusa, Ma- 
rije in sv. Jožefa pod varstvom sv. Mihaela. F. c. na Prim- 
skovem: sv. Monike. F. c. v Kostanjevici: sv. R. Telesa, sv. 
Antona; v kostanjeviški samostanski cerkvi: sv. Janeza Nep. 
C. sv. križa pri Kost: umirajočega Kristusa. F. c. v Čadežu: 
sv. imen Jezusa in Marije. F. c. v Cirknici: sv. R. Telesa, sv. 
rožnega venca; c. sv. Roka: sv. Štefana. Kolegijska c. v Novem 



- 130 — 

Mestu: sv. R. Telesa, sv. rožnega venca, sv. Sebastijana. F. c. 
v Toplicah: sv. Ane. F. c. v Poljanah: umirajočega Kristusa. 
F. c. v Mirni Peči: sv. R. Telesa. F. c. v Šent-Rupcrtu: sv. 
rožnega venca. C. na Žalostni Gori pri Mokronogu: M. B. 7 
žalostij. F. c. v Šoštanju: umirajočega Kristusa; c. v Topo- 
lovcu: sv. škapulirja. F. c. v Ribnici: sv. rožn. venca, sv. ška- 
pulirja, pasli sv. Monike. F. c. v Dobrepoljah: sv. škapulirja. 
F. c. v Škocijanu pri Turjaku: krščanskega nauka, vednega 
češčenja sv. R. Telesa. F. c. v Loškem Potoku: sv. Jošta in 
sv. Barbare. F. c. v Reki Koč. : sv. rožn. venca. F. c. v Starem 
Trgu pri Ložu: sv. rožn. venca. F. c. v Spodnji Idriji: sv. R. 
Telesa; c. na Vojskem: sv. Jožefa; c. na Gori: sv. Magdalene. 
F. c. v Idriji: sv. Škapulirja, sv. Barbare. C. v Šent- Vidu pri 
Vipavi: sv. R. Telesa, sv. rožn. venca; c. v Šturiji: sv. ška- 
pulirja; c. na Slapu: sv. Florijana; c. na Rzelu: sv. Valentina; 
c. na Gočah: sv. Urha. 

III. V tržaški škofiji: 
Farna cerkev v Hrenovkah : sv. rožn. venca, sy. R. Te- 
lesa. F. c. v Trnovem: sv. rožnega venca; c. na Premu: sv. 
Nikolaja; c. v Bistrici: M. B. čistega spočetja, c. v Knezaku: 
sv. Barbare. F. c. v Vremah: sv. škapulirja. F. c. v Senožečah: 
sv. R. Telesa. 



Regesti listin fernega arhiva v Kamniku. 

Priobčil A. Koblar. 

*2pi> *3- juL, v Vidmu. 

Patrijarh Rajmund razsodi med duhovnom Alhardom, 
vodjo bolnice v Kamniku, in Gcbardom Lilienbcrškim ali 
Witigonom, naddijakonom Savinjskim, njegovim bratom, pre- 
pir zarad desetin od naslednjih 18 kmetij, katere prisodi bol- 
nici: »2 in Marchaw« (Markovo, fara Sela), kjer sta Malaz (?) 
in Volbenk, »1 in fontibus inferioribus« (Spodnje Studdnice, 
fara Sela), kjer je Kristan, »1 in fontibus superioribus« (Zgor- 
nje Studčnice, fara Sela), kjer je Albert, »1 in Spisfolter« 



— 131 — 

(kaj je to?), kjer je Jakob, »2 in Holm« (Holm nad Šmartnim), 
kjer sta Lambcrt in Martin, »1 in Gradichs (Gradišče zraven 
Holma), kjer je Janez, »1 in Lupoglaw (kje?) prazna, »1 in 
Trobol (Trobelno pri Selih), kjer je Martin, »3 in Gradische« 
(Gradišče, kakor zgoraj), kjer so Herman, Sweha in Martin, 
»2 in Jaschenow« (Jesenovo f. Čemšcnik, ali Jdseno f. Rova, 
ali Vascno v Tuhinjski dolini), kjer sta Štefan in Martin, in 
»3 in Suchidol (Suhodole v komenški fari), kjer so Chuonzo, 
Herman in Bernard. 

Izv. pergamentna listina. Patrijarhov pečat dobro ohranjen. P. sedi, 
v desni ima križ, v levi knjigo, na glavi kapo. 

1304, 4. maja, v Vidmu. 

Patrijarh Otobon potrdi duhovniku, prebendarju altarja 
sv. Janeza Krstn. v fari kamniški (in plebe de Stayn), vodji 
ubožne bolnice ondi, pravico do kmetij in desetin, katere je 
dobila bolnica od kamniškega meščana Herborda. 

Izv. pergam. listina; pečat je izgubljen. 

ijop f 21. dec. na dan sv. Tomaža, v Kamniku. 

Bratje Herman, Erazem in Nikolaj, sinovi Herbordovi iz 
Kamnika, se odpovejo Alhardu, vodji ubožne bolnice v Kam- 
niku, lastitve do zemljišča »in Ahoren auf dem walt« (Javorje, 
fara Gozd) in do dveh desetin, namreč »auf dem walchsperg 
vnd cze sdirch (?) nahen pey des gueten sand kantians Chirchen«, 
kateri je bil kupil (ali zamenjal za neko posestvo) Alhard 
od Herborda. Priče so: »Groegoer von stain pharer ze wodicz 
(Vodice), herr Lamprecht der verweser ze newel (Nevlje), 
Niklau ab dem saeldenpcrg (Žale), Fridreich von Gerlochstain 
(Kolovec), wergant vnd Gaestel prueder, Erenst von vnsels- 
dorff, frizel der dienger vnd sein sun, vnd dar zue Jaekel vnd 
Elbel sein pruoder Thomas Cendel Gregori pcy dem tor 
purger ze stain vnd Oertelem von Meingospurg (Mengeš) vnd 
nyklauen von rotenpuehel (Črnelo) die zden ceiten hauptlewt 
waren, daz si diesen prief mit ieren hangenten insigelen ha- 
bent versigelt«. 

Izv. pergam. listina. Pečati so ohranjeni. Napisi : 1.) S. Ortolfi de Mcin- 
gospurch, 2.) S. civit. ... ne (s turnom), 3.) S. Nicolai de Rotenpuchl. 



— 132 — 

W£ feria tertia post fcstum Inuentionis s. crucis (5. 
maja), v Ljubljani. 

Henrik, češki in poljski kralj, vojvoda koroški, grof ti- 
rolski in goriški, potrdi kup, katerega je napravil duhovnik 
Alhard, vodja ubožne bolnice v Kamniku, s sinovi Herworda, 
kamniškega meščana, zarad zemljišča v Gozdu (situm in Silua), 
ter sprejme v svoje posebno varstvo zemljišče in bolnico, 
katero naj varuje njegov vicedom na Kranjskem (in Carniola). 

Izv. pergam. listina (poškodovana). Pečat odtrgan. 

1336, na dan sv. Nikolaja (6. dec). 

Friderik Kolovški (von Gerlochstain) in žena Katarina 
se zavežeta (imata sina in hčer) za vse čase, da bo dobivala 
bolnica v Kamniku na leto po 26 veder vina kamniške mere 
(v Kamniku je bil tačas vsako leto vinski semenj) iz njunih 
vinogradov »ze vnser vrowen in dem Dorf pey Hoffenbach 
auflf der vvindisehen March« (Hmeljčič pri Mirni Peči na Do- 
lenjskem), da dobivajo hiralci vsaki petek po */» vedra. 
Pečatili so: Konrad Velikovški (von Voelkenmarcht, Pyrss 
Črnelski (von Rotenpuchel), ter Friderikova brata Bertold in 
Nikolaj. 

Izv. pergam. listina. Pečati so vsi odtrgani. 

1356, feria tertia ante f. s. Mickaelis archang. (27. sefit.), 
v Št. Vidu na Koroškem. 

Albert, vojvoda avstrijski, štajerski in koroški, potrdi 
vodji bolnice v Kamniku, duhovniku Nikolaju, pismo vojvode 
Henrika z 1. 1313. gledč zemljišča v Gozdu. 

Izv. pergam. listina, pečat odtrgan. 

135P, v četrtek pred sv. Katarino (21. nov.) 
Udova Katarina Kamniška (von Stain), žena rajnega Kon- 
rada Velikovškega (Voelkenmarcht), podari svojo doto: grunt 
v Slovenski marki, kjer je Gregor, in vinograd »zc vnser 
vrawen pci dem wenigen Hopphenbach« (Hmeljčič pri Mirni 
Peči), bolnici v Kamniku. Pečatih: njena strica Bertold in Niko- 
laj Kolovška (brata) ter Erhard Kamniški in Jurij Zaendlcin-ov. 
Izv. pergam. listina, pečati so odtrgani. 



— 133 - 

139°; v nedeljo pred sv. Golom (p. okt.). 

Ulrik Lancevški (Vlreich der Lantzawcr) zastavi duhov- 
niku Ditrihu, kapclanu bratovščine Al. B. v Kamniku, za 5 
mark šilingvinarjev bcn. den., katere je njegova rajna mati pre- 
jela od omenjene bratovščine, za 3 leta zemljišče »ze Wolfs- 
pach« (v Volčjem Potoku), kjer sedi Jurij. Pcčatila: Ulrik Lan- 
cevški in Sevfrid Galenberški. 

Izv. pergam. listina, pečata odtrgana. 

ijpi, v nedeljo na delopust sv. Filipa in Jakoba (30. apr.). 

Ulrik Sneyder, meščan kamniški, proda svojo hišo, dvor 
in vrt, ki je med hišo cerkovnika Jakoba in sadnim vrtom 
bolnice pri farni cerkvi ob Sutcnskem potoku (sehutempach) 
pred kamniškim mestom, učitelju Frideriku in njegovi ženi 
Neži za 10 l l 2 mark vinarjev benešk. den. proti temu, da dd 
kupec vsako leto po 12 vinarjev farni cerkvi M. B. za duše 
iz te hiše (ze schermen nach stat reeht ze Stain . . . vnd der 
Stat Richter schol sew richten). Pečat kamniškega mesta, ka- 
terega so obesili sodnik in dvanajsti priseženci. 

Izv. pergam. listina, pečat odtrgan. 

J 3P7> na dan sv. Nikolaja (6. dec). 

Mcrchl Sttipl iz Kamnika izroči zemljišče v Tunjicah (in 
der Tewnitz), kjer Klemen sedi, Lavretu Goltsmidu, meščanu 
kamniškemu in oskrbniku bolnice, ter 12. prisežencem ondi, da 
naj ga vživa bolnica. Pečatila: Merchlein in njegov stric Hens- 
lein von mOlling, tačas grajski grof (purggraf) v Smledniku. 

Izv. pergam. listina, pečata odtrgana. 

z 399> v sredo pred sv. Simonom in Judo (22. okt), v 
Gradcu. 

Vilhclm, vojvoda avstrijski, štajerski, koroški in kranjski, 
grof tirolski itd., naroči grofu Hermanu Celjskemu, glavarju 
Kranjske, da naj poskrbi, da dobe siromaki v bolnici kam- 
niški vina, kakor veleva volilno pismo. 

Izv. papirnata listina. 

1402, na delopust sv. Jurija (2j. apr.). 
Ortholf Schuoster z Novega trga, meščan v Kamniku, 
in žena Trawta in hči Neža (Nezza) prodajo hišo, dvor, hlevpc 

10 



~~ 134 — 

(stadel) in sadni vrt, kar leži na Novem trgu pod Starim gra- 
dom (vnder der oberen vesten) v Kamniku, katero posestvo 
je imela L6garica, Nikolaju Loškemu, tačas sodniku v Kam- 
niku, in Elizabeti njegovi ženi za 18 dobro tehtanih dukatov 
in 3 marke šilingvinarjev. Pečatila sta: Merchl StUppl iz Kam- 
nika in Pirss Dobski, tačas grajski grof na Kamniku (Oberstain). 
Izv. pergam. listina, pečata odtrgana. 

1426, v ponedeljek pred sv. Jurijem (22. apr.). 

Bolnica v Kamniku kupi od Sey ... in žene Marjete 
2 mesnici v Kamniku pred mostom za 32 . . . Pečatila Scy . . . 
in Eberhard, kmet z Iga. 

Izv. pergam. listina (izjedena). 

1428, v ponedeljek pred sv. I r idom (14. juti.), v Gradcu. 

Friderik, vojvoda avstrijski, štajerski, koroški in kranjski, 
zapovč Ani, udovi Nikolaja Galla, da naj daje bolnici v Kam- 
niku po 26 veder, vina iz vinograda v HmeljčiČu, kakor je 
volil Friderik Kolovški (I. 1336). 

Izv. pergam. listina, pečat izgubljen. 

1444, v ponedeljek po sv. Luki (ip. okt.) t v Kamniku. 

Ana, udova rajnega Linharta Ižanca, zamenja zemljišče 
v Podgorju v mengeški fari (Pudgur in Mangcnspurger pharr), 
kjer je Klemen sedel, in ki daje 41 šilingov, 6 kokošij, pust- 
nega piščanca in 20 jajc, s Petrom Polcem, župnikom v Mo- 
ravčah, tačas ključarjem velike bratovščine naše ljube Gospe 
v Kamniku, in s tedanjim cerkovnikom Petrom Brunikom, in 
z Nikolajem Gallenbcrškim in Sigmundum Lamberškim in 
Andrejem Lamberškim in Martinom Ocdrom, udi omenjene 
bratovščine, za zemljišče v Volčjem Potoku v kamniški fari, 
kjer je »Janes vegalu« sedel, in ki daje */» funta šilingov, 7 
kokošij in 25 jajc. Pečatila sta Jurij Kamniški in Florijan 
Pretzner, meščan v Kamniku. 

Izv. pergam. listina, pečata ohranjena; prvi ima v polju jcdnogla- 
vega orla in opis »Jorg von Stain«. 

144P, v petek po sv. Filipu in Jakobu (2. maja). 
Jurij Kamniški prodd vrt, ležeč pred mestom na Sutnji 
tostran potoka, v mengeški fari, med hišo Andreja Schuster-ja 



— 135 — 

in cesto, po kateri se jezdi v Ljubljano, Andreju Schusterju, 
meščanu kamniškemu, za 11 dunajskih mark vinarjev. Peča- 
tila: prodajalec in meščan Martin Odder. 
Izv. pergam. listina, pečata sta odtrgana. 

1450, v dan sv. Radegunde ij. avg.). 

Janez iz Loke in Neža (»Xesa«) njegova sestra prodasta. 
pol desetine v Spodnjih Črešnjicah in v Kokošnjah (zu nider 
Kerstetten vnd zu Kokoschen), v moravški fari, od 3 l / % zem- 
ljišč, katera imata v fevdu od Andreja Gall-a »von Rudolffseg« 
(Rožek, razvalina pri Svinah v moravški fari), Lambertu Knoff- 
tcr-ju, meščanu kamniškemu in njegovi ženi Marjeti za 51 
mark dobrih dunajskih vinarjev. Pečatila: Jurij Kamniški in 
Martin Oedder, meščan kamniški. 

Izv. pergam. listina, pečata odtrgana. 

1455, v sredo po kresu (25. jun.). 

Henrik Stawthaymer, meščan ljubljanski, proda zemljišče 
v Guncljah (Kuntzlach) v šentvidski fari nad Ljubljano, kjer 
Svetec sedi, in ki daje na leto 3 funte vinarjev ali jedno 
kupno mero (kaufmess) ovsa ljubljanske mere, eno kokoš in 
25 jajc, Matiji Vidicu, meščanu in vodji ljubljanske bolnice, 
potem pa zemljišče v Zalogu (Salag), kjer »Zersschan« sedi, 
v kamniški sodniji, v moravški fari, in ki daje po 3 funte 
vinarjev, 5 kokoš in 25 jajc, Marksu Scheuer-ju meščanu in 
vodji kamniške bolnice, za 68 funtov dobrih dunajskih vi- 
narjev. Pečatili so: prodajalec, Gašpar Weltz, oskrbnik Kranjske 
in oskrbnik v Višnji Gori, ter Matija Vidic. 

Izv. pergam. listina, pečati odtrgani. 

1457, 12. aprila, v Rimu. 

Kardinal Jakob podeli kapeli sv. Lenarta v farni cerkvi, 
kamniški l ) (?), kjer se po domače pravi Za Kalom (zachalom), v 
oglejski škofiji, 100 dnij odpustkov vsem vernim, ki to kapelo 
obiščejo na malega šmarna dan, ali na praznik sv. Petra in Pavla, 
sv. Gregorija, ali sv. Lenarta, ali pa, če zanjo kaj darujejo. 

Izv. pergam. listina, pečat se je izgubil. 

*) Cerkev v stranjski fari Za Kalom, in v farni cerkvi je tudi altar 
sv. Lenarta. 

10* 



— 136 - 

I 45P> v petek pred 5. nedeljo po vel. noči (27. apr.). 

Rotija, hči Eberharda, kmeta z Iga, soproga Jakoba 
Kamniškega, proda svoje zemljišče v Zdušu (Sdus), kjer sedi 
Mali, Swantz-ov sin, v kamniški fari, veliki bratovščini in al- 
tarju naše ljube Gosp£, ki je v farni cerkvi na strani, kjer 
.se pride iz bolnice, za 56 funtov vinarjev. Pečatili: Ivan 
Ravmund, Martin in Jakob Kamniška. 

Izv. pergam. listina, pečati še vise\ 

14.64, v nedeljo po sv. Jakobu (2p. jui). 

Jakob Petschacher s Črešnjic (Kchcrstcten) in njegov 
sin Jurij Schuestcr iz Moravč prodasta desetino od štirih zem- 
ljišč »zw pattriarchsdorff in Avcher pharre« (Podrcčc '), vas v 
dobski fari), kamniškemu meščanu Martincu in njegovi ženi 
Katarini za 41 1 /* dobro tehtanih ogerskih goldinarjev in du- 
katov. Pcčatila: Vilhclm Polcc, župnik v Moravčah (Morawtsch) 
in Jurij Gall z Rožeka (Rudolfsckch, pri Moravčah). 

Izv. pergam. listina, pečata odtrgana. 

14.65, v sredo, na delo pust sv. Petra v verigah (28.jul.). 
Brata Mihael in Gregor Schuster, meščana kamniška, in 

njuna sestra Marjeta prodajo hišo z vrtom na Novem trgu v 
Kamniku, med Mihaelom Schuster-jcm in Andrejem Schu- 
ster-jem, Martincu v velikih ulicah (in der grossen gassen), 
tačas ključarju bratovščine naše ljube Gospe v koru (im chOr). 
Pečatila sta meščana: Jurij Sevdel in Vrban iz Konjic (Ga- 
habitz). 

Izv. pergam. listina. 

1466, v četrtek pred >judica<> v postu (20. marc). 

Primož Schuster, meščan kamniški, in njegova žena Bar- 
bara prodasta dvor in vrt v mestu, med hišo Jakoba Avniča 
(awnisch) in vrtom Haidline, Martincu v velikih ulicah, tačas 
ključarju bratovščine naše ljube Gospe' v koru, za 2 X \ % gol- 
dinarja. Pcčatila meščana: Jurij Sevdel in Matej Salliteck. 

Izv. papirnata listina. 



J ) Na Podrcci staro ime, zdaj Podrečah. 



— 137 — 

14-68, na dan sv. Apolonijc (p. febr.). 

Jurij Gall z Rožeka (Rudolfseck) da Janezu Knofter-jii, 
meščanu kamniškemu, v fevd pol desetine v Spodnjih Čreš- 
njicah (nider kerstetten) in 2 zemljišči vKokošnjah (kokoschen) 
v moravški fari. Pečatil: Jurij Gall. 

Izv. pergam listina, pečat odtrgan. 

1468, v petek pred sv. Lukešem (14. okt). 

Jera, udova rajnega Andreja Gallenberškega, proda me- 
ščanu Marku Sallitecku (menda za bolnico v Kamniku) zem- 
ljišče v Črnem Potoku (Schwarzenpach) in desetinsko pravico 
do 13 kmetij z dvema deloma. Pečatili: Sigismund Lamberški, 
prodajalka, in Jošt Lamberški. 

Izv. pcrg. listina (raztrgana), pečati izgubljeni. 

1472, v ponedeljek pred sv. Jurijem (20. apr.). 

Mihael Molik, meščan kamniški, proda od posestva, ki 
je ima v fevdu od Janeza Galla z Rožeka, desetino od 3 ! /j 
zemljišča v Spodnjih Črcšnjicah in v Kokošnjah v moravški 
fari, Janezu Knofter-ju, meščanu kamniškemu, za 50 celih in 
8 polovičnih dobrih tehtanih ogerskih goldinarjev in dukatov. 
Pečatila sta Gašpar Vaist in Janez Herič. 

Izv. pergam. listina, pečata odtrgana. 

1477, na dan sv. Ulrika (4. ju/.). 

Erazem Pettschacher, meščan ljubljanski, proda dve zem- 
ljišči, prvo v Zagorici, drugo pa v Zdušu v kamniški fari, 
kjer Jurij sedi, Linhartu Šipck-u, meščanu kamn. in vodji bol- 
nice v Kamniku, za 164 dobrih ogerskih goldinarjev. Pečatila 
sta: Gašpar Meltz, oskrbnik Kranjske, in Jurij Hucter, meščan 
ljubljanski. 

Izv. pergam. listina, pečata odtrgana. 

148Č, v petek pred sv. Jurijem (21. apr.). 

Linhart Sipek, svetni duhovnik (lavbriester) iz Kamnika, 
proda zemljišče v Srednji Vasi, v fari sv. Martina v Tuhinju, 
kjer je Andrej Srimšak sedel, Juriju Germek-u, meščanu in 
tačas vodji bolnice v Kamniku, za 62 dobro tehtanih ogerskih 
dukatov goldinarjev. Pečatila: Ivan Zellenperg in Ivan Herrsch. 

Izv. pergam. listina, pečata sta odtrgana. 



— 138 — 

1488, ij. novembra, ad S. Udalricum in Robenstain (na 
Vranji Peči). 

Pascasius, škof pičenjski in vesoljni vikar oglejski, podeli 
.vernim, ki obiščejo cerkev sv. Ulrika na Vranji Peči (Roben- 
stain), podružnico cerkve M. B. v Kamniku v oglejski škofiji, 
in tu kleče trikrat molijo angeljsko češčenje, za večne čase 
odpustek 40 dnij sledeče praznike: božič, obrezovanje, raz- 
glašenje, vel. petek, vel. noč, vnebohod, binkošti, sv. Telesa, 
ob praznikih M. B. in apostolov in evangelistov ter svetnikov, 
katerih svetinje so ondi vložene, nedelje v postu in vse svete. 

Izv. pergam. listina, pečat odtrgan. 

I4P5, na dan sv. Cecilije (22. nov.). 

A. Kekil in Lambert Schuster prodasta kot ključarja 
bratovščine sv. Duha (od črevljarske zadruge) zemljišče v vasi 
Buč (watscha), v fari sv. Martina v Tuhinjski dolini, Luki, 
meščanu in vodji bolnice poleg farne cerkve v Kamniku, za 
44 funtov vinarjev deželne veljave. Pritisnil se je mestni pečat. 

Izv. pergam. listina, pečat odtrgan. 

I4P&, v ponedeljek pred sv. Filipom in Jakobom (20. apr.). 

Ulrika Paradeiser-ja, oskrbnika posestev Vilhelma Tur- 
jaškega na Kranjskem pričevalno pismo o desetinah v Spod- 
njih Črešnjicah in Kokošnjah v moravški fari. 

Izv. pergam. listina, pečat odtrgan. 

14PP, Ji. maja, v Stranjah. 

Sebastijan, škof konovijski, sufragan in vesoljni vizitator 
patrijarha Dominika Grimana, posveti 31. maja 1499 v po- 
družnici s. Benedikta v Stranjah, v fari kamniški, v oglejski 
Škofiji, svetišče (chorum) in veliki altar v čast sv. Benedikta 
in sv. Martina in vloži svetinje sv. Gcreona, Evfemije, Do- 
roteje, Tekle in Erazme, ter posveti tudi na levi strani altar 
sv. Hermagore in Fortunata in sv. Roka in vloži vanj ravno 
istih svetinje, določi tudi, da naj dobe verni, ki obiščejo cerkev 
ob obletnici posvečenja, katera naj se obhaja v nedeljo po 
presv. Trojici, ter ob sledečih dnevih odpustek 40. dnij, ve- 
ljaven za vse čase. Ti dnevi so: božič, obrezovanje, razgla- 



— 139 — 

Šenje, vstajenje z naslednjima dvema praznikoma, vnebohod, 
binkošti z 2. praznikoma, sv. Trojice, sv. Telesa, vseh svčtov, 
prazniki Matere B., apostolov, sv. Benedikta, Martina, Her- 
magore in Fort. in Roka. 

Izv. pcrgam. listina, pečat, ki ima na sredi patrijarhov grb, je lepo 
ohranjen. 

ifoo, p. aprila, v Rimu. 

Kardinala Oliverij, Škof sabinski, in Ludovik Janez po- 
delita za cerkev sv. Benedikta v Stranjah (Ville Stragne), v 
oglejski škofiji, na prošnjo Štefana Molendinarja (mlinarja) 
100 dnij odpustkov za vse čase vsem vernim, ki to cerkev 
obiščejo o sledečih dnevih : sv. Benedikta, Martina, Marka, 
Hermagore in v dan obletnice posvečenja, 

Izv. perg. listina, pečat odtrgan. 

/5*07, ip. maja, v Ljubljani. 

Hieronimus de Franciscis, škof koronski in generalni 
vizitator patrijarhata, dovoli kamniškemu župniku Juriju Her- 
tenfelser-ju, da sme premestiti praznovanje posvečenja cerkve 
in velikega altarja sv. Benedikta v Stranjah (Stranach) od ne- 
delje po sv. Trojici na drugo nedeljo po sv. Jakobu ap. z 
odpustki, podeljenimi pri posvečenju cerkve (kora). 

Izv. pergam. listina, okrogli pečat patrijarhov ohranjen. 

J 5op, v torek pred velikonočjo (j. apr.). 

Matija Molek, meščan kamniški, proda zemljišče pri vi- 
nogradu (am weingarten) nad kamniškim mestom Luki Šmidu, 
meščanu kamniškemu in ključarju farne cerkve, za 15 funtov 
vinarjev in 60 šilingov dež. veljave. Pečatih: Ambrož Ktirsner, 
sodnik kamniški, Janez Valič in Lambcrt Schuster, meščana 
kamniška in priseženca mestnega svčta. 

Izv. pcrgam. listina. 

ijfio, v nedeljo pred novim letom (2p. dec). 

Henrik Rechpockh, meščan kamniški, proda hišo in dvor 
na trgu v Kamniku, med hišo Uršule Jurist in med hišo 
Lamberta Schuster-ja, potem pa vrt, ležeč na Ml&ki (an die 
Lagkhen) pred kamniškim mestom pri vrtu Neže Ropet, 
Baltazarju Petschecher-ju, meščanu in vodji bolnice v Kamniku, 



— 140 — 

za 25 tehtanih ogerskih dukatov goldinarjev. Pečatili so: pro- 
dajalce, Lambert Schustcr in Jurij Jakobič, meščani. 
Izv. papirnata listina. 

/5/7, 10. januvarja. 

Katarina, udova Vrbana Kamniškega, voli v svoji oporoki 
vpričo Baltazarja Betschachcr-ja, Luke Smida, Ambroža Ktlrs- 
ner-ja in Petra Reščeta (Rcschetu), meščanov in prisežencev 
mestnega sveta v Kamniku, farni cerkvi n. lj. Gospe v Kam- 
niku vrt na Mlaki (an der Lagkhen) pred kamniškim mestom, 
med vrtoma Jurija Abessibach-a in vrtom Matevže Schuster-ice; 
cerkvi naj daje vrt na leto po 40 šilingov. Pečatila: Ambrož 
Ktlrsner in Peter Reščeto. 

Izv. pergam. listina. 

1511, 14. maja. 

Martin Juha, svetni duhovnik (Lavbriester) iz Kamnika, 
proda hišo in dvor, med hišo sv. Marije Magdalene in na 
voglu poleg bolnice na Šutnji pred kamniškim mestom, Luki 
Smidu in Baltazarju Betschacher-ju, meščanoma kamn. in klju- 
čarjema farne cerkve naše ljube Gospe* v Kamniku. Pečatila 
sta: Evstahij Baron, kamniški sodnik, in Janez Rvemar, meščan 
in priseženec mestnega sveta. 

Izv. pergam. listina. 

1512, v soboto pred sv. Urhom (3. ju/.). 

Krištof Zellenperger s Krumperga (Krawperg) proda dve 
pusti zemljišči v Mali LaŠini (klain Laschin), v dobski (zdaj zlato- 
poljski) fari, od katerih jedno ima v najemu Peter in daje 1 funt 
vinarjev in 10 šilingov in, kadar je zemljišče posedeno, daje po 
2 marki vinarjev, drugo ima pa v najemu njegov brat, ki daje 

1 marko vinarjev in 40 vinarjev, in, kadar je posedeno, daje po 

2 marki šilingov, Baltazarju Betschacher-ju in Jakobu Sybar-ju, 
meščanoma in ključarjema naše ljube Gospč farne cerkve v Kam- 
niku. Pečatila: Prodajalec in David Gal z Rožeka (Ruedolfsegk). 

Izv. pergam. listina, pečata izgubljena. 

I 5 I 3> v soboto po sv. treh kraljih (S. jan.). 
Jurij Evsnpart, meščan kamniški, proda svojo njivo na 
Žalah (Salnperg) Baltazarju Petschacher-ju in Jakobu Morav- 



— 141 — 

čar-ju, meščanoma in ključarjema (zechmaister) farne cerkve 
n. lj. G. v Kamniku, za 12 ogerskih gold. in 48 šilingov. Pečat 
je pritisnil Erazem Stavrer, nadduhovnik Gorenjski, a pečat 
je odtrgan. 

Izv. pergam. listina. 

1313, 14. avgusta. 

Jera Reluta, udova Jakoba Pernika, v Kamniku, voli farni 
cerkvi M. B. v Kamniku svojo hišo, ležečo med hišo Jurija 
Pernika in vrtom Jurija Lesarja, na Novem trgu zunaj mest- 
nega ozidja. Navzoči: Janez Walh, sodnik kamniški, Ambrož 
Vnsmach, Jurij Pernik, Gašpar Koleno in Matej Leopicide, 
meščani. Pisal je oporoko Jurij Letzian iz Loke, duhovnik 
oglejske škofije, javni notar. 

Pergam. listina. 

1515, v soboto pred sv. Elizabeto (17. nov.). 

Marun Dobovšek, meščan kamniški, proda hišo in dvor, 
ležečo med Blažetovo in Kasctovo hišo na Novem trgu pred 
mestom, bolnici in njenemu vodji Juriju Lasser-ju za 8 funtov 
vinarjev. Pečatili: Ambrož Ktirssner, Janez Kramar in Janez 
Valič, meščani in priseženci mestnega svčta v Kamniku. 

Izv. pergam. listina. 

1516, 20. oktobra, v Rimu. 

Jednajst kardinalov podeli cerkvi sv. Jerneja *) (na Malem 
Gradu) v mestu Kamniku, ki je podružnica cerkve M. B. pred 
mestom, na prošnjo Vrbana Fabri-ja in Gregorja Tančič-a 
in drugih prebivalcev mesta odpustek za vse čase vernim, ki 
to cerkev obiščejo ob naslednjih godovih: sv. Jerneja, Lam- 
berta, Elizabete, Eligija in v dan obhajanja posvečenja cerkve 
(6. nedeljo po veliki noči). 

Prepis. 

1526, na dan sv. Urha (4. jui). 

Jurij Mezinec in žena Radigunda se odpovesta ključar- 
jema farne cerkve v Kamniku Štefanu Schuster-ju in Jakobu 

*) Sedaj je ondi cerkev sv. Eligija. Sv. Jernej in sv. Eligij sta 
oba patrona kovačev. 



— 142 — 

Moravčar-ju pravic do zemljišča, katero je bil (1. 1509. ležeče 
ob vinogradu) Radigundin oče, Molek, prodal farni cerkvi. 
Pečatili so: Tomaž Obevsibach, mestni sodnik, Janez Kramar 
in Miha Pawtler. 

Iz v. papirnata listina. 

T S3 2 » v petek po sv. Ilju (6. sept.), v Kamniku. 

Mestni sodnik, občina in vodja bolnice v Kamniku pre- 
pusti Tomažu Slugi in njegovi ženi Katarini zemljišče pri sv. 
Martinu v Tuhinjski dolini, v kamniški fari in sodniji, ki je 
last kamniške bolnice, kjer je sedel prej oče Pavel Sluga, in 
ki daje na leto 1 funt vinarjev in 4 vinarje v črnih novcih, 
4 vinarje za vožnjo, 4 vinarje za drva, 4 kokoši in 24 jajc, 
za 12 renskih goldinarjev s pogojem, da bo Luka Haffner z 
ženo Ratijo imel do smrti en del tega zemljišča, namreč njivo, 
vrt in dvor, od tega pa dajal bolnici po 24 kr. 

Izv. pergam. listina. Privezan je dobro ohranjen mestni pečat; na 
njem so mestna vrata. 

*534> 9- aprila, v Kamniku. 

Jernej Posch, vodja bolnice v Kamniku, prizna, da je 
prejel od ključarjev farne cerkve, Štefana Jelena in Boštijana 
Schneider-ja, 20 funtov vinarjev (funt se računi po 17 roparjev 
2 vinarja) na pdsodo, da jih plača Matiji Knofiču namesto 
Tomaža Obeysibach-a. 

