Full text of "Kres"

Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the world's books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject 

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc 

publisher to a library and rmally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
Wc also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

About Google Book Search 

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs 
discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb 

at |http: //books. google .com/l 




PROPERTV OF 



ir^ifii 



t 




t * 







ARTES SCIcNTlA VERITAS 







Leposloven in znanstven list. 



Sodelovanjem 

prof. dr. Greg. Kreka in župn. Dav. Trstenjaka 



iiredoval 



dr. Jakob Sket, 

C. k. gjmn. prof. ▼ Celovci. 



TU. LetraJc. 



1883. 



V CELOVCI. 

Tiskala in založila tiskarna draibe sv. Moboija. 



A? 



i 






KAZALO. 



Skrmn. 

Pesni. 

Ni m6Či. L. Pesjakava 12. 

Na planini. L II. Funtek 25. 

Moja pesen. — 2 — 31. 

V Širni prosti svet. Radovan ^vko. . 32. 

Rabeljsko jezero. L. Pe^akova. . . 73. 

Veselje in strah. J. Cimpertnan. . . 88. 

Tri lipe. — i— 88. 

Deseti brat. —Z— 94. 

Hipi blaŽenstTa. L. Pesjakova. . . .131. 

Sonetni venec. M—k. 132. 200. 236. 290. 

AAirizmi. L. Pesjakova 147. 

Maftij na razvalinah kartaginskih. Tone. 151. 

Po zimi. I— IV. Funtek 180. 

Babica. L. Pesjakova 199. 

Hvaliti pesnika nikar! —I — . . . . 235. 

Tvoj sem. Slava! Tone 254. 

Pesni deklidje ljubezni. I-XXX. Fuf^k. 255. 

291. 338. 393. 442. 490. 543. 

Odpoved. /. Cimpertnan 359. 

Konjiček moj. —2— 360. 

Ad Franciscum equitem Miklosichium. 

J. Pajk. 599. 

TSbi! I. II. j; Oimperman, .... 600. 

Bomnni, povesti, novele« 

Luteranci. A. Koder, 1. 65. 121. 169. 225. 

281. 329. 385. 433. 481. 537. 

Milko Vogrin. Dr. Stojan. 12. 74. 133. 182. 

237. 292. 339. 395. 444. 422.^545. 

J. S. Turgenjeva poesije v prosi. Ateks^ 

Hudovernik V-^. 201. 

Povestnik v sili. P. Pajkova, . . . 585. 

Pripovedke In pravljiee. 

£pi§ke indske pripovedke in pravljice. 
K Glaser. 36. 94. 152. 256. 314. 360. 408. 
oda in njene moči v domišljiji štajer- 
skih Slovencev. J. Majctger. 455. 502. 

558. 601. 

Poto-, narodo- in krajepisni sestavki. 

Popotni spomini. Igo Kos. . 26. 89. 148. 
Bosenske zanovetke. Peruiek. 203. 257. 315. 
361. 410. 458. 505. 562. 604. 
Črtice o Slovencih v Staj. Podravji. 

Dr. Pcfjek. 365. 

Krstonoše^ narodni praznik srbski. 

Bogovic 561. 



Str»D. 

PoduČni in znanstveni spisi. 

Ulrih Lichtenstein. J. Majctger. . . 33. 

Nekaj drobtinic o Stanku Vrazu. Dr. 
J. Pajek 38. 

Kako so stan narodi mrtve pokopavali. 
Fr. VTiesihaler. . 45. 97. 153. 207. 260. 

Razne malenkosti. Krek. 52. 107. 159. 265. 

GaSpar Rojko. Trstenjak 57. 

Slovenske besede v koroSkej nemščini. 
Trstenjak 112. 

Jaruikova zapu-ščina. Scheinigg. 211. 321. 
373. 419. 473. 530. 578. 625. 

Prešernova „ Zarjavela deviiMca'. Sket. 376. 

Slovenci in Hrvatje v borbi radi inve- 
stiture. Steklasa. . . . 414. 462. 508. 

Mravlje. Koprivnik. . 421. 469. 513. 565. 

J. L. Šraigoc. Dr. J. Pajek. . . ,. 425. 

Zali. (Jezikoslovna drobtinica). P. St. aS. 428. 

Desch. Trstenjak 477. 

Stanko Vraz, pesnik in pisatelj sloven- 
ski. Fekonja 518. 570. 611. 

Utemeljitev in cvet krakovske akade- 
mije. Glaser 525. 

Veprija vas. Archaiol. črtica. Trstenjak. 528. 

Slovanski ostanki v dolini Anniviers. 
Trstenjak 576. 618. 

Prvo slovensko društvo in njega usta- 
novitelj J. N. Primic. P. pl. Radics. 606. 

t Ivan Macun. J. Majcigcr 621. 

KnJižeTne oeene in naznanila. 

Anthuietika za nižje gymnasije. Borštner. 59. 

Jezičnik. XX. leto 60. 

Archiv fur Heimatkunde 61. 

Handbuch fiir osterr. Univei-sitats-Bi- 

bliotheken 61. 

Paul Wieuer, Mitreformtitor in Krain. 62. 
Auguria et reverentiae amorisque testi- 

monia domino Joanni Glavina . . 62. 
Denkschrift jfti Prof. Dr. Anton Fuster. 62. 
Mittheilungen des osterr. Alpenvereines. 63. 
Poročilo o hrvatskej književnosti. . .115. 

Glasbena Matica 117. 

Geometrija za nižje gymnasije. Borštner. 117. 

Paedagogika XIII 118. 

Subjectlose Satze. — Trst in okolica. 166. 
Slovenska mati. — Drugo poročilo pod- 

pir. zaloge v Gradci. — Hrvatska 

Vila 167. 

Slovinac. — Čecho-Slaven. . . ... 168. 

Pi-aktična Metodika 167. 218. 

Poročilo o srbskej književnosti. . . .219. 



stran. 

Narodna bibliotheka Krajčeva S21. 278. 384. 

„Jour-Fix** MarS. — Universahia biblio- 
theka. — Slavonieu voin X— XIII. 
Jahrh. — Narodne podrugačice. — 
Taras Bulba 222. 

Bibliotheka za povijestDalmat. — Reise- 
skizzen aus Indien. — Durch Sibi- 
ricn. — Slomšek v českej prestavi. 223. 
L«Fysika za srednje šole. - LurSki maj- 

nik, — Werndlova puSka 278. 

Skladbe Avg. Ar. Lobana. — Narodne 
basni, — Nov. — Tri Črtice od 
Bret-Harte-a. — Univers. bibl. — 

Bolgarska stenografija 279. 

Tagcn iind Marchen der Sudslaven. — 
Zgodovina poljske književnosti v nem- 
škem jeziku. — Serbisohe Frauen- 
lieder. — Skladbe Vilharja. . . . 280. 
^/JCnjiževna zgodovina slov. ^tajeija. . 327. 
^Die Serben-Ansiedlungen in Steiermark. 328. 
J\ Občna zgodovina I. — Šala i satii-a IV. 328. 
^ Fjsika za nižje razrede srednjih šol. 
^ Boritner 382. 

Maja. — Universalna bibl 384. 

Spomenik o Sest stoletnici. — Lovce vi 
zapiski 430l 

Spisi Krištofa Šmida. — Dejanje Habs- 
buržanov v Kranjskej. — Pesni pri- 
godnice 431. 

Začudjeni svatovi. — Hrvacanke. — 
Šala i satira V. Rassische Mar- 
chen. — Geschichte der polnischen 
Literatur 432. 

Habsburžani v deželi Kranjskej. Kos. 479. 

Zemljepis za II. in III. razred srednjih 
šol. - Frsika za nižje gjmnasije IL 
del. — vei-gl. Grammatik. IV. B. — 
Die Krypta zu St. Florian. . . . 480. 
^^^ovenske pesni. — Miklošič in Hrvati. 535. 

Vitez Miklo&ič. — ZgodoTina Staj. Slo- 
vencev. Univers. bibl IV 536. 

Knjige dražbe sv. Moboria za 1883. . 588. 

0akavi8ch-Croati8che*Studien. I. — Slo- 
bodarke. — Božičnioe. — Methode 
fur die Bahnbestimmung der Plane- 
neten. — Skladbe Avg. Ar. Lebana. 584. 



stran. 

Zgodovina sv. kat. crkve. Dr. Mlakar. 629. 
Kratio poročilo o prvej lavant. dioe- 

ceznej sjnodi 630. 

Ueber Bana'8 Parvatiparinajanataka .631. 
Oblici staroslovjenskega jezika . . . 631. 
Bič 631. 



Drobnosti. 

Gasparotti in Rogerij. Malovrh. . . 63. 

Towarstvo pomocj za studowacyach 
Srbov 64. 

Narodno izšteviljenje. Mdlovrh. ... 64. 

Mačeha v češkem prevodu. . . . .118. 
VTri pesni Gregorčičeve v nemškem pre- 
vodu 119. 

t Seb. Žepič. -—t Jož« Žuža. — C. kr. 

.... H.J. 



120. 
168. 
214. 
215. 



namestnija v Ljubljani 
Dr. Krek, častni član „ Triglava". 

Indrov ali Indrin? — G. Kojko. 

t Josef Szujski 

1 1 Dr. St«fen Kočevar. Davorin. 
t Župnik Jožef Hašnik. Tretenjak. 
t Janez Šolar. — f Andrej Gollmajr. 221, 
Briccius Preprost. — Andrej Perlah. . 224. 
t Štefan Koc^ančič. A. M. ... . 276. 
Mickiewicz v Nemcih. — Miklošičeva 

slavnost 280. 

Hašnikove pesni. — f Jarnej Levičnik. 328. 
Gesla Habsburških cesarjev. Simonič. 380. 
Indijska iilologija. — f ^i^* Makušev. 384. 
Pismo Vrazovo dr. Chrobatu. . . . 427. 

, Dražba sv. Mohorja 432. 

vfliklošič in njegovi nčenoi. . . . 480. 

t J S. Turgeniev 535. 582. 

Obilnjaki se sekajo 536. 

V^iklošičeva sedemdesetletnica. . . . 632. 
t Franjo Remec 632. 



PoprmTkt Ih listalea. 



Popravki. 

Listnica. 



168. 224. 280. 480. 536. 
120. 168 224. 280. 632. 




Hieposloveii in znanstven list. 



Leto III. T CeloTei, 1. Junujs 188«. Štev. 1. 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Anton Koder. 

PrTO poglaTje. 

Refietali so med saboj 
Kmetje svoje vboStvo. 

Ijči^stik. 

Oolnce je lezlo ondi za loi^ke hribe jesensko popoldne leta 1554. 
in mdilo le ^e najvišje yrho?e svojega orjaškega opazovalca — Grintovea. 
V starodavnem mestu Ki-anji so se sicer v tem Hbm že zapirala težka 
mestiM vrata; kajti s poletno vročino se je pritepla strašna kuga v nje- 
govo ozidje in imela tu svojo obilo smrtno žetev. Vendar danes so se 
odprla vrata nenavadno še po solnčnem zahodu. Mestni kaplan Jarnej 
Knafelj je namreč s svetim obhajilom iz glavne crkve po trgu prihitel 
in osomemu stražniku mestnih vrat naznanil, da mora, naj velja kar 
hoče, še nocoj v bližnjo vas Britof k umirajočemu prijatelju. 

Stražnik se je sicer kremžil in zvijal, kakor da bi ga po črevih 
bodlo, in omenjal o ostrej postavi mestnega sodca, ki veleva, da po zatonu in 
pred solnčnim vzhodom ne sme nihče niti v mesto niti iz mesta; a vi- 
delo se mu je, da si ne upa rabiti sile proti tedanjemu imenitnemu ter 
osobito pri vi^ej gosposki uplivnemu duhovniku. 

Med tem ko se prepira stražnik s kaplanom, pridruži se v naglici 
kopa mestjanov, ki se meni nič tebi nič v prepir vmeša in pravice du- 
hovnikove zagovarja. 

Poslednje odloči popolnoma kaplanovo zmago. Ko zaškriplje potčm 
ključ v visokih vratih in se odrine zapah, dovoli stražnik le duhovnu in 
crkovniku na prosto, ostalim pa zabranjuje s povzdigneno sulico izhod. 

A v istem trenotku ga zgrabijo od zadaj krepke moške roke ter mu 
zatisnejo oči. 

Ko je zopet oproščen potčm in si mane skeleče oči. ni o mestjanih, 
ki so ga tako nepostavno preslepili, ni duha ni sluha. 

1 



Kaplan Jarnej Knafelj je bil vesf*!, prepridavSi se po svojej sodbi, 
da ima toliko pogumnih prijateljev v mestu posebno nocoj , ko mora v 
noč y oddaljeno vas. V resnici, poslednje ni bilo v tedanjih časih, v dobi 
verske prekucije, brez posebne veljave. Saj se je culo vsak dan o na- 
padih na katoliške duhovnike ; se bolj pogosto pa , kako so vrgli tu in 
tam razsrjeni kmetje luteranskega duhovnika, ki se je utihotapil na priž- 
nico, raz leče in mu prerahljali hudiču zapisane kosti. 

Takove dogodbe je premišljal Jarnej Knafelj, ko je v globok rov, 
po kterem šumi deroča Kokra, korakal. Tik lesenega mostu, ki je vodil 
v tedanjem času prek Kokre , stala je lesena kovačnica in stoji še dan- 
danes, samo nekoliko višje. 

V tej kovaškej kolibi je sedelo isti večer na ognjišči nekaj mož in 
si med raznim pogovorom grelo rok6 na gorečem oglji. 

Poleg sajastega kovača, širokoplečega in visoko rastenega Jurja 
Gogole, stal je suh, upoguen možieek Florijan Leskovic iz Velesovega in 
pripovedoval v začetku tiho in skrivaje nekaj posebnega svojemu tovarišu. 
Ko je pa opazil, da prijatelj Juri pazno posluša in da mu je njegov govor 
povšeči, postajal je vedno glasnejši, zamahoval je z rokama žulavima in 
v kmetskem delu utrjenima po zraku, kakor da bi z bičem pokal ali pa 
hotel pokazati, kako bi se maščeval nad nekim, ko bi ga dobil v pest. 

Naposled je prišel cel6 v takov ogenj, da je s kvedrastima črevljema 
po tleh zaceptal ter cel oblak črnega dima vzdi-amil raz njih in proti ko- 
vaču zakričal: 

„Hudiča! govori ti, ki tudi kaj veš, in ti coprnice in že znaš kdo 
še pri belem dnevu očij ne maš6 in s kurjo slepoto ne preganjajo, kaj 
bi storil ti Gogala, ko bi čul, kako se kuha in peče nekaj zoper tvojega 
prijatelja in najbolj umnega duhovnika na Gorenjskem?" 

Kovač Gogala je pri slednjej besedi bas velikansko kladivo zavzdignol 
in udaril potoni z njim s sicer nenavadno močjo in strastjo po železnem 
obroči, .ki ga je po nakovalu z levico vrtil , tako da je po ušesih zazve- 
nelo in kar sluh jemalo, ter pristavil : 

„Ko bi prišli meni isti malharji svojeglavni in trmasti, ki so se z 
lastnim umom sprli in tako daleč mislijo, kakor z roko sežejo, pod to-le 
kladivo, mehki ))i postali kakor maslo v ponvi in ubogali hi, ko bi iz 
njih tudi žreldje koval in z njimi tista široka peklenska vrata zamašil, o 
kterih vedno duhovniki pripovedujejo in strašč, kakor da bi bili mi 
vsi otroci in babe!" 

Zakrohotal se je njegov tovariš Florijan Leskovic pri teh besedah, 
da se je širokokrajno pokrivalo treslo nad malimi živimi očmi in da je 
na prag hitel, da bi si ondi kihanje zaradi smehii nstavil. 

Poslednji smeh in glasni pogovor je vzdramil zdajci še ostala dva 
moža na ognjišči, debeluhastega tkalca ali suknarja in kmeta iz Velesovega. 



Mate^ia Krasno in mladega, dorastlemu študentu podobnega lutrovskega 
predikanta ali pridigarja Luko Avniča iz Kranja. . 

Med tem ko poslednja dva poprašujeta kovača, kaj sta imela 2 
Leskovieem, skoči ta zopet raz praga v kovačnioo in migne tovarišu, naj 
rnoKri. položi prst na usta in skrivnostno pravi: 

^Vse je res, kar sem vam že zabičeval toliko potov." 

^Kaj je res, prijatelj Florijan," zarezi se zdaj kovaf. in jame zopet 
težko kladivo dvigati. 

Leskovic no odgovori, le zopet dlani pred zijavimi usti razprostre, 
potčm pa s kazalcem desne roke na prosto pokaže. Zdajci se spogledajo 
ostali tovariši ; mladi Luka Avnič lahno zbledf, raz ognjišča skoči in zapah 
malih stranskih durij odmakne. Med tem se skrivaje glava za glavo po 
strmej cesti ozira in zopet nazaj v kovačnico umakne. 

„Za vraga, kam hiti gospod Jarnej že v noč obhajat ?" vpraša pot^m 
kovač Gogala tovariše. 

Te besede upogumijo zopet Avniča, da odslonjen zapah nazaj nad 
duri pomakne, k prijateljem pristopi ter pristavi: 

„AIi je res kaplan Jarnej? Opeharil je torej stražnika. Izvrsten 
mož, pravi mož je to; takovih potrebujemo, vam pi*avim in naša stvar 
ni izgubljena." 

Med tem prizvoni sivolas crkovnik po klanci mimo kovačnice, in ko 
se spušča kopica naših znancev na kolena in odkriva glave, postoji du- 
hovnik in jim podeli blagoslov, pri tem pa migne skrivaje mlademu Avniču 
in gori na strmino nad cesto pokaže. 

„ Ali si ga umel, kar ti je hotel naznaniti ?" vpraša Leskovic, ko 
dnhovnik odide, na strmino zrečega predikanta. 

„Le tja gori poglej, in umel ga bodeš tudi ti!" odgovori mladi to- 
variš. In kakor bi trenol, ozre se pot^m osem bistrih in začudjenih očij 
na strmino, po kterej vodi steza ob Kokri proti mestnim pristavam na 
desnem bregu reke. 

„Za vraga, kam še hlača nocoj Sodar in Jahač in pa tista čmerika, 
grbasti Jelen", povzdigne zopet kovač črez nekoliko svoj glas in kaže 
s prstom na omenjene može, znane mestjane Kranjskega mesta. 

„To je kaj posebnega", ongavi in zatrjuje Krasna, „kako bi mogli 
sicer v tem času iz mesta." 

„Y8e je tako, kakor sem vam rekel in zabičeval prej," jezi se zopet 
Leskovic. 

^Mestni sodnik* in njegovi biriči in škof in oni hlačaiji na strmini, 
pa še mnogo skrivnih postopačev in hinavcev, vsi delajo pod enim ro- 
kavom ; kajti prisegli so, da uničijo kaplana Jarneja Knaflja, in lepo da- 
rilo in odpustki od samega rimskega papeža so jim oblju))ljeni, če stor^ 
svojo dolžnost, tako sem slišal na tihem govoriti. 



Zai^adi tega, le veijamite mi, podkupili 80 celd mestnega stražnika, 
da spušča na noč kaplana z obhajilom iz mesta. Nocoj so se ntihotapili 
tudi oni za njim in — goij6 mu gospodu Jarneju, če jim pride domd 
gred6 Y pest. - Pri Bogu je milost . v kokrinih valovih je ni , kedar ob- 
jamejo oni kterega izmed nas." 

Prestrašeni se spogledajo nat6 možakarji in pritrjujejo molč6 to- 
varišu. „Prav imaš Leskovic, resnico si povedal," povzdigne zdajci Avnič 
glas. „0 tem mi je omenjal tudi že kaplan Jarnej sam in me prosil, 
naj ga spremljam skrivaje, kedar ima v noči opravek zvunaj mesta. Za- 
radi tega sem vas povabil nocoj s^m možakaiji; kajti včm, da leži v 
Britofu Gašpar Kokavec." 

^Rokavec?" ponavljajo začudjeni tovariši in kovač Gogala vpraša 
radoveden: „Ali se je tudi njega prijela kuga ta, iz samega pekla k nam 
poslana, ki nam davi najboljše prijatelje?" 

„Kaj kuga, nje obvaruje požirek žganja na tešč želodec in naš pla- 
ninski zrak, ko bi ga mogli in smeli vsi uživati, a budalosti kmetske 
in zaslepljenosti te reši le zaspanost in bojazljivost v uašej svetej stvari. 
Rokavec je pa pravi mož, trden kot skala in neomahljiv kakor ondi naš 
Grintovec, zaradi tega je pa tudi staknol in čutil nehvaležnost svojih 
lastnih rojakov." 

„Ubili so ga torej, ubili in mu pretipali kosti?" čuje se zopet več 
glasov na en pot. 

„ Odgovoril bi vam s tem, da bi dejal, vi ste lenuhi in mlačneži 
vsi, ki se ne brigate in ne veste, kako se počuti naša stvar, niti dve uri 
v okrožji. Sam ti prijatelj Gogala si edini, ki postaviš v sili zanesljivega 
moža na pravo mesto." 

Ponosen je bil sajasti kovač te pohvale ognjenega predikanta, 
mrmrala pa sta ostala tovariša nevolje, menčč, naj se jima dokaže le ena 
sama mlačnost in protivnost občne koristi. Avnič se je veselil situvacije, 
v ktero je nalašč zapeljal svoje prijatelje, da bi dosegel toli lažje namen, 
kterega še v nocojšnjej noči v mislih ima. 

„V obče sem zadovoljen z vašim trudom", pravi pot^m. ^A pov6m 
vam, naše zadeve niso najboljše. Kakor nevihta tresejo sovragi na 
stebrih naše svete stvari, hoteč jih podreti v prah. In takova stebra 
sta, dobro veste sami, Knafelj in Rokavec; ona uničena, podi-to je po- 
slopje naših idej." 

„Kdo bi uničil ona dva?" vpraša razjarjen kovač in dvigne težko 
kladivo, kakor da bi hotel reči: „To železo mu ubijem v črepinjo, ki bi 
si upal kaj enakega." 

„Kladivo potrebuješ še nocoj, prijatelj, če si pravi mož", pristavi 
zopet predikant. 



^Povedati yam moram, ker ne veste, kakor sem se prepričal, da 
leži Y Britofa Rokavec na smrt pobit. Cerkljanski župnik Oblik ga je 
namreč zvabil (znano vam je, da je tudi on naš skriven prijatelj) v svojo 
faro. Oudi je pridigoval Rokavec zadnjo nedeljo o svetih zakramentih. 
Jokalo je ljudstvo gineno po njegovej lepej pridigi , in to priložnost je 
porabil duhovnik, da je jel podučevati o svetem obhajilu v dveh podobah. 
Nemirni so postajali poslušalci, groženje in klici so se čuIi: Luterš pri- 
digar, ubijte ga, primite ga ! Trenotek pozneje zgrabijo že kmetske pesti 
našega prijatelja in ga vržejo s prižnice na tla, da nezavesten obleži. 

Skrivni somišljeniki ga prenesd v noči potčm v Britof, in ondi umira, 
— če ni morda že izdihnol, predno mu prinese Knafelj zadnjo popotnico, 
svoje blage duše." 

Gineni so bili tovariši po tem žalostnem pripovedovanji, in Leskovic 
je jokal kakor dete in vprašal: ^^Mojster naš in vodnik, kaj hočeš, da 
naj storimo? V smrt grem za te in za našo sveto stvar." 

„Sila še ni dobra zdaj, premalo nas je; a nekaj važnega se mora 
zgoditi še nocoj, če ne, smo izgubljeni", nadaljuje Avnič. ^Videli ste 
Enaflja in znano vam je, koga je šel obhajat. Zapazili ste tudi Sodarja 
in Jahača in Jelena in njihove hlapce ob bregu. Pov^m vam, našega 
Knaflja gred6 čakat, in kokrini valovi molč6, Če sprejm6 tudi najbolj 
slavnega moža v svoje naročje, kakor bodo še nocoj Enaflja, — če ne 
preprečimo mi peklenskega namena onih malharjev." 

Tihota nastane po teh besedah. Le v roke si sežejo možakarji, in 
4nolčč poišče vsak nekaj železnega orodja za boj in brambo pripravljenega. 

Ko zakrije pol ure pozneje temna nočKokrsko dolino, stopajo skri- 
vaje štiri podobe ob desnem bregu proti Britofu. 



Drngo poglavje. 

Čuj za nama strašna kletey, 
V kletvi Štirje kmetje! 
Bes te lopi kak zbeživa, 
Sjnetje pa za nama! 

Levstik. 

Vas Britof je bila pred tri sto leti, kar je lahko umljivo, še mnogo 
manjša, kot je dandanes. Pavel baron Egg, posestnik Brdske grajščine 
v obližji imel je ondi nekaj svojih pristav in desetino pri ondotnih kmetih. 
Ker je bil povrh zaščitnik lutei-anstva v kranjskem okrožji in oseben pri- 
jatelj duhovnika Gašparja Rokavca, prinesli so poslednjega iz Cerkelj na 
njegovo pristavo, da bi tam ozdravel. 

Že tretji dan je ležal ondi mlad, lep in izvrsten pridigar Rokavec, 
zapuščen od vseh. Njegov prijatelj baron z Brda odpotoval je baš o 
verskih zadevah na Nemško. ^Ker je čutil, da se je pobil hujše, kot je 



6 

mislil v začetku, prosil je četrti dan nekega kmeta, naj mu pokliče 
kranjskega kaplana s svetim obhajilom. 

Prekrižal se je pri poslednjem imenu kmetic, kajti dobro je vedel, 
da je ves luterš od nog do glave ta kaplan ; a vendar je tekel v mesto 
in govoril s kaplanom Knafljem. Domii gredč se je pomudil pri mestjanu 
Jahači in naznanil temu svoj posel. 

■ 

Zaradi tega smo videli že uro pozneje omenjene mestjana v prepiru 
z mestnim stražnikom. A ta razpor je bil le fingiran. Sivolas čuvaj je 
dobro vedel, da mora videzno braniti svoje pravice; za silo pa ni nihče 
odgovoren. 

Ravno se je isti večer storila noč, ko dospe kaplan Knafelj v Britof 
in izgine za škripajočimi vrati lesene koče, v kterej je bil skrit Jijegov 
prijatelj Gašpar Rokavec. 

Molčž poda poslednji desnico svojemu obiskovalcu, ko se sklone k 
njemu na postelj. 

„Mučenik si za našo sveto stvar, dragi Gašpar^, povzame naposled 
prišlec besedo in sede poleg tovariša. 

„Rad trpim, saj me poznaš, ko bi moje trpljenje kaj koristilo"^, od- 
govori z otožnim glasom ranjenec, pot^m pa položi kazalec na ustni v 
znamenje, da je nevarnost v obližji. Črez nekoliko vpraša : 

„ Ali je komu znano, da sem tukaj, in ali te je videl kdo na potu ?^ 

„Ne boj se, nevarnosti ni! Mnogo je kužnih bolnikov v obližji. 
Sumljiv ni moj pot. Oel6 mestni stražnik se ni mnogo branil durij od- 
preti po solnčnem zahodu, in najbolj uplivni mestjanje: Jahač, Jelen in 
še nekaj drugih govorili so z&-me in mi pomagali." 

Še bolj je zbledel bolnik pri teh besedah in pristavil potčm: 

^Nikomur ni upati dandanes. Varuj se, ko se vračaš domti. Meni 
se dozdeva tako, kakor da bi nas čakala velika nesreča. In ravno zdaj 
je moral odpotovati baron Egg ; brez njega, prijatelj, smo pač kaplja na 
veji, trst v nasprotnem viharji." 

Tako je tožil oslabljeni duhovnik in omahnol nat6 na slamo nazaj. 
Stoprav ko mu je zatrjeval prijatelj Knafelj, da si je izbral skrivno 
spremstvo, ki ga varuje in spremlja po nevarnih potih, in da je voditelj 
te garde orjaški in siloviti kovač Gogala in Leskovic, jako premeten 
človek, ktera sta ga že tudi noc6j z nekimi tovariši skrivajo sem spre- 
mila: zažarilo je Rokavcu oko in stisnol je pomirjen znancu desnico. 

„Z4-te se bojim prijatelj", pristavil je naposled Knafelj. „Ti iz- 
gubljen, uničena je naša stvar; ti si hrast, mi tvoje mladike, ti solnce, 
ki nam kaže pota "v te moti, mi potniki v noči brez tebe." 

Med takim pogovorom pripravljal je Knafelj sveto obhajilo. Vzel je 
iz burze zlat kelih in ga postavil na mizo, vlil .je vina vd-nj, položil na 



pateno belo hostijo in blagoslovil oboje ter molil % razprostrtimi rokami 
nad bolnikom. 

„ Ali se kesaš STOJih grehov in jih obžaluješ ?" vpraša pot6m bolnika. 

Ko ranjenec molčč prikima in se željno ozre po zadnjej popotnici 
svetega zakramenta, povzdigne mašnik kelih, blagoslovi z njim tovariša 
in pristavi: „Yeliko si trpel in trpiš za luč resnice svete vere, užij torej 
ta kelih svete krvi in kruh božjega telesa, ki te naj spremi v večno živ- 
ljenje — amen." 

Komaj pa ko je izgovoril te besede, 5 kterimi .se je delilo tinlaj 
lutei*ancem obhajilo „sub utraque" ali v podobi kruha in vina. začuje se 
zvunaj pod malim oknom strašna kletev, in kakor otročja glava težek 
kamen prileti v stanico, ki zbije Knaflju obhajilni kelih iz rok in po- 
gasi svetilnico poleg bolnika. Strašen nered nastane zdajci vsled tega 
v koči. 

„Izdana sva, prijatelj. Hiti, reši si življenje, jaz rad umrjem!" 
vzklikne prestrašen bolnik, ko ga poskuša tovariš vzdignoti ter hoče od- 
peljati v varnejši kraj poslopja. 

Med tem je šum in krik zvunaj vedno večji postajal. „Luteranca! 
Ubijmo ju, obesimo ju!" čujejo se razburjeni glasovi. „Našo sveto vero 
nam pačijo in božjo kri pri obhajilu py6", kriči s posebnim naglasom 
krepek moški glas. 

Neustrašljiv in neupogljiv je bil kaplan Knafelj. Kakor da bi se 
ne bilo ničesar pripetilo, obhajal je pot^m svojega tovariša in ga tolažil. 
In ko se je prepričal, da ga ne more s seboj odpeljati, blagoslovil ga je 
za slovo, poljubil in objel rek6č: „Zaradi svete naše stvari grem, sicer 
bi me le mogla smrt ločiti od tebe. Prijatelj, če postaneva mučenika 
za najino sveto vero, toliko lepše drevo spoznanja in razsvetljenja požene 
nad najinim grobom." 

S solznimi očmi zapusti potčm svojega prijatelja in še enkrat se 
ozre nazaj pri vratih, v znamenje, kako težka mu je ločitev od njega. 

Prišedši k izhodu, zapazi, da so duri od zvunaj zaslonjeue in da ga 
raka gotova smrt, če pride v roko razjarjenemu sovražniku luteranstva. 
Zaradi tega spleže po lestvi pod slamnato ostrešje, pretrga si ondi slabi 
krov in skoči tri sežuje globoko dol na zemljo. 

Vendar tudi til ga opazi bistro oko našega zuauca Jelena, ki je baš 
na tej strani stražil, da ne uteče luterski ptiček, ki se je ujel sam v 
nastavljeno kletko. 

Strašen krik povzdigne zaradi tega Jelen in kliče na vse pretege 
na pomoč. A predno pritečeta izza ogla tovariša Sodar in Jahač z dvema 
hlapcema, izginol je kaplan Knafelj v temini ob bregu deroče Kokre. 

Nepopisljiva gonja se prične zdajci za bežeeim duhovnikom. Med 
tekom kolnejo in se prepirajo za sveto katoliško vero navdušeni mestjanje. 



8 

kdo je kriv, pa kdo, da je ubegnol ta luterd Enafelj, pa kako bi bili 
morali storiti in kako, da bi ga bili dobili v pest in spravili za vse večne 
čase tja v Kokrpki tomun postrviui in i-akom za večerjo. Cel6 oni bi 
ne bili več '^a jed pot^m, trdili so možakaiji, kajti obležal bi jim bil 
črni Luter v želodci in jih ostrupil, kakor je našo sveto vero, da je vsi 
ško^e in papeži baje ne morejo očistiti več. 

Sedaj prisop6 na obrežje kokrino in baš čujejo šum v valovih, kakor 
da bi bilo padlo človeško truplo vd-nje. Le še zamolkel krik se raz- 
lega v globini in kletev nekoliko višje ob lesenej brvi, ki vodi prek 
Kokrske globine. 

^Ali si utihotapil enega Juri in ga v Kokro pit poslal?^ vpraša 
zdajci moški glas ob bregu tovariša, ki sžm od brvi priteče. 

„Branil se je za hudiča! Pa saj me poznaš, Leskovic, kdor pride 
v moje klešče, denem ga tudi na nakovalo pod kladivo. Tista, griva 
Jahač je bil, čutil sem v rokah njegove proklete gosposke kosti. Niti ribe 
ne bodo zadovoljne z njim, in če še kdaj na suho zleze, kakor muren, če 
mu povodenj luknjo preplavi, zapomnil si bode, kaj se pravi naše du- 
hovnike uvohavati, kakor pirun izvoljene device." 

Tako je govoril naš znanec kovač ob Eokrskem mostu. Juri Gogala, 
ko je k ostalim tovarišem prihitel vesel, da je splačal sovi'ažnega mest- 
jana, ki mu je bil že davno trn v peti. 

Komaj je izustil govornik te besede, kar mu prileti težko okovana 
palica v glavo, da omahne nezavesten na zemljo. 

„Tu imaš plačilo za tvojo lutersko laž", čujejo se besede pot^m; 
kajti Jahač sam je bil, ki je podrl s palico orjaškega Gogalo na zemljo. 

Ko vidijo tovariši, da je uničen njihov voditelj Gogala, uder6 jo vsi 
brez izjeme v tek, in tudi katoliški mestjanje, ki še le zdaj razumejo 
svojo čudno situvacijo , prepričajo se , da so Jarneja Knaflja vrgli nje- 
govi lastni prijatelji v tomun, menčč, da so ugrabili njegovega sovraž- 
nika. Isto noč je pil hladno Kokro še tudi debeluhast Matevž Krasna, 
ker uteči ni mogel, razjarjeni mestjanje pa milosti dajali niso. 

Ko se je jelo drugo jutro daniti, prinesla je deroča Kokra mrtvo 
truplo Krasne na jez pod mesto in pa širokokrajno pokrivalo, o kterem 
so sodili ribiči, da ni nikogar drugega kot mestnega kaplana Jarneja 
Knaflja. 

Tretje poglavje« 

Zavreči v jezi ga, moj Bog ne hoti, 
Ker v zmoti žali te, ne 'z hudobije! 

Presh-en. 

Predno nadaljujemo, opisati moramo nekoliko osodo katoliške crkve v 
šestnajstem stoletji, to je v začetku verskih prekucij na Slovenskem. 



9 

Med duhovščino materne crkve vseh Slovencev v Ogleji vsililo se je 
v tedanjej dobi mnogo gnilega. Marsikteri zanikaren in neomikan du- 
hovnik se je vzpel po protekciji plemenitašev ali lastne boljše krvi, ki je 
bila tedaj bolj v eislih kot dandanes, na visoko in najvišje duhovsko mesto 
in uplival bolj po Hvojej popaeenosti in razkoi^ji na svoje tovariše, kot z 
lastnostmi pmvega duhovnika na neomikano ljudstvo. 

Prežal je dalje neprestano krvoločni Turek na južnih mejah, oviral 
mirno delo Slovencev in njih telesni blagor. Celo najvišji dostojanstveniki 
katoliške crkve morali so skrbeti več potov bolj za varnost dežele proti 
sovražniku, kot za njeno nrav in verski duh. Naš starina Valvasor trdi. 
da je bil tedanji ljubljanski škof Ravbar boljši general kot crkven knez 
in diplomat. 

Naravno je tedaj, da se je v takem socijalnem razmerji slovenskih 
dežel kakor črez noč ukoreninilo luteranstvo po nezadovoljnih in več potov 
od višjih po krivici zatiranih katoliških duhovnikih samih. Lutrove ideje 
so namreč delile duhovniku mnogo osebnih svobod in bičale brezozimo 
toliko razvad katoliških dostojanstvenikov, ki so razprostirale zlo voljo 
med ubogo nižjo duhovščino in nevednim ljudstvom samim. 

Take okoliščine so prisilile naposled cel6 jako tolerantnega ljub- 
ljanskega škofa Bavbaija, da je šel v letu 1525. na državni zbor v 
Augsburg in ondi povzdignol svoj prvi javni „veto" zoper tako zvane 
skrivne in javne lutrovske predikante, ki zapeljujejo Slovence. 

Bavbaijev protest je uplival tako mogočno na Ferdinanda L, da je 
razglasil še isto leto in sicer v Budi svoj generalni mandat zoper Lu- 
terance v svojih deželah in določil za vsake verske pregrehe sledeče kazni : 

Kdor zasmehuje javno Boga in božje stvari, naj se obsodi na gro- 
mado. y ječo naj se vrže, kdor ne opravlja crkvene spovedi; zapre se 
ob kruhu in vodi, kdor se ne posti v zapovedanih postih ali kdor greši 
zoper ktero koli crkveno zapoved. Povrh se je v tem mandatu še za- 
gotavljalo plačilo denuncijantom verskih grešnikov. 

Ta zapoved se je poslala glavarju kranjske dežele Vidi Turnskemu 
v sto in šestdesetih iztisih, naj jo mzglasi vsem Slovencem. Kako malo 
je ostrašla ta ostra zapoved navdušene lutei*anske duhovnike in njihove 
prijatelje, pričuje najbolje dokaz, da je šest let pozneje (1531) Primož 
Truber v Ijubljanskej škofijskej crkvi obilo zbranemu ljudstvu pridigoval 
proti coellbatu duhovščine in zagovarjal sveto obhajilo „sub utraque" ali 
v podobi kruha in vina, a vendar ga niso niti sežgali na gromadi, niti 
zaprli, niti ni bil suspendiran „ab officio et beneficio^ katoliškega du- 
hovnika. 

Po takih okoliščinah je naravno, da se je razširila kriva vera kmalu 
po vsem Slovenskem in da nahajamo, kakor je znano iz prejšnjih poglavij, 



10 

cel6 v malem mestu Kranji in njegovej okolici že tri luterauske pri- 
digarje, ki so bili zapeljali že polovico priprostega ljudstva. 

Toliko večje je bilo tudi razburjenje med peščico katoliških mestjauov 
v Kranji, ker so se prepričali, da nimajo niti v crkvenej niti v posvetnej 
oblasti dovoljne zaslombe in pomoči proti luteranstvu po domačih du- 
hovnikih. Pomagali so si torej sami, in sicer s kijem in koščeno pestjo. 
Sodilo je samo ljudstvo in samo kaznovalo utihotapljene luterance. Marsi- 
kteri takov razsirjevalec je izdihnol dušo na crkvenem tlaku vržen raz 
prižnioe, ali v pesteh razsrjenih poslušalcev. 

Enaka osoda je doletela v cerkljauskej crkvi pri Kranji iz Kranj- 
skega mesta pregnanega pridigarja Gašparja Rokavca. Tudi mestni kaplan 
Jarnej Knafelj ni že dolgo časa zakrival svojega krivoverskega mišljenja, 
a razširjeval ga je do sedaj le bolj skrivno. 

Zatožili so ga bili zaradi tega že več potov katoliški mestjanje pri 
ljubljanskem škofu Urbanu Tekstor-ji, a vedno brez pravega uspeha. Po 
dolgem trudu so izprosili toliko, da je bil pregnan njegov tovariš So- 
ka vec iz kranjske okolice, proti Knaflju pa javnih dokazov do sedaj 
še niso imeli. 

Zbrala se je torej skrivna družba katoliških mestjanov, ki naj opa- 
zuje Knaflja na vseh njegovih potih. 

In baš oni večer smo videli, kako so si glavne osebe te družbe, 
mestjanje Sodar, Jelen, Jahač in nekaj njihovih hlapcev, videzno priborili 
izhod pri čuvaji in spremljali skrivaje Knaflja na Britof. 

Prepričali so se pot^m ti možakarji oblegajoč hišo, kjer je obhajal 
svojega pobitega prijatelja kaplan Knafelj, kako zlorabi poslednji svete 
zakramente, in ga hoteli utopiti v kokrinih valovih. Knafelj jim je samim 
sicer utekel, a bil po naključji kaznovan po svojem najboljšem zaščitniku, 
kovači Jurji Gogali. Vendar rešil se je iz mrzlih Talov in že drugi dan, 
bila je nedelja, pridigoval je v glavnoj crkvi Kranjskega mesta, in sicer 
piTič odločno proti sovražnim katoličanom, ki napadajo kakor volkovi 
duhovnika, ki si upa gi^ajati pregrehe in naredbe zaslepljene crkve. 

Poslednja Knafljeva pridiga je bila kriva, da so se zbrali še isto 
popoldne pri Jelenu skrivaje katoliški mestjanje in poklicali za pričo tudi 
svojega odločnega prijatelja mestnega sodca. Sklenoli so ondi, da se mora 
učiniti nekaj proti luteranstvu in zdaj posebej proti kaplanu Knaflju ; 
kajti dokazov imajo dovolj in veljavnih. 

Po dolgem besedovanji se je dogovorilo, da se pošlje deputacija k 
ljubljanskemu škofu, ki ga ima naprositi, naj se potrudi on sam v Kranj, 
da se prepriča o žalostnih verskih zadevah, in naj kaznuje ali odstrani 
Knaflja in njegove skrivne pomagače. 

Huda kuga, ki je razsajala tedaj v Kranji in v okolici, bila je kriva, 
da je ljubljanski škof Urban še le piTO nedeljo meseca aprila v bodočem 



11 

l^tu (1555) izpolnil dano oLljubo kmnjskej deputaeiji in se pripeljal sam 
Y Ki-anj ter povabil mestnega kaplana Knafija, predikanta Bokavca, ki je 
bil med tem zopet ozdravel, in Avniča na sodbo. Le prvi je ubogal tej 
zapovedi in se opravičeval pred višjim dostojanstvenikom, poslednja dva 
sta pa poslala pismeno opravičevanje, a napolnjeno z luteranstvom ; kajti 
osebno si nista npala priti v btrahu pred katoliškim mestjanstvom, ki 
jima je s kamnanjem žugalo. 

Isto nedeljo je pridigoval pot^m škof Urban v glavnej crkvi jako 
lepo in ginljivo, o čemer cel6 Valvasor v svojej zgodovini omenja, proti 
vedno bolj razširjajočemu se luteranstvu po Slovenskem. Marsiktero omah- 
ljivo in mlačno srce se je vnelo pri tej priliki zopet za katoliško vero in 
obžalovalo s solzami svojo dosedanjo zaslepljenost. 

In ko je izvrstni govornik konec pridige omenjal glasovitih raz- 
širjevalcev luteranstva, pridigarjev Kokavca in njegovega pomočnika Avniča, 
in naposled njemu samemu pri današnjej sodbi nasprotujočega kaplana 
Knaflja, nastane strašen vrišč in nemir med poslušalci. In ko je potčm 
javno raz prižnice omenjene duhovnike iz crkve izobčil, čujejo se glasovi : 
„Iz mesta mora krivoverec Knafelj". 

Med tem se gnete nekaj mož iz crkve in hiti v župnijo, a ker je 
zaprta, ulomyo duri hot^č maščevati se nad brezverskim duhovnikom. 
Poslednji je pač slutil, kaj ga pričakuje, in utekel je v pravem času 
iz mesta. 

Ko ne najdejo razjarjeni možje kaplana Knaflja, uničijo v njegovem 
stanovanji vso opravo in dragocenosti ter je pomečejo skozi okna na ulice. 
Po končanej pridigi dvignejo zopet drugi škofa in ga neso na zlatem se- 
deži v procesiji po vsem mestu kričeč in poj6č: „Slava našemu škofu, 
smrt vsem luterancem in njihovim skrivačem !" 

Tako se je končala crkvena visitacija v Kianji. Katoličanje so bili 
veseli, kajti sodili so, da je zatrta za vselej luteranska ideja na Go- 
renjskem ; luteranci pa so se prepričali, da si morajo iskati odslej varnih 
krajev in imenitnih zaščitnikov za svojo stvar, kajti oblasti so pokazale 
po dolgem času resno svojo nevoljo proti njim. 

Koliko so se goljufali ti in oni, prepričajo nas bodoča poglavja. 

(Dalje pride.) 



12 



Ni m d č i! 



JMe! ostaviti ni moči 
OČetnjave mi sveta, 
Naj ponuja tudi stvarstvo. 
Kar najlepi^ega ima. 

Naj se širi čudovito 
Zemeljski tam daljni krog, 
Dom moj majhni večje čudo 
Vendar le je božjih rok. 

Najsijajuemu tam krasu 
Najti meje ni očem, 
Domovina kakor zvezda 
Svetla je nad bleskom tem. 

Ne! pogrešati ni moči 
Vas, premilih mi glasov, 
Ki ste srcu, kar vzpoml&di 
Dih mu prvih je cvetov. 

S[aj zvenečih vseh jezikov 
Zemskih mi ponosni zbor, 
Govorica domovine 
Z^me je soglasja vzor! 



Ne, ni moči! — tu povsodi 
Prostor me pozdravlja znan, 
Kitico spominov sladkih 
Si nabiram dan na dan. 

In med njimi najsvetejše. 
Ki solzami jih rosim, 
Kakor naieje nebeške 
Po grobovih jaz sadim. 

Z vsem, kar duhu je predrago 
Na domovje je oprt. 
Me odtrgati od njega. 
To bi meni bila smrt. 

Tukaj, kder življenje cvelo 
Neizrečno mi lepo, 
Kder mi slast in togo srce 
Uživalo je gorko: 

Tukaj, tukaj, kder je tškla 
Zibel ljubih mi otrok, 
Tukaj žiti in umreti 
Velečastni daj mi Bog! 

Lujiza Pe^aJcava. 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stojan. 

I. 

Najhujše na svetu so bolečin«, 

Ki človek molč^ jih in v soUiih pr^jnisie. 

Mrzel veter je bril y začetku meseca majnika leta 167S. po du- 
najskih ulicah. Zima se je še poslavljala od zemeljskih prebivaicev iu 
bfla v noč6h zadnji boj s preljubo, nežno pomlddjo. Dnevi so sicer že 
postajali precej topli , drevje je poganjalo , in tam pa tam so črešnje že 
stale v najlepšem cvetu, a lahkoživi Dunajčan se je moral le še v svojo 
zimsko suknjo pridno zavijati, ako ga je tiral spanec o polnoči ali še le 
pozno proti jutru domii. Ostri sever je zjasnil noč pred dnevom sv. Gre- 
gorja. Zvezdice so mirno migljale na nebeškem oboku, spremljala jih je 
večna jim tovaršica, bleda mesečna krogla. Hrup in šum po ulicah je 
potihnol, polnoči je veličastno odbila ura na Stefanskem domu. Počivalo 



13 

je mlado in staro sanjaje o boljšem nadzemeljskem življenji, le tu pa tam 
se je poganjala hitrimi koraki kaka nočna prikazen y svoje domovje, za- 
vijajoča se v toplo obleko pred hudim vetrom, a ne menčč se za bledo 
luno, ki plava mirno med tisoč in tisoč zvezdami nad Dunajskim mestom 
ter razsvetljuje tihe ulice. 

Ura je bila ravno dve. Nje glas je odmeval kakor med razvalinami 
starodavnih, zapuščenih gradov. Ob enem pa se čujejo krepki koraki, ki 
tolčejo pa tlaku, kakor da bi šlo za stavo. Jek se razlega po dolgej 
ulici, a kakor bi trenol, utihne. Pred hišo grofa Eonarskega ustavi se 
črna moška postava. Bil je dr. Milko Vogrin, domači učitelj pri grofu 
Eonarskem; mož v tridesetem letu svoje starosti, visoke, lepe rasti, po 
svojem obnašanji in bradi bolj aristokratu podoben, nego sinu priprostih 
slovenskih starišev, ki si s podučevanjem kruh služi. Hlastno izvlekši 
desnico izza suknje , v ktero se je zavijal , pozvoni ter pričakuje težko 
vratarja, ki bi ga rešil nočne mrzle sape. In kakor se večkrat prigodi, 
da mora človek na to, kar najbolj želi, čakati in da mu med tem mi- 
nute in trenotki dolgi, nestrpljivi postajajo, tako se je godilo to noč tudi 
Milku Vogrinu. Zatorej še enkrat med kletvico ves nevoljen pozvoni, 
in slednjič prikolovrati vendar hišni čuvaj s svetilnieo v roki ter ga reši 
— zvunanje nevihte. 

Milko Vogrin je prihajal domii z domače za))ave pri velikem obrt- 
niku vitezu Earolu Skenovskem. Vitez Karol Skenovski je bil velik bo- 
gataš. Njegovo bogastvo je vzlasti naraščalo, odkar je bil začel avstrijsko 
armado s suknom za plašče oskr})ljevati ; prej je bil priprost obrtnik na 
Ceskem. Preselivši se na Dunaj spoznaval se je z višjimi krogi , postal 
vitez železne krone tretjega reda za svoje obrtniške zasluge, a vsled tega 
občeval seveda bolj z arlstokrati nego svojimi prejšnjimi znanci in pri- 
jatelji, ki so ostali prosti, če tudi pošteni plehejci. Z grofom Konarskim 
se je spoprijaznil , ko je ta bil generalni inteudaut v avstrijskej armadi, 
in osobito njemu se je imel zahvaljevati za premoženje, ktero mu je do- 
hajalo večjidel le po t6m, da je armado s suknom iz svojih treh tovaren 
zal&gal. Vabil je torej grofa Konai*skega in grofinjo Konarsko na vse 
večerne zabave, ktere je prirejal, a ne toliko iz hvaležnosti, kakor pa da 
diči svoje društvo z grofovskim plemstvom. 

Obiteljske razmere Skenovskega bile so prav prijetne in srečne. 
Njegova žena Berta bila je priprosta gospž, ki ni mogla v prirojenej jej 
prostosti zatajevati svojega češkega pokolenja, kterega se pa tudi kot pa- 
metna žena ni sramovala. Moža je osrečila z dvema otrokoma, sinom 
Rlhardom in hčerjo Olgico. Bihard je bil že v tretjem letu svojih pra- 
voslavnih študij, Olgica pa nežna osemnajstletna gospica, izrejena pod 
varrtfom svoje skrbne matere, ki je ljubila otroka, kakor ljubijo prave 
matere svoje otročiče. Otroka sta se izrejevala v strogo nemškem duhu, 



14 

če jima je tudi bila mati prava Čehinja ia o^e Slovan po krvi, a žalibože 
ne po duha ; kajti Skenovski ui bil politik, ampak le obrtnik, ki gleda 
sama na dobiček in svoj prid, a ne na narodnost. 

V višjih krogih je vitez Skenovski iskal le nemške znance in ple- 
menitase, a za slovanske krogove plemske se je malo ali cel6 nič brigal, 
sramoval se svojega češkega materinega jezika in se le poganjal za pra- 
vice nemškega obrtnika in naroda, ter preziral želje slovanskih svojih 
sobratov. Skenovski, prej še na českej zemlji omahljiv v svojih političnih 
nazorih, postal je, odkar je živel na Dunaji, trd Nemee, privrženec nemškim 
židovskim novinam, ker si je od njih največ dobička pričakoval. 

Kakor se pa obrtniki in visoka bogata gospoda sploh le malo poganjajo 
za odgojo svoje dece, tako je bilo tudi pri Skenovskih. Sin Rihard 
je hodil v schotten/eldsko gjmnasijo v šolo. Ker je pa bil sam sebi 
prepuščen in svoj gospod razven šolskih ur, godilo se mu je sprva slabo. 
Oče njegov prepričavši se, da sin po volji ne napreduje, poprosi rav- 
natelja na imenovanej gymnasiji, svojega nekdanjega součenca, naj pri- 
skrbi dečku fiihardu pridnega in zanesljivega učitelja. Osoda je hotela, 
da je prišel Riharda podučevat — Milko Vogrin, ki je bil tedaj filosof, 
ali prav za prav slušatelj iz mathematike in fjsike na dunajskem vse- 
učilišči. Poduk Vogrinov je imel velik uspeh, Rihard je pod njegovim 
vodstvom dobro napredoval, in naposled je še Vogrin začel mlado, deset- 
letno Olgico podučevati. In to veselo ter prijetno službo je opravljal v 
zadovoljnost starišev, dokler ni šel dokončavši svoje učiteljske izpite za 
supplenta na celovško gjmnasijo. 

Z veliko hvaležnostjo in dobrim honoraijem odpustil je Skenovski 
učitelja svojih otrok, Milka Vogrina^ ko je odhajal z Dunaja, ter mu ob- 
ljubil svojo pomoč, ako kdaj take potrebuje. In res, prišel je čas, da je 
storil Skenovski svojo obljubo. Štiri leta pozneje pride Milko Vogrin 
na Dunaj nazaj, in tu dobi po posredovanji viteza Skenovskega službo 
domačega učitelja pri grofu Konarskem. 

A med tem časom se je mnogokaj izpremenilo. Olgica, mala, pridna 
učenka, postala je Olga, nežna gospica, lepa cvetlica v rožnem ženskem 
vrtu. Rihard je bil tretje leto pravnik in že resen ter samostojen mož. 
Z veseljem so sicei- sprejeli Skenovski Vogrina, svojega nekdanjega uči- 
telja, ali pri tem sprejemu je manjkalo one nedolžne, otroške priprostosti 
in otročje udanosti, ki nam tako ljubo d6ne, ako jo vidimo med učenci 
in njih učitelji. 

Razvidno je, da je z grofom Konarskim zahajal tudi Vogrin na ve- 
čerje zabave k vitezu Skenovskemu. Tudi ta večer je bil povabljen grof 
Konarski s svojo soprogo in z Milkom Vogrinom, ali šel je kot grofov za- 
stopnik Milko sam , ker je grofinjo hudo glavo)»olje nadlegovalo, a grof 



16 

sam ni brez grofinje zahajal na plesne zabave, kakoršna je imela biti v 
sredo veSer pri Skenovskih. 

Z veliko radostjo se je odpravljal ta večer Vogrin na odhod. Do- 
mišljeval si je, kako se bode zabavljal, s kom plesal, kako izborno vodil 
t^etvorko in izumeval jako zamotane figure na veselje svoje in dnigih 
plesalek. Kdo izmed Vas, dragi 1)i^lec in bralka, ne ni premii^ljeval, kako 
se ho^e to ali ono nO(> , ktero je Miisi Terpsichari posvetil, zabavljati ? 
Kako hoče biti vesel in poskočen! Kdo izmed nas se ni pričakoval na 
plesišči najboljše zabave in nežnega veselja za ok6 in dnh, a drugi dan 
je moral z glavo majaje reči : Varal sem se ; vse je ničevo ; škoda za 
denar, noč, čas in zdi^avje ! Kteri moški cvet še ni čutil hude, s svojimi 
železnimi prsti v globino srca segajoče bolezni, ki jo slabi zemeljski si- 
novi nazivljemo ljubosumnost, ko je videl po dvoranah, cvetočih od ženske 
in moške lepote, kako si stiskavajo roke, kako si šepečejo na ušesa, kako 
sumničijo in ogovarjajo jeziki eden drugega, da bi iztrgali plesalki iz srca 
udanost do svojega tekmeca in jej zasadili svojo Amorjevo puščico v kri 
in sreč. Marsikdo je že to občutil, in bolela ga je drugi dan in še 
dalje napreg glava in — srce. In tako je bilo tudi ubogemu Vogrinu, 
ko je hitel ob dveh po noči domii ter hotel s hitrimi, močnimi koraki 
in kletvijo pred svojim domom dušek dati — notranjej svojej burji in 
^nevihti . . . 

Stopivši v sobo , napravi si luč. V največjej naglici sleče si ro- 
kavici, a ne da bi jih mirno na mizo položil, vrže vse tja na stol in tla : 
rokavici, Iclobuk, plesne rede, beli ovratnik in frak. 

„Tukaj ležite, jaz vas ne oblečeni več. Nočem več nositi obleke, 
v kterej toliko grenkobe in žalosti trpim. Zakaj sem šel tja in gledal, 
kako me vse prezira, ker sem le ubog domači učitelj, ker nisem ... nič ? 
Zakaj sem ostal tako dolgo med onimi, ki mislijo, da nimam kot ple- 
bejec pravice prihajati v višje plemeuitaške kroge? I)a cel6 moj narod, 
moj jezik se mi je oponašal, in mi — Slovenci bi naj ne imeli sploh 
pravice in sposobnosti zahajati v take visoke, olikane družbe ? ! . . . Kaj 
mi je bilo storiti? To slišati, šel sem, poslovivši se pri onih, ki nežje 
čutijo, kakiir trda, neotesana magjarska grča, nadporočnik Benda.^^ 

Tafa» je govoril Vogrin v svojej sobi, sam, čisto sam. Komu bi 
naj tožil svoje gorje? Zapuščen se klati po svetu, nima stalne službe, 
živi o tujem knihu , pri tujej mizi , in to zakaj ? Kdo v6 to vprašanje 
rešiti? 

„Mnogo mojih vrstnikov in součencev im6 dobre, stalne službe. 
Mnogo mnogo mojih nasledovalcev živf o svojem stalnem kruhu, in jaz, 
kaj pa jaz? Jaz »lužim hlapčevsko službo, ne koristim niti narodu svo- 
jemu, niti domovini, niti di-žavi. Moj paduk pada na nerodovitna tla. 
Visoka grofovska gospoda misli, da jej že zadostuje ime in kri plemenita. 



16 

a znanstvo in nauki so njej nepotrebni, in po teh nazorih odgojuje dan- 
danes tudi deco ter gleda zaničIjiTO na učitelje. Tako sem hlapec tujim 
ljud6m !** 

To premišljevanje ga je užalilo. Prvokrat se je čutil po tem ve- 
čeru — samega, zapuščenega. Srce mu je hrepenelo v^n iz ozke sobice 
nehote tja v dvorano, iskalo je tam kraljico celega društva, nežno cvetico, 
ki je s svojo lepoto in svojim duhom očarovala bližajoča se bitja. Vsi 
so kar strmč zrli- v to krasno rožico in se spogledovali depetaje si na 
uh6, kakor sivi starčeki pri Heleninem prihodu na trojanskem obzidji : 
„Nikdo ne čudi se več Trojancem in smelim Ahajeem, 
Žensko za tako da se med sabo prepirajo kruto! 
Veneri sli č na je vsa od temena krožno do pete." 

To krasno lepotico Olgo izbralo si je srce hrepeneče in jo privedlo 
k žalujočemu Vogrinu. 

^Eako lepo, kako krasno bi bilo sedeti z njo pri svojem domačem 
ognjišči, pomenkovati se o preteklih časih in nadepolnej bodočnosti ! Kako 
bi jo ljubil, častil, negoval njo, ki je dika in kras — vsega ženstva! 
Pripovedoval bi jej, da' sem domd na obalih Vrbskega jezera pri Celovei, 
v bornej kmetskej hišici blizu tam, kamor misli zdaj v kratkem iti z 
materjo zdravit se. Slikal bi jej one čase , ko sem se šoial v Celovei, 
kako sem se potoni kot dijak v Ljubljani navduševal za narodno našo 
slovensko stvar, kako smo ljubili, častili in povzdigovali svojo domovino, 
kako gojili ljubezen do zapuščenega svojega naroda! Z njo bi se spo- 
minjal onih sladkih uric, ki sem jih preživel v njenej dnižbi kot nje 
učitelj, in tožil bi jej o mučnih časih v Celovei, kjer sem kot supplent . . . 
kaj sem storil . . . razodel svoje notranje mišljenje in ljubezen do svo- 
jega jezika in naroda. O vsem tem in mnogo drugem bi jej potožil, in 
njeno pomilovalno ok6 1)i mi celilo hudo zandane mi i*ane, ki še zdaj 
pečejo . . . tako hudo pečejo, da me delajo hlapca, ki ne more svojih 
sužnih verig raztrgati in si priboriti one zlate svobode, da bi rekel: To 
je moj dom, 40 je moja miza, moje ognjišče!!" 

Zadnje misli vzdramijo Vogrina iz lepih sanj, ' ali kaj pomaga, da 
je vse le pena, ki se razkadi, ako v njo popihneš. Zlate gi*adove si kuj 
na neb6, ali strašna realnost vrže te globoko v brezdno, iz kterega se le 
moreš sam s svojo močjo rešiti. 

Nežna cvetica Olga je prikovana, kakor začarana devica, z z 1 a t i m i 
verigami na visok grad. In ti Milko Vogrin, ti si sicer doktor modro- 
slovja in tudi častnik reservni s sabljo in portep6jem, ali z vso svojo 
doktorsko učenostjo in hrabro sabljico si je ti ne pridobiš, niti na njo 
misliti ne smeš, dokler nimaš ist.e trdne podlage, ki jo imenujemo stmo- 
stalnost v dnižbi človeškej. Kakor Archimedu, tvojemu častilcu, manjka 
tudi tebi stojala, s kterega bi poskušal vzdignoti zemljo iz njenih tečajev ! 



17 

Tako filosofaje naš dr. Milko Vogrin. UzrokoT je imel pa tudi 
zaid. Nocojšnji Tečer je bila proti njemu Olga nepričakovano prijazna ; go- 
Torila je tako milo in ljubko z njim, da bi lahko po njenem obnašanji 
sklepal na čudno notranjo pretvorbo in udanost. Je-li pa vse to rčs le 
posledica njenega nagnenja, in ne prirojena in prirejena prijaznost, ki se 
tolikokrati opazuje ? mestnih salonih ter slšpi svet in sebe ? Vsega tega 
si Vogrin ne more tolmačiti, in Olga mu je postala hipoma velika uganjka. 
Ali tako nedolžno bitje ne more varati! Srce mu pri tej misli radosti 
vzkipi, čuti se novorojenega, polen ljubezni, sreče, blaženosti. Iz miznice 
potegne svojega ljubega tovariša in spremljevalca na svojem potovanji 
po tej tmjevej dolini zemeljskej , svoj predragi dnevnik , ki že sodržuje 
mnogo zalih mislij in temnih spominov. A zdaj mu zasveti zvezda pre- 
lepe bodočnosti^ in v tej blaženej sreči hoče tudi njemu sporočiti, kar je 
čutil noc6j, ko je z njo govoril, in kar čuti zdaj zapuščen v osamelej 
sobici. 

Med tem ko izliva Milko Vogrin svoja čutila v per6 in si olajšuje 
pisanjem srce, spravlja se gospoda pri Skenovskih na odhod. Vsi se 
krožijo okoli gospodinje Bei*te in lepe nje hčerke Olge. Najprijaznejše in 
najtežje, zatorej pa tudi najbolj nazadnje, odpravlja se plemenita rodbina 
ogerska Benda. 

Gospod baron Amold Benda, mož kakih šestdeset let, je velik po- 
sestnik in grajščak na Blatnem jezeru. Znane so bile nekdaj po vsem 
Ogerskem njegove vinske gorice, ali vsled denarne izgube leta 1873. se 
je njegovo imetje skrčilo, in komaj da še živi po zimi na Dunaji v lastnej. 
a zadolženej hiši, po letu pa na Blatnem jezeru pri svojih vinogradih. 
Arnold Benda je bil srečen oče dvojih otrok. Sin Robert bil je mož nekaj 
črez trideset let in nadporočnik pri 7. huzarskem polku. Hči Jeliea pa 
je že bila omožena z baronom Paczonyjem, precej zadolženim ogerskim 
magnatom. 

Staro prijateljstvo je združevalo obitelji : Skenovski in Benda. Želja 
je bUa, da postaneta Olga in Robert mož in žena. Skenovski je želel 
to s svojega stališča, ker bi bil rad svojo hčer oddal — baronu in povrh 
še ])ogatemu plemenitašu, kakor je sam mislil, in Benda je zopet z&-se 
pričakoval, da si po tej zvezi opomore svoje slabo gmotno stanje. Sin 
Robert bi imel hitro, ko bi po ženitvi doto svoje žene prejel, vojaškemu 
stanu slov6 dati in prevzeti zadolženo posestvo z grajščino vred na 
Blatnem jezeru. 

Razumljivo je torej, da je postajalo občevanje med obema obiteljima 
vedno ožje, in da se je vedel Robert Benda proti Olgi cel6 po domače. 
Na vsako domačo veselico ste se obitelji vzajemno vabili, in tako je bilo 
tudi noc6j. 



18 

Skenovski je namerjaval svojo soprogo s hčerjo vred poslati na Ko- 
roško v kopel ^Poreče" ob Vrbskem jezeru. Tam si je bil pred dvema 
letoma kupil malo ali prav vkusno v švicarskem slogu zidano villo, s 
sadnim vrtom in lepim parkom ozaljšano. Letos se je odločil soprogo, 
ker je bolehala, takoj že meseca majnika s hčerjo Olgo tja poslati. Rihard 
bi se imel še le po dokončanem poletnem tečaji, kakor druga leta^ tja 
podati, a sam si je navadno izbral drugo polovico meseca julija za svoj 
počitek, tako da je s sinom skupaj villo na Vrbskem jezeru obiskaval 
in tam do konca avgusta prebil, mati z otrokoma pa je sploh do meseca 
oktobra na deželi ostajala. 

Nocojšnja zabava je bila nekakov ^valete" ali veselica za slovč. Po- 
vabilo se je bilo mnogo odlične gospode, med njimi v prvej vrsti seveda 
baron Benda s soprogo in sinom Robertom, ki je slul v ogerskih salonih du- 
najskih za dobrega plesalca in dvorljivca; kajti vedel je vsako zimo priti 
na Dunaj v garnisono, če ravno ni tu imel 7. huzarski polk svojega mesta. 
Povabljena je bila tudi, kakor nam je že znano, obitelj grofa Konarskega 
z domačim učiteljem dr. Milkom Vogrinom, ali ta pot je moral zadnji 
zastopati svojega gospodarja in grofinjo. 

Kazalec na uri se je že četrtokrat sukal po polnoči okoli svojega 
sredotočja , in juterna zora je že zarila na vzhodu neb6 in vabila zemeljska 
bitja, naj hit6 pozdravljat blaženo solnce, ki vstaja novorojeno iz Oke- 
anovega valovja : ko je jemala zadnja gospoda od Skenovskih in Muse 
Euterpe slov6. 

Poslavljajoč se ogovori Robert Benda kraljico celega društva: „Go- 
spica Olga, žal mi je, da se moramo že i-aziti. Marsikaj bi Vam še imel 
razodeti, kajti poprej ko je bil še tukaj oni plebejec, Vogrin, ali kako se 
že zove, nisem Vam mogel skoro ničesar povedati in važnega razkriti ; 
vedno Vam je stal za petami ta nesramnež, in tudi Vi ste mu bili tako 
prijazni, kakor da bi bil človek naše vrste in ne neomikan prost&k.'' 

Pri teh tako ošabnih besedah zarudi Olga v lice, a da bi svojo za- 
drego zakrila, mahlja s pahljačem in odgovori mirno v tla gledajoča: 

„Z gosti mora biti vsak človek prijazen, gospod nadporočnik; sicer 
jih ne vabi k sebi, ako bi se potžm proti njim ošabno obnašal." 

^Ali taki ljudje, priprosti učitelji, se sploh ne vabijo," pritegne 
Robert srdito. 

„To so storili moj oče , in ne jaz ; in dr. Milko Vogrin je povrh 
dober naš znanec od davna že. Jaz sama sem ga nekdaj čislala kot 
svojega učitelja, a zdaj ga spoštujem in c6nim kot človeka." Na- 
glasujoč besedo „človeka" pogleda Olga na ravnost Robertu v oči in 
nadaljuje: „Njegovo obnašanji je po vsem fino in izborno, njegovo go- 
vorjenje premišljeno in duhovito, tako da se ga človek nikdar ne naveliča." 



19 

„Ako je prazno in puhlo gOTorjenje o vzgoji, o svobodi, o neslanem 
slovutvu in kaj še vse takega, zaržs duhovito, po tem takem Vam sevžda 
njegova druščina ne preseda." odvrne Robert razjarjeii, da si upa Olga. 
njegova bodoča nevesta, zagovarjati Vogrina, ki mu kot Slovenec — njemu 
kot Magyani že bode v oH; in povrh se še pa v Vogrinovih žilah ne 
pretaka ona blažena plemenita kri, ki daje človeku še le pravico občevati 
z gospodo, kterej se prištevate obitelji baron Benda in vitez Skenovski. 

Eobert bi še bil mnogo gorkih gospici Olgi povedal in nad Vo- 
grinom svoj žolč izlih a k sreči ga pokličejo stariši na odhod. 

Njegova mati, gospd Amalija BeniJa, približa se namreč rek6č: 
,,Zdaj je skrajni čas, da končamo preveseli večer, Olga in Robert. Vaše 
dvorljivo obnašanje, gospica Olga, in zarčs gospodinjsko vedenje Vam 
dela mnogo časti, in vidi se, da bodete kaj izvrstna gospodarica. Vsi so 
bili kar zamaknem v Vašo prelepo prikazen, o Vašej vsestranskej skrbi, 
vzlasti o Vašem prijaznem vedenji proti vsakemu brez izjeme". 

^Take hvale ne zaslužujem. Storila sem, kar stori vsaka domača 
hči pri takej priložnosti," odvrne sramežljivo Olga. in po strani na Ro- 
berta gledajoč dostavi: „Ali še to se mi šteje v greh!" 

Zadnje besede je k sreči gospd baronovka preslišala, kajti nadalje- 
vala je: „Torej moja draga, ljuba Olgiea, prelepo hvalo Vam še enkrat 
izrekam za ta večer! Okrepčajte se na deželi in ozdravite popolnoma 
svojo mater. Morda pridemo tudi mi v Poreče na Koroško Vas obiskavat, 
zakaj na Blatnem jezeru ne bodemo letos vsega poletja preživeli, osobito 
ako dobi Robert svoj zasluženi odpust na mesec dnij. Na svidenje!" in 
pri teh besedah poljubi Olgo dvakrat v lice. 

Robert se potoni Olgi molč6 prikloni, ona pa odzdravi ja mirno in 
ponosno stoječ, podi kar mehanično Robertu roko. da jo v slov6 in za- 
hvalo poljubi, in preziraj6č ga oklene se njegove matere, ktero spremlja 
do vrat, kjer se še tudi od dmgih gostov poslovi. — 

Ko se je družba razšla, vrnejo se Skenovski počivat. Tudi Olga 
se ni dalje razgovarjala niti z materjo niti z očetom o uspehu nocojšnje ve- 
selice kakor druge krati, temveč ljubeznivo se poslovivši od starišev, 
šla je v svojo spalnico k počitku. 

„Kaj le Jmi nocoj Olga, daje tako malobesedna," opomni oče Ske- 
novski proti svojej soprogi, spravljajoč se počivat. 

„Trudna je od velikega govorjenja in mnogega plesa , kajti ura je 
že davno tri odbila, in tako nežno bitje potrebuje hitro počitka," zago- 
varja Olgo mati njena, dobro vedčč , da je bilo Olgino obnašanje proti 
Robertu na zadnje malo izpremenjeno. 

„Tudi drugekrati je toliko plesala in bila vesela do zadnje minute, 
ali nocoj se mi vidi, da se še od Roberta prijazno poslovila ni. Tudi se 

2* 



20 

Dii dozdeva, da je postala zadnjo uro, hitro ko se je bil gospod dr. Vogrin 
poslovil, bolj otožna in zamišljena.^ 

„To ni res, moj ljubi Arnold", odvrne hitro njegova soproga. „Jaz 
sem jo opazovala celi večer, in bila je nocoj sploh manj vesela, nego 
druge večere. Tožila mi je že zjutraj, da jo boli glava, in to bode tudi 
uzrok, da ni ohranila nocoj do konca svojega navadnega veselja." 

Ker nista mogla roditelja po tako hrupnem večeru hitro zaspati, 
govorila sta o raznih stvareh. Predmet vsemu pa je bil, kakor je to 
navada po domačih veselicah, razgovor o razmerah posameznih gostov 
in 0. njihovem vedenji. Tudi o Vogrinu se je govorilo, vzlasti o nje- 
govem finem obnašanji in govorjenji. 

„Oospod dr. Vogrin je nocoj kaj izvrstno zastopal svojega gospoda 
grofa in grofinjo," nadaljuje razgovor gospš Berta po kratkem molčanji. 
^Razveseljeval je celo društvo, da ga je bilo veselje gledati, in četvorko 
je vodil tako premišljeno, da so se mu vsi čudili. Z i^im je Olga mnogo 
plesala in se dobro zabavljala. Tudi Rihard je bil vedno pri njem". 

„To mi ravno ni prav, da je Olga toliko z njim občevala; kajti 
baron Robert, ki se tako s svojim plemstvom ponaša, ne bode zadovoljen, 
če se njegova bodoča . . . nevesta z drugimi , in to nižjimi bolj kakor z 
njim zabavlja." 

„Tega ni Olga nikakor storila," odgovori mu žena odločno. „ Sicer 
se pa Robert Benda r6s preveč ponaša s svojim plemstvom in s svojim 
magyarskim narodom. On mčni namreč, da je le njegov narod največje 
veljave, in da so drugi le od božje in magjarske milosti odvisni. Nemec 
še malo velja pri njem, a veliko tudi ne; Slovana pa kar ne more in 
ga psuje pri vsakej priliki, če ravno vž, da sem jaz sama rojena Ce- 
hinja in da ljubim svoj češki kakor ves slovanski narod. Tudi gospoda 
Vogrina ne more trpeti, ker je Slovenec in se poganja včasih za pra- 
vične zahteve svojega rodd". 

„Ti se preveč vznemirjaš zaradi tega, ljuba moja. Meni je vse 
eno, ali je kdo Nemec, Magyar ali Slovan. Pri obrtniji se na to ne 
gleda, temveč meni je tisti najljubši, ki promptno in najboljše plačuje 
in največ premore. Bi li jaz ne bil na to gledal in ne bi smatral imetka 
in denarja za najboljšo narodnost, ne imeli bi tega, kar imamo. 

Imetek moj pa se tudi pripozuava in visoko ceni. Baron Benda, 
ta precej premožni magjarski grajščak, želi, kakor ti znano, mojo Olgo 
za sneho, in meni samemu je tudi ljubo, ako postane moje dete ba- 
ronovka in bogata grajščakinja, če tudi magjarska. To je zdaj ona misel, 
s ktero se vsak dan bavim, in stvar bode v kratkem dognana. Robert 
Benda, nadporočnik, izstopi kot stotnik iz vojaške zveze, prevzame po- 
sestvo in grajščino na Blatnem jezeru, in moja Olga, dobivši lepo doto, 
bode srečna soproga z njim." 



21 

„Lepi so sicer tTOJi načrti, ali jaz jih nisem kaj vesela,^ odgovori 
mirno gospš, listajoča po knjigi, ktero je začela ravno citati. 

„8evčda, vi ženske imate vedno nekaj ugovarjati. Zakaj bi ne bila 
mojega načrta vesela ?^ vpraša jo malo nevoljen Skenovski. 

,,Zat6 ne, ker delaš račun brez gospodarja, in gledaš, da bi bil zet 
bogat in visokega plemstva, najrajši kakšen grof, ali na to pa ne po- 
misliš, kaj poreče k izbranemu ženinu dekle, ki naj z njim celo svoje 
življenje živi! Prva stvar je sreča in stadovoljnost zakonska, ne pa 
denar." 

„Ti govoriš o sreči in zadovoljnosti zakonskej, a ne pomisliš in ne 
v^š, da je denar glavna podlaga zakouskej sreči ! Ali bi bila midva tako 
srečna in zadovoljna, ako bi pomanjkanja trpela?" pristavi zmagonosno 
gospod Skenovski. 

„Ali bi pa bil najin zakon tako srečen, in bi li bila midva tako 
zadovoljna, ko bi naju ne vezala prava ljubezen?" vpraša naglo Berta 
svojega moža in ga iskreno poljubi. „Glej , prva podlaga vsej sreči je 
ljubezen, ki vse vlada in osrečuje; ona je ista nevidna moč, ki neraz- 
rušljivo veže ženo in moža. Kjer prave ljubezni manjka, tam ni sreče 
in božjega blagoslova. 

Z malim sva začela. Bil si majhen obrtnik na Češkem ; tam sem te 
jela spoznavati. Srčna ljubezen je naju v zakon zvezala, in ta zakon 
je srečen, in blagoslov božji je vladal nad njim. Imava dvoje otrok, in 
to pridna in ubogljiva otroka. Ti si veliko prigospodaril, postal si vitez, 
ker si obrtnijo toliko povzdignol, in naša hiša je spoštovana in čislana ..." 

„0d tega pa naj tudi otroci nekaj imajo," seže jej naglo soprog v 
besedo. „Sinu se ne bode treba tako ubijati, kakor meni. On konča 
svoje pravoslovne študije in prevzame pot^m vodstvo mojega gospodarstva 
pod mojim varstvom. Olga naj postane baronovka in grajščakinja ter 
srečna žena, saj jo gotovo veže ljubezen do Roberta in njega do nje. 
Jaz sem se o vsem tem dogovoril z očetom baronom Bendo, in tudi sin 
njegov Robert že v6 o tem in je prav vesel. Zatorej upam, da mi Olga 
in z njo ti ne bodete ugovarjali, kajti moja skrb za vso hišo in otroke 
ti je dovolj znana." 

„Ali si že z Olgo o tem govoril?" vpraša zdaj mati vsa v skrbeh. 

„Ne, ker se mi ni zdelo potrebno. Kar odločim jaz, to bode ubog- 
ljiva hči, kakor je Olga, tudi rada storila. Sicer pa lahko ti o njenej 
nagnenosti pozv6š in jej ta moj načrt naznaniš. Volja moja naj bode 
njej in tebi povelje." 

„Se-li ima ta zveza z Robertom že tako hitro izvršiti?" 

„ysej stvari nič ne nasprotuje, kakor sem se nocoj pogovarjajoč se 
z gospodom Bendo prepričal, in naznanjam ti zdaj kot gotovo, kar sem 
ti prej le mimogrede kot svojo domnevo omenjal. 



22 

Po letu ko pridemo k Vama] v PoretV, bode lahko zaroka, iu v jeseu 
kd se vrnemo z dežele v mesto, se naj poroka vrši. Baron Benda na- 
merjava namreC priti v Poreee in Trrez poletje tam ostati. Tudi Robert 
si prosi odpusta za eden mesec ali dva, in hoi^e ta eas z nami preživeti.** 

,,Kako pa da mi nisi tega prej naznanil^, vpraša začudjeno gospa 
svojega soproga , oponašajoča mu z glasom , da ni lepo jej kaj takega 
zakrivati. 

„To ni bilo mogoče, k('r še tega sam nisem prej vedel. Nocoj 
sva se še le z baronom o tem na tanko zmenila in stvar do tja dognala, 
kakor si slišala. Baron je začel sam o tem govoriti, in zdi se mi, da 
mu moje prijateljstvo vedno ljubše postaja, in da bi je jako rad s po- 
roko najine hčerke in svojega Roberta utrdil."* 

Soproga ni možu po teh }»esedah več ugovarjala, ampak začela 
dalje citati, da bi si misli razgnala. Skenovskega pa je spanec posilil, iu 
konečno je trdo zaspal. 

Smrtna tišina nastane; le močno <Iihanje spečega soproga dramilo 
je nočno tihoto. Mati je ugasnola luč, ker ni mogla dalje brati, a tudi 
zaspati ni mogla, kajti njeno srce ni mirovalo. Razne misli so jej po 
tem pogovoru rojile po glavi. Mislila je na svojega ljubega otroka, kte- 
rega bi naj tako naglo izgul)ila, na svojo drago Olgo, ki je še neizkuSeno 
osemnajstletno dekletce, in bi naj prišlo temu, nikakor ne nežnemu ba- 
ronu v roke. ^In morda ga še ne ljubi, saj mi ni nikdar kaj takega o 
njem govorila, da še ne omenja ga rada!** 

Tak6 premišljujočo vleče jo tja k svojemu otroku. Radovedna je, 
ali že Olga spi ali ne. Morda jo še glava boli, ali pa bije notranji boj 
s svojim srcem, kajti gotovo jej je Robert o vsem tem že govoril. Zakaj 
pa je bila nazadnje tako pobita, da cel6 žalostna ? 

Mati je ugonila misli in čute svoje hčerke. Olga se je dospevši 
v spalnico vrgla tja v naslonjač in začela ihteti. Bolele sa jo v srce 
srdite besede Robertove in njegovo obnašanje proti njej. Robert ni vedel, 
da je žalil Olgo z vsako hudo besedo , ktero je le govoril o Vogrinu. 
Zmerjal ga je , imenoval ga priprostega ubožca in reveža , ki le toliko 
ima, kar mu dobrovoljno ljudje podajejo, ki nima stalnega mesta in ga 
tudi ne bode dobil, zat6 hoče že on — Robert Benda skrbeti. Vogrin 
ne zasluži službe cesarske, ker je v svojih pogovorih premalo domoroden, 
in se cel6 drzne svoj narod, ta ničvredni narodič slovenski, ali kako ga 
že imenujejo, ki obstoji iz samih poslovenjenih Ogrov, Nemcev in Itali- 
janov, zagovarjati ter druge narode psovati! 

Tako nekako je pobijal Magvar Robert Benda dr. Vogrina, našega 
mimega, plemenitega rodoljuba, pred ,01go. Sumničil ga je zmožnosti 
do najnesramnejših del in mu oponašal njegov obskurui rod iu rojstvo. 



23 

Robertove besede so delale nasprotni upliv in utis v Olginem srci. 
Kobert je želel Vogrina pri Olgi očrniti, a on se jej je le še bolj omilil. 
Robert je hotel zaprediti njeno občei\|e z njim, a ona je še bila bolj pri- 
jazna proti Vogrinu. Robert je hotel , da Olga sovraži tega plebejca, a 
njej je tem bolj dopadalo Vogrinovo vedenje, govorjenje. Milkova osoda 
jej je bila znana, in ona je čutila z i^im težkočo vsakdanjega življenja 
in hude udarce njegove nemile sreče. Od tega večei*a se je začela zd-nj 
bolj zanimati; še le zdaj je spoznala na tanko razloček med Robertovim 
in Vogrinovim značajem. Ljubila je kot desetletna deklica v Milku Vo- 
grinu svojega učitelja, a zdaj ga je spoštovala kot človeka. Spoznavala 
je njegove lepe lastnosti in si na tihem mislila, tak mož bi znal osre- 
čiti deklico, tak značaj je potreben, da cvete si*eča v zakonu. Med tem 
ko so se jej lastnosti Robertove vedno temnejše in grše dozdevale, sve- 
tila se je krepost, značaj in človekoljubje , nežnost in mhločutnost Vo- 
grinova, ter jo zš-se navduševala. 

Kakor zatemni juterno solnce s svojimi zlatimi žarki zvezdice na 
nebu in prežene ves mrak in temoto, tako je pregnalo Vogrinovo solnce 
kreposti v nežnej deklici vso nagnenost do Roberta, in zatemnilo v njenej 
duši vse misli o navideznolepih lastnostih Robertovih. Vogrin je bil 
Olgi solnce, po kterem se je, kakor solnčnica v naravi, nadepolno ozirala 
in si ga želela nš-se potegnoti ter se vekomaj greti o i^egovih blaženih 
žarkih. 

Tako je Olga žalujš premišljevala. Misli na Roberta bile so polne 
srda in jeze, na Vogrina polne ljubezni in pomilovanja. Zidala si je ne- 
izkušena deklica zlate gradove v oblake, [kovala si zvezde svoje prihod- 
nosti na neb6. Kaj bi vse storila za Milka, kako bi mu mogla pomagati, 
da bi postal samostojen, da bi dobil plačilo za svoj trud, za svoje študije, 
za blage nazore! Dala bi mu najboljšo službo, postavila bi ga za pro- 
fessorja v največjem mestu, najrajši seveda na Dunaji; želela bi, da bi 
učil takoj kot učena glava na vseučiliščnej stolici ter postal imovit, poznan, 
zaslužen mož! In kaj bi bilo potšm z njo? Ali bi je ne mogel osre- 
čiti Milko namesto osornega Roberta, ki jo je nocoj tako 'žalil ? 

Ta večer jej je bil Robert že naznanil, kako se on čuti srečnega 
poleg nje. Omenjal je, da bode prevzel posestvo in da se hoče v kratkem 
oženiti, želi si pa le tako blage ženice, kakor je Olga. Le take lastnosti 
in take razmere, kakor so njene, seveda le gledš na doto, zamorejo ga 
osrečiti! Ima jej neko skrivnost razodeti, ki odloči ob^ma prihodnost, 
a zdaj še ni vse dognano, da bi se že mogel jasno in odkritosrčno z njo 
o tem pogovarjati. 

Iz vsega tega je Olga lahko sklepala, kaj jo pričakuje, da jo misli 
Kobert snubiti, da bi naj postala grajščakinja tam na Ogerskem, tam na 
Blatnem jezeru. Ona bi naj bila žena možd, ki vse sovraži, kar ni višjega 



24 

ali vsaj baronovega plemstva. Ali tak mož, pride jej nehote na misel, bi 
lahko enkrat tudi njo preziral in jej metal v očf, da nima plemenitih 
pradedov, da je oče le vitez po cesarskej milosti, sicer pa priprost sukn&r. 
Tega ne, tega nikdar ! „0n ne ljubi mene, ampak moj denar, mojo doto/ 
vzdihne naposled: „mene bi radi le prodali, in oni me kupili, da jim 
rešim posestvo in obstanek, jih rešim denarstvenega propada!" 

Uboga deklica je dolgo slonela tako premišljujoča. Tradnost in za- 
spanost jo konečno posili, in ona lahno na naslonjači zaspi. Sanjala pa 
je čudne sanje : 

„Stala je na robu velikega jezera. Gledala je v temno, zeleno vo- 
dovje. Dna ni bilo videti. Valovje jo silno bučalo ob skalnati breg. Na 
enki*at pa zagleda med valovi neko stvar. Bilo je truplo. Valovje gaje 
gnalo proti skali, kjer je ona stala. Vse krvavo in pobito pljusknejo ga 
valovi ven na obrežje. A ono ni bilo mrtvo: gibalo je roke in noge. Slednjič 
se vzdigne. Prikazen se jej zdi znana. To je — to je — on, to je — 
Milko . . . Vogrin." 

Samega strahii se je Olga vzdramila ter vsa omamljena klicala : 
„To je — on, to je — Milko . . . Vogrin". 

Pri teh besedah vstaja, širi roke, hoče nekaj objeti, a zdaj izpre- 
gleda — in pred seboj vidi stoječo — svojo mater. 

Mrkla luč je obsevala bledo, prestrašeno Olgino lice. Mati ja prime 
za roko in jo pritiska k sebi prašaj6č jo : „Kaj ti je, moje drago, ljubo 
dete ? Vzdrami se Olga, jaz sem ! Ali še ne spiš ? Zakaj nisi v postelji, 
in še zdaj oblečena!" 

Tako je stavila mati vsa prestrašena še mnogo vprašanj svojej Olgi 
in jo tolažila. 

„ Dobro sem storila," mislila si je potem sama pri sebi, „da sem 
šla gledat, ali že dekle spi." Ko sta namreč gospod in gospi utihuola, 
in je bil soprog zaspal, ona pa ne spati mogla, premišljala je dolgo o osodi 
svojega otroka, konečno pa vstala in šla gledat v Olgino spalnico. Za- 
čudi se, ko vidi luč goreti, Olgo pa še oblečeno ležati na naslonjači. 
Nekaj časa jo ogleduje, ali glej, na enkrat se vzdigne in hiti njej v na- 
ročje, klicajoča im6: „Milko . . . Vogrin!" 

V kratkem se je Olga zopet zavedela, mati jo je spravila v postelj, 
jo iskreno polju))ila, ugasnola luč in se podala v svojo sobo, zadovoljna da 
je spravila otroka k sladkemu počitku! — 

(Dalje pride.) 



25 



6 



Na planini. 

I. 



rei solnčno plan blesteč hiti 
Studeničua vodica 
lu mnoga tam lep6 dehti 
In scTita se cretica. 

Pa vendar ni studenec t/> 
Ki pred menoj Tali se 
Pa vendar ni poljč ravno 
Ki pred menoj žari se! 

Dekletce sem presrečno jaz — 
Kakoii^i pač ne bilo? 
Saj njčga ljubim večno jaz 
In z nevtedljivo silo. 



Oj srčice mlado, skrbno 
Ravnina si prostorna 
Po tebi pa žari svetld 
Ljubezen se uzorua! 

Krasaii je on, kot solnčni svit 
Ko v zdri se priiiga 
In \jub in zvest in plemenit 
lu mlada moč ki-asi ga. 

Brez njega — kaj počela bi 
Kako bi 11 prestala? 
Oh! vekomaj ti*p^la bi 
In vekomaj plakila! 



Zato zato pa Ijnbi moj 
Ud4n mi ti ost&ni 
In ti stvarite^ nad menoj 
Lepo mi ga ohrini! . . . 



11. 



1: o daljnej planini razliva morje 
Mog6čno se zore jutrinje — 
Le blesti, le blesti mi ravno polje 
In vzbujaj vesele mi sanje! 

Mladenka na tebe upiram ok6 
In ridost blesti mi nebeška 
In tudi oh tudi to srce mlado 
Polno je jutranjega bleska! 

In kakor da nisi planina mi ti 
V veselji se m^ni dozdeva 
In kakor da zdra jutranja to ni 
Ki zemljo pok6jno obseva! 



Jfa srčice moje razlila se je 
Prekr^na, blesteča svetl6ba 
Pred ^jo pa temina zgubila se je 
In tudi zbeidla tesnoba. 

Na tebe ^ubimec, na tebe spomin 
Budi se mi v srci plamtečem 
Ljubezen žari se iz njdga globin 
In dviga se v svitu blestečem. 

In krasno po bitji se celem žari 
In mlado veselje mi vstaja — 
Oj pač ga uikjeri krasnejiega ni 
In z vencem me jasnim obdaja. 



Zato pa, zato pa le blesti lepo 
Planina pred manoj ležeča, 
Saj srce si mdje, oh srce mlado 
In zora ljubi v je goreča! 



- ^ - 



26 



Popotni spomini. 

Spisal Igo Kai. 

L 
V ErcegOTino. 

Ijilo je o kresu leta 1879. 

Boleheu sem se ob palici plazil do pošte, kjer so se popoldne na- 
vadno zbirali mladi trzanje ; kajti kavarne nismo imeli in — na pošti se 
je nahajalo dosta novin, ktere smo ali ^bona"* ali „mala fide" prebirali. — 

Ravno danes ni poštni voz prišel ob času — in težko smo ga pri- 
čakovali, sedeči v senci na kamenitej klopi pred hišo. 

„Zdaj pride I*^ vzklikne veselo moj drug, ki se nežnega listka z 
daljnega Dunaja nadeja. 

„No, hvala Bogu ! V tej vročini še dalje čakati, naj se vragu ljubi, 
meni ne!" ii neki drug — in mali voz postoji pred nami. 

Zaklop se odpre: ena vreča, dva predala, — dnigega nič . . . 

Med časom, ko poštar ureduje ter napisuje, kar je potreba, odveze 
in odpečati nekdo vrečo ter polaga pisma na mizo. 

„Za Tebe nekaj, Igo!" — 

„Za mene? Čudo, da še kdo misli nd-me" — in primem list. — 

Kaj je bilo v listu? Povelje, naj se „precej" podam v Ercegovino; 
tam nekje blizu Mostara naj se javim ! 

Dobro ! Bolezen me je namah zapustila, morda se je zbala dolgega 
potovanja. Vržem palico v kot in korakam čvrsto domd. — 

Poslovim se od zelenih gajev, temnih šum, od žuborečih potokov, 
kojih trojica se zbira blizu domačega kraja, poslovim se od cvetočih se- 

nožetij, od marsiktere dišeče cvetice in dva dni pozneje me odnese 

železnica proti belej Ljubljani črez Kras v Reko. — 

Noč, tiha poletna noČ se je prostirala, ko sem prispel v Reko ter 
se hotel podati počivat. Ali ker sem bil spehan in truden, ni mi dalo 
mini, moral sem iti k morju. Saj sem že dolgo hrepenel zopet dihati 
morsko sapo, gledati lesketanje penečih valov, slušati večno melodijo 
bobnečih morskih vodd. 

Ko sem zadnjič bil v Reki, domu se vračaj6č iz južne Bosne, bila 
je zima, morje burno. Srditi valovi so se gonili, kakor čreda divjih konj 
z belimi, vihrajočimi grivami, daleko, daleko, — kjer se klanja oblačno 
neb6 nd-nje ter je objema s temnimi rokami ... In valovi ti so bučali, 
pena je kipela, južni veter je sviral na morske strune, na vrvi malih in 
velikih ladij, ki se veselo ziblj6, sviral je svoje ljube melodije, kakor sivi 
pevec na hai-po prešlih dnij ! . . 



27 

Bil sem onega dne prijadral iz Seuja. Besneči vihar me je sprejel, 
ko sem na lahnem eolnu prispel do ladlje, in oni južno-vzhodni piš, mo- 
gočni gospodar jadranski, prijel je z nevidnimi rokami in gnal s seb6j 
mali hlapon z vso neizprosljivo silo. Kazljnčeni valovi so se liesno za- 
ganjali ob kamenito bregovje, da je prselo meglenemu dimu enako ter 
razsajalo ob ladijine stene, da so mi brizgale slane pene v obraz, sto- 
ječemu na povi^šji ladijinem. In veselo sem stal tik krmila ter gledal veli- 
častno, krasno razburjeno morsko planoto . . . Skoro mi je bilo žal , ko 
smo dospeli v Keko, kjer sem moral zapustiti ladijo, ki si je otresovala 
razmočeno obleko. — Ali celo noč ko sem spaval v suhej sobi, čul sem 
hitečih valov gromeče udarce na obrežje! 

Takrat se je vrinolo v dno mojega srca hrepenenje po tvojej krasoti, 
po tvojih neznatnih valovih, neznatnih, temnih globinah, ti čarno morje ! 
Takrat se je utrdilo v duhu mojem hrepenenje po velikanskem tvojem 
bueanji, ktero se, kakor pesen svetovne večnosti, mogočno v srci glasi, 
mogočno, nepozabljivo ! — 

Ali nocoj je morje pokojno, saj smo v toplem poletnem času. Mirno 
leskečejo nebeške zvezdice v prostranem morskem polji — in spominjal 
sem se nežnih belih cvetic, ktere sem bil zapustil po senožetih in šumah 
in — vrtih svoje domačye, spominjal se onih zvezdic, ktere so tako ve- 
selo sijale v moje src6! — Proč je, proč! — 

Tihotno diha pred menoj temno moije, in zvezde, kojih lučica igraje 
po njem brli, so tako daleč od njega, še dalje, kakor od mene domače 
cvetice, domače zvezdice! Miruj i ti, srce moje! Cras ingens iterabimus 
aequor! — 

Lep poletni dan je napočil, dan 27. rožnika. Na ladiji Stambul 
sem zapustil Beko. Kako veselo mi je bilo srce, ko sem stal na ladi- 
jinem površji, in se je mesto na kopnem oddaljevalo od nas ! — Na pe- 
čevitej steni se vije vsekana v kamenje ali pa podzidana pot navzgor, 
vidi se do vrhnje postaje, do Biča, kjer je bila pred nekoliko leti „bora" 
prekucnola celi vlak v grozni zijut: to je ona dolgočasna železnica od 
morja črez krševito gorovje do Ogulina in do Zagreba, ona železnica, 
ktei-a je toliko tiiida, toliko blaga, toliko denarja stala, samo da veže 
Budapešto z magjrarsko hčerjo svojo — z Reko! 

Ali gledimo raje na morje. Vedno se v novej obliki pokazuje, 
vedno igraje z novimi bojami. Kameniti, sivorumeni otoki, vzdigujejo se 
iz sinjih vodd, krasno, nepopisljivo. Jate morskih golobov se podijo ne- 
voljne nad nami, nevoljne, ker jim mirna površina morska ne daje mnogo 
hrane. — 

Okrog ladije se zib^ejo, poskakujejo, pljujejo — oni ljubljenci in 
ljubitelji starih pesnikov: delfini, zdaj ploskaje širokimi repnimi plavu- 
tami, zdaj potapljaje se, da je veselje gledati je. — 



29 

Kmalu smo sredi pota med Reko in Malldsko. — Posamezen morski 
golob poletuje melanholično nad ladijo. Čini mi se, da hofie zapustiti 
svoje ter se podati na tuje. Ali morebiti tli ta čut v mojem srci? In 
Jast mislim, da ga golob gojil Kdo yi? — 

Moqe, rumenosifi krSeviti ostrori in otoki z zelenimi vinogradi, 
sivimi oljkami, bele vasi in mesta, na desnej včasi pogled na neomejeno 
inorsko polje: tako so se vrstile slike, ktere sem gledal sedeč na vrv6h, 
ki so krožene ležale blizu krmila. In kadkada sem se nagnol nad vodo 
ter gledal v temno brezdno čistih valov, na igro onih bisernih sapnih me- 
hurcev, ki so se izpod gonečih koles vrtali na morsko površje. Ali zdaj 
se je nagnolo solnce blizu do vode , in kar se vidi morji , vse leskeče 
žaf^Cega ognja! Lahne, rožaste meglice tonejo za solncem — kakor 
mladostne nade za ubeglo srečo — in nasproti prisveti izza temnih, 
visokih goi*^ bledožolta luna, in na nebu se prikažejo daleko, daleko male 
lučice, svetle zvezde : — tako svetijo človeku iz meglene daljine v trdem 
boji Življenja — spomini prešlih časov ! 

Niti ena sapica ne drami morju pokojnega diha, nad vodami je mir, 
in sredi te nočne krasote pljuje Stambul Čvrsto naprej, in za njim se vi- 
dijo daleč razori bleščečih, penečih valov. 

Dolgo sem se še sprehajal po ladiji. pa krasota, kojo sem danes 
gledal, utrudila mi je ok6, in radosten se podam v ozko sobico in v še 
ožjo posteljco. Lahno se ziblje ladija, žubori ploskajo valovi ob steno . . . 
duh moj pa bega po zelenih tratah, temnih šumah, za živahnim potokom 
dalje — dalje — trenotek še in sladko zaspim. — 

Mirno sem spaval v ozkej posteljci. Sanjal sem, da sem v zelenem, 
šumečem gaji ter da čujem od daleka milo godbo, ki mi ogreva srce in 
mu podaje presladki čut blage zadovoljnosti . . . Glasovi nastajajo vedno 
glasneji in glasneji, in zdaj — me strašno tuljenje in škripanje, ropot in 
copot izbudi iz sladkih sanj: Dani se in mornarji so začeli na dolgih 
vrv6h in verigah tovoriti blago iz globokega temnega osredja. Brzo za- 
pustim sobico, — čaren pogled : Na jutru žolto nebo, pred mano temno 
kraljevo ozidje starega Zadra, na seveni krasna, zelena ravnina in proti 
večeru modra voda tja do otoka , bliščečega v jutranjem svitu, ... na 
produ pa se napenja ona božja žival, ki celo svoje trpežno življenje križ, 
tovor in — dolga uha nosi, napenja se in kriči, kar ima sape: in to je 
mar bila ona godba, ki me je v sanjah tako milo objemala! — 

Zdaj vzhaja solnce, in jaz se odpravim v mesto , da si pregledam 
osrčje te veličastne morske hčere. Ko pridem na kopno, vabi me k 
vstopu otemnela „porta marina" z benečanskim oroslanom v grbu. Be- 
nečanske palače in hiše, ozke, temne ulice, veličastni trgi! Pri ^petih 
virih" videl sem starorimski spomenik in na južnej trdnjavi staroslovenski, 
y kamen vrisan glagolitiški napis, kterega žalibog nisem znal citati, a 



29 

tudi Qi bilo časa prepisati ga . . . kajti ko je ura sedem bfla, moral sem 
se vmoti na ladijo, koja odpljuje ob osmih proti Spljetu. — 

Zopet morske ožine med golimi ostrovi, na kterih se še zdaj vidijo 
zidovine nekdanje blagovitosti , male kapelice, postavljene od brodarjev 
v znamenje morske nesreče ali čudovite rešitve, zeleni vinogradi, gradjeni 
po pečinah, posamezno drevje, bele vasi — in ko priveslamo na visočino 
ostrova Mačirina, odpre se na desnej prosto, daljno morje ! . . . 

Ob treh popoldne smo prijadi*ali do Trogira, lepo mestice, postav- 
ljeno v morsko ožino, kjer le morejo manjše ladije prebroditi v zaliv y,dei 
sette castelli'' in Solinski zatok (golfo di Salona). Od Trogira (Trad) do 
Spljetu se razprostira bogato obrežje, imenovano ^sette eastelli^ „sedem 
sel". Opljuvši otok Bua prispeli smo proti večeru v Spljet. — Tu za- 
pustim ^StambuP, kteri pljuje na ravnost do Dubrovnika, in ko poprašam, 
kdaj in kako mi je najlažje priti v Metkovič, pozvem, da pojde „za dva 
dana" mali parnik v Neretvo in do imenovanega mesta. Dva dni po- 
čitka tedaj v nekdanjej stolnici znanega rimskega vladarja Diocletijana ! — 

Ne bodem opisoval mesta, samo omeniti hočem, da sem kljubu 
vsej vročini ves čas pregledoval veličastno palačo onega samovladarja, 
palačo, v ktero obzidje je celo notranje mesto postavljeno. — Stolna crkev, 
škofija in druga poslopja, posebno kar je morska stran, kažejo na grško- 
rimske umetnike ! Lepo je vse, lepo, da se skoro oko nagledati ne more. 
In k temu še veličastven spomin, ako pomisliš, da hodiš po istih tleh. 
koder je stopal mogočni vladar rimskega earstva! 

Izmed teh krasnih starin gledajo nekako Čudno novi domovi; oboki 
in stebri so ozidani, in namesto prostih shodov gledajo prosajična okna 
iz zidovja na morje, kedar vzhaja solnce ali pa zahaja ; kajti po dne po- 
mežikavajo pred solnčnim svitom. 

Ulice so ozke in dišč po ribjej masti, po luku in po olji, v kterem 
pek6 ribe, seveda vse na ulici. 

Prebil sem v Spljetu dan sv. Petra in Pavla, velik praznik v tem 
mestu. Kar tujca največ vznemirja, to je večno zvonjenje in streljanje. 
Skoro do polnoči ni bilo miru, zvonili so pri vseh crkvah, streljali na 
vseh straneh. In kako zvonjenje ! To ni ona harmonična igra z zvonovi, 
kakoršna se čuje pri nas, nego vsak zvon bije v eno mer zd-se na eno 
plat in sicer jako brzo, da človeka res ušesa bol6 , ko čuje prvokrat to 
„muziko!" — O polnoči je hrup prestal morebiti za dve uri; ali ko se 
je začelo na vzhodu svitati, vzbudil se je strel in pdk, a za tem zopet 
enomemi zvonov glas ... 

Vstal sem, predno je začelo solnce vzhajati s „Titonovega ležišča" 
in gledal sem^z okna tja v luko, kjer so brodarji priveslali z zelenjadjo, 
jagneti in drvi, koje so polagali na suho. Na velikem trgu pa, ravno 



3G 

pod menoj, klali so koze in jagneta, ki so s prerezanim grlom ile tekala 
sem ter tja, dokler jim ni zmanjkalo sape in — krvi . . . 

Z vseh gor^ in sel prihruli so danes tropi pobožnih okoličanov, 
nekoji cel6 s turškim ovitkom na glavi, v proslavo sv. apostolov . . . 

Bad bi bil šel ogledavat razvalin solinskih ; ali zavoljo silne vročJne 
sem moral ostati med zidovjem — in večji del dneva sem prebil v ko- 
peli. Plaval sem daleč v morje, in čisti valčki so mi pripovedovali o 
nekdanjem življenji, o svitu in blesku rimskih časov, o tožnih letih borbe 
in divjote, o sladkem miru, ki se je razprostiral črez spljetsko okolico . . . 

Akoravno sem v Spljetu vedno kaj novega našel, vedno kaj nezna- 
nega videl ter užil, bil sem vendar vesel, ko sem stal na površji ladijice, 
ki me ponese v Metkovič. Bilo je dne 30. rožnika, ko smo opoldne 
odpljuli iz spljetske luke tja proti Makarski. 

Na desnej strani se čuje še danes pok in zvonjenje — od sv. Petra 
na otoku Brazza (Stipetar), na levej se vidijo velikanske platane, ki sen- 
čijo na levem bregu Cetine-reke Omiš (Almissa), in proti večeru pri- 
lezemo v Makarsko, kjer zre veličastveno „Biokova planina** z belo glavo 
„Sv. Jurja** črez i-aniena nižjih hribov morskega obrežja v krasni zaliv. 
— Ne daleč od Makarske se vije po pečinah v daljnih ,,serpentinah" 
cesta v Vergorac (Vrh gor6) in v Ercegovino proti Ljubuškom! 

Ko se zopet dan zaznava, — prvi dan si-pnja, — odpravi se mali 
paro))rod (vQpor ga imenujejo ondašnji) iz luke. Solnce je ravno vzhajalo, 
in mi krenemo proti desnemu iztoku Neretve. Kamor pogledaš, ne vidiš 
drugega nego trstje in ločje, cele goščave trstja in ločja. Reka skoro <la 
ne teče: le polagoma se pomešuje z morsko vod6, da se slana voda 
(bi"ackwasser) dostikrat še v Metkoviči čuti. Mirno je veslal parnik v 
reko in po reki. ki se vije v velikih vijugah med ločjem, vinogradi in nji- 
vami navzgor, in pustivši na desnej Trnovo in Opus krene mimo po- 
sameznega stolpa (imenovanega torre Norino) proti Metkoviču . . . 

Na desnej — t. j. na levem bregu Neretvinem — prostira se velik 
močvar, ki čaka, da se uredi enkrat tej reki odtok ; — mnogo je zemlje 
plodne in drage, ki bode lepe obresti dajala za porabljeni denar! 

Metko vič, kjer sem več ladij in parobrodov ugledal kakor v Spljetu, 
stoji na levem obalu Neretve in na obrežji velikega „močvara", a ni 
priljudno mesto. Okoli crkve na skali so brez reda postavljene kamenite 
hiše, gole in dolgočasne. — Nisem imel dolgo časa ogledavati si praznih 
ulic, ker je bil na večer tistega dne pripravljen poštni voz, ki nas po- 
pelje v Ercegovino. 

Onstran reke se vidi turška, t. j. nekdaj turška trdnjava Gabela, in 
streljaj od Metko viča smo na ercegovskih tleh. Pustivši na desnej seli 
Doljane in Dračevo, prelazimo Krupo, prihajajočo iz „Utava blata" ter se 
peljemo skozi Višič, in kedar pridemo preko Bregove, začenja se viti pot 



31 

naTzgor mimo Tašovči6a na planjavo, ki se imenuje Dubrava, bas za- 
tegadel, ker jo je krila nekdaj hrastova šuma , koje ostanki še zdaj ze- 
lenijo ter oživljajo prostrano plan. — O polnoči dospemo v Domanovič, 
malo, uborno selo, kakoršna so vsa v tej okolici: sela, ki štejejo pičlo 
število razdrapanib kočnr in kojih prebivalci nimajo toliko, kakor pri nas 
pošten berač, kteri le ob petkih od hiše do hiše kruha prosi in o praz- 
nikih pri crkvah pobožne ^romarje" nadleguje. V Dubravi sretnemo dve, 
tri hiše — Pašič-han — in ko rumeni zora vzhodno neb6 in ko se za- 
čenja pot navzdol nagibati, zapazim tam v dolini bele hišice, vinograde, 
njive in vrte: bunsko polje. Gesta, izvršena po naših kranjskih lovcih, 
kakor priča napis na kamenu tik ceste, vije se polagoma v dolino. Zdajci 
smo v dolu. Še tri do štiri sto korakov, in voz postane pred bunskim 
mostom. Tu je moj kraj, tu ostanem, in poštni voz podrdra mimo straže, 
ki stoji na mostu, prek reke proti Mostam, od kterega sveti „grška 
orkev" in nekoliko džamij daleč sem v dolino . . . 

(Dalje pride.) 



Moja pesen. 

J; etrarko narodi slave očeta 
Sonetov sladkih, mojstra poesije, 
O Lavri krasnej, slavi doma4*ije 
Nt ]>esen bila nikdar lepSi peta. 

Pre^rna tudi našega poeta 
Častijo pesen milo: ^JLuna sije.'^ 
Mladim našej zi-nj le srce bije, 
Žen^ ga ljubijo, slave dekleta. 

PreSern ko bil bi jaz, Petrarka slavni, 

Opeval vino bi v nebeškej odi 

In kupo polno v pivskej družbi javni. 

Postal bi pesnik slaven jaz povsodi, 
Predmet Častil predrag bi saj in glavni, 
V elysium ki že na zemlji vodi. 



I - 



32 



V Širni prosti svštl 



iLakor jčlen dil in brzonog. 
Ki mu rojstni dom je prosti log^ 
Preko tesnih piSnika ogr&j 
Poleti y sTobodni Simi giy. — 
Zbežal jaz prii^Sde prosti sin 
Izza temnih mastnih sem zidin^ 
Kjer ▼ puSčavi siTopraŠnih knjig 
Vklčnen v spone duhomomih brig 
Koprnel sem tuien mnogo l^t, 
Svoboden y brezmejni boi^i sT^t. — 
Blažen zlate je svobode čut ! 
Smelo duh prostira mi perut 
In nalik sokolu t beli dan 
Labnokril jadr4 Črez hrib in plan, 
Krčtaj^ se prosto sem in tj& 
Križem neizmernega svet« . . . 
Glej! pred mano kakor cvetni vrt 
Zemlje Simi krog je razprostrt; 
Zlate luči životvomi svit 
Po vesoljnem stvarstvu je razlit 
In življenja pestrobojni val 
Vre iz čudopl6dnib zemlje tal: 
Kakor mravelj brez&tevilni roj ~ 
Bitg milijonoterih brdj 
Zemlji po naročji mrgoli. 

V šumni njih vrvenja ples strmi 
Krasnih slik prirodinih navzet 
In svetl6be žejni moj pogl^ . . . 
Čuj! svetovnega veselja spev 
GUsen v prsih vzbuja mi odmev; 
N&dej sladkih me prošinja slast 
In navdui^enja bož&nska strast 
Dviga pomlajeno mi srce 

Nad odurno zemeljsko gorjč: 
Zdaj vznesen mi plava prosti dnh 
Za posvetno bedo sl^p in gluh — 
Na perutih zornih domišljij 

V bujnocvetni raj srečnejših dnij. 

Badavan Živko, 



33 



Ulrih vitez žlahtni Liclitenstein. 

Spisal J. Md^jciger. 

ra. 

Konj, na kterein je žena Slovenka IJIrihu nasproti prijezdila, bil 
je z modro svilno odejo ogrnen prepreženo prek in prek z venci svetlih 
barv, kakoršnih nam poraja majeva sladka doba. V roki je sukala Slo- 
venka prekomerno dolgo kopje 6rez in črez z venci ozaljšano. 

Tudi kraljeva Venera je bila vzela v roko dolgo kopje, in na brzih 
konjih sta zdirjala tako silno, da so kosci zdrobljenih kopy na vse strani 
pršeli. Prodrlo je bilo kopje ščita, da so se znaki na rokah obeh bo- 
riteljev poznali. 

Tak je bil konec boritve med Ulrihom kot kraljico Venero in med 
Otonom Buhovskim kot ženo Slovenko. 

Še z drugimi vitezi se je boril na istem mestu in slavno jih pre- 
magavdi še tisti dan odpotoval v Muričje slapje (Murzuslage) , kjer je 
prenočeval (12. maj.). 

Drugi dan se vzdigne črez Semernik (Semernic) proti Gloknici 
(Glokeniz), * kjer je našel vitezov namenjenih se z njim na kopje boriti, 
kterih enega je sunol raz konja v zeleno travo. 

Zanimivo opisuje, kako se je tukaj v Glokniškej okolici s svojo za- 
kon.sko ženo sošel. On pravi: „und reit mit freuden do ich vant die herzen- 
lichen konen min". 

Po srčnem ppzdravu je preživel dva dni v sreči in veselji s svojo 
zakonsko ženo. 

Ko je tretji dan napočil (14. maj.), podal se je zopet nazaj v Glok- 
nico k svojemu spremstvu, od koder se je napotil v Novo crkev (Niwen- 
kirchen), kjer so ga po prav lepem potovanji viteško sprejeli in se z 
njim na čast gosp6m borili. Med borilci bil je tudi Artolf iz Gradca (der 
biderbe Artolf was genant von Graetz ein ritter wol bekannt), ki je Ulriha 
skozi ščit v prsi ranil, tako da se je bil glas raznesel, da je kraljica ne- 
varno ranjena. In ker mu je rana res začela nadlego delati, podal se je 
v stanovanje in si dal tam rano od roke dobrega mojstra obvezati (die 
wunden min mir do verbant mit kunst eines guoten meisters hant). Že 
drugi dan je šel v crkev, kjer je bilo toliko ljudstva željnega videti Ulriha, 
da so poslednjič crkvena vrata udrli (ez wart um mich s6 groz gedranc 
daz si die Kirchthur drungen nider, dd ich gie uz der Kirche wider). 

* „huobain in villa, quae dicitur Glacniz«a", bere se že v starih listinah 
1. 1094. Torej popolnoma slovenska oblika. Po Tretenjaku pomenja kraj, kjer bistra 
Toda izvira ali se steka. — Oddelek I. in II. tega sestavka glej Kres II. 174. 327. 

3 



34 

Ker ni bilo ve(5 vitezov, ki bi bili želeli tukaj se z njim boriti, 
podal se je vesel na pot do Novega mesta (Niwenstadt) priporo?iij6i" 
svojemu spremstvu pogum in spodobno obnal^anje (ich sprach zuht ist 
bi freuden guot). 

Pred dohodom se je Se boril z vitezi na Ker])ahu, kteri potok se 
še dandanes tako imenuje in teee tik Novega mesta mimo nekdan- 
jega grada Friderika III. in Maksimilijana. Vitez Berthoid mu je sunol 
čelado niz brade tako silno, da mu je ta začela krvaveti. Šest prstanov 
je tukaj razdelil med hrabre l)orilce. 

V mestu ravno ko je v kopeli sedel, prinese mu hlapec dragocene 
darove od ene njegovih častilek, kterf* ime se mu pa ni naznanilo. Da- 
rovi so bili lepa preproga, ženska obleka, plašč, suknja, pas in zapenka. 
pot^m šapelj in prstan, v kterem se je lesketal drag rubin, rudeč kakor 
ženska sladka usta (des vingerls strin was ein rubin, r6t als ein vi'awen 
siiczer munt). 

Vse to mu je tuji hlapec ne zinovši }>esedice poleg kopeli mzgrnol 
in ga potoni s čvrstimi rožnimi listki tako potrosil, da se Ilirih v ko- 
peli iz rožnih listkov skoro videl ni. Pozneje mu dojde od gosp6 pismo, 
iz kterega pozve, da mu je vse to poslala ena njegovih častilek, ki s<* 
mu pa noče imenovati , ker bi se to z njeno žensko častjo ne strinjalo. 

Čudno je, da si je Ulrih dal to pismo l)rati, in da ga ni sam bral, 
dasiravno ga je gonila radovednost, kdo ga je pisal in kaj. On pravi : 

„Ich daht: ,,ich sol den l)rief wol mir hie heizen lesen, waz ob ir 
nam gesehriben dar an stat?"^ den brief ich mir do lesen bat. der was 
geschriben meisterlich." 

Iz tega in še iz več drugih mest bi se skoro dalo sklepati, da 
pesnik od toliko tisoč in tisoč versov še brati ni znal, kamo li pisati. 

Dnigi dan, bilo je 16. majnika, odpotoval je bivši pri svetej maši, 
in sicer kakor izrecno pravi, na Avstrijsko (sus fuor ich gegen Oester- 
rich). Torej se je po Ulrihovem sporočilu Avstrijsko takrat še le za Du- 
najskim Novim mestom začenjalo. Prišel je na potok Bistnik danda- 
našnji Biesting, ki teče skozi Moosbrunn in se pod Grammet Neusiedel 
v reko Fischo izteka. 

Kakor na meji koroške in štajerske dežele, ravno tako je bil tudi 
tukaj od zbranih avstrijskih vitezov lepo in prijateljsko pozdravljen in 
sprejet; „ Venera prežlahtna kraljica. Vas gospa je Bog sem poslal nam 
v veselje v to deželo. Vsi se veselimo Vašega prihoda. Vaša slava 
mora vedno višja biti. To ste si zaslužili. Vsi vrli ljudje so Vam iz 
srca dobri". („Venus vil edelin kunegin i. t. d.). Več ko trideset vi- 
tezov ga je tukaj častno pričakovalo, in dospel je še tisti dan v Dres- 
kirchen sedanji Traiskirchen blizu kopeliškega mesta Baden. Preuočivši 
tukaj podal se je drugi dan 17. maja mimo Malanstorfa (danes MOllers- 



36 

dorf) proti Dunaju. V Malaustorfu ga je došel hlapec od že gori nam 
znane gosp^ poslan s prstanom, kterega je ona vef; nego deset let no- 
sila na belej svojej roki. Dala mu je tudi sporo(?iti, da mu je iz srca 
dobra brez vse zamere. Veselja ves razgret odslovi posla in se vrne k 
svojemu spremstvu. 

Drugi dan 17. maja je dospel na Dunaj. Njegov sprejem je bil 
sijajen. Ulice in okna so bile polne krasno oble^^enih gospš. Videl je 
tukaj marsiktero prekrasno gospo, in pozdravljali so ga tako prijazno, da 
je bil takega sprejema iz srca vesel. On pravi: 

„Die vrawen w&ren wol gekleit Ze Wieuen, do ich zuo in reit, die 
gazzen w^ren alle vol von vrawen, daz tet mir s5 wol, das ich dsl von 
wart hochgemuot : von den wart ich empfangen so, daz ich s!n wart vou 
herzen vr6". 

Ko je prišel v svoje stanovanje, vsedel se je k oknu in gledal skozi 
lino, * kako so se vitežke trume na prostoru pod okni njemu in gospem 
na 6ast borili. On pravi: 

„In eine line saz da m!n lip ich was gekleidet als ein wip". 

Na prošnjo Ulrihovo so zdaj viteške trume „buhurt" ali ])oritev v 
tropih konf ale, in vsi so se podali na svoje stanovanje k nočnemu počitku, 
ker se je že tudi bil dan naguol. 

Ko je drugi dan 18. maj pregnal noč , podal se je Ulrih najprej v 
crkev k svetej maši in se Bogu priporočil, ker je po njegovem prepri- 
čanji ves človeški trud brez blagoslova iz nebes prazen in brezuspešen. 

On pravi: 

„eine messe ich do vernam 
und empfalch mich gote als daz zam^ 
wan ane in niemen ere mac 
hchalten einen balben tac''. 

Nato se je oborožil v viteško opravo in v sijajnem spremstvu se 
podal skozi ulice Dunajskega mesta na poprišče, kjer se je slavno borilo 
na čast gosp6m. Trideset kopij je le samo Ulrih ob tej priliki stri. Ko 
se je na poprišče podal, trlo seje ljudstva vse okoli njega, okna so bila polna 
lepih gospd, med kterimi je marsiktero krasotico zagledal. On pravi: 

„B1 mir was daz gedranc ril groz 
die lin da waren ninder bloz, 
si sazen alle yi*awen vol: 
ir blic tet minem berzen wol. 
ich sacb da vil mane schoene wip: 
des wart vil boebgemuot min lip. 
vrowen scbowen vil sanfte tuot: 
ir grfiezen gibt vil bohen muot^^ 



* lina, staron. hlina, bUnen — lenen, idiveiv sloneti, pomenja torej okno, na 
kfpro se moremo naslanjati. 



3* 



36 

Dnigi dan 19. maja se je z Dunaja vzdignol in črez Donavo 
(Tuonowe) podal se v Niwenburg. to je danaSnji Korneuburg. kamor ga 
je nad sto vitezo? spremljalo. Tu je bil slavni turnir, po kterem je 
Ulrih pet in trideset prstanov med viteze razdelil. Ondi je prenočil in se 
podal 20. maja, kteri dan je bil praznik vnebovzetja gospodovega, v Mi- 
stelbach. Tudi tukaj se je borilo gosp6m v čast. Stri je Ulrih deset 
kopij in ednajst prstanov med borilce razdelil. 

Dnigo jutro 21. maja je odjezdil iz Mistelbacha in z njim marsi- 
kteri vrli vitez. Podali so se v Velspere, kjer so bili prijateljsko spre- 
jeti od Kadolta gospoda Velsperškega. Pri boritvi je tukaj Ruoprehta s 
Purstendorfa sunol raz konja, tako da je kri iz vratne rane curela in 
travo rudečila. 

Ostal je Ulrih ^e drugi dan 22. maja kot gost pri Kadoltu in se 
pot6m črez Tijo podal ves vesel na Češko. On pravi: 

„Ueber die Thye zogt ich zehont 
mit freuden in der Beheim lont, 
da stuoiit eiu owo wunneclich 
dar in reit ich vil muotes rioh"' 

Na tej pristavi (owe) se je Ulrih zadnjikrat kot kraljica Venera 
boril na čast gospžm. Tukaj je bilo njegovega potovanja iz Beuetek na 
Oesko kot kraljice Venere konec. Bazdelil je med viteze 19 prsbmov. 

Ker se je tu potovanje končalo, zapustil je na svet Regenspurskega 
tuomvogtu svoje spremstvo in se podal ^e isti dan 22. maja, le od hlapca 
potov dobro veščega spremljan , nazaj na Dunaj. Regenspurski mu pravi : 

,,ir siilt niht langer bi uuz sin. 
sit iwer vart ist wol vollbraht. 
so vai-t roht ajs ir habt gedaht, 
lat iwer gesinde mit mir vam, 
daz will ich in vil wol bewarn". 

Potovanje je torej trpelo od 25. aprila do 22. maja leta 1227. 



Epiške indske pripovedke in pravljice. 

Priobčnje K. Glctser. 

-Cipiško pesništvo indsko razdeljujemo v dva dela, namreč v Itih^sa 
in v Kavja. Izraz Itihasa nahajamo že v Brahmanih, * tedaj v onej 

■ 

* Indsko slovstvo se deli v vediško in sanskritsko ali klassično dobo. Ker so stari 
vedii^ki slavospevi nerazumljivi postali, morali so jih i-azlagati: v teh razlaganjih se 
razpravljajo obredne določbe in stare že ne več rabljive besede, pripovedujejo se stare 
povesti in razmotrivajo modroslovna vprašanja. In ta razlaganja se imenujejo Brah* 
mana (Weber, Indisehe Literaturijeseh. p. 12). 



*% 



37 

dobi, ko so Indi samo y Pencabu stanovali, to je tedaj že v prvej ali 
vediškej dobi. Bazširjajc se po prostranem Hondustanu vojskovala so se 
razna plemena indska med seboj iz č^sti- in vladeželjnosti ; boriti pa so 
se morali tudi s prebivalci, na ktere so trčili. Ti boji se opisujejo v 
ogromnem MahabMratu, ki obsega nad stotisoč šlokov; ^ rod za rodom 
je delal pri tem ogromnem umotvoru, tudi se je pozneje še mnogo pri- 
(lejalo; iz tega sledi, da nima Mah^bharata enotne snovi. Take vrste 
pesni, kakor je ta epos, imenujejo se ItiMsa. 

Ko je pa bil Hendustan večinoma podvržen, in ko so arski narodi 
že na jug segali, bili so njihovi duhovniki, brahmani, državo in družino 
sebično v verige ukovali in duševnemu razvitku neizpremenljivo stanovsko 
pot nadelali, in tedaj so tudi posamezni pevci obilno gradivo samostalno 
obdelovali; tako je Valmiki zložil epično pesen KamSjana obsegajočo 
24000 šlokov, dočim se Mahabharata pripisuje Vjasu, kar znači „zbiralca^. 
V marsičem bi smeli ta dva indska eposa primerjati Ilijadi in Odvsseji. 

Puržna * „star", „starovečen", pripovest iz starih čjisov je v prvotnej 
oliliki neki obsegala 1) sarga - prva stvaritev, 2) pratisarga - druga stva- 
ritev, ponovljenje in uničenje sveta. 3) vanya * eod, genealogije bogov in 
junakov, 4) manvantara « vlade raznih Manu, 5) van^^nučarita « rodovi 
starih kraljev. 

Purana so nadaljevala Mahd.bh&rata in MmSjana in so se pogubila ; 
v tej obliki, kakor nam je v Bh^gavatapur^na ohranjena, pisala so se 
jako pozno, in v smislu poznejših verskih razkolnikov so se stare prav- 
ljice po svoje pripovedovale. Pa tudi v tej obliki se je samo poprej 
omenjeni Bh^gavatapurana ohranil (izdal Burnouf, Pariš 1840). Najbolje 
se dadž primerjati Purana delom prvih logografov grških. (Lassen, 
Indische Alterth. I, 481). 

O obsegu teh epopej nam tukaj ni na tanko govoriti, nego podati 
hoč^m nekoliko pripovedek slovenskemu občinstvu, ki še do zdaj ni imelo 
priložnosti upoznavati se z njimi. Nadejam se. da bodo zanimale, ker so se 
večinoma že v razne nove jezike preložile. 

I. 

PrlpoTedka o ribi. 

Kralj Manu , * Vivasvantov ^ sin , mogočen vladar, prekosil je po 
svojej lepoti in pobožnosti očeta in vse pradedove. Stal je na enej nogi 

* šloka je distihon ; vsak stih štejo 16 zlogov, izmed kterih se prvi štirje glede 
dolgosti in kratkosti ne drže nobenega pravila. 

' Manu pomeni „človek*^ „oče človeštvu". 

» Vlvasvant • „ognjevit", , jutranji", nom. prop. jutranje zaije; oče dvojčekov 
Jama in Jame; tudi oče Manov. Indski božanstveni nazori nikakor niso točno omejeni ; 
radi tega tudijnahajamo več očetov človeka. Indija nikoli ni bila centralisovana država ; 
tedaj razni nazori ▼ raznih krajih. 



38 

v samotnem lesu proti jugu obrnen, zamišljen mnogo tisoč let. Zagleda ga 
riba in ga prosi pomoči, kajti to je pre od pamtiveka zakon narave, da 
velike ribe žro male; obljubi mu, da mu hoče biti vedno zvesta. 

Manu usliši milo prošnjo in dene ribico v majhno posodico tor jo 
pestuje kakor hčerko. Kibica raste in raste, da jej postane posodica pre- 
tesna; prosi tedaj Mana, naj jo v prostornejši kraj prenese. Dobrotljivi 
kralj preseli ribo v jezero. Dasi je bila voda tri milje dolga in eno miljo 
Široka, a tudi tukaj ni rastoča riba več shajala in je prosila svojega po- 
krovitelja, naj jo prenese k morskej soprogi, k svetej Gangi. Pa tudi 
sveta Ganga stalno ne ugaja ribi, ki je želela v morje. 

Tudi to željo njej izpolni Manu. 

V zahvalo za to Ijubav pa reče riba ki*alju : „Vesoljni svet, vse, 
kar leze ino grede, potopila bo velika povodenj ; v tej splošnej bedi ti 
hočem biti pomočnica. Izteši si barko z močnimi vrmi ; preskrbi jo s 
potrebnim živežem in s semenom vsake vrste, pot6m pa gledi iz barke 
name; po velikem rogu me spoznaš; zdaj pa zdravstvuj, mili dobrotnik, 
beseda dana vez velja". 

Lepo je slušal Manu ribin sv^t in zvesto vse izvršil. Izteše barko 
in rine v širno moije, kjer zagleda visok breg, ta breg pa je bil ribin 
rog. Tam priveze svojo ladijo in jadra v mirnem zavetji po neskončnem 
morji, morje samo se je čudilo in bučalo, da je bilo groza ; metalo je silne 
valove proti sinjemu nebu. 

Več let je riba ladijo varno vodila, in konečno jo privedla do Hema- 
vanta (HimSJaja) in ukazala ^privezati jo na vršiček in rekla smehljaje : 
Jaz sem Brahma, nepresegljiv ; ljubeznivo obsegam in objemljem vsa 
bitja ; tudi vas sem rešil. Ti, Manu, stvari zdaj vse na novo ; pa — to 
si zapamtite, samo po pokori se dd vse izvršiti. 

To izrekši izgine riba. Manu se je strogo ravnal po ribinih naročilih. 

Končavši to pripovest pravi pesnik v Mahabharatu, da bo tisti na 
večno srečen, ki vse to dobro razume in ki je tako pobožen kakor Manu. 



Nekaj drobtinic o Stanku Vrazu. 

Priobčil dr. J. Pajek. 

V „Zori" od leta 1877. na str. 317. omenja g. A. Pekonja, da je 
naš Dav. Trstenjak že v ^Novicah" 1. 1854. Št. 23. obečal popolen živ- 
ljenjepis rajnega svojega prijatelja, Stanka Vraza; vsled tega se je v št. 
32. „Novic" oglasil dopisnik iz Prage, oznanjujoč, da tudi Vladislav Vežic, 
književnik in vreden prijatelj Vrazov, njegovo delovanje opisuje. V istem 



39 

dopisu iz Prage se poroča dalje, da bodo o poslednjej dobi Vrazovej od- 
krile ved resnic „Crtice o Stanku Vrazu" in sicer, brže ko bo moč. Nato 
pa piše g. Fekonja na str. 318. „Do danes menda nijeden onih životo- 
pisov Vrazovih ni še zagledal belega dne; meni bar ni nijeden znan." 

Blizu tako se godi tudi literarnej zapuščini Vrazovej. Vraz ni 
svojih raznih spisov zbranih na svetlo dal. Kar je bilo natisnenega in v 
rokopisih, to je po njegovej smrti zbrala in izdala ^Matica ilirska" pod 
naslovom „I)ela Stanka Vraza" v štirih zvezkih; I. „Djulabije" 1. 1863., 
II. „Glasi iz dubrave žirovinske", „Gusle in tambura", „Razlike pesme" 
1. 1864; III. „Izvorne pesme", „Razlike pesme" 1. 1866: ^Prevodi" 1. 
1868. Stroškom „Matice hrvatske" izšel je 1. 1877. V. del „Pjesme pa- 
birci, proza i pisma" z životopisom St. Vraza, pisanim od Fr. Petračiča. 
Glej Zoro 1877. str. 269. Jako obilna je zapuščina Vrazova gled6 iz- 
delkov slovenske literature. O tej stvari piše F. Kočevar iz Zagreba v 
^Slov. Gospodarji" 1868: Začudil sem se nad obilnostjo in obsežnostjo 
Vrazovih slovenskih spisov. Četirikrat sem nesel vsakokrat polen robec 
njegovih spisov v svoj stan, da jih vse pregledam in preberem ... V srce 
me je bolelo, da so vse te dmgocenosti tako dolgo kakor zakopani talent 
v prahu ležale." Zora 1876, str. 273. Hrvatska Matica podarila je vse 
te spise Slov. Matici leta 1868, in veleue. g. prof. dr. Krek se je o tej 
zapuščini jako pohvalno izrazil in „Matici" svetoval : „Slavni odbor naj 
sklene jo prej ko prej dati kritično urediti in na dništvene stroške iz- 
dati**. Kakor poroča Letopis Matice 1871, str. 30, 31, je odbor res 
sklenol a) izdati Vrazovo zbirko, dopolnjeno z narodnim blagom, ktero je 
nabrala Matica, h) naj se to narodno blago uredi po dr. Krekovjh na- 
čelih in izda v več primernih zvezkih, c) uredovanje naj se izroči dr. Kreku 
z željo, da za 1. 1873. pripravi za natis prvo knjižico. V Letopisu 
^Matice" 1874 pa beremo : Odbor sklene, naj se piše prof. dr. Kreku, da 
vrne „Matici" St. Vrazovo zapuščino in drugo narodno blago." V Leto- 
pisu „Matice" 1880. l.^str. 352 pa Čitamo: „G. prof. Hubad piše, da 
je pripravljen, nabrano narodno blago pri Matici pregledati in za natis 
urediti. Odbor določi, da naj se za pregledovanje nabranega narodnega 
blaga ustanovi poseben odsek, ki se naj z g. prof. Hubadom dogovori o 
narodnem blagu." Na str. 353: „Po predlogu gosp. prof. Marna se do- 
loči, da se bode g. Bož. Raič naprosil, da bi pregledal in uredil Vrazove 
rokopise, ki jih ima že Matica, ako bi se dati mogli na svitlo". 

Po tem takem Stanko Vraz do zdaj ni imel posebne sreče. Pre- 
srčno pa želimo, naj bi se že vendar enkrat natisnola njegova slovenska 
literarna zapuščina, znabiti skupaj s kolikor mogoče popolnim životopisom 
njegovim. V to svrho bi rad tudi jaz nekaj pripomagal in dopolnil. V 
^Koledarčku slovenskem" za 1. 1855., na svetlo danem od doktorja Jan. 
Bleiweisa, okraSenem s sliko in svojeročnim podpisom Vrazovim, podal je 



40 

g. Dav. Trsteiijak nekaj črtic o Vrazu, in to je posnel g. A. Fekouja v 
Zori 1870, na str. 151 — 153. Na str. 151. beremo : „V latinske šole je 
Vraz prišel v Maribor, in tam sem jaz se najprvič z njim soznanil. Bil 
sem Y 3. razredu začetnih šol, ko je bil Stanko v G. gymn. šoli." To je 
bilo v šolskem letu 1829—1830. G. Trstenjak je vstopil v jeseni 1831. 
„Slavnoznani g. dr. Miklošič in prezgodaj umrli Jakob Košar sta bila mu 
součenca tukaj" str. 153. Res da! pa ne od začetka. Vraz je vstopil 
v gymn. 1. 1824., a uspeval je nepovoljuo, najbrže zavoljo nemškega učnega 
jezika. Iz čudorednosti ima znak 1, iz marljivosti 2, iz verozakona 1, 
iz latinščine 3, iz mathem. 2, iz zemljepisja 1. Tovariš mu je bil po- 
zneji pisatelj prost dr. Lovro Vogrin ; tudi v drugem tečaji je vse tako 
ostalo, samo iz zemljepisja je dobil 2. Na konci je opomnja : ^Ist aus- 
getreten." V drugem tečaji je dobil novega tovariša pesnika Jožefa Haš- 
nika. V šolskem letu 1824 — 25. v I. tečaji ni Vraza med učenci gjmn., 
pač pa v II. tečaji kot „Wiederholender" ; od zdaj naprej je bil tovariš 
Košarjev in se je dobro učil. V šolskem letu 1827 — 28. v III. razredu, 
je prišel slavni Miklošič iz Varaždina. V II. tečaji III. razreda je dobil 
ustanovo Martina Kavčiča, ki je znašala 100 gold. dunajske veljave. Ta 
Martin Kavčič je bil brat slovečega Kavčiča Andreja, doktorja l>og08lovja 
in modroslovja, ki je postal 1. 1807. kanonik graški in ki je bil tudi sam 
velik dobrotnik dijakov. Tudi Martin je bil duhovnik in je s svojimi 
denarnimi pripomočki dosegel, da se je v Kapeli, rojstnem kraji obeh 
bratov Kavčičev, župnija pričela. V 6. razredu (II. hum. cl.) je začel 
Vraz pešati v naukih, in verjetno je, kar poroča Trstenjak str. 151 : ^.Že 
v gvmnasiji se je izobraževal marljivo s prebii*anjem lepoznanstvenih 
knjig", torej mu je za šolske predmete manje časa ostajalo. Na to kaže 
opomnja pri I. tečaji VI. razreda: „In iterato examine classem e doctriiia 
religionis reparavit." Praefect je bil to leto Kerpan, humanit. prof. pa 
slavni Ant. Suppantschitsch, kakor se je sam pisal ; učitelj verozakona mu 
je bil Herzog. 

Znano je, da je Zupančič Slomšeku vcepil ljubezen do slovenskega 
jezika in tudi do pesnikovanja. Zdi se mi torej močno, da je uplival 
Zupančič tudi na našega Stanka prav ugodno, gotovo bolje nego osorni 
Herzog, učitelj verozakona, o kterem še sedaj njegovi učenci pravijo : „Bali 
smo se ga, bali, pa nidi ga nismo imeli." Naj mi bode dovoljeno tukaj 
podati sem spadajočo zlato besedo Slomšekovo (Od g. Lendovšeka „Zbraai 
spisi" III, str. 361 do 363): „ Više latinske šole so mladenču drago jutro, 
v kojem se njegova prihodnost svitati začne ; blagor mu, ako modro 
učitelje in ravnatelje prave najde, kateri so mili očetje, ne roliati stra- 
honetje dijakov, ki so hudi, pa dobri tudi, vse po modrosti o pravem 
času, tako, da jih mladina spoštuje, ne pa da se jih le boji. Učitelj, ki 
svoje šolce po trinoško strahuje, je toči podoben, ki mlado setev pobije; 



41 

njegova setev dobrega sadii ue prirodi. ITritelj, ki svoje šolce mehkuži 
ter jim vse po volji puSča, je lulacneinu jugu podolieu, ki drago cvetje 
posinodi, da žlahtnega sadja ne da. Njegovi nCrenci l)odo rahli in puhli 
možje, za nobeno težavno službo sposobni. Učitelj, kateri v6 svojo mla- 
dino za potrebno vednost in krepost oživljati, ji pa tudi moško vedenje 
in stanovitnost preskrbeti, tak učitelj je vreden sto centov zlata; ena 
njegovih besed dijaku več zda, kakor drugih cela pridiga. Takov dušni 
oča izbnja v svojih šolcih visoke misli in blage občute, kaže izvrstnim 
glavam polje slavnega dejanja; in če je žive vere mož in z lučjo svete 
vere učencem v prihodnost sveti, jih prav lahko z nekoliko besedami za 
časnost in večnost oskrbi; vse svoje žive dni ga bodo hvalili, kakor so 
rajni Čepe hvalili svojega učitelja Zupančiča Antona. Anton Zupančič, 
rojen Ljubljančan, bil je v začetku gimnazija v Celji učitelj zgodovine in 
rastlinoznanstva. L. 1815. je prevzel stolico poezije in retorike v peti in 
šesti soli, in se je 1. 1819. iz Celja v Maribor preselil (glej spis Ma- 
tjašičev v letopisu mariborskega gvmnasija 1. 1858., stran 111. Pisatelj), 
poslednjič pa na Primorskem v Kopru svoj pokop našel. Bil je izvrsten, 
živahen pesnik, veliko njegovih nemških pesnij se med nami živi. Skrbno 
je starinske spomine, rimske ostanke in slovenske znamenike nabiial, po- 
pisoval zgodovino domačih krajev, je iz svojih zakladov svojim posluša- 
teljem mnogotero jagodo lepoznanja povedal ter je Ijubav domovine in 
slovenskega naroda budil. Bil je Zupančič za isto dobo iskreni Slovenec, 
ki je prvi dramil svoje učence, naj se lotijo maternega jezika, ki je za- 
puščen v prahu spal; on nam je dal prvi v peti in šesti šoli citati slo- 
venske Vodnikove in Jarnikove poezije, katerih učenec in prijatelj je bil. 
Sam vrli govornik, nas je vsaki teden po dve uri krasorečja vadil , nam 
spočetka sam kazal, kako se mora čisto izgovarjati, z glasom ustajati in 
padati, kako z rokami in s celim životom čedno ponašati se. Smo jeli 
sami poskušati, je vsakemu prav prijazno napake povedal, in popraviti 
nas je vadil, hvalil in naznanjal posebne talente, ki jih je eden ali drugi 
skazoval, ter mu je priporočal, pridno in skrbno izobraževati božje dare 
za blagor in slavo domovine. Akoravno lepoznanstva učitelj, ni zatajeval 
krščanstva, ni preveč povzdigoval poganstva, kakor je mnogih klasikarjev 
hudobna šega. Kazal nam je poganskih pisateljev lepoto, pa tudi ne- 
snažno goloto , primerjal je njim krščanskih svetih pisalcev nebeško vi- 
sokost, ter nas je vadil poleg Cicerona in Horacija tudi sv. Jeronima 
in Avguština, sv. Ciprijana in Tertulijana čislati. Ena beseda iz ust 
učitelja, ki je sicer posvetno suknjo nosil, pa od crkvenih rečij pohvalno 
govoril, nam je več zdala, kakor cela nedeljska govorica duhovskega uči- 
telja. V takih letih omahljive mladosti je učitelju prav lahko — sveto vero 
podreti, pa tudi tako globoko v srce vsaditi, da je nobena še tolika ne- 
vihta ne omaji." 



42 

Jaz torej kar ne dvomim, da je Zupančič^ tudi na Vrazovo mehko 
dušo ugodno uplival , dasiravno je takrat Zupančič že peSal , a se ne 
spominjam, da bi Vraz sam te stvari kje omenjal. Kar pa zadene upliv 
Miklošičev, piše o njem prof. Fr. Markovič v „Vrazovih Izbranih Pjesmah** 
str. VIII. : „Na pravac Vrazovih književnih, poimenee pjesničkih študija 
najviše je utjecao njegov drug i najbližnji zemljak Franjo Miklošič Ea- 
dorajerčanin, komu on to godine 1S39. posvetom povjestiee „BabjiKlanjae'', 
slaveče rodni ini kraj, zahvalno priznaje veleči: „Tvoju Ijubav skrb i brigu 
nikad neču zaboravit; ti pod moju ludu mladost upravi mi nogu bježnu 
i u jednu svrhu skupi žice moje plahe pameti; s tobom prolazih kruge 
vedre od Virgila i Omiera, od Bvrona i Alighiei*a do Sanedre, te odjed- 
rismo k Neve kraju, k Visli, Labi i Dunaju, blago kupec, moj Mentore!** 

Drugi teč«ij VI. razreda je za silo dovršil. 

Mariborski gvmnasij je ohranil Vraz v blagem spominu. Tukajšnja 
gymnasijska knjižnica hrani I. tečaj „Danice Ilirske^ od 1. 1835. z lastno- 
ročnim napisom Gajevim : „Ilirskoj mladeži u latinskom učilišču Mar- 
borskom posvetjuje u znak ilirske sloge. Ijubavi i uzajemnosti ovu na- 
rodnu knjigu Dr. Ljudevit Gay, s. r., Narodnih ilirskih novinah i Danice 
ilirske učrednik." S pečatnim voskom je na knjigo prikeljeno pismo 
Vrazovo: Dem Herrn Professor der slawisehen Sprache zu Graz." V 
pismu omenja, kar je slovenščina važna ne samo za jezikoslovce, nego jo 
morajo po cesarskem ukazu tudi točno umeti prošniki za službe pri okrožnih 
uradih in namestniji v Gradci. Duhovnik in privatni uradnik pa itak 
brez slovenščine ne moreta izhajati. Naj bi se učenci na gimnazijih tem 
leže slovanščine temeljito naučili, je sklenilo več pisateljev gimn. knjiž- 
nicam svoje spise podajati. V ta namen je dobil on sam nekaj knjig 
od Gaja, Babukiča in Moysesa. Tem priloži še sam knjižico rajnega 
Janeza Šamperla, ki je umrl v avgustu 1836 (21. avg. Pisat.). Imeno- 
vana knjižica bo za mariborski gimnazij tem zanimljiveja, ker se je rajnki 
Šamperl tam šolal . . . Knjige naj pošlje v Maribor Ilovetz in Untersteier 
am 12. 7ber 1837. Stan. Vraz, Privat." Na prvem listu imenovane 
Šamperlove knjige se nahajajo od Vraza zapisani trije sonetje, kterim 
še tu na prvem mestu prid6nemo četrtega, ki je tiskan na posebnem 
lepem listu. Glasijo se tak6-le: 

Visokovrednemi Gospodi 
Antoni Straujšaki 

na dcn služenja nove nieSe per Mali Nedeli. 

Phoebe, fave! novus ingreditur tua templa sacerdos. 

Tibullus. 



43 

„Naj Bog nad Njega stegne roke svoje; 
„Naj z večnim okom gleda Ga tak milo, 
„Kak gledal, gda Ga djal Slovenki v krilo 
„Vele6 nji, naj Ga varje no Mu poje: 

„Strah božji Mu ne ljudski ravna m6je!*' 
Tak za Te, ki si branil Slavo milo, * 
Gda njo norost al prevzetje je bilo, 
Sinovje molijo dežele troje. 

Al Ti, gda per oltari boš sponiinal 
Njo, ki rodila v materski Te boli; 
No mater, ki Te jemlje dnes za sina, — 

Zmisli si tudi v službi ofra dvojega 
Na Njo, ki nas nadaja vse; no moli 
Naj Bog od Nje ne vrača sonca svojega. 

Dne 2. sept. 1838. 

Ta, na ličnem, zlato obrobljenem listku tiskan sonet mi je poslal 
leta 1881. Stranjšak kratko pred smrtjo svojo. 

Sledeči trije sonetje so lastnoročno od pesnika zapisani na prvem 
listu „Navuka v peldah" od Šamperla v onem izvodu, ki je lastnina ma- 
riborskega gjmnasija. 

„Gymnasialni bibliotheki Mariborski tote bukvice daruje po smerti 
pošlo venitelja Predgovoritelj". 



I. 

Tam oko moje velik vert zaglžda — 
ograjeno za rože lepo polje; 
stražar perteče ključ di z hitre volje; 
jaz odprem; berž od groze sem vsa bleda. 

Zakaj — ja mesta vidim polne reda, 
k potrebi vencov in stolic do volje, 
al ljudi ni, kar trebalo b' naj bolje: 
Oj čuda! kaj to? praša se beseda. 



* Gegeu die Verhohnungen der Grazer deutsgheu Theologen; po ustnieuej u- 
povedi StranjSakovej — Pajek. 



u 



Na to zamaram list lep5 pisani — 
na listi pak postavljeno je bilo 
dežel — Silesko, Štajer, Gorotani. 

Aha! od tiid še ne je duša zvesta 
peršla — se vpotim — Slavino na krilo. 
Vi davno že perpravljene jim mesta. 

II. 

Tam v onem kraji, kjer se pašči Drava 
Da sestro Muro berž in berž objame, 
tam vidiš v lepih dolih bele hrame, 
tam sina je spočela Ijubav prava. 

Za slabih let že misli bistra glava, 
kak materi poverne, kar ji vzame, 
ni mu l)laga zvun proste pesmi same. 
al gane to, da k Bogu vpije Slava: 

„Ah oče! pošli mi to dete v raje, 

naj Ijubav moja s solzami ga zmoči." — 

Bog milo sluša, kar hči prosi, daje. 

Berž anjgelca odpošle Ji po sina: 
Anjgel mu sklene roke sklene oči, 
Ter v krilo Ji pernese Dragotina. 

III. 

Oh mili Bog! ni to nebeška slaja? 
to mater vidit kak oko ji bliska 
kak sina na serdce s radostjo tiska, 
bi mislil da smert nevmerteljnem daja; 

Kak s nevmerteljnostjo si ga napaja, 
kak zdaj hladilo to zdaj tisto iska 
da v rane vleje ga, ki ta pot stliska * 
od zible vdarjala mu jih do raja. 

Ni skoro maternem pestvanju konec; 
ko sk6pala ga s solzami zadosti, 
pusti ga z kril si vživat rajskih sonec. 



♦ skliska = polzka — Pajek. 



45 

On pak gre sirova večne domovine; 

ko pride kjer je on vert prazen prosti. 

glej ! ime „ŠtAJer" berž spred njim spremine. 

Prvi sonet je s slavnega češkega speva Slawy dcera preložen; 
.drugi in tretji sta original. — G. Janez Dragotin Šamperl, poslovenitelj 
tote knjige, rojen 1. 1814 (preje je zapisal 1815, pa je prečrtal; istina 
je ta: modroslovec Janez Šamperl se je rodil 17. maja 1815 na Gomili, 
hiš. štev. 1; umrl je 21. avgusta 183(5; tako župna matica — Pajek) 
se je učil latinskih šol v Maribori, spisal nekoliko lepih pesmic, ter av^- 
šivši raodroznanstvo na Gradčkem vseučilišči, meseca serpna 1. 1836. 
vmrl na jetiki v hiši, kjer se je narodil 1814 na taj jemu neprijazen 
svet. Za njim plačejo jegova Mati ino jeni verni sini, — jegovi brati, — 
dobri Slovenci. J. Cerovčan s. r. 



Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. Wie8thaler. 

Omrt, strašna smrt ! kako neprijetno udarja že sama l)eseda sreč- 
nemu Zemljanu na uho! Kako ga še le stresata strah in groza, kedar 
pomisli, da bode moral na povelje te neizprosljive žene zapustiti vse bo- 
gastvo, vse veličastvo tega sveta! — A kako mil in prijeten je njen klic 
ubogemu siromaku, ki se je življenja večjo polovico v potu svojega obraza 
trudil! Ona „mu čela pot obriše", ona mu je „zadnja IjubVa", ona ga 
reši „te doline solz". — „Susses Leben! sch5ne, freundliche Gewohnheit 
des Daseins und Wirkens! von dir soli ich scheiden!" zdihuje z Goetbe- 
jevim Egmontom junak, kterega kliče smrt osornim glasom iz hrupne 
njegove delavnosti v tiho večnost. — 

„Prijazna smrt! predolgo se ne mudi: 
Ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, 
Ki pelje nas iz bolečine mesta 
Tje, Irjer trohljivost vse verige zgrudi" — 

poje otožno nesrečni pesnik, željno pričakujoč rešilnega nje prihoda. In 
vendar je pri vseh Zemljanih njen posel eden in isti: ločitev duše od 
telesa! Truplo izroči materi zemlji, iz koje j& vzeto, ali pa gromadi, 
ki je izpremeni v prah in pepel. In dušo? — S tem prevažnim vpra- 
šanjem bavili so se že skoro vseh narodov in vekov veleumi in modri- 
jani od perzijskega Zoroastra, indskega Buddhe, kineškega Eonfutseja in 
grškega Platona do nemškega Kanta, Schopenhauerja, Feuerbacha, Vogta 
in drugih, in reči se mom, da je bilo marsikako človeško življenje po- 



46 

svečeno edino le reševanju tega vprašanja. Prav ima torej Schopenhauer, 
če trdi : „Schwerlich sogar wurde auch ohne den Tod philosophiert werden." 
Naštevati in pojasnovati vsa modrovanja o smrti, ne more biti naloga 
temu spisu, za to mu je okvir preozek ; le to naj omenim, da se nahaja 
vera v brezsmrtnost človeške duše pri vseh narodih vesoljnega sreta. 
Saj je vendar po Herderjevih besedah ta vera edino, kar loči v smrti 
človeka od živali. Ker tedaj duša ne pogine, temveč še živi, če jej tudi 
odpade „trupla peza", zat6 izkazujejo in so izkazovali vsi narodi svojim 
mrtvecem več ali manj časti, češ da duša še ni pretrgala vseh vezij, 
ki so jo nekdaj vezale s človeštvom, ampak da še gleda z onega sveta 
na počenjanje zaostalih. Zavoljo tega so dolžnosti, ktere nalaga verstvo 
različnih narodov svojim vernikom napram mrtvim, tako stroge in svete. 
Njih izpolnovanje imenuje Homer: „yfpcrg Oay6yttov^, in ,,pia officia", 
„iusta ferre", „debita exsequi" so Rimljanu v tem oziru običajni izi'azi. 
Vsem narodom so mrtvi vzvišena, nekako v sredi med }>ožestvom in 
človeštvom stoječa bitja, in za največjo pregreho jim velja, nedostojno 
se jih dotikati z roko ali z zlobnim jezikom. To nam izpričujejo različni 
blagočastljivi reki, kakor latinski: „de mortuis nil nisi bene", „sit tibi 
terra leviš", „molliter cubent ossa", nemški: „Friede seiner Asche", slo- 
venski: „naj v miru počiva", „lahka mu bodi žemljica" in drugi. Povsodi 
skr))č zaostali najprej zat6, da shranijo truplo rajnkega na dostojen način, 
ki se vselej ravna po verstvu dotičuega naroda. Prav primemo pravi y 
tem oziru Herder : „So ist der allgemeine Menschenglaube an die Fortdauer 
unseres Daseins die Pjrramide der Seligion auf allen Grabern der Včlker". 

Gotovo je, da so hoteli takoj sprva narodi svoje rajnke onemu bo- 
žanstvu vrnoti, ktero jim je bilo po njihovem mnenji vdihnolo življenje. 
Misleč, da biva ono bitje v globočini zemeljskej, izročevali so je najprej 
zemlji ali pokopavali. Pozneje pa so iskali isto bitje v nebesih. Tedaj 
so jih jeli sežigavati, češ, v gromadinem plamenu vrača se duša umrlega 
k svojemu nebeškemu izvoru. S časom se je tu pa tam oboje predstav- 
ljanje nekako zmešalo; tako na pr. so se po mnenji Germanov duše 
padlih junakov k nebeškemu očetu vračale, oni pa, ki so bili za kako 
boleznijo umrli, morali so v podzemelje. 

V sledečih vrsticah sem se namenil popisati zanimive pogrebne 
slovesnosti i meni tnejših starih narodov, namreč: Indov, Perzija nov, 
Egipčanov, Grkov, Kimljanov, Nemcev in Slovanov. 

Oddaljene so dežele, oddaljeni so časi, v ktere se hočem sedaj z 
vami podati, častiti bralci, ako vas je volja. J. Verna junaki potujejo 
cel6 v mesec, sedeči v velikanskem iz še bolj velikanskega topa izstrel- 
jenem zastrelku (projektilu). Zakaj bi tedaj nam ne bilo mogoče, na 
krilih fantazije vzleteti v tuje, a vendar pozemske kraje! Vzdignimo se 
tedaj k vzletu in krenimo jo naprej v staro Indijo! 



47 

Ker je pri vseh narodih, kakor smo rekli, verstvo na pogrebne 
svečanosti uplivalo, ni se čuditi, da so bile one tudi pri Indih v pradobi 
drugačne, nego v poznejšem času, ko sta se po cvetočej Indiji širila 
brahmanisem in buddhisem. Kakor podobe v zrcali, tako nam 
odsevajo prvotni indski običaji iz zbirke onih pesnij, ki se zove ^Veda" 
(= zakon) in je Indom pravo sveto pismo. V pesnih, nanašajočih se na 
življenje in smrt, združeno je na čuden način neko otožno hlepenje po 
bivanji na zemlji s popolno udanostjo v povrnitev k materi naravi. Na 
gromado položijo k umrlemu vdovo in lok njegov, vendar vzem6 oba 
zopet z nje, predno je jel plamen mrtvo truplo objemati. Nato se vrši 
smrtna daritev, med ktero tisti, ki jo opravlja, živeče opominja, naj se 
življenja vesel6. Potžm se razido. Rodovinci in sploh žalujoči pa sedejo 
tudi drugi dan še okrog ognja, kjer ostanejo do pozne noči, popevajoč 
dejanja prednikov. Izpodbudivši družino, naj hodi po poti čistosti in 
pobožnosti,. ako hoče dolgo in blaženo na zemlji živeti, izlije konečno 
gospodar črez kamen žrtno tekočino, govoreč primerne besede. Ko so 
vstale najprej žene, ki še niso vdove, pozove reditelj cele svečanosti tudi 
može, naj vstanejo. Pepel sežganega trupla izroči se zemlji, duša pa 
zadobi aetherično telo , s kojim se vzdigne v nebo. Oklenena v oklep 
Agnijev (Agni = ogenj = bog ognja) nastopi duša pot k Jami, 
prvemu umrlemu človeku in ob enem smrtnemu bogu, in k V aru ni 
{=-''(n'Qajf(H; = nebo), zemlja pa sprejme človeški prah v svoje naročje 
kakor mati dete. Solnce, ki ves svet obhaja ter vsa nebeška pota pozna, 
in nočni pastir mesec, ki tako skrbno varuje svojo nebeško čredo, sprem- 
ljata dušo pri njenem vnebohodu. Pot čuvata štirioka psa, strašna hu- 
dobnim, prijazna pravičnim, koje popeljeta k Jami. Pri njem uživa 
došlec večno nekaljeno radost. Stanovanje zveličanih je sredi neba, kraj 
počitka in veselja, polen svetlobe, temote in potokov, ob kterih v senci 
košatih dreves z bogovi občujejo in pirujejo ter blagoslavljajo in blažž 
pobožne na zemlji, ki stoj6 pod njihovim varstvom. Kaj pa hudobni? 
V „Vedi^ se tedanji Indi sploh ne pečajo radi z življenjem po smrti, 
tem manj s strašnim. Še le v nekoliko poznejšej dobi zavedlo se ga je 
ljudstvo tako, da si je v svojej domišljiji stvarilo za izveličane I n d ra s -o vo 
uebo, polno veličastja in pozemske razkošnosti, za hudobne pa celo vrsto 
pekel, kterih naštevajo brez določnega reda 21. Peklenske muke so ko- 
likor toliko grehom primerne: kdor je na pr. kako štirinogato žival ali 
ptiča usmrtil, ta je obsojen v pekel vrelega olja : kdor je ubil svojega 
očeta ali kakega brahmana (duhovnika), temu je odločen bakreni pekel, 
čegar tla so razbeljena; pohotniki se vržejo v morje polno nesnage in 
blata, ktero jo redi ; nad roparje , struparje in druge enake hudodelnike 
pošlje Jama 720 psov z diamantnimi zobmj; kdor je po užitku svete 
tekočine, ki jo zovejo „soma", še kako drugo upijančljivo pijačo užil, 



48 

temu se lije raztopljeno železo y usta; takim, ki so bogovom človeške 
daritve doprinasali, razkosavajo njihove žrtve telo. Vrhu vsega tega se 
nahajajo še v peklih železnokljunski jastrebi in dnige roparske živali, ki 
obsojence trgajo ; gozdovi, v kterih rast6 drevesa z ostrimi meči ; pe- 
klenska reka z vrelo, slano vodo i. t. d. Iz pesnikov, modrijanov in 
žrtvovalnikov v „Vedi" opevane pradobe razvil se je pozneje posebni 
svečeniški stan br ah man o v in z njimi njihovo verstvo: brahmanisem, 
kterega glavne točke so blizu te le: „Duh je le eden: Brahma; duSe 
niso samostalne in same z4-se , ampak le iskre njegovega ognja, 
žarki njegove luči; kar je, to je le v njem. Le vsled „maje". to je 
prevare, učinjene po domišljiji, misli človek, da je zvunaj njega, kar 
je v njem, misli , da je podvržen nekemu vidnemu svetu, napolnjenemu 
z bolestjo in veseljem , a v istini živi neločen od Brahme , ki je eno 
bitje v vsem. — Kdor se tako le za del edinega božjega bitja izpozna 
in vsej samostalnosti odreče, zd-nj ni nikakoršnih navideznih rečij, z&-nj ni 
niti rojstva, niti smrti, on vidi povsodi in v vsem le eno edino bitje in 
žitje. Združen z njim oproščen je vsega pozemskega trpljenja, vseh te- 
lesnih vezij, dobro vedoč, da v obeh ni nič večnega in bistvenega, in za- 
maknen v edino pravo resnično bitje čuti le to v sebi in sme reči : „J a z 
sem Brahma". * 

Soroden brahmanismu je buddhisem, nastal najbrž v 6. veku 
pred Kristom. On je prav za prav le nekoliko popravljen brahmanisem. 
kojega v marsičem še preseza. Njegov glavni nauk je, da pelje Človeka 
le zatajevanje samega sebe na pot blaženosti. Človek naj brzda svoje 
čute, naj so iznebi svoje individualnosti, naj zataji voljo, ki ga veže na 
življenje, potem bo ubežal minljivosti in bo našel v večnem in neizpre- 
menljivem zaželeni počitek. Ta duševni smoter imenujejo ^nirvana" 
in ga primerjajo ugasnenju svetilničnemu. ^Ni ga bitja, ni je snovi, ni 
ga sveta, tedaj tudi nikakoršne moči ne, ki bi bila vse to stvarila, 
tedaj ni nikakoršnega božanstva. Vse je bilo nič, je nič, bo nič, vse je 
prazno in edina resnica — „nebitje". Da pa meni človek videti pred 
seboj vedno se prominjajoči svet, je le gola domišljija, izvirajoča iz vere 
na njegovo (svetovo) bitnost. Vse kar je (seveda le na videz), je pod- 
vrženo štirim velikim zlom: rojstvu, bolezni, starosti, smrti in vsem iz 
njih izvirajočim bolestim. Svet in žitje je le ena bolečina. Njo olajšati 
čuti človek v sebi neko hrepenenje, ktero mu rodi slo in strasti. In le 
če ume to hlepenje popolnem zadušiti, reši se človek bolečin, ki se vedno 
ponavljajo. V ta namen potrebno mu je 6 popolnostij, ki so : Izpozuanje, 
nravnost, delavnost, dajanje miloščine, potrpežljivost, ljubezen do bližnjega. 