Izv. papirnata listina. 

1540, na sv. Andreja dan (jo. nov.), v Kamniku. 

Ambrož Lamberški, stolni dekan in oficijal v Solnogradu, 
prost pri Gospej Sveti in župnik kamniški (Kirchhcrr zu Stain), 
prepusti Gregorju Mtlllnerju, njegovi ženi Jeri in nju moškim 
potomcem farovško zemljišče, mlin in ledino (Oden) pri 
sv. Mavriciju (v Šmarici) v kamniški sodniji, v mengeški fari, 
proti temu, da bosta dajala vsako leto župniku kamniškemu 
od mlina po 80 kr., 4 mere pšenice, 4 mere soršice, 4 mere 
ovsa, 1 merico pšena, 3 povesma prediva (Harzechling), 8 ko- 
košij, 1 pustnega piščanca, 25 jajc, 5 dnij delala tlako, 1 
dan s konjem, vojdnine (vogtev) 1 star ovsa, oskrbniške pra- 
vice (Ambtmansrecht) polovico pšenice ter od ledine (ali 



— 143 — 

prahe) 128 kr., 1 merico pšena, 8 kokoš, 1 predpustnega pi- 
ščanca in 25 jajc; in ker je Gregor Mullner brez vednosti 
župnika ali vikarja pri deželnem vicedomskem uradu v Ljub- 
ljani prišel pod vojdstvo, da plačuje po svoji krivdi od mlina 
in zemlje po 2 starja ovsa in 2 kopuna, ter je tako zemljišče 
obtežil, je obljubil, dokler se to ne razbremeni, da bo dajal 
župniku na leto po 1 star ovsa in 1 kopuna; pri nastopniku 
zemljišča bo pa prejemščine ( Anlait) deseti vinar. Pečatil je 
župnik Lamberg. 

Iz v. pergam listina, pečat je nekoliko odkrušen. 

iSS 2 > na svečnico (2. febr.). 

Janez Pctschechar, svetni duhovnik (Laibriester), predi- 
kant, kapelan in varuh (Custos) velike bratovščine naše ljube 
Gospe v Kamniku, prepusti z dovoljenjem mestnega sodnika in 
svetovalstva Pankracu in bratu Blažu Remuši zemljišče v Polo- 
vicah, v kamniški fari in sodniji, proti temu, da bodeta da- 
jala navadne urbarske dače, plačevala davke ter s tlako in 
drugimi uslugami bratovščini ostala pokorna. Pečatila sta in 
podpisala se: Janez Petschechar in Bernhard Stainer, meščan 
kamniški in prost omenjene bratovščine. 

Izv. pergam. listina, visi še samo Stainer-jev pečat. 

J 55Č> J°- junija. 

Jakob Lamberški, vitez s K&mena (zum Stain), upravnik 
deželnega glavarstva in deželni oskrbnik na Kranjskem, Anton 
baron na Turnu in Križu, dedni maršal goriške grofije, Ivan 
Josip, baron na Brdu in Vdgerskem (Hungerspach), vsi trije 
cesarski svetniki, Kozma Ravbar na Kravjeku in Jošt Gallcn- 
berški Podpečjo (zu Gallenstein), odposlanci deželnih stanov, 
prodajo zarad zastalega davka zemljišče kamniške bolnice na 
Buču (Wutsch) v Tuhinjski dolini, kjer Jurij Navžit sedi, in 
ki daje na leto po 2 renska goldinarja in 40 kraje, Janezu 
Gregu, meščanu ljubljanskemu, za 34 renskih gold. (1 ren. 
goldinar = 60 kraje). Pečatili so zgoraj omenjeni štirje 
možje. 

Izv. pergam. listina, zadnja dva pečata sta odtrgana, prva dva 
cela. 



— 144 — 

1586, 2jf. januvarja, v Kamniku. 

Toman, Simon, Andrej in Marjeta, žena mlinarja De- 
bevca, prodajo hišo in dvor v Kamniku na trgu, med hišama 
LukeAvniča in Lorenca Žlebnika, z vrtom »am Griess« pred 
mestom, med vrtoma grofa in barona Ahaca Turenskega in 
udove Marjete Merjaske v Kamniku, ki daje vsako leto farni 
cerkvi n. lj. Gospe po 21 krajcarjev in 1 vinar dače, Juriju 
Wolfu in Marjeti, njegovi ženi. Pečat kamn. mesta. 

Izv. pergam. listina, pečat je odtrgan. 

1387, 14. oktobra, v Kamniku. 

Lovrenc Trebelšek, kapelan v Špitalu na Koroškem, 
proda svoj deloma po starših podedovani, deloma od An- 
dreja Proseka, meščana kamn., iz zastave rešeni vrt, katerega 
je nekdaj zastavila Magdalena, udova Lovrenca Merjasca, nje- 
gova sestra, in ki leži med Prosekovim in Lambergovimi vrti 
pod Žalami (vntern Salenperg), Mihaelu Koželju (Koschel), 
meščanu kamn., in Jeri, njegovi ženi. Mali pečat kamn. mesta. 

Izv. pergam. listina, okrašeni pečat še visi. 

J 5^9> S- j*tij&> v Kamniku. 

Marko Soban t, meščan kamniški in ključar (probst) 
bratovščine naše ljube Gospč v Kamniku, dovoli, da sme 
Lovrenc Stržin v Buču (Wutsch) v Tuhinjski dolini, podložnik 
omenjene bratovščine, pol zemljišča v vasi Buču prodati Blažu, 
sinu Tomaža Zupana v Buču. Pečatila: Sobant in Simon 
Unger, kapelan bolniški in varuh omenjene bratovščine. 

Izv. pergam. listina, pečata izgubljena. 

1600, 2. junija, v Gradcu. 

Nadvojvoda Ferdinand da fevdno pismo Ivanu Jakobu pl. 
Edling-u, vladnemu svetniku, o tem-le njegovem posestvu: grad 
vipavski z mlinom, vrtom, njivami in travniki, 1 zemlj. na Gradišči 
in 1 desetino, v Matenji Vasi (Mattensdorf) 3 zemljišča, 1 zemlj. v 
Goricah, 3 zemlj. v Hruševju, 3 zemlj. v Hrenovicah, 1 zemlj. na 
Studencu, 1 zemlj. v Trnovici, 1 zemlj. v Samotorici, 1 zemlj. v 
»Salles«, 1 zemlj. v »Edling« ali »Khases« (Kosezah), 6 ! /t 
zemlj. v »Verblein« pri Igu in nekaj travnikov v Pijavi Gorici. 

Pap. kopija. 



— 145 — 

1604, 10. aprila, v Kamniku. 

Jakob Kratinar (Khraetiner) na Kratini, podložnik grofov 
in baronov Turnskih in Kriških na Križu, prod& desetino od 
zemljišča na Kratini, ki je fevd najstarejega iz rodovine Pa- 
radeiserjev v Neuhaus-u (pri Tržiču) in na Gradišču (f. Že- 
limlje), magistru Boštijanu Trebuhan-u, nadduhovniku gorenj- 
skemu in župniku v Kamniku. Pečatil je Sevfrid Rasp na 
Ostrem (Osterberg f. Dol) in v Dolu (Lustthal), oskrbnik 
graščine kamniške (Oberstain). 

I z v. papirnata listina. 

i6o6 y 28. avgusta, v Neuhaus-u. 

Lovrenc Paradeiser v Xeuhaus-u in na Gradišču, dedni 
nadlovcc koroški, podeli Ahacu Vojski, pooblaščencu soseske 
na Gradišču, v moravški fari pod kamniško (Oberstain) de- 
želno sodnijo, v fevd desetino od zemljišča na Kratini v kam- 
niški fari, ki spada pod grajščino kamniško, a je fevd Para- 
deiserjev, katero je bil magister Boštijan Trebuhan, naddu- 
hovnik gorenjski za oglejsko škofijo in župnik kamniški, prej 
(1. 1604.) kupil od Jakoba Kratinarja, zdaj pa prodal zastop- 
niku gradiške soseske Ahacu Vojski. Pečatil Lovrenc Para- 
deiser v Neuhausu. 

Izv. pergam. listina; Paradeiserjev pečat dobro ohranjen. 

1 čop, 18. decembra, v Neuhaus-u. 

Lovrenc Paradeiser v Neuhausu in na Gradišču, dedni 
nadlovcc koroški, podeli magistru Boštijanu Trebuhanu, nad- 
duhovniku (Erzpriester) gorenjskemu za oglejsko škofijo in 
župniku kamniškemu, v fevd desetino od zemljišča, katero 
ima Jakob Kratinar na Kratini, v kamniški fari pod graščino 
kamniško (Oberstain), (katero desetino je bil Trebuhan 29. 
aprila 1. 1605. od Paradciserja dobil v fevd, potem pa Ahacu 
Vojski ali soseski na Gradišču prodal, da je ta kup 28. av- 
gusta 1. 1606. Paradeiser potrdil in fevd Vojski podelil) kup- 
ljeno od Ahaca Vojske, pooblaščenca soseske na Gradišču, 
v moravški fari pod kamniško deželno sodnijo. Pečatil Lov- 
renc Paradeiser. 

Izv. pergam. listina; pečat prav dobro ohranjen. 



— 146 — 

ičič, p. februvarja, v Kamniku. 

Adam Lukan, mestni sodnik v Kamniku, voli v svoji 
oporoki, da naj se plačuje »do konca sveta« od njegove hiše, 
ki leži v Velikih ulicah med Vrban Grošeljnovo in Jurij Knif- 
čevo hišo, in od vrta, poleg drugih urbarskih dač vsako leto 
še po 30 krajcarjev farni cerkvi M. B. na Šutnji. Pečatili: 
Adam Lukan, sodnik, Boštijan Trebuhan, naddijakon gorenjski 
in župnik kamniški, Pavel Jugovec, mestni kapelan, Gašpar 
Pesijak, Florijan Žagar, Janez Ramšek, Vrban Toperccr in 
Vrban Grošelj, svetniki notranjega sveta, ter Janez Namor, 
mestni pisar v Kamniku. 

Izv. pergam. listina; ohranjeni so še Štirje pečati. 

162 1 t 14. maja, v Neuhaus-u. 

Henrik Paradeiser v Neuhausu in na Gradišču, dedni 
nadlovec koroški in kranjskih stanov prisednik deželnega in 
dvornega pravdišča (Hofrechten), potrdi Janezu Komarju, mest- 
nemu pisarju v Kamniku ter ključarjema farne cerkve, me- 
ščanoma Vrbanu Grošeljnu in Janezu Topinerju, podaritev de- 
setine od zemljišča na Kratini pri Kamniku (Oberstain), katero 
desetino je bil rajni magister Boštijan Trebuhan, naddijakon 
gorenjski in župnik kamniški, 18. dec. 1609 kupil od Ahaca 
Vojske in soseske gradiške in podaril farni cerkvi v Kamniku. 
Pečatil: Henrik Paradeiser. 

Izv. pergam. listina; pečat odtrgan. 

1626, 27. novembra, v Ljubljani. 

Mihaelu Walch-u, župniku kamniškemu, napovedo de- 
želni stanovi, da naj ključarji farne cerkve naše lj. Gospč v 
Kamniku plačajo zastali davek od zemljišča na Kratini, katero 
je bil kupil rajni župnik Boštijan Trebuhan, iz njegove (Trc- 
buhanove) zapuščine. 

Izv. papirnata listina. 

1628, 21. februvarja, v Kamniku. 

Mihael Valič (Wallich), patrijarhov naddijakon savinjski, 
župnik laški (Ttlffer) in pooblaščeni oskrbnik kamniške fare, 
prepusti, vslcd dovoljenja, danega 21. septembra 1627 o pri- 



— 147 — 

liki vizitacije od viccdoma kranjskega Oktavija Panizoll-a, od 
cesarja poslanega komisarja »in temporalibus«, v fevd vrt, 
imenovan »Ziglstadel«, Sebastijanu Proseku, meščanu in trgovcu 
kamniškemu in njegovim dedičem, da bodo plačevali v župni 
dvorec po 30 kr. na leto. Podpis in pečat Valičev. 
I z v. pergam. listina; pečat odtrgan. 

I ^35> T 3- marcija, v Kamniku. 

Krištof Plank, apostolski protonotar, cesarski svetnik, 
nadduhovnik gorenjski in župnik kamniški, prepusti farovškega 
pol zemljišča na Praprotnem pod sv. Primožem, katerega je 
imel kot »stift* rajni Primož Starovašnik, z istimi pogoji njega 
sinu Matiji, samo da bo plačal mrtvaščino in prejemščino. 
Podpis in pečat župnikov. 

Izv. papirn. listina. 

1636, 8. maja, v Kamniku. 

Jurij Knifec in Gregor Winkler, ključarja farne cerkve 
v Kamniku, potrdita (kot gruntna gosposka) Andreju Jagodcu 
nakup zemljišča v »Kcrschdorff-u« (Črešnjevck v cerkljanski 
fari), da je sme imeti vse življenje in potem dati sinu Tomažu 
ali pa Juriju. 

Izv. papirn. listina. (Dalje prih.). 



2v£a,li zapiski. 

Slovenska imena ljubljanskih ulic pred 100 leti. 

(Konec.) 

Druga topografiška imena: na bregi, per fistamiji (Vice- 
domgcb&udc), sedanji deželni dvorec, prim. Fiftomfka ali Fiftamfka gafa; 
na gradi, sa gradam, Pod gradam, na Proviontu pod gradam (to ime 
sem pobral iz starejše šentpeterske oklienc knjige iz l. 1769—1775; 
predno so klariški samostan na Dunajski cesti izpremenili v vojaško 
skladišče, so imeli vojaki svojo pekamico in živežnico na Poljanah pod 
Gradom, prim. J. Vrhovec, Hptst. Laibach, 178); v' Rebri; penes Skofiam; 
pod Tranzho; per vclki vahti; na Shabjeki. 



— 148 — 

Krajevna imena iz predmestij in iz okolice: na Polanah, 
is Spodnch Polan, na sgorneh Polanah; pred mestam S. Petra, na fhen- 
pcterfkim predmefti, na premejtji S. Petra, na predmcftji, v' predmcjft, 
predmetom, na forftati, is Schempeterskega forftata, na S: Petra For- 
sehtate; krauja dolina (is kravlc Doline); v blatni vafi, v blatni gafsi; 
Kurja vafs; v Jami per Capuzinarjih (dne 6. sept. 1782 je bil pri sv. 
Petru na oklicu: »D. Joanes Georgius Schmikcl [Žmikelj, prim. besedo 
»žmikelj« v Pleteršnikovem Sl.-n. slovarju, II. 970] viduus kavafki Moiftcr 
habitans v Jame pred Kapucinarje«. To »Jamo< navaja šentpeterska 
oklicna knjiga še 1. 1786: »per Kovatzhe u Jame« in 1. 1792, ko se je 
ženil zopet neki »kovafhki moiftcr, sdai v Jami per Capuzinarjih Jii 63« ; 
bila je v starem obmestnem jarku); na Ajdovščini (tako so zvali izza 
starodavnih časov sedaj brezimni trikotni trg — nekdanje rimsko »aj- 
dovsko« grobišče — »per Zirqvi S. Jofhefa na velikch zeftah«, kakor 
je zapisal o. Marko Pohlin na naslovni list Marianskcga Kempcnsarja 
1. 1769., t. j. na razkrižju Dunajske in Marije Terezije ceste; to ime se 
je ohranilo v baš imenovani oklicni knjigi 1. 1784. v spakudrani obliki: 
na fhaitoushim in via regia prope Discalccatos ; Beshigrad; sa Po- 
lousham paroeh. B. V. M. anunc. (--— hinterm Ballhause; sa Polousham 
se omenjati v šentpeterski oklicni knjigi dve hiši: .1? 71 1. 1787. in 
JI? 25 1. 1794. Poslednja hišna številka mi je pomogla, da sem prišel na 
sled, kje nam je iskati ta kraj. Hintern Ballhause in Baderischen Gartcn 
N. 25 je namreč umrla Mariji Kramerici dne 4. jun. 1775 hčerka Bar- 
bara, kakor se bere v »Wochentiiches Kundschaftsblatt des H. Krain« 
1775 str. 368.); v' K rakovim; na Ferticc; v' Ternovim; v' gradifhi; na 
Lushi; Na lejpim poti (na lejpi poti); na Kolesje, v' Kolefsijc; na gmainc; 
pod Rofhenbaham ; Pod turaam svunej Lublane ; na Pulfrarsho ; na Zor- 
noufhe na Moroftu. 

Iz prve frančiškanske oklicne knjige, ki je precej mlajša od 
obeh izčrpljenih: trnovske in šentpeterske — začenja se z 1. 1798. ter 
sega do srede avg. 1815 — dodaj em še te -le ljubljanske topografiške 
drobtine: 

nad krishankam, sunej krishanku, sraun krishanku; sa Sidam v 
Schufhtarfki gafsi; v Nunfki Gafsi, pred nunfkim kloftram; na kopzi- 
narskimu plazu; v Avgustinarski Gafsi; v Parmhcrzigarski Gafsi; u Elc- 
phantousk gafs; u Gartnarski Gafsi; na Zclouski Zefti, na zcift prut zc- 
louzu, na krainsk zesti; na Grabnu Ternoufke farc. (Popravek: v 3. scš. 
naj se na str. 116 bere: v Mokarjovc, ne pa v Moharjove Hische). 

J. Vrhovnih. 



Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnil A. Klein & Comp. t Ljubljani. 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 



-*-< 



Letnik VI. 1896. Sešitek 5. 



Iz domače zgodovine. 

v. 

Oglejski in gradeški škofje v začetku 
srednjega veka. 1 ) 

Spisal dr. Fr. Kos. 

JKlO je bil pred 15. oktobrom leta 499. 2 ) Mar celin 
(»Marcellinus«) izbran za oglejskega škofa, izrazil je takratni 
rimski papež Simah svoje veselje zastran te volitve v pismu, 

*) PapeŠka pisma in drugi istočasni zanesljivi viri ne poznajo v 
šestem in sedmem stoletju niti oglejskih, niti gradeških patrijarhov, 
temuč le škofe; samo razkolniki so jih smatrali za nadškofe. Prvi, 
nam znani gradeški patrijarh, katerega je tudi rimski papež tako na- 
zival, je bil Donat, ki je vladal okoli leta 720. V Ogleju, ali bolje re- 
čeno v Korminu je takrat pastiroval Seren, ki pa ni bil patrijarh, temuč 
samo škof. Njegov naslednik Kalist, ki je leta 732. ali pa 7Š3. nastopil 
vlado, je bil pa že patrijarh. — Sploh je pa po raznih knjigah mnogo 
napak in pomanjkljivosti v zgodovini oglejskih in gradeških škofov. To 
prihaja večinoma od tod, ker so pisatelji premalo natanko ločili zanes- 
ljive vire od izmišljenih ter se tu in tam bolj ozirali na izjave raznih 
kronistov, ki so pisali 200, 400 ali pa še več let po dotičnih dogodkih, 
kakor pa na istočasna, popolnoma verjetna pisma rimskih papežev. 

*) Dandulus trdi v svoji kroniki (lib. V, c. 7, natisnil Muratori, 
Rer. Ital. Script, XII [1728] str. 82), da je bil Marcelin postavljen za 
oglejskega škofa leta 500, kar pa z ozirom na papeževo pismo patriciju 
Liberiju ne more biti resnično. Isto letnico ima tudi »Status personalis 
ct localis archidiocceseos Goriticnsis«, kar bi se lahko v prihodnje po- 
pravilo. Razun te letnice bi se moglo v rečeni knjigi na dotičnem mestu 
še kaj drugega zboljšati in popolniti. 

11 



— 150 — 

katero je poslal dne 15. oktobra rečencga leta patriciju Li- 
beriju, ki je mnogo pripomogel s svojo besedo, da so ravno 
imenovanemu možu izročili oglejsko stolico. 8 ) Novi pastir, o 
katerem trdijo nekatere kronike, da je vladal le 15 let, 4 ) bil 
je po rodu Rimljan. Ker so takrat po njegovi škofiji vladali 
arijanski Vzhodni Gotje, moral je Marcelin paziti, da bi se 
mu ne izneverilo njegovo ljudstvo ter ne prestopilo k ari- 
janski veri. Vsled Atilovega napada sta bila oglejska cerkev 
in mesto močno poškodovana. Marcelin je popravil oboje, 
kolikor mu je bilo mogoče, in ker je bilo mesto le slabo 
obljudeno, pomnožil je tudi število prebivalcev. Svoj sedež 
je imel v Ogleju, včasi je pa tudi prišel na bližnji otok 
Gradež. 6 ) 

Leta 501. je bila v Rimu sinoda, katere se je udeležil 
tudi oglejski škof Marcelin. Neka stranka je pa sinodo raz- 
gnala s tako silo, da je mnogo škofov izbežalo iz Rima. Nato 
je pisal dne 8. avgusta rečenega leta gotovski kralj Teodorik 
tistim škofom, ki niso zapustili Rima — med njimi je bil 
tudi Škof Marcelin — da naj se znova zbero dne 1. septembra, 
ker se mu ne zdi primerno, da bi se sinoda prestavila v 
Ravenno. 6 ) 



8 ) Mansi, Concil. coll., VIII, str. 209. — Jaffe\ Reg. pont. Rom., 
ed. 1885, I, str. 97, št. 752; ed. 1851, št. 468. — Dotično pismo je bilo 
spisano »XVIII. Kalendarum Novembrium die, indietione oetava«. 

*) Chronicon Gradense (Monticolo, Cronache Veneziane, I, str. 38). 

— Chronicon Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script, XIV, str. 12 
in 38). — Danduli Chronicon, V, c. 7, pars 9 (Muratori, op. cit. str. 84). 

— Chronicon patr. Aquil. primum, (Rubeis, Mon. ecel. Aquil., App. 
str. 7). — Chronicon patr. Aquil. alterum, (Rubeis, op. cit., str. 8). — 
Ako je res, da je Marcelinov naslednik Štefan še le leta 521. postal 
oglejski škof, vladal je Marcelin do takrat, tedaj 22 let, ali pa si mo- 
ramo misliti, da je bila po Marcelinovi smrti škofovska stolica v Ogleju 
več let izpraznjena. 

5 ) Danduli Chronicon, V, c. 7, (Muratori, op. cit., str. 82), — Chron. 
patr. Aquil. primum, (Rubeis, op. cit., str. 7). — Chron. patr. Aquil. 
alterum, (Rubeis, op. cit., str. 8). 

e ) Mansi, Cone. coll., VIII, str. 253. — Rubeis, Mon. ecel. Aquil,, 
Str. 161 z letnico 503. — Monum. Germ., Auct. antiqu. tom. XII, str. 419. 



■— 151 — 

Za časa oglejskega škofa Marcelina sta nam znana dva 
škofa, ki sta vladala v Pulju. Prvi je Venerij (»Venerus, 
Veneriosus«), o katerem vemo, da se je udeležil dveh rimskih 
sinod. Jedna se je zbrala dne 23. oktobra leta 501., da bi 
vsled ukaza kralja Teodorika sklepala o zadevah med pa- 
pežem Simahom in njegovimi (papeževimi) nasprotniki ; 7 ) 
druga se je pa sešla dne 6. novembra leta 502., na kateri so 
zbrani škofje zavrgli neke postave, ki so nasprotovale svo- 
bodni izvolitvi papežev. 8 ) Drugi puljski škof iz tiste dobe je 
bil Antonij (»Antonius«), najbrže naslednik Venerijev. O 
njem nam je znano, da mu je med letom 507. in 511. pisal 
gotovski kralj Teodorik zarad pritožbe nekega Štefana, ka- 
teremu so baje* škofovi ljudje napravili škodo, ker so napadli 
njegovo hišo. 9 ) 

Za Marcelinom je bil postavljen za oglejskega škofa 
Štefan (»Stephanus«), ki je vladal 12 let, 3 mesece in 15 
dnij. 10 ) Ako je res postal škof leta 521., kakor trdi Dandulus, 11 ) 
vodil bi bil oglejsko cerkev od 521 — 533. Njegovi predniki 
so bili doma v MManu. Prebival je včasi v Ogleju, včasi na 
Gradežu. Zarad svoje katoliške vere je moral mnogo prestati, 
ker kralj Teodorik je bil posebno proti koncu svojega vla- 
danja (f 526) dosti bolj arijancem naklonjen, kakor katoli- 
čanom. Štefan je s svojim trudom dosegel, da je ostala nje- 
gova cerkev zvesta katoliški veri. 12 ) 

7 ) Mansi, Concil. coll., VIII, str. 247. 

8 ) Mansi, Concil. coll., VIII, str. 265. 

9 ) Cassiodori Var., IV, 44. (Mon. Germ. Auctor. antiqu. tom. XII, 
str. 134); — Glej »Izvcstja muz. društva«, V, str. 179. 

10 ) Chronicon Gradense (Monticolo, op. cit, str. 38). — Chronicon 
Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, str. 12 in 38). — 
Danduli Chronicon V, c. 8, pars 14 (Muratori, op. cit., str. 85); — Obe 
kroniki oglejskih patrijarhov navajate le 12 let, ne omenjate pa mesecev 
in dnij. 

X1 ) Chronicon V, c. 8. (Muratori, op. cit., str. 84) : »Stephanus 
episeopus Aquilegiae creatus est anno D. N. J. C. DXXI«. 

ia ) Danduli Chronicon V, c. 8 (Muratori, op. cit., str. 84 in 85). 
— Chron. patr. Aquil. primum (Rubeis, op. cit., str. 7). — Chron. patr. 
Aquil. alterum (Rubeis, op. cit., str. 9). 

11* 



— 152 — 

Leta 534. je v Ogleju sledil za Štefanom Škof Lavren- 
cij (»Laurentius«), imenovan tudi Maver (»Maurus«), ki je 
vladal četiri leta in pet mesecev. Rojen je bil v isterskem 
mestu Pulju. 13 ) Umrl je najbrže leta 538., ako ne 539. V 
tistem času je bila vojska med Vzhodnimi Goti in Bvzantinci. 
Leta 537/538. za časa prve indikcije je bila Istra še pod go- 
tovsko vlado, 14 ) leta 539. pa je bvzantinski poveljnik Vitalij 
prišel iz Dalmacije do reke Pada. 15 ) Najbrže je med potjo 
zasedel Istro in Beneško. 

Lavrencijev naslednik se je zval Mac ed o ni j (»Mace- 
donius«), ki je bil po rodu Macedonec, tedaj podložnik gr- 
škega cesarja. Kaže se, da so takrat, ko je bil Maccdonij po- 
stavljen za škofa, Bvzantinci že imeli prvo besedo v Ogleju 
ter tudi vplivali na izvolitev ondotnega cerkvenega pastirja. 
Macedonij je vladal 16 let, 5 mesecev in nekoliko dnij, tedaj 
najbrže od 539—556. Bil je pobožen mož ter je posvetil na 
Gradežu cerkev sv. Ivana evangelista. 16 ) 

Ko je dne 21. februvarja leta 547. podelil ravennski 
Škof Maksimilijan samostanu sv. Andreja apostola in cerkvi 
sv. Marije v Pulju nekoliko posestev, navzoč je bil tudi škof 

,8 ) Chronicon Gradcnsc (Monticolo, op. cit, str. 38). — Danduli 
Chronicon, V, c. 9 (Muratori, op. cit., str. 86 in 87). — Obe kroniki 
oglejskih patrijarhov omenjate za škofom Štefanom takoj Macedonij a, 
pač pa navaja »Catalogus patriarcharum Aquilejcnsium< (Rubcis, op. cit. 
str. 6) za Štefanom Maksencija in potem še le Macedonija. Mislim, 
da Lavrencij in Maksencij sta jedna in ista oseba. Chronicon Venctum 
vulgo Altinate (Mon. Gcrm. Script., XIV, str. 12 in 38) ga zove jeden- 
krat »Maurentius«, drugikrat pa »Maurecius«. 

,4 ) Cassiodor. Var., XII, 22 (Mon. Germ. Auctor. antiqu. tom. XII, 
str. 378) : ». . , de praesenti prima indietionc«, to je med 1. sept. 537 
in 1. sept. 538. so še gotovski uradniki dobivali iz Istre vino, olje in 
pšenico. 

15 ) Prokop., De bello Goth., II, 28. 

le ) Danduli Chron., V, c. 10 (Muratori, op. cit. str. 87) : »Macc- 
donius episeopus Aquilegiensis subrogatus est anno domini DXXXIX . . .« 
— Glej tudi isti vir V, c. 10, pars 20, str. 91. — Chronicon Gradensc 
(Monticolo, op. cit., str. 38). — Chronicon Venctum vulgo Altinate (Mon. 
Gcrm. Script., XIV, str. 12 in 38). — Chron. patr. Aquil. primum (Rubeis, 
op. cit, str. 7). — Chron. patr. Aquil. alterum (Rubeis, op. cit. str. 9.) 



— 153 — 

Macedonij. Razun njega sta bila pri tej daritvi pričujoča 
tržaški škof Frugifer (»Frugiferus«) in pa puljski škof 
Isacij (»Isaacius«). Dvomljivo pa je, da je bil v dotični zgo- 
dovinski notici omenjeni German res škof iz isterskega No- 
vega Grada (Cittanuova), Teodor pa iz Pičena. 17 ) Imenovani 
Maksimijan se je, kakor vidimo, zanimal za puljske cerkve in 
samostane, kajti bil je prej dijakon v tem mestu. Dne 14. ok- 
tobra 546. pa ga je papež Vigilij v mestu Patrasu na Grškem 
posvetil v ravennskega škofa. 18 ) 

Ko je oglejski škof Macedonij umrl, prišel je leta 557. 1S ) 
na njegovo mesto Pavlin ali Pavel (»Paulinus, Paulus«), 
ki je vladal 12 let, 20 ) namreč od 557—569. Rojen je bil v 
Rimu. Dandulus in pa še trije drugi kronisti 21 ) trdijo, da je 
bil Pavlin pred svojo izvolitvijo kardinal rimske cerkve, a 
verovati moramo papežu Pelagiju L, ki pravi v svojem pismu 
do patricija Ivana, da je bil prej menih. 22 ) Iz besed rečenega 



,T ) Schčnlebcn, Carniolia antiqua et nova, pars III, str. 304. — 
Rubeis, Mon. eccl. Aquil., str. 192. — Kandler, Codice dipl. Istr. ad 
ann. 547. — Dotična zgodovinska notica je jako pomanjkljiva in tedaj 
tudi ne popolnoma zanesljiva. Schonleben in Rubeis pišeta, da so pod- 
pisali darovalno listino »Trugiferus (!) episcopus Tergestinus, Germanus 
Bononiensis, Isaacius Polensis, Theodorus Brixinensis«. Kandler popravlja 
besedi »Bononiensis« in »Brixinensis« v »Acmonensis« in »Petinensis«, 
česar pa ne odobravam. 

") Rubeis, Mon. eccl. Aquil., str. 193. 

*•) Danduli Chron., V, c. 11, (Muratori, op. cit. str. 91): »Paulus 
episcopus Aquilegiae factus est anno domini nostri DLVII«. 

80 ) Paul. Diac, De gest. Langob., II, c. 25. — Chronicon Gra- 
dense (Monticolo, op. cit., str. 41). — Johannis Diaconi Chron. Venetum 
(Monticolo, str. 68). — Chronicon Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. 
Script. XIV, str. 13). — Danduli Chron., V, c. 11, pars 20 (Muratori, op. 
cit., str. 95). — Chron. patr. Aquil. primum (Rubeis, op. cit., str. 7), — 
Chron. patr. Aquil. alterum (Rubeis, op. cit., str. 9). 

") Danduli Chron., V, c. 11 (Muratori, op. cit., str. 91). — Chro- 
nicon Gradense (Monticolo, op. cit., str. 40). — Cronica breviss. orig. 
patr. Gradcnsis (Monticolo, op. cit. str. 56). Chronicon Venetum vulgo 
Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, str. 12). 

M ) Neues Archiv der Gesellschaft fur ftltere deutsche Geschichts- 
kunde, V (1880), str. 541 : »Quid autem iam de eorum principe loquar, 



— 154 — 

papeža v ravnokar omenjenem pismu bi smeli sklepati, da se 
je Pavlin imenoval patrijarha, 23 ) papež sam mu ni priznal 
tega naslova. V svojih pismih ga je Pelagij I. nazival le škofa 
(»episcopus«), 24 ) tudi lažiškofa (»pseudoepiscopus«) 85 ) in ugra- 
bitelja oglejske cerkve (»ecclesiae Aquilejensis invasor«), ki 
ni vreden škofovske časti («nec honorem episcopi poterit re- 
tinere, nec meritum«). 26 ) 

Popolnoma izmišljeno je to, kar nam pripovedujejo 
»Chronicon Venctum vulgo Altinate« (op. cit., str. 12 in 38) 
»Chronicon Gradense« 27 ) in pa »Cronica brevissima originis 
patriarchatus Gradensis« 28 ) o malamoškem doždu Beatu, pa- 
pežu Benediktu in izvolitvi »kardinala« Pavla v »patrijarha«. 
Nikakor ne more biti res, da bi bil rimski papež Benedikt 
vsled prošnje malamoškega dožda Beata v zboru dvaintride- 
seterih škofov določil s posebno listino, da naj se zove gra- 
deško mesto Novi Oglej ter postane metropola vsemu Be- 
neškemu in Istri. Neverjetno je, da bi bil rečeni papež Pavla, 
ko so ga izvolili tribuni in plemenitaši, ki so bajč prišli z 
doždom Beatom v Rim, posvetil v patrijarha, podelil mu palij 
ter ga odposlal v Novi Oglej. 29 ) 

qui et monachum, si tamen aliquando fuit, invadendi episeopatum 
ambitu perdidit, ct episeopatum nec contra morem factus nec scisma- 
ticus potuit obtinerc«. 

28 ) Neues Archiv, op. cit. : »Peto utrum aliquando in ipsis gene- 
ralibus, quas veneramur sinodis vel interfuerit quispiam Venetiarum, ut 
ipsi putant, atquc Histrye patriarca, vel legatos aliquando direxerit?« 

84 ) Glej pismo papeža Pelagija I. do patricija Valerijana (odi. 2.), 
katero so ponatisnili med drugimi tisti pisatelji, ki so navedeni spodej 
v opazki št. 40. — Glej tudi pismo istega papeža do patricija Ivana, ka- 
tero je natisnjeno pri pisateljih, ki so našteti v opazki št. 32. 

sa ) Glej pismo papeža Pelagija I. do patricija Valerijana (odi. 1.), 
natisnjeno v Neues Archiv, op. cit., str. 554 : ». . . in Aquileja ad Pau- 
linum pseudoepiscopum«. 

,e ) Glej pismo papeža Pelagija I. do patricija Ivana. Nekateri pi- 
satelji, ki so pismo ponatisnili, našteti so v opazki št. 36. 

S7 ) Monticolo, op. cit., str. 37—40. 

88 ) Monticolo, op. cit., str. 55 in 56. 

89 ) Mnogo razlogov govori za to, da je tu omenjena naredba pa- 
peža Benedikta I. izmišljena. »Patrijarh« Pavel ali Pavlin je bil razkolnik 



— 155 — 

Nepristna je listina, s katero je bajč papež Pelagij II. 
meseca marca leta 585. vsled posredovanja in prošnje cesarja 
Tiberija Konstantina potrdil oglejskemu »patrijarhu« Pavlu 
samostan sv. Marije »ad Organum«. 80 ) 

Ko je postal Pavlin oglejski škof, razširilo se je po Istri, 
Beneškem in Liguriji versko razkolništvo zarad treh poglavij. 
Peti občni cerkveni zbor v Carigradu je leta 553. obsodil 
»tri poglavja«. Tako so namreč zvali spise Teodora iz Mop- 
suestije, Teodoreta iz Cyra in Ibe iz Edesse. Rečene spise 
so posebno zagovarjali isterski, beneški in ligurski škofje. 
Vnel se je med kristijani zarad njih prepir, kateri je postal 
posebno osodepoln za oglejsko škofijo. Needinost zarad treh 
poglavij je bila vzrok, da se je oglejska cerkev razdelila v 
dve, v oglejsko in gradeško. Oglejski škofje so se dolgo časa 
potegovali za tri poglavja in zato so jih papeži vrstili med 
razkolnike, gradeški škofje pa so bili nasprotniki rečenim po- 
glavjem. Verskim zadevam so se kmalu pridružile tudi po- 
litične. Razkolniške oglejske Škofe so dalj časa podpirali ari- 
janski Langobardi, katoliške cerkvene pastirje v Gradežu pa 
katoliški vladarji v Carigradu. 

Ker je tudi škof Pavlin postal razkolnik, pisal je takratni 
papež zarad njegove krive vere več pisem raznim osebam. 
Navedem naj v glavnih potezah vsebino dotičnih pisem. 

Pismo, katero je pisal papež Pelagij I. leta 558. med 
1. sept. in 31. decembrom patriciju Ivanu, 81 ) ohranilo se nam 
je v treh odlomkih. — V prvem čitamo, da papež poprašuje 



ter je umrl že leta 569., papež Benedikt pa je bil posvečen dne 3. ju- 
nija leta 574. Qaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 1885, str. 137). V Malamoccu 
in tudi v sosednih Benetkah niso leta 557., ko je postal Pavel oglejski 
škof, vladali doždi, temuč byzantinski eksarhi, ki so imeli svoj sedež v 
Ravenni. O zgorej omenjeni papeževi naredbi se ni ohranila nobena 
listina in tudi vsi starejši zgodovinski viri molče o njej. 

80 ) Jaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 1885, str. 138, št. 1053. — Na prvi 
hip se lahko spozna, da ne more biti dotična listina prava. Omenim naj 
le to, da je oglejski škof Pavlin umrl leta 569., devet let pozneje pa je 
Pelagij II. postal še le papež. 

81 ) Zastran datiranja glej Neues Archiv, op. cit , str. 565. 



— 156 — 

patricija Ivana, če je bil kdaj kak beneški ali isterski patrijarh 
navzoč pri kateri občni sinodi, ali pa, če je kdaj poslal tje 
svoje legate. Ako ne morejo kaj takega potrditi še celo z 
izmišljenimi dokazi, mora se reči, da njih cerkev ni vesoljna 
ip tudi ne del vesoljne, ako ni združena z apostolsko stolico. 
Tisti ni škof, ki v svoji lahkovernosti posluša laži. Ako kdo 
sumniči, da je on (papež) zlorabil sklepe kake sinode, treba 
je to prej marljivo preiskati. — V drugem odlomku je na- 
vedeno, da je njih prvi škof (namreč Pavlin) nehal biti menih, 
da bi postal škof. Ker se je protipostavno polastil te oblasti 
in ker je razkolnik, nima nikakoršne pravice do Škofovskega 
dostojanstva. — V tretjem odlomku je omenjeno, da tisti 
škof, ki se je ločil od cerkve in apostolske stolice, ni posve- 
čen, temuč razsvečen. Tak škof tudi ne more posvetiti dru- 
gega. V resnici je torej (oglejski škof) razsvečen, ne pa po- 
svečen (»non consecratus, sed execratus«). Posvečevanje se 
ni vršilo po običaju ondotnih krajev. Stara navada je že, da 
se milanski in oglejski škofje posvečujejo med seboj, ker bi 
bilo papežem težavno to izvrševati zarad oddaljenosti krajev 
in težavnih potov. Posvečevanje se godi v tistem mestu, za 
katero je treba postaviti novega Škofa. Tje mora priti posve- 
čevalec, da se ložje prepriča, kako je bil posvečenec izvoljen, 
ter da ob jednem pokaže, da ni posvečenec odvisen od po- 
svečevalca. 82 ) 

V drugem pismu, katero je papež Pelagij I. poslal pa- 
triciju Ivanu leta 559. med 1. januvarjem in 13. aprilom, to 
je pred veliko nočjo, 38 ) naznanja mu, da je prebral njegovo 
pismo ter potem obžaloval, da so mu hudobni ljudje naredili 
krivico. 84 ) Ker pa ve, da se njegova (Ivanova) duša ne uda 

•*) Prva dva odlomka sta natisnjena v Neues Archiv (op. cit., 
str. 541), tretji pa se med drugimi nahaja pri Rubeisu, Mon. eccl. Aquil., 
str. 206; Mansi-ju, Concil. coll., IX, str. 730; Gratiani decr. causa XXIV, 
qu. 1, c. 33. (ed. Pithoeus, Corp. iur. can., I, str. 335). 

88 ) Zastran datiranja glej Neues Archiv, op. cit, str. 565. 

84 ) Razkolniki so namreč patricija Ivana izobčili iz cerkve. To je 
razvidno iz pisma rečcnega papeža do Ivanovega brata, patricija Vale- 
rijana. (Gl Neues Archiv, op. cit, str. 550, št. 39). — Dandulus poroča 



— 157 — 

razkolništvu, hvaležen je še celo Bogu, ki skrbi, da imajo 
hudobna dela dobre nasledke. Ne godi se brez božje pre- 
vidnosti, ako malovredni ljudje, ki so se ločili od katoliške 
cerkve, varujejo njegovo (Ivanovo) dušo na ta način, da mu 
zabranijo, da se ne more od njih okužiti. Tako se je zgodilo 
po božji milosti, da ni (Ivan) izgubljen za katoliško cerkev. 
Vsled hudobije razkolnikov se mu je sicer zgodila dobrota, 
vendar naj kaznuje oŠabnost zlobnih ljudij. Varuje naj v takih 
okoliščinah svoje dostojanstvo ter naj strahuje hudobneže, da 
se ne bodo upali v drugo kaj jednakega storiti. — Kaki ljudje 
so ti, ki so zapustili cerkev, kažejo grehi (poreškega Škota) 
Evfrazija. Kot ubijalec se ni oziral ne na človeško prija- 
teljstvo, ne na bratovsko ljubezen in ne na duhovniško čast. 
Njegovo krvosramnost in njegovo prešestvo pa še prav ka- 
znovati ni mogoče. 85 ) Taki so tedaj tisti ljudje, ki so mu 

v svoji kroniki (V, c. 11, Muratori, op. cit, str. 91) to zadevo nekoliko 
drugače. On ne imenuje patricija Ivana, temuč govori o patri ci ju Narsetu 
ter pravi, da mu niso pustili razkolniški škofje stopiti v cerkev ter so 
mu očitali, da je občeval s papežem Pelagijem. 

" 5 ) »Quales autem sint, qui ecclesiam fugiunt, Eufrasii vos scelera, 
quae amplius occulta Deus esse noluit, evidenter informant : qui in ho- 
micidio quidem nec hominis necessitudinem, nec fratris čari tat em, nec 
sacerdotii reverentiam cogitavit. Incestuoso autem adulterio etiam ipsius 
vindictae abstulit modum; quia si adulterium punias, non remanet in 
quo vindicetur incestus : si incestuoso ingeras poenas, inultum crimen 
adulterii remanebit«. Znana sta nam pa še dva druga vira, ki opisujeta 
tega škofa popolnoma drugače, kakor papeževo pismo. 

Prvi vir je listina, baje* izdana dne 24. marca 543., s katero je 
neki podelil Evfrazij, škof poreške cerkve ter varuh mladoletnih, vdov 
in sirot, cerkvi sv. Marije device in sv. mučenika Mavra v PoreČu razne 
dohodke. (Listino je ponatisnil Kandler, Codice dipl. Istr. ad. ann. 543). 
Ker je ta listina izmišljena ter najbrže skovana še le v začetku 13. 
stoletja, ne moremo se na njo ozirati in zato tudi ne bom tu govoril o 
njeni vsebini. — Drug vir je latinski napis, kateri se nahaja v poreški 
stolni cerkvi. (Glej Kandler, Codice dipl. Istr. ad ann. 542). Napis pravi, 
da je bil prej ondi, kjer je sedaj cerkev, porušen poganski tempel. Ev- 
frazij pa, ki je bil previden in za sveto vero ves goreč duhovnik. 
(».... providus et fidei fervens ardore sacerdos Eufrasius . . .«), je 
postavil na teh razvalinah veličastno cerkev. Ni mi mogoče, da bi videl 
ta napis in presojal njegovo starost, vendar se mi zdi, da ga ni dal na- 



— 158 — 

hoteli storiti krivico, a ga po božji previdnosti ohranili cerkvi 
nepokvarjenega. — Papež piše Ivanu, da naj prežene take 
ljudi iz one pokrajine (iz Istre). Porabi naj priložnost, katero 
mu je dal Bog, da zatrč nezveste. To se tem ložje zgodi, ako 
pošlje začetnike hudobij h grškemu cesarju. Posebno ugrabitelj 
(»invasor«) oglejske cerkve, ki je razkolnik in vsled tega razsve- 
čen, ne smel bi nikakor obdržati Škofovskega dostojanstva. 36 ) 
Prvo pismo papeža Pelagija I. do patricija Valerijana, 
spisano leta 559. med 1. januvarjem in 13. aprilom, 87 ) se 
nam je ohranilo v četirih odlomkih. V prvem izreka papež 
svoje začudenje, kako je mogel (Valerijan) pisati oglejskemu 
lažiškofu Pavlinu ter ga prositi, da bi (Pavlin) znova sprejel 
patricija Ivana v svojo cerkev. Papež pravi, da ni kaj takega 
pričakoval od njega (od Valerijana), ter da je pisal Ivanu, 
da naj zarad tega hvali Boga, ker se mu sedaj ni bati, da 
bi se združil z razkolniki. 88 ) — V drugem odlomku svojega 
pisma pravi papež, da je že zahteval od njega (od Valerijana) 
ter Še zahteva, da pošlje oglejskega škofa Pavlina in tudi mi- 
lanskega škofa z zadostno stražo k byzantinskemu cesarju. 
Prvi, ki prav za prav še škof biti ne more, ker ni bil po- 
stavljen po kanoničnem običaju, ne mogel bi potem drugih 
zapeljevati ; drugi pa, ki se je predrznil prvega posvetiti zoper 
staro navado, prebiti bi moral kanonično kazen. 89 ) — V tretjem 

praviti Evfrazij, terauč kak poznejši poreŠki škof, kateremu ni bilo znano, 
da je papež proglasil Evfrazij a za razkolnika, morilca in prešestovalca. 

ia ) To pismo so deloma ponatisnili Rubeis (op. cit. str. 205), 
Kandler (Codice dipl. Istr. ad ann. 555), Mansi (Concil coll., IX, str. 
714), Danduli Chron V, c. 11 (Muratori, op. cit., str. 91), Gratiani decr. 
causa XXIII, qu. 5, c. 45 (ed. Pithoeus, Corp. iur. can , I, str. 323). — 
Papež Pelagij je pisal to pismo svojemu prijatelju Ivanu (gl. Neues 
Archiv, V, str. 551, op. 2), ne pa patriciju Narsctu, kakor se čita pri 
nekaterih zgodovinarjih, kakor pri Mansi-ju, Rubeis-u in drugih. 

8T ) Glej Neues Archiv, op. cit., str. 565. 

»») Primerjaj prejšnje pismo. 

••) Pavlina je najbrže posvetil milanski škof Vital. Dandulus (V, 
c. 11, Muratori, op. cit, str. 91) trdi, da je to storil milanski škof Ho- 
norat, kar pa ni res. Honorat je postal milanski škof še le leta 568., 
tedaj osem let po smrti papeža Pelagija I. 



— 159 — 

odlomku papeževega pisma čitamo, da bi se ne smel niti on 
(Valerijan), niti kak drug katoliški sodnik ter sploh nobeden 
kristijan družiti z razkolniki. Ako bi dvomil kak škof po onih 
krajih (po Istri in Beneškem) o neresničnosti treh poglavij, 
zbere naj dva ali tri učene može, pošlje naj jih k njemu (k 
papežu) ter naj se potem združi s katoliško cerkvijo, ko je 
dobil potrebnih dokazov. Papež pravi, da ne more nikakor 
zastran poglavij sklicati sinode, ker ne dovoljujejo cerkvene 
postave, da bi se znova pričel prepir o njih (o poglavjih) po 
občni sinodi in po razsodbi, katero je izreklo skorej štiri tisoč 
škofov. — V četrtem odlomku je omenjeno, da ni nikakor 
dovoljeno, da bi sklical kdo kako partikularno sinodo zato, 
da bi potem ta sodila občno sinodo. Kdor bi začel dvomiti 
o katerikoli točki kake občne sinode, obrniti se mora do 
apostolske stolice. Kdor bi pa bil tako svojeglaven, da bi se 
ne hotel dati podučiti, treba mu je vzeti njegovo dostojanstvo 
ter ga kaznovati s pomočjo posvetne oblasti. 40 ) 

Kar se tiče pisma, katero je papež Pelagij poslal leta 
559. med 1. januvarjem in 13. aprilom 41 ) patriciju Narsetu o 
isterskih zadevah, znana sta nam dva odlomka. — V prvem 
piše papež Narsetu, da naj se potrudi, da uniči razkol, ker 
si zasluži na ta način od cerkve veliko plačilo. Ako bi pa 
bila kriva njegova zanikarnost, da bi krivo verstvo še dalje 
trajalo, grešil bi, ker bi ne hotel storiti dobrega. — V drugem 
odlomku poprašuje papež, kaj naj bi rekel o ligurskih, be- 
neških in isterskih škofih; ali naj bi jih kaznoval ali pa 



40 ) Neues Archiv, op. cit, str. 553 (odi. 1 in 3). — Gratiani decr. 
I, dist. 17, c. 4 (Pithoeus, op. cit., str. 20) (odi. 4); ravno tam, causa 
XI, qu. 1, c. 20 (Pithoeus, op. cit , str. 217) (odi. 2). — Mansi, Concil. 
coll.. IX, str. 715 (odi. 2 in 4). — Rubeis, Mon. eccl. Aquil., str. 209 
(odi. 2 in 4). — Glej tudi Jaflfe, Reg. pont. Rom , (ed. 1885), str. 133, 
št. 1018. — Danduli Chron. V, c. 11, pars 1 (Muratori, op. cit , str. 91). 
— To pismo je spisal papež Pelagij I., ne pa papež Gregor L, kakor 
čitamo v Gratianovih dekretih. Neresnično je, da bi bil papež poslal to 
pismo patriciju Narsetu, kakor čitamo pri Rubeis-u, Mansi-ju in nekaterih 
drugih. 

41 ) Glej Neues Archiv, op cit, str. 565. 



— 160 — 

pustil, da bi še na dalje zasramovali apostolsko stolico. Ako 
se niso vjemali s kakim izrekom občne sinode, katera se je 
vršila leta 553. v Carigradu, morali bi se bili obrniti do apo- 
stolske stolice. Prepričan naj bo (Narset), da je treba take 
ljudi uničiti s cesarsko ali sodnijsko oblastjo. Tisoč zgledov 
in naredb nam kaže, da je posvetna oblast tiste osebe, katere 
so delale razkol v sveti cerkvi, kaznovala tako, da jih je poslala v 
prognanstvo, vzela jim premoženje in pa zaprla v ostre ječe. 42 ) 
Drugo pismo, katero je pisal Pelagij I. pred veliko nočjo 
leta 559. 48 ) patriciju Valerijanu, ohranilo se nam je v petih 
odlomkih. — Najprej piše papež Valerijanu, da bi kaznoval 
razkolnike po veliki noči skupno s svojim bratom, patricijem 
Ivanom. — V naslednjih četirih odlomkih pravi papež, da je 
treba uničiti tiste, ki preganjajo cerkev. Razkol je zlo, katero 
naj odstranijo tudi posvetne oblasti. Tudi on (Valerijan) naj 
se prizadeva, da se to zlo zatere. Kdor ni združen z apostolsko 
stolico, je razkolnik ter hoče postaviti altar zoper vesoljno 
cerkev. Na chalcedonski sinodi 44 ) se je sklenilo, da je treba 
obsoditi tistega, ki se je ločil od občne cerkve ter neče ubo- 
gati Škofa, kateri ga je dvakrat pozval. Ako bi tak človek 
tudi delal zmešnjave in razpor, kaznuje naj ga posvetna oblast 
kot puntarja. O takih ljudeh govori tudi sv. Avguštin. Zato 
naj tudi on (Valerijan) odstrani razkolnike ter naj jih z za- 
dostno stražo pošlje h grškemu cesarju. Pomisli naj, kaj je 
(Valerijan) storil z božjo pomočjo v tistem času, ko sta bila 
Istra in Beneško pod oblastjo gotovskega kralja Totile in ko 
so tudi Franki povsod pustošili. 45 ) Takrat ni dovolil za tako 



4> ) Neues Archiv, op. cit, str. 555, št 47 (odi 1.). — Rubeis, 
Mon. eccl. Aquil , str. 210 (odi. 2). — Mansi, Concil. coll , IX, str. 714 
(odi. 2). — Gratiani decr. causa XXIII, qu. 5, c. 43 (ed. Pithoeus, Corp 
iur. can., str. 323) (odi. 2). — Jaflfe, Reg. pont. Rom., ed 1885, I, str. 
133, št. 1019. 

") Neues Archiv, op. cit , str. 565. 

44 ) Tu omenjena sinoda je prav za prav četrti občni cerkveni 
zbor, ki je bil leta 451. v Chalcedonu. To mesto je stalo nasproti Ca- 
rigradu na azijski strani Bospora. 

45 ) To je bilo leta 551. ali pa 550. 



— 161 — 

dolgo časa, da bi bil posvečen milanski škof, dokler ni pisal 
(Valerijan) svojemu cesarju in tudi dobil od njega odgovor. 
Akoravno so povsod razsajali sovražniki, vendar je pripeljal 
v Ravenno tistega, ki je imel biti posvečen, in pa njegovega 
posvečevalca. 46 ) 

Iz pisem papeža Pelagija L, o katerih smo zgorej go- 
vorili, je razvidno, da je bil oglejski škof Pavlin nekako glavar 
razkolnikom. Izmed drugih isterskih in beneških Škofov je 
nam znan Evfrazij iz Poreča. Razkolniki so papežu očitali, da 
je zlorabil sinodine sklepe; papež pa je trdil o razkolniških 
škofih, da nimajo nobene pravice do svojega dostojanstva, 
ker so se ločili od občne cerkve. O Škofu Pavlinu je pisal, 
da ni bil tako postavljen, kakor bi bil moral biti. Razkolniki 
so izobčili iz svoje cerkve papeževega prijatelja, patricija Ivana. 
Papež je zahteval, da je treba krivoverce kaznovati, pregnati 
jih iz njih dežele ter poslati začetnike hudobij, to je razkol- 
niške škofe, v Carigrad. Razkolnike je treba uničiti s pomočjo 
posvetne oblasti. Patricijem Ivanu, Valerijanu in Narsetu je 
naročal, da naj ostro postopajo zoper razkolnike. Kdor uniči 
razkol, zasluži od cerkve veliko plačilo. Papež tudi poudarja, 
da ne more sklicati zarad treh poglavij kake partikularne 
sinode, ki naj bi sodila vesoljno. Kdor dvomi o kaki verski 
resnici, obrne naj se do apostolske stolice. 47 ) 



46 ) Ncues Archiv, op. cit , V, str. 560, št. 66 (odi. 1). — Rubeis, 
Mon. eccl. Aquil , str. 209 (odi. 2, 3 in 5). — Mansi, Concil. coll , IX, 
str. 713 in 733. — Gratiani decr. causa XXIII, qu. 5, c. 42 (Pithoeus, 
Corp. iur. can , str. 323 (odi. 2, 3, 4 in 5). — Glej tudi Danduli Chro- 
nicon, lib. V, c. 10, pars 15 (Muratori, op. cit., XII, str. 90). — Jaffč, 
Reg. pont Rom., cd. 1885, I, str. 135, št. 1038. 

4T ) Jako zmedeno je to, kar pripoveduje o isterskem razkolništvu 
zarad treh poglavij Dandulus v svoji kroniki (lib V, c. 10, pars 19, Mu- 
ratori, op. cit , XII, str. 90), ko piše : »Hoc tempore schisma maximum 
in Venetia et Liguria et Istria cxortum est, quia Macedonius Aquilegiensis 
episcopus et Honoratus Mediolanensis et Johannes Ravennas cpiscopi 
cum suis suffragancis tria ca.pitula Chalcedonensis svnodi, quae in con- 
cilio nuper Constantinopoli peracto comprobata fucrant, confiteri et re- 
cipcrc renuebant. Erga quos Pelagius papa, cum eos corrigere non pos- 
sct, statuit, ut hacrctici ct schismatici puniri debeant per seculares po- 



— 162 — 

Neresnično je, da bi bil škof Pavlin sklical v Ogleju 
kako sinodo, na kateri bi se bili razkolniški škofje izrekli 
zoper peti občni cerkveni zbor ter zagovarjali verske nauke, 
zapisane v treh poglavjih, ker ničesar ne poročajo o tem za- 
nesljivi viri. 

Leta 568. dne 2. aprila so zapustili arijanski Langobardi 
Panonijo ter se napotili v Italijo. Iz strahu pred njimi je zbežal 
oglejski škof Pavlin na otok Gradež, kjer je takrat stalo z 
visokim zidom utrjeno mesto, v katerem je bilo več cerkva. 
Temu mestu je dal ime Novi Oglej. Na rečeni otok je tudi 
spravil zaklade in svetinje oglejske cerkve, med katerimi so 
se nahajali tudi ostanki sv. Hermagore in drugih svetnikov. 48 ) 
Neki drug duhovnik, po imenu Geminijan, je prinesel najbrže 
tudi takrat iz tržaškega mesta na Gradež trupla dvainštirde- 
seterih mučenikov, katera so bili že prej spravili v samoten 
kraj, a jih potem zopet našli. Iz Ogleja pa je Geminijan pre- 
nesel na rečeni otok trupla sv. Kancijana, Kancija, Kancija- 
nile, Evfemije, Doroteje, Tekle in Erazme. 49 ) Sploh so se 



testates, et ad hoc exequendum Narsetis patricii invocat auxilium«. — 
V teh stavkih je mnogo neresničnega. V Ravenni takrat ni živel škor 
»Johannes«, kajti škof Ivan II. je vladal ondi od 450—496, Ivan III. pa 
od 575—595. Tudi je neverjetno, da bi bil papež Pelagij imel oglejskega 
škofa Macedonija v mislih, ko je pisal Narsetu; pač pa se lahko trdi, 
da so bila papeževa pisma namerjena na Macedonijevega naslednika Pav- 
lina. Tudi ne kaže milanskega škofa Honorata prištevati razkolnikom. 
ObČni cerkveni zbor, ki je bil leta 553. v Carigradu, ni potrdil treh po- 
glavij, pač pa jih je obsodil. Papežu Pclagiju I. je bilo še jako všcc, 
ako kdo ni hotel priznati treh poglavij. 

48 ) Paul. Diacon., De gest. Langob , II, c. 10 — Cronica de sing 
patr. nove Aquileie (Monticolo, op. cit , str. 6). — Chronicon Gradensc 
(Monticolo, str. 49). — Johannis Diaconi Chron. Venetum (Monticolo, 
str. 62). — Chronicon Venetum, vulgo Altinate (Mon. Germ. Script , 
XIV, str. 13 in 16). — Danduli Chronicon, V, c. 11, pars 13 (Muratori, 
op. cit, str. 94). — Chronicon patr. Aquil. primum (Rubeis, op. cit , 
str. 7). — Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, op. cit., str. 9). 

49 ) Chronicon Gradense (Monticolo, op. cit., str. 37). — Chronicon 
Venetum, vulgo Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, str. 11) — Danduli 
Chronicon V, c 11, pars 14 (Muratori, op. cit, str. 94). 



— 163 — 

ljudje takrat jako bali Langobardov. Del isterskih prebivalcev 
se je brez dvoma v tistem času napotil na otok, kjer stoji 
sedaj Koper, ter tu postavil svoja stanovališča. Na čast ta- 
kratnemu grškemu cesarju Justinu II. so dotični Istrijani ime- 
novali na novo ustanovljeno mesto Justinopolis. 60 ) 

Škof Pavlin je bajd trupla prej omenjenih svetnikov 
shranil po raznih gradeških cerkvah, in sicer v cerkvi sv. Vi- 
tala ostanke dvainštirdeseterih mučenikov, v cerkvi sv. Marije 
ostanke svetih devic Evfemije, Doroteje, Tekle in Erazme, v 
cerkvi sv. Ivana evangelista pa trupla sv. Kancija, Kancijana 
in Kancijanile. Ko so oglejski meščanje, ki so zbežali zarad 
grozovitosti Langobardov na Gradež, prinesli seboj trupla sv. 
Kvirina, Hilarija in Tacijana, popisal je škof Pavlin ta prenos 
ter tudi določil, kateri dan naj se obhaja god tega ali onega 

Kar se tiče trupla sv. Kancijana, trdijo Dandulus (op. cit , c. 11, 
pars 13), Chronicon Gradense (op. cit , str. 49) in pa tudi Cronica de 
sing. patr. nove Aquileic (op. cit , str. 6), da ga je spravil na Gradež 
z ostanki sv. Hilarija vred »patrijarh« Pavel. 

50 ) Danduli Chronicon, V, c. 8, pars 1 (Muratori, op. cit , str. 84) : 
»Huius tempore Istriorum gens barbarorum invasionibus graviter afflicta 
in Caprariam insulam secedunt et domos construunt et in gloriam 
catholici principis fundatum oppidum Justinopolim vocaverunt«. — Dan- 
dulus omenja, da se je to zgodilo za časa oglejskega škofa Štefana, ko 
je v Carigradu vladal cesar Justin I. (518—527). Tej trditvi nasproti se 
mora opomniti, da je takrat gospodoval po Italiji in tudi po Istri Tc- 
odorik, kralj Vzhodnih Gotov. Njegova oblast je bila tako velika, da 
bi se ne bili upali tuji barbari napasti njegove dežele. Razmere med 
isterskimi prebivalci in takratno gotovsko vlado v Italiji so bile ugodne, 
kar je razvidno iz nekaterih Cassiodorjevih pisem. (Gl. Izvestja muz. 
društva, V, str. 184—186). Tudi je neverjetno, da bi bili imenovali ko- 
perski prebivalci svoje mesto po tujem vladarju, ne pa po domačem. 
Kaj takega ne bi bili storili že iz strahu pred Tcodorikom — Zgorcj 
omenjeni napadi so se vršili za časa cesarja Justina II (565—578), ko 
je bila Istra pod oblastjo grških cesarjev. Takrat bi ne bilo težavno, 
imenovati kopersko mesto po cesarju Justinu. Leta 568 so prišli iz Pa- 
nonije Langobardi ter so se polastili skoraj vse Italije. Prebivalci oglej- 
skega mesta so zbežali na Gradež. Brez dvoma so tudi isterski prebi- 
valci iskali takrat zavetja na otokih in tik morskega obrežja, kjer jih je 
grška vlada ložje varovala, kakor pa v notranjih delih isterskega pol- 
otoka. (Primerjaj Rubeis, Mon. ecel Aquil , str. 163). 



— 164 — 

svetnika. Osmi dan po binkoštih naj se praznuje god dva- 
inštirdeseterih mučenikov, praznik sv. Hilarija in Tacijana naj 
bo dne 14. februvarja, mašnika Kvirina dne 29. maja, sv. Kan- 
cijanov dne 30. aprila, god svetih devic pa dne 3. septembra. 61 ) 

Na otoku Gradežu je škof Pavlin tudi umrl ter bil po- 
kopan v neki ondotni cerkvi. Njegov grob se je še videl 
okoli leta 1000 po Kr. 62 ) 

Za oglejskim škofom Pavlinom je sledil leta 569. Probin 
(»Probinus«), ki je bil izvoljen od duhovščine in ljudstva, 
katero je vsled langobardskcga navala pribežalo na Gradež. 
Probin je bil rojen v Beneventu. Vladal je oglejsko cerkev 
najbrže jedno leto in osem mesecev, tedaj od 569 — 571., ter 
je umrl na Gradežu, kjer je bil tudi pokopan. 58 ) 



61 ) Chronicon Gradense (Monticolo, op. cit , str. 40, 41 in 49). — 
Chronicon Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script , XIV, str. 13). 

— Chronicon Gradense ima na str. 41., da so oglejski meščanje prenesli 
na Gradež trupla sv. Kvirina, Hilarija in Tacijana, na str. 49. pa, da je 
Pavlin sam spravil trupla sv. mučenikov Hilarija, Tacijana in drugih na 
Gradež. Po Dandulovi kroniki (lib. VI, c. 1, pars 14 in 15, Muratori, op. 
cit , str. 102) bi bil shranil ostanke naštetih svetnikov po gradeških 
cerkvah Pavlinov naslednik Elija. 

5a ) Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, op. cit., str. 6). 

— Chronicon Gradense (Monticolo, str. 49). — - Danduli Chronicon, V, 
c 11 (Muratori, op. cit , str. 91) — Chron. patr. Aquil primum (Rubcis, 
op cit , str. 7). — Chron. patr. Aquil. alterum (Rubcis, op. cit , str. 9). 

58 ) Paul Diacon , De gest Langob., III, c 14— Cronica de sing. 
patr. nove Aquileie (Monticolo, op cit , str. 6). — Chronicon Gradense 
(Monticolo, str. 42 in 49) — Johannis Diaconi Chron. Venetum (Mon- 
ticolo, str. 69). — Chronicon Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ Script., 
XIV, str. 13 in 16). — Danduli Chronicon V, c. 12 (Muratori, op. cit, 
str. 95 in 96). — Chron. patr. Aquil. primum (Rubcis, op. cit, str. 7). 

— Chron. patr. Aquil. alterum (Rubeis, op. cit, str. 9). 

Paulus Diaconus, obe kroniki oglejskih patrijarhov in pa beneška 
kronika Ivana dijakona trdijo, da je Probin vladal le jedno leto, Chro- 
nicon Gradense pa pravi, da dve leti in osem mesecev. Chron. Venetum 
vulgo Altinate ima na jednem mestu (str. 16), da je vladal le jedno leto, 
na drugem pa (str. 13), da je vodil svojo cerkev dve leti in osem me- 
secev. Po mojih mislih ima morebiti Dandulus prav, ki piše, da je vodil 
svojo cerkev jedno leto in osem mesecev in da je nastopil vlado leta 569. 