* Primeri : M. Carriere : ,,Die Kunst iin Zusammenhange der EultureQtwickluDg 
und die Ideale der Menschheit." 2. Aufl. Leipzig 1871. 



49 

Največje znanje zdmženo z najkrepostnej^im delovanjem rodi mu blaženost, 
ki ni nič drugega nego ^nirvana", to je popolno ugasnenje ('loveske 
osebnosti, povrnitev individualne nienosti v prvotno ničnost/ * 

Ako je tedaj Indom vse žitje le nekako zakrito umiranje, vsa rast 
le skrivno trohnenje, se je li čuditi, da se jih je lotila popolna odvažnost 
in da kar koprnijo po počitku, po smrti? Življenje jih ni moglo naudajati 
z veseljem, tem manj, ker so morali tudi v političnem oziru toliko sto- 
letij jeeati pod težkim jarmom duhovskega in posvetnega trinoštva. Tem 
ugodnejša prikazen jim je morala torej smrt biti; saj jih je rešila „ živ- 
ljenja ječe" ter dovedla do toliko zaželenega mini in pokoja. S tega 
stališča bi se dalo pričakovati, da so vsaj trenotke smrti in shranjevanja 
telesnih ostankov slovesno obhajali. Nikakor ne ! Z isto malomarnostjo, 
ktero kažejo nasproti življenju, spravljajo tudi svoje mrliče, dk z malo- 
marnostjo, ki bi se smela skoro surovost imenovati. Shranjevanje se 
vrši na tri načine: mrtvece ali pokopljejo ali sežgejo ali pa v 
vodo vržejo. Tisti privrženci brahmanisma, ki nad vse čast6 boga 
Živo (= ognjemolci), pokopavajo svoje mrtve ali jih pa v reko Ganges po- 
mečejo, da bi z njimi svetega ognja ne oskrunili, drugi pa, kojim je 
Višnu najvišji bog, sežigavajo trupla umrših, da ne bi vode jim svete z 
njimi onesnažili. Buddhistom je sežigavanje trupel strogo prepovedano ; 
zal6 izročajo svoje rajne materi zemlji. 

Z možem, ki je bil brahman ali vsaj ksatrija (= vojak), dd se na 
gromadi sežgati tudi vdova, ** in sicer, ker je pri Indih mnogoženstvo 
običajno , tista , kterb je rajnki najbolj ljubil. O tej šegi, ki se je do 
današnjega dne ohranila, poročajo nam stari grški pisatelji Strabon, 
Diodor. Plutarch, in latinski pisatelj Ciceron (Tusc. 5. 27. 28.) pravi : 
,,Mulieres in India cum est cuiusvis earum vir mortuus, in certamen 
judiciumque veniunt, quam plurimum ille dilexerit; plures enim singiilis 
solent esse nuptae. Quae est victrix, ea laeta, prosequentibus suis, una 
cum viro in rogum imponitur; illa victa maesta discedit." Že stara 
p Veda" omenja v spevu,, ki se zove „Eigveda", prostovoljno smrt, 
ktero 80 zveste vdove na gromadi svojih mož storile. Zakaj bi tudi ne? 
Saj ta smrt ni samoumor, temveč vdovi se postavi na mestu, kder se 
je sežgala, spomenik, in vsakdo, kdor jo na zadnjej poti spremlja, pridobi 
si večjo zaslugo, kakor da bi bil najslovesnejšo daritev ^ajvamedha" 



* Scherr, Geschiehte der Religion I. 229. 

** Po uradnih izkazih se je samo v Kalknti in njenej okolici od 1815 do 1828 

leta 3379 vdov takej smrti na gromadi žrtvovalo. Po tem bi bil tudi verjeten račun, 

ki ^a je nekdo napravil^ daje namreč v britskej vzhodnej Indiji od 1756—1829. 1. 70.000 

vdov na gromadah pomrlo. Britska vlada je sedaj ta običaj s strogimi prepovedmi 

odpravila. 

4 



50- 

{= konjsko daritev) opravil, možu pa, s kterim se ii vdova sežgati. 
odpuščen je v.sak greh, naj si je tudi kakega prijatelja ali raorda cel6 
bi-ahmana umoril. Tako stoji zapisano že v starih svetih pesnih z 
imenom „Purana". 

Ako je kdo na tujem umrl, preues6 kosti njegovega ondi sežganega 
trupla v domovino. Tu razgrnejo na gromadi kožo črne koze , pomažejo 
kosti s surovim maslom ter je nš,-nj položi blizu v tistem redu, kakor 
so v človeškem telesu razvrščene. Nato zakoljejo za smrtno daritev kravo, 
položi vsako njenih kostij na dotično kost človeško, zavijejo vse vkup v 
kozjo kožo, prižg6 gromado ter nagovarjajo truplo s sledečimi iz ^Rigvede" 
vzetimi stihi: 

„Vzenn od ki-av neizgorljivi oklep, 
Ogrni se z njihovo tolsto in mozgom, 
Da te krog in krog smodeč ne objame 
Divji silnik: plamena veseli Agui!'* 

„Neizgorljivi oklep" jo kravji kostjdotičnim domačim pričam dodati tudi 
češko. Ako. je naravn6č iz ndrodnih ust prišla v knjigo, nam jo je 
tembolj imeti v čislih, ker nam more in mora biti nov porok vzajemnosti 
narodne tradicije jugovzhodnega slovanstva z zapadnim. Natisnena je ta 
priča v knjigi „Mrodni pohadkj od J. K. z Eadostova (v Praze 1883)'* 
na straneh 536 do 540 in ima naslov O bid^ t. j. o bedi ali nadlogi. 
Vsebina jej je v kratkih besedah t&-\e: 

Trije knežji sinovi odpotujejo z doma iskat nadloge. Pridejo do ve- 
likega lesa in stopajo naprej in naprej po njem. Dohiti jih tema in 
treba jim je pomisliti, kje bi prenočili. Dolgo gledajo ali nikjer ue mo- 
rejo najti mehkih postelj, na kterih so domd spavali. Poskušajo kako 
bi se spalo na golih tl^h ali vselej zopet vstanejo, dokler ne ležejo pod 
votlo drevo na mehki mah. Ali jedva zadremljejo, kar se začuje rjovenje 
divje zverjadi. Presti-ašeni vstanejo in zlezejo na drevesa, kjer jim je 
bilo prebiti vso noč. Težko pričakujejo jutra in ko je pričakajo, vstanejo 
in blodijo pot^m ves dan po lesu lačni in utrujeni. Veseli so bili, da 
so mogli z divjim sadjem glad potolažiti. Zvečer so morali zopet na 
drevesa, na kterih so se le mogli težko držati, kajti spanec jih je pre- 
magoval. Drugi dan in tretji še niso mogli iz lesa in ko mu slednjič 
vendar pridejo do konca, zadene je nova nesreča. V tem kraji namrer 
lovil je strašansk velikdn zverino, ktero so mu ljudje zganjali, in zdaj 
se je bližal lesu prav na tem mestu, kjer so bili knžžiči. Skrijejo se za 
velikim hrastom ali velikdn opazivši jih zagrmi nad njimi: „Le v^n vi 
zemeljski črviči". Oni ubogajo, a hrust z veseljem jih opazujoč mlaskue 
z jezikom in pravi: „Kaj lipčete tukaj?" Oni odgovori, da hodijo po 
svetu, ker bi radi nadlogo upoznali. „No tii vam morem biti posebno 
na uslugo, — le pojdite z mano." zavpije velikdn hrohotom, da se je 



63 

dalec po lesu razlegalo. Silno prestrašeni stopajo za njim in pridejo do 
prav globoke pečine. Ker si ne upajo vd-njo, prime vsakega zapčred 
z dvema prstoma in ga doli vrže ter naposled sam za njimi stopi. Kn6- 
žiči zapazijo, da so v velikej pečini, kjer je bilo kakih sto skopcev ter 
obrova postelj in ognjišče. Zaukaže jim ogenj unetiti in ko je bilo to 
storjeno, se zadere: ^Kteri je najstarejši izmed vas?'' „„Jaz"'' oglasi se 
najstarejši. „Tedaj ga vidva mlajša ubita, ^ zaukaže velikan. Ker tega no- 
četa, zagrabi in zadavi sam najstarejšega, natakne ga na mženj ter na dveh 
razsohah položi na ogenj. Ko je bil nekoliko pečen, sname ga in poj4 z naj- 
večje slastjo. Takisto stori tudi s srednjim. Pot^m se vrže na postelj, brzo 
zaspf ter začne smrčati, da se pečina stresa. Med tem premišljuje mlajček, 
kako bi se dalo obru uiti. Uhod do pečine je bil tako visok, da bi ni- 
kakor ne mogel do njega, a drugega izhoda iz pečine ni bilo nobenega. 
Gleda sem in tja ali ko se mu zdi vse zastonj, potegne meč in iztakne 
obni oči. Le-td zarjove, skoči kvišku in zavpije razjarjen: „Le čakaj ti 
gad, grdo ti bodem to poplačal. "^ Nato hlastne z rokami po kn^Žiči, da 
bi ga zagrabil, ali t& skoči med skopce in se vselej ogne, dasi mu je 
cesto prav blizu. ^Tako bi se lahko ves dan igrala, "^ pravi velikšn in začne 
skopce iz pečine metati. Knčžič se prime nekega skopca in velikan ga 
z njim vrže na piano. „„ Vendar sem te prevaril,"" pravi mladeneč. 
,,Ker si tako premeten, ni nekaj za zpomin.^ pravi resno velikš.n in mu 
vrže dragocen prstan. Knčžič ga natakne ali ti hip zakričf velik&n: 
„PrstAn kje si?" „„Tii sem"" odgovori prstan silnim glasom. Velikdn 
se spusti za knčžičem. ki beži kolikor more; ali oni mu je bil že za 
petami, kajti prstan neprestano kriči: „„Tukaj sem."" V tej zadregi 
hoče mladeneč prstan sneti ali ker tega nikakor ne more, odgrizne prst 
in ga vrže s prstanom vred daleč od sebe. Ko ga po glasu velikžn 
najde, pravi : „61ej ga gada, rajši si je prst odgrizuol ! Pa tudi dobro ; 
bodeš vsaj lahko domi materi pripovedoval, kaj je nadloga." 

Da imamo td inačico priče o velikanu Ijudojedu, ki se v staro- 
grškem sporočilu Polyfem zove, gotovo ni dvojiti. Sama na sebi ima 
dosti enakega s pričami sorodnih n&rodov a zopet tudi nekaj posam- 
nostij, ktere so jej samej lastne. 

Uzrok potovanju postavim je isti kakor v ruskih pričah, kar je po- 
sebno izraženo v uvodu, kjer se pripoveduje, da so bratje zaradi tega šli 
iskat nadloge, ker so od Ijudij o njej pripovedovati culi in bi jo tedaj 
radi poznali. Dalje orjak samo enega brata n e poj6, kakor v vseh pričah 
druge vrste z isto vsebino. (Razredbo vseh teh prič po vsebini gl. v 
lanskem Kresu na str. 168, 169). Mladeneč oslepi velikana z mečem, 
kakor v dotičnem italijanskem poročilu (Kres II. 113. 114). Da ima 
orjak dve očesi, da ponudi nasprotniku p r s t a n , da bratje prenočujejo 
na drevesih, — vse to nahajamo, kakor nam je znano, prav tako po 



54 

drugih pričah. S priCninii prve vrste pa striuja češko ^goli to, da inla- 
deiieč ne uide v ovuovej ali skopčevej koži, ampak takisto, da se na ovna 
oziroma na skopca obesi. To jej prvotno gotovo ni bilo lastno, kajti 
nahaja se v arjoevropskih ndrodih samo v Homerjevej pripovesti in je 
cel6 novogrškej čisto neznano. V češko tradicijo je prišlo to prav tako 
po knjigi kakor v nektere pripovesti slovanskega juga, kterih smo se 
tudi že spominali (Kres II. 111). Akoje češki nabiralec tudi v važnejših 
episodah sam kaj prenarejal, je gotovo baš ta črta njegov gr6h. 

Češkemu pripovedovanju je med drugim to lastno, da mladeneč zato 
ne more do uhoda, ker je pečina tako globoka. Dalje sili orjak mlajša 
brata, da starejšega sama ubijeta in isto tako, da najmlajši ugonobi sred- 
njega. Tudi je samo tej priči lastno, da more meč z enim mahom iztak- 
noti ob6 očesi — in še nekaj malenkostij, kterih mi ni dalje naštevati. 

Ne trebalo bi nam toliko besed, ako bi knjiga sama bolje ugajala 
znanstvenim potrebam. Nikoli ni povedano, kje je nabiralec kaj slišal 
in od koga. Vrhu tega pa še založnik v uvodu to berilo češkemu ob- 
činstvu nekako čudno priporoča. Pravi namreč, da je te priče spisal 
pisatelj, ki je k temu posebno sposoben. Ali spisati mu jih ni bilo, 
ampak samo zapisati in sicer čisto tako, kakor so je narekovala na- 
rodova usta in prav nič drugače. Kdor proti temu glavnemu pravilu 
grešf, narodno slovstvo kazi in je spravlja ob veljavo. Taki proizvodi so, 
kakor narodne pesni, jako kočljiva stvar. Kdor se jih loti z napačnim 
namenom, da jim pomore do večje dovršenosti, ne doseže drugega nego 
da jih spravi ob prirojeno priprostost, milino in ob oni prvotni, vedno 
sveži pesniški duh, kteri vsaj večino teh narodnih proizvodov prešinja in 
ki prvi izgine, ako se jih taka roka dotakne. Da take po samovoljnih 
načelih prenarejene in tedaj pokažene priče vzlasti znanstvenim svrham 
nikakor ne ugajajo, mi ni treba posebej naglašati. Toliko v obče. ker 
se nam je bilo vsekako tega predmeta dotaknoti. 

S temi češkimi pričami pa ni tako in v predgovoru se v tem oziru 
več obeta nego bi se bilo smelo. Poznd se sicer nekterim na prvi mah, 
da je gotovo narod nekoliko drugače pripoveduje ali na tem pa tudi ni 
dvojiti, da je glavna vsebina ostala nedotaknena in da se je zgoli v po- 
samnostih marsikaj prenarejalo in tii in tam cel6 dodajalo, kar sevžda 
tudi ni hvale vredno. Toda o vsem tem nam tii natančnejše ni govoriti 
in naj torej ta splošna opomnja za zdaj zadostuje. 



2. 

Najhujši zopernik sv. Methodiju postalo je bilo nemško višje du- 
hovenstvo osobito odkar gaje papež Hadrijan II. (867 — 872) za paimonskega 
in moravskega nadškofa bil posvetil (1. 870. ali 871.) in je slovenska služba 



55 

l)Ožja bila z dovoljenjem papeževim vpeljana po vsej metropoliji, Metho- 
dijevej oblasti izročenej. Nevolja nemškega diihovenstva vzlasti pa nad- 
škofa solnograškega bila je vsled te spremembe v crkvenih zadevah 
pannonskih velika, kajti solnograške oblasti v Pannoniji bilo je zdaj konec. 
Pooblaščenec solnograSkega nadškofa, nadduhovnik Rihbald zapusti L 871. 
dolenjo Pannonijo ter se vrne v Solnograd, gotovo ne z ljubeznijo do de- 
žele in ljudstva v srci. ampak z nakano, da ondi Methodija zatoži in vse 
naredbe očrni, ktere je vsiljenec proti dosedanjim crkvenim običajem v 
svojej metropoliji bil vpeljal. Besede njegove padejo na rodovitna il& in 
že leto kesneje (872, po drugih ali manj verjetno 873) je Solnograd kodi- 
ficiral svoje pravice na dolenjo Pannonijo v posebnej spomenici, ktera 
z mnogimi zgodovinskimi dogodki rezko dokazuje, da se zadnjih sedem- 
deset in pet let nihče ni utikal v pannonske crkvene zadeve ter da je 
nadškof solnograški s pomočjo in dovoljenjem nemških vladarjev imel 
sam in edini te okrajine v svojej erkvenej oblasti. Gl. moj sestavek 
..Papeška pisma britanskega museja in sv. Methodij" v Kresu I. 346, 
iMT. — Spomenica ta ima naslov De conversione Bagoarionim et Caran- 
tanorum libellus in je vsled svojega čisto službenega značaja delo ne- 
imenovanega pisatelja (Anonymi Salis)>urgensis). Najtočnejše natisnena 
in v odstavke razdeljena je v MG. SS. XI. 1 — 17, oziroma 4—17. Na 
čelu jej je pi-votni životopis (vita primigenia) sv. Ruperta, gorečega ozna- 
njevalca krščanske vere med Bajuvarci konci sedmega stoletja. * Znan 
je bil po rokopisih XI. in XII. stoletja ali v c. kr. vseuč. knjižnici graškej 
nahaja se ta spomenik v rokopisu desetega stoletja (cod. membran, 
saec. X. foll. 238 in 4^ nune sign. Nr. VM) na listih IIO do 113^ z 
naslovom ,Gesta sancti Hrodberti confessoris*. Prioličil in temeljito ocenil 
ga je zadnjič F. M. Mayer v zborniku Archiv fur 5sterreichische Ge- 
schichte LXIII. 595 — 608 (Wien 1882) in se imamo temu veščaku za- 
hvaliti, da se je tudi neka točka starejše naše crkvene zgodovine po- 
polnoma razjasnila. Kaj s temi b(»sedami mislim, bode v naslednjih 
vrsticah drobnejše razloženo. 

Solnograška spomenica je bila tedaj spisana in bržčas papežu sa- 
memu izročena z namenom, da Solnograd z njo dokaže svoje staro pravo 



* Kakor utegne znano biti, natisnena je spomenica v Kopitarjevem Glagolita 
Clozianus na str. LXXII. do LXXVI: Ginzel Geschichte der Slavenapostel Cyrill u, 
Metfaod; Leitmeritz 1857, ima jo na str. 46—57 s Kopitaijevimi opomnjami in Biljbasov 
jo je uvrstil v dehi Kirill i Mefodij, S. Peterb. 1868, I. 111—126 po razdelitvi Watten- 
bachovej v MG. SS. 1. cit. V vseb treb pa življenja sv. Ruperta ni, ampak začenjajo 
vsi stopram s tretjim odstavkom ali z besedami: Mactenus praenotatum est, qualiter 

Bagoarii factJ sunt christiani Nune adiiciendum est, nadaljuje poročilo, qualiter 

Selavi, qui dicuntur Quarantani et con fine s eorum, fide sancta instructi cbri- 
KtiaDique effecti sunt. Oddelek torej, ki govori o krš<3anstvu v Bajuvarcib, je izpuščen. 



66 

na dolenjo Pannonijo. V prTotnej legendi o sv. Rupertu se pri- 
poveduje, da je bajuvarski vojvoda Theodo (vladal je okoli 680 — 722) po- 
prosil tega sv. moža, da raci priti oznanjevat Bajuvarcem krščansko vero. 
Bupert pošlje poslancev na vojvodo in pride kmalu sam v Itatisbono, 
kjer je bil pryazno sprejet. On podučuje vojvodo in ga spreobrne z 
mnogimi drugimi vred na krš^^ansko vero. Nat6 mu vojvoda dovoli, da 
si sm6 s svojimi spremljevalci po lastnej želji izbrati ugodni kraj, da 
sm6 crkve zidati et cetera ad opus ecclesiasticum habitacula perficere 
congruentia. * Vsled tega dovoljenja odpelje se po Donavi in pride do 
dolenje Pannonije, seme življenja troseč. Potem se vrne v ki*aj * 
Laureacum (poznejši Lorch) po imenu in ozdravi ondi mnogo bolnikov 
z molitvijo. — Do zdaj veljavna vita primigenia pripoveduje poslednje 
stvari s t6mi-le besedami : Tunc supradictus vir Domini, accepta licentia, 
per alveum Danubii usque ad fines Pannoniae inferioris spar- 
gendo semina vitae, navigando i ter arripuit ; sicgue tandem revertens 
ad Laureaeensem pervenit civitatem, multosque ibi infirmos 
variis languoribus oppressos orando per virtutem Domini sanavit. MG. 
SS. XI. pag. 5. Graški rokopis pa poroča isto tak6-le : Tunc supradictus 
uir Domini, accepta licentia, per alueum Danubii nauigando iter arripuit 
sicque tandem perueniens ad Lauriacensem ciuitatem pre- 
dicando uerbum doctrine uite multosque infirmos uariis languoribus 
oppressos orando per uirtutem Domini sanauit. Archiv LXIII. pag. 607. 
Poslednje poročilo pravi, da je bil sv. Kupert slednjič prišel v Laureacum 
ali Lauriacum t. j. da je bil td kraj najskrajnejši, kolikor jih je bil obiskal 
na tem svojem potovanji. O Pannoniji tedaj ali cel6 o doleujej Pan- 
noniji ni niti sluha. A kterega poročila se nam je td oklenoti? Sta- 
rejšega in starejše je ne le po pisavi ampak tudi po vsebini poročilo 
graškega rokopisa, kakor je po mojem mnenji F. M. Maver do dobra 
dokazal. Ali kdaj in čemu je prišel v oni životopis passus o dolenjej 
Pannoniji? Brezdvojno takrat, ko je bila spisana gori omenjana spo- 
menica t. j. L 872. in je imel tš čisto samovoljni dodatek, ta .fraus 
pia* nam^n, da solnograške oziroma bajuvarske pravice na dolenjo Pan- 
nonijo tembolj utrdi. 

Temu se bodo samo oni ustavljali, ki imajo pisatelja životopisa in 
spomenice za isto osebo. Ali td nazor je popolnoma kriv ter velji danes 
skoro v obče mnenje, da je bil životopis v osmem stoletji napisan in da 
ga je pisatelj spomenice samo v svoje poročilo bil uplel in kakor zdaj 



^ Poslednje po graškem rokopisu latinski uaredene besede so važne, ker na- 
sprotujejo naravnoč Se vedno precej razširjenemu mnenju, da je bil že zdaj tudi škofji 
sedež ustanovljen. Celo bistroumni P. J. Šafafik je bil tu pravo pot zgrešil. Prim. 
Slovanske starožituosti U.^ 338 (v Fraze 1863). 

' Da tukaj beseda civitas ne pomenja mesta v današnjem smislu je znano. 



57 

Tidimo tti in tam tudi po svojem zasuknol. ' V naglici je bil pa pri 
onem dostavkn na nekaj važnega pozabil. Utaknol ga je bil na krivo 
mesto t. j. tja kjer je o Bajuvarcih in ne kjer je o Slovenih govorica, kakor 
bi po pravici smeli pričakovati in kjer bi bil tudi utis mogočnejši. Ta 
dostavek nam jasno dokazuje , kako hudo jih je v Solnogradu peklo, da 
je bila Pannonija zd-nje mahoma izgubljena. Zagovarjali so z vsemi 
silami in sredstvi svoje pravo in se pri tem toliko spozabili, da jim cel6 
zvijača in skaza zgodovinskih činov niste bili preslabi, da le pridejo do 
zaželenega smotra. Kljubu temu pa nasledki z&-nje niso bili ugodni 
in zat6 kesneje ono nečloveško ravnanje s sv. Methodijem, ktero so nam 
tako jasno ali tudi tako grozno odkrila papeška pisanja, najdena in shran- 
jena v britanskem museji. Krek, 



Oašpar Rojko. 

iN a vseh štajerskih gymnasijah uči se zgodovina štajerskega voj- 
vodstva, in o tej prekrasnej deželi imamo več večjih in manjših zgodo- 
vinskih knjig, ktere popisujejo tudi kulturno in literarno njeno življenje. 
Nekteri pisatelji niso pozabili najmanjšega nemškega moža imenovati, ki 
se je trudil na kulturnem in literarnem polji, — a slovenskih mož 
nobeden ne omenja, cel6 našega slavnega Miklošiča ne, ki vendar zaradi 
svojih znanstvenih izvrstnih spisov po vsej učenej Evropi slovi. Tudi s 1 o- 
venski dijaki se učijo te zgodovine, a nobeden učitelj jim ne razlaga, 
da 80 'tudi iz njihovega naroda izhajali možje, ki so bili znanosti in umet- 
nosti na diko. Zat6 hočem kratko uačrtati življenje in delovanje sloven- 
skega moža, ki je kot dušni pastir, kot učenjak, kot pisatelj, 
kot ravnatelj izobraževalnega zavoda, kot javen učitelj in kot 
visok državni uradnik blagotvorno deloval. Dvoje dežel, Oeska in 
Štajerska ste rekli : on je naš; — dasiravno ni bil Ceh, živel je vendar 
tudi ves za Češko. 

Gašpar Rojko se je porodil 1. januarja 1. 1742. v Metavi (v Črnkovej 
hiši) fare sv. Petra pod Mariborom. Početne šole je obiskaval v Mariboru, 



* Tudi ne velji, kar je Btldinger (Oesterreichische Geschichte I. 69, op. 4.) 
proti Rettbeigu (Eirchengescbichte Deutscfalands II. 201, 557) navel, ki je kakor zdaj 
Zillner (Mittheilungen d. Gesellschaft f. Salzb. Landeskunde XVIII. 43) dvojil, da bi 
bil kdaj bt. Rupert pri&el do dolenje Pannonije iu da torej poročilu ni labko verjeti. 
B^dinger namreč pravi ondi, da Solnograd ni potreboval take sleparije (Salzburg be- 
durfte derartige Schwindeleien nicht). .Ali jo je potreboval ali ne, toliko je gotovo, 
da se je bila zares zgodila in da je tedaj Rettberg o tej stvari nekako divinando 
ptav sodil. 



58 

pozneje je nadaljeval svoje študije v Gradei, kjer se je tudi izšolal in 
doktor bogoslovja postal. Vsi njegovi učitelji so bili Jezuiti, razven onih 
na Dunaji, kamor se je bil po dovršenih tilosolienih študijah podal, da 
sluša o naravnem in crkvenem pravu predavanja slavnih professorjev : 
Martini-a in Rieggera. Tam je tudi poslušal predavanja: „De gratia"* od 
imenitnega bogoslovea avguštinca P. Oortiva. V decembri 1. 1706. v 
mašnika posvečen, bil je poslan v pastirovanje duš in bil sedem let 
kaplan v Selnici in Svieini. Leta 1773. je bil poklican v Gmdec na 
učiteljsko stolico, in izročen mu je bil uk o logiki, metaphysiki in ethiki. 
Leta 1774. je učil crkveno zgodovino, in leta 1777. so mu izročili ravna- 
teljstvo črez tedanji : ,,Studienseminar", v kterem je vodil 200 pitomcev 
iz plemenitih in prosti hrodbin, ki so se od prvega grammatikalnega raz- 
reda začenši v tem semenišči odgojevali in so skozi ves tečaj svojih ju- 
ridičnih in liogoslovnih študij v njem stanovali. Ker je cesar Jožef II. 
bil zapovedal, da ne more nobeden duhovnik biti za dušnega pastirja po- 
stavljen, ki ni bogoslovnih študij popolnoma dovršil, stanovalo je v 
tem semenišči tudi 20 duhovnikov. Za tako ravnateljstvo je bilo potreba 
mnogo previdnosti in znanosti , a naš Kojko je to težko službo izvrstno 
opravljal. 

Leta 1782. ga je cesar Jožef poslal na pi*aško vseučilišče za pro- 
fessorja crkveue zgodovine. Iz vseh stanov so ga hodili poslušat. Tam je 
spisal svojo : Synopsis historiae religionis et ecclesiae christianae 1785. 
Učil je tudi nekaj časa pastirno, leta 171K). ga je vseučilišče imenovalo 
svojim dekanom, in vlada leta 171V1. repraesentantom in prisednikom „stu- 
dienconsessa" ; cesar Leopold II. ga je imenoval cesarskim svetovalcem in 
referentom, in leta 1793. cesar Franc pravim gubernijaluim svetovalcem. 
Tukaj je Eojko pokazal svoj administrativni talent. V registraturi pra- 
škega gubernija kažejo se štirje debeli folianti, vse kancelijsko delo bistro- 
umnega in izurjenega državnega uradnika Rojka. Leta 1798. ga je slavna 
Carolo - Ferdinandea izvolila svojim rektorjem. Pri svojem nastopu je go- 
voril tako izvrstno v latinskem jeziku, da ga je višji vojvoda Karol, te- 
danji gouverneur in generalni kapitan bohemskega kraljestva, očitno po- 
hvalil. 

Leta 1807. je bil Rojko imenovan kanonikom višjehradskega ka- 
pitola, cesarskim kommissarjem pri visokej praškej šoli, in leta 1811. in- 
fuliranim proštom kollegijalne crkve vseh svetnikov v Pragi. Delal je ne- 
umorno do leta 1817. Sedemdeset let star je prosil za pokoj, in cesar 
Franc je v prošnjo dovolil s častnim odpisom, da je pravično: „einem 
so ruhmvoll ergrauten Staatsdiener, der durch einen langen Zeitraum der 
Kirche und dem Staate die niitzlichsten Dienste geleistet, })ei jeder Ge- 
legenheit seine Gelehrsamkeit, seinen Eifer und seine Treue bewahrt, und 
stets nicht bloss seine Pflichten erfuUt, sondern sich vielfach ausgezeichnet 



59 

hal, den Rest seines thatigen Lebeus in sorgontVeier Kuhe geiiiessen zu 

last?eii**. — Tako se glasijo besede cesarskega dekreta. Živel še je potem 

štiri leta, umrl je 20. aprila ob eiiej uri po polnoči v visokej starosti. 

Na našega Rojka se pa6 smejo obrnoti pesnikove besede: 

Quid nuineras auuos, vixi maturior aimis: 
A C ta senem faciunt, haec n ume ran da tibi. 

Obširno biografijo Rojkovo je spisal Ignatz Richard Wilfling, njegov 
nmiee, ko še je Rojko živel v „6sterr. Annaleri der Literatur u. Kunst, 
Oktober in November Heft. str. 171—181 in 215—230" (ako sem si 
prav notiral). Tam se tudi imenujejo vsi Rojkovi ueeni spisi in tudi ino- 
i»transki časopisi, ki so pohvalno omenjali njegovih knjig. 

Davorin TrsUnjak. 



Drobnosti. 

Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vitez M o <^ ni k. Po šestin- 
drajseteni iiatiskn posloTenil J. Ce les t i na. Prvi del. V Ljubljani. Tiskala in založila 
Ig. v. Kleinmajr & Fed. Bamberg 1882. Cena 110 gld. — Znano je, da je vis. na- 
ufno ministerstvo zaukazalo, da se ima na nižjih gymnasijah v Kranji in y Rudolfovem, 
kakor tudi na slovenskih oddelkih ljubljanske gymnasije. od letošnjega šolskega leta 
u^en&i, v prvem razredu med drugimi predmeti tudi mathematika v slovenskem kot 
podučnem jeziku razlagati. V to svrho je uČiteljiAčni professor gospod Celestina 
p«slo?enil znano dobro Močnikovo aritbmetiko za prva dva razreda po najnovejšem od 
vis. nauču. minist. potrjenem uatisku. Ker veljajo Močnikovc učne knjige splob za 
metbodKno urejene m najpripravnejše, treba nam je le nekoliko o prestavi omeniti. 

Vsak kdor knjigo le nekoliko prebira, bode se prepričal, da je prestava v obče 
Uko dobra , da si ni treba boljše želeti , in icdor originala ne pozna , Še slutil ne bi 
menda, da je to le prestava, ako ne naleti ravno na iiektere okornosti, ki nas tu in 
tajD spominjajo nemškega originala. Tehnični izrazi so jako ugodni in pravilni, včasih 
^ rabi za isti pojem več izrazov, kar nam seveda kaže spretnost izraževanja v našem 
jeziku, a tega ni ravno potreba, kajti tehnični izi-azi se naj enostavno določijo. Stavki 
''O precejšni, marsikteri celo bolj in še kračji kakor v originalu. Jako dobro zadel pa je 
prelagatelj, da je vsakemu slovenskemu tehničnemu izrazu nemškega ali onega pridejal, 
ki se sploh v nemških ali drugih knjigah v obče rabijo, in da mu služijo večinoma 
tudi v tekstu večjidel občno znani izrazi, kakor na pr. „sumand, diferenca, §iktor, 
kTocijent* itd. Tako se učenci navadijo teh občno znanih izrazov, in v višjih i-azredih, 
T kterih še ni zdaj pričakovati slovenskega podučnega jezika, jim vsaj terminologija 
ne bode tuja. To in natančna prestava nemških • od vis. minist. že potrjenih šolskih 
knjig kakor je ta ^aritmetika", bode nam gotovo za zdaj veČ hasnilo, kakor pa da 
Hi sami sestavljali in se hoteli s kako problematično samostojno sestavo učnih knjig 
ponašatL Za šole je najprej treba, da se knjige uvedejo, in kedar bomo tej potrebi 
»dostili, potem pridimo s samotvori na dan! Dobrej prestavi dobre podučne knjige 
ne bode se nikdar oviralo, nova knjiga si pa mora sedaj le še priboriti stalno mesto 
v ^Iskej literaturi. Zato je menda gosp. prelagatelj ^aritmetike" ne le v tekstu nego 
tudi naloge vse na tanko prelagal. Naj bo pa dovoljeno tukaj opaziti, da bi se pri 
drugem natisku nektere naloge le izpremeuile, bodi si, da se nektere izpustijo ali ua< 



60 

mesto teh dnige vrinejo, ali pa se naj tam pa tam tako pretvorijo, da bt bile za naše 
okoliši^ine bolj pripravne, skratka ozirajo se naj na na.^ domovino. V naloge se da 
marsikaj spraviti, kar je za naše dežele, našo domovino naj si že bodi na historičnem, 
geografskem, statističnem ali kterem koli polji važno; tudi iz nalog se učenci marsi- 
kterih dat zapomnijo ali jih vsaj ponavljajo. — Zvunanja oblika knjigi je celo pri- 
pravna, kakor učnej knjigi pristoja. Tisk je jako čist, skoro vseskozi pravilen in tudi 
v tem ozini originalu enak. Važnejši stavki, izreki, pravila itd. so z razprtimi, manj 
važne reči , opombe itd. z majhnimi črkami tiskane. Pomot je jako malo, le nektere 
so ostale, nahajajo se pa take tudi še v originalu, ktere je pa g. pisatelj popravil, 
kakor na pr. na strani 182. v 1. vrsti 1 {Jfi/[y. = 1000 OKm. (ne pa = 100 OKm.). 
Na str. 2. naj se bere §. 3. namesto §. 1.: na str. 30. v 8. vreti od spodaj: „za pra- 
vilno množitev" namesto: o pravosti množitve (enako na str. 49.); na str. 35. v 10. 
vrsti od spodaj mora stati 217 namesto 127 (kakor tudi v originalu); na str. 46. v 
18. vrsti od spodaj namesto „produkte" naj se bere „kvocijeute". Na str. 143. v 18. 
vrsti od spodaj: 50 namesto 80. Str. 178. v 10. vrsti med „na" in „podlogo" naj bi 
se postavilo ^horizontalno". Na str. 187. v 7. vrsti od spodaj: 24 namesto 20. Na 
str. 189. v 8. vrsti od spodaj: 2 namesto 8 garnecev (original ima 9 gamecev). Do- 
polnilo bi se lahko pri ruskih merah in utežih: 1 sod ali boška, a kruška = 10 Čark, 
10 pud s 1 brkovec itd., kakor tudi da imajo i na Ruskem zlati denar: imperijal = 
825 gold. in rublje iz platine a 486 gold. avstr. velj. v srebru. — Ta knjiga se že 
i-abi v šolah.* Uverjeni pa smo, da bodeta tudi drugi kakor prvi del arithmetike in 
isto tako geometrija za nižje gjmnasije, ktere prvi del kmalu izide, našim učnim 
potrebam dobro služila! F, BorUner. 

Jezi6nik. ,yNovic€^' pa dr. Janez Bleitveis. Spisal J. Mam. XX. Leto. 
V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1882. Str. 74 v vel. 8^ s sliko Blei- 
weisovo. — - V tej knjigi nam učeni gosp. prof. J. Marn temeljito opisuje delovanje 
dr. Bleivreisa, odkar je ustanovil ,,Kmetijske in rokodelske Novice" leta 1843. 
G. pisatelj nam navaja iz vsakega letnika Novičinega glavne odstavke, ktere je pisal 
dr. Bleiwei8 sam, in nam podaje večkrat doslovno besede, kako je rajnki navduševal 
svoje rojake ter širil narodno zavest med prostim ljudstvom. Kdor hoče vedeti, koliko 
je storil umrli naš Bleiweis, naj bere to knjigo in čudil se bode, kako je neumorno in 
neusti-ašljivo delal vsestranski za prosveto naroda. Ni ga letnika, da rekel bi, ni je 
številke „Novic" od začetka do njegove smrti, da bi ne bil dr. Bleiweis pisal v nje. A 
pod mnogovretne svoje članke ni zapisaval imena. O tem piše v Novicah 1855, str. 416 
sledeče: „Kar se tiče tega vprašanja (če ga vi so brezimenini spisi v Novicah), je večidel 
vse to, kar nima nobenega podpisa ali sicer kakega zaznamka, moje delo. Ker pa 
se vseh 13 let nisem hotel s tem ponašati, da kot vrednik Novic sem tudi njih naj 
pridniši pisatelj, že veliko let ne podpisujem svojega imena nikjer.** Zatorej smo 
g. pisatelju jako hvaležni, da nam je glavne njegove članke po naslovih naznanil. 
Zraven XXXIX letnikov Novic nam je pa dr. Bleiweis še podal štiriindvajset 
drugih večjih ali manjših slov. knjig, ktere se vse po vrsti, kakor so izšle, tukaj na- 
vajajo. Iz knjižice se dobro razvidi, kako je Bleiweis le po svojej neumomej delav- 
nosti, železnej vztrajnosti in neomahljivej značaj nos ti postal oče in vodja slo- 
venskemu narodu, a iz nje se pa tudi učimo, da si moremo le z lastnostmi, ki so dičile 
Bleiwei8a, priboriti boljšo bodočnost. Knjigo samo pa posvečuje g. pisatelj najvred- 
nejšemu izmed nas, g. prof. Fi-anju vitezu Miklošiču k njegovej prihodnjej sedem- 
desetletnici. S. 



* Vpeljava te knjige se je z vis. minist. ukazom dne 17. nov. 1882. št. 19012 
za šole 8 slov. učn. jezikom dovolila. Ured. 



61 

ArehlT fttr Heimatknnde^ von Franz Schumi. Minolo je že leto dnij, kar je 
g. France Schumi bil naznanil učenemu svetu^ da hoče izdajati zbornik za domovino- 
znanstTO, v kterem se bodo objavljale listine tikajoče se zgodovine dežel, v kterih pre- 
bivajo Slovenci. Učeni svet je s prva imel malo upanja na to podjetje, in oni ki 
g. izdavatelja osebno poznajo, niso stavljali dosti vei*e v njegovo zmožnost, kajti g. 
Schumi nima akademičnih .študij, nego vse svoje starozgodovinsko znanosti si je nabi'al 
lastnim pridom in lastnim ukom. Vendar mora vsak, ki je le količkaj izurjen v tej 
stroki zgodovinske znanosti, odkntosrčno reči: G. izdavatelj zadostuje z dosedanjim 
izvrševanjem svojega literarnega posla že ostrim zahtevam, in zaslužuje, da se njegovo 
podjetje vsestranski podpira. 

Ako bi imel kranjski deželni zbor v svojej sredini moževe resne znanosti, privolil 
bi za izdavanje Schumijevega arhiva več nego bornih 200 gold. Razvpila se je g. 
Dimitza „Geschichte Erains^, a kako je medla in slabo nadeta, ako vse te listine pre- 
biramo, v kterih je nakupičeno toliko zgodovinskega gradiva. G. izdajatelja, kteri si 
vrh tega mora vsakdanji kruh svojim poštenim obrtnijskim poslom zasluževati, stane 
to delo neizmerno dosti truda in denarjev. On je moral v zvezo stopiti z mnogimi 
arhivaiji in preiskovalci starin, prebirati mora mnogo zgodovinskih knjig, primerjati 
tekste listin starejše in novejše izdaje, vrh tega sam presojevati, so li dosedanje razlago 
listin temelite in resnične, — za zmagovanje takega dela bi bilo treba archaiologiškega 
društva, — a naš vrli rodoljub stvarja kakor pridna bučelica, — in izobraženo slo- 
vensko občinstvo? — čujemo, da ga kruto slabo podpira. 

Ne dajmo, da bi g. izdajatelj bil primoran s svojim srečno početim podjetjem 
nehati. Naj naši svetli Škofje po posebnej okrožnici naložijo crkveuim predstojnikom, 
da se iz crkvene blagajnice sme naročevati na Schumijev arhiv. 

Vsaj se terja od g. župnikov, da sestavljajo kronike svojih župnij — evo! v tem 
arhivu bodo našli veliko virov, v tem arhivu lahko objavljajo znamenitosti svojih crkev. 
Nehajstvo in načujenstvo za znanstveno slovensko literaturo ste zakrivili, da je g. iz- 
dajatelj moral začenjati svoje lucub racije izdajati v nemškem jeziku, rečem lucu- 
b rac i je, ker rčs dela pri sveči, pred dnevom, zakaj pri belem dnevu ga najdete pri 
svojem poštenem kmšnem poslu. Vrlemu rodoljubu in vnetemu prijatelju zgodovine 
pa kličemo: Pogumno naprej! 

S Štajerskega. Prijatelj zgodovine. 

Uandbueh filr Ssterreiehische UniversltUts- und Stndien • Bibliotheken 

sowie ftlr Volks-, Mittelschul- und Bezirks - Lehrerbibliotheken. Mit einer Sammlung 
von Gesetzen, a. h. Entschliessungen, Verordnungen, Erlassen, Acten und ActenauszUgen. 
Von Dr. Ferd. Grassauer, Custos an der k. k. Universitats - Bibliothek in Wien. 
Wien. C. Graeser 1883. 8<>. Str. VI + 314. Cena 2 gld. 20 n. — O bibliothekarstvu 
v obče 88 je že mnogo pisalo, ali v našem Avstrijskem ni bilo dozdaj priročne knjige, 
ki bi točno kazala stanje in porabljivost naših javnih knjižnic. Pisatelj te knjige je 
še le zbral po registraturah teh zavodov, v ministerskem arhivu in po zakonskih zbirkah 
skrita določila glede naših vseučiliščnih in studijskih knjižnic, ki so ob enem javne 
deželdke onih krono vin, kjer se nahajajo. V več kot stoletnej dobi od njih ustanov- 
Ijenja nabralo se je obilo zakonskih določeb, ktere nahajamo tu oziroma njih važnosti 
popolnoma ali v izpisih v kronologičnem redu na 141. straneh ponatisnene, ter po njih 
in drugih virih začetek, i-azvoj in stanje 7 vseučiliščnih in 6 studijskih knjižnic — 
toliko jih nami*eč broji naša državna polovica! — kratko in točno opisanih; dalje sta- 
tistične podatke glede obilosti zbirk in njih porabe, kakor tudi razne systeme, po 
kt«rih so urejene. Bodočim knjižničarjem naznanja najpotrebnejše pomožne knjige 
t. j. bibliografije, biografije in literarne zgodovine, in sicer 1. občne, II. razdeljene po 
narodnostih (ima tudi slovanske!) in III. po učenostih; le pri literarnih zgodovinah 



62 

II. oddelek neradi pogreSamo! Knjiga nima le upletenega- popolnega navoda za biblio- 
thekarsko delo z zgledi ali formulari, ampak podaje po hvalevrednej navadi pomožno 
literaturo na ^elu in prili(*no v opazkah. Vsega avstrijskega bibliothekarstva pa nam 
tudi ta knjiga ne podaje, ker le našo državno polovico opisuje in v njej samo c. k. 
vseu^iliščne in studijske knjižnice, ne ozii-ajoč se na dvorsko, poljtehni^ne, deželske in 
druge, kojih nektere isto tako javnosti služijo, kakor prve; vendar se mora pisatelju 
prav dati. da je svoje delo ograni^il na omenjene, ki so in ostanejo glavni zavodi po- 
sameznim kronovinam in ugled vsemu na.^emu knjižni^ai'stvu, ker tudi zakonska dolo(fila 
običajno le te zavode obsegajo. Pridobila bi knjiga gotovo, da bi pisatelj i^e neke druge 
na pr. poljtehnične knjižnice prihvatil, vendar ravno te niso upravo javne, druge pa 
so se presaniostalno in razli<?no razvijale, da ne bi njihovo opisovanje, premda marsi- 
komu dobro došlo, knjige črez mero povečalo in podražilo. Potrebna so tudi navodila 
za Aolske in učiteljske knjižnice, ktere v naših časih povsod ustanavljajo. Narodni 
učitelj kakor professor nahajata tu za vsakojake knjižnice veljavne zakone in vodila za 
njihovo uredovanje, učenjak pa določila, kako in s kakimi pogoji mu je iz c. k. javnih 
knjižnic dobivati zaželenih pripomočkov. Zato mislim , da sicer nemAki pisana knjiga 
marsikomti dobro dojde in da je umestno, da jo slovenski list nemščine veščim čita- 
teljem priporoča. Dr. F. tSimonič. 

Paul Wieuer Mllreformator In Kraiii, Gebundener des Evangeliums in Wien, 
erster evangelischer Bischof in Siebenbiirgen. Von Theodor Elze, D. Ph. H. C. evan- 
gelischem Pfarrer in Venpdig. Wien & Leipzig, Jul. Klinkhardt 1882. 8^ 52 stranij. 
(Ponatis iz Jahrbuch der Gesellschaft fiir Geschichte des Protestantismus iu Oester- 
reich 1882). Zopet donesek za boljše poznavanje naše protestantovske dobe! 

Aiignria et reveroiitiae amori8qae testimoiiia quae(lam illustrissimo a(^ reveren- 
dissimo domino Joanni Ne p. G lav i na nupcr episcopo Parentiuo-Polensi nune epis- 
copo Torgestino-Iustinopolitano exhibita die VI. augusti MDCCCLXXXn quo cathedram 
episcopalem Tergesti adsccndit. Trieste, tip. Pisani (1882). 4®. (20) str. Izdatelj je 
A. L. Tempostrt, podalo pa je to častitko tržaško duhovništvo svojemu novemu knezo- 
škofu, kteroga na teh listih v latinskem, nemškem, italijanskem, slovenskem (z dvema 
j)esniicama in dvema sonetoma!), hrvatskem, gi-škem iu hebrejskem jeziku pozdravlja. 

Deukschrift aiis Aiilass der Eiithiilhing des Grab-Monumentes ftir weiL 
Prof. Dr. Anton Fiister gew. Feldcaj)lan der academischen Legion im Jahre 1848 im 
Auftrage des Denknial - Comite herausgogeben von Eduard I^eisching. Wien. Tjrp. 
Waldhoim (1882), 8°. str. 38 (s podobo grobnega spominka, P. starca in na prižnici 
1. 1848). Zanimivo je citati, kako njegovi častilci sami sebe slepijo s tem, da se je 
pred letom 1848. na Kranjskem povsod tudi v družinskem življenji le nemščina go- 
vorila ter da se je bister mozaik v poznejših časih s hvaležnim srcem svoje nemške 
odgoje spominjal (str. 7.: „Die deutsche Sprache wurde damals [F. je rojen 1808. 1.] 
in Krain allerorten gepflegt, in Schule und Haus, und Fustcr gedenkt spater mit 
freudiger Dankbarkeit der genossenen gut deutschen EiTKiehung"). Da spominjal se je, 
kakor vidimo iz spisa samega, svoje odgoje in materinega zaničevanega jezika, tam v 
dalnej Ameriki, ko jo le s pomočjo slovenščine mogel učiti Poljake in Ruse an- 
gleščine, ki niso ue besedice nemški razumeli. Tudi Francoze in Ilalijane je učil tam 
v Novem Jorku angleščine ter si le s tem jezikovim znanjem kruh služil. Lahko se 
je kdaj hvaležnim srcem spominjal slovenskega govora svoje matere, ki mu je z njim 
tako rekoč prirojeni dar jezikoznanstva podala, (str. 28. : „Ja selbst Franzosen, Italiener, 
Polen, Russen, welche kein Wort deutsch sprachen, kamen in diese Abendschulen [za 
učenje angleščine v Novem Jorku v Ameriki] imd Pfister konnte hiebei seine viel- 
seitigen Sprachkenntnisse bestens verwerthen"). Tii zvemo, da je F. zapustil svoj 
životopis v rokopisu, kojpga je že 1. 1849. s svojimi crkvenimi govori vred (tudi v ro- 



63 

kopisu) L. A. Frakl-u podaril; k temu je Še ostavil rokopis z naslovom: „Meraoiren. 
ž8 Jahre in der Verbannung. Lelir- und Wanderjabre von Dr. Anton Fiister, gew. Pro- 
iVs^or etc* F., ki je v dija.^kej dobi najrajši prepeval (kakor pričajo Novice 1. 1848. 
<T. 198.): 

„Holder Mond, du gebst so stil le 

In den Abendwolken hin; 

Du bist rubig, und icb ftible, 

Dass icb ob ne Ruhe bin 
s prestavo: 

Mila luna gre*^ tihotno 

V večera oblakih tje; 

Si pokojna^ jez samotno 

Čutim brez pokoja se,** 

našel je mir na dunajskem centralnem pokopališči. Grobni spominek, ki kaže F. pri- 
•ligajočega, postavili so Slovencu — protivnlki slovenstva, Častilci pokojnikovi, meseca 
junija t. 1. ter ga dunajskemu mestu v varstvo izročili. Dr. F. Simonic. 

Gasparotti in RogeriJ. Hilarij Gasparotti, hrvatsko-slovenski pisatelj * je izdal 
itiri knjigo propovedij z naslovom : CZVET SZVETEH , ALJ SJVLENJE Y CfflNI 
SZVETCZEV, koteri Vu nafsem Horvdtozkem, iliti Szlovenfzkem Orfzagu z vekfsum 
|«obosnofztjum, y z- prodeftvom poftujufze. 1. Del natisnen je „vu Gradezu pri odvetku 
WitimanItjidianfzkomu vu lettu Gofzponovom 1752. 2. Del natnisnen je nvvno tam 1. 1756. 
Tai;. J>23. Na zadnjej strani te knjige čifa se beležka: „0v Mefzecz Ivanscbak (-junij) 
Staiupan je Vu Beehu pri Ivanu Tomafsu Trattneru z dopuschenyem Gofzpodina Groffa 
inih Ifvifsenorztl Ferencza od SchrAtteiibach." i). Del natisnen je „vu Beehu pri 
J^^-fu Kurtzboku, leto 1760. Pag. 987. 4. Dol „vu Bechu pri Leopoldu Kalivoda, 
I. 1761. Pag. 977. — Šafafik (Goseh, dor siidsl. Lit. II. 367) poroča o tom dolu čisto 
Irivo. Na naslovnem listu pravi Gasparotti sam , da je svoje propovodi ])osnol po 
'Ini^h pisateljih. Eno propovod „Szvotok izvissavanva sz. Krisa" {III. 784) posnel je 
u :iIoren;Sčine in sieer iz Rogerijevega ^Palmarija** II. p. oO.-5. (ti.skanega 1. 1743.), 
kjfr .se nahaja propovod za ^Na dan Szvetega Krifha Povihlhajnja". Gasparotti je se- 
-taTil svojo propovod čisto po Rogoriji ter sprejel eolo nekoliko hrvatskej slovenščini 
»'/nanib besed. Evo dokaz zato: 

Rog. II. 310. Gasp. III. 796. 

. , Ah fmili se G. Bogu! n porod- Ah da fze Bogu fzmiluj? vne- 

»im: kiriskrifhamshentujete, iskrifham dofztojni, ar z- Krifem shontujete, z- 

vJ^^ntujete, is krifham kolneto, iskrilliam krifem plentujete, z- krilom kunote, z- 

^»•liujete, is krifham hudu voshite, inu krifem trefkate, z- krifem zlo vufchite; 

^"ih tukika h' fhpotu S. Krisba govorite j vech takvoga na fpot fzvetoga krifa 

in'i delate. govorite, y delate. 

Besede, kakor ,,shentujete" , ..plentujete" so inače hrvatskej alovenSčini čisto 
D*inane besede. — Da li je Gasparotti 5e ktero drugo propoved iz slovenščine vzel, 
l'ilo mi ni dozdaj moči zaslediti. —. M. Malovrh. 

Viemtk poročil« tvjih strok OTn jaških listov o Sloveueih iu slorenskej do- 
■OTiii, Mittheilungen des oster reiehischen Alpen7Vereines red. v. 



* Šafafik (Gesch. der siidsl. Lit. II. 284) pravi, da se je Gasparotti rodil 1. 1712. 
^ četrtej knjigi preloženej 1. 1760., a izdanej 1. 1761. pa pravi Gasparotti ,.vu Lepiglavi 
jtarosti moje 46 od poroda divojačkoga". Torej se je rodil 1. 1714. — 



64 

Edm. Y. Mojsisovics &' P. Grohmann. Wien 186^—64, 8*. 2 knjigi (n. *). 
iS podobami.) — Knjiga /.: M. V. L i pol d: Die Sulzba^her a. Steiner Alpen an 
der Granze Steiermarks, Krains und Kanit«*ns, s. 25/41. (z razgledom teh gor z Ro- 
kitovca!) — O. Holsmav: Eine Besteigung des TriglaT (leta 1861). s. 43 70. — 
K. F. Pete rs: Ein Blick auf die KaraTanken und die Hauptkette der Juli.sehen Alpen. 
s. 223 »55. <S |KKlobo Stol-OTega gorovja). — Knjiga II.: J. Prettner: Die Villacher 
Alpe (DobraiF) in Kamthen. s. 246 62 (z bakrorezno podobo Dobravi iz Pliberga). — 
G. Sommaruga: Von Siilzba^^h in den Sannthaler Alpen naoh Vellacfa s. 41618. — 
G. Sommaruga: Aus den Kararanken: I. Von WiDdisch-Fei$^ritz nach Jauerbtirg 
JD Krain. II. Von Eiseukappel nach Waidisch. s. 418 24. — A. Egger: Markus 
Pemharf (dnigai^e: Peruharc^O. der Alpenmaler. s. 424 29. (podaje le nekoliko črtic o 
tem imenitnem koroškem slikarji, ki je množino najvujih planinskih rrhoY po Slo- 
venskem izrecno Koroškem in (torenje-Kranjskem vemo naslikal; zato bi zaslužil, da 
najde ta slikar po rodu SIoTene<* med nami sTojega životopisca, ker ga do zdaj niti y 
Nemcih nima. Snovi za-nj podaje Wunbach (Biogiaph. LeiikonK ta njegova slednja 
leta pa bi trebalo po časnikih in po Celovci poz ved iti!). Dr. F. Simonič. 

TdvrintTO poaiocy s« 8t«4owafyaeh 8er¥«T* Namen tega dniStva je, ne 
glede na vero, podpirati mlade lužičke Srbe, kteri se izobražujejo za učiteljstvo, sve- 
čenstvo. advokaturo in za medicino. Redni udje mogo postati samo lužički Srbi, iz- 
vanredni udje pa Slovani sploh. Redni udje plačujejo na leto po eno marko (60 nov.) 
ali pa enkrat za vselej lUO mark. Slavni }K>ljski literat EraszeTski daroval je lani 
v ta blagi namen dve tisoč mark, Poljaki pa so t teku pretečenega leta nabrali t ta 
namen Teč tisoč mark. Kedar je kaka fara ali učiteljska služba izpraznjena, tedaj jo 
podelijo Nemcu, ako se ne oglasi sposoben Lužičan. Na ta način pa se med lužičkimi 
Srbi zmironi bolj raz^irjuje ponemče vanje ; sedaj so že ponemčeni celi okraji. — Sedež 
temu dru)itvu je v Bautzen-u. — Naj bode to društvo imovitim Slovencem najtoplejše 
priporočeno v zgled in podporo. M. H. 

Narodno izStevilJei^e. Za narodne igre, kterih se je t Slovencih še precej 
ohranilo, zmenil se v nas ^ nihče ni, akoprem niso brez vrednosti. Pri nekterih igrah 
je treba, da se igralci drug za drugim vrste in zategadel srečkajo igralci ali se pa 
izAtevilijo. Pri ^teviljenji vstopijo se igralci r kolo, in eden začne brojenje tako-le: 
Vsakega igralca potiplje dotičnik na prsi in izpregovori eden zlog spodaj navedene broj- 
niče. Kogar pri zadnjem brojničnem zlogu potiplje, ta izstopi iz kola, in Steri^euje 
se z nova začne ter traja tako dolgo, da nikc^ar več v kolu ni. Brojnica, prej omen- 
jena slove tako: 

An, doj. Tika, taka. 

Trta noj, Srba raka 

Ši vi Vija, Taja 

Kompani : Ven. 

Ta brojnica je italijanskega izvora iu sicer beneškega, kakor svedočijo oblike in 
besede tu uporabljene. Prvotna oblika te brojnice bila je baje taka : 

Un, doi. Ti che ti toi^co 

Tre tra noi, Sopra la rocca 

Sia mia Va via. 

Compagnia 
Omenim naj lo še. da glagol ^toccare" v benečanskem narečji znači: )>otipati. 
Rorca siibst. f. — trebuh. M. Mdlorrh. 

* (n.) pomeni, da jo s tem nehalo izhajati! 



Izdaje, zaloiuje in tiska tiskarna dnižbe sv. Mohorja t (Vlovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Lieposloven in znanstven list. 



Leto III. v CeloYei, !• februarja 1888, Šte^r. 2. 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Anicm Koder. 

(Dalje.) 

Četrto poglavje. 

če Tnamemo žensko le za stoj govor, 
Ogrejemo jo lahko tudi za svoje srce. 

Brfron, 

V Brdskem gradu poleg Kranja bilo je v začetku naše povesti 
jako mirno življenje. Naznanili smo že, da je odpotoval ravno tedaj 
grajščak baron Pavel Brdski o verskih zadevah na Nemško, kjer se je 
mudil nekaj tednov. Gospodaril je med tem oskrbnik Piber in mlada 
i»aroflessa, grajščakova sestra Valerija, na tedaj imenitnem gradu. 

f»& isto nedeljo, ko je pridigoval škof Urban v Kranji, obiskala je 
bac^co Valerijo njena prijateljica Lavra plemenita Koronini iz Strmola. 
Cala je že namreč toliko o Jarneji Knaflji, da jo je zanimalo zvedeti, 
kak6 se bode opravičeval pred škofom. In ker jej je bilo znano, da je 
Knafelj prijatelj Brdskega grajščaka, pričakovala je najbolj zanesljivih 
novic pri svojej prijateljici. 

Mračilo se je isti večer, ko je bil v Kranji vriše, vzbujen po ško- 
fovej pridigi, največji in ko so jeli mestjanje prodirati v hiše, men6č do- 
Wti v pest brezverca in zapeljivca Knaflja. 

In o tem času sta zvunaj mesta za Jahačevo pristavo dva jezdeca 
zajahala pripravljena konja in drvila v silnem diru proti Brdskemu gradu. 
Prišedši do Kokrskega mostii, najdeta prehod zagrajen. Kranjski mestjan, 
ki je ondi s povzdigneno sulico na straži stal, poznal je sicer starega 
jt^zdeca, Brdskega oskrbnika Pibra in ga molč^ pozdravil , a zagraje ni 
hotel odpreti, trd^č, da ima ostro povelje, nikogar pustiti črez most. . 

Med tem izgovorom pa je skrivaje opazoval oskrbnikovega tovariša, 

mladega bledoličnega jezdeca, ki je bil zavit črez ušesi v plašč ter se 

nekoliko skrival njegovim pogledom. 

5 



66 

Že je hotel vskliknoti, da je kakor lisica lisjaku ta jezdec Knaflju 
podoben, kterega lov^ iioc6j kakor Tolka y gošči, ko zažvižga težek jerinenast 
bič okoli njegovih ušes, da mu vzame vid iu posluh. Ko se zopet zavč, 
čuje le še odmev konjskih kopit v daljavi. Zaradi tega hiti ua vso sapo 
v mesto naznanjat, da je sam škrat odpeljal luteranca pred njegovimi 
očmi črez most, njemu pa tako naredil, da se ni ganoti mogel z mesta, 
kakor da bi bil okamenel. 

Veliko senzacijo je pouzročila ta dogodba v Kranji. Strah je pre- 
tresel katoličane , da si niso upali dalje Enaflja zasledovati. Luteranci 
pa so bili še bolj prepričani o svojej pravičnej in edino svetej ideji. 

Nenavadno nemirna bila je ista noč na Brdu. Oskrbnik Piber je 
postavil ob ozidji na vseh svetovnih straneh svoje hlapce na stražo ; kajti 
bal se je, da udarijo v noči Kranjčanje na grad, saj ga je nedvomno izdal 
stražnik ob mostu. Potoni pa je hotel tudi slovesno praznovati rešitev 
svojega prijatelja Knaflja. Povabil je zaradi tega nekaj skrivnih znancev 
iz Kranja, ki so poslednjemu pomagali k begu, med drugimi tudi kovača 
Jurja Gogalo in Florijana Leskovica. 

Pozna noč je bila, ko so sedeli Knafljevi prijatelji v grajskej dvo- 
rani pri vinu ter glasno ugibali in se prepirali, kako naj sedaj razširjajo 
in ščitijo lutemnstvo, ko je izgubilo zadnjo pomoč v mestu, in kako se 
naj skrivajo pridigarji pred preganjalci, dokler se zopet ne poleže oblastij 
prvi vihar. 

Sklenolo se je, da morajo koncentrovati vse svoje moči na gradove 
iu plemstvo, kajti ono edino ima moč iu upliv med Slovenci. 

Oskrbnik Piber je naznanil nap6sled tudi Knaflju , da sedanje nje- 
govo zavetje v mestnem obližji ni brez nevarnosti in da mu hoče pre- 
skrbeti toliko časa, dokler se ne vrne grajščak baron Pavel z Nemškega, 
bolj varno skrivališče. Prečita mu tudi povelje, ki se je dalo grajščaku 
zaradi njega, o kterem piše Dimitz: „Auch dem Freiherrn vou Egg 
wurde befohlen, den im Schlosse Egg wohnhaften Prediger Bartelme 
KnaflFel aus dem Lande zu schaffen". „Jutre zjutraj," dejal je, „vrue se 
prijateljica naše baronice Valerije, Lavra Koronini v Strmol, in ti moraš 
z njo, naj velja kar hoče. Strmolski grad je mogočen, v zatišji stojžč, 
za njim so obmsteni gozdje, iu grajščak Koronini je mož, ki se ne bavi 
z javnostjo. Kdor živi pod njegovo streho , skrit je , komur in kolikor 
časa mu je volja. Svojo duhovsko opravo pustiš tukaj, in ker je v Strmol 
le dve uri hodd, pokličemo te, kedar hočemo in kedar je priložnost, da 
te potrebujemo; potžm pa zopet izgineš v svoj strmolski brlog." 

Vsi tovariši so prikimavali in kričali, da je izvrsten ta svet, in tudi 
Knafelj sam ga je bil vesel. 

^Služba res ni častna, ktero bodeš opravljal na Strmolu," nadaljuje 
zopet oskrbnik. „A za takov namen, prepričan sem, ne poznaš ti no- 



67 

bene težave. Nedarno mi je namreč naročeTal Strmolski grajščak, naj 
mu oskrbim zanesljivega kočijaša. In ti si kakor stvarjen za takov posel. 
Ličue postave si, govoriti umes, ce hočieš, in tako imaš priložnost opa- 
zovati in čuvati, kako se razvija nA^a ideja po gradšh. 

Le toliko pazi, da se ne izdaš grajščaku. On je zagrizen katoličan, 
lahko tehi in našej stvari škoduje. Rajši skušaj, da so prikupiš gi*ajskej 
hferiLavri; plavooka rumenolaska je in edini otrok ter odmenjen v sa- 
mostan, če se ne oglasi primeren ženin." 

Smejali so se možakarji tem besedam, in na srečo svojega tovariša 
Knaflja povzdigovali so vrče. 

Molčal je poslednji ; kajti posel grajščinskega čuvaja bil je malo za- 
peljiv slovečemu pridigarju novih verskih idej , a videzno jo kazal za- 
dovoljno lice. 

Pozno je bilo isto noč, ko se poslovi tovariši, in še en pot pristavi 
oskrbnik : „Stori torej Knafelj , kar sem ti svetoval, žal ti ne bode ; Ti 
(logala ga pa spremiš jež ter mi poroči potžm, kaj govori ljudstvo o 
TiVrajšnjem najinem begu. 

Lepo je vzhajalo solnce izza Kamniških planin , ko je zdrdrala iz 
Brdskega dvorišča črna kočija, ktero je vodil raz kozla črnolas mlad ko- 
Hjaš. Nekako romantično je senčil njegovo intelligentno visoko čelo 
širokokrajnik , da so se grajski hlapci nevedoma spogledovali, kakor da 
hi bili hoteli reči: „Bes ga vzemi, od kod se pa ta vmešuje v naš posel". 

Tudi mladej grajščakinji Lavri Strmolskej bil je baje povšeči ko- 
eijaš, in več potov se je ozrla od strani na kozla, da bi opazovala lice 
in črno nekako melanholično oko svojega voznika. 

Počasi se je vozila kočija, kajti tedanji neokretni, le na moč, pro- 
stornost, dolgotrajnost izdelani gosposki vozovi in pa slaba cesta zavirali 
so elegantno vožnjo današnjega časa. 

Poslednje je bilo neizkušenemu koeijašu Knaflju jako po volji. Časa 
j<* imel dovolj za premislek, kako se na ozkem potu izognoti temu in 
onpmu nasproti se pomikajočemu vozu, kako vladati konje na ovinkih in 
f»g]ih ter povrh še zabavati mlado gospico v kočiji sedečo. 

V srednjem veku in tudi še y času naše povesti imela je bogata 
gospoda po grad6h najete posebne ljudi, dvorske norce imenovane, ki so 
jo spremljali povsod in kratkočasili s svojim neutrudnim humorjem in 
Bt^usabljivimi burkami. 

Manjši grajščaki in manj premožni, kterim je bil poseben norec 
predrag, jemali so najrajši v službo sluge in kočijaše z navedenimi last- 
nostmi, in po /oceni poslednjih odškodoval se je takov posel bolje kot po 
ročnosti in zvestobi. 

Malo je veljal torej kočijaš, ki je molčal sedčč na kozlu ; to je tudi 
dobro vedel naS Knafelj. Zaradi tega je jedva izpeljavši iz Brdskega dvo- 



68 

rišča zavrtil svoj kočijaški život za devetdeset stopinj okoli svoje osi, 
zavil usta in obraz v smešno podobo, poklonil se globoko gospici in pri- 
stavil: „Barones8a žlahtna, moji konji imajo spredaj tri sto griv in ene 
pol, baš zdaj sem jih preštel. Tiste pol so izgubili včeraj, ker so luterš 
Knaflja iz Kranja nosili, ki se je s škofom Urbanom spri in je jezik za 
nekaj vatlov predolg imel." 

Smejala se je baronica Strmolska, da so se jej jamice delale na 
licih in da je dve vrsti kakor biseri svetlih zob pokazala svojemu to- 
varišu na kozlu, in niti opazila ni, kako je porabil kodijaš to priložnost 
da je pogledal globoko v njene plave oči, ki so jej iskrile pod rumenimi kodri. 

y, Ali je res tako lep in mlad isti luteranec Kranjski?" vpraša pot^m 
baronica kočijaša; kajti že prvi njegov dovtip, če kdo temu verjame, 
vzbudil jej je sjmpathijo do njega. 

„Ali ga še niste videli?" odgovarja smejž se voznik. „Takov je, 
pravim vam baronica žlahtna, da ga hodijo ljudje devet ur daleč gledat, 
cel6 iz Ljubljane priromajo v Kranj, posebno pa mlade žene in dekleta. 
Vsaka poslednjih pa ali verjame njegovim lepim besedam in postane lu- 
teranka ali pa zblazni, ker je deklicam prepovedano zaljubiti se v du- 
hovnika, ki se ženiti ne sme. Pov^m vam, tudi jaz sem ga šel poslušat 
v Kranj in stavim kar hočete, da bi me bil tudi preveril in zapeljal, ko 
bi bil ženska, in žal mi je bilo skoro, da sem mož, ubog grajski norec 
in kočijaš, ko bi bil lahko kaj drugega, kaj več, če bi ljudje čutili, da 
hodijo v temi, ko sije jasno solnce." 

Čudno so odmevale te besede govorjene v smehu in z nekako grenko 
ironijo v srci mlade gospice. 

Vedela ni, ali bi se jim smejala ali pomUovala svojega voznika, ki 
druži tako nerazumno norčijo z resnobo. 

Poslednjega se sicer ni upala, akoravno si ni mogla skrivati misli, 
da je to nekakov poseben kočijaš, boij nežen, priljuden, omikan od drugih 
in — lep, mnogo prelep za takov posel. 

Tihota je bila potoni na gosposkem vozu nekaj časa. 

y,Smešen sem in smešim se sam, prokleta osoda!" dejal je Knafelj 
sam pri sebi. „ Vendar nosimo zdaj , kar smo si naložili. Nevredno je 
moškega imena dejai\je, ki se opušča sredi pota." 

In trenotek pozneje je pokazal, da je mož beseda nasproti svojim 
nazorom ; kajti zopet je zavrtil život na kozlu proti svojej gospici in šale 
je izbijal in dvotipe lovil. In čudno, kakor da bi se bila situvacija med 
grajsko hčerjo in njenim voznikom izpremenUa iz norčije v prijateljstvo, 
tako je tekel odslej njun pogovor. Oe ne naravnost, a po umetno 
stavljenih vprašanjih je zvedela gospica, da je njen voznik dober Knafljev 
znanec in zveden v njegovih idejah , ki so se jej dozdevale jako bistro- 



69 

umne, ter da je hH stoprav nekaj dnij v službi ua Brdu iu da ga je po- 
nudil Brdski oskrbnik za kočijaša njenemu očetu. 

VeselUa se je skrivajo poslednjega; kajti prijetno se je odlikoval 
njen voznik od dosedanjih strmolskih starih kočijašev,. povrh je jako 
dolgočasno dom^, ker oče ne sprejema pogostih pohodov in je malo- 
beseden. 

Tako globoko se je zapletla neizkušena deklica y to bodočo izpre- 
membo na njenem domovanji, da je v svojej najivnosti odkrila celd svo- 
jemu vozniku, da hoče prositi očeta, da ga gotovo sprejme v službo in 
bolje odškoduje od dosedanjih kočijašev; in kako bode prijetno, ko se 
vozita pot^m z domačimi konji, ki so mnogo lepši od brdskih, in kako 
da rada jaha svojega konja, ki ga je dobila od Kriškega grajščaka itd. 

Med takim pogovorom sta se vozila naša znanca proti Strmolu, in 
Enafelj je nedvomno pozabil za nekaj časa, kako se je izpremenila ne- 
nadno njegova osoda ; kajti vesel je bil, kakor nekdaj, ko še ni poznal 
boja v prsih, tedaj ko je še veroval vsemu, kar ga je njegova rajnka 
mati učila, in tedaj ko je prvič čutil blagodejno moč ljubljene ženske 
do moškega srca. 

Peto poglaTje. 

Ar je čudo, da je njega tud* zmotilo žensko lice? 

Levstik. 

Sovraštvo katoliških Gorenjcev proti javnim in skrivnim luterancem 
v okraji Kranjskega mesta postajalo je večje in večje. Gonili so jih in 
zasledovali kakor zajce te luterš ljudi, tako so jih namreč zvali, in gorjš 
mu je bilo, kdor je prišel v pest razgadjenemu kmetstvu in njegovim 
ovaduhom. 

Jeza in razkačenost je segala tako daleč, da so hodili kmetje 
zvečer poslušat pod okna svojih sosedov, ali upletajo v svojo večerno mo- 
litev tudi ^Češčeno Marijo^ in ali izpuščaje, kedar poldne zvoni „Angeljsko 
češčenje". Več potov se je primerilo potšm, da je pogorela črez noč 
hiša skrivnega luteranca, in nihče ni zvedel, kdo mu je posadil rudečega 
petelina na streho. Niti gasiti in ne pomagati niso sosedje hoteli tako- 
vemu nesrečniku. 

^Verski fanatisem je najbolj silna in nepremagljiva moč na svetu, 
ki miruje le tedaj, kedar je zadušila vse svoje nasprotje ali pa se uničila 
sama v lastnej slepej strasti,^ pravi neki zgodovinar. 

Fanatisem v priprostem ljudstvu pa je erynija , ki za svoj namen 
uniči najlepše vezi prijateljstva in sorodstva ter živi le strasti in obljub- 
ljenemu plačilu, brez kterega, naj si bode duševen ali materijalen, ni 
fanatisma, pristavljamo mi temu izreku. 



70 

Enak jo bil položaj tudi v dobi verske prekueije na SlOTenskem. 
Izdajalcem luteranstva niso bila oblju))ljena samo duševna plačila, temveč 
tudi denarna darila od svetovne gosposke. 

Ni čuda torej, da -so se skušali ne samo podkupljenci, temveč vzlasti 
glavarji in sodci posameznih mest in okrajev, kdo bode prekosil dnigega 
v gorečnosti proti krivoverstvu in preganjanji njegovih prijateljev. 

V tem oziru se je odlikovalo tedaj posebno mesto Kamnik. Še bolj 
kakor v starodavnem Kranji razširilo se je bilo med kamniškimi mestjani in 
okoličani luteranstvo, in navdušeni so l>ili zd-nj najbolj imoviti posestniki 
in cel6 v obilnem številu ženski spol. 

Zakrivil je neki to nevedoma naš znanec Knafelj , ki je kaplanoval 
prvo leto svojega pastirovanja v Kamniku in se je bil priljubil zaradi pri- 
prostega vedenja in veselosti mestjanstvu in je morda sem ter tja v 
veselej družbi i premalo besede tehtal. 

Ker je tudi nekoliko prerad z ženstvom občeval in so govorili hu- 
dobni jeziki, da je prevelik prijatelj lepe mlade mestjanke vdove Stobe. 
premestil ga je škof Urban v Ki*anj. 

Tu je pokazal Knafelj prvič javno in odločno svoje luteranstvo v 
govorih in pridigah proti duhovskemu coelibatu itd. 

Ce trdimo, da je Ijila ženska, lepa žena kriva njegovega renegatstva 
okrepčujemo le stari slovenski pregovor, ki pravi : „Kar hudič ne more 
storiti, baba izvrši". 

Ves Kamnik je obžaloval, da mu je odstranjen tako ljubezniv mož, 
najhujše pa je bilo to zadelo mlado vdovo Stobe. Verjeti nočemo, da je 
imela s Knafljem že tedaj ljubezensko znanje, a resnica je, da se je bila 
ona zaljubila va-nj z največjim ognjem svojega po ljubezni hrepenečega 
srca in da je pretresovala pogosto in natančno ideje nove vere in se 
vnela z4-nje, če ne iz prepričanja, vsaj iz sodbe, da ni nemogoča in brez- 
koristna njena sympathija do Knaflja, ko bi se hotel tudi on ogreti za 
luteranstvo. 

To našo sodbo potrjuje najbolj resnica, da je mlada vdova Stobe v 
enem letu po Knafljevem odstranjenji pridobila pol Kamnika in njegove 
okolice za nove verske ideje in da si je upala cel6 na javne trge skli- 
covati ljudske shode, kjer je pridigovala v luteranskem smislu. 

V tem poslu jo je podpirala posebno njena prijateljica pekovska 
hči Marjeta Šelebrin, jako pogumna mlada deklica, ker jej je postal 
njen lubček nezvest ter odšel v neki samostan, in pa jako uplivni mestni 
pisar Naglic. Kot posebno navdušeni mestjanje za novo vero znani so 
iz one dobe tudi še Simon Voglar, Matija Goriček, Urban Kos in Juri Kriškar. 

Stoprav resno postopanje deželske in duhovske gosposke proti kri- 
voverstvu, ki se je pričelo baš s škofovo pridigo v Kranji, naredilo je pre- 
cejšnjo črto črez javno luteransko razšiijevanje v kamniškej okolici. 



71 

Posebno mestni sodeč Gregor Kramar se je npiral z vso silo in 
odločnostjo proti luteranstvu in je' strahoval, kolikor mu je pripuščala nje- 
gova ne baš majhna gosposka moč in oblast, razširjevalce brezverskih idej. 

Zaradi tega je naravno, da so morali skrbeti ondotni javni luteranei 
ne le za svojo osebno svobodo, temveč tudi kako bi se pospeševala verska 
zadeva skrivaje in uspešno. Izpreminjali so torej odslej svoja zbirališča, 
ogibali se mesta in njegove gosposke ' ter si izbrali za sedaj prostorno 
Bobkovo hišo v bližnjej vasi: Podgorje za svoje svetišče. 

Ondi so pridigovali, podučevali nove ude, opravljali svojo božjo službo, 
kratili luterske otroke in poročevali zakonske pare. Na pokopališči Pod- 
gorske crkve svetega Miklavža izbrali so si cel6 poseben prostor, kjer so 
pokopavali mrliče iz vse kamniške okolice. 

Poslednje je trajalo brez ovir najmanj deset let. Še le nadvojvoda 
Earol je prepovedal s postavo dne 28. novembra 1. 1564. te protestan- 
tovske konventikle v Podgorji, kakor jih imenuje zgodovinar. In zopet 
je bil kamniški mestni sodee Kramar pooblaščen, da je z vso svojo sod- 
niško dostojnostjo nadzoroval omenjeno zapoved. 

Povrh so se razpisala tudi posebna diet^rila za denuncijacijo in pre- 
ganjanje protestantov. Tri sto srebernjakov , v istej dobi gotovo lepo 
plačilo, bilo je obljubljenih vsakemu, ki pripelje ali ovadi oblasti živega 
luteranca; kdor ga pa skriva in podpira, izgubi vse svoje premoženje in 
povrh se mu odsodi še toliko in toliko palic na golo truplo in se izpostavi 
na Kamniškem trgu privezan na sramotni steber, kjer ga ima pravico 
psovati in zaničevati vsak gledalec . kolikor se mu poljubi. Lahko je 
razumljivo, da so imeli kamniški luteranei žalostno osodo in hud boj po 
t«j ostrej naredbi. 

In baš v takovem položaji zved6 povrh novico o razbitji protestantstva 
v Kranji in da je izginol brez sledti ves njihov up in skrivna pomoč, 
kaplan Jarnej Knafelj. Neki so trdili, da je bil ubit na svojem begu, 
drugi, da je utonol vržen v Kokro, tretji pa, kar jih je najhujše zadelo, 
da je cel6 preklical svoje prejšnje krive nauke in je prosil ljubljanskega 
škofa javno odpuščenja. 

Prva nedelja v adventu je bila istega leta, ko so bili zbrani v Pod- 
gorskej crkvi na vse zgodaj luteranei ter so pričakovali obljubljenega 
pridigarja Knaflja, o kterem so po mnogem trudu zvedeli, da nekje na 
Gorenjskem skrit živi, da bi jim svetoval v njihovej zadregi in se povrh 
opravičil o svojej lastnej mlačnosti v poslednjem času. 

Mrmrali so že nevoljni možakarji v crkvi zaradi dolgega čakanja, 
ko se odprč durice na prižnici, in prikaže se mlad, visokorasten, gladkoličen 
duhovnik v črnem talarji. 

Zganejo se poslušalci pri njegovem pogledu, kakor da bi jim ne 
bilo povšeči pridigarjevo goreče ok6, visoko čelo in kostanjevi v dolgih 



72 

kitah po hrbtu se vsipajoči lasje. In še le ko pozdravi duhovnik z ne- 
kako osornim, nevoljnim glasom svoje ovc^ice, jamejo se stikati glave po- 
slušalcev, ki si šepečejo in nekako preplašeno roke sklepajo : Ni ga Knaflja, 
ona v6 dobro, zakaj ne, in nič nam ni prida pričakovati. 

Med tem povzdigne pridigar, mlada vdova iz Kamnika, Katarina 
Stobe svoj glas. 

Kakor da bi bila strela udarila med poslušalce, tako ostrmč že pri 
prvih njenih besedah ; kajti nekaj posebnega je imela ta duhovita, ener- 
gična ženska v svojem vedenji, in nekakov nepopisljiv nimbus si je vedela 
pridobiti s svojo telesno lepoto in čudovito zgovornostjo. 

Lahko je torej umevno, da je znala mladega Knaflja zaplesti v 
svoje ljubeznive zanjke, ktere se nikjer in nikdar ne razplet6 rade, ako so 
ujele svoj plen. 

Pridigovala je lepa pridigarca v začetku svojega govora o nesreči 
in preganjanji novoverskih idej, proti kterim se je bila v poslednjem času 
uprla kratkovidna crkvena in deželska gosposka, in dokazovala ter izpod- 
bujevala je s prepričevalnimi besedami, da je to preganjanje svete stvari 
le začasno, da požari po končanem boji toliko lepše uma luč nad se- 
danjo temoto. 

Po takovih splošnih opombah razgrel s^ je vedno bolj in bolj njen 
glas, bičala je brezozimo mlačnost lastnih prijateljev, ki se straš6 kakor 
otroci vsake sapice ali pa puščajo osebnim koristim ali strastim služeč 
Vdoje zastave ter izdajejo svoje brate. 

Med tem je postajalo občinstvo v crkvi vedno bolj nemirno; kajti 
razumelo je, kam merijo te puščice, in že je imenovalo šepetajo sem ter 
tja ime: Knafelj renegat. 

Takovo situvacijo porabUa je pridigarca Stobe na korist svojemu 
govoru, in zaklicala je strastno svojim poslušalcem: ^Knafelj, prav imate, 
on je begun iz našega tabora. Zatajil je morda že našo stvar in pre- 
lomil svojo prisego. 

Dva poslanca sem že poslala v njegovo skrivališče ter ga pozvala 
s^m, kjer potrebujemo pogumnih delavnih mož; a vselej je našel iz- 
govor za svojo mlačnost. 

Zdaj je posoda moje in tudi vaše potrpežljivosti polna. Poživljam 
vas , da sklenemo danes na tem svetem mestu , da se pošlje deputacija 
dveh najbolj zanesljivih mož z zadnjim poveljem k njemu, naj se pride 
opravičevat zaradi svoje bojazljivosti; ali pa izgovorimo pred oltarjem 
skrivno sodbo nad njegovo glavo; kaj pomeni ona, razumete, skrbeti pa 
hočem jaz, da se izvrši brez zamude." 

Nepopisljivo navdušenje ter sovraštvo in strast vzbudila je pridigarca 
s svojim govorom. 



73 

Culi so se obili klici: „Stobe je naš župnik in voditelj odslej". 
Nekteri možakarji so hiteli cel6 na prižnico ter nesli na svojih rokah 
lepo vdovo pred oltar, kjer so se nadaljevale molitve za uspeh nezmot- 
ljive Ltttrove vere. (Dalje pride.) 



Rabeljsko jezero. 



In na majhnem tam otoci 
Lepa smreka zeleni .... 

Tamkaj, tamkaj je prekrasno, 
Kedar tiho se mrači, 

Kedar solnce se ymeknilo 

Davno dale(f za gore, 
In črez dol se Tkrog i*azlega, 

Zvon večerni milo Že. 

In zvonjenje, čuj, odmeva 
Od votlin skalovja v zrak, 

Da zaziblje s^ soglasjem 

Stvarstvo v s^n miran, slad&k. 

Temen in temnejši vedno 
Svit smaragdni je valov, 

V gosto mračno noč zavije 
Vsa lepota se breg6v. 

lu povodnjih lilij vzhaja 
Iz globine zdaj srebro, 

Cvetje vsako Že poljubov 
Lune ^ka preželjno. 

Hipno, hipno, čudo rajsko! 

Skaloviti velikan, 
Ki preseza brate v krogi, 

Ki med njimi je izbr&n. 



Krono viteško nositi, 
Zobcev ktera ima pet, 

On, ki s plaščem je ogrodnim 
Od vrhi do tal odet. 

Hipno, pravim, oj, pripravlja 
Prizor krasen, čudovit, 

Kajti z zlatimi potoci 
Preslavljen je dolomit! 

In svetloba, glej, prirašča 

V ognja plameneči žar. 
Ki počasi se spreminja 

V rožne boje sladki čar. 

Rudečica tudi zgine 

Kakor žar poprej ognjen, 
A z vijolično je lučjo 

Smeli hrib še razsvetljen. 

In valovi trepetajo, 
In valovi zašum^, 
Srečni, da podobi taki 

V zrcalo čisto služe. 

A od malega otoka, 
Tam kder smreka zeleni, 

Gledam goro in jezero 
S srcem svojim in z očmi. 



Blaga, vneta pod drevesom 
y piTkh pokleknem jaz zemlje, 

Ter v molitev zatopljena 
Sklepam ginena roke. 



Lujiza Pe^akova, 



74 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stojan. 
(Dalje.) 

II. 

Srce plemenito — najlepl^i zaklad 
Hrani in Čuvaj, si star ali mlad. 

IJtis ve(5eriie zabave pri Skenovskih bil je Milku Vogrinu iieizbrisljiv. 
Glo))oko v srce so mu rezale besede , ktere je slis^al oni večer gospici 
Olgi na uh6 šepetati iz ust ošabnega nadporočnika, liarona Roberta Bende. 
Nehote si jih je večkrat ponavljal, in srd mu je polnil dušo. Edina to- 
lažba mu je bila le to, da ne mislijo vsi ljudje tako in da je gospiea Olga 
v svojem obnašanji proti njemu kazala drugo mišljenje in plemenitejše 
nazore. 

Ko so se teden pozneje Konarski in dr. Vogrin zahvaljevali pri 
Skenovskih za zadnje povabilo, spoznal je Milko, da mu je ohranila Olga 
še isto prijaznost, ktero je kazala na plesnej zabavi. In tudi na pohodu, 
ko se je gospd Skenovska s svojo hčerjo poslavljala od Konarskih, ni 
mogel on v dekličinem obnašanji proti sebi opaziti, da bi. se bil varal v 
svojem mnenji, — in to je ravno povzdigovalo in tolažUo Vogrina. 

Kakor se pa pri človeku sploh notranje dušno stanje zrcali v nje- 
govej zvunanjosti ter vsaka Še tako majhna srčna žalost upliva na vse 
zvunanje gibanje in početje, tako bi bil, dragi čitatelj, tudi ti kot dober 
opazovalec bral na Vogrinovem obrazu in v njegovih oč6h vso znotranjo 
nevoljo. Milko Vogrin, sicer miren in zgovoren mož, kazal je zdaj v 
svojem kretanji in nenavadnej redkobesednosti notranjo nemirnost. In 
tudi sam je dobro čutil, da je izpremenjen, zatorej se je kolikor mogoče 
večjemu občevanju z grofom in grofinjo umikal. 

A brez dobrodejnega upliva pa vendar ni bila ona veselica pri 
Skenovskih za Milka Vogrina. On je začel takoj o istinitosti vsega, kar 
je isti večer videl in slišal, premišljevati. „Vsakej stvari se pride od te 
ali one strani do jedra, in vsaka beseda hrani v sebi nekaj istine,^ trdil 
je sedaj Vogrin sam pri sebi ter si mislil: „Prav ima baron Benda, 
ako trdi, da živim le od tujih Ijudij." Ali čudno se mu je zdelo, zakaj 
je pravil o tem gospici Olgi, tako da je on lahko vse od strani slišal, a 
njemu samemu ni ničesa na ravnost v oči povedal! 

Tudi to si je Vogrin dobro tolmačil, tak6-le sklepaj6č : „Nadporočnik 
Benda je v svojej bistroglednosti spoznal, da se je gospiea Olga več ko 
je bilo treba z menoj, domačim učiteljem, zabavljala, in nad tem je hotel 
plemeniti baron izreči svojo nevoljo in me pri Olgi osmešiti in na nič 
postaviti. " 



75 

Vse to večkrat dobro premislivši uvidel je Vogrin, da mora od zdaj 
naprej vse žile napenjati, da si, naj veJjd kar hoče, stalno mesto pribori. 
Skrajni čas je temu pa tudi že, kajti sedanji njegov učenec, mladi grof 
Httgon Eonarski, imel je na jesen iti v voja^^ko akademijo. Vogrin se 
torej odloči tudi letos stalne professorske službe prositi , a povrh še 
osebno pri višjih šolskih uradih dotične prošnje podpirati. Šesto leto 
že prosi stalne službe pri ministerstvu, in vsako leto je ne le ene, ampak 
več, po pet do deset prošenj raznim šolskim svetom pošiljal. To ga je 
sevšda veljalo mnogo denarja, a zat6 pa jo vsakokrat mogel na prošnji 
brati odlok: „Prošeno mesto se je drugam oddalo". Slednjič je izgubil 
že ves pogum. Vse nadein upi so ga tem bolj zapuščali, čim bližje se 
je že mislil svojemu eilju. 

Ni se torej čuditi, da je hodil Vogrin pobitega in obupnega srca, 
osobito pa še, ker ni imel prijatelja, kteremu bi bil v svojo tolažbo raz- 
krival žalostno svoje stališče. Znanci njegovi slovenski in prijatelji, ki 
so se na Dunaji šolali, delovali so že skoro vsi in še delujejo v svojej 
domovini, kjer jih narod slovenski dobro pozna; drugi pa, ki so ostali v 
glavnem mestu , imeli so pa že svoje ognjišče in se zanimali bolj za 
obitelj svojo nego za nesrečnega nekdanjega prijatelja. 

Dr. Milko Vogrin bi bil že davno službo dobil, ko bi ne bil tako 
ponosen bil in neomahljivega značaja. On ni hotel moledovati in prositi 
pri vsakej uplivnej osebi, naj ga podpira in mu službe izprosi. Najmanj 
pa bi bil hotel za t6 žrtvovati svojo ljubezen do domovine in svojega 
naroda, kar se žalibože o takih prilikah pri nas Slovencih še dandanes 
čestokrat dogaja. Vogrin si je mislil: „Ne prokleta protekcija, ki se 
tako hudo šopiri, niti izdajalsko renegatstvo naj mi pripomagata do službe, 
temveč moje skušnje in sposobnosti." In tako je tudi storil, kar mu 
bodi na veke na čast in vsem v posnemovalen, uzoren zgled ! 

Ne ved6č, zakaj se mu prošnje tako lakonično odbijajo , ohrabri se 
nekega dne po onej nam znanej veselici ter gi-e h gospodu referentu 
srednjih šol popraševat o svojih zadevah. Ali Vogrin ostal je tudi po 
tem pohodu žalosten kakor prej, dk še večjo nezadovoljnost si mogel na 
njem opazovati. Zategadel ga neki dan grofinja Konarska, ko se je hotel 
hitro po obedu posloviti, nagovori: 

^Zakaj pa zopet tako naglo, gospod doktor? Ali me hočete samo 
pustiti, saj vidite, da ni grofa domi. Pomudite se še malo ! Mladi grof 
Hugon se naj danes sam po obedu zaV)avlja, a Vi imate še drugekrati 
dovolj časa nadaljevati svoje Archimedske študije." 

Tako častnemu povabilu se naš dvorljivi Vogrin ni mogel, pa tudi 
ne smel ustavljati; zatorej dostavi v svojej skromnosti: „Jaz prav rad 
ostanem, a bojim se, da bi bil milostljivej gosp6 grofinji dolgočasen 
dnižnik." 



76 

„Te slabe lastnosti Vam ne sme nikdo pripisovati," odvrne s po- 
hvalnimi besedami grofinja , „a opomniti moram vendar, da že opazujem 
ye^ dnij neko otožnost na Vašem obličji. Že večkrat sem hotela vpra- 
šati, ali ste bolni ali kali, a nisem Vas nikjer drugje kakor pri obedu 
videla, vendar tu nisem takega vprašanja dostojnim smatrala. Zatorej 
mi danes odkrito brez ovinkov povejte, kaj Vas tako teži." 

Nenadejano je prišlo Vogrinu to vprašanje, in rudedica ga oblije. 
Grofinja pa je spoznala, da je zadela pravo struno in da se ni varala v 
svojem opazovanji. Zaraditega še enkrat smej6 se poudarja: „Danes mi 
ne uidete. Vaše srce nekaj teži, in to mi morate razodeti!" 

Tako odločnih besed ni Vogrin pričakoval. Zboji se na tihem, da 
bi bila grofinja njegovo srčno udanost do Olge že opazila. Zatorej se s 
prva izgovarja, da njegovo srce nobene težnje ne občuti , ali ko mu gro- 
finja na ravnost pov6, da opazuje na njem že od onega dne, ko je bil pri 
Skenovskih na plesuej zabavi, neko notranjo otožnost, ni mu moči dalje 
tajiti. Ali Milko si zdaj pi-av premišljeno iz neljul)e mu zadrege pomaga. 

^Občudujem, milostljiva grofinja, kako dobro vse opazujeta," od- 
govori nat6 laskavo Vogrin. „Prav imate, od onega dne sem r6s nekako 
otožen, in k temu imam tudi mnogo razlogov. Kakor vidite, treba mi 
bode za drugo, in to stalno službo skrbeti. Mladi grof Hugon pride od 
doma proč v vojaško akademijo, in jaz sem pot6m tu pri Va«, milost- 
ljiva grofinja, nepotreben. Prosil sem torej pred nekimi dnevi, naj mi 
visoko ministerstvo izmed več i*azpisanih professorskih služeb eno podeli. 
Bil sem zaradi tega tudi pri gospodu referentu , ali kar sem >oi njega 
slišal, ne dela mi nobenega veselja, temveč naudaja mi dušo in srce z 
veliko bridkostjo." 

„Kako pa to," začudi se grofinja ; „saj ste dober učitelj, kar vidim 
pri svojem sinu, in Vaša spričevala so tudi izvrstna, povrh ste doktor 
filosofije in še reservni častnik, kar tudi človeku pri šolskej disciplini 
gotovo več koristi, nego Škoduje." 

„To se meni samemu malo čudno zdi , da dobivajo mlajše in v 
marsičem slabše moči kakor jaz pred menoj stalne službe, a bolj se pa 
še zavzemam nad tem , da mi je gospod referent odkritosrčno rekel , da 
bi bil jaz že lani službo dobil, ko bi se ne bilo o meni nekaj poročalo, 
kar me dela vladi — ^nezanesljivega". Dalje mi gospod referent 
ni hotel tajuostij razkrivati ter me odslovil, obljubivši mi svojo pomoč. 
Šel bi bil tudi k Nj. eicellenci, gospodu ministru za uk in bogočastje, 
ali ta odgovor mi je bil dovolj in tudi razumljiv. In to, milostljiva gro- 
finja, me dela otožnega." 

„Rada Vam verjamem, gospod doktor, da polni taka izjava člo- 
veku srce z otožnostjo. A to tudi ni kaj malega, saj v6mo, da ne more 
človek brez samostalnosti nič kaj vrednega početi. Kakor se ziblje la- 



77 

dija na valovitem morji sem in tja ter se mora valovom izogibati, daje 
ne preplavijo, tako je tndi s človekom, ki ne jadra v samostalnem čolnu 
prek burnih valov sedanjega življenja. Vse želje in upi mu ostajajo ne- 
izpolnjeni, in tudi srce ne najde zaželenega mirti. ^ 

„To občutim zdaj najbolj jaz, milostljiva grofinja," nadaljuje Vogrin. 
„Jaz gledam svoj čoln sredi valovitega morja, a ni mu pomoči od no- 
bene strani. Jaz bi klical kakor mornar, ki vidi ladijo potapljati se, in 
prosil pomoči, a ne vidim rešUnega obrežja, kamor bi se naj razlegal 
moj glas. Zaupal sem preveč v vesla in vrvi svoje ladije, ali kaj po- 
maga, če pride vihdr? On mi odnese vesla in vrvi z ladijo vred, in 
mornar je brez moči!" 

^Nerazumljiva se mi dozdeva Vaša prilika," odgovori mu na zadnje 
besede grofinja. „Vesla in vrvi so Va^a spričevala, mornar ste Vi, kdo 
in kaj pa je vih&r?" 

„Kaj je vihdr, grofinja? Viharju na morji enaka se mi zdi po- 
litična burja, ki neusmiljeno žene državni čoln — z nami, slabimi 
mornarji." 

„Zdaj Vas razumem, kam merite s svojo priliko, in mrena mi pada 
z oeij. Poslušajte! 

Ne davno je bilo, ko nas je Nj. excellenca, gospod minister za uk 
in bogočastje obiskal. Med drugimi pogovori došli smo tudi na Vaše 
razmere in študije. Grof, moj soprog Vas je zel6 hvalil in poudarjal, 
kako pride, da je tako dobra moč brez službe državne. Gospod minister 
se je umikal odgovoru, — hočem Vam odkrito govoriti," opazi pri teh 
besedah grofinja, — „a naposled je izustil ono pomenljivo besedo: „Dobra 
moč ni vselej dobra, le dobra in zanesljiva je nam najboljša, in za 
t4 moramo v prvej vrsti skrbeti". 

Meni so bile, kakor lahko umevno, te besede gospoda ministra ne- 
razumljive, ali grof, moj soprog, raztolmačil mi jih je pozneje rek6č, da 
Vam je službovanje za supplenta v Celovci močno škodovalo. Zatorej je 
pa tudi poganjanje grofovo za Vas ostalo brez koristi in upliva, ali upanje 
še vedno imam, da se Vam letos vendar prošnja usliši. To upanje naj 
Vas tolaži , in to vzamete tudi lahko seb6j na Koroško , v svojo toli 
ljubljeno domovino, kamor se mislimo letos za nekaj časa podati, kakor 
smo že zadnjič pri Skenovskih govorili. Izbijte si torej tugovanje in vso 
nevoJjo o zmagovitem viharji in burji iz glave, saj ne pomaga človeku 
nič, ali v svojej onemoglosti toži ali se pa veseli. Jaz gojim z Vami 
veselo upanje, da Vas v prijetnej družbi — in pri teh besedah pogleda 
sumljivo in smej6 se Vogrina — iznenadi drago Vam poročilo , da je 
prijadral VaS čoln v varno zavetje!" 

^Zahvaljujem se Vam, milostljiva grofinja, za te tolažilne besede. 
Človeku dč dobro pri srci, ako vidi, kakor zdaj jaz, da se tndi kdo drug 



78 

na svetu zk-nj zanima in ^uti z njim. Danes so mi bile Vaše besede 
potrebne. One so me po?z<Iignole ter mi povrnole prejšnje lahko dušno 
stanje. Jaz upam tedaj z Vami, milostljiva groiinja. da dosežem ? kratkem 
Bvoj cilj. In to lepo nado nesem tudi seboj t svoj domači kraj, kjer se 
hotVm o njej greti in z njo tolažiti.** 

„ Veseli me. gospod doktor, da Vas vidim bolj srenega. Tako je 
prav. Pogum in srčnost pomaga yec nego tožba in obup. Zdaj pa sto- 
rite svoje pote in opravite, kar še imate s svojimi prošnjami dela, da 
bode do 1. junija vse v redu. Takoj pne dni prihodnjegsi mesee^i od- 
rinemo v kopel na Koroško. "^ 

„Ali se je naposled vendar le gospod zdravnik za koroško Belo pri 
Železnej Kapli odločil," vpraša zdaj Vogrin grofinjo, kajti prej so dolgo 
med več kopelmi ugibali, kam hi so naj grof Konarski zdravit šel. 

„Ravno pred nekimi dnevi se je konečno Bela na Koroškem odločila. 
Nasvetovala nam je to kopel najbolj Nj. escellenca, vojaški minister, pri 
kterem je tudi danes grof v gosteh. Njemu je ta kopel najbolj pomagala, 
in upam. da bode i mojemu soprogu. A tudi jaz bi si rada ogledala 
krasno koroško deželo, o kterej veste Vi toliko lepega povedati, in ki že 
si nje dandanes s Tirolsko vred kot avstrijska Švica.*' 

^Zares dežela naša je krasna, ozaljšana z lepimi jezeri, visokimi 
gorami , z mnogimi majhnimi, cvetočimi dolinicami. Čudili se bodete 
njenej naravinej lepoti.** 

^In tudi zabave in družbe nam ne bode manjkalo,^ nadaljuje gro- 
finja. ^Večki-at gremo lahko gospo Skenovsko in gospico Olgo v Poreče 
oliiskavat, — in pri teh besedah obstoji kakor navlašč z glasom — in 
tam l)ode na jezeru mnogo veselja in radosti. Tja pride meseca julija 
tudi gospod vitez Skeuovski z Vam že znanim baronom Bendo. Gospoda 
uadporočuika, sina baronovega, pa že najdemo tam, kakor mi je zadnjič 
pravil. Dobil je na dva meseca dopust, in ta čas se misli najboljše v 
Porečah počinoti za Telike vojaške vaje. ki se imajo vršiti v avgustu in 
septembru na Ogerskem.** 

Zadnja izjava gospč grofinje je kakor strela z jasnega neba zadala 
Milka Vogrina. Težko se je premagoval in zakrival svojo srčno tesnobo. 
Obraz mu je postajal zdaj bled. kakor stena, zdaj rud^č, kakor da bi se 
ga bila vročica lotila. To premembo je seveda tudi grofinja zapazila, 
ali v svojej rahločutnosti ga ni hotela po uzroku prašati, saj si ga je 
znala že itak sama tolmačiti, temveč spoznavsi Vogrinovo zadrego pri- 
stavi še konečno: 

^Tako sem Vam, gospod doktor, mnogokaj razkrila, kar Vas zna 
zanimati. Sicer se pa le ohrabrite, uredite vse kar je treba, ne obupajte 
nad samim seb6j! Z Bogom !*^ 



79 

Pri zadnjih besedah mu podi roko v znamenje svoje udanosti in 
pomilovanja, a on jo poljubi spos^tljivo ter se priklonivši poslovi. 

Mislili smo si že, da je grofinja potolažila Milka Vogrina in mu iz- 
gnala iz glave tužno premišljevanje o svojej osodi. Veselili smo se , da 
ga je tako sočutno pomilovala ter mu vlivala lek upa v otožno srce nje- 
govo. Ali žalibože, zadnje )>esede, ona izjava gosp^ groiinje, da že naj- 
demo tam — v Porečah — pri Skenovskih nadporocnika Bendo. ta rek 
ta misel , to je bilo strup njegovej duši. Sprva se je obraz njegov še 
izpreminjal, postajal zdaj bled, zdaj rud6č, ali ko je dospel Vogrin, pre- 
hodivši dolgi mostovž, iz obednice v svojo osamelo sobico', vsedel se je 
tja k mizi pri oknu in gledal mirno, nepremičnino ven na vrt in na neb6. 
Ni več govoril sam seb6j in si tako lajšal srce, obraz se mu ni več iz- 
preminjal, bil je bled, kakor da bi ])ila v telesu zastala kri. 

Tako je sedel Milko dolgo časa pozabivši na vse, kar ga obdaje, 
ne men^č se za svojo osodo in bodočnost. Duh njegov ni bival zdaj v 
truplu, temveč prost vse telesne težkoče in zemskih verig krožil in plaval 
je tam kakor oblačič na nebu pod prostim nebeškim obokom. Iskal je 
po cvetočih livadah med dišečimi rožicami daleč tam — ob Vrbskem 
jezera svojo družico. In našel jo je. Igrala je zdaj s cvetlicami, zdaj 
letala po vonjivem jezerskem obrežji, zdaj govorila z žuborečimi valčeki, 
zdaj ploskala z nežnimi ročicami po vodi in smejala se sama sebdj, 
ako jej je vodica nagajivo pljusknola v rudeče nedolžno ličice! 

Kakor je menih y pravljici pozabil ob rajske ptice milem petji na 
svet in čas ter leta kot minute meril, tako je bilo duhu Vogrinovemu o 
teh prizorih. Gledal bi jih bil — na veke ! 

A nekdo potrka na sobina vrata, Vogrin se vzdrami, in duh njegov 
se povrne v prejšnjo realnost. Pred Vogrinom stoji gojenec njegov, grof 
Hugon, ki mu z veselim glasom naznanja, da so konji za ježo že osedlani. 

Milko vstane z levo roko se podpii*aj6č, z desnico pa si briše čelo, 
kakor da bi si hotel s tem izgnati vse misli in sanje iz svoje prepolne 
glave. Molčž si vzame klobuk in palčico, mahne z njo po zraku, kakor 
da bi hotel reči: „Vse je zastonj, vse je proč!" pot^m pogladi ljubega 
mu konjička, skoči nd-nj ter zdirja v skoku tja pa prašnej cesti, neviden 
našemu pogledu! 

Tam na Koroškem ob Vrbskem jezeru pa je ravno o tem času 
uganjala gospica Olga svoje otročje igre. Zdaj je trgala rožice pomladnje, 
zdaj pljuskala z vodico na obrežji, zdaj se smejala sama seb6j, ko so jej 
nagajivi valčeki namočili obličje z vodo, ker se je z njimi neljubo šalila. 
To nedolžno njeno igranje kazalo je zarčs globok mir, ki je vladal v 
Olginem srci, med tem ko je dajal Vogrin notranji srd in svojo obupnost 
čutiti — ubogemu konjičku. 



80 

A zakaj bi ne bila Olga vesela? saj je tudi na njo kakor na vsa- 
kega človeka dobrodejno uplivala lepa okolica njenega poletnega do- 
movanja. Z njo se je veselila tudi cela narava! Pomlad je bujno po- 
ganjala. Vsa priroda bila je tako krasna, kakor da bi se bila navladč 
zat6 olepSala, ker jo je prišla Olga s svojo materjo obiskavat. Tudi solnce 
se je radovalo nad Olgo in njeno materjo, kajti ni bilo dneva, da bi ne 
pozdravljalo Vrbskega jezera in njegove lepe nymfe, gospice Olge. 

Villa, v kterej ste bivali Olga in mati, stala je tik jezera. Okoli 
hiše se je razprostiral krasen vrt, po kterem so vodili lepo urejeni, z 
belimi kamenčki nasuti potje. Zraven vrta je bil majhen gozdič , polen 
malega smrečja in druge plemenite jelovine. Mnoga počivališča z lepo 
narezljanimi sedeži in mizicami pa so vabila tu sprehajalca k hladnemu 
počitku. 

Bazgled z villine altane pa je bil čaroben. Pred seboj gledaš raz- 
prostrano, kakor zrcalo čisto jezerno gladino z dvema otokoma. Na vzhodu 
te pozdravlja visoki Obir, na zatonu te gleda znameniti Dobrač, na jugu 
pa stojč pred teb6j stare Karavanke, prek kterih hodi nevidni duh, ki 
združuje neločljivo brate kranjske s koroškimi Slovenci. Onkraj jezera 
pa še občuduješ staro z mahom obrasteno crkev: „Marija na Otoce^, ter 
se veseliš nad bujno naravo, ki tako krasno in blagodarno obdaje ta kinč 
koroški. 

Ta kraj vzbuja vsakemu človeku , ki ga je le enkrat videl, neiz- 
brisljiv spomin. Ako si, dragi čitatelj, kdaj v svojem življenji Vrbsko 
jezero obiskal, želel si ga zopet videti, in poslavljaj6č se od njegove slo- 
venske okolice, klical si vselej z menoj vred : „Na svidenje , ti kras in 
kinč lepe zemlje slovenske!" 

Kakor na vsako človeško srce, uplivala je dobrodejno naravna le- 
pota Vrbskega jezera in njegove okolice tudi na nedolžno deklico Olgo. 
Čutila se je tii novorojeno ter se prav po otročje veselila pomladnje prirode. 

Prve dneve je imela na svojem novem domovji mnogo opravka. 
Treba je bilo pozdraviti log in gaj, cvetice in rožice na gredicah, vzlasti 
pa ono utico na vrtu, kjer je lani toliko prijetnih ur preživela. 

„Zdaj sem zopet tu, utica zelena! Kolikokrat sem mislila nš-te, 
odkar sem te zapustila ! Ali zdaj ostanem tukaj pri tebi ; tu na starej 
klopici bodem pletla, tu čitala, tu opazovala življenje na jezeru, tu gle- 
dala, kako polju])lja solnce s svojimi žarečimi žarki vrhove velikanskih 
gorš, v slov6." 

Tako nekako je nedolžna deklica pozdravljala utico na vrtu. Odslej 
ni bilo dneva, da 1)i je ne obiskavala, če je bilo tudi treba materi 
v marsičem pomagati. Prvi teden je hitro pretekel. Najvažnejše stvari 
so se na vrtu in po sobah uredile. Zadnji teden meseca majnika pa še le 
je bil prav za prav počitku in okrepčavanju odločen. 



81 

Gospi Skenovska se je y kratkem boljše počutila ter postajala vedno 
krepkejša. Nehala je tudi toliko na dom misliti kakor prre dneve po 
svojem dohodu, ali tem bolj pa se je bavila z Olgo in večkrat k njej v 
utico prisedala. Pripravljala se je že čestokrat, da bi z njo govorila o 
uadporočnikn Bobertu Bendi; a do zdaj še ni bila izpolnila, kar jej je 
soprog pri odhodu naročal. 

Mati je imela nalog govoriti s hčerjo o namerjavanej zvezi z ba- 
ronom Bobertom in pozvedeti o Olginej nagnenosti do njega. Vse to je 
pa bQo materi jako težko, ker je slutila, kako malo ljubezni do Boberta 
se nahaja v dekličinem srci. Dalje se jej je pa tudi zel6 kočljivo zdelo, 
s tako mlado deklico pogovarjati se o najnežnejših srčnih čutih, a ne- 
varno in cel6 škodljivo bi pa bilo, tako mlademu srcu vsiljevati ljubezen 
do človeka, kterega, kakor se je videlo, visoko ne c4ni. Sad takega 
vsiljevanja bilo bi le hudo sovraštvo, a ne ljubezen, in naposled bi se še 
utegnola v Olginem srci izcimiti kal tajne ljubezni. Žensko srce po- 
trebuje zaslombe, ako se ima boriti proti neljubemu moškemu bitju , in 
ta zaslomba je ljubezen, ki jo goji srce do drugega bitja, ik ljubezen je 
lek zoper ljubezen! 

Vse to je Olgina mati dobro uvidela. Zatorej ni o zadnjem po- 
nočnem prizoru v bčerinej spalnici druga omenila, kakor da se im& Olga 
le materinej skrbi zahvaliti, da ni spala celo noč v naslonjači, a o sanjah, 
o imenu , kterega je Olga v spanji klicala , o vsem tem ni modra mati 
govorila. Tudi tukaj v Porečah, kjer je bila sama z igo, odlagala je od 
dne do dne svoj namen in naročilo očetovo. A prišla je nagloma ura, 
ko je morala s hčerjo o vsem govoriti. 

Dne 28. majnika, bil je torek, dobi gospa Skenovska pismo od 
svojega moža. V njem je poročal, da dojde gospod nadporočnik Bobert 
Benda že v začetku junija v Poreče. Stanoval bode v sosednej villi ter 
se lahko vsak dan z Olgo in njeno materjo shajal. Vse drugo pa pre- 
pušča njej in hčerki, samo poroča mu naj, kakov uspeh je imelo njeno 
pogovarjanje z Olgo o namerjavanej zaroki in zvezi z Bobertom. Mati se 
tedaj ohrabri in sklene, takoj prihodnji dan govoriti s hčerjo o znanej zadevi. 

Ta dan je bilo krasno vreme. Niti oblaček se ni prikazoval na vedrem 
nebu, in čista nebeška modrina je odsevala iz globočine Vrbskega jezera, 
ki je bilo gladko kakor zrcalo. Danes si videl v njem, kako se kamenite 
čerf koroških gori dotikajo nebeškega stropa, gledal si, kako se zrcalijo 
v njem cvet6če livade, crkvice, bele hišice, ljudje in živali ob vodovnem 
obrežji To je krasen pogled, to so prizori, ki se jih nikdar ne naveličaš, 
in dalje ko jih gledaš, tem bolj te očarujejo. 

Proti večeni tega krasnega dneva sedeli ste Olga in njena mati v 
utici ter zrli tja po jezemej gladini. Solnce je ravno v neb6 kipeči Obir 
ogujeno-rudeče zarilo ter se poslavljalo od planinskih sinov. 



82 

^Glej, mama, kako krasen je ta prizor,^, opozori Olga mater, ki je 
gledala proti golnčuemu zahodu. „Obir je kakor v ognji. Poglej ga, pa 
hitro, sicer se skrije solnce za gorami." 

' . Mati se obrne proti Obirju, občuduje planinsko žarenje, nekaj minut 
še, in solnce zatone. . . . 

„Zar6s,' tako krasnega prizora še nisve tukaj vidoli," odgovori zdaj 
mati vsa zamaknena. 

„0 d^, mama, dostikrat sve že gledali takih prizorov, ali vsak je 
tako lep. in nov, da se nam poslednji najkrasnejši dozdeva. Na Dunaji 
nimamo takih naravnih lepot kakor tukaj, in meni se vidi, da ima gospod 
dr. Vogrin prav, ako trdi, da bi vsa ta krasota tam na Dunaji ne bila 
tako lepa, kakor je. tukaj v njegovej domovini." 

„To je res," pritrdi mati, „ali vsak kraj ima svojo naravino lepoto, 
in. vsak človek povzdiguje najbolj krasoto svoje domovine!" 

„A]i glej, mama, kako pa je to, da se meni izmed vseh krajev, 
ktere sem videla, ta kraj najbolj dopada., dk on mi je cel6 milejši nego 
moj rojstni kraj? Tukaj se čutim tako prosto, tako veselo, kakor me- 
tuljček, ki leta od cvetlice do cvetlice ; tii se čutim prerojeno, povzdigneno 
nad zemskim življenjem I" 

„To je pripisovati naravi, ki nas obdaje, in sploh pomladi, ki upliva 
vzvišeno na nas," odgovori jej mati vsa začudjena nad Olginim govor- 
jenjem, 

„Kako pa to, mama?" nadaljuje zopet deklica. „Meni je pri srci, 
kakor da j^ tu ^najlepše in najbolj veselo na svetu. Tu bi bivala vse 
svoje žive dni, tu bi ostala na veke. Ali najsrečnejše, zdi se mi, živelo 
bi se tam le nft onem bregu jezera, tam gore v onej majhnej hišici, od 
ktere se nama bela stena sem dol v utico blišči. Tam gore je ravno 
tako, kakor je opisal dr. Vogrin svoj. idjrllični dom." 

Pri teh besedah je deklica obmolknola, a mislila si je na tihem 
v svojem ^rci: „Tam bi bilo lepo z njim živeti, tam bi bila prava 
sreča doni4!" 

Ko ni deklica več glasu povzdignola, ampak premišljevaje zrla nemo 
pred se, prime jo mati za roko ter pravi : 

: . „Noc6j se mi pa vidiš Olga malo izpremenjena ! Na tvojo domišljijo 
sa ti naravini prizori kaj močno nplivali! Kako da si tako zamišljena? 
Človek mora gledati živJjenje , kakor je, ne pa kakor si ga mi v srci 
slikamo. . Dandanes je vse realno, in ona stara idjlličnost je> čisto že s 
svetš. izginola. Ker pa moramo, tudi mi s svetom iti, ko on z nami 
ne gre, tedaj je pa tudi nam biti realnim. In tako ti bode menda raz- 
ivmljivo,.. zakaj že. tvoj oče zdaj zat6, skrbi, da bode njegova hči, slabo 
ženska .b^tj^ v sedjinjem viharnem času, imela dobro zaslombo in pomoč 
v svojem življenji." ... 



83 

Te besede so kakor strel vzdramile Olgino srce iz lepih sanj o 
srečnem, praTem zemskem življenji. Hipoma je stal v domišljiji pred 
njo nadporočnik Bobeii; z vsemi slabimi lastnostmi, ktere je ona zadnji 
čas na njem opazovala. Predočevala si je posestvo njegovo in grajščino 
tam na planem, pustem Ogerskem in čutila že popolnoma, kako bi bila 
ondi zapuščena in nesrečna. Ali te slike so dirjale nagloma mimo njene 
duše ter napravljale prostor lepšim podobam. Pred njo je stopil Milko 
v vsej svojej znotranjej in zvunanjej lepoti, čutila se je z njim neraz- 
ložljivo zdmžena tu na obalih Vrbskega jezera, kjer bi rada vedno prizore 
današnjim enake z njim občudovala. 

V take slike utopljena ni seveda Olga materi odgovorila, zatorej 
nadaljnje sama: 

„Znano ti je menda , zakaj je slednji čas baron Bobert tolikokrat 
k nam zahajal. Gotovo si že opazila, da se on zd-te jako poteguje, da 
ti je zel6 prijazen, in da mu je naša hiša, tvoja druščina najljubša.^ 

Pri teh besedah še gleda hči vedno v tla, neizpregovorivši besedice. 
Treba je torej materi dalje govoriti: 

« 

„Iz vsega početja Sobertovega pa moinmo sklepati, da ima on do 
nas, vzlasti pa do. tebe veliko nagnenost. To udanost Robertovo pa je 
oče njegov na ravnost potrdil, rek6č, da si smatra njegov sin za največjo 
srečo na svetu, imenovati nekdaj tebe — svojo ženo. Ako bi smel on 
upati v to blaženost, pravil je dalje baron njegov oče, ostavil bi vojaščino, 
prevzel grajščino in posestvo na Blatnem jezeni — in živel tam le tebi, 
le tvojej sreči." 

Tu je mati govor pretrgala čakaje, kaj odgovori na to hčerka Olga. 
Ali čakanje je bilo zastonj, zatorej nadaljuje : 

„Tvoj oče in jaz sva bila te izjave vesela. Jaz sama sem se pre- 
pričala, da si želi baron Robert pridobiti tvojo roko. Oče se je pogajal 
z očetom Bobertovim ter spoznal njegove razmere in je zadovoljen. Mislil 
je sam o tem s teboj govoriti, ali naposled je to nežno nalogo meni 
prepustil. Bavno včeraj mi je oče pisal, kakor veš. V pismu me med 
dnigim tudi vpraša, ali sera o tej zadevi že s teboj govorila. Dalje mi 
naznanja, da je sicer že vse v redu, kar se tiče Bobertove zveze s teboj, 
le ti še moraš v njo privoliti ; a to bodeš, kakor poznava oče in jaz tvoje 
otročje srce. in ubogljivost, rada storila." 

Čim dalje je mati tajnosti razkladala, tem hitrejše in močneje je 
bflo Olgi srce. Da bi pa zakrila svoj notranji boj, molčala je ter zrla 
mirno pred se. Delala se je, kakor da bi nič ne čutila in bi jej bilo 
vse to neznatno in malomarno. Eo tedaj mati nobenega odgovora ne 
dob/, nadaljuje zopet: 

„Tvoje privoljenje v to zvezo pa si bode, kakor mi oče piše, baron 
Robert sam od tebe izprosil. On je že dobil na dva meseca dopust in 

6* 



84 

pride k nam v Poreče prve dni meseca junija. Do zaroke ostane tukaj, 
nat6 gre k velikim vojaškim vajam na Ogersko , in v jesen bomo lahko 
na Dunaji slovesno praznovali tvojo poroko." 

Najbolj so pretresle ubogo deklico besede, da pride po njeno pri- 
voljenje Eobert sam, in to že v nekterih dneh. Srce se jej skrči, ko po- 
misli, da bode morala naravino lepoto Milkove domovine deliti s človekom, 
do kojega ne tli niti iskrica ljubezni v njenem srci. 

„Tako sem ti zdaj ljuba Olga vse povedala," končuje naposled mati. 
^Prepričana sem, da si vesela, ko vidiš, kako skrbiva oče in jaz za te. 
Nadejam se, da odobruje tudi tvoje srce to najino namero, in da bodeš 
srečno živela z možem, ki ti ga je izbrala skrb tvojih starišev. — Ali 
ni to vse tako, Olga? Kaj porečeš ti na to? Govori, moje dete!" 

. „Kaj naj na vse to odgovorim, ljuba moja mati," izpregovori slednjič 
vendar le Olga z veliko malomarnostjo, a njen notranji nemir se je poznal 
na tresočem, plahem glasu, s kterim nadaljnje: 

„Tu je toliko stvarij , toliko odločOnih vprašanj , da ne v^m , na 
ktero bi naj najprej odgovorila. Glej, draga mati, ti si moje vse, ti si 
moje veselje in tolažilo. Ker mi ni Bog sestre dal , da bi jej potožila 
svoje gorj6 in lajšala z njo svoje notranje čute, obračam se do tebe, ti 
moja zlata mati. Hočem ti torej povedati vse, kar čuti moje srce, in 
te prositi s sklenenima rokama, ne zapusti me, ne vrzi me od sebe svo- 
jega otroka!" 

In pri teh besedah objame z nežnima rokama svojo mater in jo 
poljubi gorko v lice. Solze otročje in materine ljubezni pa so v tem 
trenotku močile dvoje lic. A med tem ko si na materinih prsih hei 
s solzami tolaži ubogo srce, gladi jej mati nimenolase kodre, ki so se jej 
bili na izmena vsipali, šepetaje : 

„Uteši se, Olga, uteši se. Saj si moja, moja edina hči, moje vse. 
Govori, kar ti srce teži, hočem te kakor sestra poslušae tretje, 
Možje so prišli na goro 
Posekali lipe, — zavetje 
Gradili iz njih za vojsko. 

Zvečer pa na gori kopali 
Vojaki tam grobe so tri, 
Tovarše tri v&-nje so djali, 
Ležali ki tam so bledi. 

— I 



i 



89 



Popotni spomini. 

Spisal Igo Kai. 

II. 

y EreegOTini. 

IJana reka, ktera uro hodd od todi pri Blagaji iz pečine privre, 
je čista ko steklo, hladna ko led tudi v največjej letnej vročini. Blizu 
iztoka v Neretvo, prihrujočo iz Mostara, stoji nekdanji „Konak", gradič 
bivšega ercegovskega paSe. Tri poslopja, ogiajena zidovjem ob reki, ne 
daleč od teh džamija s hišico — bila so sedež nekega bogatega bega, in 
v teh poslopjih, ktere je že bila turška vlada begu odvzela, bivali so 
zdaj avstrijski vojaki. 

Lepe , rodovitne oljke stoj6 okoli Eonaka. Blizu njega ob reki je 
mlin, kterega veliko kolo je vzdigovalo vodo za kopel in za pomakanje 
vrtov. V tem mlinu živi zdaj neki star Turčin Hasan po imenu, ki čuva 
mlin in kopel ter vari najbolje kavo v okolici . . . Oni paša je mnogo 
dobrega za okolico storU, oljke, vinograde posadil, še Gel6 svilorejo je 
hotel uvesti, in še zdaj najdeš murbinih rastlin na polji proti Otbini ; 
žalibog Turčinom se je zdel ali presvobodoljuben ali premogočen ali — 
prebogat; nekega dne pride iz Nevesinje vojaštvo, izvabi pašo iz Eonaka 
ter ga onstran mosta na prostem polji za celo glavo prikrajša . . . 

Okolica bunska (iztok Bune v Neretvo ima 24 metrov absolutne 
Tišine) vidi se meni najrodovitnejša. Vino, olje, smokve, sočne, sladke 
tikve, vsa zelenjad, kuniza, žito, proso, vse, vse dobro znaša. Reka Buna 
je polna najlepših postrvij, najtolščih jegulj. Polje, vinograde in še cel6 
pečevito bregovje, obrasteno dišečimi rastlinami, oživljajo cele jate jerebic, 
skalnih jarebov, zajcev, sploh divjačine ! — 

Na malem griči nad Buno, od Konaka proti vzhodu, med vinogradi, 
vrti, med zelenimi smokvami in oljkami stojž posamezni turški stanovi. 
Proti jugovzhodu ob potokih : Bunica in Bišina na prostem polji in po 
njivah so grobovi, z velikimi ploščami pokriti, kakoršni se tudi nahajajo 
v Bosni ob starem potu iz Goražde do Prače in po celej Ercegovini. Tu 
je vsekan v kamen handžar, tii meč, druge • plošče so prazne. Na nekem 
polji sem našel nadgrobni kamen,, na kterem so vzvišeno (en haut relief) 
vdelane podobe dveh otrok in ene žene, napisa ni. — Oudno je, kako je 
bilo mogoče, tako velikanske kamene pripeljati na grobovje! Rekli so 
mi ondašnji prebivalci, da je to ^cincarsko groblje!'' — Iz davno pre- 
teklih časov so na vsak način, in ako smem po velikem nemškem meči 
soditi, ležč morda tu omagani križarji. Znabiti je groblje še iz rimskih 
časov, kajti tu mimo je vodila rimska cesta, kar se najbolje vidi ob 



90 

potoku, kjer je šla črez (zdaj porušeni) most preko Bunice ter se vila 
do Blagaja in na planoto Nevesinjsko. 

Proti seveAi od Bune-sela vidi se strešje „mostarskog grada", vzhodno 
od njega pa velikanska Veležplanina, še tedaj snegom pokrita. Ta sneg 
tovorijo v poletji v debelih vrečah do morja. 

Naši fantje Kranjci so kaj radi pevali o „mostarskom gradu"; spo- 
minjam se neke pesni, ktera se je vsak večer cula, a pomena nima dosti : 
„Gazdarica, gazdarica, kde si sinoč bila — 
Joj-ja, gazdarica, kde si sinoč bila? 
Bila sam ja, bila sam ja u mostarskom gradu, 
Joj-ja, bila sam ja u mostarskom gradu ." 

Dalje se pita in pov^, kaj je delala v Mostam — bila je „kod 
mostarskog bega" — ali konec sem malokdaj cul, ker se je je vsak pred 
koncem naveličal. 

Zrak bunske okolice je jako zdrav in čist, morda vsled tega, ker 
ima toliko tekočih vodd ! — Vročina je nepopisljiva (45® R.). Opoldne 
je navadno nastal vroč vihar, in še le proti večeru se je sapa ulegla. 
Deževalo ni, in trava se je vsa posušila, potok Bišina je usahnol. Samo 
kjer so vodo napeljavali na njive in vrte , ondi je blago bogato rodilo ! 
Vinogradom in smokvam sicer ni suša ugajala, ali tudi ne mnogo ško- 
dila; oljke pa so se pi*av čvrsto obnesle. — In vendar ni bilo mogoče 
v Buni kopati se ; kajti reka je tudi v tej vročini bila ledeno-hladna ! 

Ljudje v okolici so jako zadovoljni in miroljubni ter so nam pri- 
našali vsakojake stvari na prodaj. Najbolj me je veselilo, kedar so pri- 
hajali k našemu zdravniku ter mu za plačo dajali duhana, kur, piščet, 
jajc, smokev, rib, pečenke (te nismo jeli), tikev, buč, ali pa samo lepih 
obljub ! . . . 

Obleka njihova je iz nebarvane raševine in platnine. Žene se no- 
sijo (razven turških) kakor v Hrvatskej, samo da imajo ozke črez kolena 
segajoče — hlače! 

Sredi velikega si-pnja sem se preselil v Blagaj, malo turško selo 
(uro hodd od Bune), ki pa ima vendar v edinej svojej ulici — bazar, 
kjer moški prebivalci celi dan sed6 ter „bazare", to je lenijo! 

Blizu Blagaja je , kakor sem že omenil, vir Bune reke ! „Reke" ? 
Seveda „reke", kajti Buna tudi v zibeli ni otrok, ampak v celej moči in 
jakosti pritaka iz pečine. M6ni se, da je iztok nevesinjskega polja. Ta 
ki-aj je znamenit. Strma, skoro previseča pečevita stena dviga se blizu 
do 200 metrov visoko kakor orjaški zid. In v tej strahovitej pečini je 
izdolbena velikanska otlina, iz koje vre čista in ledena — Buna. Nad 
virom poletava na tisoče divjih golobov in skalnih lastovic, ki gnezdijo v 
peč6h, in blaga sapa ti hladi poteče čelo. Pred otlino, kakor za stražo, 
— v resnici zavoljo hladnega zi'aka v poletji — pa stojž turške hiše, 



91 

pogorela mala ali krasno dovršena džamija in — mrtvašnica, v kterej 
ležita ostro čuvana na odru dva turška „svetca" med šestimi deskami, 
dve „sveti trupli", kojih eno mnogo ^Tez sedem čevljev meri. Mnogo 
starinskega orožja se vidi tu, handžarov, mečev in težkih bojnih kijev. 
Enega takega še z obema rokama vzdignoti nisem mogel! 

Hotel sem enkrat na čolnu pregledati prostorno otlino. Vsak, kte- 
rega sem čolna prosil, mi ga je obljubil „doneti", a vsekdar sem zastonj 
plazil okoli onih turških hiš; čolna ni bilo od nikoder, še cel6 poskrili 
so jih, kjer sem je bil popreje videl. In čuj! Ko sem se čakanja in 
obetanja naveličal ter jim pretil, da bom dal po svojih vojakih privleči 
čoln, začeli so prositi, da ne : „Nemoj, brate ! Oni svetci bi tebe i ladju 
povukli u duboko!" — 

Popustil sem tedaj misel, razgledati Bunino zibel in — lani sem 
zvedel, da so v njej imeli skrito množino orožja, ne za boj, nego samo, 
da je ohranijo, kajti Blagajci so bili vedno mirni in so tudi Avstrijance 
veselim srcem sprejeli ! . . . 

Nad visoko pečino pa stoj6 razvaline starega „Šcepanovega gradd", 
kojega je neki kralj Ščepan ali Stjepan, kralj mmski bil pozidal nad 
potjo, ki skozi gorsko ožino v Nevesinje vodi. 

Iz Blagaja sem se moral dne 20. avgusta seliti v Mostar, v gmd 
mostarski. Onega dne sem sedel na konja ter resnih mislij jezdil ob 
robu poljan. Mostarsko polje, koje od Bune do Mostara in krog grada 
sega ter se od 24 do 72 metrov nad morje vzdiguje, obrobljeno je s 
stnno v planjavo hitečimi, nad 200 metrov visokimi stenami, kjer le 
vodž , prideroče iz višin , pota izdolbejo. Zat6 so vse planjave, kakor 
omenjena Dubrava, PodveleSka planina, Mostarsko blato — črez 250 
metrov nad morjem. Cela dolina Neretvina je storjena po tej reki in 
nje pritokih! 

V noči sem prispel v Mostar, kjer sem se na desnem bregu Neretve 
pri 00. Frančiškanih naselil. 

Mostar, ki neki blizu 16 tisoč prebivalcev brojf, stoji na obeh obalih 
Neretve, v ožini med Podveležem in Humom, tako podolgasto, da po- 
trebuješ od južnega vzhoda do severnega dobre pol ure hodil Desni in 
levi breg veže sluteči „mostar8ki most", edina „čuprija" preko Neretve 
od morja do Jablanice. V enem oboku se spenja na 23 metrov daleko, 
25 do 30 metrov visoko preko globoke reke. Na vsakem konci mosta 
stoji visok stolp za straže. Za turške vlade so ga na euej strani, kjer 
se voda vd-nj zaganja, podzidali, in letnica kaže (ako dobro pomnim, 
ker zapisnik sem izgubil) na drugo polovico sedemnajstega stoletja. 

Mesto ima mnogo džamij (ena izmed teh je bila gotovo popreje 
krščanska crkev, kar se na štirioglatem stolpu pozna), eno grško in eno 
katoliško crkev, pri zadnjej samostan oo, Franjevcev, V glavnej in v 



92 

večjih drugih ulicah so „l)azaii" — tu vse kupčuje! — Dobf se tudi 
zelenjad, sadje, kruh in pečena „prcevina i janjetina" ... O evropskih, 
to je o avstrijskih krčmah i. t. d. nočena govoriti. 

Konak mostarski, stoj^ blizu grške crkve, je mala trdnjavica, na 
kojej je 6 topov, a v poslopji so uradnije. V nekem skednji sem našel 
orjaško orožje, (avstrijski) cesarski top z nemškim in turškim napisom. 
Nemški napis se tak6 glasi: 

Ich bin der han 

ein wackher man 

der krahen khan 

daz thurn und mavren 

zu poden gahn. 
(Ich bin der Hahn ein wacker Mann der krahen kann, dass 
Thurm und Mauern zu Boden gahn). — Od kodi so Turki ta top pri- 
vlekU? — 

Na levem bregu Neretve, ravno pod mestom, izliva se Radobolje — 
potok. Ako za tem potokom proti zahodu potujemo, naletimo pol ure 
hodd od mesta na krasne vinske gorice, ki se razprostirajo na lahkih 
gričih med Badoboljem, Neretvo, Mikulico planino in Raško gor6! V ta 
kraj sem najrajši zahajal, ker me je največ domačije spominjal . . . 

Proti severu vodi cesta na le vej ob Neretvi proti Konjiči do Sa- 
rajeva. Tu stoj^ one velikanske, snežne planine, kjer so se ustaši naj- 
trdnejše upirali : Prenj-, Lipeta-, Glavatica-planina z nedohodnimi pečinami 
in strašanskimi brezdni. Tu imata medved in volk svo> brlog, tu roparita 
ris in divja mačka, tu živi divja koza i. t. d. Tu gnezdijo orli in tu je 
najugodnejše domovje za — roparje in razbojnike, kakor tudi za — ustaše. 

Na vzhodnej strani od Mostara pelje ozka („kozja^) steza (suhi 
potok) na Podvelež, kjer so malo trdnjavico postavili. Živel sem v njej, 
ko so se cule iz Nevesinja razne čudne vesti. Planjava podveleška je 
gola, le tu in tam stoji kak zapuščen grmič, in velike črede ov&c se pas6 
med ostrim pečevjem. Ali nekdaj so jo krile mogočne goščave, to se 
vidi na štorovji, koje ne more zavoljo letne vročine segniti. Boka se mu 
posušila do zadnjih vnukov, ki je to bogato gorovje tako opustošil! Tam 
pod mogočnim Veležem pa, na Prenji, kamor ni mogla človeška noga 
dospeti, tam pa se vidijo temnozeleni gozdje, in milo se stori srcu, ko 
obrneš od njih ok6 na pusto okolico. 

Iz Podveleža sem videl onstran Huma veliko vodno planoto, in po- 
srečilo se mi je pogledati blizu na „Mostarsko blato", ktero se na plan- 
javi pri Medjinah 241 metrov nad morjem na osem kilometrov dolžine 
in eden do poldrugega kilometra širine razprostira, vseskozi porasteno z 
ločjem in trstjem. Pod brdom pa izteka iz pečin odtok jezera, potok 
Jasenica, ki redf in moči desno polovico mostarskega polja. 



93 

Pri iztoku Jasenice med Njemačkim brdom (zakaj se brdo „Nje- 
mačko'^ imenuje , nisem mogel * zvedeti) in Humom lež4 najrodoyitnejši 
vinogradi; a ker je letos na njih stala voda do meseca rožnika, cvetele 
so trte po večini še le v srpnji; — ali je kaj dozorelo ali ne, mi ni 
znano. — 

Prebivalci mostarski so po večini mohamedanci in „grki", malo je 
katolikov, še manje („spanjolskih") zidov. 

Obleka jim je enaka. Opank je v mestu malo videti, zat6 nosijo 
„cipele". Široke hlače, ki se pri kolenih prilezejo na tel6 in ozko pri 
nogi končujejo, širokorokava košalja (srajca) in bojasti brezrokavnik, do- 
stikrat srebrom in zlatom okinčan. Mohamedanci nosijo navadno belo 
ali bojasto haljino. Žene imajo raznobarvne, jako široke, nad peto zvezane 
hlače, košuljo in brezrokavnik, na glavi pa fez ali črnogorsko čepico ali 
pa kinč z belim pajčolanom. 

Živ6 se prebivalci o poljskih pridelkih. Dosti se použije koruze, 
tikev vseh vrst (tudi onih, ki služijo za čutare), buč, zelja, malo krom- 
pirja — množino sadja in grozdja ! — 

Sploh pa je zemlja uboga, ker je po večini pečevita. Je-li mogoče, 
da se več pridela, da lažje redi svoje prebivalce? Jaz mislim da; a Er- 
cegovec pravi, da ne. Saj je že od deda svojega čul: „Ercegovina 
krševita", in otožno govori za njim, a ne pomisli, da se A& mnogo bolj 
obdelovati, kakor do sedaj. Samo mostarsko polje omenjam: Koliko 
zemlje leži tu neporabljene! Le „beli oset" in „hudičev trn" raste po 
tej celini, kjer še ovce in koze ne najdejo paše, in vendar tik nje, kamor 
voda sega, zeleni vse in obilo rodi! Ako bi napeljavali vodo na vse 
kraje, kakor se vidi na nekterih krajih ob Eadobolji, Jasenici, pri Buni, 
lahko bi imeli najlepših njiv in vrtov ! Zat6 mora vlada skrbeti, osobito pa, 
da se posadi gozdovi, kjer je zdaj golovje. Tudi pri vinogradih d& se dosti 
poboljšati, in res škoda, da se tako malo za nje stori; kajti ercegovsko 
vino, vzlasti iz Eadobolje, je najboljše, kar sem ga okusil v Dalmaciji 
in Ercegovini, skoro kakor drago Bordeaux-sko vino ! Znabiti se poprime 
tega spljetsko društvo za vinorejo „societš enologica di Spalatro", če se 
morda ne boji prevelike, baš njej škodotvorne konkurrence ! 

Treba je, da se v Ercegovi-ni mnogo, mnogo poboljša, da bode de- 
želi mogoče živiti svoje otroke. — 

(Konec pride.) 



d4 



Deseti brat 

Ziidala sta si brata dva Deset po svetu bodeš let 

Tam hiSo za goro, Tam hodil večno sam, 

Oba še samca in mlada, Jaz v vojsko grem na tuji svet, 

Cemn pa hiša bo? Ce vrnem se, ne znam." 

„Ne bom prebival tu jaz vem," Pogovor cula deklica 

Deseti pravi brat, Za plotom je sloneč, 

„Po svetu grem, domu ko smem, Zbledela tam je ljubica 

Pa bodeš ti moj svat." Desetnika — iht^č. 

Starej.^! meni pa zidar: Minolo let je že devet, 

^Podaj mi brat roko, Ne pride starši brat, 

Oe prej ne vmeS se, nikdar Minolo jih je zdaj deset, 

Ne zre te več oko. Ne pride mlajši brat. 

Lo deva hodi zret čez plot, 
Kdaj vrata se odpro; — 
Samo nebei^ki ve gospod, 
Oj kdaj nevesta bo. 



Epiške indske pripovedke in prav^jice. 

Priobčuje A'. Glaaer. 
II. 

Ganga pride z nebes na zemljo. * 

V Ajodji ^ je vladal kralj Sagara * ne iniajoe otrok. Njegova prva 
žena je })ila Ke^ini, ^ druga pa Suniati, * Aristanemova * hči, taka lepotica, 
da jej na vesoljnem svetu ni bilo para. 

S tema ženama se poda k bregu Hemavautu * (Himalaja) ' pokoro 
delat. Ko je že sto let kot menih tam živel, reče mu pu^^avuik Bhrgu : 
^Vladar, mnogobrojen bo tvoj zarod in »te l>o pred svetom oslavil. Ena 
ti porodi slavnega ustanovitelja novega zaroda, druga ti pa porodi deset 
tisoč sinov." 

Kraljevski hčeri to zaslisavši vprašate pobožno pui^čavnika: „Ktera 
porodi enega, in ktera toliko množico? 

♦ Ramajana I. 39—44. Nemški Hofer Indlscbe Gedicbte II. 35-75. 

* Ajodja » sedanji Oude. ^ Sagara • morje. ' Ke^ini * krasnolasa. * Sumati » 
blagomisleča. ^ Aristanemi * čegar platišča so nepoškodovana. ^ Hemavant « zneŽen, 
mrzel. "^ Himalaja * sedež snega, alaja « sedež. 



9& 

Pobožni mož pa njima d& zarod na izbor: Ke9ini si izvoli enega 
sina, Samati pa deset tisoč orjakov. 

Spodobno se poklonivši odide kralj z ženama. Črez leto porodi 
Ke9ini AsYaman6a-ta, Sumati pa, oj čudo, sad y obliki tikve. Ko jo raz- 
bijejo^ stopi iz nje tisoč mladenčev. 

Ker so jih pestrne redile s sirovim maslom v bučah, rastli so krepko 
in bili si enaki po moči in po junaštvu. 

Asvamanea pa jih je dražil, v vodo metal in se veselil njih straha ; 
tudi druge ljudi je nadlegoval in sovražil , da ga je oče v prognanstvo 
poslal ; Asvamancevega sina , An9umanta , ^ pa je ves narod ljubil in 
spoštoval. 

V tem času se odloči kralj bogovom darovati najimenitnejši dar, 
namreč konje ; pokliče mnogo duhovnikov zvedenih v božjih postavah, da 
bi ma pomagali. 

V deželi med v neb6 strlečim Himalajem in med Vindhja-gorovjem 
vršila se je daritev. Ko jo je An9umant opravil, izvije mu ludra konja. 
Duhovniki približavši se mu velč, naj skazitelja darti ugonobi in konja 
nazaj pripravi, češ, daritev ne hasni, ako se ni popolnoma redno vršila. 

Nato pokliče An9umant onih deset tisoč sinov Sumatinih in jim 
reče,: „Idite po vsem svetu, iščite povsod roparja, kopljite v zemljo in 
iščite ga tam." 

Vsak je prevzel kos zemlje eno ^nilo daleč; kopali so, kakor da bi 
gromelo ; zemlja je stokala , kače in druge pošasti , s smrtjo se borčč, 
tulile so in sikale. Vso zemljo so prevrtali SagJtridovci. 

V tej nezgodi se.podad6 bogovi k Brahmu, k praočetu, in hoii iz- 
ročiti roparja, da je le konec klanja in moritve. 

Ta pa jim odgovori, da ima zemlja mogočnega pokrovitelja, namreč 
Vasudeva, * ki je gotovo videl nezgodo zemlje. 

Med tem pa kopljejo dalje in trčijo na Virurakša, ^ velikega oroslana 
na vzhodnej strani, ki zemljo nosi ; če se le malo premakne, nastane potres. 
Potčm se obrnejo na južno stran in najdejo tam oroslana Mahapadma ; ^ 
tega počastivši obrnejo se na zahodno stran , kjer je oroslan Saumanasa 
svet držal ; od tega so se podali na severno stran k Hemap^nduru ; povsod 
so dalje kopali. Tam pa najdejo Vasudeva in odvzetega konja. Ker ga 
odločno nazaj zahtevajo, izpremeui jih Vasudeva v svojej jezi v pepel. 

Ker se Sagaridovci dolgo ne vrnejo, pošlje njih oče v svet An- 
9umanta ; ta povprašuje oroslane, nositelje sveta, po sorodnikih in po konjK 
Vsi mu odgovor6y da se mu izpolnijo vse želje. Srečno dojde pod ze«iljo 
tja, kjer so bili Sagaridovci v pepel izpremenjeni. Hot6č tukaj opraviti 



\ .An^umant ' korenit, svetel. '^ Vasudeva * pat ronymic um od vasudeva * Vasu 
kot bogOTe časteč. ^ Virurakša < gi*oznook. ^ Mahapadma « beli lotus. 



96 

običajno daritev za mrtve zre okoli, kje bi našel vode, in zapazi Garuda ; ^ 
ta mu reče, da ne sme rabiti navadne vode, kajti njihov pogin je svetu 
na korist; Ganga, Heniavantova hči, naj pomoči ono pfpelišče; če more, 
naj privede tja Gango z nebes. 

Veselo se podd An9umant domil, kjer so že priprave delali za da- 
ritev; vse se je po redu izvršilo, samo tega ni mogel nihče svetovati, 
kako bi Gango z nebes na zemljo privedli. 

Po Sagarovej smrti so Anjumanta za kralja izvolili. Ta pa je pre- 
pustil vladarstvo svojemu sinu DiKpu in je šel na Himalaja in postal 
puščavnik ; dvaintridoset tisoč let je tam samoval, potšm pa umrl in šel 
v nebesa. Tudi Dilipa je mnogo premišljeval . kako bi spravil Gango z 
nebes na zemljo, pa ni mogel izumiti sredstva. 

Njemu se narodi sin Bhaglratha. * 

Po tridesettisočletnem vladanji umrje in se preseli v Indrova nebesa. 

Neimaj6č zaroda misli vedno na Gango; vladarstvo prepusti sve- 
tovalcem in se pomeniši na Gokarni. Roke mol6č proti nebu, stojčč v 
zimskem času v vodi in brzdajoč pohotnost pokori se tisoč in tisoč let; 
tako omehča Brahma, da se mu z vsemi bogovi približa in reče: 
„Veselim se tvoje pokore, vladar, izprosi si milost." „0e si mi na- 
klonjen, Brahma," odvrne kralj, ^blagovoli zaukazati, da Gangina voda 
namoči pepel mojih prednikov in da ne umrjem brez zaroda." „T?oja 
želja je plemenita, naj se izpolni; tukaj je Hemavantova najstarejša hči. 
Zemlja pa bi ne zmogla njenega pada; treba jej je (Jivove ' milosti." 
Po teh besedah se poda Brahma v tiojna nebesa. 

Črez leto dnij se približa kralju (Jiva, Umin mož, gospod vseh bitij. 
„Veselim se tebe," reče mu, „in ti hočem Ijubav svojo pokazati." 

Pot^m se poda na Hemavantov vrh in reče Gangi : „Padi z nebes". 

Ujezi se Ganga, silno naraste in se spusti na sveto glavo (Jivovo, 
ker je hotela (,Uva pod zemljo pogrezuoti. Bog pa spozna njeno zvijačo : 
njegovi lasje, ki so bili enaki mogočnemu drevju, obustavijo Gango, 
da ne more na tla: tam obvisi, in ves njen trud je zastonj. To vidi 
Bhaglratha, ki je zopet prišel pokoro delat; na njegovo prošnjo napoti 
Qiva Gango k jezeru Vindu ; * od tod pa teče v sedmih strugah po 
zemlji : Hladinl, Pavani in Nalini tek6 na vzhod. Sita, Sučakšus in Sindhu 
na zahod; sedma struga pa je sledila Bhagirathu. 

V Ganginih strugah je l)ilo vse polno rib in drugih povodnih živalij : 
vsi bogovi so se pripeljali na krasnih vozovih ali prijahali na oroslanih 
in konjih gledat Gange in se v njo kopat. Ves svet se je veselil, vsak 
grešnik, ki se je v njej kopal očistil se je. 

^ Gamda je mjthi^en pti<!^, sovi-ažnik kač io nosi Vii^nu-ta. ' Bhagiratba « 
ki-asen voz imajoč. ° ^-iva « indski bog; Brahma, Visnu in (i^^ j^ indska trojica • 
trimtirti (murti * telo). * vindu • kaplja. 



97 

Bhagiratha se napoti do morja in skozi morje v podzemeljski svet; 
tudi Ganga mu sledi in še zdaj tam ocigea vse pradede v pepel izpre- 
menjene, in glej — Sagaridi se izpremen^ v )>ogove in gred6 v nebesa. 

Natd ogovori Brahma Bhag!i*atha: „ Rešeni so prišli Sagaridovci v 
nebesa ; dokler bo na svetu morje, naj prebivajo kot bogovi v nebesift, 
in tianga bodi tvoja prvorojena hčerica; ti pa daruj pradedom vodno 
daritev in izpolni svojo obljubo in bodi blagoslovljen, jaz pa se vračam 
v nebeške višave." 

Bhagiratha pa opravi po šegi daritev, vrne se v svoje kraljestvo in 
živel je spoštovan in ljubljen od svojega naroda mirno iu sre^^no še 
mnogo let. 



Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. Wi€sth4xler. 
(Dalje.) 

iVakor pri Perzijanih izvirajo tudi pri Egipčanih vse po- 
grebne svečanosti iz verskih nazorov. Po Herodotovem poročilu sta 
Os i ris in Is i s edini božanstvi, kteri Egipčanje vsesplošno časte. Po nji- 
hovem mythu sta ona ob enem mož in žena, brat in sestra, prav za prav 
pa le poosebljene prirodne prikazni. Isis je zemlja, vse oživljajoča mati, 
Osiris pa oplodivna. na zemljo delujoča moč solnčna. Solnce je izvor in 
symbol vsega žitja. Kakor so vsa bitja v priredi vednemu izpreminjanju 
podvi^žena ; zdaj se narodi, potžm poginejo in iz njihovega pogina izcimi 
se zopet novo življenje, tak6 so si mislili Egipčanje tudi to božanstvo v 
neprestanem prehajanji od žitja do smrti in narobe. Kres iji solnčni 
zahod sta Egipčanom čas, v kterem se Osiris v podzemelje podaje, in 
kedar blagotvorna njoč Nilova peša, dozdeva se jim, da je izginolo ono 
!)itje, ki zemljo rodoviti. Solnce se pokaže vsako jutro, Nilov natok pa 
vsako poletje ; isto tako pa jim vedno umirajoči bog ob enem tudi vedno 
živi in se vedno povmča. S tem mnenjem o prirodi pa se popolnem 
ujema egipčansko verstvo o osodi človeškej po smrti. Kakor biva Osiris 
pol leta na površji in pol leta v globočini zemeljskej, iz ktere stopi pot^m 
novorojen zopet na svet, tako je i človeku usojeno, prehoditi z bogom 
podzemelje, da se pot6m prerodi in z Osiridom vred zopet novo žitje za- 
čenja. V smrtnej deželi je Osiris vladar in sodnik mrtvih, ktere pravično 
po njihovih dejanjih v življenji sodi. Obdan od 42 sodnikov pretehtuje 
dejanja; v eno tehtnico devlje grehe, v dnigo nojevo pero, symbol pra- 
vičnosti ; pri prvej stoji šakaloglavi A n u b i s , grobni čuvaj , lot drži 
kragnljeglavi Ho ros (vsevidno solnce), in božji zapisnikar ibisoglavi Thot 

7 



98 

zapisuje izid sodbe. Blagor onim , ktere je sodnik za pravične spoznal ! 
Radostni se kopljejo v Tečnih vrelcih in trgajo sadje nebeških dreves. 
Veliki bog se pogovarja z njimi, svit njegovega solnca je obseva, v barki 
večne luči se vozijo in udeležujejo božjega po^pvanja. A gorj6 zlobnim. 
Mere je pravični sodnik obsodil! Njihov delež so vse grozovitosti, kar 
si jih more fantasija le domisliti. Oni ne vidijo Osiridove luči, ne sli- 
šijo glasti njegovega; brez glave tavajo okrog ali pa se obešeni za noge 
pražijo in pek6. — A taka mišljava je prežalostna in malo tolažilna za 
ubogega grešnika. Tedaj si jo je Egipčan še s temi dostkvki popravil : 
Komur se prvič ni posrečilo ugoditi strogemu sodniku, temu se odloči 
nova doba življenja, da popravi, kar je v prvej zamudil. To pa se more 
zgoditi, če preide duša, ki je neumrljiva, akoprara je tel6 strohnelo, v 
drugo, ravno rojeno tel6. Prehodivši trupla vseh vodnih, zračnih in 
zeraskih bitij preseli se zopet v telo novorojenega človeka in pride očiš- 
čena drugič pred sodbo božjo. Tako potovanje izvrši se v 3000 letih. 

To vero v pred u seva nje (= preseljevanje duš) izumili so tedaj 
Egipčanje in od njih prešla je pot^m tudi k drugim narodom. Kraj, kjer 
bivajo duše umrlih, imenujejo Amenthes = jemalec in dajalec, ker 
sprejema duše, pa je zopet svetu vrača, ako niso očiščene. Stanovališča 
svoja zovejo le ^ostaje", češ da se imajo le kratek čas v njih muditi, 
grobove mrtvih pa „večne hrame", ker imajo na vekov veke hraniti 
tel6; kajti od ohranjenja trupla zavisno je stanje duše onstran groba. 
Eadi tega so egipčanske hiše tako priproste, grobovi pa tako veličastno 
in trdno zidani, da se jih je mnogo (vzlasti kraljevih) ohranilo do današ- 
njega dne, tedaj kakih 5000 let. To so one pvramide, ktere so že stari 
med svetovne čudeže šteli. Pyramide niso nič drugega, nego umetno 
nasipani grobovi. Blizu mesta Kaira jih je , kakor rečeno , še dandanes 
mnogo. Največje tri so pjramide kraljev, koje Herodot imenuje Cheops , 
Chephren in Mykerinos, na napisih pa se ber6 imena; Kufu, 
Chafra in Menkera. Kakor grobe skušali so Egipčanje tudi mrtva 
trupla zobu trohljivosti odtegnoti in ne brez uspeha; kajti kot mumije 
vzbujajo ona še dandanes pozornost učenih in občudovanje neuč^nih Ijudij. 

Mrtvaški običaji egipčanski so blizu ti le: 

Kakor hitro umre kak Egipčan, pospd si sorodniki in sorodnice glavo 
z zemljo, včasih si cel6 ves obraz z blatom ali ilovico namažejo, puste 
mrtveca v hiši, tavajo jokaje z razgaljenimi prsimi in visoko podpasani 
po mestu, bičajo se, ne pijejo vina, jed6 le navadne jedi, ne nosijo belih 
oblek in se ne kopljejo. Nat6 oddajo truplo, da se mazili. S tem poslom, 
ki prehaja od očeta na sina, bavi se posebna vrsta Ijudij. Kakor ima 
pri nas „entreprise de pompes funebres" (pogrebni ustav) več razredov, 
tako nahajamo tudi v Egiptu tri vrste maziljenja. Sorodnikom pokaže 
mazilec tri lesene uzorke, ki so natančne kopije prej umrlih znanih Ijudij, 



99 

tako da se lahko odločijo za oni mazilni razred, kteroga uzorek jim najbolj 
ugaja. Maziljenje po prvem razredu stane talent (kakih 1500 tolarjev = 
2150 gld.) in se tak6-le vrši: Truplo se položi na zemljo in najprej za- 
znami tako zvani pisar na enej trebušnej strani ob ledovji, kolika od- 
prtina se ima napraviti. Ko je rezalec z ostrim etiopskim kamenom 
toliko mesa prerezal, kolikor je postavno doloi^eno, spusti se v beg, vsi 
pričujoči pa za njim, češ pregreha telesne oskrumbe naj pride nad nje- 
govo glavo: kajti silno črt^ vsakega, ki poškoduje na kteri koli način 
kakega mrtveca. Nasproti pa imajo, mazilce zel6 v čislih; oni občujejo 
s svečeniki in prost jim je vstop v vsako svetišče. — Ko so z nakriv- 
Ijenim železom možgane skozi nosnice potegnoli in na njihovo mesto 
kemične tvarine vlili, izpraznijo iz prerezanega trebuha drobje, splaknejo 
je s foiniškim vinom ali palmovcem in na zadnje še z zmetimi kadili, 
položš je v posebno posodo (vsaj pri imenitnejših ljudeh) in eden ma- 
zilcev položi svojo roko nd-nje ter moli k solncu obrnen v imenu mrtveca 
sledečo molitev: „0 solnce, naš gospod, in vsi bogovi, ki podajete člo- 
veštvu življenje, sprejmite me in dovolite mi stopiti v bivališča večnih 
bogov! Kajti ves čas svojega bivanja na svetu častil sem pobožno bo- 
žanstva, ktera so me učili moji stariši častiti. Tudi nisem nikogar ubil, 
niti oropal, niti mu sploh kaj zalega storil; če sem se pa kaj v svojem 
življenji pregrešil s tem, da sem kaj prepovedanega jedel ali pil, storil 
nisem tega greha jaz, ampak to, kar je v tem zaboji (= posodi)." Z 
zadnjimi besedami m6ni govornik drobje, ktero se na to v reko vrže. 
Zdaj še le je truplo očiščeno. Trebušno votlino napolnijo s čisto, zmeto 
miro, kasijo in drugimi dišečimi tvarinami (izvzemši kadilo) in zašijejo 
odprtino. Pot6m osol6 truplo z natronom in je hranijo k večjemu 70 
dnij. Nat6 je operč, s povoji povijejo in z gumijem prevlečejo ter tako 
sorodnikom izroči. 

Maziljenje po drugem razredu stane le 20 min (= 744 gld.) in 
se tak6-le vrši: Štakalico napolnijo s smolo iz cedre dobljeno ter z njo 
izdrskljajo od zadaj trebušno votlino, ne da bi jo prerezali ali na kak 
način izpraznili; ko je končnik že napolnjen, zamaši ga in zašijejo. 
Potšm mazflijo truplo postavno določenih 70 dnij; zadnji dan izpusta iz 
končnika ono smolo, ktere učinek je tako izdaten , da se z njo tudi vsa 
trebušna vsebina s skrčenim drobjem vred izlije, natron pa sesuši meso, 
tak6 da je vsega človeka le kost in koža. V tej obliki sprejm6 sorod- 
niki svojega mrtveca. 