— 165 — 

Naslednik Probinov je bil škof Elija ali Helija (»Elias, 
Helias«), ki je vodil oglejsko cerkev 14 let, 10 mesecev in 
21 dnij, 54 ) namreč od 571 — 586. Bil je po rodu Grk, vzgleden 
po svojem obnašanju in znan zarad svojih vednostij. Ker so 
bili takrat pokrajinski škofje pregnani s svojih sedežev, niso 
mogli lahko priti k volitvi. Zato so Helijo izvolili, kakor pravi 
Dandulus, le tisti škofje, ki so ostali na Gradežu, skupno z 
duhovščino in ljudstvom. Da so postavili za svojega škofa 
Grka Helijo, hoteli so s tem ustreči želji bvzantinskih cesarjev, 
od katerih niso nikdar odpadli, pač pa so bili vedno nasprot- 
niki Langobardom. 55 ) 

Škof Helija je postavil na Gradežu cerkev sv. Evfemije, 
kamor je dal prenesti ostanke sv. Hilarija, Tacijana in mu- 
cenika Kvirina. 66 ) V tej cerkvi je tudi shranil trupla sv. devic 
Evfemije, Doroteje, Tekle in Erazme. 57 ) Dal je napraviti še 
več drugih cerkva na otokih, ki se nahajajo med gradeškim 
mestom in caorlsko škofijo. Na prvem otoku blizu Gradeža 
je sezidal cerkev na čast sv. Petru. 58 ) Tu je ustanovil tudi 
ženski samostan. 59 ) Na nekem drugem otoku sta bila skrita 

64 ) Tako poročajo Dandulus (lib. VI, c. 1, pars 22, Muratori, op. 
cit, str. 103), Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, str. 8), 
Chronicon Gradensc (Monticolo, str. 50) in Chronicon Venetum vulgo 
Altinate (Mon. Germ. Script , XIV, str. 16). — Paulus Diaconus (De gest. 
Langob., III, 26) in pa Johannes Diaconus (Chron. Venetum, natisnil 
Monticolo, str. 74) navajata okroglo število, namreč 15 let. — Obe kro- 
niki oglejskih patrijarhov (Rubcis, op. cit , str. 7 in 9), ki pa sploh niste 
posebno zanesljivi, omenjate, da je Helija vladal 22 let, kar pa je na- 
pačno. 

55 ) Danduli Chronicon, VI, c. 1 (Muratori, op. cit , str. 97). 

56 ) Chronicon Gradensc (Monticolo, op. cit , str. 42). — Chronicon 
Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, str. 13). — Danduli 
Chron , VI, c. 1, pars 10 in 14 (Muratori, op. cit , str. 98 in 102). 

67 ) Chron. Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, 
str. 13). 

68 ) Na sedanjem otoku »S. Pictro d' Orto« od Gradeža proti se- 
verozahodu. 

89 ) Chronicon Gradensc (Monticolo, str. 46). — Chronicon Vene- 
tum vulgo Altinate. (Mon., op. cit, str. 14 in 39). — Danduli Chron., 
VI, c. 1, pars 18 (Muratori, op. cit , str, 103). 

12 



— 166 — 

dva moža, ker sta se bala grozovitih poganov. Zvala sta se 
Barban in Tariles ter sta prišla iz mesta Trevisa. S pomočjo 
teh dveh mož je našel Helija na dotičnem otoku ostanke 
nekdanje cerkve, kjer je potem znova sezidal cerkev na čast 
sv. Mariji in pa moški samostan. Barbana je posvetil za prvega 
opata in po njem je dobil tudi otok ime Barbana. 60 ) Zunaj 
gradeškega mesta je Helija dal napraviti malo cerkev na čast 
sv. Vidu. Ne daleč od razrušenega mesta Ogleja so bile raz- 
valine poganskega templa, ki je bil nekdaj posvečen maliku 
Behel-u. Tu je postavil Helija cerkev na čast sv. Julijanu. Na 
bližnjem obrežju je ukazal narediti samostan. Na nekem drugem 
obrežju, katero se je zvalo Budes, 61 ) je sezidal cerkev na čast 
sv. Andreju in pa ženski samostan. 62 ) (Dalje prih.). 



Carinska in poštna postaja Podpecjo pri 

Brdu. 

Spisal Ivan Vrhovnik. 
(Konec.) 

Ixot varuhinja svojega sina Janeza Baltazarja je ohranila 
vdova Ana Marija Kraajevka pošto Podpecjo. Mitnico ji 
je skušal izviti iz rok šentožbalški poštar Franc Saillinger, 
ki je obetal eraru, da hoče dajati po 50 gld. več na leto ter 
popravljati pota. Kamora se je odločila za Kraajevko, češ, da 
je bila mitnica vedno združena s pošto ter bi se od drugod 
dala težko oskrbovati; povišala pa ji je najemnino za 50 gld. 
na leto. Dne 16. febr. 1712 sta sklenila vicedom Franc Ant. 
Lantieri in vdova Ana Marija Kraajevka kot nujna varuhinja 



ao ) Chronicon Gradense (Monticolo, str. 47 in 48). — Chronicon 
Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script , XIV, str. 14). — Danduli 
Chron , VI, c. 1, pars 18 (Muratori, op. cit., str. 103). 

8I ) Ondi, kjer je sedaj Porto Buso pri izlivu Avše v morje. 

•*) Chronicon Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, 
str. 15 in 39). 



- 167 - 

sina Janeza Baltazarja zakupno pogodbo na tri leta (od l.jan. 
1712 do konca 1714) za letnih 150 gld. uradne veljave (Amts- 
w£hrung), ki naj se plačujejo v polletnih obrokih. Vdova Ana 
Marija (včasih se zove tudi Marija Ana) Kraajevka, »praefec- 
tissa postae«, se je iznovič omožila; vzela je Jerneja Ce- 
rarja (Zerer), ki ga dobovska krstna knjiga prvikrat navaja 
dne 20. nov. 1713. Umrl je dne 12. jan. 1720, šele 36 let 
star. Mrtvaška matica ga zove : »postae praefectus«. V oporoki 
se je spomnil šentviške cerkve. 

Cerarjeva vdova je imela mitnico v zakupu do začetka 
1. 1723. Tedaj je odpovedala najem rekoč, da je svojevoljno 
doslej po 50 gld. na leto preveč dajala. Kamora se je spom- 
nila ondaj šentožbalškega poštarja Saillingerja in njegove 
ponudbe. Naročila je vicedomu, naj se dogovori ž njim zaradi 
carine Podpečjo. Če bi je on ne hotel vzeti v zakup, naj pa 
Cerarica daje vsaj po 130 ali 120 gld. na leto. Dne 14. jul. 
1723 je poročal vicedom kamori, da je Saillinger že pred 
več leti ostavil šentožbalško pošto, katero oskrbuje sedaj 
neka vdova, ki pa ne hrepeni po podpeŠki carini. L. 1726. 
se je oglasil Cerarici nov tekmec za mitnico: šentožbalški 
poštar Pibernik (Pibernikh, damaliger Postbeforderer zu St. 
Ofiwaldt), pa tudi ta je ni dobil. Ohranila je mitnico v na- 
jemu za 140 gld. na leto Ana Marija Cerarica. 

L. 1733. je Cerarica iznova odpovedala vicedomu najem. 
To pot bi bila morala iti carina na dražbo, ali nobeden po- 
nudnik se ni javil. Oskrbnik vicedomskega urada Avguštin 
Ludovik Widerkhern pl. Widerspach je torej prosil Cerari- 
činega sina iz prvega zakona Janeza Baltazarja Kraa, 
da bi z novim letom 1734 začasno prevzel mitnico, po ce- 
novniku sprejemal carino, natančno zabeleževal dohodke, ko- 
nec vsakega četrtletja napravljal kratek izpisek ter ga z došlo 
gotovino vred pošiljal vicedomskemu knjigovodstvu; zato bi 
dobival primerno mezdo. Dne 25. dec. 1733 je odgovoril 
Kraa, da mu radi obilnih poslov, ki mu jih napravljata pošta 
in gospodarstvo, ni moči sprejeti provizoriškega oskrbovanja 
mitnice. Naposled se je vender vdal vicedomu ter kot na- 

12* 



— 168 — 

friestni pobiralec (substituirter Einnehmer) upravljal podpeško 
mitnico dve leti; zato je dobival tretjino carine. L. 1734. je 
imela mitnica 150 gld. 19 kr. dohodkov. Od te svote je dobil 
erar 100 gld. 13 kr., Kraa pa 50 gld. 6 kr. L. 1735. je došlo 
148 gld. 7 kr. carine. Erar je prejel od tega 98 gld. 44 kr. 
3 £, pobiralec pa 49 gld. 23 kr. 1 ^. Tako pa ni dolgo ostalo. 
.Vicedom je predlagal, naj se zopet uvede prejšnji običaj ter 
naj se da mitnica v najem. Dne 31. jul. 1736 je podpisal 
cesarski poštni odpravitelj (kaiserlicher Poftbefflrderer) Pod- 
pečjo Janez Baltazar Kraa zakupno pogodbo, ki pa je bila 
potrjena šele po njegovi smrti. Umrl je 29 let star. Pokopali 
so g^ dne 23. jan. 1737. Dobovska mrtvaška knjiga ga hvali 
kot velikega dobrotnika brdske cerkve, kateri je bil ključar 
in blizu katere počiva. 

. Novo najemno pogodbo za štiri leta je sklenila dne 
31. jul. 1738 mati pokojnega Janeza Baltazarja Ana Marija 
C erar i ca kot zastopnica svojih vnukov. Kamora je zahte- 
vala od nje med drugim 360 gld. varščine in konecletno na- 
tančno specifikacijo prejete mitnine. Obojni zahtevi je opo- 
rekala Cerarica. Varščine ne more dati, najemnino bo pa 
redno plačevala, kakor so jo njeni predniki, ki so imeli že 
čez 100 let carino v zakupu. Tudi podrobnih izkazov ne more 
polagati, ker ima noč in dan težave s cesarsko pošto in z 
obširnim gospodarstvom, posebnega pisarja ali računarja pa 
si pri tako pičlih dohodkih ne more najemati. Kamora ji je 
skrčila varščino na 120 gld., kolikor je znašala letna zakup- 
nina. Tri leta pozneje je prosila Cerarica, naj se ji zniža na- 
jemnina na 90 gld. Vicedom je podpiral njeno prošnjo, češ, 
da je redna plačnica in da so se dohodki res znižali, ker se 
nekaj časa ne uvaža s Štajerskega žito in maslo na Kranjsko. 
Kamora je zahtevala nato izkaze poslednjih let. Kako se je 
rešila ta stvar, ne vemo, ker preko 1. 1741. ne segajo vice- 
domske listine. 

Ana Marija Cerarica je umrla v visoki starosti 93. let 
dne 11. marcija 1764. Poslednji iz stare poštarske in cari- 
narske rodbine, ki ga omenjajo dobovske matice, je Jožef 



— 169 — 

Kraa. On je bil ključar prapreŠke cerkve. Umrl je nagle 
smrti dne 4. dec. 1762. 

Za njim je načeloval pošti Podpečjo Franc Novak. 
Njegovo soprogo Katarino jemlje v misel dobovska krstna 
knjiga dne 8. jun. 1765. Urbarij ga navaja še 1. 1784. Poznejši 
popravljalec te knjige je prečrtal Novakovo ime ter zapisal 
mesto njega Jakoba Pavlica, ki je zabeležen v brdski krstni 
matici kot »magister postae« tedaj, ko se mu je dne 13. febr. 
1792 rodil sin Valentin. Jakob Pavlic je umrl dne 10. febr. 
1807. Naslednik mu je bil istoimenski sin, ki je zabredel 
v dolgove ter prodavši posestvo in poštno pravico odšel v 
Ljubljano, kjer je umrl krog 1. 1854. Posestvo Podpečjo je 
kupila Šentožbalška poštarica Frančiška Pavlic ter je izročila 
pozneje svojemu sinu Jožefu, poštno pravico pa si je pridobil 
graščak Kajetan Šuler iz Št. Ruperta za 20.000 gld. Po- 
slednji je gostoval pri Pavličevih. Ko se je jel množiti poštni 
promet in Šuler ni mogel vsemu kaj, odstopil je vožnjo pošto 
od Podpeči do Št. Ožbalta Jožefu Pavlicu, ohranivši si 
pošto od Podpeči do Ljubljane. L. 1849. je stekla železnica 
ob Savi. Dunajska cesta se je čedalje bolj praznila. Zaradi 
zmanjšanega prometa so uveli tako zvano »karijolpošto«. 
Vožnjo od Ljubljane do Št. Ožbalta je oskrboval Šuler. Po 
njegovi smrti dne 4. avg. 1862 je prevzela pošto njegova 
vdova Ana, ki je nekaj let še uradovala Podpečjo, 1. 1867. 
pa se je preselila v bližnjo Lukovico. C. kr. trgovinsko mi- 
nisterstvo je z odlokom z dne 8. avg. 1867, č. 12669, dovolilo, 
da se premesti poštna postaja iz Podpeči v Lukovico. Ondukaj 
posluje c. kr. poštni urad malodane Že 30 let s samo nemško 
štampiljo: Lukovitz. Poslednja podpeška poštarica Ana 
Šuler je umrla dne 16. jul. 1872. Še pred njeno smrtjo je 
prevzela pošto v Lukovici njena hči Ernestina, ki je premi- 
nila nedavno v Ljubljani kot vdova c. kr. sodnika v 
Metliki. — 

Mitnici Podpečjo so mnogo škodile razne svoboščine; 
dajali so jih deželni knezi posamičnikom ali pa so od carine 
opraščali nekatere vrste blaga, Dne 14. avg. 1581 so pisali 



— 170 — 

kamorni svetniki iz Gradca vicedomu Nikolaju Bonhomu, da 
je Kocijan Svetec z Bele (Kazian Sw6ttez zu Welle) prosil, 
naj mu odpuste 8 gld., ki jih je bil dolžan ostal od svojega 
tovora na mitnici Podpečjo. 

Janez Brosser je prevel 462 tovorov bakra skozi pod- 
peško mitnico. Waldin de Sanne ni smel zahtevati carine od 
njega, ker se mu je izkazal s prehodnim listom (Passbrief), 
zahteval pa je odškodnino zato od kamore. Ta mu je dne 
13. apr. 1580 odbila prošnjo, češ, da so pregledali zapisnike 
52 let nazaj, ter razvideli, da se tod nikdar ni vozil surovi 
baker, pač pa bakrene posode, kotli, od katerih je bilo pla- 
čati od tovora po jeden Šiling vinar (Ain schilling Phening). 
Ker se je mitnica izročila zakupniku pod to pogojo, da pobira 
carino samo od tega, kar se od nekdaj tod prevaža, zato mu 
ne morejo prisoditi odškodnine. 

Dne 5. sept. 1673 je dobil baron Janez Andrej Joanelli 
od dvorne kamore dovoljenje, da sme 400 stotov banjskobist- 
riškega bakra iz gorenj eogerskih rudnikov skozi dedne dežele 
prevesti v Italijo. Tedanji najemnik podpeŠke mitnice Jurij 
Ernest Kraa je zahteval zato 20 gld. . odškodnine. Ali je 
bil srečnejši, kakor njegov prednik de Sanne, nam ni iz- 
vestno. 

Hudo so zadele podpeško mitnico tržaške in reške slo- 
boščine. Cesarski patent je oprostil carine blago, namenjeno 
na tržaški trg. Najemnica Ana Marija Cerarica se je 1. 1730. 
pritožila, da škodo trpi vsled tega patenta. Na zahtevanje 
dvorne kamore je priznala, da je oškodovana za 14 gld. 54 kr. 
Dne 1. dec. 1732 jo je tirjal vicedom za 105 gld., ki jih je 
bila dolžna ostala pri najemnini. Ona toži, da ne more pla- 
čati, ker je vse, kar se s Češkega, z Moravskega, z Dunaja 
in iz Gradca vozi v Trst in iz Trsta v rečene kraje, carine 
prosto. Vse leto ni dobila mitnine več nego 1 14 gld. uradne 
veljave. Vicedom se je potegnil za Cerarico, ali kamora je 
dne 30. sept. 1733 odgovorila, da, če ne more plačati, naj 
pa odpove najem. — L. 1738. je velela kamora, naj se v 
najemno pogodbo sprejme tudi točka, da zakupnik podpeŠke 



— 171 — 

mitnice ne bo zahteval nobene odškodnine zato, ker je tržaško 
in reško blago carine prosto. Cerarica je zopet naglaŠala, 
koliko izgube ji prouzroča ta vladna naredba. Veliko škodo 
ji prizadevajo tudi Kočevarji in Ribničani, ki skupujejo v Trstu 
in na Reki olje, pomaranče, citrone, (auch MOhr geschmalz) 
pod pretvezo, da to blago popeljejo v Gradec in na Dunaj, 
pa je potoma prodajajo ter se tako odtegujejo carini. Ob 
tako skrčenih dohodkih podpeške mitnice je padala dosledno 
najemnina. L. 1582. je znašala zakupnina 300 gld.; 1. 1741. 
pa je obetala najemnica Cerarica erarju samo po 90 gld. 
na leto. 

Izmed cenovnikov podpeške mitnice se nam je ohra- 
nil oni iz dne 31. dec. 1638. Po tem cenovniku je bilo treba 
plačati od jednega tovora žafrana po 50 trojk (Dreyer); od 
popra in od prediva po 31 ; od voska in od okovanih pasov 
po 32; od olja, malvazijera, vamprlov, smokev, mandljev, ga- 
luna, pomaranč, janeža, sira, kramarskega blaga (Crammeray), 
perja za pernice in od jednakih rečij po 4; od medu po 6; 
od klobučine po 8; od kož, bakra, papirja, platna, kolomaza, 
krznine, specerij, kocev, riža, postnih jedil po 12; od žita, 
vina, soli, sadja, lesa po 1 ; od vsakega vola, krave ali teleta, 
prašiča, od jedne dvojice koz ali kozličev po 1; od jednega 
mlinskega kamena po 4 trojke ; od jednega kupljenega konja 
po 8 krajcarjev. 

Sredi 17. stoletja je še dvorna kamora skrbela za po- 
pravljanje cest d. Dne 8. avg. 1651 je ukazala vicedomu Fri- 
deriku gr. Atemsu, da naj se ceste, ki so jako zapuščene in 
brez trdne podlage, z največjo varčnostjo popravijo iz carine, 
kar se je dobi Podpečjo. Pozneje pa so morali najemniki 
podpeške mitnice sami na svoje troške popravljati pota. Tako 
se je dne 2. jan. 1672 zakupnik Jurij Ernest Kraa moral za- 
vezati, da bo skrbel za vzboljšanje cesta. Ta obljuba pa je 
ostala menda samo na papirju, ker je dne 5. dec. 1703 tožil 
vicedom kamori, da so pota jako zapuščena, od voda, ki so 
o deževju prihrule z gora, tako razdejana, da bo za njih po- 
pravljanje treba mnogo denarja. V pogodbi, sklenjeni dne 



— 172 — 

16. febr. 1705 se je znižala Kraai najemnina od 200 na 100 gld. 
proti temu, da mora na svoje troške popravljati cesto proti 
Ljubljani in proti Vranskemu. Zaradi te od hudournikov 
jako razrovane ceste so se ondaj zelo pritoževali potujoči 
kurirji in tovorniki. Dne 28. apr. 1711 je poročal vicedom 
kamori, da Kraa ni popravil ceste, da si se mu je s tem 
pogojem znižala zakupnina. Na to ovadbo je došel dne 28. jul. 
1711 ukaz iz Gradca, da naj vdova Kraajevka, če hoče še 
nadalje ohraniti mitnico, v šestih tednih popravi pota. Točka, 
da naj se ceste pridno nasipajo ter hodne ohranjajo, sicer 
se uradno na najemnikove troške popravijo, ta točka je bila 
sprejeta tudi v zakupni pogodbi 1. 1712. in 1. 1716. 

Občila so se na erarne in deželne troške jako vzboljšala 
za cesarja Karola VI. Dne 16. sept. 1724 je le-td dovolil, da 
se sme premostiti Bistrica, tekoča med Savo in med poštno 
postajo podpeško, da se bo moglo trgovsko blago varno pre- 
važati, pa tudi potujoči tuji in domači pasažirji in pošta vsek- 
dar zložno potovati. Bistrica, ki je po večkrat tako naraščala, 
da niso mogli vozovi čez njo, je dotlej jako ovirala redni 
promet; bila je kriva, da je pošta konec 17. stoletja nekaj 
časa nehala občevati preko Podpeči ter vozila na Kamnik in 
Motnik. Zaradi kuge je krenila potem iznova v stari tir na 
Podpeč. Dežela se je sama ponudila, da zgradi omenjeni most 
proti temu, da sme pobirati mostnino, od katere naj pa bodo 
oproščeni prosjaki, redna pošta in posamične štafete (ein- 
schichtige Staffeten), ne pa osebe, potujoče s pošto. 

Carinski in poštni urad Podpečjo sta poslovala pod jedno 
streho. Uradno poslopje je popravljal erar. Poštar in carinar 
Jakob Dezani se je pritožil kamori, da mu hiša na kup leze. 
Dne 7. maja 1591 je dobil nato vicedom Bonhomo naročilo 
iz Gradca, da naj preišče, ali je pritožba istinita ter stavi na- 
svet. Še tisti mesec je dal vicedom po sposobnem zidarju 
in drugih veščakih pregledati mitnico ter je poročal potem 
kamori. Ta hiša ima ugodno lego sredi med Vranskim in 
med Ljubljano, omenja vicedom v svojem odpisu, zaradi pot- 
nikov, ki prihajajo tod mimo, je treba, da se vzdigne in 



— 173 — 

popravi. Poročilu je priložil proračun z opomnjo, da naj se 
pogodba napravi s kakim domačim, ne pa z laškim zidarjem. 
Kamora ni bila vneta za vicedomov predlog. Dne 28. jun. 
1591 je ukazala, naj se najpotrebnejše poprave takoj izvrše, 
za večje poprave pa naj najemnik počasi pripravlja kamen, 
apno in druge potrebščine, kar mu povrne kamora. Dne 30. 
maja 1612 je isti najemnik in poštar Jakob Dezani poročal 
nadvojvodi Ferdinandu, da mitnica razpada. On prosi, naj se 
zlo ustavi ter naj se napravi cariniŠču nova slamnata streha. 
, Poprave potrebno je bilo ostrešje iznova 1. 1651. Kakšno je 
bilo poštno in mitniško poslopje Podpečjo proti koncu 17. 
stoletja, kaže nam lepa slika tega doma in njegovih gospo- 
darskih suhot v Valvasorjevi »Ehre des H. Krain«. 1 ) 

Zemljišče Podpečjo, katero so vedno vživali ondotni 
carinarji in protipisci, se omenja že 1. 1571. Dne 28. marcija 
i. 1. so Karolovi kamorni svetniki naročili nadvojvodinemu 
komisarju, naj se neprodajno ohrani to zemljišče, od katerega 
dobiva davek graščina kamniška (Oberstain). Cerkvi v Zlatem 
Polju so dajali podpeški poštarji od svojega zemljišča dese- 
tino za dva snopa po deset petič naprej (Urb. Zlatopoljske 
cerkve iz 1. 1739.: Praefectus Postae vulgo na Zollo 2 ) solvit 
de uno fundo decimam 2 manipulorum anticipate 10. qui- 
nariis). Urbar iz 1. 1784. izkazuje samo pol zemljišča na pod- 
peški pošti. K temu posestvu je spadal tudi mlin. 

Carinski urad Podpečjo, ki se je 1. 1789. združil s pošt- 
nim upraviteljstvom, je izginil ob času francoske okupacije. 
Po odhodu Francozov ni oživel. Na podlagi cesarskega pa- 
tenta iz dne 22. okt. 1810 in dvornega dekreta iz dne 17. maja 
1821 so se združile mitnice ob cestah z onimi pri mostovih. 

*) V poštni in carinarski hiši Podpečjo je prenočil marsikateri ime- 
niten potnik. Dne 1. nov. 1832 je njena gostoljubna streha sprejela 
kardinala in bivšega apostolskega nuncija na dunajskem dvoru mejnega 
grofa Spinolo, potujočega z Dunaja v Rim. Njegov tajnik je maševal na 
Brdu. 

8 ) >Ex Zoll« stoji v dobovski krstni matici že 1. 1686, češče pa 
rabi cerkvenim matičarjem izraz : ex Pofta, Podpezh, ali pa latinsko na- 
zivalo »ex Tellonio«. 



— 174 — 

Ustanovili sta se mitnici na Viru pri bistriškem mostu in v 
Krašnji. Spomin na nekdanjo carinsko postajo Podpečjo še 
živi med ljudstvom. Še dandanašnji pravijo zlasti hribovci, 
kadar idejo Podpeč : grem na col (cov) *). 



Regesti listin fttrnega arhiva v Kamniku. 

Priobčil A. Koblar. 
(Konec.) 

1637, 1. septembra, v Ljubljani. 

Janez Gerb, prednik jezuvitov v Ljubljani, proda hišo z 
vrtom na Sutnji pred kamniškim mestom, spadajočo pod be- 
neficij sv. Marije Magdalene na pokopališču farne cerkve, ki 
daje dačo kapelaniji sv. Marije Magd., ter davek deželnim 
stanovom, sicer je pa prosta mestnih služb, Sebastijanu Jen- 
čiču in njegovi ženi Barbari. Podpis in pečat rektorja jezu- 
vitov v Ljubljani. 

Izv. pergam. listina; pečat ohranjen. 

1638, 13. junija, v Ljubljani. 

Henrik Paradeiser, baron v Neuhausu in na Gradišču, 
gospod na Mehovem in v Ložu, dedni nadlovec koroški, ces. 
dvorni vojni svetnik, kamornik, deželni odposlanec in deželni 
upravnik kranjski, dd v imenu brata Maksa Paradeiserja, sta- 
roste tega rodii, v fevd hišo na Šutnji v Kamniku, ležečo med 
hišo Matije Dolarja in Jurija PrelovŠka, Juriju Proseku. 

Izv. pap. listina. 

1645, 20. februvarja, v Kamniku. 

Jurij Knifec, meščan kamniški, in žena Marija se zave- 
žeta, da bo dobivala farna cerkev M. B. v Kamniku od nju- 



l ) Viri: Valv. Ehre d. H. Kr. II, IX. cap.; Vrhovec, Zgodovina 
pošte na Kr., v Lj. Zv. 1888, str. 652 ; Koblar, Donesek k zgod. pošte 
na Kr. v »Izv.« 1893, str. 54 ; listine vicedomskega arhiva I. 86/ 8 v Ru- 
dolfišču ; dobovske in brdske župne matice ; poročili gg. župnikov : 
Kozme Pavlica na Križevem in Jan. Bizjana na Brdu. 



— 175 — 

nega hleva in vrta, ki ležita na Šutnji, po 30 krajcarjev na 
leto. 

Izv. papirn. listina. 

164P, 26. aprila, v Kamniku. 

Mihael Romšak, meščan in usnjar v Kamniku, proda 
svojo njivico, ležečo ob Šutenjskem potoku poleg njive, ki 
pripada bratovščini sv. Eloja kovača, Petru Florijančiču, pod- 
ložniku farne cerkve. 

Izv. pap. listina. 

164P, 2p. septembra, v Kamniku. 

Pavel Herandt, mestni sodnik, in Andrej Wolf, meščan 
kamniški, ključarja farne cerkve v Kamniku, podelita zemljišče 
v Črešnjevku (Kerschdorf, v cerkljanski fari), katero je bil 
8. maja 1636 kupil Andrej Jagodec, njegovemu sinu Tomažu. 
Pečat in podpis sodnika Herandta. 

Izv. papirnata listina. 

16Č0, 18. novembra, v Ljubljani. 

Janez Lovrenc Paradeiser, baron v Neuhausu in na Gra- 
dišču, gospod na Mehovem in v Ložu, dedni nadlovec ko- 
roški, potrdi Ahacu Kraljiku in Jakobu Drnovšku, meščanoma 
in ključarjema farne cerkve v Kamniku, cerkveni fevd, t. j. 
desetino od zemljišča na Kratini pod Starim gradom (Ober- 
stein), katero je bil cerkvi daroval župnik Boštijan Trebuhan. 
Pečat in podpis Paradeiserjev. 

Izv. pergam. listina; pečat še visi. 

1670, 5. julija, v Kamniku. 

Razdelitev »gmajne« v Bistričici, v soseski sv. Florijana 
in sv. Lenarta Za Kalom, fara Stranje. 

Imenovani so kraji: Gorne jesene, na Okroglem, pri 
Jaslih, pri Siji, Stragek in Hrib, pri Plazu, Kamenski vrh, pod 
Gričem, Dolinica, Slojerca, Pod zelenim gričem, gorni BorŠt, 
Cevkovica, Za lisasto pečjo, Dolga dolina, V hudem mestu, 
Planjavica, pri Pešenci, za Pešenkom, za lesom, za skalo, za 
toplo pečjo, pri Svinjaku, V antvelecah, Kopoška, Veliki osre- 
dek, Grdo gradišče, Mali osredek, Kolnik, Graben, Sušala, 



— 176 — 

Kal, Spodnji jesen. Podpisani : Jan. Mihael Ferri, župnik kamn., 
Clara Golianizin, opatinja, Ivana Suzana Paradeiser, prednica 
v Mekinah. 

Izv. pap. listina. 

1672, 2p. aprila, v Kamniku. 

Janez Mihael Ferri, mestni župnik kamniški, prepusti 
zemljišče v Šm&rici svojemu podložniku Mihaelu Zobavniku, 
da naj je uživa do svoje smrti. Podpis in pečat Ferri-jev. 

Izv. pap. listina. 

j ^7Jj <?• aprila, v Ljubljani. 

Adam Weiss, beneficijat pri sv. Mihaelu v kostnici (Kar- 
ner) v Kamniku, toži Mihaela Turka, vodjo meščanske bolnice 
kamniške, zarad neke storjene mu krivice pri deželni sodniji 
v Ljubljani. 

Izv. papirnata listina. 

1676, p. sept. y v Kamniku. 

Matija Gradišek, podložnik beneficija 1 ) sv. Mihaela v 
kostnici v Kamniku, proda senožet v Prohovici za 30 gld. 
Matiji Repniku. 

Izv. pap. listina. 

1676, p. sept., v Kamniku. 

Jurij Schenkh, meščan in mesar v Kamniku, proda svoj 
vrt na Brezju Jakobu Hvali, meščanu in črevljarju v Kamniku 
za 20 gld. in pet petič. 

Izv. pap. listina. 

1677, 26. febr., v Kamniku. 

Matija Kos v Bistričici, ki ima pol zemljišča, spadajočega 
pod zemljiško gosposko kamniškega župnišča, proda 7* tega 
zemljišča Boštijanu Kregarju za 150 gld. Pečat in podpis žup- 
nika Jan. Mihaela Ferri -ja. 

Izv. pap. listina. 



*) Beneficijat sv. Mih. v kostnici je dobival dače od 9*/, zcmlja- 
kov, vredne 108 gld. 53 kr. Imel je opraviti po 24 maš na leto, plače- 
vati velike davke itd. 



— 177 — 

1684, 4- februvarja, v Kamniku. 

Gvardijan in konvent frančiškanski v Kamniku sprejmeta 
ustanovo Adama Florijančiča, deželnega solicitatorja, namreč 
100 gld. za 6 večnih sv. maš, katere naj se bero za ustanov- 
nika in sorodnike ter za ude kovaškega, ključarskega in no- 
žarskega ceha, ki so v bratovščini sv. Eligija (01oy), in sicer 
vsak kvaterni petek v cerkvi sv. Eligija (na Malem gradu) v 
Kamniku po ena maša, dve pa kvaterni teden po binkoštih 
v frančiškanski cerkvi kamniški. Pečata frančišk. provincije in 
ceha. Podpisali: P.Franc Mazoll, provincijal, P. Ambrož Jamšek, 
gvardijan, P. Kazimir Dimiakovič, vikar in definitor. 

Iz v. pergam. listina; pečata ohranjena. 

ičSp, 14. jun., v Kamniku. 

Dolžno pismo Ivana Nauma, očeta, Andreja Pogačnika 
in Ivana Levičnika, ključarjev pekovskega ceha za 50 gld., 
katere je posodil Jurij Volčin, župnik v Tuhinju, zadrugi. 

Izv. pap. listina; pritisnjen je lep cehov pečat z vtisnjeno podobo 
sv. Florijana. 

i68p, ij. sept, v Kamniku. 

Janez Mihael Ferri, župnik kamniški, proda del farov- 
škega sadnega vrta pri kozolcu Juriju Kuharju, ki bo ondi 
zidal hišo proti temu, da bo plačeval po 1 gld. na leto ter 
delal farovžu po 6 dnij tlake. Vrh tega dobi Kuhar tudi v 
farovškem travniku poleg Andrej Skrabar-jevega vrta zelnik 
v najem in bo plačeval od njega po 1 gld. 15 kr. na leto. 
Podpis in pečat župnikov. 

Izv. pap. listina. 

i68p t p. okt. t v Kamniku. 

Boštijan Hudimol iz Šmarice proda od svojega i / A zem- 
ljišča, spadajočega pod farovž kamniški, njivo na Drnovem 
Juriju Boštinu, meščanu in mesarju kamniškemu, za 23 sre- 
brnih kron in proti dajanju letnih 2 petič in 1 mernika 
ovsa v urbar farovški. Pečat in podpis župnika Jan. Mih. 
Ferri -ja. 

Izv. pap. listina. 



— 178 — 

ičpo, 26. aprila, v Kamniku. 

Jakob Martinec, podložnik kamniškega farovža, proda 
njivo pod Bregom v Šmarici meščanu Juriju Boštinu za 12 kron. 
Podpisan: Barbo Waxensteinski, župnik kamniški. 

Izv. pap. listina. 

ičpo, 12. okt, v Kamniku. 

Mihael Zobavnik v Šmarici, podložnik kamniškega fa- 
rovža, prodd njivo na gmajni na Drnovem farovškemu oskrb- 
niku (Amtmann) Juriju Kuharju za 20 gld., ki bo tudi za urbar 
dajal po 8 grošev. Podpisan: Barbo Waxensteinski, župnik 
kamniški. 

Izv. pap. listina. 

ičpi, 12. maja, v Kamniku. 

Tomaž Burkljica, polzemljak v Tuhinjski dolini, spadajoč 
pod farovž kamniški, proda del travnika v Lokah Lovrencu 
Ocepku, podložniku kamniškega mesta, za 100 renskih gold. 
in 37 2 srebrne krone (1 krona = 10 liber). Podpisan: Barbo 
Waxensteinski. župnik kamn. 

Izv. pap. listina. 

ičpi, 7. dec. t v Kamniku. 

Janez Hvala, l j A zemljak, spadajoč pod farovž kamniški, 
proda Juriju Štoru travnik v Mlakah za 70 kron (a po 10 liber) 
in 22 petič. Podpisan: Baron Waxenstcin, župnik kamniški. 

21. marca 1765 je to pravico dobila cerkev sv. Martina, 
ker je posodila 50 kron (a po 7 petič). Podpisan: Ferd. b. 
Apfaltrern, župnik kamniški. 

Izv. pap. listina. 

i6p2 t p. sept y v Kamniku. 

Matija Šareč iz Šmarice, podložnik kamn. farovža, proda 
del gmajne na Drnovem Juriju Kuharju za 11 renskih gold. 
Pečatil in podpisal: Barbo Weixensteinski, župnik. 

Izv. pap. listina. 

ičpč, ij. marcija, v Kamniku. 

B. W. Posarelli, najemnik (Bestand-Inhabcr) farovškega 
posestva v Kamniku, dd pod farovž spadajoč mlin v Bistrici, 



— 179 — 

katerega je imel Jernej Erjavšek, pa je prišel na boben, Pri- 
možu Žagarju za 15 gld. nem. velj. Podpisan: Posarelli. 

Izv. pap. listina. 

i6p6 t 7. sept, v Kamniku. 

Ana JerovŠek voli v svoji oporoki vrt na Grabnu cerkvi 
sv. Jožefa na Žalah, proti temu, da opravijo kapelanje za-njo 
4 sv. maše. 

Izv. pap. listina. 

ičpT> 4. marcija, na Holmcu, 

Friderik Skerpin, kamniške fare oskrbnik >in tempora- 
libus«, dd po smrti Jurija Kuharja farovškega V* grunta, 
kjer je bil Kuhar postavil hišico, Špeli, njega udovi ter sino- 
vom Fortunatu, Jožefu in Mihaelu za 9 petič (t j. 2 gld. 
40 kr. stare dež. velj.). Podpis Skerpinov. 

Izv. pap. listina. 

1697, S- in*j&> n& Holmcu. 

Peter Žumer s Podgorja, podložnik kamniškega farovža, 
prodd od svojega najemnega zemljišča senožet, imenovano 
Gornja senožet, Andreju Zupanu, podložniku zapriškemu, za 
80 gld. stare dež. velj. Podpisal: Friderik Skerpin, oskrbnik 
kamniške fare. 

Polovico tega travnika je 8. maja 1744 dobil Jakob 

Sluga. Pečatil in podpisal je Karol Barbo grof Waxensteinski, 

župnik kamniški. 

Izv. pap. listina. 

1697, S. maja, v Kamniku. 

Matija Kovač, vikar v Kamniku, proda hišo na Klancu, 
ležečo med hišama Barbe Boštijančič in Adama Slenavec, 
katero je farna cerkev v Kamniku podedovala po Ani Je- 
navšek, Matiji Ordschumb, meščanu kamniškemu. Pečat mesta 
kamniškega in vikarjev; podpis vikarjev. 

Izv. papirnata listina. 

i6pp, 28. okt. s na Holmcu, 

Matija Burkljica, podložnik kamniškega farovža, proda 
travnik na Loki, imenovan Krevljica. Podpisal: Friderik Sker- 
pin, oskrbnik kamniške fare. 

Izv. pap. listina. 



— 180 — 

ijoi, 30. marcija, v Kamniku. 

Andrej Frača, farovški podložnik, proda od svojega 
zemljišča njivico >Na gmajni v delih«, Lovrencu Škufci za 
10 gld. 36 kr. Podpisal: Maks Leopold Rasp, župnik kamniški. 

Izv. pap. listina. 

1701, 22. dec, v Kamniku. 

Župnik Rasp prepusti Juriju Prekletu (Izaku) 4 travnike 
farovške: 2 v Zg. Praprotnem pod sv. Primožem, ter Dolino 
in Zaplatico v Sp. Praprotnem in 1 / 3 njive. 

Izv. pap. listina. 

1705, 24. aprila, v Ljubljani. 

Suzana Margareta Rasp-ova, roj. grofinja Saurau, udova 
(mož je bil Ivan Baltazar Rasp), vzame na posodo od Ivana 
Antona Josipa Possarelli-ja, barona na Vinjem Vrhu (Wein- 
berg), v Grobljah in Volčjem Potoku, 1450 gld. kranjske velj. in 
dd zato v zastavo pod črnelsko in čemšeniŠko grajščino spada- 
joča 4 1 /* zemljišča, in sicer l 1 /* v Podgorju, 3 pa v Stranjah. 

Izv. pap. listina. 

1713, 21. okt., v Mengšu. 

Poravnava med Tomažem Cerar-jem, podložnikom be- 
neficija sv. Ane v Mengšu, ter Gašparjem Majdič-em in Matijo 
Jamškom, podložnikoma kamniškega farovža, zarad neke steze 
črez travnik. Podpisal : Maks Leop. Rasp, župnik kamniški. 

Izv. pap. listina. 

1716, 23. Jan., v Ljubljani. 

Janez GaŠpar Cobenzl, deželni glavar kranjski itd., na- 
pove* upnikom Luke Sirnika na prošnjo župnika Raspa, da 
naj dobe" kupca za Sirnikovo 1 J S zemljišče v Zgornjih Ga- 
mcljnih, spadajoče pod farovž kamniški. 

Izv. pap. listina. 

1716, 18. sept., v Ljubljani. 

Janez Gašpar Cobenzl, deželni glavar kranjski itd., na- 
pove" vsled prošnje kamniškega župnika Raspa, da naj kdo 
izmed Martin Rebuljinih upnikov kupi Rebuljino zemljišče, 
ki je prišlo na boben. 

Izv. pap. listina. 



— lfci — 

1716, 11. nov., v Kamniku. 

Maks Leop. Rasp, župnik kamniški, proda na novo po- 
stavljeno kajžo ob Gašpar Koširjevem zemljišču v Brezjah, 
podložno farovžu kamn., Osvaldu Koširju za 36 gold. 

Izv. pap. listina. 

17 17, /7. febr., v Kamniku. 

Matija Freza v Šmarici, podložnik kamn. farovža, proda 
njivo > Široko njivo« od svojega Vi zemljišča za 47 gld. 48 kr. 
Izv. papirn. listina. 

1722, 12. jun., na Krišu. 

Poravnava zarad prepira o paši in sekanju lesa ob vodi 
Bistričici in Sevnem hribu med tremi kriškimi podložniki za 
Kalom pri sv. Leonardu (podružnica stranjske farje) in med 
Bistričič&ni, podložniki kamn. farovža. Podpisala: Franc Anton 
grof Turjaški in Maks Leop. Rasp, župnik kamn. 

Izv. pap. listina. 

172J, 20. Ju/., v Kamniku. 

Maks Leopold Rasp, župnik kamniški, prepusti dve njivi 
pri Šmarici [imenovani: Hudomolka (?) in Lavrečnica (?)] Špeli, 
udovi rajnega Mihaela Videča. 

Izv. pap. listina. 

1724, ji. jul., v Kamniku, 

Poravnava med Luko Sušo, podložnikom beneficija sv. 
Mihaela v kostnici v Kamniku, in Mihaelom Humarjem, pod- 
ložnikom jezuvitov v Ljubljani, zarad neke steze črez SuŠevo 
dvorišče. 

Izv. pap. listina. 

1725, 27. febr., v Kamniku. 

Maks Leop. Rasp, župnik kamniški, proda Mihael Zupan- 
ovega Vi zemljišča na Dobravi v cerkljanski fari, spadajočega 
pod gosposko kamniškega farovža, Janezu Gole -tu za 150 gld. 

Izv. pap. listina. • 

1726, j. avg. t v Kamniku. 

Maks Leop. Rasp, župnik kamniški, prepusti farovško 
V 4 zemljišče v Šmarici, v mengeški fari, Janezu Syetcu. 
Izv. pap. listina. 

13 



— 182 — 

i*J2č, 5. avg. t v Kamniku. 

Janez Gole na Dobravi v cerkljanski fari, pod farovž 
kamniški spadajoči zemljak, proda del gmajne »v Stucu« 
Alojziju Kern-u za 30 gld. 

Izv. pap. listina. 

1727, 17. marcija, v Kamniku. 

i ! Pogodba med Gregorjem LipovŠkom in Luko Straihar-jem 
zarad nekega zemljišča, spadajočega pod farovž kamniški. 
Podpisal župnik M. Leop. fc Rasp. 
Izv. pap. listina. 

1728, 25. maja, v Kamniku. 

Župnik Maks Leop. Rasp prepusti zadolženo zemljišče 
v Jelšah, fara Krašnja, spadajoče pod farovž kamniški, Mateju 
Pestotniku. 

Izv. pap. listina. 

17 2p, 2. marcija, v Kamniku. 

Josip Funcklsteiner, duhovnik, proda svojo hišico pred 
vrati na grabnu v Kamniku Tomažu Komatar-ju. 
Izv. pap. listina. 

*73°> P- sept, v Kamniku. 

Poravnava med Friderikom Golobom* beneficijatom grof 
Paradeiserjevega beneficija sv. Mihaela arh. v kostnici v Kam- 
niku, in dediči prejšnjega beneficijata Ivana Kriz. Turka zarad 
stroškov pri popravi beneficijske kapele. 

Izv. pap. listina. 

1730, 21. nov., v Kamniku. 

Gašpar Košir na Brezju, v soseski sv. Primoža, spadajoč 
pod farovž kamniški, proda od svojega zemljišča četrtinko 
Osvaldu Košir-ju. 
s " Izv. pap. listina. 

' . 1730, 24. jan., v Kamniku. 

Župnik Maks Leop. Rasp prepusti farovško V3 zemljišče 
na Rodici v grobeljski soseski sv. Mohora in Fort. v men- 
geški fari, katero je prej imel oče Matija Petrič, njegovemu 
sinu Juriju. ■ 

Izv. pap. listina. 



~ 183 — 

1731, 10. aprila, v Kamniku. 

Helena Tomazin pri sv. Martinu v Sp. Tuhinju, posest- 
nica s / 4 zemljišča, spad. pod farovž kamniški, proda kajžo hj 
njivo Primožu Močniku za 20 kron. 

Izv. pap. listina. 

1731, 16. maja, v Kamniku. 

Janez Svetec v Smarici, podložnik kamn. farovža, proda 
svoje Vi zemljišče bratu Jakobu Svetcu za 170 gld. 
Izv. pap. listina. 

1732, 7. Jan., v Kamniku. 

Župnik Rasp prepusti farovško 1 / A zemljišče v Jelšah, 
fara Krašnja, po smrti Tom. Rezina Mateju Bizjaku za 85 gld. 
Izv. pap. listina. 

*733> 7- ™&ja, v Kamniku. .! 

Uršula, udova rajnega Antona Makovca, meščana in 
usnjarja v Kamniku in zdaj žena Mihaela Hvale, meščana in 
usnjarja v Kamniku, proda hišo v Kamniku, ki meji ob:hiša 
Boštijana Kriegl-na in konjski hlev Josipa Goloba, ter farno 
pokopališče, kamniškemu župniku Leopoldu Rasp-u, da bode 
po sezidanju nove farne cerkve v njej shranjeval cerkvene 
reči. Pritisnjen je mali pečat kamniškega mesta. 

Izv. papirn. listina. 

1733, 12. maja, v Kamniku. 

Matej Krivec, podložnik kamn. farovža v Zalogu v cerk- 
ljanski fari, proda za 30 gld. del gozda v Debelem hribu 
Blažu Kozlu. Podp.: župnik Rasp. 

Izv. pap. listina. 

1733, 22. sept, v Kamniku. ^ « 

Josip Lampreht v Kosezah v moravški fari, s 8 / 4 zem-: 
ljišča podložen kamn. farovžu, proda nekaj zemljd pod Lipo 
svojemu bratu Andreju za 70 gld. Podp. : župnik Rasp. 
Izv. pap. listina. 

J 735> I2 - marcijd, v Kamniku. 

Župnik Rasp prepusti 1 / A zemljišča v Sp. Kosezah v mo- 
ravški fari, podložno farovžu v Kamniku, Boštijanu Lamprehtu** 
Izv. pap. listina. 

13* 



— 184 — 

*735> 2 3- aprila* v Kamniku. 

Franc Zupanec, zemljak v Smarici v mengeški fari, pod- 
ifcžnik kamn. farovža, proda */* zemljišča Martinu Kimovcu 
za 110 gld. Podp. župnik Rasp. 

Izv. pap. listina. 

*73č> 2. febr., v Kamniku. 

Janez Gole, zemljak, podložen kamn. farovžu, v Dobravi, 
v cerkljanski fari, proda kos vrta za 30 gld. Juriju Prevcu. 
Podp. župnik Rasp. 

Izv. pap. listina, 

*737> 3°- ih&rcija, v Ljubljani. 

Žiga Ferdinand in Franc Karol pl. barona Apfaltrer, 
brata, prodasta od svoje črnelske in čemŠeniške grajščine 
Martinu Detelji, vodji bolnice v Kamniku, štiri in pol zem- 
ljišča, ležeča v Podgorju v mengeški fari in v Stranjah v 
kamniški fari, za 2105 gld. 15 kr. 

Izv. pap. listina. 

173S, 21. febr., v Kamniku. 

Gregor Vranak, l j l zemljišča v Podgorju v mengeški 
fari imajoč od farovža v Kamniku, proda Malo Njivico Matiji 
Dremoti za 40 gld. Podp. župn. Rasp. 

Izv. pap. listina. 

1740, žo. maja, v Kamniku. 

Janez Krstnik Marjasec, meščan kamniški, napravi pri 
farni cerkvi v Kamniku maŠno ustanovo in voli v ta namen 
njivo na G&briji pri Perčvem, katera ob treh straneh meji 
na zgornje perovske grajščinske njive, na četrti strani pa na 
njivo Janeza Škofica, kupljeno od soustanovnika maše Ve- 
nancija Ramspergerja (čegar oče Janez Krstn. R. je bil oskrbnik 
Auerspergovih grajščin na Križu in Kamniku) s pogojetn, da 
bo plačeval farni cerkvi na leto po 3 srebrne krone (ena 
ima 10 liber = 6 gld. 40 kr. deželne velj. ali pa 5 gld. 40 kr. 
nemške velj.). 

Izv. papirn. listina. 



— 185 — 

i74°> 2 P- nov ^ v Kamniku. 

Franc Zupanec, polzemljak v Šmarici, podložen kamn. 
farovžu, proda eno njivo Tomažu Črnu. Podp. župnik Rasp. 
Izv. pap. listina. 

1743, 24. julija, v Kamniku. 

Župnik Barbo prepusti farovškega */j zemljišča v Pra- 
protnem Janezu Starovašniku. 
Izv. pap. listina. 

1743, ip. nov., v Kamniku. 

Karol grof Barbo pl. Waxenstein, župnik kamniški, pre- 
pusti kajžo z vrtom, katero je imel od farovža Kamničan Miha 
Kuhar, in ki leži na Šutnji pri farovškem kozolcu, in 2 njivi 
v Šmarici, udovi Neži Kuhar. 

Izv. pap. listina. 

1743, ip. dec, v Kamniku. 

Pogodba med Francom Zlatnar-jem in njegovim bratom 
Lovrencom, podložnikom kamn. farovža, zarad posestva v 
Šmarici. Podp. župnik Barbo. 

Izv. pap. listina. 

1744, 15. julija, v Kamniku. 

Župnik Barbo prepusti farov&ki travnik na Loki pod 
Plazom, imenovan Krevljica, ki spada k zemljišču Matije Burk- 
ljice po Valentina Zavošnika smrti sinu Jakobu, kateri spada 
pod grajščino dolsko. 

Izv. pap. listina. 

1745, 22. aprila, v Kamniku. 

Mestna bolnica v Kamniku proda z dovoljenjem župnika 
Barbota in mestnega starešinstva svoje zemljišče v Sp. Stranjah 
Jakobu Perne-tu za 200 gld. (Op. Mestni sodnik in svetniki 
so mislili, da imajo samo oni napraviti prodajno pismo, a 
župnik se je uprl.) 

Izv. pap. koncept. 

1747, 31. oktobra, v Kamniku. 

Josip Rožič, */* zemljak v Sevcah v moravški fari,, pod\ 
ložnik kamn. farovža, proda Veliko njivo pri znamenju pod 



— 186 — 

cesto z mejo vred Martinu Pipanu za 23 kron. Podp. župnik 
Barbo. 

Izv. pap. listina. 

1748, 21. avgusta, Ljubljana. 

Karol Sigismund grof Petazi, baron v Schwarzenegu, 
gospod v Ribniku, doktor bogoslovja, stolni prost ljubljanski 
in naddijakon gorenjski, tirja Josipa Kepeca, vikarja v Zgornjem 
Tuhinju, da naj plača cerkveni prinos. 

Izv. papirn. listina. 

*74P> &• okt., v Rimu. 

Papež Benedikt XIV. podeli cerkvi sv. Jožefa na Žalah 
pri Kamniku za 7 let popolne odpustke, katere zadobe vsi, 
ki na praznik sv. Jožefa to cerkev obiščejo in potrebne pogoje 
izpolnijo. 

Izv. pergam. listina. 

*74P> J°- decembra, v Kamniku. 

Župnik Barbo prepusti po smrti Jerneja Novaka farovŠkega 
Vt zemljišča s kajžo in vrtom v Šmarici, v mengeški fari, 
Matiji Palovcu. 

Izv. pap. listina. 

1755, /7. decembra, v Kamniku. 

Boštijan Podbrežnik, polzemljak v Sevcah (Moravče), pod- 
ložnik kamn. farovža, proda njivo na Hribu Boštijanu Burkljici 
za 37 gld. Podpisal župnik kamniški: Ferdinand grof Apfaltrern. 

Izv. pap. listina. 

1757, p. febr., v Kamniku. 

Župnik Apfaltrern prepusti po smrti Boštijana Lamprehta 
farovškega */* zemljišča, v Sp. Kosezah v moravški fari, nje- 
govim sinovom. 

Izv. pap. listina. 

*759> 6- febr, v Kamniku. 

Jurij Jovan, zemljak, podložen kamn. farovžu, prepusti 
zemljišče Osvaldu Vraniču, sebi pa pridrži kajžo. Podp. župnik 
Apfaltrern. 

Izv. pap. listina. 



— 187 — 

IJ5P, 2j. junija, v Stranjah. 

Poravnava med Jurijem Silevcem, podložnikom mekin- 
skega samostana, in Jakobom Klemencem, podložnikom kamn. 
farovža, bivajočima v soseski sv. Leonarda za Kalom, fara 
Stranje, zarad pravice do paše v Rebru ali Šupinovem špicu. 
Podp. Sigm. Andr. Fandini, komisar in sodnik. 

Izv. pap. listina. 

1760, 20. aprila, v Kamniku. 

Janez Raster, meščan in lončar v Kamniku, voli farni 
cerkvi na Šutnji njivo s podom in 4 okni kozolca, kar leži 
na Grabnu med Steer-ovo pristavo in Raster-jevo hišo, proti 
temu, da se ondi opravi na leto po 10 sv. maš za ustanov- 
nika. Podpisali: Ferd. B. Apfaltrern, župnik kamniški, Matija 
Hodomal, Raspov beneficijat, in Valentin Franc G&tzl, ključar. 

Izv. papirn. listina. Pritisnjeni so pečati podpisovalcev. 

J 7^S* 2 5- J an » v Kamniku. 

Matija Ross, podložnik kamn. farovža v Bistričici v kam- 
niški fari s 3 /s zemljišča, proda travnik »pod vasjo« Luki 
Prelesniku za 100 gld. Podpisal in pečatil župnik Apfaltrern. 

Izv. pap. listina. 



2w£stli zapiekL 

Kako so popravljali gotske cerkve v 18. stoletju. — K naj- 
zanimivejšim gotskim zgradbam na Kranjskem prišteva g. J. Flis v svojih 
»Stavbinskih slogih« str. 127 cerkev v Praprečah pri Brdu in do- 
bovsko podružnico sv. Lenarta na Krtini. Obe sta troladijini, 
obe nista izprva imeli Žagradov. Krtinski cerkvi so v poznejši dobi pri- 
zidali na vzhodnjem koncu zakristijo ter o ti priliki zadelali tri gotska 
okna; v Praprečah pa so napravili kar dve zakristiji zagradivši ob prez- 
biteriju zadnji oddelek obeh stranskih ladij. V urbariju prapreŠke cerkve, 
hranjenem v dobovskem župnem arhivu, stoji o ti prenaredbi ta-le opomnja : 
»1771 disses Johr ist auf den thurn ein naies gerist gemacht, Vnd mit 
Skodl gedekhet worden, Vnd sind dabey aussgegeben worden 349 fl. 
38 kr. T: W: Item sind das Johr auss zweien Kapelen zwey Sacristeien 
gemacht, wie auch der thurn Vnd die kirchen ausserhalb Verbessert, 



— 188 — 

wie auch inerholb die Vur oltor ubersezt: Vnd dic ganze kurchen Ver- 
beseret worden, dabcy sind aussgcgeben wordcn 197 fl. 25 kr. 1 M J : 
T: W: — Krtinsko cerkev so »reformovali« 1. 1748. Vzeli so ji najlepši 
nakit gotskih zgradb — šilasta okna, izpremenivši jih v čveterokotna. 
Krtinske cerkve urbarij nahajajoč se v istem gori omenjenem arhivu 
beleži k rečenemu letu to-le: »Ecclesia s. Leonardi septem fenestris et 
nova statua s. Leonardi reformata, pro qua reformatione murariis, mecha- 
nicis, vitris aliisque materialibus expensi sunt 217 fl L: W: et 48 kr«. 
V novejšem času se je za župnikovanja pokojnega Leop. Albrehta 
krtinsko svetišče preobrazilo popolnoma v gotskem slogu, Dobilo je 
gotske oltarje, prižnico, klopi, pred vsem pa 1. 1886. gotska šilasta okna 

7. Vrhovnih. 

Plače poslov L 1758. — Dobovski župnik Filip Jakob Čebul je 
(liijul v naslovu omenjenega leta svojemu oskrbniku (Ambtmon) po 
13 gld. dež. velj. v denarjih, vrh tega pa vsak teden po 4 funte kruha 
ali mesto tega po 4 gld. na leto, 2 hodnični srajci ali 1 gld. 20 kr. ; 
jedno pražnjo srajco ali 1 gld. ; jeden par novih škorenj, dva poddela 
za škornje, sukanec in plačilo za delo ali pa vkupc za obutev 5 gld. 

Veliki hlapec je dobival po 10 gld. na leto v gotovini, za 
pridav pa prav toliko, kolikor oskrbnik in še dva para črnih prtenih 
hlač. 

Drugi hlapec je imel 7 gld. plače. 

Krav ar je dobival za suknjo in klobuk 6 gld. ; poleg teh novcev 
po 4 funte kruha na teden ali pa 8 sedemnajstič (Siebzehner) 16 soldov 
na leto ; nove škornje, jeden poddel, jedne podplate ali pa 4 gld. 5 kr.; 
dve hodnični srajci ali 1 gld. 20 kr. in dva para črnih prtenih hlač ali 
1 gld. 20 kr. 

Najmanjšega hlapca plača: 7 gld.; vsak teden 5 funtov 
kruha; vsako leto 2 srajci, dvoje črne prtene hlače, jeden par novih 
škorenj, jeden par poddelov, jeden par podplatov. 

Kuharici Rozaliji je dajal župnik Čebul po 20 gld. na leto; 
kuhinjski dekli po 9 gld., po 4 funte kruha na teden ali 9 sedem- 
najstič na leto, jeden par novih škorenj, jeden poddel, jeden par pod- 
platov ali pa 4 gld. 5 kr. Mala dekla je služila po 7 gld. na leto, 
kruha in obuvala ni dobivala nič manj, kakor njena soslužkinja, po vrhu 
pa še jeden hodnični zastor. J. Vrhovnih. 



Izdaje in zalaga >Muzejsko društvo za Kranjsko.« 
Natisnil A. Klein & Comp. x Ljubljani. . 



IZVESTJA 

Muzejskega društva za Kranjsko. 

Letnik VI. 1896, Sešitek 6. 



Iz domače zgodovine. 

VI. 

Oglejski in gradeški škofje v začetku 
srednjega veka. 

Spisal dr. Pr. Kos. 
(Konec.) 

Jltazkolništvo zarad treh poglavij, katero se je pričelo 
razširjati po Istri in Beneškem za časa oglejskega škofa 
Pavlina, ni se odstranilo, ko je vladal škof Helija. Kakor je 
spisal papež Pelagij I. več pisem zoper krivoverce, tako se 
je trudil tudi njegov tretji naslednik, Pelagij II., s poslanimi 
pismi odpraviti razkol. Pelagij I. je v ostrih pismih do neka- 
terih patricijev zahteval, da je treba krivoverce kaznovati; 
Pelagij II. pa se je obrnil naravnost do neubogljivih škofov 
ter jih bolj prosil, kakor opominjal, da bi se zedinili s ka- 
toliško cerkvijo. — Najbrže še-le leta 585. 1 ) je pisal papež 

*) Rubeis (Mon. eccl. Aquil., str. 232 in 233) dokazuje, da je 
papež Pelagij II. poslal to pismo in še dve drugi, o katerih bomo po- 
zneje govorili, oglejskemu škofu Heliji leta 585., ali pa vsaj v začetku 
leta 586. Pisma je sestavil poznejši papež Gregor L, ko je bil še dijakon, 
kar je razvidno iz besed Paula Diacona (De gest. Langob., III, c. 20), 
pa tudi iz izrazov in sloga reČenih pisem. Dijakon Gregor je bil dne 
4. oktobra leta 584. še v Carigradu (Jaffč, Reg. pont. Rom., ed. 1885, 
I, str. 138, št. 1052), pozneje se je vrnil v Rim. Leta 586. je umrl oglejski 
škof Helija. Rubeis dokazuje, da mir, o katerem govori papež v svojem 
prvem pismu, je bil leta 585. Leto poprej so Langobardi tako pritiskali 
na Rimljane, da tem še grški eksarh ni mogel nič pomagati. (Glej Jaffe", 
op. cit., str. 138, št. 1052.) 

14 



— 190 — 

Pelagij II. prvo pismo Helij i in drugim isterskim škofom. 2 ) 
Omenil jim je, da jim ne pošilja tega pisma nekoliko pozno 
vsled nevolje ali pa malomarnosti, temuč vsled časovnih 
razmer in sovražniških napadov. Jako obžaluje, ker so se 
ločili od cerkve. Ker je bil vsled prizadevanja in truda 
eksarha in cesarskega kartularija Smaragda sedaj sklenjen 
mir, obrača se do njih ter jih opominja, da bi se zopet 
zedinili s cerkvijo. 

Papež potem piše, da se o njegovi (papeževi) pravo- 
vernosti ne more dvomiti ter našteva razne cerkvene zbore, 
katerih sklepi so merodajni zanj in za vse krščanstvo. Kdor 
bi učil zoper sklepe dotičnih cerkvenih zborov ali pa bi jih 
ne hotel priznavati, treba ga je izobčiti. Ako imajo (Helija 
in isterski Škofje) kake vzroke, ki vznemirjajo njih vest, zbero 
naj izmed svoje srede može, katere naj pošljejo k njemu 
(k papežu). Papež pravi, da jih hoče rad sprejeti ter jim dati 
potrebnega zadoščenja. 

Nato jih še jedenkrat prosi in opominja, da bi ne ostali 
še za naprej ločeni od božje cerkve. Pošilja jim tudi fere- 
tinskega škofa Redempta in pa Kvodvultdeja, opata iz samo- 
stana pri večji cerkvi sv. Petra. Blagovolijo naj ju dobro 
sprejeti ter potem zopet odposlati z naznanilom, da so se 
združili z rimsko cerkvijo. 8 ) 

Razkolniški škofje so na to pismo odgovorili, vendar 
ne tako, kakor je papež želel. Nato je pisal Pelagij II. drugo 
pismo Heliji in isterskim škofom. 4 ) Naznanil jim je, da je 
prejel njih pisanje. Ko ga je prebral, bil je jako žalosten, 
ker niso odgovorili na to, kar jim je pisal, in se tudi niso 
hoteli združiti s sveto cerkvijo. Prepovedali so še celo tistim, 
katerim so izročili pisanje, da se ne smejo puščati ž njim 
(s papežem) v kak razgovor. Ti poslanci isterskih škofov so 

a ) »Eliac aliisque episeopis, universis filiis in ccclesiae Istriae 
partibus«. 

8 ) Mansi, Concil. coll., IX, str. 891. — Jaffe, Reg. pont. Rom., 
ed. 1885, I, str. 138, št. 1054. (ed. 1851, št. 686). 

*)»... Eliae vel aliis episeopis Istriae«. 



— 191 — 

izročili pismo kakor kak kapitular ali kak interdikt ter tudi 
rekli, da nimajo drugega ukaza, kakor tega, da pismo od- 
dado. Bili so torej le nekaki pismonosci. 

Papež jim očita, da v njih pismu niso dokazi svetih 
očetov navedeni na pravem mestu ter se ne nanašajo na se- 
danje razmere. Pravi jim, da to niso pisali iz zlobnosti in 
zvijačnosti, pač pa se vidi, da niso čitali pisem, iz katerih so 
jemali svoje dokaze. Njih poslancem, katere so poslali v Rim, 
prebrale so se iz kodeksov in starih knjig, katere so v arhivu 
apostolske stolice, nekatere reči, iz katerih so lahko razvideli, 
da se ne nahaja v njih (v knjigah) nič takega, kar so oni 
(škofje) navedli v svojem pismu o treh poglavjih. Potrebno 
bi bilo, da bi (Helija in isterski škofje) skrbno pregledali vse 
sinodalne spise ter se prepričali, da niso trdili sveti očetje v 
svojih pismih o chalcedonski sinodi nič drugega, kakor to, 
kar tudi zapoveduje sveta vera. 

Papež jih opominja, da naj bi se odrekli zmoti ter se 
združili s katoliško in apostolsko cerkvijo. Na sodni dan se 
ne bodo mogli izgovarjati; takrat jim ne bodo mogli poma- 
gati niti Teodor iz Mopsuestije, niti pisma Ibe (iz Edesse). 
Večji greh je, ako je kdo razkolnik, kakor pa, ako vsled pri- 
tiska daruje malikom. Prvi tiči radovoljno v grehu; zadnji je 
grešil, ker je bil prisiljen. Ako dvomijo (Helija in isterski 
škofje) o katerih vprašanjih, pošljejo naj v Rim zaupne osebe, 
da se pomenijo ž njim (s papežem). Zastran tega je že go- 
voril (papež) z eksarhom Smaragdom. Ako se jim pa zdi v 
Rim predaleč, naj bo shod v Ravenni, kamor hoče (papež) 
poslati svoje zastopnike. 5 ) 

Ko so razkolniški škofje tudi na to pismo odgovorili v 
negativnem smislu, pisal jim je omenjeni papež tretje pismo, 
katero je bilo dosti obširnejše, kakor prejšnji dve. 6 ) Naznanil 
jim je, da je dobil njih pisanje, v katerem mu usiljujejo svoje 



b ) Mansi, Concil. coll., IX, str. 895. — Jaffč, Reg. pont. Rom., ed. 
1885, str. 139, št. 1055; ed. 1851, št. 687. 

8 ) Papež je pismo poslal »Eliae vel universis episcopis in Istriae 
partibus constitutis«. 

14* 



— 192 — 

sklepe. Iz ljubezni do njih jim odgovarja, ker bi rad s Kri- 
stusom zedinil dolgo ločene ude. Prosi jih bolj, kakor pa 
opominja, da bi sprevideli, kar je jasno. 

Papež toži, da ne izdajo nič vsi njegovi opomini. V njih 
odgovoru ni najti nikakoršne dobre volje in nikakoršne želje 
po miru. Kaj naj bi delal drugega, kakor prelival za nje 
solze? Zunaj hleva stojč, ko hodi okrog rjoveč lev in išče, 
koga bi požrl. Podobni so mladiki, katera je odrezana od 
vinske trte. Vidi jih, da delajo v potu svojega obraza, a zunaj 
vinograda. Po vsem svetu razširjena cerkev se ne more ve- 
seliti zarad rane, katero jej je vsekalo njih razkolništvo. 

V svojem pisanju trdijo (Helija in isterski škofje), da 
se je s tem, kar se je zgodilo za časa cesarja Justinijana, 7 ) 
uničila veljavnost chalcedonske sinode, 8 ) kar pa ni res. Da 
nima podlage to sumničenje, katero so izrazili v svojih spisih, 
pričujejo pisma in okrožnice (»encvcliae«) njegovega prednika, 
papeža Leona, 9 ) ki pravi, da so nauki chalcedonske sinode 
nedotakljivi. Papež potem dokazuje iz Leonovih pisem, da se 
ne sme dvomiti o pristnosti chalcedonske sinode. 