Po tretjem razredu mazilijo se le ubožni ljudje na ta način: Ma- 
zilci presiknejo z nekim mečilom trebušno votlino, mazilijo truplo pred- 
pisanih 70 dnij in je potčm sorodnikom izroče. 

Soprog imenitnih mož in sploh Ijudij posebne lepote Egipčauje ne 
izročajo mazilcem takoj, ampak še le 3 — 4 dni po smrti, da bi jih telesno 

7* 



100 

ne oskiunili, kar se je bilo neki že zgodilo. — Kogar je kak krokodil 
smrtno ranil ali reka Nil odplavila, tega se ne sme nihče, niti sorodnik, 
niti prijatelj dotaknoti, ampak maziljenega slovesno pokopljejo — v svetih 
shrambah sami Nilovi svečeniki, ki veljajo za nadčloveška bitja. 

Ko je truplo maziljeno , naznani družina umrlega sorodnikom, pri- 
jateljem in 40 mrtvaškim sodnikom dan pogreba s kratkimi besedami : 
„1. I. se hoče črez jezero peljati'^. Nat6 se zber6 sodniki onkraj kakega 
jezera In se v polkrogu postavijo na navlašč za to pripravljeni oder. Pri- 
vede se čoln, kterega so v ta namen posebni ljudje stesali; v čolnu sedi 
brodnik. Predno se truplo v čoln posadi, dovoljeno je po postavi vsakemu 
Egipčanu, oglasiti se s tožbo zoper mrtveca, ako je slabo živel. Ce more 
tožnik to dokazati, obsodijo sodniki mrtveca, da ne postane deležen po- 
grebnih častij ; ako se pa izkaže, da je tožnik le obrekoval, zadene njega 
huda kazen. V zadnjem slučaji ali pa če se nol)en tožnik ne oglasi, 
odloži sorodniki takoj žalovalno o])leko in govori mrtvemu hvalni govor, 
v kojem podajejo obširen njegov životopis , naštevajo vse dobre lastnosti 
njegove ter konečno bogove prosijo, naj ga v družbo izveličanih sprejm6. 
K temu kliče zbrano ljudstvo „hussah" in blagrnje mrtveca, češ da bo 
zdaj živel med srečnimi v podzemelji. Taki, ki imajo lastna pokopališča, 
položž truplo v zat6 narejene shrambe, kdor jih pa nima naredi si v 
svojej hiši novo sobo in postavi ob najtrdnejšej steni rakev po konci, 
tako da ima marsikak Egipčan to izvenredno srečo, videti in kot vi*stnike 
vedno pred očmi imeti svoje sorodnike, ki so davno pred njim živeli. 
Tako maziljeno truplo (mumija) ostane namreč dolgo časa neizpremenjeno, 
cel6 lasje na obrvih in trepalnicah ne izpadejo. V posebne hišne sobe 
postavljajo Egipčanje začasno tudi take, kojim so mrtvaški sodniki častni 
pogreb odrekli, pa tudi one, ki so jim za dolgove zastavljeni. Zadnje 
vrste mrtveci ostanejo ondi, dokler jih bogati potomci ne izrešijo in jim 
častnega pogrelia ne preskrbo. Trupla svojih rajnih za dolgove zastav- 
ljati je namreč Egipčanom dovoljeno, a največja sramota zadene tistega, 
ki jih ne odkupi , kajti njemu samemu se ne dovoli po smrti časten 
pogreb. Ker ne more Egipčan 1)rez pogrebnih slovesnostij onkraj groba 
najti blaženega pokoja, je nmevno, da se je jako skrbno vsega ogibal, 
kar l)i mu življenje omadeževalo in ga ob častni pogreb spravilo. Tako 
je l)ila tedaj gore omenjena mrtvaška sodba, ktere se je bal vsak p]gipčan 
brez izjeme, tudi kralj, večje vrednosti in važnosti za razvoj egipčanskega 
značaja, kakor dandanes še tako stroge postave in kazni! 

Grki. Z Baedekerjem v roci potujejo dandanes potniki po raznih 
krajih evropskih. Za nas, častiti bralec, ki se bodemo zdaj po starej 
klassičnej Graeciji premikali, nima ta knjiga nobene vrednosti. Tu 
vendar tudi mi ne moremo l)rez knjige shajati, ako hočemo ondotne 
mrtvaške običaje razumeti. Najimenitnejša knjiga v tem oziru pa so 



101 

pra^tere in vendar vedno mlade pesni Home rove. One so pravo 
zrcalo vsega grškega življenja, one so neusahljivi vir, iz kterega zajemajo 
vsi poznejši pesniki, ki so Homerove nazore o življenji in smrti le bolj 
na široko razpredli, očistili in k večjemu le v malovažnih točkah izpre- 
menili. Kar je bujna domišljija tega divotnega pesnika stvarila, prešlo 
je takoj v narod ter postalo narodna last. Izvor vsem mrtvaškim obredom 
poznejše dobe imamo tedaj iskati edino le v Homeru! 

Homeru sta smrt {dimaog) in spanje dvojčka. Naravno smrt na- 
kloni človeku o s oda {niolga, fiogog)^ posilno, nepričakovano pa Kere 
(/cr^g) ; njih število je nebrojno, nemogoče pa njim uiti. Za kratek čas jim 
more sicer človek ubežati, ako to ne nasprotuje volji neumrljivih bogov. 
Posilno smrt odločijo človeku Kere takoj pri rojstvu ; v tem oziru se tedaj 
nekako ujemajo s slovenskimi Rojenicami. V bitvah divjajo in razsajajo 
smrtonosne Kere v krvavih oblekah z E r i d o in K y d o i m o m : zdaj se 
lotijo vojaka, kterega je smrtni udarec na tla pobil, zdaj zgrabijo še ne- 
ranjenega, zdaj vlečejo že mrtvega za noge po celem bojišči in se pulijo 
in trgajo za trupla, kakor navadni vojniki. Če umrje mladeneč ali de- 
klica v cvetu svojega žitja nagle smrti, poslala sta jo jima ApoUon ali 
boginja A r t e m i s , streljajoč s puščicami , ki nikdar svojega cDja ne 
izgrešč. Taka smrt ne boli. Tudi vse kužne bolezni so le nasledek 
Apollonovih puščic. 

O smrti ima sicer naš pesnik vzvišene nazore in jo slavi, če jo je 
človek storil iz blagega namena : za domovino, ženo, otroke, prijatelje itd. 
Laertes in Penelopa na pr. prosita cel6 bogove smrti, izgubivši prvi 
ženo in sina, druga svojega moža, češ da nima življenje za nju nikakoršne 
vrednosti več. Priamos se brez strahii izpostavlja smrtnej nevarnosti, 
da dobi od Achilleja truplo ljubljenega sina svojega. A z druge strani 
je Homeni smrt vendar le veliko, dš. največje zlo, kar nam pričajo vzlasti 
besede (Odys. XI. 489 in si.), ki jih govori Achillej v spodnjem svetu. 
Pravi namreč, da je rajši zgoraj najnižji hlapec, kakor spodaj vladar 
mrtvecem. Bivališče umrlih je podzemelje, Hadovo kraljestvo. Hades je 
neizprosljiv in nespravljiv; človeštvo ga črti, ker kliče osorno in brez 
usmUjenja duše s sveta na svoj dom, od koder ni več vrnitve. Z od- 
vrnenim obrazom se mu žrtvujejo črne ovce, in kdor ga kliče, bije z 
rokama ob zemljo. Homerovi pojmi o spodnjem svetu (^'Aidog dofiog, 
di^C l^idao) so sicer prosti, a vendar nejasni in nedoločeni. On mu je 
temen kraj sedaj v notranjosti zemeljskej, sedaj v skrajnem zapadu onstran 
Okeana, kamor solnčni žarki nikdar ne proder6. V njegovem preddvorji 
začenja se travnik Asfodelos, kjer bivajo sence umrlih junakov. Ta 
travnik se razprostira pod zemljo po vsem Hadu. Celo podzemelje obteka 
Acheron = reka bolečin, v ktero se izlivata Pyriphlegethon (ognjena) 
in Kokytos (= tuleča reka), Stygin iztok. Styx sama mu je zdaj stoječe 



102 

močvirje, zdaj reka ves Hades obtekajoča. Pri njenej vodi prisegajo ne- 
umrljivi l)Ogovi. Tudi Hadovega psa omenja Homer, a ne daje mu ni- 
kakoršnega imena niti posla. Tartaros mu je ječa Titanov, ktere je 
tjekaj pahnol najvišji bog Zen, premagavši je po dolgem bojevanji za 
vladarstvo. V poznejšem času pomenja Tartaros spodnji svet sploh; a 
Homeru nista Tartaros in Hades eno in isto : Hades leži v globini ze- 
meljskej, Tartaros pa na skrajnih mejah zemlje in morja in sicer tako 
globoko pod površino zemeljsko, kakor visoko neb6 nad njo stoji. Elvsion 
mu je lepa pokrajina tastran Okeana na zapadnej skrajini zemeljskej brez 
deža, snega in mraza; ondi živijo izveličani prosti vseh težav in bolečin. 
Tjekaj dospo Zenovi ljubljenci, kakor na pr. njegov zet Menelaos, ne da 
bi morali preje umreti. 

V Hadu sploh bivajo umrlih duše {tlwxcfi) ; one so sicer breztelesne, 
a ohranile so si obrise prejšnjih svojih trupel. Manjkajo jim ^^^tveg", 
to je oživljajoča duševnost, sedež vsega čutjenja, mišljenja in hotenja. 
Kakor hitro (fQH'€i; pri smrti poginejo, zamorjeno je v človeku vse du- 
ševno žitje in le animalično ostane, kajti duša ne biva v „<ir^6Wc;" in le 
duša sama more priti v Hades. Tedaj so duše le sence {axtai\ 6Ydto)xc 
'Aafifhto)r) brez mesa in kosti, brez vsake moči in človeškega glasu, 
cvrčeče kakor ptice, brez zavesti, ktera se jim le povrne, če pijejo kri. 
Homer torej nesmrtnosti duše brez telesa ne pozna. Z ravno navedenimi 
nazori se seveda popolnem ne ujema to, kar nam pesnik v 11. spevu 
svoje Odjsseje pripoveduje, namreč, da živ6 spodaj ljudje v istih opravilih^ 
kterim so bili v življenji privajeni, mišljava, kojo so najbrže še le po- 
znejše dobe rodile in jo v epopejo vrinole. 

V obče je spodnji svet zemeljske užitovnosti navajenemu človeku 
ostuden, žalosten, obupen kraj. Tem hujše pa je ondi njegovo stanje, 
ako mu truplo ni bilo pokopano. Taka duša ne najde spodaj prej mini, 
dokler jej ni storil kdo zadnje to Ijubavi, ki je ena prvih najsvetejših 
dolžnostij nasproti mrtvim. Celč padlemu sovražniku se navadno pokop 
ne zabrani. Po večjih bitvah in ob času kuge sklene se kratko pre- 
mirje : vsaka stranka zbere trupla padlih vojakov, umije je in jih vsako 
z4-se skupno na gromadi sežge. (Od todi, da so v bitvah padle skupno 
sežigavali, da bi jih ne trebalo sovražniku prepuščati, izvira menda se- 
žigavanje mrtvih na Grškem). Oe pa pade kak odličnejši junak , potčm 
so seveda mrtvaški obredi tudi slovesnejši. Umito truplo se z dišečim 
oljem mazili, v platnene ovoje zavije in javno izpostavi; na to se začne 
toževanje po mrtveci, ki je ali naravni izraz bolesti ali pa le prazna 
ceremonija, vsekdar pa neobhodno potreben „y^QC(g ^avovnov^: konečno 
se truplo na gromadi sežge. 

Ginljiv je Homerov popis mrtvaških svečanostij pri padlem Patroklu, 
iskrenem prijatelji Achillejevem. Po noči se prikaže duša junakova 



103 

Achillejii ter ga prosi pogreba, da bi tem hitreje v Hades dospela. Za 
rana pripeljejo Tojaki na Achillejevo povelje drv iz gozda in napravijo 
gromado. V lepih vrstah korakaj6č prinesč slovesno opravljeni Myr- 
raidonci truplo ter je posipljejo z odstriženimi lasmi svojimi; žaluj66 
sledi Achillej, z roko podpiraje glavo mrtvega prijatelja. Dospevši do 
gromade posveti i on svoje lase rajnkemu v žalovalnem govoru. Zdaj 
se zavije truplo v mast mnogih goved in ovac, ostalo meso z zaklanimi 
konji in psi vred pa diči gromado, okrog ktere stoj6 vrči polni olja in 
medd. Ko so padlemu junaku na čast še 12 ujetih Trojancev usmrtili, 
zažg6 vse vkup, in boreas in cefir netita plamen. Velikanska žrtev 
mrtvaška gori celo noč in Achillej škropi ogenj z vinom iz zlatih vrčev, 
neprestano tarnaj6č. Sledeče jutro pogasi žrjavico z vinom , kosti Pa- 
troklejeve pa skrbno zber6 in denejo s pepelom vred v pepelnjak, zavit v 
dragoceno tkanino, ter ga položi začasno v gomilo na pogorišči, da sprejme 
pozneje tudi še Achillejeve ostanke. Konečno se vršijo slovesne bojne igre. 

Podoben temu je Hektorjev pogreb. Usmrtivši tega hrabrega Tro- 
janca ni Achillej celo noč zatisnol očij. Drugo jutro vleče .truplo nje- 
govo okrog gomile Patroklejeve in je pusti v prahu ležati ; le bog ApoUon 
je varuje oskrumbe. A stari Priamos, Hektorjev oče, podA se vzpodbujan 
od božanstva v Achillejev šotor, oklene se njegovih kolen in ga milo 
prosi za truplo svojega sinii. Trdi mož se i& slednjič omečiti in pre- 
pusti truplo očetu, vendar ne pozabi preje Patroklejeve duše odpuSčenja 
prositi. Dospevši v Trojo zaukaže starec Priamos truplo svojega sinti 
slovesno za pogreb prirediti, pot^m ko so je prebivalci plakaje in žaluje 
pozdravili. Devet dnij ostane truplo izpostavljeno; med tem se je na- 
pravila gromada. Ko je ogenj truplo pokončal, zber6 pepel v zlato po- 
sodo, ovijejo jo s škrlatnim suknom in položi v rakev, ktero krije pokrov 
iz težkih kamenov ; nad njim se napravi gomila. Žalujoči Trojanci pa se 
zber6 pri slovesnej pojedini (= sedmini). Oe komu kak sorodnik ali 
prijatelj na tujem umrje in ni mogoče njegovih kostij dobiti, napravi se 
mu običajno v spomin časten grob, pozneje Tievatafiov = prazni grob 
imenovan. 

Pesniki poznejše dobe so Homerovo predstavljanje človeškega stanja 
po smrti v mnogih točkah razširili. Tudi njim je vladar spodnjega sveta 
Hades, s priimkom Pluton ali pesniško Pluteus (od grške besede 
Tilnvtog = bogastvo), ker biva v zemeljskej globini, iz ktere prihaja 
človeku rastlinsko in rudninsko bogastvo. Upodabljali so ga s čemernim 
obrazom in gosto obrastenim čelom; v rokah drži ključ do spodnjega 
sveta, na strani mu stoji pes Kerberos, Ijuti vratar s tremi glavami, 
kačjim repom in kačjo (= iz kač obstoječo) grivo. Damog6 to zver 
potolažiti,' dajejo mrtvim strdenico na pot. Hadov sel je Hermes, ki 
sprevaja duše v spodnji svet in se radi tega imenuje ipv^oTto^iTtog. 



104 

S površine zemeljske peljejo v Hades strašna breadna, kakorSna so na pr. 
pri Taiuaru. v Hermioni. na Kolonu blizu Athen. pri Kuniah v Italiji. 
Število peklenskih rek je pomnoženo; tako na pr. se omenja reka z 
imenom Lethe =^ reka pozabljivosti, ker pijejo duše iz nje pozabljenje 
vseh posvetnih reeij. Crez Stygino in Aeheruzijsko jezero prevaža duše 
umazani stareo Charon, kterega sta rodila ^'EgeiSog in I^vS (Tema 
in Noe). Ker se mu mora za njegovo delo mala prevoznina {varlnv, 
davay.r^) plačevati, utakne se vsakemu mrtvecu obolos (= blizu 3 '/4 kr.) 
v usta. 

Akoravno se poznejših pesnikov nazori o onem svetu med seboj ne 
ujemajo popolnem, ce so tudi njihovi kakor Homerovi nedoločeni in nedo- 
sledni, nekaj skupnega imajo vendar vsi ti plodovi pesniške domišljije, in 
to je vera. da dobijo vsa človeška dejanja onstran groba svoje zasluženo 
plačilo. M i nos je sodnik mrtvim, na strani mu stoji brat njegov R h a- 
damanthys z Aiakom in Triptolemom. Pindar imenuje Rha- 
damantha sodnika \ elysejskih poljanah; Platon trdi, da sodi Rhada- 
manthjs Azijate, Aiakos Evropce, Minos pa da odločuje v dvomljivih 
slučajih. A kakor hitro so jeli mrtve po plačilu in kazni ločiti, morali 
so jim seveda tudi posebna mesta odkazovati. In tako jim je postal 
T ar t ar os kraj mukepolnih kaznij, Eljsion bivališče blaženih izveličanih; 
tiste pa, ki so na svetu srednjo pot med dobrim in hudobnim hodili, 
obsodili so, da morajo kot breztelesne sence bloditi po travniku, ki se 
zove Asfodelos. Pindaru je Elysion blažena dežela na otoku izveličanih, 
kamor dospejo le tisti, ki so svoje življenje trikrat na zgornjem in spodnjem 
svetu čisto končali. 

V posebnih slučajih more človek duše umrlih iz spodnjega sveta 
vzklicati, da mu razodenejo skrivnostne reči. To se izvrši s pomočjo 
mrtvaških proročišč {vc^go^iavrela , iifLXOfiayz67a , iffvxo7iofi7teia) ^ kterim 
začetek se di že v Homeru zasledovati. Pri vhodu v podzemelje žrtvuje 
namreč Odysseus (Odys. XI. v. 23 in si.}, da bi priklical dušo vedeže- 
valca Teiresija, ki bi mu naj njegovo prihodnost razodela. Kri zaklanih 
živalij privabi cele trope duš, ktere Odvsseus odganja, dokler ni Teiresias 
pil in mu želje izpolnil. Taka mrtvaška proročišča bila so pozneje na 
krajih, od koder se je moglo po splošnem mnenji v Hades dospeti, razven 
že gore omenjenih še pri Kichyru v Thesprotiji in pri Herakleji ob Pontu 
v Bithyniji. Kljubu takim v obče priznanim proročiščem. ki so se 
večjidel na inkubacijo opirala, opravljali so ta posel vzlasti v Thessaliji 
tudi glumači na svojo roko, bahaj6č se, da znajo rotiti umrlih duše 
povsodi, ne samo na določenih mestih. 

Nevesele grške nazore o smrti sčistili so nekoliko mystični nauki, 
ki so se razodevali vzlasti pri skrivnostnih svečanostih, male in velike 
eleusinije imenovanih. Ker se je moral vsak deležnik teh obredov 



105 

s prisego zavezati, da bode ves ča^s svojega življenja mok-al o vsem, kar 
je videl in slišal, ostalo nam je njihovo bistvo do današnjega dne več ali 
manj — uganjka. Sčistili so verske te nazore nadalje tudi filosoti z raz- 
ličnimi svojimi modrovanji. A rec^i še sme. da ho ostale njihove ideje 
le last posameznih oseb in da niso nikdar popolnem preMe v kri in meso 
helenskega naroda. Tudi pozneje, ne samo v Homerovej dobi. je ena 
prvih in najsvetejt^ih dolžnostij do rajnih slovesen pogreb in skrb za do- 
stojen grob. Bolj krasno in ginljivo pač ni izpolnovanja te dolžnosti 
nihče opisal, nego največji tragik starega veka: Sofoklej v svojej 
^Antigoni**. Kdor naleti na nepokopano truplo, vrže hitro vsaj pest 
zemlje nd-nje. Le hudodelnike, izdajalce in sovražnike svoje domovine 
prepuščajo roparskim živalim v žir. Ni je bilo dolžnosti na Grškem, ki 
bi se bila tako vestno in strogo izvrševala^ kakor ta; 2e ntara athenska 
postava na pr. je velela, da nimajo otroci do takih starišev, ki so je za- 
nemarjali ali k nečistovanju silili, nobenih drugih dolžnostij izpolnovati, 
izvzemši skrb za njihov pogreb. K i m o n se je dal cel6 v ječo vreči, 
le da se mu je dovolilo očeta v zaporu umršega častno pokopati. 

V A tik i 80 pogrebne slovesnosti blizu t6-le: Umrlemu zatisnejo 
sorodniki oči in zapr6 usta; sorodnice umrejo tmplo, maziljjo je z lepo di- 
šečim oljem, zavijejo v snažno platno, zaljšajo s trakovi, dičijo s cve- 
ticami, posebno s hubadom in je polož6 na oder (= xA/w;), čegar 
vznožje mora biti proti vratom obrneno. Nat6 se prične mrtvaško to- 
ževanje, ktero oskrbljujejo navadno najete ženske ali moški. Sicer je že 
Solon skušal vse brezumno tuljenje in pretirano žalovanje s postavo za- 
braniti, a brez posebnega uspeha. Običajno ostane truplo le en dan po 
smrti izpostavljeno. Pot^m vzdignejo sorodniki, v poznejšem času tudi 
najeti ljudje truplo ter je nes6 z odrom vred pred solnčnim vzhodom iz 
hiše; zaslužne državljane nosijo mladi izbrani državljani. Za rakvijo 
stopa rodbina in sicer tudi ženske, le da smejo po Solonovem zakonu 
razyen najbližjih sorodnic za pogrebom lo ženske iti, ki štejejo nad 
60 let. „0pi;«j;(Joi" poj6 pesni žalostinke in je spremljajo s piščalimi. 
V Atiki so začetkoma trupla le sežigavali, a pozneje so je jeli tudi po- 
kopavati, kar je čim dalje bolj splošno postajalo. Za ubožne vsaj bilo 
je to veliko bolj pripravno, ker je dokaj manj stalo. Krsta (truga) je 
navadno narejena iz žgane ilovice, redkeje iz lesa ; v njo polagajo lepotičja, 
posode za mazila, pa tudi jedi ; nad rakvijo se napravi gomila, ktero ob- 
sejejo z žitom, češ, truplo vračamo materi zemlji, zemlja pa se mora 
očistiti in še na dalje Zemljanom služiti. Krste družbinskih vdov po- 
kopavajo na enem prostoru, polagaj6č drugo zraven druge. Pri sežigavanji, 
ki je bilo pripravno posebno takrat, kedar se je ogromno število trupel 
nakopičilo, drž^ se v obče šeg v Homeru popisanih ; v pepelnjak položi 
k človeškim ostankom reči, ki so bile umrlemu drage: vojakom orožje 



106 

ženskim toilletne reči, otrokom igrače; v mrtvaškej hiši napravi se sedmina, 
pri kterej se spoštljivo spominjajo nmriega, ne da bi kaj o njem lagali. 
Ker smatrajo mrtveca za nečistega, postavi se v mrtvaškej hiši k vratom 
posoda z blagoslovljeno vodo , po ktero gred6 y drugo hišo ; s to vodo 
se poškropi vsak, ki gie iz hiše, in po pogrebu se vsi hišni prebivalci v 
kopeli očistijo ali pa se poslužijo neke „ modre" ženske, ktera opravlja 
očiščevanje po določenem obredu. Poslej se ne sme rabiti nobena po- 
soda več, ktere so se pri mrliči posluževali. Na otoku Delu, kjer sta 
se ApoUon in Artemis rodila, ni se smel mrtvec niti pokopavati niti se- 
žigati. A ker se niso vselej strogo po tej prepovedi ravnali, trebalo je 
zemljo večkrat očistiti ter vse grobove zopet odpraviti. 

Z ravno opisanimi svečanostmi pa še niso končane vse časti, ki 
gred6 mrtvim (ra nnu^ia^ r« rofutofuepaj rd dUcaa), Posebne dni, najprej 
tretjega, pot6m devetega in slednjič tridesetega po smrti opravljajo se 
mrtvaške mokre daritve {x^cd) ; daruje se neka zmes, obstoječa iz medd, 
vina, olja, mleka ali vode; žrtvujejo se pa tudi goveda in ovce. Še le 
po tridesetem dnevu odložijo z vsemi drugimi znamenji žalovanja tudi 
žalovalno obleko, ki je črna ali vsaj temna. Vendar ta šega ni povsod 
enaka. V S pa rti na pr. darujejo Demetri in odloži žalovalno obleko 
12. dan po smrti. V Argih žrtvujejo 30. dan Hermu in končajo najbrž 
s tem žalovanje. Na otoku z imenom Keos žalujejo matere po otrocih 
celo leto, možje pa ne nosijo nikakoršnih zvunanjih znamenj žalosti. V 
jonskem mestu Gambreji žalujejo po postavi ženske v temnobojnih, 
vendar ne umazanih oblačilih pet mesecev, možje pa v temnih ali belih 
štiri mesece. 

En del verske dolžnosti do mrtvih je tudi skrb za napravo grobov, 
ktere so stari Grki s takim veličastvom in lepotičjem krasili, da se je 
iz te navade posebna architektonična vrsta : grobna architektonika, 
razvila. Kljubu vsej krasoti pa smatrajo grobove vendar le za nečiste; 
radi tega se nahajajo grobovi večjidel (kakor na pr. t Athenah in Si- 
kijonu) daleč zvunaj mesta, in Grki se jih radi ogibljejo. Samo Spar- 
tanci imeli so svoje grobove — tako je zahtevala Ljkurgova postava — 
sredi mesta in sicer le iz tega namena, da bi se mladina prirojene smrtne 
groze odvadila. Na rojstni in smrtni dan umrlih obiščejo Grki njihova 
počivališča ter se jih sploh tudi spominjajo ob posebnih njim posvečenih 
praznikih. Tak praznik obhajali so na pr. Athenčanje 5. boedromija (ta 
mesec je obsegal drugo polovico našega septembra in prvo oktobra) 
ter so ga imenovali ^veuiaeia^ ali j,vey,vata^. Groboskrumbo so šteli 
povsodi v velik greh. (Dalje pride.) 



107 



Razne malenkosti. 

3. 

Drez tujega besednega blaga ne prebije nobžn narod ali uarodič 
in naj je prosveta njegova še tako prvotna ali pa prav nobena. Na tihem 
oceanu je mnogo čisto malih otokov in njihovi pičli prebivalci so še po- 
polnoma divji, nekteri cel6 Ijudojedi, a tuje besede so vendar prodrle do 
njih, dasi je dohajalo inostmnstvo z njimi le malokaj in malokdaj v do- 
tiko. Prav tako je tudi drugod in ima na pr. samojedski rodič silpagurskih 
Karagasov, kterega je bilo leta 1858. U 172 duš, izmed 110 nam znanih 
samostalnikov nekoliko tujih, osobito ruskih. ^ Kakor zdaj tako tudi že 
v starih časih, in so razni arjoevropski narodi kolikor med sabo toliko 
med narodi semitskimi in hamitskimi jemali in dajali na p6sodo vzlasti 
kulturne besede. * Danes sevžda je takega blaga neprimerno več po jezikih 
omikanih narodov, kajti mednarodno občevanje je lažje postalo in živejše 
od prejšnjega, znanstva in umetnosti bolj dovršene, trgovina splošnejša, 
obrt večja ter mnogovrstnejša, sploh pa vsi uveti in okoliši, pospešujoči 
takim besedam pot od naroda v narod, kolikor mogoče ugodni. ZM pa 
danes kar mrgoli po arjoevropskih jezikih tujih besed in se nam ni ču- 
diti, da spisujejo debele slovnike, samo tako blago obsegajoče. ^ 

Jemlje se danes na p6sodo nekoliko drugače negose 
je jemalo v prejšnjih časih. Dokler je odločeval narod sam, 
uhajale so tujke le redkokrat čisto neizpremenjene v jezik, ampak se je 
skušalo dati jim tako lice, da so na videz domače postale ali vsaj take, 
da so jezikovim zakonom ugajale. Odkar pa odločuje knjiga, uhajajo 
navadno ti stvori v jezik tako , kakor so znani v jeziku , od koder so 
vzeti, — torej brez vsake glasovne ali ktere koli druge premene. Zato 
je prre mnogo težje tolmačiti in nekterim cel6 najtančnejše jezikoslovno 
razlaganje ne more do jedra. Posebno mesto med tujkami prve vrste 



* Gl. A. Boltz Das Premdwort in seiner kulturhistorischen Entstehung uiid Be- 
deutung, Berlin 1870, str. 5—7. 

^ Prim. m. dr. Laz. Geiger Ursprang und Entwickelung der menschlichen 
Sprache und Vemimft, Stuttgart 1868, I. 275-299 in 445-469. Koliko so m. dr. 
Rimljani vzeli od Grkov, razvidno je iz spisa Indei graecorvm vocabvlorvni in lingvam 
latinam translatorvm qvaestivncvlvs avctvs, scripsit A. Saalfeld, Beroliui 1874, a še 
natančnejše in temelj itej.^e iz dela Die griechischen W6rter im Latein von Dr. Fr. Oscar 
Weise, Leipzig 1882. Takih besed je v latinščini ne na stotine ampak na tisoča. 

' Nedavno čital sem v nekem knjigopisnem poročilu, da ima ruščina okoli 
30 tisoč tujih besed, a lani prišla je knjiga na svetlo, ki ima celo napis „85 tysjač 
inostrannych slov, vošedšich v russkij jazyk". To je sicer grozno pretirano, kajti med 
tuje uStete so tudi vse maloruske besede, a da odkrhnemo tudi polovico in več, ostane 
jih vendar še ogromno število. 



108 

pa zavzemajo one, ki so nastale vsled tako zvane ndrodne etimo- 
logije, ki je bila povod marsikterej priči ter mnogim bajevuim na- 
zorom, in namen teh vrstic je zgoli na ene j takej besedi pokazati, kako 
se je v tem oziru s tiiJ8r*ino ravnalo. 

Za rastlino ligusticum levisticum L. imamo mi lustek, luštek, luštrk. 
luštrek, ^ velestin, '^ velestika. ^ V hrvatskem in srbskem jeziku je to 
velestika (Stulli), ljul)aC-ac, Ijubčac. milolmd, miloduh, trojevac, selen, * 
v maloruskem Ijubistok,* v beloruskem Ijubista,^ od koder je litv. 
lubysta f., lubjstas m. in od tod lotv. lupstaga, lustaji, ^ — v veliko- 
ruskem ljubist6k, ® v sorbskem kefc (prim. ker = grm), kh^rs, lubčik, ^ 
v eeskem libeček, libček. stčes. hibeček, slovas. lubček ^" in v poljskem 
lubszczjk, lubczvca, lubszcza, lubezjk, lubistek. '^ Izmed romanskih jezikov 
ima ital. levistico, libistico, fran. liveche '* in rumun. leušten, kar je magy. 
Ižstvdn, lestjdn, ki poznd vrhu tega še obliko levestikom, *^ ktei*a je vrlo 
blizu Belostenčevemu velestika. V gršžini znana je beseda ktyvoTi7€6M', 
od koder je bržčas turški loghostyqon. ** V srednjej in poznej latinščini 
nahajamo to besedo v raznih oblikah. Take so levisticum, libisticum, lu- 
bisticum, lubristicum,ligusticum, leuistica, lubestica, lupiscita, lumbicista in 
več drugih. *^ Prav tako pestro je tudi v grmanščini : stgn. lubistechal, lu- 
bistechil, lubestecil, lubistichel, lubestecco; srgn. lubstecke, lupsteche, 
lubisteche, lubesteche, lubestecke, lusteche, lubstock, lustok; aglsas. lu- 
festice; dolnem. levesticken, lUbstock, lubbestčckel , leverstock; ngn. 



* Miklosich Die Fremdworter in den slarischen Sprachen, Wien 1867, pg. 34b ; 
Šulek, Jugoslavenski imenik bilja, u Ziigrebu 1879, str, 209, 210. 

*^ Habdelič Dictionar s. v. Morda je velestin tiskoma napaka za velestik. 
^ Belostenec Gazophjlacium I. 739, U. 557. 

* Šulek op. cit. pg. 529 in pri dotičnih besedah; Vuk Rječnik s. vv. 

* Zakrevskij Starosvštskij bandurista, Moskva 1860, str. 388. 

* Nosovič Slovarb belorussk. nar., S. Peterb. 1870, str. 274. 

' Brtickner Litu-slavische Studien, Weimar 1877, I. 104, 177. 
" Dalj Tolkovyj slovarb živ. velikorussk. jazjka s. v. 
^ Pfuhl Lužiski serbski slownik, w Budjšinje 1866 s. vv. 
*° Jos. Jungmann Slovnik česVo-nem. s. vv. ; Kott, Česko-nčm. sloviiik s. vv. ; 
Matzenauer Cizi slova ve slovanskjch fečecb, v Brnč 1870, str. 241. 
** Linde Slownik j^zjka polskiego, wyd. drugie s. vv. 
" Diez Etjmol. W6rterbucb der roman. Spi-a<;hea*, Bonn 1878, pg. 192. 
'^ Cf. Miklosich op. cit. pg. 34^ ; A. de Cihac Dictioanaire d' etjmologie 
daco-romane eMment-s slaves, magyars, turcs, grecs-moderne et albanais, Fi-ancfort 
s/M. 1879, pg. 512. 

^* Weise misli (cf. op. cit. pg. 449), da je lat. ligusticum moralo izcimiti se 

iz grškega hyvoztx6p^ ali po pravilih latinfičine je prav tako lahko nastala ta beseda 
na domačih tleh. 

^^ Prim. Diefenbach Glossaiium latino-germanicum mediae et iufimae aetatis, 
Francofoiti ad M. 1857, pg. 327**. 



109 

splošno liebsWckel in že v 15. stoletji daleč okrog razširjeno v oblikah 
liebstuck, liebstuckel, liebstockel, liebstčckel. * 

Da 80 te besede tuje nočem posebno poudarjati, * ali zanimivo je, 
da so razni jeziki po besedah, že popačenih, stvarjali zopet 
besede istim načinom. Izmed latinskih besed namreč je samo 
lignsticum razločna in tudi prrotna ter znamenuje ligursko rastlino ali 
rastlino iz Ligurije došlo, kakor so postavim Rimljani redke v zvali 
radii sjria, ker so jo bili iz Sjrije dobili. Tako je tudi za na^^o ajdo 
(poljrgomim fagopyrum L.) velrus. greča, grečka, grečicha, grečueha, gre- 
čina, mrus. hrečka, pol. gryka, greczyeha, gryezka, stprus. grikai, litv. 
grikai ali čes., pol. in mrus. tatarka, franc. sarrasin, ital. saraceno in od 
tod rezijan. saražina ali saražena, — t. j. grško, tatarsko, sara- 
eensko žito. Isto tako je naša t u r š č i c a (zea mays L.) in nem. 
der turken toliko kakor turško žito (frumentum Turcornm). * Iz li- 
gusticnm postalo je levisticum in za njim mnogokaj drugega latinskega, 
kar smo vsaj z večine že poprej bili našteli. Niti germanski niti ro- 
manski in slovanski izrazi ne kažejo na prvotni ligusticum, ampak na 
ktero koli nd-nj se oslanjajočo besedo ali pa cel6 na nobeno, ako niso 
neposrednje nastali iz latinščine no iz kterega drugega jezika. Ali bodi 
na posodo vzeta kjer koli, v vsakem slučaji je pri takem poslu želja 
jasna , naj dobi beseda kolikor mogoče domače lice. To 
pa je samo možno, ako se tujka tako preuravnd, da postane enaka ali 
vsaj jako slična kakšnej domačej, s ktero se po glasu zgoli na videz po- 
sebno strinja. Po tem načinu zvonite ob6 sicer dosta enako in skladno, 
ali po jezikoslovnih načelih ju ne bode nikdo imel za sorodni. Ndrodna 
ali ljudska etymologija in znanstvena ste si torej na- 
vskriž. Tako se naslanja anglosaški lu f es tiče gotovo na agsas. lufu 
(= ljubezen) in stgn. lubistechal, srgn. lubestecke na stgn. 
luppi, srgn. luppe (krepkotvorni rastlinski sok), * a ipak ni dvojiti, da 
niso te besede teh jezikov istinita domača lastnina. Da vzlasti naš 
lu stek (iz * levstek, * levstik) ni druga nego levisticum ali levistico, je na 
prvi hip jasno, kakor tudi da luštek, luštrk, luštrek po glasovnej 
skupini št ne morejo biti domači, kajti ta skupina je le tedaj naša, 
kedar je narav n6č reflex staroslov. št, kar pa baš v teh besedah nf in 
bi tudi biti ne moglo. Vele s tik a dalje je per metathesin nastala iz 



* Diefenbaeh op. et 1. cit.; O. Scliade Altd. Worterbuch, 2. A., Halle 1872—1882, 
pg. 573; J. u. W. Griinin D. VSTorterb. VI. 979. 

* GL m. dr. Miklosicb op. et 1. cit.; Matzenauer Cizi slova, str. 241. 

' S poslednjim stavkom odstranil sem s&m pomoto, ki se mi je bila ne vem 
kako vrinola v mojo Eiul. in d. si. L. na str. 53. 

* Prim. Pr. Kluge Etymol. Wdrterbuch d. deutscben Sprache, Strassburg 1882, 
pg. 205, 206. 



110 

* leTestika (prim. magj. levestikom) in se je morda mislilo blizu tako 
kakor v germanščini na velij, da je vsaj prva polovica besede dobila do- 
mačinstvo, kakor v nekterih drugih slovanskih in neslovanskih istega 
rojenja. — Gotovo po takem načinu stvarjena je velika večina slo- 
vanskih besed le-sem spadajočih, in je njih prvi del ali staroslov. 
ljubil ali pa ljubiti, dočim je drugi nekterim ostal tak, da se 
mu tujina še danes dobro poznd, nekterim pa je tudi t-a del postal 
domač in torej vsa beseda nekako proizvod domačih til. 

Poslednjih mi ni treba posebej več navajati, a prve so mrus. in vrus. 
ljub is tok in polj. lubistek, ki vsakega nehotž silijo do nekterih 
nemških izrazov, kterih smo se že poprej spominali. Vzlasti poljski lubistek 
je prav kakor srgn. lubisteche in po poljščini šla je beseda v ruščino, 
kakor so tudi književni proizvodi zapadne Evrope baš po 
tem potu dohajali v rusko književnost. V poljščini pak kakor 
v ruščini postala je prva polovica nArodna , a druga ostala kjubu temu 
tuja, kar zopet v jezikih ni kaj posebno nenavadnega. Taki polovičarski 
stvori imenujejo se voces hvbridae in so sestavljeni tako, da so 
njih posamni deli vzeti iz različnih jezikov. V srbskej be- 
sedi prsluk (= prsnik) je prs- (prsi pectus) domačega -luk pa 
turškega proizvoda. Češkega v d n o e , v 4 n o c e prvi del va- je tuj 
(prim. srgn. vihen nahten, zdaj weih-na(5hten), drugi domač, prav kakor 
staroslov. m a 1 -l ž e n a (}vdQ6yvva, maritus et marita, coniuges in * m a 1 1- 
žeua uxor, koje je nastalo iz stgn. mahal, mil = concio, pactum (prim. 
stgn. gimahalo ženin, soprog, gimahala, gimala nevesta, soproga, zdaj 
gemahl) ter domače besede žena. * Akoprem je ruski Ijubistok in poljski 
lubistek po istem načelu postal polu domač, vendar ostane vsa beseda v 
jezikoslovnem oziru tuja, ker seje iz pokvare stvarila zopet po- 
k v a r a. Prelila se je prav po istem načinu, kakor postavim naš rožmarin 
(rosraarinus officinalis L.), kteri je kot symbol zveste ljubezni zaljubljenim 
najdražja cvetlica ne le v nas ampak daleč po svetu slovanskem. * Prav 
za prav zove se ta rastlina „rosa morska" = ros marinus, ker se 
neki od nekdaj posebno obnese po južnih primorskih krajih, od koder 
smo jo dobili tudi mi. Ali kakor je iz rosmarinus Angležu postala 

* Miklosich op. cit. pg, 3Gb, 62*>; idem Leiicon palaeoslov. s. v. inan>žena; 
SemenoviČ v Archiv f. slav. Philologie VI. 2(5—30; 0. Šercl Z oboni jazjkozpjtii, v 
Praze 1883, L 339. 

^ Kogar zanima simbolika rastlin , prouči Pr. Sobotke temeljito in z veliko 
ljubeznijo do vsega slovanstva »pisano knjigo ^Rostlinstvo a jeho v^znam v nirodnich 
pisnicb, povestech, bajich, obfadech a povčrach slovanskjfch, v Praze 1879". O rož- 
marinu (srb. i-užmarin, č. rožmarina, pol. rozmarjn, r. rožmarin . . .) govori knjiga na 
str. 219— 22G. Jugoslov. imena prim. v Sulekovej že navedenej knjigi na str. 549. 
Marsikaj slovanskega ima tudi Ang. de Gubernatisa delo ,,La mjtbologie des plantes 
ou les legend es du regne vegetal". Tome I. Pariš 1878. 



111 

rosemary (t. j. rose in Mary), tako tudi y našem rožmarinu ni 
sluha o rosi, ali pač o roži, kakor da bi prvotne besede pryi del bil 
rosa ^^ roža in ne ros ==» rosa. Tedaj tudi tu zgoli ljudska besedo- 
tvoritev, da udobi beseda kolikor toliko domač obraz. Čudno je pa 
zopet to, da smatra ndrodna pesen sama rožmarin za tujo rastlino, 
kajti včasi mu daje pridevek „nem^ki^. 

Saj se ze vseh pozn4, 

Zelen pušlfec \mk — 

Z rožmarina nčmAkega 

Z nagelna erdečega. St. Vraz N&r. pdsni I. 180. 

Po vrtu je Spanci rala, 

Pa rožice nabirala, 

De si bo pušeljc delala. 

Iz rožmarina nemškega 

In nagelj ua rdečega, 

In nageljna rdečega. M. Valjavec N4r. prip. str. IV. 

Po takih prostondrodnih nazorih sklepati kaj o zgodovini besede 
zdi se mi prav nevarno in tudi z znanstvenega stališča jedva 
dopuščeno. V tem posebnem slučaji je pa sicer prav tako mogoče, 
da smo dobili besedo iz juga, kakor da nam jo je dal nemški sosed, — 
ali z drugimi besedami, naš rožmarin postal je lahko tako iz 
rosmarinus oziroma rosmarino kakor iz rosmarin. 

Kakor pri rožmarinu na rožo mislilo se je v besedah libeček, 
libček, Ijubistok, lubszczyk... na ljubiti,^) o čemer 
se moremo tudi prepričati po ostalinah narodnega 
slovstva. Na Češkem devljejo matere hčerkam libeček do kopeli, da 
bi se odrastle lažje in stalnejše prikupile možčm. Takisto delajo ruska 
in srbska dekleta, da postanejo krasnejša, in maloruska devica vpraša 
Ijubčeka svojega, ali se je v Ijubistoku kopal, da se jej je tako pri- 
ljubil. Na Srbskem dajejo zar6čencema miloduha, da se mi- 
lu j e ta t. j. 1 j u b i ta. * Vse to in še marsikaj drugega porodilo se 
je v narodu stoprav, ko je bil udahnol v besedo pojem ljubiti. 
Rastline torej ni imenoval tako, ker jej je že spo- 
četka prisvajal čarovnelastnosti in moči, ampak ko 
jej je bil im6 po svojem prenaredil, dal jej je po- 



* Navadna potočnica (mjosotis palustris L.), ki slove v velnišč. nezabudka = n. 
Tf^rgissmeinnicht ima v maloru^čini spomina vredno ime: ljubi mene. Gl. Zakrevskij 
op. cit. pg. 388. 

' Prim. Pr. Sobotka op. cit. pg. 342. V Nemcih ima liebstttckel isti 
pomen in enako važnost. Gl. A. Wuttke Der deutsche Volksabei-glaube der Ge- 
genwart, 2. Aufl., Berlin 1869, na straneh 98, 342, 343. 



112 

1 a g o m a tudi p r i m e r ii o s y m h o 1 i k o. Da bi bilo ostalo rast- 
lini prvotno im6 1 i g u r k a , javaljne bi bila postala (kakor tudi v Li- 
guriji ni bila) znamenje zveste ljubezni in kar se jej še sicer prisvaja. 
V tem oziru imamo dobro analogijo v ndrodnih pripo- 
vedkah, razpravljajočih postanek kakšnega mesta, s e 1 a ali 
gradu, vzlasti po krajih, ki so bili nekdaj slovanski, a je 
zdaj zaseda nemško prebivalstvo. Ker so ljudstvu nem- 
škemu imena takih krajev nejasna, razlaga je po svojem, in zares 
postane iz slovanske liesede nemška, dasi z jezikoslov- 
nega stališča ni med njima prav nobene sorodnosti. 
Da boljše osvetim kar mislim , stoj tukaj tak primer. Mnogo krajevnih 
imžu slovanskih je stvarjenih po brezi (staroslov. breza, betula). Nemei 
so prekrstili dotična imena po krajih in časih pi*av različno in med drugim 
tudi v F resa C h, Friesach, Friesaek. Poslednja beseda zvoni 
popolnoma nemški in je bila povod narodnej ali Ijudskej etvmologiji. 
Pravljica namreč poroča, da je bil nekdaj zlodej vse samopašne plemiče 
polovil in utaknol v veliko vrečo, s ktero je vesel frčal proti peklu. 
V Friesacku zadene se tako močno ob crkvžni stolp, da se vreča ne- 
koliko pretrga in četrtina plemičev popada na tl4. Bili so jako veseli, 
da so ušli vragovim krempljem in v zahvalo nadeli so kraju im6 Frie-sack 
= Frei-sack. ^ K a k o r j e tu iz p o d o m a č e n e g a krajevnega 
imena nastala pravljica, prav tako dobilaje tujega 
naziva rastlina v nas svojo sjmboliko, ko se jej je 
bilo toliko izpre menilo imž, da se je glasilo slo- 
vanski. Krek. 



Slovenske besede v koroškej nemščini. 

Spisal Davorin Trstenjak. 

le besede sem nabral iz Lexerjeve knjige: „Kaernth. Idiotikon". 
Gotovo jih še med narodom več živi. Gospodje koroško-slovenski du- 
hovniki, kteri med Nemci pastirijo, nabrali bi jih lahko in v tem listu 
objavili, ker take zbirke niso samo važne za jeziko-, temveč tudi za 
zgodovinoslovca. Že rajni slavni Jarnik je takih besed nekoliko nabral, 
ali tudi ne popolnoma. Ta zbirčica utegne bivati komu v spodbudo. 
Slovenske besede v koroškej nemščini so t^-le: 

Balanka, Rollkegelbahn , v koreniki in obliki slov. valjanka, iz 
valjam, rolle, walze. 



» A. Kuhn Markische Sagen und Maichon, Berlin 1843, pg. 153, 154. 



113 

Barless, Specht, tudi po Tirolskem znana beseda, * barglez, brglez. 
G 1 u p p ' n , heimliche Blicke than, staroslov. g 1 y p - a t i , raalorns. h 1 y p- 

na t, circumspicere , holsteinsko glupen, anschielen, in sleško 

glapsch, tuckisch; ta beseda je iz slovanščine. 
Goseh, Mistgoseh, Karren, worin der Dunger auf die AnhOhen 

gefuhrt wird, slov. koš geflochtener Wagenkorb. 
Grah'l, Orah^lizen, Rosswicke. slov. grahol, graholica isto. 
Graupe, etwas zusammenhockendes, slov. krop, gedrungen, gekriiramt. 
G r o t a m , Wagen mit zwei Radern , slov. g r o t e , sansk. g a r t a , 

Karren. 
Gruda, Stfick, Brocken, slov. gruda z enakim pomenom. 
Gruschger, Guschger, Eidechse, slov. k u š č e r. 
Gandl, ein Menseh, der viel, aber wenig Gediegenes spricht, slov. 

godem, godla s sličnim pomenom, v besedi gandl je ohranjen še 

stari nosnik: gand. 
Gaug'ln, heftige Bewegung machen, slov. guglati, schaukeln. 
Gatschele, Schwein, slov. koče, kocka, na Goriškem in pri Slo- 
vencih na Venetskem: kokec, Ferkel, magyarski kotsa, porca, 

iz slov. 
Grougge, Krummbeiu, slov. krak, krok. kruk, isto. 
Gratschen, erocire, slov. krafiati, krokati, krokar, corvus. 
Happen, schnappen, slov. h a pati, isto. 
Katsch^n, schlechte Hutte, slov. koča. 

K č r p e n , den Frčschen den Kopf abschneiden, rnsk. k o r p n u t , scindere. 
Kruden, Erdseholle, slov. gruda. 

Mauken, nach Feuchtigkeit riechen, moknoti — moker — mo- 
krota. 
Maundln, z5gern, slov. mudim, cunctor. 
Megg'n, verwunden, slovaški magovat, srbski maz-nut, einen 

starken Hieb versetzen. 
M^sn, die Augen zudrucken, slov. mežati. 
Cule, dummer Menseh, slov. o le, slovaški ole, ruski ol-uh z istim 

pomenom, pimeri še al-ša (auša) Nanin. 
P e i 1 , Holzpropf far das Spundloch, slov. pila, p i 1 k a. 
Plutzen, pudendum muliebre, slov. pyca, pyčka, isto, češki pyj, 

membnim virile. 
Puttele, Lockruf ffir Huhner, rusk. in slov. puta, Henne. 
Pop p lat, mit Enospen versehen, slov. pop, popje, popike, 

Knospen. 
Putsch, Wassergef&ss, slov. buča. 
Petschefn, gebratene Btiben, slov. p e č e t i n a. 
Prentln, beim Liebchen nd.chtliche Besuehe macheu, ruski prentat, 

8 



114 

comprimere, prjatatizprentat, verheimlichen, vest^cken, P r e n 1 1- 

hiitte, Ort zum Verbergen. 
Babisch, rabousch, rosch, Kerbholz, slov. rovaš, dialekt, r o u s. 
Raggl. eine Stange, welche noch mit einem Theile der zugespitzten 

Aeste versehen ist, slov. raglica, raj ca isto, litovsk. raginti, 

stacheln. 
Račk, das griine schleimichte Wasserinoos, po aphaeresi, ker koroško- 

slov. narečje gutturalce težko izgovarja, slov. krak. Glej Scheiniggov 

„Obraz", Kres I. 
Schalaz'n, sich mit jemanden unterhalten, slov. šaliti, seherzen, 

spassen. 
Storre, Stock, slov. Štor. 
T a p p n , Schlag, slov. t e p , t e p e m , schlage. 
Tr5be, Kuhfiitter, d<as abgebruht und mit KI e i en untermischt ist, 

slov. otrobe. 
T u m p e t , abges tiimpft, slov. t u ra p a s t , t ii m p a t , staroslov. t j^ p , 

obtusus. 
Tetschen, schlagen, iz tolč, tlč. 
T s C h a p ' n , mit einer Ruthe schlagen am Tage der unschuldigeu Kinder. 

slov. Sčapati, šapati, ščap, ščapee, Ladstock. 
Tschoja, Schojen, Nusshaher, v stajerskej in tirolskej nemsc. znano, 

slov. šoja. 
Tschuk, Uhu, slov. čuk. 
Tscherfel, schlehter Scbuh, slov. črevelj. 
Tschreapp'n, Scherbe, slov. črep, črepinja. 
Tschutschele, vulva, slov. c u c a. 
Tschuppl, Buschel, srb. čupa, Haarbusehel, tirolskonem. tschaup- 

moas, die Haubenmeise, slov. ču pari ca; Janežič ima dialekt. 

č a u p a r C a. 
Tschischken, tirol. tschitschen, aufleuchten, slov. čučkati, 

na Blaževo se z blagoslovljenimi svečami čučka, sansk. fuč, 

lucero. Iz tega debla so slovenska imena: Čuček, Oučko, 
Tschuggn, niedertschuggn, hocken, slov. čučnut, kučnut, 

čuknut, isto. 
Tschmoigge, halbgedruckte Birne, slov. cmokat, knetten, difickeu, 

cmok, KnCdl, der gedruckte. 
Tschappln, unverstandlich reden, slov. čebljati. 
Tschouder, tschčderle, zerzaustes, buschichtes Haar ; tschoudret, slov. 

koder, kodrast. Tudi srednjenemški k u d e r , stuppa, floceus, dialekt. 

kauder, švicarski: kiider floceus lanae, kauderig, stnppens, 

dolenjenem. kudderich horridus de capillis, a gotovo so te besede 

iz slovanščiue, ker jih skandiuavščiua in gothsčiua ne poznate, rtočim 



115 

razširja staroslov. deblo k^d svoje veje po vseh slovanskih jezicih; 

nisk. kiid^H, polsk. k^dziel, gorenjeliiž. kiidzel, česk. kudel, 

srl). kudelja, ceI6 lotiški kSdelš, fasciculus stuppae, in ker 

nemški jezik glasnika A- ne izpreminja vr, jetschodrat,tschodrig 

gotovo iz korotanske slov. sprejeto. 
Tschoppen, verstoppeln, primeri: ^ep. 
Z e n i z e n , Grundstuck nahe an einem Walde meist moosiohter Art, 

menda iz senca, v senčnatem kraji ležeče zemljišče. 
Zorkln, die Zapfchen der Eieheln, iz evorkelj, srb. čvor, Knotten, 

Enollen. 
Zwilln, laut schreien, slov. cvilitL 
Z u r r e , grosser Sack von grober Leinwand, slov. š u r a (Jarnik, Etjraolog. 

123) rusk. ščura, Sack. 
Z a u C h e n , Bach der nur beim Regen fliesst, slov. Suha. 
Wusele, Wu8chele, Laus in der Kindersprache, slov. vuS, uš. 



Poročilo o hrvatskej ki\jiževiiosti. 

Spisuje /. Steklasa. 

IV. 

1. Književno cviece Lavosjava Vukeliča. Pribrao Bude Budisay- 
Ijevič. Sa slikom, u vrlo elegantnom izdanju, tiskom ^dioničke tiskare**; osmina, 
str. 313. Ciena za predbrojnike 1 for. Drugo izdanje. Lavoslav Vukelič ni mnogo 
pisal, ker je dosta mlad umrl, ali to, kar je napisal, je zares cvetje. Njegov prijatelj, 
veliki župan, izdal je po njegovej smrti zbrane pesni in pripovesti, ki so se tako 
hitro razprodale, da je knjiga doživela v kratkem drugo izdanje. Jezik je krasen in v 
vsakem oziru dovršen. 

2. Pedagogi j a. I. dio. Uzgojoslovje. Sastavio Stjepan Basariček, učitelj 
kr. preparandije u Zagrebu. Drugo, posve preradjeno izdanje. Naklada hrv. pedagogijsko- 
kjiževnog sbora. 1882. Osmina, str. 214. Tisak Albrecbtov. Ciena 1 for. PaedagogiŠko- 
književni zbor v Zagrebu izdal je že več paedagogičnib knjig, ter opozorujem na-nje 
naSe slovenske paedagoge pri sestavljanji šolskih knjig za naša učiteljišča, ktera po- 
stanejo sčasoma slovenska. 

3. Slavonija od X. do XIII. stolječa. Bazpravica, što ju je povodom 
spisa „Die Entstehung Croatiens" od F. Pesty-a napisao V. Klaic. Zagreb. 1882. Ciena 
40 nov. Tisak dioničke tiskare. Tajnik pri magjarskej akademiji v Budim -Pesti, 
F. Pest/, je na početku 1. 1882. izdid brošuro „Die Ii]ntstehung Croatiens**, v kterej se 
fnidi dokazati, da je bila današnja HiTatska (posebno pa župauije zagrebška, varaž- 
dinska in križevska) že od X. veka del Ogerske, da je v XIII. veku dobila ime Sla- 
vonija in Se le v 18. veku postala Hrvatska. Na to držo vito trditev odgovoril je 
V. Klaič v navedenej knjižici prav temeljito in jasno, da so bili v teh predelih Hrvatje 
gospodarji od 7. veka do dandanes, a Magyari samo do Di*ave. Za historika so te 

razprave prav podučljive. 

o 



116 

4. Društvo sv. Jeroiiima v Zagrebu je za leto 1882. izdalo pet kujig in 
sicer: 1) Život svetaca i svetica božjih za mjesec kolovoz od dr. Franjc Ivekoviča. 
2) Vinogradarstvo i pivničai*stvo za puk. Napisao Fran Kuralt, tajnik gospod arskogsi 
druStva. 2) Vjekopis dra. Juija Dobrile, biskupa trščansko-koparskoga. Napisao Cvjetko 
Bubetič. Sa slikom. Ciena 30 nov. Lep životopis vrednega f^kofa^ kterega življenje 
je opisano tudi v koledarji družbe sv. Mohorja. 4) Domača dvorba bolestnika. Napisao 
prof. dr. A. Lobmajer. Kot dodatek djelcu je napisal Cv. Rubetič: ^Eako se je bo- 
lestniku skrbiti za duj^u?*^ Ta knjiga je pisana za narod v prav domačem slogu ter 
bode za ljudstvo od veliko koristi. Slavni odbor družbe sv. Mohorja bi slovenskemu na- 
rodu gotovo ugodil, ko bi mu slično delce podaril. 5) Danica, koledar i Ijetopis družtva 
svetojeronimskoga za g. 1883. Ta koledar se tiska v 22.000 iztisih, najbolj^ dokaz, 
kako je med narodom razsipen. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu je osnovano na 
istih temeljih in v isto svrho, kakor naše slovensko društvo sv. Mohorja, ter se je za- 
čelo prav lepo razvijati. Letni član plača 50 kr. ; utemeljitelji pa se dele na tri rede 
in sicer po svoti, ktera se ima vplačevati. Član prvega reda plača 15 for., dnigega 
reda 10 for. a tretjega 5 for.; prvi dobi po tri iztise vsake knjige, kolikor jih društvo 
izda, di-ugi po dva, tretji pa po en iztis. Društvo še ni tako v narodu razširjeno, kakor 
naše slovensko, ali tudi to bode sčasoma, posebno ker se zato zavzimljejo javne oblasti, 
d oči m se pri nas samo častita duhovščina največ trudi, da se društvo vzdrži in razširja. 

5. Matica Hrvatska v Zagrebu je izdala za 1. 1881. v vsem sedem knjig, in 
sicer pet za svoje članove za navadni (.'] for.) letni prinesek, dve pa je prevzela v svojo 
naklado ter jih daje svojim članom za zmanjšano ceno. Knjige za Člane so sledeče: 
1) Šulek. Lučba za svakoga. Sa slikami. Ta knjiga je zares lepa, pa tudi praktična, 
posebno za gospodinje. Vredno bi bilo, da tudi Matica Slovenska slično knjigo na 
svetlo spravi, kajti takih praktičnih knjig Slovenci kaj pogrešamo. 2) Dunij-Tomič. 
Poviest grčka. To je prva knjiga občne povesti, ktero je naumila Matica Hrvatska 
izdati. Nam se knjiga ne dopada, ker je prevod iz fi-ancoskega, pa vrh tega še jezik 
prav okoren. 3) Jurkovič. Sabrane pripoviesti. Svezak H. Jurkovičeve pripovesti se 
prav rade čitajo, ker se v njih nahaja mnogo naravnega humorja, a jezik pisateljev je 
klassičen. 4) Miler. Cvieta i Miljenko. Tragedija. To delo je nagradjeno. 5) Šenoa. 
Izabrane pjesme. S uvodom Fr. Markoviča. Elegantno izdanje. — A v nakladi svojej 
pa je izdala „ Matica" : Prievodi grčkih i rimskih klasika. In sicer: Svezek 1. Homer. 
Odjsseja. Preveo T. Maretič. Za Članove „Matice** 1 for.; knjižarska cena 1*50 for. 
Svezek 2. Sallustij. Djela. Preveo Ad. Veber. Za članove 40 nov., v knjižari 60 n. 

Za 1. 1882. bode izdala „Matica Hrvatska** zopet mnogo lepih knjig, in sicer 
„Smičiklasovo poviest hrvatsko" L del, potem od prirodoslovnih lepo illustrovane 
,,knjige izumov'* od dr. M. KiSpatiča; nadalje se obeča prof. dr. Blaža Lorkoviča : Raz- 
govori o narodnem gospodarstvu. V zabavnej knjižnici pa misli izdati „Matica** naj- 
boljša domača belletristična dela Janka Jurkoviča, Jos. Eug. Tomiča in Ferde Beci<*a, 
pa morda tudi kak izvrsten prevod iz slovanskih belletrističuih del. Slovencem, ki ra- 
zumejo hrvatski, priporočamo, da pristopijo k „Matici** kot članovi, kajti za 3 for. se 
ne dobi nikjer toliko krasnih knjig, kakor pri tem društvu. Prijaviti se more vsak 
pri svojem poverjeniku, kjer pa tega ni, direktno pri blagajniku gosp. Ivanu Ko- 
strenčiču v Zagrebu. — Od grških klassikov bode „Matica" izdala za 1. 1882. Ho- 
raerovo Ilijado v prevodu od Tome Maretiča. 



117 



Drobnosti. 

GlaslieBa Matlea. Glasbena Matica je ravnokar razposlala svojim udom skladbe 
za 1. 1882. in podala slovenskemu občinstvu lepo vrsto glasbenih proizvodov. 

a) V tihem mraku. Fantazija za klavir zložil F. S. Vilhar. Op. 30. To je 
prav čedna in nežna skladba. Vse je tako melodi(?no in milo izvedeno, da odgovarja 
cela kompozicija popolnoma svojemu naslovu. Od igralca se sicer tu ne terja posebna 
tehnična spretnost, ali komad postane po tem nekaj težji, ker se mora strogo na razna 
znamenja paziti, kako se naj igra: kajti inače se lahko izgubi utis, ktei*ega hoče skla- 
datelj pouzročiti po izpremembah, kakor slikar po menjajočej se senci in svetlobi. 

b) Mornar. Pesen za nizi glas zložil F. S. V i Ih a r. Op. 66. Ta pesen je pač le za 
močen in dobro izurjen bas. Razna čutila, ki se v besedah izražajo, moramo tudi v 
skladbi nahaj&ti, in to je g. Vilhar izvrstno pogodil. Treba je le, da to pevec dobro 
izrazi in poslušalcem v srce utisne, ali za vse to potrebujemo močnega in dobm olika- 
nega glasa. Skladba, v e-molu recitativno začenši, kakor da kaže notranjo nemirnost, 
vzbnja v sledečem des-dnrovem stavku, mehkejše, rekel bi skoro otožno čutje, izraža v 
e8-duru večjo odločnost, ki še v allegni c-mola narašča, a slednjič se vrača k mehkemu, 
nežnemu ^andante" (des-dnr). Na vsak način se mora ta kompozicija k najboljšim svoje 
vrste prištevati! Kot pogrešek smo le zapazili, da se je na str. 4. v 3. mahu pre- 
mestilo o znamenje j;? pred d v pevskem glasu izpustilo. 

c) „61asbena Matica", kitica slovenskih narodnih pesnij podaje v X. zvezku 
ednajst večjidel narodnih napevov, ktere je za mešan in za moški zbor sestavil, uredil 
in harmonizoval Anton Foerster. — Uarmonlzacija odgovarja celo značaju teh pesnij, 
in je priprosta in naravna. Jako ljubko in dražljivo se poje pesmica: ^Popotnik pridem 
čez goro**. Ali pa bode prva pesen: „Ko dan se zaznava" v šestih glasovih peta, kjer 
se sopran in tenor v oktavah spajata, poseben utis delala, o tem bi pač dvomili; zdi 
se nam preoster. — Zvezek XI. sodržuje ^Vojaci na poti", za moški zbor uglasbil 
Anton Ne d ved. To je samostojna skladba, ki zahteva močen zbor zavoljo svoje dol- 
žine, kakor tudi ker se mora odločno in krepko peti. Nektere posamnosti so prav lepe, 
a včasih se čujejo glasovi, o kterih bi Človek mislil, da jih je že kje drugje slišal. — 

V zvezku XII. nahajajo se „Št.iije slovenski napevi", ktere je uglasbil Anton N e d v e d. 
Vsi Štirje zbori so prav mični, vendar se nam dozdevlje, kakor da bi se bil skladatelj 
neke druge „zvezne** (štev. 1) v d-duru in dnige podoknice (štev. 3) tudi v a-duru 
temno spominjal, ali ta oddaljena sorodnost je le poznavalcu vidljiva. — Slednjič še 
omenimo „Lavoriko". To je kitica slov. narodnih pesnij za vsak glas posebej, in jo 
moramo vsakemu priporočati, komur je kaj do slovenskega petja. Letos nahajamo v 
njej 17 pesnij. 

Iz navedenega razvidijo naši čitatelji, da deluje „Glasbena Matica" lepo in uspešno. 
S takim delovanjem si bode gotovo še več prijateljev pridobila, in ona zaslužuje, da 
jej postane ud in podpornik ne le vsaka čitalnica ali pevsko društvo, temveč tudi po- 
samezniki, kterim je le mogoče udeleževati se lepega slovenskega petja. Za dva gold. 
se gotovo vsakemu dovolj ponuja! M.' 

Geometrija za nlj^e gimnazije. Spisal dr. Fr. vitez Močnik. Po devet- 
najstem natisku poslovenil J. Celestina. Prvi del. V berilo vtisnenih je 126 slik. 

V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. v. Kleinmajrr & Fed. Bamberg. 1883. — Knjiga, 
ki ima služiti že od početka prihodnjega šolskega tečaja kot učna knjiga v piTem 
gvmnasijskem razredu, zadostuje popolnoma na vse strani, in ni dvomiti, da jo bode 
kot učno knjigo tudi visoko ministerstvo potrdilo. Prestava nemške učne knjige je 
točna^ vse one prednosti, ktere smo že navedli pri prestavi „aritmetike" (glej Ki*es 1882. 
št. 12.), nahajajo se tudi tu. V naai^sikterepj ozin^ nam pa ugaja „geometrija" še bolj, 



118 

kakor „aritmetika". Gosp. prel^gatelj se ni pretesno naslanjal na nemški original — 
in tako je jezik gladkojši, stavki kračji, kakor tam pa tam v aritmetiki. Nektere 
pomanjkljivosti pa, ki se v originalu nahajajo^ so se v prevodu odstranile. Tako se 
na pr. bere ne le v Močnikovih nego tudi v nektorih drugih nemških knjigah izrek: 
„das Dreieck ist eine von drei Geraden begi-anzte Figur". Ako se pa že prej določi, 
„da imenujemo vsako ravno ploskvo, ktero omejujejo črte, lik", mora se tudi reči: 
„ravno ploskev, ktero omejujejo tri daljice (t. j. ravne črte), zovemo trikotnik". 
Tisto velja tudi o četverokotniku — mnogokotniku. 

V §. 50. se bere pravilno izvod: „Vnanji kot trikotnikov je jednak vsoti obeh 
dveh noti-anjih njemu ne priležnih koto v". Zakaj se potem v istem §. še govori 
o „zvunajnemu kotu nasprotnih znotrajnih kotih", ni razvidno; ravno tako ne, zakaj 
se že v §.45. razlaga o „nasprotnih kotih v trikotniku!" To bi se bilo lahko izpustilo. 

Terminologija nam vseskozi jako ugaja, in za naše razmere je na]pripraTnej§e, 
da se v Šolskej knjigi slovenskemu izraeu vsakokrat nemški ali sploh znani terminus 
dostavi; kajti učenec mora vedeti oba izraza skupaj, potom si jih lahko zapomni! Sem 
ter tja še nahajamo za isti pojem razne izraze, boljše bi menda bilo, da bi se le enega 
izraza posluževali, tako da bi se ne reklo enkrat „umanjeno", drugokrat pa „umaljeno" (?), 
jji-azstoja" — „ra8toj" itd. 

Utis zvunanje oblike pa je vseskozi prijeten. Tisk pravilen in Čist. Tiskovnih 
pomot ni skoro najti, nekterih malenkostij pa nam ni treba omenjati, kakor da mora 
na strani 85. v vi*sti 14. od spodaj stati MZ namesto AZ. Slike so pravilne in prav 
lepo izdelane ; črki (i in X ste se odstranili, kakor so se tudi g = grundlinie, h = holie, 
f = flacheninhalt, s črkami o = osnovnica, v = višina, p = ploščina zamenile. 

Omenili bi še, da nam ne ugaja pisava : „dve daljici sta jednaki" ali „dve premi, 
kateri stojita" itd. Je-li treba, izogibati se pravilnih oblik ste, stojite za f. n. dual. ? 
Vsled te pisave so se menda tudi pomote vrinole, kakor na pr. ona na str. 73. v 3. 
vrsti od spodaj „so — razdelnici". Z „aritmetiko" in „geometrijo" smo tedaj za to in 
prihodnje šolsko leto preskrbljeni, in častitamo gosp. prelagatelju k uspešnemu de- 
lovanju! V. BorUner. 

Paedagogika XIII. V 8. štev. goriškega lista: „Folium Periodicum 
Archidioeceseos Goritiensis" od L 1882. beremo na str. 238—244 prav zanimivo raz- 
pravo pod naslovom pPaedagogica XIII." o krivih in prisiljenih uzorih naših pesnikov. 
Spis je obelodanil znani naš sodelavec, dr. Mah nič, professor bogoslovja v Gorici, in 
mi ga vsem latinščiue veščim čitateljom priporočamo. Ob enem pa pričakujemo, da 
bode g. pisatelj svoje razpravo nadaljeval. S. 

Mačeha. Novela gospe Pavline Pajkove v češkem prevodu. V 
Brnu na Moravskem izhaja letos že drugo leto vsakega 1. in 15. dne v meseci „Zora, 
časopis zabavnč-poučuy". List, kterega ureduje g. B. Popelka, je blizu tako uravnan 
kakor naš list ter prinaša zraven podučnih člankov mnogo zanimivega berila. Letos je 
začela 1. štev. „Zorina" v prevodu donašati novelo gospe P. Pajkove, Mačeho, 
ktero smo bili mi v lanskem Kresu svojim čitateljem podali. Naši bratje Oehi se ne 
bojijo, kakor Slovenci, prevajati duševnih proizvodov drugih slovanskih narodov in jih 
svojemu občinstvu podajati, dobro vedoč, da se narodi tako najbolj med seboj spozna- 
vajo. Mimogrede omenimo, da se med vsemi Slovani skoro najbolj Čehi za naše slovstvo 
brigajo in ga svojemu občinstvu v prevodih podajejo. Tudi iz prevoda novele Mačehe 
daje se sklepati, da vedo drugi Slovani duševne proizvode marsikterih naših pisateljev 
bolje ceniti nego Slovenci sami! Zora obsega vsakokrat 3 pole v 4® in veljd na leto 
le 360 gld. Vsem češčine zmožnim čitateljem pripoi*očamo najtopleje ta izbomi Češki 
Icposlovnik ! S, 



119 

Tri pesaf S« Gregror^lča y nemškein prevodu. V 3. m 4. 6. štev. nemškega 
(lisopisa f^laTische Rundschau'^ obelodanil je v nemi^kem prevodu na.^ sodelavec 
Igo Kaš, pod imenom I. K. Wienfried tri pesni S. Gregorčiča, in sicer „Iz- 
eubljeni cvet", „Srce sirota" in „V pepelnični noči". Vzlasti zadnjo pesen je g. KaS 
kaj lepo prevel ter s tem pokazal, da ima, kakor slovenski jezik v „Popotnih spo- 
minih'*, tudi nemški v svojej oblasti. Pri tej piiliki opomnimo, da nam podaje „Sla- 
»Bche Rundschau", ki je zdaj z „Reformo" združena, marsikaj podueljivega. Tu be- 
n-mo povest H. Sienkiewicza, pesni hižicko-srbskega pesnika Andreja Zejler-ja, 
bosni.^ko pripovedko „Z lat um beg"; tu nahajamo obširno kulturno zgodovinsko raz- 
pravo o poljskem žeustvu v XVI. XVII. stoletji, in vsak zvezek nas podučuje o slov- 
stvenem delovanji raznih slovanskih narodov. A ker tudi „Reforma" slovanska načela 
zastopa, priporočamo ta list svojim čitateljem. Velja na mesec 1 gld. na leto 12 gld. 
in se zdaj naročuje: Dunaj, VIII. Wickenburggasse 19. S. 

t SebastlJftH Žepi$9 kr. professor velike gjmnasije v Zagrebu, umrl je po 
kratkej bolezni 9. januarja t. 1. ob 9 uri zvečer. Žepič je rojen 18. jan. 1. 1829. v 
liojzdu poleg Tržiča na Kranjskem. Šolal se je v Ljubljani in dovrSivši 1. 1851, nia- 
uiro z odliko študiral je klassično iilologijo in slovenščino. Služil je za professorja 
najprej v Varaždinu, pot^m v Zagrebu in le nekaj časa v Novem mestu , od koder je 
2«^iwt prišel v Zagreb. Rajnki je bil jako marljiv filolog. Izdelal je prvi med Slo- 
vt-nci 1. 1875. za naše slov. gymnasije „Latinsko-slovenskevaje za I. gjmn. 
razred*^, po Jul. Alb. Diinnebierji, in spisal ^Slovar k latinskim vajam za I. in II. gymn. 
razred*; in sicer je prvi del latinsko-slovensko-nemški, drugi pa slovensko-latinski. 
S temi knjigami je Žepič pripomogel, da se je mogla praktično rabiti „Latinska 
kovnica za slovensko mladež", ktero je spisal 1. 1874. naš zaslužni P. Ladislav 
Hrovat, gjmn. prof. v Novem mestu. Za Hrvate ima Žepič razven tega, da je bil 
Hl«n najboljših professorjev na Hrvatskem, kakor „Pozor" piše, še to zaslugo, da je 
^>ieloval pri velikem akademijskem rečniku srbsko-hrvatskem in izdelal z dvema koUe- 
?oina skupaj „Vcliki latinsko-hrvatski slovar^^ Pri vsem tem pa ni svoje slovenske 
•iMrnovine nikdar pozabil. Zahajal je večkmt v svoj rojstni kraj, obiskaval kras svoje 
jforenjske strani, Blejsko in Bohinjsko jezero, ter se vedno zanimal za procvet našega 
«luT<tTa. Med mnogimi drugimi listi bil je vztrajen naročnik tudi našemu ter marsikaj 
htvoval za slovensko stvar, če mu je tudi bilo devet otrok rediti, izmed kterih je pri 
»"^(•jej smrti sedem neoskrbljenih zapustil. S. Žepič zasluži, da ga stavimo marsikte- 
mnii Slovencu njegovega stanii v posnemovalen zgled; kajti le potem, da se ves 
("Mteljski svet slovenski zanima za znanstveno delovanje in se ga udeležuje, 
•lojdn našemu, vzlasti znanstvenemu slovstvu boljša bodočnost. Zatorej slava ŽepiČevemu 
•pominu ! S. 

t Jože Žuža, vrl narodnjak in pivovar v Žalci na Štajerskem, umrl jo 10. jan. 
^ 1. Lahka mu žemljica! 

y LJablJani sedež c* kr. namestnije za Primorje In Kranjsko. V starih 
•*a«ih Habsburškega vladanja teh dežel bilo je Primorje vedno s Kranjsko pod isto 
upnTo zjedinjeno, ker je slednja dežela prirodna zaslomba primorskemu avstrijskemu 
^^*-tn, V to kolo ni le spadal Ti-st ampak tudi Reka, tedaj obe največji pristanišči se- 
"^Mje Avstro-Ogrske. Še leta 1860. so pričakovali, da pride c. kr. namestnija za te de- 
ž-^le zopet v Ljubljano! Zdaj, ko slovenske občine proj oblekel sem Še mlad 
Obleko ialno to, 
Na grobe TzoroT, sanj in nad 
Solze mi zdaj teko. 

(jregwcic. 

Med plemenitaši kranjske dežele bil je Koronini, grajščak Strmolski. 
v verskej zadevi častna izjema. Odkar mu je umrla že v tretjem letu 
njegovega zakona žena, in posebno ko je padel njegov edini sin Ivan pod 
turškim mečem pri obleganji mesta Dunaja po Sulejmanu, kterega je 
poklical znani Zapolya na pomoč proti Ferdinandu, ostarel je kakor črez 
noč sicer krepki mož in bolehal na melankoliji. Ker je vedel povrh, da 
izmrž po njem njegov rod, pečal se je bolj z verskimi stvarmi nego z 
viteštvom in postal eden največjih zaščitnikov sosednega samostana Ve- 
lesovskega. 

Naravno je torej, da ni bilo v Strmolu istega veselega življenja, 
kakor po drugih gradčh iste dobe in ta dolg čas je uplival mnogo na 
edino grajsko hčer, plavolasko Lavro, in to tem bolj, ker ni deklica 
imela temperamenta svojega roditelja, temveč bila živa, vesela in ra- 
dovanja željna kljubu svojemu skoro samostanskemu življenju. Tudi ko 
je že v svojem desetem letu zvedela , da je namenjena za samostan, ni 
je oplašila poslednja ne i*avno prijetna novica, kakor da bi si bUa mislila : 
Uživajmo življenje, dokler nam je moč. 

To ni bilo resnemu grajščaku posebno po volji. Zaradi tega mu 
tudi ni bilo ljubo prijateljstvo njegove hčere z nekoliko starejšo sestro 
Brdskega grajščaka, baronico Valerijo, ker je bil zadnji postal javni za- 
ščitnik luteranstva na Gorenjskem. 

Odsihdob tudi ni več obiskaval svojega soseda, kar je čutila vzlasti 
Lavra in se zaradi tega toliko pogosteje vozila sama na Brdo, kedar je 
bil reditelj z doma. 

Pri svojej prijateljici pa se je nalezla iste ženske mdovednosti, ki 
je toliko večja, kolikor bolj se mora zakrivati. 

Ondi jej je prišla tudi prva Trubeijeva knjiga v slovenskem jeziku 
v roke, namreč isti katekizem od 1. 1550. z naslovom : „ Anu kratku po- 
dučene skaterim vsaki človik more vnebu priti". 

Iz te knjige se je v nasprotji s svojo izgojo napila svobodomiseljiegii 
duha, ki ne ostane pri ženski ])rez posel)nega upliva. Tako je postala 
Lavra že v svojej nežnej mladosti po nevedoma in naključji skrivna lu- 
teranka. Vzbudila se jej je želja, seznaniti se osebno z glasovitim 
Janiejem Knafljem, o kterem je že od svoje prijateljice cula toliko za- 
nimivega. 



127 

Baš iz tega uzroka peljala se je Lavi-a tudi tisto nedeljo, ko je ljub- 
ljanski škof Urban y Eranji pridigoval, na Brdo in se dragi dan, kakor 
je znano, s Enafljem samim domii vozila. 

In ta nepričakovana vožnja je uplivala veliko na razširjenje verskih 
idej iste dobe. 

Stoprav nekaj tednov je služil Enafelj za Strmolskega kočijaša in 
že je moral s strahom pripoznati samemu sebi, da ni baš neprijetna takova 
služba in tako skrivališče, in ko bi bilo mogoče, hotel bi biti vse svoje 
dni jetnik na Strmolu. 

Največji in najbolj popolni značaj sprejema svoje zapovedi od srca, 
a ne nasprotno, trdi neki filosof. 

Tudi Enafelj, svest si svojega novega poklica med svojim na- 
rodom, bojeval se je v začetku proti takim poveljem in z nevoljo zrl, 
kako izgublja najlepši čas v brezdelavnosti. 

In ko se je hotel s silo iztrgati iz svoje nenadne situvacije ter mislil 
in študiral vso noč, kako precej zboljšati kritične zadeve svojih so- 
mišljenikov, ki so ga že zap6red nadlegovali z vprašanji o tem in onem 
ter mu očitavali neodločnost, cel6 omahljivost, indeferentisem, prišla je 
zopet grajska hči in dejala: 

„Peljiva se v ta in oni kraj, jezdiva v sosedni grad, pojdiva na 
lov^ itd. In kdo bi ne bil ubogal takej zapovedi lepe plavolaske? Na- 
ravno je bilo tedaj, da sta Enafelj in vesela grajska hči postala pri- 
jatelja, akoi'avno si nista zatijevala nikdar svojih sympathij ; in naš znanec 
je čutil enkrat nenadoma, ko je poljubil svojej gospici roko, da se jej 
trese, pa opazil je tudi, da občuje ona med vsemi grajskimi služabniki 
samo z njim in pogostoma brez opravka in uzroka. 

Tako je bilo položeno in zasejano zrnje prve udanosti kakor črez 
noč in nevedč v neizkušeno srce mlade grajščakinje, ki še ni slutilo tedaj, 
kako lahko se dvigne iz iskrice sočutja gromada ljubezni in strasti enako 
mogočnemu hrastu iz prahu, kamor je padlo po vetru zaneseno zrnice. 

Neko popoldne sta bila Enafelj in grajska hči na lovu na ptiče s 
sokolom visoko gore v smrekovem gozdu. Precej srečna sta bila v 
svojem poslu; kajti marsikterega krilatega pevca prinesel jima je bi- 
strogledi roparski pomočnik izmed vejevja. Mračiti se je jelo med tem 
in hipoma ju je prehitela na višavi velika ploha. 

Prisiljena sta bila torej vedriti pod košatim hrastom. 

^Nesrečo imam. Baš zdaj mora deževati, ko moram storiti še dolgo 
pot noc6j,*' povzame zdajci Enafelj besedo, ogleduj6č nebo, ali ni upanja, 
da se zboljša vreme. 

„Eam morate iti tako nenadno ^^^ vpmša gospica. 

^Važen posel imam v Eamniku. Že dva pota so mi pisali, naj 
pridem, in priti moram, a jaz sem odlagal vedno zaradi — " 



128 

„Cemu ste odlagali, povejte resnico Jarnej !" 

„Ker je tako prijetno pri vas in sem se bal vašega očeta, ko bi 
zvedel, da hodim v noči iz gradfi," odgovori tovariš in uprfe svoj pogled 
v gospico, da poslednja radovednosti in strahii v lice zarudf. 

„Saj ni pregreha hoditi v bližnje mesto, če imate važen opravek." 

„Pač ni, a ljudje mislijo, da je, in obsodili bi me, ko bi vedeli, 
kam hodim in zakaj.'' 

„0e vam dovolijo oče, nič ne d^. Pov^m jim in oba se peljeva tja 
po dnevu, če hočete," odgovori nekako skrbno zopet gospica. 

„Pro8im vas, tega ne smete ! Izgubljen bi bil jaz — in tudi nikdar 
več bi ne smel in ne mogel pot^m z vami govoriti. Poslednje l)i mi 
bilo najhujše." • 

Z naglasom in s tresočo besedo govoril je Knafelj zadnje besede 
in opazil je pot6m v svoje veselje, da je zanidela tudi njegova tovaršica. 

„Mi"zel veter brije, prehladfli se bodete gospica," nadaljuje zopet 
Jarnej. 

„Ne zebe me, da bi le dež prenehal," odgovori nekako v zadregi 
tovaršica in vendar mraza trepeče. 

A ko jo zavije nato Knafelj v svoj plašč, ne brani se mu, samo 
boji se, da bi se zdaj sam prehladil. 

„Le prepričajte se, da mi je gork6!" odgovori tovariš in kakor za 
pričo ulovi roko svoje tovaršice in m6ni, da je njena v primeri z nje- 
govo mrzla, — prehladna. 

Zopet udari vročica v dekličino lice, in to je menda krivo, da po- 
zabi, kdo drži njeno tresočo desnico, da je to — ubogi grajski kočijaš. 

„Zakaj sem moral priti na Strmol?" pravi črez nekoliko zopet 
Knafelj. 

„Ali vam je torej žal?" 

„Žal, ker sem priklenen zdaj z jeklenimi okovi, ki me pogubi prej 
ali pozneje." 

„Saj ste svobodni, saj lahko — ". ^Greste" je hotela morda mlada 
grajščakinja pristaviti, a ustrašila se je te strašne besede in dejala je 
rajši : 

„Kaplan Knafelj je kriv, da ste prišli k nam. Ko bi se ne bila 
tedaj jaz peljala na Brdo, poslal bi vas ne bil grajščak k nam, in jaz bi 
vas ne bila nikdar poznala." 

Slab in skriven vzdih se izvije pri teh besedah gospici iz prsij, a 
hoče ga zakriti s tem, da pristavi: 

„Ali poznate tudi vi Knaflja? Bog zna, kje je zdaj in ali je res 
še tako mlad in lep, kakor pravijo ljudje." 

^Poslednjega ne v6m, a znano mi je, da je najbolj nesrečen človek 
na svetu: kajti prijatelj sem njegov od mladih nog." 



129 

„Vi ?" začudi se gospica, kakor da ^n se razveselila ali pa nekoliko 
prestrašila tega poročila. 

„Ne bojte se me zaradi tega, gospica! Knafelj je pošten človek in 
če je na krivem potu, storila ga je le osoda krivoverca, kakor ga zove 
ljudstvo." 

„Ne, jaz imam rada Knaflja, tudi moja prijateljica baronica Brdska 
ljubi ga skrivaje, in njegova vera se mi ne dozdeva napačna. No v^m, 
čemu ga preganjajo kakor zapeljivca." 

V Ijubeznivej naivnosti govorila je gospica te besede in opogumila 
Knaflja, da jo je vprašal pot^m : 

„ Veste gospica, kje je Šmarca?" 

„Dobro ne v6m, a cula sem že to ime." 

„yas je uro hodi od Kamnika na bregu Bistrice in ondi je Knafelj 
domž. Ubogih kmetskih starišev sin je. Sam si je pridobil vednosti, 
ki. so potrebne za njegov stan, in opravljal potčm častno službo mestnega 
kaplana v Kamniku in v Kranji, od koder ga je pregnala zaslepljenost 
ljudstva, ker se ni upogoval vsakej sapici in ker je imel srce, preveč 
čuteže srce v prsih. Njegovo gorj6 je , da je izgrešil svoj poklic. Be- 
i*aštvo ga je tiralo kakor mnogo njegovih rojakov v duhovšnico, za ktero 
ni bil rojen, in spoznal je, ko je bilo prepozno, da najde le v Lutrovih 
idejah tolažbo v svojej nesreči." 

Tako je govoril Jarnej in čutil je ter se prepričal, da se zanima 
njegova tovaršica za nesrečnega Knaflja in da jej ugajajo njegove ideje. 
Nadaljeval je zaradi tega: 

„Ali veste gospica, da si zdaj Knafelj pri belem dnevu ni varen 
življenja ? On je bil že več potov v smrtnej nevarnosti ; gosposka je 
razpisala darilo na njegovo glavo, a on je komaj ubežal isto nedeljo iz 
Kranja in se potika zdaj po svetu, kakor izgubljeni sin, zapuščen od vsega 
sveta, Bog zna, kje!" 

To ni bil prejšnji grajski kočijaš, ki je govoril s tako odločnostjo o 
verskem renegatu; tako ume pripovedovati le človek, ki se v^ ogreti za 
lastne ideje in jim daruje svojo srečo. 

Naravno je torej, da se je med tem pripovedovanjem ustrašila go- 
spica svojega tovariša, in potčm je nekako boječe stopala z njim v 
dolino, ko je ponehala ploha. 

Angeljevo češčenje je zazvonilo globoko doli v Cerkljanskej crkvi, 
ko dospeta naša znanca na razpotje za Štefansko goro. 

Ondi postoji gospica Lavra in moli na glas angeljevo češčenje. 
Zgane se njen spremljevalec pri tej molitvi, kakor da bi bil stopil na 
modrasa, pot6m pa odgovarja s tresočim glasom molitvi svoje tovaršice, 
kakor dete, ki je bilo od matere kaznovano zaradi nepobožnosti. 



130 

Ni še bila končana molitev, ko Knaflja ginenje premaga; dalje ne 
more zakrivati več svojih čutil, ki so se mu vzbudila v tem trenotku, v 
stran se obrne in solza za solzo mu jame kapljati po lici. 

^Ali vam ni povšeči ta lepa molitev?" vpraša gospica začudjena. 

„Lepa je res, kdor jo moli iz srca in prepričanja v njeno svetost," 
pristavi Enafelj in nadaljuje pot^m: 

„Ne zamerite gospica, spomnil sem se v tem trenotku baš dragega 
pr^atelja, ki je tudi nekdaj s svojo ubogo materjo molil angeljevo če- 
ščenje; in verujte mi, srečen je bil še tedaj, pa samo tedaj, pozneje 
nikdar več. Pokopali so mu mater kmalu pot^m, v tuje mesto ga je 
vrgla osoda in v boji za življenje, za kruh, za nekaj časti pozabil je 
pot6m ono lepo molitev, — in prodal z njo svoj mir! In veste, kdo je 
bil ta moj nesrečni prijatelj, gospica?" 

„Eako bi ga poznala, a smili se mi. Jaz bi mu odpustila ta pre- 
grešek iz sile in prijatelj bi bil moj, ker tudi dobro čutim, kaj se pravi 
zapuščenemu biti na svetu in v varstvu otožnega in preostrega reditelja." 

Opogumile so Knaflja te mile, iz srca izvirajoče besede, položil je 
svojo roko nekako proseč v desnico svoje tovaršice in dejal: 

^Baronica Lavm, dovolite, da vas imenujem prvič s tem lepim 
imenom ter vam naznanjam, da ta nesrečni Jarnej Knafelj sam , ki je 
iskal zavetja v gradu vaše prijateljice in spoznal ondi v svoje gorjž — 
Vas in si nakopal na glavo zaradi tega prokletstvo svojih somišljenikov 
in svoje izbujene vesti ..." 

Stresla se je deklica pri teh besedah, kakor da bi bila zvedela ne- 
nadoma enako svojo nesrečo, in kakor blisk se je zasvetilo v igenej glavi : 
— kaj, ko bi bil isti nesrečni človek — 

A predno se je zavedela prav za prav te tako skrivnostne misli, 
zdrsnolo je koleno njenega tovariša na zemljo, objele so jo strastno nje- 
gove roke okoli pasii — in solze je čutila na svojih rokah. 

Opisovati nočemo dalje tega nepričakovanega prizora, le toliko do- 
stavimo, da se je zabeležila na tem mestu čudna osoda Jarneja Knaflja 
in njegove skrivne prijateljice Lavre Strmolske. 

Ko sta hitela pot6m v dolino, opazil je Knafelj, da jima nekdo od 
daleč sledi. 

Prišedši do grajskega ozidja, poslovi se od svoje spremljevalke in 
počaka svojega sledilca. A mrzel pot mu oblije čelo, ko se mu pri- 
bliža poslednji. Bil je naš znanec iz Podgorja Matija Goriček. 

„Kaj kolovratiš ti tod okoli v tem času?" ogovori ga Knafelj. da 
bi zakril svojo zadrego in strah pred svojim najbolj iskrenim somišljenikom, 
o kterem bi bil stavil, da gre zd-nj v smrt. 

„Kaj bi ne kolovratil jaz po teh strminah? Veste, jaz pravega lu- 
teranca dve uri daleč dišim, kakor pes klobaso v štiridesetdnevnem postu. 



131 



Saj so pa tudi redki postali taki somišljeniki dandanes. Enako orehom 
Y jeseni cepajo na zemljo, kar je jela gospoda tresti njihove vršiče.^ 

Zbledel je Knafelj pri tej opazki ; kajti dobro je umel, kam merijo 
tovariševe besede, in je pristavil : „Kaj je novega v Kamniku, Goriček ?" 

„Stobe vas pozdravlja in vam to pismo izroča. 2e tri dni prežim 
tli okoli Strmola kakor mačka na miš, a bilo vas ni na pregled, in- jaz 
nisem kriv, ako zveste novice, ki so popisane tu na papirji, že prepozno.^ 

Ogenj je ukresal pot^m Knafelj, užgal kopico listja pod bukvo ob 
potu in pri njegovej svetlobi čital je pismo. 

Nekterekrati je izpremenil čitaj6č barvo na lici, kar je v svoje 
veselje opazil Ooriček, nat6 pa je pristavil: 

„Hvala za poročilo ! Naznanite, da pridem, če bode mogoče, kmalu 
sam v Podgorje in tedaj uredim, kar je potrebnega!*' 

„To storite lahko še noc6j! Za gotovo vas še to noč pričakujeta 
pri Cerkljanskem župniku Gogala iz Kranja in Leskovic. Tudi Stobe 
pride menda tja in še več naših prijateljev; kajti važne stvari se imajo 
razsojevati; od Truberja z Nemškega došle so novice!'' 

Zopet je zbledel Knafelj pri teh besedah, kajti prepričal se je, da 
so zasledili njegovi prijatelji skrivališče na Strmolu in da ga čaka težko 
zagovarjanje in opravičevanje. 

^Naznani Goriček, da pridem tudi jaz, a pred polnočjo mi ni mo- 
goče, ter me za zdaj župniku priporoči!^ 

In ko je hotel mož oditi, poklical ga je še Knafelj k sebi in mu 
dejal: „Pa ne govori besede, s kom in kje si me videl noc6j! Tega ni 
treba nikomur znati. Jaz v^m, zakaj sem se izdal grajščakinji. "^ 

(Dalje pride.) 



Hipi blaženstva. 



Ji ajsrečueja sem jaz po pesni, 
Kedar se ravno vzbudi, 

In srce žareče jo vneto, 
Ali skrivnostno goji. 

Bog4 zahvaljujem vriskaje, 
Dh mi jo dal je ljubo, 

Bedeča in v sanjah presvetlih 
Čuvam je vedno skrbno. 



A kedar iz srca mi sili 
Venkaj, le venkaj med svet, 

Takrat, oj, že vene odpada 
Ridosti vzorne mi cvet. 

Najsrečneja tudi je mati, 
Ko še otroku jo vse, 

Ko njeno prezvesto naročje 
Mesto blaženstva mu je! 



132 



Sonetni venec. 



I. 



Irde nam modri, slast da poesije 
Homeru bila dražba je edina, 
Berač ko slep ua čast ti, domovina, 
Junakov pel je slavnih razprtije. 

Ob Pontu tam Ovid je elegije 
Ubiral slavne; petje je milina 
Tolažba mii in daljna očevina, 
Spomin najdražji Kima lepotije. 

Homer jaz nisem in Ovid sloveči, 

Athene niso mi domovje milo 

In rojen nisem v zvezdi se leskeči. 

Vse kar imam je petje, ki glasilo 
Domovju bo se v sreči in nesreči, 
Edino je najlepše tolažilo. 



II. 



Edino je najlepše tolažilo 

Nam misel sladka, da moči smo svoje, 

Domovje, ua oltar podali tvoje, 

Da vreme bi se tebi razvedrilo; 

Ime Slovencev da bi se častilo. 
Spoznal bi svet, da rod iiaš svete boje 
Za pravdo, čast bori, da pevec poje: 
Vsi bratov smo in sester vsi število. 

Pogled mi tvoj, obličje tvoje jasno 
Dnij mračnih vseh je mojih tolažilo 
In pesni tej darilo je prekrasno. 

Za skromno to kedo sicer plačilo 
Ime bi vpletal v venec blagoglasno. 
Ko pesnikov ua svetu bi ne bilo? 



III. 

Ko pesnikov na svetu bi ne bilo 
In angeljev v nebesih, kdo hozano 
Prepeval bi, ljubezen v srcih vžgano 
In lice tvoje bi slavil premilo? 

Ko solnce bi na nebu ne svetilo. 
Jezero zvezd hodilo pot neznano, 
Verjel kedo bi, upal neprestano. 
Da gori bode srce se spočilo? 

Uči nas vera, glave razsvetljene: , 
Ljubezen je oprala hudobije 
Adama v raji in njegove žene. 

Brez tebe tudi same elegije 

Bi peval jaz, brez nade saj nobene 

Lepoto pel kedo bi domačije? 



IV. 

Lepoto pel kedo bi domačije 
Pregnan kot jaz, ki sam živi v tujini, 
Zastonj pogled obrača po višini, 
Kjer srce drago mu brez upa bije, 

Kjer cesta tam se bela v gore vije 
In hišica stoji tam na strmini, 
Kjer mati stara zre po dragem sini, 
In oče sivolas že v grobu gnije. 

Kdor strupa prazni tii le polno mero, 
Kdor rob je večni, v sponah roki vije. 
Kdor žulov dk za črni kruh stotero, 

Kdor hlapec tak nikjer se ne spočije. 
Kako bi v vzore zidal prazno vero, 
In srca kdo bi slikal harmonije? 



133 



Milko Vogrin. 

Norela. Spisal dr. Stojan. 
(Dalje.) 

III. 

JNasledek Olginega razgovora z materjo bil je ta, da je hči odslej 
molčala ter kolikor mogoče zatajevala svoje notranje boje. Kedar je le 
količkaj mogla, pobegnola je skrivši iz materine bližine na vrt v svojo 
utico, ali si pa poiskala v zelenem gozdiči skrit prostorček. Tli se je 
pot^m razjokala, kakor malo dete, če vidi, da mu hoče kdo predrago 
mater odpeljati. Večkrat jo je naSla mati na skrivnem jokajočo, in solze 
v hčerinih oč6h segale so jej globoko v srce. Bilo jej je neskončno težko 
videt), kako žaluje in trpi njen otrok. Nehotoma je tedaj Olgo večkrat 
po uzroku njene ialosti popraševala, ali deklica se je vrgla, ne da bi besedice 
izpregovorila, materi v naročje in se v njenih objemih izjokala. 

To dušno stanje ni dolgo prenehalo. Sicer je istina, da čas vse 
ozdravi, ali ta izrek je presplošen. Mati se je varala, ko se je s prva 
tolažila s tem, da bode po nekih dneh Olga na vse pozabila in zopet 
poprejšnjo veselost pridobila. A td je bilo nasprotno. Olgino obličje 
bledelo je vedno bolj od dne do dne, njeni živci postajali ' so vsak dan 
bolj občutljivi, in uboga deklica se je včasi tresla kakor šiba na vodi. 
Tudi po noči ni bilo mini. Zdaj je celo noč prejokala, zdaj v sanjah 
govorila, zdaj blodila, da je mater, ki je z njo v istej sobi počivala, kar 
strah in groza obhajala . . . Kaj je bilo materi storiti ? Ali bi naj 
pisala očetu in ga prosila, naj pride v Poreče? Ali bi mu naj razkrila 
tajno Olgino ljubezen in povedala, kakšne nasledke je imel nje pogovor 
s hčeijo? 

Taka vprašanja so mučila mater, ko je čuvala po noč4h svojo hčer 
in devala jej na vročo, gorečo glavo mrzle obveze. Slednjič je pa skle- 
nola sama pri sebi, da hoče slušati hčerino nedolžno srce in stati mu 
sočutno na strani. Občutljiva materina nrav ni mogla več kazati iste 
osornosti proti svojemu dragemu otroku, kakor smo jo oni večer pri njej 
opazovali. Mati je zdaj poza))iIa. kar je zadnjič proti hčeri govorila, ter 
je začela Olgo pomihivalno tolažiti. Nje tolažba pa je bil lek dekliči- 
nemu srcu ! 

Ko je Olga že četrto noč, bilo je v soboto, vsa obupana v svojej 
postelji ua skrivntMn solze točila in kakor brezčutua zrla u6mo pred se, 
užalilo se je materi srce, da se ni mogla več premagovati, in to noč 
razkrila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej je, da je ne di od doma, 
in da se ne bode zveza z Robertom tako hitro vršila, kakor seje bilo določilo. 



134 

„Ni6 ge ni izgubljenega,^ tolaži jo zdaj mati. „Ako tToja ljubezen 
do Vogrina enaka ostane in ti le z njim srečna biti želiS, tudi to se 
lahko božja previdnost tako obrne, da vse po t?ojej želji in volji iztec^e. 
Nikar še ne obupaj, saj poznaš resnico starega pregovora: Človek obraba, 
Bog pa obrne. Če dobi dr. Vogrin stalno, dobro služV>o, potoni tudi jaz 
sama tej zvezi ne nasprotujem, ali zdaj te naj le tolaži prepričanje, da 
storim vse za te, kar je mogoče in kar tvoje sree požeU." 

Po teh besedah se je Olgi sree utolažilo. Začela je govoriti o Vo- 
grinu, o njegovem lepem značaji, plemenitem njegovem srci, in mati jo 
je molč6 poslušala. Vedela je, da si Olga, kakor vsak človek, go- 
vorjenjem le notranjo svojo žalost olajšuje. Med tem pa je vedno mrale 
obveze hčerki na čelo pokladala, in hvala Bogu, vse skupaj je tako dobro 
uplivalo na razdražene živce, da je hči to noč prvič zopet trdno spala. 

Visoko je stalo v nedeljo jutro solnce na nebu, ko se je Olga vzbu- 
dila. Mati je že bila na vrtu sama použila zajutrek, ker ni hot.ela iz 
sladkega spanja buditi svoje uboge hčerke. Kavno je vabilo v bližnjej 
crkvi „Marija na Otocč" k deset ej maši, ko je prišla Olga k materi 
na vrt. 

„Dobro jutro, moja ljuba mati," pozdravlja mater hči ter jo iskreno 
poljubi. „Danes si pač dolgo nd-me čakala! Zakaj me nisi bila vzbudila ?" 

„ Videla sem te mirno spečo." odvrne mati, „kakor da bi čuvali 
angelji nad teb6j, in zdelo se mi je, da se čutiš srečno v svojih blaženih 
sanjah. Nisem te torej hotela buditi, ker v^m, da je človek srečen, 
kedar spi. Njegov duh se tedaj ziblje po visokih uzornih višavah, on 
kroži breztelesen v blaženih, rajskih krogih, a ko se truplo vzbudi, vrne 
se zopet v dejansko, težko življenje." 

„61ej mama, danes se čutim bolj krepko," odgovori Olga pogumnega 
glasil. „Spala sem, kakor še nikdar v svojem življenji, trdno in mirno. 
Dolirodejni upliv nocojšnje noči razliva se po mojem telesu." 

In deklica je govorila resnico. Na njenem bledem . upadlem lici 
začela se je zopet rudečica prikazovati, in na njeno obličje vračala se je 
prejšnja vabljiva lepota. Srčni nemir je jel zapuščati njeno srce, in pri- 
čakovati je bilo, da se jej v kratkem povrne prejšnje veselo dušno stanje. 
Ali one živahne veselosti in duševnega mini, ki smo ga pred nekimi 
dnevi Se na njej občudovali, ni bilo videti zdaj na Olgi. Huda izkušiya, 
da ne more človek na tem svetu vsega doseči, po čemer hrepeni, pre- 
pričanje, da se mora boriti za najblažje čute svojega lastnega srca: vse 
to je neizkušenej deklici srce hudo potrlo in vzelo jej prejšnji dušni mir. 

„Kaj bodeve danes, ko je nedelja, celi dan delali," vpmša po 
kratkem premolku mati. „Danes in jutre sve še sam^, ali v torek že 
pridejo gostje k nam." 



135 

Mati je navlašč zamolčala ime barona Boberta Bende, ki je imel 
že v dveh dneh v Poreče priti. Bala se je, da bi z imenom, ki je bilo 
deklici tako zopemo, ne žalila mladega srca. 

„Veš kaj mama," odgovori nagloma hči; „pojdive tja na Otok v 
erkev! Imave še dovolj časa peljati se tja!" 

Materi je bil ta predlog povseči, in četrt ure pozneje vozila je že 
krepka, moška roka hčer in mater po bliščečej gladini Vrbskega jezera. 
Od vseh stranij so prihajali v čolnih tja na Otok okoličanje k desetej 
maši, in med njimi ste bili tudi naši znanki. Prijetno in harmonično 
pa se je razlegal glas zvonov, ki so vabili pobožne farane k službi božjej. 

Kakor pa človeško srce sploh v molitvi tolažbe in olajšanja išče ter 
v največje] sili k Bogu pošilja najsrčnejše prošnje in želje, tako je tudi 
Olgino srce vpletalo danes v crkvi novo prošnjo v svojo molitev. Bila je 
prošnja, naj Bog usliši njene srčne želje in jej podeli srečno prihodnost. 
Kakor pomladanska roža po pohlevnem deži zopet krepko na kvišku svojo 
glavico vzdiguje , tako je zdaj deklica pomlajena stopala srčno iz crkve ; 
povzdigoval jo je tolažilni čut, da je uslišana njena molitev. 

Celo nedeljo je prebila Olga v družbi svoje ljube matere. 

Različen je bil njun pogovor, a vsaka beseda iz dekličinih ust ka- 
zala je, kako srčno je udana hči svojej materi, in kako so jo bile sinoči 
potolažile njene besede. Olgino otročjo ljubezen pa je tudi mati dobro 
vračala. Ko ste govorili o prihodu barona Roberta, izmišljala si je Olga, 
kako bi se mogla njega izogibati. S prva je dejala, da hoče odslej tu 
ljudi in okolico spoznavati ter obiskavati v bližnjih kopelih, kakor v Vrbi, 
v Beljaku, znance in prijatelje. Teh potov in pohodov se pa sev6da ne 
sme baron Robert udeleževati, temveč ona gre s služkinjo sama ali pa 
z mateijo. 

Mati jej sicer to misel odobruje, a vendar pristavlja, da se ne spo- 
dobi brez moškega spremstva hoditi kam dalje in obiskavati bližnje ko- 
peli. Zatorej ne bode drugega kazalo, kakor prijazno vesti se proti Ro- 
bertu in z njim gostoljubno ravnati. „Midve sve v tem oziru od njega 
odvisni," končuje nap6sled mati, „dokler ne prideta oče in Rihard 
k nama." 

„Ako pa moram tukaj vedno le z Robertom občevati," odgovori Olga 
na te besede, „pot6m pa boljše, da bi ne bila nikdar sem v to kopel 
prišla. Kaj hočem z njim početi? Saj v6š, da mi je že njegova so- 
seščina zoperna, in strašno tesno mi je pri srci, kedar sem koli sama 
z njim." 

Razumna mati je takoj spoznala, da je Olgina izjava resnična. 
Bala se je torej, da še hči slednjič oboK, ako jo sili v dniščino , ktere 
ne mai*a. 

„Kaj pa hočem storiti, Olga?" vpraša nevoljno mati. 



136 

„Jaz v6m le eden pripomoček, in ta je, da pride Kihard k nama. 
Ker de nisi, kakor si mi rekla, očetu o najinem zadnjem pogovoru pisala, 
piši mu danes in ga prosi, naj mi pošlje brata Kiharda s^m. Z njim 
bodem pot^m hodila, kamor bom hotela, in se tudi lahko Robertove 
druSčine izogibala." 

Mati je hčerinim besedam pritrdila, a ne samo zaradi tega, da bi 
imela Olga druščino in tovariša na svojih izletih, temveč jasno jej je 
bilo, da bi se ne spodobilo, ako bi ju povsod le baron Robert spremljal 
in bil on edini moški v njunej družbi. Saj ne vč zdaj, kaj še prihodnost 
prinese, ako iskr^ Olgine ljubezni do Vogrina ne ugasne! To bi deklici 
škodilo in vsej rodbini. Tudi Robert bi menda postajal drznejši s svo- 
jimi terjatvami ter bi se še bolj vsiljeval, ko bi zvedel, da ga Olga ne 
mara. Sam^ torej ne morete ostati, bil je njen konečni sklep, in še isto 
nedeljo je poslala očetu pismo s prošnjo, naj jima na vsak način Ri- 
harda v Poreče pošlje, sicer bi se morala ona sama vrnoti z Olgo domti. 
Natanko in obširno je očetu dokazovala, da potrebujete tukaj, ako dojde 
Robert, še druge, in to domače moške osebe, in najboljše bi bilo, da 
pride Rihard k njima. 

„Jaz upam, da nama oče Riharda že v nekterih dneh s^m pošlje," 
pravi mati svojej hčeri, ko ste nesli sprehajaje se pismo na pošto. „Do 
njegovega prihoda pa bove že same prestale, ako naju tudi baron Robert 
pojutrešnjem obišče. Ti pa bodi proti njemu prijazna in se ga navlašč 
ne ogiblji. Ako pride k nama večkrat v vas, tedaj pomisli, da je naš 
gost, a z gosti se moramo vselej vesti priljudno." 

Deklica je sicer vse to materi obljubila, ali njene misli so bile 
zdaj pri bcatu, ali bode brzo prišel, zdaj pri Milku Vogrinu, ali jih on 
z grofom Konarskim v kratkem ne obišče. Pri vsem tem pa si je 
vedno le želela, da bi barona Roberta ne bilo, ter se bala njegovega 
prihoda. 

V torek dne 4. junija stopil je nadporočnik baron Benda prvič na 
slovenska tla v Porečah. Videlo se mu je, da ni iz našega kraja. Ogerski 
typ si mu bral takoj z njegovega obličja. Zavihane brke pod nosom, 
zagorelega lica, nekaj strastnih potez v obrazu, črnožareea zenica v oč6h: 
to vse je ovajalo njegov nemir in sanguinično nrav. V huzarskej uniformi 
in z jezno šil)ico v roki skoči iz koupžja ter hiti k izhodu. 

Ponosnim pogledom meri svet okoli sebe ter gleda, ali ga kdo pri- 
čakuje. Vsi o])razi so mu tuji. Tudi jezik, ki se govori, ni mu šepetali 
milo na uh6, bil je nemški. „Ali slušaj," misli si sam pri sebi, „kakšen 
jezik je pa to? Ali ni magvarski?" In zdaj obstane ter vleče po- 
samezne besede n4-se, a vendar ni mogel ničesa razumeti: ta jezik je 
bil mili jezik slovenski, a ne magyarski!! 



137 

Zmagonosuo je hodil pot^m sem in tja pred kolodvorom , a njegov 
sluga Janoš pa je znašal skupaj razne zaboje. Že je začel baron Benda 
nemiren postajati ter samega sebe popraševati, kaj to pomeni, da ni 
Skenovskih po njega, ko vidi hipoma proti kolodvoru krenoti gosposko 
ko^go, v kterej je gosp4 Skenovska sedela. 

Takoj po prvem navadnem pozdravu vpi*aša baron Robert, kako da 
ni tudi Olge na kolodvor. Gospd Skenovska se je bila na tako vprašanje 
že pripravila ter odgovori, da se Olga danes slabo počuti ter si ne 
upa na prosto. Zatorej naj ne zameri, da ga ni prišla pričakovat. 

„Že nekaj dnij sžm," nadaljuje gospi, „boleha Olga in se nič kaj 
življenja v prostej naravi ne veseli." 

„Uzrok temu je pač," seže jej Robert naglo v besedo, „da nima 
pravega razvedrenja. Jaz jo bodem že razvedril, da bo vesela. Ona 
nima družbe, in zatorej jej nekaj manjka; to pa dela človeka slabega, 
in njemu se zdi, da boleha." 

Gosp^ Skenovska in Robert se nista mogla zdaj dolgo razgovarjati. 
Hitro je obstala kočija tam , kjer je bilo za barona in njegovega slugo 
stanovanje pripravljeno. Gospd ga še povabi, naj pride zvečer na čaj in 
na kratek pogovor, ter se poslovi. 

Roberta je bilo s prva hudo dirnolo, da ga ni prišla tudi Olga pri- 
čakovat, ali on se hitro potolaži. 

„Za dekle mi ni nič," misli si zdaj sam pri sebi, gledaj6č se v 
zrcalu. „yesela je lahko, da dobi tako zalega moža in povrh še barona. 
Očetu njenemu že itak srce kar radosti poskakuje, ako sliši, da bode 
njegova hči — moja žena, barenka. Zatorej še rajši večjo doto s 
hčerjo dd, in meni sev6da je ta najljubša. Pot^m bodem gospodaril na 
svojej grajščini, kakor se mi bode ljubilo; živel bodem po zimi na Du- 
naji ali v Budapešti, ona pa lahko ostaja na grajščini pri mojej materi, 
saj se s tem že dovolj raduje , da je — baronka , žena magjarskega 
kavaliija! Ta čut pa, da bode živela po zimi sama brez mene dole na 
Ogerskem, goji morda že sedaj ter se pripravlja na samoto, kajti že tu 
biva rada sama in se cel6 mene izogiblje." 

Tako je mislil baron Robert sam pri sebi, a na tihem se je vendar 
jezil, da se Olga zž-nj tako malo zanima. Ali to se mu je z druge strani 
zopet dopadalo ! On je namreč vedel, da se nedolžne deklice s prva zel6 
]>ojijo moškega spola. In ako se kdo než l(; goi^iicipribližuje, kaže se, 
kakor da bi se ga bala, a vendar ga zna na tihem ljubiti. Treba je torej 
nekaj umetnosti v obnašanji proti takim deklicam. Človek mora biti 
drzen. Z drznostjo se pri ženskem spolu največ opravi, in to najbolj v 
vojaškej suknji. Česa se je pa treba sramovati ali bati? Deklicam se 
moška drznost dandanes le dopada. 

10 



138 

„Ogerske gospice so rekel bi vse na to 8fhin jako lahke; tudi 
nemške, in med njimi Olga sama, nimajo menda tršega srca kakor moje 
rojakinje," sklepal je pot6m Eobert. „S prva je treba malo ponositi se 
s plemstvom svojim, pobihati in zarožljati s svetlo sabljico ; nat6 nekaj 
laskavih besed- o njenej lepoti in o ženskej kreposti sploh : pot6m se go- 
vori o srci, udanosti, ljubezni, slednjič pride tajen poljub — in srena vez 
..je gotova! Tak.o sem zmagal vsekdar in bodem tudi td," vzklikne zdaj 
/Robert ves vesel in tleskne dlan ob dlan. ^Meni se ne mo^e žensko 
bitje protiviti , ako ga v srce zadenejo moje iskre oč4. Tu v Porei^ah 
bode veselje ! Danes se pošalim z Olgo, jntre grem zopet kam drugam, 
ali v mesto Celovec, kjer so neki lepe, žive gospice, ali v kako bližnjo 
kopel. Povsod mi bode src na izbiro, in Olga naj pazi, če hoče, da se 
jej ne izneverim!" 

V takih pogovorih in mislih l)il je baron Robert vesel in zadovoljen, 
kajti nikdo mu ni tu ugovarjal, saj je bil sam v sobi. A ko )>i ga bila, 
ti ljuba bralka, videla, kako samosvestno je trdil on vse to, smejala ))i 
se mu bila rek6č. da se zel6 vara o ženskem spolu in da si zida gm- 
dove v oblake! 

Manj zadovoljnega se je pa kazal baron Robert s svojim stanovanjem. 
Zdaj ste mu bili njegovi dve sobi premajhni, zdaj mu ni lega proti 
solčnemu vzhodu ugajala, češ da ga bodo juterni solnčni žarki nadlegovali, 
zdaj so mu bile služkinje v villi pregrde in preumazane, kakor da bi 
bile Magyarke najsnažnejše in najlepše ženske na svetu; a znano je 
vendar dovolj, da so slovenska dekleta v kopelih jako belo in praznično 
oblečena. Da lahko bi bil rekel, kdor ga je videl, da je ta magjarski 
baron nestrpljiv kakor mnogo drugih! 

A tudi narava mu ni ugajala. Jezil se je rek6č, da so mu gore 
previsoke, ker ne more prek njih videti; zdaj mu je manjkalo mvnin, 
kakor so one tam na Ogerskem ; zdaj je zopet klel, da se bode jahanju 
eel6 odvadil, ker ni doliiti jeznih konj , a tudi pripravnega prostora za 
jahanje ni ; da še s krasnim jezerom ni bil zadovoljen, in ga je imenoval 
mlako, če tudi ono 3581 oralov površine obsega in je do 85™ globoko 
ter se cel6 do 1660™ na široko razteguje. Z ničim ni bil ta ogerski 
patron zadovoljen, a' prestopil je ))il komaj prag svojega stanovanja! 

In to svojo nezadovoljnost kazal je tudi pri Skenovskih. Ošteval, 
je ljudi in jih zmerjal, kako so neotesani, ker se mu seveda niso tako 
priklanjali, kakor ogerski kmetje na njegovem zadolženem posestvu o]> 
Blatnem jezeru. Naš slovenski kmet že v6 dandanes prav dobro, komu 
se imik odkrivati in komu* ne, a to je bas jezilo magyarskega plemenitaša. 
Grovorila je zgoli ošabnost iz njega, a ta se kakor znano ne prikupi ni- 
komur, in tedaj tudi ni Olgi in njenej materi ugajala. 



139 

Razgovor pri Skfinovskih bil je torej prvi ve^er jako enoličen. 
Največ je govoril Robert sam in se pri tem doliro počutil, ker mu ni 
nikdo, tudi Olga ne, ugovarjal. A to se ni zgodilo iz ljubezni do njega, 
ali ker bi bila z njim gojila enake nazore, temveč iz malomarnosti, ktero 
je kazala pri njegovem besedovanji. Ni se jej vredno zdelo, da bi se o 
takih ničevnostih in abotah pogovarjala z njim. Pri vsem tem pa se je 
veder Robert proti Olgi in sploh v Skenovskej hiSi, kakor da l)i bil 
domač. (Jutil se je vzvij^en^ga nad obiteljo Skenovsko kot baron in se 
ponašal s svojo visokostjo ob vsakej priliki. Hotel je pokazati, da si 
mora Olga v čast, v veliko čast i^teti. da pride v ))aronsko rodbino, in to 
v grajr5čino ogerskega magnata, kakor se je večkrat sam imenoval. 

Baron Benda ni nikakor slntil, da ga Olga ne mara. tako je bil v 
se])e zaslepljen. DomiSljeval si je, da se njegovej dmžesti, vojaškej mo- 
žatosti, lepoti in plemskej visokosti ne more žensko srce ustavljati, in 
tako je mislil tudi o Olgi, svojej bodočej nevesti. Zatorej mu Se na um 
ni prihajalo vprašati kdaj Olgo, ali ga ljubi, ali hoče biti njegova. Kaj 
se! To seje pri baronu Robertu vse samo ob sebi razumevalo. Saj pa 
tudi on prave ljubezni ni poznal niti vedel, da še more kdo drugače lju- 
biti kakor on. Njemu je bila ljubezen kakor ogenj, ki se zažgž ob Skopu 
slame. Zdaj nastane visok plamen, ognjeni slop, a hipoma ugasne vse, 
ni svetlobe, ne gorkote, niti ognja, da l)i se grel o njem. Da še večja 
teraota ti* nastane, in kmalu ne v6š več, kje se je bila slama zažgala. 

Tako je bilo Robertovo srce, in on sam ni vedel prav, kje, kdaj 
in kolikokrat se mu je že bila vnela iskra ljubezni. Samo to bi ti 
bil znal povedati, da je že marsiktero vojsko bil z Amorjem in boginjo 
Venero, a v takih bitkah je podlegel, kakor boja bog Mars na trojanskem 
lK>jišči pred silno močjo deviške Atheue. Le obrunki so ostali ter kazali ' 
zaceljene srčne mu rane. Bil je torej zavarovan proti nežnim čutom, in 
kakor neranljiv vitez v pravljicah korakal je sigurno med ostrimi pušči- 
cami vse očarajočega ženstva! 

Prve dneve je zahajal Robert pogostoma k Skenovskim. Najljubše 
mu je seveda bilo, ako je naletel Olgo samo. * Ali to se je k sreči ma- 
lokdaj zgodilo. Kedar je imela mati izv^u hiše nujnih opravkov, opazovala 
je. pametna deklica vse dohode kakor vojak na straži, ali se nikdo ne 
približuje. Je li pa zapazUa, da prihaja Robert, zbežala je k materi in 
ostala pri njej, dokler se ni on poslovil. Na vrt in v gozdič pa ni sicer 
sama hodila, kakor kedar je vedela, da ne bode uagloma Roberta k njej. 

Vsled tega se je bil Robert hitro prepričal, da se ga deklica boji. 
A to je le pripisoval njenej mladosti in plahofi §ploh, kajti vedel je, da 
se mlade gospice možatega huzarskega častnika takft boj^ kakor piščeta 
trdokljunega jastreba! „Mora se me pač še privaditi," mislil ši je s*rn 

10* 



. I 



140 

pri sebi. „Ona pač ni navajena občevati s častniki in visokim plem- 
stvom. Sramuje se, a ta sramežljivost jej bode že v kratkem izginola.^ 

Zat6 piC, da se zadnji njegov izrek uresniči, znal je pa tudi Robert 
skrbeti. On ni popraševal 6 ljubezni niti govoril, kakor je sicer navada, 
o srčnih ranah, o nagnenosti, o udanosti do nje, temveč on je udaril 
na enkrat s celo vojsko na svojega nasprotnika. 

Ko se je bila enkrat mati slučajno, še predno je Sihard z Dunaja 
došel, iz Bobertove in Olgine druščine za malo časa oddaljila, prijel je 
Bobert deklico, kakor kragulj nedolžno pišče, z vso silo okoli pasti, pri- 
tisnol jo na srce ter jo šiloma krepko poljubil. A v tej bitki je bil 
premagan! Vsa srdita in razkačena izvije se mu Olga s pomočjo svoje 
telesne sile iz njegovega objema ter zbeži jokaje in ozmerjaj6č ga k ma- 
teri v stransko sobo. 

Od tega trenotka ni mogla Olga Boberta nikakor ne trpeti in se ga 
je samega strahd še bolj umikala. Ni si mogla tolmačiti njegove velike 
predrznosti v tujej hiši ter si domišljala, da bi jej utegnol na tihem še 
enkrat kaj takega storiti! To strastno Bobertovo početje bilo pa je v 
Olgi še zadnji čut do njega zatrlo, in zdaj je začela tudi njena že prej 
prisiljena prijaznost pojemati. 

Bobert je slednjič vendar uvidel, da se je v svojej sodbi o ženskih 
vai-al in se povrh še hudo spekel v svojem drznem početji. A ob enem 
je pa tudi spoznal, da je Olga izjema, velika izjema v ženskem spolu, 
in da ne d& igrati s seboj kakor druge, ik sto drugih lahkoživih deklic. 
To odločno Olgino postopanje proti njemu, zaničevanje, preziranje njegove 
osebe in njegovega imena jelo pa je v Bobertovej duši poganjati novo 
kal, in sicer kal spoštovanja do nje. Prepričal se je , da hrani Olga v 
sebi srce polno čistosti in nedolžnosti, kakor malo deklic, ktere je on 
spoznaval in jih moral tudi nap6sled zaničevati. Vso vero je bil izgubil 
v ženstvo, smatral je ta spol cel6 ničevim in. slabim, kot igračo moš- 
kemu svetu ! 

A vse to ni dandanes več čudo onemu, ki pozna svet po mestih 
in tudi v višjih plemenitih krogovih. Bedke so izjeme, ki so še ohranile 
prvotni kinč in kras ženskemu spolu, a t^m bolj se veselimo, ako vidimo, 
da je naša deklica zmagovito odbila napad silovitega sovražnika. Odslej 
naprej se je pa Bobert Olgi le v največjej spoštljivosti približeval. Go- 
voril ni več v njenej družbi tako ponosito in zaničevalno o ženskem 
svetu, kakor je bila sicer njegova navada. Videlo se je, da se je pre- 
magoval, da bi ne žalil Olgine rahločutnosti. Zdaj bi bila mati lahko 
svojo hčer samo z Bobertom pustila, in on bi se ne bil drznol proti 
njenej volji le za roko prijeti je. Tako se mu je dozdevala Olga 
vzvišena, in čutil je vedno bolj in bolj , da hrani njeno srce v sebi ono 
žensko krepost, ki vlada in gospoduje nad moškim bitjem. Bobert si je 



141 

jel zdaj Y Olgi domišljati ženski uzor in nehote hrepeneti po njem. In 
iz spoštovanja nastala je y njegovej duši tiha ljubezen, hrepenenje po 
svojem idealu! 

Tako so tekli dnovi, eden drugemu enak, dokler ni bilo Siharda y 
Poreče. Kakor se pa čestokrat zgodi, da že ena sama oseba, na novo 
došla, druščino izpremenf ter jej ali cel6 novo življenje udahne ali jo pa 
moti , da ne nahajamo več v njej poprejšnje zabave , tako je bilo tudi 
z Kihardovim prihodom, kajti je ta donesel sestri novo življenje. Olga je 
našla v svojem bratu steber, na kterega se je naslanjala v sedanjej sa- 
moti. Blizu tri tedne le pogrešala je sestm Kiharda, ali ta ločitev bila 
je sestrino ljubezen ta>ko povzdignola, da se je zdaj neločljivo oklejiola 
svojega brata. 

Takoj prve ure mu je razkrila, kaj namerjavajo stariši z njo, in da 
jo hoče baron Robert snubiti, a ona ga ne ljubi. Nat6 mu pov4, zakaj 
ga ne mara, in kako jej je Kobert prisiljen. Nap6sled ga še prosi , naj 
jej bode on spremljevalec na sprehodih in večjih izletih, da se lažje Ro- 
berta izogiblje. 

Rihard je seveda svojej sestri obljubU, da jej vse, kar ga prosi, 
izpolni; kajti tudi njemu ni bil Robert povšeči, ker ga. je kot mladega 
pravoslovca — on kot nadporočnik preveč preziral. Robert se ni namreč 
prej nikdar proti Rihardu prijateljski obnašal. Tudi je sicer z i\jim malo, 
rekli bi lahko da skoro nič občeval in govoril. A kakor nam znano, 
ns^li se najprej v mlado moško srce antipathija do onega, kdor se proti 
njemu ošabno obnaša in ga prezira. 

Tako je bilo tudi pri Rihardu, ki se je čutU vsled tega v svojem 
srci razžaljenega. Seveda ni Rihard o svojej razžaljenosti nikomur nič 
pravil, a ona je bila uzrok, zakaj se je proti očetu obotavljal iti v Po- 
reče, naglašaj^č, da ne more prej z Dunaja, dokler se koUeg^e ne kon- 
čajo. A vse to mu ni nič pomagalo, očetova beseda je bila ostro 
povelje. 

„Eaj mi bode samemu početi tu v Porečah,^ mislil si je, ko seje 
vlak že bližal Vrbskemu jezeru. ^Olga bode vedno pri materi, in baron 
Robert se gotovo ne gane od nje. Sam se bodem torej moral spre- 
hajati, kopati, veslati in dolgočasiti se ; saj v^m, kako je bilo druga leta, 
ko nisem imel nobenih pravih tovarišev , a s starci in gostobesednimi 
mamicami pa mi tudi ni, da bi z njimi celi dan modre razgovore raz- 
pravljal in njih politične neslanosti poslušal. Življenje po kopelih pač ni 
za mladega človeka, kakor sem jaz; to pač ni nič za me!^ 

Tako je tožil Rihard že prve dni tudi svojej sestri , ko sta se pa- 
hladnem* gozdiči sama sprehajala. A napdsled še vpraša*' Olgo cel6 po 
uzroku, zakaj ga je oče pi-av za pi*av tako hitro sem poslal. • • 



142 

„Veš, moj dragi Rihard, to je nekaj posebnega," odgovori mu sesti*a 
premišljujoča. „Vsediva se tu sem na t6-le klopico, od koder se raz- 
prostira tako lep razgled na Karavanke in po celem jezeru, in hočem ti 
vse razkriti, a le pod tem pogojem, da o vsem molčiš." 

Brat se jej zaroti, da hoče kakor stena molčati, in podi jej roko 
v znamenje, da ostane mož-beseda. Zdaj še le mu sestra na kratko raz- 
loži, zakaj je mati pisala p6-nj. 

„Ne huduj se, moj ljubi Rihard," sklene slednjič pripovedovanje, 
„da si prav za prav zavoljo mene sem prišel. Mislila sem, da bodem s 
teb6j, v tvojej družbi lažje neljubo mi druščino Robertovo prenašala. Vse 
hočem, ljubi moj Rihard, zd-te storiti in ti tvojo ljubezen stoterokrat 
povrnoti ! Kamor koli želiš, hodila bom s teboj in delala le tebi druščino, 
da ti ne bode nikdar dolg čas. Mati so se zdaj že hvala Bogii do dobra 
okrevali in ne potrebujejo več moje pomoči; zatorej me bodo tudi lahko 
pogrešali, ako napraviva večkrat kak daljši izlet v to lepo okolico." 

„Ne hudujem se več," odgovori jej mirno Rihard, „zdaj ko vžm, 
da tebi s svojo navzočnostjo ustrezam. Ali -prej sem bil pač zel6 ne- 
voljen, meneč, da me ta ošabni baron zat6, da me je prej preziral, še 
zdaj ob moj prijetni čas na Dunaji spravlja. Tvoji načrti o izletih v krasno 
okolico in tudi na visoke gore, kjer se čuti človek prostega kakor ptica 
pod milim nebom, so pač lepi, a izvedejo se težko ! Jaz sam ne poznam 
namreč dobro okolice, jezika slovenskega pa, ki se tii med kmeti go- 
vori, pa cel6 ne razumevam, in tako bi bilo silno težko napravljati izlete. 
Povrh pa tudi ne moreva midva sama nikamor dalje od todi iti, kajti 
baron Robert bi naju skušal na vsak način spremljati, a to bi bilo meni 
kakor tebi še neljubše." 

Vsi bratovi pomisleki bili so sestri razvidni, a takoj jej pride nekaj 
na misel, kar je itak že v srci nosila. 

' „Jaz v6m za neko do})ro pomoč, za dobrega tovariša." 

„Za koga pa," vpraša jo nagloma Rihard. 

Olga bi bila iz celega srca rada tak6j ime svojemu bratu povedala, 
a tega si ni upala storiti. Bala se je, da l)i tako izdala svojo ljubezen, 
o kterej seveda brat Rihard niti sanjal ni. Obotavlja se torej svoj načrt 
bratu razkriti, meneč, da je itak vse zastonj in da se vsemu velike težkoč« 
ustavljajo. A ker le brat ne jeuja sestre popraševati, kdo bi to bil, 
naznani mu Olga im^, sramežljivo imenujoča dr. Milka Vogrina. 

In pri teh besedah zarudi nedolžno dekletce tako same sramežlji- 
vosti v lice, da bi bil l>rat njeno tajno ljubezen do Vogrina lahko ugonil, 
ko bi ne bila njegovega pogleda n4-se vabila ptica tonovšica umetno 
krožuj6ča nad jezerno gladino. 

„Ua, res, 'dr. Vogriu l)i nam bil najboljši tovariš," pritrdi Rihard 
vesel svojej sestri. „0n je tukaj nekje blizu domd; on pozna vse kraje, 



143 

gore in doline, ter bi nama lahko hil vodja na vseh izletih. Saj mi je 
že mnogo pravil o koroških visokih gorah, ktere je vse obiskal, in rekel mi 
je tudi že, da bi bilo njegovo največje veselje, ko bi mi mogel enkrat 
s teh gor kazati krasoto in kinC svoje domovine. Da, prav imaš, ljuba 
sestra ; dr. Vogrin bi nama krajšal in slajšal čas ter delal veselo druščino 
tu na Vrbskem jezeru. Meni samejnu je že težko, da nisem tako dolgo 
z njim govoril. Sedaj nič ne vžm o njem, ali je zdrav ali ne. Na zadnjej 
zabavi pri nas zdel se mi je jako otožen, kar ni sicer njegova navada. 
Tudi v kavarni, kamor je navadno prej zahajal, nisem ga videl, odkar 
smo imeli zadnjo veselico, in reči moram, da sem ga zel6 pogrešal." 

Olgi se je sree samega veselja smejalo, ko je Bihard tako ljubo o 
Milku govoril. Najrajši bi bila bratu rok^ okoli vratti ovila ter s tem po- 
kazala, da se strinja z njegovimi besedami, kajti tudi ona ga že zel6 
pogreša! Kakor steguje v mraku otrok, ki še ne more govoriti, nežno 
ročico po svetlej zvezdi na nebu ter skuša zinoti, da bi svojo notranjo 
željo po zvezdici izreklo, a jezik mu ostane n^m: tako je bilo Olgi pri 
srci. Gledala je v svojej domišljiji Milka Vogrina, žel6č objeti ga s svo- 
jimi rokami ter naznaniti bratu svoje notranje hrepenenje po njem, ali 
sramežljivost jej je vezala jezik ter zakrivala Rihardu njene srčne želje. 
Zatorej mu mirno, a vendar s stresočim glasom nehote seže v besedo: 

^Tudi jaz sama sem le nekaj besed z njim govorila, ko sve se 
mati in jaz od Eonarskih poslavljali. Tedaj mi je rekla grofinja, da od- 
idejo vsi začetkom junija v Belo pri Železnej Kapli, in da nas okoli 15. 
tega meseca obiščejo. Danes je pa že 18. junija, a mi še nimamo no- 
benega poročUa, kdaj pridejo k nam, in ali so dospeli srečno na Koroško. 
Da bi se le ne. bilo nič hudega pripetilo!" 

In pri teh besedah je mislilo njeno nežno srce, vse prestrašeno, na 
Vogrina, ali hitro se zopet potolaži, spomnivši se, da je molila vsak dan 
tudi za blagor svojega Milka! 

Ko ni Olga v svoje misli zamaknena dalje govorila, pristavi Bihard, 
da je sicer njena misel izvrstna, le izvesti jo je težko. Pot^m pa sta se 
brat in sestra vneto poganjala, kako bi mogla Vogrina v svojo družbo 
dobiti: Bihard sev6da zat6, da bi se kratkočasil in z njim kot koroškim 
rojakom obiskaval bližnje trge in vasi, hodil na strme gore in v krasne 
doline, — Olga pa, da l)i imela človeka v svojem obližji, po kterem 
njeno srce že tako goreče, a brezuspešno hrepeni. Pride li Milko v 
njeno bližino, in spozna li ona, da goji do nje če ne enake, pa le slično 
nagnenost, tedaj dobi ona isto nepremagljivo moč, ktero potrebuje njeno 
srce, da se zoperstavlja sladkim besedam Bobertovim. To je bil močen 
nagib, ki je silil Olgo, da poskuša zdaj vso svojo bistroumnost v tem, 
kak6 bi pridobila Vogrina v svojo druščino, a seveda tako, da bi sama 
svoje nagnenosti do njega ne izdala! 



Ko bi-at iu sestra skupaj premišljujeta, kako bi mogla svojo misel 
izvesti, približa se jima na enkrat mati z baronom Kobertom s^m po 
gozdiči. Bilo je že pozno popoldne, kedar je navadno Bobert k Ske- 
novskim dohajal. Ker pa ni bilo niti Riharda niti Olge od nikoder, na- 
potita se mati in Bobert v gozdič iskat ju. Od daleč ju je že zapazilo 
bistro Olgino ok6! Pri tem vidu se pa deklica kar sklone, tako jej je 
pogled na Roberta srce pretresel. 

^Za božjo voljo, Rihard, tiho bodiva,^ vzkliknola je deklica vsa 
preplašena. Mislila si je namreč, da se je mogel njun pogovor že tako 
daleč slišati, in da sta Robert in mati menda že ugonila, o čei^ se z 
bratom pogovarja. Kakor se nedolžni otrok, kedar kaj krivega misli ali 
storiti namerjava, pred materjo ustraši, če se mu nagloma prikaže, ter 
v svojej neizkušenosti m4ni, da se mu notranje misli kar na lici ber6, 
tako se je zbala tudi Olga zapazivši mater in Roberta. Zatorej je na- 
gloma vstala, popravila si obleko ter še enkrat, a tiho rekla: 

^Molčiva zdaj, da naju ne slišita. Po noči pa premišljujva vsak 
za-se, kako bi se dala najina misel izvesti; jutre se hočeva dalje po- 
svetovati. Zdaj pa pojdiva njima naproti, ali v6š Rihard, pazi, — in pri 
teh besedah položi prst na usta, — da se ne zagovoriš!^ 

Deklici je lice žarelo, in srce jej je samega strahti močno plalo, 
ko se je z bratom roko v roki približevala materi in Robertu. 

Po bolj etiketnem nego prijateljskem pozdravu med Olgo in Ro- 
bertom nadaljevala sta zadnji in gospd Skenovska svoj poprejšnji i*az- 
govor. Olga se je namreč še vedno čutila razžaljeno, in to tudi očitno 
kazala Robertu. Tudi zdaj se je bila hitro matere oklenola, in sicer 
tako, da sta bila Robert in mati na sredi med njo in Rihardom. 

^Vam se torej dozdeva, gospod baron, da je naš vrt prevarčno ali 
preoekonomično urejen,^ nadaljuje gospi, in vsi štirje korakajo da^e, ra- 
dovedni, kaj bode baronova glava na to odgovorila. 

„Da, to je neovrgljiva resnica,^ odvrne odločno Robert. „Saj imate 
le domače in za vsakdanji živež potrebne rastline po njem nasajene. Na 
vseh gredah ne najde človek tropičnega rastlinja, ki bi služilo oččm in 
vonjavi. To kar je tu, dobi se v vsakem kmetskem hišnem vrtu ali 
zelinjaku." 

Te besede bile so priprostej gospž vendar le preveč, in po njih se 
je čutila prisiljeno, posvetiti malo nazorom baronovim, zatorej odgovori 
odločno : 

„Ravno to pa hočem pri hiši imeti, da nisem od drugih odvisna. 
Kaj mi pomaga evetnjak ali park, polen dišečih in vonjivih cvetlic, ako 
nima kuharica zelenjadi vzeti z domačega vrta? Vi tam doli na Oger- 
skem dičite lahko hiše, giajščine in ville s cvetnjaki in dragimi rožami 
v njih. a tu pri nas se mora varčno gospodariti, ako hoče človek kaj 



145 

imeti in si sam pomagati. Tako so delali moji stariši, tako delam i jaz, 
in bode menda delala tudi moja Olga.^ 

Hčerki je 'bilo kaj ljubo pri srci, da je mogla materi pomagati, 
ko je ta nasprotovala Bobertu ; zatorej pristavi malo nagajivo : 

„Dk mama, tako bodem tudi jaz ravnala kakor ti. A reči pač 
moram, da bi svojemu možu, če bi mi kaj takega oponašal, pometala 
Tse tropično cvetje in rastlinje iz cvetnjaka, in rajši bi tam karfiola, 
spargla, salate in druge zelenjadi nasadila. Jaz ne včm, zakaj bi po- 
stavim mi tukaj na deželi morali imeti poseben park ali cel6 cvetnjak; 
saj je vsa narava tako lepa, da se njej gotovo najlepši umetui vrti 
ne dad6 primerjati l^ 

„Gospica Olga, Vi bodete pot4m drugače govorili, ko vidite naše 
umetne vrte doli na Ogerekem,^ pristavi hitro fiobert obrnen proti Olgi. 
„2e naš vrt okoli grajščine je prav lep in tako vkusno nasilen, da se 
ma bodete čudili, ko stopite vi-nj." 

„Ne bode mi pač treba, gospod baron," odvrne brezozirno deklica, 
„ogledavat si iti Vaših parkov na Ogersko ; kar se mene tiče, prepuščam 
Vam rada vse Vaše vrte, a Vi pustite meni mojega ! Ta je meni naj- 
ljubši ter mi je tako k srcu prirastel, da ga ne menjam za Vašega 
najlepšega!" 

Dekličina odločnost in tako brezozima izjava zdela se je Robertu 
malo čudna. Skušal jo je potolažiti, kajti uvidel je, da ni bflo pametno 
odkrivati tu svojih nazorov o oekonomiji; zatorej odgovori mirno: 

„Danes ste pa kaj huda, gospica Olga. Upaih, da ni to Vaše pravo 
mnenje in resno prepričanje. Vi se radi z men6j malo pošalite, kaj 
ne, gospica?" 

jjSi moja navada, gospod baron, da bi se s kom šalila, najmanj 
pa z Vami. Kar govorim, je moje sveto prepričanje. Ali vsak dan mi 
je bolj jasno, da so Vaši nazori v vsem in vsakem od mojih različni. 
Ce sem še tudi mlada in neizkušena deklica, toliko pa vendar v^m in 
entim, da bi se Vašim idejam ne mogla uklanjati." 

„Danes si pa kaj čudna in razburjena, Olga !" seže jej mati v be- 
sedo. „Kakor navlašč hočeš vedno le nasprotovati ! Da ima baron Bobert 
Jnige ideje kakor ti, je cel6 razumljivo ; temu se tudi ne smeš čuditi. 
On je že skusil mnogo svetd, a živel pa več svojemu vojaškemu poklicu, 
kakor se pa pečal z gospodarstvom.^ Zatorej ima pa tudi cel6 druge na- 
zore o njem, kakor pa mi, ki se vedno z njim bavimo. — Kedar začnete, 
gospod baron," nadaljuje pot^m proti Bobertu, „sami gospodariti na 
sTojem posestvu, kakor ste namenjeni, spoznali bodete brzo, da imam 
jaz prav, in slušali tudi svojo ženo, ako bode kaj o gospodarstvu ra- 
zumela." 



146 

Pri tej materinej opazki bila se je Olga kar pretresla. Čutila je, 
da meri mati na njo s temi besedami, in je kar obstala, kakor otrok, 
če zagleda na potu golazen pred seb6j. Nastopila je za nekaj trenotkov 
tihota. Nobeden si ni upal izpregovoriti. Tudi baron Robert, ki je imel 
sicer vedno dovolj besed na jeziku, molral je zdaj, a opazoval vestno, 
kako se izpreminja na Olginem lici barva za barvo. Videl pa je tudi, 
da se je Olga pri slednjih materinih besedah stresla, kakor da bi bila 
na gada stopila. 

Čuden in nepopisljiv utis delalo je vse to na Roberta. Danes je 
prvikrat spoznal, da nima ržs Olga nobenega sočutja do njega in da mu 
vsekdar in povsod nasprotuje. Sedaj mu je pa i^p izrecno odgovorila, da 
mu prepušča — vse njegove vrte na Ogerskem. Žal mu je postajalo, 
da se ni brzdal v svojem govorjenji, da ni zatajeval svojih mislij in na- 
zorov. Spoznal je, da je s svojim ošabnim in brezozirnim postopanjem 
malo dosegel, temveč si še bolj odtujil mlado Olgino srce, ki mu je vsak 
dan t6m vrednejše in milejše postajalo. Zdaj se je začel stoprav bati, 
da bi mu rfis Olga v svojej odločnosti, kakor jo je danes kazala, ne od- 
rekla srca in roke, in da bi mu nič ne utegnolo pomagati plemenito ime 
in grajščina pri njegovem namenu. 

Takove misli so rojile po Robertovej glavi. Močno je bil ta ne- 
pričakovani prepir z Olgo in deloma tudi z materjo potrl njegovo srčnost 
in samosvest. Iznenadilo ga je bilo odločno nasprotovanje prej tako 
plahe deklice. 

Iz te splošne zadrege in tihote reši celo družbo posel, ki se je shm 
po vrtu približeval. Najprvi ga zapazi Bihard in vzklikne: 

^Telegrafski posel gre!" In pri teh besedah se ozrejo mahoma 
vsi ter gledajo, od kod bi posel prihajal. Vsa družba se ael6 ustraši 
nepričakovanega posla, kakor se to tudi sicer v vsakdanjem življenji do- 
gaja. Gospi Skenovska in Bihard sta mislila, da se je kaj donii očetu 
pripetilo. Olgi je začelo srce še bolj nego prej bfti, men6č, da se jim 
kaka nezgoda o Vogrinu in Konarskih poroča. Le Roberta ni ganol 
poslov prihod, zakaj njegovo srce so v tem hipu druge važnejše misli, 
strah in up, naudajale. 

V kratkem se je pa pokazalo, da so se bili vsi. trije zbali zastonj 
brzojavnega posla. Bralo se je v brzojavu, da pride Skenovske jutre. 
dne 19. junija, popoldne grof Kouarski z obiteljo vred obiskavat. Tega 
naznanila pa se je bila najbolj razveselila Olga, Njeno srce, prej otožno 
in i-azsrjeno, postajalo je zopet veselo. Takoj je pogledala brata, na- 
mežikala mu z očmi, smehljajo se, ter s tem izrazila, da se njun načrt 
menda le uresniči. Upala in nadejala se je, da dojde s Konarskim go- 
tovo tudi Milko Vogriu, po kterem že njeno srce tako željno hrepeni. 
In te misli ni ona celi večer opustila. Vsied tega je bila tako zamiSljena^ 



147 

da ni zvečer pri č^ji čestokrat vedela, o čem se govori. Mati sama je 
aekterekrati opazila, zakaj je noc6j tako vsa v mislih in redkobesedna. 
Večkrat jo je tudi opomnila, naj se razgovorov udeležuje. Mislili so pač 
vsi, da jej je razpor z Robertom segel tako globoko v srce, in zategadel 
se jej ne ljubi govoriti, ali varali so se vsi, kakor v^va midva, dragi či- 
tatelj ! Zatorej pa tudi niso mogle nocdj niti materine besede niti 
uljudno Kobertovo obnašanje ničesa pri njej opraviti. A ker je Olga 
še vedno isto malomarnost in zamišljenost kazala, poslovil se je Robert 
prej , nego je bila sicer njegova navada , in tudi domači so šli ta večer 
kmalu počivat. (Dalj« pride.) 



Aforizmi. 

ILakor v svetiSči naj zbira 

Vselej se duh, 
Eedar zamakne se t pesen 

Um in posluh. 

Kajti izhajal nebeški 

V srci je zor, 
Ko zaigral tam je milo 

Fesnij izvor. 



Vedi, pravih pesuij slednja 
Več je nego biser vredna: 
Biser je nosilo 
Mrzlo dno morja, 
V gorcem srci bila 
Pesen je doma. 



Nigdar prazno hrepenenja 

Pesnikovo ni srce, 
Zdaj mu polje od veselja, 

Zdaj sežima je gorje; 

In ko čujstev pritok vliva 

Črez bregove se z močjo, 
Svet takrat vesel pozdravlja 

Jfilih pesuij spet novo. 

Lujiza Pesjakoca, 



148 



Popotni spomini 

Spisitl Igo Kai. 

m. 

Iz ErcegOTlne. 

Jjilo je dne 15. vsesveščaka. Jesenski dež je bil namočil zemljo, 
in povsodi klije trava, cvetč pomladne cvetice. Gorovje ozeleni, in do- 
zdevalo se mi je, da sem v pomladnjem kraji, še cel6 sadno drevje se 
je na vseh straneh razcvitalo. Le Prenj in Glavatica stA čemerno gle- 
dala k meni in kimala z belo, sneženo glavo. — Popoldne onega dne, ko 
je s^alo solnce tak milo na nas, jezdil sem kakor skoro vsak drugi dan 
za Badoboljem v vinograde. Tam sem pri nekem katoliku postal, stopil 
raz konja ter se pred durimi okrepčal s čašico rudečega vina. Tn pri- 
povedoval sem mu o našej deželi, o naših mestih, o naših vinogradih; 
— ko se je pa solnce nagnolo za goro, napotil sem se domii, kjer so 
me že povsodi iskali ; kajti dobil sem nenadoma povelje, da moram drugi 
dan zapustiti Mostar ter oditi kot „kvartirovec" . . . Pograbim svoje reči, 
poslovim se od oo. Franjevcev, od grada, in ob sedmih drugega dne 
pride voz, na kterem mi bo zapustiti ercegovska tla. 

Grozno je besnela bora, ki se je bila proti jutru vzbudila, in mislil 
sem, da nas z vozom vred ponese v Neretvo. V Buni vzamem slovo 
od lepega kraja, od malega vrta, v kojem sem kljubu mnogim težavam 
gojil cvetice, in ajdi! črez most proti Dubravi. Pred Pašič-hanom sem 
se ozrl ter zadnjokrat pregledal Buno, Blagaj, kjer mi prikima v slovo 
Ščepanov grad, Mostar, nad kterim po Veleži snežne megle vis6 in — 
opoldne si počinem v Domanovici. Celi dan sem se vozil do Metkoviča, 
saj je pot 46 kilometrov dolga. — 

S čilimi močmi sem sedel drugo jutro na voz. Pot me vodi na 
robu prostranega močvirja od Metkoviča proti Kleku . . . 

To je veselo življenje v močvirji med trstjem ! Divjih rac na tisoče 
se je podilo, kakor oblači v pomladnej burji; jate divjih gosij so se go- 
nile sem ter tja, kljunači, kožice, liske in druge povodne in močvirne 
ptice so si živeža iskale, malo da niso priSle na cesto — vse je gomaz- 
nelo in mrgolelo, in meni, ki še nikoli nisem videl kaj takega, bflo je 
srce čutno. Ali saj ni bilo časa, da bi pomišljeval; vedno dalje me je 
nesel voz — v gorovje. Otavo, Medar, Bflivir, Oeletin, Obradovič, Mi- 
slinje, Matic — to so borna sela, ki se o ribarstvu, lovu živ6 ali pa na 
močvirnih otocih njive obdelujejo, ktere jim vsako leto Neretva poplavi. 

Zdaj se zavije pot v gore in opoldne sem ravno na vrhu pri starej 
meji avstrijsko-turskej. Tu stopim z voza ter se ogledam. Daleč, daleč 



149 

STetijo se bele glave Prenja, Zimja, Glavatice in mogočnega Veleia, proti 
severn konec Dinarskih planin, Ljubuški, vidita se Gabela in Metkovič . . . 
in pred men6j se prostira daljno močvirje . . . Tam pri posameznem stolpu 
teče Neretva, vidim vesele ladije na reki . . . Naprej, naprej črez krševite 
glavine in kmaln prispem v selo „Radet^". Tu — glej! Kaj se sveti 
tam v dolu? — Morje, večno morje vzklikne mi src6: 

,,Thalatta, thalatta! 
Pozdravljeno mi, ti Te4no morje! 
Pozdravljeno deset tisočkrat 
Iz celega srca, 
Kot nekdaj pozdravila 
Hiljada te grSkih src je, 
Nesrečnih, domov brepenečih, 
Slutečih, grških src je! — 
Valili se vali, 
Valili, bučali 

In solnce poslalo z višine 
Bliščeče je roine žarke . . . 
Prestrašene morskih golobov jate 
Ubežale so kričeče . . . 
Kop&li so konji, brenčali so ščiti ^ 
V daljino zaglasi ko zmage se krik: 

Thalatta, thalatta I*" Heine. 

Skočim z VOZ& ter se podam na i*avnost črez pečevje v dol, med tem 
ko pelje voz polagoma po vitej cesti proti Neumu. To je oni kraj, kjer 
so enkrat leta 1876. učinoli ustaiii strašansko klanje med turškimi vo- 
jaki, ki so ob luki stražili vojno orožje in hrano, pripravljeno za vojsko, 
ki se je borila v Ercegovini . . . Bilo jih je mnogo, veliko več kakor 
ustašev; ali vendar se niso mogli deročej sili ubraniti. In z bližnjega 
Kleka so naši vojaci gledali mirno na ono neusmiljeno klanje ! — Naprej I 
— V kratkem času dospem do onih novih poslopij, ki so nastala, odkar 
avstrijske ladije v tej luki postajajo ; . . . a nisem našel pokoja, nego tekel 
sem na obrežje in tam sem sedel na pečino, ki visi nad morje. In 
ogovoril sem z ljubečim glasom sinje valove, pozdravljal sem je, saj me 
pones6 v domačijo. 

Globoko nad vas klanjam obraz s pečevitega obrežja, ki odseva od 
vaše globine ter posluša vaše ljube sanje. I jaz slušam, kaj vi šepečete, 
tako tiho, tako sladko! In zrem v vaše srce, da vidim morji cvetočo 
dušo! Pa kedar se z ladije nagnem nad vas, in vaši poljubi na mojih 
ustnih umr6, in vaši pozdravi na moje uh6 donč, in pršč vaši žarki ob 
mojem očesu: takrat vzkliknem veselega srca: Pozdravljeni mi, valovi 
morjš, vi vali nemirni, vi sinji, neizmerni! 

Do noči sem sedel pri morji ter premišljeval prešlo življenje in 
sanjal o prihodnosti. 



150 

Drugi dan opoldne prijadra v luko Lioydoya ladija in od dal(^^ že 
vidim ime: Stambul! Inta ladija tedaj me ponese v domorino, k! me 
je nesla iz nje črez morski val, in po istem valovji pljujem, ki me je. t 
poletnem času zibalo v sanjskih spominih, — samo letni (*as se je izpre- 
menil, samo jaz nisem isti, ki se je vozil o kresu v tujo zemljo! Ko 
me je poveljnik ladije pri mizi upfledal: (lospodine, evo Vam sretuopf 
slučaja ! ter mi srčno rok6 podal ! 

Zopet smo prilegli v Makarski, v Omišu, v Št. Petru na Brazzi in 
v Spljetu. A ker smo v Spljet pozno prišli in se zgodaj odpravili, nisem 
^el na kopno. Temno se je oziralo prostorno poslopje, kjer sem pred ne- 
koliko meseci v solnčnem blesku opazoval krasno starinsko zidovje; temno, 
kajti z Dinarskih planin so se valili gosti oblaki proti morju. 0)> dveh 
popoldne drugega dne bili smo v Šil^eniku in v noči v Zadru. 

Šibenik je dobro zavarovano morsko mesto; po tesnej ožini, pred 
ktero leži kot čuvaj otok s trdnjavico sv. Miklavža, morajo ladije skrbno 
veslati, da pridejo v podolgasto luko, stvorjeno po veličastnej reki Krki, 
ki sega daleko med gorovje z mnogimi slapovi, ožinami in jezeri . . . 

Zadra sem samo toliko videl , kar ga je ob morji, ker se mi ni 
ljubilo v noči iti v mesto in sem raje ostal nad žuborečimi vodami. 

Ko sem se tretji dan na svojej vožnji vzbudil, dihala je lahka sa- 
pica od severovzhoda — in ko smo priveslali v prosto morje, vzdigne se 
bora z mogočnim navalom. Ladija se začne zibati, in eden za dnigim 
je izginol s povi*žja v „ temno kamerco". In 6e le popoldne — ter proti 
večeru ! Z vso silo se je zaganjal ledeni vihar v ladijo , valovje se je 
Ijuto vzdigovalo, in mislil sem, da nas pogoltne — za večerjo — morje. 
A vedno hujše je razsajala bora, vedno viSje so speli valovi, vedno bolj 
divje je plesala ladija. Na krmilu sta stala dva moža in tik njiju sem 
sedel jaz, zavit v plašč, in zrl tja v grozno razljučeno morje! Niti ena 
liarka se ni videla, kakor daleč so mi segali pogledi; vse so se poskrile 
v varnih lukah. Le Stambul se je bojeval z viharjem in valovjem, pa 
skoro bi mu bilo izpodletelo; kajti krmilna veriga se je utrgala, in le 
pogumnim rokam drzovitih mornarjev posrečilo se je z nova zvezati jo. 
Kje so bili drugi? Poskrilo se je vse, samo tu in tam, kedar je bora 
prenehala, čul sem iz spodnjega prostora čudne glasove. Umeval jih 
nisem dobro, a to vem, da prepevali niso. 

Še le v trdej noči so nas povodili v puljsko luko. (Postavljeni so 
namreč tako nazvani pilotje, kojih dolžnost je, da vsako ladijo brežSkodno 
v luko privajajo). V Pulji smo našli celi trop ladij, ki so bile a Iju- 
tega morja pobegle v mirno zavetje. Mislim, da jim ni bilo treba to- 
liko pometati in zračiti, kakor na našem parbbrodu. 

Naš poveljnik še ni miroval, on mora še noc6j dospeti pred Trst, 



151 



in ko se ob {feti*tej uri na jutro vzbudim, pride moj sluga ter javi, da 
smo v Trstu in da Je vs6 pripravljeno za odhod I 

Zapustim Stambul, tri dni pozneje Trst, in potčm me ponese že- 
leznica črez Kras do Ljubljane in ob Savi do Štirske, dalje do Dunaj- 
skega Novega mesta, in odtod na obali Novosiderskega jezera, v novo 
domačijo. In če sem se tu na malem folou vozil po vodi, — trstje je 
skrivnostno šumelo, zdaj in zdaj se je čul glas povodnih ptic: spominjal 
sem se onih dalnih krajev z visokimi gorami in bistrimi potoki in re- 
kami, mislil sem na veselo valovje sinjega morja in tožno je vzdihnolo 
srce: Thalatta. thalatta! — 



Mar\j na razvalinah kartaginskih. 



i ti si pol sveta imelo y strahu 
Pred tabo trepetal celo je Rim ?! 

A zdaj ie tu ležiš razsuto t prahu 
I nad tabo se dviga smrad i d!m! 

I>a! — Tako vsa posvetna slava mine 
Od danes pa do jutri otemni, 

Kot hladen vir v puš^ivi v zemlje zgine 
Ter se v pekočem pesku razpuhti. 

Ah ! kje pala<Se krasne so, visoke, 

Kje njih bliščoba je i svit? 
Kje ljudstva — polne ceste so široke. 

Kje mesta varuh trden zid ? 

Kara li odpljuli tvoji so brodovi 

Prepolni zlata i srebra, 
Ki burni no nosili jih valovi 

Tija v vse kraje Širnega sveta? 



Ah mesto, mesto slavno -^ ti si bilo - 
A več ne bode% dokler svet bo stal, 

Iz praha se nikdar ne bo^ vzdignilo, 
Nikdar ne zapustilo trdih tal! 

Da! v svili prej si svetlej lesketalo 
Sta bager i demant krasila te; — 

A težko sužno breme bo tiščalo 
Potomce tvoje, kar jih je ! 

I česar meč iK)sekal ni jekleni 
I česar ogenj Ijut ti ni požrl, 

To pokončal sovražnik mzsrjeni, 
Mogočen zmagovalec je zatrl! 

Gorj^, gorje ti mesto! — ti si bilo — 
A več ne bodeš, dokler svet bo stal, 

Nikdar iz praha se no boš vzdignilo. 
Nikdar ne zapustilo trdih tal! — 

Tone. 



152 



Epiške indske pripovedke in pravljice. 

Priobduje K. Glaser. 

m. 

Sanda In Upasund«. 

(Mahabb. L 7619.) 

-Hiranjakasi je bil mogočen Asura; * njegov naslednik Nikumbha 
pa je imel dya sina Snnda in Upasunda, ki sta se jako ljubila; trpela 
in veselila sta se skupno. 

Odrastla skleneta, trojnega sveta ■ polotiti se ; napotita se na gorovje 
Vindhija in živita kot puščavnika ; bogovi so ju skušali odvrnoti od po- 
ložnega življenja, pa vse zahman. 

(Indi si mislijo, da si more človek po velikej pobožnosti bogove 
podvreči in jih cel6 dobiti v oblast ; da jim to ne ugaja, je naravno). 