V njih (Helije in isterskih škofov) pisanju se čita, da 
se ne sme premeniti nobena črka in nobena pika v tem, kar 
se je sklenilo na chalcedonski sinodi. — Papež pravi, da je 
tudi on tega mnenja, da se ne sme nič svojevoljno prenare- 
diti, kar je bilo razglašeno kot pravo. Drugo pa je, ako je 
pisar napravil kje kako pomoto. Kar omenjajo (Helija in 
isterski škofje) v svojih spisih, ne nahaja se v okrožnicah. 

Pomislijo naj, se li vjemajo spisi Teodora iz Mopsuestije 
in Teodoreta (iz Cyra) z nauki prerokov, evangelistov in apo- 
stolov! Teodor je v svojih spisih zagovarjal cerkvenega so- 
vražnika Nestorija, grajal pa cerkvenega branitelja Cirila. Teo- 
doret je pozneje, ko se je spreobrnil, preklical vse to, kar 
je prej pisal zoper pravo vero. 



7 ) Tu nam je misliti na peti občni cerkveni zbor v Carigradu 
leta 553. 

*) Rekel sem že, da je bila chalcedonska sinoda leta 451. 
•j Papež Leon I. je vladal od 440-461. 



— 193 — 

V svojem pismu so omenili (Helija in isterski škofje), 
da so dobili od apostolske stolice ukaz, da se jim ni treba 
ravnati po tem, kar se je sklenilo pod cesarjem Justinijanom. 10 ) 
V začetku prepira zastran treh poglavij so se tudi hrabro 
držali papež Vigilij in vsi škofje latinskih pokrajin ter jih 
niso hoteli zavreči. — Papež Pelagij je odgovoril na to, da 
niso Latinci takoj spoznali napake, ker niso dobro umeli 
grškega. Ko so pa sprevideli svojo zmoto, začeli so tem sta- 
novitneje svoj boj za resnico. 

Papež piše potem precej obširno o Teodoru iz Mopsu- 
estije in njegovem nauku ter navaja razne pisatelje, kateri so 
obsodili njegove spise. Papež pravi, da ne obsoja vseh nje- 
govih razprav, temuč le tiste, katere je spisal zoper pravo 
sveto vero in zoper dvanajstera poglavja Cirila, škofa aleksan- 
drijskega. 

Proti koncu jih (Helijo in isterske škofe) še jedenkrat 
opominja, da bi se zedinili s cerkvijo. Dokler niso ž njo zdru- 
ženi, nimajo od nje nikakoršnega dobička, če tudi bi dobro 
delali. 11 ) 

Kakor vidimo, Helija in isterski škofje se niso hoteli 
odreči trem poglavjem, akoravno jih je papež Pelagij II. prosil, 
da bi zavrgli ta nauk. 12 ) Napačno je, kar poročate obe kro- 
niki oglejskih patrijarhov, kateri trdite, da se je Helija vsled 
papeževega pisma odpovedal svoji zmoti ter potem z dovo- 
ljenjem Pelagija II. sklical na Gradežu cerkveni zbor, kate- 
rega se je udeležilo 20 škofov. 18 ) 



,0 ) To je, kar se je sklenilo na petem občnem cerkvenem zboru 
v Carigradu leta 553. 

") Mansi, Concil. coll, IX, str. 433. — Jaffe\ Reg. pont. Rom., 
ed. 1885, I, str. 139, št. 1056; ed. 1851, št. 688. 

12 ) Neresnično je, kar piše Paulus Diaconus (De gest. Langob., 
III, c. 20), da namreč oglejski škof Helija ni hotel priznati treh poglavij 
chalcedonske sinode. (»Hic Pelagius Eliae Aquileiensi episcopo, nolenti 
tria capitula Chalcedonensis synodi suscipere, epistolam satis utilem misit, 
quam beatus Gregorius, cum esset adhuc diaconus, conscripsit«.) 

18 ) Chron. patr. Aquil. primum (Rubeis, op. cit., str. 7) in Chron. 
patr. Aquil. alterum (Rubeis, op. cit., str. 9). — Ne glede" na to, da ste 



— 194 — 

Byzantinski eksarh Smaragd, ki je imel svoj sedež v 
Ravenni, je večkrat zarad treh poglavij nadlegoval Helijo, a 
brez vspeha. Ta je zahteval po nasvetu svojih škofov, ki so 
ga smatrali za svojega nadškofa, da bi sklical svoje tovariše 
k sinodi ter se potem sam napotil v Carigrad k vladarju, 
kateri naj bi potem razsodil vso zadevo. Cesar je uslišal He- 
lijevo prošnjo ter tudi ukazal Smaragdu, da ne sme siliti no- 
benega duhovnika, da bi se združil z rimsko cerkvijo. Treba 
je prej premagati divje narode, namreč Langobarde, in de- 
lati na to, da bi prišli vsi duhovniki oglejske cerkve pod 
grško oblast. Še le potem naj pride na vrsto versko vpra- 
šanje. 14 ) — Kakor vidimo, ni hotel grški cesar iz političnih 
ozirov preveč napeti strune, da bi znova pridobil razkolnike 
katoliški veri. Brez dvoma si je mislil, da bi lahko prestopil 
gradeški škof s svojim ljudstvom na langobardsko stran, ako 
bi Grki s silo postopali zoper njega. 

Tudi takrat, ko je škof Helija umrl, tedaj leta 586., 
trudili so se beneški in rhaetijski škofje, da bi se pred grškim 
cesarjem opravičili zarad svoje vere. 15 ) 

Izmišljena je listina, v kateri Čitamo, da je papež Pe- 
lagij II. dovolil dne 20. aprila leta 579. »patrijarhu« Heliji 
vsled njegove prošnje in jednoglasne želje njegovih sufraga- 
nov ter zarad grozovitosti besnečih Langobardov, da postane 
gradeški grad metropola čez vse Beneško in vso Istro. Ako bi 
se kdo predrznil uničiti in razrušiti to naredbo, naj bo izobčen. 16 ) 



te dve kroniki j ako nezanesljivi, omenim naj samo to, da je papež pisal 
Heliji najbrŽe leta 585.; o dotiČnem cerkvenem zboru pa trdi le neki 
izmišljen vir, da je bil že dne 3. novembra leta 579. 

") Iz prošnje beneških in rhaetijskih škofov do grškega cesarja 
Mavricija Tiberija, spisane leta 591., katero sta natisnila Rubeis (Mon. 
ecel. Aquil., str. 273—277) in Mansi (Concil* coll., X, str. 463—466). 

18 ) Glej prej omenjeno prošnjo. 

16 ) Danduli Chronicon, VI, c. 1, pars 12 (Muratori, op. cit, str. 
99). — Ughelli, Italia saera (ed. 1653), V, str. 35. — Rubeis, Mon. ecel. 
Aquil., str. 238. — Mansi, Concil. coll., IX, str. 924. — Kandlcr, Codice 
dipl. Istr. ad ann. 579. — Jaffč, Reg. pont. Rom., ed. 1885, I, str. 137, 
*t. 1047; ed, 1851, str. 936, št. 232, 



— 195 — 

Vsebina te listine se nikakor ne strinja z izjavami imenova- 
nega papeža, ki je v svojih treh pismih prosil Helijo, da bi 
nehal biti razkolnik. Je li mogoče, da bi bil papež postavil 
za metropolita moža, ki se ni hotel zediniti s katoliško cer- 
kvijo? Kdo naj veruje, da je papež zažugal izobčiti tistega, 
kdor bi ne hotel priznati odpadnika Helijo za prvega škofa 
čez Beneško in Istro? 

Kakor je ravnokar omenjena listina ponarejena, isto tako 
je izmišljen zapisnik, v katerem čitamo, da je Helija, škof 
novooglejske cerkve, 17 ) sklical v cerkvi sv. Evfemije na Gra- 
dežu dne 3. novembra leta 579. cerkveni zbor, katerega se 
je razun njega udeležilo sedemnajst škofov osebno, dva pa 
po svojih zastopnikih. 18 ) Na zbor je prišel, kakor stoji v za- 
pisniku, tudi papežev legat Lavrencij. 

Ker tu omenjene sinode nikdar bilo ni, in ker je bil 
dotični zapisnik skovan najbrže v začetku osmega stoletja, 19 ) 



") »Hclias episeopus sanetae cjusdem novae Aquilegiensis 
ecclesiae«. — Ta zapisnik, akoravno nepristen, nazivlje Helijo škofa. 
Nekateri kronisti pa, ki so ta zapisnik precej površno izpisovali za svoje 
namene, povzdignili so škofa Helijo v patrijarha, tako n. pr. Cronica de 
sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, op. cit., str. 5, kjer stoji »Helias 
patriarcha Aquileiensis«), potem Chronicon Gradense (Monticolo, op. 
cit., str. 49, kjer čitamo »Helias patriarcha«), in pa Johannis Diaconi 
Chron. Vcnctum (Monticolo, op. cit., str. 62, kjer se nahajajo besede 
»Helvas egregius patriarcha«). 

,B ) Obe kroniki oglejskih patrijarhov (Rubeis, op. cit., str. 7 in 9) 
pravite, da je bilo na sinodi zbranih dvajset škofov. Všteta sta tedaj 
tudi tista dva škofa, ki sta v Gradež poslala samo svoje zastopnike. 

19 ) Ta zapisnik je bil sestavljen pred letom 731. Tega leta okoli 
1. novembra, ko je bila v Rimu neka sinoda, pokazal ga je gradeški, 
patrijarh Antonin takratnemu rimskemu papežu Gregorju III. Ta je nato 
na podlagi tega ponarejenega dokumenta določil, da naj imajo gradeški 
patrijarhi za vselej primat po vsem Beneškem in Isterskem, furlanski 
(oglejski) škof Seren in pa njegovi nasledniki v korminskem gradu naj 
se pa zado volje* samo z langobardsko zemljo (t. j. s Furlanijo). (Kandler, 
Codice dipl. Istr. ad ann. 732). Tu se rečeni zapisnik prvikrat omenja. 
Drugikrat se je o njem govorilo dne 6. junija leta 827. na mantovski 
sinodi. (Glej Rubeis, Mon. ecel. Aquil., str. 414. — Mansi, Concil. coll. 
XIV, str. 493. — Izvestja muz. društva, IV, str. 138). 



— 196 — 

imajo imena škofov, ki so v zapisniku našteta, le relativno 
zgodovinsko vrednost. Na vsak način je ime celjskega Škofa 
Ivana 20 ) izmišljeno; ravno to se lahko trdi tudi o škofu Vi- 
giliju iz panonske Scarabantije. 21 ) Po tistih krajih, kjer 
ste nekdaj stale Celeja in Scarabantia, razsajali so leta 579. 
poganski Obri in Slovenci. Dvomljivo je, ako so takrat še 
škofje vladali v Teurniji na sedanjem Gorenjem Koroškem — 
zapisnik omenja škofa Leonijana. Rečeno mesto so nekako v 
tistem času prej ko ne Slovenci uničili. 

Večina imen škofov, katera so navedena v zapisniku, 
nahaja se še v nekaterih drugih spisih in zato se o njih zgo- 
dovinski vrednosti ne more dvomiti. Tako n. pr. omenja Pau- 
lus Diaconus 22 ) ime poreškega škofa Ivana, novograj- 
skega škofa Patricija in tržaškega škofa Severa. Nekateri 
poznejši viri 23 ) poznajo tudi puljskega škofa Adrijana. Ime 
pičenskega škofa Marcijana se pa nahaja samo v zapisniku, 
drugi viri ne vedo nič o njem. 

V zapisniku čitamo, da se je sinode leta 579. udeležilo 
mnogo škofov, duhovnikov, presbiterov in dijakonov. Helija 
pravi, da ni imel dosti upanja, ko jih je sklical k zborovanju. 
Cerkev gospodova zdihuje povsod pod težo britkosti in divji 
narodje ne nehajo pustošiti pokrajine; vsak dan je treba ču- 
titi sovražni bič. Najprej je hunski kralj Atila razrušil oglejsko 
mesto, katero se pozneje ni dosti oddahnilo zarad navala 
Gotov in drugih barbarov. Sedaj pa ne more (mesto) pre- 
našati biča brezbožnega langobardskega naroda. Zato naj skle- 
nejo, da postane gradeško mesto za večne čase metropola 
ter naj se zove Novi Oglej (»Nova Aquilegia«). Helija omenja, 
da je to tudi potrdil papež Pelagij, kateremu je že prej pisal 
o tej potrebni zadevi. 

ao ) »Joannes episcopus s. ecclcsiae Celejanae«. 

M ) »Vigilius episcopus s. ecclesiae Scaravensis«. 

") De gest. Langob., III, c. 26. 

*•) Danduli Chronicon, VI, c. 2 (Muratori, op. cit, str. 104). — 
Chron. patr. Aquil. primum (Rubeis, op. cit., str. 8). — Landulphi Sa- 
gacis Additamentum ad hist. misccll. (Migne, Patrologiae curs. compl. t 
ser. lat, tom. 95, str. 1151). 



— 197 — 

V zapisniku stoji, da so na sinodi zbrani očetje jedno- 
glasno odobrili to, kar je Helija predlagal. Nato je papežev 
legat, presbiter Lavrencij, pokazal že prej omenjeni privilegij 
z dne 20. aprila istega leta, katerega je notar Epifanij vzel v 
roke in preČital. Potem so vsi izrekli, da se strinjajo z uka- 
zom papeža Pelagija in nasvetom škofa Helije, da postane 
gradeŠko mesto metropola. Kdor bi hotel prelomiti to na- 
redbo, naj bo preklet. 

Proti koncu je v zapisniku omenjeno, da je Helija sklical 
svoje sufragane tudi zarad verskih vprašanj. Na sinodi zbrani 
očetje so bajč ponovili verske dogme, sklenjene na cerkvenih 
zborih v Chalcedonu (leta 451.), v Ephesu (431.), v Nicaeji 
(325.) in v Carigradu (381.). 24 ) 

Ta zapisnik, 25 ) ki je bil, kakor sem že prej rekel, skovan 
najbrže v začetku osmega stoletja, porabili so nekateri kro- 
nisti, ko so sestavljali svoje zgodovinske spise. 26 ) 

Deloma neresnično, deloma jako dvomljivo je tudi to> 
da je Helija v tistem času, to je okoli 3. novembra leta 579., 
uredil ali pa na novo ustanovil šestnajst Škofij po Furlaniji, 
Istri, Dalmaciji in Beneškem, tako n. pr. na otoku Krku, v 



i4 ) Občni cerkveni zbor, ki je bil leta 553. v Carigradu, se ne 
omenja. 

") Zapisnik so ponatisnili Dandulus v svoji kroniki (lib. VI, c. 1, 
pars 13, Muratori, op. cit., str. 98), Ughelli (Italia sacra, ed. 1653, V, 
str. 34), Rubeis (Mon. eccl. Aquil, str. 237), Mansi (Concil. coll., IX, 
str. 923), Kandler (Codice dipl. Istr. ad ann. 579) in drugi. 

96 ) Najbrže je imel ta zapisnik pred seboj pisatelj spisa »Cronica 
de sing. patr. nove Aquileie« (Monticolo, op. cit., str. 6, 7 in 8). Vendar 
je to, kar je našel v zapisniku, tu in tam po svoje tolmačil. Več reči 
je izpustil, tako n. pr. večino imen presbiterov, kateri so našteti v za- 
pisniku. Ime padovanskega škofa Virgilija je premenil v >Bergullust itd. 
Ravno te pomanjkljivosti imata Chronicon Gradensis (Monticolo, op. cit, 
str. 49) in pa Johannis Diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, str. 70 
in 71). — Nekatere kronike so to sinodo le bolj na kratko omenile, 
kakor Chron. patr. Aquil. primum (Rubeis, op. cit., str. 7), Chron. patr. 
Aquil. alterum (Rubeis, op. cit., str. 9) in druge. Primerjaj tudi zapisnik 
mantovske sinode z dne 6. junija leta 827. (Rubeis, op. cit., str. 414; 
Mansi, Concil. coll., XIV, str. 493). 



— 198 — 

Osom in v Pičenu. 27 ) Škofje, duhovščina in ljudstvo, ki so 
se udeležili prej opisane sinode, bili so s temi ustanovitvami 
popolnoma zadovoljni. Na Beneškem je Helija baje osnoval 
Šest škofij ter ukazal, da naj v vsaki škofiji voli škofe du- 
hovščina in ljudstvo, kakor je že določil papež Benedikt I. 
in svoj ukrep potrdil s posebnim pismom. Beneški dožd naj 
ima za večne čase po dotičnih škofijah pravico investiture in 
intronizacije. 88 ) 

Po smrti škofa Helije je prišel leta 586. Sever (»Se- 
verus«) na njegovo mesto. 29 ) Vladal je 21 let in 31 dnij, 
tedaj od 586 — 607. 80 ) Doma je bil iz Ravenne. Njega, potem 
še tri druge škofe, namreč poreškega škofa Ivana, (tržaškega 
škofa) Severa in (cenedskega škofa) Vindemija ter priletnega 
cerkvenega odvetnika Antonija je takratni grški eksarh Sma- 
ragd, prišedši iz Ravenne na Gradež, izvlekel iz cerkve ter s 



") Chronicon Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, 
str. 13 in 14): »Per hoc sinodalc concilium, cum conlaudatione cleri- 
corum, cum tocius per partcs populi a Vcrona usque ad Pononic finem 
et in totum Forogulcnsium sive Hvstrie partis cum Pola et Parcntina 
civitatibus et in capite S c 1 a v a n i e , quod est civitates nominc Pethcna, 
alia Vegla, tercia Absaro, constituit et ordinavit dominus Helias Gra- 
densem patriarcha per to te istorum provinci e decem ct sex episeoporum. 
In Venetia autem constituit scx episeoporum fieri. Dux concessit inve- 
stitionem, populo autem lcctionem«. — Potem so opisane škofije po Be- 
neškem, katere je baje' Helija ustanovil. Primerjaj tudi Chronicon Gra- 
dense (Monticolo, op. cit., str. 43). — Krk, Osor in Pičen so kraji v 
sedanji Istri. 

") Papež Benedikt I. ni nikdar s kako posebno listino dovolil 
tega, kar se mu tu pripisuje. V Benetkah takrat še ni bilo doždov in 
zato tudi niso mogli dobiti v tistem času tu naštetih pravic. 

") Danduli Chronicon, VI, c. 2 (Muratori, op. cit., str. 104): >Se- 
verus novae ecclesiae patriarcha infulatus est anno domini DLXXXVI«. 

80 ) Danduli Chronicon, VI, c. 2, pars 29 (Muratori, str. 108) in 
Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, str. 9). — Chronicon 
Venetum vulgo Altinate (Mon. Germ. Script., XIV, str. 16) pravi, da je 
vladal 21 let in 21 dni. — Chronicon Gradensc (Monticolo, str. 50) trdi, 
da je vodil gradeško cerkev 28 let in 31 dnij, kar pa je brez dvoma 
preveč. — Nezanesljivi kroniki oglejskih patrijarhov (Rubcis, op. cit., 
str. 7 in 8) imate, da je bil le 15 let predstojnik svoji cerkvi. 



— 199 — 

silo prepeljal v Ravenno. Grozil jim je s pregnanstvom, po- 
stopal ž njimi jako okrutno ter gradeškega škofa vrgel v 
ječo. Prisilil je imenovane škofe, da so se morali združiti z 
rimsko cerkvijo ter zavreči tri poglavja. Še le čez jedno leto 
so se smeli iz Ravenne povrniti na Gradež. Tu pa ljudstvo 
ni hotelo več ž njimi imeti opraviti in tudi drugi škofje jih 
niso marali še dalje priznati. 81 ) 

Deset razkolniških škofov je prišlo v Marano 82 ) k si- 
nodi, ki je bila med letom 587. in 591. ss ) Tu so gradeškega 
Severa znova vsprejeli kot svojega nadškofa, ko je v poseb- 
nem spisu priznal svojo napako, da se je v Ravenni pridružil 
tistim, kateri so zavrgli tri poglavja. 34 ) 

Po katerih krajih je bila herezija razširjena, kažejo nam 
imena razkolniških škofov. Navedel sem žeporeškega škofa 
Ivana, tržaškega škofa Severa in cenedskega škofa Vinde- 
mija, ki so se za malo časa združili z rimsko cerkvijo. Nikdar 
se pa niso izneverili naukom, zapisanim v treh poglavjih, na- 
slednji škofje: Peter iz Altina, Klarisim in Avgust iz Concor- 
dije, Ingenuin iz Seben-a (Brixen-a), Agnel iz Tridenta, Junior 

81 ) Glej prošnjo beneških in rhaetijskih škofov do grškega ce- 
sarja Mavricija Tiberija z leta 591. — Paul. Diacom., De gest. Langob., 
III, 26. — Johannis Diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, str. 74). — 
Landulphi Sagacis Additamentum ad hist. miscell. (Migne, Patrolog. curs. 
compl., ser. lat., tom. 95, str. 1150). — Danduli Chronicon, VI, c. 2 
(Muratori, op. cit., str. 104). — Chron. patr. Aquil. primum (Rubeis, op. 
cit., str. 7). — Chron. patr. Aquil. alierum (Rubeis, op. cit., str. 9). 

•*) Marano je blizu morja med Avšo in Taljamentom ne daleč od 
sedanje avstrijske meje. 

88 ) Leta 586. je bil Sever postavljen za oglejskega škofa. Jedno 
leto je prebil v Ravenni, od koder se je povrnil na Gradež leta 587. 
ali pa še pozneje. Nato je bila sinoda v Maranu, kamor sta prišla tudi 
škofa Klarisim iz Concordije in Rustik iz Tre viša. Leta 591. sta bila ta 
dva škofa najbrže že mrtva, ker v Concordiji je takrat vladai Avgust, 
v Trevisu pa Feliks. 

84 ) Paul. Diacon., De gest. Langob., III, c. 26. — Landulphi Sa- 
gacis Additamentum ad hist. miscell. (Migne, op. cit., str. 1151). — Jo- 
hannis Diaconi Chron. Venet. (Monticolo, op. cit., str. 74). — Danduli 
Chron., VI, c. 2 (Muratori, op. cit., str. 104). — Chron. patr Aquil. 
primum (Rubeis, op. cit, str. 8). 



— 200 — 

iz Verone, Homntin iz Vicenze, Rustik in Feliks iz Trevisa, 
Fontej iz Feltra, Agnel iz Asola, Lavrencij iz Bclluna, Mak- 
sencij iz Zuglia in Adrijan iz Pulja. Iz tega je razvidno, da 
je razkolniŽtvo cvetelo po vsem sedanjem Beneškem, po juž- 
nem Tirolskem in po vsej Istri. 85 ) 

Ko je papež Gregor L, ki je bil posvečen dne 3. sep- 
tembra leta 590., zvedel, da je gradeŠki škof Sever, ki se je 
bil v Ravenni združil z rimsko cerkvijo, odpadel od nje, 
poslal mu je meseca januvarja leta 591. pismo pod naslovom 
»Severo episcopo Aquilejensi«. Pisal mu je, da ga jejako 
zveselilo, ko je postal član rimske cerkve; a še bolj ga je 
pretreslo, ko je zvedel, da se je ločil od katoliške družbe. 
Veleva mu vsled ukaza grškega cesarja, da naj pride s svo- 
jimi tovariši k apostolski stolici, kjer se skliče sinoda, katera 
naj bi pravično razsodila, kar se jim zdi dvomljivo. 86 ) 

Ko so Sever in drugi razkolniški škofje dobili od pa- 
peža poziv, da bi prišli v Rim, obrnili so se naravnost do 
cesarja v Carigrad. Poslali so tje tri prošnje. Prvo so sesta- 
vili škofje tistih mest in gradov, kateri so bili pod langobardsko 

,8 ) Altino, Concordia, Verona, Viccnza, Treviso, Feltre, Asolo, 
Belluno, Zuglio in Ceneda so mesta in kraji na Beneškem, Trident in 
Seben (Brixen) sta na Tirolskem, Pulj, Poreč in Trst so pa v Istri. — 
Altino je sedaj majhen kraj od Benetek proti severu, Asolo je mesto 
od Feltra proti jugu, Zuglio je v Karniji od Tolmezza proti severu in 
Ceneda je sedaj majhen kraj med Bcllunom in Tre vi som blizu mesta 
Vittorio. Drugi kraji so znani. — Kar se tiče izraza »Cenetensisc, ome- 
nim naj, da se nahaja v nekaterih virih namesto njega beseda »Ccssen- 
sis«. Rubeis (Mon. ecel. Aquil. str. 259) misli, da je bila dotična škofija 
na malem otoku blizu Rovinja v Istri, ki se je nekdaj zval »Cissa«, ne 
pa v Cenedi. Istega mnenja sta Kandler in pa Monticolo (op. cit, str. 7, 
op. 5). Kar se mene tiče, ne morem jim pritrditi. Ako pravi Dandulus 
(VI, c. 2, op. cit., str. 104): ». . . cum aliis tribus episeopis ex Istria, 
videlicet Joanne Parentino, et Severo Trigestino, et Vindemio Cenetensi«, 
ki je posnel te besede iz Paula Diacona (III, c. 26), ki piše: »cum aliis 
tribus ex Istria episeopis, id est Joanne Parentino, et Severo, atquc Vin- 
demio«, menim, da se rečena pisatelja na teh mestih nista prav točno 
izrazila. 

8S ) Mansi, Concil. coll., IX, str. 1038. — Jaffe\ Rcg. pont. Rom., 
ed. 1885, I, str. 145, št, 1084; ed. 1851, št. 718. 



— 201 — 

oblastjo, drugo so odposlali oglejski škof Sever z ostalimi 
svojimi škofi, 87 ) tretjo pa rečeni Sever sam. Prva prošnja se 
nam je ohranila, drugi dve pa ne. Navesti hočem glavnejše 
stvari iz prve prošnje, katera je bila brez dvoma spisana 
leta 591. 

Omenjeno prošnjo je poslalo cesarju Mavriciju Tiberiju 
deset beneških in rhaetijskih škofov. V njej poudarjajo, da 
jih sedaj stiska zarad njih grehov jako težak jarm (namreč 
langobardski), vendar niso nikdar omahovali v pravi katoliški 
veri. Nikoli niso pozabili njegove svete države (namreč grške), 
v kateri so nekdaj mirno živeli in h kateri bi se zopet radi 
z božjo pomočjo kmalu povrnili. 

Vsled cesarskega pritiska so posamezniki pač polagoma 
zavrgli nauk (treh) poglavij, drugi pa, podučeni po (papežu) 
Vigiliju, 88 ) tega niso mogli storiti. Po zgledih svojih predni- 
kov so se ravnali sami (namreč prosilci) in izročeno jim 
ljudstvo, držali so se definicij chalcedonskega cerkvenega 
zbora, branili nauk (treh) poglavij ter se ločili od tistih, ka- 
teri so ga zavrgli. 

Potem omenjajo, da je cesarski eksarh Smaragd zarad 
treh poglavij večkrat razžalil ranjkega »nadškofa« Helijo. 89 ) 
Ta pa je prosil, da bi najprej sklical vse svoje soduhovnike 
(to je Škofe) ter potem šel k njemu (k cesarju), ki naj bi 
razsodil to zadevo. Nato je on (cesar) ukazal Smaragdu, da 
ne sme nadlegovati nobenega duhovnika zarad združitve z 
rimsko cerkvijo; pač pa je treba počakati, da bi se premagali 



B7 ) Tu nam je misliti na tiste škofe, kateri so živeli pod grško 
oblastjo, v prvi vrsti na isterskc škofe. 

88 ) Papež Vigilij ni hotel leta 553. v svoji pismeni odločbi obso- 
diti Teodora iz Mopsuestije, Tcodoreta iz Cyra in Ibe iz Edesse, za- 
četnike treh poglavij, rekši, da so že umrli in da jih je že Bog sam 
sodil. (Križanič, Zgodovina sv. kat. cerkve, I, str. 149). Privrženci treh 
poglavij so vsled tega mislili, da stoji papež Vigilij na njih strani. 

89 ) ». . . . patrem nostrum sanctae memoriae Hcliam archie- 
p i se op um Aquilejensis ecclesiae«. Tu vidimo, da so razkolniŠki škofje 
smatrali oglejskega vladiko za svojega nadškofa. Papež ga imenuje le 
škofa. 



— 202 — 

divji narodi in da bi potem prišli vsi duhovniki (oglejske) 
cerkve do svobode pod grško oblastjo. Prosilci pravijo, da 
so se trudili tudi takrat, ko je njih nadškof Helija umrl, da 
bi prišli pred cesarja. 

Ko je po Helijevi smrti postal "Sever nadškof oglejske 
cerkve, moral je pretrpeti veliko sramote, krivice in bičanja, 
ker so ga s silo privedli v Ravenno in vrgli v ječo, kar je 
(cesar) brez dvoma že čul. Prosilci trdijo, da so bili jako 
užaljeni, ko so slišali, da je moral njih oče in nadškof pre- 
stati take nadloge, kakoršne se niso nikdar godile pod krščan- 
skimi knezi. 

Prosilci pravijo, da so takrat 40 ) zvedeli, da je poslal 
papež Gregor Severu njegov (cesarjev) ukaz, da mora (Sever) 
priti zastran združitve v Rim. Prepričani so bili (prosilci), da 
so dobili njih nasprotniki ta ukaz od njega (od cesarja) po 
zvijačnosti. Potrti in žalostni so že skoraj obupali. Njih me- 
tropolit naj bi bil sojen od takih ljudij, s katerimi se niso 
hoteli nikdar zediniti ne sami, ne njih predniki in ne njih 
ljudstvo, odkar traja ta prepir. Zato jim (prosilcem) je moral 
njih nadškof večkrat s prisego potrditi, da v njih nenavzoč- 
nosti ničesar ne sklene zastran združitve. Tako vneti so vsi 
ljudje po njih farah zastran te zadeve, da bi rajši umrli, kakor 
pa se vsled združitve ločili od stare katoliške cerkve. Ohra- 
niti hočejo svojo katoliško vero ter se ravnati po vseh naukih 
chalcedonskega cerkvenega zbora. 

Beneški in rhaetijski škofje pravijo v svoji prošnji, da 
je njih sklep, katerega so že tudi naznanili svojemu očetu in 
nadškofu, ta, da se hočejo zarad združitve obrniti do njega 
(do cesarja), kadar bodo barbari premagani in bode čas ugo- 
den. Ko bodo užugani divji narodi, mine vojaška sila in 
povrne se stara svoboda. Sedaj naj vlada premirje (v verskih 
zadevah); kadar pa pošlje (cesar) svoj ukaz, hočejo priti pred 
njegov prestol ter tu dati popoln račun o svoji veri in o 
združitvi. Vendar ne morejo priznati kot svojega sodnika 
tistega človeka, s katerim se prepirajo in s katerim se nočejo 

40 ) Namreč meseca januvarja leta 591. 



— 203 — 

združiti (namreč papeža). V cesarskih postavah je določeno, 
da ne more biti nobeden sodnik v svoji zadevi. V navzoč- 
nosti krščanskih knezov so se vsakikrat poravnala različna 
verska mnenja; upati je, da se to tudi sedaj zvrši. Ako bi 
se pa zgodilo, da bi bil njih nadškof prisiljen združiti se z 
rimsko cerkvijo, potem ni upati, da bi vladala pravica, temuč 
najhujše nasilstvo. 

Prosilci omenjajo, da so takrat, ko so bili posvečeni, 
pismeno obljubili svojemu posvečevalcu, da hočejo ohraniti 
zvestobo sveti grški državi. Cesar gotovo ve, da so mu bili 
do sedaj vedno zvesti. Nato mu pretč, da bi odpadli od 
njega, ako bi ne odstranil s svojimi ukazi sedanjih stisk in 
nadlog. Obrnili bi se potem v slučaju, kadar bi bilo treba 
po smrti katerega koli izmed njih posvetiti njegovega nasled- 
nika, do sosednih gallskih (frankovskih) nadškofov. Metropo- 
litanska oblast oglejske cerkve, katera se nahaja pod njegovim 
(cesarjevim) gospostvom, nehala bi potem. Nekaj jednakega 
se je že pred leti začelo vršiti, ker v tistem času so postav- 
ljali gallski škofje svoje duhovnike po treh cerkvah oglejske 
nadškofije, tako n. pr. v Tiburniji. 41 ) Ako bi ne bil takratni 
cesar Justinijan s svojim ukazom odstranil nevarnega gibanja, 
polastili bi se bili gallski duhovniki vseh cerkva oglejske nad- 
škofije. Ker je on (cesar Mavricij Tiberij) vedno skrbel za 
mir v cerkvi ter z božjo pomočjo krotil prepirajoče narode, 
zato upajo (prosilci), da njih prošnja ne bo zastonj. Blagovoli 
naj jo milostno sprejeti ter delati s svojimi ukazi na to, da 
dobi oglejska cerkev zopet mir. 



41 ) Omenim naj, da so Franki v sredi šestega stoletja nekoliko 
časa vladali po Noriku (Izvestja muz. društva, VI, 1896, str. 51). Fran- 
kovski kralj Teodebert si je osvojil tudi večino Beneškega. Iz Proko- 
pijevih spisov je razvidno, da so leta 548. in 551. imeli Franki skorej 
vsa beneška mesta v svoji oblasti. Grški poveljnik Narsct, ki se je leta 
551. napotil s svojo vojsko iz Dalmacije v Italijo, ni mogel drugače skozi 
Beneško, kakor tik morskega obrežja, katerega so se bili Grki polastili. 
(Prokop., De bello Goth., III, c. 33; IV, c. 24 in 26). 



— 204 — 

Prošnjo je podpisalo deset škofov, ki so takrat vladali 
po raznih beneških in rhaetijskih mestih. 42 ) 

V drugih dveh prošnjah, kateri se nam niste ohranili, 
tožili so razkolniški škofje papeža Gregorja, da je poslal k 
Severu in drugim škofom vojake z jednim tribunom in jed- 
nim stražnikom ter jih silil, da bi prišli k njemu v Rim zarad 
svojih nazorov o naukih katoliške cerkve. Prosili so (razkol- 
niški škofje) cesarja, da bi jim dovolil za sedaj premirje v 
verskih rečeh in da bi jih papež ne silil priti v Rim. Kadar 
bo čas ugoden, hočejo se radi napotiti v Carigrad ter mu 
(cesarju) povedati, v katerih točkah se ne slagajo. 48 ) 

Ko je grški cesar dobil omenjene prošnje razkolniških 
škofov, pisal je papežu Gregorju I. Svetoval mu je, da naj 
pusti krivoverce pri miru tako dolgo časa, dokler se ne pre- 
mene politične razmere po Italiji. Kadar pridejo vsi isterski 
in beneški škofje do starega reda, to je pod grško oblast, 
takrat mu bo ložje s svojimi govori poravnati različnosti v 
verskih zadevah. 44 ) 

Papež Gregor I. je dobil tedaj od grškega cesarja ukaz, 
da naj za nekoliko časa ne sili razkol nikov, da bi se združili 
z rimsko cerkvijo. To papež tudi sam omenja v svojem 
pismu, katero je poslal meseca julija leta 592. ravennskemu 
škofu Ivanu. V tem pismu je papež izrazil tudi svojo zado- 
voljnost, ko je videl, kako marljiv in goreč je on (ravennski 
škof). Svetoval mu je, da naj nikar ne deli miloščine pogo- 
relemu mestu razkolnika Severa 46 ) že zato ne, ker ta pošilja 
darove na cesarski dvor z namenom, da bi ložje njemu (pa- 
pežu) nasprotoval. Pa tudi, ko bi Sever tega ne delal, treba 

i2 ) Prošnjo sta ponatisnila Rubeis (Mon. eccl. Aquil., str. 273—277) 
in Mansi (Concil. coll., X, str. 463—466). 

48 ) To je razvidno iz pisma, katero je poslal cesar Mavricij rim- 
skemu papežu. 

44 ) Pismo cesarja Mavricija do rimskega papeža Gregorja sta po- 
natisnila Rubeis (Mon. eccl. Aquil., str. 278) in Mansi (Concil. coll., X, 
str. 467). 

48 ) ». . . . Severi schismatici«. — Tako je papež imenoval takrat- 
nega gradeškega škofa. 



— 205 - 

je premisliti, da prej zaslužijo usmiljenje pravoverniki, kakoi* 
pa sovražniki cerkve. 46 ) 

S svojim trudom je papež Gregor pač dosegel, da se 
je več škofov in mnogo vernikov povrnilo v naročje katoliške 
cerkve ali pa so vsaj imeli namen, da bi kaj takega kmalu 
izvršili. To je razvidno iz nekaterih njegovih pisem. 

Meseca julija leta 595. je pisal isterskima škofoma Petru 
in Providenciju, 47 ) o katerih je zvedel po svojem notarju 
Kastoriju, da bi rada prišla v Rim, ako bi se jima ne delale 
nobene sitnosti. Papež pravi v svojem pismu, da jako želi, 
da bi se potrudila k njemu ter se ž njim pogovorila. Rad 
jima pojasni to, kar se jima zdi dvomljivo. Kar so določili 
papež Leon in pa četiri sinode, po tem se je treba ravnati. 
Prideta naj k njemu, ker je ložje pogoditi se osebno, kakor 
pa po pismih. Ko se seznanita z dokazi, zedinita se s sveto 
občno cerkvijo. Zagotovlja ju, da ju dostojno sprejme in 
potem milostno odpusti. Nato jima še jedenkrat zatrjuje, da 
se ne bode delala niti njima, niti komu drugemu kaka sitnost 
ako bi kdo prišel v Rim zarad te zadeve (zarad treh poglavij). 
Skrbeti hoče, da se povrneta brez Škode, kadar bodeta hotela, 
naj se že združita s sveto cerkvijo ali pa ne. 48 ) 

Papež je rad podpiral tiste, kateri so se odpovedali 
isterski zmoti 49 ) ter se povrnili v naročje katoliške cerkve. 

Tako je n. pr. meseca junija leta 596. pisal dijakonu 
Ciprijanu ter mu priporočal nekega Ivana, kateri je dal slovo 
isterskemu razkolu. Prosil ga je, da bi odštel rečenemu Ivanu 
za njegove potrebe vsako leto osem šilingov (»octo solidos«), 



4e ) Mansi, Concil. coll, IX, str. 1101. — Jaffe\ Reg. pont. Rom., 
ed. 1885, I, str. 153, št. 1198; ed. 1851, št. 833. 

41 ) V katerih isterskih mestih sta škofa Peter in Providencij vla- 
dala, ni znano. 

48 ) Mansi, Concil. coll, IX, str. 1231. — Jaflfe, Reg. pont. Rom., 
ed. 1885, I, str. 168, št. 1372; ed. 1851, št. 1003. 

*•) »Istricorum schisma«, »error Istricorum«. Tako je namreč 
papež Gregor večkrat imenoval razkol zarad treh poglavij. 

15 



— 206 — 

katere naj si (Ciprijan) zaračuna v svojih računih. 60 ) Istega 
Ivana je priporočal papež fanskemu 51 ) škofu Leonu v pismu, 
katero je temu poslal meseca julija leta 596. Papež je prosil 
škofa, da bi dajal Ivanu vsako leto nekoliko cerkvene pod- 
pore. Ob jednem je dostavil, da je treba karati in obsojati 
tiste razkolnike, ki so trdovratni, tolažiti in poživljati pa tiste, 
ki so se povrnili v naročje matere cerkve. 52 ) 

Papež je bil pripravljen skrbeti za osebno varnost tistih 
ljudij, kateri so imeli voljo, da bi se odpovedali razkolu. 

V ta namen je spisal meseca maja leta 599. tri pisma. 
Prvo je poslal v Ravenno takratnemu grškemu eksarhu Ka- 
liniku ter mu naznanil, da so prišli k njemu (k papežu) iz 
Istre 5S ) nekateri ljudje ter mu povedali, da hočejo dati slovo 
zmoti razkolnikov. Papež pravi, da bi jih podpiral sedaj, ko 
se vračajo v svojo domovino, da jih ne bodo nadlegovali 
hudobni ljudje. Varuje naj jih tako, da vidijo tudi razkolniki, 
da so pod njegovim (Kalinikovim) varstvom. Mogoče je, da 
bode njegovo (Kalinikovo) postopanje vplivalo tudi na druge 
razkolnike, da bodo posnemali te, kateri so se sedaj spre- 
obrnili. 54 ) V istem smislu je pisal takrat (meseca maja 599) 
za omenjene Istrijane ravennskemu Škofu Marinijanu ter mu 
naročal, da naj jim z veseljem postreže in pomaga, ako bi 
bilo potreba. Vpliva naj tudi na eksarha, da pripomore s 
svojimi ukazi, da se povrnejo brez nevarnosti. 55 ) V istem 
času je pisal defensorju Romanu ter mu priporočil neke Istri- 
jane, kateri so se napotili k svojemu škofu, ki je takrat bival 



50 ) Mansi, Concil. coll., X, str. 27. — Jaff<5, Reg. pont. Rom., ed 
1885, I, str. 172, št. 1418; ed. 1851, št. 1051. 

81 ) Fano je mesto v Italiji ob Jadranskem morju med Rimini-jem 
in Jakinom. 

M ) Mansi, Concil. coll., X, str. 32. — Jaflfe, Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 173, št. 1427; ed. 1851, št. 1052. 

58 ) ». . . . de Istriae partibus«. 

M ) Mansi, Concil. coll., X, str. 173. — Jaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 191, št. 1666; ed. 1851, št. 1253. 

M ) Mansi, Concil. coll., X, str. 174. — Jaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 192, št. 1674; ed. 1851, št. 1254. 



— 207 — 

v Siciliji. Prosil ga je, da bi Istrijanom šel na roko, ker dru- 
gače bi jih lahko prej dobili v svoje kremplje razkolniki on- 
dotnih krajev. Ker želi rečeni škof priti v Rim ter se združiti 
s cerkvijo, kakor so Istrijani povedali, zato naj podpira tudi 
njega (škofa). Potrudi naj se, da osebno ali pismeno prego- 
vori škofa, da se v resnici napoti do apostolske stolice. Tudi 
naj mu da potrebnih potnih stroškov. Papež pravi, da hoče 
škofa prav ljubeznivo sprejeti. Ako se mu (škofu) pa zdi pre- 
težavno, da bi šel v Rim, blagovoli naj mu (papežu) nazna- 
niti, da bi se v Siciliji zedinil s cerkvijo. 56 ) 

Papež Gregor je rad pohvalil tiste ljudi, ki so se posebno 
trudili, da bi uničili krivoverstvo. Tudi jih je vnemal k no- 
vemu delu. 

V tem smislu je pisal papež meseca maja leta 599. jedno 
pismo nekemu Basiliju, ker se je trudil z veliko gorečnostjo, 
da bi bil odstranil isterski razkol. Spodbujal ga je, da bi 
kolikor mogoče pridno delal. Le na ta način bi dosegel svoj 
namen ter spreobrnil razkolnike. 67 ) 

V četirih pismih, katera je papež Gregor odposlal me- 
seca maja rečenega leta raznim osebam, popisane so takratne 
verske razmere na koperskem otoku. 58 ) 

V prvem pismu čestita papež koperskim prebivalcem, 
ker so se povrnili k pravi veri. Naznanja jim, da je ukazal 



M ) Mansi, Concil. coll., X, str. 173. — Jaffč, Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 192, št 1676; ed. 1851, št, 1252. 

5T ) Mansi, Concil. coll., X, str. 171. — Jaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 192, št. 1679; ed. 1851, št. 1249. 

5S ) »Caprea insula« ali »insula Capritanac je koperski otok, ki je 
bil tam, kjer je sedaj kopersko mesto. Tega mnenja sta tudi Kandler 
in Monticolo (op. cit., str. 64, op. 3). Da je bila »Caprea insula« v Istri, 
ne pa na Beneškem, sklepati bi smeli iz besed papeževega pisma do 
ondotnih prebivalcev (»Habitatoribus Capreae insulae Istriae provin- 
ciae«). Gl. Jaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 1885, I, str. 192, št. 1678; ed. 
1851, št. 1167. — Znano nam je, da pomenja tudi izraz »Capraria in- 
sula« koperski otok. (Glej Izvestja, str. 163, op. 50.) V nekaterih po- 
znejših listinah pomenja beseda »Capris« kopersko mesto. Brez dvoma 
izhajajo besede Caprea, Capritana, Capraria, Capris in slovensko ime 
Koper iz jednega in istega korena. 

15* 



— 208 — 

ravennskemu Škofu Marinijanu, da naj na mesto razkolniškega 
škofa posveti kakega pravovernega moža za njegovega na- 
slednika. 59 ) — V drugem pismu, katero je poslal eksarhu 
Kaliniku, izraza svoje veselje, da je ta poslal nekatere Koper- 
čane, ki so se hoteli združiti s sveto cerkvijo, v Rim. Piše 
mu, da je ukazal ravennskemu škofu Marinijanu, da bi izvršil 
posvečevanje na koperskem otoku. 60 ) — Tretje pismo je 
dobil omenjeni škof Marinijan. Papež mu je pisal, da je bil 
postavljen v gradu, ki se zove No vas, za škofa neki Ivan, ki 
je prišel iz Panonije. 61 ) Z gradom so združili koperski otok 
kot njegovo škofijo. Nato je rečenega Ivana s silo pregnal 
isterski škof 62 ) ter ondi posvetil drugega, kateri bi pa ne 
smel bivati v rečenem gradu, temuč na otoku. Ko je ta ne- 
koliko časa tu živel, obrnil se je z vsem svojim ljudstvom 
do eksarha Kalinika ter ga prosil, da bi se združil s katoliško 
cerkvijo. Pozneje so ga razkolniki pregovorili, da se je znova 



Nekateri mislijo, da je insula Capritana = caorlski otok. (Caorle 
>e mesto na Beneškem, kjer se Livenza izliva v morje). Kaže se, da se 
motijo. V Caorle je prišel za časa papeža Dcusdedita iz strahu pred 
Langobardi coneordijski škof s svojimi ljudmi ter določil, da bi bil 
njegov sedež odslej na rečenem otoku. (Johannis Diaconi Chron. Ve- 
netum pri Monticolu op. cit, str. 64: >Tertia vero Caprulas vocitatur, 
ad quam Concordiensis episeopus cum suis Longobardorum timoratione 
territus adveniens, auetoritate Deusdedi pape episeopati sui sedem inibi 
in posterum manendam confirmavit et habitarc disposuiU). Papež Deus- 
dedit je vladal od 19. oktobra leta 615. pa do 8. novembra leta 618. 
Ako so besede beneškega kronista resnične, moramo reči, da ni bilo 
na caorlskem otoku škofov pred letom 615., ker si ne moremo misliti, 
da bi bil prestavil coneordijski škof svoj sedež tjekaj, kjer so vladali 
že drugi škofje. 

* 9 ) Jaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 1885, I, str. 192, št. 1678; ed. 1851, 
št. 1167. 

60 ) Mansi, Concil. coll., X, str. 117. — Jaffč, Reg. pont. Rom., 
ed. 1885, I, str. 192, št. 1680; ed. 1851, št. 1165. 

61 j ». . . . quod in castello, quod No vas dicitur, episeopus quidam, 
Joannes nomine, de Pannoniis veniens fuerit constitutus«. — Grad »No- 
vas« je bil brez dvoma blizu Kopra. 

M ) ». . . . ab Istrico episeopo . . . .« — Tu nam je misliti na 
gradeškega škofa Severa. 



— 209 — 

povrnil k njim ; njegovi podložniki pa tega niso hoteli storiti. 
Ker ti niso mogli imeti razkolnika za svojega škofa, prosili 
so za drugega. Papež pravi, da se sedaj obrača nanj (do 
škofa Marinijana), da bi pozval prej omenjenega škofa, ki 
naj se znova združi s katoliško cerkvijo in s svojo škofijo. 
Ako ki pa tega ne storil (odpadli Škof), posveti naj (Marinijan) 
novega škofa ter ga postavi čez rečeni otok za toliko časa, 
dokler ne sprejmejo isterski škofje katoliške vere. Tudi naj 
(Marinijan) prosi eksarha Kalinika, da poroča o vseh teh 
zadevah svojemu cesarju. 63 ) — Četrto pismo je papež poslal 
Anatoliju, svojemu zastopniku v Carigradu, ter mu velel, da 
bi cesarju naznanil postopanje razkolniškega škofa na koper- 
•; skem otoku. 64 ) 

Papež Gregor se je po zgledu svojega prednika, Pelagija L, 
včasi obrnil do politične oblasti ter ž njeno pomočjo hotel 
napraviti konec krivoverstvu. 

V že omenjenem pismu, katero je poslal meseca maja 
leta 599. eksarhu Kaliniku, spodbujal je tega, naj spravi raz- 
kolnike pod oblast njih pravega gospoda (to je grškega 
cesarja). 66 ) — Prej ko ne je Kalinik dobil v tistem času 
nekak poziv, da bi preveč ne pritiskal na razkolnike. Papež 
pravi v svojem pismu, da dotični ukaz ni pristen. Tudi ne 
stoji v ukazu, da naj bi (Kalinik) odbijal tiste, ki se hočejo 
s cerkvijo zediniti, pač pa je v njem zapisano, da naj nikar 
preveč ne preganja v tem nezanesljivem času tistih, ki se 
nečejo združiti. Prosi ga, da bi to tudi naznanil svojemu 
cesarju. — V istem pismu pripoveduje papež, da je njegov 
(Kalinikov) pristavnik (»major domus«) baj6 zgubil prošnjo 
nekega škofa, kateri se je hotel spreobrniti. Pozneje je prišla 
prošnja v roke cerkvenih sovražnikov. Papež pravi, da ni 
pristavnik najbrže tega storil iz nemarnosti, temuč je bil prej 



68 ) Mansi, Concil. coll., X, str. 118. — Jaffe", Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 193, št. 1681; ed. 1851, št. 1166. 

•*) Jaflfe, Reg. pont. Rom., ed. 1885, I, str. 193, št. 1682. 

6& ) Brez dvoma je imel papež tu v mislih tiste razkolnike, ki so 
živeli pod langobardskim gospostvom. 



— 210 — 

ko ne podkupljen od cerkvenih nasprotnikov. Potem piše 
papež, da pričakuje, da pride (Kalinik) na praznik rojstnega 
dne sv. Petra apostola (dne 1. avgusta) v Rim. 66 ) 

Eksarh je gospodoval čez vse bvzantinske pokrajine 
po Italiji ter imel svoj sedež v Ravenni. Po posameznih po- 
krajinah so ukazovali vojaški mojstri (»magistri militum«). 
Po Istri je leta 599. vladal kot vojaški mojster neki Gulfar, 
kateremu je papež pisal meseca maja ali junija ter ga pohvalil 
zarad njegove verske gorečnosti. Zvedel je namreč (papež) 
od ljudij, ki so prišli iz Istre (»de Istriae partibus«), kako se 
trudi, da bi združil v svoji pokrajini vse razkolnike z apostolsko 
cerkvijo. Spodbujal ga je, da bi skrbel z jednako navduše- 
nostjo še v prihodnje za sveto cerkev. Tudi naj tiste, katere 
je pripeljal v pravi hlev, brani ter jim pomaga. 67 ) 

Omenil sem že, da je imel papež Gregor v Carigradu 
svojega zastopnika, dijakona Anatolija, kateremu je pisal 
meseca maja leta 599. o postopanju razkolniškega Škofa na 
koperskem otoku. — Meseca julija istega leta mu je znova 
poslal pismo ter mu priporočal neke ljudi, ki so se odpo- 
vedali isterskemu razkolu in se združili s cerkvijo. Prišli so v 
Carigrad pritožit se zarad zlobnosti nekaterih razkolniških 
škofov. Papež je velel Anatoliju, da bi rečenim ljudem šel na 
roko, da ložje dosežejo to, kar je prav. 68 ) — Jeden mesec 
pozneje je pisal papež v tretje rečenemu Anatoliju ter mu 
priporočal nekega Marcelina, kateri si je pridobil mnogo 
zaslug zastran isterskih zadev. Prosil ga je, da bi Marcelina 
opravičil pri cesarju, ker se je nekoliko zakasnil, akoravno 
ne vsled svoje krivde. 69 ) 



8e ) Mansi, Concil. coll., X, str. 117. — Jaffe\ Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 192, št. 1680; ed. 1851, št. 1165. 

eT ) Mansi, Concil. coll., X, str. 172. — Jaflfe, Reg. pont. Rom., ed. 
1885, I, str. 193, št. 1687; ed. 1851, št. 1251. 

e8 ) Mansi, Concil. coll., X, str. 158. — Jaffe\ Reg. pont Rom., ed. 
1885, I, str. 196, št. 1728; ed. 1851, št. 1221. 

et ) Mansi, Concil. coll., X, str. 166. — Jaffe\ Reg. pont Rom., ecj. 
1885, I, str. 199, št. 1764; ed. 1851, št. 1238, 



— 211 — 

S svojo marljivostjo je papež Gregor dosegel, da so se 
nekateri škofje odpovedali razkolniŠtvu. Zanimiva je v tem 
oziru prisega nekega škofa (brez dvoma tržaškega škofa 
Firmina), ki je bila spisana v Carigradu dne 10. februvarja 
leta 602. 

V tej prisegi pravi škof, da se je po daljšem preudarku 
svojevoljno odpovedal razkolniŠtvu ter se zedinil z apostolsko 
stolico. Da se ne bo zdelo, da je to storil iz zlobnosti ali 
pa na videz, obeta (škof) njemu (cesarju), sv. Petru kot 
prvemu apostolu, njegovemu namestniku Gregorju (»ejus 
vicario beatissimo Gregorio«) ter tega naslednikom, da se 
ne povrne nikdar več k razkolniŠtvu, temuč da ostane 
vedno združen s sveto katoliško cerkvijo in rimskim papežem. 
Zato prisega pri vsegamogočnem Bogu, pri četirih svetih 
evangelijih, katere ima v roki, pri sreči narodov in pri slavnih 
svojih gospodih (grških cesarjih), ki vladajo državo, da ostane 
vedno združen s sveto katoliško cerkvijo in z rimskim pa- 
pežem. Ako bi se, kar se pa ne sme zgoditi, ločil od cerkve, 
zaslužil bi večno kazen in z začetnikom razkolništva naj bi 
trpel na drugem svetu. 

To prisego je škof narekoval svojemu notarju z do- 
voljenjem svojih presbiterov, dijakonov in klerikov, kateri so 
mu (škofu) radovoljno sledili, združili se s cerkvijo ter pod- 
pisali listino. Tudi škof sam jo je podpisal ter jo potem izročil 
cesarju. 70 ) 

Ko se je tržaški škof Firrtiin odpovedal krivoverstvu, 
sporočil je to pismeno papežu v Rim. Nato mu je papež 
Gregor odgovoril meseca marca leta 602. ter mu naznanil 
svoje veselje, ker se je združil s cerkvijo, od katere je bil 
ločen vsled ščuvanja svojeglavnih in nevednih ljudij. Ko ga 
zapazi stari sovražnik, da se je odstranil od njega (od raz- 
kolnikov), ne bo miroval ter ga še bolj zalezoval. Zato naj 
skrbi na vse načine ter se pripravlja, da odbije njegove na- 
pade. Nobena želja, nobena zmota, nobeno dobrikanje in 

70 ) Rubeis, Mon. eccl. Aquil., str. 285. — Kandler, Codice dipl. 
Istr.. ad. ann. 602. 



— 212 — 

nobena skušnjava naj ga (Firmina) ne premoti in ne pripelje 
na staro pot. Sedaj, ko se je povrnil v naročje matere cerkve, 
dela naj jako pridno, da bo mogel spreobrniti tudi druge. 
Škodo, katero je napravil s svojim zgledom kot odpadnik, 
naj ne popravi samo s svojo spreobrnitvijo, temuč tudi tako, 
da pridobi svojemu gospodu Še več ljudij, kakor pa mu jih 
je zgubil. 71 ) 

Papež je v tem pismu omenil, da bodo Firmina, ker se 
je združil z rimsko cerkvijo, razkolniki nadlegovali ter se 
prizadevali, da bi ga znova pridobili. Da se ni motil, kaže 
nam njegovo pismo, katero je poslal meseca junija leta 603- 
eksarhu Smaragdu. Papež Gregor piše v dotičnem pismu, da 
je zvedel, s kako gorečnostjo je (Smaragd) nekdaj podpiral 
božjo cerkev po Istri. 72 ) 

Potem papež naznanja Smaragdu, kar se mu je pred 
kratkim poročalo iz rečene pokrajine. Pripoveduje mu, da se 
je tržaški škof Firmin še pred njegovim (Smaragdovim) do- 
hodom 73 ) odpovedal razkolništvu ter se združil s cerkvijo. 
Ko je to slišal gradeški Škof Sever, glavar razkolnikov, 74 ) 
hotel je Firmina najprej z raznimi darili odvrniti od njegovega 
dobrega naklepa. Ker pa ni na ta način dosegel ničesar, začel 
je njegove (Firminove) someščane hujskati k uporu zoper 
njega. Koliko je moral Firmin vsled tega ščuvanja pretrpeti, 
lahko zve (Smaragd) natančneje v svoji bližini. Pošlje naj 
ukaze svojim zastopnikom po Istri ter naj jim zapove, kako 



M ) Mansi, Concil. coll., X, str. 331. — Kandler, Codice dipl. Istr. 
ad. ann. 602. — Jaflfe, Reg. pont. Rom., ed. 1885, I, str. 209, št 1863; 
ed. 1851, št. 1466. 

") Smaragd je bil, kakor nam je že znano, za časa gradeŠkega 
škofa Helije byzantinski eksarh v Ravenni; bil je tedaj prednik eksarha 
Kalinika. Povedal sem že, da je rečeni Smaragd prepeljal četiri razkol- 
niške škofe s silo v Ravenno ter jih tu primoral, da so zavrgli tri po- 
glavja. Prej ko ne je papež Gregor zvedel o vseh teh dogodkih in sedaj 
pohvalil v pismu Smaragdovo gorečnost. 

78 ) Za Kalinikom je bil Smaragd znova poslan kot eksarh v Ra- 
venno. 

74 ) »Severus Gradensis episcopus, ejusdem caput schismatis«. 



— 213 — 

naj branijo Firmina. Papež prosi Smaragda, da bi pokazal 
svojo gorečnost v tej zadevi sedaj še bolj, kakor nekdaj. 
Čim bolj se ga bodo bali sovražniki prave vere, tem bolj 
spoznajo tudi zunanji sovražniki njegovo moč. 76 ) 

GradeŠki Škof Sever je vladal 21 let in 31 dnij. Ko je 
umrl, pokopan je bil v cerkvi sv. Evfemije. Tej cerkvi je v 
oporoki prepustil svoje imetje, katero so mu zapustili nje- 
govi stariši. Zato je pa določil, da naj duhovniki gradeške 
cerkve opravijo zanj vsako soboto jedno mašo. Tudi je 
sklenil, da naj se v Gradežu ustanovi posebna miza za reveže. 76 ) 

Vsled prizadevanja papeža Gregorja I. in drugih kato- 
liških mož se je mnogo razkolnikov združilo z rimsko cerkvijo. 
Med njimi je bilo tudi nekoliko Škofov. Katoliška vera se je 
vedno bolj utrjevala po tistih straneh, kjer so vladali grški 
cesarji, to je po primorskih krajih isterskega polotoka in pa 
po beneških otokih. Po Furlaniji in sploh po celinskem delu 
beneške pokrajine so pa imeli razkolniki varno zavetje, ker 
so jih podpirali ondi gospodujoči Langobardi, ki so bili 
sami dolgo časa udani arijanski veri. Tem je bilo ljubše, da 
so živeli pod njih oblastjo razkolniki, kakor pa katoličan je, 
ker vsled tega niso imeli rimski papeži po rečenih zemljah 
nobene oblasti v verskih zadevah. 

Kakor večkrat, vplivali so tudi takrat razni politični 
činitelji na katoliško in na razkolniško stranko. To se je 
posebno pokazalo leta 607., ko je bilo treba po smrti gra- 
deškega škofa Severa postaviti novega naslednika. Namesto 
jednega škofa sta bila izvoljena dva. Z dovoljenjem lango- 

") Mansi, Concil. coil., X, str. 364. — Kandler, Codice dipl. Istr. 
ad. ann. 603. — Jaffe, Reg. pont. Rom., ed. 1885, I, str. 212, št. 1901; 
ed. 1851, št. 1518. 

Te ) Danduli Chronicon, VI, c. 2, pars 29 (Muratori, op. cit, str. 
108). — Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, op. cit., str. 9). 
— Chronicon Gradense (Monticolo, str. 50). — Obe kroniki oglejskih 
patrijarhov poročate, da je Sever vladal le 15 let, kar pa je na vsak 
način premalo. O Severu trdite rečeni kroniki, da je vodil gradeško 
cerkev le 15 let, o Heliji pa, da je bil 22 let njen predstojnik. (Gl. 
Isvestja, str. 165, op. 54). Ravno nasprotno bi bilo še precej resnično 



— 214 — 

bardskega kralja Agilulfa in furlanskega vojvode Gisulfa so 
si razkolniki zbrali v Ogleju, tedaj na langobardskih tleh, za 
svojega škofa opata Ivana. Na Gradežu pa, kjer so ukazo- 
vali takrat grški vladarji, postavili so v istem času katoliČanje 
Kandidijana za svojega vladiko. 77 ) 

") Paul. Diacon., De gest. Langob., IV, c. 33. — Landulphi Sa- 
gacis Additamentum ad hist. miscell. (Migne, Patrolog. curs. compl., ser. 
lat., tom. 95, str. 1151). — Glej tudi Chron. patr. Aquil. primum (Ru- 
beis, op. cit, str. 8) in pa Chron. patr. Aquil. alterum (Rubeis, op. cit. t 
str. 9). — V zapisniku mantovanske sinode, ki je bila dne 6. junija 
leta 827., čitamo: »In Gradu quoque ordinatus est haercticus Can- 
didianus. Hic enim Candidianus nec per consensum comprovincialium 
episcoporum, nec in civitate Aquilcja, scd in dioecesim et plebem Aqui- 
lejenscm Gradus, quae est perparva insula, contra canonum statuta ct 
sanctorum patrum dccreta ordinatus est«. — Na nekem drugem mestu 
pa stoji: »A Paulo quoque patriarcha usque ad Joannem patriarcham, 
ubi inter Aquilejcnsem sedem et Gradus plebem ejus divisio facta est, 
sunt patriarchae quinque, qui omnes ut esset judicaverunt, usque ad 
Candidianum haereticum, qui hanc divisionem cum Graccis, qui 
totam Histriam suo quoque jure tenebant, gessit«. — Tu vidimo, kako 
lahko se v dveh stoletjih pozabi, kar je resničnega, ter se nadomesti s 
tem, kar je izmišljeno. Na rečeni sinodi, katere so se udeležili dva pa- 
peževa legata, dva zastopnika rimskih cesarjev, dva nadškofa, dvajset 
škofov in prav mnogo katoliških duhovnikov, razglasili so katoliškega 
škofa za krivoverca, razkolnike pa za prave kristijane. 

Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, op. cit., str. 9) 
in pa za njo tudi Chronicon Gradense (Monticolo, str. 50), Johannis 
Diaconi Chronicon Venetum (Monticolo, str. 76), Chronicon Vcnetum 
vulgo Aitinate (Mon. Germ., Script. XIV, str. 16) in Danduli Chronicon, 
VI, c. 3 (Muratori, op. cit., str. 108) poročajo, da je bil po smrti Škofa 
Severa na Gradežu postavljen za njegovega naslednika Marcijan, ki 
je potem v rečenem mestu vladal tri leta, j eden mesec in pet dnij. Še 
le po Marcijanovi smrti je bil izvoljen Kandidijan. — Najstarejši zgo- 
dovinski viri ne poznajo v tistem času škofa Marcijana na Gradežu. Po 
mojih mislih se nanaša to, kar nam našteti kronisti pripovedujejo o 
gradeškem škofu Marcijanu, na oglejskega škofa Marcijana ali 
Martenijana, ki je bil naslednik zgoraj imenovanega oglejskega škofa 
Ivana. — Marcijana ne moremo tudi iz nekega drugega razloga uvrstiti 
med gradeške škofe tistega časa. Znano je, da je škof Sever umrl leta 
607 in da je bil leta 628. postavljen za gradeškega škofa odpadnik 
Fortunat. Med letom 607. in 628. pa so vladali, kakor je iz raznih virov 
razvidno, škof Kandidijan 5 let, škof Epifanij 1 leto, 3 mesece in 11 dnij, 



— 215 — 

Ako bi smeli verjeti temu, kar stoji v zapisniku že večkrat 
omenjene mantovanske sinode z dne 6. junija 1. 827., morali 
so isterski Škofje posvetiti Kandidijana, ker je byzantinski 
eksarh to zahteval in so jih grški vojaki k temu prisilili. 78 ) 
Kadar je umrl katoliški škof na Gradežu, dobil je novega 
naslednika; ravno to se je zgodilo v Ogleju, ako je ondotni 
razkolniški škof zapustil ta svet. Stara oglejska cerkev, katero 
sta ustanovila sv. Marko in sv. Hermagora, razdelila se je 
sedaj v dve cerkvi, v oglejsko in gradeško, kar pa je postalo 
v teku časa za obe jako osodepolno. Nasprotovanja, prepiri 
in Še celo sovražni napadi so se skozi več stoletij pogostoma 
ponavljali med oglejskimi in gradeškimi cerkvenimi pastirji, 
ker prvi kakor drugi so si prisvajali prvaštvo čez isterske in 
beneške škofe. 



Dostavek. 



Imena istefskih škofov, katera so omenjena v ti razpravi. 
Znak f kaže, da je bil dotični škof katoličan, znak * pa po- 
menja, da je bil razkolnik. Oba znaka *f pa kažeta, da je 
bil navedeni škof nekoliko časa razkolnik, nekoliko časa pa 
katoličan. Zraven imen se nahajajo letnice. Kar je v oklepih, 
vzeto je iz nepristnih virov. 

Trst. 

t Frugiferus, 547. 

*t Sevcrus, (579), 587/591- 

*f Pirminus, 602. 

Koper. 

f Joannes de Pannonia, 599. 



ter <kof Ciprijan 15 let, 3 mesece in 20 dnij. Vsi ti trije so vodili gra- 
deško cerkev 21 let in 7 mesecev, to je od 607 pa do 628. 

' 8 ) ». . . . ac per hoc, ipso annitente axarcho, Histriae episcopi 
de ecclesiis suis a militibus Graecorum tracti sunt, et turne Candidianum 
ordinare compulsi.« (Mansi, Concil. coll., XIV, str. 496. — Glej tudi 
Rubeis, Mon. ecel. Aquil M str. 417.) 



— 216 — 

Novi Grad (Cittanuova). 
•t Patricius, (579), 5*7/591. 

Poreč. 