Približa se jima Brahma, ganen po njunej pobožnosti in jima obeta 
neumijočnost, kar pa odločno odbijetu; na to jima Brahma obljubi, da se 
jima prošnja ali žetja uresniči. 

Veselo se podasta domu, razveselita z lepimi slovesnostmi svoje 
znance, in odrineta pot^m z mnogobrojno vojsko, kterej so duhovni bla- 
goslov na pot podelili. 

Vojska pustoši ves svet, cel6 pod zemljo se podadč kot levi in risi. 
Brez daritve, brez molitve, brez kralja in duhovna bila je zemlja ; ni bilo 
ni kmeta ne seljaka. 

Bogovi se napotijo k Brahmu proseč rešitve. Ko sliši najvišji bog, 
kar počenjata Sunda in Upasunda, pokliče Vi9vakarmaua ^ in mu reče: 
Ustvari lepo deklico, da jej ne bo para na vesolnjem svetu, in okrasi jo 
z biseri ; lepa naj bo kakor Qi1, * da bo oči in pamet motila. 

Ko je Vi9vakarman tako devojko stvaril, pošlje jo k Brahmu, ki kra- 
sotico tako nagovori: „Idi in vneti obema bratoma ogenj ljubezni". Ti- 
lottama, tako je bilo ime tej devici, obljubi to storiti ; poprej pa še gre 
okoli bogov, ki so vsi za njo gledali. Qiva je dobil štiri obraze, kajti liee 
mu je ostalo tako, kakor je gledal za njo; imenuje se radi tega ča- 
turmukha četveroličen. Tudi Indra je pazljivo pogledoval za njo in 
je dobil ime sahasračakšur tisočerook. 

Vse si podvrgši sta se Sunda in Upasunda veselUa zmage v krogu 
lepih deklic, uživala slastna jedila, sprehajala se po bujnih vrtih, kjer se 
je razlegalo ubrano petje in slišala lepa godba. 



* Asura ' žiTČ<S dub, bog. ' trojni sTet « nebo, zrak in zemlja, ali pa nebo, 
zemlja in pekel. ' Vi9Takarman * stramik vsega sveta, ime genija ; pot^m • umetnik. 
* f ri » boginja lepote. 



153 

Tilottama, krasno oblečena sprehajajoč se po divnih livadah, približa 
se s cvetlicami v rokah. Oba se zavzameta in jej tečeta nasproti. Snnda 
jo prime za desno, Upasunda za levo roko in jej ponujata ljubezen. Lju- 
bosumna poprimeta za orožje in se ubijeta. 

Vrne se zopet mir in red na svet. 

V zahvalo za to delo odloči Brahma Tilottami zračne pokrajine 
v domovje, kjer se ona tako sveti, da jej ni moči pogledati v žarno lice. 



Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. IViesthcUer. 
(Dalje.) 

A poslovimo se zdaj od Grkov ter stopimo na pripravljeno ladgo, 
ki nas ima prepeljati v divno Italijo. Izkrcali se bodemo v rimskej 
luki Ostiji in jo od ondot na ravnost krenoli v središče celega polotoka, 
v nekdaj častitljivo, sedaj za impemtorske dobe pa tako razvpito glavno 
mesto, v cesarsko R o m o ali R i m. Vse, kar se javlja drugod po italskem 
svetu tako rek6č le en miniature, kaže se nam tu v nepresežnej meri : 
razuzdana izprijenost in čudovita velikodušnost, neizmerna potratnost in 
nepopisljiva ubožnost, blagodejna človekoljubnost in krvava osvetoželjnost. 
Skoro vedno se smehljajoče, nikdar oblačno obnebje razprostira se nad 
narodom, ki je v starem veku mimo Grkov najbolj slovel: nad narodom 
rimskim. Grka je obdarila narava z bujno domišljijo, z rahlo čutečim, 
za vse blago in lepo vnetim srcem, Rimca bolj z razumom in zdravo 
pametjo. Zat6 so pognale vse idealne stroke človeškega znanja svoje ko- 
renike na grških tleh, praktične pa so priklile iz rimske zemlje. Grki 
so bili na umetalnetn in leposlovnem polji mojstri, kterim se še dan- 
danes brezpogojno uklanja ves svet , Rimljani gospodarji skoro celega, 
tedaj znanega zemljokroga. V vsem, kar stvarja „um in pamet zdrava", 
so samostalni in nepresegljivi, a v tem, kar poraja človeška domišljija, 
kar izvira iz človeškega srca, le otročji, hlapčevski posnemovalci tujega. 
Verstvo stvarili so jim večjidel Grki, njihova mythična prazgodovina 
porodila se je v grškej glavi, v umetnijah orali so jim ledino s prva 
Etruščanje, pozneje Grki; njihovi pesniki zlagajo latinske pesni v 
grškem duhu, da — besede same in vezava stavkov, vse, vse je po- 
gostokrat grško. Originalnega pesnika, ki bi se smel ponašati z bujno 
fantasijo, italska zemlja skoro ni ne enega rodila, če ne izvzamemo morda 

P. Ovidija. 

11 



154 

Po vsoin tem ni ruda. da so i njihovi nazori o življenji in smrti 
in vsled tega tudi pogrebni običaji grškim popoluem slišni. Tudi liim- 
Ijauom je shranjevanje mrtvih ^pium offieium**, sveta dolžnost; ako 
se ona zanemari, ne najde mrtvec na onem svetu nikjer miru, pa ga 
tudi živočim ne daje, dokler mu niso skazali tega, kar so mu dolžni 
(insta ferre, debita exsequi). Zat6 vrže Rimljan, ako naleti na nepoko- 
pano truplo, vsaj tri pesti zemlje nd-nje. Ce se je pri pogrebnih obredih 
kje kaka napaka vrinola, one(?iščena je vsa rodovina umrlega in mora se 
oČMstiti s spravnim darom, zaklavši prasico (porca piaria). 

A čemu vam naštevati na dolgo in široko mrtvaške običaje rimske, 
ktere si lahko sami z lastnimi očmi ogledate. Glejte, kako nam je sreča 
ugodna! Dospeli smo namreč v mesto kakor navlašč ob 4. uri dopol- 
danskej, ko se ravno vse občinstvo pripravlja na velikanski pogreb (fu n us , 
e X s e q u i a e). Umrl je eden najvišjih državnih dostojanstvenikov, 90 let 
stari konsul C. Manlius Val en s. Da si je mesto velikansko in 
šteje blizu dva miljona Ijudij, je vendar skoro vse na nogah; temu se 
ni čuditi, kajti ta pogreb prireja država in v njenem imenu teka po 
celem Rimu težko sop^č glasnik ter vabi občinstvo k udeležitvi z be- 
sedami: „011us Quiris leto datus est. C. Manlio Valenti exsequias ire 
cui commodum est, iam tempus est. OUus ex aedi])us exfertur*^. Tak 
slovesen, napovedan pogrel) imenujejo Rimljani „funus publicum"* 
ali „indictiv um". Reveže in otroke pogrebajo brez svečanosti zvečer 
ali po noči; * zat6 pa zovejo pogreb prvih „funus tac i t um" ali 
„vulgare" ali „plebeium", pogreb drugih pa ,,funus acerbum", 
— Vse se gnete proti gornjej svetej cesti (summa via sacra), kjer 
stoji pred krasno palačo c vpresa, * žalno drevo, znamenje, da leži v hiši 
mrlič, izpostavljen v sprejemnici (a tri um). Tjekaj so celih sedem dnij 
vreli in še zdaj vro ljudje, poslavljat se od mrtvega. 

Pridružimo se jim tudi mi, kar sicer zavoljo silne gneče Ijudij in 
vozov ne bo tako lahko. A poskusimo svojo srečo ! Po mnogih nezgodah, 
kterih nasledke čutimo še zdaj po vsem životu, dospeli smo vendar še 
precej srečno v atrium. Tu leži mrtvo truplo na visokem odru v sre- 
bernej postelji (1 e c t u s f u n e b r i s), pokrit ej s škrlatom in zlatopretkanimi 
preprogami, izpod kterih se komaj vidijo njene slonokosteue, umetno iz- 
dolbljene nožice. Ves oder krase lepo dišeče cvetice in spletenine iz listja, 
krog in krog pa stojijo sreberne kadilne ponvice, razširjajoče blagodejno 
vonjavo po celem atriji. Solzne oči v dragega mrliča upiraje čakajo 



* V prejšnjih časih so Rimljani svoje mrtvo sploh le zvečer ali po noči po- 
kopavali, kar se je moglo seveda le pri svitu zubelj in sveč goditi. Od todi navada, 
da se tudi pri pogrebih po dnevu svečave poslužujejo. Caesar Julijnn je pre]»ov»»dal 
mrtve po dne sprevajati. 

' Včasih rabi v ta namen tudi hoja. 



155 

sorodniki iu prijatelji onega bridkega trenotka, ko nosilci mrliča vzdig- 
nejo. Vsi 80 se zbrali v žalnej opravi: moški v črnih togah, ženske 
hrez vsega lepotii^ja .v belih oldekah. S silo odganjajo liktorji hujše in 
hujše k odru pritiskajočo množico. Kak kontrast med smrtnim spanjem 
mrlif evira in tem hrupnim življenjem ! 

Pa oglejmo si mrli(*a samega! Teden je že pretekel, kar so mu 
sorodniki zatisnoli 0(^'i in slednjikrat poljubili usta, kakor da bi bili ho- 
teli zadnjo njegovo sapo ujeti. Na glas tarnaje (con cl a m are) klicali 
so mrtvega s solznimi očmi po imenu in s toplo vodo omito truplo nje- 
govo izročili so pot^m sužnjem (1 i b i t i n a r i i), podrejenim svečeniku smrtne 
lioginje, kterej pravijo Venus Libitina. — Kakor pri nas pogrebni 
ustavi, oskrbi ta svečenik za določeno svoto denarja ves pogreb. Kedar 
kdo umrje, morajo mu ostali poslati mrtvaški dar za boginjo Libitino in 
ob enem naznaniti ime umrlega, da je zapiše v mrtvaški imenik. — 
Eden njegovih sužnjev, pollinctor (mazilnik) zvan, pomazilil je truplo 
z vonjivim oljem in dišečimi mazili, da prehitro ne segnije. Drugi pa 
so je oblekli v snažna oblačila, med kterimi se najbolj odlikuje „toga 
praeteita", plašču podobna in s škrlatnim robom obšita oldeka rimskih 
dostojanstvenikov. Nat6 so je z vsemi znamenji konsulske časti na 
mrtvaško postelj položili, tako da je obraz proti vratom obrnen. Glavo 
diči zlatA korona, s kojo je pred mnogimi leti rimsko starešinstvo za- 
služnega somestjana svojega počastilo. Ravnokar vstopivši desiguator 
opominja v atriji zbrano občinstvo, naj se uvrsti, ker se bo jel takoj 
sprevod pomikati. Ta designator, eden izmed libitinarjev, ima skibeti 
za red pri pogrebu ; pomagata mu le še eden liktor ^ in eden accensus. ^ 
Dasi tujci, hočemo se vendar iz gole radovednosti udeležiti sijajnega po- 
greba, h kteremu je razveu rimskih mestjanov itak privrelo še mnogo 
drugih Ijudij iz bližnjih in daljnih krajev. Sprevodu na č(du koraka godba 
(si ti čine s), obstoječa iz piskalcev (tibicines) in trobcev (tubi- 
c i n e s), ki svirajo pogrebnice. Vseh vkup je le deset ; to število do- 
ločuje že ena izmed starih na XI] tablah načrtanih postav. Godcem 
slede ^praeficae''. najete ženske, ki po mrtvem plakajo in mu v ne- 
uliranih glasovih slavo pojo. To petje imenujejo „nenia^. V znamenje 
žalosti pulijo si lase z glave ter bijejo po prsih, da je grdo videti ; vse le 
za — ljubi denar. 

V odločnem nasprotji -s to žalujočo žensko skupino je sledeča moška, 
ki se vede in pači, da se ljudstvo okrog stoječe komaj smeha vzdržuje. 



' ^Liktorji" so služniki višjih uradnikov, kterc sprpmljajo na vseh potih, nos«'*č 
pn^l njimi bntarico s sekirami (faspos), znani<*nj«» najvišje oblasti. 

- „A^ccnsi" so stregli konsnlii, ki jo bil brez ^fasros'*; eden aocensns stopal 

jf pr^d njim, liktorji pa za njim. Aceonsi so tndi iiraotorjeiii stranko pred sodiiija 

p«)zivnli in sodne iin» objavljali. 

11* 



156 

To so glumači in igi*alci (scurrae, mirni), predstavljajoči zanimive 
prizore iz življenja umrlega konsula. Eden izmed njih posnema in smeši 
različne njegove posebnosti. Mi se sicer izpodtikamo nad tem počen- 
janjem, ki ni vredno tako resne svečanosti, a rimskemu ljudstvu godi ; saj 
mu tak „funus publicum^ ni nič drugega nego ^spectaculum^, pasa 
za radogledne oči. 

Kaj pa to? Dolga vrsta vozov, pred vsakim stopajo liktorji, na 
vozeh samih pa stoj^ častitljivi možje v noši preteklih časov: sami aedili, 
quaestorji, censorji, konsuli, diktatorji, kar nam pričajo 
razven določenega števila liktorjev pred vozovi korakajočih tudi še nji- 
hova službena „insignia". To so davno umrli udje Manlijeve rodovine, 
mrličevi dedje (maiores), ki so prišli od prvega do zadnjega vsi k 
pogrebu slavnega potomca svojega. Prav za prav so pa le najeti ljudje 
v oblekah rimskih dostojanstvenikov, imaj6č na obmzu voščene krinke, 
ki so na tanko posnete po lici osebe, ktero predstavljajo. Te krinke stojž 
sicer kot podobe umrlih prednikov (i m a gi ne s) druga zraven druge v 
atriji, primerno postavljene na sohe, ki so med seboj s spletenino iz listja 
zvezane in v posebnih prozornih omarah (armarium) shranjene ; pod vsako 
stoji zapisano ime, stan in slavna dejanja dotičnikova. Za Ijudovlade so 
te podobe pri pogrebih le v rokah nosili, a v cesarskej dobi se je rimski 
vkus dokaj izpremenil, in prejšnjo priprostost, ktero je postava tudi pri 
mrtvaških sprevodih odločno zahtevala, izpodrinola je potratna gizdavost. 
Brez vsake pomembe sicer ta običaj ni; razumeti se dd, ako pomislimo, 
da niso bili Rimljani plemenite krvi na slavne prednike svoje nič manj 
ponosni, kakor kak aristokrat 19. veka. In jim mar ne daje vsak pogreb 
najugodnejše prilike, da kažejo vsemu svetu dolgo vrsto svojih dedov t^^r 
strežejo s tem svojemu napuhu ? 

Za vozovi nes6 se table, ki na drobno naštevajo vse dežele, vse 
vojske, vse bitke, v kojih se je bil rajni C. M. Valens poslavil. Njim 
sledijo liktorji s povešenimi butaricami in nekoliko sužnjev, kterim je 
gospodova oporoka podelila svobodo, kar sklepamo iz tega, da imajo glave 
s klobuki pokrite. Zdaj še le se prikaže bledi obraz mrliča, ki leži ne- 
pokrit na prej omenjenej, z dragimi preprogami pogrnenej postelji. Skolke 
nes6 sami vitezi in senatorji rimski. To je izvenredna čast, kojo 
izkazuje Rim le najizvrstnejšim mestjanom svojim; kajti sicer opravljajo 
ta posel osvobojeni sužnji, v prejšnjih časih pa najbližji sorodniki. Re- 
veže nosijo „vespillones" (žulci) na bornih nosilnicah na nirtvišče. Razven 
sorodnikov in sorodnic, ktere svoje žalosti nič dostojnejše ne izražajo 
kakor pmeficae, gred6 za mrličem prijatelji, držaVni dostojanstveniki in 
ostalo žalujoče občinstvo. Sprevod se pomika po svetej cesti proti glavnemu 
trgu Rimskemu (forum Romanum), kjer se ustavi. Pred govorniški oder 
(rostra) postavijo mrliča in vsi „dedje" stopijo s svojih vozov ter se 



167 

Tsedejo na pripravljene, kunilske, slonokostene stole, da poslušajo pogrebni 
gOTor (landatio funebris), y kterem slavi vnuk življenje svojega deda. 

Ali si moremo kaj bolj veličastnega, bolj ginljivega misliti, kakor 
to častitljivo družbo mož, ki so za danes zapustili svoja smrtna bivališča 
ter se v polnem številu tukaj sešli, da poslušajo slavo svojega potomca iz 
ust ljubljenega vnuka njegovega! Kljubu velikej žalosti se v teh tre- 
notkih vendar vsem živočim sorodnikom ponosno dvigajo prsi, oči se jim 
svetijo navdušenosti, z obraza bere se jim trdna volja, umršega dejanski 
posnemati. Akoravno se ne dd utajiti, da je v teh govorih tudi mnogo 
neresničnega in pretiranega, ^ vendar ni moglo nič mlademu Rimljanu 
bolj srca povzdigovati in ga k slavohlepnosti izpodbujati, kakor prizori 
te vrste. 

Po končanem govoru premice se zopet ves sprevod v prejšnjem 
redu naprej skozi EsquUinska vrata (porta £squilina) proti rodbin- 
skemu počivališču ob Labikanskej cesti (v i a La bi ca na). Bimska 
mrtvišča se namreč nahajajo sploh le zvunaj mesta ob deželnih cestah, 
kakor veli že ena izmed postav na XII tablah: „hominem mortuum in 
urbe ne sepelito neve urito!" Manlijsko počivališče je velik, z zidovjem 
ograjen prostor, ki obsega raz ven krasnega vrta, sadovnjaka in nekaj 
oranice' podzemsko rako (sepulcrum) z velikanskim, na stopnicah dvi- 
gajočim se grobnim spomenikom iz belega mramorja, vrh tega pa še po- 
seben ograd za sežiganje trupel (ustrinum, ustrina), na dalje hišico (appa- 
ritorium), v kterej se zbirajo žalujoči k sedminam, in hram (aedicula), 
v kojem biva osvobojenec, ki nadzoruje vse te naprave. Na prostoru, 
kterega smo „ustrinum" imenovali, stoji že gromada (rogus) naprav- 
ljena v obliki žrtvenika in ozaljšana s cvetlicami in cjpresnimi vejami. 
Ni-njo položi truplo ter mu pridenejo vsakojake reči, ki so bile rajnemu 
drage : oblačila , lepotičja , orodja itd. ; obdarijo je pa tudi prijatelji in 
osvobojenci z različnimi darili: preprogami, kadilom, dišečino in dr. Z 
odvmeniin obrazom prižg^ zdaj vnuk gromado, ki s truplom vred precej 
hitro zgori, ker je krog nje in na njej nakopičenih mnogo gorljivih 



* Ker so taki goTori pisani prehajali od roda do roda, postali so nekako zgo- 
dovinski viri, ki so vsled mnogih svojih lažij v rimskej povestnici dokaj zmešnjav na- 
pravili; to priznavata že stara rimska pisatelja Cicero in Livius. Prvi pravi: „ — his 
laudationibus historia rerum nostrarum est facta mendosior. Malta enim scripta sunt in 
eis, qitae facta non sunt, falsi triumphi, plures eonsulatus, genera etiam falsa et ad 
plebem transitiones, quum homines humiliores in alienum eiusdem nominis infunde- 
rentur genus". (Brutus c. 16.). In zgodovinar Livius toži v VIII. knjige 40. poglavji 
tako-le : ^Vitiatam memori^m funebribus laudibus reor falsisque imaginum titulis, dum 
familiae ad se quaeque famam rerum gestam m honorumque fallenti mendacio trahunt. 
Inde certe et singalorum gesta et puhlica monumenta rerum confusa''. 

' Z dohodki tega zemljišča poravnavajo se stroški, ktere pouzročuje ohranjevanje 
groba in mrtvaški prazniki. Kjer takega zemljišča ni, ustanovi se v ta namen matica« 



158 

tvarin. Ko je vse pogorelo, pogasijo se tleči pepel z vinom, pogrelici 
pa kličejo uinrleinu k slovesu zadnje ]»esede: „have pia aiiiina'', 
„vale caudida anima". y,mo]liter cubent ossa", „terra sit 
t i bi leviš", ^ossa bene quiescaiit" in enakih več*. Pot^m se 
vrnejo drugi v mesto, le najbližji sorodniki še ostanejo, da zber6, posuši 
in shranijo pepel v pepelujaku (urna), kar pogostoki*at več dnij traja. 
Pepelnjak postavijo v podzemskej raki v dolblino, kterih je več, in sicer 
večjih in manjt^ih ; manjše so namenjene za pepelnjake, večje pa za krste 
ali sarkophage ^ (areae, capuli). Rimljani namreč svoje mrliče tudi po- 
kopavajo, dasi redkeje. Sežigavanje imenujejo concrematio — concremare, 
cremare, comburere, pokopavanje pa humatio — humare, terra condere. 
„Sepelire" znači jim oboje. Starejše je najbrž pokopavanje, a ni dvojbe, 
da 80 Rimljani že zgodaj jeli svoje mrtve sežigavati, vzlasti o vojskah in 
kužnih boleznih. Za decemvirov bilo je oboje običajno, le da se je pred- 
nost dajala sežigavanju. Izmed znamenitih rimskih mož bili so sežgani 
na pr. A n t o n i u s , B r u t u s , J u 1 i u s C a e s a r , P o m p e i u s , A u g u- 
stus, Tiberius, Caligula. Nero. Pokopavanje ni bilo nikdar po- 
polnem odpravljeno. Ljudij od strele ubitih niso nikdar sežgali, češ, da 
se jih je že itak nebeški '^genj dotaknol. Zavoljo nedostatka kostnih 
solij so tudi otroke, ki še niso v drugič zob dobili, le pokopavali. Da 
se je pa v zadnjej dobi rimskega vladarstva navadno pokopavalo in le redko- 
kdaj sežigalo, pripisovati je uplivu krščanskemu. 

Rake se nahajajo pod zemljo in nad zemljo. Prve so rodovinske, 
to je namenjene vsem udom kake številne rodovine (gens), da celo njenim 
osvobojencem, branjeneem (clientes) in prijateljem. Ce so v takej raki 
mnoge vrste dolblin druga nad drugo, zove se columbarium, ker je 
v istini slična golobnjaku. Rake nad zemljo so počivališča le ene osebe, 
k večjemu male dmžine (familia). One so manjše, kar se pa tiče no- 
tranje oprave, so pa prvim popolnem enake. Tudi nad njimi vzdigujejo 
se grobni spomeniki različnih oblik. Oboje krasijo umetno izdelane sve- 
tilnice in lestenci, ki se o posebnih dnevih, vzlasti na smrtni dan prižgo. 
Vrh tega hranijo v sebi razne posode z dišečimi tvarinami, orodja, ki se 
pri žrtvovanji in sedminah potrebujejo, in da mrtvec nič ne pogreša, čemur 
se je bil v življenji privadil, češče ce]6 mize. stole, vsakovrstna vina in 
jedila, čase, žlice, nože itd. Pokopanim prilože žalujoči tudi vse prej 
OHKMijene darove, ki sit-er pri sežigavanji s truplom vred zgort5. Trupla 
posameznih cesarj«'v počivajo pod velikanskimi zgradl)ami, kterim pravijo 
„ni ausol eu nr*. Kev(»ži imajo skupna počivališča; eno največjih in naj- 
bolj znanih je blizu Es(|uilinskih vrat. 

* Blizu maloazijskejfa mesta z iiiieiioiii Assoš, nahajal s*' je kauieii, iz kterega 
so delali krste ; ta kamen imel je to čudovito lastnost, da je vsako v takej ki^ti ležeče 
truplo v 40 dneh popolnem pokončal. Zato so mu rekali: sarcophagos » mesožerec. 



Deveti dan po pogrebu obhajajo sorodniki za mrtviiu prazuik (uo- 
vemdialia, feriae novemdiales) ; na grob mu polož6 žrtev in mrtvaško ko- 
sOo (coena feralis), sami pa se zber6 na pokopališ^n v prej omenjenej 
hiši ali pa na domu k sedmini (silicernium), h kterej je mnogo gostov 
povabljenih. Zel6 premožni dele ta dan med ljudstvo mes6 ali denar 
(visceratio) ter je včasih cel6 z igrami in gladijatorskimi borbami zabavajo. 

(Konec pride.) 



Razne malenkosti. 

4. 

Otari Slovani so mrtvece ali sežigali in njihov prah v vrr*ih iz- 
ročali materi zemlji ali je pa nesežgane naravnoč pokopavali. Vrhu njih 
delali so nasipe, kterim so rekali mogila (staroslov. mogyla tumulus) 
ali kakor mi danes pravimo: gomila. Beseda je obceslovanska in tudi 
ni dvojiti, da je že slovanskemu prajeziku bila lastna. Nekteri sodijo, 
da je tuja in mislijo ria arabski m a n h a 1 , * ali iz manhal postalo bi 
bilo staroslov. m^gyla, poljski mj^giJa, ruski mugUa in ne mogjla, mogila 
in mogila, kakor se nahaja v teh jezikih ter z malimi premembami v 
vseh drugih slovanskih. Beseda je marveč domača in jej je korenika 
Slovan, mog crescere, arjoevrop. magh, evrop. mag, h kterej spada 
tudi staroind. mahi, mahdt, mahdnt velik, lat. magnus, gr. fieyag 
in mnogo drugega. * Slovanščina dala je besedo litvanščini (mogila), 
nununščini (mogiH, moviH) in albanščini (gamlilje). 

Po severnih in vzhodnih pokrajinah ruskih je vzlasti ob pobrežji 
rek dosta gomilnih nasipov ali velike ravnine (stepe) južnoruske so kar 
posejane s takimi spomeniki različne velikosti in obsežnosti in prav 
tako tudi jako različne starosti. Takemu nasipu pravijo danes na Kuskem 
kurgin, kar je zgoli dnigo im6 za gomilo.' Beseda kurgdn je 



» Gl. Muchlifiski Žrodloslowmk wyi-az6w, ktoro praeszlj do naszej mowi z jtj- 
zvkmv wschodnich, S. Peterb. 1858, pg. 87. 

- Prim. A. Fiek Vergieich. W6rterbnch d. iiidogerm. Spracheii, 1.3 168, 169: 
iliklosich Lexicon palaeoslov. s. v. mogyla; idem Vergl. (Irammatik d. slaviscluMi 
Sprachen, 1.2 66; II. 113; Krek Eiuleitung in die slav. Lit., pg. 131. 

3 Nekteriui stariiiarjem je mogjia isto kar žrtveiiik, docim jim jo kui-gaii na- 
grobni Diisip v ožjem pomenu. Pito besedo izvajajo iz mongolskega muhe « templum, 
drugo iz nekega tatarskega podnarečja, ali oboje krivo. Tudi stvarno niso dokazali 
prav nobene istinite razlike med kurganom in gomilo ter se nam tedaj ni spu?ičati v 
kakor^ne koli natančnosti v tej zadevi. 



160 

mlajša od gomile in tuja. Še danes zagovarjajo sicer nekteri 
mnenje, da je kurgšu postalo iz krugdn, kar bi torej bilo staroslov. 
'^'kr^gan^B, ali kdor poznd glasovne zakone slovanskih jezikov, pritrdil 
mi bode, ako pravim, da bi sicer moglo iz kurgan postati krugan, kakor 
iz srednjelat. carmula st^oslov. kramola ali iz arca novoslov. raka, ni- 
kakor pa ne narobe. Pomisliti je dalje, da ta beseda ni nobenemu 
drugemu slovanskemu jeziku znana in da je tudi v ruščini 
mlada ter bržčas stoprav iz knjige ušla v narodova usta. 
Kolikor je meni znano, nahaja se prvič v nekej listini iz leta 1159., ali 
ni se sklicavati n4-njo, ker je bila ta listina ponarejena. Tedaj bi jo 
prvi imel letopis novograjski (novgorodski) in to pri letu 1224. ali tudi 
tli ne stoji kurgdn v svojem pravem pomenu, ampak za- 
znam nj a to kar ru s. gorodišče ali naše gradišče, staroslov. 
gradište. * S kratka, beseda ta se je tudi v knjigi prav tako pozno 
udomačila, kakor mogyla rano in stalno, ktero nahajamo v tako 
zvanem Nestorjevem letopisu že pri letu 945. in to natanko v pomenu 
nasipa ali holma. ^ 

Ako pa beseda kurgdn ni domača, od kod jo je neki ruščina 
vzela? Pravijo, da iz novoperzijskega gur-chane (natančnejše pač 
gor-ch^neh) * nadgrobje , nagrobni nasip , gomila. * V tem jeziku je 
zares g6r sepulcrum, g6rS.be h fornix in sepulcro eistnicta, g Or- 
eh Sne h domus sepulcralis, crjpta, catacomba, * in vzlasti zadnja be- 
seda spominja precej na ruski kurgdn, ali vendar bi se ne mogel odločiti 
za nazor, da je ruska beseda od tod vzeta na p6sodo. Slovanom bili so 
sicer v temnej starodavnosti na jugu nekteri eranski rodovi sosedje 
in takrat je utegnolo kaj eranskega jezikovnega blaga 
udomačiti se v slovanščini, ali kesneje bila se je ta vez popol- 
noma pretrgala in ne čudimo se, da so v toliko stoletjih prihajala le-seni 
in odhajala od tod vsakovrstna ljudstva in med njimi vzlasti turška. 

Zgodovina nam torej veleva, da pogledamo, ali ni 
gori omenjana beseda morda turškega proizvoda. Zares 
nahajamo v vzhodnjej turščini: qur straža, pas (cingulum), pallisada, 
qurugh, quruq ograja, zid, ograjen kraj, qurghan, qurgan ta- 
borišče, gradišče — in ve^ drugega. * Turška plemena so od nekdaj 



* Gl. Kotljarevskij O pogreb. obyčajach jazyčeskich Slavjan, Moskva 1868, pg. 22: 
Drcvnosti. Tnidy moskovsk. archeol. obščestva, Moskva 1873, III. 270. 

* I povelŽ (Oltga) ljudem'L svojim'B s'Lsuti mogjlu veliku. Miklosich Chro- 
nica Nestoris cap. 29, pg. 32; cf. etiam cap. 28, pg. 30. 

° Mucliliilski op. cit. pg. 72 in nekteri drugi pred njim in za njim. 

* J. A. ViiUers Lexicon persico-lat.-etjmol. I. 1043, 1044. 

^ Prim. H. Vimbery Etvmol. W6i*terbuch d. turko-tatarisehen Sprachen, Leipzig 
1878, pg. 81, 82. 



161 

rada stavila taborišča na velike gomileiuso odtoddobila 
taborišča sama svojeime. Zato ni dvojiti, da je pomenjal qurghan, 
qargan to, kar y nas gomila, predno se je bil zvrgel na pomen taborišča 
ali gradišča. Ob enem si pa zdaj tudi lahko tolmačimo, zakaj na 
poprej navedenem mestu novograjskega letopisa beseda 
kurgdn pomenja gradišče in ne gomile, kakor bi pričakovali. 
Ako je pa dalje niskej besedi iskati izvor v turščini, ali je možno po- 
vedati, od kterega izmed turških narodov so jo Rusi dobili? Menim, 
da se d& tudi to precej trdno določiti. 

V niskej starej knjigi ne nahajamo tej besedi sledu pred letom 
1224. Ne bas tako dolgo pred tem utaborili so se bili po južnej £u- 
siji tija do Dnepra Plavci (Polovici), narod turške krvi. Samih sebe 
imenovali so Uze, imen. Uzi (v byzantiuskih spisih Ortoi), kar je po- 
kvarjeno iz Ghuzi in to iz Oghuzi, Byzantincem pa so navadno K u m a n i 
{Kfifiiaroi)^ koje im^ se v njih prvič leta 1078. nahaja. Gotovo so bili 
prav blizu v rodu s Pečenegi, in nekteri slutijo cel6, da ob6 imeni zna- 
menujete isti narod. ^ Že Anna Eomnena omenja, da govori Pečenegi 
in Kumani isti jezik. * — Tudi Magjarom bil je Plaveč po ruskem zgledu 
Pal6cz, in prav tako imenujejo zapadni letopisci t& narod F al a w a, 
Valewe. Valwen. * — Na Ruse bili so Plavci prvič udarili 1061. 
leta in je premagali na 2. dan svečana meseca. * Letopisec poroča še na 
mnogih drugih mestih o njih, a nikjer nič dobrega. Bilo je to krviželjno 
ljudstvo in grabljivo, kar nam obilo drugih izvirnikov do dobra potrjuje. 
Brez vojskovanja in kradeža jim skoro ni bilo živeti, in koliko so pred 
njimi baš Rusi bili pretrpeli, ostalo nam je zapisano na marsikterej strani 
domačih poročil in vrhu tega v velevažnem spomeniku, kteremu je naslov 
„Slovo o polku Igorevč". Radi ali neradi morali so Rusi s Plavci mnogo 
občevati ter se je pri tem poslu prijela ruskega jezika gotovo 
kakšna beseda njihovih nepridiprav sosedov. Ena takih 



* H. V4mb^ry Der Urspnmg der Magyaren, Leipzig 1882, pg. 97 8eqq. 

' Edit. Pariš. pg. 232. K. Zeuss Die Deutschen und die Nachbarstamme, 
Ml&iichen 1837, pg. 744. 

* Gl. Zeuss op. cit. pg. 744. Zeussu so tu „Polovci" prebivalci dolin ali poljanci 
in takisto zahteva tudi Vimhirj (op. cit. pg. 102), češ, da je etymon isti kakor y be- 
sedi Poljaci, ali kakor on piše: Polaci. Zmotila je ob4 bržčas polna ruska oblika. 
Ista napaka je v K. Fr. Neumanna knjigi „Die Volker des sudlichen Russlands", 
Leipzig 1855, na str. 132. V pomenu sklada se pač ruska beseda z nemSko, 
a te zopet ni ločiti od stgnem. valavahs, srgnem. v al ev ah s • flavicomatus. Prim. 
Schade Altdeutsches W5rterbuch«, pg. 159. Plavci, Polovci, Falawa, Valwen 
so tedaj plavolasi ali žoltolasi narod. Da bi se bilo mislilo na žolto barvo 
njihoTih konj, kakor nekteri trdijo, zdi se mi prav malo resnici podobno. 

* Miklosich Chronica Nestoris cap. 59, pg. 101. Na enem mestu (cap. 79, 
pg. 145, ad a. 1096) je letopisec sam imenuje Kumane, Kumani, rekibše P o lovke i. 



li)2 

besed je tudi k ii r g a n . ki zuameuuje v k u ui a u s k e m narečji prav to, 
kar staroslov. mogyla * tumulus in kur ono, kar v drugih vzhodnoturskih 
jezikilu ^ Ako je tedaj izpeljava moja dosta utrjena, obveljalo bode menda, 
da je beseda kurgan po Plavcih došla v ruski jezik. 

Povedali smo že, da je p o K u s i j i p o 1 n o v s a k o v r s t n i h m o g i 1 , 
kterih so že do zdaj na tisoče prekopali in znanstveno pre- 
iskali. Stoprav ko bodo raziskavanja dovršena, zvedelo se liode morda, 
k ter i m narodom nam je posamne prisvajati, kajti danes smo o tem 
kljubu mnogemu trudu Se precej slabo podučeni. * Na malem prostoru 
nahajajo se taki nasipi tako različni po obliki in vsebini, da jih je vrlo 
težavno razporediti po časih in narodih. Tukaj imposantna gomila skjth- 
skega vladarja z dragocenostmi vsake vrste in ne daleč od tod nasipi 
kakšnega ubornega pastirskega naroda brez vsakih kovinskih ostalin, — 
ali kterega. kdo v6? Osobito po dolenjih pridneprovih krajih in sploh 
po vsej južnej. Rusiji kočevalo je dosta različnojezičnih narodov in narodičev, 
in vsakteri je bržčas ostavil tukaj svoje spomenike. Zato jih tudi nikjer 
ni toliko in tako različnih, kakor baš po teh poljanah. Učenjaki bi radi 
določili njih zgodovino ali tudi narod tolmači, po svojem se- 
veda, kakovega takega spomenika postanek. V prejšnjem 
čislu videli smo, kako narod etv mologisuje, poglejmo zdaj. 
kako on historisuje. 



' Cf. Comes Geza Kuun Codex cumanicus bibl. ad templuni divi Marci Ve- 
netiaruin^ Budapestini 1880, pg. 222. 

* Menda pogodim komu, ako povem, da je literatura tega predmeta do 1870. 
leta našteta y BestuieTa-Rjuinina kujigi ^Russkaja istorija, I. S. Peterburg 1872*' na 
str. 157 do 160. Kesueje se je mnogo o istem predmetu pisalo po raznih znanstvenih 
časopisih in v posamnih razpravah. Dalje bavili so se vsi dosedanji archaeolo^ki kon- 
gresi ruski manj ali več tudi s tem vprašanjem ter tako zdatno pripomogli, da se je 
tudi tli svitati začelo. Prim. postavim delo „Trudy peiTago archeologičeskago s'Lčzda 
v Moskve 1869, Moskva 1872" na mnogih mestih, ki so tudi navedena na str. 9 „uka- 
zatclja predmetov" s. v. kurganj. Izmed znanstvenih glasil zaslužuje prvo mesto 
zbornik „Drevnosti. Trudy moskovskago archeol. obštestva", kterega mi jo znanih sedem 
zvezkov (Moskva 18G5— 1878). Marsikaj nahaja se v periodičnem delu „Zbi6r wiadomošcI 
do antropologii krajowej'', ktero na svetlo spravlja krakovska akademija znanostij. Od 
leta 1877. do lani natisnenih bilo je šost zvezkov. — V posamnosti se ne s]mščam 
nobene ali vendar bodi omenjena Iv. Zabelina razprava „I)revnjaja SkiHja v svoich ino- 
gilach", ki je natisnena v tega pisatelja delu ..Istoiija nisskoj žizni s driivn^išich 
vremen, č. 1. (Moskva 1876)" na str. 613 do (547. Pogl. se istega dela 0. II. na str. 
383 do 31M. »Spomina vn^len je prav tako kratki ali temeljiti spis A. H. Kirkoni 
,,Hi"oby a mohyly pfedhistoricko v Polsce, na Litve a Rusi*', ki je natisneu v knjigi: 
Sboniik slovanskjr. 1881. Kedaktor Edv. Jelinek, v Praze 1881, na str. 1 do 28. Kar 
«e nahaja v delu .,Materialien z ur Vorgesrhiehte des Meuschen im ostlichen Kuro])<i 
von A. Kohn u. Dr. C. Mehlis, Jena 1879, I. 266—375", prevedeno je iz slovanskih 
razprav in ne povsod točno ali pridejane podobe st) hvale vredne. 



163 

Kakih pet v6rst od Loeuiauske Kamjanke, majhni* maloruske vasi 
na DiuBprii, nahajajo se trije kurgani: ^Bliznecv**, ^ „Storoževoj" in „Ha- 
lahanka^. O prvem se t6-le pripoveduje: 

Nekdaj živel je tukaj tatarski ehan Bek-Mechmed, ki je imel mnogo 
žen in med njimi tudi Rusinjo, po imenu Marijo. Uplenili so jo bili 
Tatari za nekega tolovajskega napada. Marija bila je nenavadna krasotica 
iu chan jo je ljubil nad vse druge žene svoje. Ženam se je to jako za- 
merilo in premišljale so, kako bi Marijo ugonobile. Dolgo tega niso 
mogle, kajti chan jo je skrbno čuval in tudi ni verjel nobenemu obre- 
kovanju. Slednjič podkupi neka teh chanovih žen zdravnika, da spi-avi 
Marijo s sveta. Ko je nosila Marija pod srcem, začel je zdravnik še- 
petati chanu na uho, da je ona v zvezi z nekim ruskim ubežnikom, kteri 
se je pomahomedanil in zdaj služi na ehanskem dvoru. Chan ne ver- 
jame natolcovanju in hoče zdravnika kazniti ali le-tA ga pregovori, da 
prepusti stvar božjej razsodbi. „Ako porodi Marija le eno dete, bodi 
to znamenje, da sem bil lažnik,^ pravi zdravnik chanu, „ in ti me kaznuj ; 
ako pa porodi dvojčka, govoril sem resnico in ti stori, kar hočeš." Chan 
nekoliko pomisli in pot^m privoli. Orez nekaj mesecev porodila je 
Marija dvojčka. Chan zaukaže Marijo na gromadi sežgati, dvojčka pa 
živa zakopati. To se je precej zgodDo in dvojčka so zakopali na t^m-le 
mestu. Kesneje pak se je zdravnikovo sleparstvo bilo odkrilo in za kazen 
mu chan zaukaže, da nosi do smrti na gomilo dvojčkov zemljo. Zdravnik 
nosil je leto dnij zemljo in nasipal td-le kurgdn, — kar se je zvedelo, 
da si vzdržuje moči z različnimi zdi*avili. Ko mu je vzem6, ostrupi se 
in premine. Tniplo njegovo pokopali so poleg kurgana. Na vsako ob- 
letnico njegove smrti gori baš o polnoči vrhu kurgana zdravnik na 
gromadi, Marija pa poleg gromade stoječ drži deteti svoji v naročji. * 

O drugem kurganu je ustno poročilo jako malobesedno. Pripo- 
veduje se o njem zgoli to, da je bil Zaporožcem nekdaj stražišče in zato 
mu imž „Storoževoj". Kako pa je nastal in zakaj, o tem narodna usta 
molč^. ' 

T r e t j e m u pa zopet narod prisvaja posebno zgodovino, kakor piTemu. 
Za Ivana groznega ubil je bil in okradel razbojnik Halahan bogatega bo- 
jara in pot^m sem ubežal. Takrat so tukaj živeli Zaporožci. ki niso ni- 
komur prizanašali. To je razbojnik dobro vedel iu ker se je bal, da ne 
bi Zaporožci storili z njim tako, kakor je bil storil on z bogatini bojaroni, 
zakopal je ukradeni denar in si postavil kočico , v kterej je prebival. 



* Rus. bliznec je slov. dvojček ali bližujak, srb. blizanac, snislica. 
2 Vrstnik Evropj 1881, IV. 400. Prim. tudi Malorusskija uarodiiyja predaiiija 
i nizskazj, svod M. Dragomanova, Kiev 1876, str. 227, 228. 

' VestnJk Evroj^ 1881, IV. 401; Drdgomanov op. cit. pg. 228. 



164 

Vendar je bil vedno v strahu, da ga ne bi ubili in denarjev našli. Zato 
jame na obrežji zemljo kopati in jo nad zakopane denarje nasipavati. Delal 
je to tako dolgo, dokler ga ni nekega dni zasula zemlja, ki se je bila 
nad njim utrgala. ^ 

Vedno sveža prostonarodna domišljija je pac občudovanja vredna. 
Ona ne stvarja samo divne symbolike raznovrstnim rastlinam 
ter prisvaja tolikim živalimčudovitihlastnostij,ampakoživlja 
cel6 mrtvilo gomil in pečin. Da, — tudi pečin. 

Na Dnčpru blizu naselitve Jamburg stojite prav blizu obrežja druga 
proti drugej velikanski skali tako, da se ona na desnej strani reke bolj 
v breg upira. Narod pripoveduje o teh skalah t6-le: 

Davno, prav davno živela sta na svetu brata velikana. Odpravita 
se nekdaj po belem svetu in prideta v ta kraj. Takega raja, pravita, ni 
nikjer več na svetu. Postavita si tii na bregu Dnčpra koči in začneta 
uživati življenje. Ni trajalo dolgo, da sta se sprla. Dveh medvedov v 
enem brlogu ni udomačiti. Ker so prepiri dohajali do krvi, skleneta 
mirno se ločiti. Toda nobeden se noče umaknoti drugemu in zato se 
takisto zmenita, naj oni tii ostane, koji bode z enega brega na drugi 
vrgel velikansko skalo. Kes vzame vsak ogromno skalo in jo vrže s 
svojega brega. Prvi zavihti in zaluči mlajši ter pade njegova skala v 
vodo, ne daleč od brega. Nato vrže skalo starejši. Po zraku je za- 
žvižgalo, ko je njegova skala letela. Padla je na desnem bregu in ubila 
mlajšega brata. To se je starejšemu grozno užalilo ali kesanje bilo je 
zastonj. Ostal je bil tti in se oženil. Imel je mnogo potomistva, ktero je 
osnovalo Zaporoško Sčč. Sinovje tega velikana bili so prvi prosti kozaki, 
naselivši se na otoku Chortici. * 

Ti zgledi nam jasno kažejo, da ima prosti narod zares v 
marsičem svoje posebne zgodovinske nazore, izvirajoče iz 
žive domišljije ali obraznosti njegove. Ta ga dela sposobnega, da si po 



* Včstnik E7ropy 1881, IV. 401; Dragomanov op. cit. pg. 228, 229. V tej 
knjigi je Se mnogo pripoTedek o gomilah; ves IX. oddelek govori skoro samo o njih. 
Prim. str. 224-240 in 424, 426. 

2 Vrstnik ETropy 1881, IV. 402; Dragomanov op. cit. pg. 230, 231: Dva kamnja 
bagatiri. Td je pripovedka nekoliko drugače zasuknena, in se mi do> 
zdeva, da razlike od one situvaciji bolje ugajajo. Bogatiija (ne brata) st& 
se takisto pogodila, da oni ostane, kdor skalo dalje vrže. Najprej vrže levega breg« 
bogatir skalo; ona pade v vodo. Za njim zadegne bogatir z desnega brega svojo skalo, 
in tk obtiči na suhem bregu. „No, ker se je to tako odločilo," pravi prvi, ^pojdem 
od tod, ti pa se naseli tukaj." Tako se je tudi zgodilo. Na levega brega skali pozna 
se Se danes prav razločno, kjer jo je bil bogatir zagrabil. 

Nekaj zdi se mi tii nekoliko čudno. Oba nabiralca narodnega blaga cula sta 
pripovest iz ust iste osebe, namreč Josipa Omeljenka, eden 1875., drugi iiajkesneje 1881 . 
leta^ in vendar razlike med to in ono pripo vestjo nikakor niso neznatne. 



166 

svojem tolmači prav tako veličastne nebesne prikazni kakor vse okoli 
sebe, kar koli vzbuja njegovo pozornost in zvedavost. Kakor je kos go- 
milam in skalam udahnoti zgodovinsko življenje, tako mu ni nič nenavad- 
nega nekterim kamnom prisvojiti nenavaden izvor in izvenredne moči. 
Taki so v prvej vrsti kamneni izdelki predzgodovinskih 
narodov, ktere smatra ljudstvo napačno za proizvode 
posebnih natornih dogodkov. Tega nazora drž4 se strastno ne 
le slovanski ampak skoro vsi narodi po Evropi in Aziji. Jasna poročila 
o tem nahajamo prav tako v staroindijskih hjmnah ter v pisateljih 
grških in rimskih, kakor v prostih pričah raznih današnjih narodov. 

Dovolj je, ako gredčč opozorim čitatelja na tako zvaue grom ne 
strele, koje se zovejo latinski cerauniae (Plinius Hist. natur. 2. 
38; 37. 9, 51; prim. gr. x€Qctvy6g in Tugaivtog) ali baetuli (Plinius 
Hist. na t. 37. 135; od gr. /^a/rrAo/ meteorni kamni) in nemški d on ne r- 
steine,donnerkeile,donner^xte,donnerhammer. Mislilo 
se je, da padajo ti belemniti iz oblakov, kedar se bliska 
in grmi. Nikdar baje ne ostanejo na površji zemlje, ampak se zarijejo 
precej globoko vd-njo, a po sedmih letih zleze jih zopet nekaj na po- 
vršje. ^ Ko je ljudstvo bilo poosebilo nebesne prikazni, postati je 
morala gromna strela attribut boga gromovnika, torej v nas boga 
Peru na. ^ Zato je po staroindijskih bajevnih nazorih vddžra gromna 
strela Indrova kakor po staroskandinavskih mjčlnir Thdrova. Sta- 
rejša slovanska poročila o tem kamnu so jako skromna in se nahajajo 
zgoli v ruskih spomenikih. Imenuje se tii g romana, grom'Bnaja 
.str§la ali streli>ka. ^ V smislu staroindijske in staroskandinavske 
tradicije smeli bi pričakovati nekoliko ožje zveze z bogom Perunom, ali 
doslž natisneni starejši spisi, nimajo ničesa takega. Pač pa se nahaja v 
nekem nenatisnenem „Travniku", česar bi radi. V tem spomeniku je 
gromna strela natanko opisana in je vrhu tega pristavljeno, kakove moči 
jej prisvajajo. A med drugim se tudi navaja, da pade ta kamen vsled 



^ Za posamnosti mi tu ni, ali kogar zanimajo, pogledi m. dr. : Afanasjev PoetiČ. 
vozzrčnija Slavjan na prirodu, I. 244 8eqq.; J. Grimm Deutsche Mythologie, II.3 1171; 
Mannhardt Germanische Mjthen, Berlin 1868, pg. 105 seqq.; E. B. Tjlor Forschungen 
Qber die Ui^eschichte der Menschheit u. die £ntw. der Civilisation, Leipzig 1866, pg. 
286—291; idem Die Anfange der Cultur, Leipzig 1873, 11. 264—267 et passim; Joly 
Der Mensch vor der Zeit der Metalle, Leipzig 1880, pg. 264—266; Graf A. S. Uvarov 
Archeologija Bossii; kamennjj period, Moskva 1B81, L pg. 2 seqq. 

' O njem govori pisatelja teh vrstic knjiga »Einleitung in die slav. Literaturg.' 
na str. 101 in 102. 

' Mimo dnigih spomenikov govori se o tem tudi v Domostroji. Gl. Domostroj 
po spisku imperat. obi^estva istorii i drevnostej rossijskich, Moskva 1881, cap. 8, pg. 
22. Kakor v dnigih starejših spisih omenjajo se i tii poleg gromnih strel tudi 
gromni topori ali gromne sekire. 



166 

grmenja z neba iii da mu Perunj-kameni., t. j. Peiuiiov kamoii 
pravijo. ^ To je važno poročilo, kajti sklepati smemo po njem, da je 
tudi v Knsih in gotovo v Slovanih sploh gromna strela 
zares hila nekdaj attrihnt boga gromovnika. Krek. 



Drobnosti. 

Subjeetiose Siltze. Ton Franz Miklosfch. Zweite Auilage, Wien 188^], v 
S**, 76 str. — Priznano je Že davno, daje Miklošičeva skladnja slovanskih jeiikov 
delo, kakoiS^nega noben drug narod ne zmore. Najbližji mu je še genijalnega Jak. 
Grimma skladnja germanskih jezikov ali cela ni in primerjalno stališč« v njej je mnogo 
ožje od Miklošičevega, kar je pa naravno, kajti natisnena jo bila že 1837. leta in takrat 
bilo je primerjalno jezikoznanstvo še skoro v povojih. Najnovejši spis Miklošičev ob- 
ravnava skladnje majhen ali jako važen oddelek in je drugi natis razprave «Die Verba 
impei-sonalia im Slavischen** iz leta 18B5. Kaj so novi natisi Miklošičevi, ve vsakdo, 
ki se je z njimi pobliže bavil in posebno kdor je proučil drugi natis njegovega pri- 
merjalnega glasovja slovanskih jezikov. Tudi ta razprava dobila je tako lice, da je 
postala čisto novo delo. V prvem oddelku navedeni so in na tanko presojeni nazori 
slovničarjev in modroznanoev o tako zvanih brezosebnih glagolih, v dmgem pa se raz- 
pravlja skladnja tega predmeta samega do najmanjših posamnostij. V poštev vzeti so 
ne le slovanski ampak sploh arjoevropski stari in novi jeziki in izmed nearjocvropskih 
sem ter tja vzlasti tudi magyarščina. — Hvale in priporočbe spisu nobene ni treba; 
dovolj je, ako pravimo, da je Miklošičev. K. 

Trst in okolica. Zgodovinska slika spisal Matija Sila. Zivložilo opravništvo 
^Edinosti**. Tiskal Franc Huala v Ti*stu. 1882. Velja 5() nov. — Tako se gla.si nova 
154 stranij debela knjižica, v kterej nam je marljiu pisatelj, ki je znan čitateljem 
„Edinosti" in „Zg. Danice" tudi i>od imenom ,,8kalovič**, popisal na kratko zemljo in 
zgodovino tržaškega mesta in okolice. Oitali smo njegovo razpravo že lansko leto v 
podlistku , , Edinosti", vendar smo se jako razveselili, ko smo culi, da se celi spis po- 
natisne še edenkrat v posebnej knjižici. Pri tej priložnosti izrekamo željo, da bi se 
vsi leposlovni ali pa znanstveni sestavki, ktere prinašajo slovenski politični listi v svojih 
podlistkih, priobčili potein še v posebnih knjižicah. Na ta način rešil bi se marsikteri 
spis pozabljivosti, ob enem pa pomnožilo narodno slovstvo. Navedena knjižica, da- 
siravno ne debela, obsega vendar mnogo novega in važnega gradiva, ktero bi človek 
zastonj isVal po tujih laških in nemških knjigah ; osobito kar se tiče izpeljav krajevnih 
in osebnih imen, posrečilo se je g. pisatelju mnogokrat pravo stran zadeti. Vendar pa 
moramo opomniti, da jo v tem oziru včasih sel nekoliko predaleč in nektera neslovenska 
imena razlagal iz slovenščine, kakor na pr. Škocijan » kraj, kjer Reka v jamo „skoči** 
(str. 40). Ime bjzantinskega vojskovodje „Narzes** izpeljuje iz slovenske besede Na- 



* Gl. ZabČlin op. cit. I.V510, 511, kjer je iz rokopisa Zabčlinovega natisneii 
odlomek o Perunovem kamnu. Natisneno je sicer Perum>-kameni> in morda tudi taki> 
stoji v rokopisu, a da je Penmb-kamenb (t. j. Perunj in ne Pemn) pravo, ni mi treba 
obširnejše razlagati. V Plorinskega delu „Russkie prostonarodnye travniki i lWebniki, 
Kaz;inj 1880-' ne govori noben oddelek o tem kamnu. 



167 

rczot; (sfr. 50). Ali pisatelj ve, da jo Narzes še le potem to ime dobil, ko je bil 
skopljouV Tudi se no ujemam v izpeljavi besede „Devin** s pisateljem, kteri misli, 
da je devinski grad dobil svoje ime od dube ali dolbe, ne pa od besede „deva" (str. 38). 
Razven Devina pri Ti-stu nahajajo se se nekteii dnigi kraji s tem imenom, kakor 
nekdanji slovanski Devin ob Labi, kterega so Nemci izprcmenili v Magdeburg. 
XemAka beseda Magdeburg nam tedaj pove, kako je treba razlagati slovanski Devin. 
Knako nam tolmači fuldski letopisec pomen Devina, glavnega gradii moravskega kneza, 
kajti v najboljšej izdaji starih pisateljev, v Monumenta Germ. Script L, Annal. Fuld. 
a. 864 čitamo: „Do{dna (ne pa Donina), id est puella..." Na strani 117. vrs. 26. 
naj se popravi dan smrti Ludovika XVI., kteri je bil 21. januarja 1793 umorjen. Sploh 
smo pa z imenovanim delom g. Sile prav zadovoljni, in to tem bolj, ker pisatelj ni 
^mo zajemal tvarino za svoj spis iz različnih knjig, kar prizadeva na deželi bivajočemu 
učenjaku dostikrat mnogo truda, temveč on pozna tudi tla, na kterih so se vršili v 
knjigi popisani dogodki, in ve za dobre in slabe lastnosti in navade tamošnjega ljudstva. 
Knjižita sama na sebi je primeren spominek petstoletnega zdniženja Trsta z Avstrijo! 

Dr. F. Kos. 
Praktična Metodika za učitelje in učiteljske pripravnike. Sestavil in založil 
Ivan Lapajne, ravnatelj mcSčanskej šoli v Krškem. Cena 80 kr. V Ljubljani. Na- 
ti«4nil Rudolf Milic. 188*2. Str. 142, 8^ Prihodnjič prinesemo o knjigi daljSo oceno! 

Slovenska mati. V Ljubljani. Str. 48 v vel. 8°. — To jako važno knjižico 
je spisal znani celjski slarina-narodnjak dr. S t. Kočevar. Knjiga obsega v M:irih od- 
delkih mnogo slovenskemu ženstvu na kmetih koristnega gradiva in zaslužuje, da se 
^iri med prostim ljudstvom. Brzojavi se nam ravno, da je ta vrli narodnjak celjski 
28. svečana umrl. Lahka mu zemlja! 

Drago poročilo o delovanji in stanji ,.podpiralne zaloge slovanskih vseučilišč- 
nikov v Gradci." Založil in izdal t. č. opravilni odbor. V Gradci, 1883. Tiskala tis- 
karna družbe sv. Mcihora v Celovci. Str. 8 v 8**. — Iz tega poročila povzamemo, da se 
je darovalo zalogi v zadnjem letu 280 gld. 75 kr., in sicer od posamnikov 130 gld. 75 kr. 
in od dveh deželnih zborov, štirskega in kranjskega, 150 gld. Glavnica znaSa sedaj 
i^MK) gld. Odbor je rešil 76 proSenj v 7 sejah in med 15 prosilcev razdelil je 266 gld. 
Med prosilci je bilo 14 Slovencev in 1 Čeh, med njimi 10 pravnikov in 5 modroslovcev. 
Kako pičlo malo pa je vsak prosilec podpore dobil, naj izračuni vsak za-se! Cas je, 
•Ja opozorimo slovenske rodoljube na to podpiralno zalogo. Pri nas se pri vsakej pri- 
liki poudarja: »Mladina je nas up in nad a**, a pusti se blagočutno, da ona po 
rae.«;tih silo in nadlogo tii)i! Od naše mladeži na vseučilii^cih se terja čil duh, pridnost. 
nan>dna zavest, a podpira se ona ne, temveč pri nas se nabira rajši denar za spomenike 
in druge manj potrebne stvari, in tu leži potem denar mrtev, ne donašajoč nobene duševne 
koristi. Ponosni ne morejo biti Sloventi na to, da so vsi skupaj lansko leto le 130 gld. 
in 75 kr. darovali za uboge vseučiliščnike v Gi-adci! Podpirajte torej našo ubožno 
mladež, ona bode Vam in narodu na veke hvaležna. Denar se naj po.šiljft v Gradec 
ali našemu zaslužnemu gosp. vseuč. prof, dr. Gr. Kreku, predsedniku omenjene za- 
loge, ali pa gosp. tajniku Josipu Lendovšeku, učitelju na c. kr. L gymnasiji. 

Hrvatska vila. Drugo leto. Ne moremo si kaj, da bi svojih čitateljev zopet 
ne opozorili na ta lepi, illustrovani časopis. „ Hrvatska Vila" izhaja letos dvakrat na 
mesec v zvezkih pet pol obsegajočih. Vsak zvezek nam podaje šest slik in mnogo 
raznovrstnega leposlovnega berila. Ker se pa ta list v svojih slikah tudi na nas Slo- 
vence ozira, tem bolj še zaslužuje naše obile podpore. Tako nam predočuje drugi 
zvezek dve sliki: „Na Soči". Tretji zvezek ima sliko Franca Prešerna, ki se mora 
prav čista imenovati, in illustracijo k njegovej pesni ,,Pod oknom". Razven tega je še v 
tem zvezku ,,dr. Gjuro Daničič", Crkva u Djakovu" in dve sliki „rylskega s a- 



168 

mosta na ua Biilgarskem", kterega je v „Kresovein" I. letniku popisal gosp. 
A. BezenSek. Ako se bode list tudi t bodoče oziral na nas, prepričani smo, $la se 
bo Slovencem v kratkem priljubil. Dokler si ne stvarimo sami illustrovanega lista, 
naj nam ga ^Hrvatska Vila" nadomestuje, in zatorej jo vsem gorko priporočamo. 

SloTinac. Leto VI. že izhaja v Dobrovniku list, ki je premalo znan med Slo- 
venci. „Slovinac" pride vsakega 1. 11. in 21. dne v meseci na dveh polah na svetlo 
in priniiša illustmcije, leposlovno in znanstveno berilo. Izmed slik omenimo, da je 
„Slovinac" lansko leto prina.^il ^galerijo glasovitih Dubrovčana", ktero letos 
nadaljuje. Drugi letošnji broj podaje sliko dr. L ju de vit a Gaja in njegov životopis, 
prvi pa prevod zanimive razpravice: ,.Kratak načrt slovenske mitologije*^ 
ktei-o je spisal znani professor slovanskih jezikov v Parizu, L. Leger, v listu: „Rcvue 
de rhistoire des Religions". Kdor nima fmncoske ^Revujo", a so zanima za naše 
bajeslovje, segel bode rad po tem prevodu. List je tiskan v latinici in cirilici, in nje- 
gova glavna zadani je posredovati med Srbi in Hrvati. Ta njegov vzvišeni smoter in 
dobri znanstveni članki zaslužujejo, da najde pri nas mnogo citateljcv. 

Die Čeclio - Slaven. Uobersicbtlicho Dai-stelluug von Dr. Jaroslav Vlač h. 
Volkslied und Tanz. Das WiederauHeben der bohmischen Sprache und Literatur. Die 
altesten Denkmale bohmischen Schriftthums und der Sti'eit tkber deren Aechtheir. 
Drei Studien von Jo s ep h Alezander Frh. v. Helfert. Wien und Teschen. 
Verlag von Kari Prochaska. 1883. Str. 450 v 8". Cena gld. 3-75. — To je osmi zvezek 
onega znamenitega dela: „D!e Volker Oesterreich-Ungarns", ktero izdaje Prochaska. 
Omenjena knjiga se deli v dva dela. Prvi del (str. 1 — 160) je spisal J. Vlach in 
obsega med dnigimi crkveno-zgod(»vinske dogodke ter socijalni in državljanski nizvitek 
češkega naroda. Drugi del (str. 1G3 — 450) je iz peresii Helfert o vega. Ta nam v 
obširnej razpravi predočuje na čelu omenjene tri študije, ktere vsakega Slovana jako 
zanimajo. Cela knjiga je kaj vestno pisana in bode vsem, vzlasti pa Nemcem kakor 
Slovencem, dobro služila, da se iz nje na tanko podučc o ki*epkem češkem narodu. 

t Jožef Szajski. Veja pada za vejo z drevesa slovanskega. Ne davno je ža- 
loval ves jugoslovanski .svet po velikem svojem Ju rji Daničiči, in dne 9. svečana 
položili so zopet Poljaki znamenitega učenjaka in pisatelja, Jožefa Szujskega, v 
hladni grob. Szujski je bil ponos in dika svojemu narodu. Poljaki so izgubili y njem 
vztrajnega političnega pisatelja, znamenitega pesnika, odličnega jezikoslovca in velik^a 
zgodovinarja. 

Szujski je rojen 1. 1836. v Tarnovu v Galiciji. Dopolnivši gymnasijo v Krakovu 
1. 1854. študiral je zgodovino in modroslovje na Dunaji in v Krakovu. Tu je bil poz- 
neje docent ter imenovan 1. 1869. rednim professorjem za poljsko zgodovino. Njegova iz* 
pet knjig obstoječa poljska povestniea je znamenito zgodovinsko delo. Pisal je mnogo 
dram, povestij in liričnih pesnij. V političnih člankih je deloval za avstro-poljsko po- 
litiko. Bil je glavni tajnik ki-akovske akademije in vodja v nje zgodovinskem od- 
delku. L. 1881. je postal zavoljo velikih znanstvenih zaslug ud avstrijske gosposke 
zbornice. Poljski listi vseh strank tožijo po izgubi svojega velikega pisatelja, in vsi 
so v tem enih mislij, da je poljski narod izgubil v njem enega svojih najboljših in 
najblažjih sinov! 

Popravek: Na str. 87. vrs. 18. od zdolej beri: „ne izdaj me" nam. ne zataji me. 
Na str. 91. vrs. 9. od zdolej beri: „sloveči" nam. sluteči. 

Listnica opnivništva« A. L. O. v Ameriki: Prejeli smo 9 gld. 50 kr. Hvala. 
G. S. v Ameriki: Od ,Jtfira" prejeli 3 gld. 80 kr. Manjka 1 gld. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna diiižbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list. 



Leto III. T CeloTei, 1. a^rilm 1888. Šte^r. 4. 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Anion Koder. 

(Dalje.) 

Osmo poglavje. 

Kako, bogove na.^ zasmehuje? 
Ne! Bes ga vzemi! Naj takoj umolkne! 

Tngomer. 

rovedali smo že, da je bil tudi Cerkljanski župnik Krištof Švab 
izmed tistih duhovnikov na Kranjskem, ki so bili bolj z dušo kot s te- 
lesom udani luteranstvu ; poslednje pa zaradi tega, ker so se bali, živeri 
na deželi, za svoje grešno truplo, ki je bilo v neTarnosti pred nizjar- 
JHuimi kmeti. Podpirali in razšiijevali so zaradi tega skrivaje krivoverske 
ideje in najemali sem ter tja luteranske pridigarje v svoje fare. 

Da je bil župnik Krištof Švab eden izmed veščih in spoštovanih 
renegatskih duhovnikov, dokazuje najbolje to, da so ga izvolili luteranski 
deželni stanovi za censorja in korrektorja slovenskim spisom Primuža 
Tniberja. Ker je bila že tedaj Cerkljanska župnija precej velika in v 
sredini med Kranjem in Kamnikom ležeea, je naravno, da je imel 
Krištof Švab pogosto priložnost obr^evati in posredovati med luteranci 
po.sledujih mest. 

Pri njem so se oglašali tudi Knafljevi prijatelji, ko je izginol po- 
slednji iz Kranja, in ondi je zvedela Kamniška pridigarica, Katarina Stobe, 
o svojem nezvestem ljubimci in poslala pot6m tja Gorička na prežo. 

Baš isti čas je prišlo važno pisanje od prognanega Truberja z Nem- 
škega s podukom, kako naj se po kmetih organizujejo luteranski odbori 
in kako naj skrbč po i*azširjevanji omike za nove ideje. Da bi se po- 
slednje s toliko večjim uspehom izvrševalo, spisal je Primuž Truber svoj 
abecednik, ki ga imenuje: „Ane bukvice iz tih se ti mladi in preprosti 
Slovenci mogo lehku v kratkim času brati naučiti". Mnogo iztisov tega 

12 



170 

prvega abecednika v slovenskem jeziku poslal je tudi gorenjskim lute- 
rancem ter zagotavljal in obljuboval še drugih slovenskih knjig. 

Zaradi poslednjih poročil, osobito pa zaradi mnogih govoric in sum- 
ničenj, da je preklical Knafelj svoje novoverske ideje in opustil daljno 
delovanje, sklical je Cerkljanski župnik imenitnejše zastopnike luteranstva 
na Gorenjskem k zboru v Cerkljah, Enaflja pa cel6 s pristavkom, da se 
oudi opraviči ali pa dokaže, koliko je resnice o pritožbah zaradi njegove 
mlačnosti. 

Zbrali so se torej isti večer v Cerkljah Gašpar Bokavec. Juri 60- 
gala, Luka Avnič, Florijan Leskovic, Katarina Stobe, Matija Goriček in 
še nekaj manj važnih oseb. 

Mirno in resno je bilo ondi zborovanje v začetku in vrtilo se je le 
o bolj navadnih stvareh ; kajti pričakovali so Knaflja, ker je trdil Goriček, 
da pride k zboru. Ker pa je hitela ura za uro in je minolo že pol noči, 
a o Knaflji ni bilo ni duha ni sluha, vznemirjalo se je vedno bolj društvo. 
Edini Goriček, vedno vesel, zbadljiv in šaljiv, zabavljal je svojim tova- 
rišem in zbijal sem ter tja svoje surove dovtipe in šale. 

„Glej šenta," dejal je svojemu sosedu, nekako otožnemu kovaču 
Gogali, znanemu najboljšemu prijatelju Knafljevemu ; ^lepo te je v smolo 
posadil tvoj dragi, na kterej sediš lahko tako dolgo in čakaš, dokler te 
biriči z men6j vred med nebo in zemljo ne povzdignejo; ti že veš, kaj 
se pravi to. Pot^m pa pride Knafelj kakor judovski stotnik na Golgati 
gledat, ali zletite res najini duši črni kakor tvoj meh raz vislic." 

Ko se smejejo ostali temu govoru, zmrači še Gogala bolj svoj obraz, 
a Goriček ga hoče utolažiti meneč: 

„Kdo v6, ali ni Knafelj že med nami. Morda ondi pri Sfobejki 
sedi in ima mačje kosti in Kolomonov cvet v žepu, da ga nihče ne vidi : 
on pa vse v6 in čuje vse in potšm proda in izda vse Kramarju, istemu 
lišaju sodnijskemu po tri in trideset srebernikov enega. Bašte, dobro 
kupčijo lahko njipravi, če hoče." 

„Molči, smrt ti konjska, in Ijudij črez zobe ne vlači ! Tudi ti še nisi 
noe6j zadnjič v skledo zajemal, da nam Grintovčev cvet pod noge mečeš, 
lakota, in hočeš, da bi se sprli in stepli vsi," zarezi se zdajci orjaški Go- 
gala in raztegne roki, kakor da bi si hotel rokava zavihati. 

Poslednje opazi Goriček in tudi razume ; zaradi tega skuša nekaj 
svoje poprejšnje nagajivosti popraviti, rek6č: 

„Kdo pravi, da jaz ljudi obiram, kakor škof race in piščeta ob 
petkih in svetkih. Oe pa kakovenm lenemu in pozabljivemu piščancu 
eno ali dve peresi izpulim in vam z njim tukaj pišem in rišem, kako 
naš voz raz klanca v prepad drči, s tem le Lutra Martina hvalim in 
našo sveto stvar na boljši tir spravljam." 



171 

Tako je modroval Goriček in ni hotel razumeti , zakaj ga njegov 
tovariš na desni s čevljem pod mizo v koleno drega in v stegno i^ciplje. 

^Leskovic,*^ pravi nat6, ko ga ujezi to skrivno nadlegovanje, ^vžš, 
kje je Davovec, te vprašam jaz ! 

Tam gori, i-azumeš me, bil sem jaz noc6j. In ko sem v resji za 
smrekovim gozdom na trebuhu ležal, stisnole so se mi nehotoma oči in 
zaspanec me je premagal. In ko sem zadremal ondi, pritekel je bel 
planinski zajec k meni in zašepetal mi na uho: „ Varuj se Goriček! 
Noc6j, ko bodeš pri Cerkljanskem župniku večerjal in iz vrea vino pil. 
izdajal bode nekdo tebe in tvoje učence. In ko vas bode prodal vse 
skupaj za slab kup mladoletne zaljubljene plavolaske, pridružil se vam 
bode in pil bode z vami iz enega vrča in jedel iz ene sklede. Ti ga 
bodeš spoznal edini Goriček. Podaj mu, da ga vidijo vsi, požirek vina 
in reci mu: Prijatelj, tvoja ura še ni prišla!" 

Spogledali so se tovariši, ko je razkladal Goriček šaleč se svoje 
sanje in smejali so se, akoravno je bil nekako posiljen ta smeh. Katarina 
Stobe, ki je do sedaj ves čas molčž v kotu slonela in opazovala poteze 
na svojih dlaneh, kakor da bi hotela prorokovati iz njih, dejala je resno : 
^Goriček, ti si noc6j nas vseh dobro voljo v najem vzel; a dokazal še 
nisi, da si zanesljiv poročevalec. Omenjena ura je prišla, a tvoje obljube 
se niso izpolnile." 

„Copernice naj me odnesč v oblake in krokarji naj me okljujejo, 
i-e sem se toliko zlagal, kolikor imam za nohtom črnega, mati Stobe. 
Ce pa oni ne govori resnice, ki o njej pridigujejo, in se maju kakor 
klepetec ob vetru na jablani, zakaj n4-me goreče oglje mečete ? Ko bi 
znal jaz gosje pero sukati, napisal bi pismo doli v Ljubljano deželnim 
stanovom, naj nam novih pomočnikov priskrbi, ker so se stari v lju- 
bezni, a ne do Lutra, temveč do zapeljivosti ženstva, jeli topiti kakor 
led, ko potegne jug." 

S strupenim pogledom kaznovala je Katarina Stobe te besede in 
tudi Krištof Švab se je nekako bližje k svojej sosedi pomaknol, kakor da 
bi hotel pokazati, da ni sicer prijatelj coelibatu, pa da mu zaradi tega 
vendar nihče oporekati ne more bojazljivosti in lenobe v verskih stvareh. 
Med tem pa, ko si je Goriček novih važnih argumentov za svoj zagovor 
nabii-al, odpr6 se nenadoma duri, in Jarnej Knafelj stopi v sobo. Ako- 
ravno so zbrani tovariši prej obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel 
je vendar vse zapored njegov prihod tako močno, da so vstali kakor na 
povelje in ga pozdravili z globokimi pokloni. 

Lep je bil Knafelj, ko je stopil ponosno kakor plemenitaš med 
svoje tovariše. Eesen, zamišljen, a miren liki vojskovodja in kakor da 
bi se ne bilo ničesar zgodilo od zadnjega zbora v Kitinji, razjasnjeval je 
Knafelj verske zadeve in govoril o hudih časih, kteri pretž njim vsem 

12* 



172 

po crkvenej in svetnej gosposki. Opominjeval je pot^m k vztrajnosti in 
neomahljivosti, ki vodi h gotovej zmagi. 

Molčali so vsi in strmeli, takovo moč je imel Enafelj do svojih 
tovarišev. Nihče si ni upal vprašati svojega mojstra: Kje si bil, kje si 
hodil toliko časa, in mu reči: Opraviči se, zagovarjaj svojo lastno mlač- 
nost! Cel6 Goriček, ki je prej vedno jezik brusil in zbadal na desno in 
levo ter se široko ustil, otrpnol je zdajci kakor božji volek, če ga na 
dlan položiš, in najrajši bi jo bil popihal skozi zaprte duri v nočni zrak. 
Pekla in skelela ga je namreč vest, da ni bil mož-beseda. Prelomil je 
Enaflju dano obljubo zaradi iste plavolaske, in poslednji ga je cel6 lahko 
čul, kako ga je on obiral in smešil v družbi in svoj grenki žolč izlival 
na njegovo ime. 

Pozno je že bilo, ko je hotel Enafelj zapustiti zbor menčč, da mora 
še pred dnevom biti v gradu, a nenadoma vstane do sedaj molčeča Stobe 
ter mu zakliče: „Stoj!" S krepkim glasom pripoveduje pot^m zgodovino 
luteranske podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brez 
voditelja, in da mora ona, slaba ženska, opravljati službo in skrbeti za 
vse. A prosila je že toliko potov nekoga, ki je bil ponosen nekdaj svoje 
pomočnice in prijateljice, naj pride vsaj krstit v Podgorje otroke in po- 
ročat ženine in neveste, ali zastonj. „0n, ki naj bi bil zvezda, v ktero 
bi se ozirali mi njegovi prijatelji, postal je malik svojega lastnega srca. 
ki pelje nas vse v pogubo." 

Strmeli in pogledovali so se zbrani tovariši pri teh besedah pogumne 
ženske. Dobro so vedeli, kam letijo te strupene puščice. Enafelj pa je 
zbledel, a rekel črez nekoliko mimo : 

„Jaz umem, zakaj ste me vabili s^m noc6j in da pričakujete opra- 
vičevanja od mene, ker sem molčal nekaj tednov. Jezili se bodete in 
me preklinjali, če vam rečem, da ste se motili in goljufali v svojih na- 
zorih. Čemu z glavo v zid prodirati in v zanjke mušice loviti? Mirujmo, 
dokler se zbira oglje vse dežele proti nam, in zbirajmo na tihem vse 
svoje moči, da udarimo, ko se razpodž sedanje megle, s toliko večjo od- 
ločnostjo zopet na dan. Poročil sem ta svoj sklep vrhovnemu mojstru v 
pregnanstvo in ga prosil posebno, naj zapov6, da se ne vmešujejo javno 
v naš posel ljudje, ki niso poklicani z4-nj in ki le škodujejo našej stvari 
s svojo nepremišljenostjo. „Mulier taceat in ecclesia," pravi že sveti 
Pavel, to naj velja tudi pri nas. 

Zaradi tega izrečem tu javno, da sklene nocojšnji zbor, da smejo 
le pravi duhovniki opravljati javno službo božjo. A kar se tiče moje 
lastne osebe, protestujem odločno, da se postavlja ona pod kontrolo ne- 
omikanega postopača." 

Tiho je bilo nekaj trenotkov po teh besedah s posebnim naglasom 
govorjenih, da bi se bila cula miš, ko bi si upala iz svojega skrivališča 



173 

v luteransko sobo. Le Katarina Stobe je trepetala na v»em životu, in 
njena roka je segla skriraje na mizo, kjer je ležal oster, dolg nož. Po- 
lagoma ga je spravila pod svojo obleko, in ko je stresla še nekekrati 
svoje črne lase in zadrževala sapo, ki je silila kakor zaprta reka na dan, 
planola je nenadoma izza omizja s povzdignenim nožem — na Enaflja 
in straSen boj se je vnel. Ko je pa zapazil Goriček, kako maščuje nje- 
gova pogumna prijateljica svoje i-azžaljenje, ohrabri se tudi on, priskoči 
na pomoč in kriči: 

y, Čakaj ti pasjedlakec, jaz ti bom dal vetra, da ti bo po Črevih 
piskalo, in zaznamoval ti bom na čelo neomikanega postopača, ti griva 
zaljubljena!" In v tem trenotku imela sta Stobe in Goriček Knaflja na 
tleh in sta ga obdelavala z vso silo ne gledč, ali pada po' nosu ali po 
boku. Ubila bi ga bila v nepopisljivej jezi, ko bi ne bil priskočil orjaški 
Gogala in zgrabil suhega Gorička za hlačni rob in ga dvignol od tal 
kakor mlado mačko, da je molil vse štiri od sebe in brcal in suval na 
vse svetovne strani. Težje pa je ukrotil razjarjeno žensko. Zapletle so 
se namreč njene roke v dolge črne Knafljeve kodre in jih niso hotele 
izpustiti brez celih šopov med prsti za plačilo in maščevanje. Stoprav 
po dolgem trudu oprostil je Gogala svojega prijatelja iz rok razžaljenih 
tovarišev ter mu pomagal na prosto. 

Tako se je izpremenil luteranski zbor v Cerkljah nenadno v žalosten 
boj in prepir ter je imel važne nasledke za razširjevanje krivoverskih 
idej na Gorenjskem. Jasno je bflo namreč iz Knafljevega govora vsem, 
da se je on čudno izpremenil, in akoravno mu do sedaj ne morejo opo- 
našati renegatstva, izgubil je vendar mnogo zanesljivosti. Sklenolo se je 
torej opazovati natanko vse njegovo delovanje, in zat6 so izvolili nje- 
govega prijatelja Kokavca. Nekteri so cel6 trdili, da l)i bilo najboljše, 
ako bi se popolno Knaflja iznebili, in drugi so zopet obljubovali, da 
hočejo skrbeti, da se zgodi to skrivajo in brez vsega hrupa. 



Deveto poglavje. 

Čuden čIoTek to, Če me ne vara razum, 
Izdati me hoče in zapustiti. 

Sofoklej, 

Bilo je nekaj dnij po tej dogodbi. Sodnik Kamniškega mesta Gregor 
Kramar bil je neko jutro jeznorit in slabe volje, da še nikdar ne tako. 
Vso noč je namreč vodil on sam cesarsko patrolo po Podgorji in notri 
tam v Tunjicah je bil in zalezoval pridigarico Stobejko ter jo skušal v 
pesti dobiti ; a hodil je zastonj in se potil. 

Baš danes je hotel pisati ljubljanskemu škofu Urbanu veselo no- 
vico, da je njegova pridiga v Kranji in pa ostrost posvetnih oblastnij 



174 

popolnoma iztrelala lutei-auco in prepodila jih gori na Nonisko, ko mu 
prileti na v.so zgodaj neki kmetic oznanjat o velikem krivoverskem zboru 
v Cerkljah, pri kterem so bili tudi Knafelj in Stobe in RokaToc in kdo 
zna, koliko j5e drugih malharjev. Tej novici je še poročevalec skrivaje 
pristavil, da je baje tudi Cerkljanski župnik Krištof Švab ves luterg, ker 
so baš pri njem zborovali luteranci in še tisto zanikerno Sto])ejko so po- 
vabili tja. 

Poslednje je udarilo kakor palica po glavi vestnega katoličana in 
najhujšega birokrata Kramarja, saj je gospod Švab njegov osebni prijatelj. 
Kaj hoče torej poročati v Ljubljano ? Kakor črez noč presekan in uničen 
je njegov lep črtež in pohvala, ktere je pričakoval od višjega škofa. Jezil 
se je torej Kramar, suh, visokorasten uradnik, ter dirjal po sobi, pr<»- 
klinjaj6č vse krivoverce, in z obrito glavo je majal, da se mu je tresla 
siva lasulja na njej, kakor da bi veter po prosu pihal. Nap6sled pokliče 
iz sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša: 

^Koliko ukazov sem naročil za lov na luterance?" 

„Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in ponižno pisar. 

^Koliko sem dal razpisati cesarskih daril za Knafljevo glavo in ko- 
liko za njegove tovariše?" 

„Za Knaflja štiri sto srebernjakov, za Rokavca in Avniča tri sto 
in petdeset, za Stobejko tudi toliko, za ostale po tri sto brez izjeme." 

^Vzemi pero in napiši dvajset ukazov in razpošlji jih v vse fare in 
vasi ter pristavi, da plačam jaz iz svojega žepa povrh se sto srebernjakov 
za živega ali mrtvega Knaflja in bas toliko za isto copernico Stobejko I"^ 

Zgodilo se je t^ko, kakor je velel mestni sodnik. Še isto popoldne 
so hiteli biriči z novimi ukazi na vse kraje, in kmalu se je govorilo po 
vsem Kamniku in v okolici o teh lepih nagradah za krivoverske glave. 

Baš drugi dan se je vračal Goriček po stranskih potih črez Šent- 
jursko goro in Sti*anje iz Cerkelj v Kamnik. Cul je že med potem, da 
je zvedela gosposka o Cerkljanskem zboru in da nastavlja mreže njegovim 
obiskovalcem. Priklatil se je torej skrivaje proti noči v Stmnje, in ker 
je skušal zvedeti, koliko je resnice o tej novici, pomaknol je svoje široko- 
krajno pokrivalo globoko na oči in je stopil v Goltesovo krčmo pit ku- 
pico žganja. - 

K sreči je bila krčma prazna. Samo v zgornjem konci sobe imel 
je na klopi razstavljeno črevljarsko orodje majhen, suh črevljar, ki je 
staremu vozniku Goltesu kvedraste črevlje krpal. Prestrašil se je ne- 
koliko Goriček tega moža; kajti spoznal ga je. Bil je Juri Kriškar 
iz Grabna, hudoben in jezav mož, ki po hišah nove črevlje dela in stare 
krpa, a pri tem ljudi obira, luterance in katoličane vse povprek, kakor 
družba nanese, tako da nihče prav za prav ne v6, ktero vero ima on 
sam , ali vražjo ali nobene. Povrh se je še spomnil Goriček, da je 



175 

Kriškarju cel6 nekaj grošev na dolgu, ker mu je že pred enim letom 
iTevlje popraTil in ga vec potov terjal, a on je le odlagal in obljuboval. 

Verjetno je torej, da Goričkovo stališče ni bilo prijetno. A vendar 
ni hotel kazati, da se boji suhega črevljarčka; za mizo je sedel in glavo 
tako -obračal, da je oljnata svetilnica le njegovo pokrivalo obsevala, 
lica pa ne. 

Eriškar, bistra, premetena glava, opazil je takoj, da se mu nekako 
pivec skriva ter mu niti pijače ne ponudi, kakor se spodobi pri krščan- 
skih Ijndeh. Zaradi tega si misli: Čakaj me, kocina ti plesniva, po- 
gledati ti hočem v obraz, in ti sam mi ga postaviš pod nos, če le sam 
Kurent nisi. Zatorej zatoči črevljarček, ko šiva in vbada raztrgano kve- 
drino, nenadoma skrivajo šilo pod klop, kjer Goriček sedi in pravi: 
^Sosed pivski, nategni svojo roko in sktivi za božji dar svoje hrbtišče in 
poberi mi šilo pod klopjo ! Vidiš, ta kvedrina razcapana mi kar med ko- 
leni razpade, če jo zdaj, ko sem ravno zaplato nš-njo pribil, pasti 
pustim." 

Kaj je hotel Goriček nasproti takovej prošnji? Da bi mu ne bilo 
potreba govoriti in se s svojim glasom tovarišu ovajati, upognol se je 
pod klop za šilom in sicer tako nesrečno, da je zadel z glavo ob mizo 
in mu je odpadlo pokrivalo, ter je ves svoj obraz tovarišu črevljarčku 
odkril. 

„0 ti konjski lišaj, o ti preljubi Goriček, kaj smo mi tu mi? Pa 
tako prevzetni in ošabni kakor vrabec v polnem prosu! Lejtes, lejtes, 
šenta! Še pozdrava nimaš, ti šmarni romar, za svojega znanca smolca, 
ki ti je vendar že sem ter tja črevlje zakrpal, kedar sta ti palec in šan- 
tava peta na beli dan pogledovala." 

Tako je vzkliknol videzno nevoljen črevljar ter svojega tovariša ob- 
jedal in obiral, ko ga je spoznal, vid^č ga razoglavega pobirati šilo. 

„Molči za petKriščevih ran, Kriškar, lepo te prosim," šepne pot6m 
bled in prestrašen Goriček in s šilom vred tudi svojo polno kupico žganja 
tovarišu podi. 

„Ta pa ta, greje kakor peklenščekovo olje in grenek je kakor sama 
čnierika," odgovarja črevljarček, ko sprazni kupo in svoj suh in ščetinast 
obraz tako silovito kremži in razteguje, da je Gorička skoro strah. 

„To ti pov^m prijatelj," nadaljnje črevljar, „ko bi te preklete lu- 
terance, ki nam vero pačijo in se za mejami ženijo kakor zajci, pomočil 
v sod takovega žganja in še povrh nekaj šentjanževih rož in jerebike 
primešal, belila bi se jim koža, da bi lahko biče pletli iz nje in vse hu- 
diče cel6 iz pekla z njimi pregnali, kar bi bilo za nas grešne katoličane 
precejšnje vrednosti." 

Jezfle so te nagajive besede Gorička, da je svoj jezik skrivaje grizel 
in pristavil potčm: ^Kriškar, rečem ti, drži jezik za zobmi; poznaš 



176 

I 

mo, jaz nisem hudoben človek. Pil ))odeš kakor mavrica, če ubogaš, 
ako ne — " 

Razsrdil je poslednji stavek jeznoritega črevljarčka, posebno ker je 
že dolgo easa Gorička zaradi istega dolga na piki imel. Da bi se ga 
on bal — tega ne. 

„Robida ti oglojena luterska. kdo pmvi, naj molčim, in pa tebi V 
Veš, če hoče Kriškar, i5e noc6J visiš kakor strašilo na zelniku ondi na 
jablanovej krozulji ; pa noče, in vesel bodi zaradi tega. Ce te pa to 
žganje peče in ti ga je žal, vrnem ti ga trikrat toliko, samo tiste dolžne 
groše mi plačaj, sraka ti lačna!" 

Te srdite besede vzem6 Goričku zadnji pogum , s kterim je hote! 
oplašiti prej nagajivega tovariša. K črevljarčku se torej pomakne in 
pravi proseče: 

„Ne jezi se kakor gad, saj ti nikdo na rep ne stopa. Rajši svoje 
stnipene zobe nazaj potegni in ne izdajaj me, prijatelj ; saj se še oba 
lahko kdaj v življenji iz ene sklede najeva. Nihče ne v6, kdo ga more 
še po hrbtu popraskati, ko mu lastna roka odreče." 

Goričkova pohlevnost je nekoliko utolažila jeznega črevljarja, a njegov 
prirojeni hudobni dovtip je stoprav vzbudila in mu dala dušek. 

„Po črevih nam bode piskalo zdaj nam vsem luterancem, kakor po 
mehu," pravi zopet hudobno Kriškar in vpraša kakor navlašč potčm : 
„Saj si slišal Goriček, kakove ukaze je sodnik Kramar v dežel poslal P*^ 

„Kaj bom slišal, nič slišal jaz, kaj meni mari luteranci ?" zagovaija 
se Goriček, hotčč zakriti svojo zadrego. 

„Torej si tudi ti izmed istih, ki so v Cerkljah zborovali in neki 
sklenoli Knaflja za luteranskega škofa izvoliti, mene pa naprositi, naj mu 
takove črevlje naredim, da bode v njih kakor Torklja gore preskakoval, 
kedar mu bode Kramar s svojimi biriči za petami," norčuje se črev- 
Ijarček. 

„Brez šale prijatelj, ti me poznaš po obrazu kakor ježa po ščetinah, 
da sem pravi krščanski človek in da sovražim Knaflja kakor sedem na- 
glavnih grehov. Govori torej, če veš kaj o Kramarji in o tistem zboru 
ali kali!" 

„Kaj si mar v duplu spal gori v Črnem grabnu kakor polh, da ne 
v6š, kar ves okraj \6 in o istih pet sto srebernjakih govori, ktere je 
Kramar na Knafljevo glavo razpisal? Prokleto mastni bi bili ti novci, 
če tudi Judeževi, nič ne d6, in prilegli bi se želodcu kakor lovskemu 
psu klobasa, ko bi vedel človek, kje tiči tista krivoverska korenina, ki 
toliko vina obeta." 

Z nekakim posebnim naglasom izgovoril je Kriškar te besede in 
raztegoval je svoja zijava usta na smeh, kakor da bi ne verjel prav tej 
sodnikovej obljubi. Opazoval pa je svojega tovariša, kajti dobro je vedel. 



177 

da če je le komu, znano je Goričku KuafljeTO skrivališče in pa novica 
o Cerkljanskem zboru. 

Goriček se je 8 prva skoro prestrašil črevljarčkovega poročila in 
odgovoril je nekaj, kar ni bilo niti „bev" ni „mev", potžm pa dejal: 

„Pet sto srebernjakov, praviš Kriškar, obljubuje Kramar?^ 

„Ti si učen kakor gospoda sama; le v Kamnik pojdi in beri; na 
?seh oglih je napisano s črnim na belem, da je tako. Povem ti, kakor 
bi se za ušesom popraskal, tako lahko zaslužiš toliko denarja, da ob belem 
dnevu tri leta brez dela na trebuhu ležiš, če hočeš." 

„Ali bi ga ti izdal Kriškar, ko bi bil lutemnec in KnalBjev prijatelj ?" 

„Zakaj pa ne? Ko bi le vedel zd-nj! Veš, v nebesih je za enega 
luteranca toliko plačila, kakor za devet in devetdeset takih navadnih 
grešnikov, kakor smo mi. Veš, če je tudi obešen potžm ali kar si bodi, 
s toliko denarjem lahko nekaj dobrega z4-nj storiš, in še hvaležen ti bo 
potdm onkraj, da si ga izdal in izveličal." 

Utihnol je nat6 Goriček in videlo se mu je na obrazu, da bojuje 
hud notranji boj med« dvomom in vero, ali bi zaupal tovarišu ali ne. 

„Ti si izkušnjavec Kriškar, da veš. Ujeti me hočeš v mreže in 
me izdati, ko bi rekel jaz komu, da v4m za Knaflja ali da se polakomnim 
tistih pet sto srebernjakov." 

„Kaj bodeš ti griva nezaupljiva? Kaj misliš, da bom sam sebe v 
nevarnost stavil in jezikoval. kar ni nič? Jaz le tako govorim, da bi 
bilo dobro za naju, ker sva reveža oba, ko bi mogla poleg drugega pla- 
čila še tudi nekaj grošov seveda skrivaje zaslužiti." 

Poslednje besede so Gorička popolno omamile. Verjel je zdaj vse 
in v ogenj bi bil šel za resnico črevljarčkovih besedij. 

„Iiako dolgo še šivlješ noe6j?" vpraša potžm Kriškarja. 

„Kolikor časa hočem. Jezi me ta beračija kvederska, da bi jo že 
zdaj v Bistrico zanesel in vse orodje z njo. Nič ni dandanes s šivanjem, 
ti pov6m Goriček. Bolje je beračiti ali pa krasti, ti pravim." 

„Pusti torej in z men6j hodi! Povedati ti imam marsikaj," pravi 
Goriček in zadnjo kapljo žganja izpije. 

Kriškar se ne di dva pota prositi. Jasno mu je bilo, da v6 Go- 
riček za Knaflja in da je pri volji Izdati ga. Zaradi tega vrže šivanje pod 
klop, uredi nekoliko svoje orožje, skrivaje pa utakne svoj nož krivec, s 
kterim sicer podplate obrezuje in svinjske kože razdeluje, za srajco ter 
reče krčmarju Goltesu, ki baš v tem trenotku v sobo stopi: 

„Slabo olje si prilil noc6j leščerbi, Grega. Ne vidim več prav ma- 
šiti lukenj na kvedrini ; zaradi tega pospremim nekoliko svojega prijatelja 
proti Kamniku. 



178 

Mrmral je sicvr na tihom krčniar in klel. da niso dandanes roko- 
delci za drugo kot za pitje ; a ugovarjati si ni upal c*revljarčku, akoravno 
je dobro vedel, da je z lučjo le svojo lenobo zagovarjal. 

Deseto poglavje. 

že zgrabil jo je za bele roke, 
Pa vleče jo tje do globoke vode. 

Stritar. 

Tema je bila kakor v rogu, ko stopita na^^a znanca Goriček in 
Kriškar na plan in ubereta kolovozen pot proti Kamniku. Nekaj časa 
hodita molčž, pot^m pa pravi Goriček: 

„ Veš, prijatelj, da je vendar le grdo izdajati prijatelja, ki mi ni storil 
zalega nikdar. Meni se kar srce krči, ko pomislim, da bi znali Knailja 
v resnici obesiti, ko bi ga prodala midva Kramarju." 

„Kaj boš ongavil takisto, kar ni nič ?" povzame zdajci lisičji Kriškar 
prepričavši se, da ima svojega tovariša v kleščah kakor zaplato pri ši- 
vanji in da ga bode stiskal in nategoval toliko časa, da bode mehak in 
voljen kakor hruška pečena. Zatorej reče: 

^Goriček, ti si katoličan, je-Ii? K spovedi hodiš in k obhajUa po 
crkvenej postavi. Daj mi roko, da je res, kar mislim o tebi, stoprav 
potčm ti morem zaupati nekaj važnega!" 

Tresel se je Goriček in mrzel pot mu je lezel po hrbtu pri t^m 
vprašanji, saj je vedel, kako je z njegovo vero, a izdati se ni upal hu- 
dobnemu Kriškarju , zaradi tega mu podi desnico v znamenje , da je 
dober katoličan. 

„In veš, prijatelj, kaj veleva postava cesarska vsakemu pravovercu, 
ki zve kaj o luterancih? Naznaniti in ovaditi ga mora gosposki, ako ne, 
je kaznovan sam z večletnim zaporom." 

Stresla se je pri teh besedah Goričkova desnica v tovariševej, kar 
je dobro čutil poslednji ter nadaljeval potžm: 

„Goriček. jaz ti na nosu berem, da veš za Knafljevo skrivališče in 
dober katoličan si, kar trdiš sam ; torej stori, kar je tvoja dolžnost, če 
ne, storim jaz, kar jo moja." 

Te besede je izgovoril črevljarček s hudim glasom in še bolj se ga Je 
ustrašil Goriček, kajti žal mu je bilo, da se je izdal tako daleč tovarišu, 
da mu skoro več uiti ne more. Domislil se je tudi, da je neumnost 
pripovedovati zdaj Kriškarju o Knafljevem skrivališči; saj mu tu na 
prostem več škodovati ne more, povrh bi pa še moral deliti razpisano na- 
grado z njim, ko bi ga skupno izdala. Lakomnost do novcev ga je zopet 
upogumila, da je rekel precej osorno : „ Jaz nič ne v4m. Kriškar, tudi je 
grdo izdajati ljudi, ki nam niso storili zalega." 



179 

„Kaj?" zakričal je zdajci cnjvljarčok razjarjen. „Tri sto kopit, 
pa tvoja garjeva glava bode mene za uos vodila sem v noči? Kaj 
misliš, da sem jaz oči izposodil tedaj, ko si s Stobejko k Bobku v Pod- 
gorje zahajal, ti ščetina luteranska, zdaj mi bodeš pa lagal in o poštenosti 
in krivici poduke dajal?" 

Molčal je Goriček pri teh besedah, le same jeze je jezik grizel ; 
kajti prepričal se je, da ni z njim odkritosrčen črevljarček, da ga pelje 
morda sam h Kramarjn in ga skupno s Enailjem izda. Trdno sklene 
torej Goriček iznel)iti se ga noc6j na vsak način, naj velja kar hoče. 
Zdaj jame urneje stopati in trdi vedno razjarjenemu tovarišu, da se moti 
in krivo sodi. Na dolgo in široko mu tudi razjasnjuje, da je Knafelj 
skrit v Podgoiji, pa da ga gresta še noc6j oba z biriči lovit itd. Kriškar 
zvita glava pa je urno pretuhtal, da laže tovariš, in opazil je tudi, da 
stopa bližje ob Bistrici, kakor je potrebno. Vzbudila se mu je torej misel, 
da ga hoče Goriček pogubiti : zaradi tega je hodil par stopinj za tovarišem 
in je stisnol črevljarski krivec, vzemši ga na tihem izpod srajce, v pest. 
Kmalu pot6m pusti Goriček svoje pokrivalo z glave pasti, da se zvali 
po bregu v Bistrico in zakliče: 

^Kriškar, pomagaj, lovi mi pokrivalo, ti si uren kot podlasica, jaz 
sem pa hodil že mnogo danes, težko se pripogujem!" 

Kriškar je stopil navlašč na breg in zrl za pokrivalom, a dobro je 
pazU na vsak gibljej tovarišev. 

In v resnici, ko zagleda Goriček svojega* tovariša na levi ob vodi, 
zavrtil se je proti njemu, kakor da bi ga bila osa piknola, zgrabil ga za 
ovratnik in zaklel: 

„Cakaj me, ti smrt oslovska, jaz ti pokažem, kaj se pravi mene v 
past hudičevo loviti." 

Izgovorivši skušal je z vso silo pahnoti tovariša v deročo Bistrico 
))aš na mestu, kjer je delala globok tomun ; a Kriškar, ki je sam prežal 
in pričakoval napada, vrgel se mu je hipoma pod noge in kakor da bi 
trenol, podrl ga je na tla, zlezel mu na trebuh ter ga jel srdito s pestmi 
obdelavati. Goriček je kričal na vse pretege in se zvijal pod svojim to- 
varišem in ga prosil, naj ga pusti, saj bosta novce za Knaflja delila. 

„Ti in tvoji lutrovski novci ! Jaz jih zaslužim lahko sam brez tebe, 
če hočem, a jaz ne izdajem prijatelja kakor si ga mislil ti, ali tebe l)i, 
ko bi bila tvoja griva groša vredna, pa ga ni. Zdaj vem, kakov zanesljiv 
tovariš si ti nam luterancem ; kajti vedi, tudi jaz sem Lutrov prijatelj 
in sem te le skušal, kakovo hudičevo dušo imaš." 

Tako je zmerjal in obdelaval Kriškar svojega tovariša. Nat6 pa 

pristavi : 

„Spomin moram vendar tudi imeti od takovega zvestega prijatelja, 
kot si ti pasjedlakec." 



180 



Izgovorivsi potegne krivec, in odreže hipoma Goričku desno uho. Po- 
tajii se je zdajci Goriček kakor jež in sapo je nš-se vlekel; kajti edino 
to si je mislil, more me še rešiti iz rok grozovitega erevljarja. 

„Dovolj imaš,** dejal je v resnici pot^m Kriškar, vstal je raz vi- 
dezno nezavestnega tovariša in odhajaje z odrezanim ušesom pristavil: 
„Zdaj pa le pojdi in izdaj prijatelja biričem ! Zaznamoval sem te tako, 
da pozna ves svet Judeža Iškarijota.^ 

Danilo se je že in ondi za Bergautovim hribom je rudela jutranja 
zora, ko se vzdigne Goriček ob Bistriškem bregu in koln6č dalje gre, 
kolikor mu raztepeno in krvavo truplo dopušča. Vedel ni s početka, kaj 
mu je storiti, ali naj Knaflja izda Eramaiju in z lepimi novci v roki 
zapusti luteransko družbo, pri kterej ga bode brez dvoma ta grivec, 
skriti Eriškar, o kterem nI mislil, da je res luteranec, očrnil, ali naj pa 
ondi Kriškarja za odrezano uho in za dreganje s krivcem v rebra toži. 

Prišedši potčm pred sodnikovo stanovanje na Malem gradu, prestraši 
se, kakor da bi bilo treščilo pred-enj ; kajti na veznih durih zagleda pri- 
bito svoje lastno uho. 

^Prehitel me je ta prokleti pasjedlakec in me brez dvombe izdal," 
pravi Goriček samemu sebi in zapusti urno, kolikor ga morejo noge 
nesti, grad in se izgubi v mestnih ulicah. 

(Dalje pride.) 



Po zimi. 



I. 



brčdi leda, sredi snega 
Mirna noč po planem lega 
In svetlobno in pokojno 
Vnema zvezd se mnogobrojno. 

Glej! — Po daljnej nočnej plani 
Snežni biseri so vžgani 
In krog sebe iskre jasne 
Mečejo in žare krasne! 



Tam med njimi pa zasp41a 

V sanjah je vodica mala 

Oj le spavaj potok hladni 
Dokler pride čas pomladni! 

Bddostno črez ravno polje 
Tekel boš vesele volje, 
In krog tebe v lepem sveti 
Vonjal bode cvet pri cveti! 



V srci pa bo težko spala 
R4dost JuOja in plakila 
Vekomaj bo duša meni 

V raj pomladni, i*aj zeleni! . 



181 



Srčdi sn^ga, sredi Ičda 
Koča borna z g5re gleda 
Gleda mimo v poznem 6a8u 
In nikjer ni čuti glasu! 

V njej pob6žno dekle moli 
Moli iamo t STdjem b61i 
Da straritelj, Oče mili 
Čuva jo in tčši y sili! 



II. 



Da pred hudim jo obrini 
Da oč^ta jej ohr&ni 
Ki y zavetji borne koče 
B61en bolen toino joče! 

In on, mož s^ sivo glaTo 
N^-njo zr^ in zr^ v Tišavo! 
Glej! Za sčbe pač ne pnSsi 
Oh za njo solz^ le r6si! . . 



Bog neskdnčni, Oče mili 
Gledaj ju, tolaži v sili 
Saj ubogim si rešitelj 
In sirotam pokrovitelj! . 



III. 



Sneg se y gozd je moj naselil 
In drevesa mu pobelil — 
Dolgo dolgo bodo spala 
In Tzpomladnih sap čakala! 

Tam v 'ozadji zr^m drevesce: 
Sem ter tja po njem perčsce 
Pod odejo težko, belo 
Gleda ie krog sebe v^Io! . . . 



Oj drevo ti, Aibko m&lo 
Bodeš-li vzpoml&di vstalo 
Ko povsod lepo življčnje 
Cv^lo bo in z njim zelenje? 

Oj src^ ti, bo-li zate 
PriSla doba zore zUte 
Ko gorje bo pokončano 
Pokončino, pokop&no?! 



IV. 



Tiho tiho strehe bele 
Sneinice krijo vesčle 
Skozi 6kno pa brez glasa 
Zr^ mladenka zlatolasa. 

In ko zunaj strogo vlada 
Zima huda, tukaj mlada 
Roža klije še milčje 
In še lepše ko popreje. 



Glej! Kako oči so nji^ne 
Mile in kako ognjene 
In kako je zorno lice 
In kako lepe ročice! 

Zdaj pa dvigne lepo glavo 
In i'ad6stno zre v viš&vo: 
„0j le p&daj snežec bčll 
In povsodi se naseli! 



Jasno, kakor ti srce je 
A svetlo mi še nad te je 

V njem mlado življenje klije 

Y njem krasna ljubezen sije!** . . . 



- 6 - 



182 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stftjan. 
(Dalje.) 

IV. 

Hedar človek kaj veselega pričakuje, vrti se njegova misel nepre- 
stano okoli zaželenega predmeta, in ves drugi svet ga ne zanima. Kri- 
late misli nadvladujejo tedaj njegov duh, da iie more ni^-esa poeeti ; on 
je podvržen domišljiji. O takem prevladanji eloveške fantasije so pa tudi 
živci razdraženi, in tel6 ne more mirovati niti uživati blagodejnega spanja. 
Tako se je godilo i gospiei Olgi zadnjo no(5. V svojej radosti, da bode 
jutre videla Milka, govorila z njim ter poskusila izvesti svoj in bratov 
načrt, da pride Vogrin za nekaj č-asa v njuno družbo: v tej radosti ni 
mogla Olga spavati. Zjutraj zgodaj hitela je že na vrt ter pričakovala 
ondi brata. Večkrat si je ponavljala, kar si je bila izumila po noči, ko 
ni mogla najti počitka. 

Znano je, da se ženske v bistroumnosti, kedar hočejo svoj namen 
v ljubezni doseči, daleko od moških odlikujejo. One so tedaj podvzetne, 
pogumne, srčne in neustrašljive. Ne dad6 se ostrašiti niti ondi, kjer bi 
že bila moška glava davno obupala. To vsakdanjo prikazen potrjuje 
nam tudi Olga. Dočim je bil Vogrin nad vsem obupal in se ni mislil 
dalje potegovati za svojo srečo, rastla je v Olgi srčnost in neustrašljivost. 
Ljubezen jej je določevala vsa početja. Tudi si je bila sama izmislila, 
kako bi dobila Vogrina v svoje obližje, ne da bi to pozornost vzbujalo. 
Takoj drugo jutro, ko je prišel lirat na vrt, naznani mu svoje mnenje, 
in Rihard je bil njene bistroumnosti jako vesel. 

„Izvrstno je to, kar si si izumila," pohvali jo Kihard. „Jaz bodem 
torej, kakor si rekla, danes tajno o tem z Vogrinom govoril, ko pride s 
Konarskimi k nam. Opomniti ga hočem med drugim, da je zdaj naj- 
lepša priložnost, da mene in tebe s svojo domovino seznani, kar mi je 
bil nekdaj obljubil. On bo gotovo rad v to privolil, treba je le, da si 
izprosi pri grofu dopusta za kakih deset ali štirinajst dnij. Te prošnje 
pa mu grof Konarski gotovo ne odreče, saj je že dve leti pri njem, a 
dopusta še ni niti eden dan imel. 

Jaz vem, da želi tudi Vogrin sam nekaj časa pri svojej materi 
bivati, ktere že celi dve leti videl ni, in on jo neizrečeno ljubi, kakor 
sem se dostikrat že iz njegovih besed prepričal. Ker pa je , kakor mi 
je on večkrat trdil, njegov dom nekje blizu jezera ravno Porečam nasproti, 
bodemo se lahko vsak dan shajali in se na izletih, lovu, sprehajališčih 
in na jezeru skupaj razveseljevali." 



183 

Tako sta se brat in sestra zjutraj dogovorila, in Bihard je moral 
Olgi j5e enkrat obljubiti, da še danes z Vogriuoni govori. 

S težkim srcem je pot^m Olga popoldne pričakovala. Nikdar se 
jej de ni jutro tako dolgo zdelo kakor ravno danes, ko bi jej moralo naj- 
hitrejše preminoti. Ali zakon naše narave je tak, da se nam dozdeva, 
kakor da bi ne mogli tega nikdar do^^akati, česar prav željno pričakujemo. 
Večkrat je bratu, a nehote tudi materi potožila, da je danes dolgočasno 
jutro, da menda dan spi, ker ure tako polagoma tek6. 

Iz takošuih opazek pa je bistroumna mati hitro ugonila, kaj te besede 
pomenijo. „01ga pričakuje pač težko Vogrinovega prihoda, in zatorej jej 
postaja dan predolg,^ mislila si je mati, in to je bila tudi istina. Zaradi 
tega se je pa začela bati, da bi res utegnol z grofom Eonarskim tudi 
dr. Vogrin priti in bi s svojo navzočnostjo slabo uplival na Olgino srce. 
Iskra tajne ljubezni bi se lahko potčm v mogočen plamen razpalila! — 
Zatorej je mati navlašč opomnila Olgo, naj se danes pametno in pre- 
mišljeno vede proti dr. Vogrinu, kajti sicer bi se baron Robert hudoval 
in njima še utegnol veliko sitnostij delati. 

„Posebno dobro pa pazi," pristavi še nap6sled mati, „da se ne bodeš 
proti njemu samemu osorno vedla kakor včeraj, kar nas je bilo vse v 
neljubo situvacijo spravilo. To bi namreč malo ženske rahločutnosti in 
premišljenosti kazalo, če bi hotele me vedno moškim ugovarjati i"^ 

Ne omenjali bi teh materinih naukov, ako bi ne vedeli, da se dan- 
danes mestne gospioe čestokrat tako ne .podučujejo. Od tod pa pride, 
da je- njihovo vedenje včasi tudi neval)ljivo in nepremišljeno, ali to škoduje 
seveda največ ženskemu spolu samemu ; zakaj možje merijo stopnjo ženske 
izobraženosti in nravnosti po njihovem obnašanji ! 

Nič manj skrbij kakor Olgi in nje materi pa je napravljal prihod 
Konarskih tudi baronu Kobertu. Ta je bil tako rek6č do dobra prepričan, 
da pride z njimi tudi dr. Vogrin. Ali ta človek mu je že od zadaje 
zabave nestrpljiv in ga ne more videti, a sedaj ga še bolj črti, če tudi 
ne v^ zakaj. Le to mu je jasno kot beli dan, da se ne bode mogel 
veseliti, ako pride to nizko človeče v njegovo družbo, in povrh še k Ske- 
novskim ! 

y,A kaj bi pa naj storil potem, ko bi se Olga proti njemu še tako 
lju}»eznivo in priljudno vedla kakor zadnjič ?" govoril je polglasno Robert 
sam seboj, počivaj6č po obedu na naslonjači. „To ni mogoče, da lii se 
Olga tako daleč spozabila ter mi kazala očevidno tudi vpričo tega ne- 
poklicanega tujca, kakor včeraj pred svojo materjo in bratom, da me ne 
ljubi. To ni mogoče. Ali ko bi me pa hotela s tem skušati in se šaliti 
z menoj, pa gorjš njej, a še bolj njemu! Pokazati jej hočem pot6m, kaj 
je baron Robert, kaj nadporočnik Benda. kaj magnat magvarski proti 
j<Iovenskemu neomikaneu. Za to skodlo plebejsko ne bode gotovo nikdo 



184 

poprašeTal, kam li, da bi ga kdo pogrešal saj še sam ne \i. t kterem 
gnezdu se je izvalil !" 

A te besede niso bile zadnje, s kterimi je ozmerjak baron Robert 
dr. Vogrina. Tako se je bil razbnril. premišljuj6č svoje razmerje do Olge. 
da je kar vstal in začel razjarjen, z opetnicami ob tla bij6č, hoditi po 
sobi gor in dol. Nap6sled pa je še jel samega sebe oštevati. Oponašal 
si je , da je premehek, premalo odločen, da je preplašljiv, ker se daje 
tako neizkušenej deklici v kozji rog uganjati. Jezil se je, da se še sploh 
briga za Olgo, da se poganja za njo, kakor še poprej nikdar ne za no- 
beno žensko bitje, a vendar ne more reči, da bi bil premalo ženskega 
sveta spoznaval ! 

Vsa ta nevolja bila je sicer opravičena, a pomagati si ni mogel. 
Pognalo je bilo spoštovanje do Olge toliko kal v njegovem srci, da se 
ni dalo več z lahka zadušiti. Sicer je že marsiktera puščica iz Amor- 
jevih rok zadela njegovo srce, a pouzročena rana se mu je zopet hitro 
zacelila ! Ali zdaj je bilo dnigače. Ako se osnuje v človeku ljubezen 
na kakej podlagi, tedaj vztraja ona tem dalje, čim trši in trdnejši je nje 
temelj. Izcimi se li kal lju])ezni v našem srci iz spoštovanja, prijateljstva ali 
hvaležnosti, pot^m požene to sčme tudi svoje korenine in deblo, in taka 
ljubezen se ne dd hitro izruvati iz naše duše. 

Tudi v Robertovem srci je spoštovanje do Olge pognalo močne kali. 
rodilo se je v njem hrepenenje po spoštovanej osebi, ljubezen do zažele- 
nega bitja! Tem močnejša pa je prihajala v njem moč ljubezni, čini 
bolj se je vedla deklica proti njemu neprijazno in neodljudno. Vzlasti 
njeno včerajšnje nasprotovanje bilo ga je zel6 užalilo. To premišljuj6č 
izprevidel je slednjič sam, da je tudi on prenaglo in nepremišljeno ravnal. 
Sklenol je ])il torej, da se hoče odslej naprej proti Olgi pi-av pohlevno 
obnašati, samo da si pridobi v kratkem, menda cel6 natihoma njeno 
srce in rok6. 

^Ali kaj mi je početi," pride mu kratko pred grofovim dohodom 
na misel, „ko bi prišel sedaj oni domači učitelj, ki mi je že bil na zadnjem 
plesu trn v peti, in bi Olga z njim zopet prijateljski kakor prej o))- 
čevala? Kaj naj potem storim? Se-li naj tudi še pohlevno vedem proti 
njej? Tega ne! Jaz ne bodem nikdar svojega plemenitega hrbta krivil 
pred žensko puhlo glavo in pred tujini vsiljencem. Današnji dan bode 
odločil moje vedenje in tudi odkril, kaj premore Robert Benda." 

Rol>ert se je bil tako v svoje misli in togotovanje zaril, daje skoro 
pozabil, kako hitro teče čas. Bflo je že tri, ko pogleda na uro, in on 
bi že imel biti na kolodvoru. Odločilo se je bilo namreč, da gred6 vsi 
grofa Konarskega pričakovat. Ko pride torej Robert na kolodvor, čakali 
so že tam gospž Skenovska. Olga in Rihard. Le malo minut še. in že- 
lezni voz pridrči. 



185 

Eadovedno se ozirajo Tsi, kakšni novi gostje pridejo danes y Poreče ; 
kajti Ysak dan so že t^ki prihajali. In glej ! Tii se poganja debeluhast 
židoT z bledoličnima hčerkama proti izhodn, tam se spravlja angleška 
obitelj z voza ter kupici svoje plašče, plaide in razne škatljice postrež- 
čekom na ramena; a zdaj še le, ko je prvi naval odšel, stopa po malem 
grof Konarski iz koup^ja ter pomaga pot^m tudi svojej soprogi iz njega. 

Sprejem in prvi pozdravi bili so, kakor pri gospodi navada, pre- 
srčni in ljubeznivi. Grof Konarski je takoj ponudil gospž Skenovskej 
svojo desnico, grofinji pa Rihard. Šli so danes peš na dom, saj je l)ilo 
od kolodvora do Skenovskih le nekaj minut hodi. 

Vsem se je kazala na licih notranja veselost, in vsak je imel dru- 
gemu mareikaj novega povedati. Tudi Robert je postal hipoma vesel; v 
tej radosti pa je ponudil i on Olgi svojo roko, ved6č, da mu je javno 
ne more odreči. 

Mirno mu torej deklica roko podž» ter stopa lahno na njegovej strani. 
A srce njeno ni bilo pri svojem spremljevalci, in ona se ni kakor ostala 
družba veselila. Kako pa tudi ? Saj je pogledovala zastonj po koup6ji, 
ali stopi iz njega Vogriu; zastonj se je ozirala nazaj, odhajajoča od ko- 
lodvora, ali ne pride Milko za njimi, zahmau pa je tudi gledala po vlaku, 
ko je odhajal, ali jej ne migne Vogrin iz njega z roko v slov6 ! 

Jedva in jedva je mogla Olga sama sebe prepričati, da ni prišel 
on, kterega je toliko pričakovala. Uvidela je , da je njen načrt zastonj, 
da je ves njen up uničen! Zakaj ga le ni? Ali ga nič ne vleče do nje? 
Ali se je izogiblje ter noče navlašč pred njeno obličje ? Kdo jej zna vse 
to razložiti?! 

Take misli so Olgi stiskavale dušo, ko je vsa žalostna in pobitega 
srca stopala zraven svojega — bodočega ženina. A U. se je nasprotno 
radoval, ker ni prišel on, kterega se je tako bal in ki ga do dna svojega 
srca sovraži. Skušal je torej tudi svobolj boli," nadaljuje Vogrin, „da ne morem svojej 
materi povrnoti, kar je zd-me storila. Srce mi od žalosti krvavf, če po- 
mislim, da še tega dolgo ne bodem mogel storiti, ako se mi še zadnja 
prošnja za professuro odbije.*^ 

„Cudim se,** seže mu Olgfa v besedo^ „da Vas je mati tako hitro 
od sebe pustila in ne obdržala domd. Jaz bi ne mogla svojega otroka 
več od sebe dati, ko bi ga ne bila tako dolgo videla." 

„Težko, prav težko me je mati že danes od doma pustila. Pro- 
sila me je, naj nekaj dnij pri njej ostanem, da se kaj zmeniva, ali to 
mi ni bilo mogoče storiti, ker sem bil grofu besedo dal, da pridem. A 
obljubiti sem jej pač moral, da jo v kratkem za dalje čas^. obiščem, kar 
hočem tudi storiti. Čas mi je pa domd čudno hitro pretekel, in bojim 
se, da ne pridem dosorej k Vam, obkorej sem bil grofu priti obljubil." 

In zdaj pogleda Vogrin na žepno urico, a kako se prestraši! Bilo 
je že tričetrt na osem, a on je bil grofu rekel, da pride gotovo že ob 
sedmih. Ali sedaj se ni Vogrin kesal kakor drugekrati, da ni, obljub- 
ljeni čas prestopivši, ostal mož-beseda. Zakaj te trenotke čutil se je 
zopet enkrat srečnega in bil sam seboj zadovoljen. Saj je pa tudi po- 
vedal gospici Olgi, da im& i on mater, ki ga ljubi, a ob enem tudi 
spoznal, da bije v Olgi srce, ki čuti z&-nj in obžaluje njegovo osodo ! 

A tudi Olgi je potekel hitro čas. Kakor ptičje žgolenje doneli so 
jej Vogrinovi glasovi na uh6, in pozabila je, da čas mirno ne stoji, ko 
srečo uživamo. Ona kar strepeta , ko jej Vogrin naznani, obkorej je ! 

Nagloma sta obadva vstala ter šla skozi vrt proti villi. Na vrtu je 
$e deklica Vogrinu pokazovala razne nasade, cvetlice in tudi utico. Po- 
vedala mu je med drugim, da je zdaj i njen brat Kihard tukaj, in nap6sled 
utrga lepo dišečo rožico ter mu jo podari — v spomin današnjega sestanka! 



192 

Med tem pa, ko je Olga na sainotnej klopici v gozdiči sedela, kjer 
jo je pozneje našel Vogrin, igrala je ostala družba na altani svoj whist. 

S prva je imel haron Kobert veliko srečo v igxi, ali z Olgo ga je 
tudi ona zapustila ; kajti hitro ko je bila Olga odšla, začel je slabe kaile 
dobivati. Grofinja se je zategadel večkrat pošalila, da mu je gospica 
Olga vso srečo odnesla. 

„Vi gospod baron morate pač ris imeti veliko srečo v ljubezni, 
kajti v igri je nesreča Vaša tovaršica," rekla mu je večkrat grotinja. 

Te in druge nagajive opazke bile so pa ponosnega Magyara malo 
razjarile, in on je postajal redkobeseden. Slednjič so pa vsi uvideli, da 
ni baronu nekaj po volji in da radi tega cel6 malomarno igi^a. Zatorej 
so igranje ustavili ter se jeli med seb6j razgovarjati. 

„Kje pa je ^Iga?^ vpraša na enkrat tiho gospd Skenovska sina 
Itiharda. 

„Jaz ne v6m prav, kje je," odgovori Kihard. „Gotovo bode v utici, 
kajti igranje jej mrzf." 

Ta sinova izjava je mater potolažila. Bala se je namreč, da ])i jo 
Bobert po Olgi vprašal, a ona sama ne vedela kaj odločnega na to od- 
govoriti. A zopet jej pride na misel, da bi utegnola biti Olga pri jezeru 
in se tam sniti z dr. Vogrinom ; kajti grof Konarski jej je bil r6s na- 
znanil, da pride Vogrin še le proti večeru, ali mati je bila to navlašč 
svojej hčeri zamolčala. Zatorej pomigne zdaj Rihardu ter mu naroči, naj 
gre skrivši po Olgo in jej reče, da pride v druščino, ker so že nehali 
igrati. 

Ostali so pa sedaj gledali z altane na jezero ter občudovali krasoto 
njegovo in cele okolice. Gospd Skenovska bi bila morala zdaj gostom 
vse gore, holme in crkve opisavati, ali bila je v tej stroki slaba pozna- 
valka. Tudi baron Kobert ni vedel imen niti goram niti crkvam, le o 
Dobrači je bil nekaj zinol; zakaj on se ne briga za take ničeve stvari, 
kakor je sam trdil. Ker ni mogel torej grof Konarski nič gotovega od 
svojih tovaršic in barona Roberta zvedeti, reče na enkrat: 

„Tii bi mi pa zopet znal le gospod dr. Vogrin vse pojasniti ! Kako 
da ga še ni! Zdaj je že tričetrt na osem, a obljubil pa mi je bil že 
ob sedmih priti. On je sicer vedno mož-beseda!" 

„Kmalu bode tu, kolikor jaz Vogrina poznam,*^ pristavi grofinja. 
„Njegova stara mati ga pač ni tako hitro od sebe pustila, kakor je on 
hotel. Saj v^š, da ljubi vsaka mati svojega otroka in ga rada vidi. 
Vogrin pa že tudi dolgo časa dom^ ni bil, in torej ni čudo, ako se danes 
dalje pomudf." 

S temi besedami se je grof zadovoljil, a baronu Robertu so začele 
oči žareti. Tiho kakor tat po noči, ki se približuje hiši, da bi kaj ukradeU 
vlekel je Robert vsako besedo, ki se je o Vogrinu glasila, na svoje uh6 ! 



193 

Zdaj si je raztolmac^il vse. Vogrin je imel tedaj priti proti večeru 
--ob sedmih, in Olga ga je šla pričakovat. Saj je pa tudi ona bila 
ujega in druščino okoli sedmih zapustila! 

Kakor ogenj na strehi bila je ta misel v njegovem srci. Srd in 
gnev polnila sta njegovo dušo. Pesti je stiskal, in le groza in strah bile 
so njegove misli. Kakor Othello nad Desdemono bil bi rad ves besen 
skočil nad Olgo in potisnol jej bodalo v dno sred, a iyega samega bi 
znUel, da bi se raznesel kakor solnčni prah! 

Take strašne misli so rojile v Kobertovej glavi. Kakor se je tresel 
Orest pred strašnimi Erinyjami s kačjimi lasmf, tako je trepetala duša 
Robertova pred podobo, ki jo je slikala njegova razburjena domišljija, 
pred prikaznijo, da objemlje zdaj Vogrin — njegovo nevesto! 

Šel bi tja ter poiskal Olgo, ktero že dolgo pogreša. Prepričal bi 
se rad, ali je r6s, kar si slika v svojej črnej duši, a k sreči ni mogel 
zapustiti druščine. Zdaj ga je nevede zadržavala groiinja, zdaj gospd 
Skenovska in zdaj zopet grof Konarski. 

Tako se je boril Kobert sam seb6j, ko prideta na altano Olga in 
Rihard — z dr. Vogrinom. Rihard je bil našel Olgo in Vogrina na vrtu. 
Z velikim veseljem je zadnjega pozdravil, a Olgi šepetnol na uho, da ga 
je poslala mati po njo. Odpravijo se tedaj hitro v villo in tam najdejo 
na altani ostalo druščino. 

Dr. Vogrin je elegantno in ponižno pozdravil celo družbo, gospčma 
roki poljubil ter prosil slednjič odpuščenja, da ni ostal mož-beseda. 

„Z največjo težkočo sem se od matere poslovil. Ni me hotela prej 
z doma pustiti, nego sem jej bil obljubil, da jo v kratkem zopet 
obiSčem." 

Tudi baronu Robertu se je bil Vogrin priklonil in ga častno po- 
zdravil, ali ta ni imel zd-^j niti prijazne besede niti poklona, temveč 
gledal ga je pisano, kakor zr^ gad svojega sovražnika, ki mu misli, držčč 
ga v precepu, stopiti na glavo. 

A tudi Olgo je Robert po konci pogledoval ter jo meril v svojej 
strasti od nog do glave. Kdor pozna magyarsko živo nrav, kdor vč, da 
še hranijo v sebi pravi potomci Arpadovih sinov orijentalski svoj strastni 
temperament, ta lahko razumi, kako je vrelo v Robertovej krvi, ko je 
stal zraven njega in Olge v sredi druščine — dr. Vogrin in razkladal 
grofa in grofinji imena orjaških gord, ki so v solnčnem žaru pozdravljale 
goste na altani. 

„Tam na jugu je Obir, ki dva vrha v neb6 molf: Mali in Visoki 
Obir," jame Vogrin razlagati radovednej družbi. „Ta gora se rada ob- 
iskuje, kajti ona podaje očesu krasen razgled. Jaz sem bil gore, ko 
sem y Celovci učiteljeva!. Malo nižje pod vrhom je hišica za touriste, 
in ondi se dobro prenoči, če je tudi gora 2147"^ visoka.^ 



194 

„Na to goro moramo iti, mama in Rihard," vzklikne veselo Olga. 
„Ali morejo tudi dame na vrh priti, gospod doktor?^ 

^Pa še kako lahko,^ odgovori prepričaluo naš Milko, dober pozna- 
valec svoje lepe slovenske domovine. „Mnogo ženskih imen nemških, 
angleških, magyarskib, bral sem gore v zapisnej knjigi. Pri vsakem 
imenu je pa še posebej pristavljeno, kako so bile dame s postrežbo iu 
komfortom zadovoljne." 

„Tudi me se moramo zapisati v to knjigo, gospd Skenovska,** pri- 
stavi naglo grofinja Eouarska, misleč kakor dandanes mnogo dam, daje 
to največji triumf in duševni užitek, ako se more človek na visokej gori 
v zapisnej knjigi uv6čiti. „Vi, gospš Skenovska, pridete nas v Belo ob- 
iskavat, in potčm gremo lahko vsi skupaj na goro, in gospod doktor bode 
naš voditelj." 

Vogrin se seveda grofinji za to odlikovanje zahvali, a vedel je dobro, 
da bode težko kaj kruha iz te moke. 

„Tii na zahodnej strani," nadaljuje Vogrin kaž6č na Dobrač, Je 
pa ona znamenita gora, ki se izmed vseh koroških gor najbolj obiskuje. 
S te gore imate, moja gospoda, najlepši razgled; tam je tudi največji 
komfort, in dame se lahko pripeljejo, d^ cel6 prijahajo na vrh, ki vendar 
blizu 7000' visoko v neb6 moK!" 

„To je baš ona gora, o kterej sem prej gospodi pripovedoval," seže 
srdito baron Robert v besedo. „Moji rojaki in rojakinje jo dobro po- 
znajo ter jo radi obiskujejo, kedar so na Koroškem. Ta gora spominja 
namreč s svojim imenom še na nekdanjo moč magyarsko, ki je svoje 
dni tudi zemljo koroško obsegala. Veli se D6braš." 

Zadnjo besedo je baron Robert z magyarskim naglasom in kakor 
je aristokratom navada, prav zategneno izgovoril. A to še ni bilo dovolj, 
temveč on še dalje kvasi: 

^Dobr^š pa je bil prej dosti višji. A pred nekimi stoletji se je 
udri njegov vrh, ter gora tako nizka postala, kakor je danes." 

Vsi so se čudili učenosti magyarskej o zgodovini koroških gori. 
Sev6da verjeli so mu pa tudi, vzlasti dame, ker je bilo vse to prav ro- 
mantiško. Le Vogrin se je zavzel nad takim magyarskim chauvinismom, 
ki slepi svet in sebe, ter je hipoma razkril nevednost baronovo. 

Najprej je opisal zgodovino Dobračevega mzsipa vsled hudega po- 
tresa v letu 1384. Nat6 pa je povedal gore pravo imž ter pristavil: 

„Im6 Dobrač pa je ta gora nosila prej, nego je stopila magyarska 
noga na evropska tla; zatorej je trdenje gospoda barona krivo. To imč 
bode pa še tudi gora imela, ko ne bod^ več nas, naših otrok in vnukov, 
če jo je zdaj tudi že puhla domišljavost Nemcev v Beljaku prekrstila y 
Vijlacheralpe. " 



195 

Ker ni barou Eobert več ugovarjal, temveč se od jeze v ustnice 
grizel, vpraša grof Eonarski: 

„Kako se pa imenuje t6-le pogorje nam nasproti, dr. Vogrin?" 

„To so Karavanke," odgovori naglo naš Milko. „ Posamezne gore 
se pa nazivljejo na pr. Košuta, Zelenica, Stol, Golica, Hum." 

Tako je razlagal Vogrin tujej gospodi imena in posebnosti posa- 
meznih gor. Našteval je še potem druge znamenitosti, ki se nahajajo v 
koroškej deželi, in naposled je prestopil v duhu Karavanke, pravil o 
Blejskem in Bohinjskem jezeru, o Triglavu in njegovem Zlatorogu, o 
čudnih planinskih jezerih, ter jim tako naslikal krasoto cele gorenjske 
stmni. 

Vsi so kar zamakneui slušali njegove besede in čudili se divnej 
krasoti t>eh majhnih, a bogatih deželic slovenskih. Med vsemi pa je 
bila najbolj očarana Olga. Zrla je nepremično v Vogrina, ko je tako 
ljubko pripovedoval o svojej domovini. Tembolj pa so uplivale njegove 
liesede na poslušalce, ker je on le o tistih krajih govoril, ktere je z last- 
nimi očmi videl. Bil je namreč vse te gore že sam obhodil, kterih divni 
razgled je poveličaval! 

Med tem se je storil mrak, in noč je že jela nad zemljo razpro- 
stirati svoja temna krila. Na nebu pa so se prikazavale zvezdice ter 
odsevale od mirne jezerne gladine. 

Gostje so zapustili altano in šli v jedilni salon, kjer se jim je s 
čajem postreglo. Sedeži so bili vsakemu posebej odmerjeni. Olga je 
sedela pri baronu Robertu, a njej nasproti pri grofinji dr. Vogrin in Ri- 
hard ; h grofu pa je prisedla gospodinja sama. Mislila bi menda, draga 
čitateljica, da je bila Olga nevoljua, ker je morala sedeti pri Robertu, a 
temu je drugače ; saj je bila Vogrinu nasproti ter mu mogla zreti v oči 
in obraz. 

Ta večer je vse najbolj dr. Vogrin razveseljeval. Tudi Rihard je 
včasih še kaj dovtipnega grofinji povedal, in grof sam se je zdaj pa 
zdaj z Olgo in gospo Skenovsko malo pošalil. Le Robert je večjidel 
molčal, a tem ostrejše opazoval, kam meri vedno Olga z očmi. Postajalo 
mn je torej pri mizi vedno tesneje, in rad bi se bil tedaj ali poslovil 
od druščine ali pa inače svojej nevolji dušek dal. A ker ni mogel prvega 
storiti, da bi pozornosti ne vzbujal, iskal je, da se mu baš zadnje posreči. 

Govorica je nanesla ta večer tudi na politiko, kajti ravno o tem 
času bilo je leto 1878. v političnem oziru jako viharno ! Mnogo se je 
torej razpravljalo o berolinskem kongressu, ki se je ravno tedaj vršil. 
Govorilo se je seveda veliko o novej dualističnej pogodbi z Ogri. A tu 
je naglašal Vogrin, da je večna sramota, da si damo mi takraj Litave 
tolika denarna bremena po Ogrih nalagati. 



196 

Ta opomba Vogrinova pa je bila voda na Eobertov mlin. ZaTrnol 
je s strašansko psovko našega rojaka in somišljenika ter začel poveličavati 
one rodoljube avstrijske, ki spoznavajo, kolike važnosti je Ogerska za 
Avstrijo; a slednjič se je še drznol psovati in grditi naše slovenske po- 
slance, da je bilo več ko gnus ! 

Huda besedna vojska bi bila zdaj med Robertom in Vogrinom na- 
stala, ko bi ne bil grof Konajgki, ki je ohranil v takih slučajih jako 
mirno kri, zadušil tega razvnetja. . On je še bil edini, ki je imponiral v 
tej razdraženosti mladima politikoma. Dame sevMa niso v takih slu- 
čajih same svoje, temveč se i^na nazore svojih mož upirajo. Zatorej 
povzdigne grof v »tem trenotku svoj glas, ko je začela razburjenost med 
Robertom in Vogrinom že neljuba postajati, ter prosi besede. Takoj po- 
tihne vse, in on jame govoriti: 

„I)ovolite, gospoda moja, kratek intermezzo!"* In zdaj začne raz- 
kladati razne principe, na kterih se snujejo vlade in ministerstva. On 
poudarja splošna načela, po kterih se morajo ministerstva ravnati, in 
slednjič preide na tedanjo Auerspergovo vlado ter jo nad vse poveličuje. 

„Jaz sem nmogo videl in še več skusU," nadaljuje zdaj samosvestno. 
„Bil sem pod raznimi vladami, ali reči moram, da je ni bilo boljše od 
sedanje!" 

„Tako govoriš vedno, bodi si ta ali ona stranka na krmilu. Tebi 
je vsaka vlada, ki vodi baš državni čoln, najljubša," seže mu hudomušno 
njegova soproga v besedo, ki je tudi hotela noc6j, po Robertu in Vogrinu 
navdušena, uganjati svojo politiko. 

„To nič ne d6 ; z4-me je pač ta vlada najboljša, in to je dovolj ! 
Ako bi ne bila, povedal bi jaz že svojim prijateljem, ki sed6 na krmilu, 
odločno svoje mnenje." 

„Zakaj se Vam pa dozdeva, gospod CTof, sedanja vlada najboljša?" 
vpraša ga radovedno dr. Vogrin. 

„ Zatorej ker imam z njo enake nazore, kako se mora vladati v 
Avstriji. Avstro-ogerska država morala bi obstajati iz dveh narodov, t. j. 
Nemcev in Magjarov. V cislajtaniji naj vladajo Nemci, in nemški jezik 
bodi edini v rabi, tam pri Vas pa, gospod baron, le Magjrari in edino 
jezik magjrarski." 

Pri teh besedah pa puhne iz čibuka gosti oblak dima in konečno 
še pristavi: „In tej krasnej misli vladinej drznejo se še cel6 nekteri po- 
slanci protiviti! Ali bi ne bila to lepa država? Ali niste vsi mojega in 
vladinega mnenja?" 

Temu vprašanju nikdo ne odgovori, a ni ga tudi nikdo v tej družbi 
odobraval. Grofinji ni hotelo v glavo, zakaj bi delili Nemci državo in vlado 
z Magyari, ter om^ni, da je po njenem mnenji ona država najlepša, t 



197 

kterej le en narod Tlada in se le eden jezik govori, kakor je to na 
Angleškem, Francoskem, Italijanskem, Buskem in na Nemškem. 

Ali tudi baronu Robertu ni bilo mnenje grofovo povšeči. Zakaj 
bi njegov magyarski narod, ki šteje same junake in državnike, ne vladal 
tudi nad Nemci ? Zakaj bi na Dunaji ne sedeli še na drugih ministerskih 
stolih Magyari, kakor slavni Audrassy na svojem? Saj je on uzor držav- 
nika. In ko bi ne bil ta sam na Dunaji, kakšna bi že bUa njihova 
magjarska država!? 

Taka ošabnost bila je našega Slovenca, dr. Vogrina, ki je bil kakor 
dandanes že vsak izmed nas tudi politik, skoro s stola vzdignola. Ali do 
dobra prepričan, da je treba v takih razgovorih hladne krvi, obsedi mirno, 
pri(*akuj6č, kaj še pride noc6j vse na vrsto. 

A nikdo ne odgovori več. Gospd Skenovska se je namreč bala 
sama protiviti se gospodu grofu, kajti red je bil na njej , da svoje 
mnenje izrazi; a Bihard se je pa malo menil, kakor znamo, za politiške 
pogovore. 

Ker se torej nikdo vec ne oglasi, vpraša grof dr. Vogrina, kaj on 
k njegovim nazorom poreče. In kaj mislite je storil naš Milko? — 
Je-li molčal, kakor so navadno delali za Lasser-Auerspergove in Stre- 
inaverjevp vlade naši mladi, dh cesto tudi starejši Slovenci, ako so prišli 
v društva, kjer so bili ali edini zastopniki svojega naroda ali pa le v 
manjšini? Je-li on tako zatajil svoj notranji čut in svoje sveto prepri- 
čanje, kakor se še med nami dandanes godi , ko čestokrat možj^ , ki se 
sicer z narodnostjo ponašajo, iz same kourtoisije v odličnih družbah svoje 
nazore ;n svojo ljubezen do našega naroda zatajujejo? — Ne, tega ni 
storil- -^ogrin ! On je bil mož ne le po imenu, temveč tudi po značaji. 
Čutil se je Slovenca v svojem srci, a ne nosil narodnosti samo na jeziku ! 
On je vedel, da im6 „izdajica" nikjer ne pristoja, tudi v salonu med 
damami in plemenitaši ne! Zatorej je Vogrin mirno, a odločno svoje 
notraiye mišljenje izrekel ter govoril navdušeno, tak6-le začenši: 

„Ako je zar6s Vaša želja, gospod grof, da Vam odkritosrčno pov6m, 
kako se mi dopadajo Vaša politiška načela, pač prosim, da mi visoka 
gospoda ne zameri, ako moj duh in srce druga mnenja in drugačne 
misli oživljajo." 

„Le govorite, gospod doktor," navdušuje ga gospi Skenovska, ki je 
že čutila, da jej bode iz srca govoril. 

Tako vzpodbujan govoril je Vogrin dolgo. Sama navdušenost za na- 
rodno našo stvar narekovala mu je besede. Dokazoval je pravico enako- 
praTUOsti vseh narodov v Avstriji, našteval nedoslednosti nasprotnikov 
naših, navajal dokazov, kako pogubljiva je za nas Slovane — politika 
Andrassjjeva, politika magyarskega or . . . 



198 

Tu mu je pa presekal hesedo baron Robert, krič66, da to ni ržs, 
naj moWu to je veleizdajstvo. to je — pansilavisem ! A drugi so k sreči 
Roberta zavračali, rek6(5, da vlada tii prostost govora! Zakaj take nav- 
dušenosti in prepričalnih dokazov ni mogla naša gospoda dostikrat slišati, 
in radi so torej poslušali našega rojaka, vzlasti gospd Skenovska in gro- 
finja. In Olga — ona je samega strahu trepetala, vid^č, kako se iskrijo 
zdaj Robertu oči od same razburjenosti in notranjega srda. 

Govor Vogrinov pa je bil tudi tako gladek in polen neovrgljivih 
dokazov, kakor govor našega poslanca grofa Hohenwarta, ki ga je govoril v 
državnem zboru dne 29. maja istega leta proti novej dualističnej avstro- 
ogerskej pogodbi. In besede Vogrinove majale so tako na stebrih vnanje 
Andrassyjeve politike, kakor javni govori dr. Vošnjaka in Hermana, naših 
narodnih zastopnikov, nekaj dnij prej v državnej zbornici! 

Vsi so se čudili zgovornosti našega rojaka, najbolj pa ga je ob- 
čudovala Olga, ki mu je zrla, ko je govoril, neprestano v oči. 

Končal pa je Vogrin svoj govor, naglašujčč, da se že rušijo stebri 
tedanje vlade, da se že imenuje mož, ki bode ustanovil vlado, vsem na- 
rodom v Avstriji pravično. „In baš to mi je živ dokaz," nadaljuje pot^m, 
„da so sedanja načela o vladanji Avstrije kriva, in da bode konečno pra- 
vica in resnica prodrla in zmagala. Le ravnopravnost in mir med na- 
rodi bode krepil moč avstrijske države ; a da to dosežemo, porok so nam 
besede Nj. Veličanstva: Naredite mir med mojimi narodi!" 

Tako je sklenol Vogrin. Vsi so ga hvalili, najbolj pa gospi Ske- 
novska, kajti njej je zar^s iz srca govoril. Le baron Robert je še zavračal 
njegove dokaze, zasmehoval pravico in enakopravnost, trd^č, da je le tam 
pravica, koder vlada — moč in meč! A grof Konarski sam pa ni za- 
meril Vogrinu njegove odkritosrčnosti, temveč on je le pristavil, kakor 
je tudi še dandanes navada našim nasprotnikom: 

„Vi ste lepo govorili, gospod doktor, tudi mnogo dokazov ste na- 
vedli, ali — ali — prepričali me niste Vi kakor tudi Vaši poslanci ne !" 

Baronu Robertu pa seveda niso bile te ])esede po godu, temveč on 
je še dalje ugovarjal. Zmerjal je drznost Vogrinovo ter zavračal smešne 
zahteve malega slovenskega narodiča, iz kterega je vzrastel naš Milko. 

K sreči pa niso njegove besede našle poslušalcev. TJtis Vogrinovega 
govora bil je premočen in zmagovit, ali ta svoj triumf je naš Slovenec 
drago plačal! On ni slutil, da imajo stene privatnih salonov ušesa in 
oči, kakor se to še zdaj v gostilnah in kavarnah na Slovenskem žalibože 
nahaja, dii on niti san jaP ni . da se bode moral še za svoje besede 
pokoriti ! 

Njegov tekmec baron Robei-t gojil je namreč srd in nepopisljivo 
sovraštvo do Vogrina. in ko je došel kmalu potžm domii, izlil je svoj 
žolč v per6. Pisal je takoj gospodu Skenovskemu o vsem. kar je opazoval 



189 



med Olgo in Vogrinom. Naznanil mu je, da ljubi njegova hči, hči bo- 
gatega viteza Skenovskega, — revnega domačega učitelja, priprostega 
plebejca! Tu in tu ga je sama pričakovala; njegovej hiši pa preti po 
Vogrinii velika nesfeča in strašna sramota. Opisal je tudi njegov po- 
litiški govor, tu in tam de marsikaj sam dodal ter tako očrnil blagega 
rodoljuba. Konec pisma pa je sodržaval nauk in nasvet, naj gre gospod 
Skenovski k ministru in k referentu. Tam naj vse objavi in naj na vsak 
način skuša zaprečiti, da Vogrin državne službe ne dobi. Le tako se 
more Olgina ljubezen do Vogrina zadušiti in njegovej hiši odvrnoti pre- 
teča sramota!! 

Še tisto noč je nesel Bobert sam pismo na pošto ; kajti bal se je, 
da bi prišlo sicer prepozno ter ne moglo več uničiti prihodnosti in sreče 
svojega nasprotnika. (Dalje pride.) 



Babica. 



Vnučka ima babica prerada, 
Z zvesto ga ljubeznijo zaklada, 
Vedno t mislih on pred njo stoji 
Naj ga tudi videla §e ni! 

O kako bi glasno zavriskala, 
Hvalo milemu Bogu dajala, 
Ko v naročje njeno bi vesel 
Vnuček, oj, pritekel, jo objel! 

Ločiti se z njim bi jej ne bilo 

M6či, ko oko bi zrla milo, 
Ustic smeh in kodrice zlat^, 
Cula glas besede mu sladke. 

Izumela v kratek čas nemudno 
Bajko bi mu ali basen čudno, 
To poslušal vnuček bi skrbno, 
Va-njo se zamikal preljubo! 

Ko bi mlade ptičice zapele, 
Rože in vgolice spet cvele, 
Tja v zeleno bi dobravo Sla 
Z vnučkom svojim srečna babica. 

In metuljev bi smejoč lovila, 
Med poljubi rožic vkup nosila, 
SolnČni Čas bi njima bil cvetan 
Velik praznik od Boga posldn. 



To bi žitje bilo rajsko — bl&go, 
Babici neizrečeno dr&go, 

Smrti se branilo bi srce, 

Kajti bila bi v nebesih že! 

Ko cvetlice v polji vse zaspale, 
In snežinke v vzduhu bi plesale. 
Nežnosti naklanjal bi razgret 
Vnuček mislij jej nedolžnih cvet. 

Nekega večera pa nosila 

Pr&zniČna oba bi oblačila, 

V hiši smrečij vonj dehtel krep&k, 
Zvunaj čul se glas zvonov sladšk. 

„Božič zdaj drevesce ti napravlja, 
Z lučicami ga, z darmi poslavlja!*' 
Divno-srečno se smejo oči: 
„„Li v dvorani zašumelo ni?^*" 

Srčice glasneje mu utriplje 
In naproti svit se Že usiplje, 

„„ZvonČek poje! — oj, hitiva tja — 

Glejte lučic, zlata babica!"" 

„Grem, že grem, moj" a zakaj li sanje, 

Hrepenenje, želje te vsakdanje? 

Kde od juga mi je sever še! . . . 

Tii sem jaz in tam moj ljubeč je. 

Lujizn PesjaJrova. 



200 



Sonetni venec. 



In srca kdo bi slikal harmonije. 
Mladosti kratke, ko nam doba zlata 
Nebes odpira hi visoka vrata, 
Pomlad za nas ko vsaka vence vije; 

In sredi te nam rajske lepotije 
Ljubezen dahne ko za sestro, brata. 
Boječe najdemo ko srcu svata, 
Ime device v čut ko vsak se zl^e. 

Za njo nas steza vsaka, misel vodi, 

V bridkosti nam je njen pogled hladilo, 

Opevamo jo zvesto v rajskej odi. 

In meni se je tudi pripetilo, 

Za angeljem da takim noga hodi, 

Ki duh nam dvigajo nad zemsko silo. 



VI. 

Ki duh nam dvigajo nad zemsko silo. 
So v dnevih usAih za domovje dela. 
Ko družba se izgublja vsa vesela, 
K zahodu solnce nam se je nagnilo. 

Odreka ko zaslug nam svet planilo. 
Za nas po<^itka nima zemlja cela. 
Mladosti cvetje vse je slana vzela. 
Jezer se tug nad nami je vselilo. 

Zaprimo okna in stanice vrata, 
Naj delo bode slast in tolažilo 
Za dom premili, za soseda, brata! 

Gorj^ nas ni, ne bode nas vklonilo. 
Podobe vse, da poka zora zLata, 
O vzorih svetlih nam bud^ čutilo. 



VIL 

O vzorih svetlih nam hude Čutilo 
l^enice naše krasne in marljive; 
O blagor, komur Parce nevtrudljive 
Sezidajo ognjišče lastno, milo. 

Kaj samskih ur je on ne ve strašilo 
V naročji spremljevalke ljubeznive, 
Z obraza ona misli vse, čutljive 
Grenkosti bere, diše tolažilo. 

Jaz v tebi najti spremljevalko tako 
Sem mislil, kakor brat Ifigenije 
Orest je našel sestro ti enako, 

Živeti s tabo v raji domačije 
Deliti s tabo misel, željo vsako 
Dni pozne še, ko solnce zadnje sije. 



vm. 

Dni pozne še, ko solnce zadnje sije. 
Navzdol hiti življenja prašna cesta. 
Spomin nas sladek vodi v ona mesta. 
Življenja boj kjer prve boje bije. 

Ušesu starca lepše melodije. 
Tolažbe ni, kot Če mladina zvesta 
In rod se drami, njemu trud nevesta 
Iz žulov trdih novo cvetje vije. 

Med trnjem in solzami so rodile 
Se pesni moje zadnje te in Žale, 
Ljubezni so brez upa se glasile. 

Tolažba vendar meni so ostale, 
Ime da ?edno tvoje bi slavile. 
Ime so pevca meni Parce dale. 

M- k. 



201 



J. S. Turgeneva poesije v prosi.* 

Poslovenil A. Hudavemik. 

Marica. 

iLo sem živel še v Petrogradu — od tega je že mnogo let — in 
kcdar sem slučajno najel voznika, začel sem vselej z njim pogovor. 

Posebno sem se rad razgovarjal z nočnimi vozniki, — z revnimi 
zTimaj mesta stanujočimi kmeti, ki so prišli v prestolno mesto s sanmi, 
z okro (rumeno) namazanimi in s slabim kljusetom , upaj6č , da bodo o 
tem živeli ter gospodi najemnino plačevali. 

Nekdaj najmem tudi takega voznika . . . Mladeneč dvajsetih let, 
velik, lepe postave, mlad, globokih očij in rudečih lic; plavenkasti lasje 
vidfli 80 se mu izpod kape, ktero si je bil do obrvij potisnol. In kolikor 
toliko segal je njegov kamelot črez i^jegova junaška pleča. 

Vse eno pa se je kazal voznikov brezbi*adni obraz žalosten in pobit. 

Razgovarjal sem se z njim. Tudi v njegovem glasu zapazim tugo. 

— Kaj je brate ? poprašam ga jaz. — Zakaj nisi vesel ? — Kako 
gorjž te muči? — 

Mladeneč mi precej ne odgovori. 

— Gorje je ! gospod ! gorje ! izpregovori slednjič. — Da in tako je, 
da ne more biti večje. Žena mi je umrla. 

— Si jo li ti ljubil ? . . . To ženo svojo ? 

Mladeneč se ni obrnol k meni; le glavo je nekoliko naklonil. 

— Ljubil ! gospod. Osmi mesec je že prešel ... a pozabiti ne 
morem. Gloda mi srce gloda. 

— In zakaj je morala umreti ? Mlada in zdrava? ... V enem dnevu 
vzela jo je kolera. 

— Ali ti je bila dobra? 

— Ah! gospod! — vzdihne težko mož. Tako dobro sva živela 
vkup. Brez mene je končala. Ko jaz to zvem, bili so jo že pokopali — 
pospešim se takoj v vas domti. Pripeljem se, a bilo je že pol noči. 
V izbo grem, postanem na sredi in izpregovorim tako tiho : „Marica ! o 
Marica !" Le čvrček je še škripal. Tedaj pa zaplakam, vsedem se na 
izbina tla — ter udarim z dlanjo po zemlji! — Nenasitljivo žrelo! iz- 
pregovorim . . . Pogoltnolo si njo . . . pogoltni Se mene ! — Ah Marica ! 

* Stihotvorenija v prozje J. S. Turgeneva. ^Poes^e v prosi" je naslov najno- 

TejSemn delu T., ktero je priobčil Vjestnik £?ropy v zadnjem zvezku 1. leta. Teh 

krasnih poesij, ktere je spisal Turgenev v zadnjih petih letih, je vseh skupaj petdeset. 

V 8lpde<^m podajemo štiri take poesije v slov. prevodu, da mzvidijo Čitatelji značaj 

(f^lega dela. 

14 



202 

Marica ! izpregovori zopet z zamolklim glasom. In ne spustivši iz rok 
uzde, stisne si z rokavicama solzo iz očij, otrese jo, vrže jo v stran, po- 
migne z i*amama — in ne izpregovori nobene besede več. 

Jaz stopim iz sanij ter mn dam pet altinij, ktere sem imel od yeč 
(altinija = tri kopejke). On se mi globoko prikloni, prime z obema ro- 
kama za kapo — ter se počasi odpelje po snežnej odeji puste ulice, 
zalite s sivo meglo januarskega mraza. 

Aprila meseca 1878. 

Prosjak. 

Sprehajam se po nlici . . . prosjak ustavi me, slaboten starček. 

Vnetih solznih očij, osinelih ustnic, njegove cape so nečiste kakor 
irjegove i-ane. O kako grdo je obglodala revščina to nesrečno bitje! 

On mi pomoli svojo rudeče-otečeno, umazano roko, on vzdihuje iu 
Kstoka, ko me poprosi miloščine. 

Jaz iščem in iščem po vseh žepih ... Ni mošnje, ni ure, cel6 rute 
ne! . . . Jaz nisem ničesar seb6j vzel. 

Prosjak pa je že čakal ... in roka njegova, ktero je pomolil, — 
slabo se je tresla in padala skupaj. 

Ves zmešan in preplašen stisnem mu krepko to umazano, tresočo 
se roko . . . 

„Ne zameri, brat, ničesar nimam pri sebi, brat!" 

Prosjak obrne na mene svoje vnete oči, njegove osinele ustnice se 
nasmehljajo — in on stiska moje, od mraza otrpnene prste. 

— Dobro je tako brat ! — izpregovori on — tudi za to lepa hvala ! 

— Tudi to, brate ! je miloščina ! — 

Jaz sem se pa v tem trenotku zavedel, da sem tudi dobil miloščine 
od svojega brata. 

Februarja meseca 1878. 

Bogatina. 

Kedar mi hvalijo bogatina Botschilda, kteri iz ogromnih svojih do- 
hodkov daruje cele tisočake za izgojo otrok, za lečenje bolnikov, za pre- 
skrbljevanje starih, hvalim ga tudi jaz in sem ginen. 

No kakor ga hvalim in sem ginen, spomniti se moram le neko 
uboge kmetske rodbine, ki je vzela siroto-nečakinjo v svojo siromašno hišo. 

— Vzamemo li Katrico — rekla je žena, — poslednji naši groši 
pošli bodo za njo — cel6 za sol ne bo, da solimo kruh . . . 

A mi ga jemo ... pa neosoljenega, odgovori jej mož, njen soprog. 
Kako daleč je Rotschild od tega moža! 
Julija meseca 1878. 



£03 



GostoTanje pri nijTl^em bitji. 

Nekdaj je sklenolo najvišje bitje, da napravi veliko gostovanje v 
svojih sinjih dvoranah. 

Vse čednosti bile so povabljene na to gostovanje. 

Čednosti same . . . moški niso bili povabljeni ... le samo dame. 

Zbralo se jih je prav veliko — majhnih in velikih. 

Majhne čednosti bile so bolj prijazne in ljubeznive kakor velike; 
vse pa so se kazale zadovoljne — in dvorljivo so se zabavale med seboj, 
kakor se spodobi bližnjim sorodnikom in znancem. 

Najvišje bitje pa je zapazilo dvoje prekrasnih dam, kteri kakor se 
je videlo, niste bili ena drugej znani. 

Gospodar prime eno od teh dam za roko in jo pelje k drugej. 

^Dobrotljivost!" — pravi on in pokaže na prvo. 

^Hvaležnost!" — pristavi on ter pokaže na drugo. 

Obe čednosti pa ste se neizrečeno začudili; kajti kar svet stoji — 
a tega je že dolgo, — videli ste se prvič! 

Decembra meseca 1878. 



C 



Bosenske zanovetke. 

Spisal Bc^jko Pemšek. 
XI. » 

loveško življenje je dramatična igra v treh dejanjih, kojih naj- 
izrazitejši prizori so porod, venčanje in smrt. Ta dramatična igra je ali 
Tesela ali žalostna igra ali pa tudi tragikomoedija, in to zadnje v največ 
slučajih. Mladost in večkrat tudi venčanje so vesela dejanja, starost 
pako i njen zadnji prizor po največ tragoedija. Dovoli, dragi čitatelj, da 
ti takov drama iz turškega življenja predočim. 

Vsako turško dete zagleda to solzno dolino brez kake tuje pripomoči. 
Bedki so slučaji, da se pokliče kaka baba, ktera sodeluje pri porodu in 
pomaga, da se spravi mlado Ture na svet. Sedaj vpmSajo očeta, kako 
naj bode ii^e detetu, in ta mu Ai kako ambsko ime, na pr. Abdul, 
Hasan, Omer, Šalih, Ibi-dhim, Mohdined, Jusuf (Jožef), Alija (Elija) itd. 
Ženska imena so na pr. Fata, Drviša, Umija, Sadika, Aiša itd. Prva 
ceremonija, ktera ga uvede v družbo pravovernikov, je ta, da mu oče 
ali tudi kdo drug v eno uho pošepeta oni poziv k molitvi, ki se vsak 



Glej Kres H. p. 256, 309, 366, 421, 470 sled, 

14^ 



204 

dan z munar razlega. — Ako je novorojence moško, mora se pri muktaru 
ali poglavarji ene mahale (oddelka gradskega) naznaniti porod njegov, za 
dekleta se razven bližnjih sorodnikov živa duša ne briga. — Pravi Turci 
obiteljskih imen nimajo, pač pa bosenski mohamedanci. Posebno stare 
plemenitaške obitelji so ohranile svoja pradedovska imena, na pr. So- 
kolovimi, Kapetanovi6i, Čengi6i. — Pri drugih se pa prezime tudi menja; 
tako na pr. zove se oče Fadil paša, a sin Mustafa Fadil pašič t. j. Mu- 
stafa sin Fadil paše. — Mnoge stare obitelji so svoja imena poturčile; 
tako na pr. Rajkovi^i v Džeuetic (dženet znači raj). — Da se deca domd 
odgaja, to se razume, in jaz dvomim, da so mohamedancem poznane 
dojilje. Po koranu ima se deca dve leti dojiti, ktera zapoved pa se ne 
izpolnjuje tako strogo. 

Včasih Turci tujo deco posinjujejo ali adoptirajo. To se zgodi po 
orientalnem načinu. Pomajka strpa dete (in le prav mala deca se po- 
sinjuje) v široke svoje hlače ter ga spusti na zemljo, kot da ga je po- 
rodila. Tak posinek ima potčm vsa prava kakor pravi sin.- 

Da postane mladi Turčiu pravi mohamedanec, mora se sunetiti t. j. 
obrezati, kar se ima zgoditi pred svedoki in pred imaraom. V istem 
času se tudi dečaku, ki je do sedaj nosil dolge kodre, glava obrije in le 
vzadi kita (perčin) pusti, zat6 da ga bode na sodni dan (kijamet) mogel 
angelj za grivo prijeti in v nebo nesti. 

Potčm se pošlje dečko v šolo, da se nauči nekaj citati in ne- 
koliko izrekov korana na izust. Eedar postane večji in močnejši, mora 
očetu pomagati na polji ali pa v prodajalnici, ali pa ako je imovit, z 
očetom vred lenobo pase. 

Dekleta se samo nekoliko koranovih izrekov naučč, inače pa i*astejo 
v strašnej nevednosti, ker jim je edini pot na česmo, k ekmedžiji (pekaru) 
ali pa na čaršijo, a to poslednje vrlo redko, tako da s tujim svetom skoro 
nič v dotiko ne pridejo. V Sarajevu je dosti ženskih, ktere še niso nikdar 
iz predmestja in oddaljenih ulic v mesto prišle. 

Sedaj se približuje Ture drugemu aktu svojega življenja, venčanju. 
Sinu poišče nevesto ali mati, ali pa si jo poišče sam. O tem ašikluku 
sem že pripovedoval. ' Ako sta se mlada zaljubila ali dogovorila, pošlje 
mladeneč dva prijatelja ali dva sorodnika snubit. Ako mu stariši dekleta 
radovoljno ne dad6, otme ga mnogokrat tudi proti njenej volji šilom, in 
pot6m se oče dekletin že omehča in privoli v zakon; kajti drugače bi 
bila hči omadeževana, in noben mladeneč bi je več ne vzel v zakon, Č4» 
se je deklice tuja moška oseba dotaknola. 

Ženin (gjuvegija), bodoči tast in svedoki podajo se h kadiji (sodniku), 
in tamo se napiše žeuitovaujsko pismo, baš kakor pri nas. S tem je 



» Glej Kres U. p. 424 si. 



205 

javna poroka potrjena, in ostale ceremonije so samo običaj. — Po tem, 
rekel bi, notarijatskem aktu pelje ženin svedoke na zajutrek, ki se seveda 
znatno razlikuje od našega d^jenner k la fonrchette. 

Pot^m si pošiljata zaročenca darove, in osobito nevesta pošlje balo 
v hišo zaročenčevo. Dote ne dobivajo neveste. Po smrti roditeljev dob^ 
še le njim po zakonu pripadajoči del zapuščine. 

Eonečno se priredi v ženinovej hiši gostba, in sicer posebno za 
moške in posebno za ženske. 

Kakih deset poznanih žen (endji-bule) pride po nevesto, in to v noči 
od srede do četrtka, opere jo v kopeli, odeue z duvakom (t. j. linim 
obrusom) ter jo pelje v hišo ženinovo. Dok se moški zabavljajo s pitjem 
in petjem, sedč tudi žene v drugej sobi ter položi nevesto na minder in 
jej dlani in podplate s knom (knacolophonium) namažejo, ktera procedura 
ni menda najprijetnejša ; kajti neka gospa, ki je bila prisotna pri takej 
ceremoniji, rekla je,- da se je dekle branilo in plakalo, ali- ozbiljno, ali 
samo tako, kakor naše kmetske neveste plačejo, ne v6m. Pot^m jo po- 
sujejo s sečerom (bonboni) i novcem, kar ima biti symbol, naj jima 
bode zakon sladek, srečen in plodovit. 

Sedaj je žena in gospodinja. Kakovo je od sedaj zanaprej njeno 
življenje, to sem že v prejšnjih odstavkih popisal. Ako ima Turčin več 
žen, ima vsaka za sebe svoje gospodinjstvo. Omeniti mi je še, da Turci 
s svojimi ženami ljubeznivo in dobro ravnajo. Deklice se ženijo v sta- 
rosti od 13 — 16 let, mladenči, kedar jim je 16—20 let. 

Z ženitbo stopil je naš junak i naša junakinja v tretje dejanje svo- 
jega življenja. On se trudi in muči za vsakdanji kruh (ako je bogat, 
pa lenobo pase), postane resen in tako živi enolično do smrti. Žene go- 
spodinijo dom^ in se trudijo razvedriti moža. One se žalibog skoro po- 
st^irajo. Kedar so preko 30 let stare, izgubile so navadno že vse dražesti. 

Kedar Turčin oboli, pokliče redkokrat zdravnika. „ Kakor bog hoče," 
misli si. Imajo sicer nekaj vračev samoukov, ki kuhajo pijače iz raznih 
zelišč, napravljajo mazila, pa tudi kirurgične opei*acije izvajajo. K ženam 
nimajo itak lečniki pristopa. Žene so zamotane, in telesa jej lečnik ne 
sme potipati, cel6 žilo jej potipa le skozi tančico, in ako se gjaur do- 
takne njene roke, mahne z roko, kakor bi hotela odvreči nečistost, ktero 
je dotika z nevernikom pouzročila. 

Kedar kdo umira, zber6 se sorodniki in prijatelji okoli njega in 
molijo, pa kadilo zažg6. Smrt se razglasi t mahali, v kterej je bolnik 
stanoval, in ljudje pridejo, da mu oči zatisnejo, ude raztegnejo, telo ope- 
rejo s toplo vodo, roke, noge in kolena s kafro namažejo, ušesa, nosnice 
in vse ostale šupljine pa z bombažem zamaši. Ta posel vršijo pri moških 
moški, pri ženskih ženske. Potčm zavijejo truplo v platneno rjuho ter 
ga odnes6 v džamijo. Tam molijo za dušo umrlega in cesto se beračem 



206 

darovi dt^lž. Najdalje v 24 urah po smrti nesejo mrtveca k pogrebu. 
Ako umre kdo po zatonu solnca, odues6 ga v džamijo in ga že prihodnji 
dan pokopljejo. Pokopljejo ga pa zati tako brzo, ker stoji v koranu: 
„Ako je pokojnik izvoljenik, nesite ga čim brže, kamor mu je priti ; ako 
je pako zayrženik, iznebite se ga kar preje mogoče". 

Mrtvec leži v odprtej trugi, ki ima na dnu po dve ali po tri pov- 
prečne tanke deske pričvrščene, ki služž namesto nosila. Pokrito je truplo 
z mrtvaškim prtom, na vzglavji je pri moških turban, pri ženah koprena. 
pri devojkah cvetje ; tako nes6 mrtveca brez glasbe in vsak mimogredoči 
pristopi ter izkaže s tem poslednjo čast, da vsaj za eden trenotek trugo 
na rame vzame in zopet drugemu od zadaj se pehajočih poda. 

Na mezaru (pokopališči) zakopljejo truplo v jamo 3 — 4 čevlje glo- 
boko, tako da leži na desnej strani proti Meki obrneno. Da ga zemlja 
ne tišči, postavijo preko njega nekoliko desek, kterih eden konec se opira 
v dno, drugi pa na grobnej steni sloni. Potčm nasujejo zemlje in iz korana 
dotične stvari molijo. Najzadnji ostane imam, ki nekoliko korakov od 
groba mrtvemu zakliče: „Ia Ibrahime ibin meriem (Ti Ibrahime sin 
Merie — ali pa ktero drugo ime, kakor je bilo pač ime mrtvecu). 
Uskiril ahdelesi, karedžte AUeihi miniet dunjaluk (očituj svojo vero do 
Boga idoči z ovega sveta). Ako je pravi Turčin, koji je vedno po za- 
konu živel, odgovori mu : „Šehadet la illahe la ila, Mohamed resni, allah'' 
t. j. Razven Boga, ni Boga i Mohamed je njegov prorok. Eden hodža 
mi je rekel, da se „redkokrat" kdo oglasi. — Morebiti se baš tisti oglasi, 
ki je bil le na videz mrtev, pa se je probudil, ko ga je jelo pomanjkanje 
zraka dušiti, kar se v hitnji, s ktero se mrtveci zakapajo, in pri pomanj- 
kanji zdravniškega nadzora gotovo večkrat pripeti. 

Na grob postavijo pri vzglavji i pri nogah po eden nišan t. j. grobni 
kamen. — Oni pri vzglavji kaže, kaj je bil mrtvec v življenji. Različne 
vrste turl)ana pokazujejo nam moške, fes neoženjene mlade momke, 
plosnati kameni pričajo, da počivajo pod njimi žene, a od zgoraj ravni 
postavljeni so devojkam v spomin. Na bašluku (t. j. nadglavnem ka- 
menu) je pisano, kdo leži tu, ali ker Turoi slova plitko izrezujejo in na 
mehkem kamenu, niso ti spomeniki dolgoveki. Na visokih mestih so 
postavljeni „turbe", nekakvi mausoleji. Skoro vsaka džamija ima kraj 
sebe mezar, tako da je teh pokopališč povsodi polno, kamor se ozreš, 
ker se ne sme nikdo pokopati več na mestu, kjer že kdo počivlje, kakor je 
tudi zabranjeno stopati na grobove. Oni so Turkom svetinje in cesto se 
vidi, kako se pobožni ustavljajo pred mezari, da bi opravili kratko molitev, 
posebno kjer je kak znamenit „svetac" pokopan. Po molitvi si vsekdar 
pogladš brado v znak, da zahvaljujejo Boga, da znajo moliti. 

Vanjskih znakov žalovanja pa mohamedanci ne nosijo. 

(Dalje pride.) 



207 



Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. Wiesihaier. 
(Dalje.) 

Ubrnimo se proti severju k onemu narodu, ki je bil od osode po- 
klican, da izpodrine s svetovnega odra v mehkužnost in podlost pogrezneno 
rimljanstvo ter prevzame kulturno nalogo njegovo. To je narod ger- 
manski ali nemški. Seznanimo se najprej z njegovimi nazori o 
smrti in o posmrtnem življenji ! Oermanu ni neb6 samo obok nad zemljo, 
ampak tudi kraljestvo in bivališče večnih bogov in od njih izveličanih 
Zemljanov. Bimska cesta in mavrica sta most, ki pelje iz doline solz v 
one blažene kraje. Vsak posamezni bog ima ondi svoje posebno stano- 
vanje; najbolj znamenito in krasno je Odinovo; pravijo mu Walh611: 
tjekaj spremljajo Walkyrije duše junakov, ki so na bojišči slavno smrt 
storili. Navadna smrtna boginja je Halja ali Hel; sama sicer navadno 
ne mori Ijudij in jim tudi ne pošilja nikakoršnih smrtonosnih zlov, temveč 
sprejema le duše mrtvih v svojo hišo ter je čuva pazljivo. Samo ob 
knžnih boleznih jaha na trinogatem konji okrog ter davi uboge ljudi. 
Smrt, ki je podložna Odinu in Halji, je človeku vedno za petami ; kedar 
jo pokličeš, takoj je pri tebi. Trdno zvezane mrtve spremlja po dobro 
nglajenej cesti ter jim cel6 za dolgo pot črevlje maže. Večkrat zajezdi 
konja in posadi ni-nj mrtveca zraven sebe. Kaže se pa tudi lakomno in 
požrešno sovražnico, ki človeka zalezuje in se z njim bori, dokler ga ne 
podere na tla. Kot vojskovodja zapoveduje velikej armadi, ki postaja 
^im dalje večja. A Germani jo poznajo tudi od veselejše strani in tfdijo, 
da češče s svojimi družniki raja. Primerjajo jo s koscem, ki ljudi kakor 
bilke kosi (primeri slovenski rek: „Smrt ima koso, ne sekire"). Njeni 
priimki so : Ijuta, srdita, bridka, navadna, sveta. ^ 

Najstarejši način shranjevanja mrtvih trupel pri severnih Germanih 
je ta, da je polagajo na ladije ter prepuščajo valovitemu morju, ali pa 
napravijo na ladiji gromado, ktero z mrličem in ladijo vred na odprtem 
morji sežgč. Z možem zgori navadno tudi žena in konj njegov. Tako 
nam mrtvaške obrede predzgodovinske dobe popisujejo starogermanske 
narodne epopeje. Ta šega je jako pomenljiva, kajti Germanu je nastal 
vesoljni svet iz dveh prvotnih elementov, ognja in vode, torej je prav 
primemo , da se vrne duša po smrti zopet tjekaj , od koder je svoje 
žitje prejela. 

Iz rimske dobe nam je ohranjena zanimiva vest o germanskih po- 
grebnih običajih v Tacitovej „Germaniji" (c. 27), ki se glasi tak6-le: 

' Primeri: Jak. Grinun Deutsehe Mjthologie, p. 473. 



208 

„Fimerum nulla ambitio. Id solum observant, ut corpora claroruni virorum 
certis lignis crementur. Struem rogi nec vestibus nec odoribus cumiilant : 
siia cuique arma, quorundam igni et equus adiicitur. Sepulcrum caes- 
pes erigit: monumentorum arduum et operosum honorem ut gravem 
defunctis aspernantur. Lamenta ac lacrimas cito, dolorem et tristitiam 
tarde ponunt. Feminis lugere houestum est, viris raeminisse." S tem 
se skoro popolnoma ujema, kar poročajo drugi pisatelji o tej zadevi. 

Gotje so svoje mrliče sežigavali. Prokopij pripoveduje, da so se 
dalo pri gotskih Herulcih žene še v (5. veku po Kristu na gromadah 
s svojimi moži sežigati. Svojim bogovom, pravi, doprinašajo tudi člo- 
veške daritve. Starce in bolnike preje usmrtijo in potžm sežgo. Kajti 
taki ljudje nimajo po njihovih postavah pravice živeti, temveč morajo 
svoje sorodnike prositi, da je kakor hitro mogoče s sveta spravijo. V ta 
namen napravijo sorodniki velikansko leseno gromado, položž na njo starca 
ali bolnika ter mu pošljejo Herulca, ki mu ni v rodu. da ga zabode. 
Sorodnika svojega umoriti smatrajo namreč za eno največjih pregreh. Ko 
se najeti morilec po dovršenem opravilu vrne, prižg6 z zubljami gromado, 
zberejo, ko je plamen ugasnol , kosti ter je takoj zagreb6. Če umrje 
kak Herulec neposilne smrti, mora žena z njim na gromadi zgoreti ali 
se pa na moževem grobu obesiti, da dokaže svojo zvestobo in si ohrani 
dobro ime ; zakaj sicer jo zadene največja sramota in vsi sorodniki jo 
zaničujejo in črtž. 

Zanimivo je, kako so pokopali zapadni Gotje svojega kralja A 1 a ri ah, 
ki je bil na potu v Afriko pri Cosenzi v spodnjej Italiji iznenada umrl. 
Odvratili so reko Busento in zaukazali zajetnikom v njenej strugi grob 
napraviti. Truplo kraljevo posadili so oboroženo na konja ter je tako 
v grob postavili, zasuli ga pot6m in zopet vodo črez-enj napeljali, usuir- 
tivši vse kopače, da bi ne izdali ničesa. Mrliča oropati bila jim je pre- 
greha, ktero so s smrtjo na gromadi kaznovali, češ da se tak ropar ni 
pregrešil samo zoper truplo, ampak da mu je tudi del življenja ukradel; 
mislili so namreč, da biva duša umrlega še pri truplu. 

So li stari Švabi. Bavarci, Burgundi in Longobardi 
svoje mrtve sežigavali ali ne, tega nam ne pov6 nikakoršno zgodovinsko 
poročilo. Ko so ti narodi postali bolj znani, bila je povsodi že krščanska 
šega pokopavanja razširjena. A po obilnih pepelnjakih, ki se v njihovih 
grobih mnogokrat zraven celih okostnic najdejo, d& se sklepati, da je bilo 
pri njih i sežigavanje običajno. Isto velja o Frankih. Opirajoč se na 
mnoga mesta salskega zakonika trdi Jak. Grimm, da so Franki, še predno 
so bili izpreobrneni , svoje mrtve pokopavali, pa tudi sežigali. Krščanstvo 
ni moglo poganskih šeg nikdar popolnem iztrebiti. V grobu frankovskega 
kralja Childericha našli so njegovo orožje, mnogo zlatega lepotičja, 
amuletov, denaija, orooya, pečatni prstan, eno podkev njegovega konja 



209 

in na strani celo čloVeško glavo, o kterej ugibljejo, da je njegovega maršala, 
ki je prostovoljno s svojim kraljem umrl. Kaj pa sledi iz vsega tega V 
Da je bila Frankom smrt le prehod k drugemu, enakemu življenju, kjer 
je moral človek vse pri sebi in okrog sebe imeti, kar mu je na zemlji 
rabilo. Grob jim je bil počivališče mrtvih; zat6 so ga imenovali „Chreo- 
burg'' =^ mrliški grad. Ker je pokopanec še naprej živel, ni se smel 
nihče drug nad njim pokopati. Pri pogrebu so vselej strašansko tulili, 
na grobu pa jedli in pili. To gostijo mrtvaško ponavljali so vsako leto 
22. februaija; ta dan prinašali so i mrtvim jedila na grob ter po maši 
prejemali sv. obhajilo. Kakor Franki pokopavali so tudi B u r g u n d i svoje 
mrtve zavite v tančice in plašče. Poganski Turinžanje pa so svoje 
mrtve še v prvej polovici sedmega veka sežigavali. Iz starih junaških 
pesnij je razvidno, da so tudi Saksonci, Danci, Skandinavci in 
Anglosaksonci trupla svojih mrtvecev na gromadi pokončavali. 

Starogermanski grobovi so kegljasti ali kopičasti. in ker so iste oblike 
tudi Y njih ohranjeni pepelnjaki, sklepajo nekteri, da so morale tudi nji- 
hove hiše biti okroglaste. V mnogih pepelnjakih nahaja se denar, kte- 
rega so Germani kakor Kimci in Grki svojim mrtvecem kot prevoznino v 
grob polagali. Kajti vsem arjoevropskim narodom lastna je vera, da 
mora umrli na potu v oni svet kako reko ali jezero prepluti in brodnika 
plačati. Zat6 se je ohranil ta običaj pri nekterih nemških rodovih do 
današnjega dne. — 

Prekoračimo zdaj meje germanske in krenimo jo konečno k nji- 
hovim sosedom in našim prednikom, starim Slovanom. Res redki in 
deloma tudi malo zanesljivi so iz starodavnosti ohranjeni kažipoti, ki nas 
imajo voditi. Malo zanesljivi pravim, ker jih niso postavili Slovani sami, 
ampak vepjidel njihovi najbolj zagrizeni sovražniki ali saj tujci. A če 
tudi molč6 slovanska usta, tem glasneje nam govori slovanski grobovi, 
kterih ni mogla uničiti „časov sila". 

Kakor vsi arjoevropski narodi uverjeni so tudi Slovani, da je duša 
človeška nesmrtna. Izveličanja v našem vzvišenem pomenu liesede sicer 
ne poznajo; za svoja dobra* dejanja ne pričakujejo od pravičnosti božje 
ničesa drugega, nego telesnih slastij. V obče je njihova vera v brez- 
smrtnost duše le malo tolažilna. Sicer si pa mislijo posamezni rodovi 
posmrtno življenje različno. Nekteri ugibljejo, da mora duša, zapustivši 
človeka v spanji, dolgo bloditi, in ker se vrne včasih na dom njegov, 
postavljajo jej ob posebnih časih jedi in pijače na okna, polagajo je cel6 
v grob, men6č, da iskra življenja v mrliči ne ugasne, predno ni truplo 
popolnoma strohnelo. Pri drugih rodovih nahajamo poverje, da leta duša 
po drevji sem ter tja, dokler truplo ni sežgano ali pokopano. Prav lepo 
izražajo to misel stihi kraljedvorskega rokopisa v pesni „Cestmir in 
Vlaslav": 



210 

r,KTY kipi iz silnega Vlaslava, 

Po zeleni tnivi v črno zemljo teče, 

Vjide du§a z ust mu rijovečih, 

Izleti na drevje in po drevji 

8em ter tjo, da mrtvega sožgejo."^ Levstik Bkp. kraljedvorskiy8tr.23- 

Slični timi so granesi v pesni : „Zaboj, Slavoj, Lj ud ek" istega 
rokopisa : 

„ Brate, oj tam sivi vrh! 

Tam bogovi zmago so darili nam. 

Duš obilo tamkaj teka 

Po drevesih sem ter tje. 

Tiči se in zver boji jih plaha, 

Same sove ne boje^se. 

Mrtve pojmo v vrh pokopat!** ib. str. 36. 

Še le ce je truplo spodobno shranjeno, dospe duša v bivališče senc 
(navb, raj), ki je sredi svetlih oblakov in polno zelenih travnikov in gozdov. 
Ondi biva tudi solnčni bog in duše še nerojenih Ijudij, ondi cvete večna 
pomlad, ondi je hranjeno po zimi naravino življenje. Drugi zopet mislijo, 
da je dom blaženih duš visoka steklena gora, ki vedno zeleni. V 
večnej sreči in zadovoljnosti bivajo tamkaj duše v istih razmerah, kakor 
prej na zemlji: gospod je i tam gospod, rob pa tudi tam rob. Ta vera 
je storila, da se je dal slovanski vojak v bitvah raje usmrtiti nego ujeti. 

Ker je opazoval Slovan pri vseh prirodnih prikaznih, pa tudi pri 
človeštvu na zemlji dvojno stran; dobro in zlobno, morala se mu je že 
zgodaj misel vzbuditi, da je morda i na onem svetu nekaka razlika med 
dobrimi in hudobnimi. Saj se zlobnih Ijudij človeška družba že na zemlji 
skrbno izogiblje, zakaj bi s& tedaj smeli ondi s pravičnimi pajdašiti ? Za 
nje moral je biti poseben kraj, kjer so se jim vračala hudobna njihova 
dejanja. Pot do tega kraja najti pomagala mu je narava sama. Pogled 
na ravno še jasno, takoj potčm pa z gromonosnimi oblaki prevlečeno 
nebo, na kterem so švigale ognjene strele, moral ga je spomniti muk in 
bolečin, ktere ondi bivajoče duše v takih trenotkih trp6 ; s prva je ta 
kraj nebeškega ognja imenoval p b k 1 t. (pekel), a potčm, ko je jel človeška 
dejanja po njihovej nravstvenej vrednosti meriti, značila mu je ta beseda 
bivališče zavrženih duš in stavil je je v podzemelje. ^ Nav ali raj loči 
širna nebeška reka od človeških stanovanj ; kdor hoče tedaj tjekaj dospeti, 
mora to reko prepluti ali pa vsaj črez most iti; ta most pa je po slo- 
vanskem in sploh arjoevropskem innenji mavrica ali rimska cesta. ' 

(Konec pride.) 

^ Dr. Gregor Krek Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, p. 116 in si. 
" Primeri s tem, kar smo o germanskem bivališči izveličanih povedali! 



i 



211 



Jarnikova zapuščina. 

Priobčuje /. Scheinufff. 

« 

I. 

lirban Janiik, ki sije priboril po raa^iih svojih knjigah ('astiio 
\uw med slovenskimi in slovanskimi uč-enjaki, preživel je zadnja leta kot 
župnik v Blatogi-adu, kjer je dne 11. junija 1. 1844. umrl. Ker je raz- 
tegnol svojo delavnost skoro (frez vse stroke slovenskega starinoslovja iu 
jezikoznanstva ter se seznanil z mnogimi učenjaki istega časa, kaže se 
verjetno, da je zapustil precej rokopisnega materijala, in to tembolj, ako 
pomislimo, da je bil Jaruik neumorno delaven mož. Po njegovej smrti 
raznesla se je literarna zapuščina; nekaj je je priSlo v Celovec, kjer se 
hrani v arhivu zgodovinskega društva koroškega, nekaj je ostalo v blato- 
gradskem farovži, večji del pa se je pogubil in raztresel za vselej. Samo 
eno pesen nam je otel A. Janezi č, priobčivši „iz Jarnikove zapuSčine" 
v ^Slovenske Bčele« III. tečaji (1. 1852) na str. 249 in si. 31 kitic ob- 
segajoči „Boj z d rak ona m'', znano narodno pravljico o celovškem 
zmaji in povstanku mestnega grba celovškega, v kterem gledaš „lintborna". 
V Vodnikovem spomeniku na str. 112 — 115 razpravlja Janežič življenje 
in delovanje Jarnikovo in imenuje tudi obširnejše rokopise. Vendar 
omenjene so samo listine, ki je hrani zgodovinsko dništvo, in še te po- 
vršno ; kajti Janežič ne navaja niti vseh važnejših . rokopisov niti njih 
vsebine. 

Lansko leto prišla je blatogradska zapuščina zopet na dan. Gospoda 
knezoškof. tajnik in kancelar L. Einšpielerin prof. V. Borštner 
obiskala sta 15. marca lanskega leta slučajno Blatograd. Z dovoljenjem 
tamošnjega župnika preiskala sta farni arhiv in našla v nekem zavitku 
Jamikovih listin. Vzela sta je seboj in mi je blagovoljno prepustila, da 
se pregledajo in one objavijo, ktere zaslužijo, da se zanimamo za nje. 
Ko sem nekaj mesecev pozneje poprosil blatogradskega župnika, naj bi 
se enkrat v arhivu Jamikovih listin iskal, odgovoril mi je, da je sicer 
ustregel mojej želji, a našel ni ničesar več, kar bi bilo Jarnikovega blaga ; 
bržkone, piše, preiskovali so že arhiv za njegovega prednika gled^ omen- 
jene zapuščine in odnesli dotične listine; kajti dvomiti ni« da je pisatelj 
mnogo, mnogo slovstvene tvarine zapustil! Meseca grudna pregledovala 
sta tajnik zgodov. društva g. baron Hauser in urednik temu časopisu 
društveni arhiv v Celovci ter naletela na Jarnikove spise. V društvenih 
zapisnikih registrovana sta samo dva rokopisa, vsi ostali nimajo nobenega 
zaznamka. 

Ker bodemo dne 11.* majnika 1. 1884. šteli sto let, odkar se je po- 
rodil naš ^koroški Vodnik^, zdelo nam se je umestno, da si ogledamo na 



212 

drobno v sledečih posameznih črticah njega slovstveno zapuščino gled6 
obsega in vsebine. Pokazalo nam se bode marsikaj zanimivega o slovstvenih 
razmerah, osvetlila se bode po njej natančno pisateljeva vsestranska de- 
lavnost, razvideli bodemo, kako je znal Jarnik nplivati na duševno ob- 
zorje koroškega razumništva t. j. duhovščine, naslednje nam pa bodo pisma 
vsaj deloma spričala, s kom je pisatelj občeval, in odkrila nekaj osebnih 
razmer. 

Začnimo pri rokopisih, ki so bili tiskani. 

1. Knjiga, ktera je pridobila Jarniku največjo slavo, je „Versuch 
eines Etymologikons der Slowenischen Mundart in Inner-Oesterreich. 
Klagenfurt 1832. Gedruekt und verlegt von Ferd. Edl. von Kleinmajr." 
Cela knjiga hrani se v svojem prvem načrtu rokopisna. Predgovor, v 
kterem razlaga pisatelj, zakaj se je lotil slovarja, in kjer ob enem ocenja 
vrednost Pohlinovega rečnika, leži pri blatogradskih listinah, delo samo 
pa je shranjeno v zgodovinskem društvu ;' manuskript obsega dve vezani 
debeli folijo-knjigi in nosi td-le naslov : „Idioticon der Sloweuischen Mund- 
art in Form eines Wurzelw5rterbuches". Zaznamovan je v zapisniku: 
„Nr. 51, XXVII. 0. 31. Manuscript Nr. 265". Ako primerjaš ta rokopis 
s tiskanim Erymologikom, izprevidiš takoj, da še ni bil pripravljen za 
tiskarno; v Etymologiku bereš mnogo izrazov, kterih v tem rokopisu 
zahman iščeš. Ta „Idiotikou'^ je menda ono delo, o kteremomenja Jarnik 
v predgovoru svojega ,,Etymologika" : ^Schon beilaufig vor einem Jahr- 
zehend (t. j. okoli 1820) hat der Verfasser etwas diesem Werke a^hnliches 
bearbeitet, und durch von fern her gemachte Aufmunterung fortgesetzt," 
a pozneje je to delo opustil; kajti 1. 1830. „begaun ich die Arbeit von 
Neuem, ohne von der Mheren Gebrauch zu machen, indem ich mir 
einen andern Plan entwarf." 

Ob konci I. zvezka seštel je pisatelj sam, da obsega Idiotikon na 
116 polah 20.000 besed; temu računu sledijo dodatki na IV« strani; 
za njimi beremo črez 900 latinskih besed v abecednem redu, kterim je 
dodan tu pa tam slovenski izraz sličnega korena, na pr. : pasco * pasti ; 
sus * svinja itd. Na notranjej strani zavitkovej stojž imena rib, ki je 
lovijo v Vrbskem jezeru in po Dravi. V drugega zvezka drugej polovici 
nahajamo 37 listov nemško-slovenskega slovarja od „antragen" do „be- 
fugen". Za temi je prazen list, kojemu sledi 6 listov napisanih z zbirko, 
ki ima naslovno opazko „In Gutsmanns Sammlung der Stammworter 
sind zu finden 700 fremde, 513 solche W5rter, deren Stammwurzeln 
ungewiss sind, Summa 1213." Tujke, kterih je sevšda največ nemških, 
zaznamoval je z zvezdico *, izrazom dvomljivega korena pa je pristavljal 
opazko „?". 

Ta slovarček tujih in dvomljivih besed vzetih iz Gutsmannove zbirke 
je tojiko važen za koroško slovenščino, kolikor nam kaže, kako vestno in 



213 

uatanko je presojeyal Jarnik sIoTarniSko blago svojih prednikov, predno 
ga je uporabljal v svoje namene. V zgled hočemo nekaj primerov po- 
dati Tujke so mu : abot - Einfalt ; aldov - unblutiges Opfer ; britek * 
bitter ; damjek -- Gemse ; fentam * pfiLnde ; grinta * Kratze ; kaštigani « ka- 
steie ; marinj * Kede ; nor * Narr ; ozbic -- Absatz ; pogača ; račun * Ursache ; 
stimAm ; žagrad ; tabor ; vomar * Kasten (Almer) ; črešuja itd. ; o sledečih 
pa ne v^, od kod bi je naj izpeljaval : arovca -- Kuhhaar ; ))otam * rechne ; 
darda * Wurfspiess ; erz'n * sftuerlicht ; ferk * Schraube ; godlja ; haba * 
Flflgel ; Janka ; kolter * Bettdecke ; lantina - Segelstange ; mohant * Kleien- 
kaše; nešterga -- Sftnfte; orjak * Riese; prapi-at * Farrenkrant; rančoha * 
Halbstiefel ; skedenj ; žokam, žoknim - puffe, stosse ; tehtam -- trotze um 
was: wage; utavec * Scherg; vučodarda * Rappier; čiležen ^ Draht; 
earmar * Brautfuhrer (zahl-mar?) itd. 

2. L. Gaja ^Dirska Danica" prinesla je 1. 1837. v IIT. tečaja 
8. številki in si. obširen y, Dopis iz Koruške od Bratomira Dolinskoga" 
pod naslovom ^In necessarii$ nuitas, in dubiis libertas, in omnibus ca- 
ritas". Prešeren je mislil, da je spisal te članke dr. J. Supan. ki 
je živel v Celovci v pregnanstvu: ^Der Verfasser des von Dir envahnten 
Briefes an H. Gay durfte nicht Jarnik sondern hCchst veahrscheinlich 
der nach Kfirnten relegirte Doktor und Professor Jacob Supan sein" — 
piše St. Vrazu (gl. Pisma Prešernova St. Vrazu, Letopis Matice Slov. 
z. 1. 1877 na str. 159). A da se je vrli pesnik zmotil, priča nam ne 
samo ohranjeni rokopis, temveč tudi pismo Jarnikovo istemu St. Vrazu 
od 5. grudna 1836 : „So habe ich z. B. einen bei 5 Bogen starken aus- 
gearbeiteten Aufsatz fur H. L. v. Qay gehabt, betreffend die Verbessenmg 
der im Illjrischen vorkommenden fehlerhaften Declinationen" in „Ver« 
melden Sie H. v. Gay alles erdenkliche Gute und dass ich gesonnen bin, 
ihm selbst zu schreiben" (gl. Letop. M. Slov. z. 1. 1877 na str. 151). 
Manuskript, ki je nemško pisan, nahaja se deloma pri blatogradskej, de- 
loma pri celovškej zapuščini. V tem spisu razpravlja Jarnik vprašanje, 
kako bi se naj ilirska sloga uresničila najprvo v slovniškem oziru. Bistrega 
uma pretresuje pisatelj sklanjalne in spregalne oblike in kaže, ktere so 
provincijalismi in koliko je vzajemnega blaga ; nap6sled terja, da prevza- 
mejo vsi Ilirci kar je vkupnega, dialektične oblike pa morajo poginoti. 
Posebnega spomina vredna je ta razprava za Slovence, ker ona nam kaže, 
kako so razumeli ilirsko slogo Slovenci in kako si jo mislijo Hrvatje. 

3. Med blatograds^imi listinami sta še dva rokopisa, isto tako 
pisana v nemškem jeziku. Enega bereš v „Kolo"-vem I. letniku (1842) 
na straneh 41 — 57 in ki mu je napis: „Obraz slovenskega narečja u 
KoroSkoj od U. J. z uvodom i opazkami od St. Vraza" ; nadalje pa pesen 
„Ljuhica", -tiskana v St. Vrazove] zbirki narodnih pesnij ilirskih na str. 
188; v rokopisu jo je Jarnik preložil tudi na nemški jezik. Ako še 



214 

omjBnimo nekaj basi^j, ki je aahajamo t blatogradskej in celovškej za- 
puščini, tiskanih v „Zber-i lepih ukov itd.^, našteli smo čisto vse, kar 
se hrani rokopisne tvarine, ki je videla tiskarno. 



t Dr. Štefan Eočevar. 

(Narek.) 

jNi Tebe vee med živimi, preblagi prijatelj Krunoslave! 

Tako smo bili poslovenili krstno ime Tvoje, ko smo pred šest in 
štiridesetimi leti na razvalinah Čeha, Leha-Meha grada vpričo brata 
L j u d e v i t a prisegli — mi tedanji edini „1 1 i r i iz Š t a j e r a" — naimer 
Ti, brata Stanko, Oroslav in jaz, do smrti nentrudljivo delati za 
dušno prerojenje naroda jugoslovanskega. 

In res preblagi Krunoslave! Ti si bil „gaudium nostrum et 
corona nostra". 

Bil si velik kot človek, velik kot rodoljub! 

Skoro pol stoletja sem občeval s Teboj, a nisem opazil nikdar na 
Tebi nobene strasti, nobenega madeža. Fuisti anima candida. — 

Jočejo se na Tvojem grobu otroci Tvoji, kterim si bil dober oče, 
stokajo bolniki, kterim si polajšaval težave bolezni, žalujejo prijatelji, 
kterim si bil sladka uteha. 

Kder si se prikazal svojim prijaznim obličjem, razveselil si dništvo, 
kder si izpregovoril svojo modro besedo, prepričal si in utišil nasprotna 
mnenja. Blag si bil človek! 

Ko si ves utrujen prišel domii pozno v noči iz dalnih obhodov svo- 
jega poklica, vzbudila Te je revna mamka, da jej ozdraviš bolnega otroka, 
vzbudil Te je ubogi rokodelec, da mu rešiš tovaršico življenja, — brez 
gondranja si vstal, in ko si prišel do postelje bolnikove, bilo mu je že 
lažje: Tvoj ljubeznivi pogled, Tvoja tolažilna beseda ga je že okrepčala, 
in za svojo pomoč nisi mnogokrat druga dobil nego hvaležni : Bog plati ! 
Tudi mene si pred dvajsetimi leti rešil smrtne bolezni, in tako imam za 
Bogom zahvaliti Tebi, ako še kaj koristim človečanstvu in ubogej domovini. 

Velik si bil kot človek, pa tudi velik kot rodoljub. Sreča na- 
roda slovenskega bila Ti je nad vse. Pol stoletja si ga dramil, budil, 
pomagal vzdržavati ga pri življenji. Daroval si mu svojo glavo in srce, 
daroval svoje premoženje, a nikdar se nisi potoževal. Dasiravno nisi 
pogostonia živel v najsijajnejših materijalnih razmerah, vendar si daroval 
in daroval, a ker dobrovoljnemu darovatelju vir blagoslova nikdar ne 
usahne, preredil si kljubu velikej požrtvovalnosti pošteno sebe in svoje. 



215 

Od onih peterih našega „Rattlibanda^ ostal sem jaz ge edini na 
sTetu. Preselil se je y boljši syet najpreje brat Stanko, za njim 
mojster naš Lj ude vi t, potčm brat O ros lav, a zdaj je nemila smrt 
pobrala tudi Tebe, preblagi mi E runo slave! Ne bode dolgo, da 
tudi jaz pridem za Vami. — 

Ti pa preblagi brate Krunoslave! blagoslavljaj svoj narod iz 
nebeških višin , stopi pred prestol Vsemogočnega in prosi ga, da štiti 
in brani narod slovenski ter ohranjuje v njem složnost in edinost. 

Kako se je vsakokrat Tvoje oko solzilo, kedar je nastal med rodo- 
ljubi kak razpor ! — 

Prosi, da bodo vsak^a rodoljuba pri narodnem delu vodili cisti in 
nesebični nagibi. Moralični so bili prvi stavitelji narodnega doma, zat6 
je božji blagoslov spremljal njih trude, moraličen in nesebičen značaj si 
tudi bil Ti, zat6 je bilo delovanje Tvoje tako uspešno. 

Hudo borbo borimo dandanašnji z nasprotniki svojimi, a dosti je 
omahljiveev. O Krunoslave blagi! Tvoj duh stanoviti naj naudaja, 
navdušuje in okrepčnje narodne borilce! ' Davorin. 



t Župnik Jožef Hašnik. 

(Nekrolog.) 

INisem še bil dovršil vrstic v spomin preblagemu prijatelju in ve- 
likemu rodoljubu dr. Štefanu Kočevarju. ko mi telegrafski posel pri- 
nese novo žalostno naznanilo, da mi je 6. sušca umrl zopet blag prijatelj, 
zvest sin naroda slovenskega, veseli pesnik ,,Dobrovoljk". Tudi on je še 
bil eden izmed narodnih vojakov takozvane stare garde. Naredil se je 
8. sušca 1. 1811. v Tribunjah na desnem bregu Drave nad Vozenico. 
Stariši njegovi so preje stanovali v fari sv. Martina nad Slovenjim 
Gradcem na prijaznem holmci nad Podgorjem, kjer se še zdaj pravi pri 
Ažnehn. To je rajnega pravo ime. V kretnih bukvah sv. Martina 
nad Slovenjim Gradcem, kjer je bil Hašnikov cče rojen, stoji A s h n i h , 
v poročnih bukvah starotrške fare, kjer je rajnega župnika oče bil po- 
ročen, pa je ime pisano Aschnach. Rodbin z imeni: Ažuih, Ažnah, 
Ažneh, Ažnoh in Ažnuh je več v slovenjegraškej dolini, in ljudstvo sploh 
ta imena izgovarja: Ažnah, Ažneh itd., ne pa Ašnah, Ašneh. Tribunjski 
gluhi župnik je pa pisal z aspiracijo. kakor je pohorska babica povedala, 

^ Obširen Životopis dr. Štefana Kočevarja obljubil je č. g. Davorin Trfitenjak 
pomeje priobčiti, za kar mu bodemo vsi Slovenci jako hvaležni. Ured, 



216 

ter po nemškem načinu : H a .s c h n i g. Sajni župnik mi je enkitit pravil, 
da je prišel, ko je bil kaplan pri sv. Martinu pri Slov, Gradci, njegov 
stric k njemu in mu rekel: E gospod Jožef, kako pa se Vi za Hašnika 
pišete, ker pa sva o6e in jaz A ž n e h a ! 

Oče Jakob Ažuih in mati Marjeta Breznik, rojena v starotrškej 
fari, nista ravno Inla bogata, oče si je s šivanjem zraven svojega malega 
posestva služil kruh, a ker je sedenje škodovalo njegovemu zdravju, začel je 
tržiti in teleta in drobnino kupovati za slovenjegraške mesarje. Ko je v 
Tribunjah tik erkve stari farovž na prodaj bil, kupil ga je Jakob Ažnih 
in tam odprl trgovino z voli in strdjo. Skoro si je pomagal in še si 
zraven dve posestvi kupil. Neki mešetar iz Trsta ga je odri za 12 parov 
volov, in neki Žid iz Zemuna leta 1809. za 100 centov strdi; vrh tega 
je še očeta nesreča na Dravi zadela, ker so se enkrat tri čajke na Slapeh 
blizu Tribunj s čreslom naložene bile razbile, in tako je premoženje s 
pridom pridobljeno splavalo po vodi. 

Na ime ^Haschnig'^ dobil je naš rajni krstni list in tako seje pisal 
sam in so ga pisali njegovi učitelji po šolah , dokler ni prišel v bogo- 
slovno semenišče, kjer se je domislil, da je Slovenec, in se začel pisati 
z bohoričico : H a s h n i k. 

Leta 1618. so ga oče v šolo dali, in sicer najpreje v Mahrenberg; 
razven kateheta Jožefa Poliča, kteri je katekizem v slovenskem jeziku 
učil, ni slišal naš Jožef nobene slovenske besede. Učitelj mu je bU nekav 
Josef Popek „Deutschb5hm", kakor seje rad sam imenoval, a ni znal 
ne prav nemški, ne slovenski, ne ^pemski". 

V jesen leta 1820. dajo ga oče v šolo v Šent-Martin nad Slovenjim 
Gradcem. Ondi je bil znani ponemčevalec Franc Tantseher, trd Nemec 
za učitelja, strog , oster paedagog. L. 1822. pošljejo ga oče v Maribor 
v tretji razred nemških šol, leta 1823. prišel je v prvo latinsko šolo pod 
znanim pedantom professorjem Cehom. Součenec mu je bil Stanko 
Vraz, stolni prost dr. Lovro Vogrin in generalni konsul Budolf 
baron Goedl-Lannoy. Peti in šesti razred je naš Jožef spravil 
pod strogim professorjem Riglerjem. Razven očetove hiše ni nikdar naš 
vrli rodoljub slišal slovenske besede,' njegov bistri duh se je torej prijel 
z vso strastjo nemščine ; on je prebiral pridno nemške pesnike in poskuševal 
sam v tem jeziku zlagati pesni in pripovedke spisovati. 

V jesen leta 1829. prišel je Hašnik v Gradec na vseučilišče. Nje- 
govi professorji so bili slavni Likavec iz filosofije, izvrstni zgodovinar 
Muchar iz filologije, pridni Arker iz mineralogije, strogi Knar iz mathe- 
matike , ljubeznivi Hessler iz fysike in prijazni Hasler iz zgodovine, sami 
vrli učitelji in učenjaki. 

Leta 1881. je bil naš pesnik sprejet v bogoslovno semenišče v 
Celovei. Tu se je spoznal z Valentinom W i e r j- - e m , njegovim 



217 

sončencem, poznejšim slaTnim škofom krškim. Kmalu sta duhovita 
mladenča postala srčna prijatelja. Ustanoyila sta skupaj v semenišči 
literarno društvo in poseben list, v kterega sta pisala, seveda v nemškem 
jeziku, belletristične članke. Takrat je bil špiritual v semenišči slavni 
A. Slomšek; ta je prebiral sestavke bogoslovcev in opazil , da so 
Wieryevi in HašniSovi najizvrstnejši. On nagovarja torej Hašnika. naj 
se poskuša tudi v slovenskem jeziku ; naš vrli rodoljub stori to, in skoro 
je premagal vse težave v jeziku. V zbirki Ahaceljnovih pesnij najdete 
.se (ako se ne motim) dve Hašnikovi pesni. Tudi je pisal homilije, 
kakor drugi učenci. Te je Slomšek popravljal in pod naslovom: ^E van- 
geljska hrana^ na svetlo dal. 

Dne 4. avgusta 1. 1836. je bil v mašnika posvečen in je primiciral 
6. septembra v Mahrenbergu. Prvega oktobra 1835 je šel za kaplana 
na Ljubno, pozneje še je služil kot kaplan pri Sv. Martinu nad Slo- 
venjim Gradcem, v Sevnici pri Savi, leta 1842. v Rogatci, kjer sem se 
jaz prvokrat z njim seznanil, od ondot je prišel k sv. Jurju pod Tabrom, 
leta 1849. k sv. Martinu na Pohorji, in od tod 28. novembra istega 
leta za župnika v Trbovlje, kjer je župnikoval do 20. novembra 1868. 
Ko sem se jaz 1. oktobra 1. 1868. preselil iz sv. Jurja pod Kifuikom, 
kraj južne železnice, na sosedno poniklansko faro, postal je Hašnik moj 
naslednik, in tako sva si bila do 14. septembra 1. 1879. dobra soseda 
in zvesta prijatelja. 

Kot kaplan rogaški je večkrat kaj nemških sestavkov spisal pod 
imenom Tribunski v graška časnika: Der Aufmerksame in Stvria: 
večjidel je popisoval narodne pravljice in narodne običaje ; v Trbovljah je 
izdal svoje pesni pod naslovom „Dobro voljke^, pridno dopisa val v 
^Novice" in ^Zgodnjo Danico". 

Povsod pa je'budil narod, razširjal knjige med ljudstvom, pri volitvah 
se poganjal za narodne volilce, podpiral narodna društva in živel v po- 
sebnej prijateljskej zvezi z dr. Bleiweisom, Blažem Potočnikom in dr. Ko- 
eevarjem. Potočnik in Kočevar bila sta homeopatha in tudi naš Hašnik, 
a to je še prijateljstvo tesneje sklepalo. 

Rajni župnik je bil velik prijatelj crkvene umetnosti ; skrbel je za le- 
poto božjih hiš in povsod zaslužek dajal domačim slovenskim umetnikom. 
Te kratke vrstice naj ohranijo spomin skrbnega dušnega pastirja, vrlega 
rodoljuba in spretnega pesnika slovenskega! 

Davorin Trstetijak. 



15 



218 



Praktična metodika. 

Sestavil iii založil 1. Lap«ajiie, ravnatelj mešč. šole v Krškem. 

Znani marljivi delavec na slovenskem Šolskem polji g. I. Lapajne podal j<' 
slov. učiteljem novo knjigo, ki jim bode gotovo dobro došla. Na 142 stnineh nam 
pisatelj v domačem jeziku razpravlja, kako je po najboljših in obče priznanih me- 
todičnih načelih vse za ljudsko šolo predpisane predmete, razven verozakona, učiti, da 
jih bode polagoma se razvijajoči duh otroški lažje umel in si jih zapomnil. V obče se z 
g. pisateljem skoro povsem strinjamo, le tu in tam smo drugega mnenja. Tako uikako 
ne moremo pritrditi, kar pravi na str. 13., da namreč ni vsako branje v berilu tako, 
da bi se na njem otroci vadili tudi v čitanji. Mi bi rajši rekli, neobhodno potrebno 
je, da se otroci privadijo, vsako branje, bodi si kakeršno koli po obliki in vsebini, pra- 
vilno, zastopno in izrazno citati. Celo neumljivo nam pa je, kako da je g. pisatelj 
sestavek o najimenitnejšem učnem predmetu, o učnem jeziku, slovenščini, tako skrčil. 
Po na.ših mislih bi se moral ta sestavek najmanj v tri dele ločiti, in sicer v čitauje, 
slovnico in vaje v spisji, kteri bi se morali prav temeljito in vsestransko razpravljati. 
Izpregovorivši o raznih načinih čitanja, bil bi lahko dodal metodična pravila, po 
kterih je učence od najnižje do najvišje stopnje neprestano napeljavati, da se izurijo v 
zastopnem, razločnem, izraznem in lepoglasnem čitanji. Slovnica spada radi svoje 
abstraktnosti med težje predmete v Ijudskej šoli, zato bi bilo kazalo, da bi bil obšir- 
neje razpravljal, kako jo je mogoče najuspešnejše učiti. Pa tudi s tem, kar nam o 
slovničnem poduku na str. 19. pravi, nismo njegovih mislij. G. pisatelj trdi, da je 
otrokom še le potem povedati, kaj je razširjen stavek, kedar že poznajo prilastek, do- 
polnilo in prislov. Vsi ti pojmi pa delajo učencem mnogo težav, vzlasti na nižjej in 
srednjej stopnji, zato mislimo, da je zadosti, ako vedo učenci razširjene stavke ustno 
in pismeno izdelavati, dasi še posameznih delov stavka ne poznaja tako natančno. 
Zatorej se lahko takoj, ko učenci goli stavek poznajo, pov^, da je vsak drugi stavek, 
imajoč po eno ali več pojasnil, razširjen ali podaljšan stavek. Tem potem je možno 
že v 2. šolskem letu o razširjenem -stavku govoriti. Sploh bi pa moral ves slovnični 
poduk tako urejen biti, da postane učencu zvest voditelj in trdna podpora v lahkem, 
pravilnem in razločnem izraževanji njegovih mislij, bodi si v govoru, bodi si v spisu. 
— Spisje je zrcalo vsake šole, po spisih se takoj spozna, kolika je vrednost dotične 
šole. Zato bi bil g. pisatelj dobro ukrenol, ako bi bil o tem tako imenitnem, pa titdi 
jako težavnem predmetu obširneje izpregovoril ter pokazal pot, po kterem je najlažje 
učence tako daleč dovesti, da vedo svoje misli hitro in pravilno tudi v spisu izraževati. 
Pa tudi v tem, kar g. pisatelj o spisji sploh govori, nismo povsem njegovih mislij, 
temveč terjamo mnogo več. Tako pravi na str. 19., da se naj še le v tretjem šolskem 
letu začenjajo proste naloge izdelavati ; mi bi rekli, prej ko slej naj se to zahteva, naj- 
kasneje v 2. šolskem letu. Učilnica, v kterej nimajo otroci v 2. šolskem letu spisnih 
zvezkov, gotovo ni najboljša. Trditvi, da se ne more od učencev več terjati nego 
^popisi"* in „pripo vesti*', le toliko priglašamo, kolikor je mogoče tudi druge jako raz- 
lične spise pod tema pojmoma umevati. Mi namreč mislimo, učenci se naj poskušajo 
v različnih spisnih oblikah, in vemo tudi po skušnji, da se dajo najlepši uspehi doseči, 
ako so je mladina ves č-as šolskega obiskovanja v tem pridno vadila. Jako imenitno 
je, da zvedo učenci nekaj malega tudi o najimenitnejših zastopnikih slovenskega slovstva, 
zato bi se bilo ob konci sestavka vsaj lahko na to opozorilo. 

V sestavku o zemljepisji natisnena je slika „Ljutomer" kot zgled. Ta slika jo 
sicer dobra , vendar se nam dozdeva , da je glede na svoj namen prenapolnjena s po- 



219 

drobnostnu. GotoTO ne bode nihče tako pedantičen, da bi terjal od otrok ^ da vedo 
velikost nji?, traTnikov, vinogradov itd. v Številkah imenovati ; tudi je sedaj nova mera 
že toUko prevladala, da se v knjigi skoro izključljivo rabi. Jako imenitno je pa učence 
ie pri domovinoslovji opozarjati, kako močno upliva narava posameznih krajev na vse 
človeško bitje. 

V zgodovinskem delu se g. pisatelj izpodtika nad branjem „Belizara" v II. Be- 
rilo, češ da ni resnično. Mi pa mislimo, da malo de, je li branje istinito ali ne , go- 
tovo pa je kakor po tendenci tako po obliki eno najlepših in jako pripravnih, da zvedo 
po Djem otroci ie na srednjej stopnji, kako je čisto in nesebično domoljubje! Karol 
VeUki je res imenitna zgodovinska oseba, pa našim slovenskim otrokom zadostuje, ako 
\^ nekoliko o njem zvedo; sicer pa lahko vsak, komur Berilo premalo ponuja, iz svo- 
jega nekaj doda. Želeti bi pa bilo, da bi bil g. pisatelj tudi izpregovoril o tolikanj 
imenitnih slikah iz domačega Življenja, po ktorih edinih je mogoče učencem pokazati, 
da človeške kreposti, kakor hrabrost, poštenje, človekoljubje, domoljubje itd. niso samo 
najti v krogih, večini učencev nedosegljivih, temveč da se vse te lastnosti nahajajo 
tudi v revnej hiši, a zategadel niso nič manj vredne! Pri prirodopisu in prirodoslovji 
podavajo se nam v obče veljavna načela; le v slikah bi bili nekoliko bolj izbirčni. Po- 
hvale vreden je dodatek o človeškem telesu, a v metodiko prav za prav ne spada. V 
^stavku o računstvu bi se nam bilo lahko povedalo, kako izvrstno je mčunjenje s 
paličkami pri prvencih. Tudi mislimo, da mora že pri prvencih ustno in pismeno ra- 
i-unjenje segati iz roke v roko. Glede množilke ali poštevanke je res potreba, da se 
nazorno učencem pojasni, nič manj potrebno je pa tudi, da si jo mehanično zapomnijo, 
kar se zgodi, ako jo po starej navadi neprestano vsi vkup ponavljajo. Da je pri risanji 
tako malo uspehov zasledovati, kakor toži g. pisatelj, temu je morebiti tudi to nekaj 
krivo, ker si glede metodike in tudi glede gradiva niso vsi edini. Pri lepopisji bi so 
bilo lahko omenilo, kako napačno in dolgočasno je učenje po predpisih, ktere imajo 
učenci pred seboj ali pa na tabli, ter jih uro za uro mehanično prepisujejo. Malokteri 
a^enec se tem potem svojstev lepopisja zaveda, temveč navadno po svoje črke prestvarja 
in prenareja. Lepopisni uk naj ne bode samo genetičen, temveč tudi nazoren in iz- 
obraževalen; le-to pa je, ako se v vsakej lepopisnej uri delajo uzoiiii predpisi na tablo 
t^T se v vseh svojih delih dovolj pojasnjujejo. Le tako se bodo učenci čistiega, zaved- 
nega in lepega pisanja privadili. 

Sicer pa radi pripoznavamo, da je knjiga kljubu tem malenkostim dobro rabljiva 
in jo tudi prav gorko vsem učiteljem, pa tudi drugim prijateljem šole priporočamo ; 
iMdejamo se, da najde v njej vsak, ako ne vsega — in v kterej knjigi je vse? — vsaj 
nekaj, kar mu bode ugajalo. F. P. 



Poročilo o srbskej književnosti. 



Slovencu, znajočemu srbski in zanimajočemu se za srbsko literaturo, je jako 
teiko doznati za novejše proizvode, in zategadel so poročila o srbskej književnosti ko- 
likor toliko koristna. Začnimo z leposlovno literaturo. VelevaŽna knjiga je gotovo 
deseti zvezek zbirke: »Pevanija Zmaj Jovana Jovanoviča". V tem zvezku natisneni 
M) ^^Gjuliči" in nektere druge pesni, ki se niso v prejšnjih zvezkih uvrstile. Zmaja 
hvaliti bilo bi baš tako smešno, kakor če začne kdo hvaliti našega Prešerna. Vsak, 

15* 



220 

kdor koli kaj v 6 o srbskej literaturi, pozni JovanoTiiSa, največjega pesnika srbskega. To 
je zadnji zvezek njegovih „Pevauij** in veljd 65 kr. 

Druga isto tako važna literarna prikazen je knjiga ^Pripovijesti Stjepana Mi- 
trova LjubiAe**, u Pančevu 1882. 8^ Str. 386. To je prvo popolno izdanje LjubiSinih 
črnogorskih in hercegovskih povestij, ktere so biser novejiie srbske leposlovne literature, 
a bile so pa do zdaj raztresene po raznih časopisih. V tej knjigi natisnene so inizven 
popisa Boke kotorske še sledeče povesti: Eašnjom MacdomaC; Skoči djevojka, Ščepau 
mali, Prodaja patrijai-a Brkiča, Pop Androvič novi Obilic, Kragja i prekragja zvona, 
Prokleti Kam, Gorde ili kako Črnogorci ljube, Sud dobrih ljudi. — Vse osebe, ki v 
teh pripovedkah nastopajo, so uprav tjpične, a jezik LjubiSinovih pripovedij je tako 
kittsen, kakor ga le v večno lepih srbskih narodnih pesnih nahajamo. Životopis in 
karakteristika Ljubišina razložena in opisana je v uvodu. Cena 1 gld. 20 kr. 

Kot tretjo važno literarno prikazen zabeležim naj izdanje vseh spisov Gjure 
Jak š i ca, znamenitega pisatelja in slikarja srbskega. Do sedaj izSle so tri knjige, v 
prvih dveh priobčene so pesni — lirske i epske — a v tretjej pripovesti. Kedar iz- 
idejo vsi spisi JakSičevi, govorili bodemo o njih in o njem obširnejše, zdaj le ni-nje 
opozoiaijemo slovensko občinstvo. 

Ime Milorada Šapčanina je dobro znano in on spada med najboljše živeče 
]>isatelje srbske. V knjigami A. Puriča v Belem Gradu izdal je nedavno popolno zbirko 
svojih pesnij z naslovom : „Vihari i žubori*'. Cena 1 gld. 

Di-agutin J. Ilijč izdal je svojo dramo v petih dejanjih »Kralj VukaŠin". Ta 
drama igrala so jo že na glodaliAči v Belem Gradu in sicer s krasnim uspehom, a 
., Matica Si-pska" prisodila joj je .-KK) gld. nagrade. 

1 'zorna knjigarna „bračo Jovanoviča u Pančevu" izdala je že nad 60 zvezkov 
svojo narodno biblioteko, a v zadnjih seSitkih čitamo tudi epsko pesen slavnega 
l)»-sinka in vladiko crnogoi-skega Petra Petroviča Njeguša: ,,Slobodijada*'. 

Važna dola iz znanstvene literature so sledeča: ,.Srbi u Ugarskoj, njihova po- 
vosnica, povlastioe, crkve i politično i društveno stanje. U dve knjige. S francuskoga 
od Krnila Pika preveo i dopunio dr. St«van Pavlov ič. (Tej knjigi prisodila je »»Ma- 
tica Si-pska" :M) gld. nagi-ade.) Emil Piko je med Francozi na vrlo dobrem glasu, a 
tudi srbske novine pišoče o tej knjigi izrazujejo se vseskozi jako pohvalno. Za zgo- 
dovino srbsko je posebne važnosti zbirka, ki jo je izdalo srbsko učeno društvo z na- 
slovom : ,.Istorijski spomenici južnih Slovena i okolnih naroda, iz italijanskih arhiva i 
biblioteka ispisao Vičentije Maku še v, redovni profesor u sveučiliStu varšavskom". — 
Prvo knjigo te zbirke izdal je učeni professor že 1. 1874. v Varšavi; v tej knjigi pri- 
obeuje Makusov zgodovinske spomenike zbrane v Genovi, Mantovi, Milanu/ Palermu 
in Turinu. 

Srbske novine javljajo, da je izšla sledeča knjiga: Iz srpske istorije županijskog 
vremena kralj arhontije dukljanske (zeltske) Vladimir 11. od god. 1101—1113. Napisao 
P. S. Sročkovič. Kake vrednosti je ta spis, ni poročevalcu mogoče reči, ker se mu 
do zdaj še ni posrečilo knjige v roke dobiti. 

Veliko in za vse slovansko pravnike posebej jako važno delo izide skoro v 
Sromskih Karlovcih. Delo to jo: Crkveno pravo pravoslavne crkve. Napisao dr. Emi- 
lijan pl. Eadič, protosingjel i profesor u Sr. Karlovcima. Knjiga bode obsegala nad 
40 tiskanih pol, a pisana je povsem objektivno. Želeli bi , da nam kteri izmed naših 
jjiristov najvažnejše točke iz tega dela v „Pravniku" priobči in razjasni. — Maraiktera 
stvar bila bi vredna, da so o njej na tem mestu kaka besedica izpregovori; toda za 
danes naj bode dovolj. Nihče naj pa ne reče : tu se vse zgoli hvali. Kaj pa naj človek 
stori nogo hvali, ako žo naprej ukrono samo o dobrih knjigah poročati! A. K. 



221 



Drobnosti. 

t šolski nadzornik Janez f^olar. Dne 22. februarja v četrtek nam je r 
Zadm nemila smrt pokosila delavnega in vztrajnega rodoljuba, ilolskega nadzornika 
Janeza Šolarja. Ta vrli mož se je rodil v Kropi dne 27. avg. 1. 1827. Latinske 
Šole je obiskaval v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil 1. 1860, za 
ma.^nika posvečen. S prva je bil v Radoljici beneficiat in vzgojevatelj pri grofu Thurnu, 
nato pa domači odgojitelj pri tedanjem namestniku kranjske dežele, pri grofu Obo- 
rinskem. L. 1852. je začel kot snpplent učiti na gymn. Ijubljanskej, pripravljajoč se 
ob enem za učiteljsko preskušnjo. Dovrfiviii prvo preskui^njo iz klassičnib jezikov za 
gjmn. prišel je 1. 1854. za pravega učitelja v Celje, in od tod 1. 1857. v Gorieo, 
potom ko je dopolnil skušnje za višjo gymn. Iz Gori<^e je bil premeščen v Ljubljano 
1. 1867., ter je postal 1. 1871. pod Hobenwartovim ministerstvom c. kr. deželni šolski 
nadzornik za srednje šole na Kranjskem. To službo je opravljal med svojimi rojaki, 
dokler ga niso poslali 1. 1879. v enakej službi v Zader v Dalmacijo, kjer zdaj tudi 
njegovo truplo v miru počivlje. 

Rajni ni bil samo razumen paedagog, temveč tudi mož, ki je deloval na znan- 
stvenem polji, osobito v slovenskem jezikoslovji. Že 1. 1858. je izdal v poročilu goriške 
gjmn.: „Die Tempora und Modi im Slovenisoben mit RUcksicbt auf das 
Deutsche und die classiscben Sprachen**. V poročilu ljubljanske gymn. od 1. 1868. 
beremo njegovo: „Besedoslovje, kako se je začelo in kak napredek je do sedaj 
storilo". L. 1869. je spisal: „0 besednih pomenih" in deloval v tem času kakor 
tudi pozneje kot odbornik „Matice slovenske". Kot nadzornik zložil je 1. 1873. z ve- 
liko marljivostjo knjigo: ^Deutsch-Slovenisches W6rterbueh" za prof. K. A. 
Madiei^e nemški berili za 1. in II. razred srednjih šol. 

Za šole na Kranjskem je rajnki mnogo in mnogo storil. On je uravnal prvi 
slovenske parallelke po ministerskih določbah in se ustavljal vztrajno, da se niso po- 
deljene koncessije pozneje popolnoma odvzele. Ali naposled so ga le protivni življi 
izpodrinoli iz njegove preljube domovine, in moi-al je v Zader k dalmatinskim bratom, 
kjer je pa tudi začel vpeljavati hrvatsko-srbski kot učni jezik v srednje šole namesto 
dosedanjega italijanskega. Sredi tega delovanja ga je pa zadela kruta smrt. Na nje- 
govem grobu ne žalujejo samo prijatelji šolstva in narodne prosvete na Slovenskem in 
Dalmatinskem, temveč ves jugoslovanski narod, ki v^ ceniti in čislati vztrajne rodo- 
ljube! Blag mu spomin! 

t Andrej Gollmajr« Prevzvišeni in milostljivi goriški knezo-nadškof in me- 
tropolit v ilirskem kraljestvu, prečastiti gospod Andrej Gollmajr, umrl je v soboto 
dne 17. marca po kratkej bolezni v 85. letu svoje starosti. Rajni bil je dober pastir 
svojej cedi. Bog mu daj večni mir! 

^Narodna biblioteka. 1. in 2. snopič. ^Kranjska Čbelica". Na svitlobo dal M. Ka- 
stelic. Prve in druge bukvice. Za tisek priredil R. Peru Se k. Novomesto 1883. 
Natisnil in založil J. Krajec. Str. 82 in 77 v 16**. Cena a 15 kr. — Po primeru 
srbske in hrvatske „Narodne biblioteke'^ in nemške „nniversalbibliotheke" začel je 
podjetni g. J. Krajec, tiskar in založnik v Novem mestu, izdajati slovensko „Narodno 
biblioteko". Prvi in drugi zvezek nam donaSata „KranJ8ke Čbelice" 1. in 2. bukvice. 
Najprej pride vseh petero zvezkov „Kr. Obelice" na vrsto, potem pa druga izvirna in 
prevedena dela, kakor tudi znameniti, že tiskani proizvodi, ki se pa v knjigotrštvu več 
ne nahajajo. Zvezki, po 5—6 pol obširni, sledijo v primernih presledkih in vsak velji 
le 15 kr. — To je na kratko načrt važnemu podjetju, ki ni le slovenskej intelligenci, 
temveč vsemu čitajočemu slov. narodu namenjeno. Vsak, ki mu je pri srci lepo in 



222 

koristno čitanje, naj seže po tej biblioteki ; komur je pa do tega, da podpira naie na- 
rodno slovstvo, naj pa širi to podjetje v svojem krogu, da prehitro ne zamre. Kajti le 
slovenskej mla4^no8ti na književnem polji imeli bi se zahvaliti, ako bi se moralo iz- 
dajanje te cene biblioteke ustaviti. — Prvemu zvezku je preskrbel g. R. Perušek 
jako primeren uvod, v kterem nam slika epohalno važnost „Kr. Čbelice*" v našem 
slovstvu. Nato sledi nekaj Črtic o pesnikih, ki so pisali v „Kr. Čb.'' Vseh je 12, med 
temi je devet duhovnikov, kar nam svedoči, da je ta stan že od nekdaj na probujenji 
in procvetu naše lepe književnosti vztrajno in marljivo deloval. Med pesniki se pa tudi 
nahaja dr. Fr. Prešeren, ki je v Kr. Ob. mnogo svojih divnih proizvodov objavil; 
na pr. v 1. zv. Slovo od mladosti, Povodnji mož, Lenora; v 2. zv. štirje soneti, 
Hčere svet, Nova pisarija. — Krajčeva biblioteka je torej velike podpore vredna. 
Slovenci sezite po njej! 

9, Joar-fixe^^ - Mar§ za glasoTlr, vglasbil in slavnemu literarno - zabavnemu 
klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. — Tako se imenuje pi-av mikavna, na do- 
mače napeve spominjajoča skladba. Ona je v jako priprostem slogu zložena, tako da jo 
vsak, tudi manj spreten igralec lahko igra. Ker je delo nadarjenega mladega skla- 
datelja založila »Glasbena Matica**, priporoča se Že ono tudi po tem si. občinstvu. Cena 
je skladbi 40 kr. s poštnino vred ter se dobiva razveu pri ^Glasbeni Matici" tudi pri 
J. Giontiniji v Ljubljani. 

Uniterzalna biblioteka. Svezak L Pjesme u prozi J. S. Turgenjeva s 
ruskoga preveo E. Matic. Ciena 12 nvč. Zagreb. Naklada „Hrvatske knjižare** 
G. Griinhuta. 1883. Str. 79 v 16°. — G. Griinhu t, izdajatelj »Hrvatske Vile" osnoval 
je ^Univerzalno biblioteko" po najnižjej ceni. Ona bode hrvatskim čitateljem donašala 
najveljavnejše proizvode ruske, francoske, angleške in italijanske književnosti, a razveu 
tega tudi dobre, netiskane plodove hrvatskih pisateljev. Tako nam podaje prvi zvezek 
„Pjesmi u prozi" J. S. Turgeneva s kratkim predgovorom g. E. Matica. Vsak 
15. dan izide zvezek od 4 — G pol in velja 12 nove. S tem opozorimo Slovence na to 
lepo podjetje! 

Slavonien vom X. bis zum XIII. Jahrhandert. Nuch dem Kroatisdien dos 
Prof. Vj oko si a v Klaič von Dr. Ivan v. Bojničic. Agi-am. Diiick von Igu. 
(imnitz & Comp. 1882. Str. 51 v 8". — Ta knjižica je prevod one razprave, ktero je 
naš marljivi sodelavec g. prof. J. Steklasa v drugem snopiči tega lista str. 115 Či- 
tateljem naznanil. Nemški ta prevod prinašala je „Agramor Zeitung'* v podlistkih. 
Mi odobrujemo to početje, kajti le na ta način se Nemci najprej seznanijo s hrvatsko 
zgodovino, kakor jo učijo domači zgodoviuoslovci. 

Narodne satirično-zanimljive podrugačiee. Skupio ih po Boki kotorskoj, 
Cmoj gori, Dalmaciji a najviše po Hercegovini Vuk vitez Vrčevič. VIIl. 148. Cena 
G5 kr. To delo izdala je knjigarna Dragotina Pretner-a v Dubrovniku kot X. zvezek 
svoje „Narodne biblioteke". Rajni Vuk Vrčevič poznal je vrlo dobro običaje južnih Slo- 
vanov, sosebno pa Hercegovcev, ker je tam več let bival kot avstrijski konsul. 

Taras Bolba. Povest od H. G o gola. Prevel H. Bončov. Srčdec. 1882. 
Str.113,8^ Od „Bulgarskega književnega društva" v Sofiji došla nam je povest 
znamenitega ruskega pisatelja, H. G o gola, v bulgarskem prevodu. Prelagatelj H. 
Bončov podal nam je tudi kratek uvod z životopisom pisateljevim na str. S — 1<J. 
Veselo znamenje je to, da se začenjajo dela ruska tako pridno prevajati v druge slo- 
vanske jezike. Tudi pri Slovencih se hrani, kakor vemo, več prevedenih ruskih del v 
rokopisu, a obžalujemo le, da ne pridejo na svetlo. Zdi se nam, da se naše občinstvo 
za take prevode premalo zanima, ali oni so velike važnosti za razvitek našega narod- 
nega mišljenja in značaja! S, 



223 

Biblioteka za porljest Dalmatinska upravljeiia od J. Golčit-či. Svozak 
XXI — XXIL — Vsak mesec prideta dva zvezka na ,-i — 4 polah na svetlo. Cena je 
•i.gld. 50 kr. za celo leto. Delo založuje tiskarnica Joža Flori v Dubrovniku. Na 
prvih 8 |)olah nahajamo v italijanskem jeziku med drugimi: Colonie d i Slavi d i 
Dalmazia in Istria, di E. Nicolich. Giovanni Augusto Kaznačič. Cenno 
uecrologico, in de mnogo drugega zgodovinskega gnuliva. 

Seiseskizzen aas ludien. Von Herni und Fi-au Wereschagin. I. Bandehen: 
Ost-Himalaja. Mit Illustrationen. Leipzig, Tauber. 1882. — Nemci se radi pobahajo 
s tem, da so oni pre najbolj zmožni po svojej gibčnosti posredovati med narodi in se 
celo udomačiti v tujem življi. Pripoznati pa se mora, da so oni za raziskavanje 
orientalskih jezikov mnogo mnogo storili, da si niso po svojej zemljepisnej legi v prvej 
vrsti prisiljeni — pečati se s tamoinjimi razmerami. Ustanovili so društvo: Deutsche 
Morgenlaudische Gesellschaft, ki ima po vsem svetu 1028 udov, v Avstriji 
31, zanimajočih se za znanstveno i*aziskavanje jutrovih jezikov. Oe ne v prvej vi*sti iz 
materijalnega, Tsaj iz idealnega ozira je potrebno , da se Slovani , za Indi najmnogo- 
brojnejši indo-evropski narod, začno zanimati za „lepo indijsko deželo", kakor jo ime- 
nujejo naše narodne pesni. 

Vsemu omikanemu svetu je znano ime Vereščagin, odkar je nedavno po svetovnih 
mestih svoje genialne umotvore v slikariji razkazoval. Ze zaraditega mora biti za- 
nimivo slišati, kaj pripovedujeta Vereščagin in Vereščaginica o svojih potovanjih po 
onih silnih gorah. V tem slučaji se ne morem pokoriti zahtevam, ki se včasih stavijo, 
da bi slovenski leposloven list ne smel prinašati kake prestave. Zaradi vsebine in ob- 
like hočem slovenskemu občinstvu v enem prihodnjih listov ^Kresovih" podati drugo 
poglavje prve knjige. Za danes samo to naznanilo! K. Glaser. 

Dureh Slbirlen« V lanskega „Kresovega'' letnika 5. snopiči str. 278. omen- 
jena knjiga angleškega duhovnika Henrj Lansdella: „Through Siberia" izšla 
je v nemškem prevodu pod napisom: „Durch Sibirien. Von W. Miildemann. Bei 
H. Costenoble. Jena, 1882^^ 

A* M* SlomSek v českej prestavi. František Klima, češki pisatelj in župnik 
v Krasni je že več Slomšekovih del iz slovenščine v češčino prestavil. Glasijo se pa 
ti spisi tako-le: 

1. Anton SlomŠek-ovy Homilie na epištoly roku cirkevniho. Ze slovinskeho na 
jazjk česky preložil Fr. Klima. Tiskem akciove moravske knihtiskarnj. V Brne „Škola 
Božskeho Si-dce Pinč" 1877—78. vel. 8« v 3 delih. 

2. Anton SlomŠek-ovjr Homilie na evandčlia roku cirkevniho. Ze slovinskeho 
na jazjk česky preložil Fr. Klima, fai-af v Krasne. V Brnč. Tiskem Vilema Burkarta. 
Nakladem „Škol7 B. S. P.". 1880. vel. 8« (III) — 267 — (I) stran. 

3. Kazani na slavnosti nSkter^ch svat^ch a svetic. Napsal pftvodne Anton 
Martin Slomšek, biskup Labutskj. Ze slovinskeho na česk^ jazjk pfevedl František 
Klima, faraf v Krasne. V Brnč. Tiskem a nftkladem knihtiskaniy benediktinske. 1882. 
vel. 8«. 60 stranij. 

in 4. še njegov životopis: Antonin Martin Slomšek, knižebiskup Lavautsky, pfi- 
.•<ezu^ apostolski stolice, mešt'an Rimsk^. Jeho život a apostolska činnost'. Ze spisu 
!«loviiLskčho Fi-antiška Košara preložil Fr. Klima, farar v Krasne. V BmČ. Tiskem a 
nakladem knihtiskarDy benediktinski." 1882. v vel. 8**. 34 stranij. Dr. F. S. 

Brieeius Preprost. Štajerski Slovenci imajo mnogo imenitnih mož v starejšem 
in novejšem veku, kteri so se odlikovali ne samo v visokih svojih državnih in crkvenib 
silužbah, marveč tudi kot pLsatelji v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. „Knji- 
ževna zgodovina štajerskih Slovencev**, spisana po na.šem učenem rojaku g. prof. Ivanu 



224 

Macunu, ktero že težko pričakujemo, bode Slovence seznanila z marsikterim do zdaj 
še neznanim slavmm rojakom. Jaz pa predstavim tukaj dastitim čitateljem Eresovim 
zopet enega rojaka, kteri je bil po celem našem cesarstvu na glasu, iji sicer Brikcija 
Preprostega. PozabJljivosti ga je rešil pisatelj L. Fischer v svojej knjigi: Notitiae 
urbis Vienensis. Supl. III. pag. 31 seq. Po Fiscberovem poročilu je Brikcij Pre- 
prost bil rojen t celjskej okolici; kdaj se je bil naredil, ni mogoče dognati, bržkone 
v drugej četvrti petnajstega stoletja. Bil je magister liberalium artium, doctor 
tbeologiae in lector theologicus na collegiji sv. Miklavža v Beči, triki-at (1480, 
1491 in 1497) rectormagnificus dunajskega vseučilišča (Conspect. Histor. univerz. 
Vien. Catalog. Bectorum acad. pag. 52 seq) in osemkrat dekan tbeologične fakultete; 
v tej svojej službi je ustanovil nekoliko štipendij v takozvanej: Bui-sa agni, ki se je 
z dvorno resolucijo dto. 15. sept. 1784 začela imenovati: „Briccianisch-Ramingische 
Stiftung**. Leta 1492. je postal Domcantor, ktero službo je opravljal skozi devet 
let. Leta 1493. je imel na cesarja Maksimilijana L, ko je ta kot nmski kralj slovesno 
v mesto Dunaj stopil, slovesen nagovor, v kterem je med drugim kralja prosil, naj 
stare privilegije vseučiliščne poti-di. Bil je tudi učen pisatelj, in c. kr. dvorska bi- 
bliotheka hrani njegov kommentar o Ciceronovej Rhetoriki. (Glej Mich. Denis, 
die Merkwurdigkeiten der k. k. Garellischen Bibliothek Wien 1786, str. 195. Umrl je 
29. novembra 1505). D. Trstenjak. 

Andreja Perluha (Audreas Perlachius, Htirus Wittscheineusis, iz 8vičine nad 
Maiiborom) sem že omenil. Ta slavni Štajerski Slovenec je bil »doctor medicinae**, 
leta 1539. rector magnificus dunajskega vseučilišča, in pozneje načelnik konsistorija. 
Ustanovil je za medicince poseben štipendij. Skozi 34 let je bil professor matbe- 
mat um. Med njegovimi spisi so znani: 

1. Ephemerides pro anno Domini 1529 cum conOguratiouibus et habitudiuibus 
Planetamm inter se et cum stellis lixis insignioribus. 

2. Idem pro aimo 1531. 

3. Usus Almanach seu Ephemeridum ex commeutario Georgii Tansteter Colli- 
mitii pi-aeceptoris sui decerpti. 

4. Commentaria Ephemeridum ad usum studiosorum desciipta. Viennae 1551. 
Vež o tem slavnem moži nahaja se v Denisovej knjigi: Buchdruckei-geschichte 

str. 172. 189. 238. 351. 355. 465. 471. 629., in v istega pisatelja knjigi: Merkwardig- 
keiten der k. k. Garellischen Bibliothek str. 269. 

V crkvi sv. Štefana na Dunaji pokopan dobil je od svojega prijatelja Filipa 
Gundela sledeči grobni napis: 

D. O. M. Andreae Perlachio, Styro, summae eruditionis Mathematico et Medico, 
pietate, moribus et ingenio integerrimo hic sito, qui vixit annos 60. mens. 7. dies 24. 
decessit 11. Junii anno Cbristi 1551. — 

Še drugega Štajerskega Slovenca naj omenim, in sicer Matij e L uhan a. Kakor 
iz Ederovega Catalog. Rector. zvem, bil je „Mathias Lubanus** rodom Celjan — 
Ciliensis Stirus, in leta 1574. rector Universit. Vienensis nec non primarius 
Phjsicae professor. Kdor kaj več o njem najde, naj priobči v našem časopisu. 

i>. Trstenjak. 

Popravek: V 3. štev. na 132. str. beri v 3. vrsti dugega soneta: „Domovje, na 
oltarje dali tvoje" nam. „na oltar podali tvoje". 

Listnica uredništva: F. K. Cornii. Prejeli obd spisa, a ne moremo porabiti. — 
G. pisatelje iu založnike prosimo, naj nam nemudoma svoja nova dela na ogled po- 
šiljajo, da jih o pravem času v listu naznanimo. Tudi cena naj se knjigam dostavlja. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna dnižbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list 



Leto III. v CeloTei, 1. miiJa 1883. Štev. 5. 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Ani(m Koder. 

(Dalje.) 

Ednajsto poglavje. 

OdhajaS že? Še dneva zom spi, 
To slavca le je v setJi žvrgolenje, 
Škrjanca ziblje še v razoiji sMi. 

Borneo in Julija. 

Irikrat je vzhajal mesec pot6m, ('etvrta noč pa je bila oblačna. 
In v takovej noči je čakal Enafelj grajsko hčer pod košatim kostanjem 
oh grajskem ozidji na severnej strani. Saj mu je obljubila, da čuje, 
dokler ne pospi Tse po gradu, pa da je ni strah same iti skozi dvorišče 
na vrt pod visoko drev6. 

Knafelj je položil roki okoli njenega života, ko je pritekla po peščenej 
stezi, in dolgo jej je zrl raolč6 v lepo plavo ok6. Potžm jo je vprašal : 
„Lavra, ali me res ljubiš tako, kakor nevesta svojega ženina, ki mu sledi, 
če je treba, na konec sveta in deli z njim gorj6 in srečo?" 

Tiho je bilo zdaj nekaj časa, da se je culo težko dihanje grajske 
heere, ki je nagnola lice na Ijubčekove prsi in dejala boječe : „Zakaj go- 
voriš tako, dragi moj?" 

„Zat6 ker te ljubim tako nepopisljivo, kakor solnce zemljo, ktere 
se nikdar nagledati ne more, ki jej pošilja bledo luno, ko pada v morje, 
in zlato zoro, ki naznanja prihod njegove ljubezni." 

„In' zemlja je tudi hvaležna za tako milobo. Lepo cvete, zeleni 
in zori o solnčnih žarkih in umre ter zledeni, ko pojemlje luč njenega 
tovariša," odgovori urno deklica. 

^Eaj si rekla? O reci še enkrat, draga moja: Zemlja zeleni v lju- 
bezni in umira brez nje! Kaj pa človek, povej Lavra, kaj je on brez 
ljubezni?" povzame Knafelj in strastno poljubi svojo tovaršico. 

16 



22G 

„Ti si danes tako ^iidno razTiiet, dragi moj; tftkov še nisi bil 
nikdar, kaj ti je?" vpraSa nekako boječe Lavra pot^m. 

„Nič mi ni, samo bojim se, kako bode živelo moje srce, ko mu 
izgine za vselej luč tvoje ljubezni; saj praviš, da zledeni cel6 zemlja 
l)rez railodejne gorkote." 

„Ti dvomiš o raojej ljubezni? Sramuj ae take misli brez uzroka!" 

„ Lavra moja, srce človeško je uganjka, ktere najvišji modrec raz- 
vozlati ne more. Izpremii\ja se kakor luna na nebu, ki sveti le nekaj 
ur, ki vzhaja vsako noč pozneje in pozneje, a nap6sled izostane." 

„Kaj som ti storila, da trpinčiš s takimi mislimi noc6j moje srce, 
in vendar si ol^etal, da mi imaš poročati važnih stvarij, kterih naj se ne 
strašim." 

„Pač zlata Lavra, čemu ti zakrivam oblak, ki se je privlekel nad 
najino ljubezen, ki vsuje, prej ko se morda zaveva, ledeno točo, ki uniči 
zadnjo bilko upa o lepej najinej bodočnosti; zakaj povžm ti, dete moje, 
prej nego solnce trikrat vzhaja, odpelje me pot za one daljne gore ondi 
za v neb6 kipečim Triglavom." 

Stresla se je grajska hči po vsem životu pri teh besedah, in desnica, 
s ktero je gladila otožno tovariševo čelo, zdrsnola jej je ob životu, in de- 
klica vpraša: „Ti greš, zakaj greš, kam greš in brez mene, in za vselej?'' 

Toliko stavljenih vprašanj v enem stavku , kdo lu jih odgovoril 
tako urno in z lahkim srcem? 

„Jaz odhajam, ker te ljubim, kakor še nisem in ne bodem nobenega 
človeka več na svetu, l)olj kakor samega sebe, kot domovino in bolj, sra- 
mujem se skoro te besede, bolj kakor sveto stvar, kterej sem izročil svoje 
nesrečno življenje. Lavra moja, jaz grem, ker ti vošim srečo, ker ti ne 
želim takove osode, kakoršna je moja; kajti mene bodo, če me še niso, 
izdali prijatelji moji, ker sem jim mlačen, nedelaven tovariš. Kara grem? 
To vprašanje je lahko, a težek odgovor. Tja, golobica moja, kjer ni po- 
treba človeku zatajevati svojega prepričanja, kjer vlada mir in brato- 
Ijubje, in kamer me vabi moj prijatelj Primuž Truber, kterega pre- 
klinjajo njegovi rojaki za njegovo ljubezen." 

Tako je govoril Knafelj svojej tovaršici ter pristavil briš6č njene 
v curkih tekoče solze po bledem lici: 

„ Odpusti, draga moja, tem besedam! Ti, le ti bi mi bila lahko še 
rešilni angelj, ki bi me pripeljal s pota moje pogube, kakor uč6 vaši du- 
hovniki, v naročje crkvi, v kterej me je rajnka mati moja izredila. Zdaj 
je prepozno. Prisegel in zaklel sem se tovarišem, da ostanem zvest 
svojim načelom. Povrh si zapomni, skrivna prijateljica moja, kdor iz- 
premeni svoje dejanje brez prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. 
In tako njijbolj gnusno, vse veke od vseh narodov prokleto ime, bila bi 
moja smrt. Prosim te torej še enkrat, odpusti mi, nepozabljiv angelj 



227 

moj! Jaz ne morem tu zaradi tebe veC ostati, ti pa z men6j, s pro- 
kletim luterancem, bežati ne smež, in ti ne ?elim, — ker te ljul)im." 

Tiho je bilo po teh besedah pod grajskim kostanjem. A med tem 
se je grajska hei izvila iz Knafljevega objetja in dejala resno: 

„Pojdi dragi moj, ce je tako, kakor praviš ! Zaradi mene ni vredno 
prelamljati danih priseg. A ničen je izgovor, da odhajaš zaradi tega, 
ker me ljubiš! Povej mi za 8lov6, kje je zapisano v sv. pismu, da 
vpraša prava ljubezen po veri in stanu. Knafelj, ti si velik učenec svo- 
jega mojsti-a, a poslednjega stavka nisi razumel. Zaradi tega pojdi sam, 
kamer te je vi)lja, kdo vpraša — ." 

Poslednjega mojstra judovskej dekli iz strahii za- 
tajil, in ko se je potčm na dvorišči pri ognji grel, jeli so hipoma kazati 
vsi črnolasi biriči nd-nj. rek6č: Tudi ta rudečelasec je izmed njegovih 
prijateljev ! In on se je ustrašil potčm in se razjokal skrivaje, in kamer 
so padale njegove solze, zrastle so gobe, takozvani „urbančki", in iz 
takih urbančkov rodil si se baj5 ti, stari grešni Urban, ker si izdal svo- 
jega gospoda za tiste kebre, zdaj ga pa tajiš in se umikaš !" 

Zijal je od strnienja mešet*r Urban Kos, ko mu je zastavil Goriček 
tako uganjko, in molčal je kakor stena. Tz takove zadrege ga je rešil 
krčmar, ki je veliko mero pijače postavil na mizo ; kajti videl je skozi 
razpočeno steno, da ima prišli pivec denar in da bode dal kaj zaslužka, 

Stoprav precejšnja použita kapljica pobratila je zopet naša pivca. 
Kos je še en pot pripovedoval vso dogodbo pri sodniku Kramarji in tudi 
naznanil, da bodo pošteno izplačani obljubljeni srebernjaki, če se po- 
sreči napad. 

Goriček pa je vso to tovariševo odkritosrčnost pripisoval le svojej 
modrosti, ki je Kosa tako v klešče spravila, da ga na noben način za 
„talijo" ogoljufati ne more. 

Ko še potžm pivca razpravljata, kako bi se najbolje porabili novci, 
da bi tudi kaj prida zalegli, tixli Kos zopet svojeglavno, da bi bilo naj- 



231 

bolje z njimi kupčijo z žganjem pričeti. Tedaj bi človek saj vedno naj- 
boljša zdravila v hiši imel. A ko nat6 Goriček nasprotuje in m^ni, da 
bi se še lahko ženil pot6m in bi Marjeto Šelebrinovo, ki je učena kakor 
sam Luter, k sebi vzel, čujejo se koraki zvunaj in nekdo potrka na okno. 

„So že tukaj biriči!** vzklikne Kos, ko spozna Kramarjevega sod- 
uijskega hlapca s helebardo pod oknom. 

Ta klic sede krčmarju tako globoko v pete , da kakor pes , ki je 
plei-e ukradel, skrivaje za durinii izgine in v veži prižgano tresko pohodi. 
Beseda ))irič bila je namreč v istem času najhujša za krvnikom. Kjer 
je ta v svojem poslu prestopil prag, ondi je šlo navadno za glavo. Iz 
tega uzroka je morda biriško ime še dandanes našemu kmetu nekaj, kar 
kolne kakor samega ški*ata in kar bi najrajši stri in pohodil kakor gada 
na cesti, — saj bil je trt in hojen sam od veka do veka! 



Trinajsto poglavje. 

Pojdi z uieiioj! 
Črnoobrobljeua noč se bliža. 

Ossian, 

V Gogalovej kovačnici na Klanci v Kranji liilo je isto popoldne ži- 
vahno življenje. Že isto jutro na vse zgodaj je namreč tja naš znanec 
Kamniški črevljar Juri Kriškar pritekel in je Gogalo, ki je v svojej ko- 
libi na rženem otepu smrčal, vzdramil ter dejal: „Jnri, če si prijatelj 
moj in mož-beseda, kakor si vedno liil, kar te poznam, sezi mi v roko 
in obljubi, da me spremiš nocojšnji večer!" 

„Ti kopito, ti šilo ti kamniško , kaj so ti podgane snedle vse mož- 
gane in se mrčes notri ugnezdQ, da me dmmiš, ko bi bilo najlepše 
spanje in najboljše," jezi se sajasti kovač nad črevljarčkom, pot^m na 
nasprotno stran leže in pristavi: 

„Pa baS zdaj te sova prinese, smolec, ko se mi je sanjalo nekaj 
tako lepega, kakor da bi komu kdo vlekel med skozi usta in izraelsko 
mano ! Veš, kaj se mi je sanjalo, Kriškar, ti ki umeš dreto vleči, kakor 
bi na bas godel?** vpraša pot^m tovariša, ko se mu zapored več potov 
zazdeha. 

„Kaj bom vedel, ko sem vso noč skozi gozde s^m hodil, da me dan 
ne prehiti in ne izda," odgovori nevoljen črevljarček in sede na nakovalo, 
vid^č^ da je danes Gogala zopet hudomušen in siten kakor kravji brencelj, 
ki najrajši tja seda, kamer se mu najmanj spodobi. 

„Hodil si torej in črevljev si strgal od Kamnika do Kranja za pol- 
drugi groš. Veš, jaz sem bil pa bolj imeniten noc6j in še zdaj ))i to 
inieuitnost užival, ko bi me ne bil ti po nepotrebnem iz nebes na zemljo 
vrgel, kar ti vse žive dni ne odpustim. 



232 

Znaš, y noliesih sem bil, tako se mi je sanjalo, in na stolci poleg 
Boga očeta sem sedel, ko je sodil pravoverce in lutei-ance. Zapored so 
stopali pred večnega sodnika najprej Interanci. Znano mi je zaradi tega 
tudi, Kriškar, kdo je moj prijatelj, kdo ne, in koliko je upati najboljšemu 
prijatelju!" 

Vroče je prihajalo črevljarčku pri teh besedah ; kajti verjel je vse 
kovačevim sanjam, povrh ga je pa težila vest, da je tudi on sem ter tja 
kaj malega o Gogali rekel in ga vlekel črez zobe, zdaj pa on vse to vč 
in vidi. 

Gogala je dobro opazil to zadrego ; a delal se je neumnega in na- 
daljeval je: „Najprvo je bil poklican k Bogu Martin Luter in dobro sta. 
se umela s stvarnikom v začetku. A ko je nanesla govorica na nuno 
Katrico, razjezil se je sodnik in je zakričal: Sram vas bodi, največji 
možje se zapeljujete po slabih ženskih kakor otroci po belem kruhu. 

Dolgo sta se prepirala pot^m zaradi ženskih, in če sem prav raz- 
umel, v tretja ne1)esa ni bil Luter sprejet, a v peklo tudi ne, ker ondi 
bi bil zopet v družbi zapeljive Katrice!" 

Kriškar si upa komaj dihati; tako resnične in verjetne so se mu 
dozdevale kovačeve sanje. Boji se, da bi bil sanjal tovariš tudi o njem, 
da vidi pridigarico Stobejko nekoliko rajši kot druge ljudi ; ker pa bo ona 
brez dvoma izveličana, moral bi pa tedaj sam v peklo, da bi je več ne 
mogel gledati. 

„In naš Knafelj je prišel pot^m na vrsto," nadaljeval je kovač svoje 
sanje. „Veš, pa hudo sta ropotala s sodnikom božjim." 

„Tista punica grajska, Strmolska, me je zapeljala," izgovarja se 
Knafelj in prosi milosti. 

„Da bi vas dihur pokadil !" jezi se stvarnik. „Moški ste dandanes 
kakor tisti kamniški črevljarček, Kriškar mu pravijo, ki se, akoravuo 
precejšnji križ na hrbtišči nosi, na stara leta v kljukasto babuico zaljubi, 
in iz hvaležnosti zat6 pomaga njenemu prejšnjemu Ijubčeku k novej 
ljubezni." 

Smejal se je pri tem pripovedovanji šaljivi Gogala, Kriškar pa je 
jeze obledel, ker je kovač v sanjah vse tako čul in videl, kakor je res. 
Pa ker se dandanes niti skrivaje misliti niti želeti ne more več, zakaj 
ga pa že obirajo, da hodi za Stobejko, a on je skušal sem ter tja le 
vštric nje na cesti ali ulicah hoditi, drugega pa si upal ni! 

„Ti lažeš Gogala in ljudi po -nepotrebnem črez zobe vlečeš!" jezi 
se videzno zdajci črevljar in pristavi: ^Ne mlati praznih sanj zdaj, sezi 
v roko, ali greš ali ne greš z men6j noc6j?" 

Gogala, ki je imel največjo zabavo s svojim draženjem, ni hotel 
meni nič tebi nič opustiti šal, zaradi tega je vprašal: 



233 

„Kriškar, če ugoniš, kaj jaz zdaj mislim, potčm grem s tebdj na 
Šmarno goro ali y peklo k Lutrovej Katrici, če ni drugače/ • 

Kridkar, ki je poznal nagajivega in precej lenega tovariša, dejal je 
urno : „Ti ne misliš iti z men6j, akoravno si mi že na pol v roko segel. 
A baš s svojim zadnjim vprašanjem si se ujel, da moraš iti, če imaš 
kaj moške časti v sebi. Veš, če sem ugonil, da ne misliš iti, moraš z 
ineu6j, akoravno nisi hotel iti, baš ker sem ugonil ; če pa nisem ugonil, 
da ne misliš iti, pot^m si pa že sam mislil iti z men6j.^ 

Zijal je Gogala nad tovariševo modrostjo, ki ga je v resnici ujela v 
zanjko, akoravno ni on mislil iti z njim. Zaradi tega je, sam premetena 
glava, prevrnol črevljarčkove besede in dejal: ^Ti govoriš kakor Sto- 
bejka, ki cel6 svetega Pavla v malho spravi, mene pa ti ne boš in tudi 
s teb6j ne grem, akoravno si uganjko razvozlal. 

Poslušaj ! Če si ugonil, da ne grem s teb6j, ni mi treba iti, saj si 
sam ugonil, da ne grem; če pa nisi ugonil, da ne grem, pa mi ni po- 
treba iti, ker nisi razvozlal uganjke.^ 

Pri teh besedah je zopet Kriškar zijal in klel, da je zabredel sam 
v takov kozji rog, da ni priti tovarišu do živega. 

„Ker je bilo prvo tvoje ugibanje boso, Kriškar, povej mi še, ker si 
črevljar, koliko časa potrebuješ, da mi zabiješ petnajst žrebljev v moj 
raztrgani črevelj, če imaš le toliko priložnosti, da vsak dan tri zabiješ, 
do drugega dne pa jaz že zopet dva žreblja izgubim, ker v starej k ve- 
drini žreblji ne ostajajo radi?'' 

Kriškar študira in premišlja, da potrebuje za vsak žrebelj en dan, 
ker Gogala vedno po dva izgublja, in reče naposled : „To je pač otročja 
uganjka! Petnajst dnij bo treba, da so nakovani tvoji raztrgani črevlji, 
če železo tako slabo drž6.^ 

Gogala pa se zasmeje na vse grlo, skoči z otepa in pravi : „ Kriškar, 
ti ne veš nič, čeravno imaš imenitno znanje, niti črevljarije ne razumeš 
kopitarske svoje. Jaz kovač ti bom povedal, da potrebuješ samo trinajst 
dnij za petnajst žrebljev, akoravno le po eden vsak dan v črevlji ostane; 
saj v dvanajstih dneh jih je zabitih dvanajst, trinajsti dan zabiješ zopet 
tri, in to je skupaj petnajst, jeli?^ Koliko jih pa izgubim pot^m jaz, 
tebi nič mari!" 

Zopet se je čudil Kriškar kovačevej modrosti in spoznal je, da ne 
bode nič z ugibanjem. 

„Vse dobre reči so tri,'' ogovori zopet kovač žalostnega tovariša, 
ker mu je izpodletelo vse ugibanje, in pravi: 

„Jaz poznam človeka, ki te spremi noc6j, kamer koli želiš, če ugoniš, 
kdo je." 

„Ti si hudobec, kako bom ugonil, če ga še morda v življenji nikdar 
videl nisem," odreže se črevljarček. 



234 

„Pomagam ti torej pri uganjki, <5e ti pov^in, da isti človek ni moj 
brat, ne moja sestra, a vendar mojih starišev otrok.*' 

Zopet premišlja in študira crevljarček in pravi slednjič: „To je 
petkrat nič, to še mogoče ni, da bi bil kdo tvojih starišev otrok, pa ne 
tvoj brat in ne tvoja sesti^a.** 

„Ti si modrijan, da l)i pet krav za en groš kupil,'' krohota se Go- 
gala, „da niti tega ne veš/ in pristavi: 

„Ce ni prijatelj moj brat in sesti-a, a vendar otrok mojih starišev, 
ve vsjik, da sem to jaz sam, ti suša študimna!" 

Sramoval se je zdajci Kriškar pred svojim tovarišem, ker je sicer 
hotel biti učen in moder in je kot črevljarček na šivanji vedno z uganj- 
kami vasovalce zabaval. 

„Z ugibanjem si ne prislužiš, prijatelj, neslanega kropa, to že vidim. 
Povej torej , kje te črevelj žuli, morda imam takovo kopito, da ti obuvalo 
zravna!" povzame črez nekoliko zopet Gogala, vid6č v kakovo zadrego je 
spravil svojega tovariša. 

In zaupljivo mu je nat6 poslednji razodel, kako se je sešel v Stranjah 
z Goričkom in kako živita odslej v sovraštvu, pa čul je, da ga je tožil 
že zaradi odrezanega ušesa in povrh izdal za pet sto srebernjakov Knaflja. 

„Zaprt je zdaj na Strmolu naš prijatelj," pristavil je skrbno pot6m 
črevljarček. „Brez dvoma ga obesijo danes ali jutre, in sramota bi bila 
za nas vse, ko bi jedli krokarji pod nebom njegovo mes6. Zaradi tega, 
Gogala, prosim te jaz in vsa naša občina te prosi, pomagaj nam; le ti 
moreš rešiti nesrečnega KnaHja." 

Prestrašil se je tega poročila Gogala, da ga je hipoma vsa na- 
gajivost minola; kajti neznano mu je bilo, da je v resnici gosposka 
Knaflju za petami, akoravno je vedel od Cerkljanskega zbora sem, da sta 
si hudo navzkriž z Goričkom in Stobejko, in da stA ga poslednja dva že 
tedaj dobro lasala in praskala. 

„Kaj hočete od mene in kaj naj torej storim?" vpraša Gogala potem 
in hodi zamišljen po kovačnici sem ter tja. 

„Nič, samo noc6j zvečer, predno mesec izza Grintovca prileze, zgrabi 
svoje najtežje kladivo in orodje, s kterim se po. sili odpirajo duri, in hodi 
z men6j. Med tem, ko mi stražimo in grad dobro obstopimo, uloniiš ti 
Knaflju duri in spustiš ptička na prosto. Veš, to pomoč smo dolžni na- 
šemu prijatelju, če je tudi nekoliko zadnji čas omrznol in mu je res tista 
grajska pnnica možgane sesvedrala." 

„Proklete ženske !" dejal je jezen Gogala. „Samo Knatlja nam v 
miru pustite! Zakaj nam mamite ravno tega in našo stvar uničujete? 
To ti pov6m, Kriškar, ko bi jaz v grad do tiste plavolaske prišel, zmetel 
bi jej štreno na kodrastej glavi , da bi se vrabci lahko v4-njo lovili. 
Že tedaj sem dejal, ko se je on z Brda na Strmol skrivaje vozil z njo : 



235 

Gogala, le ?erjemi, ta dva nam še vsem tako zagodeta, da bomo po bi- 
riških geslih plesali, ko nam bodo hrbtišča strojili. In tako se je res zgodilo ! 

S kom si še govoril o tej zadevi, Kriškar?** vpraša še enkrat Gogala. 

„Ne boj se! Dvajset mož ti priženem, če hočeš, ko ved6, da si ti 
na čelu našemu podjetju. Zdaj tečem k Leskovicu in k Avniču v Ve- 
lesovo, in ta dva poznata vso okolico. Vsi kmetje se dvignejo na tvoje 
povelje in vpepelijo grad in poder6, če zved6, da je Knafelj zaprt v njem. 
A bolje bi bilo, ako se zgodi to skrivaje. Zaradi tega še enkmt lepo 
prosim, prijatelj, ti lahko odpreš brez hrupa ječo, in za silo pokličem le 
nekaj mož, da te zvunaj stražimo proti nepričakovanej sili." 

„Hodi, pa drži jezik za zobmi! Ob ednajstih me čakajte pod gradom 
ob starej lipi! Skusiti hočem, kaj se dd storiti." 

To ni bil več šaljivi kovač , ki je govoril te besede , temveč resni 
orjaški Gogala, pred kterim se je tresel vsak, kdor ga je videl v jezi. 

Vedel je ceniti te besede Kriškar ; zaradi tega se tovarišu globoko 
pokloni iu odide molče po klanci proti strani, od ktere je bil pred eno 
uro pritekel. (Dalje pride.) 



Hvaliti pesnika nikar! 

llTaliti pesnika nikar, 
Na svetu on je vboga stvar, 
Med bitji vsemi, vse zemlje 
Največje spremlja ga gorje. 

Slaviti pesuika nikar, 
V prokletstvo mu je petja dar, 
Pomlad ko zlata se budi, 
On toži, da je dolgo ni ; 
Hiti ko žito zlato v klas, 
Ves toča vniči, poje, kras. 
Ko diha radostna jesen, 
Mu dan je kratek, premeglcn ; 
Premrzel mu je zime led, 
Narobe ves, popačen svet! 

Zavidati torej nikar 
Mi pevca tu za petja dar; 
8 trpljenjem njega saj nebo 
Dovolj izkuAa, prehudo. 
Tu tujec sam jo in povsod, 
Nikjer doma, nikjer gospod; 
Za radost diiigih on trpi, 
Za žalost lastno le živi. 

— I -- 



236 



Sonetni venec. 



IX. 



Ime so pevca meni Parce dale, 
Bogastvo je to moje, to je plača 
Kraljeva, prevelika za berača, 
Imo da peti sme device zale 

Te dueve meni kratke še ostale, 
Po sreči tvoji moja se obrača, 
Brez tebe sem viharjev vseh igrača, 
Krinije ki so jih v svet poslale. 

Za kupe zlate va.^e, miljoiiarji, 
Za svilo vafio, ve sveta kraljice, 
Za žezla vaša, silui vi vladaiji, 

Ne menjam jaz; kar dale mi modrice, 
Ne vzamejo mi mrzli vsi viharji, 
Kojakov pojem čast ime device. 



X. 



Rojakov i)ojem čast ime device, 
Lepoto domovine nepoznane, 
V temoti zapuščene, zaničevane 
Oj veke vse od tujstva in krivice. 

Domovje moje, krasne ve gorice, 
In polje zlato krog in krog Ljubljane, 
Doline tam s sneiniki ve obdane, 
Triglav med njimi, kralj ti kranjske Švice 

Kdo zemlje svoje, taki bi enake 
Ne ljubil, bi iz srca ne pognale 
Mu pesni glasne za svoje rojake? 

In usta naj bi moja tu molčale, 
iSlaviti bi ne smel jaz zemlje take 
Jesenske dni vse svoje še ostale? 



XI. 

Jesenske dni vse svoje še ostale 
Želim domu, kjer bil sem ure mlade. 
Tam čakal bi, da zagrinjalo pade, 
Moči ko bodo slednje izbeiale. 

Kjer pesni te se bodo moje brale. 
Počivale kosti bi tudi rade. 
Pokopal tam bi zadnje srca nade. 
Ljubezni kjer zastonj so si iskale. 

Tam gledal še enkrat bi sliko tvojo, 
V plačilo za storjene Yse krivice 
Jaz pojem ti y sonetih pesen svojo. 

Kenib zato me pelje v pevcev vice. 
Zapiše tam pregreh mi kazen mojo, 
Zato me pikajo enkrat ženice. 



XIL 

Zato me pikajo enkrat ženice 
In kolnejo te pesni črnogledi 
Rojaki tam. „y pekla bo gorel sredi*', 
Svai-e predrage z njimi mi device. 

Če bilo tudi v tem bi kaj resnice, 
Sovražnik nisem kritični besedi. 
Le tebi peval sem jih draga vedi, 
Brez strupa meni so sveti puščice. 

Medu ne dišejo te ])e8ni redno, 

Jaz dobro vem, in kje bi ga jemale? 

Kdor poje le, kar hvale tu je vredno, 

On drago plača srca ideale; 

Kdo vpraša danes tu za petje vzgled iio, 

V posmeh že zdaj sonetov so ti hvale! 



237 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stojan. 
PaUe.) 

V. 

JNaši gostje in znanci t Porečah kazali so drugi dan po onem vi- 
harnem Tečem vesele obraze. Vsak izmed njih bil je sam seb6j zado- 
voljen. Domišljavali so si, da se niso zastonj potegovali za svoja po- 
litična načela. Največ uspeha sta si prisvajala dr. Vogrin in baron 
Robert. Osobito prvi je imel mnogo uzrokov, da se veseli svojega nav- 
dušenega govora. Večkmt je dejal sam pri sebi: ^Enkrat sem si le 
svoje srce izpraznil in povedal našim nasprotnikom, kaj mislimo mi Slo- 
venci, ktere oni tako neznosno prezirajo. Storil sem svojo dolžnost in 
upam, da ni moj trud brez uspeha.^ 

In rčs, gospd Skenovska je Vogiinn takoj drugi dan pred odhodom 
rekla, da jej je on sinoči iz srca govoril. Poudarjala je, kako je ple- 
menito ravnal, da se je v gorečej navdušenosti potegoval za svoj slo- 
venski in tudi njen češki narod. 

„Vi ste me ))ili s svojim govorom kar iznenadili,^ nadaljnje gospA 
proti Vogrinu. ^Nisem navajena ^lišati tako tehtnih političnih govorov, 
najmanj pa bi bila Vam, miniemu dr. Vogrinu, pripisovala t^ko nav- 
dušenje za svoje rojake. Ako bi bili vsi Slovani tako rodoljubni in od- 
ločni, tako vneti in zavzeti za narodnost svojo, kakor ste Vi, izpolnile bi 
se že bile besede, ktere ste izrekli sinoči. Hvala Vam za Vaše krepko 
postopanje!" 

Teh besed ni gospd Skenovska prisiljeno govorila, temveč one so 
jej izvirale iz dna njene duše. Kakor pa ženske sploh ljubezen do svoje 
domovine dalje in globje ohranijo kakor moški, če so se enkrat narodne 
Ijubavi navzele, tako je čuvala tudi gospi Skenovska še zdaj do češkega 
in slovanskega naroda ono ljubezen v svojem srci, ktera se jej je bila v 
mladostnih letih uc6pUa. 

Gospd Skenovska bila je tedaj lepa izjema, ki zaslužuje, da jo 
posnemajo naše žene po mestih in trgih. Pri nas se nahaja sto in sto 
primerov, ko je žena velika nasprotnica svojemu možu v političnem živ- 
ljenji in ga zavira v njegovem narodnem delovanji. Slovenske gospice 
izgubljajo rade ljubezen do svoje »domovine, kedar se omožijo. Kot žene 
pa zasmehujejo Čestokrat z možem vred narodna prizadevanja. Tega ni 
storila gospd Skenovska, imela je preblago in predobro srce za t6. Ko 
je njen mož, zapiistivši svojo češko domovino, pozabil na svoj narod in 
ga zanemarjal, tlela je v njegovej ženi še iskra domorodne ljubezni, in 



238 

ta ni nikdar ngasnola. Eedar je le mogla, zagOTarjala je svoje rojake in 
se poganjala z4-nje. Zatorej jej je bilo ksg lahko pri srci, ko jej je 
dr. Vogrin tako po volji govoril. Hvala njena bila je odkritosrčna in 
tem verje vrednosti za Vogrina. Od tega večera (*utila je ona neko 
posebno nagnenje do našega rojaka. To sočutje pa je s tem izrazila, da 
je povabila Milka, naj jo obišc^e, kedar dojde na dom k svojej materi. 

Povabilo gosp6 Skenovske in Kihardova želja, naj ga v kratkem 
seznani Vogrin s svojo domovino, ni dajala našemu znancu več mini. 
A on bi ne bil tako hitro ustregel prO!5nji Rihardovej, — saj ni vedel, 
da želi to tudi gospica Olga, — ako bi ga ne bila gospd sama povabila 
ter mu pokazala s tem, kako ga ceni in spoštuje zaradi njegovega narodnega 
mišljenja. 

Tudi Vogrina je vleklo nekaj nezapopadnega h gospž Skenovskej. 
A temu se ni čuditi. Zdaj je še le bil on spoznal, da navdušuje tudi 
njo ista ljubezen do svojega roda kakor njega. In kar enako misli, čuti 
in trpi, to se tudi vabi med se])6j in eno se za drugo zanima. Ali fudi 
to enako mišljenje bi ga še ne bilo hitro zvabilo nazaj na Vrbsko jezero, 
ko bi ne bila tajna goreča ljubezen do Olge odločevala njegovega dejanja. 

Vogrin se je ves udal notranjim svojim občutkom. Kako. pa tudi 
ne? Saj mu je Olga kazala včeraj Jiajvečje sočutje, pomilovala ga, to- 
lažila, navduševala, naj ne o))upa, naj se ohrabri ter misli, da še z4-nj 
vse dobro izteče. Dala mu je cel6 s svojega vrta cvetlico v spomin 
njunega sestanka in mu kazala isto, da še večjo prijaznost kakor na 
zadnjej veselici na Dunaji! Kaj naj vse to pomeni? 

„Ali vidim prav?" premišljuje sedžč v koup^ji, ko drdra železni voz 
po celovškej dolini. „Ali me ne vara svet in blišč njegov? Ali sem ris 
zagledal zvezdo svoje sreče na obnebji, ki se razprostim nad mojo do- 
movino? Je-li rfo to ista zvezda, ktero sem gledal nekdaj dom^ v mla- 
dostnih letih, tako srečen in vesel v obližji svoje ljube matere? Tedaj so 
mi rekli, da imi vsak človek svojo zvezdico na nebu, in kdor imd večjo 
in svetlejšo, isti je srečnejši. Hodil sem torej vsak večer ua hišni prag 
ali na obali Vrbskega jezeni gledat zvezde ; in med njimi, mislil sem si, 
bila je moja največja. In zakaj tudi ne? Saj sem bil takmt dorai naj- 
srečnejši človek na svetu, men6č ob enem, da je vse okoli mene tudi 
tako srečno kakor jaz ! 

Ali to ni trajalo dolgo. Vzrastel sem in zapustil dom. Dali so me 
v šolo. In kaj je pomenilo to ? Ko spm zapustil dom, izgubil sem tudi 
svojo zvezdo, ktero sem liodil prej gledat vsak večer. In odtorej je nisem 
videl nikdar več, — a zdaj se mi zopet dozdevlje, kakor da bi jo bil 
sinoči zagledal, in čutim se srečnega, kakor nekdaj v letih svoje mla- 
dosti! In kdo v^, kako dolgo bom gledal sedanje zvezde blišč in sijaj? 



289 

Hudi viharji in črni oblaki mi jo bodo zakrili; — moj čoln bode plaval 
T temi nesrečno pot, dokler se ne razbije!" 

Pri teh besedah preleti Vogrin v duhu tek svojega življenja. Vse 
trpljenje in nezgode mu stopijo pred oči, in zdi se mu , da mu je bila 
osoda malokdaj mila. Kot dijak moral se je 2e ubijati, sam si za živež 
in obstanek skrbeti, moral druge podučevati in si tako po hi^ah kruh 
služiti na gjmnasiji kakor na vseučilišči. Koliko časa, koliko truda je 
pokopanega v teh urah, ko je on drugim svoj duh in svojo moč prodajal ! 
In zakaj? Zat6 da živi in si pribori boljšo bodočnost! Srečen, kdor ni 
skusil tako grenkega kruha ! Vse to pa je naš rojak dobro prestal ; 
ohranil je pri vsem tem svojo čilo moč in dol)ro, nepopačeno srce. lidino 
tolažilo bile so mu vedno besede: 

„R^s je sicer, da jaz podučujem, ko drugi igmjo in se veseli ; res 
je, da se začnem jaz i5e le z4-se učiti, ko že sladko spe premožnejši moji 
tovariši: vse to je sicer res, ali enkrat lahko ponosno rečem: ^Vse 
kar imam, dosegel sem s svojimi lastnimi močmi, svojim trudom in umom. 
To bode enkrat moje plačilo in moj ponos!" 

In glej, ni li imel Vogrin prav? Te misli so ga vzdržavale v vseh 
njegovih nezgodah in hudih časih. One so ga vodile in mu dajale vedno 
moč. Izvršil je pri vsem tem svoje izpite, postal je reservni častnik in 
na vse zadnje priboril si še doktorski klobuk. Mnogo je dosegel naš 
Milko, in to v slabih razmerah! Ali osoda nemila ga pa tudi ni hitro po- 
zabila, in nam se zdi, kakor da ))i se ne mogla nesreča ločiti od istega, 
ki je enkrat zapadel njenim udarcem. Vogrin že zdaj šesto leto stalne 
službe prosi, in si mora vedno še kot domači učitelj služiti svoj kruh ! 
Kdaj bode vsega tega konec? Ali bode letos nameščen in dosegel 
svoj cilj? 

Take žalostne misli so rojile ubogemu Vogrinu po glavi. Spomni 
se onih časov, ko je še mlad dijak na gymnasiji deklamoval Prešernove 
sonete. Marsikaj mu tedaj ni l>ilo jasno, a zdaj mu stopajo stihi ne- 
srečnega pesnika nehote pred oči. Zamisli se glo))oko in ponavlja v duhu 
pesnikove besede, ktere še le zdaj prav razumeva: 

„0 srečna draga vas domaČa, 

Kjer hifia mojega stoji očeta! 

Da b' lika žeja me iz tvojega sveta 

Speljala no bila, goljfiva kača, — 

Ne vedol bi, kako se v strup prebrača 

Vse, kar srce si sladkega obeta!" 

V teh besedah je izrazil pesnik svoje gorj6, in le za človeka, ki 
čuti in ti-pi kakor Vogrin, pisane so te vrstice! 

Iz takih mislij vzdrami Vogrina grofinja. Čudno se jej je zdelo, daje 
Vogiin na enkrat ntihnol. S prva ni hila tega zapazila, kajti občudovala je 



240 

lepo celovško ravnino in okrožujoče jo gore. A ko se za^ne železnica 
bolj po enoIi(^.nih krajih pomikati, izpregovori: 

„Zakaj tako tiho, gospod doktor? Gotovo premišljujete, kakov učinek 
je napravil sinoči Vaš navdušeni govor. Do dobi*a ste ugnali Magyara, 
gospoda barona Bendo. Ako se ne motim, ugajali so Vaši nazori tudi 
gospž Skenovskej in gospici Olgi." 

„Taki govori, milostljiva grofinja," odvrne premišljeno Vogrin, za- 
tajuj6č svoje pravo mnenje, „ostanejo brez globjih učinkov, ako jim no 
moremo javno do veljave pripomoči. Sicer pa dandanes najboljše do- 
kazovanje nič ne zamore, ako ne pride ono iz ust veljavnih, na krmilu 
sedečih mož. O tem sem dobro prepričan,' in zatorej ne pripisujem 
včerajšnjim besedam posebnega pomena." 

„Tii imate prav," pristavi grof. „Ako človek v ozkej dražbi, v 
krogu svojih znancev kakšno besedo zine in izreče svoje prepričanje, to 
še nima nobene posebne veljave. Jaz se le čudim baronu Bendi, da se 
je tako hudo razvnel in razsrdil. On je postajal cel6 razžaljiv proti Vam 
in Vašemu narodu." 

„V tem je pač pokazal svoje magyarsko pokolenje in nrav," od- 
govori mirno, a odločno dr. Vogrin. 

^Jako ošaben in nagle jeze se mi dozdeva baron Bobert," začenja 
zdaj grofinja. ^Njegove navade, njegovo obnašanje in govorjenje bilo je 
včeraj nekako čudno. Pri igri so ga že cel6 moje šaljive besede i-azjarile, 
tako da je bil pot6m celi večer slabe volje. Iz vsega bi lahko sklepala, 
da ne sodita skupaj Olga in Bobert. Ona je zd-nj prenežno, prenedolžno 
bitje! Jaz se ne motim lahko v človeku, ako ga le enkrat vidim." 

Po teh besedah pa je začela grofinja opisovati značaj barona Bo- 
berta. Ženske razvidijo in spoznajo notranjost človeško sicer prej kakor 
mi moški, a čestokrat se tudi varajo ; kajti pri njih je večjidel prvo sre- 
čanje odločilno. Tudi gospd grofinja je bila dobra opazovalka Ijudij, a 
vendar si je včemjšnje Bobertovo vedenje krivo tolmačila. 

Z velikim zanimanjem je sledil sevčda Vogrin besedam gosp4 gro- 
finje. Vsako potezo Bobertovega značaja si je zapomnU, in sreč mu je 
samega veselja plalo, ko je grofinja dokazovala, da se ne moreta nikdar 
v srečnem življenji družiti tako nasprotna človeka, kakor sta Olga in 
Bobert. 

Ali to Vogrinovo veselje bilo je kratko. Grofinja, ne ved6č, da je 
Vogrin tajne ljubezni vnet do gospice Olge, razkrila je nat6, kaj namer- 
java gospod vitez Skenovski s svojo hčerjo. 

„Gospod Skenovski je odločil gospico Olgo v svojej neprevidnosti 
baronu Bobertu," končuje potčm grofinja, „in ta zveza bi se imela neki že 
v kratkem izvršiti!" 



241 

„Je-li to res?" vpraša nagloma grof svojo soprogo. „Dekle je čedno 
in bogato, in vsak mora barona Eoberta le zavidati.^ 

„Gosp4 Skenovska mi je včeraj sama to skrivnost razodela," odgovori 
grofinja, ^in rekla mi je tudi, da je baron Bobert zaradi tega v Porečah, 
da si pri Olgi osebno roke izprosi. Jaz sem potčm Olgino in Robertovo 
vedenje opazovala, a zdi se ml, da ga Olga ne Ijabi." 

Ta izjava je delala v Vogrinu čuden utis. Z grozo se je polnilo 
njegovo srce, pomislivSi, da že izgubi tako nagloma uzor svojega hre- 
penenja. Ali bi mu naj r^s zvezda njegove sreče, ki mu je sinoči na- 
depolno zasvetila, tako hitro za vselej izginola z njegovega obzorja?! 
„To je nemogoče, saj ona ne ljubi Eoberta, Ak nemogoče: ona ga ne 
ljubi, ne sme in ne more ljubiti!" A zopet mu šine nasprotna misel v 
glavo: „Mogoče je vse! Prisilili jo bodo v to zvezo." In zakaj ne? On 
sam je tu brez močf, in ona — brez pomoči! 

Svoje notranje boje pa je zakrival Vogrin ter navlašč napeljal go- 
vorico na mater in svojo tužno osodo. Poudarjal je grofu in grofinji, 
kako ga žalosti, da ne more svojej materi na stara leta, kakor bi hotel, 
pomagati. Slednjič pa poprosi grofa dopusta, da jo za več dnij obišče. 

y,Rad Vam ustrežem z desetimi ali štirinajstimi dnevi," odvrne prijazno 
grof. Jaz sem z Vašim podučevanjem jako zadovoljen, in veseli me, 
ako Tam morem skazati kakšno Ijubav. Tudi za Vašo službo, za ktero 
ste letos prosili, potegoval sem se osebno pri gospodu ministru in upam, 
da jo dobite. Ako prejmem med tem, ko ste Vi dom&, kako poročilo, 
naznanim Vam nemudoma Vašo " 

Grof še ni bil zadnje besede izgovoril, ko se vrata odpr6, in kon- 
dukteur naznani, naj izstopijo. Tako je bil govora konec. Vogrin pa je 
še le prav za prav zdaj začel premišljevati o negotovej svojej osodi. Vse 
upanje je stavil edino le na svojo prošnjo za službo in v Olgino ljubezen. 
Na ta dva stebra zidal si je naš rojak svojo srečo , a baron Bobert mu 
jih je izpodkopaval in podiral! 

Baron Benda si je smatral za svojo prvo in največjo nalogo, da 
uni^i svojega tekmeca in političnega nasprotnika. Pisal je bil, kakor 
v^mo, gospodu vitezu Skenovskemu ter začel hud boj proti Vogrinu. 
Prepričan je bil, da bode pismo njegovo več pomagalo, kakor pa ko bi 
skušal v Porečah spraviti Vogrina iz Olgine družbe. Ako ne dobi Vogrin 
stalne službe, uničen je ves njegov up, in zatrta je Olgina ljubezen. 
Zmaga Robertova je tedaj sijajna, kajti potčm pride gotovo Olgina roka 
in srce zmagovalcu v last. 

S takimi mislimi bavil se je baron Bobert prve dni po Vogrinovem 
odhodu. To bombo hotel je vreči med Olgo in Vogrina ter tako za- 
treti na veke njuno tajno vez. Od zadnjega večera ni Bobert več tako 
pogostoma zahajal k Skenovskim, kakor poprej. Saj je vedel, da ne bije 

17 



242 

zd-DJ Olgino srce, a tudi uvidel, da goji gosp& Skenovska sama njemu na- 
sprotne nazore. Vsakokrat pa ko je prišel v Olgino obližje, krvaTelo mu je 
srce, spoznavaj6č, da je ono bitje, po kterem zdaj sam neskončno hrepeni, 
udano njegovemu največjemu sovražniku ! Zatorej se je rajši izogibal 
Olgine druščine, željno pričakuj6č trenotka, ko bode mogel slovesno in 
zmagonosno naznaniti, da je uničena Vogrinova bodočnost in da je ne- 
smiselna — Olgina ljubezen! 

Olgi in Kihardu pa je bilo zopet jako ljubo , da se jima odteguje 
baron Kobert. Vedno sta bila skupaj brat in sestra , ter delala načrte 
za bodoče dneve, ko pride Vogrin. Cestokrat sta s^ o njem pogovarjala, 
vzlasti pa o njegovem odločnem vedenji proti Robertu. Osobito Olgi se 
je bil Milko s tem še bolj prikupil, a tudi Bihard je bil odslej z4-nj 
ves zavzet. 

„Ali ti je dr. Vogrin zaržs obljubil, da pride k svojej materi domii 
in potem k nam v Poreče?" vpraša v soboto jutro, tretji dan po odhodu 
Vogrinovem, Olga svojega brata. 

„J)k, obljubil mi je, da pride," odgovori Kihard, „ali kteri dan, mi 
ni rekel. Sploh pa ni natanko določil, ali pride v kratkem ali še le proti 
koncu tega meseca. Iz njegovih besed pa bi tudi lahko povzel, da že 
pride danes, a to ni gotovo." 

Takega neodločnega odgovora ni bila sevMa Olga vesela. Zatorej 
je vsa nevoljna sama pri sebi tak6-le sklepala: „Ako me imi Vogrin 
i*ad, pride gotovo danes, ako ne, ne bode ga tako hitro!" 

Bilo je ravno istega dne popoldne, ko so sedeli Olga, Bihard in mati 
na vrtu v utici. Solnce je celi dan gorko pripekalo! Bila je o tem času 
najhujša poletna vročina. Bližal se je kres ali bil prav za prav že tu, 
k-BJti prihodnji pondeljek smo že imeli 24. junija, t. j. dan sv. Janeza 
Krstnika. Vsak je torej iskal pred pekočimi solnčnimi žarki hladne 
sence. Tudi Skeuovski so se bili danes popoldne vsi skupaj zbrali v 
hladnej, zelenej utici. Mati je vezla, Olga pregledovala francoski list: 
„La mode universelle", Bihard pa je študiral koroški zemljevid, ugibaj6č, 
kam bi najprej napravil daljši izlet. 

„Glej Olga, ta le pot bi bil kaj pripraven!" izpregovori po dolgem 
molku Bihard, kaž6č v zemljevidu na črto, ki je vodila iz Vrbe prek 
gore v Božno dolino. „Tu si ogledamo najpoprej kopel Vrbo na zahodnem 
konci našega jezera, pot^m gremo na vrh, od koder se vidi v Božno do- 
lino, in proti večeru že pridemo lahko zopet doraii." 

„To je pametna beseda, Bihard," pristavi hitro Olga in prisede k 
bratu, odloži vši svoj modni journal. „To bi bilo vse kaj drugo, nego pa 
vedno domd sedeti in se nikamer ne ganoti! Glej, mama, sem le na 
zemljevid! Ali bi to ne bil lep izlet: Od tod v Vrbo, pot^m na td-le 
vrh in nat6 prek tega hriba v Božek do Drave ..." pri teh besedah pa 



243 

kaže materi s svojimi belimi prsteki na ona mesta, ktera je imenovala. 
„Je-li da greš Ti z nama? Kaj ne, mama?" 

^Zakaj pa ne, saj ni daleč! Ali, ali nekoga moramo se vendar le 
seb6j imeti! Kaj misliš, Eihard?" vpraša mati svojega sina. 

„Koga naj vzamemo seb6j ? Menda eel6 barona Roberta ?" odgovor 
nagloma Bihard ter pogleda po strani in skrivši svojo sestro. „Ta itak 
nikamer drugam ne gre kakor k večjemu v Celovec k svojim tovarišem. 
A njega sploh ne potrebujemo pri svojih izletih ! Nekaj dnij sžm in ako 
se ne motim, že odkar so nas Konarski obiskali in sta se bila on in 
dr. Vogrin malo o politiki sprla, obnaša se baron Robert čudno proti 
nam. Glavo svojo nosi še zdaj bolj po konci kakor prej, in mene skoro 
cel6 prezira. 

„Tudi jaz sama že opazujem,^ odgovori nat6 mati, „da se je baron 
Robert izpremenil v svojem obnašanji. Tudi ne zahaja te dni več tako 
pogostoma k nam kakor sicer. Morda ga je žalilo, da sem Vogrinove 
nazore o političnem življenji v Avstriji odobravala." 

„Vogrin je govoril resnico," pritrdi zdaj Olga. „Njegov navdušeni 
govor je mene cel6 prepričal. Njegov narod se mi usmili. Jaz čislam 
in ečnim Vogrina zaraditega, ker ga tako ljubi in se z&-nj odločno in 
ognjevito poteguje. Le pomisli, kako nežno in fino je govoril Vogrin, a 
kako grdo in nesramno je napadal Robert njegov narod ! 

„To je res," odvrne hitro Rihard. „0d tega časa tudi jaz Roberta 
več ne maram. Iz njega govori neznosen chauvinisem. Povzdiguje se, 
kakor da bi bil Bog v^ kaj, a to še ni vse, ako je človek Magyar in 
in ogerski magnat. Tem bolj mi je pa že od nekdaj dr. Vogrin dopadal, 
in reči moram, da mi je ljubši eden Vogrin, kakor deset takih baronov, 
kakov je Robert. Zatorej pa že tudi težko dneva in ure pričakujem, ko 
pride Vogrin na svoj dom in pot^m k nam v Poreče." 

„Kaj mi praviš Rihard?" vpraša mati, vsa iznena(iyena po zadnjih 
besedah. „To mi je cel6 novo. Kdaj pride Vogrin in odkod ? Jaz tega 
ne razumem." 

„Vidiš mama, to je tako," začenja zdaj sin materi razlagati. „Dr. Vogrin 
mi je rekel, ko je bil zadnjič pri nas, da hoče gospoda grofa za nekaj 
dnij dopusta prositi. Nat6 sem ga jaz poprosij, naj me potčm večkrat 
obišče ter me s svojo lepo domovino seznani. In baš zdaj sem gledal 
po zemljevidu, kteri izlet bi najprej napravila; zakaj jaz mislim, da že 
pride Vogrin v kratkem na svoj dom in pot^m hitro k nam v Poreče." 

Čuden se je dozdeval materi Rihardov načrt. Zavzela se je vsa nad 
to novostjo. Takoj jej je šinola neljuba slutnja v glavo , da ne bode to 
nič dobrega, ako še pride zdaj Vogrin v njihovo dnižbo. Kaj bode rekel 
baron Robert ? Ali bode on to mirno prenašal ? Kaj bode z Olgo, ako še 
dalje občuje z Vogrinom ? Že zadnjič jo je Robert nekako hudo pogledoval, 

17* 



244 

ko je bila z Vogrinom sknpaj z yrta prišla, a kaj bode še le zdaj, 6e si 
je Vogrin kakor navlašč dopust izprosil, da z njo občuje ? On bode biral 
v Dolah na onem bregu jezera, Eobert pa tu. Vogrin bode po dnevu 
na ta kraj jezera in še cel6 k nam zahajal, a kaj si bode mislil Bobert 
pri tem?! Ali ne bode takoj spoznal, da Olga ljubi Vogrina, in rekel, 
da ga mi naylašč k sebi vabimo, zat6 da bi se njega« samega odkrižali ? 

Take nagle misli in hude slutnje rojile so zdaj skrbnej materi po 
glavi. A kaj si je hotela? Ali ga ni zadnjič tudi sama vabila, naj 
jo pride zopet enkrat obiskavat? Ali ga ni povzdigovala in hvalila, ker 
jej je zadnjič proti Robertovim napadom iz duše in srca govoril ? Dš, 
vse to je ona rčs storila! Ali ko je premišljala, kake nasledke bi 
utegnola imeti ta prijaznost, to enako mišljenje in odkrito prijateljstvo 
z Vogrinom, obžalovala je, da ni zakrivala svojih notranjih čutov proti 
njemu. Zakaj ga je vabila, zakaj se mu je kazala tako udana in prijazna ? 

Mati je hotela svoje pomisleke ravnokar tudi Sihardu in Olgi na- 
znaniti. Sina je še mislila posebej posvariti, da je nepremišljeno ravnal, 
ker je vabil k sebi Vogrina : kar prileti služkinja in naznani, da je prišel 
oni gospod, ki je bil zadnjič z grofom Konarskim tu. , 

^Vogrin je prišel, Rihard," vzklikne veselo Olga in vstane, kakor 
da bi ga hotela iti pozdravljat. Rudečica oblije njeno lice, in srce jej jame 
močno biti, kajti zdaj je uvidela, da jo ljubi ; saj je prišel še danes, kakor 
si je sama mislila. Hitela bi mu naproti in ga objela, kakor objame 
žena svojega moži, ki pride iz daljnega, nevarnega potovanja, a sra- 
mežljivost devičja jo je ustavila, in povšeči jej je bilo, ko odvrne Rihard : 

^Ostanite tukaj, mama in Olga; jaz grem p6-nj in ga privedem 
s^m v utico, saj je tu prijetnejše sedeti nego v zaduhlej sobani.^ 

Rihard je kar skočil, in ko bi trenol, bil je pri Vogrinu. Samo 
veselje in notranja udanost gnala ga je k svojemu nekdanjemu učitelju. 
Zdaj se napotita obadva skozi vrt v utico, in bila sta prej tam, nego je 
končala mati svoj poduk, kako se naj vede Olga proti došlemu gostu. 

„Dober dan, milostljiva gospi in mila gospica,^ pozdravi Vogrin 
naši znanki globoko priklonivši se ter gospč roko poljubi. ^Čudili se 
bodete, da sem že zopet tu pri Vas, milostljiva gospd, a danes me je 
privedel k Vam poseben namen. Kakor Vam je gotovo že gospod Rihard 
povedal, namenil sem se bil, da na več dnij svojo drago mater obiSčem. 
To sem pa kar storil, kajti gospod grof mi je dal takoj dopust. Danes 
predpoldnem bil sem že dom& t&m-le v Dolah. Ker ste mi pa, milost- 
ljiva gospž, dovolili, da Vas smem obiskati, storim to takoj prvi dan. 
Smatram si namreč za najprijetnejšo svojo dolžnost, da se zahvalim za 
Vašo gostoljubnost in Vam izrečem svoje največje priznanje za Vaše na- 
rodno mišljenje. Oni trenotki mi ostanejo vedno v najlepšem spominu, 
ko ste mi Vi zadnjič sami priznali, da sem Vam iz srca govoril in da 



245 

» 

Vi enako z men6j mislite in Čutite. Ne bil bi mislil, da hrani kdo y 
Porečah tako plemenite, pravične nazore, in da bije tudi tu, ? tem blišči in 
bleska, narodno srce za mojo ubogo domovino!^ 

, Vesela je bila gospA SkenoTska teh besed, in vse prejšnje slutnje 
in hude misli so jo mahoma zapustile. Zopet je čutila prejšnjo nagnenost 
do Vogrina. Badovala se je, ko se je m#gla pot^m z njim pogovaijati 
o slovanskem nartduem življenji. Tudi Olga se je danes udeleževala 
njunih pogovorov in dajala v vsem le Vogrinu prav, a seveda ne toliko iz 
prepričanja, kakor pa zat6, ker ga je ljubila. 

Bazpravljali so o mnogih stvarčh. Govorilo se je o izletih, o lovu, 
o ribai-stvu na jezeru, o raznih podjetjih koroških rojakov, Nemcev in 
Slovencev, največ pa o trgih in mestih, o gorah in dolinicah, ktere bi 
to poletje lahko obiskavali. Bihard je bil neizmerno vesel, vidčč, da se 
zdaj neh& njegovo enolično in pusto življenje. 

„Pravega namena, zakaj sem prišel k Vam, milostljiva gospd, pa 
še vendar nisem povedal,^ pristavi po daljšem razgovarjanji dr. Vogrin. 

„Kaj pa še imate lepega? Kakšen namen pa Vas je privedel k 
nam ?^ vpraša radovedno gospica Olga. ^Gotovo nam imate kaj novega, 
in to veselega o samem sebi poročati!" In td gleda Olga nepremično 
Vogrinu v oči, pričakujoča, da jej radostno odkrije, da je že dobil stalno 
službo, za ktero je prosil. 

A o tem ni bilo ne sluha ne duha, temveč Vogrin naznani na- 
vzočim, da jih je prišel vabit, naj gred6 jutre z njim gledat najlepših 
prizorov, ktere more tujec videti pri Slovencih. 

Vsi ga kar strm^ pogledajo, prašujoči, kaj bi neki to bilo; in 
potčm ga poslušajo vestno, ko jim je pravil sledeče : 

„ Jutre v nedeljo, dne 23. junija, je predvečer sv. J a n e z u K r s t- 
niku. Ta večer netijo naši Slovenci kres, to je oni sežigajo ognje po 
gorah in gričih, na hribih in holmih. Vsaka gora, vsako brdo im& ta 
večer svoj ogenj. Ni lepšega nego gledati, kako plapolajo in se vzdigujejo 
ognjeni slopi proti nebu , ter opazovati šege in navade prostega naroda 
pri teh nočnih svečanostih.'' 

In nat6 jim jame Vogrin razlagati pravi pomen tega večera. On 
jim dokazuje, da govori iz teh običajev nad tisoče let stara preteklost 
našega naroda. V sivej, poganskej starodavnosti častili so naši slovanski 
pradedje solnčno božanstvo, in ta običaj ohi-anil se je do današ- 
njega dne. Saj še dandanes ljudstvo govori: „0 kresi se dan obesi^, 
in to je prej in slej po več tisoč letih pomenjalo, da začne o tem času 
solnčna moč pojemati. In v istini, kres se vrši tedaj, ko je solnce 
največjo moč razvilo ter došlo na vrhunec svoje gorkote in veličanstva! 
Naravno je torej, da so naši pradedje solncu tedaj, ko se je Zemljanom 
v največjej krasoti in moči pokazovalo, doprinašali slovesnih žrtev. 



246 

„A ta obiraj ne živi le v SloTencih tu ua Koroškem, ** nadaljuje 
Vogrin, „temveč to šego nahajamo pri vseh Slovanih na jugu, severu in 
zapadu. Pri Vas, milostljiva gospa, imenujejo to svečanost ^sobotka", 
in ona se cel6 z našim kresom ujema. Da pa visoka gospoda pravi slo- 
venski kres spoznava, vabim Vas, da greste jutre zvečer z men6j na 
6ni-le grič nad Dolami. Z njega se vidi celo Vrbsko jezero in vse zna- 
menitejše gore, na kterih bodo goreli veliki kresovi." 

„Da, mama, to bode lepo, to hode krasno i"^ pristavi nagloma Olga. 
„Saj gremo vsi z gospodom doktorjem, ali ne V Glej, jaz še nisem nikdar 
videla takih kresov, o kterih pripoveduje gospod doktor!** 

Gosp6 Skenovskej so se jeli vzbujati lepi spomini iz njenih mladostnih 
let. Živo jej je stopilo pred očf, kako je ona, deklica še kakor zdaj Olga, 
hodila na Češkem ta večer na bližnji mestni liolm ter gledala, kako so 
netili kres njeni rojaki. A pravega pomena temu sežiganju še ni vedela 
do danes. Vogrin ga jej je bil prvi razložil. Ona je vedno mislila, da 
spominjajo ti ognji le na one čase, ko je krvoločni Turek pustošil po 
naših krajih, domišljuj6ča si, da so ubogi kristjani le s takimi ognji na- 
znanjali od gore do gore prihod Ijutih nevernikov. 

Vzbudila se je torej zdaj tudi v njej želja, da si pogleda ta stari 
slovanski običaj in se po toliko letih zopet osebno udeleži kresovega se- 
žiganja. 

„Naj bo, pa gremo gledat, kako netijo Slovenci kres, in gospod 
doktor bode naš vodja," odgovori mati na Olgino vprašanje. 

Pri teh besedah poskoči deklica same radosti in mater iskreno po- 
ljubi, rek6č, da jej je ona napravila s tem veliko veselje. 

„A tudi mi sami bodemo velik kres zanetili in po svoje povzdigo- 
vali to lepo svečanost," dostavi Vogrin. „Da nas bode pa več skupaj, 
bi pa prosil milostljivo gosp6, da povabite tudi gospoda barona Bendo. 
A jaz vzamem seb6j, ako mi visoka gospoda dovoli, gospod'a dr. Sirnika, 
tukajšnjega Vam itak znanega zdravnika, ki je moj rojak in nekdanji 
šolski tovariš." 

„Sloboduo Vam, gospod doktor, da povabite, kogar hočete," odvrne 
gospš. ^Meni je cel6 ljubo, ako dojde tja tudi dr. Sirnik. Mi smo se 
z njim že do dobra seznanili ; on je kaj olikan mož. Tudi barona Ro- 
berta hočem povabiti, naj z nami gre, ali o njem ne v^m, kaj stori. 
Njemu ni mnogo do takih svečanostij, ktere priprosto ljudstvo uapravlja. 
On je, kakor sodim, nasprotnik vsem tem narodnim običajem in ljudskim 
spominom !" 

„Temu se ne smemo čuditi," pritrjuje dr. Vogrin, „ako pomislimo, 
da ni baron Benda iz ljudstva vzrastel in nikdar ne med njim živel. 
Sploh pa smatrajo magyarski plemenitaši priprosto ljudstvo onim nizkim 
stvorom, ki naj le trpi in si v potu svojega obraza služi kruh. Ono jim 



247 

naj le hlapčuje brez vsake omike, zat6 da ga lažje zlorabijo v svoje 
namene!'' 

S tem je napeljal Vogrin govorico na drugo stran. Začelo se je 
razpravljati o socijalnem vprašanji, ki je danes skoro povsod na dnevnem 
redu. Vogrin ni bil demokrat v navadnem pomenu besede, ali on je 
ljubil priprosto ljudstvo, vzlasti pa svoje slovensko ; zakaj vedel je, da še 
ono hrani nepokvarjeno moč in čilost v sebi! 

Ko je nat6 Vogrin razložil, kakšno je razmerje priprostega ljudstva 
na Ogerskem, in dokazal, kako brezdno loči ogerske magnate in grajščake 
od prostega naroda, zasuče se govor na naše, osobito šolske razmere. 
Oospž Skenovska se je ujemala z Vogrinovimi nazori, da je krivo in cel6 
neopravičeno, ako se ljudstvu po šolah in uradih vsiljuje tuj jezik, kakor 
se to dandanes godi. Tudi ona je poznala svoj narod ter dejala večkrat, 
da je bilo v prejšnjih letih tudi na Oeskem tako, ali vsakokrat je pri- 
stavila, da nastopijo i Slovencem boljši dnevi, v kar Bog pomozii! 

Tudi Rihard in Olga sta se udeleževala teh pogovorov, a ne v na- 
sprotnem pogledu. Njuna mati je namreč na mišljenje svojih otrok tako 
uplivala, da sta se fant in dekle vedno le potegovala za njene nazore. 
A tudi dr. Vogrin je deloval v istem pravieoljubnem in spravljivem 
smislu na svoja učenca, ter jima bil kolikor naogoče utisnol v srce svoje 
nazore o ljudstvu in o narodnostih. In glej, danes je bilo Vogrinu kaj 
lahko pri srci, vidžč, da se skladajo vsi, gospi Skenovska, Rihard in Olga, 
z njegovimi idejami. Ta edini slučaj ga je stotero odškodoval za ves 
trud, ki ga je imel s podučevanjem. V teh trenotkih je pozabil na svoja 
uboga dijaška leta na Dunaji ; povzdigovalo ga je prepričanje , da je 
ukoreninil v dveh srcih blago sočutje do svojega roda! 

Kakor pa človek, razgovarjaj6č se s svojimi somišljeniki, ne čuti, 
kako hitro ure in minute v večnost tek6, tako je bila tudi naša družba 
izpregledala, da je že bilo zat6nolo solnce. 

„Zdaj smo pa zamudili planinsko žarenje," vzklikne na enkrat Olga. 
„A to nič ne d6. To prikazen lahko večkrat vidimo, takih zanimivih 
pogovorov in vprašanj pa se človek le redkokrat udeležuje. Mnogo 
ste nam, gospod doktor, o svojem narodu povedali ter nas v marsičem 
podučili. Če je pa povrh še Vaše ljudstvo tako vztrajno in trdno kakor 
Vaše gore, tako fiepopačeno in čisto kakor vodovje Vrbskega jezera, 
pot6m bode pa tudi svoj cilj in smoter doseglo. Prišlo bode do blago- 
stanja in omike ter delovalo z drugimi narodi vred na prospeh vesoljnega 
človeštva. Tedaj ga pa bodo tudi vsi ljubili, kakor ljubijo zdaj njegove 
krasne gor6!" 

Za te prelepe besede se Vogrin gospici Olgi posebej zahvali ter 
vstane, da bi se poslovO. A gospd Skenovska ga ustavi, povabivši ga 
na čaj, s kterim se je noc6j v utici postreglo. 



248 

^Jutre zvečer o tem času pa pijemo čaj pri kresu tam le na onem 
hohnu," pristafi Vogrin posla vljaj6č se pozno v noč od gostoljubne 
druščine. ^Visoko gospodo pričakujem jutre zvečer z mrakom vred. 
Dr. Sirnik Vas bode vzel v svoje varstvo ter preveslal na oni breg, kjer 
Vas hočem sam sprejeti.*^ 

Tem besedam so vsi radostno pritrdili, in Vogrin je odjadral ve- 
selo domd. 

Tema je krila zemljo, ko je Vogrin, pripenši svoj čoln na onem 
bregu jezera, korakal proti domu. Njegova rojstna hiša je stala kakih 
pet minut od Vrbskega jezera na majhnem griči. Vogrin stopa po malem 
navkreber, premišljuj6č, kako veselo je današnji popoldan preživel. Zdaj 
postoji, da se malo oddahne, in zida si zlate gradove v oblake. Zdaj 
koraka zopet naprej in postoji vdrugič, bil je že blizu hiše: kar zasliši 
na enkrat, da trka nekdo na okno! 

Po prstih stopa zdaj okoli ogla, in tu zagleda podobo, ki ob oknu 
sloni. Mirno posluša, opazuj6č z bistrim očesom, kdo bi bil; a bilo je 
pretemno, podobe ne more spoznati. Zdaj čuje tiho klicati : Rezika, 
Rezika! ali odgovora ni. Vse je zopet mirno kakor v grobu. Nekaj tre- 
notkov še, in prikazen potrka zopet na okno, a v tem hipu priskoči 
Vogrin in zgrabi človeka. Ponočnjdk pa je bil mož, a to krepke postave. 
Obrnovši se poprime z obema rokama Vogrina in ga vrže od sebe na 
tla, a sam se izgubi brez glasu v nočnej temini! 

Na krik in klic Vogrinov priletite mati in sestra prestrašeni iz hiše 
z lučjo v roki in pomagate Vogrinu na noge. Hudo ga je bil vrgel pre- 
drzni postopač, a k sreči se mu ni bilo nič nevarnega zgodilo. Le udaril 
se je na desno stran, kamor je bil padel, tako da je komaj dihal ; padec 
ta je še dva dni dobro čutil, če tudi o tem ni pravil nikomur. 

Mati ni vedela, kdo bi bil prišel pozno v noč Reziko klicat; kajti 
iz vasi ni nobeden fant hodil k njej vasovat. A deklica je takoj pove- 
dala, da jo že več večerov nekdo nadleguje. Ce se ne moti, bil bi to 
neki vojak iz Poreč, ki tam stanuje, kamer nosi ona jajc in masla 
na prodaj. 

^Jaz mislim, da je sluga nekemu častniku, ki je prišel prve dni 
tega meseca v kopel. Zdi se mi, da sta gospod in sluga z Ogerskega. 
Jaz nisem nobenemu nikdar lepih besed ponujala, a sluga me vselej nad- 
leguje, kedar koli v Poreče pridem." 

Tako se opravičuje Rezika briš6č si debele solze, ki so jej tekle po lici. 

„Zakaj pa nisi materi o tem ničesar povedala?" vpraša jo resno 
brat Milko. 

„Ni se mi zdelo vredno, da bi bila o tem pravila materi. Saj sem 
mu bila sitnežu prepovedala, naj ne hodi trkat, ter si sploh mislila, 
da bode sam vse opustil, ako vidi, da z men6j nič ne opravi." 



249 

NaW je Vogrin sestro dobro podučil. Zapovedal jej je pa tudi, da 
ne sme v Porečah ye6 v ono hišo hoditi, kjer stanujeta isti častnik in 
njegov sluga. Sicer os,tane pa tako odslej nekaj Časa on sam dom^ ter 
hoče skrbeti, da bode po noči vse mirno oioli njegovega stanii. 

To se je rčs zgodilo, in od istega večera ni hodil nikdo več trkat 
na dekličino okno. Ali vsaka, najbolj pa srčna izguba išče svoje maščevanje, 
in to je izkusil tudi Milko Vogrin ! 

Prihodnji dan v nedeljo bilo je vreme , kakoršnega si kmet kakor 
mestjan o kresovem želi. Vse je kazalo, da bode gorkemu dnevu sledil 
tih in miren večer brez vetra in sape. In tako je tudi bilo. Solnce je 
popoldne jako hudo pripekalo, kakor da bi si hotelo nanošene gromade 
že po dnevu samo ožgati. Tam pa tam se je sicer prikazal kak črn 
oblačič, a je zopet hitro izginol. Le proti večeru so se Karavanke s 
temnimi oblaki pokrile, in tudi Dobrač je dobil svoj klobuk. Kmetje so 
sklepali iz tega, da pride pozno po noči dež, a kresovi se bodo vendar 
še lahko mirno in brez vse skrbi sežigali. Zatorej so se vršile v Dolah 
največje pripi-ave, da zapalija na ta večer ogromen kres. 

Ponosni so bili Doljani, da je vzrastel iz njihove srede tak gospod, 
kakoršen je bil dr. Vogrin. Cžla fara še ni izredila možd, s kterim bi 
se bila tako ponašala, kakor z Vogrinom. A ta pa je bil tudi zd-nje 
pravi mož! 

Vogrin ni nosil glave po konci, ko je prihajal še dijak latinskih 
in visokih šol v počitnicah domti. Z vsakim je rad govoril, za vsakega 
je imel lepo besedo, in njegova ponižnost je vsem vaščanom in sosedom 
tako ugajala, da so ga vedno k sebi vabili, danes ta, jutre drugi. 

Večkrat so prišli tudi vsi veljavnejši kmetje cele občine skupaj. 
Pri takih prilikah jim je razpravljal Vogrin lepo po domače, v lahko 
umevnem jeziku dnevne novosti ter jih podučeval o vsakdanjih potrebah. 
A ne samo z besedo, temveč tudi z dejanjem širil je on narodno zavest 
med svojimi vaščani. , 

Ko je prišel Vogria kot vseučiliščni dijak prvokrat v velikih po- 
čitniciah domu, naročil si je več slovenskih časopisov. Te liste je najprej 
svojim vaščanom sam prebiral in razlagal, a potčm jih razdelil med nje. 
V kratkem je toliko dosegel, da so si premožnejši kmetje sami takih 
listov pribavili, in sicer se je eden na tega, drugi na onega naročil. Tudi 
knjige družbe sv. Mohorja delil je. Vogrin med moške in ženske, vzlasti 
pa je dekletom z njimi ustrezal. In glejte, uspeh Vogrinov je bil velik : 
Njegova vas je zaslovela gledč narodne zavesti in ljudske omike na slo- 
venskem Koroškem! 

Z malim trudom je Vogrin mnogo dosegel, veliko koristil. A zatč 
so pa tudi spoštovali in ljubili Doljani svojega študenta in gospoda ! 



260 

To nagnenost so vaščanje tudi danes Vogrinu v velikej meri ska- 
zovali. Ko je prišel Milko t soboto domu, obiskal je hitro vsakega so- 
seda. To je lahko v kratkem opravil, ker so Dole majhna vas. Kogar je 
le obiskal, vsak ma je po našej slovenskej navadi ponudil jedi in pijače. 
Povrh ga je še povabil, naj pride v nedeljo večer netit kres gor na grič , 
kjer se hočejo vsi, mladi in* stari, moški in ženske, skupaj zbrati. 

Veliko veselje so imela dekleta, ko jim je bil Vogrin obljubil, da 
pride kres sežigat. Tem večja pa je še njih radost postajala , ko jim 
on v nedeljo popoldne naznani, da pridejo z njim tudi gostje iz Poreč, 
in sicer visoka gospoda z Dunaja, pri kterej je on nekdaj podučeval. 

„Tudi žlahtna gospoda bi rada videla nase navade in šege pri kresu ; 
zatorej sem jih na današnji večer povabil sfem v Dole," pristavi nap68led 
Vogrin, posvetujčč se z vaščani o kresu. „Zdaj pa le glejte, dekleta iii 
fantje, da bode kres lepo gorel in visoko plapolal. C61a okolica naj vidi, 
da je kres v Dolah največji in najlepši, kar bode tudi v istini ; zakaj pri 
nobenem ne bo zbrane tako lepe in visoke gospode, kakor pri našem!" 

Ognju enako hitela je ta novica od hiše do hiše, in vsi so je bUi 
veseli. Zaraditega so pa tudi sila veliko drv pagromadili na griči ter 
obvili polena s smolo in slamo. Kakor se je visoko vzdigovala proti 
nebu gromada, ktero so pred Trojo zgradili Ahilej in njegovi Myrmi- 
donci, da se sežg^ na njej truplo Patroklejevo in darovane mu žrtve, taka 
je bila tudi kresova gromada, ktero so nanosili Doljani na večer pred 
sv. Janezom Krstnikom. 

Ko je zašlo solnce in odzvonilo „večno luč" v bližnjej crkvi : Ma- 
rija na Otoce, prihajali so vaščanje na holm h gromadi. Cela vas bila 
je že zbrana. Tudi Rezike, Vogrinove sestre, in njegove matere ni manj- 
kalo v druščini. Le Vogrina in njegovih gostov so še vsi pričakovali. 
Radovedno so se popraševale deklice, kakšna je ona gosp^ in gospica, o 
kterih je Milko pravil, da pridete h kresu. Ni trajalo dolgo, in gostje 
se približajo. Zdaj so videli fantje in dekleta, da so imeli oni prav, ki 
so trdili, da vabi Vogrin gotovo le lepo in bogato gospodo v vas! 

Po prvem pozdravu so se gostje takoj vsem vaščanom prikupili. 
Gospd Skenovska in gospica Olga kakor tudi Rihard niso znali sicer slo- 
venski, ali naš sedanji zarod na Koroškem ob nemškej meji, okoli Ce- 
lovca in ob Vrbskem jezeru, razume in govori tudi nemški. Zatorej se 
je med gosti in vaščani vnela živahna govorica. Vzlasti se je prikupila 
gospi Skenovska, ker je tam pa tam v svoj govor češke besede in c61e 
stavke vpletala. Osobito veliko ste pa govorili ona in Olga z Vogrinovo 
materjo in njegovo sestro Reziko. Tudi zdravnik dr. Sirnik se je vaškim 
deklicam takoj priljubil, kajti bil je sin našega ljudstva ter vedel, kako 
36 mora občevati s slovenskimi deklicami! 



251 

Med tem pa ko so se vaščanje in gospoda med seboj pogovarjali, 
začeli so že okrog po holmih in gorah goreti kresovi. Zdaj se je vzdiguol 
vzadi nad Porečami velik plamen, in njemu na desDO in levo kazali so 
se majhni ognji. Tam daleč oa zahodu se je videla kakor zvezda go- 
reča pičica ; to je bil kres na visokem Dobrači. A kaj je pa to tam na 
vzhodu ? Kakor da bi se goreča mesečna krogk vzdigovala izza ftastega 
Obirja, takov blišč je odseval z uj^govega vrha. A to ni bila polna luna, 
ampak kres je plapolal ondi proti nebu, kaž6č, da ni vrha, kamer bi ne 
nesel Slovenec svojega ognja ! 

„Zdaj moramo pa tudi mi, dekleta in fantje, kres zapaliti,^ iz- 
pregovori Milko. „Edo ga bode pa noc6j ožgal? Tedaj ko sem še bil 
jaz mlad dečko dom^, bila je med fanti in dekleti lepa navada, da je 
najkrasnejše in najljubeznivejše dekle iz vasi zanetilo kres. In ako se je 
dobro ožgalo in je začel plamen takoj visoko švigati, bilo je to znamenje, 
da se ona deklica prihodnjo zimo srečno omoži.*^ 

,,To je res, gospod Milko, ^ klicale so zdaj deklice in fantje. 

„Tudi jaz se še spominjam," pristavi Vogrinova sestra , „da se je 
lepa Blaževa Jelica še tisto leto omožila, ko je bila na tem griči za- 
palila kres. In zarčs takrat je kres gorel, kakor da bi bil človek hišo 
zažgal. Takega ognja kakor tedaj nismo že dolgo videli!" 

Vsi fantje in dekleta pritrjujejo tej opombi in začnejo še med sebčj 
posvetovati, kdo bi naj noc6j zanetil kres. A posvetovanja je bilo hitro 
konec. Zakaj le čno dekle bilo je v celej druščini, ki je vse očarovalo 
s svojo lepoto in ljubeznivostjo! 

Iz posvetovalnega zbora stopi brhek mludeneč, sin Vogrinovega so- 
seda, uaznanjaj6č gospodi, da so vsi fantje in dekleta enega glasii in 
mislij: „Ta čast pripade noc6j le mllostljivej gospici Olgi!" 

Gostje se kar začudijo, da je gospico Olgo doletela ta visoka čast, 
vzlasti se je pa Vogrin veselil, da so se njegovi vaščai\je s to volitvijo 
tako dobro obnesli. A tudi Olgi saniej je ugajala ta poslavitev. In zdaj je 
ona z gorečo plamenico zanetila kres na štirih oglih, radovedno čakajoča, 
kako se bode kazalo prorokovalno znamenje! 

Kakor bi trenol, bila je vsa gromada v ognji. Začelo je prasketati 
in pokati, plamen švigati in plapolati, kakor da bi sama smola in olje 
gorelo. Ogenj je rastel višje in višje , žar se je vzdigoval visoko proti 
nebu, in kakor rakete letale so kvišku iskre iz plamenečega morja. Okoli' 
stoječi fantje pa so med tem vriskali, dekleta in drugi pa častitali go- 
spici Olgi na dobrem znamenji! ^ 

Tako so častili nekdaj v poganskej starodavnosti Slovani svoje solnčno 
božanstvo ter molili žrtvuj6č, da jim milše solnce posije. A tudi dan- 
danes se obrača marsikteri Slovenec, sežigajdč svoj kres, v tihej molitvi 
do pravega Boga^ da bi nam skoro boljše solnce kakor zdaj sijalo! 



252 

Takega kresa še ni videlo Vrbsko jezero, kakoršnega so imeli noe6j 
Doljani. Daleč na stilni stoj6 občudovali so gostje ta krasni ogenj. A 
tem bolj so se še zavzemali, ko jamejo fantje goreča kolesca kvišku me- 
tati ter kotaliti s hriba, med tem ko deklice plesaje narodne pesni poj6 ! 

Oospd Skenovska in Olga se niste mogli teh prizorov dovolj na- 
gledati. Bili ste dr. Vogrinu prav hvaležni, da ju je k tej narodnej sve- 
čanosti povabil. Gotovo bi se i baron Robert ne bil kesal, ko bi bil k 
sežiganju došel, ali on si je rajši kresove prav sam iz Poreč ogledaval. 
Pri tem pa je tudi on imel kres nad Dolami izmed vseh za najlepšega, 
neved6č seveda, da ga je zanetila Olga v Vogrinovem društvu. 

Ko je on tako v noči sam hodeval po sprehajališčih, premišljuj6č 
svojo bodočnost, peklo ga je nekaj v srci. To je bila ona strašna bolezen, 
ktero imenujemo ljubosumnost. Zagrenilo mu je življenje, in v teh bo- 
lečinah in ljubosumnih borbah grozil se je nad Vogrinovo prisiljenostjo, 
ki mu hoče izneveriti bodočo nevesto. Nehot6 in neved6č kaj dela, podi 
se na obrežje, stopi v čoln ter vesla v temi ven na široko jezero. 

Pri kresu v našej družbi pa je postajalo veselje tem živahnejše. 
Vogrin je bil ta večer oskrbel za fante in deklice nekaj pijače, gostom 
pa je njegova mati s čajem in skromno večerjo postregla. 

Med petjem in govorjenjem je bil čas hitro potekel. Tudi ogenj 
je začel pojemati, in okoli in okoli že ni bilo nikjer nobenega kresa več 
videti. Vse to je kazalo, da je že pozno, in r6s bilo je tričetrt na ednajst. 
In zdaj se vsa družba tak6j na odhod pripravi. 

Polagoma so korakali naši gostje navzdol proti Vogrinovemu domu. 
S plamenicami so si morali svetiti, kajti temno je bilo kakor v rogu. 
Le zdaj pa zdaj je pot razsvetlil blisk, prihajaj6č s^m od Karavanskega 
gorovja, kjer so se bUi med tem nakupičili hudourni oblaki. Bliskanje je 
postajalo gostejše, močen veter potegne in — ugasne vse plamenice! 
Gospd Skenovska in Olga zakričite, kajti še hujša tema sledila je svetlej 
luči, ter se oklenete svojih spremljevalcev, gospd dr. Sirnika, Olga pa 
— Milka Vogrina. 