* Eufrasius, 559. 
*t Joanncs, (579), 587/591 - 

Pulj. 

t Venerus, Vcnerosus, 501, 502. 

t Antonius, 507/511. 

t Isaacius, 547. 

* Adrianus, (579), 5*7/591- 

Pičen. 

* (Marcianus), (579). 

Razun teh isterskih Škofov sta nam znana tudi: 

*t Petrus, 595, c. 607. 
*t Providentius, 595, c. 607. 

Ni nam znano, v katerih isterskih mestih sta vladala 
Petrus in Providentius. Gotovo ne v Trstu, kjer je bil leta 
602. Firmin za škofa ; a tudi ne v Kopru, kjer so imeli pred 
letom 599. za Škofa Ivana iz Panonije, potem pa še nekega 
drugega, ki se je izneveril katoličanstvu. Ostanejo nam tedaj 
kraji Novi Grad, Poreč in Pulj. O pičenskem Škofu ne bom 
govoril, ker ga omenja samo jedna izmišljena listina. 



Podružnica sv. Nikolaja na Visokem pod 
Kurešekom. 

Spisal M. S. 

Vas Visoko leži slabe pol ure pod vrhom Kureščka. 
Zanimiva visoška podružnica pa stoji osamljena par minut 
proč od vasi na prijaznem griču. Na zunaj ne kaže cerkev 
nič posebnega. Nad vhodom se vzdiguje precej velik zvonik 
s piramidalno streho. Cerkev je obrnjena od juga proti se- 
verju. Na zahodni strani cerkvene ladij e je zunaj naslikana 



— 217 — 

orjaška podoba sv. Krištofa, kateri nosi na ramenu malega 
Jezusa. V eni roki drži Jezušček trak z napisom v gotskih 
minuskulih : >ego sum lux mundi . via . veritas«, drugo roko pa 
poklada svetniku na glavo. V levi roki ima sv. Krištof močno 
gorjačo, ki se na zgoraj razrašča v zelene veje. Svetnik brodi 
po vodi, v kateri plavajo ribe, morski raki in morska deklica. 
Oprava sv. Krištofa je ona iz 15. stoletja. Ta slikarija je se 
precej dobro ohranjena, le pri tleh je podoba okrušena. Na 
tej sliki ste vpraskani dve letnici: 1542 in 1568, z nerazloč- 
ljivim podpisom. Tik zraven te slike je manjša slika, obse- 
gajoča dober kvadratni meter prostora, predstavlja pa roga- 
tega peklenščka, ki ima na verigi neoblečeno deklfe in okrog 
dekleta je ovit trak z napisom, ki se pa ne da več brati. 
Tudi nad peklenščkom je tak trak z napisom, ki se tudi več 
ne razloči, spodaj pod njegovimi kremplji pa švigajo plameni. 
To je »peklenšček zapeljivec mladine«. Škoda, da je slika 
zelo poškodovana. Še zmiraj pa kaže, da jo je slikala spretna 
umetnikova roka, kakor tudi ono sv. Krištofa. Te vrste slike 
niso redke pri nas. Vidijo se na primer v cerkvi sv. Nikolaja 
na Tabru in v cerkvi sv. Janeza ob bohinjskem jezeru. Srednje- 
veški slikarji so se radi posluževali simbolike te vrste. Zelo 
zanimive so slike sv. Krištofa na cerkvah. In teh slik ni malo 
pri nas. Zakaj so jih napravljali naši predniki v toliki meri 
na cerkvene zidove? Zakaj so narejene skoro vse po istem 
načinu? Zakaj se vidijo pri cerkvah na hribih in v dolinah 
ob vodah? Ali niso morebiti ti Krištofi ostanki in namestlri 
kakega vodnega boga ali kakega drugega božanstva naših po- 
ganskih prednikov ? Taka vprašanja so še nerešena in zaslužijo 
vsekako temeljitega preiskovanja. Gotovo je, da je bil sv. 
Krištof pri nas svoje dni prav domač svetnik, ker je bilo 
toliko Krištofov, in to v najboljših in najbolj slavnih kranjskih 
rodovinah. Pripomnim naj le Še to, da je sv. Krištof zelo 
poznan tudi na Francoskem in da ga Nemci štejejo med svoje 
štirinajstere pomočnike v sili. Na cerkvenem zidu na levi 
strani zvonikovi zapazimo še neko drugo sliko, ki je pa že 
vsa razdrapana. Po nekoliko se še poznata sv. Apolonija in 



— 218 — 

neka druga svetnica. Spodaj na tej podobi je tudi ostanek 
slikarjevega podpisa, žal, da se more brati le še odlomek, ki 
je pisan z gotskimi minuskuli: >malar*von , villactrpirger , zu' 
laybach«. 

Zidana je bila ta cerkev, kakor se vidi na prvi pogled, 
v gotskem slogu. Ladija meri na dolgost 9 metrov, na širo- 
kost 6 metrov. Bila je zadnji čas slikana, toda ne tako, kakor 
pristoja cerkvi. Dve štirivoglati okni jo razsvetljujeti. Strop je 
lesen in barvan z mavričnimi barvami, okraski njegovi so 
patronovani in ne kažejo nikake posebnosti. Na vsako stran 
slavoloka stoji po jeden altar. Zanimiv je posebno oni na 
levi strani, to je takoimenovani altar s platnicama (Fltigelaltar) ; 
le škoda, da je prišel nekemu nepoklicanemu mazaču v roke, 
ki ga je zelo pokvaril. Altar je prav tak, kakor oni v cerkvi 
sv. Petra nad Želimljami. Nad predelo stoji lesena omarica z 
dvojnimi vratici, na vrhu so strelne line, pozneje mu je nekdo 
napravil še nekako renesanško pročelje. V omarici stoji po- 
doba sv. Gregorja, na vraticih sta pa naslikana sv. Lenart in 
še neki drugi svetnik. Na zunanji strani vratic so kačasti 
okraski, prav taki, kakor pri sv. Petru na Vrhu. Vidi se, da 
je delala ta altar ista roka, kakor onega na Vrhu. To je tedaj 
drugi altar s platnicama, ki je do sedaj pri nas znan. Na 
desni strani je nad altarjem na zidu neki svetnik-Škof z got- 
sko palico in še neki drugi svetnik s knjigo in križem v 
roki. Zgoraj je podoba Križanega, poleg njega sta pa Marija 
in sv. Janez. Zraven tega altarja je na ladjini zid naslikana 
podoba sv. Mihaela, stoječega na Luciferju in s tehtnico v 
roki. Prezbiterij je nekaj ožji od ladij e. Loči ga od nje šilast 
slavolok; širok je 4'3 m in dolg 4 m. Obok v prezbiteriju 
ima gotska rebra, ki upadajo na zid na konzole, ki obstoje 
iz doprsnih podob kaj čudne postave. Do sedaj še nisem 
zapazil takih konzol pri naših gotskih cerkvah. Modelo vanje 
njihovo je zelo surovo, posebno obrazi so čudni, roke pa 
imajo na prsih jedno vrh druge, ne križane. Kakor vse kaže, 
so te podobe za več sto let starce nego cerkev. Mogoče 
je, da so bile od drugod sem prenesene ter vzidane pod 



— 219 - 

rebra. Ali so to podobe kakih malikov, služeČih kot pod- 
nožje krščanskemu bogočastju, ali pa podobe dobrotnikov 
cerkve (moža, žene in otroka) — ne morem razsoditi. 

Vsa rebra se stičejo na oboku v dva sklepnika, ki ne 
kažeta nikake olepšave. Pred časom so razsvitljevala tri visoka 
in ozka šilasta okna prezbiterij, sedaj so vsa ta okna na pol 
zazidana, mesto njih ste narejeni dve štirivoglati okni. Veliki 
altar z glavno podobo sv. Nikolaja je barokno delo iz sedem- 
najstega stoletja. 

Posebno pa nas zanimajo slike v prezbiteriju , katere 
pokrivajo vse stene in obok. Oglejmo si jih po vrsti. Spodnji 
del slik do konzol je sedaj prebeljen, vendar kažejo ostanki 
slikarije, da so bili tu narejeni neki predali in stoli, prav 
tako , kakor v cerkvi sv. Petra na Vrhu. Začnimo na levi 
strani ! Med konzolama, do tam, kjer se začne šilasti obok 
kriviti, gledamo precej veliko skupino (1), kažočo obglavljenje 
treh tribunov in prikazen sv. Nikolaja, ki jih reši preteče 
smrti. Zgoraj nad to skupino do začetka oboka je narejen 
sv. Urh (2) ; v kožici na oboku pa angelj z godbenim orodjem 
(3). V drugem polju je štirivoglato okno, zgoraj (4) neki 
škof-svetnik, v kožici pa (5) angelj s povzdignj enima rokama. 

V tretjem polju je napol zazidano šilasto okno, na straneh 
(6) sv. Peter in (7) sv. Janez, v poševnih plateh (8) sv. Andrej 
in (9) sv. Jakob. Zgoraj nad oknom (10) je zopet neki škof- 
svetnik, v kožici na oboku pa (11) angelj s harpo v roki. 

V končnem poprečnem polju je zazidano okno, ob straneh 
(12) sv. Tomaž in (13) sv. Jernej, med oknom pa (14) sveti 
Jakob in (15) sv. Filip. Zgoraj nad oknom je (16) Odrešenik 
sveta in v kožici (17) angelj z glasbenim orodjem. Na po- 
prečnem polju na moški strani je, kakor prej, napol zazidano 
gotsko okno, na straneh sta (18) sv. Juda in (19) sv. Matija, 
med oknom na platiščih pa (20) sv. Matej in (21) sv. Tadej, 
zgoraj nad oknom (22) neki sveti škof s cerkvijo v levi roki, 
v desni pa škofovo palico, menda sv. Volbank, (27) v kožici 
na oboku angelj. V nadaljnem polju na moški strani je štiri- 
voglato okno, nad njim (23) neki škof-svetnik s posodo v 



— 220 — 

roki, na oboku v kožici pa (24) pevajoč angelj. V zadnjem 
polju na imenovani strani, nasproti slike (1) obglavljenje treh 
tribunov, predstavlja slika (25) slovesno škofovo kpnsekracijo. 
Trije škofje pokladajo novoposvečencu mitro na glavo v 
navzočnosti nekaterih dijakonov. Ta slika je poleg one na 
nasprotni strani najlepša gledč tehnične dovršenosti ter 
ohranitve. Zgoraj nad to sliko je (26) narejen neki škof- 
svetnik s črevi na motavilu, prej ko ne sv. Erazem, v kožici 
na oboku neki gotski okrasek. Na notranji strani slavoloka 
opazimo še Marijino oznanjenje, in sicer Marijo na eni strani 
(28), na drugi angelja (29) s trakom, na katerem je napis v 
gotskih minuskulih : >ave . gratia . plena . dominus . tecum«. 
Zgoraj je čez ves notranji del slavoloka narejena slika sve- 
tega Jurija na konju (30), ki prebada zmaja, in običajna 
rešena kraljičina. Na oboku, sta v trikotu blizu slavoloka 
narejena dva evangelista, (a, b) vsak z dotično simbolično 
podobo in s trakom, na katerem je gotski napis dotičnega 
evangelista ; druga dva evangelista (c, d) sta pa v srednji 
rombi med dvema sklepnikoma. Rebra so barvana s krepkimi 
rudečkastimi barvami ter obrobljena z zobčastimi okraski. 
Vsa ta opisana slikarija je sicer trpela vsled vlažnosti, a je 
vendar še dobro ohranjena. Da bo opis te slikarije popolen, 
naj še omenjam, da sta dve sliki tudi na notranji ožji strani 
ob robu posnetega slavoloka. Prva slika predstavlja trpečega 
stoječega Kristusa (31), kateremu iz ran teče kri v zraven 
stoječi kelih ; na nasprotni strani je pa sv. Florijan (32). Obe 
sliki imata zgoraj vsaka svoj slikan gotski baldahin. 

Poglejmo še enkrat na to slikarijo! Čudno se nam 
mora dozdevati, da je tu uprizoril umetnik skoraj same Škofe- 
svetnike. Zakaj to? Zato, ker je patron te cerkve škof, sveti 
Nikolaj. Prav modro je tedaj ravnal umetnik, da mu je pri- 
družil v svoji slikariji može, ki so enako službo imeli tu na 
zemlji. Iz istega vzroka uprizoril je tudi lepo in mojstersko 
sliko škofovega posvečevanja. Gledč tehnične izvršitve smemo 
reči z dobro vestjo, da je ista posebno pri nekaterih slikah, 
najbolj kar se tiče obrazovanja pri škofih, izborna, dasi na 



— 221 — 

drugi strani zaostaja v dovršenosti ornamentika prav tako; 
kakor pri sv. Petru na Vrhu. Glede na to, in ker so svetniški 
žari vtisnjeni v omet, se kaže jasno, da je isti umetnik, kakor 
pri sv. Petru, slikal tudi to cerkev sv. Nikolaja, le da se tu 
kaže velik napredek v tehniki. 

Kje je bil ta umetnik doma? Na to vprašanje odgovarja 
nam zgoraj imenovani napis : »malar . zu . villadh . pirger . zu 
lavbach«. Bil je tedaj (rodom Slovenec) s Koroškega in 
ljubljanski meščan. Morebiti pridemo v kratkem do njegovega 
pravega imena v turjaškem arhivu, ali pa v kaki cerkvi, katero 
je odičil s svojo umetniško roko. 

Koliko je stara ta slikarija? To nam spričujejo nekateri 
podpisi duhovnov, ki. so hodili tu sem maševat, kakor tudi 
drugih obiskovalcev, ki so se na nji podpisali. Najstarejši napis 
z nerazločljivim imenom vpraskan v omet, je iz leta 1501. 

Drugi napis se glasi : Hic fuit Achacius De Halbn 1523. 
Dalje: Hic fuit Michael Molich 1519; Hic fuit Jacobus De 
Igg 1549. V letu 1561: Adfuit Johannes metenore (?) coopc- 
rator ibidem in Anno Dni 1620; adfuit Adam Pengov Coop. 
in Igg. Rek: »Nomina stultorum, ubiquc locorum« takrat 
menda Še p i bil znan, zato je pa nekdo zapisal : »Stulti funt 
ifti, qui maculant locum hunc«. Nam pa ravno ta neumnost 
prav pride, da moremo določiti starost opisane slikarije. Po 
teh napisih in podpisih soditi, spada slikarija v drugo po- 
lovico 15. stoletja. Tačas je živel tedaj tudi naš umetnik, ki 
se je s svojo spretno, umetniško roko tu ovekovečil. 

Naj omenim še, da ima tukajšnja cerkev star gotski 
kelih, prav zelo podoben onemu v taberski cerkvi v šent- 
jurijski fari, le da je še bolj priprost in brez cizelovanih 
okraskov na stojalu. Dalje ima tudi star misale, ki ima na 
prvi strani kronografikon : 

DIVo NlCoLao 
VlgILI naUtarUM & tUtorl 

Vlrglnltatls 

UnIersIqUe orbls FaUtorI 

Benlgno. 

16 



— 222 — 

in pa: Hoc Mifiale obtulerunt Nautae ex loka humillime 
rogantes ut quivis sacerdos ex eo cclebrans eorumdem qua 
benefactorum commendatos haberet. Anno 1765«. 

K sklepu naj omenim še dveh zvonov v zvoniku. Večji 
ima napis: »Opus Vincentii Samassae Labaci anno 1304«; 
manjši pa : »Opus Joannis Jacobi Samassa anno 1804«. Pred 
velikim altarjem ste luknji za sanctus-svečnike, ki so bili 
svoje dni v naših cerkvah sploh v navadi. 



Doneski k zgodovini cerkvi in fkrk na 
Kranjskem. 

Nabral M. Slekovec. 

Jsled najstarejše fare na Kranjskem se sme po vsi pra- 
vici šteti črnomeljska na Dolenjskem, kajti njen početek sega 
v prvo polovico trinajstega veka. Ker jo je skoro ves čas 
njenega obstanka z dušnimi pastirji oskrboval slavni red 
nemških vitezov ali križnikov, je celo naravno, da se precej 
za zgodovino one fare važnih listin nahaja v arhivu nemškega 
reda na Dunaju. 

Nekatere izmed teh objavimo v naslednjih vrstah — 
seveda le v posnetku — ob enem pa prijatelje domače zgodo- 
vine opozarjamo na knjigo : »Pettenegg, Die Urkunden des 
Deutsch-Ordens-Centralarchives zu Wien«, ki je precej bogat 
vir za zgodovino nekaterih krajev na Slovenskem. 

1228, dne iS. oktobra. 

Oglejski očak Bertold posveti na prošnjo svoje svakinje, 
mejne grofice Zofije Isterske, v krajini, imenovani Metlika, v 
selu Črnomelj (Schirromel), cerkev v čast sv. apostolu Petru, 
da bi ondotni, večinoma še v paganskih zmotah živeči pre- 
bivalci, prišli na pot resnice. Tej cerkvi pridružil je še štiri 
druge cerkve te krajine, katere je imenovana Zofija v dušni 
blagor svojega soproga, mejnega grofa Isterskega, in brata 
očaka Bertolda z obširnimi zemljišči obdarovala ter jim pre- 



— 223 — 

pustila desetino v Metliški Krajini. — Priče: Henrik, prost 
Diesenhofski ; Bcrtold, dekan Kranjske in Slov. Krajine ; Ber- 
told, župnik slovenjegraški ; Henrik, župnik šmarijski ; Henrik, 
župnik »von Cledme« (Smlednik?); Ulrik, korar oglejski; 
pl. Konrad LengenberŠki ; Meinhard Erimhilt; Gotfrid >von 
Conowe« ; Rudigcr Rutenberški ; Konrad Gollo ; Ulrik Persecke; 
Winther »von Ernau« ; Meinhard Narrenfeldski in njegov brat 
Rudolf; Meinhard »von Hohenau« ; Albert in njegov brat 
Adelold Hmeljniški; Friderik Hmeljski; Ditrih Enzo in njegov 
brat Ditmar. 1 ) 

1268, dne 4. septembra (Ljubljana). 

Ulrik, vojvoda Koroške in gospod Kranjske, daruje na 
prošnjo svojega vicedoma in kapelana Janeza, bivšega župnika 
pri sv. Petru v Metliški Krajini, ono župnijo z vsemi pravicami 
in z vsem, kar k njej spada, nemškemu redu v Ljubljani — 
z določnim pristavkom, da naj redu pripadajo tudi tiste, ki 
bodo pozneje ondi postavljene. — Priče : Konrad, opat stiski ; 
Ivan, opat gornjegraški ; Martin, gvardijan minoritov v Ljub- 
ljani; Janez, vicedom; Henrik Helfenberški; Ruedlin Pirbaumski 
in njegov sin Raemig ; Ortolf Mengeški (Meingotsburg) ; Fri- 
derik Falkenberški ; Gerloh Hertenberški ; Oton ; Offo ; Tomaž 
in Ortolf, bratje KostanjeviŠki (Landestrost) ; Nikolaj in Grifo 
Čreteška; Engelbert Šumberški in več drugih. 2 ) 

1300, dne 20. aprila, Ljubljana. 

Janez Ferentinski, naddijakon na Kranjskem in v Slov. 
Krajini, župnik ljubljanski, investira vsled ukaza oglejskega 
očaka Petra z dne* 24. decembra 1299. I. brata Franca kot 
župnika v Črnomlju, katerega je prezentoval komtur nemškega 
reda v Ljubljani, očaku za ono župnijo. 3 ) 

1300, dne 13. junija, Črnomelj. 

Henrik, grof Goriški in Tirolski, izroči kot zavetnik 
(Vogt) cerkvA oglejske, tridentske in briksenske škofije gospej 
Neži, hčeri Gevstina, udovi po raj. Wolflinu, imenovanem 

l ) Pcttencg, »Die Urkunden des D.-O.-Ccntralarchivcs, L, 36. 
*) in 8 ) Pettenegg, 1. c, 115, 207, 208, 232 in 236. 

16* 



— 224 — 

»Chouz«, in njenim dedičem vse pravice, kakor so si jih bili 
črnomeljski dušni pastirji pridobili, namreč fevde v selih: 
»Ossevvink, Gersiezen in Dolschum.* — Priče: Maintzil Tur- 
jaški, Albert in Fric Hmeljniška, Henrik Črnomeljski, Wischotzer 
NovotrŠki (Neumarkt). 4 ) 

ijio, dne 10. februvarja, Videm. 

Oglejski očak Otobon podeli 20dnevni odpustek vsem, 
ki bodo ali z miloščino ali kako drugače podpirali križnike 
pri stavbi nove redovne hiše v Metliki. 5 ) 

1312, dne 24. aprila, Črnomelj. 

Elizabeta Črnomeljska, soproga Rugerja Phephlina, daruje 
križnikom v Ljubljani mlin na Kropi in štiri kmetije, katere 
je njena mati Gizela (Gevsclc) bila dobila za doto. — Priče : 
Konrad Črnomeljski in njegov brat Henrik; Winther, sin 
Konrada ; Rasp ; Albert ; Lovro ; Fric ; Nikolaj Boštanjski ; 
Seifried Lilienberški. 6 ) 

i33<5> dne 16. aprila, Čedad. 

Oglejski očak Bertrand podeli vsled smrti župnika brata 
Franca izpraznjeno župnijo sv. Petra v Črnomlju, duhovniku 
nemškega reda v Ljubljani, bratu Henriku Opavskemu, ka- 
terega mu je bil komtur prezentoval, ter naroči naddijakdnu, 
naj ga osebno v službo uvede. 7 ) 

1337, dne 16. oktob?-a, Gorica. 

Ivan, grof Goriški in Tirolski, zavetnik (Vogt) cerkvi 
oglejske, tridentske in briksenske škofije, vzame v posebno 
varstvo zemljišča, osebe in cerkve nemškega reda v Ljubljani, 
ki se nahajajo v Slov. Krajini in Metliki, namreč cerkev sve- 
tega Petra v Črnomlju s podružnicami D. Marije pri Novem 
Trgu (Treh Farah pri Metliki), sv. Martina ob Kolpi, sv. Križa 
na Vinici in sv. Štefana pod hribom Semič (unter dem Berge 
Ziems). 8 ) 



4 ), 6 ) in 6 ) Pettenegg,.l. c, 115, 207, 208, 232 in 236. 
7 ), in 8 ), Pettenegg, 1. c, 292, 297, 326, 345, 385 in 391. 



— 225 — 

/?5/. dne 10. februvarja, Videm. 

Oglejski očak Otobon piše naddijakonu na Kranjskem 
in v Slov. Krajini, naj cerkvi D. Marije v >Awa« (pri Treh 
Farah), ki je podružnica župnijske cerkve sv. Petra v Črnomlju, 
ne nalaga prevelikih davkov, kajti komtur Oton v Ljubljani 
se je zaradi tega bil pri njem pritožil. 9 ) 

J 358, dne 15. februvarja, Videm. 

Oglejski očak Nikolaj imenuje duhovnika nemškega reda, 
Janeza Trebenjskega, župnikom pri sv. Petru v Črnomlju, ka- 
terega mu je bil deželni komtur avstrijski, Janez Rinehenburški, 
po smrti župnika Henrika Opavskega prezentoval. 10 ) 

1379- • 

Janez, župnik v Rogatcu, se odpove cerkvi sv. Petra v 
Črnomlju s podružnicami sv. Martina, D. Marije, sv. Štefana 
in sv. Križa. — Priče : Konrad, opat stiski ; dominikani in 
minoriti v Ptuju in Konrad, župnik ptujski. 11 ) 

1383, dne 13. februvarja, Čedad. 

Oglejski očak kardinal Filip »von Alencon«, škof sa- 
binski, imenuje brata Alberta Schwanberškega, duhovnika 
nemškega reda v solnograški škofiji, župnikom pri sv. Petru, 
v Črnomlju, ker se je brat Mihael bil z dovoljenjem komturja 
Henrika v Metliki župniji odpovedal in je deželni komtur 
avstrijski Wernher Ubesheimski mu Alberta prezentoval. 12 ) 

1383, dne 21. junija. 

Brat Franc, generalni -vikar oglejskega očaka Filipa, 
podeli 80dnevni odpustek vsem, ki bodo cerkev D. Marije 
v Metliki na dan sv. Ivana Krst. obiskali. Takrat sta bila po- 
svečena prezbiterij in glavni altar. 13 ) 

1388, Črnomelj. 

Martin, sin Miheca, proda Martinu in njegovemu sinu 
Juriju svojo hišo v Črnomlju in njivo na hribu tik njive 
komturja Alberta za 3 marke. 7- Priči : Tiebolt Črnomeljski 
in Janez Mehovski (Meichauer). 14 ) 

•), 10 ), ") in 1S ) Pettencgg, 1. c, 292, 297, 326, 345, 385 in 391. 
18 ) in 14 ) Pettenegg, 1. c, 391, 398, 403, 407, 414 in 427. 



■— 226 — 

ijpo, dne č.februvarja, Črnomelj. 

Ivan »von Rymmel« proda Juriju, Martinovemu sinu, 
Vrhovščak imenovanemu, in njegovi soprogi dvor na hribu 
zunaj Črnomlja in vinograd »auf dem Tiefenthaler Berg« za 
24 mark beneških šilingov. — Priče: Ivan, župan »von Tiefen- 
thal« in gornik, Janez Radovan in Pavel Persetič, meščana v 
Črnomlju, in Ožbald, tamošnji sodeč. 15 ) 

I 393» dne 25. julija. 

Janez Mehovski (Hansil der Meichauer), sin Wiilfinga, 
in njegova soproga Katarina prodasta Albertu, župniku pri 
sv. Petru v Črnomlju, in tamošnji župnijski cerkvi kmetijo v 
»Tiefenthal-u« za 12 mark beneškega denarja. Denar se pri 
cerkvi naloži kot ustanova za Wintherja Gutteneckerja. — 
Priča: Diebold Črnomeljski. 16 ) 

1398* dne 17. aprila, Videm. 

Oglejski očak Anton imenuje in potrdi duhovnika nem- 
škega reda Janeza, katerega mu je bil deželni komtur Walrab 
Svibenski po smrti župnika Alberta Schwanberškega prezen- 
toval, župnikom pri sv. Petru v Črnomlju, župniku v Šmihelju 
pri Krki, Ropertu Mindorferju pa ukaže, naj ga umesti. Že 
dne 20. marca 1398 je očak duhovniku v Črnomlju Nikolaju 
Kostanj eviškemu naročil, naj običajni razpis župnije pribije 
na vrata cerkve sv. Petra. 17 ) 

1402, dne 25. maja, Črnomelj, 

Gerhard Donersberški proda Janezu, župniku v Črnomlju, 
in njegovim naslednikom neobdelano kmetijo v Dragatušu 
za 5V 2 marke beneškega denarja. — Priče: Tvbold Črno- 
meljski in »Hanslein«, sin Wulfinga Mehovskega (Meichau). 18 ) 

14.04, dne 5. julija, Tunjce (Tinez), v župnišču. 

Peter, sin Hildebranda iz Eisenacha, klerik moguncijske 
škofije in javni notar, potrdi v postavni obliki, da sta duhovnik 
oglejske škofije Janez Lernkopf iz Slovenjega Gradca, župnik v 



% 16 ), ") in 18 ) Pcttenegg, 1. c, 391, 398, 403, 407, 414 in 427. 



— 227 — 

Beli Cerkvi, in Viljem, župnik v Šmihelju pri Novem Mestu, 
menjala s svojima župnijama. Smiheljsko župnijo, katere 
patron je bil vojvoda Viljem Avstrijski, je dobil Janez, žup- 
nijo sv. Andreja v Beli Cerkvi pa Viljem. — Priče : Mihael 
Višnjegorski, Jakob iz Ljubljane in Konrad Noydt »von Beth- 
stete«, župnik. 19 ) 

14.06, dne 24. avgusta. 

»Mertel der Fenkenberger« zastavi bratu Nikolaju, žup- 
niku pri sv. Petru v Črnomlju, dve kmetiji v semiški fari za 
50 cekinov. — Priči: >Henslin«, sin raj. Wulfinga Mehovskega, 
in Jurij Mindorffer. 20 ) 

140?, dne J. junija, Videm. 

Oglejski očak Anton imenuje duhovnika nemškega reda, 
Janeza iz vircburškc škofije, katerega mu je po smrti župnika 
Nikolaja bil deželni komtur Peter Lvnneger prezentoval, žup- 
nikom pri sv. Petru v Črnomlju ter ukaže župniku Juriju v 
Toplicah, naj ga umesti. 21 ) 

1424, dne 8. septembra. 

Friderik Semenič, župnik na Vinici, in njegova brata 
Albert in Gregor prodajo polovico vinograda, Vinomer ime- 
novanega, pri »Braslawsdorf-u« z uradom in desetino vred, 
potem dve kmetiji ravno tam, vse v metliški fari, duhovniku 
nemškega reda Petru, župniku v Črnomlju, za 120 mark 
furlanskega denarja. — Priče: Hans Hohenborter, glavar v 
Metliki, Janez Vaizzt, gradnik v Mehovem, Henrik in Ivan 
Črnomeljska. 22 ) 

1432, dne 7 '. januvarja. 

Erazem Jamski (Lueger) proda Petru, župniku v Črnomlju, 
tri dele svoje desetine v vasi, imenovani »auf der BrUcke bei 
Rosseck«, v šmiheljski fari, za 50 funtov vinarjev. — Priča: 
Hans Hohenwarter, glavar v Metliki. 23 ) 



9 ), ao ), "), ") in M ) Petteneg, 1. c, 434, 439, 440, 482 in 500. 



— 228 — 

1455* dne 10. avgusta, Metlika. 

Peter Ehrlich, sodeč v Metliki, in svetovalci ustanovijo 
z dovoljenjem deželnega komturja Janeza Pomersheimskega 
pri farni cerkvi v Metliki kapelanijo. 24 ) 

1456, dne 15. junija. 

Peter Bartočič, meščan v Črnomlju, proda Lovrencu 
Leuschner-ju, duhovniku nemškega reda in župniku pri sve- 
tem Petru v Črnomlju, in njegovim naslednikom njivo pri 
Črnomlju, »Draga« imenovano. — Priči: Viljem Semenič in 
Jobst Gretzperger. 25 ) 

1466, dne 16. novembra, Črnomelj. 

Peter Vehovec proda svoj dvor pri Črnomlju >am 
Ptichel« duhovniku Bolfenku Han-u, komturju v Metliki in 
župniku v Črnomlju, za 41 cekinov. — Priče: Hans Segrer, 
sodeč v Črnomlju, Vrban, sluga gospoda Gašparja Črnomelj- 
skega, Vid Glažar, Martin Stih, Janez Sluga, Gregor Tešina, 
Mihael Osjela, vsi meščani v Črnomlju. 26 ) 

1466, dne 13. decembra. 

Gašpar Leimtasch prepusti Konradu HOltzel-nu, komturju^ 
v Ljubljani, in Bolfenku Han-u, komturju v Metliki in župniku 
v Črnomlju, dva mlina na Kolpi in 4 kmetije v Radabišu, 
za kar mu imenovana dasta 5 kmetij v Dolu, v šmarijski fari. 
— Priči: Gašpar Meltz, upravitelj na Kranjskem, in Martin 
Schnitzenbaum. 27 ) 

1468, dne 24. februvarja, Novi Trg pri Metliki. 

Viljem Gramen, župnik v »Weitz-u« (Vinica) in Andrej 
Hohenwart, najvišji stolnik na Kranjskem in glavar v metliški 
grofiji, in Suzana, njegova soproga, potem Bernard Khaker 
in njegova žena Neža ustanovijo v farni cerkvi sv. Nikolaja 
v Metliki pri altarjih sv. Andraša, sv. Jakoba in sv. Jurija tri 
kapelanije ali beneficije. 28 ) 



% 2B ), "), 27 ) in ") Pettenegg, L c, 541, 544, 557 in 561. 



— 229 — 

Nova geološka preiskava kranjske dežele. 

Spisal Ferdinand Seidl. 

femoter najobsežnejšemu oddelku geologije je: spo- 
znavati, kako sta se razvijala in zvrševala zemeljska skorja in 
pa nje prebivalstvo od prvega početka do sedanjega stanja. 
Kameniti skladi zemeljskega ogrodja so geologu isto, kar 
zgodovinarju listine. V njih shranjeni okameneli ostanki živalij 
in rastlin so hieroglifi, ki ga vodijo korak za korakom od 
zgodnje pradavnosti do sedanje dobe. 

S temi teoretiškimi nalogami geologjie pa se čestokrat 
spajajo praktiški odnoŠaji. Najimenitnejše koristne rudnine 
se nahajajo v skladih zemeljske skorje, in geološka preiskava 
pokaže, kje se dobe* njih ležišča, in pa, ali so dovolj obsežna 
in bogata. Ako navaden človek slučajno najde premog, kako 
rudo itd. in se drzne dozdevni podzemeljski zaklad sam 
vzdigniti, se mu kaj lahko zgodi, da se pokori za svoje pod- 
jetje s preizkušnjo, da je potratil denar in delo za stvar, ki 
sploh ni ničesar obetala. To se je že marsikje dogodilo in 
tudi na Kranjskem še v ravnokar preteklih letih. — Ali ne le 
rudarska podjetja, tudi vse večje vodovodne in prometne 
naprave se dandanes izognejo marsikaterim bridkim preiz- 
kušnjam s tem, da se započnč le na podlagi ugodne izjave 
geološkega izvedenca. 

Geološka preiskava obsežnih delov zemlje je torej važna 
za teorijo in prakso. Ob enem pa je silno težavna, ker za- 
hteva mnogo trudapolnega, dolgotrajnega strokovnja