Tako je korakal Vogrin z Olgo, svojo roko v njenej roki di*ž6č, in 
dvoje srečnih src se je spajalo v teh trenotkih. Olga je zdaj prvokrat 
čutila, kako je pritisnol Vogrin njeno roko na svoje ljubeče srce, ter 
spoznala, da jo ržs ljubi. A tudi Vogrin je videl, da mu Olga roke ne od- 
teguje ; in ko mu je rekla, da bi se ona nikjer in nikdar nočne teme ne 
bala, če le stopa na njegovej strani in pod njegovim varstvom , rodi se 
v Vogrinovej duši radostna misel, da čuti njeno srce gorečo ljubezen do 
njega. In v tej blaženosti sklene on, da se hoče boriti za svoje hre- 
penenje, da si hoče pridobiti deklico, za ktero gori njegovo srce, naj tudi 
bliska in grmi, treska in bučf, da se trese zemlja in gore majejo. Tu 
je pozabil Vogrin na svoj stan, na svoje uboštvo, na svojo ničnost! Te 



253 

trenotke se je čutil močnega, nezmagljivega, a vendar se je pretresel, ko 
pri tej priči zabliska in zagrnif, da je vid in sluh jemalo ! 

Blizu je že bila nevihta, ko dospe drugčina do Vogriuove hiše. Tu 
si zopet plamenice ožg6 ter hitijo k jezeru, da bi veslali domii. Ali 
glejte, jezero je gnalo tako valovje, da se je vse penilo. Dr. Sirnik in 
Kihard poskusita sicer, ali bi bOo mogoče veslati prek razljučenega vo- 
dovja, a i\jun čoln vržejo hitro valovi na obrežje, in malo da ga niso 
raznesli. Povrh pa še začne hudo liti, bliskalo je in treskalo, da je bilo 
groza. Družba se mora torej na vsak način vrnoti nazaj na Vogrinov dom. 

Kakor pa ljubeče srce nobene težkoče in nezgode ne pozna, ako 
ima le zaželeno bitje v svojej bližini, tako je bilo tudi z Olgo in Vo- 
grinom. Ne da bi bila tožila o nevihti in hudej plohi, veselila sta se 
še le nad tem naklučjem ter si mislila, da pospešuje sama božja previdnost 
njuno ljubezen! Radostno in smejč se korakata za ostalo druščino. Ži- 
vahni njun pogovor ovajal je veliko medsebojno nagnenost in kazal njuno 
srčno ljubezen. Milko skuša zdaj s svojo suknjo ogrnoti Olgo, da bi jo 
prehudemu dežn ubranil, ter jo stisne bližje n&-se: kar hudo zabliska, 
in svetloba nekaj sekund trajajoča odkrije ljubečo dvojico — bistrim 
očžm barona Eoberta, ki je prežal za grmovjem ob potu ! 

Sobert je bil veslajčč po jezeru sklenol, da hoče opazovati, kdaj in 
kako se vračajo Skenovski z Vogrinovega doma. Nevihta ga je pa dohitela 
na sredi jezera» Valovi ga ženejo na nasprotno obrežje, in tu izstopi. 
Zdaj si poišče kraj, kjer so imeli Skenovski privezan svoj čoln. Tu pri- 
čakuje na skrivnem njihovega prihoda. A ko se vrnejo nazaj, stopi ob 
potu za grmovje, da bi slišal, kaj govorita Olga in Vogrin. Njune be- 
sede pa so mu vse ovadile. Olge še ni videl nikdar tako vesele in zgo- 
vorne kakor noc6j v Vogrinovej družbi. In ko mu je dolgotrajni blisk 
kakor navlašč odgrnol temno zagrinjalo raz ljubeče dvojice, tedaj je bila 
pa tudi polna kupa njegovega trpljenja ! Jedva se je premagoval, da ni 
skočil kakor razjarjen lev na svoj plen, zdrobil svojega sovražnika ter 
odtrgal njegovim krempljem nežno golobico. Zbal se je seveda drugih 
moških spremljevalcev, dr. Sirnika in Riharda, ki sta hodila pred njima 
z materjo. Zatorej se pa zaroti pri vseh dobrih in zlih duhovih , da se 
hoče nad Vogrinom maščevati in ga pri prvej priložnosti kakor gada 
uničiti ! 

Cel6 premočena je prišla vsa druščina pod streho. Tu so dolgo 
čakali, da se izvedrf, a bilo je zastonj. Tudi baron Robert, ki je za- 
sledoval ljubečo dvojico do Vogrinovega hleva, moral je stopiti pod streho. 
Vlegel se je pot6m tja v pojato na listje, kjer je počival, dokler ga ni 
vzdramilo petelinovo petje! 

Ura je že odbila eno po polnoči, a dež ni prenehal. Dnižba se 
odloči, da prenoči na Vogrinovem domu. Milko je prepustil svojo sobo 



254 

gospč Skeiiovskej in Olgi, njegova mati in sestra pa ste se iz svoje sobe 
iimaknoli Rihardu, dr. Sirniku in Milkii. V kratkem je vsak na svojem 
mestu počival, a zvunaj je še vedno bliskalo in grmelo, da so klepetale 
šipe na oknih. 

Kakor pa človek dostikrat ne more zaspati, kedar v nenavadnej 
postelji leži ter v tiijej hiši prenočuje, tako se je godilo noc6j tudi Olgi. 
A povrh jej še pa tudi niso dale spavati srčne rane. Dolgo je premiš- 
ljala o svojej osodi, o Vogrinovej ljubezni, ter uganjala, kako bi se moglo 
uresničiti njeno hrepenenje. Vse misJi in čuti, ki so jo navdajali zadnjič 
domd na Dunaji, prešinoli so njeno dušo tudi noc6j, in razburjeno, lju- 
bezni polno srce ni moglo mirovati. Da si pa glavo in srce malo ohladi, 
napravi si zopet luč, ko je že mati trdno spavala, in išče po miznici 
knjige, da bi si čitAJ6ča misli pregnala. 

In glej, kmalu jej pride knjižica v roke. A kaj je to? Odpre, 
pogleda, čita. Nezapopadno jej je vse. Kaj je to ? — Bil je dnevnik, 
v kterega^^je zapisa val Vogrin svoje čute, žalostne in vesele! 

Olga je dolgo brala, marsikaj večkrat čitala. Včasih se jej je solza 
utrnola, zdaj jej je zopet srce same radosti hitrejše bflo : Deklica je či- 
tala, kako nesrečen je Vogrin, odkar ljubi — svojo Olgo. Noe6j je 
spoznala, da se ni varala o Vogrinovej ljubezni, in zdaj je tudi upala, 
da se uresniči njeno hrepenenje. 

V teh blaženih mislih in upih pa je deklica zadremala, dnevnik na 
prsih držčč, ter spavala sladko, dokler je niso vzbudili zlati solnčni žarki ! 

(Dalje pride.) 



Tvoj sem, Slava! 



JLar 80 me rodili mati mila — Tvoj sem, Slava! 
In dokler me zemlja bo nosila — Tvoj sem, Slava! 
Ako me zahtevaS v boj krvavi med vragove, 
Volja Tvoja bo so izpolnila — Tvoj sem, Slava! 
Tebi i-ad darujem, kar imam in kar zamorem, 
Svoje vse moči in opi-avila — Tvoj sem, Slava! 
Zadnje v smrtnem boji strašnem te besede 
Usta moja bodo govorila: — Tvoj sem, Slava! 
O da mi. nebo bi željo srčno izpolnilo, 
Da slovanska zemlja bi me krila — Tvoj sem, Slava! 

T<me, 



265 



Fčsni dekličje \jubčziii. 



1. Bog nit varaj žar mladostni ! 

V sapab gorkih cvetke mile 

Nežno so iz tal priklile 

Id povsodi i-adost mlada 

Z mičnim smehom y srcih Tlada. 

Glasno jaz mladenka pdjem: • 
,^reča vlada y srci mojem 
Bog mi čuvaj Čut i'ad6stni 
Bog mi varuj žar mlad6stni!" . . . 

Oj le sevaj solnce n&-me 
Glej sfetldbno iz nebd me: 
Kakor luč nebeška tvoja 
Vedno bo ljubezen moja! 

Lepa bo in polna svila 
Čista bo in plemenita 
Vselej bo kot ti žarela 
Vselej bo kot ti vesela! 

Glasno jaz in srčno pojem: 
,,Radost vlada v srci mojem — 
Bog mi čuvaj čut rad6stni 
Bog mi varuj žar mladostni!^* . . . 



3. Zrežer. 

Torej zdaj za gore ideš 
Solnce ti, da jntre prideš 
Zopet lepo, zopet zlato 
Ter žariš čez hrib in trato? 

Oj le pojdi spavat sp&nje 
Oj le pojdi sanjat s&nje — 
Kmalu kmalu zemljo širno 
Noč ovila bode mimo. 

In z neb& lepo vzbujene 
Zrle bodo zvezde m^ne 
Ko pokojna in vesela 
Tu pri oknu bom slonela. 

Solnce solnce, ti v višavi — 
Slika moje si Ijubivi 
A čeprav greš sanjat trudno 
Srce to pa bode budno! 

V njem ljubezen lepa, mlada 

Brez nehanja čute vlada 

Oj le pojdi za gore mi 

Saj bedi mlado src4 mi! . . . 



3. Božiča. 

Boža moja, roža včla 

Oh zakaj si mi zvenela 

Saj pred kratkim kratkim časom 

Bila si odeta s krasom ? 

Tožna gledam liste tvoje — 
Z&-nje joka srce moje! 
In pordsenej solzami 
V prsih nekaj šepeta mi: 

„Vanij varuj, mlada deva 
Zorni svit, ki v srci seva 
Roia ta tedaj je cvela 
Ko Ijub&v te je prevzela!" 

„Varuj se da z rožo malo 
Srce ti ne bo jok&lo 
Varuj, da ljubezen večno 
Cvela bo in cvela srečno!" . . . 

Boža ti, tedaj razcvela 
Ko Ijubav me je prevzela: 
Ti si mrtva, a do groba 
Cvela meni bo zvestoba! . . . 



4. PevaJ peraj pttca mlada ! 

Milo glej! nebo se smeje 
Ptiček pa me gleda z veje 
In ko poje, nežno poje 
Pesen sega v srce moje. 

Bog le v^, o čem prepeva 
Bog le vč, komu žgoleva 
Oh saj plava vse v radosti 
Vse razcvita se v sladkosti! 

Pevaj pevaj ptica mlada 
Saj te vedno slnšam rada 
Radost bolj še v meni budi 
Saj si ti vesela tudi! 

Gledaj ptica, — pesni tvoje 
Jasne so kot pesni moje — 
Poješ-li ljubezen mlado 
Nje skrbi in strah in nado? 

O le poj jo, da veselo 

Petje, v srce bo zvenelo 

Saj te vedno slušam rada — 

Pevaj pevaj, ptica mlada! ... — h — 



256 



Epiške indske pripovedke in pravljice. 

Priobčuje K, Glaser. 
IV. 

ZTest« SftTitrL 

V Madri je živel knez Afvapati, ^ ki je podpiral reveže, vedno 
resnico govoril in se zlobi ustavljal ; ljubil ga je narod. Ker pa ni imel 
zaroda, žalostil se je zel6. Žrtvoval je mnogokrat Savitriji; omehčana 
po molitvah stopi Savitr! iz ognja v človeškej podobi in mu zagotovi, da 
dobi lepo hčerico. In glej ! stara njegova ženica Malavi porodi mu krasno 
deklico, ktero imenujeta po boginji Savitil Ko doraste, se pa joj ! no- 
beden ženin ne oglasi; po dovoljenji očetovem podd se v samotne kraje 
in v kopališča ob Gangi (tirtha). * 

Med tem pa se njen oče domd razgovarja s pobožnim N^radom; 
med pogovorom se pa vrnei Savitr!. NSlrada jo popraša, kam je hodila. 
Ona pa pripoveduje : ^Lepemu kralju Djumatsenu * v (^alvi vzeli so zlobni 
sosedje kraljestvo ; ves žalosten napoti se z ženo in sinom Satjavanora * v 
puščavo; tega sem si za moža izbrala." ^ Nžrada ugovarja tej možitvi; 
dasi je Satjavan vrl možak, ima vendar to napako,, da bode v enem letu 
umrl. Ona se pa ne dd ostrašiti in reče, da ne odjenja; tistemu ostane 
zvesta, kterega si je izvolila. Njen oče se podi k Djumatsenu, in ženitev 
se vrši po postavnih obredih. 

Skromna in ljubezniva ženica bila je S&vitrt svojemu možu. 

Ko se je leto nagibalo h koncu, molila je goreče ; tri dni ni jedla 
ne pila ne spala, da je cel6 onemogla. 

Tretji dan zvečer hoče Satjavan v les; ker se ne di pregovoriti, 
da bi ne šel, spremlja ga ljubezniva ženica. Ko sta sadja nabrala in 
drv nasekala, omedli Satjavan, ženica pa sede in položi njegovo glavo v 
svoje naročje. Zdaj se prikaže mož, rudeče oblečen, črnih in žoltih lic, 
bodečih očij ; v rokah ima uro in zre v Satjavana. Proseče vpraša Sa- 
vitri moža, kdo je in kaj hoče. „ Jaz sem Jama, ^ po druge ljudi po- 
šiljam svoje sluge ; po takega poštenjaka, kakor je tvoj mož, pridem pa 
sam." To izrekši izvleče mu dušo, ki je bila tako velika kakor palček, 
in odide na južno stinn. Neprenehoma je bila Savitri Jamu za petami. 
Vse želje jej je hotel Jama izpolniti, samo ene ne, da bi jej vrnol moža. 
Ker se je pa nikakor ne more iznebiti in ker hoče ona rajši umreti, 



* gospod konjev. ' tirtha so kopališča ob Gangi, kjer se ljudje v svetej Ganginej 
vodi kopljejo in odpuščanje grehov zadob^. * • ki ima bliščeče orožje. * • Uesnico- 
Ijub. ^ Če je deklica čakala tri leta zastonj ženina, sme si v Indih sama iskati moŽR 
— svajamvara. • bog mrtvih. 



257 

kakor brez ljubega Satjavana žiTeti, i& mu Jama dušo nazaj. Zdaj se 
sprebudi. Ker je pa slaboten, pustita sekiro in sadje v lesu in se po- 
dasta domti, on oprt na svojo ženico. 

Djamatsena pa je domš že težko pričakoval svoja ljuba otroka, 
brahmani so ga tolažili, da nista izgubljena. 

Savitri je povedala vse ; pa še več ! njej na ljubo je Jama staremu 
oslepelemu in oropanemu Djumatsenu dal vid, kraljestvo in sto sinov. 

Drugi dan so prišli podložniki in zahtevali, naj se vrne kralj zopet 
v kraljestvo. 

Kdor se veseli te pripovesti, temu se odvzamejo vse nadloge, d4 se 
mu pa vse, kar je popolno. 



Bosenske zanovetke. 

Spisal Bajko Perusek, 

xn. 

ilano v jutru vzdigne se mohamedanec, se opere i zajutrekuje. Ta 
zajutrek sev6da ni bela kava s kifleki, ampak čvrsto si naloži z različnimi 
jedili svoj želodec, kajti po zajutreku do večerje le redkokaj použije i zat6 
se mora zjutraj dobro okrepčati. Kdor svoje polje sam obdeluje, — i teh 
je vrlo malo — gre na. polje ter izkuša istinitost božjih besed, da bode 
moral v potu svojega obraza zemljo obdelovati. Trgovec pa se napoti v 
čaršijo t. j. trg, na kojem so same lesene kolibe, ktere služž za pro- 
dajaluice. Za temi deščarami je nekterekrati tudi zidana magaza « a ne 
ena ne druga nima oken. Od spredaj se odpira tako, da se en del le- 
senega zaklopa vzdigne, drugi pa, ki se zove čepenak, spusti se na v tla 
zabite lesene noge. Namesto firme služi nekterim na papir napisano 
ime pod steklom in v okviru. 

Ko trgovec odpre svoj ducan, pospravi nekoliko svojo robo, sede z 
nogama v uakriž, zapali lulo, srce kavo pa čaka na mušterije (kupce). 
Pri prodavanji mu je redkokdaj treba vstajati, pa tudi dosta ne baranta ; 
ako hoče kdo za to ceno, dobro, ako noče, naj odide. — Mnogokrat vsa 
roba v dučanu ni 100 grošev vredna. Šetal se je enkrat nekakov živuljast 
kristjan po čaršiji in smatral dučane in robo v njih. V enem dučanu 
ni videl drugega kot enega duhandžijo, ki je čakal na koga, ki bi mu 
prinesel tobaka, da ga razreze, ker to je bil njegov zanat. Začudi se 
kiistjan, ker v dučanu nič robe ne vidi, pa vpraša: „A kaj ti aga pro- 
davaS". Turčin se je hotel našaliti, "pa je dejal: ^Oslovske glave, kaj 
ne vidiš?" — Nat6 mu odgovori kristjan: „Clovek bi rekel, da tu ljudje 

18 



258 

radi kupujejo oslovske glave, ker jaz v tvojem du6anu oe vidim več od 
ene same!" — 

Manj miren život imajo rokodelci, na pr. opanfarji, jermenarji, kot- 
larji, ključarji, krojači, sedlarji itd., in ti rokodelci imajo svoje delavnice 
skupaj v enej ali v več ulicah čaršije. Vsi ti rokodelci sed6 delajo. V 
teku dneva ga obiskujejo prijatelji, činovniki, vojniki (kar jih je Se ostalo) ; 
z njimi pije kavo in pošilja goste oblake dima v zrak, in marsikdaj se- 
dijo ti obiskovalci po celo uro v dučanu, pa niso niti deset besed iz- 
pregovorili. Opoldne po klanjanji zaspi (to je čef) in dve uri pred 
soinčnim zahodom se zopet klanja, a ob 5. zvečer ali pa po zimi takoj izza 
solučnega zahoda zapre svojo butiko, pa gre domti. Tako živi po zimi 
in po letu, samo da užge po žimi čumur (ogljen) na mangalu (nekakvej 
ponvi na trinogo), pred kterega postavi po konci dve leseni ploči, da mu 
veter ne odnese isker ali cel6 žrjavice po dučanu. 

Na ravnost jo tedaj reže domii v harem, kjer ga čaka nalispana 
žena z večerjo. Posedejo okoli sofre (mize) in na znak očetov počn6 
jesti. Po največ žene z deco posebe jed6, siromašni pa skupaj. 

Po večerji, ktera mu je glavni obed, podi se Turčin, ako je lepo 
vreme in še precej časa do solučnega zahoda, na „teferič" t. j. on ponese 
seb6j čilim na senčnato mesto, najrajši pokraj kakega potoka, ter ga 
prostre i sede nd-nj, pa gleda do solučnega zahoda krasoto narave, ali 
pa sedi na ^divanani" t. j. nekakvej verandi v prvem spratn poslopja. — 
Včasih popravlja kaj na vrtu, ker mohamedanei so veliki ljubitelji cvetlic. 

Po akšamu se vrne v hišo ter se dostikmt^ še pozno v noč zabava 
s svojo deco, ktero mohamedanei vrlo ljubijo. Za vsaktero svoje dete. 
osohito moško, goj6 mohamedanei veliko ljubezen, tudi ako je deca od 
raznih žen. Kakor sem omenil, postopajo Turci tudi z ženami prav prijazno, 
premda bi človek mislil, da so moževej strogosti na milost in nemilost 
predane, ker je njih oddeljenost od moškega sveta tako velika, da na 
cesti cel6 glasno govoriti ne smejo ter otrok, ki so zaostali, ne kličejo, 
ampjik jim samo namigavajo, naj se žurč. 

Žene siromašnih Turkov obdelujejo tudi polje, gospodinijo ter so 
po največ tudi domačega obrta vešče, kakor svedočijo „pazarbule" t. j. 
žene, ktere na semnji prodajajo „čevrme" zlatom izvezene (robce) i pi- 
sane farape (nogavice). Brez dvoma imajo mnogo posla z deco, i tako 
jim preide dan. Žene imovitih Turkov pa po celi dan lenobo pasejo, 
krasž in lišpajo se z dragocenimi oblekami, s kterimi se pobahajo pred 
prijateljicami, ki jih obiskujejo. Posebno ob petkih, ki je turški praznik, 
vidijo se bule v celih kai*avaiiah šetajčče po stranskih ulicah iz hiše v 
hišo. V društvu se potžm razveseljujejo kakor znajo, in zdi se mi, da se 
ti shodi ne razlikujejo mnogo od sličnih shodov naših ljubiteljic kave. 
Tu brbljajo, o čemer bodi, i gotovo tudi svoje dnigarice za hrbtom obirajo 



269 

ter si razkladajo STOJe skrivnosti. Ker smejo tudi krSčanske žene v nji- 
hovo društvo, poprašujejo in informirajo se pri takih prilikah prav ra- 
dovedno o naših razmerah. Tudi prepevajo ter se igrajo kakor deca. 
Da doniaeica s kavo postreže in da se po orijentalnem obidaji tudi cigarete 
puš6, to se razume. Ako je lepo vreme, vsedejo se na vrtu ali pa na 
kakem samotnem griči v senco ter se radujejo božjej naravi. 

Kakor sem že omenil, postopajo Turci prijazno s svojimi ženami. 
Cesto se tudi dogodi, da uplivajo one na moža, ali pa da mož postane ono, 
kar se nemški pravi : „pantofiFelheld". — Priča se, da so hajduci srečali 
samotnega Turčina na potu, ko se je vračal domii. Hajduci ga obkol6, 
da ga ubijejo in porobijo, a Turčin počne plakati kakor malo dete. 
Harambaša zapreti hajdukom, da ga ne ubijejo, ter radovedno vpraša 
Turčina, zakaj plače, ter mu žuga, da ga di ubiti, ako istine ne pov6. 
Turčin še hujše zaplače in reče : „Ubijte me bratje, alal (oproščena) vam 
bodi moja smrt kw je bolje nmreti, kot živeti ki-aj pasjake i lajave pre- 
klete moje žene." Hajduci naval6 ni-nj, da ga posečejo z noževi, ali 
harambaša jim zabrani, govoreč : „Pustimo ga. naj živi, saj je zla žena 
človeku (možu) stokrat gorja od smrti!" 

Moški sestajajo se pod večer pri kakem prijatelji, ali pa v kavanah, 
kterih je povsodi dosta in ktere so jako primitivne, ter sproved6 večer v 
igri in šali. Posebno priljubljena jim je dam-igra, ktero zovejo „tavla". 
Pri sviranji šarkije (velike tamburice) pušč tumbedžiju (opium) in pij6 
kavo. sladoled, večkrat pa se tudi rakije do dobra napijejo. 

Javnih predstav in iger v Bosni ni. Največ, ako se kdaj kak 
^pehlivan" t. j. akrobat najnižje vrste pritepe in po ulici svoje umetnosti 
prikazuje, na pr. da hodi v pLsanej obleki na ])rgljah, a drug pred njim 
skače in v velikanski boben udarja. Večkrat pokliče kak velikaš tako 
pehlivansko društvo pred svojo hišo, kjer pot^m za okenskimi rešetkami 
on in njegova ženščad občuduje umetnika. 

Kot veliki ljubitelji prirode in njene krasote pronašli so bistrim 
okom vse one točke, ktere imajo* krasen razgled. Na takovih točkah so 
kavane in od desek zbite klopi pokrite s čilimi, kjer si gostje kavo pij6či 
in nargileh puščči čas kratijo. Na trati blizu kavane napravljene so za 
mladino „ljuljaške" (Schaukel) in ^obrtaljke" (nekak primitiven „ringel- 
spiel"), koje se vrt6 okoli vrtikalno v zemljo postavljenega kola ali pa 
okoli horizontalno na dva kola položenega droga. Priljubljena igra moškej 
deci je bacanje kamena. Debelo skalo mečejo ter se natecajo, kdo jo 
dalje zažene. Druga igra je z orehi. Na kup orehov lučajo po eden 
oreh, in kolikor jih kdo s kupa zbije, toliko jih pobere. Deklet nisem 
videl nikjer igrati se. 

Po jaciji, t. j. dve uri po solnčnem zahodu vidi se redko kak do- 
mačin na uliei. In vsak nosi seb6j fenjer, t. j. valjasto svetilnico iz pa- 

18* 



260 

pirja z lesenim dnom , na kterem je prilepljena sveča. Ako srečamo 
pozneje v noči kakega" Turčina s svojo ženo, vrača se gotovo od kakega 
„sijela" t. j. večerne zabave, ter molč6 pred njo stopa. 

Po noči izvlekč iz dolapa, t. j. uekakve v zidu izdolbene omare, 
žimnice, jastnke (blazine) i pokrivala, pa se po največ kar oblečeni spat 
vležejo. Po noči čuva ducane „pasvandžija", kteri vsak čas, vzlasti kedar 
se približuje kaka oseba, z debelim kijem ob tla udaija v znak, da čuva. 
Po zimi si greje zmrznene ude na mangalu, po letu se pa zavleče včasih 
pod kak dučan ter mirno spava ved6č, da iz teh lesenih barak uikdo 
kaj vrednega ukrasti ne more. (Dalje pride.) 



Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. JViesthaler. 
(Konec.) 

A Oglejmo si zdaj tanje slovanske mrtvaške obrede! 

Zima je Slovanu podoba smrti. Zat6 so nosili na praznik pomla- 
danske boginje Vesne podobo zime okrog ter jo konečno vrgli v vodo, 
češ zdaj je pomlad premagala zimo, življenje pa smrt. Ta običaj se je 
ohranil pri vseh slovanskih rodovih do današnjega dne. Kresni dan bil 
je posvečen Crnobogu (Ornemu bogu), solnčnemu božestvu in 
vladarju spodnjega sveta; ker namreč s tem dnevom noči daljše po- 
stajajo, mislili so, da se začenja z njim njegovo vladanje. Malo pred 
zimo, na vernih dnš dan, obhajali so praznik vseh mrtvih, kterim so na 
grobove jedila in luči postavljali. O božiči se je slovesno pi^aznoval za- 
četek novega leta, čas, v kterem se začne daljšati dan. Po nekej lit- 
vanskej bajki sedi boginja Verpeja na nebu in prede človeštvu niti 
življenja. Vsaka nit ima svoj konec v zvezdi. Zvezde, ki stoje nizko 
na obnebji, pomenjajo mlade, visoko stoječe pa stare ljudi. Kedar umrje 
kak Človek, pretrga se nit in zvezda pade na tla — zvezda se je utrnola. 
Ta mišljava, ki tudi nam Slovencem ni neznana, je sicer zel6 poetična 
in prikupljiva. a da je Slovana, kedar se je smrti spomnil, tudi groza 
spreletela, pričajo nam mnoga pošastna bitja, ki jih je preplašena nje- 
gova domišljija stvarila. Tako na pr. so častili severni in vzhodni 
rodovi kot smrtno boginjo grdo baburo Ježibabo ali Jagababo, 
kterej so nadeli še več priimkov, kakor: Mo rana, Marenna, Morena, 
Murienda, Mamurienda. Strahovita prikazen je tudi kužna de- 
vica, ki jo imenujejo: Powietrze ali Džuma (= kuga), Srbi, Slo- 
vaki in Slovenci pa Kuga. Na ramah slabotnega starca ali pa na dvo- 



/ 



261 

kolesnem tozu sedčč in spremljana o^ raznih pošastij diyj4 in mori po 
celej deželi, dokler noTO leto njene silovite moči ne uniči. Srbom so 
boginje osode in smrti Vile, duše nevest, ki so pred svatbo umrle. One 
ljubijo petje in ples in niso zlobne ; le nad tem, ki je moti pri igihovih 
plesih, maščujejo se kiTavo ter mu iztrgajo roko, nogo, dš. cel6 sroe, ali 
ga pa tresejo tako dolgo, da spusti svojo dušo. Najhujše so na kresni 
večer. Narodne pesni nam je slikajo kot črnooke, prostolase device, v 
dolgih belih oblekah, ki bivajo na gorah in v gozdih in so urne ko blisk. 
Kakor na perutih zibljejo se po zraku, od koder spuščajo smrtonosne 
puščice na zemljane ter je pošiljajo v podzemeljski svet. Da ljubljenim 
junakom tudi dan smrti naznanjajo, posnamemo lahko iz krasne narodne 
pesni: „Smrt kraljeviča Marka^. StraSljiva bitja so nadalje ruskiLčšie 
ali Lčsnye, lesni ali gozdni duhovi, ktere v obče nazivajo gospodarje 
gozdovja. Po telesu so kosmati, jednooki, kričijo s človeškim, ptičjim in 
jsverskim glasom, plakajo kakor mrlo dete, poj6, ploskajo z rokami ter 
zapeljujejo ljudi s ceste v svoje brloge, kjer je s ščegetanjem umorž. 
A najgrozovitejša prikazen, kar jih je rodila slovanska fantazija, so brez 
dvojbe vukodlaki ali vampir i. Starejše srbske narodne pesni se 
mnogo z njimi bavijo in vera v nje se je še dandanes živa ohranila v 
Litvi, na Poljskem, Moravskem in v drugih deželah. Vukodlak 
je namreč mrlič, ki v grobu dalje živi, po noči iz njega prihaja in ljudem, 
osobito sorodnikom, dragi sok življenja pije, da samega sebe hrani in ne 
strohni, kakor druga trupla. 

Saška kronika omenja lužiško-srbskega vladarja mrtvih, boga 
Flynsa. „Flyns^ (=« kremen, kresalni kamen) je nemško ime za slo- 
vansko solnčno božestvo in ne znači po Trstenjakovem * mnenji nič dru- 
gega nego Črnoboga. Prilastovali so mu podobo kostnjaka ali pa 
suhega, bledoličnega moža; s tem so namreč hoteli izražati de- 
loma misel na smrt, deloma na jesensko-zimsko solnce, ktero si Slovani 
sploh kot slabega starca predočujejo. Da je pa solnčni bog ob enem 
smrtni, prihaja od todi, ker stopa i solnce vsak večer v doljni svet. Tudi 
skandinavsko solnčno božestvo Odin kraljuje v podzemlji. Gorečo zubljo 
v rokah držčč stoji Flyns na kresalnem kamenu in ima na ramah leva, 
ki pomenja po sask^j kroniki vskrsnenje (vstajenje), „ker s svojim rjo- 
venjem mrtve vzbuja", a lev je le symbol pekočega poletnega solnca, 
kresilnik pa hrani nevidno v sebi iskro in je tedaj pomenljiva podoba v 
smrti otrpnenega življenja, ki se bode prej ali slej zopet vzbudilo. 

Poljakom bil je vladar duš Vielon. Kedar so njemu žrtvovali, 
napravili sa ob enem gostijo svojim mrtvim, položivši na štiri grobne 



\ 



^ Glej Day. Trstenjak ^^RaziskaTanja na polji staroslo venske rnjthologije^ v 
Letopisu Matice Slovenske za leto 1871. str. 172 in si. 



262 

ogle opražene, načehnene kolai^ke. Ta mrtvaški praznik obhajal se je 
najbrže spomladi. Isto božanstvo nahajamo pri Samogitih, samo da 
je žensko bitje; ime mu je Wielona ali Wiolena. Starim Litvan- 
cem je boginja večnosti Wellona; na njen praznik gostijo mrtve ter 
jo prosijo , naj dovoli dušam , da se udeležb gostije. Kar je Ježibaba 
Slovanom sploh, to je Litvancem Wellona posebej, le da se je pri njih 
boginje prvotni pomen bolj čist ohranil, nego pri drugih Slovanih, ktorim 
jo Ježibaba večkrat ravno to, kar Kuga. Bazven Vielona poznajo Poljaki 
in Slezaki še drugega podzemeljskega vladarja, kteremu pravijo N i j a 
ali Niam. ^ On čuva duše po telesnej smrti ter je sprevaja v boljšo de- 
želo. V Gneznu imel je svoje svetišče ; „zat6 pa je bilo Gnezno mesto 
duš in mrtvih, zat6 so Poljaci svoje kralje blizu Gnezna (v Poznanji) po- 
kopavali. Gnezno je namreč gnezdo, in mesto je dobilo svoje ime od 
tod, ker prihajajo duše na oni svet kot mlade ptice, ki so se luščine po- 
zemskega življenja iznehile. Ptica, duša in duh pa so v vseh poveljih 
pomenljive podobe. Kar je za Poljake Gnezno, to je za Slezake Ni me = 
Niamovo mesto." Po Trstenjakovem mnenji je tudi Niam le drugo ime 
za ^Ornoboga". 

Svoje mrtve spravljajo stari Slovani na dva načina: ali truplo sežg6 
in v pepelnjaku zbi*ani pepel v zemljo položijo, ali pa je pokopljejo, ne 
da bije bili prej vpepelili. V obeh slučajih nasipljejo gomilo (mo- 
gllo) ali pa tudi ne. Gomile so grobni spomeniki, napravljeni junakom 
ali velmožem (lehom); trupla navadnih Ijudij pokopljejo sežgana ali ne- 
sežgana, deloma na skupnih mrtviščih, deloma pa na takih, ki so last- 
nina posameznih družin. Sežiganje je bilo v poganskej dobi najbrž bolj 
običajno, vsaj pri Poljakih, Čehih, polabskih Srbih in Rusih. 
O slovenskih naših prednikih trdi Trstenjak, ^ „da se v vsakej njihovih 
gomil nahajajo pridavki^ in y,da so proste ljudi sežigali ter na sožgalino 
nasipali gomilo; le v grobe vojvodov, knezov, županov in duhovnov po- 
lagali so dragocenosti." Poljski Kadimiči in drugi naseljenci- na 
Ruskem so pepel in kosti sežganih svojih mrličev shranjevali v piskrih 
in pepelnjakih, ktere so na slope ob glavnih cestah postavljali. Vsi stari 
viri nam soglasno potrjujejo, da je tudi slovansko vdovo vezala dolžnost, 
v smrti se združiti s svojim možem. Najbolj obširna poročila so se nam 
ohranila o ruskih mrtvaških slovesnostih. Arabec Ibn Foszlan, ki 
je v letih 921. 922. po Kr. kot poslanec h „kralju Slovanov" (t-o je 
Bolgarov ob Volgi) potoval ter na tej poti marsikaj zanimivega videl, 
nam je popisuje blizu tak6-le: 



^ Kot božanstvo ženskega spola, pa istega pomena zove se pri Čehih Nia, pri 
MoraToih pa Ninwa. 

^ Glej Dav. Trstenjak ,,Slovenske gornik^'* v ,^esu'' 1. 1881. str. OTol 



263 

„Umrl je bil ravno eden njihovih glavarjev. Spustivši ga v grob, 
razprostrli so črez-nj streho ter ga ondi hranili deset dnij, v kterem času 
so inu obleko napravljali. Če umrje reven človek, stešejo mu barčico 
ter ga precej na njej sežg6. Kedar se pa preseli v večnost kak bo- 
gataš, razdeli vse njegovo imetje v tri dele: tretjino dobi njegova dru- 
žina, za drugo tretjino nakupijo mu oblačil, za tretjo si pa priskrbi 
vpijančljivih pijač, kterih se na dan slovesnega pogreba tako naužijejo, 
da pogine marsikteri izmed njih s čašo v roci. Takoj po smrti glavarjevej 
vprašala je rodovina njegove dečke in deklice: „Kdo izmed vas hoče z 
njim umreti?^ Kakor skoro vselej, oglasila seje tudi takrat deklica. 
Da bi se pozneje ne skesala in morda ušla, izročili so jo mladima va- 
ruhinjama, ki ste jo morali spremljati, kamer se je koli podala. Kajti 
kakor hitro se kdo oglasi, da hoče prostovoljno umreti s svojim gospodom, 
ne more se več odtegnoti smrti, ko bi se tudi hotel. Med tem so pripravljali, 
kar je za sežiganje potrebno ; deklica pa je ves čas pila in veselo prepevala. 

Na dan, ko se je imel mrlič sežgati, napotil sem se k reki, kjer 
je stala njegova ladija. A že je bila na suho potegnena in na štiri le- 
sene ogelne klade položena, okrog njih pa so bile postavljene velike, člo- 
veku slične podobe iz lesa. Zdaj so prinesli klop, dejali jo na ladijo 
ter pogrnoli s prešito,' z vato podvlečeno odejo, z grško zlato tkanino in 
z blazinami iz iste tvarine. Nato je nastopila grda babnica satanskega 
obraza^ kterej rekajo ,,8 m rt ni angelj^^ Ona priskrbi mrliču obleko 
in vso opravo, ona usmrti tudi deklico. — Prišedši h grobu odpravili so 
streho ter izvlekli mrliča v mrtvaškem prtu , v kojem je bil umrl. Iz- 
premenil se ni nič, le da je bil vsled premraza, ki je v tej deželi domd, 
ves črn. Z mrličem spravili so na dan vse, kar so mu bili preje v grob 
položili : »vpijančljive pijače, sadje in luti\jo. Ko so ga potčm oblekli v 
spodnje in zgornje hlače, črevlje, kurtak, zlatotkan kaftan z zlatimi gumbi 
ter mu dali na glavo s sobolovino obšito kapo iz zlate tkanine, odnesli 
so ga v šotor na ladiji, posadili na gore omenjeno odejo, podprli glavo 
z blazinami in mu priložili sadja, vpijančljivih pijač, prežilike, kruha, 
mesa, čebulje, pa tudi i\jegovo orožje. Na ladijo vrgli so v dva dela 
razklanega psa, meso dveh koi\j, ktera so prej tako dolgo gonili, da sta 
se spotila, in pot^m so jih z meči razsekali, nadalje dva razmesarjena 
vola in konečno še zaklanega petelina in kuro. 

Ves ta čas se je smrti posvečena deklica gori in doli izprehajala 
ter na zadrge stopila v eden izmed šotorov, kojih je bilo več ob vodi po- 
stavljenih. Njegov prebivalec se je z njo telesno združil ter jej rekel: 
Povej gospodu svojemu, da sem to le iz ljubezni do tebe storil. 

Ko se je približal petek popoldan, peljali so deklico k nekej stvari, 
ki je bila izstopnej naddurnej polici podobna. Stopivši možem na dlan 
gledala je na to polico in govorila besede, kojih nisem umel. Nat6 so 



264 

jo možje na tla spustili, ali kmalu jim je stopila zopet na dlan in se 
ravno tako vedla, kakor prvič. To se je ponovilo še edenkrat. Vprašal 
sem tolmača, kaj je golčala. „Prvič," odgovori mi. Je rekla : Glej ! tu 
vidim svojega očeta in svojo mater; drugič: Glej! zdaj vidim sedeče 
vse svoje umrle sorodnike, in tretjič: Glej! tam je moj gospod, on sedi 
v raji. Kaj je tako lep, tako zelen. Pri njem so njegovi možje in dečki. 
On me kliče. Peljite me vendar k njemu !" Podali so jej bili tudi kuro, 
kterej je glavo odrezala in proč zagnala; glavo samo pa so možje na 
ladijo vrgli. Nat6 so tirali deklico k ladiji; ona pa je snela svoji na- 
rokvici ter ji dala „smrtnemu angelju", snela je tudi nanožnici in ji 
podarila strežččima deklicama, ki ste hčeri one grde babe. Zdaj so jo 
dvignoli na ladijo, a v šotor je še niso pustili. Prišli so možje s ščiti 
in palicami ter jej ponudili čašo, napolnjeno z vpijančljivo pijačo. VzemSi 
jo zapela je in tekočino izpila. „Tako se poslavlja s svojim," pošepetal 
mi je tolmač. Dajo jej še drugo čašo ; tudi to vzame in zapoje dolgo 
pesen. Kar jej zaukaže starka, naj se podviza, čašo izprazni in v šotor 
podd. Vsa prepadena in vegava pomoli deklica le glavo med šotor in 
ladijo ; pa ko bi trenol, zgrabi jo starka za glavo in porine v šotor, kamer 
i sama stopi. Nat6 začn6 možje s palicami ob ščite biti, da bi se krik 
in vik uboge žrtve ne slišal ter drugih deklic ne preplašil, ki bi se Tsled 
tega zbale, umreti kdaj s svojim gospodom. Ko je v šotor stopilo šest 
mož in se zaporedoma z deklico spečalo, položili so jo gosi)odu na stran. 
Dva sta jo prijela za noge, dva za roke, starka pa jej je ovila okrog vratiS 
vrv ter njena konca izročila možema, da jo nategneta. Pot6m jej je zabodla 
velik nož s širokim rezalom med rebra, moža pa sta jo davila, da je 
dušo izdahnola. 

Zdaj je nag pristopil umrlega najbližji sorodnik, vzel in prižgal po- 
lence ter se podal za ladijo, drž6č z eno roko goržč les, drugo pa na 
zadnjici, dokler se niso drva pod ladijo Tnela. Pa tudi drugi so z ži- 
gicami in na vrhu prižganimi poleni prišli in oboje na gromado pometali, 
ktcre se je ogenj hitro polastil. Ker je močen veter pihal ter mu plamen 
netil, bilo je, predno je ura pretekla, vse vpepeljeno: drva, ladija, mrlič, 
deklica in kar je bilo še na ladiji nakopičenega. Nad sožgalino nasipali 
so okroglo gomilo, postavili v sredino (holma) veliko drev6 chalandž 
(aliter : veliko brezovo drev6) , napisavši nd-nje ime umrlega in ime 
ruskega vladarja. Nat6 so odšli." 

To poročilo nam izpričuje, da so poganski Rusi svoje mrtve še po 
tretjem načinu spravljali: Napravili so mrliču na ladiji ali barčiei 
gromado ter ga z ladijo vred sežgali. Na ta običaj naleteli smo že pri 
Germanih; vendar se ne dd trditi, da so se ga Slovani od njih 
naučili. Ker se nahaja i pri drugih sorodnih narodih, bil je brez dvojbe 
sploh arjoevropski. 



265 

Po pogrebu vršile so se mrtvemu na čast vet^.krat bojne igre, ktere 
so imenovali „trizna". * Celo svečanost končala je velika pojedina 
(s trava), pri kterej so popevali različne žalnice. Ta obred ohranil se 
je še pri večini slovenskih rodov do današnjega dne, le da se obhaja 
večjidel sedmi dan po smrti (odtod slovenska beseda sedmina) in v 
hiši mrličevej, ne kakor „strava" na gomili ali blizu nje. 



Razne malenkosti. 

O. 

liodi mi dovoljeno dostaviti nekoliko vrstic gosp. Fr. Hubada 
zanimivemu sestavku „Nemška pesen o Hildebrandu in njene sestre slo- 
vanske'', natisnenerau v lanskem Kresu na str. 680. do 638. Ker je či- 
tateljera snov tega epičnega predmeta gotovo še dobro v spominu, ni je 
treba tu ponavljati in torej pričnimo kar z dostavki samimi. 

Vsa stvar suče se glavno o boji med očetom in sinom ali 
pa med bratoma in to obakrat vsaj z večine s tragičnim koncem 
dejanja. Navadnejša in tudi starejša je pač tradicije ona oblika, v 
kterej je ohranjen spomin o boji med očetom in sinom, kakor je to osobito 
v ruskej med slovanskimi ali v starogrškej, staroperzijskej, irskej, fran- 
cozkej in še drugod. 

Za srbsko navedena je v omenjenej mzpravi pesen o Predragu 
in Nenadu. * Nenad premaga in usmrti Predraga, a doznavši, da je 
mrtvec bil brat njegov, potegne izza pasu nož, zabode si ga v srce in 
pade mrtev poleg brata. 

Večkrat sem že govoril in pisal o uzajemnosti mnogih n&rodnih 
pripovednih snovij srbskih in bolgarskih ter ob enem poudarjal 
velike prednosti prvih mimo dragih. Isto nahajamo prav tako tukaj ali 
takrat z razločkom, da je tudi bolgarska povest epično še dokaj dovršena 
ter dejanje jasno do najmanjših posamnostij. Nahaja sevP. Bezsonova 
danes že sila redke) knjigi „Bolgarskija pčsni iz sbornikov Venelina, Ka- 
tranova i drugich Bolgar", Moskva 1865, na str. 153. do 158. ter ima 
naslov „Radoj i Jan k oP. Srbska in bolgarska pesen ste si tako blizu po 
vsebini, kakor bi ob^ nastali bili iz istega izvirnika ali bi pa ena izci- 
mila se bila iz druge. 

* V staroslovenščini je „trizna" = certaraen. O tej besedi kakor o pogrebnih 
običajih slovanskih bere se obširneje ▼ znanej Krekovej knjigi „Einleitung in die 
slav. Liter." p. 116-132. 

' Vuk Stefaaovlč Kar. Srpske .(i^r. pjesme, u Beču 1845, II. 75—81. 



266 

Kakor po srbskej Predrag zapusti po bolgarskej povesti Jankol to- 
variše in ide prašat matere svoje, ali ni morda porodila še drugega sinu 
od njega. Ona mu razodene, da je porodila tudi sina Iladoja, a da so 
ga že pred tridesetimi in petimi leti bili uplenili Turki. Jankol se ma- 
homa odloči iti ga iskat, akoprem mu mati odsvetuje, češ, da je toliko 
let za njim žalovala in ga zdaj že prežalila. Jankol si utakne puščic za 
pas, obesi lok na ramo in odpotuje križem sveti. Hodi od iztoka do 
zapada in dosp6 do gore Dobrodže. Ljudje ga srečujejo in svarijo, naj 
tod ne hodi, kajti petnajst let je že, odkar se je tukaj pokazoval vojvoda 
Kadoj, pred kterim niti človek ne uide niti ptica ne prefrčf. Ali on ne 
uboga, ampak krene dalje. Prišedši v gozd zavriska in zapoje. Ko ga 
vojvoda Radoj začuje, ogovori junake svoje rekčč: „Kakov nagajivec (ge- 
dija) je pač, ki td hodi in pesen poje? Na noge junaki in na pot, da 
mi nagajivca ulovite in mi ga živega pripeljete!" Junaki odidejo hoteč 
Jankola uloviti, a on sname lok z ramena, razpaše pas s puščicami, 
začne streljati in postreli sedemdeset in pet junakov. Radoj 
ostane samodnig, potegne ostro sabljo in odseka junaku 
glavo, ktere jezik mu še naznani, daje umoril brata. To začuvši 
zgrabi vlaški nož, pa si ga zabode v srce rek6č: „Leži brdte 
Jšnkole, da ležim". 

Inačico (varijanto) tej pesni nahajamo v bratov Miladi novcev 
zborniku „B£^lgarski narodni pčsni" na str. 239. do 240. ali br. 152. 
Začetek je še bližji srbskej nego li v baš navedenej. Vsak izmed to- 
varišev Jankolovih napiva bratu svojemu, a on napiva konju si, ker brata 
nima, za kar se mu ^družina podsmiva". Po materi zve, da je imel 
brata Nikolo, ki je pred tridesetimi in tremi leti ubežal na Babuhčisko 
planino, kjer vojvoduje. Mati mu resno odsvetuje, da bi šel iskat ga, 
ali on vendar zasede konja in prijaše na Babuhčisko planino, kjer jame 
brata klicati na vse grlo. Ko ga Nikola začuje, veli svojim tovarišem, 
da ga primejo in pr6d-nj pripeljejo, kar se tudi zgodi. Pot6m se brata 
sprimeta in borita tri dni neprenehoma, ali nobeden ne more 
di-ugega premagati. Slednjič se spoznata, sprijaznita in domu 
odrineta. 

Konec je torej čisto drugačen od prejšnje pesni in se med drugim 
sklada z znano nemško pesnijo 15. stoletja, ^ z neko grško ^ in rusko, ^ 
razpravljajoče popolnoma isti predmet. — Le gred6č bodi omenjeno, da 
mi je takov konec znamenje poznejše tradicije in tako rek6č 



* Jak. u. Wilh. Grimm Die beiden altesten Gedichte aiis dem achteii Jahrh., 
Cassel 1812. 

' M. Biidiiiger Mittelgriechisches Volksepos, Leipzig 1866, pg. 26—30. 

• Onežskija byliny zapisannjja A. F. Giljferdingom l$tom 1871 goda, Sankt- 
peterburg 1873 na str. 9d5 do 957. 



267 

proizvod nekakšne mehkotne romantike, ktere y bolgarskih in ruskih ter 
vzlasti v srbskih pesnih sicer ne nahajamo. 

Zamolčati ne sm^m, da nam je sporočil tudi Saxo Gram ma- 
tic u s povest, ktero je primerjati srbskej in bolgarskoj in ktere 
vsebino je tedaj vredno nekoliko natančnejše poznati. 

Švedski glavir Gunnar bil je velik sovražnik Normanov in zat6 
plane prilično na Norveško, kjer grozovitno mori in požiga. Ko o tem 
zv^ ki-alj normanski, sivolasi Kegnald (Kegnwald), škrge svojo hčer 
D r o t o (Drotto) v pečino, navlašč za to pripravljeno. Odloči jej dostojno 
služebništvo in jo preskrbi s potrebnim živežem. Da se ne bi po kakšnem 
rtiči pečina poznala, zaukaže tld nad njo nravnati. Pot6m se podA na 
vojsko, ali Normani bili so tepeni in on je bil ubit. Gunnar zasleduje 
povsod kraljevo hčer, o kterej je čul, da je skrita v varnem zavetji. Pri- 
peti se, da začuje na istem kraji podzemeljsko mrmranje. Oiui bolj 
vleče na uh6, tem bolj se mu dozdeva, da čuje človeške glasove. Precej 
zaukaže zemljo razkopati, in kmalu staknejo pečino in v njej kraljevo 
hčer s službenicami, ktere vse posekajo, ker so se jim bile v brdn po- 
stavile. Gunnar se polasti vseh dragoceuostij , kterih je bilo polno 
v pečini, Droto pa prisili, da mu postane hotnica. Sin njen Hi Id iger 
(Hildiger) bil je v krviželjnosti kmalu očetov tekmec. Ni ga imel dru- 
gega veselja od ubijanja. Ker ga ni bilo ukrotiti, zapodi ga oče sam v 
prognanstvo, kjer pa svojih groznih razvad ni prav nič opustil. — Med 
tem zv6 B o r k a r , kako sramotno je ravnal Gunnar z Kegnaldovo hčerjo. 
Ubije ga in se oženi z Droto, ki ga je že zategadel rada vzela, ker je 
kaznoval morilca njenega očeta. Dobila sta sina H al da na (Halfdana), 
kterega so imeli s početka za slaboumnega, ki se je pa kesneje od- 
likoval po mnogoterih sijajnih delih. 

Ko se je bila vnela vojna med švedskim kraljem Alverom 
(Alfherom) in med Rusijo, hitel je Haldan takoj Rusom na po- 
moč, ki so ga vsi z največjo častjo sprejeli. Vojski se postavite druga 
proti drugej, in švedskega kralja vojnik Hildiger, Gunnarjov sin, pozove 
ruskih junakov na dvoboj. Ker sluti, da mu bode Haldan nasprotnik, 
kterega je spoznal brata, noče se z njim bojevati, češ, daje že premagal 
70 junakov, dočim se Haldan z ničim enakim ne more ponašati. Za- 
ukaže mu, da mu je pokoren in da stori zgoli to, kar je njegovim nioč<?m 
primerno. Tako je ukrenol za tega voljo, ker se je bal za življenje 
bratovo^ nikakor pa ne, da bi bil dvojil na pogumu njegovem. Mesto 
Hildegeija pozove torej Haldan drugega junaka in ga premaga. Drugi 
dan terja dva in ja usmrti ; tretji dan tri, četvrti dan štiri, peti dan pet. 
Vse je bil pobil in ko jih osmi dan osem pozove na boj in vse enoč 
premaga, stopi mu jih ednajst nasproti ali zastonj, kajti vseh e.dnajst je 
na hip pomahal. Zdaj se jnn tudi Hildiger ne smč in ne more več 



268 

ustavljati. Ustopita se dnig proti drugemu in se jameta boriti. 
Kmalu čuti Hildiger, da ga je Haldan smrtno ranil. Brzo vrže 
orožje na tld, pade na kolena in razodene nasprotniku, da je ugonobil 
lastnega brata. ^ 

Tudi vsrbskem narodnem slovstvu ohranil se je pa dalje spomin na 
boj med očetominsinom, dasi dosta manj jasno nego li spomin na boj 
med bratoma, o kterem smo baš govorili. Dotične pesni * vsebina je t4-le : 

Bibniški aga (aga od Kibnika) pošlje Juriju Senkovicu pisanje, v 
kojem ga zove na dvoboj (mejdan). To ga hudo prestraši, kajti po- 
staral se je že bil jako in moči so ga zapuščale. 

Ne mogu se ni konja držati, 
Kamo r tei-at' po mejdanu s Turci. 

Ponudi se mu sin Ivo, da hoče zi-nj „na mejdan iziči**, ali oče mu 
odsvetuje, češ, da je stoprav šestnajst let star, a Turčin da je junak v 
dvoboji, kteremu ga ni v deželi enakega. Obleko ima strahovito: 

Risoviiia^ i samurovina, ^ 

A na konju saiua medjedfua, ^ 

Bojno koplje • vukoni pokrojeno; 

Samo čeS se iiiva^ poplašiti, 

A kamo li kad podvikne^ Turčin, 

A pocikne*^ konjič pod Turčinom, 

Od straa" češ pasti sa konjiča^ 

I svoju češ izgubiti gla?u; 

Pa Što č' tužan posle tebe baba?" 

Ko r če babu lebom doranitiV" 

Ko r po smrti stara saraniti?^' 



* Saionis Grammatici Historia Danica. Rec. P. E. Muller & J. M. Velschow, 
Havniae 1839, I. 350 — 359. Pisec zajemal je cesto snovi iz narodovih ust in da je prav 
v tej povesti malo zgodovinskega jedra, slutilo je že več učenjakov ter se jim bodo 
javaljne kdo ustavljal, ki se je natančnejše bavil s takimi in enakimi poročili. Smrtno 
ranjeni Hildiger se izpoveduje bratu v lepej vezanej besedi, ktero zopet nahajamo v 
islandskej narodnej pesni (cf. op. cit. III. 204—209), kar dokazuje dovolj, da se je Saxo 
Grammaticus oslanjal na n&rodno pripovedko. Povedati mi je, da Saxo Gramm. 
dogodke mnogo širje in vzlasti dramatičnejše pripoveduje, nego sem jih jaz navel: iz- 
ostale so vse episode, ki niso z našim predmetom v najožjej zvezi in naj so še tako 
zanimive in poučne. - Per parentbesin naj tudi povem, da v istcj VII. knjigi 
(str. 330—333) Saxo Grammat. jako mikavno pripoveduje, kako je snubil Ebbonov sin 
Othar prekrasno Sjritho, koja povest ima zopet svojo jasno analogijo v na^ej in bol- 
garskej tradiciji Prim. Janežičev Slov. glasnik X. 93—94; Rakovski Pokazalec itd., 
Odesa 1859, str. 127—129; Drinov v: Periodičesko spisanie na bi^lgarskoto knižovno 
družestvo, kniika XI. i XII., Braila 1876, str. 153—157; Dozon Bitlgarski narodni 
pčsni; chansons populaires bulgares inedites. Pariš 1875, str. 17 20. 

2 Vuk Srpske nar. pjesme, u Beču 1846, IIT. 390—403 ali br. 56. 

* risja koža. * sobolja koža. * medve<lja koža. ® kopje, sulica. ' ruvo m. ruho = 
obleka. ® zavpije. ® zarzgeče. ^^ straha. " oče, ^^ m. dohraniti >■ preživeti. *® m. sa- 
hr&niti « pokopati 



269 

Ker se Ivo ne dd pregovoriti, obleče ga serec v svojo obleko, pri- 
paše mu svojo sabljo, osedla mu svojega dimca (doru) in se poslovi z 
njim, poučivši ga še, kako se mu je na boji vesti. 

A kad Ivan primio blagoslor, 
Ljubi babii u skut^ i ii ruku, 
I u zemlju, gdi on^ Čizmom^ staje, 
Staru majku celiva u ruku : 
„Prostite mi, moji roditelji!" 
Pa se Iva konja privatio, 
Pa na mejdan ode pevajuči, 
Roditelji ostašo plačuči. 

Ko prijaha na polje Ribniško, ugleda beli šotor in pod šotorom ago, 
kterega precej pozove na dvoboj. Nastane huda borba, v kterej ustreU 
aga Ivu konja med 6rne oči, da pade v zeleno travo, a ipak slednjič pre- 
maga Ivo nasprotnika in mu odseka glavo. Pot^m obleče agino ob- 
leko in beži pred Turkoma, ki hitita za njim na čilih, skočnih konjih 
in ga pripodita do gore. 

£to Turkom nevolje velike: 
Na konjma ga tei-ati* ne raogu, 
Dobre Turci konje odsedoše, 
Pa za jelu konje povezaSe, 
Pak pešice teraju Ivana. 

Ivo je modra glava. Ko ga Turka po gori zasledujeta, vrne se h 
konjema in ja odveze ter enega zajaše, drugega odpelje. Ko prijaše blizu 
domačega dvora, ugleda ga „stara mila majka", ali ga ni spoznala, 
ker je nosil agino obleko in jahal tujega konja. Solze se 
jej ulij6 po belem lici in brzo kliče po moži in tožuje, da je Ivo po- 
ginol in aga prišel jima dvore pleuit in ja zarobit, da pod starost slu- 
žita Turku. Ko mož začuje te besedo 

Proli suze niz junačko lice, 
Pak on djipi*^ na noge iunačke, 
Pak pripasa mača zelen oga, 
Pak on brže na čaire** trči,' 
Te uvati staru bedevijii,* 
Nema kade da sedlom osedla,^ 
Ye(' se goloj na ramena baci. 

Na to skoči pred Iva, kterega ne more poznati, ker je promenil 
obleko in konja ter ga tak6-le ogovori: 

„Stani kui*vo, ago od Ribnika! 
Lasno'® ti je dete pogubiti, 

* rob, x)bšiv. * t. j. oče. ' črevljem. * gnati, goniti. ^ skoči. • hlev. ' hiti. 
" arabsko kobilo. ** ne utegne je osedlati. '° lahko. 



270 

Kome nema ni Šesnnest leta; 
Ar od',* ago, te pogubi starca!" 

Zastonj Ivo ugovarja razsrjenemu očetu, da ni aga. Od žalosti ga 
oče niti ne posluša, ampak skoči n^d-nj, da bi mu odsekal 
g 1 a v o. Ko sin vidi, kakova nevarnost mu preti od lastnega očeta, zasukne 
se in jame bežati. Oče se spusti na konji za njim in ga do- 
hiti. V tej zadregi seže v torbo po agino glavo in jo vrže pred svo- 
jega roditelja. Ko jo t& ugleda 

fiaci mača n zelenil travu, 
Pak on skoči s bedevije stare, 
Pod Ivanom konja privatio, 
Svoje čedo- na nike privati, 
Pak Ivana i grli i ljubi. 

Zadnji oddelek te pesni se gotovo sm6 primerjati z onimi pri- 
povednimi snovmi drugih narodov, v kterih se opisuje bojevanje med 
očetom in sinom, dasi je nagib boja in nekoliko tudi boj sam na 
se1)i drugačen. Glavno na vsej episodi kakor v marsikterej sorodnej je 
to, da oče sina ne spoznd in torej nima uzroka odjenjati od boja. 
Po drugih inačicah prav tako mlaj Si ne verjame trditvi sta- 
rejšega, da mu je le- 1 d oče in boj se tedaj tudi ne ustavi. Tudi 
se nektere od drugih po posebnosti razlikujejo, da se oče spoznavsi 
sina vendar boja ne ogiblje, ker se bojf, da ga ne bi imeli za 
strahopetnega. Očetovska ljubezen umaknoti se mora junaškej časti. 

Med slovanskimi narodnimi poročili nagiblje na vse to se naj- 
l)olje rusko, kar se že more po onem posneti, kar je gosp. Hubad o tem 
priobčil.^ Sploh ga pa ni slovanskega naroda, ki bi se bil te snovi 
tako močno okle no 1, kakor ruski, o čemer se vsakdo prepriča, kdor 
le površno pregleda velike zbornike ruskih „b y 1 i n", ki jih imamo od R y b- 
nikova, Kirčevskega in Gilj ferdinga (Hilferdinga). Konec 
boja je po teh različnih epičnih pesnih z večine tragičen in Ilja 
M u r o m e C v s e 1 e j z m a g a 1 e e , kajti smii mu na boji ni namenjena, 
kakor pesen poje. A tudi na nasprotniku njegovem občuduje tra- 
dicija izredne telesne moči in neustrašljivi pogum. Saj je pa tudi sin 
prvaka med vsemi junaki in mu je prav tako mati bila junaško 
krvi. * Ali k d oje bila in kakojej je bilo im^? 

O tem se je dosta ugibalo ali malo določilo. Da bi bila 
to žena velikana Svjatogora, kakor še danes nekteri mislijo, podobno 



* hodi. ' dete; prim. staroslov. (*<»do, nem. kind. 
8 Kres II. (>36 638. 

* Isto tako je v gri^kem poročilu (prim. M. Bfidinger op. et 1. eit.) in skoro 
povsod drugod. 



271 

je pra? malo resnici. Pesni same o tem ali popolnoma molče ali pa 
ved6 skopo malo povedati. O imenu te junakinje ni niti sluha, razven 
da jo enkrat pesen inienuje Savif^no. ' V drugej zove se Ofimja 
Oleksandrovna iu hvali pred Vladimirom njen soprog Tlja Muromec 
njeno premetenost, fes, da je nkanila devet carjev in deset mogočnih 
ruskih junakov ter da utegne tudi Vladimira ukauiti. Vladimir se zaradi 
tega nad Iljo razjezi in ga vrže v ječo, iz ktere ga prav zvijačno reši 
Ofimja Oleksandrovna, za moškega preoblečena. * 

Da pesen govori oženi Ilje Muromca, dela jo sumljivo, kajti tra- 
dicija pozud ga dosledno samca.' A tudi vsa t& povest nima v 
nobenej drugej pesni nobene podpore. Ilja prišel je 
marveč po pomoti narod nega pevca v to pesen mesto junaka 
Stavra Godinoviča, o kterega soprogi se v mnogih pesnih prav 
isto pripoveduje, kar tukaj o Ilji Muromci. * — Tudi i& pesen nas 
torej nič ne pouči o materi Iljinega sind. 

Ohranila pak se je druga pesen,^ v kterej se dostii natančno 
opisuje, kar bi td radi zvedeli. — Ilja zagleda blizu svojega šotora „po- 
Ijanico", ® ki se igra s palico, trideset pudov težko. Pošlje tovariša Alešo 
poprašat jo, kdo je in odkod. Aleša se burno nd-njo zakadi, ali ona ga 
vrže s sedla in nm naroči, naj pride Ilja sam. Potžm pošlje Dobrjnjo, 
a tudi ta se vrne z istim naročilom. Zdaj vendar sam krene k njej, jo 
v boji premaga in jo hoče že umoriti, kar se sprijaznita in mirno 
odpravita k belemu šotoru. Tri dni sta skupaj živela in 
se veselila. Na to se prijazno poslovita in ona odjaše k sin- 
j e m n m o r j u . kjer je p o r o d i 1 a s i n li ter ga nazvala Podsokolnika. "^ — 

* Pčsiii sobranujrja P. V. Kii-devskim, Moskva 1860. I. 57. 
2 giljfording op. rit. pg. 113-115. 

^ Lp ena pesen govori napačno o ženi njegovej. Gl. Kirdevskij op. cit. I. 56—58. 

* Priin. Drevnija ros.sijskija stichotvorenija, sobrannyja KirSeju DanUovjm ; izd. 
tretje, Moskva 187H, str. 85—93 ; Pžsni sobrannjja P. N. Rybnikovyin, Moskva 1861 — 
1867. I. 241—251; II. 93-120; IV. 29-36; Kirtevskij op. cit. IV. 59-68, Moskva 
m2; Giljferding op. cit. 67-74; 125-128; 614-618; 717-722; 766-775; 851- 
856. — Drugi oddelek teh pesnij se m. dr. dobro sklada z nafto pesnijo „0 Rožmanovej 
Leni^ici", ktero sem priobčil v Janežičevem Slov. glasniku za 1. 1859, na str. 4 do 5. 
Neko drugo ponemčil je Anast. Griin in jo natisnol v knjigi ^Lieder aus der Premde. 
Heniusg. von H. Harrys, Hannover 1857, str. 76—79." 

° Pesen nahaja se v delu: Materialjr po etnografii russkago naselenija Arch- 
angeljskoj gubemii, 8obi*annye P. S. Efimenkom. Časth 2. Narodnaja sloveanostb, Moskva 
1878. Ker do knjige do zdaj nisem mogel, posnel sem vsebino po poročilu rajnega 
Kolosova o njej v časopisu „Russlcij filologič. včstnik, VarSava 1879, I. 129, 130.** 

* Beseda se nahaja večkrat v narodnih pesnih in so razno piSe: paleniea, po- 
lenica, poljanica. — Na ^paliti** ni misliti, ampak bržčas na ^polje". 

' Tako zove se Iljin sm tudi v nekterih drugih pesnih, a drugod Sokolnik, 
Sokolniček, Solovnikov, NachvaUčik. 



272 

Od vseh drugih do zdaj znanih tradicij se ruska v tem raz- 
likuje, da stopi T nekterih pesnih na sinovo mesto hči, tudi po- 
Ijanica nazvaua. Dejanje ostane isto. ^ 

Samo ruskej tradiciji je deloma lastno, da sin umori 
mater in potžm hoče ugonobiti očeta po Ysej sili, akoprera mu je znano, 
da sta mu roditelja. * Radovedni smo po uzroku takšne nenaravne bes- 
nosti, pa pesen ga ali ne pove, ali pa navaja ničevost, da je mladiča 
žalilo nezakonsko njegovo rojstvo. 

6. 

Bazpor med bratoma je tudi v marsikterem drugem smislu 
rad motiv slovanskej in osobito jugoslovanskej narodnej epiki. Ni mi 
nakana o vsem takem na tem mestu količkaj obširnejše pisati ali ne- 
koliko besed zdi se mi potrebnih, in upam, da tudi čitateljem ne bodo 
odveč. Od prejšnjih razlikujejo se te pesni posebno v tem, da si 
nista brata zat6 nasprotnika, ker izmed nju eden slučajno drugega ne 
p o z n & , ampak ker so mu lastni samopašni nameni. 

Brata Mitar in Bogdan Jakšiča delita si dedšino in se lepo pogodita 

o vsem, razven o konji vranci in o sokolu, ktera bi rada imela ob4. 

Mitar osedld vranca in vzame sokola ter odjaha na lov, naročivši ženki 

svojej Andjeliji, da mu med tem brata ostrupi. To se jej užali. 

ker svaka otrovati 

Od Boga je velika grijota, 

A od ljudi pokor i sramota. 

Ona vzame zlato ženitvansko čašo (času molitvenu) svojo, napolni 
jo z rudečim vinom ter jo nese in ponudi svaku Bogdanu proseč ga, da 
jej pokloni vranca in sokola, — kar on tudi precej stori. — Mitar lovi 
ves dan po gori ali ne more nič(\sa uloviti. Proti večeru dospe do ze- 
lenega jezera in ko ugleda v njem zlatokrilo utvo, spusti sokola nd-njo. 
Utva se mu ne dd ujeti, ampak mu še zlomi levo krilo. Mitar potegne 
sivega sokola iz jezera in ga vpraša, kako mu je brez krila. On mu 

odgovori : 

„Meni jeste bez krila mojega 
Kao bratu jcdnom bez drugoga". 

Zdaj se Mitar spomni, da mu utegne žena ostrupiti brata in zato 
brzo skoči na vranca in ga naganja, da bi morda vendar dobil Se brata 
živega. Na Čekmek-mostu pred Belim gradom zlomi si konj prednji nogi. 



' Prim. m. dr.: Rjbnikov op. cit. I. 66—75; Giljferding op. cit pg. 461— 468. 
^ V zborniku P. S. Efimenka br. 7. Russkij filol. včstnik I. 180. Zanimiva v 
tem oziru je pesen t zborniku Kirdevskega^ y I. zvezku na str. 52 do 56 natisnena. 



273 

« 

Ko Mitar dorait prileti, hlastno popraša Andjelijo, ali mu vendar ni brata 
ostrupila. Ona mu odgovori: „Nisem ti brata ostrupila, marve? sem te 
z bratom pomirila*'. * 

Posebnega spomina vredna je pesen, po kterej je prekrasna Vila 
nzrok bratovskemu raz poru. Ker je ta pesen po vsebini in obliki 
enako dovršena in jezik nje vsakemu razumniku našemu prav lahko ra- 
zumljiv, stoj tukaj vsa doslovno. 

L'jepu jezdu jezdijahu dva JahSica mila brata, 

Dva mila brajena, 
Oni jezdu jezdijahu fi^oricome zelenome, 
I oni se mila bra6i medju sobom zgovarahu, 

Dva mila brajena. 
PoČe ovako Mitar Jab^i<3 Stjepanu bosjedovati: 
„Evo ti smo mi dva brata, Stjepane, iieoženjeni, 

JahSiču brajcne. 
Sroca ako nas nanese na kojn gizdavu divojku, 
Podj' se jedan tad od nas, mili brate, oženiti, 

Jahšiču brajenc^*. 
Tu im bjeSe prispjela miloj bi-ači huda sre<!;a, 
Jer ih bjehu zasule od planine b'jele vile, 

Planinkinje vile, 
I one se b'jelc vile medju sobom zgovorahu: 
,yje li koja medju nami u planini b'jela vila, 

Planinkinje vile, 
Koja bi mi posvadila dva Jahi^iča mila brata, 
Jer čemo je postaviti kraljioome nada sv'jema, 

Planinkii\jn vilu. 
Medju njima nadje se u planini b'jelu vila, 
I nace im ovako dnigami besjedovati, 

Planinkinja vila: 
y,Ja mi vi 6\\ posvaditi dva JahSiča mila brata." 
Pak se bješe Jahiiičima u susretu ueinila, 

Planinkinja vila, 
Ter im podjc dobni sreču Jahšičima nazivati: 
„Dobra vami sreča budi, dva Jah.^iča mila brata, 

Dva mila brajena!^' 
,,Bog daj tebi, divojko, i tebi mi dobra sre6i!" 
Kako bjeSe vitez Mitar tu divojku zagledao, 

Gizdavu divojku, 



* Vnk Srpske nar. pjcsme 11. 626—629; tudi H. 629-633; prim. še: Miklosich 
li^^itrage zur Kenntniss der slavischen Volkspoesie, I. Die Volksepik der Kroaten, Wien 
1870, i^. 26, 27; Valt. BogiSič Narodne pjesme iz starijih, najviše primoi*skih zapisa, 
Biognid 1878, I. 115, 116; V. Čolakov Btlg. naroden sbomik, Bolgrad 1872, I. 317, 
H18. Miladinovei op. cit. pg. 286—289; V. Kačanovskij Sbomik zapadno-bolgarskich 
{x>R(>n (Sboniik otdčlenija nisskago jazyka i slovesnosti imperat. akademii nauk. 
Toni XXX.), S. Peterburg 1882, str. 189-194 ali br. 92 in str. 194-19(5 ali br. 9:3. 

19 



274 

Da Ijepotom ods^joTaSe žarkom suncu i mesjecu, 
PoČe ti mi ovako dijevojci besjediti, 

JahSi6 vitez Mitar: 
y,Eto ti smo mi dva brata, djevojko, neoženjeni, 
Jednoga od nas oberi,^ koga mi je t«bi drago, 

Gizdava djevojko!'^ 
Tu mi bješe miloj brači prispijela huda sreča, 
Ona bjeSe obrala Stjepana mlada Jabši6i, 

Viteza junaka. 
Kako bjeSe vitez Mitar tako čudo ugledao, 
Sa pojasa povadi handžara pozlačenoga, 

Jahšič junak Mitar, 
Brata svoga udari u njegovo živo srce, 
Tuj ga bješe črna zemlja i bez duše dočekala, 

Jahšiča Stjepana. 
Kako vidje vitez Mitar, da je brata pogubio, 
Poče ti mi vitez Mitar tuj djevojku proklinati, 

Gizdavu divojku: 
„Davori' mi, djevojko, bud' proklet-a sre6i tvoja! 
Da li hočeš ti danas do dva brata pogu.biti, 

Dva Jahšiča brata!" 
Pake sebe handarom u srdačce udario. 
Tu je njega črna zemlja i bez duše dočekala, 

Jahšiča junaka, 
Oba ti su mila brata cič^ divojke poginuli.^ 

Pesen mi je tembolj zanimiva, ker se v glavnih črtah po- 
polnoma sklada z neko episodo velikanskega in po pesniškej ki*a- 
soti sploh visoko čislanega indijskega spomenika, Mah^bh&rata na- 
zvanega. V mislih imam povest o Sundi in Upasundi, ktere snov 
je čitateljem tega lista že znana po prostem prevodu našega indologa, 
g. K. Glaserja. ^ 

Brahma zaukaže Višvakarmanu , da stvari krasno deklico, 
kakeršne svet ni še videl. Bogov vladar pošlje jo k bratomaSundi 
in Upasundi, da s svojo dražestjo nneti v ob^h ogenj 
ljubezni in ju razsvadi. Zapeljivo oblečena se jima bliža kra- 
sotica Tilottama, s cvetlicami v rokah. Ko jo ugledata, skočita kvišku 
in jej hitita nasproti. Sunda jo prime za desnico, za levico Upasunda. 
Strastna ljubezen ju premaga jn h krati pravita obd: „Moja 
soproga, tvoja svakinja" ter „Tvoja ni, ampak moja." Vso ljubezen bra- 
tovsko pozabivši sežeta po orožji in se ubijeta. 

* izberi. ^ davori » oj! ' zaradi; prim. staroslov. cčšta. 

* Miklosich op. cit. pg. 29, 30: Bogišič op. cit. pg. 113—115. Rokopis ima 
dosledno pisavo „Jahšiča^^, a da je „Jakšiča'' pravo, ni menda dvojiti. 

" Kres III. 152, 153; prim. še: H. Jolowicz Poljglotte der orient. Poesie, 
Leipzig 1856, pg. 116—121. Tu je ponatisnen Boppov metrični prevod. Nedavno 
pieminolega K. A. KossoviČa ruski prevod nahaja se v Moskvičaninu za 1. 1844. 



275 

Tudi v našej pesni odpoSljejo Vile prav tako krasno tovaršico, 
da bi brata posvadila. Ona se (navidezno seveda) odloči za enega, 
ali to obudi ljubosumnost drugega, ki mu noče drage volje pre- 
pustiti lepotice. Dobi je nobeden ne, kajti y,oba ti su mila brata 
ci(S divojke poginuli". — V zahvalo za njeno delo odloči Brahma 
Tilottami zračne pokrajine v domovje, v našej pesni pa obljubijo Vile 
tovaršici, da jo postavijo nad vse Vile planinkinje kraljico, ako se bo- 
deta zaradi nje brata sprla. Obojič torej prejme devica tudi 
darilo za zdražbo, ktero je pouzročila med bratoma.^ 

Večjih analogij med kakovo staroindijsko in slovansko epično pri- 
povestjo nisem dosle še nikjer zasledil. Vedno sem in bodem zagovarjal 
sorodnost narodne tradicije v arjoevropskih narodih, in evo zopet nov 
donesek za t& nazor. Da bi srbsko-hrvatska pesen iz starodavne 
Indije bila prišla na obali Adrije, je prav tako malo verjetno, kakor da 
jo je zanesel med neuki narod kakov učenjak, dobivši jo v Mah&bh&rati 
samem. Poslednje ni možno, ker je dobrih sto let prej bila pesen že 
zapisana iz narodovih ust, nego li je indijski t4 spomenik došel 
v Evropo. Da bi jo pa bil slučajno kdo stoprav danes objavil, ja- 
valjne bi se jih ne našlo učenih mož, ki bi jej pristnost odrekali ali vsaj 
nje snov proglašali za izposojeno. Tudi jaz učim, da ni vse domače, 
kar se nahaja v tradicijonalnem slovstvu slovanskem, ali nikoli se ne 
bodem vzpel do nekterih (in med njimi osobito slovanskih) učenjakov 
mnenja, da imamo le mrvico svojega, vse drugo pa daje 
tuja poplav. V tem toliko važnem kolikor kočljivem vprašanji vodi 
me opravičeno načelo, da je primernejše posamnim arjoevropskim 
narodom prisvajati preveč nego li premalo duševne samostojnosti. 

Krek, 

^ Vse dejaige suče se okoli bratov Jakšičev (y rokopisu uapačuo Jahače y), 
ali gotoYo ti imeni niste td prvotni, kakor uam je lahko posneti po onih pesnih, ki 
govore o njunih Ženah. Prim. osobito: Vuk Srpske nar. pjesme II. 633—687; 
nekaj tudi II. 592—633; Bogišič op. cit pg. 110--113; B. Peiranovič Srpske narodne 
pjesme iz Bosne i Hercegovine. Epske pj. stargeg vremena, u Biogradu 1867, 
str. 647-693. 



19^ 



276 



t Štefan Eoc\jančič. 



Dne 9. aprila nehalo je biti preblago srce. Res, človeku živečemu v teui uia- 
terijalneui veku, kjer vse služi in se uklanja zlatemu teletu ter hlepi po priznanji 
in časti, pristudi se že skoro večki'at življenje, ko vidi, kako priprostost in ne- 
sebičnost, kako pravo prijateljstvo in sploh vse plemenito hrepenenje po višjih uzorih 
od dne do dne bolj gine in se izgublja. Človek išče v takih časih čistih značajev, 
mož, kakoršni pravijo da so živeli v onej starej dob!, mož prave poštene korenine, o 
kterih bi se vzgledoval ter dobival pri njih soveta in pomoči. A taki možje, kako redki 
so dandanes, in žal, da vedno redkejši prihajajo. 

Eden takih redkih bil je rajnki Štefan Kocijančič, Častni korar, vodja central- 
nemu semenišču goriškemu in profesor bogoslovja. Ni-nj se dajo po vsej pravici 
uporabiti besede : vere Israelita, in quo dolus non est, besede, ki se dandanes ne umejo 
in še manj znajo ceniti, ki pa vendar izrekajo največjo hvalo. Sprehajajoč se proti večeru 
po lepej Gorici ali njenej bližnjej okolici srečal si lahko gospoda s palico v roki ; hodil 
je bolj meŽ4§ kakor gledaj6č, ves zamišljen, ne na desno ne na levo oziraje se; po- 
sebnega utiša ni mogla ta negibka in neukretna postava narediti na gledalcsi; temveč 
ravno nasprotno, rekel bi kar: To ti je uboga, nevedna stvar, ki zna jedva šteti do 
pet! Tak se je kazal Človeškim očem Kocijančič! V otročjej nedolžnosti in priprostosti 
ni ne sam sebe poznal, in ostal je nepoznan tudi velikej množini in vsem onim, kteri 
niso imeli priložnosti z njim občevati. Ko si k njemu prišel in želel govoriti z 
njim, ni se ti ga bilo treba bati; bal se je rekel bi bolj on sam kakor ti, ter je bil 
večkrat kakor sramežljivi otrok v zadregi, kaj bi rekel. Tedaj si je pa navadno opo- 
mogel s tem, da je ulovil iz pogovora kako besedo ali celo moixla tvoje lastno ime. 
Začel je besedi prvotno koreniko iskati. Pri tem so se človeku oči odpirale in izpre- 
videl si marsikako jezikoslovno skrivnost, ktera ni še morda nikjer zapisana. In vendar 
je vse to razlagal šaljivo, tako da si se kar smejal in kratkočasil, vse pa s tako ču- 
dovito priprostostjo, da se nisi, dokler si bil pri njem in ga poslušal, nikdar mogvl 
prepričati, da bi bil ta gospod učen. Prevelika ponižnost in skromnost zakrivala je 
nekako zaklade njegovega duha, in še le kasneje, zapustivši ga, i*ekel si čudeč se: To 
ti je učenjak! Res, vere Israelita. 

Postojmo tu in poglejmo tega učenjaka. Da ne govorimo o njegovej splošnej 
omiki, o njegovem poznanji bogoslovskih ved, omeniti nam je posebno jezikoslovje, v 
kterem se je tako odlikoval, da ga po vsej pravici prištevamo največjim linguistom 
naše dobe. Tu velja tudi o njem, kar je pel Prešeren o Čopu : „Slednji je bil ti domač 
jezik omikan, uč^n'^ Tudi njemu znani so bili malo da ne vsi' jeziki sedanje Evrope : 
slovenski, ruski, poljski, Češki, lužički, hrvatsko-srbski, bolgarski. Poznal je jezik 
nemški, italijanski, fi-ancoski, angleški, španski. In to vse ne le povi*šno, ampak bavil 
se je celo s posameznimi naročji evropskih jezikov, kakor s portugiškim, provensalskim, 
furlanskim, rumonskim in ladinskim. Toda to ni še zadosti, njegova posebna moč 
bila je v semitskih jezikih; hebrejsko, sirsko in kaldejsko imel je popolnoma v oblasti, 
pred vsem pa arabsko, ktero je tako temeljito poznal, da je o vsakej besedi, o vsakem 
deblu mogel dalje časa razpravljati ; temu jeziku poznal je tudi ljudsko govorico. I*i- 
satelj teh vrst je imel sam večkrat priložnost, občudovati njegovo temeljitost in spretnost 
v orijentalskih jezikih. A razven omenjenih jezikov naučil se je tudi drugih jutrovih, 
kakor koptovskega ali egiptovskega, perzijskega, turškega in magjarskega; koptovskeuiu 
in turškemu je zložil celo slovar, kterega je pa vedno le v rokopisu hi'anil. A da bi 
»itare in nove jezike bolj temeljito upozual, učil se je razven stanh klasičnih jezikov 
tudi sanskritskega. Prisvojil si je popolnoma tudi stai*oslovenščinO; tako da je v njej 



277 

celo dopisoval. Iz nje si je i*azjiw}njeval novosloveiisko in druga slovanska narečja. A 
vendar pa ne smemo misliti, da je rajnki učenjak v govoru ali pismu lovil po tujkah, 
nenavadnih, neslišiinih besedah in izrazih, marveč govor mu je bil nad vse skromen in 
priprost. Nikogar pa ni bolj črtil, kakor one pretirane pisatelje, ki hote slovenski 
jezik s tem preroditi in obogatiti, da od vseh vetrov prinašajo v slovenščino besed iz 
drugih narečij slovanskih, tudi tedaj, ko jih nikako ne potrebujemo, meneč da dobi 
jezik Še le tako pravi slovenski zmičaj ! Spominjam se, da je rajnki večkrat dokazoval, kako 
je ta ali druga beseda, ki se je tu pa tam pri ua§ih pisateljih že udomačihi, turška ali 
ai-dbska: nevede smo si jo izposodili od naSih južnih bratov, kteri so radi ozke dotike 
z onimi narodi marsikaj tujega, neslovanskega sprejeli v svoj govor, in kaj takega se pri 
nas večkrat prodaja za čisto slovensko blago. 

Da je tako obširno in temeljito poznanje jezikov stalo rajnkega veliko truda in 
vzlasti potrpežljivosti, razume se samo ob sebi. Toda zraven tega je Kocijančič ne- 
prenehoma pisaril in ni ga bilo skoro leta, da bi ne bil kaj prijavil. Slovensko je 
deloma izvirno pisal, deloma pa prelagal ali po tujem prosto predelaval. Znano je 
njegovo ^Življenje Kristusovo** po nemškem, izdala družba sv. Mohorja; „Še3t in dvajset 
povesti", „Soave<ove povesti" iz laškega preložene, isto tako „Zgodbe sv. pisma** itd. iz 
francoskega; ^Molitvena knjižica" in druge manjše knjižice. Dalje je neutrudno do- 
pisoval raznim časopisom, •kakor Bčeli, Danici, Glasu, Besedniku itd. Tudi v latinščini 
je pridno pisal. Omeniti nam je tu: „De historia creationis Mosaicae"; „Prima ho- 
miuum aetas^^ in brez števila drugih manjših razprav. V tem jeziku je spisal tudi 
uekaj životopisov in zgodovinskih del. Prijavljal je svoje latinske spise posebno v go- 
riškem crkvenem „Folium periodicum^*, kakor tudi v tržaškem crkvenem listu. Zadnja 
leta nam je kaj pridno preiskaval iu razjasujeval zgodovino goriških crkev in župnij. 

V priznanje tolikim zaslugam počastili so ga zadnja leta s častnim korarstvom 
iu pi*ed tremi meseci izročili so mu tudi vodstvo centralnega semenišča goriškega. 
S tem so se mu skrbi in težave močno pomnožile. Vendar zdelo se je, da bode kos 
tolikim opravilom kljubu svojej starosti, kajti celo pomlajen se je videl in posebno čvrst. 

Bilo je veliki četrtek, ko sem mu vošil še mnogo let. A nisem slutil, da sem 
tedaj zadnji pot z njim govoril. Nekaj dnij potem se nam je naznanilo, da ga je 
zadel mrtud; štiri dni je ležal nezaveden vidno hirajoč, dokler ni 9. aprila duše iz- 
duhnol. Sklenol je svoje trudapolno življeuje v 65. letu. Rojen v vipavskem Ti^gu 
1. 1818. preživel je skoro vse svoje dni v Gorici. Štirideset let duhovnik, učil je v bo- 
goslovji celih šest in trideset let. Bil je tedaj učitelj velikej večini goriških duhovnikov, 
kteri so ga tudi resnično čislali. Velikanski pogreb pokazal je, kaj je bil rajnki mescu 
in deželi goriškej. Brezštevilno množico višjih in nižjih privabilo je njegovo truplo, 
da bi mu skazali zadnjo čast. On ni sicer nikdar iskal prijateljev in se ni znal pri- 
kupovati ljudem, a vse one pripeljalo je k pogrebu resnično češčenje in odkrita lju- 
bezen do rajnkega in ujegovih čednostij. 

Iu mi, ljubi Šteliiu, žalujemo na Tvojem grobu, ker živo občutimo, da smo iz- 
gubili ljubega očeta in modrega sovutnika, blagega moža, ki je znal tako ])ožrtvovalno, 
nesebično ljubiti narod in domovino. Da bi se ob Tebi vzgledovala osobito mladina 
slovenska in opustivši prazne besede vnemala se za neumorno, vztrajno delovanje, ktero 
nam edino zamore pridobiti spoštovanje pri tujcih in priboriti milejšo bodočnost! 

Dr, A. M. 



278 



Drobnosti. 

Fizika za nii^e razrede srednjih šoL Spisal Andrej Seiiekovič, c. kr. 
profesor y Ljubljani. V berilo je vtisnenih 200 slik. V Ljubljani. Tiskala in založila 
Ig. v. Kleinmajr & Fed. Bauiberg. 1883. Str. 238 v 8«, gld. 1.80. — Ravnokar je priSla 
na svetlo fizika od g. Andreja Senekovi^Ja, c. kr. profesorja na višjej realki v Ljub- 
ljani. Knjiga je namenjena nižjim razredom na realkab, gimnazijah in učiteliščih, a 
ona bode tudi dobro služila ljudskemu učiteljstvu. Pridržujoč si strokovnjasko oceno 
te knjige za prihodnje zvezke, omenimo zdaj le toliko, da je zvuuanja oblika lična, 
slike jako čiste, in da se knjiga sploh lahko meri z vsako drugo nemško knjigo enake 
vrste. Ta lizika je druga naša knjiga iz te stroke. Prvo smo omenili v Kresu 11. 
str. 495, in sicer je to L del „Fizike za nižje gimnazije, realke in učiteljišča'', ktero je 
spisal in založil Jakob Cebular, c. kr. višje realke profesor v Gorici. Tudi o tej 
knjigi prinesemo, ko izide II. del, daljšo oceno. 

Narodna biblioteka. 3. snopič. „Kranjska Obeli ca". Na svitlobo dal 
M. Kastelic. Tretje bukvice. Za tisek priredil R. Perušek. Novomesto 1883. 
Natisnil in založil J. Krajec. Str. 92 v IG*'. Velj4 15 kr — To je tretji snopič 
K raj če ve „Nai-odne biblioteke", ktero smo zadnjič svojim čitateljem gorko priporočali. 
Ta zvezek obsega .,Kranjske Cbeliee'* tretje buk?ice, ki sodržujejo na str. 8—26 štiri 
pesni, Sršene in štiri sonete od Fr. Prešerna. Med drugimi nahajamo tudi srbsko 
pokranjčeno „Asan-Aginko", in od str. 67 90 „Balade ino pesni mej Ki-anjskim ljud- 
stvom pet-e". V četvi-tem zvezku pride začetek zanimive povesti od znanega našega 
pisatelja Antona Kodra. Upamo, da se ta biblioteka Slovencem zelo prikupi in da 
bode na razvitek našega slovstva dobro uplivala. Naročuje se na-njo po knjigarnah ali 
pa pri založniku samem v Rudolfovem. 

LurSkl majnik in molitvenlk. Sestavil Franjo Marešič. Z dovoljenjem vi- 
sokočastitega Ljubljanskega knezoškolijstva. Ljubljana. Samozaložba. — Tisek Hlaznikovih 
Naslednikov. 1883. Str. VI. + 363 v 16'\ — Tako se glasijo nove šmarnico, ktere je 
s^#vil č. g. Fr. Marešič, znani prelagatelj „Henrika Lasserre-ja Lurške 
Matere božje**, ktero smo čitateljem v Kresu I. str. 531 naznanili. Kakor poprejšnjo 
tako priporočamo tudi sedanjo knjigo slovenskemu občinstvu. Knjižica sodržuje šmar- 
nice za 31 dnij meseca maja, nekaj navadnih molitev, sveto mašo, litanije in križev 
pot. Pisatelj se je, spisovaje ,.Lurški majnik", ravnal po francoskih Lui-ških šmaruicah 
„Mois de Maric de Notre-Damo de Lounles", ktera knjiga je v sedmih letih nad 40 
izdaj doživela. — Knjiga vezana v usnje z zlato obrezo velja 1 gld. 30 n., vezana v 
^. "^Ijj^snje 1 gld. s pošiljatvijo vred. Dobiva se po nekterih knjiganiah v Ljubljani in pri 
izdajatelji v Šentvidu nad Ljubljano. 

Weriidl-0Ta puška. Ki*atko i lehkoumevno poučilo v orožji po vprašanjih i 
odgovorih za peštvo i lovsko četo cesarskega i kraljevskega vojstva. - Das Wenidl 
^^£|ewehr itd. Slovenisch-deutsch. Bearbeitet und verlegt vou Comel Edlen von Sočebran, 
B?T[. Hauptmann. Str. 29 in 29 v mal. 8**. Velja 20 kr. —• To je deveta knjižica 
iz peresa našega za vojaško slovstvo mnogo zaslužnega stotnika Comel a pl. Soče- 
bran a. Razven več „Službovnikov za c. kr. vojstvo" spisal je g. Comel tudi „Pouk 
o zemljišči", „Bojno službo", „Slovnico vojaško" itd., ktere knjige se vse v knjigarni 
družbe sv. Mohorja dobivajo. Več vojaških del ima g. stotnik že tudi za tisek pri- 
pravljenih, in one pridejo prej ko mogoče na svetlo. Iz vsega se vidi, kako navdušeno 
in vztrajno deluje naš rodoljub v tej slovstvenej stroki, in mi mu moramo kot edinemu 
pisatelju slovenskemu na tem polji tu največje priznanje izreči. S. 



279 

Skladbe At^ubIa Armlna Lebana, c. kr. učitelja, (porojenega t dan 5. sep- 
tembra 1847. 1. Y Kanalu na Goriškem, umrdega y dan 30. maja 1879. L t Gorici). 
Uredil Janko Leban, učitelj v Lokvi. J. Zvezek. Obseg: 1) Na boj; 2) Slovo od 
(iomo?ine; 3) Balkan, tužni velikan! 4) Vse to; 5) Prevara; 6) V tihi. noči. Cena 
25 kr., po poŠti 30 kr. V Ljubljani 1883. Založil urednik. — V zbirki sta dva me- 
tana zbora (broj 2 in 5), in sicer je prvi : „Slovo od domovine^^ če tudi priprosta, a 
vendar prijetna, skoro melanholična skladba. Isto velja tudi o pesni: ^Prevara", kjer 
v začetku in na konci alt, tenor in bas momljajo, sopran pa melodijo poje. Mimo- 
grede omenimo, naj bi se petje, obstoječe iz vseh vrst človei^kih glasov, bolj gojilo 
kakor do zdaj ; kajti ono je tudi po naravi primernejše, in kdo bi .še ne bil občutil, da 
moški zbori sami človeka utrudijo, ako jih dolgo poslu.ša. 

Izme<l moških zborov omenjamo osobito broj 1.: Na boj! To je prav krepek, 
res navdušujoč zbor, ki vnema kri in povzdiguje dušo, ako ga poje potrebno število 
močnih glasov. Tudi „Balkan, tužni velikan!" je lepa, vendar bolj resna in otožna 
skladba, kar pomenu besed celo odgovarja. V pesni: „V tihi noči*' ne zdijo se nam 
prvi udarci celo novi, a prijetno glasijo se v sredi in na konci sekstni intervali. V obče 
pa nočemo skladatelju očitavati, da se je tam pa tam proti strogim skladbinim pra- 
vilom grešilo, vzlasti ker nikjer takih pogreškovj ne nahajamo, ki bi nas očevidno 
motili. Saj pa se v novejšem času baš v tej točki bolj prizanaša, kakor kdajkoli, samo 
da se ne žali uh6! M. 

Narodne basne skupio ih po Boki, Cniojgori, Dalmaciji, a najviše po Herce- 
govini VukvitezVrčevič. U Dubrovniku. Naklada knjižare Dragutina Pretnei-a, ^ 
1883. Str. 118 v S*'. Velja 50 kr. — Ta za kulturno povestnico in jezikoslovstvo enako 
važna zbirka narodnih basnij podaje nam čudno lepo sliko o mišljenji in raznih na- 
gledih tamošnjih prebivalcev. V knjigi nahajamo 153 basnij, deloma originalnih, de- 
loma obče znanih, a po lastnem duhu in mišljenji izpremenjenih. Vuk Vrčevič, ki 
je 15 let kot avstro-ogerski vicekonsul v Trebinji živel ter bival tri leta v Čmej gori 
in pet let v Zadru, trdi, da je vse te basni čul sum iz narodovih ust. Jezik v tej 
zbirki je krasen, priprost in lahko umljiv, a basni same so pravi biseri jugoslo- 
vanske poesije. 

Not. Roman Ivana S. Turgenjeva. Preveo s ruskoga M. Lovrenčevič. ^f 
Preštampano iz ,Slobode«. Sušak. Naklada G. Grtinhuta. 1882. Str. 268 -|- 244 v 16< 
Velja 1 gld. — Hrvatje si pridno prizadevljejo, proizvode drugih slovanskih, vzlasti 
ruskih pisateljev udomačiti in jih širiti med narodom, kar je brez ugovora velike hvale 
vredno. Nov dokaz temu je Lovrenčevičev prevod omenjenega Tui-gei^evljevega ro- 
mana „Nov**, ki je že tudi Slovencem znan po g. Malovrhovem prevodu v ^Slov. 
Narodu**. Roman se dobiva v knjigarni Gavra Griinhut-a v Zagrebu. 

Tri ertlee od Bret-Harte-n^ pohrvatio A. Harambašič. Sušak. Naklada «ipak. 
G. Grtinhuta. 1882. Str. 51 v mal. 8°. Velja 20 nove. — Podjetni knjigar G. GrOnhut 
izdaje: ^Knjižnico za zabavo", od ktere so imenovane črtice četvrta knjiga. Prve tri 
knjižice so »Olga i Lina", izvirni roman; „Jelkin Bosiljak", izvirna pripovest, 
oboje od J. Sisolskega, in ^Dim", roman od Iv. S. Turgenjeva. 

Univerzalna biblioteka. Svezak II. Črtice N. K oko tov i ca. Ciena 12 novč. 
Zagreb. Naklada „Hrvatskc knjižare« G. Grtinhuta i druga. 18^. Str. 61 v 16«. — 
Že v zadnjem snopiči smo omenili te nove hrvatske ^Univerzalne biblioteke", pripo- 
ročujoč jo tudi slovenskemu občinstvu. Dočim sodržuje I. zvezek prevod, podaje nam 
ta zvezek izvirne črtice N. Kokotoviča. 

BiiljSTAi^k* stenografija. Po si.stemata na F. Ks. Gabelsbergeri, ot'B prof. 
A. Bezenšekt. Čast I. Vtoro izdanie. Sofija. Dhržavna pečatnica i litografija. 1883. 
Str. oO -|- 31 v S**. Velja 1 rubelj. — To je drugo izdauje ^ Bolgarske stenografije" 



280 

■ 

ktoro jo spisal naš rojak, prof. A. B p z p n S e k. Knjiga je ličoa in prav praktii^no raz- 
redjpna. Mi občudujemo velik uspeh, kterega je g. prof. Bezen^ek s svojim steno- 
grafskim ]>odnkom dosegel, preloživSi Gabelsbergerjev sjstem na jugoslovanske jezike. 
Zaslug njegovih ne pripoznavajo samo slovanski, temveč tudi nemH'i stenografi, saj je 
pi*ed letom dnij prinesel nemški stenog. list: ^Der Stenograph" njegov život opis s sliko 
vred ter opisal za^^luge njegove za jugoslovansko stenografijo! 
^ Siigen iiiid MIrchen der Slidslaveii. Zum grosson Theil aus nngednickten 

Quellen von Dr. P. S. K r aus s. Leipzig. Verlag von W. Friedrioh. Str. XXXI I. + 480 
v 8". Vtljd 3.60. — G. Krauss namerjava pripovedke in basni jugoslovanske preiska- 
vati, ozirajoč se na njih razmerje in sorodnost z basnimi in pripovedkami drugih arjo- 
evropskih narodov. Navedena knjiga je I. zvezek tega dela. Ona sodrzuje 109 pri- 
povedek in basnij; med njimi jih je 78 iz zbirke g. prof. M. Valjavca, in sicer 5<5 
iz rokopisa, kterega je naš rojak pisatelju v porabo prepustil. S. 

J Kova zgodovina poljske knJiSevuosti v neniškem Jeziku. Založnik Wilhehn 

I/ Friedrioh v Lipskem je začel v preteklem letu zgodovine svetovnih književnostij v po- 
jedinih samostalnih knjigah izdajati. Mahoma druga knjiga je donesla eno izmed slo- 
vanskih, namreč poljsko književnost. Glasi se ta zbirka: ^Gesehiehte der Weltlitteratur 
in Einzeldai-stellungen". Prva knjiga obsega angleško književnost, druga pa poljsko z 
naslovom: „Geschichte der Polnischen Litteratur von Heinrich Nitschmann" ki 
broji VIII + 500 stranij v 8«. 
\y Adam Bliekiewiez ▼ Nemcih* Več jih je že poskušalo dela najslavnejšega 

poljskega pesnika v nemški jezik prestavljati, ali vse prestave bile so do zdaj If slaba 
tenja živega poljskega originala. Ali prikazal se je prestavljaveo, kterega Poljaki močno 
hvalijo, da se mu je posrečilo vrlo dobro prekrasno poesije Mickiewioz-eve sosedom 
Nemcem podati, do zdaj samo njegovega „Pana Tadeusza", a namenjen je me- 
trično jim prestaviti vsa dela tega genialnega pesnika. Prestava ima naslov: ,,Ad. 
Mickiewicz' poetische Werke iibersetzt von Siegfried Lipiner. Leipzig, Breitkopf & Hiirtel 
1882. 8** knjiga I.: Herr Thaddiius oder der letzte Einritt in Lithanen. Prestavljavec 
Lipiner je rojen med Poljaki, kjer je v svojej mladosti slišal in sam govoril jezik 
svojega originala! 
y Serbischc Franenlieder* Svetozar Manojlovič je za preteklo božičnico 27 

srbskih „ženskih" pesnij, večinom — namreč 19 — narodnih izvrstno poncmčil ter je 
krasno tiskano in vezane na dunajski knjižni trg spravil. Zovejo se: Serbische 
Franenlied er. Ausgewalilt n. im Versmasse der Originale in's Deutsche fiberti-agen 
von Svetozar Manojlovič. Eisenstadt v lastnej založbi, tiskano pa je na Dunaji 1882 
v 8". (VI) + 43 str. Fr, S, 

Mlklo^ieeTA slaviiost. Na velikonočni pondeljok zboroval je v „Narodnera 
domu" v Ptuji pod predsedništvom prof. dr. G. Kreka odbor za Miklošičevo slavnost. 
Odbor je po natančnem posvetovanji določil vzpored za slavnost in sklenol, da se bo<le 
vi-šila na 2. dan meseca septembra t. 1. v Ljutomeru. 

Skladbe F. 8. Tilhairja. Gosp. F. S. Vilhar, ravnajoči «čitelj mestnega 
gla.sbenega zavoda v Karlovcu na Hrvatskem, namerjava izdati svoje skladbo in tudi 
očetove kompozicije. Delo izide v velikem formatu in bode obsegalo na okoli 25 tisk. 
polah: 1. Samospeve, 2. Moške zbore, J). Mešane zbore in 4. Skladbe za glasovir. Cena 
je za naročnike le 2 gld. Mi opozorimo čitatelje na to podjetje in želimo, da Slovenci 
našega zaslužnega skladatelja vsestransko podj)irajo. 

Popravek: Na str. 207. v vrsti 12. naj se seveda bore: „slov" od s^l, sla, 
a ne „zlov". 

Lifitniea nrediiištva: V. O. v Celji: Legendo prejeli. Prosimo za pravo ime. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna dnižbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Ijeposloven in znanstven list. 



I^eU) III. y C«IoTei, 1. Junija 1888. Štev. 6. 



Luteranci. ^ 

Historičen roman. Spisal Antoti Koder. 

(Dalje.) 

Štirinajsto poglavje. 

On je k Ijiibi trkat tekel \^ 

V lepo belo kamrico. 

Narodna. 

JCidnajst je že moralo biti isto noč. Tako je vsaj preračuiiil moški, 
ki je v plašč zavit stal pod široko lipo na vrtu Strmolskega gradil ; kajti 
na nebo je zrl in po oblakih je preštudiral, kako visoko mora stati luna, 
akoravno je ni videti. Nekoliko pozneje, ko se je prepričal, da je vse 
mirno okrog in da je po gradu vse pospalo, odšel je na severno stran po- 
slopja. Ondi je na peščenej stezi pol)ral okrogel kamenček in ga zalučal 
v okno v prvem nadstropji. Precej pot^m se je prikazal nekdo za šipo, ^^ 
ki je lahno in polagoma okno odrsnol. 

„Ali si ti?" čul se je nežen ženski glas iz višave. 

„Proti polnoči mora že kazati mesec; hiti torej Lavra! Predno se 
jame daniti, morava biti na koroškej meji," odgovarja moški pod zidom, 
oziraj6č se pazno okoli. 

„0h mene tako srce boli nocAj, dragi moj! Bojim se, da sva iz- 
dana. Tudi se mi dozdeva, da sem cula pred pol ure šum na dvorišči, 
ko sem se hotela prepričati, ali rfs spi čuvaj pred vrati v ječo." 

^Ne boj se, on smrči kakor polh v gabrovem duplu; predno se 
vzdrami, l)ode solnce visoko na nebu, kajti žganje ga je zel6 omamilo." 

„Ali misliš, da me ni videl nihče, ko sem upijanila stražnika, in 
ni čul ključa v vratih?" vpraša zopet ženski glas. 

„Nihče. Oče spijo ; dolg in uren pot iz Nemškega Gradca jih je 
utrudil." 

Precej potčm se je razsvetlila soba v prvem nadstropji, in mlada 
grajska hči Lavra pospravljala je v silnej naglici nekaj obleke in dra- 

20 



282 

gocpnosti v culo ter je jedva brisala sproti solae, ki so se jej vlivale 
kakor biseri po mehkih licih. 

Med tem ko je govoril mo^?ki. ki je bil Jarnej Knafelj, s svojo iz- 
voljeno, ležal je nekdo v ol)ližji za rožnatim grmom na trel)uhu in sapo 
je nž,-se vlekel ter utepal poshiske. Ko je ?ul 1>esede : „Pridi, hiti ; kt* 
se jame daniti, morava biti na koros^kej meji," prestrašil se jih je ter 
zadel s kvedrastim crevljem nehote ob rožnato vejo, da se je zmajala in 
da so se otresle deževne kaplje popoldanske plohe raz nje in je zašiimelo 
ob belem pesku na stezi. 

Privzdignol je zaradi tega Knafcdj glavo, ozrl se in rekel polglasno : 
^Netopirji in miši hodijo na sprehod in se vesele življenja." In kakor 
da bi jim ne privošcMl tega veselja, povzdignol je svojo težko z železom 
okovano palico in jo zalueal v rožnati grm. 

V istem trenotku pa se je čul strašen krik, kakor da bi bil nekdo 
smrtno zadet, in možak, ki je prej za grmom na trebuhu ležal, plauol je 
kakor obstreljena zver kvišku in kričal: ^Pomagajte, primite ga!" 

A predno je storil deset korakov, držale so ga že jeklene Knaf- 
Ijeve roke za vrat, da je hipoma zamrl krik in se je culo le bolestno je- 
čanje. Boj, ki se je vnel med moškima, privabil je kakor strel Ijudij od 
dveh nasprotnih stranij. A prej ko se je zavedel Knafelj, bil je že sam 
poldt na zemljo, in čutil je, kako ga vežejo in na zemljo tišc6 napadalcev 
roke. Nekaj časa je bil on izgubil zavest. Le kakor v strašnih sanjah 
cul je krik in boj napadalcev med seboj, in dozdevalo se mu je, da je 
spoznal globoki Gogalov glas. In kakor v megli je videl, da po])ija on 
s kovaškim kladivom moža, ki kleči njemu na prsih, in da meče ostale 
z levico kakor gladne mačke od sebe, in pesek prši kar v zrak in tla S(^ 
tresejo pod njim. 

Krik in šum udari tudi Lavri na uh6. Naglo, kolikor jo morejo 
nesti nogž, dirja iz svoje sobe po kamenitih stopnjicah na grajsko dvo- 
rišče. Na veznem pragu pa omaga samega strahu, da se zgrudi nezavestna 
na tla. 

Ta nenavadni hrup vzdrami kmalu grajske hlapce. Z baklami, se- 
kirami, vilami in vsakovr^stnim orožjem hite na dvorišče, od koder pri- 
haja vpitje in jek. Prišedši tja najdejo tri možake v krvi na tleh in 
med njimi enega ])rez zavesti. 

Začudijo se in strahu snamejo pokrivala, ko spo74najo na Imjišči 
med biriči in knn^ti Kamniškega mestnega sodca, ki divja in kolne. da 
mu je ušel prokleti luteranec Knafelj in mu povrh še pobil vodnika in 
dva spremljevalca. 

Med tem se vzdrami tudi grajščak, in strašna misel mu pride v 
glavo, ko čuje krik na dvorišči. 



383 

Sinoči se je vrnol poklican po sodniji iz Nemškega Gradca in važno 
poTelje je dobil, naj takoj zapre svojega koeijaša , dokler ga skrivaje ne 
odvede sodnija. In utaknol je vestno koeijaša Jarneja v najglobjo ječo 
in postavil stražnika pred vrata. A zdaj ko je hitel na razsvetljeno dvo- 
hšče, izpodtaknol se je na pragu in padel na heer ondi v nezavesti le- 
žečo. Ta padec mu je razvozljal strašno uganjko, in misel mu je šinola 
v glavo, da je v zvezi s prokletim luterancem njegov edini otrok. 

Mesec je prileael med tem izza oblakov, in ko je posvetil med ko- 
pico mož na dvorišči Strmolskega gradu, spoznali so okoli stoječi v krvi 
ležečega Kamniškega mestjana Gorička, poleg njega rudečelasega Urbana 
Kosa in enega izmed sodnijskih biričev. Ostali možakarji, sodnikovi 
spremljevalci pa so vezali ondi ob grajskem zidu nekega izmed ujetih 
rešiteljev nbeglega Knaflja. Pripeljali so ga potšm vsega krvavega in 
raztepenega mestnema, sodniku, menčč naj ga sodi sam. 

„Predikant Luka Avnič je," čuje se pot^m mrmranje zbranih mož. 
Izpraševal je ujetega takoj na mestu po njegovih tovariših sodnik Kramar. 
A njetnik ni odgovarjal, le sem ter tja se je ozrl s strupenim pogledom 
po na tleh ležečem Goričku, kakor da bi bil hotel reči: 

„Onega vprašajte! Takov lopov izdaje prijatelja za Judeževe sre- 
bernjake; mene pa v miru pustite in storite z men6j, kar vas je volja." 

Med tem ko se je godilo to na Strmolskem dvorišči, hitelo je po 
stranskem potu proti Brdskemu gradu nekaj mož. Dva izmed njih, orjaški 
Gogala in Kamniški črevljar Kriškar, nosila sta na smrekovih vejah le- 
žečega in ranjenega — Jarneja Knaflja. Ko dospejo do Kokre, sper6 mu 
v valovih rano na glavi, in prvi nosilec ga vpraša pot^m: 

^Mojster naš, kje hočeš, da te skrijemo, dokler ne ozdraviš ?" 

„Ne skrbite zii-me, prijatelji; sebe varujte; kajti žalostni Časi so 
prišli vam in nepričakovani; mene niso našli nepripravljenega." 

„Avniča ni med nami," odgovori žalostno Gogala. „Ugi'abili so 
nam ga, ko smo prihiteli tebi na pomoč, ki si se bojeval z Goričkom, 
in rešiti ga ni bilo časa več, če ne bil bi ostal ti mrtev na mestu." 

„Goriček je bil torej Judež Iškarijot izmed mojih prijateljev P" po- 
navlja polglasno Knafelj. 

^Polakomnil se je obljubljenih srebernjakov. Jaz sem ga zazna- 
moval dobro za izdajalske namere ; odrezal sem mu desno uho in je pribil 
na hišna vrata Kamniškega sodnika," pripoveduje ganen Juri Kriškar, in 
nekafcov divji maščevalen ogenj bliska mu v žalostnem pogledu. 

„ Plačan je za svoje izdajalstvo. Ubil sem mu s kladivom glavo, 
da mora biti mehka kakor medenica," povzame zopet Gogala. 

„Za' AvBi5a mi je žal in to nepopisljivo žal, prijatelji," reče potčm 

s slabim glasom Knafelj. 

20* 



l/ 



284 

„Predno bode solnce trikrat vzhajalo, . viselo bode njegovo truplo 
med zemljo in nebom, in črni krokarji bodo obletavali njegovo nevtnid- 
Ijivo glavo. 

Vaša dolžnost je, bratje, da prikrajšate mrtvemu zaničevanje in ga 
skrivaje odstranite raz vislic, če je mogoče ; kajti ondi se ne smeši samo 
on, temveč tudi naša stvar, za ktero živimo in umijemo, če je potreba." 

In ko so podali možakarji desnice govorniku, da storč vse, kar je 
v njih moči, da osvobodijo Avniča ali mu vsaj prikrajšajo sramoto v 
smrti, dejal je Knafelj Gogali: 

^Prijatelj, ti si mi bil ves čas zvest in nepremakljiv kakor skala, 
zd-te imam še posebno naročilo.^ 

Naročal je skrivaje potčm Knafelj svojemu tovarišu, naj izroči ne- 
srečnej grajskej hčeri, če je mogoče, njegovo zadnje poročilo in jo naj 
prosi v njegovem imenu odpuščenja, ker jej je zagrenil najlepše mla- 
dostne dni. Prosi jo naj, da ga pozabi in da ostane zvesta veri svoje 
matere; kajti le ona tolaži, le ona deli mir in srečo!" 

Daniti se je jelo med tem, in na nebu je že ugaševala juternica, 
ko so položili možje v samotno kočo Nakelske fare ranjenega Knaflja in 
se molč6 razšli. 

Petnajsto poglavje. 

Bilo dolgo bojevano kruto, 
Da je konec boju noč storila. 

Kraljedvorski rokopis. 

Milo so peli dva dni pozneje Cerkljanski zvonovi: kajti nesli so iz 
Strmolskega gradu ubitega Gorička k pogrebu. Velika množica Ijudij ga 
je spremljevala na zadnjem potu. Trditi nočemo, da jo je "vabila po- 
božnost in žalost po rajneem, temveč radovednost, ker nosili so mrliča 
grajski hlapci in grajščak sam ga je spremljal. 

Videzno žalosten je bil le eden pogrebec. Zadnji za množico stopal 
je možak rudečih las in z zavezano glavo Urban Kos, Ooričkov prijatelj. 
Povedali smo že, da je bil ranjen pri Knafljevem begu. Dva dni se je 
zdravil potfim v gradu in čakal Goričkovega pogreba. In ko je stopal 
potoni na videz žaluj6č po umrlem in je odgovarjal glasnej molitvi po- 
grebcev, mislil bi bil lahko kdo, kako mu sega v srce prijateljeva smrt. 
Vendar temu ni bilo tako. Vso pot je premišljal Kos, kaka neizmerna 
škoda je, da je utekel Knafelj, že zai*adi tega, ker ne bode zdaj sodnik 
Kramar hotel njemu izplačati obljubljene talije. Poslednje bi bilo sicer 
vzlasti zdaj prijetno, ko je umrl Goriček in bi njemu istega denarja niti 
deliti ne bilo potreba. 

Ker je bil ta dan ravno nedelja in ker se je dogodba o boji z lu- 
teranci na Strmolskem dvorišči raznesla urno po vasčh na daleč okrog. 



285 

je naravno, da je pogreb Gorička, o kterem so trdili vsi kmetje, da ima 
tudi Črno laterš-dušo, napravil velik hrup, in več kot tisoč Ijudij je pri- 
vabil v Cerklje. Najbolj čudno in nerazumljivo pa se je dozdevalo ljudem, 
kako se more taka griva brezverska pokopavati s tako slovesnostjo, 
kakor da bi bil dober katoličan, in povrh še na njih blagoslovljeno in 
katoliško pokopališče. Dobro so namreč vedeli kmetje, da prepoveduje 
postava pokopavati luterance na sVetem kraji. Cule so se torej že dan 
pred pogrebom grozitve in govori posameznih kmetov, da ne trpč, da se 
jim skruni pokopališče, in isti Goriček ne bode počival ondi, ker je bil 
luterš od nog do glave, če ravno gosposka in pa Strmolski grajščak tega 
ne vč ali pa verjeti noče. 

Vnel se je bil tudi že prvi dan mali boj zaradi Gorička v Cerkljah. 
Ko je namreč crkovnik jel mrliču zvoniti, pritekli so sosedje in zavezali 
s silo zvonove. Opoldne in zvečer pa je zvonilo zopet , a ne spodaj pred 
crkvijo, temveč v zvonik se je baj6 nekdo zaklenol in zvonil je v linah 
iz strahu pred kmeti mrliču. Vse to se je razneslo urno kakor blisk po 
fari in vzbujalo neizmerno radovednost, kako bodo pokopavali ubitega 
Gorička. 

Take so bile okoliščine, ko so se isto popoldne bližali pogrebci 
Cerkljam. S^e pri prvih hišah v vasi pričakovale so jih posamezne vrste 
možakov in ženstva. Cule so se že dva dni poprej kletve in grožnje 
proti luterancem, in današnji pogreb je bil kakor navlašč primeren za 
demonstracije proti krivoverstvu. 

Povrh je bil Strmolski grajščak Koronini tako kratkoviden, da je 
razglasil po svojih hlapcih največje kazni onemu, ki zabranjuje zvonjenje 
Ooričku, ali ki pouzroči najmanjši nered pri pogrebu. 

Kmetje, ki že niso prej imeli mnogo zaupanja v gospodo po gradeh, 
saj je bila tudi ona skoro vsa luterš, posneli so iz tega, da je tudi Strmolčan 
javno pristopil k novej veri in da jo hoče polagoma vsiliti tudi njim. 
V resnici pa je bilo ravno nasprotno. Grajščak je hotel le častiti s slo- 
vesnim pogrebom Knafljevega izdajalca, saj ni vedel , da je storila po- 
slednje le lakomnost po denarji in razžaljena osebna čast. 

Komaj so dospeli pogrebci do prvih hiš v vasi, razlegal se je po- 
smeh na desno in levo ter posamezne zabavljice na luterance. In ko se 
je spozabil cel6 nekdo izmed kmetov, da je skrivaje izza hrbta vrgel 
kamen na mrtvaško trugo in ranU po nesreči enega izmed nosačev, 
bil je po sili pouzročen nemir in boj. 

Ko je namreč grajščak videl, kako se javno smešijo njegova po- 
velja in se kamnajo pri belem dnevu njegovi stražniki, ukazal je mz- 
jarjen svojim spremljevalcem, naj primejo onega, ki je vrgel kamen, in 
s silo razpodč zbrano množico ob cesti, koder se vije pogreb. 



286 

In ko so v resnici potim , akoraviio videzno neradi , povzdignoii 
grajski hlapci sulice in helebarde nad gnečo ljudstva in ranili neko ženo, 
ki je branila zasačenega početnika, bil je hipoma razvnet upor, kakor da 
bi bil kdo olja vlil med skrivaj tleči ogenj. Krik in prepir se je širil 
enako povodnji po celej vasi proti crkvi, kjer je bilo največ zbranega in 
čakajočega ljudstva, in le s silo so delali grajski hlapci pogrebu pot. 

Kmalu potim je prihitel župnik Švab iz svojega stanovanja, in po- 
mirjeval je ra2yarjene kmete in jih prosil, naj se vrnejo domil ter naj 
ne zavirajo pogreba nesrečnemu možu. Vsaka beseda pa je stoprav po- 
' množevala upor in dražila duhove. 

„Tudi on je luteranec, primite ga!" culi so se nenadoma sovražni 
glasovi. 

„Krivoverce sprejema in pogostuje," kriči zopet drugi glas. „Go- 
riček sam in tista Kamniška Stobejka, hudiču zapisana baba, zborovala 
sta ono noč pri njem." 

Dalje si ni upal ugovarjati prestrašeni župnik, pogrebu je tekel 
nasproti in ondi je prosil grajščaka pomoči proti razdivjanemu ljudstvu. 
In zdaj se je pričel pi*av za prav še le boj katoliških gorenjskih kmet^ov 
proti krivoverstvu. 

Kmalu potim je jela teči kri ; kajti zaklenoli so kmetje crkev in 
zabranili pogrebcem vhod, zopet drugi pa so obstopili pokopališče oboroženi 
z vilami, sekirami in kosami. Oel6 najstarejše ženske in otroci so zgmbili 
po kamenji in orožji vsake vrste, najbolj so pa s krikom, zasmehovanjem 
in zmerjanjem pomagali svojemu pogumnemu moštvu. 

Kake pol ure trajal je hud boj, predno si priborijo grajski hlapci 
z orožjem vhod na pokopališče; v crkev pa jim nikakor ni bilo mogoče. 
Trije izmed grajskih so bili ranjeni med tem, in župnika samega je zadel 
skrivajo zalučen kamen na glavo, da so nezavestnega odnesli z bojišča. 

Ko niso hlapci, po tem zločinstvu silno -razjarjeni , dajali nikomur 
milosti, delaj6č si s sulicami pot. in so smrtno ranili več mož, ženskih 
in cel6 otrok, razgnetlo se je stoprav nekoliko ljudstvo in zrlo od daleč, 
kako se oskrunja njih pokopališče. 

Ta boječnost pa je bila le videzna. Komaj je bil namreč stopil 
zadnji pogrebec na pokopališče, zaprl je neki kmet za njim železna vrata, 
množica pa se je razvrstila za pokopališčnim ozidjem. A ondi je bila 
cela groblja nanošenega kamenja in kakor navlašč za boj pripravljena. 
Kajti ko je oni možak, ki je bil vrata zaprl , potim zažvižgal na prste, 
vsula se je cela toča kamenja izza ozidja na pogrebce. 

Nepopisljiva zmešnjava je nastala zdaj ondi. Krik, stok in jok se 
je mešal med strašno kletev in grozitev. Tek, dirjanje in letanje od zida 
v zid razlegalo se je kakor iz zverinjaka, kjer si išče zaprta zverina med 
divjanjem izhoda. 



287 

Ko je bila že ranjena skoro četrtina pogix»l)Cev, med temi tudi 
nekaj kmetskega ženstva in otrok, ki so se bili od same radovednosti po- 
mešali med grajske hlapce, objel je strah tudi najbolj pogumne. Mrtvaško 
trugo so vrgli na tla in zagnali se v jezi in obupu proti zidu, kjer je 
bil najnižji, ter poskakali in zlezli č*ez-nj. Marsikak kamen je še priletel 
na pleča peeasnemn skakalcu, in stoprav ko je bilo pokopališče popolnoma 
izpraznjeno, ponehala je kamnena toča. A ko so bili pogrebci na vse 
strani raztepeni in razpodjeni, hiteli so kmetje na pokopališče, zgrabili 
ondi mrtvaško trugo in jo vrgli črez zid na grobljo kamenja. 

Še le ko je prihajal mesec izza Tuujiških gozdov, prišla je skrivajo 
kopica mož. Dva najmočnejša izmed njih sta zadela za pokopališčem 
ležečo mrtvaško trugo na rame, in vsa družba" se je vračala precej potem 
po prejšnjem potu skozi gozde proti Kamniku. A ko se je jelo drugo 
jutro daniti, bil je na pokopališči v Podgorji pokop, in izdajico Gorička 
pokopali so ondi brez blagoslova in zvonjenja crkvenega. 

ŠestDs^sto poglavje. 

Tjekaj so ga pripeljali 
»Sred Ljubljanskega polja. 

Narodna. 

Upor Cerkljanskih kmetov proti grajščaku Strmolskemu zaradi Go- 
ričkovega pogreba pouzročil je zopet nov punt katoličanov proti krivo- 
verstvu na Gorenjskem. V skrb6h je bila gosposka, da se razširi vstaja 
po mestih, in zaradi tega je urno poslala komisijo v Strmol, ki naj pre- 
iskuje krivdo posameznih in postopa ostro po postavi proti zločincem. 
Ker je bila preiskovalna zadeva verska, sestavljena je bila komisija po- 
lovično tudi iz katoliških duhovnikov, in predsedoval jej je ljubljanskega školU 
korar in skrivni tajnik ter „reformationis commissarius'' Hren (Chronn). 

Ogromna je bila tvarina zatožbe, ker ni obsegala samo krivde 
kaljenja verskih obredov in krivoverstva, temveč' tudi težkega telesnega 
poškodovanja in uboja Kamniškega mestjana Gorička. Mnogo obdolženih 
kmetov bilo je polovljenih, ker so se udeležili pogrebne demonstracije, 
a ker je skušal vsak oprostiti samega sobe, izdajal je eden drugega, in 
tako ni bilo opravičevanju in sumničenju ni konca ni kraja. 

Glavni zatoženec bil je pač mladi predikant Avnič; kajti zasačen 
je bil tako rek6č „in flagranti" v boji na Strmolskem dvorišči. Ker so se 
izgovarjali posamezni kmetje, da so le zaradi tega napadli pogrebce, ker 
dobro ved6, da je bil rajnki Goriček najbolj luterš človek na svetu, in 
da ni Cerkljanski župnik sam ni za las boljši, povabljen je bil tudi po- 
slednji pred sodbo ; in Strmolski grajščak sam se je prepričal, da se je pre- 
naglil s katoliškim pogrebom, ker je bil od Kamniškega sodnika napačno 
podučen o Goričku. 



288 

Da bi se pokazala toliko jasneje nioč katoličanstva nad luteransiTOin, 
napovedana je bila sodba pod milim nebom na travniku pod Strmolskim 
gradom vpričo na tisoče zbranega ljudstva. 

Ondi sta se postavila dva visoka odra eden za sodnike, drugi za 
obtožence, spodaj pa so se zbrali poslušalci iu radovedneži, kako se bode 
opravičeval župnik Švab, kako isti mladi Avnič in oni pogumni možje, 
ki so po pravici kamnali grajske biriče in vrgli Goričkovo truplo črez 
zid v cestni rov. 

Nemir se je čul kmalu pot^m med množico, ko so pripeljali iz 
grajske ječe zvezanega predikanta Avniča in ga odvedli na vzvišeni 
prostor sodnikom nasproti. 

Lep je bil mladi lutrovski pridigar , . ko je stal neustrašen in ne- 
upogljiv pred sodbo ter zagovarjal odločno in pogumno svoje delovanje, 
poskušaj6č dokazati, da ni storil ničesar zoper postavo, s ktero mu žu- 
gajo kakor obcestnemu roparju. In ko vpraša predsednik sodbe, liaj mu 
je znanega o Knaflji in v kakovej zvezi je z njim, in da je kriv brez- 
dvomno tudi on Goričkove smrti, zaiskrilo je predikantu ok6, zbledel mu 
je intelligentni obraz, roko je povzdigne! proti nebu ter rekel : 

„0n, ki je nad nami vsemi, on pravičen sodnik bode' sodil vsa 
naša doltra in zla dela. Njemu bodem odgovarjal nekdaj tudi jaz, nikdar 
pa svetnej sodbi. Moj tukajšnji sodnik je le ljudstvo samo in sicer na 
tisoče in tisoče, ki v^, kdo mu podaje resnico, kdo laž, in ono je pri- 
pravljeno zastaviti življenje za svoje prepričanje." 

Tiho je bilo, ko je govoril Avnič s povzdignenim glasom te lie- 
sede, konec govora pa je nastalo mrmranje kakor lahno gromenje. ki je 
znamenje silnega viharja. Precej potoni so se culi posamezni glasovi : 

„Primite krivoverca, vrzite ga raz odra, obesite ga na bližnje drevo!" 

A med tem krikom so se tudi razlegali posamezni klici: 

„Živel Avnič, slava našemu pogumnemu pridigarju!*' 

V zadregi je bila zaradi tega sodna komisija ; kajti prepričala se je, 
da ima luteranstvo tudi v priprostem kmetstvu že krepke korenine. 

Sklenola je torej ustaviti daljše sodnijsko preiskavanje proti Avniču 
in obsodila ga je po kratkem posvetovanji k smrti na vešalih zaradi raz- 
širjanja po postavi prepovedanega luteranstva med Slovenci. 

Zopet je nastal nepopisljiv nemir med poslušalci, iu nebrojni klici 
so slavili in pozdravljali obsojenca, ko je stopal neupognen nazaj v 
grajsko ječo. 

Za Avničem je stopil na oder zatožencev Cerkljanski župnik Švab. 
Poznalo se je na prvi pogled sivolasemu možu, da ga je prestrašila osoda 
mladega znanca ; kajti s tresočim in komaj umljivim glasom se je trudil 
dokazati, da ga je le zavist iu osebno sovraštvo pripeljalo na ta sramotni 



289 

oder, pa da ou ni uikdar občeval s temi novoverci, ki so mu gnus in 
pomilovanja vredni, zapeljani ljudje! 

Dalje ni govoril; kajti takov hrup je nastal pri zadnjih besedah, 
da bi bil največji trud, nadaljevati opravičevanje, brez uspeha. In med 
tem hrupom in šumom storila je zločinska roka nenadoma konec sodbe 
župniku Švabn. Izmed množice je priletel težek kamen, ki je zadel ne- 
srečnega moža tako na čelo, da se je hipoma zgrudil na tla in ondi 
črez nekaj trenotkov dušo izdahnol. 

Poslednja dogodba bi bila nedvomno krvav boj in pretep pouzročila 
med poslušalci, ker je mnogo izmed njih zagovarjalo med seb6j Švaba, 
ko bi ne bila komisija hipoma končala sodbe in se urno vrnola v grad 
k tajnemu posvetovanju, kaj je učiniti, da se pomiri razvueto ljudstvo. 

Med tem ko se je vršila javna sodba na planjavi pod Strmolskim 
gradom in je vse tja hitelo, kar je moglo hoditi, pritihotapil je na grajsko 
dvorišče možak v obleki navadnih grajskih hlapcev in od tod v stanovanje 
baronice Lavre. Ondi jej je skrivaje naznanil Kuafljev pozdrav in pa 
pristavil njegovo prošnjo, naj reši, če je mogoče nesrečnega Avniča, kakor 
je oprostila njega, pa da naj čaka in potrpi, dokler ne pride on sam 
tudi po njo, ker mu ni več živeti brez nje. 

Vesela je bila grajska hči teh poročil, da se jej je povrnola za nekaj 
časa njena prejšnja rudečica v obraz. In ko je cula, da upa Knafelj 
kmalu ozdraveti ter jo odvesti seb6j, 1)ila bi najrajši v zahvalo objela nje- 
govega poslanca in rešitelja. Kamniškega črevljarja Kriškarja, ki jej je 
v smrtnej nevarnosti prinesel to radostno novico. Stoprav vračajoča se 
komisija ločila je Lavro od njenega tajnega poročitelja. 

Dolga in viharna bila je še potem sodna seja v Stnnolskem gradu. 
Uazp^vljalo se je tu natančno, kako postopati dalje proti i*azširjevanju 
luteranstva in v prvej vrsti proti njegovemu glavnemu oznanjevalcuKnaflju, 
kteri se vselej po čudovitem potu umakne pravici. 

In pri tej priložnosti je tudi korar Hren javno izrekel grajščaku, tla 
ima povelje preiskovati, ali je resnica, da je imela njegova edina hči 
pregrešno znanje z onim človekom ter mu pomogla k begu, ko je go- 
sposka v noči napravila lov nd-uj. 

Prestrašil, se je sivolasi starec te strašne tožbe; kajti sam je sumil 
o tej nesrečnej ljul)ezni, kterej je prišel še le v onej noči na sled, ko 
je našel svojo hčer proti jutru nezavestno na pragu in na straži upijanega 
stražnika. 

Da bi dokazal nedolžnost svojega otroka, ki bi zapadel sicer enakej 
kazni kot baš obsojeni Avnič, dejal je slovesno: 

„Kdor mi dokaže le najmanjšo krivdo moje hčere pri Knafljevem 
begu, istemu prepuščam popolno pravico, da postopa z njo kot z javno 
krivoverko in prešestnico, ki zasluži, da se takoj usmrti." 



2110 



Nihče ni ugovarjal propricevaliiim grajšc*akoviiii liesodani, le skle- 
iiolo se je, da se izvrši drugo jutro ob solncueni vzhodu smrtna sodba 
nad Avniceni in da je grajš<?ak sani odgovoren, ako iibegue obsojenec 
enako njegovemu mojstru. (Dalje pride.) 



Sonetni venec. 



XIII. 

V posiueh že zdaj sonetov so ti hvale, 
Jaz dobro veui ; ne prosim te, uaj žari 
Jim milost tvoja, meni naj podari 
Ljubezen zvesto za te pesni male. 

Ne pojem tudi jih, da bi tiskale 
Se z zlatom v knjigo; kaj je meni mari, 
Oe hvalijo, ce grajajo me pari 
Zaljubljeni in vo deklice zale. 

Jaz pojem le, ker peti mi veleva 
Srce nemirno in pa tvoje lice, 
Ker v petji duša meni se ogreva, 

In dviga tja iz ječe se temnice, 
Kjer vzorov dom temo sveta odeva 
In grenke vse storjene mi krivice. 



XIV. 



In grenke vse stoijene mi krivice 
Pozabim rad, čo tvojega odesa 
Le srečo zrem, domovju če nebesa 
Povrnejo pogrešane pravice. 

V tej pesni se poslavljam kakor ptice 
Jeseni, ko z zvonika nam slovesa 
Žgolijo pesen zadnjo, ko peresa 
Neso jih tja čez morje in gorice. 

Pomiki ko sipljo v dolu novo cvetje, 
Odmevajo spet slavca melodije. 
In tebi v mislih niso več souelje, 

A spomni se, ko mla<lo soince sije, 
Življenja kratko daljša kar poletje, 
Trde nam modri: slast da poesije! 



Magistrale. 

Trde nam modri, slast da poesije 
Kdino je najlepše tolažilo. 
Ko pesnikov na svetu bi ne bilo, 
Lei)oto pel kedo bi domačije? 

In srca kdo bi slikal harmonije. 
Ki duh nam dvigajo nad zemsko silo, 
O vzorih svetlih nam budo čutilo 
Dm* pozne še, ko soluce zadnje sije. 

Ime so ))evca meni Parce dale, 
Kojakov pojem čast, ime device 
Jesenske dni vse svoje še ostale. 

Zato me pikajo enkrat ženice, 

V posmeh Že zdaj sonetov so ti hvale 

In grenke vse storjene mi krivice. 



291 



Pesni dekličje ljubezni. 

5. Tmina Je zemlj6 oMala. 



Imiiia je zemljo obdala 
lil pokoj po njej sipdla — 

V srca vsa se bode širil 
Jad jim bode, strah pomiril. 

Noč pokojna, padaj, padaj 
Mir leh&k t sred pokladaj 
Da jim radost plemenita 

V polnej m6či so zasvita! 



Davno glej! že v srce moje 
Dan poslal je žarke svoje — 
Za-me ni bolesti nočne 
Tmine ni za me mogočne! 

V lepi, zorni razsvetljavi 
Jaz podobe zrem Ijubdvi — 
Oh da vedno v njej bi stale 
Vedno mi, ko zdaj sijale! . . 



6. ČuvstTa Bežna, čuvstva mlada! 



Čuvstva nežna, čuvstva mlada 

Sre^fa zorna, lepa uada 

Le srce mi napolnujte 

Le na veke v njem kraljujte! 

Daii svetil po zemlji seva, — 
Z diko naj ^e vas odeva! . . . 
Toda ne! . . . Čemu vam treba 
Čuvstva moja zore z neba? 



Jasna ste, kot solnce jasno 
Dicna ste, kot cvetje krasno 
Kakor žami svit plamena 
Čista ste in pa ognjena! 

Vaša zora, va§a dika 
To je krasna njega slika — 
Za-nj edino mi kraljujte 
Za-nj srce mi napolnujte ! . . 



7. OJ mladenke, oj družice! 



Za vasjo pa cvet mladosti 
Zbira v srcnej se radosti — 

V mladej luči, v diki maja 
Zbor mladenek tamkaj raja. 

Oj mladeiLke, oj družice 
Mile kot mlade cvetice 

V svojo sredo me vzprejmite 
Z manoj ve se veselite! 

Naj lehko pred vami hodim 
Zbor naj vaš veselo vodim 
Vmes pa naj vam glasno pojem 
Dekle jaz v veselji svojem! 



Ve ste mile, ve ste blage 
Ve družice ste mi drage 
Jasna pač je dnižba cela 
A še bolj sem jaz vesela. 

Saj povsodi, saj povsodi 
Kamor koli pot me vodi 
Njega gledam v zornem cveti 
Ki le za-nj želim cveteti! 

Oj mladenke, oj družice 

Milo kot mlade cvetico 

Le z menoj se veselite 

Le me v zbor lepo vzprejmite! 



— 6 — 



292 



Milko Vogrin. 

Novela. S))i{>iil dr. Stojan. 
(Dalje.) 

VI. 



v iharnej 



j iio^i sledilo je lepo. jasno jutro. Zrak je bil čist in pro- 
zoren, gore brez megle. Kakor novorojeno pozdravljalo je solnce vso na- 
ravo, ki je oživljena po deži veselo vzdigovala iz uo($nega spanja svojo 
glavico. Dežnica je bila hitro potekla v razpokano zemljo, in zjutraj ni 
bilo videti mlake. Le velika rosa je visela na rastlinji, in ako si se 
zad^l ob košato drevesce, stresla se je z njega in zraoi^ila te. Po logu 
pa so žvrgolele pticice svojo juterno pesen, in veselje je polnilo človeku 
dušo in srce, ako je sližal to izborno pevsko harmonijo. 

Solnc(^ je ravnokar začelo zlatiti najvišje vrhove Karavanskih gord, 
ko stopi — baron Robert iz Vogrinove pojate. Kakor tihotapec pogleduje 
okoli, ali ga nikdo ne vidi stopajočega navzdol proti Vrbskemu jezeru. 
Najprej si poišče mesto, kjer je bil čoln Skenovskih privezan. Tu pa si 
vse na tanko ogleda, kakor da bi })il kaj izgubil. In r6s tam ob potu 
pri grmovji, kjer je videl sinoči v blisku Olgo in Vogrina, zapazi nekaj 
belega. Bila je žepna ruta z zobci ozaljšana, in na njej si bral vezeno 
ime: Olga. Hlastno pobere Kobert to dragocenost in shrani jo. Pot6m 
pa stopi nagloma v svoj čoln ter vesla proti Porečam. 

Domii prišedši, ne da bi l)il sel Kobert počivat, preobleče se ter 
gre na sprehod. Hotel je videti, kdaj in kako pridejo Skenovski domii. 

Solnce je že plavalo visoko na nebu, ko zapazi od daleč znan čoln. 
Bili so v njem Skenovski in dr. Sirnik, ki je veslal. Lahko je bilo Ro- 
bertu pri srci, ko ni videl med njimi Vogrina. Skrivši je opazoval, kako 
so vsi še v mokrej in zgnetenej obleki, stopivši iz čolna, hiteli po vrtu 
domii, da bi jih nikdo ne videl. 

Ko so došli Skenovski do ville, kjer se dr. Sirnik od njih poslovi, 
napoti se Robert počasi v bližnjo kavarno k zajutreku, kajti bilo je že 
osem. Zvunaj na vrtu použil je svoj zajutrek, kakor je bila siceK nje- 
gova navada. Drugekrati je imel družbo, a danes vjutro bilo je\>re- 
mokro; občutljivi gostje zajutrekovali so rajši v dvorani. Tudi upoko- 
jenega konjiškega stotnika, grofa Randiča, pričakoval je zastonj danes 
RoV)ert. S tem se je bil namreč v kopeli do dobra seznanil, kajti bil 
je njegov rojak in enakega stami. 

Pri zajutreku imel je tedaj naš baron, ker je bil sam, nmogo prilike, 
premišljevati o svojih načrtih. Najbolj pa ga je vznemirjalo to, da ne 



293 

dobi od gospoda Skenovskega nikakega porodila. Za^el se je bati, da bi 
se ne bilo pismo izgubilo. 

„V sredo večer sem pisal, in danes je že pondeljek," premišljuje 
nevoljno Robert. „Kaj pomeni to? V soboto bi že bil moral dobiti 
odgovor, a Se danes v pondeljek ga ni. Na vsak nacMn mi hoče Ske- 
novski odločno poročati ter mi naznaniti konečni resultat!" 

S tem se nat5 gost potolaži ter še ostane nekaj časa v kavarni. A 
ker le ni nobenega znanca na dan^ hoče oditi, a zdaj pride pismonosec. V 
naglici ga popraša, ali imd kaj zd-nj. A ko mu pa ta pov^, da je danes 
nekaj tu za gospoda barona, ali pismo je že oddal slugi, zdirja Robert 
nagloma domfi. 

Ves brez sape stopi v slugino sobo, a ko ga ne najde v njej, začne 
kleti in rotiti se nad strežajem. Povsod ga kliče, a ne more ga pri- 
klicati. Slednjič pa ta vendar pribiti, sam nevoljen, da ni mogel nikjer 
najti svojega gospoda. Iskal ga je namreč s pismom okoli po spre- 
hajališčih, a zasledil ga je še le v kavarni, od koder je bil baron ravno 
pred njim odšel. 

Hlastno in strastno seže Robert po pismu. Pogleda naslov, bila 
je pisava gospoda Skenovskega. Ves vesel raztrga ovitek ter bere. 
Ber6č pa hodi sem ter tja. Zdaj postoji in mrmra, zdaj udari z roko 
po pismu, vmes pa tudi zakolne. 

Gospod Skenovski mu je zaržs danes pisal. Poročal mu je, da je 
prejel od njega v četrtek pismo, v petek pa že šel h gospodu ministru, 
a ni ga našel domd; kajti pred dvema dnevoma odpeljal se je v kopel 
Toplice na Hrvatsko. „V soboto pa se snidem z gospodom referentom 
v nekej druščini," nadaljuje Skenovski v pismu, „in tu ga vprašam, kako 
je kaj s prošnjo Vogrinovo. Pov6m mu nat6, kakov političen nasprotnik 
je ta mož, ter pristavim, da bi ne bilo previdno in modro, ako bi se 
takemu človeku podelila državna služba. Gospod referent je obžaloval, 
zakaj mu nisem tega prej povedal, kajti zdaj je že izročil vse pred- 
loge gospodu ministru. Sicer pa ne v6 na pamet, ali imd Vogrin kaj 
upanja ali ne. Hoče mi pa sicer sam takoj poročati o Vogrinovej zadevi ! 

Toliko sem zvedel po gospodu referentu. V nekterih dneh pri- 
čakujem daljših in odločnih naznanil ; o njih pa poročam ali neposredno 
Vam ali pa svojej gosp^." 

Te novice niso seveda l)aronu ugajale, tem manj zadovoljile ga. 
Spoznal je iz njih, da ni s svojo denuuciacijo in lažjo ničesa opravil. Bil 
je malo da ne prepričan, da se Vogrinu prošnja usliši. 

Ta misel kakor dogodki zadnje noči niso dali mirovati Robertu. 
Orv hude ljubosumnosti glodal je v njegovem srci. On je začel hujšati. 
Postajal je bolj tih in zamišljen. Prejšnja veselost ga je zapuščala. 



294 

Znanci in prijatelji pa so ga poprasevali, zakaj na enkrat tako sam zd-se 
živi, in kaj mu jo, da jo otožen. 

Taka vprašanja bila so pa Robertu neljuba. Za("el se je tedaj t^e 
bolj svojih tovarišev v kopeli izogibati. Tem gosc^e pa je zahajal v mesto 
Celovec, da bi se ondi razvedril, a bilo je vse zastonj. Kamer koli je šel, 
povsod ga je spremljala ona nor*na podoba,^ da je Vogrin objel — Olgo, 
njegovo ])odo{'.o nevesto. Povsod ga je vznemirjala slutnja, da mu odreee 
Olga roko in srce. Temu pa se je še pridružila strašna misel, kako se 
naj nad Vogrinom maščuje ter ga uniči. Čim dalje, tem potrebnejše se 
mu je dozdevalo, da ga mora cel6 s pota spraviti, ako si hoče utrditi 
svojo lastno srečo. Zdaj pa ko mu je bil Skenovski poročal, da je nje- 
govo prizadevanje na Dunaji cel6 zastonj, pa je sklenol neovrgljivo, da 
se nad Vogrinom maščuje ter v kratkem uniči svojega tekmeca. In ta 
maščevalna misel in skrb ga je cel6 prevzela. Z njo se je bavil noč in 
dan, dokler ni našel pravega načrta. Prej pa nego izvrši svoj hudobni 
naklep, pa še hoče govoriti z Olgo, razodeti jej svojo ljubezen ter jo pro- 
siti roke in srca! 

Za Olgo in Vogrina bilo se je začelo od večera, ko sta netila kres, 
novo in srečno življenje. Kakor je hodil junak Črtomir oslajat si ure 
in dneve svojega življenja k Bogomili in njenemu očetu, kakor je on 
vnet srečne ljubezni ol)iskaval osredek Blejskega jezera, kjer je bilo do- 
movje izvoljenej devici njegovej : . . . . tako je zahajal sedaj tudi Vogrin 
k Olgi in njenej materi, iskaje v njunem društvu svojo kratko srečo. Ni 
liilo dneva, ko l)i ne bil videl Vogrin svoje izvoljene. Ali ta blažena 
sreča ni cvetcOa Olgi in Vogrinu c61o leto kakor Črtomiru in Bogomili, 
ampak le teden dnij ! 

A tudi drugim je bilo nastopUo novo življenje. Vogrin in dr. Sirnik 
sta delala družbi mnogo zabave. Danes se je napravil večji izlet, jutre 
so šli na lov, ta ali oni večer se je ribilo na jezeru. Tako je prinašal 
vsak dan kaj drugega in zanimivega. Dnevi so tekli kakor ure. Kratke 
noči 1)ile so mladini cel6 predolge, zatorej so se večkrat, igrajoči pozno 
v noč, razveseljevali v utici na vrtu. 

Baron Robert je pa vse to ali sam ali po svojem slugi opazoval. 
Včasih se je tudi osel^no pridružil našej gospodi, ali dolgo ni ostajal v 
druščini, rek6č, da ni zadnji čas nič kaj pri zdravji. Obiskaval pa je 
Skenovske skoro vsak dan, in sicer predpoldnem. Tedaj so bili Skenovski 
sami, zakaj Vogrin je k njim navadno še le popoldne zahajal. A mudil 
se je Robert le kratko časa pri njih, največ po pol ure. Olga se je 
ve<lla proti njemu ljubeznivo kakor proti domačemu prijatelju, ali v daljše 
in skrivnostne razgovore se ni nikdar spuščala z njim. Saj pa ni tudi 
sama občevala z Ro1>ertom, temveč vedno sta bila navzoča ali Kihard 
ali pa mati. 



295 

Baron Bobert ni hotel pretrgati prijateljske zveze s SkenoTskimi. 
Zakaj le tako je imel prilike, opazovati Olgo samo in tndi nje mater. 
A tu ni našel nobene izpreraembe. Vse je bilo kakor prej. o Vogrinu pa 
se ni govorilo nikdar. Le tedaj se je omenjal on, kedjir je nanesla go- 
vorica na kres in da so morali potem vsled hude nevihte spavati na 
Vogrinovera domu. Robert se je pa delal pri tem. kakor da ))i o vsem 
nii^esa ne vedel,, in tudi rute še ni bil nazaj dal. Iskal je nami-ei^. za to 
lepše priložnosti, hoteč z Olgo samo naravnor; in odkrito govoriti. In to 
se mu jtY tudi posrečilo v kratkem in nenadoma. 

V eetrtek i>opoldne šli so Rihard, dr. Sirnik in Vogrin na lov v 
bližnji gozd vzadi nad Poreeami proti Blatogradii. Tudi l^arona so bili 
povabili, ali on se je s tem izgovarjal, da ni eel6 zdrav. Kmalu po ko- 
silu ob dveh odrinoli so mladi lovei. Olga in mati ste ostali sami domd. 
Bila pa je njuna navada, da ste se hodili vsak dan ob štirih popoldne 
kopat. To je vedel tudi Robert. Zatorej ju je zasledoval, ali greste tudi 
4lanes obodve ob istej uri v kopel ali ne. In glej, danes je šla mati 
sama. Olga je ostala dorai, rek6c, da jo glava boli, in tedaj se ne upa 
iti kopat. Ali to bil je le prazen izgovor! 

Vogrin je namree prinesel včeraj Olgi v nemškem prevodu rusko 
novelo, da jo čita. Bila je to izvrstna in zanimiva novela: Stotnikova 
h ei (Kapitdnskaja d6r-ka) od znanega ruskega pisatelja Aleksandra Puškina, 
kterega je v osemintrldesetem letu njegove starosti (1837) zadela krogla 
barona Anthes-a. 

Olga je začela to novelo takoj danes predpoldnem citati. Radovedna 
je ])ila, zakaj jo dr. Vogrin tako hvali in priporoča, naj jo ona bere. 

Ob štirih popoldne bila je Olga že dočitala deseto poglavje, kjer se 
bere t6-le: 

„„Rajši bi umrl, nego Marijo Ivanovuo prepustil Švabrinu," vzklikne 
eelo divje Peter Andrejič .... Zdaj nagne glavo, obup se ga loti, a na 
enkrat ga prešine srečna misel. Kaj pa je bilo to, zve čitatelj iz sle- 
dečega poglavja ...."" 

Do todi je bila dočitala Olga, ko prispe mati rekoč, naj se gre 
kopat. A dekliei ni bilo materino vabilo po volji; preveč jo je zanimalo 
sledeče poglavje. Zatorej se izgovarja, da jo boli glava, in kopel bi 
jej menda dobro ne dela. Mati gre tedaj sama, in to je bil Roliert 
takoj zapazil. 

„01ga je zdaj sama domsi,'^ mrmra baron ugiliaje, ali bi jo šel 
obiskavat ali ne. Zdelo se mu je, da je sedaj zd-nj najlei>ša prilika, da 
govori z njo na samem. Celo uro bi lahko porabil v to, da jej svoje 
srce razkrije in razodene svoj namen. 

A zopet mu šine v glavo, da utegne Olgo ostrašiti, ako jo tako 



296 

nenadoma obišče. Morda l)i se že pred njim cel6 potajila, kakor da bi 
je ne bilo domd! 

Tako prerais]juj6(t zagleda Rol)ert na enkrat od daleč, da stopa po 
Skenovskem vrtn lepa, visoka ženska postava. Bila je gospica Olga, ki 
je solnenik v roki drž6 stopala, novelo citAJ6ca, po vrtn proti gozdiču. 
Tam na znanej nam klopici pa se je vsedla, hlastno dalje ber6ča. 

Že dolgo ni Olge nobeno 1)erilo tako zanimalo, kakor ta povest, 
ktero jej je bil priporočil Vogrin. A zakaj ? — Zat6 ker je vse, kar je 
čitala v noveli, obračala nd-se. Domišljala si je, da je njena in Vogrinova 
osoda enaka osodi Marije Tvanovne in Petra Andrejiča. Najbolj se jej 
je pa seveda dopadalo, ko vzklikne Andrejič, častitelj Marije Ivanovne, 
da rajši umrje, nego prepusti izvoljeno devo svojemu tekmecu ! Nehote 
jej pride pri teh besedah na misel : „Bi li storil to tudi Vogrin — zž-me, 
za svojo Olgo?" Tn s to mislijo v duši zasleduje dejanje v sledečih 
poglavjih. 

Ne ozrši se niti na desno niti na levo, brala je Olga dalje. Čutila 
je globoko v sree osodo Marije Ivanovne. In ko je zvedela na konci 
trinajstega poglavja, da sta dva vojaka odvedla Petra Andrejiča, njenega 
ženina, uklenenega v mesto Kasan, bilo jej je težko pri srci, in roki 
spustivši na krilo, vzkliknola je, mirno pred se gledaj6čA: 

„Uboga sirota Marija Ivanovna! Koliko morata trpeti ti in tvoj ženin !" 

„Kdo mora trpeti," odvrne nagloma moški glas. Olga se obrne in 
na njenej strani stoji — baron Robert. Deklica se ga hudo prestraši, 
a zopet se hitro ohrabri, men^č, da jej ne more baron zvunaj na prostem 
storiti nič krivega. 

„Kaj ste čitali, gospica Olga, da Vas je tako užalilo," začne zdaj 
l»aron Robert, priklonivši se jej v pozdrav. 

„ Jaz čitam Puškinovo novelo : Stotnikova hči. Osoda dveh ljubimcev 
v tej noveli segla mi je tako do srca, da sem zarfs žalostna. V glo- 
l)ino moje duše usmili se mi deklica in nje ženin, kterega so kakor raz- 
bojnika v železnih verigah odpeljali v daljno mesto." 

„To je res žalostno," odvrne Rol)ert, „ako izgubi nevesta svojega že- 
nina. Ali pa Vam to ne seže v dno srca , ako izgubi ženin svojo 
nevesto ?" 

„To je rnvno tako strašno, in jaz omilujem obd." 

„V tem kažete pač jako nežno srce." pristavi porogljivo Robert. „Ali 
Vam, gospica Olga, usmilijo se le ljudje v novelah in povestih, a v de- 
janskem življenji ne!" 

,,.Taz čutim enako za vse. Domišljujem si namreč, da se je to, kar 
berem, zar^s dogodilo ; in jaz trpim tedaj z osebami, kakor da l>i jih po- 
znala. Meni se sploh vsak človek usmili, kterega zasli^duje nezaslužena. 
nemila osoda!" 



297 

„Temn se drznem oporekati, gospica. Jaz poznam nekoga, ki y 
dejanskem žirljenji mnogo trpi, a Vi nimate zd-nj nobene milosti." 

^Usmiljenje imžm gotovo z njim, ako le včm za njegovo trpljenje. 
Drugo vprašanje pa je to, ali mn morem pomagati," odvrne Olga pre- 
mišljeno na rezko opazko Bobertovo, o kterej je vedela, kam ona m^ri. 

^Tudi pomagati mu morete, ako le hočete," pristavi odločno Robert. 

„Vse storim, ako morem; le povejte mi, kdo želi moje pomoči 
in milosti!" 

Po teh besedah poprosi Bobert Olgo, ali se sme vsesti zraven nje 
na klopico, kar mu gospica seveda takoj, če tudi ne rada, privoli. 

Zdaj jej Bobert najprej naznani, zakaj jo je tukaj v tihem prirodnem 
svetišči obiskal. Želi že namreč dolgo na samem z njo govoriti. Naj 
mu tedaj te prisiljenosti ne zameri, in naj mu žrtvuje nekaj časa, da jej 
vse, kar mu je na srci, razodene. 

Iz teh besed je Olga takoj spoznala, kaj ga je privedlo k njej, ter 
si misli: „Danes si hoče gotovo izprositi mojo roko ter me vprašati, ali 
hočem biti njegova!" 

Zdaj pa je začelo deklici srce od samega strahu hitreje biti, in ne- 
navadna nidečica se je razlila po njenem obličji. A vendar se opogumi 
ter sklene, baronu na vsa vprašanja odločno in odkritosrčno odgovarjati. 

„Slobodno Vam, gospod baron, da mi poveste, kar Vam je na srci," 
odgovori tedaj Olga na Bobertove besede. 

„Dobro Vam je znano, gospica, zakaj sera prišel v Poreče v Vaše 
obližje. Vi veste, zakaj Vašo rodbino in Vas tolikrat obiskujem. Vi raz- 
vidite, zakaj se Vam, gospica, približujem, in davno ste že ugonili moje 
namene. Vse to Vam je znano, a proti meni se delate, kakor da bi 
ničesa ne vedeli o tem. Da še več, Vi se mene cel6 izogibljete! Moja 
druščina Vam je neljuba in — cel6 zoperna." 

„Vi o tem preostro in krivo sodite, gospod baron," odvrne Olga 
mirno, a videti jej je bilo, da se komaj premaguje. 

„ Odkar Vas je bil grof Konarski z gosp6 grofinjo obiskal," na- 
daljuje Bobert, „izpremenilo se je mnogo pri Vas. Vaša druščina se je 
pomnožila. Drugi, tuji ljudje postali so Vam — ljubši od mene, in to 
me bolf." 

„Da bi bili našej rodbini tuji ljudje ljubši kakor Vi, gospod baron, 
to ni r6s, in jaz tedaj tudi ne v6m, kaj bi Vas bolelo v srce," odgovori 
Olga v tla gledajoča. A čudUa se je, da je baron Robert v svojem go- 
vorjenji tako miren ; kajti o drugih prilikah kazal se je bolj razburjenega. 
Tresla se mu je pa beseda, in poznalo se je naravn6č, da vidno zatajuje 
svojo strast. 

Bobert je sevžda danes navlašč z Olgo prav mirno in nežno govoril, 
men^č, da bode pri igej z dobrimi in lepimi besedami še največ opravil. 

21 



m 

Premagoval se je , zat6 da bi deklici srce omečil t«r se jej tako bolj 
prikupil. Tedaj nadaljnje polagoma: 

y,BlagOTolite mi, gospica, da Vam razkr^em Tse svoje misli in na- 
mene! Dospevši v Poreče imel sem preveliko srečo, spoznavati Vas. 
gospiea, bolj na tanko. V svojem prvem obna^nji proti Vam bil sem 
se malo prenaglil, a zapeljala me je bila zgoli ljubezen do Vas. Zat4)rej 
mi odpustite moj nepremišljeni greh! 

Oim dalje ko sem pa Vas spoznaval, tem bolj pa je klilo v mojem 
srci spoštovanje do V^s. V Vas sem naSel veliko izjemo ženskega spola, 
v Vas vidim utelešen oni uzor ženskega sveta, kterega že od nekdaj 
iščem in c^nim. Od dne do dne sem Vas torej bolj častil, povzdigoval 
in - ljubil!" 

Olga se pri tem govoni ne gane. Kakor prej gleda tudi zdaj ne- 
premično pred se. Robertove besede bile so jej malovažne. Ona je 
mislila na blagodoneči glas svojega Milka, ki jej edini pretresa z radostjo 
srce! Ker torej Olga molči, nadaljuje Robert: 

„Cutil sem, da sem bil srečen v Vašej druščini. Že sem Vas lul 
mislil vprašati, ali je našla moja uagnenost odmev v Vašem srci, že sem 
Vas hotol prositi, da mi rečete, ali mi morete slediti na moj dom — 
kot nevesta, kot moja žena, že sem bil sklenol razkriti Vam, da je moja 
sreča le od Vas odvisna in da zamorete le Vi osrečiti mene in mojo 
rodbino : vse to sem že hotel storiti, a kar na enkrat se izpremeni — 
Vaše srce! V mojej duši se je rodila strašna slutnja, da ste mi svoje 
srce odtegnoli, in od istega časa ne najdem več sreče ne miru! Polotila 
se me je huda bol. Mojo dušo pretresa ljubosumnost. Ne morem se več 
premagovati, in moja velika ljubezen do Vas prisilila me je, da Vas 
zdaj tu motim .... 

Ali moj sklep je končan. Danes mi morate povedati, ali mi je 
Vaše srce udano ali ne. Reči mi morate tdkoj tu, ne izpustim Vas prej, 
ali smem upati, da mi poklonite roko, če prosim pri očetu za njo. Go- 
vorite Olga! Recite mi odkritosrčno, kako čuti Vaše srce do mene!" 

„Da gospod baron, biti Vam hočem odkritosrčna," odgovori mndo 
po dolgem molčanji Olga. „Vaše današnje vedenje zdi se mi čudno, 
predrugačeno. Tako še niste nikdar govorili z men6j. Kako cel6 dru- 
gače vedli ste se prej! Niti ene nežne, niti ene ljubeznive besedice 
niste imeli za me. V vsakej Vašej besedi kazala se je ošabnost in pre- 
zirauje vsega, kar ni Vašega stanu in plemstva. Ne smete se torej ču- 
diti, da me je Vaše vedenje bolj odvračalo, nego vabilo n4-se. Nikdar 
se nisem mogla spoprijazniti z mislijo, da bi se mi nekdaj utegnolo 
kazati, kako sem le po milosti svojega soproga došla v kroge ogerskih 
maguatov, kamer po svojem rodu ne piipadam. 



299 

Bazven tega pa se je pokazovalo, da postaja navzkrižje najinih idej 
in nazorov o življenji in svetu tem ve^je od dne do dne. Najino miš- 
ljenje ovaja v vsem in vsakem druge naglede. Najina značaja sta si 
tako razlirma, tako nasprotna, da se ne moreta nikdar družiti v sreenem 
skupnem življenji. Tedaj lahko razumevate, gospod liaron, zakaj ni našlo 
moje srce v Vas nif. vabljivega z4-se, in le zatorej se Vam zdi, da se je 
ono izpremenilo !" 

Rol)ert se je, poslušaje Olgino oeitavanje, jedva premagoval, da ni 
pokazal svoje prave nravi in razlmrjenosti. Mislil si pa je : „Zvite so 
kakor ka^^e te ženske, a kažejo se v golohjej nežnosti. Kako lepo in od- 
kritosrčno izvaja vse uzroke, zakaj mi ni udana! In seveda vsemu sem 
le jaz kriv, moje plemstvo in vedenje ! A kaj hoče z značajem ? — 
Vec^je fraze ni, kakor je ta l)eseda, ktero vsak po svojem merilu tolma^^i. 
A ho<^em jej trdno stopiti na prste, da me uikdar ne pozabi." Zatorej 
jej tak6-le odgovori : 

^Vaše srce, gospica Olga, se ni le izpremenilo, ampak ono se je 
meni cel6 odtujilo. Ali jaz v^m dobro, zakaj. Ker se Vam ne dobrikam, 
ker Vam ne dvomnim, ker se Vam ne uklanjam, kakor ljudje brez stami 
in službe, zategadel Vam moje vedenje ne ugaja. Ker Vam ne hlapc^ujem 
kakor drugi, oponašate mi ošabnost! 

Vi govorite tudi, da so si nasprotni najini nazori! — Vam seveda 
ni povšeči, ako se drznem oporekati Vam; ali jaz storim to vse iz last- 
nega prepričanja in lastnih izkušenj. Jaz ne zatajujem svojega mnenja 
kakor dnigi, ki si ne upajo govoriti drugače, kakor jim ukazujejo ženske 
— dobivše jih v svoje zaujke!" 

^Pomislite, gospod baron, kaj govorite. Vi me žalite s temi be- 
sedami." 

yj)k pomisliti hočem v bodoče, kaj govorim, a ob enem tudi po- 
misliti, kaj delam, na kar ste Vi, gospica, cel6 pozabili," odvrne zbad- 
ljivo Robert ter nadaljuje: „Ker niste Vi, gospica, odkritosrčna v svojih 
besedah, hočem pa biti jaz ! Vi ste se mi začeli odtegovati, odkar pri- 
haja ta plebejec, oni domači učitelj pri grofu Konarskem k Vam. Ali 
ni to r6s? Govorite!" 

„R48 je, kar trdite. A kaj pot^m, gospod baron," vpra'ša ga Olga, 
težko se premaguj6č, da ne vstane ter odide pustivši ga samega. 

„Jaz hočem vedeti, kakšne razmere so med Vami in onim vsiljencem," 
trdi in zahteva zdaj Robert. 

„In to zakaj?" 

„Zat6 da zv^m, pri čem sem jaz in Vaši stariši. Jaz hočem imeti 

gotovost, ki odločuje na dalje moje dejanje. Zatorej Vas vprašam cel6 

na ravnost, ali ljubite r^s onega tujca? Govorite resnico, gospica, sicer 

Vara to dokažem." 

21* 



300 

„Kaj mi dokažete?" vpraša Olga prestraSena. 

„Jaz Vam dokažem, da je Vaše vedenje z Vogrinom nedostojno. 
Ono mi ovaja, da sta si Vidva kakor dva prsta na roki. Za mojim hrbtom 
se Ijnbknjeta in milujeta kakor Ijnbe^a dvojica." 

„To je obrekovanje, grdo natolcevanje. S tem mislite mene ngnati, 
a motite se. Jaz v6m, kaj je ženska dostojnost. Vi me je ne bodete 
ncili; to ste že sami pokazali!" 

Po teh Olginih besedah potegne Robert ruto, ki jo je našel ono 
jutro v Dolah, iz žepa ter jo pokaže Olgi, zmagonosno vprašaj^i^., ali je 
ne pozna. 

Olga seže hlastno po njej in spoznavši jo reče : „To ruto sem iz- 
gubila oni večer, ko smo netili kres." 

„Ali pa v&te, kje ste jo izgubili, gospica?" vpmša hitro Robert 
in pogleda Olgo po konci, porogljivo smehljaje se. 

„Tega ne v6m." 

„A to pa v6m jaz. Izgubili ste jo ondi, kjer Vas je bil Vaš sprem- 
ljevalec — objel in polju))il ! Noč je bila temna, ali blisk jo je po- 
gostoma razsvetljeval, kaž6c mi ljubeče prizore!" 

„To je nesramno, kar pravite, in grda laž. Sram Vas bodi, da za- 
sledujete mene po noči ter mi po nedolžnem očitavate tako nedostojno 
obnašanje." 

„Pomirite se, gospica, in recite mi odkritosrčno, ali ni r^s, kar Vam 
hočem zdaj povedati." 

In nat6 začenja Robert pripovedovati, zakaj ni šel k sežiganju kresa, 
in kaj ga je gnalo pozno zvečer na široko jezero. Vse je na tanko 
opisal, kar je videl in opazoval. A pot^m. mu je zopet Olga vse raz- 
ložila ter dokazala, da ga je varal pogled : on je videl vse to le v svojej 
ljubosumnosti, v svojej razdraženej domišljiji. Ker je tedaj deklica trdila, 
da je vse to, kar je on pravil le gola laž in obrekovanje, prosi jo Robert, 
naj mu prežene hude slutnje ter mu resnico povž. 

' „Nočem Vam resnice prikrivati," nadaljuje Olga. ^Tzmed vse^, 
kar ste Vi trdili, je le to r^s, da zahaja dr. Vogrin k nam, v našo hišo. 
Mi se že dolgo poznamo. Jaz sem bila nekdaj njegova učenka in sem 
ga visoko cenila. Tudi zdaj še hranim v sebi spoštovanje do njega. Vse 
njegovo bitje mi je tako milo in drago, da ga ne morem sovražiti. A 
zakaj pa tudi, saj mi ni nič zalega storil ! 

Zakrivati pa nočem, da me mika osobito njegov značaj. Vse nje- 
govo dejanje in nehanje imi do mene nekaj vabljivega. Tudi se mi do- 
zdevlje, da se moji nazori in ideje lepo ujemajo z njegovim mišljenjem. 
Vse mi kaže, da kraljuje neka harmonija med nama, kfere nisem med 
Vami in men6j nikdar zapazila, kam li čutila. 



301 

Vse to je tedaj, kar me vabi k njemu kakor magnetna moč, in 
to odločuje moje dejanje. Kaj pa bi to bilo, tega ne vem. Ali je spo- 
štovanje ali prijateljstvo ali — ali — ljubezen!" 

Olga umolkne. Robert je povesil glavo. Ukrotila ga je za nekaj 
trenotkov Olgina mirnost, s ktero je ona tako odkrito in nedolžno govorila o 
svojej srčnej nagnenosti. Vse je bilo tiho kakor v grobu. Le zdaj pa 
zdaj zbrenči mimo njiju bučela in sede na bližnjo rožico, da se nasrka 
sladkega medu. Tam v travi se oglaša čriček in cvrči vesel svojo pesen, 
a tu v grmovji zraven klopice zakriči senica, kakor da bi hotela ta dva 
človeka pokarati, zakaj se prepirata. 

Po tem molku pa izpregovori najprej Olga, rek6č: 

„Zdaj sem Vam, gospod baron, povedala vse, kar in kako čuti moje 
srce. Z Bogom!" 

Po teh .besedah pa vstane Olga ter hoče takoj oditi. A zdaj se 
vzdrami Bobert iz svojih sanj ter pogleda tovaršici na ravnost v obr^z. 
Njegovo oko pa je kazalo ljubezen in sovraštvo, odpuščanje in osveto ! 

„Blagovolite, gospica, še nekaj besed, predno se ločiva. Poslušajte 
mene, darujte tudi meni za nekaj trenotkov svoje srce," govori Robert 
mirno, a Olga vidi dobro, da se on jedva premaguje. Prsi se mu vzdi- 
gujejo, obraz mu je zdaj rudčč kakor kri, zdaj bled kakor stena. Strašen 
])0J bije v svojem srci in tres6č se mrmra med zobmi sam z4-se : „Torej 
ljubezen, ljubezen!" A vendar se zmaguje ter je miren in tih, krotek 
in pohleven! 

Zdaj se usmili za trenotek Robert Olgi, a ta mu ne more pomagati. 
Ona ne gospoduje več nad svojim srcem. Podlegla je nepremagljivej 
sili zmagonosne ljubezni, ki ne pozna milosti in pomilovanja, bojuj6č se 
za svoj uzor! 

„Je-li torej moj up zastonj, Olga, in ne najde li moja ljubezen, 
moja gorka ljubezen v Vašem srci nobenega odmeva več ? — Vi molčite ! 

Ali bi mi. Vi dali roko, ko bi mi jo Vaš oče položili v t6-le des- 
nico? — Vi ne govorite in gledate v tla! 

Ali Vam ne pravi Vaše čuteče srce, da bi Vi mogli biti srečni tudi 
z menoj? — Vi molčite! A kaj pomeni to? 

Recite, kar Vam srce, le srce veleva. Ne bojte se me. Pripravljen 
sem — na življenje in smrt! Govorite]" 

^Strašno vprašanje to!" odvrne tiho Olga. „Ne mučite me do 
smrti, ne trgajte z žarečimi kleščami iz mojega srca oni čut, ki dela 
človeka srečnega. Ne silite me, da sem hinavka, da Vam dam roko brez 
srca, tel6 brez čuta! Ne storite me nesrečne in nezveste žene, ki sovraži 
možš, a ljubi — drugega! Oh moj Bog, kaj bode z men6j?" 

In pri teh besedah omahne nazaj na klop, pokrije si z rokama 
obi-az in začne ihteti. Tako je sedela nekaj časa, in solze, debele solze 



302 



> 



kakor jagode kapale so jej z žarečih lic. Okoli nje pa je zavladala 
skrivnostna tišina. 

Dolgo si ni upala Olga pogledati na to stran, kjer je st^l Kobert. 
Mislila si je, da še stoji on vedno zraven nje, a v tem se je motila. 
Olgin odgovor bil je Robertu dovolj. Srd njegov je prikipel do vrhunca. 
Čutil je, da bi se ne mogel dalje premagovati, ter se zbal, da bi se 
spozabil nad nedolžno deklico ter jej žugaje ovadil svoj naklep. Zatorej 
hiti, pustivši Olgo ibtečo na klopici, naglih korakov k svojemu čolnu ter 
vesla na jezero, da si ohladi razsrjeno dušo. In pot^m si poišče na onem 
obrežji kraj, kjer pristavlja Vogrin navadno svoj čoln, ter premišljuje 
vedno, kako bi izvršil svojo osveto. Tu si pomiri počivajoč razdražene živce. 

Ko je prišel Robert proti večeru domti , čakal je že n4-nj njegov 
sluga. Imel je za-nj naročilo od gospoda stotnika Randiča. Robertovi 
znanci v Poreeah napravili so bili namreč danes popoldne izlet v Vrbo. 
Sluga je dobil povelje, naznaniti to gospodu baronu, ali ni ga mogel celo 
popoldne najti nikjer. Robertu je bilo to prav po vo^i, da ni danes 
zvečer njegovih znancev in prijateljev v PorečAh. Tedaj lahko tudi on 
noc6j izostane iz svoje navadne druščine, in zatorej si d^ večerjo pri- 
nesti domii. 

Sluga je imel danes prav masten večer. Gospodu baronu ni dišala 
niti jed niti pijača po tako razburjenem dnevu. Zatorej podari vso ve- 
čerjo s pijačo vred svojemu Janošu. Dk noc6j je skušal baron svojega 
slugo cel6 upijaniti, namerjavaj6č o tem in onem izprašAvati ga. Ko se 
je že bil Janoš precej napil, vpraša ga nagajivo Robert, ali mu je v 
Porečah že kaj znanja in ženske druščine! 

Sluga je bil kaj vesel, da im4 priložnost, gospodu nadporočuiku 
razkrivati svoje ljubeče srce. Takoj začenja pripovedovati o svojem va- 
sovanji pri Reziki, Vogrinovej sestri. 

Robert je kar debelo gledal, ko mu sluga tako ognjevito govori o 
svojej ljubezni in lepej Reziki. 

„Prej je ])ilo veselo tukaj, ko še ni bilo onega vraga domž,** na- 
daljuje sluga že dobro vinjen. „Ali zdaj je vse pusto, verjamite mi, 
strašno pusto, gospod baron. Le škoda je in kesam se, kolikor imam 
las na glavi, da mu nisem bil oni večer, ko me je izpod okna pognal, 
zdrobil njegovih suhih reber. Ali zat6 mi pride drugoki*at v moje trde 
pesti, in tedaj mu Bog pomagaj! Tako zalega dekleta ne pustim meni 
nič tebi nič iz rok. Ta nepridiprav pa še bode skusil, kaj so ogerski 
fantje ! Vrgel sem ga bil sicer že zadnjič, da je kar zaječal, ali črez 
nekaj dnij lazil je že zopet todi okoli po kopeli. Kakor se mi dozdevlje, 
gospod baron, stika ta človek tudi za ono lepo gospico pri Skenovskih! 
Že tedaj, ko je bil grof Konarski tukaj, videl sem ga, ko je z njo samo 
dolgo časa govoril na vrtu in v gozdiči." 



303 

Zadnje besede so Roberta kar spekle, in misli si: „Glej ga, že moj 
sluga opazuje vse to, a jaz bi tega ne videl in ne vedel! Menda bode 
vendar kaj 2 mojim momkom, poskusimo!^ In nat6 jame slugo dražiti, 
kako velik strahopetec in norec je, ako se di strahovati takemu človeku. 

„Ali ne gred sdaj nikdar več vasovat k lepej Reziki, odkar je njen 
brat domi ?*^ vpraša ga navlašč baron, rogaje se mu, da je tak plašljivee. 

„Nič več, ker se bojim, da bi me zasačili in stepli.'' 

^Sram te bo(^," odvrne Robert. „Zakaj ga pa ti ne zasačiš in 
zbiješ, pot^m pa kar v jezero vržeš. Saj ga ni škoda, ako ga ribe požr6 
in raki oščipljejo ; bodo vendar bolj mastni in debeli ! Živa duša ne bode 
popraševala po njem, a ti lahko nat6 brez skrbi zahajaš k deklici!" 

„Tu imate prav, gospod baron," odgovori sluga malo premišljujoč, 
„ali ubiti ga, to vendar ne gre !" 

pZakaj bi ne šlo? Kaj pa v vojski! Tam ubije človek človeka kar 
tako, če mu tudi ni nič hudega storil." 

Dolgo sta se potčm gospod in sluga pogovarjala o tej stvari. 
Konečno se je pa toliko dognalo, da napade sluga Vogrina veslajočoga 
po noči domd, in sicer blizu tam, kjer on navadno pristavlja svoj čoln. 

To mesto je prava luka. Dve veliki pečini segate ondi precej daleč 
v jezero. Sredi med igima je strašna globina, ali obrežje je prav dobro 
zavarovano na ob6h straneh. Valovi ne morejo ondi poškodovati čolnov, 
in zatorej se radi pripenjajo tam. Ako pa na jezeru ob kamenitej steni 
prisloniš svoj čoln, ne vidi te nikdo, bodi si tudi svetla noč. Obrežje je 
nauireč z velikim drevjem obrasteno, ki celo luko s temno senco pokriva. 
Zategadel pa morajo čolnarji stoj6 veslati v to zatišje, da ob pečino ne 
zadenejo. Oe pa veslarja, v čolnu stoječega, suneš z močnim drogom, pre- 
kopicne se ti v vodo. Potčm pa je vsakemu kaj lahko , v temnej noči 
ugonobiti svojega sovražnika, in nikdo ne v6, kdo ga je napadel, ali kam 
je izginol! 

Tak strašen naklep osnoval se je ta večer. Sluga ga je bil vesel. 
Robertu se je pa kakor Mefistu smejalo srce, da ga uboga' njegov fa- 
mulus. Ali ta seveda ne v6, da stori to maščevalno delo le za gospoda, 
a svojej čruej duši si naloži zloben čin brez dobička ! Mi nočemo namreč 
imenovati dobiček onega darila, ktero je baron Benda blagodarno obljubil 
svojemu slugi za t6 zločinstvo. 

Povrh pa je še gospod uadporočnik slugi zagotavljal, da ga hoče 
sam zagovarjati, ako bi ni-nj kaka neljuba sumnja letela, a tega se itak 
ni bati. Prava priložnost izvesti svoj namen pa se mu tedaj ponudi, 
kedar vesl4 Vogrin sam pozno v temnej noči iz Poreč domii. Sicer si 
pa naj sluga oni kraj dobro ogleda, kjer misli svojega sovražnika uspešno 
zasačiti. Tako je bilo vse dogovorjeno, in pozno v noči pognal je še le 
Robert svojega slugo počivat. 



304 

Naravno je, da si je nadporočnik Benda s tem maščevalnim na- 
črtom utešil strast in razburjenost. Prepričan je bil, da bode njegov 
sluga, ki je bil krepek in močen mož, točno izvedel svoj naklep, vzlasti 
pa zdaj, ko mu ni tega sam odsvetoval. 

„Pri vsem tem je pa to zd-me najboljše," mislil si je nap6sled, 
„da sem jaz sam nedolžen. Ako bi tudi kdo slugo sumničil, da je on 
napadel Vogrina, vendar ne morejo priti meni do živega. Zakaj lahko 
se izpriča, da se je sluga sam nad njim maščeval. A tudi tega ne bode 
potreba, ako le jaz potrdim, da je bil sluga isto noč in uro domd, ko se 
je ta nesreča dogodila na jezeru. Moje vedenje proti Olgi pa je bilo 
danes tudi mirno, in najmanjši sum o tem ne more ni-me leteti!" 

Tako je skušal Robert svojo vest zadušiti, a vendar ni mogel to noč 
sladko počivati. Olgino obnašanje , njena odkritosrčna izpoved , njene 
odločne besede niso mu dajale mirii. Takoj mu pride na misel, ali mu ne 
bode ona tudi pozneje, akoravno se odstrani Vogrin, odrekla roke ter se 
mu cel6 odpovedala. A to misel je s tem ovrgel, da se Olga vendar le 
tedaj prej v zakon prisili, če je njegov tekmec mrtev, kakor pa če on 
živi. Izvršiti se pa mora njegova zveza z Olgo na vsak način še letošnjo 
jesen, ako hoče sploh rešiti svoje posestvo denarstvenega propada. Vse 
je namreč kazalo, da pride to leto Bendino imenje ob Blatnem je- 
zeru na boben, ako ni od nikoder pomoči. Od vseh stranij so priganjali 
upniki Robertovega očeta, žugaje, da mu grajščino z zemljiščem Tred 
prodajo, ako jim vsaj polovice dolgov v kratkem ne poplača. Baron Benda, 
Robertov oče pa je svojim upnikom vedno obetal, da jim brzo ustreže, 
a konečno jim je le moral natanko obljubiti, kdaj jim v resnici misli 
plačati dolgove. Določila se je jesen kot zadnji obrok. Tedaj se oženi 
njegov sin Robert in ta bode tudi dolgove hitro poravnal. Saj mu pri- 
nese njegova nevesta najmanj kakih stotisoč goldinarjev za doto, in ta 
svota bode tudi zadolženemu ogerskerau gi-ajščaku že nekaj pripomogla! 

To slabo denarno razmerje bilo je Robertu na tanko znano. Lahko 
je torej razumeti, zakaj se je on še bolj poganjal za Olgino udanost ter 
se bal svojega tekmeca. Strast svoje ljubezni bil bi Robert seveda že še 
premagal in na deklico tudi v kratkem cel6 pozabil, ali misel , da mu 
vzame Vogrin z deklico vred tudi doto, ki naj reši njegovo posestvo, 
njegov ponos, njegovo slavo in njegov glas : ta misel mu je bila strašna, 
in ona mu nasvetuje, naj uniči svojega nasprotnika, ako hoče Olgo pri- 
siliti v zakon. Tako je dolgo časa premišljeval baron Robert, in razum- 
ljivo je, zakaj ni mogel spavati. 

A tudi Olga ni našla ta večer zaželenega mini. Sedela je še precej 
časa pot^m, ko je bil Robert odšel, sama na klopici, premišljujoča o svojej 
negotovej l)odočnosti. 



305 

„Prisilili me bodo v zvezo s tem človekom, to slutim vedno. Izruvati 
bodem morala iz dna svojega srca ljubezen, svojo gorečo ljubezen do 
Vogrina. Omožili me bodo s človekom, ki ga ne ljubim in ne bodem 
in ne morem nikdar ljubiti ! Kaj bode z men6j V Kdo me resi te nesreče, 
te nemile osode, ki mi jo hočejo dodeliti? Kdo me iztrga iz objemov 
mojega sovražnika, kakor je rešil Pugačef Marijo Ivanovuo njenemu že- 
ninu V — Milko me mora rešiti, a ne drugemu, temveč sebi! Z njim hočem 
biti, z njim hočem iti na konec sveta; njegova bodem, le njegova, ali 
pa nikogar!" 

Tako je mislila Olga vsa prepadena in žalostna. Zdaj še le se je 
zjokala, spoznavši, da je ni pomoči drugje kakor v Vogrinu. Z njim 
pade ona, z njim nehd 1 njena sreča. Ako je on ne reši, ni je za njo 
rešitve več! 

Nap6sled premaga vendar njeno razburjeno domišljijo hladna pamet. 
Ona se začenja z lepimi upi tolažiti. A vesela ni l)ila več Olga ta večer, 
temveč klaverno in s povešeno glavo hodila in posedahi je tu in tam. 
Proti materi pa je vedno trdila, da jo glava hudo boli. Ne diši jej ne 
jed ne pijača. Tedaj ostane brez večerje in gre še pri svetlem dnevu 
v spalnico. 

Oudno se je dozdevalo materi, da je Olga tako izpremenjena. A ker 
ni vedela temu pravega uzroka, verjela je slednjič njenim izgovorom. 

Ta večer bilo je pri Skenovskih vse tiho, rekel bi nekako skriv- 
nostno. Kamer si pogledal, povsod je bilo vse brez življenja: smrtna 
tišina vladala je po sobah Skenovske ville. Olge ni bilo nikjer videti, in 
tudi mati se je skrila v samotno sobico. Le Kihard je prinesel novo 
življenje, prišedši pred mrakom z lova domii. A tudi on je takoj spoznal, 
da ni domi vse, kakor bi moralo biti. Videl je žalostni obraz svoje 
sestre ter opazil na materi zgrbančeno, temno čelo. Ali on ni hotel po- 
praševati po uzroku tej otožnosti, temveč naznani takoj materi, da bode 
delal noc6j dr. Sirniku v gostilni tovaršijo in da pride bolj pozno domu. 

Nat6 gre na vrt, kjer je nš-nj čakal Vogrin, njegov lovski tovariš. 
Danes pa je imel Kihard le žalostne novice zd-nj ; kajti povedal mu je, 
da se sestra Olga slabo počuti in da je zel6 otožna. Ta vest je Milka 
hudo zadela, in nat6 ga ni bilo več volja, da bi še bil šel v druščino. Za- 
torej se prijatelja hitro ločita. Rihard gre v gostilno, Vogrin pa stopi v 
čoln ter vesli proti domu. 

Na svojej vožnji se je pa naš čolnar pridno oziral na gozdič in vrt, 
kjer se je bil z Olgo prvič sešel : vzlasti pa je gledal na okno Olgine 
spalnice, opazuj6č, ali mu ne miga nikdo z ruto pozdrav. Zakaj težko mu 
je bilo pri srci, da se ni mogel posloviti od svoje deklice žel6č jej: 
Lahko noč! 



306 

A Vogli n se ni zastonj oziral tja, kjer mu je bivalo ljubljeno srce. 
Olga je videla Milka, sedeča pri oknu, ko je odhajal. Otožno je zrla za 
njim, a ni se mogla premagovati, opazivši, kako jo išče njegovo ok6. 
Zatorej odpre okno, nasloni se nd-nje in mu mahlja z ruto, šepetaj66a: 
Lahko noč! Nekaj minut je še gledala svojo nado in up, a na enkrat 
so zanesli čoln iz njenega obzorja — jezera šumžči valovi ! 

Noč je že jela razprostirati svoja črna krila na utrujeno zemljo, 
val)6č njena bitja k sladkemu počitku. Ali Olga je še vedno slonela pri 
oknu, gledaj6ča tja proti Vogrinovemu domu. Mrtva tihota je vladala 
okoli nje, le včasih se je čul globok vzdihljej, ki je prišel iz srca ne- 
srečne deklice! Dolgo je bila Olga sama v spalnici, in mai*siktera solza 
prikazala se jej je med tem iz kalnih očij. 

„Kaj je neki to, da ni danes matere k počitku?"^ vpraša deklica 
sama sebe. „Je li bolna, ali kaj, da ne pride v spalnico? Že prej se 
mi je nekako nevoljna Ttdela. Zdi se mi, da jo nekaj teži. Jaz ne pri- 
čakujem nič dobrega. Grem jo iskat, kje je !'* 

Tako govoreča zapusti Olga spalnico. Najprej poprasa hišno po 
materi, a tudi ta ne zna, kje je. Ker pa tudi od drugih služabnic nič 
gotovega Jie zv6, išče jo sama po vseh sobanah in sobah, dokler ne pride 
do majhne sobice, ki je bila zaprta. Tu trka in kliče. Naposled se 
vendar mati oglasi ter odpre hčeri. 

„Kaj Ti je, mama ? Za božjo voljo, kaj Ti je V'* vzklikne Olga vsa 
prestrašena. „Zakaj se jočeš, mama?"^ 

Mati ne odgovori s prva, a ko jo hči še vedno poprašuje, reče jej 
nat6 : „Ne prašaj me, kaj mi je. Tudi Ti ne bodeš vesela, ako Ti to 
pov^m. Srd in žalost mi polni dušo, ker vidim, da nas ljudje, in to 
znani ljudje, da prijatelji, črnijo in natolcujejo. Laži raznašajo o meni 
in Tebi ter nam kradejo ljubezen pri skrbnem očetu." 

Vsa začudjena gleda zdaj Olga mater, ne vedš tolmačiti si njenih besed. 

„Jaz Te ne razumem, mama. Kdo nas obrekuje? Razjasni mi to!" 

„Ko sem prišla danes iz kopele," nadaljuje mati, „prejela sem pismo 
od očeta, ki me je cel6 iznenadilo. Ne bila bi si mislila, da so ljudje 
r^s tako hudobni!" Pot^m pa pripoveduje hčeri na dolgo in široko, kaj 
jej oče piše. 

Pismo, ktero je bila danes gospS, Skenovska prejela, razločevalo se 
je zel6 od drugih pisem, ktera je sicer ona od svojega soproga dobivala. 
V današnjem pisanji oponaša gospod Skenovski svojej ženi, da vabi 
ona k sebi na dom — Vogrina, ter pospešuje sama Olgino Ijubezeu do 
tega berača proti njegovej volji. Da to še ni dovolj ! Ona ga sama 
obiskuje in prenočuje cel6 s hčerjo vred pod njegovo bei*aško streho. 
Sam bi prišel, da ga izpodi kakor potepina od svoje hiše, kamer vsak dan 
zahaja, ko bi mu pripuščali bodoči vojskini časi, da zapusti svoje tovarne. 



307 

„ Prepovedujem pa Tebi in Olgi," glasi se dalje v pismu, „da bi še 
enkrat vabila Vogrina na moj dom, v mojo hišo. On ne sme več priti 
v Vašo družbo. Ako se to le še enkrat zgodi, morate še tisto uro vsi 
skupaj zapustiti Poreče in priti k meni domu. Olgi pa še posebej za- 
pov6m, da mora, ali hoče ali noče, to je vse eno, dati roko baronu Ro- 
bertu. Iz glave si mora takoj izbiti vse druge Ijubovue spletke in ne- 
spameti, in Bog jej pomagaj, ako zv6m, da ravnž proti mojej volji!" 

To so bile krepke besede, toda prehude za ženska srca. Olga se 
je kar tresla, ber6ča začetek očetovega pisma. Bleda je postala in se 
ni premaknola. Še skoro dihati si ni upala, men^č, da stoji oče zraven 
nje. Vse zaljubljene misli, vsi načrti in upi v srečno bodočnost zapustili 
so jo, kakor bi pihnol. Jie utelešena ubogljivost do očeta vladala je sama 
te trenotke v njenem srci ! 

Tu se je zdaj videla moč in sila očetova, pod ktero se zruši in 
kakor prah raznese lastna otročja sodba. Taka nespametna očetova volja 
pa uničuje tudi blage čute v človeškem srci. Krepka mladeuiška duša 
jej še nasprotuje, če tudi dostikrat brezuspešno, ali nežno dekličje srce, 
kakor je Olgino, strepeta in utihne pred osornim glasom očetovim ter 
se mu voljno ud4, če izgubi tudi s tem — svojo srečo! 

A to še ni bil konec pisma, zatorej berimo dalje: 

„Kako nepremišljeno in nespametno pa je Tvoje in Olgino ravnanje, 
vidiš iz sledečega. Vidve ubijate tudi politiške kvante in gugle z Vo- 
grinom, in Ti žena mu še pomagaš ter cel6 odobravaš njegove napčne 
nazore ! Le poslušaj, kaj imš Vogrin od tega, da jezika za zobmi ne drži. 

Gospod referent pri naučnem ministerstvu mi je bas včeraj na moje 
vpmšanje tak6-le odpisal: „„0 gospodu dr. Vogrinu, o kterem sva govorila 
v soboto. Vam imam sledeče poročati. Tudi mi tukaj v^mo dobro, na 
kakem glasu je ta mož. Vaše besede o njem ujemajo se popolnoma z 
našimi poročili. Zaraditega se mu tudi letos prošnja za službo ni iz- 
polnila. A sploh pa mislim, da bodo taki ljudje tudi v bodoče zastonj 
pri nks državnih služeb prosili, ker imamo mnogo svojih močij na 
razpolaganje."" 

To je tedaj plačilo Vogrinu za njegovo nespametno govorjenje in 
ravnanje. On ostane menda veduo brez državne službe, brez stalnega 
kruha. Storil se je sam berača, in to ga menda še spokori! 

Iz tega razvidiš, draga moja, kako ste se Ti in Olga spozabili, ker 
ste se pajdašili s takim človekom, in to še vpričo barona Boberta, bo- 
dočega Olginega ženina!" 

Te besede so razno uplivale na mater in Olgo. Dočim je začetek 
pisma v materinem srci pouzročeval žalost, srd in jezo, prinesel je drugi 
del abogej hčerki novico, ki jej je vzela zadnji up in nado v svojo srečo. 
Ali zdaj ni Olga jokala in tožila. Njeno srce ni moglo več v solzah in 



308 

tožbah najti olajšanja, temveč kakor brezčutno bitje iidala se je deklica 
svojej osodi. Tolažila se je le s tem, da je bila vsaj nekaj dnij srečna 
v svojej ljubezni. Uživala je le čut sladkih spominov ! Zdaj je vse 
zastonj, zdaj je vse proč. On je brez službo: razrušen in podrt je steber, 
na kterega si je zidala svojo srečo! 

Olga in nje mati niste s prva hoteli črkam v pismu verjeti. Večkrat 
ste list prečitali, najprej obe skupaj, potem vsaka za-se, a vedno jima je 
bilo v njem marsikaj nerazumljivo in temno. 

„0d kod je vse to?" vpraša mati Olgo. „Kdo je to očetu poročal 
in naju pri njem tako očrnil?" 

Odgovor je bil lahek. Olga kakor nje mati imenovali ste liarona 
Roberta — svojega nesramnega obrekovalca. In v tem se niste* motili. 
Kobert je bil namreč po prvem pismu še poslal diiigo gospodu Ske- 
novskemu. V zadnjem mu je poročal, da zahaja Vogrin vsak dan k Olgi. 
da ženske ga celo obiskujejo in so že pod njegovo streho prenočile, in 
še drugih stvarij več, ktere je on opazoval in videl v svojej ljubosumnosti! 
In ržs , Kobert je dosegel s svojimi lažmi, kar je namerjaval, in to je 
za-nj bilo dovolj! 

„Jaz bodem Roliertu pismo pokazala," reče nap6sled mati še vedno 
vsa razjarjena. ^Terjati hočem od njega, naj se izpriča, da ni on tega 
pisal, ali mi pa mora sam odgovor dajati za to nesramno obrekovanje." 

„Tega ne mama!" odvrne hči. „S prva bodive tiho in ne povejve 
nikomur ničesa, kakor da bi se ne bilo cel6 nič dogodilo. Morda se 
Kobert sam izdi. Tudi proti Vogrinu se ne sme naše obnašanje nikakor 
ne izpremeniti. Saj pa tudi on malo k nam zahaja, temveč hodi le z 
Kihardom in dr. Sirnikom na lov, a to naju nič ne skrbi!" 

S tem mnenjem bila je tudi mati zadovoljna. Tolažilo jo je pa pre- 
pričanje, da ni nič krivega in nedostojnega storila. „Zakaj pa bi ne smel 
Vogrin v našo hišo zahajati," mislila si je saijia pri sebi. „Saj je človek 
kakor drugi in povrh še naš znanec in prijatelj. Prej je smel v našo 
hišo zahajati, ko je še moje otroke podučeval, zakaj pa zdaj ne, odkar nas 
obiskuje baron Kobert?" 

Kmalu potem se podaste obedve v spalnico, a takoj pride Kihard 
domu. Zapazil je, da še bedite mati in sestra. Zatorej stopi k njima 
in tli zv4 po prvem vprašanji, zakaj še ne spite. Dolgo so se nato vsi 
skupaj o tem osornem pismu očetovem pogovarjali. Kihardu je postalo 
še le zdaj marsikaj jasno. A tudi on je stopil na Vogrinovo stran, za- 
govarjal ga ter žugal, da hoče Roberta zaradi takega obrekovanja pozvati 
na odgovor. Nap6sled se je pa vendar dal pomiriti ter kouečno obljubil, 
da hoče molčati o tem. 

Prihodnja dneva, petek in sobota, sta pri Skenovskih kaj enolično 
pretekla. Riharda ni bilo mnogo domd, kajti hodil je z Vogrinom in 



309 

dr. Sirnikom na lov. Vogrin se je pa pri Skenovskih le kaj malega 
mudil, ker je Olga vedno tožila, da jo boli glava. Zaradi tega ga tudi 
zvečer ni ))ilo k Skenovskim, kedar je prišel z Rihardom z lova , temve?. 
oba dni se je še pri svitu napotil domu. 

A tudi baron Robert se je te dni bolj skrival kakor drugekrati. 
Hodil je vedno zamišljen. K Skenovskim pa je še prihajal' kakor prej vsak 
predpoldan. Tu je pozdravil mater iu h^er, a se takoj zopet poslovil, 
videč, da se vsi hladno vedejo proti njemu. VzLasti ga je pa jezilo, da 
se Olga tako hlini in potajuje. Zakaj ved(*l je dobro, da se ona navlašč 
dela, kakor da bi jo bolela glava. Vogrin in Robert se pa sploh te dni 
videla nista. 

Tako ste bili Olga in mati skoro vedno sam(5. Deklica je v teh 
dneh marsiktero solzo prelila. Premišljala je vedno le o Vogrinovejn 
žalostnem stanji in o svojej nesrečnej ljubezni, ki je ne dovede nikdar do 
zaželenega smotra. Nap6sled je pa začela ubožica misliti na svojo pri- 
siljeno zvezo z Robertom. Kaj pa hoče tudi početi? Vogrin jej ne more 
pomagati, sama je brez močf, a volja očetova je nepremakljiva in trda 
kakor železo. V svojih mislih se je torej udala nemilej osodi. Postajala 
je brezčutna. Nič je ni več mikalo, in dejala je vedno proti materi: 
^Storite z men6j, kar hočete. Vi stariši imate o meni določevati!" 

Le kedar je Vogrina zagledala, zasvetil jej je nadepolni žarek vse 
oživljajočega solnca. Čutila se je zopet srečno in zadovoljno. Tedaj ni 
mislila na očetove besede niti na zvezo z Robertom. Njena duša, njene 
misli in njeno srce, vse je bilo pri Milku. Če se je pa on približal ter 
dalje govoril z njo, tedaj se je pa Olga n(»hot<5 zopet spomnila, da ne sme 
in ne more imenovati Milka nikdar svojega. Stopile so jej pred oči očetove 
beseda, donel jej je po ušesih Robertov glas, v srci pa jej je postajalo 
neskončno težko: in tedaj je rekla, da jo boli glava, .... a Vogrin se je 
po takih opazkah vselej krvavečega srca poslovil od nje. 

Vse to je Milko težko prenašal, neznaj6č seveda tolmačiti si Olgi- 
uega vedenja. Mislil si je pa vsekako, da ga ona menda ne mara, a 
tudi sicer je čutil, da se je prijaznost njenih matere izpremenila proti 
njemu. Zatorej naznani gospe Skenovskej in Olgi v soboto večer, pri- 
šedši z Rihardom z lova, da odide v pondeljek nazaj v Belo h grofu 
Konarskemu. 

Ta izjava je Olgo hudo pretresla, a materi bila je seveda po volji. 
Da lii se pa Vogrin kakor tujec poslovil od njih, to pa vendar ni šlo 
gospž Skenovskej v glavo. Zatorej ga poprosi, naj pride v nedeljo večer 
k njim v gostf, prav za prav na „valete". Tudi Roberta in dr. Sirnika 
povabi na ta večer, ki jej obd obljubita, da prideta. 

V nedeljo bilo je deževno vreme. V jutro je že začelo deževati in 



310 

ni se zvedrilo do šestih popoldne. Ali zdaj so se oblaki hitro razpr^^ili. 
in solnce je še pot^m prijazno sijalo. 

Gostje so se že jeli ob sedmih zbirati pri Skenovskih. Najzadnji 
došel je danes Vogrui. Kaj pa je bilo temu nzrok, ni vedel nih^e. Iz- 
govarjal se je s tem, da je dobil danes več pisem, na ktera je raoral 
takoj odgovoriti. 

„Malo je manjkalo, da bi ne l)il prišel," rekel je nap6sled. „A 
opustil sem rajši več važnih pisanj, da bi se le mogel noc6jšQJega večera 
v tej gostolju])nej hiši udeležiti." 

Tem besedam so vsi verjeli, če so bile tudi prazen izgovor. Resniee 
je bilo le toliko na tem , da je bil Vogrin danes predpoldnem prejel 
6no pismo. Vsled tega pa je že mislil v istini odpisati gosp6 Skenovskej, 
da ne pride v gosti, kar bi bilo seveda boljše zd-nj, a ni se mogel 
vzdržati. Njegov notranji čut ga je gnal, njegova goreča ljubezen do 
Olge silila ga je na vso moč, da se poslovi od svoje prijateljice. Povedati 
jej hoče, da je dobil danes od grofa Konarskega poročilo, da so mu na 
Dunaji njegovo prošnjo — odbili. 

Naravno je torej, da je bil Vogrin c^li dan ves potrt in otožen. Kaj 
hoče zdaj početi, ko se mu je porušil zadnji in edini steber, na kterega 
je zidal zlate gradove svoje sreče ? Kaj mu hasni ljubezen, kaj Ijulieče 
srce, ako ne more uresničiti svojih želj, ako ne more stopiti pred Olgfnega 
očeta ter ga prositi njene roke? — On je uničen, je brez upa in pomoči ! 

Tak žalosten položaj ni seveda va])il Vogrina, da bi šel v veselo 
družbo, in to k Skenovskim, od kterih se mora noc6j posloviti za vselej. 
A vendar se je odločil, pogumno prenašati nemilo osodo in zatajevati v 
druščini svoj notranji boj. 

Noc6jšnja družba pri Skenovskih bila je cel6 majhna. Obstajala je 
z domačimi vred le iz šest oseb, a zabave bilo je mnogo. Ni se poznalo, 
da bi vladale hude slutnje in temne misli v pojedincih našega omizja. 
Izmed vseh je le Vogrin kazal neki notranji nemir, a tudi tega je izgubil, 
ko je zlato avstrijansko vince razvedrilo gostom glave. Tudi Olga se je 
dobro premagovala in še precej rada govorila, a v svojih pogovorih ka- 
zala je veliko resignacijo, trd^, da je nič pi-av ne zanima. 

Mnogo se je noc6j ugibalo o berolinskem kongressu in o zasedanji 
Bosne; kajti tedaj, dne 30. junija, bilo je že znano, da je prejela naša 
država mandat, zasesti Bosno in Hercegovino. 

Prva mobilisacija bila se je že pred 14 dnevi razglasila, in eden 
del vojske stal je že na nogah. Cel6 naravno je tedaj, da so govorili 
noc6j v našej družbi o vojski, saj sta bila dva častnika, Robert in 
Vogrin, navzoča. 

Čudno nasprotje si pa mogel opazovati v teh pogovorih. Nad- 
poročnik liarou Benda. ki se je sicer vedno h svojo hrabrostjo ponašal. 



311 

ni nič kaj kazal, da bi sedaj rad imel vojsko. A to lahko vsak razume, 
kdor pomisli, da se je Bobert i*avno ženil. Najbolj ga je bilo skrb. da se 
poroči z Olgo v jesen, sicer je izgubljeno njegovo posestvo ! 

^Ni se nam bati, da bi imeli kakšne težave v Bosni in Hercegovini," 
trdil je Bobert. Gospod minister Andrassj pozna dobro ondotne razmere. 
Z eno kompanijo in i^nim eskadronom pomirimo c^lo Bosno. Bošnjaki 
so preveliki strahopetci, da bi se drznoli kaj resnega po^^eti proti nai^im vo- 
jakom. Sicer pa bode najboljše, da mi vso druhal v teh deželah po- 
bijemo; pot^m bode mir. Vse to pa že tudi lahko ta vojska stori, ki 
je po prvej mobilisaciji na nogah, in jaz sem ce)6 prepričan, da zdaj no- 
benega vojaka več ne pokličejo v vojsko." 

„Jaz bi pa prav rad vojsko imel," odvrne nat6 reservni častnik 
Vogrin. „Zdaj še imam nekaj Časa služiti in rad bi skusil, kako je kaj 
tam, kjer puške pokajo in boben poje." 

„To ni lepo, gospod doktor," pristavi gospa Skenovska, „da po krvi 
in kroglah hrepenite. Ali bi Vam ne l)ilo težko ločiti se od svojih?" 

„Zakaj, milostljiva gospa?" vpraša Vogrin. „Svojej materi itak ne 
moreni pomagati, drugih Ijudij pa nimam, ki bi me pogrešali! Jaz ne 
izgubim ničesa, ako že danes stopim na krvavo bojišče. Boljše gotova 
smrt, kakor tako — negotovo — življenje!" 

Pri teh besedah pa pogleda Vogrin Olgo, zakaj le ona je mogla 
razumeti njih pomen. A Bobert postane hipoma Ided; srce mu je 
utripalo samega strahu, da je menda Vogrin Že zvedel za zločinsko namero 
— njegovega sluge. 

„Prav imate, gospod doktor," izpregovori zdaj Olga. „Ko bi bila 
jaz moški in vojak, pozdravila bi tudi z veseljem vojaške trombe glas in ne 
trepetala bi pred švigajočimi kroglami. Boljša je plemenita, junaška smrt na 
krvavih poljanah, kakor v leskečih dvoranah mestnih — nesrečno življenje !" 

Olgine besede so zbodle Boberta globoko v srce. On je dobro vedel, 
kaj je hotela deklica izreči s tem. A čutila, kaj prav za prav one iz- 
ražajo, in razumevala sta jih pa le Vogrin in Olga sama. 

V takih pogovorih je čas hitro pretekel. Ura je že bila nad ednajst. 
Družba se poslovi. Dr. Sirnik in baron Bobert gresta svoja pota. Vogrina pa 
spremljata — Bihard in Olga skozi vrt v gozdič, kjer je bil njegov 
čoln priklenen. 

Olga še poprosi mater^ naj jej dovoli, da se z Bihardom malo po 
vrtu izprehodi, češ da še ni bila danes na prostem. Mati jej prošnjo 
usliši, ved6č, da deklici čisti zrak le koristi. 

V živahnem pogovoru stopajo Olga, Bihard in Vogrin ob jezeru, kar se 
zasliši, kakor da bi bil nekdo sko^zi prste zažvižgal. Vsi postanejo, a divna 
tihota vlada zopet kakor prej v nočnej naravi. Le zdaj pa zdaj pljuskne 
mali valček ob kamen ali drevno koreninico na obrežji ! 



312 

^Mene bi bilo strah, gospod doktor, ko bi se morala zdaj sama 
kakor Vi peljati prek jezera," začenja Olga. „Vi se ne smete noc6j 
voziti sami domu. Meni se grozi, a ne v6m zakaj." 

„Ne bojte se, gospica," odvrne Vogrin. ^Kolikokrat sem že veslal o 
vsakej uri po noči prek tega jezera, in nikdar mi se se ni nič pripetilo. 
Tu se ni nič bati." 

„Noč im4 svojo moč, gospod doktor," pristavi Olga vsa v skrbeh. 
„ Danes je mlaj, in noč je zel6 temna; le tam p^ tam blišči kaka zvezdica. 
Vi se ne smete sami peljati. Z Rihardom Vas spremiva, ali ne Rihard?" 

.„Sev6da, zakaj pa ne," odgovori hitro biut. „Jako prijeten zrak je 
na jezeru, mrzlo tudi ni, in škodilo nama ne bode, ako se malo raz- 
vedriva; saj sva bila itak cžli ljubi dan v sobi." 

„No dobro gospod Rihard," opomni Vogrin. „A midva morava vsak 
v svojem čolnu veslati, sicer ne moreta vidva nazaj. Dalje ko tja do sre- 
dine, t. j. do „Samotarskega otoka", ne smeta me spremljati. Gospica 
Olga mora pač k enemu izmed naju prisesti." 

„To je naravno, gospod doktor," pristavi Olga. „Tja me peljate Vi, 
nazaj pa Rihard. Pogovarjamo se pa lahko vsi skupaj ; saj se bodeta čolna 
eden zraven drugega vozila. Na otoku pa stopim potžm v Rihardov čoln." 

To je obveljalo, in Olga se vsede v čoln k dr. Vogrinu. Rihard je 
tudi pripravil svoj čoln, in s prva veslata obi eden zraven drugega. Čolna 
sta tekla kakor ptica po zraku. Radost in veselje je navdajalo mlado 
družbo. Olga in Vogrin sta zdaj pozabila na svojo žalostno osodo ter 
še uživala zadnje trenotke svojo srečo. Kmalu dospejo do otoka, kjer bi 
bilo treba posloviti se. Olgi in Vogrinu pa ni bilo nič kaj po volji, da 
bi se že zdaj ločila, zatorej pristavi prva: 

„Veslajmo še dalje. Po noči je tako čudno in cel6 drugače na je- 
zeru kakor po duevu. Tudi se mi dozdeva, da je že noč svetlejša kakor 
prej, in nebrojne zvezdice migljajo na nebu. Vozimo se malo tukaj okoli, 
ali ne Rihard ! in potčm veslajmo tja, kjer navadno gospod doktor pri- 
stavlja svoj čoln." 

Rihard pa kar pritrdi svojej sestri, rek6č: „Meni je cel6 po volji, 
kar praviš. Spanec me ne sili, a vozim se pa tudi rad v tihej noči po je- 
zeru. Jaz hočem s prva tii-le okoli krožiti ter skušati svoje moči v ves- 
lanji, nat6 pa krenem proti obrežju. Kdor pa pride prvi od nas na suho, 
ta naj pokliče dnigega!" 

Mirno in veselo zibala sta se čolna na vodi. Lesketajoče zvezdnato 
neb6 zrcalilo se je v jezeru. Le včasih je potegnola hladna sapica ter 
vznemirila vodovje, da so se zibale v njem tudi nebeške zvezdice. Krasna 
je taka vožnja po noči na jezeru. Človek pozabi tedaj na težko zeinsko 
življenje, čuti se prostega in vzvišenega, njegov duh postaja poetiški in 
njegova duša spoznava, da vlada nad vodami — bog ljubezni! 



313 

Tako se je počutil noo6j Vogrin, tako se počutila tudi Olga. 
Naravno je torej, da razodeva človek v takih trenotkih svoje notranje 
čute, da govori o ljubezni, o svojej sreči, o svojih uzorih ! Tudi Milko je 
razkril prvokrat Olgi svoje srce in povedal jej, da jo ljubi. 

Vogrin je neved6 prenehal veslati; čoln se je zibal, lahno vrtžč se. 

„Nekaj imam na srci, gospica," jame oii tiho. „To Vam moram 
razodeti, predno se ločim na veke od Vas. Danes me je zadela huda 
nesreča. Grof Konarski mi poroča, da se mi je prošnja za državno službo 
— odbila." 

„To včm tudi jaz. Oče so nam pisali o tem, ali jaz si nisem 
upala tega povedati Vam. A pomilovala sem Vas ter prelila marsiktero 
solzo nad Vašo nesrečo in nemilo osodo." 

„Doletela me je zarčs velika nezgoda, ali dokler omiluje mojo osodo 
tako srce, kakor je Vaše, tedaj še nisem nesrečen. Nasprotno, ako bi 
si smel misliti, da je Vaše srce meni tako udano, kakor moje Vam, bil 
bi najsrečnejši človek na svetu. Nikdar se še nisem čutil tako srečnega 
kakor zdaj, ko veslam z Vami sam po širokem jezeru. A prepričan sem, 
da bi bil in ostal na veke srečen, ko bi mogel z Vami skupaj jadrati 
~ po valovitem morji vsakdanjega življenja!" 

Olga ni našla v tem trenotku besede, ki bi bila izrazila njene srčne 
eute. Nepremakljivo zrla je tja v globino jezera, od koder so svetle 
zvezde odsevale. Le srce, le srce njeno je hitrejše bflo, oznanjaj6č Milku, 
da se strinja z njegovimi besedami. 

Ves omamljen tako nepričakovane sreče, prime Vogrin Olgo okoli 
pasd, pritisne jo na svoje srce, a ona ga milo in ljubeče pogleda. Zdaj 
jo misli iskreno — poljubiti: a v tem trenotku zakriči sžm od obrežja 
strašen glas: „Pomoč, pomoč! Lopovi, lopovi!" In čuje se močen štrbunk 
v vodo, zdaj pljuskanje, zdaj kričanje, a v istem trenotku potihne zopet vse. 

Vogrin in Olga odskočita kar samega strahii ter zakričita: „Moj 
Bog, kaj je, kdo je?" In Olga še vpije na ves glas: „Moj Bog, Kihard 
je mrtev, mrtev! Lopovi so ga vrgli v vodo!" 

A tudi Olgin glas umolkne. Padla je v nezavest ter obležala kakor 
mrtva v čolnu. Le Vogrin je ohranil glavo in pamet. Spoznal je takoj 
nevarnost ter veslal pogumno proti obrežju, kjer oni dve pečini v jezero 
molite. Prišedši tja pa je potegnol iz temnih valov v svoj čoln — člo- 
veka, ki se je z zadnjimi silami boril s smrtjo. 

Bil je njegov prijatelj, Olgin brat, Bihard! 

(Dalje pride.) 



22 



314 



Epiške indske pripovedke in pravljice. 

Priobčuje K. OUuer. 

V. 
Piisčavnik In deklica.^ 

iNa obrežji reke Goinati* živel je pu^r*a?nik Kandii o samih ko- 
reninah. Kraj je l)il samoten : slišalo se je le ubrano petje ptii^ev, včasih 
je priskakljala srnica brzih nog, a naglo odl)ežala; druge stvarice nisi 
videl ne sli^tal, kraljevala je tu divna tihota. 

V tej tihoti je bival Kandu, molil je, se kopal in postil ; pa vse ni 
zadostovalo njegovej bogaboječnosti. V najhnjšej poletuej vročini upalil 
je ?tiri ognje in sedel med nje ; v deževnih * mesecih ležal je na mokrej 
zemlji. Oudom so ga opazovali bogovi. Vedeli so, da si s tem pridobi 
velikih zaslug; pa vendar jih je že začelo skrbeti, da bi si utegnol vse 
l)Ogove podvreči. Pritek6 tedaj k Indru in ga prosijo, naj odvrne pu^«- 
čavnika od strogega življenja. Ta pokliče apsaraso* Pramločo. ^ Bila 
je krasna, mlada, vitke rasti ; zobje so se jej lesketali kakor biseri ; pre- 
kosila je po svojej lepoti vse sestrice. 

^Idi tja," reče jej Indra, „kjer Kandu živi globoko utopljen v pre- 
mišljevanje nebeških in pozemeljskih stvarij." 

„Ne upam si pred-uj, bojim se osornega pogleda; pošlji Menako. 
Urva9ijo ali Raml)ho," odvrne boječa Pramloča. 

„Nič ne pomaga tvoje ugovarjanje ; spremljajo te naj Kaiiia. ^ 
Madhu ' in zefir." 

Deklica se d& pregovoriti in se spusti s svojimi tovariši na zemljo 
tam, kjer je bival Kandu. Zapazi ga v celici resnobnega, v dolgih ha- 
Ijinah ; svetel žarek je obseval častitljivi obraz. 

„ Dragi tovariši," reče spremljevalcem, „ bodite mi na pomoč; bodi 
Kandu po svojej moči tudi enak Brahmu, ViSnu in Qivi, krvavo ga 
hočem raniti." 

Sprehajala se je po obrežji in popevala kakor škrjanček; Madhu se 
je razprostiral po vsej naravi, ^ vonjave so se razširjale od Himalaja sem 
do Gomatije. Zdaj napne Kama svoj lok in puščice letč v puščavnika; 
h krati zasliši Kandu milo petje, in njegovega srca polotile so se sladke 
želje. Napoti se tja, od koder je slišal petje; palica mu pade iz rok, in 
ljubeznivo se upirajo njegove oči v krasno devo. 

* Po Bi-ahmapurana; Schlegel, Indische Bibl. I. 256—274; Hofer, Ind. Gestli. 
L, 45-65. 

'•^ Sveta reka v pokrajini Aiidhe. ^ v zimskem času. * boginje enake Vilam 
slovanskim. ^ pramločayati • prikazati se iz zatilja, iz postelje vstati. * bog ljubezni. 
' \\iv^ pomladi. " enako popisiijo pomlad Kalidasa Kiimarasumbbava III.; 84. 



316 

„0d kod si, mila krasotica, dražest moja. govori resnico/ 

„Prišla sem, da gojim rožice, in da strežem tebi." 

Ko je te besede slišal naš Eandu, bil je ceI6 zmočen, prime deklico 
za roko in jo vede v celico. Madhu in E&ma pa sta se odpi-avila domii, 
kajti dobro sta izvršila svoj posel. Kandu se zdaj lepo opravi ter se 
sveti v moškej lepoti kakor Indm sam. Molitev, daritev, pobožno pre- 
mišljevanje, post, f/itanje svetih knjig, obljube, kopanje : vse vse je pustil 
v neinar. 

Minola sta no^/ in dan, minol je teden, minol je mesec, niinolo je 
leto, miuolo je sto let. Ko je hotela oditi, prosi jo milo: „ Draga moja, 
ue odhajaj." 

Dala se je pregovoriti krasotica in zopet ostala dve sto let. 

Nekega dne se puščavnik naglo odpravi iz celice. Kam pa tako 
brzo?" vpraša ga Pramloča. 

„No darovat grem. Glej, vefier se bliža, moram ve(Vrno molitev 
opraviti." 

„Dragec, ali se je še le zdaj približal večer?" vpraša ga smehljaje 
deklica. 

„Saj si ti še le davi prišla! Zakaj se mi pa tako posmehuješ? Daj 
odkritosrčen odgovor." 

„Za rana sem prišla, to je res; odkar sem pa pri tebi, minolo je 
več sto let." 

„Kako dolgo sva se zabavljala?" 

Deklica odvrne: „Devet sto let, šest mesecev, en dan in eno noč." 

Kandu vzdihuje: „Joj meni, ves sad moje pobožnosti je proč. Po- 
beri se ti, ki si me zmotila. S čim te hočem kaznovati? Sam sem kriv !" 

Ko je brahman tako govoril, stopile so jej potne srage na čelo; 
zapusti puščavnika in z vejami v gozdu briše si srage. Srage pa so 
ostale kot rosa na vejah. Pozneje porodi deklico kosmato, ktero so do- 
jile kravice. Krasno je rastla ter postala žena desetorici bratov Pračetasov ! 



Bosenske zanovetke. 

Spisal Rc^ Perusek. 

xni. 

lurske „kuče" sezidane so v Bosni od samega „črpi6a" t. j. ne- 
pečenih ciglov in lesa. Siromaki pripravljajo si Japijo" (material) sami. 
Od blata si napravi cigle ter jih na solnci posuši, mort ali malto na- 
pravi iz apna in pleveli, les si sam obseče in sedaj počne zidati. Imovitejši 

22» 



316 

dajo si napravljati stanove od „majstora", ki je navadno zidar, tesar, 
mizar itd. zajedno. — Kajprvo zabijejo se v zemljo štiri tramovi, ki imajo 
služiti hiši za ogle, ter se zvežejo s povprečnimi gredami. Med te grede 
položž črpice, in namesto morta služi jim ponajveč blato s peskom po- 
mešano. Da bode zid čvršči, prepleten je z lesenimi direki (Zwischen- 
balken), ki so horizontalno in navzkriž položeni in med ktere se džnejo 
črpiči. Stene so napravljene mnogokrat od desek, na kterih so koso 
(napoš^v) pričvrščeni tanki direki, da drž6 mort, s kterim se ome(^ejo. 
Streha je napravljena od skodel ali pa je s ciglom pokrita, kakor je na 
Krasu v običaji. Vrata tudi v lepih hišah niso enaka, tako tudi okna 
ne ; to je malo večje, ono manjše, to stoji višje, ono nižje. Kedar je 
zidanje gotovo, omeče se in pobeli. Čudno je to, da se cesto napravi 
najprvo streha; pod streho mnogokrat prvo nadstropje, ker se črpič na 
grede polaga do vrha, in pot6m stoprav prizemeljsko zidovje. Temelja 
ne polagajo, in zat6 je ta način zidanja mogoč ; kjer ostane kaka špranja, 
lahko jo zamašč blatom ali pa treskami. Streha pa se zat6 najprvo po- 
stavi, da slučajni dež ne raznese od blatnih črpičev napravljenega zidtl. 
Vsaka boljša turška hiša ima dvorišče (avlijo), v ktero se stopi skozi 
„kapijo". Ako ima dvorišče samo ena vrata, stoji za vrati stena od desek, 
da nikdo ne vidi od zvunaj na dvorišče. Večje hiše imajo po dvoje vrat, 
od kterih vodijo ena v moški, druga v ženski oddel hiše. V tem slučaji 
je dvorišče zidom podeljeno na dva dela, ki sta spojena po vratih, na 
kterih je „alka", ono železo, s kojim se trka na vrata, da se mu odpre. 
Harem je nekterekrati spojen po pokritem hodniku s selamlukom, kjer 
stanuje saibija (gospodar). Kraj harema je mutfak (kuhinja) in ahar (kon- 
jušnica) na dvorišči. Takoj pri vstopu na desno in levo so sobe za moške 
služabnike. V prvem nadstropji, do kterega vodijo leseni basamaci ali 
merdevine (stopnice) je divanana, v ženskem oddelu pa je divanana z iz- 
gledom na vrt ter je obdana s tankimi rešetkami, tako da se vidi na 
polje, a ne od zvunaj v divanano. Vsa okna so od zvunaj z lesenimi 
rešetkami zadelana. Cesto je gornji sprat širji od doljnega, tako da visi 
nad doljnim zidom kakor nekak balkon, ter je tudi mnogokrat čist^ lesen. 
Okna so gosto eno pri drugem napravljena, kar znači, da je ljudem mil 
svež zrak. Sobe so nizke in še nižja vrata, tako da se mora človek srednje 
veličine prikloniti, kedar vstopi. Nebo (plafond) je od desek, ali mno- 
gokrati kakor tudi vrata prav lepo izrezljano in barvano. Okoli sobe po 
zidu je rafal (polica). Ena stena, največkrat ona pri vratih je izdolbena. 
V sredi je peč, na enej strani peči je dolap (omara), na drugej amandžik 
(kopel). Peči so od zemlje z vzidanimi glinastimi lončiči. V peč je 
tudi lonec vzidan, v kojem se voda greje za abdest. — Okoli ostalih 
sten je leseni pod nekoliko v?višen; na njem je slamnica ali žimnica in 
ta je pokrita s kakvim pisanim robom, ob zidu pak slonž po 3 čevlje 



317 

dolgi jastuki, in to je cela hišna oprava. Kazven tega imajo samo »e 
cilime na podu, pod čilimi mutape (pokroY.ce od žime) in pod temi ha- 
sure (rOgoznice). Kjer imajo zastore, tam se smatra soba kot luksuri- 
jozno opravljena. Okna obično niso četverooglasta , ampak od zgoraj 
šiljasta po arabskem načinu; takisto tudi vratA. V obče ljubijo Turci 
Yse šiljasto ; zat6 so na pr. tudi strehe zel6 strme in na njih še čestokrat 
šiijast klinec ; isto tako streha džamg ; šiljaste so tudi papuče in drugo 
orodje. 

Bogati Turci imajo poletne vile; srednje roke ljudje si pomagajo 
s tem, da po zimi pri tleh v sobah stanujejo, ktere imajo malo oken, 
po letu pa v prvem spratu, kjer so okna eno poleg drugega. Siromaki 
pa stanujejo tudi v takih beznicah, ktere so podobnejše mračnim grob- 
nicam kot stanu Ijudij. 

Od javnih zgrad so znamenite samo džamije in kopališča. 
Sarajevsko mesto, ktero šteje komaj 18.000 mohamedanskih sta- 
iiovnikov, ima več kot sto džamij. Manjši del teh džamg je zidan od 
kamenja, večji od črpica in lesa. — Najznamenitejše džamije v Sarajevu 
so Careva džamija, Begova džamija in Alipašina džamija, ki je sicer 
majhna, a najlepše sezidana. Džamije imajo eno glavno in več manjših 
kupol in munar. Munara je visok, ali vitek okrogel ali pa mnogooglast 
stolp, na kterem je šiljasta, z belim limom (Blech) pokrita streha in 
nad njo polmesec. Po priliki v višini od dveh tretjin je proti jutru 
obrnen izhod, skozi kteri se stopi na hodnik, kjer muezin vernike na 
molitev kliče. V stolpu samem vodijo vijugaste stolbe (Schneckengang) 
ali pa navpične lestvice na ta hodnik. Džamije so lepo pobeljene in na 
nekterih mestih zeleno našarane; ponajveč je tudi balustrada hodnikova 
zeleno pobarvana. Vsaka džamija ima vhod na severnozapadnej strani, 
ker se mora pravovernik pri molitvi vedno proti Meki obračati. Pred 
vsako večjo džamijo je ob celem počelji povišano mesto , čegar streha 
na kamenitih stolpcih počiva in kjer se krajše molitve opravljajo. Skozi 
vrata, ki so pokrita s težko zaveso, stopi se v džamijo, ki je kaj eno- 
stavno okrašena. Vratam nasproti je vzidana ^kibla^, t. j. težek kamen, 
ki predstavlja grob svetčev. Na levi je leča za propovednika, na desni 
je nekoliko vzvišeno mesto, kjer se je vsak petek molilo za sultana. Ali 
se ta molitev še opravlja, ne v6m. Ob stenah, ki so jako primitivno 
izšarane, čitajo se izreki iz korana. Podob ali pa kipov ne vidiš, ker 
to vera prepoveduje. Gel6 v privatnih hišah vidijo se le redkokrat slike, 
ali nikdar ne človeško bitje predstavljajoče. Pravoverni Turci se cel6 
pohujšavajo nad tem, da se na nekterih grobnih kamenih človeško lice 
seveda le naslučivati more. 

„Eaj ti pomaga^, dejal mi je neki hodža, „ako napmviš od kamena 
lice, pa mu ne moreš dati življenja. Le Bog sme tedaj ta oblik živečega 



318 

bitja stvarjati .... Pri nekej priliki smo morali upotrebiti ves arsenal 
sTOJe zgovornosti, dokler smo mohamedanskega kollego našega pregovorili, 
da se di fotografovati. Pri svojej branitvi sklicaval se je na svojega 
predšastnika v službi, ki se je dal fotografovati, a kteremu se baje cel6 
žene rogajo! 

Tla džamije so pokrita s 6ilimi, kteri so gled^ dragocenosti v raznih 
džamijah različni. S stropa vis4 od železne žice napravljeni svetilniki, 
t. j. železni obroči, v ktere se vtikajo steklene leščerbe, kakor se pri nas 
upotrebujejo za razsvetljavo grobov na vseh svetih dan. Pri kibli so 
tndi sveče nataknene na debelih drogih in posebno ena debela sveča, 
kakor je ona, ki v naših crkvah gori na levej strani oltarja o velikej noči. 

Okoli vsake džamije je zid, ki obdaje grobje. Povsodi je tudi 
česma, kjer se pred molitvijo avdes uzima. 

Javnih kopališč je v Sarajevu dvoje. Poslopje samo ni nikakor 
imposautno. Streha je ravna, a na njej nekoliko manjših kupol, koje so z 
limom pokrite in na mnogih mestih probnšene. V te rupe so vdelani 
debeli kosi stekla, da skozi nje svetlo dohaja v kopališče, koje nima 
drugih oken. Glavni vhod je za moške, postranski za ženske, ki se v 
popolno oddeljenih prostorih kopljejo. Vhod je kakor pri džamiji z zaveso 
zastrt. Pito prostorje je lesenimi rešetkami razdeljeno na več oddelkov, 
v kterih se gostje slačijo. Na tleh je neizogibljivi čilim in za odličnejše 
goste tudi minder (žimnica). 

Sluga podd sedaj široko pregačo in belo ijuho, in na noge se na- 
taknejo nalune t. j. črevlji, koji obstoji iz lesenega podplata in usnje- 
nega po palec debelega jermena, v kteri se noga vtakne. Tla so ka- 
menita ter se pod zemljo razbelijo. Prve sobe so manj tople ; v zadnjej 
pa ima zrak do 38 ^ topline ; tu se stopi na nekoliko palcev od tla vzvišeno 
desko ter si skozi medene pipe v zidu nalije tople vode v kamenita korita. 

Kedar se kopajoči uznoji, počne ga sluga z dlanjo treti, mišice pri- 
tiskati in gnesti in pot^m z žimnato krpo gladiti. Nat6 ga namaže s 
penami od mila in zopet s toplo vodo oplakne. Ako baš želi, obrije ga 
berberin (brijač), potčm se zavije v čiste rjuhe ter legne v hlaJnejšej 
sobi na minder ter se t^m srč6č kavo in čibuk puššč odpočije. Z mi*zlo 
vodo se Turci po parnej kopeli ne polivajo. Plača se za kopel, kolikor 
kdo hoče. Siromaki plačujejo po 10 kr., ugiednejši ljudje po 60 in 80 kr., 
po 1 gld. in tudi več. 

Turci se morajo pri raznih prilikah prati, tako na pr. kedar se po- 
dajo na hodočastje v Meko itd. Posebno pa je priporočeno ženam, da 
se Čestokrat čistž, in one uporabljajo mnogokrat to priliko, da se z de- 
kleti seznanjajo, s kterimi potčm, ako je mogoče, svojega sina omožč. 



319 



XIV. 

„Allah ekber!" V vseh mogočih glasovih, visokih in nizkih raz- 
legajo se te besede in njim sledeče, ktere „kuiše" muezin z munare, po 
Sarajevu. Sklad tega kuisanja je po prilici ravno tak, kakor kedar vo- 
jaška glasba, trobentači in bobnarji ne brigaj6č se eden za drugega ge- 
ncralmarš piskajo in udarjajo. Vsako besedo raztezajo prav na dolgo, 
samo slovko „ek" v besedi „6kber" prav na kratko in naglašeno izgo- 
varjajo. Da se glas muezinov čim dalje čuje, dene palce za ušesa, dlani 
pa tako zakrivi, da mu služijo kot glasilo (Sprachrohr). Potdni razglasi 
na Tse štiri strani sveti, da je čas, klanjati se previšnjemu. To se zgodi 
v zori (saba), opoldne (uile), popoldne, kedar je senca vsake stvari dvakrat 
tolika kot stvar sama (iciudija), pri zatonu soinca (akšam) in dve uri poz- 
neje (jacija). V zori pristavlja se molitvi še poziv oženjenim mohame- 
(lancem, naj skrb6 za razplojenje pravovernega rodd. O polnoči peva se 
„salavati", t. j. molitev, ktero dotičnik naroči pri džamiji za kako svrho, 
na pr. za dušni mir pokojnih itd. — Blizu mojega stanovanja bila je 
džamija, koje muezin me je vsako noč prebudil s svojim skoro pol ure 
trajajočim, baš krasnim petjem toliko gled^ melodije kolikor glasii. 

Prva stvar pravovernega Turčina je sedaj, da uzme avdes ali abdest. 
Oprati si mora oči, ušesa in usta, očistiti mora tudi nos in vsak del mora 
trikrat pomočiti. Potžm pomoči roko od komolca do prstov. Ako je 
slodbenik kalifa Omara, počne pri komolci, ako je Alijev pristaš, počiniljc 
na konci prstov. Bosenski mohamedanci so Omarovci. Čital sem, da 
se te sekte strašno sovražijo. Nap6sled pomoči tudi noge od prstov do 
gležnjev. Ako je Turčin na potovanji v deželah, kjer je pomanjkanje 
vode, zadostuje, ako na isti način kakor vodo upotrebi pesek ali pa drobne 
kamenčke. Isto tako se umiva pred jelom in po jelu, ter mrmra ves čas 
te-Ie besede: „0 gospod, oprosti, kar sem nečistega in zabranjenega gledal, 
cul, govoril, storil". 

Pot6m gre molitev opravljat in sicer more to storiti, kjer koli hoče. 
Ako hoče kratko molitev opraviti, ostane v preddvoru, ako hoče daljšo, 
stopi v džamijo. Molitev opravlja tiho; kedar jih pride mnogo skupaj, 
moli eden nektere besede glasno, a vsi dnigi se klanjajo kakor na po- 
velje in potihem molijo. Kedar se moli kaka posebna molitev, na pr. 
molitev za sultana, poje jo eden, a drugi mu odgovarjajo ^amiu". 

Navadna molitev opravlja se tak6-le: Stoj6 položi od razstavljenih 
prstov roke palca za ušesa ter moli tekbir (uvod), potžm dene obž roki 
na trebuh in sicer desno na levo ter moli tesbi, sena, teavuz in nektere 
sure koranove. Potler prikloni glavo in telo, roki pa položi na kolena 
ter zopet iste molitve ponavlja. Sedaj zopet telo izravna, moli tesmi, 
tahmid i tekbii*, pot6m poklekne in se z rokama, čelom in nosom 



320 

zemlje dotakne, tekbir in trikrat tesbi moli, nat6 stegne tel6, tako da se 
trebuh se dotakne tal. Dalje kleči z izravnanim telesom in nap6sled 
se zopet vzdigne ter moli tekbir. — S tem je molitev izvršena, ali mnogi 
jo dva-, tri- aJi tudi večkrat ponavljajo. 

Ker mohamedanci nikdar ne snamejo pokrivala, temveč povsodi po- 
kriti ostajajo, porodil se je ^hadet^ t. j. običaj, da so ta pokrivala brez 
strehe (Schirm), ker se morajo pri molitvi s čelom in nosom dotikati tal. 
Neko mlado Ture se mi je pritožilo, da mu krščanski drug „za inad" 
(navlašč) klobuk deva na glavo. „Kaj pa je to hudega?" vprašal sem 
ga. „Ne d& mi zakon!" odgovori mi ves začudjen. 

Kdor stopi v džamijo, mora pred vrati pustiti papuče. Čudno je 
gledati, kako vsak svoje najde, in nikdar ni prepira, če prav jih po 20 
in tudi več skupaj moli in skupaj molitev konča in pot^m na ravnost v 
svoje papuče zdrsne. Postavljajo jih v redu. A ker so vse papuče pri 
odrastenih ljudeh precej enake gled^ velikosti in oblike, in ker oni, kdor 
prej pride in prej moliti začne, ne vidi, koliko je za njim Ijudij na desno 
in na levo postavilo papuče, mora se misliti, da imajo posebno dober spomin, 
kje so jih pustili. Mogoče je sicer tudi, da se nekterekrati promenijo 
kundure, ali to flegmatičnemu Turčinu nič ne dčne. Bavno tako se 
ostavljajo pred vrati papuče, kedar se vstopi v sobo bodi si svojo ali tujo. 
— Kedar vidi Turčin pred vrati harema papuče, ne sm6 vstopiti, ker to 
je znamenje, da ima žena poset prijateljic. V hiši si namreč žene obiuz 
odmotajo, pa kakor nikdo obraza njegove žene videti ne sm4, tako nima 
tudi on pravice, da bi videl obraz tuje žene, kar bi se zgodilo, ko bi 
iznenada vstopil. Da niso Turci v teh stvareh toliko pošteni in njihove 
žene toliko stidljive, moglo bi se lahko dogoditi, da ženo kdo obišče, a 
mož premda v hiši tega ne v4. Zakaj ako je obraz zamotan, more se 
tudi najbrkatejši bradač za ženo izdati, a iznenaditi ga nikdo ne more, 
ako pusti papuče pred vrati. 

Kakor sem omenil, more se molitev opravljati, kjer koli se hoče. 
y petek pako propisuje zakon, da se ima moliti v džamiji. Praznikov 
je dosta, ki slav^ znamenite dogodjaje iz življenja pegamberovega ali pa 
drugih svetnikov. Prava, praznika pa sta samo Bamazan bajram in 
Kurban bajram, ktera sem v ^Novicah" (1880. br. 49 in 50) popisal. 
Te dneve Turci ne delajo, ampak v pi-azničnih oblekah, ki se le ta dan 
odenejo, obiskujejo se prijatelji ter se pozdravljajo želeči si srečne praznike. 

Posebno slovesna je molitev, kedar se podajo Turci v Meko. Po 
zakonu mora vsak musloman, koji more o svojem trošku, vsaj edenkrat 
v svojem življenji romati na čabo v Meko. Običajno se jih poda več v 
društvu na pot. Predno se napotijo od doma, oglasi to prijateljem in da- 
vajo zijafet (gostbo) sosedom. Po slovesu od sorodnikov, znancev in pri- 
jateljev gre društvo spremljano od mnogobrojnega števila sorodnikov, pri- 



321 

jateljev pa tudi drugih vernikov v džamijo, kjer se pomoli k Bogu za srečen 
pot in srečno vrnitev romarjev. Hodža jim prouči (čita) dovu (molitev), 
oni pa vsi odgovarjajo „amin^. Pot^m sedejo na konje in mnogobrojna 
množica jih spremlja precejšnji pot iz mesta ven. Na potu iz mesta 
mečejo bogatini novce med fukaro (siromake) in pros6 vsakega za ^haial^ 
(oproščenje). Kavno tako slovesno se povračajo. Po priliki že znajo 
ljudje, kdaj se povrnejo, kajti hodočastniki morajo na ca))i prisostovati 
svetkovini Kurban-bajrama. Ako bi se pa kdo slučajno zakasnil, počakati 
mora do prihodnjega leta, da se more povratiti. Kedar jih tedaj pri- 
čakujejo, id6 jim daleč iz mesta nasproti ter jih z veselimi klici po- 
zdravljajo in jim častitajo na srečnem povratku. Potžm gred6 v džamijo 
in se zahvalijo Bogu. V domačo hišo prišedše pa jih pozdravljajo so- 
rodniki in prijatelji, a vesel obed končuje nat6 svečanost. 

Kdor je bil v Meki, ta uživa veliko spoštovanje, njegova beseda 
velja kakor zakon. Oni sami zadobč naslov „hadžija^. Tudi žena se 
zove odslej „hadžinica". 

Ker je pa pot silno težaven in cesto iz raznih razlogov nemogoč, 
zadovolji temu prepisu največji del bosenskih mohamedancev s tem, da 
pošiljajo na svoje stroške kakega siromašnega Turčina na čabo, ali pa po- 
klonijo iste novce v kako dobrodelno svrho. Potni stroški znašajo po 
prilici 50 dukatov, to je od 250 — 300 gld., a Človek mora pomisliti, da 
ti ljudje neverjetno malo trosijo. Tudi hodočastč h grobovom znamenitih 
pobožnjakov, svetcev in čudotvorcev, koji počivajo v malih kapelicah. 
Iznad groba je nekak katafalk pokrit z dragocenimi preprogami z uveze- 
nimi izreki iz korana. Zvečer se prižigajo lampice ali pa sveče , in 
ne daleč stoji puščica za milodare. (Dalje pride.) 



Jarnikova zapuščina. 

Priobčuje J. Schemigg, 
II. 

V rokopisu ostali so ti-le spisi: 

1. „Bildung des Zeitwortes. Ein Versuch nach Do- 
browsky's Methode." Navaja ga tudi Janežič v Vodu. spom. p. 114. 
Rokopis ni več cel ; obsega še 24 stranij v četvrtini ; pogubljenih je, ko- 
likor se d& ugibati, kakih 6 — 8 stranij. Nad naslovom je geslo „Inveutis 
facile est addere. Prov." in tik njega opazka „verfasst im Juny 1812." 
Ta jezikoslovna razprava je, kakor bodemo takoj videli, v dvojnem 
oziru jako pomenljiva. Ona je priča, da se Jarnik, mlad duhovnik še, ni 



322 

bavil s samini pesništvom , temvcn^ poprijel se je zgodaj znanstvenega 
dela na jezikoslovnem polji. L. 1808. prišla je na svetlo Kopitarjeva 
slovnica in leto pozneje Dobrovskega „Lehrgebaude der b6hm. Sprache". 
Obedve slovnici uplivali ste moeuo do razvoja našega jezika. Kopitar je 
prvi jasno razložil in locil dovršne glagole od nedovršnih (nekako sanjalo 
o tem se je že Gntsmannu; prim. predgovor knjigi „Deutsch-windisches 
AVOrterbiich**) ; Dobrovsky pa je uredil glagol v (> vrst, kteriin je glavni 
znak nedoločnikova oblika, in s tem je nstanovil vsem slovanskim je- 
zikom podlago, na kterej se ima osnovati nk glagolov. Za Slovence po- 
rabil je Dobrovskega methodo Metelko v znamenitej slovnici „Lehr- 
gebaude der slov. Sprache'^, ki je 1. 1825. zagledala beli dan. A Metelko 
ni ui^inil tega prvi, vsaj kar se glagola tiče ne. Že 13 let pred njim 
spoznal je bil Jarnik, da je Kopitarjeva uredba glagolske sprege na- 
pačna in da velja Dobrovskega princip tudi v Slovencih. V uvodu gore 
omenjenega spisa piše: „Gled6 končnice sedanjega časa ali nje različnega 
naglasa imeli bi Slo\enci, kakor uči Kopitar v svojej slovnici na str. 312., 
sedem spregal, namreč: -am, -Am; -em, -6m, -em; -im, -im. Vendar 
se mi z<li taka razvrstitev napačna, vzlasti zat6, ker ima preveč izjem 
in ker moti pravilno osnovo slovenskega jezika. Dobrovsky nam je po- 
kazal pravo pot, razdelivši glagol v 6 vrst. Slovanski jeziki ohranili so 
enako osnovo, najčistejši pa je ostal glagol. Dobrovskj si je želel, da 
bi postala njegova slovnica obrazec drugim slovanskim narečjem. Tej 
želji najslavnejšega slovanskega jezikoslovca hočem s to i-azpravo kolikor 
toliko ustreči, ob enem pa podati prihodnjemu spisovatelju slovnice slo- 
venske majhen pripomoček." 

Ob konci pa piše doslovno : „ Alle l)isherigen slov. Grammatiker wahlten 
das Praesens des Indicativs zum Unterscheidungszeichen der verschie- 
denen Formen. Obschon diese Behauptiing nicht so ganz fehlerhaft ist, 
so ist sie doch nicht geeignet, den Bau des Verl)ums so anschaulich 
darzustellen, als Dobrowsky's griindliche Methode, i n d e r d e r I n f i n i t i v 
als Gharakteristische Note der Verschiedenheit der 
Formen e r s c h e i n t". 

Glagol se torej deli po Jarniku v 6 vrst, koje imajo t^-le nedoloč- 
nikove oblike: -ti, -niti, -eti, -iti, -ati, -ovati. Vidi se, da Jarnik ni 
ločil nedoločnikove končnice ti od spone, kakor tudi še Metetko ne. 

Za vsako vrsto navaja Jarnik bogato zbirko primerov (za I. vrsto 
97, IV. 123, V. 117), vendar 5. vrsta ni več dogotovljena. Vsak glagol 
je zapisan po glavnih oblikah: piti, pijem, pil, pit. Gostokrat primerja 
pisatelj slovenske glagole s sličnimi češkega in srbskega korena. S po- 
sebno marljivostjo nabiral je primerov v tem delu, kakor tudi v drugih 
opisih, iz koroških narečij, osobito iz svojega domačega govom ziljskega ; 
j)a pr. : piknem, poknen; (str, 2) ; ziienj, zreti, zrel * zorim, prizorim 



323 

(str. 6); kliem, kleti- kolnem, kleti (na „Puelah pod Celovcam" str. 6 
in 11); Igati - lagati (str. 6); žebrati • moliti (str. 20). Še druge opazko 
so nam priča, kako pazljivim ušesom je poslušal narodni govor in ga 
uporabljal v znanstvene svrhe. Na str. 23. pravi: ^Die Zusammen- 
setzung -des Zeitwortes mit j>^r * pri gibt der Sprache einen besonderen 
Vorzug, wodurch die Art und Weise des Ankommens kurz und kernig 
ausgedniekt wird, z. B. perlet6ti, perskakati." Naštetih je pot^m 38 
takih glagolov. Da kažejo glagoli zloženi s elenico po pom^u prihod- 
njega časa, zna Jarnik iz Kopitarjeve slovnice (na str. 332) ; a vendar je 
opazil, da izražuje včasih sedanjik pri glagolih II. vrste prihodnost, 
na. pr. : vstanem in pojdem k očetu -- ieh will mich aufmachen und zu 
meinem Vater gehen, kakor je to navadno pri čeških glagolih iste vrste. 
Znana mu je tudi že Šmigočeva slovnica, ktera je izšla istega leta (1812). 
Gl. rokopis str. 9. 

Vendar ne samo prva in prava razvrstitev slovenskega glagola je 
zasluga Jarnikova , temveč tudi , da je izprevidel , kako se izpreminja 
pomČD glagolov po stopnjevanji, o kterem pri Kopitarji še ni duha 
ne slnha. Na str. 9 piše: „Ako izpremeniš končnico 2. vrste ^niti v -af/, 
dobiš ponavljajoče glagole" ; in tu navaja glagole, ki se premičejo iz 2. v 
5. in 6. vrsto, na pr. pehniti * pehati ; begnem * bežim ; dvignem * dvigam * 
dvigujem ; dregnem * dregam ; mignem - migam ; potegnem -■ potegujem ; 
pihnem - piham « podpihujem ; zdihnem ^ zdiham « zdihujem ; mrknem » 
mračim » mrkujem; gasim * pogašam « pogašujem; tisnem - tiskam « 
stiskujem. 

Tudi glasovno krepčanje že pozna, dasi mu še ni princip po- 
polnoma jasen ; na str. 18. podaje sledeče primere : pijem, napoj - na- 
pojiti ; gnijem, gnoj -- gnojiti ; vreti, var = variti ; vmreti, mor * moriti ; 
sedeti, sad « saditi; smrdeti, smrad « smraditi; tečem, tok « točiti. Raz- 
ločuje nadalje verba singularia: grem v Celovec, in v. iterativa: hodim 
v Celovec; v. perfectiva in imperfectiva, kterih je v zgled nekaj na- 
vedenih; in v. inchoativa: postarati se. 

Tako je dokazana vrednost tega spisa in njega važnost; dokazano 
pa je tudi, da gre Jarniku vsaj nekaj one zasluge, ktera se je doslej pri- 
pisovala izključljivo Metelku samemu (pogl. Šafafik Gesch. d. sudslav. 
Lit. L 40., 41. in 61; Mam Jezičnik IX. 1871 str. 13 in dr.). 

III. 

2. Leta 1825. dne 10. aprila obiskal je bil nadvojvoda Franc 
Karol Josip koroško deželo ter si ogledal tudi gosposvetsko polje in 
njega staroslavne spomenike. Jarnik je bil tedaj za župnika v nemškem 
Šmihelu blizu Gospe svete. Kipelo mu je srce samega veselja in na- 



324 

rodne navdušenosti, ko je gledal potomca istih pradedov, ki so zasedali 
prestol gorotanskih knezov in prisegali, da hočejo braniti „syeto vero in 
pravdo vdove". V spomin in proslavljenje tega dneva spisal je razpravo : 
„Die ersten Herzoge Karntens oder kurzgefasste Geschichte der Bekehrung 
der Karantaner Slaven und der Grundung des Herzogstuhles. Nach alti*n 
Quellen bearbeitet von U. J. Pfarrer zu St. Michael am Salfeldc (sic)". 

Ta spis je poklonil pisatelj nadvojvodi. Naslovni list in posveta 
sta pri blatogradskej ostalini, spis sam pa hrani zgod. društva knjižnica 
z zaznamko „XXVII. b. 83. Manuscript Nr. 367". Namenil ga je bil 
v časopis „Karntnerische Zeitschrift", bržkone za V. zvezek (1. 1826), 
ali zakaj ni bil tiskan, o tem ne moremo zanesljivo poročati. 

Koroški zgodovinar H. Hermann pregledal je, naprošen po Jarniku 
samem, rokopis, in njegove opazke ])ereš na posebnem listu, ki je spisu 
prišit. Nemški učenjak sodi o razmerah istega časa sploh tak6-le: „Der 
Autor gehort einer Periode an, wo Deutsche nnd Slaven, (Laien und Kle- 
rikale) in schčner £intracht einzig aus wissenschaftl. Drange und Vater- 
landsliebe in der Erforschung der Geschichte und der Denkmale Kžrntens 
zusammenwirkten und sich gcgenseitig unterstiitzten, (so Eichhorn, Jenull, 
Kumpf, Buzzi, Mayer, Mitterdorfer etc.) .... Damals war von dem ge- 
genwartigen Sprach- und Nationalitatsgezanke nichts zu horen, da beide 
Nationalitaten (in Karnten) die Ausl)ildung ihros Idioms gegenseitig 
fSrderten". In o Jarniku piše na istem listu: „Seine gediogene Gelehr- 
samkeit in dem Sprachenfache seines Volkes galt von der Drave bis an 
die Newa". 

Iz posvete naj stoji tukaj iA-le stavek, ki točno označuje nazore na- 
šega pisatelja: „Ew. kais. Hoheit wandelten im heiligen Dreiecke 
kantnerischer Vorzeit, innerhalb welchem sich das Band der Treue und 
des hI. Glaubens schon in den fernen Tagen des grauen Alterthums 
um Ftirst und Volk zu schlingen pflegte". (Ta trikotnik mu je : Krnski 
grad, Gospa sveta, vojvodski prestol.) 

Vsebina tega spisa je kratko sledeča: 

1. Uvod (str. 1 — 9). Prvi naselniki Gorotana so mu Kelti, ktere 
si podjarmijo Eimljani. Slovenci, pregnani po Avaro-Huheih iz 
svojih sedežev med Donavo in Thisso, prikažejo se v 2. polovici VI. sto- 
letja po Gorotanu ; tu si osvojijo zemljo do Windisch-Matrey-a in W.-Gar- 
stena na Tirolskem. Kralj Samo osvobodi Slovence avarske sužnosti 
1. 623. in vlada do 1. 658. Po njegovej smrti razpadla je država po 
njem osnovana. Prvi gorotanski knez, čegar ime nam je po zanesljivih 
virih zagotovljeno, imenuje se Borut. Da bi se ubranil avarske mu na- 
valu, prosil je Borut bavarskega vojvodo Adilo pomoči, a uklonil se je 
bavarskej oblasti ter zastavil svojega sina Karasta in stričnika Četumara. 
Obadva sta se odgojila pri sv. Petru v Solnogradu, S tem se začenja 



325 

pokristjanjenje Gorotana, ktero deli Jarnik v tri dobe in je razpravlja 
izpisujoč „Anonyina de conversione Carantanorum". 

2. Prva doba (str. 9 — 23). Borut f 750. Sin njegov K a ras t je 
prvi krščenik na gorotanskem prestolu, a umrl je že 1. 753. Čet um ar, 
njegov nastopnik, začel je dejansko izvrševati nalogo, ki se mu je oddelila 
v Solnogradu. Vzel je seb6j 1. 753 iz Solnograda duhovnika Majorana, 
a leto pozneje prišlo jih je več blagovestnikov : Modest, Kočar, Latin, 
Keginbert, Waton i. dr. 

Prva crkev, ki jo je posvetil Modest, je Gosposvetska. Gospo- 
svetski proštje imeli so pozneje patronat nad osmimi farami: Št. Martin 
na Teholici, Št. Urh v Brezi, Št. Larabert na Radišah, Št. Bupert pri 
Celovci, Št. Lipš, Št. Juri v Timenici, Šmihel na gosposvetskem polji, 
Št. Peter in Pavel na Krnskem gradu. To so torej najstarejše crkve po 
(lorotanskem. Po Modestovej smrti so se poganski Slovenci dvakrat uprli 
krščanstvu, a Oetumar jih je ukrotil. 

3. Druga doba (str. 24 — 46). Tretji in najhujši boj pa se vname, 
ko umrje 1. 7G9. Cetumar. Blagovestniki solnograški pobegnoli so vsi za 
več let v Solnograd. Bavarec Thassilo zadušil je upor in postavil Val- 
h u n a za kneza. V spomin, da se je otela krščanska vera, ustanovil se 
je novi knez slovesno na Krnskem gradu in na vojvodskem prestolu. 
Tako so nastale znane šege in ol)ičaji, ki so se godili pri ustanavljanji 
gorotanskih knezov. V tem smislu i-azlaga potem pisatelj ovi napis „ma 
sveti veri" in pripoveduje slovesnost samo; priča mu je Megiser. 

Zanimivo je, da nam je Jarnik pri tej priliki ohi*anil slovensko 
in nemško prisego, ktero so prisegali fevdniki koroških knezov. Glasi se : 
„Kako mene ie sadai naprei brano y sapouedano, tako 
hozhiu sturiti y vuse dopernesti, tako meni Bog pomosi 
sueta diua Maria Mate bosja y vuse Suetzi". Nemški: „Wie 
mir anietzo ftirgehalten worden, vnd ich Zuethuen beschaiden bin, dem 
will ich also treulich vnd gehorsambst nachkhomben, alfs Wahr mir 
Gott holffe vnd alle Heylligen, die gebeuedaite Muetter Gottes Maria 
vnd aJle liebe Heylligen". 

Tako se je še prisegalo v letih 1637., 1657. 1711. Jarnik m6ni, 
da je slovenski obrazec prisege prvoten, nemški pa iz slovenskega pre- 
stavljen. Iz kterega izvirnika pa je prejel Jarnik prisego, tega sam ne 
pov6, in tudi nam ni bilo pri tukajšnjih pripomočkih možno tega do- 
gnati. Zatorej opozarjamo naše zgodovinarje in starinoslovce, naj izvirnik 
poiščejo. Jarnik trdi, oziraje se na jezik, da se mora prisega staviti med 
XIL in XV. vek. 

Prvi letnik (1849) časopisa „Archiv f. vaterl. Geschichte u. Topo- 
graphie", ki ga izdava zgodovinsko društvo koroško, prinesel je na str. 
17 in si. ti-le članek: 



326 

Windtsche Lehenspfllclit* 1637. Aus dem schrifU. Nachiasse 
(les verstorlienen Pfarrers v. Moosbiirg, U. J ar ni k. 

„Vi boste olilubili Inu persžgli timu nay Suetl6stimu, najmozh- 
u^sebiimi, inu nay mogozhnimu Rimschimu Zeseriu, tudi Vogčrskimu 
inu Bemskiniu Kralu, Gospodu Gospodu — Ferdinandu temu tržtiemu 
Erzhžrzogu Vu Oesterr^ichi, Hžrzogu Vu Bujgiindi, Vu Stei^rje, Vu Ko- 
rot&nu, Vu Craiue, Vu Birteiubergo, knesu vu Tir61i ino vu Gorfzi. Na- 
schimu gnadlouistimu Gospiidu inu nega Suetl6sti Erbam, Suest, inu 
Poch6ran bit ti, To blagii inu diane kat6ru Vam, inu Vaschem Erbam 
bode possodeno od nega Zesdrsche Suetldsti koliko krat pride sa schlu- 
shiti, inu spet preleti, inu ako ui kaku satdyeno blagti stiedeste alli 
sprlschate, taistu negoui Suetluste Iskdsate, inu uidetsch sturiti, kaku 
žniniu Suestinm, inu Pokornimu schfusch^bniko prute suoiemu Gospudo 
sturiti se spodobi, inu on letu dopernesti je douschan. 

Nach Zusprecben Mit drey aufgerekhten Fingeren: Kako mene ie 
sadai naprei brano itd." kakor na prejšnjej strani. 

Za tem sledi ista prisega z dostavkom: aliter magis Croatice. „Vi 
b6deste alli h6zhete prissezhi, timu nay Suetlostimu, nay mogozhnimu 
Znav mozhneiskimu Rimskimu Zesarii, tudi Vogerskimu I Pemskimu ' 
kralu Gospodinu, Gospodinu Ferdinandu Erzherzogu Osterreisckimu, v 
Herzogu Burgunskimu, y Steyerskemu, y Korotansk^mu, y Eranskemu. 
naschimu premilouistimu Gospodu, y nich Zesarskhi Suetlusti porodnim 
alli Firstnim Erbam, da hozhiete suest y pokoran bitti. Letu blago y 
dianie, kateru se sadai nam y naschim porodnim otrokam possodi, alli 
na possod isrozhi, skas nich Zesarsko suetlust, tuliku kuliku crat pride 
al se prigodi sa sehluschit, y supet priyeti, y akhu ui kadai khateru 
satayeuu ])lagu sueste, ali ispraschete, tuistu nich Suetlusti iskasat y na- 
pouedat, kaku animu suestimu y Pokornimu slugam se spodobi, y use 
tuistu dopernesti, kar iedan suest poddan pruti Suoimu Gospodinu dolschan 
y oblubil sturiti, po daschelski nauadi y praudi vuoga isrozeinia, ali 
possedeniga blaga prauizi. Nachzusprechen wie beim windischen Eid". — 
Tudi na tem mestu ni skazano, kje so izvirniki, iz kterih je posnel 
Jarnik navedene prisege. 

Za Valhuna širilo se je kristjanstvo ; šestkrat so poslali blagovest- 
nike iz Solnograda: Hajmon-a, Reginbalda, dijakona Majorana, Du- 
pliter-a, Kocar-a, Erchenbert-a , Eeginhar-a, Avgustin-a, Gundhar-a. 
Valhun f 788. 

4. Tretja doba (str. 47 — 57): Karol Vel. odstavi Bavarca Thassilo, 
in Gorotan pride v neposredno oblast Frankov. Karol se bejuje ugodno 
z Avari in podeli solnograškemu škofu Arnu, Vergilijevem« nasledniku, 
metropolitanske pravice cez Pannonijo do izliva Di-ave v Donavo 1. 796. 
Papež Leo povzdigne ga v nadškofa. Karol je skrbel za pokristjanjenje 



327 

gorotanskih in pannonskih pokrajin ; trikrat je poslal nadškofa Arna, da 
razširja po njih sv. vero, da posvečuje raasnike in crkve, da podučuje 
ljudstvo. Amo je imenoval po povelji Karolovera Theodoricha gorotanskim 
in pannonskim i^kofom. Valhunu bil je nastopnik Ing v o, ki je še imel 
mnogo opraviti s pogani, vzlasti z onimi, ki so stanovali po Confiniji 
(t. j. Pannoniji). Pisatelj omenja pravljico o Ingvovem obedu. 

f). Sklep (str. 57 — 51)): Karol razsodi v Aachenu dne 14. junija 811 
prepir oglejskega patrijarha Urša z nadškofom solnograškim Arnom in 
(loloi^i, naj bode Drava meja obema škofijama. 

G. Dodatek (str. 00 — ()3) : Pisatelj dokazuje, da pomenja izraz c o n- 
fiuium v listinah 8. in 9. veka sedeže pannonskih Slovencev. — 

Razpmva je povsem posneta po najvažnejšej priči istih časov, ki jej 
je naslov „Anonymus de conversione Bagoariorum et Carantanorum". 
Jarnikova zasluga pa je v obče ta, da je prvi porabil ovi spis in opozoril 
učeni svet na njegovo važnost in vrednost v koroških razmerah. (Prim. 
Krekove razne malenkosti v letošnjem Kresu na str. 55). Q marsikterej 
točki, ki se razpravlja v tem spisu, so zgodovinarji in starinoslovci sedaj 
drugačnih mislij. Dognano je na pr., da je Jarnikovo razlaganje pre- 
stolnega napisa napačno. Prav tako se mu ni posrečilo, da verjetno do- 
kaže povstanek tako zanimivega slovesnega ustanavljanja gorotanskih 
knezov. A tu pa tam je gotovo pravo zadel, i*azven tega pa podal dosta 
stariuoslovske tvariue, ktera se v presojo priporoča našim zgodovinarjem ! 



Drobnosti. 

Književna zgodovina slovenskega Štajerja spisal I?an Macun. V Gi*adcu 
1883. Založil in na svetlo dal pisatelj. Str. VII. + 181 v 8°. — Per tot discrimina 
renim je vendar ta knjiga enkrat beli svet zagledala, in vesel je bode vsak rodoljubni 
Majerski Slovenec. G. pisatelj v predgovoru piše: „Da po znanem načelu: nil humani 
perfectum, knjiga ima tudi kake hibicc, da z druge strani ne je na svetlo stavljeno 
vse, kar služi slovenskemu Stajerju na slavo, ker mnogo je bilo zemljiš<!^ še le krčiti, 
to vse čuti pisatelj sam naj bolje". S temi besedami je g. pisatelj sam izjavil, da ne 
misli, da bi njegovo delo bilo dovršeno. Marsikaj bodo Se drugi popravljali, a obilo 
zanimivega gi*adiva je g. pisatelj z velikim trudom nabral. Predložil je svojim rojakom 
obraz dušnega razvitka Štajerskih Slovencev in pokazal, da mali slovensko-Štajerski narod 
ima mnogo mož, kteri služijo njemu iu znanosti na čast in slavo. Starejši in mlajši 
rodoljubi bodo spoznali marsikterega svojega učenega zemljaka, o kterem še dosle nič 
slišali niso. Starejše rodoljube bodo njihova slavna imena s ponosom, mlajše pa z na- 
vdušenjem navdajala. Črez poldrugo stotino mož, ki so se narodih na slovensko-šta- 
jerskej zemlji in pisali ali v latinskem, nemškem ali slovenskem jeziku, imenuje nam 
^. pisatelj v svojej knjigi; res lepo število za narodiČ, ki ne broji mnogo črez 
400.000 duš. 



\/ 



328 

Toliko za zdaj t priporočbo g. Macanove knjige , ki je tiskana prav lično t 
graškej tiskarni „8tyria^. Posvečena je najslavnejšemu slovensko-i^jerskemu rojaku 
in učenjaku g. dr. Francu Miklošiču kot malo vezilo za njegovo sedemdesetletnico. 

Cena knjigi je 1 gld. Kdor jo po nakaznici naroči, naj denarjem doda 5 nov. 
v ime poštnine. Deuar se pošilja pod naslovom g. pisatelja v Gradec, Leonbard- 
gasse, 18. 6. pisatelj , kteri je sam eden naših starejših in marljivih delavcev na na- 
rodnem polji in ki je mnogo koristnega spisal v nemškem, hrvatskem in slovenskem 
jeziku, zaslužuje po vsej pravici, dn. mu vsak pošteni rodoljub pomaga stroške nositi; 
zakaj na obogačenje in dobiček sevMa slovenski pisatelj misliti ne sme. 

Davorin Trsienjak, 

Bie Serben - Ansiedlangen in Stelermark und im Warasdiner Grenz-Oe- 
neralate von Prof. Dr. H. J. Bidermann. Separat-Abdruck aus deu Mittheilungen 
des bistorischen Vereiues XXXI. Heft 1883, G raz im Verlage des Verfassers. — Visoko- 
učeni, po svojih ethnografskih in državnopravnih spisih slavno znani, Slovencem blago 
naklonjeni vseučiliški professor, tunc temporis rektor graškega vseučilišča g. dr. Bider- 
mann, objavil je zopet novo historiško ethnografsko delo, v kterem razpravlja naselbine 
Srbov na štajerskem in varaždinskem krajišniškem generalatu. Svoja preiskavanja pod- 
pim s pisanimi dokazi, ktere je z velikim trudom nabral iz raznih arhivov. Okoli 
sredine 16. stoletja so se vršile te naselbine, in sicer so srbski Uskoki dobili zemljišča 
v Veržejah , v Aichhofu blizu Ptuja, v vaseh : Skoki blizu Račja, v Ragozi hočke, v 
Srževici poniklauske, in v okolici hočke fare. Naselbine v teh krajih popričujejo pisana 
poročila, a veleučeni g. pisatelj je iz srbskih rodbinskih imen dokazal, da so se bili 
srbski Uskoki tudi na drugih krajih jugoiztočnega Štajerja naselili. Kakor je vse, kar 
g. prof. Bidermann piše, temeljito in objektivno, tako tudi ta razprava, in ona bode 
gotovo štajerske Slovence zanimala. Ako najdem potrebnega časa, bodem g. prof. 
Bidermanna razpravo v posebnem sestavku dopolnjeval in še na marsikaj opozoril, kar 
je bistremu očesu slavnega pisatelja ušlo. Za zdaj pa se mu v imenu svojih rojakov 
prav srčno zahvaljujem za zanimivi spis, kteri nam razjasnjuje marsiktere, do zdaj ne 
razumljene ethnografske razmere prebivalcev slovenskega Stajerja. D. Trstenjak. 

Oblina zgodovina. Spisal in založil Janez Jesenko. Prvi del: Stari vek. 
Drugi popravljeni natis. V Ljubljani. Natisnila ^Narodna tiskarna". 1883. Str. 133 v 8*. 
Nove. 55. — To je druga, v vsakem oziru popravljena izdaja prvega dela občne zgo- 
dovine, ki ga je izdal g. pisatelj 1. 1871. Knjiga je namenjena nižjim razredom srednjih 
šol in bode v to svrho jako dobro služila. Cena temu delu je jako nizka, tem bolj 
pa je potreba, da g. pisatelja, ob enem založnika svojim knjigam, gmotno podpiramo. 

Šala i satira od Abukazema. Cveska četvrta. U novom sadu 1883. Izdanje 
knjižare Luke Jocič-a i druga. Str. 78 v 8". Nove. 40. — To je četvrta knjižica šal 
in satir, ktere smo Že v lanskem letniku svojega lista str. 495. bili čitateljem nazna- 
nili. Tudi ta zvezek nam podaje več prav šaljivih stvarij in je vreden, da se čita. 

HaSnikove pesni. Med knjigami rajnega župnika Jožefa Hašnika na&el se 
je rokopis njegovih pesnij, kterih še mnogo ni bilo nikjer natisneuih. G. kaplan 
Podhostnik je rokopis poslal g. prof. Levcu v Ljubljano, kakor se tiam iz Šentjurja 
ob južnej železnici poroča. Upamo, da nas bode g. prof. Leveč seznanil s sodržajem 
in vrednostjo litei'ame zapuščine Hašnikove. D, T. 

t JarneJ Levidnik« Dne 9. maja zatisnol je oči edini še živeči sodelavec 
»Kranjske čbelice'', Jamej LeviČnik, upokojeni dekan v Št. Mohorji v Ziljskej dolini. 
Rodil se je 18. avg. 1. 1806. v Železnikih na Kranjskem. Lahka mu žemljica! 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v OlovcL 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Ijeposloven in znanstven list 



Leto ITI. v CeloTel, 1. julija 1883. Štev^. 7. 



Luteranci. 

Plistoričen roman. Spisal Anton Koder. 

(Daljo.) 

Sedemnajsto poglavje. 

Odbije ura polnoči, 
Po starem gradu vse ie spi; 
Hči knezova le ha ne spi, 
Pri nji še svetla luč gori. 

Narodna. 

Otoprav pozna noč je iimiiila živahno življenje v Strinoln. Le ob 
^ozdu na višini proti vzhodu Tnila se je hoja potoni in sum ter trkanje 
s kladivi in tesanje ; kajti ondi so postavljali grajski hlapci vislice za 
obsojenega Avniča. In ko so se vrnoli smeje in razgovarjaj6č tudi po- 
slednji, bila je na grajskem dvorišči edina živa stvar stražnik, ki je ob 
oknu podzemeljske ječe gori in doli hodil. Težko okovano helebardo po- 
kladal je z rame na ramo, po mesečnej senci na zidu pa zaznamoval in 
računil, koliko časa mu je še stražiti, da ga odreši drug tovariš. 

Noc6jšnja straža y gradu ni bila takova kot sicer, ko je stmžnik 
lahko sedel na kamen ob zidu, orožje k steni prislonil, malo zakimal in 
zadremal ter tudi prijetno posanjal, če se mu je zljubilo; kajti grajščak 
sam je noc6j stražo zamenjaval , pregledal ječo in zaklep ter zažugal 
vsakemu s smrtjo, če uide jetnik. Povrh pa je še bil grajščak sinoči 
slabe volje. Culi so ga, kako je grozil edinej hčeri, in voz je bil že na 
dvorišči pripravljen, ki jo odpelje jutre na vse zgodaj nekam daleč, in 
nihče ne v6 kako dolgo preč. 

Ob enej po polnoči zamenjavala se je v tretje straža. Mladega in 
kolikor se je moglo v mesečini soditi, lepo rastenega hlapca pripeljal je 
sam grajščak tja. Zabičeval mu je enako njegovim prednikom čuvajeve 
dolžnosti, menčč, da je proti jutru najbolj nevaren čas, ker tedaj rad 
zaspanec posili človeka in slabost mu jemlje bedenje. 

23 



330 

Govoril ni novi stražnik, a stal je kakor stena pred grajščakom. 
kakor da bi hotel reči : „ Postava kaže dovolj, da sem zanesljiv in na pravem 
mestu." Vendar graj^eak ni bil enakih mislij. Premalo mu je imponirahi 
mlada stražnikova postava; po hoji in po noši orožja sodil je, da po- 
trebuje lepi mladic največje kontrole. 

Zaraditega je odšel sicer grajščak po navadnem potu v grad, a po 
nasprotnej strani se je zopet tiho in skrivaje vrnol ter se skril za oglom, 
tako da je mogel na tanko opazovati mladega stražnika. Dolgo easa je 
slonel ondi grajščak iii žal mu je že skoro tega bilo. Hotel se je ž*' 
vrnoti; kajti ponosno korakaj6č ob zidu gori in doli, zrl je neprenehoma 
stražnik v omreženo lino. A bas ko je mislil oditi, zapazil je, da je 
postal hlapec, poslušal potžm in se oziral, ali ga nikdo ne vidi. • In ko je 
bilo mirno vse, prislonil je k zidu orožje, potžm legel na trebuh in skozi 
omreženo okno tri pota zapored polglasno zaklical: „Avnič, pripravi se, 
jaz te rešim!" 

Takoj potem je stražnik izginol v gradu in hitel po stopnicah k 
vratom podzemeljske jef>e. Lastnim očem ni veroval grajšcak, ko je gledal 
nezvesto))0 svojega hlapca. V jezi zgrabi takoj hlapcevo helebardo ol» 
zidu in ste?.e za njim v grad. Kmalu potžm pa se je cul krik in nemir, 
ki je vzdramil grajsko družino. Grajšcak sam je vlekel mladega straž- 
nika za lase v dvorano k sodbi za njegovo nezvestobo. Viharna je mo- 
rala biti ta sodba in zastonj vse opmvii^evanje ; kajti culo se je na dvo- 
rišče, kako divji grajšcak po dvorani. A hipoma utihne nemir. 

Hlapci pa, ki so pri zaklenenih durih poslušali skrivno sodbo svo- 
jega videznega tovariša, razumeli niso drugega, kot})esede: „l{es je torej, 
da si zapeljana tudi ti in da si rešila Knaflja ter hotela oprostiti še 
ol)sojenega tovariša!" 

Jok, nežen in mil, odgovarjal je tem klicem. Po njem so spoznali 
hlapci grajsko h^er Lavro v podobi zasacenega mladega stražnika. 

Kake tri ure pozneje, ko se je jelo komaj ruditi na vzhodu nebo. 
nastane zopet šum in tekanje po gradu. Kmalu se odpre grajska ječa. 
in ol)oroženi hlapci sprejm6 v svojo sredo mladega Avniea. Dva jezdeca 
v črnih plaščih nad oklepi in z zaprtima vizirjema jezdita v prvej vrsti 
in poleg obsojenca krvnik z golim mečem, opravljen v rudečo obleko. 
Žalostna je l)ila ta procesija, ki se je vila iz gi^ajskega dvorišča na višino 
ob gozdu. Obstala pa je ondi, kjer je bil hrastov hlod v zemljo postavljen. 

A v istem času je stala na grajskem dvorišči naprežena kočija. 
Mlada gospica Lavra pride z objokanimi očmi poleg grajščaka iz gradu 
in se vsede v pripravljeni voz. Ko je zavila pot6m kočija iz grajskega 
ozemlja na cesto, ki je vodila proti vzhodu, ozre se še enkrat ženski 
obraz iz kočije na grajsko višino, a ondi vidi na veliko svojo žalost, da 
je že Avniča zadela — smrtna kazen! 



331 



Osemnajsto poglarje. 

Ničosa! Idi k stolu jest in pit, 

Zvi-šiti hoi^e mu Se denes vse, 

Kar je potrebno, to veruj mi tvrdno. 

Slovenski sosed f 

Tugomer. 

Na pokopališči v Podgorji bila sta izkopana v enem tednu dva 
.skrivna luteranska groba. V prVent je poeiva) ubiti Knafljev izdajalec 
Goriček, v drugem v Strmolu obešeni Avnie, eegar truplo so luteranci 
zvečer ukradli raz vislic, a v prihodnjej noči so ga skrivaje ondi zagrel)li 
ter grob s kamenjem zakrili, da nihče ne oskruni počivališča slavnemu možu. 

Sedem dnij pozneje slavili so spomin teh mrtvecev njihovi prijatelji 
pri znanem Bobkn v Podgorji. Ta mrtvaška sedmina lula je prav za 
prav tudi obeni zbor vseh zastopnikov luteraustva na (Sorenjskem. 

Trditi moramo, da je bil žalosten in precej obupen položaj posled- 
njih po zadnjih dogodbah. Kokavec je živel v Nemčiji, Knafelj je l)il 
tudi odšel na Nemško posvetovat se z ondotnimi pospeševalci krivo verstva 
na Slovenskem, goreči Avnič je počival v grobu in tudi Gorička, najl)olj 
lK)gumnega agitatorja za versko stvar, ni l)iIo več. Povrh je pritiskala 
gosposka tem bolj od dne do dne krivoverce; Kahiniški sodnik Kramar je 
pridobil v mestnem pisarji Naglici izvrstnega pomočnika. Uboj Cer- 
kljanskega župnika, obsodba Avničeva plašila je vedno ])olj skrivne somiš- 
ljenike. Ljubljanski škof Urban Tekstor si je pridobil velike privilegije 
za postopanje proti luterancem. iSIjegov komr in glavni „commissarius 
reformationis" Hren pa je bil znan zaradi ose])ne energije in ostrosti. 
Krivovercem je bilo osobito izvrstnega zastopnika in voditelja potreba \ 
tem žalostnem položaji. A kje dobiti namestnika Knaflju? Duhovna 
somišljenika ni ])ilo na daleč okrog, priprosti možje pa so imeli premalo 
omike in osebnih izkušenj za težavno vodstvo tukajšnjega luteranstva. 
kteremu je jela skoro vsa dežela stopati na pete. 

Knafelj je sicer imenoval odhajaj6č kovača Gogalo svojim namest- 
nikom, a poslednji je bil v Kamniškej okolici premalo poznan. In baš 
v tem okraji bilo je stroge organizacije potreba ter neomahljivosti in 
zaupanja v lastno moč. 

Pridigarica Katarina Stobe, ki je imela tu vso moč in upliv v svojih 

rokah, povabila je torej ob priliki mrtvaške sedmine vse znamenitejše 

somišljenike v Podgorje, kjer bi se naj določilo, kdo ima začasno voditi 

luteranštvo. Za ta važni shod bila je določena kakor večkrat poprej 

Bobkova hiša že zaradi tega, ker je stala na samoti konec vasi, kar je 

omogočilo in zlajšalo stražo proti nenadnemu napadu biričev Kamniškega 

sodnika. 

23* 



332 

Mračiti se je jelo na dan mrtvaške sedmine, ko je sprejemal dolgo- 
peti, suhi Bobek svoje imenitne goste. Golorok in v rudečem brez- 
rokavniku pričakoval jih je na pragu svoje pol zidane, pol lesene hiše. 
Za vsakega posebej imel je kakov smešen ali resen pozdrav, ki se je 
ravnal po individualnosti posameznega prišleca. Katarini Stobejki poljubil 
je Bobek cel6 v posebnej ponižnosti roko in jej odkazal prvo mesto na 
naslonjači za hrastovo mizo. Kovaču Gogali iz Kranja pa je napravil 
poklon, da bi bil kmalu z nosom v koleno trčil. Tudi Jurja Kriškarja. 
Urbana Kosa in Simona Voglarja sprejel je nepopisljivo prijazno ter na- 
mežikal vsakemu posebej, kakor češ : Lepo je, da ste tudi Vi tukaj. 

Stoprav v pozno noč pričela se je pojedina, in vrč nimenega do- 
lenca jel se je vrstiti od gosta do gosta. Starodavna slovanska navada 
je bila, da so se popevale na grobu umrlih sedem dnij zapored otožne 
pesiii in se pripovedovale povesti iz njihovega življenja in o njihovih iz- 
vrstnih lastnostih. Tudi noc6j so po končanem obedu govorili o mrtvem 
Goričku in Avniči. Lepa pridigarica Stol)e pričela je venec povestij s 
sledečimi besedami: 

^Sinoči se mi je sanjalo, da sem bila v Strmolu. Veš, kje je 
Strmol, ti Juri Kriškar in ti kovač Gogala?" 

Pogledata se nagovorjena možaka nekako začudjena ter odvrneta: 
„Kaj bi ne vedela, a čemu vprašaš to?" 

Stobejka nadaljuje pot6m, kakor da bi ne bila cula poslednjih besed : 

„Videla sem v sanjah lepo belo golobico. A pritepel se je sem iz 
Kranja lisjak in zaljubil se je v grajsko golobico, da je pozabil mladičev 
v lastnem brlogu in popolno zatajil svojo lisičjo nrav. In ko so napravili 
njegovi znanci lisjaki na svojega nezvestega tovariša lov, kakoršnega je 
zaslužil, prestrigla sta zopet dva izmed njih to namero. Gledala sem ju 
v sanjah, kako sta se priplazila v noči skrivaje v gi*ad in zapustila v 
boji za nezvestega prijatelja ostale tovariše, izmed kterih je bil eden 
ubit, drugi pa mu je zvonil z lastnim telesom med zemljo in nebom 
k pogrebu." 

Izgovorivši pa je povzdignola vrč z vinom rek6č : 

„Ker so se moje sanje že tolikokrat uresničile, napijem na zdravje 
zvestih prijateljev in na pogin onih, kteri jih zapuščajo v nesreči !" 

S povzdignenim glasom končala je pridigarica svojo napitnico, vendar 
jej ni sledilo ono navdušenje med poslušalci, kot je bila sicer navada. 

Zbledel je vzlasti pri zadnjih besedah kovač Gogala. In slaboten 
pivec na njegovej strani, črevljarček Kriškar, grizel je v zadregi nohte na 
svojih prstih, kakor da bi bili medeni, in pod mizo je suval z nogo svo- 
jega tovariša. 

Kakor da bi bil kovač razumel to skrivno znamenje, vstal je taktg. 
z žulavo roko si lase pogladil in potem je govoril s krepkim glasom: 



333 

„Jaz imam dobro spanje in sanjalo se mi še ni nikdar v svojem 
življenji. A bil sem nekdaj v resnici z glavo in nogami v Kamniku na 
Sutni. Stobejka, veš, kje je Šutna? Videl sem ondi na svoje lastne 
oči, kako je postopala lepa, mlada vdova za mlajšim gospodom, kakor je 
sama. Kakor podlasica za piščanci dirjala je od stopinje do stopinje za 
njim. In ko se je mladi mož ni mogel ubi^aniti več, dejala je: Pustiva 
vero očetov in imejva se rada! Pomislila pa ni, ali bode srečen njen 
ljubimec z njeno ponudbo; kajti ženska lepota je pravijo kakor črešnjevo 
fve(je, ktero že prvi dan odnese mali veter, ona moškega pa je podobna 
hrastovemu, ki ne diši in ne vabi, a l)aš zaradi tega hrani še v poznej 
dol)i krepke korenine in mlado življenje. In ker je v resnici mladi mož 
ljubil pozneje bolj svoje nove verske ideje kot ostarelo ljubico, prisegla 
mu je poslednja maščevanje in prodala bi ga bila, ko bi se bilo dalo, 
za trideset iškarijotskih srebernjakov." 

Tiho je bila družba med Gogalovim govorom. Na čelu društvene 
predsednice pa se je vrstila rudeča in bela barva, in potne kapljice so 
lezle iz njega. In v resnici, med družbo so je pripravljjilo nenadoma 
nekaj takega kakor huda ura; kajti goreči pogledi posameznih so se že 
kresali in užigali kakor bliski, in skrivno mrmranje culo se je kakor 
oddaljeni grom sem ter tja od raznih stranij. 

Postrežni in izgovorni Bobek je bajž čutil v svojih dolgih, suhih 
nogah bližnji vihar. Zaraditega je skušal s sladkimi in pomirljivimi be- 
sedami pregnati temne oblake. Delal je poklone na vse strani in o 
vremenu je napeljal govorico. Hvalil je vinsko kapljico Stobejkino ter 
izvrstne žreblje iz Gogalove kovačnice. A ko je zapazil v svojo žalost, 
da je nocoj vsa iyegova govorniška umetnost brez posebnega upliva in 
veljave pri razgretih glavah, jel je pripovedovati tudi sledeče lastne sanje : 

^Poslušajte me," rekel je Bobek. „Če sem tudi kmet in ne kdo 
zna kako učen, vendar se mi je v sanjah pritaknolo tudi nekaj posebnega. 
Veste v nebesih sem bil, se mi je sanjalo, in ondi sem obiskal našega 
«vetca Martina Lutra. Vesel je bil starček, ko me je zagledal, da je 
takoj raz svojega zlatega sedeža meni nasproti pritekel, saj vedel je, da 
sera iz Podgorja crkovnik njegovej skrivnej crkvi. 

„Lepo je, da si prišel," je dejal. „Prav je," je dejal. „Pa slabo 
se obnašate gorenjski luteranci," je dejal, „tako da bi vas s palico po- 
tipal," je dejal. 

^Prepirate se zaradi mesene ljubezni rajši kot zaradi verske," je 
dejal. ^Zaradi tega ste prijatelja Gorička ubili in ATniča pustili obesiti 
na kol. Knafelj in Bokavec pa sta jo kakor tihotapca pobrh ga je bilo, da 
utegne izgubiti svojega mladega prijatelja. Zatorej popraša dr. Sirnika, 
ko se je ta vrnol ob štirih popoldne k bolniku, kako sodi on zdaj o Ki- 
hardovej bolezni. 

„Veš kaj, moj dragi Vogrin, zdaj nimam več strahu. Preteklo noč 
je bolnik že mirno počival in tudi po dnevu je danes že mnogo spaval, 
a to je najboljše znamenje." 

Pri teh besedah pa se vzdrami Bihard in pogleda svoja prijatelja. 
Njegovo ok6 je bilo čisto, čelo se mu je razvedrilo, na lici pa se je že 
kazala barva, ki obeta, da se bolnik kmalu zopet okrepča. In od tega 
časa je Kihardu vidno boljše postajalo. Vročinska bolezen ga je opustila, 
in drugi dan, v sredo, čutil se je že precej krepkega. Od danes naprej pa 
so mu stregle le mati in Olga, a dr. Sirnik je le še včasih k njemu prihajal. 



340 

Gospa Skenovska bila je v strašnem strahu ter si ni vedela po- 
magati, ko je ležal njen Hihanl bolan v nezavesti. Vsak dan je s težkim 
srcMMii pričakovala, kaj jej bode poroeal zdravnik. Lahko si torej mislimo, 
kakšno veselje je navdajalo materino srce, ko jej v torek popoldne 
dr. Sirnik naznani, da je vsa nevarnost pri kraji. 

„Hv{ila Vama, gospod doktor in gospod Vogriri, da sta se tako 
trudila za mojega sina/ jame zdaj skrbna mati. y, Le Vama se imam za- 
hvaliti, da še živi moj Kihard. Le Vidva sta ga rešila. Celo svoje živ- 
ljenje bodem Vama za to hvaležna! Le Bog ..." 

„Kaj bi tako govorili, milostljiva gospa," seže jej Vogrin v besedo. 
„Bodimo veseli in zadovoljni, da je vse tako izteklo. Najhujši strah iii 
nevarnost smo prestali. Hvala Bogu, da se ni kaj vec dogodilo! (io- 
spica Olga se je tudi že od svoje omedlevice okn»vala, in erez teden dnij 
bode i Kihard zdrav in vesel kakor poprej. Ali ne misliš tudi Ti tako. 
gospod doktor?" 

^Seveda! Zdaj ni vec nevarnosti. Kolikor jaz Kiharda poznam, 
moram reci, da se v kratkem okrepeu." 

„Vidiš mama!" pristavi veselo Olga. „Jaz sem imela vendar prav, 
ko sem trdila, da ne smeš obupati, in te prosila, naj ne naznaniš oet»tu 
Kihardove bolezni. Tako smo vendar njemu prihranili oni strah, kteregu 
smo morali mi tu prestati." 

„A oeetu moramo le naznaniti, kar se je prigodilo Kihardu," od- 
vrne hitro mati. 

„To moramo in bodemo seveda storili," pritrdi Olga, „ali št» le 
tedaj, ko ni več Kihard v nobenej nevarnosti. 01» enem mu pa hoeemo 
na tanko poročati, kako se je ta nesreča pripetila. Le gospod Vogrin in 
Kihard vesta vse na tanko o tem dogodku; zatorej pa je najboljše, da 
piše Kihard sam, ko ozdravi, očetu o svojej nezgodi." 

„Tu imate prav, gospica," pristavi Vogrin. „Jaz sem sam rado- 
veden, kako je prišlo, da je padel Kihard v vodo. Ne morem si misliti, 
da bi ga bil kdo šiloma v vodo vrgel. Saj ni nikomur nič hudega 
storil, da l>i se bil kdo nad njim maščeval. A drugih takih Ijudij pa 
tudi ni pri nas, ki bi kakor lopovi prežali na človeka, da ga obropajo!" 

„Jaz pa vendar mislim," odvrne Olga, „da je Kiharda kak lopov 
vrgel v vodo. Kajti slišala sem še razločno, da je klicaje na pomoč 
kričal: Lopov! A pozneje nisem nič več cula niti videla; zakaj prišla 
sem bila pri tej priči ob vso zavest. Povejte mi torej, gospod Vogrin, 
kako se je bilo vse dogodilo!" 

„Tukaj ni veliko pripovedovati," odgovori naš rojak. „Stvar je 
tika-le: Ko slišim, da nekdo na pomoč kliče, domislim si takoj, da je 
to Kihardov glas. Saj je moral on biti nekje blizu mojega čolna. Vi 
gospica pa ste se v tem trenotku tako prestrašili, da ^te kar omedleli. 



841 

A jaz sera eutil, da bi utegnola biti nevarnost velika, ter veslam v naj- 
veejej naglici tja, od koder se je 6ulo pljuskanje. Zdaj zagledam nekaj 
(•rnega na vodi, a poznal nisem, kaj bi bilo. Le to v6m, da je mahalo 
in sopelo v zadnjih vzdihih. Jaz pograbim to bitje. Prejel sem ga bas 
za olileko in potžm vzdigujem, kar se je dalo. Po vsej sili sem pa 
privlekel vendar truplo toliko iz vode, da sem ga mogel vzdignoti v Mn. 
Stoprav zdaj spoznam, da je bil Rihard. Nat6 ga položim po dolgem v 
eoln, in mislite si moje veselje, on je dihal, lepo dihal! Potipljem mu 
žilo: ona je bila, Zdaj ^e pa stopim k Vam, gospica, ki ste tudi ležali 
nezavestni v čolnu, a tudi Vi ste hvala Bogu še dihali!" 

„Moj Bog, kaj ste pa pot^m začeli? Jaz bi bila samega strahti 
umrla!" pristavi gosp^ Skenovska stres6č se pri teh besedah. 

„Nat6 letim domd po mater in sestro, kar mi je sapa dajala. Kmalu 
smo imeli lue in suhe obleke pri čolnu. Pot^m sem Riharda iaul, ga 
malo preoblekel, nat6 drgal; in glejte, on se je zavedel za nekaj tre- 
notkov. Ali zopet je nagnol glavo ter obležal v nezavesti. Gospica Olga 
pa je prišla hitro k sebi, ko jo je jela moja mati z vodo močiti po 
sencih. Nap6sled sem pa z materjo in sestro peljal ob4dva k Vam domii. 

To je na kratko zgodovina te nesrečne dogodbe, ki bi nam bila 
skoro uničila ljubega liiharda. A vse to se je moglo le zaraditega do- 
goditi, ker ste me Vi gospica spremljali z Bihardom tisti večer prek 
jt^zera dom6!" 

„Bogi zahvali, Vogrin, da Te je kdo spremljal oni večer," odvrne 
pomenljivo dr. Sirnik. „Meni se vedno dozdevlje, a ne vem zakaj, da 
st* imaj5 Ti le gospici Olgi in Kihardu zahvaliti za svoje življenje! Ako 
l»i ne bila Tebe onadva spremljala, ne l>ila bi ta nesreča zadela Riharda, 
temveč najlirže Telie samega! Ali se Ti ne zdi tako Vogrin?" 

„To je že mogoče. Mene pa lii ne lul nikdo rešil, ko bi ne bilo 
Vas, gospica. in Vašega Riharda })lizu," odgovori Vogrin smehljaje se 
proti Olgi in pristavi: „Jaz se imam torej le Vam, mila gospica, za- 
kvaliti za svoje življenje!" 

Pri teh/ besedah pa se Olga na glas zasmeje, ne znaj6č seveda, da 
je Vogrin nevedž govoril resnico; kajti zločinski napad bil je le njemu 
»amenjeu. Vsled teh in drugih pogovorov liili so se prej žalostni obrazi 
že malo izpremenili. Gospd Skenovska kakor Olga postajali ste zdaj 
bolj veseli. Lahko jima je prihajalo pri srci, vid(5č, da ni več nevarnosti 
za Riharda. 

^Rihard je že danes toliko boljši, da mu lahko sami domači dovolj 
postrežete," tolaži nap6sled dr. Sirnik skrl)no mater. „Ako bi mu pa 
nteguolo po noči hujše prihajati, pa pošljite takoj po me! V vsakej uri 
hočem priti ter ostati pri bolniku." 



342 

Po tem razgovoru mislita se naša prijatelja že posloviti od Ske- 
novskih, ali gospica Olga pristavi: 

^Ne hodite i5e, gospod doktor! Ravno zdaj pride baron Robert po- 
praševat. kako je kaj Rihardii. Videla sem skozi okno, da je on krenol 
proti nasej villi. Prosim Vas, povejte mu sami, v kakej nevarnosti je 
t)il Kihard. Zakaj nama, mami in meni, on tega nikakor ne verjame! 
V(Vraj meje le zasmehoval, ko sem mu pravila, daje Rihard hudo bolan 
in da ste Vi, gospod doktor, z gospodom Vogrinom pri njem. Na nolien 
način pa mi ni hotel verjeti, ko sem trdila, da ne sme razven Vaju dveh 
nihee k njemu !" 

„To je res, kar pravi Olga!" pritrjuje mati, ko dr. Sirnik in Vog^rin 
neverjetno z glavo majata. ,,Baron Robert noee nikakor ne verjeti, da bi 
bil kdo Riharda napadel in vrgel v vodo. To je izmišljeno, trdi on ! — 
Ostanita torej obadva še nekaj časa tu in razložita mu sama, kaka ne- 
varnost je pretila Riliardu. Meni s tem jako ustrežeta." 

Naša znanca sta gospž seveda z velikim veseljem to željo izpolnila 
ter ostala, pogovarjaj6('^ se z gosp6 o i*aznih atvartSh, dokler ni Idlo ba- 
rona Roberta v sobano. Olga pa je šla med tem k bratu pogledat, 
obljubivši Vogrinu, da se hoee v kratkem vrnoti. — 

Baron Robert si v istini ni vedel tolmačiti, kako bi bila Riharda 
doletela ona nezgoda, ki je bila le Vogrinu namenjena. V negotovosti 
je bil torej in se čudil nad vsem, kar je slišal pri Skenovskih. Zakaj 
Olga in nje mati niste mu niet^sa drugega povedali kakor goli dogodek 
brez vseh okoliščin in njegove hude nasledke. A sam zopet vedel je le 
to, kar mu je pravil sluga. 

Ko se je bil Rol)ert v nedeljo zvečer poslovil od Skenovskih in 
dr. Sirnika, šel je na obrežje. Tu je nekaj časa poslušal, a nap6sled za- 
žvižgal skozi ])rst(», da se je razlegalo daleč tja po širnem jezeru. A 
žvižganja pa niso culi samo Rihard. Olga in Vogrin, temveč tam na je- 
zeru tudi — liobertov sluga Janoš. Ta je namreč v čolnu sed6 pri- 
čakoval dogovorjenega znamenja. Imel pa je močen drog zraven sebe, 
in s t(»m je hot(»l zagnati — Vogrina na dno jezera ribam v živež iu 
veselje ! . . . 

Težko je pričakoval potem Robert svojega slugo domfi. Stoprav 
]>roti (»ni po polnoči pride Janoš ves uspehan na dom ter naznani svo- 
jemu gospodu, kako se mu je posrečilo njegovo početje. 

„Ne vem, ali še živi ali ne," pripoveduje zdaj sluga. „Sunol sem 
ga sicer s tako močjo, da se je bil takoj iz čolna v vodo prekopicnol, 
kakor če lovec s svinčenko zajca dobro zadane. Kričal je na pomoč, 
kakor da bi bil kožo raz njega rezal. Nat6 ga še en pot globoko v vodo 
porinem, ali glejte hudiča, na enkrat privesla nekdo — in zdaj sem jo 
moral sam hitro pobrisati. Gotovo je vrcag sumil, da se ni varno tako 



343 

pozno YOziti prek jezera, in si je najel tovariša. Jaz pa sem potžm daleč 
okoli veslal, da me nikdo ne zasaei, in zatorej pridem tako pozno nazaj." 

„Ali pa v^s, da si njega zadel in ne koga drugega," vpraša pre- 
strašen baron Eobert. 

„Koga pa drugega kakor Vogrina," odgovori naglo sluga. „Saj sem 
slišal žvižganje, in pot^m sem se naglo tja napotil, kjer oni dve skali v 
jezero molite." 

„Ali se je še spak rešil' ali ne, kaj mislii^?" 

„Tega pae ne vem, gospod baron, ali jaz mislim, da ne bode več 
zemlje teptal in odganjal mene izpod okna," odgovori samosvestno sluga, 
in s to opazko je ob enem potolažil tudi svojega gospoda! 

Kar (Movek želi, to tudi rad verjame, in tako je bilo i z Robertom. 
Verjel je sluginim l)esedam ter res mislil, da je uni('.en, pokončan in 
na veke ugonobljen — njegov nasprotnik. Kakšna slast, kaki^na radost 
bila je ta misel Imrohu Kobertu ! Tako na tihem, tako skrivsi, tako na 
enkrat iznebiti se svojega tekmeca in imeti pri tem še sam eiste roke : 
to je )»ila kaj blažena misel našemn baronu! 

Naravno je bilo tedaj, da ni l)aron l{o))ert niti hotel niti mogel 
Olginim l)esedam verjeti, ko mu je ona vprieo svoje matere v pondeljek 
popoldne pripovedovala, kako nevarno je liihard zbolel. Še bolj pa se 
je zavzel in eudil, ko mu je ona eel6 trdila , da mu strežeta dr. Sirnik 
in — Vogriu ! 

S prva je tem liesedam oporekal, a nap6sled se mu je vendar ne- 
hote dozdevalo, da bi znalo vse to biti rt^^s. Olgina žalost in materin 
strah govoril mu je bolj prepričevalno, kakor dolgo dokazovanje. Zavzemal 
se je le nad tem, zakaj mn noee nikdo bolj na tanko razjasniti uzroka 
Rihardovej bolezni. Ali Olga in nje mati moleali ste navlašc o dotic^nih 
okoli?4cinah. I)o]n*o ste vedeli, da bi Ko})ert zopet oeetu poro^^al, ko bi 
zvedel kaj vec o Kihardovej nesreči. 

Nekak strah pa je vendar Roberta obhajal, ko si je on domislil, 
da 1>i bil njegov sluga po naključji lahko Riharda namesto Vogrina na- 
padel. In ta slutnja ga je jela hudo nadlegovati. Skušal je torej na 
vsak način zvedeti resnico o tem. Prihajal je zaraditega v pondeljek in 
torek večkrat k Skenovskim. Popraševal je sicer ka.j skrbno, kako se 
Rihard počuti, a prav za prav pa je le hotel zvedeti, ali je- y6.h in zakaj 
je Rihard bolan. Robert si je namreč domišljeval, ker ni slišal o nikakeij 
smrtnej nezgodi govoriti v Porečah, da se je rešil Vogrin, pa da leži zdaj 
pri Skenovskih bolan, in tii mu strežeta Rihard sam in dr. Sirnik! 

Ta misel ga je strašno mučila, a v svojih ljubosumnih strastih ui 
si mogel pomagati. Kakor črv glodalo je nekaj v njegovem srci in mu 
ni dajalo mini. Zatorej je hodil po dnevu kakor po noči skrivsi okoli Ske- 
novskega domovja, opazujoč, kaj se vse tam godi in kdo vse k Ske- 



344 

novskim zahaja. Videl pa je le edinega dr. Sirnika, ki je prišel večkrat 
tja, a Vogrina ni mogel nikjer zaslediti. Vsekako se mu je to čudno 
dozdevalo, ali Olginim besedam ni vendar hotel verjeti. 

Naravno je torej, da se je Robert danes popoldne jako zavzel, ko 
je stopiv>ii v sprejemno sobano zagledal Vogrina zdravega v družbi gospe 
Skenovske in dr. Sirnika. 

„Je-li res Bihard hudo bolan, gospod doktor?" vpraša hitro po 
prvem pozdravu baron Robert našega zdravnika. 

„l)i: pa še kako hudo! Mislil sem, da ga ne bodemo mogli rej^iti." 
odgovori mirno dr. Sirnik. „Ali danes se je prvič pokazalo, da mu je 
boljše in da ni več nevarnosti. Zatorej vidite zdaj tukaj gospoda Vogrina 
in mene, ki sva sama te dni stregla Rihardu. Razven naju ni smel 
nikdo k njemu, ker l)i bil preveč bledel, ako bi bil kdo drug stopil v sobo." 

„Kaj pa se mu je l)ilo prav za prav pripetilo ?" vpraša nat6 Robert 
ves radoveden. 

„Tega pa sam dobro ne vem," odgovori navlašč dr. Sirnik. „Le 
gospod Vogrin nam zna nekaj o tem povedati, a tudi on ne v6 vsega." 

Nat6 razloži Vogrin na kratko baronu Robertu, kako se je vse do- 
godilo, in da je sam Riharda iz vode potegnol, ko se je ta baš z zad- 
njimi silami boril s smrtjo!" 

^Gotovo je sam od sel)e v vodo padel," pristavi zdaj Robert, in 
barva se mu je menjavala na liei. „Saj ni misliti, da bi bil kdo Ri- 
harda zalezoval!" 

Med temi ]»esedami pa vstopi Olga, prišedši od brata, in opomni 
vsa začudjena : 

„Ali to je pa vendar res, kar mi vsi verjeti nočemo. Ko sem bihi 
zdaj pri Rihardu, vzbudil se je. Pogledal me je zopet tako lepo in mirno 
kakor popng. Sedaj se že čuti precej krepkega in trdi, da mu spanje 
jako dol)ro d^ne. Pogovarjaj6č se z men6j pa mi jame tak6-le pripo- 
vedovati, kako se je bila vsa nesreča dogodila: 

Ko sem se ločil od Vogrinovega čolna, vozil sem se v Vajinem 
obližji, Olga. Skušal sem se veslaje, in vse je šlo dobro izpod rok. Po- 
stalo mi je že bilo gorko, pot mi je lil s čela. Nat6 namerim v čolnu 
stoj6 proti luki, kjer kakor veš oni dve pečini v jezero molite. Po- 
lagoma veslam proti vhodu, a ko pridem na desnej do pečine , sune 
me nekdo z vso močjo iz ^olna, in jaz padem pri tej priči v vodo. Ta 
nočna pošast, bil je moški, toliko v6m, požene še nat6 moj prazni čoln 
na stran, mene samega pa porine z dolgim drogom globoko v vod6. 

Prej sem še klical na pomoč, ali zdaj pod vodo jelo mi je sapo 
jemati. Prišel sem še sicer na vrh, in tu maham z rokama okoli, iskaje 
svoj čoln, da 1)i se prijel zd-nj. A zdaj me jamejo zapuščati moči, jaz 
si nisem mogel pomagati več, zapustil me je spomin in zavest . . . 



345 

Le toliko še T^m, da me je nekdo zgrabivši za obleko in život potegnol 
ua suho, menda v ^^In ! A tudi svojega rešitelja nisem poznal, zdi se mi 
pa, da je bil to Milko Vogrin, kogar sem videl pozneje v čolnu zraven sebe. 

Na vse drugo se ne spominjam več. Tudi Tebe, Olga, nisem videl 
nikjer. Včasih me je že te dni strah in slutnja obhajala, da si ti utonola, 
ali Vogrin mi je vedno trdil, da se ni nikomur drugemu pripetilo nič 
zalega !^ 

To pripovedovanje delalo je velik utis na našo družbo. Baronu 
Robertu bilo je zdaj vse jasno kakor beli dan. Spoznal je, da je njegov 
sluga po strašnem naključji zadel Kiharda namesto Vogrina, in Vogrin 
sam je nat6 rešil prijatelja. Nezapopadno mu je bilo sicer vse to, ali 
Rihardovim besedam, ktere je baš Olga v družbi ponavljala, moral je na 
vsak način verjeti. 

Strašna nevolja . in srd bral se je Robertu pri tej priliki iz očij. 
Same jeze se je grizel v ustnice, da mu je ves načrt tako izpodletel. 
Pisanim, gadovim očesom gledal je zdaj na onega pred seb6j, kterega je 
mislil mrtvega in nad čegar smrtjo se je že rado val. 

„In Vogrin, njegov tekmec, njegov največji sovražnik, rešil je zdaj 
Kiharda iz smrtne nevarnosti, pridobil si hvaležnost pri Skenovskih in 
postal Se iskrenejši prijatelj in večji ljubljenec Olgi in Rihardu, nego je 
bil poprej! — In Olga je bila sama z njim v čnem in istem čolnu na 
jezeru ! Kihard ju je pustil obddva po noči, o polnoči na samem skupaj 
veslati! In Olga je bila sama, čisto sama z Vogrinom tedaj, ko sem 
mislil jaz, da uničim njega na veke! Kaj se je vse utegnolo med tem 
z Olgo goditi, kaj sta govorila med seb6j, kaj počenjala?!" 

Take strašne misli so se porajale v liobertovej glavi. Temnilo 
se mu je pred očmi. Komaj se je premagoval, da ni zgrabil svojega 
tekmeca in mu zabodel bridko sabljo v njegove prsi, naj bi mu bruhnola 
r-rna kri iz njih ter močila strop in tla! Zaraditega pa so bile tudi 
Robertove besede zbadljive in rezke. Kazale so, kako sovraštvo goji on 
proti Vogrinu. 

Ko so namreč po tem pojasnilu gospd Skenovska, Olga in dr. Sirnik 
častitali Vogrinu, da je srečno rešil Kiharda tako nepričakovane smrti, 
pristavil je baron Robert: 

„To je cel6 naravno, da je moral gospod Vogrin rešiti Riharda iz 
t^ nevarnosti, ako hoče, da on sam to popravi, kar so pregrešili njegovi 
rojaki nad njim, njegovim prijateljem!" 

^ako je to razumevati, gospod baron?" vpraša hitro Vogrin. 

„Jaz si mislim, da je nekdo Riharda napadel hotčč ga oropati, to 
je vzeti mu denar in obleko," odvrne nagloma Rol>ert. „Večkrat sem 
že videl takih sumljivih Ijudij todi okoli bodečih, ki le o ropanji in kradeži 
živč. Sploh je vse ljudstvo tu jako ubogo, siromašno in nizko. Samo 

24 



346 

čuditi se je, da še ljudje pri belem dnevu nas tujih gostov ne napadajo 
ter nas zavratno ne ubijajo!^ 

^Pomislite, gospod baron, kaj govorite,'' opomni nat6 resno Togriii. 
In kri mu je šinola v glavo od same jeze, da se drzne tujec tako ne- 
sramno sumničiti in obrekovati njegove revne rojake. Zatorej nadaljuje 
ves razsrjen: 

„Naše ljudstvo je rčs ubogo in siromašno, ako ga bogatim 
ogerskim magnatom primerjamo, ali ono im& toliko, kolikor potrebuje. 
Največ vredno pa je to na njem , da je ono pošteno in da se o tem 
redi, kar si samo pridela in prisluži. V njem je sicer malo plemstva, 
ali zat6 več plemenitosti! Jaz protestujem odločno proti Vašej iz- 
javi in terjam od Vas, da mi svoje besede ali prekličete, ali pa njih 
resnico dokažete!" 

Olga in dr. Sirnik sta bila kaj vesela, da je Vogrin Robertu tako 
ostrih in gorkih povedal. Vse je potihnolo, ko je nehal Vogrin govoriti, 
Nikdo izmed druščine si ni upal črhnoti. Vse je čakalo, kaj poreče nato 
Robert. Olgi pa se je srce samega strahti treslo. Barva se je menjavala 
za barvo na njenem lici, ko je pomislila, kaka huda nasprotnika si tu 
stojita čeJo ob čelo. Njena duša in srce je čutilo, da ne obrodi to za 
njo in Vogrina nič dobrega. Zaraditega pogleda takoj mater, prosžč jo 
z milim očesom, naj pomiri Ijuta leva. Ali Olgina pamet in glava dajala 
je Vogrinu pmv. Ona je bila po lastnej skušnji prepričana, da baron 
Robert tukajšnje slovensko ljudstvo krivo sodi in ga le obrekuje, kakor 
je obrekoval mater in njo pred njenim očetom! 

^Dokazila ni drugega treba," odgovori razkačeno Robert na odločne 
besede Vogrinove, „kakor je to, kar nam je baš gospica Olga povedala. 
Riharda je v istini nekdo napadd, in to je dovolj. Kdo bi pa to bil. 
je vse eno, najl)rže pa Vaših vaščanov Doljancev nekdo, ki se je hotel s 
plenom obogatiti. Ali to mu je k sreči izpodletelo. 

Tako je moje mnenje in gotovo tudi opravičeno. Videl sem že marsi- 
ktorikrat ljudi sumljivega lica in stami pohajajoče na 6nem, to je Vašem 
obrežji. Bili so kakor pravi roparski kandidatje, ki škilijo in prežijo na 
tujca kakor mačka na zajca. Jaz sam sem se že bil večkrat takih po- 
stopačev zbal. Zaraditega pa tudi ne hodim rad brez sablje na Vaš kraj!" 

„To je vse prazno, gospod baron," odgovori mirno Vogrin. „A dobn)! 
Naj veljd tedaj Vaša, da je nekdo naših Ijudij o polnoči napadel Riharda^ in 
to na 6nem, našem ol)režji ! — A kdo bi ga bil napadel, pa vprašam Vas. 
milostljiva gospd, ki tudi poznate ljudi v soseščini ter v^ste, kdo Vam 
je prijatelj in kdo ne ! Kdo bi ga bil torej utegnol napasti, kaj mislite, 
milostljiva gospš,?" 

„Na to vprašanje Vam ne vem odgovoriti," odvrne Skeiiovska. 
„Sploh se mi pa zdi, da nimamo v okolici nobenega sovražnika, ki bi 



84T 

nam hotel kaj hudega storiti, Biharda pa sfcoro itak med kmeti nikdo 
ne po^a. A zakaj bi ga pa šel kdo napadat, saj si lahko vsakdo misli, 
da nima mnogo denarja sebdj ! CeI6 neverjetno pa je tudi to, da bi kdo 
onega, kogar misli oropati, vrgel prej v vodo, nego bi ga oplžnil. To 
fse ni tedaj resnici podobno. Zatorej pa tudi ne morem jaz tukajšnjih, 
to je Vaših rojakov, gospod Vogrin, dolžiti takega zločinstva!" 

„ Dalje pa je treba i t6-Ie pomisliti, moja gospoda," nadaljuje zopet 
Vogrin. „Kdor namerjava Biharda napasti, ne pričakuje ga o polnoči na 
6nem obrežji, kamer on nikdar ob tej uri ne vesld, temveč tam, kamer 
on sam večkrat zahaja. Vaše mnenje, gospod baron, je torej cel6 ne- 
opravičeno, d& nesmiselno, ker vse okolnosti nasprotno pričajo. 

A tudi od občine sem zvedel, da ni nikjer tu blizu takih potepuhov 
in klatežev, ki bi po noči na jezeru in ob njem ljudi napadali. Kaj ta- 
kega cčla občina ne pomni, in se tudi zgodilo ni, odkar prva hiša v 
Porečah stoji. Zakaj bi morali torej ravno moji vaščanje napadati Bi- 
harda, ki so ga še le tedaj grvokrat videli, ko smo netili kres?'' 

„Takih okolnostij in izgovorov navajati ni težko," odvrne nat6 Bobert 
bolj mirno in že malo poparjen. Videlo se mu je, kakor da bi bil v 
osino gnezdo dregnol, a potčm se takoj zbal, da bi ga one hudo ne 
opikale. Zatorej pristavi: „Jaz si ne morem kaj, da še kljubu temu 
vendar pri svojem mnenji ostanem ; zakaj prepričan sem, da zločinski 
dogodek sam dovolj jasno za me govori." 

^Dovolite, gospodje, da jaz nekaj pristavim," jame nat6 Olga. 

„Slobodno, gospica," kličeta dr. Simik in Vogrin, a baron je molčal 
navlašč. 

„Ko smo šli mi trije, Bihard, jaz in Vi, gospod Vogrin, v nedeljo 
po večerji skozi gozdič, slišali smo, da je nekdo zažvižgal. Mene je takoj 
hud strah pretresel. Zbala sem se bila za Vas, gospod Vogrin, da bi se 
Vam samim na jezeru kaj ne pripetilo. Zdi se mi, kakor da bi bilo to 
neko znamenje za onega, ki je imel prežati — a ne Jia Biharda, temveč 
na Vas, gospod Vogrin! Ali ni to verjetno, gospodje?" 

Vsi so tem besedam pritrjevali, le Bobert je smej6 se pristavil: 
„To je vse prazno, gospica. Kdo bode gospoda Vogrina zalezoval, ki je 
tu domd in pozna vsakega človeka? To je nesmiselno!" 

„Meni se pa zdi ta misel bolj verjetna nego Vaša," dostavi še enkrat 
Olga, „a tudi druge okoliščine govorijo za njo. 

In poslušajte dalje, gospodje ! Meni se že od nekdaj dozdeva, da je 
v sanjah nekaj resničnega. Dostikrat se prigodi to, o čemer sanjamo. 
Tudi meni se je na Dunaji malo prej, nego smo odšli v Poreče, sanjalo, 
da smo potegnoli gospoda Vogrina na pol mrtvega iz jezera. In to se je 
r^s dogodilo, le s tem razločkom, da je bil to — Bihard, pa ne Vogrin!" 

24* 



34g 

„Sanje so prazne kakor strah, ki je na sredi votel, a na kraji ga 
nič ni,'' odvrne Robert naglo na Olgino modrovanje ter sknša samega 
sebe opogumiti; bal se je že, da bi se ne izdal. 

„ Nekaj resnice zna pa vendar le biti na tem, kar pravite Vi, go- 
spica Olga," izpregovori zopet Vogrin, premi§ljuj6č, kje bi mogel najti 
sovražnika, ki bi se bil drznol lotiti se tako strašnega zločinstva. Na 
barona Roberta samega bi lahko mislil, a zdelo se mu je to neverjetno. 
Saj bi mu on vendar ne mogel na ravnost pogledati v oči, ko bi ga bil 
sam zalezoval ! Na koga drugega pa zopet ni mogel misliti, a tudi spo- 
minjal se ni, da bi bil koga razžalil. 

Po vsem se je pa dalo vendar sklepati, da je moral nekdo uavlasi' 
le na Vogrina prežati. Dolgo so sicer ugibali pot^m, kdo bi bil Vogrimi 
tako sovraž, a nikogar niso mogli zaslediti. Zatorej so se že mislili go- 
spodje posloviti od Skenovskih, a kar na enkrat pride dr. Sirniku nekaj 
na um, in ta reče: 

„Kaj pa misliš, Vogrin, o onem potepuhu, ki si ga zasačil vasu- 
jočega pod oknom Tvoje sestre Rezike tisto soboto večer, ko si prišel 
pozno iz Poreč domti?" 

„Na tega pa sem bil cel6 pozabil," odgovori naglo Vogrin, in kri 
mu začne siliti v glavo. Kakor bi pihnol, postalo mu je vse jasno. Zdaj 
ni dvomil več, da je bila smrt njemu samemu namenjena, a nezgoda je 
zadela — ubogega Riharda! 

Nat6 pov6 Vogrin na kratko, kako je bil odgnal vasovalca. ^Ta 
potepuh bil je straSno drzen. Vrgel me je tja v ograd in skoro bi mi 
])il vsa rebra polomil. Dva dni nisem mogel lahko dihati. A ni ga ))ilo 
pot^m nikdar več k na.^ej hiši. Jaz sem mu bil trn v peti. In ta vrag 
se je gotovo hotel to noč iznebiti mene, da bi imel pot6m prost vhod 
do moje sestre, on — morilec njenega brata! 

Z naglasom in tres6č so govoril je Vogrin zadnje besede. Oči so 
se mu vrtele v očnicah, da je l)ilo groza. Iz njih je žarela togota. Cel6 
Olga je trepetala, vidžč svojega Vogrina — besnega. Meril je z vso 
strastjo Roberta v oči , ali ta mu je odmikaval svoj pogled, da bi se 
mu ne izdal. Vogrin je takoj slutil, da je Robert sam podšuutal svo- 
jega slugo, naj ga umori in uniči, ker se boji, da bi mu ne izneveril - 
njegove Olge. Zdaj mu je kakor blisk šinolo v glavo, da je Robert sam 
dal z žvižganjem znamenje. Prepričan je bil, da se je t^ baron, ki zdaj 
tu pred njim sedi, zaklel sam proti njegovemu življenju. Le on, samo 
on se ga hoče iznebiti, samo on ga uničiti, a ne sluga njegov, ki je 
le slabo orodje svojemu brezvestnemu gospodu! In takega zločinca, ta- 
kega obrekovalca naj bi imela za moža — blaga Olga, njegov uzor? 
Tega nikdar ne, naj veljd to tudi njegovo življenje! 



349 

Taka strast vzkipela je v prsih našega rojaka ter se uiii tudi že 
brala iz njegovih iskrih ocij. Pozabil je v tej razburjenosti, da je v gosto- 
Ijubnej hiši, da je v družbi nežne gospice. Prevzela ga je togota in strast, 
in on vzklikne proti baronu obrnen: 

„In poznate li tega zločinca, ki je hotel meni vzeti življenje, a 
skoro pri tem umoril Eiharda, Olginega brata? Veste li, kdo je to, 
gospod baron ? — Ker Vi molčite , hočem govoriti jaz : To je Vaš — 
Vaš sluga ! !" 

Pri teh besedah pa odskočijo vsi s svojih sedežev, kakor da bi bila 
strela udarila v družbo. ^ 

„Kdo pravi to, gospod?" vpraša strastno Robert. 

„To trdim jaz, ako me poznate, nikdo drug. Tedaj Vaš rojak, 
ogerskega barona sluga, je oni potepfih in lopov, ki je napadel Biharda, 
meneč, da ubije — mene samega, zat6 ker sem ga bil odgnal izpod 
svoje strehe ! A ne samo zat6, kaj je njemu na tem, temveč zaraditega, 
ker je hotel s ^m ustreči — Vam, svojemu gospodu !" 

Olga in nje mati ste že trepetali, boj6 se, da se pri tej priči po- 
prinieta Robert in Vogrin. In to bi se bilo morda tudi zgodilo, ko bi 
ne bil dr. Sirnik stopil med njiju, rekčč, naj bosta mirna, naj ne oskrunita 
gostoljubne hiše, kjer vlada mir in sprava! 

Sirnik prime takoj svojega prijatelja za roko ter ga potegne na 
stran. Vogrin je trepetal in se tresel same jeze in strasti. Robert pa 
je stal niolč6, bled kakor stena sredi sobane, ter gledal ves osramočen 
v tla, dobro ved6č, da je resnica, kar mu vpričo vseh oponaša Vogrin, 
in da verjame tudi Olga — njegovim strašnim besedam! 

Sreča je bila za našega rojaka, da ni bil z Robertom sam. Brez 
dvombe bi bil zadnji razžaljen potegnol sabljo ter v svojej besnosti po- 
sekal Vogrina. To bi bil Robert tudi tu najrajši storil, ali navzočnost 
Olge in njene matere zadržavala ga je, da ni pokazal svojemu tekmecu, 
oholemu plebejcu, kaj se pravi — žaliti ogerskega plemenitaša! 

Preraagavši se, poslovi se zdaj baron molč6 od gospe Skenovske in 
gospice Olge. Vogrinu pa zažuga s prstom rek6č: „Midva se bodeva o 
tem drugje zmenila!" Izgovorivši pa odide naglo iz sobane na prosto, 
po stopnicah jezno s sabljo rožljaje! 

Globoka tišina postane pot^m, ko je Robert družbo zapustil. Olgi 
so silile solze v oči, a mati je globoko vzdihnola, obžaluj6č, da se mora 
kaj takega baš v njenej hiši goditi. Dr. Sirnik pa je stal rnolč^ pri 
svojem prijatelji, ki je slonel na njegovej strani opiraje se n4-nj. Gledal 
je nepremično skozi okno tja gori proti svojemu rojstnemu domu. Bil 
je bled kakor smrt, kolena so se mu šibila, in omahnol bi bU, ko bi 
se ne naslanjal na svojega prijatelja. 



\ 



860 

„Potolaži se, dragi moj," jame zdaj Sirnik. „01ej, zdaj je že odšel 
oni človek, ki obrekuje naše pošteno in pridno ljudstvo, in ki ga dolži 
zločinstva, ktero je on sam pouzročil." 

Vogrin se ozre pri teh besedah po sobani, in r6s Roberta ni bilo 
več tu. Zdaj še le more prosto dihati. Stoprav zdaj zadobi zopet ono 
moč, da je mogel stati brez podpore. Mirno se ozira potčm okoli sebe. 
Prvi njegov pogled zad6ne Olgo v oči. Neizrečeno veselje mu šine hi- 
poma v srce, ko ga ona milo in sočutno pogleda. Iz njenih solznih oeij 
bral je Olgino iskreno ljubezen do njega, in pri tem pogledu čutil se je 
zopet — srečnega v svojej ljubezni! 

Skesanega srca stopi nat6 h gospč Skenovskej, poljubi jej roko 
proseč jo odpuščenja: 

„ Odpustite mi, milostljiva gospi. Jaz ni^em vedel, kaj sem delal 
tu v Vašej gostoljubnej hiši. Spozabil sem se bil toliko in grešil sem 
proti vsakej dostojnosti. Žalost, srd, jeza, sovraštvo in ljubezen, vse strasti, 
ki poganjajo svoje kalf v človeškem srci: vse, vse mi je tako prevzelo 
dušo in pamet, da nisem vedel, kaj se spodobi in kaj ne! Zatorej, mi- 
lostljiva gospd, odpustite mi moje prenagljeno, nespodobno ravnanje vpričo 
Vas in Vaše ljubeznive hčerke." 

„Jaz Vam nimam kaj odpuščati," odgovori mirno gosp4 Skenovska. 
„Vaše ravnanje je opravičeno, ako je to r6s, kar ste očitavali gospodu ba- 
ronu. A jaz ne moreni tega verjeti. Nemogoče se mi vidi,' da bi se 
mogel človek tako daleč spozabiti, kakor bi se bil baron Robert, ko bi 
bil on zares sam najel svojega slugo in ga podšuntal, da Vas — uniči !" 

„Kolikor jaz barona Roberta poznam," povzame hitro Olga, „znaIo 
bi vse to ržs biti. Le pomislite, kaka nepremagljiva strast, kaka ošab- 
nost, kako sovraštvo proti Vogrinu pretresa že od davna njegovo dušo! 
Iz vsega, kar vem in znam, moram sklepati, d^ so besede Vogrinove proti 
Robertu sicer hude, a žalibože menda prej resnične kakor ne. Le po- 
misli, mama, kako je on naju očrnil in ogrdil pri* očetu ! Zahvalimo le 
Boga, da se ni nič hujšega primerilo, in daje Rihard že toliko ozdravel." 

„Najbolj nesi-amno pa je to," odvrne Vogrin, „da je začel moje 
vaščane dolžiti takega zločinstva, imenuj6č jih potepuhe in lopove. To 
me je že bilo hudo razvnelo. A ko je nanesla pot^m govorica na to,. da 
bi bil hotel morda njegov sluga utopiti mene, prišlo mi je takoj na misel, 
da tiči gotovo on sam za svojim momkom. Tedaj se pa nisem mogel 
več premagovati, in povedal sem mu očito^ kar mislim o njem." 

. Tako so se nekaj časa še pogovarjali. Nat6 pogledata dr. Sirnik 
in Vogrin k Rihardu, in proti večeru sta se še le poslovila od njega. 

Milo je pogledovala Olga za Vogrinom, ko je odhajal pot6m s svojim 
prijateljem. Usmilil se jej je v dno srci, a sirotica mu ni mogla pomagati. 
Potrebovala je sama pomoči! 



351 

„Jaz sem skoro do trda prepričana," jame zdaj Olga proti materi, 
„da je hotel Robert po svojem slugi utopiti — Vogrina. Hočem Ti po- 
vedati, zakaj imam tako slabo mnenje o njem, in yčm, da se bodeš nad 
njim sama čudila. '^ 

In nat6 razkrije Olga svojej materi, kako se je Robert zadnji 
četrtek obnašal proti njej, kaj je vse z njo govoril in da jih je kresno 
noč na onem obrežji sam zalezoval! 

Med tem pa korakata dr. Sirnik in Vogrin polagoma proti domu, 
pogovarjaj6č se o današnjem razporu. Dr. Sirniku se je vse nekako 
čudno zdelo, kar se je bilo danes vpričo njega dogodilo. A on ni hotel 
svojega tovariša popraševati po teh skrivnostih in spletkah. Vogrin pa 
je seveda zapazil to začndjenje, zatorej reče: 

„Hvala Ti lepa, dragi moj Sirnik, da si mi prijateljski stal danes 
na strani. Le Ti si me zadržaval, da se nisem bil še bolj spozabil. 
Tvoja prijaznost zaslužuje odkritosrčnega prijatelja, in to hočem biti od 
danes Tebi tudi jaz. 

Zatajeval sem Ti, dragi moj, do zdaj svoje svete notranje čute. 
Ali danes Ti odkrijem vse, da me ne bodeš krivo sodil. Ti si prvi, 
kteremu zaupam skrivno, a gorečo ljubezen med Olgo in men6j. Čuvaj 
to skrivnost kakor svetinjo v svojem srci. Ona naj Ti bo sveta, kakor 
je meni!" 

Vogrin je nat6 dolgo govoril o svojej in Olginej ljubezni, a ob enem 
tudi razložil, zakaj mu streže Robert po življenji. 

Dr. Sirnik se je s prva čudil Vogrinovim besedam. On ni nikakor 
mislil, da ga Olga v resnici ljubi. Ali danes se je bil sam o tem pre- 
pričal, in stoprav zdaj si je znal tolmačiti njeno vedenje. 

„Moje stališče je pa rčs žalostno, kakor sam razvidiš," nadaljuje 
Vogrin. „Prošnja za državno službo se mi je odbila, in meni samemu 
streže po življenji — moj tekmec ! Kaj mi je početi ?" 

Med takimi pogovori prideta naša rojaka do Sirnikovega stanovanja. 

„Pojdi malo k meni, Vogrin," povabi zdaj Sirnik svojega tovariša. 
„Hočeva čašico zlatega vinca popiti na zdravje Tvoje in — Olgino! Ta 
dobra kapljica iz ^Slovenskih goric^ bode nama glavo razvedrila. In potšm 
Ti hočem povedati, kaj bi naj Ti počel v sedanjem kritičnem položaji ! 

Vogrin je bil tega vabila jako vesel. Čutil je, da si mora go- 
vorjenjem olajšati svoje prepolno srce. Kmalu je stala steklenica ru- 
menega ^štajerca^ na mizi. Jezik se je ob^ma hitro razmočil, in pri- 
jatelja sta mnogo govorila o Vogrinovej zadevi. 

^Najboljše za Te, moj ljubi Vogrin, pa bi bilo," končuje Sirnik, 
„da se takoj jutre od nas posloviš. Idi nazaj v Belo. Reci pri Ske- 
novskih, da ne smeš dalje tu ostati, a si tudi ne upaš, če bi ravno 
ut^gnol, ker v6š, da Ti streže baron Robert po življenji. Ako Te Olga 



352 

rčs t^ko iskreno ljubi, kakor sam trdiš, tedaj ne more ona nikdar Ro- 
bertu roke v zvezo podati, f^e le pomisli, da je hotel on, njen bodoči 
mož. uničiti — Tebe, njenega prijatelja in častilca!^ 

Vogrin je tem besedam pritrjeval in mu povrh obljubil, da se na 
vsak način jutre od todi poslovi. Na ta svoj namen pa prime za- čašo, 
trči s prijateljem in jo izprazni — na boljšo bodočnost! 

Kmalu potčm je hotel Vogrin oditi, a zdaj potrka nekdo na vrata. 
V sobo stopi stotnik Randič, prijatelj Robertov. 

„ Dober večer, gospoda! Ne zamerita, da Vaju motim. Blagovolite 
me, gospod doktor, predstaviti temu gospodu!" 

Nat6 predstavi dr. Sirnik prišleca svojemu tovarišu. Zdaj se vsedejo 
vsi trije, in kupice se na novo nalijejo. Po kratkem splošnem govorjenji 
pa začne stotnik Randič pripovedovati, zakaj je prišel. 

„Bil sem zdaj le v kavarni, ber6č svoje navadne časopise, kar pride 
k meni nadporočnik baron Robert Benda. Ves razsrjen mi povč, kaj 
ste imeli danes popoldne pri Skenovskih. Tožil mi je, da ste ga Vi, 
gospod Vogrin, strašno razžalili. Nat6 me prosi, naj grem k Vam, gospod 
doktor, in Vam naznanim, da zahteva moj tovariš, baron Benda, od Va- 
šega prijatelja, gospoda Vogrina, popolno zadostjenje. Gospod Vogrin je 
njegovo vojaško in moško čast, njegovo plemstvo in njegov ogerski aarod 
tako žalil, da mu ne more tega z lahka odpustiti." 

„Kakšne pogoje pa stavi gospod baron," vpraša ga dr. Sirnik. 

„0n zahteva," nadaljuje Randič, „da prekliče gospod Vogrin v istej 
družbi, v kterej je njega žalil, vse kar je proti njemu govoril. On mom 
pripoznati, da ni napadel Riharda njegov sluga, temveč kak tukajšnji po- 
stopač, kterega naj skuša občina zaseči. Dalje mora on izreči, da se je 
prenaglil v svojih izrazih ; tudi naj barona Roberta prosi odpuščenja, ker 
mu je slabe in zločinske namere izpodtikaval. Nap6sled pa se naj od- 
reče vsakoj zvezi s plemenito rodbino Skenovsko in naj ne sili tja, do 
kamer nima nobeno pravice. 

Ako tega ne storite, gospod Vogrin," nadaljuje stotnik Randič proti 
njemu obrnen, „hoče. si baron Benda sam priti po zadostilo. Vi ste re- 
servni častnik in morate tedaj toliko časti v svojej duši imeti, da po- 
vrnete žaljeno čast mojemu prijatelju, aktivnemu častniku. To je povod, 
zakaj sem prišel !" 

Strmel je pri teh besedah dr. Sirnik, zavzel se tudi Vogrin. Nekaj 
časa je vladala pot^m mrtva tišina v našej družbi. Nap6sled se pa 
ohrabri naš rojak Milko in reče: 

„Veliko zahteva, gospod nadporočnik. Nesramno je, kar terja. To 
zločinstvo, ktero je dal on sam po svojem slugi storiti, naj pripisujem jaz 
svojim rojakom, svojim sovaščanom? — Tega ne storim nikdar. Jaz 
poznam poštenost svojih Ijudg! 



353 

Jaz nimam iiičesa preklicavati in tudi ničesa aie preklicem. Še 
zdaj trdim, da je resnica, kar sem govoril. Baron Beuda stavi zaradi- 
t«ga do mene take pogoje, ker vč, da jih jaz nikdar sprejeti ne morem. 
On je žalil tako mene, kakor jaz njega. To kar on od mene zahteva, 
terjam tudi jaz od ]\jega : Naj se on umakne od ondi, kjer ne najde lju- 
bezni in udanosti ! 

Jaz čutim, da hoče gospod nadporočnik po častnej poti doseči to, 
kar mu je bilo izpodletelo v nedeljo večer. Jaz znam, da me hoče s pota 
spraviti, zat6 ker je nekdo meni, a ne njemu daroval svoje plemenito 
srce! Jaz včm to vse. Zatorej naj pride sam po zadostilo, ktero od 
mene zahteva. Naj veljž pogum in sreča junaška!^ 

Dr. Sirnik ni hotel verjeti, da je to govoril njegov prijatelj Vogrin. 
Dolgo ga je čudč se pogledoval, a nap6sled ga vpraša: 

„Je-li to Tvoja resna volja, Vogrin? Vino Te je hudo razvnelo, 
zmešalo Ti glavo in pamet. Pomisli, kaj govoriš! Zdaj se tehta živ- 
ljenje Tvoje in — smrt." 

. „Tudi njegovo življenje in smrt," odgovori naglo Vogrin. „Moja 
glava pa je vedra in pamet zdrava, kakor malokdaj. Ali ni boljše od- 
krito stopiti pred svojega nasprotnika, kakor se pa dati po noči zavratno 
napadati lopovu, ki je le po svojem gospodu našuntan in podkupljen 
strahopetec ?" 

Gospod Kandič je imel pooblastilo, da pozove dr. Vogrina na 
dvoboj. To je takoj zdaj storil, a samega se predstavi kot baronovega 
sekundanta. Hladnokrvno poprosi tudi Vogrin svojega prijatelja, naj mu 
bode sodrug v dvoboji. Zakaj on je ob enem zdravnik, in tedaj ne bode 
treba tretjej osebi razkrivati te tajnosti. Dr. Sirnik mn, če tudi nerad, 
izpolni to željo. Nat6 se odloči , da se bijeta obadva kot častnika v 
uniformi, in sicer s sabljami. Dvoboj pa se ima takoj jutre v sredo 
vršiti, in to ob osmih zvečer na mestu, ktero bodeta dr. Sirnik in liandič 
spoznala pripravnim. 

Čudne misli in čuti so obhajali Vogrina, ko je veslal potčm v mraku 
domii. Sabljo je znal nekdaj naš rojak dobro sukati in bil je že tudi 
pri poskušnjah marsikterega borilca ugnal. Ali zdaj je že mnogo let od 
tega, in človek pozabi hitro take ročne umetnosti. Povrh pa tudi ni 
vedel, kakov mojster je nadporočnik Benda na sabljo. 

Tako premišljujočemu stopile so mrzle kaplje na čelo. Neki no- 
tranji glas mu je pravil, da se ne bode dolgo vozil po domačem Vrbskem 
jezeru. Tožno mu je prihajalo pri takih slutnjah v srci. Ali njegov srd 
in sovraštvo zadušilo je ta čut, in Vogrin se je tolažil tak6-le : 

„Jaz moram rešiti čast svojih rojakov, ktere on dolži, da napadajo 
in ropajo tujce. Pokazati hočem, da nisem takov strahopetec, kakor on 
misli o meni in mojih rojakih. Osvedočiti hočem svet, da zaslužujem 



364 

ljubezen blage deklice, ktero si hoče moj nasprotnik s tem pridobiti, da 
uniči mene, njenega častilca — svojega tekmeca!" 

Te vzvišene misli podžigavale so našega rojaka. Iskre so metale 
njegove žareče oči. Pogum je rastel , bojaželjnost je navdajala njegovo 
dušo, in vzdignovši svoje trde pesti proti nebu, storil je svoj sklep ne- 
ovrgljiv, v kterem je še malo prej omahoval. Zatorej pa tudi ni c61i večer 
domi v svojej sobi drugega delal, kakor sukal sabljo in se uril z njo. 

Polnoči je že ura odbfla, a Vogrin še ni bil v postelji. Ravno je 
sedel k mizi na stol , da bi se malo odpočil. Njegove moči so že jele 
pojemati; t^ko dolgo in s tako silo in vztrajnostjo vadil se je noc6j v 
bojevanji. Zadovoljen je bil s svojim znanjem. Dobro je še znal sukati 
sabljo na desno in levo, udarjati gor in dol, stopati naprej in nazaj, 
umikati se nasprotniku odbijaj6č namenjene mahe in napadati ga z 
umetnimi udarci. 

Zopet je jel nadaljevati svoje vaje. Kmalu mu je tekel pot po 
čelu. Brzo je bil tako vnet in zavzet v svoje delo, da ni čul, ko so se 
na tihoma odprla — sobina vrata .... V izl)0 stopi z leščerbo v roki 
njegova mati in ga čud6 se opazuje. A on je ni videl; bil je s hrbtom 
obrnen proti vratom. Mati je namreč večkrat slišala iz Vogrinove sobice 
krepke stopinje, včasih tudi udarce, kakor da bi kdo močno ob mizo 
udarjal. To se jej je čudno zdelo, vzlasti ker je bilo tako pozno v noči. 
Zatorej gre gledat, kaj je, odpre tiho vrata in stopi v Vogrinovo sobico. 

Precej dolgo je opazovala mati svojega Milka , ki se je baš jako 
ognjevito vadil z orožjem. „Zakaj mu bo to?" misli si zdaj. ,,Ali ima 
s kom kak boj ? Ali je, Bog ne zadani, znorel ali kali ? !" 

Globok vzdihljej se ukrade pri teh mislih iz materinih prsij, in v 
tem hipu obrne se tudi Milko na stran. Lahko si mislimo, kako je 
Vogrin zdregetal in stresel se, vid^č pred seb6j — svojo mater! 

^Moj Bog, kaj Ti pa je, Milko?" vpraša ga zdaj mati. „Zakaj ne 
greš spat. Ali ne v^š, da je že polnoči ? Saj je še jutre tudi en dan !" 

Milko ne odgovori nat6. Bal se je, da ne bi izdal svojega tajnega 
namena. 

„Čudno se .mi zdi, da se začneš na enkrat danes vaditi na sabljo, "^ 
nadaljuje zopet mati. „To ne pomeni nič dobrega, Milko! Jaz se bojim 
za Te. Vedno slutim, da imaš na skrivnem kake spletke. Tudi v ne- 
deljo večer bilo je menda najbrž Tebi to namenjeno, kar je gospoda Ri- 
harda zadelo. Hvala Bogii, da mu je le boljše, kakor si mi pravil! 
Noben človek ni brez sovražnika, tako Ti kakor jaz ne ! 

Vidiš, Milko, povedati Ti pač moram, kar že imam dolgo na srci. 
Ti si prišel k meni domti, ali domš nisi skoro nič. Vsak dan greš v 
jutro od doma in prihajaš še le zvečer po noči domti. Zadnja dneva še 
spal nisi Aom&l Rada bi se bila o marsičem s Teb6j pogovorila; saj se 



355 

26 nisva dre leti videla. In moj Milko, Bog vč, ali me še najdeš na 
svetu, ko prideš zopet domu. Jaz sem se že postarala. A star človek 
je kakor kaplja na vejici, ki že pade na tla, če le sapica potegne !^ 

Pi*i teh besedah vzdihne mamica globoko, in solze se jej vlijejo po 
velem lici. Vogrin pa je slonel ob mizi kakor skesan grešnik, nepre- 
mično gledaje v tla. Hudo so ga pretresle materine besede, in tudi 
njeina je prilezla grenka solza v oči. Mrklo pa je svetila luč in mračno 
obsevala sobo. Solz nista torej videla sin ne mati eden drugemu. v oččh, 
a tembolj pa sta vedela eden o drugem, kaj čuti njuno srce v prsih! 

„Vi imate prav, mati," odvrne tiho Vogrin. „Življenje naše je 
kakor kaplja na veji. Tudi mlad človek ne vč, kdaj in kje ga smrt 
pokosi!" 

Po tej opazki molčita zopet obl Nap6slod pa izpregovori mati: 

„Ako se ne motim, Milko, zahajaš Ti tja doli k Skenovskim. Že 
6no nedeljo, ko smo netili kres, spoznala sem, da sta si tista gospica in 
Ti kaj zel6 na roko. Bčs, da Te je že toliko možd, da bi lahko ženo 
imel. Tudi dekle je lepo, ponižno in prijazno, ali meni se vendar ta Tvoja 
misel ne dopada. Kdor previsoko leta, nizko obsedi, pravi stari pregovor. 

Bojim se, Milko, da bode Tebe zaraditega še hudo glava bolela. 
Dekle je zel6 zel6 bogato, stariši visoki in plemeniti, a Ti Milko, Ti si 
ubožnih starišev sin! Mi prebivamo pod slamnato streho, oni pa v mestnih 
palačah. Ti si seveda učen in študiran, ali na to ne gleda bogatija ! Meni 
se vedno zdi, da bi bilo najboljše za Te, ko bi si Ti to misel in ljubezen 
isbil iz glave. Saj je še potčm časa dovolj, ko cesarsko službo dobiš, 
da si poiščeš tovaršioo Tebi primerno. 

Glej, za gospico Skenovsko poganja se mnogo gospodov. Med njimi 
je gotovo tudi 6ni ogerski častnik, ki je zdaj v Porečah. Pravijo, da je 
neki baron in bogat ogerski plemenitaš. Kaj zamoreš Ti proti ' takemu, 
naj bi tudi dekle ljubilo Tebe, a ne onega ? Ali ne v6š, da morajo take 
mestne deklice storiti to, kar jim stariši velevajo ? 

In če se ne motim, ta ogerski baron Te tudi povsod zp.lezuje ter 
že sluti, da mu Ti v škodo zahajaš. Ono noč, ko so počivali Skenovski 
pri nas, bil jim je tudi on za hrbtom. Ko sem namreč v jutro, ko se 
je danilo, vstala, videla sem skozi lino s podstrešja, da je stopil mož v 
^astniškej obleki iz naše pojate. Šel je naravn6č proti jezeru, kjer smo 
h\\i priklenoli čolne, in potčm se je peljal sam prek jezera proti 
Porečam. 

Kdo bi to bil, nn v6m prav. A zdi se mi pa le, da je naše goste 
in Tebe zalezoval, in ko ga je ploha zasačila, spravil se počivat v našq 
pojato. Dalje pa tudi mislim, da je morda ravno ta baron hotel zadnjič 
Tebe, svojega zopernika, uničiti, ker se boji, da bi nau Ti ne izneveril 
— njegove bogate ljubice," 



356 

Vogrin je »poznal, da ima mati prav. Tudi on sam je že dolgo 
opazoval, da ga baron Kobert neskončno sovraži in se navlašč ogiblje 
njegove druščine. Ali ko mu je mati še povrh naznanila, da je bil morda 
on, Bobert sam, pod njihovo pojato in je tedaj zalezoval Olgo in njega, 
stresel se je na vsem životu; tako ga je ta misel iznenadila. Bilo mu 
je pa vse verjetno, in zdaj si je tudi tolmačil, zakaj ga hoče Robert na 
vsak način ugonobiti. Da bi pa Milko samega sebe ne izdal in ob enem 
potolažil svojo mater, odgovori jej mirno : 

^To ni vse tako, kakor si Vi, mati, mislite. Gosp^ Skenovska kakor 
tudi njena hči ste mi r^s prijazni; vzlasti pa me ima Bihard jako rad. 
Zat6 zahajam večkrat k njim. Ali o srčnej ljubezni z Olgo in men6j ni 
tu govora. Tisti ogerski častnik nima tedaj prav, ako misli, da mu jaz 
odvračam gospico Olgo, in me on zatorej iz ljubosumnosti zalezuje ter 
mi streže po življenji, kakor Vi menite. 

Da pa vidite, da je vse r6s, kar govorim, povžm Vam, da odidem 
pojutrešnjem nazaj v Belo. Le jutre se ostanem toliko tukaj, da se v 
Porečah od znancev in prijateljev poslovim. Predno pa grem na Dunaj, 
še pa pridem enkrat k Vam domu. A tedaj ostanem samo pri Vas in 
ne grem drugam nikamer!" 

' Vogrin je seveda skušal materi marsikaj zatajiti, da bi jej ne delal 
težkega srca. Tudi to, da še sedaj ni državne službe dobil, zamolčal 
jej je, da ne bi žalovala. 

8 to Milkovo izjavo delala se je mati le na videz zadovoljno, a 
verjela mu ni, kar je govoril. Še bolj pa se jej je vse sumljivo zdelo, 
ko je Milko trdil, da se le kar tak6 brez posebnega namena vadi na 
sabljo, češ sicer bi vso vojaško urnost pozabil ! Pravil je tudi, da se zdaj 
približujejo hudi vojskni časi. Tedaj pa je treba, da se že, dokler je še 
mir, pripravlja na vojsko. Saj bi še utegnoli tudi njega med vojake 
poklicati ! 

Vse to je seveda sililo mater na smeh, ker ni ničesa vedela o te- 
danjem politiškem stališči v Avstriji niti o berolinskem kongressu. A sinu 
ni očito oporekala, tembolj si pa mislila, da zakriva on tajnosti pred njo. 
Nekaj časa sta se še pogovarjala, a potčm se ločita obadva, ne ved6č, 
kaj prinese prihodnji dan! 

Vogrin se je bil v svojih vajah tako utrudil, da je nat6 dobro in 
trdno spaval. Ker se je pa še le ob dveh po noči vlegel k počitku, spal 
je v jutro, dokler ga ni vzbudila mati prinesši mu zajutrek. 

Mati in Rezika ste že bili domd vse poopravili, delavci in drugi 
posli so že odšli na polje, ko je Milko vstal. Bil je zdaj cel6 sam domd, 
in to mu je bilo prav. V vsej naglici poišče si velik gonilni brus ter 
jame sabljo ostriti. To delo je srečno dovršil, tako da ga ni nikdo videl 
pri njem. Ali mati je vendar, s polja prišedši, spoznala, da je rabil 



357 

nekdo brus. Mislila je seveda pri tem takoj na Milka, in njeno srce je 
prihajalo otožno in žalostno .... Rada bi ga bila vprašala, kaj je brusil. 
Ni li morda ostril svoje sablje ? . . . Ali Milka ni bilo več domd in tudi 
njegove sablje nikjer ! ! 

Malo predpoldnem veslal je iz Dol mlad in čvrst mož v vojaškej 
obleki, z zlatim portep6jem in opasan s svetlo sabljico. Bil je dr. Vogrin, 
reservni častnik 8. ogerskega peš-polka: „baron Abele". Šel je k Ske- 
novskim poslavljat se. Nikdar se Se ni tako težko vozil v Poreče kakor 
danes. Z vso silo je moral vesla v mirno jezero zasajati, da se je čoln 
premikal. Po dolgej in trudapolnej vožnji dospi vendar do obrežja. 
Zdaj se napoti k svojemu prijatelju dr. Sirniku, ki ga je že pričakoval. 

„Mislil sem skoro, da Te ne bo, ljubi moj Vogrin," opomni Sirnik. 
„Kako se kaj počutiS?" 

^Težko mi je bilo pri srci, ko sem zapuščal dom. Moram Ti reči, 
dragi prijatelj, da bi se ne bil mogel premagovati, ko bi bili mati tedaj 
domž, ko sem odhajal. Ne bojim se sicer ničesa. Zd-se pričakujem 
dobrega uspeha in konca, ali človek ne vč nikdar, kaj se utegne vse 
pripetiti; kajti moj nasprotnik mi na vsak način streže po življenji." 

„Le potolaži se. Bodi pogumen in hraber. Zmaga je gotovo na 
Tvojej strani, in pt>t6m se bodes veselil svoje slave !" 

„Dobitek je res lep in slaven, ali nevarnost tudi velika," odvrne 
Vogrin premišljuj6č. „Le 6no Te prosim, dragi moj! Ako bi se mi 
kaka večja nesreča primerila, bodi zanesljiv in zvest tolmač mojemu srcu. 
Povej Olgi, da sem se s svojim nasprotnikom bojeval iz ljubezni do nje 
iu svojih rojakov. Reci jej, da sem se moral boriti s svojim tekmecem, 
ker sem spoznal, da vodi do nje le boj na življenje in smrt. A malo- 
diisno se nisem mogel umaknoti svojemu zoperniku ter brez boja pre- 
pustiti divjemu jastrebu svojo nežno golobičico! Naznani jej pa tudi, 
da je hranil Vogrin toli plemenito srce v prsih, da ni hotel zavratno na- 
padati svojega sovražnika. A tudi l)OJazljivo ubežati ii^u ni hotel on, 
temveč njegovo srce bilo je tako pogumno in hrabro v boji, kakor je polno 
goreče ljubezni — do svoje drage Olge!" 

Dr. Sirnik se je čudil nad navdušenostjo svojega prijatelja. Ne bil 
bi mislil, da se Vogrin tako malo boji smrtne nevarnosti in da zamore 
tako strastno in goreče ljubiti. 

Prijatelja se še pogovarjata pot^m o vseh malenkostih, ki so pri 
dvoboji potrebne. Nat6 se napotita k Skenovskim, da bi se Vogrin po- 
slovil od njih, češ da že odrine jutre na vse zgodaj v Belo h giofu Ko- 
narskemu. 

Ta novica je Olgo strašno pretresla. Dokler je bival Vogrin v 
njenej bližini, tedaj je še pozabljala vse nezgode. Manila je, da ostane 
Milko še dalje pri Rihardu, a v teh blaženih mislih se je motila. Ko 



368 

se je torej Vogrin danes popoldne zar^s od nje poslavljal, gledala mu je 
kaj milo y globoke, žive 0(M. h njih je brala vso moč njegove gorele 
ljubezni. Niti Olga niti Vogrin nista našla v tem trenotku besede v slov6, 
le njih duša je govorila tiho sepetaje: Na svidenje! 

Ko ste pa potem mati in Olga spremili Vogrina do vrtnih vratic, podi 
mu tu deklica rožioo-spomincico v slov6 in mu vroči Puškinovo novelo. 
V knjižici pa je bilo za Vogrina majhno pismice. V njem je razodela 
Olga, kako ga neizrečeno ljubi in da ta ljubezen v njenem gorečem srci 
nikdar ue ugasne! 

Od onega trenotka, ko se je poslovil Vogrin, čutila se je Olga zopet 
osamelo in pozabljeno. Pismo in grožnja očetova, zločinski napad in prepir 
Robertov, nemila osoda Vogrinova: vse to jej je sekalo zopet nove, ne- 
zaceljive rane. Tolažbo pa je iskala deklica v prostej naravi. Sprehajala 
se je na obrežji, ko je jelo soluce zahajati. Kakor v preteklih dnovih, 
tako so žarele tudi danes koroške gore, ko jih je poljubljalo solnce v 
6lov6. Narava je bila ravno tako lepa in krasna kakor nekdaj, aH Olga 
ni danes čutila niti videla njene krasote. Nje pogled se je oziral vedno 
le tja na jezero, kjer jej je bil Vogrin razodel svojo tajno ljubezen ! 

V te misli zamaknena ni opazila Olga, kako sta ob osaiih zvečer 
priveslala dva čolna vsak od svoje strani na ^Samotarski otok". Bila 
sta Robert in Vogrin s svojima tovarišema. 

Samotarski otok je cel6 majhen otočič sredi med Porečami in Do- 
lami. Na njem nahajaš le nizko grmovje in različno vodno rastlinje. 
Obrežje je bujno zarasteno, in z jezera ne moreš videti na sredo otoka. 
Ondi pa stoji dolga lesena miza na majhnem, s travo in cvetlicami ob- 
rastenem prostoru. 

Td sem sta došla točno ob osmih naša dvobojnika. Kmalu sta si 
stala nasproti reservni častnik dr. Vogrin in nadporočnik baron Beiida, 
Slovenec in Magjar. Na znamenje liandičevo začne se prvi hod. Vrlo 
dobro sta se dajala l)oritelja. Naš rojak je kazal velik pogum in čilost. 
Tudi njegova izurjenost in ročnost ni ))ila manjša od Robertove. Videlo 
se je, kakor da bi l)il Vogrin že premagal nasprotnika. Zasuknol je bil 
spretno sabljo, odliivši baronov mahljej, in glej ! Roliertova roka — krvavi! 

Boj se ustavi. Sekundanta pogledata, bil je lahek prask. A Robert 
še ni bil s tem zadovoljen; geslo mu je bilo: Na življenje in smrt! 

Drugi pot se dolgo nič ne odloči. A boj je prihajal tem hujši in 
hujši, čim bolj je vzkipela kri v boriteljih. Ker pa le ni uspešnega konca, 
ustavita sekundanta drugi poskus. 

Bil je še tretji pot na vi-sti. Ta naj bode odločilen. Šlo je ris za 
življenje in smrt. Niti Vogrin niti Robert nista bila več pri mirnej pa- 
meti. Strast in krvoločnost zavladala je v njunih prsih ! 



860 



Na Sirnikovo znamenje začne se zopet Ijuti boj. Zdelo se je že se- 
kundantoma , da zmaga Vogrin. Robert s^ je namreč jel umikati, a 
vendar že dobro odbijaj66 Vogrinove mahe. A kakor bi trenol, napade 
z novo silo in močjo svojega naskakovalca. OdbivSi udarec Vogrinov, 
zasukne zvito in prekanjeno svojo sabljo . . . Ona obtiči globoko v ua- 
sprotnikovej levici, in v tem trenotku se zgrudi Vogrin na tla! 

Noč je že jela razprostirati svoja temna krila nad mirno jezero, ko 
je obvezaval dr. Sirnik rano nesrečnemu prijatelju. Vogrin je ležal v 
nezavesti. Pozneje ga je pa Sirnik z vsemi mogočimi pripomočki vendar 
le toliko vzdramil, da se je zavedel. Nat6 ga spravi polagoma po konci, 
in Vogrin je šel, di-ž^č se z desnico svojega tovariša okoli vratii, po malem 
kakor hudo ranjen vojak proti čolnu. Td ga Sirnik rahlo v4-nj posadi, 
pot^m pa pelji pri zvezdnatej luči — k nesrečnej materi! 

(Dalje pride.) 



Odpoved. 



v 

Onj, ti si meni že predraga, 

In po pravici se bojim, 
Da spet ljubezen me premaga 

Ter pokoj srčni izgubim. 

Golobče ljubeznivo, prosim, 

Ne kdli mojega miru, 
Grenak spomin jaz v prsih nosim, 

Spomin o cvet ji brez sadu. 

Lepote velik čar je tvoje 
In v duši žije ti blagost, 

A kdo li, srce zlato moje, 
Za žensko porok je zvest6st? 

Svetlo sijal je nekoč mčni 
Ljubezpi prve srečni maj, 

Vsi upi bili razcveteni — 
A kaj ti bodem pravil, kaj! 



Src^ tačas je ukrenilo, 
Ka premotiti se ne d&, 

Naj tudi bi de kdaj vabilo 
NajlepSe d^kle je sveta. 

Nerad prenai^l bolečine, 
Nerad bi novic bil bolan^ 

Če mi život brez sreče gine 
Sem poleg tega vsaj miran. 

Zatorej prosim te, ne vpiraj 
Očij skrivn68ti polnih v me, 

Po drugih i*ajSa se oziraj, 
Ki v sreče upih še žive. 

Znaj, jaz ne mogel bi ljubiti 
Xot ljubil sem nekdanji čas, 

Zato je bolje se ločiti, 
Od mene ti, od tebe jaz! 

Jo8 Cimperman. 



360 



Konjiček moj. 



JVonjiček moj, 



Le pasi pridno se nocoj; 
Ko zora zlatA požari, 
Pa tekla bo rudeča kri, 

Riideča kri. 

Konjiček moj, 
Tako se meni zdi nocoj, 
Da jutri zadnjič te sedlam, 
Pšenice zobat zadnjič dam, 
Oj zadnjič dam. 

Konjiček moj. 

Na polje jezdil bom s teboj ; 
Sovrage z manoj boš podil, 
Jaz glave turške bom kosil, 

Oj tam kosil. 



Konjiček moj, 

Zvečer spet srečen jezdec tvoj 
Ovenčan bode oslavljen, 
Sovrag bo Ijuti pogubljen 

In razkropljen . . . 

Izšla potem 

Rumena zora je, to vdm, 
Ruded je bil tam reke tek, 
Na levi, desni smit in beg 

Sovragov beg. 

Le to ne znam. 

Vojak odšel in konj je kam, 

Po reki plaval je mrlič, 
Za njim pa mrtev še konjič 

Njegov konjič. 

— I - 



Epiške indske pripovedke in pravnice. 

Priobčuje K. Glaser. 

VI. 

Kohini. 

V isokospostovani Dakša imel je sedem in dvajset hčerij izredne 
lepote ; med vsemi odlikovala se je Rohini. Vse te hčerice pa je o^e 
dal v zakon mesecu. Ker se mu je pa Kohini najbolj dopadala, začel 
je zanemarjati ostale. Žalostne in jezne podale so se k 0(^etu in tožile, 
da mesec za nje nič ne mara. Dakša poklicne meseca in ga posvari radi 
takega po(3etka, h krati pa tudi hčericam naloži, naj se vrnejo k možu. 
Vrnovše se ženice pa je mesec vnovič zanemarjal. Zopet pozove Dakt^ 
meseca in ga posvari, pa zastonj. V svojej jezi je Dakša meseca kaznoval 
s sulico, tako da je vsak dan pojemal in kouečno izginol. Zdaj pa rast- 
line niso y(}(*. rastle in so bile l)rez močf in okusa; tudi ljudje in živali 
so pojemale. Bogovi sami so bili v strah6h in so popraševali po me- 
•seci; na zadnje povž vendar otemneli mesec, da ga je Dakša preklel. 
Nat6 gred6 bogovi k Dakšu in ga prosijo, naj meseca reSi prokletstva; 
zakaj 6e meseca ni, pogine ves svet s človeškim rodom vred. Di se 
Dakša preprositi, pa samo pod tem pogojem, da pojema na pol, če hoče 
ljubiti vse svoje ženice; pot^m se naj v svetej Sarasvatinej vodi ojači in 
zopet raste. 



361 

To slišavši teče mesec brzo k Sarasvati in se v njej skoplje; nat6 
se pa pokaže v novem svitu: zdaj oživ^ rastline in ljn(lj<5. Od seh dob 
je mesec zvest svojim 27 ženicam in biva pri vsakej po eden dan. Po 
Daksevenrprokletstvn pojemlje vsakih štirinajst dnij in narašr^a zopet 
ravno toliko dnij. 

VII. 
U 8 i n a r a. 

Ko je kralj Usinara ob Jamuni daroval, prileti v njegovo naročje 
bojazljiv golobček, kojega je jastrel) preganjal. Roparica je karala kralja, 
zakaj jej odjemlje hrano. Nat6 odgovori kralj : „Je-li ne ves, požretina 
ptica, da je kraljeva dolžnost, varovati tistega, kdor ij^ce pomoči?" 

Jastreb odvrne : „0e nimam hrane, ne morem živeti ; tudi žena in 
otroci poginejo; če so si dolžnosti navzkriž, naj tista olivelja, kije večja." 

„Prav lepo in modro govoriš," odgovori kralj, „ morda si kralj ptičev ; 
izberi si bike, merjasce in jelene, z vsem Ti postrežemo." Jastreb reče 
nat6: ^Merjascev, bikov in jelenov ne maram, nego hrepenim po hrani, 
kiero mi je odkazal stvarnik." 

„Vse Ti dam, le goloba ne." „Pa daj mi lastnega m'esa toliko, 
kar tehta golob." 

Nat6 si odreže kralj kos mesa in ga dene na tehtnico, pa je bilo 
prelahko; pot6m ga odreže Se več; pa je še bilo vse premalo; konečno 
.stopi sam na tehtnico. 

Zdajci reče jastreb : „Jaz sem Indra, nebeški kralj ; tebe smo ho- 
teli samo poskušati ; izvrstno si se obnesel ; nevsahljiva slava se ti bo 
prepevala na svetu in po smrti prideš radi svojih krepostij v družbo bogov!" 



Bosenske zanovčtke. 

Spisal Rqjko Perusek. 

XV. 

Vsak Turčin je „sebehvali6." „Jedan Turčin više znade nego li 
sto Vlaha" (tem imenom nazivljejo Turci vse kristjane). Inoverniki so 
Tnrčinn tako inferiorni, da pred sodom ne morejo proti njemu svedočiti. 
^Bog je stvoril rajo, da Turčinu služi," je njih geslo. Pored tega so oni 
po svojih mislih najhrabrejši ljudje. Pravica zahteva, da se jim v resnici 
priznava to svojstvo. Srbi se radi pohvalijo zaradi svojega junaštva, ali 
sami pravijo: „Sjeku Srbi, al' sjeku i Turci". Vendar njihovo hvastanje 
(bahanje) presega vse mere. Krasno nam je narisal takega hvastavega 

25 



362 

Turbina Mažurani6 v svojem „Smail-agi", kjer Srnail-aga vojvodi Bauku. 
koji obeta, da bi se sprijel s šestorico, pravi: 

„Hrdjo, kučko, vojvodo Baiiče, 
Mislio sam, da si junak bolji. 
Da udari dvadeset Brdjau^ 
Vjera turška mi pomogla, 
Jedin bih im poodsjeco glave." 

Neki Turčin spremljal je krščanskega potnika, pa ko sta izšla iz 
gozda, reče Turčin drugu : „Sedaj sva sigurna ; to pravim radi tebe. ker 
turške mi vere jaz se njih sto ne bojim. Glej, kako so me izmrcvarili 
Mozgovi (Rusi) pri Sevastopolji!" Tu odgrne nogavico in pokaže dva 
svinčena zrna v nogi. „To sta me zadele dve puške mozgovske, a ker 
je smodnik nič vreden bil, zat6 nista probile noge, a jaz jih nisem htel 
izvaditi." Potžm odgrne rame in pokaže rano pri vratu. „Glej, tu meje 
posekal eden mozgovski konjanik s sabljo." Ali poznalo se je, da rana 
ni od sablje, ampak od sekire, s ktero ga je najbrže kak kmet ranil, ko 
je liotel ovce krasti. Pot^m pokaže obrito glavo, kjer niso lasje na ne- 
kterih mestih probili, in veli: „Tu so me Mozgovi z nekakim otrovom 
namazali, pa mi ni škodilo." Zopet je drug videl, da to ni otrov, ampak 
prave pravcate garje. Pot6m ga je še krščanin vprašal, kaki so ti moz- 
govski vojnici. ^Pješaki šče nekaj vrede, al konjauiki za vraga ne veljajo. 
Gledal sem sam, kako je jedan naš konjanik njihovih trideset pred seboj 
teral kakor pse, in kamor je koga dosegel, tu ga je i vsekal." 

Omenil sem že nekje, da Turci, premda oni osobito ženske srbske 
pesni pevajo, tudi junaške poj6, ali obseg pesni je vedno tak, da Turčin 
nadvlada Srbina, čemur se naravno ne moremo čuditi. Radi tedaj po- 
slušajo pesni, tudi ako jih krščanski slepec poje. Sami poj6 pesni s spreni- 
Ijevanjem različnih tamburic in „talambasa" (tamburina). 

Prišel je eden slepec o derneku (semnji) v manastir (samostan) ter 
uz gusle peval junaške pesni, v kterih vedno Srbin poseka Turčina. To 
se nekemu Turčinu ni dopadalo; on gre k slepcu, dd mu dve pare in 
re('e: „Na slepec, al jaz čem, da mi izpevaš jedno po mojem čefu (po 
mojej volji); vedi, da sem jaz Turčin." Slepec vzame dve pare, zahvali 
se mu in počne pesen: 

„Tera Ture kraljeviča Marka." 

Nat6 zakriči Turčin: „A more (vzklik), a to je pesen! Hej nie- 

handžija! daj mu litro mkije." Slepec popije rakijo ter zopet počne 

isto pesen: 

„Tera Ture kraljeviča Marka." 

Turčin zopet vikne: Tera, bre (vzklik), to se v^ da, haj, haj! 

„Beži Marko preko polja ravna." 



863 

Tnržin: Beži, beži, da! Bode ga Turbin posekal, bode ga valaj! 
naj Marko zna, da so Turci junaci ! 

„Kad se Marko nazaj povratil," 

TiirtMn se zai^udi ter vzklikne i „Bak! ana se naši tini! — (Glej! 
majke mu). 

„Pos . . 1 Turčin i sebe i konja." 

„}lolU, mrha čorara (slepa), pare vi*ati i i*akijo bljnj ! niti istino go- 
voriš, niti znaš peFati!^ 

Kraj vse svoje hvastavosti i^ oholosti pa so vendar le podložni želji 
in ukazu predpostavljenih. Sicer jim treba vse točno in podrobno raz- 
ložiti, dokler razumejo, kaj se hoče od njih, ali potoni se sine tudi pri- 
čakovati, da bode vse izvršeno tako, kakoi' se je želelo. Razven tega so 
verni in zvesti ter čuvajo svojega gospodarja, kakor sebe. Tudi se ne 
obotavljajo sprijeti se z neprijateJjem in ako je potreba, podati se v ne- 
varnost za gospodaga. 

Pred sodnikom ali pred drugo gosposko je lahko s Turčinom. Ako 
se je preje prepiral in trdovratno svoje stališče branil , a pozneje se mu 
od oblasti zapovč, tako in tako se rešuje stvar, tedaj odgovori: ,, Kakor 
ti veliš!" On ae poiuisli, da uradnik ne rešava stvari, kakor se njem« 
ljubi, ampak kakor po&tava zahte?a. Ali stvar je vrlo umljiva, ako po- 
mislimo, da je narod neolikan in nenaobražen in da je ta poslušnost de- 
dovina orientalno-despotskega upliva turškega. Za izkazane dobrote je 
večino hvaležen. Prijateljstva sklepati s kaurinom pa mu prepoveduje zakon. 

Grda pega duševna je podmitljivost in pohlepnost za blagom. Kedar 
pride kmet k agi, mora mu kaj na „peškeš" (poklon) ponesti. Neki 
i^ipčlja prinesel je svojemu agi par kokošij. „E valaj vlaše!^ re.če aga, 
„ali nisi nič drugega prinesel, kot te dve zgureni kokoši?" „Nisem," od- 
govori kmet. y,ali da ti istino rečem, liotel sem ti masla prinesti, pa mi 
žena branila, ker imamo samo malo." 

„Kdor ženo posluša, je gorji od žene, pa zat6 se ne sme žena 
nikdar poslušati!" 

Drugi pot pride zopet čipčija prazen. „Ali si kaj prinesel," vpraša 
ga aga. „Nisem,'^ odvrati čipčija, „ali da ti pravo rečem, žena mi je 
dala dober par kokošij in desetkrat rekla: Na nosi to našemu dobremu 
agi, a jaz je nisem hotel slušati, ker si mi ti zadnjič rekel, da ne gre 
žene ponlušati." Nat6 mu reče aga: „Nekterekrati je dobro tudi ženo 
poslušati !" 

Za novce Turčin krivo priseže, in pred kratkim časom bil je obsojen 
devetdesetletni hodža Kobič, ker je pred petimi leti v nekej dedovinskej 
parnici (Process) za dobro plačo krivo prisegel. 

K nekemu kadiji prišla sta dva kmeta o nekej pravdi. Ker sta 

25* 



364 

vsak svoje trdila, trebalo je, da izjavo vsakega šahiti (svedoki) potrdž. 
Eden prišel je skrivaj h kadiji, pa mu ponudil nekoliko zlatov. ^Dobro," 
reče kadija, „samo ti prinesi trideset takih zlatov, in jaz se nadam , da 
boti v tej pravdi zmagal." Drugi dan prideta zopet oba pred sodnika, 
in ta ju vpraSa, imata li svedokov, ki bi potrdili njune izjave. „Imam/ 
ref.e eden; „dovedel sem tri šahite, ki so bili tedaj prisotni." „Dragi 
moj," odgovori kadija, „meni je žal, ali jaz moram onemu ve^ verjeti, 
kajti on mi je dovedel trideset bradatih svedokov." — Ti svedoki pa so 
bili oni dubrovniški dukati, ktere mu je prinesel eden od one dvojice in 
na kterih je bil lik bradatega biskopa sv. Blaža, patrona dubrovniške 
republike. In tako je bila stvar rešena. 

Velika je tudi njihova lokavost v takih poslovih, kteri se tit^ejo 
dobička in koristi. — Neki Turfiin vzel je na posodo od kršcana nekakvo 
svoto denarja. Ker mu je ni ob pi*avem času povratD, tožil ga je krščan. 
Ali ta ni imel svedokov. „He pak se moraš zakleti," reče kadija. ^Ali 
si do1)il od tega človeka to i to svoto na posodo?" „Sem," odgovori 
Turčin, „ar sem mu jo povratil !" „Prisezi tedaj, da si mu jih povratil, 
ker sam priznavaš, da si uzajmil (v zajčm vzel) te novce." „Ded! pri- 
jatelj," reče Turčin krščanu, „ vzemi to palico, da prisežem!" — Krščan 
prime palico, in Ture se slovesno zakolne na koran, da je vratil pare 
kmetu. A sedaj ni bUo drugega kmetu, kot vratiti palico Turčiuu, a 
samemu napotiti se domu v svesti, da je prevarjen. Ali Turčin ni lagal ; 
kajti povratil mu je r6s pare skrite v palici, ktero je držal kmet, dokler 
je oni prisegal, a po prisegi dal mu je kmet sam palico z denarjem nazaj ! 

Tudi ta lastnost, ktere so se krščanski Bošnjaki od Turkov v obilej 
meri navzeli, je posledica dotike tega naroda z orientalnim osmanskim in 
upliv poslednjega na prvi ; kajti dobičkarija je ena glavnih potez v orien- 
talnem značaji in pri njih je ^bakšiš" domL 

Premda se Turci vsak dan po petkrat umivajo in cesto tudi kopljejo, 
so vendar dosta nečisti. Posebno siromašnejši odlikujejo se po izrednej 
nesnagi. Stanovanja se ne čistijo, kanalizacije ni nikjer, in t^ko ni c^udo, 
ako po turških ulicah strašno smrdi, vzlasti ker ne mečejo odpadkov na 
smetišča, ampak kar pred dvor in skozi okno. Oblečeni spavajo, obleke 
ne krtačijo in tak6 imajo posebno v kožuhih, ktere mnogi cel6 v juliji 
nosijo, nekak specifičen smrad. Zat6 pa je tudi mnogo Turkov giintavih, 
krastavih, in sploh je med njimi dosta nakaz. Ker jim zakon zabranjuje. 
ubiti najmanjšo živalico, ne smemo se čuditi, da se vrlo rade neke znane 
živalice pri njih naseli. 

Neki Anglež gledal je nekega lenega hamala, kako vsak čas segne 
v nedra in pot6m roko od sebe mol6č nekaj baci. Stopi bliže in skoro 
vidi, kaj ta junak lovi. Kakor so že Angleži eitravagantni, ponudi mu 
Anglež za vsako živalico 5 par (1 krajcar). Naš hamal vadi in vadi. 



365 

včasih pa tudi ktero nazaj dene. Anglež ga vpraša, zakaj to dela. „Ja,^ 
odgovori mu hamal, „one, ktere nazaj devljem, so večje, te so po 
10 par ena!" 

Isto prokletstvo orientaluih odnošajev zavedlo je tudi bosenske Turke 
do nenaravne pohotnosti, ter je žalibože v Bosni posebno med mohame- 
danci paederastija dosta razSirjena. (Dalje pride.) 



v 

Črtice o Slovencih v štajerskem Podravji, s posebnim 

ozirom na narodno nošo. 

Sestavil dr. Jože Pajek. 

Haloze in Haložani. 

U tem predmetu prinesla je svoje dni „Seiermark. Zeitschrift" 
altere Serie, II. Band, razžaljiv in plitev članek. Haložane imenuje pi- 
satelj surove hribovce in smeši njihov golč. Omenja tudi starega reka, 
da si Haložani v mesto (Ptuj) gred6č jabelka lupijo, domii gred6 pa 
olupe pobirajo in jih žvečejo, kar meri neki na njihovo lahkoživost. Pod- 
pisal se sicer mož ni pod onim spisom, pa — po petji se tudi ptica 
spozna. Leta 1838. je mariborski professor, blagi Juri Maly, svoj 
spis o Lotmeržanih in Haložanih objavil v ravno tistej „Steierm. Zeitschr". 

Leta 1853. je g. Franc Hrašovec (sedaj okrajni sodnik v So- 
vodnjem (Gmund) Pis.) iz Ormoža v Novice (str. 411) pisal o Haložanih 
in deželici njihovej. Haložani si po njegovem poročilu morajo kupovati 
žito iz drugih krajev, in njihovo največje premoženje tiči v vinskih go- 
ricah, kterih pridelek pa je podvržen mnogim nezgodam. Zategavoljo 
terejo hude nadloge naše Haložane, ako vince izpodleti, kterega se v 
dobrih letih dosta pridela in je dobro, posebno Korošcem priljubljeno . . . 
Hudo pak jih derejo mestni barantači, ki so prave pijavke za ta kraj, 
ako slabe letine sUijo ljudi, da morajo zastavljati vinski pridelek za eno 
ali cel6 za dve leti . . . Milo se stori človeku, ko vidi toliko teh nadlog, 
kterim bi se s časom dalo v okom priti s podukom v šolah, po upnih 
napravah, v kterih bi ob času sile tudi posestniki majhnih zemljišč za 
poštene obresti dobivali na up potrebni denar . . . Haložani so dobro- 
voljno, pa tudi precej lahkomiselno ljudstvo; malo dobrega vajeni, so 
prosti v obleki in zadovoljni z malim. Kedar imajo vina v hramu ali 
denarcev pod palcem, radi se prevzamejo in tudi pobahajo, — kedar jim 
pa poteče vince in ne rožlja več pod palcem petica, uide jim brž pogum . . . 
Vinograde obdelujejo dosta dobro, s sadjorejo pa se malo pečajo. Živine 



366 

imajo cel6 malo, zategaroljo j^ pa tudi gnOja tnalo, in ne morejo za- 
dostno gnojiti vinogradov svojih . . . Sklenem popis, kfcerega je peresu 
le milo srce velelo." To se glasi drugače! Slovenec, če je pošten, svo- 
jega siromcaširega, nesrečnega brata omiluje, fodučuje — le izrodfca ga 
zaničuje in psuje. 

Gospod Hrašovec je svoje poročilo nadaljeval v Novicah 1. 1854. 
str. 7. Haložani se (tako piše) bližajo bolje bližnjim Hrvatom Zagorcem 
nego dravskim Poljancem. Preklinjajo posebno radi; v vsak govor, če 
tudi prijazen, zapletajo svoj : „Bog te ferdamaj !" Kar jezik zadene, je 
njihovo narečje čistejšo od jezika drugih Slovencev. Pa še bolje se od 
njih ločijo po izrekovanji besed. Govorij^^ naglo; samo zadnje besedo v 
stavku prav na dolgo zavijajo, kar se zel6 smešno zdi tistim, kteri niso 
vajeni temu izgovarjanju. Vendar Haložan svoj jezik hvali in pravi : „Naš 
jezik tako gladko teče, kakor lii s hobličefll rezal. *^ Žito si meljejo na 
žrmljah. Toča pride v Haloze redkokdaj ; od tod pregovor : „Toča nima 
s čim brodnine črez Dravo platiti". Haložani se večjidel^ le sami med 
sebfij ženijo, ne pa drugam. Od tod pride, da je veliko, veliko rodoviu, 
ki imajo enaka priimeua. Najobširnejša je rodovina Petrovičev ; skoTo 
pri vsakej drugej hiši je Petrovič. Ce tujec Haložane žali, velijo rau : 
„Prek ž njim!" = čfez Dravo! 

Leta 1861. je neki G . . . r v „Wochenblatt-u der steierm. Laiidw. 
Ges.". v 6. listu v istem dithu o Haložanih izpt-egdvoril, kot svoje dni 
neimenotanec v „Steier. Zeitschr.", a posvetil mu je g. Božidar Raič 
v Noticah 1. 1861. str 64. neusmiljeno — kakot je zaslužil. Iz tega 
^pojasnila" povzamemo t6-le: „Haložan, narodno oblečen, ima moder plašč 
ali pa kdžuh; pogostoma, osebiijno o delavnikih vidi se v surino zavit; 
dolge hlače, ali ])0lje : po sarah hlače, so pridobitev naših dnij. Navadama 
se vidijo breguše, segajoče do polovice goleltic, po zimi pa hlače v šare. 
Moški nosijo klobuke z nizko talovko. Dekline si ovijajo glavo večjidel 
s pečo, vzlasti ob svetkih ; po zimi imajo toplejše robce. Haložani imajo 
kakor ptujski Poljancd ob svetkih rudeče oprsnike, na njih bele gumbe." 

O zemljepisnih razmerah Haloz glej „Slov. Štajerja" I. snopič, str. 31. 
O Halozah in Haložanih pisal je tudi g. Jakob Gomilšak v ^Zori** 
leta 1875. str. 136 — 138. Iz tega prav domoljubnega spisa povzamemo 
le eden odstavek. ^V nečem je naš Haložan tak čuden posebnež, da mu 
gotovo enakega ne dobiš na Slovenskem. To je njegov govor! Že od 
daleč ga spoznaš na ptujskem trgu, kamdr rad donaša sadje na prodajo. 
Človek urnega jezika je Haložan ; poskakuje namreč pri Vsakej tretjej ali 
četrtej besedi z glasom na visoko, in potfim zopet nazaj, proti koncu 
stavka pak besede neprijetno zateza. To nenavadno, nenaravno naglašanje 
je krivo, da ga težko razumeš, in te lahko smeh posili, dasi drugače dobro 
slovenščino govori, in le nekoliko sosednje hrvaščine vpleta." 



367 



Fesnlčarjt In ŠčarniSarJL 

„Ena najlepših dolin mile Štajerske je gotovo Pesniška dolina. Raz- 
teguje se blizu od Lučan na nemškej meji, kjer reka Pesnica izvira, do 
Dornave, kjer se izgubi v spodnje Ptujsko ali Di-avsko polje. Stanovuike 
imenujejo „Pesni(5arje" ali „Pesinčare". Na gornjej Pesnici prebivajočim 
pravijo tudi „Gori6ani". Goričani se ločijo od dolnjih PesniCarjev najbolje 
po obleki. Oni nosijo hlače, toti so pa ^brgušari", ker imajo kratke, 
ozke brguše, črez ktere dolga srakica visi do kolen. Ščavničarji nosijo 
dolge, široke bi^uše in kratko srakico, ki sega le malo črez ledje; pra- 
vijo jej robača, ktero ime je tudi na polotoku Kamčatki znano. Dveh 
rečij treba o Pesničarjih še posebej omeniti, in sicer ne s pohvalo. Pes- 
niška dolina daleč slovi zavoljo svojih dobrih in rodovitnih senožetij. 
Ppsničarji bi lahko redili Se enkrat toliko živine kot zdaj redijo, ko bi 
varčneje s krmo ravnali. Tu več sena raztorijo kakor indi kje slame, in 
pokladaje živii\i ne držijo se ne pravega časa, ne prave mere. Tako se 
včasih pripeti, da spomladi nimajo poleg vse obilnosti sena ničesar živini 
pokladati. Cel6 drugače je v S«hwanl)erških planinah. Tu režejo živini 
seno in slamo in jej polagajo zjutraj in na večer ob določenej uri. Potem 
se korito pomete, živina napoji in ne dobi ničesa več. Imajo pa dosta 
živine in lepe, večji kmetje po 25 in 35 glav. Pa vendar ne pridela 
kmet tu več klaje kot v Pesniškej dolini, kjer gospodar ne^glešta več kot 
8 do 15 glav. Druga oporanja zadevlje ženitvanje. Kedar se pri Pes- 
ničarjih kdo na gostijo povabi, ne gresta samo gospodar in gospodinja, 
ampak vse, kar je pri hiši živega, otroci in posli, in si jemljejo varuhe, 
ki med tem v pustem hramu stražijo. Poslednjič pa še pridejo — varuhi. 
Včasi šamri na takej ženitnini od otrok, ki zavoščeni, tudi cel6 v raz- 
trganem oblačilu okoli skakaje kričijo, ali se po klopeh smučejo, so sli- 
nijo in mastijo, in vse znateknejo, da se le malo občutljivemu gostu gabi 
kaj použiti". — Tako poroča „Pesinčar brgušar" v Novicah 1. 1854. na 
str 63. Meni je toliko znano, da so hi-ami po Slovenskih goricah skoro 
vseskozi zidani, snažni, po nekod tudi črez mero imenitni, in ljudje v 
dobrih letih ponosni, — kar pa sev6da bridke sodbe, proti koncu navede- 
nega spisa izrečene, popolnoma ne ovrže. — O zemljepisnih razmerah 
Pesniške doline glej „Slov. Štajerja** I. snopič, str. 49. 

O „slovenskej obleki pravih Pesničarjev" pisal je rajni Juri Caf 
tak6-le : „Pesničarji prebivajo ob južnej Pesnici. T4ka-le je oprava Pes- 
ničarja, ki je pred 20. leti še splošna bila, zdaj se pa le še pri starih 
ljudeh opazuje. Na visokej bistrej glavi nosi zeleno žametno kapo, zadi 
z velikim grebenom. Po zimi ima na glavi zelen ali moder čamer iz 
sukna, s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa zavihnoti dad^. Namesto 
hlač ali bregeS ima bize, behete ali dolanjščice, ktere niso preveč košate, 



368 

vendar segajo veliko niže kolen, so pa iz domanjega belega platna. Od 
teh ]>iz pride lastno ime Bizjaki ali Bezjaki. Vrh teh biz pa nosi robido 
ali srakico iz enakega platna, dolgo skoro do kolen. V tem se loči 
Ppsničar od Šcavničarja, ki ima zel6 kratko robdčo, bi rekel — do pasa. 
Potlej ima okoli života širok, rude(5 pojas, da mu predolga robiča ne 
plahta in ga pri delu ne moti. Nad robdčo pa nosi po zimi, ali tudi 
ob nedeljah T\\de6 telovnik ali kamižolo, zel6 kratko, da se pojas lepše 
vidi. Kar pa Pesničarja še posebno razloči, je njegov modri plašč i« 
sukna, kteri mu je po letu in po zimi, razun pri vročem delu, na truplu, 
ker drugega jopiča nima. Kar je Ščavničarju črni kožuh, to je Pesni- 
čarju modri plašč. Ženske so narodno nošo že preje opustile, ter se jaz 
le nekaj spominjam, da so imele starke tudi modre jenke iz sukna, z 
rudečimi, debelimi robi in visoke škornjice z visokimi, lesenimi podpetki: 
v šiv^h so tudi rudeči, debeli, sukneni robi všiti bili. Na glavi so imele 
poprek bele peče." Novice, 1848. str. 173. 

P O h O r C i. 

O zemljepisnih razmerah Pohorja glej „Slov. Štajerja" I. snopič, 

str. 22 — 26. O Pohorcih sodi moj nekdanji učenec, gospod Franc B , 

domi v Lobnici na Pohorji, tak6-le : „Pohorci so vseskozi slovenske krvi, 
če tega tudi marsikteri prebivalec severne strani priznati noče. Med 
Pohorci in Poljanci je velik razloček. Poljanci so tanki, šibki, visoki, 
Pohorci pa bolje trsati in le redkokdaj visoke postave. Z ozironi ua 
jezik jih greben Pohorja loči na dvoje. (Na severnej strani izrekajo 
prosti o [Šuman, str. 5. 3. a] kot a; nasproti pa spreobračajo a w o; za 
zgled naj služijo tč-le besede: Ače za vado kaze posejo = Oče za vodo 
koze pasejo. Pis.). Na južnej strani se bližajo konjiškemu narečju. Čudiio 
je to, da Pohorec noče Pohorec biti. Poprašuj od izhoda do zahoda, od 
juga do severa med njimi po Pohorcih , in nikdo izmed prostih Ijudij ti 
ne bode rekel: Tu smo Pohorci! To ime se jim torej zdi zaničljivo. 
Prebivalci severne strani se imenujejo Zdplance; Pohorci so baje na 
južnej strani. (Ribničani že cel6 nočejo Pohorci biti, kar sem sam zvedel, 
ko sem jim ponujal to ime. Pis.). Na severnej strani lahko spravljajo 
deske do Drave in železnice, in so tudi bolj imoviti. Kdor je količkaj 
kmet, ima 100 do 500 plugov zemlje. Loden ali raščevina zdi se jim 
že preveč ^riprosta roba. Pohorci so tihi in resnobni." 

Pohorci so svoje dni nosili in nekteri še nosijo sedaj suknje, po- 
dobne francoskim frakom, — samo rep bi francoskemu fraku nekaj pri- 
sekati moral. Juri Vodovnik, pohorski pevec, poroča nam o svojih 
razmerah tak6-le: 



369 



1. 

,Hoj ljubi rajni oče 
80 bili cimperman, 
So stavili hiSe, kode, 
Skomarskim farmanam, 

2. 



3. 

So ki-atke blače 'ineli, 
Kmetifik pa jopič dolg ; 
Ponižno so živeli 
Od svojih mladih nog. 

4. • 



Tud marofe in žage res, 
Popravljali so mline vmes, 
So b*li sodar in pa kol&r, 
Po vrhi še coklar. 



Sedem 'no osemdeset let, 
Živeli so na svet*; 
Po tem so v dolgo večnost šli, 
Kak* bomo tudi mi." 

Novice 1854, str. 304. 

Gospod dr. Pavel T u r n e r objavil je v Novicah 1. 1867. dolg članek : 
^Angleško ovčarstvo v primeri s pohorskim". Posebno na str. 109. go- 
vori o tem, kako pasejo in gojijo naši Pohorci svoje ovce — namreč slabo. 

Še nekaj o obuvalih Pohorcev, o coklah, o kterih nam ravno tisti 
pohorski pesnik Juri Vodovnik poje. V sledečem izostane kitica 9 — 14. 



1. 

Blagor teb' Skom&rska fara, 
Tam je še navada stara; * 
Tista ves je Cokelpurk, 
Taj nikdar ne pride Turk. 

2. 

Tud Francozov se ni bati, 
Jer bi cokle v nja metati, 
In Če prišel tje bi Rus, 
GviŠno ni coklarjem kos. 

3. 

Tam je dosti piutemianov, 
TiŠlarjev in cimpermanov; 
Vsaki farman je kolar, 
Vsaki pargar je coklar. 

4. 

Javor tam za cokle rasti, 
Pa ga znajo tudi krasti; 
Vitre *ma maceslove, 
Vorbanke pa črešnjove. 

5. 

'Majo pa za pudkovale, 
Stare klinje no kresale: 
Ogenj jim spud nog leti, 
Jim ga kresat treba ni. 



6. 

Tudi v farof v coklah grejo. 
Se že zunaj napovejo; 
S coklami sklopočejo, 
Gor po pragu tolčejo. 

7. 

Fajmošter pa dobro vejo. 
Da zamerit jim ne smejo, 
Da je cokelpurgar „fajn**. 
Jim ni treba rečt* „herajn". 

8. 

Če se mu en fantek vleže, 
Mu že cokle gor priveze, 
Ga zažene ovce past. 
Kak bo moglo sirota rast? 

15. 

Zdaj pa eden druga vpraAa: 
Kak' je pa tam šega vaša? 
Po čem pa so cokle še V 
Bratje, le poslušajte! 

16. 

Veči del so po desetki, 
Bolj te male pa po petki; 
Kter pa Če prav veFke met*, 
JM[qra ie štir' groše štet. 



370 

17. 18. 

Pesem je Tomažič zložil, Zložena je b*la od Jurja 

Zraven je Še to priložil: Den petnajsti mesca julja, 

Kteri bo to pesem bral, Osem sto se piše let, 

Na ves glas se bo smejal. Osem ino trideset. 

O noiah iitiijerskih slorensklh Podrarljanor posebej. 

Znamenit je v tej zadevi, za prejšnjo doho namreč, veliki oltar crkve 
Matere božje na Crnej gori pri Ptuji. (Vkev je bila v krasnem gotiškeni 
slogu sezidana menda leta 1424. Veliki oltar je bil postavljen leta ir>60. 
Crkev je vsa iz rezanega kamenja; kamenit je tudi veliki oltar, ki nam 
kaže Mater božjo kot nase pribežališče. Pod njenim plašeem, ki je na 
široko razgrnen, je zbrana velika množioa Ijudij, zastopnikov vseh stanov, 
moških in ženskih. Kamenite, lepe podobe nam torej pač predstavljajo 
naše štajerske Slovence ter nam kažejo, kako so se nosili v 17. veku. 
Glej Orožen Das Bisthum und die Dioezese Lavant I. del, str. 492 — 497. 

Ko je Ulrieh Lichtenstein kot kraljica Venera leta 1227. potoval 
tudi skozi Štajersko, boril se je pri Kindbergu z Otonom z Buhove, 
oblečenim, kakor so se takrat (štajerske) Slovenke nosile. Opravo te 
Slovenke opisuje Lichtenstein tako: Dve dolgi kiti ste jej viseli doli 
črez sedlo in na sebi je imela godeže, kar je obleka slovenskih žen ; vrh 
tega je imela Slovenka tudi šapel, jako drag in bogat. Glej J. Majciger 
v Kresu 1882, str. 331. 

Dav. Trstenjak je v „Vestniku" I. od str. 61. naprej razložil 
imena mnogih slovanskih oblačil. Izmed slovenskih razlaga tA-le imona: 
gaban, gunja, bregeše, janjka, burnos, peča, srakica, rakno pa jopa. 

O noši Slovencev na Ogerskem, ki so v vsakem oziru našim pa- 
nonskim Slovencem najbližji, glej „Slov. Glasnik" 1863, str. 114. 

O noši Ščavničarjev, Lotmeržanov, Podravcev, Haložanov in Posni- 
čarjev je kratko poročal Franc Hrašovec v Novicah 1. 1852. na str. 
259. v dopisu iz Ormoža. V crkvi Marijinej v Jeruzalemu, sredi lot- 
merških goric, obhajali so 25. in 26. julija 1. 1852., dvestoletnico po- 
zidanja tega hrama božjega. Iz 10 bližnjih župnij je prišlo tja v slo- 
vesnih sprevodih kakih 12.000 Slovencev ; med njimi je imel g. Hrašovec 
priložnost ogledati si narodno opravo, pa tudi opazovati obnašanja zbranih 
rojakov svojih. Zbrani možje so bili koj vsi visoke postave. Prebivalci 
Murskega polja so imeli svetle čižme, tanke, bele, široke breguše, kratko 
robačo, lep pisan prslik in sukneno jopo črez ramo ; za visokim klo])ukoni 
so imeli šopek cvetlic; stareji možje iz teh krajev so prišli v kožuhih. 
Podravci, Haložani in Pesničarji, tudi visoke postave pa suhega obraza, 
imeli so daljše breguše in tudi daljše robače in črez nje pas, pa rudeče 



371 

in modre prslike. Nekteri nosijo tudi v poletnem časa moder meten 
(plašč). Bolje postarni so nosili dolge bele kožuhe, pa ruder*e, premaste 
kanjere ali torbe. Dekleta nosijo večjidel čižme, nektera tudi vezilne 
solne in kratke, bele rokavce ; okoli vrata in črez prsi imajo svilen robec, 
na glavi pa belo pečo. Janjka je pisana, predprt iz tibela. Nektera de- 
kleta se nosijo poletčeno, to je imajo samo platneno obleko. V rokah 
nosijo robec, molitvene knjižice in pa -^ pogačo.' 

^Otročjo obleko iz pisane tkaeine imenujejo v Žetalah pri Kogatci 
kantuš, kantušek, ktero ime je tudi pri Poljakih in Rusih znano." Henrik 
Rešek v Novicah 1. 1857., str. 250. 

Slovenski pisatelj Juri Ajlec. ki je umrl leta 1857. kot župnik 
pri Mariji Snežnici, izdelal je več slik, ki nam kažejo narodno nošo. Tako 
poročajo Novice 1857, str. 415. 

V Vrazovej zapuščini je opis (beseda je nemška) slovenske narodne 
noše. V tem opisu se neimenoTani pisatelj (Ajlec?) pozivlje na slike, 
kterih pa v rokopisu nisem našel. Tako je poročal rajni g. Ferdo Ko- 
če var y Slov. Gospodarji 1. 1868. na str. 90. (Sedaj tudi onega nemškega 
spisa ni več vmes. Pis.) 

Naj še sledi nekoliko posnetkov iz uarodnih pesnij staj. Slovencev. 
V narodnej: „Ode vanje ljubice" našteva se ti-le obleka dekleta iz 
Murskega polja: štunfice, šolnjice, robčeci, furtošec, rokavce, pečica, 
janjčica. V drugej se pov6: 

),Moja ljuba je z Gradca doma, 
Podložene čizmece ma". 

Druga: „Moj prstan je zlati, 
Ma rdeče oko, 
V njem pa je pisano 
Moje ljube telo". 

Druga : 



Ma tenke rokavce 
No bele roke, 



Ma guzano janjko- 
No drobne noge; 
Oh Smencauo deklo 
Kaj ne mara za me'^ 

Druga: „To je mijolka krira, 

Kaj nemam novih čižmov 



Kaj nemam nove peče, 
Kaj suknjo sem zapila'^ 



372 

Druga: „ 

Na poteč se gladi. 

Pred špeglom stoji, 

Tri pai-te si veže, 

Ta kmetička 'či; 

Si žnor navezuje, 

Da tak se njoj zdi. 

Si robec perSpiči, 

Se okoli vrti. 

Tanhozar k njoj hodi, 

Njo milo gledi. 

Ma janjkona rudo . . ." 

V devetej deželi so našli „Mojga brata lubo**, ktera se tako opisuje: 

„Kaj na glavi, kaj na glavi? 

Pantelni plehtajo — hm, hm, ja, ja, 

Pantelni plehtajo. 

Kaj na nedrah, kaj oia nedrah ? 

Iglice žvinglajo, hm . . . 

Kaj na rokah, kaj na rokah? 

Prstani svetlijo, hm . . . 
; Kaj na nogah, kaj na nogah? 

' Šolnjiči leščijo, hm . . . 

Kaj na hrbti, kaj na hrbti? 
; Suknjiča šomoče, hm . . . 

Kaj na Sinjaku, kaj na iinjaku? 
[ Grole joj klepečejo, hm . 

H 

I Druga: „Na Črevli podkovo, 



u 



Na enem pa ne''. 

Druga: „Lajbelč mam lep rudeč, 

V mlako moram ž njim leč''. 

Druga: „Matjašek je prosia za robače, 
Za tenke 'no bele robače". 

Druga: „Kak hitro Jožek to začuje. 
On od straha zabledl; 
Lepo belo se opravi, 
No odide k Miciki". 

Druga: „ysem trem sem kupia robčece, 
Ki vsaki druge farbe je. 
Prvoj sem kupia belega, 
Z mojega srca lublenega. 
Drugoj sem kupia rdečega, 
Z mojega srca gorečega. 
Tretjoj sem kupia plavega, 
Z mojega srca pravega". 

Druga: „Štunfe ma Strikane, 
Šolnje rdeče^ 



373 

Janjčico pisano, 
Svilnati fiirtoh". 

Druga: „Jaz še eno suknjo mam, 
Gospod za njo ne ?e". 

Druga: Zeba je snefaa: 

Lep rdeč nadrinjak *ma, 
Ki se joj lepo na?da — 
Hopsasa!" 

Druga: ,^e hodi, ne hodi, IjubČek moj, 
Roba4^e ti sešiti dam^^ 

Zopet v dnigej narodnej se imenuje td-le moška obleka: Kožih, 
čizme, lajbelč in klobufiec. 

In zopet druga: „Nega lepših pajbarov 

Kak PavloTski Rec. 
Nosi kukmasto kapo 
No breguše brez buČ". 

Slednjič še ta: „Nega lepše gospodske 

Kak Leselnov grof; 
V žepi uro ma zlato 
Na hlačah pa knof. 
Še siyi ma mantel, 
Zarobljen klobuk, 
Premani pruslik. 
No zlatov žep povn'^ 

Naše narodne noše izgubljajo se nam vedno hitreje, in skoro ne 
bo menda več sledd o njih. Naj bi nam le z njimi ne izginola tudi 
priprostost, naša narodnost in stara slovenska poštenost!! 



Jamikova zapuščina. 

Priobčuje J. Scheinigg. 

m 

IV. 

3. Zgodaj je Jarnik začel nabirati slovarniško tvarino. Prva vest 
o tem dohaja nam iz I. 1811., ko je bil prišel za stolnega kaplana v 
Celovec. Pozvali so ga iz Ljubljane, naj nabira po Koroškem za Vodnikov 
slovar.' Odgovoril je, da Celovec ni kraj, kjer bi mogel uspešno delovati 
za slovenski slovar, ker „v lycejalnej knjižnici ni nobene slovanske knjige!" 
Vendar se poprime dela in pošlje precejšnjo zlnrko koroških, vzlasti pa 
zilskih b^sed, pri čemer mu je pomagal Schneider, kaplan v Žabnicah. 
lu zopet piše dne 3. aprila I. 1815. ljubljanskemu prijatelju P.(oklukarju 



874 

Jožefu?): „Hatte inich meine jetzige Lage nwht aiis aller Beruhrung 
mit besser sprechenden Slovenen gebracht, so ware ich aiich im Stande, 
meiue Forschungeu fortzusetzen, wa8 aber in der Stadt, wie Sie es wohl 
seibst wissen , iiicht so leicht geschehen kann". — L. 1822. izdal je 
knjižico „KIeiuo Sammlung solcher altslav. W<^rter, welche ira heuligen 
wind. Dialecte noch krSftig fortleben". Prav ob istem ^asu dogotovil 
je slovar, ki je bil nekako podoben poznejj5emu „Etymologiku". Ker se 
mu je pa zdel nedostaten, zavrgel je vse delo in se lotil uovega, ki ga 
je osnoval po načrtu Dobrovskega; 1. 1832. prišel je Etymologikoii 
na svetlo. 

Takoj za tem začne sestavljati nemško-slovenski slovar. 
Večki-at ga omenjajo istodobni pisatelji in časniki ; na pr. Šafafik v knjigi 
'„Gesch. der sudslav. Lit. I." na str. 46 in 70; isti pisatelj v sestavku 
„Pršhled neyuowegšj literatury illyrskych SloweH<3flw", ki ga bere§ v 
sedmem letniku (1833) časopisa „česk6ho Museum" na str. 168 in sL: 
in praškega časnika „Ost und West" letnik 1838. na str. 345 v članku 
Illyrische Literatur*^, kterega je na nemški jezik preložil E. A. Jonak ix 
drugega zvezka časopisa češkega museja (1. 1838), poroča, da je Jamik 
rokopisno dokončal slovar in da ga še dopoluuje z uekterimi doneski, ki so 
sicer manje obsežni, a tembolj važnL Kakor je v obče znano, dotiskanih 
je bilo že nekaj pol, nap6sled pa se je ustavilo tiskanje zaradi prevelikih 
stroškov. 

Rokopis se je, kakor poročajo viri, raznesel in pogubil. Tej vesti 
moramo odločno oporekati. Zakaj dvomiti oi, da ga je A. J a n e ž i č za 
nemško-slovenski del svojega ^ročnega slovarja" izišlega 1. 1860. porabil. 
Y ostalini, kolikor je je še dandanes, nisem našel nobeue pole priprav- 
ljene za tiskarno. Vse je še neizgotovljeno ; mnogokrat manjkajo nemškim 
besedam odgovarjajoči slovenski izrazi. Rokopisni Etymologikon hrani 
tudi 37 listov slovarja od „antragen" do „befugeu". Razven teh pa leži 
pri celovških ostankih 26 pol od „Bilchmaus" do „Eyweiss". Pa že s 
temi nedovršenimi listi i& se dokazati, da je porabljal Janežič svojega 
prednika. 

Oglejmo si nekaj primerov; prve tri besede črke E ima Janežič 
iste z Jarnikom : E b b e f. (Jar.) padanje, odstopovanje morja, recessus 
maris, El)1)e u. Fluth, odtok ino pertok morja; (Jan.) odtok, odtžk, odstop 
ali padanje morja, Eb)>e u. Fluth, odtok in pritok; eben (Jar.) 1) adj. 
raven, plan, gladek, aequus, planus, eben machen ravnati, poravnati, 
adv. ravno, pravo, aeque, 2) prav, dobro, 3) mit Neben- und Bindeivorterii, 
eben jetzt, ravjio zdaj; eben damals, ravno tedaj; eben so, ravno tako: 
mit Fiirw6rtern, eben dich, lih tebe; ebenderselbe, lih tisti, tisti-le; mit 
Zeitwčrtern, das ist eben, was ich sage, to ti povem; das wusste ich 
eben nieht, to zlasti nžsem vedel ; (Jan.) raven, plan, gladek, — maehen. 



875 

zravniti; — adv. ravno, ravDO kar, ravno zdaj; (knapp) pi?lo; Eben- 
1) a u m (Jar.) drfvo ebenovo, ?erni dob, ebenus ; (Jan.) ebenovo drt^vo, 
(Vnii hrast. 

Že navedene prilike kažejo jasno razmerje med obema slovarjema 
in veliki napredek, kojega je n(^inil Janežič. Krajital je povsem Jarnika. 
Odpravil je prvič vse latinske istomembnice, skrčil je kolikor toliko fraze ; 
izpahnol je germanisme, ki jih ima Jarnik Se obilo, ter je nadomestil z 
lepimi, izvirno slovenskimi izrazi ; na pr. za Buchsbaum ima Jarnik pušpan, 
Jan. zelenika, zelenica, zelenec. V Janežičevem besednjaku je izpuščenih 
mnogo nemških besed , ki so ali manj navadne ali cel6 nepotrebne ; 
na pr. ebendi-^htig, Ebentischler, Eckband, Eckkachel in dr. Izraze po 
Jarnika samem okorno skovane pa je zamenil Janežič s pravilno iz- 
peljanimi, kakor: Buchsenmacher (Jar.) kovač na pukše, (Jan.) puškar; 
Bfiohsenspanner (Jar.) puškopnej, (Jan.) puškovnik; Speisesaal (Jar.) 
večerjemesto , (Jan.) jedilnica; Pass))inder (Jar.) sodevez, (Jan.) sodar, 
puc'elar, bečvar; Buchhandler (Jar.) bukvoprod, bukvar, (Jan.) knjigo- 
tržec, knjigar. Seveda je dodal Janežič tudi iz koroških narečij vzlasti 
iz rožanskega, kar je prezrlo bistro ok6 in uho Jaruikovo. Koroški Slo- 
\>nci imajo torej svoja narečja po G u t s m a n n u , ki je zapisal j u n s k i 
govor, po Ziljanu Jarniku in po fiožanu Janežiči v slovarniškem 
osiru popolnoma preiskana in izpisana. Nastopnikom njihovim na tem 
polji ne ostaja drugega nego poberkovanje. 

Obseg Jarnikovega slovarja moremo si vsaj površno predočiti, ker 
znamo, da ste črki B in E imeli Go pol. Kazv^n lastnih zbirk bil je 
porabil svoje prednike Pohlina, Gutsmanna, Dajnka, Metelka, 
Murka, svoj Etymologikon in* razne doneske, ki jih je dobival v obilnem 
številu. Da ga je podpiral Slomšek, priča so nam odlomki, napisani 
po njem na petih polah. 

4. Mimo ravnokar omenjenega dela sestavljal je Jarnik prav v istih 
letih „ne m ško-slo vensko- latinski" slovar, kakoršen bi imel biti 
veliki Vodnikov. O njem poroča Šafafik op. cit. na str. 70., da mu je 
Ml Metelko poslal Vodnikov slovar. Isto poročilo bereš tudi vMarnovega 
Jezičnika IX. letniku na str. 30. : „Pošlje mu neki Metelko tudi rokopis 
Vodnikov". — K eelovškej zapuščini pripadajo na 200 posamnih listih 
zapisani doneski, ki jih je nabral Fr. Bile, župnik v Harijah, ter jih 
poslal svojemu prijatelju Vodniku. Iz tega se d& sklepati, da je imel 
Jarnik vse Vodnikovo gradivo v rokah. Slovar je vrnol, Bilčevi doneski 
pa so ostali v Blatogradu, od koder so prišli v Celovec v knjižnico zgod. 
društva. Jarnik je izpisal prvo polovico do 12. sept. 1835., drugo sto- 
tino pa do 1. feb. 1836. 

Odlomki tega slovarja so jako pičli; pola 2G7. in 268. od „fthig" do 
,,fal8ch"; pole 270—278. od „Fanatiker" do Feldsoldat"; 281. in 282. 



376 

od „fest" do „Peuerfiinken". Torej 13 pol, iz kterih lahko razTidimo, 
koliko bi obsegal yes slovar. Primerimo tudi tukaj Jarnika z Jaaežičem: 
fahig (Jar.) vufieu, vumen, goden, ročeu, perkladen, darovan, obdarovan. 
(Jan.) sposoben, zmožen, kader, prikladen, umen, učljiv; fahl (Jar.) 
bledosiv, žoltikljat, plavanjast, belčik, plavt^Jk, (Jan.) žoltikljat, bel, žoltkast, 
plavanjklat, vel; Pahne (Jar.) zastava, baudera, bandero, (Jan.) zastava, 
bandera, bandero ; f e u c h t (Jar.) vlažen, mokroten, moker, močern, (Jau.) 
vlažen, moker, mokroten, močern; Feuehtigkeit (Jar.) vlaga, vlažnost, 
moča, mokrota, mokrotnost, raočava, mokrina, (Jan.) vlaga, mokrina, 
vlažnost, mokrota, mokrotnost, moča, močava, mok, močirnost; Peuer- 
I) r a n d (Jar.) glavnja, ogorik, vngorik, žark, (Jan.) glavnja, ogorek, iigorek, 
žark. — Mislim, da jih je dosta v dokaz, da se je Janežič oziral tudi na 
nem^ko-sloveusko-latinski slovar Jarnikov. 

5. Pa še tretji slovar izdeloval je neutnidni pisatelj naš. Pri ce- 
lovških ostankih leži osem četvork (quaternio) in sicer III. VIII. — XIV. 
obširnega nemško-slovenskega slovarja, pisanega z metel^ico. 
Ako se ozimmo na obseg, prekosil bi ))il ta rečnik gotovo obadva gore 
omenjena; kajti na 103. strani v XIV. četvorki pristavil je Jarnik sam 
besedi „Antrag" število 1590! 

Jarnik ni bil nasprotnik metelčici, kakor se sploh misli. Navedeni 
odlomki in še drnge priče, ki je bomo pozneje objavili, kažejo jasno, da 
se je on prav razveselil novega pravopisa ter si ga hitro privadil. Da 
je izdal Etymologikon v starem pravopisu, pouzročil je bil drug slučaj ! — 



Prešernova ^^arjavčla devičica^ 

Spisal dr. /. Sket 

Jjeta 18G(>. sta izdala rajnki J. Jurčič in g. J. Stritar „Pesmi 
Pranceta Preširna". V tei knjigi nahajaš na str. 221. prvič natisneuo 
pesen: y,Zarjavš]a devica", ki obsega sedem kitic, vsaka po štiri vrstice. 
Pravi pom6n cele pesni je čitatelju temen, ako ne v6 njene zgodovine. 
V pojasnilo naj služijo sledeče besede. 

V Celovci živi v pokoji dr. Jakob Traven (Tmun), prej advokat 
v Mariboru, kamer se je bil iz Celja preselil. Ta mož je rojen 1. 1802. 
v Ljubljani v onem mestnem oddelku, kteremu so rekali „Za zidom "". 
Šolal se je v svojem rojstnem mestu in bil e d e n razred pred Prešernom, 
našim znanim pesnikom. Ali pozneje ko je „logiko" dovršivši eno leto 
s šolo prenehal, postal je Prešernov sošolec in njegov iskreni prijatelj. 



377 

To prijateljstvo družilo je oM kolega tudi na Dunaji v pravoslovji, in v 
tretjem letu pravoslovnih študij sedel je J. Traveu pri predavanjih zraven 
Prešerna. 

Starček dr. Traven pripoveduje z velikim veseljem, kako sta ali 
sama ali ^e z drugimi „Kranjci^ dunajsko okolico obiskavala. Skoro vsak 
(lau sta se Prešeren in Traven shajala, in naS France ga je že tedaj 
pray rad ^srkal'*. 

Nekega dne 1. 1826. — bila sta obadva s Scheichenstuhlom in 
Pillerjeni vred pravoslovca v tretjem letu — pride J. Traven v šolsko 
dvorano, nap6v neke češke pesni poj6č. 

Vsi ga radovedni vpraSajo. od kod ima tak mieen nap^v, in on jim 
povž, da so ga pele prejšnji veeer v nekej gostilni na plunko igraj6č 
feske ^harfenistke". 

^Ker se mi pa je napčv češke pesni jako dopadal." nadaljuje mi 
radostno dr. Traven, „rekel sem Prešernu: „„Veš kaj, France, nap6v je 
lep, le pesni ne znam, ktero so pele; a tudi bi se mi češki tekst ne 
dopadal zel6, če bi ga ravno znal, rajši bi imel ^kranjsko pesen" 
na ta napžv. Napravi, Ti France, pesen, ki bi se temu nap6vu pri- 
legala."" Vedeli smo namreč vsi kranjski pravoslovei, da je že bilo 
tedaj v Prešernu nekaj pesnika, kajti večkrat je že })il kakšno kratko 
pesmico zložil, a na gymnasiji v Ljubljani pa še nismo nič znali o nje- 
govih poetiških zmožnostih. 

In drugi dan mi že prinese v kolegije pesen z naslovom: „Pro- 
phetischer Trost fur den Traun im Jahre 1825". Tako je 
l»iIo namreč s prva pesni ime; pozneje smo jo imenovali „Zarjovena 
dvičica" ter jo dostikrat skupaj peli. 

Cela stvar pa je tdka-le : Jaz sem bil na Dunaji znan z neko obiteljo 
in sem čestokrat tja zahajal; bili ste namreč tam dv^ lepi, mladi go- 
spici. Ena se mi je kaj dopadala, ali njeno srce ostalo je proti meni mrzlo, 
kamenito. To so sev6da zvedeli tudi moji kolegi in med njimi v prvej 
vrsti Prešeren. In glejte ga šaljivca, ravno o tem je zapel v tej pesni! 

Pogodil pa je Prešeren tudi resnico, kajti jaz sem se pozneje z drugo 
oženil, — in pri teh besedah pokaže na svojo črez sedemdej?et let staro 
soprogo, — a ona prevzetnica ostala je „zarjovena dvičica". Ko sem v 
poznejših letih k svojim sinovom dijakom na Dunaj dohajal, obiskal sem 
s prva vsakokrat tudi ono znano obitelj, a pozneje sem i to opustil, 
ker mi je ^zarjovena dvičica" kazala veliko nezadovoljnost. Zdaj pa ne 
v^m, ali še živi ali ne." 

Dr. Traven Se v6 marsikaj pripovedovati o svojem kolegu Prešernu, 
najbolj kako se je bilo tu in tam njegovo srce vnelo, vzlasti pa poudarja 
njegovo nagnenost do „Kristofove Rezike" v Židovskej ulici v 
Ljubljani. Sicer pa pravi, da je bil Prešeren neokreten (linkisch) že kot 

26 



378 

dijak in tudi pozneje kot jurist, kakor se to dostikrat pri velikih duhovih 
nahaja, in to je tudi nekaj uzroka, zakaj je tako pozno odvetnik postal. 

Kokopis omenjene pesni hranil je dr. Traven dolgo časa. Pred 
kakimi 15 leti ga je dal g. dr. Srnecu, odvetniku v Mariboru, ko ga 
je ta vprašal, ali ima kaj PreSdrnovih pesnij shranjenih. Prepisa pa 
nima zdaj nobenega, pač pa še zna SOletni starček vso pesen in nap^v 
na pamet, čemur se moramo res čuditi! 

Ko je prišel pred nekterimi meseci sivolasi mož h gosp. kiparju 
Fr. Ozbiču, iskrenemu rodoljubu v Celovci, začel mu je takoj to pesni 
peti, ko ga ta vpraša, ali zna kaj Prešernovih. S prva je le vedel 
pet kitic na pamet, ali črez noč so mu še ostale tri prišle na misel. 

Napev, kterega čitateljem podajemo, uredil je za glasovir gosp. 
Fr. Ozbič, pesen pa, ki tu sledi, je iz ust istega sošolca Prešernovega, 
kteremu jo je bil naš pespik sam podaril. ^Zarjavšla devfčica" je go- 
tovo najstarejša pesen Prešernova, kterej v^mo leto njenega povstauka 
in znamo, pri kakej priložnosti se je rodila. Na njej se kažejo v o})ilnei 
meri prve poskušnje našega pevca mojstra. 

Ko sem dr. Travnu povedal, da je že ta pesen v Jurčič-Stritarjevej 
izdaji tiskana, začudi se mož; zakaj mislil je, da še ni nikjer znana. On 
meni, da jo je g. dr. Srnec izdateljema Prešernovih pesnij izročil, kar lii 
se z leti lahko strinjalo. In ko sem mu naznanil, da manjka v izdaji 
šesta kitica, kjer se o „Jakeci" govori, pristavi mi, da je bil on gosp. 
dr. Srnecu sam naročil, naj se ta kitica izpusti, ako bi se pesen kje objavila. 

To je torej zgodovina pesni, ki nam veljd v sledečej obliki kot 
original, in tii napžv, na kterega je Prešeren zložil pesen : 

Zarjovena dvldlca. 

1. 4. 

V tridesetmu dvičica Zjalast tiček prileti 

Reva še saiuičica In na limanc^ obvisi 

Je prebridko stokala Fantič ga ne gre lovit 

Milo, milo jokala. Bo]j.ši misli lov dobit. 

2. _ 5. 

Oj me, oj me, božiča Se počas otrebi tič 

Sem cvetla ko rožica Pi-azen gre domu fantič 

£n'mu bla sem mileja Gre z objokanim* očmi 

Ko diSeča lilija. Vjel da lep'ga tiča ni. 

3. 6. 
Mu srce se vnelo je, Lohko bla obrzdala 
Mi zvesto gorelo je, Lohko bla obdržala 
Me prevzetnost zapelja Jest neumna Slapica 
Nisem rekla ne al' ja. Iz „Za zidam^^ Jakica. ^ 



' Ozko ulico v Ljubljani, kjer je bil Traven rojen in izrejeu, imenovali so .,Z;i 
zidam'^, zatorej „Za zidam Jakec^^ 



379 



7. 

Čakala sem goršega 
Čakala sem boJ^Sega, 
Dokler me pozabil je, 
Se dnigod pobabil je. 




Lahko gibajoče. 




8. 

Tekli so mladosti dni 
Blo nobeifga p6-me ni 
Stara sem samičica 
Zaijovena dvičica. 

Uredil Fran Ozbič. 






v tri-de-setmudvi-6i - ca Reva še sa- mi-Ci - ca Je prebrid-ko 







& 




markato. 




sto - ka - la 



Mi - lo mi - lo jo - ka - la. Medigra, 





Da Capo al Fine, 



26* 



380 



Gesla Habsburških cesarjev. 

Zla 6001etnico naše vladarske hiše zbral je nekdo njihova gesla, 
koje svojim rojakom s slovensko prestavo podam, ker so ti jedernati izreki 
ob tej priliki še zanimivejši: 

Rudolf I. si je že kot grof izbral rek: „Festina lente" (pa.^^i 
se zmerno), kot cesar pa ga zamenil za poslovico: „Melius bene 
imperare, quam imperium ampliare^ (bolje dobro vlaJati, 
kakor vladarstvo širiti). Odločni sin njegov Albert I. je t-o. lastnost 
kazal tudi v svojem glasilu : „Fugam victoria nescit" (bega zmaga 
ne pozna). Vernost in udanost v svojo tožuo osodo nam kaže geslo ne- 
srečnega Friderika III. rek66: „Beata morte nihil beatius (nič 
srečnejšega od srečne smrti). Z Albertom II. začenja se nepretrgano 
čislo rimsko-nemških cesarjev Habsburžanov, in on kaže pomenljivo na 
prijateljstvo: „Amicusoptimavitae posessio" (prijatelj najboljša 
last življenja). Friderik IV., ki je med vsemi najdalje carjeval, namreč 
višje od pol stoletja, zaznamoval je vse, kar je storil, s črkami „A. E. 
I. O. U.". Te črke so začeli cel6 v njegovej dobi prerazlično razlagati, 
da v resnici zdaj nihče več njihovega pravega pomena ne v6. Nepoznani 
nabiralec je tu podal izrek: „Amor Electis, Injustis Ordinat 
Ultor" (Ljubav vlada izvoljenim, maščevanje krivičnim), ki pa tudi ni 
zanesljivo pristno razlaganje, ampak najbrže le varianta, ktero je ukazal 
cesar sam na nekej dragocenej omari tak6-le izpisati; „En! Amor Electis, 
Injustis Ordinat Ultor, sic Fridericus ego rex mea jura rego", ker mu je 
neki šaljivec tak6-le črke nemški izpolnil: „Aller Erst Ist Oesterreich 
Verdorben'' (najprej je Avstrija pogubljena). Da so tem črkam rasne 
pomene dajali, ve vsakdo, malokomur pa utegnejo vse latinske variapte 
znane biti ; zat6 je tu ljubiteljem takih izrekov samo le v originalu podam. 
Evo jih: „Austria Erit In Orbe Ultima*'. — „Aquila Electa luste Omnia 
Vincit". — „Austria Extenditur In Orbem Universum." — „Ars Est 
Ignavis Odiosa Viris". — „Austria Et Imperim Optime Unita". — ;,Aula 
Exeat Integre Optans Vivere". — „Austria Est Imperii Oculus Venustus". 
— „Austriae Est Imperare Orbi Universo". — Tu še naj dodam fi*an- 
coski rek, kije še manje poznan: „Autriche, Empire Invicible, Ordonatrice 
Universelle", ki blizu to pomeni, kar zadnji latinski, ali nemški: „Aller 
Erdreich Ist Oesterreich Unterthan" (Avstriji je prisojeno vladarstvo sveti). 
Slednjič poznani: „Aller Ehren Ist Oesterreich Voli". 

Maksimilijan I., hrabri vojak in predrzni lovec, pesnik in najbrže 
prvi cesar Habsburške rodovine, ki je med mnogimi jeziki tudi slovenski 
govoril, izvolil si je poslovico : „T e n e m e n s u r a m e t r e s p i c e f i n e m^ 
(drži se mere in glej na skončatek). K a r o 1 V., rimsko-nemški cesar in 



381 

kralj španski, ki ni le največ sveta v Evropi vladal, ampak skoro ves 
znani „novi svet" (Ameriko), in se je po pravici reklo, da v njegovih 
deželah nikdar solnee ne zahaja, menjaval le s svojimi gesli, kojih prvo 
se je glasilo na njegovem belem zbrušenem ščitu: „Nondum" (ne še), 
zadnje pa : „P 1 u s n 1 1 r a" (še več), in na svetinjah in penezih : „S o b r i e , 
iuste et pie" (trezno, pravično in pol»ožno). Ferdinand L, ki je 
pridobil eesko in magjarsko kraljestvo, izvolil si je izrek: „Fiat i li- 
st i t i a , p e r e a t m u n d u s" (izidi se pravica, makar propade svet). 
Dnigovereem (protestantom) prizanesljivi Maksimilijan II. imel je 
geslo : „De usprovidebit" (Bog čuje). Učenjak in vladar Rudolf II. 
imel je poslovico: „Fulget Caesaris astrum" (Blešči se cesarjeva 
zvezda), njegov brat in naslednik Matija, ki je doživel začetek nesrečne 
tridesetletne vojne, pa : „Amat victoria c ura in" (zmaga ljubi skrb). 
Ferdinand II., ki se je vse žive dni boril za vero katoliško, izvolil si 
je glasilo: „Legitmecertantibus" (s postavno se borečimi). Njegov 
sin Ferdinand III. z geslom: „Pietate et i u s t i t i a" (s pobožnostjo 
in pravico) dokončal je še le 301etno vojno. Leopold I., ki je doživel 
pred 200 leti (1683) veličastno zmago nad Turki pred Dunajem vzlasti 
s pomočjo poljskega kralja Sobieskega, imel je geslo: ^Consilio 
et industria" (s sovetom in trudom), Jožefi, pa: „Amore et ti- 
more" (z ljubeznijo in strahom). Karol VI. kot zadnji moški Habs- 
buržan izvolil si je poslovico: „Constantia et fortitudine" (s sta- 
novitnostjo in hrabrostjo). Njegova slavna hči, velika cesarica Marija 
Terezija, začetnica sedanjih Habsburg-Lothringov ima na svojih pe- 
nezih izrek: „Iustitia et elementi a" (s pravico in milostjo), njen 
mož, rimsko-nemški cesar Franc I. pa: „Pro De o et imperio" (za 
Boga in državo). Njun sin Jožef II. izvolil si je geslo: „V i rtu te 
e X e m p 1 o" (s krepostjo zgledom) in njegov brat ter naslednik L e o p o 1 d II. : 
„Opes regum corda subditorum" (bogastvo kraljevsko so srca 
podložnikov). Franc II. kot zadnji nemški cesar: „Lege et fide" (z 
zakonom in vernostjo) ; ko pa je radovoljno odložil rimsko-nemško krono 
in se prvi imenoval cesarja Avstrijskega, izvolil si je tudi kot Franc I. 
novo geslo: „Iustitia regnorum fundamentum" (pravica je 
temelj državam). Njegov sin Ferdinand I. vzel si je besede : „Recta 
tueri" (prava čuvati) za glasilo, a njegov naslednik in stričnik, naš 
sedanji cesar FrancJožefl., ima pa geslo za našo dobo jako pomenljivo : 
„Viribus unitis" (z združenimi močmi)! JDr. Fr. Simonio, 



382 



Drobnosti. 

Fizika ZA ni^e rHzrede srednjili šol. Spisal A ud rej Seneko?ič, c. kr. 
profesor v Ljubljani. V berilo je vtisnenih 200 slik. V Ljubljani. Tiskala in založila 
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1883. Velja broš. 1 gld. 80 kr. — Kakor znano 
bode se že v drugem tečaji prihodnjega izolskega leta v 3. razredu na gimnazijah .s 
slovenskim pod učnim jezikom začela tudi »fizika** slovenski podučevati. Uspešni poduk 
pa je pri tej kakor pri vsakej drugej stroki le mogoč, ako se opira na dobro knjigo. 
Tem važnejša pa je dobra knjiga tedaj, če se stroga zuanstva in povrh še v jeziku na 
tem polji neoglajenem podučujejo. Zategadel je gospod pisatelj s svojo knjigo, v kterej 
nam dobro izvedeno gi'adivo v prav razumljivem in gladkem jeziku podaje, šolskim 
potrebam jako ustregel. 

Pn metodičnem sestavljanji gradiva oziral se je g. pisatelj, kakor že to sam v 
»predgovoru" omenja, v prvej vrsti na zanimive: »Instructionen fiir den Unterricht an 
den Realschulen in Oesterreich im Ansehlusse an einen Normallehrplan. Zwcite neu 
redigierte Auflage. VVien 1881". Glede gradiva in metode obsega bistveno knjiga 
tudi vse, kar se v teh instrukcijah zahteva. Bila bi tedaj v prvej vrsti namenjena 
realkam. Ker pa zahtevajo učni načrti pri poduku v fiziki za nižje razrede srednjih 
šol in za učiteljišča v obče isto gradivo in metodo, in ker je še povrh dodan kratek 
poduk o kemiji in astronomiji, kolikor se na gimnazijah zahteva, za kemijo na učiteljiščih 
pa itak posebne knjige uporabljajo, bode ta knjiga gotovo ustrezala vsem trem zarodom. 

Primerno pa se je g. pisatelju zdelo, sem ter tja kaj dodati, oziroma izpustiti in 
izbrano gi*adivo na nekterih mestih nekoliko drugače razvrstiti. Saj se v navedenih 
instrukcijah proti koncu »občnih opazk" na str. 187. tudi še osobito poudaija, ^da je 
namreč treba v instrukciji marsikaj le iz enega stališča smatrati, kar je pri podučevanji 
iz didaktičnih ozirov daleč na razen". — Smoter fizikalnega poduka na tej stopnji je, 
da si pridobimo ne samo večjo ali manjšo svoto znauostij, doseči se mora pri poduku 
tudi formalna omika, to je da se sposobnost opazovanja in razsodljivosti vadi in razvija 
pri podučnem gi*adivu. V ta namen se nahaja, razven da je cela knjiga po induktirnej 
metodi izdelana, povsodi, kjer je bilo mogoče ali potreba, mnogo izvrstno izbranih, 
priličnih in včasi izvirnih vprašanj in nalog, po kterih se naj učenci vadijo, pridobljene 
občne zakone uporabljati in razsodno misliti. 

Celo učno gradivo je razdeljeno blizu tako, kakor se sploh nahaja pri sedanjih 
učnih nemških knjigah in kakor navedene instrukcije terjajo. Zategadel ne navajamo 
posameznih poglavij, temveč le glede na razvrstitev opozarjamo na nektere Tažnejšo 
izpremembe. Zdi se nam jako ugodno, da se je na pr. pri »občnih svojstvih" k po- 
duku o »teži" dostavil poduk o »težišči", in da se je „zračni tlak" v to poglavje 
vzprejel. V poglavji: »molekularne sile, njih delovanje in učinki" najdemo ^difuzijo'' 
in »kapilamost", kar se navadno v »mehaniki kapljivo tekočih teles" nahaja. Na tej 
stopnji fizikalnega poduka pa gre to gotovo le tja, kjer se o »zveznosti" in »sprijem- 
nosti" govori. Da so nekteri navadni linearni raztezni koeficijenti navedeni, moramo le 
odobravati: ravno tako, da se razpravlja po »prevajanji toplote trdnih teles" ono 
»kapljevin in plinov" in poduk o žarenji toplote, in da se pri »prekapanji" (Destillationj 
tudi o razhlapanji (Sublimation) govori. Pri „izvorih toplote** nahajamo tudi navedeno 
„životno in električno". 

V mehaniki se razpravljajo najprej osnovni pojmi o „gibanji** in o „silah*^ 
potem je „se8tavljanje in razstavljanje sil", „ravnotežje v položaji trdnih tcles*^ „ravno- 
težje na strojih", „delo sil" sploh in „delo sil na strojih". Nato se še le uvrščnje daljši 
poduk o „gibanji". Osobito moramo omeniti razpravljanje o „sposobnosti za delo gi- 



383 

bajočih so teles" (Arbeitsfahigkeit bewegter K6i;per). „Razstavljanje gibanj", na pr. 
po strmini, 5esar tu ne nabajamo, bode se v novem natisu moralo uvrstiti ; zato pa 
najdemo nekaj o „prostih oseh" in o „vi-talkah". Primerno bi bilo tudi. ko bi se t 
poglavji „optika" bilo vsaj nekoliko povedalo o „dvolomu" (Doppelbrechung), kar nam 
bodo naravoslovci, ki podučujejo v 5. gimn. i-azredu, potrdili. Da se „hišni brzojav'* 
(Haustelegrapb) razpravlja, je prav primerno. 

„Osnovni nauki iz kemije" so vseskozi smot ni primerno razpravljani; pogrei^mo 
samo od osnovnih zakonov „zakon mnogokratnikov (Multipeln) in „vrednost" (Wertig- 
keit) ,,atomov". Da so je pisatelj potnidil, iz novejših dobrih kemijskih knjig poiskati 
pi-avilnih dat in opustiti prepisovanje zastarelih, kakorSne so se iz ene v drugo (nemško) 
knjigo vrinole, je hvalevredno. Pri navedenji atomskih tež posameznih „prvin" (na- 
hajamo tudi galij) in pri zaznamenovanji kemijskih presnov posnemala se je izvrstna, 
po vis. nauč. min. za realke odobrena kemija dr. Mitteregger-ja. 

Od „OFnovnih naukov v astronomiji'* nahajamo le najpotrebnejše in kolikor je 
zu to stopnjo primerno. Marsikaj, kar bi tu sem spadalo, podučuje se že v zemljepisji. 

Podobe, kterih namen je poduk pojasnovati, so razven ene (str. 9<>) vse pravilue, 
jirav lepe in čiste. Povzete so iz knjige: ^Grundziige der Naturlehre etc. von Dr. Ign. 
G. Walleirtin", od vis. nauč. min. potrjene za poduk v nižjih mzredih srednjih Sol, iz 
Piehlerjevega založništva. Vsled tega in ker je navedena knjiga tudi „instrukcijam^^ 
primerno spisana, morala se je pri razvrstitvi gradiva, pri popisovanji in razlaganji po- 
sameznih poskusov Wallentinova dobra knjiga v obče primerno posnemati. Razločuje 
se pa ta „fizika" od one vendar v posameznih oddelkih, kakor v razpravi in razvrstitvi 
gradiva, o čemer smo že zgoraj važnejSe navedli. Razločuje se pa .še tudi ? tem, da 
so nekteri poskusi (na pr. §. 94. b.) točuejše popisani in sem ter tja stavki pravilnejše 
izvedeni. Manj važnejše slike so se izpustile, nektere drugače porabile, kakor na pr. 
slika G9., ktero nahajamo pri Wallentinu v mehaniki raztezno tekočih teles; druge so 
se popravile na pr. slika 99. in nektere so celo originalne na pr. 147. Da si mo- 
ramo slike izposojevati, je naravno; kajti za naše okoliščine se tiska le kakih tisoč 
eksemplarov, dočim imajo nemške učne knjige veliko več kupcev. Vsled tega so pa tudi 
naše knjige dražje od nemških. 

Terminologija, ktera se bode, kakor je upati, sedaj vendar enkrat ukoreninila, 
ugaja nam vseskozi, li^eleti bi bilo, da bi se odslej naprej vsi pisatelji te terminologije 
poprijeli. -» Vsaj veČina izrazov bo gotovo vsem strokovnjakom celo dopadala. Da se 
g. pisatelj ni silil nektere izraze prestavljati, je prav. Kako in zakaj bi neki „Masse" 
prestavljali? Večjidel pa nahajamo točne, pravilne in ugodne slovenske izraze, kterim 
so še pridejani obče znani termini, in to je neobhodno potreba za tako šolsko knjigo. 

Da je jezik gladek, smo že omenili. Stavki so vseskozi pravilni in kolikor 
mogoče kratki. Ne ugaja pa nam, da se geografična imena prestavljajo, kakor 
se je na pr. „Magdeburger" v „Devinski" prestavilo na str. 125. Kako se je pa neki 
vtihotapil stavek: Ta težkoča postane še večja? Dopada nam pa, da se tu in tam tudi 
historične notice nahajajo. Sem ter tja bi se še dalo kaj več primernega uvesti. 
Opominjamo samo na opazko, da ni le Franklin sam strelovoda izumil, ampak tudi 
P. D i v i š v Znojmu in ga 1. 1754. tudi prvi postavil, kar pa malokje beremo. A Če se 
že to navede kakor v Wallentinovoj knjigi na str. 197., govori se o „na Nemškem", in 
vendar ve vsakdo, kje je Znojm ali Znaim! 

Zvunanja oblika je prav prijetna. Vse je pregledno urejeno in ne da bi se veliko 
prostora potratilo, dobro razvidno. Tisek je čist in sploh pravilen, papir dober jn 
svetel. Važnejši izreki so razpostavljeno ali kMrsivno, manj važnejše opombe, naloge itd. 
drobno tiskane. Tiskovnih pogreškov skoro ni najti, malenkostij pa ne navajamo. Samo 
nektere pomote hočemo omeniti. V „predgovoru" se mora v prvem odstavku zadnja 



384 

beseda glasiti : „učiteljiS6ili", ne pa „realkah". Str. 68. v 9. vrsti od zgoraj naj se bere 
AC namesto BC, in v 20. vrsti dalje naj se bere „tein manjša^' namesto „tem večja". 
Slika 64. je tudi v originalu tako zverižena. Zadnja vrsta §. 137. naj se bere: ,,Več 
istočasnih — zglasnih — tonov tvori akord". Na str. 171. naj se v 10. vrsti od spodaj 
med besede ,,mavricii" in „nikoli'*: vrine ,,po letu pri nas'*. 

Visoko nauč. ministei'stvo je ix> vseskozi dobro fiziko kot šolsko knjigo odobrilo. 
Ona se bode kmalu priljubila naSej ueečej se mladini. In če bodo stari in mladi 
knjigo mdi prebirali in se marsikaj iz nje naučili, bode to gotovo g. pisatelju, kteremu 
imamo hvalo izreči za trudapolno delo, največje pripoznanje njegove spretnosti! 

V, Boritner. 

Narodna biblioteka. 4 snopič. Vgorskem zakotji. Povest. Spisal Anton 
Koder. Novomesto 188iJ. Natisnil in založil J. Krajec. Str. 130 v 16". Cena 15 kr. — 
Cetvrti snopič Krujčeve „Nar. biblioteke** nam donaša povest od znanega in obče 
priljubljenega naS(>ga romanopisca Antona Kodra. Dejanje, ki se nam v osemnajstih 
poglavjih pre<ločuje, viS^i se na deželi. Podajejo se nam lepe slike iz naSega kmetsket^ 
življenja. Snov povesti je sicer pri prosta, a tembolj pripravna, da se priljubi tudi nižjim 
stanovom slovenskega občinstva. Saj ima itak ta biblioteka namen, da širi v vseh krogih 
našega naroda „brez razlike stanu in starosti*' leposlovno berilo. Prepričani smo, da 
bode ta povest mnogo pripomogla, da doseže „Nar. biblioteka'^ svoj praktični smer. 
Prijateljem našega loi)oslovja pa naznanjamo, da je g. pisatelj to povest že 1. 1875. 
spisal, a zdaj jo le nekoliko popravil. Ako tedaj to pisateljevo delo z njegovimi naj- 
novejšimi primerjamo, razvidimo takoj, kakov napredek je storil v zadnjih letih naš 
delavni sotrudnik. Kakor prejšnje tri priporočamo tudi četvi*ti snopič te biblioteke 
gorko svojim čitateljem! 

Indijska fllologija. Naš indolog g. prof. K. G laser spisal je razpravo: Ueber 
t y Bana's Parvatipariuayanataka = O Banovem igrokazu: Parvatina ženitev. To delo 
^ našega rojaka vzprejela je dunajska akademija, da ga izda. Mislimo, da je to prvo 
delo, ktero je napisal Slovenec o indijskej filologiji. 

H^Ja« Drama u četiri čiua. Napisao ju Julio Rorauer. Prikazana prviput 
na hrv. zem. kazalištu u Zagrebu dne 28. ožujka 1883. Ciena 30 novč. U Zagrebu. 
Komisionalna naklada knjižare G. Griinhuta i druga. 1883. Str. 60 v 8^ Tiskano kao 
\y rukopis. — Imenovano dramo mladega hrv. dramatičarja je občinstvo z veseljem vzpre- 
jelo. Tudi kritika je to delo ocenjevala. V „Viencu" 1883, br. 15. čitamo dve oc<*ui. 
izmed kterih se prva o dramatičniji g. Rorauerji prav povoljno izraža. 

Univerzalna biblioteka. Svezak 111. Slučaj. Izvorna novela. Napisao Jenio 

Sisolski. Ciena 12 novč. Zagreb. Naklada „Urvatske knjižare'^ G. Gr&nhutjt i druga. 

\/ 1883. Str. 77 v 16**. — To delo je prvenec zdaj dobro poznatega hrvatskega pisatelja 

Jenija Sisolskega. Najpreje prišla je ta novela 1. 1879. v „Slobodi" na svetlo, a v 

sedanjej izdaji je povse predelana, kar jej nikakor ni na kvar. 

t TikeutiJ V. Makušev. Dne 14. marca umrl je Vikentij MakuŠev, vse- 
učiliški professor v Varšavi v 45. letu svoje starosti. Makušev je živel dalje časa v 
Dubrovniku ter preiskaval italske arhive oziraje se na zgodovino slovansko. Svojo 
zbirko je izdajal v „Monumenta historica Slavorum meridioualium^* (do 
zdnj v dveh delih). Svoje spise je objavljal v Varšavskih vseučiliških izvestjih in v mnogih 
dnigih listih. Makušev je bil zdogovinar in jezikoslovec ob enem. Slovanski svet je 
izgubil v njem prav čilo in plodovito moč! 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohoija v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list. 



Leto III. v CeloTei, 1. atffu&ta 1888. Štev. S. 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Anion Koder. 

(Dalje.) 

Dvajseto poglavje. 

^Siebst du mein Eiud, 
Ich halta Wort — und komme.** 

Heine. 

JNaravno je, da so luteranci, ko je bila izvita moč njihove javne 
verske aktivnosti, dajali dušek svojej strasti v sovraštvu proti onim, ki 
so jim pregnali njihove prijatelje, uničili zaščitnike, podrli svetišča in 
onemogočili verske shode. Vzbujena moč pa se ne ukroti s silo, pre- 
pričanje se ne zatre z zvunanjo zmago. Skrivaje tli in se širi kakor 
ognjenik, dokler ne najde izhoda,* skozi kteri se izlije pot^m s toliko 
večjim šumom črez ograjo videzno omejenega okrožja. 

Enako je bilo med luteranci na Slovenskem. Vzet jim je bil upliv 
do razSirjevanja krivoverstva , a strta jim ni bila skrivna moč in na- 
vdušenje, ktero 80 postavili nat6 v oseben boj s preganjalci. 

Povrh niso bili tako onemogli in tudi ne zapuščeni, kakor se je 
dozdevalo katoliškej stranki. Dobivali so namreč redno z Nemškega od 
Trubeija, Knaflja, Bokavca in drugih v prognanstvu živečih slovenskih 
somišljenikov obilo verskih knjig v domačem jeziku in tudi precejšnjo 
materijalno pomoč. Prepričani so bili, da ko se izpremeni sedanji njim 
sovražni system vladin, gibali se bodo zopet svobodnejše, kakor se je to 
godilo tudi do sedaj v času mnogih tolerantnih svetovnih in duhovskih 
glavarjev. 

Takov je bil vsaj občni krivoverski črtež in tolažilo v boljše čase. 
Posamezni zastopniki luteranstva pa so storili v tej zadevi še cel6 važen 
korak dalje. 

Preopolsel jim je bil optimizem negotove bodočnosti. Osebna strast 
in sovraštvo prisililo jih je k sklepu : ^Zboljšanje sovražne systeuie za- 

27 



\y 



386 

gotovimo si lahko sami. Čemu bi čakali srečnega slačaja, ki nam od- 
strani tega ali onega nasprotnika? Hajdimo sami na delo! Prisilili so 
nas sami v boj do noža. Mi si umijemo roke, če teče kri za našo stvar. 
Oni pa naj gledajo gori!" 

V pospeševanje te silovite ideje osnoval se je potšm kakor črez noč 
izvrševalen odbor. Ta je nabiral svoje skrivne ude, ščuval in navduševal 
strahljivco in pripravljal vse, kar se mu je dozdevalo potrebnega, da se 
kolikor mogoče hitro odstrani najbolj nevarni sovražnik luteranstvu, Ljub- 
ljanski škof Hren. 

Načelnik tega znamenitega odbora na Gorenjskem bil je naš znanec 
Kranjski kovač Gogala in njegov prvi pribočnik slavni črevljar Kri>^kar 
iz Grabna; Kamniški mestni pisar Naglic pa je bil skrivni tajnik. 

Znamenito v tem luteranskem odboru pa je bilo to, da ste se po- 
družnici v Podgorji in Kranji popolno združile v boji proti gosposki, 
akoravno ste v verskih zadevah tekmovali druga proti drugej. Ker pa 
ni bil glasoviti Gogala v Kranjskej okolici, odkar je bil prognan njegov 
zaščitnik, Brdski grajščak baron Pavel Egg, več varen pred biriči, nai>elil 
se je stalno v Mengši pri svojem prijatelji, ondotnem crkovniku Matevži 
Gepudru. Že lega tega sela ob glavnej cesti nad Ljubljano in Kamnikom 
bila mu je posebno ugodna, ker mnogo se je dalo tu zvedeti o tajnih 
namerah gosposke proti krivoverstvu. Povrh so bili Mengšanje precej 
tolerantni in v mnogem številu skrivni častitelji Lutrovi. V tem novem 
lutrovskem taboru sklepal je skrivni ^generalni štab" svoje črteže, č^kaje 
ugodnega trenotka in priložnosti, da pokaže z odločnim dejanjem, da je 
krivoverstvo le utihnolo, a ne obnemoglo. 

Bil je kmalu potčm poletni večer, nekaj tednov po binkoštih. Po 
Mengši so že bile ugasnole luči; kajti polnoči se je že bližal čas. Le v 
lesenej koči za pokopališčem poleg crkve odseval je še žarek skozi majhno 
okno, in na črvivem hišnem pragu sedel je kakih petdeset let star možak. 
Neprenehoma je zrl na cesto proti Trzinu, kakor da bi bil nekoga pri- 
čakoval. Nap6sled pa, ko se mu Je jelo pogosto zdehati, razt-egnol je 
roki v zrak, pot^m pa je vstal in švedral na končišče kocino, priklanjaje 
.se neprenehoma k tlom. Poslednjega pa ni delal iz ponižnosti ali pobožnosti, 
temveč nepovoljno je bil k temu prisiljen. Njegova desna noga bila je 
namreč za nekaj palcev kračja od leve , kar je bilo uzrok, da je precej 
hudo šepal. 

Prišedši na kocin ogel, gledal je zopet nepremakljivo nekaj časa 
pred se. In ko se je prikazala v dalji premikajoča temna pika in po- 
stajala vedno večja in večja, potisnol je štiri prste v usta in zažvižgal 
nd-nje tri pote zapored. Poslušal pa je iijed posameznim žvižganjem, 
ali mu nihče ne odgovarja v daljavi. 



387 

In ko ohstane po tretjem jiotu teuina pika v daljavi, ki ju uai*astla 
do sedaj že v precej veliko i-aviio erto, in odmeva naposled enako žviž- 
ganje od one stmni, pravi možak samemu sel»i : 

„0q je, nihče drug. Vrag ve, kje se je mudil tako dolgo. Mislil 
sem, da ga ne bode \e(\ Težko, da prinese ugodnih poro^*il." 

Izgovorivši Sepa hližajočej se podohi nasproti in pol glasno sam 
s seb6j govori. Ko se pa do kakih dvajset korakov približa pričakovani 
pridlec, zakriči mu nasproti: ^Kod kolovratiš gos ti suha, grešna tako 
dolgo? Mislil sem-že, da te Ljubljanski purgarji obirajo, ali pa so te 
za gos svetega Martina spekli za škofovo mizo in dali Hrenu v dar." 

Prišlec, suh upognen možieek, s prva hudobno namežika svojemu 
prii^-akovaleu, pot6m pa zapici svojo gorjačo predenj v tla, rek6e: 

„Ti zajcu na rep stopati misliš in ga hočeš za roge ujeti, gre.^nega' 
oglja na svojej glavi pa ne čutiš, miš erkvena !" 

Po teh ne baš prijaznih pozdravih podasta si tovariša roki, in po- 
zabivši na to nagajivost korakata skupno proti omenjenej koči za poko- 
pališčnim zidom. 

„Kaj je torej novega v Ljubljani, kaj si zvedel in opravil ?" vpraša 
resno črez nekoliko šepee. 

Prišlec pa je bil precej dobre volje ter ni hotel tako hitro opustiti 
svoje prejšnje šale in je dejal: 

„Ali še nisi čul: crkovnika škofijske crkve v I^ubljani ujeli so v 
past, kakor erkveno miš, ker je po noči Lutra častil, po dnevu pa pravim 
svetnikom muhe branil- Tri dni ga postijo zdaj v kleščah, četvrti dan ga 
pa bodo tako počastili, da mu že zdaj tesarji na javnem trgu gugalnico te- 
šejo^ na kterej ga bode rudeči raljelj gugal in krokarji mu večerno 
pesen krokali." 

Prestrašil se je šepee, Mengiški crkovnik Matevž Cepuder teh besed 
in vprašal je tres6č se: 

„Smolec sitni, ne govori kakor bi raztrgano kvedrino krpal, ki več 
vboda ne drži. To kar praviš, to ni nič.* Tudi ti še nisi zadnjih hlač 
strgal, lahko še biriči zd-nje pod vislicami kamenčkajo in te J^rez njih v 
krtovo deželo pošljejo." 

„To se pa tebi ne primeri lahko, griva Mengiška! V mojej obleki 
bi še lahko Kamniški Kramar, če ga v pest dobimo, po našej godbi 
plesal, — v tvojih, prijatelj, pa bi ne bilo mogoče, da bi ne kazal nagih 
desnih meč, kar bi bilo za takega gospoda vendar nespodobno." 

Dolgo bi se bila morda še pikala znanca s svojimi smešnimi 

puščicami, ko bi se ne bila med tem približala koči, kjer si nista več 

upala glasno govoriti. 

„Ali je Gogala domd?" vpraša potem prišlec. naš znanec črevljar 

Kriškar Cepudra. 

27* 



388 

„V koči smrči kakor polh v bukovem duplu in dolge pete po klopi 
od sebe moli. Stoprav zvečer se je vrnol s svojega potovanja po Go- 
renjskem in pot6m se je vlegeL" 

„Vzbudi ga! Jaz moram nemudoma govoriti z njim," d^ne naglo 
Eriškar. 

„y6š, nekdo je medveda v brlogu s palico dregal, za plačilo je pa 
s taco po koku dobil," odreže se energično Cepuder ter pristavi: „ Jezen 
se je vrnol sinoči, znaš, kakor srSen ko se s paše brez medli v satovje 
vrača in od jeze samega sebe v trebuh pika. Slabe novice je moral 
zvedeti, ti pov6m, in noc6j bi ne bilo dobro z njim čreSenj zobati. 
Zai-aditega sem tudi tebe noc6j pričakoval na končišči, da bi ne prišel 
kar tebi nič meni nič njemu v pest; saj vedel sem, da moraš priti, 
predno za Eolovškim gozdom juternica otemni". 

„To je pa tako, kakor hobad in obcestni tropotec na otepeno glavo, 
ti pov^m, ti služabnik božji ; kajti jaz imam noc6j takove novice za Go- 
galo, da mu mačkino bolezen bolje ozdravijo, kakor kropive pasji že- 
lodec, verjami mi!" 

Ta pogovor, ki se je glasneje vršil, kakor je bilo v Cepudrovih 
mislih , vzdramil je v koči spečega Gogalo. In ta je zaklevši planol 
kvišku, odprl duri na stežaj, da so zarezale kakor postni klepetec, in 
zaklical: ^Cepuder, dani se še ne, a ti pa že z jezikom kakor s tremi 
zvonovi ob sobotah popoldne pritrkavaš!" 

Prestrašila sta se govornika vzbujenega, ne baš krotkega kovača in 
mojstra, da jima je zadnja beseda kakor ajdova skorja v grlu zaostala. 
In ko so se zopet zaprle duri, ohrabril se je Kriškar, da je s pestjo tri 
pote nd-nje potrkal, pot6m pa ponižno in s pripognenim hrbtiščem v 
kočo stopil. 

„Kaj bi rad, Cepuder? Pusti me dalje spati, ti nadloga sitna," 
zarezi se v temini Gogala men6č, da ga moti njegov hišnik Cepuder. 

„Nekaj važnega imam povedati mojster in zapovednik vseh pravih 
luterancev," oglasi se ponižno zdaj Kriškar in vrti svoje širokokrajno po- 
krivalo med prsti, kakor da bi gonil mlinsko kolo. 

„Besede so mojega zvestega pribočnika Eriškarja, podobe pa ne 
vidim v tej beznici temnej," pravi Gogala iznenadjen pot6m, ko žvepljeno 
nit užiga in posveti prišlecu v obraz. Eo se pa prepriča pri luči, da je 
ržs oni, o kterem je sodil, vpraša ga resno: 

„Eako si opravil posel v Ljubljani? Eaj je novega v mestu?" 
„Pros6 je dozorelo, mojster naš in gospod. In kedar se približa 
oni čas, treba je postaviti slamnato strašUo v4-nje, da odpodi vrabce, ki 
se zaganjajo kar v gručah po latovji sem ter tja, vam trdim," odgovarja 
potuhneno in smehljaje se črevljarski pribočnik. 



389 

„Ti hočeS reči. Eriškar, da se bliža priložnost, ko lahko nastavimo 
svoje mreže," vpraša zdaj bolj veselo Gogala. 

„Tako sodim jaz, mojster slavni, da če raztegnete vi svoje zanjke 
med Črnučami in Trzinom, ujamete postrv, ki bode tehtala najmanj pol- 
drugi stot, naj se imenuje že Hren ali tista podlasica biriška, sodnik 
Kramar!" 

„Govori jasno! Kako je to mogoče, Kriškar? Petdeset srebernjakov 
ti izplačam isto uro, ko caplja eden izmed onih v našej mreži." 

„Težko ne bode, če morete zaupati svojim ljudem." 

„Dve sto jih postavim že jutre večer ob cesti med Kanmikoui in 
Ljubljano, ti pov^m; če ne, naj se ne imenujem kovač Gogala," od- 
govori s ponosom tovariS. 

„Pot6m je zmaga gotova. Veste, posrečilo se mi je priti v škofov 
hlev v Ljubljani. In sp6č ondi pod konjskimi jaslimi, čul sem na tanko, 
kako so se pogovarjali škofovi služabniki, da se bode peljal bodočo soboto 
škof v Kamnik ali prav za prav v Mekinjski samostan, kjer bode slovesno 
imieščenje nove mlade nune, iste baronice iz Strmola, ki je največ kriva, 
da so nam pregnali našega Knaflja. 

Velikanske priprave se neki delajo za to slovesnost. Vse mesto 
bode po konci. A bojijo se tudi naših Ijudij pri tej priložnosti, kakor 
sem čul. Previdnosti je torej treba. Kamniški sodnik Kramar sam se 
bode peljal s svojimi biriči škofu do pol pota naproti. In baš tii mislim 
jaz, poskusilo bi se lahko — saj veste kaj!" 

^Prepusti vso pripravo meni, Kriškar! Skrbi le, da je resnica, kar 
govoriš. Zastonj nočem vznemirjati svojih mož na vseh krajih. — Zaradi- 
tega, če si slišal napačno, dal ti bodem priložnosti učiti se, da drugi 
pot bolje napneš ušesa." 

Poslednje besede izgovoril je Gogala s posebnim naglasom, potčm 
pa je pristavil : „Zdaj hodi ! Okoli dveh je po polnoči. V Kamnik imaš 
poldrugo uroliodš, če ne dremlješ s potom. Ob šestih hočem govoriti 
na tem mestu s pisarjem Nagličem. Tvoja skrb je, da ga pripelješ do 
tedaj s6m." 

Prikimal je ponižno Kriškar temu povelju, pot^m pa priklonivši se 
globoko svojemu videzno zadovoljnemu mojstni, zapustil njegovo spalnico. 



EdenindTaJseto poglavje. 

Eomm! komm! schon weicht die tiefe Nacht. 

Faust I. 

Natanko ob navedenej uri korakala sta drugo jutro po cesti od 
Kamnika proti Mengšu dva moža. Ce sodimo po njunih stopinjah, ve- 
rovati moramo, da se je njima mudilo. Osobito suhi in slabotnejši po- 




390 

tovalec uliiral je izvrstno kaineiiit pot, da gaje precej grbasti in upogueni 
rudeeeJjradec komaj dohajal ia si neprenehoma brisal z dlanijo pot raz eela. 

„I)a bi te Kurent odnesel, Kriskar smolnati! Noge se ti zapletajo, 
kakor da l)i po jajeih hodil, ali kot da bi doma mlade imel v listji,'* jezi 
se tovariš, ko vidi, da znanec prav nic nd-nj ozira ne jemlje, kakor da bi 
niti skupaj ne hodila ne. 

„Ti lahko govoriš tako, lakota gosposka, ki še ne v6š, kaj se pravi 
z Gogalo v caker hoditi. Kar on reče, velja kakor bi z žrebljem priliil. 
In lo ti povem, če nisva oIj pravem času pri njem, obiral najn bod*' 
kakor lisica piščance, ali pa Kramar tebe, ko bi vedel, da tako pošteno 
dvema gospodoma služiš." 

,,I)a bi mene, meniš kvedrina suha? Jaz pa pravim, da J)o zijal kakor 
žejna gos, ko mu povem, kako bomo naše sovražnike lovili bodočo so- 
boto, ko Ijodem jaz enkrat birič in sodnik v enej osebi, Kramar pa moj 
pisar in bode po papirji gosje pero sukal, kakor bi brazdo vlekel in mi 
rekal gospod milostljivi, jaz pa njemu, kar bodem hotel, samo lepega nič." 

,, Vidva sta gotovo pri jesihu bratovščino pila. Naglic, da tako pri- 
jetno gladiš Kramarja, kakor da bi ga s kropivami pod nosom umival V** 

„Kropive bi bile med za-nj, kakor je mislil on, da so palice za 
mojo sestro vijolice, ker jo je ovadila neka dlaka pasja, da z Ijubčekom 
na Graben na sprehod hodi, k spovedi pa ne." 

„Z leskovim oljem jo je torej mazilil, hočeš reči, kakor psa, ki 
klobaso ukrade?" šali se nagajivi Kriškar. 

„Zdaj je pa ne bode več, ti pravim. Naglic mi ne reci več, ampak 
lažnik, če nimam jaz v enem tednu Kramarja v pasti. Pot^m naj gori 
gleda! Pri Bogu je milost, pri meni je ni!" 

Med takim pogovorom približala sta se naša znanca Mengšu. Kriškar 
se je pot^jn še mnogo trudil, da bi zvedel, kakov skriven črtež ima 
njegov učeni tovariš proti Kamniškemu sodniku in njegovim prijateljem. 
Naglic pa mu je le smej^ se kazal svoje škrbinaste zobe, menčč, da se 
ne spodobi, da zve prej poročnik generalnega štaba, kako se luteranska 
kaša kuha, predno je ni general Gogala sam okusil in odobril." 

Nekaj trenotkov pozneje je mestni pisar Naglic že Gogali dobro 
jutro vošil in bral v njegovem zaspanem in precej nevoljnem obrazu, da 
bode treba danes besede varno postavljati, če hoče razvedriti zadnji čas 
vedno čmerikavega mojstra. 

„ Ali te je videl kdo, da si k meni šel ?" vpraša najprej Gogala resno 
svojega tovariša, pogledavši na cesto, da bi se prepričal, ali je zrak čist 
pred sovražniki. 

„Ni mogoče. Za vrti sva hodila s Kriškarjem in od strani v kočo, 
kakor dihur v Ijuknjo." 



391 

^PraT je tako, Nagli<3. V6š, nihče ne v6, kdaj se je zadnjič pod 
nosom popraskal, če že od daleč nasprotnega vetra ne zadiši, kakor 
medved medd, to si zapomni! 

Koliko imaš prostih nr na dab?^ vpraša dalje Gogala. 

„ Štiriindvajset, če nobene ne prespim ali ne zapijem.^ 

„Ti si torej brez dela. Pognali so te iz službe ?" začudi se Gogala. 

„Šel sem sam. Kdo bi vedno za pisarja služil? Zdaj čakam pri- 
ložnosti, da postanem jaz sodnik in Kramar moj pisar. Zakaj ]n ne 
menjala enkrat svojega posla ?^ 

„Rok si nista podala 2a slovo, Naglic, to v6m dobro; pač pa nogi 
v kvedrastih rokavicah y zadnjo stran, ali kamer je priletelo ; iu Ukov 
spomin navadno dalje ti-aja, kot posiljena prijaznost. Zaraditega bi vedel 
rad, kakova bode kaj tista priložnost, ki te posadi na sodnijski stol, 
Kramarja pa porine gosje per6 v roko, ki bode škripalo po tvojem 
povelji ?^ 

Pri tem vprašanji položi Naglic prst na usta v znamenje, da je 
skrivnost, kar hoče povedati, pot^m pa pravi: 

„Dobro všš, ti mojster naš, o slovesnosti bodočo nedeljo v Mekinjah. 
In dan poprej se pelje Kramar Ljubljanskemu škofu naproti. Kaj ko 
bi ? — ^ tega stavka ne Izgovori popolno, le z rokama pokaže, kakor da bi 
bil nekoga v pest dobil in bi mu pot^m vitit zavijal. 

„Ti prebrisanost malharska!^ začudi se pri tem znamenji Gogala 
in pristavi: 

„Zdaj je že jajce bolj premeteno od kure. Jaz sklepe kujem kakor 
sem nekdaj železo, ti mi jih pa podiraš, suša učena. Povrh ti moram 
pa še pripoznati, da tvoje misli niso slabe, če bodo pa kaj sadii rodile, 
ne moreva že danes soditi. Včš, jaz sem tako sklenol in sodil, da bi 
bilo dobro, ko bi mi, saj v^š, kdo je to, resno govorili s Hrenom in mu 
v ■- Trzinskih gozdih poplačali dolg za preveliko prijaznost , ki jo skazuje 
naSej stvari. In takova stvar poravna se najhitreje in najbolje s kolcem 
po glavi ali kamer pade.^ 

Pisar Naglic raztegne pri zadnjih besedah obraz v takove poteze, 
kakor da bi hotel reči: ^Prijatelj, mislil sem, da imaš več možgan v 
glavi, kakor je res,^ potčm pa roko proti tovarišu stegne in pravi: 
„Čema to? Kaj pomaga nam in našej stvari, če mu prekrižamo blag 
ali neblag del života? Nič! Krik in upor proti nam bode le narastel, 
kakor če dregnete v sršenovo gnezdo. 

Če moj svet in moja misel kaj velja, rekel bi vam: 

Mi razpostavimo v soboto večer naše ljudi ob cesti med Ti-zinom 
in Črnučami ter skušamo, da dobimo Kramarja v pest, naj veljd, kar 
hoče. Pot^m ga odpeljemo skrivajo na varen prostor, kjer ga zapremo 
in postimo tako dolgo, da mu bode pajek prepregel želodec in si ne bode 



392 

« 

upal reči niti he?« ce pravimo mi me?« in nasprotno. Ko bode. voljen 
nat^ kakor vosek in ponižen kakor tridnevna ovca, poklieem ga jaz pred 
se, podam mn papir in gosje pero ter velim: Sedi in piši dahovskej in 
deželskej gosposki pismo : 

,,„ Visoka sodnija v mestn Kamnikn naznanja, da' je sairto popolnem 
krivoverstvo v njenem okraji In da se je prepričala stoprav zdaj, da ni 
hUo v resnici razširjeno tako, kakor se je v naglici napačno poročalo. 
Posebna krivica pa se je zgodila kaplann Knaflju. ki je bil po nedolžnem 
zatožen od svojih sovražnikov in prognan na Nemiko. Le s tem se more 
popraviti njegova v neh6 vpijoča krivica, da se pokliče nemudoma zopet 
v domovino, ter se mu za odškodovanje podeli služba mestnega kaplana 
v Kamniku, ktera se mu je bila nekdaj nenadoma vzela. '^'^ 

Videl bodeš Gogala,^ nadaljuje Naglic, ,,kako bode ElramarjeTO 
per6 praskalo to pismo in kako bode spodej podpisal svoje ime in pritisnol 
pečat. In ko je izvršeno poslednje, smo mi zopet na konji. 

Zbegana bode vlada, ki že zdaj ne vč, kako postopati prav za prav 
proti nam, in škof sam bode napačno podnčen; kajti Kramar je bil do 
sedaj njegova desna roka. S tem pismom pojdem jaz sam k škofa in 
deželnemu glavarju, opravičuj6č Kramarja z boleznijo in odpotovanjem t 
toplice. In kakor bi mignol, sukati se bodo jela imenitna peresa za 
našo stvar in Knaflja dobimo tako gotovo dom^, kot je amen v očenaši. 
Za vse drugo bode skrbel potčm on sam, to mu zaupaj!^ 

„nčen si in veden, kakor vsi pismouki, Naglic. Zastonj nisi toliko 
let služil gosposki in kmetica stiskal,^ povzame zdaj Gogala vesel in 
pristavi : 

„Izvrsten je tvoj črtež, samo ko bi se dal tako lahko izvršiti, kakor 
je lep in imeniten!'' 

„Da bi se ne, misliš ! Na tešče ti ga izvedem, če hočeš in akažeš. 
Najprvo moramo preslepiti Kramarja, da se pelje zvečer namesto zjutraj 
škofu nasproti; drugič naznanimo škofu, da je poklican Kramar po zdrav- 
niku v toplice. Tako ga ne pogreša potčm nihče. Napdsled pa bolnik t 
toplicah tudi lahko umrje — pri zdravem telesu!" 

Tako je govoril Naglic. Pri zadnjih besedah pa se mu je tresel 
glas, kakor da bi se bil sam nekoliko prestrašil poslednje grozovite misli: 
a zatajeval je to svojo zadrego. 

„ Storilo se bode, kakor si svetoval. Hren pa se naj zahvali pri 
tebi za svojo glavo; kajti sklenol sem že bil, da so Šteti njegovi dnevi. 
Tako pa je boljše, če kri ne teče in se povrh v miru koristi našej stvari. 
A varuj se, da ne izdaš nikomur naših namer. Tudi ne pravi nikomur, 
da KI pustil pisarjevo službo! 

Jaz pošljem še uoc6j svoje ljudi na ogledi, ti pa pišeš škofu pismo 
in opravičiš Kramarjevo odpotovanje; dmgo pisanje o škofovem prihodu 



393 



pa oddaš Cepudru, naj ga Kramarju nese in ga zvabi v sobotnej noči na 
cesto Trzinsko." 

Dolgo sta se še posvetovala potčm naša znanca o napadu na 
Kamniškega sodnika in nap6sled še povabila pri vratih posluške utepa- 
jočega Kriškarja v posvet in y skrivni generalni štab. 

(Dalje pride.) 



Pesni dekličje Ijubšzni. 



11/ Cvetje 60 besMe tvdje • . . 

Iz zelenja CTetke moje Tu pod drevjem v soinčni sreči 

Dvigajo glavice svoje V luči lepi in blesteči 

In z odejo cvetno, belo Zvezo srčno ponoviva 

Veoča drevje se veselo. Zv^stost večno priseziva! . . . 



Sapa veje lehna, tiha 
Radost zemlja cela diha — 
Glej preiivo to zelenje. 
Glej to splošno pomlajenje! 



Glej, kako-li moja lipa 
Cvet kras&n navzdoli sipa 
Naj le pada cvet dišeči: 
Venec on je mojej sreči! 



Vmes pa drugo cvetje pada 
Vmes pa druga sreča vlada — 
Cvetje so besede tvoje 
V njih src6 je srečno moje! . . 



13. Le 8rčn6, srčnd molfra! 



žalno ialno sem po vasi 
Z lin visokih zvon se glasi, 
Pač sedaj, ko tožno poje 
Nekedo zapušča svoje! 

LjubČok mili, zi-nj moliva 
Za-nj srčno mini prosiva, 
BomOy bomo spet življenje 
SpaTat pojde pod zelenje! 



Le prosiva, le moliva 
Le gorko roke skleniva — 
On, ki vedno je resničen 
Bodi mil mu in pravičen! 

Glej! V oči prezveste tvojo 
Jaz oči upiram svoje 
In v bolesti, v togi nemi 
Lice to solze krope mi. 



Pač razumeš ti poglede, 

Bolj jih umeš, kot besede 

Le srčno, srčno moliva 

Le gorko rok^ skleniva! . . . 



394 



13. Na nebd priilk megU Je . • • 



Milo je nebo blestelo 
Milo vse \Kid njim cvetelo 
Jaz pa ? jutra zlat^^j zori 
Zrla sem pojoč navzgori: 

„Le uebo mi jasno blesti — 
Mladij ti žarii^ nevesti 
In nebo ljubezni moje 
Jasno je kot lice tvoje!" . . 



Pa ko sem tako vesela 
V jutra zlat^j zori pela 
Na nebo prišla megla je 
Ter ostala tam temna je! 

Oh in glavo sem sklonila 
In sn^no Boga prosila, 
Da bi T sreči me ohranil 
In bolesti me obranil! . . 



H. NJemu sem nn Teke zTesta! 



Rožice so nežno cvele 
Z grmov pa so ptičke pele 
O veselja lepej dobi 
O pomlajenej svetlobi! 

Srečna sem med njimi stala 
Srečna petje sem slu^ala 
Glasno tudi jaz sem pela 
Nežno tudi jaz cvetela. 



Oj vesele, drobne ptice 
Lepe ve, mlade cvetice 
Tudi zdaj še pojem glasno 
Tudi zdaj Se cvetem krasno! 

Pa le jedno srce moje 
V sladkej sreči vedno poje, 
Misel jedua le se scvita 
lUldostna in polna svita: 



Da v odičenej mladosti 
Oh v mladosti in radosti 
Njemu sem na veke zvesta 
Njemu le krasna nevesta!'' 



15« Zii-iiJ srind bom zd«J molila . . . 



Oj nebo, nebo oblačno 
Kaj tako me gledal mračno 
Kaj stvarem v trepetu skritim 
Z licem ti pretiš srditim? 

Mar zdivjale bodo sile 

Ter bolest nam, strah delile — - 

Oj nebo, nebo oblačno 

Kaj tako me gledaš mračno? 



Zdaj, oh zdaj, ko groza vstaja 
K meni vem, da on prihaja . . 
Glej! Z gromenjem žari strašni 
Švigajo po zemlji plašni! 

Zvest je on in tvrd v ob]jubi 
Tvrd celo bi bil v — pogubi! 
Naj vihar le vstaja jezen 
Njemu kaže pot — ljubezen! 



K meni vem, v viharji hodi 
Ko odmeva strah povsodi . . 
Za-nj srčno bom zdaj molila 
Za-nj srčno rokČ sklenila! . . 



A, Funtek. 



305 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stajan. 
(Dalje.) 

VIII. 

Udkar jt* bil Vogriiiov o^*e na smrtuej postelji blagoslovil svoje 
otroke ter se vzeinši slovo od ljube žene, preselil v boljšo veenost, ni bilo 
?pe takega strahu in žalosti v Vogrinovej hiši kakor sedaj. Milko, nada 
in ponos materi in sestri, ležal je v snirtnej nevarnosti. Bled kakor 
stena, upadlega lica in globoko udrtih oeij , gledal je kakor suha smrt 
izpod bele odeje. Bolnik ni prve dni nič govoril. Le včasih se mu je 
izvil globok vzdihljej iz krvavečega srca. Milko je čutil veliko slabost. 
Saj mu je bilo mnogo krvi izteklo iz rane. A on je tudi dobro vedel, 
kakšen konec moi*a vzeti, ako se mu mna vname in se prime prisad 
njegovega trupla. 

Edina tolažba bil je Vogrinu kakor njegovej materi dr. Sirnik. Ta 
je prihajal vsak dan po dvakrat k svojemu prijatelju. Tolažil je mater 
in bolnika. Ali svetlemu dnevu sledila je tužna noč. Slabo brleča lu- 
lica razsvetljevala je bledo Miikovo lice. A zraven njega jo točila mati 
solze ter molila* klečž pred božjo podobo, proseč, naj jej Bog ohrani 
edinega sina! 

Zvunaj pa je skovikala ^ova, gledaj6ča skozi slabo prozorne šipe v 
sobo, kjer je vladala tuga in žalost. In glej, to je bila ravno ista so))ica, 
kjer je pred ki*atkim časom Olga v svojo največjo radost spoznala, da 
jo ljubi — Vogrin. Tako menjuje na enem in istem mestu veselje in 
^lost, sreča in nesreča! 

Med tem pa ko je trpel Vogrin smrtne bolečine ter so mu nehote 
lile svetle solze po velem lici, veselil se je njegov zmagovalec baron 
Robert Benda svoje slave. Srce njegovo je zopet radostno bilo. On je 
zdaj prosto in lahko dihal. Srd in sovraštvo izginolo je iz njegove duše. 
Saj ^e je maščeval nad svojim tekmecem, pobivši ga kakor črvička v 
prahu. Neskončno se je radoval Robert nad Vogrinovo nesrečo, ved6č, 
da mu ne more ta človek od sedaj naprej zahajati več v škodo. Vsled tega 
se je pa tudi baronova zvunanjost kar izpremenila. Hodil je zopet ra- 
dostno, nosšč glavo po konci, ter bil samosvesten v Vogrinovej domovini 
kakor domi na magyarskih tleh. Njegova ošal)uost dospelo je kmalu na 
prejšnji vrhunec. — 

Prihodnje jutro prišel je Benda na vse zgodaj v kavarno na za- 
jatrek. Žvižgaje pričakuje ondi svojega sekundanta, stotnika Kandiča. 

„Kako, da Te ni tako dolgo ?" ogovori zdaj baron svojega prijatelja, 
prihajajočega s^m po cesti, in mu gre naproti, 



396 

„Govorll sem z dr. Sirnikom, ki je došel ravno zdaj od Vogriua. 
Bil je c61o no6 pri njem !" 

^Ali mu je že — temu plebejcu — roka odpadla? Ne bode se 
mu več zljubilo, objemati z njo plemenite gospice!" pristavi porogljivo 
Robert. 

„Da bi se mu le kaj hujšega ne zgodilo! Dr. Sirnik se mi vidi jako 
zamišljen. Govoril mi je o vnetji in prisadu. Majaje z ramama rekel 
mi je, da pričakuje najhujše. V nekih dneh bode se vse razsodilo, ali 
na dobro ali na slabo!" 

„Prav mu je," odvrne trdosrčno in škodeželjno baron Benda. y,Kar 
je iskal, to je našel, in basta! Tudi zajcu ne prizanašamo, če nam hodi 
mladice obirat. Kako bi pa jaz temu plebejcu, ki se s prva potuhneno 
v naše kroge ukrade, a pot^m nam — izneverja blaga, visokorodna ženska 
srca ! Saj mu je bilo znano kakor Tebi, da je Olga — moja bodoča ne- 
vesta! On se pa naj zdaj s smrtjo ženi in pri njej išče ljubezni! Eden 
Slovenec več ali manj, to je pač vse eno. Ali ne, stotnik Bandič?" 

Y tem smislu sta se naša znanca še dalje pogovarjala. Randič je 
sicer včasih pomiloval našega nesrečnega rojaka* ali baronu Robertu ža- 
rela je zgoli radost na lici, ko je govoril o svojej včerajšnjej zmagi in 
nesreči nasptotnikovej. Z veliko navdušenostjo je tudi pripovedoval, kako 
hoče svoj dopust sedaj porabiti v to, da se v kratkem njegova zaroka z 
Olgo izvrši. Češ Vogrin je uničen. Olga nima nobene zaslombe ve?. 
Njegova zveza z njo je tedaj že kakor gotova ! V jesen prevzame sam svoje 
posestvo in grajščino ob Blatnem jezeru, poplača z Olgino doto Tse 
dolgove, in pot6m bode živel prav po kavalirsko v krogu bogatih ina- 
gyarskih plemenitašev ! 

Tako je slikal baron Ro))ert svojo srečno bodočnost stotniku Randicu. 
Slednjič še povabi prijatelja, naj ga obišče prihodnje poletje na njegovej 
grajščini. V roko si sežeta potžm ogerska rojaka v znamenje, da se go- 
tovo vidita prihodnje leto na l)aronovem posestvu. 

Dogovorivši se tako med seb6j, vstaneta polagoma. Spravljata se 
ravno na sprehod, kar stopi pred njijn — sluga Janoš z velikim pismom 
v roki. 

„Kaj je zopet?" zakriči nad slugo nadporočnik Benda. In vzem^i 
mu pismo iz roke, pregleduje ga od vseh stranij. 

„0d vojaškega poveljništva je, glej stotnik Randič!" 

Baron Robert postaja zdaj bled, zdaj rudžč. Roka mu trepeee. 
Neka huda slutnja prešine mu dušo. Nenavaden strah prehaja njegovo 
srce. Hlastno pretrga tedaj ovitek, prebere površno in nagloma pisanje. 
A zdaj omahne ves obledel na stol ter udari z obema rokama po mizi 
koln6č : 



397 

^Strela gromska! Tega pa je še treba! Da bi jih le peklensko 
žrelo pogoltnolo t& ljudi, in jih sama kuga in ogenj pomorila, da ne 
dajo mird!" 

„AJi so Ti, diagi prijatelj, dopust odpovedali in Te pozvali zopet 
y službo?" vpraša ga ves radoveden stotnik Bandič. 

„Gromska strela naj vse ubije! N&, beh sam in premišljuj to 
prekleto povelje!" — 

Znano je po vsem Avstrijskem in ne najmanj med nami Slovenci, 
kakšni dnevi so nastopili s 4. julijem leta 1878. Tedaj se je napovedala 
druga mobilizacija. Poklicali so pod orožje mnogo sinov in očetov iz 
vseh slovenskih in nesloven^ih pokrajin. Zbiralo se je silno vojaštva 
po vseh večjih mestih na Slovenskem. Kmet je popustil plug in motiko, 
rokodelec je vrgel v kot svoje orodje, dijak pa je zaprl knjige in uradnik 
zamenil per6 s puško in sabljico. Hipoma se je začelo v Avstriji novo, 
vojaško življenje! 

Po sklepu berolinskega kongresa imela je Avstrija zasesti Bosno 
in Hercegovino. Y desetih dneh momla je biti vojska zat6 potrebna na 
nogah. In rčs, okoli sredine meseca julija zapuščali so že polki, po- 
pevaj6č in vriskaje, naše slovenske garnizone in podajali se v tabore ob 
turskej meji. 

A ne samo pehota, tudi konjiki poklicali so se na vojsko. Med 
temi pa je bil izbran za okupacijo 7. huzarski polk, kakor je vsem onim 
znano, ki so se tedaj zanimali za vojaške razmere. 

Našega nesrečnega rojaka Vogrina pa ni dohitel vojaške trombe 
glas, kakor da bi bili vedeli, da itak ne more zdaj slediti takemu pozivu. 
Sedaj niso bili namreč 8. peš-polka, po imenu „baron Abele", pri kterem je 
služil Vogrin za reservnega častnika, poklicali pod orožje. Pač pa je 
bilo barona Bendo, nadporočnika pri 7. huzarskem polku, hudo zadelo to 
neljubo povelje! 

Kakor strela iz jasnega neba, tako nenadoma došel mu je danes 
ukaz, da mora biti v 48 urah pri svojem polku. Ta novica ga je cel6 
omamila. S prva je omahnovši na stol preklinjal Bošnjake in Hercegovce 
ter sploh vse Slovane, zakaj nikdar ne mirujejo. A spoznavši potčm, da 
mu kletev nič ne pomaga, jame se tolažiti z mislijo, da ni i^ nobene 
pomoči in izpremembe. Povelje je pač zdaj tukaj, in on mora iti brez 
ugovora na odkazano mu mesto! 

„In ravno sedaj mora priti kaj takega," huduje se proti stotniku 
Bandiču. „Baš sem mislil, da se začne zdaj zd-me tu novo življenje. 
Nadejal sem se, da še bodem sedaj v Olginem obližji preživel marsiktero 
veselo uro, ali glej, nenadoma me zadane ta nesrečna osoda !" 

„Moje največje pomilovanje, dragi prijatelj!" tolaži pot6m Bandič 
svojega tovariša. „Glej, Eol)ert, to je že taka nemila osoda, ki meče 



3d8 

nas vojake, iz onega kraja v drugi kot. Tudi jaz sem niuogokmt skusil 
takih grenkob. A napdsled so me vendar razne nezgode prisilile, in jas 
sem dal za vselej vojašeini slov6. Ali obupal nisem nikdar, če sem tudi 
čestokrat krvavečega srea zapuščal drage in ljube mi znanke. Zatorej 
se tudi Ti potolaži! Okupacija l>ode menda le nekaj mesecev trajala. 
Ti pa si lahko tedaj slavnih vencev in odlikovanj pridobiš. A dospevni 
venčau v Avstrijo nazaj, združiš se s svojo nevesto Olgo v srečnem za- 
konskem življenji!" 

„To je vse prav in r^s. gospod stotnik," odvrne baron Benda pre- 
mišljuj6č. „Ali naše posestvo, grajščina in vse je izgubljeno, ako svojih 
upnikov o pravem času ne utešimo. Saj sem Ti že pravil, z njimi se je 
naredila pogodba, da nas čakajo do jeseni, ko se jaz oženim. Tedaj sem 
jim mislil poplačati dolgove in propada rešiti naše imetje! 

A kaj je zdaj ? Do jeseni ni misliti, da bi se vrnoli iz Bosne. Torej 
se tudi ne morem ob istem času oženiti. Določeni obrok pa doteče med 
tem, in ker ni več kredita, smo izgubljeni. Da bi nam pa gospod Ske- 
novski, bodoči moj tast. hotel že zdaj seči pod roko, pa dvomim, ker je 
zveza z men6j in Olgo — še negotova." 

^Zakaj negotova, prijatelj?" vpraša hitio stotnik Bandič. 

^Zat6 ker bi se mi utegnolo v Bosni pri ustaših kaj pripetiti!" 

„Bodi pameten, Benda! To je norska misel," trdi samosvestno pri- 
jatelj Bandič in udari Roberta rahlo po rami, rek6č: „Glej, to še lahko 
zd-te vse dobro izteče. Svojega nevarnega tekmeca si sinoči slavno pre- 
magal. Ta Ti ne l)ode več ovir in škode delal. Drugo pa je treba dobro 
premisliti, a potžm vse nenadoma in hitro izvesti!" 

„Kaj naj tedaj počnem, prijatelj?" vpraša radovedno Bobert in po- 
gleda svojemu tovarišu globoko v oči. 

„Kaj bi naj zdaj počel, vprašaš? Vse to hočeva dobro preudariti, 
predno se ločiš od tod. Moj bodi svet, a Tvoja je izvršitev !" 

Zdajci vstane Bandič in potegne k sebi žalostnega tovariša, šepetaje 
mu na uh6: „Kaj bodeš žaloval in premišljal! To ne pristoja niti čast- 
niku niti magyarskemu magnatu ! Zdaj pojdiva na sprehod , da si med 
ljudmi razvedriš glavo in srce!" 

Vstal je baron Benda in šel, če tudi ne rad, s svojim tovarišem 
na šetališče. Zakaj on je potreboval v tem hudem položaji njegove to- 
lažbe in dobrih nasvetov. Dolgo sta šetala pot^m naša ogerska znanca 
po hladnih drevoredih ob Vrbskem jezeru. In tii sta snovala sedaj na- 
klepe ter <loločila ona dejanja, ki naj baronu Robertu zagotovijo — 
srečno in varno l>odočnost! 

Stotnik Bandič je dosegel svoj namen. Zakaj Benda je postal zopot 
miren in vesel. Tzginola je z njegovega lica vsa zamišljenost in osup- 
nenost, ki ga je bila obšla vsled nepričakovanega povelja vojaškega. Di 



399 

Robert se je kasal hrabrega in za boj uavdošenega, ko ne je poslavljal 
drugi dau od svoje l)odoče neveste Olge in njene matere. Ali njegove 
(hiše ni navdajala liojaželjnost, temveč strah in up, ali se mu r^s uresniči 
nj<^gova nakana! .... 

A ko so druge deklice roke vile in točile solze, poslavljaj6č se od 
prijateljev in ženinov na boj odhajajočih, bila je Olga kamenitega srca. 
Njej se ni ntrnola solza iz očij, ko jej je mahal fiobert z belim robcem 
iz koup^ja v slov6. temveč njej se je v tem trenotku odvalil težek kamen 
od srca! 

Ali tega občutka in olajšanja ni kazala deklica niti materi niti Ri- 
hardu. Tiha in malobesedna bila je prej ko slej. Hodila je zopet sama 
na vrt. A sedaj pa je dolgo ostajala v utici in se t^etala po gozdiči brez 
skrbi, da bi jo na skrivnem zasačil baron Robert. Ali onega veselja, ki 
smo ga nekdaj občudovali na njej, ni bilo več videti na Olginem obličji. 
Kakor tlači mora spečega človeka, tako je stiskala dekličino srce huda. 
shitnja, da jej je na veke ugasnola zvezda njene sreče. Le včasih se je 
njenemu duhu dozdevalo, kakor da so le hudourni oblaki zakrili zvezdnato 
neb6, a po budej nevihti se zopet prikaže bleda luna v osredji žarečih 
lučie, in med njimi bode lesketala zvezda njene sreče! 

K takemu premišljevanju nagibalo je nehote Olgino revno, srce, če 
je bilo tudi skoro že cel6 obupalo. Ali človek ne vpraša v nesreči po 
tem, ali sme upati ali ne. Kakor se utopljenec v smrtnej bor))i z raz- 
Ijučenimi valovi oklene najslabšega bruna, da se o)) njem reši na suho 
iz morske sredine, tako se oklepa i človek še zadnjega upa, naj ga že 
tudi vse zapušča. Up mu je edina tolažba in edino olajšanje njegove 
osode. On mu je zvezdica, ki ga vodi kakor mornarja po širokem svetskem 
morji, dokler se mu čoln njegovega življenja ne razbije ! 

6osp& Skenovska je sevMa brzo opazila, da še je Olga, odkar je 
odšel Vogrin, zel6 izpremenila. Zdela se jej je klaverna in pobita. Go- 
vorila je malo, odtegovala se družbi in posedala včasih c41o popoldne 
sama v gozdiči. Zakaj pa je bilo Olgi težko pri srci , vedela je mati 
tako dobro kakor hči. 

Ali sama seb6j bila pa je sedaj gospd Skenovska zadovoljna kakor 
že dolgo ne. Saj je bil Rihard že do dobra ozdravel, in videti je bilo, 
da se v kratkem cel6 okrepča. Vogrinova in Robertova svaja pa se je 
tudi celd mirno — tako si je vsaj ona mislila — brez hrupa in vsake 
govorice zadušila. Vogrin se je ločil v starem prijateljstvu od njene 
hiše in ne dojde več v Poreče nazaj. A barona Roberta so nepričakovano 
kakor navlašč poklicali na vojsko. Po njenih mislih je vse tako lepo iz- 
teklo, da si ni mogla boljše želeti. Ali vendar, videti hčer žalostno in v 
se zamišljeno, ni mogla biti i sama vesela. Vedno jej je nekaj srce 
težilo. Zatorej sklene z pigo natanko in zaupljivo govoriti o njenih razmerah ! 



400 

Po Bobertovem odhodu so prvi dnevi, sobota in nedelja, kaj eno- 
lično pretekli. Bazv^u nekaj navadnih znancev v kopeli ni prišel tedui 
nikdo k Skenovskim v pohode. Tudi dr. Sirnika ni bilo k Bihardu gledat. 
Ali temu se niso čudili, ved6č, da inid doktor mnogo opravka na kmetih. 
Videli so tudi, da se vozi vsak dan po dva ali trikrat prek jesera proti 
Dolam. Bihard pa ni prav za prav zdravnika več potreboval. Saj je k 
bil v nedeljo toliko po konci, da je šel na vrt in v gozdič na kratek 
sprehod. Skenovski niso tedaj dr. Sirnika toliko pogrešali, da bi gabili 
vabili k sebi. 

Y pondeljek popoldne gre Olga, zamišljena kakor je sploh bila te 
dni, kmalu po obedu na vrt. Mati je to opazila ter sklene odločno, 
takoj danes hčerki vso tugo in žalost izbiti iz glave. Zatorej se tudi 
napoti v utico, ali tti Olge ne najde ! Išče jo povsod, po vrtu in gozdiei, 
a Olge ni nikjer. Mater obleti strah iu slutnja, češ deklica bi si utegnola 
v svojej tugi storiti kaj zalega, Bog ne zadani, morda cel6 — utopiti, 
ter jame na ves glas klicati : Olga, Olga ! — A Olge ne prikliče od 
nikoder. 

Nat6 stopi vsa prestrašena in trepetaje na obrežje, in tu kliče s 
tres6čim glasom na jezero : hop, hop ! In glej ! od daleč zagl